iskal rastline po trentarskih gorah. On mi je tudi po- kazal kraj, na katerem sta se spopadla njegov stari oče in medved, izvir Krajcarice, katerega ime so v zadnjem času po nemarnem prenesli na Zadnj ico, in še marsi- kaj. Ljudje odhajajo, spomin bledi, Špikova domačija je opustela, resnica o spopadu med Tožbarjem in med- vedom pa naj ostane nepopačena ... Literatura KUGY, J., 1944. Poglavje Anton Tozbar, der Barenti:iter, v knjigi Aus vergangener Ze it.- Leykam- Verlag, Graz, str. 44-55. SAJOVIC, G., 1913. Herpetologični zapiski za Kranjsko. Carniola, nova vrsta 4: 22-52. TRENTAR [=J. Abram), 1904. lzTrente črez Luknjo.- Planinski vestnik lO: 1-7, 17-22,33-37,49-54. WRABER, T., 1984. Scabiosa trenta: Zgodba o trentarskem grintavcu.- Proteus 47: 138-141. prof. dr. Tone Wraber Stalisča in odrnevi Od medveda pohabljeni Amon Tožbar (iz knjige J. Kugyja Aus vergangener Zeit) Iz domače in tuje prakse Samodejno kurjenje z lesnimi sekanci in peleti Robert KRAJNC* , Nike POGAČN IK** Medtem ko zahtevajo sodobni kotli na po lena ročno polnjenje) omogočajo sodobne peči na lesne sekance in pelete popolnoma avtomatizirano delovanje. S tem se je udobje kurjenja oziroma ogrevanja izenačilo z udobjem pri uporabi kurilnega olja ali zemeljskega plina. Lesni sekanci Pri rabi lesnih sekancev potrebujemo poleg kotla še za1ogovnik za sekance ter polžast prenosni sistem za dovajanje sekancev v kotel. Zalogovnik za lesne sekance je lahko s predelna steno ločen del kurilnice ali posebno izdelan kovinski zabojnik, v katerem skla- diščimo manjšo količino lesnih sekancev (tedenska ali mesečna zaloga). Izgradnja zalogovnika -cer polžast prenosni sistem povišata začetno investicijo, ki se giblje od 2,000.000 do 3,500.000 SIT. Višina začetne * R. K., GIS, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO ** N. P., univ. dipL inž. gozd., GIS. Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO GozdV 58 (2000) 4 investicije je odvisna od nazivne moči kotla, dodatne opreme ter od velikosti zalogovnika in dolžine trans- portne poti (od zalogovnika do kotla). Izvedbe polžastega prenosnega sistema (tako ime- novanega polža) so lahko zelo različne, najpomemb- neje je, da so opremljene z vamostn im sistemom (var- nostna loputa, dvostopenjski polž), ki onemogoča po- vratni ogenj in s tem nastanek požara v zalogovniku. Vzmetna spiralna glodalka, kije na dnu zalogovnika, dovaja sekance do polža. Poleg polža za doziranje lesnih sekancev so lahko sodobni kotli opremljeni še s polži za odstranjevanje pepela (zadostuje odstran- jevanje pepela enkrat mesečno). OpremUeni pa so lahko tudi z avtomatskimi čisti lei dimnih kanalov. Lesne sekance moramo skladiščiti v suhem in zrač­ nem prostoru. Pri skladiščenju vlažnih sekancev je večja nevarnost samovžiga in razvoja različnih, člo­ veku nevarnih gliv. V nobenem primeru ni priporoč­ ljivo skladiščenje celotne letne količine sekancev v neposredni bližini kotla. 207 Iz do1nače in tuje prakse Shema sodobnega sistema na lesne sekance Legenda: l Zalogovnik za sekance 2 Vzmetna spiralna glodalka _) Polžast prenosni sistem 4 Primarno rešetkasro kurišče 5 Sekundarno kmišče 6 Dovajanje sekundamega zraka 7 Izmenjevalec toplote 8 Varnostna loputa Vir: Automatische Holzfeuerungen, 1999 Kotli za kurjenje z lesnimi sekanci imajo različne izvedbe kurišča. Poznamo: - predkurišče, - retortno kurišče, - rešetkasto kurišče. Prednost pred kurišča je, da ga lahko dogradi mo k obstoječemu kotlu. Predkurišče služi kot izgorevalni prostor za sekance. Vroči plini potujejo v kotel, kjer je izmenjevalec toplote. Tak sistem zahteva več pro- stora, vendar je cenovno ugodnejši. Kotli z rešetkastim kuriščem so nekoliko večji, enostavnejši in zato cenejši. Kurišče z rešetkami, na katero polž s strani dovaja sekance, leži pod jzmen- jevalcem toplote. Pri retortnem kurišču potiska polž sekancev ku- rišče v obliki krožnika, kjer poteka gorenje lesa. Pri pečeh z rešetkastim in retortnim kuriščemje podobno kot pri sodobnih pečeh na polena celotni izgorevalni prostor razdeljen na dva dela. Z zgorevanjem plinov v sekundamem lo.1riščuje omogočeno popolno zgore- vanje in s tem večji izkoristek ter manjše onesnaže- vanje. 208 Pe leti Peleti so stisnjeni delci valj aste oblike, dolgi do 20 mm in s premerom do 6 mm. Za izdelavo peletov upo- rabljajo predvsem lesni prah, žaganje, ob lance, ostruž- ke in tudi slamo, koruznica, trstičje ter komunalne odpadke (papir, tekstil). Delce stiskajo v stiskalnicah pod velikim pritiskom in povečano temperaturo. S tem postopkom se zmanjšata vsebnost vode (vsebnost vode je manj kot 1 O%) in volumen (za 85 %), poveča pa se gostota delcev (na 700 kg/m3). Prednosti uporabe peletov: - za njihovo izdelavo lahko uporabimo več vrst bio- mase, ~ kot kurivo so peleti zelo homogeni, zato je zgore- vanje enakomemejše, počasnejše in popolnejše (niz- ke emisije škodljivih plinov), - zaradi večje gostote imajo visoko kurilno vrednost (5 kWhlkg), - nizka vsebnost vode omogoča večje izkoristke, - majhen volumen omogoča enostaven transport in manjši skladiščni prostor, -omogočajo samodejno kurjenje v kotlih za centralno ogrevanje, sobnih pečeh ter kaminih, - zaradi enostavnega transporta in skladiščenja so dobra rešitev za individualno ogrevanje v mestih. Pomanjkljivosti peletov sta velika absorptivnost vode (skladiščenje v suhem prostoru) in visoka cena. Za ogrevanje enodružinske hiše (120m2) porabimo mesečno povprečno J m3 peletov. Tehnologija kurjenja s pe leti je podobna Že opisani tehnologiji kurjenja z lesnimi sekanci. Večje ·razlike so v velikosti zalogovnika in polžastem prenosnem sistemu. Kurišče je praviloma retortno. GozdV 58 (2000) 4 Peleti v naravni velikosti (Vir: Sonnenkrafl, 1998) V Sloveniji se je trg z lesnimi sekanci začel razvijati v zadnjih letih, medtem ko trga za pelete še ni. Ceno pel etov v Avstriji subvencionira država. Z upoštevanjem energijskega ekvivalenta (2 kg peletov je 1 l kurilnega olja) je cena peletov izenačena s ceno kurilnega olja (cena 1 kg peletov je 2 ATS). Številni proizvajalci (Hargassner, Sommerauer Linder, KOB & SCHAFER KG, Froling, Heizomat, KWB, Biomat, Rendel, Hoval, Thermostrom, Strebel, Eder, Herz, Heftberger itd.) ponujajo na evropskem tržišču široko paleto različnih kotlov na polena, sekance in pelete. V Sloveniji imamo trenutno le enega proizvajalca majhnih sodobnih kotlov na lesne sekance (PESED, Vransko). Pooblaščen uvoznik za sodobne kotle na lesne sekance in pelete proizvajalca Heizomat je Žični žerjav KK-1 .lože KOVAČ"* Na prigovarjanje kolegov gozdarjev sem se odločil, da po 40 letih končno le opišem lastno konstrukcijo žičnega žerjava, s katerim smo spravljali les iz gozdov Kamniške Bistrice. Prepričali so me namreč, da bi bilo škoda, če ne bi gozdarske strokovne javnosti seznanil z originalno rešitvijo konstrukcije žičnega žerjava, ki je delovala tudi v praksi in do danes ni dobila podobne ponovitve. Začelo se je leta 1960, ko sem kot asistent na Goz- darskem oddelku tedanje Agronomske in gozdarske *Prof. dr. J. K., univ. dipl. inž. gozdarstva, Jereka 30,4264 Bohinjska Bistrica, SLO GozdV 58 (2000) 4 Iz do11'1ače in tuje prakse MA W EK, Export- Im port, d .o.o., Kranj, dogovarja- jo pa se tudi za zastopništvo podjetja FrO!ing. Zaradi visokih nabavnih cen kotlov bi morali upo- števati izkušnje iz sosedne Avstrije. V Avstriji so v začetni fazi pospeševanja rabe lesne biomase dodel- jevali subvencije v višini do 50% investicijskih stroš- kov, kasneje so se subvencije zmanjšale, vendar še vedno znašajo do 30 %. Glede na obljube pristojnih ministrstev lahko v tem letu pričakujemo oblikovanje ustreznega sistema subvencij tudi pri nas. V prihodnji številki bomo predstavili nekatere os- novne značilnosti lesa kot kuriva. Shema sodobnega sistema na pelete (Vir: Aulomatische Holzfeuerungen, 1999) fakultete v Ljubljani odšel prakticirat na gozdni obrat Kamniška Bistrica, kije bil tedaj v okviru fakultetnega podjetja Silva. Prevzel sem vodenje gozdnega obrata z okoli šestdesetimi delavci seka či, šestimi delavkami in še petimi redno zaposlenimi delavci (šofer kamiona, dva konjarja in dve delavki v pisarni). Pri delu so mi pomagali še pomočnik in štirje logarji. Letno smo morali posekati okoli 9.000 m3 lesa, 70% listavcev in 30% iglavcev. V dolini Kamniške Bistrice je bil teren za posek in spravilo lesa zelo težak, zato smo že tedaj začeli upo- rabUati mehanizacijo. Prve motorne žage smo preiz- 209 r . 1