POSKUSNI SNOPIČ NOVEGA GOZDARSKEGA SLOVARJA
Igor SmoleJ (ur.): Gozdarski slovar — Poskusni snopič, Ljubljana: Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 1990, 47 str.
Leta 1990 je kot sad (v tej zvezi je morda bolje reči prirastek) dela Gozdarske terminološke komisije pri Zvezi društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije izšel Poskusni snopič Gozdarskega slovarja (PS), ki predstavlja "terminološka in leksikografska načela za urejanje strokovnega izražanja v gozdarstvu", z njim pa bi komisija rada dobila "potrditev metodologije pri sestavljanju novega gozdćirskega slovarja", kot je zapisal Marko Kmecl v uvodu z naslovom Gozdarsko terminološko delo in slovar (str. 7).
Gozdarsko terminološko komisijo je poleg predsednika Marka Kinecla sestavljalo še štirinajst sodelavcev. Štuje od njih so sodelovali od začetka dela komisije leta 1983, trije pa so bih slovenlsti, od katerih sta bUa leksikografska svetovalca profesorja Joža Meze (v letih 1983-1987) in Stane Suhadolnlk (od leta 1984 dalje). Prizadevanja koinisije so opisana podobno kot pri drugih izrazijskih slovarjih: tudi pri tem "zahtevnem strokovnem, povrhu pa še garaškem delu" so bul nosilci "posamezni entuzlćisti, veliki zagnanci", saj stroke same ne premorejo dovolj organiziranosti in potrebnega zanimanja.
Vedno znova žalostno je prebirati taka poročila o okoliščinah nastajanja izrazijskih slovarjev, saj v njih zaradi ponavljajoče se zgodbe lahko vidimo — izkušnja pač uči — tudi usode bodočih podobnih del. Opisovanje potrebnosti tovrstnih slovarjev za določeno stroko in za druge stroke (ter za splošno jezikovno kulturo in za slovenlstiko) ne pomaga kaj dosu, saj se v ustanovali vse prerado ustavi ob nerazumevanju takih projektov ter pri potrebnih delavcih in pri denarju zanje. Tako smo res lahko zadovoljni, če izide sploh kaj — in potem se še sprašujemo, od kod se je vzelo.
V PS-ju je predstavljenih 181 gesel, ki so "obdelana po v sodobni leksikografski praksi uveljavljenih načelih", kot beremo v Navodülh za uporabo slovarja, ki jih je na str. 8-9 predstavil Stane Suhadolnlk. VeUk slovaropisnl In tudi količinski napredek je viden v primerjavi z več kot dve desetletji starim Gozdću-skim slovarjem Mirana Brinarja, ki se tedaj — leta 1970 — pač še ni mogel vzorovaü po Slovarju slovenskega knjižnega jezika. In da bi bil končni izdelek čim boljši, naj na kratko navedem nelćij vprašanj, pomislekov in predlogov. (Pri pregledovanju natisnjenega besedila sem si pomagal z računalniškim vnosom PS-ja, ki mi ga je prijazno dovohl uporabiti urednik Igor Smolej.)
1. Nejasna je razlaga v geslu spravilo: 'transport poseka-ceste ali pomožnega sldadišča. Odgovor na vprašanje, ah naj bi tukajšnji vezaj nadomeščal predlog do, ne pomaga kaj prida, saj pušča vse preveč ugank.
2. Slovaropisnl spodrsljaj je nedosledno označevanje naglasne dvojnice v nedoločnlku pri glagohh na -iti -im. Neusklajeni sta geselskl glavi oliipiU iii ohqjiti -im, kar je samo zase dobro, m liipiü -im kjer ob nedoločnlku manjka naglasna dvojnica iiipi'ä. Slabo je samo cepiä-im (ob nedoločnlku manjka naglasna dvojnica cepitO In trehiä -im (manjka naglasna dvojnica trebiti — zadnje tri oblike so v samostojnem geslu prikazane tudi s se), medtem koje geselska glava beläi in beliti -im s tega stahšča spet zapisana ustrezno. Ostaja seveda še možnost, da gre za novo normiranje, ki se oddaljuje od SSKJ-Ja (tako kot moramo pri mqiia -im razumeti, daje zavestno izpuščena dvojnica mqjtä -ini, vendar pa razhčni rešitvi v geslih hiptä in ohq}iti prej dajeta inlshti na napako.
3. Iz zelo zgoščeno in brez primerov napisanih navodil za uporabo slovarja je težko razbrati pravo vrednost tako imenovanih glavnih in njim podrejenih sopomenk. Samo za primer: "Če Je kateri izmed sinonimnih izrazov nestrokoven ah kako drugače neprimeren (zastarel, narečni, žargonski), pa se je zdelo vendarle potrebno sprejeti ga v slovar, ima ob sebi naveden samo nadrejeni sinonim (lahko tudi
239
več), pri le-tem pa neustrezni sinonim nI omenjen" (str. 8). Preizkusimo to na nekaj sopomenkah (pokončno so v PS-yu za razlago stavljene sopomenske ustreznlce): sadika.. 'mlada, iz semena ali dela rastlinevzgojenarastlinazavsaditev'. sajenka, sajenec; sajenec.. 'sadika', 'sqienka';sqjenka.. 'sadika'. Iz navedenega torej Izhaja, da je od teh treh izrazov najboljši izraz sadika manj primeren sajenka, najslabši pa scyenec. Polnqjarmenik in polnojarmeniška žaga sta enakovredni glavni sopomenki, saj Imata obe za razlago navedeno še parno ustreznico. Kar malce zaplete pa se pri zvezi matoma žaga (v geslu žaga): tu so poleg razlage l'pretK>sni stroj predvsem za žaganje v gozdu ali na sldadišču gozdnih lesnih sortimentov, ki ga navadno sestavljcyo henciiiskl motor, kovinska letev iti r^skončria ozohljena veriga, ki Jo motor žene oh letvi") še sopomenske ustreznlce motorka, motorna verižna žaga, sabljasta motoma verižna žaga in sabljasta motonm žaga Ker gesla motorka v PS-ju ni, iz njega ne moremo izvedeti, ali je ta Izraz enakovreden glavni sopomenki, lahko pa ostalo liierarhijo razberemo npr. pri zvezi sabljasta motoma žaga kjer je kot najbolj priporočljiva sopomenka navedena niotoma žaga, manj priporočljiva je motor/ca, še manj motoma verižna žaga in tako naprej, kot so navedene sopomenke pri zvezi motoma žaga Tako tudi v geslu Jagetalen nI jasno, ali je hiikoven enakovredna ah nadrejena sopomenka, saj gesla hiikovenv PS-ju ni — gotovo je le to, da Jagetalen ni podrejena sopomenka.
Slabo je, ker uporabnik na enem mestu ne more izvedeti, kateri izrazje ustrezen ali ustreznejši: preden bo poiskal in preštudiral vsa so pomensko bogateje zastopana gesla in v njih zveze, kakršna je recimo motorna žaga, bo kratko in malo obupal. IMkazi sopomenk in odnosov med njimi bi lahko bul bolj oprijemljivi in jasni. V geslu storzryaki'drevoz iglastimialihtskampodobnimilisti, pri katerem se semena razvyqjo v storžasuh socvetjih Coniferae', konifera— ležeče stavljena sopomeria konifera]e v PS-ju spregled) bi bila preglednost tako večja. To bi omogočala ustrezna grafična rešitev z označevanjem in lilerarhlziranjem sopomenk: 1. če sta iztočnica in ob njej navedena sopomenka enakovredni, naj med njima in za morebitno razlago stoji npr. znamenje S=, 2. če je ob najustreznejši iztočnici navedena podrejena (neustrezna) sopomenka, naj bo med njima npr. znamenje S! (izraza, ki stoji za tem znamenjem, se pazi, če je izrazov več, pa so začetni bolj priporočljivi), 3. če je v Iztočnici neustrezen izraz, pa naj bo za njo npr. znamenje S> in nato navedena najbolj priporočljiva sopomenka (lahko jih je seveda tudi več), kar bi bilo navsezadnje tudi gospodarnejše, kot je zdaj z vsakokratnim navajanjem tistega, kar je sopomensko boljše In pri najslabšlli sopomenkah lahko torej vseh ostalih, le malo boljših, pa še vedno ne ustreznih sopomenk.
Gozdarski slovar bo moral biti normativen veliko manj zavito, kotjePS, izraze pa bo moral očitno večkrat označevati kot nestrokovne, zastarele, narečne In žargonske, pač v sklćidu z obljubo v navodilih iz PS-ja. (Zastarelega in narečnega v PS-ju menda sploh ni.)
4. Oznaka nav. mn. je očitno odveč pri prvem pomenu v geslu jelen (oznaki ustrezna je tudi razlaga 'velike rastlinojede živali z razvejenim rogovjem, Cervidae"), saj so ponazarjalnl primer [jelen nika) In zveze (kapitalni jelen, (navadni) Jelen, Jelen lopatar, severni Jelen) ter razlage zvez (npr. 'Jelen z velikim, lepim rogovjem') edninske. Oznako nav. mn. ima še geslo plaviixa z razlago 'kameiye in drug material, kiga odnaša, prenaša vodotok', edntnski pa so spet ponazarjalnl primer [gihaiyeplavine) In zveze [groba, lebdeča, meljasta, plavajoča, prebrana, riiyena plavii^d) in pri njih seveda tudi razlage. Z omejitvami na množino mora biti slovaropisec kar se da varčen, saj se bo sicer hitro znašel v stiski. Pri geslu ris je rabljena ednina {srediye velika zver iz družine mačk s šopom daljših dlak na koncu ušes. Lynx L), kar je v lepem nasprotju rešitvi v ustreznem, prvem pomenu pri Jelen.
5. Pisanje skupaj in narazen pri pridevnikih ni dosledno: temnosiu v geslu bor in bemi\ozelen v geslu diiglazyaje dobro, zato bi tudi temno gouvgeslu srcebilo bolje pisati skupaj —ali pa dosledno narazen, kar dopuščajo tudi pravila novega Slovenskega pravopisa. Samo narazen pa bi büo treba pisati hitrorastoč v geslu plantaža, saj gre za zvezo prislova in pridevnika. — V geslu saditev bi bila v razlagi oblika rastie vsekakor ustreznejša namesto rasle ['dcyaiye sadik v zemljo z tiamenom, da bodo rasle"). —V navodilih moti pridevnik uporabljiv (namesto uporaben, str. 8), namesto okrajšave ev. za euentnaien ipd., ki jo stari pravopis sicer dopušča, pa bi bilo boljše kću" morebiten ipd.
6. Pri končnem oblikovanju slovarja bo treba popaziti na dosledno abecedno zaporedje besednih zvez. V geslu liorizant so npr. abecedno neustrezno razvrščene zveze v zaporedju horizont E, eh ivialni iTorizont, E-horizont (v vseh teh primerih stoji v PS-ju namesto iztočnice vijuga, ki seveda pri abecednem razvrščanju ni upoštevana). Vztrajati bi bilo treba pri dosledni abecedi (tako torej, daje eluvialni horizont na koncu), v uvodu pa bi moralo biti načelo razvrščanja ostallli črkovno enakih in različno pisanih sestavin ustrezno razloženo. — V geslu gojenje stoji zveza sproščeno gojenje gozda pred zvezo sproščena tehnika gojenja gozda kar je spregled.
7. V geslu sadihrikje navedena zveza, humikov sadilnik v pomenu 'dvoročni sadänik za pogozdovanje, ki ga Je konstruiral gozdarski strokouryak Bumik'. Najbrž je inalce preostra določitev, da se svojUnl pridevniki iz lastnih imen (v gozdćirskem izrazju bo šlo največkrat za priimke), ki zaznamujejo duhovno last, pišejo le z malo začetnico. Pravopis res daje prednost tej obliki, dopušča pa tudi pisanje z veliko
240
začetnico. fTo določilo iz pravil Slovenskega pravopisa, ki so izšla še pred PS-jem, je sporno. V medicini bi bilo treba pisati npr. weü-Jdixova reakcija, kar vodi v kar malce preveč podomačeno obliko vajl-JelOcsova reakcija. Po svoje pa zaide bolezen Sokolskega, saj sokdskijeva bolezen nI mogoče. Zato, se zdi, pisanje z veliko začetnico le ni tako zelo proUsistemsko, da bi si zaslužilo popoln spregled.)
8. Nerodna je razlćiga zveze Jarmeniška žaga v geslu žaga: 'žaga, ki razžagiije hlode z enim listom ali več žaginimi listi, vpetimi v okvir' — besedo listom bi bilo mogoče izpustiti. — Že navedena rćizlaga 'dvoročni sadilnik za pogozdovanje, ki gaje konstruiral gozdarski strokoviyak Bitrnik' v geslu sadilnik zavaja: glagol konstniiraU je sicer dvovidskl. vendar ga tu bralec razume tako, kot da sadilnlka konstruktor ni dokončal; dvoumje bi odpravila oblika skonstruiral če seveda ustreza resnici. — V geslu voda beremo v razlagi stopinj Celz^a, v geslu padavina pa m^; pri nadaljnjem delu bi se bilo dobro že na začetku odločiti za še sprejemljive gospodćimejše možnosti v vseh podobnih primerih. Enotno rešitev bi pričakovali tudi pri oziroma, kar je zapisano okrajšano (v obliki oz.) v razlagi v geslih krojeiye in krojiti in v uvodu ter navodilih, neokrajšano pa v razlagi v geslu suh in dvakrat v uvodu.
9. Neustrezno je v geslu voda uporabljena vijuga v zvezi gladina - (če ne gre preprosto za napako namesto gladina -e). Bralec lahko namesto vijuge prebere voda (torej v rodllniku množine), kar stilistično glede na podatek v geselskl glavi in na dejansko rabo ne ustreza, Ićihko pa se odloči za vod, kar ustreza rabi. vendar ne izhaja iz vijuge. Katera koh besedna oblika od teh treh bi morala biU izpisana. Vijuga sama zćise v geslu nadomešča iztočnico. Če pri samostalniških in pridevniških iztočnicah za vijugo stojijo ustrezne končnice, se dodajajo samostalniški osnovi v rodllniku (vendar brez morebitne podciljšave z j, za kar je v geslu gozdar primer -Ji in lesarji^ in seveda tudi pridevniški osnovi (vijugo je treba nadomestiti s üstlm, kar stoji pred končnico -a v obliki pridevnika ženskega spola iz geselske glave). Pri glagolu vijuga nadomešča imenovalnik, torej iztočnico, vse ostale oblike pa so v PS-ju izpisane.
10. V grafičnem oblikovanju slovarjev se po navadi pojavlja tako imenovana živa pagina. Iger je na gledani strani najprej (največkrat na levem robu) zgoraj navedena iztočnica tistega gesla, ki se na gledani strani ali začne - tako je tudi v PS-ju — ali se s prejšnje nadaljuje, nato pa Je (največkrat na desnem robu) navedena še iztočnica gesla, ki to stran končuje, flb lahko velja tudi za dve gledani strani skupaj, nekdaj pa so tako opremljali celo posamezne stolpce, kot npn v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju.) Na str. 42 PS-ja npr. vidimo, da skoraj tri četrtine prostora zavzame geslo ixxia, katerega iztočnico moramo poiskati na prejšnji strani, čeprav je zgoraj tudi živa pagina, v katero pa je prepisana iztočnica gesla zakoličevati, ki se na tej, glalani strani začne. Pravilo pri slovarjih, leksikonih, enciklopedijah in različnih imenikih bi laliko bilo: v živo pagino naj bo najprej prepisana iztočnica gesla, ki se v prvi vrsti gledane strani ali začne ah pa nadaljuje.
11. V PS-JuJe zaradi v času ntistanka ne ravno izrazitih računalniških možnosti tisk premalo razčlenjen in zato neizrazit Pri pripravljanju končnega izdelka je treba mishti na to, da mora biti izdelek kar se da podoben tistemu, ki ga naredi tiskarna. Ker bodo v prihodnosti najbiž kar vsi slovarji pripravljeni računalniško. Je seveda mogoče pričakovati, da bodo sestavljavci sami izdelovah tudi osnove za razmnoževanje. Tu je treba vztrajati pri nekaterili osnovnili normah, ki so zlahka presegljive, saj tudi računahiištvo napreduje. (Druga, razkošnejša možnost je seveda fotostavek. ki ga iz računćdniškega vnosa naredi tiskarna. Tudi tu mora biti vnos kar se da pravilen.) Že pri pripravljalnih dehh za novi gozdarski slovar bo odslej treba ločevati pomišljaj in vezaj, samo dvojni zgornji narekovaj pa bi bilo dobro spremeniti v dvojnega srednjega. — Nepravi osnovni pomeni v geselskih člankih bi se lahko, ker jih nI vehko (v PS-ju niso nikjer več kot štirje), začeh vsak v svoji vrsti; preglednost bi bila tako veliko večja.
12. V navodilih za uporabo slovarja je sicer nekaj osnovnih podatkov in napotkov za branje, vendar pajih bo v končnem izdelku potrebno napisati vehko bolj natančno, in sicer ne le za Jezikoslovca, temveč tudi za jezikoslovno ne vedno izurjenega bralca, in z njimi spraviti na dan v slovarskem delu vsebovane skrite podatke. Tako recimo naj bi se kar samo po sebi razumelo, da se črka e pri samostalnikih in pridevnikih v prvi osnovni obliki izgovarja kot polglasnlk, če v drugi osnovni slovarski obliki izpade. Vendar ni škodljivo in slabo tega vedno znova zapisovati; podatek je pomemben, uvodna opomba pa ne vzame toliko prostora. Končnici -a -o ipd. v geselskl glavi pomenita tudi besednovrstno oznako za pridevnik, zato ustrezna oznaka pri nJem izjemoma ni zapisana, kar pa iz že omenjenih navodil ni razvidno. Navodila naj bodo skratka bolj izčrpna in bralcu prijazna; prav nič hudega ni, če povejo kaj preveč, zelo slabo pa Je, če uporabnika puščajo na cedilu.
13. Poskusni snopiči izrazijskih slovarjev naj bi poleg izbranega (napaberkovanega) besedja, če je le mogoče, prikazah tudi strnjen del načrtovanega slovarja, nainreč eno od začetnic ah del ene od začetnic zanimivo bi bilo videti recimo že iztočnice na go-), kar bi omogočalo tudi oceno gostote zajetja besedja.
Ocenjevalec Je morda videti siten in pikolovski, je pa sestavljavcem tudi hvaležen, le da pohvali, ki si jo pošteno in dobro sastavljeno delo zasluži, posveča vehko manj prostora, kot gaje namenil nakazovanju
241
izboljšav na ožje slovaropisnem področju. Sam sebi se zdi kot opazovalec voznikov, od katerih pričakuje, da vozijo po pravilih, in če ne povzročajo zapletov, jih posebej ne hvali. Zasnova je dovolj trdna, navedene posamezne pomanjkljivosti pa bo slovaropisni svetovalec zlalika odpravil; njegov delež mora biti v končnem Izdelku brezhiben. Sodelavci gozdarske stroke — njihovega deleža nisem ocenjeval — pa s svoje strani jamčijo, da lahko v Gozdarskem slovćirju kljub temu, da razmere v stroki organizacijsko in še kako drugače niso naklonjene izrazoslovnemu prizadevanju, kot bi si zaslužilo, pričakujemo primemo kćikovost, obsežnost in temeljitost prikazov ter strokovnost, in sicer tudi za stroke, ki mejijo na gozdarsko.
Gozdarski terminološki komisiji torej želimo, da najde najkrajše poti, po katerih bo prišla do zastavljene naloge — Gozdarskega slovarja. Njenega izdelka se veselimo.
Peter Weiss ZRC SAZU v Ljubljani