'■ | ■ M* " ' - ' r#/: . GLASILO SZDL LJUBLJANA- BEŽIGRAD jF |yP M|| ||J1 LETO V. ŠTEV. 9 Ssilil Hilli DECEMBER 65 A CENA 20 DIN OBČANOV ŠOLE ZAHTEVAJO NEMOGOČE ■ s ■ K j : t t Konferenca SZDL »Veliko je še nalog, med njimi gotovo največje v proizvodnji. Lahko bi tudi rekli, da so problemi. Toda rajši jim recimo naloge, kajti pri problemih se nam včasih zazdi, da so nerešljivi. Naloge pa zanesljivo pomenijo delo. In delati, dobro, smotrno delati, ob tem pa razvijati samoupravni sistem, to je danes prvo; od podjetja do federacije,« je dejal na letni konferenci SZDL predsednik Božo Kovač. Več o konferenci berite na strani 9. ^llliillllillijUillllljilllljliiiJIUlIllIUlllUllllitlUllillll^lllilllllUlillllHIIHIIIflllilllllililllllllllilllllllllillllllllilllilllillilUlilH^iiilllilUUlIHUllUlllllllllllillillllil^ VESNE pa ne damo! Reportažo berite na 10. strani občini za prihodnje leto nam je podpredsednik občinske skupščine Janez Vinkler povedal naslednje: »Politiko financiranja in zahtev šolstva sta svet za šol stvo in občinska skupščina že lani jasno začrtala. Letos smo imeli predvsem velike obveznosti do nove šole Mirana Jarca in sicer 600 milijonov dinarjev. Ta znesek je seveda znatno večji, kot smo prvotno predvidevali spričo tega, ker šola ni bila končana v zastavljenem ro -ii fne-realizacija kratkoročnih kreditov, povečanje cen. itd.). Vse obveznosti do nove šole je moral prevzeti nase obč n. ski proračun. S predstavniki šol smo se za letos že dogovorili, da bo mo prihodnje leto pokrili le najbolj nujne potrebe posameznih šol. Vprašanje IH. izmene pouka predvsem v šoli Bor sa Kidriča smo z novo šolo Mirana Jarca rešili žari voljivo. V novi šoli p:a. te dni končujejo poslednji dela, medtem ko je ogrevanje šole še zmeraj bolj ali manj odprto. Pri srednje nizki temperaturi današnje ogrevanje sicer zadostuje, pr nižjih temperaturah pa ne. To bomo vsekakor morali še rešiti. Z ravnatelji vseh šol in svetom za šolstvo smo se sporazumeli, da so s tem objektom pokrite najnu nejše potrebe in da zaenkrat ne bomo šli v akcijo pudobnlh razmer, ki bi preveč obreme- Nadali. na 4. str. JANEZ VINKLER jHE | Namesto uvodnika 1 NOVOLETNE ŽELJE: MILAN GERŽELJ, predsednik občin-| skega sindikalnega sveta: »Mislim, da nam mora novo leto po-| meniti odločilen premik v smeri vseh re-| formnih prizadevanj, pri čemer mislimo | predvsem na boljše gospodarjenje, boljšo organizacijo dela in kot logično po-| sledico vsega tega: večje osebne dohod-| ke in s tem večji standard. Pri teh pri-| zadevanjih naj bi razen samoupravnih organov tudi sindikalna organizacija | odigrala odločilno vlogo.« BOŽO KOVAČ, predsednik občinskega odbora SZDL: »V prvi vrsti želim: % da bi bili občani dobro in nepristransko obveščeni o vsem, kar se pri nas dogaja — v občini, pa tudi zunaj njenih okvirov. da bi potem na javnih tribunah, zborih volivcev in drugih sestankih v široki izmenjavi mnenj oblikovali jasna in enotna stališča. ^ da bi takšna stališča temeljila na trdnih tleh in >0 da bi potem tudi vsaka setev rodila bogato žetev.« JOŽE POGAČNIK, predsednik občinske skupščine: »Vsem bežigrajskim občanom od srca želim vse tisto, ker sami najbolj želijo, predvsem pa zdravja in zadovoljstva v novem letu 1966.« JANEZ VINKLER, podpredsednik občinske skupščine: »Želim, da bi se vsi tisti sklepi, plani in programi, ki jih bodo sprejeli zbori volivcev in občinska skupščina, v okviru proračunskih možnosti čez leto 1966 tudi uresničili. Potem mislim, da bomo vsi lahko zadovoljni!« JANEZ ŽELEZNIK, sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov: »V prvi vrsti in predvsem želim, da bi pri vseh pomembnejših odločitvah v občini, torej tudi v delovnih skupnostih, soodločalo čim več delovnih ljudi.« Po zboru volivcev v Tomačevem. Arondacija je dejstvo Razgovor s predsednikom sveta za kmetijstvo in gozdarstvo občinske skupščine str. 4 STROKOVNO DELO ODLOČA »Moralno priznanje pomeni človeku marsikdaj več kot skromna materialna nagrada.« stran 6-7 SREČNO 1966 VAM ŽELI UREDNIŠTVO »ZBORA OBČANOV«; OBČINSKA KONFERENCA BEŽIGRAJSKE MLADINE TUDI ZA VAJENCE NAGRADE PO DELU ■ Kartoteka ! 243 listov V SPOMIN: Franc Bratovž Aco Na pokopališču v Stoži-cah so v četrtek, 16. decembra, i vsemi vojaškimi častmi pokopali Franca Bratovža Aca. Od nepopustljivega borca so se na zadnji poti poslovili štcvif-ni prijatelji, znanci in sodelavci, v spomin mu je zaigrala vojaška godba in zapel partizanski Invalidski pevski zbor, odred JLA pa je nad odprtim grobom izstrelil častno salvo. Revolucionarna pot Franca Bratovža Aca se je začela že v predvojni Jugoslaviji. Takrat je bil zaposlen v tovarni »Eifler«, vendar so ga odpustili zaradi naprednega mišljenja. Komunistična partija ga je zaradi njegove privrženosti naprednim idejam že leta 1939 uvrstila med kandidate za sprejem v KP, v članstvo pa so ga spre jeli aprila 1941. Po nalogu komunistične partije je že leta 1941 odšel v partizane. Bil je sekretar osnovne partijske organizacije čete na Mokr-cu. Vodil je tudi nove skupine borcev v zbirne centre, organiziral prevoz orožja in naposled spet ostal v Sercerjevem bataljonu. V neki akciji so mu leta 1942 zmrznile noge in ilegalno je odšel v Ljubljano na zdravljenje. Tu je komaj ušel raciji, toda ko je leta 1942 spomladi hotel spet v partizane, so ga ob podobni raciji zadržali in zaprli. Potem se je začela njegova pot po številnih fašističnih zaporih. Iz Gonarsa je pripravljal beg skupaj s skupino Borisa Kraigherja, toda prekmalu so ga premestili v Ljubljano in ga obsodili na 17 let ječe. Pozneje so ga premestili v Bologno, toda še tu jim je bil nevaren. Poslali so ga na Elbo, od tam v zapore v Trstu, pozneje pa so ga hoteli prepeljati v Nemčijo. Toda naposled mu je uspelo skupaj z 11 tovariši pobegniti. In spet je odšel v partizane. Pridružil se je južno-primorskemu odredu, postal najprej komisar čete, pozneje pa komisar bataljona. Nazadnje je bil komisar vipavskega vojaškega področja. Franc Bratovž Aco, nosilec »Spomenice 1941«, je bil za revolucionarne zasluge odlikovan z visokimi vojaškimi In drugimi odlikovanji. Po vojni je bil podpolkovnik v JLA, pred tremi leti pa Je zaradi bolezni odšel v pokoj. Slava njegovemu spominu. MlajJi naj se aktivneje vključujejo v novi sistem gospodarjenja Približno 100 delegatov, ki so se udeležili XI. redne letne konference bežigrajske mladine 5. decembra v Stožicah, je v živahni razpravi še zlasti pretresalo delo mladine ob uvajanju novih gospodarskih ukrepov. Delegati so se zavzemali, da bi bili mladi čimbolj seznanjeni z novimi družbenimi in gospodarskimi dogajanji. Zato so sklenili, da naj mladina čim aktivneje sodeluje pri uresničevanju načelnih in konkretnih problemov, ki se pojavljajo ob novem gospodarskem sistemu. S tem v zvezi so delegati opozarjali tudi na vse višji nivo splošnega, strokovnega in družbeno-političnega izobraževanja, ki je bilo doslej največkrat le vse preveč kampanjsko in enkratno. Gospodarska reforma je v gospodarskih organizacijah zaostrila nekatera vprašanja, ki še posebej zanimajo mlade. Ker pa si dandanes ne moremo več zamisliti učinkovite uveljavitve samoupravljanja brez aktivnega udejstvovanja mladih v organih samoupravljanja, bodo v prihodnje mladi morali pogumno nastopati, če bodo hoteli odpraviti nepravilnosti, ki si jih sicer radi privoščijo v tej ali oni obliki tisti, ki jim novi ukrepi ne »dišijo« in jih izvajajo -zgolj formalno. Tako so na konferenci posvetili precej časa vprašanju zaposlovanja učencev v gospodarstvu. Mnoge organizacije so namreč po sprejetju zakona o delovnih razmerjih zmanjšale število delovnih mest za učence v gospodarstvu, ali pa jih celo sploh ukinile- Po podatkih iz šestnajst podjetij v občini je bilo od 200 prijavljenih učencev sprejetih le 88. Še zlasti pa je občuten padec števila razpisanih delovnih mest v primeri z lanskim letom. Tako je bilo lani razpisanih 873 učnih mest, letos pa le 579. Po sprejetju zakona pa so na hitro ukinili še nadaljnjih 275 učnih mest tako da je bilo letos razpisanih le še 322 novih mest. Če upoštevamo, da so bile lani razpoložljive kapacitete zasedene le 54-odstotmo, potem se postavlja vprašanje ali je bila lani tolikšna potreba po tem kadru ali pa so podjetja zaposlovala vajence le kot ceneno delovno silo. Prav tako so precej časa posvetili tudi nagrajevanju vajencev. Konferenca je ugotovila, da se ta problem v občinski skupščini vse prepočasi rešuje, delegati pa so zahtevali, da naj se za merilo višine nagrad upoštevajo edinole prizadevnost in uspehi pri učenju in delu. Mladinski klub v Stožicah V Stožicah je prejšnji mesec pričel z delom Mladinski klub. Prostore jim je odstopila krajevna skupnost, ki ima tudi pokroviteljstvo nad klubom, zagotovila pa je tudi za začetek najbolj potreben denar. Klub so ustanovili na pobudo mladine, tabornikov In Mladinski predstavniki so tudi obsodili zgrešenost kadrovske politike nekaterih organizacij, ki iščejo notranje rezerve na račun zmanjševanja denarja namenjenega za štipendiranje in izobraževanje.' Tako so po podatkih 9 bežigrajskih podjetjih sprejeli le 200 novih štipendistov, v prvih devetih mesecih letos pa razen redkih izjem sploh niso porabili niti polovice denarja, ki so ga namenili za štipendiranje. Če temu nasproti postavimo podatek, da v občinskih gospodarskih organizacijah namesto 223 mest, za katera pravilniki zahtevajo visoko ali višjo izobrazbo, izpolnjujejo pogoje le na 91 mestih, potem je pač komentar o zgrešeni politiki štipendiranja odveč. Delegati so se zavzemali, da naj bi gospodarske organizacije tudi čim preje uredile stanovanjska vprašanja svojih mladink in mladincev. Nemalokrat se namreč zgodi, da morajo mladi delati v popoldanskih urah in velik del svojih osebnih dohodkov dajati za stanovanja. V beži grajski občini tam, kjer sta nujejo, dela popoldne 100 mladincev in mladink iz 16 delovnih organizacij. — Od teh 16 delovnih organizacij pa le ena gradi samski dom. Razen tega pa se bo morala aktivnost mladine povečati tudi v krajevnih skupnostih. Na konferenci so raz previjali o novoustanovljenem klubu mladih v Stožicah in sklenili, da naj podobne klube ustanove tudi v drugih krajevnih skupnostih, občinski komite mladine pa naj preko občinskega odbora SZDL in občinske skupščine zagotovi normalno financiranje teh klubov. Tudi na šolah ideološko delo poteka le v ozkih, formal nih oblikah. Na konferenci so zato sprejeli sklep, da je treba idejno vzgojno delo popestriti s konkretnejšo problematiko. Prav tako naj bi starejši mladinci na srednjih in sorodnih šolah bolj poglobljeno delali z mladinci osnovnih šol, ker je dosedanje delo na teh šolah precej zanemarjeno. Ob koncu so delegati sprejeli tudi sklep o tesnejšem sodelovanju med občinskim no v okviru krajevne skupnosti. Člani kluba so sestavili bogat program dela, ki so ga deloma že uresničili. Zdaj delajo šahovska, filmska in taborniška sekcija, v programu pa imajo še organizacijo raznih tribun razgovorov, ustnih časopisov in plesne vaje. Poleg tega bodo skušali popestriti vsakdanje klubsko življenje, ki se je doslej vse preveč odvijalo le v bifeju. L. M. komitejem ZMS in vsemi organizacijami, ki vključujejo mlade ljudi, saj delo specia-lizinmih organizacij sodi v pomembne činitelje vzgoje mladega človeka, posebno še zato, ker programi teh organizacij segajo v prosti čas mladega človeka. B. S. Dedek Mraz Na bežigrajskih šolah in v vrtcih se že pripravljajo na sprejem dedka Mraza. Tudi »Svoboda« Bežigrad pripravlja pester program za novoletna praznovanja. Občinska zveza prijateljev mladine ima na razpolago precej rekvizitov (kostumi itd.), ki si jih šole lahko izposodijo. Prihodnje leto fluorografiranje Jeseni prihodnje leto bodo fluorografirali približno 20.000 Bežigrajčanov, starih nad 24 let. Akcijo bo vodil inštitut za tuberkulozo z Golnika, denar pa bo zagotovila občinska skupščina (3,9 milijona dinarjev) ter komunalna skupnost socialnega zavarovanja. 1 Nezaposlenost v Ljubljani še vedno narašča. Na ljubljanskem zavodu za zaposlovanje registrirajo vsak teden približno novih 300 ljudi, ki ne morejo najti zaposlitve, oziroma, ki na novo ostajajo brez dela. Med nekaj več kot tisoč brezposelnimi je tudi 243 Bežigrajčanov. Med Bcžigrajčani z visoko in višjo izobrazbo so brezposelni trije ekonomisti, štirje arhitekti, pet pravnikov, farmacevt, tekstilni inženir, kmetijski inž., inž. kerpije, gradbeni inženir, inženir geologije, znanstveni raziskovalec višji gradbeni tehnik, metalurg, profesor, stomatolog in stewardesa. Skupaj je iz te izobrazbene skupine nezaposlenih 20 moških in sedem žensk. Med ljudmi s srednjo strokovno izobrazbo je 23 uslužbencev, dva kemijska tehnika, učiteljica, medicinska sestra, dva elektrotehnika, gozdarski tehnik, pet strojnih tehnikov, geometer.... Za Bežigradom je brez zaposlitve 36 moških in 11 žensk s srednjo strokovno izobrazbo. Deset moških in 39 ne zaposlenih žensk pa ima nižjo strokovno izobrazbo. Med ljudhii s poklicno šolo je nezaposlenih 29 moških in 14 žensk, med Bcžigrajčani brez strokovne izobrazbe pa 29 moških in 48 žensk. Na Zavodu za zaposlo vanje delavcev Ljubljana pričakujejo, da se bo to število še zvišalo, potem pa bo začelo počasi plah neti. DAN JLA Številne prireditve Stiki med pripadniki Jugoslovanske ljudske armade, ki služijo svoj kadrovski rok v vojašnici »Ljube Šercerja« ob Titovi cesti, in mladino naše občine, ob pomembnejših praznikih navadno oživijo. Seveda pa ne bi mogli reči, da ni raznih športnih, kulturnih in drugih prireditev med vojaki in mladimi Bežigraj-čani tudi v neprazničnih dneh. čez nekaj dni bodo vojaki iz vojašnice »Ljube Šercerja« praznovali svoj najpomembnejši praznik 22. december, dan ustanovitve JLA in takrat bodo že po tradiciji pripravili najštevilnejša srečanja z mladino. Tako bo že 19. decembra strelska družina »Protiaivio-nac« gostila vse občinske strelske družine. Dan pozneje popoldne bodo vojaki skupaj z bežigrajsko glasbeno šolo, bežigrajsko gimnazijo, PTT šolo in judo klubom TNZ priredili slavnostno akademijo. Največ prireditev pa bo na sam 22. december, ko bo vojašnica »Ljube Šercerja« obiskalo okrog 400 mladincev in pionirjev. Prisostvovali bodo slovesnemu pregledu enot JLA, potlej pa si bodo ogledali vojaški klub (strelišče, kegljišče, dvorano za šah, namiznoteniško dvorano, knjižnico itd.), nato pa bodo prisostvovali športnim vajam društva »Partizan« Bežigrad in košarkarskemu srečanju med ekipo vojašnice in PTT šole v dvorani SD »Olimpije« ali pa si bodo ogledali kratke filme . o JLA. 22. decembra bodo slovesno pode- lili tudi nagrade dvanajstim najboljšim nalogam na temo »JLA — branilec miru«, ki so jih pisali po vseh srednjih bežigrajskih šolah. Takšnih stikov si tako vojaki, kakor tudi mladinci naše občine še želijo, čeprav so fantje v uniformah z vseh koncev naše države, vendar ne gre, da bi leto in pol oziroma eno leto preživeli povsem ločeni od svojih vrstnikov. Navsezadnje so za čas, ko služijo kadrovski rok, pravzaprav občani rta še občine, in marsikateri si pozneje, ko sleče vojaško suknjo, poišče za Bežigradom službo in postane za vselej naš občan. Krajevni urad na krajevne skupnosti s težnjo, ^rn„x-L kodo zanrli da bi bolj organizirali mladi- ^»nucan DOUU zaprli Na zborih volivcev na Črnučah in v Šentjakobu so se odločili, da na Črnučah ne bo več krajevnega urada, teta je doslej opravljal enaka opravila kot sprejemna pisarna na občini in vodil matično službo. Matično službo za vse mesto opravlja zdaj uprava za notranje zadeve (združena služba za vse ljubljanske občine) v Kresiji, vse ostale stvari pa bodo občani uredili na občini, Parmova 41. ZBOR OBČANOV glasilo občinskega odbora SZDL Ljubljana-Bežigrad. Izhaja vsak mesec. Ureja uredniški odbor: Miran Blaha (predsednik), Janez Vinkler, Lojze Jakopič, Ančka Čerin, Jože čr-nugeJj, Niko Lapajne in Jate Vetnavec. Odgovorni urednik: Ja- nez Snoj. Cena i-arodu 20 dinarjev, letna naročnina 200 dinarjev Tekoči račun pri NB 504-608—34. Rokopise in slike pošljite na naslov: »Zbor občanov«, Ljubljana, Parmova 33. Tiska OP DELO. Naslovi organizacij Občinska vodstva družbmo-političnih organizacij so se preselila na Parmovo 33, I. hodnik desno. ■ Občinski odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva soba 19, tel. 310-567,310-085. ■ Občinski komite Zveze kormfnistov soba 20, tel. 316-088, 316-997. ■ Občinski sindikalni svet soba 4, tel. 310-264, 311- 872. ■ Občinski komite Zveze mladine soba 25, tel- 312- 176 ■ Občinski odbor Zveze prijateljev mladine soba 23, tel. 310-567 ■ Občinska zveza za telesno kulturo soba 23, tel-310-567 , Naslovi drugih organizacij: ■ Občinski odbor Zveze združenj borcev Smoletova 16/11, tel. 313-251. ■ Občinska zveza kultumo-prosvetnih organizacij Smoletova 16/1, tel 314-459. ■ Občinski odbor Rdečega (Zdravstveni dom), 314-084. križa Kržičeva ZIMSKE ZGODBE Zapleti ob kupih snega Ko je v začetku decembra začelo izdatno snežiti, se podjetja, ki bi morala očistiti bežigrajske ulice, niso nič kaj dobro izkazala. Delo je upravno-pravni oddelek občine povsem jasno razdelil, toda ljudje so vseeno dva dni morali gaziti po globokem snegu. V Tako bi moralo ljubljansko cestno podjetje izplužiti cestišča v štirih urah potem, k° so začeli s pluženjem, ljubljanska »Snaga« pa bi morala že do 7. ure v četrtek očistiti pločnik pred Gospodarskim rastaviščem, očistiti avtobusna postajališča, Prehode za pešce in kolesarske steze. Na čiščenje so pozabili tudi »Obnova«, ki je Pločnik ob Titovi cesti na gradbišču ob lekarni prepustila usodi. SGP »Grosuplje«, •ti prav tako ni očistilo pločnika na Titovi cesti ob svojem gradbišču, podjetje »Lesnina«, ki se je »zavezala za deviški sneg« od- semaforja do Kačiča, GR, ki se ni zmenil za zasnežen Trg sedmega kongresa ter prebivalci Savskega naselja in Soseske 6, ki so pričakovali in negodovali nad skupnostjo, ki »ne skrbi« za interese občanov. • Vsekakor bodo sodniki za Prekrške imeli obilo posla, saj smo našteli le nekaj pri-merov, najbrž pa je še veliko lastnikov »pozabilo« na čiščenje snega. Kar pa se tiče obeh pod-iotjih, s katerimi je imel upravno-pravni oddelek za Bežigradom pogodbo, pa se oodo morali sprijazniti s pedali- Ljubljansko cestno podjetje je namreč začelo s pluženjem ob 14. uri, s pluženjem ulic pa končalo šele °b 2. uri ponoči. Sporazumno so se predstavniki cestnega podjetja in referata za komunalo pri upravno pravnem -oddelku odločili, da bo cestno podjetje plačalo le pe-nale za enourno zamudo, ker 80 upoštevali, da se je precej strojev takoj ko so pri-na cesto pokvarilo, razen Pa so delavci cestnega Podjetja plužili ulice med-m ko je še padal sneg. ožje se bodo bežigrajski ko-nunalci sporazumeli s »Sna-nJ!’ katere ekipa se je pre-,„°sto »izgubila« in so. jo man iskali. Res, priznati h'jrarno> da so očistili pre-v.® ,za PeSce in trolejbusna Postajališča. Zal so na po-‘jališčih pustili na vsaka metra velike kupe snega. »Snagina« čistilna ekipa pa je povsem pozabila na pločnik pred Gospodarskim razstaviščem' in na kolesarske steze. Naposled so le očistili tudi to, vendar njihova zapoznela prizadevnost ni segla do srca bežigrajskim ko-munalcem, ki so se odločili, da bodo »Snagi« »odščipni-li« od 30 do 40 odstotkov od vsote, ki bi jim jo sicer izplačali za čiščenje zasneženih pločnikov, kolesarskih stez, in trolejbusnih postajališč. B. S. RAZŠIRITEV TITOVE CESTE Bo prihodnje leto otroško leto? ....*........ ..—........ ....... ....... Bežigrajski otroci potrebujejo 1.300 mest mest v vzgojno varstvenih ustanovah Kmalu bomo spet pričeli razpravo o proračunu občinske skupščine za prihodnje leto. Nov asfalt, šola, vrtec, trgovina... Dolg je seznam potreb in želja, ki pa jih ne bo mogoče vseh izpolniti. Tokrat nekaj besed o otroškem varstvu. šli tega Svet za splošno varstvo in varstvo družine je izdelal plan investicij za gradnjo in adaptacijo prostorov za varstvo in vzgojo otrok. Vrednost investicij za leto 1966 znaša nekaj čez 307 milijonov dinarjev. Prioritetni red je naslednji: 4,200.000 dinarjev za adaptacijo upraviteljevega stanovanja pri osnovni šoli na Ježici v vzgojno-var-stveno ustanovo za predšolske otroke od dveh do treh let. 139.000.000 din za novogradnjo vzgojno-varstvene ustanove v Soseski 6 za predšolske otroke, 4,000.000 znašajo izdatki za uporabo projek- po vedah, 4,200.000 dinarjev. Kakšne so potrebe na tem področju? Svet je obravnaval poleg Soseske 8 še Sosesko 7 in naselji Savlje-Kleče. Na teh treh področjih imajo v vzgojno-varstve-nih ustanovah samo 135 mest za šolske otroke (za ostale nič!), medtem ko bi že sedaj potrebovali 315 mest! Najbolj kritično je vprašanje varstva predšolskih otrok, tako da bi bilo tistih 40 mest zanje res več kot potrebno. Novogradnja v bo lahko sprejela Soseski 6 170 do 180 ta vzgojno-varstvene ustanove predšolskih otrok. Investicij- predšolskih otrok Soseske 6 za gradnjo nove vzgojno-varstvene ustanove v Soseski 2 ih 160,000.000 dinarjev za ureditev vzgojno-varstvenega oddelka z adaptacijo osnovne šole Vita Kraigherja v Soseski 5. Adaptacija učiteljevega stanovanja pri osnovni šoli Ježica s kapaciteto 40 mest je v teku. Investicijska vsota za leto 1966 znaša, kot smo že ska vsota brez opreme znaša 219,000.000 dinarjev, od tega bo prispeval sklad za zidanje stanovanjskih hiš 80,000.000 dinarjev. Na tem področju, kjer živi 1850 ljudi, nf nobene vzgojno-varstvene ustanove, vendar bi že sedaj potrebovali 150 mest za predšolske in šolske otroke. Dokler ne bo rešeno vprašanje varstva v Soseski 5, bo morala nova ustanova dovolj prostora za vse? December ____________ nuditi mesta tudi otrokom iz te soseske. Pritisk na ustanovo bo verjetno velik tudi iz drugih področij občine, saj bo to prva ustanova, ki bo sprejemala v varstvo tudi dojenčke, oziroma otroke do dveh let starosti. V Soseski 2 je predvidena novogradnja s kapaciteto 170 do 180 predšolskih otrok. Vsoto za gradnjo naj bi planirali v letu 1966, z gradnjo pa bi začeli v letu 1967. Za gradnjo bi lahko uporabili isti projekt kot za novogradnjo v Soseski 6. Za to bi porabili 4,000.000 dinarjev. Potrebne bi bile le manjše dopolnitve in spremembe projekta. Za predšolske in šolske otroke bi že sedaj potrebovali 520 mest, na voljo pa jih je samo 88. Samo še en podatek: v stavbi na Linhartovi cesti, ki jo zasedajo predšolski otroci in ima kapaciteto 20 mest, se že zdaj stiska 51 otrok! Kljub temu krije le eno četrtino potreb okoliša. Ob regulaciji Linhartove ceste bodo omenjeno poslopje porušili in bodo otroci ostali brez prostorov. V Soseski 5 bi potrebovali 620 mest za predšolske in šolske otroke. Sedanje kapacitete so 140, dejanska zasedenost pa 226. V tej krajevni skupnosti vprašanje varstva otrok še daleč ni rešeno, saj obiskujejo njene vzgojne ustanove tudi otroci iz drugih skupnosti, ki nimajo teh ustanov ali pa so premajhne. Predvidena je ureditev varstvenih oddelkov z adaptacijo šole. Vita Kraigherja. Investicijska vsota za dela in opremo znaša 160,000.000 dinarjev. S tem bi našlo mesto v varstveno-vzgojnih oddelkih 200 otrok, v perspektivi pa (ko bi uvedli enoiz meničen pouk pa 500 do 550 šolarjev). S tem, ko bodo Šolski prostori preurejeni za varstvo šolarjev, bodo izgubili svoje prostore v Soli predšolski otroci. Premestili jih bodo v vilo v Staničevi ulici. S tem bodo predšolski otroci prizadeti, saj bodo izgubili 38 mest. Začetno krizo bodo prebrodili tako. da bo šolska ustanova- za ne Nadaljevanje na 10. str. Eden izmed predlogov komunalnih del za prihodnje leto predvideva razširitev-Titove ceste od križišča te glav ne bežigrajske prometne žile skozi našo občino do vojašnice. Kolikor bodo volivca ta predlog potrdili, bi prihodnje leto podaljšali dvo-stezno Titovo cesto za okrog 500 metrov. Zaradi te razširitve bi morali podreti staro hišo — gostilno Kačič — hkrati pa bi prav preko zemljišča, na katerem stoji zdaj ta hiša, v podaljšku speljali Linhartovo cesto na Bežigrajsko ulico. Pri današnji gostilni Kačič bi potem uredili moderno semaforsko križišče s podhodi za pešce. S predvideno razširitvijo Titove ceste za okrog 500 metrov in podaljškom Linhartove ulice preko zemljišča sedanje gostilne Kačič na Bežigrajsko ulico bi delno rešili vsak dan bolj pereč pro- metni vozel v ožjem središču naše občine. Z nakazano rešitvijo bi se promet v tem delu precej sprostil oziroma izboljšal. Ker gre pri tem za večjo investicijo, je zelo pomembno, kaj bodo o tem vprašanju odločili občani na zborih volivcev, zakaj razširitev Titove ceste in prometna ure-titev tega zelo prometnega predela naše občine je samo eden izmed alternativnih predlogov za gradnjo komunalnih naprav v prihodnjem letu. O ostalih bomo poročali prihodnjič. Pri posredovanju enega iz-: med predlogov želimo, da bi se volivci zavzeli za tisto: gradnjo, ki je po njihovem mnenju najnujnejša in - najpametnejša. Za primerjavo naj samo še povemo: odločali se bomo ali za nov asfalt ali za nov otroški vrtec ali za novo šolo ali za novo telovadnico ... itd. I MICIHIMimilMIIMM OBČINSKA SKUPŠČINA LJUBLJANA -BEŽIGRAD ZELI VSEM OBČANOM MNOGO USPEHOV V LETU 1966 Občinska skupščina ne bo pošiljala posameznih čestitk 22 % več - dvomljiv uspeh Precej podjetij se ponaša z ugodnimi dosežki — žal na račun višjih cen Na zadnji seji' občinske skupščine, ki bo konec decembra, bodo odborniki le 212 milijonov dinarjev (30 razpravljali tudi o doseženih uspehih v gospodarstvu v enajstih mesecih letos, odstotkov več), gostinsko 281 gospodarstvo občinske skupščine Bežigrad prav te dni zbirajo podjetje Črnuče pa se letos podatke o gospodarstvu in so nam rade volje postregli z njimi. ponaša z 276 milijoni dinar- Nadalj. s 1. str. nila proračunska sredstva zj šolstvo, namenjena za leto 1966. Za sanacijo starih ob- Načelnik oddelka za gospo- milijonov dinarjev, medtem teks (lani 292 milijonov di- lanskimi 241 milijoni Jdinar- darstvo tovariš Hieng je si- ko so lani pristali le pri 750 narjev, letos 260 milijonov di- jev za 15 odstotkov več cer dejal, da se je vnovčena milijonih dinarjev (zvečanje narjev — 89 odstotkov) in realizacija v bežigrajskih go- za 44 odstotkov) in pa »Mod- Lik (lani 204 milijone dinar- Bežigrajski obrtniki so zvi- spodarskih organizacijah zvi- na oblačila«, ki se letos po- jev letos pa 190 milijonov di- Sali vnovčeno realizacijo za šala v primerjavi z letom našajo s 3 in pol milijardami narjev — 93 odstotkov) 19 odstotkov (v letošnjih ________ ^ „„ F%ri™ veljata za enajst mesecev), nje za približno 38 odstot- 453 milijonov dinarjev v lan- nar->ev)- P . < J bi p vendar je pripomnil tudi, da kov). skih enajstih mesecih na 551 Najbolj se je izkazala sla- ^iie° v^likiV meH TudT^a v Prvih enajstih mesecih “pJ^ov dinarjev do konca ščičama Bežigrad (povečanje Jišhh cen t d letos so gradbeniki za Beži- leftofšl"jeg“ "ovembra (22 od- od 134 milijonov dinarjev na račun višjih cen. gradom dosegli 26 milijard e^^ov več)..... 207 milijonov dinarjev ali za Lahko pa vseeno rečemo, 881 milijonov dinarjev vmov- Ob® gostinski podjetji sta 54 odstotkov), najslabše pa da bo tudi v letošnjem de- čene realizacije, do konca no- delali bolie kot lani (če ne so se izkazali pri »Kaminu«, ugotoviti, da so zahteve, ki cembru vnovčena realizacija vembra lani pa 24 milijard rafiunamo zvišanja cen) in si- kjer so za 12 odstotkov pod jih šele zdaj postavljajo pred v bežigrajskih podjetjih viš- 658 milijonov dinarjev (zviša- cer. J® gostinsko podjetje lansko vnovčeno realizacijo nas, vse prej kot realne, ozi- ja kot lani v tem mesecu, ta- nje za 9 odstotkov). Zanimivo B®®*rad letos ustvarilo 275 (letos 124 milijonov dinarjev, roma nič manjše kot lani, ko da bodo bežigrajske go- je, da so se dokaj dobro milijonov dinarjev, lani pa lani 141 milijonov dinarjev), ko smo se morali odločiti za spodarsko organizacije obdr- odrezala prav mala podjetja ——-----------------------—_______________________________________________________________ Žale 22 odstotne zvišanje in prpjektivni biroji. Tudi vnovčene realizacije ali pa inštalatersko montažna pod- bodo ta odstotek še zvišale. jetja so se dokaj dobro izka- V industriji so zabeležili v f la‘ Ta^° sta dof?eJ na^y- enajstih mesecih letos le 14 ša gmdbeno podjetje Beži- V Sole zahtevajo nemogoče skupnem dogovoru prihodnje leto vložili levji del sredstev. Po prvih izračunih in zahtevah šol po tem skupnem dogovoru, pa moramo žal odstotno zvišanje v primerjavi J® , Arondacija je dejstvo V Tomačevem so pred nedavnim na hitro roko skli- bra je bilo torej največ raz- cali zbor volivcev, kjer so razpravljali o arondaciji prav o arondaciji teh zem- vnovčena'Tealizacijr 20“^»“ (zvišanje za 21 odstotkov)'in »tomačevskega broda«. Zahtevali so, naj ta zemlja |JHč- Predstavnik sveta za jard 792 milijonov dinarjev pa IMP’ ki se letos P°naša z ostane last kmetov, ker jim je edini vir za preživlja- kmeUjstv« ‘n gobarstvo ter (konec lanskega novembra pa \2 mUiJard*ml 587 milijoni nje. Spraševali so se, kdo bo odgovoren, če Agrokom- <£ed,,ta™ik oh«nske skup- -s: m n: ssst Povišanje vnovčen« reahza- sta se v družbi gradbenikov arondacijo tega kompleksa niso bili pripravljeni in da cije v različnih podjetjih pa in projektivnih birojev odre- jih o tem niso obvestili. z enajstimi meseci lani. Ko- 772 ,mi“J°n°yi))/«>««». nap V praksi sta kriterij* ravistjo gledamo na nji-nagrajevanje še zmeraij skoraj praviloma — norma in akord! Drug®] rijev za uspeh dela sM zasledimo. To pa sta stvu samo inačici starih nih odnosov. Res je, ^ normi in akordu lahko mo delo. Pri delih, fci moremo meriti, pa da jih ne moremo nobenega izmed kriterijev oziroma Ker v tej smeri norm, mislimo, da dela ne moremo ni. Osnovne postavke torej čarno po analitični lovnega mesta in ekonomske enote, Torej vsakomur zag< njegovo osnovno ph torej dela ali ne, če dela ali slabo! Fizične sposobnosti brez dvoma svoje mejti ne moremo kar naprej riti o povečanju p: sti. Rezerve moramo remo torej iskati v njakih. Oni rhorajo izkoristiti svojo P511^ svoje sposobnosti 2» JCe tor . dolgoročne rešitve, >v*»inenin' *• naš delavec na zapad, £ t|n(, ra./,l„.'vahn" naenkrat visoko Proa\l renskega gerželj in jih z nizkimi todkt ativnimi osebnimi ©kScciv o** rolju besedah in kon produ*** razl,ravo na plenumu in sposoben, medtem ^ sindikalnega sve- Su u s?« ■““••vSrr as s* ~ sebe, ko bo za vsa oblike nagrajevanja ši dodatni napor P°*i i . J bi omoeočilr večin zagrajen. Takšni smo P8^ ‘'“»st je in s tem je M i I I I I ■ KU „prvega pride P L j a<,<' koncev edini porok aM manj teta, vsekaj, (^ llaKra(lo tlelilvcu skoraj nič odvisna oo nazadnje za soliden tora, ki sl ga (ms!) * (^'n nadaljuj, obstoj poseč vložil v svoje ae‘ .) *'■ • ___1 1«-W\ (10^' . I I I I I I I I omogočile večjo za ‘n prizadevnost sle-_ . njj h delavca, zn hvalite-treba računati. TOJvojeg, „ela kot tudi 7a je žal največkrat tako-^ javita tega proizvoda na kaj prizadevaš ali in tujem trgu. ki ga„prvega pride , ,, e<‘ koncev edini porok ali manj teta, nagrado delavcu in sec vložil v svoje delP ( pod intelektualno de ' Pred nami je torej -nje, kako »iznajti« ^ M e , - J „ amouP«vljanja v vsakem primeru dal k.uJ«*ljučku razprave . sobe. tali<1 občinskega sindi- Nekje SO t Milan Gerželj mijski sistem U^a^;, Sj več ali zlate rezerve, ki J višino točke čeli odkrivati z od*’ i lač0 ~jn<-zni mesec — tn -zapiraoK | C « tem je delavcev, z za novim strokovnjakom. $hija^ravit'a do jetja itd.?! Rešitev .CiK*'" razvUa _ re prinesti neizkori ^ > u^lUajevanju. pital je pri tem več .1« bistveno kr-samoupr.iv-razvijanja stimula- so v marsi- Plače smo nju tn določitev P^kna' Uko v** bot ute mulaclje intelcktuam | . vilniki im„. la L telikn . ,n>ajo razen te- ,n(e i li skoz1 mor,‘ t>re 6 n1° J v Sr UoOatke manj štOp^ dneh! Kako nai je * C ‘lraiUn‘ kn' Več kot očitno n, f 1^, 1 bar meti ne bomo i štoparico. Tu J« * * Pameti ne meriti s ADRIA AVIOPROMET: 800.000 Letalsko podjetje Adria Aviopromet je po besedah njihovega predstavnika na razš rjenem plenumu občinskega sindikalnega sveta, letos končno »splavalo«. »Zdaj stojimo dobro, le razmerje med osebnimi do hodki administracije, komer cialne službe in letalci je iz redno veliko in povzroča ne zadovoljstvo med uslužbenci Doslej pravzaprav nismo imeli časa, da bi gledali na notranjo organizacijo podjetja. Pravilnik o nagrajevanju izgleda dober, toda nekaj je napisano, plače so pa povsem nekaj drugega. Ima mo zelo različno delo: teh nična baza, iloti, komercia la,... 95 odst. vsega pred stavljajo mednarodni prevo zi. Naš pilot, na primer, me sečno zasluži 3 do 4-krat več kot direktor. V začetku so imeli piloti po 160.000 din mesečno in ki lometrino, nadurno delo pa plačano posebej. Povprečno so tako zaslužili 250 do 280 tisoč dinarjev na mesec. Letošnji plah 5.000 ur. letenja smo prekoračili za 1500 ur, kar skupaj predstavlja realizacijo 6.500 ur letenja. Kader je dejansko preobremenjen. Smo izrazito sezonsko podjetje. Eden izmed naših p lotov je tako zaslužil v enem mesecu 800.000 din. Dejansko je zaslužil z nadurami več kot znaša njegova osnovna plača, medtem ko je komercial^ ostala pri po-večaneto obsegu dela skoraj na istem kot Je bila. No, pa je začela tudi komerciala popoldne »klepati« nadure Kako tu najti pravi odnos? Komercialisti pravijo: »Brez nas ne morete!« In prav imajo. Tudi brez pilotov letala ne morejo leteti! Čeprav podjetje zdaj stoji zelo dobro, to dejstvo nekoliko kalijo nezdravi notranji odnosi, ki izvirajo iz prevelikih razlik v plačah. Tudi pri AA bodo torej morali najti primernejša merila za nagrajevanje posebno tistih, ki so s svojim znanjem in sposobnostjo omogočili tako hitro in učinkovito afirmacijo podjetja doma in v svetu. Novi odbornik Emil Batagelj Odbornico zbora delovnih skupnosti Marijo Lipovec so zaradi bolezni n« njeno prošnjo razrešili dolžnosti ■ odbornika. Namesto nje so v 13. volivni enoti zbora delovnih skupnosti (podjetja »Cemen-tar«, »Kamin«, »Umetni kamen« in »Gramex«) izvolili Emila Batagelja, šoferja v »Cementarju«. Za praznovanja 400.000 dinarjev Občinska zveza društev prijateljev mladine je namenila 400.000 dinarjev za obdaritev otrok ob novoletni jelki. Darila bodo dobile šole in otroški vrtci. Določili so tudi, da bodo za zimovanja otrok prispevali 300.000 dinarjev. Tako bodo omogočili, da bodo odšli na zimske počitnice tudi otroci iz socialno šibkih družin. Občinska zveza prijateljev mladine je ta denar prihranila s »tem, da nimajo več profesionalnega sekretarja zveze. TOPS PISALNI STROJI ALI..? Tovarna pisalnih strojev TOPS v Savljah se je zdaj po reformi znašla v zelo resni situaciji. Kakor je zadnjikrat povedal njen predstavnik na razširjenem plenumu občinskega sindikalnega sveta, stoji tovarna s 650 zaposlenimi pred vprašanjem: Kaj storiti? Naj tovarno zapremo ali začnemo delati kaj drugega? Veliki pisarniški pisalni stroj Tops je sestavljen iz 2.200 delov, njegova montaža in proizvodnja pa zahteva 54 operacij. Ta stroj so, ker na trgu ne gre, že prenehali delati, celotno proizvodnjo pa preusmerili na male portable stroje M 2. Toda tudi prodaja le-teh ne gre več! Pri preusmeritvi proizvodnje na male pisalne stroje so samo lani investdrali v novo orodje 800 milijonov din. Sklade so porabili za plače. Kljub temu pa jim je ostalo zamrznjenih še okrog 600 milijonov din v že izdelanih, toda neprodanih strojih. Na zalogi 2.000 strojev V Topsu imajo trenutno na zalogi nekaj čez 2.000 pisal- Nemčijo po 42 dolarjev za komad, doma pa jih trgovina prodaja po 120.000! Zakaj trgovina lahko prodaja uvožene pisalne stroje za trikrat večjo ceno, kot pa so jih stroji (znamke Optima) dejansko veljali? Na zapadu Tops nima kaj odprto pot, na vzhod pa ne more prodreti, ker se izvozniku, kakor je zagotovil njihov predstavnik, »ne dopadejo!« Grosist jih ni vzel v svojo blagovno listo. Nočejo jih kupovati, zato gredo zdaj v individualno prodajo. 6.000 dinarjev za vsak prodan stroj Vsakdo, ki proda en pisalni stroj, dobi 6.000 dinarjev. Tops ima zdaj šest poklicnih agentov, ki dokaj uspešno prodajajo njihove pisalne stroje, kljub temu pa imajo še zmeraj na zalogi 2.000 malih pisalnih strojev M 2. Kolektiv s 650 zaposlenimi delavci in dvanajstletno tradicijo, je danes pred odločilno nih strojev. Razen tega imajo še precej milijonov din nedokončane proizvodnje, ker preprosto še ne vedo, kaj bo. Iščejo nov artikel, ki bj ga. lahko serijsko izdelovali in ki bi ga trg sprejel. Toda tu je spet novo skoraj nerešljivo vprašanje: kako začeti proizvajali nov artikel brez dodatnih investicij? Ali se sploh še izplača delati pisalne stroje, če se je spričo močne svetovne konkurence komaj obdržala tudi tako znana tovarna pisalnih strojev kot je Olivetti? Tudi tovarna Alpina je delala letno 60.000 strojev, pa je opustila proizvodnjo. Tops je dal na trg letno 15.000 pisalnih strojev. V proizvodnji stimulirajo de- 'alternativo: še naprej delati la/vca po kvantiteti in kvaliteti njegovega dela. Velike stroje prodaja v Zahodno pisalne stroje ali otroške igračke?! Kdo je kriv za to? Kolektiv? Zgodba napol zares Cisto nič drugega ni naredil kot to, da se je na koncu sestanka pošalil; »Strinjam se, tovaViši, da malo zamenjamo stolčke!« — Vsj prisotni so ga debelo pogledali, potem pa se je direktor, ki se je že prej komaj zadrževal, jezno zadrl: »No, ravno pravi se je oglasil. Reva!« »Tovariši!« se je prestrašil Peter. »Saj nisem mislil nič slabega.« Dobrodušnež pa, ki se je strinjal s prejšnjo direktorjevo jezo, je Petra potolkel po rami: »Mislil alt ne mislil, dejansko si reva Takšni, kot si ti, bi ne smeli sedeti v komisijah in razpravljati o reelekciji direktorjev!« Petru je postalo jasno, s čim je razžalil prisotne. Seveda, za Petra je bilo sestanka konec tako), ko je vstal. Močno je zajel vase sapo in pri priči začel misliti, kaj bo storil, ko se vrne na svoje delov no mesto. Ze prej ga je na sestanku peklilo, da mora neko delo dojcončati Še danes, ker z njim ne more odlašati. Glej jih. za ostale pa so se skrbi in razmišljanja po zaključku sestarika šele pričela. Komisija, ki je prišla iz občine, je odločna in misli zares, so osi ugotavljali. In prav to je prisotne spravilo v zadrego, ter jim pognalo celo strah v kosti. .. »Statute bomo morali popraviti in sicer preohlapne, nekje pa preozke pogoje za direktorska mesta. V primerih. kjer imajo direktorji fakulteto, razpisni pogoji ostro zahtevajo akademsko izobrazbo, pa četudi gre za obrtne delavnice. So pa primeri di- jc pil Lruii vev - opr -un, v r—J- .JU izredno no v kakšen polo»J>l e „3 prln,er, mo mladega intete1* U stV nega pomena delov podjetju. Tu gre , P Nroko^aviInU4 teko krije in materialni P°lor7jf0 .'»Ve. . usposobljene vec ima že tako j)}) ^ Uhaiai.L J,rn strokovnja-ločene norme, ki h111 ,3 * Primer’ P° log ki ima rilo na sekunde |n„ ..‘'‘rmiki V^tar cest. Varianta, ki so jo izbrali, je primerna. BOJAN PARADIŽ: METEOROLOG: Mislim, da je razprava o generalnem urbanističnem načrtu primer, kako je treba reševati važna vprašanja. Prijetno presenečen sem. saj Ljubljanski urbanistični zavod pošiljfa na takšne razgovore Ires prave strokovnjake. BOGO FATUR: PROFESOR Razlaga in odgovori so bili zelo jasni. Sprejeta varianta za gradnjo avtomobilskih cest je precej čista rešitev; to je bil glavni problem, ki pa je zdaj rešen. INŽ. JANKO KRAVOS Tribuna je bila bolj konkretna kot zbori volivcev, ker so bila določena mnenja že izkristalizirana. Z načrtom sem v glavnem zadovoljen. Vidi se, da so res sodelovali strokovnjaki, ne pa da bi le sledili nekakšnim direktivam. PAVEL LEŠNJAK, KOMERCIALIST: Menim, da je bila na tribuni razprava zelo strokovna. Pravilno je, da smo plan tako široko obravnavali: ljudje so lahko povedali svoje mnenje. Odgovori na nekatera vprašanja so bili včasih načelni. Upoštevati je treba, da so starejši ljudje občutljivi in pojasniti jim je treba, da njihovih hiš ne bodo podrli & jutri. ...in tisti, ki so jo vodili: INŽ. MILOŠ KRAIGHER, PREDSEDNIK SVETA ZA URBANIZEM OBČINSKE SKUPŠČINE: Največ smo razpravljali o bistvenih vprašanjih. Na zborih volivcev nismo toliko govorili, na primer, o čisti vodi, zraku, zelenih površinah Ud. kar so še kako vazna vprašanja-Seveda Je bilo tudi na javni tribuni največ razprav o trasah avtomobilskih cest. Na zborih volivcev je bilo več vprašanj, ki zadevajo individualne interese; to pa v generalni urbanistični načrt ne sodi. INŽ. ARH. JANEZ BERDAJS, LJUBLJANSKI URBANISTIČNI ZAVOD: Tribuna je bila dobra, razprava kvalitetna, strokovna. Na zborih volivcev je bilo precej osebnih, če tako rečem, vrtičkarskih pripomb (ograje, garaže itd.). DIPL. GEOGR. DUŠAN FATUR, LJUBLJAN-. SKI URBANISTIČNI ZAVOD: Tribuna je uspela. Videti je bilo, da so ljudje bolj seznanjeni z generalnim načrtom-Bil sem na 42 zborih volivcev in tam jc bilo večkrat precej drobnjakarskih vprašanj. Skoda le, da na javni tribuni ni bilo več občinskih funkcionarjev. OBČINSKA KONFERENCA SZDL — OBČINSKA KONFERENCA Ne problemi, ampak naloge stransko obveščeni o vsem skupščina in upravni organi ■ Direktor ni poklic Direktor je zahtevna samo- Iz referata predsednika občinskega odbora SZDL Boža Kovača za že pokazala, da to nalogo zmore. Slabost je bila predvsem v tem, da se je Socialistična zveza pogosto ubadala z drobnimi rečmi, s ko- BE2IGRAD, novembra. Iz uvodnega referata predsednika občinskega odbora munalno ureditvijo in po- dogajanju v občini in tudi si sicer prizadevajo, da bi širši skupnosti in da potem občani lahko povedali svoje na takšni osnovi oblikujejo mnenje pred pomembnejšimi upravna funkcija in ne po-svoja stališča. Da imajo zme- odločitvami, vendar uspeh še klic. Kolektiv mora izobliko-raj pred očmi ne le potre- ni vreden vloženega truda, vati merila, ki mu bodo pobe, temveč tudi možnosti. To pa se pravi, da še vedno magala pri odločitvi o no-Da so dobro obveščeni o nismo našli primernih me- vem direktorju. Pri tem pa vsem delu samoupravnih or- tod. Vsebino imamo, naloge ne gre upoštevati le doseda-ganov. Da v razpravi obliku- so tu, iz vsega tega pa vča- njih rezultatov poslovanja, ki jejo svoja stališča, in to na sih. nastane samo še en pro- so bili pogosto tudi rezultat splošno blem več, ker praktično ne ne zmeraj primernih gospo-našega znamo urediti, ali kot pravi- darskih inštrumentov, kon-družbenega in gospodarskega mo, organizirati možnosti, da junkture itd. Upoštevati mo-razvoja. Zahtevna naloga! bodo občani lahko neposred- ra tudi svojo gospodarsko Vendar je Socialistična zve- neje odločali. podlagi osnovnih, sprejetih smernic perspektivo v novih razmerah, vprašati se mora tudi, ali so vsi člani kolektiva primerno usposobljeni, ali ima-Reelekcija je v načelu ze- jQ dovolj strokovnjakov. Prav lo preprosta stvar. Delovno tako mora upoštevati razvi-mesto direktorja in tista vo- tost samoupravnih odnosov v Reelekcija SZDL Boža Kovača na redni letni konferenci SZDL, ki je bila minuli mesec v Sav- dobnim, kar ji je jemalo čas dilna delovna mesta, ki jih delovni organizaciji In pri- skem naselju, povzemamo nekaj bistvenih misli o samoupravljanju v komuni in še in energijo, nekaterih drugih vprašanjih v tej zvezi. Božo Kovač je med drugim dejal: a Zakaj so zbori tiko, z najbolj tehtnimi odlo- VOliVCeV slabi? »In bolj kot si včasih ml-slimo, je samoupravljanje de-lo. so naloge. Tega ne upoštevamo zmeraj in dovolj. Kdaj pa kdaj ravnamo, kot ds je dovolj, če ugotovimo, ds je nekaj problem. Niti 8a ne razčlenimo temeljito, n® poiščemo vseh vzrokov in Posledic — ter ne ukrepa-raii' Samo ugotovimo, da je nekaj problem, nato pa ga kot takega vztrajno obravnavamo in vlečemo za sabo kot nujno zlo, ki se ga ne ntoremo znebiti. Tako se vfiaxih znajdemo v pravi prav-®sti povodnji problemov. To "t Potem vzbuja vtis, kot da B020 KOVAČ Je vse, kar Je okoli nas, vse čitvami. Obenem bi morali proučiti, kaj vse bi lahko še določi statut delovne organi- spevek direktorja ter vodil- zacije, je treba vsake štiri le- ujh uslužbencev k temu. In ta obvezno znova razpisati. pI.av v tem zadnjem je tudi Dosedanji direktor ali vodil- tako imenovani moralno poni delavec je lahko znova iz- litični ali družbeni kriterij, 0 Večkrat ugotavljamo, da '“•J61*' lahko je izvoljen tu- kj nekateri razpisi zahte- prevzeli nase sveti občinske se občani zanimajo pred- d* desetkrat, vse do upoko- vajG od kandidatov. Moralno skupščine. Ravnali naj bi se- vsem za komunalne zadeve, j>tve- če pa kolektiv oziroma politični kriterij ne more bi- veda v skladu s politiko, ki za cesto, javno razsvetljavo, nj*‘Kov dejavski svet ugoto- ti |g družbena aktivnost na jo začrta občinska skupšči- morda še za trgovino, šolo v‘> da se je za razpisano de- terenu, članstvo v ZK. Ta na. v najbližjem okolišu in otro- 1°v,h> mesto ponudil primer- kriterij naj predvsem po- ško varstvo. Kjer to že ima- nejši kandidat, naj bi pač iz- ve> aii je direktorjev odnos — če že govorimo o direktor-In jih — do samoupravljanja jo, pa da jih ne zanima no- volil tega. bena stvar več. In da je Načelo je preprosto. ■ Zbori volivcev naj odlpcajo obisk na zborih volivcev za- vendar je okoli tega v neka- resnično tvoren; ali direktor Tako odborniki kot njiho- to slabši. Ali pa to v celoti terU? kolektivih že kup zme- pomaga razvijati samouprav- vi volivci niso zmeraj zado- drži? Deloma gotovo, vendar de in še kup nejasnosti. Že ne odnose v kolektivu, koli- voljni z medsebojnimi stiki, zanesljivo le deloma. danes vedo povedati, da so ko prispeva k temu. Zavedajo se in čutijo, da je • Zanesljivo smo doslej se odločili za dosedanjega dl- Vse te razprave v kolekti-komunalne samouprave po- dognali le to, da je obisk na rektorja. Razpis jih sploh ne vih morajo najti svoj odraz gosto konec v občinski skup- zborih volivcev in tudi na zanima- Sploh niso še raz- tudi v določilih statuta. Ta ščini, širša osnova samou- javnih tribunah slabši tam, Pravljali o merilih in pogo- določila so pogosto zelo popravljanja, torej občani pa kjer sta osebni in družbeni jib, ki jih mora izpolnjevati manjkljiva, potem pa je se- cimer se vztrajno ubada- kadar mora Ila primer, ves * njo nimajo stikov, ne’ mo- standard na sorazmerno za- direktor v današnjih, nepri- veda razumljivo, da s« raz-> - - --- • * ’ • ............... - -»--- ~in_. merno zahtevnejših i-avme.----------- - ------ »rt- — .— ----------- K.auur mul a, ----"—— •» ^ - problem. Iq to nereš- kolektiv nositi moralno in rejo dovolj vplivati na poli- dovoljivi višini. _ 'hv problem. Manjka torej materialno odgovornost za tiko občinske skupščine. Pri # Poskušajmo najti šedru- ™n- Sploh sc se niso vpra- is* aopn* - !lab, cuoat«. tLS. t -.SSo"* S t*xuiinravlianie morajo — na primer — zbo- tem, da občane le prepogo- “m-iM . r* 1 1 rj volivcev neposredno odlo- sto postavljamo pred dej- 'avec- ni prazna beseda Čati o usodi vsakega tisoča- stvo? Vse premalo možnosti _________________ Kaj ralli se na primer, iz- ka v občinskem proračunu, imajo, da bi na osnovi so- ve Socialistična zveza, ki je veka, o katerem SC morajo varstvo, šolstvo, trgovino, za ognemo spoštovanju sainou- Pa£ P» moramo doseči, da lidnih informacij s svojimi politična opora samouprav- pogovarjati in do katerega ukrepe ah samoupravne od- pravnih aktov, zlasti tistih, bodo občani dosledneje lah- stališči vplivali na odločitve Ijanju? Med drugim gotovo imajo predvsem oseben odločitve ob tem, to so pravi- ki zgolj priporočajo. Priporo- ko vplivali na to, kako se se- v širši skupnosti. Občinska tudi tole: nos«, in obenem naloge, dolžno- f j|a občinske skupščine — stavlja — na primer — pro- * ' In če bomo probleme ob- „ pl. _ ne naletijo pri vseh račun, kaj ima prednost v -----------------------------------------------------------------------------:------------------- ravnavah kot naloge ter te- „asi0vljemih na plodna tla. "Jem. kaj pa naj bi bilo na _ n,u \,r\l iw/'cw primerno ravnali, bomo spomnimo se samo na pri- repu dogodkov — ker pač O ZBOnIH VOLIVCEV: "Pravili več. poročilo zbora delovnih skup- ni mogoče vsem hkrati ustre- ----------------------------------- - nosti naše občinske skupšči- ei. ee ni dovolj denarja. Te- ® Osebna in kolek- ne o zbiranju sredstev za fi- Sil Pa menda ni nikoli do- nanciranje izobraževanja. Od- v°lJ- . livna odgovornost |10s nekaterih kolektivov je . zbori volivcev seveda ima- Tako na javnih tribunah bil do tega tak, kot da je iz J° to možnost in razprave kot na drugih zborih, sejah, obraževanje stvar nekoga ?° t"<“ pogosto zelo živahne “®®tankih ter konferencah, ve- tretjega, po možnosti države. Vendar naj bi bila Uto govorimo o osebni odgo- Ce pa poskušamo valiti bre- ol a vendar zbo- kljub temU v tej eno.ti ne zadostili predpisom, to paše dn ^rlvoe tudi kaznujejo. To- urejanja stvari. Imeli so de- vec bo, če bomo^ delali. ’ moremo biti zadovoljni z vedno nič ne spremeni dej- knv^0 sarno ena plat. Se nar za izobraževanje, porabi- s® na primer — 0 Pomembna je tudi dru- li pa so ga tudi za izlete. Za i', 'l'av , javne tribune, zla-orin?at moralno politična izobraževanje porabijo zlasti ■ * fe obravnavale ko- vam vorn°st. Te ne upošte- malo sredstev tam, kjer ima- p,ce.. stvan' temveč so se ■no zmeraj dovolj. Delo jo zaposleni najnižjo izobraz- omejile samo na eno ali dve v t0 razumljivo, kajti bo. Niso ga porabili niti za -en11- Na taksnih tribunah ^ moupravnem sistemu je izobraževanje ljudi na delov- 10 Potem dovolj časa za teh-čitvnV0rnost' za delo tn odlo- nem mestu, kaj šele za fi- ten pogovor, v katerem se term nePrimerno bolj zaple- nanciranje srednjih šol. Res, izoblikujejo tudi tehtna stali-tako J‘Ubt,evna razvejana več je kolektivov, ki razume- st-a- Takšna stališča, ki tudi VRNITI ZAUPANJE Razprava predsednika občinske skupščine Jožeta Pogačnika na občinski konferenci SZDL »Naša ustava je opredelila Področje 24. volivne enote ram 92. člen statuta naše ob-vlogo občanov pri soodloča- za Bežigradom je bilo pred čine, ki pravi: nju o najvažnejših proble- vojno predmestje Ljubljane, »Zbori volivcev sklepajo tev pravica do odloči jo pomen izobraževanja in n,so zKoli "»hleve enega sa- cih h X1?0 k°lj kot v dru- temu primemo uporabljajo okoliša, najdejo potem včasih^!5611*11 sistemih. Zato denar, ki je namenjen izo- j*"'* plodna tla. Te tribune tančnr. n Preprosto na- braževanju. Pri njih je tudi ho Socialistična zveza v pri- opredcliti odgovor- znanih 2,5 odstotka premalo, hod nje bolj razvijala. Kakšne so javne tribune? HOst u vek nBSalrfC>8ar' Pri nas cl°' ITi onih drugih pa se le moda svni oclgovarja le za delo ramo vprašati, zakaj ni ra-Odgovnil111 dek)vnem mestu, zumevanja za izobraževanje, več, pri 86 vse 28 nokaJ zakaj ne pride na dnevni — - 0 mi,iinnir ^lovek odloča red delavskih svetov. In po- Doslej so bile zlasti po-govorirnn ^ m*iijardah, če nekod nimajo razumevanja manjkljive priprave. Udele-0 družben0 “enarJu- Odloča ne za izobraževanje, ki omo- ženci tribun niso dobili pojoča zlasti6111 slahdardu, od- goča boljše ravnanje s stro- Prej dobro pripravljenega Črtih in pr"izvodnih na- jem, ne za izobraževanje, ki gradiva, v katerem bi bilo kovornost , dohodka. Od- bo zaposlenim pomagalo, da nakazanih tudi več možnosti, J® Poeostn , odlo<5Uve P® hodo lahko boljši samouprav- P° kateri poti bi lahko pri- JOŽE POGAČNIK niJT*08'0 »lo meglena amv 11»vel šil do najustreznejših in tu- udeležbo na zborih volivcev stVa, da je bila udeležba na niti takrat, kadar zbori ob- teh zborih pičla, vsekakor ravnavajo najvažnejše akte, pa mnogo manjša kot bi žeto se pravi družbeni plan in jeli. proračun. Kje so vzroki za to slabo Leta 1962 je bilo v omenje- udeležbo? ni volivni enoti 640 volivnih Najbrž je teh vzrokov več upravičencev, na zboru voliv- in 0 njih ne bi posebej ugi-cev, ki je obravnaval družbe- bal, saj so nam občani že ni plan in proračun, pa je večkrat povedali, kaj zmanj-bilo samo 48 udeležencev oz. jUje njihovo zanimanje za samo 7,5 odstotka volivcev, zbore volivcev. Naj nave-Leto dni pozneje se je ob dem nekaj takih pripomb isti priložnosti, mislim ob občanov - o. .klopi » penili. zborov niso bili uresničeni; —• da so zbori volivcev pre- in proračunu, od 665 votivnih upravičencev udeležilo zbora volivcev le 53 ob&mov cej fom^ ‘siato“'pr'iprav-oz. le 8 odstotkov volivnih ljeJni dolgo&snl( ittl. upravičencev. ‘ ’ Seveda bi lahko navedel Leta 1964 smo v 24. voliv- še precej pripomb občanov ni enoti imeli 820 volivnih na račun naših zborov voliv-pravičencev, zbora volivcev Cev. pa se jih je udeležilo le 71 zdi se ml, te nam občani oz. le 8,6 odstotka občanov, zamerij0i na zbo. ki imajo volivno pravico l£ rih vollvcev nekaJ obljubi. himna (n i meglena ano- Ijav 'epo rečemo Yeaslh V zveii 1 llelom občinske dl najcenejših rešitev. Zato ri naših volivcev še niso pol- tos se je število volivnih ™ ^tem~ 'pa tetTobnub^ne Kovornost c kolektivna od- skupščine bi kazalo reči, da so potem razprave večkrat no zaživeli. To govorim iz iz- upravičencev v tej enoti dvi- dr£jmo oz zavlačujemo nji- ludi nekoliko ^ včasih odbornikov ne bi smeli preveč tavale, stališča so bila ekstre- kušenj, saj sem že tri leta gnilo na 1.100, odstotek ude- bovo uresničitev. Res je si- hlčno kolekti«?55801,110 res’ ohrenienjevatl z dolgimi dnev- mna itd. odbornik 24. vollvne enote ležencev na zboru volivcev cer ^ ^ na zborih volivcev h°st. Ta p« ifTil odf:ovor- "hiii redi. Omogočiti bi jim Socialistična zveza ima na naše občine in sem se ude- pa je ostal isti kot prejšnje vejkrat pokažejo tudi želje hlčna in kruta tUi tfT\reS" morali. da hi se lahko ukvar- skrbi tudi in predvsem, da ležil vseh zborov volivcev te leto. to se pravi 8,6 odstotka. asu takrat, jali predvsem z razvojno poli- so občani temeljito in nepri- enote v omenjenem času. Naj ob tej priložnosti citi- Nadalj. na 11. Str. december ZBOR OBČANOV Vesne pa ne damo Na malem gričku, koder je v popoldanskem mraku s svojimi svetlimi zidovi vzbujala pozornost skorajda nova hiša, se je sankal možak, približno tridesetih let. Ni se dričal sam, pred seboj je z močno roko držal dvoje otrok, ki sta uživala ob drsenju pločevinastega traku po z dežjem poškropljenem snegu, čeprav je kraju, koder smo iz avtomobila opazovali ta dokaj idiličen prizom, ime Blato, blata tod ni bilo kaj dosti ali pa ga je vestno prekrival tu in tam že odtajani sneg. »Kje pa stanujejo^ Omah-novi?«, smo vprašali in bili' pripravljeni, da bo treba spačka pognati še za ta in oni ovinek, saj ima vas Blato pri Grosupljem množico hiš. • j Pa ni bilo treba. Odgovor jc bil jasen: . »Tukaj«. Vrata so se odprla na široko. Zdelo se mi je, kakor da bi nas Omahen, mož Rezke Omahen, ki smo jo pravzaprav želeli obiskati, pričakoval. Pa ni bilo: tako. Le obiski so pogosti in vsi so namenjeni v glavnem le enemu družinskemu članu, ki spada v to veselo -in. z lahkim srcem lahko zapišem, idilično družino. ' Ni se bilo treba kaj dolgo predstavljati. Hitro smo bili skupaj. Prišli smo obiskat Vesno. Vesno, ki je sicer Bežigrajčanka, a že od svojega šestega leta živi na Dolenjskem, pri stricu in teti, ki nista niti stric niti teta, marveč sta rejnika. »Naše- Vesne pa ni doma,« sta odgovorila kar v zboru. »V šoli je. Danes ima manj pouka in bo preje doma. Do šole ima kar pol ure. Vedno je takoj doma. Naša Vesna je pa res pridna ...« Kazalec se je počasi premikal. V glavi-so se mi zvrtele podobe o Vesnini mladosti ... Oče in mati sta se ločila. Oče je odpotoval. Daleč. Zu- naj Jugoslavije. Na tujem si je ustvaril novo družino. Na Vesno ni povsem pozabil, saj Vesnini stari 'materi redno, vsak mesec pošilja denar, s-katerim stara mama potem Vesni kupuje najpotrebnejše. Kje je mati se ne ve. Nekajkrat je bila v bolnišnici za duševno bolne. Male Vesne ni obiskala že dolgo časa. In Vesna si niti ne želi, da bi jo od domačih kdorkoli obiskal razen stare mame. Pa še takrat se vedno boji, da jo stara mama te bi odpeljala nazaj v Ljubljano. Vesna se boji Ljubljane. Boji se temnih noči, vpitja, pobruhanih postelj, krikov matere, vlačenja za lase, pretepanja . . . Morda se vsega tega ne zaveda več, a sosedje so bili natanko poučeni, kaj vse je morala prestati mala Vesna preden so se odločili, da mati s takšnimi moralnimi kvalitetami, kot jih ima Vesnina mati, ne more še nadalje vzgajati svojega otroka. In nekega dne so malo Vesno lepo oblekli, jo odpeljali v neke velike sobe, koder so bile le pisalne mize. Za roko jo je prijela tetka. Ni jo grdo pogledala, ni jo grobo potegnila, ni vpila nad njo. Ne, vse nekaj drugega je bilo. Nekaj, za kar mala Vesna skoraj ni vedela. Nasmehnila se je mali punčki, jo pobožala in ji povedala, da je sedaj njihova in da ji bo lepše. Potem se je peljala in prespala je v čisti in urejeni sobi. Leto dni je še veselo skakala naokrog, se igrala z malimi otroci: In prišla je na vrsto šola. Vesna je dobila aktovko, v torbo so ji nadevali zvezkov in knjig. Zdaj je Vesna že v petem razredu osemletke. Do lani ni imela še nikoli v spričevalu trojke. Letos ji malo nagaja angleščina. En »cvek« je že dobila. Toda Vesna je pridna in ubogljiva. Zanjo šola ni problem . .. Potihem so se odprla vrata. Vesna je vstopila v veliko in svetlo kuhinjo, prijazno pozdravila, odložila šolsko torbico in prve besede luimenila malemu Frančku in sestrici, s katerimi v velikem prijateljstvu preživi dopoldneve, popoldneve in celo noči. Da celo noči. Kajti kadar mali Franček, ki ima tri leta, zasliši, da se kdo pogovarja o tem, da bi šla Vesna v Ljubljano, tedaj ga nihče ne more prepričati, da ne bi šel spat k Vesni. Tako jo varuje, da mu je ne bi kdo odpeljal. Vesna nam je pokazala lepe zvezke, povedala to in ono o šoli in priznala, da v prostem času najraje sede za šivalni stroj in svojim punčkam sešije oblekice, kapice in vse ostalo. Za zimo je bilo res treba sešiti cel koš obleke, saj punčkam, ki niso žive. dedek Mraz nič ne prinese. Vesni pa je že poslal 15 tisoč dinarjev. In da ne bi ostalo samo pri pripovedovanju, je Vesna urno sedla za šivalni stroj, teta ji je ponudila krpo. En, dva tri in krpa je bila zarobljena. _ Teta je po poklicu šivilja in zato ji ni bilo težko male rejenke naučiti prvih šiviljskih veščin. »Ali boš šivilja?« »Ne vem še,« nam je odvrnila Vesna, njena varuha pa sta pripomnila: »Poglavitno je, da dokonča osemletko. V angleščini ji res ne moremo pomagati; lahko ji le v računstvu. Ampak naša Vesna je pridna in bo šolo naredila. Ko pa bo stara petnajst let se bo sama odlpčila. Ali bo šla naprej v šole ali v uk. Tako jo imamo radi, da je ne bi dalt več stran. K nam spada. Ali ni »fletna« ta naša družinica. Ni nas ne preveč in ne premalo. Zdaj je še malo stiske, ko pa se bo zgornja družina izselila, bomo imeli več prostora. Vesne pa res ne damo. pa čeprav ne bi dobili za to nič več denarja. Res ne. Vesna je in bo naša « J. VETROVEC Vesna ne mara nazaj v Ljubljano. Bo prihodnje leto otroško leto? »TO JE NAŠA DEKLICA«, pravi Rezika Omalien iz Blata pri Grosupljem. Nadalj. s 3. str. kaj časa odstopila 2 prostora predšolskim otrokom (40 mest) in jih še naprej oskrbovala s toplimi obroki. Končna rešitev pa je seveda samo gradnja nove ustanove z maksimalno kapaciteto. In na koncu še mnenje Ančke Čerin, predsednice sveta za splošno varstvo in varstvo družine bežigrajske občinske skupščine: »Svet je izdelal in sprejel plan investicij za vzgojno-varstvene ustanove v naši občini. Pri sestavljanju plana je upošteval najnujnejše potrebe posameznih krajevnih skupnosti. Dejstvo, da se plan iz leta 1965 ni realiziral in da« nismo pridobili niti enega samega mesta v ustanovah za predšolske otroke, še toliko bolj nalaga obveznosti svetu in občinski skupščini, da to vprašanje ne bo zapostavljeno, Izdelali smo podrobno analizo potreb otroškega varstva v občini, ki sta jo svet in skupščina že obravnavala. Analiza kaže, da bi morali zagotoviti varstvo za okoli 1300 predšolskih in šolskih otrok. Najhuje je v novih soseskah in tam, kjer še gradimo nova stanovanja In obenem seveda ne urejamo varstva. Smo edina občina v Ljubljani, ki nima niti ene sobe za var- stvo dojenčkov, tako da mo- Prihodnje leto naj bi se rajo matere ob petih zjutraj posvetili vzgojno-varstvetiin) voziti otroke v šiško ali Cen- ustanovam. Oas bi že bil. ter, seveda če jih tam sploh vsekakor.« sprejmejo. M. BAUER URBANIZEM Nadalj. z 8. str. bodo segali le do roba mesta, naprej pa bodo gradili1 s kabli. Razdelilna transformatorska postaja v Klečah, ki služi danes domala vsej zahodni Sloveniji, bo v prihodnje osrednja transformatorska postaja Ljubljane, novo pa bi gradili pri Trzinu. Generalni plan upošteva tudi najnovejše načrte za preskrbo Slovenije z energi-jo. Gre za plinovod iz ener-go-kemičnega kombinata Ve- „ lenje ter za načrte, da bi zgradili plinovod Koper — Praga (za* plin jz Alžira). Generalni plan določa rezervate za plinovode ter rezervate za nove toplarne. Druga ljubljanska toplarna (vsekakor na plin kot pogonskim gorivom), bo pri plinarni zraven Litostroja, tretja toplarna pa bo na Viču- Železniška in avtobusna postaja Na prostoru železniške postaje bo imela Ljubljana centralno vozlišče vseh pi°' metnih zvrsti, ki ga imenujejo prometno glavo. Mirnu železniške postaje bo tud* avtobusna postaja, postaja11' šča mestnega prometa, Pr(> štor za taksije, poslovalnic« letalskih družb z izhodiščno postajo avtobusov za letalih itd. Pokopališče na Žalah Centralno ljubljansko P°' kopališče Zale bo ostalo tam. kjer je zdaj, ker ni bilo mo« najti druge lokacije. Pokopa-lišče bodo razširili proti Tomačevem, delno tudi na 7'a' hod čez Tomačevsko cesto. Industrija ob kamniški progi Ob kamniški progi in n*-sploh za Bežigradom ne bodo gradili industrije, ki m povzročala mnogo hrupa aU onesnaževala ozračje. Uspela akcija Rdečega križa na Ježici Terenska organizacija Rdečega križa na Ježici je v mesecu novembru organizirala zbiranje pomoči za poplav-Ijence v Prekmurju. Akcija je trajala 14 dni. Vrednost vseh prispevkov občanov znaša 733.000 dinarjev. Zbirali so hrano, obleko, obutev, stanovanjsko opremo in denarne prispevke. Največ so zbrali obleke in obutve in sicer v vrednosti 545.000 dinarjev, stanovanjske opreme v vrednosti 24.000 dinarjev, šolskih potrebščin za 36.000 dinarjev, živil za 16.000 dinarjev in raznih drugih stvari v vrednosti 18.000 dinarjev. L. M. Čedalje večje število bralcev Razgovor z upravnico bežigrajske knjižnice Alenko Grafenauer-Zupanovo V sredo bežigrajska ljudska knjižnica ne dela. To pa ne velja za osebje. Kljub zaprtim vratom gori luč pozno v noč. — še nekaj časa, pa bomo naposled uredili knjižnico po decimalni klasifikaciji, je dejala Alenka Grafenauer-Zupa-nova. Sicer so bežigrajska knjižnica ponaša z ureditvijo, ki je med ljubljanskimi knjižnicami najsodobnejša. Odkar so se lansko jesen preselili v nove prostore, si je petčlan- ski kolektiv na vse kriplje prizadeval, da bi svoje nove prostore kar najsodobneje opremil. — Zamenjali smo stare police in jih nadomestili z novimi, je dejala upravnica Grafenauerjeva, razen tega pa smo v novih prostorih uvedli tudi samopostrežni način izbiranja knjig in tako smo pritegnili vse več in več bralcev. Razen tega smo uredili knjižnico tudi po načelu decimalne klasifikacije, tako da bralec takoj najde področje, ki ga zanima. In res. skupaj so knjige o popotovanjih, knjige o morju, knjige o Afriki spet skupaj, knjige o II. svetovni vojni skupaj itd. Prav sedaj urejujemo zadnje knjige po decimalni klasifikaciji, potlej si bomo lahko oddahnili, saj smo opravili pomembno delo. Ne bi ravno dejal, da sc bodo oddahnili, ker prav takšna razdelitev knjig vse bolj In bolj privlači bralce v bežigrajsko knjižnico. Vsako leto se poveča število stalnih obiskovalcev za približno 700 članov. Tako je letos vpisa- nih že 7.000 bralcev, ki kar požirajo 15.000 knjig, kolikor jih ima knjižnica na voljo. Razen ureditve pa v bežigrajski knjižnici tudi skrbijo za čim večji izbor in tako bodo samo v letošnjem letu nakupili za 1,800.000 dinarjev novih knjig. — Moramo biti na tekočem! Sicer tisoč novih knjig, kolikor jih bomo na ta na čin pridobili, ni ne vem kako mnogo, toda upamo, da bodo naši stalni bralci zadovoljni, še več, upamo, da bomo še naprej večali krog obiskovalcev ljudske knjižnice za Bežigradom. Ko sem povprašal po teža- vah, je tovarišica GrafenaU«^ jeva dejala, da imajo najv«J težav s knjigoveznicami, jim razcefrane knjige iur| po celo leto ne popravijo, morajo zato sami obnavll1* dotrajane knjige. — Sicer pa nam bi ^ ske knjižnice, knjižnice podjetjih in manjše ljudsl\. knjižnice po dveh letih 0 kar smo |ih prosili, že 1»'V poslalo register svojih tou*’ saj smo navsezadnje obč ska matična knjižnica, se. J,, ob slovesu nasmehnila ^ ka Grafenauerjeva, ki a v0za ko prizadevnostjo skrbi svojo majhno ustanovo n S- j 1 doma, vendar doma V rejniških družinah je 38 mladih Bežigrajčanov . Bežigrajski zavod za socialno delo je oddal raznim družinam v Ljubljani in nJeni bližnji in daljni okolici v rejo 38 otrok. Od teh sta dva že pri kruhu, za 36 #trok pa skrbijo rejniki. Med rejenci je več dečkov kot deklic. Rejniki skrbe trenutno za 15 deklic in 21 dečkov. Med temi otroci je 18 dojenčkov oziroma otrok, 111 se niso šoloobvezni, 14 je starih od sedem do petnajst let, dva pa sta starejša. 2a večino otrok oziroma njihove starše velja, da imajo neurejene družinske razmere. 10 so bodisi razvezane druži-ne ah pa so otroci mater sa-mohranilk, ki same niso zmožne preživljati se in skriti hkrati za otroka. V naj-Primerih nimajo za to snovnih pogojev, to se pra-i Osnovanja. Za več kot ponvico otrok, ki šo v reji, _e.re sedaj jasno, da bodo v eJi ostali še dolgo vrsto let. o vsej verjetnosti vse dotlej, st ur ne bodo sami začeli “Srbeti zase. Le malokdaj se amreč v razmajanih druži-liah kasneje odnosi toliko J??6, da lahko otroci iz reje P idejo nazaj domov, v pravi nt- In ker tak dom navad-rei n' nit' P°' Inko topel kot iniški, tudi nima pomena jemati otroka ljudem, ki jih in ?e navaJen in Jim zaupa v0sf dajati nazaj v negoto- i P? osemintrideset otrok kar 27 nezakonskih, tem n 'Jpej verjetnosti ni usoje-(jr('..a bi kdaj živeli v svoji Zavod za socialno delo 's: ni«wva' da bi čimveč rej -kih družin dobil na sa-Lii.v?! • mestnem področji ne t ane’ vendar tu družin« . ažej° kakšnega večjegE ^‘rnanja za rejo otrok. Naj ne družin, ki so pripravlje iih Sbreieti otroka, je v kra okrog Lukovice. V indu tiskih krajih, kot so Dom e’ Pirniče in nekateri! so e’ pa ni zanimanja, kei l°d tudi ženske večinonu ^ Poslene. Prav v teh kraji! P“ hi otroci v reji najbolj« uspevali zaradi dokajšnje iz o^onosti prebivalstva ir Dol lh foliših življenjski! Pogojev, ki jih pač lahko nu 16 industrijski kraj. k;lnlatkl iz Preteklega let« ji v f! C*a otroci, ki so v re dohrr,5?*' ne usPevajo enak« jv kot ostali otroci. Oc obkvk' kl 50 v letu 196< eder^Tl11 osnovno šolo, j« Pet il w?'al razred z odliko Je knr.A . pTav dobrih, osem UsDew ° razred z dobrim in ^ttrje z zadostnim hom 1°.z nezadostnim usp otrok oh---8 -je sedemnaJ: pet otrok v., J® sedemn vif ohlsfcovalo razred H Nekateri Pa ijih -16 Ponavljal L6?10 Solanje^e ° razredu, 'tu^pa' LJ0' navadno pa so - v šestem prest ‘V ^ ° pa 50 ž Jjevaii 'saf bi šolanje !. SaJ vmes npii Ponavljajo^ že tu nad vmes nekajkr pPortne ambu- ante ne bodo zaprli ®kUpštilt razpravlja! tu -SrS S°8 k°mi f6ala deTti.l Kfr*4’* ^rtnlmi zd Rokovne kr e) za delo P^oje, ^ Rejenci imajo navadno največ težav s tujim jezikom. Tu jim rejniki lahko tudi najmanj pomagajo. Jezikom sledi glede težavnosti in slabih ocen matematika, pa še spoznavanje družbe in prirode itd. Da rejniki kaj prida otrokom ne morejo pomagati kažejo tudi podatki o njihovi izobrazbi. Šestnajst rejnikov in kar dvaintrideset rejnic nima dokončane osemletke, obvezno šolanje je dokončalo sedem rejnikov in osem rejnic, obrtno ali slično šolo pa ima devet rejnikov in ena rejnica. Mladim rejencem navadno še največ pomagajo pri učenju odrasli ali na pol odrasli otroci rejnikov, ki že hodijo v službo. Ti jim posredujejo tudi svoje življenjske izkušnje, Cesto močno vplivajo na razvoj in usmeritev otrok, ki so v reji. Podatki o zdravju rejencev kažejo, da je večina normalno razvita, vendar pa se v povprečju pri vsakem sedmem rejencu opažajo odstopanja v duševnem razvoju. Vrniti zaupanje. Nadaljevanje z 9. str. in zahteve, za katere je občinski proračun, po domače povedano, prekratek, toda v takem primeru je po mojem pravilneje, da to takoj povemo, kot pa da dajemo trhle obljube, ki se jih potem ne moremo držati. Takih napak ni bilo malo, zdaj jih sicer več ne delamo, vendar pa izgubljeno zaupanje le počasi pridobivamo nazaj. Sam pri sebi sem večkrat mislil, da zanimanje za zbore volivcev morda upada v sorazmerju z izpolnjevanjem perečih nalog, ki jih občani postavljajo v ospredje — na primer asfaltiranje cest in podobno. Mislil sem tudi, da potem, ko te najbolj nujne stvari uredimo in ko so pred občani stvari, za katere dvomijo, da bi jih občina lahko kaj kmalu uredila, da potem njihovo zanimanje za zbore volivcev nagla pada. Toda, ko sem primerjal podatke o udeležbi na zborih volivcev sem moral ugotoviti, da je bila ta udeležba enako nezadovoljiva kot je danes po ureditvi nekaterih najnujnejših problemov, prav tako nezadovoljiva, kot je bila v času, ko so bili občani še Ražprava o kulturi Na skupščini občinske zveze kulturno -prosvetnih organizacij bežigrajske občine, ki bo v začetku februarja, ne bodo obravnavali le dela društev temveč bodo razpravljali o problemih kulture v občini. Društva bodo imela občne zbore v prvi polovici januarja. Filmski večer v Savljah Kulturno prosvetno društvo v Savljah je ob pomoči hlmskega kluba »Svobode« Bežigrad pripravilo filmski večer, kjer so bežigrajski amaterji pokazali vrsto svojih fihmnr. Na sporedu so bili filmi o štehvanju in vinski trgatvi v Savljah, film o karnevalu v Litiji ter najbolj uspela dosežka bežigrajskih filmarjev: »Uroš, ne tako« in »Kdo je kriv?« kako zain teresirani za asfaltiranje ulic, ureditev pločnikov itd. Moram se torej vrniti nazaj na tiste vzroke, oz. pripombe občanov na zbore volivcev, ki sem jih že navedel. Dokler bodo zbori volivcev formalni, nezanimivi, dokler bodo ljudje mislili, da o stvareh odločamo že vnaprej, še predno se zbor volivcev sestane, in predvsem, dokler bo pri ljudeh še vedno živ sum, da jim bomo na zborih samo obljubljali, potem pa na te obljube pozabili — vse dotlej najbrž ne moremo pričakovati, da bomo na zborih volivcev videli toliko občanov, kot si želimo. In zaključek? Zaključek je po mojem enostaven: Bodi- mo odkriti, jasni, realni in dosledni, pa se bo povrnilo zaupanje občanov, z njim pa se bo verjetno povečalo tudi zanimanje za zbore volivcev.« Katja Vadnalova, nova predsednica občinskega komiteja Zveze mladine Na zadnji redni konferenci Zveze mladine za Bežigradom so za predsednico občinskega komiteja izvolili Katjo Vadnalovo, 20-letno študentko agronomije. Katja Vadnalova je že več let član občinskega komiteja ZMS. Posvetila se je predvsem delu mladine na šolah. Bila je v delovnih brigadah na avtomobilski cesti v Makedoniji, Srbiji in Črni gori, v Skopju ter v mednarodni brigadi v Nemški demokratični republiki. I-anj je bila komandant XXI. mladinske delovne brigade Ane Ziherl, ki je bila za uspešno delo odlikovana z ordenom dela z zlatim vencem predsednika republike. KOŠARKARJI »STADIONA« NAPOSLED V REPUBLIŠKI LIGI — Posnetek s kvalifikacijskega tekmovanja v Novem mestu; stojijo z leve proti desni: Aleksander Osipovič, Andrej Kobilica. Grega Hočevar, Dušan Vitorovie, trener Boris Buh, Tone Sedlar in Antlrej Korošec. V prvi vrsti: Arne Kozina, Ostoj Kristan, Jože Možgan in Slavko Pezdirce. KOŠARKA Zahtevna naloga Govori trener košarkarskega kluba »Stadion« Članski ekipi košarkarjev »Stadiona« se je uspelo uvrstiti v II. zahodno slovensko košarkarsko ligo. Za ta uspeh so zaslužni prav vsi igralci, prav gotovo pa tudi njihov trener Boris Buh. Zanimalo nas je, kako opravlja trenersko delo in zato smo ga zaprosili za kratek razgovor: Kako ste se odločili za treniranje članov KK »Stadiona«? — Večino igralcev sem poznal že pri bivšem KK »Bežigrad«, ki pa je razpadel. Ko so ustanovili sedanji klub, sem jim sklenil pomagati. saj sem videl, da je to » perspektivna ekipa. Nisem se j zmotil, tako je letošnji uspeh zame in prav gotovo tudi za vse igralce, najboljša nagrada. Kaj mislite o ekipi, ki jo trenirate? — Fkipa je sestavljena iz igralcev precej izenačenih kvalitet, toda njihova največja vrednost je prizadevnost in kolektivnost in prav gotovo so ravno zato uspeli. Upam, da prihodnjo sezono Jeseni so pri Partizanu na Ježici ustanovili še eno ekipo: pionirke-košarkarice. Tako so sedaj v društvu kar 3 ženske vrste: članice, mladinke ih pionirke. Trenersko delo je prevzel Dare Rotar, ki je zastavil zelo resno. Povprečna starost igralk je 13 let, vse pa so iz osnovne šole »Danile Kumar« v Stoži-cah. Treningi so dvakrat tedensko, redno pa vatli po 20 deklet. Na vprašanje zakaj se je društvo odločilo ustanoviti novo žensko ekipo, je trener pionirk Dare Rotar dejal: DOPISUJTE! ne bodo popustili, nasprotno da bodo z še večjim prizadevanjem uspešno tekmovali v ligi. Ali skrbite pri vaši ekipi za vzgojo mlajših igralcev in kakšne so možnosti, da se leti izkažejo? — V minuli sezoni smo premalo skrbeli za naraščaj. Krivda je v tem, da smo večinoma skrbeli le za člansko ekipo, ker je imela realne možnosti za uspeh. Tako o kakšnem uveljavljanju mlajših igralcev v članski ekipi ne moremo govoriti. Prav gotovo pa moramo že zdaj popraviti to napako, da bomo imeli »zal«lje«, kajti le tako nam je zagotovljeno nemoteno nadaljnje delo. Z ionsko košarko smo pričeli pred štirimi leti. Iz nič smo ustvarili kvaliteto. Znano je namreč, da članice Jeiice uspešno nastopajo v republiški ligi. Ekipa mladink je dokazala, da je na terenu precej mladih deklef, ki se rade ukvarjajo s športom. Toda le z načrtnim delom je mogoče ustvariti kvalitetno zaledje današnji ekipi članic, to pa le im ta način, da vedno znova vzgajamo mlade košarkarice. Prav zato ženska košarka na Ježici ne .more stagnirati v svo- ‘ jem kvalitetnem razvoju, ampak le napredovati. Ob menjavi generacij bodo tako v vrsto članic lahko takoj vskočile nove moči, . ki bodo uspešno zamenjale sedanje igralke. Boris Buh Kako se pripravljate na prihodnjo tekmovalno sezono v novem okolju? — Program treningov imamo pripravljen tako, da trenutno povečujemo samo fizično moč. Tehniko in taktiko pa bomo začeli kmalu vaditi. Želel bi, da se igralci zavedajo, da je tekmovanje v novem okolju zahtevnejše in upam, da mi bodo še nadalje pomagali. Kakšni so vaši problemi in želje? — V prvi vrsti bi potrebovali nekaj žog, saj se z eno samo ne da uspešno trenirati. Vendar žog ni mogoče nikjer nabaviti. Razen tega pa bo zahtevala nova liga veliko moralno odgovornost, zato bi želel, da nas na odgovornem mestu razumejo in nam z finančnimi sredstvi omogočijo nemoteno tekmovanje. Na koncu bi želel, da se ekipa čim bolje uvrsti. JANKO PLEVNIK BADMINTON Turnir za jakostno lestvico Pred kratkim je bil na Ježici VI. turnir v badmintonu za uvrstitev najboljših igralcev na jakostni lestvici Slovenije. Zanimivega tekmovanja se je udeležilo 45 igralcev in igralk iz treh klubov: Olimpije, Murske Sobote in Partizana Ježica. Vsa najvišja mesta v obeh konkurencah so spet pobrali igralci in igralke Olimpije. Prijetno pa sta presenetila Ficko iz Murske Sobote in domačin Prošek, ki sta se nepričakovano uvrstila v četrtfinale, kar je njun največji uspeh. J. G. Prijateljska košarkarska tekma članskih ekip: Svoboda : Ježica 47:43 (23:19) / Vrsta mladih igralk ANKETA: d Občani si želijo v letu 66 SILVO ČEBULJ, u-službenec: »Po mojem bi morali nujno urediti otroško varstvo. Na$a občina je stanovanjska, starši so največkrat zaposleni in otrok res ni kam dati. Če se že ne da graditi novih otroško varstvenih ustanov, bi bilo potrebno v prihodnjem letu adaptirati nekatere stare prostore in jih nameniti otroškemu varstvu. In seveda bi bilo treba dokončno urediti športne objekte.« MARKO STRBAN, absolvent psihologije: »čez komunalo se nimam kaj pritoževati saj je za Bežigradom iz dneva v dan več asfaltiranih cest, prav tako pa hitro narašča tudi dolžina kanalizacijskih cevi. Toda z občinsko upravo ni vse v redu. če pomislim samo na sodnika za prekrške in dvakrat plačano kazen za isti prometni prekršek, se mi vsiljuje misel da občinska administracija ni na trdnih nogah « O DANICA ROBEŽNIK, uslužbenka: »Hvalevredno je, da na Črnuče vozi trolejbus. Toda vozni red je silno skromen. Trolejbusi zapeljejo čez Savo le poredkoma. To se zlasti pozna v jutranjih in opoldanskih konicah. Dobro bi bilo, če bi prometno podjetje Ljubljana transport o prihodnjem letu namenilo Črnučam kakšen trolejbus več.« PETER CERC, rez-kaleč: »Harlem bi bilo treba podreti. No, saj veste kaj je Harlem: barakarsko naselje, ki se širi od Crtomirove do Robbove in Linhartove ceste in je vsak dan večje in večje kljub temu, da je bilo že večkrat domenjeno, da bo vse manjše in manjše. Upam, da bodo vsaj v prihodnjem letu podrli kakšno izmed barak in da ne bo zraslo spet nekaj novih kolib, kot se je zgodilo letos. SILVO ČERNETIČ, profesor: »V zadnjih letih je bilo za Bežigradom urejenih že mnogo cest- Velika škoda pa je, da ni bilo doslej med njimi tudi Ptujske ulice, po kateri prihajajo do Zavoda za varjenje svetovno znani strokoimjaki varilstva. Zibanje po luknjasti cesH, ki je vse prevečkrat polna luž, verjetno ne učinkuje najbolje. Zato želim, da bo leto 1966 prineslo asfalt tudi Ptujski ulici.« JANEZ PAVČIČ, U-slrižbenec: »Skrajni čas je, da uredimo šolstvo v Savskem naselju, če bo zgrajen le še en blok ali stolpnica, ne vem kje bodo stale šolske klopi za te otroke, čas bi bil, da naselje dobi dostojen lokal, kjer bi se dala v miru spiti vsa) skodelica kava ali steklenica piva in za kratek čas poklepetati s prijatelji. Sedanjih nekaj kvadratnih metrov, namenjenih gostinstvu )e za 6000 prebivalcev premalo.« MAJDA PEČNIK, trgovska pomočnica: »Ne vem, kaj bi rekla, toda moja največ-fa želja je, da bi dobila stanovanje. V sklad se še nisem vpisala pa saj ne vem, kako je sedaj s tem- Vem, da mi tega občina ne more urediti, lahko pa bi uredili, da bi PTT podjetje nekje v bližini Crtomirove postavilo pisemski nabiralnik.« Anketo je pripravil: JO*E VETROVEC 1 KOZERIJA Novoletno Vsem starim in novim občanom našega svetlega Bežigrada voščimo najprej srečno in veselo novo leto 1980 (tisoč devetsto osemdeseto), da ja ne bo spet kakšne pomote, oziroma da ne bi kdo iz tega darila skoval PROBLEM. * Med bolj ali manj vrlimi Občani Bežigrajskimi so že od nekdaj bila v navadi darila, nagrade, kuverte, posojila... skratka takšne in morda tudi drugačne oblike medsebojnega »sporazumevanja«, ki so se, kakor je vsaj doslej pokazala naša bogata praksa, zmeraj obnesla. Zakaj ne bi zdaj, ko samozavestno stopamo v predzadnje desetletje našega stoletja, v še večji meri kot doslej gojili te svetle in tople tradicije daril, nagrad, kuvert in ostalih priznanj materialne ter moralne narave? Povejte, tovariši, kako bi se mi vsi skupaj brez vseh teh »oblik« jene obresti iz. istega naslova.' (glej ped marke, šilinge, dolarje . . .) Ad.: 6. Vsem v prvi in drugi rundi rotiranim in reelektiranim direktorjem, predsednikom in podobnim občanom, se zagotovi s posebnimi izkaznicami brezplačen pristop do vseh artiklov široke potrošnje v naši občini (iz tega spiska so izvzeta reakcijska letala, jadrnice in motorni čolni, tovornjaki s tonažo nad 15 ton in vikendi izven meja naše občine). Ad.: 7. 199 uslužbencem občine, ki so deset ali več let zaposleni v občinski upravi, se za njihov ganljivo uslužen odnos do občanov prizna: vsakemu po ena zlata ur a in liter črne kave (za moške) in 0° steklenica uvoženega šampanjca (made in France) za ženske/ Ad.: 8. Občinsko glasilo »Zbor občanov« se zaradi izrednega obiska volivcev darilo medsebojnega sporazumevanja že doslej razvili do takšne stopnje, kakršno zdaj vsi poznamo, imamo, premoremo, kakor pač komu najbolj ustreza?! (vikendi, vile, avtomobili, helikopterji, položaji, itd.) Toda, dovolite, da od ugotovitev načelne narave preidem k najnovejšemu konkretnemu dejstvu — letošnjemu novoletnemu DARILU vsem Bežigrajčanom. Oba zbora občinske skupščine sta na zadnji skupni seji, ki je bila v petek 31. novembra 1979. leta, soglasno sprejela naslednje zgodovinske sklepe: Ad.: 1. V sleherni hiši na Črnučah mora najkasneje v petih mesecih po tem sklepu priteči zdrava pitna voda. Denar v ta namen naj se zagotovi, kakor se ve in zna! Ad.: 2. Vsem občanom, ki po deset ali več let čakajo na odobritev lokacij za gradnjo individualnih hiš, naj se najka- na vseh sestankih in simpozijih v vseh krajevnih skupnostih ter drugih modernejših sredstev informiranja — občinska televizija, telefon, radijske postaje krajevnih skupnosti — do nadaljnjega ukinja Ad.: 9. Vsem tistim delovnim organizacijam, ki zdaj delijo svojim vodilnim uslužbencem po 500.000 din mesečno in več, priporočamo, da takšne vzpodbudne nagrade ohranijo tudi v prihodnje. Predvsem velja to priporočilo za razne občinske zavode in podobne neposredno proizvodne organizacije... Ad.: 10. Podjetja, ki nimate šolanih j strokovnjakov! Občinska skupščina prireja za vse vas posebno razstavo živih inž*, nirjev in tehnikov raznih strok na Gospo darskem razstavišču! (Glej pod naša občina). Med njimi so tudi posebni eksperti za proučevanje trga — naši strokovnjaki — ki so se pravkar vrnili iz tujine, kje? Bežigrajčanom sneje v 24 urah izda lokacija in gradbeno dovoljenje na arondiranih in s plevelom zaraščenih površinah Agrokombinata-E mo na,' (Glej ob Savi!) AD.:' 3. Nemudoma naj se nadaljuje adaptacija Rekreacijskega centra v (izj-gradnji na Ježici ob Savi, točno po začrtanem planu, kakršen se je opustil ob njegovi likvidaciji 1965. leta. Sredstva za RC naj se črpajo iz žiro računa pred 16 leti likvidiranega počitniškega centra be-, žigrajskih gospodarskih organizacij Lucija pri Portorožu. Ad.: 4. Vsi družbeni centri naj takoj dobe status oštarij, s čimer se jim uradno prizna njihova osnovna dejavnost. Ad.: 5. Vse neplačane in nerealizirane terjatve do bivšega občinskega stanovanjskega sklada (ukinjen 1965. leta) imajo upravičeni varčevalci pravico zahtevati v deviznih sredstvih] Isto velja za ustvar- so bili na privatni praksi več let. Ne zamudite izredne prilike) Ad.: 11. Vse občinske materiale je odslej tiskati v treh jezikih: v atomski materinščini, ki je v praksi sedaj, v birokratski (pasivni) mešanici nemško-srbske besedne stave iz 1945—65 in v jugoslovem ščini (glej slovar novollirskega jezika, ht ga je skovala praksa iz srbskega, slovenskega, nemškega, hrvaškega francoskega in angleškega jezika!) Ad.: 12. Vsi zgoraj omenjeni in navedeni sklepi, priporočila in navodila se dajejo na znanje vsem Občanom Bežigrar skim in stopijo v nepreklicano veljavo * dnem 1.1.1980. Vse te sklepe občinska skupščina' P°" klanja kot darila svojim občanom in jtm hkrati želi srečno in veselo novo leto 19‘°' Za Bežigradom, 31. novembra 1979. lela' Niko