tibaja veh ki čelrteb in velja s poitninu vred i n V Maribora t jH?ii]jflnjt]ii
da dom
n& celo leto t 3 ti. „ jh>1 letu , 1 fl. GOk. i '/, , • — fl- 60 k. Urez pošiljanja h:( dom Z» celo leto . 2 M. fiO li. „ pol iti» . 1 tl.3Pk. ,	j' , -11.70 k.
PoBRDItsni listi »o dobijo pri kbjigtru jRevftku velikem trgu r.n ii k.
SLOVENSKI
Pod u<H v en list za slovensko ljudstvo.
Naročnino Sprejema vredni* t vo f Maribora.
H okopi »i te ne vi-Huyo, napljtontii lic t i ne prijemajo.
Oznanila «e prijemajo, jilaia za ttsUcp je 10 k. in tu kolek 80 k.
„ Po Ju k v ¡fosjioiarstvii bogati d^elo."
Siv, 46.
V Mariboru 12. novembra 1668.
Tečaj II.
Slovenski tabor pri Snu pa s-ti
na Goriškem.
(Dflijo guvnr dr. g, Tonkiija.)
Materijalno in duševno razvijanje je pa mogoče le v narodnem jeziku; pravico imamo tedaj zahtevati, da se noši otroci v vseli šolali v slovenskem jeziku podučujejn in "la se nam pravo vs^kc vrste govori v slovenskem jeziku.
Tega pn ne moremo doseči dokler nismo zcdioj eni v Slovenijo, ker Slovenci na Stajarskem in Korolkem so v manjšini nasproti Nemcem, tla Primorskem, pn nasproti Lahom; Nadsodnija v Trstn je za Primorske Slovence le laška, v Gradcu za vse druge pa le nemška; tedaj ni pričakovati da hj bc v sodnijah slovensko madovalo.
Tako se godi v šolah : na Primorskem so te namreč ali nemške ali laške, na Kranjskem, Koroškem in Sajarskem pa le nemške. Nikjer pa nimamo skupnega slovenskega učilišča, in ga tudi ne bodemo zadnhili, ako se ne združimo.
Ko Iti bili pa vsi v Slovenijo zdrnženi, hi nam zadostovalo eno nnmestništvo, ki hi bilo lahko vseslovensko, bi imeli svoje slovenske sodnije in politične in tinanfne urade, nad-SOdnije, šole in pa vseučilišče.
Slovenski možje, Slovenija bi ne bila le v korist nam Slovencem, ampak celi Avstriji.
Spominjate se vsi, da leta Ifii-G jso je bila vojska vnela med Avstrijo na eni, Italijo in Prusijo na drugi strani. Orožje Avstrije je bilo nesrečno, in nasledki so bili ti', da je odstopila Italiji ne sam o Beneške Lalie, ampak tudi Beneške Slovence, klerih -iO tisoč zdihujejo pod jarmom laškega naroda, ker Lahi ne priznavajo Slovencem narodnih pravic, marveč po njih z nogami teptajo.
Ali Italija še ni nasitjeua; lačna je še po Goriški, Tržaški in Istcr«ki deželi; gre tedaj za tla! obstanek, ker Italija z rokami no nas sega in grabi.
Da se bodemo tega poljuba obranili, da ne pademo pod požrešno Italijo, je neobhodno potrebno, da se vsi Slovenci zedinimo in združimo, v eno krono vi no, da vstvarimo Slovenijo! (Hočemo!)
Slovenija zedinjena, močna, se bode laže ubranila vsaki zuaajni sili, ona bo otcla sebi narodnost in svobodo, presvit-lemil cesarju, kojenm smoSlovenci vse skozi vdani in zvesti, pa lep leskeči biser na kroni, to jo slovenske pokrajine, združeue v Slovenijo I
Ako smo tedaj vsi Slovenci združeni v Slovenijo, bodemo s družen imi močmi branili svoje, iu pravice presvjtlega cesarja, in tako Jemu več koristili, kakor če smo v šest kro-nov in razcepljeni.
Prepričam sem, slovenski možje, da ko bi bili beuečan-ski Slovenci leta t*GG 2 nami vred združeni v Slovenijo, bi ne bili oni nikdar padli pod laško vlado, kjer so vse veke za nas izgubljeni 1
Zedinimo se tedaj v Slovenijo, dosegli bodemo vse nam prirojene pravice, oteli narodnost in svobodo, in krepko in vspcfjno branih nam ljubo Avstrijo in presvitlegn cesarja proti vsakemu napadu, proti vsem sovražnikom. (Mod govorom in h koncu nebrojni živio- in slava-klici.)
Zdaj naznanja predsednik, da seje oglasil za besedo g. dr- Voš ujak deželni poslanec in zastopnik štajarskih Slovencev.
Ko stopi na oder g. dr. Vošnjak, ga pozdravlja ljudstvo z grom ovitimi, neskončnimi slava- in živio-klici. kteri se pojavljajo pri vsakem stavku jcgOVCga navdušenega govora, iz ktere^a tu navedemo nektere točke: Pozdravljam Vas y itnenn vaših slovenskih bratov na štajarskem. (Živeli! Slava štajerskim Slovencem!) Govornik naprej dokazuje, kako se je rodila misel zedinjenja vseh Slovencev na Stajarskem. •lOO.ifOO štajarrikih Slovencev je naklcneno na G00-0G0 Nemcev, v deželnem zboru graškern so nastopam samo po 8 poslancih mimo .05 nemških. Ime Štajar je sicer staro, pa ime slovensko je še starejše. Mi smo Sloveni in ne Stajarci, mi govorimo slovenski in ne štajarski jezik. Kaj je štajar-stri jezik. Kaj je štajarskim Slovencem pomagalo, kteri dobiček so imeli od svoje zveze % Nemci ¥ (Klici: Nič I) Prav imate, nič nismo imeli, kakor plačauje za vse nemško zavode, slovenskih pa nam nobenega niso privolili, Razcepljeni Slovenci nimamo nobene moči, vendar se jo dozdaj od zedi-njenja le bolj po tasnikib naših govorilo. Da pa ta misel stepi v življenje, jo je, treba na plas iztekati: Mi vsi Slovenci nočemo bili ne Štajarci, ne Korošci, ne Kranjci, ne Primorci, mi hočemo biti Je Slovenci zedi njeni v eni Sloveniji. i Slovenija živela !) Dokler smo razcepljeni, si nikoli no pridobimo naših narodnih pravic. (Bes je!) Ali to ni žalostno in razžaljivo, da se nam Slovencem na naši slovenski zemlji pot zapira skozi slovensko mesto? (grdo je!) Tako ravnanje ne more rodili dobrega sadu! Vas tlači taji luški, nas tuji nemški živelj, pa nas dolgo več ne bode. Zavedeli smo se, da smo Slovenci, in da za nami etoji še tO milj ono v Slovanov, ki z nami čutijo kar se nam krivičnega stori. (Živeli vsi Slovani!) Cc se po postavnem potu napravi Slovenija, bode Avstrija saam imela naj veči dobiček. Mi ne razdiramo, ampak hočemo le okrepčali Avstrijo. Prej pa ne bodemo mirovali, dokler se ne dopolni ta naša naj prva želja, dokler se no zediinijo vsi Slovenci veno k ro u o vi uo ..Nlovcmjn**, (Živela Slovenijn! Mi jo hočemo!) Hočemo jo val Slovenci, tirjali smo jo iu jo zmerom tirjamo mi štajnrski Slovenci, tirjajte jo dana? tudi Vi, da bo spoznala vlada, du so vsi Slovenci v tej misli složni, da vsi želijo „Slovenijo".
Ko prenehajo navdušeni slava- in živio-klici, bere predsednik fec enkrat t. resolucijo: Kdor je za to, da se zedinijo vsi Slovenci v eni kranovini zenitu dež. zborom, naj vzdigne roko. In 10.000 Slovencev je, kakor na en hip, vidignolo svoje roke in 10.000 Slovencev je so pet i/reklo : Sluvenija vstani!
O drugi točki: vpeljavi slovenskega jezika v šolah in o ustanovljen)u visoke pravne šole v Ljubljani je izvrstno, ljudstvu razumljivo, govoril g. Nabergoj, dež. poslanec tržaško okolice: „O uobeni stvari nismo toliko govorili, kakor o tej stvari. Že BO let se zato poganjamo; čuditi se res moramo, da vendar še zmerom tuj št i na v naših šolab gospodari, naš slovenski jezik se pa zanemarja in v kot stavi j a. Pri vsakem narodu se podučuje v domačem jeziku, le pri nas ne. Naše peticije od t iSGl so se pri ministerstvu vrgle pod klop. g. 19 drž, osnovnih postav uum obeta ravno-p ravno s t, pa je mrtev. Mi ne moremo Čakati do sodnjega deova (klici: tudi nočemo). Zato smo se danas tukaj zbrali da očitno iirečemo: Našemu jeziku se morajo v šolah dati popolne pravice. Dozdaj naše šole niso bili učiniico, ampak mučilnice. Mesto da bi se um bistril otrokom, vhijala se jim
je nesrečna tuj ¡So in a v glavo, tujščina, k ter» uni it} pamet meša prosterna kmetiČn. Jasno je, da se nam Slovencem kiivieu godi. To je soper natorno postavo, greli soper lioga. Jezik je dar božji in naj prvi dar, ki ga vživa vso k človek, Bog nam je dal jezik slovenski, ki je prečudno lep, mil in bogat. Ker naš jezik še nima svojo nraviee, zato se nam Slovencem velika škoda godi. Ako bi se v domačem jeziku in ne v tujem podučevalo, bi se vednosti razsipale med turni i in kfcr bi več vedeli, bi si skoz laže pomagali.
Kaše gosposke bi iium potetu tudi v nagem jezika dop i sa v aie, ko bi se v šolah naučili našega jezika. Zdaj pa nam je tolmača trebil, kotni pisači kmeta goljufajo m berejo. Pa tudi više slov. šole moramo imeti za uaše pravnike in za to je Ljubljana naj pripravnice mesto.
Predsednik bero 2. resolucijo: V vseh šolali na Slovenskem naj so podučil j c v slu venskem jezika, iu to naj se precej začne (Precej J precej I). Tura j želi to, da se izbriše i ali vsaj v enem letu. (Vse ljudstvo kliče: Precej! precej!]
Cela 'ž. točka se potem soglasno prejme.
O Iretji resoluciji: vpeljavi slovenskega jezika v urad-nijah govori g, dr, Lavrlč iu odda za ta cas predsedništvo
g. dr- Žigon u,	(Dalje pri h.)
-———
Naše iiarodne pesmi.
Spisal i\ Kočevar.
Ker „Slovenski Gospodar" ni lepoznansk list, nočem je-gove čitatelje mučiti z nadalnjim naštevanjem epitetouov, ki se v naših narodnih pesmih .stereotipno ponavljajo, in ki so za Djc tedaj ravno tako značaj ni, kakor n. pr, Homerje vi reki: doigoscnčua jesene va sulica, mačjeoka Atana, široko hodni volovi in več enakih. Držal se bom tedaj kifikor se bo dalo na kratko in samo tisto stvari še omenja val, ki bi vtegnole morebiti tudi gospodarjevo čitateljstvo zanimati.
Zelo znamenito za našo narodne pesmi je med drugim to, da se neke germ ¡mistične besede, kakor il. pr. jungfrava, Icdik stan, eartaua Marija najdejo po celem slovenstvu, pri Prek umre i h in Zagorskih Slovencih ravno tako kakor pri Resjanih, 1-trijnnih in Korošcih. Pa temu se ni čuditi če pomislimo, da se več gormnuističuib besed telo že v starej Slovenščini nahajal In posebno ta prikazen je Kopitarju v dokaz služila, da je eirilski jezik stara slo v en ¡5 ci na. Sploh pa te germanisti6ue besede v našem jeziku inslavizmi v nemškem jeziku to pričajo, da je nas narod že od vajkada z nemškim narodom v sosedstva živeti moral.
Važni faktor v naših narodnih pesmih so ptice, One so — djul bi — v službi osode, ter kot take označujejo osodopolnc dogodke. One priletijo ali „iz dežele Stajarske", ali „iz nemškega Gradca", al „iz dežele vogerske", pa tadi „iz dežele Indije" iu iz „solnčne dežele", tedaj za naš narod zmiraj od vzhoda. Pa tudi iz bojišča prileti drobna ptička, 1er prinese glas brižuej ali vzdîbajoôej ljubici o njih vojnih. Iz Stajarsko dežele prinese ptičica presludko vinsko trto, iz vogersfce pa rumeno p&cuičicu. Žerjav na lipi sede svari dekleta fantov, naj jihovim sladkim besedam nc verjamejo, inače bodo zibale, Lovca, ki drobno ptico znsleduje, prosi, naj je ne vstrcli, ter mu hvaležna za to svetuje, naj kadar so bo oženil nikar ne vzame, stare babe ali odo ve, nego mladega dekleta. Drobim pttčica je edina priča objemnjem zaljubljenih. Knkovica se v naših uarodnih pesmih ravno tako gos to k rat spominja, kakor r srbskih, in sicer v dvojnem značaju, ali kot nositeljica belega lista, brž ko ne zato, ker zelo naglo leti, ali pa kot i?,dajalka, Za ptičje petje ima naš narod več prav mičuib onomauopoctičnih pesmic. Siaviček n, pr. takole droboli : Spi, spi, spi, s|b, de-klič, pod grmič, pride fantič, prime za bradic, čup,čup, ¿up, éup 1 Gosi kadar gredo iz vasi na potok takole med soboj čebljajo: Mlade libo, ki gTcdo odzad se hvalijo: me sme lepe mlade, ue sme iepe mlade I Stare šnge to čuvše pa za-vidno dejo : tudi me sme bile mlade, tudi me sme bile mlado! Stari gosak, ki pred njim kot vaj voda stopa na dolgo vrat stegne pa kriči: jia že zdavncjl pa žezdavnej! Takih ptičje petje oponašajoči!] pesmi ima tudi za prepelico, za vogo itd. Posebno pa ima mnogo variantnih narodnih pesmic o ptičjej svatbi, ki se obhaja na dan sv. Vinconcija. Ženin in nevesta sta Šinkovec in šinkovka, kosič in suuičica, čuk in sova: starešine so orel, jastreb iu medved; košek je pozav-čin, vodijja in družica je lisica, svate v ca jo zeha pn včasih tudi seniea, za teto je sova, za snebo zeha, godci so vrabci,
lastavice jim da pomagajo; volk je mesar, za gostijo deklica brinja v mlin nese, za kuharico je mirkcvca, ali pa sraka, in sicer zato, kaj ima lepi beli tbrlošec, včasih pa tudi keber kuha, .stenici* zabeljuje, detelj in čuk drva sočeta, Čaplja treske Oere, mačka je za deklo, saje handero nosi in pri gostiji streže gotovo zato ker ima spretne noge, teverea je švelja, bolha hišo zineta, vuS pa dete ziblje. Pa tudi o iivinskej svatbi imamo nekoliko narodnih pesem. Ženin in nevesta ¡sta ali komar in muha, ali pa zaje iulisiea, voikjetikub (V). Ij.izbec pa godec.	(Dalje pri h,)
Gospodarske stvari.
O sejanju («riilce (knruze).
Tn rščica je pripeljana iz Amerike, Posebno muogu se je seja o južnih, deželah, kjer je glavna brana prostih ljudi. V naših krajih se sicer turščica že tudi seja več deset let, ali vendar v razmeri proti južnim kraj eni Ai zlo malo, iu vendar zasluži sejanje tnt&čioe popolno pazljivost iu bilo bi želeti, da bi se to posebno prt muli!) gospodarjih popolnoma vpeljalo in dobro vredilo, ker sejanj o tium-ice plača vse tr ude in stroške prav bogato. Skoraj ni nobenega drugega žita, ki hi se lahko tako mnogovrstno porabilo, kakor turščica.
Turšieina moka, z rte no n|i pšenifino zmešana da prav dober in zdrav kruh, posebno pa so iX nje lahko napravijo mnogovrstne moknalc jedi (pogače, žgaiiki, polenta Ud.}, — Pomočeno zrnju je prav Tedljiva hrana za konje, svinje in popre k za vso peratelBO, ker s turščieo so naj bolj in naj hi-Lrcj oapita,
Slama da v jeseni in zimi prav dobro klajo, če se hrani na suhem iu zračuatem mestu. Tudi mlada turščica vsejanu v prabo ali o dobrem vremenu v strnišče zimskega žita, jc naj boljša klaja za krave dojeuke.
Če vendar hočemo imeti prav obilnega dobička iz iur-ačice, jo moramo tndi tako sejati, kakor jena narava zahteva. Na slabi ali slabo obdelani njivi ne bomo imeli nikdar velikega dobička iz nje. Potrebno je zato da se njiva, na kteri hočemo turiOico sejati, dobro poguojl in popre k dobro pripravi. Naj le [i.s a pa i z ras te tu rščica na njivi napravljeni iz celine.

Pod Lipo.
Poduči v iti in vgodni pogovori.
Scmenko, Iglic in mnogi kmetje sedijo pri mizi in ietejejij ¡Samih«.
Iglic. No Žalec, vi šo niste ozenjeni, zdaj st lahko priženite veliko bogatstvo; tukaj v časniku namreč stoji, da imuni glavar Mormonov, Brigham ima 3o hčerk za ženil vo, ktere bi so tudi rade oinozile in za kiore zato occ išče že-nioov. Pravi se, da je mož strašno bogat in Vam gotovo zaženi en milijon.
Žalec. Dobro Iglič! Jaz jeduo vzemem Vi mi jo vendar morate snubiti in če jo dobim in i njo res eden milijon, Vam pol milijona za Vaš trud taki prepustioi; samo se hitro podajte naprej na pot k očelu če se hočeta tako lep denar zaslužiti — igla Vas tak slabo živi.
Igli S. Zakaj pa mi samo ne povejte, kje so ti ho* gftti —-
L j o b o m i r (utopi v sobo in nosi mrtvijo knjig, asi ga lepo pozdravijo). Prav me veseli, da Vas je d an as tako mnogo tukaj, iu da tako marljivo čitatc. Te dni sem dobil matičinc knjige, ktere vam danas hočem razdeliti.
Scmenko. Jaz se že zlo teh knjig veselim, ker sem čnl, du so prav dobre. Kaj pa smo vse letos spet dobili?
Ljuhomir. Prav imate g. župan! Letos smo dobili, kakor vsako leto j,Koledar z letopisom". V zadnjem boste nahajali naj prej, „Raziskovanja na p o I ju s t a-roslovauske zgodovine" izvrstno delo g, Davor ina Ter sten j ali a. Dalje „CesarLeopold I. v Ljubljani spisal Parapat, Popis vreden, da ga jo Matica ualisuola.
—	„Narodno gospodarsko razprave". Spisal Luk Itobič. Popis iz klerCga se vsak človek posebno pa 'Žuoani mnogo lepega lahko naučijo. — „S 1 a v a i n s v e č n k m c t i j s t v a" spisal A. K...Č. Posebno za kmete prav podučljiv popis.
—	„Krajepis borovniške okolic c", kterega jc pisal
je nesrečna tujščina v glavo, tujščina, k ter» uni in pamet meša prostemu kmetiČu. Jasno je, da se nam Slovencem krivica godi. To je soper natoroo postavo, greli soper lioga. Jezik ¡e dar božji in naj prvi dar, ki ga vživa vsak človek, Bog nam je dal jezik slovenski, ki je prefiudno lep, mil iu bogat. Ker nos jezik èc pitna tvoje pravic«, zato se nam Slovencem velika škoda godi. Aku bi sc v domačem jeziku in ne v tujem podučevalo, bi bc vednoiti razsipale med turni iu kfcr bi več vedeli, bi si skoz. laže pomagali.
Kaše gosposke bi nam potem tudi v nagem jeziku dop i sa v aie, ko bi se v šolah naučili nagega jezika. Zdaj pa nam je tolmača trebil, kotni pisači kmeta goljufajo in derejo. Pa tudi više slov. šole moramo imeti zll naše pravnike in za to je Ljubljana naj pripravnice mestu.
Predsedmk bere 2. resolucijo : V vseh šolali na Slovenskem naj so podučnje v slovenskem jeziku, iu to naj se precej začne (Prccej 1 precej!). Tura j želita, da se izbriše i ali vsaj v enem leto. (Vso ljudstvo kliče: Precej! precej!]
Cela 'ž. točka ee potem soglasno prejme.
O Iretji resoluciji: vpeljavi slovenskega jezika v urad-njjab govori g, dr, Luvrič iu odda za ta Čas predscduištvo
g. dr. Žigon u,	(Dalje prili.)
-———
Naše iiarodne pesmi.
Spival i\ KoČevar.
Ker „Slovenski Gospodar" ni lepozuausk list, nočem je-gove čitaitilje mučiti z nadulnjim naštevanjem epitetouov, ki se v naših narodnih pesmih .stereotipno ponavljajo, in ki so za nje tedaj ravno tako značaj ni, kakor n. pr. Homerje vi reki: doigoscnčua jesene va sulica, mačjeoka Atana, široko hodni volovi in več enakih. Držal se bom tedaj kifikor se bo dalo ua kratko in samo tisto stvari šc omenja val, ki bi vtegnole morebiti tudi gospodarjevo čitateljstvo zanimati.
Zelo znamenito za našo narodne pesmi jo med drugim to, da se neke germauistiôue besede, kakor il, |ir. jungÎr*va, Icdik stan, eartiina Marija najdejo po celem slovenstvu, pri Prek umre i h in Zagorskih Slovenci h ravuo tako kakor pri Resjanih, l-trijunili in Korošcih. Pa temu se ni čuditi če pomisli uni, da se več germiiuističuih besed eelo žc v starej Slovenščini nahaja! In posebno ta prikazen je Kopitarju v dokaz služila, da je eirilski jezik stara slovenščina. Splob pa te germanisti6ne besede v našem jeziku itislavizoii v nemškem jeziku to pričtyo, da je nas narod že od vajkada z nemškim narodom v sosedstvu živeti moral.
Važni fnktor v naših narodnih pesmih so ptice, One so — djal bi — v službi o s ode, ter kot take oznanujejo osodopolnc dogodke. One priletijo ali „iz dežele Stajarske", ali „iz nemikega Gradca", nI „iz dežele vogerske", pa tadi „iz dežele Indije" iu iz „solnčne dežele", tedaj za naš narod zmiraj od vzhoda. Pa tudi iz bojišča prileti drobna ptička, 1er prinese glas brižnej ali vzdihajočej ljubici o ujih vojnih. Iz ¿"¡tajarske dežele prinese ptičiea presludko vinsko trto, iz vogersfce pa rumeno pšeuičicu. Žerjav na lipi sede svari dekleta fantov, naj jibovim sladkim besedam ne verjamejo, imite bodo zibale. Lovca, ki drobno ptico zasleduje, prosi, naj je ne vstreli, ter mu hvaležna za to svetuje, naj kadar so bo oženil nikar ne vzame, stare babe ali udove, nego mladega dekleta. Drobna, ptičiea je edina priča objeimijem zaljubljenih. Kukovica se v naših uarodnib pesmih ravno tako gos to k rat spomiuja, kakor r srbskih, iu sicer v dvojnem zuačajn, ali kot nositeljica belega lista, brž ko ne zato, ker zelo naglo leti, ali pa. kot i?,dajalka, Za ptičje petje ima naš narod več prav mičuib onomauopoetičnih pesmic. Slaviček n, pr. takole droboli : Spi, spi, spi, spi, de-klič, pod grmič, pride fantič, prime za bradic, čup,čmi, čup, čup ! Gosi kadar gredo iz vasi na potok takole med seboj čebljajo: Mlade lihe, ki gTedo otizad se hvalijo: me smo lepe mlade, ne sme lepe mlade I Stare šngo to čuvše pa za-vidno dejo : tudi me sme bile mlade, tudi me sme bile mlado! Stari gosak, ki pred njim kot vaj voda stopa na dolgo vrat stegne pa kriči: pa že zdavncjl pa žezdavnej! Takih ptičja pelje oponašajoči!] pesmi ima tudi za prepelico, za vogo itd. Posebno pa ima mnogo variantnih narodnih pesmic o ptičjej svatbi, ki se obhaja na dan sv. Vincencija. Ženin in nevesta sta Šinkovce in šinkovka, kosič in suuičica, čuk in sova; starešine so orel, jastreb in medved; košek je pozav-čin, vodijja iu družica jo lisica, svate v ca je zeha pa včasih tudi scnica, za teto je sova, za snebo zebo, godci so vrabci,
I as ta vi ee jim da pomagajo; volk je mesar, za gostijo dekli ea brinja v mlin nese, za kuharico je mirkcvca, alt pa sraka, iu sicer zato, kaj ima lepi beli fortošoe, včasih pa tudi keber kuha, .stenici* zabeljuje, detelj in čuk drva sočeta, Čnplja treske nere, mucka je za deklo, saje banderonosi in pri gostiji streže gotovo zato ker trna spretno noge, leverea je švelja, bMhn hišo zineta, vuS pa dete ziblje. Pa tudi o živlnskej svatbi imamo nekoliko narodnih pesem. Ženin in nevesta ¡sta ali komar m muha, ali pa zaje in lisica, voikjelikab (V) Ij.izbcc pa godec.	(Dalje pri h, )
Gospodarske stvari.
O «iejaiifu («riilce (knruze).
Tn rščica je pripeljana i l Aoienke, Posebno nmogu sc je seja o južnih, deželah, kjer je glavna hrana prostih ljudi. V naši i i krajih se sicer turščica že tudi seja več deset iet, ali vendar v razmeri proti južnim krajani Ai zlo malo, iu vendar zasluži sejanje tnt&čtoe popolno pazljivost iu bilo bi želeti, da bi se tu posebno prt malih gospodarjih popolnoma vpeljalo in dobro vredilo, ker sejatijo turščice plnč:i vso tr ude in atroške prav bogato. Skoraj ni nobenega drugega žita, ki hi se lahko tako mnogovrstno porabilo, kakor turščica.
Turšičioa moka, z rteno ali p&eni&no zmešana da prav dober in zdrav kruh, posebno pa se iX nje lahko napravijo mnogovrstne luoknntu jedi (pogače, žgauki, polenta itd.), — Pomočeno zrnju je prav Tedljiva nt a na za konje, svinje iu popre k za vso pcrutniuo, ker s turščieo se naj bolj in naj hi-troj napita,
Slama da v jeseni in zimi prav dobro klajo, če se hrani na suhem iu zračuatcm mestu. Tudi mlada turščioa vsejana v prabo ali o dobrem vremenu v strnišče zimskega žita, je naj boljša klaja za krave dojenke.
Če vendar hočemo imeti prav obilnega dobička iz tur-ščice, jo moramo tndi tako sejati, kakor jena narava zahteva. Ni slabi ali slabo obdelani njivi ne bomo imeli nikdar velikega dobička iz nje. Potrebno jc zato da se njiva, na kteri hočemo turšOico sejati, dobro poguojl iu popre k dobro pripravi. Naj lepša pa i z ras te turSčica na njivi napravljeni iz celine.

Pod Lipo.
Poduči v iti rii vgodni pogovori.
S c m en ko, Iglič i« mnogi kmetje sedijo pri miti in ¿atejijo mimike,
Iglič. No Žalec, više mste ozenjeni, fcdaj st lahko priženite veliko bogatstvo; tukaj v časniku namreč stoji, da znant glavar Moruionov, Bngham ima hčerk za ženil vo, ktere bi so tudi rade oinožile in za ktore zato ol:c išče ženinov. Pravi se, da je mož strašno bogat in Vam gotovo t&-ženi en milijon.
Žalec. Dobro Iglič! Jaz jeduo vzemem Vi ml jo vendar morate snubiti in če jo dobim in ž njo res eden milijon, Vam pol milijona za Vaš trud taki prepustim ; samo se hitro podajte naprej na pot k očetu če se hočeta tako lep denar zaslužiti — igla Vas tak slabo živi.
Iglič. Zakaj pa mi sum o ne povejte, kje so ti bo* gftti —-
Ljubouiir (Utopi, v sobo in nosi mnogo knjig, Kil <J(l lepo pozdravijo). Prav me veseli, da Vas je uauas tako mnogo tukaj, in da tako marljivo čitatc. Te dni sem dobil matičiue kujige, ktere vam danas hočem razdeliti.
Se men ko. Jan se že zlo teb knjig veselim, ker sem čul, da so prav dobre. Kaj pa smo vse letos spet dobili?
Ljubo m j r. Prav imate g. župan I Letos smo dobili, kakor vsako leto j,Koledar z letopisom". V zadnjem boste uidiajali naj prej, „Raziskovanja n u p o I ju s t a-roslovanske zgodovina* izvrstno delo g, Davo-t ina Torsten j ali a. Dalje „Cesar Leopold I. v Ljubljani", spisal Parapat, Popis vreden, da ga je Matica uatisuola.
—	„Narodno gospodarsko razprave". Spisal Luk Robič. Popis iz klerega se vsak človek posebno pa 'Žuoaui mnogo lepega lahko naučijo. — „S 1 a v a i n s v e č a k m c t i j s t v a" spisal A. K...Č. Posebno za kmete prav podučljiv popis.
—	„Krajepis borovniške okolice", kterega je pisal
L. Itobič, je prav zanimiv za branje. — „Kaj je narodnost in k ter a ljudska šola stoji na pravi podlagi'', Spisal J- Nakupski. Spis kratek ali dober ravuo tako: „Zgodovinska črtica11, ktero jc spisal dr. J. Blenveia — A. Kreni pij" spisa] Božidar li a i če v, če izrečem ima pisateljevo, je zadosti. In tako ¿c se v letopisa nahajajo neki drugi lepi popisi, vredni, da se prav pazljivo berejo.
Druga knjiga je „Slovenakl ,«it»j;ir". Dežela iu ljudstvo, kterega ho spisali rodoljubi. V prvem snopiču, kterega imamo pred seboj se nahajajo „I. Že nalj opisne razmere1' popisal g. profesor J. Čin man- — „II. Zemljo zna u s ke razmero ali geognozija" spisa! Ivan Z n ž a in lil. Zračne razmere ali meteorologija sostavil g. profesor J. Majciger. Delo vseh treh gospodov jo tako izvrstno, da boljšo biti ne more, vsi so svojo nalogo, do naj manjše točke popolnoma izvršili, — Moram zalo reči, če bode cela knjiga tako izvrstno dodelana, kakor ta prvi jeni snopič, kar celo skoraj ni dvomiti, kolikor namreč jaz poznam gospode, ki bodo pisali drugo jene oddelke, bomo v nji imeli pravi kine si" venske literature, ker take knjige se dozdaj niti napuknjena uemška kultnra ni spravila na svetlo.
Tretja knjiga pa je „Olikani Slovenec", ktero je spisal J. Vesel.
Sem en ko. Kaj pa nam o tej knjigi poveste?
Ljubo mir. No knjiga je vredna da se priporoča v branje vsakemu Slovencu, 1'osclmo mladini hode dobro slu žila. Zdaj bom Vas po še prosil, da mi povrnete poštni uo za knjige: na vsakega dojdo 7 kr.
Iglic, K a j T k i' a j o ar je V ¥ to pa je prav mnogo,
Ljuboiuir, Knjige so došle po pošli in pošta jc draga. — Pustimo vendar zdaj to iu govorimo spet nekaj o politiki. O čem bomo danes govorili?
Sam en ko. Jaz bi naj rajni vedel zakaj minislerstvo vojaštva buče imeti SOCU10O vojakov na nogah.
Ljubomir. Bcnst je v svojem govoru v brambovskem odboru rekel to le: rXanproti velikemu mogočtieaiu primer-Jjeju, dn hi se Prtis iu Frančnz vendar pograbila, mora biti Avstrija tudi dobro oborožena in sicer zato, da se hode jena neutraluoM spoštovala, in zato da bode odvračala druge moti, ktero bi se morebiti tudi hotele v ta prepir mešati.
Semen ko. Tedaj Beusl res misli, da bo gotovo krvava vojska nastala.
Ljubomir, Tako se ta govor razlaga, pa tudi vse razmere v Evropi kažejo, da dolgo no bo več brez vojske.
Sem on ko, 0e pa moramo toliko vojakov na noge spraviti, to pa bo drŽavo spel strašno mnogo stalo, dače pa so tako žis zlo velike.
Lj uho mir. Prav imate št. 800.000 je osnpnolo vsakega siluo, ki pomisli, da Se Avstrija toliko vojske ni nikoli imela, — da francoska vlada more za prihodnji čas nabrali le 600,000 vojakov, in da sevrno-nem^.e države pod pruskim Vodstvom imajo samo >l6o.0u0 bojnih voiakoVlo 1'iO OOO namestnih 200JKJ0 pa bramboveev. - Vsak tedaj po pravici vprašuje ; č c m u tedaj tako velika armada, ker nag držnvni denarni stan no zmore toliko stroSkov; nli g. Beust je na to odgovoril to, da 90 zdaj tnke bo matija po svetu, da mora Avstrija močna hiti, da se zdrži mir, ali čo se začne vojska, da jc tudi za njo pripravljena. Kakor sem že rekel, kaže vse očituo, da se bosta F ran 00 s in Prus prijela; v leni hipu pa vtegno Itua vmas segati in zdaj bo tudi Avstrija prisiljena iti na bojišče. Diplomati tedaj prerokujejo za prihodu je leto zlo oblačno vreme, ker to je gotovo, tla zahteva nje *0d,000 vojakov ni brez važnih vzrokov. Vlada zahteva tudi dal je, naj so državni zbor podviga, <la aovo rekrutno postavo zgotovi do 12, t. ui., ko bode te zborovanje državnega libora prenehalo in se začelo zborovanje delegacij. Ker pa nova postava, po h te r i h o d e vsak vojak oh svojem času, globoko seže v razmere vsake rodovine, zato se ne more tako na vrat dovršiti in odbor je zlo nevoljen, da minister tako silo žene, da bi sc morala dogotovitj do imenovanega časa. To pa ni mogoče, ker niti odbor do tistega časa svojega dela dovršil ne bode.
S cm en ko. Zakaj pa bi se la, tako zlo važna stvar, morala tako naglo dovršiti, ali ježe morebiti vojskajtako blizoV
Ljubomir, To je spet krivo ogersko minislerstvo, ktero tifiči v to naglico, in sicer zato, ker meseca decembra so nove volitve poslancev za ogeraki deželni zbor in ogereke ministre jo slrah, da ne bi druga večina došla v zbor,
dokler mkrufoa postava še ni potrdjonn, ktera je sedanji ogerski vladi po volji, drugi pa morebiti no bode. Tako stojijo le stvari.
Semen k o. Debelko, kaj pa se vi danes tako hudo držite ?
Debelko. Ker mi Spanjolsko hodi po glavi.
Iglič. Ali hto morebiti preveč letošnjega pili V
Debelko (ga debelo pogledal, Tega j ¡iz ne razumem.
Iglič. Jat mislim, če Vam Spanjolska po glavi hodi, da Vam tudi pnnt hodi po glavi, letošnje vino pa tudi puat dela po glavi.
Debelko. Da tako letošnjega sicer nisem pil, ali Spatyolski punt mi vendar ne gre iz glave.
Sem en ko. Ali vai je ta punt tako živo genol ?
Debelko. No se ve da, kaj pa mislite, kraljico iz deželo spoditi.
Iglič. Saj jc niso spodili, ona jo sama rada odšla.
Debelko, Da ne spodili, čc se od vseh strani kriči: „V kraj z vladarsko rodo vi uo1* ali še bi tedaj morala dalje ostati?
Iglič. To je sicer res, Kaj pa Vi g, Ljubomir rečet« k temu.
L j u bom i r. Tako vikanje ljudstva ni vsikdar naj ugodnejše t't vsak lahko zapopade, če vendar premislimo, daje spanjolsko ljudstvo, dozdaj bilo zniirom zlo zavzeto za monarhijo, da je kraljičina rodovina 150 let 2e državo vladala, kako zlo slabo je morala tedaj zdajoa kraljica kraljevati, če ljudstvo culo zavzeto za oionarhljo, ktero je j eno kralje vanjo let trpelo, zadnjič vendar prisiljeno bilo kričati. „V k raj zvjarskorodovinol
Debelko. To je tudi res. Vi ste rekli, da so Spa-ujolci bili dozdaj zavzeti za monarhijo, kaj zdaj niso ved?
Ljuhoniir. Nahajajo se Ijndje, ki trdijo, daje večina zdaj za Ijudovladstvo.
Semenko. Kaj še tedaj ua Španjnlskeui hode, to ¿e tedaj zdaj niče ne ve.
Ljub o mir. Kortesi t. j. deželni zastopniki se ravno zdaj volijo, in kedar se bodo zbrali, bodo o osodi Španjolske odločili, Dokler ni znano, kake može so volili, se ne more celo nič naprej jiovedati. Toliko je vendar gotovo, da kričanje : V kraj 7, B h r b o a t! se ztnirom bolj po deželi siri, z .it o raj nimajo oui mnogo upanja ki k tej rodovini slišijo, da bi spet na Španjolski prestol došli, če še bo poprek monarhi ¿na vlada dalje ostala. Cesar Napoleon želi, da hi si ¿panjolci naj Izvolili portugalskega kralja ttidi za svojega in da hi se po takem sosedni državi spanjolska in Portugalska zjodmile v jeduo država, ki hi so naj zvala Iberija; vpraša se vendar, ali bo portugalski kralj volitev prevzelj ker Spanjolsko, ki je po mnogih strankah strašno razcepa no, je zlo težavno vladati, in Portugalski kralj ho morebiti rekel: „L c ¡1 a hvala za to veliko čast, hvala Bogu m i j e e e I o nepotrebno11. — Grof Bfemtfrk pa proti t^inu želi, da bi špatijolci volili za kral ja, kraljeviča Ama-deja mlajšega sina italjunskega kralju Viktora Emauuela zakaj ? sem Vam že zadnjikrat razlagal, kaj pa šii se bo zgodilo, to bo se zdaj eelo ne more povedati, ker &punjolske stvari so strašno zmešane, Za danas naj ho te zadosti. Z Bogom !
Polil lini ogted.
Iz državnega zbora. V 140. seji se je obravnaval važni predlog ustavnega odseka, zastrnu izjemnega stana sploh iu z astmi sedaj nega v Pragi; glede poslednjega predloga hoče ministerstvo, da bi zbornica potrdila in opravičila, kar jo ono 10. oktobra z nakazalo in storilo. V tej stvari je prvi govoril posl. L. Svetee in nasvet o v al, naj bi ^e sklepanje o tej postavi odložilo za takrat, kedar bode kazensko postavodojstvo pronarejeno. On pravi da vtegne bili taka postava v rokah ministerstva ustavi in svobodi nevarna ; danas meri sicer vsa stvar res samo mi Cehe. ali dan (i s meni jutre tebi. Beseda „ notranji nemir11, zavoljo kterega bi smelo ministerstvo ustavo ob moč d j ali, je tako raztegljiva. da se da hdiko na vsako malenkost iVbrooti.
Dogodki v Pragi niso bili taki, da hi se jim n bilo dalo tudi brez izjemnega stana v okom priti: vojni ko moč v pravem času pa bi bila zadostovala, brez nje pa tudi ub-močdjanje ustavnih osnovnih pravit; nič ne pomaga. Pa ue le polreb en ni bil izjemni stan, te moč tudi političen in opor-tanen ne. Narod, kakor češki, se ne da užngatt s takimi
potno ¿ki. če nočete, da ho vam po časnikih in sploh postavno (v taborih itd.) glasi, trdil bo tem krepke j še svoje mnenje in Moje pravice s skrivnimi -poruočki; s strahovanjem ga silite hoditi prepovedane poti — Narodno gibanje med Slovani ni od včeraj ali od leti 1848, temoč že od konca preteklega stoletja. Pa saj Slovani niso edini, ki narodno politiko gonijo, to isto delajo tudi avstrijski Nemce in Madžari. J U osnovnih postav izpolnite, pa vse bo dobro. Enakopravnost ni le narodna temoč t mi i politična stvar, Vlada se naj Oehom bliža. naj se i njimi sprijazni in pogodi. !1 koncu dolgega večkrat, pretrganega govora nasvetuje Svetea, kakor je že rečeno, naj se ti postava odloži, dokler ne bode po ustavni poti kazenska postava in kazenskopravdm red s porotmi sodbo izdelan. — Podpirali so Svetea Slovenci, ne-kteri Polj iiki in Greuter.
Tudi g. T o man. Greuter in še mnogi drugi so govorili proti izjemnemu stanu ali vse ni nič pomagalo, ker končno je večina vendar glasovala za izjemni stan.
V	brambavfckeia odbora je miuisterstvo tirjnlo, da naj državni zbor postavo taki potrdi in sicer nepremenjeno, ker drugače bodo vsi ministri šli iz 4užbe. Postava je tedaj po tem že potrdjena.
Finančno miuisterstvo je državnemu zboru predložilo, osnovo postave, po kteri si ima za loto 18ti8 zvun že dovoljenega proračuna, dovoliti ic nekoliko stroškov. luifinn-jemo samo nektehe »lavne. Za cesarski dvor se tirja še 150.000 gld., ze državni zbor 100.000 gld., za razpuščeno državno svetovulstvo :!2,000 gld., zei ceste ^0.000 gld.. jta stavbe ob vodah 34.000 gld,. za ministerstvo ISU.iPJ,'! gld.; ?.n miuisterstvo pravosodja žara J nove sodnjiske organizacije posebno 1,434,000 gld- itd.
Iz g o s p o s k e z b o r n i c e nič posebnega ni čuti. Te ilni se je razglasila postava, no kteri se bo v Čislajtauiji 7,a leto pobralo 5Č.j49 rekrutov, If. med teh jih dojile 4433 na dolnji 1 2227 na gornju Avstrijo. 453 na Solnografiko, 6t)Tš na Moravsko, 14flo na Silezijo, 3t2£j£> na Stajarsko. 1019 na Koroško, HHU na Kranjsko, 151U na Primorsko, loOO na Tirolsko in Voraribcrsko. la.464 na Češko, 14iiil*2 na Gališko. 14J7 na Hukovino in H09 mL Diilmacijo.
Na eesaričin god l. j. 1!), t. m. se pričakuje eosarjevo pismo, po kti-vem bo izjemni stau v Pragi nehal.
V	Pragi je zdaj vse tiho in mirno; zvun „Coirespon-dfiiK^. ktera edina še živi med neodvisnimi časniki so vsi drugi časniki prepovedani in jih vre dni ki ali že v ječah ali v za tožbi. Tudi pastirski listi knjezoškofa in kardinala in drugih čepkih Škofov so prepovedani.
V	ogerskem dri a v, zboru seje začelo dogovarjanje o poštni pogodbi z Srb,-ko. Srbi in Saksi so izstopili iz d uličnega, odseka, ker obveljalo je. da imajo v Krdel s k i javnopravni hiti nemški, ramenski in madžarski jezit-
O gorska vlada hoče zboru nasvatovati, da se mandati poslaneev na 5 let podajajo.
H ?tueh je odšel žara d reškega vprašanja v Peš L
V	prestoluem govorn jc pruski kralj rektl o zu-nnjnih zadevah: Razmerje med mojo vlado in zvim^jnina državami jc vsestransko dobro in prijatelsko. — Tudi u Francoske se piše. da vlada v jednakih razmerah proti drugim vladam stoji, kakor pruski kralj pravi od svoje vlade. Če kdo hoče naj verje,
lz Spanj ahkt se piše. da se je tamo razglasil razglas, v kterem demokratična stranka četa odločno ti rja federativno republiko.
C e hi upajo, da se v kratkem skliče deželni zbor zarad kronanju.
Hrvaški dežel, zbor je sldican na 1G. t. m. v Zagreb.
V	S e s vet a h pri Zagrebu je bil 2. t. m. veliki tabor, pri kterem se je vdeleŠlo mnogo tisoč ljudi ali tudi množica oboroženih in četni kov nj manjkala.
Vrednik in tiskar lista „Slovenski Narod" sta tožena znrad članka „Tujčeva peta" v 73. štv. imenovanega časnika, pregreškn proti javnemu miru in redu. Konečna obravnava je odločena na 9. december 1.1. pred okrožno sodnijo v Celju.
V nedeljo t. m. je bil vrednik „Slovenskega Naroda" spet poklican pred mariborsko okrajno sodni jo, da bi tamo imenoval pisatelja vvodnega članka: „Po deželnih zborih II.'1 m dopisa „od Save" oboje tiskano v 84 št. ,,Slov. Naroda".
Iz gotovega vir« nam je tudi znano, da se hude v kratkem osnovalo tukaj po lično društvo za Staja rske Slovence.
Preučiti g. misijonar Fr. Pire je hukvice „Kranj-ski vrtnar" preslavil v angleški in nemški jeiik in bodo d osle na svetlo ia Amerikanee.
Kakor čujemo, se nova izvirna vesela igra g. profesorja Klodiča nNovi sv^t" že v Gorici tiska,
Skof S tr o s m a j er se je pred kratkim podal v Ileli-grad. Na brodišču ga je pričakal avstrijski konzul žl. Ka|-lay in podkonzol g. Todorovič in ga fe spremljal v kon. zn lat no palačo. Tukaj jc obedoval. K obedu so hi I i tudi povabljeni ysi imeuiti učenci v Beligradu, Zvečer je vhdtka večerjal pri srbskem melropolitu, prod kterega palačo, je dofiln škota pozdravljat velika bakljada. Profesor Janez lioškovič je pred palačo, iz ktere oken sta gledala gg. škof Sirosuiajer m muircpolil, nagovoril slavnega gosta^ia je v svojem govorn posebno povdarjul zasluge g. škofa o omiki b rbs k o ■ h rvaS k ega naroda. Jetnu je g. Sirosujajer v kratkem odgovoril, da je on po svoji mogočnosti služil sveti stvari t. j. omiki svojega naroda in da hode svojo dolžnost po mogočnosti tudi nadaljaval- — Slava mu!
Pri slovesnem odpiranju čitalnice f 0 hči n i Be je zbralo do 1ÜOO ljudi. To jc bil tedaj res mali tabor. Vse seje vršilo v izvrstnem redu: govori, petjo, deklamaeije, godba, ples. G, tajnik Sorie je v lepem govoru izvrstno razlagal čitalničin namen.
liojanska čitalnica je iivolila gg. šlirska deželna poslanca Hermana in dr- Vošnjaka za častna uda.
V Zagrebu se jc prvega t. m. slovesno obhajal spomin onih 13 „Ilircev" ki so bili vstreljeni 29. julija lbio.
Češkega lista „Zvon" je policija na D imajo tudi drugo številko pre; pobrala, k<> je bila izdana, pravi se, da sc bo zdaj preselil v PeSl, in če tamo tudi ue bo smel izhajati, gre v Herolin.
Čitalnica v nedeljo, t.
pri sv. 1 v a u a 1- t r ž a š k c j okolici se ho ). 15. i m. slovesno odprla, igrala se hode VII-
harjeva vesela igra: „S 1 e p in lep".
Odbor 9 e m p as k ega tabora bode izdal v posebni knjižici vse taborske govore.
Tržna ccna
pretekli teden.
Aovicar.
I/, Na r I bora. V nedelje, t. j. 8. t m. smo imeli v naši čitalnici besedo in če ravno Je zlo deževalo, sc je vendar zbrala veČina udov. G pr, Š. je govoril v smislu „Narodnost gre pred svobodo". Govor jc bil prav zauimiv. — Po besedi }c bil
1'ienice vat;jih (drevt-uka) . , ltii --.. Jofrnena „	.
Oven. „	....
1'ursice ikiii-Liistfj vstfna
Ajdo	■
Pros«	u
Krompirj»	„
Govedine fnnt	....
Te] 0 ti na „	, . » .
Svinjetine Oraive	ioni Drv S S" tnliii eože^j (Ki lita r)
„ Sfi" mehkih ., , IS"
10 „ ,, . . . , Ufflenja i* tn]pga lesa
„ „ mehkega „ ,, Senu cent	. _ , .
SlAtne cent v in[jiih
„ _ n I* «taljo Slanine {«peha.) cftnt	, . ,
Jftjoc, iiat z*
Cesarski zlat velja 5 fl. 53 kr.
Ižij» srebra 116.—.
Ka rti <11 j o drž. posojilo 63.30.
i	r.	p a		s		d
¿■5		=S		¡¿j	> ? i — O.	
>		S				
11. k.		flj k, u.		kiti		k.
41-		4 Vfl	+ so		i	Su
3	-	S 20	a|S0		S	30
2 SO		■>	a 20		—	—
1	70	] BS	JÍB0		—	_
2 t)		S iS	•i	70	a	—
		3;20	i)	10	8	—
i SO		2S0	'i	SO. 10	a	SO
1		-Op	1		1	_
--	13'	— ar,	—	24	_	
—	23.		—	3Ü	...	n
—	3S	- ¿8:	—	as	—	2<>
10	—	11 BE>	6 50		10	
—		seo;	-	_	_	__
G		Ju			7	BO
_	so:	— ;ou'	_	45	1	__ ^
—		— 501	-	30.	—	90
J	¿0	i 30		8tl	1	_
t	10'	t La!	—	7 G	—	00
—	80,	"-¡80	_		—-	70
42		SS ^	40	:	35	_
-	10'	-Iti	—	IG'	—	IS
a. v.
Loterij ue xreíKi'»
Gruden 4, novembra 1668: 9 2 40 94
Prihodnje n'«i;kanje je t S. novembra 186&.
4it
I "/.'Jat <>tj, založnik in odgovorni vrednik Dr- >íb tija Prtfog.
Tihkar Kilnhrd Jani!j v Mariboru.
je nesrečna tuj ¡So in a v glavo, tujščina, k ter» uni it} pamet meša p route om kmetiču. Jasno jc, da se nam Slovencem kiiviea godi. To je soper natorno postavo, greli soper lioga. Jezik je dar božji in naj prvi dar, ki ga vživa vso k človek, Bog nam je dal jezik slovenski, ki jc prefiudno lep, mil in bogat. Ker naš jezik èc nima tvoje pravic«, zato se nam Slovencem velika škoda godi. Ako bi se v dotn-ičem jeziku in ne v tujem podučevalo, bi se vednosti raz sijale med turni { in kfcr bi več vedeli, bi si skoz laže pomagnli.
Naše gosposke bi uum potem tudi v nagem jezika dop i sa v aie, ko bi se v šolub naučili našega jezika. Zdaj pa nam je tolmača trebil, kotni pisači kmeta goljufajo m berejo. Pa tudi više slov. šole moramo imeti zll uaše pravnike in za to je Ljubljana nuj pri pravo iš c mesto.
Predsednik bere 2. resolucijo: V vseh šolali na Slovenskem naj so podnčnje v slovenskem jezika, in to naj se precej začne (Precej J precej!). Tura j želite, da se izbriše i ali vsaj v enem letu. (Vse ljudstvo kliče: Precej! precej!]
Cela 'ž. točka se potem soglasno prejme.
O Iretji resoluciji: vpeljavi slovenskega jezika v uradnicah govori g- dr, Lavrlč in odda za tu cas predscduištvo
g. dr- Žigon u,	(DaJje pri h.)
-———
Naše iiarodne pesmi.
Spival i\ KoČevar,
Ker „Slovenski Gospodar" ni lepoznausk list, nočem je-gove čitattiljo mučiti z nadalnjim naštevanjem epitetouov, ki se v naših narodnih pesmih .stereotipno ponavljajo, in ki so za Dje tedaj ravno tako značaj ni, kakor n. pr, Homerje vi reki: doigoscnčua jesene va sulica, imičjeoka Atana, široko hodni volovi in več enakih. L)ržal se bom tedaj kčlikor se bo dalo na kratko in samo tisto stvari še omenja val, ki bi vteguolc morebiti tudi gospodarjevo čitnteljstvo zanimati.
Zelo znamenito za našo narodne pesmi je med drugim to, da se neke germauistiôue besede, kakor «, pr. jungfrava, Icdik stan, eartaua Marija najdejo po celem slovenstvu, pri Prek umre i h in Zagorskih Slovencih ravno tako kakor pri Resjanih, 1-trijunih in Korošcih. Pa temu se ni čuditi če pomislimo, da se več gormnuističuih besed celo že v starej Slovenščini nahaja 1 In posebno ta prikazen jc Kopitarju v dokaz služila, da je eirilski jezik stara slovenščina. Sploh pa te germanistične besede v našem jeziku inslavizoii v nemškem jeziku to pričajo, da je nas narod že od vajkada z nemškim nnrodom v sosedstva živeti moral.
Važni fnktor v naših narodnih pesmih so ptice, One so — djul bi — v službi nsode, ter kot take označujejo osodopolnc dogodke. One priletijo ali „iz dežele Stajatske", ali „iz nemškega Gradca", al „iz dežele vogerske", pa tadi „iz dežele Indije" in iz „solnčne dežele", tedaj za naš narod amiraj od vzhoda. Pa tudi iz bojišča prileti drobna pti-čica, 1er prinese glas brižnej ali vzdibajočej ljubici o njih vojnih. Iz ¿"¡lajarsko dežele prinese ptičiea presladko vinsko trto, iz vogersfce pa rumeno p&cuičico. Žerjav na lipi sede svari dekleta fantov, naj jihovim sludkim besedam ne verjamejo, inače bodo zibale. Lovca, ki drobno ptico zasleduje, prosi, naj je ne vstreli, ter mtt hvidežua za to svetuje, naj kadar so bo oženil nikar ne vzame, stare babe ali udovo, nego mladega dekleta. Drobim ptičiea je edina priča objeumjem zaljubljenih. Kukovica so v naših narodnih pesmih ravno tako gos to k rat spominja, kakor r srbskih, in sicer v dvojnem značaju, ali kot nositeljica belega lista, brž ko ne 2ato, ker zelo naglo leti, ali pa kot i?,dajalka, Za ptičje petje ima naš narod več prav mičnib onomauopoctičnih pesmic. Siaviček n, pr. takole droboli : Spi, spi, spi, spi, de-klič, pod grmič, pride fantič, prime za hradič, čup,čnp, ¿up, čup ! Gosi kadar gredo iz vasi na potok takole med seboj čebljajo: Mlade liho, ki gmdo odzail se hvalijo: me smo lepe mlade, ue sme lepe mlade I Stare šnge to čuvše pa za-vidno dejo : tudi me sme bile mlade, tudi me sme bile mlado! Stari gosak, ki pred njim kot vaj voda stopa na dolgo vrat stegne pa kriči: pa že zdavncjl pa žezdavnej! Takih ptičje petje opona&ajočih pesmi ima tudi za prepelico, za vogo itd. Posebno pa ima mnogo variantnih narodnih pesmic o ptičjej svatbi, ki se obhaja na dan sv. Vinconeija, Ženin in nevesta sta Šinkovec in šinkovka, kosič in seuičica, čuk in sova; starešine so orel, jastreb in medved; košek je pozav-čin, vodijja in družica je lisica, svate v ca jo zeha pa včasih tudi seniea, za teto je sova, za suebo zeha, godci so vrabci,
lastaviee jim da pomagajo; volk jc mesar, za gostijo deklica brinja v mlin nese, za kuharico je mirkcvca, alt pa sraka, in sicer zato, kaj ima lepi beli tbrlošec, včasih pa tudi keber kuha, .stenic« zabeljuje, detelj in čuk drva sočeta, Čnplja treske Oere, mačka je za deklo, zaje bandero nosi in pri gostiji streže gotovo stalo ker ima spretne nuge, teverea je švelja, bMhn inšo zmota, v oš pa dete ziblje. Pa tudi o živluskej svatbi imamo nekoliko narodnih pesem. Ženin in nevesta ¡sta ali komar in muha, ali pa zaje inlisioa, voikjclikeb (V). Ij.ubec pa godec.	(Dalje prih,}
Gospodarske stvari.
O «iejaiifu («riiice (knruze)>
Tn rščica je pripeljana iz Amerike, Posebno muogu se je seja o južnih deželah, kjer je glavna brana prostih ljudi. V naši! i krajih se sicer tu rščica že tudi seja vee deset let, ali vendar v razmeri proti južnim krajani ši zlo malo, in vendar zasluži sejanje tut^tiue popolno pazljivost iu biLo bi želeti, da bi se tu posebno prt malih gospodarjih popolnoma vpeljalo in dobro vredilo, ker sejanj o turščicc plača vse tr ude in atroške prav bogato. Skoraj ni nobenega dragega žita, ki bi se lahko tako muogovrsluo porabilo, kakor furščica.
Turšieina moka, t. rte no ah p&eni&ao zmešana da prav dober in zdrav kruh, posebno pa so iX nje lahko napravijo mnogovrstne moUnate jedi (pogače, žganki, poloma Ud.}, — Pomočeno zrnju je prav Tedljiva urana za konje, svinje in poprek za vso perutuiuo, ker s turščieo so naj bolj in naj hi-Lroj uapita,
Slama da v jeseni in zimi prav dobro klajo, če se hrani na sulmui iu zračuatem mestu. Tudi mlada turščiea vsejanu v prabo aH o dobrem vremenu v strnišče zimskega žita, je naj boljša klaja za krave dojeuke.
Če vendar ho Sem o imeti prav obilnega dobička iz iur-ščice, jo moramo tudi tako sejati, kakor jena narava zahteva. Na slabi ali slabo obdelani njivi ne bomo imeli nikdar velikega dobička iz nje. Potrebno je zato da se njiva, na kteri hočemo turirico sejati, dobro poguoji in poprek dobro pripravi. Naj lepša pa i z ras te turščiea na njivi napravljeni iz celine.

Pod Lipo.
Poduči v iti ril vgodni pogovori.
Scmenko, Iglič i« mnogi kmetje sedijo pri mizi in čatejijo mniti/ce.
Iglic. No Žalec, vi šo niste ozenjeni, zdaj st lahko priženite veliko bogatstvo; tukaj v časniku namreč stoji, da znani glavar Mormonov, Bngbam ima 3o hčerk za ženit vo, ktere bi se tudi rade omožile in za ktore zato ol;c išče že-nioov. Pravi se, da je mož strašno bogat iu Vam gotovo zaženi en milijon.
Žalec. Dobro Iglič! Jaz jeduo vzemem Vi mi jo vendar morate snubiti in če jo dobim in i njo res eden milijon, Vam pol milijona za Vaš trud taki prepustim ; .samo se hitro podajte naprej na pot k očetu če se hočeta tako lep denar zaslužiti — igla Vas tak slabo živi.
Iglič. Zakaj pa mi samo ne povejte, kje so ti bo* gftti —-
Ljubo Ulir (utopi, v sobo in nosi mrtvijo knjig, uši ga lipo pozdravijoJ. Prav me veseli, da Vas je uanas tako mnogo tukaj, iu da tako marljivo čitate. Te dni sem dobil matičiue knjige, ktere vam danas hočem razdeliti.
Se men ko. Jan se že zlo teh knjig veselim, ker sem čnl, du so prav dobre. Kaj pa smo vse letos spet dobili?
Ljubomir. Prav imate g. župan! Letos smo dobili, kakor vsako leto ^Koledar z letopisom". V zadnjem boste nahajali naj prej, „Raziskovanja na p o i ju s t a-roslovanske zgodovine" izvrstno delo g, Davor ina Ter sten j alia. Dalje „CesarLeopold I. v Ljubljani", spisal Parapat, Popis vreden, da ga je Matica uatisuola.
—	„Narodno gospodarsko razpravo". Spisal Luk Itobič. Popis iz kteTčga se vsak človek posebno pa 'Žuoani mnogo lepega lahko naučijo. — „S 1 a v a i n s v e č a k m c t i j s t v a" spisal A. K...Č. Posebno za kmete prav podučljiv popis.
—	„Krajepis borovniške okolice", kterega je pisal
je nesrečna tuj i čina v glavo, tujščina, k ter» uni iu pamet meša prostemu kmetiČn. Jasno je, da se nam Slovencem krivica godi. To je »oper natorno postavo, greli soper Boga. Jezik ¡e dar božji in naj prvi dar, ki ga vživa vso k človek, Bog nam je dal jezik slovenski, ki je prefiudno lep, mil iu bogat. Ker nas jezik èc nima svoje pravic«, zato se nam Slovencem velika škoda godi. Ako bi se v domačem jeziku in ne v tujem podučevnlo, bi se vednosti razsipale med turni iu kfcr Id več vedeli, bi si skoz laže pomagali.
Noče gosposke bi nam potem tudi v nagem jeziku do-pisavalo, ko bi se v šolah naučili našega jezika. Zdaj pa nam je tolmača trebil, kotni pisači kmeta goljufajo iu berejo. Pa tudi više slov. šole moramo imeti zll naše pravnike in za to je Ljubljana uaj pripravnice mesto.
Predsedmk bere 2. resolucijo: V vseh šolali na Slovenskem naj so podučnje v slovenskem jezika, iu to naj se precej začne (Prccej l preccj I). To raj želite, da se izbriše; ali vsaj v enem letu. (Vse ljudstvo kiičn: Precej! precej!]
Cela 'ž. točka se potem soglasno prejme,
O tretji resoluciji: vpeljavi slovenskega jezika v urad-nijab govori g, dr, Lavrlè iu odda za ta čas predscduištvo
g. dr. Žigon u,	(Daije pri h.)
-———
Naše iiarodne pesmi.
Spival i\ Kočevar.
Ker „Slovenski Gospodar" ni lepozuausk list, nočem je-gove čitaitilje mučiti z nadalnjim naštevanjem epitetouov, ki se v naših narodnih pesmih .stereotipno ponavljajo, in ki so za Djc tedaj ravno tako značaj ni, kakor n. pr, Homerje vi reki: doigoscnčua jesene va sulica, mačjeoka Atana, široko hodni volovi in več enakih. Držal se bom tedaj kifikor se bo dalo ua kratko in sumo tiste stvari še omenja val, ki bi vtegnole morebiti tudi gospodarjevo čitateljstvo zanimati.
Zelo znamenito za našo narodne pesmi je med drugim to, da se neke germauistiôue besede, kakor n, pr. jungfrava, Icdik stan, earlana Marija najdejo po celem slovenstvu, pri Prek umre i h in Zagorskih Slovencih ravuo tako kakor pri Resjanih, 1-nrijanili in Korošcih. Pa temu se ni čuditi če pomislimo, da se več gerrn«matičnih besed eelo že v starej Slovenščini nahajal In posebno ta prikazen je Kopitarju v dokaz služila, da je eirilski jezik stara slovenščina. Sploh pa te germanisti ene besede v našem jeziku in slavizmi v nemškem jeziku to pričiyo, da je nas narod že od vajkada z nemškim narodom v sosedstvu živeti moral.
Važni fnktor v naših narodnih pesmih so ptice, One so — djul bi — v službi o s ode, ter kot take oznanujojo osodopolnc dogodke. One priletijo ali „iz dežele Stajarske", ali „iz nemi bega Gradca", nI „iz dežele vogerske", pa tadi „iz dežele Indije" iu iz „solnčne dežele", tedaj za naš narod zmiraj od vzhoda. Pa tudi iz bojišča prileti drobna ptička, ter prinese glas hrižuej ali vzdlbajočej ljubici o ujih vojnih. Iz ¿"¡tajarsko dežele prinese plièica près lad ko vinsko trto, iz vogersfce pa rumeno p&euičico. Žerjav na lipi sede svari dekleta fantov, uaj jihovim sladkim besedam ne verjamejo, imite bodo zibale. Lovca, ki drobno ptico zasleduje, prosi, naj je ne vstreli, ter mu hvaležna za to svetuje, naj kadar so bo oženil nikar ne vzame, stare babe ali udove, nego mladega dekleta. Drobna, ptičica je edina priča objemu jem zaljubljenih, Kukovica so v naših narodnih pesmih ravno tako gos to k rat spomiuja, kakor r srbskih, in sicer v dvojnem značaju, ali kot nositeljica belega lista, brž ko ne zato, ker zelo naglo leti, ali pa kot i?,dajalka, Za ptičje petje ima naš narod več prav mičuib onomauopoctičnih pesmic. Slaviček n, pr. takole droboli : Spi, spi, spi, spi, de-klič, pod grmič, pride fantič, prime za bradic, čup,čmi, čup, čup 1 Gosi kadar gredo iu vasi na potok takole med soboj čebljajo: Mlade libe, ki gTcdo odzud se hvalijo: me sme lepe mlade, ue sme lepe mlade I Stare šuge to čuvše pa za-vidno dejo : tudi me sme bile mlade, tudi me sme bile mlado! Stari gosak, ki pred njim kot vajvoda stopa na dolgo vrat stegne pa kriči: jia že zdavncjl pa žezdavnej! Takih ptičje petje oponašajoči!] pesmi ima tudi za prepelico, za vogo itd. Posebno pa ima mnogo variantnih narodnih pesmic o ptičjej svatbi, ki se obimja na dan sv. Vincencija. ¿eniu in nevesta sta Šinkovce in šinkovka, kosič in suuičica, čuk in sova; starešine so orel, jastreb iu medved; košek je pozav-čin, vodijja iu družica je lisica, svate v ca je zeha pa včasih tudi sonica, za teto je sova, za snelio zeha, godci so vrabci,
I as ta vi ce jim da pomagajo; volk je mesar, za gostijo deklica brinja v mlin nese, za kuharico je mirkcvca, alt pa sraka, iu sicer zato, kaj ima lepi beli fortošoe, včasih pa tudi keber kuha, .stenica zabeljuje, detelj m čuk drva sečeta, Čnplja treske Jiere, mačka je za deklo, zaje bandero nosi in pri gostiji streže gotovo zato ker trna spretno noge, leverea je 5velja, bMha hišo zineta, vuš pa dete ziblje. Pa tudi o živiuskej svatbi imamo nekoliko narodnih pesem. Ženin iti nevesta ¡sta ali komar in muha, ali pa zaje in lisica, voikjetikab (V), Ij.izbee pa godec.	(Dnlje prihj
Gospodarske stvari.
O «iejaiifu («ričlce (knruze)>
Tu rščica je pripeljana iz Ameriko, Posebno muogu sc ju seja o južnih deželah, kjer je glavna hrana prostih ljudi. V miših kriljLb se sicer turščiea že tudi seja več deset iet, ali vendar v razmeri proti južnim kraj eni Ai zlo malo, iu vendar zasluži sejanje tnt&čiee popolno pazljivost iu biLo bi želeti, du bi se tu posebno prt malih gospodarjih popolnoma vpeljalo i u dobro v rodilo, ker sejanj o turščice plača vso tr ude in atroške prav bogato. LSkoraj ni nobenega drugega žita, ki bi se lahko tako mnogovrstno porabilo, kakor turščiea.
Turšičina moka, z rteno ali p&eni&no zmešana da prav dober in zdrav kruh, posebno pa so iX nje lahko napravijo mnogovrstne luoknutu jedi (pogače, žganki, polenta itd.j, — Pomočeno zrnju je prav Tedljiva hrana za konje, svinje in poprek za vso perntniuo, ker s turščieo se naj bolj in uaj hi-Lrej nupita,
Slama da v jeseni in zimi prav dobro klajo, če se hrani na sultuui iu zračuatcm mestu. Tudi mlada turščiea vsejnna v prabo ali o dobrem vremenu v strnišče zimskega žita, je naj boljša klaja za krave dojeuke.
Če vendar hoiemo imeti prav obilnega dobička iz iur-ščice, jo moramo tndi tako sejati, kakor jena narava zahteva. Na slabi ali slabo obdelani njivi ue bomo imeli nikdar velikega dobička iz nje. Potrebno jc zato da se njiva, na kteri hočemo turš-ico sejati, dobro poguoji in poprek dobro pripravi. Naj lepša pa i z ras te turščiea na njivi napravljeni iz celice.

Pod Lipo.
Poduči v iti in vgodni pogovori.
Scmenko, Iglic i« mnogi kmetje sedijo pri mizi in ietejejo mmti/ce.
Iglic. No Žalec, više instc ozeujeni, z.daj st lahko priženite veliko bogatstvo; tukaj v časniku namreč stoji, da znani glavar Mormonov, Bngbam ima hčerk za ženil vo, ktere bi se tudi rade omožile in za ktore zato oi:c išče ženinov. Pravi se, da je mož strašno bogat in Vam gotovo zaženi en milijon.
Žalec. Dobro Iglič! Jaz jeduo vzemem Vi mi jo vendar morate snubiti in če jo dobim in i njo res edeu milijon, Vam pol milijona za Vaš trud taki prepustim ; samo se hitro podajte naprej na pot k očetu če se hočeta tako lep denar zaslužiti — igla Vntä tak slabo živi.
Igli S. Zakaj pa mi sumo ne povejte, kje so ti ho* gftti —-
Ljub o mir (stopi v sobo in nosi mnogo Lnjig, vsi ga lepo pozdravijoJ. Prav me veseli, da Vas je d an as tako uinogo tukaj, iu da tako marljivo čitate. Te dni sem dobil matičine kujige, ktere vam danas hočem razdeliti.
Se me u ko, Jan se že zlo teh knjig veselim, ker sem čul, da so prav dobre. Kaj pa smo vse letos spet dobili?
Ljuhomir. Prav imate g. župan! Letos smo dobili, kakor vsako leto j,Koledar z letopisom". V zadnjem boste uahajali naj prej, „Raziskovanja na p o I j u s t a-roslovauske zgodovine" izvrstno delo g, Davo-t ina Terstenjaka. Dalje „CesarLeopold I. v Ljubljani", spisal Parapat, Popis vreden, da ga je Matica uutisuola.
—	„Narodno gospodarske razprave11. Spisal Luk Robič. Popis iz klertga se vsak človek posebno pa žuoani mnogo lepega lahko naučijo. — „S 1 a v a i n s v e č n k m c t i j s t v a" spisal A. K...Č. Posebno za kmete prav podučljiv popis.
—	„Krajepis borovniške okolice", kterega je pisal
potno ¿ki. če nočete, da ho vam po časnikih iu sploli postavno (v taborih itd.) glasi, trdil bo U'tn krepkejše svoje mnenje in svoje pravice s skrivnimi -pomočiti; s strohovanjem ga silite hoditi prepovedane poti — Narodno gibanje med Slovani ni od včeraj ali od letj, 1848, temoč že od konca preteklega stoletja. Pa saj Slovani niso ediniT ki narodno poütiko gonijo, to isto delajo tudi avstrijski Nemce m Madžari. J U osnovnih postav izpolnite, pa vse bo dobro. Enakopravnost ni le narodna temoč t mi i politična stvar, Vlada se naj Čehom bliža, naj se i njimi sprijazni in pogodi. !1 koncu dolgega večkrat, pretrganega govora nasvetuje Svetea, kakor je že rečeno, naj se ta postava odloži, dokler ne bode po ustavni poti kazenska postava in kazen skopravdrn red a porotmi sodbo izdelan. — Podjiirali so Svetca Slovenci, ne-kteri Poljaki in Grenter,
Tudi g. T o man. Greuter in še mnogi drugi so govorili proti izjemnemu stanu ali vse ni nič pomagalo, ker končno je večina vendar glasovala za izjemni stan.
V	hram bovškem odbora je minist eis tvu tirjnlo, da naj državni zbor postavo taki potrdi in sicer nepremenjeno, ker drngače hodu vsi ministri šli iz -dužbe. Postava ji- tedaj po tem že potrdjena.
Finančno m i n i s t e r s t v o je državnemu zbo ru predložilo. osnovo postave, po kteri si i um za loto 18 ti 8 zvun že dovoljenega proračuna, dovoM nekoliko stroškov. Imenujemo samo nektehe »lavne. Za cesarski dvor se tii-fa še 150.000 gld., ze državni zbor lOO.OOO gld., za ruzpuščeno državno svetoval sivo 32,000 gld., zei ceste ^0.000 gld.. za Stavbe oh vodah 34.000 gld,. za ministerstvo 150.393 gld.; za mmistaratvo pravosodja zarad nove sodnjiske organizacije posebno 1,434,000 gld- itd.
Iz g o s p o s k e z b o r n i c e nič posebnega ni čuti. Te ilni se je razglasila postava, no kteri se bo v Čislajtaniji za leto pobralo 56.549 rekrutov. If. med teh jih dojile 4433 na dolnji i 22'27 na gorn ju Avstrijo. 45 a na Solnografiko, 60T& na Moravsko, llflo ua Silezijo. 3426S> na Stajarsko. J Ulit na Koroško, 101 i) na Kranjsko, 151Ü na Primorsko. loOO na Tirolsko in Vorarlbcrsko. la.464 na Češko, 14i/il*2 na Gališko. 1417 na Bukovino in 1100 mL Dalmacijo.
Na cesariein god t. j. 1!). t. m. se pričakuje cesarjevo pismo, po kterem ho izjemni stau v Pragi nehal.
V	Pragi je zde j vse tiho in mirno; zvun „Coirespon-denz^. ktera edina še živi med neodvisnimi časniki so vsi drugi časniki prepovedani in jih vrt dni ki ali že v ječah ali v za tožbi. Tudi pastirski listi knjezoškofa in kardinala in drugili čepkih škofov so prepovedani.
Vogerskem dri a v, a boru seje začelo dogovarjanje o poitni pogodbi z Srlk-ko. Srbi in Saksi so izstopili iz dotičnega odseka, ker obveljalo jc. da imajo v Enielski javnopravni biti nemški, ramenski in madžarski jezit.
O gorska vladn hoče zboru nasvatovati, da se mandati jioslancev na 5 let podaljšajo.
6 itueh je odä ol zarad reSkega vprašanja v Peš L
V	preatolnem govorn je pruski kralj rekel o zu-nnjnih zadevah: Razmerje med mojo vlado in z v lui a ju im i državami jc vsestransko dobro in prijatelsko. — Tadi iz Francoske se piše. da vlada v jednakih razmerah proti drugim vladam stoji, kakor pruski kralj pravi od svoje vlade. Če kdo hoče naj verje,
lz Spanj olske se piie. da se je tiuuo razglasil razglas, v kterem demokratična stranka četa odločno ti rja federativno republiko.
Cehi upajo, da se v kratkem skliče deželni zbor zarad kronaiya.
Hrvaški dežel, zbor je sjdican ua 1G. t. m. v Zagreb.
V	S e a vštah pri Zagrebu jc bil 3. t. m. veliki tabor, pri kterem se je vdeleölo mnogo tisoč ljudi ali tudi množica oboroženih in četni kov ni manjkala.
Vrednik in tiskar lista „Slovenski Narod" sta tožena zarad članka „Tujčeva peta" v 73. étv. imenovanega časnika, pregreSkn proti javnemu miru in redu. Kouečna obravnava jc odločena na 9. december 1.1. pred okrožno aodnijo v Celju.
V nedeljo 8. t. m. je bil vrednik „Slovenskega Naroda" spet poklican pred mariborsko okrajno sodni jo, da bi tamo imenoval pisatelja vvodnega članka: „Po deSelnih zborih II,11 m dopisa „od Save" oboje tiskano v 84 fit. ,,Slov. Naroda".
Iz gotovega vira nam je tudi znano, da se hude v kratkem osnovalo tukaj po lično druátvo za Staja rske Slovence.
Prečistiti g. misijonar Pr. Pire je bukvice „Kranj-ski vrtnar" preslavil v angleški in nemški jeiik iu bodo d osle na svetlo ia Amerikance.
Kakor čujemo, se nova izvirna vesela igra g. profesorja Klodiča nNovi sv^t" že v Gorici tiska,
bkof S tr o s m a j er se je pred kratkim podal v Peligrad, Na brodišču ga je pričakal avstrijski konzul ti. KaJ-lay in podkenznl g. Todorovič iu ga je spremljal v ki»n-m lat no palačo. Tukaj jc obedoval. K obedu so hi I i tudi povabljeni ysi imeniti učenci v Beligradu, Zvečer je vhdtka večerjal pri srbskem melropolitu, prod kterega palačo, je dofila škoia pozdravljat velika bakljada. Profesor Janez B o S k o v Í č je pred palačo, iz ktere oken sta gledala gg. škof Strosmajer m metre poli t, nagovoril slavnega gosta^in je v svojem govorn posebno jiovdarjul zasluge g. škofa o omiki b rhs k o ■ h rvaS k ega narodu, Jem« je g. Strosujajer v kratkem odgoVoril, da je on po svoji mogočnosti služil sveti stvari t. j. omiki svojega naroda in da hode svojo dolžnost po mogočnosti tudi nadaljaval. — Slava mu!
Pri slovesnem odpiranju čitalnice v G hči n i Be je zbralo do 1ÜOO ljudi. To je bil tedaj res mali tabor. Vse seje vršilo v izvrstnem redu: govori", petjo, deklamaeije, godba, ples. G, tajnik Soric je v lepem govoru izvrstno razlagal čiulničin namen.
liojanska čitalnica je iivolila gg. šlirska deželna poslanca Hermana in dr. Vošnjaka za častna uda.
V Zagrebu se je prvega t. m. slovtsuo obhajal opomin onih 13 „Hi roe v" ki so bili vstreljeni ÜP. julija 184&
Češkega lista „Zvon" je policija na Dunaju tudi drugo številko prej pobrala, k<> je bila izdana, pravi se, da se bo zdaj preselil v PeSl, iu če tamo tudi ne bo smel izhajati, gre v Berolin.
Čitalnica v nedeljo, t.
pri sv. Ivana v t r í a é k c j okolici se ho ). lo. i m. slovesno odprla, igrala se hode VII-
harjeva vesela igra: „S 1 e p in lep".
G d b o r š c m ¡i a s k e g a tabora bode izdal v posebni knjižici vse taborske govore.
Tržna ce na
pretekli teden.
Aovicar.
I/, Hariliora. V nedelje, t. j. 8. t m. smo imeli v naši čitalnici besedo in če ravno je zlo deževalo, sc je vendar zbral» večina udov. G pr, Š. je govoril v smislu „Na-rodimst gre pred svobodo". Govor je bil prav zanimiv. — Po besedi }c bil
1'ienice vat;jih (drevt-uka) . , Rii	....
Joimena „	....
Oven. „	.
1'ursice i kurili!!! j vsgan
Ajdo	■
Pros«	i,
Krompirji	„
Govedine fnnt .... Telatina „	„
Svinjo! i ue Orsiva ion t Drv S S" tnliii eožeuj 'Klafterl
IS"
„ 3(S" mehkih ., , IS"
Ufflenja i* tnlpga lesa vajjac
„ „ mehkega „ ,, Sina cent	. _ , .
Slame cent v £n|jnh
n _ „ ia «taljo Slanine {«pehaj cent	, , ,
Jajoo, pstzt
Cesarski zlat velja 5 fl. 53 kr.
.-Ižij» srebra 116,—.
Ka rti <11 j o drž. posojilo 63.30.
i	r.	p h a		s		d
¿■5		=S		—i	> ? i — t-	
>		S				
U. k.		Ü. k, u.		kiti		k.
41-		4 Vfl	+ so		i	Su
3	-	S 20	also		S	30
2 SO		■> 00	a so		—	—
1	70	m	J 6P		—	_
2 'i")		S ift	•i	70		—
			S	10		—
i SO		2 SO	'i	SO. 10	i	60
1		^ÜP	1		1	_
--	13	— ar,	—	•24	_	
—	23.		—		—	n
—	M	- ¿8:	—	as	—	20
10	—	U Á0	6 50		10	
—		sao;	-	_	_	__
G		jH	5		7	BO
_	so:	— ;i>o'	_	45	1	__ ^
—		—j.rio;	-	30.	—	90
J	¿0	i 30		80	1	_
1	10'	1 Ln!	i—	7 a	—	00
—	so.	"-¡80	_		—.	70
42		SS ^	40	:	35	_
-	10'	-Iti	—	IG'	—	IS
a. v.
Loterij ne »rrike,
Gruden 4, novembra 1668: 9 2 40 94 Prihodnje n'«i;kanje je LS. novembra 1SSS.
4it
I^ilütclj, založnik in c<tgovomi vrednik Dr- Tin tija Fr do g.
Tiskar Kilnnrd Jnnilf v Mariboru.
potno ¿ki. če nočete, da ho vam po časnikih in sploh postavno (v taborih itd.) glasi, trdil bo teta krepke j še svoje mnenje in svoje pravice s skrivnimi -poniočki; s strohovanjem ga silite hoditi prepovedane poti — Narodno gibanje med Slovani ni od včeraj ali od leta 1848, temoč že od konca preteklega stoletja. Pa saj Slovani niso edmiT ki narodno poütiko gonijo, to isto delajo tudi avstrijski Nemec in Madžari. J U osnovnih postav izpolnite, pa vse bo dobro. Enakopravnost ni le narodna temoč tudi politična stvar, Vlada se nnj Čehom bliža. naj se i njimi sprijazni in pogodi. !1 koncu dolgega večkrat, pretrganega govora nasvetuje Svetea, kakor je ic rečeno, nnj se ta postava odloži, dokler ne bode po ustavni poti kazenska postava in kazenskopravdm red s porotna sodbo izdelan. — Podpirali so Svetca Slovenci, ne-kteri Poljaki in Grenter,
T tuli g. T o man. Greuter in še mnogi drugi so govorili proti izjemnemu stanu ali vse ni nič pomagalo, ker končno je večina vendar glasovala za izjemni stan.
V	brani bovsk cm odbora je minist eis tvo tirjnlo, da naj državni zbor postavo taki potrdi in sicer nepremenjeno, ker drngaee bodo vsi ministri šli ix -Južbe. Postava je tedaj po tem že potrdjesa.
Finančno m i n i s t e r s t v o je državnemu zbo ru predložilo, osnovo postave, po kteri si i um za loto 18 H 8 zvun že dovoljenega proračuna, dovoliti -ie nekolike stroškov. Imenujemo samo nektehe »lavne. Za cesarski dvor se tir ja še 150.000 gld., ze državni zbor 100.000 gld., za razpuščeuo državno svetovalstvo :l2,OüO gld., zei ceste ^0.000 gld.. sa Stavbe ob vodah 34.000 gld,. za ministerstvo 150.39,"i gld.; za mmistaretvo pravosodja zarad nove sodnjiske organizacije posebno 1,434,000 gld- itd.
Iz g o s p o s k e z b o r n i e e nič posebnega ni čuti. Te dni se je razglasila postava, no kteri se bo v Cidaj tau iji za leto pobralo 56.549 rekrutov. Iz med teb jih dtajde 4433 na dolnji i 2'2'27 na gorn ju Avstrijo, 45 a na SolnograŠko, 60T& na Moravsko, llflo na Silezijo. 3426S> na Stajarsko. 1019 na Koroško, 101 i) na Kranjsko, 151Ü na Primorsko, loOO na Tirolsko in Voraribcrsko. 15.464 na Češko, 14iiil*2 na Gališko. 144T na Bukovino in 1100 mL Diilmacijo,
Na craaričin god t. j. 1!). t. m. se pričakuje cesarjevo pismo, po kterem bo izjemni stau v Pragi nehal.
V	Pragi je zdnj vse tiho in mirno; zvun „Cmrespon-denz^. ktera edina še živi med neodvisnimi časniki so vsi drugi časniki prepovedani iu jih vre dni ki ali že v ječah ali v za tožbi. Tudi pastirski listi knjezoškofa in kardinala in drugili čeških škofov so prepovedani.
Vogerskem držav, a boru seje začelo dogovarjanje o poštni pogodbi z Srbsko. Srbi in Saksi so izstopili iz d uličnega odseka, ker obveljalo je. da imajo v Erdelski javnopravni biti nemški, ramenski in madžarski jezik.
O gorska vlada hoče zboru nasvetovati, da se mandati poslancev na 5 let podaljšajo.
6 an ch je odšel zarad reškega vprašanja v Peš L
V	prestolnem govoru je pruski kralj rekel o zu-najnih zadevah: Razmerje med mojo vlado in zvim^jnimi državami je vsestransko dobro in prijatelsko. — Tadi u Francoske se piše. da vlada v jednakih razmerah proti drugim vladam ¡stoji, kakor pruski kralj pravi oil svoje vlade. Če kdo hoče naj verje,
li Spanj olske se piše. da se je tiuuo razglasil razglas, v kterem demokratična stranka četa odločno ti rja federativno republiko.
Cehi upajo, da se v kratkem skliče deželni zbor zarad krongnju.
Hrvaški dežel, zbor je sklican na 1G. t. tn. v Zagreb.
V	S e a vfitah pri Zagrebu je bil 3. t. m. veliki tabor, pri kterem se je vdeležflo mnogo tisoč ljudi ali tudi množica oboroženih in četni kov ni manjkala.
Vrednik in tiskar lista „Slovenski Narod" sta točena zarad članka „Tujčeva peta" v 73. štv. imenovanega časnika, pregreškn proti javnemu miru iu redu. Kouečna obravnava je odločena na 9. december 1.1. pred okrožno Bodaijo v Celju.
V nedeljo 8. t. m. je bil vrednik „Slovenskega Naroda" spet poklican pred mariborsko okraju o sodni jo, da bi tamo imenoval pisatelja vvodnega članka: „Po deželnih zborib II," m dopisa „od Save" oboje tiskano v 84 fit. „Slov. Naroda".
Iz gotovega vira nam je tndi znano, da se bude v kratkem osnovalo tukaj po lično društvo za štajarske Slovence.
Preučiti g, misijonar Fr. Pire je bukvice „Kranj-ski vrtnar" prestavil v angleški in nemški jezik iu bodo d osle na svetlo ia Amerikance.
Kakor čujemu, ee nova izvirna vesela igra g. profesorja Klodiča nNovi svat" že v Gorici tiska,
Skof S tr o s m a j er se je pred kratkim podal v Peligrad, Na brodlšču ga je pričakal avstrijski konzul ti. KaJ-lay in podkonzul g. Todorovič iu ga je spremljal v konzulat no palačo. Tukaj jc obedoval. K obedu so hi I i tudi povabljeni ysi imeuiti učenci v Beli gradu. Zvečer je vhdtka večerjal pri srbskem melropolitu, prod kterega palačo, je došla škoia pozdravljat velika bakljadu. Profesor Janez Boskovič je pred palačo, iz ktere oken sta gledala gg. škof Strosniajer m metro poli t, nagovoril slavnega gosta^ia je v svojem govoru poaebuo povdarjul zasluge g. škofa o omiki s rbs k o ■ h rvaš k ega narodu, Jetnu je g. Strosmajer v kratkem odgovoril, da je on po svoji mogočnosti služil sveti stvari t. j. omiki svojega naroda in da hode svojo dolžnost po mogočnosti tudi nadaljaval. — Slava tan I
Pri slovesnem odpiranju čitalnice v G hči n i Be je zbralo do 1ÜOO ljudi. To je bil tedaj res mali tabor. Vse seje vršilo v izvrstnem redu: govori", petjo, deklamadje, godba, ples. G, tajnik Sorie je v lepem govoru izvrstno razlagal čitalnicin namen.
liojanska čitalnica je iivolila gg. štirska deželna poslanca Hermana iu dr. Vošnjaka za častna uda.
V Zagrebu se je prvega t. m. slovtsuo obhajal spomin onih 13 „Iliroev" ki so bili vstreljeni 29. julija 184&
Češkega lista „Zvon" je policija na Dunaju tudi drugo številko prej pobrala, k<> jc bila izdana, pravi se, da hc bo zdaj preselil v PeSl, iu če tamo tudi ne bo smel izhajati, gre v Berolin.
Čitalnica v nedeljo, t.
pri sv. Ivanu v t r ž a š k e j okolici sebo ). 15. i m, slovesno odprla, igrala se hode VII-
harjeva vesela igra: „S 1 e p in lep".
G d b o r š c m p a s k e g a tabora bode izdal v posebni knjižiti vse taborske govore.
Tržna ccna
pretekli teden.
Aovicar.
I/, tlariliora. V nedelje, t. j. 8. t m. smo imeli v naši čitalnici besedo in če ravno je zlo deževalo, te je vendar zbrala večina udov. G pr, Š. je govoril v smislu „Narodnost gre pred svobodo". Govor je bil prav zanimiv. — Po besedi jc bil
Plenice vat; jih it rtv i"] l ti ;l: .	,
ltii .... Joimena „	.
Oven. „	....
lursice ihiii-Liiitfj vajjaii
Ajdo	■
Prosa	i,
Krampi rjo	„
Govedine funt .... Teletioa „	, . » .
Svinjetioe Orsiva ion t Drv S S" tnlili eožeuj ijilifter)
IA"
!l	,,	n
„ 3(S" mehkih ., ,
• i io i, ,, . . , . Uffienja i* tnlpga lesa vs.gim
„ „ mehkega ,, ,, Senu cent	.	,
SlAtne cent v £n|jnh
„ _ „ ia «taljo Slanine {«peha.) cent	, , ,
Jajcu, pstzt
Cesarski zlat velja 5 fl. 53 kr.
Ižij» srebra 116.—.
Ka rti <11 j o drž. posojilo 63.30.
i	r.	p h a		s		d
J-5		=S		—i	> ? i — t.	
>		S				
U. k.		it, k, U.		kiti		k.
41-		4 Vfl	+ so		i	Su
3	-	H 20	also		S	30
2 SO		■2 M	a so		—	—
1	70	m	J 6P		—	_
2 t)		S ift	•i	70		—
J)			i)	10		—
2 20		■2 60	'i	SO. 10	i	60
1		-M	1		1	_
--	13	— ar.	—	34	_	
—	23.	— 20	—	3<J	...	n
—	M	- 28:	—	as	—	20
10	—	U flf>	6 50		10	
—			-	_	_	__
G		jH	5		7	BO
_	eo:	— ;i>o'	_	45	1	__ ^
—		—j."i o;	-	30.	—	90
J	¿0	i 30		se	1	_
1	10|	t Ln!	i—	7 G	—	00
—	80,	"-¡80	_	60,	—.	70
		as ^	40	:	35	_
-	10'	-Hi	—	IG'	—	ia
a. v.
Loterij ue xreíKi',
Gradcu 4, novembra IS68: 9 2 IO 94
Prihodnje srečk nujo je t S. novembra 186S.
4it
Itilatelj, založnik in odgovorni vrednik Dr- Tin tija Fr do g.
Tak ar Kiluhrd Joni! i v Mariboru,