162      Pravni značaj oblastev za agrarske op-eraoije v Slovemiji.
Pravni značaj oblastev za agrarske operacije v Sloveniji.
Dr. Fran Spiller-Muys.
Deldkrog oblastev za agraske operacije v Sloveniji je zbog svojega specialnega področja bolj malo znan pravnikom, ki nimajo ravno posla ž njimi. Posledica tega je cesto netočno pojmovanje njihovega značaja, kar se posebno jasno zrcali v čl. 242 fin. zak. za 1. 1927/28.
V »Pravniku« je v številki 11.—12. letnika 1927. priobčil dr. Jurij Štempihar članek »Pravni značaj komisij za agrarske operacije«, kjer prihaja do zaključka, da so agrarska oblastva upravna in ne sodna oblastva, češ da upravna oblastva ostanejo upravna oblastva tudi kadar rešujejo zaseb-nopravna prejudic ialna vprašanja, za kakršna gre pri sporih med deležniki glede posesti in lastnine do posameznih delov skupnega zemljišča in glede morebitnih protidajatev za njih uživanje. Zakaj imenuje dr. Štempihar vprašanja posesti
'Pravni značaj oblastev za agrarske' fS^crje v Siovefiiji.      163
in lastnine do posameznih delov skupnega zemljišča ter vprašanja protidajatev pri razdelbnem postopku prejudi-cialna, mi ni prav jasno. Ta vprašanja v zvezi z določitvijo obsega skupnih zemljišč, so baš tako bistvena, kakor n. pr. vprašanje deležnih pravic. Sicer pa smatra dr. Štempihar spore, ki se obravnavajo pred agrar. oblastvi, za javnopravne in ne za zasebnopravne iz razloga, ker je temelj agrar. enote javnopraven (upravni akt ali občinska oz. soseščna pripadnost) in nobeden izmed naslovov § 825 o. d. z. Pri tem pozablja, da je pač zakon določil te agrarne skupnosti, kolikor so nastale vsled izvrševanja ces. patenta iz 1. 1853., koUkor so pa te srenje in soseske še tvorbe »stare pravde«, so jih pač rodili »naključni dogodki« pri naseljevanju. Še manj razumljivo mi je, zakaj bi sodnik izgubil značaj sodnika pri reševanju agrarskopravnih sporov, ko ga vendar obdrži pri obrtnem sodišču, v nespornem postopku in po dr. Štempiharju celo pri volitvah (?). Končno poudarja dr. Štempihar, da sicer postopek ne more dati oblastvu značaj sodišča, da pa postopek agrar. oblastev nasprotuje sod. postopku. Slednje se mi ne zdi točno, saj je bil stari sodni postopek tudi pismen in posreden.
Za značaj oblastva je odločilno njegovo stvarno področje in ustrojstvo. S tega vidika se mi zdi praivilnejša odločba upravnega sodišča v Celju z dne 11. septembra 1925. št. A 10-25-3, potrjena po državnem svetu, da je imeti komisijo za agrarske operacije vsaj takrat, ko sodi o sporih, za posebne vrste redno sodišče, določeno za reševanje specialnih sporov, zlasti v primeru pritegnitve četrtega sodnika pri sporih, za katere bi bila pristojna redna sodišča, da ni uvedeno agrar^kopravno postopanje.
To naziranje je v skladu s hrvatskim zakonodavstvom, po katerem spadajo oblastvom za agrarske operacije ustrezna ko-masaciona pOvjerenstva naravnost v resor ministrstva pravde, pa tudi z madžarskim zakonom o zložbi iz 1. 1908. (veljavnim še v Vojvodini), ki strogo razlikuje pri agrarskopravnem postopku administrativni in sodni del, ter odkazuje prvega posebni strokovni komisiji v ministrstvu poljedelstva, drugega pa sodnim instancam (sodni dvor — tabla — kurija). Najnovejši Gojkovičev osnutek zakona o komasaciji zemljišč v Kraljevini
11*
164      Pravni značaj oblastev za agrarske operacije v Sloveniji.
Srbov, Hrvatov in Slovencev iz 1. 1926. predvideva izrecno komasacijska sodišča. To dokazuje jasno, da gre pri reševanju agrarskopravnih vprašanj vsaj deloma za eminentno sodne posle.
Sicer je pa v pravni državi načelo stroge ločitve sodstva in uprave, ki je služilo le kot sredstvo v boju proti absolutizmu, že zastarelo, kar priznava tudi dr. Štempihar.
Oblastva za agrarske operacije je kreiral avstrijski zakon o komasaciji zemljišč z dne 7. junija 1883. drž. zak. št. 92, jim določil v § 7. pristojnost za vse dejanske in pravne odnošaje, ki vsled zložbe ne morejo ostati v dosedanjem stanju, in je izrecno izključil pristojnost vseh oblastev, v katerih področje spadajo te stvari izven slučaja zložbe, izvzemši spore o lastnini in, posesti do zemljišč, prevzetih v zložbi, ter železniške, cestne in stavbne stvari (slednje pač niso agrarske, prve za zložbo samo res le prejudicialnega pomena). Zakon o skupnih zemljiščih z istega dne št. 94 drž. zak. pa je razširil njihovo pristojnost še na spore med deležniki o posesti in lastnini na posameznih delih skupnih zemljišč in o protidajatvah za njihovo uživanje, torej na čisto civilnopravne zadeve, ki pa tvorijo že bistveni del agrarskopravnih odnošajev, (hrv. zakon o uredje-nju zemljištnih zajednica z dne 25. aprila 1894. br. 36 navaja še posebej spore o mejah skupnega zemljišča, o obstoju in obsegu deležnih pravic in o služnostnih pravicah.) Res je sicer, da zakoni o novi uredbi služnostnih pravic, ki spadajo tudi v področje agrarskih operacij, vežejo agrarskopravna oblastva na praivnomočne ugotovitve starih listin, toda to je zgol agrar-skopolitični predpis v cilju ščitenja agrarskega stanja v Avstriji, ki je dosledno odklanjala vsa agrarskoreformna prizadevanja.
Oblastva (komisarji in komisije) za agrarske operacije je imeti za samostojna oblastva z določenim področjem, kakršna poznajo tudi druge države, n. pr. predvojna Rusija (commissions agraires; prim. oficialno publikacijo ministrstva poljedelstva« Die agrarischen Operationen in Osterreich, 1928. str. 38). Nanje preide z uvedbo agrarsko-pravnega postopka v zakonito določenem obsegu sodna in
Pravni značaj oblastev 2a agrarske operacije v Sloveniji.      165
upravna pristojnost. Judikatura stola sedmorice v Zagrebu jim priznava v agrarskopravnih stvareh celo izključno pristojnost m izključuje pristojnost rednih sodišč. Tako organizacijo specialnih teh oblastev (prim. tudi čl. 98 odst. 4 ustave) zahteva posebni značaj njihovega področja, t. j. izivajanje kmetijsko-pravnih predpisov in reševanje agrarskopravnih sporov. Agrarskopravni odnošaji so pač sui generis, ki jih je po meščan-skopravnem pojmovanju zasnovani avstrijski obči drž. zakonik preziral ali prezrl, dasi zaslužijo vsaj tolikšno upoštevanje kakor trgovske, obrtniške in druge stvari, za katere obstojajo posebni predpisi in posebna sodišča.
' Preidem na drugi del članka, na presojo čl. 242. fin. zak. za 1. 1927-28., ki je pooblastil ministrstvo za kmetijstvo, da prenese posle agrarskih operacij v Sloveniji na ljubljanski oblastni odbor (na mariborsko oblast s Prekmurjem je zakonodavec popolnoma pozabil).
Po čl. 96. ustave kraljevine SHS, ki ga ponavlja zakon o oblastni in srezki samoupravi v točki 3. čl. 2., spadajo v področje oblastne samouprave le skrb za pospeševanje oblastnih in gospodarskih interesov poljedelstva itd., kakor tudi tehnične poljedelske izboljšave, torej le kmetijstvo pospeševalni tehnični posli, ne pa reševanje agrarskopravnih sporov javnopravnega in zasebno p r a v n e g a z n a č a j a , ki spadajo izključno pod državni imperij (prim. vodopravne in gozdnopolicijske posle, agrar-sko reformo i. d.). To naziranje je tudi dosledno izvedeno v uredbi ministrskega sveta o prenosu poslov na oblastne samouprave, razglašeni v Služb. Novinah z dne 26. novembra 1927. št. 269-LXXII. (Ur. list štev. 484 str. 829) in je posledica ustavnopravne določbe o delokrogu samoupravnih oblasti.
Iz prvega dela te razprave izhaja, da so posli agrarskih operacij predvsem pravni posli deloma scidnega, deloma upravnega področja. Za take posle pa samouprave niso poklicane ne po naši ustavi niti niso bile po bivšem avstrijskem državnopravnem ustroju, dasi so imeli v Avstriji deželni zbori celo zakonodajno oblast. Kakor v bivši Avstriji, kjer so bile agrarska zakonodaja in njeni posli, nanašajoči se na urejevanje kmetijskopravnih odnošajev (komasacije, razdelbe in
166 Pravni značaj obiastev za agrarske operacije v Sloveniji.
uredbe sikupnih zemljišč, uredbe služnostnih pravic paše, dr-varjenja itd.) pridržane poljedelskemu ministru (naredba avstr. poljedel. min. z dne 29. januarja 1868. drž. zak. št. 12 v zvezi z najvišjo odločbo z dne 13. avgrusta 1869.), določa tudi sedanja uredba o ustroju našega ministrstva za kmetijstvo in vode z dne 8. julija 1919. Ur. 1. z a Slovenijo št. 591 v s v o j e m č i. 3, da razpravlja in rešuje vprašanja agrarskega prava ministrstvo poljoprivrede in voda (glede agrarskih operacij v Sloveniji je minister za kmetijstvo pri imenovanju komisarjev in referentov vezan na sporazum z ministrom pravde in notranjih poslov). Zato tudi koma-sacionih razgodbenih povjerenstev na Hrvatskem, ki ustrezajo oblastvom za agrarske operacije v Sloveniji , niso prenesli na samoupravne oblasti.
Pa tudi način, kako so bili preneseni posli agrarskih operacij na ljubljanski oblastni odbor, ne odgovarja ustavnim določbam. Cl. 242. fin. zak. za 1. 1927-28. vsebuje zakonito pooblastitev v zraislu čl. 94 ustave. Minister bi moral torej izdati uredbo z zakonsko veljavo in jo razglasiti v Služb. Nov. Tega pa ni storil, marveč je z enostavnim dopisom na vel. župana ljubljanske oblasti (odlok z dne 13. decembra 1927. št. 49.607-1) odredil ta prenos na ljubljanski oblastni odbor in z navadnim zapisnikom se je dokumentirala izvršiteiv tega važnega posla. Vendar pa je čutil ljubljanski oblastni odbor potrebo, da predloži stvar v sklepanje oblastni skupščini, ki je v svoji seji dne 16. marca 1928 sklenila posebno uredbo o agrarskih operacijah v ljubljanski oblasti, sklicujoč se na čl. 323. fin. zak. za 1. 1927-28. in na zgoraj navedeno rešenje ministra za kmetijstvo (enako uredbo je sklenila tudi mariborska oblastna skupščnia). S to uredbo pa je prekoračila oblastna skupščina svoje po ustavi določeno področje. Sicer dovoljuje čl. 323. cit. fin. zak. (ki ga ponavlja fin. zak. za 1. 1928-29. v čl. 362.) ljubljanski in mariborski oblastni skupščini, da smeta izpreminjati bivše deželne zakone, toda le v okviru svojega območja, državnih zakonov in ustave.   Po tej določbi slovenski oblastni
Pravni značaj oblastev za agrarsike operacije v Sloveniji. 167
skupščini pač latiko z oblastno uredbo spreminjata in razveljavljata take deželne zakone, ki ne vsebujejo nobene občne pravne norme, kakor n. pr. deželni zakon o regulaciji te ali one reke (potoka), o zagradbi določenega hudournika, o zgradbi ceste, vodovoda itd., nikakor pa ne materijalnih zakonov (ne državnih in ne deželnih), ki uveljavljajo občeveljavne predpise (kakor n. pr. vodni, ribarski in least non least agrarski zakoni), ker gre v naši državi po ustavi zakonodaja le zakonodaj ni mi faktorjem t. j. narodni skupščini in kralju. Isto velja za ustanovitev in organizacijo javnopravnih oblastev, ki je izključna stvar države. Oblastna uredba o agrarskih operacijah pa ne samo, da določa sestaVo in poslovanje komisije za agrarne operacije, ki ima sodno in občeupravno pristojnost, marveč je celo posegla v področje sodstva in kratko-malo odvzela iz sodnega področja in od k a zala agiarskim operacijam spore po ces. patentu z dne 5. julija 1853. drž. zak. št. 130 o uredbi in odkupu služnostnih pravic, kolikor so bili ti spori z zakoni z dne 8. januarja 1. 1899. (kranj. dež. zak. št. 7 in štaj. dež. zak. št. 6) o d k a z a n i v p r i -stoj n ost rednih sodišč (kadar gre za spor o obstoju služnostnih pravic). Ta uredba izpreminja torej pristojnost sodišč, kar je protizakonito in protiustavno.
Zaključujem. Cl. 242. fin. zak. za 1. 1927-28. je treba tohna-čiti in izvrševati v okviru ustave in veljavnih zakonov, t. j. upoštevajoč ustavno področje samouprav in zakoniti značaj poslov agrarskih operacij. Ker spadajo po sedanjeiB zakono-davstvu melioracije v delokrog samouprav, pravoreki pa v imperij države, je glede agrarskih operacij v Sloveniji podan primer čl. 98. odst. 3. ustave, ki določa, da se smejo za iste stroke državnega in samoupravnega področja v oblasti z zakonom izjemoma določiti skupna oblastva. Taka skupna oblastva s o ž e po s e d a j v e 1 j a v n i h z a-k o n i h '\' Slove n i j i b a š ko m i s a r j i in komisije za agrarske operacije. Z ministrsko naredbo, izdano na podstavi čl. 242. fin. zak. za 1. 1927-28. in čl. 94 ustave bi bilo treba le prilagoditi institucijo agrarskih operacij kot samo-
168 Rimskopravni problem odgovornosti dedičev.
stojnih agrarskopravnih oblastev novim državnopravnim prilikam ter urediti sodelovanje (tudi v finančnem pogledu) države in samouprave. Za vzorec naj bislužila nova organizacija agrarskih oblastev v avstrijski republiki, kjer so uradom za agr. operacije poverili tudi vso agrarsko reformo (Bundesgesetz z dne 28. julija 1925. št. 281).
Ako pa se neče še nadalje obdržati agrarskih operacij kot posebne institucije, ne preostane drugega nego, da se na pod-stavi čl. 242 cit. fin. zak. prenesejo posli agrarskih melioracij (pašnikov in planin) na samoupravne oblasti (ljubljansko in mariborsko), pravne p osle (razdelbe, uredbe, komasacije itd.) pa združi z uradi za agrarno reformo,* (prim. čl. 42 ustave, ki določa, da se morajo popraviti krivice, učinjene z razvezo fevdnih odnošajev [zemljiški odvezi] in zakone o novi uredbi služnosti, za katere so pristojna oblastva za agrarske operacije).
* ifeto nmenje sem zastopal že 1. 1932. («lej članek »Organizacija agrarskih oblastev v Sloveniji« v Slov. Narodu z dne 29. decembra 1932.).