Poaamexna številka 1 K,
Neodvisno glasilo javnega mnenja
Izhaja vsak pondeljek
Izdaja in urejuje: Milan Plut.
Uredništvo in upr&vništvo: Cesta na Rožnik št. 9, tel. 543.
3. št.
V Ljubljani, dne 25. aprila 1921.
Leto I.
Kajvečji škodljivec slovenskega naroda, sramota bele Ljubljane, glavni krivec vojne, največji bankokrad in koruptnež, krivec sedanjega stanja Ljubljane
je klerikalec.
Kdor njega voli, je izdajalec Ljubljane. „Avtonomija" je firma za Žušteršičevo gospodarstvo.
Narodni socijalci so vredni pajdaši klerikalne zalege. Njihova korupcija smrdi do neba. Ta „čista" strznka se je oblatila že pri svojem postanku. Najprej je živela is blagajn naprednjakov, sedaj iz porabljenega tujega in begunskega denarja. Ogrin In Pesek sta znamenji klerikalno-narodnosocijalnega bankokradstva in korupcija.
Glavnim sovražnikom bete Ljubljane smemo očitati nepoštenost. Tega očitka oni nimajo proti dosedanji občinski upravi.
Mi gremo v volilni boj za samoupravo velike Ljubljane, za poštenost politično in gospodarsko, za veliko napredno in demokratsko Jugoslavijo.
Krogliico v prvo skati jo!
Kdor ostane doma, podpira bankokrade in korupcijo i
Kdor hoče na magistratu poštene in dobre gospodarje,
bo voliS demokrate.
Nečuveno lahkomiselno gospodarstvo s tujim zaupanim denarjem.
VLOGE SREDNJEGA STANU IN BEGUNCEV PORABLJENE ZA LASTNE TRGOVSKE IN POLITIČNE SPEKULACIJE.
GLAVNI KRIVEC — TAJI!
•'t—v., v	rt. ...••■	. ..    nj»c-
PODATKI IZ REVIZIJSKEGA POROČILA.
BANKA, — POMAGA/!
Vsled odloka deželne kot trgovsko sodnije z dne 1. marca 1921, Firm. 860, zadr. VI 675/8 je izvršil revizor obvezno revizijo «Jugoslovanskega kreditnega zavoda» in njenih dveh podružnic v Murski Soboti in Dolenji Lendavi. Ta posel je opravil v Ljubljani v dneli 29., 30. in 31. marca, 1. in 2. aprila; v Murski Soboti dne 5. in 6. aprila; v Dol. Lendavi 7. in 8. aprila 1921. Revizijsko poročilo obsega 23 s strojem tesno popisanih strani in je jako objektivno in strokovno sestavljeno. Njegova uradita številka na deželni kot trgovski sodniji v Ljubljani je R. zadr. VI. 175/13.
Iz poročila je posneti nebroj slučajev, da so se krediti dovoljevali brez kritja, ali le z nezadostnim kritjem: cela vrsta težkih neodgovornih lahkomiselnosti, pomanjkljive vknjižbe, napačne vknjižbo, nedopustni posli, pasiva zabeležena med aktivi; razpolaganje z denarjem brez seje, ali za veliko večje vsote, nego dovoljeno; ve-rižniški posli s čevlji, jajci, tobakom, tujo valuto; finansiranje pasivnih podjetij, zastavljanje premoženja raznim upnikom in slične mahinacije in manipulacije. Cela vrsta pregreškov proti zadružnemu zakonu. Cela vrsta dokumentov manjka. Kredit nečlanom itd. itd. Revizijsko poročilo n. pr. pravi na strani 5.: «Ugotovil sem, da so deležni najvišjih kreditov ravno nekateri člani načelstva, kateri krediti m niso zavarovani na način, kot ga mora narekovati previdnost pri oskrbovanju zadrugi zaupanih novcev.»
Ljubljanska centrala zavoda je dala n. pr. sledeča posojila: Pesku za tiskarno in stroje do 31. marca 1921. dva mdjona 136.703 K 39 vin. Stroje je zastavil do fakturne vrednosti! (2e v tej zastavi je zlouporaba, ker se dajo stroji zastaviti kvečjemu do polovice vrednosti). — Trgovska firma v Zagrebu je dobila na menico brez poroštva in kritja za novo leto 174.800 K. član nadzorstva je brez varstva in sejnega sklepa dobil 101.050 K. O premoženju garantov ni podatkov! Dru<
dolžnik je brez sejnega sklepa in poroštva dobil 57.134 K. Zopet drug brez garantov 61.225 K 20 vin.; brez vsake formalnosti in kritja zopet drug 105.236 K 80 vin.
Brez navedbe pogojev, brez zahtevane varnosti, je dobil član načelstva 223.359 K; ta znesek je krit le z dvomljivo menico 6000 K, za ves ogromni ostanek pa pravi revizijsko poročilo: «Listin za presežek meničnega kritja in izkazov o izvršenem zemljiškoknjižnem zavarovanju nima zadruga.» Brez poroštva in sejnega sklepa je izplačanih dolžniku 261.570 K,
—	to je že drugo posojilo isti osebi,
—	in rev. poročilo pravi: «Ugotovljeno je, da dolžnikove razmere ne nudijo zadostne varnosti za posojili 223.359 kron in 261.570 K!» «Zvezna tiskarna», ki je v likvidaciji, (likvidator je Pesek), je z napisom «Založba Zvezne tiskarne» proti zastavi knjig dobila 104.838 K 60 vin. Revizija: «Pokritje, kot menica, zadolžnica, podpis prejema valute, podpis garantov in dokazi o izvršeni zastavi se pogrešajo.» član načelstva dobi 177.850 K, varnost nezadostna. Narodnosocijalna stranka je v sejah 9. junija, 5. novembra, I5.de-cembra dobila kredit 380.000 K, do dneva revizije izplačan v znesku 340.480 K 40 vin. «Za izterljivost jamči s svojimi podpisi 15 društvenih funkcijonarjev, ki so po poklicu javni in zasebni nameščenci, brez omembe vrednega imetja. Ni težko, dvomiti o izterljivosti kredita.» Brez poroštva posojilo 38.606 K 53 vin. «Stanovanjska akcija» za olepšavo Peskove hišo je dobila izplačano posojilo 295.301 K 52 vin. «Višina dovoljenega kredita se je zamolčala, podatki o morebiti zahtevani varnosti kredita neznane visokosti se pogrešajo.» — Kakor doslej navedeni slučaji, tako je pri izplačevanju posojil 132.720 K 19 vin., 128.589 K 60 vin., 147,553 K itd. Pri štev. 115/176 je izposojen znesek 17.197 K 60 vin., pri katerem je ime dolžnika izmišljeno. Znesek 20.000 K ;je vržen ven za potne stroške. Za «Ju-
,\
goslavijo» je dobil narodnosocijahii nost je pa prvi pogoj za javno upravo, steber in kandidat dovoljen kredit Ogrin in Pesek se nam priporočata 200.00 K, proti zastavi založbe, Zvez- brez nje. Slabo znamenje za novo vene tiskarne in dohodkov lista. Brez liko Ljubljano. Volitp .jutri, kogar ho-dovoljenja je prekoračil ta kredit in čete, če he demokratov, pa komuniste si vzel vsega skupaj en milijon 92.185 ali socijaldemokrate, kdor voli Ogrina kron 28 vin., za premogovnik v Kiju- in Peska, SLS. in NSS., voli najne-čarevcih si je dovolil 300.000 K, po- sramnejšo korupcijo in podpira tak-višal na 600.000 K in vzel 507.368 K šno postopanje, kakor sta ga uvedla 85 vin^ Brez zavarovanja je nek drug Ogrin pri demobilizaciji in Pesek v dolžnik dobil 67.014 K. V Murski So- svojem zavodu, oba pa v svojih hoti brez poroštva 200.000 K. Nekemu strankah.
Z gospodarsko stranjo Peskove afere se bo pa bavilo sodišče in državno
Ž. ftrez kritja 76.000 K, za plačilo papirja, ki služi v kritje druge terjatve.
Takšnih pogreškov je cela vrsta, in- pravdništvo. vesticije brez kritja, — poročilo koncem dolgega naštevanja pravi, da je v splošnem pri podružnicah poslovanje
bolj v redu, pri centrali pa da ni raz-	,	„ , ,	„ ,
položljivih denarnih sredstev, nad 90	*	zbor «Bratstva» Založila
____	„m,-	«Zvezna tiskarna» v likvidaciji).
}(imna Jte Se Se.
Stoji, stoji Ljubljanca,
Ljubljanca skumrana, v njej je pa ena banka, oj banka spufana.
Pešk, Vencajz, Kocmur, Ogrin nas dvigajo iz razvalin.
Vsak svojo ima stranko, vsak ima svojo banko.
Ogrinova lepo stoji,
Kocmurjevi še sile ni,
Vencajz ima svojo v Moskvi, Pešk na; poševni ploskvi.
Oj srečna Jugoslavija, ki v njej cvete korupcija, povsod gre njena slava,
«Ta plava je ta prava».
Klerikalci in uradništvo.
odstotkov hranilnih vlog in izposojil zadruge so investirana za nedogleden čas, celotna izterljivost danih kreditov dokaj dvomljiva, zadruga nedostatkov v zakonitem roku ne bo mogla odpravit, zato odstopa revizor to poročilo sodniji!
Poročilo je bilo na sodniji vloženo 21. aprila 1921. Zato tudi ni bilo prej nikomur mogoče vedeti za njegovo vsebino. S tem je dan odgovor na včerajšnje Peskovo vprašanje na shodu v Mestnem domu, zakaj se ni še porej objavilo, kaj ta mož vse zna.
Stvar pa še ni končana. Pesek je civilno in kazensko odgovoren za svoje lahkomiselno in nepravilno gospodarstvo z denarjem, zaupanim njegovi zadrugi. On sam ima nekaj premoženja, toda vse to je zastavljeno. Od «Slovenske banke» si je izposodil pred nekaj dnevi dva milijona kron, tudi drugim denarnim zavodom dolguje, financiranje visokopasivnega lista, vo- Splošno je znano, da se naši klerikalci line borbe, plakatov itd. požira vsote! odlikujejo po svoji neizmerni korupciji in Tudi je izgubil v zadnjem času okrog partizanstvu. Ako se gre za njih stran-1 milijon vlog. Stanje tega politič- ko, store vse, naj bo pametno ali ne-nega hazarderja je obupno, škoda, ki umno, dovoljeno ali prepovedano, mo-preti zlasti manjšim vlagateljem, goče ali nemogoče. Imenujejo za uradni-ogromna, deloma vsled verjetnih ne- ke osebe, ki jedva znajo podpisati svoje izogibnih izgub, deloma vsled moralne ime, na mesta, kjer je potrebna povsem škode našemu narodnemu gospodar- druga in strokovna izobrazba. Mojstri so stvu. Vkljub temu je še zadnji hip pri- zlasti v izkoriščanju splošnih težkoč, čel brkljati po Celju in Mariboru in najsi bo to v tem ali onem pogledu, tudi vabiti lahkoverneže, naj mu za- Poglejmo si predvsem vse oddelke za upajo prihranke, češ, to bo za gospo- socijalna vprašanja širom naše države, darsko osamosvojitev narodnih soci- posebno pa invalidske, jalcev!	y ministrstvu za socijalno politiko sa-
Mož se drzne trditi, da je vse to laž. mem že najdemo kot direktorja prejšnje-To trdi vkljub temu, da ima revizor- ga urednika «Slovenca», dr. Ježa. Ako jevo poročilo sam v rokah!	imajo Slovenci to srečo, da smejo tudi
Kakšne so politične posledice neču- v tenj oddelku delati, morajo seveda po-venega razkritja? NSS. že pričenjajo kazati posebno politično legitimacijo. Zagovoriti:	Drugo je stranka, drugo je t0 Pa vlada v tem oddelku tudi «vzoren»
moč. Tako? Vsak stranka je odgovor- red in točnost. Vsak dan se ponavljajo na za svoje voditelje, samo NSS ne za slučaji, da se pošilja stranke po celem Peska? Dasiravno jej le no izdaja vse Beogradu od Poncija do Pilata, ne da bi pjgkate in liste in dnevnik, ustanavlja prosilec kaj dosegel. Prosilec pride k njene gospodarske zavode in kandidi- večjemu v tem oddelku do prepričanja, ra ž njimi! Sploh so tam	eden druze-	,la	jim ta oddelek	ali noče, ali pa sploh
ga vredni. Kdo so razni	Juvani, Ko-	ne	zna pomagati.	To izziva «blamažu i
zinci itd., to Ljubljana ve. Vsa svoja samog ministarstva», kakor se je o pri-mesta so dobili po protekciji, vedno liki neki uradnik tega oddelka izrazil, so živeli od drugih. Sedaj hočejo živeti ra baš v današnji dolu je invalidsko od mesta. Pesek je že povedal včeraj vprašanje eno najvažnejših za celo dr-v Mestnem domu, da bi se milijoni	žav° m človeško	družbo vobče. Koliko
Mestne hranilnice morali	porazdeliti	sp	Je v tem ožini	storilo dobrega in ko-
za podpore. Ogrin je tudi dober upra- Ustnega v drugih državah! vitplj, bil bi podjetnemu mestnemu Ali je mogoče našim klerikalcem na očetu Pesku prav prijeten družabnik tem ležeče, da vzbujajo s tem ravnanjem v občinskem svetu, Juvan bi mu pa splošno nezadovoljnost? To bi vendar pisal članke v «Jugoslavijo». Kleri- značilo umetno gojiti boljševizem! Od kalci in narodni socijalisti pravijo, da klerikalizma pa do boljševizma je samo so proletarci, druge napadajo z banko- en korak, o tem pričajo dogodki današ-krati. Drznim bankokratom samo en njih dni.
odgovor:	Kakor dolgo je napredna Tudi pri nas v Ljubljani je načelnik
večina gospodarila v Ljubljani, nikdar invalidskega oddelka klerikalec dr. Bre-se ji ni mogla očitati nepoštenost. Vso celj. On nikoli poprej ni bil državni u-drugo, samo nepoštenost ne! Pošto- radnik, sedaj pa naenkrat zavzema tako
odlično in odgovorno mesto državnega uradnika. Ta in slična imenovanja izglodajo ravno tako kakor da bi Slovenci ne imeli že dovolj državnih uradnikov, zmožnih za taka mesta. Okrog sebe ima gardo samih somišljenikov, dočim vsakemu drugemu, pa makar invalidu-prosilcu, zmožnemu za tak posel, zaloputne vrata pred nosom. Pogoji za vstop v ta oddelek so: klerikalcem popolnoma udana hlapčevska duša, sovraštvo do bližnjega nasprotne politične stranke, dočim nesposobnost in budalost niso nikake ovire, glej slučaj gdč. Urške — sekretarice.
«Uradni list» in «Službene Novine» vedo povedati, da je celo v Vojvodini zapihala črna burja. V Novem Sadu je načelnik invalidskega oddelka tudi klerikalec dr. Hočevar. Kot «adut» mu je pri-deljen mož prav čudnega značaja — seveda tudi slovenski klerikalec, pa samo za toliko časa, dokler je «pagat» siguren.
Čudimo se bratom Srbom, da trpe te konfidente črne internacijonale v svoji sredini, ko jim mora vendar biti znano, da je poglavar dr. Korošec odpovedal naši ujedinjeni domovini in državi vso ljubezen, odkar se mu je prevrgel ministrski stolec.
Znani so nam nadalje slučaji, da pri podeljevanju raznih uradniških mest za «Vojaške» in «Invalidske dome» v Sloveniji invalidi-prosilci napredne struje sploh niso prišli v poštev, temveč so ta mesta bila oddana neinvalidom-klerikal-cem ali potuhnjencem in to celo brez uradnega razpisa.
Povsod torej najdemo naše klerikalce, najsi bodo zmožni ali ne. Ako bi slučajno Severni tečaj pripadal naši državi, bi kot «Axenschmierer» gotovo sedel tam kak klerikalec. Še stenice niso tako vsiljive.
«Politika» od 14. t. m. piše članek «Korošec in Madžari». Dopisnik se čudi, kako neki pride Korošec v Bačko, da tam ščiti Madžare? To je povsem enostavno. Naši klerikalci so zelo dobro organizirani in imajo širom države svoje konfidente.
Omenili smo samo invalidsko zadeve. Malokateri invalid-inteligent, ki ni klerikalec, je dobil kako ponižno mesto, toda ta podeljena mesta so taka, da prav malo odgovarjajo njegovi višji izobrazbi. V drugih slučajih so pa zopet podeljena mesta taka, da je vsaka eksistenca že a priori onemogočena.
Kdo je temu kriv? Mi naprednjaki sami, ker mirno vse to trpimo. Saj ima vsak klerikalec kakega naprednjaka za zaščitnika, kateri o svojem varovancu ne govori drugače kakor da je «fejst fant». Ravno njegov varovanec je «fejst fant», žalibože. Da pomaga svojemu «fejst fantu», žrtvuje celo svojega somišljenika. Edino tej nerazumljivi indo-lenci so pripisovati vsi uspehi klerikalcev. Uspehe pa imajo zares lepe, celo v dobi, ko so navidezno politično mrtvi kakor danes.
Če nam je res na blagostanju naroda in države kaj ležeče, se moramo strezniti in brezobzirno pomesti z vsemi «fejst fanti», ki so kakor mačka, ki spredaj liže, zadaj pa praska. Merodajne osebe pa pozivamo, da očistijo gnilobo in partizanstvo okrog invalidskih rezorjev.
Listek.
Nadrahov Cene.
Jutr ma mel u Iblan en velk špas, kokr ga nisma mel že deset let, ke sa ble ta zadne občinske vulitve. Takat sa rimsk pudrepenki za usaka cena hoti Iblana zauzet. Spravi sa na noge use, kar sa mogl. Upre gl sa nemškutarje in clu nune, dev ja nih zmaga bi gvišna. Pa sa se urezal, kokr zmiri. Iblančan srna se otresi useh sovraženku, nunam pa enkrat za useli teku ušesa navil, de se od takrat sploh ne upaja več na cesta. Klerikalci sa doživel taka pogareta, da dovh niša mogl h sap pridet.
Letaš mama velik veči izbira ket druga leta. Ponuja se nam okul 600 kandidatu. Mene je kr strah, če pumislem, kolk jeh bo prepadel in kva borna pol ž nim. Špetale mama že teku čist nabasane, u ubožn hiš pa tud ni več placa, deb use te reveže spravi pod streha. Scer se boja pa zatu pobrigal že ta nov občinsk očeti.
J(ove nerednosti iz Ogrinove stvarne demobilizacije.
Približno pred štirimi meseci je bilo pri nekem naredniku v artilerijski vojašnici zaplenjenih pet plaht za vozove. Eno tako plahto je pa dotični narednik že pred zaplembo prodal mehanikarju Florjančiču v Ljubljani za 3000 kron. Ostalih pet plaht je policija zaplenila in izročila stvarni demobilizaciji. Od zaplenjenih plaht so bile tri popolnoma jednake oni, ki jo je kupil Florjančič in tudi toliko vredne, to je 3000 kron ali skupaj 9000 kron. Dve sta bili tanjši, vredni po 2000 kron ali skupaj 4000 kron. Stvarna demobilizacija je pa pustila te plahte ceniti po tukajšnemu trgovcu Stupici, ki je cenil vseh pet plaht na 2800 kron. Kakor se pripoveduje, je za omenjeni znesek plahte kupil g. Ogrin. Vsled tega je bila država oškodovana za približno 10.000 kron, istotako tudi policijski organi, ki so dobili nagrado za zaplembo samo od 2800 kron. Policijska ovadba je ocenila zaplenjene plahte približno s 10.000 kronami. — V pisarni stvarne demobilizacije je tudi bilo na pisalnih mizah prvotno sedem topovskih modelov, izdelanih iz bakra. lianes se nahaja tam le še en kos. Vsi drugi so izginili in kakor bo uradništvu stvarne demobilizacije znano, so si prilastili te modele gospodje, ki so v stvarni demobilizaciji odločevali.
Ogrin in Korošec v Unionu.
Zopet, Muza, mi razjasni:
Kaj v Ljubljani se godi?
Kam Ljubljančan naš počasni s svojo «kugljico» hiti?
Al’ ne veš še, da volitve se nam približujejo?
Po cerkvah done molitve,
— farji obrekujejo!
Kar so si masti nabrali tekom petih vojnih let, bodo zdaj od sebe dali, da b’ bil njih občinski svet.
Ker pa zna se dogoditi, da bo prazen njihov sod, so začeli se potiti, bobnati ljudi na shod:
Spred Šenklavža, iz Poljan, Kremžar, Moškerc in Kalan, Kulovc, mežnar, tercijalka, «Novga časa» brumna bralka, in kar jih je spravil skup avstrofilski «Domoljub», v Unionu so se zbrali, da bi si korajže dali, k’ se obeta kisel čas zdaj za klerikalni kvas.
Poln je Union ljudi, ščurk po ščurku gomazi,
Zbrali so se proletarci.
Polak, Brejc in razni Jarci, Remec, Rueh in Gosar, Šušteršičev vnet sholar, kunštni dohtar Mohorič,
(to je gospodarski pr«, ki skrbi za svojo banko, da ne pade v kakšno zanko); da bo bolj slovesen dan, prišli so tud’ očka Jan, da zastopan bo Horjul, je Stanovnik sem prihrul.
Cern več kandidatu, tem bi srna sevede obrajtan vulivci, k se morja za nas pult. Učori sma mel kar tri ta velke shode, na ktereh sa nam razlagal, keku miselja Iblana preuredit, de bo rafala en mest, kokr ga nav pod božjem sonc. Jest sm ja glih prmahu iz Tibuleta, k sm od delč zamirku, de se pred Narodnem domam drenaja ledje. Ke sm pršou bliži, sm vidu, keku se pr useh vratah prerivaja in silja notr, kokr deb tam prata zaston talal. Uprašu sm, kva je, in sa mi puvedal, de maja demokratarji soj shod. Mislu sm tud jest jet mal not pugledat, paj biu prvelek dren in sem ja zatu useku pret Union, kamer sa vabil vulivce kerikalci. Zanimu sm se za ta zburvajne še tem bi, k sm slišu, dev ja guvurl tud pu hrvašk.
Ke sm stopu u dvurana, sa bli že usi zbran. Na odru sa sedel sam pulbiran mužakarji. Uprašu sm, za kva je tolk mežnarju na odre, pa sam proč pujasnel, de sa tu nihov občinsk kandidati in de se dela na tu, de se naprau iz Iblane ena sama velika mežnarija, u kter se bo ves blagostajne steku u faroužeh, od koder boja pol ishajale use dobrote. Mal
Med korarje je zagačen ljubi advokat Natlačen.
Marsikteri kandidat se želi že okrepčat.
Pirc po svojih čukljah gle la, če je ktera fejst, seveda,
Jeglič žejen je postal, v šank Orehka je poslal.
Vsi pa so težko čakali, kaj Korošc jim bodo djali,
K’ so pripesli koš korajže s svoje beograjske rajže.
Mir nastopi vsepovsod, oglasi se naš gospod:
Preljubi v Kristu, pozdravljam vas, zares je za vami že dolg bil mi čas, v Belgradu brezbožnem ni takšnih
ovčic,
in Pašič, oh Pašič hudoben je stric.
Mi smo želeli avtonomijo, pa nam na prste gledat želijo!
Ne dajo, ne dajo nam tiste svobode, ki smo je vajene svete posode, zato bomo figo pokazali jim, mi gremo hura naravnost v Rim!
Naša je vlada b’la prava ir. zvesta, temu v dokaz., jo Zaloška cesta; prej smo se klanjali: Maucta Herr Graf, zdaj grdi grozi nam kancelparagraf, v Mestnem smo domu za vero se bili, oni so nas pa z vodo polili!
Pri zadnjih volitvah smo mnogo zgubili,
pri plebiscitu se osramotili,
vsem se po vladi nam zdaj hudo kolca,
jaz tudi celo nimam svojega stolca.
Lampe, Šušteršič, Pegan,
bog jih živi, stare hiše, —
prišel tudi naš bo dan,
vsak za njimi solze briše.
Jaz pa pravim: Naš Ogrin, pravi je ljubljanski sin,
Komunalni naš program: kandidat Ogrin je sam, mesto belo on Ljubljanjo, v klerikalno vtakne banjo!
Ohranite si korajžo, z bogom, še za drugo rajžo!
Vzdigne se v dvorani šum, silno raste vsem pogum.
Rega, rega, kvak na kvak, zdaj govoril bo Šimrdk:
Jaz sem zastopnik narodni iz Žumberka doma, in kar volilcem govorim, mi vse gre iz srca.
Zdaj hudi časi prišli so, v deželi vlada Srb, zato se nasolila je v katolškem srcu, skrb.
Sem v parlamentu bil skloftan, k’ sem brusil jezik svoj, kristjani, vi maščujte me za mučeniški boj!
Ne bom vam dolgo govoril, hrvatski jaz sem sin, bog živi našo Eseles, vaš bo župan Ogrin!
Vzdigne se v dvorani šum, silno raste vsem pogum.
Ivdn Ogrin se odkašlja, od sebe takšne glase da:
Hm, ja.
Da ni naš položaj od rože, so še dejali foter Korošc.
J a.
Rekli so tudi da naš program,
čudn sm pugledu in tov neki udguvort, pa me je zmotu dohtar Korošec, kje med tem otvoru zburvajne. Narprej je predstavu zbranem vulivcam soje kandidate, pol je pa prebrav ena telegrama iz Bel-gagrada, u kter se poroča, de sa u Bel-mugrad strašen puparjen in preplašen, k sa dubl puručil, de bo stara Iblana u tork najbrž hin in devja pršli na puvršje klerikalci, ke delaja na tu, deb cela Ju-goslavja spravi pud Rim. Mislu sm si: Kva nas briga, če sa u Belgrad poparjen, sam de u Iblan nisma. Srbi nej se nkar ne bujeje za Iblančane, k zna ja z mežnarji bi obračunat, ket usi ta drug. Tud klerikalci sa se sami muzal, k sa slišal tista brzojauka. Dohtar Korošc je natu začeu razlagat klerikaln občinsk program. Puvedu je, dej žiulenskega uprašjna za negava stranka, de dubi Iblana u soje roke. Demukratarji sa še na zadn sej občinskega sveta najel en posojil od 20 meljonu, kjeh bo treba zdej du-bet u roke, če na bo šla klerikalna stranka čist u franže. Ublubu je, dev ustvaru iz Iblane ena čist- autonomna ud papeža udvisna občina, ktera boja pred usem sovraženkam branil srbsk momci. Usa
to sm jest, sm jest sam.
Pravijo, da sm ukradu banjo.
Ja.
Jest pa pravm in še rečem:
Ce bom jest sedaj župan, jest nikol ne bom zaspan, pridno nosil bom na banko pol za sebe, pol za stranko, vse bom delal socijalno, nič razpisal ofertalno, nov kanal in nove ceste, cerkve, farovže, mostove, vse postavim na pol nove, da zaslužil bo v svoj koš, mnog pošten katolški mož.
Delavci dobe fabrike, obrtnikom pa velike vsem zaslužke preskrbim, da za nas jih pridobim.
Vsak trgove visoke cene naj le višje še nažene, konsument zastonj na pol naj si kupi svoj fižol.
Bankam dal bom dividende, pol jih gre v cerkveni sklad, drugo dal bom vse za stranko, sam si pridržim nerad.
Proletarci, katolčani, ljubi vsi uradniki, vi trgovski someščani, dragi vsi obrtnild,
Impex, korar, denuncijanti,
Orli in vsi drugi fanti, moje srce je za vas, meni vsi oddajte glas!
Ja!
Vzdigne se v dvorani šum, silno raste vsem pogum.
Salezjanska muzika ta moment zaropota, kandidat Tobija Pezdir prosil je še, naj bi dali mir, tudi on še govort želi, drugim se pa že vsem mudi.
In zato so šli domov, vsi pogumni, brez strahov, ta pondeljek je ta prav’, jutri je torek, ta bo še bolj
plav.
jtfoskva.
«Jaz &em prt tistih, ki bodo talil», je Bartulovič Petriču djal. Komunistovski smo dom zapravli, zdaj bomo še v Ljubljani opravli. Tretja intemacjonala vkup, zdaj treba vzdignit ta velik hrup! Lemež menda nič več ne vleče, beseda mu nič prav gladko ne teče, sploh so njegove fantazije nas pripeljale v polomije.
Samo še občina lahko pomaga, mesto socijalizirajmo, morda kaj profitiramo!
V tem naj nas vodi stari zaje, Brejcov sorodnik, hudi Vencajz.
Kaj Tavčar, Triller in Ravnikar od teh nam ni noben na kvar, vsej mizeriji napravimo konec vsak purgar plačuj v komunistovski
lonec!
Predvsem pa vsak uradnik zdaj prav hitro glas nam svoj oddaj, pozneje se bo prišel že k nam učit, vsakemu damo 25 po r...
podjetja bo dau socijalizirat, udpravu gnar in deliv za dev otpustke. Kdor bo bi pridn delu, ta bo dubiu več udpustku in imou teku že na tem svet nebesa. Ce bo kter u zadreg mu boja že župenki in kaplani prskočil na pumoč. Pu cestah boja pustaulena kurita, iz ktereh boja lohka zajemal usi tist, k sa jeh spravi demukratarji ud kurit. Ves gespudarstvu bo vodu voditi negave listo, Ogrin, k je na tem pol pukazu naraunast neprecen-liva zmožnast. Soj govor je kunčou z besedam: kr je našeh, za nam!
Mislu sm, dev sledil velikansk plos kajne, paj blu use tih, kokr u cirkl. Najbrž se vulivcom ta klubasajne ni preveč dupadu, al sa se pa čist zamaknel. In res sa bli zamaknen. Za Kurošcam je stopu namreč na oder douh in suh mužić, k je neki jeclou in sm mogu zastopt sam tu, de sej javn zahvalu za meljone, k sa mu jeh klerikalci pusudil in jem sramežliv oblubu soja pumoč. Biu je to vuditel narodneh socijalistu Pesek, k je na konc še intoniru klerikalen-naroden-socjalistična himna «Marija k tebi, uboge reve», nakar sa se vsi navdušen razšli.
v avstrijsko vojno službo.» — Tega Pegana brani «Slovenec», tega Vehovca, sodno dokazanega denuncianta, branita «Slovenec» in «Novi čas» in SLS. ga kandidira pri občinskih volitvah sedaj prav tako kakor pred 1.1914. — Stranka Mestnem domu so narodni socijalisti svo-
denuncijantov!
£em pa huda prede!
Tam na vzhodu našga mesta bela Zaloška je cesta.
Nekdaj bila je rdeča, takrat, ko se kri kipeča je po cesti tej razlila, bele zide poškropila.
Takrat mladi Golouh
je izgubil svoj napuh,
mesto njega kakor svet Jur
nad zmaja koraka zdaj Kocmur.
Brejcu so hitro odpustili,
zdaj bomo demokrate lovilil
Tud’ Prepeluh ni več Antikrist
postal je ponižen avtonomist,
on žvižga na celo svojo stranko
ni mar mu za Kristanovo banko,
on si je že pomagal v sili,
ko je barantal z oblačili
Enotna je socijaldemokratska banka
na sedem struj se deli njihova stranka,
v vsaki struji je pa hudič
delavcev ni v nobeni nič!
Kristan je Fridrihov oskrbnik, Kocmur bi bil rad mestni svetnik.
Zapiski.
Volilni letaki.
«Nova pravda, «pravda stara», prva jara, druga jara: slabostojni siljo v mesto, z mlekom mesit mestno testo, kot učil je «Ekonom», ki zapravil je svoj dom.
«Pravda nova» še glasneje mestne grehe s prsti šteje, pisan svoj program hvalisa,
(dva prodala je iztisa!)
Nas svari pred špekulavci, vsemi drugmi prekupčavci.
«Pravda nova» prav nam pravi, le zato nič mar ji ni, da iz spekul-prekupčavskih polnih praznih kas živi.
Pesek pol je ekonoma,
Nesese ima pol milijona.
Korupcija
občinski program jtSS.
Kar so govorili enesesarji včeraj na shodu v Mestnem domu in dajali volilcem kot svoj občinski program, to spada pravzaprav v našo rubriko «Budalosti prošle*'a tedna». Ker je pa nazadnje stvar vendar resnejša, podajamo glavne misli iz Leskovega kandidatskega in program-nega govora:
1.) «Odpravi naj se užitninski davek».
Mož torej ne ve, da je ta davek odpravljen že pred meseci. Lep zmešan kandidat' 2.) «Uvede naj se četrti razred na
železnicah.» To naj stori seveda jubljan- Klerikalna morala. Iz disciplinarne slu občinski svet, in Pesek ter d ugi ob- ia780(j))0 proti.Peganu se vidi vsa pod-činski svetniki bodo Ljubljano lepo - logt in pokvarjenost naših klerikalcev; blamirali! S.) Štiri milijoni denarja naj	(.j dajejo v svojem glasilu «Sloven-
razdele. (Stranka NSS. bi denar gotovo cu^ y ga je j}rez 8ramu javno branilo nujno potrebovala!) 4.) Denar «Mestne jn zagovarjalo, temu človeku še potuho, hianilnice», (ki mora biti naložen, ker se yga jakost in propadlost te stranke pa «Mestna» ne sme pečati s spekulacijami), ge p0kaže, ako pogledamo za kulise v
77 ta donar 'laj se V' raz(le]i. I”e.d on.e’ njihov tabor — zdaj ob občinskih volit-ki so potrebni podpore Ljubljanskih vah Ker :0 p a izdal njihov lastni
davkoplačevalcev ne bodo mnogo po- pri8tag dr Adlešič, so Adlešiča prisilili, vpraševali ti gospodje, kar razdelimo si, da je moral odBtopiti kot kandidat za pa je! Te Peskove programne točke po- obeingki svet in ge _ umakniti. Postavili snemamo iz njegovega kandidatnega go- g0 za kandi(lata _ namestnika -vora v Mestnem domu. Njegovi pristaš. Peganovega koncipijenta, ki dela obsoje-so mu pritrjevali. Ni škoda če jun je že nemu denuncijantu in deklarirani mo-,( no 5. novembra 1.1. «posodil» raIKSni pr0palici. Kar je poštenih olemen-380 000 kron m jim dal svoj list, _ ki ima tov v klerikalni stranki, se s studom poldrug milijon deficita pokrit iz vlog obrača od 8tranke proč _ prav radi te_ «Jugoslov. kreditnega zavoda», potem je ga p0ge(,ja vodilnih krogov, ki so zašli razumljivo, da je kapital «Mestne hrami- nazaj y SusteršieijanstVo. niče» glavna skrb teh bankokradov! Na-
rodnosocijalna korupcija in brezvestnost Mestno hranilnico je napadel bodoči smrdi do neba. Ona je še večja, ko njiho- župan Pesek na narodnosocialnem shodu, va nevednost, a vendar še manjša, kot To samo na sebi ni več vredno, kakor njihova zlobnost in nesramnost: Oni si če pes na luno laja. Značilno pa je, da upajo korupcijo tajiti! In vendar je ko- Pesek napada zavod, za katerega jamči rupcija glavni občinski program špeku- vsa' Ljubljana. Pesku ni prav, da «Mest-lantske NSS!	na» vlaga denar drugod, ona bi ga po
_________________________________________ njegovem mnenju morala ali držati mrtvo v blagajnah, ali pa dati Peskovemu «Jugoslovanskemu kreditnemu zavodu». Tam je naložba pupilarno varna. Ko bo V latovščini «Jugoslavije». Duhoviti Pesek župan in narodni socialci večina avtor «Beležk» pravi, da imajo žumalisti na magistratu, bo ves denar «Mestne» svoje stranišče «Pondeljek». Zakaj pa spravljen pri Pesku. Glede pupilarne varne? Saj ga ima tudi on! Njegov ,Šmalc’ nosti pa so hoče poprej še sodnija na-ne spada drugam, kakor v tisto stranišče, tančno prepričati. Državni pravdnik se ki sicer ne nosi očitno dveh ničel, ara- že zanima za Peskovo banko in bo po-pak se nesramežljivo imenuje «Jugosla- vabil g. Peska, da se ugotovi, da so be-vija». (Poslužujemo se v zgorajšnjem gunski denarji pri njem tako dobro na-dobesedno izrazov narodnosocijalnega loženi, da bo sodnija odslej vse denarje glavnega glasila. Njegovemu «žurnalistu» pri njem naložila. V zameno za to se bo pa priznavamo olajševalno okolnost, da Pesek sam zastavil na sodniji, je pisal svoje izbruhe v jezi, ker je imel D ,	. x ,...	,	..
mačka in ker je tudi sicer izvedel nekaj n	hoče reš,tl ,JllblJa"Sk<;
neprijetnih resnic).	G- 1 esek 81 ne uPa priporočiti Ljubljani,
naj si uredi finance tako, kakor jih je Iz originala sodbe odvetniške zbornice on uredil pri svoji banki. Zato priporoča proti Peganu. (Odv. zb. 369, D 819). «Pe- davek na — tujce. Tujec, ki si upa v gan je kriv disciplinarnega pregreška Ljubljano, naj že na kolodvoru plača po-7'°Per ugled odvetniškega stanu, storjo- sebno vstopnino. V hotelih naj bodo po-nega s tem, da je leta 1915. sestavil žu- stelje še posebe kolekovane. Gostilničarji Panu Ivanu Vehovcu v Žužemberku nad bodo Pesku hvalo dolžni. Drugod se tuj-V8e nepošteno in odvetnika nevredno ski promet pospešuje, g. Pesek pa ga ovadbo na okrajno glavarstvo v Novem hoče ubiti. Bog nas obvari teh finanč-tPestu in kjer pod krinko patriotičnega nikov. mišljenja zahteva vpoklic notarja Carlija	______
jürodni socijalisti za vožnjo ljudi v živinskih vagonih. '
Na včerajšnjem volilnem shodu v
jo ljubezen do delavstva in siromašnega ljudstva najbolj odkrili s tem, da je njihov glavni govornik bankokrat Pesek postavil kot eno glavnih nalog bodočega občinskega sveta ljubljanskega boj za upeljavo živinskih vagonov za vožnjo ljudi. Pesek zahteva namreč, da naj se uvede na železnicah četrti razred, ki ga pri nas poznamo le pod imenom «živinski vagon». Zahteva narodnih socijalistov po uvedbi četrtega razreda na železnicah je tembolj umljiva, ako pomislimo, da se njihovi generali, zlasti pa predsednik NSS. g. Deržič -in pa g. bankir Pesek, vedno vozita v I. razredu. Odpravo I. in II. razreda narodni socijalisti niso zahtevali.
V jVlestnem domu in drugod.
Kaj si voli Juvan paša, ki se Pesku prav obnaša, al se joče al se smeje, ko pristaše svoje šteje?
Ali misli na kredit,
ki je v «plavi» škatlji skrit?
To si misli Juvan paša, ki se Pesku prav; obnaša:
Pol miljona smo dobili, v volitve ga zabili, bogve al bo tudi zdaj ž njega mize padlo kaj?
Med vrstami.
V	Mestnem’ dom’ smo shod imeli, tam pristaše svoje šteli,
res jih ni prav dosti bilo, ali nam ni za število, nam je le do brihtnih glav, teh pa ni med nami mav’.
Tam smo svoj program razvili in korupcijo pobili,	"
vničili smo liberalce, oglodali klerikalce, da svet javno ne izve s kom je v zvezi Nesese.
V	banko njih smo se podali, dva miljona tam pobrali,
jih v kreditni zavod nesli, kjer so se že stebri tresli, samo zdi se, da zaman bil je ta denar nam dan.
To bli dolžni smo storiti, ker smo tam bli na koriti, ker smo iz korita žrli, treba da smo ga podprli, zdaj korito prazno je, oj uboga Nesese!
Pet miljonov deficita se pa sveti iz korita, z vseh strani groze dolgovi!
Plašni Nesese sinovi, kam naj se zatečemo, da se ne opečemo?
Zdaj v volilni boj hitimo, da župana pridobimo, kadar mesto to bo naše skuhamo si sladke kaše samo če bo z nami čas, ki bo delal še za nas.
Pesek, Vertschnig, Tavčar, Rupnik, Babnik, Zorko, Jug obupnik,
Sadar, Ambrožič, Urbančič,
Malgaj, Tomažič, Zupančič,
Šalekar, Mencin, Čebin,
Sever, Verbič in Fakin, to so naši kandidati, ki bi hteli v magistrati svojo delavnost razviti, fonde stranki pridobiti.
Mestna pa hranilnica,
Prata zlo diši jim ta!
Dokler sodnija resničnih vesti s svojo sodbo no potrdi, bomo korupcijo svojo tajili, vsako sredstvo je dobro v sili.
Svet je hujš’, ko neveren Tomaž, Peska naj reši predrzna laž!
In res izdali so plakat, na njem se da tolažba brat:
«Naklepe grde snujejo, pfuj, Peska obrekujejo.» —
A ta manever v prah bo strt, ko Peskov «Zavod» bo ž njim vred
zaprt.
•
Kdor ne veruje zgodbi tej, v sodni akt «Z VI. 175/13» poglej.
Razno.
Na ogled nismo poslali «Pon-deljka» nikomur, ker smo hoteli pač omejiti vse upravno poslovanje le na prodajo posameznih številk. Ker se pa javlja vedno več naročnikov, posebno iz krajev v katerih se posamezne številke ne prodajajo, smo sklenili pošiljati list tudi naročnikom in bo znašala naročnina: celoletno 12 dinarjev (48 kron), polletno 6 dinarjev (24 kron) in četrtletno 3 dinarje (12 kron). Prve in druge številke ne moremo nikomur poslati, ker sta obe številki razprodani.
Uprava «Pondeljka».
* Globokoumnost «Slovenčevih» avtonomistov bo ostala lepo zapisana v ljubljanski kroniki. Vedno so se oni najbolj pritoževali čez blato po ljubljanskih ulicah, ker so pozabili, da je klerikalni deželni odbor preprečil tla-karino, s katero bi se že pred vojno dalo mestnim ulicam res lepo lice. Ta navdušenost za lepo zunanjost _ Ljubljane je bila torej že od nekdaj sumljiva. Sedaj je pa «Slovenec» svoje pravo lice pokazal in pravi, da je strganje blata oslarija in bi se lahko opustilo. Res smo radovedni, kako bode g. Ogrin ta nujni predlog v novem občinskem svetu utemeljeval.
Fašisti v jugoslovanski uniformi. Tržaška fašistovska «Assicurazioni Generali», ki se skriva pri nas pod lepim domačim imenom «Sava», je v Trstu temeljito pomedla v svojih uradih z vsem, kar ni fašistovsko. V starih časih, ko družba še ni bila tako izrazito hali-jansko-nacionalna, je imela za svojega zdravnika Slovenca dr. Pertota in po njegovi smrti je dobil to mesto njegov sin, tudi zdravnik. Ko je postala družba čisto fašistovska, je dr. Pertota odslovila, češ, da ne rabi zdravnika, ampak kmalu po odslovitvi dr. Pertota je nastavila — fašista. Pri tej družbi torej niti eden naš človek ne sme biti nameščen, pri njej je mesta samo za fašiste in ta družba se nam vsiljuje, skrita pod imenom «Sava» in misli, da nas bo premotila in še dalje neovirano z našimi milijoni vzdrževala tržaški fašizem! Ali se bodo njeni načrti uresničili? Ali smo Jugoslovani res samo zato na svetu, da redimo Italijane?
Dostojnost volilne borbe. NSS si lasti
zasluge za dostojnost sedanje volilne borbe, ker je ta stranka izdala parolo za dostojen volilni boj. Od te dostojnosti je NSS seveda izvzela svoje, Peskovo in beležkarjevo glasilo, ki je ves teden volilne borbe operiralo s stranišči, kahlja-mi in javnem opravljanju potreb.
Zlati vek. Pokrajinska vlada za Slovenijo je izdala naredbo podrejenim organom, da nastopajo z vso strogostjo proti elementom, ki poskušajo z besedami in delom hujskati proti posto-ječemu stanju. Ta naloga je poverjena v Ljubljani slavni policiji. Kakor čujemo je s posebno nardbo policijskega ravnateljstva v Ljubljani poverjena ta naloga sledečim osebam:	1.) gospodu
«podpolkovniku» Ghersinichu, ki sicer ne zna slovensko, pa mu zato ta posel opravljata revirna nadzornika Dobrov-šek in Finžger, ki prevajata vse slovenske akte v nemščino, gospod podpolkovnik rešuje te akte v nemščini, a gospoda
rovimn. „nd^nrnika iih zonot. rtro-trn iof..
Zlatorog
Kdor ne veruje, naj se prepriča, da je
„Zl.ATOBOGr-MII.0“
po svoji kakovosti izdatno in v pralni zmožnosti nedosegljivo.
Glavno zastopstvo prvo mariborshe tovarne mila, prej L Bros v Mariboru, zü Kranjsko;
R». Bunc in drug, lij ubijana, Gosposvetska c. 7
Zlatorog
v slovenäßino. 2.) Gospod Johann Topli-cker, bo s svojimi policijskimi psi iskal zarotnike, kot svoje slavne dni. 3.) Pomagal bo revirni nadzornik Dobrovšek, ki jo na kolenih prosil Skubla, da ga vzame seboj v Avstrijo, ker ne moro služiti pod ušivimi srbskimi šajkačami. 4.) Lovil bo protidržavne elemente revirni nadzornik Finžger, ki je za časa prevrata trgal slovenskim stražnikom raz kape jugoslovanske kokarde in de-nunciral slovenske stražnike, ki so pozdravljali slovensko... To so čuvarji jugoslovanske ideje v Ljubljani, to so branitelji našega narodnega in državnega edinstva------Mankata samo še Kü-
nigl, Skubl in njih drugovi... potem pa nam pride zlati vek...
Zveza bankokradov.
Klerikalci imajo Ogrina, ki je sebe in druge osebno obogatil iz zalog stvarne demobilizacije. Ogrinova banka je «Gospodarska banka», znana po svojih velekapitalističnih spekulacijah. Ogrin je pravi kandidat za tiste klerikalce, ki imajo na svojih kandidatskih listah defravdante, kakor n. pr. Korbarje, Vehovce in slične. Ce «Slovenec» brani Pegana, kako ne bi priporočal Ogrina?
Narodni socijalisti imajo polna usta narodnosti in socijalizma. V resnici? Izposodili so si ogromne zneske v Poskovi banki. Ta vloženi denar je izgubljen. «Jugoslavija», Peskovo narodno socijalno glasilo, je vzela brez odobrenja nad en milijon kron vloženega denarja in ga zapravila. List je pasiven. To je njihovo narodno in socijalno delo! Na drugem mestu prinašamo kaj več o tem nečuvenom škandalu. Korupcija smrdi! Pesek je drzno tajil, dasiravno se lahko o tem na sodniji vsakdo prepriča! Sedaj imajo na programu «Mestno hranilnico». Ce je v njej bilo gospodarstvo še tako nerodno, vendar je bilo vedno pošteno. To ni nič za klerikalce in narodne socijaliste, oni bi radi občinski denar «socijalizirali», da se pri tem
obogate in da pomagajo nekaterim pripravimo denar, da bomo polnili svojim falitnim podjetjem.	žepe spekulantom in z občinskim imet-
Komu pomagajo banke? Ko se jejem pomagali vzdržavati in reševati začelo po mestu govoriti, da gre Pes-uničena strankarska podjetja. Živela kovemu «narodno - socijalističnemu»korupcija, živela zveza SLS in NSS! zavodu trda, so ljudje pričeli dvigati svoje prihranke. Pesek je to za.č.n til Da nasiplje peska v oči, si je izposodil dva milijona kron pri «Slovenski ..
banki», ki je'banka veletrgovcev štu- Novomeški okrajni glavar je pomu pice, Hribarja, Vokača, Legvarta inml,tl kandidatsko listo SKS. za zu-drugih, in je zastavil za ta denar svo-zc'nberšl50+ občino! Premestil je nam-jo hišo, tiskarno in list. (V soboto jereö Predstavnika liste na II. volišču v listu že branil «Slovensko banko»,?.^^111681111^. PredstTavmka na I. voki jo je vlada silila, naj zida. To jellšču; namestnika s I. volišča je pa narodno-socijalna skrb za stanovanja»8^11. za predstavnika na II. voli-Peskova tiskarna je sedaj že v druaič š?u- ?nim’ ,kl s? kandidatno listo se-zastavljena, enkrat za dvamilijonsko8^1’ Pa .to, “	'n 80 80, Pn 0:
posojilo «Jugoslovanskemu kreditne-*111 tu,dl Pri deze ni vladl m radovedni mu zavodu», enkrat pa «Slovenski81110’ kaJ 80 zfodlz okrajnim glavar-banki». Od dobljenih dveh milijonov J6“’ kl 81. dovoljuje take volilne kron je Pesek že tri četrtine izplačal, «8alc>>; KaJ Pa okraJliega ^varja sedaj ima več dolga in manj vlog, in brif kandidatna lista, ako je pravilno kar e ostalo, je deloma imobilizirano, sestavljena? In tudi ako ne In bda deloma brez kritja! Kako se imenuje Pravllno sestavljena, nima okrajni gla-takšno postopanje? Zahtevamo varstvo vlagateljev, ki jih je pridobival mož z reklamo «Neposredno pod državnim nadzorstvom». Korupcija! NSS,
Pesek in «Slovenska banka»! («Slovenska banka» je po osebah isto, kar je «Impex».)
Sedaj razumemo, zakaj jo na shodu v «Mestnem domu» postavila NSS. v svoj občinski program, naj se iz Mestne hranilnice dajejo podpore potrebnim! Ona je tista potrebnica, njen list in njen glavni steber, bivši učitelj, potem veletrgovec, časnikar, tiskarnar in bankir ter sedanji kandidat Pesek!
O komunistih vsi vemo, da imajo za agitacijo denarja dovolj. Imajo svojo hišo, izdajali so liste. Odkod? O soci-jal - demokratih vemo: Banka, Naku-jiovalna zadruga, Blasnikova tiskarna-,
Oblačilnica. Kdo jim je znosil ta denar? Čigavi žulji so se stekali v blagajne? Ali ne delavski in malega uradnika ter vseh konzumentov?
Pesek, Ogrin, Kocmur, Vencajz,
Fabjančič in cela vrsta drugih, — ti se sedaj ponujajo Ljubljani. Ce se jim posreči, lep občinski svet! Mi pa kar
var vendar nobene pravice popravljati jo.
Umi zaloga klavirjev in pianinov
v Ljubljani.
Tvrdka J. Doleuo, Ljubljana, Hllier-Jeva ulica 5, priporoča v nakup najboljše Inštrumente prvovrstnih tovaren po solidnih in zmernih cenah.
POLNOQUniJdSTI OBROČI ZA TOVORNE AVTOMOBILE
PNEVnflTIKfl ZA KOLESA IH AVTOMOBILE
KOLESI!
flVTOnOBILI
NAJCENEJE
JOSIP QOREQ
I
LJUBLJEN#!
GOSPOSVETSKA C.
OblehB po najnouejši modi! 3-2 Kostume, pomladne plašče.
Modni salon Srečko Potočnik
Ljubljana, Selenburgova ulica 6, I. nadstr.
Lastna zaloga blaga.	Delo za obleke ...... K 600' —
Izvršbe v osmih dneh.
Delo za kostume ,
K 660'-
„JADRAN“ d. z o.. LJUBLJANA
——= DUNAJSKA CESTA 9 =====
priporoča:
kolonijalno in špecerijsko blago, ter žitne pridelke.
Točna. in. solidna jaostnežfoa..

Vabilo na subskripcijo
novih delnic Strojnih tovaren in H var en, d. d., Ljubljana.
Dovoljujemo si Vam naznaniti, da je upravni svet sklenil na podstavi pooblastila občnega zbora pro-vesti zvišanje delniške glavnice od K 10,000.000 — na K 15,000.000 —
z izdajo 12.500 novih delnic po K 400 — \\m. v skupnem znesku K 5,000.000
ta glavnica se bo porabila v prvi vrsti za zgradbo nove zvonarne in sploh za razširitev obrata.
Občnemu zboru se bo predlagala za leto 1920. 7 “/o na dividenda, kar dokazuje primerno rentabiliteto kapitala, naloženega v podjetje.
Javna subskripcija se vrši ob teh pogojih:
1.	Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podstavi treh starih po eno novo delnico po K 600-— tel quel, ki se morajo takoj pri podpisu polno vplačati.
2.	Novi delničarji dobe delnice po K 850-— tel quel, ki se morajo takoj pri podpisu polno vplačati.
3.	Nove delnice so deležne čistega dobička za leto 1921. ter opremljene s kuponom za leto 1921.
4.	Subskripcija se vrši od 15. do 25. aprila 1921., in sicer:
a)	pri Jadranski banki, in sicer pri podružnicah: v Ljubljani, Kranju, Celju, Mariboru, Zagrebu,
Beogradu, Sarajevu, Splitu;
b)	pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in pri podružnicah v Ptuju in Brežicah;
c)	pri Zadružni zvezi v Ljubljani;
d)	pri Zadružnih zvonarnah v Ljubljani, župnišče Sv. Jakoba.
5.	Zneski, vplačani za nedodeljene delnice, se povrnejo subskribentom takoj po izvršeni dodelitvi
brez obresti.
6.	Reparticijo delnic si pridržuje upravni svet po končanem subskripcijskem roku.
V Ljubljani, dne 15. aprila 1921.
Strojne tovarne in livarne, d. d. v Ljubljani.
Vinko Majdič S. r., predsednik.
Odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.