CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA OKRAJA ; C E L J K 11. o K T. 1957 , L. VIII. ŠT. 39 1 CENA 15 DIN PRED VOLITVAMI V OBČINSKE LJUDSKE ODBORE Kandidati v luči številk Na volitvah v občinske ljudske odbore bo v celjskem okraju iz- voljenih skupno 546 odbornikov, od katerih bo odpadlo 302 odbornika na občinske zbore, 244 odbornikov pa na občinske zbore proizvajalcev. Po podatkih okrajne volilne komi- sije je potrjenih 507 kandidatur, od teh jih odpade 484 na kandidature, ki so jih predlagali zbori volivcev, 23 (4%) kandidatov pa je bilo predlaganih po skupinah volivcev. V merilu okraja kandidirata povprečno nekaj manj kot dva kandidata za vsako odborniško mesto. Gledano po posameznih občinah, je relativno največ kandidatur za po- samezno odborniško mesto potrjenih v občinah Mozirje, Šentjur in Vojnik. NAJVEČ KANDIDATOV-DELAVCEV V MOZIRJU IN ŠOŠTAIUU Po socialni strukturi odpade oa skup- nega števila kandidatov za občinske zbore na delavce 78 ali 16,1%, na kme- te 205 ali 42,3%, na usliažbence 149 ali 30,8%, drugi kandidati pa so zastopani v sorazmerno manjšem številu, kot n. pr. obrtniki (22), upokojenci (9), gospo- dinje (18) in ostali poklici (3). Delavci so med kandidati relativno najmočneje zastopani v občini Mozirje (35%) in Šoštanj (30%), relativno najmanj pa v občini Kozje in Šmarje, kjer niso pred- lagali niti enega delavca za kandidata v občinski zbor. Med kandidati je so- razmerno največ kmetov v občini Koz- je, Šmarje in Šentjur, najmanj pa v občinah Celje in Mozirje. Kar se tiče kandidatov, ki so po poklicu uslužben- ci, je teh relativno največ v občini Celje in Šoštanj, najmanj pa v občini Kozje in Vransko. SAMO 7,4% KANDIDATK Izmed vseh 484 kandidatov za odbor- nike občinskih zborov je komaj 36 ali 7,4% žena. Največ žena je med kandi- dati v občini Laško in Šoštanj, občine Kozje, Šentjur in Vojnik pa sploh ni- majo kandidatk. To kaže na dokaj zakoreninjeno staro miselnost, ko še vedno ženskam ljudje ne zaupajo važnejših funkcij, čeprav iz (Nadaljevanje na 5. strani) Kongres livarjev Jugoslavije v Rogaški Stalini Pod pokroviteljstvom člana Zveznega izvršnega sveta tov. Franca Leskoška- Luke je (bil v Rogaški Slatini pred dnevi (od 7. do 9. oktobra) I. kongres livarjev Jugoslavije. Kongresu je prisostvovalo okoli 400 delegatov, zastopnikov metalur- ških kolektivov in ustanov iz vse drža- ve. Navzoč pa je bil tudi pokrovitelj kon- gresa tov. Franc Leskošeik. Kongres je začel predsednik Zveze združenja livarjev Jugoslavije tov. Sveti- slav Milivojevič. Zbrane delegate je prvi pozdravil tov. Leskošek, ki je-med dru- gim v svojem govoru dejal, da kongres zaseda v času, ko se končuje doba veli- kih zmag delovnih ljudi v gospo- darstvu in ko Zvezni izvršni svet pri- pravlja nov petletni načrt. Po zaslugi ju- goslovanskih livarjev, je dejal tov. Le- skošek, so bili v zadnjih letih doseženi veliki uspehi in dragocene izkušnje. Na- še tovarne že proizvajajo komplicirane stroje, ki jih v bivši Jugoslaviji niso iz- delovali. Danes proizvajamo vodne in parne turbine, kompresorje, razne mo- torje, generatorje, stiskalnice, stroje za valjarne in rudnike ter druge stroje, pri katerih je liv zelo važen. Livarne jekla so zelo napredovale v kvalitetni proiz- vodnji za potrebe našega leidjedelništva, avtomobilske, rudarske in vojne indu- strije. Ogromni uspehi so bili doseženi tudi v povečanju proizvodnje naših li- varn. Kongres je pozdravil med drugimi tudi predsednik občinskega ljudskega odbora Rogaške Slatine tov. Alojz Krivic. Po pozdravnih govorih je na kongresu, ki je trajal tri dni, sledilo 24 strokovnih preda- vanj. Prvi kongres livarjev Jugoslavije je potrdil velike tradicije livarstva pri nas, hkrati pa ugotovil tudi stalen porast pro- izvodnje v več kot 84 jugoslovanskih li- varnah; Pridelki so pospravljeni, čas jesenske paše je tu... Trideset tet tovarne nogavic na Polzeli Razbremeniti zaposleno ženo v nedeljo je poteklo 30 let, odkar je v prostorih bivše lesne industrije na Polzeli začela obratovati mala obrtna delavnica za izdelovanje nogavic. Točno 6. oktobra 1927. leta je bilo izdano obrtno dovoljenje in trideset let pozneje, preteklo nedeljo je kolektiv Tovarne nogavic na Polzeli svečano praznoval pomemben jubilej in ob tej priliki pregledal dosedanje uspehe, ki niso bili mali, si ze^črtal bodoče naloge, ki bodo pripomogle k še več- jim uspehom podjetja in hkrati k zboljšanju življenjskih pogojev v tovar- ni zaposlenih ljudi. [ Svečanost je začel predsednik delav- skega sveta tov. Anton Pevše, na kar sta govorila o zgodovini in razvoju tovarne, o doseženih usp>ehih in o nadaljnjih per- si)ektivah član delavskega sveta tovariš Branko Sande in direktor tov. Veljko Re- pič. Svečanosti so se poleg ostalih gostov udeležili tudi predsednik republiškega odibora sindikata tekstilnih delavcev tov. Jovo Galič, predsednik OO SZDL v Celju tov. Franc Simonič ter zastopniki žalske občine. Na proslavo tega pomembnega jubile- ja je kolektiv povabil tudi delavce, ki so že odšli v zasluženi pokoj, hkrati pa dal priznanje štirim članom kolektiva, ki že trideset let delajo v tovarni. To so obrat- ni mojster v barvami tov. Avgust Pader ter delavke Cilka Kolenc, Matilda Žagar in Frančiška Artviga, Jubilanti so spre- jeli spominske diplome in nagrade. Tovarna nogavic na Polzeli je v raz- meroma krakem času, zlasti po vojni in še posebej od 1950. leta, ko je tovarno za- čel upravljati delavski svet, dosegla iz- redno velike uspehe. Nešteto težav, ki so se odražale v zastarelih strojih in tovar- niških objektih, so morali premagovati, da so se končno z boljšo organizacijo dela in večjo produktivnostjo uvrstili med vodilna tovrstna podjetja v državi. To je zasliiga predvsem žilavosti in upornosti ljudi, zaposlenih v tovarni, ki niso nikoli odpovedali, pa naj so bili delovni pogoji še tako težki, — je v svojem govoru po- udaril član delavskega sveta tor. Sande. O uspehih tovarne nam najbolj zgo- vorno povedo naslednji podatki: Pred 30 leti je kolektiv letno izdelal komaj 900 tisoč parov bombažnih nogavic, deset let pozneje 1,200.000 parov bombažnih in svilenih nogavic, leta 1947 je proizvod- nja narasla že na 2,200.000 parov bom- bažnih in svilenih nogavic, letos pa cel« na 3,100.000 parov nogavic iz bombaža, svile, enkalona, perlona, najlona in gri- lona. Pri tem je zanimivo tudi, kako je rasla zapjoslenost. Leta 1927 je bilo zaipo- slenih 180 ljudi, 10 let pozneje 250, 1947. leta, v času planske proizvodnje, je šte- vilo ljudi naraslo na 612, letos pa je padlo na 480, kar zgovorno kaže, da se je z bolj- šo organizacijo dela znatno dvignila tudi storilnost in produktivnost, saj so kljub zmanjšanemu številu delavcev v letoš- (Nadaljevanje na 2. strani) Maršal Zukov na obisku pri nas v torek je prispel v Jugoslavijo mar- šal Sovjetske zveze in obrambni mini- ster Georgij Konstantinovič 2ukov. Vi- soki gost se je s tem odzval vabilu nase vlade in bo ostal pri nas osem dni. Maršal Žukov je star 60 let. Rodil se je v bližini Kaluge kot sin kmetskih star- šev. V prvi svetovni vojni je bil vojak, ko pa se je začela revolucija, je takoj vstopil v njene vrste. Sčasoma je postal eden najvidnejših sovjetskih vojaških komandantov. V drugi svetovni vojni je bil v najkritičnejših trenutkih koman- dant leningrajske, nato pa moskovske fronte, nakar je vodil sovjetske divizije v odločilni bitki pri Stalingradu. Odliko- val se je v številnih bitkah v Ukrajini in Beli Rusiji. Njegove čete so prve vkora- kale v Berlin, kjer je kot zastopnik sov- jetske vlade sprejel nacistično delegacijo, ki je podpisala brezpogojno kapitulacijo. Maršal 2ukov je bil dolgo časa koman- dant sovjetskih okupacijskih sil v Nem- čiji. Sedaj je obrambni minister in vrhov- ni poveljnik Rdeče armade. Visoki obisk nam je v veliko čast. Mar- šal 2ukov uživa tudi pri nas vse občudo- vanje in spoštovanje, saj si je pridobil glas enega največjih vojskovodij moder- ne epohe. S svojimi deli si je maršal 2u- kov vpisal ime z velikimi črkami v zgo- dovino sovjetskega ljudstva in vsega člo- veštva, Sprejeli smo ga s simpatijami in prijateljstvom tudi zato, ker je predstav- nik ljudstva, ki se je v pretekli vojni ra- mo ob rami z nami borilo proti skupne- mu in doslej najhujšemu sovražniku. Maršal 2ukov bo obiskal Beograd in nekatere kraje v Hrvatski in Sloveniji, nakar se bo vrnil v domovino, upamo, da z najlepšimi vtisi o našem deln in lju- deh. PREDSEDNIK TITO O UMETNEM SATELITU Nesmiselnost vojne Predsednik republike Josip Broz -Tito je dal pred dnevi sodelavcem »Tanjuga«, »Borbe« in »Ljudske pravice« naslednjo izjavo o pome- nu izstrelitve prvega umetnega sa- telita v vesoljstvo: To, da so sovjetski znanstveniki izstrelili umetni satelit v vesolj- stvo, pomeni zmagoslavje sovjet- ske znanosti in bo imelo zelo velik pomen v nadaljnjih raziskavah in osvajanju prostora v vesoljstvu. Iz znanstvenega vidika je to eden največjih prispevkov k znanstveni miisli na svetu. Iz vidika miru ali vojne to naj- novejše odkritje po uranski in vo- dikovi bombi kaže, da je narav- nost nesmiselno, da bi bila vojna zdaj možna, ne da bi človeštvo do- živelo največjo katastrofo. Zato menim, da se čedalje bolj bližamo spoznavanju, da je vojna zdaj ne- mogoča in da moramo sadove člo- veškega genija porabiti edinole v miroljubne namene in v korist ljudi. V mozirski občini {(andidira 92 kandidatov Pred dnevi je bilo v Mozirju širše po- litično posvetovanje, na katerem so analizirali dosedanje politične priprave za bližnje volitve v občinske ljudske odbore. Ugotovili so, da je večina zbo- rov volivcev dobro uspela. Posebno dobro so uspeli tam, kjer so politične organizacije pravočasno in z vso res- nostjo pristopile k pripravam. Zlasti dobro so uspeli zbori volivcev v indu- strijski skupini, kjer se jih je ponekod udeležilo tudi nad 80% vseh zaposlenih V kmetijski skupini pa so dobro uspeli tam, kjer so jih združili s polletnimi občnimi zbori kmetijskih zadrug. Tu- di razprave na teh zborih so bile bolj pestre, ker so bile povezane s konkret- nim delom kmetijskih zadrug. Na vseh zborih volivcev je bilo pred- laganih skupno 95 kandidatov, od tega za občinski zbor 52, za občinski zbor proizvajalcev pa 43. Od tega jih bodo na volitvah izvolili v občinski zbor 25, v zbor proizvajalcev pa 21 odbornikov. V občini ni nobene volilne enote, kjer bi kandidiralo samo toliko kandidatov, kolikor jih bo izvoljenih. Socialni se- stav predlaganih kandidatov je na splošno zadovoljiv. Med predlaganimi kandidati je le premalo žena, saj jih kandidira le 7. Od predlaganih kandi- datov je 31 delavcev, 28 kmetov, 27 uslužbencev in 6 obrtnikov. Med pred- laganimi je tudi 15 kandidatov, ki so stari do 30 let. V času do volitev bodo na področju občine organizirali več političnih zbo- rovanj in sestankov. Večja zborovanja bodo v Mozirju, Gornjem gradu, Rečici ob Savinji in Lučah. in to v glavnem 13. oktobra. Več manjših sestankov bo tudi po vaseh. Na zborovanjih in se- stankih bodo govorili ljudski poslanci, vidni politični in javni delavci v ob- čini ter kandidati, ki so bili predlagani na zDorih volivcev. Z. Priprave za proslavo VD-letnice Oktobrske revolucije v celjskem okraju Pred dnevi je bil na Okrajnem odboru SZDL v Celju posvet s predstavniki mno- žičnih organizacij s področja celjskega okraja, na katerem so govorili o pripra- vah za proslavo 40-letnice Oktobrske re- volucije. Posvetovanje je vodil podpred- sednik OO SZDL tovariš Jakob Žen. Do konca tega tedna bodo po občinah izdelali konkretne programe za proslavo 40. obletnice Oktobrske revolucije. Pri- prave po občinah vodijo posebni odbori, sestavljeni od predstavnikov množičnih organizacij in kulturno-prosvetnih dru- štev. Na vseh sedežih občin bodo 6. ali 7. novembra priredili svečane proslave z govorom in več ali manj bogatim kultur- nim programom. V Celju bo 6. novembra svečana akademija s pestrim kulturnim programom. Večje proslave pa bodo tudi v nekaterih industrijskih središčih. Da bi spomin na Veliki Oktober čim bolj približali našim ljudem, še posebej pa mladini, bodo po vseh šolah in delov- nih kolektivih organizirali manjše pro- slave s primernimi govori in v okviru danih možnosti tudi kulturne programe. Da bi te proslave bile čim bolj svečane in vsebinsko bogate, je v ta namen OO SZDL poslal občinskim pripravljalnim odborom teze in navodila. Podobna na- vodila je izdal tudi Okrajni sindikalni svet za proslave po podjetjih, okrajni svet za prosveto pa za šolske proslave. Po šolah od 4. razreda dalje bodo pisali tudi naloge in najboljši prispevki bodo nagrajeni s knjižnimi in denarnimi na- gradami. Razen tega pripravlja Ljudska univer- za v Celju o teh velikih zgodovinskih do- godkih ciklus predavanj, ki bodo sprem- ljana z diafilmi. Ta predavanja so zlasti priporočljiva za srednje šole in učitelji- šče, na željo pa bodo predavatelji Ljud- ske univerze predavali tudi drugod. V Celju bodo predvajali tudi nekaj filmov, ki obravnavajo zgodovinske dogodke v zvezi z Oktobrsko revolucijo. Izložbe po mestih bodo primemo okrasili z Lenino- vimi slikami. V naših mestih, trgih in industrijskih središčih pa naj bi razobe- sili poleg državnih čim več delavskih za- stav, saj je to največji praznik delavske- ga razreda. STRAN 2 11. OKTOBRA — Stev. 39 POGLED PO SVETU V tej nenavadno hladni, brezobzirni jeseni, ki odpira vrata prezgodnji zimi, praznujejo pomembne obletnice trije oelenarodi, ki jim zgodovina priznava izredno življenjsko silo. Indija se je spomnila 80-letnice rojstva Mahatme Gandhija in z njo svoje neodvisnosti, r kateri se je začela njena pot k med- narodni veljavi. »Hinduizem je iskanje resnice brez uporabe sile«, je imel na- vado reči Gandhi in v znamenju te ne- pojmljive resnice (če ne pretehtamo sile, ki jo pomeni blizu 500 milijonov Indijcev) je Indija nekaj let po vojni že zavzela tak položaj, ki veliko pome- ni. Morda bo ta stara dežela nekoč učinkovito pomagala uresničevati hin- duistični sen — brez uporabe sile in s tem potrdila široki kompliment Ro- mdina Rollanda: »Ce je kje na svetu dežela, kjer so našle dom vse človeške sanje, odkar so ljudje začeli sen svoje- ga življenja, potem je to — Indija.« Kitajci so na svoj narodni praznik povabili 1500 velmož iz 40 držav in jim razkazali neomejenost svoje življenjske moči. Da bi jo tem bolj potrdili, so te dni ustanovili š^ kitajsko-sirijsko dru- štvo. Pri tem je Cu En Laj nedvoumno povedal, da je zmaga Sirije tudi zmaga Kitajske. Rusi bodo slavili 40-letnico svojega Oktobra, ki jih je prerodil in jim po- iskal neizčrpne vrelce življenjske moči v stomilijonskih množicah. V petih pet- letkah so vzdignili svoje ogromno ozemlje na višjo raven in pokazali vse- mu svetu, da je edino v socializmu za- gotovljen normalen razvoj proizvajal- nih sil, poleg tega pa v zadnjih letih uspešno premaguje nekatere škodljive pojave znotraj svoje socialistične druž- be. Mimo teh praznikov naštejmo nekaj dogodkov z delovnih dni tekoče zgo- dovine: Egipt prebija trdo preizkušnjo. Anglija pritiska nanj v trgovini z bom- bažem, ki mu ga je nekoč vsega pre- vzemala, zdaj pa se podreja ameriškemu dumpingu in s tem v resnici ogroža egiptovsko življenje. Vendar Naser ne misli kloniti zaradi te prikrite bloka- de. Ponovno je izjavil, da stoji za Si- rijo in da obsoja perfidno hladno voj- no, ki se že dalj časa razpihuje med obema blokoma in ki ju predstavljata dva uboga kmeta na svetovni šahov- nici: Sirija, Jordan. Kaže pa, da bo ostalo pri hladni vojni, kajti jasno je, da nobenemu ni do tega, da bi prišlo tu do obračuna. Vmes je tudi arabski nacionalizem in arabska zdrava pamet, ki se kaže v Saudovem ravnanju. Saud je brzojavil ponovno v Washington, da njegove obljube nasproti Beli hiši še drže, nekaj ur nato pa je v Siriji po- vedal, da je zoper vmešavanje tujcev. Nič ne pomaga, če Eisenhower s tem ni ravno zadovoljen. Saud raje vidi, da teče nafta kakor pa kri. Bagdadski pakt je v odboru »proti subverzivni dejavnosti« sklenil razširiti program obrambnih ukrepov za zaščito Turčije, Iraka, Irana, Pakistana in se- veda Velika Britanija, članica tega od- bora pa je tudi Amerika, čeprav ni v paktu. Prvič, odkar pakt obstoja, so imeli tudi sejo o koordinaciji ravnanja v primeru »izrednih dogodkov«. Never- jeten apetit do hladne vojne, ki se bo verjetno kazal tudi v Varnostnem sve- tu, kjer vle ejo na dan spet vprašanje Kašmirja, indijskega seveda, ki za In- dijo pomeni simbol brzice, preko katere ho hitreje steklo njeno življenje k na- predku. Življenje, ki se je iz raznih vzrokov nekoč spremenilo v leno reko, ki pa si je zdaj počasi začela utirati pot skozi usedline preteklih stoletij, kakor pravi Nehru. Apetite po hladni vojni smo videli celo v slavni dunajski koncertni hiši, kjer je zasedala lAEA-MAAE (Interna- tional Atomic Energie Agency), društvo za mirni atom, ustanovljeno na Eisen- howerjevo pobudo. Amerika je zase terjala predsedstvo, bila je zoper iz- ključitev Formoze in zoper madžarske poverilnice. Menda bo res, da so naj- večja dela človeškega duha najmanj popolna; mednarodni zakoni so najlep- ša iznajdba razuma, ne morejo pa za- gotoviti miru med narodi, ne da bi jih okrnili svobodi. Na to okrnitev pa nobeden rad ne pristane. Francija, domovina svobodoumja, ki je nekoč razsvetljevalo planet, trmasto gasi bakljo svobode Afriki. V su- danskem mestu Bamaku so se sešlc francoske kolonije Senegal, Gvineja, Čada, Mauretanija, Slonokoščena obala in druge pod zastavo Gibanja za demo- kratično Afriko in se zedinile za skup- nost s Francijo^ ampak pod pogojev}, da se ta skupnost skupno prouči. — S tem so se strinjali celo riavzoči francoski gostje Mendes—France, Mitterand iv Faure. S tem pa se ne strinja i->ečino francoskega parlamenta, ki je na pri- tisk desnice vrgel zaradi alžirskega statuta Bourges—Manouryjevo vlado. Glavni vzrok tega padca je bil Soustel- le, nekdanji alžirski guverner. Pred- sednik francoske republike se spet ozira za primernim človekom. Kje ga bo do- bil, zdaj še ni gotoro. Mollet, Pleven, Schuman. Da, tudi Schuman! Nikomur ne bo lahko. Marokanci in Tunižani so zoper francosko politiko v Sahari, ki jo že dele privatnim kapitalistom. Tuni- žani so celo odpoklican poslanika v Pa- rizu. Kakor da je Francija oklenjena v ozki krog razmer, ki jemljejo pogum, da bi vsaj v mislih stopila iz usodnega kroga. No, v mislih že, saj ne manjka v Franciji ljudi, ki kažejo pravo pot. Zapadnonernški minister Brentano je izjavil, da bo Zapadna Nemčija prouči- la S2wjo politiko do vzhodnoevropskih držav, vendar ne na škodo atlantskega pakta. Kako misli Brentano kvadrirati ta usodni krog svetoime politike, je res iežko reči. Ves svet je v gibanju in tako je bilo od nekdaj. Mirovanje namreč pomeni smrt. Človeku pride prav stara kitaj- ska modrost, Tao, ki naj bi vodila člo- veka k popolnosti, to je, da bi združil dobre in slabe življenjske opravke z veseljem do življenja. To. veselje je sirdo človekove vere v boljše žiiHjenje, vir samozavesti in vedrine, T. O. Želje volivcev v šoštanjski občini v vseh krajih šoštanjske občine so do- slej izvedli vseh 21 zborov volivcev za kandidate v občinski odbor, ki bo štel 30 odbornikov. Prav tako so zaključili z vsemi 17 sestanki za izbii'o kandidatov za zbor proizvajalcev, ki bo Stel 25 od- bornikov. Na vseh predvolilnih sestankih je bila udeležba izredno dobra. Sodijo, da je na 17 zborih za volitve kandidatov v zbor proizvajalcev sodelovalo nad 2400 proizvajalcev. Tako bodo v zbor izvolili 22 kandidatov iz industrije in 3 iz kme- tijstva. Enako živahne kot so bile razprave v treh večjih centrih šoštanjske občine: v Šoštanju, Velenju in v Smartnem ob Pa- ki, so bile razprave tudi v vseh okoliških vaseh. V Velenju so v starem delu spre- jeli sklep o pobiranju samoprispevka za napeljavo vodovoda. V Novem Velenju so želeli, da bi se nov odbor zanimal predvsem za dokončno ureditev trgovine z zelenjavo. V teh dneh v Novem Velenju sploh ni mogoče dobiti niti jajc niti ka- kršnekoli druge zelenjave. V Šoštanju so v razgibani razpravi na zboru volivcev nanizali kar vrsto pro- blemov. Tam ni mleka, ker ni mlekarne in tudi ne zaledja, javna rasvetljava je slabo urejena, perišč skoraj ni. Na vseh mogočih sestankih je predmet razprave vedno kino dvorana, ki ima tesen in ne- primerno urejen prostor. Tam pogrešajo prav tako kot v Velenju sodobno urejeno klavnico. 2e leta si Soštanjčani želijo ko- pališče. Razveseljivo je, da se jim bo ta želja naslednje leto začela izpolnjevati. Volivci v Smartnem ob Paki so se ena- ko kot v Šoštanju pogovarjali o regula- ciji Pake, s katero je treba tudi čimprej začeti. Tam si želijo napeljati vodovod in čimprej zgraditi šolo, ki sedaj domuje v treh stavbah. V vseh okoliških vaseh so prebivalci želeli, da .bi uredili slabe ceste. Tako v Šentilju, Lokovici, Pesju, Zavodnji, Družmirju in Ravnah. Marsikje so pri- pravljeni delati udarniško, da bi se sta- nje cect čimprej izboljšalo. Na zboru volivcev v Ravnah pri Šo- štanju so kritizirali nepravilno trošenje denarja bivšega okraja, ki je v šoštanjsko klavnico vložil 8 milijonov din, a od tega ni bilo nobenega haska. V oddaljenih Cirkovcah bi radi zgradili vodovod in bi sami pomagali s prostovoljnim delom. Vaščani Belih vod so godrnjali nad zelo počasno gradnjo osnovne šole, ki je temu kraju tako potrebna. V Zavodnji nad Šo- štanjem si hočejo čimprej pozidati kul- turni dom, ki ga še nimajo. Zanj so kmet- je doslej zbrali 62 m® lesa. V Gorenju pri Smartnem ob Paki so sprejeli odlok o krajevnem samoprisp>evku, da bi čim- prej uredili cesto in perišča. V Pesju pri Velenju so govorili o po- pravilu ceste in obljubili, da bodo sami delali udarniško. Volivci so grajali tudi slabo javno rasvetljavo. V Šentilju pri Velenju so poleg popravila ceste pakaza- li prebivalci potrebo po graditvi vsaj enega stanovanjskega bloka. Med naj- boljšimi zbori volivcev v šoštanjski ob- čini j^bil v Topolšici. Tam je trenutno stanovanjska stiska največja. Bolnišnica za TBC dograjuje nov oddelek s 150 po- steljami. Uprava se sprašuje, kam naj bi dala zdravstveno osebje, ki bo tu moralo nastopiti službo. Povsod se zavedajo, da je v Šaleški dolini mnogo problemov, ki jih ibodo zaradi naraščajoče industrije morali reševati. Zato pa bodo morali biti v občini najbolj sposobni jn politično zreli ljudje, in to jim je bilo vodilo pri izbiri kandidatov. S plenuma jugoslovanskega združenja za poldicno usmerjanje mladine V dvorani OZZ Celje je bil te dni plenum jugoslovanskega združenja za poklicno usmerjanje mladine, katerega so se poleg članov upravnega odbora iz vse Jugoslavije udeležili tudi mnogi celjski javni, politični in kulturnopro- svetni delavci, ki jih zanima problema- tika usmerjanja mladine v poklice. Dnevni red plenuma je obsegal tri po- membne referate. Tov. Gliša Ernjakovič iz Beograda je govoril o pomenu in vlogi poklicnega usmerjanja v reformi šolstva. Referat »Zdravstveni delavci v službi poklicnega usmerjanja« je imel zdravnik dr. Djordje Vukadinovič iz Zagreba. Referent je poleg mnogih za- nimivosti ugotavljal, da se v vseh na- ših republikah za problematiko poklic- nega usmerjanja mladine trenutno za- nima le neznatno število zdravnikov, čeprav bi to bila njihova naloga in dolžnost. S tem v zvezi je zato padel predlog, da bo združenje v bližnji bo- dočnosti organiziralo v Zagrebu en ali dvodnevni seminar za zdravnike, ki bi jih ta problematika zanimala. Tretji referat »Socialni delavci v služ- bi poklicnega usmerjanja« (Dušan Bo- škovič iz Beograda), je vzbudil med navzočimi mnogo zanimanja, saj je na- kazoval vlogo socialnega delavca — po- klic, ki se pri nas z neštetimi social- nimi nalogami šele komaj vidno po- javlja na obzorju. (V Celju imamo do- slej komaj 4 poklicne socialne delavce!). Razprava, ki je sledila temu referatu je v tnarsičem dopolnila, odnosno osvet- lila tudi problematiko prvega referata. Drugi dan plenuma so obravnavali notranja in organizacijska vprašanja samega združenja. Mnogo so govorili tudi o novem listu »Človek in njegov poklic«, ki ga bo Združenje v kratkem začelo izdajati. List bo izhajal mesečno in bo obravnaval vprašanja s področja usmerjanja mladine v poklice. Po zaključnem plenumu so si gostje iz ostalih predelov Jugoslavije ogle- dali Celje, zanimivo okolico in neka- tere__kulturne institucije. S posebnim zanimanje pa so si ogledali tudi delo celjske Poklicne svetovalnice. Delegacija naprednih žena Jagoslapije v Celju ... Te dni je celjski Zavod za pospeše- vanje gospodinjstva obiskala delovna delegacija najnaprednejših žena Jugo- slavije. Delegacija s tovarišico Vido Tomšičevo na čelu, je proučevala za- metke vaških in stanovanjskih skup- nosti pri nas. Napredne žene so se na Zavodu za pospeševanje gospodinjstva sestale z vidnimi predstavniki ljudske oblasti celjskega okraja, s katerimi so se dalj časa razgovarjale o tej proble- matiki. Podrobno so se zanimale tudi za delo in uspehe celjskega Zavoda za pospeševanje gospodinjstva. Laskavo priznanje zavodu je dala predvsem to- varišica Vida Tomšičeva, ko je v spo- minsko knjigo, ki jo je zavodu daroval Glavni odbor zveze ženskih društev v Ljubljani, napisala tele besede: »Na že doslej tako lepih uspehih za- voda — gradite in razvijajte aktivnost v korist delovni ženi, v korist na5ih družin — in kot močan faktor graditve novih socialističnih odnosov v družini in družbi. Želim in verujem v uspeh vfišega dela. Vida Tomšič.« Tudi ostale članice delegacije so za- vodu dale lepo priznanje in ugotav- ljale, da so naša izkustva dragoceni na- potki za organizirano delo z ženami. DIJAKE EKONOMSKIH, ADMI- NISTRATIVNIH, TRGOVSKIH. GOSTINSKIH IN DRUGIH GO- SPODARSKIH SOL opozarjamo na revijo »Sodobna pisarna«, ki Vam bo v šoli in pozneje v praksi v veliko korist in pomoč pri delu. Za dijake je naročnina znanto zni- žana. Naročite se na to, za vas po- membno revijo. Ce nimate pro- spekta, pišite: Uprava »Sodobna pisarna«. Ljubljana, Gosposka 12. Razbremeniti zaposleno ženo ... (Nadaljevanje s 1. strani) njem letu dosegli veliko večje proizvodne uspehe kot prejšnja leta. Ti uspehi so plod sedemletnega delavskega upravlja- nja, ki je nenehno reševal proizvodne probleme, skrbel za večji in boljši asor- timan ter za znižanje proizvodnih stro- škov. Levji delež za take uspehe pripada tudi vodstvu podjetja, družbenim orga- nizacijam v podjetju in vztrajnemu za- laganju vsega kolektiva. Kolektiv se je moral v preteklih letih spoprijeti z vrsto težav. Vendar mu je doslej uspelo obnoviti nekaj objektov ter zamenjati nekaj izstrošenih strojev s so- dobnimi, zgraditi sindikalno dvorano in šp>ortno igrišče. V zadnjih letih je tovar- na in njena okolica dokaj spremenila svoje lice. Delo pa še ni končano. Pred kolektivom je težavna naloga — obnova tovarne in strojnih naprav, ki so domala skoraj dotrajale. V prvi etapi, ki je pred- videna že v letošnjem letu, bodo nabavili 30 novih strojev. Za ta dela jim je že odobren investicijski kredit v višini 61,5 milijonov deviznih dinarjev, sami pa bo- do vložili v obnovo 45,5 milijonov din. Z nabavo novih strojev bfxlo povečali proizvodnjo po količini za 20%, po vred- nosti pa za 38%. Z novimi stroji bodo izboljšali in razširili asortiman. hkrati pa dvignili produktivnost dela in /Jiižali proizv(xlne stroške. Vzporedno z obnovo tovarne namera- vajo graditi tudi objekte družbenega standarda. Po sklepu delavskega sveta bodo v naslednjih letih zgradili okoli to- varne po že izdelanem urbanističnem za- zidalnem načrtu stanovanjsko na.selje za 700 ljudi. Letos so že začeli v sklopu teh načrtov graditi stanovanjski blok, posa- meznim delavcem pa so dodelili zemlji- šča, na katerih bodo sami zidali hišice. Razen tega so že začeli s prvo, etapo del za zgraditev športnega parka s plavalnim bazenom, ki bo dograjen v dveh letih. Ti objekti bodo služili vsem prebivalcem Polzele. Ze prva začetna dela so pokazala upravičenost te gradnje, saj so s prosto- voljnim delom pomagali poleg članov ko- lektiva tudi člani Partizana in šolska mladina. V imenu OO SZDL je kolektivu česti- tal k doseženim u.s.pehom tov. Franc Si- monič. Poudaril je zaslugo organizacije ZK in sindikata v podjetju, ki je uspel iz kolektiva ustvariti čvrsto družino in prav zaradi te složnosti so tudi uspehi tako veliki. Ostali del govora je tovariš Simonič posvetil skrbi za boljše življenj- ske pogoje delovnega človeka ter vzgoji mlade generacije. Razbremeniti zaposle- no ženo in pravilno vzgajati otroke, je ena poglavitnih nalog stanovanjske skupnosti, zato naj bi bil prav ta kolektiv eden med prvimi, ki bi to koristno zami- sel uresničil, je ob koncu svojega govora dejal tovariš Simonič. Po pozdravnem govoru predsednika republiškega odbora sindikata tekstilnih delavcev tov. Galiča sta za zaključek sv€?čanosti zapela moški in ženski pevski zbor polzelske Svobode nekaj borbenih in narodnih pesmi. Stirj'' .jobilanti: Avgu!it Pade.r, Cilka Kolenc. Matilda 2agar in Fran^Lšk^ Artviga delajo v polzclHki tovarni nog^avic že ."JO let. OKROG 1000 GLAV PITANE ŽIVINE BOMO IZVOZILI Gospodarska poslovna zveza Celje je preko svojega obrata Agropromet lan- sko leto kontrolirala 500 komadov go- veje živine in kontrahažne pogodbe ve- činoma tudi realizirala. Pri nekaterih zadrugah (Pristava, Kalobje, Šmarje pri Jelšah, Ponikva, Planina in druge) so vzorni rejci kon- trahažno pitanje goveje živine uvedli kot stalno prakso. Mnogo zadrug pa .še do danes ni uvedlo načrtnega pitanja in bi bilo prav, da bi k temu pristopili. Rejci v omenjenih zadrugah so ta akci- jo dobro razumeli in so imeli sami od nje največ koristi. Za leto 1958 .je GPZ, obrat Agropro- met planiral kontrahažnih pogodb /.a približno 1000 komadov pitane goveje živine. Prav tako pa planira kontrahažo prašičev (2000 komadov). Na terenu je opaziti, da se zadruge — pa tudi zasebniki — vedno bolj za- nimajo za načrtno pitanje živine. S ta- ko načrtno akcijo ne zvišujemo samo stalež živine v našem okraju, temveč tudi kvaliteto. ZADRU2NICE IZ BOSNE OBISKALE NAS OKRAJ Pretekli teden se je v Sloveniji mu- dila skupina naprednih zadružnic i/ Bosne in Hercegovine, ki je prišla v naš okraj z namenom, da se spozna z delom in izkustvi naših zadružnih or- ganizacij. V Celju so si ogledale Zavod za pospeševanje gospodinjstva, v Bra- slovčah jih je zanimalo delo vaške skupnosti (javno perišče, delo šolske in mlečne kuhinje), v Zrečah so si ogle- dale sušilnico in vzrejo piščancev, v Konjicah pa so se dalj časa mudile pri občinskem gospodinjskem centru. NAŠ KOMENTAR Pred rolitvami v občinske ljudske odbore Komaj nekaj dni nas loči od vo- litev v občinske ljudske odbore. Bilo bi odveč posebej poudarjati značaj teh volitev, prvih po uvedbi novega komunalnega sistema, ven- dar ena novost — zbor proizvajal- cev v občinah — zasluži posebno pozornost. Kot je že znano, bomo na teh volitvah prvič volili v ljud- ske odbore občin tudi zbore proiz- vajalcev. Povsem je razumljivo, da je z uvedbo razširjenih pravic in dolž- nosti občin, ki bodo imele posebno vlogo pri organizaciji pestrega družbenega in gospodarskega živ- ljenja, treba nujno ustanoviti v tem osnovnem organu ljudske oblasti tudi zbore proizvajalcev. Kajti v skladu z novo vlogo obči- ne v naši družbeno-politični in državni ureditvi se bo okrepila tu- di njena mterialna baza. Zato so volitve v občinski zbor proizvajal- cev logična nujnost, ki jo terja ve- liko večja vloga občine in njena okrepljena materialna sila. V naši ureditvi je pravilno in tudi družbeno napredno, da nepo- sredni proizvajalci sodelujejo in odločajo tudi na »nivoju« občine, kako se bo ustvarjeni presežek de- la najbolj racionalno in koristno razdelil za potrebe splošnih, skup- nih potreb prebivalcev občine. Ra- zen poglabljanja naše ekonomske demokracije so važne volitve v ob- činski zbor proizvajalcev tudi za- radi trdnega prepričanja, da bomo na ta način dali nov prispevek za boljše poslovanje v našem gospo- darstvu. To prepričanje nam še posebej potrjuje dosedanja praksa delavskih svetov in drugih orga- nov družbenega upravljanja. Sodelovanje večjega števila ne- posrednih proizvajalcev v delu ob- činskega ljudskega odbora bo pred- vsem vplivalo na boljše vsMaje- vanje interesov posameznikov in interesov gospodarskih organiza- cij z interesi širše skupnosti — ko- mune, odnosno v končni liniji s splošnimi interesi naše družbe. Zbor proizvajalcev v občini bo brez dvoma omogočil bolj organi- zirano in po vsebini bogatejše delo občine v celotL Gotovo je. da bodo neposredni proizvajalci mnogo bolj kot doslej reševali tudi taka vprašanja, ki so bila doslej v delu občinskegra ljudskega odbora ne- koliko v ozadju. Na svojih sejah bodo razpravljali o produktivnosti dela, o problemu nezaposlenosti, o poslovanju inšpekcije dela, o služ- bi socialnega zavarovanja, o hiš- nih svetih itd. Ti problemi so pa doslej le redko našli mesto na se- jah občinskih odborov. Prav tako na občinah niso po- klanjali pozornosti analizi dela de- lavskih svetov in organov družbe- nega upravljanja. Ljudski odbori kot najvišji politični organi na svojem področju pa bi morali prav o teh vprašanjih največ razprav- ljati ter o njih odločati. Zato upra- vičeno lahko pričakujemo, da bodo zbori proizvajalcev tudi v tem po- gledu pomenili korak naprej. 11 OKTOBRA — STEV. 39 3 STRAN Predvolilna zborovanja v celjskem okraju Predvolilni sestanki in zbori volivcev, na katerih so državljani predlagali kandidate za bodoče občinske ljudske odbore in občinske zbore proizvajalcev, so končani. Toda predvolilna dejavnost v okraju ni opešala. Zadnjo nedeljo je bi]p v celjskem okraju več predvolilnih zbo- rovanj, na katerih so govorili vidnejši politični delavci, predvsem člani predsedstva Okrajnega obora Socialistične zveze. Taka zborovanja so bila v Šentjurju, Gornjem gradu in na Ponikvi pri Grobelnem. Na teh zborovanjih so govorniki razpravljali predvsem o tistih problemih, ki najbolj zanimajo volivce dotičnih krajev, med drugim pa so razložili tudi najvažnejše stvari v zvezi z našim splošnim notranjim političnim življenjem, nadalje o perečih mednarodnih problemih, posebej pa še o nalogah občin, ki bodo v bodoče imele neprimerno večjo vlogo pri raz- voju komunalne skupnosti in v zvezi s tem tudi pri razvijanju našega celotnega gospodarstva v državi. TOVARIŠ FRANC SIMONiC: Nikar zamuditi pomoč družbe kmetijstvu Predsednik OO SZDL tov. Franc Si- monič je govoril na predvolilnem zbo- rovanju v Šentjurju. Skoda, da poli- tične organizacije niso poskrbele za boljši obisk, kajti govor tov. Simoniča je bil močan prispevek k boljši politič- no gospodarski informiranosti prisotnih. Tovariš Simonič je uvodoma go»oril o nalogah bodočih občinskih ljudskih odborov, od katerih bo v največji meri odvisen napredek kraja in da bi v pri- meru slabega dela občine težko priča- kovale izdatno pomoč od okraja, re- publike ali celo zveze. Ko je poudarjal, da bo od novih občinskih odborov od- visno, kako se bo življenjski standard ljudem v občini zvišal, je navezal be- sede na dosedanje težave, ki so povzro- čile, da vprašanju življenjske ravni ni bilo mogoče dati prvenstvene važnosti. »In vendar,« je dejal, »je bila doslej naš najvažnejši cilj, v bodoče pa bo še bolj, razvoj in boljše življenje delovnih ljudi«. Pretežni del svojega izvajanja je tov. Simonič posvetil vprašanju kmetijstva, ki je težišče gospodarske dejavnosti v šentjurski občini. Ob tej priliki je dal priznanje kmečkemu prebivalstvu, ki je v pogledu dviga kmetijske proiz- vodnje med najboljšimi v okraju. Hkrati pa je navezal besedo na potrebo še smotrnejšega, predvsem pa moder- nejšega gospodarjenja v kmetijstvu. Za dosego teh ciljev pa je potrebno tesno sodelovanje med vasmi. Obnovitvene skupnosti, strojne skupnosti itd., vse to so konkretna delovna področja za na- prednega kmeta. Tov. Simonič je med drugim opozo- ril na dejstvo, da bo družba dajala sredstva za napredek kmetijstva samo nekaj let. Kdor zdaj ne bo izkoristil ugodnega položaja, bo moral pozneje vlagati lastna sredstva, če bo hotel vsaj dohajati tiste, ki bodo osvojili moderni, rentabilnejši in vsekakor mnogo do- nosnejši način kmetovanja. Na koncu je govoril še o bližnjih vo- litvah in o preteklih predvolilnih akci- jah v okraju. Govoril je tudi o tem, da so sestanki in zbori volivcev v šent- jurski občini dobro uspeli. Ni pa mogel pohvaliti dejstva, da v celotni občini kandidirata samo dve ženi. Izrazil je bojazen, da bo občina brez žen težko opravljala razne naloge, ki so jim v dosedanji praksi bile žene veKino še najbolj kos. Tu je mislil predvsem na vprašanja zdravstva, socialne politi- ke, skrbništva, vzgoje in prosvete itd. Priporočil je navzočim, da naj izvolijo vsaj ti dve, ko je že prepozno, da bi kandidirali še druge. Zemlja mora dajati več TOV. FRANC LUBEJ: V nedeljo je imel ljudski poslanec in predsednik Okrajne zadružne zveze Celje, tov. Franjo Lubej razgovor 2 volivci v Ponikvi. Z zanimivim preda- vanjem je pritegnil pozornost ljudi, ki so se pozneje v razgovoru zanimali za najrazličnješe probleme, ki so jih za- nimali. Tov. Lubej je povedal, da so v na- šem okraju velikanske možnosti za raz- voj hmeljarstva, živinoreje in najraz- ličnejših kmetijskih kultur. »Kmetij- stvo se mora tako razviti, da bo lah- ko zadostilo naše vedno večje potre- be in bo doseglo vsaj srednjeevropski povpreček. To lahko dosežemo v sla- bih petih letih, če boste vi, kmetovalci, posvetili več pozornosti naprednejše- mu gospodarjenju, kar bo v korist vam, kakor tudi vsej skupnosti.« Govoril je tudi o mehanizaciji, ki je osnova mo- dernega gospodarjenja, o melioracijskih delih v porečju Savinje in Voglajne ter o metljavosti, ki postaja vedno hujša nadloga. Zato bo potrebno škro- piti vse travnike s posebnim škropi- vom, da se iztrebi posebnega polža, ki prenaša to bolezen. »Vi pa,« je rekel tovariš Lubej, »po- rabite čim več časa za strokovno uspo- sabljanje, da boste lahko zemljo ob- delovali tako, da bo dajala čim več in vam omogočila boljše življenje. Ne smemo biti sužnji zemlje, ampak njeni gospodarji.« V razgovoru je tov. Lubej pripomnil, da je malo krajev, kamor bi raje šel kot v Ponikvo, ker: »Tukaj so ljudje, s katerimi se da pogovoriti. To pa je veliko, morda največ.« tr V šoštanjski občini se dobro pripravljajo na volitve Pred dnevi je zasedala volilna komi- sija šoštanjske občine, ter pregledala do- s^.anje delo na terenu. Ugotovila je, da so bili v redu in zelo dobro obiskani vsi (23) zbori volivcev za izbor kandidatov v občinski odbor. V vseh podjetjih in za- drugah so že bili sestanki za izbor kandi- datov v zbor proizvajalcev. V teh dneh bosta tak sestanek imela: obrtniki v Šo- štanju in v Velenju. Volivni imenik je izpopolnjen. Celotno področje šoštanjske občine so razdelili na okrog 70 volišč. Tako je šoštanjska občina dobro priprav- ljena na predstoječe volitve. Glavne za- sluge za to ima SZDL, ki je uspala vse sestanke politično dobro pripraviti. Kandidatova senca Takoj povem, da sem nedo- sleden. Moral bi objaviti ime. kraj in vse podatke, ki spa- dajo k stvari. Toda lega ne bom storil, predvsem zato ne. ker ne maram storiti nikomur nič hudega, ne maram pogre- vati zadev, ki so pred ljud- skim sodiščem že bile likvi- dirane s kaznijo vred. . . Bil je gestapovec, ali vsaj nji- hov sodelavec. Nekaj življenj za- vednih Slovencev omadežuje nje- govo vest. Za svojo zmoto je od- govarjal pred sodiščem, bil je obsojen in je kazen tudi prestal. Res je, da je po prestani kazni prišel kot enakopraven član naše družbe spet med ljudi. Morda je je res hotel popraviti svojo pre- greho, zato ni ostal v kraju, kjer so njegovo prejšnje nečedno de- lovanje poznali. Sel je drugam, da bi laže delal vonia, da smo z generalom in njegovima voja- koma, čeprav smo ohranili nekaj več upanja, kakor nam f(H daje Ustinov, da si bosta obe polo- vici vendarle podali roki, ne da bi pri tem izgi- nile državice, ki so na sredi. Pa Ustinov? Njegovo delo je zajedljiva satira na scMlobne politične blokovske razmere. Slika, secira in anatomizira oba svetova s tolikšno rez- kostjo. da nam zastaja dah in da bruhamo v smeh, pri tem pa ne pazi, kakšne barve meče na paleto, ni mu mar, če prereže živce ali žile, ne meni se za to, če zamenja števila nevtronov in, protonov, saj njegovo delo je hladno orožje, ne ]>a atomska bomba, njegov nož je cinizem, nje- gova rešitev je potegavščina — nadškof »svete nepravoslavne cerkve« združi oba svetova s po- roko zgodovinskih malikov na nezgodovinsko ob- letnico. Kaj takega prenesejo res lahko samo ljudje, ki jih ni, in dogodi se lahko samo v drža- vici, ki je ni. V resnici pa je žal res toliko podob- nosti, da smo o njih bolj prepričani kot v sanje in svet fantazije, pri tem pa — ko o stvari pre- mišljamo — se nam zahoče, da bi ne bila samo noč vsa resnica in čudovitost, temveč da bi lahko tudi čez dan pogledali z mirno vestjo tej resnici v obraz. Sceno za Ustinovo delo je izdelal Sveta Jovanovič. Uporabil je svoj najljubši scenski element — zavese; poslaništvi je na zunaj ločil le s simbolnim kremelj- skim obzidjem in nadokenskimi trikot- niki Bele hiše, katedrala nestvarne deže- lice pa je tudi toliko splošna, da do tod ničemur ne ugovarjamo. Manj tipična je \ razlika v interieru obeh poslaništev, saj z raznimi barvami in simbolnimi slikami ne dosežemo tiste stilizacije, ki jo krepko očitujejo kostumi Alenke Bartl-Seršove. Perspektivno in razporeditveno daje sce- na močan občutek majhnosti državice, zavese pa le ne učinkujejo dovolj pre- pričljivo, kadar se dogodki odvijajo v zadnjih prostorih poslaništev. Ta zapo- redna delitev sob, kljub pridvignjenemu zadnjemu prostoru, moti tudi ob svet- lobnih prelivih, ki so čudna mešanica barv in se kdaj pa kdaj malce stepejo. Juro Kislinger je imel pred sabo težko delo in opravil ga je razmeroma dobro. Na odru je pravzaprav hudo, kadar ima- mo opraviti s simetrijo. V notranjih pro- storih je ta še kar znosna, čeprav je pri- zorišče več ali manj deljeno levo — des- no, manj diagonalno, toda ljudje v sobah se vrstijo tako, da prizorišča ne ix)sta- nejo monotona. Teže je z dogajanjem na »trgu«. Središčni hodnik od katedrale na rampo in rampa sama sicer ne dopuščata velikih možnosti, kljub temu pa je le vse zunanje dogajanje preveč simetrijsko, osebe, ki pridejo po središčnem hodniku, ostajajo na sredi rampe, le general in vojaka sta včasih na levi ali na desni, pa še tedaj so .F>otisnjeni preveč ob zid. Ta- ko je videti vse to zunanje dogajanje pre- več ceremonialno in tisti ljudje, ki bi morali biti najibolj prikupni, tista deže- lica, k bi morala biti najbolj sanjava, najbolj anarhična in naj'bolj človeška, ti ljudje in ta deželica zibledijo in izgubijo svoje bistvene prvine. V vsej Kislinger- jevi režiji je čutiti predvsem delo z vsem igralskim zborom, manj pa s posamezni- ki, zato je predstava v celoti ubrana, če- prav se ji poznajo drobne neskrbnosti pri posameznih predstavi j alcih. Posamezni predstavljalci so zavoljo takšne režije odigrali delo v celoti zelo dobro, povečini pa so ostali več ali manj pri srednji meri. Janez Skof, ki je igral generala, kvartopirskega goljufa, pote- puha, pesnika, misleca in po potrebi di- plomata, je ostal zaradi navidezne cere- monialnosti bolj conferencier kot človek, ki je predsednik v »kraljestvu razum- nosti, mehkote in ljubezni«. Njegov ge- neral je sicer dobrodušen, šaljiv in ve- der, toda vse bolj zabavi j iv kot čustveno- miseln, kot nosilec Ustinove življenjske filozofije. Poleg tega mu njegova vojaka, Slavko Belak in Avgust Sedej, močno jemljeta možnosti, da bi se približal iz- razu novodobnega misleca, ki še v njem dihajo staromodni ideali. Slavko Belak se vse preveč zmrduje, zato pa je Avgust Sedej še kar prisrčen, čeprav precej ne- roden. Oba skupaj pa sta preveč fanta- linska, posebej še Belak. V vlogah obeh veleposlanikov sta se nam predstavila nova člana SLG Celje, Mitja Bitenc kot Hooper Moulsworth in Marjan Bačko kot Vadim Romanov. Vsak po svoje sta nam zaigrala zelo do- bro centralni osebnosti starejše genera- cije »dveh hiš«, posebej Bačko je bil prepričljiv v monologu o doživet ju.Okto- brske revolucije, ko je dahnil iz njega ruski človek s široko dušo in slovanski- mi čustvi. Mitja Bitenc pa se je odlikoval v vlogi veleposlanika ZDA, ker je ostal od začetka do kraja Američan, le škoda, da ni pazil malo bolj na višino in ton glasu, ki po nepotrebnem izraža nekoli- ko preveliko zavzetost. Pri obeh novih članih našega gledališča smo pa lahko zapazili izrazito artikulacijo in dobro go- vorno tehniko. Med igralkami moramo priznati naj- boljšo artikulacijo Marjanci Krošl-Hor- vatovi. Ob tem se v njeni vlogi ujemata še modulacija stavkov in barva glasu, kar daje njeni Juliji ix)seben čar. Jane- zu Erženu je uspelo, da je povsem opu- stil svojo nekdanjo igro z očmi, poleg tega je sploh zelo pazljivo nastopal, med- tem pa mu je manjkalo globine; v glav- nem je precej hladen, le v samogovoru se močneje razživi. Skupaj sta Marjanca Krošlova in Janez Eržen dala nekaj li- rično zelo občutenih trenutkov. Najbolj kočljiva je vloga vohuna. Ose- bo, ki se tako nenadoma zlomi, pa še brez prav poudarjenega vzroka, in se spremeni v svoj antipod, nikakor ni lah- ko zaigrati. Slavko Strnad je storil zelo dobro, pravzaprav je zelo dobro igral, medtem ko je govorno za svojo igro ne- koliko zaostajal. Nekajkrat je hitre pa- saže reševal v slogu svojega Corbaccia, toda docela mu ni uspelo. Prav v tem bi mu lahko režiser veliko več koristil. Obe soprogi veleposlanikov sta nekoli- ko bolj v zatišju. Močneje je zapaziti Ma- ro Cemetovo kot Evdokjo Romanovo, ki je dala v svojo vlogo precej več duše kot Nada Božičeva, ki sicer kot Beulah Moulsworthova boljše igra, a ji ne da tiste osebnosti kot Cemetova Evdokji. Klio Maver jeva se je kot Marfa prav lepo izkazala. Boljša je sicer kot prava ruska oseba, kot kapitan drugega raz- reda, kjer s strogostjo, doslednostjo in odločnostjo dosti bolje učinkuje kot v sanjavem dvospevu s Freddiejem. Tone Terpin pa je nedvomno najlepša prika- zen na odru. Sproščen, ameriško naiven in človeško, čeprav ameriško velikoduš- no, samoodix)veden, ve vedno, kako in kaj, noben gib ni odveč, nobenega mu ne rhanjka. Govori lepo, vlogi docela pri- memo, samo v dvogovoru z Julijo je ne- kajkrat malenkost narejen, sicer pa res- ničen Freddie Vanderstuyt. Vlado Novak kot nadškof je nekako preveč predstavnik svoje »nepravoslav- ne« cerkve. V njegovi igri sicer zasledi- mo vse črte, ki jo odlikujejo in mu na- ravnost polagajo vloge, kakršna je nad- škofova v naročje, toda Novak je igralec, ki mora nanj režiser vodilno vplivati. Da je Novakova vloga ostala le nakazana — zato morda kaže na diletantizem — je režiserjeva krivda, ko je gledal, da je ustvaril predstavo, ki je v celoti homo- gena, pa ji vendarle manjka nekaj drob- nih doslednosti. Tako obhaja gledalca po premisleku občutek, da so režiser in igralci marsikje popustili v prepričanju, da bo tekst opravil svoje, kar v resnici tudi je. Bert Zavodnik Julija (Marjanca Krošl-Horvatova) in Igor Romanov (Janez Eržen). V ozadju Ge- neral (Janez Škof) LETOŠNJI »TEDEN MUZEJEV« JE POSVEČEN MLADINI Vovosti v celjskem muzeju... v soboto je bila v celjskem muzeju otvoritvena svečanost v »Teden muze- jev«, ki je postal vsakoletna tradicional- na prireditev. Svečanosti so se udeležili vidnejši politični, kulturni in prosvetni delavci ter člani upravnega odbora mu- zeja. V uvodnem govoru, ko je opozarjal na važnost muzejskih ustanov in pomen »Tedna muzejev,« je predsednik uprav- nega odbora tov. Bogataj poudaril, da je letošnji teden muzejev namenjen pred- vsem mladini, ki naj si z obiskom v mu- zejskih prostorih pridobi jasnejših po- gledov v narodovo preteklost, zlasti pa v preteklost veličastnih dni med osvobodil- nim bojem. Verjetno se je malokje posrečilo spra- viti v sklad vodilno geslo letošnjega ted- na muzejev z novimi pridobitvami. V Celju se je. Vodja oddelka NOB, priza- devni zgodovinar narodnoosvobodilnega boja tov. Stane Terčak je v zadnjem ča- su, poleg drugih nalog seveda, temelji- to raziskal usodo slovenskih' otrok med okupacijsko dobo. Raziskal je pot parti- zanskih otrok, otrok ustreljenih staršev in razseljenih oseb in našel pretresljive in vsega obsojanja vredne primere »no- vega janičarstva«, kakršnega so bili zmožni samo sadistični ideologi nacizma. Tov. Terčak je o tem poročal pred zbra- nimi v krajšem referatu o delovanju na- cistične organizacije »Lebensbom« na Spodnjem Štajerskem in Gorenjskem. Bogato gradivo, ki ga ima na razpolago, vsebuje izjave otrok, ki so se srečno vrni- li iz teh »prevzgajališč«, izjave mnogih drugih ljudi, nadalje dokumente s pro- cesa nacističnim kolovodjem in končno tudi primerke tajne korespondence, okrožnic v zvezi z usodo naših otrok med zadnjo vojno. Po končanem predavanju, ki je navzo- čim odkrilo bolj natančno ipopisan list naše preteklosti, so se navzoči ipodali na ogled novih pridobitev oddelka NOB. Vsekakor je treba pohvaliti ekipo, ki je izdelala natančne topografske posnetke vseh važnejših bojev in poti 14. divizije. Vse važnejše kraje, domačije in prizori- šča preteklih dogodkov je tudi slikala, uredila kartoteko itd. Vse to je dragocen material, ki bo služil vsem, ki se zani- majo in se bodo še poglabljali v podrob- nosti narodnoosvobodilnega iboja. Boga- ta je tudi nova zbirka, ki prikazuje pred- vojno partijsko delovanje v našem okra- ju. Lepo izdelane makete partizanskih bolnišnic in tehnik, nekateri predmeti, ki so bili še od njih na terenu najdeni, lepo dopolnjujejo že itak zelo bogat oddelek narodnoosvobodilnega boja. Nekatere vetrine so posvečene posameznim revo- lucionarjem, med drugim je pomemben material o Slavku Slandru, sekretarju okrožnega komiteja Partije pred vojno. V tej vitrini najdemo poleg doslej nepo- znanih fotografij in pisem tega znanega revolucionarja tudi njegove osebne pred- mete, na primer nalivno pero. Bo res držalo, kar je uvodoma rekel tov. Bogataj. Muzej odkriva vedno nekaj novega svojemu obiskovalcu. Muzej je ustanova, ki vedno išče, odkriva in zbira nove fragmente iz preteklosti naroda, zato ima tudi vedno kaj novega pokazati. Mednarodni muzejski teden 1 in celiski muzej Prva, ki je uvedla teden muzejev je bila Jugoslavija, kar pa ni bil le slučaj. Muzeologija v Jugoslaviji se je dvignila po osvoboditvi na presenet- ljivo visoko raven. Število muzejev je zelo naraslo, prav tako raznih inštitu- tov in zavodov za zaščito kulturnih spomenikov. Vzporedno z otvarjanjem novih muzejev je bilo preskrbljeno tudi za strokovni kader in lahko trdimo, da je danes po vsej Jugoslaviji vsaj po večjih muzejih zadovoljivo število stro- kovnjakov in da se delo po muzejih temu primerno razvija. Uspeh, ki ga je doživel prvi muzejski teden pri nas, je našel odmev v ostalih deželah in lani smo prvič praznovali mednarodni »Teden muzejev«. Praznu- jejo ga vse države članice UNESCO od 6. do 13. oktobra. Letos praznujemo že tretji teden mu- zejev, ki ima namen čimbolj seznaniti našo mladino z delom v muzejih in z njihovimi problemi. Zato ima ta ak- cija letos osnovno zamisel: muzeji in mladina. Muzej opravlja trojno nalogo: Kon- servatorsko, znanstveno in Ijudskopro- svetno. Konservatorska je ta, da zbira gradivo na svojem območju in to gra- divo konservira. Znanstvena naloga je, da proučuje svoj teren v celoti in pa tudi posamezne muzealije, ki jih mora razstavljati po sodobnih pojmih raz- stavljanja. Ljudskoprosvetna naloga pa se odraža v tem, da v čimveč jem številu privablja obiskovalce. Ob razstavlje- nem gradivu jim potem tolmači druž- beni razvoj od praskupnosti do danes in seveda zgodovino svojega območja. Celjski mestni muzej izpolnjuje svojo ljudskoprosvetno nalogo dokaj dobro, kar nam dokazuje vsakoletno število obiskovalcev. V preteklem letu je obi- skalo naš muzej okoli 26.000 ljudi, kar za Celje ni mala številka. V muzej pri- hajajo ekskurzije iz vse države, zlasti pa je treba pohvaliti mestno vojaško poveljstvo, ki resnično skrbi za kultur- no rast naših vojakov, saj vsako leto obiščejo vsi novinci-vojaki muzej. Med obiskovalci je tudi precej inozemskih turistov in znanstvenikov. V knjigi obi- skov kaj često zasledimo laskavo pri- znanje v zvezi z razstavami. Za letošnji teden muzejev je v celj- skem muzeju vzorno urejena razstava iz NOB in želeti je, da bi si jo v čim večjem številu ogledali, zlasti mladina, da ne bo pozabila na žrtve svojih oče- tov in starejših bratov v borbi za svo- bodo. Muzej bi moral biti osnova za po- nazarjanje zgodovinskega pouka v šo- lah. Dijak si z ogledom muzeja pod vodstvom učitelja zelo poglobi svoje znanje zgodovine. Ko ob »Tednu muzejev« naredimo letno bilanco, so rezultati kar razvese- ljivi. Od topografije NO v Šaleški do- lini, preko zbiranja etnografskih pred- metov do arheoloških izkopavanj. Le eno je ostalo na mrtvi točki: asanacija grofije in z njo gradnja težko pričako- vanega lapidarija. Res žalosten je po- gled na lapidarno gradivo, ki predstav- lja najzanimivejšo zbirko v Sloveniji, kako propada. Ta propad ugotavljamo že vrsto let in se pri tem sprašujemo: ali bomo sploh kdaj dočakali nov lapi- darij? Ob koncu tega tedna bo tudi kongres klasičnih arheologov v Celju. Poleg raz- nih strokovnih predavanj si bodo de- legati ogledali tudi izkopanine v Šem- petru in rimski tabor v Ločici. Morda zaradi naše premajhne propa- gande je še vedno mnogo Celjanov, ki imajo muzej pred nosom, a ga še niso obiskali, zato vabimo vse: Obiščite nas! V. Kolšek ŠTORSKA SVOBODA bo šolala pevovodjo Delavsko prosvetno društvo »Svobo- da« v Storah nenehno skrbi, da se kul- turnoprosvetna dejavnost tega kraja čim bolj razširja tudi na ostale kraje v tej okolici. Zlasti mnogo skrbi po- sveča za svoj pevski zbor, ki je imel svoj zarodek že v stari Jugoslaviji in bo kmalu praznoval štiridesetletnico delavske in napredne pesmi v Storah. Tr« r\ci io 1TY>pln Hr>o1cil iToHnn težave s pevovodji, predvsem v tem, ker niso imeli stalnih. Da bi bilo temu konec in da se za ta kraj zagotovi stalni pevovodski kader, je upravni od- bor »Svobode« sklenil na svoji zadnji seji, da bo enega izmed svojih naj- boljših pevcev poslal v dvoletno pevo- vodsko šolo, ki se je pred kratkim pri- čela v Ljubljani. Za to šolo so izbrali znanega pevca solista tov. Friderika Zoharja, delavca iz Železarne Store. j. m. VSI. KI SE ZANIMATE ZA SO- DOBNO ORGANIZACIJO IN TEHNIKO PISARNIŠKEGA PO- SLOVANJA, pišite po brezplačni prospekt za novo ilustrirano revijo »Sodobna pisarna« na naslov upra- ve: Ljubljana, Gosposka 12. PRVO PREDAVANJE DELAVSKE UNIVERZE V VELENJU Pred dnevi je bilo otvoritveno preda- vanje delavske univerze v Velenju. Njen vodja je v začetku obrazložil program univerze za to sezono, ki je p>ester in bo- gat. Nato je dr. Budna govoril o otroški paralizi. Dvorana je bila skoraj nabito polna. Ustinov in Rusija ali »grenak krohot na celjskem odru* Daleč od tega, da bi hotel pisati kritiko • delu avtorja, ki si je s svojo izvrstno satiro, domiselnostjo in poznavanjem prilik menda pri vseh narodih pridobil tolikšen sloves. Bilo pa bi tudi napak, če bi hotel prizadevanje celjskega gledali- škega kolektiva navezovati k temi, ki jo želim načeti. Ce hočem naposled povedati to, kar naj bi bilo bistvo mojega pisanja, ne morem mimo nekaterih stvari, ki so me ob Usti- Hovem delu »Romanov in Julija« vzpod- budile k pisanju. V celjskem »Gledališkem listu«, ki spremlja predstavo, beremo med drugim, da Ustinov ne ustvarja zgolj »zabavne scenske spektakle«, temveč da tudi kaj pove, vsaj hoče dopovedati. Res je. Ve- liko je povedal, med drugim veliko na- šega (mislim na male ljudi), veliko ob- čega (resnična svetovno politična situ- acija), veliko toplega, človeško toplega, vedrega, zabavnega, ostičastega itd. itd. Toda tokrat nam je povedal tudi druge stvari. Na primer to, da je nepopustljiv sovražnik vsega, kar je v zvezi s Sovjet- sko zvezo, pa naj bo to Oktobrska revolu- cija ali vse kar ji je sledilo. Morda mi bo kdo oporekal, češ, da sem slep m da nisem videl, oziroma slišal patetičnega govora, ki ga »drži« sovjetski veleposla- nik ozkosrčni Zoločenkovi. Ne, tega ni- sem prezrl, toda če je v dejanju poprej ta edini »dober lik« sovjetskega velepo- slaništva govoril, da je doživljal revolu- cijo v plesnih dvoranah Peterburga, po- tem je tudi ta njegova pridiga puhlica. Ustinov gre v svojem neprikritem srdu celo tako daleč, da vpleta v tekst zbad- ljivke tudi na račun lastnega naroda. Prosim, ali se je lotil Stalina in drugih, ki so »morda« krivi njegove jeze? (Opro- stite, ne vem za vzrok njegove emigraci- je ) Ne! Vrgel je posmehu na primer ru- sko dekle z zbadljivko »pegasta kolhoz- nica«. Ce bi ne bila kolhoznica, bi tega ne napisal. Potem ta naravnost grotesktno upo- dobljen vohun, ki močno izstopa iz vse te, drugače docela vedre zgodbe? Enka- vedejevske metode so vsekakor vredne ostrega peresa, morda je bil v tem celo preblag. Toda veleposlaniškega šoferja je docela osmešil, ponižal. Ne oporekam, da morda po svoje ni imel prav. Vseka- kor pa je pretiraval. Spet bo kdo dejal, da je bil neprizane- sljiv tudi do drugih. Res je, da si je mi- mogrede privoščil tudi ameriško svobo- do, omenjal je nekajkrat odbor za raz- iskovanje protiameriške dejavnosti, v glavnem pa se je norčeval iz načina ame- riškega življenja, družinskih razmer mo- derne Amerike itd. Vohunov protiutež naj bi bil Freddie, brezskrbni tovarnar, ki niti ne ve koliko prahu posesajo njego- vi sesalci za prah. Reči moram, da je ta protiutež šibak. Meni je bil Freddie sim- patičen lahkomiselnež. Ustinov je bičal dve najbolj nasprotni velesili. Ameriko in Sovjetsko zvezo. Ameriko manj, Rusijo, svojo nekdanjo domovino, toliko bolj. Povsod je bil za krepko nianso manj naklonjen izgublje- ni domovini. Ne vem, kako je H. G. mislil, ko je pisal v Gledališki list, češ, ne gre za svetovno- nazorska vprašanja, za državne ideologije gre. Mislim, da narobe. Tudi za državne ideologije, toda predvsem za svetovno- nazorske. Zakaj sem le govoril o Ustinovi umet- nini? Zato, ker želim vprašati, če je to delo res bilo neobhodno potrebno za uvrstitev v repertoar Slovenskega ljud- skega gledališča v Celju. Vprašati se mo- ramo, kako bodo delo sprejeli ljudje, ki so preprosti, podpovprečno razgledani, zgodovinsko nepoučeni. Taki ljudje na primer, ki bodo šli to delo gledat samo zato, ker so slišali, »da je za smejati«? V Celju je krog ljudi, ki bi sproti anali- zirali delo, avtorja, čas, idejo, vrednost in še in še, razmeroma malo. Se enkrat. Ni mogoče trditi, da Usti- novo delo »Romanov in Julija« ni dovr- šenost. Z njegovega stališča je. Kot pri- bito. Problem, prosim, to je moje mnenje, je le v tem, da bi se prikazovanju tega dela lahko odpovedali. Ce pa bi ga že dali v repertoar, potem vsaj ne zdaj v oktobru v »počastitev Oktobrske revolucije«. Si- cer pa se mi zdi čudno tudi to, da toikrat delu niso »strigli perja« (čeprav bi mu sem in tja ne škodilo), saj smo vendar vajeni, da tudi Shakespeare tem »škar- jam« včasih ne uide. To torej ni kritika Ustinova, to je le pripomba k repertoarni politiki. In če bo le kdo rekel, da sem ozkosrčen, s plotovi obdan in ozkogled kritikaster in da sem hotel kot Don Kihot v boj z mlini na ve- ter, da se motim, če mislim, da bodo te besede zmanjšale Ustinovo slavo, si po- stavim predse samo tale ščit. Kdo bi mogel reči, da Nietzsche ni bil genialni mislec? Nihče ... Ir vendar njegovo filozofijo malokdo priporoča________J. K. 11. OKTOBRA — STEV. 39 5 STRAN ŽIVLJENJE NA NAŠI VASI V Braslovčah sami rešujejo probleme VSE DELEGACIJE ČESTITAJO VA- SCANOM K DOSEŽENIM USPEHOM Prejšnji teden je Braslovče obiskala skupina žena, večinoma poslanke Zvezne ljudske skupščine iz Beograda in Zagre- ba (med drugimi tudi Stamboličeva in Bakaričeva). Prišle so pogledat, kako v Braslovčah skrbijo za šolske otroke in žene, kako na vasi rešujejo komunalne in druge probleme. S skupino se je pri- peljal v Braslovče tudi predsednik OO SZDL tov. Franc Simonič, v Braslovčah pa so jih pričakali predstavnica okrajne- ga zavoda za napredek gospodinjstva Vinka Simonič, predstavniki žalske ob- čine in domače zadruge ter šolski ^dbor. To ni bil prvi obisk te vrste v Braslov- čah. V zadnjem letu jih je obiskalo že več skupin iz države pa tudi nekatere iz ino- zemstva. Naj med drugimi omenim pred- stavnice FAO — mednarodne organiza- cije za kmetijstvo pri Združenih narodih. Braslovčani so vse vljudno sprejeli, jih pogostili in jim razkazali ter jjovedali, kar so hoteli. KMETJE VZDRŽUJEJO ŠOLSKO KUHINJO Prva posebnost, ki v Braslovčah zbuja pozornost, je šolska kuhinja, ki so jo ustanovili na iniciativo delavnega šol- skega odbora in jo vzdržujejo kmetje sa- mi. Ko je šolski odbor rešil nekaj naj- nujnejših materialnih vprašanj glede ureditve šole, se je.lotil perečega vpra- šanja oddaljenih otrok. Otroci, ki imajo v šolo po več ur hoda, so ta čas že postali lačni. Ugotovili so, da za take otroke malica ne zadostuje. Ustanovitev kuhinje ni bila enostavna zadeva. Najprej so morali najti stano- vanje za osebo, ki je stanovala v kletnih prostorih šole. Nato so te prostore pre- uredili v jedilnice in kuhinje. Kmetje so drug za drugim po svojih močeh podprli šolski odbor. Vsak je dal nekaj živeža. Nabrali so toliko prehranbenih pred- metov, da so jih morali nekaj celo proda- ti. S tem so nakupili sladkor in pričeli plačevati še kuharico. Da bi stvar ceneje izvedli, so žene skle- nile pomagati kuharici brezplačno. Zdaj se že mesece vrstijo in tudi na ta način prispevajo svoj delež. V šolski kuhinji dobiva hrano 50 do 60 učencev iz oddalje- nih krajev in tisti, ki doma nimajo ure- jenih razmer. . Poleg tega imajo v Braslovčah še mlečno kuhinjo. Ta skrbi za malice vsem otrokom. Mlečna in šolska kuhinja ima- ta iste prostore. KNJIŽNICA IN ČITALNICA — PONOS BRASLOVC V^zadnjih letih so v Braslovčah precej storili za praktično izobraževanje prebi- valstva, zlasti mladine. V prvi vrsti lah- ko omenimo dvoletno kmetijsko šolo, ki je dala že okrog 150 absolventov, Nadalje so organizirali vrsto tečajev. Mnogo po- meni tudi šolski vrt, v katerem se šolski otroci praktično uče vrtnarstva. Iz tega vrta je že marsikatera gospodinja od- nesla seme. Šolski vrt služi za oskrbo šolske kuhinje z zelenjavo. Novost v Braslovčah je tudi moderna ljudska knjižnica. Tu so si kmetje spet sami pomagali, sami so zbrali sredstva za nabavo knjig in opremo knjižnice in čitalnice. V čitalnici imajo tudi časopise in revije pa šah. V poletnem času se v čitalnici bolj zbira mladež, jeseni in po- zimi pa tudi starejši. ZA ŽENE SO UREDILI PERISCA Za vasjo so v Braslovčah na potoku zgradili preprosto perišče, ki pa je v znatno E>omoč ženam. Tu žene izplakuje- jo iperilo >pod streho s primemo napravo. Hkrati lahko dela šest žena. Taka perišča kot v Braslovčah so zgradili že tudi v so- sednjih vaseh. Gradnjo perišč je finančno,podprla do- mača kmetijska zadruga, sicer pa so marsikaj prispevali še prebivalci sami. Glede na to, da še dolgo ne bo mogoče urediti na vasi sodobnih pralnic s stroji, so taka perišča za žene prva pomoč, prvi napredek. V ZADRUŽNI HRANILNICI NE MANJKA DENARJA Zadružna hranilnica v Braslovčah je ena naj.bogatejših vaških hranilnic v Ju- goslaviji. V hraniLiici je vedno kakih 10 milijonov din vlog, često pa še precej več. Vloge porastejo zlasti ob prejemkih iztržkov za hmelj. Ob takih priložnostih je v hranilnici tudi do 40 milijonov vlog, potem pa jih kmetje zopet ,počasi dvi- gajo. BRASLOVČE SPREMINJAJO LICE Kdor bo prišel v Braslovče čez leto dni, bo gotovo presenečen. Ta čas bodo namreč že zaključili z velikimi komunal- nimi deli, s katerimi so pričeli svojčas. Kakor so Braslovčani s skupnimi močmi rešili vprašanje šolske kuhinje in ,perišč, tako namreč rešujejo tudi komunalne probleme — vprašanje vodovoda, kanali- zacije, ureditev ceste skoz trg in končno še ureditev zelenih in cvetličnih gred. Kanalizacija je že urejena. Te dni se po Braslovčah sprehaja težki valjar ter utrjuje cestišče. Tudi vodovod so že do- mala zgradili. V Braslovčah je 95 odstot- kov hiš dobilo vodovod, kar je nedvomno lep usi>eh. Pri gradnji vodovoda in pri kanalizaciji je sicer izdatno pomagala žalska občina, vendar so tudi prebivalci dali svoj delež s prispevki in prostovolj- nim delom. Zdaj upajo, da bodo do po- mladi cesto utrdili in jo nato še asfalti- rali. Za tem ali še pred tem bodo v trgu — zato imajo olepševalno društvo — ure- dili še zelene in cvetlične grede. Kako so Braslovčani dosegli tak uspeh, tak napredek? Osnovni razlog je v enotnosti vseh va- ščanov, v iniciativnosti in sodelovanju vseh organov in organizacij. V Braslov- čah se ne gredo, kdo ima več kdo manj zaslug. Ne, vsak .poprime po svojih mo- čeh, vsak po svoje prispeva in uspeh je zajamčen. V tem oziru so v Braslovčah lahko za zgled marsikateri vasi. Obilen pridelek krompirja Zvezno kmetijsko tekmovanje za več- je hektarske donose krompirja je nale- telo med zadružniki v celjskem okraju na zelo ugoden sprejem. S celotnega okraja se je prijavilo za tekmovanje 56 skupin proizvajalcev, ki so tekmo- vali na skupni površini 493 hektarjev. Izmed vseh občin so imeli v žalski naj- večje površine zasejane s krompirjem, in sicer skupaj 114 hektarjev. Žalski občini je sledila mozirska in druge. Ob koncu tekmovanja je 14 skupin izpadlo, ker niso dosegle zadostnih do- nosov in torej niso mogle konkurirati z ostalimi skupinami. Nekaj teh sku- pin ni doseglo zaželenega uspeha za- radi elementarnih nezgod (toča, suša in podobno), dasi so vložile precej truda in upoštevale razne agrotehnične ukre- pe. Zelo visok povprečni hektarski do- nos krompirja so dosegli v više ležečih področjih Pohorja, Zgornje Savinjske doline in Kozjanskega. Uspehi zveznega kmetijskega tekmovanja za večje do- nose krompirja so v celjskem okraju pa splošni sodbi nadvse zadovoljivi. Tri vagone krompirja na hektar — Med vsemi tekmovalnimi skupinami za krompir v celjskem okraju je sku- pina pridelovalcev Kmetijske zadruge v Vitanju pod Pohorjem dosegla na skupni površini 8 hektarjev povprečno največji pridelek krompirja in sicer 46.780 kilogramov na 1 hektar. — To je tri vagone krompirja na hektar! Po- samezni tekmovalci iz omenjene sku- pine so pridelali celo več kot 500 cen- tov krompirja na hektar. In druge skupine? Kmetijska zadru- ga v Zrečah — občine Slovenske Konji- ce—je dosegla povprečni hektarski donos 412 stotov krompirja, sledijo KZ Kokerje — Zgornja Savinjska dolina — 369 stotov. Gotovi je 359 stotov na hek- tar, Šmartno ob Dreti 315 stotov na 1 hektar itd. Najbolj je obrodil krompir sorte »Merkur«, katerega so zadružniki pre- jeli od semenske službe. Torej je v tem primeru dobro seme dobro obrodilo? Letos je bila sicer dobra letina krom- pirja. Toda, tako visoke povprečne hektarske donose krompirja so zadruž- niki — tekmovalci dosegli le z najbolj smotrnim izkoriščevanjem agrotehnič- nih ukrepov; dobro seme, pravilno gno- jenje s hlevskim in umetnim gnojem, kolobar j en je, dobra obdelava in zaščita proti škodljivcem. Čeprav so nekateri pridelovalci krompirja izven tekmoval- nih skupin tudi dosegli razmeroma lepe donose, je njihovo povprečje precej nižje. Boj proti škodljivcem in bolez- nim je bila najbolj uspešen tam, kjer so kmetovalci to vršili dosledno in or- ganizirano. Kmetovalci so se lahko na letošnjih donosih krompirja prepričali, da je dobro seme tretjina poti do uspe- ha. Tudi hmeljar ima debel krompir .. . Kdo bi mislil, da hmeljarji Savinjske doline slovijo samo po svojem prvo- vrstnem »goldingu« in da se v drugih poljedelskih kulturah pač ne morejo izkazati. To pa ne drži... Pred dnevi je komisija kopala po krompiriščih članov preboldske kme- tijske zadruge. Tehtala ga je in dolo- čila zmagovalce. Najboljši so bili pri- znanja lahko veseli, še bolj pa pridelka, ki bo pridelovalce tudi drugače nagra- dil. Najboljši v zadrugi je bil Fran Po- točnik iz Kaplje vasi, ki se je lahko pohvalil, da je pridelal 470 stotov krom- pirja na hektar. Takoj za njim sta bila Ivan Ocvirk in Franc Kokovnik. Pov- preček celotne skupine je bil 350 stotov na hektar. Pri tem tekmovanju pa so lahko ugo- tovili, da doslej kmetje sploh niso ve- deli koliko krompirja so pridelali. To pa zato, ker ga doslej niso nikoli merili in tehtali. Tekmovanje pa je pokazalo tudi to, da je vsak, ki je imel količkaj dobro seme, pridelal vsaj nekaj nad 100 stotov krompirja na hektar. To je predramilo tudi tiste, ki so doslej naj- bolj vneto dremali. Brez šale, kajti za- druga je po žetvi in spravilu pridelka tudi po dvakrat več naročila za semena kot vse leto poprej. Zdaj je ljudi pri nabavnem in odkupnem odseku že strah, če bodo sploh lahko nabavili dovolj se- mena za žito in druge pridelke. Semen- ski krompir pa bodo nabavili že zdaj v jeseni. Ponj bodo šli na Dobrovlje. Tisti kmetje, ki imajo odgovarjajoča skladišča, ga bodo kupili že zdaj, za druge pa ga bo vskladiščila zadruga. K. I. Uspeh živinorejske razstave v Gornjem gradu v nedeljo je bila v Gornjem gradu uspela živinorejska razstava, ki so jo organizirale kmetijske zadruge v Gor- njem gradu. Novi Štifti in Bočni. Pri organizaciji razstave je pomagala tudi poslovna zveza v Mozirju. Živinorejci so pripeljali na razstavo nad 70 glav goveje živine. Največ raz- stavljene živine je bilo sivorjave pasme, ki si v Zg. Savinjski dolini zadnja leta smelo utira pot. Največ živine je razstavljalo Kmetijsko posestvo iz Gor- njega grada, ki ima na splošno zelo dobro živino. Ocenjevalna komisija je kritično occ- nila vsako razstavljeno žival. Pri oce- njevanju so sodelovali tudi živinorejci sami. Po ugotovitvah ocenjevalne ko- misije so razstavljali najboljšo živino: Kmetijsko posestvo iz Gornjega grada, živinorejec Anton Zehelj iz Bočne, ki je razstavljal 4 krave in živinorejec Jože Tratnik iz Gornjega grada. Med najbolje ocenjenimi kravami se je ocenjevalna komisija odločila za dve zmagovalki, in to za kravo last Kme- tijskega posestva iz Gornjega grada in Antona Zehelj a iz Bočne. Živinorejci so razstavljali tudi nad 20 glav plemenske živine sivorjave pasme. Plemenska živina je bila na splošno zelo lepa. Najboljšo oceno in prvo mesto je dobila telica, last Rafaela Gluka, naprednega živinorejca iz Nove Štifte. Vsi živinorejci, ki so razstavljali, so prejeli za njihov trud pri razvoju in dvigu živinoreje denarne nagrade. V dolini Gračnice — občina Laško — je uničila povodenj precej cestnih mostov. Namesto teh so zgradili provizorične, ki pa so prav tako že dotrajani. Nezavaro- ram »aiAst«, kakršnega kaže slika, bo nekega dne zaječal pod težo tovora in ne- sreča bo tu. Kandi(iati v luči številk (Nadaljevanje s 1. strani) prakse vemo, da so ravno žene za opravljanje nekaterih poslov v ljud- skih odborih nenadomestljive. NAJVEČ KANDIDATOV OD 30 DO 50 LET Kar se tiče izbire kandidatov za ob- činske zbore glede na njihovo starost, se da iz podatkov okrajne volilne ko- misije posneti, da je kandidatov, ki so stari do 30 let, 72 ali nekaj manj kot 15%, dočim znaša število kandidatov, ki so stari od 30 do 50 let 339 ali 70%. Nad 50 let starih pa je 74 kandidatov ali 15%. Kandidatov v starosti do 30 let je največ v občini Šoštanj (23), najmanj pa v občinah Vojnik, Vransko, Žalec in Laško, kjer je samo po en kandidat star manj kot 30 let. KAKŠEN JE SESTAV KANDIDATOV ZA ZBORE PROIZVAJALCEV? Odborniških mest v občinskih zborih proizvajalcev v celjskem okraju bo 244, in sicer v industrijski skupini 146, v kmetijski pa 98. Proizvajalci pa so predlagali za kandidate v občinske zbore proizvajalcev 435 kandidatov, skoraj enkrat več kot jih bo izvoljenih Od 283 predlaganih kandidatov v in- dustrijski skupini je 95 delavcev, 89 na- meščencev, 29 direktorjev, 1 sindikalni funkcionar in 5 obrtnikov. Med njimi je 22 žena, do 30 let je starih 37 kan- didatov, od 30 do 50 let 161 kandidatov in 11 je starih nad 50 let. V industrijski skupini je največ žena predlaganih v občini Šoštanj (16), med- tem ko v občini Kozje, Šmarje in Vran- sko niso predlagali v zbor proizvajal- cev nobene žene. Največ delavcev so predlagali v občini Šoštanj in Slov. Konjice, najmanj pa v občini Vransko, Šmarje in Kozje. Največ direktorjev so predlagali v občini Šoštanj (8) in Žalec (8), v laški, mozirski in vojniški občini pa ni med kandidati za zbor proizva- jalcev v industrijski skupini nobenega direktorja. Od 152 predlaganih kandidatov v kmetijski skupini pa je razumljivo naj- več kmetov, in sicer 111, 10 je kmečkih delavcev in nameščencev. V tej sku- pini so samo 4 žene. Po eno so pred- lagali le v občinah Laško, Šmarje, Vojnik in Vransko. Do 30 let starosti je v kmetijski skupini 14 kandidatov, od 30 do 50 let 111 kandidatov, preko 50 let pa 25 kandidatov. To so sicer statistični podatki, ki pa marsikaj povedo. Predvsem je iz njih razvidno, da je po nekaterih občinah med kandidati premalo delavcev, od- ločno premalo pa žena. Velik del volilnih priprav je pri kra- ju. Zbori volivcev, ki so pretežno dobro potekali, so za nami. Občinske volilne komisije so pri tem napravile veliko delo v sorazmerno kratkem času. Kjer koli so politične priprave potekale skladno s tehničnimi pripravami, so bili rezultati dobri. To sodelovanje med ob- činskimi volilnimi komisijami in po- litičnimi organizacijami v občini pa bo treba te dni do volitev in na dan samih volitev še bolj okrepiti. -ma- iHladini učiteljišča: LE TlO NilPRE]! Pred kratkim je bila v dvorani OZZ konferenca LMS celjskega učiteljišča. Kot gostje so se je udeležili tudi šte- vilni mladinski funkcionarji in profe- sorski zbor. Razprava je pokazala, da je delo mladinske organizacije na uči- teljišču zelo dobro in pestro, da pa se mora boriti tudi s precejšnjimi objek- tivnimi in subjektivnimi težavami. Razpravljali so o delu mladinske de- lovne brigade, počitniški zvezi, spreje- mu novih članov v LMS, stanovanjih, prehrani v dijaških kuhinjah, popol- danskem pouku in najrazličnejših obli- kah dela mladine na učiteljišču. Mladinska delovna brigada je opra- vila ogromno delo pri izkopavanju ko- renin divjega hmelja. Delali so po vsej Savinjski^ dolini od Strmca do Vran- skega. Poudariti je treba, da so mla- dinci povsod navezovali stike s pode- želsko mladino, prirejali športna tek- movanja in kulturne prireditve, za kar so želi povsod odobravanje Počitniška zveza v preteklem letu ni izpolnila pričakovanj, predvsem zaradi pomanjkanja vodstva in premajhnega števila članov. Zadnje je razumljivo, saj večina dijakov v počitnicah dela doma ali pa se honorarno zaposli pri najrazličnejših delih. Med delom konference so sprejeli v članstvo LMS precej novih članov, ki so se do sedaj najbolj izkazali. Precej pa jih je ostalo še izven organizacije in vprašanje je, kako se bo mladinski organizaciji posrečilo ta del mladine vključiti v napredne vrste. Mladinska konferenca je pokazala, da sodi LMS učiteljišča med najboljše in najprizadevnejše šolske aktive v Ce- lju. KONJICANI NE POZNAJO BREZDELJA Vzporedno s političnimi pripravami so v konjiški občini izvedli tudi že teh- nična dela v zvezi z bližnjimi volit- vami. Določili so volišča in pri tem pazili predvsem na to, da volivci na dan volitev ne bodo imeli predolge poti do njih, kar je posebno v nestalnem jesenskem vremenu lahko neprijetno. Povsod so že postavljeni odbori, ki bo- do vodili delo na volitvah. V odborih je okoli 600 volivcev. Zanje bo občin- ska komisija pripravila še posebne te- čaje, na katerih se bodo dodobra spoz- nali s svojo nalogo. Tudi komisija za volilne imenike je začela z delom, ki je tu in tam pre- cej težko, ker so imeniki večkrat po- manjkljivo sestavljeni. HIŠNA PREISKAVA (Konec) Brišnik se je ločil od obeh tovarišev in je pohitel k ženi. Trudno nasmehlja- ni zagoreli obraz je izpod rumene rute dvignila proti njemu. Izmučila se je bila na Ko raje vi njivi v tej vročini in zdaj se bo lahko z možem vrnila domov. Tam jo čaka novo delo, pripraviti bo morala ko- silo. Otroci so medtem pojedli le nekaj kruha z mlekom in bodo hudo lačni. Po- tem pa jih atek popelje k Savinji, h ko- panju. Medtem bo sama za urico legla. Zdaj sta stopala drug ob drugem. Mi- mo širokih vaških hiš, mimo polja s krompirjem, hmeljem in koruzo sta se preko prodnatega travnika bližala Ja- mam, kjer so gole v soncu čepele borne hišice. Tu so prebivali ljudje ibrez zemlje, najemniki, delavci in dninarji. Nedaleč od tod, onkraj jam, kjer so pred leti ko- pali pesek in prod, je za jelševjem in vrbjem šumela reka, Savinja. Zagledala sta svoj dom, kočo s tankim zidom in na pol leseno. Njo in košček ze- lenjadnega vrta je obdajal plot z redki- mi latami. Otrok ni bilo nikjer videti pa tudi ne slišati. Vstopila sta čez kamnito stopnico. Reza in za njo Lojze. Levo od ozke veže je bila kuhinja s kamro, desno pa večja izba. Vanjo sta odprla duri... Kaj se je vendar tu spet godilo? Vse v izbi je bilo široko premetano. Pod so pokrivale obleke, pomešane s pe- rilom, blazinami, škatlami in časopisi. Na prevrženih predalih, izvlečenih iz omar, so ležali čevlji raznih vrst. Na mizi so stali stoli, na njih pa dva lonca s pe- largonijami, vzeta z okna. Ogledalo, plo- čevinasta stenska ura in nekaj družin- skih fotografij — vse to je bilo sneto s sten in razmetano po razvlečeni postelj- nini v kotu. Se mišja past je ležala tam poleg stenskega koledarja. Škripaj e so se odprla vratca izpraz- njene omare in iz nje je stopil Lojzek, najstarejši. Rezin zimski plašč se je dvignil s kupa in izpod njega je prilezla Rezika, najmlajša. Izza mize se je prika- zala tretja glava — to je bil Binek, oble- čen v očetov boljši suknjič, bose noge pa so mu lezle iz ogromnih škornjev. Vsi trije so bili tu ... »Kaj naj vse to pomeni?« je vznemir- jen zaklicil Brišnik, njegova žena pa se je prestrašena prijela za glavo. Saj to je bilo še vse hujše od včerajšnjega! Kaj so bili spet žandarji tukaj? Za vraga! Tedaj se je tam pri omari boječe na- smehnil Lojzek in počasi izpregovoril: »Saj smo se samo igrali.« »Kaj ste se vendar igrali, da je takšno po hiši?« »Hišno preiskavo smo se igrali. Takšno, kakor je bila včeraj ...« »Tudi jaz sem bil žandar...«, se je pohvalil Binek, Rezika pa se je tanko zahihitala in pričela po vseh štirih ko- bacati s kupa tja k materi. Tedaj je Binek z roko segel v ž^ oče- tovega suknjiča, ki ga je imel na sebi, in je izvlekel neki tiskani listek. Brišnik je hitro ix)gledal in že je videl: bil je to prav tisti letak, ki sta ga žandarja včeraj tu zaman iskala! Njegov naslov je bil »Slovenski delavec, premisli!« Zdaj se je spomnil: v žep tega suknjiča, ki ga že vse poletje ni oblekel, je bil skril letak! »No, temeljito ste opravili tole vašo hišno preiskavo«, se je bežno zasmejal nad otroki. »Kdo pa bo zdaj vso to zmešnjavo spet spravil v red, kaj?« je z navidezno ne- voljo vprašala mati. »Nesrečni otroci!« »Dolgčas nam je bilo samim, pa smo se igrali,« je rekel Lojzek. Binek pa, ki se je bil prav tedaj srečno izvlekel iz škornjev, je z zadovoljstvom dodal: »Igrali smo se hišno preiskavo ...« Fran Roš IZ CELJA IN ZALEDJA Pred zakoni fe vsak enak Malokateri problem spravi ljudi tako hitro s tira kot stanovanjski. To drži, toda kljub temu ni razumljivo, da ob tem problemu nastajajo včasih že kar odvratne, obsojanja vredne in brutalne situacije. Zadnjič se je v hišo na Ljubljanski cesti vselil I. K., ki je z družino sta- noval v neznosnih razmerah. Naveli- čal se je čakati »v vrsti« na stanovanj- ski upravi, se domenil s človekom, ki je stanovanje izpraznil in se vselil. Cez noč seveda, kot marsikateri. Očitno je, da se je pregrešil proti vsem predpi- som. Moral je vedeti, da ga imajo pra- vico deložirati. Pa je vseeno šel po ne- zakoniti poti. Zakaj ... Zato ker je računal na nedoslednost odgovornih ljudi za red v stanovanj- skih zadevah.. I. K. se je uštel. Stanovanjski urad mu je poslal sporočilo, da na silo vse- ljeno stanovanje takoj izprazni. Tega I. K. ni storil. Potem so prišli usluž- benci urada in člani Ljudske milice. I. K. je branil na silo pridobljeno sta- novanje pred vrati. Nastala je scena, ki zmaje vsake živce. Vpitje otrok, žensk, moža ... Kaj bi naštevali, ko si lahko mislimo, kako je izgledalo. I. K. ni bil upravičen na stanovanje, za katerega ni dobil odločbe pristojne- ga urada. Njegova deložacija je bila pravilna ... Zaradi pretepa pa ... Ce ni hotel zlepa, je moral zgrda. Cemu potem pišete o tem, boste rekli. Ce je bil upravičeno deložiran, potem je pač bil... Res je. Bil je upravičeno deložiran. Zakone in predpise je treba spoštovati. In ravno to, da jih I. K, ni, o tem je vredno govoriti. I. K. Tli anarhističen tip. Njegov ko- rak, da je prekršil predpis, bi lahko po eni strani govoril njegovi skrbi za zdravje žene in otroka v prid. Ni slab človek, če se bori za lepše življenje svoje družine. Težko hi verjel, da je I. K. kot sin Frankolovske žrtve pozabil na to, da je treba biti dober državljan domovine, za katero je njegov oče dal življenje ... Cemu je potem kljub temu zavestno storil .nepravilni korak? Enostavno zato, ker je pričakoval, da bo šel skozi sito... Vsem nam je znan gotovo kak primer nasilne vselitve. Nekatere so postavili pod kap, druge spet ne. Nekaterim so dali drugo stanovanje, drugim so spo- ročili naj pridejo po odločbe, tretji pa so ostali kar v hhdniku, na cesti ali dvorišču, kajti tudi v njihovo staro sobo, kjer so bili prej, se je nekdo na- silno vselil. Zvedeli smo, da je trenutno na oh-. močju celjske občine v stanovanjih okoli 20 družin, ki so se nasilno vselile. Ne moremo trditi, da je bil I. K. edini, ki so mu odločno napovedali in izvršili deložacijo. Toda dvomim, da so vse te ljudi deložirali, kajti moralo bi se izve- deti. To je tisto, na kar je računal tudi I. K. Računal je, da mu bo sreča na- klonjena. Pa mu ni bila... Pač smola. Na tem mestu, kjer je sedaj objav- ljen ta sestavek, ki v imenu naših bral- cev pričakovali prav tako dolg odgovor na naslednja vprašanja: Koliko je družin in posameznikov, ki zasedajo stanovanja, za katera niso do- bili odločbe pa so se v zadnjem času vseeno polastili stanovanj splošne ljud- ske lastnine. Bilo bi dobro vedeti tudi, v kolikih primerih je pristojni urad interveniral kot pri I. K.? Radi bi ve- deli tudi, če niso bili vsi deložirani, zakaj niso bili... ? Ljudem je treba dati pojasnila. Delati izjeme, pomeni ravno toliko kot rušiti trdnost zakonov in predpi- sov, ki si jih v našem primeru ljudstvo samo kuje. Zakoni so za vse in pred zakoni je vsak enak. Suhe določbe za- konskih predpisov pa dopolnjuje člo- vek, njegova zavest, širina, človečnost, pravičnost in poštenost. Ob zaključku sam ugotavljam, da je res odveč pisati vse to. To mora ven- dar biti vsakemu jasno . .. -ček IZ TRNOVELJ PRI CELJU V soboto je bil občni zbor Kulturno- prosvetnega društva »Zarja«. V sploš- nem je bilo delovanje društva plodno. Upravičeno se lahko reče, da trnovelj- ska »Zarja« vse jasneje sije. Dejstvo pa je, da kultumoprosvetno dejavnost hromi pomanjkanje prostorov. Že leta si društvo prizadeva, da se v Prosvet- nem domu stanujoči družini nakaže drugje primernejše stanovanje. Tako bi dom služil svojemu namenu, igralska skupina pa bi imela boljše pogoje za še usp>ešnejše delovanje. O. I. VENDAR ŽE! Za prebivalce novega dela Stor je precej' neprijetno, da so vse trgovine v starem delu naselja. Ze pred tremi leti je odbor SZDL predlagal, da se uredi nova trgovska poslovalnica, v ka- teri bi prebivalci novih Štor dobili vse potrebne stvari, tudi take, ki so jih doslej morali kupovati v Celju. Se- daj pa je dala Železarna v ta namen bivšo Jagrovo hišo v Lipi, kjer se bo uredila nova poslovalnica, ki jo bo prevzelo trgovsko podjetje »Plavž«, ker so bili potrošniki mnenja, da je to boljše od »Livarja«. Prebivalci že ne- strpno pričakujejo uresničitve dolgo- letne želje. ZANIMIVO PREDAVANJE — BREZ OBISKA Na pobudo sindikalne podružnice Železarne Store je bilo pred kratkim v sejni sobi sindikata zanimivo preda- vanje o zdravstveni zaščiti in otroški paralizi, ki pa se ga je udeležilo po- razno majhno število ljudi, čeprav so bile priprave dobro organizimne. Stor- janom to ni v posebno čast. Predaval in odgovarjal na vprašanja je dr. Fra- njo Malgaj. CENE NA CELJSKEM TRGU Cene v oklepajih veljajo za privatni sektor. Krompir 13—15 (15—20), čebula 44— —50 (50—80), česen 160 (125—250), fižol v. 80 (60—70), fižol n. 56 (50), fižol str. 30 (50—60), solata 30^0 (40—70), špi- nača — (80—150), cvetača — (80), radič — (80—100), zelje gl. 13—18 (20—25), zelje rib. — (50), repa sveža — (20), re- pa rib. — (30—40), pesa — (40), ohrovt 25—30 (30), peteršilj 50 (60), koren j ček 40—50 (30—60), koleraba — (40—50), kumare 15—70 (10—70), slive suhe 320 (—), gobe sveže — (50—300), redkev — (40), rozine 340 (—), marmelada 100 (—), paradižnik kons. 400 (—), limone 300 (—), med v kozarcu 0,60 kg 175—250 (—), med — (320), mleko — (36), maslo — (440—520), skuta — (140), smetana — (200), jajca 21 (20—24), kure — (450), piščanci — (280), koruza — (40—50), pšenica — (50), oves — (40), hruške 60 do 70 (60—70), jabolka 35—60 (50—60), grozdje 80—120 (50—100), jed. buče — (20), paradižnik 20—30 (10^0), paprika 30-^0 (25—40), feferoni 100 (—), hren — (150), zelena — (60), kostanj 40 (50 do 60), kutine 70 (—), granatne jabolke 80 (—), fige suhe 160 (—), por — (60). ZA 8. OKTOBER V OBCINI SOSTANJ Soštanjska občina je tudi letos prazno- vala občinski praznik — 8. oktober. Pred 15. leti so v tej noči napadli partizani utrjeno nemško postojanko Šoštanj, ob- računali z nacističnimi elementi in z do- mačimi izdajalci. V Velenju so trgali nemške letake in obračunali s petokolo- naši. Obletnico tega dogodka so v Velenju praznovali že 6. oktobra z zaključkom del ob regulaciji Pake. Letos so tam zre- gulirali 800 m dolgo novo strugo in opra- vili več tisoč udarniških ur. Zaključek so povezali s praznovanjem občinskega praznika. VPIS V KMETIJSKE ŠOLE V vsej šoštanjski občini se že prijav- ljajo gojenci za vpis v kmetijsko šolo. V Velenju se je doslej prijavilo le 22 kmeč- kih fantov in deklet. Prepričani smo, da se bo ta številka močno zvišala. Tu bi s kmetijsko šolo radi pričeli že 15. oktobra. Ker .je vprašanje kuhinje letos urejeno, bo pouk lahko nemoteno potekal. Poleg uprave šole bo glavna skrb kmetijskih zadrug v šoštanjskem področju, da pri- dobijo za to vrsto šole čimveč gojencev! Vedeti moramo, da so kmetijske šole da- nes edina oblika pošolskega izobraževa- nja za kmečko mladino. TUDI V RASTKAH PRI LJUBNEM BO POSVETILA ELEKTRIČNA LUC Skupina kmetov iz Rastk pri Ljub- nem se je odločila za elektrifikacijo. Ker ni izgledov, da bi v doglednem času postavili daljnovod za normalni tok, bodo zgradili malo elektrarno na Ljubnici, ki bo nudila dovolj električne energije za ta kraj. Sredstva v ta na- men bodo prispevali v glavnem kmetje sami, nekaj pomoči pa bo nudila tudi kmetijska zadruga. Gradnja je že v teku in pričakujemo, da bo elektrika zasvetila že ob koncu tega leta. CLANI KMETIJSKE ZADRUGE V RADMIRJU so se odločili, da se bo njihova za- druga posvetila izključno pospeševanju kmetijstva in živinoreje ter odkupu kmetijskih pridelkov. Zaradi tega bo- do v prihodnjih dneh iz svojega poslo- vanja izločili trgovsko poslovalnico. Da pa bi potrošniki zaradi tega ne bili pri- zadeti, bodo v sedanjih prostorih usta- novili samostojno trgovino. -ko- ŠE ENA TRGOVINA V LJUBNEM OB SAVINJI V Zadružnem domu na Ljubnem ob Savinji so odprli novo trgovsko poslo- valnico, ki je zelo moderno urejena. Z otvoritvijo te trgovine so ustregli šte- vilnemu prebivalstvu, ki je že večkrat kritiziralo preskrbo s potrošnim bla- gom, ker ostale dve trgovine niso mogle zadovoljiti potrebam. GIBANJE PREBIVALSTVA v ča.sa od 28. septembra do 5. oktobra 1957 je bilo rojenih: 20 dečkov in 27 deklic Poročili so .se: Vincencij Polak, mesur. pomočnik in .Anasta- zija Jo(5t. prodajalka, oba iz Celja. Janko Kralj, strojni ključavničar in Elizabeta Brečko, šivilja, oba iz i^tor. Anton Cepin, mizar, pomoč-nik in Marija Simonišek, trg. pomočnica, oba i/ Celja. Ivan Sklepič, šofer in Jožefa Pečnak, pom. de- lavka, oba iz Celja. Jožef Sinkovič, avtoklepur. in Marija Klavžar, kuharica, oba iz Celja. Umrli so: Miloš Kodrič. kovaški vajnec iz Zreč. star 2« let. Vojko Drame, otrok iz Zbelovega. star 2 dni. Danijel Pečar, otrok iz Celja, star I dan. Margareta Prevolšek, delavka iz Huma na Sutli. titara 25 let. Irena Kocman, otrok iz Brez. stara t leto. Stanislav Albert, šofer iz Lesičnepa, star >1 let. Ivan Praznik, ključavničar iz Pake, star 24 let. Franc Crešnovar, delavec v pokoju, star 83 let. Kari Freytag, upokojenec iz Dunaja, star let. Ana Kodre, fiospodinja iz Celja, stara HI let. Aruold Martine, invalid, upokojenec iz Celja, star 45 Let. Na Partizanski cesti je s kolesom padla Francka Sorn. Utrpela je pretres možganov. S kozarcem si je gostilni prerezal desno roko v zapestju Danilo Pleterski iz Celja. Pri padcu z voza si je poškodovala hrbtenico Alojzija Vovk iz Celja. V Smartnem ob Paki se je pri delu vsekal v roko Jože Podgoršek. Pri delu je padel s strehe Rudolf Ko- vačič, doma iz Maribora. Utrpel je po- škodbe po glavi. Franca Zmrzlaka iz Grajske vasi pri Gomilskem je nekdo pretepel in mu pri tem poškodoval glavo. Pri padcu si je zlomil nogo Štefan Avguštin iz Rogatca. Če verjameš ali ne.. Vsak delovni človek si želi, da bi imel svoje stanovanje ali pa vsaj kotiček, kamor bi lahko položil svojo glavo. Stanovanje? Da, to je lepa stvar, toda ni rečeno, da je s tem konec vseh neprilik in težav. Marjan Gobec je delavec v Železarni Store. V Cretu ima svojo hišo, v kateri stanuje skupaj s Horvatovo družino. Vsakdo bo dejal, da je srečen človek, saj ima vendar svojo hišo. No, pa poglejte! Podna- jemnik mu je z omaro zaprl edini izhod iz sobe in — ničesar drugega mu ni preostalo, kakor da si je kupil ključavnico in »preuredil« okno v vrata. Res, »lepi in razumevajoči« odnosi med ljudmi. Na »stanovanjski« pa pravijo: »Bomo že uredili.« Ostane samo še eno vprašanje, kdaj »e bo namreč ta prihodnji čas spremenil v preteklega. IZBOR KANDIDATOV V VELENJSKEM RUDNIKU Temeljite obvezne naloge Komaj so minili predvolilni sestanki za izbor kandidatov v občinski odbor Šoštanj, že so se začeli predvolilni se- stanki za izbiro kandidatov v občinski zbor proizvajalcev, ki bo štel 25 odborni- kov. Ti predvolilni sestanki so bili že vsepovsod, razen obrtniki v Velenju in Šoštanju še niso predlagali kandidatov. Na sestankih je bil obisk zelo dober. Na njih so govorili o pomenu zibora proizva- jalcev, o odnosu podjetij do občine ter o perspektivi podjetij. Menili so, da mo- rajo biti kandidati politično zreli in stro- kovno zelo sposobni ljudje. V Tovarni usnja v Šoštanju so govorili o moderni- zaciji zastarelega obrata. V vseh 5 volil- nih enotah velenjskega rudnika, kjer so izbrali 12 kandidatov, so razpravljali o perspektivnem planu tega velikega pod- jetja, ki bo že 1963. leta dajalo skupnosti 3 milijone ton lignita letno. Dosedanji polletni plan so prekoračili za 20,76% in izkopali 771 tisoč ton lignita. Po vsej ver- jetnosti bodo tudi letos precej prekora- čili plan za leto 1957, ki predvideva 1 mi- lijon 400.000 ton premoga. Da bodo lahko do leta 1963 tako zelo razširili proizvod- njo, bodo morali odpreti nov jašek, ki ga že izgrajujejo 200 m južno fxl dosedanje- ga v Prelogah. Vzporedno z jaškom gradijo novo lam- parno in vse ostale objekte, ki bodo slu- žili novemu jašku. Prav zato bo nujno potrebno, da bodo izbrani kandidati zelo sjKJSobni in bodo znali gledati na lastno gospodarjenje s širšega vidika. Vseh sredstev za družbeni standard v Velenju bodo letos porabili za 900 milijonov di- narjev. Do decembra bodo zgradili štiri več stanovanjskih hiš, tri stolpnice po 10 nadstropij, 2 stanovanjska bloka s trgovinami. Vseh sredstev s kapitalno iz- gradnjo vred bodo letos porabili v višini 1,924.600.000 din. Te številke nam lahko samo približno povedo, kakšen velikan- ski tempo zavzema izgradnja modernega mesta Velenja in rudnika. Ker bodo \'zporedno s temi nalogami v bodočnost;! zrasle še nove in težje, bodo izvoljeni od- borniki v zbor proizvajalcev imeli v vseh 4 letih polne roke dela in je prav, da so o izbiri le-teh v Velenju temeljito raz- mislili. SKRB ZA IZOBRAŽEVANJE V ŠOŠTANJSKI OBCINI Ta teden sta se sestali izobraževalni komisiji Občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev Obč. SS v Šoštanju. Na dnevnem redu je bilo izobraževanje uslužbencev, kmetov in delavcev v zim- ski sezoni. V tej občini bosta začeli delati izobraževalni sekciji šoštanjske in ve- lenjske Svoibode. Obe Ljudski univerzi sta sestavili pro- gram 12 predavanj, ki bodo o.bravnavala teme iz prirodopisa, politike, zdravstva in prosvete. Enako bo s predavanji pri- čela tudi Ljudska univerza v Smartnem ob Paki. ki se je že v preteklosti zaradi večjega uspeha ipovezala s tamkajšn.io kmetijsko zadrugo. Vso skrb na tej seji so posvetili izobra- ževanju v okoliških vaseh. Zato so skle- nili, da bodo v vseh vaseh občine prire- dili po 2 zdravstveni, 2 kmetijski 1 poli- tično in 1 vzgojno predavanje. Na seji so se še pogovorili o pripravah za čim dostojnejšo izvedibo proslave ot> 40-letnici Oktobrske revolucije. V večjih krajih kot so Šoštanj, Velenje in Šmart- no ob Paki bodo proslavo izvedla pro- svetna društva in Svobode, v vaseh pa naj bodo predvsem prosvetni delavci ti- sti, ki bi dali tej proslavi poseben po- udarek. PRIPRAVLJALNI TECAJ ZA DOPISNO EKONOMSKO ŠOLO Občinski odbor Zveze borcev bo orga- niziral v šoštanjski občini pripravljalnš tečaj za vseh 16 prijavljencev — kandi- datov za dopisno ekonomsko srednjo šo- lo. Pripravljalni tečaj bo trajal približno 6 mesecev. Tudi pozneje bodo prijavljen- cem v obliki seminarjev profesorji ve- lenjske ©semletke pomagali pri učenju. Tečaj ibo v Velenju. Uspel roditeljski zbor v Žalcu V okviru Tedna otroka je priredilo te dni Društvo prijateljev mladine v Žalcu roditeljski zbor, ki so se ga ude- ležili starši nižje gimnazije in osnovne šole ter prijatelji mladine v prav za- dovoljivem številu. Veliko kino dvora- no so napolnili do zadnjega kotička. Program predavanj je bil posrečeno izbran. Najprej je predavala zdravnica dr. Milica Gajšek iz Celja o poliomyeli- tisu. Navzočim roditeljem je pojasnila način infekcije, predočila povzročitelja te strašne bolezni ter opisala borbo, kakršno v naprednih državah uporab- ljajo pri zatiranju te bolezni. Tudi pri nas se bomo proti njej borili z zaščit- nim cepljenjem. Ko je seznanila poslu- šalce s problemom cepljenja, smo gle- dali o tej temi še film, ki je pojasnil še nekatere nejasnosti. Za izčrpno preda- vanje so poslušalci nagradili predava- teljico s hvaležnim priznanjem — Potem je predaval o vzgoji staršev za družino še prof. Albin Podjavoršek iz Celja. Poudaril je, da se prične skrb za otroka že ob rojstvu, za njegov te- lesni in duševni razvoj pa morata biti enako zainteresirana oba roditelja. Oče- tov pozitivni vzgojni vpliv naj bo ena- ko močan tako v predšolski dobi, ka- kor v dobi pubertete. Otroci morajo čutiti, da imajo očeta in to skrbnega, dobrega očeta. Vsako pomanjkljivo so- delovanje očeta v vzgojnem procesu se pri razvoju otroka na nek način ma- ščuje. Kdor si osnuje družino, se mora pač izobraževati in ima za to mnogo priložnosti. Ko je razložil možnost za izobraževanje staršev, je še odgovarjal na razna vprašanja, ki so jih v zvezi z raznimi težavami sprožili starši. RAVNANJE Z ŽIVALMI KAŽE KULTURNO STOPNJO ČLOVEKA Čeprav smo v našem listu že nekajkrat grajali surovo ravnanje voznika z vprež- no živino, se še vedno ponavljajo prizori, ki ne spadajo v naše kulturno okolje. Ne samo pretepanje živali, vprežene v težak tovor, tudi uporabljanje ostarele in sla- botne živali moramo obsojati. Celjska Plinarna se za prevažanje premoga po- služuje tudi konja — živinčeta — ki se kakor po čudežu še drži na nogah. Voz- nik sam je nejevoljen, da opravlja vož- nje s starim, izčrpanim konjem, ki ga mora venomer priganjati, da se mu ne ustavi. M. K. KULTURNO-UMETNIŠKO DRUŠTVO NA LJUBNEM si že dalj časa prizadeva, da bi zbrali potrebna sredstva za ureditev odra Prosvetnem domu. V zadnjih letih sc je občutno povečalo število kulturnih prireditev, zato je popravilo odra in ureditev garderobe nujno potrebna. Do sedaj so nabavili že več novih reflek- torjev, v kratkem bodo nabavili tudi novo zaveso. Ce bodo zbrali dovolj de- narja, pa bodo dogradili garderobo. IZOBRAŽEVALNO DELO NA VASI Na sestanku občinskega sveta Svobod in prosvetnega društva Šoštanj so skle- nili, da bodo vsi občni zbori društev do 10. novembra. Nanje ibodo povabili za- stopnike SZDL, da bi jih tako bolje se- znanili s problematiko in delom v dru- štvu. V vseh društvih občine bodo slo- vesno praznovali 40-letnico Oktobrske revolucije. Šaleški festival, ki so ga do- slej že dvakrat priredili, b^o prihodnje leto upustili. Se nadalje bodo medseboj- no gostovali, v spomladanskih mesecih pa bodo namesto festivala prirejali teden dramatike, teden glasbe itd. Na seji so veselo sprejeli načrt izobraževalne komi- sije za zimsko sezono. V vseh vaseh te občine bo 6 predavanj, ki so že dolo-čena. LAŠKO V TEDNU OTROKA Društvo prijateljev mladine v Laškem je za Teden otroka pripravilo vrsto prireditev, ki je z njimi počastilo do- godek, pomemben za vso našo mladež in pri teh slovesnostih so opravili levji delež šolniki. Ti niso samo pomagali, temveč so dejansko pripomogli, da je teden minil v pestrem sporedu, ki od njega ni imela zadovoljstva samo mla- dina, temveč tudi odrasli. Za vso šolsko mladino občine Laško je priredil DPM brezplačne kino pred- stave ameriškega filma »Mali ubežnika, ki je na večernih predstavah zadovoljil tudi starše. Dr. Zdenko Mrmolja je pri- pravil predavanje »Sola in duševno zdravje otrok«, kjer je prepričljivo raz- ložil in prikazal, kolikega pomena je za otroka šolska vzgoja. To je koristilo predvsem nekaterim, ki še danes ne verjamejo, da je šola res potrebna. Med tednom so imeli razredniki na Osem- letni šoli roditeljske sestanke, ki so na njih razložili staršem osnovna vpra- šanja šolske in domače vzgoje in jim posebej svetovali v primerih, ko si starši sami ne znajo pomagati. V nedeljo je bila zaključna akade- mija. Pripravili so jo otroci iz otroške- ga vrtca, osemletne in glasbene šolo. Akademija je zelo lepo uspela, spored je bil prisrčen, in priznati moramo, da so se predavatelji potrudili in skrb- no pripravili svoje malčke. Le škoda, da se akademije niso bolj številno ude- ležili starši in predstavniki družbeno upravnih organov. Bernik Resna vprašanja in ravno tako resni odgovori . . . Ta teden smo od naših bralcev dobili tudi nekaj pisem, v katerih nas vprašu- jejo oziroma nam pripovedujejo o mar- sičem. Nekateri nas vprašujejo po našem mnenju, drugi nam vsiljujejo svojega. Takole pač ... LEPO PROSIM ... Oni dan sem šel po pr^is rojstnega lista na celjski matični urad. Zakaj sem rabil to listino, ki dokazuje da sem res na svetu, ni važno. Toda kmalu bi mi bil rojstni list nepotreben, kajti mrtvaški list bi mi bolj prav prišel... Zakaj? Za- radi teme na stopnišču ... C. M. Odgovor: Ker se niste ubili, luči ver- jetno še ne bo tako kmalu na stopnišču, kajti Vi niste prvi, ki tako trdite ... NADOMESTEK ZA KAPUCINSKI MOST... Nov most čez Savinjo je res lep, toda meni je pot ixxlaljšana. Rad bi, če bi ob- čina postavila tam, kjer je prej bil kapu- cinski most, vsaj brv za nas pešce... F. K. Odgovor: Hm. Pot se Vam je podalj- šala točno za 100 metrov. Prebivalci na Bregu, ki ste na slabšem, je kakih sto. Brv bi stala najmanj par krepkih mili- jončkov. Tudi jaz sem nezadovoljen. Miklavški hrib mi vzame sončne žarke za celo uro prej kot onim v Teharjih. Zahteval bom, da ga podrejo ... Le po njej, po občinski blagajni. NIC NE ZALEŽE ... Tolikokrat pišete o perečih stanovanj- skih primerih, nikoli pa ne sporočite, če so bili ti primeri ugodno rešeni. Bralci ne vemo, če usF>ešno drezate v te proble- me ali ne ... V. T. Odgovor: Mi tudi ne. Smo pa veseli vaših besed, ker vemo, da vsaj vi ne bo- ste reševali svojega stanovanjskega pro- blema z našo »pomočjo«. GNECA NA MOSTU CEZ VOGLAJNO ... Zasilni most čez Voglajno pri železni- škem podvozu je nevaren. Hud promet lahko povzroči nesrečo. Jaz, sem namreč Teharčan, se včasih sploh ne upam s ko- lesom tam čez. Kdaj bodo gradili no- vega ...? T. I. Zaenkrat bi vam priporočali, da zlo sprevržete v užitek. Ce ljubite svež zrak, se raje vozite minK) Cinkarne domov. CELJSKI lEDNiK y VSAKO BIBOI 11. OKTOBRA 7 STEV. 39 STRAW ŠPORT Aiieti in atletinje Kladivarja vseekipni prvaki Jugoslavije vSA pomembna atletska tekmovanja v letošnji -i^oni so pri nas zaključena. Brez dvoma imajo fkipna prvenstva po svoji tradiciji in veljavi prerejSnjo prednost pred poedinskimi. V ekipnih tekmovanjih se namreč pokaže širina dela v osnovnih atletskih organizacijah. Tu ne odloča le skupinica kvalitetnih posameznikov! Prav v tp.m se razlikujejo ekipna tekmovanja od prven- stev posameznikov in so bolj vrednotena (mI vseh »stnlih atletskih tekmovanj. AZJ je letos raJtpisala kar ? različnih skupin v ekipnem tekmovanju za mladinke, mladince IS let, mladince do 20 let, za člane in članice. Kako so se odrezali atleti in atletinje Kladivarja iia teh tekmovanjih? Najprej moramo podčrtati razveseljivo dejstvo, da se je ih> dveh kolih vseh 1 ekip Kladivarja uvrstilo v finalni del tekmo- vanja, poleg Odreda in Mladosti, kot edino dru- itvo v Jugoslaviji. V vsakem finalu je nastopilo po * izbranih ekip najboljših v FLRJ. Tudi v leh odločilnih, nastopih, kjer so se delili naslovi državnih ekipnih prvakov, so se Celjani odlično veljavili. Mladinci do 18 let so osvojili naslov državnega prvaka, mladinci do 20 let in članice »o hili drugi v državi, člani tretji in mladinke pete-. Ce se.štejemo priborjeno število točk po ano^obojskih tablicah vseh nastopajočih ekip. dobimo naslednji vrstni red najboljših društev v Jugoslaviji: 1. Kladivar 88.814, 2. Odred 84.151. -J. Mladost 81.46'?, 4. Crvena Zvezda 64.547, 5. Par- tizan Sl.^SS, 6. Senta 37.469 itd. Ce se pa opre- delimo za drugi sistem točkovanja - 6, Š, 4, 2. 1 j>o priborjenih mestih v finalu - zopet najdemo celjskega Kladivarja na prvem mestu v Jugosla- viji: 1. Kladivar 22, 2. Odre. 3. mestom, jugoslovanski rekorder Lukman pu je bil četrti s 4.20 m. REKORD JOŽETA BRODNIKA V DESETEROBOJU Nu nedeljskem republiškem prvenstvu v mno- gobojih in štafetah so celjski atleti zopet pobrali ekaj lovorik. Jože Brodnik in Jože Kopitar sta astoplla v deseteroboju, kjer je Brodnik po- pravil svoj slovenski rekord in zmagal pred Kot- nikom in Kopitarjem. Podrobni rezultati Brod- nika — 100 m 11.7, daljina 6.42, krogla 13.20, vi- šina 171, 400 m 54.4. 110 m ovire 16.1. disk 34.91. palica 3.70, kopje 51.85, 1500 m 5:02.4! Na 200 m cez ovire srečamo na prvih treh mestih Kopitarja -M., Zupančiča in Kovača - prva z rezultatom 26.0, v štafeti 4 X 200 m so bili Kovač, Zupančič, Kopitar in Cojhen prvi, v peteroboju je Koč Florijan v skupini st. mladincev osvojil prven- stvo (v kopju je dosegel odličen rezultat 60.89 netrov!), pri ml. mladincih je bil v troboju .Sketa drugi, mladinke Rečnik, Sifan. Leban In Lešnik pa prve v štafeti 4 X 60 m. Kovač in Cajhen sta nastopila na atletskem mitingu v Kočevju v počastitev občinskega pra- vniku. Kovač je pobral zmago na 100 m, 200 m in iia 110 m čez ovire, Cajhen na 400 m, kombinirana itafeta 4 X 100 m z zastopnikoma iz Žalcu pa prvo mesto. • NOGOMET PO NOGOMETNIH IGRIŠČIH Tudi zadnjo nedeljo je bilo živahno po Igriščih. V prvenstveni ples so bila potegnjena moštva iz različnih lig, le nekaj tekem pa je bilo zarodi gripe odpovedanih. Vse kaže, da ta bolezen ne prizanaša celo športnikom! Kladivar je v področ- ai ligi gostovol v Cakovcu. od koder se je vrnil proti tamkajšnjemu Jedinstvu s polovičnim Izku- pičkom — 3:3 (1:1). Celjani so igrali slabo in so lahko kar zadovoljni z dragoceno točko. Bencik je imel polne roke dela, ki ga je odlično opravil, pravtako pa se je v obrambi Izkazal še Morinček. Uspešna strelca — Kvortič 2 in Rojnik. Po IV. fcolu je v vodstvu Rudar pred Aluminijem In Kladivarjem V podzvezni celjski ligi je pravtako četrto kolo «a nami. In rezultati - Usnjar : Proletarec 1:5. Bratstvo Rogatec : Bratstvo Hrastnik 2:5, Kovi- nar : Rudar Hrastnik 2:2, Rudar Velenje : Bre- žice 0:1, Celje : Olimp 1:3, Svoboda : Sloga 5:0 — Lokalni derby Celje : Olimp se je končal z fmago Olimpa, ki so jo izbojevali v zadnjih mi- nutah. Celje je bilo domala dve tretjini igre boljše moštvo. Olimpovcl ua niso položili orožja in so se srčno borili do zaključnega sodnikovega žvižga. Slab vratar Ograjeušek in taktična na- paka, ki jo je napravil trener tov. Dobrajc, du je pri neodločenem rezultatu postavil Jt>šta Iz obrambe v napad, sta pripomogli zmagi Olimpa. Slabost v obrambi Celja je odlično Izkoristil Mnršlč, ki je dvakrat potisnil žogo v mrežo. Moštvo Olimpa je napravilo prav dober vtis, slasti pa je gledalcem ugajala njihova požrtvo- valnost, polet In borbenost, navsezadnje pa tudi smiselna igra v drugem polčasu. Storjani so na domačih tleh odščipnili hrastniškemu Rudarju 4tragoceno točko, vsi drugI zastopniki iz celjske- ga okraja pa so na domačih igriščih kapitulirali. Nič kaj zadovoljni ne moremo biti z njihovimi (losedanjimi nastopi. SIcer pa poglejmo tobelo, ki nam kaže nazorno sliko: CELJSKA PODZVEZNA L1(;A * 1. Brežice 4 4 O O 11:7 N 2. Bratstvo. Hrastnik 4 3 10 12:4 : 3. Svoboda. Trbovlje 4 3 10 19:7 7 4. Olimp, Celje 4 2 11 10.8 5 5. Slogu, Trbovlje 4 2 11 10:9 5 6. Proletarec, Zagorje 4 12 1 8:5 4 7. Rudar, Hrastnik 4 12 1 7:7 4 8. Rudar, Velenje 4 112 6:8 3 9. ZSD Celje 4 0 2 2 9:13 > 10. Kovinar, Store 4 0 2 2 7:12 2 11. Usnjar. Šoštanj 4 0 1» 6:15 1 12. Bratstvo, Rogatec 4 0 0 4 8:18 « V mladinski ligi sta bili zaradi gripe ()dpo>e- «lani 4iur dve srečanji, Kladivar pa je gostoval v Velenju, kjer je premagal Rudarja z dvošle- vllčnlm rezultatom 10:0. Med tednom je mladi- na Olimpa v ponovljeni tekmi z Rudarjem iz Velenja v slabi Igri z 0:1 Izgubila ob«- točki! V pionirskem tekmovanju celjske skupine so se v zadnjem kolu jesenskega prvenstva odrezali pionirji Celja z zmago 3:1 s Kladivarjem. pionirji Olimpa pu so se na domačem terenu morali /a- r ne glede na to, ali je vino prevreto ali ne Prijave se vlagajo na Občinskem ljudskem odboru Celje, soba št. 81. oziroma na pristojnih krajevnih uradih: .štore. Škofjavas in Šmartno v Kožni dolini. 2. Vsakdo, ki ima namen kuhati žganje iz lastnega pridelka ali nabavljenih količin surovin (slive, grozdje itd.), si mora preskrbeti za to potrebno pismeno dovoljenje občinskega ljudskega odbora, oddelka /a finance. Potrdila o prijavi žganjekuhe (dovoljenja) se izdajajo v sobi štev. HI ObLO Celje. Opozarjamo, da bo zoper vse davčne zavezance, pri katerih bo ugotovljeno, da niso prijavili celotne količine vina ali nimajo potreb- nega dovoljenja za žganjekuho. uveden postopek zaradi davčnega pre- krška. Prijave za žganjekuho morajo biti vložene najkasneje 24 ur pred pričetkom kuhanja. OBČINSKI I.Jl IX^KI ODHOH ( KI.JK Oddelek za finance Vzgleden aktiv žena v tovarni flero Zadnje leto smo v naših tovarnah, ki v pretežni meri zaposlujejo žensko de- lovno silo, vrstoma ustanavljali aktive žena. Ponekod so ti aktivi več ali manj samo na papirju, ponekod pa so dosegli že prav lepe uspehe. K takim aktivom brez dvoma sodi aktiv žena v tovarni Aero, ki je bil ustanovljen komaj v le- tošnjem maju, pa je doslej pokazal že prav lepe uspehe. Aktiv, ki vključuje 90 žena, dela okriljem sindikalne po- družnice. Zene tega aktiva so v letošnjem letu napravile že vrsto poučnih ekskur- zij, da bi se tako six)znale z delom in življenjem tudi v drugih tovarnah. Čla- nice aktiva so obiskovale tudi kuharski tečaj in tečaj za konzerviranje zelenjave. Te dni je aktiv organiziral prav prisrčno proslavo »Tedna otroka«. V nove prosto- re tovarne so bili povabljeni otroci vseh zaposlenih staršev. Po pogostitvi so si otroci ogledali nove tovarniške prostore, da so videli, kje in v kakšnih pogojih delajo njihovi starši. Aktiv si prizadeva, da bi vse delovne žene v tovarni Aero imele en prost pla- čan dan v mesecu. Izgleda, da jim vod-» stvo tovarne z vsem razumevanjem stoji ob strani in da ibodo to tudi dosegle. Med delavkami bodo izvedli anketo, ki bo vsebovala takšna vprašanja, da bt) aktiv dobil točen vpogled, v kakšnih raz- merah žive članice kolektiva doma. S pomočjo ankete hočejo posebno f)ozor- nost posvetiti socialno ogroženim druži- nam svojih članic. Nadalje bo aktiv še v letošnji zimi uredil žensko sobo z vsemi higienskimi pripomočki. Prav tako pa bodo v letošnji zimi organizirali več strokovnih preda- vanj o ženskih in otroških boleznih. PRVA SKUPNA PRALNICA V CELJU Izigleda, da novi bloki v Malgajevi ulici hočejo ostalim stanovalcem strnjenih na- selij v Celju dati v svoji stanovanjski skupnosti tudi prvi zgled, kako se je tre- ba ne samo z besedami, ampak tudi z de- janji boriti za razsbremenitev zaposlenih žena. Tako si bodo te dni ti bloki prvi v Celju uredili skuipno pralnico in so v ta namen že nabavili moderen pralni stroj. Nova skupna pralnica bo v bloku št. 6. NISO POZABILI NA BOLNEGA TOVARIŠA Pred dnevi so člani oddelka tehnične kontrole Železarne Store obiskali svoje- ga bolnega tovariša Grajžl Ivana, ki se zdravi v laškem zdravilišču. Prinesli so mu pozdrave delovnih tovarišev in mu izročili 6000 dinarjev, za kar je nekaj prispeval odbor »Tovariške pomoči«, ostalo pa so prostovoljni prispevki. TERMALNI BAZEN Posebna komisija strokovnjakov in za- stopnikov zdravstva in oblasti je v Laškem proučila možnosti za zgraditev bazena na prostem. Bazen naj bi bil na robu zdraviliškega parka in bi ga polnili s termalno vodo. V neposredni bližini bi postavili nov hotel. PROFESORJE VSEH GOSPO- DARSKIH ŠOL vabimo k naročUa nove zanimive revije »Sodobna pi- sarna«. Prospekt je na razpolago pri upravi, Ljubljana, Go^;>oska 12. OBJAVE IN OGLASI OBVESTILO Obveščamo svojce umrlih, do na vseh celjskih pokopališčih do Dneva mrtvih primerno uredijo In očistijo grobove, ograje in spomenike ter do vplačajo zapadlo najemnino za grobove. Obenem obveščamo vse stranke, ki Imajo v najemu grobove no okoliškem pokopališču no Golovcu, da bomo od 15. 10. 1957 pobirali najem- nino zo vse grobove In grobnice, ker bo pokopa- lišče še vzdrževano. Svojce umrlih opozorjamo, da, v kolikor ne bodo plačali najemnine ter očistili grobov, bomo po členu 7. 8 in 9 Pravilnika o pokopališčih po komisijskem ogledu odstranili spomenike. Gro bovi In spomeniki pa bodo zapadli v lasi zavoda brez kakršnegakoli obvestila strankam. Opozarjamo prizadete, da ni dovoljeno dajati v Inozemstvo nobenih podatkov o naših pokopa- liščih. Strankam sporočamo, da Ima naš zavod na zalogi nagrobne lučke, parafinske sveče, \enlvo Lola Ribar« Celje priredi dn«- 1957 s pričetkom ob 20. uri družabni . tn) gotim srečolovom no Zelenem triiArmije). Igro plesni orkester i:im-Bui!i V .SPREJMEMO takoj trgovskega pomočniku. Kmetijska zadruga Ljubečua UPOKOJENEC želi popoldansko zaposlitev ali pa vzame pisarniška dela na dom. roinudbe na upravo Ji-sta pod »Vestenc. SPREJMEM takoj starejšo žen^lko za gospodinj- ska dela k tričlanski družini (lahko tudi mlaj- ša upokojenka). Hrana in .stanovanje zagotov- ljeno. Plača po dogovoru. Naslov v upravi lista. SPREJMEMO takoj mizarskega pomočnika za stavbeno in pohi.štveno delo. Kovač Ivan. Črna na KorošJcem. GREM krpat na dom. Vprašati na upravi Usta. GREM v postrežbo nekajkrat tedensko 3—4 ure. Ivanka Majger pri Vizjak, Celje, Dečkova t. POSTREZNICO, ki bi kuhala in delno posprav- ljala, iščem. Prednost ima mlajšpremo in dva nova 300 litrska s^a. Naslov v upravi lista. PRODAM harške kanarčke .samce in .soinicc. M. Dobrave, Celje Tom.šdčev trg 12. GARA20 (vel. 7 X 4.51 t bližini Dečkove ceste dam v najcan za dobo dveh let proti plačilu najemnine vnaprej. Naslov v upravi lista. kUPl.M kopalno kad. Cvenk, Celje, Mariborska cesta 156. KUPLM voziček (dirco) in večjo hladflno omaro za led. Naslov v upravi lista. KUPIM omaro iz mehkega lesm. Naslov \ upravi lista. /.AME-NJAM lepo trosobno stanovanje /,a dvo- •iobno v mestu. Naslov v upravi lista. PRAZNO AU OPREMLJENO SOBO v ccntru cvent. s hrano išče soliden namešč<'n<'c. Naslov v upravi lista. IŠCEM praino ali opremljeno sobo v Olju, jk) možnosti z garažo. Odkupim tudi mulo ilružju- sko stanovanje. Ponudbe na upravo iisiu pod šifro »Iščem stanovanje«. SOBICO opremljeno dobi dekle za malo pomoč v gospodinjstvu. Vprašati: Celje, Stanetova ti. STAREJSI MOSKI uslužbenec išče pri pošteni družini stanovanje. Naslov v upravi lista. DAM VLSOKO NAGRADO tistcmii. ki mi pre- skrbi prazno sobo v bližini Celja. .Naslov v upravi lista. ZA SOBICO v Celju dam 10.000 dinarjem uagrudc. Naslov v upravi lista. DAM NAGRADO 50.000 din tistemu, ki nii pre- skrbi enodružinsko vseljivo stanovanje. Našlo* v upravi lista. ZAHVALA Zahvaljujem se vsem, ki .so spremili na /ndnji poti mojega moža , GORENSEK IGNACA Zahvaljujemo se godbi in kolektivu lEP za vence,, zdravnikom, bolniškemu tts«|>ju Celjske bolnišnice (pljučni oddelek) in čč. duhovščini. Zalujo(-a ženu in otro<-l Sf.OVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 11, okt. ob I5,-»0 Dnevnik Ane Fronkove Izven ob 20 — Peter Ustinov: Romanov in Julija — CJostovonje v Laškem Sobota, 12. okt. ob 20 Peter Ustinov: Romanom In Julija — sobotni abonma In Izven \<^elja, 15. okt. 10 — Peter Ustinov: Romanov in Julija — nedeljski dopoldanski obonma In izven ob 15 — Dnevnik .\ne Frankove (iostovanje v Kostanjevici ob 15.lO Peter Ustinov: Romanov in Julija Izven Torek. 15. okt. ob 15,50 Dnevnik Ane Fiunkove 11. srednješolski abonma Četrtek, 17, okt. ob 19,50 Dnevnik Ane Fran- kove Gostovanje v Vojniku Petek, 18. okt. ob 15,50 Romanov in Jnllju L srednješolski abonma Sobota. 19. okt. ob 20 Platou: Poslednji dnevi Sokrata — Premiera premlerski iibonmn in Izven Nedelja, 20. okt. ob Ifl Dnevnik Ane Krnnkovi- nedeljski dopoldanski abonma in izven ob 15,50 Platon: Poslednji dnevi Sokrata — tiedeljski popoldanski abonma in izven KINO UNIO.N. CELJE Od 15. do 2« 10. t9S7, »PIK.MK«. ameriški barvni film Od 21. do 24. 10. »SLAB DENAR«, jugoslo- vanski FIlm 20. 10 195?. matineja ob 10. uri »ABOTT IN CO.STELO V TUJSKI LECilJI«, ameriški film KINO METROPOL, CELJE Od 15, do 15. 10. 19i7, »PREPOVEDANO SADJE . mehiški film Od U. do 19. m. 19^7, »HEROJI šlPKEf. nisli film Nedelja 15. oktobra 12,10 Pogovor z državljani 12,20 Za naše podeželje 13,00 — Prenos sporeda RL 14,0« Želeli ste — poslušajte! 15,00 — r»,00 Prenos sporeda RL Ponedelje+L. 14. oktobra 14,55 Želeli ste — poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vmes objave 15.00 — 17,00 Prenos sporedo RL 17,00 Domača kronika 17,15 Domači napevi 17,55 ."športniki o športu 17.45 Zabavna glasba, vmes reklame in objave Torek, 15. oktobra U.5S Želeli ste — poslušajte! 14.50 Zabavno glasba, vmes objave 15,0« — 17,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika 17,15 Celjski ansambli pojo in igrajo 17.5S Knltnrni obzornik 17.4=i Zabavna glasba, vmes reklame in objave Sredo. 16. oktobra U.1S Želeli sle — poslušajte! 14,50 Zabavna siasbu. vmes objove IS.O« 17.00 Prenos sporeda RL 17.00 Domača kronika I?,!®; Od arije do arije 17.'^5 Ob ^O-lelnlcI Tovarne nogavic v Pol/.eli lemjrtažn 17.45 Zabavna glasba, vmes reklame in objave ( etrlek. 17. oktobra 14,5S Želeli ste poslušajte! 14,50 Zabavna glasbo, vmes objave 15.00 17,00 Prenos sporeda Rl. 17,00 Domača kronika I7.1S Priredil Robert Stol/.: ( ajkovsUega fanta- zija 17.40 (iospodinj.ske beležke 17.45 Zabavna glasba, vmes reklame in objave Petek. 18. oktobra 14,5S Želeli ste poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vmes objave 15,00 17,00 Prenos sporeda RL 17,0« Domača kronika 17,15 Mladinski zbori pojo I7,5S To bo zanimalo tudi vas ... 17.45 Zabavno glasba, vmes reklame in objavf Sobota. 19. oktobra 14,55 Želeli ste poslušajte! 14,50 Zabavna glasila, vmes objave 15,0t» — 17.00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika 17,15 Zabavna glasba, vmes reklame in objave 17.2^ Za vsakogar nekaj ZANIMIVOSTI SPOMINI NA (Nadaljevanje in konec) Spoznavanje ekonomike imperializma in analiza njenih sestavnih delov sta Iljiču omogočila, da na nov način po- stavi vrsto političnih vprašanj in se ve- liko približa rešitvi problema: kako se bo razvijala borba za socializem nasploh, še posebej pa v Rusiji. Se marsikaj je ho- tel proučiti do kraja, zato sva odšla v gore, da bi misli lahko dozorele. Pa tudi meni je bilo prav, saj se basedow — bo- lezen nikakor ni hotela zboljšati. Edino zdravilo so bile gore. Za šest tednov sva odšla v kanton St. Gallen, nedaleč od Ziiricha, v divje gore, v dom odmora Chiudivise, zelo visoko, ippvsem blizu snežnih vrhov. Dom je bil eden najce- nejših — dva in ix>l franka dnevno za enega. Pravzaprav je bil to »mlečni« dom: zjutraj smo dobili belo kavo brez sladkorja, kruh z maslom in sirom; za kosilo mlečno juho, kot tretjo jed pa ne- kaj iz sladkega sira in mleka; ob štirih spet belo kavo in zvečer nekaj mlečnega. Prve dni sva naravnost zbolela od tega mlečnega zdravljenja, kasneje sva ga pa dopolnila z malinami in borovnicami, ki so rastle v bližini v ogromnih množinah. Soba je bila čista, z električno napeljavo, le da je bila brez opreme, ki sva jo mo- rala sama pripraviti, pa tudi čevlje sva morala čistiti sama. To posebno dolžnost je, posnemajoč Švicarje, prevzel Vladi- mir Iljič. Vsako jutro je vzel moje in svoje čevlje in odšel na verando, kjer je bil poseben prostor za čiščenje obutve. Ljudje so bili preprosti. V dom odmo- ra, kjer se je dalo živeti za dva in pol franka, »visoki« gostje niso prihajali. Zvečer je gospodarjev sin igral na har- moniko, a publika je plesala do onemog- losti; skoro do enajste ure se je razlegalo topotanje plesalcev. Dom Chiudivise je bil oddaljen 8 kilometrov od železniške postaje. Promet do tja je bil možen samo z osli, ker je bila gora prepredena samo s kozjimi stezicami. Vsi so hodili peš. Skoraj vsako jutro je ob štirih zazvonil zvonec in zbrali so se ljudje, da pospre- mijo odhajajoče s pesmijo o kukavici. Vladimir Iljič, ki je zjutraj rad dlje po- ležal, je vedno godrnjal in si zavijal šal tesneje okoli glave. Ljudje o politiki niso vedeli skoraj nič. Se o vojni niso nikoli govorili. Med njimi je bil tudi nek vojak, razmeroma simpa- tičen fant. Vladimir Iljič se je vrtel okoli njega kakor maček okoli slanine in neko- likokrat začenjal razgovor o roparskem značaju vojne. Fant sicer ni ugovarjal, vendar se je videlo, da mu beseda ne teče. Raje se je oziral po zabavi. V domu naju ni obiskal nihče, Rusov ni bilo, pa sva živela ix)polnoma odreza- na od dogodkov in po ves dan hodila po gorah. Iljič ni delal nič. Med sprehodi je veliko govoril o stvareh, ki so ga zani- male, o vlogi demokracije, o dobrih in slabih straneh švicarske demokracije. Cestokrat je eno in isto misel ponavljal z drugimi besedami. Videlo se je, da ga ta vprašanja zelo zanimajo. V gorah sva preživela drugo polovico julija in avgust. Ko sva odhajala, so naju spremili s pesmijo »Zbogom, kukavica!« V gozdu je Iljič nenadoma opazil jurčke in jih, če- prav je padal dež, začel nabirati s takim navdušenjem, kakor bi »kupoval« leve socialiste. Do kože sva bila mokra, a na- brala sva polno košaro gob. Vlak sva se- veda zamudila, da sva morala dve uri sedeti na postaji in počakati naslednjega. Po prihodu v Ziirich sva se nastanila v istem stanovanju v ulici Spiegelgasse. Za časa življenja v Chiudivisu je Iljič napravil podroben načrt za delo v bližnji prihodnosti. Najvažnejša, posebno sedaj, je bila teoretska priprava, utrjevanje jasne teoretske smeri. V jeseni 1916 in v začetku 1917. leta se je ves predal tej nalogi. Vsak trenutek, ko je bila knjižni- ca odprta, je hotel s pridom izkoristiti. Odhajal je ob 9, študiral do poldne in se vrnil točno ob dvanajstih in deset mi- nut (od 12—13 je bila knjižnica zaprta). Popoldne je spet odšel tja in ostajal do šestih zvečer. Da bi delal doma, ni bilo primemo. Imela sva sicer svetlo sobo, a gledala je na dvorišče, odkoder je priha- jal strašen smrad, ker je to mejilo na to- varno klobas. Sele pozno zvečer sva od- pirala okno. Oto četrtkih popoldne, ko je bila knjižnica zaprta, sva odhajala na Zurichenberg. Ko se je opoldhe vrnil iz knjižnice je Iljič po navadi kupil dve tablici čokolade s praženimi lešniki po 14 centov. Po kosilu sva vzela čokolado in knjige in odšla na hrib, kjer sva imela svoj priljubljen, skrit kotiček, kamor ljudje niso zahajali. Tam je Iljič ležal v travi in marljivo čital. Ta čas sva morala kar dvakratno šte- diti. Iljič je povsod iskal zaposlitev in pi- sal o tem Granatu, Gorkemu, rojakom ... Nekoč je celo Marku Timofejeviču, možu Ane Iljinične, predložil fantastičen načrt izdajanja »Pedagoške enciklopedije«, ki naj bi jo jaz sestavila. Tako sva »počasi« in mimo živela y Ziirichu, ko je položaj postajal vse bolj revolucionaren. Vzporedno s teoretično pripravo je Iljič iposvečal veliko pozor- nost tudi izbiri pravilne taktične linije. Prepričan je bil, da se je treba ločiti od Druge intemacionale in Mednarodnega socialističnega biroja, prekiniti s Kautz- kim, Cheidzeom in Skobeljevim in obli- kovati Tretjo internacionalo. Vedel je, da ne sme pristati na noben kompromis ali združevanje. Prepričan je bil, da je revolucija na pomolu. N. K. Kmpskaja BODICE TEDEN VLJUDNOSTI Pozdravljen, Teden vljudnosti, za Tednom našega otroka v znamenju nove budnosti, ki nam potrebna ni brez vzroka! Ta teden kam v pisarno greš, v fotelju pet minut počakaš, medtem izdaten sendvič ješ in si piškote v čaj namakaš. Ze vrata se nato odpro in rešen akt se ti servira, uspel si torej kaj lahko brez muke, jeze in špetira. Prej ko pisarno zapustiš, še turško kavo moraš piti, od vratarice pa dobiš v slovo poljub še morebiti. Pa stopiš v avtobus nato, ki v njem gneto ljudje se mladi. Koj dvigne prožnih nog se sto: »Gotovo bi sedeli radi?« S kolesom na napačno stran zavozil si in že pri priči miličnik vljudno dober dan ti vošči in se opraviči. Po šolah v tednu tem dele samo odlične se ocene. Tam na Glaziji ne boje sodniki brce se nobene. Prav takšen Teden vljudnosti bi prav umesten bil seveda, da dal ob splošni budnosti nam dosti lepega hi vzgleda. Vrata v vesolje ~ odprta Kar so bile včeraj še sanje, je danes že resnica — začela se je doba človekove poti v vsemirje! 4. oktobra se je »nekje« v Sibiriji ob 21. uri 28 minut (po moskov- skem času) odpravil prvi umetni satelit na »potovanje« okoli sveta. Po podatkih iz sovjetskega tiska je sa- telit 83,5 kg težka krogla s premerom 58 centimetrov. Prekrit je s posebno zaščit- no plastjo, ki odbija 90% sončnih žarkov. Za ix)t okoli zemlje potrebuje 1 uro in 40 minut. Pričakujejo, da bo satelit krožil dva do štiri tedne, nakar se bo začel ved- no bolj približevati Zemljinemu ozračju, kjer bo zaradi velikega trenja eksplodi- ral ali pa zgorel kot met^r. Opremljen je s ix)sebnimi aparati za proučevanje gama in ultravioletnih žarkov, svobod- nih elektronov, rentgenskih žarkov, po- lame svetlobe in kozmičnih žarkov. Z močnimi oddajnimi pKJstajami je stalno v »razgovoru« s sovjetskimi znanstveni- mi centri. Komentarji svetovnega javnega mne- nja so različni, v enem pa so si edini, namreč, da je to največ, kar je človeštvo storilo doslej na polju znanosti. Celo ameriški časopisi so ix)lni bleščečih pri- znanj sovjetskim učenjakom. Pozabiti pa ne smemo na ogromen poli- tičen in vojaški uspeh Sovjetske zveze. Čeprav satelit ni orožje, nam zgovorno priča, da so Rusi v izdelovanju medce- linskega raketnega orožja prehiteli Ame- rikance. To pa se bo zelo poznalo pri raz- voju mednarodnih odnosov, še prav po- sebno pa pri razgovorih o rsizorožitvi, ki postajajo vedno bolj potrebni rešitve. Čeprav je satelit majhen in bo že pto nekaj tednih izginil z naših obzorij, je njegov pomen velikanski. Pravzaprav je to samo »p^kusni zajček« za nov, veliko večji satelit, ki je že pripravljen. Tudi polet na mesec ni več sen! Točneje po- vedano, ljudje bi na luni že lahko bili, samo zaenkrat se še ne bi mogli vmiti. Potrebno je rešiti samo še ta problem in človek se bo lahko napotil na vsemirska potovanja. Kako pa izgleda mesec na drugi strani, bomo i)a verjetno vedeli že drugo leto, ko bodo izstrelili posebno medplanetarno raketo, ki bo obkrožila »naravni« zemljin satelit in se s fotograf- skimi posnetki vmila nazaj. Pravimo »verjetno«, sicer pa — kaj pa ljudem ni mogoče storiti? Ce ne sedaj, pa kmalu. Kdo ve? Za hrbtom kipa svobode... Ne samo v Ameriki, po vsem svetu so zadnji dogodki okoli rasne nestrpnosti vzbudili veliko razburjenje in komen- tarjev. V mestu Litle Ročk v državi Arkansas na ameriškem srednjem vzho- du je prišlo do pravcatega upora rasnih nestrpnežev proti vladnim ukrepom za ukinitev rasnega razlikovanja v šolah. Vmes so posegli tudi oboroženi oddelki, najprej seveda nacionalna garda, ki je na ukaz guvernerja države Faubusa od- vračala črnske študente in dijake od šol- skih poslopij. Da pa bi prisilil nestrpneže v Little Rocku k spoštovanju zakonov fe- deralne vlade, je predsednik ZDA EiseH- hovirer poslal v mesto divizijo padalcev ameriške vojske, da bi vzdrževali red in omogočili črncem doseči svoje pravice. Naj osvežimo nekaj podatkov iz pre- teklosti: Črnci so v Ameriko prišli kot suženjska delovna sila na' veleix>sestvih v južnem delu današnjih Združenih dr- žav. Po odpravitvi suženjstva v tedanjih naprednejših državah je prišlo celo do državljanske vojne, v kateri so zmaigale severne države in prisilile južne, da so privolile v osvoboditev sužnjev. Stiriin- devetdeset let je že minilo od takrat, ko- je predsednik Lincoln, ki ga črnci ime- nujejo tudi osvoboditelj, izdal znano pro- klamacijo svoboščin v Združenih drža- vah. Skoraj stoletje ... Amerika je v tem času, vsaj v začetku, res veljala za edino svobodno deželo sveta. Amerika je po- menila nekaj novega za ljudi, ki so se na drugih kontinentih dušili v sponah fevdalnega reda. Toda ali je danes za hrbtom veličast- nega kipa svobode v new^yorškem pri- stanišču res tako, kot razodeva obličje in visoko dvignjena baklja umetniškega de- la? Skoraj po sto letih in še vedno lahko zvemo, da v celi vrsti južnih držav sploh ne priznavajo enakopravnosti črncev. Navkljub odločbi vrhovnega sodišča, da so črnci upravičeni obiskovati vse držav- ne šole, so v državah kot je Georgija, Florida, Alabama in še druge, šole še vedno nedostopne za čmske otroke... Spor v Little Rocku je povzročil hude obdolžitve. Rasni nestrpneži očitajo Eisenhowerju in federalni vladi hitler- jevske metode. Kričijo, da prihod regu- lamih čet v Little Ročk pomeni okupa- cijo. Mi Evropejci, zlasti pa nekatere države, ki so hitlerjevske metode bolje spoznale kot Amerikanci, poznamo-bolj- šo primerjavo. Naciste poznamo tudi po tem, da so vsakemu merili glavo, tipali lase, mu pregledali vse ixxiatke daleč na- zaj, potem pa na osnovi svoje rasne teo- rije določevali ljudi za smrt, počasno izu- miranje, za preselitev, za »prevzgojo« in potujčenje. Nam se rasna nestrpnost v Ameriki zdi 'bolj podobna nacizmu kot pa ukrep pred- sednika, ki je poslal amerikanske čete, da obdržijo mir in zagotovijo spoštovanje zakonov. C. K. Rezultat rasne nestrpnosti: porušena črnska šola. Kakor stari — tudi mladi FILM PIKNIK Predstavljamo vam: Napovedati uspeh vnaprej, je poseb- no pri filmih vedno težko. Napovedi se le redko uresničijo, če pa se, pona- vadi govorimo o napovedovalčevi sreči. V tem primeru pa skoraj ne moremo pogrešiti. Neobičajna enotnost ameri- ške in evropske kritike nam vzbuja zaupanje, pa tudi težko si je misliti, da bi nas tako poznana imena igralcev, režiserja in scenarista izneverila. Pa začnimo pri »zgodovini«! »Prvi« Piknik je odrsko delo. Napisal ga je dramatik William Inges in zanj prejel slovito Pulitzerjevo nagrado, ki jo v Ameriki vsako leto podeljujejo za naj- boljši roman, pesniško zbirko, odrsko delo itd. Delo je izredno uspelo na šte- vilnih odrih po vsem svetu in prav nič ni čudno, da so se ga odločili posneti tudi na filmski trak. Zgodba je tako preprosta in vsak- danja, da bi jo človek v vsakdanjem življenju komajda opazil. V majhno provincijsko mestece pride ljubezniv in gostobeseden postopač Hal Carter, ki si je kmalu osvojil srca meščanov, ko pa odide... Vsa zgodba se odigra med njegovim prihodom in odhodom, ko vse mesto odide na deželo, da s pik- nikom proslavi praznik žetve. Hal je znal tako lepo pobrenkati na dekliška srca, da ... Sami boste presodili, ali je Magda Owens storila prav ali ne. Režiser »Piknika« je Joshua Logan, ki je mojstrsko opravil svoje delo, po- sebno ker je imel odličnega sodelavca v snemalcu, ki je s svojo barvno foto- grafijo »pričaral« vzdušje provincijske- ga mesteca. Hala igra WILLIAM HOL- DEN, najlepše mestno dekle, Magdo pa KIM NOVAK, o kateri se v zadnjem času vse bolj govori in to zelo pohval- no. Kim je naša rojakinja in že zaradi tega vzbuja pozornost, ker jo bomo v Celju prvič videli. V Ameriki večkrat pišejo, da je Kim Cehinja, upoštevati pa moramo, da je za ljudi »onkraj luže« Evropa zelo zapleten geografski pojem in je Jug^oslavija zanje največkrat »ne- kje okoli Prage«. Morda vas bo zanimalo, da je med vsemi cinemaskopskimi filmi, ki so jih posneli lani, »Piknik« žel največ pri- znanja v Anieriki pa tudi drugod. Pro- ducent je hollywoodska družba Colum- bia, za naš trg pa je film nabavilo distribucijsko podjetje »Vesna« iz Ljub- ljane. TIG Ameriška »Kleopatra« pride v Celje FILMSKI BAROMETER v SRCU MLADIH Tokrat nas revij ski film ni razočaral. Res, ne moremo reči, da bi bila glasba zaradi zgodbe, ali zgodba (tako je naj- večkrat) zaradi glasbe. Ne eno ne dru- go ni samo privesek, ostalo sta pa opravila Doris Day in Frank Sinatra. ATOMSKA BOMBA NAD HIROŠIMO O umetniški vrednosti težko govori- mo, čeprav je prizor, po eksploziji atomske bombe čudovito prepričljiv v .svoji grozljivosti. Film je apel na vse človeštvo, apel za mir, da se ne bi po- novili dnevi, ko je gorela zemlja in tre- petalo nebo nad Hirošimo in Nagasa- kijem. SKRIVNOSTNO MOCVIRJE Birokrati o tem filmu verjetno no- čejo razpravljati, ker ne vedo, ali je džungelski ali kavbojski. Priznati mu moramo »izvirnost« in domiselnost, ki pa precej krat zajadra v naivnost, in skonstruiranost. DIMNI SIGNAL Film je v vsem (razen fotografije) ve- liko boljši od prejšnjega, ker nas priteg- nejo predvsem ljudje in njihovi pro- blemi. Režiser je pazil na vsako ma- lenkost, da iz vsake kretnje in besede diha življenje. TIG MATI, KI JE RODILA 53 OTROK V Nemčiji je v začetku 16. stoletja živela Barbara Stratzmann, ki je rodila vsega 53 otrok. Na pročelju cerkvice pri gradiču Schwabisch-B6nningheim v Nemčiji se še danes nahaja relief, ki predstavlja zakonski par Stratzmann s 53 otroki. Ohranjena kronika pojasnjuje podrobnosti o tej čudežni materi. Bar- bara je rodila enkrat sedmorčke, en- krat šestorčke, štirikrat trojčke, pet- krat dvojčke in osemnajstkrat po eno dete. Skupno je imela 38 sinov in 15 hčera. Besedilo v stari kroniki zaklju- čuje z besedami: »Takih žena-mater svet ne bo več videl.«