Zolosfni dogoaki v Rusiii. Priobčil A. K. V Rusiji še vedno ni miru in Bog ve, kdaj bo še prišel v to razburkano državo. Vse vre kot jeseni mošt v sodu. Sovjetski voditelji iščejo rešitve v »pjatiletki« in v »kolhozih«, toda rešitve ni in ni. In dvomimo, da bi jo boljševiki sploh kdaj prinesli. Poročila iz Rusije naše dvome le podpirajo. V Rigi v Latviji izhaja veliki ruski list »Segodnja« (izgovori: »Sevodnja«, kar znači: danes), ki prinaša mnogo novic iz sovjteske Rusije. Naj nekatere izmed njih navedem tukaj v tem listu! Temkin, član uprave »Kolhozcentra« v Moskvi, je poročal na nekem shodu o kolektivizaciji kmetov. Rekel je, da mora biti v letu 1931 izvedena kolektivizacija vseh srednjih in malih kmetov. Do jesenske setve leta 1931 mora biti kolektiviziranih 6 milijonov kmečkih posestev. Zadnje tri mesece smo izpremcnili v kolboze okrog enega milijona kmečkih gospodarstev. — Tudi prihodnje tri mesecc moramo opraviti ogromno delo. Potem je našteval, kje in koliko gospodarstev je bilo kolektivdziranih vsak mesec. Sploh je njegov govor izražal trdno upanje, da se kolektivizacija posreči. Toda kako bo svtvar izpadla, je še do dandanes popolnoma negotovo. Lani do 1. marca je bdlo kolektiviziranih 50% posestev in do konca spomladi so mislili priti na 70%. Toda — struna ie bila preveč napeta, odpor prevelik. Zato je dne 2. marca izšol znani Stalinov odlok, da se ljudstva nc etme s silo goniti v kolhoze ter je vso tozadevno krivdo in prenagljenost zva lil na krajevne oblasti. In številG kolektiviziranih posestev je padlo na 25'« Zdaj zopet bolj pritiskajo in spravljajo kmečka posestva v kolhoze (skupna gospodarstva). Toda kmetje se straho\ito branijo, zažigajo kolhoze, koljejo živino in pobivajo komuniste, kar naj dokazujejo sledeči izgl^di: Kmet A. Gubarcv v vasi Smokovnive blizu polj ske meje je *-il prištet v razred k-ulakov (večjih kmetov). Poklicali so ga v vaški sovjet in so mu povedali, da bodo njegovo zemljo izročili kolhozu, a njega bodo posldli ^ Sibirijo. Gubarev ni nič ugovarjal in se je vrnil domov. Doma je to naznanil ženi, v^cl je puško in so je vrnil v vaški sovjet- kjer je ustrelil predsednika vaškega sovjeta I. Pavlova ii- tajnika 1 olhoza G. Tihomirova. Nato je zažgal veliko poslopje vaškega sovjeta. Gubarev je stal na sti aži s pu-ko v roki in ni ni"_ogar pustil, da bi bil gasil ogenj. Ko je poslo-1 pie zgorelo, je skočil v vodnjak, kjer; se je ubil. Ne daleč od rusko-noljske meje jo zgorela sovjetsl.a vas Kozarovo. Zažgali so jo krr^tje. l_er niso bili zadovoljni s tamošnjim l:o. .isarjem. Kmetie so - - pred bišo komisarja -.abarika-« dirali ter jo od vseh stiani polili s petrolejem, da je z^orela. S komisarjen. je zgorelo tudi nekaj vojakovrdeče ar-' n'-.de. V Rigo je pred kratkim prišla oseba iz Rusije, ki je pripovedovala, da se po vsem ruskem ozemlju vršijo kmečke vstaje. V okraju Jekaterinoslav so pobili kmetje 30 komunistov in so sežgali 5 kolhozov (skupnih gospodarstev). Policija je zaprla veliko vojakoi' 30. pehotne divizije, ker niso skriva'i svojih simpatij do kmetov in so izj,vili, da bodo, če jih pošljejo proti kmctom, prestopili na stran vstašev. Arctiranih je bilo tudi nekaj poveljniko ?. Vre tudi med kazaki na Kuba,nu. V n..ki stanici so našli oddelek čekistov in kazaki so jih zajeli in vse pobesili. Kmetje se torej obupno branijo in so strašni nasprotniki komunistov. A tudi delavci in izobraženci srpo gledajo Stalina. Kako in kako dolgo bo Stalin še vzdržal odpor vsega naroda? Ga pač brani vojaštvo. Toda tudi to bo minulo in takrat pride osveta. ,. Celo vodilni komunisti niso med seboj jedini. Vsak, kdor slepo ne sledi Stalinu, mora iti. Morali so iti Sircov, Buharin in drugi. Izključeni Sircov je imel v Moskvi shod, kjer je ostro kritikoval »pjatiletko«, češ, da jo v doiočenem času ne bo mogoče izvesti. Po njegovem mnenju bo leto 1931 kritično leto v življenju sovjetske zveze. Komunistična stranka je dolžna o pravem času onemogočiti grozeči propad, da radikaln-o izpremeni sedanjo politiko. Rikova je poslal Stalin v izgnanstvo. Gospa Krupskaja, vdova Leninova, se je pa zanj potegnila in je izjavila, da bo prenehala s političnim delovanjem, dokler Rikova ne pokličejo nazaj. V komunistiCnih krocrih upajo ta spor poravnati tako, da bo-do gospo Krupskajo po^lali v m.zemstv., da si utrdi ^dravje. P_e_a.ostne razmer-e v R-u.iji .svetJjujejo tudi številni samomori. V Leuingradu _e je u__oril _»ek inženir, ki je bdl priča pri obravnavi zoper obrtno stranko m aretiran po končani obravnavi. Jedcn izmcd osmerih obsojencev •— Fed.tov -— s-e je v ječi obesil. Ravn-o tam se je na jeden dan umorilo 70 oseb. Straža 30 rešiLa 15 os&b iz smrtnih zanjk; _ačasno so jlh. zaprli, a mestni sovjet jili je zopet izjp.us.til. Prav posefcno se pc1.avlj.a30 s___om-_ri med de1'avci in sicer najve.kr.at s pomočjo ogIjikovega plina. _\._q re-dki ¦slucaji, d.a si ^_a-n__ijo živijenj« kar cele dmžine.i iiiiski listi p_istavlja;j>_ k t-cmu, da »0 __ogočc čekisti veekra-t krivi takih samoffloi«, -da se znebajo neljubiii o_eb. . Kak-o se godi delavcem, ki sekajo v Severni Rusiji les, poro.aj. iz-Njuj-or•fca. T_m so pri ne'd pošiljki lesa iz Ru ^ije zopet našli _runo s p.pisora, v kaIdft. -strašnrk Tazmerali .i_oa*ajo opi _v-" Ijati delavci prisilna dela pri sekanju l?sav Sevejni Riisiji. Pisanje sc o-brača na brate v inozemstvu in' ima napis:' »;_Ł__š_.e razmer., v katerih . moraj-o delati Ijudje v &ovjets3d_. tattorih.« IJasanje _e_t_ji iz 250 bcsed. V njem so ¦pTT-p.ve-dl-uj««?, d'_ na ti&oče ljucli rmrzne, v_l-ed sla.be o_l-eke. Ljuflie, ki so shuj¦žali kakor škelcti, :o pris-iij.Tii z roka_m W8Si4i m.valiii fožka bmna. Dela-1 ver d'Obi pol funta (Ł0 dek) kt-nlia na dan itd  Pri vseb. teli rczmerah pa imajo bolj .eviki Se vedno veselje, rohneti proti veri ii cerkvi. Brezbožniki so o boži.nih praznikih i_a'oravn.! v Moskvi- ve- liko demonstracdj., kat_r« se je udeležilo iia povelj« vlade da 109.000 ljudi. Kljub temu so bile vse cerkve v M.skvi nabitc polna pobožnih kristjanov. P.evce_n v gledališčili in operab je bik> od vlade pi-epoveda^io o praznikih peti v cerkvah. Tako izgleda »k-omunistični raj« na zemlji. Nesrečna država, nesrečen narod, ki uiora _e tu na zemlji preživljati tak pekel!