Prtredopisno - natoroznanske pefoe. Blisk in grom Nezapopadljiva so deja božje modmsti, in nepopisljive so brezStevilne dobrote, katere nam deli inogočna stvarnikova rokn. V božjeru varstvu ni pozabljen noben kraj iii nobeua stvarca; unjinanj pa rJovek, kateri uosi po-dobo tistega, Iri je Tse tako modro miidil, da vsako živoče bitje ieliko opa-znje in ob5nduje neskončue dobrote nebeškega Očeta. Kamor se ozrei, povsod se razliva milcst bozja, ki nani jasiio kaže, da je vse zaradi človeka ustvar-jeno, a to zato, da bi elovek v stvarjeaili rečeh spoznaval ljubezen božjo, ter bi ni< žalil svojega stvarnika, ki nam toliko doLrot izkazuje. Srce si; ilo-veku topi od veselja, kadar o vročeni poletnem liasu zlato aolnce 9 svojimi žarki ogreva vso zemljo. a cbupuo vzdihujemo zopet tokrat. kadar iz 6rnili oklakov Sviga straSen ogenj, ki nani večkraV unifi imntje in življenje. Kiular burja nusaja, grom bnči in slrda Sviga, takrat se radi spominjamo inogoS-flega slvaruika ier ga v suirtnam stialiu prosiuiu, da bi ae uns uaujilil. ¦M3 I Eaj pi je blisk in (rrom ? Še le 1752. leU je to nganjko razloSfl nek mož, kataegs imS je v zgo-dovini zapisano z zlatiiui pfsmeni. Ta mož je: BenjsmiaFranklin. A predno vam razložiin njpgovo delovanjp v tem obzirn. seznaniti vas moram z neko mofijo. ki se e I e k t r i k a inienuje. Ffrni pravijo. da je fiOO let pred Kristoni nek Grk, Thales po irnemi, zasledil to posebno prikazen: ako tuunret košček jantara drgnemo ob sukno ali kako drugo volnato blago, dobi jant&r to posebno lastoost. da lehke »Harce, recimo: kosee papirja, lasč i. t. d. k Btbi vleče in aopet odganja. A ne samo jaotar, tudi druge stvari so iie, v katerih se z drgnjenjem izbudi enaka moč. 11. pr. pejatni vosek, smola. steklo i. t. d. Ako take reči v temi drgnemo. zapazimo na ojih neko svetlobo, Hfi^ fosforu podoben dnšilen dub io švigajofie iskrice, katere v prst, ako ga blfefl drffi, prehajajo. Taka trapla, katera sn elektrike naramcjo, eiektricJua so ta to svojo moč tudi drugim traplom lehko oildajejo. Ker pa vse reCi ne spre-jeraajo in ue odpo^iljajo elektrike jedoako naglo. imamo Udaj dobre in slabe elektriuue prevodnike. Dobri prevodniki so: rudnine, toda, inoker ^rakT 61o-veško tmplo, živali in rastlioe; 11 sl&bi prevoduiki so: steklo, svila, smola, suh zrak, suh les iu zidovje. To, kar so omenjene elektrkme iskrice, to in nič dnuega je tudi blisk, se ve da i Tečjej meri in uio4L Vsi konisaati (BpiCasti) pierodnlki vlečejo iz primerae daljavc elektriko na-se; r&vao tako Svigse tudi blisk najrajSe t risoke strari, kakor r dreresa, stoJpa iu sk.iluata viSine. Bliak in eloktrika si išfeta ua svojem potn v zemljo le dobrih pre-Todnlkov ter užigaU v svojeni teku vse gorljiye reči. MoSne elektriCnc iskre ubijejo manjSe živali, vefikrat tudi iloveka. Na podlagi UU r^snic je Ben]amia ErjLnklin s pomočjo električaegn zmaja iskal v čruih oblakih elektriko. Iz svile si je bil napraril letefega rau.jii ^UttUsKaa^ tes m\i va. Tth pinm&L 6piL&%t ko54«k jeUs., & spo4».j j« obesil ua navadno nitko jeklen kljiu:. Tse te reči so splaval« viaoko v arak, kateri; je Franklin ua dolgej siaLnal-ej liti TOdil, kakor vi papiniatega zmaja, kadar ga spušiate v zrak. A kmalu je v avoje veliko veselje z&pazil, da se je ait, na katerej je bil kljni prkezsn, zaiela kodrati. Ko potegnc zrasja k sebi, Jrignik je na-gloma iskrica h kljn6a v njegov prst s precej glasnim pokom, a za njo biteo druga i. t. d. A to clektričnu iskr« so bile tako močue, da so eeld viuski cvet užigale. Ta poskus se je viSil na necem traraik« bliau seToro-amerikan-skega mesta FUadeltije 1752. lete. Tndi petrogradski nfpnjak Richmana je 1753. leta poskusil iz oblakov elektriko prirabiti s poniočjo jekla, ki je bilo z neke atrehe napeljaao kito v ssvegi. Ko se je Riehmann aecega vihar-nega dne v spremstvu slikarja Sokolowa preveč jeklu približal, šiaila je ? ojega beiomodi-a ogn]