legation federal peoples republic of yugoslavia»
259 daly AVE,, ottawa, ont. ^4-2-47
EDINOST 206 Adelaide St W. Toronto 1, Ont.
"Authorized as second class mail, Post Office Department, Ottawa"

BOJ PROTI PREOSTANKOM FAŠIZMA — PROTI ČRNI RE-AKCIJI — JE BOJ ZA MIR IN VARNOST V SVfcTU!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto_____________________ $3.00
Za pol leta---------------------------1.75
Let. 5. Št. 195.
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
-i-
Cena 5 c.
TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, JANUARY 8TH, 1947.
Price 5c.
Vol. 5. No. 195.
Pismo naše delegacije iz Beograda
Prejeli smo pismo od naše delegacije katerega nam piše tov. Edo Jardas. Tovariši, Matešič, Jardas, Bjelič in šimac so odšli novembra meseca v Jugoslavijo na Vse-Slovanski Kongres v Beograd, ki se je vršil 8. decembra. Pismo tov. Jardasa se glasi:
Beograd, 22. decembra: Dragi tovariši! Verujem, da se bodete na mene jezili, ker vam nisem prej pisal. Nisem vam mogel in ko vam objasnim razloge, upam, da se bodete strinjali z menoj, da drugače ni moglo biti.
Na Kongres sem prišel en dan prekasno. Zamudil sem slavnostno otvoritev in s tem se je vse delo pokvarilo. Dogodilo se je namreč, da so nam v Benetkah zadržali vso prtljago, 22 komadov. V Benetke smo prišli ob 10 uri zvečer, a vlak iz Benetk za Jugoslavija, t.j, za v Trst in od tu preko Postojne v Ljubljano odhaja ob 10.30. Ni nam preostalo drugega, kot da jaz in Mirko Šimac ostaneva z prtljago ako nočemo, da se dober del iste pokrade.
Ko sem en dan kasneje prispel v Beograd, je bil Kongres že v zasedanju. Od tovarišev sem zvedel, da so uredili, da vas preko "Tanjuga" obveste o poteku Kongresa in tako se nadejam, da ste pravilno in ob času obveščeni o delu in zaključkih Kongresa. Nekaj posebnega vam javljati, še ne moremo. To bomo «torili ko se povrnemo ali kasneje ko prepotujemo dele zemlje. Po završenem Kongresu smo se sestali z razni-, mi odgovornimi ljudmi v domovini. Razgovarjali smo se tudi z Maršalom Titom. Sprejel nas je j ako lepo in se, prisrčno zahvalil na dobrem delu naših izseljencev za pomoč Jugoslaviji. Zadržal nas je tudi pri kosilu rekoč: "E ker so to naši Kanadčani, bodo ostali pri meni na kosilu." Poleg Maršala Jugoslavije se vsi ministri in ministrska odelenja jako pohvalno izražajo o našem delu. Minister dela (Vicko Krstulovič) in njegovi pomočniki so toliko oduševljeni, z našim delom, da so vsem svojim ljudem v inozemstvo naslovili pisma, v katerih so podčrtali, da bi tudi drugi izseljenci morali posnemati delo naših izseljencev v Kanadi. Rudeči Križ Jugoslavije, je naš Svet Kanadskih Južnih Slovanov osvojil v red častnih predsednikov. Vse v vsem, so toliko navdušeni o našem delu, da se o nas spločno govori kakor o udarnikih. Povsod se ponašajo z nami.
Prej smo imeli namen, da bomo prepotovali celo državo ali vsaj najvažnejše kraje. To nam bo nemogoče iz več razlogov, čas je kratek in se bomo morali kmalu vrniti nazaj. Napram temu in napram času, bomo obiskali vse kar bomo mogli tako, da kadar se vrnemo bomo vseeno mogli povedati našim izseljencem o delih katere smo prepotovali. V Kanado se bomo morda vrnili nekje v začetku februarja.
Par besed o naših utisih iz Kongresa. Po našem mišljenju je bil Kongres Slovanov v Beogradu daleč širšega značaja, kot smo si mi predstavljali. On je odigral zelo važno vlogo pri utrditvi bratstva slovanskih narodov in ohranitvi trajnega miru. V kolikor je bil Kongres močna manifestacija bratstva in edinstva slovanskih narodov in za ohranitev trajnega miru, toliko je dal tudi jamstva, da bodo slovanski narodi vložili vse sroje sile, da se na svetu ohrani mir in pride do boljšega razumevanja med vsemi narodi na svetu.
Nova Jugoslavija je v polnem smislu besede nova. Nova v smislu narodne enotnosti in neminljivega bratstva vseh narodov Jugoslavije. Ne da so samo izginile
nih odnošajih. Vse, staro in mlado se zaveda, da se gradi novi svet, nova bodočnost. Delavec, kmet i« intelektualec, vsi enako vlagajo svoje napore za čimprejšnjo izgradnjo in obnovo domovine. Akorav-no je delavni čas osemurni delavnik, ljudje dobrovoljno delajo po 12 ur in več. Ni počitka ne v petek ne svetek. Svakdo se trudi, da bo na svojem sektorju udarnik, in vzgled drugemu. Nikdo nikogar ne priganja, a vsi delajo kot mravlje, zavedni da gradijo svetlo bodočnost, srečnejši jutrišni dan.
Ko sem bil priča veličastnim demonstracijam v Beogradu z četrt milijona naroda udeležbe, v Zagrebu z 150.000, v Ljubljani z okoli 100.000, ko sem se sestal z delavci in kmeti, ko smo prejemali cvetje, katerega so nam dajale dekleta i. t.d. sem se počutil preporojen. Vi najbolj veste, da nisem nekaki malo-meščanski sentimentalec in tukaj, ginjinja nisem mogel izdr-
Sedež Vseslovanske-ga Odbora v Beograd«
IZ GOVORA GENERALA GUNDOROVA NA VSE-SL OVANSKEM KONGRESU
"Novo Vse-slovansko gibanje je vzniknilo v najtežjih dneh v zgodovini slovanstva, ko se je smrtna, nevarnost v obliki fašizma dvignila nad Slovane in nad vse druge demokratične narode," je rekel delegat General Gundorov na nedavno končanem Vse-slovan-skem Kongresu v Beogradu.
'Prvi udarec nemških fašistov je bil naperjen proti zahodnim in južnim Slovanom, od. katerih nobeden posamezni ni bil kos zaustaviti nemškega vojnega stroja zgrajenega v Nemčiji. Te države so bile razorožene po sebičnih in proti - sovjetskih reakcijonarnih krogih kateri so bili v vladah v Angliji, Franciji in drugih državah.
Vsled tega dejstva so čehoslo-vaška, Poljska in Jugoslavija padle v kremplje fašističnih pošasti,
žati pa če sem se še toliko trudil. medtem Je Bolgarija proti volji
Pri vsakem takem prizoru polile so se solze po obrazu, pri vsaki manifestaciji in proslavi me je nekaj prijetnega dirnilo v srce. . . V resnici, preporodil sem se ko sem občutil dobroto svojega naroda, katerega že 20 let nisem videl. Klici na teh manifestacijah v odmerjenem in močnem stakatu: Tito! Tito! Tito! . . .Stalin . . . Tito! . . . Stalin mi odmeva še sedaj , po. «šestih in srcu. Odmeval bo in nas spodbujal še na napornejše delo za stvar napredka bratstva in enotnosti vse dokler bomo živeli. Mnogo smo od tovarišev čuli o novi Jugoslaviji, no da bi človek videl vso' veličino v globino pridobitev osvobodilne borbe, mora iti v Jugoslavijo, mora priti na lice mesta. Vse v vsemu, v sebi sem zaključil za vse one bolnike v Kanadi, kateri še vedno sanjajo o mačkah in pseh in ostalih drugih sovražnikih Jugoslavije, da bi bilo
naroda bila prisiljena na stran fašističnega osišča. V teh strašnih dneh so bile oči vseh Slovanov uprte v Sovjetsko Zvezo, katera je bila na čelu borbe za svobodo miroljubnih narodov sveta proti fašistični tiraniji.
V augustu 1941 se je vršilo prvo zborovanje Vseh-Slovanov v Moskvi na katerem so^ bili oblikovani cilji in demokratični temelj
Oktoberska Socijalistična Revolucija je zaprla pot Carističnemu Panslavizmu. Sovjetska Zveza je pričela graditi medsebojne odnoša-je na temelju enakopravnosti in odnošaje enakopravnosti z drugimi državami in medsebojno spoštovanje.
F-lovanom Sovjetske Zveze, Rusom, Ukrajincem, Belorusom, V-se-Slovansko gibanje predstavlja manifestacijo njihovega prijateljskega zanimanja za usodo bratskih Slovanskih narodov, katerim morejo prožiti resnično pomoč. Drugim Slovanskim narodom novo slovansko gibanje že od prvega začetka, predstavlja ljudsko gibanje, katero se je rodilo ne samo brez pokroviteljstva reakcijonarnih krogov njihovih neodvisnih držav, ampak kot tudi borba proti tem reakcijonarnim krogom.
Novo Slovansko gibanje je zraslo in se razvijalo, kakor proti-fa-šistično in demokratično gibanje, katero je zbralo v svoje vrste vse poštene, domoljubne in demokratične elemente. To gibanje si je vzelo za nalogo čiste in jasne cilje; borbo proti fašizmu, borbo za svobodo, neodvisni obstoj in demokratični razvoj vseh Slovanov.
Postavljajoč si za nalogo mobilizirati in zbrati vse sile Slo-
V juniju 1942 je Vse-slovanski Odbor začel izdajati list "Slovani", ki je mnogo doprinesel k zbližanju in prijateljstvu slovanskih narodov in organiziranju borbe proti fašizmu.
Ideja novega slovanskega gibanja se je razširila med slovanskimi izseljenci v Angliji, Palestini in drugih državah. V Londonu se je ustanovila organizacija Slovanov, katera se je pozneje združila v Vse-Slovanski Odbor. Ustanovitev londonskega Odbora je doprinesel k utrditvi naprednih sil slovanskih izseljencev in je bil velikega pomena za ojačanje slovanskega gibanja. Delovanje slovanskih organizacij v Združenih Državah, Kanadi, Avstraliji in Novi Zelandiji je zavzel širši razmah.
Miljone Slovanov v teh deželah so želeli doprinesti svoj del v borbi za osvobojenje Slovanskih držav. Po padcu monarho-fašistične diktature v Bolgariji, izgonu nemškega okupatorja iz Jugoslavije, osvobojenje Poljske in čehoslova-kije so bili Slovanski Odbori vpo-stavljeni v Sofiji, Belgradu, Varšavi, Pragi, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Cetinju, Skopiju in Bratislavi. Ena od nalog tega Kongresa je utrditi te Odbore in jim
Rezultati mestnih volitev v Toronto
novemu vse-slovanskemu gibanju, vanskih narodov je »Slovanski Od- j	razslntl njihovo polje
v	w----- ----i„„:r bo/takoj v začetku proglasil pro-j '
gram Anti-Hitlerjeve koalicije kot I General Gundorov je nato go-temelj, kateri je združil vse svobodoljubne narode v borbi proti Hitlerizmu.
Drugo in tretje zasedanje Vse-Slovanskega Odbora, seja Slovanov, — bojevnikov in drugih zastopnikov raznih slovanskih naro
V razglasu, katerega je razglasil ta zbor je bilo rečeno v odstavku: "Bratje, zasužnjeni Slovani! Nahajamo se pred smrtno nevarnostjo. Napočila je ura, ko se mora združiti ves Slovanski narod za čimprejšnje in končno uničenje fašizma.
Novo Slovansko gibanje se vs-
tvarja v precej drugačnem položa-	dov, razpravljajoč po narodnostih
ju od onega v katerem se je vst-	Odbora je napravilo temelje bodo-
varjalo Vse-slovansko gibanje v	čim nalogam osvobodilnega giba-
prvi svetovni vojni, ko je ruski ca-	nja, katero se je razvijalo prina-
najbolje, da vsaj za nekoliko' dni	pod geslom osvobojenja vseh šajoč v vedno nove in naraščajoče
pridejo v svojo rojstno vas, v svojo domovino, na razdejani dom. Ako je v njih vsaj nekoliko duše, oni bi se trenutno preporodih, zasukali rokave, pljunili v roke in se podali na delo za obnovo v resnici nove domovine.
Tovariši, jaz vas prepričujem, iskreno in brez agitacije, da narodi Jugoslavije relativno žive dobro'. Povsod razvaline, to je točno. Industrije malo, ali je tukaj neomejena volja za delo, za vstvar-janje. Iz nekdaj, navadnih tvorni-kših delavcev, z udarniškim delom se vežbajo novi ravnatelji tova-ren. Z nekdanjimi nepismenimi in brezpravnimi kmečkimi sinovi se kujejo novi oficirji narodne vojske, generali, državniki, ministri in voditelji. Kakor sem že gori omenil, čeravno' se pomanjkanje čuti skupaj z kvaliteto, vseeno more delavec priti do svojega. Dočim v Toronti moraš po srajco na črno borzo, so v Beogradu polne izložbe srajc, dolnega perila ohuval in potrebščin. Cene so zmerne in stvarno nižje ako jih usporedimo z cenami v Kanadi. Če vzamemo poprečno merilo zaslužek delavca uradnika ali profesijonalca z cenami živežnih potrebščin, pridemo do nepobitnega zaključka, da narod tukaj relativno izhaja bolje kot v Kanadi. Hrane je prilično, pa se moreš bogovsko najesti in še po eden "špricar" popiti za svojih 40 dinarjev.
Kot sem rekel, kvaliteta ni prvorazredna, vseeno narod prihaja do vsega kar mu je potrebno. O brezposelnosti ni govora, a o diskriminaciji še manj. Prišel je čas ko je delavec v resnici prišel do proizvodnje, a kmet do zemlje. Nedavno izvedena nacionalizacija vse industrije je imela dvojni efekt. Na eni strani je pri narodu izzvala nepopisno navdušenje in še bolj
slovanskih narodov zakrival ropar- sile in delujoče oblike osvobodilne ski značaj vojne.	j borbe.
MARŠAL TITO ČASTITA NOVO LETO
ISTOTAKO ANTI-FAŠISTIČNA ŽENSKA FRONTA JUGOSLAVIJE
Izvršni odbor Sveta Kanadskih Južnih Slovanov je poslal brzojavno častitke Maršalu Titu za novo leto. Maršal je odgovoril s sledečim brzojavom:
Zahvaljujem se na vaši častitki povodom novega leta in vam od svoje strani želim srečno 1947-to leto.
Maršal Tito.
Svet Kanadskih Južnih Slovanov je tudi prej-el ča-stitko od centralnega odbora Anti-fašističnih žen Jugoslavije, ki se glasi:
Povodom novega leta vas srčno pozdravljamo in vami želimo uspeh v vašem delu za utrjevanje demokracije in miru v svetu. Želimo, da bo novo ldto 1947, leto tesne zveze med ženami naših jugoslovanskih narodov v Kanadi in narodov F. L. R. Jugoslavije, vaše stare domovine.
Centralni odbor Antifašistične Fronte Žen Jugoslavije.
nekdanje kali narodnostne mržnje, | utrdila vero v svoje vodstvo, na
medsebojnega prepira in zavisti katerega je bilo dosti v stari Jugoslaviji, ampak se je narod v resnici preporodil, kakor" v svetovnem nazoru, tako tudi v medseboj-
drugo roko' pa je dala še večji polet za delo in dviganje ekonomske ravni vse vprek izgradnje domovine.
Srečal sem na ulici delavca —
drvarja, rodom Albanec iz Koso. va. Ves zavit v neke cape. Na hlačah je imel na stotine krp, a na suknji nekoliko podstav in krp. Ustavim ga: Delaš težko, tovariš? "če še tako težko delam, delam za sebe, za svoj rod in za svojo državo. Ni mi žal, ker delam težko, ker bodo moji otroci delali lažje, čudiš se mi ker sem tako slabo oblečen. E, brate imam jaz doma še eno obleko, pa jo hranim za praznik. Poleg one obleke imam še tudi nekaj druge e'bleke, pa se mi jo zdi škoda obleči, ker kakor vidiš morem izhajati tudi tako v teh cunjah, ko bi mi vse ponosili kar imamo, bi morali prositi gospodo v inozemstvu, da nam pomaga, a to bi pomenilo da bi potem oni hoteli tudi svoje prste vmešati v naše posle. No, mi tega
voril o vprašanjih, ki se tičejo na log Slovanskih organizacij: "Zma ga Združenih narodov nad fašizmom je velikega pomena za nada-ljno razvijanje vsega demokratičnega ljudstva na svetu. Demokratične sile so bile ojačane. Za Slovanske narode se je odprla nova zgodovinska doba, doba neodvisnega obstoja, svobodno mirno razvijanje in blagostanje. Prijateljstvo Sovjetske Zveze jim je dalo tako zaupanje v stabilnost njihovih pridobitev, kakoršnega niso imeli še nikoli prej.
Še vedno pa. obstojajo na svetu podle sile ki sovražijo mir, na predni razvoj, neodvisnost in sre čo ljudstva. Za stvar izvedbe njihovih imperijali stičnih načrtov in ohranitev razredne prednosti so pripravljene pahniti svet v novo vojno. Eden glavni steber te svetovne reakcije in podžigalcev nove vojne je Churchill.
Nasproti tem podlim silam svetovne reakcije stoje napredne demokratične sile sveta, navadnega človeka, kateri je moral prenašati celo breme vojne. Sovjetska Zveza in Slovanski narodi so na prednji straži bojevnikov za mir in demokracijo.
V polni harmoniji z interesi in željami vseh miroljubnih narodov, slovanske organizacije skupaj z vsemi proti-fašističnimi naprednimi silami mednarodnih organizacij moramo voditi neutrudljivo borbo proti ostankom fašizma in podpihovalcem nove vojne. Mednarodne anti-fašistične organizacije se naj bore in razširjajo resnič-P ne informacije o Slovanih. Slovanske organizacije morajo jačati prijateljstvo med Slovani in med vsemi narodi, organizirati morajo Slovanske narode za vpostavo trajnega pravičnega miru in tesno sodelovanje med vsemi narodi.
Reakcijonarni krogi v Anglosaksonskih državah na vse mogoče načine zavirajo demokratično' grajenje in obnovo Slovanskih držav in še posebno so nasprotni narodni enotnosti Slovanskih naro-
bo kmalu prišel čas, ko' bomo imeli vsake stvari v izobilju". Tako vidite govori nekdanji suženj, kate. rega je vsakdo smel preganjati, suvati, zapirati, a dostikrat tudi množično ubijati. On je morda primitivno, ali konkretno izrazil mišljenje naroda.
To so vidite, na kratko in na brzo roko' moji prvi utisi v Jugoslaviji. To pišem vam, a vi ako morete kaj izkoristiti za tisk, dobro, a ako ne, tudi dobro. Potrpite 1 dov. Kaj more biti bolj krivično, malo in kadar pridem, pa ako nič I kot borba zastopnikov vrste dr-drugega, se bom vsedel im napisal žav na pariški konferenci, proti! celi ko'š materijala, o tem kar zjedinjenju starodavne slovanske-
Toronto: Mestne volitve, katere so se vršile na Novega leta v Toronti so do neke mere izme-nile sestavo občinske uprave za leto 1947. Progresivne sile so izgubile dva važna položaja in sicer: Steward Smith-a v nadzornem odboru in odbornika Dewar Fergusona.
Konservativni in pro-fašistični gonji in ostali obrekovalni reakciji je uspelo to leto izpodriniti z mučnimi napori Stewarda Smith-a iz nadzornega odbora. Vkljub temu pa reakcija ni zadovoljna in ni doživela onega česar je pričakovala. V okraju 4 in 5 sta ponovno izbrana odbornika; Norman Freed in Charles Sims. Oba sta dobila mnogo več glasov kot njihovi najbližji tekmeci
Za šolski odbor so izvoljeni naslednji delavski kandidati; V 4. okraju Hazel Wigdor; Mrs. Edna Ryerson in Mr. John Boyd v 5. okraju; in Mrs. Elizabeth Morton v 6. okraju. Mrs Louise Watson v 2. okraju ni bila izvoljena ali je vseeno dobila prilično število glasov.
Predstavništvo delavstva se bo sestojalo v Toronto od dveh mestnih odbornikov in štirih odbornikov v šolskem odboru. S tem da ni bil izvoljen v nadzorni odbor Steward Smith in Dewar Ferguson v mestni odbor je nedvomno da je dobilo delavstvo občutni udarec in težka izguba za vse napredno gibanje , v Toronto. Vendar pa ne pomeni to poraz delavstva in zmaga reakcije. Da ugotovimo to nam je potrebno opomniti, da je dobil Steward Smith več glasov kot preteklo leto. Lansko leto je on dobil 41.571 glasov a letos 42.106 glasov. Od štirih nadzornikov lansko je bil on drugi po vrsti, a letos peti, ker se je reakciji posrečilo zbobnati veliko število glasov za svoje kandidate.
Dejstvo, da Smith in Ferguson letos nista bila izvoljena ne leži samo v tem, ker delavstvo ni šlo enotno na volitve in ker se ni obračalo dovolj pozornosti važnos-i mestnih volitev — ampak leži ;udi v nezaslišni pro-delavski pro-lagandi pro-fašističnega tiska in sovražnikov napredka miru in arnosti. Vse je bilo mobilizirano
Zahvala Jugoslovanskega Rdečega
Svet Kanadskih Južnih Slovanov je prejel brzojav od Prvega Kongresa Jugoslovanskega Rdečega Križa, kateri se je vršil dne 17. — 18. decembra ki se glasi:
Predstavniki Jugoslovanskega Rdečega Križa pošiljajo iz prvega Kongresa izseljencem Kanade svoje iskrene in bratske pozdrave in izražajo svojo zahvalo za pomoč katero smo prejeli od naših bratov in sester v Kanadi. Najtop-leje zahvale in priznanje vsem. Jugoslovanski Rdeči Križ
proti Steward Smith-u. "Globe and Mail" in "Evening Telegram" nista porabila še nikoli toliko prostora za blatenje enega človeka, kakor letos za blatenje Steward Smith-a in kajpada tudi za blatenje vseh drugih delavskih kandidatov. Še celo konservativni predsednik province Ontario Drew je prišel na pomoč svojim prijateljem v Toronto in izkoriščal borbo proti Smith-a za skrivanje svojih reakcijonarnih načrtov proti prebivalcem Toronta in cele province Ont.
Zastavonosec reakcije v celi pro-ti-delavski kampanji za časa predvolilne agitacije je bil zloglasni M. A. Sanderson, kandidat za nadzorni odbor, kateri je kljub vsemu napenjanju, dobil komaj nekaj preko 26.000 glasov.
Za župana mesta je zopet izvoljen R. H. Saunders z ogromno večino glasov. Eden njegovih protikandidatov je bil Muray Dowson, voditelj torontovskih trockistov, kateri je bil tako strahovito poražen, da so bili celo njegove ov-čice razočarane. Dobil je komaj 3.180 glasov.
Svoje kandidate so imeli tudi CCF-ovci. ^Ali so bili popolnoma poraženi v vsakem okraju. Eden od njihovih voditeljev William Dennison kandidat za mestnega odbornika v 2. okraju je izšel peti po vrsti in je dobil 2.248 glasov. Ako bi vodstvo CCF ne zame-tavalo enotnost v delavskih vrstah, volitve bi izpadle mnogo po-volneje za vse delavske kandidate in reakcija bi bila težko poražena. Vsled tega leži na CCF velika odgovornost' za delni neuspeh volitev v Toronti, da nima delavstvo več zastopnikov v mestni jpravi. Izid volitev naj bo CCF še eden izgled za njihovo razdiralno delo in oportunizem. Posebno za članstvo je zadnji čas, da uvidi to škodljivo politiko vodstva CCF, kar ne koristi delavskemu gibanju.
Nedvomno se bo težko osvetilo delavskemu gibanju odsotnost Stewarda Smitha na mestni upravi, ker ima reakcija že narejene načrte, katere bo podvrgla delavcem brez vsake opozicije preko nadzornega odbora. Pri volitvah so volilci mesta Toronte opolno-močili novi odbor za grajenje novih cenenih stanovanj in olepša-nje mesta kar je bilo po večini delo Stewarda Smith-a, da je to prišlo na glasovanje, a je sedaj težko reči, da ne bo zaprek od strani torontovskih bankirjev in industrijalcev. Kako se bo vse izvrševalo bo pokazala bodočnost.
62.000 DOL. POSOJILA ZA NABAVO STROJEV IN ORODJA
Največja pomoč je prišla od S. K. J. Slovanov
sem videl in slišal v domovini. Imel bom tudi priložnost govoriti na množičnih shodih, im bom tudi na teh skupščinah našiin izseljen, cem objasneval pravo stanje stvari v novi Jugoslaviji, a do tega
nočemo in ne želimo. Saj smo se časa vas vse tovariško pozdravim
jih komaj rešili. Mi bomo za se. daj shajali tudi v zašiti obleki, ali
in na skorajšnje svidenje.
Vaš JARDAS.
zemlje v F. L. R. Jugoslavijo.
Slovansko javno mnenje, bo na-S redilo vse kar je mogoče v dovoljenem načinu za zjedinjenje vseBij; ¡Slovanov v njihove Ljudske drža ve. Borilo se bo z vsemi dovoljivi-"mi sredstvi proti krivicam, kate-ji le so bile storjene nad slovanski-f (Dalje na 4 str.)	"i
Beograd: — Na prvem povojnem kongresu jugoslovanskega Rdečega Križa v Beogradu, ki se je začel 18. decembra je predložila glavni referat tajnica Jarosla-*a Ribnikar. V svojem obširnem poročilu o delu Rdečega Križa Jugoslavije, je tajnica Jaroslava RSbnikar podčrtala, da je Jugoslovanski Rdeči Križ prejel čez leto 1945, 7,640.000 iz inozemstva. "Glavna pomoč — je rekla Jaroslava Ribrikar — je prišla od Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, potem od Ameriškega in Kanadskega Rdečega Križa."
Z kongresa so bili poslani zahvalni ibrzojavi in je bil tak brzo-
Toronto: — Zadnjo soboto zvečer se je vršil v Torontfmnožični shod na katerem je govoril tov. Stevo Serdar o Jugoslaviji in vrnitvi naših izseljencev v staro domovino. Po konganem shodu je bilo vpisanega 62.000 dolarjev posojila za nabavo strojev delovnim grupam, katere se bodo 1. aprila vrnile v Jugoslavijo, da pomagajo pri obnovi. Pred tenj shodom po je bilo že vpisanega 20.0QQ dolarjev. Na shodu se je tudi sprejel zaključek s katerim se Toronto obvezuje, da bo dala 250.000 dolarjev posojila za nabavo strojev in potrebnega orodja.
KITAJSKA POSTAJA AMERIŠKA KOLONIJA
Moskva: — "Pravda, glasilo Komunistične Stranke S. Z. pravi, da z pogodbo med Združenimi Državami in Kitajske, ki je bila podpisana 4. novembra t. 1. se pretvarja Kitajska, v Ameriško kolonijo. Poleg izmenjave v vojaštvu in orožju v slučaju vojne, ekonomska pomoč, katero bo dobivala Ki-
tajska je take oblike, da se je Ki-jav poslan tudi Svetu Kanadskih tajska podvrgla ameriškim impe-Južnih Slovanov.	I rijalističnim interesom.
"EDINOST
n
Published weekly at
206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor
in Slovenian Language
•trtriHiered in the Registry Office for the City of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
VLOGA INTELIGENCE V SOVJETSKI ZVEZI
Nekoliko o kampanji Edinosti
Kampanja Edinosti gre proti koncu. Do sedaj nismo dosegli, razen par naselbin, nekakih zavidljivih uspehov in bi na vsak način lahko malo bolje uspevala z ozirom na nujnost delavskega tiska in če bi se vsi zavedali, da smo mi tisti ki moramo podpirati in vzdrževati delavski tisk.	............
Pravijo, da premalo pišemo o kampanji. Mogoče je to res, ker pa imamo malo časa do konca kampanje ne bomo iskali vzroka, ker je še vedno nekaj časa ostalo, da se to popravi, pa naj bo vzrok kjer koli.
Na drugem mestu današnje številke pniobčamo kampanjsko tablico iz katere je razvidno, ako bi se vse naselbine podale energično na delo, kot naprimer Toronto, ki je do sedaj naredila $211.00 za tiskovni fond in 9 novih naročnikov ter 25 ponovnih, bi današnja tablica izgledala mnogo lepše kot sedaj izgleda.
Druga taka naselbina je Timmins. To je naselbina, ki je skoro najstarejša v pokretu in je že mnogo napravila pri vseh podvzetjih in v zadnjem času izgubila precejšnje število aktivistov in kljub temu je s svojim delom dokazala, da je v Timminsu 'še vedno dosti sil, da se lahko meri z najboljšo naselbino in je naredila v tej kampanji do sedaj $206.00 za fond in šest ponovnih naročnin. Timmins se je naučil vztrajati v borbi in je upati, da bo ostal tako tudi v bodoče četudi je iz Timminsa odšlo lepo število aktivistov. Pri Timminsu je še pripomniti, da je bil zmagalec v zadnji kampanji za x-ray aparat, kar jih pa ne zadržuje, da ne bi bil tudi v tej kampanji v prvih vrstah.
Tretja naselbina je Montreal. V Montrealu je le malo Slovencev vkljub temu so v tej kampanji uspeli kot še nikoli prej. Napravili so $71.00 fonda in dobili eno novo naročnino ter obnovili 6 naročnikov.
Port Arthur, to je tudi naselbina, ki se j-e še vedno prav dobro izkazala in je tudi v tej kampanji naredila prav lep uspeh namreč $185.50 tiskovnega fond^ in 2 ponovni naročnini. Dalje Sudbury je poslal tudi $85.86 za tiskovni fond istotako iz Nanaimo $50.00 za tiskovni fond in 11 ponovnih naročnin.
Vse gornje naselbine, so delale vkljub temu, da se ni mnogo pisalo o kampanji, dočim se ene naselbine niso prav nič oglasile ene pa le toliko, da vemo da so se žive. Prerano je pa še vedno delati končni račun ker ne vemo kaj imajo te naselbine v rokavu, ker kampanje še ni konec in je upati, da se bo druga tablica temeljito izpremenila in da se bodo oglasile tudi vse one naselbine od katerih do sedaj ni glasu:
Kampanje ne bomo podaljšali ne glede kako bo izpadla in to, iz razloga, ker je sedaj najvažnejše delo naših izseljencev in naših on-ganizacij povratek v staro domovino. To seveda ne pomeni, da ni treba delati za list Edinost. Zavedajmo se tega, 'da nam je delavski list potreben in še posebno sedaj, ko imamo pred sabo več važnih nalog od katerih je ena najvažnejša pobijanje reakcijonarne propagande, ki z vsakim dnem narašča.
Kakšna bo zadnja tablica je težko reči. Ostalo nam je le še malo časa in v zadnjem času se vse lahko popravi ako borflo šli bolj z veseljem na delo in vložili več dobre volje. Slovenci še nikjer nismo bili najzadnji in tudi v iej kampanji ne bomo. Kljub temu, da kampanja ne bo podaljšana imamo še par tednov časa, da izvršimo nalogo napram listu in tako napram sebi. Dobra volja je vir vse ejnergije.
Danes priobčujemo pismo, ki nam ga je poslala naša delegacija, katera se bo, kakor je iz samega pisma razvidno kmalu vrnila v Kanado. Priporočalo bi se, da pismo pažno prečita vsak čitatelj, ker jako lepo opisuje, kako naš narod v starem kraju z veseljem gradi in obnavlja. Mi se imamo namen nekoč vrniti v to domovino za katero je naš narod toliko žrtvoval in še žrtvuje.
Mi, kanadski Slovenci, imamo pri temu junaškemu narodu lep ugled kakor tudi splošno Jugoslovani. Ta ugled moramo tudi obdržati. Biti moramo vztrajni kot so oni vztrajni v borbi in pri grajenju ter obnovi. Da smo dobili ta ugled je velika zasluga našega tiska in pomoči katero smo dali v najtežji preiskušnji za svoj narod, ki je bil do golega oropan po ostudnem fašizmu. Naš tisk je igral veliko vlogo in jo bo 'še nadalje pri pobijanju fašističnih ostankov, zato dajmo vso podporo temu orožju v rokah delavcev in vse ostale zatirane množice. Eden drugega bodrimo v naših naporih in nam bo zadnja tablica pokazala kako smo razumeli naše naloge. Verujemo, da imamo dovolj dobrih aktivistov po naselbinah, da list Edinost ne bo v težkočah ako bomo vsi Slovenci, vsak nekaj storili in šli teh zadnjih 20 dni odločno na delo in završili kampanjo z popolnim uspehom. Verujemo tudi, da nam bodo naši aktivisti v U. S. A. istotako pomagali pri naših naporih postaviti Edinost na trdno podlago, da bo zmožna kljubovati vsem viharjem, ki so pred nami. Posebno važno je za Slovence čez mejo, da pridobivajo nove naročnike. Zavzemite se, da bi vsak naročnik v U.S.A. dobil novega naročnika.
, (Po predavanju rektorja lenin-: grajske univerze Voznesenskega v i Ljubljani)
Vloga inteligence v Sovjetski zvezi je mnogo globlja kot v dr-ažvah, ki imajo meščanski družbeni ustroj. Če jo hočemo razumeti, moramo poznati bistvene poteze sovjetske družbene oblike. Njene osnovne karakteristike so naslednje tri:
1.	V sovjetski družbi je odpravljena zasebna lastnina produkcijskih sredstev. Gospodarstvo je postalo socialistično.
2.	Bistvo starega gospodarstva sta brezobzirna konkurenca in anarhija proizvodnje. V socialističnem gospodarstvu vlada načrt, vsa proizvodnja je načrtna in zato so krize, ki tako brezupno pretresajo meščansko gospodarstvo, nemogoče. Biti pa tudi ne more brezposelnosti, druge značilne lastnosti meščanskega gospodarstva.
3.	Posledica skupne lastnine je, da ni razrednega izkoriščanja tujega, najetega dela. V Sovjetski zvezi ni dveh razredov, razreda ka. pitalistov-izkoriščevalcev in razreda izkoriščancev.
Socialno strukturo SZ sestavljajo sovjetski delavec, sovjetski kmet in sovjetska inteligenca. Vse tri skupine so popolnoma enakopravne. Mesto izkoriščanja in gospodarskega zatiranja jih veže skupni napor dvig socialističnega gospodarstva. Vir življenja v SZ sta osebno delo in osebna sposobnost. V kapitalistični družbi daje človeku položaj njegovo bogastvo, v Sovjetski zvezi delo. Zato je največje priznanje, ki ga more doseči človek — odlikovanje Heroja socialističnega dela.
To osnovno razmerje daje možnost za določitev vloge sovjetske inteligence.
Porast števila inteligence v SZ je ogromen. Zakaj ? Industrija je doživela gigantski razvoj. Mnoge produkcije so nove, ki jih carska Rusija sploh ni imela, kot na primer avtomobilska, traktorska itd. Število novih podjetij gre v tisoče.
Radikalno izpremembo je doživela tehnika proizvodnje. Carska
Rusija je bila zaostala dežela, Sovjetska zveza je po ravni tehničnega postopka najnaprednejša država sveta. Združene države Amerike so imele leta 1937 nekaj desetič odstotkov industrije več kot leta 1914. Velika Britanija le 2.6%. V Sovjetski zvezi se je v teh pet in dvajsetih letih dvignila industrija za 1200%! Danes predstavlja SZ 18-19% vse svetovne produkcije, to je eno petino. Tak razvoj industrije je terjal množice inženirjev, tehnikov, administratorjev. Samo v prvi petletki je naraslo njeno število petkratno.
Kader inteligence terja prav tako kolektivno kmečko gospodarstvo, ki zahteva strojno tehniko obdelovanja zemlje. Carska Rusija ni imela nobenega traktorja, leta 1942 pa jih je bilo 512,000. Bile so ogromne potrebe po agronomih, administratorjih itd.
Nadaljnji vzrok dviga inteligenčnega kadra je silovit razcvit kulture v SZ. Ruska kultura ni bila nikoli nizka. Imela je velike duhove, genije, katerih delo je oplodilo svet: Eomonosova, Mendeljeje-va, čajkovskega, Tolstega, ki so bili giganti znanosti in umetnosti. Zaostalost carske Rusije je bila drugje. Kulture je bila namreč deležna le ozka plast, milijoni pa so bili brez osnovne izobrazbe. Leta 1914 je obiskovala šolo le 8 milij. mladine, ena petina otrok Rusije. Pogoj za razširitev kulture je bila odprava nepismenosti. Sovjetska vlada si je zadala nalogo vzgoje najširših plasti in dvignila v osnovno in srednjo šolo 1 1942 35,000.000 otrok. Jasno, potrebna je bila armada učiteljev. V carski Rusiji jih je bilo 130.000, SZ jih ima desetkrat več — 1,210.000. Pred revolucijo je bilo 75% ljudi nepismenih, danes je nepismen človek redkost.
V carski Rusiji je predstavljala inteligenca dva odstotka prebivalstva, v SZ jih šteje danes 15%, to je šestino vsega prebivalstva. In pri tem ni med njo nobene brezposelnosti.
Številčni dvig kadra inteligence v SZ ni edina izprememba, ki jo je sprovžila socialistična ureditev družbe. Vloga inteligence se je iz-
premenila tudi v njenem pomenu in odnosu do družbe.
Nekoč so upravljali državo predstavniki aristokracije in buržoazi-je. Ves upravni aparat je izhajal iz teh dveh plasti. Danes so v njem otroci delavcev, kmetov in inteligence. Bistvo sovjetske družbe ni v tem, da je število inteligence višje, marveč, da igra novo vlogo, da vrši družbene funkcije, ki jih ni še nikdar vršila v zgodovini človeštva in jih tudi ni mogla vršiti.
Inteligenca ima v ZS posebno odgovorno funkcijo. Kakšno?
Prvič upravlja notranjo in zunanjo politiko. Nekoč je bila podrejena buržoaziji, danes ni prodre-jena nikomur, marveč je enakopravna z delavci in kmeti. Drugič vodi gospodarski razvoj države, ves ogromni tehnični aparat SZ. Tretjič je izvedla njeno kulturno revolucijo in ustvarja novo kulturo, socialistično kulturo.
Zato ima sovjetska inteligenca izredno častno nalogo. V carski Rusiji ni predstavljala samostojne družbene sile. Na razne načine je služila buržoaziji in ne interesom ljudstva. Le njen manjši del je predstavljal silo, ki je stala na strani demokracije in revolucionarnega razreda. Danes je postala v SZ samostojna politična sila, ki drži zvezo z delavstvom in kmeti, zvezo, ki je osnovana na splošnih interesih ljudstva.
Izmed nalog sovjetske inteligence je posebno važna vloga, ki jo izpolnjuje kader znanstvenih delavcev. To ni posledica neke slučajne politike, marveč izvira globoko iz značaja socialistične družbe.
Meščanska družba se je razvijala slučajno, iz konkurence. Razvoj v socialistični družbi sloni na globokih zakonih družbenega razvoja. Načrtno gospodarstvo je možno le na temeljiti zananstveni osnovi, planiranje je zapleteno delo, ki terja globokega pronicanja in proučevanja nauka o razvoju človeške družbe in le ta nauk more biti vodnik v gospodarstvu. Idealistična metodologija izključuje možnost poznanja zakonov družbe, objektivnih, znanstveno dog-
Z. D. A. Pred gospodarsko krizo
Kljub polnemu gospodarskemu razcvetu, ki je največji kar so ga kdaj poznale Združene Države, se v kapitalističnem svetu pojavlja bojazen pred bližnjo novo gospodarsko krizo, piše akademik Ev-gen Varga v "Pravdi".
Ta bojazen je popolnoma upravičena: Vse vojskujoče se kapitalistične države so iz vojne izšle močno obubožane, izvzemši Združene Države in Kanado.
Velika Britanija je v splošnem izgubila četrtino državnega bogastva doma in v inozemstvu.
Nemčija je izgubila približno polovico svojega državnega bogastva. V Evropskih državah dosega sedanja proizvodnja zaradi uničenja v vojni 30 do 80 odstotkov predvojne proizvodnje, to se pravi, da je na nižji ravni kakor v času najhujše krize.
V nasprotju s popolnoma razdejanimi kontinenti so Združene Države izšle iz druge svetovne vojne še bolj bogate. Njihova industrijska proizvodnja v letu 1946 prekaša približno za 50% raven iz leta 1938, kar pomeni, da je danes v polnem razcvetu.
Med vojno je bila proizvodnja v primeri z letom 1939 podvojena. S pomočjo te tako povečane proizvodnje je bilo v Združenih Državah mogoče kriti ne samo vojne potrebe, pač pa tudi potrošnjo civilnega prebivalstva. Razen tega so si Združene države nakopičile znatno bogastvo z novozgrajenimi tovarnami in ladjevjem.
S tega vidika je dejstvo, da so Združene Države stopile v vojno pozneje, velike važnosti. Pred letom 1944 niso Združene Države vrgle na bojišča pomembnih sil. Ozemlje Združenih Držav ni v nobeni obliki trpelo zaradi vojnih operacij.
Ta razlika v posledicah vojne v Združenih Državah in Kanadi na eni strani in v kapitalističnih državah Evrope in bližnjega vzhoda na drugi strani je privedla do tega, da kapitalizem sedaj, kakor -po prvi vojni ne pozna enotnega gospodarskega cikla. Med tem ko je gospodarstvo v Ameriki v polnem razmahu, je v drugih vojskujočih se državah to izboljšanje počasno.
Pa tudi ameriški gospodarski dvig ne poteka normalno in tudi ne preprečuje brezposelnosti. Voj-
ska brezposelnih šteje sedaj dva milijona in pol; razen tega je pol-drug milijon demobiliziranih, ki sedaj živi v vladnih podporah.
Industrijska proizvodnja za leto 1945 je bila zmanjšana za eno tretino v primeri z letom 1943 in realna vrednost delavskih mezd stalno pada zaradi naglega dviganja cen.
Ukinitev nadzorstva nad cenami, bo provzročila še večji dvig cen in ustrezno zmanjšanje kupne sposobnosti delavcev, uradnikov in nameščencev in drugih glavnih množic ameriških potrošnikov. To bo pospešilo konec gospodarskega dviga in dovedlo do nove krize.
Tri dejstva jasno kažejo na bližajočo se krizo v Združenih Državah. Predvsem naraščajo zaloge blaga. Na podlagi statistik trgovinskega ministrstva so zaloge industrijskih in trgovinskih izdelkov na debelo in na drobno narasle za več kot eno miljardo dolarjev in njihova skupna vrednost znaša sedaj 31 miljard. Trgovinsko ministrstvo Združenih Držav izjavlja, da predstavlja to zvišanje zalog, ki mu ni primera, nevarnost za nadaljni razvoj države.
Z druge strani so borzne cene surovin v oktobru močno nazadovale. Samo v enem tednu je cena surovin padla tako nizko, kakor nikoli od leta 1933 dalje. Od maja do septembra leta 1946 je tudi močno padel tečaj industrijskih delnic. Skupna vrednost delnic, ki so registrirane na new-yorški borzi, se je znižala od 84 miljard. Izkustvo uči, da se ta padec vrednosti pojavlja navadno eno leto ali 18 mesecev pred gospodarsko krizo.
Vzrok padanja v vrednosti delnic je treba pripisati dejstvu, da se mogotci finančne oligarhije, ki so najbolj informirani skušajo rešiti industrijskih delnic. Vse to pomeni, da lahko v bližnji bodočnosti, verjetno najpozneje v letu 1948 ali morda tudi prej, pričakujemo v Združenih Državah začetek nove gospodarske krize.
Določeni činitelji, čeprav so si precej različni, kakor n. pr. veliki stroški za oboroževanje, važni krediti drugim državam, dolgotrajne stavke, lahko samo za kratko dobo zadržijo krizo.
Bližnja gospodarska kriza v Združenih Državah bo neizogib-
no globoko vplivala na položaj drugih kapitalističnih držav. Ta kriza bo zadala resen udarec delavstvu, ki se v teh državah trudi, da bi si opomoglo od zadnje vojne. Uničevalni in porazni učinki te krize gotovo ne bodo dovolili, da bi Združene države dočakale novi gospodarski razmah v sedanji obliki.
Primorski Dnevnik.
Sovjetski tisk o letu 1947
Moskva: — "Novo leto 1947 ne prinaša nič dobrega za kapitalistične države", pravi "Rudeča Zvezda", "proizvodnja pada, brezposelnost narašča, kupna moč širokih množic ljudstva postaja z vsakim dnem slabša in stavke se pojavljajo ena za drugo. Vse to dokazuje, da se ljudstvo v kapitalističnih državah približuje kritičnim časom."
Na drugi strani je sovjetska ekonomija na poti navzgor in nadalje procvita. Sovjetsko ljudstvo se ne boji krize in brezposelnosti ker se njihova, ljudska ekonomija razvija vedno na višjo stopinjo in na splošno blagostanje," pravi Rudeča ZVezda.
Z ozirom na odnošaje zavezniških držav, Rudeča Zvezda pravi, "da se bodo vkljub potežkočam obdržale prijateljske zveze in medsebojno sodelovanje še nadalje. Prihajajoča kriza in dogodki v Indiji, Indoneziji, Kitajski Indiji, Kitajski, Grčiji in drugod, je tipičen primer zapreke, hitremu rešen ju povojnih problemov".
Drugi sovjetski listi opozarjajo, da čeravno so mednarodne sile reakcije oslabele, še vedno poskušajo omaloževati sovjetsko demokratično zunanjo politiko. Glasilo osrednjega komiteta Bolševiške partije — "Bolševik", obrača pozornost mednarodnim demokratičnim silam, "da naj čuječe pazijo na kovače nove svetovne vojne in na proizvajalce atomske bombe."
Izvestja pravi v svojem uvodniku, "Da je bilo leto 1946 uspešno pri polaganju temeljev mirnega rešavanja povojnih problemov in ker se je mednarodna organizacija Združenih narodov krepila in pridobivala na svoji moči, je največ doprinesla pri teh naporih in dobri volji velika sovjetska moč.
nanih pogojev njenega razvoja. Zato ima v socialistični družbi tako ogromen pomen družbena veda, a z njo vse prirodoslovje in vsa hu-nianistična miselnost, zgodovina, jezikoslovje, pravo, književnost, če izhaja njih metoda iz osnov materialističnega svetovnega nazora. Lenin ni bil samo politik in organizator, bil je predvsem tudi velik znanstvenik, ki je proučil zakone razvoja človeške družbe, jih apliciral na današnji čas, usmeril po njih taktiko partije in državno vodstvo. Njegova zmaga ni bila slučajna, bila je posledica znanstvenih osnov njegovega družbenega pogleda. Prav tako Stalinova moč ni le v odličnem vodenju državne politike in administracije, temveč v tem, da bolje od drugih vidi tendence razvoja, zakone, ki jim je podrejen družbeni tok, in po njih upravlja državo, partijo, gospodarstvo, planiranje.
Sovjetska zveza gre v zadnjih desetletjih po neizvoženi, pionirski poti. Nikjer v preteklosti se ne more učiti. V zgodovini ni bilo ne socialistične države ne planskega gospodarstva. Nesporni, ogromni rezultati so posledica veličine in pravilnosti znanstvene teorije marksizma-leninizma, na kateri sloni SZ. Za inženirja, tehnika, agronoma, zdravnika, umetnika, znanstvenika je neizbežno nujno poznanje družbenih osnov.
Državni načrt zadeva tudi pod-
ročje vede. Rektor Voznesenskij je podrobno obravnaval oblike, v katerih se sovjetska znanost, opora sovjetskega gospodarstva, v-ključuje v petletni načrt, in oblike znanstvenega tekmovanja, o katerih je pri nas res še mnogo nejasnosti. Uspešen razvoj gospodarstva ni možen, če ne sloni na novih odkritjih. To vodi sovjetsko vlado, da vedno znova zvišuje dotacije znanstvenemu delu: v letošnjem državnem proračunu je dala sovjetska vlada za 60% več denarnih sredstev znanosti kot 1. 1945!
In kaj je končna naloga sovjetske znanosti, kulture vzgojnega prizadevanja socialistične države? Zvišati raven delovnega ljudstva. V tem je smisel vsega njenega gospodarstva. Služiti ljudstvu je najvišja naloga sovjetske inteligence. Perspektive, ki se odpirajo pred njo, so prekrasne. Sovjetski znanstvenik ne sanja o atomskih bombah, ki bi prinašale v svet novo rušenje in trpljenje. Svojo nalogo vidi sovjetska inteligenca v cilju, ki ima globok historičen smisel: * iz vseh sovjetskih delavcev in kmetov izoblikovati visoko kulturen elemenet, človeka, ki mu bo dostopno vse spoznanje, vsa znanost in vsa umetnost. Inteligenca, ki služi ljudstvu in tako pojmuje svojo nalogo, je velika sila.
F. P.
Vsem odborom Lokalnega S. K. J. Slovanov
V zvezi z nalogami, ki so pred nami vsled povratka našega izse-ljeništva v rodno domovino — pri čemur je najvažnejše dobiti 2,000.-000 dolarjev posojila za stroje — in z ozirom na sklepe nedavno od-držane seje Glavnega Odbora S. K. J. S., da je potrebno poja-čati naš organizacijski aparat, ako hočemo, da se zadane naloge izvedejo v delo, Glavni Odbor S. K. J. S. daje sledeča priporočila:
1.	Da se najkasneje do 15. januarja sklicejo in obdržijo izvan-redne seje ali zborovanja Sveta Kanadskih Južnih Slovanov. (To je treba napraviti brez ozira na seje ali zborovanja katere so se že obdržale ali se bodo še vršile v zvezi z obiskom tov. Serdarja ali Kombola);
2.	Kot glavno vprašanje na teh sejah ali skupščinah naj bi bilo, da se dobi 2,000.000 dolarjev posojila in v smislu tega je potrebno sprejeti odločbo, kaj bo vaša kolonija doprinesla v tem oziru in kako bodete organizirali to delo.
3.	Podvzeti mere, da se razširi vodstveni aparat namreč Izvršni Odbor Lokalnega Sveta Južnih Slovanov. Pri tem je treba gledati na to, da bodo v Odbor izvoljeni najboljši aktivisti, tovariši in tovarišice, katere bodo po tem v-prašanju delale z vso svojo močjo in največjim navdušenjem.
Radi boljšega razumevanja in jasnosti, naj navedemo, da se Izvršni Odbor sestoji od stalnih funkcijonarjev to so; predsednik, podpredsednik (ali več njih) tajnik (eventuelno tudi njegov namestnik), potem blagajnik. Vsi ti se izvolijo na sejah Lokalnega S.K.J.S. naj bo to na letnih ali pa na izvanrednih sejah.
Za temi pridejo v Izvršni Odbor Lokalnega Sveta Kanadskih Južnih Slovanov še zastopniki priključenih organizacij dotičnega mesta, katere pa imenujejo same organizacije katere so priključene S. K. J. S. v lokalu.
Priporoča se tudi, da se vzamejo v Izvršni Odbor tudi še po eden predstavnik Odbora ali odelka posameznih delovnih grup, kjer obstojajo taki odbori ali odelki.
4.	Za pravilno financijsko poslovanje, je potrebno upostaviti poseben financijski pododbor.
Ta pododbor naj se sestoji od primernega števila članov Izvršnega Odbora vključno vse predstavnike delovnih grup.
Dolžnost financijskega pododbora naj bi bile naslednje:
(a)	prejemati vse vloge za stroje in orodje. Izdajati začasna potrdila za prejeti denar, katere je pa potrebno vzeti nazaj, kador dobijo uradna potrdila iz Glavnega Urada iz Toronto.
(b)	voditi točen rekord o vlogah.
(c)	pošiljati ves nabrani denar na Glavni Urad K. J. S. sku-
i paj z Naznačenjem vloge za vsakega posameznega vložnika.
(d) prejemati od Glavnega urada S. K. J. S. uradna potrdila in certifikate in jih dajati posameznim vložnikom.
5.	Ako ne obstoja v Lokalnem S. K. J. S. nadzorni ali kontrolni odbor je potrebno istega izvoliti. Dolžnost tega Odbora je, da redno vsaki mesec točno pregleda knjige in račune in da o tem obveščava članstvo na sejah in Glavni Urad S. K. J. S. v Toronto.
6.	Glavni Izvršni Odbor dalje priporoča, da se od danes naprej drže redno seje članstva Lokalnega Sveta Kanadskih Južnih Slovanov (Veča) in to po mogočnosti dvakrat mesečno, da bi se na ta način aktiviziralo, čim večje število članžtva za delo in se jih tudi pravilno obveščavalo, kaj se dela in kako, i. t. d.
II.
Navodila in pojasnila glede potrdil, certifikatov in dostvljanju vlog na glavni urad.
1.	Počensi z 10. januarjem 1947 se bo pričelo z izdajanjem stalnih potrdil za vloženi denar za stroje in orodje.
Potrdila, ki so bila dana do danes so začasna in se bodo zamenjala z novimi. Od vsakega vložnika je pa treba dobiti staro potrdilo, da se zamenja z novim.
2.	Certifikati se bodo začeli dajati istotako 10. januarja.
3.	Vsa potrdila in certifikate se bo pošiljalo na mestne odbore (lokalne S. K. J. S., kateri jih bodo izročili posameznim vložnikom. Glavni Odbor ne bo pošiljal Potrdila in certifikate posameznikom, razven če je to pri posameznih vložnikih iz manjših mes kjer ne obstoja odbor in ni dri gih organizacij v dotičnem mest preko katerih bi se moglo izvršiti to delo.
4.	Kjerkoli obstojajo Odbori S. K. J. S. je treba pošiljati denar preko teh odborov, namreč, posamezniki naj oddajo denar odboru ali osebam katere je ta Odbor pooblastil, a oni bodo poslali na Glavni Urad. Denar se naj pošilja samo v čekih, kateri se naj glžse na (vece) dobesedno takole:
Council of Canadian South Slavs, — Reconstruction Fund.
5.	Vložnike je treba opomniti, da svoja potrdila in certifikate dobro hranijo. Ako nekdo izgubi potrdilo se mu bo izdal duplikat, kar se pa ne bo moglo narediti za certifikat.
6.	Vsa mesta iz province Alberte in British Columbije naj pošljejo svoje vloge na odbor v Vancouver. Obširnejše instrukcije (navodila) v tem pogledu so poslana posebno. Naslov Odbora je: Odbor za rekonstrukcijo
Svet Kanadskih Južnih Slovanov
600 Campbell Ave.,
Vancouver, B. C.
Zagrizel sem se v misel da ne smem še umreti
Priobčujemo pismo, ki ga je prejel Ciril šterbenk iz Sudbury-ja od svojega brata Korleta Šterbenk, ki se je nahajal pred vojno kot ravnatelj gimnazije v Černom-lju in sedaj je v službi v Tolminu. Pismo je nad vse zanimivo in priporočamo, da ga prečitajo bralci Edinosti vse skozi, ker je precej obširno in bo izšlo v par izvodih Edinosti. Pismo se glasi: Dragi brat Ciril!
Tvoje pismo me je jako razveselilo. Živ si in zdrav upam, da si
bilo najvažnejše, natančna poročila o kretanju. sovražnih vojaških edinic. To nalogo sem moral pač točno izvrševati in sem jo tudi vršil. Ker sem pa vedel, da dolgo ne oom več svoboden, sem iz previdnosti postavil nov kader delavcev, ki bo takoj prejel ža delo čim me bodo prijeli. Med te sem uvrstil mojo ženo in pa služkinjo Francko, ki je doma iz Zamostca, to je Koširjeva, hči kolarja soseda Bartola. Prav te dve so se počasi ojunačile, spoznale vse partizane in dobro sem računal. Koncem
tudi že — torej za nami je težka,	. .... ,.
* V , . . -Ii, maja so odšli iz moje sole k parti-
doba. Želiš, da bi ti popisal, kako sem prebrodil krvavo dobo skozi katero je stopalo človeštvo?! Pa bodi — ti bom popisal! Ne zameri če bom nekoliko dolg.
Vem, da ste trepetali in računali, kam smo se obrnili in kako smo prebili vse to. Zame ni bilo prav nikakega pomisleka, kje je moje mesto, takoj ko se je začela vojna. Že preje sem vedel, da je stara Jugoslavija gnila in ko je v Marselju padel Aleksander sem vedel, da se je začelo in da je nujno, da iztrebimo vse parazite iz svoje srede. Jasno je, da javno nisem smel tega iznašati, toda vkljub temu sem bil že leta 1935 spomladi določen, da me internirajo v taborišču "tri kule" nekje na albanski meji, kar je preprečilo samo padec tedanje fašistične vlade — Jeftič-Pucelj iz Vel. Lašč. Šlo je tedaj samo še za nekaj dni — bil sem tedaj v Novem mestu. Nato sem zaprosil za mesto na novoustanovljeni osrednji šoli v Čer-nomlju, kjer je doma tudi moja žena in to mesto sem dobil. Tam me je tudi zatekla sedanja svetovna vojna in leto 1941.
Prišli so Italijani. Prvi dan, ko sem izvedel za vse svinjarije, (za katere sem že preje vedel) in za pobeg kralja, vlade in izdajstva naših preobžrtih generalov, ki so že preje vse izdali Italijanom in Nemcem, sem se nujno opredelil, da grem z narodom v borbo, pa če tudi bi me veljalo glavo.
Že v maju 1941 je bila prav v moji hiši ustanovljena O. F. za Belokrajino, katere predsednik sem bil izvoljen. Toda reakcija je bila takoj na delu. Nič konkretnega o meni niso vedeli, vendar so slutili, da se skriva v meni če že ne vodja pa vsaj funkcijonar O.F. Posebno vroče mi je postalo ko se je izneveril še augusta 1941 naš podpredsednik in prestopil k reakciji. No, ni imel časa, da izblebe-ta okupatorju, bili smo mi še hitrejši in nam ni mogel narediti posebne škode.
V novembru je imela naša prva partizanska skupina smolo. Naši fantje so bili izdani in takrat jih je padlo nad Černomljem 22 in dva so pa ujeli. Eden od teh dveh me je izdal. Imel sem še toliko časa, da sem pobegnil v Ljubljano, kjer sem se skrival mesec dni. Spal sem po raznih stanovanjih, skratka v ilegali, ko sem dobil sporočila, da se je zadeva nekoliko pomirila, sem se vrnil zopet na teren, da nadaljujem z delom. Toda komaj sem dobro stopil na domačo zemljo, so me že prijeli in me kot ne vem kakšnega razbojnika gnali v zapor, kjer so začeli z zaslišavanjem. Jasno, da enostavno nisem prav nič odgovarjal. Tudi sila, ki so jo upotrebljevali proti meni ni nič pomagala. Dotič-ni izdajalski partizan pa je, ko so konfrontirali, izačel vse pre-k '.i, bil je namreč moj bivši je vendar le spoznal, da rJ	prav. Bil sem v ječi 10
so me stavili pod nad-n me izpustili, toda nisem smel nikamor iz černomlja.
Toda kdo bo v tako velikih časih vzdržal doma. Klicala me .je dolžnost in odhajal sem tajno iz me-
zanom trije profesorji, ki so odpeljali s seboj 12 študentov. Jaz sem jim dal navidezno tridnevni dopust, kar sem .kot ravnatelj smel narediti. Vedel sem pa jasno kam gredo, saj sem vse tri sam opremil. Ko je preteklo komaj 2 dni so me prišli ob 3, zjutraj aretirati.
Ne bom popisaval cirkusa, kako so to znali Italijani mojstrsko napraviti. Že ob 2. po noči so obkolili vso hišo, postavili strojnice okoli in okoli in nato "junaško" potrkali na vrata. Golorokega človeka je prišlo aretirati 50 vojakov. Vedel sem, da se začenja moja težka pot. V Černomlju so me držali 14 dni v neki kleti. Po noči so me zasliševali. Jasno, da jim nisem nič povedal, priznal ali odgovarjal. Ker mi niso mogli do živega, so me 2. junija močno zvezali in me odpeljali pod močno stražo na postajo in od tam v zapore v Novo Mesto. Kaj bo z menoj nisem vedel, pa tudi nisem dosti razmišljal. Vedel sem, da sem v borbi in računal s tem, da morda tudi padem, ker za tako veliko stvar mi bi tudi umreti ne bilo težko, to sem tudi vedel. Rečem pa ti, dragi Ciril, pot iz ječe na postajo mi je bila v tolažbo.
Trenutno se je zbralo vse mesto in so obkolili eskorto in mene, Ženske so me poljubljale na ukle-njene roke in vzklikale "vrnite se, če ne se bomo maščevale"! Torej slovo čeprav težko — doma sem pustil ženo, sina Mitjo, hčerkico Dunjo, ki sta oba Hitela za menoj — je bila vendar le uteha in rekel sem "Naš narod ne bo poginil". V Novem mestu sem bil le štiri dni. Nihče me ni nič vprašal, nihče nič rekel. Sedel sem v celici, "samici" in čakal usode. Četrti dan zjutraj so me odpeljali v družbi, približno 100 naših ljudi močno uklenjenih na postajo nas strpali v živinske vagone in tako smo nastopili pot v neznano. . .
Vozili smo se ves dan, od zjutraj do polnoči, nepretrgoma, seveda brez hrane, zvezani in tudi niso odprli da bi bili lahko odpravili svojo potrebo. Toda ena zavest nas je spremljala — glava za enkrat še stoji.
O polnoči so nas izkrcali in čakali smo do jutra na postaji Tre-viso v severni Italiji. Zjutraj so nas peljali skozi mesto. Italijanska svojat je začela metati na nas kamenje, pljuvali so na nas in bili v obraz. Vodili so nas tako, kako dobro uro, dokler nismo prišli do taborišča, ki je bil že za nas pripravljen.
Tja je prišla, tik pred veliko mašo tudi sestra Pavla. Ni vedela ona, da sem jaz tam, še manje sem ^slutil, da se nahaja med prvim transportom žensk, ki je prišel v naše taborišče, tudi ona. Svidenje je bilo kaj težko. Kakšno je bilo življenje ti ne bom opisoval. Zadostuje naj ti, če ti povem, da sem v nekaj tednih shujšal za celih 27 kg. tako, da sem tehtal pičlih 50 kg. Ljudje so umirali v trumah. Hrane ni bilo nobene, le 8 dkg. kruha dnevno. To je bilo vse. Toda volja do življenja in pa zavest, da še nisem izvršil svoje naloge me je držala krepko po
sta na teren in sicer na svoje po- 1 koncu in zagrizel sem se v misel,
da ne smem še poginiti — ker rad bi še pomagal. Pavla je šla že koncem oktobra domov. Jaz pa sem začel slutiti, da ne bom več dolgo v taborišču. In res, so me prav na štefanje, to je 26. decembra ob 6. zvečer zopet krepko okovali ter me odgnali v družbi s šestimi tovariši na postajo, ter nas ukrcali na vlak za Ljubljano. Nič ni bilo prijetno, vedel sem kam grem. Med potjo, ki je trajala polnih 36 ur, seveda sem bil ves čas povezan in brez hrane, so nam začeli pripovedovati čudni neznanci, ki so stopili v vlak v Trstu, da je Ljubljana vsa be-logardistična in nas začeli nagovarjati, da pristopimo na njihovo stran. Jasno je, da smo vsi takoj odklonili. Med izdajalci, pač ni bilo za nas mesto. Da pa Ljubljana ni bila belogardistična, sem se takoj ob prihodu prepričal.
Ko smo prišli namreč v Ljubljano, bilo je ob pol treh popoldne, so nas peljali z postaje v Belgijsko vojašnico, kjer so imeli talce
sestvo 4 km. izven Černomlja, kjer so imeli partizani javno štev. 1. Tam sem se z njimi sestajal, dobavljal orožje in hrano, skratka vse kar so potrebovali. Toda že v januarju 1942 so me ponoči, ko sem se vračal proti domu, zopet ujeli. Močno povezanega so me gnali nazaj v mojo hišo na posestvo, kjer so vso noč preiskovali in me nadlegovali, našli seveda niso nič, čeprav bi bili lahko dobili marsikaj, če bi bili malo bolj pametni, kar bi pa pomenilo mojo takojšnjo smrt. Sicer sem bil sila hladnokrven in to jih je zmedlo.
Zjutraj so me prignali v čer-nomelj in me na moje veliko začudenje takoj izpustili domov. Še več, rekli so; da naj ne mislim kaj so uganjali z menoj po noči. Vedel pa sem, da so mi dnevi šteti, toda na zahtevo vodstva sem moral ostati na terenu, čeprav bi bil rajši šel v gore. Nujno je bilo potrebno zaledje, kjer so dobivali naši fantje hrano, obleko in kar je
— od tam so vodili dnevno naše ljudi v smrt. Povem to, da je bila ravno ta težka pot zame svetel trenutek. Takoj se je zbralo okoli nas preko 300 ljudi, Ljubljančanov, ki so nam začeli tlačiti v žepe cigarete, kruha, pomaranče, skratka, kar je kdo imel pri sebi. Karabinjeri, ki so nas vodili (es-korta) so bili brez moči in med gručo, ki nas je obstopila, je bil tudi Ivajček iz Loškega potoka, ki me je spoznal ter kričal. "Tako delajo z našo inteligenco. Oni prvi, ki je vklenjen je bil ravnatelj gimnazije v Černomlju." Narod je bil ogorčen. On je tudi takoj obvestil Micko, kaj se je z menoj zgodilo, tako, da je bila že isti dan obveščena.
Najhujše razočaranje je bilo ko smo prišli v Belgijsko vojašnico. Tam so nas izročili beli gardi, ki nas je zaprla pri 24 stopinj pod ničlo mraza v sobo brez peči, brez odej, na mokra tla. Talce so jemali vedno ob 4. uri ali 6. popoldne, nakar so jih ob 7 uri zvečer streljali. Tam sem životaril do 31. decembra, torej le tri dni. Ob 5. uri popoldne na Silvestrov večer 1942 pa so me prišli iskat. Prepričan sem bil, da sem med izbranimi in da grem v smrt. Saj mi ni bilo niti več hudo, le otrok sem se spomnil in pa matere, ki so prav tedaj
ležali bolni v Ljubljanski bolnici. Močno zvezanega so me posadili na auto in začela se je vožnja. Toda kako prijetno presenečenje, ko se je auto ustavil pred jetnišnico Ljubljanskega- sodišča, kjer je sodilo vojaško sodišče. Sicer sem vedel, da so se obsodbe običajno glasile smrt, toda za danes je šla mimo. Na času sem pridobil, kar mi je bilo tedaj geslo.
Na bojiščih, posebno v Rusiji, jo Nemci omahovali, saj je že v januarju 1943 doživel Hitler velik polom pri Stalingradu. Stratka, Oiril, veruj mi, da je bil to zame najlepši Silvestrov večer, kar sem jih kdaj praznoval. Smrt, ki me je že držala — tako sem bil prepričan — je šla mimo mene.
Na sodišču sem sedel do 21. marca. Na ta dan sem imel prvo razpravo. Branil sem se odlično, rešilo pa me je le to, ker so bile vse priče, ki so bile proti meni •— po večini že mrtve. Pri prvi razpravi nismo dokončali, šlo se je za življenje in smrt. Zagovornika sem prosil — če more naj toliko pomaga, da bom obsojen na dosmrtno ječo. Saj sem vedel, da dolgo ne bom sedel, zato se mi ni ljubilo še umreti. Moj zastopnik je predlagal še neke priče in razprava je bila zopet preložena. Me-
ni je šlo samo, da pridobim na času in to mi je uspelo. 24. aprila sem šel zopet pred tribunal in jasno, da sem napel vse sile, da si rešim glavo, kar se mi je tudi posrečilo. Toda reakcija, ki me je imela silno na piki in je zahtevala mojo glavo je bila takoj na delu. Ko so videli, da ne bom obsojen na smrt, ampak da bom dobil le dosmrtno ječo ali pa 30 let so vedeli, da bom odnesel glavo. Zato so skovali satanski načrt. Tribunal naj me obsodi na oprostitev vsled pomanjkanja dokazov. Vsakdo, ki je bil namreč tako oproščen, je padel čez nekaj dni kot talec. Torej smrti nisem mogel nikakor uteči. Kaj čudno za-prepaščen sem bil, ko se je tribunal po posvetovanju o razsodbi vrnil in mi razglasil obsodbo — "oproščen vsled pomankanja dokazov". Čeprav je državni tožilec predlagal dosmrtno ječo. Takoj sem vedel, kje sem. Torej prokle-ta bela garda me je dobila zopet v roke. Čez dva dni so me zopet peljali nazaj v belgijsko vojašnico, v žrelo smrti. Toda usoda je bila kaj hudomušna. Zvečer so me pripeljali tja, zjutraj sem pa zvedel, da je fašizem v Italiji padel, Mu-solini odstavljen — talci se ne bodo streljali več. . . Rešen. . .?!
(Dalje prihodnjič)
Zabava na Silvestrov večer v Sudbury
Vsepovsod je navada, da se pričakuje novo leto in se poslovi od starega leta, ne glede če je bilo pretečeno leto dobro ali slabo. Mi tukaj v Kanadi smo ga pričakovali vedno veselo razpoloženi. Mu-zika z plesom, se je skoro vedno v vsaki naselbini priredila.
V starem kraju, par let nazaj, je bilo to vse drugače. Tam je bilo marsikatero oko solzno na Sil-vestrovo, ko so čakali novega leta. Partizani in Partizanke so ga pričakovali v snegu in mrazu povrhu tega še lačni in bosi. Za nameček jih je še preganjal kruti sovražnik. Tako so čakali partizani srečno novo leto za katerega so vedeli, da ima priti. Istotako so čakale matere in očetje novega leta. Nekateri v koncentracijskih taboriščih po Nemčiji in Italiji, ker povsod je bila njihova družina razkropljena, ki jo je razkropil okupator ali pa domači izdajalci. Koliko mladeničev in mladenk je bilo zaročenih, a na poroko ni bilo misliti, ker jih je kruti sovražnik razdvajal na dvoje. . . Čakali so vsi na srečno novo leto. Čakali so ga bolniki, ranjenci, lačni, pre-mrznjeni, raztrgani, ušivi, i. t. d. (izdajalci, domobranci, vaške straže, črna roka, ustaši, četniki, ne-dičevci, oni so bili na Silvestrov večer na gorkem).
No, naši v starem kraju niso klonili, temveč udano in vestno so čakali in se junaško borili za ono kar so bili trdno prepričani, da ima priti prej ali slej. Vedeli so, da le tako morejo živeti enkrat v bodočnosti, da je njihova Osvobodilna Vojska edina, ki jim more zagotoviti srečno bodočnost, —
—	srečno novo leto. Želja se jim je spolnila in ves njihov trud je bil poplačan, trpljenje olajšano, solze so jim bile obrisane na 9. maja 1945 leta. Dolga leta so čakali. Dolga leta so se borili in priborili srečna leta — ne samo eno, ampak celo vrsto let, katerim ne bo konca, ker se dobro zavedajo kakšno ceno so plačali in bodo tudi to držali brez popuščanja, da bo vsako leto srečnejše in zadovolnejše. Gradi se skupna
—	svobodna domovina.
Take in enake misli so se mi porajale v glavi, ko smo priredili tukaj v Sudbury "Silvestrov večer". Tudi mi smo čakali novega leta in vsak si želi srečno novo leto. Dvorana je bila polna. Vsi smo imeli vesele obraze. Igrala nam je jako poznana in izvrstna "Foy-sova orkestra", da se je ob njenih zvokih vrtelo staro in mlado. Kako bi tudi ne, saj smo imeli tudi mi zavest, da na ta način pomagamo našim v starem kraju. Dostikrat smo imeli enake prireditve, da smo zbirali za naše partizane, za osvobodilno vojsko, za Rudečo Armado, za vojna posojila i. t. d. Niso bile naše težave niti senca proti onim kar so prestali v domovini, ali mi smo vedno čutili z njimi in jim radi pomagali, kjer koli in kar smo mogli. Da, ravno na takih prireditvah smo se sestajali, govorili smo o njih, ter prispevali vsak po svoji moči. Misel na njih, da morajo toliko trpeti je bila trpka, ali zvok muzike nam je dajal veselje na to kar se v bodočnosti mora doseči če bomo
združeni v eni misli, združuj, gradimo.
pomagaj,
Vse različne pogovore smo imeli tudi na letošnjem Silvestrovem večeru. Kajpada, tudi od starega kraja. Govorili smo o grupah, posameznih, in pa seveda od posojila za stroje in orodje, kar bi naj grupe vzele s seboj, ko se vrnejo v domovino, kateri čas ni več daleč. O posojilu smo debatirali in smo se skoro vsi strinjali, da nam v Jugoslavijo ni potrebno jemati denarja, ker Jugoslavija ga ima dovolj. Namesto tega naj rajši nakupimo stroje, katerih Jugoslavija nima dovolj in jih zelo potrebuje pri obnovi. Denar v žepu jim ne bo koristil. Ako posodimo mi tukaj v Kanadi za stroje novi Jugoslaviji, bomo kadar pridemo v Jugoslaviji dobili ta denar nazaj. Že dolgo imamo ustanovljeno organizacijo . S. K. J. S., katerega Glavni Urad je v Toronto. Odbor Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, (Veča) ima polnomoč in za dati izkaznico, da smo denar posodili novi Jugoslaviji. Za tako posojeni denar bo ta odbor nakupil vse take stroje, ki so potrebni v Jugoslaviji. Na ta način moremo z našim denarjem pomagati novi Jugoslaviji.
Naznanilo in zahvala
Paradise Hill, Sask: — Dne 12. decembra je kruta smrt pretrgala nit življenja moji ženi Jenie Kobi, ki je bila dobro poznana med izseljenci v našem okrožju.
Pokojna je bila rojena v Podbli-ci nad Kranjem v Jugoslaviji leta 1881. V Ameriko je prišla leta 1907 in sicer v Eveleth, Minn. Od tam pa v te kraje na "homestead" leta 1912.
Da je bila med sosedi jako priljubljena je pokazala velika- udeležba pri pogrebu, ki se je vršil dne 16. decembra. Vkljub temu, da je toplomer kazal 25 stopinj pod ničlo in je pihala tudi mrzla severna sapa.
Iz Minnesote je prišla k njenemu zadnjemu sprevodu, njena sestra Mary in njen mož John Kobi v upanju da jo dobita še pri življenju, pa jih je smrt prehitela, ona je namreč umrla en dan preje pre-dno sta dospela semkaj.
Pokojna zapušča poleg mene še dva sina; Louis-a v Edmontonu in Joe v British Columbiji ter dve hčeri; Jennie in Cristine tukaj, kateri so vsi poročeni. Zapušča tudi dve sestri: Mary Kobi v Duluth-u in Nežo Peterlin v Minnesoti; brata J. Spanca v So. Chicagi in drugega v starem kraju ter še več drugih sorodnikov.
Pokopana je bila v St. John pokopališču poleg njenega brata Andreja, ki tam počiva že tri leta.
Prijateljem in znancem, ki ste nam nudili tolažbo in pomoč, podarili cvetlice, pokojni v spomin, se ob tej priliki izkreno zahvaljujem za vse, kar ste nam storili v teh urah žalosti.
Pokojni pa želimo mirni počitek v tej tujini — počitek — katerega naj ne kali nobena stvar.
Žalujoči ostali: Joe Kobi in družina.
Jugoslavija še nima take priložnosti kupiti strojev v tej deželi kakor ga imamo mi tukaj, kot Ka-nadijani. Marsikateri rojak ne razume še tega in eni so nezaupni v tem pogledu, kar pa naj nikar nikomur niti na misel ne pride, razen sovražniku našega naroda ki hoče škodovati novi Jugoslaviji in njenim srečnim novim letom. Je popolnoma sigurno in solidno ter varno naložen denar. Prvič vsaki oni kateri posodi denar, dobi potrdilo od organizacije ali Odbora v Toronti, da je posodil denar novi Jugoslaviji. Drugič vsaki v-ložnik prida k svojemu imenu še ime svojcev v starem kraju kateremu boš poveril posojeno svoto v slučaju, da se ti zgodi kakšna nezgoda ali pa da ne misliš se tako hitro v Jugoslavijo. To svoto katero si poveril dotičnemu on lahko vsaki čas dvigne ako se pa povrneš sam jo pa ti sam lahko dvigneš, kakor da bi jo nosil s seboj v- žepu. To, rojaki in rojakinje je način pomagati novi, mladi Jugoslaviji do čimprejšnjega in boljšega uspeha pri obnovi in grajenju te države v kateri imamo namen praznovati še veliko Silvestrovih večerov in čakati na nova srečna leta vsako leto srečnejše.
O vsem tem nam bodo naši grupski delegati, ki so se nahajali v Jugoslaviji bolj natančno razložili, ko pridejo v naselbino in kateri potujejo sedaj po naselbinah v Kanadi.
Voščim vsem čitateljem Edinosti srečno in veselo novo leto, četudi se je že začelo in sem par dni zakasnil.
Frank Zaic.
Sodnijski proces v LJubljani
fimmins, Ont.
Seja mestnega Sveta Kanadskih Južnih Slovanov se bo vršila v nedeljo dne 12. januarja na 112 Balsam St. N. točno ob 6.30 zvečer.
Naproša se vse člane in nečlane, da se seje v čim večjem številu udeležite.
Vsakemu je že skoro znano, da je naše delo najvažnejše, radi naših izseljencev, kateri se bodo v kratkem povrnili v svojo rojstno zemljo Jugoslavijo. Potrebno je, da vsaj nekaj prostih ur porabimo v prilog grup in posvetimo pozornost nakupu strojev, katere bodo grupe vzele s seboj za boljšo bodočnost narodov Jugoslavije in v-sega človeštva.
Tajnica.
SUDBURY, ONT.
Članstvo društva št. 9 V.P.Z. Bled opozarjam na glavno letno sejo, katera se bode vršila v nedeljo dne 19. januarja 1947.
Začetek ob 10 uri dopoldne v običajnih društvenih prostorih.
Ker imamo važne zadeve za reševat vas prosim, da boste vsi člani navzoči.
Louis Račič, tajnik.
(Nadaljevanje)
Že v začetku je izjavil, da je razumel obtožnico, vendar se ne čuti krivega. Ves čas zasliševanja je priznaval, da je bil v službi okupatorja in s poudarkom je izjavljal, da je priznaval le okupatorjevo oblast.
Toda takoj je priznal, da je pristaše osvobodilnega gibanja ovajal italijanski policiji ter da je dobival orožje od okupatorja. Kvestura (italijanski policijski urad v Ljubljani) je imela svoje konfidante med Slovenci. Njihova imena so bila v tajnosti in so imeli svoje številke. Tako je bil kon-fident št. 1 Hacin, konfident št. 2 dr. Marjan Zaje, št. 3 je bila grupa Rudolfa Marinčiča na Tržaški cesti 83, Matelič iz Rdeče hiše na Poljanski cesti, Gašperin i td. . . Svojim zaupnikom je Hacin dajal posebne nagrade. Po izjavi prič, ki so same bile mučene od italijanskih kvesturinov, da bi izdale imena vodilnih oseb v osvobodilni fronti, je Hacin celo naščuval Italijane, naj še krutejše postopajo z žrtvami. V slučaju priče Jožeta Smrekarja, ki je bil tako mučen, je priznal Hacin, da Smrekar ni bil prava oseba. "Če bi rekel, da je ta tisti, bi ta človek danes ne bil živ. Verjamete?" se je obrnil proti sodniku.
Priča Franc Lavrenčič je izjavil, da ob času Markovič-Mačko-vega pakta z Nemčijo Hacin ni napravil nobenega koraka v korist Jugoslavije. Najzaupnejše dokumente je pustil v pisalni mizi, ki so s šiframi in drugimi zaupnimi stvarmi prišle Italijanom v roke. Med italijansko okupacijo je smel izmed Slovencev nositi orožje le oni, ki je sodeloval z Italijani.
Hacin je nerad priznal, da sta kaplan Dutovnik in dr. Šmajd pošiljala "Vesti" Hacinu, da internira ljudi, ki so bili označeni, da so delavci OF. Priznal je, da sta januarja 1942 prišla k njemu dr. Zaje in Avgust Praprotnik z namenom, da se ustanovi posebna policija. "Z likvidacijo Praprotni-ka pa je vsa stvar padla v vodo," se je hotel oprostiti Hacin. Pra-protnika so likvidirali partizani. Toda Hacin se ni mogel izmazati iz te obtožbe, kajti tožilec je predložil celo kopo dokumentov in Hacinovih pisem iz Italije, v katerih je razvidno, da je celo trikrat obiskal karabinjerskega generala Pierra Giuseppa in mu stavil pogoje za organizacijo policije, ki bi jo sestavljali domači izdajalci. Iz Italije je pisal domov: "Ne mine dan, da ne bi mislil na Ljubljano in pa na definitivno ureditev "publike sicurezze".
"V preiskavi ste izpovedali, da veste za mučenje s palico, stiskanjem, električna sredstva in iz-tradavanja. Tudi krivde za pošiljanja v koncentracijska taborišča nočete priznati in vso krivdo ho-3ete izvaliti na druge. . ."
Hacin je izročal internirance poleg Italijanom tudi Rosenerju, med njimi 'je bila tajnica Murni-kova "in še nekaj drugih". Zapor-like, ki jih je izročal gestapov-em so potem streljati kot talce v Begunjah.
Zatem je tožilec prečital origi-lalni prevod Mussolinijevega govora v Gorici leta 1942, iz katerega je razviden namen italijanskega okupatorja nad slovenskim larodom. Ta prevod je iz arhiva dr. Kreka, ki ga je v Londonu izročil dr. Krnjeviču in nosi njegov podpis.
O specialnem vodu, ki mu je lačeljeval črnorokec Hlebec, je priznal Hacin, da je ta vod pobil naja 1945 na Turjaku dr. Mese-snela, dr. Kraigherja in druge.
Tožilec je navedel nato izpoved Mije Lavrenčičeve: "Obtoženi Hacin je še nekaj dni pred osvoboditvijo rekel, da bo še obešal in ubijal."
Hacin je nato priznal, da je on aretiral dr. Kanteta, ki ga je nemško SS sodišče obsodilo v smrt. "Osebno sem ga aretiral, ker je bil moj sosed v sosedni sobi in da ne bi pobegnil."
Iz cele vrste zločinov, ki jih je izvršila Hacinova policija, je tožilec prebral izjavo Angele Lom-barjeve glede umora Rudolfa Ravnika. Njena sestra je tedaj bila v službi na policiji in ko je Hacin zvedel, da je bila na Ravnikovem pogrebu, jo je odpustil iz službe. Tudi o inženirju Ivanu Kotlušku ni hotel Hacin ničesar vedeti. Tega so na peliciji tako pretepli, da je poškodbam podlegel. Sploh je cinično odgovarjal, kadar koli je šlo za kako zverinsko mučenje, n. pr: "Upravnik policije se ni zbal škandala."
V stari Jugoslaviji je imel Hacin dobre stike z nemškim in italijanskim konzulatom. Rekel je,
"če je konzulat rabil kakšne informacije, jih je lahko dobil na upravi policije." Po razpadu Jugoslavije, in ob prihodu Nemcev pa je šel Hacin po navodilu bana Natlačena do Domžal Nemcem nasproti.
Na vprašanje, kakšno nagrado je dobival kaplan Tone Dutovnik za njegove zasluge (kot ovaduh simpatičarjev osvobodilnega gibanja), je rekel Hacin: "Prinašal mi je 'Vesti', dokler sem bil v Ljubljani; dobival je 5000 lir mesečno."
Zanimive stvari so se izkazale pri zasliševanju Hacina o intervencijah za pripornike. Priča Lo-vrenčakova je izjavila, da je p Hacinu intervenirala za zaprteg. profesorja Mel harja. šele po več-kratkih obilnih darovih je odredil, da se profesorja pošlje v koncentracijsko taborišče v Dachau. Omenjena priča je večkrat posredovala za zaprte znance, toda delni uspeh je dosegla edinole z bogatimi darovi, med drugim z blagom za obleke, za perilo, surovo maslo, konjak, šunko. . . Nekoč je Hacin izrecno zahteval baržun za obleko za ženo in sestrično. Priči je tedaj celo grozil, da jo bo dal aretirati, če mu ne ugodi.
Glede tatvine pri sestrah kar-meličankah je Hacin izpovedal, da so tatvino izvršili domobranci, krivdo pa zvrnili na partizane: "Kapelan Ilovar je poslal dva kamiona z domobranci, ki so bili preoblečeni v partizane."
Dokaz za Hacinovo fašistično orientacijo je dogodek z Manicj Komanovo, slovensko pesnico in pisateljico. Aretiral jo je na Sil-vestrovo 1940, češ da je v svoji recitaciji zasmehovala Hitlerja in Italijo. Takoj je brzojavil v Beograd ministru za notranje zadeve in vso zadevo prijavil državnemu tožilcu v Ljubljani. Naci-fašisti so torej imeli svoje simpatičarje v Jugoslaviji še pred osvajalnim navalom.
PRIČANJE LJUDI, KI SO
OBČUTILI GROZOTE NA.
RODNEGA IZDAJSTVA
Na poziv predsednika sodišča so predstavljene razne priče, ki so na svoji lastni koži občutile vse strahote narodnega izdajstva in bile očividci mnogih grozodejstev, za katera so odgovorni in krivi obtoženci.
Priča Franc Lavrenčič je izpovedal, da je bil Hacin povezan z Gestapom. Ljudi je dobival na policijo, ker jim je dajal denar in obljubo, da bodo odlikovani. Vsled tega so šli v službo in takoj postali oficirji.
Priča Alojzij Oražem je bil aretiran in zaprt januarja 1944. Pokazal je na Hacina kot osebo, ki je odredila, da so ga z ženo odpeljali v policijske zapore. "Najprej so pripeljali v zopore nekega Medveda. Brez zaslišanja so mu zapovedali, da se sleče. Trije si pristopili, eden je imel pendrek, drugi žilavko, eden pa dolg vojaški pas z železno zaponko ter so ga začeli neusmiljeno pretepati. Tepli so ga približno pol ure, da ie padel v nezavest. To sem videl jaz in moja žena. ki je tudi padla v nezavest. Za njim so pripeljali njegovo ženo in jo začeli pretepati, nato Medvedovo hčerko in potem sina. Tega so tepli tako, da je padel v nezavest, ga spravili k zavesti, pa ni mogel stati. Prisilili so ga, da je moral polizati vso kri na tleh. To je trajalo od 8. do 12. ure.
Ob 12. pride nek stražnik. Odpeljal je naju v drugo sobo, odprl pisalno mizo, vzel iz nje dva revolverja, ju nabil in naperil enega proti meni, drugega pa proti ženi. Nato je mene odpeljal v "podmornico" (mučilnico za moške), ženo pa v "cvetličnjak (mučilnico za ženske)."
Oražem je nadalje izpovedal, da sta 6. januarja 1944 bila aretirana dva njegova delavca. Vzeli so ju ponoči, ju odpeljali k sv. Urhu in oba tam ustrelili.
Priča Ivan Arko je bil aretiran in poslan v internacijo v Nemčijo. Med tem časom je bila aretirana tudi njegova žena.
"23. maja 1945 sem se vrnil iz internacije in zvedel, da moje fa-milije ni več med živimi, da so mi ženo odpeljali, otroke pa po-strelili. Šel sem v Ribnico in tam našel pogorišče. Izvedel sem, da so trije mrliči pri Sv. Križu, katerih identiteta se ne more ugotoviti. Moja svakinja Mira je ugotovila, da so obleke moje pokojne žene. Tako sem dobil prvo sled, kako je bila umorjena žena. Bilo je 2. ali 25. marca, po aretaciji mojih hčerk Brede in Darje, ki sta bili zaprti na policiji v Ribni-(Nadaljevanje na 4 strani)
Sodnijski proces v Ljubljani
(Iz 3 strani)
ci. Kaj se je tam godilo, lahko povedo vsi. Tepli so jih na mrtvo. Odtod so jih odpeljali 3. aprila neznano kam. Zvedel sem, da so jih pobili, trupel pa še do danes nisem našel. Ženo so zaprli marca in jo odpeljali v Ljubljano v prisilno delavnico, kjer so jo izročili rablju Hlebcu. Tepena je bila tako, da je imela vsa bedra črna. 23. aprila je bila odpeljana izpri-silne delavnice, na listku je bilo zapisano:
Poslana na prisilno delo v domovinsko občino v Ribnici. Takratni predsednik sodišča major Stane Klavs mi je dovolil, da sem zaslišal Hlebca, ki mi je povedal, da je dobil nalog od Hacina, da jo naj izroči črni roki. Z njo je bilo še eno drugo dekle in en tovariš. Občutil sem vso težo zločinskega dela Hacina, da sem bil interniran in na prisilnem delu na Koroškem, od tam na izrecno zahtevo ljubljanske policije odpeljan, da me odvedejo v Begunje in kot talca ustrele. To sem videl iz pisma mestne policije s podpisom obtoženega Hacina".
Hacin je vse zanikal, kar je izpovedala priča.
"Jaz pred svojo vestjo in pred svojo poštenostjo odgovarjam za to, kar sem rekel, za take izrodke slovenskega naroda pa nimam nobene besede!" je rekel Arko.
Prihodna priča je bil Herman Keber, katerega je policija zaprla v bivše policijske stranišče. Z njim je bilo kakih 12 ali 13 drugih oseb. V tej "celici" so bili do drugega večera. Po 9. uri je prišel agent šušterišič, ki mu je pridigal česa je obdolžen. Nato je prišel še agent Pevec in oba sta na vrata pritrdila vrv, ga postavila na pru-čico in obesila za roke zadaj. Tako visečega sta ga zasliševala do polnoči, tepla s pendreki in pestmi, dokler se ni onesvestil. Naslednjega dne je bil odpeljan v prisilno delavnico, kjer je bil zaprt v kleti. V 21. dneh je ]bil "zaslišan" sedemkrat. In ko niso ničesar izvlekli iz njega, so ga pustili osem dni stradat. Medtem je policija "zasliševala" druge areti-rance. Ves čas so padali udarci, ki jih je priča slišala v sosedno klet. Udarce so spremljali nečloveški glasovi in kričanje. Ker je Hacin trdil, da so tepli le one, ki niso hoteli priznati, je Keber pričal proti.
"Ena od deklet ni vzdržala muk in je priznala obtožbo. Ko je povedala vse, so jo z gromkim smehom položili na klop in jo neusmiljeno pretepali kakor druge."
Priča Inka Strojanšek je predložila spisano pričevanje. Imela je opraviti s Hacinom, kadar je hotela posredovati za kakega areti-ranca. Hacin je bil po njeni iz-
javi do Slovencev trd in osoren, krut in nedostopen, do Nemcev pa uslužen in naklonjen. "Nekoč sem mu omenila, da PP agenti pretepajo ljudi na policiji, nakar je Hacin vstal in se osorno zadri, češ kaj pa to koga briga, to je naša stvar. . . .". Na vprašanje, kakšen človek je Hacin, je izjavila, da je rad pil in bil velik ženskar. Po mišljenju je bil pobožnjakarski. Hodil je vsako nedeljo k maši. "Nisem pa njegove vere mogla spraviti v sklad s tem, kako je mogel tak človek dati pretepati in pomoriti toliko število Slovencev."
Predsednik je nato prečital več izpovedi, med drugimi tudi Anke Tume, ki je pri zaslišanju izjavila:
"V začetku februarja 1945 smo bili aretirani vsi, bratje Branimir, Ostoj, Boris in Zoran Tuma ter jaz. Kmalu sem bila izpuščena in sem šla k upravniku Hacinu prosit za olajšanje usode priprtih bratov. Na vsa izvajanja je Hacin nervozno odgovarjal, da ni milosti zanje. Moji svakinji, vdovi po Borisu, je dejal, naj si preskrbi službo. On je torej že takrat vedel (kakšna usoda jih čaka) in soglašal z obsodbo, ko so potem 4. maja njegovi agentje vse pobili na Turjaku."
(Dalje prihodnjič)
Tretia tablica kampanje Edinosti			
Mesto:	Nove naroč.	Ponovne naroč.	Tiskovni sklad.
Toronto	9	25	$211.50
Timmins	—	7	$206.00
Port Arthur	—	2	185.50
Montreal	1	6	71.00
Sudbury	—	—	85.86
Nanaimo	—	11	50.00
Val D'Or	—	—	45.00
Kirkland Lake	4	23	3.50
Windsor	5	10	--
St. Catharines	—	6	—.50
Calgary	1	1	—.50
Mountain Park	—	1	2.00
Vancouver	—	2	--
Hamilton	—	2	--
Geraldton	—	—	--
Noranda	—	•	--
Oshawa	—	—	--
Razno Kanada	4	16	22.50
Razno U. S. A.	11	16	8.50
Nikoli nismo bili zadnji
Schreiber: — Naj napišem par besed našim gozdarjem, kar se tiče kampanje lista Edinosti in dolžnosti, ki nas vežejo kot dobre člane Zveze Kanadskih Slovencev, da podpremo kampanjo, katera se je že nagnila h koncu.
Mi Port Arthur-ski gozdarji nismo bili še nikjer ta zadnji in upam, da ne bomo zadnji niti v tej kampanji samo če gremo na delo in storimo kar je naša dol žnost, to je, da podpremo delavski tisk.
Nam samim je najbolj znano, kakšne razmere vladajo tukaj. Ne moremo sicer govoriti, da bi priredili kako zabavo, ker smo razkropljeni na vse vetrove. Imamo pa drugi način da lahko storimo. Vsak posamezni, kdor čita list Edinost naj sam priloži in pošlje v Port Arthur ali pa naravnost na urad Edinosti, kolikor je v njegovi moči. Vsakdo zna, da je list Edinost potreben pomoči in ta pomoč ne bo prišla od nikoder drugod kot od nas. Če ga mi ne bomo podpirali, reakcija katera bi še rada videla, da ga ni, ga tudi ne bo. Veselila bi se na vso moč če ugasne naš glas, naša priljubljena, Edinost.
Zato ne dopustimo jim tega veselja ampak pojdimo na delo in podpirajmo prosveto delavske ideje, ki jo dobimo v našem delavskem listu Edinosti.
Pozdravljam vse čitatelje Edinosti.
Sedež Vse-slovanskega odbora v Beogradu
(Iz prve strani)
mi narodi ter bo razkrilo povzročitelje teh Krivic.
Obnova in grajenje ekonomije slovanskih držav se gradi le z lastno močjo in notranjimi viri skozi demokratične reforme in pomočjo Sovjetske Zveze z medsebojnem pomaganjem Slovanskih narodov.
Slovanske organizacije so pred velikimi in najbolj važnimi nalogami: Utrditi Kulturne vezi med Slovanskimi narodi, Slovanskimi znanstveniki, kiparji, umetniki, pisatelji in vsa inteligenca bo morala delati mnogo in v harmoniji, da bo tako mogoče obnoviti vse kar je bilo uničenega.
General Gundorov je zaključil: Jaz priporočam, da bi se na tem kongresu izvolili Slovanski Odbori katerih naloge bi bile boljše zveze in upoznanje med Slovani v namenu, da se razvijejo kulturne in politične vezi med Slovanskimi narodi. Odbor naj bi bil sestavljen od pet oseb vsake posamezne države pripadajočim raznim odborom. "Svet" kateri bo izvoljen na Kongresu naj bi vseboval predsednika in njegovega namestnika po enega od vsake Slovanske države. "General Gundorov je še priporo-
Ne čakajmo zadnjega dneva kampanje
Skupaj
35
128
$892.36
To je tretja tablica, ki jo priobčujemo in kakor je razvidno ni prav velike spremembe od zadnje, ki je bila priobčena. Toronto se še vedno trdovratno drži na prvem mestu, katero mesto namerava tudi obdržati, ker je znano, da to še ni vse kar ima Toronto namen narediti v tej kampanji za naš list Edinost. Timmins, kakor kaže tablica je Toronti nevaren tekmec, in se prav dobro drži na mestu pri vrhu, če ga ne bo Port Arthur pretekel, ki mu je blizu. Bomo videli kako se bo to razvrstilo v prihodnji tablici, ki bo priobčena v prihodnji številki.
Ni vzroka, da bi se odpovedal zastopstvu
V odgovor na vprašanja, katere je poslal Mr. Robert Taylor, dopisnik Toronto Star Fred Rose-u je po njegovi ženi Mrs. Rose poslal naslednjo izjavo:
"Jaz se nimam najmanjšega namena odpovedati svojemu sedežu v parlamentu. Kakor sem vam povedal v noči moje aretacije, jaz nisem storil nikakšnega prestopka proti interesom naroda Kanade. Jaz nameravam nadaljevati borbo za ugotovitev moje nedolžnosti in mojo pravico, da zastopam ljudstvo Cartiera in Kanade v parla-
HENRY WALLACE O DELAVSKEM ZASLUŽKU
New York: — Bivši tajnik za trgovino v ameriškem Kongresu, Henry Wallace, je v svojem časopisu "The New Republic" izjavil: "da se more delavska plača povišati, brez da bi se povišale cene potrebščinam in kljub tema bodo imeli industrijalci še velike dobičke."
ST. CATHARINES
Seja, katera se je vršila dne 29. decembra je bila naša zaključna seja pretečenega leta na kateri smo podali račune vsega našega dela
v letu 1946, kar smo naredili po mentu. Pričakujem, da bom imel i našem odseku v prid našega naro-priložnost predložiti mojo zadevo da v stari domovini in za druge
v parlamentu.
čal, da naj bo Glavni sedež Vse-slovanskega Odbora v Beogradu, vsled tega, da se izkaže globoko spoštovanje do Jugoslovanskih narodov.
VABILO
VAŽNO ZA WINDSORČANE, ZA DETROITČANE, ZA PRIJATELJE "EDINOST"
ZVEZA KANADSKIH SLOVENCEV V WINDSO-RU PRIREDI PLES IN ZABAVO v soboto dne 18 januarja na 1100 Cadillac vogal Richmond St.
Domača godba, domača postrežba po stari navadi, čist prihod namenjen za list "EDINOST".
DETROITČANI: Do ruske crkve na Drouillard Rd. prvi vogal na isti strani do Foirdove tovarne.
Veselični odbor ZKS v Windsoru.
FEDERACIJA KANADSKIH RUSOV PRIREDI
CARNAVAL ROSSE
svrhe. Skupna svota znaša 1947 dolarjev s katero smo bili prav zadovoljni in priznali, da je to lep uspeh našega dela.
Kot znano se ob takih prilikah voli tudi novi odbor in v ta novi odbor so bili izvoljeni kakor sledi:
John Cesar, predsednik; Louis Bukovec, podpredsednik; Joe Novak, tajnik; Joe Plut, blagajnik. V nadzorni odbor sta bila izvoljena, Peter Geršič in J. Kump.
Zastopnika Edinosti sta Louis Bukovec in Peter Geršič. Torej kdor se hoče naročiti ali obnoviti list Edinost naj se obrne na enega gori imenovanih.
Odsek Z. K. Slovencev v St. Catharines bo priredil v soboto dne 18. januarja večerinko pri dobro poznanem rojaku J. Kumpu v Jordanu.
Vljudno vabimo vse naše Slovence in Slovenke, kakor tudi Hrvate in Srbe in vse druge narodnosti, da se te zabave polnoštevil-no udeležite. Začetek zabave bo ob 8. uri zvečer. Za dobro postrežbo vam jamči odbor. Ne pozabite 18. januarja! Nasvidenje.
Odbor.
Montreal: — Na 15. decembra smo se sestali na hišni veselici pri tov. Albin in Josephine Poljanec, kjer smo se v veseli družbi prav lepo zabavali in tudi naredili prav čedno svoto za naš list Edinost. Čistega dobička za fond Edinosti se je naredilo 35 dolarjev. Ker se pa nekateri člani niso mogli udeležiti zabave radi zaposlenja so pozneje prispevali v ta fond vsak po svoji moči in sicer; John Prijatelj $5.00. Po $2.00: John Težak, Frank Kaučič in Mike žakojč, tako se je nabrala svota $46.00.
Toliko se je torej naredilo na tej veselici, kar pa ne pomeni, da smo sedaj izvršili svojo dolžnost napram listu, kar se tiče kampanje. Potrebno nam je še pridobivati nove naročnike in obnavljati stare naročnine. Vsled tega apeliramo na vse one rojake kateri še niso naročeni, da se naroče na ta velevažni in edini slovenski delavski list v Kanadi in na one katerim je naročnina potekla, da se obnove. Na vseh pa ostane, da izpolnimo našo kvoto v novih, obnovah in fondu za dvesto procent. Ne čakajmo na to do zadnjega dneva, ker kampanja se primiče h kraju, Nekateri bi samo radi govorili a delati na tem, da se izpolni naše naloge jim je druga stvar. Opominjam vas tovariši, da s samim govorjenjem ne bo prav nič narejenega, ampak je potrebno zasuka ti rokave ter se podati na delo in delo opraviti. Imamo namreč več takega dela, da ga nikar ne odla-šajmo. Razprodati je treba Znamke za Vse-slovanski Kongres v Beogradu, "Tovarišev" smo dobili precejšnje število. Potrudimo se, da vse to razprodamo do 26. januarja, ker bomo tega dne imeli našo letno sejo na katero se vabijo vsi člani in članice, da se seje za gotovo udeležijo.
Torej dragi tovariši, še enkrat opozarjem, da gremo vsi na delo in dokažemo našim v starem kraju in tukaj v Kanadi, da samo ne govorimo ampak svoje besede tudi podpremo z delom. Kampanjska tablica bo naše izpričevalo in sploh vse naše delo naj bo dokaz, da smo prijatelji napredka in miru, da smo prijatelji našega naroda tukaj in v starem kraju, da smo resnični tovariši delavstva. Pokažimo, da smo to vedno bili, kar smo potrdili že mnogokrat z bese dami, zgledom in kar je najglav-nejše, tudi z delom.
Polde Prijatelj
^ii mm ti u m um n Ii it m 11 umi m Ii mi mi it umi m Iiiiiiiii n .........................
¡pesem gora [
~......111111111111 ■ ii111111111111.....illllllllllllllll.......iiiiii ii ii ii ii lllllllii ii iiiiiiii7
Port Alta, Oni.
Članom Odseka Z. K. S. iz Port Arthurja, kateri se nahajajo na gozdnem delu po raznih gozdnih kampah od katerih nimamo naslova, jih prosimo, da bi se zglasili na katerikoli način ali na katerega koli člana, ki biva v mestu Port Arthur radi dopisovanja in razpošiljanja revije "Tovariš", ki smo ga dobili iz L. R. Slovenije iz Ljubljane.
Na rokah imamo po 4 .izvode "Tovariša" in to številka 5, 6, 7 in 8 vsake številke po 40 komadov. Skupaj 160. Vsak zaveden Slovenec bi moral citati "Tovariša" ker je v njem jako poučno čti-vo. Kateri želi citati naj se zglasi kakor sem že gori omenil na naj bo katerega koli člana v mestu, ali pa na naslov:
Frank Cimprič 464 Merrill St.
Port Arthur, Ont.
V BOLNICI SE NAHAJA
Na katerem bo osebno nastopil in pel sloveči pevec baritonist
ŠTEFAN KOZAKEVICH
V "CARNAVAL RUSSE", bo pod vodstvom IVANA KOMANOFF nastopal tudi pevski zbor z 65 člani ali glasi, nadalje Volkoff Balet.
To vse se bo vršilo v Massey Hall 9. januarja, začetek ob 8.30 zvečer.
Rezervirani sedeži so po $1.10, 90c., in 60c. Tax Inc.
Vstopnice so na prodaj v Kino Theatre, Vestnik 497 Bathurst St., Ukrajinskem domu na 300 Bathurst St., in na 7 Brunsvick Ave.
TORONTO, ONT.
Lokalni S. K. J. Slovanov bo imel svojo redno mesečno sejo v pondeljek dne 13. januarja ob 8. uri zvečer v Bolgarsko-Makedon-ski dvorani, 386 Ontario St.
Vljudno vabimo vse naše izseljence iz Toronto in 6kolice, da se udeleže te seje v čim večjem številu, ker vam je poznano, da se nahajamo v kampanji za nabavo strojev in orodja za F.L.R. Jugoslavijo in se bo na tej seji dalo poročilo, kaj smo do tedaj napravili. Vsled tega je potrebno, da se vsakdo popolnoma upozna z našim delom in tudi kateri še do danes ni imel prilike doprinesti svoj del bo mogel storiti to na tej seji. Ne pozabite priti in pripeljite s seboj svoje prijatelje.
Tajnik: G. Skočolič.
V Toronto General Hospital Ward "A" se nahaja Frank Poni-kvar iz Timminsa. Zadnji teden je imel operacijo, katero je srečno prestal in njegovo zdravje po izjavi postrežnice in zdravnika se obrača na boljše, želimo mu čimprejšnje okrevanje.
Val dDr, Que.
Naznanja se članstvu odseka št. 2 "Ljubljana" V. P. Z. Bled, da se bo vršila redna in letna seja dne 12. januarja ob 2. uri popoldne v Union Hall-i.
Opozarja se članstvo, da se seje za gotovo udeleži, ker se je na zadnji mesečni seji sklenilo, kdor se ne bo udeležil seje ta bo plačal 50c kazni v društveno blagajno.
Torej ker je to važna seja na kateri se bo volil bodoči odbor, je vsakega člana dolžnost, da se seje udeleži.
Za odsek štev. 2, V. P. Z. Bled Tajnik Andrej Kovach.
Kraljica je videla, kako je orel odnesel srce, videla je tudi, kako ga je spustil nekam v prepad, a ni vedela kam je padlo. Od tistih dob išče to srce, da bi ga zaklenila v zlato skrinjo in ga čuvala pri sebi. Išče to srce ves dan. Ko zlato sonce vsine, ko napoči zlata zora, kraljica prepeva svoje pesmi v upanju, da se ji bo ta dan posrečilo najti njej tako drago srce. In ko večerni mrak lega na gore, kraljica žalostna poseda na vrhovih in tož. prek gor in dolin svojo nesrečo vsemu svetu. Poseda na vrheh in pretaka srebrne solze. Te njene solze se v prepadih spreminjajo v same bisere, ki tako blestijo, da jemljejo vid. Druge zopet se spreminjajo v najlepše gorske rože. Vsaka njena solza je nov cvet in največ tega cvetja je tedaj, ko se v poletnih dneh za spomin na njegov prihod in spomin njegove smrti največ joka.
Jokala je kraljica in joka še vedno za tistim, ki jo je tako ljubil, a so se škratje nad njim zaradi njegove ljubezni tako kruto maščevali. Njen jok in njene solze s svojo pretresljivostjo obujajo t: de skale, da jo prihajajo tolažit. škratje pa te oživljene skale razjarjeni mečejo v doline. Tako le prečesto vidimo, kako se kakšna skala zakotali v dolino in mogočno bobni.
Kazen tega nesrečnika o katerem so v dolini vedeli da se mu je nekaj hudega pripetilo ni izmodrila stotine mladih, še dandanašnji odhajajo leto za letom spomladi, poleti da, celo pozimi v gore iskat kraljico. Kakor prvemu se godi vsem, ki se jim posreči tako ali drugače pritihotapiti se v bližino kraljice same. Ali ga šratje pahnejo prek skal v prepad, ali pa ga ujamejo in napravijo za večnega sužnja svojemu irodu. A zdaj ne, kakor so prvega, ki je živel ob kraljici. Zaprejo ga v globoko podzemlje, kamor ne prodre nikdar en sam žarek svetlega sonca.
še hodijo nesrečniki v gore, zakaj njena posem še vedno mika ljudi v dolini, še vedno je slišati njene vzdihe še vedno je slišati njene klice, še vedno je slišati šumenje njenih zlatih oblek in njenih svilenih las, kadar zavejejo vetrovi. A doslej se ni nikomur posrečilo in se nikdar ne bo, da bi ukradel kraljico in jo privedel v dolino. Sojeno ji je, da ostane tam za vse veke, da vekomaj prepeva svoje otožne pesmi, da vekomaj boleče vzdihuje, da brezupno kliče, da pretaka potoke solza, ki se potem spreminjajo v najlepše rože od rdečega vresja do sleča, in do belih očnic.
Na .Jamah so imeli malega Drejca, ki mu je bilo dvanajst let. Napet, ognjevit dečko je bil. Vročično je poslušal dedovo pripovedovanje. In ko je mali Drejc slišal vse to pripovedovanje iz dedovih ust, čudovito povest o nesrečni kraljici gora, ki so jo škratje zasužnjili in je nihče ne more privesti v dolino, je vzkliknil vzhičeno:
če nihče drugi, ded Matic, jaz pojdem in jo ukradeni ! Ukradem jo škratom in če bi bili še stokrat straš-nejši, kakor so, in jo privedem v našo hišo. Naj živi pri nas, reva, da ne bo toliko trpela!
Na Slapeh, ki so bili za gorske pojme tako blizu Jamam, je živela mala enajstletna Tinca, ki je že dolgo ljubila Drejca z Jam in ki je vedno zahajala na Jame, kjer sta se z Drejcem igrala, ali pa poslušala dedovo pripovedovanje o dolinah in o gorah. Ko je Tinca slišala vzklik vnetega Drejčevega srca, ko je slišala njegovo navdušenje za kraljico gora, je močno zardela in vzdihtela. Pogledala ga je otožno in proseče, v njenih očeh se je celo skalilo, toda Drejc je bil tako navdušen, da tega ni opazil.
• Ko je ded slišal vnuka tako zaneseno vzklikati, se je grenko nasmehnil. Pobožal je Drejca po glavi ter naposled dejal otožno:
Kaj bi, revše! Nikamor ne pojdeš in nikamor ne prideš. Morda bi obhodil vse gore, a ti ne bi bilo dano, da bi ji vsaj enkrat pogledal v obraz in oči, zakaj škratje jo skrbno čuvajo. In bolje, da je nikdar ne vidiš v oči, zakaj obsojen bi bil na najbolj žalostno smrt. Ne hodi v gore,^ nikdar več se ne boš vrnil. In tudi, kaj bi z njo v naši hiši? Ali misliš, da bi mogla živeti pri nas? Umrla bi, ker je vajena kristalnih gradov. Kmečka hiša ni zanjo dober dom. Zato nikar ne hodi v gore.
Drejcu so gorela lica, oči žarele in srce nemirno bilo, ko je vzkliknil:
"Pojdem, ded, videti jo hočem in rečem, da jo bom videl! Pa tudi prišla bo k nam!"
Ded se je samo grenko nasmehnil.
Ko je Tinca odhajala iz Jam, je bila na moč žalostna, toliko, da je še zadrževala solze. Prijela je Drejca za roko in z otožnim glasom vprašala:
"Ali si resno mislil, Kar si prej rekel ?"
"Da pojdem v gore iskat kraljico?"
"To mislim —"
Drejc je pomislil, še ves je plaval v svojih vročičnih sanjah in željah in njegove oči so čudno gorele.
"Resnično, Tinca", je rekel naposled. Pojdem je iskat. Moram jo najti, ker sicer ne bom imel več miru."
Tinca je bila bleda kot stena, šele čez čas je spravila besedo iz sebe:
"Kaj pa bo z menoj? Ali si na to kaj mislil, ko si se odločil"?
Drejc na to ni določno mislil, ker se je bal kaj takega razmišljati; bilo bi mu prehudo, bil je še tudi preveč v svojih vročičnih sanjah in zanosnih prividih. Zdaj je mo ral misliti tudi na to. Tince ni mogel kar na lepem, še manj pa surovo odpraviti. Toda kaj pametnega mu ta trenutek ni padlo v glavo in je samo dejal:
Kaj bo s tebaj, Tinca ? Ne vem, zares ne vem. . . Nič pametnega mi ne pride na misel. . ."
"Torej me nimaš nič več rad?" je vpra'šala do kraja obupana.