9 ISSN 0351-6407 77035 640019 Če je Ruperta jasno nebo, bo malega srpana ravno tako. Murska Sobota, 23. marca 2000, leto Lil, št. 12, /odgovorni urednik Janez Votek/ cena 210 SIT GOSPODARSTVO, str. 7 AKTUALNO DOMA, str. 3 LOKALNA SCENA, str. 4 V Pomurski investicijski družbi je pomemben profit MAJDA HORVAT Odgovornost v kozarcu Voda je del mojega telesa. Voda iz kozarca - ravno ta. Stopim do pipe in si jo natočim. Ker sem to storila v službenih prostorih, ki so priključeni na mestni vodovod, je velika verjetnost, da sem se odžejala z manj oporečno vodo. Če pa bom tešila žejo pri znanki, kije doma na vasi, si bom najverjetneje postregla z oporečno, zdravju škodljivo vodo. Na Zavodu za zdravstveno varstvo v Murski Soboti, kjer spremljajo vodooskrbo in kakovost pitne vode v naši regiji, so po analizah odvzetih vzorcev vode ugotovili, da je razlika v kakovosti pitne vode med velikimi in majhnimi vodovodnimi sistemi očitna tako po bakteriološki kot kemični analizi. V vodovodih, ki oskrbujejo do tisoč prebivalcev, je bilo lani nekaj manj kot šestdeset odstotkov odvzetih vzorcev vode oporečnih po bakterioloških ter nekaj manj kot polovica po kemičnih analizah. V devetnajstih vzorcih pa so odkrili tudi zvišano koncentracijo atrazina in njegovih metabolitov. Voda, ki si jo točimo v kozarce, dela nas državljane, prebivalce pokrajine, prvo- in drugorazredne. Kdo je odgovoren za to? Občina, ki je po zakonu dolžna skrbeti za varno oskrbo z zdravo pitno vodo. Toda podtalnica je vendar last države, nam sporočajo s Slovenskega ekološkega gibanja, in še, da se njena kakovost slabša. Kako perfidnoje odgovornost za kakovost pitne vode z države preložena na občne! In te, da bi zadostile zakonu, so prisiljene iskati zdrava zajetja in vlagati velik denar v nova vodna omrežja. Država pa- ministrstvo za zdravstvo - še vedno dovoljuje prodajo in uporabo fitofarmacevtskih pripravkov, ki vsebujejo atrazin, in prelaga začetek veljavnosti pravilnika iz leta '97, ki zaostruje parametre za vsebnost pesticida v pitni vodi. Udinjanje države kapitalu, kemični industriji je očitno, a po drugi strani zaradi oporečne vode stiska in tolče po občinah. VESTNIK ZA ZVESTOBO Vsak teden bomo objavili ime naročnika, ki nam je zvest najmanj 10 let. Nagrada: VESTNIKOV ZLATNIK! DOBITNICA VESTNIKOVEGA ZLATNIKA ZVESTOBE JE TA TEDEN VALERIJA KUČUK GOZDNA 23 9241 VERŽEJ Kako oprati Potrošnikovo ime? ■ Županu Slaviču je dovolj slepih podvozov Petanjčani so odločni: »Šli bomo do konca« Bo 17. aprila potrebna zapora ceste? - Se bodo Petanjčanom pridružili tudi Sobočani? - Ali jim tišinski župan obrača hrbet? P red dvema tednoma so predstavniki vasi Petanjci prinesli županu občine Tišina podpise, s katerimi njihovi sokrajani zahtevajo od ministrstva za promet in zveze konkretne spremembe na glavni cesti G1/3 (prej M-10/1), ki pelje skozi Petanjce. Prve spremembe (prepoved vožnje za vsa tovorna vozila ob sobotah, nedeljah, praznikih in od 22. ure zvečer do 6. ure zjutraj) bi morali realizirati do 20. marca, a se to ni zgodilo. Podpisniki prav tako zahtevajo, da se do 17. aprila preplasti uničeno cestišče v vasi od križišča do mostov na reki Muri, da se izplača vsa škoda lastnikom hiš, kjer je nastala škoda zaradi to- vornih vozil na slabem cestišču, in da se začne takoj graditi avtocesta skozi Pomurje. Če ministrstvo zahtevam ne bo ugodilo, bodo 17. aprila 2000 zaprli cesto v križišču na Petanjcih, kajti ob dosedanjem nevzdržnem hrupu in škodljivih izpušnih plinih ni več mogoče živeti. Podpise je začel zbirati Alojz Cigut s Petanjec, čigar hiša je najbolj izpostavljena, podprl ga je tudi predsednik vaškega odbora Marjan Šafarič in do sedaj so zbrali že 197 podpisov (nekateri so Ciguta klicali celo domov, ker so se želeli podpisati), prav tako pa je župan v dopisu ministrstvu poudaril, da se zahtevam pridni- Izgubljena pravda Dr. Ščap ni spodnesel Vestnikove novinarke Višje sodišče zavrnilo pritožbo Novinarka Vestnika Majda Horvat je v članku Kupec, ki ni po meri stečajnega upravitelja zapisala: »K vsem zapisanim domnevam pa bi ne nazadnje lahko dodali še to, da s podjetjem in njegovim nakupom stečajni upravitelj kuje skrivne načrte sam zase.« Kot se je izkazalo v sodnem postopku, je bil namen dr. Ščapa, odkupiti Industrijo konfekcije v Veliki Polani, kjer je bil stečajni upravitelj. Dr. Ščap je zaradi tega čutil, da bi to lahko škodilo njegovi časti in dobiemu imenu, in je novinarko, tožil. Majda Horvat je na prvostopenjskem sodišču dokazala verodostojnost zapisanega in bila oproščena. Tožnik dr. Ščap seje na razsodbo prvostopenjskega sodišča pritožil, vendar je senat Višjega sodišča v Mariboru njegovo pritožbo zavrnil in potrdil razsodbo prvostopenjskega sodišča. Višje sodišče ugotavlja, da pritožba ni utemeljena. V obrazložitvi je med drugim zapisano, da pritožbena izvajanja okrog sklicevanja na verodostojnost in opravičenost dajanja informacij, ki so rabile obdolženki za objavo inkriminiranega članka, nimajo nobene teže. Sodišče tudi zavrača pritožbeni očitek, da novinarka ni preverila stališča zasebnega tožilca, in ugotavlja, daje dr. Ščap prezrl ugotovljeno dejstvo v obravnavi na prvi stopnji, da namreč na njen poziv ni reagiral. Po izreku te sodbe se ponovno odpira vprašanje, ki gaje Vestnik v preteklosti že omenjal in se nanaša na kriterije izbiranja stečajnih upraviteljev, ki jih določa Zakon o stečajnem postopku in prisilno poravnavo. ZKi žujejo tudi občani Tišine in Tro-povec. Župan je ob predaji podpisov med drugim tudi zagotovil, da bo poslal prošnjo za dovoljenje za zaporo ceste, vendar tega še ni storil, Cigutu pa je menda povedal, da dovoljenja tako ali tako ne bi dobili, hkrati pa je ga pozval, da se pod prošnjo sam podpiše, vendar Cigutu ni jasno, zakaj župan ne zastopa njihovih interesov. Tako je tudi Šafarič prepričan, da je takšna zadeva delo župana, saj so ga zato tudi podprli na volitvah, pri tem pa dodaja, da vztrajajo pri zahtevah in datumu zapore. Vsekakor si je organizator zapore (zaenkrat še ni znano kdo) dolžan pridobiti dovoljenje, V tem primeru gre za državno cesto, ki jo upravlja Cestnega podjetja Murska Sobota, kjer smo izvedeli, da je treba na ta naslov prošnjo za dovoljenje tudi oddati, in sicer vsaj 15 dni pred dnevom zapore. Prav tako mora organizator obvestiti AMZS Slovenije, ljudi prek sredstev javnega obveščanja, tri dni prej pa še policijo, ki je dolžna v skladu s pozitivnimi predpisi zagotoviti javni red. posebej še, če je zbiranje ljudi nezakonito oz. gre za ogrožanje varnosti ljudi in premoženja. Podpisniki pa se ob tem sprašujejo, kdo njim ob vsem hrupu in uničevanju hiš jamči za javni red in mir. Varnost tamkajšnjih ljudi in premoženja je močno ogrožena, česar pa se po njihovem mnenju marsikdo sploh noče zavedati. Njihov namen je samo, da si zagotovijo varno in mirno življenje, zato so postavili jasne zahteve, o katerih bi se želeli pogovoriti z najvišjimi pristojnimi predstavniki, s tem pa jim vaščani Petanjec tudi sporočajo, daje samo od njih odvisno, ali zapora ceste bo ali ne bo. DARJA TIBAOTi NAROČNIK 2 AKTUALNO OKOLI NAS 23. marec 2000, IBIIK Ob madžarskem državnem prazniku »Svoboda!« Svetla vodnica in trdna skala esniška in polna zanosa je bila osrednja prireditev ob 15. marcu, madžarskem državnem prazniku, ki jo je kot že leta poprej v Lendavi pred spominskima ploščama junakov Kossutha in Szechenyija pripravila madžarska narodnostna samoupravna skupnost. Besede predsednika sveta pomurske madžarske narodnostne samoupravne skupnosti Gydrgya Tomke in predsednika lendavskega sveta madžarske narodnostne samoupravne skupnosti Alberta Halasza so izzvenele ponosno kot še nikoli. Mrzel veter je pihal tistega popoldneva iz Lendavskih goric, toda ljudje, ki so spremljali dogajanje, mu niso klonili. Sicer jih ni bilo veliko, toda vztrajali so do konca. P Modro nebo in čista voda Gydrgy Tomka je med drugim spregovoril o tisočletnem bivanju Madžarov v Evropi in obletnici revolucije 1848, kije za Madžare »svetla zvezda vodnica in trdna skala«, pri tem pa dodal: »Naši predniki so se naselili v tem prostoru, saj je bilo zanje nebo prav tu najbolj modro, voda najčistejša in vino najboljšega okusa.« Kljub tem besedam pa se zdi povprečnemu opazovalcu, da zadnje čase na tako imenovanem območju ne tečejo samo sladke kaplje vina, temveč se med njimi najde tudi nekaj grenkih, pa ne zato, ker se manjšinski narod ne bi razumel z večinskim. Konec koncev je bilo na slovesnosti tudi povedano, da včasih kaže, da bi »želela ta maj hna skupnost pridobiti veljavo svojim hotenjem, da ruši, pustoši in požiga vse, kar ji pride pod noge, da zanjo človek kot posameznik ni pomemben. Toda komu lahko škoduje cvet, ki lahko le polepša življenje.« Besede predsednika sveta pomurske madžarske narodnostne samoupravne skupnosti so sicer resnične, a zadnje čase ni problem rušenja in hotenja napram večinskemu narodu, nekateri cvetovi znotraj manjšine so se namreč začeli obnašati kakor mesojede rastline, ki tokrat grizejo liste, ki poganjajo iz njihovega lastnega stebla. O dvoboju med goričkimi in lendavskimi Madžari ni bilo na prireditvi slišati niti besede, čeprav so vsi vedeli, da obdobje po 15. marcu prinaša še en sestanek, na katerem se bodo pripadniki iste manj- VESTNIK IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: trma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Mana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat. Milan Jer-še, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: M. Sobota. Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998(naročniška služba), n.c, 31 960,33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 2.700,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod vkolportaži pa 210,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-I 53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: : 50*100-620-00112-5049512. j Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov I SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran http://www.p-inf.si. šine, a nasprotnih bregov, pogovarjali o svoji organiziranosti, financiranju, o tem, kdo ima več denaija in komu ga ne da. Vprašanje o resnici Vprašanje, ki gaje zastavil Gyorgy Tomka na začetku svojega govora, je: »Kako doseči, da bo ostala izpovedana resnica še dolgo v zavesti ljudi. Je dovolj poudariti le dejstva in našteti argumente v prid resnice in protiargumente za dokazovanje neresnice? Je dovolj brskati po preteklosti in nanizati vizijo?« Pri tem je vse lepo in prav in dobro se sliši, le če se ne bi porajalo še eno vprašanje. Čigava resnica pa je sploh absolutna resnica? Kosshuto-vo, Petofijevo, Szechenyijevo, Jo-kaijevo smo.že sprejeli. Lahko bi tudi Voroševo, Tomkovo, Halas- Iz Monoštra piše MARIJANA SUKIČI 75. marec - madžarski državni praznik je dan, ki ga ne znamo praznovati. Vsaj složno ne! Pravzaprav ga nikoli nismo znali. V prejšnjem sistemu ta dan ni bil državni praznik, revolucije in boja za svobodo 1.1848-49 smo se spominjali le na šolah. Poudarjala se je bolj kulturna vsebina, vloga Petoflja, in ne toliko prvotna načela revolucije, kot so neodvisnost, svoboda in samobitnost Madžarske. Vlada in partija sta se enostavno bali, da bi imel praznik preveč nacionalne vsebine, kajti od marčevske revolucije je le korak do revolucije l. 1956. Plemenita načela revolucije l. Enakega mnenja je bil tudi župan glavnega mesta, ko so ga seznanili s tem, da njegovega govora ob prazniku javna televizija ne bo prenašala. Do zdaj je bila to tradicija, ki so se jo držale vse vlade od spremembe sistema naprej ne glede na to, ali je bil župan član provladne ali opozicijske stranke. Tudi ob prazniku ni mogel iz svoje kože predsednik Stranke madžarskega življenja in resnice, ki izkoristi vsako priložnost za širjenje svojih zloglasnih idej. Med kosovsko vojno je prišel na dan z zamislijo, češ da so vojvodinski Madžari naj- Vsak po svoje 1848 so živela najprej in se zbudila na budimpe-štanskih ulicah l. 1956. Madžari so se leta 1848 želeli znebiti Habsburžanov, l. 1956 pa Rusov. V obeh primerih je šlo za narodno bit Madžarov, za svobodo druženja, tiska itd. In Madžarska je bila obakrat poražena. Po spremembi sistema, ko je madžarski parlament določil nove državne praznike ■ med njimi tudi 15. marec -, smo se ob njem obnašali kot otrok, ki ne ve, kaj početi z veliko svobodo. Zdaj seje smelo govoriti o pravi vsebini in ciljih revolucije l. 1848. Tudi nacionalnih čustev ni bilo treba več skrivati. Prva leta smo se vseeno obnašali malo sramežljivo, potem je postal praznik preveč spolitiziran. Stranke in govorniki so ga izkoriščali za lastne cilje, s čimer so dosegli,.da je lep del Madžarov ponovno ravnodušen do tega praznika. Strankarske in politične razprtije so se zrcalile tudi v letošnjem praznovanju. Poleg uradne (vladne) proslave je vsaka stranka priredila svoj miting, svoje zborovanje. Na različne načine in na raznih prizoriščih. Najskromneje so praznovali menda socialisti, ki so v znani budimpeštanski restavraciji predali priznanje »za svobodo tiska«, ter s tem izrazili, da jim sploh ni po volji, kar se dogaja z mediji in v medijih na Madžarskem. večje žrtve bojev na Kosovu, zato se mora del Vojvodine priključiti Madžarski. Ko je videl, da ni naletel na podporo ne doma in ne pri mednarodni skupnosti, je zadevo vzel z dnevnega reda. Za praznik si je našel novo kost za glodanje. Malo pred njim se je zgodila ekološka nesreča. Zaradi onesnaženja je skoraj izumrlo življenje v reki Tisi. Po mnenju predsednika stranke so Romuni namerno zastrupili Tiso, da bi s tem upočasnili vključevanje Madžarske v EU. G. Csurka meni, da zastrupljanju ne bo konca, dokler se Transilvanija ne odcepi od Romunije in postane samostojna, kot je nekoč že bila. Da živi v Transilvaniji ob treh milijonih Madžarov devet milijonov Romunov in drugih narodnosti, gospoda predsednika stranke bore malo zanima. Njegove ekstremne misli na Trgu herojev je poslušalo ogromno ljudi. Da so eni bili tam, ker so radovedni, drugi pa zaradi »heca«? Vseeno jih je bilo preveč. Ob vsem tem je uradno praznovanje potekalo po starem. Pred praznikom so se podelila najvišja državna priznanja in nagrade za dosežke v kulturnem in znanstvenem življenju, 15. marca zvečer pa je javna televizija prenašala slavnostni koncert. Površnemu spremljevalcu dogodkov bi se lahko zdelo, da je bilo vse v redu. DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA, MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 ZBRANA SREDSTVA SE BODO UPORABILA V POMURJU PO PROGRAMU DRUŠTVA ZA BOJ PROTI RAKU ZA LETO 1998 - ZA NABAVO OPREME AMBULANTE ZA TERAPIJO BOLEČINE IN PATRONAŽNO SLUŽBO NA OBMOČJU POMURJA IN ZA IZOBRAŽEVANJE PO PROGRAMU SLOVENIJA 2000 IN RAK. zovo, resnico svetovalke ministrstva za kulturo Suzane Čurin Radovič, ki je bila poleg Geze Bačiča z Urada za narodnosti edina visoka predstavnica države Slovenije,‘ki je že z zasedbo visokih gostov pokazala odnos do pomurskih Madžarov. Lahko pa že zdaj zapišemo, daje klub vsem prerekanjem med Lendavo in Goričkim dejstvo, da obe območji gospodarsko propadata, posledica česar bo tudi propadanje drugih področij. Tudi kulture, ki je skoraj še edino sredstvo za ohranjanje jezika in identitete. Ni bilo politično dejanje Dodajmo še en citat, slišan na slovesnosti: »Svoboda. To je beseda, pod katere čarobno taktirko, so se junaški sinovi naroda kot orli podali v boj, darujoč svoja življenja, kri in premoženje. Svoboda! Na človeštvo vpliva tako, kot sonce in kozmos. Vzemi mu sonce in v neskončnem vesolju bosta zavladala tema in smrt.« Kljub vsemu so obiskovalci na začetku proslave peli madžarsko himno in nato prav tako glasno tudi slovensko. In to ni bilo politično dejanje. DEJAN FUJS ■ Hrvaški absurdi Politik sme v Beograd, Alka Vuica ne! Tako je, ker imata Zagreb in Beograd diplomatske stike. Ampak to še ne pomeni, da javnost odobrava nastope estradnih umetnikov s Hrvaške v deželi, ki jim je prizadejala veliko gorja. Paradoks je ob obisku v Ljubljani z značilnim dobrodušnim nasmeškom opisal predsednik Stipe Mesič, njegov sogovornik na tiskovni konferenci, slovenski državnik Milan Kučan, pa je dodal, da bi morda lahko prav Mesičeva država pomagala naši pri gradnji mostov z Beogradom, če ne zaradi drugega, pa zavoljo številnih slovenskih državljanov, ki imajo težave pri vsakdanjem življenju prav zaradi nasilnega razpada nekdanje Jugoslavije. Parafriziranje Sicer pa so dvodnevno bivanje najvišje hrvaške delegacije na Gorenjskem in v Ljubljani malone vsi poročevalci opisali s parafraziranjem Kučanovih misli, češ da je po devetih letih nesodelovanja v skupno škodo napočilo obdobje sodelovanja v skupno korist. Tudi s hrvaške strani so prihajale kar evforične misli o najvišji točki odnosov med državama po stagnaciji v 90. letih. Ob predsednikih so se pogovarjali tudi drugi najvišji politiki in neuradno se je zvedelo, da sta zunanja ministra določila roke za reševanje posameznih vprašanj, vključno s tistimi, ki so usodnega pomena za našo pokrajino (Hotiza, Razkrižje...). Mesič misli resno Da misli hrvaški predsednik z otoplitvijo odnosov resno, je dokazal z osebnim zavzemanjem za to, da v preambulo njihove ustave uvrstijo tudi slovensko manjšino, kijeTudmanov režim na ta način ni priznaval. Na slovenski strani pa ostaja strah, da sedanje dobro razpoloženje zvodeni zaradi notranjepolitičnih zdrah pred volitvami, ko razpada vladajoča koalicija. Kučan je vse pomisleke v zvezi s tem zavrnil, češ da mora biti najpomembnejši državni interes, ukloniti pa se mu morajo strankarskopolitični. Brez posredovanja Dejstvo je, da nas Hrvaška potrebuje zaradi pomoči pri vključevanju v EU in NATO, kar je po novem strateški interes sosedov. Dejstvo pa je tudi, da velja obratno, saj Evropa ne bo sprejela držav, kjer prevladujejo sosedski konflikti in žarišča, ki so jih iz jugovzhodne Evrope (v najhujši možni obliki) že vajeni. Zato sta se tako Mesič kot Kučan v Ljubljani izrekla proti mednarodnim arbitražam in raznim svetovalcem tipa Walter Perry. Državi, ki želita biti del sodobnega civiliziranega sveta, se bosta pač morali znati dogovoriti na prav tak, torej miren način. Sami, brez tujega posredovanja! BOJAN PEČEK« VESTNIK , 23. marec 2000 AKTUALNO DOMA 3 Potrošnik - po krizi vzpon Kako oprati Potrošnikovo ime? Pamflet Iz nezaupanja v tržno, poslovno in medijsko odprto podjetje otrošnik se je znašel v zadnjih dveh letih v povsem drugačnem tržnem položaju, kot ga je bil navajen v preteklosti. Pred dvema letoma je držal monopolni položaj lokalnega trgovca in bil tudi med enajstimi najmočnejšimi trgovci v Sloveniji. Pojav konkurence in delno lastna neprilagodljivost sta se pokazala že v poslovnih rezultatih. Leta 1997 je ustvaril za nekaj več kot 230 milijonov tolarjev dobička, v letu 1998 je ta znašal samo še 100 milijonov tolarjev in lansko leto je že imel izgubo. Vmes pa se mu je po neuspešnem iskanju strateških povezav predvsem z Mercatorjem zgodil sicer dogovorjen prevzem, ki so ga opravila kranjska Živila, ki je dvignil precej prahu zaradi menjalnega razmerja. Ne glede na to so Živila sedaj 64-odstotni lastnik in s ponudbo odkupa ali zamenjave malim delničarjem povečujejo svoj lastniški delež do 75 odstotkov, ki bo omogočal statusne spremembe. Direktor mag. Alojz Režonja, ki je krmilo Potrošnika prevzel letos februarja, pravi, da so vplivale na položaj Potrošnika predvsem objektivne okoliščine, saj so se prodajne površine v Murski Soboti povečale za 60 odstotkov. Odprtih je bilo 14 tisoč kvadratnih metrov novih trgovskih novih površin ob Potrošnikovih 22 tisoč kvadratnih metrih. To je porazdelilo kupce. »Leta 1998 smo izgubili približno 15 odstotkov prometa ali 200 milijonov tolarjev in 99 dodatnih 15 odstotkov. Izpad dohodka seje pokazal na račun manjših razlik v cenah, ki smo jih prilagajali konkurenci. Nismo pa prilagajali fiksnih stroških in drugih stroškov obsegu prometa, predvsem plač. Lansko leto smo končali s pozitivno ničlo, s tem da so v tej pozitivni ničli tudi re zerve iz preteklih let. S tekočim poslovanjem smo imeli 260 milijonov tolarjev izgube, vendar smo jo pokrili iz rezerv prejšnjih let, ostalo pa je še okrog 2,5 milijona tolarjev dobička.« Na poslovanje pa verjetno ni vplivala samo konkurenca v prodaji na drobno, ampak tudi položaj v veleprodaji, ker ste z oddajo nekaterih svojih trgovin poskušali ohraniti oskrbo le-teh? »Tudi ta prodaja se je porazdelila. Tako so tudi naši nekdanji delavci, ki so šli med zasebnike, porazdelili nabavo in mi nismo več njihov izključni dobavitelj.« Eden od teh dobaviteljev je Tuš, ki z gradnjo novega centra posega v vaš monopol v središču mesta. »Na ta izziv se pripravljamo in bomo nanj ustrezno odgovorili. Tuš je res najhitreje rastoči trgovec. Novi trgovci so se z njim povezovali in tudi njegov pristop do teh trgovcev je bil dober, kar je potrebno priznati, predvsem na cenovnem področju. Naš cilj je, da del grosistične prodaje usmerimo v diskontno prodajo na drobno, in to v centu in preostalih skladiščih. Sedaj obnavljamo gornje nadstropje Blagovnice, kjer bomo popestrili ponudbo z znanimi tekstilnimi blagovnimi znamkami. To je eden od korakov, ki bi ga morali storiti že prej. Predvsem pa se bomo usmerili v razvoj in ponudbo zunaj Sobote, kajti mesto, ki premore največ kvadratnih metrov trgovine na prebivalca, ne prenese več trgovine in tudi ne daje novih razvojnih možnosti.« Ali se je z novim lastnikom Živili, ki je lastnik Agrotehnike, vaš položaj pri oskrbi s kmetijskim reprodukcijskim materialom kaj spremenil? »Še naprej ostajamo usmerjeni v grosistično ponudbo s 34-odstotnim slovenskim deležem. Prodaje na drobno nismo razvijali in ne bomo, ker so kmetijski prodajalci naši kupci. Res je, da imajo Živila Agrotehniko, Era pa je kupila Agrino, zato smo se sporazumeli o delovanju znotraj Sume 2000, znotraj katere obstajajo možnosti ožjih povezave po sektorjih.« Ali vas nekdanji konkurent Slavič ne ogroža na kmetijskem področju? »Ne, pri kmetijskem reprodukcijskem materialu je naš dobri kupec in njegova konkurenčnost izvira tudi iz naše ponudbe.« Kako daleč pa ste spravili v življenje Sumo 2000? »Giz Suma 2000 dobro deluje pri nabavi in delitvi uvoznih programov, malo slabše pa je pri medsebojnih blagovnih pretokih. Na kapitalski ravni prevladuje ideja povezave v koncern.« Zakaj ste ignorirali kapitalsko Bližje odgovoru, kdo bo novi večinski lastnik Pomurke Mesne industrije Večinski lastnik bo znan čez dober mesec Na predvčerajšnji skupščini so delničarji izglasovali povečanje osnovnega kapitala Mesne industrije za 700 milijonov tolarjev S lovenska razvojna družba, ki je večinski lastnik Pomurke Mesne industrije, saj ima po prisilnem pobotu, ko je del svojih terjatev spremenila v lastninske deleže, kar 56-odstotni delež v Pomurki, je v prvi polovici februarja objavila oglas za zbiranje ponudb za nakup 676.300 delnic družbe Pomurke Mesne industrije, v njem pa je ponudnika tudi zavezala k dokapitalizaciji. Le-ta je namreč pogoj za preselitev predelave iz Murske Sobote na novo lokacijo pri klavnici, saj bo družba za uresničitev tega cilja potrebovala okoli milijardo tolarjev. Novi lastnik, ki se bo odločil za odkup deleža Srda, bo moral hkrati odkupiti tudi 700 tisoč novih delnic po nominalni vrednosti 1.000 tolarjev. Odločitev o dokapitalizaciji oziroma povečanju osnovnega kapitala Pomurke Mesne industrije za 700 milijonov tolarjev so delničarji izglasovali na predvčeraj-' šnji skupščini družbe, upravo družbe pa pooblastili, da sklep izpelje do 1. februarja prihodnje leto. Za dokapitalizacijo se izda največ 700 tisoč navadnih poimenskih delnic z nominalno vrednostjo 1.000 tolarjev. Hkrati so povezavo Vele ob sorazmerno ugodni poziciji, ki ste jo imeli znotraj prejšnjega združenja ABC. »To je bila napaka.« Ob vsem, kar ste povedali, se boste morali ukvarjati s psihologijo kupcev, ki so večino ma izgubili zaupanje v Potrošnik? »Razlogov za nezaupanje ni. Je pa ta stereotip navzoč. Sam sem naklonjen tako tržnemu, poslovnemu kot medijskemu odpiranju podjetja in to mora dati rezultate. J. VOTEK ■ Na velike plakate gledam s hladnimi očmi. Nisem edina, pa vendar nas je takih le peščica, večina drugih pa ob pogledu nanje zagori, gori in izgori. Ce ne bi bilo tako, potem bi džambo plakate ob cestah že zdavnaj podrli. Toda ne. Vedno več jih je, ki nam visijo nad glavami in zastirajo pogled. Lovljenje v potrošniške mreže je silno pomembno početje, vsa skrivnost uspeha pa je v načinu pristopa. V svojih propagandnih ofenzivah proizvajalci stavijo na poznavanje človekovih najskrivnejših, najbolj intimnih gub. Prodajalci avtomobilov so nam zlezli pod kožo. So kot nasajen parazit, ki s svojim proizvodom srka življenjsko tekočino. Dosegli so, da nam je avtomobil postal os bivanja. K njemu so naravnane silnice človeka, aktivnega v življenjskem obdobju. Pa ne do avtomobila zgolj kot sredstva s svojo primarno funkcijo, da nam skrajšuje čas in pot, ampak do avtomobila, ki nas zadovoljuje. Avtomobil nam pije kri Trgovci avtomobilov so avtomobil potisnili na mesto stvari in dogodkov, ki človeku rabijo za zadovoljevanje njegovih hotenj, strasti. In kadar je postavljen na to mesto, potem sploh ni več težko poganjati kolesja v smeri imeti boljšega, hitrejšega, zmogljivejšega, z več dodatne opreme. Avtomobile prodajajo z intimnim tonom najdražestnejših v ljubezni, z njim obljubljajo zadovoljitev nepotešenih želja, povzpeti se, doseči vrhunec... Še in še in še... več novih oblik in več novih, še nepoznanih užitkov. Cena pa... Je 999 tolarjev na dan sploh kakšen denar? V primerjavi s kupljenimi užitki - malenkosti? Okrogle številke so mamljive kot številke vročih telefonskih linij. Užitki so nam na dosego roke, le iztegniti jo je potrebno. Prodajalci avtomobilov nas sučejo na svojem parketu po mili volji in na svojo melodijo so ujeli tudi narodnogospodarska gibanja v državi - uvoz (predvsem avtomobilov) nevarno presega izvoz, v zadolževanje pahnjeni kupci bodo pritiskali na povečevanje plač, delodajalci bodo ob višjih stroških dela zmanjšali vlaganje, manj bo delovnih mest .... Avtomobilski trg nam kot pijavka sesa dobro kri.. na skupščini sprejeli tudi sklep, da se prednostna pravica dosedanjih delničarjev pri nakupu teh delnic izključi, zato bo potrebno temu ustrezno spremeniti tudi statut delniške družbe. Rok za zbiranje ponudb za odkup Srdo-vega deleža v Pomurki Mesni industriji seje iztekel, po neuradnih podatkih pa so za nakup zainteresirani le v ABC Pomurki International, saj je to zunanjetrgovinsko podjetje že dolgoletni partner Pomurke Mesne industrije. Kupčija z novim lastnikom bi morala biti sklenjena do 1. maja, po kakšni ceni bo ABC Pomurka International kupila 676.300 delnic Slovenske razvojne družbe, pa ostaja zaenkrat skrivnost. Po ocenah naj bi bila cena delnice nekoliko nižja od nominalne, vsekakor pa bo moral kupec skupaj z dokapitalizacijo za lastništvo v Mesni industriji zagotoviti veliko več kot milijardo tolarjev. LK ■ LOKALNA SCENA 23. marec 2000, Odprto pismo Predsedniku vlade RS dr. Janezu Drnovšku Spoštovani predsednik Vlade RS dr. Janez Drnovšek! N a vas se obračam, kljub nekaterim dosedanjim pismom, javno, ker mi je ostal edino še ta način. Vse druge možnosti sem že nekajkrat izkoristil, vendar brez zadovoljivega rezultata. Razlog, da sem tokrat izbral tak način komuniciranja z vami, pa je predvsem želja, da se tudi širša slovenska javnost seznani z zaničevanjem Prekmurja in tukaj živečih državljanov, ko gre za reševanje prometne problematike. Nedvomno je. da Prekmurje v vsem času samostojne Slovenije na področju cestnega prometa ni pridobilo ničesar. Dobilo pa je promet, ki uničuje zdravje in dobrine naših občanov. Kot župan Mestne občine Murska Sobota se bom usmeril predvsem v tragedijo, ki jo doživljajo prebivalci in občani Murske Sobote. V vseh letih občani Murske Sobote glede prometa (enako velja za vse prebivalce Pomurja) niso bili deležni s strani države niti najmanjše pozornosti. Vse to so naši občani, ob izpolnitvi pričakovanja rezultatov osamosvojitve in razvoja Slovenije, potrpežljivo prenašali. Sedaj pa je potrpežljivost prešla vsako razumno mejo. Dneve in noči, leta in leta hrumijo težki tovornjaki skozi Mursko Soboto in uničujejo življenja in imetje predvsem prebivalcem Cankarjeve in Tišinske ulice. Ob stalnih obljubah o gradnji avtoceste mimo Murske Sobote so vse to prenašali, vendar je postala situacija zdaj nevzdržna. Tako so zbrali dokaze, da jih promet uničuje (ljudje ne spijo, hiše pokajo ...), in to na sodišču tudi dokazali. Vsaj ponoči in ob nedeljah ter praznikih so se želeli odpočiti od nevzdržnega ropota, tresljajev in smradu. Na podlagi neizpodbitnih dokazov je Okrožno sodišče v Murski Soboti izdalo začasno odredbo o prepovedi prometa tovornih vozil ob nedeljah in praznikih od 6.*do 22. ure. NIHČE, PRAV NIHČE do sedaj te odredbe ni upošteval. Zakaj? Ali so naši občani res brezpravni, drugorazredni državljani? Takšna odredba sicer velja za vso preostalo Slovenijo. Pa to še ni vse! To, kar se dogaja v Murski Soboti, nima primera nikjer v svetu! Pred letom in pol je začela država graditi železniško progo od Murske Sobote do madžarske meje. Vendar jo gradi tudi skozi Mursko Soboto! Res da ne na novi lokaciji, ampak se dosedanja trasa, na kateri je bila dovoljena hitrost 10 km na uro, spreminja v traso za potrebe doseganja hitrosti 120 km na uro in več. Investitorji temu pravijo »obnova proge v skladu z Zakonom o ureditvi določenih vprašanj s področja varnosti železniškega prometa«. Sklicevanje na ta zakon je zaničevanje in ignoriranje občanov Murske Sobote. Investitor za gradnjo nove železniške trase skozi Mursko Soboto nima niti enega dovoljenja! Ima pa gradbeno dovoljenje za objekte (mostove) na trasi, ki pa je v nasprotju s »Predpisi o gradnji objektov«, zaradi česar je Mestna občina Murska Sobota sprožila upravni spor. Kakor vidite iz vsega navedenega, je celoten poseg na železniški trasi skozi Mursko Soboto nezakonit. Ali je tako ravnanje primerno za državo, ki želi biti jutri članica EU? Ob vsem tem je najpomembnejše, da načrtovalci proge niso upoštevan osnovnega zakona, na katerega se sklicujejo. Ta zahteva v primeru prečkanja železniške proge in državne ceste zunajnivojsko križanje. Brez tega je Murska Sobota odrezana od bolnišničnega centra, od delovnih mest (industrijske cone) na obeh vpadnicah v mesto. Murska Sobota je vendarle upravno, bančno, šolsko, trgovsko, industrijsko, kulturno in še kakšno središče regije! Zastoji bodo nevzdržni, promet in življenja pa zelo nevarni. Vse to pa še ne zadostuje, da bi po treh letih odgovorne za promet v RS prepričali, da tako ne gre. Ali je res potrebno, da bodo naši občani umirali v reševalnih vozilih. ki bodo čakala pred železniškimi zapornicami? Ali je normalno, da bo vlak drvel skozi mesto 120 km na uro ob nivojskih križanjih najbolj prometnih cest? Ali je pravično, da bodo gibanje v mestu ter vhod in izhod iz njega en sam prometni kaos? ALI JE PRAV, DA DRŽAVA VARČUJE PRI LJUDEH, KI DO SEDAJ NISO BILI DELEŽNI NOBENIH UGODNOSTI GLEDE UREDITVE PROMETNE INFRASTRUKTURE? Nismo proti gradnji železnice do Madžarske, nismo proti razvoju Slovenije! Želimo in pravico imamo, da se to izvede tako, da ne bomo umirali. Odgovorni za promet v državi v treh letih, odkar prosimo, moledujemo, zahtevamo za rešitev tega problema, niso pokazali niti pripravljenosti niti sposobnosti niti čuta odgovornosti. Ostanete samo še vi, g. predsednik! Kot predsednika vlade, ki mora skrbeti za enakopraven položaj državljanov, vas prosim, da OSEBNO prevzamete nadzor nad rešitvijo problema. Naj ne zveni kot grožnja, vendar bomo z vsemi sredstvi preprečili železniški promet skozi mesto, dokler bomo tako ignorirani. Pomoč bomo iskali tudi v okviru institucij EU in tako zadevo internacionalizirali. Želim verjeti, da vse to ne potrebno, in pričakujem vašo takojšnjo reakcijo, hkrati pa vas vabim v Mursko Soboto, da si razmere ogledate tudi osebno. S SPOŠTOVANJEM! MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA ŽUPAN ANTON SLAVIC ■ Zasedali so hodoški svetniki Zaključni račun pod streho Niso izkoristili vseh 45 milijonov odhodkov - Do delitvene bilance kmalu - Potrjen letošnji kmetijski program er so bili svetniki občine Hodoš v lanskem letu sproti obveščeni o aktualnem dogajanju, so brez večjih pripomb sprejeli zaključni račun za leto 1999. Vedeti je treba, da so se v preteklosti pojavljale razne težave glede nerealizirane delitvene bilance z nekdanjo občino Hodoš-Šalovci, zato so lahko prižgali zeleno luč za občinski proračun šele meseca novembra. Kljub temu so se obnašali gospodarno, kar potrjuje podatek, po katerem so od načrtovanih 45 milijonov tolarjev prihodkov izkoristili le 44,1 milijona SIT za razne naložbe in druge potrebe, presežek 900.000 tolarjev pa so prenesli.v Projekt Vsi enaki! Vsi enakopravni? Vsi enako siti? na OŠ Radenci Zanimivo, poučno... Učenci so na predstavitvi zamenjali učiteljico tem je e učiteljem ni vseeno, kako »odkljukati« določeno temo v predmetniku, po-lahko za učence vse sku paj precej zanimivo. In nekaj podobnega se je zgodilo na OŠ Radenci v sedmem a- in b-razredu, ko je bilo pri zemljepisu na vrsti poglavje o Afriki. Na pobudo učiteljice Valerije Červič so se odločili, da bodo Afriko obdelali v okviru projekta, ki so ga naslovili Vsi enaki! Vsi enakopravni? Vsi enako siti? Učenci so se obvezali, da bodo zbrali literaturo, fotografije, slike in drugo gradivo o Afriki ter obdelali določeno temo - Afrika nekdaj in danes, Afriško rastlinstvo in živalstvo, Zgodovina starega Egipta, Prebivalstvo v Afriki itd. Pred sklepnim dejanjem - javno predstavitvijo projekta za starše in druge goste - so učilnico opremili s plakati, na mizah pa so razstavili uporabljeno literaturo ter stare predmete, zemljevide, sadje, rastline in okraske. Ko je bilo vse pri- Sv. Jurij ob Ščavnici Od maja pomoč na domu Svetniki niso v celoti podprli programa razvoja ZD Gornja Radgona - Občinski proračun za leto 2000 znaša 302 milijone SIT red sprejemom osnutka odloka o javni službi pomoč na domu v občini so svetniki prisluhnili ga. Šauperl, direktorici Centra za socialno delo v Gorni Radgoni, ki jim je program nekoliko podrobneje predstavila, in so ga pozneje tudi podprli. Tako nameravajo že maja zaposlili eno osebo, ki bo vsak dan opravljala terensko delo, tj. obiske na domu. Zelo dolga in vroča debata je sledila pri naslednji točki, kajti svetniki niso v celoti podprli programa dr. Marije Kuzma, direktorice zdravstvenega doma Gornja Radgona. Svetniki so se strinjali le z gra letošnje proračunsko leto. Hodoški svetniki so obravnavali tudi sporazum delitvene bilance za občino Hodoš-Šalovci. Gre predvsem za zemljišča na območju obeh novih občin, ki jih bodo razdelili na osnovi teritorialne pripadnosti. Predmet razdelitve so prav tako stanovanja in pisarniška oprema za krajevni urad v Šalovcih. Kot kaže, bo do ustreznega dogovora prišlo kmalu. Ugodna ocena velja tudi za predlog pravilnika o finančnih Razstava raznih predmetov, sadja in drugega afriškega izvora je bila zanimiva za starše in učence. dnjo urgentnega bloka, ki bremeni občinski proračun za 885.000 SIT, o drugem pa se bodo še dogovarjali, za kar naj bi občina Sv. Jurij ob Ščavnici prispevala še štiri milijone SIT. Sprejeli so OŠ Črenšovci: vsi podpisali Ravnatelj OŠ Franceta Prešerna Črenšovci Štefan Ftičar nas je seznanil, da so že pred objavo članka v Vestniku z naslovom V vednost ali kot grožnja? vsi starši učencev 5. razreda podpisali izjave, da se strinjajo z vključitvijo njihovih otrok v poskusno izvajanje 9-letne-ga programa osnovne šole. Tako pričakujejo, da bodo dobili tudi soglasje šolskega ministrstva, jeseni pa bodo lahko oblikovali dva oddelka 7. razreda. To tudi pomeni, da se nobenemu učencu ne bo •potrebno prešolati na bistriško osemletko, kar je najbrž tudi precej vplivalo na to, da so se vsi starši premislili. JG intervencijah kmetijskega programa v letu 2000. Pripravil ga je odbor za kmetijstvo, ki je izhajal iz stanja v minulem letu. Tedaj je bilo za kmetijstvo namenjeno 1,6 milijona tolarjev, zanimivo pa je, da so izkoristili komajda 922.000 SIT. Poglavitni vzrok je treba iskati v premajhnem nakupu plemenskih telic. Zato so za letos zagotovili 2 milijona tolarjev, s katerimi naj bi občina sofinancirala razne kmetijske dejavnosti. Tako je odločeno, da bodo plemenske telice regresirali po 25.000 tolarjev za eno (lani tudi statut javnega zdravstvenega zavoda ZD Gornja Radgona, pri naslednji točki pa prav tako ni bilo posebnih pripomb, in sicer pri osnutku proračuna za leto 2000, kajti nekaj tednov pred tem so usklajevanje že opravili in proračun občine za letošnje leto je tako težak 302 milijona SIT. D. TIBAOTi 17.000 SIT). Nadaljevali bodo tudi z nakupom prašičev, trsnih cepljenk in sadnih sadik, medtem ko bo znašal regres za spomladanske posevke rži 25 SIT za kilogram. Za zavarovanje posevkov je rezerviranih 1.500 tolarjev na hektar, za sladkorno peso bodo odšteli po 5.000 tolarjev, za enako površino pašnikov pa 25.000 SIT. Prav tako bodo spodbujali raziskovalne naloge med letom, za katere bo namenjeno 100.000 tolarjev. Čakajo jih tudi obsežno apnjenje tal in druga kmetijska opravila. Na seji so potrdili tudi sklep o navozu gramoza ha lokalne ceste in javne poti. Prednost bodo imeli tisti cestni odseki, ki jih bodo letos modernizirali. Pri predlogih, pobudah in vprašanjih svetnikov pa velja omeniti, da so se ob zdajšnji graditvi železniške proge zavzeli za ureditev zemljišč, komasacij in deponije. Ugotavljajo namreč, da so se z obsežnimi posegi spremenili tudi vodni tokovi, saj so se vode razlile po marsikaterem travniku. Razmišljajo pa tudi o zaposlitvi računovodje v občinski upravi. MILAN JERŠEi pravljeno in so gostje res prišli med njih, je vsak učenec prišel na »oder« in predstavil svoje delo. Ob koncu so si bili vsi enotni, da je bilo vse skupaj zanimivo, pouč-no - J. G .■ Karolina Kolmanič v Dokležovju isateljica, prevajalka in učiteljica Karolina Kolmanič se je prejšnji konec tedna na povabilo DPM Dokležovje udeležila srečanja z vaščani. Najprej so se s petjem predstavile tamkajšnje pevke in osnovnošolci z recitali, nato seje predstavila še gostja. Z zanimivim pripovedovanjem anekdot o šoli ter spominjanjem svojih pisateljskih začetkov je ustvarila prijetno razpoloženje, v katerem so uživali tako starejši kot mlajši. Karolina Kolmanič se s pisateljevanjem ukvarja že 32 let in njena zadnja knjiga Lotosov cvet je požela zelo velik uspeh. Večina njenih del je napisanih o ženskah in za ženske, tokrat pa je posebej spremljala življenje mladega fanta, čeprav ugotavlja, da so le-ti, še posebno med odraščanjem, zelo zaprti vase. Poudarila je, da s svojimi knjigami noče učiti ali vzgajati, pač pa hoče ljudi pripraviti k razmišljanju. V Dokležovju so ob tej priložnosti tudi pripravili razstavo njenih knjig, obenem so se s Kolma-ničevo pogovarjali o njenem bogatem pisateljskem delu, ob koncu pa sojo presenetili še z darilom, ročnim delom njihove krajanke. p T|BA0T ■ wsn« , 23. marec 2000 LOKALNA SCENA 5 Resna opozorila z radenskega posveta Turistična taksa kot kamen spotike Zakon o financiranju občin v nasprotju s turističnim zakonom - Občinama Radenci in Moravske Toplice se je v presoji ustavnosti in zakonitosti pridružilo še enajst slovenskih občin ot je znano, sta sprožila župana občin Radenci in Moravske Toplice Herbert Šefer in Franc Cipot ob pomoči poslanca državnega zbora Ferija Horvata in sopodpisniki pobudo, da se turistična taksa he vključuje v primerno porabo pri financiranju občin. Žal amandma ni bil sprejet, saj je bilo zanj le 24 poslancev, 30 pa proti. Ker omenjena župana nista uspela, sta pripravila zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti 22. člena zakona o financiranju občin in 12. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin. Ta sta namreč po njihovem mnenju v nasprotju z 21. in 22. členom zakona o pospeševanju turizma. gnile pretežno ruralne občine, kjer je izredno malo industrije oziroma drugih virov, ki bi v proračun prinesli potreben lastni prihodek. Ker pri nas predstavlja delež iz turizma nekaj manj kot 10 odstotkov primerne porabe, je razumljivo, da smo se temu poskušali upreti med prvimi, posebej zato, ker se istočasno zmanjšujejo tudi možnosti na investicijskem področju,« je potožil župan občine Moravske Toplice Franc Cipot. Zakona o financiranju občin, kot opozarjajo, torej ni mogoče izvajati v tistih občinah, ki prejemajo finančno izravnavo, kar je v nasprotju z zakonom o pospeševanju turizma. S tem so prizadete zlasti turistično usmerjene občine. To pa pomeni, da morajo iskati denar za namensko porabo nekje drugje. Slišati je bilo, da znaša celotni znesek turističnih taks 264 milijonov tolarjev, kar je za državo malo, za občine pa veliko, zato 11 slovenskih občin zahteva, da se turistična taksa vključi med izvirne prihodke občin. Ker jih podpira tudi ministrstvo za malo gospodarstvo, so prepričani, da bodo s svojo zahtevo uspeli. MILAN JERŠE OŠ Apače je obiskala ambasadorka svetovne mreže Unescovih šol Štefka Kučan Praznični marec 0 Več razlogov za praznično prireditev -Radgonski župan je obljubil, da bodo Štefko spet povabili na šolo čez dve leti, ko bo otvoritev novih prostorov bveščeni smo bili, da se bo mudila 10. marca na obisku v radgonski občini soproga predsednika Republike Slovenije Štefka Kučan in še posebej smo bili povabljeni na srečanje z njo na OŠ Apače. O namenu in vsebini njenega obiska pa smo lahko zvedeli šele na kraju samem. Po besedah ravnatelja apaške osemletke Toneta Rovšnika, ki je prvi izrekel dobrodošlico gospe Štefki, je marec praznični mesec, ki so ga proslavljali že stari Rimljani. Njihova prireditev pa je bila v prvi vrsti namenjena dnevu žena; nanjo so povabili tudi člane ZZB NOV Gornja Radgona in nekdanje aktivistke AFŽ, ki so se srečale s Štefko Kučan v Dobrniču in izrazile željo, da bi jih kdaj obiskala. »Šolsko« V ta namen je bil v Radencih posvet, na katerem so bili še predstavniki devetih drugih občin iz vse Slovenije (Bohinj, Bovec, Dobrna, Lendava, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Veržej, Zreče in Postojna), ki so prikrajšane za turistično takso. Ti so tudi podpisali zahtevo o presoji ustavnosti in zakonitosti in jo posredovali Ustavnemu sodišču Republike Slovenije. Po besedah pobudnika pogovora, radenskega župana Herberta Šeferja, dobijo ob večjem zbiranju turistične takse manj finančne izravnave. Te bi bilo za okrog 11 milijonov tolarjev več, če občini med izvirne prihodke ne bi bilo treba šteti tudi turistične takse. »Dejstvo je, da smo pri tem najslabše pote- povabilo pa ji je bilo izrečeno lani oktobra na srečanju Unescovih šol v Piranu, ki se gaje udeležila tudi ga. Kučan kot njihova ambasadorka. Najbrž pa je šlo vsaj malo tudi za patriotizem - tako predsednikova žena kot ravnatelj apaške šole sta Korošca. Visoka gostja, ki je bila vidno ganjena zaradi prisrčnega sprejema v avli osnovne šole, je med drugim dejala, da je šola tisti prostor, ki ji vedno obuja radostne spomine na domači kraj in njene najbližje. Apaško dolino je opisala kot svet gostoljubnih ljudi, prijateljstva in ljubezni. O Unescovem programu (v mrežo šol te svetovne organizacije za zaščito naravne in kulturne dediščine je bila med prvimi v Sloveniji vključena tudi OŠ Apače, medtem pa staji na našem koncu sledili še OŠ Kapela in Negova) pa je dejala, da le-ta predstavlja temelj, na katerem moramo graditi boljši svet prihodnosti. JOŽE GRAJ ■ Puconci Občni zbor KUD Cezanjevci V kulturnem društvu Cezanjevci je trenutno trideset aktivnih članov, ki so vklj- učeni v folklorno ali dramsko sekcijo. S svojimi nastopi in predstavami se udeležujejo raznih prireditev, kar nekaj pa jih organizirajo tudi sami. Tako so sprejeli prejšnji teden na rednem letnem občnem zboru program dela oz. prireditev za letošnje leto, in sicer za vsako sekcijo posebej ter skupnega. Dramska skupina trenutno gostuje po Prlekiji s komedijo Jezični dohtar Petelin, v sredini aprila pa bodo v Ljutomeru sodelovali na srečanju obmurskih gledaliških skupin, kjer gre pravzaprav za tekmovanje za uvrstitev na medob-močno srečanje. Jeseni nameravajo naštudirati novo dramsko delo, ki bo najverjetneje komedija. Folklorna sekcija bo sodelovala na območnem srečanju folklornih skupin, udeležila pa se bo kar nekaj prireditev. Roman Marič, predsednik KUD-a Cezanjevci, je še posebej poudaril skupni projekt s TD Branek iz Branoslavec, saj bodo pripravili skupni nastop na sejmu v Gornji Radgoni in Ljutomeru. Društvo organizira tudi literarni večer s petjem, ki bo v nedeljo 26. marca v OŠ Cezanjevci, kjer bodo nastopili člani literarne sekcije društva upokojencev Ljutomer, povabili pa so tudi ženski pevski zbor iz Ljubečne. KUD Cezanjevci zelo dobro sodeluje tudi s KS Cezanjevci ter KS Stara Cesta, stike pa imajo tudi z raznimi drugimi društvi. D. TIBAOTi Občinski svet Občine Tišina Plačevanje vode Poročilo o uvajanju programa devetletnega programa osnovne šole - Plačevanje vode po števcu ali osebi? rvi del seje tišinskega občinskega sveta je potekal v prostorih osnovne šole, kjer je bila po ogledu tamkajšnjih prostorov predstavitev priprave šole na devetletni program, pri čemer jim bo občina skušala pomagati z občinskimi sredstvi. Svetniki so nadaljevali sejo v občinski sejni sobi, s tem da so izpustili tri točke predlaganega dnevnega reda, ki jih bodo obravnavali na jutrišnji seji. Tako bodo jutri govorili o pokopališkem redu v občini, opravljanju gospodarske javne službe na področju urejanja in vzdrževanja pokopališč ter pogrebnih storitev in o sporazumu za razdelitev premoženja javnega podjetja Komunala, d. o. o«, Murska Sobota. Pri tekoči problematiki so dalj časa razpravljali o načinu plačevanja vode, a se niso mogli dogovoriti, ali naj plačujejo vodo v občini po osebi (povprečna poraba vode na prebivalca je mesečno okrog 6 m3) ali števcih oz. pod-števcih. Svetniki so proučili slabosti in prednosti tako prvega kot drugega načina plačevanja, potem pa so se odločili, daje plačevanje po osebi bolj smiselno, saj števci povzročajo prevelike zaplete in nejasnosti. Nato je svetnik in podžupan Anton Omar svetnike seznanil z ustanovitvijo Dve pridobitvi v Odrancih nedeljo dopoldne so v Odrancih odprli podjetniški inkubator in poslovne prostore Zavarovalnice Triglav. V odranski občini imajo velike načrte za zasebno podjetništvo in si veliko obetajo od domače ustanove, ki bo delala za razvoj podjetništva, čeprav bo to na začetku bolj računovodski servis, kar pa tudi ni zanemarljivo. V prihodnje pa utegne postati razvojna organizacija, ki bo urejala odkupe gradbenih parcel, skrbela za zidavo objektov, namenjenih za obrt in večje gospodarske dejavnosti, usmerjala mlade v šole, dajala razne strokovne in podjetniške informacije itd. V Odrancih imajo ta čas petdeset raznih obratovalnic, ki zaposlujejo dvesto delavcev, v prihodnje pa naj bi bilo obojega več. Pridobitev za Odrance pa je tudi odprtje poslovnih prostorov Zavarovalnice Triglav, ki so jih - enako kot podjetniški inkubator - uredili v vaškem domu. Naložbi sta stali 21.000.000 tolarjev.Otvoritveni trak sta prerezala župan Ivan Markoja in predstavnica zavarovalnice Edita Rituper. Obiskovalce so pogostile s pecivom članice aktiva kmečkih žena, mnogi pa so si ogledali razstavo vezenin in slik Marjana Horvata iz Crenšovec. J- Ž. ■ Kulturnega društva Tišina, ki je pravzaprav nadaljevanje prejšnjega, katerega dejavnost je zadnje čase zelo zamrla. Svetnik Hašaj pa je navzoče spomnil na spomladansko čistilno akcijo (bila naj bi 8. aprila), ki sojo lani organizirali lovci. Letos je zaradi lanskega razočaranja verjetno ne bodo, kajti stvar zaradi odsotnosti snemalca ni bila poučno zastavljena in tako tudi ni bilo kakega dolgoročnega uspeha pri osveščanju ljudi. D. TIBAOTB Razstava za dan žena nrma Premi, članica soboškega Likosa, od 3. marca razstavlja v prostorih puconske občine. To je njena šesta samostojna razstava, na kateri se predstavlja s 25 deli, v glavnem so olja na platnu, ki so že na otvoritvi doživela simpatije obiskovalcev. Predstavitev del Premrlove sodi v program stalnih razstav v občinskih prostorih, s katerimi puconska občina podpira likovno ustvarjanje in kulturne dejavnosti nasploh. Tokratno razstavo so povezali s praznovanjem dneva žena in ob tej priložnosti obiskovalke obdarili z nageljnom, pred okrog 70 obiskovalci pa je nastopil pevski zbor Društva vinogradnikov Goričko. »V današnjem času je kulturno življenje za preproste ljudi - in teh je največ na podeželju - zelo pomembno. Tempo življenja je prehiter, protiutež temu pa naj bi bile čim pestrejše kulturne prireditve,« je na otvoritvi dejal podžupan občine in ravnatelj puconske šole Ernest Nemec. Predstavitve omogočajo ustvarjalcem od blizu in daleč, kar je posebno hvalevredno. MK ■ V okviru preventivnega programa za preprečevanje kajenja, ki ga izvajata po osnovnih šolah v Pomurju Zavod za zdravstveno varstvo M. Sobota in Pomursko društvo za boj proti raku - v tem šolskem letu se je vključilo v organizirano akcijo 18 šol so pripravili prejšnjo sredo na OŠ Gornja Radgona osrednjo sklepno prireditev s sloganom Smo za nekajenje. Predstavile so ekipe OŠ Beltinci, G. Radgona in Odranci (na posnetku). Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja in praktične nagrade trem izžrebanim učencem, ki so pravilno odgovorili na poseben nagradni vprašalnik na temo kajenja. Prvo mesto je zasedla Nataša Srt z OŠ G. Radgona, drugi je bil Zlatko Kerec z OŠ Kuzma, tretja pa Nina Bukovec z OŠ Kobilje. Podpredsednica Pomurskega društva za boj proti raku, magistra Branislava Belovič, dr. med. spec., pa je izrpčila tudi bronasto plaketo zveze slovenskih društev za boj proti raku dolgoletni aktivistki Rdečega križa in mentorici mladih Heli Sreš. Besedilo in foto: J. G. 6 FINANCE & GOSPODARSTVO 23. marec 2000, w Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., od 14.3. do 21.3.2000 Sociusovo prestižno priznanje pomurski območni enoti Zavarovalnice Triglav Največ stavijo na znanje Med štirimi izbranimi slovenskimi podjetji so edini brez tujega kapitala PAPIR 14.3.0C 21.3.0C razlika v odstotkih delnice na trgu A Blagovno trgovinski center 15.439,02 14.956,52 -3,13 Dolenjska banka - imenske 20.990,00 20.000,10 -4,72 Droga Portorož 34.301,00 33.213,80 -3,17 Emona Obala Koper 2.143,25 2.010,18 -6,21 Etol Celje 21.100,00 21.760,88 3,13 Intereuropa Koper 2.366,99 2.235,00 -5,58 Istrabenz Koper 2.600,98 2.571,66 -1,13 Kolinska Ljubljana 2.147,31 2.140,00 -0,34 Krka, tovarna zdravil, Novo-mesto 26.057,28 25.710,43 -1,33 Lek, razred A 32.140,61 31.996,58 -0,45 Luka Koper 3.068,72 2.957,73 -3,62 Mercator, poslovni center 14.588,23 14.348,79 -1,64 Petrol Ljubljana 22.000,25 21.949,10 -0,23 Pivovarna Laško 4.757,97 4.459,59 -6,27 Pivovarna Union 41.255,09 38.988,97 -5,49 Probanka Maribor 31.855,10 31.318,59 -1,68 Radenska 1.993,17 1.911,75 -4,08 Sava 16.800,00 16.349,29 -2,68 S KB-banka 2.332,73 2.312,50 -0,87 Zdravilišče Moravske Toplice 1.211,00 1.107,77 -8,52 obveznice na trgu A BTC hipotekarna obveznica 112,11 112,10 -0,01 Republika Slovenija, 2. izdaja 101,50 101,00 -0,49 SKB-banka, 3. izdaja 100,01 100,00 -0,01 delnice na OTC Cetis Celje 13.501,00 13.796,90 2,19 Color Medvode 4.717,14 4.701,69 -0,33 Fructal Ajdovščina 1.911,37 1.820,12 -4,77 Gorenje Velenje 2.146,98 2.113,97 -1,54 Helios Domžale 36.515,69 35.492,90 -2,80 Kerna Puconci 3.207,81 3.100,00 -3,36 Tovarna sladkorja Ormož 3.525,00 3.202,00 -9,16 Veletrgovina Potrošnik 1.500,00 1.600,00 6,67 obveznice na prostem trgu . Sl. odškodninski sklad 69,47 69,14 -0,48 investicijske družbe TRIGLAV STEBER 1 91,35 89,00 -2,57 NFD 1 79,98 78,45 -1,91 ZVON 1 65,15 63,85 -2,00 POMURSKA INV.DRUŽBA 1 89,41 87,78 -1,82 ZLATA MONETA 1 66,84 63,86 -4,46 POKOJNINSKI BON 48,38 46,92 -3,02 ATENA 3 47,12 45,95 -2,48 INFOND ZLAT 48,84 48,97 0,27 KMEČKA DRUŽBA 42,95 41,58 -3,19 POMURSKA INV.DRUŽBA 2 32,71 33,29 1,77 Slovenski borzni indeks SBI 1.769,31 1.747,60 -1,23 Borzni indeks obveznic BIO 106,84 106,47 -0,35 Indeks delnic PID-ovPIX 1.343,10 1.318,10 -1,86 V območni enoti Zavarovalnice Triglav največ stavijo na znanje, zato posvečajo skrbi za izobraževanje posebno skrb. Izobraževanje je postalo v tej območni enoti sestavni del delovnega pro- cesa, uvajanje izobraževanja v podjetje traja že več let in se je začelo s preselitvijo zavarovalnice v nove poslovne prostore. Soboški Triglav ima jasno razvojno strategijo in cilje, ki jih želi doseči, temelj za dosego tega pa je človek. Vsi zaposleni morajo zato poznati vizijo in cilje podjetja ter svoje poslanstvo pri doseganju tega, prvi pogoj za to pa je seveda ustrezna usposobljenost. Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na neorganiziranem trgu na dan 21.3.2000 DELNICE v t o I a r j i h M u ra B , D , Č 630,00 A g ros e rvis B , D , C . 1.000,00 P otro š n ik C 1 .000,00 M lin o p e k 1 .800,00 Pomurske mlekarne 26.000,00 Kerna Puconci B 3.01 0,00 M u ra le s B , D 500,00 Radgonske gorice B, D, C 1 6.000,00 Kapela B 3.500,00 KG Rakičan 6.150,00 M iekoprom et Ljutom er 1 .960,00 V a ris 850,00 A ra vto 130,00 MIR Radgona 3.0 0 0,0 0 Telekom B 40.550,00 Telekom G 41 .000,00 Pom g ra d 200,00 Tekstil pletilstvo Prosenjakovci 3.000,00 Pomurska založba 6.700,00 Nadaljevanje medvedjega trenda na borznem trgu lavna značilnost trgovanja minulega tedna na ljubljanski borzi je nadaljnje padanje tečajev vrednostnih papirjev. Tako je trenutna vrednost SBI-ja 1.747,60 indeksnih točk, to pomeni v zadnjem tednu 1,23-odstotni padec. Indeks PIX je trenutno vreden 1.318,10 indeksnih točk, padec je bil 1,86-odstoten. Značilnost trgovanja je skromen promet, velika večina poslov pa je opravljena v svežnjih. Lahko tudi zatrdimo, da je trenutno na borzi premalo denarja, saj mnogi inve-stitorji prodajajo delnice po cenah, po katerih jih ne bi nikoli prodajali, če ne bi potrebovali denarja. Cene delnic so, globalno gledano, prav nizke, torej je zdaj verjetno primeren čas za vstop na borzni trg za potencialne investitorje. Cene predvsem pidovskih delnic so v določenih primerih že prav smešno nizke in nam omogočajo zelo lepe nakupne priložnosti. Če podrobneje pogledamo gibanje tečajev nekaterih delnic, opazimo nekatere dogodke, ki so po svoje za marsikoga nepričakovani. Podjetje Intereuropa je objavilo lanskoletne poslovne rezultate, ki so zelo dobri, a tečaj delnice se je še dodatno znižal. Podobno velja za delnico podjetja Mercator, kjer še lahko omenimo, da je Mercator postal po neuradnih podatkih lastnik 96 odstotkov delnic podjetja Emona Merkur, pa vseeno seje tečaj delnice v zadnjem tednu znižal za 1,64 odstotka. Časnik Finance je razglasil najboljše družbe lanskega leta na ljubljanski borzi, naziv je prav tako pripadel Mercatorju, kateremu sledijo Merkur, Terme Čatež, Luka Koper in BTC. Minuli teden so Živila dala ponudbo malim delničarjem za odkup delnic trgovskega podjetja Potrošnik po enotni ceni 1.600 sit. Na tujih trgih pa v glavnem prevladuje bikovski trend. Nemški DAX trenutno znaša 7.807,93 indeksnih točk, pariški CAC40 6.230,87 točk, londonski FTSE100 6.617,80 točk, ameriški Dow Jones IA 10.907,34 točk in japonski NIKKEI 19.602,36 točk. Glavna značilnost z ameriškega borznega trga je ponovna selitev kapitala v tradicionalne delnice, kar je opazno pri padcu indeksa tehnoloških delnic. In zgodilo se je to, na kar so opozarjali mnogi analitiki, da so investitorji končno spoznali vrednost tradicionalnih delnic, ki so postale že močno podcenjene, in pobrali bajne zaslužke, ki so jih zaslužili z visoko letečimi tehnološkimi delnicami. V ZDA je deležen velike pozornosti izid sestanka ameriškega FED-a, ki naj bi po mnenju večine analitikov povzročil zvišanje obrestne mere za 25 bazičnih točk, to konkretno pomeni 6 odstotkov. Posledica bo verjetno precejšnje nihanje cen na delniških trgih v ZDA. Borzni analitik ŠTEFAN KERČMAR Da so se v soboški območni enoti vključili v ocenjevanje podjetja Socius, iz Ljubljane, kije k sodelovanju tokrat že drugo leto zapored povabilo štiristo najpomembnejših slovenskih podjetij, ki so v procesu učečega se podjetja, ni naključje, saj so prav s sodelovanjem v tem projektu skušali preveriti svojo uspešnost. Med 88 prijavljenimi podjetji so diplomo »na poti k učečemu se podjetju« letos prejela štiri podjetja in med njimi je tudi območna enota Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti. Na priznanje so še toliko bolj ponosni, ker so se uvrstili skupaj s podjetji, v katerih prevladuje tuji kapital, ki tudi diktira procese izobraževanja, medtem ko so si v soboškem Triglavu procese zastavili sami in jih nenehno dograjujejo. Diplomo učečega se podjetja so poleg soboške zavarovalnice letos prejeli še Sava Tiers, Hotel Lev in Revoz Novo mesto. Dobitniki tega prestižnega priznanja so bili lani Gorenje Velenje, Marmor Hotavlje in Nova Ljubljanska banka. Za uvajanje izobraževanja je potrebna ustrezna motivacija, saj je zastavljene cilje mogoče doseči le, če se na izobraževanje odzovejo vsi zaposleni. Prve korake na tem področju so,v pomurski območni enoti Zavarovalnice Triglav naredili s pridobi- Ignoriranje in delovanje proti volji občanov Ljutomer nič več obrtniški? Čas je za konkretne odgovore in rešitve er je obrtnikom, kar zadeva ustanovitev LTO-ja in določitev višine članarine, prekipelo (oziroma jim bo kmalu), so se pred enim tednom sestali z ljutomerskim županom, tajnikom, podžupanjo in v. d. direktorja LTO-ja Valentinom Odarjem. Pogovori se niso začeli nič kaj spodbudno, prav tako ne končali, saj obrtniki ne morejo razumeti, kako jih lahko ljutomerska oblast, ne zavedajoč se, koliko delovnih mest dajejo, tako zelo ignorira. Obrtnikov niso-povabili k pripravam na ustanavljanje LTO-ja, torej nekdo drug odloča o stvareh, ki zadevajo njih, določili pa so tudi najvišjo raven plačevanja (obvezne) članarine. Obrtniki so izzvali Odarja z vprašanjem o prikrivanju in zavajanju pri ustanavljanju LTO-ja, nakar jim je pokazal kar nekaj dokumentov Območne obrtne zbornice Ljutomer, kjer naj bi se s predlogi dejansko tudi vključevali v obravnavanje, vendar po trditvah obrtnikov njihovi predlogi skoraj niso bili upoštevani. Obrtniki so vse navzoče predstavnike ljutomerske oblasti spet spomnili, da so oni tisti, ki polnijo blagajno, zato je ignoranca povsem neumestna. Zanimalo jih je, zakaj so I Viktor Vild vanjem standarda kakovosti ISO 9002, ki so ga prejeli konec leta 1997 in ga vsako leto tudi uspešno preverjajo. Če želi postati zavarovalnica v svojem okolju uspešna, mora dejavnost opazovati z očmi okolja, pravi direktor Rudi Cipot, ki ima ob pomoči najožjih sodelavcev gotovo največ zaslug za to, da se soboška območna enota uvršča med najuspešnejše v Triglavu. Učenje je trajen proces in znanje je edina trajna vrednota, pravijo v območni enoti, kjer tri odstotke vseh sredstev, ki so namenjena za delovanje enote, namenjajo izobraževanju. Ob direktnih vlaganjih v opremo, literaturo in tehniko, saj so samo lani vložili v računalniško opremo za plače zaposlenih v LTO-ju poslovna skrivnost, sami pa bi morali pokazati vse svoje podatke, in kako bo občina sploh prišla do njihovih podatkih o poslovanju, ki so davčna skrivnost. Marsikateri od navzočih se je tudi spraševal, kakšno povezavo ima s turizmom (npr. ključavničarji, zidarji), kaj bodo sploh imeli od LTO-ja, kam bodo šla pridobljena sredstva in zakaj je potrebno profesionalno vodenje. Kljub jasno zastavljenim vprašanjem, odgovorov odgovornih ni bilo. Ti so igrali na spretno izbrane diplomatske strune ali so modro molčali. Župan je menil, da morajo odgovore terjati od ministra, ne pa, da izsiljujejo nji(i. Obrtniki so takoj nato naslovili na potrebe izobraževanja 6 milijonov tolarjev, vlagajo še večja sredstva v posredne oblike izobraževanja. Viktor Vild, ki v podjetju skrbi za izobraževanje, pravi, da mora nenehno učenje postati sestavni del vsake zaposlitve v organiziranem vseživljenjskem sistemu izobraževanja, zato so uvedli Mercator v prostore Loga Upniški odbor stečajnega dolžnika Logo iz Lendave je na torkovi seji obravnaval poročilo o opravljeni licitaciji, na kateri so prodali premično premoženje (strojno opremo), in ponudbo trgovske družbe Mercator o nakupu proizvodnih prostorov. Upniški odbor je tako izglasoval prodajo prostorov stečajnega dolžnika Mercatorju in sicer po ceni 100 milijonov tolarjev ali za 52 odstotkov ocenjene vrednosti. MH župana vprašanje, ali sploh hoče, da se obrtniki obdržijo pri življenju. Ugotavljali so namreč, da veliko obrtnikov ne bo zmoglo plačevanja članarine, kajti obremenitev malega gospodarstva je s tem prevelika, poleg tega pa so tudi jasno povedali, da tega sploh ne nameravajo plačevati. Župana so zato šaenkrat pozvali, da zagovarja interese ljudi, ki so ga izvolili, kajti sicer bodo ubrali drugačno pot. Pri tem poudarjajo, da niso proti razvoju turizma v občini, vsekakor pa se mora upoštevati volja ljudi, ki ne želijo biti več samo pobožno proseči. Epilog: Obrtniki so predlagali, da občinski svet sprejeme moratorij, da do konca leta ne bi plačevali članarine. To je bilo naslednji dan na seji tudi sprejeto, vendar le do 1. aprila, kar vsekakor ni v skladu z dogovorom in je le začasno prikrivanje problema. Ob vsem tem je še kako umesten dvom obrtnikov o vsem znanem sloganu Turizem smo ljudje. DARJA TIBAOTi »izobraževalni potni list« zaposlenih v območni enoti, vsa sredstva, vložena v izobraževanje zaposlenih, so vložek v njihove »potne liste«, ti vložki pa so bistveni sestavni del intelektualnega kapitala območne enote. Z vsemi udeleženci v izobraževalnem procesu imajo sklenjene posebne pogodbe, v interne oblike izobraževanja so vključeni vsi zaposleni, letos bodo za tovrstno izobraževanje namenili 20 ur na posameznika, najbolj ključni kadri pa si znanje pridobivajo še v zunanjih oblikah izobraževanja in ga nato prenašajo na preostale zaposlene. Tudi študija ob delu ne zanemarjajo, saj svojim zaposlenim omogočajo pridobitev formalne izobrazbe, s štipendiranjem pa želijo v podjetje pritegniti novo sveže znanje. LUDVIK KOVAČ ■ Ilirija Lendava Delavci zahtevajo srečanje z lastnikom Z denka Bobovec, sekretarka v Območni organizaciji ZSSS Pomurja, je v ime- nu zaposlenih delavk in delavcev Ilirije iz Lendave večinskemu lastniku družbe Janezu Rozmanu poslala pismo z zahtevo in prošnjo, da se ta teden osebno sestane z delavci. S pogovorom naj bi rešili naslednje težave: obračun in izplačilo opravljenih nadur pri izplačilu plače za marec, sprotno plačevanje nadurnega dela, koriščenje oziroma izplačilo odškodnine za neizkoriščen letni dopust za leto ’99 in dogovor o organizaciji sveta delavcev. Ob teh naj bi imeli zaposleni, po navedbah Bobovčeve, do večinskega lastnika družbe še druga vprašanja. Zdenka Bobovec v pismu meni, da je skrajni čas, da naslovnik uresniči tisto, kar je zaposlenim dejal ob prvem obisku v Iliriji Lendava, to pa je, da bodo ponosni, da so zaposleni v Iliriji in da bodo zadovoljni in veseli prihajali na delo. Povod za zahtevo delavcev po srečanju z lastnikom je neplačevanje nadurnega dela, saj dolgujejo zaradi zmanjšanja števila zaposlenih nekaterim delavcem tudi po sto neplačanih ur, delno še iz lanskega leta. Nemir med delavci pa je sprožilo tudi znižanje plač. Te so glede na delovno mesto res v skladu s KP, vendar pa z novoizdanimi sklepi zaposlenim dejansko nižje, kot so bile prej. Delavke in delavci Ilirije Lendava pogrešajo tudi informacije, ki jih je delodajalec po zakonu dolžan sporočati sindikatu, moti pa jih tudi izmikanje direktorja Ilirije Matije Maučeca dogovoru za ustanovitev sveta delavcev. ■ MHI IBMK , 23. marec 2000 GOSPODARSTVO Uspešno poslovanje pomurskih PID-ov Letos več za dividende Slogan Bogastvo naj ostane tam, kjer je srce, ne velja več, saj v ospredje postavljajo profit ogastvo naj ostane tam, kjer je srce so v prospekt za zbiranje lastniških certifikatov ob začetku procesov lastninskega preoblikovanja podjetij zapisali ustanovitelji Pomurske družbe za upravljanje skladov. S tem sloganom so želeli lastnike certifikatov pritegniti, da jih vložijo v domačo družbo in ji tako omogočijo, da sodeluje pri nakupu pomurskih podjetij. Zdaj, ko je lastninjenje družbenega premoženja končano, privatizacijsko luknjo pa polnijo še z lastninjenjem državnega premoženja, smo skušali preveriti, koliko so v pomurski družbi uvodoma zapisani slogan tudi uresničili. Ivan Vizjak, direktor Pomurske družbe za upravljanje skladov in direktor obeh investicijskih družb, zatrjuje, daje družba zastavljene cilje v glavnem uresničila. Vse tri investicijske družbe, ki sojih pozneje združili v eno in nato razdelili na dva P1D-a, so kar 99 odstotkov certifikatov zbrale od Pomurcev, s temi certifikati pa so sodelovali pri nakupu pomurskih podjetij. Pomurski PID-i so se vključili v lastninjenje večine pomurskih podjetij, tudi slabih. Če jih ne bi odkupile naše investicijske družbe, bi jih prav gotovo kakšne druge in marsikaterega podjetja danes ne bi bilo več, pravi Vizjak, ki hkrati zatrjuje, da so se njihove družbe vključile tudi v sanacijo nekaterih podjetij. Sestava delničarjev pomur- Pomurska družba za upravljanje skladov bo letos ugasnila, oba PID-a pa bosta prešla v upravljanje Družbe za upravljanje Maksima. Vključitev v novo družbo za upravljanje ne bo imelo neugodnih posledic za oba sklada, saj želijo s tem le racionalizirati stroške upravljanja. Vrednost osnovnega kapitala obeh pomurskih investicijskih skladov je 8,2 milijarde tolarjev, medtem ko znaša vrednost osnovnega kapitala skladov Maksime 22 milijard tolarjev. la tudi sestava delničarjev, saj je med njimi 900 takšnih, ki so delnice pomurskega PID-a kupili z gotovino in ti imajo zdaj v lasti že kar 55 odstotkov delnic prvega PID-a. Drugačna je tudi sestava delnic, saj so med njimi delnice pomurskih podjetij v manjšini. V PID-u 1 predstavljajo delnice pomurskih podjetij le 1,8 milijona ali 5 odstotkov od skupaj 36 milijonov delnic. In zakaj takšna sestava delnic? V Pomurski družbi za upravljanje skladov pravijo, da so pripravili že pred uvrstitvijo njihovih delnic na Ljubljansko borzo nov prospekt in v njem zastavili novo poslovno politiko. Ta temelji na preoblikovanju lastništva, saj so si zastavili cilj, da bodo 90 odstotkov lastništva predstavljale delnice, ki kotirajo na borzi. Odločitev je pravilna, zatrjuje direktor Vizjak, saj se na borzi sproti oblikuje realna vrednost delnic, medtem ko je vrednost delnic, ki ne kotirajo na borzi, vprašljiva. V sestavi PID-a 1 je tako zdaj že 66 odstotkov delnic z borzno kotacijo, v obeh skladih pa seje število firm, ki so politike je tudi nadpovprečna rast vrednosti njihovih delnic. Po trditvah poznavalcev sta pomurska sklada med najuspešnej- • Šima, saj se je vrednost PID-a 1 v lanskem letu povečala za 51 odstotkov, zato tudi ne preseneča, da se za te delnice zanimajo tudi delničarji z drugih območij. Medtem ko je PID 1 že nekaj časa napolnjen z delnicami podjetij, je PID 2 le 57-odstotno pokrit s premoženjem podjetij. Med osnovnimi cilji je zapolnitev drugega PID-a z delnicami dobrih podjetij, že do konca leta pa naj bi prodali delnice vseh tistih družb, ki ne kotirajo na borzi. PID 1 je ustvaril v lanskem letu 124 milijonov tolarjev dobička, delničarjem pa bodo predlagali, da 90 odstotkov le-tega namenijo za dividende, kar znese 3,1 tolarja po delnici (leto prej l.,8 tolarja po delnici). PID 2 pa je lani ustvaril 12 milijonov dobička, ki ga ne bodo delili med delničarje. LUDVIK KOVAČ ■ Mizarstvo Ljutomer prodano Marjan Maučec kupec v drugo? esti april je zadnji dan za podpis pogodbe med kupcem premoženja stečajnega dolžnika Mizarstva Ljutomer, Marjanom Maučecem iz Gančan ter stečajnim upraviteljem Miloradom Vidovičem. Če gančanski zasebnik, ki se ukvarja z dejavnostjo sodarstva in mizarstva, nakupne pogodbe do določenega dne ne bo podpisal, stečajni senat s stečajnim upraviteljem, glede na izkušnje iz prve prodaje, rokov za podpis nakupne pogodbe najverjetneje ne bo več podaljševal. Zapleti s prodajo premoženja stečajnega dolžnika so se vrstili skoraj vse lansko leto. Kupec stečajnega dolžnika na prvem zbiranju ponudb, D.RS, d. o. o., iz Izole, ki je bil le posrednik Marjanu Maučecu, je najprej zavlačeval s podpisom pogodbe, potem pa še s plačilom kupnine. Stečajni senat seje zato odločil za razveljavitev pogodbe, kupec pa seje pritožil še na višje sodišče. Mariborsko sodišče je potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je ponovno razpisalo javno prodajo stečajnega dolžnika, ki je bila šestega marca, torej skoraj leto dni od prvega zbiranja ponudb za prodajo Mizarstva. Na tokratno dražbo so prišli trije interesenti, podjetnik iz Slovenskih Konjic, zastopnik nekdanjega direktorja podjetja in Marjan Maučec iz Gančan, ki je edini tudi vplačal varščino in premoženje stečajnega dolžnika kupil po izklicni ceni 131,588 milijonov tolarjev. Gleda na izkušnjo s prve prodaje, in ker Marjan Maučec nakupne pogodbe še ni podpisal, preostali interesenti za prodajano premoženje, ki so prišli na dražbo, in še drugi, ki so se oglasili le stečajnemu upravitelju, čakajo, ali bo kupec res tudi izpolnil svoje obveznosti in seveda na še ugodnejšo priložnost zase. MHI Dvodnevni seminar RRA Mura in Kluba PAC Okolju prijazno poslovanje skih PID-ov se je v tem času bistveno spremenila, močno pa se je zmanjšalo število delničarjev. Po koncu zbiranja certifikatov jih je bilo kar 30.600, njihovo število pa se je zdaj zmanjšalo za 44 odstotkov in ostalo jih je le 17.300. Bistveno seje spremeni- bile v njihovi lasti, prepolovilo. Včasih so imeli delnice stotih podjetij, zdaj jih imajo le petdesetih. Posledica takšne poslovne Trend razvitega sveta Na trgu dela V Več zaposlenih, manj brezposelnih Večje povpraševanje in več zaposlenih Zaposlenost se je v primerjavi z letom ’98 nekoliko povečala, in sicer za 5,4 odstotka, vendar je v tem podatku skrito tudi statistično prištevanje števila samozaposlenih kmetov. Kljub temu strokovne službe murskosoboške enote Zavoda za zaposlovanje ugotavljajo, da se je pri domačih delodajalcih zmanjševanje števila zaposlenih ustavilo ali se celo nekoliko povečalo, pozornejši pa šo postali tudi na povečan delež zaposlenih domačih delavcev pri delodajalcih s sedežem zunaj regije (primer SCT-ja, ki je glavni izvajalec del na železnici). iskalcih zaposlitve s prvo in dni: Lansko povpraševanje po delavcih v Pomurju je bilo večje kar za 16 odstotkov (5756 evidentiranih potreb). Število novih zaposlitev se povečuje, vendar gre predvsem za zaposlitve za določeni čas, največ do enega leta. Trajnih zaposlitev ali zaposlitev za nedoločeni čas je bila le slaba petina. Najbolj iskani so učitelji določenih predmetov Delodajalci so zaposlovali delavce raznih poklicev in raznih stopenj izobrazbe. Precej je bilo povpraševanja tudi za delavce brez znanja za opravljanje težjega fizičnega dela, potem po kovinarjih, strojnikih in največ po vzgojiteljih in učiteljih določenih predmetov, ki pa jih zaradi pomanjkanja kadrov ni med brezposelnimi. Še vedno pa ponudba presega povpraševanje pri go stopnjo izobrazbe ter pri trgovcih, administrativnih delavcih, ekonomskih tehnikih, gimnazijskih maturantih in drugih. Manj brezposelnih Konec lanskega leta je bilo na murskosoboškem Zavodu za zaposlovanje prijavljenih 10 313 brezposelnih oseb ali za 5,2 odstotka manj kot konec leta ’98. V primerjavi z letom prej se je za 2,3 odstotka povečal delež žensk (med brezposelnimi je 44,1 odstotka žensk), za nekaj začetku tedna je pripravila Regionalna razvojna agencija Mura (RRA Mura) v sodelovanju s Klubom PAC zanimiv dvodnevni seminar z naslovom Okolju prijazno poslovanje - trend razvitega sveta. V ta namen so s Škotske povabili predavatelja laina A. Wrighta, predaval pa je tudi Branko Škafar, direktor murskosoboškega podjetja Saubermacher & Komunala. lain Wright je predstojnik in predavatelj na študijski smeri Revizija in finance na univerzi Napier v Edinburghu. Več kot dvajset let se ukvarja s komuniciranjem okoljske problematike podjetij, bil je revizor v znanih podjetjih in je član raznih mednarodnih revizijskih in računovodskih združenj ter odborov. Na predavanjih je poudaril teme: okoljsko poročanje, odgovornost organizacije, upravljal-ska vprašanja, mehanizmi poročanja in obstoj prihodnosti okoljskega poročanja. Branko Škafar, direktor uspešnega podjetja Saubermacher & Komunala iz Murske Sobote, je drugi dan seminarja predstavil vpliv certifikata ISO 14001 na njihovo podjetje, ki, sodeč po njegovih besedah, v nasprotju s standardom ISO 9001 prav sili k stalnim spremembam. Visoka kakovost njihovih storitev in skrb za okolje sta med njihovimi najpomembnejšimi cilji in za doseganje le-teh si mora prizadevati sleherni sodelavec. Tako je Škafar poudaril, daje dober stik z zaposlenimi potreben, vedno znova jih moraš spodbujati, pokazati spoštovanje, za nove ideje jih je treba nagraditi. Predstavil je tudi elemente sistema kakovosti in ravnanja z okoljem ter lain Wright je udeležence med drugim seznanil s svetovnimi trendi okolju prijaznega upravljanja podjetja, ki naj bo s poudarkom na notranjem komuniciranju vizija vsake organizacije. poti, ki so bile potrebne za pridobitev certifikata sistema ravnanja z okoljem. Namen seminarja je bil, predstaviti osnovne značilnosti okolju prijaznega upravljanja podjetja, ki prispeva k ustvarjanju konkurenčne prednosti, tako da lahko na splošno govorimo o ekološkem manedžmentu predvsem kot o naložbi. D. TIBAOTI »»tZPlAŽtN KUC ■ VSAK PANOOlgOOjO* manj kot tri odstotke se je povečal delež brezposelnih, starih nad 40 let, za spoznanje pa je upadlo število mladih iskalcev zaposlitve, starih do 26 let. V strukturi brezposelnih torej lani ni prišlo do izstopajočih sprememb, torej so ostale možnosti za zaposlitev za posamezne skupine nespremenjene. Na zmanjšanje števila brezposelnih je lani pomembno vplivalo tudi spremenjeno navodilo, po katerem so šteli na Zavodu delavce v javnih delih k novim zaposlitvam in jih črtali s seznama iskalcev dela. Kljub temu ali brez upoštevanja zaposlitve v javnih delih seje dejansko število brezposelnih zaradi zaposlitve zmanjšalo za 6 odstotkov. MHI Gidgrad Lendava Tratnjekov odstop sprejet adzorni svet Gidgrada je konec prejšnjega tedna sprejel odstop Štefana Tratnjeka, člana uprave družbe. Med razlogi, zaradi katerih, po navedbah Tratnjeka, ne more več prevzeti odgovornosti za uspešno delo v tako sestavljeni upravi, je neuresničevanje učinkov racionalizacije ob pripojitvi SGP Gradbenik k družbi Gidos, sprejetih na skupščini družb. Prav tako se ne izvaja Program organiziranosti delniške družbe o združitvi, še vedno pa tudi ni opravljena kadrovska konsolidacija ter s tem povezana racionalizacija upravnih stroškov. »Še posebej skrb zbujajoča je negativna, velikokrat neresnična in zlonamerna informiranost v medijih iz družbe, tako o meni kot o družbi, ki prihaja do ‘mojih’ dolgoletnih investotorjev doma in v tuji-ni,« je v svoji odstopni izjavi, ki jo je razposlal tudi medijem, še zapisal Štefan Tratnjek. Štefan Tratnjek je odstopil z mesta člana uprave, ni pa dal odpovedi za zaposlitev, zato mu je uprava dolžna poiskati primerno delovno mesto. MHI SKUPAJ PROTI f KRI f Mi (NALUj ©080-1200 POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI VESTNIK (IZ)BRANO 23. marec 2000, »UK Volitve Papež in evangeličani »Cerkev in napake preteklosti« Ekumensko srečanje Kdo bo predsednik? redsednik SLS Marjan Podobnik je prepričan, da nič ne more preprečiti napovedane združitve strank SLS in SKD. Na zadnjem neformalnem sestanku sta obe stranki usklajevali statuta združene stranke in približali stališča do izvolitve predsednika nove stranke. Podobnik je medtem zanikal, da bi rimskokatoliška cerkev vsiljevala svojega kandidata, včeraj pa se je v javnosti pojavilo ime možnega kandidata za predsednika združene stranke, in sicer guvernerja banke Slovenije dr. Franceta Arharja. Novica včeraj še ni bila uradno potrjena. Tudi pri stranki SKD so povedali, da nimajo nikakršnih podatkov o tem, po njihovem gre le za »novinarsko raco«. Tudi sam guverner banke Franci Arhar o kandidaturi še ni spregovoril. Sicer pa se pri združitvi strank SKD in SLS zadnje čase čedalje pogosteje pojavlja vprašanje, kaj se bo zgodilo z vlado, ko bodo iz nje izstopili ministri iz vrst SLS. Predsednik ljudske stranke vidi rešitev v predčasnih volitvah in se pri tem zavzema za spremembo volilne zakonodaje. Meni, da sedanji volilni sistem ne spoštuje referendumske volje in odločitve ustavnega sodišča, obenem pa poudarja, da v SLS sicer nimajo slabega mnenja o sedanjem proporcionalnem volilnem sistemu. Predsednik države Milan Kučan pa je v pogovoru za radio Koper dejal, daje odločitev vodstva ljudske stranke, da zapusti koalicijo nekaj mesecev pred volitvami, državo in ljudi, ki živijo v njej, postavila pred zahtevno preizkušnjo. Tisti, ki so to odločitev sprejeli, morajo po njegovi presoji prevzeti tudi soodgovornost za njene posledice. Nekatere naloge, ki čakajo Slovenijo, je po njegovih besedah težko reševati že v navadnem političnem letu, kaj šele v volilnem. »Če to volilno leto obremeni še takšna odločitev - ne glede na razloge, s katerimi se utemeljuje -, potem mislim, daje potrebno o tem premisliti.« Odločitev SLS ima po njegovem mnenju tudi ustavnopravne in politične razsežnosti. V Radencih proti združitvi Na občnem zboru občinske podružnice SLS Radenci, ki so se ga udeležili tudi predsedniki sosednjih podružnic iz Pomurja, so bili zbrani odločno proti, da ministri iz vrst SLS izstopijo iz vlade pred koncem mandata. Skratka, menili so, da manjši stranki SKD in SDS, ki ju vodita g. Peterle in g. Janša, ne moreta izsiljevati SLS z več čla-ni,_ . BH1 0 pravičilo papeža Janeza Pavla II. minulo nedeljo v baziliki sv. Petra pod naslovom Cerkev in napake preteklosti ima določen pomen tudi za slovensko evangeličansko cerkev, ki je omenjala ob papeževih obiskih v Sloveniji vprašanje opravičila katoliške cerkve za krivice med reformacijo. O tem dokumentu in pomenu jubilejnega, tudi ekumenskega leta smo se pogovarjali s seniorjem evangeličanske cerkve mag. Gezo Ernišo. Murska Sobota ima nov proračun Ostanki denarja Kakšna je ocena papeževega opravičila in dokumenta, ki ga je prebral in v katerem je med drugim zapisano: »Očiščenje spomina zahteva dejanje poguma in ponižnosti ob priznanju napak, ki so jih storili tisti, ki so se imenovali ali se imenujejo kristjani.« »Prvi občutek in ocena sta, da je papeževo opravičilo v imenu kristjanov, ne pa v imenu cerkve kot institucije, ki pa je pri tem imela svoj delež. Vseeno gre za vsesplošno priznanje krivde in napak iz preteklosti, ki so jih zagrešili kristjani v dvatisočletni zgodovini krščanstva, in opravičilo za vse, kar je bilo v zgodovini narobe storjenega, in ljudem sodi k dolžnosti cerkve in je v duhu Svetega pisma. Četudi se kristjani sklicujemo, da nam je bilo po Kristusu odpuščeno in da je Kristus umrl za naše grehe in naše krivice, nas to ne opravičuje pred našimi napakami in tega se moramo zavedati. Vprašanje je, koliko se lahko opravičiš tistemu, ki ga več ni, za tisto, kar mu je bilo storjeno. Na Državni prilivi so znova izjema Tudi na svetovni dan voda e je župan soboške občine Anton Slavic nezadovoljen z dogajanjem v prvih mesecih letošnjega leta, predvsem zaradi nedavnih zapletov pri sprejemanju državnega proračuna in nerazumevanja države do mesta in prebivalcev, ki še vedno žrejo prah, ki ga dvigajo tovornjaki, ki drvijo po Cankarjevi in Tišinski ulici, ter zavlačevanja pri gradnji železniških nadvozov in podvozov, potem je na torkovi seji občinskega sveta povedal, da je bilo lansko leto eno najuspešnejših v občini in da so uspeli uresničiti vse, kar so si zadali. Izjema so znova državni denarni prilivi, ki so povezani z gradnjo šol in drugih objektov, ki jih šole potrebujejo. Kljub temu je mestna občina leto 1999 sklenila s presežkom v Kaj pijejo v Apačah? proračunu. Prihodki znašajo 2.793 milijarde tolarjev, odhodki pa dobrih 452 milijonov manj. Presežek je posledica vsot, ki jih je občina prejela za spremembe namembnosti zemljišč za gradnjo avtoceste. Med lani uresničenimi naložbami so kanalizacija v Bakovcih, kolesarske steze, javna razsvetljava, programi krajevnih skupnosti, športni objekti, obnova vrtcev in začetek gradnje stanovanjskega bloka s 40 stanovanji. Po razpravi o lanskih financah so soboški svetniki po drugi obravnavi soglasno sprejeli tudi letošnji proračun. Le-ta je usklajen, tako prihodki kot odhodki znašajo 3.271 milijarde tolarjev. Zadolžitev bo znašala bo 85,5 milijona tolarjev. Od celotnega proračuna bo za naložbe porabljena približno polovica sredstev. V razpravi se je oglasil edino svetnik SKD Ivan Obal, ki je pripomnil, da k proračunskemu odloku ni bil dodan program porabe lanskega presežka, svetnica SLS Draga Bratkovič pa je glasovala proti, ker niso upoštevali njenih pripomb iz prvegh branja. DEJAN FUJS ■ Proračun ne zmore Tovarna kovinske opreme Murska Sobota d.o.o., Tišinska 29 Razpisuje prosta delovna mesta in naloge 1. Nabavni referent 1 delovno mesto Pogoji za zasedbo delovnega mesta: Inženir strojništva s 3 leti delovnih izkušenj ali strojni tehnik s3 leti delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, znanje nemškega jezika in poznavanje računalniških programov W0RD in EXCELL ter vozniški izpit. Prošnje pošljite do 03. 04. 2000 na naslov: TKO Murska Sobota d. o. o. Tišinska 29 b, 9000 Murska Sobota trokovnjaki uvrščajo Slovenijo med tiste evropske države, ki so bogate z vodo. Pomanjkanje slednje naj bi že čez 25 let pripeljalo do tega, da bo vsak tretji Zemljan žejen. Eden od pomembnih vzrokov onesnaževanja voda na našem območju so pesticidi, ki jih kmetovalci uporabljajo pri pridelavi kmetijskih pridelkov, ter naravna in umetna gnojila, ki so polna nitratov in nitritov. Pomanjkanje pitne vode je že nekaj časa tudi velik problem Apaškega polja in morebiti ni naključje, da so se tamkajšnji domačini in župan občine Gornja Radgona Miha Vodenik zbrali v apaškem kulturnem domu prav pred svetovnim dnevom voda, ki ga zaznamujemo 22. marca v Sloveniji že sedmo leto. Predlogov in projektov, kako znižati mejne vrednosti onesnažene vode, je bilo v razpfavi nezadovoljnih občanov slišati veliko, toda že sama priprava dokumentacije zahteva tolikšen del sredstev, da občinski proračun v enem letu tega ne bi prenesel. Možnost vidijo v financiranju v okviru programov Evropske unije in v državni pomoči. Pri tem bodo morali na pomoč priskočiti tudi pomurski poslanci, državniki v Ljubljani pa proučiti, koliko od denarja, ki se steka v blagajno v Ljubljani z najemnino polj Sklada kmetijskih zemljišč, bi lahko namenili za potrebe pridobivanja pitne vode in za zmanjšanje onesnaženosti podtalnice. Problem Apaškega polja je še toliko bolj pereč, saj se moramo zavedati, da je voda pomembna in nenadomestljiva naravna prvina, ki omogoča, ob nesmotrni rabi pa omejuje, življenje in razvoj človeka. Prebivalci Apač zdaj vodo za pitje kupujejo v plastenkah v trgovini, pjdostalo pa prekuhavajo. Dodajmo še, da je vlada pretekli teden sprejela zakon o vodah, ki je usklajen s podobnimi zakoni in predpisi Evropske unije, posebno pozornost pa posveča tudi načrtovanju gospodarjenja z vodami v skladu z direktivo EU. DEJAN FUJS ■ S pak in krivic s tragičnimi posledicami za človeštvo med križarskimi vojnami, inkvizicije, krivic Judom - narodu, iz katerega je Jezus izšel - napak med ločevanjem cerkva in v protireformaciji se cerkev mora zavedati in obžalovati. Najbistvenejše pa je, da morajo živeti te napake v zavesti kristjana in cerkve kot institucije tako močno, da bodo varovalka, ki bo cerkev obvarovala pred podobnimi negativnimi dejanji v prihodnje.« Posvetna strokovna javnost papežu priznava, da je s tem dokumentom kronal svoja spravna prizadevanja, saj se je na svojih potovanjih opravičil za storjene napake. Cerkev kot institucija pa ni dovolj izpostavljena zaradi nasprotovanja rimske kurije in ne papeža. Pozitivno pa je kljub vsemu, da prosi ob bogu za odpuščanje človeka. »Če ostanem na ravni Boga, ta ni tisti subjekt, ki naj bi v mojem imenu prosil odpuščanja, ampak moram to storiti sam, si cer bi bilo to prenašanje moje krivde na drug subjekt. Za tisto, kar človek slabega stori, se mora tudi sam opravičiti. Pri priznanju ali spoznanju slabega mu moral-no-etični svetopisemski nauk lahko le pomaga.« Če obideva dokument, Igor Antič pri problemu antisemitizma in odnosa cerkve do Judov omenja tudi odnos evangeličanske cerkve do Judov med nacizmom, kjer je bilo vaše ravnanje podobno katoliškemu. Kaj je storila vaša cerkev v odnosu do tega vprašanja? »V Nemčiji je evangeličanska cerkev v Stuttgartski izjavi o krivdi obžalovala, da ni dovolj obsodila ravnanja z Judi in v tej izjavi pravi: »Obtožujemo se, da nismo pogumneje priznali svoje vere in nismo zvesteje molili, ve-seleje verovali in bolj goreče ljubili. Krivda določenih predstavnikov in predstavnic evangeličanske cerkve ni bila izbrisana. Cerkev zaradi tega s strani družbe ni bila obsojena, čeprav del takratne nemške evangeličasnke cerkve ni reagiral dovolj odločno. Imamo tudi svetle primere, npr. Ditricha Boenhofer, kije ravno zaradi zavzemanja za Jude končal v koncentracijskem taborišču. In ti glasovi so bili tudi znotraj katoliške cerkve. Judje še danes, kar se vidi ob sedanjem papeževem obisku, protestirajo, ker te zgodovinske krivice ne morejo pozabiti, in opozarjajo, da je bila katoliška cerkev premalo odločna. To pomeni breme, ki se ga ne da popolnoma odložiti, ampak mora biti to breme opomin. Papeževo opravičilo zbuja dejansko upanje k temu, da se mora širiti v katoliški cerkvi in cerkvi nasploh spoznanje pluralnosti. Ne samo družbene pluralnosti, ampak tudi verske, to pomeni, da mora živeti tudi katoliška cerkev v sožitju z drugimi cerkvami in veroizpovedmi. Vse religije pa se morajo truditi, da se odpravljajo družbene in duhovne pomanjkljivosti. Tuje pomembna vloga cerkve skupaj z vsemi drugimi institucijami, ki življenje postavljajo na prvo mesto.« I/ okvir sprave ob svetem letu sodi tudi razglasitev ekumen skega leta. Kaj načrtujeta slovenska katoliška in evangeličanska cerkev? »Mi o letu 2000 ne govorimo kot o svetem letu, ampak o velikem jubileju krščanstva, in v tem jubilejnem letu pripravljata ti dve zgodovinski cerkvi na slovenskih tleh skupno ekumensko bogoslužje na naj višji ravni, ki bo posvečeno jubileju krščanstva. Bogoslužje bo namenjeno in bo v čast podpisa deklaracije Opravičenja po veri lani 31. oktobra v Augsburgu, kjer je bil položen temelj, da ti dve cerkvi kot spravljena različnost skupaj živita in delata, in bo 25. junija v Murski Soboti. Sodelovali bodo vsi najvišji predstavniki katoliške cerkve z nadškofom Rodetom in naše cerkve. V tem bogoslužju vidim poleg simbolike tudi pripravljenost skupnega nastopa, kajti ti dve cerkvi lahko veliko prispevata k strpnejšemu sožitju v slovenskem prostoru. Ni namreč miru na svetu, če ni miru med religijami. Tudi sedanjost kaže na to. Če cerkev v pripadniku druge vere ne vidi sebi enakega in po Kristusovem učenju svojega brata ali sestre, potem ni verodostojna v času in prostoru, v katerem deluje. S tem bomo slovesno zaznamovali podpis deklaracije in papeževo prošnjo za odpuščanje.« Kako daleč ste s škofijo in kakšen je vaš odnos do katoliške škofije v Murski Soboti? »Pripravljamo novo ustavo in statut kot temeljna akta za škofijo, ki ju mora izglasovati še sinoda. Od leta 2001 naprej bo z istimi pristojnostmi, kot je bil sedaj senior, na čelu slovenske evangeličanske cerkve škof. Ta naziv ni tuj v naših cerkvah. S tem zaokrožujemo le svojo samostojnost. V evangeličanski cerkvi z zanimanjem spremljamo dogajanja okrog novih škofij v katoliški cerkvi. Zanima nas soboška škofija. Sam sem prepričan, da bo, če bo v Murski Soboti nastala škofija in če bo v tej škofiji škof, ki bo deloval v ekumenskem duhu in upošteval cerkveno pluralni prostor, sodelovanje lahko plodno in velik prispevek k ekumenskemu duhu. Slovenski evangeličani smo ponosni na svojo cerkev in smo pripravljeni na priznavanje raznolikosti in upam, da nas bo tako razumela in obravnavala nasprotna stran. Zaradi medsebojnega poznavanja in skupnega življenja, kljub številnim dialogom in sodelovanju med obema cerkvama, pa vseeno mislim, da bi s škofijo lahko uspešneje iskali konsenz in tudi učinkoviteje reševali povsem praktične probleme, s katerimi se srečujemo v življenju.« J. VOTEKi WSIK , 23. marec 2000 (IZ)BRANO 9 V Murskih Črncih opuščajo živinorejo in se posvečajo poljedelstvu Gradijo kanalizacijo, obnoviti bodo morali dotrajano vodovodno omrežje ... Dobili priznanje Turistične zveze Slovenije urski Črnci ležijo na skrajnem jugozahodu občine Tišina. Delno mejijo na soboško in radensko občino. Organizacijsko spa-— dajo v Krajevno skupnost Tišina. Naselje je staro, saj je prvič omenjeno že v 13. stoletju. Takoj po drugi svetovni vojni je bilo v vasi zaposlenih le pet ljudi, drugi so se preživljali s kmetijstvom, nekaj pa jih je bilo na sezonskem delu v tujini. Naselje se je v zadnjih desetletjih precej povečalo in ima danes sto deset hiš ter 354 sorazmerno mladih prebivalcev. zamenjali glavni zbiralnik vode, vodovodno omrežje pa je tudi dotrajalo in ga bodo morali obnoviti. V Murskih Črncih smo se pogovarjali s predsednico vaškega odbora in predsednikom gasilcev Alojzom Gran-folom. V zadnjih letih seje precej spremenila struktura prebivalstva. Imajo le še osem samostojnih kmetij. Veliko prebivalcev je zaposlenih predvsem v Murski Soboti. Mnogi se ukvarjajo s kmetovanjem po službi. Opuščajo živinorejo in se posvečajo poljedelstvu. Vaščani skrbijo za urejeno okolje, še posebno gasilci. Od Turistične zveze Slovenije so prejeli lani v okviru akcije Moja dežela lepa in gostoljubna posebno priznanje. Dobili so ga predvsem na račun vzorno urejenega vaško-gasilskega doma in njegove okolice. Krajani lepo vzdržujejo zelenice, ob potoku so dosadili topo- lov drevored, domove pa od pomladi do pozne jeseni krasi razkošno cvetje. Večina prebivalcev je rimskokatoliške vere, le nekaj je evangeličanov. Oboji so vezani v soboški fari in župniji. Predlani so lepo obnovili vaško kapelo, ki je bila takrat stara sto let. V njej imajo petkrat letno cerkvene obrede. . Pred tremi leti so začeli na tem območju graditi kanalizacijo. Ob usahlem potoku Merica bodo morali zgraditi še čistilno napravo, ki bo rabila potrebam skoraj celotnega območja tišinske občine. Čez Mokoš vodijo trije mostovi. Dotrajanega so lani zamenjali z novim. In obnove je potreben še eden. Ko bo zgrajena kanalizacija, bodo morali na novo prevleči z asfaltom vse vaške ce- Veliki načrti Slovenskega protestantskega društva Primoža Trubarja Minilo je 450 let od izida prve slovenske knjige Proslava na Rašici - Simpozij o Trubarjevem delu v Ljubljani in Prekmurju - Odkup hiše na Ribjem trgu - Izdajanje izbranih del protestantskih piscev lovensko protestantsko društvo Primoža Trubarja, ki kot civilno društvo deluje peto leto, bo v letošnjem letu izpeljalo številne akcije, s katerimi bodo zaznamovali 450. obletnico izida prve slovenske knjige in opozorili slovensko javnost na izjemno kulturno in narodnostno vlogo Primoža Trubarja. Leta 1550 je namreč Primož* Trubar v Rothenburgu napisal in v Tuebingenu natisnil prvi dve slovenski knjigi: Katekizem in Abecednik. V letu 2000 praznujemo »Prešernovo leto«, praznovanju se bo pridružilo tudi Trubarjevo društvo, toda obenem menijo, da je 450. obletnica izida prve naše knjige eden najpomembnejših kulturnih dogodkov v vsej slovenski zgodovini, ki je izrednega pomena za jezik in narod sploh. Predsednik društva Oto Norčič je ob tem omenil, daje pred dnevi visoki slovenski katoliški mož izjavil, češ če ne bi bilo Trubarja, pa bi kod drug, morda kakšno leto kasneje, napisal prvo slovensko knjigo. Predstavniki društva, poleg predsednika sta na predstavitvi sodelovala še dr. Matjaž Kmecl in Viktor Žakelj, seveda poudarjajo veliko strpnost in kulturnost kot motiv za svojo dejavnost, vendar ob tem ne bodo pozabili, daje Primož Trubar napi- sal 24 knjig v slovenščini, da jih je večinoma po skrivnih poteh spravil v Slovenijo in da so razsvetljeni protestantski pisci (Bohorič, Š. Kuzmič, Dalmatin, Krelj) do konca 16. stoletja napisali in izdali okrog 50 slovenskih knjig, med njimi je izšel tudi celoten prevod bibilije. Slovenski protestantizem je zaradi svoje večstranske razsežnosti močno presegel zgolj reformo tedanje cerkve in pomeni tako rekoč slovenskemu narodu prilagojen naprednejši način življenja in razumevanja sveta. Trubarjeva hiša središče za proučevanja protestantizma S pripravami na obletnico so devanja za odkup in ureditev spominskih sob v t. i. Trubarjevi hiši na Ribjem trgu v Ljubljani. V hiši bi lahko našli svoj prostor muzejska zbirka protestantizma na Slovenskem, knjižnica protestantske književnosti, zbirka del protestantskih piscev ter središče za preučevanje zgodovinskih in kulturnih vidikov protestantskega gibanja ter publiciranje pomembnih del. K raziskovalnemu naporu bodo povabili SAZU, fakultete, institucije v tujini in Pokrajinski muzej ter Študijsko knjižnico iz Murske Sobote. Ljubljanska županja Vika Potočnik je za odkup in ureditev spominskih sob imenovala poseben iniciativni odbor. SPD Primoža Trubarja bo pozvalo tudi javne ustanove, zavode in šole, da praznujejo obletnico izida prve knjige, ki sta se kot prvi znašli tudi na grmadi, da organizirajo proslave in da Občinarji poimenujejo ulice in šole po protestantskih Slovencih. MARJAN HORVAT ■ ste. Načrtujejo pa preselitev nogometnega igrišča na primernejšo lokacijo. Vas ima svoje vodovodno zajetje. Voda je dokaj kakovostna. Lani so Anketa Brez čekov ne bo šlo! ančniki so napovedali, da bodo po 1. aprilu letos vnovče-vali le čeke s pokritjem na računu. To je povzročilo pravcati preplah med trgovci, ki menijo, da bi morala banka svoje namere objaviti prej, predvideti prehodno obdobje in s tem omogočiti tudi potrošnikom, da se navadijo na nov sistem. Sicer pa bodo s tem bančnim ukrepom najbolj prizadeti tisti ljudje, ki jim je večje nakupe omogočilo ali olajšalo plačilo na več čekov. Zmotno pa je mnenje, da bodo s 1. aprilom čeki ukinjeni. To se bo morda zgodilo šele v daljšem časovnem obdobju, kajti svoje bo naredil trg. Ob vedno večjem številu sodobnih plačilnih sredstev, ki so varnejša, bo trg čeke izločil. In kaj pravijo na vse to naključno izbrani anketiranci? Marija Kikec, upokojenka od Svetega Jurija: Tega bančnega ukrepa ne odobravam. Menim, da bi moralo ostati po starem, kajti s čeki smo si veliko pomagali. Ker banka ne bo več jamčila za nekrite čeke, bodo trgovci seveda morah bolj zaupati svojim strankam. Takšno ravnanje se mi ne zdi priporočljivo. Boljše bi bilo, če bi bilo še naprej mogoče plačevanje s čeki brez omejitev. Tako se je dalo na lažji način opraviti marsikateri nakup, predvsem dražjega tehničnega in drugega materiala. Jaz redno uporabljam čeke. Z njihovim izpolnjevanjem sem brez skrbi ob takem nakupu. Pavel Šiftar, avtoelektrikar iz Polane: Moje mnenje je, da želi banka zaslužiti na račun siromašnega. Tudi jaz uporabljam čeke in se mi zdi to dobro. Prepričan sem, da bo imel novi ukrep čez čas posledice. Finančna situacija in plačilni pogoji so takšni, kot nam »dirigira« banka, zato nad njenim ukrepom nisem navdušen. Ljudje so nezadovoljni pa tudi pri trgovcih se že pojavljajo določeni problemi. S čeki se je namreč premostilo marsikaj vsaj v enomesečnem obdobju. Marija Ritlop, trgovka iz Lemerja: Na oddelku špecerije ne bomo posebej občutili tega bančnega ukrepa, medtem ko bodo zelo prizadeti na oddelku s tehničnim blagom in belo tehniko. Močno pa bo prizadelo tudi ljudi z nižjimi plačami, ker so si lahko na ta način marsikaj kupili. Tako je npr. skoraj nemogoče, da bi si lahko privarčevali okrog 150 tisoč tolarjev za nakup kurilnega olja ali za kaj podobnega. Poleg tega ni nobene raziskave, ali je takšno poslovanje s čeki doslej komu škodovalo. Če namreč kdo ne plača pravočasno zneska na čeku, mu pošljejo opomin in zaslužijo z obrestmi. Jože Rubin, upokojeni krojač iz Murske Sobote: Čeke redno uporabljam, kajti drugače je nemogoče shajati s pokojnino. Zato marsikatero blago kupujem s čeki. Tisti, ki kupuje na čeke, se mora zavedati, da mora poravnati svoje obveznosti. Drugače je nesmiselno, da ob pomanjkanju gotovine kupuje na tak način. Zsfvedati se mora, daje treba pravočasno poravnati račune. Nimam nič proti temu, če banka ne bo krila nepokritih čekov. V taki si tuaciji bi trgovci morali bolj zaupati strankam, če želijo prodati svoje izdelke. Majda Kristl, upokojena ekonomistka iz Križevec pri Ljutomeru: Mislim, da ta bančni ukrep ne bo prizadel niti potrošnikov niti trgovcev. Vsi se bodo po svoje znašli. Tudi jaz uporabljam čeke, ki pridejo dostikrat prav, predvsem ob plačilu višjih zneskov, še bolj pa trgovcem, kajti posel je posel. Nobena juha se namreč ne poje tako vroča, kot se skuha. Prepričana sem, da se tudi ta ne bo. Zdi se mi prav, da bodo banke s 1. aprilom izplačevale le še čeke svojih komitentov, če bodo imeli pokritje. Ali bo s tem konec potrošniških razvad, pa je že drugo vprašanje. F. Š. Predsednica vaškega odbora v Murskih Črncih gospa Marija Ribaš in predsednik gasilskega društva Alojz Granfol pred lepo obnovljenim vaško-gasilskim domom. Foto: F. Š. v društvu začeli že lani. V sodelovanju z občino Velike Lašče pripravljajo osrednjo proslavo, ki bo 11. junija na Rašici. SPD Primož Trubar načrtuje mednarodno znanstveno posvetovanji na katerem bodo osvetlili zgodovjjiske okoliščine in pomen tega dogodka za slovenski narod. Naslednji večji projekt v jubilejnem letu zastavili v društvu, je začetek akcije znanstvenega izdajanja pomembnih protestantskih del in zbranega dela Primoža Trubarja. »Trubarjevo delo ne pomeni le začetka slovenske književnosti v ožjem smislu, ampak tudi začetek izvirne prozne pripovedi, pesnikovanja, filozofskega razmišljanja, pisanja o organizacijskih in političnih nalogah pa tudi teološkega razpravljanja in javne rabe imena Slovenci,« je dejal dr. Matjaž Kmecl. V letu 2000 naj bi odkrili spominski plošči v Rothenburgu in Tuebingenu, kjer sta bili napisani in natisnjeni prvi slovenski knjigi. Nadaljujejo se tudi priza- MILAN JERŠE, FOTO: NATALIJA JUHNOV ■ 1O INTERVJU 23. marec 2000, WSMK olj kot gensko spremenjena hrana, tema ob svetovnem dnevu potrošnikovih pravic petnajstega marca, je v slovenskih medijih spet odmeval spor med Zvezo potrošnikov Slovenije, ki jo vodi Breda Kutin, in Uradom za varstvo pravic potrošnikov pri vladi pod vodstvom Vide Čadonič Špe-lič. Toliko bolj, ker mu je pred kratkim svojo barvo dodala ustanovitev Zveze potrošniških organizacij Slovenije s sedežem v Murski Soboti, katere predsednik je Andrej Čimer. Kako naj torej ob sporu med dvema organizacijama za varstvo potrošnikov razumemo ustanovitev nove Zveze s sedežem v Murski Soboti? Je ob medijsko odmevnem sporu v »centru« ustanovitev Zveze potrošniških organizacij Slovenije dejanje za ohranitev potrošniškega gibanja in varstva potrošnikov na ravni periferije oziroma regij? Zveza v Ljubljani je zgolj društvo Devetega marca je bila ustanovljena Zveza potrošniških organizacij Sloveniji, ki ima sedež v Murski Soboti. Zakaj ste jo ustanovili, če vemo, da v Sloveniji že deluje Zveza potrošnikov Slovenije, pri vladi pa še Urad za zaščito potrošnikov? Najprej bi bilo dobro povedati, da je ZPS, katere predsednica je gospa Breda Kutin, samo ena od delujočih društev in torej ni zveza. Njihov pravi naslov je Zveza potrošnikov Slovenije -društvo. S tem, ko uporabljajo le naziv Zveza potrošnikov Slovenije, zavajajo domačo in tujo javnost. Dejansko.gre za razhajanje v konceptu varstva potrošnikov med vladno organizacijo in eno od osmih potrošniških organizacij v Sloveniji, torej Zvezo potrošnikov Slovenije - društvom z eno svetovalno pisarno v Ljubljani. Vse preostale potrošniške organizacije podpirajo vladni koncept varstva potrošnikov, ki je opredeljen v predlogu nacionalnega programa, to pa je regionalna organiziranost svetovalnih centrov. Slednjega poskuša gospa Kutinova na vse načine zrušiti. Zvezo potrošniških organizacij Slovenije so ustanovila regionalna združenja z namenom, da svetovalne pisarne povežemo v mrežo in skupno nastopamo na ravni države in v mednarodnih institucijah, kjer sedaj nastopamo kot posamezne organizacije. V Sloveniji torej še nimamo nacionalnega združenja, ki bi povezovalo organizacije z območja vse države? Statusa nacionalnega združenja nima v Sloveniji še nobena organizacija, ker sploh še ni bil opredeljen. Tudi ZPS - društvo ne, čeprav se kot takšno predstavlja doma in na tujem. Kakšen status je imela potem že uvedena mreža svetovalnih pisarn v okviru društva Zveze potrošnikov Slovenije? Območna svetovalna pisarna, ki je bila ustanovljena ob podpori lokalnih skupnosti in programa PHARE za demokracijo, ni imela statusa pravne osebe. Delovala je kot organizacijska oblika v okviru ZPS - društvu. ZPS - društvo je februarja ’99 mrežo območnih pisarn sama ukinila. Kot pravna oseba je imela to moč. Območnih svetovalnih pisarn preprosto ni prijavila na javni razpis Urada za varstvo potrošnikov pri MEOR-ju za sofinanciranje izvajanja svetovanja v letu ’99. Prijavila je le pisarno v Ljubljani. Vodje območnih pisarn smo za to izvedeli takrat kot javnost in v tistem trenutku smo tudi ostali brez zaposlitve. Razpis Urada za varstvo potrošnikov Republike Slovenije je bil ponovljen čez dva meseca za vse svetovalne pisarne (pet), ki so v prvem razpisu izpadle. Tako so svetovalci v tem času z veliko podporo lokalnih skupnosti in civilne iniciative ustanovili regijska združenja za varstvo potrošnikov in Andrej Čimer je predsednik novoustanovljene Zveze potrošniških organizacij Slovenije Vrtinec v centru ni pokopal regijskih svetovalnih pisarn kandidirali na ponovljenem razpisu ter uspeli. Tako so ohranili mrežo svetovalnih pisarn, ki se je letos povezala v Zvezo. Danes torej deluje šest regionalnih društev in Zveza potrošniških organizacij. Nova Zveza Koliko društev je stopilo v Zvezo? V Zvezo se povezujejo regijska društva, ki se jim bodo kmalu pridružila še preostala, razen ZPS - društvo, ki je ve-' dno odklanjala vsakršno sodelovanje z nami in je zato niti nismo vabili zraven. Neokusno bi bilo povabiti k sodelovanju nekoga, ki nas skuša na vsakem koraku onemogočiti. To nam dokazujeta zahtevek za revizijo letošnjega javnega razpisa in rušenje vsakršnega poskusa skupnega nastopa v preteklem letu. Primer za to je poskus imenovanja odbora gledalcev in poslušalcev RTV Slovenije v letu ’99, ki ga še danes nimamo. V Sloveniji zaenkrat deluje osem društev, vemo pa, da se ustanavljajo še nova, saj naj bi po programu ministrstva za ekonomske odnose in razvoj dopolnili mrežo in odprli nove pisarne, ker so določene regije še brez njih -Gorenjska, Koroška, Kras, Obala. Kakšni so nameni in cilji Zveze? Teh je seveda veliko, prvi cilj pa nam je varstvo interesov potrošnikov in to, da enotno zastopamo njihove interese po vsej Sloveniji ter v mednarodnih organizacijah, da uveljavljamo interese potrošnikov v družbenem življenju, jih nepristransko in popolno informiramo ter skrbimo za množičnost in popuralizacijo te dejavnosti. Naloge Zveze pa so, da sprejema stališča do vseh pomembnih družbenih vprašanj, ki vplivajo na položaj potrošnika, opozarja na problematiko potrošništva, zahteva celostno zakonsko ureditev varstva potrošnikov in sodeluje pri oblikovanju zakonodaje. Vsi pred-, sedniki oziroma predstavniki društev smo tudi člani sveta za varstvo potrošnikov pri ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, v katerem sodelujejo še obrtna in gospodarska zbornica, inšpektorji in strokovnjaki s pravnega področja. Tako s svojimi stališči in pripombami skušamo zaščititi interes potrošnika, ko se pripravlja, sprejema ali dopolnjuje zakonodaja. Vse slovenske organizacije, ki svetujemo potrošnikom, razen ZPS - društva, zelo dobro sodelujemo med seboj in tudi z uradom, zato smo se tudi odločili za ustanovitev Zveze in upamo, da bomo mogli razvili še informacijski sistem in se povezati še na ta način. Toda Zveza, ki jo vodi gospa Kutinova, je, kot smo lahko prebrali v medijih, že tudi dobila namenska državna sredstva za vzpostavitev informacijske povezave. Sam sem bil člen mreže svetovalnih pisarn, ki jo je gospa Kutinova potem razpustila, zato lahko povem, da smo svetovalci v regijskih pisarnah lahko uporabljali le elektronsko pošto. Dostopa do drugih informacij, na primer o primerih, ki so bili obravnavani na sodiščih, mi nismo imeli. Spor jim je zaprl finančni vir Kakšne posledice ima spor med organizacijami za varstvo potrošnikov za samo gibanje in razvoj varstva potrošnikov pri nas? Za vse nas, ki delamo v svetovalnih pisarnah, je v tem trenutku največji problem, da za delo nismo dobili denarja, ker je ZPS - društvo, oziroma gospa Kutinova zahtevala revizijo javnega razpisa sofinanciranja svetovalnih pisarn za leto 2000. Sedaj delamo že tretji mesec brez finančnih sredstev, vemo pa, da ima ZPS - društvo še druge vire financiranja, saj delajo na raznih projektih. Upam, da bo revizijska komisija potrdila pravilnost izbire naju godnejšega ponudnika javnega razpisa. Na svetovalno delo spor nima nobenega vpliva, saj delamo naprej. Pritožb je veliko in veliko jih tudi rešimo v korist potrošnikov. Pisarna je obravnavala prek petsto pritožb Čez kaj se najpogosteje pritožujejo potrošniki? Lani je naša pisarna obravnavala 550 pritožb potrošnikov iz Pomurja, nekaj klicev pa je bilo tudi od drugod, in to v času, ko je zaradi dopusta katera od pisarn zaprta. - To je tudi namen naše Zveze, da si pomagamo in zagotavljamo nadomestilo. Največ vprašanj se je nanašalo na davek na dodano vrednost. Klicali so nas tako iz podjetij kot iz zasebnih firm, trgovci, kmetje in drugi. Opravili smo splošno svetovanje, za pojasnitev in reševanje posebnih vprašanj pa smo klicatelje napotili na davčno službo ali na urad za varstvo potrošnikov. Naslednja najštevilčnejša skupina vprašanj se je nanašala na prodajna razmerja in pogodbe, bodisi da je bil izdelek dostavljen nepravočasno, poškodovan ali z drugačno ceno. Zelo veliko sporov nastane tudi zaradi opravljanja storitev. Pogostokrat naročnik del in izvajalec storitve pisne pogodbe o tem sploh ne skleneta, čeprav bi jo morala, zato velikokrat nastanejo problemi v zvezi z začetkom del, trajanjem in dokončanjem ter seveda ceno storitve. Potem smo obravnavali še stvarne napake, razne reklamacije na dostavljeno blago, ki je bilo poškodovano, posebno poglavje pa so še garancije. Se število pritožb povečuje? Število klicev pa tudi pritožb se povečuje. K temu je prispevala večja osveščenost potrošnikov pa tudi to, daje pi sarna v Murski Soboti lani začela delati vseh pet dni v tednu, prejšnja leta pa le tri dni, saj sem dva dni moral delati v Mariboru; Svetovalne pisarne imajo vpliv Koliko že samo vaše ime prispeva k hitri rešitvi problema? Res je, da že samo to, da se vključimo v reševanje spora, velikokrat prispeva k njegovi rešitvi. Prodajalci, proizvajalci ali izvajalci storitev vedo, da smo vmesni člen, ki lahko prispeva k sporazumni rešitvi problema, da potem ne prihaja do tožb ali prijav inšpekcijskim službam. Prijavljanje inšpekcijam tudi ni naš cilj in tega ponavadi tudi ne počnemo. Koliko se potrošniki zavedajo svojih pravic, koliko so pozorni na ta vprašanja? Mislim, da se vedno bolj zavedajo svojih pravic, čeprav veliko ljudi še ne pozna zakonskih rokov, ki so zelo pomembni za rešitev problema. Preveč se zanašajo tudi na ustni dogovor, ki pa še ni dokaz. Tema leta - gensko spremenjena hrana V svetovalnih pisarnah pomagate potrošnikom na individualni ravni. Katera pa so tista globalna vprašanja, ki jih bo kot problem sodobnega potrošniškega časa postavljala Zveza? Na primer aktualna tema svetovnega dneva potrošnikovih pravic, petnajstega marca, je bila problematika genskega inženiringa v hrani. Kot vemo, se največ gensko spremenjene nrane prodaja oziroma kupuje v Ameriki, tam je je več kot štiri-insedemdeset odstotkov, druga država je Brazilija s petnajstimi odstotki in tretja Kanada z okrog desetimi odstotki gensko spremenjene hrane. Najpogosteje so to soja, koruza, bombaž in krompir. Konferenco o hrani je organiziral na evropski ravni v Bruslju Evropski ekonomski in socialni komite (Euro-pan Economic and Social Committe), sam pa sem se je udeležil kot predstavnik regijskih svetovalnih pisarn. Na delavnicah sta bili obravnavani dve temi, in sicer gensko spremenjena hrana ter prodaja in reklamiranje hrane prek interneta. Zato se v organizacijah za varstvo potrošnikov zavzemamo za ustrezno označevanje proizvodov v trgovinah, torej za popolno informiranje potrošnikov, da potem sami lahko izberejo, kaj bodo kupili. Pomembna je tudi zaščita potrošnikov in njihovo infomiranje o tem, kam se lahko obrnejo s pritožbo. Zavzemamo se tudi za zunajso-dno reševanje sporov, kot to poznajo v drugih državah, ter za možnost, da bi lahko v svoji državi vložil tožbo glede določenih pravic na internacionalni ravni, na primer plačevanje s plačilno kartico. V katero smer bo šel razvoj gibanja za zaščito potrošnikov? Osnovne določilnice razvoja za naslednjih pet let bo postavil nacionalni program varstva potrošnikov, ki je v proceduri sprejemanja v državnem zboru, osnovno vodilo pa nam je prilagajanje in poenotenje zakonodaje z evropsko. Trenutno se že dopolnjuje zakon o varstvu potrošnikov. Se lahko zgodi, da bodo svetovalne pisarne dobile konkurenco? Konkurenca se lahko pojavi. To se vendar dogaja že sedaj. Zveza potro-. šnikov Slovenije in mi smo konkurenca in prav tega si Zveza potrošnikov Slovenije ni želela. Mislili so, da bomo s tem, ko so pisarne zaprli, vso stvar opustili in se umaknili. Do tega pa na srečo ni prišlo, saj smo imeli podporo županov ter ministrstva za ekonomske odnose in razvoj. MAJDA HORVAT FOTO: NATAŠA JUHNOV ■ , 23. marec 2000 KULTURA Zgodbe minulega sveta Tretja knjiga iz avtobiografskega triptiha Rudija Čačinoviča red tremi meseci je izšla nova knjiga vsestransko uspešnega družbenopolitičnega delavca, gospodarstvenika, diplomata, veleposlanika v pokoju, pomurskega rojaka, soseda iz Rakičana, v zadnjem času nemara bolj Kapelčana, gospoda Rudija Čačinoviča. Njegova nova memoarska knjiga Zgodbe minulega sveta pripoveduje predvsem o njegovem rojstnem kraju Rakičanu, in to o času in dogajanju izpred osemdesetih let, tedaj o letih 1. svetovne vojne in letih po njej. Rudi Čačinovič izhaja iz ra-kičanske glede na rodovne in narodnostne korenine zanimive fa-milije. Njegovo rodbinsko deblo je tako razvejeno, njegove veje nenavadno sprepletene, da mora bralec nadvse pozorno slediti smerem razraščanja posameznih vej, da se na koncu lahko prebije do veje, na kateri je pognal avtor - Rudi Čačinovič. O svoji rodbini, otroštvu, prvem svojem zavedanju in spoznavanju življenja okrog sebe nam podrobno pripoveduje v pričujoči knjigi. O svojem šolanju, letih zorenja, pripravljanju na družbenopolitično delo pred 2. svetovno vojno, o svojem življenju, delu in nehanju med drugo svetovno vojno je avtor že pripovedoval v dveh svojih memoarskih delih, v knjigi Med dvema cerkvama in v knjigi Časi preizkušenj. Torej je popisovalec svojega življenja in dela Rudi Čačinovič ustvaril memoarski triptih, ki je glede na čas in dogodke, o katerih pripoveduje, na splošno nadvse zanimiv in privlačen. Bralca, ki je pozorno prebral prejšnji dve avtorjevi knjigi, in ko bo prebral tudi tole, tretjo, bosta zagotovo prevzela občutek in spoznanje, daje bila ta, po času izida tretja knjiga, napisana najprej. Vprašal se bo, zakaj avtor svojih knjig iz avtobiografskega triptiha ni objavljal v časovnem zaporedju, kar je pri popisovanju življenja kateregakoli človeka tudi logično - začneš z rojstvom, otroštvom, končaš s starostjo, smrtjo. No, pri lastnih spominih spomina na lastno smrt ne moreš imeti. Iz memoarske literature pa vemo, da človeka zajamejo spomini na otroštvo najkasneje, najčešče v starosti. Je nenavadna zaporednost izhajanja posameznih delov avtorjevega življenja s tem pojasnjena? " Sicer pa je avtor že v uvodu te knjige priznal, da gre za spomine na otroštvo. Najprej si je postavil vprašanje, kaj je pisanje spominov. Pri odgovoru si je priklical na pomoč nemškega pisatelja Martina Walserja, ki pravi, daje pisanje spominov »gradnja sanjske hiše«. Tako! Torej nimajo prav tisti literarni in drugi kritiki, ki zajedljivo pripominjajo, daje pisanje spominov gradnja, postavljanje spomenika samemu sebi. Nadalje se avtor v uvodu sprašuje, s čim graditi to sanjsko hišo. In odgovarja: s spomini, vtisi, doživljaji... Gre za otroške in deške doživljaje in dojemanja ljudi, sveta, nazorov družbe. Gre tudi za duhovne, moralne in socialne podobe okolja, v katerem je odraščal. Vse to se mu je zapisalo v pričujočo knjigo. In v zvezi s tem še eno vprašanje: koliko družina, predvsem pa dednost vplivata na razvoj osebnosti človeka in koliko ga lahko oblikuje okolje, v katerem je odraščal. Znanstveniki so različnega mnenja, eni prisegajo zgolj na dednost, drugi na okolje. Preudarni znanstveniki pa zatrjujejo, da sta dedna zasnova in okolje, v katerem otrok raste, dve strani iste medalje. Pri našem avtorju gre namreč za zapisovanje doživetij, vtisov, spoznanj iz otroškega in deškega obdobja med 6. in 11. letom starosti, na obdobje življenja, ko ot- rok stopi v šolo in se začne zavedati, da ga čakajo v življenju tudi določene obveznosti, in še za obdobje med 12. in 15. letom starosti, ko mladostnik začne iskati odgovore na vprašanja o sebi in svojem okolju. Čačino-vičeva knjiga je torej napisana ali »sanjska hiša pozidana« iz doživetij, ki sta jih sprožali, porajali obe strani omenjene medalje oblikovanja človekove osebnosti. Avtor upa, da bodo njegove zgodbe iz minulega sveta, priklicane v spomin in vgrajene v sanjsko hišo, bralcu pomagale priklicati lastno otroštvo, mladostno podobo, ali da bo avtorjeve doživljaje, vtise in zgodbe vsaj sodož-ivljal, bolje podoživljal. Da se avtor ne more sam spominjati vseh čustvovanj, doživetij, dogodkov iz svojega otroštva in mladosti, je umljivo, zato uporablja splošno znane, značilne upovedi memoarske literature, kot so: »Mati mi je pripovedovala ... Domači so mi pripovedovali ... Nisem še hodil v šolo, a sem zvedel... V gostilni sem marsikaj videl in slišal... Pogosto sem poslušal moška modrovanja ... Gimnazijski tovariši so mi pripovedovali ... Precej let pozneje so mi prijatelji pripovedovali...« ščine, predvsem zavoljo prepočasne in polovičarske agrarne reforme, med kmečkim življenjem in dušebrižniško gospodo zavoljo nravnih, a s katoliško moralo skreganih odnosov med spoloma, odnosov do vere in nevere, do antisemitizma, do odkrite in prikrite madžarizacije ... Vsa ta razmerja, nravna, nenravna in sporna, avtor opisuje prizanesljivo, duhovito, s humorjem in Doka in Jakše v soboški galeriji Ne t’č ne m’š ože Slak - Doka se je rodil leta 1951 pri Mirni Peči. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1975. Med letoma 1985-1987je preživel leto in pol na podiplomskem študiju na Shiritsu Geijutsu Daigaku v Kyotu na Japonskem. Sedaj živi in dela med Brezovico in Dolenjsko. Leta 1993je imel retrospektivno razstavo v Moderni galeriji v Ljubljani, kjer so dominirale kot estetski vrhunec rezljane lesene plošče, poslikane z živimi barvami, neke vrste barvni konsenz med ljubljansko šolo osemdesetih in živopisnim japonskim slikarstvom. Poleg slednjega so njegovi interesi tudi na področju astronomije in aikida, obožuje pa tudi hitro vožnjo z avtomobili, kar dokazuje tudi njegova najbolj znana slika Pogled na svet, s katero je poleg Slovenije zablestel na lanskoletni razstavi homo.sapiens.3000 v KiBeli v Mariboru. Marko Jakše se je rodil leta 1959. Na ALU v Ljubljani je diplomiral leta 1987. Živi in dela v vasici Mohorje med Notranjsko in Dolenjsko, oddaljeni kakšnih 30 kilometrov od Ljubljane. Po samostojnih razstavah v Ljubljani, v galerijah ŠKUC in Equrna ter v Cekino-vem gradu je 1996. leta prvič razstavljal v Mariboru, ki ga sam označuje za slovensko Prago. Tako se je predstavil že v Umetnostni galeriji Maribor, v Pekarni in KiBeli, kjer je razstavljal že dvakrat. Občinstvo ga sprejema zelo čustveno, saj si je njegovo razstavo Nojeva barka v štirinajstih dnevih ogledalo več kot tisoč obiskovalcev. Zategadelj je lahko v avtorjevi pripovedi poleg njegovih neposrednih spominov na doživljanja, zapažanja in spoznavanja ljudi in dogodkov iz otroštva tudi več opisov zapletenih in konfliktnih odnosov med odraslimi, med vaščani in fevdalno gospodo iz neposredne sose- blago hudomušnostjo. Kakor prvi dve knjigi iz avtobiografskega triptiha tudi to knjigo Čačinovič končuje s krajšimi skicami za portrete prijateljev -Alija Kardoša, Miška Kranjca, arhitekta Ferija Novaka in Viktorja Kukovca. Čeprav o nekaterih pripoveduje tudi v drugi in tretji knjigi triptiha, pove o njih tukaj nove stvari. Nekateri novi podatki in mnenja o njih pa bodo zanimivi za bralce in dragoceni za literarne zgodovinarje. Največ zanimivega iz preteklih časov pa bodo o sebi in svoji vasi našli v knjigi kajpak prebivalci Rakičana. JOŽE TERNAR ■ V Veržeju počastili spomin na dr. Frana Kovačiča (1867-1939) - ustanovitelja salezijanskega zavoda, teologa in zgodovinarja Zaslužnemu možu v spomin veza kulturnih društev in KD Slavka Osterca Veržej so s predsednico Emo Tibaut že četrto leto pripravili slovesnost v spomin slavnemu krajanu. Dr. Fran Kovačič je bil duhovnik, profesor na mariborskem bogoslovju, pobudnik Zgodovinskega društva Maribor in dolgoletni urednik Časopisa za zgodovino in narodopisje; to pa še ni vse, ustanovil je tudi društvo Slomšek za mariborske bogoslovce, v katerem so oživljali ideje Zedinjene Slovenije: ljudstvo naj zahteva, kar mu po naravnem pravu gre. Proučeval je deželno in krajevno zgodovino, veliko truda in znanja je posvetil proučevanju Prekmurja (Slovenska Štajerska in Prekmurje). Njegovo ime pa je še posebej povezano s prizadevanji za priključitev Prekmurja Sloveniji po prvi svetovni vojni. Skupaj z dr. Matijo Slavičem je bil v jugoslovanski delegaciji na mirovni konferenci v Parizu, in sicer kot izvedenec za štajerske meje, medtem ko je dr. Slavič “branil” prekmurske. Ob vsem povedanem seje predavateljica dotaknila tudi sedanjega stanja - omenila je odpor desnega brega Mure do imena regije Pomurje, čeprav to ne bi smelo biti sporno. Ta pokrajina je bila nekoč politično res razdeljena na dvoje, a Slovenci na obeh straneh reke so bili vedno povezani - kljub političnim razlikam so si oblikovali podoben način življenja in tako nekoč kot v današnjem času našli nekaj, kar jih druži in povez-uje.Predavanje je lepo dopolnil krajši koncert že uveljavljenega komornega pevskega zbora Orfej iz Ljutomera z dirigentko Romano Rek - Gnezda, prireditev pa je povezovala učenka osnovne šole Veržej Maja Gerič. Takoj po otvoritvi razstave se je Jože Slak - Doka ob pogovoru z radijsko kolegico Vido Toš spravil na dokončanje svoje slike Pogled na svet. Foto: TK Žal ga na otvoritvi soboške razstave Ne t’č ne m’š ni bilo, prišel je samo njegov stari znanec Doka, ki pa je poskrbel za svojevrstno zanimivost. Takoj po otvoritvi se je namreč ne glede na začudene poglede obiskovalcev spravil na delo. Ker bo nekoliko nenavadna in kakovostna razstava odprta samo še do 31. marca, je najbolje, če pohitite v galerijo in si jo čimprej ogledate. Škoda bi bilo, če bi jo zamudili. TK! Razstava soboškega fotokluba Prosta tema prostorih kavarne Jelša so odprli že šesto skupinsko klubsko razstavo oziroma peto fotografsko razstavo Fotokluba Murska Sobota, ki 'ga od nedavna vodi novi predsednik Jože Denko. V svojem uvodnem govoru je poudaril, da je Jelša postala sinonim za ljubiteljsko umetniško fotografijo v našem mestu, člani fotokluba pa sojo vzeli za svoje razstavišče. Tema tokratne razstave ni bila določena, zato so razstavljene črno-bele in barvne fotografije z različnimi motivi. Na ogled so dela več kot ducata fotografov: Nine Grein. Lada Klara, Igorja Kolenka, Borisa Lešnika, Danija Mauka, Draga Miliča, Simona Petroviča, Karmen Pojbič, Walterja Schneeweissa, Gustija Sinica, Dominika Steinerja, Andreja Štajerja, Marije Tivadar, Jožeta Pojbiča in Jožeta Denka. O njem in preteklosti, tudi davni, ob obeh bregovih Mure je predavala mag. Metka Fujs - kustosinja Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti. Spregovorila je o politični in narodnostni ločitvi od 10. stoletja naprej pa tudi o tem, da sp kljub vsemu že od nekdaj obstajale vezi, ki so ljudi združevale. Etnična sorodnost ljudi z desnega in levega brega Mure se je kazaja na različnfc načine, zlasti prepoznavna je bila za izobražence, ki so se začeli prvi zanimati za Prekmurje in si prizadevati za narodno enotnost. Dr. Kovačič je kot rojeni Ver-žejec dobro poznal Prekmurje, imel je stike s prekmurskimi duhovniki (Ivanocyjem) in drugimi izobraženci. Salezijanski zavod, ki gaje ustanovil v Veržeju, je bil zelo pomemben tudi za šolajočo se prekmursko mladino, kije tudi na ta način začela dobivati slovensko identiteto. Opozarjal je, da ogrski Slovenci zaslužijo prav takšno pozornost kot beneški - na Prekmurskem, pravi, tiči lep kos slovenske zgodovine. TOMO KOLES I BEABABOŠ LOGAR! Spoštovani bralci, Obveščamo vas, da zaradi pomanjkanja prostora na strani za kulturo ne moremo več objavljati Panonskih portretov prof. Francija Justa. Avtorju in bralcem se opravičujemo in seveda upamo, da jih bomo do konca lahko prebrali, ko bodo izšli v knjigi. Jože Denko in pesnik Karel Turner na soboški otvoritvi foto: TK V uvodu je pesnik Karel Turner iz Murske Sobote prebral dve pesmi iz svoje zbirke Zacumprani cimper. Razstava bo odprta do 8. maja, v letošnjem letu pa ji bosta sledili še dve skupinski in tri samostojne. B.B.L. FOTO JZ ■ 12 AKCIJE 23. marec 2000, Ižakovci eltinska občina si prizadeva, da bi Slovenske železnice postavile avtomatske zapornice pred prehodom ceste čez železniške tire v Nemščaku in pri Bratoncih, še preden bo stekel promet po novi železnici od Murske Sobote od Hodoša. Za zdaj na omenjenih prehodih ni zapornic, ampak opozarjajo na prehod le andrejevi križi in drugi prometni znaki. Že doslej se je zgodilo veliko nesreč, ne tako dolgo nazaj dve smrtni. Kaj šele bo, ko bo gostejši železniški (in tudi cestni) promet! »Izgovora« SŽ, češ da bodo prehode vključile v izdelavo projektne dokumentacije za posodobitev proge Murska Sobota-Ormož, ni mogoče sprejeti. (J. Ž.) Vestnikov zlatnik tokrat v Lemerju Več kot trideset let naročnik Vestnika Zakonca Gomboc ponosna na svoje otroke anez Gomboc in njegova žena Jolanka, ki stanujeta v Lemerju 36, sta povedala, da doslej nista bila nikjer izžrebana, zato sta toliko bolj presenečena, ker jima je Vestnikov žreb namenil zlatnik za zvestobo. »Jaz sem se narodil v Krpliv-niku, žena pa v Pečarovcih. Potem ko sem se zaposlil kot živinorejec na Kmetijskem gospodarstvu Rakičan, oziroma v ekonomski enoti Lemerje, sva si ustvarila družino v najeti hiši v Lemerju, ki sva jo pozneje odkupila. Občasno je tam delala tudi žena,« je povedal Janez, na čigar ime prihaja Vestnik. »Naročnik sem že 34 let. Rad prebiram Vestnik in tudi naročnino plačujem, čeprav včasih težko, ker so prejemki pač nizki. Že nekaj let sem invalidski upokojenec. Tudi žena je slabegaždravja,« je nadaljeval sogovornik. »Imava pet otrok. Trije so že Zakonca Jolanka in Janez Gomboc nikoli v življenju nista dobila ničer »gratis« razen Vestnikove-ga zlatnika, ki smo jima ga izročili ta torek. - Foto: Š. S. odrasli in so si že ustvarili družine: Suzna, po poklicu natakarica, živi v Pečarovcih; Robert je zidar in stanuje v Černelavcih; Greta je po po- klicu frizerka in živi z družino v Gornji Radgoni; sin Janez je dijak drugega letnika gostinske šole - smer kuharstvo - v Radencih; Jasmina pa obiskuje osmi razred osnovne šole v Puconcih,« je povedala Jo-lanka, ki je tudi povprašala, koliko (v denarju) je vreden zlatnik. Pojasnili smo ji, da je »težak« nekaj tisočakov, dejansko pa gre pri tem darilu bolj za moralno (spominsko) priznanje za dolgoletno zvestobo domačemu tedniku. Gombočeva iz Lemerja sta se zahvalila za zlatnik. Potem smo na kratko pokramljali o bralnih navadah in vsebini. Še kar zadovoljna sta z vsebino, zato ostajata seveda še naprej naša bralca in - naročnika. Š. S. ■ Sklenite rentno varčevanje in si pridobite nagrado! Ob sklenihi rentnega varčevanja z mesečnimi pologi, Vam ob prvem pologu za vsakih 5.000 SIT pripada 5.000 SIT nagrade. 5.000 Vi - 5.000 mi. 10.000 Vi - 10.000 mi... ponudba velja toliko časa, dokler ne podelimo 2000 nagrad po 5.000 SIT. Varčevanje s to ugodnostjo sklepate za najmanj 5 let. S privarčevanim denarjem lahko uresničite Vaše dolgoročne cilje: šolanje otrok, nakup vrednejših dobrin, dodatno pokojnino ali kakšno drugo, sedaj še skrito željo. Itidi varčevati ie treba.’ Na kratko... Gornja Radgona Gasilski oktet PGD Gornja Radgona bo prve dni junija praznoval 40-letnico. Ob tem bo osrednja slovesnost v avli OŠ, kjer bo pelo 16 pevskih zborov in manjših zasedb (okteti in drugi) z območja vse Slovenije. Ob jubileju bodo dobili gasilci pevci prve gasilske uniforme in tudi druga oblačila za nastope. Gasilski oktet vodi Karel Korošec. (F. KI.) Puconci Občinski odbor za kmetijstvo je sprejel predlog o komasaciji oziroma zložbi zemljišč. Letos bodo začeli z zložbenim postopkom v katastrskih občinah Moščanci in Vaneča, prihodnje leto pa v k. o. Puconci in Dolina, leta 2002 pa še v k. o. Dankovci in Mačkovci. Sicer pa je uresničevanje načrtov odvisno od denarja, ki naj bi ga dobili za ta namen od ministrstva za kmetijstvo. Del naj bi primaknile tudi Slovenske železnice, in sicer za tiste vasi, skozi katere bo tekla nova proga proti Hodošu. (J. Ž.) Turnišče Turniško upokojensko društvo ima 371 članov, občnega zbora pa se jih je udeležilo 180. Lani ustanovljen pevski zbor je najprej zapel pesem Po gorah grmi in se bliska, nato pa še nekaj drugih. Na zboru so pregledali lansko delovanje in ugotovili, da so bili dokaj dejavni. Letošnja članarina znaša 700 tolarjev, članarina za vzajemno pomoč 650 tolarjev, posmrtnina pa bo 28.000 tolarjev. Program v tem letu je precej podoben lanskemu, torej se bodo zapeljali na več izletov, udeležili pa se bodo tudi večjega upokojenskega srečanja, ki bo v Nedelici. Obdarovali bodo tudi zakonske pare, ki bodo praznovali zlatoporočne jubileje. (J. Ž.) IZBERITE SI DARILO, T DA NA KONCU DOBITE _ AVTO. Danes objavljamo tretjo četrtinko treh slik - daril. Izberite, izrežite in nalepite na kupon, objavljen v VESTNIKU št. 9. Sestavljeno sliko darila OBVEZNO nalepite na kupon in pošljite na naš naslov. V sredo, 5. aprila, bomo dopisnice razvrstili in izžrebali iz vsakega kupa tri nagrajence - prvi bo prejel izbrano darilo, druga dva pa Vestnikovo majico. Rezultate žrebanja bomo objavili že v prihodnjem Vestniku, ko bomo objavili tudi kupon za tretje kolo igre - Izberite si darilo, da na koncu dobite... avto! V začetku vročega poletja 2000 bomo izmed vseh prispelih dopisnic izžrebali glavni - avtodobitek. Zagotovite si svoj izvod Vestnika, da boste lahko spremljali in sodelovali pri nagradnih igrah Vestnika. Izpolnjen kupon pošljite samo na dopisnici do 4. aprila na naslov: Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arh. Novaka 13, 9000 M. Sobota NAGRADE ZA 2. krog a 23. 3. 2000 , 23. marec 2000 KMETIJSTVO 13 Nasvet Varstvo sladkorne pese v zgodnjih razvojnih stadijih Zatiranje strun Strune so najnevarnejši talni škodljivci sladkorne pese. Imajo trdo telo rumeno oranžne barve, zato jih imenujemo tudi žičniki. Dolžina telesa je 12-27 mm. Večji del semena sladkorne pese pri nas je tretiran z insekticidom Karbofuranom - 30 g/ SE, ki uspešno zatira manjše število strun. Če je število strun veliko in presega 3-4 strune na m2, je bolje uporabiti seme, ki je tretirano z insekticidom Gaucho. Pri zelo velikem številu strun (v primeru, da sejete sladkorno peso na preoran travnik, deteljišče in lucernišče) priporočamo uporabo geocida G-5 15-20 kg/ha (vtem primeru morate sejati seme, ki je tretirano s karbofuranom) ali enega od insekticidov za zatiranje talnih škodljivcev po vsej površini (volaton EC 6 I/ ha ali dursban E-48 6-8 l/ha), ki ga takoj po uporabi zadelate v tla. Kolikšno je število strun v tleh, lahko ugotovite s kopanjem jam velikosti 50 x 50 cm in globine 25-50 cm. Na manjših parcelah (do 1 ha) je potrebno skopati 4-5 jam. Vso izkopano zemljo je treba skrbno pregledati. Število strun, ki jih najdete v eni jami, pomnožite s 4 in tako dobite število strun na m2. Po pregledu vseh 4-5 jam izračunate povprečno število strun na m2 oz. na parcelo. Strune je potrebno zatirati pred setvijo ali ob njej. Ko opazimo škodo na posevku, je za Zatiranje že prepozno. Zatiranje pesnega bolhača Insekticida Karbofuran in Gaucho dobro..varujeta mlade pesne rastlinice pred bolhačem - majhnim črno zelenim 2 mm hroščkom, ki izjeda pesno listje. V primeru velikega števila pesnih bolhačev je potrebno uporabiti enega od insekticidov: fa-stac karate 2,5 EC, decis zolone li-quide ali beta-baythroid EC 250. Za zatiranje večine enoletnih plevelov, ki se pojavljajo v sladkorni pesi, je na voljo več herbicidov, s katerimi lahko plevele uspešno zatremo Zatiranje plevelov v sladkorni pesi je mogoče na več načinov. Vsaka metoda zatiranja ima v ugodnih razmerah določene prednosti, v neugodnih pa pomanjkljivosti. Zatiranje plevelov po setvi pred vznikom je učinkovito le, če po škropljenju (v roku do 10 dni) pade 10-15 mm dežja. Če padavin ni, talni herbicidi slabše delujejo. Metoda je primerna za težja tla, kjer po močnejšem dežju s škropilnico dalj časa ni mogoče na njivo, pri močnem pritisku plevelov in pri zapleveljenosti s pravo kamilico. Metoda zatiranja plevelov samo po vzniku ima številne prednosti: - delovanje herbicidov ni toliko odvisno od vlažnosti tal, - za zatiranje plevelov uporabljamo ustrezne herbicide (glede na vrsto plevelov), - plevele zatiramo v zgodnjih razvojnih stadijih z nizkimi odmerki herbicidov, ki jih sladkorna pesa dobro prenaša, - z rabo minimalnih odmerkov herbicidov manj obremenjujemo okolje. Za zatiranje širokolistnih in ozkoli-stnih plevelov po setvi pred vznikom lahko uporabite 2-3 kg/ha goltixa + 0,8-1,0 l/ha dual golda 960 EC ali 2-3 l/ha pyramina turbo + 0,8-1,0 l/ha dual golda 960 EC. Na zelo težkih tleh lahko odmerek dual golda povečate na 1,1 l/ha. Namesto dual golda 960 EC lahko uporabite fron-tier 900 EC v odmerku 0,7-0,8 l/ha. Frontier 900 EC ima krajše delovanje kot dual gold. Nižje odmerke uporabite na lažjih, višje pa na težjih tleh. (nadaljevanje prihodnjič) tovarna sladkorja, D. D., ORMOŽ RE ZA SLADKORNO PESO ■ Ocenjevanje vin DV Goričko Odličen lanski letnik ubilejno, 15. ocenjevanje vin Društva vinogradnikov Goričko je potrdilo, da je kakovost lanskega vinskega letnika tudi za goričko žlahtno kapljico najboljša doslej - povprečna ocena 248 vzorcev vin, kolikor so jih vinogradniki prinesli na ocenjevanje, je namreč znašala že 17,90 točke ali kar 0,25 odstotne točke več kot na rekordnem lanskem ocenjevanju. Kot pravi predsednik DV Goričko Ernes Novak, na kmetijsko-svetovalni službi soboškega Živi-norejsko-veterinarskega zavoda specialist za vinogradništvo, odličen lanski vinski letnik ni zgolj posledica izjemne lanske jeseni, temveč vse večje strokovne usposobljenosti vinogradnikov, ki so zelo dovzetni za številna nova znanja s področja vinogradništva in kletarjenja. To pa je tudi priznanje društvu, ki je v desetletju in pol aktivnega delovanja - v prvi vrsti strokovnega izobraževanja, dvignilo gorička vina na raven najkakovostnejših slovenskih vin. Kot smo omenili, sta dve 5-član-ski ocenjevalni komisiji - predsedovala sta jima mag. Anton Vodovnik in mag. Boris Beloglavec, oba s Kmetijskega zavoda Maribor, na letošnjem društvenem ocenjevanju ocenili kar 248 vzorcev 17 različnih vrst oziroma sort vin. Kot ponavadi, je bilo tudi letos največ vzorcev zvrsti oziroma belega mešanega vina (45), po številu vzorcev pa sledijo chardonnay (40), laški rizling (31), renski rizling (30), kar 40 vzorcev vin pa je bilo iz skupine Vinsko ocenjevanje v Turnišču inogradniki so prinesli na ocenjevanje, ki ga je organiziralo Vinograd-niško-sadjarsko društvo Turnišče, 133 vzorcev vin 14 različnih vrst. Povprečna ocena je bila 17,57 točke. Objavljamo imena vinogradnikov in njihova vina, ki so dobila največ točk. Vino zvrst: 18,32 točke - Jože Kocet, Turnišče; laški rizling: 18,46 - Vladimir Lebar, Lipa; šipon: 17,92 - Alojz Žalik, Turnišče; beli pinot: 18,40 - Štefan Godina, Lendavske Gorice; char-donay: 18,34 - Alojz Vukan, Turnišče; sivi pinot: 18,44 - Slavko Lebar, Turnišče; kerner: 1Š,28 - Stanko Toplak, Mostje; renski rizling: 18,14 - družina Čizmazija; souvignon: 18,26 -Izidor Premoša, Turnišče; traminec: 18,42 točke - družina Lebar, Turnišče; muškat otonel: 18,10 točke - Cilka Škafar, Turnišče; rumeni muškat: 18,08 - Stanko Toplak, Mostje; modra frankinja: 16,70 - Jože Zver, Turnišče; chardonay - pozna trgatev: 18,48 točke - Ludvik Bokan, Lendavske Gorice. Tem in drugim vinogradnikom, katerih vzorcih vin so dobili visoko število točk, bodo podelili odličja na vinogradniškem plesu, ki bo 8. aprila. J. Ž. ■ GEZA GRABAR ■ Radgonsko-kapelski vinogradniki so pridelali izvrstno kapljico Steyerjev jagodni izbor z najvišjo oceno Društvu vinogradnikov Radgonsko-Kapelskih goric, kjer imajo okoli 300 članov, so pripravili društveno ocenje-_____vanje vina letnik 1999. Na tradicionalnem ocenjevanju, ki ga vsako leto organizirajo za svoje člane z območja občin Gornja Radgona, Radenci in Sv. Jurij, sta komisiji morali poskusiti V okoli 150 vzorcev. In čeprav so bile nasploh ocene vseh vin izvrstne (povprečje 17,70) in je prišlo veliko vin v ‘razred' vrhunskih, je prejelo najvišjo oceno, kar 19,61, vino traminec, jago- Mladi in kmetijstvo 24. marca ob 19. uri bo v Razkrižju v osnovni šoli regijski kviz “Mladi in kmetijstvo". Na kvizu bodo sodelovale ekipe: DPM Sveti Jurij ob Ščavnici II, Cankova, DPM Bodonci, Turnišče in Razkrižje. predikatnih vin: 22 poznih trgatev, 9 jagodnega izbora, 5 ledenega vina ter 4 jagodnega izbora. Na letošnjem ocenjevanju je bilo podeljenih šest prvakov sort ter dva šampiona. Prvaki sort so postali vina Matije Gjerkeša, Fikšinci -laški rizling (18,50), Franca Zelka, Pečarovci - beli pinot (18,16), chardonnay (18,56), renski rizling (18,32) in chardqnnay pozna trgatev (18,82) ter Bele Kuzmiča, Suhi Vrh - sauvignon (18,54); šampion med vini normalne kakovosti kot najvišje ocenjeno vino normalne trgatve s preostankom nepovretega sladkorja do 25 g/l je postal laški rizling (18,50) vinogradnika Matije Gjerkeša; šampion med vini poseb dni izbor znanega Vinogradništva Steyer s Plitvičkega Vrha pri Gornji Radgoni. Sicer pa bo podelilo vsem svojim članom in drugim vinograd- nih kakovosti pa sauvignon ledeno vino 1996 Ernesta Novaka, Va-neča, ki je bilo z oceno 19,92 tudi sploh najvišje ocenjeno vino na letošnjem ocenjevanju. Na ocenjevanju pa si je šest vinogradnikov za predikatna vina prislužilo še devet velikih zlatih medalj, in sicer; Ernest Novak za laški rizling ledeno vino (19,62), za sauvignon ledeno vino (19,92) in sauvignon jagdoni izbor (19,14), Zdravko Kovač, Krplivnikza sauvignon ledeno vino (19,56) ter za sauvignon jagodni izbor (19,16), Ludvik Novak, Ivanovci za laški rizling ledeno vino (19,72), Ladislav Gy6rek, Prosenjakovci za chardon-nay jagodni izbor (19,54), Miran nikom,. ki so sodelovali na tokratnem ocenjevanju, Društvo vinogradnikov Radgonsko-Kapelskih goric posebna priznanja, hkrati pa bodo podelili tudi zlate, srebrne in bronaste medalje . ter priznanja za dosežke na ocenjevanju, In to na tradicionalnem vnogradniškem plesu, ki bo v hotelu Radin v Radencih v soboto, 25. marca. Najboljše ocene so prejeli -belo mešano vino: Vlado Kupljen (Okoslavci) 17,84; laški rizling: Janko Rihtarič (Boračeva) 18,12; zeleni silvanec: Franc Bec (Koko-lajnščak) 18,42; rizvanec: Bernard Balaško(G. Radgona) 18,12; beli pinot: Vlado Kupljen 18,28; char-donnay: Branislav Brus (G. Radgona) 18,30; sivi pinot: Vlado Kupljen 18,48; kerner: Župnijski urad Kapela 17,98; ranina: Marjeta Kolarič 17,72; renski rizling: Franc Bec Erniša, Jelovšekov breg za renski rizling jagodni izbor (19,40), Milan Horvat, Bodonci za zeleni silvanec ledeno vino (19,54). Zmagovalci posameznih sort med vini normalne kakovosti so postali: zvrst (45 vzorcev) - Anton Časar, Filovci, 18,02 točke; šipon (3) - Štefan Ternar, Dobrovnik, 18,18; laški rizling (31) - Matija Gjerkeš, Fikšinci, 18,50; beli pinot (18) - Matija Puhan, Bogojina, 18,22; chardonnay (40) - Franc Zelko, Pečarovci, 18,56; sivi pinot (4) - Ernest Novak, Vaneča, 18,28; kerner (7) - Edvard Mihalič, Sv. Jurij, 18,34; renski rizling (30) - Franc Zelko, Pečarovci, 18,32; sauvignon (17) - Bela Kuzmič, Suhi Vrh, 18,54 ; traminec (4) - Janez Erniša, Suhi Vrh, 18,24; muškat otonel (5) - Jože Šumak, Dolina, 18,06; rumeni muškat (2) - Janez Horvat, Bogojina, 18,06 ter rdeča in rdečkasta vina (4) -Franc Jošar, Prosenjakovci, modri pinot, 17,36. Tudi v okviru letošnjega ocenjevanja je potekalo ocenjevanje vin nekaterih prekmurskih gostincev. V konkurenci trinajstih gostinskih objektov so bila med njimi najvišje ocenjena vina v gostilni Lovenjak na Vaneči, okrepčevalnici Pri cerkvi v Bodoncih ter v gostilni Pri Eriki na Vaneči. 18,27; samiling: Marko Šubašič 17,02; sauvignon: Branislav Brus 18,44; traminec: Vinogradništvo Steyer (Plitvica) 18,46; muškat otonel: Ivan Senekovič (Lomanoše) 18,22; rumeni muškat: Franc Bec 18,30; modri pinot: Ivan Senekovič 16,84. Vina pozne trgatve: 1. šipon (Vlado Kupljen) 18,62; 2. chardonnay (družina Belak) 18,31; 3. renski rizling (Franc Kupljen) 18,28 itd. Najvišje ocene - med 19 in 20 (izbor, jagodni izbor, ledena vina ...): 1. Vinogradništvo Steyer (traminec, jag. izbor) 19,61; 2. Vinogradništvo Steyer (traminec, led. trgatev) 19,55; 3. Vinogradništvo Steyer (traminec, izbor). 19,26; 4. Vlado Kupljen ((traminec, jag. izbor) 19,01; 5. Vlado Kupljen (sivi pinot, jag. izbor) 19,00. OSTE BAKALi Cene semenske koruze in mineralnih gnojil Semenarna Kališ, Murska Sobola semenska koruza - Pioneer pakiranje mpc v sil helga 25 MK 6.480,00 furio 25 MK 6.145,00 raissa 25 MK 6.480,00 monessa 25 MK 7.032,00 stira 25 MK . 7.032,00 monalisa 25 MK 7.032,00 semenska koruza - BC BC 191 25 MK 5.280,00 BC272 25 MK 5.280,00 BC278 25 MK 5.280,00 BC 318 25 MK 5.280,00 Marko Slavič, Ključarovci semenska koruza - Pioneer pakiranje mpc v sil helga 25 MK 5.320,00 raissa 25 MK 5.320,00 alberta 25 MK 5.320,00 stira 25 MK 5.780,00 monalisa 25 MK 5.780,00 stefania 25 MK 5.780,00 monessa 25 MK 5.780,00 clarica 25 MK 5.780,00 evelina 25 MK 5.780,00 danella 25 MK 5.780,00 matea 25 MK 5.780,00 PR38E26 25 MK 6.490,00 PR39K38 25 MK 6.490,00 PR37M81 25 MK 6.490,00 semenska koruza - Agrosaal DK 300 25 MK 5.610,00 semenska koruza - BC BC eta 272 25 MK 3.990,00 BC278 25 MK 3.990,00 KZ Ledavski dol, Cankova semenska koruza - Pioneer pakiranje mpc v sil PR38F70 25 MK 6.705,30 PR37M81 25 MK 6.705,30 PR38F26 25 MK 6.705,30 PR39K38 25 MK 7.007,30 monessa 25 MK 5.980,70 danella 25 MK 5.980,70 matilda 25 MK 5.511,20 stira 25 MK 6.645,20 raissa 25 MK,-' 5.817,40 matea 25 MK 5.980,70 monalisa 25 MK 5.980,70 helga 25 MK 6.123,60 elita 25 MK 5.980,70 evelina 25 MK 5.980,70 clarica 25 MK 6.645,20 alberta 25 MK 5.511,20 semenska koruza - BC BC 272 25 MK 4.634,30 BC 318 25 MK 5.098,70 semenska koruza - Agrosaal DK 300 25'MK 6.530,40 mineralna gnojila mpc v sit / kg urea 50/1 26,80 KAN ■ Kutina 50/1 25,40 KAN - hidro 50/1 23,60 NPK 7-20-30 50/1 40,50 NPK 15-15-15 50/1 36,40 NPK 0-10-30+0,2B 50/1 39,50 apnenec 50/1 10,10 kalijeva sol 50/1 36,40 superfosfat 50/1 28,90 Robert Hozjan, Žižki semenska koruza - BC pakiranje mpc v sit BC 191 25 MK 4.780,00 BC 272 25 MK 4.650,00 BC 278 25 MK 4.650,00 BC 318 25 MK 4.650,00 BC 492 25 MK 4.650,00 semenska koruza - Pioneer alberta 25 MK 5.750,00 clarica 25 MK 6.250,00 danella 25 MK 6.250,00 PR38F26 25 MK 6.980,00 elita 25 MK 6.250,00 evelina 25 MK 6.250,00 elga 25 MK 5.750,00 PR39K38 25 MK 6.980,00 PR37M81 25 MK 6.980,00 matilda 25 MK 5.750,00 monalisa 25 MK 6.250,00 monessa 25 MK 6.250,00 PR38F70 25 MK 6.980,00 raissa 25 MK 5.750,00 stefania 25 MK 6.250,00 stira 25 MK 6.250,00 semenska koruza - KWS fanion 25 MK 5.540,00 semenska koruza - Agrosaal otus 50 MK 11.890,00 14 IZ NAŠIH KRAJEV 23. marec 2000, WSW1 Pred kratkim sta praznovala zlatoporočni jubilej Terezija in Martin Horvat s Hotize. Zahvalno mašo je daroval hotiški župnik Viljem Kovač, pozneje pa je bila pogostitev. Horvatovima so se rodile tri hčerke: Trezika, ki si je ustvarila družino v Šentjurju pri Celju; Dragica, ki živi z družino v Kalifornji v ZDA, in Irena, ki živi z družino v novi hiši na domačem gruntu. Horvatova imata osem vnukov. Jubilantka Terezija, rojena 1927. leta, je bila vsa leta v glavnem doma in delala na zemlji ter skrbela za otroke, jubilant Martin, rojen 1926. leta, se je izučil za krojača in nekaj časa delal v Sloveniji, potem pa je odšel v Avstrijo in kar 17 let delal v tovarni ženskih oblačil in smučarske opreme. - Foto: J. Ž. Grabonoš PGD Grabonoš, ki je v lanskem letu praznovalo 50-letnico, napoveduje tudi letos večjo slovesnost, saj bodo julija uradno prevzeli kar tri motorne brizgalne. Gre za darilo gasilcev iz nemškega mesta Meinheim. Dotlej pa bodo ustanovili še mladinsko desetino. (F. KI.) Naši upokojenci: Janez Šedivy Iz politike v rokodelski konjiček Vse, kar izdela, je nekaj posebnega e dolgo občudujem delo Janeza Šedivya. Odkar se je upokojil, je ponavadi v svoji priročni delavnici. Rodil seje 1937. leta v Plintovcu pri Zgornji Kungoti. Redno je končal učiteljišče, ob delu pa še pedagoško akademijo. Najprej je učiteljeval v Lokavcu pri Sv. Ani v Slovenskih goricah. Po odsluženi vojaščini je bil osem let ravnatelj na OŠ Stogovci, potem tri leta ravnatelj na OŠ Apače, nakar se je podal v politiko in bil štiri leta poklicni sekretar občinskega komiteja ZK, nato so ga za štiri leta izvoli za predsednika skupščine občine Gornja Radgona; do upokojitve v 1989. letu pa je bil vodja SIS-a materialnih dejavnosti radgonske občine. Družino sije ustvaril 1962. leta, ko se je poročil z Marijo Prah, ki je bila prav tako učiteljica. Imata sina Gorazda in hčerko Blanko. Družina sije 1972. leta zgradila hišo v Gornji Radgoni. Po upokojitvi si je Janez Šedivy našel zaposlitev ob svojem konjičku: začel je izdelovati razne predmete iz lesa. Njegovi izdelki so izvirni in unikati, imajo pa praktično in okrasno vrednost. Izdeluje razne pladnje, 'stojala za serviete, puščice za svinčnike in peresnike, stojala (z ročaji iz vrvi) za raznovrstne vinske steklenice, ki jih je poimenoval roč in za ta izdelek je dobil na sejmu embalaže v Gornji Radgoni posebno priznanje. Njegov značilen izdelek je miniaturni jarem, ki simbolizira »trpljenje« v zakonu. Janez je tudi veseljak, ki rad zaigra na harmoniko. Za posebne priložnosti pa celo uglasbi ka- Na kratko Radenci Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ima svoj program, v katerem je določen prednostni vrstni red postavitve prometnih znakov, »ležečih policajev« in drugega. Prav tako so naročeni prometni znaki v vrednosti 1,7 milijona tolarjev. Ob ugodnem vremenu bodo pristojne službe opravile ta dela. Obnova zdravstvene postaje v Radencih, ki je uvrščena v program investicij skupnega pomena Zdravstvenega doma Gornja Radgona za obdobje 1999-2003, se bo začela v letu 2001. To bo vsekakor nujno, saj zdajšnji prostori ne ustrezajo potrebam zdravstvenega varstva v občini. Z ministrstva za okolje in prostor so jih obvestili, da so na podlagi popisa in ocene, ki jo je naredila občinska uprava skupaj s komisijo za popis škode po toči in poplavah, pridobili 7,5 milijona tolarjev. V tej zvezi bo izdelan podrobnejši sanacijski program. M. J. V Domu Lukavci živi okrog tristo varovancev. Življenje je zelo pestro, kajti vsak dan prinese nekaj novega. Pred kratkim so nas obiskali folkloristi in muzikanti iz Babinec. Zaplesali so nekaj plesov in zaigrali veliko narodnozabavnih melodij. Tudi nekateri varovanci lukavskega doma so se zavrteli. Bilo je enkratno in takih obiskov si še želimo, kajti spoznali smo, da je življenje kljub vsemu - lepo. (dr. Lado Nedeljkovih) ko priložnostno pesmico, za katero napiše besedilo žena Marija. Velika ljubezen mu je smučanje, zato sta z ženo tudi kupila počitniško hišico na Pohorju. Družaben je tudi na svojem (in mojem) Šlebingerjevem bregu, saj že vrsto let organizira prvomajski kres. Svojčas je bil športnik. Leta 1970 je ustanovil v Apačah (skupaj s Francem Rožmanom) odbojkarsko ekipo. Tudi sam je igral, bil pa je tudi kapitan. Je tudi poznavalec in nabiralec gob. Mnogi, ki ste poznali Janeza Šedivya, ko je bil še v prosveti in pozneje v politiki, ste zdaj morda presenečeni nad njegovim konjičkom. Ali pa tudi ne! Marsikdo se namreč v upokojenskih letih loti povsem novega dela -dela, ki mu je najljubše, a se mu v času, ko je bil v službi, zaradi preobremenjenosti ni mogel posvečati. LUDVIK KRAMBERGER! Janez Šedivv: nekoč v prosveti, potem v politiki, po upokojitvi pa v svoji kbnjičkarski delavnici. - Foto: L. Kr. Fotografija priča o bogati dejavnosti Društva upokojencev Bakovci. To je ob dnevu žena pripravilo srečanje svojih članov. V gostilni Benčec se je zbralo devetdeset upokojencev. Ob obloženih mizah so spremljali kulturni program, ki ga je pripravila skupina upokojenk. Z zanimivi pesmimi iz starih časov (predstavile so jih pevke in plesalke) so obudili spomin na preteklost, ob zvokih harmonike pa so upokojenci tudi zaplesali. Za pusta so upokojenke v maškarah v spremstvu čarovnice Zofke zaplesale pri hišah »na debelo repo in dugi len«. M. J. Članice Aktiva kmečkih žena Lenart so skupaj s Kmetijsko svetovalno službo Lenart pripravile kuharski tečaj, ki se ga je udeležilo 20 deklet in žena. Izobraževanja, ki ga je vodila učiteljica kuharstva Ida Mir iz Radenec, pa ni bilo na enem mestu, ampak vsakokrat na drugi domačiji in v drugem kraju; najprej v Lormanju, nato v Zamarkovi in Radehoci, nazadnje pa pri Steinbauerjevih v Spodnjem Porčiču. Tečajnice so se naučile pripravljati navadna in slavnostna kosila, ribje jedi in raznovrstne solate. - Foto: L. Kr. _______ v..... ... .......... Dejavni cankovski upokojenci ankovsko upokojensko društvo je imelo redni letni občni zbor, ki se ga je udeležilo 130 upokojencev. Med gosti so bili tudi župan Viktor Voršič, poslanec DeSUS-a v državnem zboru Zoran Lešnik, predsednik območnega odbora DeSUS-a Murska Sobota Rudi Ku-lič, predsednik kulturne komisije pri ZDUS-u Jože Vild in član upravnega odbora ZDUS-a Franc Weindorfer. V razpravi je poslanec Zoran Lešnik govoril o pokojninski reformi, bližnjih poslanskih volitvah in drugem, medtem ko je Jože Vild načel problematiko kulturne dejavnosti v upokojenskih društvih. Na občnem zboru so pregledali aktivnosti v preteklem letu, Mednje spadajo razni izleti, medsebojna druženja in drugo. Ogledali so si Postojnsko jamo, muzej Bistra pri Vrhniki, Budimpešto in širše območje Madžarske. V tem letu načrtujejo ogled arboretuma v Volčjem Potoku, obiskali bodo avstrijsko Koroško in Celovec, organizirali meddruštveno srečanje z rogašovskim upokojenskim društvom in izlet na Madžarsko ter druga srečanja ob raznih jubilejih. Občni zbor je popestrila tamburaška skupina Odpisani s Cankove, ki jo sestavljajo pretežno upokojenci. Najstarejši član ima 89 let. A. V. VESTNIK, 23. marec 2000 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Na kratko Krajna Na občnem zboru Društva socialnih delavcev Prekmurja in Prlekije, ki je bil v gostišču Men-cingar na Krajni, so ugotavljali, da je delo socialnih delavcev čedalje težje, Olga Grmadnik pa je govorila o spolnem nasilju in trpinčenju otrok. Na zboru društva so sprejeli krajši program izobraževanja, ne bodo pa zanemarili tudi tako imenovanih prostočasnih dejavnosti, da bi nabrali novih moči za svoje delovanje. (F. KI.) Gornji Petrovci Lani so lepo uredili avtobusna postajališča v Gornjih Petrovcih in Križevcih, razglasne panoje so postavili v Gornjih Petrovcih, Boreči, Martinju, Ženav-Ijah, Neradnovcih, Lucovi, Adri-jancih in Košarovcih, koše za odpadke pa so namestili v Peto-vcih in Križevcih. Občina je porabila za te namene 2.900.000 tolarjev. (J. Ž.) Gornja Radgona Ljudska univerza Gornja Radgona izvaja v tem šolskem letu 34 različnih izobraževalnih programov, jeseni pa bo vpisovala v L in 3. letnik visokega strokovnega izobraževanja za organizacijo in menedžment. V vsak letnik bodo vpisali po 40 kandidatov. Matična knjižnica, ki deluje v okviru LU Gornja Radgona, razpolaga z okrog 34.000 knjižnimi enotami. Nedavno od tega so ponudili svojim bralcem brezplačno 300 knjig, ki so jih izločili s polic. Lani so imeli v knjižnici 13.800 obiskovalcev. (F. KI.) .. Odranci V tem kraju so ustanovili Društvo gojiteljev pasemskih malih živali. Za zdaj imajo 20 članov, predsednik je Martin Kociper, gospodar Ciril Zadravec, referent za golobe Gašper Tompa, za perutnino pa Martin Kociper. Društvo bo pripravilo vec predavanj, člani pa si nameravajo ogledati več razstav. Pripravili so že prvo razstavo golobov, okrasne perutnine, papig, činčil, ptic ... Med razstavljale! je bil tudi župan Ivan Markoja. (J. Ž.) Majhna, a lepa vas na Murskem polju Sto prebivalcev z zadružnim domom V Serdici na Goričkem so zgradili veliko pokopališko vežico, saj sta v njej dva prostora za pokojnika, sanitarije, čajna kuhinja in drugi prostori. Pokrit pa je tudi obredni prostor pred vežico. Pomembnejši prostori vežice so tudi že opremljeni, zato mrliči že nekaj časa ne ležijo več doma, ampak ob njih bedijo in se od njih poslavljajo v vežici. Naložba je bila kar lep finančni zalogaj za Serdičane, saj je (ali pa še bo) 120 gospodinjstev prispevalo po 50.000 tolarjev. V bližnji prihodnosti nameravajo urediti še parkirišče. Vežico bodo dali blagosloviti enkrat poleti. - Foto: Š. S. V Krištancih imajo mogočne starožitne domačije. Foto: F. S. Zagoneten vaški grb rištanci so najmanjša vas v Krajevni skupnosti Kristanci - Šalinci - Grlava. Premorejo 24 hiš z manj kot sto prebivalci. Pozornost obiskovalca pritegnejo štiri razkošne domačije iz časov avstro-ogrske monarhije. Gre za staro naselje, ki je bilo prvič omenjeno že med letoma 1280 in 1295. In tukajšnji prebivalci niso kar tako. Po drugi svetovni vojni so si s prostovoljnim delom postavili zadružni dom. Popravek in opravičilo! Mlina na veter v dolnjem delu Stavešinskega Vrha ni dal zgraditi Janko Kaučič, kot se nam je zapisalo v poročilu s podelitve zlatnika zvestobe Frančiški Plohl, ampak Branko Fekonja, Kaučič pa je le pridno pomagal, (šs) Še danes tako imenujejo največje poslopje sredi vasi, ki rabi tudi prebivalcem Grlave in Šali-nec. Stavbo so zgradili krajani omenjenih vasi tako, da so skupno »pljunili v roke«. Zdaj je, na žalost vseh, lastnica poslopja Kmetijska zadruga Klas Križevci. V domu so dvorana, soba za sestanke, štiri stanovanja in trgovina. Mladi se srečujejo na igrišču malega nogometa, ki je ob zadružnem domu. V vasi je precej gasilcev. Ti so povezani v Prostovoljnem gasilskem društvu Krištan-ci-Šalinci, ki šteje 80 aktivnih, podpornih ter častnih članov. Društveni dom stoji na začetku bližnjih Šulinec. Prebivalstvo se ubada s kmetovanjem ali je zaposleno v bližnjih podjetjih. Edini obrtnik v vasi se ukvarja s polaganjem keramike in zaposluje tri delavce. Krištanci imajo zagoneten vaški grb. O njem piše Juš Makovec v svoji knjigi Od Mure do Goric naslednje:»... Imajo pa v tej vasi enega najbolj zvitih vaških grbov na Murskem polju - sirotko. Si- rotka je izcedek iz skute, ki mu na Polju pravijo kar sir. Sirotka pa je tudi okrnek Murice, ki se vleče skozi vas in ki je dajala vtis, da se sploh ne premika, torej že na videz prava sirotka, šča-va. Nihče si ne bi znal predstavljati krištanskega grba, če ne bi imeli še vsaj enega primerka. Buljil bi v to sirotko in si belil glavo: Kaj, sirotka, kakšna sirotka? Ta mlaka je grb? Kvečjemu ena proti milijon bi bilo verjetnosti, da bi ga pogruntal takšnega, kakršen je...« F. Š. ■ Ana Gajšek iz Cogetinec je mama, gospodinja in medicinska sestra, kljub temu pa najde tudi čas za rože. Ta čas je najbolj ponosna na svoj kaktus, ki ga je dobila v dar pred 12 leti za rojstni dan. Že sedem let cveti od božica do konca februarja in z več kot stotimi cvetovi razveseljuje gojiteljico in njene domače ter seveda tudi druge, ki si ga pridejo ogledat. Seveda pa je treba kaktus skrbno negovati in tudi temperatura mora biti pravšnja - okrog 15 stopinj. Pa na svetlem mora biti. - Foto: L. Kr. Ekumenska pustna poroka Cerkev v Bratoncih V Bratoncih so se odločili pred nekaj leti za gradnjo cerkve v velikosti 24 krat 12 metrov. Načrte zanjo je naredil dipl, arhitekt Jože Kovač. Kot je razvidno s posnetka, so medtem cerkev že zgradili. Postopoma so uredili še instalacije in ometali notranje stene ter strop, izravnali tla, niso pa še položili talnih oblog. Te dni so tudi zasteklili okna, od katerih bo sedem vitražnih tbarvnih - z nabožnimi podobami). Letošnje proščenje, ki bo v nedeljo, 21. maja, ko je praznik farne zavetnice Marije Pomočnice, bo že v novi bratonski cerkvi. Kapelica z zvonikom, ki je stara sto tri leta, bo po novem zakristija. Če bodo zbrali dovolj denarja, bodo skušali jeseni urediti še pročelje (fasado) cerkve, nam je povedal član gradbenega odbora Janez Ščančar. Pričakovani dar posamezne domačije (v Bratoncih jih je 170) je letno 10.000 tolarjev. So pa tudi dobrotniki, ki so dali 50.000 in tudi 100.000 tolarjev. - Foto: Š. Sobočan Gornji Petrovci Občina je od evangeličanske cerkvene občine odkupila parcelo, kjer bodo letos začeli z gradnjo stanovanjskega bloka. Imel bo dvajset stanovanj, stal pa bo v bližini evangeličanske cerkve v Gornjih Petrovcih. Gradnjo, ki bo stala okrog 170 milijonov tolarjev, bo financirala gomjepetrovska občina. Računajo, da bo blok vseljiv sredi prihodnjega leta. Ker poteka skozi del gornjepetrovske občine gradnja mednarodne železniške proge, so poleg cest poškodovane tudi stanovanjske hiše ob njej. Zato so se stanovalci prek občine z izvajalci že jeseni dogovorili o saniranju poškodovanih i objektov. Trenutno le ocenjujejo nastalo škodo. Dogo-: vorjeno je, da bodo ceste v celoti sanirane po končanju gradnje železnice. Za sanacijo bodo poskrbele Slovenske železnice. M. J. Vaščani Šulinec na Goričkem in člani tamkajšnjega športnega društva so vabili v predpustnem času predvsem v domači vasi na fašensko gostovanje. Zagledala sta se namreč dekle Dana in fant Vladko in se odločila za poroko. Ker sta bila različnih ver, sta ju poročila župnik Milan in fararica Diana. Mladoporočenca sta imela seveda poročni priči, posvatbici in družbana. Poroka in pozneje gostija sta bili v stari šulinski šoli. Seveda ni manjkalo tudi pustnih in gostuvanjskih mask. Šulinčani pravijo v šali, da sta se njihova sovaščana poročila »samo za eno noč«. Prihodnje leto, ko bodo spet imeli šaljivo pustno poroko, pa bodo prireditev bolj promovirali. - Foto: E. Škerlak 16 REPORTAŽA 23. marec 2000, IBIII Voda s pozitivno energijo Zdravje je doma pri Gradu Poskrbeti bo treba za celostno ponudbo N e vem, ali je bilo prav, ko so v redakciji menili, da naj ravno jaz na terenu preverim, kako je z graško zdravilno vodo, ki naj bi imela v sebi veliko pozitivne energije, ker sem o takih stvareh, kot so bioenergija in podobno, precej skeptičen. Seveda imam pravico tako misliti, kakor je tudi pravica drugih, ki v to verujejo, da mislijo drugače. In verjetno je že tako: če v nekaj močno veruješ, boš v tem tudi več našel zase. Dejstvo pa je, da je z odkritjem izvira zdravilne vode, kar je že pred nekaj časa uspelo bioenergetiku Petru Peršu iz Murske Sobote, v Grad na Goričkem začelo prihajati še več obiskovalcev. Saj veste, Grad naj bi bil tako imenovano »oko Slovenije«, v njegovi okolici naj bi bilo izredno veliko energetskih točk. Predsednica turističnega društva, upravnica muzeja in ljubiteljska turistična vodnica Marija Hull pravi, da je število turistov in radovednežev že skoraj neobvladljivo, vsak dan jih pride namreč okoli sto, še posebno ob koncu tedna. Vendar jih večina poskuša najti vodo sama, kajti kakšne table za označevanje zaenkrat še niso postavljene. Od gradu je treba iti najprej desno, nato pa se spustiti navzdol v gozd. »Zanimivo je, da je bil v bližini že nekdaj vodnjak, ki so mu rekli »fukaš« in ki je bil namenjen za pitje V bližini izvira delavci urejajo plato in okolico, saj obišče že zdaj vsak konec tedna graško zanimivost okoli sto radovednežev. čiste vode, zraven pa je bil bazen, ki so ga ženske uporabljale za splakovanje opranega perila,« nama s kolegico Natašo na poti do izvira razlaga Hullova. Pravzaprav »izvir« ni čisto pravilen izraz, saj je tisti pravi zgoraj v gozdu že zakrit, nama pravijo delavci, ki poleg izliva zdravilne vode urejajo okolico, saj je zdaj v pomladnih dneh omenjena pot dokaj blatna. Voda, ki priteka, pa teče v korito bližnjega potoka in naprej skozi gozd. »Niso vse vode enake. Tale naj bi bila najbolj zdravilna in voda z največ pozitivne energije v vsej Sloveniji,« pojasnjuje najina vodnica, medtem ko si v kozarec nataka vodo. Za njo poskusiva še midva. To odkritje zdravilne vode ima tudi svoje slabe strani. Odkar se je glas o njej razširil, je v muzeju, kamor so prej prihajali turisti iz vse Slovenije, Avstrije, Italije, Hrvaške, Nemčije, celo Nizozemske, drastično upadlo število obiskovalcev. Vsi gredo takoj iskat zdravilno vodo, zato se ne morem znebiti občutka, da bi bila najboljša poteza, če bi se vse strukture v Gradu združile in domače zanimivosti turistom ponudile celostno. Kajti celotni kraj Grad s svojim mirom in svojo lego med goričkimi gozdovi, v katerih odmeva ptičje petje, ima obiskovalcem veliko ponuditi. Za tiste, ki jih bolj zanimajo bioenergetske stvari, pa je najbolje, da se za informacije obrnejo na že omenjenega bioenergetika Petra Perša in Majo Lazarevič. In kakšen je bil učinek vode na naju s kolegico, se morda sprašujete? No, ker nisem ravno Vodopivec, kakšnega posebnega okusa nisem občutil, res pa je, da mi je potem srce začelo hitreje biti. Ampak mogoče je bilo to zato, ker sem se vzpenjal navkreber po hribu. Kot mestnega človeka me je še najbolj navdušilo veličastno okolje, ki obkroža grad in vodo. Pri Nataši pa sem resda opazil, da je bila še duhovitejša in prijaznejša, kot jo poznam, ampak mogoče je bilo to zato, ker se je pred kratkim vrnila z dopusta in je še ohranila dobro razpoloženje. Mogoče pa je bila kombinacija vseh dejavnikov. To bi mi bilo še najbolj všeč. TOMO KOLEŠ FOTO: NATAŠAJUHNOVB e ■m opainiške opreme! ’*a! od 20. °raa"S ,<* JELOVICA Lesna Industrija, d.d, ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58 tel..(064) 61-30, taka: (064)634-261, E-mall: lrrio@Joiovlca.sl, http://www.jelovlca.8l prodajna mesta: MURSKA SOBOTA, Nemčavci 1D (BTC),tel.,fax:(069)22-921, DISKONT UNIVERZAL,- Križevci pri Ljutomeru, tel.,fax:(069)87-630 - Ljutomer, tel.,fax:(069)84-104 (53), vlomi v stanovanja (26), odvzemi motornih vozil (26) itd. Gleda na to, da je območje PP Murska Sobota veliko, je tudi visoko število prometnih nesreč. Lani so jih obravnavali 1.012 (predlani 957), od tega 16 s smrtnim izidom (predlani osem). Telesno poškodovanih udeležencev v prometu pa je bilo 235. Prevladujejo avtomobilisti. Najpogostejši vzrok za nesreče je bila prevelika hitrost. Policisti PP Murska Sobota nadzorujejo 50,8 kilometra slovensko-madžarske in 48,8 kilometra slove nsko-avstrijske meje. Obravnavali s. s.a so 1.320 ilegalcev. je odnesel 2.350 tolarjev. Bralcu, ki je prebral te »tatinske vesti«, se verjetno postavlja vprašanje, ali bodo vlomilce in tatiče ujeli. Upajmo, da ne bodo ostali nekaznovani in da bodo delili enako usodo kot 22-letni J. H., 26-letnaA. H., 19-letni J. H., 27-let-na B. M. in 32-letna V. B. Vsi so doma iz oklice M. Sobote, prijeli pa so jih soboški policisti. Skupina ima na vesti vlome v Potrošnikove trgovine v Trstenjakovi ulici v M. Soboti in trgovine v Beltincih, Puconcih, Gedero-vcih, na Tišini, v Ižakovcih, Černela-vcih in še kje, v zabojnik Pomgrada, v ribiški dom v Gradišču, v okrepčevalnico na nogometnem igrišču v M. Soboti, v gostišči v Rakičanu in v Grajski hram v M. Soboti... Gre za organizirano skupino, ki jo dolžijo najmanj 15 vlomov, s katerimi si je protipravno pridobila premoženje (živila, tehnične predmete, denar...) v vrednosti več kot šest milijonov tolarjev. Š. S. ■ 18 ŠPORT 23. marec 2000, MSTMK Razmišljanje Zmagi Mure in Nafte V dvajsetem krogu prvenstva v prvi državni nogometni ligi so nogometaši Mure v M. Soboti premagali Pohorje iz Ruš in dosegli prvo spomladansko zmago. Po treh porazih so Sobočani to tekmo morali dobiti, zato je bilo v igri tudi nekaj nervoze in napak. Mura je bila ves čas tekme boljši nasprotnik, ustvarila si je številne priložnosti za gol, od katerih pa so nespretni napadalci izkoristili le dve. Najlepše priložnosti sta zapravila Vogrinčič in Dvoršak. Brazilec Denio, ki se je nenapovedano vrnil v Fazanerijo, je že na začetku tekme Muro popeljal v vodstvo. Žal pa je bil poškodovan in je moral predčasno z igrišča. Končni rezultat je postavil Lukič v drugem polčasu. Upajmo, da bo zmaga prispevala tudi k večji samozavesti nogometašev Mure in da bodo v prihodnje zopet zaigrali tako, kot znajo in zmorejo. V tem času je Mura dobila tudi novega direktorja Ervina Kerčmarja, kise je ponovno vrni! v Fazanerijo. Nogometaši Potrošnika iz Belti-nec so gostovali na Prevaljah in tesno izgubili z domačim Korotanom, ki je v spomladanskem delu prvenstva odlično štartal, saj je osvojil vse možne točke in se prebil na četrto mesto. Minimalem poraz je za Beltinčane uspeh, saj je trener Nikola Škrbič komaj sestavil enajsterico, ki je morala brez zamenjav odigrati celo tekmo. Poleg rezervnega vratarja Zadravca je bil na klopi še bolan Kokaš. Težko pričakovana skupščina NK Potrošnik tudi v svojem tretjem sklicu ni nakazala rešitev iz težkega organizacijskega in finančnega stanja v klubu. Na skupščini so sicer razrešili dosedanji upravni odbor kluba, niso pa mogli izvoliti novega, saj ni bilo potrebnega število kandidatov. Tako je bil sprejet predlog, da si dosedanji predsednik Adi Erjavec kot mandatar v enem tednu poišče osem članov upravnega odbora. V nasprotnem primeru pa mora odstopiti in skupščina bo mandatarstvo zaupala drugemu. Trenutno stanje v klubu je zelo resno in obstaja upravičena bojazen, da tekmovanja ne bodo mogli dokončati v prvi državni ligi, saj usiha dobra volja tako pri igralcih kot strokovnem vodstvu. V drugem spomladanskem krogu prvenstva v drugi državni ligi so pripravili prijetno presenečenje nogometaši Nafte iz Lendave, ki so v Gaberju nepričakovano, vendar zasluženo premagali vodeči Tabor iz Sežane in osvojili dragocene točke v boju za obstanek med drugoli-gaši. Lendavčane, ki so tokrat prikazali eno najboljših iger, je v prvem polčasu popeljal v vodstvo Madžarski igralec Varga, drugi zadetek pa je v drugem polčasu dosegel Tompa. Gostje, ki so najresnejši kandidati za prvo državno ligo, so do konca tekme uspeli doseči le časten zadetek. Drugi prekmurski drugoligaš Črenšovci je gostovat na Bonfiki in po pričakovanju ostal praznih rok, saj je Koper na poti, da se zopet vrne v prvo državno ligo. Črenšovčani pa so nastopili tudi brez poškodovanega Pleja. Začelo se je tudi tekmovanje v tretji državni nogometni ligi vzhod. Derbi kola je bil v Renkovcih, kjer so jesenski prvaki gostili moštvo Bakovec. Tekmo je odločil kapetan Simon Bojnec z enajstmetrovko in tako Renkovci še naprej ostajajo brez poraza. Čarda iz Martjanec je prepričljivo zmagala na Kuzmi, Go-ričanka Big Fun pa je odnesla točke iz Puconec. Odranci so premagali zadnje Turnišče in obdržali korak z vodečimi Renkovci. Visoki zmagi sta bili doseženi v Veržeju, kjer so domačini premagali Kobilje, in na Hotizi, kjer so zmagali domačini v igri z Lesoplastom iz Križevec. V derbiju z dna lestvice pa so Bratonci premagali Polano. FERI MAUČECI Namizni tenis V Murski Soboti razburljivo V petnajstem krogu prvenstva v prvi državni članski namiznoteniški ligi je bilo najbolj razburljivo v Murski Soboti, kjer so dosegli Sobočani po treh urah in petnajstih minutah v dramatičnem srečanju s favoriziranim Mariborom neodločen rezultat. Z najboljšo letošnjo igro je ekipa Moravskih Toplic Sobote osvojila točko, ki je niso pričakovali. Za doseženi uspeh si zaslužijo pohvale vsi trije Sobočani, kajti bili so izredno borbeni. Horvat je premagal reprezentanta Komca in Plohla, Kocuvan Plohla, Unger pa Komca in dotlej še neporaženega Shigan-ga. Radgonači, ki so v Ljubljani nastopili brez Rihtariča, so po pričakovanju izgubili z Olimpijo. Edino zmago je dosegel Xu Jia. Moravske Toplice Sobota : Maribor 5 : 5 (Unger: Plohi 1 : 2, Horvat: Shigang 1 : 2, Kocuvan : Komac O : 2, Horvat: Plohl 2 : O, Unger: Komac 2:1, Kocuvan : Shigang 1 : 2, Unger - Horvat: Komac - Shigang O : 2, Horvat: Komac 2:1, Kocuvan : Plohl 2 : 1, Unger: Shigang 2:1); Maxi Olimpija: Radgona 6:1 (Škafar: Solar 2:1, Reflak : Benkovič 2 . O, Lasan : Xu Jia O : 2, Reflak : Solar 2:1, Škafar: Xu Jia 2 : O, Lasan : Benkovič 2 : O, Škafar -Reflak: Solar - Benkovič 2 : 0). Namizni tenis Članska namiznoteniška ekipa Radgone (1. liga). Stojijo od leve: Robert Benkovič, Xu Jia, Miran Solar, Boris Rihtarič, Ivan Pšajd (trener). Fotografija: N. Juhnov Mali nogomet Dekleta OS III v finalu V Murski Soboti je bilo polfinale prvenstva osnovnih šol za dekleta v malem nogometu. Med tremi ekipami je zmagala OŠ III Murska Sobota, ki je premagala OŠ Bogojina z 2 :1 in OŠ Cerkvenjak z 8 : 1. OŠ Bogojina pa je premagala OŠ Cerkvenjak s 4 :1. Vrstni red: j. OŠ III Murska Sobota, 2. OŠ Bogojina, 3. OŠ Cerkvenjak. Dekleta OŠ III Murska Sobota so se uvrstila v finale. (FM) Rokomet Pomembna zmaga Pomurke V sedemnajstem krogu prvenstva v državni moški rokometni 1. B-ligi je Pomurka Krog Bakovci v Murski Soboti premagala zadnjeu-vrščeno ekipo Atom Krško s 34 : 26 (14 : 16). Zmago so si gostitelji priigrali šele v drugem polčasu, saj so gostje po prvem vodili z dvema goloma razlike. Pomurka Krog Bakovci: Hanc, D. Kolmanko, 2, A. Kolmanko, 16, Lovenjak, 4, Hu-sar, A. Vereš, 1, S. Buzeti, 5, D. Buzeti, B. Vereš, Ritonja, 3, Seč-ko, 1, Rošklar, Hegeduš, Sapač, 2. (FM) Arcont zmagal brez težav V osemnajstem krogu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi vzhod je Arcont iz Radgone v Radencih po pričakovanju premagal drugo ekipo Ormoža z 38 : 25 (20 : 10). Radgončani so vodili od vsega začetka in zmagali brez posebnih težav. Arcont Radgona: Leskovar, Roškar, 1, L. Klun, 3, Pintarič, 2, Štiri zmage V nadaljevanju prvenstva v drugi državni članski namiznoteniški ligi sta prekmurski ekipi dosegli štiri zmage. Kerna iz Puconec je zmagala z najvišjima rezultatoma. Kerna Puconci: Ilirija 6 : O (Kovač 2, Smodiš 2, Sapač 2), Kerna Puconci : Merkur 6 : O (Kovač 2, Smodiš 2, Sapač 2); MT Sobota II: Ilirija 6 : 4 (Zavec 2, Puhan 2, Ocepek 1, Zavec - Puhan); MT Sobota II: Merkur 6 : 4 (Puhan 2, Ocepek 2, Zavec, Zavec - Puhan). MT Sobota v Nemčijo * Po dolgem dogovarjanju bo igrala ekipa Moravskih Toplic Sobote Rokoborba Mitja Sedmak najboljši V Ljutomeru je bil sedmi mednarodni rokoborski turnir, ki ga je.pri-pravil RK Mlekopromet. Med sto tekmovalci iz petih držav so sodelovali tudi rokoborci iz Murske Sobote, Dobrovnika in Ljutomera. Ekipno so zmagali Madžari pred Nemci in Ljutomerom. Za najboljšega tek- Hojs, 2, Smolko, 11, Trbuc, 3, Fartek, 1, N. Klun, 10, Kepe, 3, Bogdanovič, Žinkovič, 1, Mihalič, 1. liga Si. mobil Rezultati - 20. krog Mura : Pohorje 2 : 0 Korotan : Potrošnik 2 : 1 Rudar: Gorica 3 : u Domžale : Olimpija 2 : 0 Primorje : Publikum 2 : 2 Maribor: Dravograd 2 : 0 Maribor 2013 5 2 52:22 44 Rudar 2011 3 6 30:20 36 Gorica 2011 3 6 32:24 36 Korotan 20 9 7 4 40:25 34 Olimpija 2011 1 8 41:32 34 Primorje 20 9 6 5 38:28 33 Publikum 20 6 9 5 26:26 27 Domžale 20 8 3 9 32:35 27 Mura 20 7 4 9 28:27 25 Dravograd 20 6 5 9 26:36 23 Pohorje 20 2 3 15 14:45 9 Potrošnik 20 0 5 15 10:49 5 2. SNL Rezultati - 17. krog Nafta : Tabor 2 : 1 Koper: Črenšovci 4 : 0 Aluminij: Šmartno 0 : 1 Železničar: Zagorje 2 : 1 Elan : I. Gorica 1 : 0 9. aprila v osmini finala za Inter pokal z nemško ekipo TTO Eilenbur-gom v Eilenburgu blizu Leipziga. Nemci so močna ekipa, saj so na vrhu tretje nemške lige. Da gre za kakovostno ekipo, kaže dejstvo, da ji ni bilo treba igrati v predtekmovanju. Ekipo namreč sestavljajo mladi nekdanji mladinski reprezentanti Slovaške, Češke in Madžarske. Za ekipo bodo verjetno nastopili Danijel Goga, Michael Jirasek, Tomas Šestak, Roman Zavoral in Attila Posfai. Kljub vsemu pa niso brez možnosti tudi Sobočani Mirko Unger, Mitja Horvat, Gregor Kocuvan in Jure Koščak. Sobočani želijo ponoviti velik uspeh, ki so ga dosegli lani, to je uvrstitev v četrtfinale. M. U. movalca so razglasili domačina Mitjo Sedmaka. Prva mesta so zasedli Šernek (53 kg) iz Murske Sobote med ml. dečki, Miholič (53 kg) iz Murske Sobote in Sedmak (76 kg) iz Ljutomera v grško-rimskem slogu. V prostem slogu pa so bili prvi: Vogrinec (35 kg) iz Dobrovnika med st. dečki, Hladen (42 kg) iz Ljutomera med kadeti ter Bogdan ^42 kg) iz Dobrovnika in Čiril (45 kg) iz Ljutomera med deklicami. Druga v svojih kategorijah sta bila Hazl in Žižek, tretji pa Slavič, Lovrenčič, Šiško in Bibianko, vsi iz Ljutomera. (NŠ) Karate V Žalcu je bila prva pokalna mladinska tekma v karateju. V katah je zasedla ekipa mlajših mladink Mu-ra-kena iz Murske Sobote (Huber, Bejek, Gomboc) tretje mesto, med posameznicami je bila Gombočeva peta, Bejekova pa sedma. V borbah (do 55 kg) je bila Andreja Gomboc prva, Miranda Huber druga in Lea Sedonja tretja. Med st. mladinkami je zasedla Miranda Huber (do 55 kg) tretje mesto. (RH) Na mednarodnem tekmovanju v karateju na Madžarskem so med 420 tekmovalci iz sedmih držav sodelovali tudi Ljutomerčani in dosegli solidne uvrstitve. Najuspešnejši je bil Samo Prelog, ki je v borbah zasedel drugo mesto, Aljoša Kuzmanovski je bil tretji. V katah je Sara Bolkovič zasedla tretje, Luka Prelog pa šesto mesto. (NŠ) 1. Rokometaši Ptuja pa so premagali Razakrižje s 46 : 15 (20 : 5). (FM) Triglav: Rogoza 4 : 0 Šentjur: Drava 1 : 0 Jadran : Avtoplus 1 : 0 Tabor 1714 1 2 39:7 43 Koper 1713 3 1 53:10 42 Šmartno 1711 2 4 36:25 35 Elan 1710 2 5 31:21 32 Železničar . 17 9 3 5 25:14 30 Zagorje 17 8 4 5 28:19 28 Aluminij 17 8 2 7 29:21 26 Triglav 17 7 0 10 23:26 21 Jadran 17 5 6 6 17:22 21 I. Gorica 17 6 2 9 27:30 20 Rogoza 17 5 4 8 14:25 19 Šentjur 17 5 4 8 13:30 19 Nafta 17 4 4 9 16:33 16 Drava 17 3 6 8 16:22 15 Črenšovci 17 2 4 11 12:45 10 Avtoplus 17 1 3 13 8:37 6 3. SNL vzhod Rezultati - 14. krog Kerna : Goričanka 1 : 2 Odranci: Turnišče 3 : 1 Hotiza : Lesoplast 4 : 1 Veržej: Kobilje 4 : 1 Bratonci: Polana 3 : 2 Renkovci: Bakovci 1 : 0 1. liga Si. mobil Mura : Pohorje 2 :0 Murska Sobota - Mestni stadion, gledalcev 500. Sodnik: Krajnc (Ptuj). Strelca: 1 : 0 Denio (8), 2 : 0 Lukič (54). Mura: Nemec, Gabor, Cifer, Dominko, Ošlaj, Mesarič, Lukič, Munishi, Vogrinčič (Petrovič), Dvoršak, Denio (Ristič). Korotan : Potrošnik 2 :1 Prevalje - Igrišče Korotana, gledalcev 1.000. Sodnik: Novarlič (Maribor). Strelci: 1 : 0 Kamberovič (27), 2 : 0 Vuksanovič (39), 2 : 1 Antolin (54). Potrošnik: Zver, Zlatar, Bukovec, Ulen, Zorica, Škafar, Horvat, Kavaš, Cener, Antolin, Adjei. 2. državna nogometna liga Nafta : Tabor 2 : 1 Gaberje - Igrišče Panonije, gledalcev 300. Sodnik: Bohinjc (Škofja Loka). Strelci: 1 : 0 Varga (38), 2 : 0 Tompa (70), 2 : 1 Grlj (72). Nafta: Starovasnik, Hozjan, D. Novak, Drvarič, Utroša (Balantič), Šabjan, Baša, Tompa, Varga, T. Novak (Gyurkač), Gerenčer (Zver). Koper: Črenešovci 4 : 0 Koper - Igrišče na Bonfiki, gledalcev 400. Sodnik: Rajh (Ptuj). Strelci: 1 : 0 Klariča (356), 2 : 0 Ružnič (37 - 11 m), 3 : 0 Jakomin (60), 4.0 Čauševič (84). Črenšovci: Karoli, Gomboc, Hartman, Pintarič, Pucko, B. Horvat, Kustec, Godina (D. Horvat), Gruškovnjak (Kuzma), Krapec (Tratnjek), Brunec. 3. državna nogometna liga Bratonci: Polana 3 : 2 Bratonci - Igrišče Bratonec, gledalcev 100. Sodnik: Lešnik (Rošnje). Strelci: 1 : 0 Panker (12), 1 : 1 Gabor (25), 2 : 1 Panker (71), 2 : 2 Gabor (84), 3 : 2 Vinkovič (89). Bratonci: Kuzma, Miholič, Gjorek, Koren, Markovič, Lopert, Horvat (Mlinarič), Tkalec, Panker, Forjan, Vunkovič. Polana: Žižek, Biro, Prša, Pal (Z. Hozjan), Imre, Muller, Kranejc (Horvat), K. Hozjan, Gabor, Baranja, Kerčmar (Klujber). Kerna : Goričanka Big Fun 1 : 2 Puconci - Igrišče Kerne, gledalcev 200. Sodnik: Pintarič (Lendava). Strelci: 0 : 1 Lapoša (10), 0 : 2 Frčko (64), 1 : 2 Bočkorec (90). Kerna: Maučec, Kuplen, D. Banfi, Maček, Sočič, B. Banfi (Vlaj), Uršič, Kuhar (Vinčec), Bočkorec, Škedelj, Gregorec. Goričanka Big Fun: Nemec, Buček, Kolar, Gider, F. Vogrinčič, Kren, Ficko, Lapoša, Šuša (Frčko), Poredoš (S. Vogrinčič), Kosednar(Turza). Hotiza : Lesoplast 4 :1 Hotiza - Igrišče Hotize, gledalcev 200. Sodnik: Jovanovič (Celje). Strelci: 1 : 0 Kardoš - avtogol (25), 2 : 0 Ritlop (49), 2 : 1 Oršoš (55), 3 : 1 R, Lackovič (78, 4 : 1 R. Lackovič (81). Hotiza: Plej, Hozjan, Albin Lackovič, Kolar, Farkaš, Albert Lackovič, Kerek (Horvat), Robert Lackovič, Ritlop, Gy6rkoš (Koudila). Lesoplast: Basarič, Čerpnjak (Gjergek), Šebok, Škerlak, Kardoš, Malačič, Pojbič, Kerčmar, Oršoš, Lepoša, Vavroš (Kutoš). Veržej: Kobilje 4 : 1 Veržej - Igrišče Veržeja, gledalcev 100. Sodnik: Mirtič (Maribor). Strelci: 1 : 0 Puhan (43), 2 : 0 Ropoša (70), 3 : 0 B. Osterc (79), 3 : 1 Bukovec (83), 4 : 1 Ropoša (90). Veržej: Balažič, Kavaš, Pomgračič (Kosi), Smodiš, A. Osterc, Pučko, Sunčič (Hanžekovič), Cmrečnjak, Ropoša, B. Osterc, Puhar (Kolb). Kobilje: Zver, Horvat, Nemet, Šijanec, J- Bukovec, S. Bukovec (Penho-fer), Ferencek (Turner), Gregorec (Kocet), Rituper, Laci, Trajber. Tromejnik Slovenica : Čarda 1 : 4 Kuzma - Igrišče Tromejnika Slovenice, gledalcev 120. Sodnik: Vesenjak (Ptuj). Strelci: 0 : 1 Titan (38), 0 : 2 Meničanin (62), 0 : 3 Časar (64), 0 : 4 Meničanin (80), 1 : 4 Cener (82). Tromejnik Slovenica: Husar, Bence, D. Horvat, J. Horvat, Šinko, Zrim (Štertak), Hajdinjak (Dobrina), Cener, Kulčar(R. Hajdinjak),-B. Horvat, Kovač. Čarda: Fekonja, Belinger, Meničanin, Antolin, Cigut, Jaklin, Vogrinčič, Titan, Matuš (Gomboc), Lipič, Časar (Lang). Renkovci: Bakovci 1 : 0 Renkovci - Igrišče Renkovec, gledalcev 150. Sodnik: Kmetec (Maribor). Strelec: 1 : 0 S. Bojnec (13 - 11 m). Tromejnik : čarda 1 : 4 Renkovci 1411 3 0 24:7 36 Odranci 14 9 2 3 27:10 29 Čarda 14 8 2 4 25:12 26 Bakovci 14 7 2 5 25:13 23 Kobilje 14 6 5 3 26:24 23 Goričanka 14 5 5 4 18:14 20 Lesoplast 14 5 4 5 25:24 19 Kerna 14 5 4 5 25:26 19 Hotiza 14 5 3 6 28.26 18 Veržej 14 4 4 6 25:29 16 Polana 14 3 3 8 16:35 12 Tromejnik 14 2 5 7 22.30 11 Bratonci 14 2 5 7 18:30 11 Turnišče 14 1 3 9 9:31 6 Mali nogomet Liga ob Muri Radenci Videm 18 14 0 4 91:42 42 Bunčani 18 12 1 5 84:45 37 Nočni ftiči 18 11 2 5 73:49 35 Radenska 18 10 2 6 71:55 32 Vrček Murščak18 8 3 7 59:66 27 Vučja vas (-1) 18 9 0 9 67:70 26 Lo-ko 18 7 3 8 63:58 24 Akt 18 6 3 9 57:83 21 Tlak. Ham.(-1) 18 4 2 12 48:84 13 Reflex 18 1 0 17 47:106 3 Renkovci: A. Lebar, Plej, Kerman, Nežič, S. Bojnec, Faršang (Gra-ber), R. Bojnec, A. Ritlop, Kocet (Balažič), S. Lebar, D. Ritlop. Bakovci: Luk, Holcman, Živič, Kološa, Buzeti, Donša (Kerčmar), Vr-ban, Viher (Sabotin), Prajninger, Krančič, Recek (Puhar). Odranci: Turnišče 3:1 Odranci - Igrišče Odranec, gledalcev 350. Sodnik: Bukovec (Trimli-ni). Strelci: 1 : 0 Pozderec (8), 1 : 1 Ternar(23), 2 : 1 Pozderec (53), 3 : 1 Pozderec (81). Odranci: Marič, Kreslin (Zakojč), Kerčmar, R. Berendijaš, Sim. Hozjan, Sil. Hozjan, D. Virag, S. Virag, B. Berendijaš (Mertik), Pozderec (Zadravec), Kavaš. Turnišče: Kamnik, Lutar, Houbar (Žižek), J. Pucko, Mujdrica, D. Pucko, Ternar, Prša (Škafar), Benko, Erniša, Vegič. fiSIlK , 23. marec 2000 ŠPORT 19 [ Odbojka Ljutomerčanke za tretje mesto V drugi polfinalni tekmi ženskega državnega odbojkarskega prvenstva je Infond Meltal Branik iz Maribora v Ljutomeru premagal Zavarovalnico Maribor s 3 : 0 (25 : 15, 25 : 19, 25 : 10). Ljutomerčanke so nastopile brez Kodilove in z rahlo poškodovano Oletičevo. V tretji tekmi pa so Mariborčanke premagale Ljutomerčanke s 3 : 0 (25: 15, 25:9, 25: 10). Zavarovalnica Maribor Ljutomer: Tre-tinjak, Šoštarič, Kolar, Vrbnjak, Oletič, Pirher, Drevenšek, Jureš, Moreč, Gomboc, Kodila. Za tretje mesto se bodo Ljutomerčanke pomerila z Gorico. (NŠ) Ljutomer zmagal v Beltincih V zadnjem krogu prvenstva v drugi državni moški odbojkarski ligi je Ljutomer v pomurskem derbiju v Beltincih premagal domačo ekipo s 3 : 1 (25 : 22, 16 : 25, 25 : 23, 25 : 13). Beltinci: Horvat, Čenar, Gobec, Mitja in Marko Janža, Lu- kač, Časar, Gumilar, Prša, Mesarič, Gider. Ljutomer: A. Grut, Babič, Onišak, B. Grut, D. Kodila, Horvat, Pirher, G. Kodila, Primec, Špilak. (FM) Na pomurskem derbiju zmagal Sonimex V zadnjem krogu prvenstva v tretji državni ženski odbojkarski ligi vzhod je Sonimex v Radencih v pomurskem derbiju premagal Kemo iz Puconec s 3 : 0 (25 : 13, 25 : 14, 25 :14). Sonimex Radenci: Ješovnik, Zver, J. Vrbančič, Strmšek, Čuš, S. Vrbančič, Šavel, Srt, Klemenčič. Kerna Puconci: Vlaj, Kerčmar, Mencigar, Šeruga, Zorko-vič, Škrlak, Eman, Horvat, Potočnik, Časar, Rappl. (FM) Pomurski drugoligaški odbojkarski derbi med Beltinci in Ljutomerom se je končal z zmago Ljutomerčanov. Fotografija: J. Zauneker Košarka Nepričakovan poraz Radenske Creativa V prvi tekmi prvega kroga končnice prvenstva v državni moški košarkarski 1. B-ligi je Nova Gorica v Murski Soboti nepričakovano premagala Pomurje Skiny z 81 : 78 (38 : 35). Gostje so sredi prvega polčasa prevzeli vodstvo in ga obdržali do konca tekme. Gostitelji nikakor niso uspeli zadržati Likarja, ki je dosegel kar 35 točk in pet trojk, kar je bilo usodno. Sobočani so se sicer minuto in pol pred koncem tekme za dve točki približali gostom (70 : 72), v zadnjih sekundah igre pa bi lahko Oček s trojko izenačil, vendar so bili v metih na koš premalo zbrani in natančni. Strelci za Pomurje Skiny: Besedič, 24, Karlo, 15, Niderl, 11, Meško, 10, Oček, 9, Želj, 7, Bratkovič, 2. (FM) Kemoplast Radenska Cr. Bežigrad Nova Gorica 2316 2316 2316 2315 72976:1860 71844:1700 71775:1644 81813:1758 39 39 39 38 Pomurje Skiny ostaja prvoligaš V nadaljevanju prvenstva za raz- vrstitev od 7. do 12. mesta v državni ženski košarkarski ligi je Pomurje Skiny v zaostali tekmi v Murski Soboti premagalo Comet iz Slovenskih Konjic z rezultatom 68 : 52 (34 : 27). Strelke za Pomurje Skiny: Ke-rečeva, 21, Horvatova, 15, Svetinova, 14, Orijeva, 7, Glišičeva, 6, in Orbanova, 5. V predzadnjem krogu tekmovanja pa je Pomurje Skiny v Domžalah premagalo domače moštvo z visokim rezultatom 82 : 49 (36 : 28). Strelke za Pomurje Skiny: Glišičeva, 24, Horvatova, 23, Orijeva, 14, Pušenja-kova, 10, Kerečeva, 2 in Huzjaklo-va, 2. Pred tekmo s Postojno so si Sobočanke že zagotovile drugo mesto in obstanek v prvi državni Odbojka 2. liga moški 62:12 60 Brezovica 22 20 2 Šempeter 22 19 3 61:17 57 Šoštanj Top. 22 18 4 60:22 54 IGM Hoče 22 18 4 54:29 50 Ljutomer 22 13 9 44:37 38 Termo Lubnik 22 11 .11 43:42 34 Beltinci 9 13 37:47 27 Prvačina 22 7 15 31:49 21 Fužinar II 22 6 16 26:55 17 Črnuče 22 5 17 24:55 17 Krka 22 2 20 19:61 11 Kovinar 22 4 18 24:60 10 3. liga vzhod ženske Mislinja 22 21 1 63:9 62 Comet 22 21 1 63:13 62 Prevalje 22 17 5 57:24 52 Braslovče 22 11 11 43:39 34 Sonimex Rad. 22 12 10 39:41 33 Gedeon 22 10 12 41:44 31 Kerna Puconci 22 10 12 40:44 29 Dravograd 22 8 14 38:47 27 Črna 22 8 14 35:50 24 Savinja 22 8 14 32:48 23 Ruše 22 4 18 19:58 13 Formis 22 2 20 8:61 6 Kegljanje 2. liga ženske Korotan Šoštanj Miroteks Nafta Impol Koncel Hermi Sremič Krško 11 11 11 11 12 11 11 8 7 6 6 4 4 2 O 1 1 O 1 0 3 3 4 5 7 6 9 51:31 55:33 46:42 46:43 43:53 36:52 33:55 18 16 13 12 9 9 4 Šport od tod in tam Nogomet - V prijateljski nogometni tekmi je Mura premagala Rakičan s 6 : 0. Nogometašice Odra-nec (do 14 let) pa so premagale vrstnice Phoenixa iz Murske Sobote s 5 : 1, Panonija : Kapca 7:1, Čentiba : Lakoš 1:1, Dobrovnik : Žitkovci 8 : 2. (FB) Mali nogomet - V tekmovanju prve slovenske lige v malem nogometu je Meteorplast iz Ljutomera v Kopru premagal Family Shop s 3 : 2 (Makoter 2, Stojko 1). V tekmovanju druge slovenske lige malega nogometa so Križevci premagali Pušence s 6 : 2 (Sreš, Puklavec, Dunaj, Marinič, Žnidarič, Vidmar). Marco Polo iz Murske Sobote pa je v gosteh premagal Oplotnico s 6 : 4. (NŠ) Rokoborba - RK Murska Sobota organizira v soboto, 25. marca, v športni dvorani OŠ II v Murski Soboti mednarodno tekmovanje VESTNIK INTERNETU« <1 kadetov v rokoborbi v grško-rim-skem slogu. Pričakujejo blizu 90 tekmovalcev iz 10 držav. Tekmovanje se bo začelo ob 8.30, polfinale in finale pa bo okrog 15. ure. (RB) Badminton - V Bagodu na Madžarskem je bil mednarodni mladinski turnir v badmintonu. Sodelovali so tudi trije Lendavčani in se lepo odrezali. Med mladinci je bil najuspešnejši Matjaž Žalik, saj je zasedel dve prvi mesti. Zmagal je med posamezniki in skupaj s klubskim kolegom Kezelejem v dvojicah. Med posamezniki je Simon Kezele zasedel sedmo mesto. Bianka Gyu-rkač pa je med posameznicami zasedla tretje mesto. (FB) Badminton - V Kobilju je bilo tekmovanje za Kontrečev memorial v badmintonu, ki ga je pripravilo ŠD Do konca iz Lendave za rekreativce. Zmagal je M. Dominko pred Dvoranski hokej Dekleta Triglava na EP V Rimu v Italiji je bilo evropsko prvenstvo v dvoranskem hokeju skupine C za ženske. Sodelovala je tudi ekipa Triglava iz Predanovec, ki je bila na dobri preizkušnji. Pre-danovčanke so bile razglašene za najbolj disciplinirano ekipo, njihova igralka Sandra Berglez pa je bila tudi izbrana za najboljšo vratarko na turnirju. Triglav je izgubil vsa srečanja, čeprav je bil na nekaterih tekmah enakovreden nasprotnik. Rezultati: Pontypridd (Wels) 0 : 2, Libertas san Saba (Italija) 0 : 6, Rotterdam (Nizozemska) O : 9, ABC Team (Finska) 0 : 1 in Partilie (Švedska) 1:4. Za ekipo Triglava so nastopale: Sandra Berglez, Daniela Pavalec, Sandra Buček, Urška Cipot, Polonca Kuhar, Anja Cipot, Nina Šven-da, Sabina Sočič, Janja Klemenčič, Daniela Gomboc, Andreja Berglez, Petra Gyergyek in Petra Ve-reš. Ekipo je vodil Vito Fujs, pomočnik je bil Boštjan Puhan, sodnik Martin Kulič in spremljevalec Marko Polanjšček. (FM) Hokej na travi Svoboda premagala Lek Začel se je spomladanski del prvenstva v državni ligi v hokeju na travi. V članski konkurenci je ljubljanska Svoboda v Lipovcih presenetljivo gladko premagala Lek s 3 : 0 (Kramar, Trotovšek, Kaluža). Lek Lipovci: Tratnjek, S. Forjan, A. Tivadar, Š. Mesarič, Časar, G. Forjan, R. Mesarič, P. Forjan, F. Maučec, Sraka, Hozjan, B. Tivadar, Zmagal Rosandič Režonja deseti Vučko, Gabor, Štiblar. Triglav iz Predanovec pa je prav tako presenetljivo iztržil z Mursko Soboto le neodločen rezultat. Tekma se je končala z 1 : 1 (Marin za MS, Po-štrak za Triglav). Triglav Predanovci: Škrilec, Š. Fujs, Puhan, Rogač, Poredoš, Obal, J. Kulič, M. Kulič, V. Fujs, Kovačič, Bagari, Poštrak, Kuzma, Domjan. Murska Sobota: Zelko, Gostonj, Cigan, Časar, Smodiš, Rajnar, Kuzmič, Lenarčič, Godvajs, Marin, Kerčmar, Da. Banko, Horvat, De. Banko. Tekma mladinskih ekip Triglava in Murske Sobote se je končala z 2 : 2 (Kulič 2, Marin 2). ligi. (FM) Pomurje Skiny Odeja Marmor Postojna Jesenice Comet Domžale 9 8 9 8 8 8 7 7 4 4 2 1 2636:516 1590:440 5535:561 4479:452 6455:512 7405:619 16 15 13 12 10 9 Kegljanje V Ormožu je bil peti konecte-denski šahovski turnir. Med 63 šahisti iz Hrvaške in Slovenije je zmagal Denis Rosandič s 7,5 točke. Najboljši pomurski šahist je bil Štefan Režonja, ki je s 6 točkami zasedel deseto mesto. Aleš Lazar je zasedel s 6 točkami dvanajsto, Boris Kovač petnajsto, Robi Radosavljevič, oba sta dosegla po 5,5 točke, pa šestnajsto mesto. Med ženskami je bila najuspešnejša Lea Števanec s 5 točkami na enaindvajsetem mestu. Šesti turnir bo 9. aprila v Teniškem centru Mešič v Murski Soboti. (FM) Strelstvo Najboljša Gorazd Kocbek in Tišina SD Janka Jurkoviča Sv. Jurij ob Ščavnici je bila organizator tekmovanja v streljanju z zračno puško za 5. pokal Občine Sv. Jurij, V tekmovanju mariborske kegljaške zveze so kegljači Radenske Carinika doma premagali ekipo Krilato kolo iz Maribora s 6 : 2 (5162 : 5048). Za Radensko Carinika'so zmagali Pirc, 917, Marinič, 857, Šalamun, 837, in Bavec, 874, tekmovali so še Emeršič, 858, Lesjak, 404, in Hojnik, 415 podrtih kegljev. (FM) Strelstvo V prvi državni ligi v streljanju z zračno puško za mladince je Pomurka iz Murske Sobota zasedla četrto mesto s 1073, Coal Petišovci pa šesto mesto z 922 krogi. Med posamezniki je zasedel Bojan Babič s 369 sedmo, Blaž Gomboc (oba Pomurka) pa s 367 krogi osmo mesto. Med mladinkami je zasedla Vesna Draškovič (Turnišče) s 349 krogi osmo mesto. (FM) ki je hkrati štelo kot 6. krog lige treh dežel. Sodelovalo je 47 strelcev iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. V ekipni konkurenci je zmagala ekipa KF Tišina s 1758 krogi pred Pomurko Ml, 1573, ŠK Turnišče, 1743, Zelenborom, 1742, in Ljutomerom, 1733 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Gorazd Kocbek (J. Jurkovič) s 594 krogi pred Majo Dular (Pomurka), 592, in Brankom Bukovcem (Tišina), 589 krogov. Milan Svetec (Radgona) je bil s 588 šesti, Drago Pertoci (Tišina) s 587 sedmi, Robi Markoja (Turnišče) s 584 osmi, Maneula Rudolf s 584 deveta, Rajko Robnik (oba Ljutomer) s 583 krogi deseti. (FM) Svoboda 8 7 0 1 16:6 21 Lek 7 4 0 3 25:10 12 M. Toplice 7 3 0 4 3:10 9 Triglav 7 2 1 4 12:12 7 M. Sobota 6 1 1 4 5:23 4 Tenis Pomurska zimska liqa Forming Trinajst M 10 8 2 22:8 16 Forming 10 7 3 16:14 14 KPŠ 11 6 5 16:17 12 Instamont 10 5 5 14:16 10 Savox 9 4 5 13:14 8 Radio Viva 9 3 6 13:14 6 TK Radenci 11 2 9 11:22 4 1. PZL rekreacija Adriatic 9 8 1 23:4 16 Mir Radgona 9 7 2 19:8 14 SKP Radgona 9 6 3 19:8 12 Mikro medica 9 6 3 15:9 12 Pomurka INT 9 3 6 10:14 6 Pentek 8 3 5 7:17 6 Bintel 9 3 6 7:20 6 Electrum 9 2 7 9:15 4 TD Duplek II 8 2 6 6:15 4 TK Radenci II 9 2 7 8:19 4 2. PZL rekreacija Rebel 9 9 0 24:3 18 Nabucco 9 8 1 23:4 16 Pintari 9 7 2 20:7 14 TD Duplek III 9 6 3 15:11 12 ŠD LO-KO 9 3 6 11:16 6 Val Ljutomer 9 3 6 11:16 6 PU MS 9 3 6 9:15 6 Omega 9 2 7 9:18 4 Grupa INT 9 2 7 7:19 4 SUN 9 1 8 3:21 . 2 G. Dominkom in Šendlingenom, vsi Lendava. (FB) Judo - V Limbušu je bilo tradicionalno mednarodno tekmovanje judoistov za Baumgartnerjev pas. Sodelovala sta tudi Lendavčana Gorazd Recek in Leon Ozmec ter v svojih kategorijah zasedla peti mesti. (FB) Strelstvo - V šestem krogu državne pionirske strelske lige, ki je bilo v Lendavi, je zasedla ekipa Turnišča s 519 krogi sedmo mesto, med posamezniki pa sta zadela Aleš Gjerkeš in Uroš Maučec po 176 krogov. (FM) Šah - V Nagykanizsi na Madžarskem je bil mednarodni šahovski turnir (do 20 let). Med štirimi ekipami je zmagala Radenska Pomgrad iz Murske Sobote z 8 točkami. Miha Gomboc in Mitja Kovač sta dosegla po 2,5, Denis Gjuran pa 2 točki. (FM) Šah - ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote je pripravilo marčevski hitropotezni turnir. Med 14 šahisti je zmagal Boris Kovač z 12 točkami pred Štefanom Režonjo, Denisom Gjuranom, Danilom Ha-rijem, po 9,5 in Jožetom Vučkom, 10 točk. (FM) Šah - ŠD Lendava je organiziralo marčevski hitropotezni turnir. Med 12 šahisti je zmagal Žalik z 9 točkami pred Strbadom, 8, Vučkom in Žilavcem, po 7,5, ter Todorovičem, 5 točk. (FB) Karate - Pri Negovi je bilo prvo kolo tekmovanja v hrvaško-slovenski ligi v karateju. Med 72 tekmovalci so dosegli lep uspeh tekmovalci Rade-nec in Civitasa iz Murske Sobote. Prva-mesta v svojih kategorijah so zasedli: Aleš Mir, Beno Žurman in Herbert Klobasa (vsi Radenci) ter Sanja Jezernik (Civitas). Drugi so bili: Denis Purgaj, Aleš Lipnik, Saša Kistric, Uroš Mavrič, Bojan Skotnik in Nika Marinič (vsi Radenci). Tretja mesta pa so zasedli: Gregor Petek, Matju Kur, Dominik Breznik,Tomaž Kirbiš, Sašo Vurcer, Anton Slaček, Ines Satler, Martina Gomzi in Martina Valjak (vsi Radenci) ter Gregor Šavel (Civitas). (D. S.) Strelstvo - Na regijskem pionirskem tekmovanju v streljanju z zračno puško, ki je bilo v Lendavi, je sodelovalo 38 pionirjev in 2 pionirki. Ekipno je zmagalo Turnišče s 514 krogi pred Pomurko, 507, in Dobrovnikom, 497 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Maučec (Turnišče) pred Harijem (Pomurka) in Gjerkešem (Turnišče), vsi so dosegli po 175 krogov. Med pionirkami je ekipno zmagalo Turnišče s 456 krogi, med posameznicami je bila Miloševičeva s 161 krogi druga, Žerdinova (obe Turnišče) pa s 159 krogi tretja. (FM) Rokomet 1. B moški Rudar 1715 V. Nedelja 1712 Sevnica 17 9 Besnica 17 7 N. Gorica 17 9 Hrastnik 17 7 Šmartno 17 7 Ormož 17 7 Pomurka 17 6 Predvor 17 7 Krim 17 5 Krško 17 1 1 1 518:413 31 0 5 452:386 24 2 6 474:427 20 4 6 444:455 18 0 8 453:477 18 2 8 411:412 16 2 8 413:419 16 1 9 436:442 15 3 8 456:486 15 0 10 415:459 14 1 11 412:442 11 2 14 421:475 4 2. liga moški Pyramidia 1616 0 Arčoni 1613 1 Ptuj 1511 2 Kras 16 9 1 Duplje 15 Ormož B 16 Dom Žabnica 16 Jezersko 16 Maribor 16 Razkrižje 16 0 555:302 32 2 508:400 27 2 474:278 24 6 408:425 19 6 1 8 385:305 13 6 1 9 436:485 13 5 0 11 343:444 10 4 1 11 364:450 9 1 3 12 367:466 5 1 2 13 385:508 4 20 MULARIJA 23. marec 2000, vkimk Varna povezava “Izboljšanje konkurenčnosti z elektronskim poslovanjem: izkušnje in priporočila" so v Ljubljani naslovili posve- * tovanje o elektronskem poslovanju, o katerem je minister za znanost in tehnologijo Lojze Marinček povedal, da je priložnost, da si tudi Slovenija izbori svojo mesto v globalni kibernetični sferi. Ob tem minister Marinček predvideva, da si želi, da bi glas udeležencev slišali tudi ostali gospodarski in javni subjekti, saj bo elektronsko poslovanje zelo kmalu postalo temelj tudi njihovega delovanja. Posvetovanje je bilo namenjeno članom uprav gospodarskih družb ter direktorjem enot državnih organov in njihovim vodstvenim sodelavcem s področja nabave, financ, logistike, informatike, organiziranja, računovodstva, revizije in pravne dejavnosti. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk pravi, da so slovenska podjetja dovolj informacijsko opremljena, vendar je problem pri uveljavljanju elektronskega poslovanja v Sloveniji v nizki izobrazbi skoraj polovice državljanov. Na posvetu so udeležencem predstavili tudi praktične primere izboljšanja konkurenčnosti s skrajševanjem časa, z zmanjševanjem stroškov in povečevanjem odzivnosti željam kupca ter razpravljali o informacijskem partnerstvu v okviru priprav Slovenije za vstop v Evropsko unijo. http://www.fida.net/ H __ Obsežen referenčni besedilni korpus slovenščine. Omogoča temeljit vpogled v jezik na najrazličnejših ravneh in področjih; je izredno pomemben vir za uporabno in teoretično jezikoslovje ter druge družboslovne in humanistične vede. http://homepages.infoseek.com/ čcajckar/index.html VVelcome to Yohf Favorite Home Page Choose your languag£ Si H i I Društvo čajčkar vam v šestnajstih svetovnih jezikih predstavlja intimne sladkosti pitja čaja in se mnogo več. http://miia.ljudmila.org/srce/ Zbiramo in posredujemo informacije o ■možnostih študija in štipendiranja v tujini. --- --- http://www.sigov.si/tecaj/kripto/ index.htm Na straneh so predstavljeni algoritmi in protokoli za šifriranje, s'katerimi ščitimo podatke v internetu. Prve strani so bile pripravljene za administratorje internetnih predstavitev državnih ustanov. Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna povezava. VESTNIK NA INTERNETU: Zvončki in trobentice, mačice, vijolice ... To je pesem, ki jo te dni lahko dokaj pogosto slišimo po radijskih valovih. Sestrici Vida in Klara iz Puconec pa sta o svojem delu pred domačo hišo rekli, da sadita pomlad. Moj sin se bo vozil z letečim terarijem. Lahko bo letel, plaval, se potapljal in vozil po cesti. V avtu bo sam. Drvel bo lahko 260 kilometrov na uro. Na sebi bo imel potapljaško obleko, plavuti, masko in čelado. SAMO L., 2. A OŠ RADENCI a putika V pustnem času imamo v našem kraju vsako leto vedro. To je star kmečki običaj, ko se zberejo skoraj vsi vaščani. Starejši morajo imeti obvezno predpasnik {šurc). Tega se zelo veselimo tudi otroci. Vaščani Ženika smo imeli vedro prejšnjo soboto. Prireditev se je začela ob osemnajsti uri. Ko smo prišli na zbirno mesto, so muzikanti že veselo igrali. Starejši so posedli k mizam in klepetali, otroci pa smo se zabavali. Čez čas se je začel ples. Potem je Franc Čuš prebral kroniko dogodkov, ki so se zgodili v preteklem letu v Ženiku. Malo pred polnočjo je bil ples za maske. Ko je ura odbila polnoč, so se maske odkrile. Najboljše so bile posebej nagrajene. Potem so določili, kdo pripravil vedro naslednje leto. Nato že komaj čakam. MATJAŽ ROŽMAN, 4. RAZ. OŠ SV. JURIJ OB ŠČAVNICI kuutitM- da Na pustno nedeljo sem si ogledala sprevod na Ptuju. Bil je zelo zanimiv. Glavno vlogo so imeli seveda kurenti ali po ptujsko koranti. Zelo zanimive so bile tudi ruše, ki so obiskovalce škropile z vodo. Nastopali so tudi orači s svojimi dolgimi biči. Meni pa so se zdele najbolj zanimive individualne maske. Tako sem lahko videla krški uparjalnik, Podobnikov avto, Natovo raketo, koprsko letalonosilko, najnovejše vojaško vozilo, vesele komunal-ce, bombončke, miške Miki, maske iz Bolgarije ... Zelo dobra maska je bila tudi papež s svojim avtomobilom in varnostniki, po- srečeni pa so bili še mobitelčki, ki so sami zase trdili, da so okupirali Slovenijo. Upam, da bom obiskala še kak podoben karneval, saj sem se na ptujskem lahko zares zabavala in nasmejala. MARTINA FARTEK, 8. A OŠ PUCONCI V mesarskem podjetju je živela klobasa po imenu Močna. Bila je zelo zaljubljena v klobaska Bebelaska. On pa je bil zaljubljen v lepo klobaso Brino. Nekega dne je morala Močna v mesnico. Zelo dolgo se je poslavljala od klobaska Debelaska. V mesnici pa je dolgo ležala na policah in ga pogrešala. Neke noči jo je prešinila misel, da bi zbežala iz mesnice. Tako je tudi storila in se vrnila k Debelasku. TADEJA EDŠID IN KARMEN MERČNIK, 4. B OŠ GOR. RADGONA % Ime mi je Nina. Pišem se Flisar. Živim na Murskem Vrhu. Rada nabiram zvončke, gobe in rože. Igram se s sosedovima prijateljema. Obiskujem osnovno šolo na Kapelskem Vrhu. Vozim se z avtobusom. V šoli imam matico in tudi kosilo. Rada telovadim. Ko bom velika, bom šivilja. Že sedaj malo šivam. V prostem času šivam gobeline ali pletem. Pozimi se rada smučam, poleti pa kopam, rolam in se vozim s kolesom. Včasih pa greva z atijem jahat. NINA FLISAR, 3. A OŠ KAPELA 111 080 1234 roM p»< zpms »HZnAlftN KUC - VSAK 0AN OO 12“ OO 20* Otroci so se te dni najbolj veselili pusta. Vzgojiteljice vrtca v Lendavi so organizirale za vse skupaj pravo pustno rajanje v hotelu Lipa. Med zabavo so nastopajoči oblikovali tudi velik pustni vlak, ki se je vil po prostoru kot kača velikanka. Najprej so prispeli v Avstrijo, nato v Španijo in prepotovali ves svet, da bi nazadnje prispeli še na Madžarsko, kjer so zaplesali v ritmu čardaša. V levje žrelo so metali tudi pisane žogice in si še sami privoščili nekaj pustnih dobrot. Razigranost, veselje in pisana pustna zavese so vsaj za nekaj časa zakrili realnost, ki je velikokrat drugačna. LA m 0 AmduM Med pomladanskimi počitnicami se je uresničila velika želja skupini učencev in učenk OŠ Apače, in sicer da so lahko skupaj s svojo mentorico Eriko Ajlec odpotovali na ogled Londona. Fotografirali so se tudi pred muzejem voščenih lutk, v svojem dopisu, ki so nam ga poslali na naš naslov, pa so zapisali, da je bilo »full cool«. ISIS , 23. marec 2000 NA SCENI Noč ljubezni Bila je noč, svetla in temna, polna barv in nežnosti. Bila je noč, ko si prišel in ostal ob meni. Podaril si mi nekaj prečudovitih ur, ki jih nikoli ne bom pozabila. Nisi bil prvi, vendar si bil tisti, ki mi je podaril nekaj lepega, česar mi nihče ne more vzeti. Tisto noč, ko si prišel, si v meni prebudil tiste želje, ki sem jih hranila zate. Držal si me za roko, poljubljal moje plahe ustnice in mi obljubljal, da bo ta trenutek trajal večno. Na svetu bi dala vse, da bi se takrat čas ustavil in bi za vedno ostal tukaj ob meni. Rekel si, da ti pomenim nekaj več, da me ne moreš pregnati iz misli. Kdo ve, ali je bila to resnica. V meni sta se prebudili strast in želja, da bi te imela za vedno tukaj ob sebi. Soba je bila mračna, na nebu so bile zvezde in midva sva se ljubila. Med nama so bili strastni trenutki, nežno sva se smejala in si želela, da ta noč ne bi imela konca. Svet se nama je zavrtel pred očmi in vedela sva, da sva najsrečnejša na vsem svetu. Bila sva združena in sklenila sva, da se nikoli ne bova ločila. Želja in poželenje sta izginila in ostala je sreča. Oba sva bila neizmerno srečna in polna upov za prihodnost. Nisva se zavedala, da se noč izteka in da bo kmalu spet prišel dan. Najine misli so bile vedre, vedela sva, kaj hočeva, in to sva tudi dosegla. Čas se ni ustavil, a vseeno sva ostala v sobi, kjer se je že začel prebujati dan. Sreča je zajela najina srca in vse je bilo v najlepšem redu. Pozabila sem na skrbi, dal si mi prečudovito noč ljubezni, ki je ne bom nikoli pozabila. Na oknu se je začela kazati svetloba, zavedala sva se, da se je noč iztekla in da časa nisva mogla ustaviti. Še vedno sva bila srečna, srečno objeta sva se smejala in takrat sem spoznala, da mi pomeniš več kot življenje. Želela sem si, da bi ostala za vedno skupaj, a ni bilo tako. Sonce je vzšlo, pobral si svoje stvari in se s težkim srcem poslovil, a vedi, da je bilo tudi meni težko. Zavedala sem se, da odhajaš in da se ne boš več vrnil. Ta dan je bil poln žalosti, saj te od takrat nisem več videla. Če morebiti to prebiraš, ne pozabi, da si mi dal najlepšo noč v mojem življenju, noč sreče in hrepenenja. Vse na svetu bi dala, da bi se ponovno srečala, vendar ne veva, kje, saj sva se spoznala samo bežno. Tujci, ki gredo mimo mene, me spominjajo nate, vedno si v Zaradi velikega zanimanja ponovno na sporedu Kocka! Znanstvenofantastična srhljivka Kocka* (Cube) je svojo uradno pot po kinematografih začela 11. septembra 1998, toda že leta 1997 je navduševala kritike in postala hit na raznovrstnih festivalih. rvenec režiserja Vincenza Natalija je bil razglašen za najboljši debi v Kanadi, dobil je nagrado občinstva in postal zmagovalec posebnih učinkov na festivalu v Torontu ter šampion festivala znanstvene fantastike v francoskem Gerar-dmeru. V tej državi si je film pridobil že kultni status, saj ga je videl milijon ljudi. Še večji navdušenci so bili na Japonskem - tam si ga je ogledalo preko dva milijona, Kocka pa je sodelovala tudi na festivalih Sundance v ZDA in In prav zares je film prvovrstno I sveže presenečenje, saj v njem poleg režiserja in scenarista debitanta sodelujejo v glavnem neznani kanadski igralci. Edina rahla izjema je mogoče David Hevvlett, ki je že nastopil v filmih The Dark Side, Pin, Scanners II - The New Order,’The Penthouse, Desire and Hell at Sunset Motel in The I Berlinu. Boys of St. Vincent. Tudi strogi ameriški kritiki so dali Kocki oceno 4.75 od možne petice, se pravi skoraj odlično, puritanski recenzenti pa so opozarjali gledalce na »znanstvenofantastično nasilje«. Kako se to znanstvenofantastično nasilje razlikuje od »navadnega« nasilja, boste videli sami v filmu. mojih sanjah. Kako lepo se je spominjati tistih dni ob morju, ko sva se spoznala in tam tudi pustila svoje sledi. Nisi bil prvi moški v mojem življenju in tudi ne zadnji, vendar si mi podaril tisto, česar mi ne bo nihče več, noč ljubezni, sreče in hrepenenja. Hvala ti! a. R.a Kot kaže, ima MIKK kar srečno roko pri izbiri koncertov, saj se je večina njih izkazala kot zelo kvalitetnih. Eden takšnih je bil tudi minulo soboto v diskoteki Čarda, kjer je ajdovska skupina Elvis Jackson s svojo mešanico punka, skaja, reggaeja in metala v dobro razpoloženje spravila blizu dvesto prisotnih. Čeprav je predvidena dolžina njihovega nastopa bila omejena na 45 minut, so fantje kar »potegnili« preko ene ure, a se zaradi tega ni nihče razburjal. Glavni gostje večera pa so bili hrupni in hitri Overflovv iz hrvaške Koprivnice, ki so pred kratkim izdali svoj novi album Unbreastfed. Zaradi pozne ure (ena ura zamude na carini, op. a.) pa je njihov koncert spremljalo manj po- In zgodba? Le-ta je bolj zapletena kot Rubikova kocka. Šest oseb je naenkrat ujetih v prostor, podoben kocki. Nihče od njih ne ve, kako in zakaj je prišel tja. Ko spoznajo, da ima vsak od njih določeno sposobnost (eden je študent, drugi nekdanji zapornik, tretji inženir, četrti socialni delavec, peti policist in šesti duševni neuravnovešenec), ugotovijo, da se s kombinacijo le-teh da priti iz kocke. Toda to je šele začetek, saj poti iz ene kocke vodijo v druge, nekatere od njih pa skrivajo smrtonosne pasti... Podajte se torej v klavstrofobično občutenje strasti, panike in divjaštva! Cube, Kanada 1998. Režija: Vincenzo Natali. Igrajo: Nicole DeBoer, Nicky Huadagni, David Hevvlett, Andrevv Miller, Wayne Robson. Dolžina filma: 90 minut. Na sporedu v soboškem kinu Park v četrtek, 23. marca, v soboto, 25. marca, in v nedeljo, 26. marca, ob 18. uri, v petek, 24. marca, ob 20. uri, ter aprila v kinu Ljutomer. TOMO KOLES ■ slušalcev kot slovenske Jacksone. Toda najpomembneje je dejstvo, da se je diskoteka Čar-da izkazala kot zelo primeren prostor za tovrstne koncerte, saj je v njo z lahkoto spraviti od dvesto do tristo obiskovalcev. Besedilo in foto: TOMO KOLES I Napovednik koncertov Murska1 Sobota 21. marca: Vlado Kreslin + Lidija Bajuk, kinodvorana ob 19. uri 28. marca: Hobby Brass Band + Bell Canto, kinodvorana ob 19. uri 31. marca: Revija glasbenih šol, kinodvorana ob 19. uri 31. marca: Popperkeg + Omet odpada + Wrong + Bleed On + Juff + Body Remover, Čarda 6. aprila: Shirlie Roden, grajska dvorana ob 20. uri 15. aprila: Toad (Nizozemska), MIKK 31. aprila: Siddharta, dvorana SPTŠ 13. julija: Bambix, grajsko dvorišče Maribor 30. marca: Shirlie Roden, Narodni dom Vaša pisma, vaša čustva, vaša mnenja! Hotela Je živeti le še eno pomlad Rojena je bila petega maja, lepša od lune, lepša od mlaja. Bila je hči sonca z iskro v očeh, z nasmehom brez konca, privlačna kot greh. Imela je sanje in mlado srce, nešteto ljubezni, a čisto ime. Danes pa je vse čisto drugače, danes plača račune za vse svoje igrače in zadnjo sapo lovi, živeti se ji mudi, nekdo odšteva minute, v večni spanec jo podi. Hotela je živeti le še eno pomlad, hotela je življenje, kot želi si ga vsak, a prišel je ta čas, ki srečal ga bo vsak od nas, ko v prvi vrsti se zazreš smrti v obraz. Hotela je živeti le še eno pomlad, a bel prah jo je hranil in jo pahnil v prepad. BISERKA Človek Neusmiljeno čas hiti naprej, nikdar ustavil se ne bo in ti, človek, si jezdec njegov. Na poti tej se je rodil človek in čez nekaj let, preden je odšel, se iz njega rodil je nov človek. In tako je še danes ... In ko iz človeka se človek rodil več ne bo, prišla bo smrt. TAMARINE Se spomniš? Ali spomniš se tistih dni, ali spomniš se trenutkov, ali spomniš se kdaj name, mojih solz in bolečin. V meni bodo vedno vsi ti spomini, ker so najlepši in nikoli pozabljeni! MATEJA | Narava Veter zavijal je močno, drevo se je upogibalo, zavetje iskal je golob, skril se je pod klop, ko hrano iščoč na plan pomoli glavo, ga vetrovi odneso v vrtinčev objem in je po njem. Na negibno je telo sonce posijalo, nobeno oko ni zajokalo, ko nekoč živo, zdaj mrtvo je postalo, le kdo ustvarja naravo, ki daje in jemlje, ljubi in kaže kremplje. SONJA VESTNIK - Na sceni Ul. arhitekta Novaka 13 Murska Sobota Ljubljana 28. marca: Uri Caine, Cankarjev dom 6. aprila: Victor Bailey, studio 1 TV SLO 13. aprila: Steve Vai + Erič Sardinas, hala Tivoli 17. aprila: At The Drive-ln, Orto 4. maja: Pharcyde, ? 8. maja: Hiram Bullock, studio 1 TV SLO 11. maja: Jethro Tuli, hala Tivoli 14. maja: Sting, hala Tivoli 29. maja: Jack DeJohnette, studio 1 TV SLO 19. junija: Pearl Jam, hala Tivoli Izola 9. junija: Iron Maiden, štadion Dunaj 23. marca: Counting Crows, Libro Musič Hall 28. marca: Puff Dady &The Family, Stadthalle 7. aprila: Melissa Etheridge, Kurhalle Oberlaa 11. aprila: Cure, Libro Musič Hall 26. aprila: Dee Dee Ramone, Flex 9. maja: Tom Jones, ? 26. maja: Santana, Stadthalle Pulj 13. maja: Sting, arena Milano 20. marca: Liza Minelli, Fiera De Milano 27. marca: Counting Crows, Alcatraz 1. aprila: Ben Harper, Palalido 18. aprila: Youssou N’Dour, Rolling Stone 2. maja: Lou Reed, Alcatraz 8. maja: Ricky Martin, Fila Forum 26. maja: Tracy Chapman, Teatro Orfeo 30. maja: Oasis, Fila Forum O Danijelu! Bil si princ iz mojih sanj, po katerih hrepenim sedaj. Odšel si tiho, brez pozdrava, in pozabil vse, kar imava. Ne morem te sovražiti, še manj pa ljubiti, saj sem te drugi morala prepustiti. SANDRA Fantu s črnimi lasmi! Samo zate sem napisala to pesem, tebi, ki imaš črne lase. O tebi vem le to, da imaš črne svetleče lase in da tvojo pravo postavo krasi jakna, svetlo modra jakna. Rada bi zvedela še veliko o tebi, barvo tvojih oči In pravzaprav > vse, kar je povezano s teboj. Vendar nimam dovolj poguma in zelo se bojim krute usode, da bo vse moje lepe misli, sp'o-mine nate uničil nekdo, ki ga sploh ne poznam. Vem, da si takrat še imel dekle, in to si mi tudi pokazal. I Verjela sem, da hočeš ostati z njo, zato se nisem več ozirala za tabo, čeprav ni bilo lahko. Toda zdi se mi, da si se spremenil, I da mi nameniš kratek pogled, ki si ga ne znam razlagati. Če imaš dekle, mi prosim povej in ne bom te več morila s svojimi pogledi, tako pa bi ti najraje sledila za vsakim tvojim korakom. Ne poznam te, pa vendar si me začaral, lahko bi mi povedal, ali imam kakšne možnosti. Do takrat pa mi ostaja le upanje, upanje... ČRNOLASKA Čas mineva Bil je čas, ko sva bila prijatelja. Bila je noč, ko sva bila ljubimca. Prišel je čas, ko sem te izgubila, in čas, ko sva si postala tujca. S teboj odšla je moja volja do življenja fin prišel je čas žalosti in sa-mevanja, vrnil se ne boš nikoli. Za tabo so ostali le spomini in sledi na najine dni. Ti zdaj v drugo si zaljubljen, bodi srečen vsaj ti, kajti moja sreča... to si ti! SARA DOBRO JE VEDETI 23. marec 2000, VESTNIK OVEN DVOJČKA ii ne bilo slabo, če bi se-takšni m si- RAK LEV DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON STRELEC KOZOROG VODNAR RIBI tuacijam v prihodnje izognil. Je že res, daje tveganje privlačno, vendar je to, kar počneš, pretiravanje. Ona: Stvari se bodo začele obračati na bolje, a predvsem po naključju, ne zaradi tvojega dela. Toda tudi naključja je treba znati izkoristiti. Boš videla, dogodki bodo potekali hitro in predvsem nepredvidljivo. On: Povsem po weči se boš izmazal iz zelo neprijetne situacije, vendar pi BIK Pomurske lekarne razkrivajo Ona: Trenutna situacija ti sicer omogoča lenarjenje in zabavo, vendar boš kaj kmalu občutila negativne posledice takšnega ravnanja. Še dobro, da ti bo partner stal ob strani in ti svetoval. Poslušaj ga! On: Zadel te bo plaz očitkov, ki bodo povsem upravičeni. Bolje bo, da se s tem odkrito spoprimeš, saj se lahko v nasprotnem primeru vse skupaj še neprimerno bolj zaplete. Nekdo si želi tvoje bližine... Ona: Sicer ti bo uspelo, da se boš dokopala do nekoga, ki ga že dalj časa prav bolestno obožuješ, vendar si nikar ne delaj prevelikih utvar, saj bo to le prehodna avantura. Raje uživaj, dokler še lahko. On: Kaj kmalu boš ugotovil, da je na svetu še veliko prijetnejših stvari, kot je stalno pehanje za denarjem. Je že res, da ti poslovni uspehi prinašajo dober občutek, vendar se ti obeta še nekaj boljšega. Ona: Tvoja reakcija na nepričakovano novico bo preveč impulzivna, da bi. lahko dosegla kakršnokoli razumno rešitev. Poskusi se zbrati in trezno razmisliti, pa se bo rešitev pokazala kar sama od sebe. On: Nikar se ne zapiraj vase, ampak poglej okoli sebe in kaj hitro boš opazil celo kopico ugodnih kombinacij, tako v ljubezni kot tudi pri poslu. Torej se ti v bližnji prihodnosti obeta veliko živahnejše življenje od dosedanjega. Ona: Naj te občutek zadovoljstva ne zaziba v lenobnost, saj si lahko s takšnim ravnanjem zapraviš res čudovito’priložnost. Nekdo, ki ti veliko pomeni, te bo docela zmedel, a predvsem v pozitivnem pomenu besede. On: Namesto da bi pametno molčal, se boš na vse kriplje širokoustil, kar ti bo nakopalo obilo težav na poslovnem področju. Tudi v ljubezni se ti ne obeta nič dobrega. Drži se raje tistega, kar že imaš! Ona: V tvoji bližini se bo spletla ljubezenska zveza, ki ti sploh ne bo všeč. Toda nikar ne povej tega naravnost, saj si lahko nakoplješ težave. Raje malo počakaj, da se ogenj vsaj malo umiri. On: Sprejel boš povabilo na prijetno zabavo, kjer boš ponovno v svojem starem elementu. S tem se boš sicer zapletel v precej prijetno avanturo, ki ti bo nakopala težave, vendar se boš kaj hitro znašel. Ona: Spotaknila se boš ob lastno zanko, ki si jo pripravljala nekomu drugemu. Drugič bodi raje odkrito-srčnejša in bolj poštena, pa se ti to ne bo zgodilo. Popazi na svojega partnerja. , On: Najprej ti vse skupaj ne bo preveč dišalo, vendar se boš kaj kmalu privadil in postalo ti bo celo všeč. Še vedno pa se ti ne bo uspelo sprijazniti z izgubljeno priložnostjo, kar se ti lahko še maščuje. Ona: Izpolnilo se ti bo veliko pričakovanje, ki te bo navdalo z občutkom nepopisne sreče. Naletela boš na nepredvidene težave in jih uspešno odstranila, tako da ti bo pot do cilja na široko odprta. On: Nekdo, o katerem nimaš ravno najboljšega mnenja, se bo izkazal za izvrstnega prijatelja. Ko se boš zmotil, naj ti ne bo nerodno priznati, saj si bosta zaradi spodrsljaja bližja. Ne pozabi na pomemben sestanek. * Ona: Ko se boš ponovno srečala z osebo, ki ti veliko pomeni, premisli o tem. Ne delaj preveč daljnosežnih načrtov, saj še za ta trenutek ne’veš, kaj te lahko doleti. Še vedno je aktualna ideja, ki si jo dobila od prijateljice. On: Izogibaj se provokatorjev, ki te hočejo na vsak način zmesti in zapeljati na napačno pot. Predvsem pa boš postavljen pred dilemo, ali naj daš prednost ljubezni ali poslovnim zadevam. Odločitev bo težka! Ona: Prijateljeva naklonjenost se bo sprevrgla v začetek trajnejše zveze, v kateri bosta uživala oba. Prijateljica te bo povabila na prijeten klepet, kjer se ti bodo razjasnile mnoge skrivnosti iz preteklosti. On: Ne razmišljaj tako glasno, saj se lahko tvoje sicer dobronamerne ideje kar hitro obrnejo proti tebi. Potreboval boš prijateljevo pomoč, toda zavedaj se, da jo bo potrebno nekoč povrniti. Ona: Dobro premisli, preden se boš odločila za korak, ki lahko spremeni tvoj odnos s partnerjem. Raje mu pusti malo več svobode. Tako se bo tudi on veliko bolj veselil ponovnega srečanja. On: Ne odvračaj se od družbe, saj si je v tem trenutku pošteno potreben. Spodbuda prijateljici bi vsekakor koristila tako tebi kot tudi njej sami. Zapletel se boš v avanturo, iz katere ne bo enostavnega izhoda. Ona: Končno ti bo uspelo; začela se boš zavedati sama sebe in svojih resničnih zmožnosti. Samozaupanje ti lahko le koristi, saj se ti obeta precejšnje napredovanje tako v poslovnem kot tudi zasebnem življenju. On: Poslovni načrti se ti bodo končno začeli uresničevati pa tudi na ljubezenskem področju se ti obeta kar zanimiva zadeva. Nikar ne pozabi prijateljev, ki so ti pri tem pomagali. zdravilne skrivnosti Zdravje obupa nad prazno mero, polprazni zameri, ob čezmerni pa se zgrozi avadni fižol (Phaseolus vulgaris L). Uporabni del: Seme in luščine. ■ Raba v prehrani in pravni položaj: Slovenska zdravilska zakonodaja, ki po zahtevnosti loči tri skupi- ne zdravilnih rastlin, razvršča seme, ki je znana in bogata jestvina, v skupino H, z enakim pravnim položajem kot hrana, luščine pa v skupino zdravil Z, ki se smejo izdati brez recepta, a morajo biti prej registrirana. Zeliščna raba: Luščine so šibak diuretik, blago ženejo na vodo, pripisujejo pa jim tudi antidiabetične lastnosti, znižajo krvni sladkor. Samostojno se rabijo le v ljudskem zdravilstvu, v fitomedicini pa so sestavina mnogih čajnih mešanic in drugih zdravilnih pripravkov za ledvice in mehur pa tudi zdravil za sladkorno bolezen. Odmerek za odrasle: Jedilna žlica (5 g) droge se krajši čas zavre v približno poldrugem decilitru vode, pokrito pusti stati četrt ure in precedi. Skodelica sveže pripravljenega poparka se pije med obroki dvakrat do trikrat na dan. ( Novejša dognanja: V literaturi se omenjajo številne v naravi pogosto navzoče spojine, ki naj bi znižale krvni sladkor, med njimi arginin in silicijeva kislina. Učinkovitost gluko- kininu podobnih sestavin ni- potrjena. Od nedavna pripisujejo pomembno vlogo za ta namen kromu. Za znižanje sladkorja je sicer inzulin, hormon trebušne slinavke, a ni učinkovit, če v telesu primanjkuje krom, to so ugotovili na poskusnih, živalih, ki so jih krmili s hrano, ki ji je ta prvina primanjkovala. Ker je v fižolovih luščinah veliko kroma (1mg/kg), so le-te primerne za dopolnilno zdravljenje od inzulina neodvisne sladkorne bolezni (tip II). Stranski učinki in strupenost ter prepovedi in opozorila: Niso znani. Surovo seme vsebuje termolabilne Prihaja čas presajanja lončnic tem spomladanskem času cvetijo ciklame, azaleje, jegliči, čeveljčki, orhideje, božične zvezde, klivije in nam krasijo domove. Pri teh lončnicah počakamo na konec cvetenja in se potem lotimo presajanja. Potreba po presajanju je odvisna od hitrosti rasti. Mlade rastline in hitro rastoče rastline se morajo presajati dvakrat letno, preostalim lončnicam pa je dovolj menjava lonca in substrata na dve leti. Kdaj presajati: - ko opazimo, da je rastlina zapolnila prostor in prerasla substrat, - ko opazimo vonj po plesni v substratu, - ko se korenine dvignejo iz substrata ali silijo iz drenažne luknjice. Znak, da je rastlina prerasla lonček, je tudi hitro pronicanje vode iz substrata. Rastlin v velikih loncih ne presajamo pogosto, ampak jim vrhnjo plast zamenjamo s svežo. Take so palme, orhideje, zmajevke, monstere, robustni fikusi itd. Enako velja za starejše lončnice, npr. bršljan, skritocvetko, popro-vko, hibiskus idr. Optimalen čas presajanja za večino lončnic je spomladi oz. po zimskem mirovanju, ko se začne vegetacija. Kakšno posodo izbrati? Ponavadi izberemo 1 do 2 cm večjo posodo od prejšnje. Glinasti lonci so težji, vendar zračnejši, zato moramo rastline pogosteje zalivati. Pojavljajo se tudi plastični lonci, ki so prav tako estetski, vendar je v njih zadrževanje vlage daljše, zato moramo zalivati kontrolirano. Večina lončnic doživi pri presajanju stres, zato del drobnih koreninic odmre. Posebno občutljive so za* izsuševanje, če jih Ustimo na zraku ali na soncu. Kako rastlino izlončimo? Prvi korak je zalivanje, zato se rastlina lažje izlonči. Pri presajanju se odrežejo bolne korenine ali odvečne korenine pri starejših rastlinah. Kako lončnico pravilno presadimo? Najprej naredimo drenažo z grobim peskom, stiroporjem, glino-porom in nato nasujemo substrat. Rastlino položimo na sredino posode, napolnimo še preostali prostor s substratom in čvrsto pritisnemo, rastlino zalijemo in postavimo na svetel prostor, vendar odmaknjen od neposrednega sonca. Substratov za presajanje lonč- nic na trgu je veliko, dobro je, da se posvetujemo z za to usposobljenimi vrtnarji, kajti različne vrste lončnic zahtevajo različne substrate, kar pozneje omogoča lažje zalivanje, lončnice pa so zdrave in čvrste. OLGA VARGA! d.d MURSKA SOBOTA KREMA ZA NEGO KOŽE PRI CELULITU fazolotoksine (kuhanje jih uniči), ki povzročijo zastrupitev s spremljajočimi krvavitvami. Lekarniško mnenje: Zeliščna raba je utemeljena z ljudskim izročilom, ki velja tako za pripisane diu-retične kot antidiabetične lastnosti. Zaradi prvih je dopolnilno zdravilo za izpiranje sečil in preprečitev nastanka ledvičnega peska in kamnov, zaradi-drugih pa je v pomoč sladkornim bolnikom. Nadaljnje raziskave bi morale potrditi, ali sicer precejšna vsebnost kroma v fižolovih luščinah zadostuje za šibko znižanje krvnega sladkorja, je pa omenjena sestavina gotovo potrebna za njegovo uravnavo tudi pri zdravih ljudeh. JANEZ ŠPRINGER, MAG. FARM. ■ Na sejmišču pri soboškem Agroservisu so v ne-Ijo prodajali 21 rabljenih avtomobilov, prodali pa so le tri, in sicer VW Golf Diesel, letnik 1986, prevoženih 177.000 kilometrov, za 250.000 SIT, Renault 5 Campus, letnik 1989, prevoženih 76.000 kilometrov, za 300.000 SIT, Renault 5 Campus, letnik 1992, prevoženih 95.000 kilometrov, za 450.000 SIT. Znamka Letnik Prev, km Cena VW Pasat TD 1991 12§.OOO 1.100.000 SIT Daewoo Racer 1,5 1994 85.000 530.000 SIT Fiat Punto 55 S 1995 85.000 880.000 SIT Suzuki Svvift 1,3 Gis 1994 70.000 850.000 SIT Audi 80 1,6 1989 133.000 800.000 SIT Škoda Favorit 135 L 1991 98.000 170.000 SIT Renault Clio 1,2 RN 1993 91.000 670.000 SIT Škoda Felicia 1996 68.000 899.000 SIT Z našega štedilnika Hrenova juha Svinjsko meso s čilijem Praženi cmočki Korenček in jabolka v solati Rožičeve rožice Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana Hrenova juha 50 g belih drobtin, 50 g masla, 100 g hrena, 100 g mesnate slanine (hamburger), 10 cl kisle smetane, 1 I goveje juhe ali vode, sol, poper Maslo v kozici razpustimo, na njem svetlo prepražimo drobtine, zalijemo z govejo juho (ali z vodo in dodamo jušno kocko). Dodamo na drobno nariban hren, na kocke narezano mesnato slanino in kuhamo 15 minut. Po okusu začinimo in dodamo kislo smetano. Svinjsko meso s čilijem 1000 g svinjskega plečeta, 300 g čebule, 350 g paradižnika, 300 g sveže rdeče paprike, 5 g mlete rdeče paprike, 6 cl olja, 30 cl piva, sol, lovorjev list, origano, kumina, 1 žlička čilija Meso v hladni vodi operemo, s krpo osušimo in narežemo na približno 3 cm velike kocke. Začinimo s soljo, origanom, kumino in lovorjevim listom. Čebulo narežemo na kocke, jo na olju svetlo prepražimo, dodamo meso, premešamo, pokrijemo in na majhnem ognju dušimo. Ko je jed napol dušena, dodamo na kocke narezano svežo papriko in mleto papriko, zalijemo š pivom in še dušimo. Skoraj mehkemu mesu dodamo olupljen in na kocke narezan paradižnik. Vse skupaj dušimo do mehkega. Na koncu po potrebi še začinimo in okus izboljšamo s čilijem. Praženi cmočki 200 g moke, 20 cl kisle smetane, 2 jajci, 60 g masla, sol, 20 g parmezana Moko presejemo, dodamo jajce, kislo smetano, solimo in zamesimo gladko testo. V vrelo slano vodo s pomočjo cedila z velikimi luknjami pretlačimo cmočke in jih kuhamo 10 minut. Odcejene na maslu rahlo prepražimo in tik preden ponudimo, potrosim# z naribanim parmezanom. Korenčekjfl-jabolka v solati 300 g korenja, 300 g jabolk, 10 cl limoninega soka, 5 cl olja, 10 g gorčice, 10 cl kisle smetane, sol, poper Korenček in jabolka olupimo ter naribamo. V skledi prelijemo s prelivom iz limoninega soka, olja, gorčice, kisle smetane, soli in popra. Rožičeve rožice Testo: 400 g moke, 5 cl mleka, 25 g kvasa, 10 g sladkorja, sol, 2 rumenjaka, 22 cl mleka Premaz: 140 g margarine, 100 g sladkorja, 1 vanilin sladkor Posip: 50 g rožičeve moke Preliv: 20 cl sladke smetane, 50 g sladkorja Iz kvasa, sladkorja in 5 cl mlačnega mleka pristavimo kvas. Vzhajanega dodamo moki, dodamo preostale sestavine in zamesimo testo, ki na naj na toplem vzhaja. Vzhajano testo razdelimo na dva dela, vsak del posebej razvaljamo v pravokotno krpo. Premažemo s premazom in posipamo z rožičevo moko. Testeno krpo zvijemo v obliki rulade. Narežemo na centimeter debele obročke. Polagamo jih na namaščen in z moko potresen pekač tako, da je odrezana stran na pekaču. Pustimo ponovno vzhajati 25 minut. Pečemo 20 minut pri 170 °C. Vzamemo iz pečice, vsako rožico prelijemo s sladko smetano, v kateri smo razmešali sladkor, in damo za 5 minut nazaj v pečico, da se preliv dobro vpije. Ponudimo še toplo. Premaz: Margarino malo raztopimo, dodamo sladkor in vanilin sladkor. Dobro razmešamo. Ne sme biti tekoče. za zdravje in dobro počutje fBTil , 23. marec 2000 DOBRO JE VEDETI 23 Dohodninsko napoved oddati najpozneje do 31. marca vunuumnsKo napove« oooaii najpozneje oo ji. marca < Kazni za zamudnike Ne pozabite na olajšave, ki znižajo vašo dohodninsko osnovo ddaja napovedi za odmero dohodnine za minulo leto je pri nas postala že praksa in tudi tokrat jo je potrebno oddati do 31. marca. Roka nikakor ne smete zamuditi, saj so za zamudnike predvidene kazni, kaznovani pa bodo tudi tisti, ki napovedi sploh ne bodo oddali. Za zamudne se štejejo vse tiste napovedi, ki jih zavezanci oddajo z dvema mesecema zamude, po preteku tega roka pa se šteje, da napoved sploh ni bila oddana. Za nepravočasno oddajo napovedi je kazen 50 tisoč tolarjev, tisti, ki napovedi ne bodo oddali, pa bodo kaznovani s 100 tisočaki. Napoved lahko oddate osebno, če jo pošljete z navadno pošto, mora biti v davčnem uradu najpozneje 31. marca, če jo oddate priporočeno, pa je veljaven poštni žig z datumom 31. marec 2000. V primerjavi z lani tudi letos ni bistvenih sprememb pri prijavljanju lanskoletnih dohodkov, novi so le zneski v lestvici za izračunavanje dohodnine in tudi zneski za izračunavanje tistih olajšav, katerim je osnova povprečna plača v letu 1999. V dohodninsko napoved morate vpisati vse prejemke, ki so obdavčljivi in ste jih prejeli od 1. januarja do 31. decembra 1999. Povprečna letna plača zaposlenih v letu 1999 je znašala 2.078. 940 tolarjev, na osnovi te povprečne plače pa so določeni tudi zneski olajšav, ki zmanjšujejo dohodninsko osnovo. In katere olajšave priznava zakon o dohodnini? 1. Po 7. členu zakona o dohodnini znaša znesek neobdavčljivega dela 11 odstotkov povprečne plače v preteklem letu, kar znese 228.683 tolarjev. 2. Posebne zneske olajšav priznava 8. člen zakona o dohodnini, in sicer: - invalidom s 10O-odstotno telesno okvaro v višini 100 odstotkov povprečne plače, kar znese 2.078.940 tolarjev; - učencem in dijakom za prejemke, ki so jih dosegli z opra- I vljanjem dela prek študentskih in mladinskih organizacij v višini 40 odstotkov povprečne plače, kar znese 831.576 tolarjev; - starejšim od 65 let v višini 8 odstotkov povprečne plače, kar znese 166.315 tolarjev; 3. Zneske posebnih olajšav za vzdrževane družinske člane določa 10. člen zakona o dohodnini in znaša za prvega otroka in za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana 10 odstotkov povprečne plače, za vsakega naslednjega otroka pa se olajšava poveča za 5 odstotkov povprečne plače. Tako znaša olajšava za enega otroka in vsakega drugega vzdrževanega družin- I skega člana 10 odstotkov PP oz. 207.894 tolarjev, za dva otroka 25 odstotkov PP oz. 519.735 tolarjev, za tri otroke 45 odstotkov PP oz. 935.523 tolarjev, za štiri otroke 70 odstotkov PP oz. 1.455.258 tolarjev, za pet otrok 100 odstotkov PP oz. 2.078.940 tolarjev, za vsakega nadaljnjega otroka pa se olajšava poveča na enak način. Za motenega otroka znaša olajšava 50 odstotkov povprečne plače oz. 1.039.470 tolarjev. Poleg olajšav, ki se izračunajo na osnovi povprečne plače, lahko zmanjšate po zakonu o dohodnini svojo dohodninsko osnovo še za 3 odstotke z izbranimi izdatki in naložbami, ki jih zakon posebej našteva, v obrazcu napovedi za odmero dohodnine pa so navedeni pod točko B I. Tudi če ste imeli teh izdatkov več, vam bo priznala davčna služba le 3-odstotno znižanje vaše dohodninske osnove. Nad tremi odstotki pa vam bo znižala davčno osnovo za sredstva, ki ste jih vplačali za krajevni samoprispevek, in za sredstva, ki ste jih.lani z odločbo davčnega organa plačali za popotresno obnovo Posočja. PRIPRAVIL: L. KOVAČ ■ Lestvica za odmero dohodnine za leto 1999 letna osnova (v tolarjih) davek (v tolarjih) nad do 1.033.631 17% 1.033,631 2.067.260 175.716 + 35% nad 1.033.631 2.067.260 3.100.892 537.486 + 37 % nad 2.067.260 3.100.892 4.134.522 919.931 + 40% nad 3.100.892 4.134.522 6.201.782 1.333.384 + 45 % nad 4.134.522 6.201.782 2.263.651 + 50 % nad 6.201.782 Nove klicne telefonske številke BRANKO ČASAR Mlečne kumarice 4.500 sir + poštnina ilo. Hi prh+Si* j«|| itn .12 uM&o* 800 g kumaric, 70 cl kislega mleka, 30 cl kisle smetane, 60 g čebule, sladka mleta rdeča paprika, sol Kumarice olupimo in naribamo na lističe, prav tako čebulo. Vse skupaj solimo in pustimo stati 30 minut, da se iz kumaric izloči sok. Kumarični sok odlijemo, dodamo kislo mleko, smetano in po potrebi solimo. Premešamo in po vrhu posipamo z rdečo papriko. Značilne prekmurske in prleške jedi 52 jedilnikov za 52 tednov Jedilniki, solate in drobno pecivo za posebne priložnosti Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Kuharsko knjigo Boug žegnjaj lahko naročite tudi po telefonu 069 31 998, ga. Silva Zavašnik, ali po E-mailu informiranje.dd@siol.net \ \KO( U NICA Naročam...... izvodov kuharske knjige Boug žegnjaj Format knjige: 21 x 29 cm, trda vezava, 168 strani Ime in priimek: Naslov: Za polovico manj omrežnih skupin! Takšna je odločitev ministrstva za promet in zveze - s tem « prilagajajo zahtevam Evropske unije - Klicna številka za Pomurje bo 02 d za DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 ZBRANA SREDSTVA SE BODO UPORABILA V POMURJU PO PROGRAMU DRUŠTVA ZA BOJ PROTI RAKU ZA LETO 1998 - ZA NABAVO OPREME AMBULANTE ZA TERAPIJO BOLEČINE IN PATRONAŽNO SLUŽBO NA OBMOČJU POMURJA IN ZA IZOBRAŽEVANJE PO PROGRAMU SLOVENIJA 2000 IN RAK. prvim aprilom letos bodo pri nas uvedene nove telefonske številke. Te so posledica lanskega julija sprejetega pravilnika o spremembi številčenja v Telekomovem omrežju, kar gre navsezadnje pripisati tudi usmeritvam Evropske unije na tem pomembnem področju. Tako v območnih kodah ne bo več šestice, ki smo jo podedovali iz nekdanje Jugoslavije, omrežnih skupin pa bo le šest oziroma polovica manj kot sedaj. Odpira pa se tudi prostor za konkurenco na področju telekomunikacij, saj prvega januarja prihodnje leto ugaša monopol Telekoma. Po novem bo imela vsaka telefonska številka zgolj osem mest; od tega bo sedem mest določalo posameznega naročnika, osmo oziroma prvo mesto pa bo določalo njegovo omrežno skupino. Seveda novo številčenje ne bo začelo veljati čez noč, kajti potrebno bo prehodno obdobje, ko bosta veljali stara in nova telefonska številka. To bo trajalo približno šest mesecev, ki naj bi bilo dovolj dolgo obdobje, da bodo vsi dodobra spoznali nove številke. V tem času bomo imeli uporabniki možnost dobiti podatke o novih telefonskih številkah na brezplačni telefonski številki 080 80 80 oziroma na Telekomovi predstavitveni strani na internetu. Sicer pa bo spremenjenih okrog 800.000 številk, strošek sprememb pa naj bi bil nekaj milijonov mark. • M.JERŠEi Tako bo za ljubljansko omrežno skupino klicna številka 01, za Maribor, kamor spadata tudi Koroška in Pomurje, bo 02, za celjsko omrežno skupino 03, Kranj bo imel 04, Koper 05 in Novo mesto 07, medtem ko bo klicna številka 06 zaenkrat prazna in bo namenjena posebnim potrebam telefonije. Za Ginekološko porodni oddelek so prispevali Za nakup opreme za Ginekoldško-porodni oddelek soboške bolnišnice so sredstva nakazali darovalci: Šarika Kuhar, Puconci 377, namesto venca za pok. Anico Kuhar - 10.000 SIT; Sindikat Mestne občine M. Sobota namesto cvetja za pok. očeta sodelavca Janeza Merice - 5.000 SIT; Sindikat Mestne občine M. Sobota namesto cvetja za pok. moža sodelavke Mire Toplak - 5.000 SIT; Pomurka, d. d,, M. Sobota namesto venca za pok. Angelo Vratar - 8.000 SIT; Jožef Zrim, Kuzma, namesto venca za pok. Emilijo Žohar - 6,000 SIT; upokojenci Društva upokojencev Tišina -prostovoljni prispevek 132.650,00 SIT; Franc Toth, Kroška 40, M. Sobota, namesto venca za pok. Belo Banfija - 8.000 SIT; sodelavci Mesne industrije Pomurka M. Sobota namesto venca za pok. Ludvika Merico -14.000 SIT; Janez Sever, Polana 27, namesto venca za pok. Anico Kuhar - 10.000 SIT; Ivana in Kazimir Kamničar namesto venca za pok. Anico Kuhar - 3.000 SIT; Stanko Glavač, Puconci 155, namesto venca za pok. Anico Kuhar - 5.000 SIT; Okrepčevalnica Dona, Markišavci, namesto venca za pok. Anico Kuhar - 5.000 SIT; mladina iz Puconec namesto venca za pok. Anico Kuhar - 15.000 SIT; družina Marte Hari, Puconci 41, namesto venca za pok. Anico Kuhar - 4.000 SIT; Pavel Škraban, Cvetna 15, M. Sobota, namesto venca za.pok. Anico Kuhar - 10.000 SIT; Biserka Vratar in Magda Vereš namesto venca za pok. Katarino Furjan - 5.000 SIT; prijatelji Tomaža Bernjaka namesto venca za pok. Štefana Bernjaka s Ptuja - 12.000 SIT. Vsem darovalcem se za prispevke najlepše zahvaljujemo. Prispevke zbiramo še naprej^na žiroračun: Splošna bolnišnica Murska Sobota, štev.: 51900-603-32361, s pripisom: ZA NAKUP OPREME GINEKOLOŠKO-PORODNEGA ODDELKA. Lepe želje, čestitke in pozdravi Dragi mami Jožefi Haužar iz Gerli-nec iskrene čestitke za rojstni dan z željo, da bi bila srečna, zdrava in še veliko let med nami - hčerka Anica z družino iz Murske Sobote. Te dni praznujeta rojstna dneva Helena Ropoša s Polic in Katja Gom-boe iz Šratovec. Obema iskrene čestitke in veliko zdravja ter sreče -Anica K. iz Gornje Radgone. Vojaško suknjo bo oblekel Janko Se-nekovčič. Vse najboljše med novimi prijatelji in čimprejšnjo vrnitev v domači kraj želita - mama Verona in stric Jože. Dragemu Alešu Horvatu iz Lendave želimo za 15.- rojstni dan sreče in zdravja ter še mnogo, mnogo let -oče Franc, mama Esti in sestra Tanja. V marcu praznujeta rojstna dneva sestri Darinka in Micka iz Bratonec. Iskrene čestitke in vse lepo - sestra Katka ter brata Tinek in Jože. Dragi Jože Horvat iz Črnec pri Apačah! Ob tvojem 50. rojstnem dnevu ti . iz srca želimo veliko zdravja in sreče - žena in hčerka Silva z družino. Dragemu bratu Bojanu vse najboljše za 37. rojstni dan - sestra Marta z družino iz Puconec. Dragi Simoni Šarkanj iz Dolnjih Slaveč čestitamo ob rojstnem dnevu in ji želimo mnogo sreče in zdravja -vsi domači, posebno sinek Tadej. Meliti in Darjanu Milinkoviču iz Dolge vasi ob rojstnem dnevu veliko sreče in vse dobro - Slavko in domači. Pred kratkim je praznoval svoj rojstni dan Benjamin Žilavec iz Solin-gena. Vsi najdražji mu želijo, da bi bil priden v šoli in doma. KUPON za brezplačno čestitko v prihodnjem Vestniku I Besedilo: ........ Naslov pošiljatelja: za zdravje in dobro počutje 24 23. marec 2000, GLAVNO NAJVIŠJI KALIJEVA KDOR VRSTA OSEBNI DENARNI MESTO SLJUDA POMNILNIKA RAZVOJ ZAVOD ZAHODNE VESELJE ORGANIZMA SAMOE IN ZLEM IVAN DOLNIČAR MEDNA- SEZNAM SL.PISEC ZADETEK GOBA SLOVENSKA SLIKARJEVA STORITEV Z DELAVNICA NAVEDBO (STAR.) CEN LIDDEL SET GALIJ INDO- NEZIJSKI PRIPADNICA ALEMANOV UKAZ GLASBENIK KONJSKA SLIKARJEVA TOPLEGA LASTNA VESTNIK SILA PODOBA (YANICK) NASPROTJE SINTEZE TOPNIČAR ZAKUPNIK VZOR, IDEAL UREJA IZLOŽBE PRVI ČLOVEK SOKRATOV UČENEC LEON ŠTUKELJ PEVKA KOVAČIČ FRANCOSKI TENISAČ VRSTA OPT.LECJA NAČELA O DOBREM PRI KOŠARKI soss OČKA (ROLAND) NASPROTJE (DANILO) ERIČ AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK NEMŠKI NOGOMETAŠ POŠTA ZA PRISTOJNI ORGAN NIČVREDNI LJUDJE AM.IGRALEC HUNTER VESTNIK PREGRADA IZ KOLOV OPREMA V STARO- VANJU ALAIN PROST LOMLJENJE, ZLOM PREBIVALEC IRAKA PLAT GRŠKI KOŠARKAŠKI KLUB DODAJANJE PRIMESI KAKEMU ŽIVILU AMERIŠKI RAČUNALNIK KAR IMA ČAROV.MOČ ZA JAHTE SAMOTAR (KNJIZ.) KENNETH NOLAND BIBLIJSKI PREROK PRISTANIŠČE DIRKA Z MOT.KOLESI KUHAR (BRANKO) PRAZNIK (STAR.) PREHOD NOČI V DAN BOLEČE DELOVANJE MIŠIC PRESTOL ZEMLJE OTOK KAREL Srk RODNO ZDRUŽENJE POLICISTOV LASTNOST AV.ARHITEKT TREZNOSTI NAPRAVA V LUKI NOG.TRENER (MATJAŽ) NOGOMETAŠ BEČAJ AM.FIZIK (CHEN NING) '■DELČEK" DEŽJA PRIPADNICA DUALOV JURE FRANKO ZVITEK UMETNIŠKA MATI GRŠKIH USTANOVA GERMANSKI BOG VOJNE BOGOV ASTRONAVT (JURIJ) JUŽNOAME RIŠKI PLES POPOLN KAVALIR MESTO V ČRNI GORI OSRED.SLOV. KNJIŽNICA MITOLOŠKO BIVALIŠČE JUŽNI SADEŽ SLOVANSKA DRŽAVA SKLENITEV ZAKONA UMRLIH GLAGOLNIK OD IZOGNITI PETER OTOOLE UKAZ ZA IZVRŠITEV SPOSOBNOST DRŽAVA V VIZUALNE ZAH.AFRIKI PREDSTAVE PESNIK OGEN KRALJ NA NOČNI LOKAL DUBROVNIK KRETI IZ GRŠKE MIT. POŠTNA POŠILJKA NASPROTJE NOČI TITAN PRVOTNO IME CESARJA AVGUSTA CARINSKI PISEC PRVIH SPORAZUM, SLOVENSKIH PREDHODNIK WT0 KNJIG j (PRIMOŽ) DEL CEVOVODA POVZROČA DELOVANJE BAKER (JUAN) TOMAŽ TERČEK REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 9. 3. 2000 TROMOSTOVJE, ROMAN HORVAT, STAN, ENS, Ll, RAVNICA, KLEK, PETA, EERO, ANE, NEVERA, JERNEJEC, TA, ALIČE, ALLIER, TARANTELA SES, KODEKS, MONA, TOMAN, KALEMBER, TARAS, SKORINA, OTARU, OKA, TERAN, AN-. TRIM, KI, GRADAŠČICA, SALVA, El, GOSPA, ’ KULISA, VIR, ALT, BAR, KATTEGAT, PREBAVA, ARARAT, UNA, AHAT, ETA, GT, ZONA, IKRA, ATARI, RUTINA, EMISIJA, ZAKOPANE, ŠELAK, NATAKAR, ILIR, TAO, ALOST Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Jože Flajšaker, Fulneška 4, 9240 Ljutomer 2. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: Robert Gomboc, Prešernova 2, 9252 Radenci 3. >7. PRAKTIČNE NAGRADE: Sašo Pamič, Kidričeva 36, 9220 Lendava Sanja Svetec, Petrovci 35a, 9203 G. Petrovci Stanko Šinko, Petanjci 1 15, 9251 Tišina Radovan Jaušovec, Prešernova 12, 9000 M. Sobota Herman Klement, Grad 172b, 9264 Grad o E ra CA 0 >O E ra o c ra ra ra (0 N a o ARG.NOGOM. ANTONIO VIVALDI DEL VOZA NACE SIMONČIČ ŠKOTSKO JEZERO S POŠASTJO Med reševalce bomo razdelili 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti 5.000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 31. marca 2000. Ime in priimek: Naslov: