STRIC TINE                                             '
Čudovite živali iz pradavnih in današnjih dni.
19. IGUANODON.
Avstralioi žiivi .priliona ipoidrugi meter visoka žival, iki uporablja iza hojo ali pravzaprav za slkakanje edinole ¦močne zadnje moge. Terrnu sikakaču pravijo klokam aili ikeimguriuj. Njamiu je bila po žunanji postavi neikoliiko pod-Obna zver, (ki jo vidite na slilki-, in ki je nelkdaj živela v Evroipi. Bila je pa mmogo večja. V nekeim bel-igijskem rudniku so odkrili več okcstij teiga preidipoitopineiga orja-ka. Bravijo, da meri inajveoje oikostje v viišimi prelko sadem imetrov!                                                                   •        ~r
20. KLJUNAŠ.
To je oudak! Saimio glavo poglejte! Ali Jii to čista navaden račji kljum? A inatvftlic tamiu klljunaš ni raca. Že zaradi tega ne, ker ima štiri tioge. Ima pa še več drugih posebnosti. Tako <n. pr. ne izkoti žitvih .mlaidičev, kakor pri nais .pes ali mačka, amlpak s-amica nese jajca, kakor naša kokcš. Iz jajc se izvalijo mladiči kljuTiaši. Ej, kakSne čudine živali so taim v Avstraliji!
21. TRICERATOPS.
Ime je oudnov živail pa §e foolj! In strašna je obenem. Bil je to žiivalski vdikan, ki miu daaies ni para ma iej božji zemilji. A tcj iias me zanima več tako posebno. Sedaj poiznamo že diofeo1 vrsto takiih davno izumrlih velii-kanov. Po svoji grazotni zunanji oihliki pa prekaša ta orjalk vse soidroge, ki sem vam jih pokazal v podcibi. Kaj pravite, ali je nosiil tista ogromna šila na glavi, pa ikošoeni, z bodicami ,naperjeni oivtrateilk te v akra&eik? Ne verjamem.!
22. SVALKAR.
In sedaj še nekaj o hrašau, ki so ga stari Eigipčani po bažje častili, in fei ]e ;slkoraj za las podoben našeimiu govnaou. Pa ga inisam uvrstiil med ču-dovrte živali zaradi tega. Tudi ne zaradi nedbičajinih obiik. Višeič mi je bil, iko sem čitai o njetm, s kakšno vnemio svallka tisto1 kroglo, kaiko Skribno jo čuva 'in kalko^ jo često z velikini trudom zvaili na pripraven kraj, kjer jo zaikoplje.  Krog-Jo sestavi iz žiivalskih adipadikiov,  In ikaj je sredi kragile?
34
Hm, tam notri je jajčeoe, ki se izleže iz njega nov h.nošč, Oiziroima najprej samo ličinka. Kjroigla ji služi v hramo.
23. MAMUT.
Človek bi reifcel, da je to siloin. A če poigl&date žival natatnčn&je, vidite, da se precej razilikuje oid slona. Dalga, gcista dlalka poikriva velikansito truplo. Ofcla so Ttmotgo daljša in bolj zakrivljena neigo slOTOva. Tudi je ibi'l 'maimut minoigo vačji od slona. Prebivail je v Bviroipi ab čaisu, iko je bO nje veliik del pokTit s snagoim in z dedcim. Prve ostamke je odlkril iata 1799. neiki Tunguz oib izlivu relke iLeine v severni Sibiriji. In to ni bilo le 'Okostje, amipakohranjeina je biila še kciža. Celo deli imesa so1 bili .oihTanjeni. 2ival je namireč mnoigo tisočletij ležala v tfflobokem1 — ledu.
24. ŽDLVA DEBELOOLAVKA.
Zedve so vobče čudne živali. Zavaravane so s silnim raženiiii okle-poim, ki gtedajo \z njega le glava, noge in rep. A repa je navaldno malo>. Živai p-a v nevamosti tudi lahko sbrije giavo i)n noge. Naši idebelotgiavki bi se to goitoivo ne iposre4ilo, zaikaj rep je mnoigo predolg.   In glava!   Prarv
zaradi ^lave sem iizbral to žeJvoi, ne i^a kakšne dpuge živali.
*
Končaivam! Ne reč&m, da mi je pošlo igradivo. Ej, kaliko je še čuda-kov mieid živalsko jTnniožico! A števiilo, ki sem varm ga iz pooetka oibljuibil, je dopolnjemo1. Zato pa ido snidenja v tekočem letu, če nas ne pabere vojna in oe ne poide datlej ves — papir!