Loto IV.
Szombathely, 20. maja 1917.
Štev. 20.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin Je na leto vsakoml na njegov naslov 6 K. I küpno v edne faro .......... 4 K.
I ma Novin v Ameriko je na leto.12 K.
Cena ednoga, droboa je doma 6 fitorov.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
vp. pleb. v Črensovcih, CSERFÖLD, Zala½egye.
K tomi se more pošilali naročnine I vsi dopisl, nej pa v tl8karno.
Vsi naročniki tak domači kak amerikanski dobijo k NOVINAM brezplačno vsaki mesec „ Marijin List“ i na konci leta „ Kalendar Srca Jesušoroga.“
Svedocje, naprej!
„Pa, vi tüdi bote svedočili, ár ste ad začetka pri meni.“ Ján. 15. tak jítémo v denešnjem sv. evangeliumi. sv. Düh bode svedočo pa „ví“, kak arávi Jezuš. Svedoj5anštvo to se je itačnolo včasi v začétki sv. materecérkve. Sv, Düh Bog je svedočo včasi prve risáíe, kda je tak čüdovitno napuno t svojim dühom apoštole pa svedoči od tistoga mao vsikdar, brez! henjanja po vsoj sv. rhatericérkvi. Moč sv. materecérkve vu vsem pregánjanji je od njega.
Svedočili so pa tüdi apošlolje. Srcé (njim je gorelo od., lübézni bote, ne so se prestrašili od nikšega pregan-janja, svedočili so, ka Jezuš je Kristuš, sin živoga Bogá.
, Kak pa te dnes stoji to svedočanstvo ? Origenes, glasoviten pisateo sv. mate-irecérkve nam popíše, ka kda je on jmáli bio, ga je njegov oča dóstakrát z veséljom küšüvao. Pa ne na Celi, niti • na vüstaj, nego zmislite si: na prsaj nad srcom. Pravo je naime, ka srcé krščenoga deteta je prebiválišče sv. Dühá, záto v srci deteta prebíva-jočemi dühi je šteo skázati svoje čü-divanje i svojo část. Pa dnes je vsa-kojački več decé, v šteroj sv. Düh prebíva, kak je bilo, tistoga hípa. Je tüdi jezero-jezérkrát več očov, ki znájo od té čüdovitne lübézni božo, ka sv. Düh Bog pride v srca njihove decé pri sv. krsti. Že v srca očov je prišeo tüdi nikda, kda so ešče máli bili pa je izdaj tam, či so ga ne stirali z smrtnim grehom. Pa kde je svedo-čanstvo očov i decé za Jezuša?
Kda so Jezuša tam zbičüvali, pop-lüvali, koronali z trnjom ino na kríž razpeli, so tüdi meli svedoke, pa kak nam sv. písma poráčajo: ,Svedočanstva njihova ne so bila ednaka*. Vsi so šteli leti j proti njemi svedočili, liki tak so obhodili, kak lüdjé pri babilonskom
türmi, vsaki je drügo, vsaki je inači gučáo. Pa zdaj celi svet takše svedo-čanstvo má pred očmí. Práva babilonska zmešlova láda med lüdmí, vsaki svoje drži za právo, lücko pa zametáva vsaki sebé drži za právoga vučeníka, za právoga svedcka Krístušovoga. Hotlivec pijánca sodi, pijánec hotlívca. Preklihjavaea, špotlívec lažlívcáj laži! več pa špotlivca, vsi vküper vse súdijo pa vsaki po sebi vsakoga ino poleg toga sebé vsaki za dobroga svedoka má, kak či bi njegovo živlenje Od sv. Dühá moči sve dočilo.
Da pa jeli, či rázvüzdaöo dece vidite, vam bitro pride íuiseo pa tüdi reč ná jezik: Ka tá deca za stariše májo, ka so jih nej poštenejše odgojili ? Či pa vídiš svoje lastivno božno delo si ne zmísliš, ka tvojega božnoga djánja stariš nemre biti Bog, ka si tí v tvojem delijna svedok Kristušov, nego Beliálov, ki je šatan.
Liki ne mešaj se! So záto, ki sve? dočijo Kristuša i Apoštolje so svedočili od, njega z rečjov, djánjom i smrtjov. Za njimi je rávno tak svedočilo več million manternikov, püščávnikov, spo-vednikov, devíc i dovíc. Pa svedočijo ešče denéšnji dén tüdi návadno rávno tisti, štere tí zametávaš i pregánjaš.
Pa bodo svedočili ešče Vnogi do konca sveta, ka Kristuš je Bog, ka njegov Düh dela v Svécaj svojih pa to pojedínjeno svedočanstvo posameznih oseb do konca sveta vözarasté na edno zjedínjeno, popuno, svetlo spoznanje njegovo pravice, V šteroj te pride kak vojvoda, ki je obládao, ka de viditi mogeo vsaki, dober i božen, ka je svedočanstvo dobrih právo bilo.
Záto naprej svedocje: Vsi, ki ste krščeni v krsti Jezuša Kristuša, sve-dočite z žítkom vašim, ka je sv. Düh vu vas, da te meli déo med prá?imi njegovimi svedoki na dén vélkoga ob-ládanja i večne dike Jezušove.
Obhodilé so.
Ne zaman, ka je Gospod Jezuš dü« • hovnike za „sol* imenüvao, radi je nešterni jeziki obližejo. Grše ‘ pa kak v Pešti, nevem, kje bi je sramotili. Tü če dühovnika Srečajb, ali füčkati zač-nejo ešče veliki ,izobraženi* gospodje, naj njim te Sreča ne vzeme ali pa glasno spregovorijo: „nikše sreče ne de dnes, popa smo srečali (e)“ i dale se paščijo. Ne davno sta ravno te reči pravile dve dobro namazanive gospo-dični, ali ograjani dühovnik jih tak zavrno, ka sta vso volo zgübile dragi hip se pa.v pope smetati. Glasno njima je to bi pravo na njeve neomikano opazko: „ Jaz pa že nemam sreče, zato ka sem srečao dve comprnier*.
Zaljübljen je bio Tkaočov Jožef v dve dekli na ednok. Obe sta se njemi po-vidile i ne je znao, štero bi si vzeo za tovarišico. — Nori si — odgovor! njemi mati. — ka si nadtem glavo tereš i teliko premislaveš ka nanč ne ješ, idi k Zvonárovoj Manki, ona te že podevči, kaj ti je začeti. Joško [je resan [prik-lonkao k Zvonárovoj Manki, šteroj so ešče z Goričkoga nosili belice, pšeno pa mele, bole kak Dolinsčice nosijo zdaj za cuker v Radgono, naj je samo dobro oženi. Ona je v devetíh farah z devetih mejašóv mela vsákovrstne travine i z teh, kda je sunce k ednadi šlo, takšo tekočino nakühala, ka je vsakomi hasnilo. Joški je tüdi dala z te pitvine dva glaška pa njemi je naročile, naj jihva v žepi ma ednoga v,ednom, drügoga v drügom, roki pa naj drži na glažkah i tak gleda z mosta dól v potok. Štere dekle obraz de vido v potoki, tista njemi je osnovana za ženo. Mogo je pa to delati, kda je že sunce zaha-jalo za goro. Joško je veselo gledao z mostnoga naslonila dol v potok. Ali da je vsikdar bole tmíče gračüvalo,
2.
NOVINE
1917 maja 20.‘
vsikdar je menje vido. Naj ne bi zaman hodo i čim hitrej ovarao toga zaželenoga obraza — pa pravimo od-kritosrčno, naj ne bi zaman vrgeo vü 4 krone za vrastvo ljübezni — prigno se je močno proti vodi z mosta. Ali mesto deklínskoga obraza je ovarao svojega v vodi. Poprimač mosta se je podro pod njim i on je spadno v dobro narašeni potok. Mrzla voda ga je hitro streznila, ne je več hodo gledat dek-linskoga obraza v vodo. Manki Zvona-rovoj je pa zato ovado svojo nesrečo. Ta ga je zdaj rataía, naj vekše kantice vrastva küpi, vsako za deset koron. Pri malih kanticah so se vsakojački vidili obrazi, ali samo tak mali kak' so kantice male bile, zato je nej mogo že v mraki ovarati obrazov. V Joški je zavrelo nato ponüdbo, ali mirio si je naturo. Navidez krotko prosi tiva dva vekšiva glažka vrastva. Kda jihva pa v žep vtekne, podrži Manki dve figi pod nos pa njoj pravi ,Baba sleparka, to maš plačo za kanti vrastva. Zasiüžila bi, kabi ti na hrbet vdaro tevi pesničnivi figi. Zdaj pa idem k žandarom, oni te že na red poberejo.*. Ztem je odišo. Zvonarovo Manko je pa voza streznila ne je več bajil delala i ž njimi zapletavala mladih ljüdi srca, živela je pošteno od dela svojih rok/.
Bojna.
Mesec Marijin pomali vösprevodimo. Prek sredine smo že stopili i mira še ne zadobili. Vüpanja ne zgübite. Kda so vuéeniki Jezusovi mislili, ka je vse prejšlo, ravno tedar je vse dobljeno. Kda je J?ožji Sin na križi düšo püsto, tedar so se rešile düše iz pekla trnaca i šle z njim v veselo nebo. Zastop-1jenja Gospodovoga osmino obhajamo. Ž njegove dike se spominjjamo, ki smo pred par tjedni jokali pri križi 1 grobi njegovom. Gospodove reči so, „ Vaša žalost se na radost obrné, * samo vüpajmo se, molimo i mimo trpimo. Nebe ešče nišče ne dol strelo, naš, dober Bog še žive i je k radi, da bi pomágao. Vüpanje, düšice! Poročila z bojišč so slédeča:
Francozko bojišče. Francozi i Angleži nove nemške postojanke z več kak milijon ljüdi napadajo. Nemci se žilavo držijo i sovražnika z protinapadi držijo nazaj. Ljüdstvo kaplje kre oba kraja kak trava v kositvi. — Baron Bichthofen, nemški letalski stotnik je dozdaj že 52 sovražnih leta! dolstrelo. Angleži so zdaj pét jézer funtov šteroga i drüge dare obečali tistomi letalci, šteri Richthofena premaga., — Fresnog mesto, štero so po tak krvavih zgübah dobili Angleži do rok, so znova zgübili.
Na drügih bojiščah .posebne spre-membe ne bilo.
Ali se sv. 0Čá spovedavajo?
Leta 1853. sem se na ladji proti Ameriki v pogovor vzeo — piše O. Weninger k nekirii metodistom. (misi-jonar).	>
Po kratkom pogavarjanji me pita: Vi gospod ste katoličanski dühovnik?
— Da, odgovorim.
— Ali vas smem nekaj pitali ?
—j Zakaj pa ne?
— Povejte mi, se Papa tüdi spove-davajo ?
— Se razmi, da tüdij odgovorim.
— Kaj ? tüdi Papa se spovedavajo ? — me ešče pita, ves začüden.
— .Gotovo, pravim." Kajti če se Papi ne bi trebelo spovedavati, se tüdi drti-gim ne bi. Ali so Papa ne tak človek kak mi drügi, nagojeni na greh? Kaj mislite, je Jezuš Kr. za Papo ustanovo di*ugo cerkev kak za one, šterim so oni glava in voditel?
— Pri kom pa opravlajo svojo spo-ved, pri samom Kristusi?
— Ne, odgovorim. Spovedavajo se pred dühovnikom.
— Toga sem ešče nikdar ne čüo.
— Dragi moj, njemi pravim nato, pitajte me ešče več kaj od Katoliške Cerkvi, ar je v njoj za gotovo ešče mnogo drugih lepih resnic šterih ste ne čüli. x
Rímsko Pitanje.
i Jezere let so meli, naslednicje Knis-tušovi, rimski papi svetsko ,jmanje i iadanje. Kard, kralj frankovski njim je dao to imanje. Stalo je pa to imanje iz mesto Rima pa iz okoli, ležečih pok-rajin. Malo deželico t veri to imanje. Leta 1870. sept. 20, so Talijani to deželico sv. oči vkraj vzeli i njemi po-nüdili mesto njé več miljon kron letnih dohodkov. Ali Yims|;i papi so to krivično roparstvo obsodili, talijanskó kraljevsko ,drüžino so, iz Materecerkvi izpbčili,) td toliko pomeni, ka nfe morejo k svetvam prihajati i ne sme je katoličanski dühovnik zakopati,) ponü-jenih penez so pa niednok ne vzeli. Poslali so tak robi na lastnom imanji, iz svojega grada noge nikdar vö ne denejo, dokeč se njim po krivicl odvzétd imanje ne povrué. Taljanska Vlada je toti obečala, ka se sloboščine sv. Očé ne de dotikala, To je ka ne de branila ravna-nja Materecerkvi. Ali to je samo prazno obetanje bilo, naj svoje ropanje more z nekšim na videz pravičnim odevalom zakriti. Ka je to samo prazno obetanje bilo, je razvidno iz tistoga grdoga pos-topanja, grajanja,, preganjapja, štero so rimski papi od talijanskih prosto-zidarov mogli v teh. letah prestati. Tei so napravli naime to roparst,vo. Cerkveno imanje so spokradndli, katekizem iz šol vövrgli, Matercerkev i njenoga gla-vara po svojih listah črnili kak li mogli pa ešče mrtvom teli IX. Pija so ne dali mirű, napadno!i so je naime, kda so je zakapali.
Pa če so v miri tak besneli, lehko si mislimo kak so divjali zdaj v boji proti sv. oči i od njih vćdjenoj
Matecerkvi. V Milani je neki prostozidar zveseljom pravo na prostozidarskom sho-di, ka je njim čas zdaj prišo,kajmorejo naime Matercerkev zapraviti,papéžtvo podreti. Vojoa naša Sreča je pa hitro poparila to njihovo veselje, zbojali so se tüdi zvestih angleških i francozkih kato!i-čancov, ka do proti njim delali, če rimskpmi oči mira ne dajo. Püstili so ga zato pri miri, ali dopišüvanje z ka-toličacskim svetom so njeni g li jako oteškočili, Vnogi britkih vür njemi spravili z grdim ogrizavanjom, ka proti njim i kre nas dela — pa on kak vseh oča vse ednako ljübi —, i nemškpga njer govoga poslanika Gerardá so z Rima stirali.
Kak so püšpekiceloga sveta obsodili tali-janske ropare, kda so porobili cerkveno papovo imanje, tak je obsodijo še dnesden. Celoga katoličapskoga sveta imanje je papova deželicá. Z dohodkov te so se misjjoni vzdržavali, se je širila vera kristušova. Oj keliko pomoči je dobo krščanski svet od svetoga oče. V ttirskih bojah, kda nam je domovitto kruti Türk püstošo, kda nas se, vse obsta-vilo, je sv. oča bio jedino tisti, ki nas je pomsgao z penezi, ka smo7 si. mogli vojsko nabrali i se sovražniki vstavljati. Dnes den je pa sam' siromak i poleg svojega imanja potrebüje milodare, iz šterih žive on i njegova Vlada cerkvena. V te namen se dava ,Petrov novčič“ ali ,Petrpv filer“ imenüvani dar.
Zdaj kda te, beáen boj divja i se pripravlja svet, za mir, se kjatoličanci močno potegüjejo povsod, naj se sv. oči vrneodvzeta deželicá. To je pravično postopanje, podpirajmo je z našim molitvami. •
Dom i svet — Giási,
Rusija. Ruska Vlada je izjavila, da nešče niednoga tüjega naroda podjar-miti. Zvün svojih dozdajšnjih dežel njej drügih ne trebe, Polskoj pa da svobodo. Maja prve dni šo delavci v Pétrogradi znova veliko reberijo nh-pravili i nešternoga Človeka ranili, še vmorili. To pa vse zato, kja so se na-volili boj a i šĆejo skorajšni mir. Zdaj je tak pomirijo, ka je vzepaejo med vlado. Dva ministra ta socialista.
Nemčija. Nemčija je izjávila, da ne žele povračila od sovražnikov, samo naj njoj neselbine i odvzete trgovske ladje nazaj dajo. Pa eden stopaj bliže k miri.
Švedsko. Socialisti, šteri se tü pos-vetüjejo, so dpkončali, ka ne do podpirah" spozosebnoga mirű, to je, ka bi , se edna vojsküvajoča se država pomirila z drügov. Oni ščejo haednok mir nav praviti pocelom sveti z tem, kase postavi Odbor svetovni, pri šterom se razvozlaj(i' vsa pitanja celoga sv,éta i z tem, ka se vojska v vsakoj državi mora pp? menjšáti. Pred par leti v Hagí na Nizozemskom državnoga mirovnoga kongressa določil se Ščejo držati vu vsem socialisti na. tom spraviščL Pa,če z toga vözaprejo rimskoga papo, , namestnika vladara mirű, kak so z hagskoga, bo morebit štalen mir ? Nikdar ne. 1
1917. maia 20.
NOVINE
3
Grčija. Novi ministerski predsednik je Kainimis. Kak. on, tak i vsi^,ovi ministri so eptentske . stranke,r to, je držijo z našimi sovražniki. — Potom, ka ije, grčkoga . kra)ja red, ruski car, zgübo svoj tron, se zača toga tüdi gibati. V Parizi sezišljGrki so določili, ka ,ga več ne spoznajo za. kralj¾,i ka Grčija mora J,jüdovlada postati. Naj,si reši svoj tron, brščast je zato pri volo zdaj, ka naših sovražnikov prijatelje ravuajo Grčijo. Pitanje je pa še, jeli njemi to postopanje reši tron ali nej?
6razilija, štera je apr. 28. izjavila, ka se ne de v boj metala," nameni močno podpirati Ameriko proti nam. To je delo novoga ministra za zvüneš-nje zhdeve, Pecaubaua, ki je zvoljén namesto prvejšega, šteri je zato mogo odstopiti, ka je nemškoga zleženja bio.
Med blažene je spisana od sv. Brla-iana zvana sestra Treza, štera je z sv. Trezov, karmelitankov živela v ednoj dobi i v ednom redi. O naj sprosi sveti samo vživanje iskajočemi pravoga düha zatajüvanja, ,
Določene cene, Cena sira iz kravjega mleka je od 3 k. do 7 k. 20 f,, iz ovČ-jega mleka pa od . 3 k. ,50 f. do 9 k. po kili j Kisiíaka kda iz kravjega mleka je 2 k. 50 f. i 3 k,, iz ovčjega pa od 3 k. 50. f. do 8 k. 60. Zm,očaja kila je od 7 k. 50 f. do 11 k.+40 ,f.
Mesto živeža žganici poniija naš poljedelski minister. Ki od što oralov (plügov) menjše imanje ma, dobi na plüg dva decija žganice,.ki-'pa od’100 oralov vekše imanje ma, dobi 4 décije, če šče. To dobrotivno¾t nam pa zato kaže, ka br-si pomenjkaaje v stroški z žganicov na do meš tali ^ Prémiiosti;vn omi ministri se pa ponüdbi toplo zahvaIimo, ali ne sprejmemo je. Düši i teli škod-1jiva čemérna pijače pomenjkauja ne de odpravila, nego povekšala, zato ka škodi zdravji vsikdar, zd^od pomenj-kanja zmučenomi teli pa podrejene bo škodila. Dosta raj bi do trpk dobili par ki! tiste pšenice i kukorice, štero so nam odrekvirirali i je prejšla po taznih skladiščah ali zgorela po miiriah. Če bi jo ,,prinas nehali, do časa ne bi prejšla, mi bi je več meli pa država tüdi. - To prosimo v bpdoče. Bojimo se nadale tüdi jetike. Te beteg pa, kak nam svedoči spis ministra z našega za notrnešnje zadeve, šteroga smo lani v Novinah razpravlali, jako raste ravno po žganici. Zato hvala na ponüdbi. Raj mo šo!ato jeli, to je zdravo, krep-1 čajoče, neškodljivo.
Smrtna nesreča. Gutman Marija je dala v Gerlincih stüdenec kopati. Naj ne bi v. njega spadnola, kda - ga je nekaj popravlala, se je držala za nekši leseni rud, šteroga je Vogrinćič Ferenc držao v roki, Dozdaj še ne znati, za ka zroka volo, té je ednok samo rud püsto i ženska je spadnola v stüdenec pa se v njem tak ranila, ka je vmrla od ran. • Telo so njoj zdaj znova z groba odkopali, naj je preglednejo, VogrinČíča pa pred sod postavili.
Korčič mele i brezračuna belic so vzeli financje pri Kučnici od „Dolinščic“ (Zalavskih Slovenk), kaj so v Radgono nesle za cuker. Ravenske ženske se zdaj dosta čednijo, če je to resan istina, kaj njim je neka Dalinščiea pravila: ka praj bogatice, štere so od natariuša mesto sirot mele dobile, to melo nosijo za cuker v Radgono, naj morejo čim več teja v sébe zlejati i čem bole ne-pošteno živeli. Nevemo je ta Dolinščica Ravenkam lagala ali morebit istino gučala ?
■ Dvestolet bo letos junija 6., ka je v Gori« kronao Maroti Frančišek. püš-pek iz Pizze Oüdodelno Marijino podobo iz svetogorske frančiškanske cerkve. L. 1539. s6l je. Dev. Marija prikazala pasteri« Ferligoj Oršiki i njej zapovedala, naj Ijüdstvo na toj gori njej na čast cerkev zida. Marijino vélenje je verno slovensko Ijüdstvo rade spunilo, Marija je pa z telikimi milostmi i čüdežnimi ozdravljenji obsipala obiskovalce svojega svetišča, ka se je gora, kje je cerkev zozidana, začala za „sveto goro* zvati, kak se še dnesden zové. Pred dvestof Ietna slovesnost je nezmerno sijajna bila i trpela osem dni. Letos bi se slovesnost/ ponovila, če zemljelačen Talijan ne bi porüšo svetogorske Marijin^ romarske cerkve. Podobo so dobri franciskani zato rešiti i pobegnoli ž njov v Ljübljaao. Med potjov se pa zgodila zlata krona doL. z glave. To naznanijo zdaj Ijubljanske tretjerednice z novov nadomestiti i tak nekšo malo stevesnost li , narediti ob priliki dvestoletnice kronanja. • t d^á,½,jk¾ív.	p
Po sühom v Jeružalem je tüdi mogoče pi*iti; Türkom se posrečilo pre-vrtati v Maloj Aziji Taurusko gorovje itak ma zdaj vednako zvezo Garigrad z Jeruzalemom. Vožnja de trpela 4-5 dni.
Ki prpel p0vaj0 z vün doma če potrebe, morajo to vladi naznaniti, pa to tüdi, če ga od 30 kil več majo pri hiši. • ,. .
Na letošnji pov pšenice, žita, sor-žice, ječmena, ovsa, prosa, . Kukorice, graha, leče i repice se ne sme zadav vzetizvün od vojnoga prehranilnoga drüštva (Hadi termény R. Társaság), da se dozdaj samo tomi drüštvi sme oddati Zrnje.
Oboso se v Panovcih Kukujca Mírko (Imre) 70 leten starec. Navolo se je življénja.iDa pa na drügom Sveti je večno živlenje i to je ne vsigdar blaženo. Med našimi slovenskimi brati evangeličanske vere se jako širi samo-mor. Dober Jezuš, okrepi je ti s svojov verov, ve se te £ödpravi te beteg od njih.
Klantivala se je več dni v Szom-bathelyi Zrínski Treza,1 23 Ietna sa-mica z Moštjanec. Redarstvo jo prijalo i na 10 dni zaprlo.
Krivec pri moriji bivšega našega tro-nonaslednika(¾akičLazar,šteri je 10 letno óstro vozo dobo, je v Pragi v noriš-nici vrmo. Še 17 let ne meo, kda je že na morijo mislo, v vozi je odnoro i zdaj je dokončao svoj žalosten žitek.
Kralj i kraljica sta pohodila Galicio i bila povsod toplo sprejetiva; Najlepši sprejem je napravilo mesto Krakov.
Pro8ilna procesijo de vodo na Telovo v Budapesti Knezoprimas, dr. Csernoch Janoš. Prosili do verniki mir.
Zbogom zvončeki. Jankovich minister bogóčastja je naznano cerkvenim ob-lastom, naj še cstale zvone predajo vojaškoj oblasti na vojne namene. Ostanejo samo tisti zvoni, šteri majo veliko starost ali umetnost. V našoj krajini eden sobočki pa sebeštjanski bi mogla ostati.
. Griko katoličanec v je ruska Vlada do-zdaj ne spoznala. Vsi so mogli pre-stopiti v krivoversko pravoslavnp vero. Nova ruska Vlada je to «krivico zdaj odpravila i dovolila, da smejo i grčko-katoličanci svojo vero držati ,v Rusiji. Grčkokatoličanci so pravi katoiičanci kak mi, samo. ka nemajo pri meši latinskoga,. nego starosloženski jezik i majo drüge obrede ali ceremoriije pa ostrojše pošte kak mi.
3552 bogosÍövćov so požVali v Nemčiji v vojuö slüžbo. Si lehko mislimo, kak so semenišča, sprazjena.
»Misijonsko zveze* so ustanóvili Lazaristi v Ljubljani. Že letos odprejo hišo, v šteroj do včili Slovenske dečke za misijonare, Iti', do |li poganom ali krivovernikom glasit pravo vero Kris-tusovo. Vsaki mali, da,i* iz> srca radi vzemejo v te namen, Ki pa pošle ^00 k., dobi za dar lepe podobo, < Žveliči-telovo. Te namen slüžjje tüdi večne meše. Vsaki den se slüžii v tisti namen edne sv. meša, kak što da. Lehko se plača za celo drüžinp, žive. kak i pokojne od 10 korop naprej.' Vse naj se ppšilja v Ljubljano, Trg Tabór 12. ^!ranjfko., .k o j :hi)
4000 francozkih dühovnikov more iti v strelne jarke od 35 do 50-let stari. Tak je Vlada dokončala. - Dozdaj jih je že 2000 spadnolo. Pa ne • bi molili ki ljübimo Jezusa^za dühovnike? Oj ne spozabite se z drüžbe Marijine sedmére radosti I V te namen je na-stavljena naj bodo Vnogi# sveti dühov-niki, ka te po njih Vnogi rešeni. I
Nova prednica Sobočke bdlnišhice je setra Medarda, štera je z Radgone premeščena sem. ’’ '
Povrnenje. Ppvrnola se je iz evan-ličanske vereizpovedi v kat. Matercerkev Kűčan Veroni ka v Soboti. Rojena je
tüdbto.	o . . J
Nova meša. Č. g. Püvar Mataj, be-nedíktinec, če nikaj vzmes ne pride, de Ž9 julija slüžo svojo prvo sv. mešo na Tišini.
Najdéno je v DoInjoj Lendavi lani v jesen i zdaj na Križovo proš,čenje i črensovskoj cerkvi’ nekaj malo penez. Ki jih je zgübo, naj se zglasi v našem vredništyi.
Šesfo vojno pesojilO se je razpisalo. Apoštolski. kralj je 12 milijon koron podpisao na našo vogrsko, Podpíšüvanje
4.
NOVINE
1917. maja 80»
trpi do 12. junija. Podpiše se lehko že 50 koron i više. Odstotkov (procen-tov) se plača 6 k. od što. Ki do maja 25. podpiše plača mesto 100 k. samo 96 k.	notri	; do	jun. 12. pa 96	k. 40 f.
Ki na	rate	šče	plačiivati	96	k. 80 f.
plača	notri	mesto 100 k.,	intereš de
se pa	računao	le od 100	k.	V boljše
mesto se ne more penez dnesdén položaj.
Na podpore M. Lista i Novin je G. sinička fara pri ofri vküpdala 128 k. 30 f. Dev. Marija naj povrne vsem darovnikom i njihovomi voditeli. — Vr.
Tak je prav. V Črensovcih na kri-žovo proščenje so se nešteri „dečki“ zebrali i šteli ponoviti stara navado proščenjsko, biti so se hapili v krčmi pri cerkvi Eden šmrklavec, šteri je lani ešče v šolo hodo, je ves krvavi pribežao vö. Kak to ovarajo nešterni .moški, zgrabijo za bote i spüstijo se po tih razbijačah. Ražčrknoli so tak zdaj, ka ednomi glasa več ne bilo. To je pač čedno delo bilo. Tak li naprej! Naj se najde vseh pár takših odličnih možov, ki zavrnéjo mladino. Dobri bi tüdi bilo v krčmo poglednoti kda zazvoni k božjoj slüžbi i vse vö spravili. Nato ešče prosimo dobre ino-že po nedelah i svetkih. Krčma je ne zato, ka bi ljüdi od božje slüžbe vkraj vračala, nego naj da pošteno jesti o piti kda je tomi čas.
Pozdrav posilajo: Laki Janoš, z V. Polane, Tišlarič Janoš od Sv. Martina domobr. 18. dpp. vsem Slovencom, törjanskim i črensovskim dühovnikom, veseli jihva božja i materna reč; Prkič Jožef, pešak 14 črínv. et. bati, dobro se čüti pri slovenskom čtenji; Gjörkős Janoš, domobr. topničar, vsem Slovencom; jako se veseli našemi pobožnomi čtenji; Rajner Mirko, paziteo zajetih; podpira naš tisk, zato ka ga jako veseli; Horvat Ivan, 19. strelec, z Trnja, črensovkim dühovnikom i farnikom, prosi molitve: za mir, spozna vesélje nad našim Čtenjom i njega veliki dü-ševni hasek, pošle i obeča podporo na njega; Lončar Števan, poddesetnik, z Noršinec, Debelak Jožef z Rakičana, Žitek Mikloš z Kroga, Mencigar Jožef z RopoČe, Krčmar Janoš z Kükeča, domobr. 18. dpp., starišam, bratom, sestram, vsem Slovencom, posebno pa slavnoj fari Martjanskoj i Sobočkoj; milo mislijo pesmi, pri šterih oni na-zoči biti ne morejo a spevlejo je pa sami v strelnih jarkah; prosijo goreče molitve domačih, ka obladajo sovraž-nika; Vukan Karol z Sobote, Kolmanko z Gradišča, Balaško z Rakičana, Maučeč Jožef z Bakovec, pešaki 83. pp. v jamo zakopani so dobili do rok Marijin List, šteromi so se preveč razveselili, zato ka so po njem pali čüli sladki materni guč; Godina Jožef, telefonist, vsem Slovencom in vsem slovenskim vojakom, pa vse oprosi, naj se zdrüžijo v mo-Jitvi pri Mariji kraljici mirű za bla-ženi mir. Benkič Anton, dombr. 31. dpp.; veseli ga slovensko čtenjé, komaj čaka na njé naznanja, ka so se Jtkrjovo viteško vojüvali proti sovražniki, več
mesecov je že ne v takšem ognji bio kak té den; Mlinarič Anton, poddeset-nik, vojni pek, vsem dühovnikem, bel-tinskoj fari, poznancam, rodbini; Bom-jan Ferenc, pešak 83 pp. rodbini, starišam, prosi dekle, naj molijo za mir, čtenje slovensko ga veseli i krepií Eolarič Štefan, pešak 20, dpp., .kda čte naše liste, se čüti, kak da bi med domačimi bio, spozna, ka so njim vo-jakom jako potrebno zato je šče podpirati; zroči se vsem nam v molitev; Kovač Štefan, topničar, proti lagojim pajdašom ga brani naše dobre čtenje; Horvat Pavel, domobr. z Bratonec, oči, materi, sestricam, brati, dühovni-kom beltinskim i vredniki Novin; prosi vse, naj" se molijo k5 Dev. Mariji za mir; Šabjan Jožef, dombr. 18. dpp. dobro čtenje njemi nevole polejša i vsikdar novo 1jübezen V njem bodi do domovine do miloga slovenskoga kraja, kje bi že tak rad Jezuša v svoje srce jemao Mukič Ludovik dombr. 14. dpp. svojim dühovnikom, vredniki; Novin, veseloj slovenskoj kraji ni, svojim domačini, rodbini, *botrini, sosedom, znancom, prijatlom, pajdašom, čtevcom. M. Lista i Novin pa vsem Slovencom; da . suz ga geno M. List ešč¾ častniki so ga radovoljno pos!üšati, kda njim ga je razlagao.	— -s.
Vogrinčič Janoš, pešík 64 pp. z Van-čavesi, celomi slovenšKomi narodi; veselo prebira z kranici, naše slovensko čtenje.
Slovo vzemeje: Dravec Jožef z Iva-nec, Pucko Ferenc f z Bogojine, Kosi Štefan in r Jug Ludovik z Razkriža, domobranČi 20. dpp; od starišóv, iu se njim zahvalijo za veiiko skrb, z šterov so je odgojili, ka so si neednok od svojih vüst odtrgali i njim dali, naj je kak mlade cepike sebi na hasek odredijo. Srce Jezusov81 naj njim pop-lača to 1jübezen stoteí¾krat, nadale od prijatlov i poznancov; vse prosijo, naj molijo za nje, ka postanejo stanovitni v veri i sovražnika premagajo.
Migrena i glavobol m lehko prežene z Fellerovim „Elza—fluidom*. Z'tem se namoči čelo i sencé i se püsti poslali izhlapeti, ka ma za posledico dober počütek. Dobro je tüdi ž njim vribano sence z sühov capov obvezati, komi to dobro dene. 12 kantic poštnine prosto poslje za 7 k. 32 f. lekarnar E. F. Feller, Stubica, Centrala 146 Horv.
Pošta.
P 14. Pozvedite z domi, jaz nemam nikaj zapisano.
G. 1. M. érnci. Hvala, dobljene.
Maríinec Št, Sákovci. Ravnotak.
Eaščan Števana domači Mala-Polana. Zadnjo njegovo dopisnieo (karte) mi pošlite sem.
Fujs M. Proseckaves. Penezi prišli. Bog dati.
Magdič Štev. žena Hotiza. Daj mi na glas, t šteromi pelki (regementi) je mož všasi v začetki bio vdeljen.
Brezpogojno varnost
pred ponaredbami imajo vsi prijatelje Feller-ovoga fluida iz/ rastlinskíh esenc z znamkov ,Élza fluid". To naj bo povedano samo v ob-rambo pred menjvreánimi ponaredbami, što še ne pozna „E!za-fiuida“, naj povpraša zdrav-nika, kak zanesljivo učiaküje
proti kašlji in prsnim boieeinam
kak Teda za grgranje in vribalno sredstvo, cene: 12 malih ali 6 dvojaalih ali 2 špeei,atlui steklenici staneta prosto poštaine samo 7 k. 32 f., 48 malih ali 24 dvojnatih ali 8 6pe-eijalnih steklenie poštnine prosto, 22 k. 72 f. pravo edino pri lekarni E.,V. Feller Stn-blea eemtrala br. 146 (Pfrvatska.)
Fellerove želodec krepčüjoče, edvajalne rabar-bara krogljice z znaaeko „E4sa-krogíjice“ (6 š½t-1jic poštaine prosto 5 kron 57 fU.) so prave le z zaamko „Elsa krogljice*.
Císta boža na lici
i na rokah, kaj pri vno-gih ljüdeh občüdüjemo, da dvoje prednost svojim lasinikem. Najobpnim za celo.telo. je potrebno, naj koža z dreva bo, zato ka samo tak se möremo skoz njé prav zračibL Obdrügim je pa to tüdi potrebno, naj našim bližnjim z nezdravov kežovmtžnje ne napravi meo. Neáistakoža, brlizge pflščajci, šplinte, lise, mozolčki, bradajiee ope-kline itd. pa večkrat to zrok¾ejo, kaj je pa tüdi Škodljive za dihanje keže izáto tüdinezdravo. Vnogo jezér moŠkov i žeasek rábi pri zdrav-ljenji i čuvanji svoje kože Fellerove „Elsa“ pomado za bramba lica i kože, Štere eena je fr kor. za poštnino in zavi-janje 2 k. SO f. več. To-vrást?o ne ikedi, kak vnogo reči za lepšanje kože ponüjani¼. Odstráni betega kožne, obráni od peöeline snnca, šplint, odprávipüščajce,spokatine itd. Na mesto grizečih i večkrat škodljivih žajf rabimo Fellerevo lilijsko žajfo, ali pa Fellerovo boraz-žajfo i prah' za mujvanje, (borai prašek) 1 koron.
Viasjé močno rastéjo
po Fellerovoj „Elsa“ Tannochina-pomadi za vlasé. Lonček3k. mošnejše kakovostá II ČL 4 k, 50 f; za zavijanje in poštnino 8 k. 30 f. več. Krepi kožo na glévi, zabrani pišlivest i(rano osereloat, pomore k zrási močnib, zdravih vlási. Nema škodljivih snovi v sebi zato má pred škedljivni pomadaniprednostposebno pred tistimi, štere penüjajo nevuöeni lekaraiitva. Za mustačejenajbolša Fellerova mastza 1 k. Na-ročitvepošlinzonepesredne na FeUer F. Eugen lekarnika, Stubica Oenirale Ir.l4S. (¾agr. žup.)
Ngooe*nMí me VSmpliMr u nm|H)rjof KčoflvncroöOe groirsevjtštjdmt S**nlbetiie¾yeo.