vez* vTfj ovej »p«1' sin f jrod« JZ>*' [LI^TTLfllMJ SS »TT1 ^ 1 fff* Ei)W^JM:«jnT3 ESEJSSISJJ E22S222 Tk¥< DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST Hdh^i DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST i Do dela je že vse težje priti V novomeških podjetjih za letos napovedujejo za blizu dva tisoč presežnih delavcev — Povsod zelo manjka strokovnjakov — Programov ni_ NOVO MESTO — Zaostrene razmere gospodarjenja se kažejo tudi na področju zaposlovanja. Novih delovnih mest že nekaj let ni in vse bolj pereč je problem zaposlitve generacij, ki prihajajo. Povečujeta se tudi število tehnoloških in ekonomskih presežkov delavcev in brezposelnost. Združeno delo novomeške občine je v letnih načrtih zaposlovanja za letos napovedalo 1984 delavcev, ki bodo odveč. iki gf ^ im $ lih g}‘ (/) 'S > oij o'tret ji oktober dan S5J SLOVENSKE po- državnosti? (Ž ^5tr»!p*V?^ANA — Svet za negovanje , ln sP°meniško varstvo pri repu- k°nferend SZDL je pred kratkim %sj%asss®j3f 11 ■ °htobra 1943 zasedal Zbor odpo- 0 sLc»kV s*ovenskega naroda, spomenik ^tr^l et>ne^a <*ru^5en98a Pomena za Slo- SSlo^eniia M Moja dežela. ^nijo, in da naj bi 3. oktober proglasili ■», dan slovenske državnosti. Stališča '?ta so bila načelno taka, da se predlo-lz Kočevja osvoje. Šeškov dom naj bi i ^tal spomenik republiškega pomena h iz republiških virov naj bi zagotovili n™ polovico potrebnega denarja za jjegovo prenovo, preostalo polovico pa °i zbrali v domači občini. O tem, da ?aJ bi bil 3. oktober dan slovenske i«- i/zavnosti, morajo povedati odločilne k' "tsede zgodovinarji, kar naj bi bilo "Pravljeno že v tem mesecu. O obeh 'Predlogih pa naj svoje pove še predsed-v° republiške konference SZDL. Danes Razgledi Tokratno, drugo letošnjo številko tenjskih razgledov posvečamo ne-„°mno najpomembnejšemu kultur-mu dogodku na Dolenjskem v letoš-m letu, to je 1. slovenskemu grafične-bienalu na Otočcu in v Novem It u> ki so ga odprli na dan mladosti. Razgledov smo z željo, da bi J*k bienalnega utripa dosegel širok e vikT*1 bralcev> natisnili reprodukci-«h šestih nagrajenih grafik in obraz-^mednaridne žirije. Kratkim živ-jcpatim podatkom ustvaijalcev, djli g dela so bila nagrajena, smo pri-initak njrnove izjave o tem, kaj menijo nj,,*0 ocenjujejo bienale. O bienalu in Bovem pomenu za ožje in širše oko-• azmišljajo v svojih prispevkih Ivan ,ulan\ Predsednik OK SZDL Boris iHa].. n m P°budnik ter predsednik bie-Pa rt ra['ko Suhy, njihova razmišljanja kov ?P°‘njujejo kratki citati iz uvodni-kei; m Pozdravnih besed. Milan Mar-jt ib ^taylj? knjigo—katalog, ki jo TistihlCJ Pn*°znosti izdala novomeška oskarna, Karel Bačer Prve napovedi števila preseženih delavcev bi se sicer lahko zmanjšale od 1984 na 1135, vendar pa se problematika podzaposlenosti in tehnoloških ter ekonomskih presežkov stalno spreminja in se lahko zgodi, da jih bo še več, do blizu tri tisoč. Aprilski obiski predstavnikov odgovornih služb v 12 večjih organizacijah so pokazali, da je vprašanje podzaposlenosti dosti bolj pereče, kot se je to izkazalo z letnimi načrti zaposlovanja. Presežne delavce bodo organizacije skušale zaposliti ali kako drugače Zeleni v Mostecu Ustanovitev političnega gibanja zelenih - Odloc-________neje poseči___________ LJUBLJANA — Ekologija je nedvomno postala ena od bistvenih sestavin življenja in delovanja, a kakor je ekološki premislek nujen pri vsakršnem družbenem načrtovanju, so ljudje, ki so za ta vprašanja še posebej občutljivi (morali pa biti vsi!), nepovezani oziroma so njihove sile razdrobljene po različnih organizacijah in društvih. Da bi postali pomembnejši družbeni činitelj, so zeleni sklenili ustanoviti politično gibanje. Ustanovna skupščina novega političnega gibanja bo v nedeljo, 11 .junija, ob 3. uri popoldan v Mostecu v Ljubljani. V ustanovitvenih dokumentih so zapisali, da se zeleni Slovenije ustanove kot družbeno in politično gibanje. Navzven bodo delovali kot politično telo, navznoter pa kot interesno, pluralistično in demokratično gibanje. Združevali se bodo na osnovi programa in ne po ideoloških ali svetovnozarskih opredelitvah, kar pomeni, da članstvo v gibanju zelenih ni izključujoče za pripadnost drugim organizacijam in gibanjem. Vse zainteresirane organizatorji vabijo v Mostec pod geslom: za zeleno Slovenijo, Jugoslavijo, Evropo, za zeleni planet! / »'i w ti rešiti same. Od napovedanih 1984 naj bi jih 1010 organizacije razrešile same, 918 prek statustnih povezav z drugimi organizacijami, 5 izven teh povezav, za 51 delavcev pa način razreševanja ni znan. Reševanje prek drobnega gospodarstva pa trenutno kljub vsemu govorjenju o spodbudah za razcvet le-tega bolj klavrno kaže. Vse delovne organizacije se pripravljajo na organizacijske spremembe, manj pa razmišljajo o uvajanju in širitvi novih proizvodnih programov. Po tem, kako nameravajo razreševati podzapo-slenost, so med organizacijami precejšnje razlike. Izstopata na primer Novo-les in Novoteks, ki sta tudi že prejela sredstva skupnosti za zaposlovanje za preusposabljanje in dokvalifikacijo že zaposlenih delavcev. Sledil naj bi 1MV pa tudi drugi. Ti drugi probleme bolj ali manj le zaznavajo, programov pa še nimajo in rešujejo le posamezne probleme. Za vse delovne organizacije pa velja omejevanje zaposlovanja novih delavcev, izjema so le visoko izobraženi strokovni kadri. Slednjih manjka prav v vseh novomeških organizacijah, več v tistih, ki jim gre slabše. Te bi kadre še najbolj potrebovale, ne morejo (ali celo nočejo) pa jim ponuditi nič, da bi jih pritegnili, še solidne plače ne. Večinoma močno uravnilovsko vzdušje pa bo kljub vse težjemu življenju za večino treba prebiti, sicer se ne bo dobro izteklo, saj nam le toliko poveličevano proizvodno delo ne zagotavlja prihodnosti. Zato je tudi načrt o solidarnostnih stanovanjih za mlade strokovnjake v občini dobrodošel, sredstva za ta sklad pa bi morali združevati vsi, ne le nekateri. Čas, ko se bodo dale vse takšne stvari prepustiti trgu, le še ni tu. Z. L1ND1Č-DRAGAŠ VOLJČEVE NAGRADE NOVO MESTO — 26. in 27. maja je bilo v Gozdu Martuljku deseto srečanje novinarjev in organizatorjev obveščanja v organizacijah združenega dela. Na tem srečanju so podelili tudi letošnje Voljčeve nagrade in priznanja, namenjena dosežkom posameznikov pri obveščanju v delovnih organizacijah. Med letošnjimi Voljčevimi nagrajenci sta tudi Lidija Jež iz novomeškega Laboda in Tanja Povalej iz sevniške Lisce. 120 let tabora in 110 let GD v Sevnici Kulturne prireditve so se že pričele — Vrhunec 25. junija________ SEVNICA — Za organizatorje prireditev v okviru 120-letnice tabora v Sevnici in 110-letnice gasilskega društva Sevnica je bil moto: SUTJESKA SPET DRUŽI PIONIRJE DOLENJSKE TOPLICE — Tudi letos bo na prostoru Doma slovenskih pionirjev pod partizanskim Rogom tradicionalni tabor Sutjeska, ki že tretje desetletje združuje pionirje vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Pod šotori bo od 30. junija do 10. julija zbranih po 10 pionirjev in pionirk iz vseh republik in pokrajin. Organizator, Zveza prijateljev mladine Slovenije, ki zadnja leta vodi to prireditev, je že pripravila program bivanja. V času bivanja bodo pionirji spoznali nekatere slovenske kraje. KRAJEVNI PRAZNIK GOTNE VASI GOTNA VAS -r V soboto, 10. junija, ob 19. uri bodo krajani KS Gotna vas na parkirišču ob Mercatorjevi trgovini s krajšo proslavo in veselico s srečelovom obeležili svoj praznik ter spomin na ustanovitev naprednega predvojnega Društva kmečkih fantov in deklet. Desetina bivših članov tega društva še živi in jih na prireditvi vsakič posebej pozdravijo. Prireditelji obljubljajo tudi ples ter hrano in pijačo po zmerni ceni. TISOČE CIVILISTOV V VOJAŠNICI — V vojašnici Milana Majcna v Bršlji-nu je minulo soboto prisegel nov rod mladih vojakov. Temu slovesnemu dogodku so prisostvovali predstavniki borcev brigade Matija Gubca, družbenopolitični delavci občine in drugi gostje, veliko več kot prejšnja leta pa je bilo tudi staršev in sorodnikov, ki so želeli biti priča temu velikemu dogodku. Na sliki: komandant podpolkovnik Radosav Bogičevič čestita vojaku po podpisu prisege. (Foto: J. Pavlin) • Slavnostno zborovanje ob 120-letnici tabora in 110-letnici GD Sevnica bo v nedeljo, 25. junija, ob 11. uri na Glavnem trgu v Sevnici. Slavnostni govornik na zborovanju bo podpredsednik RK SZDL mag. Viktor Žakelj. (Več o slovenskem taboru v Sevnici pred 120 leti na 10. strani!) Ne zapraviti veliko denarja, a vendarle še dostojno obeležiti oba pomembna jubileja. Tako so novinarjem povedali na novinarski konferenci v Sevnici, kjer so predstavniki OK SZDL : Sevnica in predsednik GD Sevnica, i Tone Koren, razgrnili pester spored praznovanja. Zahvalili so se sevniš-f kemu, posavskemu in slovenskemu j združenemu delu, ki omogoča šte-‘ vilne prireditve. Pričele so se prete-' klo soboto z 12. posavsko pevsko revijo, nadaljujejo pa to soboto ob 19. uri, ko bo v Lutrovi kleti pod ; sevniškim gradom ponovitev jubi-; lejnega koncerta okteta Boštanjski j fantje. Na dvorišču sevniškega gradu bo . v petek, 16. junija, ob 20. zanimiva prireditev Beseda, na kateri bodo sodelovali dekliški oktet Boštanj, : Oder mladih Sevnica, govoril pa bo dr. Janko Prunk. P. P. BERITE DANES! na 2. strani: • Ultimat Jugoslaviji na 3. strani: • Vinogradniški »biti ali ne biti« na 5. strani: • Borci so »pokopali« stranke na 6. strani: • Za solista je, za orkester ne na 7. strani: • Papičev dar Metliki na 8. strani: • Odobravamo stališča vodstva SRS na 9. strani: • Z zakonom proti mučenju živali na 15. strani: • Kdaj so si ljudje prižgali ogenj na 16. strani: • »Rešilni« nezakoniti sklepi na 17. strani: • V nedeljo stota speedway prireditev Plin s pravično odškodnino Z javne obravnave o plinovodu v Posavju — Kritika gozdarjem, da ob poseku les slabo plačajo m KOLO — Člani folklornih skupin KUD Emil Adamič iz Mokronoga, 0n Župančič iz Artič, DKD Svoboda s Senovega, KUD France Prešeren U p-, ‘Grosupljega ter člani folklornih skupin Kres iz Novega mesta in Duplo »bili So Pripravili 3. junija v Mokronogu prijeten večer s petjem, glasbo m Plesa. Nastopali so na prireditvi Igraj kolo, ki sojo organizatorji podna-™ r*vija folklornih skupin Posavja in Dolenjske. (Foto: M. Luzar) Danes in jutri bo še spremenljivo vreme s plohami in nevihtami, za konec tedna pa se bo izboljšalo, tako da bo sončno in toplejše. BOŠTANJ, BLANCA — Z javno obravnavo osnutka lokacijskega načrta primarnega plinovoda za Posavje in Dolenjsko v Boštanju, na Blanci in v Sevnici so ljudje prevzaprav povedali še zadnje pripombe o približno 17 km plinovoda skozi sevniško občino. Zvečine seveda krajani terjajo pravično odškodnino za izgubljeno zemljo oziroma moteno posest. V celoti je bila udeležba krajanov na javnih obravnavah bolj slaba; še najboljša je bila v Boštanju, kjer niso sprejeli ponujene različice načrta, temveč so bili za osnovno, prvotno ponujeno traso plinovoda. Podobno kot boštanjčani je menil tudi celjski Zavod za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, da bi zavaroval boš-tanjske gomile in druga arheološka najdišča. Na Blanci je razprava izzvenela bolj kot kritika gozdarjem, ki jim gozdni posestniki očitajo, da jim les veliko preslabo plačajo. Na Blanci posestniki soglašajo s predvideno traso plinovoda, če bo ostal ves posekan les njihov. Veljavni zakon o gozdovih zaenkrat lastnikom gozdov ne dopušča, da bi gospodarili z njimi, kakor bi se jim zahotelo, novi, ki PRVIČ Z GROSUPELJČANI ČRNOMELJ — Jutri, v petek, 9. junija, ob 20. uri bo v črnomaljskem kulturnem domu revija odraslih pevskih zborov Dolenjske in Bele krajine. Nastopilo bo enajst zborov, in sicer: moški zbor Belt in ženski zbor KUD Miran Jarc iz Črnomlja, mešani zbor »Janez Cigler« iz Višnje Gore, moški zbor »Rafko Fabiani« iz Dobrepolja, ženski zbor iz Grosupljega, Šentjernej-ski oktet; mešani zbor Pionir, mešani zbor IMV in mešani zbor Krka iz Novega mesta, komorni zbor iz Trebnjega in mešani zbor KUD Svoboda z Mirne. naj bi posestnikom morda sprostil promet z lesom, pa še ne velja. Tudi v Sevnici je bilo nekaj pripomb, osnutek lokacijskega načrta, dopolnjen s pripombami, pa se bo kmalu znašel na delegatskih klopeh sevniške občinske skupščine. P- P- Stavka učiteljev V črnomaljskih osnovnih šolah v ponedeljek 3. učno uro prekinili pouk ČRNOMELJ — Na osnovnih šolah v Loki in v Župančičevi ulici v Črnomlju so v ponedeljek 3. učno uro prekinili delo zaradi solidarnosti z drugimi slovenskimi pedagoškimi delavci in zaradi težkih razmer v šolstvu nasploh. Se predtem pa so imenovali stavkovni odbor, kije zapisal zahteve pedagoških delavcev in jil) poslal odgovornim na občino. Kljub temu da so bili tudi po telefonu obveščeni o stavki, ni bilo na šolo nikogar. Tako so pedagogi zopet govorili sami sebi kot že tolikorat prej. Črnomaljski učitelji zahtevajo sredstva za normalno življenje in delo osnovnih šol ter da zbori občinske skupščine ponovno obravnavajo bilanco celotne skupne porabe za leto 1988. Zahtevajo podatke, ali so bila sredstva, ki so se zbrala za vzgojo in izobraževanje, v ta namen tudi v celoti porabljena, prav tako tudi jasno opredelitev nacionalnega programa življenja in dela osnovnih šol in zagotovitev enotnega financiranja le-tega iz republiške izobraževalne skupnosti ter natančno opredelitev pedagoške obveznosti za vse pedagoške in strokovne delavce v osnovni šoli. Učitelji so poudarili zahtevo po minimalnih standardih za opremo OŠ, ki bodo zagotavljali približno enake možnosti za izobraževanje v vsej Sloveniji, in da se zagotovijo sredstva za nabavo opreme. Med zahtevami je tudi povečanje deleža družbenega proizvoda za vzgojo in izobraževanje do 5,5 odst. ter da se aprilski OD poveča za 68 odst., kot je to zagotovljeno srednjim, višjim in visokim šolam. V ceno zagotovljenega programa naj bi se vračunala sredstva za vzdrževanje šolskih stavb, tudi tistih, v katerih se pouk ne izvaja več. Poleg tega v šoli v Župančičevi ulici zahtevajo reši- • STAVKALI NA BIZELJSKEM — V osnovni šoli Edvard Kardelj v ponedeljek, 5. junija, niso imeli pouka, le otroški vrtec je normalno delal. Učitelji so stavkali iz solidarnosti do napovedane stavke na ljubljanskih šolah in so že v petek obvestili starše, da na ta dan ne bodo poučevali. Na republiško Zvezo sindikatov so poslali pismo, v katerem so sporočili, da podpirajo zahteve nezadovoljnih pedagoških delavcev ljubljanskih pedagoških delavcev. Občinskega sindikata v Brežicah o stavki niso obvestili, zato so njegovi predstavniki ob obisku na Bizeljskem ocenili, da stavka organizacijsko ni bila dovolj dobro pripravljena. tev prostorske problematike prav tako v dijaškem domu, v Loki pa, da zagotovijo denar za dokončanje adaptacije strehe in dokončno napeljavo električne instalacije, ker je varnost učencev in delavcev še vedno ogrožena. Pedagoški delavci so postavili zahteve tudi občinskemu sindikalnemu svetu, ki se mora odgovorneje obnašati do njih in jih obveščati o aktualnostih. Če ne bodo njihove zahteve uresničene do 13. junija, bodo izrazili ostrejše oblike izražanja nezadovoljstva. M. BEZEK-JAKSE * Pero zoper represijo Po vsem tem, kar zadnja leta vemo in smemo vedeti, Jahko brez pridržka pritegnemo upravnemu odboru Društva novinarjev Slovenije, ki je ob odhodu Janeza Janše v zapor in ob prepovedi ljubljanskega zborovanja oblasti nedvoumno sporočil, da ne bomo podpirali represije. Še več, po tem, kar so prejšnji teden na pogovoru o politični represiji in pravni državi, ki gaje priredilo novinarsko društvo, povedali pravni strokovnjaki in nekdanji politični zaporniki, je treba stališče še zaostriti. Poklicna in etična novinarjeva dolžnost je, da se represiji odločno upre. Svobodno pero ni tako šibko orožje, premaga lahko tudi meč. Današnje Kosovo s sramotno in protiustavno novostjo — izolacijo, pa ne le Kosovo, opominja, da svinčeni časi ne minejo enkrat za vselej in da še živimo v svetu mitov in »svetih krav«. Težavna je pot od ideološke države, v kateri je pravo le orodje politike, do demokratične pravne in na političnem pluralizmu temelječe državne ureditve, ki je naš cilj. V taki državi je prvi človek in njegove državljanske svoboščine, njemu je dovoljeno vse, kar v zakonih ni izrecno prepovedano, r nasprotju z njim pa je državi • Tisk je čudno drevo. Zlate plodove daje, samo če je divje, torej svobodno: brž ko ga začne državni vrtnar obdelovati s policijskimi ali sodnimi škarjami, zakrni in daje grenak, celo strupen plod. (Dušan Popovič) dovoljeno le tisto, kar jije v ustavi in zakonih izrecno dovoljeno. Kako daleč smo še od tega načela, kažejo zapleti in zlorabe, ki jih omogoča preživela raztegljiva zakonodaja, izvirajoča iz boljševističnih pogledov in časov, ko je prav voluntaristična razlaga zakonov omogočala obračune s političnimi nasprotniki in s tem naivečjo iznakazo marksistične misli — stalinizem. MARJAN LEGAN Ultimat Jugoslaviji Predsedstvo SR Srbije je pobudo slovenskega državnega predsedstva, naj bi se predsedstvi sestali in pogovorili o spornih vprašanjih, sicer sprejelo, vendar z nekaj velikimi ČE. Srbs -E Srbska vrata so Slovencem odprta, (e bomo spremenili svoj odnos do Kosova, obsodili dogajanje v Cankarjevem domu in začeli drugače pisati o Srbiji in Kosovu. Bilo bi nenavadno, če bi Miloševič odgovoril kaj drugega, srbski odgovor oziroma nesramen ultimat ni presenetil nikogar. Žarnica razsvetljenja se je prižgala celo v spravo za vsako ceno iščočem predsedstvu SR Slovenije, saj je predsednik Janez Stanovnik v odgovoru na srbski ultimat zapisal, »da je zdaj povsem jasno, da takšnih pogovorov ne želite«. Prav so imeli torej vsi, ki so trdili, da je pogovor resnično zadnje politično sredstvo, ki bi si ga v današnjem času privoščila politično vse močnejša Srbija Vsak dan je namreč bolj jasno, da se srbsko vodstvo komajda še zmeni za ustavni načeli enakopravnosti in konsenza Miloševič je na glas povedal, da bo v Jugoslaviji uspel s politiko moči Iz beograjskega odgovora Ljubljanije kristalno jasno, kaj naj bi bila resnica in kdo jo ima v zakupa Resnica v in o Jugoslaviji je srbska če bodo Slovenci še naprej trmoglavili, bo na dlani, kdo v tej državi ni za konstruktiven pogovor, kdo razbija državo in kdo je proti sveti Partiji Močno Srbijo ne zanima pristop stvari ki je edini lahko tvoren, la pa je konstruktivno razčiščevanje problemov. Za začetek bi bilo dovolj sodelovati na področjih, kjer ni nobenih nasprotij, sporne zadeve pa opredeliti oziroma evidentirati Priznavanje razlik je namreč ena najširših poti, po katerih ta planet hiti naprej. Pogovorom z upoštevanjem razlik se izogiba le tisti, ki zaradi vzdrževanja ognja in objestne pijanosti v lastni hiši potrebuje vsak dan novega sovražnika. Če ga ni, ga naredi Ob vsem tem je vtis, da je tudi slovenski javnosti čez glavo dovolj cincanja in umikanja njenega vodstva. To očitno nezadovoljstvo ob nenehnih kapitulacijah ni mogla zavreti niti v svet zelo spretno vržena afera z Bavčarjemi zapiski o pogovorih s slovensko politično smetano. Bavčar gotovo ni svetnik, to, kar je storil, pa je pra va otročarija v primerjavi z nekaterimi nečednimi potezami uradne slovenske politike, na primer s scenarijem Bavčarjeve neti volitve v slovensko predsedstvo, z očitno stavo na Bulca, nakar je bil ti kljubovanja izvoljen Drnovšek, skoraj popoln politični zelenec. Nejasne so tudi zadeve z obsojeno četverico. Če bo hotelo slovensko vodstvo nesporno podporo Slovencev, bo moralo prej ali slej spremeniti svoj besednjak v stikih s Srbijo in njenimi sateliti, doma pa bo treba razčistiti nekaj zadev, ki dela njegov zakon z javnostjo vse manj idiličen in romantičen. Vsekakor pa je čas za delovanje na istih kolesnicah, Jugoslaviji se namreč približuje obdobje še večje nelegitimnosti in brezzakonja To pa gre ob hiperinflaciji in katastrofalnem gospodarskem položaju na roko tistim v Jugoslaviji, ki bi radi uvedli politiko trde roke, pravovernost ene same misli in skupne kotle. Najnovejši Miloševičev ultimat Sloveniji torej ne bi smel skrbeti samo prebivalcev »moje dežele«. Res je namreč to, kar je v nedeljskem Vjesniku zapisal hrvaški novinar Stane Pučko. Ultimat, naslovljen na Slovenijo, je bil pravzaprav poslan vsem v Jugoslaviji M. BAUER Social iz m a \ v r evši va CII li spli )h n li Metliški komunisti o samoupravnem tržnem socializmu — Drugačno mnenje METLIKA — Osrednja pozornost zadnje razširjene seje OK ZKS Metlika je veljala razpravi o stališčih CK ZKS o motivacijah v samoupravnem tržnem socializmu. Uvodničar na metliški seji je bil Robert Černe, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS. Te teme in dolge priprave nanjo seje ZKS po Černetovih besedah lotila zato, ker je Zveza komunistov Slovenije kritična do gospodarskih in celotnih družbenih razmer v Sloveniji in Jugoslaviji. »Tak socializem, kakršen je sedaj, ni naš cilj. Socializem je sinonim za duhovno in nasploh bogato družbo, katere temelj sta svoboda in ustvarjalnost človeka. To pa je možno samo v demokratični družbi, kjer sta ekonomska in politična demokracija dve plati iste medalje,« je med drugim dejal Čeme. »Socializem je lahko samo gospodarsko učinkovit ali ga ni. Socializma v revščini ni.« Taka opredelitev socializma pa, glede na naše dosedanje izkušnje in zlasti sedanje stanje, zahteva opustitev sedanjega koncepta razvoja. Do sedaj je bil gospodarski sistem zbirokratiziran, politični sistem je zagotavljal monopol ZK, od tu centralizacija političnega in gospodarskega življenja, podjetniško funkcijo je prevzela država. Seveda tak sistem ne more biti učinkovit, samoupravljanje pa je v takih razmerah samo fraza, saj je njegovo delovanje onemogočeno že v zasnovi. Zato se slovenska ZK zavzema za politično in gospodarsko reformo, ki naj bi uveljavili pluralizem lastnin, avtonomijo gospodarskih subjektov, vlogo države pa prilagodili tržnemu gospodarstvu. V razpravi so prišla na dan različna mnenja, v glavnem kot razumevanje in podpora tem reformam, uvajanju tržnega gospodarstva in oživljanje resničnega samoupravljanja. Razpravljalci pa so opozarjali, da ljudje ne bodo zagnano delali, če si s svojim dobrim in poštenim delom ne bodo mogli zagotoviti spodobnega življenja in da ni dovolj, če Mariborsko pismo akcijo nabira predvsem politične točke, da torej želi na obrobnem problemu dokazati svoje odločno zavzemanje za delavca. Ni mogoče trditi, da v teh pripombah ni bilo e, toda oben zrna resnice, toda obenem so mnogi zdravniki in sestre — resda bolj v neformalnih kot v uradnih pogovorih — pritrjevali sindikalni zamisli, češ da imajo pobiranje denaija od ljudi, ki so z boleznijo že tako do- volj prizadeti, že vrh glave. Sindik........................ Generalni štrajk zaradi participacije? Maribor razburil duhove tudi v Ljubljani MARIBOR — Se Mariboru obeta splošni štrajk? Z njim so zagrozili mestni sindikati, če »volja ljudstva« ne bo upoštevana. In ta se je na nedavnem sindikalnem referendumu odločno izrekla za ukinitev zdravstvene participacije. Že sama poteza je bila za Slovenijo in likalisti so glede na izid referenduma — od 90 tisoč tistih, ki so glasovali, jih je bilo čez 72 tisoč za ukinitev participacije — očitno igrali na prave karte, predvsem na tisto o solidarnosti zdravih z bolnimi: bolj pošteno je, da za zdravstvo vsi dajemo več, kot pa da dodatni dinar prispevajo samo tisti, ki so prisiljeni iti k zdravniku in imajo zaradi bolezni že tako nižjo plačo. Na glasovalnem lističu je bilo jasno zapisano, da glasovanje proti participaciji pomeni večji prispevek iz osebnega dohodka. Sindikalni argument je prevladal. Zdaj je glavno vprašanje, ali bo Maribor v tej pobudi ostal osamljen. Če bi se še v drugih koncih Slovenije odločili za podobne refe- rendume, izid najbrž ne bi bil bistveno drugačen. Toda koga ta ma- štajersko prestolnico nenavadna: 'eU delavci v vseh mariborskih kolektivih so se referendumsko opredeljevali o povsem konkretni politični odločitvi, potem ko je tema »participacija — da ali ne?« zaposlovala mestno in preko nje tudi slovensko javnost že nekaj mesecev. Sindikati so se odločili poiskati najširšo podporo za svojo pobudo, da je treba tak prisilni prispevek zdravstvu odpraviti in ga nadomestiti z višjo prispevno stopnjo, če druge denarne poti za zdravje zdravstva ni. Bilo je precej očitkov, zlasti iz vrst zdravstvene sisovske birokracije, da si mariborski sindikat s tako riborsko sindikalno izrekanje proti participaciji obvezuje? Najbolj tistega, ki je referendum izpeljal, saj bodo sindikati morali zastaviti ves svoj (še preostali?) ugled, da bi delavsko voljo pretopili v konkretno odločitev v mestni zdravstveni skupnosti. Ta je pod hudim pritiskom republiške, saj v Ljubljani menijo, da bi ukinitev participacije v Mariboru pomenila »začetek razpada enotnega sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji.« Toda mestni sindikati so odločni: če bo zdravstvena skupnost proti, začnemo z generalnim štrajkom! Razplet je negotov. MILAN PREDAN PREDLOG: VSI ZAPOSLENI ZA DOLOČEN ČAS ČRNOMELJ — V nekaterih kolektivih še ne upajo na dan s podatki, kolikšen je tehnološki presežek njihovih delavcev. Direktor Belta Janko Gladek pa je na zadnji seji zborov občinske skupščine jasno in glasno povedal, da imajo pri njih 200 delavcev preveč, in to predvsem nekvalificiranih. V Beltu je namreč od zaposlenih kar polovica nekvalificiranih, in če ne bi bilo tako, bi se po direktorjevem mnenju lažje razvijali na osnovi inovativnosti, ne pa da se prepirajo zaradi uravnilovke. V tem podjetju potrebujejo delavce s 4. in višjo stopnjo izobrazbe., Tiste, ki bodo odhajali, bodo nadomeščali le s kvalificiranim kadrom, in to za določen čas. Gladek je tudi predlagal, da bi bili vsi delavci z direktorjem vred zaposleni za določen čas in bi se zato morali vsak dan potrjevati z delom. Čimprej proč z navlako v državni upravi! Martin Lorbar o aktualnih vprašanjih ČRNOMELJ — Pretekli teden je medobčinsko študijsko središče iz Novega mesta skupaj s tukajšnjim izvršnim svetom pripravilo strokovni posvet o aktualnih vprašanjih na področju sistema državne uprave, na katerem je sodeloval predavatelj na višji upravni šoli v Ljubljani Martin Lorbar. Na zanimiv način je, izhajajoč tudi iz svojih dolgoletnih izkušenj, predstavil delo v državni upravi ter tudi sistemske spremembe na tem področju. Po Lorbaijevih besedah je bilo samoupravljanje v državni upravi vedno bolj ali manj farsa, saj za to tla niso bila ugodna. Po novem bodo funkcionarji pridobili na moči, s tem pa jim bo naložena tudi večja odgovornost. Med drugim bodo odgovorni tudi za vse kadrovske ukrepe. Še pred nekaj leti funkcionar ni mogel odpustiti delavcev, sedaj pa se bo lahko znebil nesposobnežev in lenuhov. Tudi ZIS hoče zmanjšati zvezno upravo za tretjino ter pridobiti 700 strokovnjakov. Da bi mu to uspelo, novi zakon predvideva, naj bi v zvezni upravi upokojili moške s 25 ter ženske z 20 leti delovne dobe. Vendar je Lorbar potolažil Črnomaljce, da takšen zakon si še tako pravično delijo — revščino. Kot večkrat v takih razpravah seje tudi tokrat slišal tudi drugi glas, ki pa v glavnem razodeva to, da nič ne razume. Po mnenju enega razpravljalca so vse stvari razen ene pri nas že rešene in urejene. Vse je že sedaj lepo in prav, pošta in železnice so državne, tovarne pa od delavcev in sedaj je treba samo dobro delati in vse bo še lepše. Vse ostalo je mlatenje prazne slame in izmišljanje neumnosti, skratka — filozofiranje. Seveda je jasno, da bosta uvajanje tržnega gospodarstva ter reforma na političnem področju prinesla tudi precej težav, vsekakor pa bi, dolgoročno gledano, veliko več težav povzročilo nadaljevanje sedanjega stanja. Koraka nazaj ni, predvsem zaradi ekonomskih razlogov, in to je tudi zagotovilo, da slovensko vodstvo ne bo odstopilo od novega koncepta. Znano pa je, da tudi v Sloveniji niso vsi za ta koncept. A. BARTELJ gotovo ne bo veljal za Slovenijo. Omenil je tudi odpravnine za državne uslužbence, ki naj bi znašale 24 do 36 povprečnih OD v zadnjih treh mesecih, če bo delavec denar vložil v obrt, delovno organizacijo ali tja, kjer se bo zaposlil. O tem, ali naj bi delovne skupnosti v državni upravi ostale ali ne, so različna mnenja. V Sloveniji so proti temu, da ostanejo in životarijo naprej, saj tako in tako ne bodo imele več veliko pravic in niso racionalne. Ko je govoril o osebnih dohodkih v državni upravi, je dejal, da je razmerje 1:7 znak revščine in da je v razvitem svetu največ 1:3,5. Vendar je pri nas tako, da bi, če bi z visokim OD nagradili velikega strokovnjaka, po enako visokih plačah planili tudi politični funkcionarji in funkcionarji v državni upravi, čeprav niso ničesar izumili. Splošno nerazpoloženje vlada tudi do kolegijskih vodstev, ki jih je Markovič odpravil z eno potezo. Prav ob kolegijih bi morali postaviti pod vprašaj slovenski pregovor, da več ljudi več ve. Predavatelj je pozdravil tudi Markovičevo ukinitev številnih komisij. Še sedaj namreč kroži šala: ustanovi komisijo, če hočeš, da se ne bo nič zgodilo! Mnogo je bilo še stvari, ob katere seje na šaljiv, včasih tudi ciničen način obregnil Martin Lorbar ter s tem opozoril, da je pri nas še veliko navlake, s katero bo potrebno prej ali slej pomesti, pa četudi bo to za nekatere še tako boleče. M. BEZEK-JAKŠE O CIVILNI ZAŠČITI V MIRU KRANJ — Jutri bodo tukaj zaprli 17. sejem opreme in sredstev civilne zaščite, na katerem je od torka 545 domačih in tujih razstavljalcev prikazalo opremo in sredstva za zaščito ob naravnih nesrečah in v vojni, sredstva za potrebe službe opazovanja in obveščanja, sredstva za zaščito v nesrečah z nevarnimi snovmi ipd. V sklop tega sejma sodijo tudi seminar, nakaterem prek 400 udeležencev iz Jugoslavije razpravlja o vlogi civilne zaščite v miru, prikaz akcije o ravnanju CZ v morebitni nesreči vlaka, ki prevaža žvepleno kislino, ter delovni obisk načelnikov republiških štabov CZ v kranjski Savi in v RUŽV. V teh dneh je v Kranju tudi festival ekološkega filma. NOVI DEVIZNI TEČAJI Tečajna lista št. 107 z dne 5. junija 1969 tečai za devize, efektivo, čeke. kreditna pisma ____________in poštne nakaznice_______________ država valuta vel|a za nakupni srednji prodajni Avstralija a. dolar 1 10844.11 10860,40 10876,69 Avstrija šiling 100 104414,68 104571.54 104728.40 Kanada dolar 1 11886.66 11904,52 11922,38 Danska krona 100 188948.48 189232,33 189516,18 Finska marka 100 329148.00 329642,46 330136,92 Francija frank 100 216589.36 216914,73 217240,10 ZFt Nemčija marka 100 734767,29 735871.10 736974,91 Grčija drahma 100 8561,36 8574,22 8587,08 Irska funt 1 19719,81 19749,43 19779,05 Italija lira 100 1013,11 1014,63 1016,15 Japonska jen 100 10158,40 10173,66 10188,92 Kuvajt kv. dinar 1 48329.49 48402,09 48474,69 Nizozemska gulden 100 653033,25 654014,27 654995,29 Norveška krona 100 202334,00 202637,% 202941,92 Portugalska escudo 100 8878,82 8892,16 8905,50 Švedska krona 100 217280,71 217607,12 217933,53 Švica frank 100 852408,94 853689,47 854970,00 V. Britanija funt 1 22843,24 22877,56 22911.88 ZDA dolar 1 14291.05 14312,52 14333,99 Naša anketa W\AAA/VWVW‘yyVWWWVV D Strpnost do alternative MARIJA JEVŠČEK, sekretarka občinske organizacije Rdečega križa Črnomelj: »Nekaj mora biti na alternativni medicini, če se ljudje zatekajo k njej, čeprav je res, da so med alternativci tudi padarji, ki gledajo le na to, kako bodo zaslužili na račun bolnih ljudi. Ne strinjam se z zdravniki, ki zavračajo alternativno medicino, saj so tudi na področju le-te mnogi ljudje naredili veliko dobrega, koristnega. Morda pa se nekateri zdravniki boje konkurence.« TEREZIJA BRULC, upokojenka iz Šentjerneja: »Moram reči, da domačim zdravnikom zaupam skoraj bolj kot pa tistim v mestu, to pa zato, ker imajo več časa in posluha za ljudi; bolj se znajo pogovoriti s človekom o tem, kar ga teži. Tukaj smo imeli zelo dobre izkušnje z bratom Bernardom iz Pleterij, h kateremu smo se pogosto zatekli po pomoč, ko je vse drugo odpovedalo. Moč zelišč pa poznam, saj sem jih včasih tudi sama precej nabirala.« BARBARA JENKOLE, dipl. pravnica v SOP, Krško: »Nikakor sc ne ogrevam samo za alternativno medicino, vendar pa vzbuja moje zanimanje. Slišala sem že za več primerov uspešnega zdravljenja in to z metodami, ki jih uradna medicina ne priznava. Pogosto pa prav te metode sprejme tudi uradna medicina in jih s pridom uporablja, na primer akupunkturo, akupresuro ipd. Žal se z alternativno medicino ukvarajo tudi mazači, ki izrabljajo zaupanje ljudi in služijo na ta način denar." VINKO MATE, upokojenec iz Ribnice: »Najbolj zaupam zdravstvu, verjamem pa tudi v alternativno medicino, vendar ne vsem, ker je med njimi tudi veliko izkoriščevalcev in lovcev na denar.,Pravi' pa lahko veliko pomagajo. Kar se tiče zeliščar-slva. gre ustno izročilo iz. roda v rod tudi pri nas in veliko zelišč naberem in porabim doma. Tako si že dolgo zdravim ledvica in mi zelo pomaga« DR. ELIZABETA SREBOČAN, zdrav-, niča v metliškem Zdravstvenem domu: »Edino uspešno zdravljenje lahko nudi le medicinska znanost. Kjer ta ne more pomagati, tudi tako imenovana alternativna ne bo. Ljudje se v svoji lahkovernosti ali hudi stiski obračajo k alternativni medicini, vendar ta ne more pokazati nobenih otipljivih in preverjenih rezultatov. Zaupanje v čudeže alternativne meidicneje lahko celo škodljivo, če se bolnik prej obrne tja in pride prepozno k pravemu zdravniku.« RATOMIR KUAKOVIČ, upokojenec iz. Sevnice: »Še vedno raje hodim k pravim zdravnikom, kot pa, da bi sc predal v roke raznim padarjem in mazačem, ki jim gre le za zaslužek. Še nikoli nisem iskal pomoči pri katerem od treh samozvanih dohtarjev, .čudodelnikov' za naglo praznjenje denarnic lahkovernih ljudi. Če mi zdravniki ne predpišejo, ne poskušam niti raznih čajev, saj so mi dokaj sumljivi tudi razni zeliščarji « m \ < Slovenski zdravniki so tudi na svojem nedavnem letnem srečanju na Otočcu izpričali svoje prepričanje, da alternativna medicina ni medicina. Ob siceršnjih glasovih v tej združbi, daje treba alternativne metode zdravljenja najbrž le gledati z nekoliko več strpnosti in odpirati možnosti za preverjanje in tudi uporabo alternativnih zdravljenj, če se izkažejo za primerna, je vendarle prevladujoč ton jasno zavračanje alternativne medicine. Najrazličnejšim medicinskim alternativcem pa medtem posel vse bolj cvete. Vse več ljudi verjame bioenergetikom, radiestezistom, zeliščarjem, polagalcem rok, padarjem in mazačem vseh vrst (med katerimi je tudi veliko sleparjev, goljufov, šarlatanov), se zateka k njim in je za ozdravitev pripravljeno narediti mnogo stvari, ki šolanim zdravnikom ježijo lase. Zakaj tako? Verjetno je močan razlog že to, da alternativec ravna z bolnikom kot s človekom, kot s celotno osebnostjo, da ne vidi v njem le bolezni. Uradna medicina pa je danes žal vse bolj brezosebna, vse bolj je — še posebno v očeh človeka — le del sistema, ki ni prinesel veliko dobrega, pač pa mnogo človeških stisk vseh vrst in intenzitet. V dobro vseh bi bilo, ko bi se bili uradna in alternativna medicina pripravljeni pogovarjati. n KARMEN GROZDE, uslužbenka v Tesnilih Trebnje: »Verjamem v alternativno medicino. Vem za primera, da je bioenergetik ozdravil bronhitis in nekomu olajšal astmatične težave. Po mojem je pri alternativni medicini učinek bolj psihične narave. Poleg tega alternativni zdravnik ravna s pacientom kot s človekom, bolj kot »pravi« zdravnik. Slišala sem, da imajo v tujini radiestezisti besedo celo pri postavljanju hiš, če nasvet seveda želijo:' Ja 6i M ro .ki •Pž la kc ve 2( la ■ so 'I lis !hc FANI BRUDER, upokojenka iz Obrežja pri Jesenicah na Dolenjskem: »Odkar moram večkrat k zdravniku, se zelo zanimam tudi za alternativne načine zdravljenja. Mislim, da se da veliko pozdraviti tudi z domačimi zdravili, z masažami in podobnim. Take poti zdravljenja bi morali bolj podpirati, tudi finančno. Zdravniki zadnje čase alterantivno medicino obravnavajo precej kritično, mislim pa, da se vsak bolnik oprime možnosti, ki mu obeta največ. Zdravnike je predvsem strah konkurence.« CECILIJA OPAKA, gospodinja iz Kočevja: »Zaupam zdravnikom in alternativcem, čeprav oboji bolj malo pomagajo. Sicer pa zdravniki sami pravijo, da zelišče in tablete pomagata za eno, za sto drugih pa sta strup. Dvanajst let sem hodila na zdravljenje zaradi revmatizma na revmatični oddelek, nato še 12 let na ortopedijo, pa ni nič pomagalo, kot ni pomagala mast, ki sem jo dobila pri zeliščarju na Dobu.« Vinogradniški »biti ali ne biti« S skupščine slovenskih vinogradnikov in vinarjev v Metliki — Zahteva po večjem regresu za obresti — v pripravi dolgoročni razvojni načrt panoge_ METLIKA — Slovensko vinogradništvo je ta čas na najnižji točki svoje petletne krize. Dobesedno mu gre za obstoj, za hamletovski »biti ali ne biti«, je v uvodnem poročilu na XV. redni skupščini Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, kije bila I. junija v Kulturnem domu Edvarda Kardelja v Metliki, dejal dosedanji predsednik izvršilnega odbora Jože Dmovšček. Nadaljeval je v znanem tarnajočem slogu in tolikokrat ponovljenem obtoževanju »družbe, ki nima posluha za vinogradništvo in ki mu neupravičeno ne priznava drugim panogam enakovrednega položaja.« Take besede običajno izzvenijo v prazno, zlasti še, če jih ne slišijo tisti, ki so jim namenjene. Teh pa ni bilo, pa tudi če bi bili. ne bi mogli dosti stotkov zvečali regresiranje obresti na 40 odstotkov, tako kot bo veljalo za druge kmetijske panoge. Vino res ni mleko, toda njegov prozvodni krog je daljši in zato s stroški obresti še bolj obremenjeno. Drugo vprašanje pa je, če je zdaj, ob resnem začetku uveljavljanja tržnega gospodarstva, mogoče zahtevati plačevanje pridelka po stroškovnem [NOVOMEŠKE TRŽNICE . ponedeljkovi tržnici so prodaja'1 češnje po 10.000 do 20.000 in ja-fde po 10.000 do 20.000 din kilo. Merica (približno litrski kozarec) borovnic je veljala 10.000 din. Novi krompir je stal 12.000 din, lanskega Paso prodajali po 3.000 din kilo. So-ato so prodajali po 4.000 do 5.000 in k°lerabo po 7.000 din. Medtem koje ^jjal kilogram skute 16.000 do aU.000 din, so prodajali lonček sme-tane po 10.000 do 12.000 din. Jajca r°.veljala 900 do 1.000 din. Merica 1 Jrsičk je bila 2.500 din, kilogram orehovih jedrc je stal 80.000 din. DOPLAČILO METLIKA Za grozdje lanskega let-n|kaje metliška zadruga pred kratkim vi-n°gradni| sj b1 neuspešne tako za prireditelje kot za oh r i kovalce. Obisk je tako pičel, da organis torji sploh ne podele vseh nagrad, ker' ■ a sicer imeli izgubo. Če je to v skladu z8 ^ 1 Vr.nr»m irlrnor, vnraiamp Od8 8 sicer imeli izgubo. Če je to v skladu z S konom, je seveda drugo vprašanje. Og* 2"“ čeni kupci tablic so to prijavili pristojni ^ ^ 8 '^jihtu. rganom. ja. PARTIZANSKA — Z veliko živčno* na vseh straneh smo preživeli obnovonf tizanske. En teden dežja pa je dokazal,* š 11 ta cesta pravzaprav sploh ni prenovljej* Če gledaš z očmi pešca — tudi to smo'« ' sih — po Partizanski ob dežiu še napi? Če gledaš z očmi pešca — tudi to smo . 1 sih — po Partizanski ob dežju še napi' s, dere pravi potok vode, ki jo neusrtilj* ^8 avtomobili v debelih curkih zlivajo * ^ pešce, največkrat ljudi, ki so na poti vb* ^ .j nišnico ali zdravstveni dom. Vožnje pc* ^ j; kah nevajen Ljubljančan je minuli tete potem ko je z avtom popolnoma zalil tfj' žaka srednjih let, zgrožen ustavil, se SJ s.rj-opravičil, potem pa ji rekel, da jo R g|a^_ domov ali kamor želi. Glede vode pa) 0m rekel, da bi v Ljubljani ob takih popla''1 njcn{ gotovo izkopali še en Grubaijev kanal- „ LONEC — V oddelkih za posodo » k|art I vomeških trgovin so naprodaj tudi nerp pfe^ I veči lonci po 1,5 milijona kos. To poni?* 0(j s‘ I da si lahko mlada družina kupi za dve 9 I lavski plači natanko dva taka lonca, n*^ I čaka mesec dni, da bi si kupila tudi kaj8 nju ^ lonca. drUg ugou ,.Jt Zida voda Ena gospa je rekla, da je dobil dl y^r I žavno odlikovanje tudi novontri' tona direktor, ki ima v podjetju že več vode izgubo. Ce se bo to merilo obdržal tali, bomo imeli na Dolenjskem kmalu d N | cat junakov socialističnega dela. ^ Dolgovi pobirajo dobiček Kupci so Beti dolžni že več kot 100 milijard dinarjev METLIKA — Za poslovanje Beti v prvem trimesečju sicer ni knjigovodskih podatkov, ker se po novem ne delajo več četrtletne bilance, vendar njihova Hvaležni tudi za lepo besedo Metlika: ustanavljajo postaje RK — Več kot 150 aktivistov METLIKA — Na zadnji skupščini občinskega odbora Rdečega križa Metlika je bila za predsednico izvoljena Anica Pezdirc. Pezdirčeva, sicer učiteljica na metliški osnovni šoli, že 20 let zelo zagnano in prizadeto dela v tej humanitarni organizaciji. «V teh težkih časih moramo še okrepiti delo Rdečega križa, še posebej na področju sodelovanja z občinsko socialno službo. V naši občini je vse več ostarelih in nemočnih ljudi, ki se v teh življenjskih razmerah zelo težko znajdejo. Teh ljudi in njihovih težav v glavnem ne vidimo in ne poznamo, saj so odrinjeni na življenjski rob, lihi, nemočni, prepuščeni sami ;bi. Tudi zato v naši občini uslanav- enovite zadruge. »V okviru zadruge je večja možnost, da bi izpeljali veliko investicijo za novo trgovino v bodočem metliškem trgovsko-poslovnem središču. V zadrugi se tudi zavedamo, da sedanji nosilec trgovske dejavnosti v občini ne sme ostati zunaj tega novega metliškega središča,« pravi Bajuk. Ijamo postaje Rdečega križa v večjih krajevnih skupnostih. Te postaje bodo enkrat na teden delovale v gasilskih domovih, tja se bodo lahko ljudje obrnili po pomoč in nasvete, dogovarjamo pa se tudi z medicinskimi sestrami, ki stanujejo v teh krajevnih skupnostih, da bi tem ljudem nudile tudi strokovno pomoč,« je povedala Pezdirčeva. Seveda vsa dejavnost Rdečega križa temelji le na prostovoljnem delu Anica Pezdirc aktivistov. »Takih pa je pri nas veliko, od najmlajših do starejših ljudi, vseh je v občini več kot 150, ki so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč sočloveku. Razveseljivo je, da so zelo dejavni mladi člani RK, ki skrbijo za sosedsko pomoč, v nedavni akciji solidarnost na delu pa so mladi člani RK zbrali okoli 3 milijone dinarjev. Ta denar bomo namenili za letovanje socialno šibkih otrok ter za obdarovanje osamelih ljudi ob praznikih, tu gre zlasti za novo leto in dan žena. V Rdečem križu se zavedamo, da družba, ki pozabi na stare, osamele in nemočne ljudi, propade. Ti ljudje pa so hvaležni tudi za lepo besedo.« A. B. ocena kaže, daje ta, največja belokranjska delovna organizacija v tem obdobju glede na razmere, še posebej v tekstilni industriji, poslovala zadovoljivo. Proizvodnja je blizu načrtovane za to obdobje, indeks rasti celotnega prihodka v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa je višji od inflacije. Re< les pa je, da zaradi skokovite inflacije in zaradi tega, ker jim trgovina robo plačuje šele po treh mesecih, čistega dohodka skorajda ni. Posebno resno vprašanje so terjatve, ki naraščajo iz dneva v dan, kar zelo poslabšuje likvidnostno stanje. Konec aprila so bili domači in tuji kupci Beti dolžni že 103 milijarde dinarjev, od tega 61 milijard dinarjev domači kupci, 12 tuji, ostalo pa predstavljajo še nevnovčene menice. Beti pa je svojim dobaviteljem dolžna 20 milijard dinarjev. Razliko manjkajočih sredstev zagotavljajo z lastnim denarjem in s kratkoročnimi krediti. Kakšno breme je za proizvajalca pri taki inflaciji 90-dnevni plačilni rok, pove podatek, daje Beti na ta račun samo aprila izgubila 19 milijard dinaijev. Poslecia splošnega stanja v naši jlružbi je tudi močno upadanje finančne discipline. Medtem ko pred leti Beti skorajda ni bilo treba plačil izterjati Klil ,mdl Jaz V času od 2 L do 3 L maja so v novotn porodnišnici rodile: Andreja Nose ***: j. iz Obrha pri Dolenjskih Toplicah maj da, Marta Žagar iz Birčne vasi — ■ - v Maijeta Pintar iz Kremena — Klemenu* * Minka Krali iz Telčic — Roberta,. Minka Kralj iz lelčtc — KODei«*,. ^ . Janc iz Dol. Medvedjega sela — Anjft: « vana Povšič iz Nove Lipe — Dejana-^ Koželj iz Cerovega loga -VtAgZ ketr Ungelj iz Velikega Kala — Jano, K**? ka Marič iz Metlike — Dijano, Map, Lavrinšek iz Brvi pri Cerkljah — M?rJ_ Olga Plut iz Cerovca — Aleša, Manja j šinič iz Križevske vasi čizCn Aleša,.—v , Valentino, im momlja — Ines, Marta Kre® — Janeza, Ljubinka Grujova II Miketič iz Vavte vasi — »»», -------... Mokronoga — Ivana, Breda Koncajnc Rdečega Kala —Blaža, Zlatka Martinj j Brezja pri Šentjerneju — dečka, M^j Jjiči KvačicaizLipovščakov — Janjo, Anic* gar iz Šmarjete — Jureta, Pavla La*®® j daj Ržišča — Boštjana, Nevenka del; Mirna — Mihaela, Jožica Dimc s Ev, — Matejo, Marija Aguštin iz Gorenje » pri Leskovcu — Andreja, Marička Brezovice — Borata, Alenka 'Jer Krasnica — Valentino, Milena Gašpjjjf j tel Božena Mežnai*, Črnomlja — Leo, oozena m—-j Občic pri Dolenjskih Toplicah — tak preko sodišča, se sedaj število tožb Terezija Mojstrovič iz Kostanjevice jha močno povečuje. Sodni mlini pa tudi tu meljejo zelo počasi in zaradi tega spet potrebujejo dodaten drag kapital. A. B. SPECIALISTI V METLIKI METLIKA — V soboto, 10. junija, dopoldne bo v metliškem zdravstvenem domu delalo pet otorinolaringoloških ekip (specialisti za bolezni ušes, grla in nosu) pod vodstvom metliškega rojaka, akademika prof. Vinka Kambiča. V tem času bodo pregledali najmanj 150 pacientov. To je že tretji delovni obisk specialistov z ljubljanske klinike v Metliki v zadnjih letih, do katerih je prišlo na pobudo prof. Kambiča. Gre za poglabljanje stikov med specialističnimi ustanovami in zdravstvom na terenu, kar seje v metliškem primeru izkazalo kot zelo koristno in uspešno. nja iz Tribuč — Tino, Ana Zupančič iz-*^. usj ra pri Trebnjem — deklico, Janja Z«* «a Šmarjete — Tadeja, AndelaBliznacizLr, kal - Alena, Jožica Turk z Vrha pn Hinj88 ko Klemena, Vika Pavlič z Mrzle Hanine bo Ivano, Irena Tomažič iz Črnomlja — ‘TL na, Vesna Kasunič iz Kasuničev — J« Anica Šenica iz Meniške vasi — .? ca Kobe z Dolža — deklico, Anica o3"’ r|fc vič iz Straže — Sanjo. IZ NOVEGA MESTA: Rodile so: ga Kortino 1 iliianaDi^i ok Zajc z. Na žago 1 — Martina, Lilijana čen iz Kristanove 38 — Lucijana, K*“ j Hrastar iz Adamičeve 9 — Aljaža, — Šutar iz Slavka Grama 16 — deklico, ja Kastelic Ob Težki Vodi 14 - »*»,,, iana Komnan — Jankovič iz ulice » jana Kompan Log 31 Jankovič iz i Mašo. Čestitt utamo. V. Sprehod po Metliki no - j ku in A, ■ DOSTIKRAT JADIKUJEMO,1^ „p je vse drago, kako so osebni don°~ • pC ra. nizki, kako se skoraj ne da več ž‘v. ' :ji ne zvajem, , STANISLAV BAJUK DIREKTOR KMETIJSKE ZADRUGE METLIKA — Pred kratkim je šel dolgoletni direktor metliške Kemtijske zadruge inž. Janez Gačnik v pokoj. Na zadružnem svetu so za vršilca dolžnosti direktor imenovali inž. Stanislava Bajuka, za v. d. direktorja tozda Vinske kleti, kjer je bil Bajuk do sedaj direktor, pa je delavski svet imenoval Jožeta Gosenco. leg tega smo še hudičevo razvajen ’ g g, videli okrog šol in vrtcev kose odv ^ sk kruha, na veselicah, ki jih je zdaj ka ^ st, kruha, na veselicah, Kijinje zu«i— $ pa je treba čakati na pečenega od J fJlr V janjca kar lep čas, četudi velja k' ‘jCjr s< sto dvajset (in več (tisočakov. Pat. sl | ko samostojnih obrtnikov se še m ^0 vozilo okrog z najmodernejšimi »"^i bili, med katerimi prevladujejo me . ^ VSE VEČ JE KOMUNISTOV, K I plačujejo članarine, kot do'0^2, s ampak so se odločili za svojolest^ j^r g ko nakazujejo namesto 100.000 din tino te vsote. Iz pogovora s kršite PREDAVANJE O GANGLU METLIKA — Jutri, v petek, 9. junija, bo ob 20. uri v Ganglovem razstaviš- I ču v metliškem gradu predavanje o slovenskem kiparju Alojzu Ganglu. O tem znanem metliškem rojaku, ki seje v slovensko likovno umetnost zapisal z vrsto | odličnih skulptur in se po njem imenuje j tudi razstavišče v Metliki, bo govorila dr. Sonja Žitko iz Ljubljane. tino te vsote. Iz pogovora s krsu«= j $ i /vedeli, daje kljub temu vse lep® „|ei) I in da jih sekretar OK ZK zato * ji prav nič grdo. Razlog je verjetno imata občinska konferenca ZK m f kljub vsemu še dovolj denarja J* . osebni dohodek kot tudi za d^niO f ODKAR JE UVEDEL STUiz - glasovanje za najboljšo dolenjsko oz ^ 1 t I belokranjsko gostilno, prodajo B* I veliko več dopisnic. Samo za Bao Jl(f vo gostilno z Jugoria je v enem S# JC ICZ.RU UgUlUVlH; ••'V | pa gre za navdušence in privržen Badovinca. | [Črnomaljski drobir n ' RiRJEVANJE BO Vsem tistim d ''TOnc/em. ki so govorili, da letos jurjeva-■ nla v Črnomlju ne bo. zavežimo jezike z vrst l»ljo. da bo ta tradicionalna etnološko pa> “'■stična prireditev v soboto, 17. junija, in obe *“-crod 10. ure do poznih nočnih ur. Že v nizi Tok pa bo v jurjevanjski dragi predtek-ert |'l"sanje za festival domače glasbe v Ptu-i D lu'Organizatorji obljubljajo, da ne bo nji-)grt r'“Prireditev v ničemer zaostajala za jni> “™Jško Vinsko vigredjo, zlasti pa ne, kar .‘■'če obiskovalcev. Tako kot v Metliki noS | ’ 'udi v Črnomlju pričakujejo okrog 15 P* ®°c- O tem, da bodo izbrali pravilne pro-l,i ?i‘nt*nc prijeme, ni potrebno dvomiti, ie«* gbvni propagandist Sandi Pirš iz iptf .SESTANKI — Na nedavni seji občin-Ijf (.,eSa komiteja ZKS Črnomelj je pred-; * V|tik podjetniško-inlormacijskega cenit^ J* predlagal, da v občini nekoliko o* j1[aJsajo sestanke, ki niso poceni, marsik-d® . J.?3 ljudje na njih dokazujejo le svoje re-0>- «'ične sposobnosti. Ni kaj, če se hočemo W ™.eri,i v tržno gospodarstvo, se moramo o|I'JazP'1'luti's lem' da bomo delali bolj z 4/ ; vo.ln rokami in manj z jezikom. Naj n* n,venimo 'e še to, daje bil takoj po ome-ik Lpun! Predlogu sestanek zaključen. '#■ uf . 2NE PISARNE — Predavatelj :et0narn' °b deževju zastaja tprik’ ^ P.ravo jezero potopi njive, na ka-df j;*«. rastejo krompir, fižol in druge po-$ jL ne\ ^z^ok za poplavo je nasip pri be-V0(jar,j!’ H' preprečuje normalen odtok j.j-e- krajani so ob gradnji nasipa opozar-da bo povzročal poplave, odgovorni ^.^dostuje le deževje. Nekateri, ki so na-fj*"1 k pretiravanjem, pa pravijo, da iioxiS^a televizija mrke že, če kakšna # m\č,ka močneie kihne. ^ J/^JBOMSI JE JANI — Prehodni iVtka 23 najb°ljšega šahista v tem šolskem •r, .“naosnovni šoli Zbora odposlancev v f? p°čevju je ponovno osvojil Jani Glad. ,rav ta šahist je bil na letošnjem republiš-, iem prvenstvu pioniijev med 40 udele-««» šestnajsti. Ribniški zobotrebci ,NA PREGLED v KOČEVJE — Rib-j) J*1 voz>jo svoja motorna vozila na teh-ir< rtLr e Pre8'?de v Kočevje in to se bo še nart' dpi Val°’ d°lg° je sicer slišati, da bi ja' cvavn'ce za tehnične preglede odprli v vt j, ro,ransu, vendar se vedno kje zatakne, Se \,Z,Vxe8a skupaj ni nič. it} k ASKO GLEDALIŠČE — S prenoviš' drv!on.t*0m0nl TVD Partizan je Ribnica , ( . “Ulla lepo vaško eledališče Taknnraviin - ksi s' kom‘-žj-“uulP.lgro' P° možnosti spet s i' k..i: ed'J°. saj je smeh v težkih časih naj-k* °°« Potreben. rtrt nišk,^ k.vUPN0 SMETIŠČE - V ribic* Ko».°- !P! so za skupno smetišče občin af’ ribnlrt?6, "'Smea in še Črnomlja. Sedanje zelo n ° srnet'^e v Mali Gori je namreč že Trebanjske iveri I n(iuLTURNO IZROČILO — Mokro-1 kult« JPnJreditev 'graj kolo je bila prijeten in , m dogodek Ker jo je zagodlo vreme a. Ada^A13. « organizatorja KUD Emil me *ftcmK * Vl e na °^ru Pa so bile po-JLj m|a«J10 K 28 nekaj: časi so hudi in naj se l»adedjeUčl’ S 6m so sc bt,rili njcni 1,11 ' Ur^v DENARJA — V nedavni Tl 4«^ DENARJA V nedavn gavnr • ' razpravi o gradnji trebanjske-S tako- a*e e(Jcl’ °d delegatov dejal nekako -ti ko nAr drugega, cekar v roke, pa v ban-•i °hsoHk Cnar' Delegat je očitno zelo mil v "di iitejvr ,!ina5e sfvarnosti. Ta je s stališča sti denednosti dinarja takšna, da mora ne-Ptajj« ar,v eekarju že kupec enega samega ktnpXL kar lahko potrdi vsak obiskovalec prašjx3r,v cekarju že kupec enega samega ktnexT' kur lahko potrdi vsak obiskovalec ) E s'rinjai seJma Zato sc bo delegat brzda iif1 denarja *** m vrtec P^rehcn vagon — Po dovolj uradnih nami-tfr viij vel t!V treSi>njski občini sčasoma raz-11>' za» Skl '.“rižem- V tem nekateri že vidi-h j1 ^irinat?lOV''0, da sc bo v teh zemljepisnih ,a; bon Prikazovala Marija. Če se bo in če eK> Pri[,j'Prav'jena naredili kak čude/, bodo hi p, '““mudoma Mirenčani. Za začetek sti(nj k iza obnovljen grad in morda turi- V' Podjetništvo kot strah in izgovor So res vse spremembe tozdov v obrate ekonomsko upravičene? ČRNOMELJ— V črnomaljski občinije bilo lani in letos že nekaj reorganizacij delovnih organizacij in tozdov. Medtem ko sprememba organiziranosti v kolektivih, ki imajo sedež v občini, ni toliko zaskrbljujoča, pa odgovorne može v Črnomlju skrbijo predvsem tozdi, ki postajajo obrati, njihova podjetja pa imajo sedeže izven občine. V Črnomlju podpirajo reorganizacijo iz ekonomske upravičenosti in ne le na osnovi ocen o zmanjševanju režije, sestankov, delegatov. Vendar je bila žal marsikatera reorganizacija izpeljana brez elaboratov o tej upravičenosti Tako v nekaterih primerih odgovornih občinskih mož niso niti obvestili o spremembi organiziranosti, kaj šele, da bi jim dovolili, da bi tudi oni rekli kakšno besedo za ali proti Na izvršnem svetu so sicer jasno povedali da se ne nameravajo vtikati v reorganizacije, radi pa bi vsaj vedeli ali bodo zaradi tega koraka kakšni pozitivni učinki Bojijo se namreč, da bodo prav majhne občine, kot je na primer čnomaljska, pri tem potegnile najkrajšo, predvsem zaradi kadrovskega siromašenja, delitve dohodka, odliva dohodka iz občine. Občutek imajo, da so se tisti ki so najbolj pohiteli z reorganizacijo, bolj ustrašili podjetništva, kot pa se mu prilagajajo. Ni morda to združevanje še bolj politično, kot je bilo tozdi-ranje, čeprav je pod krinko ekonomije? M. BEZEK-JAKSE PREDNOST IZVIRNIM REŠITVAM ČRNOMELJ — Pretekli teden so v Črnomlju pripravili razpravo o spremembah slovenske ustave, na kateri so sodelovali vodilni delavci delovnih organizacij, vodstvo občine, člani svetov družbenoekonomske odnose pri DPO, člani predsedstev občinskih DPO in predstavniki sindikatov večjih delovnih organizacij. Pomembnejše ustavne spremembe je predstavil član skupščinske ustavne komisije Uroš Dular. Črnomaljci so predlagali, naj bi dali pri spremembi ustave prednost iskanju izvirnih rešitev, kijih v osnutku primanjkuje. KAKO ZAPOSLITI ZAPOSLENE? ČRNOMELJ — Čeprav je pri tukajšnji skupnosti za zaposlovanje prijavljenih 232 ljudi, brezposelnost pa seje v zadnjem letu povečala za okrog 300 odst., odgovorni pravijo, da še vedno ni kritična. Okrog 100 iskalcev zaposlitve je namreč nezaposljivih. Nekoliko bolj zaskrbljujoče je, daje kar tretjina priliva mladih brezposelna, ter to, da za Slovenijo velja, daje tudi 30 odst. zaposlenih tehnološki presežek. To bi za črnomaljsko občino pomenilo 2.400 ljudi brez dela, kar pa bi bila že prava katastrofa. KONČNO OBRTNA ZADRUGA KOČEVJE — Medtem ko ima Ribnica že tri obrtne zadruge (od tega eno v likvidaciji), v vsej Sloveniji pa jih je okoli 100, so šele konec maja ustanovili prvo tako zadrugo tudi v Kočevju. Vanjo je vključenih 10 obrtnikov kovinske stroke, kljub temu pa je zadruga splošna, da se bodo vanjo lahko vključili tudi drugi. Sedež zadruge je v prostorih Obrtnega združenja na Roški 9 v Kočevju. Za direktorja so izvolili Jožeta Lindiča (nekdanjega sekretarja občinske skupščine in izvršnega sveta), za predsednika pa Edvarda Plešnarja, kije bil pobudnik za ustanovitev zadruge. M. C. ZAKAJ TOLIKO RAKA KOČEVJE — V Kočevju je občutno več pljučnega raka kot v drugih območjih Slovenije. O tem smo pred meseci poročali tudi v našem listu in radiu, pred kratkim pa še v Mladini in Delu. O tem je 1 .junija razpravljal tudi svet za varstvo okolja pri OK SZDL in sklenil, da je treba odkriti vzroke za to. V ta namen bodo opravili pregled smrtnosti zaradi raka najprej za bivše rudarje in delavce v kemični tovarni Melamin. Razen tega bodo dobili ugotovitve republiških inšpekcij o opazovanju mikroklime v posameznih kočevskih podjetjih, od pristojnih pa še analize pitne vode. Zaradi suma, da je območje nekdanjega rudnika radioaktivno, so na tem območju opravili radiološke meritve z aparati, ki jih imajo v občini, a niso ugotovili škodljivega sevanja. Predlog pa je naj bi opravili meritve s še bolj občutljivimi aparati. J. P. Nič več ne bo poceni denarja Komunisti o tržnem gospodarstvu, izobraževanju, volitvah — Konec monopo lom nad delovnimi mesti — Še več okroglih miz, javnih tribun ČRNOMELJ — Na seji občinskega komiteja Zveze komunistov, ki je bila pretekli teden v Črnomlju, so se najdlje zadržali ob gospodarjenju, zlasti pa prilagajanju podjetij tržnemu gospodarstvu. Ugodno so ocenili potek programsko-volilnih konferenc OO ter poročali o idejnopolitičnem usposabljanju, kjer so v iztekajočem se šolskem letu naredili veliko sprememb, tako v vsebinskem kot metodičnem pogledu. V KOČEVJU GASIJO ŽE 110 LET KOČEVJE — Kar 110 let je že preživelo mesto ob Rinži od časa, ko so v njem začeli organizirano delovati gasilci. Jubilej bodo proslavili 10. junija, ko bodo organizirali srečanje in tekmovanje med pobratenimi gasilskimi društvi. Sodelovali bodo gasilci iz Škofje Loke, Žabnice, Sore in Šalke vasi. Na dvorišču gasilskega centra v Kočevju bodo priredili parado in proslavo. Ko so člani GD Kočevje na letni konferenci analizirali svoje delo v preteklem letu, so ugotovili, da so prejeli 40 pozivov za intervencije. V akcijah gašenja in reševanja je sodelovalo 151 čjanov, ki so opravili 225 delovnih ur. Čeprav seje število požarov zmanjšalo — zasluga za tako stanje gre tudi preventivni dejavnosti gasilcev — menijo, da bodo morali protipožarno preventivo še okrepiti. Med drugim predvidevajo izdelavo načrtov za gašenje in reševanje v večjih stanovanjskih zgradbah ter dodatno izobraževanje članov. V. D. Ko so govorili o poslovanju, so komunisti opozorili, da so največji problemi v delovnih organizacijah krediti. Dokler so bili ti še ugodni, je marsikdo lahko preživel. Denar je v resnici zelo drag, a ga mnogi niso znali spoštovati, ker so ga dobili poceni. Sedaj pa je postavljena realna cena denarja in le, če jo bodo obdržali, bodo lahko vpeljali tržno gospodarstvo. V tem gospodarstvu pa bo moral delovati tudi trg delovne sile. Nihče ne bo smel imeti monopola nad svojim delovnim mestom. Poslovodni delavci pa bodo morali biti izvzeti od nagrajevanja oz. bodo plačani glede na uspešnost poslovanja. Le tako bo zares ovrednotena njihova ustvarjalnost. Eden od komunistov se ni strinjal z gradivom, v katerem si po njegovem mnenju občinsko vodstvo prizadeva, da bi tržno gospodarstvo čim pozneje prišlo v Črnomelj ter da bi čimdlje zadržali • Čeprav so pedagoške oblike idejnopolitičnega usposabljanja v črnomaljski občini manj priljubljene, so kljub temu dosegle svoj namen. V prihodnje bodo pripravili še več okroglih miz, javnih tribun, debatnih večerov, na katere bodo povabili čimveč ljudi, tudi nekomuniste. Razmišljajo tudi o tribuni demokracije, s katero bi pritegnili v lastno hišo politični pluralizem. dogovorno ekonomijo in podaljšali agonijo organizacij. V drugih delih Slovenije spremembe v organiziranosti podjetij tečejo hitreje, seveda pa je učinke reorganizacije moč videti šele po daljšem času. Če je za to potreben proces v glavah ljudi, je prav gotovo tudi v poslovanju podjetij. Predsednik izvršnega sveta je pojasnil, da so nezaupljivi le do tozdov, kijih ukinjajoin kot enote Ustavna dopolnila po ribniško V občini bodo zaključili razpravo okoli 20. junija — Zagotoviti finansiranje krajevnih skupnosti RIBNICA — V dosedanjih razpravah o ustavnih dopolnilih v ribniški občini so se med drugim zavzeli za pravico do samoodločbe slovenskega naroda vključno s pravico do odcepitve, naša himna naj bi bila Zdravljica, izražena pa so bila tudi mnenja, da bi bilo treba sprejemati najprej republiške ustave in šele nato zvezno ustavo. Nadalje so menili, da je potrebno krepiti oblastveno in samoupravno funkcijo občine in ne prenašati vse na republiko. Bolj natnačno je potrebno tudi razmejiti pristojnosti občin in republike. Že kar v ustavi naj bi rešili tudi finansiranje krajevnih skupnosti, ki je zdaj možno iz petih virov, vsi pa so negotovi. To naj bi uredili enotno. Zavzeli so se za ukinitev takega družbenopolitičnega zbora, kot je zdaj. Za družbenopolitični sistem so menili, daje še vedno nedorečen. Zavzeli so se za splošne in tajne volitve tudi raznih odgovornih, od občine do republike. Delegati naj bi bili stalni, kot nekdaj odborniki in poslanci. Funkcijo delegacije naj prevzame delavski svet oz. svet krajevne skupnosti. Ves sistem je treba odločno zmanjšati in poceniti. Kmetijstvo naj bo enakovredno z ostalimi panogami. Razna doplačila (subvencije, dotacije, regresi, premije) države bi morale biti višje, se pravi podobne, kot so v sosednjih državah. Urediti je treba pokojninsko-invalidsko za- varovanje kmetov. Podprli pa so tudi predloge telesno-kulturne skupnosti Slovenije in SIS za socialno varstvo in skrbstvo ter veterinarskih organizacij. J. PRIMC V GRIBLJAH ZAPELO ŠEST PEVSKIH ZBOROV GRIBLJE — Minulo nedeljo so na tradicionalnem, letos že 12. srečanju belokranjskih pevskih zborov v Gribljah nastopili: mladinski zbor OŠ Loka, lovski zbor, ženski zbor KUD Miran Jarc, mešani zbor Društva upokojencev in moški zbor Belt — vsi iz Črnomlja ter mešani zbor Udruženja umirovljenika iz Karlovca. IZLET NA KOČEVSKO KOČEVJE — Kočevska Nama in Kompas Ljubljana pripravljata programe za eno- in dvodnevne izlete na Kočevsko. Po sedanjem predlogu naj bi se izletniki ustavili v Ribnici (muzej lončarstva in suhe robe, Park kulturnikov, Plečnikova erkev itd.), v Kočevju (Muzej; dom, kjer bilo zasedanje odposlancev slovenskega (roda leta 1943)_in Kostel (grad, mlin na .olpi), kjer bi KSD Kostel pripravilo za izletnike tudi kulturni program. Seveda je zanimivosti, vrednih ogleda, še več. Čistilni napravi bi zmogli več V Mokronogu pogrešajo bolj razvejeno kanalizacijsko omrežje — Ob nalivih pre- TREBNJE — Čistilni napravi v Mokronogu in Trebnjem prečistita manj sanitarne odpadne vode iz gospodinjstev in industrije, kot je njuna zmogljivost. Med podatki o njunem delovanju pa ni zaslediti, da bi slabo funkcionirali. O mokronoški, ki obratuje poskusno, ker je še niso tehnično prevzeli, poročilo trebanjske Komunale navaja, da deluje dobro kljub prevelikemu dotoku meteorne vode ob nalivih. Ker pa je ob obilnih padavinah naprava preobremenjena, strokovnjaki predlagajo sanacijo krajevne kanalizacije. Kanalizacij-I sko omrežje je v Mokronogu zdaj sicer nedograjeno, kar med drugim pomeni tudi to, da je cestna kanalizacija delno speljana v odprt kanal in da so nekateri predeli naselja. Škarpe, Sv. Florjan in Stojniški potok, celo brez kanalizacije. V številke in odstotke spremenjena slika stanja kaže, da je od vseh 180 uporabnikov vode v Mokronogu priključenih na kanalizacijsko omrežje 108 gospodinjstev, kar znaša 60 odst. Od drugih možnih uporabnikov kanalizacije so to svojo možnost doslej izkoristili vsi razen PTT, milice in Doma upokojencev. Kanalščino plačuje 82 gospodinjstev, medtem ko stroške vzdrževanja in obratovanja krije samoupravna komunal-no-ccstna skupnost občine Trebnje. Za boljšo povezanost naselja z obstoječo čistilno napravo bi bilo potrebno v Mokronogu zgraditi več novih glavnih in sekundarnih kanalov v skupni dolžini okrog 2.000 metrov in popraviti del sedanjega omrežja. Okvirni izračuni stroškov za to govore o 1,1 milijarde dinarjev. priključujejo podjetjem v drugih občinah, kar za Črnomelj ni pozitivno. Zato od organizacij zahtevajo elaborate, ki bodo pokazali, kaj bo reorganizacija zares prinesla. Pohvalili so programsko-volilne konference v OO, ki niso bile zgolj formalne, ampak so na njih člani odprli vrsto JUBILEJ Z ZAMUDO KOČEVJE — V soboto. 10. junija, bodo člani Gasilskega društva Kočevje praznovali 110-letnico svojega društva. Ob 9. uri se bo s tekmovanjem začelo tradicionalno srečanje štirih gasilskih društev (Škofja Loka, Sora, Žabnica in Kočevje, vabljeni pa so tudi gasilci s Sel v avstrijskem delu Koroške), nato pa bo parada skozi mesto in proslava pri gasilskem domu. Gasilsko društvo Kočevje bi moralo pravzaprav 110-letnico praznovati že lani, a so jo zaradi varčevanja prenesli na letos. vprašanj, zlasti o delu ZK. Toda kljub temu da so bili črnomaljski komunisti resni pri pripravah na volitve in da so jim člani občinskega komiteja poskušali še vlivati moralo, ne eni ne drugi niso mogli razumeti neresnosti CK ZKJ in nesklepčne seje. M. BEZEK-JAKŠE MARSIKDO GRE V DOM LE V NAJHUJŠI STISKI ČRNOMELJ — Na tukajšnjem centru za socialno delo ugotavljajo, da je dom starejših občanov za ostarele mnogokrat edini možni način nudenja pomoči, čeprav se ljudje težko odločajo za bivanje v njem. Nega na domu v črnomaljski občini namreč še ni zaživela. Lažje primere rešujejo s sosedsko pomočjo, kije organizirana v okviru krajevnih organizacij Rdečega križa, veliko bolj pa je razvita v vaseh kot v Črnomlju. Socialna služba opozarja na težave pri urejanju plačila oskrbnih stroškov v domu, saj marsikatera pokojnina ne zadošča za njihovo kritje. Še veliko težje je kmečkim upokojencem ali preuži-tkarjem, ki morajo poleg osnovne cene sami ali pa njihovi svojci kriti tudi dodatek za pomoč in postrežbo. Zato se marsikdo odloči za domsko oskrbo le v najhujši stiski. Borci »pokopali« stranke Z volilne skupščine ZZB NOV v Črnomlju Če pomeni ocena o potrebnih posegih v mokronoškem kanalizacijskem omrežju razmeroma jasno predvidevanje, kaj kraj potrebuje v komunalni infrastrukturi, to najbrž ne velja za trebanjske načrte, ki so v preteklosti določili, katere in čigave čistilne naprave bodo delovale v Trebnjem. Plod prejšnjih let je danes namreč viden v tem, da trebanjska Čistilna naprava obratuje s tretjino vgrajenih zmogljivosti. Na čistilno napravo, ki ima vse potrebne listine in na kateri so tehnični pregled opravili leta 1984, nista priključeni delovni organizaciji Trimo in Novolcs. Ta dva sta v preteklosti vložila sredstva v lastni čistilni napravi. M. LUZAR ČRNOMELJ — Na volilni skupščini ZZB NOV Črnomelj so borci izrazili zaskrbljenost zaradi razmer na Kosovu, mitingov, enostranskega obsojanja nekaterih. Menili so, da niso popolno informirani o vsem, kar se dogaja v Jugoslaviji, o političnem pluralizmu pa, da tako in tako ne bo ničesar rešil. Predsednik skupnosti borcev Cankarjeve brigade, ki ima domicil v črnomaljski občini, je potožil, da nekateri pravijo, naj narodnoosvobodilno vojsko že spravijo v vitrine. Ne zavedajo pa se, da je ta vojska v Sloveniji zrasla iz nič in da njen prispevek k osvoboditvi naše republike in Jugoslavije ni bil majhen. Zanikanje NOB pomeni • Pokrajinski odbor narodne zaščite za Belo krajino in Dolenjsko je na skupščini predlagal, naj bi postavili spominsko ploščo na Bukovčevi hiši v Semiču, kjer je bila baza 28. Stališče črnomaljske borčevske organizacije pa je bilo, da plošč ne bodo več postavljali. Če hočejo oživljati tradicije NOB, so menili, naj to počno na drugačen način kot s ploščami, ki so jih doslej postavili že dovolj. po besedah govornika rušenje naše suverenosti in državnosti. So pa borci proti posploševanju, daje napad na JLA vse, kar je o njej rečeno. Predstavnik republiškega odbora ZZB NOV je pojasnil, da je tudi v zvezni borčevski organizaciji veliko neenotnosti. Borci iz drugih republik pa so prav tako začeli napadati slovenske borce, kot ostale organizacije iz drugih republik napadajo slovenske. Vsi ti napadi pa so v veliki meri posledica tendencioznega informiranja. Eno od črnomaljskih bork je zmotilo mladinsko proslavjanje dneva mladosti na tukajšnji tržnici. Medtem ko je ona pisanje po zidovih bolj obžalovala kot obtoževala, pa je eden izmed borcev odločno dejal, daje nedavno početje mladih zanj vandalizem. Zanimalo pa gaje, kdo plačuje vse tiste, ki v Ljubljani delajo kontrarevolucijo in ustanavljajo stranke. Na vprašanje, ali stranke sploh potrebujemo, sije odgo- SPREJETI SPREJEMLJIVO KOČEVJE — Razprava o ustavnih dopolnilih naj poteka še kar naprej, Jo septembra. Ne bi je smeli zaključevati na hitro in dopolnil sprejemati za vsako ceno. Sprejeli pa naj bi tista dopolnila, ki niso sporna. Ustavo bi morali sprejemati z referendumom. Nadalje je bilo v dosedanjih razpravah o ustavnih dopolnilih v občini Kočevje najpogosteje predlagano, naj bi družbenopolitične zbore ukinili. VODOVODNI REZERVOAR TREBNJE — V Trebnjem so pred časom začeli graditi vodovodni rezervoar, ki naj bi prispeval k zanesljivejši preskrbi z vodo. S prostornino 500 m3 bo sprejel toliko vode, da bo zadoščala za 8—10-urno preskrbo Trebnjega. Akumulacijski zbiralnik, ki ga gradijo na Cvibljah, bo veljal okrog 1,5 milijard din. Sicer je oskrba z vodo v občini deloma neurejena. Vsi vodovodni sistemi so stari, razen čateškega. Trebanjski vodovodni sistem se pogosto kvari in sodi med najbolj problematične. voril kar sam, da ne, saj vemo, kam so nas pripeljale pred drugo vojno. Predstavnik republiške borčevske organizacije je ponovil Kučanovo zagotovilo, da nobena DPO v Sloveniji ni plačala nobenega računa za zveze. Eden od borcev pa je bil prepričan, da zvezam pomaga SZDL, lete pa ji mečejo polena pod noge, kjer le morejo. »Ker so tendence, da bi zveze postale stranke, in si bodo to pri spremembi ustave najbrž tudi prizadevale, bi bilo prav, da borci, ki smo proti strankam, takrat ne stojimo ob strani,« je menil raz-pravljalec. Sicer pa so bili črnomaljski borci tudi proti temu, da bi božič praznovali kot dela prost dan, saj v današnjih težkih časih ni priporočljivo uvajati nove praznike, ko imamo že drugih dovolj. M. B.-J. Potovanja, košarice in še kaj »Turizem in kultura Krištof« — V šoli turistični krožek TREBNJE — Na tukajšnjem Baragovem trgu 1 posluje od letošnjega aprila turistična posredovalnica »Turizem in kultura Krištof«. V tem uradu posredujejo splošne turistične informacije, organizirajo izlete, potovanja, letovanja in zimovanja, obiske sejmov in kulturnih prireditev, prodajajo letalske vozovnice in storitve drugih turističnih agencij, priskrbijo vozila rent a car ter prodajajo spominke in darila. Za povrh pa lahko občani v trebanjski turistični poslovalnici oddajo še čestitke, male oglase, reklame in obvestila za novomeški Studio D. Seznam dejavnosti poslovalnice je obsežen in tako pritrjuje besedam Zvonke Krištof, ki vodi urad. »Naša mala turistična agencija skuša prisluhniti potrošniku,« pravi Krištofova, ki se s koncem letošnjega šolskega leta vsaj začasno poslavlja od svojega profesorskega poklica in bo potlej, verjetno od letošnje jeseni naprej, delala v turizmu kot redni obrtnik. Dopolnilna dejavnost Krištofove je izdelava spominkov. Po tej poti naj bi izložba in notranjost turističnega urada na trebanjski avtobusni postaji postala bogatejša za košarice, prtičke z izvezenimi najrazličnejšimi vzorci, drobne keramične predmete, nakit in še bi se našlo kaj, kar bo nastalo bodisi v delavnici Zvonke Krištof, bodisi v kmečkih izbah kje v Suhi krajini. Doslej seje v glavnem dogajalo, da je trebanjski turistični urad vozil domačine na obisk prek občinskih meja. T oda obisk je najavilo tudi pomursko Slavistično društvo. To najlepše kaže, da prek poslovalnice sega glas o Trebnjem daleč. To so spoznali že tudi nekateri ljudje, ki prek urada želijo oddati v najem svoje zidanice. Če k omenjenemu dodamo še nedavno ustanovitev turističnega krožka na trebanjski osnovni šoli, v katerem sta mentorici Greta Ratajc in Zvonka Krištof in ki je že opravil prvi obisk pri šmarjeških vrstnikih, lahko verjamemo tistim, ki napovedujejo trebanjskemu turizmu prijetnejše čase. M. LUZAR Za solista je, za orkester ne Zdravstvu, šolstvu in sociali grozi izguba — Bo brežiška občinska skupščina res morala z odlokom povišati prispevne stopnje? BREŽICE — Okoli prispevkov za družbene dejavnosti se v občini že več kot dva meseca vrtijo kakor mačka okoli vrele kaše, zato se pripravljalci in predlagatelji gradiva sprašujejo, ali združeno delo noče ali ne more razumeti težav v šolstvu, zdravstvu, sociali in še kje. Zbor združenega dela je o teh problemih razpravljal 30. marca in 7. aprila, iste zadeve pa so mleli še na posvetih z direktorji in predsedniki sindikatov, a seje, kot kaže, vse kolesje vrtelo v prazno. Razrešitev gordijskega vozla vsakič preložijo in pri tem bržkone računajo, da bo galopirajoča inflacija zameglila realno ceno programov, ki jih samo še krčijo. Leta 1987 so družbene dejavnosti bremenile razporejeni dohodek gospodarstva z 32 odst., lani z 29,5 odst. ob dejstvu, da seje dohodek realno znižal. Razbremenitev so dosegli z omejevanjem programov, zmanjšanjem zaposlenih in krčenjem sredstev za vzdrževanje zgradb ter nabavo opreme. Ob manjšem obsegu fizičnih storitev so hkrati večali delež uporabnikov pri plačilu storitev, možnosti za socialne pomoči pa okrnili. KRŠKE PRAZNIČNE PRIREDITVE KRŠKO V okviru prireditev v počastitev praznika občine Krško se bodo v tem tednu zvrstile še naslednje prireditve. V petek, 9. junija, ob 17. uri se bo začela tradicionalna športna prireditev 24 ur rokometa, ki bo posvečena 35-letnici rokometnega kluba Krško. Prireditev bo na športnih igriščih osnovne šole Leskovec. V soboto, 10. junija, bo ob 8. uri na Trgu Matije Gubca slavnostni začetek 30. športnih iger papirne industrije Slovenije, zvečer ob 19. uri pa bo v delavskem domu plesna prireditev. V nedeljo, I L junija, se bo ob 9. uri začel kolesarski kriterij mesta Krško, ob 15. uri pa mednarodna speedway dirka za zlati znak občine Krško. INŽENIRSKI BIRO SOP LJUBLJANA V soboto, 10.junija, bodo v Ljubljani predali namenu nove prostore inženirskega biroja SOP. Z naložbo v to poslopje, kjer je zaposlenih okoli 150 delavcev SOP-a, predvsem inženirjev in ostalih strokovnjakov, ta uspešna krška delovna organizacija zaključuje novo razvojno obdobje. Turizem ni le hotelska postelja Doslej uspele prireditve opogumljajo SEVNICA — Turistično društvo in hortikulturna sekcija v Sevnici združujeta okrog 400 članov, med temi je tudi 39 članov podmladka na sevniški osnovni šoli Sava Kladnika. Turistično društvo se je uveljavilo zlasti s prireditvami, kot so Vrtiljak, kjer pridejo na račun predvsem otroci, Novoletni sejem, ki ga posnemajo že tudi Krčani, in pa z Jesenskim srečanjem v Tržišču. Razveseljivo je, da je pri slednji prireditvi že opaziti veliko pripravljenost ljudi v Mirenski dolini za sodelovanje. Krajani so Jesensko srečanje sprejeli za svoje. Gostje so bili resda v glavnem domačini, Posavci, zato pa so bili toliko bolj prijetno presenečeni tisti gostje, ki so se pripeljali iz Ljubljane s turističnim vlakom v aranžmaju Slovenijaturi-sta, ko sojih Sevničani na vlaku od Sevnice do Tržišča tako imenitno postregli z domačo jedačo in pijačo. Triatlon Lisca, ki ga bodo letos avgusta spet pripravili skupaj z ZTKO, bo gotovo privabil več gostov oz. tekmovalcev od drugod kot pa domačinov. Tako namreč kaže dosedanja praksa, saj je bila lani od 45 triatloncev več kot polovica od drugod, tudi iz Hrvatske in Gorenjske. Sicer pa so si pri sevniškem turističnem društvu, ki ga vodi Franc Drobne, in pri hortikulturni sekciji, kiji predseduje Silva Fric, letos zastavili kot prvo nalogo, da bodo bolj uredili kraje, da bi postali privlačnejši za domačine in tujce. Na zadnjem občnem zboru so znova opozorili na povsem nesprejemljivo lokacijo lesnega skladišča v središču mesta ob Naselju heroja Maroka in železnici. Dokler tega ne odpravijo, pravijo Sevničani, nimajo nobenih možnosti v tekmovanju za najlepše urejen kraj. Medtem ko hvalijo lepo urejeno okolico šole, omenjajo “živo sramoto« v samem središču mesta, pri čemer mislijo na razmetane kartone in prebrnjene kante za smeti za železnino in nasproti vzorno urejene šole. P P V sisovskih skupnih službah ves čas pišejo in so pripravili že tretjo tekstualno verzijo za obrazložitev istih podatkov. V delovnih kolektivih ne sprejme- jo nobenih argumentov za to, da tudi družbene dejavnosti prispevajo k večji produktivnosti. Zahtevajo enotne rizične skupnosti, vendar teh ne bo vsaj še leto dni, zato bodo škodovali predvsem sebi, če bodo v mali šoi ukinjali število ur, če bodo prenehali kuhati tople malice in če bodo kulturo, telesno kulturo in še koga prikrajšali še za tiste drobtinice, ki so jih dobivali do zdaj. Akcija za zgled Pohvala za KS Rako Eno izmed preteklih sobot so v krajevni skupnosti Raka pripravili in izvedli veliko očiščevalno akcijo, ki so jo organizirali skupaj s komitejem za gospodarstvo, Surovino in komunalnim podjetjem Kostak. Cilj akcije je bil počistiti vsa divja smetišča po gozdovih in ob poteh. A kcija je v celoti uspela, saj so iz krajevne skupnosti Raka odpeljali 10 zabojnikov različnega materiala, ki so ga z veliko vnemo pomagali zbrati tudi učenci tamkajšnje osnovne šole. Pomen akcije seveda ni samo v tem, da zdaj v tej krajevni skupnosti ni več divjih smetišč, krajanom je bila pokazana tudi pot, kako je mogoče poskrbeti za čistejše in lepše okolje. Tako imenovana poskusna akcija, ki bo služila za zgled podobnim akcijam v drugih krajevnih skupnostih, pa ima še eno razsežnost. Samo tisti gospodar, ki ima čisto in lepo urejeno dvorišče, lahko grmi proti nesnagi v vasi. Vzporednice s to ugotovitvijo v primeru krške občine ni težko potegniti V njej je resda še veliko divjih smetišč in nesnage celo v samem mestu, ampak stari hladilniki in razmetane vrečke ter ostala nesnaga zdravju niso hudo škodljivi, čeprav seveda ni ne lepo ne zdravo živeti v umazaniji. Pomen teh akcij, ki bodo bržkone še sledile, je v tem, da bodo Krčani s toliko večjo moralno upravičenostjo zahtevali od glavnih onesnaževalcev — ti pa so slej ko prej v industriji — da tudi poskrbijo za okolje. Te akcije ne bodo samo enkraten poskus, ampak jih bodo v občini izvajali dvakrat do trikrat na mesec. S tem bodo v občini ustvarjali drugačne navade, okolje bo čistejše in v tem primeru se bo le težko našel še kdo, ki bi peljal iz Krškega svoje smeti v gozdiček pod Sremičem ali ob cesto proti Raki. J. S. Tajnica skupnih služb SIS za družbene dejavnosti Jana Videnič ob sedanjem razvoju dogodkov gleda na razplet z druge strani. V primeru, da občine same niso sposobne zagotoviti denarja po povprečni prispevni stopnji, jim republika lahko ukine solidarnost, ki jo prejemajo. S takimi ukrepi varujejo z zakonom zagotovljene programe. In če • Preostane samo še ukrep družbenega varstva in uveljavitev višjih prispevnih stopenj z občinskim odlokom. Za naprej pomeni to tudi ukinitev občine, če združeno delo ni sposobno vzdrževati družbenega standarda in če ima denarja komaj za solista, si ne more privoščiti orkestra. bodo v Brežicah še naprej zadrževali pripevne stopnje pod povprečjem v SRS, grozi izguba zdravstvu, šolstvu in sociali. J. TEPPEY PODVOJENA VODARINA? BREŽICE — Komunalno obrtno podjetje predlaga, da bi se cene njihovih storitev zviševale vsak mesec. Za junij naj bi se voda podražila za 98 odstotkov, kanalizacijski prispevek za 101 odst. in odvoz smeti za 92 odstotkov. DARILO OBČINSTVU BREŽICE — Zavod za kulturo in kulturna skupnost občine Brežice vabita jutri, 9. junija, ob 20. uri na zabavno-koncertno prireditev v prenovljeni dvorani Prosvetnega doma. Vstopnine ni, ker organizatorja prodajata prireditev občinstvu v zahvalo za prispevke, ki so jih posamezniki darovali v akciji po lokalnem radiu »Naredimo si lepši in udobnejši Prosvetni dom!« Jutrišnji gostje bodo: Vinko Šimek-Jaka Šrauf-ciger z duetom Duo Demi, ansambel Tonija Flervola s pevko Marjeto, Godba na pihala Loče in citrašinja Mateja Ferenčak z vokalno spremljavo. Franc Bogovič, predsednik sveta KS Koprivnica Čakajo na asfalt Dela kasnijo, ker ni denarja — Vrtec bo! KOPRIVNICA — »Brez samoprispevka seveda ne bi mogli toliko narediti, kot smo v zadnjih dveh letih, vendar na ta način zberemo premalo denarja, da bi lahko sami v celoti izpolnili načrte.« pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Koprivnica Franc Bogovič. »Pri nas teče samoprispevek že četrto leto in v tem času smo marsikaj naredili, a vendarle ne vsega, kar smo si zastavili. Doslej smo asfaltirali okoli 4 km krajevnih cest, za novo asfaltno prevleko pa so pripravljeni še štirje odseki približno tolikšne dolžine. Pripravljalna dela so bila že izvedena, dela pa še nismo pričeli, ker krška komunalna skupnost nima denarja. Zadeva je nekoliko nerodna, ker so krajani že prispevali svoj dodatni delež. kije lani znašal po poldrugi milijon dinarjev na gospodinjstvo (tedaj 1000 DEM), in si sedaj seveda želijo, da bi asfalt dobili čimprej. Kljub finančnim zagatam smo v krajevni skupnosti prepričani, da bodo z deli pričeli poleti,« meni Bogovič. V tej krajevni skupnosti že dolgo čakajo tudi na začetek gradnje prizidka osnovne šole, v katerem naj bi dobil prostore otroški vrtec. Zadnje informacije govorijo o tem, da je dokumentacija že zbrana, prav tako so zagotovljena sredstva in se bo gradnja pričela še ta mesec. Tako bodo realizirali še drugi del načrta iz programa krajevnega samoprispevka, kjer so si zastavili v prvi vrsti urejanje komunalnih problemov, v drugem delu pa gradnjo vrtca. Hkrati s tema dvema nalogama so izvedli nekaj manjših, kot so izgradnja pločnika od šole do avtobusne postaje, urejali so javno razsvetljavo. Tik pred zaključkom pa je tudi gradnja telefonskega omrežja. J. S. Res že grozi dvoizmenski pouk? V krški občini na nekaterih šolah vlada prostorska stiska KRŠKO — Skupna razprava vseh treh zborov krške občinske skupščine in delegatov občinske izobraževalne skupnosti o poročilu o izvajanju vzgojno-izobraževalnih programov ni dala odgovora na vprašanje, kaj naj bi v šolstvu spremenili, da bi se to otreslo težav. Zato pa je spet razkrila vrsto težav, s katerimi se ubadajo prosvetarji v krški občini, ki pa niso nič drugačne, kakor so drugod Edina in očitna razlika je v tem, da je krška občina med najbolj razvitimi v Sloveniji, ker na lestvici občin po družbenem proizvodu zaseda mesto pod vr- • Stiska, v kateri se je znašlo krško šolstvo zraven pa še otroško varstvo in zdravstvo, kaže, da je v krških družbenih dejavnostih nekaj narobe. Vendar z omejitvami in dodatnimi obremenitvami šol in staršev očitno ne bo mogoče doseči kaj dosti. Kaj več, kot je že prineslo krčenje osnovnega programa, ukinitev celodnevnih šol in podaljšanega bivanja, močno povečanje soudeležbe staršev, od šolstva ni mogoče zahtevati. Predsednik izvršnega sveta je bil pri tem več kot odkrit, ko je dejal, da bo za družbene občini v preteklih letih vlagali veliko denarja v gradnjo šol. Toda glej ga, zlomka, po številu šol in po njih velikosti krška občina nikakor ne zaostaja, zato tem bolj čudi strah, da bodo morali na nekaterih šolah uvesti dvoizmenski pouk. Na srečo tega ne bo treba storiti, če se bodo v občini dogovorili in spremenili šolske okoliše Drugo pomembno vprašanje, ki zadeva šolstvo, je organiziranost. Predstavnik mladine je navrgel očitke, da ni prav nobene potrebe po tem, da bi se vsak ravnatelj posebej ukvarjal z »bizni- Brigadirji bodo imeli svoj klub Radi bi izvedeli naslove in se še kdaj srečali BREŽICE — V akciji za ustanovitev kluba brigadirjev veteranov v Posavju je brežiškim mladincem do sedaj uspelo zbrati okrog trideset naslovov udeležencev mladinskih delovnih akcij v času od 1945 do 1965. Deset izmed njih se jih je pretekli teden zbralo na posvetu s predstavniki brežiške mladine. Ti so veteranom najprej predstavili letošnje aktivnosti na področju mladinskega prostovoljnega dela v Sloveniji, zatem pa še tako dejavnost v brežiški občini v zadnjih štirih letih. «V Ljubljani je vsako leto srečanje brigadirjev veteranov, toda lani so se ga prvič, kolikor vem, udeležili tudi nekateri iz naših krajev, čeprav je bilo tu mnogo udeležencev mladinskega prostovoljnega dela. Res škoda, da nismo tako organizirani kot v nekaterih krajih po Sloveniji, kjer imajo brigadirji veterani svoje klube, nekateri pa tudi prapore. Tudi v Brežicah bi želeli ustanoviti tak klub, ki bi organiziral občasna srečanja, poiskal še druga imena nekdanjih brigadirjev in organiziral udeležbo na srečanjih republiškega in zveznega pomena. Izleti v kraje, kjer so se odvijale akcije takoj po vojni, so namreč enkratno in nepozabno doživetje,« je zatrdil Dobovčan Jože Zupančič, kije štirikrat sodeloval na akcijah kot strokovni delavec, železničar, vendar se čuti brigadirja in je zato tudi bil med prvimi pobudniki ustanovitve kluba. Prvi korak k nastanku kluba brigadirjev je že storjen. Oblikovali so iniciativni odbor, ki bo vodil nadaljnje aktivnosti. B. D. V BREŽICAH MANJ KRVODAJALCEV BREŽICE — V krvodajalski akciji, ki je bila 31. maja in L junija, seje odzvalo 269 prostovoljcev iz brežiške občine. Občinski odbor RK se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje, v napovedanih razgovorih s sindikati in udeleženci akcij pa bo skušal zvedeti razloge za manjši odziv, da bi za naprej skupno učinkoviteje pripravili akcije in ljudi bolje seznanili s pomenom te humane dejavnosti. 508 KRVODAJALCEV SEVNICA - Občinski odbor Rdečega križa Sevnica je 29. in 30. maja pripravil krvodajalsko akcijo v dvorani sevniškega TVD Partizan. Prišlo je 537 krv odajalcev, odvzemov pa je bilo 508. 1/ Krmelja, kjer bo 3. avgusta krvodajalska akcija, je prišlo 46 krvodajalcev, poseben avtobus jih je pripeljal tudi z som« ali s pridobivanjem denarja za svojo šolo, ko pa bi to lahko opravili v okviru enotne organizacije. Seveda ta kritična misel ni ostala brez odmeva, saj sojo predstavniki šolstva ostro zavrnili, češ daje delo na šolah vredno vse hvale, kar kažejo uspehi, in to piše tudi v obravnavanem poročilu. Se slabše kot osnovnim šolam se dogaja edini krški srednji šoli, ki izobražuje za tehnične poklice. Ravnatelj te šole je na očitke, da tudi v tej šoli pedagogika ni na prvem mestu, odgovoril, da so tudi med učitelji malce slabši delavci, a da nihče ne greši zavestno. Opozoril pa je na veliko prostorsko stisko, saj je v enem oddelku tudi po 30 in več učencev, kar vpliva na kakovost pouka. Sc posebej kritično je pomanjkanje denarja za nabavo sodobnih učil. J. S. Bučke, krvodajalci pa so prišli tudi iz drugih krajev sevniške občine. Krvodajalcev je bilo 31 več kot lani, najštevilnejši pa so bili iz dveh največjih delovnih kolektivov, Lisce in Jutranjke. Občinski odbor Rdečega križa se toplo zahvaljuje vsem, ki so darovali kri. OBČNI ZBOR DRUŠTVA NEKADILCEV SEVNICA Društvo nekadilcev iz Sevnice vabi na občni zbor društva, ki bo v petek. 9. junija, ob 17.30 v sevniški osnovni šoli Sava Kladnika. O škodljivosti kajenja bo predaval primarij Jurij Pesjak. V kulturnem sporedu bo nastopila glasbena skupina 4. letnika srednje šole za zdravstvene delavce iz Celja. Klavnica zdaj kar dobro posluje dejavnosti namenjeno 30 odst. družbenega proizvoda in se bodo morali vsi porabniki tega denarja znajti znotraj okvira, ki ga je postavila zvezna vlada. Klavnica sevniškega kombinata dobro zasedena — Večja skrb za okolje hom in je treba brati vse očitke na račun politike in njen odnos do šolstva samo v tej zvezi. Vendar nihče med razpravljal-ei ni mogel zaobiti dejstvo, da so v krški SEVNICA — V klavnici sevniškega M-Kmctijskega kombinata, ki zaposluje 18 delavcev, zakoljejo na teden 25 do 40 goved in 80 do 120 prašičev. Tako znaša mesečna proizvodnja mesa v tej delovni enoti temeljne organizacije kooperantov 50 do 80 ton, (o pa pomeni, da so zmogljivosti sevniške klavnice že kar blizu polne zasedenosti. RIBJI PIKNIK V PODBOČJU KRŠKO Agencija Opus i/ Krškega pripravlja bogat program zabavnih in družabnih prireditev, s katerimi namerava popestrili krško kulturno življenje. Ena izmed takih prireditev bo Veseli vikend v Podbočju pri ribogojnici Vidmar, ki bo trajal od 23. do 25 junija od dopoldanskih do jutranjih ui V petek bodo v programu sodelovali gledališčniki iz sevniškega Mladega odra. ki se bodo v gledališču na prostem predstavili sScapi-novmri zvijačami. V soboto bo kino na prostem m nastop plesne skupine Kaj iz Maribora, v nedeljo se bodo poveselili najmtajši. istega dne popoldne pa bo tradicionalni ribji piknik oh spremljavi ansambla Objem •Naše poslovanje je v mnogočem odraz tržnih razmer, kajti ob nespodbudnih in neusklajenih cenah mesa z drugimi cenami rejci, razumljivo, dostikrat odlašajo / oddajo oz. prodajo živine. Imeli smo celo primere, zlasti lani. da smo meso plačevali v ec. kolje bilo dogovorjeno. ker pa nas je to pripeljalo v lanskem prvem četrtletju v izgubo, si navkljub nekoliko manjši zasedenosti zmogljivosti takega preplačevanja nismo mogli dolgo privoščiti. Zdaj kaže, da so cene mesa dokaj zadovoljive, saj dobimo predvidene količine pogodbeno pitanega goveda, medtem ko prašiče zvečine vozimo iz Ihana,« je povedal vodja klavnice Tone Šerbec. Kot veterinarski tehnik je bil dolgih 20 let zaposlen pri veterinarski postaji v Sevnici in pri kmetih je bil priljubljen, ker je bil vedno voljan priskočiti na pomoč. »Rejci, ki pripeljejo živino, v veliki večini vsakokrat po 13. uri lahko nadzirajo tehtanje mesa. Doslej ni bilo še nobenih pripomb ali celo pritožb,« pravi Šerbec. Pojasni še prizadevanja klavnice za čimbolj pošten odnos klavnice do okolja. Klavnico ljudje obtožujejo za- O radi smradu, ribiči pa zavoljo občasnih poginov rib v Drožanjskem potoku. »Resje, da tako kot, denimo, krška Celuloza ali katera druga tovarna, tudi mi, čeprav v dosti manjši meri, onesnažujemo okolje. Ravno te dni zaključujemo več starih milijard dinarjev vredno naložbo v prostor in opremo, s katero bomo v hladilne bazene prestregli tedensko od 500 do 600 litrov krvi. Kri bo ljubljanski Koteks enkrat do dvakrat na teden odvažal brezplačno, saj jo bodo porabili za izdelavo krvne moke. k / Tone Šerbec, vodja klavnice v Sevnici Doslej je kri kakor druge odplake preko triprekatne greznice končala v potoku. Če bi smeli kri spuščati neposredno v potok, bi ga le pobarvali rdeče, ribe bi imele hrano in ne bi smrdelo. Zdaj usedlino greznice praznimo enkrat na dva do tri mesece, o čemer vodimo zapisnike. To ustreza tudi zahtevam inšpektorjev, čeprav se zavedamo, da bi bila še najboljša rešitev ureditev celotne kanalizacije ob Drožanjskem potoku, kar bomo morali družno rešiti še pred prihodom savskih elektrarn.« P. PERC Novo v Brežicah SREČA JE OPOTEČA — »KakolfU po bi bilo, če bi balo za brežiški par lahko , podarili ženinu iz našega kolektiva,«so«1 \ tihem sanjarili v Tovarni pohištva, na cest; , pa so med tem že komentirali, da se k1! ' takega ne bi spodobilo. Toda ljudje obrt: čajo, sreča obrne in ta se je po truda pl nem, nočnem izpraševanju treh nevest*: j trojice prijavljenih ženinov v prisotno®1 , velikega števila prič v soboto po polno*: končno nasmehnila prav ženinu iz tovari ne, ki je naredila 20 milijonov vredn* spalnico za poročno darilo. PROSLAVE PA NE, ŠKODA Dt NARJA! — Dom upokojencev bo J‘j junija star petnajst let. Oskrbovana® vodstvu prepovedali organizirati kaki’ šnokoli proslavo. »Za naš denar že ne,«® , dejali samoplačniki, čeprav skromne ste i vesnosti ne bi financirali iz njihovih žepo vanje slovenskih pihalnih godb v dmf . kakovostni skupini. Kot kaže, je Zv a bili pripravnika, ki bo zaradi svoje i®T As dljivosti zagotovo še daleč prišel, »J run zgrajen je čisto po meri siializma, o k* rem je govor zgoraj. Ta mladi tovariš s j, ’ namreč že takoj na začetku izboril pri ^ > co' da pride na delo malo kasneje ko.os* ril la »raja«. Pa gaje zaradi tega okrcala nj‘ da gova predpostavljena, češ da kontro inj ure prihoda in odhoda. Mladi priprav" ja j seje najprej globoko začudil nad kontro. jn ^ potem pa je meni nič tebi nič P° j j« dei svojo uro pred osuplo šefinjo: »Izv0 ^ mojo uro in jo kontrolirajte!« , KRITIKA ZALEŽE — Kar nekaj .. krški kulturniki pritoževali n* so funkcionarji, ki ne prihajajo na kulturj pre pripreditve. V tej rubriki smo seveda s ? vai li tem pritožbam in jih redno objav:J". ba Očitno je kritika zalegla, kar seje poka lo tudi na predstavitvi jresmi Ane R°* . p har v krški knjižnici: med publiko je ”! opaziti samega predsednika krške kul ne skupnosti pa predstavnika ZKO- i Sevniški paberki^ PREBUKIRANI« FINANČNIK1 j Nedavni izlet Društva računovodskcviiiw| nih delavcev Sevnica na Poljsko bo 1 2 nnutl/ISlTI SOO*! marsikateremu izletniku v grenkem spo, nu. Organizatorju Izletniku str menda I .UIJU l/.IUIIIKU SU ki prepozno sporočili, da nimajo dovolj jj in tako so naši finančniki, K azvc^j soben problem, ker so oklestili 5-dnevW stelj na voljo; in tako so naši finanem--že krenili fx> poljskih jroteh, prepozno z pj li. da sojih »prebukirali«. Za mlajše ni bj I za dva dni, slabše pa so prenesli neusp^ romanje starejši finančniki. aj p ZA IN PROTI — Neki član n občinske, vlade je zadnjič izjavil, daje za, damostno pomoč v elementarnih nezgbjj, prizadetim občinam, med katerimi je J. sevniško občino pobratena srbska obo _ Babušnica. V isti sapi, ko je mož, ki dobri kaj počno s solidarnostnim denarjem P00 __ timi, rekel, da je zaradi pobratimstva za L moč. proti pa bi bil zavoljo t.i. nenamens _ trošenja solidarnostnih sredstev. In ^ na se ponavlja, zato ne preseneča, da U. •• skoraj nikomur več ne zaupajo, ko , solidarnostno pomoč. Za uboge, v ne » prizadele bi vsak rad prispevak P°jVjJ ™ močeh, če bi seveda vedel, da bo doba a nost. ali če*hočele solidarnost, poplačan* . Jil I .. .1.. U.. ....... .A ..... «iv.II. J Te ko. da bo pomoč dobil res tisti, potrebuje. PLAKATE TRGAJO MaUiprijJ n; jxi Sevnici bogve iz kakšnega veselja ki ixl 'i L ■! I • * ( '#>li \ t ivt ih L I vr\ rvwiv lili h ■nI .i Ot plakate. Celo listih, ki so po/is ali h k['1 jalski akciji, se niso usmilili! Tako poLv..,ci - - iič.iii-' ^ nekaj povsem drugega kot poteza Se'' , ki je / brzea \ pričo sopotnikov odstri" _. j, £ ster »sožda« Slobodana Miloševi'"'v Jj \ takole pa ne gre Rahloje ugovarjal" 'c (. ženska, ki je govorila silvsko » NOVA OBRTNA ZADRUGA , MAKRO BOŠTANJ SEVNICA Sevniški občind^ Sevniški občin^ vršni svet je podprl ustanovitev obrtne zadruge Makro v Boštanj"’ ustanavljajo obrtniki Franc Mlak* -steklarstvo Boštanj, Jože Mlak*' ^ steklarstvo Radeče, Ivan Mlakar,'^ darstvo in steklarstvo Štore i"L/šjfl) Krošelj — mizarstvo Boštanj. ki bo tudi začasni poslovodni or§a Makro, je obrazložil elaborat o d" v ni in ekonomski upravičenosti z*° !|J ! DOLENJSKI LIST Št. 23 (2077) B. junija PapičevdarM^m^i Glasbena revija (spet) v Trebnjem Metliški rojak izročil Belokranjskemu muzeju v varstvo 27 del — Pri nas premalo znan kipar A kademski kipar Julij Papič je 22. maja izročil Metliki v dar in Belokranjskemu muzeju v varstvo 27 svojih del. Čeprav ie 53 let živi v Zagrebu, ni pozabil rojstnega kraja in prav užitek ga je poslušati, kadar spregovori v arhaičnem metliškem narečju. Na rojstno Metliko je zelo navezan, rad prisluhne novicam iz nje, vesel je vsakega njenega napredka. Hiše v Metliki, kjer je bil leta 1912 rojen, že dolgo ni več. Zgorela je, kot še več drugih, med nemško ofenzivo poleti 1944. Današnja Metlika je povsem drugačna od tiste, iz katere je Julij Papič odšel v svet. Pot ga je vodila na keramično šolo v Ljubljano, od tam pa v Prago na umetnostno akademijo. V Pragi si je tudi izbral življenjsko družico. Ob vrnitvi v Jugoslavijo je imel zaradi glasno izraženega mišljenja kmalu opraviti s policijo in sodiščem. Obsojen je bil po zakonu o zaščiti države in Prestajal kazen na Adi Ciganliji. Po odsluženi kazni je nekaj časa delal i' keramični tovarni v Novem mestu. V Zagrebu se je za stalno naselil leta 1936. Kot umetnik se je težko prebijal. Po osvoboditvi je bil med ustanovitelji Združenja likovnih umetnikov Hrvaške in umetniške zadruge Likum. Sedemnajst let je bil likovni pedagog na zagrebških srednjih šolah. Slovenci njegov opus slabo poznamo, saj je Papič v Sloveniji tudi malo tazslavljal, vsega trikrat: dvakrat v Metliki in enkrat v Novem mestu. Bolje Pa se je uveljavil na Hvraškem, zlasti v okviru omenjenega Likuma. Julij Papič je predvsem kipar. Čeprav se je zapisal mali plastiki, seje loteval tudi skulptur večjih razsežnosti V Metliki, v spominskem parku na Trgu svobode, stoji njegov kip Belokranjski borec, pred vhodom v metliški grad pa njegov doprsni kip s podobo kiparja A lojza Gangla. Vendar Papič su vereno obvlada tudi grafiko in risbo, kar je že večkrat dokazal. Metliški rojak Julij Papič je s svojim velikodušnim darilom znatno obogatil umetniško zbirko Belokranjskega muzeja in s tem najbolje izpričal, kaj čuti do rodne Metlike in Bele krajine. Belokranjski muzej se mu na tem mestu javno zahvaljuje in mu želi še veliko ustvarjalnih leL ZVONKO RUS Na tradicionalni celovečerni prireditvi nastopili učenci vseh glasbenih šol iz dolenjske in posavske regije, in to na različnih instrumentih______________________ V\\WVWWW\ \.\VVV\AAAAAAAVVVWWWWV\ TREBNJE — Na območju Društva glasbenih pedagogov Dolenjske potekajo že nekaj let zapovrstjo medobčinske revije učencev glasbenih šol iz dolenjske in posavske regije. Po dogovoru med glasbenimi šolami bi morala biti ta prireditev vsako leto v drugem kraju, kar naj bi ji dalo poseben čar, sodelujoči pa bi dobili tudi možnost spoznati nova okolja in razmere, v kakršnih delujejo posamezne glasbene šole. Letos je bil na vrsti Črnomelj, vendar se je tamkajšnja glasbena šola izvedbi revije odrekla. Revijo je tako že drugič zapored organizirala trebanjska glasbena šola v sodelovanju s Centrom za izobraževanje in kulturo, ki deluje kot tozd VIO v Trebnjem. DREVI ZAKLJUČNI KONCERT UČENCEV NOVO MESTO — Danes, v četrtek, 8. junija, bo ob 19.30 v novomeškem Domu kulture zaključni koncert učencev glasbene šole Marjana Kozine v tem šolskem letu. Nastopili bodo solisti, komorne skupine, harmonikarski zbor, plesne skupine, pevski zbor male glasbene šole in mladinski zbor glasbene šole. Koncert bo v prerezu predstavil dejavnost, ki poteka na tej novomeški šoli. V Ze drugi krški večer — za zgled V Valvasorjevi knjižnici pripravili ob izidu pesniške zbirke Šelestenje nemira _____pesnice Aste Malavašič prireditev, kakršno bi si želel vsak avtor_ j red de* ert irei brisi' D? ii*)‘ — Daj® mod sprejemnico s stopniščem v Valvasorjevi knjižnici, Ijjv ~j°mUeni v delu kapucinskega samostana, spremeniti v pravšnje prizorišče za pe Pesniške recitale in druge prireditve komornega značaja, se je prvič potrdilo e» Pre<* tedni, ko so v tem prostoru izvedli slovesnost ob predstavitvi knjige poezi-m* Prvenca Ane Rostohar, rojakinje z Goleka in članice Literarnega kluba Beno y "Pančič. Podoben in še slovesnejši večer je v istih prostorih potekal minuli . k° sta agencija Opus iz Sevnice in Literarni klub Beno Zupančič skupaj z naj *a Vaso^evo knjižnico pripravila predstavitev pesniške zbirke, tudi prvenca, .ji .s,e Malavašič s Senovega, kije pod naslovom Šelestenje nemira izšla letos v atf rU®em *etniku knjižne zbirke Siga pri Dolenjski založbi " “------------- gg sij' O pesniški zbirki Šelestenje nemira v Novem mestu. a' avtorici Asti Malavašič je govo-njf d ^*'V° Mavsar, preudarjajoč pri tem, . aa Malavašičeva ni le izkušena presnica ’ , inz-■ i n# •" zre*a pesniška osebnost, katere proezi-rok Je do protankosti izbrušena, dognana 100 'n prepoznavna, ampak je tudi vseskozi jlif dejavna članica Literarnega kluba Beno Zupančič, eno tistih imen, ki pomenijo čas Hrbtenico tvornosti v tem klubu. Nato na so izbor iz zbirke Šelestenje nemira Predstavili ob glasbi člani tako imeno-lj3! J^ne izvajalske sekcije Literarnega klu-az) “a ®eno Zupančič, recitatorji in glasbe- niki. Spret smo slišali proezijo tudi preprevati. Stanka Macur je namreč uglasbila tudi več presmi Aste Malavašič in jih doživeto zapela ob klavirski spremljavi Janka Avsenaka. Krčani na tej prireditvi niso skrivali zadovoljstva, da so lahko spret doživeli pesniški večer in predstavitev knjige domače, svoje presnice, kot so [»udarjali ob čestitkah. Presenečenje pa je prišlo tudi iz Maribora, ko so predstavniki tamkajšnje Metalne svoji senovški sodelavki Asti Malavašič izročili sliko * v »I* ^ZNANJA IN KASETE — Na posavski pevski reviji v Sevnici so nastopal/k Jocim izročili priznanje, zborovodjem pa še kasete okteta Boštanjski fantje. Pre-cv Ji i so jih (z leve proti desni): Manca Vidic, Miha Haler, Elizabeta Križanič, .. °niana Pernovšek, Dragutin Križanič, Janko Avsenak, Juriča Grakalič, "S branc Krovodja Ciril Udovč), MePZ PD (?lv, a "Bratov Milavcev« iz Brežic j“"fov°dja Elizabeta in Dragutin Kri-sjf’’ MoPZ DKD Svoboda iz Bre-** (zborovodja Janko Avsenak), ČEMAŽARJEVA r ,r Razstava ,rf’ (lruš!UBUANA - V Galeriji Zveze M \ ^ s*ovenskih likovnih umetnikov n Qt r»Jublijuni bo do 27. junija na ogled fif Zeta a^a s'lk akademskega slikarja Loj-ruS‘ včCr. >emžarja. Razstavo so odprli MePZ PD »Oton Župančič« iz Artič (zborovodja Miha Haler), MePZ »Primož Trubar« (iz Loke) (zborovodja Manca Vidic) in MePZ »Viktor Parma« iz Krškega (zborovodja Janko Avsenak). Selektor s Slovenske pevske zveze prof. Edo Goršič je posebej za Dolenjski list povedal: »Če primerjam to revijo z drugimi px> Sloveniji, moram reči, da se posavsko zborovsko petje bliža že kar slovenskemu nadpovprečju. Zlasti me je presenetilo, da dirigenti niso glas-beno izšolani, se pravi, da svojo glasbo izvajajo predvsem s srcem in veliko mero ljubezni. To pa je verjetno največja kvaliteta v rasti posavskega zborovskega petja. Seveda bo treba še marsikaj narediti zlasti za glasovno izobrazbo, za gojenje lepega zborovskega zvoka, tudi v programskem smislu bo treba še stremeti za napredkom. Vendar pa volja, ki jo kažejo, in želja po znanju dirigentov obetata, da bo v prihodnje premik še opaznejši.« Prof. Goršiča smo še vprašali, ali zeli koga posebej pohvaliti, pa je odvrnil. »Ne bom govoril o vrstnem redu po kvaliteti. Presenetila me je skupina iz Loke s svojo mladostjo, svežino. Izsto-pala pa sta oba zbora, kiju vodi Janko Avsenak. Tudi zbor iz Brežic je prepeval dokaj dobro, lepo, seveda pa tudi ostali. Slabega zbora pa na reviji m bllo'“ P. PERC MONOGRAFIJA RAZPRODANA NOVO MESTO Dolenjski muzej je razprodal celotno naklado monografije »Božidar Jakac«, ki jo je izdala Dolenjska založba, ko je še delovala pod njegovim okriljem. Nekateri pa je še niso v celoti plačali. zato se muzej nanje obrača s pozivom, naj poravnajo dolg. Kdor je knjigo plačal po prednaročniški ceni, pa je ni dobil, jo lahko osebno dvigne v Dolenjskem muzeju oziroma naj o tem čimprej obvesti (pisno ali po telefonu) to ustanovo. Na celovečerni prireditvi, kije potekala minuli petek v improvizirani dvorani (zgornji avli) stare osnovne šole, so se kot solisti na posameznih instrumentih, kot solo pevci in kot člani instrumentalnih sestavov predstavili učenci iz glasbenih šol v Brežicah, Črnomlju, Krškem, Novem mestu, Sevnici in Trebnjem, program pa sta popestrila mlajši mladinski in mladinski pevski zbor trebanjske glasbene šole, kiju vodi ravnateljica Tatjana Mihelčič. V pestro sestavljenem sporedu so se izmenjavali zvoki blokflavte, flavte, klarineta, kitare, kontrabasa, klavirja, trobente, harmonike, skupaj s klavirjem pa še violina in violončelo, pri čemer so obiskovalci slišali vrsto najrazličnejših skladb domačih in tujih skladateljev iz raznih obdobij. Bilje lep in zanimiv večer za uho. znamenitega mariborskega Lenta v spromin in ob [»nosu, da je avtorica knjige Šelestenje nemira članica velikega kolektiva Metalne. Skratka, v Krškem so pionovno pokazali, kakšno prozornost znajo izkazati občanom, ki jim uspie kaj pomembnega, pa četudi je to »samo« izdaja knjige. Sama prireditev je bila v celoti takšna, da bi bila v čast in ponos slehernemu, tudi bolj priznanim ali celo slavnim avtorjem, če bi se odločili za predstavitev svoje nove knjige v Krškem. Od Krčanov bi se morali marsičesa koristnega naučiti za takšne priložnosti organizatorji in občinstvo v vseh tistih krajih, ki imajo sami sebe celo za pokrajinska, deželna kulturna središča. I. ZORAN Trebanjski zbor je pel v Celju Na otvoritvi mednarodnega tekmovanja mladinskih pevskih zborov iz 7 ___________držav____________ Od 25. do 28. maja je bil v Celju 18. mednarodni prevski festival. Ta že tradicionalna prireditev je v pesmi združila na stotine mladih pevcev iz domovine in tujine. Peli so mladinski, dekliški in mešani mladinski zbori v okviru zveznega tekmovanja in mednarodnega tekmovanja, kjer so se predstavili tudi zbori iz tujine — Bolgarije, ČSSR, Finske, Madžarske, SSSR in ZR Nemčije. Dolenjska na tekmovalnem delu ni imela predstavnika (kar najbrž govori o relativno manjši razvitosti zborovstva v teh kategorijah kot na nekaterih drugih področjih Slovenije, izstopa zlasti Štajerska), pač pa je v otvoritvenem slavnostnem koncertu, na katerem nastopajo otroški in mlajši mladinski zbori, letos pel mlajši mladinski pevski zbor glasbene šole Trebnje, ki je bil (kakor tudi ostali zbori) izbran za ta nastop že na republiški reviji v Zagorju ob Savi. Zbor vodi Tatjana Mihelčič, spremljala pa ga je pianistka Damjana Zupan. Vsekakor je bil nastop za trebanjske pievce velik dogodek, saj so s svojim nastopom dostojno zastopali Dolenjsko. Učenci trebanjske in mirnske šole pa so imeli srečo, da so 25. maja na dveh koncertih ob sprejemu v mladinsko organizacijo poslušali enega najboljših zborov celjskega festivala, dekliški pevski zbor srednje pedagoške šole iz ČSSR. Zbor je tekmoval v soboto in v svoji kategoriji prejel zlato plaketo. T. M. Srečanje s pisateljema NOVO MESTO — Založba Borec v Ljubljani in Dolenjska založba v Novem mestu sta te dni izdali dve knjigi dolenjskih avtorjev. Bogdan Osolnik je napisal knjigo pričevanj in spominov Z ljubeznijo skozi surovi čas, Jože Dular pa knjigo novel Na drugi strani Krke. Novomeška predstavitev obeh knjig, srečanje z njunima avtorjema in obenem literarni večer bo v torek, 13. junija, ob 20. uri v Kozinovi dvorani glasbene šole v Novem mestu. O knjigi Bogdana Osolnika, uglednega strokovnjaka in javnega delavca, je že bilo nekaj napisanega, v glavnem mnenja s predstavitve v Ljubljani. Pisci navajajo, da avtor bralce z nevsiljivo, neposredno besedo vodi od podobe predvojnega časa v Novem mestu naprej skozi vsa vojna leta, v katerih je sam pomembno sodeloval pri uzakonitvi svobodne Slovenije in njene državnosti. V knjigi Z ljubeznijo skozi surovi čas je veliko novega, mnogo dopolnil in pojasnil že znanih dogodkov, kar se zdi danes še posebej dragoceno. Z zbirko novel Na drugi strani Krke pisatelj Jože Dular zaključuje svoj opus o Krki, ki tako obsega štiri knjige: zbirko črtic in novel Ljudje ob Krki, romana Krka umira in Krka pa teče naprej ter pravkar izšlo knjigo novel. V knjigi Na drugi strani Krke, devetem Dularjevem leposlovnem delu (napisal in izdal je še kopico strokovnih, zgodovinskih. muzejskih, turističnih in drugih publikacij), je povezanih devet novel: tri segajo v čas Avstro-Ogrske. tri obravnavajo obdobje narodnoosvobodilnega boja, tri pa so posvečene pisateljevemu prezgodaj umrlemu bratu. Na torkovem večeru v Kozinovi dvorani novomeške glasbene šole bodo obiskovalci lahko prisluhnili zvenu besed iz omenjenih knjig in besed njunih avtorjev, ki naj bi nekaj tudi sama prebrala. 1. Z. strokovnjaki pa bodo bržkone dodali, da tudi znanje, ki so ga pokazali nastopajoči, ni bilo daleč od trenutno najkvalitetnejše izdaje posameznih šol. Brežiška, krška in trebanjska glasbena šola so k večeru prispevale po tri točke, novomeška dve in sevniška eno, črnomaljska pa največ — kar pet. I. Z. BOŠTANJSKI FANTJE V LUTROVI KLETI SEVNICA — Ubrano petje okteta Boštanjski fantje, ki praznuje srebrni jubilej, ima številne privržence tudi izven Bošta-nja. In ti bodo lahko prišli na svoj račun v soboto, 10.junija.ob 19. uri v Lutrovi kleti pod sevniškim gradom, kjer bodo Boštanjski fantje ponovili jubilejni koncert. Spored bo povezoval znani slovenski igralec Aleš Valič. To bo zadnji javni nastop priljubljenega okteta pred gostovanjem v Zvezni republiki Nemčiji, kjer bodo Boš-tanjčani v Miirnbergu gostje ob 5. obletnici združenega pevskega zbora Slovenskega kulturnega in športnega društva Simon Jenko v Niimbergu in SKD Miško Kranjec v Erlangnu. Glasbena šola tudi v Metliki? Zdaj imata tam svoje oddelke novomeška in čr-nomaljska glasbena šola METLIKA — V dolenjski regiji edino metliška občina nima svoje glasbene šole, marveč delujejo v Metliki dislocirani oddelki glasbenih šol iz sosednjih občin, črnomaljske in novomeške. Čeprav je tako že leta, pa je šele na sestanku pred dvema tednoma v jasni obliki prišlo na dan, da je takšna organiziranost glasbene vzgoje zelo neprimerna, celo moteča, in da z oddelki drugih glasbenih šol ni v Metliki več mogoče nadaljevati. Na omenjenem sestanku, sklicanem na pobudo predsedstva občinske konference Socialistične zveze v Metliki, je bil govor o osamosvojitvi te vzgojno-izobraževalne dejavnosti, o lastni glasbeni šoli, za kar da imajo v Metliki zagotovljen prostor, kadre in denar, ne nazadnje pa da je temu naklonjen tudi širši interes. V kakšni obliki bo poslej piotekala glasbena vzgoja v tej belokranjski občini, ali bodo ustanovili svojo oz. samostojno glasbeno šolo ali pa bo ta dejavnost pripiojena eni od osnovnih šol, metliški ali podzemeljski, bo kmalu znano. Glasbeno šolstvo v metliški občini naj bi namreč po zahtevi, izoblikovani na tem sestanku, že v šolskem letu 1989/90 zaživelo po novem. Predlog o novi organiziranosti bo do 15. junija pripravil učitelj glasbene vzgoje Ivan Jerina ter ga poslal glasbenima šolama v Črnomlju in Novem mestu, osnovnima šolama v Metliki in Podzemlju, organizacijski enoti Zavoda SRS za šolstvo v Novem mestu, hkrati pa tudi metliškemu izvršnemu svetu, občinski izobraževlani skupnosti in družbenopolitičnim organizacijam. I. Z. Predaleč do matičnosti Ljudska knjižnica v Črnomlju ne bo kos kadrovskim in prostorskim zahtevam — Dve knjigi na občana ČRNOMELJ — Že sedaj je jasno, da črnomaljska knjižnica do konca tega srednjeročnega obdobja ne bo izpolnila vseh pogojev za pridobitev matičnosti. Nadaljevale se bodo predvsem kadrovske in prostorske težave, medtem ko upajo, da se bodo po številu knjig približali zahtevam. Poglavitni vzrok za težave pa je pomanjkanje denarja. Občinska kulturna skupnost si skupaj z Ljudsko knjižnico že desetletje prizadeva, da bi zaposlila vsaj še enega strokovnega delavca ali dva, žal neuspešno, saj komaj zagotovijo denar za osebne dohodke sedanjih dveh knjižničark. Prostorsko pa se bo knjižnica lahko razširila šele takrat, ko bo osnovna šola izpraznila 4 učilnice tik ob knjižnici. Potem bo za knjižnico na voljo 500 m2 prostora, kar bo še vedno premalo, a znatno več kot sedaj, ko ima le 180 m2. Realno so vsako leto manjša tudi sredstva za nabavo knjig, vendar v Črnomlju načrtujejo, da bodo imeli ob koncu leta 30.000 knjig, ob koncu srednjeročnega obdobja pa bo knjižni fond le za nekoliko manjši od načrtovanega, ko naj bi prišli povprečno dve knjigi na občana. GODBENIKI KONČALI 10. REPUBLIŠKO TEKMOVANJE KRŠKO — Minulo nedeljo je bil tu še zadnji, četrti tekmovalni koncert letošnjega, že 10. tekmovanja pihalnih orkestrov Slovenije. V Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja se je predstavilo pet orkestrov, med njimi tudi oba prijavljena iz Posavja: pihalni orkester krške TCP Djuro Salaj in godba iz Kapel. Na prvih treh koncertih v Postojni, Radečah in Mengšu je nastopilo 16 orkestrov. Tekmovali so orkestri, ki sodijo v drugi kakovostni razred. IZŠLA ZBIRKA PESMI BOŠTJANA ŠVAJGERJA ČRNOMELJ — V Beli krajini seje pojavila pesniška zbirka Ob ostrih robovih svetlobe, katere avtor je mladi Boštjan Švajger. Knjižici, izdani v samozaložbi, so pomagali na svetlo meceni, ZKO in nekatere druge organizacije iz Črnomlja. Spremno besedo je napisal Toni Gašpierič, oblikovanje in fotografije so delo Igorja Andželiča. zbirko pa so v 500 izvodih natisnili v Ljubljani. Programsko izhodišče zbirke nakazuje uvodna pesem Jurjevo, ki nekako v folklorni luči predstavlja Belo krajino in življenje v njej. hale veljati omejitve za skupno porabo. Takrat bi prispevno stonjo v občini dvignili za skoraj 100 odst. Tako bi dosegli povprečno slovensko prisprevno stopnjo, kajti sedaj je prav črnomaljska med najnižjimi v republiki. Kljub težavam, ki jih ne manjka, psa je delo knjižnice zelo uspešno. Tako je bilo v njej na ogled več razstav, pripravili so številne literarne večere, ure pravljic, ilustracije zgodbic za učence, knjižne uganke, učne ure za dijake in še marsikaj. M. BEZEK-JAKŠE Likovni, bienale tudi v Črnomlju Odprt bo 10. junija, sodeluje pa okoli 20 belokranjskih likovnih ustvarjalcev ČRNOMELJ — V soboto, 10. junija, bodo ob 10. uri v tukajšnjem kulturnem domu odprli L belokranjski likovni bienale, prireditev, za katero je dal pobudo akademski kipar Jože Vrščaj, prvi razstavljalec v letos odprti galeriji Miniart. Na otvoritvi bo govoril predsednik črnomaljske občinske skupščine Mladen Radojčič, o bienalu in razstavljenih delih pa bo strokovno mnenje podala umetnostna zgodovinarka Andreja Brancelj. Sicer pa se bo prireditev začela z letnim koncertom učencev črnomaljske glasbene šole in predstavitvijo pesniške zbirke Ob ostrih robovih svetlobe mladega belokranjskega avtorja Boštjana Švajgerja. Njegove pesmi bo bral igralec Ivo Ban iz Ljubljane. Razstava L belokranjskega likovnega bienala bo postavljena deloma v galeriji Miniart in deloma v zgornji avli kulturnega doma. Dela bodo na ogled do vključno nedelje, 25. junija. Do minule sobote je 20 avtorjev prispevalo precej nad 50 likovnih del, ustvarjenih v najrazličnejših tehnikah. Koliko jih bo razstavljenih, pa v trenutku, ko to pišemo, še ni znano. Čeprav je rok za prijave in dostavo del že potekel, se namreč še kar naprej javljajo likovniki belokranjskega rodu. Tolikšno število prijavljenih belokranjskih likovnikov za L bienale je presenetilo tudi same organizatorje, ki niso imeli popolne evidence o ustvarjalcih. Ob koncu bienala se bodo belokranjski likovniki zbrali v Črnomlju, ustanovili likovno društvo in se pogovorili o poslejšnjem organiziranem delu. Sodeč p>o vsem, kar se dogaja zadnje tedne, gre v tem belokranjskem mestu za velik premik na kulturnem področju, za nekakšno črnomaljsko kulturno pomlad. I. Z. Cankarjevo priznanje Dobili so ga najboljši na območnem tekmovanju Ljudska knjižnica širi svojo mrežo izprosojevališč [» krajevnih središčih. Izposojevališčema v Semiču in Vinici, ki sta odprti že dlje časa, se je lani pridružilo še izposojevališče Adlešičih, letos v Starem trgu, prihodnje leto pa naj bi ga odprli še v Dragatušu. V Črnomlju upajo, da se bodo tudi knjižničarstvu začeli pisati boljši časi, ko bodo prene- NOVO MESTO — V sredo, 24. maja, je bila v Dolenjskem muzeju slovesna razglasitev rezultatov nedavnega tradicionalnega območnega tekmovanja za Cankarjevo priznanje, ki gaje Slavistično društvo Dolenjske pripravilo na osnovni šoli Grm. Zmagovalce in njihove mentorje je sprejel predsednik novomeške občinske skupščine Franc Šali. Tekmovanja seje udeležilo 44 učencev iz dolenjskih, belokranjskih in posavskih osnovnih šol (I. stopnja) ter 21 učencev začetnih in končnih letnikov usmerjenega izobraževanja (II. in 111. stopnja). Tekmovalci so pokazali poglobljeno poznavanje materinega jezika in del Antona Ingoliča (L stopnja), zbi- rke Pesmi štirih in njenih avtorjev (II. stopnja) ter primerjali Smoletovo Antigono z istoimensko Sofoklovo dramo. Tekmovanje je vodila prizadevna organizatorica Sonja Simčič z OŠ Grm. Rezultati — I. stopnja: L Katarina Slapničar, OŠ Trebnje, in Mateja Kotnik, OŠ Brežice 2. Urška Longar, OŠ Bršljin, 3. Marko Hidek, OŠ Katja Ru-pena; 11. stopnja: L Alenka Mavsar, SŠ E, Kardelja Črnomelj, 2. Dušan Kofalt. SŠTZU B. Kidrič Novo mesto, 3. Irena Vidmar, SŠPTNU Novo mesot; III stopnja: 1. Milena Matko, DESŠ Novo mesto, 2. Irena Bajuk, SS E. Kardelja Črnomelj, in 3. Sabina Repše, SŠPTNU Novo mesto. pisma in odmevi Se: »Šintarji na cesti skozi vas Radence O miniranju drugače Piscu tako nesmiselnega pisanja je zameril vsak vaščan Radenc. In sicer zaradi tega, ker sam ni bil udeležen pri gradnji ceste, ki jo omenja, zraven pa še žali podjetje, ki izvaja dela. Piše o malomarnem ravnanju z naravo in o ne-pravilem miniranju. Če bi se pisec prej pozanimal, kako se dela izvajajo, bi se tega ne lotil. Podjetje GOK Črnomelj je namreč dela prevzelo tako rekoč na zaupanje, brez zagotovljenega plačila. Delajo na zelo težkem terenu, vendar dokaj kvalitetno. Že ob trasiranju ceste so lastniki zemljišč, po katerih teče sedanja cesta, brezplačno odstopili zemljo, čeprav so vedeli, da bodo ob tem imeli še škodo. Cesta je še vedno v izgradnji. Kmalu bo pripravljena za asfaltno prevleko, zato piscu priporočam, da vse svoje sposobnosti vpne v zbiranje finančnih sredstev zanjo. Skale ob cesti bodo verjetno prišle kar prav pri popravilu jeza na Kolpi v Radencih, ki je zelo potrebno. Naj zaključim odmev na pisanje z mislijo, naj nikogar ne presenečajo posegi v naravo, kajti brez skrunjenja narave ni napredka. R. k. Razočarani smo Po ustanovitvi podružnice SKZ smo tam, kjer smo bili Minili so meseci od ustanovitve Podružnice SKZ Vinica, ustanovljene z najboljšimi nameni, proti nikomur in v škodo nikogar, danes pa ugotavljam, da smo v glavnem tam, kjer smo bili, se pravi na začetku. Poleg okvirnih točk iz programa SKZ smo na svojih sestankih obravnavali specifične probleme kmetijstva in problematiko kraja nasploh. Ob tem smo vabili vse mogoče predstavnike, odzval se ni nihče, zanimanje je pokazala edino kmetijska zadruga. Tako imenovani predstavniki ljudstva se nas izogibajo, očitno nas ne jemljejo resno. Glede na širino problematike, ki smo jo zastavili, sklepamo, da jim za napredek kraja ni mar, čeprav so za to odgovorni, nekateri celo poklicno. Na enem od sestankov smo razpravljali o možnosti za ponovno uvedbo kmetijskega sejma, kije bil pred leti z ukazom od zgoraj enostavno ukinjen. Tudi če so takrat obstajali kakšni razlogi za takšno potezo, jih danes ni. Ukinitev sejma in vztrajanje na sedanjem odkupuje komično, zlasti zato, ker se ima Vinica za turističen kraj, ima tudi svoje turistično društvo, kmetijski in kramarski sejem pa turizmu prav gotovo ne bi škodoval. Vinica je sploh značilen realsocialistični kraj: ima infrastrukturo skoraj za manjše mesto, smeti v okolici pa za velemesto. Nima sicer ekološkega društva, ima pa Klub prijateljev RTV Ljubljana. Za Podružnico SKZ Vinica: BORIS FORTUN Damelj 2 Odobravamo stališča vodstva SRS Sporočilo borcev 1. slovenske artilerijske brigade NOV in POS, zbranih ob 45. obletnici ustanovitve brigade v soboto, 3. junija, v Ljubljani_________ Ob 45. obletnici ustanovitve I. slovenske artilerijske brigade smo imeli borci 3. junija tovariško srečanje v Domu JLA v Ljubljani. Pregledali smo delo odbora skupnosti borcev in obujali spomine o težki in naporni bojni poti brigade. Borci so v razpravi poudarili zaskrbljenost za današnje neugodne razmere v Jugoslaviji, ki zelo odstopajo od tistih idealov in ciljev, za katere smo se še kako borili. Borci smo enotno sprejeli za javnost naslednje sporočilo: »Mi, borci in starešine 1. slovenske artilerijske brigade, zbrani ob 45. obletnici ustanovitve brigade dne 3.6.1989 v Ljubljani, sporočamo javnosti in posebej Predsedstvu SRS, da odobravamo delo Predsedstva SRS, Skupščine SRS in stališča RK SZDL Slovenije, kar se tiče razreševanja problemov znotraj Jugoslavije. Naša brigada je bila v času narodnoosvobodilne vojne največja enota posebnega roda vojske v celi NOVJ. S svojim artilerijskim orožjem in v pohodnih spopadih je veliko doprinesla k osvoboditvi Slovenije in Jugoslavije. Mislimo, daje doslej zgodovinopisje spregledalo dejstvo, da je slovenska partizanska vojska s svojimi brigadami, divizijami in korpusi bila prva od vseh vojsk antihitlerjevske koalicije, ki je prodrla v Hitleijev »večni Reich« in Mussolinijev »novi rimski imperij«. Borili smo se na ozemlju, ki je bilo po stališčih vseh vojnih doktrin za gverilsko vojskovanje popolnoma nemogoče. Pre-preženo je bilo v celoti s komunikacijami, po katerih so bile možne z motornimi prevoznimi sredstvi izredno nagle koncentracije sovražnih sil. Možen je bil dovoz tankov in najtežjih artilerijskih orožij na celotno ozemlje, tako da je bila z izstrelki dosežena sleherna točka ozemlja. Bili smo vedno prvi na udaru. Preko nas je šel tudi celoten valjar sovražnih vojsk z Balkana z vsemi kvizlinškimi enotami vred v zaključnih operacijah. Za osvoboditev Jugoslavije pa vendar nikoli nismo klonili. Slovenske brigade, divizije in korpusi ter partizanski odredi nikoli niso zapustili svojega ozemlja, razen kadar je šlo za skupne akcije s hrvaško NOV, s katero smo vedno dobro sodelovali. S svojo disciplino, visoko moralo v ZAHVALA V imenu izvršnega odbora RK Kan-dija-Grm se zahvaljujem OŠ 15. divizije Grm, učencem in mentorjem, še posebno pa Mileni Koprivnik, ker so uspešno sodelovali v akciji Rdečega križa, zavestno prevzeli humano delo in ga tudi opravili. Zahvaljujem se tudi vsem občanom, ki so prispevali denar in oblačila. Zbrana sredstva bomo porabili za novoletno obdaritev starih in bolnih občanov. Najlepša hvala medicinskim sestram Doma starejših občanov in upravnici Lojzki Potrč, ki nam vsako prvo in zadnjo sredo v mesecu pomagajo pri organiziranem merjenju krvnega pritiska. Hvala dr. Jasni Peče za predavanje in vsem ostalim, ki naši organizaciji Rdečega križa pomagajo pri delu. Predsednica RK Kandija-Grm ANKICA AVGUŠTIN PO POTEH II. GRUPE ODREDOV IVANČNA GORICA — Odbor pohoda po poteh II. grupe odredov Ivančna Gorica bo organiziral v soboto, 10. junija, 11. pohod po poteh II. grupe odredov. Prireditev se bo začela ob 9. uri na Ploščadi OF (LB) in bo v programu združila kolesarski maraton po partizanski magistrali, tek na 21 km skozi Stično, Šentvid, Dob, Hrastov dol, Kompolje, Gorenjo vas in Ivančno Gorico, kjer bo start in cilj, ter množični pohod, ki bo ob 10. uri. V okviru prireditve bo tovariško srečanje. Ali poznate to transverzalo? Ob 20-letnici transverzale kurirjev in vezistov — Spomin na partizansko službo vez — Pošta je bila ustanoviteljica — Proslava na Polževem_______________________ KAMERA ODKRIVA — MOČ SEDME SILE — Cesta od Šmaija proti Selam pri Šentjerneju ima zelo slabo utrjeno podlago, zato asfalt stalno poka, robovi cestišča pa se ugrezajo, da nastanejo ob deževju globoke in nevarne jame. Ko je po majskem deževju zopet zazijala več metrov dolga in nekaj decimetrov globoka jama, so se prebivalci zaman pritoževali na krajevni skupnosti in raznih inšpekcijah. Potem so poklicali novinarja in glej: čim seje to zvedelo, je bila jama v nekaj urah zasuta. Pa naj še kdo reče, da je sedma sila brez moči! Žal bo na tej cesti potrebno kaj več kot kamion peska, ki ga je videti pod parkiranim avtomobilom, kajti prvi večji naliv bo opravil svoje. (Foto: T. Jakše) Sredi junija bo minilo 20 let, kar je bila v Ljubljani slovesnost ob novi partizanski transverzali. Jubilej bomo proslavili v nedeljo, 11. junija, na 22. zboru planincev PTT Slovenije na Polževem. Ob tej priložnosti bosta izšli spominska značka in brošura o dejavnosti planinskih zborov PTT, domicilnega odbora, odbora transverzale kurirjev in vezistov NOV Slovenije pa tudi o občini Grosuplje, ker je skupščina občine Grosuplje pokrovitelj teh slovesnosti. Transverzala kurirjev in vezistov je živ spomenik ne le delu kurirjev in vezistov, ampak tudi NOV Slovenije. Dolga je prek 1.000 km, ima 88 kontrolnih točk in poteka od prekmurskih Gančanov do Slavnika pri Kopru. Njene 4 odseke je moč prepotovati vsakega posebej in si s tem pridobiti bronasto, srebrno ali malo zlato značko in končno veliko transverzalno značko. Marsikje je kontrolne točke moč obiskati z vozili. Za peš hojo je potrebnih dobrih 300 ur, pot je zmerna in se nanjo lahko poda večina prebivalstva — ljubite- ljev narave. Po transverzali zanesljivo usmerja Vodnik z vrsto podatkov o zgodovini, kulturi, naravnih zanimivostih. Vodnik, ki ga je uredil slovenski planinski aktivist in bivši delavec PTT Jože Dobnik, je moč kupiti na večjih poštah v planinskih društvih in v knjigarnah. Popotovanje po transverzali je koristna rekreacija v naravi in nevsiljivo seznanjanje z zgodovino in s ceno z svobodo. Avtor Vodnika zato utemeljeno svetuje: »Če bomo hodili z odprtimi očmi in če bomo znali prisluhniti utripu življenja na poti, bomo transverzalo končali duhovno bogatejši, kot smo jo začeli. Še raje bomo imeli našo domovino, še bolj odločno bomo pripravljeni ohraniti našo svobodo!« Zakaj smo delavci PTT uredili tansver-zalo? Veliko poštnih delavcev je bilo 13. junija 1969 je bila v Ljubljani slovesnost ob otvoritvi te takrat edinstvene transverzale in prvi so to pot prehodili mladinci poštnega šolskega centra. Danes Ves čas se nekaj dogaja Z občnega zbora Društva upokojencev Trebnje Društvo upokojencev Trebnje je na občnem zboru 9. aprila pregledalo dosedanje delo, sprejelo delovni program in izvolilo nove društvene organe, in sicer za predsednika ponovno Franca Gamzeta, za tajnico Ivanko Pavlin in za blagajničarko Štefko Slak. Zelo velika udeležba v dvorani trebanjskega kulturnega doma je dokazala zanimanje upokojencev za družbenopolitična in gospodarska dogajanja. Splošna ugotovitev je bila, da poglabljajoča se kriza presega vse meje, življenjski standard delavcev in upokojencev se znižuje in povzroča vedno večje nezadovoljstvo. Upokojenci in invalidi se še posebej zanimajo za usklajevanje pokojnin in pri- ZAHVALA KRVODAJALCEM Ob dnevu krvodajalcev, 4. juniju, se zahvaljujemo vsem, ki prostovoljno, brezplačno in anonimno darujejo kri in tako na najhumanejši in najneposrednejši način pomagate sočloveku. Prav zaradi vas krvodajalcev okreva dnevno mnogo bolnih in poškodovanih, z vašo pomočjo je bilo rešeno že nešteto življenj. Vedno več poškodovancev in bolnikov pa veča potrebo po novih količinah krvi. Ne glede na naše družbeno dogajanje in težave prihaja vsak dan še vedno stotine ljudi in daruje del sebe. Lani jih je bilo že 110.154, ki so darovali kar 45.000 litrov kriv. V imenu vseh, ki so bili deležni vaše pomoči — iskrena hvala! SKUPŠČINA RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE znavajo, da so bila prizadevanja Spiza v preteklosti velika. Toda sklep o zvišanju participacije v zdravstvu je upokojence vznemiril, zlasti tiste z minimalnimi pokojninami. Upokojenci tudi niso zadovoljni z višino letnega regresa, in to glede na visoke stroške v domovih, zdraviliščih in v obmorskih krajih. Sredstva za rekreacijo pa so celo manjša od že tako nizke članarine. Med letom seje povečalo število članov društva. Največ zaslug za pridobivanje novih članov in hkrati za pobiranje članarine imata Janez Miklič in Sabina Kužnik. O delavnosti društva v celoti pa pove podatek, da so bile razen ene uresničene vse naloge aktivnosti, načrtovane in sprejete pred letom dni. Kar je ostalo, je gradnja doma starejših občanov Trebnje, ki je v veliko nezadovoljstvo upokojencev izpadel iz 5-letnega programa. V društvu je začel ponovno delovati mešani pevski zbor. Ob tednu upokojencev je bilo tovariško srečanje, poleg tega so bili med letom organizirani izleti, na katerih smo upokojenci obiskali dom upokojencev v Izoli in okolico, Maribor, Gornjo Radgono, taborišče Jasenovac, Kozaro, partizansko bolnico Petrova gora in Karlovac. Za spomin na te kraje je poskrbela Fani Mališič s fotografijami in objavo v glasilu Vzajemnost. Za novo leto smo obiskali in obdarili 12 nad 80 let starih članov. Vse leto je pridno deloval, skrbel za družabnost, se ukvarjal z ročnimi deli in ob 8. marcu s svojimi izdelki sodeloval na razstavi domače obrti v okviru programa FAO aktiv žena, kije prejel na razstavi priznanje. Aktiv žena vodi Pavla Gorenc. Upokojenski bife, o katerega poslovanju so tudi poročali na občnem zboru, vodi Stane Ponikvar. Pred začetkom občnega zbora je pevski zbor pod vodstvom Valerije Rančigaj zapel štiri pesmi in kot prvo Prešernovo Zdravljico. Iz pisarne DU Trebnje vključenih v partizansko službo zvez. Ti delavci in drugi partizani, ki smo se po osvoboditvi zaposlili v PTT stroki, smo bili pobudniki sodelovanja partizanskih kurirjev in vezistov s poštnimi kolektivi. Živ spomenik službam zvez in padlim pri izvrševanju težkih in odgovornih nalog pa predstavlja črnomaljska poštna stavba z avtomatsko telefonsko centralo. V spomin padlim kurirjem in vezistom so slovenski poštni kolektivi ATC zgradili leta 1964. Kultura pa taka! Sredi največjih kmečkih opravil smo se vaščani Ardra pri Raki zbrali, da bi odločno protestirali proti vandalizmu, ki se dogaja v naši vasi. Avtobusno čakalnico, na katero smo čakali že vrsto let, smo vaščani napravili z lastnimi močmi. Ko je avtobusno podjetje Gorjanci iz Novega mesta ugodilo naši prošnji za avtobusno postajo, je nekaj prizadevnih krajanov postavilo udobno leseno čakalnico, pokrito in zaprto ter s sedežem. Vse to je nekomu šlo v nos, saj je bila čakalnica 30. aprila letos med 22. in 24. uro prevrnjena in poškodovana. Vaščani smo jo zopet postavili in popravili, toda 23. maja ponoči je čakalnico nekdo ponovno prevrnil in poškodoval. Ob ravnanju teh »kulturnikov« se sprašujemo, zakaj naši deželi pravimo lepa Slovenija? Če greš po asfaltni cesti v Ardro, vidiš ob cesti križ brez boga, ko greš naprej, naletiš še na enega takega, le malo dalje je prevrnjena čakalnica za avtobus. Menimo, da gre pri zadnjem za svojevrstno maščevanje, ki mora biti kaznovano. PRIZADETI VAŠČANI (19 podpisov) vseh ozirih in z bojnimi uspehi je partizanska vojska zaslužila in upravičila zaupanje, ki ga je bila deležna pri celotnem slovenskem ljudstvu. Če ne bi vojska in narod bila eno, bi boj ne bil možen. Iz te enotnosti, iz neizmernega hrepenenja po lastni svobodni državi in z nepopustljivim bojem za življenje in smrt je nastala naša slovenska republika. Zato ne dovolimo nikomur, da nam kakorkoli krati pravice. Od slovenskega državnega vrha in vseh republiških političnih organov pričakujemo, da so na višini nalog, ki sojih sprejeli od občanov SR Slovenije. Sporočilo je bilo sprejeto z velikim aplavzom. IVAN SOMRAK STROKOVNO IN PRIJETNO TRŠKA GORA — Člani društva vinogradnikov, podružnice Novo mesto — Trška gora, so 20. maja imeli svoj tradicionalni strokovni izlet, ki se ga je udeležilo 44 članov. V Brežicah so si najprej ogledali polnilnico in kleti Slovina, zatem pa se odpeljali do Kumrovca, izlet pa zaključili z ogledom graščine dr. Kajfe-ža in obiskom kmečkega turizma pri vinogradniku Francu Balonu na Bizeljskem. HVALA DAROVALCEM! V sklad za drage medicinske instrumen- te pri OO RK so prispevali: sindikalna konferenca IMV-tozd Tovarna avtomobilov Novo mesto — 1.550.000 din; Janez Gačnik, Jerebova 8, Metlika — 1.000.000 din; Kmetijska zadruga Metlika — TZO sindikat namesto venca očetu Franca Kraševca — 150.000 din; Podgorski mučeniki iz Stopič — 630.000 din; Ana Bilbija, Ragovska 6/a, Novo mesto, namesto izplačila honorarja od KS Majde Šilc — 300.000 din; KUD Pavel Golia, Trebnje — 1.640.000 din; IMV Novo mesto — kadrovsko pravni sektor namesto cvetja na grob pokojnega očeta sodelavke Anice Novina — 160.000 din. Vsem darovalcem iskrena hvala! POPRAVEK V oktobru 1988 smo v Dolenjskem listu objavili prispevek delavcev Tovarne drobnega pohištva Novoles — 163.150 din ter prispevek OOZS iste tovarne v znesku 50.000 din. Pri tem je izpadlo besedilo o namenu prispevka: »Delavci in osnovna organizacija sindikata so sredstva prispevali za mamograf namesto cvetja pokojnemu očetu sodelavca Franca Av-barja.« Za nepopolno objavljeno besedilo se vsem prizadetim opravičujemo. OO Rdečega križa Novo mesto je naša transverzala po opremljenosti in vzdrževanju med 50 slovenskimi transverzalnimi potmi v vrhu, kot je ocenila Planinska zveza Slovenije. Ocenjujejo, da jo je obiskalo prek 5.000 pohodnikov. Podeljenih je bilo 475 velikih značk. Mnogi od pohodnikov so bili na transverzali že večkrat, naš veteran pa je s 13 pohodi gotovo Slavko Krušnik. Pohodniki in prejemniki značk so tudi iz drugih republik in iz zamejstva. V okviru 20-letnice transverzale bo jutri ob 12.30 pred pošto v Črnomlju slovesnost v spomin na padle kurirje in veziste, s katere se bodo delegati odpravili na Polževo na 22 zbor planincev PTT. Zbor bo v nedeljo ob 11. uri. Poleg planincev PTT in njihovih družinskih članov si organizator želi tudi udeležbo pohodnikov transverzale, zlasti prejemnikov transverzalne značke ter kurirjev in vezistov NOV. DRAGICA BRANISELJ-ROME ŽUPNIK POSODIL STOLE BOŠTANJ — Na sestanku, ki gaje po objavi bodice Trikrat K v Sevniških paberkih sklical tajnik boštanjske krajevne skupnosti Rudolf Dolenc, da bi razčistili »nekatere nejasnosti v sodelovanju med KS in oktetom Bočtanjski fantje«, sva s kolegico iz sevniikega radia od vodstva KS Boštanj slišala, da imajo v vodstvu KS posluh tudi za kulturo in ne samo za komunalo. Predstavnika okteta Boštanjski fantje sta demonstrativno zapustila sestanek, ker jima je bilo očitno dovolj sprenevedanja in slepomišenja Kako dobro je sodelovanje KS in okteta ponazarja tudi to, da hišnica TVD Partizana v Boštanju ni mogla dobiti stolov iz pisarne KS, da bi za jubilejni koncert okteta zagotovili več sedežev. Boštanjski župnik Janez in usmiljene sestre pa so stole ne le posodili, ampak celo pomagali naložiti na prikolico. P. P. Dokler lahko darujem kri, sem zdrava Kjer so pozorni do krvodajalcev, jih imajo več BREŽICE — »Odkar sem postala krvodajalka, se vsako leto dvakrat odzovem,« je dejala Danica Djokic j ' AnertMUIB ' ko je minuli četrtek trinajstič darovala kri. Po poklicu je zobna asistenska ® je zaposlena v brežiškem zdravstva-nem domu. Za krvodajalstvo se je od; ločila brez prepričevanja, najbrž tu® zaradi tega, ker dela v zdravstvu i zato še bolj ceni nenadomestljivost tovrstne pomoči sočloveku. Min'0' grede je nagovorila še nekaj kolegic® vseli jo, da je iz njihove ustanove pd' šla na odvzem sorazmerno velik* ( skupina. , 1 Djokičeva je trdno prepričana, d* je število krvodajalcev v delovnih ko- j lektivih odvisno od zavzetosti sindika-1 ta, od njegovega pristopa do ljude zdravstvenem domu je za to dobi0 poskrbljeno. Krvodajalci so veliko pozornosti, in to ne le tisti, prejmejo značke Rdečega križa ** petkratno ali desetkratno darovanj I krvi, ampak tudi tisti, ki so se prijavi1 šele prvič. Povedala je, da je šel P«-0' sednik njihovega sindikata dr. Mar Lipovšek osebno od delavca do d lavca in tako pridobil nove darovalce- i Če bi bili povsod tako vestni in zap°. ti, bi se število krvodajalcev v obči zagotovo spet povečalo na nekdanj Danico je tokrat spremljala mlajši sodelavka Tatjana Stjelja. Na odvze je prišla prvič in začetni strah se je »i tro polegel. Videla je, da se dobro p^ čuti in se bo še prijavila. Krvodaja .. vežejo med seboj posebne vezi, m c* prav se poredko srečujejo, prisrčno*, ne izgine. Novi se počutijo v njihovi l_ vrstah takoj doma. MEDVED PLANINEC KOČEVJE — H koči Planinske! društva Kočevje za Mestnim vrho ; zahajajo radi le planinci in drugi ljuB».J ^ narave, ampak tudi medvedje. Od pla j; cev, ki so bili tu predzadnji vikend,J dej£ ...________ _________„ g!-,- zvedeli, da jih je medved obiskal v pe mei okoli 18. ure, v soboto okoli 21 * ni^ nato še v nedeljo okoli 1.30. Med . ime očitno dišijo razne dobrote, kijih tu P^Znja, izletniki. Ze pred več leti seje na op' jjgai valce te planinske koče navadil mah cen vedek Brundo, ki so ga obiskovalci tu. nek dili, da je tako rekoč skoraj sedel m • ; in z njimi jedel. Toda sčasoma je po* fSrPre čen, napadalen in nevaren, zaradi čes* po, ga bili prisiljeni »skrajšati za glavO " -|. tni, varen postaja tudi Brundov našle® j bi \ varen posiaja iuui raunuu, Planinci, ki so ga videli, ocenjujejo, vs težak 120 do 130 kg. To pa je prcc® kot tisti medved, kije pred slabima d^ letoma umoril nabiraiko gob ' V GOSTINSKI TEHNIKI KONČALI ŠOLANJE ČATEŠKE TOPLICE — S slavnostno podelitvijo diplom se je v torek, 30. maja, v Čateških Toplicah končalo leto in pol trajajoče izobraževanje gostinskih delavcev za pridobitev verificirane pete stopnje oz. naziva gostinski tehnik vseh smeri. Osip je bil v času šolanja razveseljivo majhen in tudi uspeh je bil na koncu relativno visok. Vsebina izobraževanja je bila zelo pestra in tudi strokovno precej poglobljena. Pridobljeno znanje bodo delavci lahko že jutri dokazovali na delovnih mestih, nekateri med njimi pa na nadaljevalnih stopnjah šolanja. Obojim gre zaželeti: »Srečno vnaprej!«, vsem, ki pa so v procesu izobraževanja kakorkoli sodelovali (od organizatorja Emone, delovnih organizacij slušateljev do predavateljev), pa se v imenu vseh slušateljev toplo zahvaljujem. E. ROŽMAN Metličani so tatovi Vsevedni reporter Marjan Jerman je nemalo šokiral svet, ko je v soboto, 20. 5. 1989, sporočil Slovencem po radiu: »Spoštovani poslušalci javljam se iz Vinske vigredi, ki so jo Metličani ukradli Semičanom.« Radijski valovi so ponesli njegov glas v svet, kije onemel. Na pomolu je velika senzacija. Marjan Jerman je v slogu največjih svetovnih detektivov raziskal osem let staro tatvino, ki je že skoraj zastarala. Se en dokaz, da popolnega zločina ni in da se zločinska deja vnosi ne izplača. Vest je povzročila preplah med vsemi prireditelji. Po svetu se klatijo divje horde zločincev brez primere. Brezdušni tatovi iz Metlike oprezajo za prireditvami, in če se le obrneš stran, tvoje prireditve ni več. Ukradejo ti jo nenadkriljivi, zmikavtski Metličani Ko so Črnomaljci zvedeli za tatvino, so nemudoma alarmirali civilno zaščito, teritorialno obrambo in gasilce, da preprečijo krajo njihovega tradicionalnega Jurjevanja, saj jih le popolna pripravljenost in strokovna usposobljenost lahko reši pred tradicionalno neugodnimi Me- tličani, ki jim lahko vsak hip izmaknejo Jurjevanje iz jurjevanjske dva- 'ar nar Pot N k »ec ge in jim jo prenesejo v špitalšk° ^ drago. Prav tako se baje meščani že tresejo za svojo Cvička rijo. Metličani namreč ne p° iznajo milosti, ko je treba ukrasti kakš prireditev. . Zares pa me čudi neodgovorno semiških prirediteljev, ki so r okradeni za Vinsko vigred, da n svoje prireditve zavarovali pvi zav . rovalnici tudi pred krajo. Tako lahko s finančnim nadomestilo škode kaj hitro organizirali kakšn drugo prireditev. k: Prihaja čas poletnih priredite v, si jih omisli skoraj vsako gasilu , društvo. Kot Metličana me je sl strah obiskovati te prireditve, saj domači fantje kaj hitro lahko spo najo za potencialnega zmikavta tj ho ve gasilske veselice. Zato bom P0 leti raje doma. Čeprav sem MelltM ’ želim, da se ve, da jaz ne krade' prireditev, in bi prosil, da seja''jj objavi, da nisem sodeloval pri kr J Vinske vigredi. Prav tako roko v ogenj tudi za svoje družias !"« v, ni< Ijnt (izn % »ki stil tel 1 H; j Hi Ijlll tel na člane, sosede in prijatelje. Matjaž Rt* r- . la at ič ila in e- d- di in ist o- in ri- Ja o- a- V i« ni ki za lie ili d- ko le- je- ■e- ni nji ,5a ili- Ur <*. Se-l jst iih T. Turizem je peščica ljudi Za razvoj turizma v Novem mestu ni pravega posluha — Jožetu Lampretu častna listina NOVO MESTO — V tem mestu °b zeleni Krki, kjer je olepševalno društvo delovalo že pred več kot pol stoletja, je danes za turizem zanimanje skoraj povsem usahnilo. Tako so ugotavljali na rednem letnem občnem zboru Turističnega društva Novo mesto 31. maja v konferenčni dvorani botela Metropol. Tu se je kljub 130 vabilom zbrala le peščica članov "pravnega odbora in nekaj gostov, fed katerimi je bil tudi nekdanji predsednik slovenske turistične zveze, dolenjski rojak Leopold Krese. Za-man seje bilo spraševati, kje so predstavniki gostinskih lokalov, trgovin, turističnih agencij, prevozniških podjetij, šol, krajevnih skupnosti, in, ne nazadnje, na zboru ni bilo niti enega Predstavnika družbenopolitičnih skupnosti, občine in delovnih organizacij. "Turizem smo ljudje«, je vseeno Pred na pol prazno dvorano začel svoj govor, napisan na dvanajstih straneh, Predsednik društva Ludvik Bencik. Zadnja leta razvoj turizma Novega ntesta zastaja tako po številu gostov kot po številu nočitev, vidno narašča •e izletniški turizem. V tem času lahko turistom v Novem mestu ponudimo 266 ležišč v družbenem sektoiju in 16 v zasebnem. V zadnjih letih je le hotel •vandija povečal nočitvene zmogljivosti, Metropol pa ima 34 postelj utanj. Letna izkoriščenost postelj je le d',5%, kar je za takšne turistične da-fosti, kot jih ima Novo mesto, izredno tnalo.« Turističnih agencij, ki skrbe, kako bi iz mesta odpeljali čimveč lju- ne manjka, kaj bi s turisti počeli v Novem mestu, pa skrbi le redke usta- LUDVIK BENCIK je motor, ki vleče novomeško turistično druš-!.v°- Za vse, kar je v vseh desetlet-Jtb storil za napredek turizma in gostinstva na Etolenjskem, je pred basom prejel tudi državno odlikovanje — red zaslug za narod s srebrno zvezdo. nove. Agencije bi morale v mesto pripeljati čimveč turistov iz drugih krajev Slovenije, pa tudi od drugod,« je povedal Bencik. Društvo vseh teh napak ne more popraviti, kljub temu da je veliko storilo za turistično propagando. Izdali so turistični vodnik in ga tiskali v 800 izvodih. Zaradi velikega povpraševanja so morali ponatisniti še 2000 izvodov. Z vodnikom in novim prospektom Novega mesta so dolenjski turizem predstavili domačim in tujim turističnim hišam. Delo društva na področju hortikulture in komunalne ureditve je slonelo predvsem na dajanju pobud za urejenost mestnega okolja. Dobro so sodelovali s Komunalo, Vrtnarijo, Komitejem za urbanizem in varstvo okolja in stanovanjsko skupnostjo. Razpisali so tudi tekmovanje za najbolj urejeno okolje ter najboljšim posameznikom podelili priznanja in pohvale. Pripravili so tudi štiri predavanja. Kljub takšnim prizadevanjem v Novem mestu še vedno ni pravega posluha za lepše okolje. »Zanemaijenih pročelij, vrtov in parkovnih površin je vse polno. Najbolj pa bode v oči del mesta od začetka Trdinove ulice do križišča s Kristanovo. Ves naš trud in prizadevanje velikokrat konča pod rokami vročekrvnih ponočnjakov, ki svojo jezo radi spravljajo nad koše za smeti, uničujejo klopi po parkih, in počno še marsikaj. Ob tem imajo najtrše živce delavci Komunale, ki zaslužijo še največ pohval med tistimi, ki so zadnja leta največ naredili za prijetnejši videz mesta. S prireditvami se društvo v preteklem letu ne more pohvaliti, saj jim za to primanjkuje tako denarja kot tudi entuziastov. Kljub temu so sodelovali pri pripravi Tedna dolenjskega cvička, razstavi Gozd-godbe-cvetje in na nekaterih drugih večjih prireditvah. V programu dela društva za letošnje in naslednje leto stoji jasno zapisano, da bo v turizmu Novega mesta potrebno nekaj storiti, sicer bo nastala rana, kije ne bo lahko zaceliti. »Obrniti se bo potrebno na mlade in po šolah čimprej ustanoviti turistične krožke. Ob izgradnji nove avtoceste bo Novo mesto pomembno informacijsko središče in turistični delavci tega ne smete zamuditi,« je opozoril Leopold Krese. Na koncu so sklenili, da bo društvo še naprej vodil stari upravni odbor, Jožetu Lampretu pa so podelili častno listino društva za vse, kar je prispeval k razvoju gostinstva in turizma na Dolenjskem. J. PAVLIN Z zakonom proti mučenju živali Nerazumljivo, nekulturno in sramotno ponašanje odgovornih v bližnji preteklosti — Zahtevamo prepotrebni zakon, zbiranje podpisov zanj je v teku ;* to V lem času, ko so tisk, radio in televizija polni ugibanj, bo li Jugoslavija sprejeta med Združene države Evrope ali ne, se s tem v zvezi odpira mnogo vprašanj. Eno izmed njih je tudi vprašanje človekovega odnosa do živali, ki je v večini evropskih držav ne le moralno, temveč tudi zakonsko urejeno, kar pomeni, da imajo svoje specifične zakone proti mučenju živali. Zal tega za Jugoslavijo ne moremo reči. Ker delam pri projektu zaščite živali pred mučenjem že skoraj 30 let, si upam trditi, da se Jugoslavija s Slovenijo vred uvršča med države s težko stopnjo mučenja živali. Hkrati ne moremo trditi, da smo do živali pošteni, še manj pa dobri trgovci, saj nam v nehumanih transportih pogine za milijone dolatjev živine. Z vso to nekulturo in krutostjo, ki se v živinskih transportih javno razgalja, se bo moč spopasti le z uvedbo strogih zakonskih sankcij po eni plati, po drugi pa s po zakonu obvezno vzgojo človeka vse od otroških vrtcev in šolskih klopi do univerze. Že leta 1974 mi je uspelo v Evropskem parlamentu v Strassbourgu prevzeti za našo državo Evropsko konvencijo o humanem transportu živine. Iz nekdanjega republiškega Društva proti mučenju živali v Ljubljani smo poslali v Beograd pričujočo Konvencijo v ratifikacijo. To seje zgodilo že leta 1976, vendar doslej ni bilo odgovora. Za ta dokument bi se morala Jugoslavija že zdavnaj zanimati in ga ratificirati, ne oziraje se na to, ali smo v Evropskem svetu ali ne. Hudo je, ker naši politični vrhovi nimajo nikakega čuta za živali, zato vsi jugoslovanski narodi trpimo neprecenljivo moralno in gospodarsko škodo. V Sloveniji smo v okviru nekdanjega republiškega Društva proti mučenju živali že 1. 1978 predlagali sprejem posebnega zakona proti mučenju živali. V tedanjem društvu smo zbrali na kilograme dokazanega gradiva o mučenju živali pri nas v Sloveniji. Najboljši pravniki so sestavili teze (osnutek) zakona. Predlog smo podprli z najmanj 23 tujimi zakoni, prevedenimi v slovenščino. V slovenskem tisku smo objavili nešteto apelov za sprejetje zakona, vendar so ostali odgovorni za vse pozive slepi in gluhi. »Pri nas zakona proti mučenju živali ne potrebujemo!« je bil provokativen naslov članka v Delu leta 1979. Žalostno je dejstvo, da predloga ni podprla niti ena družbenopolitična organizacija niti tiste službe, ki imajo posredno opravka z živalmi. Ob tem pa se postavljamo kot najbolj »razvita« republika v Jugoslaviji. Enajst let mineva, odkar se osnutek slovenskega zakona proti mučenju živali velja nekje po predalih v naši slovenski prestolnici, petnajst let pa, odkar se listina z naslovom »Evropska konvencija o humanem transportu živine« ravno tako velja nekje v predalih v Beogradu. V tem času je Evropski parlament v Strassbourgu, sledeč duhu napredka, sprejel več novih pravnih aktov o varstvu živali pred mučenjem. Med njimi »Evropsko konvencijo o zaščiti živali na podeželju in o zaščiti klavne živine« ter predpise-navodila o humanem transportu konj. Dne 18. marca 1986 je parlament v Strassbourgu sprejel tudi »Evropsko konvencijo o zaščiti živali pred mučenjem pri medicinskih in znanstvenih poizkusih.« Prve države, ki so ratificirale to konvencijo, so bile: Belgija, Danska, Grčija, Norveška, Švedska, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severna Irska. Zakaj Jugoslavija ni vmes? Kdo je kriv? Vprašujem jugoslovanske družbenopolitične vrhove v vseh republikah, kako si predstavljajo vstop v Združene države Evrope. Te bodo slej ko prej s prstom pokazale na nas in zahtevale odgovor na vprašanje, kdaj bomo v Jugoslaviji ratificirali cit. Konvencijo in sprejeli Zakon proti mučenju živali, kdaj da bomo vstopili mednje in se jim pridružili kot enakovreden partner. Če se hoče Jugoslavija predstaviti svetu kot skupnost h kulturi in napredku stremečih narodov, mora za začetek sprejeti in podpisati Evropsko konvencijo o humanem transportu živali. Kako naj bi Jugoslavija spoznala nujnost sprejema zgoraj navedenih pravnih aktov za zaščito živali, smo razpravljali tudi na zasedanjih in kongresih, ki jih imamo pri Svetovni zvezi za varstvo živali in se odvijajo v največjih evropskih prestolnicah. Na moje posredovanje je Svetovna zveza naslovila komisiji za ustavne amandmaje pri skupščini Slovenije prošnjo oz. predlog z datu- mom 16. marec 1989 za uzakonitev zaščite živali pri nas in s tem tudi za vključitev med napredne države Evrope. Svetovna zveza za varstvo živali je v dopisu ponudila tudi svojo pomoč, katere se naši zakonodajalci lahko čimprej poslužijo. Že januarja 1989 sem tudi sama kot funkcionarka Svetovne zveze za varstvo živali poslala ustavni komisiji predlog, naj se k čl. 104 sedanje ustave doda naslednje besedilo: »Zagotavlja se varstvo živali pred mučenjem.« Te dni bo na naslov komisije za ustavne amandmaje sledilo še več tisoč podpisov z naslovi podpisnikov, ki zahtevajo naj vsaj Slovenija sprejme prepotrebni zakon proti mučenju živali, v zvezi s tem pa predhodno osvoji dodatek k ustavi, kot citiramo zgoraj. • Akcijo zbiranja podpisov še nadaljujemo, kako je drugje v Jugoslaviji, pa ni poročil. Zato vabim vse, ki bi se želeli vključiti in pridobiti nove podpisnike, morda tudi iz drugih re-pubiik, naj mi pišejo, da jim pošljem ustrezne bianco podpisne pole. Priporočam tudi, da bi individualni državljani Slovenije pošiljali svoje zahteve na naslov: Komisija za ustavne amandmaje pri Skupščini SR Slovenije, Ljubljana, Šubičeva 4. LEA EVA MULLER Ljubljana Titova 23 Narodne noše se vračajo Turistično društvo bo sodelovalo z njimi na julijskih »Srečanjih« v Dolenjskih Toplicah STRAŽA — »Ko sem prišla 1948. leta sem v Stražo, je bilo še nekaj narodnih noš. Starejše ženske sojih imele, Drgančeva Polda jih je celo izdelovala. Tudi mene so navdušile, da sem si jo nabavila, pa smo skupaj hodile na prireditve. Potem je zanimanje kmalu popustilo. Ženske so pomrle, mlajši so se zanimali za druge stvari in noše so romale v skrinje,« se spominja najstarejša članica T mističnega društva Straža Angela Bartolj ali po domače Stinetova mama. Oseminsedemdeset let ji je že, vendar njena noša nič več ne počiva v Uničenje se da tudi razumeti Razmišljanje ob razdejanju v metliškem disku — Mladinci so pred leti sami tru-^ doma uredili prostor — Pot do nove šipe je lažja kot do zaupanja___________________________________ sem, da ljudje pretiravajo. Ko pa sem vze- Vse to sem napisala, dragi mladinci, ker la v roke Dolenjca, bi se ob poglpdu na ti- smo nekoč imeli svoje prostore (mladinski sti dve sličici skoraj — zjokala. Žal tokrat " '' • • •■ • radnjem času zelo »opevanem« raz-cte’ JanJu metliškega diska sprva nisem na-e n|wava'? P^fi. in to iz dveh razlogov: ker <"\bila priča dogodkov, ne poznam M1 nr7'rivcev in si nisem ogledala razdeja-^i Ka n,Ug' razlogje, da se bojim napačne-td” ^ pačenja svojega pisanja, češ da ho-zV*nelci,*®a osramotiti ali da gre za tW 7 a odobravanje tega dejanja. illCnrf,, anJ'.krat sem bila v metliškem disku if Si n« . n.°.v|m letom in tedaj mi je zaprlo sa-# u,,aJri prostor je bil čudovit. Povedali so m b: ’ 7 ,s.° vse naredili mladinci sami, in če tel, Vsatf x ^ar sem v>dela jaz, bi lahko rekli: vf cpv a. . raetliški mladini. Nekaj mese-Pozneje sem slišala o uničenju. Mislila ah- — , f > _ ODBOR 0 SODELOVANJU MESTO — Odbor za sodelo-tian)c.s Pobratenimi in prijateljskimi obči-i po na seji prejšnji ponedeljek poslušal Pobr ! ° ? obisku novomeške delegacije v ije apn'b jugoslovanskih občinah ki ga taob-T predsednik odbora Franci Šali in kjj take pozitivno ocenil, s tem daje me-'laf a-izraba čimprej izdelati konkretne |V, ,c 7a sodelovanje v prihodnjem letu. i ij|0- na-i bi bile le tiste stvari, ki jih je res 1'uter ° 'f,rcsn'<-'ri in izražajo obojestranski iizm„es' Not začetek je bila tako omenjena ' fbur n-iava likovnih razstav in filmov. Od-kjmJ |°cenil tudi sodelovanje s prijatelj-i stihih ^auBenhttgnom, ki v neposrednih kka posarn<;znih nosilcev zelo dobro po-i*W lCr S s*ovenskim društvom Krka iz ilW°Vra'.katerega pokrovitelj je novo-I julij 3 0biina- Člani društva bodo konec kkm Pri51' v Novo mesto na kegljaško D) Q0v*njc, potem pa še na skupni piknik Za oblačila sedaj skrbi Anica Tiso-vec. Odkar je stopila v pokoj, seje začela zanimati za narodne noše, pa je najprej naredila eno zase, potem pa še nekaj za druge. Tudi sinčka Robija je opravila narodno. Pravi, da bi noš naredila še več, če ne bi bilo težko priti do pravih materialov. Uvoziti jih je treba celo iz Nemčije, saj jih pri nas ni moč dobiti. Narodne noše iz Straže s korajžno Štinetovo mamo na čelu se bodo predstavile tudi na prireditvi »Srečanje v moji deželi« v Dolenjskih Toplicah. Turistično društvo, kije zelo aktivno, bo tam predstavilo tudi »šuštarski voz«, ki je Straška posebnost, pripravilo pa bo tudi več voz s konjskimi vpregami za prevoz gostov. -j- j V ožjem družinskem krogu so se soboto na kočevskem pokopališču za vedno poslovili od priljubljenega sorodnika in krajana Julija Pluta, nekdanjega sodnika in predsednika sodišča v Kočevju. Julij Plut je bil rojen 1. decembra 1925 v Vrtači (občina Črnomelj). Po dokončanem študiju prava je bil najprej (od leta 1952 do 1954) zaposlen na sodišču v Novem mestu, nato pa na sodišču v Kočevju, prva leta kot sodnik, nato pa kot predsednik sodišča. Zadnji dve leti je bil vodja pravno-premoženjske službe pri SOZD GK Kočevje. Med vojno so Julija Pluta po italijanski okupaciji Nemci internirali v Nemčiji. V Kočevju je med službo deloval še na mnogih področjih, predvsem pa na političnem in kulturnem. Najbolj prizadeven je bil v kulturnih organizacijah in društvih, kjer je bil med drugim predsednik ZKO, kulturne skupnosti itd. Po svojih močeh je pomagal posameznim kulturnim delavcem in skupinam, zaradi Cesarje bil med njimi še posebno priljubljen. Poleg tega je delal še v več organizacijah in društvih, predvsem v ZK (kjer je bil večkrat sekretar), SZDL (kjer je bil do smrti predsednik krajevne organizacije), AMD in drugod. Ža svoje delo je prejel nekaj priznanj in odlikovanj, med drugim red dela s srebrnim vencem, srebrno plaketo mesta Kočevje in še nekatera. Ob nenadomestljivi izgubi izrekamo njegovim najbližjim naše globoko in iskreno sožalje. J. P. PREDNOST ZA BORCE METLIKA — Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu imajo v zobozdravstveni ambulanti dr. Mirjane Drakulič v metliškem zdravstvenem domu prednost borci. V dispanzerju za borce pri dr. Radojki Ivoševič pa imajo borci prednost vsak dan od 7. do 10. ure. VABILO ZA JEČANJE V KAŠTU , ^ultumo-umetniško društvo Žum-, ak iz Novega mesta obvešča, da vi/1- junija ob 10. uri priredilo pri tu Pr' Radoviči v Beli krajini •Jateljsko srečanje z bogatim sre-Srv?V°m 'n racavo. V kulturnem ^°redu bodo nastopili Žumberški (_raburaši z izborom narodnih pe- Martin Sagner-Dudek. Vab- 8<>st prireditve pa bo znani ljudje niso pretiravali! Na misel mi je prišlo le vprašanje, zakaj razdejanje? Mladinci so vedeli, da jim bodo dvorano vzeli, zato so se (vetjetno) odločili uničiti vse, kar bi »sovražniku« prišlo prav. Za lažje razumevanje posezimo v zgodovino diska, v leto 1984. Takrat so inšpektorji ob ogledu prostorov napisali dolg spisek zahtev, katerih izpolnitev je bila pogoj za delovanje diska. Tedanji mladinski predsednik, odličen organizatorje sprožil akcijo, v kateri so mladinci prostor temeljito prenovili. Mislim, da ob tem ni potrebno razlagati, koliko truda je bilo z varjenjem, zabijanjem itd. Ves material je financirala mladinska organizacija z denarjem, zasluženim z diskom in drugimi dejavnostmi. Pri prenovi je sodelovalo prek 40 mladincev, stariah od 16 do 27 let. Vseh imen se ne spomnim, med njimi pa so bili člani Industbaga, B. B. Shopa, Fokusa, folkloristi, šolarji in še kdo. Nekateri so delali od jutra do večera, skratka, ti ljudje so z delom »zapravili« veliko prostega časa. Nikoli ne bom pozabila (takrat 17-letnega) Robija, kije prvi dan po prenovi stopil v dvorano, dvignil roke in zavpil: »Uspelo nam je! Zmagali smo!« Če bi tedaj na film posneli vse tisto prenavljanje in navdušenje in veselje, ki mu je sledilo, bi črna senca, kije sedaj zakrila metliško mladino, ob pogledu na tak film verjetno postala svetlejša. Ob misli na tisto obdobje je razumljivo, da je težko pustiti nekaj, v kar si vložil ogromno truda, dela in sredstev, nekomu drugemu, ki (razen nerganj čez mladino) v to ni vložil ničesar. Vse to razumem, vendar vem, da se da za pravice boriti tudi na drugačen način. Tisti, ki so sodelovali pri »prvomajskem prenavljanju«, verjetno niso pomislili, da so naredili največjo škodo prav sebi, ker so poleg šip, školjk in vsega drugega razbili tudi zaupanje v mladinsko organizacijo. To zaupanje pa je danes veliko težje pridobiti kot npr. nove šipe. Nekateri mladinci so naredili velik kiks (zaradi katerega se sedaj vetjetno kesajo), a bi bilo narobe, če bi zaradi spodrsljaja mladina ostala brez svojih prostorov. Mladinci naj bi imeli še eno priložnost, da popravijo napako. Toda mladincem bi moralo priti v zavest, daje tisto, kar so nabavili z mladinskim denarjem, njihova in ne občinarska, gasilska ali kaka druga lastnina. Zavedati bi se morah, da prihajajočih mladincev ne sme nihče prikrajšati za mladinski prostor. klub), v katerih smo pripravljali literarne in pesniške večere, šahirali, v katerih nam je bilo lepo. Ker vse lepo privoščim vam in naslednjim generacijam in zaradi pesmi F. Milčinskega »Ljubezen naj gre vedno v cvet«: »Ravno prav sem trčen, veste, da imam vas, mulci, rad. Saj odrinjeni v kraj ceste ste živ špalir upov in nad.« I. F. Angela Bartolj — Štinetova mama skrinji. Zadnje čase je v Straži zanimanje za pisana fplklorna oblačila zopet poraslo, okoli Stinetove mame so se v turističnem društvu zopet zbrale ženske in celo nekaj otrok in sedaj je v domačem kraju, pa tudi drugod, skoraj ni pomembnejše prireditve, da bi je ne poživile narodne noše iz Straže. Gradimo na gnilih temeljih Razmislek o tem, zakaj težimo k razdruževanju KOČEVJE — Obstaja upravičen dvom, da z ustavnimi dopolnili ne bomo bistveno izboljšali stanja ne v republiki in ne v državi in ga lahko celo poslabšamo, ker vse gradimo na gnilih temeljih ali celo brez temeljev. Nekaj primerov ob razpravah v Kočevju. Skoraj vsi ugledni strokovnjaki, ki so vodili tematske razprave o ustavnih dopolnilih, pa tudi drugi ugledni politiki, ki so bili v teh dneh v Kočevju, so še posebno poudarjali, daje treba republiško ustavo uskladiti z zvezno. To pa je isto, kot bi gradili hišo od strehe proti temeljem. Temelj bi morale biti republiške ustave in zvezna ustava ne bi smela biti v nasprotju z njimi. V razpravi je bilo sicer običajno dodano veliko besed o zavzemanju za samoupravljanje, o neodtujljivih pravicah republike itd., a kakšno je to samoupravljanje in neodtujljive pravice narodov (republik), če ne smejo biti v nasprotju z že prej veljavno zvezno ustavo? Nobenega odgovora v razpravi tudi ni bilo na misel, da se vsa Evropa združuje, Jugoslavija pa teži k razdruževanju. Odgovor je preprost: Evropa se združuje na zdravih (ekonomskih) temeljih, v Jugoslaviji pa smo združeni na slabih temeljih, saj so, denimo, vse republike m narodi prepričani, da so izkoriščani. Čistih računov ni, zato je vedno več mržnje, in več nacionalizma. Vsega tega pa ne bi bilo, če bi res veljalo načelo iz sedanje ustave, da vsak (tudi vsaka republika) razpolaga z dohodkom, ki ga ustvarja. V kočevskih razpravah pa ni bilo izrečene tudi nobene besede o JLA, kot da se bojimo očitkov, češ da spet napadamo JLA. Pa vendar bi bilo treba reči marsikaj, saj je na tem področju vedno več nejasnosti. Tako je bilo na eni izmed razprav rečeno, da na nekatere dolžnosti ne bi smeli biti izvoljeni sodniki, tožilci, sodniki ustavnih sodišč, guverner narodne banke itd., nič pa ni bilo rečeno o pripadnikih JLA in milice. Jože Smoleje v nedavnem intervjuju za neki tuji časopis dejal, da bodo sedanje stranke oz. zveze (SZDL, ZK) zapustile oblast, če bodo druge stranke oz. zveze na volitvah zmagale. JLA pa še vedno priznava vodstvo ZK. Vprašanje pa je spet, katere ZK oziroma katerih uglednih komunistov. Bomo imeli torej Miloševičevo, Šuvarjevo, Kučanovo itd. JLA? Logičen sklep pa je, da je JLA le jugoslovanska in da brani le meje države, se pravi, da njeni pripadniki ali vsaj vrhovni vodje ne bi smeli biti člani nobene stranke oziroma ne prisegati zvestobo nobeni, razen Jugoslaviji, in s tem vsem narodom in narodnostim, ki jo tudi finansirajo. JLA tudi nimamo za to, da bo delala red zdaj v tem, zdaj v onem delu Jugoslavije, ampak le za obrambo pred zunanjim sovražnikom. Podobno velja za odrede milice. Vsak narod (in država) naj si red zagotavlja z notranjo demokracijo, demokratično izvoljenim in odstavljenim vodstvom in izključno s svojimi silami. Če tega ne more storiti, pomeni to, daje večina ljudstva proti takemu vodstvu in da v republiki (državi) ni demokracije. JOŽE PRIMC Kočevje Hvala vam, Trohovi! Trohovi iz Starega Loga radi pomagajo vsem, pravijo Grčmanovi — Vlado Troha tudi rezbari STARI LOG — »Oglašam sevam iz Starega Loga v občini Kočevje, in to v zvezi z vašo akcijo, kaj bi bilo treba pohvaliti v vašem kraju in na kaj opozoriti. V Starem Logu smo že tretje leto. Gradimo hišo. Sosedje nam pomagajo, najbolj družina Troha in še posebno gospodar Vlado Troha starejši. Zasluži si, da ga obiščete in kaj napišete o njem in družini.« Tako nam je pisala Rezka Grčman. Z možem Ivanom in tremi otroci sta se doselila v Stari Log. Naselila sta se kar v bivšem hlevu in začela postavljati montažno hišo. Delo gre počasi, saj ni kaj dosti denarja. Rezka dela v mizarstvu na Dvoru, mož pa v kočevskem Itasu. Zaslužek ni kaj prida, zato jima pride vsaka pomoč prav. Pravita, da se bosta vselila v novo hišo čez kaki dve leti. »Sosedu pomagaš, kolikor moreš. Kaj pa bi bilo, če niti sosedu ne bi pomagali?« nam je odgovorila gospodinja Marta Troha, kije bila doma skupaj s snaho Ivanko in otrokoma. Sinova Robi in Lado sta z drugimi delavci imela Optra vek pri hiši, ki jo Trohovi skupino grade in v kateri bo prostora za tri družine. Medtem pa seje od zdravnika vrnil mož Vlado. Pred nekaj dnevi je nesrečno spodrsnil in padel. Zdravnik je ugotovil, da si je zlomil kar osem reber. Zaradi zlomljenih reber je bolj težko govoril. Povedal je, daje bil rojen pred 59 leti v vasi Kranjci v občini Čabar. Izučil seje gozdarskega pokli- RAD IMA NARAVO — Poklicni lovski čuvaj Lado Troha iz Starega Loga ima rad naravo, divjad, živali nasploh, posebna njegova ljubezen pa je rezbatjenje. ca in se pred 34 leti zaposlil v Starem Logu, kjer dela še danes. Najprej je bil gozdar, od leta 1964 pa je poklicni lovski čuvaj. Ta poklic je bolj zanimiv, saj ima veselje z divjadjo in lovskimi psi. Dela v lovski obori Stari Log, v kateri imajo divje prašiče, damjake ter domačo jelenjad in srnjad. Včasih so imeli še muflone, pa jih ni več, ker so jih pospravili risi, ki tudi pridejo v oboro. Na lov prihajajo domači intuji lovci. T roha je posebno ponosen na svoje tri pse-krvosledce, ki so izredno uspešni. O njih so že pisali v Lovcu in Kinologu. Na leto najdejo psi v obori in izven nje tudi do 30 in več živali, ki sojih lovci ranili. Na pomoč gre tudi lovskim družinam in to tudi, če je treba najti ranjenega medveda. Na lov in zasledovanja ima veliko zanimivih spominov, kijih bo opisal, ko bo šel v pokoj. V stanovanju Trohovih je več rezbarij. Vlado je priznal, da je to njegovo delo. Nekateri reliefi merijo tudi več kot kvadratni meter. Na njih so motivi iz narave, predvsem pa medvedi, jeleni in druga divjad. Vlado pravi, da se bo tudi temu delu posvetil, ko bo šel čez kaki dve leti v pokoj. T udi mize, klopi, stoli, cvetličnjaki, vse iz leta, je Vladovo delo. Dela še lične okvirje za slike, tudi izreljane. Za okraske v stanovanju in okoli hiše pa je uporabil tudi razne kose dreves, ki so se že sami zanimivo oblikovali, malo pa jih je on dopolnil in jim dal še zanimivejšo podobo. Zdaj grade svojo hišo. Vsi, ki so zaposleni, so najeli tudi posojila. Gradnja traja že deset let. Mučijo se in delajo, a so jim nekateri nevoščljivi, seveda ne dela. Lepo je tu, še lepše pa bi bilo, če ne bi bilo nevošljivosti, pravijo Trohovi. Oni niso nevošljivi nikomur. Pomagajo tudi tistim voznikom, ki imajo težave z avtom, saj je eden izmed sinov avtomehanik. Mama Marta je skupaj z Zaletelovo aktivistka Rdečega križa za Stari Log, pravi pa, da so bile prej v tej človekoljubni organizaciji bolj aktivne, dokler je imela vas svojo organizacijo, zdaj namreč sodijo v okvir Stare Cerkve. Prav pri Trohovih je tudi postaja za obrambo proti toči, ki je podrejena centru na Lisci. J. PRIMC od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka Avtobusna postaja kot višji cilj? Da sedanja avtobusna postaja v dolenjski prestolnici ne zasluži svojega imena, verjetno ni treba posebej izgubljati besed Nima nad-kritih peronov, parkirišč, čakalnice, garderobe, prometnega urada, prodaje kart, informacij, sanitarij za potnike, vse to pa je obvezno za avtobusno postajo. Preselitev na novo lokacijo je bila opredeljena že pred petnajstimi leti z urbanističnim načrtom Novega mesta in kasneje s sprejemom takrat, še bolj-pa danes vprašljivega zazidalnega načrta za Novi trg. Podrobnejšega načrtovanja in priprav za izgradnjo nove avtobusne postaje pa se ni lotil nihče. Tudi v srednjeročnih načrtih leta 1981 in 1986 ni našla mesta. Selitev avtobusne postaje na novo lokacijo je postala spet aktualna lani, pa ne zaradi zahtev republiškega inšpektorja, ki je leta 1985 zagrozil z ukinitvijo sedanje postaje, ampak zaradi začetka gradnje blagovnice sredi Novega trga, za katero v Novem mestu očitno nobena druga lokacija ni bila dovolj dobra oz. primerna, gradnja na sedanji pa je tako draga, da kupcev ni na spregled Ker kot že rečeno predhodnih priprav za njeno izgradnjo ni vodil nihče, je Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje Novo mesto preveril na hitro več možnosti za preselitev postaje na začasno lokacijo. Kot najprimernejšo lokacijo so investitorju (GIP Pionir) ponudili parkirišča pri stadionu V izvršnem svetu so ocenili, da je kljub težkim gospodarskim razmeram in pomanjkanju denarja za pomembne in nujne infrastrukturne objekte smiselna le preselitev na dokončno lokacijo, sicer bi bili stroški še večji Kot taka je bila letos opredeljena lokacija pred naseljem Drska, nasproti parkirišč pri stadionu, ob železniški progi tako da bo avtobusno postajo moč združiti z železniško. Lokacija je za nekatere strokovnjake sicer vprašljiva, prav tako sprejete idejne tehnične rešitve, a kar je, je. • Že takoj je bilo jasno, da bo celotna avtobusna postaja finančno vsekakor prevelik zalogaj, zato naj bi jo gradili v dveh fazah. Vprvi naj bi zgradili postajo le v obsegu, ki je nujen za njeno obratovanje in za pridobitev uporabnega dovoljenja. To pomeni ureditev platoja za avtobuse z osmimi peroni, od katerih bodo trije pokriti, četrti pa le za vstop v avtobus; ureditev peš poti, stopnišč in drugih — površin za pešce; izgradnjo upravnih prostorov za potrebe prevozniškega podjetja, javnih prostorov za potrebe potnikov in poslovnih prostorov storitvenih dejavnosti; ureditev križišča in dostopov na postajo s signalizacijo ter komunalno in hortikulturno ureditev celotnega prostora. Stroški izgradnje prve faze so bili 4. aprila ocenjeni na 13,6 milijarde dinarjev, za nadkritje še preostalih štirih peronov (po veljavnih predpisih morajo biti vsi pokriti) pa bi morali zagotoviti še 1,5 milijarde. Jasno je, da je ne le nova avtobusna postaja, ampak tudi njena prva faza za novomeško gospodarstvo tako velik zalogaj, da ga bo zelo težko prebavilo. Zato je bila za priprave na gradnjo z iskanjem denarja vred sredi maja imenovana posebna delovna skupina. Po narejenem razrezu naj bi 20,6 odstotka denarja (2,8 milijarde) zagotovili Gorjanci za upravne in avtobusni postaji pripadajoče poslovne prostore. GIP Pionir naj bi zagoto vil 5,2 milijarde (38,2 odst.) za poslovne prostore za spremljajoče dejavnosti, ki sodijo k avtobusni postaji (restavracija, prodaja časopisov itd). Šlo bo za gradnjo za trg. Dalje naj bi Pionir zagotovil še 2 milijardi, ki bosta bremenili poslovne površine na Novem trgu, ker gre za sredstva za nadomestno lokacijo. V občini pa naj bi združili še preostalih 3, 6 milijarde din 120 let tabora v Sevnici Te dni je minilo 120 let od slovenskega tabora v Sevnici, enega izmed večjih taborov, ki so se od 1868 do leta 1871, ko jih je vlada prepovedala, zvrstili na vsem slovenskem ozemlju. Po številu udeležencev, po radikalnosti in zrelosti zahtev spada sevniški tabor, na katerem se je zbralo 7000 ljudi, med najpomembnejše. Bilje izraz politične volje slovenskega Posavja. Sevniški tabor, četudi po vreti, je pripravil odbor domačih posaskih politikov pod predsedstvom kmeta in deželnega poslanca Alojzija Lenčka z Blance in narodno ter politično aktivnega župnika Dragotina Ripšla iz Loke. Na sevniškem taboru so sodelovali tudi najvidnejši slovenski politiki, mladoslovenski liberalni voditelji dr. Valentin Zarnik, dr. Josip Vošnjak, dr. Radoslav Razlag in dr. Janko Sernec. Tabor je s pisno poslanico pozdravil tudi staroslovenski prvak dr. Janez Bleivveis. Sprejeli so štiri resolucije, ki so jih predlagali župnik Ripšl, dr. Sernec, dr. Zarnik in dr. Razlag. Ideja o zedinjeni Sloveniji, kije bila že v revolucionarnem letu 1848 odločna zahteva, je bila še kako živa v Izposojena karikatura in sicer iz sklada stavbnih zemljišč, komunalne in cestne skupnosti, mestne krajevne skupnosti pa naj bi prispevale za novo avtobusno postajo okroglo milijardo dinarjev. Kolikor je to za celoten projekt bagatalna vsota, se zna prav tu zalomiti, medtem ko drugi udeleženci v projektu avtobusna postaja Novo mesto že podpisujejo pogodbe, kar naj bi pomenilo tudi zaresen začetek za julij napovedane gradnje. Mestne krajevne skupnosti naj bi namreč prispevale milijardo iz sredstev, združenih iz čistega dohodka za uresničevanje razvojnih nalog krajevnih skupnosti (letos in prihodnje leto), iz enomesečnega priliva sredstev samoprispevka (v programu le-tega pa avtobusna postaja ni bila opredeljena) ter iz sredstev obrestnih obresti Na vseh odgovornih je, tako v občini kot v krajevnih skupnostih, da ocenijo, kaj se mora in sme storiti v imenu višjega cilja, sicer povsem nesporne nujnosti kar nova avtobusna postaja v Novem mestu je. Z. LINDIČ-DRAGAŠ Pic, ščuka med jato krapov? V Črnomlju so končno spoznali — morda res 5 minut pred dvanajsto, a še vedno ne prepozno — da se pri razvoju gospodarstva ne morejo več zanašati na morebitne obljube iz razvitega dela Slovenije, ampak se morajo postaviti na lastne noge. Zlasti še, ker že nekaj let v občini skoraj ni bilo pravega razvoja, kljub temu da so se v izvršnem svetu potrudili in iskali ustrezne proizvodne programe po vsej republiki A kaj so spoznali? Da jim odrivajo predvsem takšne programe, ki jih razviti del Slovenije ne mara, ker so zastareli, ekonomsko nesprejemljivi ali tržno vprašljivi Edina rešitev je torej bila, da si pomagajo sami, rešijo, kar se še rešiti da, predvsem pa začnejo z delom v gospodarstvu nekoliko drugače kot doslej. Kakšna naj bi bila ta drugačnost so jasno in glasno povedali v podjetniškoinovacijskem centru (Pic). Res, da je šele na začetku svoje poti, toda kot kaže, so se v tem centru lotili dela resno, predvsem pa je pomembno to, da vsi podatki, ki jih navajajo in ki govorijo o gospodarskem razvoju v črnomaljski občini, izhajajo iz njihovih raziskav in torej držijo. Na osnovi teh podatkov so si tudi začrtali delo, v katerem pa bi imeli prednost znanje in podjetništvo. • Očitno pa mnogi črnomaljski direktorji niso bili navajeni, da bi jim nekdo kar tako v obraz povedal, kaj pri njih delajo prav in kaj ne, da je vodilni kader marsikje premalo usposobljen in da njegovo razmišljanje ne ustreza filozofiji, ki jo zahteva trg. Namesto da bi jim bili v razmislek podatki iz raziskav, da marsikje v Črnomlju ne delajo pravih stvari in da teh nepravih stvari tudi ne izdelujejo prav, so bili direktorji užaljeni. Gotovo je zrno resnice v besedah, ki jih je pred kratkim izrekel eden od članov črnomaljskega izvršnega sveta, da bodo direktorji lahko užaljeni šele če Pic ne bo uspel Očitno je, da se bodo morali vsi po vrsti obnašati bolj tržno, predvsem pa — preden se sploh lotijo Sevnici, kjer je napredno kulturno-prosvetno delo in vlogo narodnega prebujanja odigrala ena redkih čitalnic tistega časa. »Slovenski narod« je predstavil jasne zahteve sevniškega tabora takole: »Naj se vpelje v naše ljudske in srednje šole slovenski kot učni jezik in se napravi posebno pravniško vseučilišče na Slovenskem. Slovenski jezik naj se vpelje v pravno in državno življenje povsod, kjer se opravlja s Slovenci. V ta namen hočemo naj-pred sami slovenski jezik rabiti pri vsaki priložnosti za svoja dokazna pisma, za dopise in prošnje državnim uradnijam. Od visoke vlade pa tudi terjamo rabo slovenščine v opravilih s Slovenci, zlasti naj se postave oznanjajo tudi slovenski. Naj nam vlada ne pošilja drugih uradnikov v naše kraje, nego, ki so slovenščine popolnoma zmožni že poprej v govoru in pisanju. Naj se uredi dovoljeno vseučilišče v Zagrebu tako, da dobimo iz njega tudi za slovenske kraje sposobnih uradnikov. Naj se tudi tam učijo vse postave, ki veljajo v naših deželah. Uradnikom, ki že sedaj služijo, naj se postavi rok, do katerega se morajo popolnoma naučiti slovenščine, sicer pa naj se prestavijo. Po preteklem obroku velja za pravilo, da nobeno uradno delo za Slovence ne velja, ako ni bilo v jeziku dotične stranke, priče itd. opravljeno in zapisano. Sploh naj vlada po preteklem roku načelo, da morajo vlada, deželne, okrajne in občinske uradnije slovenski ravnati s Slovenci v vsakem opravilu, bodisi v vojaški službi, ali pa pri pobiranju dav- kov ali v drugih javnih ali osebnih pravnih zadevah. V Sevnici na taboru zbrani slovenski narod sklene, da ni nobene druge rešitve za njegovo duševno in materialno blagostanje razen te, da se zdaj v 8 deželah bivajoči razkosani udje celega slovenskega naroda, po postavnem potu v eno kronovino 'Slovenijo’ z enim deželnim zborom združijo. Naj se osnuje gospodarska šola po sevniški, brežiški, kozjanski in v sosednje okraje.« Kako nenavadno sveže zadehtijo nekatere zahteve taboritov, še zlasti tiste o rabi slovenščine, še po 120 letih! Taboriti, med katerimi so bili predvsem kmetje, so jih pozdravljali z gromkimi klici živio! Sevniški rojak dr. Janko Prunk v prispevku o taborskem gibanju v slovenskem narodnem razvoju pravi, da je bilo za taborsko gibanje pomembno, da so v njem sodelovali vsi družbeni sloji: kmetje, meščanstvo, inteligenca in duhovščina, in se po njegovem morajo imeti taborske zahteve resnično za pravi množični narodni plebiscit. Takšna narodna politična enotnost v slovenskem političnem razvoju ni bila pozneje nikoli več dosežena, meni zgodovinar Prunk. Kmalu po taborih je razpadla socialna enotnost slovenskega naroda na nasprotovanju kmetov in meščanskih kapitalistov in vse bolj se je začelo kazati politično nasprotje med konservativci in liberalci, pozneje, od srede 80. let dalje, pa se je pojavila že tudi klerikalna struja. kakršne koli proizvodnje — raziskati trg in nanj tudi vplivati Da je bilo zadnja leta tega bolj malo, pove tudi podatek, da v delovnih organizacijah zadnje čase niso kaj prida napredovali, prej narobe! Sicer pa za temi podatki ni potrebno brskati po papirjih iz preteklih let Kam plovejo, nazorno pove ocena poslovanja v gospodarstvu v prvih štirih letošnjih mesecih. Res, da je to samo ocena, a Črnomaljci bi bili veseli če bi ob polletnem obračunu ugotovili, da so se zmotili Obseg proizvodnje zastaja, izvoz pada, prav tako število zaposlenih, osebni dohodek za 14 odst. zaostaja za republiškim povprečjem, likvidnostne težave v delovnih organizacijah se nadaljujejo, ob poletju se bo povečalo število organizacij, ki bodo poslovale z motnjami Tudi pri naložbah ni bistvenih sprememb glede na prve mesece v preteklem letu. Ob takšnih podatkih torej nimajo v Črnomlju več kaj čakati Zavedajo se sicer, da tveganje s Picem ni majhno, toda sedaj ni več druge poti, kot da ugriznejo v to jabolko. Ne nazadnje tudi zato, ker od mnogih črnomaljskih delovnih organizacij ne morejo veliko pričakovati saj zaradi svojega ozkega programa ne morejo ponuditi dodatnega dela. In če bi v Črnomlju imeli organizacijo s širokim programom, Pica gotovo ne bi potrebovali in ga tudi ne bi začeli ustanavljati M. BEZEK-JAKŠE Trebnje: blok, ki je prerasel načrte Novi blok na Pavlinovem hribu v Trebnjem, prvi iz predvidenega niza, je v žarišču javnega zanimanja in o njem so 31. maja letos razpravljali tudi delegati trebanjske občinske skupščine. Slednji so o gradnji omenjenega bloka govorili že tudi pred tokratnim zasedanjem, saj je 8. februarja letos skupščina občine ustanovila posebno komisijo, ki naj bi odgovorila na več vprašanj. Med drugim naj bi preverila skladnost obstoječe urbanistične dokumentacije in zdaj spornega bloka, ugotovila, kdo je odobril, da se gradi-blok tak, kot danes dejansko je, in dognala, »ali je izvršni svet občine vedel, da je novi blok črna gradnja, ravno tako nova stavba sodišča, ki v dokumentih občinske skupščine ni bila predvidena«. Delegati so imeli letošnjega zadnjega maja pred seboj poročilo komisije, katerega pisci zanikajo popolno skladnost urbanistične dokumentacije in že zgrajenih objektov na Pavlinovem hribu. Komisija je med nepravilnostmi glede zgrajenega bloka naštela »drugačno situacijsko rešitev, spremenjene vertikalne in horizontalne višine objekta, previsok objekt, drugačne strešine« in prizidek bloka, ki »v zazidalnem načrtu sploh ni vrisan«. Ker je poleg na stanje na Pavlinovem hribu komisija pokazala še na smer, v kateri gre iskati povzročitelje teh razmer, je izzvala vročo debato (v delegatskih klopeh). Sredina razprava v skupščinskem družbenopolitičnem zboru je nekako potrdila in utrdila raznolikost pogledov na primer »Pavlinov hrib« • Medtem ko v občini nekateri menijo, da je zgrajeni objekt na Pavlinovem hribu tipičen otrok samovolje ljubljanskega Projektivnega ateljeja, do nedavnega pooblaščene ustanove za urbanistično urejanje v občini Trebnje, se drugim zdijo mnogo bližje resnici domneve, da Projektivni atelje ni delal izključno na lastno pest in da so v Trebnjem vedeli, kaj natančno gradnja bloka pomeni za trebanjsko urbanistično dokumentacijo in kaj za trebanjsko okolje Kaj bo obveljalo kot resnica, se bo pokazalo čez čas, morda že tedaj, ko bo občinski izvršni svet proučil odgovornost udeležencev v gradnji bloka na Pavlinovem hribu. Za tako »Če analiziramo poteke taborov, njihove zahteve, udeležbo množic na njih in njihovo obnašanje, moramo biti navdušeni nad veliko politično in kulturno zrelostjo, ki je vladala na njih. Reči moramo, da se je slovensko ljudstvo v ustavni demokratični dobi šestdesetih let 19. stoletja zelo hitro naučilo politične demokracije, saj vemo, daje bila večina slovenskega naro- tehtanje krivde (in krivcev) so ga zadolžili d omenjenem skupščinskem zasedanju, čepn)! je tudi sam posredno obdolžen krivde, daj blok tak, kakršen je, predmet javne spotite V pahljači omenjenih odprtih vprašanj j prostor tudi za pomislek, ki se ne nanaša na trebanjsko občino. Kako, da so si zu0 njobčinske urbanistične ustanove utrle dani' tako uhojene poti v prenekatero občinsko ut-banistično politiko? M. LUŽA?' Kako so pokopali pozd Ko so delegati zbora združenega dela domala brez razprave dvignili roko za začete likvidacije POZD Abram Matko, so s tu"1 nedvomno pokazali, da so za tržno gospodar stvo. V tako organiziranem gospodarskem tistemu je namreč tako, da preživijo samo ttsu ki so sposobni za življenje. Da se ta gospf darski darvinizem obnese, kaže primer A hodne Nemčije, kjer vsako leto propade do 30 tisoč ali morda še več gospodarskih o ganizacij, in to od najmanjših s po enim zaposlenim delavcem do večjih s sto ali tisoč zapf slenimi. In zaradi tega Nemčija ni nič manjso gospodarska sila, nasprotno, konkurenčne lo krepi njeno moč. Tudi za POZD Abram Matko iz R°zneln po tej logiki ni bilo rešitve, saj je pošlo val ta* rekoč brez lastnih sredstev, ni imel dela, a lo vna disciplina je bila na psu, delaje bilo v manj in manj, naročniki pa niso bili zaa voljni z njihovim delom. Ko so ta pozd zap stili še vodilni, nazadnje tudi vršilec dolžno* vodje pozda, je bilo očitno, da za pozd ni r šitve. Torejje predlog krškega izvršnega sv ta o začasnem ukrepu družbenega varstva kasnejši likvidaciji tega pozda upravičen. Vendar se kljub temu zašla vlja nekaj vpr šanj, na katera pa žal ne bomo dobili ra. Prvo vprašanje je vsekakor, kje občinske službe in izvršni svet leta 1987, je potekla pogodba o ustanovitvi pozda. a | namreč poteče pogodba za tovrstno />°žf beno organizacijo združenega delaje tre , spremeniti status pozda bodisi v temeljno ganizacijo, bodisi v samostojno organtzacj združenega dela. Drugo je vprašanje, za* J je dobil zadnji poslovodja dovoljenje opravljanje elektroinstalaterske obrti v se niški občini, ko pa je očitno še imel doloce dolžnosti v pozdu, ki ga je vodil A to seve zadeva ob našo splošno organiziranost, *o s preselitvijo v drugo občino izogneš maršiK teri zagati Tretje vprašanje zadeva naše si dikate, ki so prišli v pozd, ko je ta že bilp°8° rišče. Res je, da so bili sidnikati že prej v tem pozdu in so vabili delavce v sindikat, ati rubili za to, ker naj bi jim to preprečil vodja p zda, pa drugi strani pa bo zrno resnice tud tem, da dela vci v sindikatu pač niso videli sv j ega pravega zagovornika. • Delavci so bili torej izigrani v vej pogledih, kar je tudi mnenje družbe"*^ pravobranilca samoupravljala. A dr ba poslej ne bo stala ob strani, saj bo . lovcem, ki ne bodo dobili dela, platan? nadomestila za osebne dohodke. 1°% velika večina med njimi bi raje živela o» pošteno zaslužene plače kot od drža miloščine. _______________,__- Če potegnemo pod vse skupaj črto in PČ merjamo tuje izkušnje z našimi, pote"t lahko rekli, da vse ni bilo čisto. Predvsem!, očitno, da niso bila dosleno upoštevana p livna zakonska določila, ki veljajo za ta primere, In v tem je tudi razlika med pravn in »nepravnimi« državami Zal je ta raz , tudi razlika med tržno usmerjenimi in ne no usmerjenimi ali organiziranimi država Trg in pravo gresta pač z roko v roki TopaP nauk, ki se ga bomo morali držati, če hoče iti v trg brez prevelikih pretresov. ^ 1848 podložna kmečka množicah jučena iz političnega življenja. * e programske zahteve in P0111 .. :ije zanje moremo ^GRADA NA JESENICE Žreb je izmed reševalcev 19. na-jSradne križanke izbral ALBINO i7*URIC z Jesenic in ji za nagrado (Sodelil knjigo Aliče VValker Nekaj vijoličastega, pretresljivo pripoved o Sajenju črnskih žensk v Ameriki, ^"jiga je bila uspešnica, po nji pa so P°sneli tudi film. Nagrajenki čestita-1110 in ji želimo prijetno branje! Rešite današnjo križanko in pošlji-~ fešitev najkasneje do 19. junija na Pov: Uredništvo Dolenjskega lista, Ijrmova 3, 68000 Novo mesto, s ^Pisom KRIŽANKA 21. Rešitev 19. križanke .Pravilna rešitev 19. nagradne kri-jrjke je, brana v vodoravnih vrstici; takšna: DAMIR, TLA, DE-«0NSTRAN, SOLD, RAST, TRN, . KITAJSKA, ILIREC, TIN, Pac,LAZ’ kit- ba< SARACEN, IRI, IRANISTKA, NONIJ, r1^, POD, AGAVA, ANN, ASA. 3I3SL3 'n sleherna 1 -d žalostjo. S. OUASIMODO Žnanje je dveh vrst: ali nekaj rPZnamo mi sami ali pa vemo, |e bomo dobili pravo informacijo. S. JOHNSON , Politika je že od nekdaj bila ljubezen je ščit > vsega zla. I. CANKAR NAGRADNA KRIŽANKA GL MESTO GANE UVODNA BESEDA NASILNA TATVINA PORTUGAL- SKA AGENCIJA ZAČIMBA IND MESTO V OHIU (ZDA) GOVORNIŠKI ODER DOHODEK IZ OBRESTI Zensko ime PRIPADNIK BIROKRA- CIJE ŽABJA NOGA NAŠA OPERNA PEVKA (ONDINA) RIM. PODZEMLJE VRSTA RISALNEGA PERESA AZUSKA DRŽAVA DESNI PRITOK VISLE PREVRAT- NEŽ AVT. OZNAKA MAKARSKE IZUMITELJ S* ptotTotro-' TROPICNE lfcbL* ŠKI 0HR0ME- YDIR AGAVE __________ LOSTl BELG SKLA-' DATEU (ORLANDO Dl, DEL SRAJCE NAELEKTREN DELEC NAŠ ALPINIST KUNAVER OTOK V TIHOMOR ARHIPELAGU “ TUAMOTU PTICA UJEDA ZMAGOVALNI ANSAMBEL ZA POPEVKO EVROVIZUE BELG TERME RIŽEVO ŽGANJE AVT OZNAKA KUTINE BOKSAR CLAY TELOVADNI ELEMENT VRSTA POVRTNINE OTOCJEV ATLANT OCEANU POLOŠČ ČEŠKA PRITRDIl- NlCA ŠKORNJICA Kdaj so si ljudje prižgali ogenj? Najdbe v Južni Afriki dopuščajo možnost, da so se davni človekovi predniki greli ^______________ob ognju že pred več kot milijon leti______ Stara antična pripovedka govori, rj so ljudje nekdaj živeli kot divje ži- », i. . j-~j>- uvivvaaj uvut rvv_/i »aivjv M surovo hrano in zmrzovali v aQnih nočeh, ker pač niso poznali •J=nJa, te čarobne sile, ki sojo bogovi C ulimpu ljubosumno čuvali zase. f ometeju pa se je človeški rod za-j.1 *1 in ukradel je bogovom ogenj d- ®a. Prešel ljudem. Za to veliko J?nJe je bil strahovito kaznovan, L l!ovali so ga na skalo in ptice ujede i. .mu kljuvale jetra, toda človeštvo je RIeJelo iskro z božanskega ognjišča. Čeprav je to mit, pa le govori o Jt! splošni resnici, ki jo danes pri-avajo vsi strokovnjaki. Govori o nem pomenu obvladanja ognja za *v°j človekove vrste. Ogenj je tista f ra: ki je človeka približala bogo-, ^inmu dala drobec njihove moči, J« stvariteljske moči, sposobnost ro-rainjanja sveta. i uarwin je zapisal, da je ogenj pole človekovo najpomembnej-I odkritje. Današnji strokovnjaki se azaJ° v duhu časa, ko pravijo, daje iPjJ tisti prvi človekov tehnološki l.’ 'z katerega izvirajo vsi ostali. človek odkril, kako dejavno t0(5m,,}jati okolje. V bistvu tako sta-^vrii mit kot znanost potrjujeta raln°st ognja za človeško vrsto. t4n^evoda se zastavlja zanimivo vpra-iiw v J s' Je človek prižgal ogenj TOka^e' *cor*stno uporabljati. Taka S0 s'cer zauiroiva, a zaple-tnj ’ k° je nanja treba odgovoriti z ri^emrm argumenti, se pravi z rPlH0Šn° spTr 0oen- .van naj bi ljudje uporabljali n°Ve'«Ze pre kažejo poleg mnogih kazalcev tudi podatki o številu razisko-Vj. c®v. Za prikaz v grafu je izbranih nekaj evropskih držav, Jugosla-Ja ■n za primerjavo še naša republika. Kje smo, se vidi. Kaj to pome-’ Pa velja temeljiteje razmisliti. BORUT KOS: y DEŽELI ISLAMSKE REVOL UCIJE JaJ Tolažili so me, da bo naslednji dan prav gotovo bolje in naj se ne zmenim za oficirje, ker so vsi po vrsti pravi omejenci. Svetovali so mi, naj na provokativna vprašanja skušam raje delovati čimbolj nezainteresirano. Ker sem popolnoma izgubil občutek za čas, sem vprašal, koliko časa me ni bilo, nakar so mi povedali, da so me zasliševali skoraj tri ure in da so že mislili, da so me izpustili. V negotovosti, kaj me čaka, sem se domislil na našo ambasado. Poklical sem čm vaja ter zahteval, naj mi omogoči telefonski pogovor z jugoslovansko ambasado. Skomignil je z rameni in dejal, naj prosim oficirja, ki se ukvarja z menoj. Dan se je vlekel v neskončnost. Komaj sem dočakal večerjo, pa ne zaradi lakote, ampak ker je bil to znak, da je nastopila noč. Ves večer sem se v zakajeni in vroči celici sprehajal od stene do stene. Ni mi bilo do pogovora, čakal sem le, kdaj bom lahko zaspal, če bi moral preživeti v celici nekaj mesecev, bi znorel. Tolažil sem se, da bom prej ali slej na prostosti. Ves moker sem zaspal. Zjutraj se zajtrka znova nisem niti dotaknil, samo čakal sem, da me odvedejo na zasliševanje. Približno ob istem času kot prejšnji dan me je paznik odvedel v posebno celico. Kmalu zatem sta prišla moja »stara znanca«. Pričakal sem ju brez maske na očeh, stol pa sem obrnil tako, da mi ni nihče mogel stati za hrbtom. Nekaj časa sta molče listala po papirjih, nakar je tisti, ki mi je dan poprej postavljal vprašanja, rekel: »Vemo, da delaš za ameriško obveščevalno službo.« Čakal je na mojo reakcijo, vendar sem bil pripravljen na takšna presenečenja, zato sem se delal neprizadetega, kot so mi svetovali sojetniki. »Nič me ne zanima, kaj mislite o meni,« sem mirno dejal. »Predno se sploh začnem pogovarjati, želim govoriti z jugoslovanskim ambasadorjem.« Nasmehnila sta se, kakor da sem povedal dobro šalo. Eden od njiju se mi je približal in dejal: »Samo nekaj ljudi ve, kje se nahajaš. Tukaj boš ostal toliko časa, dokler ne priznaš, zato je zate bolje, da začneš govoriti.« »Moj potni list imate za dokaz, da sem iz Jugoslavije. Nobene pravice nimate, da me dlje zadržujete,« je bruhnilo iz mene. Zopet se je nasmehnil in rekel: »Ta tvoj potni list nam ne pomeni čisto nič, ker lahko sami v nekaj dneh naredimo enakega z vsemi vizami vred.« »Kaj bi bil potem dokaz, da nisem Američan?« sem vprašal začudeno. Tokrat sem jima bolj natančno razložil, kako je z ruščino pri nas, vendar mi zopet nista verjela, saj vendar oni vse vedo. Med zagovarjanjem me je eden ali drugi prekinil in iznenada vprašal za kakšen podatek iz potnega lista, kot npr. kdaj je bil izdan, na kateri strani so podatki o ve- ljavnosti in podobno. Kazalo je, da sta me poskušala ujeti nepripravljenega. Še sreča, da sem na pamet vedel vse podatke. Končno sta prišla na dan z vprašanjem, za katero sem imel občutek, da sta ga hotela postaviti že prej: »Ali poznaš Johna Cooperja?« »Če je to kakšen filmski junak, ga ne poznam, ker gledam TV bolj poredko,« sem obrnil odgovor na šalo. Toda ni jima bilo do šale. »Cooper je ameriški vohun, ki smo ga pred nekaj dnevi prijeli in je vse priznal. Tudi zate nam je povedal, zato je bolje, da tudi ti vse priznaš, ker ti bo to samo koristilo.« Nisem vedel, ali naj se smejim ali jima kaj zabrusim nazaj, zato sem raje ostal tiho. »Naštej vse, ki so bili poslani v Iran kot vohuni, in zagotavljam ti, da ne boš imel težav,« me je začel nagovarjati eden. POTA m s ri{ / dežurni poročajo Z UKRADENIM AVTOM V DREVO.— 47-letni Jože Vidmar iz Šmihela pri Žužemberku je 30. maja parkiral svoj osebni avto v ulici Trške njive v Žužemberku, kontaktne ključe pa neprevidno pustil v vozilu. Okoli 18.30 je mimo prišel 21-letni M. R. iz Novega mesta, kratko malo sedel v avto in se odpeljal. A le kakih 200 metrov daleč, saj gaje zaradi prevelike hitrosti zaneslo s ceste na travnik, kjer je trčil v drevo. Vidmarje ob vsaj 40 milijonov din. VLOM V AVTO — Novomeški miličniki so bili 30. maja obveščeni, daje tisto noč nekdo vlomil v osebni avto golf, last 21-letnega Petra Štanglja iz Črmoš-njic, ki je vozilo parkiral na Adamičevi ulici. Storilec je odnesel 200.000 din 300 zahodnonemških mark. VINJEN JE VOZIL — Novomeški miličniki so 4. junija nekaj po polnoči pridržali do iztreznitve 21-letnega Franca Peneta z Velikega Slatnika. Mladenič je očitno vinjen sedel za volanom, ob kontroli v Pogancih pa odklonil preizkus z alkotestom. Meni nič, tebi nič je z vožnjo nadaljeval, dokler ga nekaj pred polnočjo niso vnovič ustavili in premestili v prostore za pridržanje. VLOMIL V BRUNARICO — Neznani storilec je 30. maja med 6. in 14. uro vlomil v leseno brunarico ob regionalni cesti Črnomelj — Gradac, last 47-letnega Staneta Lozaija iz Črnomlja. Vlomilec je iz brunarice odnesel kuhinjski nož, vrtalni stroj, tri namizne prte, večjo baterijsko »Rešilni« nezakoniti sklepi Zaradi pravnih spodrsljajev sodišče združenega dela razveljavilo nekaj ukrepov prenehanja delovnega razmerja v IMV in delavcem vrnilo službo ČRNOMELJ, NOVO MESTO — Vsaj že tri leta pred novomeškim sodiščem združenega dela ni bilo primera, ko bi bila kakšna odločitev samoupravnih organov v podjetjih razveljavljena zaradi morebitnega pravnega spodrsljaja. Očitno je, da pravne službe v organizacijah združenega dela svoje delo opravljajo dovolj strokovno in temeljito, česar pa za novomeško IMV ne bi mogli reči. Pred nekaj dnevi je novomeško sodišče združenega dela v razmiku komaj meseca dni naletelo na več sklepov disciplinskih komisij ali delavskih svetov, katerih vsebina sestavljalcem resnično ne more biti v ponos. Poglejmo le tri primere! Nadi J. iz Novega mesta je disciplinska komisija v IMV, tozd Tovarna avtomobilov, izrekla ukrep prenehanja delovnega razmerja, češ daje med 6. in 21. julijem lani neupravičeno izostala z dela. Nada je trdila, da je bila njene odsotnosti kriva bolezen, in se je zato obrnila po pomoč na sodišče združenega dela. Slednje je nesporno ugotovilo, da je bil njen izostanek neupravičen, saj za ta čas ni imela ne odobrenega letnega dopusta ne kakršnihkoli drugih papirjev, ki bi njen izostanek opravičevali. Resda je Nada J. naknadno dobila bolniški list, katerega pa je zdravnik, ki gaje izdal, kasneje razveljavil (!). Prav nič torej ne bi bilo spornega, če sodišče ne bi ugotovilo še nečesa. Da je namreč od dne, ko so v IMV izvedeli, da Nade J. ni bilo na delo, pa do dne, ko je disciplinski ukrep po- trdil delavski svet, zastaralni rok že pretekel. Slednji znaša 6 mesecev, dokazi pa govorijo, da so Nadi J. nadrejeni v IMV za njeno neupravičeno odsotnost izvedeli 21. julija lani, delavski svet pa je izrečeni ukrep potrdil 30. januarja. Sodišču tako ni preostalo drugega, kot daje sklep disciplinske komisije razveljavilo, IMV pa je Nado J. dolžan sprejeti nazaj na delo in ji seveda poravnati osebni dohodek za čas, ko je bila na cesti. Alojzu Ž. s Trebelnega je najstrožji disciplinski ukrep v IMV grozil že nekaj časa. Zaradi vinjenosti na delovnem mestu mu je bilo že lanskega junija izrečeno pogojno prenehanje delovnega razmerja, kar pa očitno ni zaleglo. Le nekaj dni zatem je Alojz znova prišel vinjen na delo, zaradi česar so mu v IMV preklicali prejšnji pogojni ukrep in delavca postavili na cesto. Alojz je poiskal pomoč na sodišču združe- manj kot tri člane. V IMV so delali po svoje, obravnavo sta vodila in zaključila le dva člana disciplinske komisije, kar je bistvena kršitev pravil postopka, ki že sama po sebi zahteva razveljavitev sprejetega sklepa. In še tretji spodrsljaj: v zapisniku sklepa disciplinske komisije stoji, da je bil Alojzu Ž. izrečen samostojni ukrep, v odpravku sklepa pa daje šlo za preklic pogojne kazni. »Delavec Janez S. je 7.9 nega dela. To je ugotovilo, da o stoijenih kršitvah ne more biti prav nobenega dvoma, pa vendar je sklep disciplinske komisije in delavskega sveta razveljavilo. Zakaj? Razlogi so kar trije. Prvi je, daje tudi v tem primeru pretekel zastaralni rok, saj je od 24. junija lani, ko je bil napisan zahtevek za uvedbo postopka, pa do sklepa delavskega sveta letošnjega 19. januaija, poteklo več kot šest mesecev. Drugi razlog je ta, da disciplinska komisija ni bila pravilno sestavljena. Zakon jasno pravi, da mora biti v njej liho število članov ter da ne sme imeti nezS.je7.9. in 8.9. 1988 neupravičeno izostal z dela, 19. 10. 1988 pa zapustil delovno mesto in odšel v bližnjo gostilno. Ker mu je bil 15. novembra 1988 že izrečen pogojni ukrep prenehanja delovnega razmerja,« je pisalo v sklepu disciplinske komisije IMV, tozd Tovarna opreme Črnomelj, z datumom 27. december 1988. Nesmisel, ki bi mu težko rekli spodrsljaj, je očiten. Ne da bi se spuščali v oceno kršitev, ki, mimogrede, nista sporni, je jasno, da se 15. novembra izrečeni pogojni ukrep ne more preklicati za kršitvi, ki sta bili storjeni dva meseca prej. Na dlani je, da bi Janezu S. morali za naštete kršitve izreči samostojen disciplinski ukrep, vendar prenehanje delovnega razmeija po mnenju sodišča ne pride v poštev. Prav zategadelj je senat razveljavil sklep disciplinske komisije, za storjeni kršitvi pa je Janezu S. izrekel denarno kazen v višini 15 odstotkov poprečnega osebnega dohodka, ki jo bo moral plačevati šest mesecev. Vse odločbe sodišča združenega dela so že pravnomočne. B. BUD J A Tragično čelno trčenje Voznika, 73-letni Daniel Hočevar in 46-letni Janko Močivnik, izgubila življenje — Neprevidno prehitevanje PIJAVŠKO — Kot da je zatišje med tednom napovedovalo črn vikend na posavskih cestah! V nedeljo, 4. junija, ob 21.30 seje namreč na magistralni cesti med Krškim in Sevnico pripetila huda nezgoda, v kateri sta umrla voznika osebnih vozil. 73-letni Daniel Hočevar iz Puščave pri Trebnjem se je tega večera peljal z osebnim avtom proti Sevnici. Na dokaj preglednem delu ceste v Pijavškem je dohitel tovornjak in ga pričel prehitevati, pri tem pa je očitno prezrl, da mu gre nasproti osebni avto. Za krmilom slednjega je sedel 46-letni Janko Močivnik iz Krškega, ob njem pa njegova žena, 41-letna Ana. Prišlo je do silovitega čelnega trčenja, katerega posledice so bile strašne: voznik Hočevarje poškodbam podlegel na kraju nezgode, medtem ko je Močivnik ostal vkleščen v av- tomobilu. Rešili so ga šele delavci krške !^®rr poklicne gasilske enote, takoj nato soga - > prepeljali v krški zdravstveni dom, kjer ^ 9P pa je hudim poškodbam podlegel. Nje- ^ ™ gova žena Ana je bila lažje poško-; ^ dovana. mo *wkil Naj ob tej nezgodi ne bo odveč še ne- • ^() kaj besed. Oba voznika, ki sta podlegl* |j ^ p poškodbam, nista uporabljala, varnost- kaj^ nega pasu, Močivnikova žena, kije utr- gostite pela le lažje poškodbe, je bila med voz- dvobo njo pripeta s pasom. Nemogoče je bilo moval napovedovati, toda poškodbe vozniko'1 Dodaj le kažejo, da bi bile posledice ob upora;! jj*°di bi varnostnih pasov nemara mn"! iep,r? tragične. ?g ------------------------------Mdjučil ZADEL PEŠAKINJO Q METLIKA — 39-letni Janez Žugelj« tevanj Rosalnic seje 2. junija okoli 12. ure pelj*1 žek in s traktorjem proti metliškemu Trgu svo- manj|, PREHITRO PO MOKRI CESTI POLJANE — Romunski državljan Ion Badoi je 31. maja okoli 19.30 peljal tovornjak po magistralni cesti iz Zagreba proti Ljubljani. Na poljanskem klancu je kakih 500 metrov pred seboj opazil stoječo kolono vozil, zato je pričel zavirati. Zaradi prevelike hitrosti pa je na mokri in spolzki cesti prikolico zaneslo na levi voz- bode. Pri zgradbi PTT mu je na zožene® *eč tn delu ceste pripeljal nasproti osebni avtft • R0 kateremu se je traktorist umikal v desna prjj^ pri tem pa zadel v 41 -letno pešakinj? poliai Alojzijo Guštin iz Trnovca pri Metin1 ’ prej s -s p«nik ! teknu Hublja ni pas, po katerem je takrat nasproti pripeljal s tovornjakom Predrag Jeremič iz Cu- _u- prije. Vozili sta se oplazili, nakar je Badoijev tovornjak zadel še v prikoličaija, ki gaje vozil Djuro Bašič iz okolice Bjelovarja. Zaradi nezgode, v kateri je bila poškodovana ena oseba, materialne škode pa je bilo za 140 milijonov dinje bil promet na magistralki nekaj časa enosmeren, obvoz pa je potekal preko Poljan in Jezera do Trebnjega. PO DOLENJSKI DEŽELI RAZGIBAN KONEC TEDNA svetilko, steklenico konjaka in buteljko rizlinga. Škode je za 460 banatskega tisočakov. TREBNJE — Občinska gasilska zveza je organizirala prejšnjo nedeljo avto-rally, na katerem je med 21 udeleženci zmagalo gasilsko dništvo Štatenberg pred GD Trebnje in GD Mirna. Poleg rallyja, za katerega je značilna rekordna udeležba in dobra organizacija, je bilo tega dne tudi tekmovanje gasilskih enot civilne zaščite. Kaznovana za prostovoljno delo Dva črnomai zatožni Ijska sisa nista zmanjšala stopenj navzlic presežkom denarja -klopi predsednika skupščin, ki so ju zavedle strokovne službe -Na V prodaji neužitna živila ČRNOMELJ — Inšpektorji SDK so konec lanskega leta prišli do zanimivih spoznanj, ki so nekatere sise družbenih dejavnosti in predsednike njihovih skupščin stale kar lep kupček denaija. Zakon o začasni omejitvi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in sisov družbenih dejavnosti v minulem letu je bil namreč jasen, prav tako tudi kazni za kršitve. Februarski »najdbi« inšpektorjev pred sodiščem — Kazni za trgovski organizaciji in poslovodji NOVO MESTO — Živila s pretečenim rokom niso na naših prodajnih policah nobenega redkost, čeprav je po drugi strani res, daje takšnih primerov, predvsem po zaslugi pogostih kontrol inšpektorjev UIS, zadnje čase vendarle nekaj manj. Letošnjegaiebruaija so do dveh takšnih odkritij prišli inšpektoiji v Mirni Peči in na Otočcu. hkrati pa pojasnila, da so juhe med seboj pomešane in da je težko redno in pravočasno izločevati takšne s pretečenim rokom. Senat gospodarske enote novomeškega temeljnega sodišča je Mercator obsodil na plačilo kazni v znesku poldrugi milijon dinarjev, po-slovodkinjo pa na 40 tisočakov. Tako so 6. februarja na prodajnih policah prodajalne Mercator-Standard na Otočcu našli 14 zavitkov kokošje juhe Knorr proizvajalca HP Kolinska, kateri je enoletni rok uporabe že potekel. Prav tako so kasneje našli še 4 zavitke enake juhe, kateri je rok uporabe potekel za blizu dva meseca. Poslovodkinja prodajalne Neža Obrč je na obravnavi pred dnevi sodnikom priznala spodrsljaj. PREHITEVAL V ŠKARJE MAČKOVEC — 31. maja ob 6.50 se je 26-letni Srečko Luzar iz Dolenje vasi peljal z osebnim avtom iz Mačkovca proti Novemu mestu. Pri trgovini v Mačkovcu je dohitel osebni avto in ga pričel prehitevati, takrat pa mu je nasproti z osebnim avtom pripeljal 29-letni Nikola Galinac iz okolice Ozlja. Čeprav sta oba voznika zavirala, je vseeno prišlo do trčenja, v katerem seje poškodovala 49-letna Bariča Galinac. Gmotne škode na vozilih je bilo za 12 milijonov din. 15. februarja pa so inšpektoiji obiskali prodajalno Mercator-KZ Krka, tozd Oskrba Novo mesto, v Mirni Peči. V nedelujoči hladilni skrinji so našli 22 lončkov kisle smetane v embalaži po 0,2 litra, kateri je rok uporabe prav tako že potekel. Poslovodja Janez Kramarje priznal malomarnost in pojasnil, da je datume kratkomalo prezrl, kar mu je sodišče štelo v olajševalno okoliščino, obtežilna pa je bila, da je bilo s tem ogroženo zdravje ljudi. Sodišče je poslovodjo obsodilo na plačilo 60.000 din denarne kazni, Mercator-KZ Krka, tozd Oskrba Novo mesto, pa jih mora poravnati milijon 600 tisoč. Sodišče ob tem ni prezrlo, da tej trgovski organizaciji to ni bil prvi tovrstni spodrsljaj. Pred seboj imamo dva primera. Občinska skupnost otroškega varstva Črnomelj je zakon kršila tako, da ni zmanjšala stopenj prispevkov iz dohodka in osebnega dohodka delavcev v tridesetih dneh po ugotovitvi presežkov prihodkov. Inšpektorji SDK so ugotovili, daje bilo v obdobju med januarjem in septembrom presežkov za 268,697.000 din, ali kar za 15,4 odstotka nad še dovoljenim 3-odstotnim presežkom. Peter Štefanič, predsednik skupščine, ki je moral zaradi te kršitve na zatožno klop gospodarske enote novomeškega sodišča, je napako odkrito priznal. Pojasnil je, da so bili na predsedstvu sisa proti Z MOTORJEM V TRAKTOR TANČA GORA — 3. junija ob 11.30 seje 14-letni Marko Š. iz Dragatuša peljal na kolesu z motorjem iz Starega trga proti Črnomlju. Blizu Tanče gore ga je med vožnjo po klancu navzdol zaradi prevelike hitrosti med zaviranjem zaneslo na levo, kjer je zadel v traktor, ki ga je nasproti znižanju stopnje enostavno zato, ker so jim strokovne službe sisov razložile, da v tem primeru delavci vrtcev ne bodo imeli denarja niti za osebne dohodke, skupnost pa bo brez denarja za vračilo stroškov organizacijam združenega dela za otroške dodatke. Sodišče je takšno razlago sprejelo kot tudi dejstvo, da Ste-fanič delo predsednika opravlja neprofesionalno in brez vsake nagrade, toda črka zakona je jasna. Skupnost je bila zaradi kršitve zakona kaznovana s plačilom 7,000.000 din, predsednik skupščine pa s kaznijo 200 tisočakov. Podoben je primer črnomaljske občinske skupnosti socialnega skrbstva. Tudi tam niso znižali prispevnih stopenj, njihov presežek pa je znašal 22,793.000 din ali za 1,2 odstotka nad še dovoljenim. Predsednik skupščine skupnosti socialnega skrbstva Rade Kordič je kršitev priznal, hkrati pa pojasnil, kako je bil s strani strokovnih služb zaveden, da ni nič narobe, če stopenj ne znižujejo. »V skupnih službah so razlagali, da bi bilo nesmiselno zmanjševati prispevne stopnje, ker da se bo poraba v prihodjih mesecih povečala in bi lahko že v naslednjem mesecu vnovič predlagali povišanje stopenj,« je sodnikom razlagal Rade Kordič. Ker pa zakon za strokovne službe ne predvideva kazni, pač pa le za odgovorno osebo, je sodišče Kordiču prisodilo plačilo 45 tisočakov, pogojno za dobo enega leta, medtem ko mora skupnost plačati 7 milijonov dinarjev kazni. B. B. zt Borne jepre 'Ban jičza Pa C: Poka seje PaVl Ivic, i ekipe • Ker zadnje dni iz ameriškega raketnega oporišča Cape Canevera' ni prišla nobena novica o kaki spodleteli izstrelitvi, lahko upravičeno domnevamo, daje bila pred stan?; vanjsko hišo v Trnovcu pri Metlika najdena raketa namenjena preganjanju črnih oblakov. In ker o podobnih najdbah vse pogosteje poročajo tudi z mnogih dolenjskih njiv in travnikov, je na mestu nasvet, naj se kmetje za delo na planem opremijo s čeladami. • V noči na ponedeljek, 5. junija. { je nekdo vlomil v zidanico med Ve- y likim Podljubnom in Bir£no vasjo. — last 41-letnega Janeza Šušteršič?- ^ Možakar je v zidanici hranil večje zaloge domačih klobas in slanine, katerih omamni vonj pa je prišel do t nosu neznanega storilca. Dobrote so bile vredne okoli 50 stani) S milijončkov. • 32-letni Albin Kralj iz Zaloga pn Škocjanu je imel pred dnevi prometno nesrečo. Svoje poškodovano vozilo je pripeljal na parkirišče AMZS na Otočcu, dan kasneje pa si je avto podrobneje ogledal. Ta; krat je ugotovil, da mu je prek noči nekdo iz vozila izmaknil avtoradio kasetofon sharp, tako da seje škoda na avtu povečala za dobra 2 milijona din. brez vozniškega dovoljenja pripeljal 44-lctni Štefan Vrtin iz Breznika. Štefanič je po trčenju padel in se huje ranil, tako da se sedaj zdravi v novomeški bolnišnici. Za mladega voznika ni bilo pomoči Huda prometna nesreča v Lokvici — Kriva hitrost Udarci z lopato so bili usodni 3. junija je Anton Kozole ranam podlegel PIJAVŠKO — V prejšnji številki smo pisali o obračunu dveh sosedov, do katerega je prišlo 22. maja opoldne v Pijavškem. Tistega dne so namreč v novomeško bolnišnico pripeljali hudo poškodovanega 33-letnega Antona Kozoleta, 3. junija pa so iz bolnišnice sporočili, daje Kozole tega jutra hudim ranam podlegel. Kot je pokazala preiskava, naj bi bil vzrok za obračun med sosedoma prepir zaradi širjenja lope. Kozole je namreč menil, da 31-letni sosed Jože B. lopo širi na njegovo zemljišče. Stopil je do njega in kmalu je prišlo do prepira. Ta seje kasneje sprevrgel v obračun, med katerim je Jože z lopato večkrat udaril Antona po glavi. Poškodbe so bile za slednjega usodne, medtem ko je bil Jože predan preiskovalnemu sodniku novomeškega temeljnega sodišča. Novosti so le pesek v oči Začaran krog zavarovanja — Obvezno zavarovanje 'pokrije’ le vozila, vredna do 150 milijonov dinarjev Čeprav podatki za minulo leto kažejo, da se je število prijavljenih škod na motornih vozilih zmanjšalo za dobrih 4 tisoč, je zavarovalna premija vse višja. Znano je bilo, da so zavarovalnice zadnja leta višino premij obveznega zavarovanja računale na podlagi cen osebnih vozil jugo, golf, renault in TAM, vendar cene teh vozil še zdaleč niso rastle tako skokovito kot cene zavarovalnih premij. Zavarovalnice se tega zavedajo, zato so lastnikom motornih vozil pripravile nekaj novosti, ki pa so le pesek v oči. Verjetno je prav, če povemo, da lahko dobijo lastniki vozil s plačilom obvezne zavarovalne premije povrnjeno škodo le v višini do 150 milijonov dinarjev, kolikor stane danes pri nas že vsak malo kvalitetnejši avtomobil. Ali z drugimi besedami: lastniki avtomobilov, dražjih od 150 milijonov dinarjev, svojih . vozil za vrednost nad to številko nimajo zavarovanih. To lahko storijo le s posebnim doplačilom ob poravnavi obvezne zavarovalne premije. Da bi prikrila to pomanjkljivost, je zavarovalna skupnost Triglav uvedla dve novosti Prva velja tistim. ki so že dosegli 50-odstotni bonus s tem, ker že pet ali več let niso imeli prometne nezgode. Ko jim torej poteče šesto leto brez prometne nezgode in popust ne narašča več, se jim kritna obveznost dvakratno poveča; namesto sedanjih 150 milijonov din, znaša 300 milijonov. Druga ugodnost je v tem, da poslej vsi zavarovanci pri podaljšanju zavarovanja brezplačno prejmejo tudi zeleno karto. Voznikom je to slaba uteha, kajti ob tako nizki zavarovalni vsoti lastnikom dražjih vozil ne preostane drugega, kot da se zatečejo h kasko zavarovanju. In naj se nam cene tega zdijo še tako visoke, v Triglavu ugotavljajo, da premije še zdaleč ne pokrijejo odškodnin. Če je ta podatek razumljen pravilno, se torej kasko zavarovanju obeta ne tako majhen skok cen. Očitno je z zavarovalno politiko danes nekaj hudo narobe. To potrjuje tudi podatek, da je leta 1976 znašala minimalna zavarovalna vsota za osebne avtomobile kar 354.000 zahodnonemških mark, danes pa jih pomeni 150 milijonov dinarjev manj kot 20 tisoč mark. B. B. LOKVICA — V soboto, 3. junija, ob 2.10 seje na magistralni cesti med Novim mestom in Metliko v Lokvici pripetila huda prometna nesreča, v kateri je bil ob življenje 20-letni Boris Ambrožič iz Dolnje Lokvice. 21-letni Marjan Derganc iz Vrtače pri Semiču seje to noč s svojim osebnim avtom Z-128 peljal proti Metliki, ko ga je na ravnem delu ceste v Lokvici dohitelo vozilo P-126, za krmilom katerega je sedel Boris Ambrožič. Slednji je Derganca pričel prehitevati, zaradi prevelike hitrosti pa je med prehitevanjem Dergančevo vozilo oplazil, nakar ga je pričelo zanašati. Zadel je v obcestno grivo, od koder ga je odbilo v zrak, po dvanajstih metrih letenja pa je avto padel na tla in trčil v obcestni kamen. Vozilo se je nato prevrčalo po bregu in se ustavilo šele ob drevesu. Med prevračanjem je Ambrožič padel iz avta, hudo ranjenega so prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer pa zanj ni bilo več pomoči. 300 MLADIH GASILCEV V METLIKI — Konec preteklega tedna je bilo v ki, kjer bodo letos praznovali tudi 120-letnico gasilstva, 9. republiško srečanje m ^ dih gasilcev. Udeležilo se gaje okrog 300 učencev iz 72 osnovnih šol, pomeril* P' ^ se v teoriji, tekmovali v gašenju z vedrovkami (na fotografiji) in štafetnem tek« ^ kovniki so ustvarjali na temo »Človek, zakaj tako?«, literati pa so pisali sP‘se,°|ejil jt 0 žarni varnosti. Najboljše ekipe so se pomerile tudi v kvizu. Srečanja se je uide* ’1 predsednik slovenske gasilske zveze dr. Branko Božič, kije pohvalil, daje bilo P metliško srečanje doslej najbolje organizirano. (Foto: M. Bezek-Jakše) C Prir INŠPEKCIJE NAJ OSTANEJO BREŽICE — Na torkovi seji sveta posavskih občin so v razpravi o doslej znanih informacijah glede reorganizacije inšpekcijskih služb sprejeli stališče, naj v regiji ostane izpostava bodoče republiške inšpekcije. Brez nje bi se nadzor poslabšal in verjetno tudi podražil. Izkušnje kažejo, da so ga Posavci polomili, ker niso znali organizirati samostojne učinkovite in cenejše veterinarske službe, zato zdaj ne želijo zamuditi druge priložnosti. PREHITRO — 34-letni Huso Huseljič iz Travnika seje 3. junija ob 5.10 peljal z osebnim avtomobilom po magistralni cesti iz Ljubljane proti Zagrebu. Zaradi prevelike hitrosti ga je v Mačkovcu zaneslo preko travnate bankine, nakar seje prevrnil po nasipu in obstal ob cesti. Hudo ranjen je bil 46-letni sopotnik Ferdo Tomas iz Brčkega, ki se zdravi v novomeški bolnišnici. TRČIL V DREVO 21-letni Mohamed Rahmanovič iz Kotor Varoša se je 30. maja ob 18.30 peljal po lokalni cesti iz Žužemberka proti Gradencu. Kakih 200 metrov iz Žužemberka gaje zaradi prevelike hitrosti pričelo zanašati, tako da je najprej trčil v kamen, nato pa še v drevo. Materialne škode je bilo za 40 milijonov dinarjev. TRIJE RANJENI 42-letni Milomir Nikolič iz Glumače seje 2. junija ob 7.35 peljal z osebnim avtomobilom po magistralni cesti iz Zagreba proti Ljubljani. Pri Beli Cerkvi je pričel prehitevati tovorni avto neznane registracije, takrat pa je s tovornjakom pripeljal nasproti francoski državljan Marc Robert Didier Triat. Prišlo je do trčenja, v katerem seje Nikolič hudo ranil, prav tako pa tudi njegova sopotnika Jovan Vučkovič in Drago Iličič iz Mrko- njič Grada. Vse so prepeljali v novom m bolnišnico, materialne škode na vozi 1 je za 55 milijonov dinarjev. ! IZSILJEVAL JE PREDNOST 7? |j H junijaob9.30seje56-letniVinceciJ v, M okolice Novega mesta peljal z osebni ^ tomobilom z Bučke proti Škocjan • nl s križišču s cesto proti DobruŠki vasi ^ | prepričal, ali je la tudi prosta, Pr Pnjo. Pre čeprav ni imel prednosti, zapeljal, pj„ koje iz smeri Dobruške vasi po njej P y, !o| Ijal 22-letni Andrej Bregar iz 4| Prišlo je do trčenja, v katerem seje P? o. lji dovala 58-letna Marija Bregar. M.alc jeV. ^ ne škode je bilo za 10 milijonov dm ^ KRIVEC UTRUJENOST -Marjan Krišto iz Zagoričanov seje ja ob 5.10 peljal z osebnim avtom « po magistralni cesti proti Zagrebu- iiki vasi je najverjetneje zaradi lllrUjc^ie- zapeljal na nasprotni vbzni pas- P j 38-rem je takrat s tovornjakom PnP?Juij s« letni Milan Vučen iz. Suscgrada. V silovito trčili, pri čemer se je Krist v|je-poškodoval in so ga odpeljali na }jc nje v brežiško bolnišnico, laže ranjen bil tudi Milan Vučen, Materialno v na vozilih so ocenili kar na 200 mi J dinarjev. ^ HJS00 Št. 23 (2077) 8. junija TO IN ONO ; IZ KOČEVJA IN RIBNICE Letošnje kadetsko državno prvenstvo v * ptimetu, kije tokrat prvič na sporedu, bo p 8. in 9. julija, kol je znano. pa Slovenijo 3: ?*°Pa ribniški lnles-Riko, kije zmagal na Mnem turnirju. Trener Zdenko Mikulin y ™ skušal ekipo kar najbolje priprav iti /a ' T^tovanje, v katerem Ribničani ne skrivajo s UTibicij. j Kočevski športniki so pred dnevi gostov a- i. l ® H»bu in s svojo udeležbo počastili tam-^Jsnjt občinski praznik. Kočevei so bili od ’• dalije ev v *dlu 'n kegljanju, teniški v°®°j se je končal brez zmagovalea, tek-° S^C' P* 40 8°ste ugnali v balinanju. ' Smo št’ tla so Kočevci nastopili tudi v i- pnodnonemškem Erkechiku. kjer str gostile-! jK Pomagali v odbojki in namiznem tenisu. Jžtibili p, v ma|em nogometu. - ...Kegljači ribniškega Rika so uspešno za-, tekmovanje v prvi ljubljanski ligi. rsv°J'li so namreč drugo mesto, imeli pa ce-j . Prožnost za še kaj več, vendar je ob upoš-il • .^Ju Pogojev njihovega dela tudi ut dose-r ni '?en‘len' Za boljše dosežke jim namreč n JSnjkaj° modernejše kegljišče, denar in tudi v i i .isokometaši ribniškega Inles Rika so po 0 k ovanju zmagovalci tekmovanja za 1 ™al mladosti na ribniškem območju. Naj-™J.so ugnali itas s 17:12. nato pa še DVZ 1 lek VC Za vstop v četrtfinale tega yu^v?a jih sedaj čaka še zmagovalec wwwvvwvwwwwww\.\,v vwwwwv\\\ -v-v. wy V nedeljo stota speedway dirka Edinstven jubilej krškega AMD — Dirka za Zlati znak Krškega bo stota speedway prireditev na Stadionu Matije Gubca — Pričetek ob 15. uri e regije. M. G-č. POKAL KLUBU CAFFE’E BAR »M« ZDOLE — Na turnirju v malem no-L 716111 M memorial Petra Mavsarja, ki ga ,i 5re'eklo nedeljo organizirala TVD Par-.. n Zdole, je sodelovalo 12. ekip. Že tret-n (JPoredje prehodni pokal osvojila eki-Dolt i 6 ^ar >>^<< 'z Krškega, kije tako d°bjla v trajno last. Na drugo mesto .J?.Ustila ekipa Veniš, na tretje pa eki-|Vj. “Cerklje. Med strelci je bil najboljši ekipt^e^ vratarji pa Jazbec iz zmagovalne KRŠKO — Zanimivo bi bilo vedeti, koliko je še društev na svetu, ki se lahko postavijo s takšnim jubilejem, kot ga bo v nedeljo, 11 .junija, proslavilo AMD Krško. Na Stadionu Matije Gubca bo namreč stota speedway-ska prireditev v Krškem; tako kot prva pred davnimi dvaintridesetimi leti bo tudi ta posvečena občinskemu prazniku; tokrat se bodo tekmovalci iz sedmih držav merili za Zlati znak Krškega. Da je Krško zibelka jugoslovanskega speedwaya, ni potrebno pose- • Ob enkratnem jubileju, stoti speedway prireditvi v Krškem, so tukajšnjemu AMD med drugimi poslali čestitke Jos P. Vaessen, predsednik CCP FIM, Franci Novak, častni predsednik CCP FIM, in Janko Šemrov, predsednik zvezne komisije za speedway. bej pisati. Že leta 1946 je bila na Stadionu Matije Gubca, ki pa je bil takrat še hipodrom, prva motociklistična dirka, ki jo je pripravila hrvaška zveza. Nastopilo je kar 66 tekmovalcev, prireditev pa si je ogledalo 12 tisoč obiskovalcev. S to dirko seje tudi Krčanom porodila ideja, da se sami pojavijo v vlogi organizatorja. Že leta 1949 je AMD pripravil prvo svojo dirko, nadaljnje načrte pa je pokvarilo hudo neurje, ki je leta 1951 močno poškodovalo stezo in stadion. Cela štiri leta je nato trajalo zatišje, vse dokler ni bilo leta 1955 sklenjeno, da se na stadionu uredi 400-metrskaspeed-way steza. In tako je bila 18. avgusta 1957 na taistem stadionu v počastitev občinskega praznika prva dirka; do danes jih je bilo že 99, od tega kar 43 mednarodnih. Najodmevnejši med njimi sta bili brez dvoma finale svetovnega prvenstva dvojic in lanski nastop evropskih državnih prvakov za pokal Johnniea Hoskinsa. Skozi vse te prireditve pa se kot rdeča nit vleče ime tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj, današnjega Vidma, brez katere krškega speedwaya zagotovo ne bi bilo. Krško je dalo jugoslovanskemu speedwayu veliko dobrih tekmovalcev, omenimo le 4-kratnega državnega pravka Franca Babiča pa Ivana Molana, ki je bil dvakrat najboljši v državi, leta 1972 pa je dosegel nasploh največji uspeh jugoslovanskega speedwaya z uvrstitvijo v finale svetovnega prvenstva. Po en naslov državnih prvakov sta si privozila še Jože Žibert in Krešo Omerzel, po zaslugi Nunčiča in Edvarda Babiča pa sta v Krškem tudi dva naslova mladinskih državnih prvakov. Prav je nemara, da se ob tem spomnimo prve garniture krških tekmovalcev, tiste, ki je leta 1957 orala ledino temu športu: Ivana Ivaniča, Toneta Bizjaka, Edija Burši-ča, Adolfa Vaniča, Francija Kodele, Alberta Rangusa, Mirka Kosarja in Francija Murka. In ko smo že pri • V vsej dolgoletni zgodovini dirk je bila v Krškem doslej le ena, ki je odpadla zaradi slabega vremena. Organizatorji upajo, da se bo tradicija nadaljevala tudi v nedeljo. imenih: v Krškem je svojo funkcionarsko pot začel Franci Novak, danes častni predsednik CCP FIM, tu sta nerazdružljiv tandem Cveto Bevk, ki je zraven že od prve dirke leta 1957, in Stane Žigante, brez katerih si speed-way prireditve v Krškem ni mogoče zamisliti, pa neutrudni Edo Komočar, ki je bil kar 15 let na čelu krškega AMD, da ne pozabimo še Ivana Zupančiča, ki je bil med ustanovnimi člani društva in prvi predsednik športne komisije in tako naprej. Brez napisanih in nenapisanih, brez pomoči združenega dela in obrtnikov Posavja, vojakov iz Cerkelj, brez zvestih gledalcev tudi jubilejne stote speed-way dirke v Krškem ne bi bilo! Priprave nanjo tečejo že dalj časa, in kot se za takšno prireditev spodobi, bo edinstvena še po nečem: prvič bo pri nas kompletna dirka potekala s po šestimi tekmovalci. Na sporedu bo kar 21 voženj, najprej 18 kvalifikacijskih s po 6 tekmovalci, kjer se bo vsak pomeril z vsakim in z vsakega startnega mesta, nato se bo dvanajst najboljših pomerilo v dveh polfinalnih obračunih, nato pa v 21. vožnji po trije najboljši iz dveh polfinalnih voženj v finalu. Pokrovitelj vseh letošnjih speedway prireditev v Krškem je tovarna celuloze in papirja Videm, ne- deljske dirke pa skupščina občine Krško, poleg nje pa še šest sopokro-viteljev: IMV, Krka, združena Ljubljanska banka, zavarovalnica Triglav, Slovenijales-trgovina Ljubljana in Petrol. Dirka se bo pričela v nedeljo ob 15. uri, popestrili pa jo bodo nastop petdesetih mažoretk iz Ljubljane, padalci letalskega centra iz Lesc, ki se bodo na stadion spustili z dvanajstimi zastavami, in glasbeniki godbe na pi- • Nedeljske jubilejne prireditve se bodo udeležile tudi delegacije pobratenih društev iz Gornje Radgone, Pockinga (ZRN) in italijanskega Lognera. hala iz Vidma. Uradni trening bo v nedeljo od 11. do 12. ure. In še nekaj o nastopajočih. Kot že rečeno, bo nastopilo 18 tekmovalcev iz Avstrije, Bolgarije, ČSSR, Madžarske, Italije, Zahodne Nemčije in Jugoslavije. Med znanimi in uveljavljenimi tekmovalci omenimo le Bolgara Maneva, Avstrijca Schatzeija, Madžara Adorjana, Itahjana Castagno, Kalino in Holupa iz ČSSR ter seveda Pavlica, Peterco, Kalina in Čabo, ki bodo zastopali barve Jugoslavije. B. BUDJA DOSLEJ ŽE DEVETINDEVETDESET PRIREDITEV — Med prireditvami, ki so bile doslej na stadionu Matije Gubca, sta bili zagotovo najodmevnejši finale svetovnega prvenstva dvojic leta 1980 in lansko tekmovanje evropskih državnih prvakov za pokal Johnnieja Hoskinsa, od koder je tudi ta posnetek. Ne dvomimo, da podobnih razburljivih voženj tudi na nedeljski stoti speedway prireditvi v Krškem ne bo manjkalo. (Foto: B. B.) 'VWWVWW'<^VV\AAiVVVVVVWNAAAA^VVVWV\AA.VVVVVVVWVVXVVVNAAAAAAAVVVWVVVVVVV' S PORAZOM OB NASLOV? MIREN — Novomeški nogometaši so zapravili enkratno priložnost za skok na 1. mesto območne nogometne lige. V Mirnu so namreč izgubili srečanje 20. kola s Primež Adrio z 0:1, tako da poraza vodilne Jadran Lame v Kranju proti Triglavu z 1:3 niso izkoristili. Že skoraj povsem na dlani je, daje s tem splavala tudi tako dolgo pričakovana priložnost, da se Elan vendarle prebije v prvo republiško ligo. Resda sta do konca še dve koli, v predzadnjem Elan gosti ekipo Jesenic, toda malo je verjetno, da bo Jadran Lama, ki Novo-meščanom beži za točko, izpustila priložnost iz rok. Dodajmo, da je ekipa Bele krajine v nedeljskem 20. kolu igrala doma s Slavijo 0:0, v prezadnjem kolu pa potuje k ekipi kranjske Save. M GORENC ZA DAN MLADOSTI SEVNICA — ŠK Milan Majcen iz Sevnice je prejšnji teden pripravil šahovski turnir pionirjev in pionirk v počasittev dneva mladosti. Nastopilo je kar 54 igralcev in igralk, ki so bili razdeljeni v šest skupin. Med učenci prvih in drugih razredov je zmagal Brilej nad Medvedom in Novšakom (vsi OŠ Savo Kladnik); med tretjimi razredi je zmagal Imperl nad Cesarjem (oba Loka) in Pevcem (Sevnica); pri učencih četrtih razredov Radej (Blanca) nad Jelčičem (Sevnica) in Močvnikom (Boštanj); petih in šestih razredov Alojz Radej (Blanca) nad Gregorčičem (Sevnica) in Mešičkom (Blanca) ter med učenci 7. in 8. razredov Vene nad Blasom (oba Sevnica) in Belincem (Blanca). V konkurenci pionirk je zmagala Korenova nad Bogovičevo in Korenovo (vse Sevnica). Pokal za dan mladosti je pripadel Alojzu Radeju. jebeniku dirka Po Srbiji ^eJija zmag novomeških kolesarjev — Uspešen na-i kolesark v Vojvodini — Dve v reprezentanci J BEOgRad, novi SAD - Serija (ih*.® nov°meških kolesarjev na doma-I,. ,,rka*1 ostaja neprekinjena. Za to je tik k-*1 novoPefcni krkašRobiŠebe-2« ’ ,1 ie zmagovalec tradicionalne, že - idlrke Po Srbiji, ki se je po treh eta-v nedeljo končala v Požarevcu. sla d'oZdno prednost je Šebeniku prine-vičem netapa’ kl J°je dobil nad Ugreno-pj j°aPežem in Čubričem, v drugi eta-Jnajboljšo novomeško uvrstitev dole h; ,andl Papež z drugim mestom, Božič i v 'n Robičpeti, medtem ko je bil J je tretj' etapi Šebenik drugi, kar mu !ni ostPvalo tudi za prepričljivo skupno Šebenikov uspeh so v končnem Božič dopolnili še Papež s četrtim, državnim grbom določil dve Novomeš-čanki, Marijo Krnc in Martino Sajevec, ki bosta 12. junija odpotovali na Sicilijo, kjer bo start ene najtežjih ženskih etapnih dirk na svetu, Gira dTtalia. Na Vrhniki pa je bila 5. memorialna dirka Roberta Trampuša, kije tokrat minila v odsotnosti najboljših članov. Med pionirji A je Novomeščan Filip zasedel drugo mesto, dirko mlajših mladincev je dobil Mervar iz novomeške Krke, njegov klubski tovari Gimpelj pa je bil tretji. Med starejšimi mladinci je kriterijsko dirko dobil Metličan Puš, kije bil tudi absolutni zmagovalec dirke, v kateri so skupaj star-tali mladinci in člani. Larip S P®1'"1 'n Robič s šestim mestom, Namešča1'*0 SCVeC*a tud' eLipno zmago vJ?n'f?a razveseljiva novica je prišla iz fiteri »e, kjer je bila od petka do nedelje ko nnarodna ženska etapna dirka za Veli-krnnaPrado Novega Sada. Mlada Marija veči 6 v.°^eh strokovnjakov postala naj-sarj1 up jugoslovanskega ženskega kole-'Vallr • ’ v konkurenci najboljših tekmo-W !z Madžarske, Bolgarije, Italije in ^lo ^ aviJe Je bila enkrat tretja iti enkrat ^striiu^a’ dobro pa sta se odrezali tudi Krke • art‘na ‘n Marjeta Sajevec. Ekipa rnes» močni konkurenci zasedla tretje < slov ° tej ^‘rkue zvezni selektor jugo-“ anske ženske reprezentance za drese z ZMAGA M—KOPIT ARNE SEVNICA — V okviru letošnjih delavskih športnih iger sevniške občine je bilo pred dnevi šahovsko tekmovanje, ki so se ga udeležile tri ekipe, v posamični konkurenci pa je nastopilo 7 šahistov. Ekipno je zmagala M-Kopitarna pred Metalno Krmelj, posamično pa Smerdel iz Kopitarne pred Kebrom iz Metalne. V BOJU ZA OBSTANEK NOVO MESTO — V predzadnjem kolu tekmovanja v 1. A slovenski namiznoteniški ligi so Novomeščani gostili Strojno iz Maribora in Gornjo Radgono. Obe tekmi so domačini izgubili z rezultatom 2:7. Z istima nasprotnikoma je igrala tudi Sevnica in prav tako obe tekmi izgubila. Sedaj imajo Novo mesto, Sevnica in Gorica enako točk in se borijo za obstoj v ligi. Za Novomeščane in Sevničane bo odločilno zadnje kolo, ko oboji igrajo v gosteh s Kemičarjem iz Hrastnika in Ingradom iz Celja. DVOJNA ZMAGA SŠPTNU KOČEVJE — V ponedeljek, 5. junija, je bilo na stadionu v Kočevju letošnje območno prvenstvo srednjih šol Dolenjske in Posavja v atletiki. Tekmovanja se je udeležilo kar 250 tekmovalcev in tekmovalk, ki so se pomerili v sedmih disciplinah. Tako pri fantih kot tudi pri dekletih sta zmagi odšli v Novo mesto, priborili pa so siju dijaki in dijakinje Srednje šole pedagoške in naravoslovne usmeritve. Več o tekmovanju prihodnjič, tokrat dodajmo le še to, da bres iz Novega mesta in Duplo iz Pišec so pripravili 3. junija v Mokronogu prijeten večer s petjem, glasbo in obilico plesa. Nastopali so na prireditvi Igraj kolo, ki so jo organizatorji podnaslovih revija folklornih skupin Posavja in Dolenjske. Dva državna naslova v Brežice Imeniten uspeh brežiških atletov na državnem prvenstvu v mnogobojih v Kranju — Državna prvaka Gregorič in Lopatičeva — Vladki tudi rekord SRS KRANJ — Minuli vikend je bilo na stadionu Stanka Mlakaija v Kranju letošnje državno prvenstvo v mnogobojih, ki je brežiški atletiki prineslo izreden uspeh. Edini so namreč v Jugoslaviji, ki so dobili letos kar dva državna prvaka, za nameček pa je Vladka Lopatič izboljšala še absolutni republiški rekord v sedmeroboju. kolesarski 0 maraton ' Prirert^^RLJE — Organizaijski odbor f pohoda in Kolesarsko društvo 1 it, oh 9a Pr’Pravljata za soboto, lO.juni-v poipL,, 0 šesti kolesarski maraton »Po n ‘Li 1 Sesti kolesarski maraton »Po i^-gtupc odredov«. Start maratona tiči ®*a8°vnim centrom v Ivančni Goto 'zb’°®a k° do*8a BO kilometrov, prijave itieHolra organizator na startnem mestu bo „ 'pro, in 9.15. Okrepčevalna postaja i Prei.i , °lfcvem, vsak udeleženec pa bo S sP°minsko medaljo. ^50 mladih na . pionirskih : Sljjh v Kočevju ^»^naga gostiteljev Pi5P.^EVJE — Preko 350 mladih seje " Pionii'^11 udeležilo tradicionalnih 26. i o ia Športnih iger učencev osnovnih r Lal(ovJelnic' Kočevja in Ribnice. Po pri-1- Iji, j,j anJu so imeli največ uspeha gostite-i. tok p° v skupnem seSlevku zbrali 430 ,1 P* l8obničani sojih imeli 250, Delnice / |ttili'jOn'0i in pionirske so se pomerili v at-'°^ark”arn'zrlem tenisu' Stihu, streljanju, i ?apjj| L rokometu, odbojki in nogometu. da so imeli v atletiki največ , kqjs a Kočevci, prav tako v namiznem 1ih>n,Pri fantih, medtem ko so pri dekle-, ;kale Ribničanke. V šahu so v obeh rer|oah slavili gostitelji, enako tudi v c Prip«U 'n LoSarki, v rokometu je zmaga n "tiboit . RihniCanom, medtem ko so bili v heJ-,!.Kočevci in Kočevke razred zase, tujj VJivo najboljši pa so bili gostitelji Škoda, daje nastopajočim v soboto nagajalo vreme, kajti skoraj zagotovo bi bili rezultati še boljši, tako pa je ostalo le pri enem rekordnem dosežku. Sicer pa poglejmo rezultate nekoliko podrobneje. Na prvem mestu velja vsekakor omeniti Vladko Lopatič, ki je, kot že rečeno, s 5437 točkami postavila nov republiški rekord. Vladka je 100 metrov z ovirami pretekla v času 15,11 sek., v višino je skočila 179 cm, kroglo je sunila 11,01 metra daleč, 200 metrov je pretekla v času 25,37 sekunde, v daljino je skočila 579 cm, kopje je vrgla 35,38 metra daleč, 800 metrov pa je pretekla v času 2:19,52. S svojim izkupičkom točk je Lopatičeva prepričljivo zmagala, v ilustracijo navedimo le, da je drugouvrščeno Rističevo iz zrenjaninske-ga Proleterja presegla kar za 466 točk. Vladki Lopatič ob bok seje tokrat postavil mlajši mladinec Gregorič, kije brežiški atletiki priboril drugi naslov družavnih prvakov; drugouvrščenega Pangerca je premagal za 110 točk, Gregorič jih je v osmih disciplinah zbral 9675. Poglejmo še njegove rezultate: 100 metrov je pretekel v času 12,23 sek., v daljino je skočil 593 cm, kroglo je sunil 13,64 m, v višino je skočil 183 cm, 110 metrov z ovirami je pretekel v 17,82 sekunde, v skoku s palico je dosegel rezultat 390 cm, kopje je vrgel 39,86 metra daleč, za 1000 metrov pa je potreboval čas 2:59,49. Izredna uspeha Lopatičeve in Gregoriča pa sta dopolnila še otala dva Brežičana; Matijevič je bil v deseteroboju starejših MED MLADINCI BRADAČ NOVO MESTO — Pred dnevi se je končal prvi klubski turnir TK Novo mesto za pioniije in mladince. Med mlajšimi pioniiji seje pomerilo šest mladih teniser-jev, v finalu pa je Marko Stokanovič ugnal Hajnška s 6:0,6:0. Stokanovič je prišel do finala tudi med starejšimi pioniiji, kjer pa je bil boljši od njega Uroš Lubej. Zmagal je s 6:1,6:1. Pri mladincih je Sandi Bradač v polfinalu ugnal Mitjo Udovča s 6:0,6:1, Gašper Lubej pa Stokanoviča s 6:0,6:0. V finalnem obračunu je Bradač premagal Lubeja s 7:5, 6:4. VSI NA KOLO! BREŽICE — Člani TVD Partizan Brežice in drugi ljubitelji kolesarstva se bodo v nedeljo, 11. maja, lahko udeležili rekreativne kolesarske prireditve. Zbirno mesto bo ob 9. uri pred OŠ Brežice, odkoder bo kolesarje pot vodila proti Globokemu, Pi-šecam, Bizeljskemu, Župelevcu in Dobovi, od tam pa nazaj v Brežice. Udeleženci, ki bodo to želeli, se bodo na odseku proti Pišecam lahko pomerili tudi v dirki. mladincev s 5591 točkami četrti in je bron zgrešil za vsega 48 točk, medtem ko je Rovan v članski konkurenci s 6426 točkami prav tako zasedel četrto mesto. Poglejmo pod drobnogledom še Rovanove posamezne rezultate: 100 metrov je pretekel v času 11,60 sek., v daljino je skočil 665 cm, kroglo je sunil 11,05 metra, v skoku v višino je dosegel rezultat 189 cm. na 400 metrov je tekel 54,81 sek., na 110 metrov z ovirami 15,90, disk je vrgel natanko 33 metrov daleč, v skoku s palico je dosegel imenitnih 440 cm, kopje je zalučal 46,62 metra daleč, na 1.500 metrov pa je dosegel čas 4:56,72. Govek drugi v Wildonu Uspeh Šentjernejčana na dirki kasačev za pokal Alpe-Jadran — Finale 27. avgusta v Šentjerneju TUDI DEKLETA PREIZKUSILA PESTI — V novomeški športni dvorani je bila minulo nedeljo zvečer atraktivna prireditev, ki jo je pripravil novomeški Karate klub. V semmi in full contactu seje pomerila vrsta znanih evropskih tekmovalcev, ob njih so se v katah pomerili še karateisti. Posebna atrakcija za gledalce — teh seje zbralo precej manj, kot so računali organizatoiji —je bil boj deklet v semmi contactu (na posnetku). Dodajmo, da bo vrsta novomeških tekmovalcev konec tega tedna nastopila na mednarodnem tekmovanju v semmi in full contactu v italijanskem Bariju. (Foto: B. Budja) Veslaški maraton Krka ’89 VVILDON — V prvem krogu tretje dirke kasačev za pokal Alpe-Jadran, so se vozniki iz Štajerske, Furlanije — Julijske krajine in Slovenije pomerili v avstrijskem Wildonu. Slovensko zastopstvo — sestavljali so ga Rudi Govek (KK Šentjernej), Milan Plečko (KK Maribor) in Pero Crnkovič (KK Brdo) — se je odlično odrezalo. V izenačenem boju je zasluženo slavil Mariborčan Milan Plečko, ki je tako nadomestil strejšega brata Gorazda, kije lani zmagal na istem hipodromu. Zapažen uspeh je dosegel tudi Rudi Govek, kije zasedel drugo mesto. Pero Crnkovič pa je bil šesti. Vozniki so nastopali z izposojenimi konji, zato je poleg vsega igrala svojo vlogo tudi športna sreča. Rezultati: L Joffrey (M. Plečko), 2. Vindicator (R. Govek), 6. Time is Money (P. Crnkovič). Skupni rezultat: 1. Slovenija 15,2. Furlanija —Julijska krajina 9,3. Štajerska 4 točke. Stirindvajset ur rokometa v Leskovcu Pričetek tekme [utri ob 17. uri — Srečelov LESKOVEC PRI KRŠKEM — V počastitev občinskega praznika Krško pripravlja tukajšnji rokometni klub zanimivo prireditev, ki bo hkrati posvečena 40-letnici rokometa v Sloveniji in 35-letnici domačega kluba. Gre za »24 ur rokometa«, prireditev, kakršno je RK Krško izvedel že pred enajstimi leti, potekala pa bo v športnem parku pri osnovni šoli v Leskovcu. Štiriindvajseturna tekma, na kateri se bosta pomerili ekipi Krškega — sestavljali jo bodo mlajši in starejši pionirji, kadeti, mladinci, člani in veterani — in ustrezna vrsta iz Litije, s katero imajo Krčani podpisano listino o sodelovanju, se bo pričela v petek, 9. junija, ob 17. uri, končala pa v soboto, prav tako ob 17. uri. Organizatorji obljubljajo zanimiv boj, hkrati pa sporočajo, da bo za obiskovalce dovolj hrane in pijače, pripravljen paje tudi bogat srečelov. 54 veslačev kajakov, kanujev in turističnih čolnov od Kostanjevice do Čateža ob Savi USPEL KONJENIŠKI DAN ' 'Branju nogometa. ČATEŽ — Športno društvo »Razlag« iz Čateža, v okviru katerega aktivno deluje kajak-kanu sekcija, je v nedeljo organiziralo veslaški maraton od Kostanjevice do Čateža. Prireditev z nazivom »Krka ’89« je že več kot desetletje tradicionalna. Tokrat seje v veslanju pomerilo kar 54 tekmovalcev iz osmih klubov. Tekmovali so v kategorijah kajak, kanu in turistični čoln. Velik vodostaj Krke je pripomoge k temu. da so najhitrejši preveslali razdaljo od Kostanjevice pa vse do izliva Krke v Savo v poldrugi uri. V veslanju kajakov so sodelovali tekmovalci vseh starostnih kategorij. Med pionirji je bil najhitrejši Darko Petrovič (Kajak-kanu klub Krško), med mladinci Željko Kukec (KKK Var- teks, Varaždin), med člani Stefan Varga (Brodarsko društvo Mura, Krog) in med veterani Martin Grašič (KKK Škofja Loka). Med kanuisti je v skupini mladincev zmagal Iztok Baronik (ŠD Razlag, Čatež), v skupini članov pa Veljko Milihram (KKK Varteks, Varaždin). Stipe Radelič (KKK Končar, Zagreb) je prvi dosegel cilj ob sotočju Krke in Save v kategoriji turističnih kajakov, medlem ko je s turističnim kanujem najhitreje veslala dvojica Vegclj - Urbanč (KKK Lipa, Krška vas). Konec veslaškega maratona je krstila nevihta s točo, najboljšim ekipam pa je prinesel naslednjo razvrstitev: 1 mesto SD Razlag, Čatež (72 točk), 2. mesto KKK »Lipa«, Krška vas. in 3. mesto KKK Krško (43 točk). B. D. METLIKA — Konjeniški dan, ki gaje v nedeljo, 4. junija, pripravil Konjeniški klub Bela krajina, je lepo uspel. Začel seje s parado konj skozi Metliko, v Rosalnicah je bila najprej razstava konj, nato pa so se pomerili na tekmovanjih. V kasaški dirki kmečkih dvovpregov je zmagal Franci Kremesec iz Metlike z Ružo in Zorko, 2. je bil Darko Hudorovac iz Rosalnic z Be-bo in Cvetko. V galoKki dirki kmečkih konj je zmagal Robert Šeško iz Krumper-ka na Roži, v galopski dirki toplokrvnih konj pa član Konjeniškega kluba Bela krajina Janko Filak na Dei. Več kot 1000 gledalcev je videlo še prikaz dresurnega jahanja, ki so ga predstavili člani konjeniškega kluba iz Krumperka, ter preskakovanje ovir, kjer je bila najboljša Monika Kušar iz Krumperka na Aniti. SLOVENSKO ZMAGOSLAVJE — Prva od treh letošnjih dirk za pokal Alpe-Jadran je bila minulo nedeljo v avstrijskem Wildonu. Reprezentanco Slovenije sta zastopala Mariborčan Milan Plečko in Rudi Govek iz KK Šentjernej. Oba sta se imenitno odrezala, saj sta osvojila prvo oziroma drugo mesto, posnetek pa ju kaže v ciljnem sprintu. Dodajmo, da bo finale letošnje prireditve Alpe-Jadran avgusta v Šentjerneju. (Foto: S. Dokl) # TELEVIZIJSKI SPORED a m m. 1 >%: M TELEVIZIJA SI PRIDRUŽUJE VSE PRAVICE DO MOREBITNIH SPREMEMB PROGRAMA PETEK, 9. VI. 16.15 1.35 TELETEKST 16.30 VIDEO STRANI 16.40 POLETNA NOČ, ponovitev . 18.05 POROČILA 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 18.45 GORSKA FOLKLORA: TURČIJA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2 20.05 NAŠE AKCIJE 20.15 V HRIBIH SE DELA DAN... GORSKI VRTOVI, dok. serija, 4/8 21.00 KRIMINALNA ZGODBA, ameriška nanizanka. 1/20 22.35 DNEVNIK 3 22.50 POLETNA NOČ 23.00 VRNITEV SHERLOCKA HOLMESA, angleška nanizanka, 1/7 0.00 KO POLETJA UMIRAJO, ameriški film 1.25 VIDEOSTRANI DRUGI PROGRAM 17.30 Satelitski programi 19.00 Domači ansambli: 20 let Celjskega instrumentalnega kvinteta 19.30 Dnevnik 20.00 TV abonma 22.00 Skupščinska kronika 22.20 En avtor, en film 22.40 Satelitski programi TV ZAGREB 8.15 Poročila - 8.20 TV koledar 8.30 Dom brez doma 9.00 Poletni program: 9.00 Nedotakljivi (ameriška nanizanka. 1/15); 10.00 Športnik Billy (risanka); 10.30 Dokumentarna oddaja o neuvrščenih; 11.00 Hajduški časi (serija za otroke. 1/3); 11.50 Vojaki (angl. dok. serija. 1/13); 12.45 Zabava vas Safet Isovič; 13.30 Kako nastane umetniško delo: Plakat (izobraževalna serija. 4/6); 14.00 Resna glasba 15.00 Pogovori o znanosti 15.30 Poročila 15.40 Nočni program (ponovitev) 17.40 Risanka 17.50 Dnevnik 1 18.05 Številke in črke 18.25 Narodna glasba 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 2 20.00 Vrnitev Sherlocka Holmesa (angleška nanizanka. 1/7) 21.00 TV poster (zabavna oddaja) 21.30 Dnevnik 3 21.50 V petek ob desetih (oddaja o kulturi) 22.50 Nočni program 0.50 Poročila SOBOTA, 10. VI. 13.50 145 TELETEKST 14.05 VIDEOSTRANI 14.15 POLETNA NOČ, ponovitev 15.10 TEDNIK, ponovitev 16.00 REKREATIVNO POPOLDNE, prenos iz Domžal 17.35 PRED IZBIRO POKLICA: TEKSTILNA INDUSTRIJA SLOVENIJE GRE V KORAK S ČASOM 18.05 POROČILA 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.05 RISANKA 19.30 DNEVNIK I 19.59 UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3x3 20.30 FRANCOSKA ZVEZA, ameriški film Ciničen, grob in neusmiljen detektiv Popaj skupaj s sodelavcem preeania drobne razpeče- valce in uživalce mamil. Nekega dne pa se mu nasmehne sreča. V podzemlju primanjkuje mamil, širijo se govorice o nov i veliki pošiljki. Detektivovo intuicijo potrjuje vedno več dejstev... Francoska zveza je prva kriminalka v zgodovini filma, ki je kot film leta dobila oskarja. 22.20 DNEVNIK 2 22.35 POLETNA NOČ VRNITEV SHERLOCKA HOLMESA, nagi. nanizanka, 2/7 SAMO BEDAKI IN KONJI, humoristična serija, 1/13 1.35 VIDEOSTRANI tenisu 19.30 Dnevnik 20.15 Človek zraste iz korenin (izobraževalnaoddaja) 20.55 Pop delavnica, finale 22.20 Satelitski programi TV ZAGREB DRUGI PROGRAM 12.30 Kako biti skupaj 13.00 Predstava za otroke 14.00 Odprto prvenstvo Francije v 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Vse reke tečejo (avstralska nadaljevanka, 1/8) 10.30 Risanka 10.55 Nočni program (ponovitev) 12.55 Igrani film 14.25 Zdravoteka 14.30 Troka (sovjetski mladinski film) 16.00 Kritična točka 16.45 Dnevnik 1 17.00 Narodna glasba 17.30 Moški v srebrnem jopiču (TV nadaljevanka. 1/3) 18.30 Skupaj (dok. oddaja) 19.30 Dnevnik 2 — 20.15 Strel \ luno (ameriški film) 22.20 Dnevnik 3 22.35 Zvezdni prah (zabavno- glasbena oddaja) 23.20 Nočni program 1.20 Poročila NEDELJA, 11. VI. 9.05 - 13.05 in 14.05 - 23.20 TELETEKST 9.20 VIDEO STRANI 9.30 OTROŠKA MATINEJA 10.50 BOLJŠE ŽIVLJENJE, nadaljevanka, 1/14 11.30 ALPSKI VEČER 89, 2. oddaja 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30. ZABAVA VAS OLIVER DRAGO-JEV1C 14.20 VIDEOSTRANI ,14.30 BOURVIL: PRI DOBRI KAPLJICI, .rancoski film 16.50 ZAPISANI ŠOLI, češkoslovaška nadaljevanka. 1/13 17.05 POROČILA I7in cimom i\i q a p a ion ni film za otroke 17.40 POGLEDI, ponovitev 6. oddaje 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK I 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 PTICE POD NEBOM. 5.. zadnji del nadaljevanke 21.40 ZDRAVO 23.10 VIDEO STRANI 19.30 Dnevnik 20.05 Ptice na Kosovu: Trije utrinki (dok. oddaja) 20.35 Dokumentarec meseca: Susak po Susku 21.40 TV galerija 22.10 Športni pregled 22.55 Satelitski programi TV ZAGREB DRUGI PROGRAM 10.00 Danes za jutri (oddaja za JLA) in Odpisani (nadaljevanka. 2/13) 13.00 Grobnik: SP v motociklizmu, 250 ccm — 13.50 Športno popoldne 14.45 Dosedanji zmagovalci 15.00 Grobnik: SP v motociklizmu, 500 ccm — 15.50 Odprto prvenstvo Francije v tenisu — 9.20 Poročilu 9.30 Nedeljsko dopoldne za otroke 11.00 Kmetijska oddaja 12.00 Izobraževalna oddaja 13.00 Potepuški pes (serijski film) 13.50 Nedeljsko popoldne 16.25 Reportaža 17.00 Igrani film 18.45 Risanka serija 19.10 TV sreča 19.30 Dnevnik 20.00 Tovarišica ministrica, 5/7 20.50 Igrani film 22.00 Dnevnik 22.20 Nočni program - 0.20 Poročila PONEDELJEK 16.05 1.15 TELETEKST 16.20 VIDEOSTRANI 16.30 POLETNA NOČ, ponovitev 18.05 POROČILA 18.10 MOZAIK: ZRCALO TEDNA, UTRIP 18.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK 1. 20.05 LOV NA MIŠI, drama TV Beograd 20.40 ELEKTRIČNA EKOLOGIJA, kratki film 21 10 OSMI DAN 21.50 DNEVNIK 2 22.05 POLETNA NOČ VRNITEV SHERLOCKA HOLMESA, nani-zanka. 3/7 ALO, ALO, humor, serija, 2/13 1.05 VIDEO STRANI Turšič (dok. oddaja) programi 21.35 Satelitski TV ZAGREB DRUGI PROGRAM 17.45 Po brezkončnosti sveta: Azija — 18.15 Svet športa 19.30 Dnevnik — 20.05 Žarišče — 20.35 Po sledeh napredka — 21.05 Mojster 8.30 Otroški program 9.00 Ponovitev preteklega tedna 10.30 Iz programske ponudbe 15.30 Poročila 15.40 Nočni program (ponovitev) 17.50 Dnevnik I 18.05 Številke in črke — 18.25 Dokumentarna oddaja 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Dramski program 21.00 Videotilt (resna glasba) - 22.00 Dnevnik 3 —22.20 Nočni program 0.20 Poročila TOREK, 13. VI. 9.45 — 11.50 in 16.05 — 1.15 TELETEKS 10.00 VIDEOSTRANI 10.10 MOZAIK: ŠOLSKA TV 11.40 VIDEOSTRANI 16.20 VIDEOSTRANI 16.30 POLETNA NOČ, ponovitev 18.05 POROČILA 18.10 MOZAIK DA NE BI BOLELO: DRUŽINA KRONIČNO ALI POGOSTO BOLNEGA OTROKA 18.30 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.15 RISANKA 19 20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 1 20.05 TRGOVCI S SANJAMI, ameriška nadaljevanka. 3/4 20.50 DINAR 21.50 DNEVNIK 2 22.05 POLETNA NOČ 18.00 Beograjski TV program 19.00 Naša pesem: Noš 88 — 19.30 Dnevnik 20.00 Žrebanje lota — 20.05 Žarišče — 20.50 Zabavni torek — 22.20 Satelitski programi VRNITEV SHERLOCKA HOLMESA, angl. nanizanka. 4/7 NENAVADNE ZGODBE, angl. nanizanka, 4/7 1.05 VIDEO STRANI TV ZAGREB 8.30 Otroški program — 9.00 Poletni program — 15.00 Dva obraza jadranske obale — 15.30 Poročila 15.40 Satelitski program 16.40 DRUGI PROGRAM 13.10 Varna- FP v košarki. YU:Madžarska Ptroška oddaja 17.50 Dnevnik 1 - 18.05 Številke in črke 18.25 Znanost 19.30 Dnevnik 2 20.00 Loto — 20.05 Igrani film 21.40 Dnevnik 3 22.00 Kontaktni maga- zin 23.30 Poročila SREDA, 14. VI. 16.05 — 1.20 TELETEKST 16.20 VIDEO STRANI 16.30 POLETNA NOČ, ponovitev 18.05 POROČILA 18.10 MOZAIK: JIJO, otroška oddaja 18.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.10 RISANKA 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK I 20.05 FILM TEDNA: VEČERNI AKT, kanadski film To je film o ženski, o njenem osveščanju in osvobajanju. Govori o preprostem dekletu, ki živi v majhnem mestu in dela v očetovi trgovinici. Ko Mary zanosi z občasnim ljubimcem, se odloči, da bo otroka rodila, ženitne ponudbe svojega partnerja pa ne sprejme. Njena odločitev je za malomeščansko okolje nesprejemljiva in Mary se odseli v drugo mesto. Tam spozna študentko slikarstva in začne pozirati študentom slikarstva, hkrati pa razvija svoj slikarski talent. Ko jo po njenem tlevizijskem nastopu obišče njen partnerje Mary že povsem drug človek — slikarka na poti k uveljavitvi, ki seje pripravljena sama in samostojno spopasti z življenjem. 22.05 DNEVNIK 2 22.20 POLETNA NOČ VRNITEV SHERLOCKA HOLMESA, angl. nanizanka, 5/7 HOOPERMAN. amer. nadalj, 2/13 1.20 VIDEO STRANI 18.55 nogomet Norveška:YU 17.30 Satelitski programi — 18.30 Studio Maribor 19.30 Dnevnik 20.05 Žarišče 20.35 Antologija slovenske violinske glasbe —21.05 Svet poroča — 22.05 Satelitski programi TV ZAGREB DRUGI PROGRAM Opomba: 11.25 EP v košarki. YU:Francija 8.30 Otroški program 9.00 Poletni program 15.00 Izobraževalna oddaja — 15.30 Poročila 15.40 Satelitski program 17.50 Dnevnik I 18.05 Številke in črke 18.25 Doku- mentarni program 19.30 Dnevnik 2 20.00 Filmoskop 22.35 Dnevnik 3 — 22.55 Nočni program 0.55 Poročila ČETRTEK, 15. VI. 16.05 1.50 TELTEKST 16.20 VIDEOSTRANI 16.30 POLETNA NOČ, ponovitev išOČILA 18.05 PORC 18.10 MOZAIK: PO SLEDEH NAPREDKA 18.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.10 RISANKA 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK I 20.05 E, ZOLA: DENAR, francoska nadaljevanka. 1/3 Nadaljevanka je posneta po Zolajevem romanu Denar, prikazuje pa nemimi Pariz v času drugega cesarstva. Osrednja osebnosi je propadli bankir Saccard. ki se hoče ponovno povzpeti. Ob njem je lepa Caroline, ki je preživela ljubezensko tragedijo. Njej se obubožani in osamljeni Saccard zasmili, poštena in plemenita je, rada bi mu pomagala... Nadaljevanka ima tri dele. 21.30 TEDNIK 22.25 DNEVNIK 2 22.40 POLETNA NOČ VRNITEV SHERLOCKA HOLMESA, angl. nanizanka, 6/7 LETEČI CIRKUS MONTYJA PYTHONA, angl. nanizanka, 2/13 1.40 VIDEO STRANI — 19.30 Dnevnik 20.05 Žarišče 20.35 Plesni nokturno — 20.45 Oči kritike 21.15 Slovenci v zamejstvu 21.45 Satelitski programi TV ZAGREB 8.30 Otroški program — 9.00 Poletni program 14.55 Izobraževalna oddaja — 15.25 Poroči- DRUGI PROGRAM 17.30 Izbor iz jugoslovanskih programov ali satelitski »Nroorami — 19 00 Čas. ki živi: Matura la 15.35 Nočni program (ponovitev) 17.45 Dnevnik 1 — 18.00 Številke in črke 18.20 Zapeljivec (serijski film, 4/6) 19.30 Dnevnik 2 20.00 Politični magazin 21.05 Zabavnoglasbena oddaja 22.15 Dnevnik 3 22.35 Nočni program - 0.30 Poročila Radio Sevnica ČETRTEK, 8. 6. 17.00 — Uvod in napoved sporeda 17.15 — Aktualno 17.50 — Izobraževalna oddaja 18.10 — Vse v enem košu 18.25 — Glasbena oddaja 19.00 — Vključitev v skupni program radijskih postaj Slovenije NEDELJA, 11.6. 10.30 — Napoved sporeda 10.50 — Kmetijska panorama 11.05 — Nedeljski gost — Kultura — šdstvo — izobraževanje 11.30 — Vesti za drobno gospodarstvo 11.50 — Aktualno 12.15-ZVN 13.00 — Nedeljski poročevalec 13.30 — Čestitke naših poslušalcev JULIJA PRETVORNIK SREDA. 14.6. PREDGRAD, STARI TRG — Na območju krajevne skupnosti Poljanska dolina, Predgrad v kočevski občini in KS Stari trg v občini Črnomelj se že več let prizadevajo, da bi dobili televizijski pretvornik, ki bi jim omogočal boljši sprejem programa TV Ljubljana. Zdaj pa je dogovorjeno in pokrenjeno vse, da bo pretvornik na območju Kozice-Straža pri Pred-gradu začel delati že v začetku julija. SOBOTA, 10. 6. 17.00 — Uvod in napoved sporeda 17.10 — Pionirski kotiček 18.00 — Glasbena uganka 18.15 — Reportaža 19.00 — Vključitev v skupni program radijskih postaj Slovenije 17.00 — Uvod in napoved sporeda 17.05 — Informativna kronika 17.20 — Tematska sreda 18.25 — Glasbena oddaja 19.00 — Vključitev v skupni program radijskih postaj Slovenije 9/v tJtaocUviifoo' QofaryJ*tja/ fada/ BRŠLJINČANI NA KVIZU DRUGI V SLOVENIJI NOVO MESTO — Tričlanski ekipi bršljinske osnovne šole pod vodstvom mentorice Rade Rebernik na nedavnem republiškem finalu letošnjega kviza Glasbene mladine Slovenije o godalih ni uspelo premagati ekipe osnovne šole Bojana Ilicha iz Maribora in je tako zasedla »samo« drugo mesto v Sloveniji. Bršljinčanom je do zmage manjkalo le nekaj točk. Vseeno pa so lahko veseli in zadovoljni, saj so drugo mesto osvojili med več kot 90 tekmujočimi ekipami iz vse Slovenije. 21. POHOD V NEZNANO NOVO MESTO — Na dan mladosti, 25. maja, so se učenci prvih razredov srednjih šol, ki bivajo v Domu za učence Majde Šilc v Novem mestu, skupaj z borci 10, SNOUB Ljubljanske odpravili na že 21. tradicionalni pohod v neznano. Pridružili so se jim še predstavniki ostalih domov iz dolenjske in posavske regije. Obiskali so Kuzarjev Kal, kjer jim je borec Ivan Somrak spregovoril o pomenu spominskega obeležja in dogodkih iz NOB, povezanih z njim, ter o povojnem razvoju kraja, nato pa so se udeleženci pohoda pomerili v kvizu znanja in športnih tekmah. Tekmovanje stotnije mladih kemikov Regijsko tekmovanje 96 učenčev OŠ Dolenjske in Posavja NOVO MESTO — 96 učencev 7. in 8, razredov iz 19 osnovnih šol Dolenjske in Posavja se je 26. maja pomerilo na regijskem tekmovanju v znanju kemije na novomeški Srednji šoli tehniških in zdravstvene usmeritve, ki ga je pripravila organizacijska enota Zavoda SRS za šolstvo iz No- vega mesta. Mladi kemiki in 20 njihovih uči-teljev-mentorjev je prišlo z osnovnih šol Artiče, Brežice, Brestanica, Dolenjske Toplice, Krmelj, Kostanjevica, Metlika, Mirna Peč, Mokronog, Katja Rupena in Grm (Novo mesto), Raka, Senovo, Sevnica, Šentjernej, Trebnje, Vavta vas in Žužemberk. V pozdravnem nagovoru je vodja novomeške organizacijske enote Zavoda SRS za šolstvo prof. Jože Škufca poudari! pomen znanja kemije in potrebo po ohranjanju čistega okolja. Učenci so pisali testne naloge 60 minut in pokazali zelo dobro znanje, na republiško tekmovanje pa so se uvrstili: Tanja Baumkirher fOŠ Brestanica) in Irena Papež (OS Žužemberk) iz 7. razredov, Rudi Janežič (OŠ Mokronog), Tadej Receli (O! Katja Rupena), Mojca Jarc (O! MUS )S Žu- žemberk), Katarina Videčnik (OŠ )Š Žu Mokronog) in Polona Mrvar (OŠ Žužemberk) iz 8. razredov. Tekmovalcem, uvrščenim do 10. mesta, so podelili knjižne nagrade, ki so jih prispevale občinske raziskovalne skupnosti sedmih občin Dolenjske in Posavja, vsi tekmovalci pa so dobili še priložnostna darila novomeške Krke. Na republiškem tekmovanju 3. junija v Ljubljani so ti tekmovalci dosegli dobre rezultate — nad 80 odstotkov pozitivno rešenih testnih nalog. Posebna zahvala za dobro organizacijo regijskega tekmovanja gre Srednji šoli tehniških in zdravstvene usmeritve iz Novega mesta vsem, ki so prispevali nagrade, tudi TCP Videm Krško, kije nagradila mentorje. Opaziti pa je bilo, da učenci pod mentorstvom učiteljev kemije iz OŠ Žužemberk, Katja Rupena in Mokronog vsako leto dosegajo vidne uspehe. P P PETEK: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 11.00 Želeli ste, poslušajte, 12.30 Novice, 13.30 Športna oddaja, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice^ Minute s klasiko, 17.00 Tema, 17.30 Želeli ste, poslušajte! 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. SOBOTA: ČETRTEK: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 11.00 Studio D včeraj, danes, jutri, 12.00 Predstavitev Dolenjskega lista, 12.30 Novice, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30'Novice, 17.00 Vse manj je dobrih gostiln, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. senčni strani Goijancev, 11.00 Lestvica novosti, 12.30 Pionirska oddaja, 13.30 Čestitke in želje naših poslušalcev, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, 17.00 Strižemo zastonj, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. NEDELJA: 8.00 Začetek programa, 8.15 Pesem tedna, 8.30 Kmetijska Jddaja, 9.30 Kron na, 8.30 Kmetijska oddaja, 9.30 Kronika, obvestila, 11.00 Mali oglasi, 12.30 Čestitke in želje naših poslušalcev GRAFIKE IZ BRŠLJINSKE ŠOLE NOVO MESTO — V Fotogaleriji Doma kulture bo danes zvečer ob 18. uri otvoritev razstave barvnih grafik, ki sojih pri pouku likovne vzgoje in pod mentorstvom likovnega pedagoga Ljuba Žagatja izdelali učenci 6. razredov osnovne šole XII. SNOUB iz Bršljina. Razstava bo odprta do 25. junija. ŠE ENKRAT O SEVNIŠKI KLAVNICI Pred nedavnim smo v Dolenjskem listu prebrali prispevek Klavnica ali mučilnica živali, delo novinarskega krožka na naši šoli. Želim vse skupaj nekoliko pojasniti. Klavnica — že samo ime zveni neprijetno. Kako se to odraža v otrokovem čustvenem in doživljajskem svetu, bomo najlaže razumeli z interpretacijo: o delu, težavah in sploh takemu poklicu vemo zelo malo. Skoraj nič ne vemo tudi o težavah, kijih imajo take delovne organizacije s kadri za opravila, ki jih mnogi med nami nismo sposobni opravljati. Če pa k temu dodamo še otrokov samosvoj, globoko čustveni svet, bomo zlahka razumeli, da otroška glavica globlje doživlja in drugače sprejema podobo vsega, kar ga obdaja, tudi bolečino in žalost. Vse to se stopnjuje še posebno, če otrok živi v bližini klavnice. Cia -lani novinarskega krožka smo si ogledali klavnico, zato danes to delo bolje poznamo in zdaj čutimo, da je delo v klavnici izredno težavno. JANA UVOD1Č, mentorica novinarskega krožka BRAL JE IZ »ŠIROKIH UST« — Na osnovni šoli XII. SNOUB v Br-šljinu so imeli zadnji dan v maju praznik vsi, ki tekmujejo za Župančičevo bralno značko. Kar 352 jih je letos dobilo priznanja, najzaslužnejšim, ki tekmujejo že osem let, pa jih je skupaj s knjigo izročil književnik Miha Mate. Značkarji so se močno nasmejali, ko je v originalni ribniščini prebral odlomek iz svoje knjige »Široka usta«. (Foto: J. P.) PONEDELJEK: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna. 10.30 Novice, 11.00 Strižemo zastonj — .. ponovitev oddaje, 12.30 Novice, 1330 I Športna oddaja, 14.30 Novice, 15.15 Pe-sem tedna, 16.30 Novice, Lestvica narod-no-zabavne glasbe, 17.10 Tema, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. , 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Izbor pesmi tedna, 10.30 Novice, 10.45 Na sončni in TOREK: J 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, L. 10.30 Novice, 12.30 Novice, 13.30 Pogo-1f varjamo se z... 14.30 Novice, 15.15 Pese® ■ tedna, 16.30 Novice, Minute s klasiko, j f < 17.00 Tema, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, | TV spored danes. I SREDA: H 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 gg Redni program Studia D, Pesem tedpa-; 10.30 Novice, 11.00 Prispevki iz gospo-!AN darstva, 12.30 Novice, 13.30 Glasbena|kon ura, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, i pre, 16.30 Novice, Čestitke in želje naših pos- in sj lušalcev, 17.00 Strokovnjak v studi® ^ Rdi hov Pionirji smo za korak s časom S problemske konference — Nič več kape. rute in zaobljube MARIBOR — Pionirji iz vse Slovenije smo se 19. in 20. maja zbrali na Pedagoški akademiji, kjer je potekala republiška pionirska problemska konferenca. Udeležili smo se je tudi trije delegati novomeške občine: Vesna Stojanovič in Andreja Gregorčič ® osnovne šole Katja Rupena in Alnan Džamdžič iz osnovne šole Milka Šobar-Nataša. Najprej smo se pogovarjali o anketi Pionirskega lista, v kateri je sodelovalo prek 5000 pionirjev-Ti so zapisali, da je med krožki se najmanj zanimivo v pevskem zboru, pa tudi za čiščenje okolice, ki jo zasv’" njajo odrasli, med mladimi ni več \ . 0 'med, "»en «esl 0 *ot, «Ai /a F ]0.0l 'l n Jožei ,Sl Škrk Jane: Se hk 5 «71 4 Iv: -10.( '0O.( eajb< pravega navdušenja. V anketi je tudi zapisno, kakšni naj bi bili mentorji m še marsikaj zanimivega. Vse to smo potem podrobneje analizirali na okrogli mizi. Največ besed je bilo o pionirskih simbolih. Pionirsko kapico in rutico naj bi nadomestila baretka m priponka, pionirska izkaznica pa naj bi bila le kartonček, ki bi pomenil p?" pust v kinu, bazenu in še kje. Tudiz zaobljubo pionirji nismo več zadovoljni. Zdi se nam predolga, nerazumljiva, skratka, želimo si krajšo za<>. ljubo, morda v obliki popevke, ki btjo pionirji radi prepevali. - Ni nam všeč kurirčkova torbica' nekaterih občinah, tudi v novomeški; je že našla novo vsebino. Trajala naj bi vse leto. Naloge iz Vesele šole so pretežke in premalo šolske. Priporno je bilo še veliko. Prvi dan srečanja so se rečali tudi mladi slovenski zgodo; vinarji, drugi dan pa smo se vsi skupaj zbrali na prireditvi v športnem parku> kjer je bil zaključek kurirčkove pošt® Pravo veselje so nam pripravili tud1 periskopovci Goje, Blažka, Jos 'n Vlado Kreslin. Bila je res prava p10-nirska žurka. «../ IT : ANDREJA GREGORCU-osnovna šola Katja Rupcn Novo mesto ve: jih da »' Di » M, * jali ka MLADI PLEŠEJO KRŠKO — Plesni studio Krško org«; nizira v soboto, 10. junija, ob 19. urij'* liki dvorani delavskega doma priredit Mladi krške občine v plesu in pesmi-prireditev, ki sicer šteje v sklop priredit ob občinskem prazniku, bo nekakšen P ka/ dosedanjega dela tega studia in j* ključek plesne sezone. Na njej bo sod® ( valo 150 mladih plesalcev skupaj plesnim vrtcem, predstavile se bodo pJ5 ne skupine iz Krškega, citrarski kroz^ Mirana Kozoleta, sodelovala pa ho vokalna skupina iz Brestanice pod v^| stvom Stanke Macur. Teden dni kas*1 ■J bodo krški plesalci organizirali še elitn'* ški večer ali plesni coctail, na katerem do sodelovale plesne skupine Raz' plesne šole Borisa Vovka iz Novega m*" in drugi. Letos tabor v Starem trgjj V tem kraju ob Kolpi bo od 3. do 13. julija jubilej' mladinski raziskovalni tabor — Novosti _ Letos bo v Starem trgu ob Kolpi od 3. do 13. julija mladinski raziskovalni tabor, ki se je kot oblika mladinskega počitniškega dela tudi v Beli krajini dodobra ukoreninil. Že deseto leto bodo dijaki srednjih šol širom po Sloveniji spoznavali zanimivosti in posebnosti tega najbolj južnega dela Slovenije. Doslej so bili tabori, kijih organizira Zveza organizacij za tehnično kulturo — Gibanje znanost mladini iz Ljubljane, že v Vinici, Semiču, na Suhorju nad Metliko, v Podzemlju, Adlešičih in Dragatušu. Kakor prejšnja leta bosta tudi letošnji labor finančno podprli raziskovalni in kulturni skupnosti obeh belokranjskih občin, ki sta že doslej pokazali veliko razumevanja /a tovrstno vzgojo mladih. Pomoč pa sta obljubili tudi obe starotrški podjetji — Komet in Unior. Mladinski raziskovalni tabor v Starem trgu bo za razliko od podobnih taborov po Sloveniji, na katerih se bodo dijaki seznanjali z različnimi znanstvenimi disciplinami, zanimiv zlasti za tiste, ki jih zanima etnološka tematika. Pod vodstvom mentorjev etnologov iz Slovenskega etnograf- skega muzeja, Inštituta za slovens^(s|ct rodopisje pri ZRC SAZU in f'«:akov, fakultete iz Ljubljane bo okrog 30 uU vS.| raziskovalo v Starem trgu, obkolpsK S d seh in vaseh Poljanske doline. jih bodo obrtne dejavnosti in lr8 ^ zlasti havziranje po nemških dežela ■ |a in običaji v preteklosti pa tudi dal'e*v ^ čilne navade, stanovanjska . ''Loč®1 stavbarstvo, za katero je značilen ^ primorski vpliv. Mladi raziskoval® ^ do seznanjali tudi z društvenim in 0 nim življenjem prebivalcev ter z pesemsko dediščino. Posebno ./ap0|jan-bo tudi raziskovanje izseljevanja r. cev v tujino /a kruhom, KaKor »“ video delavnice, ki bo s pomoč)"" |n| kamere v obliki reportažnih zapLjgev intervjujev posnela značilnejše dog teh krajih. . jjjj- V osnovni šoli v Starem trguh^r-jčij ki ob zaključku tabora pripravilid pje®-nom video projekcijo in razstavo*"’ sv0j*( terenskem delu, kasneje pa bodo j,|i -------...j: —isnili v sam05 I ANDREJ PULA spoznanja knjigi. '8 DOLENJSKI UST St. 23 (2077) 8. f DOLENJCI, \ PRIBLIŽALI SMO VAM\ PROIZVODE \ ii JELOVICA \ — vezana okna — termoizolacijska okna — polkna. rolete — notranja, vhodna in garažna vrata — montažne hiše — pregradne montažne stene vrine garniture (mize, stoli) PRODAJA industrija gradbenega materiala p o. dobruška vas 68275 Škocjan, telefon /068/ 76-230. 22-016 Prvi kupci, ki bodo plačali v gotovini, dobijo POPUST DO 20%! N* JELOVICA ^NSAMBEL MLADIH SEMIČANOV — Pet šestnajstletnikov iz Semiča je lia k°nec aprila ustanovilo ansambel Šok band. Od dneva mladosti, ko so se prvič £ Podstavili, se nastopi kar vrstijo. Sergej Čas (pevec), Igor in Nataša Poč (orgle jUi sintetizator), Dušan Plut (trobenta) in Dušan Kofalt (klarinet) pojejo in igra-jipdlsko glasbo, pripravljajo pa tudi svojo glasbo, kar jim gotovo ne dela preve-preglavic, saj imajo vsi glasbeno izobrazbo. Mladi Semičani upajo, da nji-°v ansambel, kije sedaj eden redkih v Beli krajini, ne bo tako kratke sape kot ^ilni njegovi predhodniki. (Foto: M. B.-J.) V Brežicah za opremo , Odbor za upravljanje s skladom za nabavo ?^‘cinske opreme Zdravstvenega centra Bre-7*’ tozd Splošna bolnišnica, sporoča javnosti ena darovalcev, ki so prispevali vanj denarne namesto vencev na grobove pokojnikov: Usnovna organizacija Zveze sindikatov Pre-Brežice: za Rozalijo Cvetkovič 15.000 din, Zlobka 15.000, za Ivana Travnikarja 15.000, Antona Zakška 20.000 din, za Soška 20.000, SJ^nca Hotka 25.000, za Rozalijo Starčič •BOO, za Antona Zorka 35.000. za Roberta letnika 50.000, za Ivana Bršca 120.000, za Ferenčaka 120.000 din. ,* »S družbenih dejavnosti Brežice: za Krištofa j eca 30.000 din; Skupščina SRS Ljubljana za ,^neza Petana 40.000; sindikat OŠ bratov Ri-hjBev Brežice za Angelo Godec 50.000; Odbor Skopice za pok. Soba 50.000; Marica Rihar bito Pirc 3000(); Rokometni klub Brežice 2jnVana Bršca, Marijo Rovan in Miha Savnika I lOn LB Krško za Ivana Bršca 14 i^BO; Anica Smolčič, Brežice, za Ljudmilo E J^er 20.000; Anica Mižigoj, Krško, za Ljud- hEŽURNE trgovine ^ soboto, 10. junija, bodo v No--X, y.®rn mestu do 19. ure, v ostalih kraju t j, ho 17. ure odprte naslednje pro-' Vine živil: „v Novem mestu: Market na Orski * v Šentjerneju: Samopostrežba Mercator * v Dolenjskih Toplicah: proda- Jalna Vrelec * v Žužemberku: Market Dolenj- v Straži: Samopostrežba KZ V nedeljo bo v Novem mestu r*J 8. do 11. ure odprta prodajalna r0; °gača na Glavnem trgu 22. milo Žajber 50.000; Karl Škoberne, Brežice, za Karla Florjan6ča 100.000; Zobna ambulanta ZD Brežice za Karla Florjančiča 220.000 din. Tozd ZC Splošna bolnišnica Brežice je prispeval 3,780.000 din za Metoda Pirca, Slavo Adlešič, Terezijo Kežman, Jožefo Slodej, Ano Bertole, Dragico Šintič, Janeza Levaka, Janeza Škofljanca, Staneta Kostanjška, Marijo Kržan, Zlato Pirc, Marijo Pangeršič, lavna Kiseljaka, Mihaela Savnika, Jožefo Šmajgl, Alojzijo Zupan, Jožefo Gričar, Stjepana Matekoviča, Franca Vogrinca. Nežo Filipčič in Frančiško Poček. Zveza kulturnih organizacij Slovenije — Občinska konferenca Brežice je darovala v sklad 8.000 din. Med darovalci so bili tudi obrtniki: Bojan Horvatič iz Vel. Malenc je prispeval 50.000 din, Marija Zakšek iz Kapel 60.000 din, Jožica Žagar iz Brežic 20.000, Milan Žagar iz Brežic 20.000, Milan Lipej iz Brežic 50.000, Foto Baškovič-Rožman iz Brežic 200.000, Marjan Kranjčič iz Globokega 60.000, Ivan Cerjak iz Bukoška 300.000 din, Ivanka Pregrad iz Globokega 50.000, Anica Butara iz Krške vasi 50.000 in Peter Predanič 150.000 din. Na seznamu so še tile darovalci: Romana Osteman iz Ljubljane 3.500 din, Samoupravna stanovanjska skupnost Brežice 50.000, Milan Šetinc iz Brežic 3,000.000 din, sindikalna organizacija Prevoza Brežice 60.000, Lizika in Ivan Pečnik iz Krškega 160.000, sindikalna organizacija Mercator K K Sevnica 500.000, osnovna organizacija Zveze sindikatov Splošne bolnišnice in DSSS namesto daril za 8. marec 2.720.000, sindikat Motela Petrol, Čatež, namesto daril za 8. marec 1,000.000, Labod-tozd Libna Krško 2,000.000, Občinski svet Zveze sindikatov Krško 500.000, Metalgrad Jesenice 5.000. 000, sindikalna organizacija SDK Krško 800.000 in Danica Ivanc 500.000. Gasilska godba Kapele, Glasbena šola Brežice in občinski odbor Rdečega križa Brežice so namenili v sklad izkupiček dobrodelnega koncerta v znesku 8.136.000 din. Za medicinsko opremo je bilo do 12. maja zbranih 30,905.500 din. Odbor za upravljanje s skladom se darovalcem zahvaljuje za prispevke. Sindikat za današnjo rabo Pred kratkim so se tudi v novomeški občini končale razprave o tezah za prenovo sindikata. O tem, kaj so te razprave pokazale, in o nekaterih drugih vprašanjih glede prenove sindikata se je s predsednikom občinskega sveta ZSS Nacetom Štam-carjem pogovarjal novinar Tone Jakše. • Katera so bila osnovna izhodišča za razmišljanje o prenovi sindikata? V začetku sedemdesetih let je prišlo v svetu do velikih sprememb. Prednost niso bile več naravne danosti, ampak pridobljene prednosti, kot so znanje, poslovodstvo, moderna organizacija, in svet se je pričel deliti na tiste, ki imajo učinkovita gospodarstva, in na tiste, ki imajo neučinkovita. Jugoslovansko družbo pretresa že skoraj desetletje ekonomska, politična, mednacionalna in moralna kriza, iri kot smo še pred petimi leti bili prepričani, da je za izhod iz krize dovolj ekonomska reforma, sedaj vemo, da je potrebna celovita družbena reforma. Z njo naj bi spet uveljavili trg, kar terja samostojnost gospodarskih subjektov, spremenjeno vlogo države, ki naj le indirektno posega na gospodarsko področje, priznavanje pluralizma in na njem oblikovano mešano gospodarstvo itd. V tej reformi je treba tudi opredeliti trg delovne sile. Že sedaj imamo v Sloveniji prezaposlenost, po nekaterih podatkih znaša okoli 100 tisoč delavcev. Ob tem pa je nepogrešljiva sestavina gospodarske in družbene prenove ter že začete demokratizacije družbe tudi sindikalna prenova. Utemeljena je v zahtevah članstva, naj sindikat postane neodvisna delavska organizacija, ki ne bo več podaljšana roka države ali partije. Ti procesi so se pričeli v Sloveniji že po razširjeni seji' republiškega sveta junija lanskega leta, kjer je bil sprejet dokument, na osnovi katerega so bili postavljeni strateški cilji in tudi že sprejeti nekateri dokumenti, kot so uveljavitev pravice do stavke, stavkovna pravila, kriteriji za določanje ekonomskih in tehnoloških presežkov, uveljavljanje najnižjega osebnega dohodka, sindikalna lista, aktivnosti za razbremenjevanje in dokumenti o opredelitvi samoupravljanja in vloge sindikata v statutih podjetij. • V čem je glavna značilnost tez o prenovi sindikata, ki so bile dane članstvu v javno razpravo? Teze o prenovi vsebujejo programske zasnove sindikalne prenove ter cilje lastne prenove, ki naj bi omogočili uresničitev programskih. V programskih je rečeno, da se bo sindikat zavzemal za gospodarsko razvit socializem in razvoj samoupravljanja, za pluralizem lastninskih odnosov, tržno ekonomijo, razvijanje demokracije, neposredne volitve, za sodobno pravno državo, uveljavitev ekonomske cene dela, korenito razbremenitev gospodarstva, da bo deloval proti državnim intervencijam, za socialno varnost presežka delavcev, ustanovitev sklada za produktivno zaposlovanje, za_ nacionalne programe družbenih dejavnosti, za višjo raven pravic delavcev, zaščito sindikalnih aktivistov itd. Cilji in smeri lastne prenove postavljajo na prvo mesto načelo svobodnega in prostovoljnega včlanjevanja delavcev v sindikate, določajo pa tudi ugodnosti, ki naj bi jih člani imeli, od pravne pomoči, solidarnosti pri uresničevanju gmotnih in socialnih potreb ter različnih oblik sindikalne pomoči do izobraževanja, usposabljanja, do počitniške, športne, kulturne in zabavne dejavnosti. Zlasti je poudarjeno razvijanje demokracije v sindikatih, svobodno in samostojno izražanje interesov, tekmovanje različnih zamisli, tako imenovana sindikalna avtonomija, kar pomeni, da je sindikat neodvisen od državnih organov in drugih družbenopolitičnih organizacij, da ne prevzema nalog od nikogar in ni odgovoren nikomur razen svojemu članstvu. Deluje na osnovi svojega programa in statuta, stališča sindikata o vprašanjih gmotnega in socialnega položaja delavcev pa so podlaga drugim družbenim dejavnikom pri usklajevanju v socialistični zvezi, skupščinskem sistemu itd. Tudi v organih podjetij sindikat zastopa članstvo in se na podla- gi argumentov pogaja za uveljavitev sindikalnih stališč. Sindikatu morajo biti na razpolago vsi dokumenti in informacije, ki jih rabi za svoje delovanje, tudi pomoč strokovnih služb, delavski svet mora obravnavati zahteve in pobude sindikata, ki v interesu delavcev deluje z vsemi sredstvi, ki so v sindikalnem statutu opredeljena. Sindikat mora biti prisoten, ko se odloča o razvoju podjetja, delitvi dobička, osebnih dohodkov, skupni porabi, uveljavitvi pravic iz delovnega razmerja in podobno. Seveda je opredeljeno tudi, kaj lahko sindikat za dosego svojih ciljev uporablja: to so načini zastopanja odločitev članstva pred institucijami odločanja, pogajanja pri sklepanju kolektivnih pogodb v mešanih in privatnih podjetjih ter razvijanje različnih oblik pritiska, kot so ugotavljanje odgovornosti, odpoklic, grožnje s stavko, najava stavke in organizacija stavke. • Ali to ne zahteva novih oblik organiziranja pa tudi drugačne kadrovske politike v sindikatu samem? Seveda je poudarjena tudi potreba po razvijanju različnih oblik interesenega, programskega in akcijskega organiziranja sindikata, ki naj bi ne bile več tako toge, ampak bi bilo to prepuščeno članstvu, kakor pač ima za potrebno, naj si bo to po podjetjih ali po panožnem, prostorskem, funkcionalnem stro-kovnopolitičnem principu itd., se pravi, da bi bil dan večji poudarek strokovnim branžam sindikata. Zavzemamo se tudi za samostojno kadrovsko politiko v sindikatu, za neomejenost mandatov z vsakoletnim preverjanjem funkcionarjev, da so volitve neposredne, da je več kandidatov, pa tudi za to, da bi bili sindikalni delavci v večjih podjetjih (predsedniki, sekretarji) poklicni delavci. Takoje ponekod že urejeno, vendar zaenkrat še v breme podjetij. • So bile teze v javni razpravi podprte in kakšne pripombe so prišle od članstva? Teze so bile v celoti podprte, izraženo je bilo celo mnenje, da se v bistvu prepočasi prilagajamo novim razmeram. Treba pa je razumeti, da so koraki, ki jih je napravil slovenski republiški svet, v bistvu novi v jugoslovanskem prostoru in da smo prav zaradi tega pri hitrejših spremembah omejeni. Bodo pa razprave dobra podlaga za kongres, ki bo marca prihodnje leto. V razpravi je bilo poudarjeno, da je premalo opredeljena vloga sindikata v skupščinskem sistemu ter v organih upravljanja, pa tudi, da ni dovolj opredeljena vloga sindikata v različnih oblikah lastnine. V Krki so predlagali celo, da bi bilo to urejeno z enotno kolektivno pogodbo, ne glede na to, ali je podjetje družbeno, privatno ali mešano, da bi bili tako delavci v enakopravnem položaju. Poudarjeno je bilo tudi, da je premalo izde- lana vloga občinskih in medobčinskih sindikatov ter da naj se bolj poudarja branžna povezava, torej naj dobijo večjo vlogo strokovni sindikati. Potem je bilo postavljeno vprašanje, v čigavo breme gredo stroški stavke, saj sindikat za to nima svojega fonda, do sedaj pa je breme nosilo podjetje. S tem v zvezi je bila zastavljena tudi vpra-sljivost solidarnosti sindikalnega funkcionarja, ki dobiva plačo od podjetja, dela pa za sindikat itd. • V zadnjem času je bilo veliko govora o tako imenovanem ekonomskem in tehnološkem presežku delavcev. Kako gleda sindikat na to pereče vprašanje? V praksi se je izkazalo, da se za presežke želi opredeliti predvsem tiste, ki ne dosegajo optimalnih delovnih rezultatov, to pa so predvsem invalidni delavci in tisti, ki smo jih zaposlili z vidika širokega socialnega zaposlovanja. Ce gledamo podjetniško, je to jasno, vendar ne smemo zanemariti mednarodnih konvencij, naše zakonodaje pa tudi humanizma, za kar se mora sindikat boriti, to pa pomeni, da je treba določene kategorije delavcev zaščititi. Mi podpiramo rešitve, ki jih prinašata boljša tehnologija in organizacija dela, vprašanje pa je, kam s presežnimi delavci, ki so posledica zgrešenih gospodarskih investicij, nekritičnega zaposlovanja, socializacije slabega dela, umetnega vzdrževanja neuspešnih programov itd. Mi smo postavili kriterije in načela. Prvo načelo je, da je treba upoštevati mednarodne konvencije in našo zakonodajo in tako zaščititi predvsem mladino, matere, starejše delavce in invalide. Od načel je pomembno načelo enakopravnosti delavcev, načelo informiranosti in javnega dela. Vse mora biti opredeljeno v planskih dokumentih in samoupravnih aktih, delavci pa morajo pri teh zadevah sodelovati in razmišljati. Poleg tega so tu še obdelani osnovni, izločilni in korekcijski kriteriji. Da bi bili naši sindikalni delavci v tem čimbolj podkovani, smo organizirali tudi izobraževanje na tem področju. V novomeški občini je za sedaj po dosegljivih podatkih napovedanih 1900 odvečnih delavcev. Večino teh bodo delovne organizacije same reševale, zelo majhno pa je število tistih, ki bi jih bilo treba z neko prekvalifikacijo zaposliti drugje, predčasno upokojiti ali reševati kako drugače. Opažamo pa, da so se delovne organizacije zaprle, da na novo ne zaposlujejo, da ne zaposlujejo mladih, pa tudi te, ki jih zaposlijo, jemljejo le za kratek čas. Tako nezaposlenost, predvsem med mladimi, raste. • Ali postavlja zakon o podjetjih delavsko samoupravljanje in s tem tudi sindikat na stranski tir? Vse osnovne organizacije iz delovnih organizacij, kjer pripravljajo statute po novem zakonu o podjetjih za javno razpravo, smo pozvali, naj nam te statute pošlje: jo, da bi jim lahko ponudili strokovno pomoč predvsem v tistem delu, na katerega mora biti pozoren sindikat, se pravi na področju samoupravnega odločanja. Zahtevamo, da je v teh statutih sindikat samostojno opredeljen in da se ne meče več v isti koš z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, aa se mu zagotovi, da dela po svojih pravilih in statutu, da so mu na razpolago vsi dokumenti, da organi upravljanja sindikalne predloge obravnavajo, da je vnesena pravica do organiziranja stavke in da teče stavka po stavkovnih pravilih ter da je v statutu opredeljena tudi zaščita sindikalnih delavcev. Mi imamo pripravljene osnutke teh določb in jih dajemo kot pomoč. Do sedaj smo dobili statute Krke, avtobusnega podjetja Gorjanci in Laboda. Ugotavljamo, da so nekateri to zelo dobro uredili, nekateri pa so stvari glede samoupravljanja zelo poenostavili in si bomo morali še izboriti, da se pri samoupravnem odločanju upošteva princip dvetret-jinskega odločanja pri važnejših vprašanjih, pa načelo tajnega glasovanja, zlasti ko gre za preverjanje poslovodnega organa ob poslovnem poročilu. Ce teh mehanizmov ne vpeljemo, lahko pride do velikih sporov. Opažamo tudi, da se nekateri celo preveč opirajo na prejšnji sistem, kar tudi ni prav, drugi pa bi samoupravljanje radi preveč oklestili, kar pa ni bil namen zakona. • Kako je z uveljavljanjem najnižjega osebnega dohodka in kako je z enakopravnostjo delavcev v privatnih podjetjih? Najnizji osebni dohodek je že več ali manj uveljavljen, in sicer smo se tega lotili tako, da jemljemo delavca kot enakovreden produkcijski element, se pravi strošek delovne sile, ki ga je treba v kalkulacijah vnaprej vračunati. Prej je bilo to precej enostavno: če ni bilo dovolj denarja, so se znižale plače. Sedaj je cena dela znana, najnižji osebni dohodek pa je postavljen na osnovi cene košarice najnujnejših življenjskih potrebščin. So pa problemi v tistih delovnih organizacijah, ki poslujejo z motnjami. Tega ne dosegajo tudi delavci pri nekaterih privatnikih. Tam imajo zajamčeni osebni dohodek, ker še ni podpisane kolektivne pogodbe, trudimo pa se, da bi to dosegli tudi tam. Z družbenim dogovorom, ki bo sprejet konec maja, bo dana zakonska osnova za to. Je pa pri privatnikih zelo malo elanov sindikata, samo kakih 30 odstotkov. Verjetno bo zanimanje za članstvo močno poraslo, če bo v kolektivno pogodbo vključena tudi sindikalna lista in najnižji osebni dohodek. • Ali je pri včlanjevanju pomembna tudi višina članarine? Sedaj se za članarino plačuje 0,6 odstotka od osebnih dohodkov, po dosedanjem ključu pa od tega ostaja 40 odstotkov osnovnim organizacijam, ostalo pa gre za širšo organizacijo. Do sedaj s tem nismo imeli večjih problemov, precej zbranih sredstev pa vračamo osnovnim organizacijam za izvajanje njihovih programov, veliko pa usmerjamo tudi preko socialne pomoči in preventivnega zdravstvenega varstva. Lani smo tako OO vrnili 2 milijardi, letos pa imamo v planu za te namene 5 milijard dinarjev. Predlog republiškega sveta je, da bi ključ spremenili, tako da bi osnovnim organizacijam ostalo 5 odstotkov več, ali pa da bi ta denar usmerili v poseben slovenski fond za solidarnost. • In še eno vprašanje. So bila nova stavkovna pravila v novomeški občini ze uporabljena in kako so se obnesla? Stavkovna pravila so se, s tem da se postavijo zahteve, najavi stavka, imenuje stavkovni odbor in se v tem času stvari še razrešujejo, izkazala za dobrodošla in so bila letos že štirikrat uporabljena. V času, ki je za to določen, so se v vseh primerih stvari razrešile v obojestransko korist in nikjer ni prišlo do napovedane prekinitve dela. kKDESIGN DELAVSKI KULTURNI DOM EDVARDA KARDELJA KRŠKO razpisuje prosta dela in naloge: — individualnega poslovodnega organa Pogoji: — srednja ali višja strokovna izobrazba, — najmanj pet let delovnih izkušenj pri opravljanju vodilnih nalog v kulturni dejavnosti, — potrebne organizacijske sposobnosti, — izpolnjevanje pogojev iz družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike občine Krško. Rok za prijavo je 15 dni po objavi v Dolenjskem listu. Odgovore bodo kandidati prejeli v 8 dneh po preteku objave. Mandat traja štiri leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjenih pogojih pošljite na naslov: Delavski kulturni dom Edvarda Kardelja, Krško. 309/23 n ■ ■ r NAROČILNICA Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov I. BIENALE SLOVENSKE GRAFIKE OTOČEC, 25. V.-30. VI. 1989 infoiTEiHi^ Informacijski inženiring (v ustanavljanju) Trdinova 4 68000 Novo mesto tel.: (068) 26-127 VABILO K SODELOVANJU Podjetje infoTEHNA se ukvarja s problematiko kakovostne izgradnje računalniško zasnovanih informacijskih sistemov. Poleg metod za organizirano uporabo znanja, ki je ob tem potrebno, infoTEHNA nudi informacijski inženiring ter druge storitve uporabnikom v materialni proizvodnji, bankah, zavarovalnicah ter se aktivno vključuje v sistem znanstveno tehnoloških informacij Jugoslavije. Naša dejavnost: — inženiring računalniško zasnovanih informacijskih sistemov, — izvajanje in trženje računalniških storitev, — izobraževanje uporabnikov računalniške opreme, — ekonomske analize, — posredovanje opreme. Priimek in ime: _________________________________ Ulica in hišna št.: _____________________________ Poštna številka in kraj.: _______________________ Št. osebne izkaznice:____________________________ -------------------------------------------->gJ K sodelovanju vabimo mlajša sodelavca za dela na področju projektiranja, razvoja in trženja poslovnih in procesnih informacijskih sistemov. Od sodelavcev pričakujemo poleg formalnih kvalifikacij (ustrezna visokošolska izobrazba, aktivno znanje angleščine, vozniško dovoljenje) tudi zagnanost, samostojnost, ustvarjalnost, kot tudi precej dodatnega izobraževanja doma in v tujim. Nudimo možnost hitrega strokovnega in podjetniškega uveljavljanja ter stimulativne osebne dohodke. 312/23 • i < 2 Nič ni tako visoko, Da ne bi potrebovalo zavarovanja Najvišjo in najbolj izpostavljeno nepremičnino v Sloveniji smo zavarovali pred krajo, požarom, strelo, potresom, eksplozijo, viharjem in obrabo. Zavarujemo pa tudi vse ostale nepremičnine ali premičnine, ne glede na to, kje stojijo ali se premikajo. zavarovalna skupnost triglav Ker živlienie potrebuie varnost SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST z a občin* ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE V 8. številki Skupščinskega Dolenjskega lista, ki je izšla z datumom 24. maj 1989, so objavljeni naslednji dokumenti: OBČINA METLIKA — Odredba o določitvi najvišjih cen OBČINA NOVO MESTO — Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1988 — Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o spremembah odloka o komunalnih taksah v občini Novo mesto — Odredba o dajanju soglasja k cenam — Odlok o uvedbi samoprispevka za dograditev in sanacijo bolnišnice ter programa reševanja problematike osnovnošolskega prostora v občini Novo mesto — Sklep o imenovanju odbora za spremljanje in izvajanje občinskega referendumskega programa — Sklep o spremembi stopnje krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Šmarjeta — Poročilo o izidu referenduma v KS Bela Cerkev — Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Bela Cerkev — Poročilo o izidu referenduma v KS Birčna vas — Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Birčna vas — Poročilo o izidu referenduma v KS Brusnice — Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Brusnice — Poročilo o izidu referenduma v KS Mali Slatnik — Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Mali Slatnik — Poročilo o izidu referenduma v KS Straža — Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Straža — Poročilo o izidu referenduma v KS Podgrad — Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Podgrad — Poročilo o izidu referenduma v KS Uršna sela — Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Uršna sela — Poročilo o izidu referenduma v KS Orehovica — Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Orehovica — Poročilo o izidu referenduma v KS Gabrje — Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Gabrje — Poročilo o izidu referenduma v KS Šentjernej — Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Šentjernej — Poročilo o izidu referenduma v KS Mirna Peč — Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Mirna Peč — Poročilo o izidu referenduma v KS Prečna — Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Prečna — Poročilo o izidu referenduma v KS Stopiče — Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Stopiče — Poročilo o izidu referenduma v KS Bučna vas — Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Bučna vas — Poročilo o izidu referenduma v KS Žužemberk — Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za Žužemberk — Poročilo o izidu referenduma v KS Dolenjske Toplice — Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Dolenjske Toplice — Poročilo o izidu referenduma v KS Hinje — Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka Hinje — Poročilo o izidu referenduma v KS Dolž — Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka Dolž — Poročilo o izidu referenduma v KS Škocjan — Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka Škocjan — Poročilo o izidu referenduma v KS Otočec — Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka Otočec — Poročilo o izidu referenduma v KS Bršljin — Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka Bršljin — Poročilo o izidu referenduma v KS Center — Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka Center — Poročilo o izidu referenduma v KS Drska — Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka Drska — Poročilo o izidu referenduma v KS Gotna vas — Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka Gotna vas — Poročilo o izidu referenduma v KS Kandija-Grm — Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za Kandija-Grm — Poročilo o izidu referenduma v KS Ločna-Mačkovec _ — Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Ko Ločna-Mačkovec — Poročilo o izidu referenduma v KS Majde Šilc — Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za Majoe Šilc — Poročilo o izidu referenduma v KS Mestne njive — Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Ko Mestne njive — Poročilo o izidu referenduma v KS Regrča vas — Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS fte-grča vas — Poročilo o izidu referenduma v KS Šmihel ^g — Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje K Šmihel — Poročilo o izidu referenduma v KS Žabja vas , ^g — Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje K Žabja vas območje KS območje KS za območje KS območje KS območje KS * območje KS območje KS območje KS območje KS območje KS območje KS > T OBČINA RIBNICA — Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o turistični taksi — Sklep o soglasju k statutu VVO Majda Šilc, Ribnica ,a — Sklep, s katerim se odreja javna razgrnitev ureditvenega načn melioracije Bistrica I . — Odlok o začasni razglasitvi starega mestnega jedra Ribnice z kulturni in zgodovinski spomenik < — Odlok o razglasitvi soteske »Kadice« za naravni spomenik OBČINA TREBNJE — Odredba o določitvi najvišjih cen v občini Trebnje MEDOBČINSKE OBJAVE ,k0 — Odredba o spremembi odredbe o pristojbinah za vetermars sanitarne preglede in za dovoljenja za prodajo mleka v 1989 a I- s- i- )- Odbor za delovna razmerja DO DINOS TOZD Priprava odpadnih surovin Ljubljana, Titova 118 objavlja prosta dela in naloge v delovni enoti Novo mesto, Ljubljanska 35 skladiščnega delavca v delovni enoti Novo mesto, Ljubljanska 35 — 1 delavec Pogoji: priučen delavec, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno deta traja 1 mesec. Prošnje pošljite na naslov: DO DINOS, kadrovska služba, Ljub-'jana, Titova 118, v 8 dneh po objavi. 301 23 tehnounion TU Tehnounion, zastopstvo tujih firm, izvoz — uvoz, p. o., Ljubljana, Vošnjakova 2 Vabimo vas, da postanete naš sodelavec za prodajo garnitur posode AMC na območju Dolenjske (Novo mesto, Krško, Metlika). Zaželen je lasten avtomobil, telefon, starost 25 do 45 let in veselje do dela z ljudmi. Informacije osebno v torek, 13.6 1989, ob 19. uri v hotelu Metropol v Novem mestu. S ili S S s s s s r- S ;s ;s Ipeži« Milavčeva 42, Brežice Delavski svet razpisuje v skladu z 12. členom pravilnika o delovnih razmerjih dela in naloge INDIVIDUALNEGA poslovodnega organa Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih pogojev, določenih v ZZD, še naslednje: — da ima višješolsko izobrazbo prometne, ekonomske, pravne, organizacijske ali upravne smeri oziroma srednješolsko izobrazbo prometne smeri —■ da ima 8 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih ~~ da ustvarjalno razvija socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose ~~ da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti Mandat traja 4 leta. Pnjave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: DO »PREVOZ« Brežice, Milavčeva 42. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo. 311 23 r sozd rek edvarda kardelja, trbovlje DO RUDNIKI RJAVEGA PREMOGA SLOVENIJE TOZD RUDNIK RJAVEGA PREMOGA KANIŽARICA - 68340 ČRNOMELJ Na osnovi sklepa delavskega sveta TOZD objavljamo JAVNO LICITACIJO (PRODAJO) osnovnega sredstva — baraka samskega doma Zgradba je montažna — tip Jelovica. Sanitarni del in kurilnica sta zidana. Ta del se nahaja v sredini zgradbe. Skupna dolžina barake znaša 40,00 m, širina pa 9,80 m, gradbena površina znaša 392,00 m2. Od tega znaša zidani del barake 9,80 m x 5=. 49,00 m2, leseni montažni del pa 343,00 mm2. Koristna površina prostorov znaša po knjigovodskih podatkih 385,74 m2, od tega leseni montažni del 338,48 m2, zidani del pa 47,26 m2. Na dražbi lahko sodelujejo pravne ali fizične osebe. Izklicna cena barake je 20.000.000 — din (demontažo elementov in rušenje ter preselitev in odvoz odpadkov izvede kupec na svoje stroške). V ceno barake so zajeti vsi elementi in radiatorji. Kotel za centralno ogrevanje ni predmet prodaje. Javna licitacija bo 23. 6. 1989 ob 11. uri v sejni sobi Rudnika Kanižarica. Interesenti morajo pred pričetkom licitacije položiti 10% izklicne cene. Prometni davek bremeni kupca. Kupljeno osnovno sredstvo je potrebno dokončno plačati pred pričetkom demontaže in rušenja, vendar najpozneje v 15 dneh po licitaciji. Demontažo in rušenje mora kupec zaključiti v 30 dneh po pričetku del. Možnost ogleda na dan licitacije. 308 23 RAZVOJNO RAZISKOVALNI CENTER NOVO MESTO TOZD URBANISTIČNI BIRO NOVO MESTO razpisuje po sklepu delavskega sveta TOZD prosta dela in naloge: vodenje računovodstva TOZD Urbanistični biro Novo mesto in DO RRC Za razpisana prosta dela in naloge morajo kandidati poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje: — višja ali srednješolska izobrazba ekonomske smeri, — najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: RRC TOZD Urbanistični biro Novo mesto, Novo mesto, Prešernov trg 8. Rok za prijave je 15 dni po objavi razpisa. O izidu razpisa bomo kandidate pisno obvestili v 30 dneh po izbiri. 307 23 n. sub o novo mesto, cesta komandanta staneta 10 kmetijska zadruga krka Mercator - iS TOZD BRAZDA NOVO MESTO Po sklepu delavskega sveta objavlja javno licitacijo za naslednja osnovna sredstva: 1 traktor IMT 558, izklicna cena 20,000.000 din 2 traktor Zetor 7011. izklicna cena 37,000.000 din 3. sejalnica DELTA, izklicna cena 1,500.000 din 4. kombajn za krompir, izklicna cena 10,000.000 din 5 puhalmk za seno z jermen., izklicna cena 6,000.000 din 6. konjski hlev Zalog, izklicna cena 300.000 din 7. upravna baraka, Zalog, izklicna cena 10,000.000 din 8 stanovanjska baraka, Zalog, izklicna cena 5,000.000 din Licitacija bo v soboto, 17. junija, ob 8. uri na delovišču v Zalogu. Ogled osnovnih sredstev bo eno uro pred licitacijo. Na licitaciji lahko sodelujejo vse fizične in pravne osebe, ki pri blagajni na mestu licitacije eno uro pred pričetkom licitacije vplačajo kavcijo v višini 10% izklicne cene. Prodaja se bo vršila po načelu videno — kupljeno. Prometni davek, stroške prenosa lastništva in druge morebitne rške plača kupec 306 23 ;s GRADITE HIŠO, OBNAVLIATE STANOVANJE, SE ZANIMATE ZA NAKUP STAVBNEGA POHIŠTVA? (S f (S rta za l ^EPRIČANI SMO, DA BOMO LAHKO USTREGLI VAŠI ŽELJI, SAJ ŽE ^ESETLETJA OPREMLJAMO OBJEKTE S STAVBNIM POHIŠTVOM doma in v tujini. '^DELUJEMO: - OKNA, BALKONSKA IN PANORAMSKA VRATA - VHODNA IN GARAŽNA VRATA - OKNA PO NAROČILU - OKNA IN VRATA OPREMLJAMO Z ROLETAMI, POLKNI ALI ŽALUZIJAMI NUDIMO’ - 20% POPUST PRI GOTOVINSKEM PLAČILU - 5-MESEČNI BREZOBRESTNI KREDIT - BREZPLAČNO MONTAŽO IZDELKOV V OBJEKTE - BREZPLAČNO DOSTAVO do 100 km PRI NAKUPU NAD 20.000.000 din ZA PLAČILO V MESECU MAJU IN JUNIJU INFORMACIJE IN PRODAJA: KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE LOGATEC 61370 LOGATEC, TELEFON: (061) 741-711 h.c. TELEKS 31656 YU KLI SPECIALIZIRANI POSLOVNI SEJEM CELJE 13. do 16.6. 1989 INOVATIVNE KONCEPCIJE INFORMATIKA, TRŽENJE IN RAZISKAVA - trije osnovni tematski sklopi, ki naj bi izpolnili vrzel pri organizirani predstavitvi IDEJ in PATENTOV v naši družbi. NA LETOŠNJEM SEJMU: - predstavitev inovacijske dejavnosti, patentov in izumov s posebnim poudarkom na zasebnem in družbenem sektorju - računalniški programi za manjše organizacijske enote drobnega gospodarstva in obrtnike - propagandna sredstva, poslovna in novoletna darila TO JE SEJEM, ki ga že dolgo želijo številni izumitelji, inovatorji, tisti, ki želijo celovito predstavitev na področju inovacij in računalništva in tisti, ki imajo vse leto opraviti s propagandnimi sredstvi ter poslovnimi in novoletnimi darili. Trženje, okrogle mize, posvetovanja, seminarji - DOBIMO SE V CELJU NA IDEJI ’89. Zavod ŠRC Golovec, Celje, Dečkova 1, tel. (063) 33-233 Center za sejemsko dejavnost in EP pri ZOZS, Hoče, Pohorska 20, tel. (062) 611-400 II TEM TEnNII 1| A C 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI V I CIVI I C KINU VAO Z.« NI IVI M PRODAM - KUPIM - POSEST - ŽENITNE PONUDBE — RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 8. junija — Medard Petek, 9. junija — Primož Sobota, 10. junija — Marjeta Nedelja, 11. junija — Žalika Ponedeljek, 12. junija — Adela Torek, 13. junija — Anton Sreda, 14. junija — Metod LUNINE MENE 11. junija ob 7.59 prvi krajec kino BREŽICE: 8.6.(ob20. uri)ameriški vojni film Biloxi blues. 9.6. (ob 20. uri) koncert. 10. 6. (ob 20. uri) ameriški zgodovinski film Zadnji kitajski cesar. 11.6. (ob 18. in 20. uri) ameriški znan-stvenofant. film Solarni bojevniki. 13. in 14. 6. (ob 20. uri) ameriški avanturistični film Krvoločni ptiči. ČRNOMELJ: 8. in 11.6. (ob 20. uri) ameriška drama Wall Street. 9. 6. (ob 20. uri)ameriškivfilm Pleši ali umri. 11.6. ameriški film Čudežno dekle. 13. 6. (ob 20. uri) ameriška drama Veliko mesto. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 8.6. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Angeli iz poboljševalnice. Od 9. do J1. 6. (ob 18. uri) ameriška komedija Šerif v Afriki. Od 9. do 11.6. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Ameriška Nindža II. ter (ob 22. uri) ameriška komedija Tootsie. 12. 6. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Policijska zaseda NOVO MESTO — DOM JLA: Od 9. do 11.6. (ob 18. uri) akcijski film Obračun v Hongkongu. Od 9. do 11.6. (ob 20. uri) francoska drama Na svidenje. otroci! Od 12. do 14. 6. (ob 18. in 20. uri) avanturistični film Smaragdni gozd. TREBNJE: 10. (ob 20. uri) in 1L 6. (ob 18.30) ameriška komedija Roksa- motorna vozila 'L 101 GTL, letnik 1986, prodam ali zamenjam. Tel. 20-411. (2364-MV-23) DIANO, letnik 1979, z okvaro na motorju, prodam kompletno ali po delih. Janez Kukman, Milke Šobar 9, Metlika. (P2.3-60 MO) Z 128, letnik 1987. prodam. Grum. Dvor 53. (P23-65 MO) Z 101, letnik 1984. prodam. Tel. 86-150. (P23-65 MO) Z 128, letnik 1986, prodam. Tel. 86-181, po 17, uri. (2353-MV-23) GOLF JGL, letnik 1982. in JUGO 45 AX, letnik 1988. prodam. Martin Kocjan, Mihovica 16, Šentjernej, tel. (068) 41-188. (235I-MV-23) LADO 1300 S, letnik 1985, in R 18 I1S. letnik 1984, prodam. Tel. (0608) 62-081. (P23-52 MO) ZASTAVO 101 lux. letnik 1979, prodam. Iel. 58-460. (P23-53 MO) ŠKOLJKO za JUGA in rezervne dele ter Z 101. letnik 1985, prodam. Tel. 47-169. (P23-55 MO) 126 P, letnik oktober 1983, zelo ohranjen. prodam Tel. 42-634. Marjeta. (P23-56 MO) 126 P, letnik 1983. kovinsko sive barve. registriran do maja 1990. prodam. Tel. 43-776, popoldne. (P23-58 MO) 126 P, z dodatno opremo, star tri mesece. in novo motorno kolo TOMOS BT 50. novo športno kolo MARATON in Športno kolo PINARELLO št. 56 prodam. Tel. 22-283. dopoldne. (2334-MV-23) 126 P, letnik 1983, v dobrem stanju, APN 4 in kolo amater, na 10 prestav, prodam. Tel. 57-299. (2335-MV-23) 126 P, star tri leta, prodam. Tel. 25-440. (2337-MV-23) ZASTAVO 101, letnik 1975, DIANO 6, letnik 1979, KOMBI 1MV, obnovljen, prodam celega ali karoserijo. Jože Gorše, Drganja sela 23, Straža. (2338-MV-23) ZASTAVO 101, letnik 1980, v zelo dobrem stanju, prodam. Košale, Hrušica 32, Novo mesto. (2339-MV-23) Z 101 super, letnik 1979, ugodno prodam. Anton Goršin, Verdun 3, Stopiče, tel. 43-774. (2340-MV-23) ZASTAVO 128, letnik 1984, prodam. Tel. 25-497, popoldan. (2341-MV-23) Z 750, letnik 1976, prodam. Milan Mohar, Krka 28, tel. 27-397. (2342-MV-23) JUGO 45 A, letnik 1987, prevoženih 10.000 km, prodam. Ivan Golob, Šmihel-ska c. 17, tel. 27-600. (2344-MV-23) AVTO DIANO, letnik 1979, prodam. Tel. 21-134 dopoldne, Drago Les. (P23-50 MO) ZASTAVO 101, letnik 1981, in JA-WO 350 prodam. Gorše, Dobindol 2, Uršna sela, tel, 65-056. (2345-MV-23) FIAT 101, letnik 1978, prodam. Karlo Bobič, Gor. Gradišče 12, Šentjernej. (2346-MV-23) UGODNO PRODAM JUGO 55 koral. star dva meseca. Tel. 85-985. (2368-MV-23) PRODAM APN 6. star 11 mesecev. Tel. (068) 24-561. (P23-79 MO) JUGO 45, letnik 83/3, rdeč, prodam. Sajevic, Žužemberk 26. Tel. 20-291. PRODAM 126 P, letnik 1979, generalno obnovljen. Turk, Dol. Kamence65. (P23-72 MO) GOLF V X diesel, letnik 1985. prodam. Oglasile se popoldne na tel. (068) 65-222. (P23-43MO) Z 750, starejši letnik, prodam. Tel. (068) 84-333. zvečer. (P23-42MO) Z 101 GTL 55, letnik 1985. prodam. Janko Brezar. Zavinck 4. Škocjan. Z 101, letnik 1986, prodam. Alojz Me-žič. Mali Podlog 25, Leskovec pri Krškem. (P23-45MO) Z 750, letnik 1978, prodam. Tel. (068) 47-071. (P23-48MO) JUGO 55 A, star dve leti in pol. prodam. Tel. (068) 23-037. (P23-26MO) GOLF, december 1984 S paket, prodam. Tel. (068) 26-378. (2309-MV-23) Z 101 GTL, letnik 1983. prodam. Tel. 28-776, popoldne. (ček-MV-23) JUGO 45 E, letnik 1986. odlično ohranjen, poceni prodam. Miran Krivec, Ždinja vas 3/B (pri gostilni Pugelj). (23I2-MV-23) 10 mesecev star 126 P in moped na dve prestavi prodam. Franc Rupar, Goriška vas 12. Škocjan. (P23-28MO) Z 101 mediteran, letnik 1983, prevoženih 51000 km. prodam. Anka Krštinc, Bcrcča vas 41, Suhor, tel. (068) 58-110 do 15. ure. (P23-34MO) Z 750, prva registracija 1983, prodam. Tel. 65-169. (2317-MV-23) R 4, letnik 1988, 6000 km, prodam. Adamičeva 9, Novo mesto, tel. 25-278. (P23-33MO) R 4 TL, december 1985, bež barve, kot nov. prodam. Katič, Lapajnetova 6, Krško (Pt 3-31 MO) Z 128, letnik 1985, prodam. Martin Janc, Vel. Brusnice 58 a, Brusnice. (2314-MV-23) LADO 1300 karavan, oktober 1986, prodam ali zamenjam za golf diesel z doplačilom. Tel. (068) 23-679. (2315-MV-23) R 4 GTL, letnik 1984, in R 5 campus, letnik 1988, karamboliran, prodam. Ivan Erjavec, Sela 3,68350 Dolenjske Toplice. (23I8-MV-23) R 4 GTL, rdeč, dve leti, prodam ali menjam za R 18. Ilija Stipanovič, Cesta herojev 22, tel. 26-741. (23I9-MV-23) Z 750, letnik 1985, prodam. Štef Spo-riš. Avguštine 4, Kostanjevica na Krki. (2320-MV-23) APN 6, dobro ohranjen, ugodno prodam. Matej Bučar, tel. (0608) 60-114, zvečer. (2321-MV-23) VOLVO 760 GLE, letnik 1985, prodam. Tel. 26-175,22-681. (2322-MV-23) JAWO 350 TS, letnik 1988, ugodno prodam. Tel. (068) 24-867. (P23-36MO) RIVO 1300, staro eno leto, ugodno prodam. Jože Bradica, Na Obrh 12, Metlika. (P23-35MO) JUGO 45, letnik 1985 in Z 750, letnik 1981. prodam. Jordan, Zameško 24, tel. 41-037. (ček-MV-23) JUGO 45, letnik 1985, prodam. Marta Vrščaj. V Brezov log 64. Novo mesto. tel. 25-617. (2325-MV-23) DOLENJSKI LIST IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace Štamcar. ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton Štefanič. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Mar|an Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc. Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran. TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto. 52100-603-30624. Devizni račun. 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB — Temeljna dolenjska banka Novo mesto). IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 4.000 din, naročnina 1. polletje 40.000 din; za delovne in družbene organizacije 200.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 60.000 din, na prvi ali zadnji strani 120.000 din; za razpise, licitacije ipd. 70.000 din. Mali oglasi do deset besed 50.000 din, vsaka nadaljnja beseda 5.000 din. NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606, 24-200 in 23-610, naročniška služba in mali oglasi 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje SR Slovenije (št. 23 od 21. oktobra 1988) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. Z 101 GT 55, letnik 1984. in MZ 250 ugodno prodam. Tel. 40-219. (P23-37MO) TAM 2000 motor v okvari poceni prodam. Drage 1. 68331 Suhor. (2327-MV-23) JUGO 1,1 GX, star dve leti, registriran do julija 1990. ugodno prodam. Tel. (0608) 88-827. (P23-38MO) KOMBI trafic prodam ali menjam za manjše vozilo. Tel. 23-874. (2329-MV-23) JAWO, staro eno leto, prodam. Prečna 30, Novo mesto. (2330-MV-23) JUGO CORAL 55, letnik 1989, prodam ali menjam. Tel. 85-406. (2331-MV-23) ZASTAVO 750, letnik 1980, dobro ohranjeno, prevoženih 35000 km, prodam. Tel. 49-404. (ček-MV-23) JUGO 45 E, star dve leti, rdeč. 30.000 km, registriran do marca 1990, prodam. Tel. (061) 783-488. (P23-39MO) ŠKODO, letnik 1980, poceni prodam. Stanko Rožman, Pavlova vas 37, Pišece. (2292-MV-23) OPEL KADET, prva registracija 1978, prodam. Tel. 24-233. (P22-65 MO) NEREGISTRIRANI KOMBI 850 in zastavo 1300 poceni prodam. Jožef, Zbu-re 4, Šmarješke Toplice. (2298-MV-23) ŠKODO 100 L, letnik 1976, registrirano do aprila 1990, prodam. Gale. Lu-kovek 10 A, Trebnje. (2302-MV-23) 126 P, september 1978, dobro ohranjen, prodam. Tel. (0608) 25-986 popoldne in 24-006, dopoldne. (P23-4 MO) TOMOS 14 M, letnik 1987, prodam. Tel. 45-193, Aleš. (2299-MV-23) Z 101 GTL mediteran, letnik 1986, prodam. Tel. 21-592. (P23-27 MO) APN 7, šotor za 4 osebe z baldahinom in dve spalni vreči prodam. Tel. 26-032 od 7. do 15. ure. (P23-5 MO) MINI MORIS 1000 prodam. Tel. 20-437. (P23-10 MO) OSEBNI AVTO AUSTIN 1100 mini, letnik 1979, prodam. Tel. (068) 57-787, popoldne. (P23-13 MO) Z 750, letnik 1977, registrirano do februarja 1990, ugodno prodam. Alojz Hočevar, Uršna sela 117, tel. 65-736. (P23-15 MO) Z 750, letnik 1973, v zelo dobrem stanju, prodam. Tel. (0608) 82-400 int. 28, od 6. do 14. ure razen sobote in nedelje. (P23-16 MO) MERCEDES 1517 kiper s trambus kabino prodam. Tel. (068) 47-363. (P23-17 MO) TOMOS 14 M, zelo dobro ohranjen, prodam. Franc Miklavčič, Šentlovrenc 19, Velika Loka. (P23-18MO) GOLF DIESEL, letnik 1985, registriran do aprila 1990, prodam. Tel. (0608) 61-692 po 15. uri. (P23-19 MO) MOTOR M 14, letnik 1987, prodam. Franc Vojnovič, Praprotnica 4, Mirna. (P23-25 MO) PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1976 in JUGO 45 A, letnik 1986. tel. 23-086 (P23-80-MO) Z 128, letnik 1987, prodam. Tel. 27-377. (P23-71MO) GOLF DIESEL, letnik 1985, prodam. Tel. 86-225. (2358-MV-23) GOLF DIESEL, letnik 1983, prodam. Tel. 27-309. (2361-MV-23) R 18, december 1983, prodam ali zamenjam za manjši avto. Balabanič, Jerebova 3, Novo mesto, tel. 22-548. (ček-MV-23) 126 PGL, letnik 1988, prodam. Silvo Štih, Tržišče, tel. (0608) 88-814, služba. (2362-MV-23) RENAULT 4, letnik 1986, in ALFA ROMEO JUL1ETA 1,6, letnik 1983, prodam. Tel. (068) 85-356 ali (068) 27-159 — dopoldne. (2365-MV-23) GOLF JGL/81, garažiran, dodatno opremljen, prodam. Tel. (068) 51-621. (P23-75MO) ZASTAVO 850, letnik 1982, registrirano, brezhibno, prodam. Tel. (0608) 34-927. (P23-74MO) R 4 GTL, letnik 1986, prodam. Vukovič, Pod Trško goro 69, Novo mesto. (P23-73MO) CITROEN GSX 1,2 ugodno prodam. Grnovič, Zagrebška 8, Novo mesto, tel. 20-569, po 16. uri. (2355-MV-23) R 4 ŠAFARI, letnik 1983, ugodno prodam. Irča vas 16, Novo mesto, tel. 26-789. (2356-MV-23) UGODNO PRODAM LADO SAMARO, letnik 1987, prevoženih 20.000 km, in KOMBI zastavo 35/8, letnik 1988, vozen z B kategorijo, ali zamenjam za manjši kombi z doplačilom. Tel. 22-588. (2357-MV-23) BT 50 S, CTX 80, kolo ROG 10 prestav in zračno puško prodam. Turk, Podgrad 1, tel. 43-719. (2359-MV-23) Z 128, letnik 1985, registrirana do maja 1990, prodam. Tel. 28-365. (P23-66MO) R 18 TLJ, letnik junij 1987, rdeče barve, prodam. Tel. (068) 25-308. (P23-67MO) R 4 GTL, letnik oktober 1987, odlično ohranjen, prodam. Tel. (0608) 31-224. (P23-70MO) službo dobi KUHARICO in NATAKARICO zaposlimo honorarno. Ponudbe pod šifro: ..JEDI PO NAROČILU«. (P23-6MO) NATAKARICO, lahko začetnico, zaposlimo takoj ali po dogovoru. Hrana, stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Tel. (068) 84-124, Marija Ponikvar, bife pri Bobenčku, 68361 Dvor pri Žužemberku. (P23-20MO) OBRTNIK išče zastopnike za prodajo. Tel. (064) 24-523. (P23-46MO) prodam KOTNO SEDEŽNO garnituro ugodno prodam. Tel. 25-742. (P23-40MO) PLESKARSKE brizgalne pištole in tlačni merilec za kompresor prodam. Tel. (068)85-347. (P23-44MO) TELEVIZOR, barvni, star 4 leta, in otroško kolo prodam. Tel. 24-426. (2332-PR-23) PRODAM manjši raztegljiv kavč. Informacije pa tel. 26-416 (zvečer). NOV kolešček CARBOSTAR za ribiško palico prodam 301? ceneje. Tel. 25-747. POHIŠTVO za dnevno sobo prodam. C. herojev 30/12, Novo mesto, tel. 25-876. (2366-PR-23) NOVO otroško posteljico prodam. Tel. 21-719. (P23-73 MO) LADIJSKI POD in les za ostrešje prodam. Tel. 25-901 Šali, Papič. (2360-PR-23) SEDEŽ NEPTUN — pomožno ležišče — poceni prodam. Tel. 22-757. (P23-68 MO) BARVNI TV iskra, star 3 leta, nujno prodam. Šubašič. Regrča vas 65. Novo mesto. (P23-69 MO) NOV PIANINO petrof in skrinjo 3101 LTH prodam. Tel. popoldne 24-278. (ček-PR-23) TERMOAKUMULACIJSKO PEČ 3 KW prodam. Tel. 24-006, dopoldne. (P23-63 MO) RABLJEN pralni stroj in material za centralno kurjavo prodam. Tel. 25-343. (2350-PR-23) PRODAM univerzalno stružnico s kopirko in hidravličnim amerikanarjem znamke galikop. Tel. (068) 58-737 od 7. do 14. ure. (P23-37 MO) DVA DVOSEDA in hladilnik s skrinjo ugodno prodam. Tel. 25-519. (2336-PR-23) PRODAM junca, težkega do 600 kg. Praproče 17. pri Straži. Tel. 86-289. (P23-78 MO) PRODAM koso in plug za TV in nov videorekorder Fischer. Tel. 26-267. (P23-51MO) PSA ovčarja, tri mesece starega, oddam. Tel.: 21-144, od 12. do 16. ure. (2316-PR-23) SALONITNE PLOŠČE, nove (115 kom), sive barve, in drug gradbeni material pioceni prodam. Stanko Rožman. Pavlova vas 37, Pišece. (2293-PR-23) PRODAM tri nove gumi vozove (2,3, 5 ton). Jože Jerman, Kot 30, Semič, tel. 56-600. (2295-PR-23) DIATONIČNO HARMONIKO Be-Es-As, tritonsko, trikrat glašeno, skoraj novo, ugodno prodam. Tel. 85-046. (2299-PR-23) KOŠNJO krme prodam. Matija Sprin-ger. Gaber 4, Semič. (P23-30MO) TV Iskra — Panorama, barvni, ugodno prodam. Tel. 26-786. (2301 -R-23) KAVČ, raztegljiv, lepo ohranjen, ugodno progam. Tel. 43-790. (2304-PR-23) TV color, tip 950, dodatno pa nov ekran za isti tip televizorja ugodno prodam. Informacije po 15. uri vsak dan na tel. (068)21-778. (2305-PR-23) 2001 rdečega vina prodam. Pepi Kožar, Pirošica 20, Cerklje ob Krki. (P23-8MO) OBŽAGAN LES za ostrešje in novo peč za etažno centralno Emocentral-Plamen 23 prodam. Telefon (0608) 89-269, po 20. uri. (P23-12MO) GUMI VOZ (14 col), nov, konjski komat, malo rabljen in rabljena garažna vrata prodam. Tel. 44-746, ob delavnikih od 15. ure dalje, sobota in nedelja ves dan. (P23-14MO) GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, skoraj nov, zelo ugodno prodam. Tel. (0608) 61-352, Adela Kolar, Kardeljeva 36. Brežice. (P23-21MO) ČOLN Maestral 18 ugodno prodam. Tel. (0608) 31-738, po 18. uri. (P23-32MO) stanovanja DVOSOBNO družbeno stanovanje v Ljubljani zamenjam za Črnomelj. Tel.: (061)341-958. (P23-32MO) INTELEKTUALEC išče stanovanje v Novem mestu. Ponudbe pod šifro »DOBRO PLAČILO«. (P23-59 MO) kupim posest ENODRUŽINSKO HIŠO, novo, 4 km iz centra Novega mesta, takoj vseljivo, s telefonom, prodam. Informacije po telefonu (061) 51-493 ABA. (P23-24MO) NJIVE, pašnike in gozd v Podborštu, pošta Šentvid pri Stični, zelo ugodno prodam. Možen odkup celotnega posestva. Informacije po telefonu (061) 51-493 ABA. (P23-24MO) NOVOZGRAJENO HIŠO z lokalom (200 m:). s skladiščnim prostorom, v Novem mestu oddam v najem ali prodam. Tel. 26-175^22-681. (2322-PR-23) HIŠO v Črnomlju prodam. Tel. (068) 52-413. od 18. do 20. ure. (P23-43MO) Inforamcije dobite na telefon (0608) 3' 079. (P23-7MO) NA LJUBLJANSKIH ŽALAH) dam grob. Naslov v upravi li* (2326-RA-23) INŠTRUIRAM MATEMATIKO osnovne in srednje šole. Tel. 85-“ (2352-RA-23) preklici kmetijski stroji TRAKTORSKI OBRAČALNIK in jermenico za traktor zetor prodam. Anton Rus, Zemelj 5, 68332 Gradac. (P23-61 MO) TRAKTOR FORDSON, 50 KM, kadet 16 D, letnik 1984, motor CTX in varilni aparat 260 A, prodam. Tel. 21-575. (P23-62MO) KOSO širine 100 cm s kosilnim grebenom gorenje muta, ugodno prodam. Tel. 21-602. (2367-KS-23) TRANSPORTER za gnoj notranji in zunanji, ugodno prodam. Tel. (0608) 33-069 od 7,30 do 17. ure. (P23-77MO) NOV MOTOKULTIVATOR IMT 507 s priključki in kosilnico za hondo F 600 ali 620 prodam. Tel. (0608) 67-234. (P23-54MO) NOVO TRAKTORSKO KOSILNICO IMT, dvojni rez, prodam. Tel. 84-368. (2333-KS-23) TRAKTOR IMT 560 z Rikovim hidravličnim kopačem RN3 in tomos av-tomatik prodam. Miran Šiško, Bršljin 59, Novo mesto. (2354-KS-23) TRAKTOR TV, 18 KS, s priključki, prodam. Ogled vsak dan popoldne. Vinko Panjan, Sodevci 17, Stari trg ob Kolpi. (P23-49MO) TRAKTOR UNIVERZAL 550 M, star dve leti, prodam. Božo Kodrič, Čreš-njice 56, Cerklje ob Krki. (2347-KS-23) TRAKTOR TOMO VINKOVIČ, 32 KW, skoraj nov, s prikolico, frezo in plugom, prodam. Tel. (068) 52-018. (2343-KS-23) PRODAM nov, še nerabljen puhalnik Grič (kardan) in malo rabljeno žago Alpina. Jože Grgovič, Gor. Brezovica 9, Šentjernej, tel. 42-362. (2297-KS-23) PREŠO za kombajn Zmaj 133, novo, prodam. Lindič, Drama 15, Šentjernej, tel. 42-744. (2300-KS-23) STRIŽNO KOSO — priključek za kultivator Mio Standard, tip F 400. skoraj novo, prodam. Tel. (061) 852-308, vsak dan f>o 20. uri. (P23-11MO) TRAKTOR TV 523, star 5 let, s priključki. prodam. Tel. 49-385. (2328-KS-23) FRANC SAŠEK, Jugorje 3, predujem pašo kokoši in vožnjo po mo/1 zemljišču FRANCU VOVKU, Jugone Če tega ne bo upošteval, ga bom so®1 preganjal. (2303-PK-23) MARIJA, SREČO PATE, Hit® 15, Trebnje, opozarjava JOŽI KOSEM njene starše, naj naju prenehajo žalit' obrekovati. V nasprotnem primeru! bova sodno preganjala. (2310-PK-23) obvestila SATELITSKE ANTENE-INDlVI' DUALNE SISTEME montiramo. Elektromontaža LEVEC, tel. (061)40-898 (061)342-802 NESNICE, mlade jarkice pas®1 hisex, tjave, iz kooperacijske reje, "1 vajene na domačo hrano (opravljena vsa potrebna cepljenja), prodajam ~~—. po dnevnih cenah. Naročila sprejem in daje vse informacije Jože PRvj SENIK, Bratov Gerjevič 32, Dobovi tel. (0608) 67-607. (P15-26MO) zahvala Po tej poti se želim zahvaliti ktrU škemu oddelku Splošne bolnice No mesto, zdravnikom dr. MOREU.0 NOVAKOVI, dr. JANEŽU, dr. PV GAČARJU, dr. CEPUDRU, še po sebno medicinskemu osebju intenzt' ne nege šoka, za pozornost in trud, a pripomogla moji ozdravitvi. » | S spoštovanjem pacientka MIE , NA KUŽNIK razno IŠČEM krovca za popravilo strehe. Andrej Viršček, Paderšičeva 1, 68000 Novo mesto. (2308-RA-23) IŠČEM mlajša solidna zakonca za oskrbnika družinskega stanovanja z uporabo gospodarskega poslopja ter vrta v Brežicah. Voda, elektrika ter telefon v hiši. KUPIM dobro ohranjene, rabljene smrekove plohe ali nove, suhe, 111. klaso. Novo mesto, tel. 28-250. MOTOR za R 4 kupim. Tel. 44-126. (2294-KU-23) V KRŠKEM — BREŽICAH ali okolici kupi zdomec manjšo hišo posestvo ali etažo hiše. lei. (061) 268-991. (PI9-22MO) -f ZAHVALA Po kratki in neozdravljivi bolezni nas je v 63. letu starosti za vedno za' : 1 c pustil naš dragi in nepozabni mož, oče in stari oče 0 MIRKO BASIC Podklanec 11, Vinica Iskrena hvala sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Posebna hvala naši Ivanki LW' gandžič in osebju in zdravnikom internega in kirurškega oddelka Bomjj ce dr. Kajfeš v Zagrebu. Zahvaljujemo se tudi Danici Moravec, An Dugandžiču, predstavniku SKZ za tople besede slovesa, g. dekanu ® lepo opravljeni obred in cerkvenim pevkam za prelepo zapete Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in našega drageg očeta pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Ana, sinova Mario in Miroslav s soprogama ler vnu ka Leonard in Irma ITALIJANSKI športni voziček znamke Peg ugodno prodam. Tel. po 20. uri 0)608) 32-436. (P23-23MO) PR ALNI STROJ Gorenje, star dve leti. uvodno prodam. Tel. 23-378. (P23-29 M()) IRMO po njivah na Hrastu prodam po uvodni ceni Tel. 22-349. Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 58. letu starosti zapustil dragi mož. oče, brat, stric in nečak DRAGO VIDMAR iz. Studenca 2 pri Trebnjem Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ^ nam v težkih trenutkih pomagali, nam stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in pomoč ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo ŽG TOZD za uansp TOZD MK1-SL sošolkam in sošolcem, govornikom pred domačo hišo in pri odprtem grobu, pevcem za zapete žalostinke in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Justina, sinova Jože in Drago, hčerka Vida z možem, leta Mici, bratje in sestre ter osla*0 sorodstvo Zastopnik za Jugoslavijo MERKUR Kranj •• r.'i j; BELOKRANJCI, DOLENJCI - VINOGRADNIKI! ALI SE LETOS RES SLIŠI TRAVO RASTI? LAHKO VAM POMAGAMO! ALPINA konsignacija Celovška 34, 61000 LJUBLJANA 'el.: (061) 313-062 ZA KOŠNJO TRAVE A ZA ČIŠČENJE GRMIČEVJA NAHRBTNA MOTORNA KOSA ALPINA ZA ŽAGANJE PODRASTI PRIDITE, PIŠITE, TELEFONIRAJTE POŠLJEMO CENIK IN PROSPEKT DEVIZNA PRODAJA: MERKUR Celovška 34, 61000 Ljubljana, tel.: (061)313-062 NOVOTEHNA, Glavni trg 11. Novo mesto, tel.: (068)21-737 EMONA - DOLENJKA. Kidričev trg 1. Novo mesto, tel.: f068J22-395 ZCP - CESTNO PODJETJE NOVO MESTO Ljubljanska 8 irttH Jo'« 1,*. PO : H Prodaja nz"' id. k' ftf! J Poslovne prostore na Ljubljanski cesti 8 v No-vem mestu Na površini okoli 20 arov je v neposredni bližini središča Nove-9a mesta, avtobusne in železniške postaje več poslovnih prostorov s skupno uporabno površino 500 m2, večjim parkirnim Prostorom in dvoriščem. prostori so primerni za različne dejavnosti, saj so pred zunanjimi vplivi streh strani zavarovani s hribom, vse informacije dobite po tel. (068) 21-723. 299/23 Industrija pletenin INPLET p. o. SEVNICA, Dol. Brezovo 34 delavski svet na podlagi 47. člena statuta objavlja JAVNI RAZPIS za dela oz. naloge VODENJE DELOVNE ORGANIZACIJE (individualni poslovodni organ) Poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo najmanj višjo ali srednjo izobrazbo tekstilne, ekonomske, pravne ali organizacijske usmeritve, — da imajo vsaj tri oz. pet let delovnih izkušenj na ustreznih delih oz. nalogah, — da ustrezajo kriterijem, ki jih določa družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Sevnica. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo štirih let. Rok prijav je 15 dni po objavi na naslov: Industrija pletenin INPLET p. o., 68290 SEVNICA, Dol. Brezovo 34, z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidati naj prijavi priložijo dokazila o izpolnjevanju objavljenih pogojev. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. 1®PcAeturist —J Vabi na potovanje POLJSKO za- °g8|4- junija do 1. julija Obisk Krakova, Auschvvit-x !^at°wic, Visle. ®dem polnih penzionov ane 1,185.000 din. v pUNAT (otok Krk) oni?' penzion v juliju in av- austu stane 180.000 din na Qan za osebo. faacije na telefon 1 r 08) 61 -006, od 10. do Ljubil si naravo, dom in zemljo, trla jokala bo, ko tebe v vinograd več ne bo. ZAHVALA V 57. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi sin, mož, oče, brat, deda, stric, svak in tast JANKO STRAHINIČ-KEKIČ Breg revolucije 5, Metlika Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in v velikem številu pospremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Mlačku, patronažnim sestram in drugemu osebju ZD Metlika za požrtvovalno zdravljenje, govornikom Iliji Predoviču, Janku Predoviču, Vinku Smrekarju, Milanu Čaru in gospodu župniku za lepo opravljeni obred in govor. Zahvaljujemo se LJ Radatoviči, LD Metlika, Obrtni zadrugi Metlika, Obrtnemu združenju Metlika, ZŠAM Metlika-Črnomelj, DO Beti, KOMET ter metliški godbi na pihala. Vsem, ki ste pokojnega v času njegove bolezni obiskovali in mu lajšali bolečine, še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči: žena Dragica, mati Marija, sinovi Niko in Janko z družinama, hčerka Mira z družino, vnuki Karmen, Sašo, Janko in Jure ter sestra Zlata z družino •H i n vi ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 55. letu starosti po dolgotrajni in težki bolezni zapustila naša draga žena, mamica, sestra in teta i CILKA HOČEVAR roj. Lindič iz Slepška 18 pri Mokronogu pljujemo se vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem ter v^nom, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in pokojno v tako ro, ,etn ^eviln pospremili k zadnjemu počitku, nam izrekli sožalje, da-Vrvi1 ve,nce in cvetje. Posebej se zahvaljujemo kolektivu IMV Rt-•> 4, OS Janček Mevželj iz Mokronoga, Tonetu Maverju m ‘indiju APančiču za ganljive besede slovesa. Hvala tudi patronažni sestri Marij*' g- župniku za tako lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena a *a pomoč, ki ste nam jo nudili! ^Slujoči; mož Jaka, sinova Janez in Jakec ter ostalo sorodstvo Pomlad na vrt bo tvoj prišla in bo jokala, ker te ni... ZAHVALA ob izgubi STANKE NOSE Vsi, ki jo imamo radi ZAHVALA V 57. letu starosti nas je po kratki bolezni "'Ul zapustil naš dragi oče, stari oče, brat in stric JANEZ GRGOVIČ iz Dol. Stare vasi 17 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so bili z njim in z nami v času njegove bolezni in smrti. Žalujoči: sin Rajko, hčerka Zlata z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 84. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast JOŽE JAKOPIN Šentjuije 6, borec Gubčeve brigade Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vaščanom, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, darovali vence ter pokojnika spremili na njegovo zadnjo pot. Posebna zahvala Draganovim, Krivčevim in Kosovim za nesebično pomoč, govornikoma za poslovilne besede, DO IMV, PTT in ZB Mirna Peč ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi /*■ m #■- «fs m j /A mtm ZAHVALA Vsem, ki so ga poznali in ga imeli radi, sporočamo, da je v 72. letu umrl naš dragi mož, ata, dedi, brat, stric in svak ALOJZ POVŠE mlinar iz Dol. Podboršta 3 Od njega smo se zadnjikrat poslovili 30. maja na pokopališču v Mirni Peči. Vsem, ki so mu v zadnjih dneh njegovega življenja lajšali bolečine in nam v najtežjih trenutkih pomagali, z nami sočustvovali, podarili pokojniku vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, iskrena hvala! Srčna hvala sovaščanom za pomoč in govornikoma za poslovilne besede. Žalujoči: žena Anica, sinovi Lojze, Janez in Bojan z družinami, hči Majda, sinova Jože in Andrej, brat, sestre ter ostalo sorodstvo V Brežice pari z vsega sveta s * N ■ * s s s I * * * 5 5 s s 1 * * * 1 * % s FANI TOMAN Čez nekaj dni se bodo znova zaprla šolska vrata Za nekatere le za čas počitnic, za druge — tudi za ravnateljico osnovne šole v Draga-tušu Fani Toman — za vedno. Kako se počuti čbvek, ko po treh desetletjih in pol odhaja v pokoj? Je vesel, optimističen, črnogled, razočaran? Tomanova pravi, da predvsem slednje. Tako kot že tolikokrat doslej, jo je tudi ob koncu službovanja šolstvo močno razočaralo. Na SPIZ-u so ji namreč svetovali, naj ostane v službi do novega leta, ker bo tako dobila znamo večjo pokojnino kot pa, če bi se upokojila sedaj sredi leta »Toliko mladih ljudi imamo, ki ne najdejo zaposlitve, nas stare pa nasilno držijo v službi samo zato, da bi si pridobili takšno pokojnino kot ostali občani To ni pošteno! Najbrž pa bo to šolsko leto zame kar zadnje, čeprav mi sodelavci svetujejo, naj raje poslušam priporočila SPlZ-a« Tomanovo že govorica izdaja, da ni Belokranjka, čepra v ne more zatajiti da je med Belokranjci že dobršen del svojega življenja. Njeno službovanje se je pravzaprav začelo v Vinki Kot mlado zagnano dekle, kije komaj končalo šolanje, je upala, da ji bo dekret nekoliko prizane-J sel in da se bo lahko zaposlila v bli-y žini rojstne Birčne vasi Kot je N zvedela, da mora oditi v Vinko, je v službo odpovedala, kar je bilo za ta- S krat skoraj bogokletno. »Vedela ^ sem le to, da je Vinka nekje daleč, S na koncu sveta. Toda ko sem jo J vseeno obiskala, se mi je priljubila ' Res, da v začetku nisem razumela s njihove govorke, toda prijazna gos-Jj podinja Benčičeva mijo je pomaga-N la razvozlati« Viniška leta so bila zanjo prekpa Veliko je delala z mladimi tudi izven šole Z gledališko skupino so prepotovali vso Belo krajino. Takrat učitelja ni bilo potrebno posebej prositi za kakšno delo, vsi z njim vred so vedeli da je gonilna sila na kulturnem področju v kraju. Najlepši spomini jo vežejo na službovanje v Starem trgu. Bila je članka velike družine, v katero so jo sprejeli Starotržani veseli da seje pripravljena skupaj z njimi boriti za njihov kraj. Nepopisno je bilo veselje, ko so prav z njeno pomočjo dosegli velik uspeh na prvem jurjeva-nju v Črnomlju. Dokazali so, da tudi oni zapostavljeni in odrezani od sveta, nekaj zmorejo. Nekaj časa je bila učiteljka in ravnateljka hkrati, kar je bilo takrat še mogoče, sqj nekdaj ni bilo toliko administracije, navlake za učitelje, kot danes, da pokm marsikdaj ne vidijo osnovne naloge: dela z učenci Stanovanjska stiska jo je potem, ko je že hotela zapustiti Belo krajino, pripeljala v Dragatuš. »Medtem ko so v Starem-trgu starši vedeli da morajo njihovi otroci končati vsaj poklkno šolo, če hočejo uspeti pa je bib dragatuškim vseeno, če je imel otrok samo 4 razrede. Po številnih predavanjih, ki sem jih pripravila z vso zavzetostjo, seje v glavah staršev le spremenil odnos do šole. Danes ne vem, češem naredila popolnoma prav, kajti ko so se začeli šolati se Dragatušci niso več vrnili v svoj kraj,« pove Fani s kančkom slabe vesti V svojem službovanju seje srečala z marsičim, s čimer se ni strinjala, a je morala pogoltniti s političnim pritiskom, ko so morali učitelji izbirati za pedagoški poklk učence iz dobrih družin, ne glede na to, ali imajo pedagoški čut ali ne. Pa z nemogočimi pričakovanji da bo osnovna šola razvila iz otrok vsestranske osebnosti namesto da bi črpali iz programov vse, kar po nepotrebnem trpa otroško pamet in jih naučili uporabljati knjige, priročnike O svojih izkušnjah bi Tomanova lahko napisala debelo knjigo, upa pa, daje z njimi pomagala vsaj peščici svojih učencev in njihovih staršev. M. BEZEK-JAKŠE P P P !! p p p 5 5 p p p p p p p p p p p p p 'p p 'p p p p \ 'p I 5 $ 'p 'p p p p p p p p p p p p ji p p 'p p va Slovin-pesem-vino in Brežiška ohcet za začetek turistične sezone BREŽICE — Občini napovedujejo turistično prebujenje s prireditvijo Slovin-pesem-vino 1989 in Brežiško ohcet-jo, da bi glas o kulturno-zgodovinskih in naravnih zanimivostih teh krajev, o kakovostnih vinih posavskega vinorodnega rajona, ki ga predstavlja Slovin • Za brežiški par je komisija v soboto zvečer ob prisotnosti številnih obiskovalcev izbrala Lidijo Šerod in Braneta Žmavčiča. Brane je doma iz Brežic, Lidija iz Ormoža in je že postala Brežičanka. Oba sta v Mariboru končala višjo ekonomsko komercialno šolo, kjer sta se tudi spoznala. Bodoči ženin je zaposlen v Tovarni pohištva, nevesta pa še čaka na službo. Za izbor sta se prijavila še dva para: zasebna gostinka Mateja Lukež in zasebni avtoprevoznik Ivan Slobšak, oba iz Brežic, ter Renata Slak, prodajalka pri Posavju v Brežicah, in gradbeni tehnik Miran Germovšek iz Pi-šec, zaposlen pri Regionu v Brežicah. Organizatoiji so pripravili za prijavljene pare sedem sklopov vprašanj, zato se je izbor zavlekel in zmagovalni par so proglasili šele pol ure po polnoči. Občinstvo se je ves čas prijetno zabavalo. Za humor je poskrbel izpraševalec Boris Kopitar. Stane Zlobko. Dobrodošlico jim bodo zaigrali kapelski godbeniki. V Mokricah bo slavnostno kosilo, nakar se bodo vsi skupaj odpeljali v Terme Čatež na koktajl. Ljubljanski poročni pari ter brežiški ženin in navesta bodo nadaljevali pot do mesta s furmani. Vozove bodo okrasili delavci Agrariine vrtnarije na Čatežu. Povorka voznikov bo krenila do avtobusne postaje in od tam ob spremljavi kapelske pihalne godbe in drugih udeležencev, ki seji bodo priključili, po ROCK NA LOKI NOVO MESTO — Jutri, v petek, 9. junija, ob 19. uri bo na Loki nastop novomeških rock skupin. Nastopili bodo: Proteus, Peta avenija, Avalon, Zdene Kockar, Bacili, Fiks žur. God damned blues band, Kačji pastir. Prireditev organizira OK ZSMS Novo mesto. Če bo slabo vreme, bo prireditev prihodnji petek. Vlahovičevi in Cemelčevi ulici do slavnostne tribune pred Slovinom. Na vozovih bodo peljali tudi balo Tovarne pohištva za brežiški par, ki se bo poročil v veliki poslikani dvorani Posavskega muzeja. Na grajskem dvorišču bo aktiv kmečkih žena pogostil novoporočence in svate z obrednimi jedmi. Pari se bodo na veseliščnem prostoru pomerili v spretnostnih igrah. Za večerjo bodo v gosteh v Motelu Petrol Čatež. Za naslednji dan pripravlja Slovin na glavni mestni ulici prikaz izdelovanja in izdelkov domače obrti ter ponazoritev nekaterih drugih starinskih opravil. Popoldne bo na sporedu zabavnoglasbeni program. Igrali bodo Bizeljski fantje. V igrah brez meja se bodo udeleženci potegovali za nagrado Slovina. Ob 17. uri bodo izbrali vinsko kraljico. Zvečer bo zabaval goste ansambel Pohorje Ex-press. Prvi dan pričakujejo prireditelji tudi obisk županov glavnih mest iz regij Alpe-Jadran. J. T. Daleč ie Moskva — za Erika Talentirani kočevski pianist Erik Šuler brez klavirja in z majhnimi možnostmi šolanja v tujini Bizeljsko-Brežice, segel čez regionalne in državne meje. Na pobudo ljubljanske turistične zveze se bo prvi dan, 29. junija, preselila v Brežice ljubljanska ohcet, tej pa se bo pridružil še brežiški par. Goste iz Ljubljane bodo sprejeli v gradu Mokrice, kjer jih bo pozdravil predsednik brežiške občinske skupščine ŠTIRI ZMAGE SEVNIŠKIH RAKETARJEV ZAGREB — Mladi raketarji, člani sekcije Kluba mladih tehnikov na osnovni šoli Savo Kladnik v Sevnici, so na odprtem prvenstvu Zagreba v raketnem modelarstvu dosegli enega največjih uspehov sekcije doslej. Na tem zelo močnem zveznem tekmovanju so namreč učenci 7. razredov sevniške osemletke osvojili kar štiri prva mesta v dveh kategorijah. V kategorijah S 3 A (rakete s padalom) so Sevničani zmagali ekipno in posamično; prvi je bil Sebastijan Pelko, 4. Matjaž Požun in 7. Sandi Gosar. V kategoriji rakete s strimerjem pa so si mladi Sevničani priborili moštveno zmago s še boljšimi posamičnimi uvrstitvami: tokrat je zmagal Požun, 2. je bil Pelko, četrti Gosar. Za odmeven dosežek sevniških raketarjev ima zasluge tudi njihov mentor Drago Perc. KOČEVJE — Erik Šuler iz Kočevja je star šele 13 let, a je že eden redkih naših mladih pianistov, kije bil sprejet na moskovsko glasbeno šolo, eno najuglednejših na svetu. Ob koncu aprila letos je uspešno opravil izpit za 7. razred. Moskovski profesorji so bili navdušeni nad njim, posebno prof. Gadžijev, ki bo štiri leta njegov učitelj. Šolanje v Moskvi je seveda združeno z velikimi stroški, ki jih bodo Šulerjevi težko zmogli. Erik sicer dobiva skrom-štipendijo iz združenih sredstev, plomski študij v Moskvi. Šulerjevi pripominjajo, da gre za oviranje razvoja talenta in da bi Erik verjetno lažje dobil štipendijo, če bi šel v Moskvo študirat politiko. Kljub temu niso vrgli puške v vendar to še zdaleč na zadošča, zato so na predlog in priporočilo Iva Levaniča, njegovega ljubljanskega učitelja glasbe, zaprosili za štipendijo pri republiški kulturni skupnosti. Tam so Šulerjevim že dali vedeti, da so zanjo majhne možnosti, češ da bi Erik lahko nadaljeval šolanje še na srednji glasbeni šoli v Ljubljani in šele potem dobil štipendijo za podi- • DANES KONCERT — Pianist Erik Šuler, ki obiskuje glasbeno šolo v Moskvi, bo imel danes, 8. junija, ob 20. uri koncert v Šeškovem domu v Kočevju. Skupaj z njim bo nastopil klarinetist Tadej Tomšič, dijak Srednje glasbene šole v Ljubljani. Za boj z vlomilci Igor Jarc izdelal alar-| mno napravo NOVO MESTO — Konec majajo bilo v Kopru republiško tekmovanj mladih tehnikov. Igor Jarc, učenec l| razreda na osnovni šoli XII. SNOLB v Bršljinu, je v skupini »Dobro jul elektronika« postal slovenski prvak. Z alarmno napravo, ki jo je sestavil po vsem sam, je presenetil učitelje fizike v komisiji, menda pa so se za novi pa-tent že zanimali v eni od bank. Igorju ta naprava še zdaleč ni edini izdelek s področja elektronike. Celo vrsto jih je že sestavil pa spet razdrl potem ko je videl, da stvar deluje ta-ko, kot si je zamislil. Že kot kratkohlačnika ga je močno zanimalo, kaj se skriva za pokrovom ohišja radijskega ali televizijskega aparata. Če je le m°" ESE EB GOZDARJI TEKMUJEJO PODTURN — V soboto, 10. junija,se bo ob 8. uri pričelo v Podturnu proizvodno tekmovanje sekačev in šoferjev iz vseh enot Gozdnega gospodarstva Novo mesto. Tekmovanje organizira obrat Podturn in je izbirno za republiško, ki ga bo 23. in 24. junija pripravilo GG Maribor na Pohorju. Po proizvodnem tekmovanju bodo ob 13. uri gozdarji v Podturnu izvedli športnozabavne igre. Inflacija dotolkla tombole Obe zadnji tomboli pristali na ničli — Boštjan Majcen iz Kočevja prišel in odpeljal renault 19 GTS koruzo, čeprav tudi sicer ne manjka težav. Ena med njimi je, da Šulerjevi doma sploh ne premorejo klaviija in mora Erik vaditi na odru Šeškovega doma, zdaj pa je dogovorjeno, da bo lahko gostoval v eni izmed učilnic kočevske glasbene šole, ki se trudi po svoje pomagati svojemu nekdanjemu učencu, ki že dobiva ponudbe za samostojne koncerte. J. PRIMC gel, je snel kje odpisan sprejemnik iz njega pobral vse, kjer je bilo še uP°" jj rabnega. Seveda je prej natančno pfe' učil, zakaj kakšen delček služi. Spri® se je lotil sestavljanja lažjih elekuofl' Tl skih sklopov. Vesel je bil, ko mu J* | ZZB uspelo sestaviti prvi ojačevalec, sef' j Som zor za javljanje požarov in vrsto drf'1 Vabi gih elektronskih naprav. »Jezi me- &, med v Novem mestu ni trgovine, kjer bi t*' kega lo mogoče kupiti elektronske sklop* Boja in delčke. Zato je potrebno po vsa ženci najmanjši uporček v Ljubljano,« Pr»' Ževsl vi nadobudni Igor, ki ima s svojo elek for troniko še velike načrte. iil Treb J P Iskup bo, govil studio TOP LESTVICA DOLENJSKEGA LISTA jsovii sedelo. °pre, UGRABILI BODO VERONIKO DESENIŠKO KOČEVJE — Medtem ko bodo Srbi prevažali kosti carja Lazatja, Črnogorci kosti svojega kralja in kraljice, so se Kočevci odločili, da bodo ugrabili Veroniko Deseniško, s katero seje Friderik Celjski skrival v gradu Fridrih-štajn nad Kočevjem. Za to ugrabitev so se kočevski turistični delavci odločili šele minuli četrtek. To turistično prireditev, ki naj bi postala tradicionalna, bodo izvedli že 17. junija na obalah novega jezera na Rudniku. Po sedanji zamisli bo tisto popoldne ob 14. uri sredi mesta parada konjenikov, godbe itd. nato pa bodo konjeniki, ki bodo prišli iz vse Slovenije, tekmovali ob jezeru in tudi ugrabili Veroniko. Turistično društvo bo poskrbelo za srečelov in prodajo spominkov, zasebni gostinec Aljč, kije tudi novi predsednik TD Kočevje, pa za gostinsko ponudbo in vso organizacijo te prireditve, s katero nameravajo poživiti turizem na Kočevskem. NOVO MESTO, PREČNA — Kot vse kaže, smo bili v nedeljo na letališču v Prečni priča zadnji tomboli na Dolenjskem. Če ne za vedno, pa vsaj za nekaj let za tombolo ne bo več slišati. Tako »atletska« kot tudi »letalska« ge dolenjske tombole odšla proti domu le z dolgimi nosovi in s praznimi denarnicami. J. PAVLIN MED VAJO — Erik Šuler vadi vsak dan 7 ur in več. Na fotografiji je med vajo v Šeškovem domu, ko se pripravlja na letošnji samostojni koncert. (Foto: Primc) tombola sta organizatorjem komajda pokrili stroške. Sts Halo, tukaj Dolenjski Hst! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek popoldan, med 19. in 20. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinaijev vam bo rad prisluhnil. Štadion po tomboli ne bo dobil niti centimetra tartanske prevleke, pa tudi prečenska letala bodo nekaj manj pod oblaki, kot so sprva lahko računali. Franci Beg, ki je sodeloval pri pripravi obeh tombol, je prepričan, da so časi za tomoble mimo. »Še lani je bilo drugače. S tombolo si je opomoglo marsikatero društvo na Dolenjskem, danes pa so plače in inflacije naredile svoje. Na obeh tombolah so obiskovalci popili več steklenic piva, kot so kupili tombolskih lističev. Veliko denarja za obe tomboli je vzela tudi reklama, saj ju je bilo potrebno dvakrat oglaševati. Obe sta bili namreč zaradi slabega vremena prestavljeni«. Prva letošnja tombola je bila v nedeljo, 28. maja, na stadionu in jo je pripravil atletski klub Novo mesto. Ljudje so se kar precej jezili, ko so organizatorji zaradi premajhnega števila prodanih tombolskih lističev, umaknili enega od treh avtomobilov. Glavni dobitek lado nivo je dobila Dragica Ažnoh z Drske in jo takoj prodala novemu lastniku. Druga sreča pa je doletela Andreja Besednjaka iz Jurke vasi pri Straži, ki seje domov odpeljal z jugom Koral 55. Tri tisoč ljudi se je minulo nedeljo zbralo na letališču v Prečni, sreča pa je doletela 15-letnega Boštajna Majcna iz Gorenja 36 pri Kočevju. Njegov je bil renaul 19 GTS, Amalija Nadu iz Bršlji-na in Mateja Tisovec z Gorenjega Polja pa sta dobili pralna stroja. Razdelili so Top lestvico sestavljajo v uredništvu radia Glas Ljubljane in teleteksta ljubljanske devize je. Po valovih Studia D jo lahko slišite vsako soboto ob 11. uri, preberete pa vsak četrtek v Dolenjskem listu. 1 (2) Nineteen forever — JOE JACKSON 2 (3) Lullaby — THE CURE 3 (5) Li’l Lisa Jane THE D1RTY DOZEN DRASS BAND 4(1) Mandela day — SIMPLE MINDS 5 (6) Here comes your man — THE PIX1ES 6 (7) Lipe - AVTOMOBILI 7 (4) Romeo in Juliet — LOU REED 8 (—) Can I get a vvitness — SAM BROWN 9 (9) Tata i mama DISCIPLINA KIČME 10 (—) Those days are over — GODFATHERS KR, tvez Jda r 'Pen oljšeg !}e z 'ožka 'ejel hm »je r «tje , ktii SREČA NE IZBIRA LETA — Petnajstletni Boštjan Majcen je prišel na tombolo skupaj z očetom in sestro. Oče je kupil sedem kartic, dve je zaupal Boštjanu. In ta dan je imel fant res srečo. Prva je prinesla R-19, za drugo tombolo pa mu je manjkala le ena številka. Na sliki: Boštjan, sestra in oče (od desne proti levi) pred njihovo rdečo devetnajstico. (Foto: J. Pavlin) £3 studio Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista r Žreb je nagrado Studia D ta teden dodelil JOŽI W AJNBERGER iz Novega mesta. Ec® tvica pa je taka: 1 (8) Domača vas — RUBIN 2 (6) Avtošola — R? 3 (2) Dolenjska veselica DOLENJCI 4 (3) Dobro jutro — TOPLAR 5 (4) Šentjernejski korenjaki MLADI VAL 6 (5) Ljubezen pod Gorjanci ANSAMBEL JERKO 7 (-) Za ljubi mir FANTJE Z VSEH VETROV 8 (10) Pri nas Belokranjcih ANSAMBEL T. VERDERBF.RJA 9 (1) Pri nas doma MARELA 10 (—) Bodi z. menoj do jutra ANSAMBEL J. BURNIKA Predlog za prihodnji teden: Sanjam spet — ANSAMBEL B. KOVAČIČA . h juni mei odb izol *bo žlar Žev; Pre. Živi ske Pro Pro Rja *ah za na šol. Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošiljajte na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto še za pet milijard starih din drugih nagrad. Večina obiskovalcev je tudi z dru- IZRAELSKA FOLKLORNA SKUPINA V METLIKI METLIKA — Pred časom je metliška folklorna skupina »Ivan Navratil« dobila od folklorne skupine iz Tel Aviva v Izraelu ponudbo za sodelovanje in izmenjavo obiskov. Tako bodo Izraelci julija prišli v Metliko, nastopili pa naj bi tudi v drugih krajih po Sloveniji. Metličani naj bi jim obisk vrnili prihodnje leto, kajti letos ne morejo zbrati toliko denatja, da bi imeli za pot v Izrael. •kozerija' PROTI MAČKAM PA NIMAJO NIC Z Malim sva se peljala proti Ljubljani. — Si videl? — Kaj pa? — Avtobus. — Videl sem ga, da, pa kaj potem? — Na prednji šipi je bila prilepljena velika slika strica Miloševiča. — Od kod ga pa poznaš? — S televizije. Pred kratkim je govoril o nas Slovencih. Nič lepega. — Pusti to, Mali Razmišljaj ra- je o šoli. — A te, kaj pa bi se zgodilo, če bi midva prilepila na prednjo šipo strica Kučana? — Ustavili bi naju miličniki. — Pa? — Sliko bi morala odstraniti. — Tudi, če bi imela na prednji šipi sliko strica Stanovnika? — Mislim, da ne bi bilo veliko drugače. — A ustavili bi naju? — Menim da bi. — Pa strica Smoleta? — Kaj strica Smoleta? — A bi morala tudi strica Smoleta spraskati s šipe? — Tečen si. Seveda bi ga morala. — Pa mamo? — Kakšno mamo? Čigavo mamo? — Našo mamo, ate. — Da bi jo spraskala ? avtomobila. ,• To je jasno kot beli dan, da a jo morala spraskati . Kaj pa sliko luže? Bi morala tudi sliko naše mačke odstranili■ — Da, s šipe, če bi prilepila njeno sliko na prednjo šipo našega Ne verjamem. — A Žuža bi bila pa lahko n prednji šipi? —r Morda. — Zakaj pa to? Veš, Mali. proti mačkam P politiki navadno nimajo nič. TONI GAŠPERt H am Pa \