/  R E V I J A  Z Z B  Z A  V R E D N O T E  N O B  S LO V E N I J E  /   
B E S E D A
30
9
772463
821805
cena 3 eur
Letnik IV  
ISSN 2463-8218 
april 2018 
Kolumna / Jože Poglajen
Plenilci 
so med nami
Kolumna / Martin Premk
Dan
upora
Aktualno  / Janez Stanovnik 
Za našo čast in 
dostojanstvo gre!
70 let Zveze borcev  / Matjaž Kmecl
Množična vstaja 
slovenskega ljudstva
Aktualno  / Cvetka Hedžet Toth
Odločitev za 
osvobodilni boj – 
etično dejanje
S T R A N  6
S T R A N  7
S T R A N  1 4 - 1 5
S T R A N  9
S T R A N  1 0 - 1 1
Z uporom do svobode
april 20182
A K T U A L N O
Prve vesti o izidu parlamentarnih volitev, ki so po zaprtju volišč do-
segle italijansko javnost, so učinkovale naravnost šokantno. Malok-
do je bil pripravljen verjeti, da je komaj ustanovljena koalicija treh 
desnih strank – Salvinijeve desničarske »Lige« (do nedavnega »Liga 
Nord«), Berlusconijeve »Naprej, Italija« in Mellonijeve fašistične 
stranke »Bratje Italije – dosegla tako velik uspeh (35,7 odstotka). Ita-
lijansko javnost je še posebno presenetilo dejstvo, da je omenjena 
koalicija desnih strank dobila največ glasov na severnem, gospodar-
sko razvitem in tradicionalno levičarskem delu Italije.
Na južnem delu polotoka pa je pričakovano zmagalo po-litično in ideološko nepre-poznavno Gibanje 5 zvezd. 
Omenjeno Gibanje sta leta 2009 usta-
novila italijanski spletni poslovnež Ca-
saleggio in priljubljeni komik Grillo. 
Gibanje, ki se je v samo devetih letih 
spretno umestilo v medstrankarski boj, 
vodi ambiciozni mladenič Antonio Di 
Maio. Ta nekoliko skrivnostna združ-
ba, ki je vznikla s pomočjo družbenih 
omrežij, je na parlamentarnih volitvah 
dobila kar 32,7 odstotka glasov (11 mi-
lijonov glasov!) in postala močan poli-
tični dejavnik v državi. Za Gibanje naj 
bi glasovalo tudi veliko število levičar-
jev, ki so razočarani, predvsem zaradi 
predsednika Renzija, zapustili Demo-
kratsko stranko.
   Med poraženci parlamentarnih voli-
tev je treba omeniti že vrsto let hirajočo 
Demokratsko stranko (PD), ki jo je do 
nedavnega (neuspešno) vodil egocen-
trični Matteo Renzi, donedavni predse-
dnik italijanske vlade. Renzi je s svojo 
politiko »izločanja« starejših in »politič-
no neprimernih« kadrov iz svoje stranke 
in italijanske politike (»rottamazione«), 
povzročil v njej veliko nezadovoljstvo 
in notranje delitve. Iz omenjene stranke 
je v zadnjih letih izstopilo veliko njenih 
članov. Stranka PD je na marčnih parla-
mentarnih volitvah dobila »le« 25,4 od-
stotka glasov, kar je za to stranko velik 
neuspeh. Padec priljubljenosti PD naj bi 
bil tudi posledica odcepitve dokaj moč-
ne skupine njenih članov, ki je tik pred 
volitvami ustanovila novo, levo usmer-
jeno stranko s »čudnim« imenom: »Li-
beri e uguali« – »Svobodni in enaki«). 
Omenjena maloštevilna stranka je na 
volitvah dobila zgolj 3,4 odstotka gla-
sov. Povolilne ankete kažejo, da podpo-
ra temu novemu političnemu subjektu 
še naprej upada.
   Ob tem je treba omeniti hvalevreden 
podatek, da sta bila na seznamih PD iz-
voljena slovenska kandidata: v Milanu je 
zmagal znani novinar in urednik Tomma-
so Cerno (po rodu iz Benečije) ter prof. 
Tatjana Rojc, književnica iz Trsta.
   Parlamentarne volitve 4. marca 2018 
pa so razkrile pomembno dejstvo, da v 
Italiji vsemu navkljub upada moč de-
klariranih fašističnih strank in gibanj. 
Tako je volilna koalicija dveh skrajnih 
fašističnih strank, stranke Forza nuova 
(Nova moč) in stranke CasaPound« – 
fašisti tretjega tisočletja, dobila skupaj 
manj kot odstotek glasov!
    Sestavljanje nove vlade je šele v zače-
tni fazi. Sodeč po prvih srečanjih pred-
sednika italijanske republike Sergia Ma-
ttarelle s predstavniki strank, da najde 
za vse sprejemljivo formulo, ki bi Italijo 
popeljala iz vladne krize, bo treba še ve-
liko časa, politične volje in spretnosti. 
Glede na zapletenost nastalega polo-
žaja nekateri politični analitiki že ome-
njajo možnost novih parlamentarnih 
volitev. To ne bi bilo nič neobičajnega 
in dramatičnega, saj je Italija v vsej po-
vojni dobi imela kar 65 vladnih kriz.
Štefan Cigoj, nekdanji 
diplomat in član sveta ZZB
Koalicija komaj ustanovljenih treh desnih strank je dobila največ glasov na 
severnem, gospodarsko razvitem in tradicionalno levičarskem delu Italije
Med poraženci tudi 
Demokratska stranka
// BESEDILO: Štefan Cigoj    // FOTO: Janez Alič
Parlamentarne volitve 
4. marca 2018 pa so 
razkrile pomembno 
dejstvo, da v Italiji 
vsemu navkljub upada 
moč deklariranih 
fašističnih strank in 
gibanj. Tako je volilna 
koalicija dveh skrajnih 
fašističnih strank, 
stranke Forza nuova 
in stranke CasaPound, 
dobila skupaj manj kot 
odstotek glasov!
3
B E S E D A
6–7: Kolumni
Jože Poglajen: 
Plenilci so med nami
Martin Premk: 
Dan upora
9: Antiglosa
dr. Maca Jogan:
Prijazna diagnoza (norega) feminizma
10–17: Aktualno
Cvetka Hedžet Toth:
Odločitev za osvobodilni boj – etično dejanje
Aleksandra Jankovič:
Oskrunjeni spomenik državnega pomena
Primož P. Ram Siter:
Na pohodu je zelo resen neofašizem
18-19: V metežu zgodovine
Božena Legiša:
Spomin na Francozinjo Odette
Fotografija na naslovnici: 
 Simona Ajster, učenka 7. razreda Osnovne šole Podbočje. 
Slika je bila objavljena v koledarju za leto 2018 z 
naslovom  Šolstvo v letih 1941-1945. Koledar je izdalo 
Združenje borcev za vrednote NOB Krško.
SVOBODNA BESEDA je revija ZZB za vrednote NOB 
Slovenije za domoljubna, socialna, gospodarska, 
politična, zgodovinska in kulturna vprašanja doma in 
po svetu. Izhaja vsak zadnji petek v mesecu.
Izdajatelj: ZZB za vrednote NOB Slovenije
Zanj: Tit Turnšek, predsednik
Uredniški odbor: dr. Maca Jogan, Božo Kovač, Mitja 
Meršol, Franc Štibernik
Odgovorni urednik:  Janez Alič
telefon: 041 686 322 
elektronski naslov: svobodna.beseda@gmail.com
Jezikovni pregled: Mirjam Furlan Lapanja
Naslov uredništva in naročnin:
ZZB za vrednote NOB Slovenija, 
Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana
telefon: (01) 434-44-45; fax: (01) 434-41-17
romana.jemec@zzb-nob.si
Cena: 3 €
letna naročnina: 36 evrov, 
trimesečna naročnina: 9 evrov
ISSN 2463-8218.
Transakcijski račun: SI56 0201 0001 8541 225
Davčna številka:  SI 84151714
Tisk: Schwarz print, d. o. o., Ljubljana
Osnovno vprašanje je, kakšno Slovenijo želimo, kakšno družbo želimo. Iz-hodišče so vrednote, ki jih 
slovenski narod skozi zgodovino nosi 
v sebi in so se uspešno preizkusile v 
našem narodnoosvobodilnem boju. 
Vrednote se ne spreminjajo, spreminja 
se njihova konkretna vsebina.
   Svoboda je leta 1941 pomenila boj 
z okupatorjem, danes pomeni naš 
odnos do EU in velikih sil. EU mora 
postati konfederacija narodov, ne pa 
meddržavna tvorba pod bruseljsko 
birokracijo. Bomo prodali tujcem, kar 
nam bodo ukazali, ali pa je to izključno 
stvar naše presoje?
   Mir in sožitje med narodi ter so-
delovanje med državami ne glede na 
njihovo notranjo ureditev naj bodo 
osnovno vodilo zunanje politike. Od-
nose moramo imeti z drugimi država-
mi. O svojih odnosih z drugimi drža-
vami bomo odločali sami. Ne bomo se 
zapletali v mednarodne spore in spo-
pade za interese svetovnih korporacij.
   Kaj danes pomeni tovarištvo? 
Nekoč je to pomenilo reševanje ranje-
nih tovarišev. Danes je to javno zdra-
vstvo, dostopno vsem, bogatim in rev-
nim, brez dolgih čakalnih vrst. Nekoč 
smo to že imeli, pa je bila država rev-
nejša, kot je danes. Zakaj zavarovalni-
ce z našimi prispevki kujejo dobičke, 
bolnišnice pa so v izgubah? Država 
mora v prvi vrsti poskrbeti za javno 
zdravstvo. Zaposlujmo brez omejitev 
zdravnike z zagrebške in beograjske 
medicinske fakultete. Če nekdo želi 
imeti zasebno ambulanto, naj jo ima, 
vendar dosledno ločujmo javno in za-
sebno zdravstvo. Koncesije naj se po-
deljujejo s časovno omejitvijo, kjer je 
to res potrebno.
  Kaj danes pomeni solidarnost? 
Država naj poskrbi za brezplačno jav-
no šolstvo od osnovnega do konča-
nega univerzitetnega študija. Tudi to 
smo nekoč že imeli. Če kdo želi imeti 
privatno šolo, naj jo ima na svoje stro-
ške. Prehod iz zasebne v javno šolo 
naj bo vedno mogoč, toda opraviti je 
treba preizkus znanja.
Kaj pomeni enakopravnost? Vsak 
delodajalec je obvezan, da delavec 
dobi vsaj minimalno neto plačo in pla-
čane vse dajatve. Velja tudi za pogod-
bene delavce in delavce, ki delajo kot 
samostojni podjetniki. Če niso porav-
nane vse obveznosti do zaposlenih, si 
vodstva in nadzorni sveti ne morejo 
izplačati osebnih dohodkov. Posredni-
ške agencije za delo naj se ukinejo. To 
funkcijo ima zavod za zaposlovanje. 
Najvišja plača se omeji s progresivno 
obdavčitvijo osebnih dohodkov.
    Svoboda vere – spoštujmo usta-
vo, ki verske skupnosti loči od države. 
Država mora biti dosledno laična. No-
bena verska skupnost se ne sme vme-
šavati v odločitve, ki so v pristojnosti 
državnih in krajevnih organov. Verske 
skupnosti naj se financirajo izključno s 
cerkvenimi davki. Samo tako je mogo-
če zagotoviti svobodo veroizpovedi in 
enakopravnost vseh verskih skupnosti.
Zgodovina – upreti se moramo 
vsakršnemu ponarejanju zgodovine. 
Zgodovini dvajsetega stoletja morajo 
šole posvetiti posebno pozornost tako v 
osnovnih kot tudi v srednjih šolah. Dobi-
ti mora tudi ustrezno mesto v učbenikih.
Varnost – potrebna je depolitizacija 
varnostnih struktur. Politični funkcio-
narji (nekdanji ali sedanji) ne morejo 
biti zaposleni v Slovenski vojski, poli-
ciji in varnostni službi (Sova). Celoten 
varnostni sistem moramo prilagoditi 
dejanski ogroženosti države in svojim 
obveznostim do EU.
Oblast ljudstvu – razvijajmo dela-
vsko participiranje pri soupravljanju 
in nadzoru podjetij in vse oblike za-
družništva. Razvijajmo tudi politično 
participacijo pri nastajanju zakonov in 
pri izbiri voljenih predstavnikov.
Pojdimo na volitve in volimo tiste 
stranke, ki se s svojimi programi naj-
bolj približajo našim vrednotam.
Razmislek 
pred volitvami
// PIŠE:  Tit Turnšek, predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije
U V O D N I K
april 20184
N O V I C E
Dahavski poročevalec 2018
 
Zadnja številka Dahavskega poročevalca je izšla leta 2016. 
Med tem časom se je nabralo kar nekaj gradiva, ki ga je vred-
no objaviti in seveda tudi 
prebrati.
   V najnovejši številki 
boste lahko prebrali za-
pis z obiska zloglasne-
ga taborišča Auschwitz. 
Septembra lani smo se 
poklonili žrtvam tabo-
rišča Kampor na otoku 
Rabu, kjer je bitko pre-
živetja bilo večje število 
naših rojakov. Prebrali 
boste lahko prispevek z 
našega letnega srečanja, 
pa govor, ki nam ga je 
namenila poslanka dr-
žavnega zbora Violeta 
Tomić. Nekaj poslovilnih 
besed našim članom, od 
katerih smo se poslovili 
prejšnje leto, je zapisal 
prof. dr. Andrej Ule.
   Žal se naši častni člani 
SID vztrajno poslavljajo in nam mlajšim, svojcem, potomcem, 
enako mislečim nalagajo dokaj odgovorno nalogo ohranjanja 
RESNICE, SPOMINA in OPOMINA na njihov boj za preživetje, 
domovino in materni jezik. To ni majhna stvar. Pravzaprav 
je zelo zahtevna naloga glede na to, da se v družbi spet krepi 
sovraštvo do drugače mislečih, do tujcev, do ljudi druge vero-
izpovedi, barve kože, do bolj nesrečnih.
   Ne dovolimo, da rek »NIKOLI VEČ«, ki ga govorniki tako po-
gosto uporabljajo v svojih nagovorih, izgubi svojo težo in pomen!
Zapisala: Vesna Dobre, predsednica IO SID
 
Življenje in hrepenenje v coni A
 
Razstava Začasna meja, ki bo v Muzeju novejše zgodovine 
Slovenije v Ljubljani na ogled še do 6. maja, je posvečena 70. 
obletnici nastanka zahodne slovenske meje. Posvečena je ori-
su življenja na območju Julijske krajine pred nastankom meje 
leta 1947 in s spomini prebivalcev odstira kompleksne odnose 
v pokrajini v času zavezniške vojaške uprave.
 
12. junija 1945 je bilo območje Julijske krajine razdeljeno na 
dve zasedbeni vojaški coni. Cono A je upravljala anglo-ame-
riška zavezniška vojaška uprava (ZVU), cono B pa vojaška 
uprava jugoslovanske armade (VUJA). Med obema conama 
je potekala demarkacijska črta – Morganova linija. Zasedbeni 
upravi sta delovali do 15. septembra 1947, ko je začela veljati 
nova mejna razmejitev ozemlja.
   »V dveletnem obdobju obstoja cone A je ideološkemu boju 
za zmago nad nacifašizmom sledil nacionalni boj za ozemlje. 
Antagonizem med obema vpletenima nacijama je postajal vse 
ostrejši in je vprašanje Julijske krajine strnil v dva nasprotujoča 
si pola – ali bo ozemlje italijansko ali jugoslovansko (sloven-
sko). V spominih na to obdobje sta jasna tako ideološki razko-
rak kot način, kako pričevalci vrednotijo posamezne dogodke. 
V kontekstu obujanja istih dogodkov se spomini oblikujejo v 
okviru že vzpostavljenih nacionalnih diskurzov, oblikovanih na 
različnih tolmačenjih povojnih dogodkov. Na kolektivni ravni 
so te povojne interpretacije vpete v konstrukte enačenja Italija-
nov s fašisti in Slovencev s »slavotitini«, stereotipnimi pogledi, 
ki na obmejnem območju vztrajajo. Sovraštvo, ki se je hranilo 
na starih historičnih temeljih in je povzročalo nove vale nasilja 
nad drugače mislečimi, se je namreč ohranilo še dolgo po po-
stavitvi meje,« je zapisala avtorica razstave dr. Kaja Širok.
   Začasna meja v letih 1945-1947 je za prebivalce pomenila 
prehod iz pomanjkanja v blaginjo, izhod iz revščine in začetek 
novega povojnega življenja. Obenem pa je nova začasna zave-
zniška oblast na ozemlje vnašala novo negotovost, nacionalne 
napetosti in nasilje, ki so še kako dali misliti, da konec vojne ni 
prinesel dokončnega miru.
Besedilo in foto: Jan Ukmar
 
Spomin na preteklost 
in zaveza za prihodnost
 
Ob 74. obletnici strmoglavljenja ameriškega bombnika B-17 je 
bila 7. aprila v Andražu nad Polzelo tradicionalna slovesnost v 
spomin na osem umrlih članov posadke letala. Zbrane je na-
govoril Jože Kužnik, župan občine Polzela, slavnostni govor-
nik na prireditvi je bil predsednik republike Slovenije Borut 
Pahor. Med drugim je spomnil na čas pred petnajstimi leti, ko 
je Slovenija na referendumu sprejela odločitev za vstop v EU 
in NATO. Poudaril je, da zavezništvo in partnerstvo ne pome-
nita strinjanja z vsemi odločitvami, vendar sta več kot to, saj 
zavezujeta k ohranjanju miru in varnosti. »Slovenci sprejema-
mo dan slovensko-ameriškega prijateljstva ne le kot spomin 
na slavno preteklost, temveč kot iskreno zavezo za slavno pri-
hodnost,« je govor končal predsednik republike. Tradicionalne 
slovesnosti se je udeležil tudi Thomas Goffus, pomočnik se-
kretarja za obrambo ZDA za Evropo in NATO.
   V kulturnem programu sta nastopili vokalna skupina Draž in 
skupina Wings of  Dixie, praporščake pa je spremljala koračni-
ca kvinteta Orkestra Slovenske vojske.   
Pripravil: Jan Ukmar, foto: STA
DAHAVSKI POROČEVALEC 2018
ISSN 1318-3419
DAHAVSKI
POROČEVALEC
GLASILO SKUPNOSTI INTERNIRANCEV DACHAUA
5
Grafični ciklus Vojna na ogled do 6. maja
 
Na začetku 20. stoletja 
je v srednji Evropi vla-
dalo družbenopolitič-
no zatišje. Številni so 
ga pozneje opisali kot 
soparo pred nevihto. 
Začetek prve svetovne 
vojne so zato nekateri 
občutili kot nekakšno 
prebujenje, ki osvobaja. 
Za nas je nepredstavlji-
vo navdušenje, s kate-
rim so se mladi možje 
takrat podali v vojno. 
»Izlet v Pariz« je pisa-
lo na marsikaterem od 
vagonov, ki je vojake iz 
Berlina peljal na fronto.
   Tudi mladi slikar in risar Otto Dix (rojen leta 1891) se je pro-
stovoljno javil v vojsko. Na začetku je doživljanje na fronti celo 
opisoval kot fascinantno igro. Vendar pa se je njegovo nav-
dušenje kmalu poleglo. Poleg tega je imel še srečo: grozote je 
preživel nepoškodovan, vendar so mladega veterana od takrat 
tlačile more. Zdravil jih je na svoj način: v podobe v svoji glavi 
se je poglabljal tako, da jih je prenašal na papir. Tako je nastal 
grafični ciklus Vojna, ki bo do 6. maja 2018 na ogled v Muzeju 
novejše zgodovine Slovenije.
   Razstava »Otto Dix: O vojni, grafike 1920–24« je bila uspešno 
prikazana že po vsem svetu, nazadnje v Mehiki. Razstava je 
prispevek Nemškega veleposlaništva v Sloveniji k zaznamova-
nju konca prve svetovne vojne pred sto leti.
Pripravil: Jan Ukmar
 
Dobrodelna dražba in štipendijski sklad
 
Ob odprtju razstave ob 10. obletnici smrti dr. Janeza Drnovška 
v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi so pripravili tudi 
dobrodelno dražbo predmetov iz njegove zapuščine. Na draž-
bi je Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) s pomočjo 
dražiteljev za boljšo prihodnost otrok in mladostnikov zbrala 
več kot 7.000 evrov. Poleg dražiteljev je Štipendijski sklad dr. 
Janeza Drnovška že podprlo nekaj uspešnih slovenskih podje-
tij, tako da znaša skupna vrednost Sklada skoraj 70.000 evrov.
   Na dobrodelni dražbi je Zveza prijateljev mladine Slovenije 
ob soglasju družine dr. Janeza Drnovška dražiteljem ponudi-
la 15 predmetov iz njegove zapuščine, med njimi tri nalivna 
peresa, dve spominski pisemski ovojnici, knjigo dr. Drnovška 
z naslovom Zlate misli o življenju in zavedanju, fotografijo fo-
tografa Voranca Vogla, ki je bila last dr. Janeza Drnovška, in 
osem karikatur, ki jih je ustvaril Franco Juri.
   Izkupiček dražbe bo namenjen Štipendijskemu skladu dr. 
Janeza Drnovška pri ZPMS, s pomočjo katerega bodo mlado-
stnikom iz socialno manj spodbudnih okolij omogočili šolanje 
v izbrani poklicni srednji šoli in jim tako pomagali na poti do 
želenega poklica.
   Predsednica ZPMS Darja Groznik je v zahvalo vsem pod-
pornikom novega štipendijskega sklada povedala: »Z danes 
ustanovljenim Štipendijskim skladom dr. Janeza Drnovška do-
polnjujemo našo skrb za mlade, ki po osnovni šoli nadaljujejo 
šolanje. Načrtujemo, da bomo s prihodnjim šolskim letom za-
čeli štipendirati 20 dijakov in jih bomo tako podprli pri celot-
nem srednješolskem ali poklicnem šolanju.«
Pripravil: J.U. / Foto:Blaž Gutman
Zgodovinsko društvo Rapalska meja
Zgodovinsko društvo Rapalska meja je bilo ustanovljeno ko-
nec prejšnjega leta v Podbrdu, deluje pa v slovenskih krajih 
in občinah na obeh straneh nekdanje meje. Namen društva 
je povezovati in spodbujati raziskovanje rapalskega obdobja 
na italijanski in jugoslovanski strani ter preprečiti zgodovinsko 
pozabo te zelo težke nacionalne preizkušnje. To je bil namreč 
čas, ko je bila Primorska za več desetletij odrezana od matič-
ne domovine, zaradi fašizma pa sta se med Slovenci utrjeva-
la domoljubje in narodna zavest. Glavne dejavnosti društvo 
načrtuje za leto 2020, ko bo minilo sto let od podpisa Rapal-
ske pogodbe. Delo članov pa je mogoče že zdaj spremljati na 
društvenih spletnih straneh http://www.rapalskameja.si.
Odpravniku poslov Venezuele »triglavka«
Na poslovilnem večeru je odpravnik poslov Veleposlaništva 
Bolivarske republike Venezuele v Sloveniji Wilmer Armando 
Depablos dobil od odbora AVNOJ Slovenije repliko kape slo-
venskih partizanov z rdečo zvezdo. »Triglavka je simbol upora 
slovenskega naroda in tako tudi simbolična podpora ljudstvu 
Venezuele,« je povedal Franko Pleško, predsednik odbora AV-
NOJ Slovenije, ki je odpravniku poslov predal darilo.
Jugoslovanski vojaki (desno) in italijanski finančniki (levo) pri mejnem 
prehodu prve kategorije Hotedršica. 
Vir: Mestni muzej Idrija, obarval: Grega Žorž
april 20186
K O L U M N A
Jože Poglajen
Plenilci so med nami
K
o se je iztekel petek 13., se je izkazalo to, kar je bilo 
tako ali tako na dlani: namreč da ga ni politika – 
če izvzamemo iz SD k Slogi prebeglega poslanca 
Vebra – ki bi za nekaj tednov do rednih volitev prev-
zel položaj predsednika vlade za tekoče zadeve. 
Predsednik republike Pahor je razpustil parlament 
in razpisal predčasne volitve. To sicer ne pomeni, da so šli poslanci 
domov, kajti njihov mandat se konča šele z ustanovno sejo na volitvah 
novoizvoljenega parlamenta. V starih (relativno) politično normalnih 
časih je veljalo, da državni zbor od razpisa volitev naprej, med pred-
volilno kampanjo torej, sprejema res zgolj za državo nujne zadeve. 
Danes je to očitno drugače. 
Dogovorili so se sicer, da re-
dnih zasedanj po Cerarjevem 
odstopu ne bo, zato pa se kar 
vrstijo izredne seje, ki niso nič 
drugega kot zastonjkarska 
strankarska predvolilna pro-
paganda. Dobesedno. 
 
Na eni od teh sej naj bi z 
ustavnim zakonom »zaščitili 
NLB pred plenjenjem hrvaških 
bank«. Kot je znano, so na-
mreč hrvaška sodišča ugodila 
nekaterim zahtevam bank, ki 
so prevzele del deviznih vlog 
varčevalcev LB po tistem, ko 
je slovenski parlament sredi 
počitnic 27. julija 1994 dobe-
sedno čez noč in v strogi kon-
spiraciji sprejel ustavni zakon, 
s katerim so med drugim razglasili, da te devizne vloge niso problem 
največje slovenske banke oziroma njene lastnice, slovenske države. 
Takratni guverner Banke Slovenije Arhar je takšno »rešitev« uteme-
ljeval s tem, da ne LB oziroma NLB ne država nimata približno 300 
milijonov mark, kolikor so te devizne vloge v LB znašale. Toda država 
je takrat imela že dovolj deviznih rezerv, LB pa bi lahko zadevo ure-
jala neposredno z varčevalci: z odlogom izplačil, z njihovo pretvorbo 
v vrednostne papirje in še kaj bi se našlo. A sta se politika in Arhar 
odela v plašč »domoljubja« in se raje odločila za to, da neslovenske, 
bolj natančno balkanske devizne varčevalce preprosto razlastijo. Z 
njihovim današnjim jezikom bi rekli oplenijo. 
 
Očitno isti še danes tako mislijo, čeprav je Evropsko sodišče razsodilo, 
da gre pri tem za odnos med NLB in varčevalci , da slednji torej ne 
smejo biti talci sporov zaradi dediščine SFRJ. Še pomembnejše pa je 
dejstvo, da je omenjeni »reševalni« devizno nočni ustavni zakon Slo-
veniji povzročil veliko in težko popravljivo gospodarsko škodo. Oce-
njujejo, da gre za milijarde, ki sta jih slovensko bančništvo in gospo-
darstvo utrpela z izgubo že vpeljanih poslov na tleh nekdanje Juge. 
Kajti najhuje, kar se banki lahko zgodi, je, da izgubi zaupanje ljudi. 
Zato velja ponoviti za očetom LB Nikom Kavčičem, »da bi – če bi 
problem hrvaških varčevalcev reševali samostojno, brez države – LB 
danes bila za Hrvate švicarska banka«. 
Politika se iz te zgodovinske lekcije kot zmeraj ni ničesar naučila in se 
še kar spreneveda, da slovenska država oziroma njena banka hrva-
škim in drugim varčevalcem LB njihovih deviz ni dolžna vrniti. Jan-
ševa SDS in NSi celo zahtevata, 
naj državni zbor sprejme še en 
»zaščitni« ustavni zakon. Z njim 
naj bi NLB med drugim dodat-
no »zaščitili« tako, da bi zapleni-
li premoženje hrvaških podjetij, 
ki poslujejo tudi v Sloveniji! In 
Arhar je spet zraven, tokrat kot 
svetovalec predsednika republike 
Pahorja. Na srečo je tak plenilski 
predlog med pravniki, ki niso ad-
vokati posameznih strank, nale-
tel zgolj na pomilovalne in priza-
nesljive nasmeške. 
Celo strankarsko sestavljena 
»strokovna« delovna skupina je 
ugotovila, da tako pač ne gre. In 
Janša in novopečeni prvak NSi 
Tonin sta zatem pohitela s po-
sipanjem s pepelom, češ da sta 
plenitev premoženja hrvaških podjetij (in bank) predlagala zgolj zato, 
da bi se o težavah, ki jih ima NLB z razlaščenimi hrvaškimi devizni-
mi varčevalci, sploh začeli pogovarjati. A ni treba biti kdo ve kako 
pronicljiv politični analitik, da bi ugotovili, kako je ta ustavni zakon 
v resnici in najprej predvolilni trik, s katerim naj bi najbolj pošteni 
stranki in tudi vse druge – z izjemo Levice – volivce prepričevale, kako 
pravzaprav domoljubno branijo slovensko domačijo pred pokvarjeni-
mi in pohlepnimi Hrvati. Zato lahko stavite, da se bo natezanje okrog 
»zaščite« NLB v državnem zboru vleklo vse do dneva volitev. Pahor je 
namreč prav zato predčasne volitve odložil za en teden. 
 
Kakor koli že, če se je treba pred čim zaščititi, so to takšne poteze 
domnevno domoljubnih strank, kot je omenjeni ustavni zakon, ki 
Sloveniji in njenim prebivalcem prinašajo zgolj škodo. Kar seveda 
lahko storimo le tako, da na volitvah tem strankam ne podelimo 
svojega glasu.
V starih (relativno) politično 
normalnih časih je veljalo, da 
državni zbor od razpisa volitev 
naprej, med predvolilno kampanjo 
torej, sprejema res zgolj za 
državo nujne zadeve. Danes je 
to očitno drugače. Dogovorili so 
se sicer, da rednih zasedanj po 
Cerarjevem odstopu ne bo, zato 
pa se kar vrstijo izredne seje, ki 
niso nič drugega kot zastonjkarska 
strankarska predvolilna 
propaganda.
7
N
ekoč dan Osvobodilne fronte je danes dan upo-
ra proti okupatorju. Toda Osvobodilna fronta 
slovenskega naroda je bila več kot le upor pro-
ti okupatorju. To je bil tudi boj za združitev in 
osvoboditev vseh Slovencev, boj za Primorsko in 
Koroško, boj za boljše življenje. Da bi bilo bolje, 
kot je bilo v Kraljevini Jugoslaviji, ki je temeljila na narodni neena-
kopravnosti, političnem zatiranju in gospodarskem izkoriščanju. 
Osvobodilna fronta je bila boj za pravice žensk, ki v Kraljevini Ju-
goslaviji niso smele na volišča. Bila je boj za spreminjanje narodne 
zavesti, kar so med drugim predstavili s sloganom »Iz naroda hlap-
cev v narod junakov«. Bila je boj za nastanek slovenske države, ki 
je nastala leta 1945 kot Ljudska 
republika Slovenija. Ta je imela 
pravico do odcepitve od Jugo-
slavije, to pravico je leta 1991 
tudi uveljavila. Kakor koli zdaj 
nekateri govorijo, prav rdeča 
zvezda je Slovencem izbojevala 
državo, da se je ta nato lahko 
osamosvojila. Praznik držav-
nosti se zdaj praznuje 25. juni-
ja, ker je bila takrat razglašena 
samostojnost, nekdanji dan Osvobodilne fronte pa je postal le dan 
upora proti okupatorju. 
Morda je to celo povsem primerno, saj današnja Republika Slove-
nija nima več veliko skupnega s Slovenijo, za katero se je bojevala 
Osvobodilna fronta. Čeprav smo že več kot četrt stoletja samostojna 
država, ni sledu o državotvorni zavesti, ki jo je izražala Osvobodil-
na fronta, ter ni več veliko sledu o državi, ki bi si prizadevala za več 
pravic in boljše življenje za svoje prebivalce. To velja že pri zunanji 
politiki naše države, saj samo še slepo uboga vse ukaze, ki pridejo 
iz zahodnih političnih, vojaških ali poslovnih povezav. Pri tem pride 
prav kot izgovor naša majhnost, saj naj bi mali delali, kar morajo, 
veliki pa, kar zmorejo. Toda v Evropi in po vsem svetu obstajajo rav-
no tako majhne ali pa še manjše države v primerjavi s Slovenijo, a se 
obnašajo bolj pokončno in sprejemajo odločitve, ki so v korist drža-
vljanov, ne pa v korist nekoga drugega. Pri očitnem mednarodnem 
nasilništvu in prevarah so vsaj tiho, namesto da to še podpirajo.
 A naša zunanja politika je le ogledalo stanja v družbi, v kateri prav 
tako primanjkuje državotvorne zavesti. Predvsem politični izbranci 
očitno še niso dojeli, da imamo zdaj res svojo državo in da je treba 
delati v njeno korist. Pri vodenju države od vrha navzdol vse tja 
do malih občin praviloma prevladuje plemenska in plenilska zavest, 
ostanek časov iz pradavnine. Ob vsakih volitvah je najpomembneje 
le to, da se ohranijo koristi družinskih ali plemenskih članov, raznih 
»poslovnih partnerjev« ali strankarskih somišljenikov. V strankar-
ski politiki državotvorna zavest primanjkuje predvsem »pomladnim 
strankam«, sicer ne bi zlivale gnojnice na lastno zgodovino in je 
zlorabljale za politične namene.  
Državotvorna zavest temelji predvsem na zgodovini, saj je skupna 
zgodovina poleg ozemlja in jezika eden od temeljev, ki določajo 
narod. Čeprav se stranke »ruralne desnice«, med njimi predvsem 
»najbolj poštena stranka«, največkrat sklicujejo na domoljubje,sa-
me počnejo ravno to, kar se ne počne v nobeni resni državi z zgo-
dovinsko tradicijo. V ameriških, britanskih ali ruskih muzejih, celo v 
italijanskih muzejih ne bomo videli zločinov, ki so jih med vojno po-
čeli njihovi vojaki, te teme 
se ne dajejo v učbenike ali 
pogrevajo v javnosti. V 
muzejih, predvsem držav-
nih, in učbenikih se ljudem 
predstavlja zgodovina, na 
katero so lahko ponosni. 
Pljuvanje po lastni zgo-
dovini ali celo njeno spre-
obračanje prav gotovo ni 
tisto »domoljubje«, katere-
ga imajo nekateri pri nas polna usta. Pri tem ne gre samo za drugo 
svetovno vojno, kjer je domobranska izdaja trn v peti »ruralni desni-
ci« in vatikanski cerkvi. Vse gre celo tako daleč, da se v imenu neke 
politike, ki meji že na rasno ideologijo, pokuša naš slovanski izvor 
zamenjati z nekakšnimi Veneti in izmišljenim noriškim kraljestvom, 
fevdalni srednjeveški grb pa vsiliti za »karantanskega panterja«. 
Kot je že v osemnajstem stoletju ugotovil angleški mislec Samuel 
Johnson, jim domoljubje služi le kot »poslednje zatočišče podležev«. 
Namesto govorjenja o domoljubju in mahanja z zastavami se spo-
štovanje do države ustvari le z lastnim zgledom in prizadevanji za 
boljše življenje in sožitje vseh državljanov, z vodenjem države v korist 
vseh prebivalcev. A medtem ko stranke »ruralne desnice« dejavno 
pljuvajo in uničujejo lastno zgodovino, stranke »salonske levice« to 
mirno gledajo in se zaradi ljubega miru nočejo preveč vpletati v ta 
prerekanja. Sicer pa se tudi njim odnos do zgodovine ne zdi poseb-
no pomemben, tudi njim je na prvem mestu plenjenje, sicer bi se ob 
potvarjanju zgodovine lahko večkrat oglasile. Zato morda res ni 
zgrešeno, če je 27. april trenutno le dan upora in ni »uradno« pove-
zan z Osvobodilno fronto in slovensko državnostjo. Ker sta plenje-
nje lastne države in povzročanje krivic državljanom pravzaprav že 
uzakonjena, postaja upor že spet kar dolžnost vseh državljanov. Le 
da zdaj ne gre za upor proti okupatorju, ampak za upor ljudi, da 
prisilijo oblastnike, da bi imeli tako državo, za katero si je prizade-
vala Osvobodilna fronta.
K O L U M N A
Martin Premk
Dan upora
 Pri vodenju države od vrha 
navzdol vse tja do malih občin 
praviloma prevladuje plemenska 
in plenilska zavest, ostanek časov 
iz pradavnine.
april 20188
K O M E N TA R
dr. France Križanič
Kje smo in 
kako naprej
S
lovenija je v obdobju odpravljanja posledic svetovne fi-
nančne krize od 2009 dalje uspešno prevzela evropski 
razvojni model. Zanj je značilno:
a) Državno sofinanciranje raziskovalne in razvojne de-
javnosti v gospodarstvu (direktno ali z davčnimi olaj-
šavami). Vrh so te vrste investicij v Sloveniji dosegle leta 2013, ko so 
dosegle 935 milijonov evrov ali 2,6 odstotka BDP; 52 odstotkov več 
kot leta 2008. Pri državnih spodbudah za investicije v raziskovalne 
in razvojne dejavnosti so bila uporabljena sredstva proračuna EU 
in sredstva slovenskega proračuna.
 
b) Podpiranje gospodarskega razvoja s selektivnimi krediti. Razvoj-
ni krediti Slovenske izvozne in razvojne družbe so se od leta 2008 do 
2011 povečali za 1,7 milijarde evrov ali za 84 odstotkov.
Slovenija si je z implementacijo evropskega razvojnega modela opo-
mogla od poslabšanja mednarodne konkurenčnosti med prvo Janše-
vo vlado (od 2004 do 2008) ter je v letu 2011 prvič po daljšem obdob-
ju imela presežek na tekočem računu plačilne bilance. Ta kaže saldo 
vseh transakcij narodnega gospodarstva s tujino, torej poleg uvoza in 
izvoza tudi obresti, dohodki, licenčnine, transferji ipd. V letih od 2011 
do 2017 je bilo na tem računu skupaj ustvarjeno za 11,2 milijarde 
evrov presežka, kar je dalo osnovo za normalno delovanje gospo-
darstva v zelo neugodnih razmerah, ko je slovenski bančni regulator 
vplival na zmanjšanje kreditov gospodarstvu (upad za 56 odstotkov 
oziroma 12,3 milijarde evrov od julija 2010 do septembra 2016). 
Kljub ekonomski politiki 2012 in 2013, ki je vodila v recesijo (Držav-
ni zbor je sprejel zakon o uravnoteženju javnih financ, Banka Slo-
venije pa je z zaostrenimi zahtevami vplivala na zniževanje bančnih 
kreditov gospodarstvu), je vpeljava evropskega razvojnega modela 
ob visoki izobrazbeni ravni zaposlenih ter obstoječi izvozno usmer-
jeni strukturi gospodarstva s še vedno velikim deležem industrije (28 
odstotkov v dodani vrednosti) privedla do pravega razmaha izvoza 
blaga in storitev. V letu 2017 je bil za dobrih 10 milijard evrov ali 42 
odstotkov večji kot med svetovno konjunkturo v letu 2008. Zaradi 
povečevanja izvoza ter nanj vezanih investicij imamo od 2014 dalje 
vsemu navkljub stabilno gospodarsko rast. 
 
Če opazujemo obdobje v letih od 1946 do 2017 v celoti, vidimo, da 
se je število prebivalcev v Sloveniji povečalo za 657 tisoč ali 47 od-
stotkov, kar kaže na uspešnost gospodarskega razvoja. V letu 2017 
smo imeli bruto domači produkt v v vrednosti 21 tisoč evrov na pre-
bivalca. Slovenski BDP je bil realno 99 odstotkov ali enkrat večji 
kot na dnu tranzicijske krize leta 1992 ter za 44 odstotkov ali slabo 
polovico večji kot pred začetkom te krize v letu 1986. Slovenija ima 
nizko inflacijo, presežek v menjavi s tujino, realno rast BDP na ravni 
okoli 5 odstotkov na leto, število delovno aktivnih pa narašča. 
Kako naprej? Gospodarstvo na sodobni stopnji razvoja potrebuje 
interventno državo. Ta skrbi za zagotavljanje makroekonomskega 
ravnotežja, za pravičnost v razdelitvi, za socialno šibke, za gospo-
darski in družbeni razvoj ter za organizacijo kvartarnega sektorja 
(kultura, šolstvo, znanost, zdravstvo, varnost), ki ta razvoj omogoča. 
V zvezi z izvajanjem takšnega gospodarskega programa potrebuje 
Slovenija vrnitev aktivne razvojne politike (po 2013 je začela pos-
topoma zmanjševati intenzivnost). Cilj mora biti dvig investicij za 
raziskave in razvoj najmanj na 3 odstotke BDP.
Sodobna država tudi spodbuja odličnost v kulturi, znanosti in 
športu. Za naše razmere je smiselno financiranje prenosa sloven-
skih dosežkov v svetovni kulturni in znanstveni prostor, pri športu pa 
ustvarjanje razmer davčnih olajšav sponzorjev) za doseganje traj-
nih vrhunskih rezultatov.
 
Sodobna država mora skrbeti za industrijsko demokracijo in za 
ustrezen institucionalni okvir soupravljanja v podjetjih ter dav-
čno spodbujati udeležbo zaposlenih pri dobičku. Obenem mora 
spodbujati širitev zadružništva ter drugih oblik vzajemnosti pri 
gospodarjenju na različnih področjih (tudi v zavarovalništvu), 
vse z namenom čim večje motivacije za angažma znanja oziro-
ma človeškega kapitala.
Glede na zdajšnje stanje bo treba v Sloveniji nujno sanirati po-
sledice umetno ustvarjene bančne krize 2012-2013 in nakopičenih 
sredstev (4,8 milijarde) v kapitalu poslovnih bank. Obenem bo mo-
rala ekonomska politika nadomestiti realen upad pokojnin ter pos-
krbeti, da bo zdravstveni sektor deloval učinkovito, in mu obenem 
v ta namen zagotoviti zadostna sredstva. Cehe, ki so se pojavili na 
tem področju, bo treba odpraviti.
Sodobna država ima aktivno vlogo pri zagotavljanju pravične de-
litve nove vrednosti in ima v tej zvezi na voljo ukrep minimalne 
plače. Država se vključuje v socialno partnerstvo ter regulira in 
spodbuja sklepanje kolektivnih pogodb. Z zakonsko regulativo in 
selektivno davčno politiko mora omejiti prekarno delo in tam, kjer 
je tehnološko pogojeno, začeti uvajati pilotske projekte univerzal-
nega temeljnega dohodka.
Sodobna država mora skrbeti za 
industrijsko demokracijo in za 
ustrezen institucionalni okvir 
soupravljanja v podjetjih ter davčno 
spodbujati udeležbo zaposlenih pri 
dobičku.
9
Antiglosa
Prijazna diagnoza 
(norega) feminizma
Z  daj ko že toliko desetletij živimo v de-mokraciji, se pa res spodobi, da vsak aktivni državljan tako prvega kot 
drugega spola redno bere Demokracijo; to 
vam je biser novinarskega snovanja, vzorčni 
primer, kako se ljudem prijazno in resnico-
ljubno piše o vsakdanjih radostih in bridkostih 
doma in po svetu. Neverjetno sem se zato 8. 
marca razveselila, ko sem lahko v tem demo-
kracijo vzbujajočem glasilu prebrala praznič-
no prigodniško gloso ob mednarodnem dne-
vu žensk z nadvse privlačnim naslovom »Kva 
je, babe ali vse norosti feminizma«.
    Ker že petinsedemdeset let bivam na tem 
svetu kot pripadnica drugega spola, sem ta be-
sedni umotvor z zanimanjem in vedno večjim 
navdušenjem na dušek prebrala. Ob koncu 
branja se mi je odvalil kamen od srca, saj sem 
uvidela, da ubogi slovenski narod še premore 
klene može, ki znajo pravilno vihteti pero, kot 
bi se izrazila nekoč, ko še ni bilo v modi digital-
no pisanje. Tudi če se je zapisovanje moderni-
ziralo, je pomembno, da se ohranja tista prava 
smer mišljenja in javnega govora, ki jo je dvaj-
seto stoletje že skoraj iztrebilo. V tem zmede-
nem stoletju so se skoraj čisto izgubili nauki, 
ki so nekoč zagotavljali, da »babji hudič« ni 
pretirano kvaril javnega reda in miru. Že pred 
začetkom dvajsetega stoletja je namreč proni-
cljiv zdravi duh svaril pred »hudimi ženami« in 
jim nalagal na srce: »Oj ljube, pomnite, žene: 
spoštujte, slušajte može« (Dom in svet, 1890. 
337, torej navedba ni »lažna novica«).
   Neizmerno sem hvaležna avtorju glose (gos-
podu V. Vasletu), da je znal tako umetelno 
izraziti duha slavne preteklosti; v milih bese-
dah njegovih ta duh pred nami kar zasije v 
polnosti svoje biti. Radodarnost duha se kaže 
v prijaznih razvrstitvah »feministk«, pa tudi v 
sporočilu vsem »babam« na Slovenskem, da 
so »borke proti seksizmu bolne«. Ob blagi 
diagnozi njegovi si lahko prizadeta »babja« 
sodrga v drugem desetletju 21. stoletja odda-
hne in samo prosi, naj ga sam bog blagoslovi 
in mu nakloni dolgo in plodno življenje, da bo 
tudi prihodnjim generacijam »norih« feministk 
in feministov kazal pravo pot v zdravo družbo.
dr. Maca Jogan, sociologinja
V tem zmedenem 
stoletju so se skoraj 
čisto izgubili nauki, ki 
so nekoč zagotavljali, 
da »babji hudič« ni 
pretirano kvaril javnega 
reda in miru.
7 0  L E T  Z V E Z E  B O R C E V
Množična in spontana 
vstaja slovenskega ljudstva
Letos praznuje naša organizacija 70 let obstoja. V javnosti je mogoče 
tu in tam prebrati, da smo preživeli in zastareli, skratka odveč. Tako 
ne govorijo le nepodpisani in slabo vzgojeni agitpropovci, ki so se 
razmnožili po strankarskih glasilih, temveč tudi kakšna dovolj razgle-
dana, premišljujoča in celo podpisana osebnost znanega imena. 
Vsi pa ob tem pozabljajo, da pri 'vrednotah NOB', za kateri-mi stojimo, ne gre za dnevno politična gesla, s kakršnimi 
se povečini prerivajo današnje stranke, 
temveč za skupek zgodovinsko trajnih 
slovenskih vrednot. Te so bile 1941 le 
na najbolj brutalnem preizkusu. NOB, ki 
ni bil samo predmet 'kavarniške debate' 
skupine izobražencev (Kocbek), temveč 
množična, spontana in hkratna vstaja 
slovenskega ljudstva v vsem prostoru 
'zedinjene Slovenije', pa je bil častni od-
govor na poskus surovega genocida.
    Če kdo v resnici misli, da ni bilo vred-
no, naj se spomni Kajuhovih verzov o 
hlapcih, in Cankarjevih besed o njih. In, 
če je prepričan, da bi bilo brez narodno 
osvobodilnega upora veliko manj žrtev, 
naj bere, če že drugega ne, Pisma na 
smrt obsojenih, naj se spomni tistih tiso-
čev talcev, ki so jih postrelili in pobesili 
ne krive ne dolžne; ali pa naj pomisli na 
duhovnika Izidorja Završnika in njegovo 
zgodbo, ki so jo bogvedi zakaj skrivali 
do današnjih dni eni in drugi – čeprav 
je do neverjetnosti človeška. Nihče ne 
taji, da so si med vojno in v prvih povoj-
nih maščevalnih letih tudi na partizanski 
strani privoščili različna grozodejstva; v 
vojni in njenem nasilnem brezzakonju 
se pririne v ospredje ob vsem dobrem 
tudi veliko slabega. Nobena vojna niso 
šmarnice in še tako dober poveljnik ne 
bo nikoli imel pod nadzorom prav vseh 
svojih vojakov. Vsekakor so to bili ob-
žalovanja vredni primeri, toda s sveto-
pisemskim primerom povedano: Ali naj 
babica s porodno vodo zavrže tudi otro-
ka? Pa naj se ga s spočetjem drži še tako 
umazan izvirni greh?
   'Izvirni greh' našega osvobodilnega 
upora pa je bil, da se je vanj ugnezdil 
spopad med dvema svetovnima sis-
temoma moči. Kakor koli obračamo, 
se pri tem pokaže, da je eden od obeh 
sledil vseljudskemu zanosu in volji po 
svobodi, drugi pa tega ni hotel že zato 
ne, ker ni trpel prvega, tako in tako sta 
// BESEDILO: Matjaž Kmecl, podpredsednik ZZB za vrednote NOB 
se imela za zgodovinska sovražnika; in 
se je raje odločil za kolaboracijo. Konec 
vojne je pokazal, da je vsaj v tem pri-
meru imel prav prvi, česar mu drugi ni 
odpustil vse do današnjih dni – rezultat: 
vsesplošna in nepopustljiva skreganost 
ter – med drugim – dvoglavi spomenik 
v srcu svobodoljubne in uporne, sloven-
ske, Ljubljane.
    Naša organizacija ne mara biti zasta-
vonoša nobene od teh, čeprav si eni in 
drugi kot nekakšno samoumevnost na 
vse kriplje prizadevajo, da bi jo za to na-
redili. V obletnici vidimo trenutek, da še 
enkrat poudarimo: smo skupnost vseh 
tistih ljudi, ki vidijo v nekdanji Osvo-
bodilni fronti in NOB dragoceno zak-
ladnico slovenskega ponosa, svobodo-
ljubnosti in poguma; v takratnih ljudeh 
vidimo generacijo, ki si je upala, ki ni 
računala, kaj se ji splača, temveč je tudi 
za ceno desettisočev življenj ostajala 
zvesta slovenski zgodovini in vodilom, 
ki so se v njej spočela. Dejanje pred-
stavlja dragoceno srebrnino, h kateri se 
bomo lahko vračali po navdih zmeraj 
spet,  kadar nas bo svet grabil za vrat; in 
nas bo zagotovo še, ker vidijo v nas dro-
biž, tako kot sta nas Hitler in Musolini. 
  Imamo se za skrbne in odgovorne va-
ruhe te naše zakladnice: ne kot 'levi' ne 
kot 'desni', temveč kot svoji.
Matjaž Kmecl
april 201810
Uporništvo je slovenski narod reševalo pred uničenjem
Odločitev za osvobodilni boj – 
etično dejanje
A K T U A L N O
V zadnjih letih svojega življenja je naš rdeči škof  Vekoslav Grmič 
(1923–2005) zelo pogosto obiskoval partizanske mitinge in udele-
žencem na njih skušal dati moralno podporo za njihovo medvojno 
odločitev za partizanstvo in organiziran odpor.
Predvsem na etične razsežnosti opozarjajo že naslovi Grmičevih prispevkov na temo uporništva oziroma partizanstva, na primer 
Osvobodilni boj (1941−45) v luči splošno pri-
znanih etičnih vrednot in s podnaslovom 
Govor pri Sv. Treh kraljih na Pohorju (23. 
novembra 2009), v katerem pravi: »Od-
ločitev za osvobodilni boj, za Osvobo-
dilno fronto, je bila etično dejanje, naj 
ga presojamo s katerega koli resnično 
humanega nazorskega vidika.« Druge 
poti ni bilo in tukaj se njegova načelna 
drža povsem ujema s Kocbekovimi sta-
lišči. Ta vidik vključuje celó krščansko 
načelo agape (ljubezen), zato Grmičev 
sklep: »Nekdo se sicer lahko odpove sa-
moobrambi, kadar gre le za njegovo živ-
ljenje, toda obrambi nedolžnega človeka 
pred napadalcem se ne sme odpoveda-
ti. Takšna je zapoved resnične ljubezni 
do sočloveka.« V tem je Grmič prepoz-
nal dragoceno načelo novejše teologije 
osvoboditve in ji posvetil precejšnjo te-
oretsko pozornost.
   Čut za sočloveka je bil nekaj izjemne-
ga, in kar »zadeva osvobodilni boj sam, 
se je etičnost tega boja pokazala v skrbi 
za ranjence, v bolnišnicah po gozdo-
vih in v reševanju ranjencev«. Grmič 
v tem odnosu prepoznava »izredno 
človekoljubje«, razvit čut solidarnosti 
in »požrtvovalnosti za sočloveka med 
borci in borkami v osvobodilnem boju«, 
vse to pa dokazuje izredno razvito etič-
no zavest partizanstva.
    Na partizanskih mitingih je škof  
Grmič javno, glasno in povsem odločno 
dajal priznanje partizanski generaciji za 
njeno etično popolnoma pravilno odlo-
čitev v drugi svetovni vojni in poslušali 
so ga. Še zdaj vidim njihove žareče in 
hvaležne poglede, in to je nepozabno, 
trajno – to je povest o ponosnem in da-
režljivem škofu, ki se ni bal kljubovati 
katoliškemu integralizmu in militantne-
mu katolicizmu in ki je spominska sre-
// BESEDILO: Cvetka Hedžet Toth    // FOTO: arhiv
čanja in slovesnosti razumel kot trenu-
tek, ko »v svoji notranjosti prebujamo 
duha tovarištva in solidarnosti, kakršen 
je vladal med borkami in borci ter sploh 
trpini za svobodo v letih upora. Ta duh 
nam je potreben tudi danes.« Nas, svoje 
najožje sodelavce pri reviji Znamenje, 
je dobrohotno svaril pred poskusi izo-
lacije in diskriminacije, če bomo z njim, 
vendar smo uporno vztrajali.
»Strašna slepota človeka«
Krivdo teh, ki so bili na strani okupa-
torjev, žal tudi takratna »uradna Ka-
toliška cerkev v Ljubljanski pokrajini, 
čeprav so bili nacisti največji sovražniki 
Cerkve in krščanstva«, Grmič označu-
je celo za »strašno slepoto človeka«, 
ki se še vedno nadaljuje: »Somišljeniki 
domobrancev, nekdanji domobranci in 
spet cerkveni predstavniki torej danes 
nadaljujejo svoje žalostno početje iz 
časa okupacije. Ne morejo drugače, če 
hočejo vztrajati v svoji zmoti in se noče-
jo kesati za zablode v letih 1941−1945. 
Tako pa smo lahko naravnost ponosni, 
če tako delajo, saj so bili partizani na 
pravi poti, za kar pričajo tudi dejstva, 
a ta pot je bila njihovi nasprotna. Če bi 
torej ti ljudje danes govorili drugače, bi 
bil to dokaz, da so se skesali in spreobr-
nili, da so priznali svojo zmoto. Ker pa 
tega niso storili, jim v resnici vest ne da 
miru in si jo skušajo pomiriti z obsoja-
njem partizanstva. Tako se lahko samo 
s pomilovanjem odzivamo na njiho-
vo govorjenje in ostajamo mirni.« Teh 
misli, teh besed, čeprav v daljši obliki, 
se ne da obiti, kajti govor je o našem 
svetu in razmerah, ki nas še vedno zelo 
opredeljujejo in nas bodo verjetno tudi 
še v prihodnje. Ne gre pozabiti, da jih je 
izrekel katoliški škof.
   Nerazumljiv je molk vodstva Katoli-
ške cerkve vse do danes, celo namerno 
zamolčevanje prvih žrtev nemške oku-
pacije, kajti duhovnik Martin Gaberc 
(1883–1941) v Gornji Radgoni, zelo 
zaveden Slovenec, je bil ustreljen v žu-
pnišču 6. aprila 1941 zjutraj. Kulturbun-
dovci, petokolonaši in še kdo so prip-
ravili sezname ljudi, ki jih je treba takoj 
Dr. Vekoslav Grmič
Dr. Vekoslav Grmič med mašo za padle partizane 
v Dragi na Notranjskem 27. julija 1996
11
likvidirati – ve se torej, kdo je začel z 
likvidacijami. Vprašanje za te, ki na ra-
znih mitingaških in skrajno hujskaških 
proslavah častijo in pretiravajo s čim iz 
povojnega dogajanja.
   V drobni knjižici z naslovom Ne poza-
bimo, ki je izšla 4. junija 1998 ob Grmi-
čevi 75-letnici in 30. obletnici njegove-
ga škofovskega posvečenja, Grmič od-
ločno trdi: »Kot rdeča nit se torej vleče 
uporništvo skozi vso zgodovino sloven-
skega naroda in nič ni moglo pretrgati 
te niti. Prav uporništvo je reševalo slo-
venski narod pred uničenjem in budilo 
v njem tako voljo do življenja kakor do 
vsestranskega kulturnega razvoja. Za-
upanje v ta duh uporništva nam lahko 
kaže svetlo pot v prihodnost ter nas na-
ravnava vanjo.« Pri tem se je kot Slove-
nec in slovenski škof  zavedal, da mora 
»govoriti, spominjati in spodbujati«. Za 
kakšno spodbudo gre?
    Grmičev govor pri Taborski steni (22. 
julija 1995), kjer se je enaindvajset par-
tizanov bojevalo z Italijani in jih je polo-
vica padla, glasno in preroško opozar-
ja na interpretacije teh, ki v jubilejnem 
letu zmage nad fašizmom to zmago pri-
kazujejo kot nekakšno nesrečo, ker so 
gospodarji pač doživeli poraz. In tukaj 
je Grmič nepopustljiv, kajti »očitnih in 
splošno priznanih vrednot ni mogoče 
prevrednotiti ali bolje razvrednotiti«, in 
v petih točkah je pojasnil, zakaj.
Domovina kot najvišja vrednota
Najprej sta partizanstvo in OF tako pre-
lomen in izjemen dogodek, da ni primer-
ljiv z nobenim v preteklosti. Iz partizan-
skega boja je naš narod izšel »prekaljen 
in pripravljen na nove podvige. Domovi-
na je postala zanj najvišja vrednota, na 
kateri je mogoče zidati vse druge.« Do-
motvorno in domoljubno torej!
    In tu ne sme biti nesporazumov, kajti 
ko človek gleda na današnja partizan-
ska srečanja, ki so postala že ljudska, 
razume srečo vnukov zaradi njihovih 
partizanskih dedov in babic – ponos in 
nekaj zelo težko opisljivega v tem slo-
vesnem doživljanju dela njihovih pred-
nikov spremlja duha proslav, ki s svojo 
ljudskostjo prehajajo v nekaj trajnega, 
kakor vsi miti. Mit namreč osredinja, 
krepi pripadnost določeni skupnosti, da 
ta preživi v času, ko vse zgodovinsko 
konkretno popusti, in da narod, ki je 
enkrat porodil svoje mite iz zgodovine, 
ne izgine. Mitotvorno je narodotvorno. 
In ta naš mit se je porodil iz konkretne-
ga zgodovinskega dogajanja in organi-
ziranega ljudskega gibanja in nikakor ne 
iz glave kakšne pesniške duše in njene-
ga domišljijskega zagona.
Kot drugo v tem govoru Grmič ome-
nja prispevek partizanstva v skupnem 
boju vseh svobodoljubnih narodov gle-
de obsega žrtev, »ki jih sploh ni mogoče 
ustrezno oceniti. To so morali priznati 
celo okupatorji, ki spet niso mogli razu-
meti takšnega junaštva.« Tretjič je po 
Grmičevem uvidu »partizanstvo preka-
lilo slovenski narodni značaj in v marsi-
čem spremenilo miselnost slovenskega 
naroda, tako da ga zares ni mogoče po-
zabljati ali prezirati«.
Kot četrto pozitivno dejstvo omenja 
Grmič to, da je nam Slovencem parti-
zanstvo dalo »v roke legitimacijo, s ka-
tero se lahko s ponosom legitimira v 
skupnosti narodov, ki so se uprli najhuj-
šemu sovražniku evropske kulture, civi-
lizacije in krščanstva, nemškemu naciz-
mu. Zato je naravnost blazno in hudiče-
vo delo to legitimacijo kakor koli danes 
skušati razvrednotiti.«
 
Spomenik lokalnim
fašističnim borcem
Tako novejši zapis Gala Kirna (roj. 
1980) o zgodovinskem revizionizmu 
(Borec, 2014, št. 703–705) in njego-
vih političnih učinkih opozarja celo 
na »rehabilitacijo lokalnega fašizma in 
domobrancev kot pravih narodnih do-
moljubov«, kot je to vidno ob odprtju 
spominskega parka v Grahovem. Ena-
čenje fašizma in komunizma je značil-
no celo za liberalce in s to »enotno pa-
radigmo totalitarizma« prihaja do no-
vega premika, kajti kot ugotavlja Kirn, 
smo »prišli do točke, kjer se minimal-
ni ideološki konsenz o narodni spravi 
ruši«. Ta proces pomeni fašizacijo, in 
to pri nas: »Novi spominski park v Gra-
hovem namreč ni posvečen povojnim 
pobojem ali žrtvam povojne oblasti. 
Z novim parkom se je začela gradi-
tev ogromnega spomenika, ki ne bo 
le spretno zakrival obstoječih spome-
niških obeležij narodnoosvobodilnega 
boja, marveč bo neposredno zaznamo-
val lokalni fašizem, poraz domobran-
ske postojanke, kar je politično zelo 
nevarno. Domobranska postojanka je 
bila na tem kraju uničena leta 1943, 
med samo vojno. Zdaj torej postavlja-
jo spomenike lokalnim fašističnim bor-
cem, ki so branili obstoječi red in pri-
segli Hitlerju.«
   Mladi sociolog iz tega našega »kranj-
skega« dejstva povzema nekaj izredno 
zastrašujočega in hkrati zelo lucidne-
ga, namreč da hočejo tisti, »ki sicer 
komunizmu očitajo enoumje, s podre-
ditvijo narodni enotnosti vsiliti nemi-
šljenje«, kar je seveda katastrofalno in 
ima lahko dolgoročno strahovit uči-
nek. Nemišljenje je kot zasvojenost, in 
ta zasvojenost ni nič manjša od zasvo-
jenosti z alkoholom ali drogami. Pija-
ni se lahko strezni v dnevu ali dveh, z 
drogami zasvojeni v nekaj tednih, če 
se le potrudi, čas in cena streznitve 
pri nemišljenju kot zasvojenosti pa sta 
praviloma neskončno dolga. Ta za-
svojenost se pogosto preseli v politiko 
– in gorje, če postane pogubna naro-
dova zasvojenost še politika. Zdajšnje 
predvolilno razpoloženje ponekod ni 
daleč od tega in z njim fašizacija, ki 
je že krepko stopila v prostore naših 
sosedov.
Novi spominski park v Grahovem namreč ni posvečen 
povojnim pobojem ali žrtvam povojne oblasti. Z novim 
parkom se je začela graditev ogromnega spomenika, 
ki ne bo le spretno zakrival obstoječih spomeniških 
obeležij narodnoosvobodilnega boja, marveč bo 
neposredno zaznamoval lokalni fašizem, poraz 
domobranske postojanke, kar je politično zelo nevarno.
april 201812
Do partizanskega pokopališča v spremstvu policije
Oskrunjeni spomenik 
državnega pomena
A K T U A L N O
Ob omembi Mostarja pomislimo najprej na njegov znameniti 
most in reko Neretvo. Medtem ko bi lahko za vzhodni del mesta 
na levem bregu Neretve, kjer je polno slikovitih trgovinic in lokalov, 
dejali, da se je tam čas ustavil, pa je razpoloženje v zahodnem delu 
Mostarja popolnoma drugačno. Vse je namreč v slogu HDZ in 
Tuđmanove dediščine. 
Ulice so poimenovane po usta-ških generalih in ministrih, denimo po Juru Francetiću in Miletu Budaku. Gibanje po 
tem delu mesta je neprijetno, z občut-
kom nelagodja. Na desnem bregu Ne-
retve pa je tudi znamenito partizansko 
pokopališče, na katerem ležijo posmr-
tni ostanki 500 borcev, tudi primorskih 
in istrskih prekomorcev, ki so padli za 
osvoboditev tega dela Hercegovine. 
   Do pokopališča je mogoče priti or-
ganizirano v avtobusih le v spremstvu 
policijskih enot. Zlo, ki ni bilo izkoreni-
njeno po drugi svetovni vojni, je rodilo 
novo sovraštvo. Veličasten spomenik, 
ki je delo srbskega arhitekta Bogdana 
Bogdanovića, je bil postavljen z name-
nom, da bi imeli padli mostarski borci, 
fantje in dekleta, tako rekoč še otroci, 
tu vsaj simbolično pravico do sanj. Zdaj 
jim to pravico odrekajo neki drugi ot-
roci, skupine mladih ljudi, ki iz dneva 
v dan skrunijo pokopališče, na kar se 
oblasti in institucije razdeljene lokal-
ne vlade sploh ne odzivajo. Leta 2003 
// BESEDILO: Aleksandra Jankovič     // FOTO: Franko Pleško
je županov urad sicer ustanovil odbor 
za obnovo partizanskega pokopališča, 
ampak od takrat ni bilo tako rekoč nič 
storjeno. V popolnoma zapuščeni oko-
lici spomenik kljubuje času in uničeva-
nju. Trenutna oblast menda namera-
va območje spomeniškega kompleksa 
celo očistiti in na njem postaviti nekaj 
novega. To pa bodo težko dosegli, saj 
je bilo leta 2006 na uradno prošnjo 
Zveze združenj borcev narodnoosvo-
bodilne vojne (SUBNOR) iz Mostarja 
partizansko pokopališče uvrščeno na 
seznam spomenikov državnega pome-
na Bosne in Hercegovine. Odboru za 
obnovo in revitalizacijo pokopališča, 
sestavljajo ga vidni protifašisti iz vseh 
držav nekdanje Jugoslavije, predse-
duje nekdanji predsednik predsedstva 
SFRJ Raif  Dizdarević.
    Sicer pa je nov veter v prizadeva-
njih za ureditev spomenika zavel, ko je 
predsedovanje Združenja antifašistov 
in borcev NOV Mostarja prevzel Sead 
Đulić, ki podporo za prenovo spome-
nika išče na lokalni ravni, pri državnih 
institucijah ter pri nevladnih in medna-
rodnih organizacijah. Ko so ga v inter-
vjuju za spletni portal Balkan Diskurs 
vprašali, zakaj je ta spomenik tako po-
memben, je odgovoril: »Partizansko po-
kopališče je naš Kip svobode, naš Sla-
volok zmage, naš Tadž Mahal. Pomisli-
mo na vse te ljudi in kulture in na njihov 
odnos do teh spomenikov. Odreči se 
temu spomeniku bi pomenilo odreči se 
sebi in svojemu mestu.« Ob tem je še 
dodal: »To je spomenik za prihodnost, 
za izobraževanje prihodnjih generacij, 
ki temeljijo na idejah protifašizma, člo-
veštva in ljubezni do mesta in države.«
    V političnem okolju, ki podpira neofa-
šizem, družba ne more slediti civilizacij-
skim vrednotam. Zaradi prebujajočega 
se nacifašizma in sprevračanja zgodovi-
ne se moramo pogumno soočiti s pre-
teklostjo in jasno spregovoriti o vlogi 
nacističnih sodelavcev, ki so delovali na 
ozemlju nekdanje Jugoslavije, in o juna-
ških podvigih NOB in partizanskih enot. 
Spomeniki, kakršno je partizansko po-
kopališče v Mostarju, niso le odsev pre-
teklosti, ampak tudi opomnik za prihod-
nje generacije, ki se morajo zavedati ne-
varnosti, kakršne prinaša fašizem. 
Vhod na propadajoče partizansko pokopališče v Mostarju
Spominski kompleks 
partizanskega 
pokopališča so postavili 
na 5000 kvadratnih 
metrih velikem območju 
na razgledni vzpetini, 
dograjen pa je bil leta 
1965. Pokopališče 
je postalo eden od 
simbolov mesta, ki so 
ga obiskovali številni 
popotniki. 
13
Pionirčki v vasi Trava leta 1945. Foto: Edi Šelhaus (sliko hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije)
Zgodilo se je spomladi leta 1943
Upor šolarjev v Metliki
Partizanska šola v Trnju
Črnilo kuhali iz bezgovih jagod
V  M E T E Ž U  Z G O D O V I N E
Takrat sem hodil v četrti razred. Moja razredničarka je bila gospa Marija Zorn, begunka s Primor-
skega med prvo svetovno vojno. 
   Pouk je bil takrat še v slovenščini, le 
dve ali tri ure na teden smo imeli itali-
janščino. Poučevat je hodil mladi učitelj 
Alberto Muzzi. Bil je prijazen fant. Da bi 
nas pridobil in vzbudil zanimanje za ita-
lijanščino, nam je nosil zanimive barvne 
stripe v italijanščini. 
   Zgodilo se je, da nam je dal v soboto 
nekakšno nalogo. V ponedeljek pa kot 
da bi se dogovorili, je nihče v razredu ni 
imel. To ga je zelo prizadelo. Takoj je šel 
Naša »šola« je bila skrita med sadnim drevjem. Pouk smo imeli v dnevni sobi. Jaz sem ho-
dil v prvi razred. Učili sta nas dve uči-
teljici, obe partizanki. Običajno so šolo 
stražili partizani. Pred začetkom pouka 
in ob koncu smo vedno molili molitev 
sveti angel. Enkrat na teden smo imeli 
verouk, poučeval nas je župnik iz po-
ljanske župnije. Bil je zelo strog. Njego-
vo živo nasprotje sta bili učiteljici, saj 
sta bili vedno prijazni. Učili sta v parti-
zanski uniformi. 
   Pouk je potekal v prijetnem razpolože-
nju. Kočevarji smo mu težko sledili, ker 
nismo znali slovensko. Slovenščino smo 
se učili posebej. Malico, kruh in jabolka, 
so nam pripravile naše mame, včasih pa 
so nam tovarišici in tudi stražar podarili 
kakšen grižljaj svojega obroka. 
    Največ težav v šoli je povzročalo po-
manjkanje knjig, zvezkov, svinčnikov in 
drugih pripomočkov. Črnilo smo kuhali 
otroci sami iz bezgovih jagod. Vsakega 
lista papirja smo se veselili in ga skrbno 
porabili. Ena od naših tovarišic je bila 
poročena s partizanom. Večkrat nas je 
nenapovedano obiskal. Včasih nam je 
prinesel liste papirja, tu in tam kakšen 
zvezek, oguljeno šolsko knjigo ali pa ta-
blice, na katere smo lahko pisali. Nekoč 
je prinesel celo radirko. Ta je romala po 
vsem razredu. Za nas je bila nekaj po-
sebnega, pravi čudež: napišeš in po pot-
do fašističnega komisarja, ta je poklical 
še župana (zanj so ljudje vedeli, da ne 
mara Italijanov). Prisopihali so v razred, 
poklicali še razredničarko in začelo se je 
spraševanje vseh po vrsti, zakaj nismo 
napisali naloge. Najpogostejši izgovor je 
bil: bila je nedelja, pa sem jo pozabil na-
pisati. Odgovor komisarja ni zadovoljil. 
Začel je glasno zmerjati učiteljico in žu-
pana. Nismo dosti vedeli, kaj vpije, razu-
meli pa smo, da je nekaj hudo narobe, ker 
je rekel: »Tutti sono picoli ribelli.« (Vsi so 
mali uporniki.) Od učiteljice, ki je samo 
menjala barve od rdeče do mrtvaško 
bele, je zahteval, naj naredi red.  Nerada 
rebi zbrišeš. Svinčnike smo rezali na od 
štiri do pet centimetrov dolge kose. Če 
se je pri pisanju zlomila konica, nam je 
šlo na jok. Šolske torbe so nam matere 
sešile doma iz navadnega platna. V njih 
smo nosili kakšno staro knjigo, papir in 
kakšen zvezek, pa seveda suho sadje 
ali kos starega kruha. Poleti smo hodi-
li bosi, pozimi pa so bile težave, ker je 
otrokom vedno primanjkovalo obutve. 
   Največ težav je povzročalo pomanj-
kanje krede za pisanje na tablo. Jaz pa 
sem do »krede« prišel na res čuden na-
čin. Italijanska topovska granata je pri-
letela naravnost skozi okno kapelice pri 
poljanskem pokopališču. Marijin kip se 
je šla od klopi do klopi in vsakega, tudi 
deklice, s pestjo dvakrat močno udarila 
po hrbtu. Komisar je še nekaj vpil in z 
Muzzijem sta odšla, župan pa se je še 
malo zadržal v pogovoru z učiteljico. 
   Ko se je vse umirilo, je učiteljica prosila, 
naj tega ne počnemo več, ker ji je komi-
sar zagrozil z zaporom, sicer pa zadeve 
raje ni komentirala. Res nam je je bilo žal. 
   Ko so drugi šolarji izvedeli za ta dogo-
dek, so nas dražili s »picoli ribelli«, meni 
pa ser zdi, da smo bili na to kar ponosni. 
ZAPISAL: Zvonko Rus (iz koledarja za 
leto 2018, ki ga je izdalo Združenje 
borcev za vrednote NOB Krško)
je razletel na drobne kose. S kosom raz-
bitega kipa sem potegnil po zidu in ugo-
tovil, da piše. Učiteljica je bila nad tem 
navdušena, prav tako župnik, dokler ni 
izvedel, da pišem s koščkom Marijinega 
kipa. Obdolžil me je smrtnega greha. 
    Žalostni del mojega obiskovanja par-
tizanske osnovne šole je bil umor naše 
tovarišice. Ko smo otroci nekega dne 
prišli v šolo, nam je partizan, ki je stal 
pred šolo, s solzami v očeh povedal, da 
ene od tovarišic ni več. Ponoči so jo od-
peljali in ubili. 
ZAPISAL: Avgust Gril (iz koledarja za 
leto 2018, izdajatelj ZB za vrednote 
NOB Krško)
april 201814
Kriza socialne demokracije
Za našo čast in dostojanstvo gre!
A K T U A L N O
Po političnem dogajanju v Nemčiji in Italiji mediji veliko poročajo 
o svetovni krizi socialne demokracije. Ker so tudi vrednote NOB 
povezane z ideološko socialistično usmeritvijo, menim, da moramo 
ta razvoj analizirati in se nad njim zamisliti tudi mi v ZZB NOB.
Ideja socialistične družbene ure-ditve je dobila ogromen impulz z Marxovim in Engelsovim Komuni-stičnim manifestom in prvo Inter-
nacionalo v drugi polovici 19. stoletja. 
Celo rimski papež je leta 1891 objavil 
encikliko, ki se začenja z besedami: 
»Rerum novarum« (Vsled novih poja-
vov). Idejni vodja slovenskega kleri-
kalizma, dr. Janez Evangelist Krek, je 
napisal obširno knjigo z naslovom »So-
cializem«, iz katere se je rodilo gibanje 
krščanskih socialistov, ki so kot politič-
na skupina predstavljali enega od troji-
ce ustanoviteljev OF.
   Po Washingtonskem sporazumu in 
svetovni ofenzivi neoliberalizma, raz-
padu Sovjetske zveze in propadu evro-
komunizma ter sistemskih spremem-
bah v Vzhodni Evropi znanstveni zgo-
dovinarji kar na splošno govore o krizi 
socializma.
   Bistvo socializma sta Marx in Engels 
označila kot revolucionarno eksploata-
cijo eksploatatorjev z zamenjavo kapi-
talistične konkurenčnosti s socialistič-
no solidarnostjo. Ta vizija se ni ures-
ničila. Socialistična misel je v zadnjih 
dveh stoletjih spremenila svet. V car-
ski Rusiji – ozemeljsko največji državi 
sveta – je zmagala v revoluciji prole-
tarsko-socialistična družbena usmeri-
tev. Z novo gospodarsko politiko (NEP) 
je Lenin odprl pot tržni konkurenci in 
podjetništvu, Stalin pa je državno ka-
pitalistično ureditev prekrstil v sociali-
stično. Zmaga proletariata v revoluciji, 
razvoj v tridesetih letih, zlasti pa odlo-
čilna vloga Sovjetske zveze po zmagi 
nad nacifašizmom so močno vplivali 
na teoretično misel in praktični razvoj 
države blaginje po svetu. 
   Teoretične temelje svetovni ureditvi 
po drugi svetovni vojni sta utemeljila 
lord Maynard Keynes in Harry Dexter 
White. Keynes je nedvomno dal pečat 
povojni svetovni gospodarski ureditvi. 
Predsednik Roosevelt je v svojih spo-
minih zapisal, da je bil presenečen, 
// BESEDILO: Janez Stanovnik, častni predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije   
// FOTO: Janez Alič
»kako malo smisla za praktično politi-
ko je imel veliki teoretik«, Keynes pa, 
da ga je presenetilo, »kako malo je ve-
liki predsednik vedel o teoretični eko-
nomiji«. Že pred veliko krizo leta 1929 
je imel Keynes predavanje z naslovom 
»Konec svobodne konkurence«, v ka-
terem je odločno zastopal večjo vlogo 
in odgovornost države za polno zapo-
slitev in blaginjo. Čeprav je izjavil, da 
se s tem ne odpoveduje kapitalizmu, je 
popolnoma jasno, da je Marxova ana-
liza vplivala na njegovo razmišljanje. 
Še bolj se je to pokazalo pri Nobelovih 
nagrajencih (Leontieff, Harrod-Domar, 
Kuznetz, Solow itd.).
   Posredni vpliv socialistične ekonom-
ske misli se je odrazil tudi v praksi in 
politiki. Rooseveltov »new deal« ni 
samo vrnil delavcev za tovarniške stro-
je. Henry Ford je povabil sindikalnega 
voditelja Walterja Reutherja, da si ogle-
da popolnoma avtomatizirano tovarno 
v River Rougeju, in mu ob tekočem tra-
ku zajedljivo dejal: »Tale ne bo plačeval 
sindikalne članarine.« Reuther pa mu je 
odgovoril: »Pa tudi vaših avtomobilov 
ne bo kupoval.« Ehrchardt, avtor nem-
škega povojnega gospodarskega ču-
deža, ni posnemal socializma samo v 
makroekonomski organizaciji, ampak 
Na številnih delih našega planeta žive 
ljudje, ki v svojem življenju niso doživeli 
niti enega dne brez vojne. Znamo ocariniti 
jeklo in aluminij, ne znamo pa obdavčiti 
milijarderjev, ki s tem trgujejo.
15
tudi v socialni politiki, še bolj to velja 
za Willyja Brandta. Jugoslovansko sa-
moupravljanje je bilo bolj neposredna 
oblika Titove marksistične ideje »to-
varne delavcem«.
    Neoliberalizem je prekinil ta povoj-
ni razvoj. Privatizacija naj bi prekinila 
socializacijo. Vloga države in državne-
ga proračuna naj bi se zmanjšala, pri-
vatni kapital naj bi vzel stvari v svoje 
roke. Statistični kazalniki – zlasti BDP 
– naj bi potrjevali učinkovitost take 
usmeritve. Ob tem pa se skriva dej-
stvo, da kapital nista samo denar in 
premoženje. V Davosu so razpravljali 
o znanstvenem poročilu Oxfama (ka-
terega uradniki so posiljevali ženske 
po svetu), ki ugotavlja, da ima samo 
700 multimilijarderjev premoženje, ki 
je enako vrednosti premoženja preos-
talega človeštva.
   Že sloviti angleški filozof  Francis Ba-
con je ugotavljal, da je znanje moč, pa 
tudi kapital je moč. Znanje je tudi os-
nova ustvarjalnosti. Fantastični gospo-
darski napredek zadnjega pol stole-
tja po Washingtonskem sporazumu je 
predvsem zasluga človekove ustvarjal-
nosti, ki si jo je podredil kapital. Moč, 
ki si jo je prisvojil kapital, skriva težave 
našega planeta.
   Albert Einstein, ki velja za pooseblje-
no modrost, naj bi nekoč dejal: »Samo 
dve stvari sta neskončni – vesolje in 
človekova neumnost. Toda za prvo ni-
sem povsem prepričan!« Nobenega 
dvoma pa ni, da je človek začel prodi-
rati v skrivnosti vesolja. Naredili smo 
prve korake po Mesecu in ogledali smo 
si Mars, ne oziramo pa se po lastnem 
planetu, kjer živijo naše sestre in bratje 
v revščini brez hrane, obleke in strehe 
nad glavo. Danes ni dovolj, da govori-
mo o socializmu s človeškim obrazom. 
Znanje, ki smo ga v obliki minulega dela 
nabrali, moramo preusmeriti v razvoj 
človeštva.
   Tisoči se utapljajo v Sredozemskem 
morju in na »balkanski poti«, ko beži-
jo pred pomanjkanjem brez dela. Če 
je privatni kapital znal odpirati rudni-
ke zlata in diamantov, zakaj tega ne bi 
zmoglo složno človeštvo?
   Na številnih delih našega planeta žive 
ljudje, ki v svojem življenju niso doži-
veli niti enega dne brez vojne. Znamo 
ocariniti jeklo in aluminij, ne znamo pa 
obdavčiti milijarderjev, ki s tem trgujejo.
   Marx je pisal, da zrak nima vrednos-
ti, ker ga ne proizvaja delo. Onesnaženi 
zrak pa ljudem jemlje osnovo prežive-
tja. Vetrovi pihajo na vse strani in voda 
teče preko meja. Narava opozarja tudi 
bogate, da poplave ne prizanašajo ni-
komur in da cunami nekega dne lahko 
zalije tudi New York.
   Naš planet je na skrajnem severu in 
jugu vkovan v ledeno kapo, ki se topi 
in spreminja planetarno podnebje. Mar 
imajo milijarderji res pravice kot rimski 
cesar Neron, ki je igral na harfo, ko je 
gorelo mesto?
   Pred 150 leti so se naši predniki zdru-
žili v Internacionalo in socialno demo-
kracijo ter spremenili del sveta. Po dru-
gi svetovni vojni smo mislili, da bodo to 
nalogo nadaljevali Združeni narodi, pa 
smo se zmotili.
   Partizani – vključno z vojnim kuratom 
Jožo Lampretom – so po snegu in mra-
zu goli in bosi nosili ranjene tovariše. Je 
solidarnost res samo za tiste, ki jim pre-
tita smrt in izginotje?
  Pred nekaj več kot sto leti je dr. Ja-
nez Evangelist Krek pisal svoj »Sociali-
zem«, Simon Gregorčič pa je prepeval 
»kako srečni vsi bi bili, ko kruh bi de-
lil z bratom brat s prav srčnimi čutili«. 
Je solidarnost res samo za siromake? 
Ko se standard dvigne, tudi solidarnost 
uplahne?
   Kriza levice (socialne demokracije) je 
kriza moralnih vrednot, ki so nas reši-
le in nam omogočile zmago v boju za 
narodni obstanek. Izzivi so še vedno 
med nami in pred nami! Pridružili smo 
se Evropski uniji, ko je bilo to v našem 
lastnem interesu. Odpovedali smo se 
delu suverenosti in pogoltnili grenko ta-
bleto NATA. Spet smo na preizkušnji – 
za našo čast in dostojanstvo gre!
PARTIZANSKIM 
KURIRJEM
Vi kurirji in vezisti,
vi ste vedno bili tisti,
da vsa pošta pravi čas
v roke je prišla med nas.
Kjer se bitka je začela,
zveza najbolj je hitela,
tu vezist in tam kurir,
da čim prej prišel bi mir.
Do vseh štabov in brigad
za kurirja ni pregrad,
česar pa vezist ne zmore,
še kurir mu pripomore.
Reka, sneg ga ne ovira,
prek zased si pot utira,
naj bo gora ali ravan,
zveza mora biti vsak dan.
Ne nevihta, noč, ne tema
niso zadržale ga,
da ne mogel priti bi,
kamor s pošto se mudi.
Kurir ni nikdar bil zaspan,
vedno svobodi bil je predan,
da sovraga bi čim prej
pregnali preko naših mej.
Slava vam in nam v spomin,
narodom vsem v opomin,
vi ste res za nas skrbeli,
da čim prej v miru bi živeli.
(Marinka Hobič, 
Moji nastopi, 2012)
april 201816
Celjski muzej gostil tretjo javno tribuno
Na pohodu je zelo  
resen neofašizem
A K T U A L N O
Celjski Muzej novejše zgodovine je 4. aprila 2018 gostil tretjo v 
seriji javnih tribun na temo zakonske prepovedi nacistične in faši-
stične simbolike. Svoja stališča so predstavili pobudnik kampanje 
in podpredsednik ZZB NOB Marijan Križman, generalni sekretar 
ZZB NOB Aljaž Verhovnik ter gostje dr. Tonček Kregar, direktor 
Muzeja novejše zgodovine Celje, Zvone Dragan, član Sveta ZZB 
NOB Slovenije, Andrej Mavri, predsednik laškega borčevskega 
združenja, Ludvik Stepančič, član Izvršnega odbora ZB za vredno-
te NOB Celje, in sekretar Zveze koroških partizanov Andrej Mohar.
»Izobešanje nacistične zasta-ve v Ljubljani, ustanavljanje strankarskih milic, postav-ljanje spomenikov belogar-
distom s sovražnimi simboli vred, po-
bude za izbris imen ulic in trgov, pove-
zanih s partizanstvom. Sosednje države 
imajo problematiko uporabe omenjene 
simbolike zakonsko urejeno!« je po-
jasnil Marijan Križman in dodal: »V 
Sloveniji imamo le en ohlapen člen v 
ustavi, ki na široko govori o sovražnem 
govoru, a iz tega ni nikoli izšel niti en 
zakonski akt. Naše roke so zvezane.«
   Aljaž Verhovnik je navzočim 
predstavil kompilacijo fotografskega 
gradiva, ki ponazarja primere skrunitve 
spomenikov ter primere nacistične 
in fašistične simbolike. »A kakšna sta 
sploh zgodovinski kontekst in pomen 
simbolov, ki danes predstavljajo faši-
zem in nacizem?« je postavil vprašanje 
dr. Tončku Kregarju.
// BESEDILO IN FOTO: Primož P. Ram Siter
    »Zgodovinsko ozadje kljukastega 
križa je zanimivo, saj sega že v čas in 
območje zgodnjega hinduizma, v ju-
govzhodno Azijo. Svastiko najdemo na 
vratih vsakega templja, saj predstavlja 
blaginjo. Evropska nacistična gibanja 
so si jo v prejšnjem stoletju izposodila 
od tam in uporabila kot svoja,« je po-
jasnil Kregar. Dodal je: »Absurdno je, da 
imamo mlačen odnos do javnega upo-
dabljanja simbola, ki je bil v funkciji ge-
nocida. Posebno upoštevaje dejstvo, da 
slovenstva ne bi bilo, če bi uspela sila, 
ki je stala za to simboliko! Evropa je bila 
ustanovljena na temeljih protifašizma.«
    Zvone Dragan je na izhodiščno vpra-
šanje, ali je slovenska politika dovolj zre-
la, da bi taka pobuda sploh lahko zaživela, 
kratko in jedrnato odgovoril: »Pri takšni, 
kakršna je danes, še posebno v predvolil-
nem času, ko stranke rastejo kot gobe po 
dežju, je odgovor odločen ne!« Kot razlog 
je navedel programsko medlost levosre-
dinskih strank, posebno tistih v nastaja-
nju. »Na pohodu je zelo resen neofaši-
zem, ki smo ga pred leti obravnavali zgolj 
teoretsko, danes pa imamo neofašiste 
legalno v parlamentih. Tema je izjemno 
aktualna, dobro moramo premisliti, kdo 
bo naš zaveznik v prihodnjem državnem 
zboru in v medijih!« Dragan namreč ugo-
tavlja, da so danes postali previdni pred-
vsem slednji, saj jim v primeru napačne 
programske usmeritve preti diskvalifika-
cija, ki jo izvaja ekstremna desnica.
   Andrej Mavri je svojo predstavitev 
namenil vprašanju izkoriščanja žalnih 
slovesnosti v Hudi jami za manifestacije 
in združevanje fašističnih in nacističnih 
gibanj. »Huda jama služi kot povezo-
valni element za neofašistična in neo-
nacistična gibanja iz Slovenije, Hrvaške 
in Avstrije. Njene problematike ne iz-
postavljajo iz pietetnih razlogov, ampak 
zgolj v propagandne. Žalostno je tudi 
dejstvo, da za organizacijo in pripravo 
teh – največkrat uradno neprijavljenih – 
prireditev in zborovanj stojijo cerkve iz 
vseh treh držav.« Kot zanimivost je po-
udaril dejstvo, da na slovesnostih, ki jih 
pripravljajo v Hudi jami, sicer ni videti 
fašističnih in nacističnih simbolov, a go-
vorniki uporabljajo retoriko, ki je na las 
podobna tisti iz časov SS.
   Ludvik Stepančič je predstavil ne-
kaj predlogov za dopolnitev in razširitev 
pobude: »Predlagam, da pobudo razši-
rimo na vse formacije, ki so na območju 
Evrope kadar koli sodelovale z nacisti in 
fašisti. Pomembno je tudi, da se dotak-
nemo vzrokov, zakaj sta sploh nastala 
nacizem in fašizem, ter da upoštevamo 
dejstvo, kaj se v zadnjih desetih kriznih 
letih dogaja v Evropi. Položaj je na las 
podoben tistemu iz prve polovice prej-
šnjega stoletja!« je zaskrbljen Stepančič.
    Krog razprave je s svojo predstavitvijo 
izzivov avstrijskih protifašističnih gibanj 
sklenil Andrej Mohar. V ospredje je 
postavil vprašanje vsakoletnega ustaške-
ga srečanja v Pliberku. »Avstrija ima zelo 
jasno zakonodajo, ki odločno prepovedu-
je ponovno sodelovanje v nacionalsocia-
lističnem smislu, kamor prištevamo tudi 
delovanje fašističnih skupin. Pa vendar se 
dogaja.« Koroški protifašisti se pri lokal-
nih oblasteh trudijo pridobiti dovoljenja 
za prepoved ustaških prireditev v Pliber-
ku – žal neuspešno. »Sestavljamo pobu-
do, podobno vaši, ki jo bomo naslovili na 
Evropski parlament. Verjamemo, da bo 
to prihodnje leto, ko bo Avstrija prevzela 
predsednikovanje Evropski uniji, lažje.« 
Andrej Mohar je prisotne še pozval, da 
se jim pridružijo na protiustaškem shodu 
12. maja v Pliberku, kar so obiskovalci 
pozdravili s navdušenim aplavzom.
17
Skupna prizadevanja članov Koordinacije 
veteranskih in domoljubnih organizacij
Pobuda za prepoved 
nacifašističnih simbolov
A K T U A L N O
Moderne oblike fašizma in nacizma se 
spretno vračajo v naš vsakdan. Italija, 
Avstrija in Nemčija, kjer sta fašizem in 
nacizem imela domovinsko pravico, 
imajo zakone, ki prepovedujejo nošenje 
uniform, razpihovanje sovraštva do tuj-
cev in javno uporabo simbolov nacizma 
in fašizma. Kaj pa Slovenija?
   Zakaj si naša država zatiska oči, na-
mesto da bi z zakonom prepovedala 
javno izpostavljanje in nošenje nacistič-
nih in fašističnih simbolov, uniform ter 
simbolov z njimi povezanih kolaborant-
skih vojaških formacij? Lani je v Lju-
bljani visela zastava s svastiko in samo 
zaradi zgražanja javnosti je skrivnostno 
izginila. Da ne bo pomote, ne zaradi 
zakonskih omejitev, ker takih določb v 
Sloveniji ni.
   Pogosti so napadi na dediščino bor-
cev proti fašizmu in nacizmu, ki jo ne-
katere politične skupine v Sloveniji s 
pridom uporabljajo za nabiranje pred-
volilnih točk. Pri tem partizansko osvo-
bodilno gibanje, ki je nosilo glavno bre-
me boja proti fašizmu in nacizmu, brez 
sramu predstavljajo kot zločinsko, sim-
boli okupatorja in njihovih sodelavcev 
pa prihajajo v naš vsakdan kot simboli 
tistih, ki so bili edini na strani svoje do-
movine. Osvoboditelje želijo postavi-
ti celo zunaj zakona. Pojavljajo se tudi 
napadi na dediščino tigrovcev in vete-
ranov vojne za Slovenijo leta 1991. Za-
radi strankarskih interesov se organizi-
rajo vzporedne državne proslave, prav 
tako pa tudi vzporedne parastrankarske 
veteranske organizacije. Zasejan je tudi 
dvom o vlogi Teritorialne obrambe kot 
obrambne sile slovenskega naroda pred 
in med osamosvojitveno vojno.
   Priče smo skrunitvam spomenikov 
žrtvam in obeležjem boja proti nacifa-
šizmu med narodnoosvobodilno vojno. 
Takšni primeri so bili uničevanje spo-
menika v Jelenovem žlebu, pa v Bazi 20 
in številnih drugih krajih. Številne spo-
minske plošče NOB izginjajo. Pri tem 
pa se ne odzovejo niti najvišje politič-
ne avtoritete države Slovenije, kot da bi 
bila svobodna domovina povsem samo-
umevno dejstvo.
   Pobuda ZZB NOB Slovenije za pre-
poved nacističnih in fašističnih simbo-
lov ne pomeni zgolj prepovedi javnega 
izpostavljanja in nošenja oznak in na-
pisov pripadnikov fašističnega in naci-
stičnega okupatorja ter kolaborantskih 
enot, ki so delovale v sestavu okupa-
torja proti lastnemu narodu. Tukaj ne 
gre zgolj za prepoved simbolov, temveč 
tudi za potrebo preganjanja sovražnega 
govora in širjenja nestrpnosti med ljudi.
   Koordinacija veteranskih in domo-
ljubnih organizacij Slovenije (Društvo 
TIGR Primorske, Zveza društev civil-
nih invalidov Slovenije, Zveza društev 
general Maister, Zveza društev in klu-
bov MORiS, Zveza društev vojnih inva-
lidov Slovenije, Zveza policijskih vete-
ranskih društev SEVER, Zveza sloven-
skih častnikov, Zveza veteranov vojne 
za Slovenije in Zveza združenj borcev 
za vrednote NOB Slovenije) meni, da 
takšna ravnanja podpihujejo sovraštvo 
in širijo nestrpnost, ki maje temelje 
ustavne ureditve Republike Slovenije. 
KODVOS pričakuje od vseh političnih 
strank, ki se podajajo na prihajajoče dr-
žavnozborske volitve, da bodo podprle 
to pobudo v obliki konkretnega zakon-
skega predloga za ureditev tega vpraša-
nja, hkrati pa bodo politične stranke s 
svojimi ravnanji spodbujale strpnost in 
izražale ostro nasprotovanje sovražne-
mu govoru.
 
Ljubljana, 28. marec 2018
www.svobodnabeseda.si
GROB BREZ 
IMENA
Moj sin odšel je v partizane
in nikdar se več vrnil ni,
osamljena za njim žalujem
vse dolge dneve in noči.
Težko mi je sedaj že starki,
saj bil je on edinec moj,
v ljubezni zvesti materini
je tiha misel nanj z menoj.
Ne vem, kje sin moj zdaj počiva,
kje daleč svoj grob ima,
na kamnu, ki mu grob pokriva,
imena ni nobenega.
Iskala sem ga dolga leta
in mnogo videla grobov,
ki matere smo jih odkrile,
a brez imen je njihov krov.
Povsod nagrobnik, črke zlate,
tu partizan junak leži,
življenje dal je, da živimo,
svobodni, srečni v miru mi.
Ne vem, kateri je tvoj grob,
le ptička poje ti vsak dan,
počivaj mirno in spokojno,
ti hrabri mladi partizan.
(Marinka Hobič, 
Moji nastopi, 2012)
april 201818
Zadnji dnevi Ravensbrücka
Spomin na Francozinjo Odette
V  M E T E Ž U  Z G O D O V I N E
V gruči Francozinj, ki so jih pripeljali v taborišče sredi leta 1944, 
se mi je od vseh najbolj nebogljena zdela Odette. Ni se ji dalo ne 
umivati ne drugače skrbeti zase. Črn prah od leša, s katerim je bila 
posuta široka pot v taborišču (lagrovka), se ji je ob vetru zaril globo-
ko v gube na obrazu. In pihalo je vsak dan. Veter nam je rešetal kos-
ti, ko smo zjutraj in zvečer neprespane stale na dolgotrajnih apelih.
Bilo je sredi leta 1944. To je bil čas, ko so v Ravensbrück vsak dan prihajali novi transporti žensk. Niso jih imeli več kam 
dati, vse je bilo prenatrpano. Nobena pa 
ni smela čez noč ostati zunaj, in tako so 
jih poslali v naše bloke. Po sedem nas je 
spalo na dveh pogradih. Zato so Nemci 
postavili sredi lagrovke ogromen vojaš-
ki šotor. Ženske so ležale tam druga ob 
drugi, z njimi je bilo veliko otrok. Bile so 
brez sanitarij, brez odej. Srečo je imela 
tista, ki je prišla do malo slame, da ji ni 
bilo treba ležati na golih tleh! V šotoru 
je bilo do 500 žensk. Kosil je tifus. Naj-
bolj je pustošil konec leta 1944 in na za-
četku leta 1945. Takrat so bile razmere 
grozljive. Zrak je zaudarjal. Ženske so 
umirale kot za stavo.
   V gimnaziji sem se učila francoščino. 
Ostalo mi je toliko znanja, da sem se 
lahko s Francozinjami pogovarjala, ko 
so me povabile medse. Spraševale so, 
od kod sem. Povedala sem jim, da iz Ju-
goslavije. Malo so vedele o naši državi, 
o Sloveniji pa seveda čisto nič. In tako 
sem se za naslednjič pripravila in sem 
jim z zanosom pripovedovala o naši 
pravljični deželi, o njenih lepotah in 
odlikah. Samo en milijon nas je, pa ima-
mo ostaline koliščarjev, Rimljanov, uni-
verzo, filharmonijo, gledališča, opero, 
muzeje, narodno galerijo ter akademi-
jo znanosti in umetnosti. Pela sem jim 
naše narodne pesmi. Dobivale smo se 
skoraj vsako nedeljo, če le ni deževalo. 
To je malo popestrilo mračne dni. Pos-
lušale so me z navdušenjem. Pri pesmi 
»Ne jokaj, ljubica, ne bodi žalostna, čez 
dolgih sedem let se bova videla spet« 
pa sem nepričakovano od vsega grozlji-
vega, kar smo doživljale, bruhnila v ne-
utolažljiv jok. Od vročega hrepenenja, 
da bi se stisnila k svojim, iz obupa, ker 
ni bilo videti rešitve. Takrat me je obje-
la topla roka. »Ma petite Božená,« mi je 
zašepetala na uho Odette in me z obe-
ma rokama stisnila k sebi. Imela sem 
triindvajset let. Bilo je skoraj že leto, kar 
sem bila od doma. Sicer pa nismo joka-
le. Bile smo preveč ponosne.
 
Dobra roka Božene Holečkove
Delala sem v podružnici taborišča pri 
Siemensu. Bilo je nekaj kilometrov proč 
od matičnega taborišča Ravensbrück, 
na katero smo bili vezani s hrano, upra-
vo, ambulanto, pošto in paketi, kolikor 
jih je še prišlo. Ko sem imela zastrupitev 
na roki, sem bila oproščena dela pri Si-
emensu. Že sem se hotela javiti za stari 
lager, samo da nekam grem, da pretr-
gam enoličnost, ko me je dobra roka 
Božene Holečkove, Čehinje, prijela za 
komolec in rekla: »Ne hodi nikamor. 
V starem taborišču je huje kot tukaj. 
Ženske trumoma umirajo za tifusom, 
krematorij trupel sploh ne more sproti 
sežigati, mrliči goli ležijo na vozeh, čez 
trebuh pa imajo z oljnato barvo napisa-
no lagersko številko. Ne hodi, prosim.«
   Nekega dne me je paznica esesovka 
kar določila, da še s tremi Rusinjami 
grem po pošto in pakete v stari lager. 
Da ne bi v eno smer hodile praznih rok, 
// BESEDILO: Božena Legiša    // FOTO: arhiv SB
so nam na voziček naložili v staro ode-
jo zavito truplo ženske, ki je umrla za 
tifusom. Trdovratno sem upirala oči v 
tla, ko sem potiskala voziček pred sabo, 
in samo s kotičkom očesa sem škilila 
zdaj na levo, zdaj na desno. Stopile smo 
skozi glavna vrata starega lagerja in še 
malo naprej. Stisnila sem glavo med ra-
mena in zamižala. Prepuščala sem se 
Rusinjam, da so me vodile. V zraku sem 
čutila smrt. Lepila se mi je na telo in mi 
sedla na dušo. Iz dimnika krematorija je 
prihajal duh po sveže sežganem člove-
škem mesu, da se mi je obračal želodec.
   Naslednje dni po grlu nisem spravi-
la niti grižljaja. Tudi spati nisem mog-
la. Vročična sem se premetavala med 
bedno resničnostjo in divjimi grozljivi-
mi sanjami. S krikom sem se vsa potna 
prebujala, spet zadremala in spet so bile 
iste sanje tu, le še strašnejše kot poprej. 
Imela sem občutek, da razpadam pri ži-
vem telesu, da bom strohnela, še pre-
den me zažgejo.
   Čez dan sem se vlačila kot megla. 
Druge so pazile name. Samodejno sem 
opravljala dela in se bala noči. Čas se je 
ustavil. Zdelo se mi je, da traja celo več-
nost, pa je trajalo samo tri dni. Potem je 
kriza minila. Umrla še nisem. Bila sem 
izčrpana, vendar živa.
Iskrica se je razvnela v plamen
V aprilu leta 1945 so se pogosteje ogla-
šale sirene in kmalu smo zaslišale za-
Božena Legiša
V aprilu leta 1945 so se pogosteje oglašale sirene in 
kmalu smo zaslišale zamolkel trušč letal. Še malo, 
pa smo jih videle. Vse črno jih je bilo na nebu. Srce 
nam je poskočilo. Novice so bile vse bolj fantastične: 
približuje se ruska fronta, Američani niso več daleč.
19
molkel trušč letal. Še malo, pa smo jih 
videle. Vse črno jih je bilo na nebu. Srce 
nam je poskočilo. Novice so bile vse 
bolj fantastične: približuje se ruska fron-
ta, Američani niso več daleč. Tista iskri-
ca, ki nam je vse neskončne mesece po-
magala živeti, se je razvnela v plamen. 
Bile smo pijane od teh novic. Čustva so 
vrela na dan z neverjetno silo, ki si še ni 
smela dati duška, v resnici pa je že bila 
v nas. Bila je v zraku, skoraj otipljiva. 
Mislim, da smo resnično osvoboditev 
doživljale tiste dni.
   In v to srečo, v to evforijo, v ta zanos 
je nekega dne planila vest, da je pod na-
šim taboriščem nastavljeno razstrelivo. 
Ves lager da bodo z nami vred vrgli v 
zrak in tako zabrisali vsako sled za sabo. 
Novica se je razširila kot požar v vetrov-
nem dnevu. Kot že tolikokrat smo spet 
enkrat umrle. Molčale smo in čaka-
le. Napetost je naraščala. Goreče smo 
molile. Nekatere so omedlele. Nebo je 
ugasnilo, me pa smo čakale. Popile smo 
črno brozgo iz posušene zelenjave in 
samodejno zlezle na pograde. Po hrbtu 
sem imela polno turov, ko sem lezla na 
pograd, sem se kar naprej zadevala ob-
nje, in to je bolelo. Bila sem preveč izčr-
pana, izstradana, pretresena, zato sem 
zaspala kot ubita.
   Kmalu po tem dogodku so v taborišču 
pripeljali avtobusi švedskega Rdečega 
križa. Domov so šle Danke, Norvežan-
ke in Francozinje. Stekla sem k Odette, 
da bi se poslovila. Krepko me je objela 
in poljubila. »Če prideš kdaj v Pariz, me 
boš našla na tem naslovu,« mi je potla-
čila listek v roko. »Prisrčna hvala, draga 
Odette! Ostani zdrava. Da bi pa jaz kdaj 
prišla v Pariz, je zelo malo verjetno,« 
sem ji odvrnila.
Nenadni odhod iz taborišča
Po dolgem večernem apelu so sredi neke 
noči zatulile sirene. Tulile so kot obse-
dene. Prišle so paznice in kričale: »Raus, 
raus, raus! Alles mitnehmen!« (Ven, ven, 
ven! Vse vzemi s seboj!) Okamnele smo. 
Pograbile smo vsaka svojo menažko, ve-
liko culo in bile v trenutku nared in pred 
blokom pripravljene na pot. Noge so se 
nam šibile. Kam gremo? V plinske celi-
ce? Pred puške? Na ladje in od tam na 
dno Baltskega morja?
    Prišle smo do železniške proge, obr-
njene proti severu. Na njej je stala kom-
pozicija odprtih in zaprtih tovornih va-
gonov. Vanje so nas stlačili, da smo sta-
le tako na tesno, da se nobena ni mogla 
skloniti. Komaj smo dihale. Sonce je 
pripekalo. Potile smo se tudi od strahu, 
marsikateri je postalo slabo. Premaknili 
smo se. Po pol ure vožnje se je vlak us-
tavil. Vse smo morale iz vagonov. Proga 
je bila nekje pred nami ravnokar bom-
bardirana, je bilo rečeno.
   Od daleč je bilo slišati grmenje topov 
in hrup letal. Dan se je nagibal v noč, 
me pa smo še vedno hodile. V daljavi 
se je v smeri Ravensbrücka lepo videlo 
rdečerumeno obarvano nebo. Gorelo je 
skladišče streliva v Fürstenbergu.
   Bila je trda tema, ko so ukazali po-
čitek. Nikjer nobene hiše, sami travniki. 
Legle smo v jarek, obdan z grmovjem. 
Stisnile smo se druga k drugi, da smo 
se grele. S prvim svitom smo šli naprej, 
seveda s praznim želodcem in premo-
čeno obleko.
   In hodile smo ves dan do noči, brez 
krompirja, brez vode. Bilo je temno, ko 
smo se znašle na ogromni čistini. Na 
levi in na desni sama letala, pred nji-
mi posadke v pripravljenosti. Letališče. 
Morale smo ga prečkati. Nazadnje smo 
prišle do majhne hiše. Ker nihče ni smel 
ostati zunaj, so nas natrpali na gola tla v 
prazni sobi. Prihajale so nove taborišč-
nice. Hodile so po nas in nazadnje tudi 
legle na nas.
 
Esesovci in paznice izginili 
Drugi dan smo se utrujene privlekle do 
velike ceste. Povsod je vladala velika 
zmeda. Na tovornjakih, avtomobilih, ci-
zah in lojtrnikih so se gnetli otroci, star-
ci, ženske. V vozove so bili vpreženi po-
nekod konji, drugje krave. Vsa ta kara-
vana se je s težavo prebijala naprej. Pa-
znice in esesovci so nenadoma izginili.
Na lepem so kot strela z jasnega čisto 
nizko nad nas privršala zavezniška leta-
la. Vsi smo stekli v gozd. V hipu je bila 
cesta prazna, samo živinčeta in prevo-
zna sredstva so ostala na njej. Nekaj na-
ših se je stisnilo k enemu izmed dreves, 
glave smo tiščale v tla kot noji. Ko so 
letala odletela, smo se vrnili na cesto. 
Bilo nas je osem, ki smo sklenile, da se 
bomo držale skupaj, če bo le mogoče. 
Vedele smo, da moramo čim prej izgini-
ti in počakati Ruse. Iz skupine smo izgi-
njale postopoma. Na srečo smo se vse 
zbrale v globeli pri žabji mlaki. Uredile 
smo si obleke, ki smo jih že prej pobra-
le iz lagerskega skladišča. Pri mlaki smo 
našle tudi ogromno svežih krompirje-
vih olupkov. Te smo skuhale in zabeli-
le z zadnjim koščkom margarine, ostala 
nam je še iz paketa mednarodnega Rde-
čega križa, ki smo ga dobile za veliko 
noč. Vsaka je dala, kar je še imela. Brez 
soli, ampak bilo je toplo in zato božan-
sko. Potem smo hodile naprej in prespa-
le na nekem skednju.
   Nazadnje smo prispele do bogate pri-
stave, kjer smo se do sitega najedle in do-
čakale osvoboditev. V prazno sobo, kjer 
smo prespale, so navsezgodaj pridrve-
li ljudje in kričali: »Konec vojne! Konec 
vojne!« Je vse to res? Nismo mogle ver-
jeti. Plesale smo, se objemale in jokale, 
kot da ne bi bile pri pravi. Toplo in poniž-
no sem se zahvalila bogu in se vprašala, 
ali je bilo res vse to, kar se je zgodilo.
   
Ravensbrück: izbiranje za plin (risba Francozinje Violette Legoq)
april 201820
Goriška fronta v spominu prebivalcev Kromberka
Orožje skrili v kaverne 
iz prve svetovne vojne
V  M E T E Ž U  Z G O D O V I N E
Po razpadu Italije 8. septembra 1943 so italijanski vojaki odvrgli 
orožje in se razbežali. Nekaterim Slovencem v italijanski vojski se je 
uspelo pridružiti partizanom. Gorico so zasedli Nemci. V vas Krom-
berk je 10. septembra prišel Severnoprimorski partizanski odred s 
komandantom Martinom Grajfom - Rudijem in komisarjem Dra-
gom Flisom - Strelo, da bi se uprli nemški zasedbi.
Mladi fantje so se takoj začeli učiti ravnanja s pobranim orožjem, ki so ga z doma-čini poskrili v kaverne iz 
prve svetovne vojne. Nemci so hoteli 
takoj zavzeti tudi podeželje, vendar so 
naleteli na partizanski odpor. Začela se 
je goriška fronta, ki je potekala na črti 
Goriška brda–Sabotin–Sveta gora–Ška-
brijel–Sveta Katarina–Kromberk–Pano-
vec–Sveti Mark–Vrtojba–Miren–izliv 
reke Vipave v Sočo. Severnoprimor-
ski partizanski odred je 14. septembra 
1943 iz Kromberka napadel Gorico. Za-
radi nemške premoči se je vrnil v Krom-
berk. Dobro oboroženi Nemci so potem 
najprej streljali na Kromberk in 18. sep-
tembra so njihove pešadijske in tanko-
vske enote izvedle udar čez Kromberk 
do Ajševice. Naslednji nemški udar 
na Kromberk je bil 25. septembra, po-
tem ko je v Gorico prišel II. SS-tanko-
vski bataljon s štirimi divizijami. Dobro 
oboroženi Nemci so prodrli v vse sme-
ri. Zasedena je bila celotna Primorska, 
razen Banjške, Cerkljanske in Trnovske 
// BESEDILO IN FOTO: Majda Nemec
planote ter kobariškega območja, ki je 
ostalo v partizanskih rokah.
   V Kromberku je bilo požganih 33 
hiš, gospodarskih poslopij in Krom-
berški grad, 16 moških pa so odpelja-
li v nemška taborišča. Na vsej fronti je 
bilo veliko padlih in zajetih partizanov. 
Kromberčani se še danes spominjajo 
goriške fronte. Družina takrat 19-letne 
Milene je stanovala v zaselku Bone-
tovšče. Med nemškim napadom na 
vas 18. septembra 1943 se je še z ne-
katerimi domačini skrila za veliko ska-
lo blizu hiše. Našli so jih nemški vojaki 
in nagnali na cesto. Takrat so zagleda-
li, da vsenaokrog gorijo hiše. Začeli so 
jih gasiti z vodo, ki so jo v vedrih prina-
šali iz vodnjaka. Pogasiti jim je uspelo 
le eno, še eno pa so rešili tako, da so 
prežagali trame na stiku s sosednjo hišo 
v plamenih. Še isti dan so odšli v Rav-
nico, naslednji dan pa dalje do zaselka 
Rjavci. Takrat so Nemci v Trnovskem 
gozdu aretirali 16-letnega kurirja Davi-
da Komela iz Kromberka, ga odpeljali v 
Pogled na Sabotin (levo), Sveto goro (v sredini), Škabrijel in Kromberk (desno). V ospredju Nova Gorica
21
zapor v Gorico in nato v taborišče Bu-
chenwald v Nemčijo. Čez približno de-
set dni so se prebivalci iz Trnovskega 
gozda vrnili v požgani Kromberk.
    Tudi takrat 6-letni Joško se živo spo-
minja požiga svojega doma v zaselku 
Fajdigušče. Njihova in sosednja družina 
ter neki partizan so se 18. septembra 
1943 zatekli v kaverno iz prve svetov-
ne vojne na skalnem previsu približno 
300 metrov vzhodno od njihove hiše. 
Takrat je bilo pobočje celotnega hriba 
Škabrijel še precej golo, ker se je nek-
danje bojišče prve svetovne vojne šele 
zaraščalo. Preglednost po Kromberku 
je bila precejšnja. Pred kaverno so gle-
dali svojo domačo hišo in štalo v ognju 
ter spuščeno živino. Partizan je zagle-
dal prihajajoče Nemce in zbežal. Nad 
kaverno je izgubil titovko. Nemci so jo 
našli, kmalu pa so zajeli tudi ljudi. Joško 
se dobro spominja nemškega oficirja, 
kako je stal nad kaverno in pištolo na-
meril vanje: »Vsi smo dvignili roke, pos-
tavili so nas pred zid v bližini, pred nas 
pa vojaka z brzostrelko. Takrat je od-
jeknila močna eksplozija. V naši gore-
či baraki pri hiši je namreč eksplodirala 
granata iz prve svetovne vojne. Zadnji 
del te 210-milimetrske granate je letel 
po zraku naravnost proti nam. Nemški 
vojak pri mitraljezu je ocenil, kam leti, 
skočil je k meni in me porinil za zid in še 
on skočil za mano. Del granate je padel 
točno na mesto, kjer sem prej stal. Vo-
jak mi je rešil življenje. Po tem dogodku 
so nas Nemci pustili tam, kjer smo bili. 
Naša družina se je zatem umaknila v 
zaselek Rjavci v Trnovskem gozdu. Po 
vrnitvi domov so nam domačini zago-
tovili streho nad glavo do konca vojne.« 
Tedaj 12-letna Irma je s svojo družino 
stanovala v zaselku Počkol pod Sv. Ka-
tarino. Tu so zavetje iskale tudi družine 
iz doline. Skupaj z drugimi so se stiskali 
v kaverni za hišo. V njej so ostali tudi po 
tistem, ko so drugi odšli proti Trnove-
mu. Tam so jih našli Nemci in jim zagro-
zili s smrtjo, če se ne vrnejo domov. 18. 
septembra 1943 so jim požgali gospo-
darsko poslopje pri hiši, kjer je stanoval 
stric Jože z družino. Potem ko so jim 
požgali štalo, so očetovega brata Nemci 
odpeljali s seboj in nato v taborišče Sta-
black v Nemčijo. Večkrat so se na njihov 
senik ponoči zatekli tudi partizani.
    Med nemškimi napadi na zaselek 
Damber so se domačini zatekali v dve 
betonski kleti, ki sta služili za prenoče-
vanje. V njih pa so se zadrževali tudi 
podnevi, ko so Nemci obstreljevali 
vas. Na cesti so streli smrtno zadeli 
domačinko in težko ranili njeno se-
stro, ki sta hoteli najti zatočišče v kleti. 
Takrat sedemletna Jordana je pove-
dala, da so partizani prebivalce za-
selka Damber že tri dni pred požigom 
vasi obvestili, naj se umaknejo pro-
ti Trnovskemu gozdu. Večina jih je z 
Damberja v spremstvu partizanov pra-
vočasno odšla proti Ravnici, med nji-
mi je bila tudi Jordanina družina. Na 
Vratcih jih je zajela huda nevihta. Zag-
ledali so ogenj Pri Peči blizu Ravnice, 
kjer je bil dom Jordanine stare mame. 
Strela je udarila prav v njeno štalo, da 
je zagorela. Ljudje so zatočišče našli 
v hišah, drugi v bližjem bunkerju. Čez 
nekaj dni so nekateri odšli naprej na 
Trnovo in Voglarje, drugi so se vrnili v 
Kromberk. Med njimi je bila tudi Jor-
dana, ki so se ji za vse življenje vtisnili 
v spomin požgani domovi, gospodar-
ska poslopja in Kromberški grad.
Obvestilo sorodnikom padlih 
in stanovalcem četrtne 
skupnosti Rudnik
Konec leta začetek del
V letu 2016 se je končala prodaja objek-
ta nekdanjega zadružnega doma na 
Ižanski cesti 305 v Ljubljani, na katerem 
so bila spominska obeležja posvečena 
vsem padlim v NOB z barjanskega ob-
robja mesta Ljubljana. Plošče smo sneli 
in shranili ter bodo obnovljene za vgra-
ditev na novo lokacijo.
   KO ZZB za vrednote NOB Barje je 
na zahtevo občanov Četrtne skupnosti 
Rudnik in svojcev padlih, ki so napisa-
ni na spominskem obeležju (štiri napi-
sne plošče, plošča z orisom glave) za-
čela pripravljati postavitev spomenika 
na lokaciji stare osnovne šole Barje na 
Ižanski cesti 303.
   Po lanskih in letošnjih pogovorih s 
predstavniki ljubljanske mestne uprave 
in z mestnim odborom ZZB za vrednote 
NOB je bilo 23. februarja letos dogovor-
jeno, da se postavi spomenik padlim v 
NOB in vnese v celostno podobo pro-
jekta Center Barje, ki bo zajemal funkci-
onalno prenovo in bo vključeval medge-
neracijski center, rekonstrukcijo zgrad-
be osnovne šole Barje, večnamenske 
prostore, e-točko za krajane, prostor če-
trtne skupnosti Rudnik in društva, spo-
menik padlim v NOB in druga dela, ki 
se bodo razprostirala do potoka Iščice.
  Idejna dokumentacija projekta Center 
Barje bo razgrnjena in na ogled v ČS Ru-
dnik v letu 2018. Začetek izvedbenih del 
je predviden za konec leta 2018.
Odbor za spominsko obeležje
KO ZZB za vrednote NOB Barje
Kaverna v Kromberku pod Sv. Katarino
april 201822
Odprtje na Ostrožnem Brdu bo 12. maja
Rekonstrukcija bolnice 
Zalesje v Brkinih
Bolnica je bila najprej postavlje-na v Padežu, ker pa so jo Nem-ci vedno bolj ogrožali z napadi, so jo marca leta 1944 presta-
vili na varnejši kraj, v gozd z imenom 
Boršt, približno 1200 metrov seve-
rovzhodno od Šmagurjeve kmetije pod 
Ostrožnim Brdom. Zelo pomembno 
vlogo pri razvoju bolnice je imel Mo-
gamed Gadžijev - Miša, dr. med., major 
Rdeče armade. V januarju leta 1944 je 
iz nemškega ujetništva prebegnil k par-
tizanom, v štab Istrskega odreda, in ta 
ga je imenoval za upravnika in nato še 
za komandanta bolnice. Zdravnik Gad-
žijev je izbral mesto za novo bolnišnico, 
ki ji je dal rusko ime Zalesje oziroma po 
slovensko Za gozdom. V največji tajno-
sti in zelo kratkem času jo je zgradilo 18 
aktivistov z Ostrožnega Brda. Zgradili 
so bolniške barake z dvajsetimi ležišči, 
prostor za zdravnika, prostor za preve-
zovanje ranjencev, skladišče za zdravila 
in opremo. Zgradili so tudi skrivališče 
za 12 težje ranjenih z operacijsko mizo 
in ozkim vhodom, 300 metrov stran je 
bila postavljena tudi kuhinja. Na dru-
gem kraju so bila skladišča za hrano in 
zdravila.
    Oskrbo bolnikov in osebja so prevzeli 
vaščani Ostrožnega Brda. V bolnici Za-
lesje se je zdravilo približno 220 ranjen-
Občina Ilirska Bistrica in ZZB Ilirska Bistrica sta obnovili stavbe, 
v katerih je med drugo svetovno vojno delovala partizanska bol-
nica Zalesje v Brkinih. Nepretrgoma je delovala od 15. novembra 
1943 do 17. januarja 1945.
// BESEDILO:  Stanislav Zver, predsednik ZZB Ilirska Bistrica
Odprtje rekonstruirane partizan-
ske bolnice Zalesje na Ostrožnem 
Brdu bo v soboto, 12. maja, ob 11. 
uri, ko bodo pripravili tudi pohod. 
Zbrane bo pozdravil župan Emil 
Rojc, slavnostna govornica pa bo 
Lara Jankovič. V kulturnem pro-
gramu bodo nastopili Partizanski 
pevski zbor Pinko Tomažič, učenci 
Osnovne šole Rudija Mahniča iz 
Pregarij, Ženski pevski zbor Prem 
in moški pevski zbor.
cev in bolnikov. Kljub težkim razmeram, 
pomanjkanju zdravil, opreme in zdrav-
niških pripomočkov ter nenehni sov-
ražnikovi nevarnosti je bilo zdravljenje 
zelo uspešno, saj je bila smrtnost manj 
kot dvoodstotna. Po mnenju zdravnika 
Gadžijeva je bilo tako uspešno zdravlje-
nje sad izredne fizične odpornosti ra-
njencev, dobre hrane in bistre vode ter 
svežega zraka.
    Sovražnike ofenzive pa so postajale 
vse pogostejše, zato se je bolnišnica po-
gosto umikala in selila. Zaradi otežene-
ga zdravljenja in nenehne nevarnosti pa 
tudi bolezni zdravnika Gadžijeva je bila 
bolnica Zalesje ukinjena, njeno osebje 
in ranjenci pa so bili priključeni bolnici 
pod Snežnikom.
23
Razbita plošča OT - 8 VII. korpusa za Ljubljanskim vrhom. Ploščo so obnovili in spet stoji tam, kjer 
mora biti.
Nosilci, na katerih bi morala biti plošča 
z napisom o taborišču partizanov v jami 
Košelevka za Ljubljanskim vrhom. Plošča je 
obnovljena in pričvrščena na bližnji steni ob 
vhodu v jamo.
Miza nad Logom pri Brezovici, kjer je bila 
odstranjena plošča, posvečena taboru 
Dolomitskega odreda. Novodobni heroji so na 
drevesu pustili tudi svoje sporočilo.
Zaslon prenosnega telefona ZB Vrhnika z zelo 
jasnim sporočilom
Vandalizem v dolini Završnice
Vsakodnevni napadi na dobro ime Zveze borcev
Skrunitve partizanskih obeležij
Naši bralci, člani Zveze borcev in sim-
patizerji, nam poročajo o številnih pri-
merih vandalizma nad spomeniki in 
znamenji NOB. Policija »junakov« pra-
viloma ne najde. Vsak dan se vrstijo 
napadi nekaterih medijev in posame-
znikov na dobro ime Zveze združenj 
borcev za vrednote NOB Slovenije, na-
stajajo neresnične interpretacije zgodo-
vine. Državni organi bi morali poskrbeti 
za takojšnje sankcioniranje sovražnega 
govora. Ker organi pregona zdaj nimajo 
podlage za ukrepanje, je treba z zako-
nom prepovedati sovražni govor ter no-
šenje fašističnih, nacističnih in domo-
branskih uniform in ustaških znamenj.
   Na začetku februarja pa je bila 
oskrunjena spominska plošča padlim 
partizanom v dolini Završnice pri Smo-
kuškem mostu. Kot poroča Ciril Čiro Do-
lar, je bila odtujena spominska plošča iz 
brona. Vandalizem so prijavili organom 
pregona. Novo ploščo naj bi nadomestili 
najpozneje do letošnjega četrtega poho-
da v Titovo vas, ki bo 19. maja.
Besedilo: Jan Ukmar, 
foto: Miran Štupica, Ciril Čiro Dolar
april 201824
Vojko Čeligoj, zapisovalec ilirskobistriške zgodovine
Na Hribu svobode stoji 
najlepši spomenik tigrovcem
S R E Č A N J E
Ob 90. obletnici nastanka ilegalne narodnoobrambne organizaci-
je TIGR, ustanovljena je bila leta 1927 na Nanosu, je Društvo za 
ohranjanje rodoljubnih tradicij TIGR Primorske podelilo spominske 
plakete TIGR Andreju Jelačinu, Evstahiju Preglju in Vojku Čeligoju. 
Ker se Čeligoj slovesnosti zaradi zdravstvenih težav ni mogel udele-
žiti, so ga tigrovci obiskali na njegovem domu. Priložnost so izkoris-
tili tudi za pogovor o njegovem dolgoletnem požrtvovalnem delu za 
ohranjanje spomina na TIGR in dogodke iz polpretekle zgodovine.
Vojko Čeligoj, rodil se je pred skoraj 80 leti v vasi Topolc pri Ilirski Bistrici, je velik del svo-jega življenja posvetil šolstvu. 
Dobrih deset let je bil svetovalec poklic-
nega usmerjanja na Zavodu za zaposlo-
vanje v Kopru, štiri leta pa se je preizku-
šal tudi v političnih vodah kot poslanec 
državnega zbora. Je ljubiteljski zgodo-
vinar, zbiralec razglednic, numizmatik 
in filatelist ter planinec. Ima lepo zbirko 
razglednic svojega kraja. Leta 1961 je v 
ilirskobistriški osnovni šoli ustanovil fo-
tografski krožek. Bil je pobudnik in vod-
ja odbora za ureditev spominske sobe 
pesniku Dragotinu Ketteju na Premu. 
// BESEDILO: Vesna Tomc Lamut 
// FOTO: Bruna Olenik in arhiv Vojka Čeligoja
Dobro je podkovan tudi v zgodovini. Še 
posebno veliko se je posvečal razisko-
vanju tigrovskega gibanja na Ilirskobi-
striškem in Primorskem.
   »Znano je, da je bila po končani prvi 
svetovni vojni in razpadu Avstro-ogr-
ske monarhije naša dežela dobesedno 
razkosana. Osrednji del Slovenije z Go-
renjsko, Dolenjsko in Štajersko je postal 
del novoustanovljene Kraljevine SHS 
(Srbov, Hrvatov in Slovencev), pozneje 
Kraljevine Jugoslavije. Del Slovencev je 
ostal pod Madžari, Koroška je po nesreč-
nem plebiscitu leta 1920 pripadla Avstri-
ji, Primorsko pa so zavezniške sile kot 
nagrado za sodelovanje v silah antante 
dale v dar Italiji. Primorcev ni nihče nič 
vprašal in leta 1920 so preprosto preš-
li pod nasilje italijanske kraljevine, z vse 
bolj zastrašujočo fašistično oblastjo dik-
tatorja Mussolinija. Ta diktator je odpra-
vil vse politične stranke razen fašistične. 
Zasedeno ozemlje Primorske si je želel 
popolnoma podrediti in narediti italijan-
sko. Dal je poitalijančiti vsa slovenska 
imena. Čeligojevi smo postali Celigoi, 
Ilirsko Bistrico so preimenovali v Villa 
del Nevoso. Ko sem se rodil, je oče želel, 
da dobim ime po njegovem prijatelju, a 
imena Vojko niso hoteli vpisati, češ da to 
ni noben svetnik. Tako sem postal Gueri-
no Celigoi, sestra Sonja pa Sofia.«
Večina tigrovcev 
je bila v partizanih
O tajni organizaciji TIGR na Bistriškem 
je Vojko Čeligoj povedal, da je bila Ilir-
ska Bistrica pomembno središče giba-
nja, da je imela veliko članov in da je 
bilo med njimi tudi veliko žrtev. »Vodja 
TIGR-a na našem območju je bil Vik-
tor Bobek, v njegovi skupini pa so bili 
še Anton Dolgan, Josip Ujčič, Leopold 
Šircelj, Josip Grahor, Marija Valenčič in 
Frančiška Urbančič. Prav Bobek je pri-
tegnil k delovanju tudi Alojza Zidarja s 
Topolca. Zbirali so orožje in literaturo 
ter vse skupaj prenašali po brkinskih, 
pivških, bistriških in hrvaških vaseh, vse 
od Javornika do snežniških gozdov. Ti-
grovec Viktor Bobek je bil ustreljen na 
Opčinah 15. decembra 1941, njegova 
svakinja Marija Urbančič iz Trnovega 
pa je bila sploh edina ženska, ki je bila 
obsojena na 2. tržaškem procesu. Ve-
čina tigrovcev se je pozneje pridružila 
partizanom in veliko jih je tam tudi iz-
gubilo življenje.«
   Na Hribu svobode v Ilirski Bistrici da-
nes stoji spomenik, ki je najlepši spo-
menik tigrovcem na Primorskem. Pos-
tavljen je bil na pobudo Društva TIGR 
Primorske, ki je bilo ustanovljeno leta 
1994 v Postojni. V društvo se je tak-
rat vključilo veliko članov. »Tudi sam 
sem se včlanil že takoj ob ustanovitvi. 
Spomenik TIGR-u v Ilirski Bistrici
Predstavniki TIGR-a Primorske na obisku pri 
Vojku Čeligoju
25
Naše delovanje je imelo bolj in manj 
plodne čase, mislim pa, da nas je prav 
spomenik najbolj povezal. Postavljen je 
bil ob 60. obletnici 2. tržaškega proce-
sa (1941-2001) in je delo kiparja Jane-
za Lenassija. Z njim sem sodeloval pri 
odločanju o kraju postavitve. Odkrit je 
bil 15. decembra 2001, prav na dan 60. 
obletnice usmrtitve Viktorja Bobka na 
openskem strelišču. Odkrila sta ga Bob-
kov sin Vojko in eden takrat še živečih 
tigrovcev, Alojz Zidar,« se spominja Če-
ligoj. Tigrovec je bil tudi Vojkov oče Le-
opold, ki je padel 25. oktobra 1944 kot 
borec Gubčeve brigade.
   Ob italijanski zasedbi so Italijani po-
birali zvonove po cerkvah. Potrebovali 
so jih za izdelavo orožja. Tako so zbrali 
1500 zvonov s Primorskega. Veliko ve-
čino so jih pretopili. O tem nam Vojko 
pove: »Vsaka cerkev je morala dati kar 
55 odstotkov teže zvonov vsakega zvo-
nika. Tako so vzeli zvon z letnico 1611 
tudi iz cerkve svetega Štefana v moji 
rojstni vasi Topolc. Želel sem to raziska-
ti, a nisem nikjer našel nobenih sledi. 
Ko sem že skoraj obupal, sem z druži-
no nekoč šel na morje v Istro in na poti 
smo se ustavili v Pazinu. Medtem ko sta 
otroka z ženo šla na sladoled, sem sam 
na hitro obiskal muzej. In glej presene-
čenje! Nasproti vhodnih vrat me je poz-
dravil lep zvon, na njem pa napis v hr-
vaščini: 'Zvono svetega Štefana, Topo-
lovec, Socialistična republika Slovenija'. 
Vse sem poslikal in preveril ter sprožil 
akcijo, da bi zvon dobili nazaj. Direkto-
rici muzeja Vesni Girardi sem pisal in ji 
dokazal, da je to naš zvon iz podružnič-
Vojko Čeligoj s »tigrovskim« šalom
ne cerkve na Topolcu. Vse se je srečno 
izteklo in zvon se je po 62 letih vrnil v 
staro topolško cerkev.«
Spomenik Josipu Križaju
O še eni nenavadni zgodbi je pripove-
doval Vojko: »Vedeli smo, da je pod 
Snežnikom kmalu po vojni strmoglavilo 
vojaško letalo. Ob gledanju hrvaške od-
daje Kviskoteka sem izvedel, da je bil ta 
pilot Josip Križaj, ki je z letalom v okoli-
ci Ilirske Bistrice strmoglavil leta 1948. 
Začel sem raziskovati dogodek in ugo-
tovil, da je bil Križaj legenda primorskih 
letalcev, pilot v španski republikanski 
armadi in pilot partizanskega letala z 
znamenito številko 13, strah in trepet 
nemških letalcev med NOB. Po osvo-
boditvi je bil vojaški letalski inštruktor 
na ljubljanskem letališču. 8. oktobra 
1948 je v ruskem letalu JAK 3 hotel op-
raviti službeno pot med ljubljanskim in 
reškim letališčem. Iz neznanih razlogov 
je letalo hitro izgubljalo višino in str-
moglavilo na južnih predelih snežniških 
gozdov, na območju Jarmovca blizu da-
našnje slovensko-hrvaške meje.«
   S tem pa zgodbe o Josipu Križaju še 
ni konec. Ko je bil Vojko Čeligoj pred 
mnogo desetletji na enem izmed uspo-
sabljanj rezervnih vojaških starešin na 
Pokljuki, je poleg njega sedel človek, ki 
je imel na zvezku napisano ime Miomir 
Križaj. »Takrat sem mu povedal, da je 
pri Ilirski Bistrici z letalom strmoglavil 
neki Josip Križaj, on pa mi je odvrnil: 
'Da, to je bil moj oče.' Nekaj pozneje, ko 
je Planinsko društvo Idrija slavilo oble-
tnico, sem prireditev obiskal tudi jaz. Na 
njej me je ženica, ko je slišala, da sem 
doma iz Ilirske Bistrice, vprašala, ali 
vem, da je blizu pod Snežnikom padel 
neki pilot. 'Da, Josip Križaj,' sem ji od-
vrnil. Ona pa: 'Jaz sem njegova sestra, 
Josip Križaj je bil moj brat!'«
    Kmalu po teh dogodkih je šel Vojko v 
akcijo in v Zvezi borcev so se odločili, da 
Josipu Križaju postavijo spomenik. Pove-
zali so se z letalskim muzejem iz Zemu-
na. In 6. oktobra, ob 60. obletnici Križa-
jeve nesreče, so spomenik odkrili.
Ob italijanski zasedbi 
so Italijani pobirali 
zvonove po cerkvah. 
Potrebovali so jih za 
izdelavo orožja. Tako 
so zbrali 1500 zvonov s 
Primorskega. 
SPREMEMBA
Zdaj ne moremo o sebi govoriti
ne o rahlih, ljubljenih stvareh,
ki so skupaj zvite slične cvetni kiti
v sinjih, pomladanskih dneh.
Zdaj ne smemo mehkih krasov negovati,
kakor da je časa še dovolj;
po vrheh plamte nešteti ognji hkrati
v znak, da nam preti pokol.
Za odhod pripravi težko si orožje
in obuj se in obleci se;
mirno lice ti je bolj bledo, je strožje
in srce ti ve za vse.
kakor sen je konec kratkega počitka, 
to, kar zdaj nas čaka, kakor sen;
ni steze nazaj do sladkega užitka,
vse poti držijo ven.
Vsi smo kot železo v ognju v eno zliti
v teh usodnih, slutenj polnih dneh;
zdaj ne moremo o sebi govoriti,
ne o ljubljenih stvareh.
Lili Novy, Lirika upora. Ljubljana: 
Cankarjeva založba: 1981, str. 7-8.
BORCU, 
POKOPANEMU ZA 
POKOPALIŠKIM 
ZIDOM
Ubit ležiš na vozu, bosih nog,
še deško mlad tvoj nemi je obraz.
Poslednje spremstvo: veter, dež in mraz
in tvojih ni … kako si sam, ubog!
Telo ožgano, polno črnih ran …
Sramuj se dan, izgini proč, svetloba!
Ne moremo te spremljati do groba,
le veter toži, joče dež droban.
Izpod čelad nas gleda zver srdita,
voz se odmika dalje iz vasi …
Sovražnikov ukaz: – Za zid bandita!
Leži naj tam, kjer so smeti! –
Ne, fant, ne boš nam v strah in opomin!
Tvoj molk odmeva in spodbuja nas!
Ker mrtev si, še bolj si živ za nas,
si naša luč, si večno živ spomin!
(Iz pesniške zapuščine pokojne 
kamniške učiteljice in pesnice Elke 
Podbevšek, ki je usodo trpečih 
rojakov iz teh krajev občutljivo 
izražala v svojih verzih.)
april 201826
N A Š  P O G O V O R
// POGOVARJAL SE JE :  Aljaž Verhovnik, generalni sekretar ZZB NOB Slovenije
Pogovor s primarijem dr. Dragom Plešivčnikom
»Bil sem delegat na 
ustanovnem kongresu«
Primarij dr. Drago Plešivčnik se je rodil 29. oktobra 1929 v Farni vasi (danes Na Fari) na Prevaljah. Julija 
1944 je komaj štirinajst let star odšel v partizane. Sprva je deloval v 1. bataljonu Vzhodnokoroškega od-
reda, nato v 3. bataljonu Bračičeve brigade. Od januarja do maja leta 1945 je v Črnomlju opravljal tečaj 
za radiotelegrafiste pri Glavnem štabu NOV Slovenije, po osvoboditvi pa je bil v Ljubljani vodja vojaške 
radiotelegrafske postaje. Demobiliziran je bil 20. novembra 1945.
4. 
julija 1948 je bil Ple-
šivčnik delegat na 
ustanovnem kongresu 
Zveze združenj bor-
cev narodnoosvobo-
dilne vojske Slovenije. 
Doštudiral je medicino v Ljubljani in 
postal specialist kirurgije. Dolga leta 
je bil direktor Splošne bolnišnice v 
Slovenj Gradcu. Na državnih volitvah 
leta 1990 je bil izvoljen za delegata v 
Družbenopolitičnem zboru Skupščine 
Republike Slovenije. Po upokojitvi leta 
1998 še vedno dejavno spremlja druž-
beno dogajanje.
Kako ste dočakali začetek 
druge svetovne vojne?
»Vzdušje pred začetkom vojne je zazna-
movalo vojaško dogajanje. Na Prevaljah 
so bili vojaki, gradili so se bunkerji v 
Mežiški dolini. Vojaki so bili nastanje-
ni v šotorih v okolici, kjer sem jaz živel. 
Tudi v šoli so nas opozarjali, da preti 
nevarnost vojne, nihče pa ni vedel, kaj 
se bo zgodilo. Po radiu sem slišal, da je 
bil bombardiran Beograd. Kot otroka 
me je to zanimalo. Star sem bil 12 let, 
ko se je začela druga svetovna vojna. S 
štirinajstimi leti sem odšel v partizane.«
Ko ste odšli v partizane, ste bili še 
otrok. Od kod otroku tako goreča 
volja, da želi iti v partizane? 
Od kod ta zrelost in čut do domovine?
»Dogajale so se čudne stvari. Okupacija 
je bila šok. Kar naenkrat je bila sloven-
ščina prepovedana. Vsi napisi na trgovi-
nah, gostilnah so postali nemški. Prav-
zaprav tudi doma ne bi več smel sloven-
sko govoriti, in to je bilo hudo za otro-
ka. Jezik je bil povezan z materjo. Zdelo 
se mi je, kot da meni in moji mami želi 
nekdo nekaj storiti.
Okupacija je mojo družino razdelila. 
Del družine je bil nemško usmerjen, 
del pa slovensko. Nemški del je nastal 
tako, da se je očetov najmlajši brat po-
ročil z deklico iz Mežice – Pratnekar-
jevo hčerjo, katere oče je bil pripadnik 
nacistične stranke za Mežiško dolino. 
Ta očetov brat je zato postal župan. Bil 
je najmlajši župan v celotnem nemškem 
tretjem rajhu. Imel je veliko posestvo na 
Dobjem dvoru. Moj oče nad tem ni bil 
navdušen, a mi se zaradi tega med sabo 
nismo sovražili. Oče pa je bil pod vpli-
vom žene, torej moje mame, ki je bila 
slovensko naravnana. Mamino sestro 
so namreč Nemci leta 1941 ob okupaci-
ji skupaj z družino nasilno izselili v Srbi-
jo. Tako je bila družina razdvojena.
Obiskoval sem gimnazijo v Celovec. Ob 
sobotah sem prihajal domov na Preva-
lje in takrat sva s staro mamo poslušala 
Radio London, kar je bilo sicer prepo-
vedano. Ampak stara mama se je za-
nimala za dogajanje na fronti, ker jo je 
skrbelo, kaj je z njeno hčerjo, ki so jo 
Nemci nasilno izgnali v Srbijo. Razmi-
šljala je, ali se bo lahko kdaj vrnila do-
mov. Po radiu se je oglašal Alojz Kuhar: 
'Slovenski fantje, vi ste za partizane …' 
Nemški tisk o partizanih seveda ni go-
voril, izjemoma o 'banditih'. Spomnim 
se objave, ko so Nemci pokončali Po-
horski bataljon.«
Kako je prišlo do
sodelovanja s partizani?
»Kadar sem bil doma, sem se družil s 
fanti. Med njimi je bil tudi Markov Mi-
loš, moj sošolec iz osnovne šole. On je 
dobil zvezo s partizani na Brinjevi gori. 
Vprašal me je, ali bi tudi jaz pomagal 
partizanom. Za partizane smo sicer ve-
deli, ker sta s Prevalj šla v gozd že dva 
vidna fanta (Hanzi in Ferdo), predvsem 
zato, ker sta bila bolj iz katoliškega ta-
bora. To je bilo na začetku leta 1944. 
Tako smo počasi začeli sodelovati z 
njimi. Zbirali smo pisarniški material, 
sanitetni material, hrano … Miloš jim 
je to konspirativno dostavljal. To smo 
počeli mesec ali dva. Razmišljali smo, 
kaj bi naredili, da bi nas sprejeli. Iz-
vedli smo diverzantsko akcijo: zažgali 
smo telefonsko govorilnico ob železni-
ški progi. Miloš jo je polil z bencinom 
in zažgal, jaz in še nekdo pa sva bila na 
straži. Seveda je nastal preplah na Fari. 
Mi smo se doma skrili in čakali, ali nas 
bodo aretirali. Nismo vedeli, ali nas je 
morda kdo videl. Tisti dan se ni zgodilo 
nič več. Nato je Miloš partizanom pos-
lal pošto, da zaradi naše diverzantske 
akcije obstaja velika nevarnost, da nas 
ujamejo in zaprejo. In tako smo parti-
zane izsilili, da so nas vzeli, vendar pod 
krinko, da so partizani izvedli mobiliza-
cijo na Fari. Ponoči so prišli do naših 
domov, kot da nas mobilizirajo in da 
nas bodo odgnali. Seveda smo mi trije 
za to vedeli in smo bili pripravljeni. Za 
domače sta bila to huda travma in velik 
šok, saj nismo povedali, da bomo odšli 
Značka, kakršno so dobili udeleženci kongresa. 
27
v partizane. Oče se je pogajal, da jim da 
kar koli, samo da me pustijo doma. Ko 
je pa videl, da imam nahrbtnik priprav-
ljen, je uvidel, da je to moja želja, in se 
je nehal pogajati.«
Kako ste gledali na nasilje, 
ki se je dogajalo v tistem času?
»Tudi nasilje me je prizadelo: streljanje, 
pošiljanje ljudi v taborišča … med nji-
mi so poslali tudi moje sorodnike. Pri 
Rakitniku so Nemci zažgali domačijo 
in vanjo zmetali žive ljudi. To je zmotilo 
tudi mojega strica, ki je bil nacistični žu-
pan. Protestiral je pri nemških oblasteh. 
Ta zločin so izvedli gestapovci, ki so bili 
nastanjeni na Rimskem vrelcu v Kotljah. 
Čim bolj je šlo Nemcem slabo na fronti, 
tem bolj se je večal ta pritisk nad civi-
listi na okupiranem območju. Ker se je 
stric pritožil, so ga kazensko vpoklicali 
v nemško vojsko. Sicer ni kaj slabega 
naredil. Bil je gospodarstvenik, bil pa je 
tudi župan v času nacistične okupacije.«
Kakšni so bili prvi koraki v partizanih?
»V bataljonu sem bil najprej kurir. To je 
trajalo nekaj dni. Nato pa se je zgodilo, 
da sem videl komisarja tipkati na pisal-
ni stroj. Bil je že malo starejši možakar, 
pisanje mu ni šlo od rok. Vprašal me je, 
ali znam tipkati. Dejal sem, da malo že 
znam. Večkrat sem očetu, ki je bil lesni 
trgovec, pomagal tipkati račune na pi-
salni stroj. Kot otrok sem bil seveda hi-
trejši v tipkanju od komisarja. Videl je, 
da v redu tipkam, in tako sem postal ba-
taljonski administrator. Na tem položa-
ju sem bil do razformiranja Vzhodnoko-
roškega odreda. Nato sem prišel v sklop 
14. divizije, v Bračičevo brigado. V njej 
sem bil do konca decembra leta 1944, 
ko so me poslali v oficirsko šolo v Čr-
nomlju. Tam sem opravil radiotelegraf-
ski tečaj. Takrat so se že začeli zaključni 
boji, zato so našo šolo spremenili v za-
ščitno brigado glavnega štaba, ki je tudi 
bil nastanjen v Beli krajini. Sprva smo 
se pomikali proti Hrvaški, nato smo šli 
proti Trstu. Skratka, prihajale so različ-
ne komande. Na koncu smo zasedli Lju-
bljano ob osvoboditvi, tam smo morali 
pripraviti tudi parado. To šolo smo nato 
dokončali v Ljubljani. Postal sem šef  ra-
dijske postaje 1. divizije KNOJ. Star sem 
bil 16 let.
   Ko sem iz te šole prišel domov na do-
pust, so doma mislili, da nisem več živ. 
Med vojno namreč nisem iskal stikov z 
domom, ker nisem hotel, da bi zaradi 
tega starše preganjali. Tudi fotografira-
ti se nisem pustil, zato iz partizanov ni-
mam nobene fotografije.«
Katerih oboroženih spopadov
se najbolj spominjate?
»Bil sem udeleženec v napadu na Črno. 
Ko sem bil v Bračičevi brigadi, smo 
imeli spopad v Savinjski dolini. Takrat 
je padel Vinko Simonič - Gašper, ko-
mandant 4. operativne cone. Potekali 
so boji od Gornjega Grada do Črniv-
»Konec junija leta 1944 
sem odšel v partizane, v 1. 
bataljon Vzhodnokoroškega 
odreda. Prvo zvezo smo 
dobili s terenci pri nas, 
Marjetka in Džon sta bila to. 
Šli smo proti Uršlji gori. Nato 
je sledila selekcija: ali želiš 
ostati na terenu, biti aktivist, 
ali boš šel v partizansko 
enoto. 
april 201828
Osrednja slovesnost 
1. julija 2018
Zveza združenj borcev za vrednote NOB Sloveni-
je obvešča članstvo in simpatizerje, da bo
osrednja slovesnost ob 70-letnici delovanja naše 
organizacije potekala v nedeljo, 1. julija 2018, ob 
11. uri na Kongresnem trgu v Ljubljani.
Vabimo vas, da si že zdaj rezervirate čas in se 
prireditve udeležite v čim večjem številu!
ca. Partizani smo zasedli položaje na 
Črnivcu. Takrat me je zelo bolel zob in 
sem bil ves zatekel, zato so me poslali 
k zobozdravniku v Rečico. Tam sem bil 
nekaj dni. V tem času je brigada odšla 
v ofenzivo in je padlo veliko borcev. 
Vprašanje je, ali bi ostal med živimi, če 
me zob ne bi bolel. Tiste dni sem imel 
ravno rojstni dan (bilo je to konec okto-
bra 1944) in rekel sem si, da tega dne pa 
ne bom padel …«
Kdo so bili vaši vzorniki?
»Vsem se je približno enako godilo, 
med nami je bilo tovarištvo. Naveza-
ni smo bili drug na drugega. Ko je bilo 
vojne konec, je ta duh počasi usahnil. V 
ospredje je začela prihajati partija. Ko 
je nastala borčevska organizacija leta 
1948, smo se borci spet srečali in obu-
dili tovarištvo. O nobeni revoluciji ni 
bil govor med vojno, niti v oficirski šoli 
ne. Vedeli smo, da v vojni nismo sami. 
Vedeli smo za Angleže, Ruse in druge 
zaveznike. To lahko podkrepim s pri-
merom: ko je bil napad na Črno, so nas 
Nemci z vseh strani napadali. Njihove 
enote so bile zelo močne, zato smo se 
morali umakniti na Belo peč. Nemci so 
prodrli vse do Solčave, ki so jo požgali. 
Na Beli peči je bila z nami tudi angleška 
misija, ki je s pomočjo radijske postaje 
uredila, da sta ponoči dve letali iz Barija 
pripeljali pomoč. Spustili sta padala sre-
di okupiranega območja. To nam je zelo 
izboljšalo moralo.«
Letos mineva 70 let od ustanovitve 
Zveze borcev NOB Slovenije. Vi ste 
bili delegat na ustanovnem kongresu 
v Ljubljani. Kako se spominjate tega 
dogodka?
»Vabilo na ustanovni kongres ZB sem 
dobil v času, ko sem bil komandant 
delovne brigade za graditev temeljev 
nove ravenske gimnazije. Kongres je 
bil sprva sklican za 19. junij 1948, nato 
pa je bil najbrž zaradi resolucije Infor-
mbiroja prestavljen na 4. julij 1948. Ne 
spomnim se več, kateri od političnih 
funkcionarjev so bili prisotni. Dnevni 
red kongresa je bil dokaj skop. Kongres 
je trajal samo en dan, in sicer 4. julija 
1948. Za prvega predsednika smo izvo-
lili Ivana Mačka – Matijo, ki je bil tudi 
edini kandidat. Takrat ga nisem poznal. 
Glede na svoje poznavanje sem pred-
videval, da bi lahko bil prvi predsednik 
Dušan Kveder – Tomaž.
   Kongres je potekal v hotelu Union 
v Ljubljani. Dvorana je bila lepo okra-
šena in polna delegatov. Spomnim se, 
da je potekal kulturni program. Glavni 
namen ustanovitve ZB je bil ponovna 
povezanost borcev, ki se moramo po-
vezati pri graditvi naše domovine. To je 
še dodatno podkrepil spor z Informbi-
rojem. Vendar se je to dogajalo bolj v 
ozadju, mi tega nismo vedeli. Na kon-
gresu smo dobili tudi posebne značke. 
Celoten kongres je temeljil na poveza-
nosti in krepitvi tovarištva. Ker sem šel 
pozneje v Ljubljano študirat medicino, 
se nisem mogel vključevati v ustano-
vitev lokalnih odborov Zveze borcev. 
Na kongresu so bile tudi izpostavljene 
Dnevni red in vabilo na prvi kongres Zveze borcev
Bon za kosilo v restavraciji Rio
teme tržaškega vprašanja in Koroške. 
Tam so bili tudi koroški partizani.
NOB prav gotovo spada med najpo-
membnejše dogodke slovenske naro-
dne zgodovine. Med Maistrom in NOB 
je velika razlika. Maistrovi borci so so-
delovali pri rojevanju slovenstva, med-
tem ko je bil NOB boj za preživetje. 
Slovenski narod je bil obsojen na smrt. 
Če v NOB ne bi preživeli, nikoli ne bi 
mogli govoriti o samostojni državi po 
letu 1991, ker nas ne bi bilo več. Zveza 
borcev mora ohranjati spomin na veliči-
no in pomen osvobajanja našega naro-
da med drugo svetovno vojno. Zato ZB 
ne more biti ignorantska do dogodkov, 
ki se dogajajo v družbi, in se pričakuje 
odziv te organizacije.«
29
Ljubljana:
Mladi in tudi manj mladi člani Zveze borcev smo se 12. marca zbrali v prosto-
rih ZZB NOB Slovenije v Ljubljani na pogovoru s Francem Severjem - Franto. 
Dogodek smo pripravili v okviru prireditev ob 70-letnici Zveze borcev.
   Zbrane je v uvodu nagovoril generalni sekretar ZZB NOB in predse-
dnik Mladih borcev, Aljaž Verhovnik. Nato je z nami svoje modre misli 
delil Franc Sever -  Franta. Začel je s čisto statističnimi podatki o drugi 
svetovni vojni, v kateri se je vojskovalo 61 držav, vojna pa je vplivala na 
96 odstotkov svetovnega prebivalstva. Pojasnil nam je tudi, zakaj so se 
partizani sploh uprli. Najkrajši odgovor na to vprašanje je – domoljubje. 
Partizani so se bojevali proti trem tujim vojskam in izdajalcem lastnega 
naroda. Bojevali so se za lastno zemljo. Patriotizem je bil glavni vzrok za 
odločitev, da bodo branili domovino.
   Franc Sever - Franta je povedal, da se je bilo najteže bojevati proti Nem-
cem. Nobena druga vojska ni bila tako zelo organizirana, tako zelo zagri-
zena. Dotaknil se je tudi razcepljenosti slovenskega naroda na partizane 
in domobrance. Še danes se čuti ta razcepljenost. Franta je povedal, da je 
danes nujna pomiritev, ne pa sprava, saj se z izdajalci ne moreš spraviti.
   Na pogovoru smo izvedeli, da se je Franc Sever - Franta že leta 1941 pri 
svojih komaj osemnajstih letih pridružil partizanom. Sodeloval je v številnih 
bitkah. Kot dvaindvajsetletni poveljnik operativnega štaba 6. in 11. brigade 
je marca 1945 iz sovražnikovega obroča na Menini planini rešil 500 svojih 
borcev. Konec druge svetovne vojne je dočakal na Koroškem. Po vojni je de-
loval v vojski, po izstopu pa je postal direktor Aerodroma Brnik.
   Franta je z nami delil še partizanske izkušnje in povedal, da v partizanih 
nista bila najhujša lakota in mraz, ampak neprespanost. Ko so bili na Šta-
jerskem, so morali vsako noč menjati lokacijo taborišča, da ne bi bili odkriti. 
Kot partizanski poveljnik je sprejel vsakega novinca in mu obrazložil, kdo so 
partizani, za kaj se bojujejo, kako se je treba kot partizan obnašati.
   Prijetno druženje s partizanskim poveljnikom smo končali s predstavitvijo 
najpomembnejših vrednot NOB, ki so tovarištvo, zaupanje, poštenost, resni-
ca, domoljubje, mir. Predvsem pa nam je Franta položil na srce, da se težave 
ne odpravljajo z vojno.
Besedilo: Alex Wirth
Črnske meje:
V drugi polovici marca leta 1945 je ob bližajočem se koncu druge sve-
tovne vojne proti zahodu čez Madžarsko brez večjih preprek prodirala 
sovjetska Rdeča armada. Kljub temu so madžarski okupatorji na prek-
murskih tleh še vedno ustrahovali prebivalstvo, mu grozili, pa tudi morili 
so ga. Iz zaporov v Murski Soboti je madžarski poveljnik Sardy Jozsef 
proti plačilu izpustil nekaj jetnikov, 31. marca pa je ukazal ustrelitev 
dvanajstih zapornic in zapornikov.
    Tako so okupatorjevi orožniki iz Murske Sobote do tri kilometre oddaljene-
ga akacijevega gozdička Črnske meje proti Tišini odgnali skupino že prej mu-
čenih in pretepenih jetnic in jetnikov. Tam so se odločili deseterico ustreliti, 
dve jetnici, Tončko Osterc (ženo ustreljenega Petra Osterca) in Slavo Mihelič 
(aktivistko OF), pa so odgnali naprej proti Petanjcem in ju tam izpustili.
    Ob ustreljenem Petru Ostercu (trgovec iz Beltinec) so mrtvi obležali še 
Jože Pavšek - Zvonko (partizan iz Litije), Štefan Trajbarič (študent iz Filovec), 
Stanko Gonza (logar iz Benice), Aleksander Balkany (trgovec iz Lendave), Jo-
sip Mayer (prevoznik iz Lendave) in Jozsef Dervarics (uradnik iz Zalaegersze-
ga). Obležal je tudi obstreljeni Avgust Gašparič (študent iz Vučje Gomile), ki 
pa se je z morišča odvlekel na bližnje njive in so ga mrtvega našli šele po 
nekaj dneh. Pod okupatorjevimi streli sta se skupaj z drugimi zgrudila tudi 
Andrej Antolin iz Beltinec in Josip Prša iz Brezovice, ki pa nista bila zadeta 
in sta morijo preživela.  Pri spomeniku v obliki Triglava z imeni osmih talcev 
pri gozdičku v Črnskih mejah je bila spominska slovesnost prav 31. marca 
letos ob 11. uri, uro pozneje, kot so bili talci ustreljeni pred 73 leti. Slove-
snost je pripravilo Območno združenje borcev za vrednote NOB Murska So-
bota – Krajevna organizacija Tišina. Udeležencev je bilo veliko, prišlo je tudi 
veliko sorodnikov ustreljenih. Kulturni program so izvedli učenke in učenci 
Osnovne šole Tišina, nagovor pa je imel Viktor Vrečič, predsednik tišinske 
krajevne organizacije borcev za vrednote NOB.
Besedilo in foto: Filip Matko Ficko
Besnica pri Kranju:
Člani krajevne organizacije ZB NOB Besnica - Podblica so 25. februarja 
pripravili spominsko slovesnost ob 75. obletnici bitke na Špičastem hribu. 
Slovesnost je bila pri spomeniku sedmim padlim v bitki v Široki dolini nad 
ribogojnico.
    Položaj druge čete 1. bataljona Gorenjskega odreda, ki je imela v svoji 
sestavi približno 70 neoboroženih novincev, je bil v noči s 24. na 25. februar 
1943 izdan. Takoj naslednji dan so se okrog poldneva pri Crngrobu zbra-
li gestapovci, nemški policisti, žandarmerija in raztrganci iz kranjskega in 
škofjeloškega okraja, skupno približno 700 mož, ter krenili proti Planici in 
Čepuljam. Razdelili so se na tri oddelke in četo obkolili z vseh strani. Ob 
približevanju sovražnika so partizani zasedli greben Špičastega hriba. Obroč 
nemške soldateske je četo vse bolj stiskal, celo letalo je priletelo nadnje. 
Glavnemu vodu čete se je posrečilo prebiti sovražnikove vrste in umakniti 
preostanek čete čez Povšenk proti Nemiljam. Davek bitke je bil krut: padlo 
je sedem partizanov, 17 neoboroženih novincev pa je nacistični okupator 
zajel in odpeljal v gestapovske zapore Begunje, kjer jih je ustrelil kot talce. 
Udeleženec bitke na Špičastem hribu je bil tudi pokojni dramski in filmski 
igralec Aleksander Valič.
Besedilo: Lado Nikšič, foto: Jože Bešter
D O G O D K I
april 201830
Otiški Vrh:
Občinska organizacija ZB za vrednote NOB Dravograd v sodelovanju s kra-
jevno organizacijo ZB NOB Šentjanž pri Dravogradu vsako leto pripravi spo-
minsko slovesnost pri kmetiji Medved nad Otiškim Vrhom pri Dravogradu.
V noči s 1. na 2. februar leta 1945 je bila pri Medvedu zbrana skupina osmih 
partizanov, med njimi Jože Čas iz Šentjanža, Peter Račnik iz Pameč, Štefan 
Goršek - Čaki, član okrožnega odbora Dravograd, doma iz Turiške vasi, parti-
zanka Janja Orožin iz Šoštanja, Alojz Širnik iz Otiškega Vrha, Pavel Merhar z 
Dolenjskega ter neimenovani frizer z ženo iz Slovenj Gradca.
    Od osmih partizanov so bili pri Medvedu vsi razen Širnika in Janje ubiti. 
Širnika so policisti ujeli in odvlekli v Dravograd, težko ranjena Janja pa se 
je pognala skozi okno v globok sneg in po strmini navzdol v gozd. Domačini 
so prezeblo in težko ranjeno našli šele drugi dan in jo prenesli v Vulbnikov 
bunker, kjer pa so jo policisti kmalu napadli. Janja si je v zažganem bunkerju 
sama vzela življenje.
    Na spomeniku so imena žrtev. Vsi so imeli nekoga, ki so ga ljubili, vsi so 
imeli nekoga, ki so ga zapustili. Umrli so mladi, niso izživeli svojega življe-
nja. Njihovega junaštva in domoljubja ne bomo pozabili.
Letos je bil organiziran že drugi pohod do kmetije pri Medvedu, ki se ga je 
udeležilo več kot sto pohodnikov. Na prireditvi se je zbralo približno 200 
Dravograjčanov. Pohoda so se udeležile vse veteranske organizacije, ki de-
lujejo na območju občine Dravograd, na čelu pohoda pa so bili praporščaki. 
Družina domačije pri Medvedu skupaj s krajevno organizacijo ZB NOB lepo 
skrbi za spominsko znamenje, ki je nad domačijo.
Besedilo: Željko Kljajić, foto: Savo Veselinovič
Šratovci:
V Šratovcih v občini Radenci je bil 17. februarja zbor članstva krajevne orga-
nizacije Združenja borcev za vrednote NOB Radenci. V organizacijo je vklju-
čenih 78 članic in članov, med njimi sta le še dva aktivna udeleženca NOB 
v letih 1941–1945.
   Poročilo o delu v letu 2017 je podal predsednik Darjan Mencigar. V uvo-
dnem referatu je tudi povedal: »Borčevska organizacija je varuhinja izročil 
narodnoosvobodilnega boja v letih 1941–1945 z zavedanjem, da je naša 
preteklost temelj naše identitete v sedanjosti in naše vizije prihodnosti. 
Zgodovina ni črno-bela in prav je, da dopustimo različnost pogledov na do-
godke iz naše preteklosti. Zmaga nad nacizmom in fašizmom je velika civi-
lizacijska pridobitev in zato od našega političnega vrha z vso upravičenostjo 
pričakujemo, da se ob pomembnih zgodovinskih jubilejih, kot je denimo dan 
upora proti okupatorju (27. april) jasno in glasno izreče, da smo bili Slovenci 
zaradi partizanske vojske med zmagovalci druge svetovne vojne. Tudi od 
šolskega sistema pričakujemo, da bo mladim generacijam, ki se izobražu-
jejo, podal nedvoumno informacijo o drugi svetovni vojni in NOB. Za nas, 
člane borčevske organizacije, pa ostaja tako zdaj kot v prihodnje temeljno 
vodilo boj za resnico in vrednote NOB.«
   Borčevskemu zboru so se pridružili tudi predstavniki Zveze združenj vete-
ranov vojne za Slovenijo 1991, Združenja šoferjev in avtomehanikov Gornja 
Radgona in Turističnega društva Radenci). Prisotna sta bila še župan Občine 
Radenci Janez Rihtarič in predsednica Združenja za vrednote NOB Gornja 
Radgona Valerija Červič.
 Besedilo in foto: Filip Matko Ficko
 
Gornja Radgona:
V Domu starejših občanov Gornja Radgona so se 24. februarja na občnem 
zboru zbrali člani Krajevne organizacije Zveze borcev za vrednote NOB, ki 
ima v svojih vrstah 101 člana. Prisoten je bil tudi župan Občine Gornja Rad-
gona Stanislav Rojko.
   Zbor se je začel s kulturnim programom, v katerem so nastopile har-
monikarica glasbene šole Maestro Maja Lasbaher in učenka Osnovne šole 
Gornja Radgona Mila Strah ter Mojca Zupančič iz Maribora, ki je recitirala 
dve svoji pesmi.
   Poročilo o delovanju organizacije je predstavila predsednica Mira Skok 
Korošec. V razpravi so se člani društva dotaknili spomenika Marije Rožman v 
Črešnjevcih, ki so jo okupatorjevi vojaki, kozaki, zverinsko ubili na kraju, kjer 
stoji spominsko obeležje. Ker je na tem območju načrtovana industrijska 
cona Črešnjevci, so člani borčevske organizacije zaskrbljeni, kaj bo s spome-
nikom. Kot jim je povedal župan Stanislav Rojko, bo občina Gornja Radgona 
v tem primeru poskrbela za ohranitev in obnovo spominskega obeležja ter 
za ureditev okolice spomenika.
   Na zboru so potrdili stari odbor. Tako bo v naslednjem mandatu organiza-
cijo še naprej vodila Mira Skok Korošec. V borčevsko organizacijo so sprejeli 
tudi štiri nove člane.
Besedilo in foto: Ludvik Kramberger
Ljubljana:
Skupina 57 poslancev s prvopodpisanim podpredsednikom državnega zbo-
ra Matjažem Nemcem je v parlamentarno proceduro vložila predlog za pre-
imenovanje praznika vrnitve Primorske k matični domovini v praznik pri-
ključitve Primorske k matični domovini. Predlagatelja pobude sta novogori-
ška in koprska borčevska organizacija, ki menita, da bi novo staro ime bolj 
ustrezalo zgodovini in tradiciji. Pobuda za preimenovanje praznika, ki ga 
Primorska praznuje 15. septembra, na obletnico uveljavitve Pariške mirovne 
pogodbe, je prišla iz koprske in novogoriške Zveze borcev.
    Preden je 57 poslancev iz SD, Desusa, Levice, SMC in skupine nepovezanih 
poslancev v proceduro vložilo predlog za preimenovanje, so pripravili tudi 
posvet pri predsedniku Milanu Brglezu in podpredsednikih državnega zbora 
Matjažu Nemcu in Primožu Hainzu, ki so se ga poleg predstavnikov Zveze bor-
cev udeležili zgodovinarji dr. Nevenka Troha, dr. Kaja Širok, dr. Branko Marušič 
in dr. Bojan Godeša, dr. Jože Pirjevec pa je dal pisno mnenje. Vsi zgodovinarji so 
naklonjeni predlogu, ki naj bi ga obravnavali po skrajšanem postopku.
Pripravil: Jan Ukmar
Na spominski slovesnosti je navzoče nagovorila dr. Karla Oder, 
zgodovinarka in direktorica Koroškega pokrajinskega muzeja.
31
U T R I N K I
Ob 73. obletnici 
osvoboditve 
koncentracijskega 
taborišča Buchenwald 
(na sliki vhod v 
nekdanje taborišče) 
so v tem nekdanjem 
taborišču na hribu 
Ettersberg pripravili 
osrednjo spominsko 
slovesnost. Udeležila 
se jo je tudi delegacija 
slovenske borčevske 
organizacije, v kateri 
je bil tudi preživeli 
interniranec tega 
taborišča, 89-letni 
Tomaž Vuk (četrti z 
desne) iz Mirna pri 
Gorici. Na slovesnosti 
je bil tudi Aleš 
Marčič (peti z leve), 
namestnik slovenskega 
veleposlanika v Berlinu 
Franca Buta.
Mestna organizacija ZZB za vrednote NOB Ljubljana ima od konca marca novo vodstvo. Predsednica 
mestnega odbora je postala dosedanja podpredsednica Julka Žibert (tudi članica predsedstva ZZB 
NOB Slovenije). Janko Heberle, dosedanji dolgoletni predsednik ljubljanskih borcev, ki je te dni 
dopolnil 96 let,  je postal častni predsednik ZZB za vrednote NOB Ljubljana. Letnega občnega zbora 
sta se udeležila tudi ljubljanski župan Zoran in Janković in podžupan Aleš Čerin. Foto: Jožica Hribar
V Beogradu so se srečali predstavniki borčevskih organizacij iz nekdanjih jugoslovanskih republik in 
se dogovorili o bodočem sodelovanju. Srečanja se je udeležila tudi slovenska delegacija v kateri sta 
bila Branka Kastelic in Jože Oberstar.
april 201832
Dostojni pokop
Ob prebiranju zapisa na spletni strani 
ZZB o srečanju s predstavniki Levice me 
je zmotil naslednji zapis:
   »Sogovorniki so spregovorili tudi o 
neoznačenih grobiščih po vsej državi. 
'V Zvezi borcev si želimo, da vsaka žrtev 
dobi dostojen pokop in grob, a zavrača-
mo vsakršen politični cirkus,' je bil os-
ter Turnšek, Križman pa je predlagal za-
konsko ureditev, ki bo velela preselitev 
posmrtnih ostankov na primerna mesta 
znotraj pokopališč.«
    Predlaganje nedodelanih zakonskih 
ureditev je lahko dvorezno. V našem 
združenju smo že bili boj, ko so v Šmarju 
posmrtne ostanke več kot 200 neznanih 
borcev hoteli preseliti na novo pokopa-
lišče. Da se to ni zgodilo, smo sicer us-
peli doseči, zdaj pa občinska oblast od-
laša z ureditvijo spomenika in grobišča 
v okviru parka.
   Na območju imamo še druga takšna 
grobišča, ki niso v okviru pokopališč: 
partizansko pokopališče v Grosupljem, 
grobišče Radohova vas, Muljava in 
Ambrus.
   Kaj porečete na podatek, da v petnaj-
stih grobiščih na območju našega zdru-
ženja počiva več kot 575 neznanih bor-
cev? Ali za partizanska borce ne bomo 
zahtevali dostojnega pokopa in groba?
   Naša prizadevanja in lobiranja s po-
litičnimi strankami bi morala iti v smer, 
da se s spremembo zakona končajo po-
litični cirkus in kakršna koli prekopa-
vanja. Označi naj se grobišča tam, kjer 
so, in na oznakah zapiše zgodovinska 
resnica o tem, kdo in zakaj počiva na 
tem kraju.
   Preveriti je tudi treba, na kakšni podla-
gi ministrstvo za kulturo vpisuje v regi-
ster kulturne dediščine tudi spomenike 
zamolčanim žrtvam, na katerih so vpi-
sani tudi tisti, ki so dokazano sodelo-
vali z okupatorjem in ki po veljavnem 
zakonu ne morejo imeti statusa žrtve. 
Odločanje o tem pa je prepuščeno po-
sameznim strokovnjakom, ki odločajo 
po lastni presoji. Zahtevajmo od vlade, 
da deluje tako, da se jasno opredeli do 
izdajstva in sodelovanja z okupatorjem 
ter zagotovi, da se prekine politično 
igračkanje z mrtvimi.
   Vsi mrtvi naj počivajo v svojih gro-
bovih oziroma na označenih grobiščih, 
zgodovinarji pa naj neobremenjeno 
s politiko razsvetljujejo dogodke iz 
naše zgodovine in zagotove, da bodo z 
zgodovino seznanjeni tudi naši mladi 
rodovi.
Franc Štibernik, Grosuplje
P R E J E L I  S M O
// PIŠE:  Milena Sitar
90 let 
Staneta Pečarja
Letos je dopolnil 90 let mladinski akti-
vist, partizan in taboriščnik, eden prvih 
članov borčevske organizacije v Škofji 
Loki, neutrudni zbiralec zgodovinskega 
gradiva o NOB na širšem škofjeloškem 
območju, dobitnik številnih priznanj 
in odlikovanj, Stane Pečar. Rodil se je 
11. februarja 1928 na Vrhniki v dela-
vski družini kot tretji od desetih otroki 
očetu Adolfu, kvalificiranemu delavcu 
živilske stroke, in materi Mariji, rojeni 
Dobrovoljc, gospodinji. Leta 1952 se je 
poročil s Frančiško, rojeno Kristan, tr-
govsko pomočnico, doma iz Puštala pri 
Škofji Loki. V zakonu sta se jima rodili 
dve hčeri, obe živita v Škofji Loki, prav 
tako tudi Stane z ženo. 
   Po petih razredih osnovne šole na Vr 
hniki je Stane nadaljeval šolanje v prvi 
državni realni gimnaziji v Ljubljani in 
ga končal z malo maturo. V mladinsko 
organizacijo OF se je vključil na gimna-
ziji v Ljubljani oktobra leta 1942. Pove-
zal ga je Pavel Dvoržak (novembra leta 
1943 je kot partizan padel na Ilovi gori). 
V razredu sta z Marjanom Gučkom agi-
tirala proti vključevanju v italijansko 
mladinsko fašistično organizacijo GILL 
in bila dokaj uspešna. Sledila je kazen, 
ukor ravnatelja šole in fašističnega pro-
fesorja telovadbe. Pred božičem ga je 
Pavel povezal z mladinsko organizacijo 
v Spodnji Šiški, kjer je Stane stanoval, 
skoraj istočasno pa je vstopil tudi v vrh-
niško mladinsko organizacijo.
    V Ljubljano se je Stane vozil z vla-
kom. Sošolcu Marjanu Gučku je za nje-
govega brata, ki je bil povezan z orga-
nizacijo VOS, v kanglici za kislo zelje ali 
repo čez mejni blok pretihotapil vsega 
skupaj šest ali sedem ročnih francoskih 
bomb in dva revolverja z naboji, ki mu 
ju je izročila sestra Iva. Ker so Italijani 
spomladi leta 1942 Ljubljano obdali z 
bodečo žico in bunkerji ter nadzorovali 
vse prehode, je moral vsakokrat mimo 
karabinjerjev na železniški postaji, kar 
je bilo zelo nevarno, nazaj pa je nosil 
partizansko literaturo. 
   Maja leta 1943 je bil Stane na Vrh-
niki sprejet v SKOJ in s pomočjo treh 
mladincev iz okolice je v eni svojih od-
mevnejših akcij pozimi leta 1943/44 
vlomil v nemško skladišče orožja in 
drugega vojaškega materiala v prosto-
rih vrhniške mežnarije. Septembra leta 
1944 se je pridružil partizanom. Oboro-
žen s kratko puško italijanko se je vklju-
čil v Ljubljansko brigado. Še isti mesec 
so ga domobranci zaradi izdaje zajeli na 
Notranjskem v skupini približno dvaj-
setih partizanov in vse so izročili Nem-
cem. Čas do konca vojne je Stane preži-
vel v zaporih in taboriščih. 
    V prvih letih po prihodu v Škofjo Loko 
je del svojega prostega časa namenil mla-
dim. Službeno se je posvetil raziskovanju 
obdobja NOB na širšem škofjeloškem 
območju. Leta 1958 se je zaposlil kot 
pravnik na občini Škofja Loka in do upo-
kojitve vodil oddelek za notranje zadeve. 
Z raziskovanjem zgodovine NOB se je 
poslej ukvarjal ljubiteljsko. Objavil je raz-
iskavo o 340 objektih, ki so jih okupator 
in njegovi pomočniki uničili na Loškem, 
sodeloval je pri nastajanju knjige Škofje-
loško okrožje avtorja Ivana Križnarja in 
knjige Pomniki NOB na Škofjeloškem. 
   V svoji dolgoletni karieri je opravljal 
številne funkcije v borčevski organizaciji. 
Poleg treh pisnih priznanj različnih ravni 
organiziranosti ZB je dobil tudi plaketo 
Zveznega odbora ZZB NOV Jugoslavije 
(1991) in zlato plaketo za življenjsko delo 
ZZB NOV Slovenije (2015). 
    Še posebno pa je ponosen na držav-
na odlikovanja nekdanje skupne države 
SFRJ: na red zaslug za narod s srebrno 
zvezdo, red dela s srebrnim vencem, 
medaljo za hrabrost in na medaljo za 
zasluge za narod. 
J U B I L E -J U B I L E J I
Popravek in opravičilo
 
V zadnji številki Svobodne besede smo na 
strani 32 v rubriki Jubileji ob članku 95 let 
Franca Severja - Frante zapisali, da je avto-
rica prispevka Aleksandra Jankovič. V resnici 
je njegova avtorica Valerija Skrinjar Tvrz. 
Prispevek smo morali zaradi dolžine tudi 
skrajšati. Izvirni zapis si lahko preberete na 
spletni strani Svobodne besede. Prizadetima 
se za napako opravičujem.
Janez Alič, 
odgovorni urednik Svobodne besede
33
Zgodilo se je pred 75 leti
S hrano v kovčkih 
v taborišče Gonars
O B L E T N I C A
Vida Medvešček - Zorana bo sredi junija letos praznovala svoj 91. 
rojstni dan. Kot mlada aktivistka je bila med vojno dvakrat v nevar-
nosti pred aretacijo, prvič marca leta 1943, ko še ni dopolnila niti 16 
let, saj so jo takrat na domu neuspešno iskali italijanski karabinjerji. 
Drugič, bilo je maja leta 1944, so jo iskali domobranci, a se je pravo-
časno umaknila v ilegalo in vse do osvoboditve je delovala v ilegali. 
Premagovala je hribe na levi in desni strani Soče, od Goriških brd pa vse do Rezije. Tretjič se je aretacija zares zgodila, 
in to po končani drugi svetovni voj-
ni! Skupaj s sotovariši je v Kanalu ob 
Soči leta 1946 pripravila manifestacijo 
za priključitev Primorske k matični do-
movini. Ker je anglo-ameriška oblast to 
prepovedala, se je Vida za mesec dni 
znašla v goriških zaporih. 
 
Kot pravi, je mnogo dogodkov, ki jih 
hrani njen spomin na polpreteklo zgo-
dovino in narodnoosvobodilni boj. Do-
godek iz leta 1943 je posvetila rojstne-
mu Doblarju in svojim Doblarcem v 
Soški dolini:
    »Bilo je marca leta 1943, ko smo se tri 
mladinke s tremi težkimi kovčki odpra-
vile v Furlanijo, v zloglasno koncentra-
cijsko taborišče Gonars. Z menoj, ki še 
nisem dopolnila niti šestnajst let, sta bili 
nekoliko starejši Marija Strgar in Mari-
ja Kralj, obe že pokojni. V kovčkih so 
bili naloženi zavoji z živili, ki so jih prip-
ravile naše dobre in iznajdljive mame. 
Pripravile so zlasti nepokvarljivo hrano, 
kot so prepečenec, suho sadje, orehi, 
pražena moka in še kaj. V tej humani-
tarni akciji smo Doblarci skupaj z neko-
liko bolj oddaljenimi Gomilarji pokazali, 
kako pomembno je pomagati ljudem v 
stiski,« se spominja Vida in nadaljuje:
    »Pobudo za akcijo je dal takrat zelo 
priljubljeni borec Janez Učakar, ki je bil 
po vojni razglašen za narodnega hero-
ja. Janez je bil eden od osmih, ki jim je 
konec avgusta 1942 skozi izkopan rov 
// BESEDILO: Vera Vezovnik, Vidina sestra   // FOTO: Janez Alič
uspelo pobegniti iz taborišča Gonars. 
Nekaterim, ki so z nečloveškimi napori 
dolge nočne ure kopali rov, pobeg ni 
uspel, ker so straže odkrile dogajanje. 
Za štiri metre visoko žico je ostal tudi 
Janezov mlajši brat Ferdinand. Srečni 
ubežniki so vsi izčrpani prišli v Brda in 
so se po zvezah aktivistov vključili v 
partizanske enote. Ferdinand ni doča-
kal svobode. Že kmalu po kapitulaciji 
Italije je kot partizan padel na naši pri-
morski zemlji.«
   Gonars je danes iz Nove Gorice zelo 
hitro dosegljiv, takrat pa je bilo druga-
če. Do Gorice in naprej do Palmano-
ve so se tri mladinke peljale z vlakom, 
nato pa so vsaka s svojim težkim kovč-
kom pešačile približno osem kilome-
trov do Gonarsa. »Na poti nas je ujel 
močan naliv. Mokre kot kure smo s 
premočenimi kovčki prišle do taborišč-
ne uprave. Ker sem bila bolj vešča ita-
lijanščine, sem po Janezovem nasvetu 
zaprosila za pogovor s kuratom. Prišel 
je in velel, naj kovčke prenesemo kar 
v njegovo pisarno. Z veseljem smo to 
storile. Na zavoje, ki smo mu jih izroči-
le, smo napisale naslovnike in še svoje 
naslove. Po nekaj časa je na moj doma-
či naslov prispela dopisnica z zahvalo 
in vprašanjem, od kod ta pobuda. Po-
pisan je bil Ferdinand Učakar. Takoj po 
prejemu dopisnice sem iz previdnosti 
poiskala zvezo z Janezom, da mi svetu-
je, kaj naj odgovorim. Dejal je, naj napi-
šem, kar hočem, vendar naj v besedilo 
vnesem ime Janja. Z mamino pomočjo 
sem napisala dokaj zapleteno besedilo, 
ki je dalo vedeti, da je Janez živ.«
    Vrnitev domov je bila mnogo lažja. 
Kovčke so mladenke med potjo kar 
odvrgle, saj so bili tako razmočeni, 
da niso bili več uporabni. Prenočile 
so v Krminu pri Fanici, sestri Marije 
Strgar. Ob ognjišču so se pogrele, po-
sušile in tudi prenočile. Naslednji dan 
pa so odpotovale iz Krmina v Palma-
novo in od tam z vlakom v Gorico ter 
naprej v Soško dolino.
Spominska kostnica na pokopališču v Gonarsu, kjer so zapisana imena 1400 jugoslovanskih 
internirancev, ki so umrli, padli ali izginili v letih 1941–1945 na območju Gonarsa, Vidma, Trbiža, 
Padove in Kluž. 
Taborišče Gonars – risba
// PIŠE:  Milena Sitar
april 201834
Izpod peresa pokojnega profesorja Ivana Vidalija iz Mengša
Monografija Kamniško-
zasavskega odreda 
K N J I G E
Izšla je monografija o Kamniško-zasavskem odredu (KZO), ki na 
424 straneh opisuje delovanje odreda. Prišla je izpod peresa že po-
kojnega profesorja Ivana Vidalija iz Mengša, založnik knjige pa je 
Franci Gerbec iz Domžal. Rokopis je bil končan leta 1989, šele zdaj 
pa je dosegel javno objavo. 
Urednik knjige je Jože Rozman, profesor sociologije in diplo-mirani politolog obramboslo-vec. »Zamisel o nastanku 
monografije Kamniško-zasavskega od-
reda se je porodila že leta 1979 takrat-
nemu Odboru Kamniško-zasavskega 
odreda, ki mu je predsedoval kartograf  
in nekdanji borec odreda Vili Kos. Lah-
ko rečemo, da je bila pobuda udejanje-
na skoraj štiri desetletja pozneje, kar 
v zgodovinopisju ni prav pogosto. Ne 
smemo spregledati dejstva, da sta na to 
vplivala predvsem bolezen in prezgo-
dnje slovo profesorja Vidalija, in to prav 
v prelomnem času nastajanja samostoj-
ne Slovenije,« je povedal.
    
Da je bil rokopis primeren za objavo, je 
bilo treba pregledati ogromno arhivske-
ga gradiva in zapiskov, ki jih je profesor 
Vidali hranil 
doma, ter raz-
brati številne 
ročno zapisa-
ne opombe av-
torja. Vnovič 
je bilo treba 
pregledati do-
kumentacijo v 
Arhivu RS in 
navesti vire po 
aktualni klasi-
fikaciji, saj je 
avtor navajal 
vire iz fondov 
takratnega Ar-
hiva Inštituta 
za zgodovino 
delavskega gibanja in danes te naved-
be virov ne bi bile relevantne. »Ob tem 
je bilo odkritih še nekaj podatkov, tudi 
seznam preživelih borcev po spopadu 
na Oklem, ki smo ga dodali v prilogo 
knjige. Potem je bilo treba vse spravi-
ti v računalniško obliko za nadaljnje 
delo. Dogajanje v odredu in njegovih 
predhodnih enotah je bilo treba posta-
viti v ustrezen zgodovinski kontekst in 
opremiti s fotografijami odreda iz Mu-
zeja novejše zgodovine Slovenije. Fran-
ci Gerbec je k sodelovanju je pritegnil 
zgodovinarja dr. Martina Premka, ki je 
bil vedno na voljo za strokovno pomoč 
in nasvet,« je dodal Rozman.
    Kamniško-zasavski odred je bil ključ-
na partizanska enota na omenjenem 
območju, saj je skrbel za nemoteno fi-
zično povezavo med obema okupacij-
skima območjema, kar je bilo ključno 
za uspešno delovanje odporniškega 
gibanja. Na Litijskem je bila organizi-
rana mreža prehodov čez zastraženo 
cesto, železniško progo, reko Savo in 
nemško-italijansko razmejitveno črto. 
// BESEDILO IN FOTO: Jože Skok
Ob tem so enote odreda izvajale (sa-
botažne) akcije na okupatorjeve po-
stojanke, komunikacije in infrastruktu-
ro ter ovirale premike njegovih oboro-
ženih sil in orožja. 
    »Profesor Vidali je že pred začetkom 
priprav in pisanjem te knjige napisal 
številne članke in strokovne razprave 
na temo narodnoosvobodilnega boja. 
Sodeloval je z dr. Mirom Stiplovškom 
in Francem Avbljem pri pripravi knjige 
Pomniki revolucionarnega gibanja in 
NOB v nekdanji domžalski občini. To je 
bila konstanta v njegovem delu, čeprav 
je pisal tudi o drugih zadevah s pod-
ročja narodopisja. Pisal je o Mengšu in 
bil pobudnik in glavni organizator stro-
kovnega srečanja ob izdaji zbornika ob 
800-letnici Mengša,« je o avtorju pove-
dal založnik knjige Franci Gerbec in do-
dal: »Žal je Vidali prezgodaj umrl. Ro-
kopis je prišel do mene tudi s posredo-
vanjem Aleksandra Skoka. Aleksander, 
ki je bil avtorjev dolgoletni prijatelj, pa 
tudi jaz sem Vidalija dobro poznal, me 
je pred štirimi leti opozoril, da obstaja 
tipkopis oziroma rokopis pri njegovem 
sinu. Avtor ga je končal leta 1989, umrl 
pa je že januarja 1990. Aleksander me 
je spodbudil, da bi morda o tem le izšla 
knjiga. Šla sva k Vidalijevemu sinu An-
žetu in ga prosila, naj nam da na voljo 
tipkopis, da bi ga dala naprej v strokov-
no obdelavo.«
    Na vprašanje, kaj je Francija Gerbe-
ca napeljalo do tega, da se je tako zelo 
zavzel za objavo monografije, nam je 
odgovoril: »Bilo je več razlogov poleg 
tega, da se mi je zdela velika škoda, da 
rokopis ne bi bil objavljen. Imel sem 
tudi neposredne razloge za objavo knji-
ge, kajti v spopadu na Oklem bi verje-
tno padel moj oče, ki je bil mobiliziran 
dan prej. Spopad na Oklem se je zgo-
dil 24. februarja 1944, dan prej pa se 
je moj oče pripeljal domov z Oklega s 
furmanskim vozom z Jankom Urban-
cem - Olgo, ki je bil predsednik okrožne 
gospodarske komisije in je gor pripeljal 
hrano. Na Oklem je bilo takrat približ-
no 70 na novo mobiliziranih članov 
kamniško-zasavskega odreda, tudi brat 
moje mame Stane Podbevšek - Matjaž, 
ki pa je ostal živ. 
 
Naslovna stran knjige 
Kamniško – zasavski 
odred, na kateri je 
spominsko obeležje 
tragedije na Oklem pri 
Ihanu. 
Kamniško-zasavski 
odred je bil ključna 
partizanska enota na 
omenjenem območju, saj 
je skrbel za nemoteno 
fizično povezavo med 
obema okupacijskima 
območjema, kar je bilo 
ključno za uspešno 
delovanje odporniškega 
gibanja. Na Litijskem je 
bila organizirana mreža 
prehodov čez zastraženo 
cesto, železniško progo, 
reko Savo in nemško-
italijansko razmejitveno 
črto.
35
Največja in najbolj krvava vojna za Slovence
Svoboda – 
plačilo za žrtve 
K N J I G E
Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilne vojne Domžale 
je izdalo knjigo spominov z naslovom »Svoboda – plačilo za žrtve«. 
Uredila jo je Marija Majhenič, predsednica združenja, uvodnik pa 
napisal dr. Martin Premk. Pogovore z udeleženci NOB, izgnanci in 
drugimi žrtvami druge svetovne vojne so zapisali Jože Skok, Franci 
Gerbec, Miha Ulčar in Vera Vojska. 
V knjigi so zbrane pripovedi ljudi, ki so 
preživeli drugo svetovno vojno in so 
odkrito povedali svoje zgodbe. Vse te-
melji na dejstvih in resnici, zato bo knji-
ga brez težav preživela sodbo časa in 
svojo vrednost ohranila za vedno, dru-
gače od vsak dan sproti uporabljanih 
propagandnih zapisov, ki jih čas vedno 
in neusmiljeno povozi, v uvodu zapiše 
zgodovinar dr. Martin Premk. 
   V nadaljevanju se Premk sprehodi sko-
zi drugo svetovno vojno, največji spo-
pad človeštva v zgodovini, ki je hkrati 
tudi največja in najbolj krvava vojna za 
Slovence. Ti so v obdobju od leta 1941 
do 1945 v boju proti fašističnim silam 
prispevali več, kot se je od njih lahko 
pričakovalo. Bili so med prvimi najbolj 
zagrizenimi borci proti fašističnemu na-
silju. Dr. Martin Premk še spomni, da 
»so se v Sloveniji med drugo svetovno 
vojno poleg okupatorskih vojsk bojevali 
tudi belogardisti oziroma Milizia volon-
taria anaticomunista v okviru italijanske 
vojske, dokler ni Italija kapitulirala. Ko 
pa so celotno slovensko ozemlje zasedli 
Nemci, so se v okviru SS skupaj z oku-
patorjem bojevali pripadniki slovenske-
ga domobranstva, ki so prisegli zvesto-
bo Hitlerju. Na Gorenjskem so delovali 
tudi gorenjski domobranci oziroma go-
renjska samozaščita, ki je delovala celo 
pod neposrednim poveljstvom gestapa. 
Ta dejstva danes poskušajo zamolčati. 
Ta molk je prepogosto načrten, posku-
ša se celo vse, da bi spomin na parti-
zanski boj povsem izbrisali. To je zlora-
bljanje zgodovine v politične namene. 
Narodnoosvobodilni boj je očitno mar-
sikomu v tujini in doma stopil na žulj, 
ki kar ne preneha boleti. Zato so danes 
še bolj dobrodošle knjige, ki osvetljujejo 
tedanji čas in dogodke.« 
 
Knjiga Svoboda – plačilo za žrtve pri-
naša resnične zgodbe preprostih ljudi, 
ki ljubijo svojo domovino in so bili za-
njo pripravljeni žrtvovati ne le pogum, 
hrabrost, mladost, ampak tudi življenje. 
Njihovo pripovedovanje odstira tudi 
dogodke in vloge posameznikov, naših 
vasi in krajev v drugi svetovni vojni, ki 
jih morda do zdaj nismo poznali. Poseb-
no pretresljivi so spomini otrok, ki jih je 
vojna zaznamovala za vse življenje. 
    Aktivistka Ani Smolnik pripoveduje 
o sodelovanju v NOB zaposlenih v nek-
danjem podjetju TOKO, Ivan Nastran, 
ki je zaradi hude lakote za nekaj časa 
izgubil celo vid, pa o spominih na prve 
akcije aktivistov Radomeljske čete. Pod 
naslovom »Jurjeva, le pazi se, te bomo 
že dobili« je svoje spomine zapisala 
Frančiška Huth, ki obuja tudi spomine 
na tovarno Induplati med NOB. Vinko 
Nemec je spregovoril o dogodku, ko je 
staremu komaj 16 let kruta usoda skoraj 
pretrgala nit življenja, pa je vendar več 
kot sedemdeset let živel s prestreljeni-
mi pljuči. Stane Klopčič se spominja 
požiga zlatopoljskih vasi in izgnanstva, 
Vinko Perovšek kot zadnji član prvot-
nega Partizanskega pevskega zbora, v 
// BESEDILO IN FOTO: Vera Vojska 
katerega se je vključil po tistem, ko je bil 
ranjen v bitki, pa podoživlja svoje kul-
turno poslanstvo in pred nas razgrinja 
spomine na začetek tega pomembnega 
zbora. Frančiška Svetlin, ki je med voj-
no vseskozi delovala v najbolj tajnih na-
logah v Osvobodilni fronti, med drugim 
pove, da je bil največji strah med vojno 
strah pred domačimi izdajalci. Ivan Lo-
žar, ponosen na prehojeno življenjsko 
pot, je o obdobju med vojno med drugim 
povedal: »Večkrat smo bili lačni kot siti, 
velikokrat premočeni do kože. Obleka se 
je pogosto sušila kar na naših telesih.« 
Peter Kos, ki se je odločil, da gre raje v 
»hosto« kot v nemško vojsko, je spom-
nil na čase, ko je bil borec zaščitne čete 
Glavnega štaba NOV Slovenije. Srčna in 
prizadevna aktivistka Jožefa Žebovec 
razgrinja tragično zgodbo brata Ika, pa 
tudi delček zgodovine Jarš. O mladih v 
NOV pa pravi: »Mladi nismo veliko raz-
mišljali o nevarnostih, želeli smo se le 
boriti proti okupatorju.« Stanka Osol-
nik je povedala, da so morali hrano 
dajati vsem – Nemcem, partizanom in 
domobrancem. »Vsi so prihajali. Le par-
tizanom pa smo dajali radi in s srcem.« 
Ivanka Mežan se je spomnila hudih ča-
sov, ko je bila obsojena na smrt, Stanka 
Anžin pa, da je bila večina Rodičanov in 
Jaršanov na partizanski strani, obenem 
pa je spregovorila tudi o težkih udarni-
ških povojnih let. Anton Korelc je obu-
dil spomine na otroštvo, ko je desetle-
ten izgubil očeta, ki je že zgodaj odšel 
v partizane, Marija Vovk, partizanka v 
različnih partizanskih enotah, pa ne bo 
nikoli pozabila, kako so v otroških pleni-
cah skrivali kurirska sporočila. Zdravko 
Čretnik je opisal, kako so Nemci mašče-
valno požgali domačijo, Pavla Peterka, 
ki je bila terenska aktivistka, bolničarka, 
negovalka in tudi kurirka, je spregovorila 
o tem, kako je vsa leta med vojno zdra-
vila partizane in pravzaprav sama doma 
organizirala bolnišnico. Tončka Colnar 
nas spomni na delo domžalskega Soko-
la, Ivanka Klopčič je obudila spomine 
na čas izgnanstva, Almira Zemljič, ki je 
bila stara devet let, ko se je začela druga 
svetovna vojna, pa je spregovorila tudi o 
povojnem času in številnih prostovoljnih 
akcijah. Knjiga se končuje s prispevkom 
Zgodovinski spomin, v katerem so spo-
mini na pokop padlih partizanov na no-
vem domžalskem pokopališču.
    Vsako od pričevanj prinaša delček zgo-
dovine NOB. Vsi pripovedovalci zgodb 
so srčni ljudje, ki niso oklevali, ko je šlo 
za boj za svobodo. Danes so ponosni na 
svojo domovino. In kot so dejali, bi vse, 
kar so storili med drugo svetovno vojno, 
storili še enkrat, če bi bilo potrebno. 
Urednica nove knjige Marija Majhenič, 
predsednica Združenja borcev NOB Domžale, in 
Ivan Ložar, eden od pričevalcev v knjigi
april 201836
SPOROČILA Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije 
april 201836
Uvod letnega poročila o delu in poslovanju zveze 
 združenj borcev za vrednote nob slovenije v letu 2017
(več si lahko preberete na spletni strani www.zzb-nob.si ali www.svobodnabeseda.si)
ZZB za vrednote NOB Slovenije (v nadaljevanju: 
Zveza) je tudi v letu 2017 posvečala pozornost 
zaznamovanju dogodkov iz NOB ter spominskim 
slovesnostim. Začeli smo tudi sistematično popi-
sovanje in izdelavo elektronskega registra spo-
menikov. Delo še ni končano.
   V letu 2017 smo zaposlili generalnega sekretar-
ja. Začeli smo pripravljati predloge za spremembe 
statuta, ki so nujne glede na razvoj in delovanje 
Zveze. Odprto je tudi še vprašanje organiziranja in 
financiranja administrativnega dela.
   Proslavo »Priključitev Primorske« je lani organi-
ziralo Ministrstvo za kulturo, ki pa ni upoštevalo 
naših želja, tako da je bila proslava v petek zve-
čer, zaradi česar je bilo manj obiska. Istega dne 
popoldne pa je bila zelo dobro obiskana proslava 
obletnice začetka graditve Nove Gorice, na kate-
ri je govoril naš častni predsednik, tovariš Janez 
Stanovnik. Vsa zahvala za to prireditev gre novo-
goriškemu združenju.
   Koordinacijo domoljubnih in veteranskih or-
ganizacij KODVOS je lani vodila Zveza društev 
vojnih invalidov Slovenije. Sodelovanje med 
veteranskimi organizacijami se krepi, tako da iz 
leta v leto nastopajo bolj usklajeno. Kar nekaj 
prireditev skupaj organizira več veteranskih or-
ganizacij. Ena takih je pohod na Triglav, posebej 
pa tudi »pohod za mir«, ki na isti dan poteka tudi 
v drugih državah in ga pripravljajo veteranske or-
ganizacije, združene v Svetovni federaciji vetera-
nov. V KODVOS-u je Zveza intenzivno sodelovala 
z vrsto predlogov in usklajevanjem delovanja pri 
prenovi zakonodaje, ki ureja status organizacij 
civilne družbe in družbenega pomena.
   Mednarodno delovanje je bilo v letu 2017 
nekoliko manj intenzivno. Redno vzdržujemo 
stike z veteranskimi organizacijami na območju 
nekdanje Jugoslavije. Udeležili smo se proslave 
v spomin na bitko na Sutjeski, proslave nekdanje-
ga dneva mladosti v Kumrovcu, na kateri je sode-
loval tudi Partizanski pevski zbor, ter obletnice 
drugega zasedanja AVNOJ-a v Jajcu. Ugotavljamo 
lahko, da v Kumrovec prihaja vsako leto več obi-
skovalcev iz Slovenije. Vedno več obiskovalcev iz 
naše države je tudi na drugih spominskih priredi-
tvah po nekdanji skupni domovini (npr. igmanski 
marš, sremska fronta, Drvar, bitka na Neretvi). 
Dvakrat smo se sešli s predstavniki SAAB Hrva-
ške in koordinirali skupne proslave od Bedenice 
do Kučibrega. Dobre so povezave med posame-
znimi združenji z obeh strani meje. Dober primer 
takega sodelovanja je npr. med združenjem Ko-
čevje in organizacijo SAAB Gorski Kotar. Inten-
zivno so potekali stiki z italijanskim AMPI-jem, 
predvsem v obmejnih pokrajinah na Tržaškem ter 
v Benečiji in Julijski krajini. V letu 2017 je bilo 
tudi več medsebojnih obiskov z organizacijo ko-
roških partizanov.
   Zelo dobre odnose imamo z Rusko federaci-
jo veteranov. V letu 2017 je bilo Sloveniji šest 
srečanj z njihovimi predstavniki. Naši člani (53) 
so se na povabilo predsednika Putina udeležili 
parade ob obletnici zmage 9. maja v Moskvi. Ob 
tej priliki so bili povabljeni tudi na sprejem v 
Kremelj, ob polaganju vencev na spomenik pred 
Kremljem pa so jim izkazali vojaške časti. To po-
vabilo imamo lahko za posebno priznanje naši 
organizaciji za vzdrževanje spomenikov padlim 
sovjetskim vojakom, ki so se med drugo svetovno 
vojno pridružili naši NOV.
   Ne moremo pa biti zadovoljni z našo mladinsko 
organizacijo, ki tudi v letu 2017 ni izpolnila vseh 
Vsak torek, razen prvega v mesecu 
1. Predsedstvo 
AKTIVNOSTI DELOVNIH TELES IN ORGANOV ZVEZE 
OD 1. 4. DO 30. 4. 2018  
2.  Kolegij predsednika 
10. 4.
4. -25.4.
7. 4.
7. 4.
7. 4.
9. 4.
10. 4.
10. 4.
11. 4.
11. 4.
13. 4.
14. 4.
15. 4.
17. 4.
18. 4.
18. 4.
25. 4.
26. 4.
26. 4.
26. 4.
27. 4.
27. 4.
27. 4.
27. 4.
Poročilo o uresničevanju sklepov in potrditev zapisnika prejšnje seje, informacija s seje 
Glavnega odbora ZZB NOB Slovenije, Svobodna beseda za vse člane, sklep o dodelitvi zlatih 
plaket najboljšim krajevnim organizacijam ZB, delovna skupina za ohranjanje memorialne 
dediščine, finančne zadeve, druga medsebojna obvestila in dogovori.
Člani predsedstva so se (se bodo)  udeležili:
okrogle mize o pobudi ZZB NOB Slovenije za prepoved nacističnih in fašističnih simbolov v 
Celju, Mariboru, Kranju, Novi Gorici, Velenju in Trbovljah, 
skupščine ZVVS v Murski Soboti, 
spominske slovesnosti »Dan slovensko-ameriškega prijateljstva in zavezništva« ob 74. 
obletnici strmoglavljenja ameriškega bombnika B-17 v Andražu nad Polzelo, 
 skupščine Zveze društev General Maister v Ljubljani, 
podpisa pogodbe o financiranju Zveze v letu 2018 na MORS-u v Ljubljani, 
sprejema predstavnikov KODVOS-a pri predsedniku vlade Miru Cerarju v Ljubljani, 
srečanja z ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anjo Kopač, 
sestanka s predstavniki Ustanove Franca Rozmana - Staneta na sedežu ZZB, 
sestanka z vodstvom RTV Slovenija o prenosu prireditve ob 70-letnici delovanja ZZB NOB 
Slovenije, 
okrogle mize s predstavitvijo delovanja ZB v Ribnici na Pohorju, 
spominskega dneva železničarjev v Ljubljani, 
tradicionalne proslave ob dnevu upora, 70-letnici ZZB, 76. obletnici ustanovitve 1. Dolomits-
kega partizanskega bataljona in 76. obletnici odhoda prve skupine malkovških partizanov v 
Duletovo četo na Malkovcu, 
novinarske konference na temo Zveza borcev Slovenije ob 70-letnici delovanja za prepoved 
nacifašistične simbolike na sedežu ZZB, 
prireditve ob državnem prazniku dnevu upora proti okupatorju v Knjižnici Mirana Jarca v 
Novem mestu, 
seje Pokrajinskega sveta za Koroško v Dravogradu,
tiskovne konference SEKOS-a v Ljubljani, 
razširjene slavnostne seje predsedstva v Kinu - Gledališču Bežigrad v Ljubljani, 
polaganja vencev pred grobnico narodnih herojev in pred Vidmarjevo hišo v Ljubljani, 
državne proslave ob dnevu upora proti okupatorju v Kočevju, 
tradicionalnega pohoda »Novo mesto v žici« ob dnevu upora proti okupatorju in OF, 
prireditve ob dnevu upora proti okupatorju v Domu krajanov Tabor pri Žalcu; 
prireditve ob 75. obletnici zmagovitega boja Gubčeve in Cankarjeve brigade ob zaščiti 
Šercerjeve in Tomšičeve brigade nad bataljonom divizije Macerata v Jelenovem žlebu, 
proslave ob 75. obletnici ustanovitve Baze 20 v Kočevskem rogu in akademije ob 70-letnici ZB 
v Dolenjskih Toplicah. 
37
SPOROČILA Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije 
37
pričakovanj. Lani je po odhodu dotedanje uredni-
ce Svobodne besede delo urednika prevzel Janez 
Alič. Svobodna beseda je bila in ostaja zelo dober 
časopis naše organizacije. Kljub ne ravno zado-
voljivi nakladi ga berejo tudi širše. V letu 2017 
je bila Svobodna beseda naprodaj v šestih kio-
skih v Ljubljani ter v Kopru in Ajdovščini. Števila 
naročnikov pa nam ni uspelo povečati, kar poleg 
zmanjševanja stroškov revije vsekakor ostaja na-
loga za leto 2018.
   Odzivali smo se na dogajanje v naši družbi. 
Na vidiku so na eni strani velike družbene spre-
membe kot posledica digitalizacije, na drugi stra-
ni pa prodora neoliberalnih ekonomskih in tudi 
političnih idej. Vse to narekuje, da postavimo v 
ospredje vprašanje naših vrednot, predvsem nji-
hove vsebine v novih okoliščinah. Tudi EU je pos-
tavljena pred vrsto vprašanj in dilem, posebno po 
odhodu Velike Britanije. Jasno je postalo, da se bo 
morala EU v marsičem spremeniti, in vprašanje 
je, kakšna bo v prihodnje. Pri tem ne gre samo 
za vprašanje politike, ampak tudi za vprašanje 
obstoja Slovencev kot naroda.
   Skrajna desnica se po vsej Evropi še naprej 
krepi. Pri nas postaja klerofašizem vse bolj agre-
siven, na spletnih omrežjih in v nekaterih medijih 
že poziva k likvidacijam in pobijanju. Prišli smo 
tako daleč, da se organizirajo oborožene klero-
fašistične skupine. Lani smo politike in tudi širšo 
javnost večkrat opozarjali na te pojave. Odziva 
vrha države ni ali pa je bil vsaj do zdaj mlahav 
in neučinkovit. Treba bo najti nove oblike pove-
zovanja naprednih sil naše družbe in tudi širše, 
kar bo naša prednostna naloga v prihodnjem 
obdobju.
Predsednik
Tit Turnšek
ZZ
B 
 NO
B  SLOVENIJE
1941 194
5
O    F
april 201838
R E K L I  S O
»16. marec 1944 je bil tra-
gičen dan za četrti ba-
taljon Cankarjeve bri-
gade. Dan, ko je pod 
streli pripadnikov 
dveh čet slovenskega 
domobranstva in voda 
esesovskega policijskega 
polka padlo 113 partizank in partizanov. O 
tem, kaj se je zgodilo, je ohranjenih veliko 
virov in pričevanj. Ta pričevanja so pretres-
ljiva in nas tudi po 74 letih močno nagovar-
jajo z vso svojo neizprosnostjo.
   Prepričan sem, da je prav, da se v to do-
gajanje poglobimo tudi ob današnji prilož-
nosti. Ob tem se zavedam, da številni med 
vami to strahovito dogajanje poznate veliko 
bolje od mene. Zato bi rad ob tem izrekel 
vse svoje spoštovanje tovarišici Malči, ki je 
te tragične dogodke preživela in je danes z 
nami. Tudi sam sem v nestrpnem pričako-
vanju vaše pripovedi o tistem dnevu, ko ste 
odšli v Ržišče v sovražnikovo zasedo in bili 
priča tej tragediji.
   Februarja 1944 – torej pred 74 leti – je do 
poveljstva za protipartizansko borbo v Lju-
bljani prišla novica, da se je tu v Javorovici 
pod Gorjanci nastanil četrti bataljon Can-
karjeve brigade. Iz bataljona sta dezertirala 
dva partizana, se prijavila domobrancem v 
Kostanjevici in jim dala vse potrebne podat-
ke. Nemški okupator se je skupaj s svojimi 
slovenskimi sodelavci odločil za napad. Nji-
hov namen se je ujemal z novim načinom 
napadov na partizane po vsej Jugoslaviji. 
Ta je bil, da so partizane skušali zajeti v 
njihovem taboru in jih uničiti. Ponoči so se 
jim na skrivaj približali in jih nato napadli v 
zgodnjih jutranjih urah.
    Žal se je ta zlobni načrt udejanjil tudi tu 
v Javorovici.
   Na povelje generala Rösenerja so tako 
v Novem mestu sestavili bojno ekipo iz 14 
esesovcev policijskega polka ter iz 31. in 32. 
čete slovenskega domobranstva. Ta izred-
no dobro oborožena skupina je svoj bojni 
pohod proti Javorovici začela ponoči 16. 
marca 1944. Napad je bil neusmiljen. Bor-
ci, vajeni težkih preizkušenj, so se znašli v 
nerešljivem položaju. V enem od najbolj tra-
gičnih trenutkov spopada je na mah padlo 
50 partizank in partizanov.
»Res je čas velikih bitk za 
ženske pravice in ena-
kopravnost v razvitem 
in bogatem svetu, 
mimo. Toda obenem 
živimo v času, ko so-
cialna neenakost na-
rašča, pri čemer revščina 
najbolj prizadeva ženske in otroke. Kljub eko-
nomski krizi je bogastvo bogatih poraslo in se 
je revščina revnih povečala. Zgodovinski boj 
žensk za njihovo enakopravnost presega inte-
rese žensk. Vpenja se v prizadevanja, v boj za 
enake možnosti in enakopravnost vseh ljudi. 
Danes govorimo o 65 milijonih ljudi, ki so 
morali zbežati s svojih domov. Zadnji podat-
ki mednarodne organizacije Rešimo otroke 
opozarjajo, da 357 milijonov otrok živi v pod-
ročjih oboroženih konfliktov in da je njihovo 
število od leta 1995 poraslo za 200 milijonov, 
to je za 75. Ista organizacija opozarja, da je 
vse več deklic izpostavljenih nasilju in izkori-
ščanju. Več kot 22.000 otrok umre vsak dan 
zaradi lakote ali bolezni, katere bi bilo mogo-
če pozdraviti, preprečiti. Četudi ne navajam 
in ne navajajo posebej številk za ženske, vse to 
še kako prizadeva ženske. 
     Morda se nam zdi, da nas številke o be-
guncih in otrocih, ženskah in seveda tudi moš-
kih prizadetih od vojn, od skrajne revščine ne 
prizadevajo neposredno, saj so dogajanja od 
nas oddaljena. Toda če tako mislimo, se mo-
timo. Svet je danes - kot pravijo globalna vas. 
Kar se dogaja v Siriji, je na različne načine 
prizadelo, vplivalo na Evropo. Pa nimam v 
mislih le kolon beguncev, ki prihajajo v Evro-
po, temveč ideološke in politične spremembe 
povezane s temi dogajanji, porast sovražnosti 
do tujcev, nacionalizmov in fašistoidnih gi-
banj. Vrsta velikih mednarodnih organizacij, 
ki naj bi ščitila dobrobit ljudi, mir, sožitje, je 
očitno neučinkovitih. In pri tej nezmožnosti 
ustaviti zlo, nam vse znanosti, informacijske 
tehnologije in druga čuda sodobnega sveta ne 
pomagajo prav dosti. 
      Časi se menjajo in menjajo se pričako-
vanja ljudi glede kakovosti življenja. Ko so v 
bogatem svetu, kjer resda otroci ne umirajo 
zaradi lakote ali osnovnih obolenj, prouče-
vali, kaj otroke revščine najbolj prizadeva, so 
ugotovili, da je to spoznanje o velikih razlikah 
v dobrinah, o krivičnosti tega sveta. »
»Primorci smo se osvobo-
dili sami. Naš primorski 
9. korpus je bil tisti, ki 
je v hudih bojih do-
segel zahodno etično 
mejo.
Primorska je imela 
veliko žrtev v NOB. Padlo 
je več kot 7000 borcev, bilo je 6000 civilnih 
žrtev. Tudi v italijanski vojski je življenje iz-
gubilo več kot 1100 Primorcev. Veliko manj 
žrtev bi bilo, če bi domobranci in drugi sode-
lavci okupatorjev poslušali poziv dr. Alojzija 
Kuharja, duhovnika, politika in časnikarja, 
ki je na radiu BBC septembra 1944 pozval 
slovenske domobrance, naj se pridružijo Ti-
tovim partizanom v boju proti nacističnemu 
okupatorju.
   Še enkrat smo se Slovenci uprli leta 1991, 
ko je slovenski narod dokazal, da je drža-
votvoren in si želi samostojno demokratično 
državo. Teritorialna obramba in milica sta 
ob sodelovanju slovenskega naroda izbo-
jevali zmago nad JLA in postavljeni so bili 
temelji samostojne in demokratične države.
   V in po drugi svetovni vojni fašizem in na-
cizem nista bila popolnoma uničena. Za ne-
kaj časa sta se potuhnila. Na žalost sta danes 
v Evropi vse glasnejša. Skupine skrajno desne 
opcije, ki so blizu ideologiji fašizma in nacizma, 
so tudi v parlamentih številnih evropskih držav.
   Tudi v Sloveniji so takšni pojavi. Nekatere 
politične stranke, tudi parlamentarne, hočejo 
prikazati boj partizanov kot zločinskega, saj 
s tem skrivajo zločine izdajalcev nad sloven-
skim ljudstvom.
   Ali bomo to dovolili tem skrajnežem, ki sicer 
ne nosijo črnih ali rjavih srajc, nosijo pa črne 
obraze in črna srca?
   Ne, tega demokrati ne smemo in ne bomo 
dovolili. Bojevali se bomo za tisto, za kar so 
umirali naši predniki v NOB in za kar je umr-
lo 19 slovenskih in italijanskih partizanov, ka-
terih imena so napisana na tem spomeniku v 
Temnici.
   Naša naloga je boj proti tem pojavom. Sku-
paj z italijanskimi protifašisti in demokrati 
bomo uspeli! Ta skupni boj, zlasti s tovariši iz 
Vsedržavnega združenja partizanov Italije, 
bo obrodil uspeh, saj ima to sodelovanje ob 
meji že dolgo tradicijo.«
Dejan Židan
predsednik SD, na komemoraciji 
in spominski slovesnosti na 
Javorovici 17. marca 2018
Anica Mikuš Kos
častna meščanka Ljubljane, 
na prireditvi ob dnevu žena v 
Cankarjevem domu v Ljubljani 8. 
marca 2018
Rino Velikonja
predsednik Pokrajinskega sveta 
s. Primorske, na slovesnosti v 
spomin 19 padlim slovenskim in 
italijanskim partizanom v Temnici 
na Krasu 24. marca 2018
39
Vsi govori so v celoti 
objavljeni na spletni strani 
www.svobodanabeseda.si
»Devetega ali desetega sep-
tembra 1943 so se za-
pornice s Kostanjevice 
začele vračati domov. 
Nekatere bolne, mnoge 
garjave in ušive, pod-
hranjene. Tista petletni-
ca, ki sestre v zaporu skoraj ni 
prepoznala, se spomni, da so septembra ob cesti 
z zastavami čakali dekleta in žene, ki so se vrača-
le s Kostanjevice. Od kod zastave? Kar bile so, je 
rekla, petletni otrok ni razmišljal o njih, le o nena-
vadni radosti, o petju, o sijaju poznopoletnega 
dne. Zapornica Jelica Lozar tudi govori o tem: 
»Pred vasjo nas je čakala velika množica ljudi.«
   Kljub boleznim in podhranjenosti številne niso 
mirovale niti nekaj dni. Jelica Lozar se je kmalu 
po prihodu domov z vozom in parom volov od-
pravila v Ajdovščino in pripeljala v Vrtovin več 
kot 25 kvintalov orožja in razstreliva, ki je ostalo 
za Italijani. Skrili so ga v mrtvašnico, upajoč, 
da ga novi zavojevalci, Nemci, tam ne bodo 
našli. Pa so ga. Mrtvašnico so požgali. Večina 
je, preganjanju in zaporu navkljub, takoj nada-
ljevala svoje delo proti okupatorju.
   Zgodovinarka Slavica Plahuta ugotavlja, 
da zapiranje in mučenje civilnega prebivalstva 
spadata med zločine, ki so jih takratne vojaške 
in civilne italijanske oblasti zagrešile nad pre-
bivalci Primorske. V naslednji povedi prebere-
mo: »Nimamo seznama ali natančnih podat-
kov o vseh ženskah in otrocih, ki so bili zaprti v 
zaporih na Kostanjevici v letih 1942–43.«
    Jaz, varuhinja pozabljenja, se sprašujem: 
ali ni vendarle naša naloga, da uredimo prepis 
spominov nekdanjih zapornic, ki jih hranijo raz-
lični arhivi; ali vendarle ne bije zadnja sekunda, 
da pripravimo čim bolj natančne sezname; da 
skoraj štiristo ženskam in celo otrokom damo 
ime, da na seznam vpišemo imena manjkajo-
čih Vrtovink, tudi Darinke Brecelj, da gojaško 
Crescenzio, vrtovinske Luigie, Donate znova po-
imenujemo Rastislava, Slava, Draga, Darinka; 
da s pesnikom Levom Svetkom Zorinom lahko 
po opravljenem delu rečemo, da so primorske 
žene in njihove družine po vseh ponižanjih in 
trpljenju našle končno svoj pravi obraz?«
Že desetič smo se zbrali 
na našem tradicional-
nem srečanju. Zbira-
mo se pred povednim 
spomenikom padlim 
žrtvam NOB, ki ga je 
postavil partizanski pi-
satelj in kipar Tone Svetina. 
Zbiramo se pred staro šolo, na kateri kar tri 
spominske plošče opominjajo, da je bil Erzelj 
partizanska vas.
    In ker so domoljubni Erzeljci dajali zatočiš-
ča partizanskim borcem in aktivistom, je faši-
stični okupator 8. marca 1943 izselil vse prebi-
valce te vasi. Mineva torej prav 75 let od tistih 
strašnih časov za te kraje.
   Primorski Slovenci so kar tri desetletja trpeli 
pod raznarodovalnim italijanskim fašizmom. 
Med prvimi v Evropi so se uprli temu zlu, v 
boju za usodo naroda pač.
   Tudi nas na Štajerskem je Hitler takole na 
hitro obsodil na popolno izginotje kot Sloven-
ce. Sicer malce pozneje, pa vendar so se tudi 
na Štajerskem kmečki fantje žrtvovali in sredi 
zimske noči iz strogo zastraženega središča 
Celja osvobodili več kot sto zapornikov, ki so 
čakali na množično ustrelitev. 
   Ves slovenski narod se je junaško dvignil v 
upor proti do zob oboroženi nacifašistični sol-
dateski.
   S tem si je ta naš narod skoval najbolj ju-
naško zgodbo o uporu za svoj materni jezik, 
svojo kulturno, svojo domovino. Vsak narod 
se ponaša z junaškimi poglavji iz svoje zgodo-
vine. Vsak narod tudi rad kuje  legende o teh 
podvigih za osvobajanje. Tako se tudi mi Slo-
venci ponašamo z junaštvi, ki so jih bili spo-
sobni naši partizani.
   Danes in že dolgo je vsem treznim ljudem jas-
no, da brez narodnoosvobodilnega boja, brez 
znatnega prispevka k skupni zmagi zaveznikov 
nad fašizmom, ne bi nikoli dobili Primorske. 
Zelo malo je tudi verjetno, da bi si Slovenija 
lahko izbojevala svojo neodvisno državo.
   Toliko bolj se moramo torej zavedati, da sta 
se dokončna svoboda in združitev slovenske-
ga naroda zgodila prav na račun pogumnih 
kmečkih fantov, ki so se pridružili borcem proti 
okupatorju.
   Žal pa morajo ti borci in njihovi potomci 
danes poslušati sprijene lekcije od dedičev tis-
tih, ki so do zadnjega prisegali večno zvestobo 
Adolfu Hitlerju. 
»XIV. divizija – ena naj-
močnejših enot Naro-
dnoosvobodilne vojske 
Slovenije – je 6. janu-
arja 1944, ko je kreni-
la iz Bele krajine, zače-
la svoj skrbno načrtovani 
vojaški pohod. Pohod, ki je 
imel cilj združiti Slovenke in Slovence v naro-
dnoosvobodilnem boju in okrepiti boj proti 
okupatorju na Štajerskem in širšem območju, 
kjer je slovenski narod ječal pod hudim nasi-
ljem nemškega okupacijskega režima.
   Da bi svoj cilj dosegli, so se podali na zelo 
drzno, tvegano, a hkrati tudi skrbno načrtova-
no operacijo, in to v najhladnejšem obdobju 
leta. Nanje so prežale veliko močnejše in bo-
lje opremljene sovražnikove enote. Čakali so 
jih tudi huda zima, mraz in sneg ter izredno 
zahteven teren. Štirinajsto je takrat sestavljalo 
1.112 borcev in bork.
   6. februarja so borci Štirinajste divizije spet 
stopili na slovenska tla. Bili so prva večja za-
vezniška enota protifašistične koalicije, ki je 
prodrla na ozemlje nemškega rajha.
   'Malokatera vojaška enota bi prestala tako 
hude preizkušnje, kot jih je Štirinajsta med 
februarsko ofenzivo. Čeprav je izgubila tretji-
no moštva, ki je prešlo Sotlo, in čeprav je bilo 
med njenimi borci po ofenzivi dosti ranjenih, 
ozeblih in izčrpanih, je ohranila svojo udar-
nost in na novem operativnem območju never-
jetno hitro začela izvajati akcije in napadati 
sovražnika,' je med drugim o diviziji zapisal 
dr. Milan Ževart.
   Ta pohod je bil izjemen dogodek v obdobju 
slovenskega narodnoosvobodilnega partizan-
skega boja. Zato si zasluži naš dostojanstveni 
spomin. Zasluži pa si še veliko več – naš razmi-
slek! O tem, ali še imamo naš narodni pogum, 
ki so ga premogli partizani. Ali še premoremo 
bojevitost? In ali se znamo dovolj močno boje-
vati proti malodušnosti, vdanosti v usodo, ob-
čutku nepomembnosti ali majhnosti?
   Možje in žene, fantje in dekleta, ki so se 
pridružili partizanom, so se zavedali velikega 
tveganja. Vedeli so, da jih verjetno čaka smrt. 
Vedeli so, da se bojujejo proti številčno veliko 
močnejšim, bolje izurjenim in opremljenim 
sovražnikovim enotam.«
Ivana Slamič
upokojena učiteljica 
slovenskega jezika in 
književnosti,  ob 75. obletnici 
ustanovitve pomožnih zaporov na 
Kostanjevici 17. marca 201817. 
Anton Rupnik
sokrajan, novinar in diplomat,
na prireditvi v spomin na 
8. marec 1943, ko so izselili vse 
prebivalce, na Erzelju, 11. marca 
2018
Andreja Katič
ministrica za obrambo, na 
slovesnosti ob 74. obletnici 
prihoda XIV. divizije na Štajersko 
v Sedlarjevem 9. februarja 2018
april 201840
Kovačiča - Efenko. Na začetku marca leta 1945 pa je postal 
borec 3. brigade VDV in bil kmalu imenovan za komandirja 
oddelka v drugi četi 3. bataljona VDV.
   Po vojni je še nekaj časa ostal v vojaški službi, nato pa se 
je odločil za učiteljski poklic in opravil šolanje v Mariboru. 
Najprej je služboval v Osnov-
ni šoli Polzela, nato pa je prev-
zel položaj upravnika dijaške-
ga doma v Šmarju pri Jelšah. 
Pozneje  je odšel v Mladinski 
dom Mihe Pintarja v Dobr-
ni. Leta 1961 se je zaposlil v 
Osnovni šoli Vitanje, kjer je 
bil dolgoletni ravnatelj vse do 
svoje upokojitve.
   Franjo Marošek je bil v času svoje aktivne delovne dobe in 
tudi po upokojitvi zelo družbeno in politično dejaven v obči-
ni Slovenske Konjice, v Zvezi borcev in v brigadnem odboru 
3. brigade VDV. Dokler mu je zdravje dopuščalo, se je redno 
udeleževal vseh slovesnosti in prireditev v organizaciji ZB. 
Napisal je vrsto člankov in knjig – zadnja, ki jo je izdal, nosi 
naslov Po Čerenu v 14. divizijo.
Jožica Hribar
Ljubomir Sušić
Na openskem pokopališču v Italiji smo se 2. marca poslovili 
od Ljubomirja Sušića, predsednika tržaške sekcije Združenja 
bivših političnih preganjancev, taboriščnika Buchenwalda, 
dolgoletnega člana vsedržavnega sveta Združenja bivših de-
portirancev in člana Mednarodnega odbora tržaške Rižarne.
Rodil se je leta 1925 v Trstu, kjer je obiskoval osnovno šolo. 
Leta 1939 je odšel na šolanje 
v Zagreb, tam se je začel tudi 
politično udejstvovati v vrstah 
ilegalne komunistične partije. 
Prav ob napadu na Jugoslavijo 
6. aprila 1941 je postal sekre-
tar celice SKOJ-a v realni gim-
naziji v Zagrebu. Po vrnitvi v 
rojstno mesto je začel sodelo-
vati z Osvobodilno fronto. Še 
kot mladoletnika ga je fašistična tajna policija OVRA aretirala 
in odpeljala v rimski zapor, kjer so ga zaradi protifašistične 
dejavnosti obsodili na osem let zapora. Po kapitulaciji Italije 
se je vrnil v Trst, kjer je skrbel za stike med OF in zavezniki. 
Spomladi leta 1944 so ga aretirali esesovci in po mučenju 
21. junija odpeljali v koncentracijsko taborišče Buchenwald, 
prav tako njegovega očeta Kristana in številne druge zapor-
nike. Tam se je kmalu pridružil ilegalni organizaciji, ki so jo 
ustanovili nemški nasprotniki nacističnega režima. Sodeloval 
je tudi pri osvoboditvi taborišča 11. aprila 1945, ki so ga tabo-
riščniki sami osvobodili in zatem predali Američanom.
Po vojni je Ljubomir skrbel za ohranjanje spomina na vojne 
grozote med mladimi. Vodil je obiske v tržaško Rižarno in 
tudi v druga koncentracijska taborišča. Sodeloval je tudi s 
piranskimi osnovnimi šolami. Vsako leto je po Rižarni po-
peljal učence devetih razredov in jim v slovenskem jeziku 
podrobno opisoval dogodke med drugo svetovno vojno v 
podružnici Auschwitza. Za njegovo dolgoletno sodelovanje, 
predvsem s piransko borčevsko organizacijo, je leta 2017 
dobil zlato plaketo ZZB za vrednote NOB Slovenije.
J. A.
Jože Wagner
Rodil se je 5. novembra 1926 v veliki družini. V času oku-
pacije je bil dijak na bežigrajski gimnaziji v Ljubljani. Tu se 
začne njegova življenjska zgodba, ki ga je tragično zazna-
movala za vse življenje. Naredila pa ga je tudi za velikega 
borca in upornega junaka v boju z vsemi težavami, ki so ga 
doletele v življenju.
   Dijak Jože se s še nekaterimi tovariši ni sprijaznil z okupaci-
jo. Po Ljubljani so pisali gesla »živela Osvobodilna fronta« in 
trosili protirežimske letake, nosili so sporočila vodstvu OF in 
partizanom. Jože je s črnilom polil Mussolinijevo sliko v šoli. 
Bil je izdan in nato izključen iz šole. Odpeljali so ga v tabori-
šče Gonars. Tam je našel svojega starejšega brata, študenta. 
Drugi brat in sestra sta že bila v taborišču v Nemčiji. Jože je v 
taborišču hudo zbolel, vendar se je lahko vrnil domov.
 Že drugi dan po osvoboditvi je postal član odbora Zveze 
socialistične mladine Ljubljana in takoj začel brigadirsko de-
lovati. Organiziral je brigado 
»Krško polje«, v kateri so bri-
gadirji pomagali kmetom pri 
delu na polju. Zatem je bil ko-
mandant Ljubljanske brigade 
v Bohinju, kjer so pripravljali 
drva za Ljubljano. Bil je ko-
mandant ljubljanskih brigad, 
ki so sodelovale na progah 
Brćko–Banovići, Šamac–Sa-
rajevo, Jablanica in na drugih akcijah. Večkrat je bil udarnik. 
Leta 1950 se je zaposlil pri Mladinski knjigi v Ljubljani, kjer 
je ostal do upokojitve. Ob zaposlitvi se je vpisal na Ekonom-
sko fakulteto in študij uspešno končal.  
   Bil je zgleden vodilni delavec, saj je svoje ljudi spodbu-
jal k ustvarjalnosti in krepitvi dobrih odnosov med kupci in 
prodajalci. Njegova delavnost se je poznala v razvoju celot-
nega podjetja. Leta 1979 je dobil nagrado za gospodarstvo 
v občini Center – kip puntarjev. Člani Kluba MDB Ljubljana 
smo bili prijetno presenečeni, ko se je takoj po upokojitvi 
kljub težki bolezni vključil v delo Kluba. Zavzemal se je, da 
vrednote brigadirstva ne bi šle v pozabo in da bi se ohra-
njalo tovarištvo med brigadirji. Vrednote prostovoljstva je 
prenašal na mlajše generacije. Naj še omenim, da je bil član 
uredniškega odbora Kluba MDB Ljubljana za izdajo zborni-
ka »V korak s časom«, ki je izšel leta 1998 v Ljubljani. V tem 
zborniku je izpisana zgodovina MDB, ki izpričuje duh takra-
tnega časa in pravo vsebino brigadirstva.
Karl Trplan
Franjo Marošek
Nekaj dni pred svojim 91. letom se je za vedno poslovil Fra-
njo Marošek, član Krajevne organizacije ZB za vrednote 
NOB Vitanje, častni predsednik Območnega združenja ZZB 
Slovenske Konjice in častni občan Občine Vitanje ter dolgo-
letni predsednik brigadnega odbora 3. brigade VDV.
   Rodil se je 22. marca 1927 v Loki nad Dobrno, osnovno 
šolo je obiskoval v Dobrni, najprej slovensko, po okupaci-
ji pa nemško. Marca leta 1943 so ga vpoklicali v nemško 
vojsko, a ker je bil preslaboten, so njegov vpoklic preložili za 
tri mesece. Ob naslednjem vpoklicu pa je že našel zvezo in 
se pridružil partizanom, vstopil je v Tomšičevo brigado. Iz 
Zgornje Ponikve so čez Paški Kozjak odšli na Pohorje, kjer 
se je pridružil 14. diviziji in tam spoznal komandanta Ivana 
I M E L I  S M O  L J U D I
41
Redelonghijev pohod
 
ANPI - VZPI Nadiških dolin, ANPI - VZPI Čedad, 
Planinska družina Benečije, Krajevna organizaci-
ja ZB Kobarid, Planinsko društvo Kobarid in Kra-
jevna skupnost Breginj vabijo na pohod v spomin 
na beneškega junaka Marka Redelonghija.
Pohod bo v nedeljo, 6. maja 2018
Program pohoda:
• ob 7. uri začetek pohoda  
v vasi Zapotok v Benečiji,
• ob 8. uri Stupica,
• ob 10. uri postanek v Podbeli,
• ob 11.30 slovesnost ob Markovem  
grobu na pokopališču v Sedlu,
• ob 13. uri slovesnost pri spomeniku  
na Brdcah nad Breginjem,
• družabno srečanje v Breginju.
Če bo slabo vreme, bo pohod ob  
11.30 od pokopališča v Sedlu do Brdc.
Informacije in prijave sprejemata 
do 4. maja: Vojko Hobič, telefonska številka 
040 234 051, in Dante Cencič, telefonska 
številka 0039 335 776 45 73.
75. obletnica bitke na Neretvi 
AVNOJ Slovenija vabi na spominsko slovesnost 
ob 75. obletnici bitke na Neretvi, ki bo 5. maja 
v Jablanici. 
   Odhod iz Slovenije bo 4. maja iz Postojne (ob 4. 
uri zjutraj). Predvidoma ob 12. uri bo prihod v Vi-
soko, kjer si bomo ogledali piramide. Okoli 17. ure 
načrtujemo prihod na Tjentište, kjer si bomo ogle-
dali osrednji spomenik in se peš odpravili (dobre 
pol ure hoje) do spomenika narodnemu heroju 
Savi Kovačeviću. Na Tjentištu bomo tudi prespali.
   Naslednji dan bomo pot nadaljevali čez gorski 
prelaz Gacko do Jablanice, kjer bo ob enajsti uri 
osrednja slovesnost. Nato bomo odpotovali do 
Mostarja, kjer bomo obiskali partizanski spomenik 
in se srečali s tamkajšnjimi predstavniki borčevske 
organizacije. Zadnji dan potovanja bomo obiskali 
Jajce in položili venec v taborišču Jasenovac.
V A B I L A
Predvidena cena potovanja je 100 evrov. Prijave 
in rezervacije sprejemamo na telefonski številki 
041 551 153 (Franko Pleško).
 
Poljana – Svobodi in miru
Združenje borcev za vrednote NOB Mežiške doli-
ne vabi v soboto, 12. maja, ob 11. uri na Poljano 
pri Prevaljah na proslavo Svobodi in miru. Na njej 
se bomo spomnili 73. obletnice zadnjih bojev 
druge svetovne vojne in 70-letnice ZZB NOB Slo-
venije. Slavnostni govornik bo dr. Matjaž Kmecl, 
podpredsednik ZZB NOB Slovenije. V kulturnem 
programu bodo nastopila kulturna društva iz Me-
žiške doline in zamejske Koroške.
Stanislav Ovnič,
predsednik Združenja borcev 
za vrednote NOB Mežiške doline doline
Čreta
Prvomajski pohod na Čreto s proslavo pri spo-
meniku padlim borcem Bračičeve brigade bo v 
torek, 1. maja 2018.
Organizator: KO ZB Nazarje, PD Nazarje, ZB NOB 
Zgornje Savinjske doline.
Leše, Mežiška dolina
V sredo, 2. maja 2018, ob 11.30 bo pohod na 
Stari Pogorevc iz Leš oziroma s kmetije Kranjc. 
Ob vrnitvi udeležba na spominski slovesnosti 
pri obnovljenem Šahmanovem bunkerju s spo-
minsko sobo, kjer sta padla sekretar OK KPS za 
Mežico Franc Šahman in Julka Božič.
Organizatorji: KO ZB Leše, KO ZB Mežica in ZB 
NOB Mežiške doline
Ponikva pri Žalcu 
Prireditev ob dnevu zmage in v spomin padlim 
ruskim vojakom bo v četrtek, 3. maja 2018.
Organizator: ZB NOB Žalec
Smrečje pri Turjaku
Slovesnost v spomin na usmrtitev vodstev OF bo 
v petek, 4. maja 2018, ob 11. uri.
Organizatorja: Društvo Zarja spominov Velike 
Lašče, ZZB NOB Ljubljana
Trbovlje
Prireditev ob 73. obletnici osvoboditve Trbovelj 
in praznik KS Franc Fakin bo v petek, 4. maja 
2018, ob 18. uri.
Organizator: ZB NOB Trbovlje
Pohod ob žici 
okupirane Ljubljane
Pohod ob žici okupirane Ljubljane bo v soboto, 
5. maja 2018.
Organizatorji: MOL, ZZB NOB Ljubljana, Zeleni 
prstan
Koper
Koncert v počastitev osvoboditve Kopra in poli-
tičnih zapornikov iz koprskega zapora bo v sobo-
to, 5. maja 2018.
Organizator: ZB NOB Koper
Planina Prehod, Tolmin
Spominska slovesnost bo v soboto, 5. maja 2018.
Organizator: ZB NOB Tolmin
 
Vrhnika
Proslava ob 73. obletnici osvoboditve Vrhnike bo 
v soboto, 5. maja 2018, ob 19.30.
Organizatorja: ZB NOB Vrhnika, Občina Vrhnika
 
Drča, Vrhnika
Spominska komemoracija in polaganje venca pri 
grobnici vrhniških borcev in osvoboditeljev bosta 
v soboto, 5. maja 2018, ob 17. uri na Drči.
Organizator: ZB NOB Vrhnika
Žerjav, Mežiška dolina
Pohod po poteh Bračičeve brigade in srečanje pri 
spomeniku padlih borcev bosta v soboto, 5. maja 
2018, ob 7. uri.
Organizatorji: ZB NOB Mežiške doline, KO ZB 
Žerjav, KS Žerjav
Mali Srebotnik, Borovnica
Spominska slovesnost pri spomeniku ustano-
vitve II. čete Šercerjevega bataljona bo v soboto, 
5. maja 2018, na Malem Srebotniku.
Organizator: ZB NOB Borovnica
Ocinje, Rogaševci, 
Murska Sobota
Slovesnost v spominskem parku bo v nedeljo, 6. 
maja 2018.
Organizator: ZB NOB Murska Sobota
Grosuplje
Prireditev v spomin na padle partizanske borce 
in osvoboditelje Grosuplja bo v nedeljo, 6. maja 
2018, ob 11. uri. Ob 8. uri se bo začel spominski 
pohod Grosuplje–Pece.
Organizator: ZB NOB Grosuplje
Črneče, Dravograd
Spominska slovesnost za padlimi ruskimi vojnimi 
ujetniki bo v ponedeljek, 7. maja 2018, ob 17. uri 
v Črnečah.
Organizatorja: Občina Dravograd, ZB NOB Dra-
vograd
 
Orle, Ljubljana 
Spominska slovesnost posvečena padlim v zad-
njih bojih za Ljubljano, bo v torek, 8. maja 2018, 
ob 11. uri na Orlah.
Organizatorja: MOL, ZZB NOB Ljubljana
Sabotin
Zborovanje in baklada na predvečer dneva zma-
ge bo v torek, 8. maja 2018.
Organizatorja: Društvo Maj 45, ZB NOB Nova 
Gorica
april 201842
Topolšica
Proslava v spomin na podpis kapitulacije fašizma 
bo v sredo, 9. maja 2018.
Organizator: ZB NOB Velenje
Letuš, Žalec
Prireditev ob obletnici zmage in kapitulacije 
nemške skupine armad “E” bo v sredo, 9. maja 
2018, v Letušu.
Organizator: ZB NOB Žalec
Murska Sobota
Spominska slovesnost pri spomeniku zmage in 
grobnici rdečearmejcev bo v sredo, 9. maja 2018, 
v Murski Soboti.
Organizatorji: Občina Murska Sobota, ZB NOB 
Murska Sobota in Veleposlaništvo Rusije
Frankolovo, Vojnik - Dobrna
Prireditev ob dnevu zmage bo v sredo, 9. maja 
2018, v Frankolovem.
Organizator: ZB NOB Vojnik - Dobrna
Komendska 
Dobrava, Kamnik
Spominska slovesnost na kraju uničenja parti-
zanske bolnice bo v petek, 11. maja 2018.
Organizatorji: KO ZB Komenda, Občina Komenda, 
ZB NOB Komenda
Mislinja, Poljana
4. nočni pohod »Po poteh spomina iz NOB« se bo 
začel v petek, 11. maja 2018, ob 23. uri.
Organizatorja: ZB NOB Slovenj Gradec, ZB NOB 
Mežiške doline
Ostrožno Brdo, 
Ilirska Bistrica
Odprtje rekonstruirane partizanske bolnice Za-
lesje na Ostrožnem Brdu bo v soboto, 12. maja 
2018, ob 11. uri.
Organizatorja: ZB NOB Ilirska Bistrica, Občina 
Ilirska Bistrica
Cerklje na Gorenjskem
Koncert ŽPZ Kombinat, posvečen dnevu zmage 
nad fašizmom, bo v soboto, 12. maja 2018, ob 
19. uri v Kulturnem hramu v Cerkljah. 
Organizatorja: ZB NOB Kranj, KO ZB Cerklje
Trzin
19. srečanje borcev NOB z občani Trzina ob 76. 
obletnici vstaje in ob prazniku občine Trzin bo v 
soboto, 12. maja 2018.
Organizacija: ZB NOB Trzin
Ribnica
Pohod k Bašlju v spomin na obletnico prvega 
spopada tigrovcev z okupatorjevo vojsko na Mali 
Gori bo v nedeljo, 13. maja 2018.
Organizator: ZB NOB Ribnica
Vuhred, Radlje ob Dravi
Proslava ob obletnici napada na nemški vlak bo 
v nedeljo, 13. maja 2018, ob 15. uri v Vuhredu.
Organizatorji: ZB NOB Radlje ob Dravi, ZB NOB 
Vuhred, KS Vuhred
Nova Gorica
Pohod na Škabrijel s Kekca, Ravnice in Prevala bo 
v soboto, 19. maja 2018.
Organizator: ZB NOB Nova Gorica
Laško
Prireditev ob dnevu upora in ob 76. obletnici 
ustanovitve PO OF za Štajersko bo v soboto, 19. 
maja 2018.
Pohod po poteh OF Rimske Toplice–Govce.
Organizator: ZB NOB Laško 
 
Ravne - Slejki, Ajdovščina
Slovesnost v spomin na 18 padlih borcev jurišne-
ga bataljona XXX. divizije IX. korpusa bo v sobo-
to, 19. maja 2018, ob 11. uri.
Organizator: ZB NOB Ajdovščina–Vipava
Planina Sleme, Tolmin
Tradicionalni pohod na planino Sleme, prizori-
šče bojev Gregorčičeve brigade in Idrijsko-tol-
minskega odreda, bo v soboto, 19. maja 2018.
Organizatorji: ZB NOB Tolmin, PD Tolmin, SB Gre-
gorčičeve brigade
Ravnica, Nova Gorica
Spominska slovesnost v spomin na dogodke 
iz druge svetovne vojne bo v soboto, 19. maja 
2018.
Organizatorja: KO ZB Ravnica, ZB NOB Nova Gorica
 
Osilnica, Kočevje
Prireditev ob 76. obletnici prvega napada borcev 
NOB na Osilnico bo v soboto, 19. maja 2018, ob 
11. uri.
Organizatorja: ZB NOB Kočevje, Občina Osilnica
Kozjane, Sežana
Slovesnost v spomin na ustanovitev Brkinske 
čete in na njene boje spomladi 1943 bo v soboto, 
19. maja 2018.
Organizatorji: ZB NOB Sežana, Občina Divača, KO 
ZB Divača
Bočki grabni, 
Zgornjesavinjska dolina
39. pohod k partizanski bolnici Trate - Travnik v 
Bočkih grabnih bo v nedeljo, 20. maja 2018.
Pohod Rastke–Planina–Travnik.
Organizator: ZB NOB Zgornje Savinjska dolina
 
Gornje Cerovo, Nova Gorica
Tradicionalna proslava v spomin na poboj 10 tal-
cev in Mirka Brezavščka bo v nedeljo, 20. maja 
2018, ob 15. uri.
Organizatorji: ZB NOB Nova Gorica, KO ZB Do-
brovo, KS Kojsko
Peternel, Nova Gorica
Mednarodna tradicionalna proslava v spomin na 
tragični dogodek med NOB, ko se je okupator 
maščeval za izgube, bo v nedeljo, 20. maja 2018, 
ob 17. uri. Pohod na Peternel.
Organizatorji: ZB NOB Nova Gorica, KO ZB Kojsko 
in Dobrovo
Bočki grabni, 
Zgornje Savinjska dolina
8. Mrazekov pohod k partizanski bolnici v Bočkih 
grabnih in proslava pri obeležju bolnice bosta v 
soboto 26. maja 2018.
Organizator: KO ZB Bočna, ZB NOB Zgornjesa-
vinjske doline
Krka, Grosuplje
Prireditev v počastitev spomina na padle iz KS 
Krka bo v soboto, 26. maja 2018, ob 11. uri pred 
spomenikom narodnega heroja Žana Horvata na 
Krki.
Organizatorja: ZB NOB Grosuplje, KO ZB Krka
Gabrovica, Koper
Prireditev ob obletnici požiga vasi Gabrovica bo v 
soboto, 26. maja 2018, ob 11. uri. Pohod po poti 
Kosovelove brigade Rižana–Gabrovica.
Organizator: ZB NOB Koper
Pliskovica - Gabrovica
Pohod po poti Kosovelove brigade iz Pliskovice 
do Gabrovice bo v soboto, 26. maja 2018
Organizator: ZB NOB Sežana
 
Janče 
Spominska slovesnost ob 76. obletnici ustano-
vitve prve slovenske brigade in II. grupe odredov 
bo v nedeljo, 27. maja 2018, ob 11. uri na Jančah.
Pohod Laze–Janče in Polje–Janče.
Organizatorja: ZB NOB Ljubljana Moste–Polje, 
ZB NOB Litija, ZZB NOB Ljubljana
Griže, Žalec
Prireditev ob 75. obletnici ustrelitve talcev bo v 
ponedeljek, 28. maja 2018, ob 11. uri.
Organizator: ZB NOB Žalec 
Dravlje 
Prireditev v spomin na deportacijo krajanov Dra-
velj v taborišče Gonars bo v ponedeljek, 28. maja 
2018.
Organizator: ZB NOB Ljubljana Šiška
Janče 2018
Združenja borcev za vrednote NOB Ljubljana Mo-
ste - Polje  in Litija - Šmartno vabita v nedeljo, 
27. maja, ob 11. uri na tradicionalno prireditev 
Janče 2018. Pripravili jo bodo v počastitev 76. 
obletnice boja II. grupe odredov.  Na spominski 
slovesnosti z bogatim kulturnim programom in 
družabnim srečanjem bo spregovoril Milan Ku-
čan, nekdanji predsednik Republike  Slovenije.
43
Naročam revijo SVOBODNA BESEDA Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: 
ZZB za vrednote NOB Slovenije
Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana
N
A
R
O
Č
IL
N
IC
A
Ime in priimek:
................................................................................................................................................
Kraj, ulica, poštna številka: 
................................................................................................................................................
................................................................................................................................................
Telefonska številka:  .........................................................................................................
Naročnino bom plačeval(a): (odgovor označite)
 četrtletno 9 €, letno 
 36 €. Podpis:  ......................................................
O G L A S
New Swing Quartet v 50 letih 
osvojili vse kar se je dalo osvojiti
Oto Pestner praznuje 50 let kariere
Zaradi neverjetnega interesa javnosti, 
po razprodanem koncertu v Unionski 
dvorani, ikone spiritual in gospel glas-
be NEW SWING QUARTET pripravljajo 
novi nepozabni koncert v romantičnih 
Križankah! Letos praznujejo zlatih 50 
let, na odru pa jih bodo spremljali Big 
band Orkestra Slovenske vojske in zased-
ba The Mood Swingers, ki so nastopili 
tudi kot posebni gosti presenečenja v 
Unionski dvorani. NEW SWING QUAR-
TET so na svoji glasbeni poti sledili 
tradiciji črnskega in belskega gospela 
ter spirituala, mestoma pretanjeno 
oplemenitenega z elementi jazza, in s 
svojo doživeto interpretacijo dosegli 
svetovni sloves. Nastopili bodo v pos-
tavi, ki deluje vse od leta 1988. Dare 
Hering, Oto Pestner, Tomaž Kozlevčar 
in Marijan Petan se po desetletju miro-
vanja vračajo na odre. Dan kasneje se 
bo s koncertom predstavil tudi izjemni 
Oto Pestner, ki praznuje 50 let pevske 
kariere, s prijatelji. Spremljali bomo 
pregled vrhuncev izjemnega opusa 
50-letne kariere legendarnega sloven-
skega vokalista.
NEW SWING QUARTET so v 50 letih 
osvojili vse kar se je dalo osvojiti. Vse 
se je začelo leta 1968 v Šentjurju pri 
Celju, ko so fantje naleteli na plo-
ščo Golden Gate Quarteta, po vzoru 
katerega so oblikovali svoj kvartet in 
že kmalu po svojem začetku osvojili 
slovensko občinstvo z duhovnimi pe-
smimi ameriškega juga. Z legendarnim 
Golden Gate Quartetom so kasneje 
tudi večkrat koncertirali. Odpeli so 
na tisoče koncertov, gostovali so po 
evropskih in azijskih državah, v pre-
stižnih koncertnih dvoranah in kate-
dralah ter na sprejemih pri največjih 
državnikih, malodane po vsem svetu. 
Nastopali so po vsej nekdanji Jugosla-
viji, Evropi, ZDA in Aziji. Kot prvi izva-
jalec so ameriško duhovno glasbo v 
angleškem jeziku izvajali na več gosto-
vanjih po Sovjetski zvezi. Gostovanja v 
cerkvah in dvoranah ameriškega juga 
pa so jih oplemenitila in zaznamovala, 
saj so prav v črnskih cerkvah uteme-
ljili svoj »southern jazz gospel« stil 
izvajanja »solid gospel-a« v sodelova-
njih z lokalnimi temnopoltimi glasbe-
niki. S svojo izvedbo so prepričali tudi 
najtežje občinstvo v južnih ameriških 
državah, domovini gospela, kjer so jih 
s toplim aplavzom sprejeli za svoje. 
Gostovanje na eni izmed ameriških 
televizij si je ogledalo kar neverjetnih 
60 milijonov ljudi.
Izjemni OTO PESTNER bo s prijatelji 
praznoval 50 let kariere ob spremljavi 
Big band Orkestra Slovenske vojske. Ob 
okroglem 50. jubileju enega največ-
jih slovenskih glasbenih ustvarjalcev 
se bomo sprehodili po njegovi bogati 
in raznovrstni glasbeni poti. Legenda 
slovenske zabavne glasbe Oto Pestner 
je svoje prve posnetke naredil že pri 
dvanajstih letih, s petnajstimi leti je s 
pesmijo Trideset let zmagal na Slo-
venski popevki, do danes pa je posnel 
že več kot 40 solističnih albumov. V 
svoji izjemni karieri je zelo uspešno 
nastopil na številnih festivalih, kjer so 
bile njegove pesmi velikokrat nagraje-
ne z najvišjimi festivalskimi priznanji. 
Redno je sodeloval in pobiral nagra-
de na Slovenski popevki (Mati, bodiva 
prijatelja, Tvoje solze, Vrača se pomlad), 
festivalu Opatija (Šepet poletnih trav), 
pa tudi na Veseli jeseni kot član New 
Swing Quarteta in Melodijah morja 
in sonca. Oto se lahko pohvali tudi 
z obsežnim repertoarjem v številnih 
glasbenih žanrih od slovenske popevke 
do gospelov in spiritualov, jazza, soula, 
countrya ter interpretacij uspešnic 
Elvisa Prestleya. Ob 50-letnici pevske 
kariere je za njim prav zares zavidljiva 
in bogata profesionalna pot. 
(oglasni prispevek)
april 201844
Geslo križanke napišite na dopisnico in jo pošljite na naslov:  
ZZB NOB Slovenije, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana, s pripisom 
»nagradna križanka«, do 15. maja 2018.
Ime in priimek:  ________________________________________
Naslov:  _______________________________________________
______________________________________________________
______________________________________________________
Geslo 30. številke SB:
______________________________________________________
______________________________________________________
Izžrebani reševalci križanke iz
29. številke revije Svobodna beseda
1. Stanko Dolenc, Ulica bratov Učakar 22, 1000 Lj.
2. Jože Šenica, Jurčičeva 53, 8360 Žužember
3. Doroteja Nared, Vodovodna pot 40, 1381 Rakek
Rešitve križanke:   
SVEČNIK, OSP, PARTIZANSKA, OLEIN, VITAL, MO, VOZAČ, 
KI, ELKO, DRETAR, NOS, KRN, AL, IMENOVALNIK, OC, 
NOTE, AJŠA, AMBASADOR, NOGAČA, GNOMA, INDIJA, SES, 
LOGATEC, KE, OT, IŽ, NAKAZA, DŽAUR, KIT, IM, PIVOVARNA, 
ONEŠKO JEZERO, IRS, NART, NIL, CAR, ČAT.
Geslo: PARTIZANSKA SPOMENICA LOGATEC
Rešitve križanke pošljite do 15. maja 2018
Trem izžrebanim reševalcem bomo podarili knjigo.   
JEŠPRENJ
TUDI
GNOJNO
VNETJE
LOJNIC
V VEKI,
JEČMEN
ZAČETEK
GESLA
PRIPO-
VEDNA
PESNITEV,
EP
NADALJE-
VANJE
GESLA
MIRAN
POTRČ
AMERIŠKI
ARHITEKT
(CHARLES;
IZ ČRK:
EMESA)
UREJEN
ZAPIS N
ELEMEN-
TOV (IZ:
KARNET)
NRAV,
NARAVA,
ZNAČAJ,
TEMPERA-
MENT
SLOVEN-
SKI
KIRURG
NA ONKO-
LOGIJI
KAJENJE
SESTAV
VEČ
APARATOV
VOHALNI
ORGAN
SREDSTVO
PRIPO-
MOČEK
(NI: MEDIO)
ESTONEC
MEHKA,
MAZAVA
SNOV
EDVARD
RUSJAN
LITERARNA
RAZPRAVA
KARL
ALPIGER
NAČIN
VODENJA
DRŽAVE
MATEMA-
TIČNA
NEZNANKA
KONEC
GESLA
AMERIŠKA
IGRALKA
(TERI:
NI: GARN)
KVAR,
DEFEKT
NAIVNA
UMETNOST
PAVLE
ZIDAR
NASPROT-
JE
SKRBI
PABLO
IGLESIAS
SNEŽNI
ZAMET
(IZ ČRK:
PATOS)
IZGNANJE
FARAON-
SKI ZNAK 
NA TIARI
(NI: ASPIK)
CELJSKA
TOVARNA
BARV
KAVELJ,
KLJUKA
HRV. POLI-
TIK MESIĆ
RASTLINA
Z ENIM
LISTOM
NAŠA
IGRALKA
TKAČEV
DEL
OBLAČILA
MOSTU
PODOBEN
OBJEKT
PRTIČEK,
SERVETA
PRST
RJAVE
BARVE
JANEZ
DOLINAR
VZRAVNANJE
PRAVILA LEPEGA
VEDENJA, MANIRA
UTRJENA
MEJA
(IZ: SMELI)
UMET. 
DELAVNICA
BRANKO
ELSNER
INDIJSKI
PISATELJ
(RADŽA;
IZ: ORA)
LATA
ENOTA TV-
PROGRA-
MA
HRV. IGR.
BEGOVIĆ
LOVRO
TOMAN
IVJE,
INJE
KROGLA
PESEM,
PETJE
(ZASTAR.)
ČASOVNO
SKLENJEN
DEL
RAZVOJA,
STOPNJA
PRITOK
RENA IZ
ŠVICE,
AARE;
TUDI
OREL NA
GERMAN-
SKIH
GRBIH
BIBLIJSKI
OČAK
NA ARKI
AMERIŠKI
PISATELJ
(GEORGE)
NEKDANJI
AVSTRIJ-
SKI
SMUČAR
(HANS)
ELFI
EDER
UBALD
VRABEC
ALBERT
EINSTEIN
JUGOSLO-
VANSKA
NARODNA
ARMIJA
RASTLINA
Z GROZDI
ITALIJAN-
SKA RTV
EDMOND
ROSTAND
DLAČEVJE,
DLAKE
(ZASTAR.)
OSKAR
KOGOJ
OCEJENA
TEKOČINA
KONJSKO
MESO
NASPROT-
JE VERE
NEKDANJI KAMBOŠKI
POLTIK V ČASU
RDEČIH KMEROV
(SAMPAN; IZ ČRK: IKE)
RIMSKI CESAR V 
LETIH 282-283
(MARK AVRELIJ)
/  R E V I J A  Z Z B  Z A  V R E D N O T E  N O B  S LO V E N I J E  /   
B E S E D A
30
9
772463
821805
cena 3 eur
Letnik IV  
ISSN 2463-8218 
april 2018