1 »rodna in univerz letna knjižnica v Ljubljani 130967 Mojzes dobi vode iz skale. Pili so iz duhovne skale, skala pa je bila Kristus. (I. Kor. 10, 4.) DfiuidJdft V Celovcu, 1894. -Natisnila tiskarna Družbe sv. Mohorja. Zgodbe svefeja pisma Razložil " r. franc. Lamp e Slovencem priredil in razložil S ■S . ZGODBE SVETEGA PISMI I. del: Zgodbe starega zakona. Izdala in založila Družba sv. Mohorja v Celovcu. „1894. NATISNILA TISKARNA DRUŽBE SV. MOHORJA V CELOVCU. Z dovoljenjem prečastitega krškega kneze škofij stva. 130967 ■ ±i iijiijiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiii iHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiijii ii 11 iiiiiiiiiiii i n i iiiiiiiiijiiiii iii ni mil n i mi mi im mirni mimm 11 mi im imi m ( i iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimim i 1111 m 11111 iiiiiiiiii iiihij i iiiiiiiii i umn i imm iiiiiiiiiiiiin i± G f'1 h :iCiiu 7 .n-Hr.iFrnrhH'II1 ji-irijčiFi 11 iiyiMHri 11; 11 uiijtliiij' ii ■ ig iri iniri ■ ir.i " . ■ 3) G '3 C j' CŽ) '3 3 1 J / 3 <3 3 ‘ J G ! j - ■ 3 3 G' 3 1 < ■»: G 3' 1 »~7 1 G' - 'G V ■ - --- ■> - > >> ■> G' • j>< ' 4 3 G 3 ;>;< 3 Q 3 G <Ži> 3 G G '■» : G G ,3. G G' 3 Q G G <:■>: 3 Q 3 3 <3 III!.milil 1111 um milil 1111 iiiiiiiiiiiii ..111111111111111111 iiiiiiiiii IIIIIIIIIIH1111111.m 111111.. « 8 dor pozna naše slovensko ljudstvo, ve, kako pobožno misli in kako spoštljivo govori o sv. pismu. Kakor je naše ljud¬ stvo verno in goreče za božje reči, tako je tudi vneto za sv. pismo. Četudi je pač le malo slo¬ venskih hiš, kjer bi imeli celo sv. pismo, vendar jih je tudi le malo, kjer bi ne imeli vsaj sv. evangelijev, zlasti odkar je izdala naša družba „Življenje našega Gospoda Jezusa Kristusa 11 . Naše slovensko ljudstvo, ki želi napredovati tudi v veri in v verskem spoznavanju, kakor napreduje v drugih ozirih, želelo si je davno in želi tudi dandanes dobiti v roke sv. pismo v taki obliki, da bi mu bilo v nauk, v tolažbo in v vspodbudo. Pisatelj teh vrstic je kmečki sin, ki je vzra- stel v dobri, pobožni slovenski hiši. V tej hiši je spoznaval, kako misli, kako čuti in česa si želi naš preprosti narod, kateremu je prva skrb — nebeško kraljestvo in njegova pravica. Tukaj je tudi slišal, kako misli in govori naše preprosto kmečko ljudstvo o sv. pismu. Tukaj sem videl, da ima navadna kmečka hiša kos sv. pisma za zaklad, ki ga je treba skrbno varovati, pa raz¬ umno in pobožno rabiti za izveličanje. Zato vem, da si naše dobro ljudstvo res želi sv. pisma in da mu bo jako ustregel oni, kateri mu je bo dal v roke. Seveda, ob tem je pa tudi pomisliti, da draga ali pa učena knjiga ni za ljudstvo. Tudi sv. pismo, kakoršno je samo na sebi, nikakor ni za ljudstvo; to ve vsak zvedenec in to bodo brali Slovenci tudi v tej-le knjigi. Ni torej čuda, da je duhovna mati vsega našega slovenskega naroda, naša družba sv. Mo¬ horja, mislila že prav zgodaj, kako in v kakšni obliki bi dala Slovencem sv. pismo. Že tretje leto svojega življenja, 1.1854., je izdala »Druge in tretje Mozesove bukve 11 . Učeni o. Placid Javornik, be¬ nediktinec in učenik sv. pisma stare zaveze v Ce¬ lovcu, je bil namreč 1. 1848. izdal v Ljubljani (pri Blazniku) prvi kos slovenskega sv. pisma starega zakona (I. Moz. bukve, I.—XX. pogl.), in pozneje še drugi kos (XXI.—L. poglavje). Oba zvezka pa sta pisana za učene Slovence, najbolj za maš- nike, in ne za preprostega bralca. Da bi pa ven¬ dar tako lepo in koristno delo ne ponehalo, vzela je to stvar v roke družba sv. Mohorja in sama dala na svetlo tretji zvezek s prav kratko raz¬ lago. Pa tudi v tej obliki ni bilo sv. pismo pri¬ merno za navadnega bralca, zato je družba hitro nehala izdajati Javornikovo delo, posebno še zato, ker je pokojni ljubljanski knezoškof, sloveči Anton Alojzij Wolf, sklenil o veliki noči 1. 1855., da se izda ob njegovih stroških celo sv. pismo v Ljub¬ ljani. Tako je potem naša družba veliko let ne¬ kako odrivala misel, da bi izdala sv. pismo. Ven¬ dar popustila nikakor ni te lepe misli. L. 1889. je izdala »Življenje našega Gospoda Jezusa Kri¬ stusa po besedah sv. evangelistov 11 . (Spisal Ivan Skuhala.) S to knjigo je hotela storiti prvi korak, da bi izdala vse sv. zgodbe posnete po celem sv. pismu. Že 1. 1887. pa mi je stavil odbor družbe sv. Mohorja prijazno ponudbo in izrekel željo, da bi za družbo priredil obširne zgodbe sv. 1* 4 Predgovor. Namen pisateljev. pisma tako nekako, kakor je spisal za Nemce prelepo delo dr. J. Schuster. Ta ponudba mi je bila jako všeč, ker se je tako lepo strinjala z mojimi nameni in tudi z mojim javnim učenjem v ljubljanski bogoslovnim. Ker sem pisal marsi¬ kaj o posvetnih vedah v prid našega naroda, zdelo se mi je, kakor bi me klical Bog, naj pišem tudi kaj verskega naravnost v Njegovo čast in v iz- veličanje svojih rojakov. Vendar mi ni bilo po misli, da bi se ravnal po nemški knjigi, ker tako delo bi ne bilo za potrebe našega ljudstva, temveč sklenil sem ustvariti delo, pripravno za ljudstvo. Ker se ni mudilo, prepustil sem vso stvar božji previdnosti, da mi pokaže pravo pot do namena. Najprej mi je bilo na srcu, da bi si ogledal tiste kraje, kjer so se godile svete zgodbe. Upal sem, da bom tako bolje razumel, pa tudi bolje razložil svete zgodbe. Res mi je Bog dodelil to veliko srečo, da sem pomladi 1. 1891. ogledal sv. kraje, kakor sem jih popisal v posebnih bukvah: „Jeruzalemski romar", ki jih je izdala družba v letih 1892. in 1893. Potem pa me je vznemir¬ jalo vprašanje: Kako naj je sestavljena knjiga, katero hočemo dati v roko slovenskemu ljudstvu? Ali naj s svojimi besedami in lahko umevno pripovedujem sv. zgodbe, kakor so se dogodile in kakor bi se dale prav prijetno čitati, ali pa naj se tesno oklepam besed sv. pisma? Na vsako stran me je vleklo nekaj. Vendar sem spoznal kmalu, da mi ni treba veliko premišlje¬ vati. Slovenci si žele sv. pisma, ne pa mojih besed; žele si čiste studenčnice, ki izvira izpod sijonske gore, ne pa moje umetne ali narejene pijače, četudi bi jo morebiti posladil z medom zgovornosti in lepe slovenščine. Tako je dozorel sklep, da se bom držal, ko¬ likor se bo dalo, besed sv. pisma. Tako bodo Mo- horjani lahko rekli, da imajo v rokah sv. pismo samo. Prav s tem bo naša družba ustregla lju¬ bim Slovencem, ki si žele sv. pisma, izpolnila pa bo tudi svoj nekdanji namen. Tako bodo Slovenci poslušali doma besedo sv. Duha, kadarkoli bodo hoteli. Daši pa je v tej knjigi beseda sv. pisma, vendar je ne imenujemo sv. pisma, ampak samo „Zgodbe sv. pisma". Naši bralci bodo zvedeli sami pozneje, zakaj imenujemo naše delo s tem imenom. Sicer pa vedd, da ime samo še ni vse. Tudi bodo zvedeli pozneje, zakaj ni v tej knjigi samo beseda sv. pisma, ampak tudi razlaganje. Ne samo, da ne smemo katoličani izdajati na svetlo sv. pisma brez razlage, tudi bi s tem prav malo koristili ljubim Slovencem ali pa nič. Raz¬ laga je lahka, preprosta in mislim za vsakega odraslega Slovenca umevna, če ni posebno trde glave. Če bi se komu zdelo tu pa tam kaj težko, naj se malo potrudi, dokler ne razume. Saj brez truda ne storiš nič lepega in dobrega, za božjo besedo pa je tudi vredno nekoliko potruditi se. Naj pa nihče ne izpušča razlage, ker je potrebno, da jo bereš, ako hočeš dobro umeti božjo besedo. Upam, da razlaga tudi ni preobširna. Povedal sem, kolikor se mi je zdelo imenitno iz katerega koli razloga. Učenosti pa nisem hotel prodajati v tej razlagi. Ogledal sem si razne knjige, pre¬ mislil razlago in mnenje sv. očetov in drugih raz¬ lagalcev, pretehtal vso stvar sam, potem šele povedal, kar se mi je zdelo najbolje. Nisem se trudil, da bi razlagal različne stvari, ampak da bi bralci lahko umeli ves pomen božjega razo d e nj a, da bi spoznali vso moč božje besede, kakor občutimo solnčno gorkoto, kadar stopimo po dnevu pod jasno nebo, ali pa prijeten hlad, če ležemo v senco gostega drevesa. Da vsakdo loči, kaj je beseda sv. pisma in kaj je razlaga, zato je sv. pismo tiskano z več¬ jimi, razlaga pa z manjšimi črkami. Sploh se je potrudila naša družba prav skrbno in si naložila velike stroške, da bi dala Slovencem v roke prav lepo knjigo, božjo besedo v prav lepi posodi. Prav je tako. Knjigi vseh knjig se spodobi tudi naj¬ lepša oblika. Ne bojim se sicer, da bi ne sprejeli ljubi Slovenci radi sv. pisma, vendar se bode morda komu zdelo preveliko, preobširno in prenatančno. Pričakovali so morda, da bodo naše zgodbe prav kratke. No, naši družbi ne bo nikakor težko ustreči prej ali slej tudi tem udom s kratkimi zgodbami, toda za sedaj si je stavila namen, po¬ dati Slovencem nekako popolne zgodbe, in po tem namenu je ravnal razlagalec. Oh, dragi moj, ki želiš le kratkih stvarij, pomisli, da so od Boga besede, katere ti bo razkladala ta knjiga! Zakaj bi ne ponudili dobrim Slovencem toliko ne¬ beškega zaklada, kolikor ga je sploh mogoče in kolikor ga morejo porabiti koristno! Saj ni treba, da bi vso knjigo prebrali kar urno. Sedaj neko¬ liko, potem zopet nekoliko, kakor nanese čas, po¬ treba in veselje! Predgovor. Opazke pisateljeve. 5 Za nekatere bralce se mi ne zdi odveč pri¬ jazna prošnja. Ko bodo brali našo razlago, za¬ deli bodo na nekaj nenavadnih stvarij, katere jim niso bile znane. Porekd: „Kaj pa to? To je novo, tako se nismo učili v šoli.“ — Naj nikar ne sodijo prehitro! Tukaj nečemo učiti nobene stvari dru¬ gače, kakor jo uči sv. cerkev, naša mati. Če pa cerkev ne zahteva, da naj kako mesto sv. pisma umevamo po besedi, in če sv. pismo tega ne tirja, smemo tudi mi razlagati prosto. Če n. pr. sv. pismo ne uči, da je Bog ustvaril svet v šestih pravih dneh, tedaj tudi nam ni treba trditi in dokazovati, da je ustvarjen v šestih dnevih. Torej naj se nikar prehitro ne izpodtaknejo ljubi bralci, ampak pomislijo, da modrost božja rabi nepopolne človeške besede. Če ne pravi Duh božji v sv. pismu ali po sv. cerkvi kar določno, da je kaj tako ali tako, tedaj je najbolje, da rečemo: Ne vemo, kako je. Besede sv. pisma sem prelagal naravnost iz „vulgate“, to je tiste latinske prestave, katero je sv. cerkev potrdila, odobrila in imenovala za pravo, pristno, veljavno ali avtentično prestavo izvirne božje besede. Naša mila slovenščina je tako gibčna in bogata, da ni nobene težave za prelagalca. Toda, ker božja beseda ni vsakdanja stvar, zato je treba vsak stavek premisliti trezno in tehtno, predno se zapiše. Tako se je godilo tudi tukaj. Ne samo, da sem premislil, predno sem kaj zapisal, primerjal sem svojo misel tudi z drugimi slovenskimi prevodi sv. pisma. Kmalu sem pa spoznal, da se pred vsemi odlikuje ono slovensko sv. pismo, katero se je izdalo v Ljub¬ ljani po povelju in na stroške knezoškofa Antona Alojzija Wolfa. Četudi ima zastarele oblike, vendar je jezik večinoma jako čist in tudi lep. Prelaganje je mnogokrat tako prosto, da sem se skoro čudil. Zato sem se mnogokrat oziral in tudi naslanjal na to slovensko sv. pismo, in sicer 1. tam, kjer se mi je zdel prevod zares dober, in 2. tam, kjer se nahajajo bolj znane besede. Ker smo se v bukvah in v pridigah oklepali doslej te izdaje, privadili smo se nekaterih izrekov in mest svetopisemskih, in zato je najbolje, da se držimo znanih besed. Povsod je dobra stanovitnost, prav potrebna pa je v verskih rečeh. Upam, da bodo odobrovali tako ravnanje vsi zvedenci. Veseli me, da morem tukaj očitno in odkritosrčno pohvaliti omenjeno slovensko sv. pismo. •• Že od nekdaj, že v starih. časih so naprav¬ ljali za sv. pismo tudi slike ali podobe. Nahajajo se še dandanes stare svetopisemske, z roko pisane knjige, stare tisoč let, ki imajo lepe slike ali v začetnih črkah ali pa vmes med svetimi besedami. Tudi ko so izumili tisek, narejali ali rezali so radi slike za sv. pismo in ž njimi krasili ali lepšali božje knjige. Že poprej so sestavljali celd take knjige ali zbirke iz samih podob, ki so stavile pred oči svete dogodke. Take zbirke svetopisem¬ skih slik so imenovali „sv. pismo ubogih 1 * t. j. neučenih ali takih, ki niso znali brati. Gledali so lahko lepe podobe ter razumeli in si zapomnili, kaj se je godilo. Torej je bilo potrebno, da smo tudi za slovensko sv. pismo ali sv. zgodbe poskr¬ beli slik. Dandanes je ta umetnost napredovala tako, da se izdelujejo pa tudi tiskajo hitro in tudi lepo razne slike. Ni pa lahko podobe prav izbrati. Nekatere niso lepe, druge niso resnične, tretje premajhne ali prevelike. Za naše zgodbe so izbrane in z mnogimi stroški narejene tako, da nekatere kažejo, kako je v sv. krajih še dan¬ danes, druge pa izkušajo predočiti, kakšni so bili sveti dogodki. Podobe prve vrste bodo bolj za razumne bralce, druge pa zlasti za našo mladino, ki rada ogleduje lepe slike. Pisatelj teh vrstic upa, da bodo „Zgodbe“ veliko koristile Slovencem. Beseda božja jih bo utrdila v naši sv. veri, vnela jih bo za pobožnost in jih neprestano opominjala nebeškega kralje¬ stva, za katero smo ustvarjeni in odrešeni. Po¬ sebej upa pisatelj, da bodo te „Zgodbe“ utrdile omahljivce v veri, maloverce pa prepričale, da je prava in nebeška naša vera. Lahko bodo spo¬ znali, da ni v sv. knjigah ničesar zoper naš razum, in da zato nimajo razloga, zakaj bi ne verjeli božji besedi. Kar sem bral v sv. pismu, priča mi ljubezen božjo. Nobena reč, nobeno bitje, nobena moč, nobena knjiga nam ne priča ljubezni božje tako, kakor prav sv. pismo. Zato bo gotovo tudi Slovence vnemalo za ljubezen božjo. Saj mi je bilo prav to najbolj v mislih in v srcu, da bi raz¬ kazal ljubezen božjo, ki se nam razodeva v svetih knjigah. Od prvega hipa, ko sem se odločil za to delo, navdajala in gonila me je ta misel. Bilo mi je, kakor da to spoznavamo in oznanjamo še vse premalo. Zato sem razkladal vse po tem na¬ čelu, pojasnjeval s to svetlobo, vnemal s tem pla¬ menom, ki se mu pravi božja ljubezen. Morda nisem povsod ravnal tako, a vsaj želel sem in želim, da bi bil tako ravnal vsegdar. 6 Predgovor. Delo posvečeno. Ta misel mi je dajala močij pri delu, ki ni lahko, zlasti ne za mene, ki nosim še marsikako breme. O, da bi bilo vse Bogu v čast! Ta misel mi je pa tudi napolnjevala srce s čudno slad¬ kostjo, tako, da mi ni bilo delo nikdar zoperno, temveč zmerom prijetno. Rečem lahko, da si šte¬ jem v naj večjo srečo tukajšnjega življenja, da morem in smem premilim rojakom Slovencem raz¬ kladati besedo božjo. Vem, da tega nisem bil vreden, zato smem biti tem bolj vesel, da mi je izročena ta naloga. Upam namreč, da bo imelo to delo pred Bogom več cene, kakor marsikako drugo moje delo, in da bo zapisano v bukvah življenja. Dragi Slovenci! Učite se ljubiti našo nebeško vero, ki vam jo oznanja ta knjiga. Ne zaničujte pa tudi ne mile domače slovenske govorice, v ka¬ teri vam prihaja v tej knjigi sv. beseda pred oči. Le prepričajte se, kako lepo se glasi božja beseda v slovenskem jeziku! V vseh naukih se želim do cela strinjati s sv. katoliško cerkvijo; kot njen zvesti sin želim živeti, učiti in umreti. Ker pa pisatelji radi posvečujejo svoja dela temu ali onemu imenu, naj je posvetim tudi jaz. Najprej je posvečujem premilemu Jezusu, ki je v sv. zakramentu pri nas vedno pričujoč. Je¬ zus Kristus je središče in vrhunec vseh zgodeb in vseh časov: starih, ker so se zanj pripravljali; novih, ker se je v njih izpolnilo in se izpolnjuje, kar je bilo napovedano o njem in njegovem kra¬ lj estvu. Potem j e posvečuj em preblaženi Devici Mariji, Pomoči kristijanov, ker ona brani sv. cerkev, pa je tudi zatrla vse krive nauke ne¬ kdaj in jih bo sedaj. Naposled je posvečujem sv. očetu, vidnemu poglavarju sv. cerkve, Leonu XIII., ki so prav v poslednjem času, proti koncu lanskega leta, izdali lepo okrožnico o sv. pismu. Bodi to naše delo odgovor in zahvala Slovencev za to okrožnico, odgovor sinov besedi očetovi. V Ljubljani, dne 24. vel. travna, v praznik sv.Rešuj.Telesa inM.B.Pomoči kristijanov, 1894. Uvod. L Ime, vsebina in namen te knjige. im važnejše je delo, kate¬ rega se loti pisatelj, tem večji strah ga mora na¬ vdajati. Moči človeške so slabe, naš um je te¬ men, volja nestanovitna. Pisatelj ne ve, ali bo do¬ spel do vrha, ki ga gleda v duhu pred seboj, ali bo poprej omagal. Ko¬ liko bolj mora tak strah občutiti oni pisatelj, ki se ne loti posvetne stvari, ki ne obdeluje vsak¬ danje resnice, ampak se bliža Bogu samemu, hoče opazovati in opisovati božje delo, hoče čitateljem svojim govoriti to, kar je nekdaj Bog sam govoril svojemu ljudstvu! Dragemu bralcu povem rad, da me strah na¬ vdaja, ko pišem te vrstice, in da me prešinja ne¬ kaka groza, ko mislim na svoje delo. Bog je za¬ klical Mojzesu, ki je stal pred"gorečim grmom: Ne bližaj se le-sem! Sezuj čevlje s svojih nog; za¬ kaj mesto, na katerem stojiš, je sveta zemlja. 1 Tako mora notranji glas velevati tudi pisatelju svetih resnic in svetih zgodeb: Sleci svoje posvetne misli in vrzi od sebe posvetne navade; zakaj kraji, ka¬ tere hočeš odpirati in razkazovati drugim, posve¬ čeni so od Boga samega; osebe, katere bodeš sli¬ kal s svojo slabo roko, izbrala je volja božja, in besede, katere bodeš oznanjal na daleč in ši¬ roko, govorila so božja usta! A vendar ni treba pisatelju takih resnic in takih zgodeb biti brez poguma. Kako lepo je spoznaval prerok Jeremija, da je nezmožen za preroka: „A, a, a, Gospod Bog! glej, ne znam govoriti, ker otrok sem jaz. In Gospod mi je rekel: Nikar ne reci: Otrok sem; ker pojdeš, kamor koli te pošljem, in vse bodeš govoril, karkoli ti zapo¬ vem. Nikar se jih ne boj, ker jaz sem s teboj... In Gospod je stegnil svojo roko, ter se je dotaknil mojih ust; in Gospod mi' je rekel: Glej, svoje 1 II. Mojz. 3, 5. 8 Uvod. Imena tega dela: Zgodbe sv. pisma. besede polagam v tvoja usta. 111 Jednako si mora misliti tudi pisatelj, da ni vreden govo¬ riti božjih besed in pripovedovati božjih dejanj: toda Bog da moč, srčnost in tudi sposobnost onemu, ki je pričakuje od njega. Zato poklekniva sedaj, dragi čitatelj, v duhu oba pred božjim ve¬ ličastvom, ter prosiva njegove svetlobe in njegove milosti, da moreva prav premišljevati o božjih delih! Bodiva ponižna, kakor bi ne vedela ni¬ česar, a imejva sveto hrepenenje, da bi zvedela veliko o božjem razodenju. S čim se bodemo pečali v knjigi, ki ima napis ,. Zgodbe svetega pisma 11 ? Zgodba ali dogodka po- menja to, kar se je dogodilo. Pa tudi pripovedo¬ vanje kake dogodbe imenujemo zgodbo. Potem¬ takem pomenjajo zgodbe razne dogodke, dejanja, premembe, ki se pripovedujejo. „Zgodbe starega časa“ bi na pr. vedel oni, ki bi znal dobro in res¬ nično opisati, kaj se je godilo in vršilo v starem času. A ne bomo pripovedovali raznih dogodeb druge za drugo, kakor bi se nam ljubilo ali kakor bi nam prišle v glavo, ampak pripovedovali bomo dogodke natančno po pravem in resničnem redu, ali tako, kakor so se godili. V sv. pismu niso knjige urejene natančno po časovnem redu. Naše zgodbe pa bodo podobne drevesu, v kate¬ rem je vse urejeno. Korenina mora biti v tleh in vrh nad zemljo; kaj bi bilo, ako bi kdo hotel drevo z vrhom vsaditi v zemljo? Tako bodo tudi naše zgodbe urejene. Tudi ne bomo izpustili ničesar, kar je treba vedeti. Pripovedovali bomo tako, da bode dogodek iz drugega nekako izrastel, kakor izraste rastlina iz semena. V tem pomenu rabijo pisatelji navadno namestu besede „zgodbe“ besedo „zgodovina“. Ta beseda je zato dobra, ker nam naznanja, da so dogodbe združene v jed- noto in celoto in da se skupno pripovedujejo. Tudi druge besede se rabijo, ki so pa manj pri¬ merne. Mi bomo ohranili besedo zgodbe zato, ker je v našem pomenu najbolj v navadi, in ker zveni vsakemu nekako znano po ušesih, ako pra¬ vimo: „zgodbe svetega pisma". A še drugo besedo je treba razložiti, da raz¬ umemo nadpis te knjige. Zakaj pravimo tem zgod¬ bam: Zgodbe svetega pisma? Sveto pismo so tiste bukve, katere so spisali po navdihnjenju sv. Duha sveti možje. V svetem pismu je beseda božja; tu so zapisani božji nauki in so opisana 1 Jer. 1, 6—9. božja dela od početka sveta. Zgodbe svetega pisma pomenjajo vse tiste dogodke, kar jih po¬ pisuje sveto pismo, ali pa: pripovedova¬ nje vseh tistih dogodeb, ki so zapisane v svetem pismu. — Če je pa taka, zakaj je treba tiste dogodbe popisovati še posebej? Tako morebiti vprašaš, ljubi čitatelj. Pomisli pa to-le: Sv. pismo ni, kakor katekizem, ki kratko in jasno pove potrebne reči, ampak sestavljeno je iz več bukev; tu pa tam pripoveduje kako stvar po več¬ krat. Dogodki so pomešani z nauki, pretekle stvari se opisujejo zraven prihodnjih, resnične zgodbe so poleg prilik ali primer. Zaradi tega je silno ko¬ ristno, če imamo dogodbe sv. pisma v taki obliki, da jih lahko pregledamo in si jih dobro zapom¬ nimo, pa tudi natančno razumemo. In tak je pravi namen Zgodeb sv. pisma. Sedaj povem lahko prav določno, kaj je v naših zgodbah. V naših zgodbah je sveto pismo samo; tukaj so zapisani tisti dogodki, ki jih pri¬ poveduje ta božja knjiga, vendar pa je opisovanje v takem redu, kakor bi pisal in učil j eden sam človek. Ker je pa sv. pismo na več krajih nekoliko temno, da ga ne umeva vsak bralec, ali pa bi ga lahko umeval krivo, zato je treba zgodbe in nauke svetega pisma tudi razlagati. Bralec bo dobil tukaj vse, česar si želi iz svetega pisma: božje besede, lahko pojasnjene in dokazane. Da, tudi dokazati bode treba marsikaj. Zaradi sovraž¬ nikov sv. vere bomo pokazali, da je razodeta be¬ seda božja vseskozi resnična in da je nasprotniki ali prav ne umevajo ali pa jo obračajo v zmoto. Zakaj pa ne imenujemo teh bukev kar na¬ ravnost svetega pisma? Zato ne, ker niso v resnici pravo sveto pismo po vseh delih in vseh besedah. Ne bilo bi resnično in pravično dati to ime drugim bukvam, kakor le tistim, v katerih je popolnoma vsa in neizpremenjena be¬ seda božja. Premislimo sedaj še nekatera druga imena, katera rabijo ali pišejo pisalci za naš namen. Dobro ime je: „Svete zgodbe". Sveto je to, kar je od Boga, ali kar je za Boga namenjeno. V po¬ polnem pomenu je j edino le Bog svet; on j e čista svetost sama, ljudje pa le imajo nekako svetost, kakor seveda še bolj angeli. Imajo pa toliko več svetosti, kolikor podobnejši so Bogu. Celd stvari imenujemo svete, tedaj namreč, kadar prihajajo naravnost od Boga ali so odločene za božjo službo. Uvod. Imena: Svete zgodbe, biblijske zgodbe i. dr. 9 Treba je dobro pomniti, da imenujemo svete zlasti take stvari, ki prihajajo naravnost od Boga. Vse reči so od Boga, celd hudobneža je Bog ustvaril za hudi dan, t. j. za dan sodbe ali dan pravice. 1 Vendar ni Bog naravnost naredil hudobneža, am¬ pak ta je sam prišel v hudobijo. Tisto imenujemo sveto, kar naredi Bog naravnost. Zato se tudi sveto pismo po pravici in najlepše imenuje sveto, ker je Bog sam oznanil svojo besedo in jo dal zapisati v svete bukve. Iz tega lahko povzamemo, kaj pomenjajo „Svete zgodbe 11 . Pomenjajo namreč take dogodke, katerih vzrok je Bog sam; dogodke, kateri izhajajo naravnost iz Boga, ali pa dogodke, ki imajo posebni namen, da vodijo k Bogu. Še lože umevamo, ako premislimo pomen nasprotnega izraza: »Svetne zgodbe 11 . Ti besedi pomenjata take dogodbe, ki so se godile po navadni, človeški ali posvetni poti, kakor se gode dan na dan med nami. Svetne zgodbe so prav obširne, zakaj vse spada med svetne zgodbe, karkoli seje že zgodilo med ljudmi po navadnem načinu. V svetnih dogodkih delujejo ljudje, a v svetih zgodbah tudi Bog. Tu vidimo razloček med raznimi zgodbami. Toda, kar smo povedali o svetih zgodbah, ne velja vseskozi do pičice. Ne smemo si misliti, da v svetih zgodbah ni nobenega posvetnega dogodka, kakor tudi narobe, da ni v posvetnih zgodbah nobenega svetega dejanja: marveč ime naznanja le to, česar je v kaki vrsti največ, kakor pra¬ vimo n. pr. ta vas je bogata, ako je v njej dokaj bogatinov, a poleg njih so tudi reveži. In zares se nahaja v svetih zgodbah tudi svetnega mnogo. Prav navadno ime za zgodbe svetega pisma je tudi „Biblijske zgodbe 11 . Ker je pa to ime ptuje, zato je treba, da je razložimo, in sicer tem bolj je treba, ker se rabi pogostoma. To ime iz¬ vira iz grške besede »biblion 11 , ki pomenja knji¬ žico ali bukvice. Svetega pisma ni spisal j eden sam pisatelj; tudi ni sveto pismo taka knjiga, ki bi bila spisana po jednem načinu, tako n. pr. ka¬ kor pišemo dandanes knjige, marveč v njem je se¬ stavljenih in združenih več spisov, med seboj jako različnih; rekli bi lahko: združenih je več knjižic v jedno samo večjo knjigo ali zbirko. Zato so imenovali sv. pismo v grškem jeziku biblia, to je: knjižice, in to ime je prešlo tudi v latinski jezik. V tem jeziku so pa polagoma pozabili, da pomenja 1 Preg. 16, 4. „biblia 11 več knjig; začeli so besedo tako rabiti, kakor bi pomenjala jedno samo knjigo. Saj je tudi v našem jeziku nekaj podobnega. Kdor pravi, da ima „bukve“, ni povedal še dosti, ali ima jedno samo knjigo, ali pa morebiti več knjig. Tako je pomenjala beseda »biblia 11 sv. pismo, in ta beseda je prešla tudi v druge jezike in celd v slovenski pisavi se rabi beseda »biblija 11 v istem pomenu, kakor sv. pismo. »Biblijske zgodbe 11 torej ne mo¬ rejo biti druge, kakor svetopisemske zgodbe. Pa tu ne bodemo rabili ptuje besede, ker imamo dobro domačo. Ako jo pa kdaj najdemo v kakem spisu, mogli jo bodemo dobro umeti. Dalje rabijo jako radi ime: »Zgodovina bož¬ jega razodenja 11 . Boga ne more nihče videti, ker je zgolj duh. Razodeva se pa Bog po svojih delih v naravi ali prirodi: tukaj kaže svojo mogočnost, ker je ustvaril tako velik svet; kaže svojo modrost, ker je tako umno svet ustvaril; kaže tudi svojo dobroto, ker skrbi po očetovsko za vse stvari, Pa Bog se je razodel še drugače, kakor po stvarjenju. Bog je govoril izraelskemu ljudstvu v gromu in blisku, Mojzesu se je razodel iz obličja v obličje, razodel seje prerokom, in sled¬ njič kot pravi človek in Bog — Jezus Kristus. To razodevanje božje popisujejo svete zgodbe in zato se imenujejo res lahko: Zgodovina razodeva- nja ali razodenja. Lahko bi tudi mi rabili to ime, toda navadno se rabi bolj za učene knjige in spise. Naposled imenujejo nekateri pisatelji svete zgodbe tudi »Zgodovino našega izveliča- nj a ali rešenja 11 . To ime je prav dobro, zakaj Bog je res v ta namen vodil človeški rod, po¬ učeval ga in svaril, da bi se izveličal ali se rešil pogubljenja. Razodenje božje nam oznanja božjo čast, pa tudi, kako naj pride človek do večnega namena. Ta namen se ne da doseči tukaj na zemlji, ampak v večnosti. A pripravljati se mo¬ ramo tukaj za tisti namen. Bog nam je povedal, kako naj se pripravljamo, kako naj prav živimo, da pridemo do namena. Kakor pa pripravlja Bog vsakega posameznega človeka s svojo -milostjo za izveliČanje, tako je pripravljal tudi ves človeški rod, in sicer naravnost je pripravljal izvoljeno judovsko ljudstvo, nenaravnost ali posredno pa vse druge narode. Ko je bil pripravljen človeški rod, takrat je prišel Izveličar, prišel izvdičat, kar se je bilo pogubilo. 1 To ime nam razodeva 1 Luk. 19, 10. 10 Uvod. Kaj je sv. pismo? Od kod izvira? torej prav dobro, kaj se obdeluje ali kaže v takih zgodbah ali v taki zgodovini. Vendar nekoliko premalo določno je, ker ne pove dosti, ali je misliti izveličanje človeškega rodu, ali izveličanje posa¬ meznih ljudij, in tudi zatd, ker zgodovina izveli- čevanja trpi še vedno, in ljudje se bodo izveliče- vali do konca sveta. Kako se izveličujejo narodi po nauku Gospodovem in po njegovih milostih v katoliški cerkvi, o tem govori cerkvena zgodovina. 1 II. Kaj je sv. pismo. Karkoli vidiš, vse je ustvaril Bog iz same dobrote. Bog ne potrebuje ne sveta in ne ljudij zase, in če bi bilo še tisoč takih svetov, Bog bi zaradi njih ne bil boljši ali srečnejši. Toda, ker je On neskončna dobrota, hotel je svojo popolnost in srečo podeliti tudi drugim bitjem ali stvarem, zato jih je ustvaril, t. j. naredil iz nič. Če gle¬ damo ustvaijene reči, gledamo delo božje; v tem delu se kaže tudi modrost božja, zato jo občudu¬ jemo in slavimo tem bolj, čim bolj poznamo dela božja. Če gledamo lepo podobo, radi pohvalimo dobrega slikarja, ki jo je naredil. Pa Bog se je razodel še drugače. Kakor ima dober oče rad svoje otroke in se ž njimi pogo¬ varja, tako je naš nebeški Oče naravnost govoril s človekom, naravnost mu je razodel svojo voljo. Le pomisli, koliko imenitnejše je to govorjenje, kakor pa druga njegova dela! Kar vidiš in čutiš med ustvarjenimi rečmi, to je res veličastno, lepo in modro: vendar tega ne moreš umevati prav jasno in čisto. Če pa Bog govori naravnost s človekom, tedaj vemo prav trdno, kaj je res in kaj ni, kaj je prav in kaj ni. To se kaže vsa- komu, ki primerja stare posvetne modrijane z nami kristijani. V starih časih so bili nekateri prav modri ljudje, še dandanes jih hvalimo zaradi njih modrosti. Pa ti modrijani niso vedeli marsi¬ katere reči, katero pri nas dobro ve vsak krščan¬ ski otrok. Stari modrijani so preiskovali in pre¬ mišljevali samo ustvarjene reči, mi pa smo se učili tega, kar je Bog povedal naravnost, torej smo se učili od Boga samega. Posebno imenitno je to, da spoznamo Boga veliko lože iz njegovega razodevanja ali govorje¬ 1 „Zgodovino katoliške cerkve" je družba sv. Mohorja že dala'na svetlo 1. 1885.—87.; tam lahko čita vsakdo, kakšen uspeh imajo nauki Kristusovi, kako se godi ž njegovo ne¬ vesto sv. cerkvijo. nja, kakor pa iz njegovih del. Res je prav in jako dobro, če kdo premišljuje in raziskuje pre¬ lepa božja dela, pa v delih Boga samega poveli¬ čuje: toda le malo ljudij ima toliko časa, da lahko preudarjajo in tehtajo božje stvari. Največ ljudij ima vedno dosti skrbij za vsakdanji kruh, nepre¬ stano dela v potu svojega obraza: torej bi ti spo¬ znali le malo božjih resnic, le malo bi vedeli o Bogu in njegovih delih. Najbolj pa treba pomisliti, da hoče Bog od nas posebno ljubezen, ker nas tudi on neskončno ljubi. Bog hoče, da se mu ljudje popolnoma iz¬ ročimo, z umom, voljo in z vsem svojim delom. Zato pa se ni pokazal le kakor skozi zagrinjalo, ni nam govoril le iz daljave, ampak kakor raz¬ krit in blizu, govoril z umevnimi, lahkimi, člove¬ škimi besedami, govoril z brezkončno ljubeznijo, da bi nas tako popolnoma pridobil zase, da bi s svojo lučjo razsvetlil naš um in z žarom svoje ljubezni vnel našo voljo, naše srce. To je hotel Bog, neskončna dobrota, in zato je govoril ljudem naravnost. Ni pa govoril na¬ ravnost vsem ljudem, ker ni hlapec ljudij, da bi stregel vsakemu človeku, ampak je naš gospod. Izbral si je nekatere ljudi, katerim je govoril; tem pa je ukazal, naj povedd drugim. Tako je izbral v starem zakonu preroke in jih pošiljal k Izraelcem; vsakemu je pa — rekel bi — na jezik položil besede, katere naj pove drugim. V novem zakonu je izbral Sin Božji dvanajst apostolov in jih poslal med svet oznanjat božje nauke. Beseda, katero govorimo, mine hitro. Zapom¬ nimo si jo sicer, vendar nas rad goljufa spomin ali nam kaj uide iz njega. Modro je dal Bog človeku pomoček, s katerim se beseda nekako utrdi in ohrani. Ta pomoček je pisanj e. Ljudje so znali pisati že jako zgodaj, pisali pa so na razne načine. Pisanje je neizrekljivo imenitno za človeka, in skoro bi dejal, da je Bog sam razodel človeku to umetnost. Če pa pišejo še druge manj vredne stvari, koliko primernejše in potrebnejše je bilo, da se je zapisalo tudi to, kar je Bog go¬ voril. In glejte! Bog sam je ukazal nekaterim možem, naj zapišejo, kar jim poreče; vodil jih je tako, da niso zapisali nič napačnega ali neres¬ ničnega, marveč zapisali sq čisto in neskaljeno božjo besedo. Ali ni torej tako pisanje ali pismo — božje pisanje, res sveto pismo? Sedaj pa veš, kaj je sv. pismo. Sv. Janez Zlatousti pravi lepo in resnično, da nam je Bog Uvod. Kaj je bistvo sv. pisma? Božje navdihovanje. 11 dal sv. knjige kakor pravo pismo. Pravi namreč, 1 da je v začetku Bog sam govoril ljudem tako, kakor so ga mogli slišati. Prišel je k Adamu, očital je Kajnu pregreho, pogovarjal se je z Noetom in se mudil pri Abrahamu. Ko je pa vse človeštvo zašlo v hudobijo, in ker ni bilo več vredno, da bi bil Bog pri njem prebival, poslal je — rekli bi — pismo k njemu, da bi si zopet pridobil ljudi. Zato pravimo Slovenci tem svetim bukvam prav pri¬ merno : sveto pismo, kakor bi rekli z drugo besedo: božje pisanje. Bog ne piše kakor človek. On ne potrebuje peresa, papirja in črnila, saj slišijo njegov glas vse stvari. Toda usmiljeni oče ravna z nami, kakor bi bil tudi sam človek. Saj pozna našo revo in nizkost, ljubi nas pa vendar-le očetovsko. Zato hoče govoriti z nami kakor človek, pa tudi pisati, kakor piše človek. Ukazal je torej pisati svetim možem, da bi bilo to pisanje tako, kakor- šno je človeško pisanje, da bi ljudje umevali božje pisanje in bi se jim zdelo domače. Sveti možje so pisali prav po človeško, z navadnimi besedami, v svojem domačem (ali vsaj dobro znanem) jeziku, po svoji omiki in pisateljski spretnosti. Ker so ljudje različni, zato je različno tudi govorjenje ljudij, različna je njihova učenost, različno so umni ali spretni v pisavi. Tako je tudi v sv. pismu. Ker je pisalo svete knjige več mož, zato se kaže v njih različna pisava, različno srce, raz¬ lična učenost. Vsak sveti mož je pisal po svoje. To je prav imenitno in treba je, da to dobro pre¬ mislimo, ako hočemo umevati sv. pismo. Bog je izvolil ljudi take, kakoršni so: pripovedovalce, modrijane, vnete pevce, mirne starčke in goreče junake. Ti možje niso pisali sami iz sebe, ampak so pisali, kakor jim je dal Bog v um in v voljo. Če gledamo in poslušamo posvetne reči, tedaj se na¬ polni kmalu naša duša s samimi posvetnimi mis¬ limi, podobami in željami. Torej je svet tako velik in tako močan, da napolni in nagne našo dušo. In Bog nam bi je ne mogel? Ali ne more Bog vtis¬ niti v dušo misli in podobe, spoznanja in želje tako, kakor hoče? Kaj naj govori duša, kaj naj piše roka, katero napolnjuje, vodi, vnema in na¬ giba Bog sam? Da, Bog je navdihoval svete može, niso pisali sami po sebi in iz sebe. To nam na¬ ravnost zatrjuje sv. Peter, ki pravi: Prerokovanje 1 Homilia II. in Genes. 2. ni nikdar prišlo iz človeške volje, temveč od svetega Duha navdihnjeni so govorili sveti možje božji. 1 In naš Izveličar sam uči, da je David govoril in pisal v svetem Duhu 2 neke preroške besede. Kakor so pa govorili in pisali preroki, tako tudi drugi sveti možje. In kaj bi razlagal dolgo, da je Duh Gospodov narekoval možem svete besede, saj nas uči že pamet, da bi noben človek sam iz sebe ne mogel povedati in učiti takih rečij, ka- koršne so v svetem pismu. Tisti človek, ki bi bil spisal sam iz sebe Mojzesove knjige, bil bi čudež, ne pa navaden človek. Če pravijo že, da imajo pesniki ali veliki govorniki v duši posebno moč: kaj treba reči o svetih pisalcih, ki so pisali o nadnaravnih, nebeških rečeh in božjih skrivnostih! Zato nas uči naša nezmotljiva katoliška cer¬ kev naravnost v poslednjem vatikanskem cerkve¬ nem zboru, da ima (sv. cerkev) knjige sv. pisma za svete knjige, ne zato, kakor bi jih bila spisala samo človeška pridnost in po¬ trdila njena (cerkve) veljava, tudi ne samo zato, ker je v njih razodenje brez zmote, ampak zato, ker so spisane po nav dih - njenju svetega Duha in je zato Bog sam njihov začetnik (pisatelj). 3 Potemtakem niso sveti možje pravi začetniki ali vzroki svetih knjig, marveč najprej Bog sam; Bog je namreč pisalcem navdihnil misel, Bog jih je vodil in podpiral, Bog jih je varoval zmote, Bog je varoval in čuval tudi že spisano knjigo, da se ni vrinilo vanjo nič na¬ pačnega ali novega. Tako so svete knjige božje knjige. Kaj ne, kako čudovito se strinja tukaj božje delo in človeško delo! Kako lepo se druži božja ljubezen in modrost s človeško slabostjo, da se iz obeh rodi pomoček za naše izveličanje! Kako z veseljem se lahko lotimo svetih knjig, saj so jih pisali ljudje nam jednaki; pa kako spošto¬ vanje nas prevzema, ko pomislimo, da je v njih čista beseda najvišjega Gospoda! Neskončno modri Bog ni ustvaril sveta v jed- nem hipu, ampak v šestih dnevih ali časih; tako tudi ni precej po prvem grehu poslal Izveli- čarja, temveč je počasi zanj pripravljal človeški rod. Jednako tudi niso spisane svete knjige ob istem času, marveč ob raznih časih. Sv. pismo torej ni jedna sama knjiga, ampak več manjših spisov in knjig je združenih v jedno celoto ali 1 I. Petr. 1, 20. 2 Mark. 13, 36. 8 Seja III., pogl. 2.: de revelatione. 12 Uvod. Koliko je svetih spisov? Sv. pismo starega zakona. skupino, katero imenujemo sveto pismo. Vseli knjig je 73, in sicer 46 knjig starega in 27 no¬ vega zakona. Vse razodevanje božje namreč ločimo v stari in novi zakon. V starem zakonu se je pri¬ pravljalo judovsko ljudstvo za izveličanje, v novem pa je prišel sam Izveličar Kristus na svet in do¬ polnil besede prerokov. Zaradi tega ločimo tako tudi sveto pismo, namreč: sveto pismo starega zakona, ker je bilo spisano pred Kristusom, in sveto pismo novega zakona, ker je spisano po Kristusovem prihodu. Namesto stari in novi za¬ kon pravimo z latinsko besedo tudi stari in novi testament. Res j e naš Izveličar dal pred svoj o smrtjo človeškemu rodu sporočilo ali testament; v tem nam je sporočil izveličanje, obljubo nebe¬ škega kraljestva ali dedščino, pridobljeno s sveto rešnjo krvjo. Imenuje se tudi stara in nova za¬ veza, ker je Bog sklenil v starem in novem za¬ konu posebno zavezo s človeškim rodom: Bog se je zavezal, da pošlje ljudem rešenje in izveličanje, človek pa se je zavezal, da bode zvesto služil Gospodu. III. Sv. pismo starega zakona. Da bi rešil ves človeški rod, izvolil je Bog jedno ljudstvo, namreč izraelsko ali otroke Abra¬ hamove, da bi izmed njih prišel blagoslov na svet. Za to ljudstvo je skrbel na poseben način. Dal mu je v puščavi postavo, in to je Mojzes zapisal v bukve. Mojzes je potem popisal natančno, kar se je ljudstvu godilo v puščavi, popisal pa je tudi, kar se je godilo od začetka sveta. Ta knjiga je bila prva sveta knjiga; duhovniki so jo skrbno hranili, ljudstvu ob nekaterih prilikah brali, naj¬ prej pa tudi sami se pridno učili božje postave. Vse ljudstvo je vedelo, da je ta knjiga sveta, ker jo je Mojzes pisal po božjem povelju; bila je zanje tako imenitna, kakor tiste svete stvari, ki so bile v svetem šotoru; božja roka je cula nad njo, bil je zaklad izraelskega ljudstva. Pa ta knjiga ni ostala sama. Tudi Jozuvetu, Mojzesovemu nasledniku, je Bog ukazal pisati slavna božja dela in povelja; vsemu ljudstvu je bilo znano, da je Jozuve mož od Boga izvoljen. Njegove bukve so bile duhovnikom svete bukve kakor Mojzesove, in ž njimi skupaj so jih hranili in varovali. Ko so pozneje nastale med narodom pesmi in so nekateri o domačih zgodbah tudi marsikaj zapisali, ločili so čisto trdno in jasno take posvetne bukve, pesmi in pripovesti od sve¬ tih knjig, navdihnjenih od Duha božjega. Bog je bil vedno s svojim izvoljenim ljud¬ stvom. Kadar je bilo zvesto, rosil je nadenj bla¬ goslov, kadar se je obrnilo od njega, udaril gaje s kaznimi. Prav tako je vedno tudi vzbujal in pošiljal k ljudstvu može, katerim je dal svojega Duha in posebno moč. In kakor so delali čudo¬ vita božja dela, tako so tudi pisali to, kar jim je zaukazoval in razodeval Bog sam. Duhovniki so take može poznali prav dobro. Kako ne bi bili zanje vedeli prav tisti, ki so opravljali službo Gospodovo in poznali besedo in postavo božjo? Zato so duhovniki dobro vedeli, kaj so zapisali oni možje po božjem povelju in navdihnjenju, zato so take knjige vestno sprejemali, drugim svetim knjigam pridevali in najskrbneje hranili. Po tej poti so se množile svete knjige in rastel je ta nebeški zaklad. Vse ljudstvo pa je vedelo, da se hrani med njim beseda božja, in prav na to je bilo jako ponosno, s tem se je tolažilo v bridko¬ stih. 1 Bili so med ljudstvom možje, ki so se ve¬ liko in pridno pečali z branjem postave, prerokov in drugih svetih bukev, 2 ti so druge učili: zato ne rečemo preveč, ko trdimo, da so bile svete knjige izraelskemu ljudstvu duša. Zato ne more nihče razumeti zgodovine tega ljudstva, kdor se vedno ne ozira na svete knjige, ki so bile ljudstvu vodnice in priče božje volje in besede. Kdor si stavi vse to živo pred oči in dobro premišljuje, vidi sam ob sebi, kako je zbirka sve¬ tih knjig v starem zakonu bila kakor jedna sama knjiga neprecenljive vrednosti in najvišje veljave, zares „ravnilo", po katerem naj bi se ravnal vsak Izraelec. Vedeli so tako natančno, kateri deli spadajo k svetemu pismu, kakor dandanes vedd pravdoznanci, katere so cesarske postave. Ker je svetih knjig starega zakona mnogo, umevamo, da niso vse jedne vrste. Zato so jih že zgodaj ločili v tri dele: 1. Postava, to so pe¬ tere Mojzesove knjige; v njih je zlasti postava, katero je dal Bog po Mojzesu izvoljenemu ljudstvu. 2. PreToki, to so knjige svetih mož, katere je Bog poslal za rešenje, pomffč ali za učenike izrael¬ skemu ljudstvu. Taki možje so bili: Jozuve, Sod¬ niki, Samuvel, Izajija, Jeremija, Ezekijel in drugi. 1 Prim. I. Mak. 12, 9. 2 Prim, predgovor Sirahovim bukvam, v. 3. Uvod. Kako se dele spisi sv. pisma? Novi zakon. 13 3. Bukve ali sveti spisi, Judje so imeli po¬ sebno ime za vse druge svete knjige, namreč: „k e thubim“, to je spisi, in so k tem prištevali pesemske in učne knjige, kakor psalme, pregovore, visoko pesem, pa tudi nekatere zgodovinske in jedno preroško. Že Jezus, sin Sirahov, govori o ,,postavi, prerokih in drugih bukvah« okoli L 131. pred Izveličarjem. Ko je prišel na svet naš Odrešenik, bil je poseben stan razlagalcev ali učenikov sv. pisma. Evangelij jih imenuje kratko pisni ar j e. Ti so dobro poznali sveto pismo vsaj po črki, če tudi ne po duhu; vedeli so, katere knjige so svete in katere ne. Izveličar je potrdil svete judovske knjige in hkrati povedal, da pišejo in govore o njem samem. Vi preiskujete pisma, rekel je fari¬ zejem, ker menite, da imate v njih večno življe¬ nje; in one so, ki pričajo o meni. 1 In zopet je zatrdil, da le jedna črka ali jedna pičica ne pre¬ ide od postave, dokler se vse ne zgodi. 2 Tudi Iz¬ veličar govori o postavi in prerokih. 3 4 Tako je torej naš Gospod sprejel svete knjige za svoje, sprejel jih v svoje kraljestvo ali v svojo cerkev; on jih je tudi dopolnil. Sedaj vidimo, kako so prestopile svete knjige stare zaveze v novo zavezo; vidimo, da so ohra¬ nile božjo veljavo, katero so imele nekdaj. Zaradi tega so apostoli prav tako imeli svete knjige za navdihnjene od Boga, kakor pravoverni Judje v starem zakonu. Le berimo pisma apostolov, da se o tem prepričamo! Kaj pravi sv. Peter, to smo slišali že poprej. In sv. Pavel, ki je nekdaj tako gorel za Mojzesovo postavo, ni zavrgel svetih knjig, ko je popustil Judovstvo, ampak očitno na¬ znanil: Vse pismo, od Boga navdihnjeno, je ko¬ ristno za učenje, za prepričevanje, za svarjenje, za poučevanje v pravici. 1 O sv. Timoteju, učencu svojem, piše apostol Pavel: Ti pa ostani v tem, kar si se naučil in ti je bilo izročeno, ker veš, od koga si se naučil; in ker ti je od mladosti znano sveto pismo, katero te more učiti za izveličanje po veri, katera je v Kristusu Jezusu. 3 Sv. Pavel tukaj naravnost opominja, naj Timotej ohrani v spominu sv. pismo starega in nekaj novega zakona, zato, ker prav to sv. pismo uči izveličan- 1 Jan. 5, 39. 2 Mat. 5, 18. 8 Mat. 6, 12. 4 II. Timot. 3, 16. 6 II. Timot. 3, 14. 15. sko vero Kristusovo. Zares, kadar je ponehala Mojzesova postava in je nastopila Kristusova, podedovala je sv. cerkev ■— da' tako rečem —■ sv. knjige od judovske shodnice. Odslej jih je Kri¬ stusova cerkev hranila in varovala in zato tudi ve, katere knjige so svete, kateri deli spadajo v sv. pismo in kako naj se razlagajo. Judovstvo je zamrlo, Kristusa je zavrglo, zato tudi ne more in neče več prav umevati božje besede. IV. Sv. pismo novega zakona in obseg sv. pisma. V starem zakonu je Mojzes sam napisal, kar mu je razodel Bog. Naš Izveličar pa ni pisal, ampak samo učil. Gotovo se je bolj spodobilo, da je le učil, kakor da bi bil pisal. Ali je sploh kaj pisal, ali nič, ne vemo. Sv. pismo omenja, da je nekoč pisal na zemljo, kar je pa bilo le ne¬ kako znamenje. Pač pa je dal nekaterim aposto¬ lom in učencem svojega Duha še posebej v ta namen, da so pisali njegove nauke in zgodbe. Ob času Gospodovem so zlasti radi pisali spomine 1 o slavnih osebah in pa pisma. Zato so tudi sveti pisatelji novega zakona napisali spomine o Je¬ zusu Kristusu. Kristus imenuje svoj nauk „dobro ali veselo sporočilo«, po grško „evangelion“, zato, ker nam oznanja izveličanje. Glede na to so ime¬ novali tudi apostoli svoj nauk „evangelion«, in tisto knjigo, ki govori o Jezusovem življenju in nauku, imenovali so tudi „evan- gelion«. Štiri evangelije so napisali sveti pisa¬ telji in te je imela sveta cerkev za svete knjige prav tako, kakor knjige Mojzesove in preroške. Že sv. Pavel zatrjuje, da je prav tisti Duh božji poslal apostole in evangeliste, kakor tedaj in ne¬ kdaj preroke; piše namreč: In on je nekatere po¬ stavil apostole, nekatere pa preroke, nekatere pa evangeliste, nekatere pa pastirje in učenike. 2 Dru¬ god piše: Nekatere je Bog v cerkvi postavil, prvič apostole, drugič preroke, tretjič učenike. 3 Če tudi misli sv. Pavel preroke, ki so bili tedaj v sveti cerkvi, vendar je po njegovih besedah Duh pre¬ rokov tisti, kakor apostolov, in to je sveti Duh. 1 „Commentarii“ so se imenovali po latinsko. Take ko- mentarije je spisal n. pr. Cezar sam o sebi. Sv. evangelije imenuje „spomine“ n. pr. sv. Justin (apol. 1, v. 66). 2 Efež. 4, 11. 8 I. Kor. 12, 28. 14 Uvod. Sv. pismo novega zakona. Kanon. Poleg evangelijev je spisal sv. Luka tudi spomine o apostolih, posebno o sv. Pavlu, in to knjigo imenujemo „Dejanje apostolov". Na¬ dalje so nekateri apostoli, zlasti sv. Pavel, učili in opominjali vernike z navdihnjenimi pismi: Pavel jih je spisal štirinajst, nekatere večje, nekatere krajše, sv. Jakop mlajši jedno, sv. Peter dve in sv. Janez tri, naposled s v. J u d a j e d n o. Dane pogrešamo v novem zakonu prerokov, pričajo nam omenjene besede sv. Pavla, a pisal je prerokbe samo jeden, namreč sv. JanezEvangelist, ljubljeni učenec Gospodov, namreč v »Skrivnem razodenju". Vseh knjig ali spisov novega zakona je torej 27. Kakor so pa v starem zakonu natančno lo¬ čili svete bukve od drugih, tako tudi v novem. Najprej so jih imeli za svete bukve tisti verniki, katerim so apostoli pisali ali poslali svoj spis. Toda urno so cerkvene občine poslale in oddale svete spise druga drugi in tako so jih kmalu do¬ bile v roke vse občine. Seveda so na to jako pazili prvi nasledniki apostolov; ko so sprejeli prepise prvih apostolskih pisem, primerjali so pre¬ pise natančno s pravimi pismi in spisi, in tako poskrbeli, da se ni vrinila nobena pomota ali pri- taklina. Dobrih sto let po Kristusovi smrti so imeli že skoro po vseh cerkvah zbirke evangelijev in svetih pisem. Le ta ali oni spis morda še ni bil v kaki cerkveni občini pridejan drugim spi¬ som, kar se je pa zgodilo pozneje. Od tod ume¬ vamo, zakaj so bili po nekod zastran nekaterih spisov dvomi, ali so namreč res apostolski in na¬ vdihnjeni od sv. Duha ali ne. Treba je pa bilo paziti tembolj, ker so se razširjali med verniki mnogi nepravi (apostolski) spisi, ki so bili samo podtaknjeni apostolom. Mislimo si vzgled! Sv. Pavel je pisal Korin- čanom dve pismi. Kdo ne umeva, da so Korinčani ti pismi brali pogostoma in pazljivo? Posebno pri božji službi se je čitalo sedaj to, kar piše o božji ljubezni, sedaj to, kar piše o devištvu, sedaj je prišel na vrsto ta oddelek, potem drugi, ka- koršne so bile potrebe ali okoliščine. A v Korintu so vedeli tudi, da nimajo samo oni svetih pisem, ampak tudi Tesaloničani in Filipljani v Evropi, Efežani in Galačani v Aziji, posebno pa še Rim¬ ljani: kmalu so si priskrbeli in dobili tudi te spise, dobili prve tri evangelije, dobili dve pismi Petrovi, skrivno razodenje Janezovo ... in tako so imeli Korinčani že prav zgodaj, že ob apostolskem času, konec prvega stoletja skoro vse svete spise no¬ vega zakona. Pozneje so sprejeli samo še to, kar je bilo spisano nekoliko pozneje, kakor recimo evangelij in pa pisma sv. Janeza. Da so bili apo¬ stolski spisi znani krščanskim občinam prav zgo¬ daj, priča sv. Peter, ki govori o pismih sv. Pavla tako-le: Pomislite, da vam je potrpežljivost na¬ šega Gospoda v izveličanje; kakor vam je tudi naš preljubi brat Pavel po njemu dani modrosti pisal, kakor tudi v vseh listih, v katerih o tem go¬ vori, v katerih se nekatere reci umevajo težko, ka¬ tere neučeni in nestanovitni prevračajo, kakor tudi druga pisma, v svoje lastno pogubljenje. 1 Malo pred smrtjo Petrovo torej, 1. 67., so bila bralcem Petrovim znana tudi pisma sv. Pavla; vedeli so, kaj je v njih, vedeli tudi, da jih nekateri napačno razlagajo. Jasno nam kaže ta vzgled, kako skrbno so zbirali prvi kristijani, kako varčno hranili, kako so spoštovali sveta pisma in vse svete spise. Te spise pa so kristijani združevali s svetimi spisi starega zt^kona in jih imeli za božjo besedo. Tako je nastalo in se združilo celo sv. pismo. Kakor raste drevo in je vedno višje, kakor po¬ žene iz debla veja za vejo, tako je vzrastlo tudi lepo in nebeško drevo sv. pisma, drevo božje be¬ sede, glasilo in oznanilo božje. To pismo je raslo in se množilo tako dolgo, doklei’ se je razodeval Bog človeškemu rodu po nadnaravnem načinu. Ko je nehalo razodevanje, bilo je sv. pismo do¬ vršeno. Tako dopolnjeno pismo je sprejela sv. cerkev, tako je vedno hrani in brani do današ¬ njega dneva. V prvih časih so nekateri cerkveni pisatelji nekoliko dvomili zastran nekaterih svetih bukev, ali spadajo res k sv. pismu ali ne. Bali so se namreč, da ne bi častili kake svetne knjige za sveto. Toda take misli so se pokazale samo tu in tam, sv. cerkev je učila vedno jednako. Lutrova kriva vera je zavrgla veliko katoli¬ ških naukov, če pa Luter ni spoštoval svete cerkve, kako bi mogel prav ceniti sveto pismo, kako bi mogel prav učiti o božji njegovi veljavi! In res: kriva vera v 16. stoletju ni sprejela vseh svetih spisov, kakor jih je imela od začetka sv. cerkev, ampak je nekatere kar zavrgla, največ iz sovraštva do katoliške resnice. Da ne bi katoli¬ čani dvomili o svetih knjigah, določil je tridenški cerkveni zbor natančno, kateri spisi so sv. pismo. 1 II. Petr. 3, 15. 16. Uvod. Kanon sv. pisma. Določba tridenškega zbora. 15 Tako-le so določili očetje zborovalci: 1 (Občni cerkveni zbor) je sklenil, da naj se dopiše temu določilu zaznamek svetih knjig, da se ne bo v ni¬ komer vzbudil dvom, katere knjige so tiste, ki jih je sprejel zbor sam. So pa te-le: Starega zakona pet (knjig) Mojzesovih, to je, Genesis (stvarjenje), Eksodus (izhod), Levitikus, Numeri (števila), Deu- teronomium (druga postava); Jozuve, knjiga Sod¬ nikov , Rut, štiri knjige Kraljev, dve Paralipo- menon (dostavkov), Ezdra prva in druga, ki se imenuje Nehemija, Tobija, Judit, Ester, Job, Psal- ter Davidov sto in petdesetih psalmov, Prilike, Pri¬ digar, Visoka pesem, Modrost, Eklezijastik, Izajija, Jeremija 2 z Earuhom, Ezekijel, Danijel, dvanajst manjših prerokov, to je: Ozeja, Joel, Amos, Abdija, Jona, Miheja, Nahum, Habakuk, Zofonija, Agej, Zaharija, Malahija, dve knjigi Makabejcev, prva in druga. Novega zakona: štiri evangeliji: sv. Mateja, Marka, Jjuka, Janeza, Dejanje apostolov popisano po evangelistu Luku, štirinajstera pisma apostola Pavla, namreč do Rimljanov, dve do Ko- rinčanov, do Galačanov, Efežanov, Filipljanov, do Kološanov, dve do Tesal oničanov, dve do Timoteja, do Tita, do Filemona, do Hebrejcev; dve apostola Petra, tri apostola Janeza, jedno apostola Jakopa, jedno apostola Juda in Skrivno razodenje apostola Janeza. Kdor pa samih celih knjig z vsemi njihovimi deli, kakor se navadno bero v katoliški cerkvi in kakor so v stari latinski občni (vulgata) izdaji, ne sprejme za svete in kanonične, ta je izobčen. Da dobro umemo to določbo, premislimo ne¬ katere stvari. V katoliški cerkvi so zmerom ve¬ deli, kateri spisi so sveti in kateri ne. Cerkveni zbor je pa to določil zato, da bi posamezni ka¬ toličani natančno vedeli in nič več ne dvomili o tako imenitni stvari. Saj je cerkev vedno rabila svete knjige in po njih učila, prav tako pred tri- denškim zborom kakor pozneje, zato ta nauk ni nov, marveč star nauk katoliške cerkve. Rabili so pa v katoliški cerkvi že od nekdaj neko latinsko sveto pismo, katero je bilo nekako udomačeno in splošno pripoznano. Imenovali so to sv. pismo v latinski prestavi: občno, splošno ali ljudsko izdajo, po latinsko: vulgato; ta je veljala v katoliški cerkvi kot prava in resnična prestava, pa tudi kot popolna, to je taka, v ka¬ 1 Seja IV. 2 Žalostne pesmi Jeremijeve niso štete posebej. teri so vse svete knjige. Zato pravi cerkveni zbor, da priznava tiste knjige za svete, katere so v tej prestavi. In ne samo knjige, ampak tudi vse njihove dele, t. j.vse oddelke, poglavja, da, celd vse one stavke in besede, katere uče kako resnico. Vsakdo lahko umeva, da se ne smejo izpuščati stavki, ki uče n. pr. resnico, da je Bog v treh osebah; tudi ne besedica v stavku: To je moje telo. Kdor bi hotel tu kaj izpuščati ali preminjati, pre- menil ali pokvaril ali tajil bi razodeto resnico. Tako vemo sedaj natančno, kaj je sveto pismo in kaj pripada svetim knjigam. Ker je vse to do¬ ločeno, rekel bi, domerjeno, imenujemo svete knjige tudi kanonične. Ta grška beseda zaznamuje ta pomen, da so sv. knjige določene ali v cerkve¬ nem zaznamku, da torej ne sme nič izostati in se jim ne sme ničesar pridejati; pa tudi, da so „kanon“ ali ravnilo za naše življenje. Ne sme se nam zdeti čudno, da je cerkev vse to določila tako skrbno. Saj ima to dolžnost, saj je sprejela sv. knjige od Boga samega v varstvo. V. Kako je prvotno pisano sv. pismo in kako so je prelagali. Izvoljeno izraelsko ljudstvo je govorilo v stari dobi hebrejski jezik. Tega jezika dandanes ne govori nobeno ljudstvo, — izmrl je, samo v sv. pismu seje ohranil. Ko so se pa vrnili Izraelci iz babilonske sužnosti, sprejeli so polagoma jezik sosedov, ki se imenuje aramejski in je jako podoben hebrejskemu. Mnoga ljudstva namreč v sprednji Aziji, kakoi’ nekdanji Kananejci, Filistejci, Aramejci in Arabci so govorili prav podobne je¬ zike. Pozneje pa, ko je mogočni kralj Aleksander Veliki spravil velik del Azije v svojo oblast, začel seje širiti tudi grški jezik po tistih krajih, posebno blizu morja. Zato je sveto pismo starega zakona prvotno pisano v vseh treh jezikih: naj¬ več v hebrejskem, nekaj malega v kaldejskem in dvoje knjig tudi v grškem jeziku. Bodisi pa pisano ali v tem ali onem jeziku, zaradi tega ni nič manj navdihnjeno od sv. Duha. Novi zakon pa je pisan ves v grškem jeziku; samo evangelij sv. Mateja je bil pisan najprej po hebrejsko, a kmalu so ga preložili v grški jezik in le v grškem jeziku je ostal v sv. cerkvi ta evangelij, hebrejski pa se je izgubil. Raz ven nekaterih knjig se je ohranilo do dandanes sv. pismo v tistih jezikih, v katerih 16 Uvod. Skrb sv. cerkve (in Judov) za sv. pismo. Prevodi. je bilo prvič pisano. Dandanes beremo sv. pismo starega zakona kakor nekdanji Judje v hebrej¬ skem, aramejskem in grškem, sv. pismo novega zakona pa v grškem jeziku. Kristijani jako čis¬ lamo te prvotne jezike in prvotno pismo. Zlasti pa so imeli nekdaj Judje veliko skrb za svoje hebrejsko sv. pismo. Da vidiš, čitatelj, kako so pazili na vsako stvar, omenjam to-le: Judje so natanko šteli vrste in besede vsakih bukev sv. veliko vredne, ker so prave Mojzesove knjige in prepisane v prav starem času. V mestu Naplusu v sv. deželi (ali v nekdanjem Sihemu) so še dan¬ danes pravi Samarijani, četudi jih je le malo. Imajo svojo shodnico in pa petere bukve Moj¬ zesove. Pisane so na pergamenske liste. Sa¬ marijani pravijo, da so te njih bukve silno stare in spisane ne dolgo po Mojzesovem času. Priča pa nam tudi ta znamenitost, kako skrbno so pisma, zaznamovali so besedo ali stavek, ki je ravno v sredi bukev, za¬ znamovali so, kolikokrat je kaka črka v tej ali oni knjigi, zapisali so vsako posebnost, ki se nahaja tu ali tam. Torej so do¬ ločili vsako stvar tako trdno, da bi ne bilo možno premeniti ne jedne črke. Tako so pa delali že potem, ko se je krščanstvo razširilo in ni bilo za Jude več upanja, da bi ustano¬ vili svoje kraljestvo na zemlji. Očitali so jim sicer, da so v prvem času po Kristusu vendar le premenili kaj takega, kar je bilo posebno ime¬ nitno in dobro za kri- stijane. Toda to je go¬ tovo, da važnih verskih stvarij niso premenili. Kaže nam pa to rav¬ nanje Judov, koliko se zdi vredna že temu ne- krščanskemu ljudstvu božja beseda. Samarijanski veliki duhovnik. hranili in še hranijo sv. bukve. 1 Božja beseda je za vse ljudi. Vsi ljudje pa ne umevajo hebrejščine ali grščine. Zaradi tega je bilo treba in je še vedno potrebno prela¬ gati sv. pismo v ptuje jezike. Že v starem za¬ konu so preložili vse do¬ sedanje svete knjige iz hebrejskega v grški je¬ zik. Ker so namreč ne¬ kateri Judje prebivali v Egiptu, niso znali dovolj hebrejskega jezika, d'a bi razumeli svete knjige. Zato so poskrbeli, da so jih zvedeni pismouki preložili na grški jezik. Zgodovina pravi, da je prelagalo Mojzesove bu¬ kve 70 mož; zato ime¬ nujejo to imenitno grško prestavo sv. pisma: sep- t n a g i n t a, t. j. sedem¬ deset. Začeli so pre¬ lagati po 1. 300. pred Kristusom; kdaj so jo končali, ni znano. Posebno znamenito je tudi to-le: Samari¬ jani, ki niso bili pravi Izraelci, ampak mešanica iz domačih ljudij in poganskih priseljencev, imeli so izmed vseh svetopisemskih bukev samo Mojze¬ sove bukve za svete. Te so hranili prav skrbno in jih častili. In te samarijanske bukve Mojze¬ sove so se ohranile do današnjega dne. L. 1616. je nekdo na jutrovem kupil dober prepis samari- janskih bukev in potem so ga dali tudi natisniti. Videli so, da so te samarijanske sv. knjige zares Kdo bi se torej čudil, da so tudi celo sv. pismo, stari in novi zakon, preložili kmalu v druge jezike. Ko se je sv. vera razširila po tistih bliž¬ njih krajih, kjer so govorili sirsko, napravili so prestavo v sirskem jeziku, ki je jako imenitna in se imenuje pesi ta, t. j. umevna razlaga ali 1 Zato smo dali napraviti prav resnično podobo samari- janskega velikega duhovnika, ki stoji zraven sv. bukev. V bukvah se vidijo skoro še samarijanske črke. Pri svoji božji službi poljubljajo Samarijani te svete bukve. Uvod. Prevodi sv. pisma: Itala, Vulgata in njena veljava. 17 prestava. Med Rimljani pa, ki so govorili latinski jezik, nastala je tudi prav zgodaj, v drugem sto¬ letju, latinska prestava, ki je bila najprej znana po Italiji in se je zaradi tega imenovala Itala, t. j. italska. Skoro gotovo jo je dovršil kak apo¬ stolski učenec z jutrovega. Rabili so jo jako; bila je prav natančna in narejena po grški pre¬ stavi sedemdeseterih prestavljalcev. Ta prestava se ni sicer ohranila cela, vendar pa jo poznamo dobro, ker jo je rabil posebno sv. Avguštin. Pa Itala ni bila jedina latinska prestava, ampak še druge so imeli in rabili. Zato pa je bilo skoro nekoliko zmešnjave. Četudi so bili razločki le majhni, vendar so verniki želeli, da bi brali, omenjali ali navajali besede svetega pisma vsi jednako, ne pa na več načinov: sicer bi se zdelo, da ne poznamo prave besede božje. Zaradi tega je pa naročil sveti in modri pa¬ pež Damaz učenemu sv. Hijeronimu, naj na¬ tanko pregleda in popravi latinsko sv. pismo. Sv. Hijeronim se hitro loti dela in kmalu, v jednem letu, dokonča novi zakon in pa psalme. Kakor je urno delal ta veliki učenik, tako so se hitro poprijeli njegove poprave. Popravljal je potem še druge svete knjige. Toda previdnost božja, ki je izvolila sv. Hi¬ jeronima za največjega razlagalca sv. pisma, skle¬ nila je drugače, kakor so mislili izprva on in njegovi znanci. Kakor je znano, potoval je sv. Hijeronim velikokrat po sv. deželi in naposled je živel v Betlehemu kot menih. Znal je tudi he¬ brejski in aramejski jezik in zato se je odločil, da preloži celo sv. pismo starega zakona naravnost iz hebrejščine v latinski jezik. To delo je bilo težko, pa svetnik je bil stanoviten: molil je in se postil; s sv. Duhom napolnjen je delo vendar-le dokončal v 15 letih, namreč od 1. 390. do 1. 405. Tako je sv. Hijeronim pred svojo smrtjo 1.420. dal iz rok celo sveto pismo v latinskem jeziku. Hkrati je spisal imenitne in tehtne razlage mnogih posameznih knjig sv. pisma. Prevod sv. Hijeronima so sicer kmalu poznali blizu in daleč, vendar ga niso tako sprejeli, kakor je bil vreden. Hijeronim je dovršil delo, ki je res čudovito. Ne samo, daje prelagal svete knjige natančno, da je povsod povedal pravo misel, prelagal je tudi lepo, kolikor seje le dalo. Celd krivoverci hvalijo njegovo delo. „No, verniki so bili navajeni prejšnje ali stare prestave, zato se niso mogli hitro sprijazniti z novo. Šele pola- Zgodbe sv. pisma I. goma si je pridobila veljavo in sicer tako splošno, da so popustili vse druge izdaje, poprijeli se pa Hijeronimove. Imenovali so jo pozneje kar kratko „našo izdajo" ali pa „navadno — vulgato", kakor smo že omenili. Sedaj veš, ljubi čitatelj, da je Hijeronimova tista prestava, katero je potrdil sv. tridenški cerkveni zbor. Kako je sv. cerkev skr¬ bela, da bi se delo sv. Hijeronima ne pokvarilo z napačnim prepisovanjem; kako so rimski papeži „ vulgato" čistili in jo izdajali: vse to bi sicer lahko povedal, vendar je za naš namen nepo¬ trebno. Lahko rečemo, daje skrbela sv. cerkev za sv. pismo kakor za punčico svojega očesa. Lepo pišejo sv. oče Leon XIII. o tej skrbi sv. cerkve: „Cerkev ni ničesar zamudila, da bi studencev sv. pisma ne napeljevala do svojih sinov. Vedno je je varovala, saj jo je Bog postavil v hrambo in čast sv. knjigam; zato je vedno sama podpirala učenje sv. pisma; ni bilo in ni treba, da bi jo za to delo vnemali šele drugi." Zastran latinskega sv. pisma, ki se imenuje „ vulgata", določil je cerkveni zbor v Tridentu to-le: 1 Sv. cerkveni zbor spoznava, da je sv. cerkvi božji v nemajhno korist, če 'se ve, katera izmed vseh latinskih izdaj sv. pisma naj se ima za pravo in veljavno (avtentično). Zaradi tega določuje in naznanja, da naj se ima ravno ta stara in občna (vulgata) izdaja, katera se je v cerkvi potrdila po dolgi rabi toliko vekov, za pravo in veljavno (av¬ tentično) v javnih berilih, razgovorih, pridigah in razlagah; nihče naj se ne drzne ali si upa zavreči je s katerim koli izgovorom. S tem je določil cerkveni zbor in naznanil nezmotljivo, da ima ta prestava za verski nauk toliko veljavo, kakor prvotno sv. pismo, in sicer zato, ker je popolnoma prava ali taka, da izraža vse bistvene stvari prvotnega sv. pisma. Ali pa ni s tem izrekla cerkev nekaj, česar ne more, za kal¬ nima oblasti? O, nikakor ne. Sv. cerkev pozna pravi razodeti božji nauk, zato pa tudi ve in sodi, v kateri prestavi sv. pisma je čista razodeta božja beseda, in v kateri je ni. Tako imenitna je torej „vulgata". Zaradi tega bomo tudi mi tukaj v Zgodbah sv. pisma prelagali božjo besedo v naš jezik iz te latinske izdaje. Le tu pa tam, kjer bo koristno zaradi razlage ali kakega dokaza, bomo se ozirali tudi na prvotne hebrejske ali grške besede sv. pisma. * Seja IV. 2 18 Uvod. Prevodi sv. pisma: staroslovenski sv. Cirila, novoslovenski. Kakor v latinski jezik, tako so prelagali sv. pismo tudi še v razne druge jezike. Tudi naši očetje, stari Slovani, so dobili sv. pismo v svojem jeziku. Preložil jim je sv. Ciril, apostol Slovanov, besedo božjo iz grškega jezika v njihov domači jezik, in sicer sredi 9. stoletja po Kristusu. Po¬ sebej Slovenci niso imeli tolike sreče, da bi bili dobili v srednjem veku svoje sv. pismo, slovenski jezik je imel premalo veljave. Žal, da je pred dobrimi tri sto leti šele luteranstvo porabilo lepo priliko za sv. pismo. Ponu¬ dilo je namreč Slo¬ vencem slovensko sv. pismo, toda v luteran¬ skem krivoverskem duhu. Žal, da ni bil noben katoliški du¬ hovnik tako pogumen, da bi bil, če ne prej, vsaj tedaj priskrbel Slovencem dobro ka¬ toliško sv. pismo. Toda, kar se je za¬ mudilo tedaj, to so Slovenci popravili pozneje. Ko se je jela naša ljuba slovenščina po¬ vzdigovati v pretek¬ lem stoletju in je imela vedno več ve¬ ljave in več prijate¬ ljev, tedaj so izdali nekateri izvrstni in učeni duhovniki (tudi neduhovnik, BI. Ku¬ merdej, je bil zraven) j pismo, storili so največ blagi podpornik (mece- nat) slovenski, rajni knezoškof ljubljanski Anton Alojzij Wolf. Sklenili so 1.1855. trdno, dati na svetlo sv. pismo starega in novega zakona z razlaganjem v slovenskem jeziku, Vse delo so iz¬ ročili blagemu in pobožnemu duhovnemu vodniku ljubljanske bogoslovnice, poznejšemu kanoniku Juriju Volču (rojen 1. 1805. Podkorenom na Gorenjskem, umrl 1. 1885. v Ljubljani); temu se je pridružilo lepo število učenih drugih duhovnikov ljubljanske škofije. Vse sv. pismo je izšlo v šestili lepih zvez¬ kih : najprej novi za¬ kon (5. in 6. zvezek) 1. 1856., potem stari zakon, in sicer 1.1857. 1. in 2. zv., 1. 1858. 3. zv. in 1. 1859. je izšel 4. zvezek. Tako je bilo v kratkem času dokončano to slavno delo, dokončano po ljubezni slovečega škofa do sv. cerkve in milih Slovencev. VI. Razkladanje in branje sv. pisma. Kdor bere le ne¬ koliko sv. pisma, vidi kmalu, da ne umeva vsega. Kako tudi ? Saj so imeli Izraelci Jurij Japelj. celo sv. pismo v slo¬ venskem jeziku. Vseh glava pa je bil imenitni in vrli Kamničan Jurij Japelj, ki je vodil vse delo in zanje največ storil. (Rojen 1. 1744., umrl pa kot korar v Celovcu 1. 1807.) Japljevo sv. pismo je prav dobro in lepo delo, ki je v čast vsem Slovencem. Vendar je ta težava v tej izdaji, da nima potrebnih razlag, torej je le bolj za pridigarje. Da bi pa imeli Slovenci ne samo lepo, ampak tudi dobro razloženo sv. drugačne šege, dru¬ gačne potrebe; živeli so v drugačnih okoliščinah kakor mi: kdor teh stvarij ne vd, ne more dobro umeti, kar je pisano v sv. knjigah. In modrost božja se tudi ne kaže v razodenju tako, da bi lahko kar vse potipali, ampak večkrat je treba živo premišljevati, da najdemo misel božjo. Že sv. pismo samo kaže, da se ne da lahko umeti, in da je je treba torej razlagati. Že v sta¬ rem zakonu so razlagali učeniki sv. pismo. Iz Uvod. Razkladanje sv. pisma; zakaj je potrebno. 19 evangelija vemo, da je Herod poklical pismouke, da so mu povedali, kje bi bil rojen Kristus. Go¬ spod Izveličar je razkladal v shodnicah preroke, kakor v Nazaretu preroka Izajija, ki je preroko¬ val o njem samem. Isto tako je Gospod razlagal sv. pismo obema učencema, ki sta šla v Emavs. Ko se je vozil dvornik etijopske kraljice Kandace iz Jeruzalema domov, bral je medpotoma preroka samega, kaj je razodel, in to nam pove sv. cerkev. Ne moremo torej razumeti sv. pisma kar lahko in sami ob sebi, treba je, da nam je kdo razloži. Prav posebno pa nam to priča sv. apostol Peter s tem, kar govori o pismih apostola Pavla; 1 trdi namreč naravnost, da se ta pisma umevajo težko: Kakor vam je tudi naš preljubi brat Pavel po njemu dani modrosti pisal, kakor tudi v vseh Izajija. Tu pristopi k njemu dijakon Fi¬ lip in ga vpraša: „Meniš-li, da umeš, kar bereš ?“ Dvornik odgovori; „ Kako bi mogel, ako me kdo ne pouči? 11 1 In je prosil Filipa, naj stopi na voz in sede k njemu. Filip je tako storil in mu razkladal sv. pismo. Nikakor bi ne bilo potrebno tako razkladati, nikakor bi ne bil Gospod od¬ krival še posebej skrivnostij svojega kraljestva, ko bi bilo vse popolnoma umevno in očitno v sv. pismih. In narav¬ nost nas uči sv. Pe¬ ter: 1 2 To vedite naj¬ prej , da se nobeno prerokovanje (sv.) pisma ne godi po lastnem razlaganju. Zakaj prerokovanje ni nikdar prišlo iz človeške volje, temveč od sv. Duha navdih¬ njeni so govorili sveti možje božji. Kaj pravi tukaj sv. apostol? Pre¬ rokovanje sv. pisma se ne sme razlagati tako, kakor bi se komu zdelo, človek ne sme ravnati po svojih nizkih človeških mislih, zakaj prerokbe niso iz ljudij, ne iz naših mislij, ampak od sv. Duha. Zato je treba preiskovati, kaj naznanja sv. Duh, treba je vprašati — dejal bi — sv. Duha 1 Dej. apost. 8, 30. 31. 2 II. Petr. 1, 20. 21. listih, ... v katerih se nekatere reči ume¬ vajo težko, katere neučeni in neslano-, vitni ljudje prevra¬ čajo, kakor tudi druga pisma, v svoje lastno pogubljenje. Marsikaj težkega je torej v pis¬ mih apostola Pavla, in slabi ljudje raz¬ lagajo tiste stvari po svoje ali, kakor je njim všeč, in s tem si nakopujejo pogub¬ ljenje. Kdo torej ne vidi, da se ne sme razlagati sv. pismo po svoji, ampak le po božji volji in božji modrosti! Kdo pa razlaga sv. pismo, ker ga ne umeva vsakdo sam iz sebe? Kdo drug, ka¬ kor j edino le učeča cerkev! Tej je izro¬ čil Gospod svoj nauk, rekoč: Učite vse na¬ rode! 2 torej ima cer¬ kev oblast in dolž¬ nost razlagati sv. pismo. Za ta namen ima cerkev tudi sv. Duha, zato pa razlaga božje knjige brez zmote ali tako, kakor bi sam sv. Duh razkladal svoje besede. Krivoverci uče, da sme vsakdo razlagati si sv. pismo po svoje. Tudi kak nepremišljen katoličan govori včasih tako. Pa vsak pameten človek razvidi, da tako ne more biti. Ko bi smel sv. pismo razlagati vsak po svoje, 1 II. Petr. 3, 16. 2 Mat. 28, 19. Jurij Vole. 20 Uvod. Razkladanje sv. pisma; cerkvene določbe. razlagal bi vsak drugače: kaj pa bi bilo pravo in resnično? Kaj bi še ostalo v božji naši sv. veri? Ne samo zmešnjava bi bila brez konca in kraja, kakor je n. pr. pri protestantih, ampak tudi ne¬ vera bi hitro prišla na dan. Zato ne more in ne sme vsakdo razlagati in umevati sv. pisma po svoje, ampak le tako, kakor nas uči Jezusova nevesta, sv. cerkev. Vedno so sv. učeniki učili tako, kako tuj e učila cerkev. Ko so pa protestantje trosili drugačne nauke med ljudi, tedaj je glasno povedal cerkveni zbor v Tridentu in določil: 1 Da ukroti predrzne ljudi, določuje (cerkveni zbor), da naj si nihče, opirajoč se na svojo razumnost in zavijajoč sv. pismo po svojih mislih, ne upa raz¬ lagati sv. pisma v verskih in nravnih rečeh, ki spadajo h krščanskemu nauku, proti onemu zmislu, katerega se je oklepala in se oklepa sv. mati cerkev, katera ima pravico soditi o pravem zmislu in o razlagi sv. pisem, ali proti soglasnemu zmislu sv. očetov, tudi tedaj ne, če bi ne mislil dotičnih razlag nikdar dati na svetlo. Znamenito je, kaj poudarja sv. cerkev v teh določilih. Cerkev določuje tako ne zaradi dobrih vernikov, ampak zaradi drznih in neukrotljivih ljudij, ki iščejo zmerom kaj no¬ vega in se ne brigajo za prave nauke. Zato pre¬ poveduje kristijanom razlagati sv. pismo po svoji modrosti ali po svoji glavi; prepoveduje zavijati ali zasukavati njegove nauke tako, kakor se komu zdi bolje; določno prepoveduje razlagati sv. pismo drugače, kakor uči sama, ali drugače, kakor uče vsi sv. očetje. Sv. cerkev prepoveduje natančneje, da ne sme nihče po onem napačnem načinu raz¬ lagati sv. pisma v tistih rečeh, ki so verske ali se dotikajo sv. vere in krščanskega življenja; ne ozira pa se na druge stvari, recimo, kje in kdaj se je pripetil kak neznaten dogodek. Prav raz¬ ločno uči cerkveni zbor, da ima le cerkev oblast in pravico soditi o zmislu sv. pisma, zatorej seveda ne sme nihče razlagati sv. pisma drugače, kakor razlaga sv. cerkev. Toda sv. cerkev ni razložila v zborih ali po svojem poglavarju, rimskem papežu, celega sv. pisma; le nekaterim mestom je. naravnost dolo¬ čila pomen. Kako naj torej vemo, kaj je misel sv. cerkve? Zvemo, če beremo cerkvene uče¬ nike in očete. Od prvih časov do današnjega dne so bili v sv. cerkvi učeni in sveti možje, ki so pisali spise ali knjige in ž njimi učili pravi 1 Seja IV. katoliški nauk, ali pa razlagali sv. pismo. Takih razlag sv. pisma je prav veliko; že v drugem in tretjem, posebno pa v četrtem in petem stoletju po Kristusu so pisali take razlage, kakor smo že slišali o sv. Hijeronimu, in kakor je dobro znano o sv. Janezu Zlatoustem. Ti cerkveni očetje so bili učeni, pobožni in veljavni. Sv. pisma so se pridno in dolgo učili, razlagali pa so božjo besedo jako previdno in skrbno. Najrajši so se držali take razlage, ki je živela še od apostolskih časov v sv. cerkvi. Ker so bili ti pisatelji večinoma tudi škofje ali vsaj mašniki in učeniki, zato so učili pravi in čisti cerkveni nauk. Ni torej težko umeti, da ne more biti napačno, marveč, da je popolnoma resnično to, kar uče jednako vsi cer¬ kveni učeniki ali očetje. Zato se nikakor ne sme razlagati sv. pismo drugače, kakor razlagajo oni. Sicer pa — kdo ne vidi, da se ne sme in ne more preminjati razodeti nauk Gospodov! Ali more biti dandanes v sv. pismu drugačen nauk, kakor je bil ob času prvih očetov? Če je pa v sv. pismu vedno isti nauk, ne smemo in ne moremo ga razlagati sedaj drugače, kakor so je razlagali od nekdaj in v vseh časih v sv. cerkvi. Ni nam treba natanko naštevati vseh rečij, na katera se je treba ozirati v razlaganju sv. bukev; to morajo dobro umeti in znati pridigarji, torej mašniki, ki razlagajo sv. pismo v cerkvi in v šoli: za nas je tukaj dovolj, da vemo najpotreb¬ nejše stvari. Zlasti to nam mora dobro biti v spominu, da razlagamo sv. pismo le tako, kakor uči sv. cerkev in ne po svoji glavi. Kako na¬ pačno je torej, če kdo pobere nekaj besed iz sv. pisma in si jih zapomni, pa razklada po svoje, češ, tako pravi sv. pismo. Skoro vsak krivoverec je tudi govoril tako in vendar je učil krive nauke. Luter je dokazoval iz sv. pisma, da je za izveli- čanje potrebna samo vera, ne pa dobra dela. Ko so mu pa odgovarjali, kar pravi sv. Jakop, da je namreč vera brez del mrtva, zavrgel je sv. Ja¬ kopa. Ne dajte se torej slepiti, dragi verniki, od takih, ki ljudi motijo s sv. pismom! Vprašajte, kaj uči sv. cerkev, in ne, kako zavijajo napačni ljudje sv. pismo v svoje namene. Kaj bi rekli o branju sv. pisma? Saj umen bralec dobro ve, da je božja beseda nepre¬ cenljiva, zato je tudi branje sv. pisma jako ime¬ nitno, koristno in vspodbudno, če se godi prav in z dobrim namenom. Tudi najboljšo reč obračajo slabi ljudje v slabe namene; tudi najvažnejših Uvod. 0 čitanju sv. pisma. Korist. Glasovi sv. očetov. 21 rečij ne znajo nekateri prav rabiti. Zato je po¬ trebno, da nekoliko povemo, kako treba brati sv. pismo, da nam bo v izveličanje. Varovati se moramo najprej čudne misli ne¬ katerih krivovercev, da mora vsak človek brati sv. pismo, če hoče biti izveličan. Kaj ne, potem bi bili dvakrat reveži tisti ljudje, ki ne znajo brati: reveži tukaj na zemlji in potem še v več¬ nosti. Zakaj? Ker jih ni naučil nihče brati. No, v resnici pa ni tako, da bi moral za izveličanje vsakdo citati sv. pismo. Kristus zapoveduje, naj poslušamo apostole in sv. cerkev: Kdor vas posluša, mene posluša. 1 In apostol Pavel uči naravnost: Vera je iz poslušanja, poslušanje pa po besedi Kri¬ stusovi. 2 Iz tega vidite, da je treba poslušati božjo besedo, to nam zapoveduje Gospod; ni pa zapovedano nikjer, naj vsi beremo sv. pismo. Tako lahko odgovorimo protestantom. Vrh tega ■— ali ne slišimo branja iz sv. pisma ob nedeljah in praznikih v cerkvah? In ne samo branje sli¬ šimo, ampak tudi razlaganje. Tako je bilo vedno v sv. cerkvi. Zato piše o tej stvari pisatelj Ter- tulijan: 3 Vera te je izveličala, ne pa zvedenost v sv. pismu. Jednako govore drugi cerkveni učeniki. Zato moramo dobro pomniti, da tudi nas ne iz- veliča samo branje sv. pisma, ampak živa vera in močna ljubezen. Pismarji so ob Gospodovem času dobro znali sv. pismo, vendar so se pogubili, ker niso verovali v Kristusa. — Zakaj ni za izveli¬ čanje potrebno branje sv. pisma, ni težko povedati. Zato, ker je postavil Gospod svojo cerkev v ta namen, da uči vse narode. Cerkev je treba po¬ slušati, cerkvi treba verovati in hoditi po njenih potih. Ta nas vodi do izveličanja. Rekli smo, da branje ni potrebno za izveli¬ čanje, nismo pa rekli, da ni koristno. Sedaj treba razjasniti tudi to stran, in kar naravnost pravimo: Branje sv. pisma v pravi meri in po pravi poti je jako koristno za naše življenje in nam dobro pomaga za izveličanje. Tako je vedno učila sv. cerkev in uči še dandanes. Že sv. Pavel pravi, da sv. pismo more poučiti za izve¬ ličanje, daje koristno za poučevanje v pravici, da je popoln človek božji in pripraven za vsako dobro delo. 4 Prav zato so pisali nekateri apostoli tako lepe spise, tako živa pisma, da bi koristili nam 1 Luk. 10, 16. 2 Rimlj. 10, 17. 3 De praescriptione, 14. 4 II. Tim. 3, 15—17. v izveličanje. Zato so sv. očetje tako vneto pri¬ poročali kristijanom, naj bero sv. pismo. Lepo in natančno je o tem pisano v predgovoru 1. dela Japljevega sv. pisma. Naj omenim za našo korist nekaj malega, kar beremo tamkaj: Sv. Ambrož, Škot, pravi (v razkladanju 48. psalma): Sv. pismo je vsem v pomoč; v njem najde vsakateri pomoč, da celi ž njo svoje rane ali potrdi svoje zasluženje. In v govorjenju o 188. psalmu zopet govori ta očak o sv. pismu tako-le: Bukve nebeškega pisanja so dobra paša, v kateri se pasemo z vsakdanjim branjem, v ka¬ teri se poživimo, v kateri pridemo k moči, ko okusimo to, kar je tamkaj pisano. • S v. H i j e r o n i m, velik učenik v razkladanju sv. pisma, nagovarja tako-le neko gospo Deme¬ trij ado, naj bere sv. pismo: Skleni, da se bodeš toliko in toliko časa učila sv. pisma, in je brala toliko in toliko časa. On tudi hvali sv. Fabijolo zaradi branja božjega pisanja v 30. listu tako-le: Moj ljubi Jezus, s kakšnimi željami, s kakšno skrbnostjo se je lotila božjih bukev! Kakor se lačni človek želi najesti, tako je ona tičala v branju prerokov, evangelijev, psalmov; o teh je popraševala in odgovore hranila v skrinji svojega srca. Gavdencija, nekega svetnega gospoda, uči sv. Hijeronim, naj vadi svojo majhno hčer Pakatulo v branju sv. pisma. On pravi: Kadar bo ta hčerka stopila v sedmo leto in se bo jela sramovati ter bo umevala, kaj ima molčati, in se pomišljala, kaj bi govorila: takrat naj se psalme uči na pamet, in predno doraste do de¬ kliških let, naj Salomonove bukve, evangelije, apostole in preroke shrani v svoje srce. Le-ta učenik hvali sv. mučenca Pamfila (v 1. govorj. o Rufinu) s temi besedami: Sv. pismo je Pamfd prav rad dajal ne samo na posodbo, za branje, temveč tudi v last, in ne samo moškim, temveč tudi ženskim, katere so rade brale. Zato je več bukev sv. pisma spravil vkupej, in kadar je bilo potreba, dajal jih je tem, kateri so jih želeli. Sv. Avguštin pripoveduje o sebi, da mu je branje sv. pisma veliko pomagalo k izpre- obrnjenju od nevere h krščanstvu. Sv. Gregorij je Teodorja, nekega posvet¬ nega gospoda, svaril zaradi zanikarnosti v bra¬ nju sv. pisma in ga priganjal k branju rekoč: Kaj je sv. pismo drugega, kakor list vsemogoč¬ nega Boga do svoje stvari? A]co bi kdo prejel pisanje od cesarja, ne jenjal bi, ne počival, ne 22 Uvod. Čitanje sv. pisma; kako naj se čita. spal, dokler ne bi zvedel, kaj mu je pisal po- zemski cesar. Nebeški cesar, Gospod ljudij in angelov, je poslal svoje liste tebi za življenje, in vendar, moj častiti sin, nečeš z gorečim srcem brati teh listov. Poskrbi se torej, prosim te, ter pre¬ mišljuj vsak dan besede svojega Stvarnika. Uči se spoznati božje srce v božjih besedah, da bolj z gorečim srcem vzdihuješ k večnemu življenju, da se bo duša z večnimi željami užgala za ne¬ beško veselje. ... Sv. Janez Krizostom (Zlatousti) tako nagovarja deželske ljudi: Poslušajte vsi, kateri ste deželski (posvetni), ter imate žene in otroke, kako (sv. Pavel) tudi vam ukazuje, brati sv. pisma, pa ne po vrhu, tje v en dan, ne naglo, temveč s čuječnostjo in zvesto. Le-ta učenik pravi v govorjenju o Lazaru svojim poslušal¬ cem: Povem vam nekaj dni j poprej, o čem bom govoril, zato, da tisto lahko poiščete doma v svo¬ jih bukvah, in da boste vi, če berete, kaj govori sv. pismo, bolj pripravljeni in lože razumeli, kar bom jaz govoril o tisti stvari. Zakaj vseskozi vas opominjam, in ne bom nehal opominjati, da nikar ne ostanite samo pri tem, kar vas učim jaz, temveč da vedno berete sv. pismo tudi, kadar ste doma. Tako učijo in opominjajo sv. očetje; zato nam ni treba temu ničesar dostavljati. Kako prav je torej, da dobe Slovenci v roko tako sv. pismo, katero bodo lahko brali v vsaki hiši in se tako vnemali za ljubezen do Boga! Pa nikar ne mislite, da je dobro samo brati sv. pismo, in na drugega nič se ne ozirati. Naj¬ boljša stvar škodi, če je ne rabimo prav. Tako je tudi sv. pismo lahko v škodo, če se ne bere na pravi način, s pravim namenom in s pravim duhom. Ker vsakdo ne more umeti sv. pisma sam po sebi, zato naj nikar ne bere samih svetih besed, marveč naj zraven vedno čita razlago. Sv. cerkev ne dopušča, da bi se tiskalo golo sv. pismo, am¬ pak zahteva, naj je poleg sv. besed tudi razlaga. Ta razlaga je najboljša, če je povzeta iz spisov sv. očetov, če ni povzeta naravnost iz njihovih spi¬ sov, mora se vsaj vjemati z njihovimi nauki. Zato smo tukaj tako uredili čisto besedo sv. pisma in pa razlago, da vsakdo — dejali bi — mora brati tudi razlago. V tej razlagi nismo hoteli prodajati svoje modrosti, ampak jedino le pojasniti božjo besedo. Če dobite, bralci teh bukev, v roke tako sv. pismo, ki nima nobene razlage, nikar ne berite! Največkrat so take bukve od krivovercev; ko bi bile pa katoliške, namenjene so samo duhovni¬ kom, ki se uče še iz drugih bukev prave razlage sv. pisma. Skoro ni treba še posebej omenjati, da mo¬ rajo biti vsake bukve, ki ponujajo razodete res¬ nice, pregledane in dovoljene od škofa. Tembolj je treba tega za sv. pismo. Zato naj se ne da nihče preslepiti, če bi mu kdo ponujal kos sv. pisma prav po ceni. Nikar naj ne kupi take stvari! Protestanti imajo veliko denarja za ta namen, da izdajajo prav po ceni sv. pismo. Tako sv. pismo pa nima ne razlage, ne škofovskega po¬ trdila. Zaradi tega naj ne vzame katoličan v roke protestantovskih bukev, ako neče imeti škode tu¬ kaj in tam. Sv. pisma ne smemo brati samo iz radoved¬ nosti ali za kratek čas. V ta namen nam Bog ni dal svoje besede in resnice. Citati treba v iz- veličanje. Ko bi tudi celo sv. pismo znali na pa¬ met, to nam ne pomaga nič, ako nimamo božje besede v srcu in je ne kažemo v dejanju. Tukaj velja lepi izrek Tomaža Kempčana: Kaj pomaga visoke reči govoriti o sv. Trojici, ne pa imeti po¬ nižnosti , zaradi česar nisi všeč sv. Trojici ? 1 In ravno ta učenik duhovnega življenja govori prav lepo, kako je treba brati sv. pismo; pravi namreč: Resnice je treba iskati v sv. pismih, ne zgovornosti. Vse sv. pismo naj se bere v tistem duhu, v katerem je narejeno. Polj moramo iskati v pismih koristi, kakor lepih besed. Tako radi berimo pobožne in preproste knjige, kakor vzvišeno in globokoumne. ... Ljudje minejo, resnica božja pa ostane vekomaj. Brez ozira na osebo govori nam Bog na razne načine. Naša radovednost nas večkrat opovira v branju sv. pisma, ko hočemo razumeti in razsoditi, kjer je treba samo preprosto iti mimo. Ce hočeš imeti kaj sadu, beri ponižno, preprosto in verno. Nikar se ne trudi za ime učenosti. Rad vprašaj in molče poslušaj besede svetnikov. 2 Če hočeš brati sv. pismo dobro in s sv. Du¬ hom, moli, pred no začneš čitati. Če dobi Turek v roke pismo turškega cesarja ali sultana, pokaže z raznimi prikloni in drugimi častmi, kako spoštuje pismo svojega gospodarja. Tako treba, da tudi mi kristijani častimo pismo božje, in to 1 Hoja za Kr. I. 3. 2 Hoja za Kr. I. 5, Uvod. Namen sv. pisma; njegove skrivnosti. 23 storimo najbolje in najlepše v molitvi. Tudi nas razsvetli sv. Duh toliko, kolikor je treba, da prav beremo v svojo duševno korist, saj tukaj posebno velja opomin sv. Jakopa: 1 Ako kdo izmed vas po¬ trebuje modrosti, prosi jo od Boga, kateri daje vsem obilno in ne oponaša. Kdor hoče modrosti hožje, mora si jo izprositi. Zato beremo, da so največji razlagalci sv. pisma molili poprej, predno so pisali o sv. pismu ali tudi brali svete besede. Nekateri celč svetujejo, naj le kleče beremo sv. pismo. Zato tudi mi kažimo pobožnost in spo¬ štovanje do sv. knjig in povzdignimo vselej duha svojega k Bogu ter recimo kakor mali pobožni Samuel: 2 Govori Gospod, ker tvoj hlapec posluša! VII. Namen in pomen besed sv. pisma. Sicer smo že pisali marsikaj o namenu sv. pisma, vendar treba, da ga čisto jasno razložimo. Iz tega bomo lože presojali, kakšen pomen ima ta ali oni dogodek, ta ali ona beseda v sv. pismu. Bog je ljubezen, to pomnimo najprej. Neskončna je njegova ljubezen do človeka. Lju¬ bil nas je, predno smo bili, in ljubi nas vedno. Kar je storil za nas, storil je iz ljubezni. Naj¬ bolj pa nam je pokazal svojo ljubezen s tem, da se je razodel kakor v starem zakonu, tako in po¬ sebno še v novem zakonu. Božje razodenje je popisano v sv. pismu, zato lahko rečemo, da je tukaj popisano delo ljubezni božje. Zares, vse sv. pismo je pismeno, je trdno in neizbrisljivo priče¬ valo ljubezni božje do človeškega rodu. Po kateri postavi se ravna Bog, kadar da ali stori kaj člo¬ veku? Po postavi svoje ljubezni. To je čisto trdno in resnično, ker nam je Bog sam tako po¬ vedal in zatrdil. Zatorej moramo vsa božja dela tako razumevati in tako razlagati. Oh, človek, ko bereš ali govoriš o božjih delih, ne podtikaj jim drugih namenov, kakor božjo ljubezen do člo¬ veškega rodu! Če je pa Bog delal za človeka iz ljubezni, tedaj je spisano sv. pismo s tem namenom, da bi človek po njem spoznal ljubezen božjo in sam ljubil Boga. Ljubezen ni sebična, vendar pa tirja in pričakuje nekaj, in to je, da ljubimo tistega, ki nas ljubi, da ga ljubimo za povračilo, da ga ljubimo zaradi njegove ljubeznivosti. Sv. pismo 1 Jak. 1, 5. 2 I. Kralj. 3, 9. naj nas uči ljubezni božje. Saj do izveličanja ni druge poti, kakor je pot resnične ljubezni do Boga. Če so torej dana sv. pisma človeku v izveličanje, dana so mu v ta namen, da vnemajo v njem ogenj božje ljubezni. O kristijan, kdor koli si, ki bereš sv. pismo, spoznaj to resnico! Imej ta namen sv. pisma pred očmi, potem ti bode kakor luč v temoti, kakor gor- kota v mrazu, kakor ključ do božjih skrivnosti]’! Mnogi so, ki devajo sv. pismo na tako na¬ tančno tehtnico, kakor bi bila kaka šolska knjiga za učence. Mislijo, da je treba vse tako umevati, kakor je povedano, bodisi o svetu, ali o Bogu. Toda dobro pomnimo, da nas sv. pismo ne uči posvetnih resnic, ampak nadnaravne in take, ki nas vodijo k Bogu; ne uči nas posvetnega znan¬ stva, ne zemlje meriti, zvezd preiskovati, ne novih rečij izumovati, ampak spoznavati samega sebe in svojo slabost, spoznavati dobroto božjo in iskati pomoči samo pri Gospodu. V sv. pismu je beseda, kakor jo govori dobri in usmiljeni oče svojim otrokom. Zato bi dejal, da je tu pa tam res po¬ vedana kaka stvar v otroškem jeziku. Kdo pa ne ve, da tako govori ljubezen? Bog, ki nam govori v očetovski ljubezni, neče, da bi mi z ošabno radovednostjo preiskovali, ali se vjema njegova beseda z našo kratko pametjo, ali ne: on hoče, da mi najprej tudi sami polni ljubezni poslušamo z ljubeznijo, pa sprejmemo z ljubeznijo, in se ravnamo z otroško pokornostjo po njegovi besedi. Če tako ravnamo, prepričamo se sami kar najtrdneje, da je božja beseda tudi čista resnica. Nikakor pa nismo s tem rekli, da ni v sv. pismu vse popolnoma resnično, ali da nam ni Bog povedal nekaterih takih resnic, katere spozna¬ vamo tudi s samo pametjo. V sv. pismu je popolna resnica, zato, ker je božja beseda, ki ne more go¬ ljufati. Zato ni ničesar v njem, kar bi bilo zoper našo pamet. Pač pa je marsikaj nad našo pametjo. In ni nam težko verovati tega, česar ne umemo, če le spoznavamo namene božje. Ko smo spoznali namen sv. pisma, lahko umevamo tudi pomen bodisi raznih dogodkov, bodisi naukov ali besed sv. pisma. Če pravimo: Ta dogodek ali ta nauk ima ta-le pomen ali po- menja to-le, mislimo ono stvar, katero nam je hotel kdo naznaniti in povedati, četudi ni po¬ vedal naravnost. Če pa iščemo, kakšna misel je izrečena v več besedah ali v celi prigodbi ali v kakem nauku, imenujemo tisto misel natančneje 24 Uvod. Razili pomeni sv. pisma: besedni, preneseni, duhovni. z misel. Vsakdo ve, da Bog ne hodi, ne dela, ne misli, ne jezi se kakor ljudje; kadar torej go¬ vori sv. pismo, da je Bog hodil, srdil se — gotovo ne smemo tega umeti po besedi, ampak zmisel je ta, da bi se Bog n. pr. srdil, ko bi bil človek, ali pa: če bi se ravnalo zoper človeka tako, kakor zoper Boga, srdil bi se zaradi tega. Že iz tega se lahko vidi, da ne moremo umeti vsakega stavka sv. pisma po besedi, marveč umeti treba tu pa tam ali drugače, ali pa še kaj drugega kakor je zapisano. Zato ločimo več pomenov ali zmislov v sv. pismu. Prvi je besedni pomen, t. j. tisti, ki ga naznanjajo same besede, in sicer tako, kakor se glase. Kristus je n. pr. rekel pri zadnji večerji: To je moje telo. Umeti moramo čisto tako, kakor se glase besede, namreč: To, kar imam v rokah, je moje pravo in resnično telo. Vselej treba pri razlaganju gledati najprej na besedni pomen. Če tega ne umemo ali se nanj ne oziramo, ne mo¬ remo prav umeti nobenega drugega. Včasih ima pa kak stavek ali izrek ali govor sv. pisma p reneseni po m en; to se pravi: ne more se umevati tako, kakor se glasi beseda, am¬ pak pomen prenesemo iz te stvari na drugo stvar, ali iz stvari na osebo. Kristus pravi: Jaz sem vinska trta, vi ste mladike. 1 Vsak umen človek vidi, da Kristus ne imenuje samega sebe resnične vinske trte, ki raste v vinogradu, ampak le pravi, da je podoben vinski trti, da prav tako daje moč in življenje apostolom in drugim vernikom, kakor trta mladikam. Tukaj torej prenesemo last¬ nost trte na Kristusa. Naš Gospod je jako rad tako govoril in imenoval samega sebe luč, pot, vrata; apostole sol sveta, besedo božjo seme. — Če se oziramo na to, da nam velja prvič čisti besedni pomen, drugič pa preneseni, imenujemo prvi pomen tudi prvotni ali pravi, drugi pa nepravi ali daljni. Ni težko umeti, kdaj govori sv. pismo v pravem pomenu, kdaj pa v prenesenem. Kadar razlagamo del sv. pisma bodisi v pra¬ vem, bodisi v prenesenem pomenu, oziramo se obakrat nato, kaj pomenja beseda. V taki raz¬ lagi tehtamo besede, stavke, izreke same na sebi. Zato je ta pomen besedni pomen. Ker pa nam razkriva sv. pismo božje skrivnosti, zato ni v njem samo ta pomen, ki ga povedd besede, ampak tudi ves dogodek, dejanje, prigodba sama pomenja ne- 1 Jan. 16, 5. kaj, in to je duhovni, ali, kakor bi lahko rekli, notranji pomen. V dogodkih je neki duh, je nekaj višjega; stari zakon ima veliko predpodob novega zakona. Imenuje se zato včasih ta pomen pred- podobni, tudi skrivnostni pomen, ker je skrit v dogodkih in ga najde le tisti, ki ga natančneje išče. Zakaj pa pravimo, da je v sv. pismu tudi tak skrivnostni pomen ? Zato, ker nas tega uči sv. pismo samo, ker pravi zlasti sv. Pavel narav¬ nost, da je v nekaterih mestih višji ali skrivnostni pomen, in ker so tudi sv. očetje tako učili in prav pogostoma razlagali ta pomen. Da pa to umemo bolje in natančneje, ločimo duhovni pomen še posebej, in sicer prvič i no rečni (drugorečni) pomen, t. j., kadar se reče ali pripoveduje kaj drugega (inega), kakor je treba umeti. Izveličar je velikokrat govoril v inorekih, n. pr.: 1 Ali niste nikoli v pismih brali: Kamen, ki so ga zavrgli zidarji, ta je postal glava vogla ? . . . Kdor pade nad ta kamen, razbil se bo; na kogar pa on pade, strl ga bo. Gospod tukaj govori o kamenu, za katerega niso marali zidarji ali gradilci, a Bog ga je postavil za glavni ali vogelni kamen. Če tudi pa se kdo katerikrat pobije na kamenu ali pa ga pobije kamen sam, ki pade nanj, vendar ne govori Jezus o navadnem kamenu — saj o tem ni treba nikomur posebnega nauka —, govori pa sam o sebi, kako so ga namreč zavrgli farizeji in kako bo on sam vogelni kamen v božjem kra¬ ljestvu ali v sv. cerkvi. Inoreki so posebno krepki, da kakšno stvar ne samo pojasnimo, ampak tudi dokažemo. Tako je' naš Gospod prav s takimi reki učil, pa tudi ostro, opominjal in svaril Jude. Inorek je podoben zdravilu, ki je zavito v sladko skorjico. Ko se skorjica stopi, tedaj pokaže zdra¬ vilo svojo moč: kadar smo razumeli tak rek ali govor, tedaj nas prime, pouči ali posvari. Drugič ločimo nravni pomen, to je tisti po¬ men, ki velja za našo nravnost ali naše vedenje in krščansko življenje. Bog nas hoče učiti v sv. pismu, kako naj tudi mi ravnamo in zato nam stavi sv. pismo pred oči lepe vzglede. Tako n. pr. beremo: 2 Abram je verjel Bogu, in prišteto mu je bilo za pravico. Kakor uči sv. Pavel, kaže nam tukaj sv. pismo, da je vera vsem ljudem potrebna za pravičnost in za izveličanje. Prav skrbno se je treba ozirati na ta pomen, da spoznamo iz sv. pisem najsvetejšo voljo božjo. 1 Mat. 21, 42. 44. s I. Mojz. 15, 6. Uvod. O pomenu sv. pisma: presežni in prikladni. Leo XIII. o sv. pismu. 25 Tretjič omenjamo še presežni pomen. Ta pomen presega tukajšnje življenje in zemski svet, sega pa v večnost, ozira se v prihodnje življenje. Tako n. pr. pomenja to, kar beremo o raju prvih starišev, tudi nebeški raj, kjer bomo gledali Boga od obličja do obličja; ali Noetova ladija pomenja sv. cerkev, ki nas vodi v srečno večnost, kakor pomenja vesoljni potop konec sveta. Kadar razlagamo sv. pismo, kažemo njegov pomen ali zmisel. Kakor smo pa že poprej rekli, * ne smemo iskati pomena svojevoljno, marveč rav¬ nati se je treba po nauku sv. cerkve in sv. očetov. Varovati se je treba posebno, da ne govorimo o skrivnostnem pomenu, kjer koli si bodi, ampak le tam in tedaj, kjer in kadar je določila sv. cerkev. Nekateri razlagalci v starem in novem času so zašli predaleč, ko so iskali povsod skrivnostnega pomena. Sedaj pa še nekoliko o prikladnem po¬ menu! Kaj je ta pomen, kaže nam najbolje vzgled. V žalostnih pesmih preroka Jeremija 1 beremo, kako žaluje in toži mesto Jeruzalem o svoji nesreči: O vi vsi, ki greste mimo po poti, pomislite in glejte, če je kaka bolečina, kakor bolečina moja! To se pravi: O vi popotniki, ki greste mimo raz¬ dejanega Jeruzalema, poglejte, ali je zadela kakega človeka ali pa kako mesto taka huda nesreča, kakor to mesto! Te besede pa izrekamo prav radi o Gospodu, ki je visel na križu, češ, naj pogleda, kdor gre mimo Kalvarije, ali trpi kdo toliko bo¬ lečin, kakor jih trpi Odrešenik. Iz tega vzgleda razvidimo, da se prerokove besede lepo prilegajo Gospodu, ali da so prikladne njegovemu trp¬ ljenju, če tudi jih ni izrekel prerok v tem pomenu. Sv. cerkev rabi pogostoma besede sv. pisma v pri¬ kladnem pomenu, zlasti pri božji službi. To je po¬ polnoma prav, zakaj najbolje je, da častimo Boga z besedami sv. Duha, in kar govori sv. Duh o pra¬ vičnih možeh starega zakona, ali o velikem du¬ hovniku, ali o maziljenem kralju, to velja tudi o pravičnih možeh ali svetnikih novega zakona, n. pr. o škofih, ki so maziljenci božji. Pomniti pa moramo, da prikladni pomen nikakor ni resničen pomen sv. pisma, in zato se ne more ž njim nič dokazati. Potem se sme tak pomen pridevati sv. besedam le tedaj, če je res prikladen, ne sme se pa delati sila sv. pismu. Sv. pisma ne smemo ra¬ biti, kadar bi se nam zljubilo. Če tudi se komu zdi, da bi se izkazal, ko bi omepjl to in ono iz 1 Zal. pesmi 1, 12. sv. pisma, vendar naj rajši molči, ker v ta namen nam ni dana božja beseda. Zlasti pa naj se nihče ne norčuje z besedami sv. pisma. To bi bilo jako pregrešno in s tem bi zaničevali Boga samega. VIII. Iz okrožnice sv. očeta Leona XIII. o sv. pismu. Modri in za katoliško cerkev tako delavni in skrbni sv. oče Leon XIII. so izdali dne 18. li- stopada 1. 1893. imenitno okrožnico, pisano vsem katoliškim škofom, v kateri govore in uče lepo in vspodbudno o učenju sv. pisma, kako naj namreč škofje skrbe, da se bodo po duhovskih šolah te¬ meljito učili sv. pisma. Ob jednem so povedali v tej okrožnici marsikaj, kar je imenitno za vsa¬ kega kristijana, ki spoštuje sv. pismo kot božjo knjigo. Zato pa je prav, da tukaj podamo slo¬ venskim bralcem vsaj tiste dele iz papeževega pisma, ki se tičejo vseh katoličanov, pa so tudi umevni za vsakogar. Po neskončni previdnosti je Bog v začetku s čudovito ljubeznijo povzdignil človeški rod tako, da je 'bil deležen božje narave (nature). Ko je potem človek padel v greh in pogubo, postavil ga je v prejšnjo čast. Zato mu je pa dal še ta posebni pomoček, da mu je raz¬ odel skrivnosti božje popolnosti, modrosti in usmiljenosti. V božjem razodenju so sicer stvari, ki niso nad človeškim razumom, in sicer zato, da jih spoznajo vsi lahko, trdno in brez zmote. Vendar zaradi tega ni čisto potrebno razodenje, ampak zato, ker je Bog iz ne¬ skončne dobrote namenil človeka za nadna¬ ravni konec. 1 To nadnaravno razodenje je — kakor veruje vsa cerkev — v ustnih sporo¬ čilih, pa tudi v pisanih knjigah, ki se ime¬ nujejo svete in kanonične zato, ker so spi¬ sane po navdihnjenju sv. Duha in je torej Bog sam njih začetnik; kot take pa jih je sprejela sv. cerkev. 2 Ta nauk je cerkev o obeh zakonih vedno hranila in oznanjala. Znane so važne stare priče, da je Bog poprej po prerokih, nato sam po sebi, potem po aposto¬ lih govoril in ustanovil pismo, ki se imenuje sveto — kanonično. 3 . . . 1 Vatik. zb., seja III., pogl. 2. de revelatione. 2 Vatik. zb. i. t. d. 8 S. Aug. de civ. Dei XI, 3. 26 Uvod. Iz okrožnice sv. očeta Leona XIII. o sv. pismu. Če je pa sv. pismo tako odlično in toliko vredno, da je od Boga samega, da razodeva najgloblje skrivnosti, namene in dela, tedaj sledi iz tega, da je tudi oni del sv. bogoslovja, ki se peča z obrambo in razlaganjem sv. pisma, jako imeniten in koristen. Dobro sicer vemo, častivredni bratje, da je veliko katoli¬ čanov, duhovitih in učenih, ki ali čvrsto bra¬ nijo božje knjige, ali jih razlagajo in pojas¬ njujejo. Toda, čeprav hvalimo delo in sadove teh mož, ne moremo si kaj, da ne bi tudi drugih krepko vzbujali za isto sveto delo, drugih, katerih pridnost in učenost in pobož¬ nost mnogo obetajo v tem poslu. Jako namreč želimo, da bi se mnogi poprijeli sv. pisma in se ga oklepali; pa da bi zlasti oni, katere je poklicala božja milost v duhovski stan, čim dalje pridneje svete knjige brali, premišljevali, razlagali. Zakaj pa tako priporočamo učenje sv. pisma? Poleg imenitnosti in častitosti božje besede je treba pomisliti raznovrstno korist, ki izvira iz nje, kakor obeta trdno sam sv. Duh: Vse pismo, od Boga vdihnjeno, je ko¬ ristno za učenje, za prepričevanje, za svarjenje, za poučevanje v pravici, da je popoln človek božji in pripraven za vsako dobro delo. 1 Da je sv. pismo od Boga dano s takim namenom, to kažejo vzgledi Gospoda Kristusa in apo¬ stolov. On sam, ki „si je s čudeži pridobil veljavo, z veljavo zaslužil vero, z vero k sebi vlekel množico," 2 imel je navado, da se je skliceval na sv. pismo v svojem božjem po¬ slanstvu; prilično namreč kaže iz pisem, da je poslan od Boga in daje Bog; iz sv. pisem zajema dokaze, da poučuje učence in potrjuje svoj nauk; priče iz sv. pisma brani proti ob¬ rekovanju nasprotnikov; saducejem in fari¬ zejem jih stavi na oči, da jih zavrača; celd v satana jih zasukuje, ker ga nesramno iz¬ kuša. Besede sv. pisma rabi ob koncu svojega življenja; ko vstane iz groba, razlaga jih učen¬ cem, dokler ne gre v veličastvo očetovo. - Apostoli so se pa ravnali po njegovih naukih in zapovedih. Četudi so delali čudeže in zna¬ menja, 3 vendar so dobivali veliko moč iz božjih knjig, da so učili širom sveta narode krščan- 1 II. Tim. 3, 16. 17. 3 S. Aug. de util. čred. XIV, 32. 8 Dej. apost. 14, 3. sko modrost, da so zmogli judovsko trdovrat¬ nost, da so potlačili krive nauke. To se vidi jasno iz govorov njihovih, posebno sv. Petra; svoje govore so v najmočnejši dokaz novega nauka kar prepletli z besedami starega zakona. To se vidi iz evangelijev sv. Mateja in sv. Janeza in iz katoliških pisem. Najbolj se pa to vidi iz spričevala sv. Pavla: on se hvali, da se je „pri nogah Gamalijelovih učil Mojzesove postave in prerokov, da bi potem oborožen z duhovnim orožjem rekel z zaupanjem: Orožje našega rojevanja ni meseno, ampak močno v Bogu. u 1 Iz vzgledov Gospoda Kristusa in apo¬ stolov naj umevajo vsi, zlasti vajenci sv. vojske, koliko je vredno sv. pismo in kako je treba lotiti se ga pridno in vestno, kakor skladišča sv. orožja. . . . Sv. cerkev je vedno z najboljšimi napra¬ vami in postavami skrbela, da ni ležal zane¬ marjen nebeški zaklad sv. bzikev, ki ga je dal sv. Buh ljudem z največjo radodarnostjo. 2 Določila je, da naj vsi njeni služabniki pre¬ birajo precejšen del sv. pisma v vsakdanjih duhovskih molitvah in ga pobožno premišlju¬ jejo. V stolnih cerkvah, v samostanih, v hišah drugih redovnikov, pri katerih so se lahko gojile vede, morali so sposobni možje razla¬ gati in pojasnjevati sv. pismo. Ostro pa je zapovedala mašnikom, vsaj ob nedeljah in praznikih pojiti vernike z izveličalnimi bese¬ dami sv. evangelija. In previdnost pa mar¬ ljivost sv. cerkve je storila, da so sv. pismo v vseh časih častili in iž njega dobivali obilo sadov. — Da potrdimo še svoje dokaze in opo¬ mine, omenjamo, da so se od začetka krščan¬ stva vsi sveti in v božjih rečeh učeni možje veliko in pa pridno pečali s sv. pismom. Prvi učenci apostolov, kakor sv. Klemen Rimski, sv. Ignacij Antijohijski, sv. Polikarp , potem zagovorniki, posebno sv. Justin in Irenej, so dobivali v svojih pismih in knjigah naj¬ bolj iz sv. pisma natančnost, krepkost in mi¬ lobo pobožnosti, bodisi da so pisali za hrambo, bodisi za priporočanje katoliških naukov. Po¬ zneje so nastale katehetične in bogoslovske šole pri mnogih škofovskih sedežih, izmed ka¬ terih sta bili najimenitnejši aleksandrijska in antijohijska. Iz teh šol so izšli mnogi očetje 1 S. Hier. de studio Script. ad Paulin, ep. LIH., 3. 3 Trid. zb., seja V., decret. de reform. 1. Uvod. Iz okrožnice sv. očeta Leona XIII. o sv. pismu. 27 in pisatelji, ki so tri naslednja stoletja delo¬ vali in knjige pisali tako pridno, da se je po pravici imenovala ta doba zlata doba raz¬ laganja sv. pisma. Med jutrovskimi je prvi Origen, čudovit zaradi bistrega uma in stanovitnosti; iž njegovih „Heksapla“ (šestero sv. pismo, v šesterih izdajah) so zajemali skoro vsi poznejši učenjaki. Našteti jih je treba več, ki so razširili meje te vednosti: tako je izmed boljših Aleksandrija dala Klemena in Cirila, Palestina Evzebija in Cirila Jeruzalem¬ skega, Kapadocija Bazilija Velikega, oba Gre¬ gorija, Nazijanškega in Niškega, Antijohija pa tistega Janeza Zlatoustega, v katerem se je ta znanost kosala z največjo zgovornostjo. Nič manj slavni niso očetje na zapadu. Med mnogimi, ki so se izkazali, imenujemo slav¬ nega Tertulijana in sv. Ciprijana, Hilarija in Ambroža, Leona in Gregorija Velikega; naj¬ slavnejša pa sta Avguštin in Hijeronim. Prvi je bistro spoznaval pomen božje besede in ga obilno rabil v pomoč katoliški resnici. Drugi pa je posebno dobro poznal sv. pismo in se zanje veliko trudil: zato si je pridobil častno ime največjega učenika sv. pisma. — Poznejši pisatelji so skrbno izbirali, kar so prejšnji boljšega zapustili; spravili so isto v lep red, pomnožili s svojim trudom in izdali, kakor sv. Izidor iz Valencije, Beda, Alkuin; ali so pa svetim besedam dodajali pripombe, kakor Valafrid Strabon in Anzelm Lavdunski; ali so tudi skrbeli, da so se prepisi popravili in očistili, kakor sta storila sv. Peter Damijan in Lanfrank. V 12. stoletju pa so se mnogi pečali z inoreškim razlaganjem sv. pisma; v tej vrsti se je najbolj odlikoval sv. Bernard: njegovi govori nimajo skoro drugega kakor božjo besedo. — Novic in z veselim uspehom se je povzdignilo učenje sv. pisma med ško- lastičnimi učeniki. Ti so preiskovali pravo latinsko izdajo in napravili tako imenovane „ popravke sv. pisma “. Še bolj pa so se tru¬ dili z razkladanjem božje besede. Lepo in jasno, kakor nikdar poprej, so ločili razne pomene sv. besed; pretehtali, koliko nauka je v vsakem pomenu; določili so dele knjig in njih vsebino; raziskovali namen spisov; raz¬ ložili so medsebojno zvezo in podobnost med nauki: tako so posebno dobro 'razložili manj jasna mesta. Med temi razlagalci in učeniki ima sv. Tomaž Akvinski največjo slavo. — Potem ko je naš prednik papež Klemen V. ustanovil na rimski visoki šoli in drugodi učene stolice za jutrovske jezike, pečali so se učenjaki natančneje s prvotno obliko sv. pisma in z latinsko izdajo. Nato se je k nam po¬ vrnila znanost grška, in izumili so novo tiskarsko umetnost: tedaj se je jako pomno¬ žilo spoštovanje in zanimanje za sv. pismo. Čudovito hitro so natisnjene izdaje sv. pisma, posebno „vulgate“, skoro napolnile katoliški svet. Tako v časti so bile sv. knjige v onih časih, katere najbolj grde nasprotniki sv. cerkve! — Če pomisli kdo te in druge stvari, rad prizna, da ni sv. cerkev ničesar zamudila, da bi studencev sv. pisma ne napeljevala do svojih sinov. Vedno je je varovala, saj jo je Bog postavil v hrambo in čast sv. knjigam; zato je vedno sama podpirala učenje sv. pisma; ni bilo in ni treba, da bi jo za to delo vne¬ mali šele drugi. Tako govore sv. oče papež o sv. pismu. Ta del papeževega pisma smo postavili le-sem na¬ tančno zato, ker govori o skrbi katoliške cerkve za sv. pismo in pa o cerkvenih očetih ali pisateljih, ki so se trudili za božje knjige. Kar pa pišejo papež v naslednjem delu svoje okrožnice, velja najprej škofom, duhovnikom in tistim, ki se uče bogoslovja ali sv. pisma, zato ni potrebno, da bi se tukaj o tem razgovarjali tudi mi. IX. Sv. pismo in njegovi nasprotniki. Ne smemo končati tega splošnega razklada¬ nja, da ne bi povedali kaj o nasprotnikih sv. pisma. Kdo bi se čudil, da mnogi nasprotujejo sv. pismu! Prav za prav nasprotujemo sv. pismu vsi, ki gre¬ šimo, ker božja beseda nas uči izpolnjevati voljo božjo. Toda o tem ne govorimo tukaj, ampak o ta kih nasprotnikih, ki jemljd sv. pismu čast, ve¬ ljavo, moč in mu očitajo, da je delo človeško ali da ni v njem sama resnica. Že od nekdaj so bili taki naspotniki sv. pisma. Nikdar pa jih ni bilo toliko, kolikor jih je dan¬ danes. In samo na te se nam je treba ozirati, ker le ti škodujejo naši veri, sebi in svojemu bližnjemu. Verni Slovenci se utegnejo tu pa tam sniti s kakim protestantom, ali kakor pravimo navadno: 28 Uvod. Sv. pismo in njegovi nasprotniki. Kako se jih je varovati. luteranom. Človek te vere največkrat jako hvali in povzdiguje sv. pismo, toda v resnici mu dela veliko krivico. Protestant namreč uči, da si vsa¬ kdo sme razlagati sv. pismo, kakor hoče. Pravijo, da si vsak kristijan sme zajemati svojo vero iz sv. bukev, češ, vsakdo je toliko umen, da jih umeva, pa tudi sv. Duh mu pomaga. Toda prav ti nasprotujejo sv. pismu, četudi mu na videz poj6 hvalo, zakaj oni ponižujejo in tlačijo besedo božjo pod pamet in oblast člove¬ kovo. Če si razlagam sv. pismo, kakor hočem, tedaj je moj um višji kakor beseda božja; moja razumnost velja več kakor razodenje božje. Tu vidiš lahko, da ravnajo s sv. pismom tako, kakor bi bila le človeška knjiga. Katoličani pravimo, da treba umevati sv. pismo tako, kakor hoče sam Bog, in to nam pove sv. cerkev, ki nezmotljivo razlaga sv. pismo. Sv. pismo v rokah sv. cerkve je res božja knjiga, ne pa v rokah protestantov. Zato se je treba skrbno varovati, da protestan- tovski nauki ne zmešajo katoličanu pravih mislij. Dandanes ni malo takih ljudij, ki pravijo, da je sv. pismo res jako imenitna knjiga, toda nikakor ne božja. Priznavajo, da je bila posebna modrost v tistih možeh, ki so pisali sv. knjige, da so pa vendar same na sebi le človeško delo. — Kaj de¬ lajo taki ljudje drugega, kakor da taje krščansko vero? Tako govoriti je lahko, kakor se lahko vsakdo norčuje z najsvetejšimi rečmi. Toda naj- modrejši možje vseh časov so priznali, da je ni take knjige, kakor je sv. pismo, da se v njej vidi nadčloveško delo. 1 In ali cela katoliška cerkev ne priča nič? Ali je ona sprejela človeške spise za božje? Kdor jemlje čast sv. pismu, ravna lahko- mišljeno: govori o stvareh, katerih ne pozna; sodi o sv. pismu, katerega še prečital ni; svojo slabo 1 Že v starem času je pisal judovski zgodovinopisec Jožef Flavij (adv. Apion I.): „Jako modro niso med nami vsa¬ komur dovoljevali pisati. Samo preroki so imeli to nalogo. Nekateri so nam sporočili iz božjega navdihnjenja, kar je bilo skrito v starodavnosti. Drugi so pisali zgodovino onih rečij, ki so se dogodile ob njihovem času. Tako torej ni¬ mamo, kakor drugi narodi, mnogo knjig, ki bi nasprotovale druga drugi. “ — Marsikateremu n e ver c u se je zdelo sv. pismo tako veličastno in resnično, da je sprejel zaradi njega sv. vero, n. pr. sv. Justin Mučenik, zlasti sv. Avguštin. Moha¬ med, ki je učil novo vero in veliko škodoval krščanstvu, imel je krščanske sv. knjige za božje. Velik nasprotnik prave vere, J. J. Rousseau, je pisal pred več nego sto leti, da strmi nad veličastvom sv. evangelijev. Jednako so priznali tudi drugi neverci, kakor Haeckel, Strauss, Dodel i. t. d., da so misli sv. pisma veličastne ali vzvišene, modre. pamet ima za veliko in vsevedno. 1 Napuh je dan¬ danes tolikokrat kriv, da ljudje tako zaničujejo božje reči. In kakor zaničujejo druge sv. reči, tako tudi sv. pismo v svoje pogubljenje. Razumeva pa vsakdo, da takih ljudij ne more nihče prepričati. Le to sprejmejo za resnično, kar jim je všeč. Ker so namenjene te zgodbe preprostim lju¬ dem, dajemo svojim bralcem koristen nauk po¬ sebno o sv. pismu. Kadar se razgovarjajo s kom o sv. pismu, naj dobro pazijo na to, kakšen človek je. Ako zaničuje vero in sv. pismo, tedaj se ne da ž njim dosti opraviti; prepričali ga ne bodete. K večjemu mu ponudite priliko, da bo govoril zoper božje reči in tako grešil. Tukaj treba pom¬ niti opomin našega Gospoda, da ne dajmo bi¬ serov prešičem. Med preprostimi ljudmi se pa kaj radi dobe taki neprijatelji sv. pisma, ki morda znajo to in ono stvar iž njega, potem pa si snujejo razne krive nauke. Tako si upajo govoriti zoper duhov¬ nike in jim očitati, da ne uče prav. Kar slišijo v cerkvi, temu večkrat ugovarjajo, pa samo zato, ker prav ne poznajo sv. pisma in le to ali ono besedo vedno premlevajo. Tako se pogostokrat godi, da očitajo taki duhovnikom imetje, kakor n. pr.: Apostoli so bili ubogi in niso imeli ne palice, ne mošnje za denar: potemtakem morajo tako ravnati tudi mašniki in posebno škofje — nasledniki apostolov. Ali, če berejo, da so prvi kristijani imeli vse skupno, 2 mislijo, da mora biti tako, in da so vsi dolžni dati, kar imajo, drugim, ki ničesar nimajo. Taki so res nasprotniki sv. pisma ali bolje sv. Duha, ki je razodel in nam dal sv. pismo v nauk, ne pa v pogubo sv. cerkve in katoliške vere. Pobožnemu bralcu je treba tukaj opomniti še nekaj. V naših zgodbah bo bral nekatere stvari, ki se mu bodo zdele čudne. Povedali bomo nam¬ reč tu pa tam kakšno stvar v hrambo sv. pisma zoper nasprotnike. Pobožnemu bralcu, ki ljubi besedo božjo, ni treba premišljevati preveč na¬ tanko onih stvarij. Povedali smo jih največ za¬ radi takih, ki so sami v dvomih ali v verskih iz- kušnjavali, ali pa imajo opraviti s takimi ljudmi. Dandanes ni nobena reč dovolj sveta, da bi je ljudje ne poprijemali, smešili ali celo blatili. Dobri 1 Po pravici pravi neki pisatelj, da zlasti v verskih in svetopisemskih vprašanjih zna jeden norec tajiti več, kakor more dokazati sto učenjakov. 8 Dej. apost. 2, 44. Uvod. Razdelitev starega zakona v tri dele. 29 kristijani jo morajo braniti, kolikor se da. Če se pa nasprotniki sv. pisma tudi za tako hrambo ne zmenijo, potem so sami krivi svojega pogubljenja. Toliko se nam je zdelo potrebno povedati o nasprotnikih sv. pisma. Bog daj, da bi naša knjiga mnogim odprla oči za sv. resnico, dobre kristijane pa potrdila v pobožnosti in dobrih sklepih. X. Kako delimo zgodbe sv. pisma. Sedaj, ko smo slišali najpotrebnejše stvari o sv. pismu, in ko vemo, da ima dva velika dela: stari in novi zakon, obrnimo se k staremu za¬ konu posebej. V starem zakonu je Bog pripravljal človeštvo za Odrešenika. Ni pa pripravljal vseh ljudij jed- nako. Vse narode je sicer vodil po svoji previd¬ nosti, vendar je vodil še s posebno skrbjo jedno ljudstvo in sklenil, da pride Odrešenik iz tistega ljudstva. To ljudstvo je vodil na ta način, da si je izbral očaka ali očeta vsega ljudstva, Abra¬ hama, iz katerega je izrastel velik zarod. Ta Abrahamov zarod je bilo izraelsko ljudstvo. Izraelskemu ljudstvu je dal Bog tudi posebno deželo v last, da je v njej prebivalo. On sam je bil dolgo vladar in vodnik tega ljudstva, dokler si ni želelo imeti kraljev. Privolil je, da je do¬ bilo kralja, namreč Savla, ki pa mu ni bil zvest, zato mu je odvzel kraljestvo in dal zvestemu slu¬ žabniku Davidu. Temu je tudi obljubil, da pride Izveličar iz njegovega rodu. Davidov rod je sicer izgubil polagoma posvetno čast in veljavo, toda zasvetila mu je druga čast kakor nebeška zvezda, ko je bil rojen iž njega Izveličar sveta. Tedaj pa je napočil nov dan, začel se je novi zakon. Da lože premislimo stare zgodbe, treba jih je razdeliti v nekaj delov. Tako nam ostanejo tudi bolje v spominu, lože umevamo modrost božjo, ki deluje vedno počasi, dejal bi, po stopinjah. Stari zakon razdeljujejo razni učenjaki različno; tukaj bomo delili tako, kakor je najprimernejše za naš namen. Opomniti je vendar treba, da je Bog dal v starem zakonu trojno razodenje. Naj¬ prej se je razodeval prvim starišem v raju in njihovim otrokom; razodeval se je tudi Noetu in rešil njegovo družino. To razodenje se imenuje prvotno razodenje. Dano j e bilo vsemu člo¬ veškemu rodu, in zares so se ohranili ostanki tega razodenja pri vseh narodih; seveda —, saj so vsi narodi od Adama. — Drugo razodenje se imenuje razodenje očakovsko, ker je bilo dano oča¬ kom, namreč Abrahamu, Izaku in Jakopu. Vsem trem se je Bog večkrat razodel in sklenil ž njimi sveto in večno zavezo. To razodenje je ostalo in veljalo pri Jakopovih sinovih v Egiptu, kjer so se razmnožili v veliko ljudstvo. — Toda Bog je vodil ljudstvo po Mojzesu iz Egipta skozi puščavo v obljubljeno deželo. Predno pa je prišlo v ob¬ ljubljeno deželo, dal mu je svojo postavo v puščavi, razodel je svojo voljo ljudstvu, in sicer po Moj¬ zesu. Zato se imenujete razodenje Mojzesovo razodenje. Po tem razodenju je ljudstvo ži¬ velo in se ravnalo do Jezusa Kristusa, ki je dal popolno razodenje celemu človeškemu rodu; Moj¬ zesovo je bilo namreč samo za izraelsko ljudstvo. V tej knjigi ne bomo tako razdelili sv. zgodeb, ker bi imeli v prvem in drugem delu malo stvarij za razkladanje, v tretjem pa veliko. Zato delimo tukaj zgodbe sv. pisma v tri velike dobe: Prva doba: Od stvarjenja sveta do Mojzesa. V tej dobi se oziramo na to, kar je Bog storil za izveličanje sveta, predno je dal svoje zapovedi v puščavi. Druga doba: Od Mojzesa do kralja Davida. Izvoljeno ljudstvo vedno raste, dokler ne pride do največje slave pod kraljem Davidom in Salomonom. Tretja doba: Od kralja Davida do Kristusa. Le malo časa traja zlata doba ju¬ dovskega ljudstva. Kraljestvo se razcepi v dve kraljestvi, judovsko in izraelsko; ljudstvo zabrede zaradi slabih kraljev v malikovalstvo in nesreče, naposled je Bog pošlje v sužnost. Tako se je pripravljalo za Izveličarja. Najprej se bomo pečali s prvo dobo ali z naj¬ starejšimi zgodbami sv. pisma. Te so popisane v bukvah Mojzesovih, kakor tudi vse, kar je Mojzes sam storil ali učil. Mojzesovih bukev šte¬ jemo pet, zato jih imenujemo z grško besedo p e n t a t e v h, t. j. peterodelna knjiga. Vsaka iz¬ med Mojzesovih knjig ima še posebno ime, kate¬ rega pa po navadi Slovenci ne rabimo, ampak rajši štejemo knjige. Imenujejo pa 1. knjigo „Ge- nesis“, t. j. začetek, ker nam pripoveduje o za¬ četku sveta, človeštva, izraelskega ljudstva in drugih rodov. 2. knjiga je „Eksodus“, t. j. izhod, ker pripoveduje, kako so šli Izraelci iz Egipta. 3. knjiga je „Levitikus“, t. j. knjiga o levitih, 30 Uvod. Petere Mojzesove knjige. Kdo jih je spisal. ker pripoveduje o svetih osebah, ki so služile v sv. šotoru in o raznih svetih rečeh. 4. knjiga je „Numeri“, t. j. števila, ker nam pripoveduje poleg drugega o številu Izraelcev po rodovih. 5. knjiga je „Deuteronomium“, t. j. druga postava, ker je Mojzes ponovil ljudstvu postavo, predno je umrl. Omenili smo že, da se imenujejo Mojzesove knjige tudi postava; glavni del namreč teh knjig so zapovedi, katere je dal Bog izraelskemu ljudstvu po Mojzesu. Mojzes je sprejel od Boga vsa naročila, pa tudi zapisal je vselej sproti; saj ni noben človek tako dobre glave, da bi si mogel zapomniti toliko rečij. Mojzes sam je pisal te bukve, saj je le on vse to vedel; pisal je gotovo vedno sproti, kar se vidi tudi iz bukev samih. Piše namreč in pripoveduje tako, kakor pripo¬ veduje le živa priča. Če govori o Egiptu, o pu¬ ščavi, o Izraelcih, o Bogu — povsodi se razodeva živa priča. Toda — poreče kdo — Mojzes pač ni bil vpričo, ko sta grešila Adam in Eva. — Kar pri¬ poveduje o prejšnjih časih, ne pripoveduje kot priča, ampak po božjem razodenju in skoro gotovo tudi po starem sporočilu, ki se je bilo ohranilo v izvoljenem ljudstvu. Saj Mojzesove bukve niso samo njegove, ampak še bolj so božje. Če je Bog razodel Mojzesu svojo voljo, zakaj bi mu ne bil razodel vsega, kar se je godilo od začetka sveta za rešenje človeškega rodu? Le nekaj malega je ob koncu Mojzesovih bukev, česar ni spisal on sam, namreč poročilo o njegovi smrti. Če pa Mojzes ne pravi sam o sebi n. pr.: Jaz sem bil pri Faraonu, jaz in moj brat Aron sva vodila ljudstvo, temu se ne smemo čuditi, če pomislimo Mojzesovo ponižnost. Tudi je mnogo lože pripovedovati, če govorimo o sebi tako, kakor o drugi osebi. Da je pa v tako sta¬ rih časih znal Mojzes pisati, in sicer tako umno in lepo, temu se ni treba čuditi, saj so v Egiptu znali pisati že dolgo pred Mojzesom. In Mojzes se je na kraljevem dvoru gotovo naučil vsega, kar so znali tedanji Egipčani. Kar bomo brali v zgodbah prve dobe, to je opisal Mojzes v prvi svoji knjigi, „Genesis“ imenovani. Ta knjiga ima 50 poglavij in je torej dokaj obširna. A je tudi neizrekljivo imenitna. Pripoveduje namreč o začetku sveta in človeštva, o prvem grehu, o prvotni zgodovini človeštva in posebno še o očakih. Zato se lahko reče, da je ta knjiga podlaga vsem drugim; drugih bi ne mogli umevati, ko bi ne poznali prve. Tako bo¬ gata in pomenljiva je, da se dotika ne samo zgo¬ dovinskih naukov, ampak tudi modroslovnih in raznih drugih. Kakor nam podaje ta Mojzesova knjiga veliko naukov, tako nam stavi pred oči veliko lepih vzgledov za življenje; pa tudi sva¬ rilne vzglede nam kaže, da se varujemo jedna- kega ravnanja. Razlagalci mislijo, da je spisal Mojzes to knjigo kmalu potem, ko je bila dana postava na | Sinajski gori. Prva doba. L oddelek. Stvarjenje in greh. I. Stvarjenje sveta. (I. Mojz. 1, 1—31.) začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo. Zemlja pa je bila pusta in prazna, in tema je bila nad brez- dnom, in Duh božji se je razprostiral nad vodami. Sv. pismo nam tako preprosto in kratko, ob jednem pa tako veličastno pove najimenitnejše res¬ nice, da po pravici strmimo. Pred stvarjenjem ni bilo nobene reči razven Boga. Bil je večni in neskončni Bog; on pa ni tako v času, kakor smo mi, da bi bil začel biti, da bi se preminjal, ali da bi mogel kdaj prenehati. Boga ne veže in ne oklepa čas. Torej tudi ni bilo časa, predno ni ustvaril Bog sveta. Začetek je bil, ko je Bog ustvaril svet; zato pravi sv. Duh: V začetku je Bog ustvaril. Toda Bog je vedel in hotel od ve¬ komaj, kar je ustvaril v začetku, zakaj božji na¬ meni in sklepi so večni in nepremenljivi. O človek, pomni dobro, da nismo nič brez Boga! Pomni, da je od Boga začetek, da so od njega vse stvari in da ne more biti ničesar brez njegove volje. — Če je pa Bog ustvaril v začetku stvari, vidimo, da je ustvaril vse iz nič. Ni bilo ne zemlje, ne vode, ne zraka, ne ognja — nobene reči ni bilo, iz katere bi bil Bog naredil svet. A vsemogočni Bog ne potrebuje takih rečij za svoje delo: nje¬ gova volja ima neskončno moč, njegovo bistvo ne pozna ne konca ne kraja, ker v njem je vse. Vse izvira ali izhaja iz vsemogočne volje božje. Kako velika modrost se razodeva v teh besedah! Kdo izmed učenih poganov je vedel ali spoznal, da je 32 Stvarjenje sveta. Prvi dan. I. Mojz. 1, 1—3. svet ustvarjen? Ta je pravil, da je svet iz vode, oni si je mislil, da se je svet naredil iz zraka, tretji je učil, da je celd iz ognja. Vsi skupaj pa so menili, da je bila zemska tvarina od vekomaj in da je ni naredil nihče. A Mojzes je zapisal kar naravnost: Bog je ustvaril, t. j. iz nič naredil. Tega ni vedel Mojzes iz sebe, pač pa po božjem razodenju. — Pa zakaj je neki ustvaril svet? Čemu ga je bilo treba, če ga nekdaj ni bilo? O slaba pamet in nehvaležno srce, ki tako vprašaš! Bog ga je ustvaril zaradi neskončne svoje do¬ brote, ker je hotel podeliti nekoliko popolnosti tudi svetu, ker mu je hotel podeliti tudi srečo. In s tem je razodel svoje veličastvo, svojo slavo, zato pravimo kratko, da je Bog vse ustvaril v svojo čast in slavo. — Nebo in zemljo — ti besedi pomenjata, da je Bog ustvaril vse brez razločka, da torej ni nobene reči, katere bi ne bil ustvaril. Nebo razlaga mnogo cerkvenih učenikov kot pravo nebo, kije prebivališče izvoljencev; raz¬ lagajo pa tudi po sv. Pavlu 1 kot kraljestvo vseh nevidnih bitij, torej posebej angelov. Tako razlaga naravnost nezmotljiva cerkev v 4. late¬ ranskem zboru: (Bog je) s svojo vsemogočnostjo hkrati od začetka časa oboje stvarstvo ustanovil -iz nič, duševno in telesno: namreč angelsko in zem- sko in potem človeško. Bog je ustvaril vse, kar vidimo in česar ne vidimo. Sv. pismo nam oznanja, da je več nebes; sv. Pavel je bil zamaknjen v tretja nebesa. Največ razlagalcev uči, da je Bog ustvaril hkrati nebo in zemljo, torej ne nebes prej kakor zemljo. Potemtakem je angele ustvaril ta¬ krat, ko je ustvaril ves svet. Ta nauk se še naj¬ bolj vjema z besedami sv. pisma. Mojzes piše za ljudi, ki bivajo na zemlji. Ti ljudje se brigajo najbolj za zemljo; zemlja jim je skoro vse; zvezde so nam malo mari, četudi so neizrekljivo velike. Zaradi tega ni čuda, da tudi Mojzes govori precej o zemlji, in ne razklada več, kaj je z nebesi. Zato govore jako nespametno nasprotniki sv. pisma, češ, Mojzes misli, da je zemlja prva izmed vseh svetov, in ne ve, da je jako majhna v primeri z drugimi zvezdami. No, četudi je majhna, vendar je za nas imenitnejša, kakor vse druge zvezde skupaj. In če bi jih bilo stokrat več in stokrat lepših, zemlja je za nas vendar le — mati zemlja. Ta zemlja je bila po stvarjenju pusta in prazna, t. j. ni bilo na njej nič lepih in mičnih rečij, ni bila taka, kakoršna je sedaj, ko so na njej rastline in živali. Hebrejska beseda pravi, da je bilo na zemlji vse nekam zmešano ali v ne¬ redu, da niso še vladale postave, da je bilo torej res še neprijazno na njej. Saj je ležala grozna tema nad zemljo, in vsa zemlja je bila kakor stra¬ šen prepad, kakor velikansko brezdno. Vendar ta zemlja ni bila popolnoma zapuščena, zakaj Duh božji se je razprostiral nad vodami. Kakor pride pomladi gorka sapa, ki pihlja nad sneženo in le¬ deno odejo zemlje, prežene mraz in otrpnelost ter vzbudi povsod življenje, tako je tudi v začetku gibal dih božji nad vodami. Božja moč je bila razprostrta nad strašnim obličjem zemlje in bila pripravljena, da iz tega nereda izvabi red in napravi lepo podobo božjo. Tako si razlagamo latinske besede. V hebrejskih besedah pa je druga lepa primera: Kakor leži koklja nad jajci, kadar vali piščeta, tako je objemal Duh božji velikanske vode, in božja mogočnost in dobrota je obsegala prvotno zemljo , čakajoč — dejal bi — božjega povelja, da prešine temo in razdeli vode. — Naj¬ imenitnejši sv. očetje pa, kakor sv. Atanazij, sv. Bazilij, sv. Hijeronim, pisatelj Teodoret i. dr. raz¬ lagajo Duha božjega za sv. Duha, tretjo božjo osebo.. Tudi sv. cerkev se ozira na to v lepi cer¬ kveni pesmi „Pridi stvarnik sv. Duh!“ (Veni Creator Spiritus). Sveti Duh, božja moč in božja ljubezen, je nad vodami, torej tudi božja volja, da se začne delo večne Modrosti v stvarstvu. Ker se imenuje Kristus, učlovečena druga oseba božja, samega sebe začetek, 1 zato smemo v skrivnostnem pomenu reči, da se tukaj imenujejo že tri božje osebe: Po večni Besedi (2. osebi) je ustva¬ ril Oče nebo in zemljo; sv. Duh pa seje prostiral nad zemljo. Sv. očetje se ozirajo ob tej priliki tudi na sv. krst. Sv. Duh nekako plava nad krstno vodo, ki človeka, rojenega po tvarini ali mesu, prerodi v novo, lepo in Bogu všečno stvar. Saj se tudi sv. krst podeljuje v imenu presv. Trojice, kakor je zapovedal sam Kristus. Kar je Bog ustvaril v začetku, ko je namreč iz nič naredil nebo in zemljo, to imenujejo prvo stvarstvo. Pozneje je Bog v tem stvarstvu z mogočnostjo in modrostjo le deloval, kakor moj¬ ster obdeluje razne kose, da sestavi lepo in po¬ polno delo. 1 Kol. 1, 16. 1 Jan. 8, 25. I. Mojz. 1, 3—31. Bog ustvarja svet šest dnij. 33 Stvarjenje šesterili dnij. In rekel je Bog: Bodi svetloba. In bila je svetloba. In Bog je videl svet¬ lobo, da je dobra; in ločil je svetlobo od teme. In je imenoval svetlobo dan in temo noč; in bil je večer in bilo je jutro, prvi dan. Rekel je tudi Bog: Bodi trdina sredi voda in loči vode od voda. In Bog je storil trdino in ločil vode, ki so bile pod trdino, od voda, ki so bile nad trdino. In zgodilo se je tako. Imeno¬ val pa je Bog trdino nebo; in bil je večer in bilo je jutro, drugi dan. Rekel je pa Bog : Zbero naj se vode, ki so pod nebom, v jeden kraj, in pri¬ kaži se sušina. Tako se je zgodilo. In sušino je imenoval Bog zemljo, stoke voda pa je imenoval morja. In videl je Bog, da je bilo dobro. In reče: Zemlja poženi zelišče, ki zeleni in dela seme, in rodovitno drevje, ki dela sad po svojem plemenu, čegar seme bodi v njem na zemlji. In tako se je zgo¬ dilo. In zemlja je pognala zelišče, ki zeleni in dela seme po svojem plemenu, in drevje, ki dela sad, in katero ima sleherno seme po svoji vrsti. In videl je Bog, da je bilo dobro. In bil je večer in bilo je jutro, tretji dan. Rekel je pa Bog: Naj bodo luči na trdini neba in naj ločijo dan in noč, in naj bodo v znamenja in čase, in dneve in leta, in naj svetijo na trdini neba in razsvetljujejo zemljo. In zgo¬ dilo se je tako. Bog je naredil dve ve¬ liki luči: večjo luč, da bi gospodovala dnevu, in manjšo luč, da bi gospodo¬ vala noči, in zvezde. In postavil jih je na trdino neba, da bi svetile na zemljo in gospodovale dnevu in noči in ločile svetlobo in temo. In Bog je videl, da je bilo dobro. In bil je večer in bilo je jutro, četrti dan. Rekel je tudi Bog: Naj rode vode laznino živečo, in perutnino nad zemljo pod trdino neba. In ustvaril je Bog velike some in vsako živo in gibajoče se bitje, katero so bile rodile vode po njih vrstah, in vse ptice po njih pleme- Zgodbe sv. pisma I. nih. In videl je Bog, da je bilo dobro. In blagoslovil jih je, rekoč: Rastite in množite se in napolnite vode morja, in ptice naj se namnože nad zemljo. In bil je večer in bilo je jutro, peti dan. Rekel je tudi Bog: Rodi zemlja živo bitje po njegovem plemenu: živino in laznino in zverine zemlje po njih vrstah. In zgodilo se je tako. In storil je Bog zverine zemlje po njih vrstah, in živino, in vso laznino zemlje po njenem plemenu. In videl je Bog, da je bilo dobro. In reče: Naredimo človeka po svoji podobi in sličnosti: in gospoduj ribam morja, in pticam neba, in zverinam, in vsej zemlji, in vsej laznini, ki se giblje na zemlji. In ustvaril je Bog človeka po svoji podobi; po podobi božji ga je ustvaril, moža in ženo ju je ustvaril. In blagoslovil ju je Bog in rekel: Rastita in množita se, in napolnita zemljo in podvrzita si jo, in gospodujta ribam morja in pticam neba,, in vsem živalim, ki se gibljejo na zemlji. In rekel je Bog: Glejta, dal sem vama vse zelišče, ki rodi seme na zemlji, in vse drevje, ki ima v sebi seme svojega plemena, da bo v živež vama, in vsem živalim zemlje, in vsej perutnini neba, in vsem stvarem, ki se gibljejo na zemlji in v katerih je življenje, da imajo za živež. In zgodilo se je tako. In Bog je videl vse, kar je bil storil, in bilo je jako dobro. In bil je večer in bilo je jutro, šesti dan. Zakaj in kako je Bog ustvarjal šest dnij? Kakor je razodel Duh božji umevno in trdno, od kod je ves svet in kakšen je bil izprva, tako nam pripoveduje lepo in jasno, kako je Bog iz prvotnega sveta naredil veliki, urejeni in lepi svet, kakoršnega imamo pred očmi. To božje delo imenujemo drugo stvarjenje. Bog je dovršil to delo v šestili dneh. Gotovo bi bil lahko naredil vse to na jeden mah, hipoma, kakor je hipoma iz nič ustvaril vesoljni svet. A modrost njegova je hodila po daljši poti, in sicer tako, da se je kazala lepša dan na dan. Vsak dan je naredil Bog kaj lepšega in popolnejšega: najpopolnejše 3 34 I. Mojz. 1, 3—31. Zakaj in kako je Bog ustvarjal svet šest dnij. zemeljsko bitje — človeka — je naredil naposled. Zares, to delo božje se prelepo vjema z omejenostjo vseh posvetnih rečij in z božjo modrostjo. Vsaka ustvarjena reč kaže, da je odvisna, omejena, prav zato, ker ni sama iz sebe, ampak od Boga. Če bi ji Bog ne dajal obstanka in moči, ne bilo bi je, tako, kakor bi se tudi kapljica ne svetila v solnčnih žarkih, če bi ne visela na vejici ali na lističu. Če veter potrese listič, tedaj pade kaplja z veje in vsa njena lepota izgine. Tudi svet, ki ga je izprva ustvaril Bog, imel je v sebi neko slabost ali nezmožnost: bil je teman, brez moči, brez življenja. Moč in življenje je samo iz Boga, zato je plaval Duh božji nad vodami, da bi po¬ delil mrtvemu svetu življenje, moč in lepoto. Božja modrost ni podelila močij in lepote svetu hipoma in na jeden mah, da spoznava vesoljno stvarstvo lože, od kod ima vse, kar ima. Delala je božja modrost polagoma, da bi človeštvo tem bolj premišljevalo božje delo. Mi, ki beremo o delu božjem, gledamo, kako je z ljubeznijo in skrbjo naredil vsako stvar, kakor tudi človek dela tem počasneje, čim lepše in umneje hoče kaj narediti, čim več ljubezni in vneme ima za svoje delo. Sv. pismo nas uči naravnost, da je stvarjal Bog šest dnij, torej v šestih oddelkih; tudi raz¬ klada natančno, kaj se je godilo vsak dan. Da prav razumemo sv. besede, treba nam paziti na nekatere reči. Najprej vidimo, da Bog ni delal kakor človek, ampak je delal po svoji vsemogoč¬ nosti. Zato pr.avi sv. pismo tolikokrat: Bog je rekel. Največjo moč pokažemo ljudje tedaj, kadar samo rečemo, in se zgodi. Tudi to lahko umevamo, da Bogu še reči ni treba tako, da bi izgovoril besedo, marveč, kar Bog samo hoče, to je že storjeno. — Sv. pismo rabi lepo tri besede, ko govori o stvarjenju: pravi namreč, da je Bog ustvaril svet, ustvaril živali in ustvaril člo¬ veka; potem je Bog večkrat rekel, t. j. hotel je, da se je zgodilo; naposled pravi, da je Bog na¬ redil. Kar je ustvaril, to je storil sam; kar je ukazal, to je storil svet po tisti moči, katero mu je dal Bog; kar je naredil, to je nastalo iz neskončne božje dobrote, ker Bog je — rekel bi — delal, kakor dela umen delavec kako imenitno stvar. V tem, kar je ustvaril, kaže se posebno njegova vsemogočnost, kar je rekel, njegova mo¬ drost, kar je pa naredil, njegova ljubezen. — O vsakem dnevu pravi sv. pismo, da je bil večer in bilo je jutro, ali bolje: postal je večer in postalo je jutro, potekel je dan do večera in naslednjega jutra. Naznanja pa sv. pismo s tem, daje potekel popoln dan, da je Bog delal — govorim po človeško — cel dan. — Iz teme ali za temo je prišla svet¬ loba. Zato začenjamo svete dneve ali praznike z večerom in z večernicami. Tudi Judje so šteli dan od večera do večera. — Znamenito je to, da se stvarjenje prvih treh dnij lepo vjema s stvarjenjem drugih treh dnij. Tako sta dve vrsti: prva vrsta nam kaže 1. svetlobo, 2. razločbo med zemljo in nebesom, 3. pa razločbo med suho in mokro zemljo z rastlinami vred; druga vrsta pa nam kaže 1. sobice, mesec in zvezde, potem 2. ribe in ptice, naposled 3. živali na suhem s človekom vred. Tako se vjemajo in skladajo med seboj vsa božja dela. Prav to nam pa še dalje pojasnjuje stvarjenje božje. Prvi dan je ustvaril Bog svetlobo. Svet¬ loba ne prihaja samo od solnca in zvezd, ampak je neka moč vseh stvarij. Bog je storil, da imajo stvari to moč, da svetijo. Nekatere stvari namreč gorijo in ob jednem svetijo, druge svetijo ob ne¬ katerih prilikah, kakor oblaki in zrak, kadar se bliska. Zaradi tega ni prav nič čudno, če je bilo svetlo že prvi dan, četudi je svetilo solnce zemlji šele četrti dan. Kako velik dar božji je svetloba! Ker jo je Bog ustvaril že prvi dan, pokazal je, kako je imenitna za vesoljni svet. Svetloba je lepa podoba božjega spoznanja. Bog je svetloba, pravi sv. Janez, 1 in teme ni v njem nobene. Kristus pa imenuje samega sebe luč sveta. 2 Poprej je bil svet kakor mrtev; ko pa je Bog ustvaril svetlobo, oživele so vse stvari, začele se gibati in delovati. Drugi dan je Bog naredil nebes, to se pravi, vse to, kar vidimo nad seboj ali v zraku: oblake, megle, modro nebo. Res se vidi modro nebo kakor močna trdina, in prav ta loči zgornje vode od spodnjih voda. Zgornje vode so sopari, ki so v ozračju, ki se večkrat zgoste in se vidijo kot oblaki, a tudi padajo na zemljo kot dež. Tretji dan pa so se razločile pozemske vode, da je na¬ stala suha zemlja in se je zbralo morje. Na suhi zemlji pa je ustvaril rastline, ki so pokrile njeno površino. Suha zemlja brez rastlinstva je pusta in prazna, rastline pa jo oživljajo in lepšajo. Četrti dan je določil Bog stalni red za solnce, luno (mesec) in zvezde, ki naj odslej svetijo po trdni vrsti. Peti dan je Bog ustvaril razne živali 1 I. Jan. 1, 5. 2 Jan. 8, 12. I. Mojz. 1, 26—30. Kako modro in dobrotljivo je Bog ustvaril človeka. 35 v vodi in v ozračju, t. j. ribe in ptice, šesti dan pa živali na suhem, in naposled človeka po svoji podobi in sličnosti. Kako je Bog ustvaril človeka? Posebno to je treba dobro premisliti, kako je Bog ustvaril človeka. Ko je ustvarjal druga bitja, ukazal je, in zgodilo se je tako. Ko pa ustvarja človeka, kako vse drugače govori Bog! Sam s seboj se posvetuje in sam sebe opominja, rekoč: Naredimo človeka! In Bog ne pravi: „Narediti hočem" ali kaj jednakega, ampak govori, kakor da jih je več. Zakaj tako? Večina sv. očetov in cerkvenih razlagalcev uči, da govori tukaj sv. Trojica sama, torej tri osebe sklenejo ustvariti človeka. Če pomislimo, da je navdihnil Duh božji sv. pismo, in da se ravno v teh in v naslednjih besedah razodeva posebna modrost božja, tedaj smemo naravnost in brez pomisleka trditi: Tukaj govori sama presv. Trojica. Pomisli le, kaj po- vedd besede: po svoji podobi in sličnosti (t. j. po¬ dobnosti)! Neskončni Bog hoče človeku dati svojo podobo, in ne samo nekakšno podobnost mu hoče ustvariti v njegovo naravo, ampak resnično po¬ dobnega hoče narediti človeka samemu sebi. O človek, ali moreš to prav pretehtati? Ali pre¬ udariš dovolj to resnico ? Človek ni sam iz sebe, ustvarjen je; vse, kar ima, ima le od Boga: toda nekaj božjega je v njem: božja podobnost in zato tudi sorodnost. Sin je podoben očetu, in človek je kot otrok božji res podoben Bogu. Kako brez- merna čast! Kakor je pa Bog gospodar vseh rečij, prepušča tukaj človeku veliko svoje oblasti, stavi ga za gospodarja vsem stvarem na zemlji. Ne samo čast mu daje, ampak tudi oblast, da je res namestnik božji na zemlji. — Te prelepe in veli¬ častne besede sv. pisma spadajo med one dele svetopisemske, v katerih se bolj kakor v drugih naravnost razodeva božja modrost. Če pomislimo, kako so bili ljudje ob Mojzesovem času udani samo čutnim ali mesenim rečeni, kako je bil svet zakopan v malikovalstvo, kako torej niso poznali ne Boga, ne samega sebe: strmeti moramo, da beremo v začetku sv. pisma besede, ki so temeljni kamen vse modrosti. Zares, take besede je mogel govoriti j edino le Bog sam. Prav zato postojmo še nekoliko ob teh be¬ sedah: Po nauku sv. očetov se kaže božja podoba v duši, zakaj Bog je duh, in sicer v teh-le last¬ nostih naše duše: 1. Bog je duh, naša duša je tudi duh; 2. Bog je večen, duša je neumrljiva; 3. prost je Bog, prosta je tudi duša in stori, kar hoče; 4. Bog je blažen sam iz sebe, duša je bla¬ žena v Bogu; 5. Bog je gospodar vseh stvarij, pa tudi dušo je postavil, da zapoveduje telesu in drugim stvarem; 6. v Bogu je jedna narava, pa tri osebe, tako je tudi duša jedna, ima pa tri zmož¬ nosti: um, voljo in spomin. In kakor Bog Oče spo¬ znava sebe v svojem umu in s tem rodi od vekomaj Sina, t. j. božjo Besedo, in kakor Oče ljubi Sina in Sin Očeta ter v tej jednaki ljubezni iz obeh izhaja sv. Duh, tako nareja tudi človek v svojem umu besedo in v volji ima ljubezen. Tako uči zlasti sv. Avguštin. Telo človekovo ni popolna podoba božja, zato, ker je Bog duh. Vendar pa se kaže božja podoba nekoliko tudi na telesu člo¬ veškem, zakaj v telesu prebiva duša in se zato tudi razodeva po telesu, kakor n. pr. misel v be¬ sedah. — Ker smo pa ustvarjeni po podobi božji, zato smo božja last, kakor je denar cesarjev, ker ima vtisnjeno podobo cesarjevo. Bog je ustvaril človeka tisti dan, kakor velike živali. Četudi je podoba božja, vendar ima tudi nižjo naravo, katera je nekoliko podobna živalski naravi. Spomniti se moramo tudi tega, da se ne prevzamemo. Kadarkoli vidimo živali, spomnimo se, da jih je Bog sam ustvaril, torej ne smemo ravnati ž njimi trdo ali celd neusmiljeno. A še manj smemo preveč ceniti živali, ali preveč — celd po človeško — jih ljubiti; to bi bila grozna nečast za človeka, ki je podoba božja in postav¬ ljen živalim za gospodarja, ne pa za služabnika. Zato treba rabiti živali tako, da nam koristijo za srečno življenje in pa za božjo čast. Kako strašna zmota se prime nespametnega človeka, vidimo iz tega-le: Nekateri brezbožneži so med drugimi krivimi nauki trdili tudi to, da je človek nastal iz živalij, in sicer iz opic, ker so te naj¬ bolj podobne človeku. Kam zaide človek, ako za¬ pusti razodenje božje! Ker imamo telo kakor živali, in dušo po božji podobi ustvarjeno, zato je človek ravno v sredi dvojnega sveta: telesnega in duhovnega, ali sredi teles in angelov. Če je človek podoben Bogu, podoben je tembolj še angelom, zato naj povem prav kratko nekoliko o angelih. Slišali smo, da so bili angeli ustvarjeni ta¬ krat kakor vesoljni svet. Bog jim je odločil ne- 3* 36 I. Mojz. 1, 1—31; 2, 1—4. Kratek nauk o angelih. O delu božjem sploh. Sedmi dan. besa za prebivališče in jih povzdignil visoko. Imeli so ne samo velik um in močno voljo, ampak tudi nadnaravne darove jim je dal Bog in jih po¬ stavil v svojo milost. Toda veliko angelov se je prevzelo, napuh jih je tako preslepil, da so hoteli biti Bogu čisto jednaki. Zato so se Bogu uprli, ko so spoznali njegove sklepe, drugi pa so mu bili pokorni in zvesti. Te napuhnjene angele je pa Bog zavrgel in pahnil v večno pogubljenje, v večne kazni. Zaslužili so tako kazen, ker njih greh, greh napuha in nepokorščine, je bil res jako velik. Ti zavrženi angeli so hudobni duhovi ali hudiči, ki vedno sovražijo Boga in vsako nje¬ govo delo. Bog jih ni uničil zato, da se tudi v njih kaže njegova moč in pravica. Cel<5 dopušča jim, da imajo moč do raznih rečij. Božjih namenov sicer ne morejo nikdar uničiti, toda ustavljajo se jim, kar se le morejo. Zlasti jih je peklo, da je Bog ustvaril še človeka, ki je imel nedolžno dušo. Kakor so bili in so sovražni Bogu, tako so bili in so sovražni tudi človeku. Še bolj jih je pa peklo, da je imel človek namen priti v ne¬ besa, od koder so oni pahnili sami sebe. Sovraštvo in nevoščljivost jih je gnala, da so sklenili člo¬ veški rod ugonobiti ali vsaj pahniti v nesrečo. Oni angeli pa, ki so bili Bogu zvesti, imajo vekomaj njegovo milost in gledajo Boga narav¬ nost. Ti so tudi naši najboljši prijatelji, ki skrbe za naše izveličanje. Seveda niso hoteli poteg¬ niti s hudobnimi duhovi, ampak so se celč boje¬ vali ž njimi. Nadangel Mihael jim je bil na čelu, on je vodil božjo vojsko ali trumo; zato je on varih in načelnik vseh tistih, ki se zvesto bojujejo za Boga. Tudi hudobni duhovi imajo načelnika, satana. Neizrekljiva je sreča dobrih angelov, kakor je strašna nesreča hudobnih duhov. — Dobri angeli so razdeljeni v tri vrste in vsaka vrsta ima tri rede, da je torej vseh angelskih redov devet. Kakor nam žele slabi angeli škodovati, tako nam pa koristijo in delajo v naš prid dobri angeli. Tiste angele, ki nas varujejo in za nas skrbe, imenujemo angele v ar ih e. Vsakemu človeku je odmenjen angel varih, ki ga spremlja po vseh njegovih potih; le kadar mora duša v pogublje¬ nje, takrat jo zapusti njen angel varih. Veličastno je delo božje. Tako je Bog naredil vse lepo in dobro. Sv. pismo zato večkrat pove, da je Bog videl in je bilo dobro, celo prav dobro. Nikakor si ne smemo misliti, da je Bog šele potem spoznal, kakšno je delo, ko je pogledal, marveč to je rečeno po naših mislih. — Zares veličastno je delo božje — svet in nebes z zvezdami! Že navaden človek vidi, da je zemlja urejena neizrekljivo modro in lepo. Toda, čim več najdejo učenjaki, čim natančneje pretehtajo prirodne moči, tem čudovitejše se nam kaže delo božje. Po noči se nam kažejo zvezde kot svetle pike: vednost nam pravi, da so te zvezde velikanski svetovi, stotisočkrat večji ka¬ kor naša zemlja. Kolika je torej moč božja, ki je dala tem milijonom zvezd gibanje in tako lepo svetlobo? Toda skoro še bolj se čudimo malim stvarem, zlasti živalcam; katerih je Bog ustvaril brez števila. Kaplja vode, ki je stala nekaj časa v gorki sobi, zdi se nam čista, ker s samim oče¬ som ne vidimo v njej nobene stvari. Če pa po¬ gledamo s povekšalnim steklom, zapazimo malih bitij toliko, da -se nam zdi vse živo. Kako urno se gibljejo sem in tje po vodi, iščejo hrane in se množe, da kar strmimo! „Vsemogočnost božja!“ zakličemo, ko vidimo ta mali in vendar tako čudo¬ viti in raznovrstni svet. Ali če pogledamo rast¬ line, velike in male, vse njih dele, njih množenje in rastenje, njih lepoto in raznovrstnost: tudi v tem spoznamo delo vsemogočne roke božje. Da, hvalimo Boga za vse, kar je storil: Zakaj velik je Gospod, naš Bog! Kar je storil, to nam je. storil v srečo. Kolika ljubezen je v njem, — ne, on je Ijhbezen sama. Pa če bi Bog ustvaril še tisoč takih svetov, njegova moč ni še pri kraju. Zato, o Bog, molimo tvoji otroci — s prvimi na¬ šimi stariši v raju — tvojo neskončnost, mogoč¬ nost in ljubezen. Sedmi dan. (I. Mojz. 2, 1—4.) Dovršena sta bila torej nebo in zemlja in vse njuno lepotičje. In do¬ končal je Bog sedmi dan svoje delo, katero je bil storil, in počival je sedmi dan od vsega dela, katero je bil naredil. In blagoslovil je sedmi dan in ga je posvetil, ker je ta dan počival od vsega svojega dela, katero je Bog ustvaril in naredil. Sv. pismo nam pravi, da je bilo sedmi dan že vse dokončano, da Bog ni ustvarjal novih stvarij in ni narejal. — A kako more reči sv. pismo, da je Bog počival sedmi dan, saj ustvarja L Mojz. 1, 1 — 31- Kaj učijo posvetni učenjaki o začetku sveta. 37 vedno dušo za vsakega človeka, kateri pride na svet? Temu odgovarjamo, da to ni novo stvar¬ jenje, ampak da s tem Bog le ohranja in množi človeški rod. Da pa Bog popolnoma nikdar ne počiva in počivati ne more, umeva lahko vsa¬ kdo. Glavna reč je ta, da je Bog blagoslovil sedmi dan, to je, dal mu je poseben pomen, po¬ seben namen in posebno moč in posebno veljavo. Pomen je ta, da je sobota konec dela, zato tudi krona ali venec vsega dela božjega; namen je ta, da naj tudi človek, ki je podoba božja, počiva ta dan, odvrača se od navadnega dela in povrača k Bogu; moč je ta, da človeka samega posvečuje, ker blagoslov božji je razlit čez ta dan; veljava Pa je ta, da je ta dan imenitnejši od vseh drugih dnij v tednu. Sedmi dan ni ustvaril Bog nobene reči, za¬ radi tega se — tako bi rekel — v*"stvarstyu ne pozna ta dan. Sedmi dan ni iz narave ali natore, ampak naravnost iz volje božje. Zato je Bog tudi naravnost ukazal na sinajski gori, naj posvečujejo Izraelci ta dan. V novem zakonu so pa apostoli takoj v začetku sv. cerkve ustanovili nedeljo za praznik, česar bi ne bili mogli, ako bi bila sobota veljavna že po naravi. — Kako nas to vspod- kuja, da posvečujemo tudi mi Gospodov praznik, ki naj bo res prazen dela'posvetnega, a poln dela nebeškega, tega mi hi treba razkazovati še posebej. Sv. Pavel 1 nas tudi uči prav lepo, da pomenja sobota počitek v nebesih; ta dan poči¬ vanja je prihranjen božjemu ljudstvu, to je vsem izvoljencem, vsem pravičnikom. To bo prava so¬ bota, pravi počitek (beseda „šabat“ namreč po- menja pokoj) za vesoljno božje ljudstvo. O - hitimo torej v tisti pokoj, da ne pade kdo ravno v tak vzgled nevere, t. j. v ravno tako nevero, ka¬ kor Izraelci v puščavi! II. Posvetna veda in svetopisem¬ sko stvarjenje. Bralec, ki je bral že več bukev ali govoril z raznimi ljudmi, slišal je že morda, da nekateri ugovarjajo besedam sv. pisma o stvarjenju božjem. Pravijo namreč, da svet ni tako nastal, kakor pripoveduje Mojzes, posebno pa, da ni bil ustvar¬ jen v šestih dnevih. Čitateljem naj ne bo nikar v izpodtiko, kar bomo povedali tukaj, saj vedd, da vsi ljudje nimajo prave in trdne vere. Marveč 1 Hebr. 4. videli bodo tudi iz tega, da božja beseda je res¬ nična in da njeni sovražniki sramote le sami sebe. Da lože razumeš to vprašanje, povem neka¬ tere reči iz posvetne vednosti. V novejšem času preiskujejo vedno natančneje, kako je v tleh ali v zemlji. Če kopljejo rudo, če delajo železnico — , vselej imajo učenjaki priliko, da preiščejo ze¬ meljsko skorjo. V njej se nahaja razno kamenje, in sicer sklad na skladu, kar se vidi posebno lahko ob strmih pečinah. Najzanimivejše je pa to, da se nahajajo v takih globokih skladih oka- menele rastline in živali. Če namreč zakrije gosta plast zemlje rastlino, da ne prihaja do nje dovolj zraka, potem ne segnije, ampak polagoma oka- meni in se izpremeni v premog. Živali imajo de¬ loma kosti v telesu, nekatere pa imajo lupine, bolj ali manj trdne, zunaj telesa. Iz živalskih kostij ali lupin se pa da presoditi, kakšna je bila žival. Ker je torej v zemlji veliko okamenelih rastlin in živalij, da se nekoliko spoznati in po¬ vedati, kako je bilo na zemlji nekdaj in kako se je ž njo godilo. Učeni možje so se jeli posebno pridno pečati s temi zemskimi okameninami in izkopinami in so hitro — mnogokrat prenaglo — učili, kako je nastala zemlja, koliko je stara in kako se je preminjala. Trdili so, da je zemlja neizmerno stara: sto tisoč in sto tisoč let ji lahko štejemo za starost, pa še je premalo. Zemlja se je preminjala počasi, a premenila se je naposled prav mnogo. Izprva — tako uče — je bila veli¬ kanska kepa ali obla samih parov ali plinov. Pari so se polagoma tako zgostili, da so nastali vodeni deli in naposled tudi trdi: naredila se je trda skorja, kakor je trda lupina okrog mehkega jajca. V sredi zemlje je bila in je še vedno velika vro¬ čina, tolika, da je v njej železo stopljeno; na skorji zemlje pa so jele poganjati rastline in prišle so na dan živali. Pa morje in zrak sta vedno preminjala tla. Nekatere rastline in živali so poginile, in prišle so druge vrste. Tudi potresi, ki so bili mnogo hujši, kakor so dandanes, pre- osnovali so lice zemeljsko, živali in rastline pa pokopali. Vsega skupaj ločijo in naštevajo zemlje- znanci pet velikih zenskih dob. V 1. dobi ni bilo nič rastlin, nič živega; zemlja se je strdila. V 2. (stari) dobi pa so rastline in živali, sicer še nepopolne, toda velike; v tej dobi se je delal zlasti premog. V 3. (srednji) dobi so se prikazali na zemlji neznansko veliki krokodili in kuščarji, kakor bi rekli po domače, in ribe; proti koncu 38 I. Mojz. 1, 1—31. Učenjaki niso zanesljivi; sv. pisma ni treba umevati po besedi. so vzrastla prva drevesa z listjem. V 4. (novi) dobi so prišle na dan živali sesalke raznih vrst in listnato drevje. V 5. poslednji ali sedanji dobi se prikažejo na zemlji razne velike živali, katerih sedaj že ni več, in tudi človek stopi med nje, od začetka skoro divjak, a polagoma je stopal od stopinje do stopinje v omiki. — Tako uče ti učenjaki, in nekateri izmed njih pravijo naravnost, da Mojzes ni pisal resnice. Kaj torej pravimo mi? Ali je resnično, kar uče taki možje, ali je neresnično, kar pravi Mojzes? Verjami, ljubi bralec, ko bi se bal le količkaj, da bi mogli taki učenjaki res na laž postaviti Mojzesa, ne bi ti pravil teh rečij. Toda bati se nam ni nič. Če je znanost učenjakov še tako velika, božji besedi v sv. pismu ne more škodo¬ vati prav nič. Treba nam je to stvar premisliti prav resnobno. Nekateri učenjaki govore o teh rečeh tako, kakor bi bilo popolnoma trdno vse to, kar so sestavili. Toda vsakdo vidi, kako težko je iz raznih kamenitih ostankov sklepati trdno: tako je bilo in nič drugače. Kolikokrat so se že vrezali ti učenjaki! Celd v glavnih rečeh se ne vjemajo. Nekateri pravijo, da je zemlja nastala iz vode (neptunisti), drugi, da je postala iz ognja (vul- kanisti). Kaj je pravo? Kolikokrat podere ta, kar je sestavil oni? Kako morejo torej tožiti Mojzesa, če sami ne vedo, kako je prav za prav! Ker se pa nasprotniki božje besede le vedno zaganjajo v Mojzesove besede, zato so učeni in krščanski možje pokazali v raznih spisih, da se izpodtikajo nekateri učenjaki prav brez vzroka nad sv. pismom. Pokazali so to na več načinov. Predolgo bi bilo, če bi našteval vse te načine. Da ni nobenega nasprotja med sv. pismom in pravo znanostjo, vidiš lahko iz tega, da sv. cerkev ni nič določila, kako naj se razlagajo sv. besede. In kako različno so že razlagali razni razlagalci! Sv. Avguštin n. pr. je učil, da je Bog ustvaril ves svet (vse prvine, elemente) na jedenkrat; vse stvari so se potem uredile, razrastle in razmnožile same po sebi. Da pa govori Mojzes o šestih dneh, pomenja, da so angeli spoznali delo božje v šestih dnevih, kakor jim je Bog pokazal. Četudi je torej razlagal sv. Avguštin besede Mojzesove jako prosto, vendar ni sv. cerkev zavrgla te razlage, ker ni nasprotna sv. pismu. Vendar — poreče morda kdo — govori sv. pismo tako naravnost o šestili dnevih, o večeru in jutru, da si ne more nihče misliti nič drugega, kakor prave dneve, ki imajo 24 ur. Zares raz¬ lagajo nekateri razlagalci sv. pismo čisto po be¬ sedi in mislijo, da je Bog ustvaril svet v šestih dnevih. Pravijo namreč, da je Bog dovolj mogo¬ čen in je lahko ustvaril svet tak, kakoršen je, z vsemi deli, z okameninami v zemlji v šestih dnevih. — To je gotovo resnično. Bog je vsemo¬ gočen; njemu je vsejedno: ustvariti svet na jeden¬ krat, ali v milijonih letih, tak ali tak. Vendar je treba pomisliti, da je svet delo božje; če nam torej trdna, čista veda pravi to in ono, treba nam je tudi to poslušati, če le ne nasprotuje razodeti besedi. Ako se torej kaže v zemeljski skorji, da je svet nastajal polagoma, in da so v tleh zako¬ pane rastline in živali, ni nam treba tega tajiti, marveč pripoznati treba. Sv. pismo se ne more vselej in po vseh delih razlagati po besedi, am¬ pak tu pa tam tudi v drugih pomenih, kakor nas uči sv. cerkev n. pr. o visoki pesmi. Poglejmo, kaj pravi sv. pismo samo o teh dnevih; ali uči, da so pravi dnevi, ali pa drugačni. Prvič pomenja že to nekaj posebnega, da go¬ vori Mojzes o večeru in jutru. Mojzes je hotel de¬ liti božje delo po dnevih, kakor so si lahko mislili Izraelci. Potem ve vsakdo, da je večer, ko zaide solnce, jutro pa, kadar vzide. To je vedel tudi Mojzes. Solnce je naredil Bog šele četrti dan: vendar pa so bili trije dnevi, že predno je svetilo solnce. Ti dnevi niso bili dnevi po naših mislih, ampak drugačni. Šele po četrtem dnevu so ločile luči na nebu noč in dan in so bile v znamenja časom. Ali meni kdo, da je bil Mojzes tako krat¬ kega spomina, da ni vedel, kaj je pisal? Če so pa prvi trije dnevi bili drugačni dnevi, bili so tudi poznejši; to se pravi: Mojzes ni mislil pravih dnij, ampak drugačne dneve. Vsakdo tudi opazi, kar smo omenili zgoraj, kako se vjemajo prvi trije dnevi z drugo polovico. Lahko rečemo, da je tudi v tem neki namen, in sicer ta, da se vidi lepa in lahka vrsta v božjih delih, ali taka, ka- koršno so Izraelci lahko umevali. Zakaj pravi sv. pismo precej v 2. poglavju 4. vrste tako-le: To je začetek neba in zemlje, ko sta bila ustvarjena ta dan, ko je naredil Gospod Bog nebo in zem¬ ljo? Tukaj pravi torej Mojzes, da je ustvaril vse — ta dan, torej nekako j eden dan. In ali ni pred božjimi očmi tisoč let kakor jeden dan?' Iz 1 Psalm 89, 4. 39 I. Mojz. 1, 1—31; 2, 4—6. Ne da se iz sv. pisma trdno reči, kako je bil ustvarjen svet. teh preudarkov se lahko prepriča vsakdo,, da sv. pismo samo ne uči določno, da so bili oni dnevi res pravi dnevi. Pogostokrat je beseda dan samo posebna beseda namesto „čas“. Kako naj torej umevamo sv. pismo ? Kako je Bog ustvaril svet? Rajši bi skoro povedal, kako ga ni ustvaril, rajši bi pokazal nasprotnikom, česa ni v sv. pismu, da bi ponehali sv. pismu oči¬ tati to in ono in tako grešiti zoper sv. vero. Naj pomnijo torej: sv. pismo ne pove, koliko let je trajalo stvarjenje. Če hočete vi, da je trajalo milijon let, mi nimamo nič zoper to. Večni Bog je pač „starejši“, kakor milijon let; on kaže .v tej dolgi dobi večnost svojo in previdnost, ki zna prav voditi vsako delo, bodisi j eden dan, kakor sto tisoč let. Če nasprotniki uče, da je vse na svetu nastalo polagoma, ne, kakor bi kdo mignil, odgovarjamo, da vsak otrok ve, kako je treba prav za prav umeti besedo: „Bodi“. Bog ni zavpil, da naj se n. pr. prikaže svetloba iz kake jame, kjer je bila poprej zaprta, Bog jo je naredil sam, bodisi počasi, bodisi hitro, to je vse jedno. Hotel je, naj bode, in bila je, in sicer je bila taka, kakoršno je hotel. In te resnice, to božjo vsemogočnost nam tako veličastno popisuje sv. pismo, da omaga pred temi svetimi besedami vsaka modrost in vsaka zgovornost. Naj bi pomislili nasprotniki sv. vere, da sv. pismo ni pisano samo za učenjake in radovedneže; pisano je zato, da povzdiguje naša srca k Bogu, očetu in stvarniku vseh stvarij, da nam razkazuje božje lastnosti, božje sklepe, božjo voljo. Mojzes nam pripoveduje tako, kakor umeva božje dela lahko vsaka, tudi preprosta pamet. Zato pravi tako lepo: Prvi dan, drugi dan, tretji dan. Zares je bil prvi dan za Boga ona doba, v kateri se je dopolnilo prvo delo, in bil je drugi dan, ko se je dopolnilo drugo delo. Uči nas sv. pismo, da je bilo šest takih dob ali dnij, in tako si moramo tudi zares misliti, da jih je bilo šest. To število nam kaže sv. pismo ne samo tukaj, ampak tudi drugod!, kjer pravi, da naj tudi Izraelec dela šest dnij, sedmi dan pa naj počiva, kakor je tudi Bog delal šest dnij, sedmi dan pa je počival od vsega svojega dela. 1 Zdi se mi, da ne smemo prezreti te številke šest ah šestih dob, ako nečemo nasprotovati sv. besedi. Pa tudi to nam kaže sv. Duh, da je Bog ustvarjal 1 Primerjaj: II. Mojz. 20, 9. 11; 23,„12; 31, 15. 17; 34, 21; 35, 2; III. Mojz. 23, 3; V. Mojz. 5, 13; 16, 8; Jozuve 6, 3. 14. od dobe do dobe vedno popolnejše reči, prav tako, kakor pravi posvetna veda. Ni pa treba misliti, da je Bog ponehal od dne do dnh, kakor gre človek po noči počivat, marveč vse stvarjenje seje godilo neprenehoma naprej, kakor se dan druži z dnem. Kar nam pa najbolj pravi, da ni treba ume¬ vati svetopisemskih dnij v pravem pomenu, to je sobota, ki se je začela konec stvarjenja, ki traja še vedno in ne bode nehala do konca sveta. Saj nam govori sv. pismo samo o jednem božjem tednu, in v tem jednem tednu imamo sedaj sedmi dan. In vendar tudi ta dan Bog popolnoma ne počiva, ker ohranjuje svet, ker skrbi za vse, posebej za človeški rod, ustvarja duše, vlada sv. cerkev. Toliko je dovolj o tem tako imenitnem od¬ delku sv. pisma. Saj tukaj ne iščemo učenosti in ne izkušamo najti novih rečij, marveč ljubiti božjo besedo in Boga zanjo hvaliti, zlasti sedmi dan, dan počitka, dan izveličanja. III. Prva človeka v raju. (I. Mojz. 2, 4-25.) To je začetek neba in zemlje, ko sta bila ustvarjena ta dan, ko je naredil Gospod Bog nebo in zemljo, in vse šibje polja, predno je pognalo na zemlji, in vse zelišče livade, predno je vzrastlo; zakaj Gospod Bog še ni bil dežil na zemljo, in ni bilo človeka, ki bi bil obdeloval zemljo ; temveč stu¬ denec je izviral iz zemlje in je močil vso površino zemlje. Sv. pismo ponavlja kratko to, kar je povedalo že poprej. Rastlinstva ni bilo na zemlji, predno ga ni Bog ustvaril; zakaj ni bilo še tega, česar je treba za rastline, namreč dežja in zopet vedrega vremena. Studenec, ki je močil vso površino zemlje, pomenja več kakor pravi studenec; po- inenja vodovje, ki je namakalo vso zemljo. Na to pa je Bog ustvaril zelenje, in povsod je po¬ gnalo rastlinstvo. Kakor se jasno vidi, hoče sv. Duh pripovedovati, kako je bilo z obdelovanjem zemlje, zato pove hitro potem, da je postavil Bog človeka v raj. Izdelal je torej Gospod Bog člo¬ veka iz ila zemlje in je vdihnil v nje¬ govo obličje duha življenja, in človek je bil živa stvar. 40 I. Mojz. 2, 8—15. Prva človeka v raju. Kakšen in kje je bil raj. Poprej je omenil sv. Duh samo kratko, da je Bog ustvaril človeka: sedaj pa opisuje to stvar¬ jenje; saj je človek prvo bitje na zemlji. Ustvar¬ jen je človek najprej po telesu, telo mu je na¬ rejeno iz prsti ali zemeljske tvarine; a glavni del mu je dal Bog sam naravnost, namreč dušo, ka¬ tero mu je vdihnil. Ker si ne moremo staviti tega vidno pred oči, zato pravi sv. Duh, da je Bog vanj „vdihnil“ tako, kakor bi kdo vdihnil človeku sapo v obraz. Ta sapa božja je prava človeška živa duša, ustvarjena po podobi božji, in ta daje človeku življenje. Brez duše je člo¬ vek mrtva stvar, samo kup prsti. Toda duša nam daje ne samo življenje, temveč tudi, da mislimo in hočemo, ker um in volja sta v duši. — Kakor je pa Bog naravnost vdihnil dušo v prvega člo¬ veka, tako jo vdihne v vsakega človeka posebej, ker duša ni iz prsti, ampak od Boga, zato jo tudi nihče drug ne more dati človeku, kakor Bog sam. Tako je Bog oče naših duš, 1 kakor imamo zemske očete po telesu. Lepo se spominjamo tega začetka človeškega, kadar vrže mašnik na rakev v grob trikrat prsti in pri tem govori (po ljub¬ ljanskem obredniku): Iz prsti si ga naredil, s kostmi in kitami si ga sklenil: obudi ga, o Gospod, poslednji dan! Raj ali paradiž. Zasadil pa je Gospod Bog raj ve¬ selja od začetka, in je postavil vanj človeka, katerega je bil naredil. In Gospod Bog je dal iz zemlje rasti mnogo drevje, lepo za pogled in sladko za jed; tudi drevo življenja sredi raja, in drevo spoznanja dobrega in zlega. In reka je tekla iz kraja veselja, da je namakala raj, in od tod se je delila v štiri glavne reke. Jedni je ime Fison; ta je tista, ki obteka vso deželo Hevi- lat, kjer raste zlato; in zlato te dežele je prav dobro; tam se nahaja bdelij in kamen oniks. Ime druge reke je Gihon; ta je tista, ki obteka vso de¬ želo Etijopijo. Ime tretje reke pa je Tigris; ta poteka proti Asircem. Reka četrta pa — ta je Evfrat. Vzel je torej Gospod Bog človeka in ga postavil v raj veselja, da bi ga obdeloval in varoval. 1 Hebr. 12, 9. V teh vrsticah pripoveduje sv. pismo o onem znamenitem in presrečnem kraju, kamor je dal Bog prva dva človeka. Da je bil ta kraj ne¬ izrekljivo lep, pravi nam ime: raj veselja, ali »paradiž". Hebrejska beseda pravi: »vrtvEdenu", t. j. vrt v kraju veselja ali v veselju. Beseda »paradiž" je pa grška, ali prav za prav perzi- janska in pomenja velik, lep vrt za veselje, vrt, v katerem se lahko rede tudi živali. Tak vrt je zasadil in naredil Bog za človeka. „Od začetka" bi lahko pomenjalo: »precej iz prva, ko je Bog ustvaril človeka"; ali pa tudi po kraju: „od za¬ četka, kjer vshaja sobice", to je: »od jutra" ali »proti jutru", in ta pomen ima hebrejska beseda. — Lepega vrta si ne moremo misliti brez drevja; tudi v raju je bilo lepo drevje s sladkim sadjem. Bilo je tukaj posebno še drevo življenja sredi raja, in drevo spoznanja dobrega in zlega. Dve drevesi torej sta bili najimenitnejši. O drevesu spoznanja dobrega in zlega bomo slišali kmalu kaj več; kaj pa je bilo drevo življenja in čemu je Bog zasadil to drevo, to mislim, nam bo ne¬ znano, dokler ne pridemo v nebeški raj in tam ne zagledamo Njega, ki je pravo drevo življenja, Jezusa Kristusa. Nekateri razlagalci sv. pisma mislijo, da bi bil dal Bog jesti človeku sad tega drevesa, ko bi mu bil ostal zvest; to drevo bi mu bilo dalo pravo in srečno življenje, kakor mu je drugo drevo dalo smrt in nesrečo. Ker sta smela prva človeka jesti sad tega drevesa, zato si mi¬ slimo prav lahko, da je imelo to drevo po volji božji posebno moč zanja, moč, da jima je ohranjalo in krepčalo življenje. To stori sicer že vsak sadež (razven strupenih), toda ta sadež je imel to moč v posebni meri. Bodisi kakorkoli, gotovo pome¬ nja to drevo, ki je stalo sredi raja, ono drugo drevo, s katerega nam je došlo vsem pravo živ¬ ljenje, namreč drevo sv. križa, na katerem je umrl Izveličar. Sedaj pa bi imeli odgovoriti vprašanju: kj e je bil raj? Saj nam sv. pismo samo popisuje, kje je bil in katere reke so tekle po njem. Kar je trdno, to povejmo najprej. Raj je bil na zemlji, zakaj tako nam govori prav jasno sv. pismo. Bil je proti jutru, t. j. od obljubljene dežele ali arab¬ ske puščave na jutrovo stran. Po raju je pa tekala reka, ki je namakala raj, in od raja na¬ prej se je delila v štiri reke. Te reke nam Moj¬ zes naravnost imenuje; dve, namreč Evfrat in Tigris, sta nam znani, drugi dve pa ne. Tudi ni I. Mojz. 2, 16. 17. Verjetno je, da je bil raj v Armeniji. Prepoved. 41 popolnoma jasno, ali se je jedna sama reka delila od raja naprej v štiri reke, tako nekako, kakor bi se jeden studenec cepil v štiri potoke, ali pa tako, da je bila v raju jedna sama reka; odkar je pa ponehal in izginil raj, odtlej so štiri velike reke, ki izvirajo tam, druga blizu druge. Vendar nam kažejo Mojzesove besede pot do onega kraja, kjer je bil raj. Štiri velike reke izvirajo na jed- nem kraju; dve izmed teli sta znani. Mojzes go¬ vori o takih rekah, ki so tekle ob njegovem času in katere so bile tedaj jako znane. Potemtakem smemo reči, da je bil raj v Armeniji, visoki deželi na južni strani Črnega in na zahodni strani Hva- linskega morja. Tukaj izvirata prav blizu skupaj (menda 2000 korakov narazen) reki Evfrat in Tigris, ki se naposled stekata v jedno samo veliko reko, potem velika reka Ar a s (nekdaj imenovana Arakses), ki teče v Hvalinsko morje proti vshodu, in naposled Čar uk, ki poteka naj¬ prej proti vshodu, potem pa se izliva v Črno morje. Te reke so velike in so bile torej dovolj znane; vse pa izvirajo res — dejal bi — iz jed- nega vira ali studenca, namreč izpod armenskega gorovja. Pa vjema se tudi vse drugo, kar omenja Mojzes o raju in štirih rekah. Fison (Čaruk) obteka deželo „Hevilat“, deželo, kjer raste (se dobiva) obilo dobrega zlata. Ta dežela je Kolhida, na vshodu Črnega morja. Vode tega kraja, ki po¬ tekajo z gora, vale s seboj drobna zrna zlata. Zato so devali v vodo ovčje runo (kožo z volno), da se je na njem nabiralo zlato. Kolhida je bila znana kot zlata dežela daleč po svetu, zato go¬ vori o njej tudi Mojzes. Druga reka Gilion ob¬ teka deželo Etijopijo. Ta Etijopija pa ni v Afriki, ampak „Kuš“, dežela Kušovcev med Črnim in Hvalinskim morjem. V Armeniji je bil torej po tej razlagi raj, kakor uče nekateri učeni možje (posebno Calmet), tista dežela, kjer se je usta¬ vila tudi Jadija Noetova po vesoljnem potopu. Seveda ne moremo tega izpričati popolnoma trdno, zakaj raja ni več, in ko je izginil raj, premenilo se je veliko v tistem kraju. Če bi torej učil kdo nekoliko drugače, ne smeli bi mu oponašati, da uči krivo. — Bdelij, ki se nahaja v deželi hevi- latski, zaznamuje neko dišečo smolo, oniks pa je drag kamen bledo-rdeče barve. Prvi človek Adam ni bil ustvarjen v raju; Bog ga je postavil ali prestavil v raj; pač pa je bila v raju ustvarjena Eva. Z delom naj bi si bil sladil svoje dneve in uril svojo moč. Za delo je človek namenjen in tudi pred grehom ni bil brez dela. A tedaj ni bilo težko in mučno, kakor je po grehu, ampak prijetno. Prepoved. In (Bog) mu je ukazal rekoč: Od vsega drevja rajskega jej; od drevesa spoznanja dobrega in zlega pa nikar ne jej! Zakaj kateri dan koli boš jedel od njega, umreš smrti. Preimenitna beseda se nam glasi iz sv. pisma: prva božja zapoved, ali bolje, prepoved. Morebiti se vprašaš, bralec, zakaj je neki Bog prepovedal jesti sad onega drevesa. Vemo namreč, da se je nad tem kamenom človek izpod- taknil in zapravil rajsko srečo. Toda ni težko spoznati, kako dobre namene je imel Bog s člo¬ vekom, kako ljubeznivo in kako modro ob jednem je ž njim ravnal. Da pa to razumemo še bolje, treba nam je spoznati natančneje, kakšen, ali v kakšnem stanju je bil prvi človek po stvarjenju. Povedali smo že, da je bil človek ustvarjen po podobi božji, ker je imel neumrljivo dušo in um in voljo. Imel je lepe naravne darove, lepe lastnosti, da je bil boljši in mnogo popolnejši od vseh stvarij na zemlji. Zato- je tudi gospodoval vsem stvarem kot kralj vesoljne zemlje. Toda to ni bilo še dosti. Ne samo podoben je bil Bogu, ampak jako podoben, podoben prav sv. Trojici. Sv. pismo nas uči na drugih krajih, posebno v pismu sv. apostola Pavla do Efežanov 1 2 in Kološanov, 3 da je Bog ustvaril človeka po svoji podobi v pra¬ vičnosti in svetosti, z drugimi besedami: človek je bil v milosti božji, v posebnem pri¬ jateljstvu z Bogom, da ga je Bog neizrekljivo ljubil, pa tudi človek Boga, in da je imel Bog toliko veselje, toliko zadovoljnost in všečnost nad človekom, kakor je ne more imeti nad nobeno ustvarjeno rečjo. Zato pravimo kratko, da je božja milost nadnaravna ali nadnatorna, ker ni iz narave, ampak je jedino le od Boga. Bog ni hotel biti človeku samo gospod, ampak res lju¬ bezniv oče, ki ljubi svoje otroke, ki jim daje vsega 1 Efež. 4, 23. 24: Ponovite se v duhu svojega uma in oblecite novega človeka, kateri je po Bogu ustvarjen v pra¬ vičnosti in resnični svetosti. 2 Kol. 3, 9. 10: Nikar ne lagajte drug drugemu; sle¬ cite starega človeka ž njegovimi deli, in oblecite novega, njega, ki se ponovi v spoznanju po podobi tistega, ki ga je ustvaril. 42 L Mojz. 2, 18—20. Zakaj je Bog poskušal človeka. Adam da živalim imena. v obilnosti, pa tudi hoče, naj ga otroci iz srca ljubijo in mu zaupajo popolnoma. Iz vsega, kar beremo v začetku sv. pisma o človeku, vidi se prav lahko, da je bilo res tako. Seveda za trdno nas uči o tem sv. cerkev, ki je naravnost določila ta nauk v tridenškem zboru, 1 da je bil prvi člo¬ vek postavljen v svetosti in pravičnosti. Ni sicer določila cerkev, ali je Bog človeka že ustvaril v svetosti, ali ga je povzdignil pozneje, pa to je za naš namen vse jedno: vemo, da je imel nadnaravne darove, milost božjo namreč, poleg tega še neumrljivost telesa, posebno veliko in jasno znanje in pa brez slabega nagnjenja je bil. Bog mu je napovedal smrt, če bi jedel od drevesa; torej bi ne bil umrl, če bi ne bil jedel. Bil je pred grehom neumrljiv tudi po telesu. To pa ni iz narave, zakaj človek umrje po svoji naravi, kakor vsaka druga stvar, ki se rodi, ki raste, ki po¬ trebuje živeža, — in se torej polagoma tudi po¬ stara. Nadnaravni dar je bil tudi ta, da je vse vedel, kar je bilo kakorkoli potrebno zanj ali za njegove otroke. Naposled je bil poseben dar tudi ta, da je imel voljo dobro, nagnjeno na pravo stran, in je bil tudi brez slabe poželjivosti. Tako je bil Adam res prijatelj božji, in kot kralj je imel tudi kraljevsko bivališče: raj. Kakor je bil Adam dober, nedolžen, svet, pravičen in lep, tako je ta njegova lepota nekako odsevala v njegovem bivališču, raju; saj ima tudi dandanes oni človek lepše bivališče, ki je imenitnejši in bogatejši. Četudi je imel Adam toliko prelepih darov, bili so le darovi. Hotel je pa Bog, da bi jih bil človek tudi vreden, da bi jih nekako zaslužil in potem izročil vsem svojim otrokom, to je vesolj¬ nemu človeškemu rodu. Seveda človek ne more teh darov nikdar zaslužiti, toda nekoliko zasluge je v tem, da smo vredni kakega dani. In to je imel pokazati Adam; pokazati se je moralo, ali človek Boga res ljubi, ali mu je božja volja res dražja kakor vse drugo, ali hoče res pokoren biti im služiti v vseh rečeh Bogu kot svojemu Gospodu in dobremu očetu. Sebi in vsemu človeškemu rodu bi bil pridobil in ohranil nadnaravne darove, božja ljubezen bi mu bila vekomaj svetila in žarila, ko bi bil v ljubezni do Boga izpolnjeval lahko za¬ poved: Ne jej sadu tega drevesa. Sedaj umevamo — kolikor more umevati slaba pamet neskončno modre sklepe božje — namen božji, ko je naznanil človeku ono pre¬ 1 Seja V., kan. 1. poved. Kakor vsako delo božje, tako je izvirala tudi ta prepoved iz večne ljubezni nebeškega očeta. Da, ljubezen brez konca in kraja, brez mere in brez pridržka je čakala človeka, če bi on hotel le v tej majhni stvari tudi pokazati svojo dejansko ljubezen. Zares — v majhni stvari! Saj Adam v raju ni pogrešal nobene reči, obil¬ nost se mu je smejala, kamor je pogledal. Imel je trdno voljo, ni imel slabostij in poželjivosti, imel pa je bister razum in obilno znanje: vse to ga je lahko obvarovalo greha. — Kakor uče vsi cer¬ kveni razlagalci in kakor uči sv. cerkev v molit¬ vah in pesmih, prepovedal je Bog zares jesti sad onega drevesa in nič drugega. Prva žena Eva. Reče tudi Gospod. Bog: Ni dobro človeku biti samemu, naredimo mu pomoč njemu jednako. Ko je bil torej Gospod Bog iz prsti naredil vse živali zemlje in vse ptice neba, privedel jih je k Adamu, da bi videl, kako jih bo imenoval; zakaj, kakor je Adam ime¬ noval sleherno žival, tako ji je bilo ime. In Adam je imenoval ž njihovimi imeni vse živali in vse ptice neba in vse zverine zemlje; Adamu pa ni bilo najti pomočnice njemu jednake. S posebnim načinom začenja pripovedovati sv. pismo, kako je Bog ustvaril Evo. Adam je bil še sam in jedini človek na zemlji. Namen božji je bil, da bi se razmnožil človeški rod po vsej zemlji. Zato ni bilo za ta namen dobro, da bi bil človek sam. Posebno pa je Bog ustvaril člo¬ veka s tako naravo, da potrebuje družbe. Zato človek ni rad sam in tudi ne more lahko biti brez družbe. Sam skoro ne more živeti, ker si sam ne more pridobiti vsega, česar potrebuje za živ¬ ljenje. še v raju ni bilo to primerno, da je bil sam človek. Da bi pa Bog pokazal človeku, kak¬ šen razloček je med njim in živalmi, storil je, da so prišle predenj živali vsake vrste, in človek jih je imenoval, kakor jih je spoznaval; a ni našel nobene, ki bi mu bila jednaka. Tako je pokazal človek svojo umnost, zakaj ime je povedalo to, kar je bila žival v resnici. Zato je rekel že neki stari modrijan (Pitagora), da je bil najmodrejši tisti, ki je dal stvarem imena. Vidi se pa tudi, da je imel Adam dar besede ali govora. Adam je govoril, ker je imel um. Reči pač smemo, da I. Mojz. 2, 21 — 25. Adam je govoril popoln jezik, dan od Boga. Bog ustvari Evo. 43 mu je Bog sam dal ali vzbudil ta dar. Kakšen pa je bil ta jezik, tega ne vemo in tudi nikdar ne bomo vedeli. Bog je namreč pozneje zmešal jezike, in zato so se hitro premenili. Če imenu¬ jemo Adama in Evo s hebrejskimi imeni (obe imeni sta namreč hebrejski, kakor druga imena očakov), delamo zato, ker je Bog ta imena raz¬ odel v hebrejskem jeziku, kakor n. pr. tudi svoje ime Jehova. Ni torej treba misliti, da je Adam imenoval sebe in ženo in druge stvari prav tako, kakor jih imenujemo po hebrejsko. Adam je go¬ voril popoln jezik, ki je bil primeren njegovemu velikemu in jasnemu umu, ki je bil primeren taki tovarišiji, zakaj Bog sam je govoril ž njim. Kako napačno je torej reči ali učiti — kakor delajo brezverski učenjaki — , daje bil jezik izprva jako neolikan, podoben živalskemu tuljenju ali lajanju. Ali ne vedd ti laži-učenjaki, da so prvotni jeziki večinoma veliko lepši in bogatejši, kakor so poz¬ nejši? Samo za vzgled, ne za dokaz, omenjam, da je naša stara slovenščina bila lepša in boga¬ tejša, kakor je sedanja nova. Stari grški jezik je bil mnogo lepši, nego je sedanji: bil je ta grški jezik res čudovito lep in blagodoneč. Tudi latin¬ ski jezik je bil lep in imel veliko več oblik, ka¬ kor jih imajo tisti, ki so nastali iž njega. —■ Ali kaže to, da so bili ljudje v začetku kakor živali in so znali samo tuliti in lajati? V starih jezikih se kaže več dušne moči, več uma, več na¬ tančnosti kakor v novih. In stari indijski jezik, ki se imenuje „sanskrt“, kako bogat in lep je, da se učenjaki kar čudijo! Pa kako star je hkrati! Zares, kdor še uči, da ni jezik v začetku prišel od Boga samega, je vreden, da ga pes oblaja, ker ima svoj najlepši dar — jezik — rajši od živalij, kakor od Boga. Nekateri malopridni krivoverci in sovražniki devištva so pa trdili, da je Bog sam zavrgel de- vištvo rekoč: Ni dobro človeku biti samemu. Ti niso hoteli pomisliti, da, kar je resnično za Adama in za ves človeški rod skupaj, ni resnično za vsa¬ kega človeka posebej. Človek sploh potrebuje po¬ moči in družbe, in človeški rod sploh se mora množiti, zato je Bog postavil v raju zakon; toda s tem ni rečeno, da bi nihče ne smel živeti v sa¬ moti, ali da bi bil sv. zakon boljši, kakor je de- vištvo. Sv. pismo nas uči naravnost, kakor bomo slišali v novem zakonu, da je boljše in blaženejše biti v devištvu, kakor pa skleniti se v"zakonu. 1 1 Tridenški zbor, seja XXIV., kan. 10. Poslal je torej Gospod Bog Adamu trdno spanje; ko je bil pa zaspal, vzame jedno izmed njegovih reber in napolni z mesom njegovo mesto. In Gospod Bog je iz rebra, katero je bil vzel iz Adama, naredil ženo in jo pri¬ vedel k Adamu. In reče Adam: To je sedaj kost iz mojih kostij, in meso iz mojega mesa: imenovala se bo mo- žinja, ker je vzeta iz moža. Zaradi tega bo zapustil človek očeta in mater in se držal svoje žene in bodeta dva v jednem mesu. Bila sta pa oba naga, Adam namreč in njegova žena, in se nista sramovala. Poprej smo slišali iz sv. pisma, da je Bog ustvaril človeka po svoji podobi, in sicer kot moža in ženo. Sedaj pa nam pripoveduje natančneje, kako je nastala žena. Izprva je bil le j eden člo¬ vek, in ta je bil mož. V njem je bilo celo člo¬ veštvo, kakor je celo drevo v malem semenu. Kakor nareja Bog v drugih rečeh iz malega ve¬ liko, tako je tudi iz jednega človeka naredil ves človeški rod. Dal mu je ženo, narejeno prav iz njegove kosti in iz njegovega mesa. Trdno spanje je zavzelo Adama. Sv. Avguštin uči, da je bil Adam med tem časom zamaknjen, da je videl, kaj se godi ž njim, in tako tudi rekel, kaj mu je žena. Hebrejska in latinska beseda pravi lepo, da je Bog „zgradil“ ali „sezidal kost v ženo“; z vse¬ mogočnostjo je storil, da se je kost z mesom vred razširila in razrastla v žensko telo, kateremu je Bog sam vdihnil dušo, kakor Adamu. Tako je bila ustvarjena žena. Zato je tudi žena iz prsti, pa ne naravnost iz prsti, marveč nekako del moža. Adam, navdihnjen in razsvetljen od Boga samega, 1 je to spoznal in tudi izrekel s pomenljivimi bese¬ dami, s katerimi naznanja, kaj je zakonska zveza in kateri namen ima. Kako čudovita modrost in ljubezen božja se kaže tudi v teh besedah, v tem ravnanju božjem! Bog je hotel ustanoviti zakonsko družbo in zvezo. Pa ni kar rekel: Bodi žena! ali kaj jednakega, marveč ljubeče in skrbeče gleda samega človeka, rahlo in polagoma mu pripravlja tovarišico, vzame jo iz njega samega, da bi jo človek tem bolje in trdneje ljubil, privede ali pripeljejo sam k njemu, da bi jo tudi spoštoval kot sebi jednako, kot dar 1 Mat. 19, 5. 44 I. Mojz. 2, 21—25. Zakon. Življenje v raju. Sramežljivost. Sreča prvih starišev. božjih rok, kot podobo svojo in podobo božjo. Obsije in navda ga sam Duh božji, da izreče zase in za ves človeški rod neizpremenljivo postavo zakonske zveze, da je namreč močnejša od vsake druge zveze, da je zakon nerazrešljiv do smrti. Sedaj pa pomislimo, kako misli sedanji brezbožni svet o sv. zakonu, kako uče in ravnajo ravno tisti, ki hočejo biti najbolj omikani. Zakon jim ni nič drugega, kakor posvetna zveza dveh oseb različ¬ nega spola. Kadar se jima ne ljubi več živeti skupaj, pa gresta narazen, da si poiščeta dru¬ gačne zveze. Tako uči posvetna modrost, tista modrost, ki zaničuje in zametuje sv. pismo in sv. vero sploh, tista modrost, ki hoče voditi človeka do napredka. A kam ga vodi v resnici? Kam drugam, kakor v živalsko poželenje in življenje! Kako lep, kako veličasten je nauk sv. pisma! Da, tak je zakon med ljudmi, ki so pametna bitja, ustvarjena po podobi božji. Opomniti pa treba, da zakon v raju ni bil zakrament, še manj pri Izraelcih; šele Izveličar je povzdignil zakon do višje časti in do večje moči: dal mu je tudi božjo milost, in tako je postal zakon zakrament. Med kristijani ni drugačnega zakona, kakor le tisti, ki je zakrament. Krivo in pogubljivo ravnajo tiste države, ki hočejo odtrgati sv. zakon od Kri¬ stusove cerkve in ga izročiti v skrb in varstvo posvetni gosposki. Sv. Tomaž lepo razlaga, zakaj je Bog naredil ženo iz moškega rebra: 1. zato, ker mora biti med možem in ženo tesna zveza; 2. ker ne sme žena vladati moža, in zato ni narejena iz glave; 3. ne sme pa mož ravnati ž njo kakor s sužnjo, da bi jo tlačil in teptal, zato ni vzeta iž nje¬ gove noge. Vsi razlagalci brez izjeme pa uče, daje žena predpodoba sv. cerkve Kristusove. Iz strani dru¬ gega in boljšega Adama, Kristusa, je bila nare¬ jena sv. cerkev, ko je prebodel vojak njegovo stran in je iž nje pritekla kri in voda. Kri in voda — sv. Rešnja kri in krstna voda — sta tista dva zaklada, katera hrani in razdeljuje v izveli- čanje vernikom sv. cerkev. Sv. pismo nam ne govori veliko besed o raj¬ skem življenju prvih starišev. Toda, kar nam pove, to je toliko vredno, kakor obilne besede. Bila sta naga in se nista sramovala. S tem nam naznanja sv. Duh popolno nedolžnost prvih starišev, zlasti to, da nista imela mesenih iz- kušnjav. Božja milost ju je tako napolnjevala, božja volja ju je tako močno vodila, da niso pri¬ hajale v njuno srce napačne'misli, in zato se nista sramovala. Sramuje se tisti, v katerem je neki boj, razpor; človeku se stavi nekaj pred dušne oči, čemur pa se upira vest; zato mu je tesno v srcu in srce poganja kri v lice. Zato je rdečica na licu znamenje, da se sramujemo. Mali otroci ne spoznavajo ne dobrega, ne slabega, zato se ne sramujejo. Sramežljivost je dobra stvar za nas, ki smo v grehih; varuje nas namreč greha. V raju je ni bilo, ker ni bilo greha. Lepo govori o tem sv. Janez Zlatousti: 1 „Dokler nista grešila prva človeka, bila sta kakor angela v raju. Po- željivost v njiju ni gorela, druge strasti ju niso nadlegovale. Naravnih potreb nista imela, ampak sta bila popolnoma neminljiva in neumrljiva; še celč oblačil nista potrebovala. Ker ni bil prišel še greh in še nista bila nepokorna, oblačilo jih je veličastvo, ki je od zgoraj, in zato se nista sramovala." Tako sta bila prva dva človeka v raju v medsebojni jedinosti in sreči, ker sta oba zvesto Bogu služila. Bila je to tista sreča človeškega rodu, katera nam je pogostoma v mislih in katero kratko imenujemo rajsko srečo. Sv. očetje in cer¬ kveni pisatelji jo popisujejo. Določimo jo lahko s tem, da rečemo: Po duši sta imela milost božjo z vso njeno lepoto in blaženostjo; spoznavala in ljubila sta Boga; po telesu sta bila neumrljiva, brez bolečin in trpljenja; uživala pa sta v tem stanju neizrekljivo veselje in zadovoljnost. Ko govori sv. Janez v skrivnem razodenju 2 o sreči izveličancev v nebesih, gotovo se ozira na raj, ko pravi: Ne bodo več ne lačni, ne Sejni; tudi solnce jih ne bo več peklo, ne kaka vročina. Srečna sta bila v raju. In zato sta se veselila življenja, veselila Stvarnika, veselila sama sebe in bila Bogu srčno hvaležna. Ta sreča je bila tolika, da jo Adam in Eva nista mogla nikdar pozabiti. Pripovedovala sta po storjenem grehu otrokom svojim o tej sreči, in ti so pripovedovali zopet svojim otrokom. Tako je šel spomin od roda do roda. Pri vseh narodih skoro se nahajajo sporočila o tem srečnem stanu: po Aziji in Evropi, celd v daljni Ameriki so do¬ bili sledove takih sporočil. 3 1 Homilia XV. in Genes. 4. 2 7, 16. 3 Nekateri narodi so si mislili raj kot visoko gorovje, ki je sredi zemlje, okrog njega je pa morje. Drugi so si I. Mojz. 3, 1—5. Kača zapeljuje Evo. 45 Raj ali paradiž je lepa predpodoba sv. cerkve Kristusove, v kateri je drevo življenja — Jezus Kristus sam v presv. Rešujem Telesu, in obilni studenec božjih milostij. — Potem je raj posebno predpodoba nebeškega veselja; nebesa imenujemo kratko tudi raj, kjer bode Jagnje — Jezus — naše drevo življenja. — Naposled je nedolžna duša, ki je v milosti božji, tudi raj, katerega se raduje Bog sam. In zato je treba skrbeti, da ne jemo od prepovedanega sadu, da ne poslušamo hudobnega duha, da se ne udarno poželjivosti, marveč da okušamo le sadove z drevesa življenja, kakoršne nam daje sv. cerkev s svojim naukom in sv. obhajilom, potem, da potekajo po njej reke štirih poglavitnih čednostij, in da ga stanovitno obdelujemo in varujemo. IV. Greh in kazen prvih starišev. (I. Mojz. 3, 1-24.) Kača pa je bila bolj prekanjena, kakor vse živali zemlje, katere je bil storil Gospod Bog. Ta je rekla ženi: Zakaj vama je Bog zapovedal, da ne bi jedla od vsega drevja v raju? Od¬ govorila ji je žena: Sad dreves, ki so v raju, jeva; sadu drevesa pa, ki je sredi raja, zapovedal nama je Bog ni¬ kar ne jesti in ne se ga dotakniti, da mislili raj kot otok, na katerem prebivajo samo izveličanci in bogovi. — Indi so imenovali to gorovje Meru, t. j. sredo, češ da je sredi zemlje. .,Visoko in lepo gorovje je“, pravi pesem Mahabarata, »njegovo ime je Meru. Visoka in krasna veličina! Solnce se žari ob njegovih vrheh in blišče sije v najdaljnejše kraje. Z zlatom je odeto to častito bivališče devov (bogov) in gandarvov (duhov). Ostudni zmaji čuvajo to gorovje; plašijo grešnika, ki se mu bliža. . . .“ Knjige, imenovane „Purana“, uče, da je na rajskem gorovju čvetero velikih jezer, polnih mleka, masla, sira in sladkorja. Štiri velike reke teko od tod na štiri strani sveta. Na vrhu je vrt veselja, Nandana, in drevo neumrljivosti, Kalpaurkšam, raste tam med štirimi skalami. — Stari Perzijani so imeno¬ vali svoj raj Albordž ter pravili, da stoji sredi zemlje in štiri velike reke prihajajo od njega. V njem raste drevo ne¬ umrljivosti, sveto drevo Hom, katerega sadove so uživali prvi ljudje. — Kitajci tudi poznajo raj »poln prijetnosti in ve¬ selja; v njem izvira studenec nesmrtnosti in se deli v štiri reke.“ — Znano je, da so Grki pripovedovali o vrtu Hespe- rid, v katerem raste čudesno drevo in njegov zlati sad. — Jednako so poznali stari Germani in Slovani take bajke, po¬ znali so jih stari Mehikani in drugi Američani. (Liiken, Traditionen des Menschengeschleehtes. Minister 1856, str. 62 in nasl.) kako ne umrjeva. Kača pa reče ženi: Ne bodeta umrla smrti, ne. Bog nam¬ reč ve, da, kateri dan koli bodeta jedla od njega, odprč se vama oči in bodeta kakor bogova, in spoznala dobro in zlo. Kakor se nam kaže posebna modrost Mojze¬ sova — to se pravi, navdihnjenje od sv. Duha — v besedah o zakonski zvezi, tako lahko rečemo, da je prav satanove besede povedal Mojzes v prejšnjih-le vrsticah. Kakšna pa je bila ta kača, da je govorila? To ni bila samo kača, ampak bil je hudoben duh v kači. Hebrejska beseda nam pravi, da je bila jedna, prav posebna, kača, to je tista, katero si je bil izbral hudobni duh za svoje peklensko delo. Da ni bila to navadna kača, ki bi bila govorila, ampak, da je bil tukaj hudobni duh ali satan, ki je bil grešil pred človekom, uči nas na več krajih sv. pismo, 1 in uči naravnost sv. cerkev v 4. lateranskem zboru. Kakor satan obsede človeka, prav tako tudi žival, in tukaj je prišel do Eve v podobi prilizljive in zapeljive kače, ali bolje, Eva je prišla do njega, ker je prišla do drevesa spoznanja. Smemo si misliti, da je bila kača prav na drevesu spoznanja. Ne¬ izrekljivo prebrisano se kača loti Eve, ko je skoro gotovo ogledovala prepovedano drevo. Kača ji prekanjeno vzbuja nezaupnost do Boga. In na¬ ravnost stavi Boga na laž, Bogu podtika sebič¬ nost, češ, Bog že ve, zakaj vama je prepovedal: on neče, da bi mu bila jednaka, boji se za svojo oblast, da ne bi je moral odstopiti tudi vama. V ta namen se sklicuje satan tudi na ime drevesno, kakor bi bil rekel: „Saj vama že ime pravi, da je tako. Če bodeta jedla, spoznala bodeta vse, dobro in slabo.“ Pet debelih lažij je spravil tukaj satan v malo besedij: 1. Ne umrjeta; 2. odprd se vama oči; 3. bodeta kakor bogova; 4. spoznala bodeta dobro in slabo; 5. Bog ve, da je vse to resnično, kar pravim, in da se jaz ne lažem. Ka¬ kor je resnično, da bi se bila Adam in Eva lahko varovala greha, tako gotovo je pa tudi, da je bila ta izkušnjava res močna in huda. Satan je zgra¬ bil slabejšega človeka — Evo, in zgrabil jo je z vso silo; prevariti ali goljufati je hotel pamet, voljo je zapeljal v nezaupnost in nezadovoljnost, vzbudil je poželjivost, prevaril je oči, vzbudil 1 Modr. 2, 24; Jan. 8, 44; I. Tim. 2, 14; H. Kor. 13, 11; Skrivno raz. 12, 9. 46 L Mojz. 3, 6—8. Adam in Eva grešita. Stopinje h grehu. Kako sta grešila. je sladkosnedenost, pred vsem pa močan napuh, da sta oba tako mogočna in visoka, kakor je Bog sam, le da ju Bog sedaj še tlači in jima ne da, da bi mu bila jednaka. In Evi se je zdelo vse tako resnično, zdelo se ji je, da se vse lepo vjema, češ, čemu bi bil sicer Bog to prepovedal? Zakaj bi pa ne jedla še tega, če smeva jesti vse druge sadove? Vse te misli so rojile Evi po glavi, in gledala je čim dalje verneje sad tega drevesa. In — pozabila je Gospodovo ostro prepoved, stegnila je roko po prepovedanem sadu. Videla je torej žena, da je drevo dobro za jed in lepo za oči in za po¬ gled prijetno: zatorej je vzela od nje¬ govega sadu in je jedla, in je dala svojemu možu, ki je (tudi) jedel. In obema so se odprle oči; in ko sta bila spoznala, da sta naga, spletla sta figovo listje in si naredila krila. In ko sta slišala glas Gospoda Boga, ki je hodil ob hladu popoldne po raju, skrila sta se Adam in njegova žena pred oblič¬ jem Gospoda Boga med drevje raja. Dva dogodka sta se dogodila na zemlji, kar živi človeški rod, ki sta kakor dva tečaja, okrog katerih se vrti vse drugo: prvi dogodek je greh v raju, drugi je pa Jezusova smrt na križu; iz prvega je poguba, iz drugega je rešenje. Zato bi bilo seveda prav, da bi premišljevali prvi do¬ godek natančno. Rekli smo, da je prišla Eva v hudo izkuš- njavo. Tej izkušnjavi se je krepko ustavljala njena volja in njena pamet, katero je podpirala milost božja. Eva bi bila lahko takoj spoznala, da je vse lažnivo, kar govori kača, spoznala pa tudi, da jo hoče prevariti in zapeljati. Saj je čutila go¬ tovo glas vesti: „Beži, nevarno je, nikar je ne po¬ slušaj !“ Toda misel, da bi utegnila postati kakor Bog in zvedeti vse, zdela se ji je mikavna, da je želela pomuditi se v njej. Res je misel sama mikavna, toda druga stvar je, ali je misel tudi resnična. Prijetno je beraču misliti si, da je kralj, toda sama misel še ni resnica. A tukaj ni bila ta misel samo neresnična, ampak tudi zoper voljo božjo, ker se je povzdignila nad Boga samega. Eva ni bežala; ona misel je bila vedno moč¬ nejša, kakor vsaka misel, če se v njej mudimo dalje časa; žena se je mudila v napačni in grešni misli, in tako jo je potem pregrešna stvar tudi mikala ali veselila. Sedaj pa — je bilo treba samo še jednega koraka: privoliti in greh storiti. Privolila je Eva, prelomila prepoved božjo, in tako je bil storjen — prvi veliki greh na zemlji. Pa ne le žena je jedla, ampak tudi mož je jedel. Kako sta govorila, ne pove sv. pismo; skoro gotovo je prigovarjala žena možu tako, kakor je ženi poprej kača. Mož je poslušal — in greh je bil zopet storjen. 1 Morda se je Adam udal zlasti še zaradi žene in njenega prigovar¬ janja in torej grešil tudi — kakor pravimo — zaradi ljudij. Človeka sta storila greh, in kazen jima je bila za petami, ne — bila je že v njiju očeh in srcu. Obema so se odprle oči; česar se poprej nista zavedala, to sta vedela sedaj: da sta naga. A kaj se je zgodilo, da sta zvedela to? Rekli smo, da čuti v sebi neki boj ali razpor tisti, ki se sramuje. Torej se je v Adamu in Evi poka¬ zala hipoma poželjivost, katere poprej nista po¬ znala. Saj je Eva grešila s tem, da se je udala poželjivosti očij in — kakor bi rekli — poželji- vosti po jedi, torej poželjivosti mesa. In ta je kar hipoma v njiju obstala in se ugnezdila, namreč vsestranska poželjivost mesenih ali čutnih stvarij. Ko je bil greh storjen, začutila sta to poželjivost in zato sta se sramovala drug drugega. Pomagala sta si hitro s tem, da sta spletla ali sešila figove liste tako, da sta zakrila nagoto. To je bil na¬ sledek, bila je kazen greha. Po milosti božji ni¬ sta imela poprej poželjivosti; ko sta pa zapravila milost, vnela se je takoj poželjivost. Zato ime¬ nuje sv. Pavel nekaterikrat poželjivost greh, in sicer zato, ker je iz greha in nagiba h grehu. 2 Iz tega se mimogrede lahko učimo, kako je z našim oblačilom. Zakaj se oblačimo? 1. Zaradi zdravja v mrzlejših krajih; 2. zaradi spodobnosti; 3. da se obvarujemo poželjivosti in greha. Zlasti zadnji vzrok je važen za nas. Človeku, ki je v oblasti greha, potrebno je oblačilo in dolžnost ga veže, da ima primerno oblačilo. Iz tega vidimo, 1 Da sta Adam in Eva v resnici jedla prepovedan sad, sad pravega drevesa, bodisi jabelko ali drug sad, to nam pravi sv. pismo tako jasno, da si pošten človek niti misliti ne more kaj drugega. Kako napačno, neresnično in malo¬ pridno je, če kdo govori o tej besedi božji v drugačnem po¬ menu! Slišali smo, da obračajo celo naši preprosti ljudje sveto besedo na slabo stran. Zato opominjamo tukaj vse Slovence resno, naj se varujejo delati tako krivico in nečast besedi božji. 2 Trid. zbor, seja V. I. Mojz. 3, 9—24. Kazen zaradi greha, izrečena kači, Evi in Adamu. 47 kako greše taki, ki se oblačijo nespodobno, ali tako, da hočejo vzbujati v bližnjem poželjivost. Kako huda prememba se je zgodila v prvih stariših zaradi greha! Pamet je bila vsa zmedena, ker sta mislila, da se lahko skrijeta pred oblič¬ jem vsevednega Boga. Volja je bila popačena, ker nista iskala Boga, kakor po navadi, ampak sta bežala pred njim. Ljubezen in zaupanje do Boga je bilo minulo; nista postala visoka, ampak ne¬ srečna grešnika, pričakujoča, da ju doleti zaslu¬ žena kazen. — Iz besed sv. pisma tudi sklepamo, da je Bog sam — kakor bi rekli — hodil po raju in bil pri prvih dveh človekih kakor oče pri svo¬ jih otrocih. Neizrekljivo bridka stvar: Bog sam blizu človeka — in človek beži pred njim! In Gospod Bog je poklical Adama, in mu je rekel: Kje si? On odgovori: Slišal sem tvoj glas v raju in zbal sem se zato, ker sem nag, pa sem se skril. In (Bog) mu reče: Kdo neki ti je po¬ vedal, da si nag, razven ker si jedel od drevesa, od katerega sem ti prepo¬ vedal jesti? Adam pa reče: Žena, ka¬ tero si mi dal za tovarišico, dala mi je od drevesa in sem jedel. In Gospod Bog reče ženi: Zakaj si storila to ? Ta odgovori: Kača me je prevarila in sem jedla. In Gospod Bog je rekel kači: Ker si to storila, prokleta si med vsemi živalmi in zvermi zemlje; po trebuhu se boš plazila in prst jedla vse dni svojega življenja. Sovraštvo bom postavil med teboj in ženo, med tvojim zarodom in njenim zarodom: ona ti bo strla glavo, ti pa boš zalezovala njeno peto. Tudi ženi je rekel: Namnožil bom težave tvoje nosečnosti; v bolečini boš rodila otroke, in pod oblastjo boš mo¬ ževo, in on bo tebi gospodoval. Adamu pa je rekel: Ker si poslušal glas svoje žene in jedel od drevesa, od katerega sem ti prepovedal jesti: bodi prokleta zemlja v tvojem delu; v trudu se boš od nje živil vse dni svoj ega .življenj a. Trnje in osat ti bo rodila, in zelišče polja boš jedel. V potu svojega obraza boš užival kruh, dokler se ne povrneš v zemljo, iz ka¬ tere si vzet: zakaj prah si in v prah se povrneš. In Adam je klical ime svoje žene Eva, zato, ker je mati vseh živih. Tudi je naredil Gospod Bog Adamu in njegovi ženi suknji iz kož in ju je oblekel, in je dejal: Glej, Adam je postal kakor kateri izmed nas, ki ve dobro in zlo. Sedaj pa, da ne dvigne svoje roke in ne vzame tudi od dre¬ vesa življenja, in ne je, in ne živi ve¬ komaj — , (naj ne ostane dalje v raju). In pahnil ga je Gospod Bog iz vrta veselja, da bi obdeloval zemljo, iz ka¬ tere je vzet. In je izgnal Adama, in je postavil pred raj veselja keruba z ognjenim in švigajočim mečem, varo¬ vat pot k drevesu življenja. Božja modrost in ljubezen, pa človeška sla¬ bost se nam kažeta čudovito lepo v teh-le besedah sv. pisma. Niso težke, vendar je treba o njih ne¬ koliko povedati, zlasti zato, da ne uide bralcu nič znamenitega. Bog se je po grehu pokazal prvima člove¬ koma še vedno tako, kakor pred grehom. Kako lepo priliko sta imela, da bi takoj Boga prosila odpuščanja, tembolj, ker je Bog Adama tako pri¬ jazno poklical: Adam, kje si? Pa vtem se vidi, kako hudo je bil greh prevzel oba, ker jima ni prišlo na misel kesanje, ampak le, kako bi se iz¬ govarjala. Pa še v svojih izgovorih sta kazala, da sta popačena. Ponehala je medsebojna ljube¬ zen, zakaj Adam neče biti kriv sam, in ni mu nič na tem, da se zvrne vsa krivda na Evo. Tudi Eva neče biti kriva. In ker je bila res najbolj kriva kača, zato je Bog nad njo izrekel najprej kazen. — Naj se ne zdi nikomur čudno, da Bog govori tako, kakor bi ničesar ne vedel. Pomniti je treba, da govori Bog z ljudmi. Kadar govori pa z ljudmi, govori tako, kakor govori človek s človekom. Kazen hudobnega duha. Najprej je izrekel Bog kazen nad kačo ali nad hudobnim duhom. Govori pa Bog tako, da se ozira na oba, kačo in hudobnega duha. Pre¬ kletstvo jo zadeva med vsemi živalmi, plazi naj se po tleh, od tega naj se živi, kar dobi na tleh. Kdo ne ve, da je prav nad kačo v resnici to pre¬ kletstvo? Boji se je človek in strese se, če kaj 48 I. Mojz. 3, 9—24. Kazen napovedana kači. Izveličar obljubljen. Marija. zasumi in se prikaže — četudi majhna — kača. Zato jo pa človek tako preganja in sovraži, ubije jo, kjer je more. Zares, sovraštvo je med člove¬ kom in med kačo. Toda ta pomen je le po zu¬ nanjem pomen svetih besedij, ker še bolj, kakor kači, veljajo te besede satanu, pravemu zapeljivcu. Satan je proklet in pahnjen v večno pogubljenje; toda odslej je še huje proklet in vreden sovra¬ štva, ker je tudi človeka hotel treščiti v jednako nesrečo in prekletstvo, v kakoršnem je sam. Da te besede, katere je govoril Bog kači, ne veljajo samo kači, ampak najprej in najbolj hudobnemu duhu, spozna lahko vsakdo. Ali more res kdo misliti, da govori Bog.tako veljavno, tako po¬ menljivo, tako resnobno s pravo kačo — živaljo? Ali je kača tako imenitna in važna stvar, kakor človek? Zlasti pa bi bile one besede: Sovraštvo bom 2)ostavil itd. skoro smešne, če se umevajo o sami kači. Ali je človeku samo kača sovražna? Kaj pa lev in tiger? Ali je kača tako imenitna v človeškem življenju, kakor je vse to, kar omenja Bog v poznejših besedah? Ne, v onih besedah je višji, veliko višji pomen, in ta je, da je Bog po¬ stavil sovraštvo ali nasprotje med satanom in ženo, med satanovimi duhovi in otroki žene; žena bo strla kači glavo, t. j. žena bo premagala sa¬ tana in vse njegovo kraljestvo, satan pa bo za¬ lezoval ženo ali poskušal škodovati ji. Hudobni duh je mislil, da dobode človeka na svojo stran. Res seje človek z grehom nagnil na stran hudob¬ nega duha, ker je poslušal bolj njega kakor Boga. Res je tudi, da so ljudje v poganstvu neprene¬ homa služili hudobnemu duhu. Toda — ta sra¬ motna služba je trajala samo nekaj časa. Bog sam ni hotel, da bi človek ostal v oblasti sata¬ novi in se pogubil, marveč hotel je, da ga prav človek potlači in premaga, ker je on premagal človeka. Zato je obljubil Bog tako veselo, tako veliko zmago: žena bo zmagala hudobnega duha in mu popolnoma strla vso njegovo moč. Kdo ne spozna kmalu, da je ta žena — prečista Devica, Mati Jezusova, Marija? Eva ni ta žena, zakaj njo je premagala kača: le med Marijo, najčistejšo in presveto Devico, pa med satanom je bilo popolno sovraštvo, ker se Marija nikdar ni udala nobenemu grehu in torej ni imela s satanom nič opraviti; Marija mu je strla glavo, ker je rodila Jezusa, ki je premagal in razdrl vso oblast hudobnega duha. Saj vemo, da pra¬ vimo lahko: „Mati bo storila 11 , če bo kaj storil ž njo njen sin. Po pravici torej učimo, da je s temi besedami Bog prvič napovedal Odrešenika. V raju je zapravil človek milost božjo in njene darove, v raju je zaslužil smrt in pogubljenje: v raju mu je zopet zasvetila zvezda upanja, ker je Bog obljubil, da pride zmaga in rešenje. Take be¬ sede, s katerimi se napovedujejo prihodnje stvari, imenujemo prerokbe. Tu imamo prvo prerokbo, in sicer, kakor pravimo, mesijansko, ker go¬ vori o Odrešeniku ali Mesiju. Marija, brez madeža spočeta. Pa še nekaj drugega, prav veselega in ime¬ nitnega napovedujejo te besede božje. Če bo na¬ sprotje in sovraštvo med ženo in satanom, ne bo ona nikdar njemu podložna, njemu udana, torej bo ona žena prosta vsakega greha, ker greh je sužnost satanova. Posebno pa bo prosta izvirnega ali podedovanega greha. Saj vemo, daje Mati Božja spočeta brez madeža izvirnega greha, ker je rodila Odrešenika sveta, in prav Mati Božja je tista žena, katero je Bog napovedal s temi besedami. O veseli se, svet: premagal boš svojega najhujšega sovražnika, hu¬ dobnega duha! Daši je Bog obljubil rešenje, katero nam bo dala žena, vendar ni mogla izostati huda kazen zaradi greha. To kazen ji je Bog tudi napovedal naravnost, zlasti težave pri rojstvu človekovem in pa podložnost pod oblastjo moževo. — In mož — tudi on dobi hud delež, zadeva ga huda, morda najhujša kazen, ker zemlja, poprej rajska in srečna, premenila se mu je v trnjevo in pusto — solzno dolino, v kateri dela v potu obraza za bore kruh svoj, dokler se ne povrne v zemljo, kadar umrje. — Zaradi greha Adamovega je zemlja prokleta. S tem ne pravi Bog, da je zemlja postala vsa slaba ali hudobna ali satanska, kakor so učili krivoverni Manihejci, češ, zemlja je narejena od hudobnega začetnika, ampak samo to, da nima več onega blagoslova, katerega ji je bil dal Bog izprva, da torej ni Bogu več tako všeč, da ne pomaga človeku v izveličanje in srečo tako, kakor poprej, da je torej pahnjena od Boga. Toda to ne velja za zmerom; prekletstvo velja za tako dolgo, dokler se tudi zemlja ne povrne v prijatelj¬ stvo božje in v slavo božjo, za katero je ustvar¬ jena. Tako namreč naravnost in prelepo uči sv. apostol Pavel. 1 — Ko pravi Bog Adamu, da je 1 Rimlj. 8, 19—23. I, Mojz. 4, 1—7. Eva; konec raja; greh v raju in podedovani greh. 49 prali, uči nas, da smo vsi umrljivi po svoji naravi. Če je bil torej človek pred grehom neumrljiv, ni bil po naravi, marveč po posebni milosti in do¬ broti božji. Doslej nam sv. pismo še ni imenovalo pra¬ vega imena prve žene. Kakor je dal Adam poprej v raju imena ži¬ valim, tako da tukaj ime svoji ženi, rekoč, da je mati vseh živih, vseh ljudij. A Bog pove obema sedaj bridko res¬ nico. Reš, sedaj sta spoznala dobro in zlo, po čemer sta hrepenela: ali sta pa tudi jednaka Bogu? O, kako ju je pekla ta nesreča! Usmiljeni Bog jima je dal sam obleko, da si pokrijeta nagoto, in odslej velja tudi zapoved ali volja božja, da se oblačimo. Rajskega življenja je bilo konec: Bog je oba pahnil iz raja in postavil predenj angela, ki je branil vsakomur vstopiti v raj. — Koliko časa je raj še ostal, ne pove nam sv. pismo; izginil je pač popolnoma zemski raj ob vesoljnem potopu. Prva dva človeka sta storila neizrekljivo velik greh v raju. Četudi se zdi, da je mala reč, jesti sad kakega drevesa, vendar pomislimo, da jima je bil Bog ostro in s hudo kaznijo to prepovedal, torej sta vedela oba, da to ni nikakor majhna stvar. Pomislimo potem, kako lahko bi bil človek slušal Boga, ker je imel bistro pamet in dobro voljo, kako malo vzroka ali pravega povoda je imel, da bi bil grešil, ker je bilo v raju zadosti drugega sadja, morda še boljšega; pomislimo, kako malo se je človek menil za prepoved božjo, kako verno pa je poslušal hudobnega duha; pomislimo, Greh prvih starišev. (Starobabilonska slika.) kako hudo kazen je nakopal tudi na ves človeški rod, (in da se bo tako zgodilo, to je skoro gotovo vedel Adam): če pomislimo vse to, vidimo, da je bil ta greh — prvi greh na zemlji - —• zares velik greh. Tudi je v tem grehu nepokorščine več dru¬ gih grehov: napuh, poželjivost, nevoščljivost in nezaupnost do Boga, celd —■ umor, tako smemo reči, zakaj umorila sta po duši in telesu sebe in tudi ves človeški rod. Izgubila sta Adam in Eva milost božjo, ki je življenje naše duše, izgubila vse druge nadnaravne darove: popolno spoznanje, trdno voljo, notranji mir, in prišla v oblast greha in hudobnega duha. Četudi nista umrla v besed¬ nem pomenu tisti dan, ko sta grešila, vendar sta zapadla smrti, ker odslej je imela smrt z vsemi težavami, boleznimi in mukami oblast nad člo¬ veškim rodom. Ta greh pa ni ostal samo pri prvih stariših, ampak preselil se je na ves človeški rod in se zato imenuje podedovani ali izvirni ali pri- rodni greh, ker ga imamo po izviru ali rodu. Adam je bil namreč v raju namestu vsega člo¬ veškega rodu, kakor je kralj namestnik celega kraljestva. Kar bi bil pridobil Adam, pridobljeno bi bilo za ves naš rod; kar je izgubil in zapravil on, zapravil je ves rod. V Adamu torej smo bili mi vsi, zato pa imamo tudi mi prav tisti greh nad seboj, kakor ga je storil Adam. To se je zgodilo po večni pravici božji, ker Bog nam ni bil dolžan milost, zato nam jo je tudi lahko vzel. In če bi nas prijela izkušnjava, da bi rekli: „Zakaj je vendar Bog pripustil, da se je tako zgodilo?“ odgovarjam: Zato, da nam je lahko naklonil še večjo dobroto in nam izkazal še večjo ljubezen, ko nam je poslal na svet jedinorojenega sina Jezusa Kristusa, katerega je zato tudi napovedal v raju. II. oddelek. Razmnoževanje, pregrehe in kazen človeškega rodu. I. Adamovi otroci. (I. Mojz. 4. pogl.) Eva pa je rodila Kajna in rekla: Dobila sem človeka po Bogu. In zo¬ pet je rodila njegovega brata Abela. Bil je pa Abel ovčar in Kajn kmeto¬ valec. Čez veliko dnij pa se je pri- Zgodbe sv. pisma I. godilo, da je Kajn daroval Gospodu darove od sadežev zemlje. Tudi Abel je daroval izmed prvencev svoje črede in njih masti: in ozrl seje Gospod na Abela in na njegove dan'; na Kajna in njegove dari se ni ozrl; in Kajn se je silno razsrdil in obraz mu je upadel. Rekel mu je Gospod: Zakaj se jeziš, 4 50 I. Mojz. 4, 7—17. Kajn in Abel. Kajnova pregreha in kazen. in zakaj je upadel tvoj obraz? Ali ne boš prejel plačila, ako dobro delaš; če pa hudo, ali ne bo takoj greh pred durmi? Toda podvrzi si njegovo po¬ želenje in ti gospoduj nad njim! Kratko opisuje sv. pismo prva dva sinova Adamova, ki sta bila Kajn in Abel. Hebrejska beseda Kajn pomeni po naše posest, ker je Eva rekla ob njegovem rojstvu: Dobila ali posedla sem človeka ali sina. Beseda Abel pa pomeni ničemer- nost, praznost, ker je Abel res živel tako malo časa in izginil iz sveta, kakor svetel oblak na nebu. Stari rodovi so veliko bolj cenili živalske darove, kakor poljske pridelke. Vendar ni bil samo zaradi tega Abelov dar boljši, ampak zato, ker je ta daroval najlepše živali v veri in lju¬ bezni, Kajn pa je daroval slabše pridelke, samo iz strahu, brez ljubezni. Zato njegov dar ni bil všeč Bogu, Abelov dar pa je bil Bogu všeč. Bog je tudi pokazal, kateri darovi so mu všeč, kateri pa ne: najbrže je prišel ogenj z nebes in použil darove Abelove, ne pa Kajnovih. Kajn je dobro videl in vedel, da ni prijeten Bogu; lahko bi bil spoznal, kako napačno ravna. Toda, ni mu bilo mari, da bi popravil svoje ravnanje in se poboljšal, marveč razsrdil se je nad pravičnim Abelom, ker mu je bil nevoščljiv. — Ali ne ravnajo tako vsi grešniki in krivičneži? Nikakor jim ni mari, da bi poboljšali sami sebe, marveč jeze se nad pravič¬ nimi in jih imajo za slabe, napačne in krive. Zato, pobožni in pravični bralec, naj te ne straši, ako te preganjajo krivičneži: saj se je tako godilo že v začetku. — Pa kako dober je Bog! Da bi Kajna obvaroval greha in ga privedel na pravo pot, pri¬ kazal se mu je sam ali mu poslal angela, da bi ga posvaril in lepo, milo poučil. Zatrdil mu je Bog, da prejme tudi on plačilo, ako bo delal dobro; ako pa misli vedno na hudobijo, gotovo ga premaga greh, ki preži kakor ropna žival pri vratih. Še je čas, da se premaga, da si podvrže slabo poželenje. — V raju seveda ni bilo treba tako truditi se in bojevati, ker ni bilo slabega poželenja, toda po grehu je prav poželenje človeku večkrat najhujši sovražnik. Zato treba, da sije podvržemo tudi mi in dobimo nad njim oblast ali gospodstvo. — Kako malo se je brigal Kajn za očetovske opomine božje! In rekel je Kajn Abelu, bratu svo¬ jemu: Pojdiva ven! Ko sta pa bila na polju, vzdigne se Kajn zoper svo¬ jega brata in ga ubije. Gospod pa reče Kajnu : Kje je Abel, tvoj brat? Ta odgovori: Ne vem. Ali sem mar varih svojega brata? Reče mu (Bog): Kaj si storil ? Glas krvi bratove kliče k meni od zemlje. Za¬ torej boš sedaj proklet na zemlji, ki je odprla svoja usta in pila kri tvojega brata iz tvoje roke. Ko jo boš obde¬ loval, ne bo ti dala sadov svojih; po¬ tikal se boš in begal po zemlji. In Kajn rekel je Gospodu: Moja pregreha je večja, kakor da bi bil vre¬ den odpuščanja. Glej, danes me iz¬ ganjaš iz dežele in pred tvojim oblič¬ jem se bom skrival, in potikal, in begal bom po zemlji. Vsakdo torej, ki me dobi, me bo ubil. In Gospod mu je rekel: Nikakor ne bo tako: temveč, kdor koli ubije Kajna, kaznovan bo sedemkrat. In Gospod je zaznamenjal Kajna, da bi ga ne ubil, kdor ga dobi. Tako, kakor Kajn, ravna trdovratni človek. Celč Bogu samemu odgovarja drzno in prevzetno. A Bogu se ne ustavlja nobena stvar. Mogočna božja beseda je potlačila hipoma Kajna, in kakor je bil poprej drzen, tako je bil potem obupan. Bog je določil naravnost, da Kajn ostane med živimi kot priča svoje hudobije in božje pravice. Kako je zaznamenjal Bog Kajna, tega nam ne pove sv. pismo. Razlagalci mislijo, da je imel upadel obraz, tresoče se ude, nemirne oči, kakoršen je vsakdo, ki ima nemirno vest. Vendar je verjetno, da mu je Bog vtisnil res posebno znamenje v obraz ali na čelo, verjetno zato, ker tako pravi sv. pismo, in ker je morilec Kajn kot grozen greš¬ nik tudi zaslužil tako znamenje. — Dobro po¬ mnimo vsi, kam pride človek, ako se uda nevoščlji¬ vosti! Bojmo se te grešne strasti! Posebno pa naj pomnijo trdovratni grešniki in krivičneži, da jih zadene jedenkrat glas božji in jih potere moč božja, četudi se sedaj zanjo ne zmenijo ali se celd iž nje norčujejo. — Kako žalosten je ta — prvi sad greha! In Kajn je šel izpred obličja Go¬ spodovega, in je stanoval bežen v de¬ želi na jutrovi strani Edena. Kajnova žena pa je rodila Henoha; in (Kajn) je I. Mojz. 4, 7—17. Kajnova kazen. Kajnovo mesto in potomstvo. 51 ženo in je zidal mesto. A taka razlaga je popol¬ noma bosa. Čudno bi bilo, da bi Mojzes tako hitro pozabil, kar je zapisal malo poprej, da je imenoval Adam Evo mater vseh živih. Kar se tiče mesta, gotovo ni bilo tako veliko, kakor je Dunaj; bilo je pa vendar skupno bivališče vseh Kajnovičev in torej nekako mesto. Sploh treba opomniti, da se jev prvih časih sezidal mesto, katero je imenoval po imenu svojega sina Henoha. Kakor prognanec je šel Kajn iz svoje doma¬ čije; kakor begun, ki se potika v daljnih krajih, bival je v deželi „prognanstva“ — tako pravi hebrejska beseda. In tu je imel tudi ženo, svojo sestro, ker drugih ženskih raz ven Eve in njenih hčera ni bilo na zemlji, in dobil je simi Henoha, Abelova daritev. t. j. posvečenega. Nikakor nam ni treba misliti, da je bil Henoh prvi sin Kajnov. Zakaj bi ne bil poznejši sin, ko je bila vsa družina Kajnova že tako narastla, da so sezidali bivališče veliko kakor mesto? Kajn je bil takrat morda star kakih 400 — 500 let. Kraj, kjer so stanovali vsi skupaj kakor v mestu, imenovali so po Henohu: Henohija. Nekateri nasprotniki prave vere so trdili, da so bili ljudje že pred Adamom, ker je Kajn dobil jako hitro množil človeški rod, deloma zato, ker so ljudje dolgo živeli, potem zato, ker so bili krepki in močni, zlasti pa, ker je Bog tako hotel, da se razmnože in si podvržejo zemljo, kakor je bil Bog rekel pri stvarjenju. Kajn je zidal mesto posebno zato, da bi se lože branil, ko bi prišel nadenj sovražnik. Saj se je vedno bal, da ga bo kdo ubil. Prav to mesto pa je bilo nekako gnezdo, kjer se je greh šopiril, kjer so vladali 4* 52 I. Mojz. 4, 18—26; 5, 1—7. Kajnovi potomci. Set in njegov rod. „ človeški otroci", t. j. otroci sveta ali hudobni ljudje. To se je pokazalo kmalu. In Henoh je rodil Irada, in Irad je rodil Maviaela, in Maviael je rodil Ma- tuzaela, in Matuzael je rodil Lameha. Ta je vzel dve ženi: jedni je bilo ime Ada, drugi Sela. In Ada je rodila Ja- bela, ki je bil oče ljudij, prebivajočih v šotorih, in pastirjev. In njegovemu bratu je bilo ime Jubal; to je bil oče ljudij, ki so brenkali na citre in harpo. Tudi Sela je rodila Tubalkajna, kateri je bil kladvar in kovač vsega orodja iz brona in železa. Sestra Tubalkaj- nova pa je bila Noema. In rekel je Lameh svojima ženama, Adi in Seli: Čujta moj glas, ženi Lamehovi, poslu¬ šajta besede moje: Ubil sem moža za¬ radi rane svoje, in mladeniča zaradi otekline svoje. Sedemkrat se bo zgo¬ dilo maščevanje za Kajna, za Lameha pak sedemdeset sedemkrat. V raju je bil Bog ustanovil zakon in dolo¬ čil, da naj mož vzame jedno ženo, da sta oba potem kakor j eden človek, t. j. najtesneje zdru¬ žena. Toda greh je vzbudil slabo poželenje, in iz poželenja mesa so prišle razne pregrehe: Lamehu ni dosti jedna žena, vzame si dve, in kako ošaben je! Zakaj? Ima tri umne sinove: j eden je mo¬ gočen pastir, drugi je pevec, in tretji spreten kovač. Posebno kovač mu je všeč in drag, ker dela tudi orožje. In tako mu vzrase pogum in loti se ga ošabnost, da govori v vzvišeni besedi svojima ženama, ki sta mu rodili take sinove, govori nekako tako-le: „Če me je kdo ranil ali udaril, jaz sem ga ubil. Gorje pa tistemu, ki bi ubil mene! Če je Bog rekel, da bode morilec Kajnov kaznovan sedemkrat, kaznovali bodo moji sinovi sedemdesetkrat bolj onega, ki bi meni storil kaj žalega." V Lamehovi družini se nam kaže še nekaj drugega. Trije sinovi so iznašli in začeli važna opravila in dela, celo umetnost so izumili, petje in brenkanje. Na posvetno stran nagnjeni otroci človeški torej so izumili to in ono in s tem pokazali, kako je resnično, kar je Kristus rekel: Otroci tega sveta so modrejši v svojem rodu, kakor otroci luči. 1 Nikakor ni rečeno, da so one reči slabe. Izumili 1 Luk. 16, 8. pa so jih človeški otroci zato, ker so se zanašali le na človeško pomoč in na posvetne reči, božji ali dobri otroci in ljudje so se zanašali na božjo pomoč. Zato so iznašli posvetnjaki one umetnosti, ne pa dobri, Bogu udani ljudje. Tako se godi večinoma tudi dandanes, da so posvetni ali celd hudobni ljudje večkrat v posvetnih rečeh jako bistri in umni; da iznajdejo velike in koristne pripomočke za srečno življenje, da so slavni v vedah in umetnostih, dobri, verni ljudje pa za¬ ostajajo. V tej stvari je pomniti dve reči: Prva je, da nam je treba najprej truditi se za nebeško kraljestvo in njegovo pravico. Brez tega truda nam nobeno delo in nobena umnost nič ne po¬ maga. — Druga pa je, da je dobro, če si tudi pravični prizadevajo po pameti in zmerno za po¬ svetne reči, toda s tem namenom, da ž njimi po¬ veličujemo Boga in razširjamo njegovo čast. Tudi Adamu je še rodila žena sina in klicala njegovo ime Set, rekoč: Dal mi je Bog drug zarod za Abela, kate¬ rega je ubil Kajn. Pa tudi Setu je bil rojen sin, katerega je imenoval Enosa: ta je začel klicati ime Gospodovo. Sv. pismo nam hoče pokazati v prejšnjih in naslednjih besedah, kako so šli ljudje na dve strani, na dobro in hudobno. Otroci Kajnovi so potegnili za očetom in bili hudobni: imenujejo se človeški otroci, ali, kakor bi mi rekli, otroci sveta, posvetnjaki. Pa tudi na dobro stran so se obrnili mnogi in posnemali pobožnega Abela. Zlasti je bil jeden izmed Adamovih sinov dober, katerega je Eva že pri rojstvu sprejela kot namestek za Abela, kot poseben dar božji. Zato ga je tudi imenovala Seta, to je: ,,Postavil je (Bog)" namreč drug zarod, ki bo pobožen in dober, kakor je bil Abel. In zares je posebno Setov sin bil pobožen in dober, ter začel očitno opravljati službo božjo in pred vsemi klicati ime Gospodovo. 1 (L Mojz. 5, 4—31.) Bilo je Adamovih dnij, potem ko je rodil Seta, osem sto let, in je rodil sinove in hčere. In vse dobe, katero je živel Adam, bilo je devet sto trideset let in je umrl. Tudi Set je živel sto 1 Hebrejska beseda pravi, da takrat so začeli klicati (Boga) z imenom „Jahve“, to je „Večni“, kakor se je pozneje razodeval Izraelcem. Klicali so pa to sveto ime s tem, da so molili in opravljali daritve. I. Mojz. 5, 7—31. Semov rod. Velika starost prvih očakov. 53 in pet let in je rodil Enosa. Potem, ko je rodil Enosa, živel je Set osem sto in sedem let, in je rodil sinove in hčere. Bilo je pa vseh dnij Setovih devet sto in dvanajst let, in je umrl. Enos pa je živel devetdeset let in je rodil Kajnana. Po njegovem rojstvu je živel osem sto in petnajst let in je rodil sinove in hčere. In bilo je vseh dnij Enosovih devet sto pet let, in je umrl. Živel je tudi Kajnan sedemdeset let in je rodil Malalaela. In je živel Kajnan, potem ko je rodil Malalaela, osem sto in štirideset let, in je rodil sinove in hčere. In bilo je vseh dnij Kajnanovih devet sto deset let, in je umrl. Malalael je pa živel pet in šest¬ deset let in je rodil Jareda. In živel je Malalael, potem ko je rodil Jareda, osem sto in trideset let, in je rodil si¬ nove in hčere. In bilo je vseh dnij Malalaelovih osem sto pet in devetdeset let, in je umrl. In Jared je živel sto in dve in šestdeset let in je rodil He- noha. In Jared je živel, potem ko je rodil Henoha, osem sto let in je rodil sinove in hčere. In bilo je vseh dnij Jaredovih devet sto dve in šestdeset let, in je umrl. Dalje je živel Henoh pet in šestdeset let in je rodil Matuzala. In Henoh je hodil z Bogom; in je živel, rodivši Matuzala, tri sto let, in je rodil sinove in hčere. In bilo je vseh dnij Henohovih tri sto pet in šestdeset let. In je hodil z Bogom in se ni prikazal, zakaj Bog ga je vzel. Tudi Matuzala je živel sto sedem in osemdeset let in je rodil Lameha. In je živel Matuzala, rodivši Lameha, sedem sto dve in osem¬ deset let, in je rodil sinove in hčere. In bilo je vseh dnij Matuzalovih devet sto devet in šestdeset let, in je umrl. Živel je pa Lameh sto in dve in osem¬ deset let in je rodil sina; in je klical njegovo ime Noe, rekoč: Ta-le nas bo tolažil zaradi dela in truda naših rok na zemlji, katero je Gospod proklel. In živel je Lameh, rodivši Noeta, pet sto pet in devetdeset let, in je rodil si¬ nove in hčere. In bilo je vseh dnij Lamehovih sedem sto sedem in sedem¬ deset let, in je umrl. Noe pak, ko je bil star pet sto let, rodil je Šema, Kama in Jafeta, Tako nam razklada sv. pismo zgodbe prvih Adamovih otrok in njih rodov. Dve vrsti ali dva rodu nam stavi še posebej pred oči: rod Kajnov in rod Setov, — hudobni in dobri. Adam je imel pa še veliko drugih sinov in veliko hčera, in tudi od teli je bil velik zarod. Natančneje po¬ pisuje Mojzes rod Setov zato, ker je bil iž njega pravični Noe, in iz tega potem Abraham — oče iz¬ voljenega ljudstva. Tako se je človeški rod v prvih časih jako hitro in neštevilno množil na zemlji. Najprej pa se moramo ozreti na dolge dobe, katere so preživeli prvi očaki. Matuzala je do¬ živel celd 969 let, in dandanes bi bilo posebno nenavadno, ko bi kdo doživel 130 let. Zaradi tega oponašajo neverci sv. pismu, da uči neresnico. - No, da ljudje ne žive, po navadi 900 let, to je dobro vedel tudi Mojzes, in že očak Jakop je trdil davno, 1 da njegovih 130 let ni toliko, koli¬ kor so živeli očaki pred njim. Če je pa zapisal, da so živeli tako dolgo, zapisal je, ker je vedel. Prav nič ni treba učiti, da so ljudje takrat šteli krajša leta kakor mi, morda tako majhna in kratka, kakor je jeden mesec. Ne, leta so prava leta, k večjemu bi smeli reči, da so računali leto po 12 mesecev ali lun, kakor štejejo jutrovski na¬ rodi še dandanes. 2 Če je tako, potem je res živ¬ ljenje očakovo nekoliko krajše, kakor naših 969 let, pa dolgo, dolgo je vendar-le. Da so pa v resnici oni očaki živeli tako dolgo, uči nas več preudarkov. Prvi je seveda, da.pravi tako sv. pismo kar naravnost. Drugi razlog je ta, da so zares v nekdanjih časih ljudje živeli sploh dalje, kakor dandanes, ako jih ni usmrtila kaka sila. Celd iz novejših časov pripovedujejo vzglede, da je ta ali oni doživel 150 let. Tretjič je bil člo¬ veški rod izprva krepkejši in manj udan boleznim. Četrtič so ljudje tudi preprosteje živeli in si s tem ohranili življenje. Poslednjič jim je dal Bog daljše življenje, da se je hitreje razmnožil člo- 1 I. Mojz. 47, 9. 2 Ločimo namreč solnčno leto in mesečno ali lunsko leto. Solnčno leto mine (da povemo lahkoumevno), kadar se zemlja jedenkrat zasuče okrog sobica; mesečno leto pa mine, kadar se mesec dvanajstkrat zasuče okrog zemlje. Solnčno leto ima 365 dnij in 6 ur, mesečno leto pa šteje 11 dnij manj. 54 I. Mojz. 5, 1—8. Henoh, katerega je Bog vzel. Hudobija ljudij. Noe. veški rod, da so se božji nauki bolje in zvesteje ohranili, in tako zlasti še spomin nekdanje ne¬ umrljivosti v raju. Pa kako je mogel Mojzes vedeti tako natančno, koliko let je živel ta, koliko oni? Vedel je iz poročil in pa iz božjega razodenja. Posebno znamenit v tej vrsti je Henoh, ka¬ terega je Bog visel. Torej je to gotovo, da Henoh ni umrl. Kakor učijo očetje, prestavil ga je Bog v srečen kraj, kjer je čakal Kristusovega odreše¬ nja in vstajenja. Očetje tudi učč, da prideta na konec sveta Henoh in Elija, ki bodeta oznanje¬ vala pravo vero in pokoro nasproti Antikristu; Henoh poganom, Elija pa Judom. Oba pa bo Antikrist umoril, toda Bog ju bo obudil. 1 Henoh je bil torej posebno pravičen in bogoljuben. Ker se je takrat že začenjala hudobija tudi med dobrimi, zato ga je Bog vzel s sveta, ker ga je ljubil. Četudi se je širila hudobija, vendar se je ohranila poštenost vsaj v jedni družini, katero imenuje sv. pismo. Bilo je takrat hudo na svetu. Lameh, oče Noetov, je povedal to z besedami, ki naznanjajo žalost in upanje: žalost, da je zemlja prokleta in da se hudobija razširja, upanje pa, da bo Bog zopet dal tolažbo, pomoč in mir. Zato je imenoval sina: Noah, t. j. pokoj ali mir. II. Noe in potop. (I. Mojz. 6, 1-8, 22.) Predno gremo naprej v sv. zgodbah in pre¬ mišljujemo vesoljni potop, s katerim je Bog kazno¬ val velike pregrehe, vprašajmo se, kdaj se je neki to zgodilo, kako je neki s časom in s števili let, katera nam pove sv. pismo. Kdaj se je dogodil potop? Če seštejemo vsa števila, kar smo jih našli, od rojstva vsakega očaka pa do rojstva njegovega sina, dobimo od Adama do potopa 1656 let. Toda — tu je ne¬ koliko težave, ker nam grška prestava 70 pre- stavljalcev kaže veliko večje število, namreč 2242 let, in vendar je tudi ta prestava narejena po pravem sv. pismu in ima veliko veljavo. Da nas ne bi to motilo, pomniti je treba, da se je v številke pri prepisovanju morda vrinila kaka pomota, in sv. cerkev ni porok za to. Zakaj vse letnice in vsa števila ne spadajo v verski nauk, n. pr. koliko voz, koliko konj je imel Salo¬ mon, koliko let je vladal Savel, i. dr. Zato je treba reči, da sv. pismo nam sedaj ne pove natanko, ’ Skr. razod. 11, 3—11; Malah. 4, 4. 5. koliko let je preteklo od stvarjenja sveta pa do potopa. Tudi to-le je treba opomniti: Ni gotovo, da bi bilo samo toliko očakov, kolikor jih je tu¬ kaj naštetih, ker sv. pismo imenuje nekaterikrat koga sina, ki ni pravi sin, ampak je le potomec ali iz očetovega rodu. Tako je mogoče, da je kak člen v tej vrsti izpuščen in da so našteti le poglavitni členi. Zatorej tudi ne bomo preisko¬ vali in računali, kdaj se je zgodilo to, kar bomo sedaj pripovedovali; le približno stavimo za potop 1. 2400. pred Kr. Ko so se začeli ljudje množiti na zemlji in imeli hčere, tedaj so videli sinovi božji hčere človeške, da so lepe, in jemali so si jih za žene izmed vseh, katere so si izbrali. Tu vidimo začetek hudobije. Doslej so bili Setovi otroci in potomci še pošteni, zato se ime¬ nujejo otroci božji, ker jih je ljubil Bog sam. A jeli so se pajdaših s hudobnimi Kajnovci, s »člo¬ veškimi otroki 11 ; strah božji je izginjal čim dalje bolj, in naposled so si vzeli njih hčere za žene. S tem je prišla hudobija popolnoma v njih hiše — dobri so čisto potegnili s hudimi. Saj pravi pregovor, da po slabi tovarišiji rada glava boli. Pa ne samo glava boli, ampak tudi srce, ves človek se pokvari v slabi tovarišiji, in to se je zgodilo tukaj. Posebno pa jih je pokvarilo to, da so se ženili s slabimi Kajnovkami. In to je tudi Boga žalilo najbolj. In rekel je Bog: Ne bo ostal moj duh v človeku vekomaj, ker je meso; in bodo njegovi dnevi sto in dvajset let. Velikani pa so bili tiste dni na zemlji; ti so (bili) mogočni in od nekdaj sloveči možje. Ko je pa Bog videl, da je hudobija ljudij na zemlji velika, in da je vsa misel srca obrnjena vsak čas v zlo, bilo mu je žal, da je ustva¬ ril človeka na zemlji, in srčna žalost ga je znotraj prevzela. Rekel je: Po- trebil bom človeka, katerega sem ustva¬ ril, z obličja zemlje, od človeka do ži- valij, od laznine do ptičev pod nebom, zakaj žal mi je, da sem jih ustvaril. Noe pa je našel milost pred Gospodom. Hudobija človeška je rastla čim dalje bolj in prikipela naposled do vrha. Bog je prizana- I. Mojz. 6, 9—13. Hudobni ljudje. Velikani. Noetov zarod. 55 šal, toda potrpežljivost božja ima meje in mero. Bog določi, da bo le še 120 let časa za pokoro in izpreobrnjenje. Bili so tedaj ljudje jako po¬ kvarjeni ; posebno velikani so bili hudobni in ošabni ljudje, ti so bili otroci otrdk božjih in hčera hudobnih človeških otrdk. Ti so bili po¬ sebno mogočni in veljavni. Tolika je bila hudo¬ bija, da je bilo Bogu žal, ker je bil ustvaril člo- na boljšo pot. Iz tega se vidi, da je človek lahko pravičen, četudi živi med hudobnimi ljudmi. Nihče se ne bo mogel na sodni dan izgovarjati, da ni mogel biti pošten in pravičen. Slabi vzgledi so nam sicer v izpodtiko, a nikakor nas ne silijo, da bodimo sami slabi. Sv. pismo pove o Noetu še jedenkrat, kdo je bil in da je bil pravičen: Noe dela ladijo. veka. To treba prav unieti. Bogu ne more biti žal, kakor je človeku, saj nima čutnega srca. Sv. pismo govori tukaj po človeško in pravi: Ko bi bil Bog kakor je človek, bilo bi mu žal. Saj je Bog vse¬ veden, in je vedel že poprej, kakšni bodo ljudje na zemlji. Ker so bili ljudje tako hudobni, zato sklene jih hudo kaznovati. A Noe je bil pravičen, zato ga je Bog imel rad. Njega je hotel rešiti, ob jednem pa porabiti za to, da bi ljudi pripravil To je Noetov zarod: Noe je bil pravičen in popoln mož v svojem za¬ rodu, z Bogom je hodil. In je rodil tri sinove: Šema, Kama, Jafeta. Po¬ pačena pa je bila zemlja pred Bogom in polna hudobij. In ko je Bog videl, da je zemlja popačena, zakaj vse meso je popačilo svojo pot na zemlji, rekel je Noetu: Konec vsega mesa je prišel 56 I. Mojz. 6, 13—22; 7, 1 — 11. Noe dela ladijo. Noe gre z živalimi v ladijo. pred me; napolnjena je zemlja ž njih (ljudij) krivico, in jaz jih bom pokon¬ čal z zemljo vred. Naredi si ladijo iz gladkega lesa: predale naredi v ladiji, in s smolo jo zamaži znotraj in zunaj. In tako jo naredi: Tri sto komolcev bodi dolga, petdeset komolcev široka, in trideset komolcev visoka. Okno na¬ redi na ladiji, za komolec bodi od vrha; vrata ladije pa naredi na strani; na¬ kansko in jako prostorno ladijo iz gladkega je¬ lovega lesa. Okna so bila ob vrhu, streha je bila narejena tako, da je voda lahko odtekala. Vse je imelo biti dobro razdeljeno, da bi se spravilo vanjo veliko število živalij. Ta ladija res ni bila narejena tako, kakor delajo ladije za morsko vožnjo, am¬ pak samo za rešitev, in za ta namen je bila jako pripravna. Ko bi kdo danes zgradil tako ladijo, ne bi bila urna, pač pa bi lahko vanjo spravil ve¬ liko blaga. Komolec, s katerim so merili Hebrejci, pravi v njej spodnje, srednje in zgor- znašal je malo (2 cm) več kakor pol metra. nje nadstropje. Glej, povoden pošljem na zemljo, da pokončam vse meso, v katerem je duh življenja pod nebom: vse, kar je na In Gospod mu je rekel: Pojdi v la¬ dijo ti in vsa tvoja družina: zakaj tebe sem videl pravičnega pred seboj v tem rodu. Vseh či- zemlji, naj po¬ gine. S teboj pa postavim zavezo, in poj- deš v ladijo ti in tvoji sinovi, in tvoja žena in žene tvojih sinov s teboj. In od vseh ži¬ valij, kar jih je, vzemi v ladijo po dvoje, da s teboj žive: samca in sa¬ mico. Izmed ptičev po njih plemenu, in iz¬ med živine po stih živalij vzemi po sed¬ mero , samca in samico; ne¬ čistih živalij pa po dvoje, samca in sa¬ mico. Pa tudi ptic neba sed¬ mero , samca in samico, da se ohrani pleme po vsi zemlji. Zakaj, sedaj je še se¬ dem dnij, po¬ tem bom dal deževati na zemljo štiride- njenem ple- Noetova ladija. menu, in iz vse laznine zemlje po njenem plemenu: po dva naj gresta izmed vseh s teboj, da ostaneta živa. Vzemi torej s seboj vsakega živeža, ki je za jed, in si ga spravi, in bo tebi in njim za hrano. Noe je torej storil vse, karkoli mu je bil zapovedal Bog. Kako velika je bila hudobija ljudij, vidi se iz tega, ker nam sv. pismo to omenja večkrat. Bog sklene torej, da pokonča človeka in potopi njegove hudobije; ob jednem tudi živali, ki so bile priče človeških hudobij, ali pomagale človeku grešiti. Jedini Noe je bil pravičen in vreden, da se reši. Zato mu ukaže Bog narediti veli¬ (Po Calmet-u.) set dnij in štiri¬ deset nočij, in potrebil bom z zemlje vse stvari, ki sem jih ustvaril. Storil je torej Noe vse, kar mu je bil ukazal Gospod. Bil je star šest sto let, ko so vode potopa poplavile zemljo. In šel je v ladijo Noe in njegovi sinovi, žena njegova in žene njegovih sinov ž njim, zaradi voda potopa. Tudi živalij, čistih in nečistih, in ptičev, in vsega, kar se giblje na zemlji, šlo je z Noetom po dvoje v ladijo, samec in samica, kakor je bil Gospod ukazal Noetu. In ko je bilo minulo sedem dnij, preplavile so vode potopa zemljo. V šeststotem letu I. Mojz. 7, 11; 8, 1 — 4. Vesoljni potop. Vode ponehajo. 57 življenja Noetovega, v drugem mesecu, sedemnajsti dan meseca so se predrli vsi studenci globokega prepada in od¬ prle zatvornice neba. Gospod pa je (Noeta) zaprl od zunaj. In dež je lil štiri¬ deset dnij na zemljo; in vode so rastle in so vzdignile ladijo od tal kvišku, zakaj grozno so se razlile in napolnile Iji, pomrlo je. In pokončal je (Bog) vse stvari, ki so bile na zemlji, od člo¬ veka do živali, laznino in perutnino neba, vse je bilo potrebljeno z zemlje. Ostal je pa sam Noe in kateri so bili ž njim v ladiji. In vode so stale na zemlji sto in petdeset dnij. Bog pak se je spomnil Noeta, vseh Izhod iz ladije. vse na površini zemlje; ladija pa je plavala po vodah. In vode so segale čim dalje više na zemlji in pokrile vse visoke gore pod vsem nebom. Petnajst komolcev višja je bila voda kakor gore, katere je pokrila. In pokončal je vse stvari, ki so se gibale na zemlji, ptice, zverino in vso laznino, ki lazi po“ zem¬ lji; vsi ljudje in vse, kar diha na zem- živalij in vse živine, ki je bila v ladiji ž njim, in je poslal veter na zemljo in vode so upadale. In zaprli so se studenci brezdna in zatvornice neba, in Bog je ustavil dež z neba. In vode so se vrnile z zemlje, raztekale se sem in tje in jele upadati čez sto in pet¬ deset dnij. V sedmem mesecu, sedem in dvajseti dan meseca je ladija obstala 58 I. Mojz. 8, 4—22. Ladija obstane. Noe gre iz ladije in daruje. na armenskih gorah. Vode pa so od¬ tekale in upadale do desetega meseca; v desetem mesecu namreč, prvi dan meseca, so se prikazali vrhovi gora. In ko je bilo minulo štirideset dnij, odprl je Noe okno ladije, katero je bil naredil, in izpustil vrana; ta je izletel in se ni vrnil, dokler so se vode sušile na zemlji. Izpustil je za njim tudi go¬ loba, da bi videl, ali so že ponehale vode na zemlji. Ko ta ne najde, kamor bi sedel, povrne se k njemu v ladijo, vode so bile namreč po vsej zemlji. In stegnil je roko, prijel ga in vzel v ladijo. Ko je pa počakal še drugih sedem dnij, izpustil je zopet iz ladije goloba. Ta pa je prišel k njemu proti večeru in prinesel v kljunu oljčno ve¬ jico z zelenimi listi. Torej je Noe spo¬ znal, da so odtekle vode z zemlje. Vendar je čakal še sedem drugih dnij in izpustil v goloba, ki pa se ni več vrnil k njemu. Sest sto in prvo leto torej, prvi mesec, prvi dan meseca so se vode zmanjšale na zemlji; in Noe je odkril streho ladije, pogledal in videl, da se je posušila površina zemlje. Drugi mesec, sedem in dvajseti dan meseca je bila zemlja suha. Govoril je pa Bog Noetu, rekoč: Idi iz ladije, ti in tvoja žena, sinovi tvoji in žene tvojih sinov s teboj. Vse živali, ki so pri tebi, vse žive stvari, bodisi ptice, bodisi zverine in vso laz¬ nino, ki lazi po zemlji, pelji ven s se¬ boj, in pojdite po zemlji, rastite in množite se na njej. Noe je torej ven šel in njegovi si¬ novi, žena njegova in žene njegovih sinov ž njim. Pa tudi vse živali, ži¬ vina in laznina, ki lazi po zemlji, po svojem plemenu, šle so iz ladije. Noe pa je postavil Gospodu oltar; vzel je od vseh čistih živalij in ptic in daroval Bogu žgavni dar na oltarju. In Gospod je sprejel prijetni duh in je rekel: Nikdar več ne prekolnem zemlje zaradi človeka; zakaj čut in misel človeškega srca sta nagnjena k zlu od njegove mladosti; torej ne bom zopet udaril vseh živih stvarij, kakor sem storil. Vse dni zemlje ne bo pre- jenjala ne setev ne žetev, ne mraz ne vročina, ne poletje ne zima, ne noč ne dan. Kakor je velika dobrota božja, tako je pa ostra in nepremagljiva pravica božja, kadar kaz¬ nuje hudobijo. Strašna kazen je prišla nad hu¬ dobne ljudi; groza nas pretrese, ko beremo te kratke besede o velikem potopu. Lil je dež, ka¬ kor bi bile odprte vse zatvornice, pa tudi iz zemlje je vrela voda na dan. Iz tega se vidi, da se ta potop ni godil po navadni ali naravni poti, ampak je bil naravnost kazen božja. Po navadi namreč zemlja požira vodo, a sedaj jo je bljuvala iz sebe. Grozno je bilo bobnenje rek in hudournikov, strašno šumenje valov, podiranje poslopij, dreves, skal, tuljenje živalij in klicanje ljudij. 120 let je opominjal Noe, naj se spokorč, a nič se niso menili: jedli so in pili, ženili in močile so se do dne, ko je šel Noe v ladijo. 1 Sedaj bi se bili pač radi izpreobrnili in ušli pravici božji, a bilo je prepozno. Nihče ni ušel kazni, ker voda je segla čez najvišje gore. Tudi živali so poginile (razven rib), da bi se pokazala jeza božja tem strašnejša. Zakaj vode so stale na zemlji 150 dnij, in tedaj so jele upadati. Sv. pismo šteje natanko, kdaj se je zgodilo to, kdaj ono. V 600. letu, med 10. in 17. dnem 2. meseca je šel Noe v ladijo; 40 dnij je deževalo (do 27. dne 3. meseca); 150 dnij (od začetka potopa) je stala voda (torej do 17. dnč 7. meseca, vulgata pravi: do 27. dnč, kar se ne vjema čisto); 1. dne 10. me¬ seca so se prikazali vrhovi gora, kjer je obstala ladija, torej 73 dnij pozneje. 40 dnij potem je izpustil Noe vrana (10. dan 11. meseca); 7 dnij potem goloba, čez 7 dnij zopet goloba, čez 7 dnij tretjič, t. j. 1. dan 12. meseca. Prvi dan 1. meseca (30 dnij potem) je bila zemlja suha, Noe odkrije streho; 27. dan 2. meseca, torej 57 dnij pozneje, je bila zemlja čisto suha, Noe izstopi iz ladije. Vsega skupaj je bil Noe v ladiji jedno leto in deset dnij. Iz tega natančnega poročila tudi vidimo, kako šteje sv. pismo leto in mesece. Po šegi Izraelcev se je začelo leto jeseni, po naše okrog 20. kimovca; mesec so šteli od mlaja do mlaja, torej skoro 30 dnij, in leto po 12 mesecev ali blizu 360 dnij. 1 Luk. 17, 27. I. Moj z. 8, 4—22. Ararat. Oljka. Noetov dar. 59 Kakšno veselje je pač navdalo Noeta, ko je po tako dolgi zaprtiji stopil na suho zemljo, sopel zopet dober zrak, in se ogrel na toplem solncu! A žalost ga je prevzela, ko je videl sledove groznega pogina. Ker je obstala ladija na armenski gori Ara¬ rat, kakor pravi hebrejska beseda, šel je Noe pač tukaj iz ladije. Gotovo mu je bil Bog ukazal, iti tudi nam oljka znamenje mini, zlasti sv. cerkvi. — V zahvalo je opravil Noe Bogu žgavni dar, zakaj rešen je bil on z vso družino in mnogimi živalmi. Gospodu je bila všeč ta zahvala, daritev mu je bila, kakor pravi hebrejska beseda, v sladko dišavo. Daroval je pa samo čiste živali. Torej je bil že takrat razloček med čistimi in nečistimi živalmi, kakor je pozneje posebno Mojzes zapo- Noetova daritev. iz ladije šele, kadar bo zemlja vsa suha. Vran ni prišel nazaj, ker je dobil za živež mrhovine; prvi golob pa ni dobil še nikakega drevesa, še manj pa živeža zase; drugi golob mu je prinese] znamenje, da drevje zeleni, t. j. zeleno oljčno ve¬ jico. Odslej je oljka znamenje mini. Zares, oljčna vejica v kljunu krotkega goloba — to je tako ljubeznivo, pa tako močno in jasno Oznanilo ali znamenje mini, da ga vsakdo umeva. Zato je vedal ločiti čiste živali od nečistih.. Seveda so vse stvari od Boga, in nobena stvar ni sama na sebi nečista. Toda Bog hoče prav modro, naj človek povsod loči, kaj je dobro, kaj je slabo; kaj je dovoljeno in kaj ne, kaj je čisto in kaj nečisto. Zaradi tega se je spominjal človek ob jednem greha in pa dobrega dela, ko je ločil ne¬ čisto žival od čiste, in prve ni rabil za daritev ali češčenje božje. 60 I. Mojz. 8. in 9. poglavje. Vesoljni potop in posvetna veda. Da se je res zgodil na zemlji velik potop, to je popolnoma gotovo, zakaj sv. pismo nam go¬ vori resnico. Noe in njegovi sinovi so si zapom¬ nili in potomcem pripovedovali natančno vse, kar se je godilo. To, kar je zvedel Mojzes iz ust¬ nega poročila in kar mu je še Bog potrdil in razodel, to je tudi zapisal. Potop je posebno imeniten zato, ker je pred- podoba sv. krsta, in ladija je predpodoba sv. cer¬ kve; potop nam živo kaže večno pravico božjo. Kdor greši, je vreden pogubljenja. Toda sv. cerkev nas rešuje in vodi do trdne zemlje večnega živ¬ ljenja. Sv. očetje se mnogokrat ozirajo na to vode, v ladiji ne dovolj prostora: Bog je določil in naredil potop, on je uredil, da so bili na ladiji potrebni prostori in so se preživile živali. In Bog je storil tako, ker je čez vse gospodar, ker je hotel pokazati, da se ne da zasmehovati. Če se pa kdo izpodtika nad tem, da je kaznoval človeški rod s čudežem, izpodtika se lahko nad čimer hoče, tak tudi nima vere v Boga. Po pravici se torej ne da ugovarjati, da se je dogodil vesoljni potop. Sv. pismo nam priča, da je tako, in ta priča nam je dovolj. Toda ne samo sv. pismo nam spričuje potop, ampak tudi različna sporočila, ki so se ohranila med narodi predpodobo. Celč prav stare slike v katakombah skoro po vsem svetu. Ker so Babilonci blizu nam kažejo Noetovo ladijo. ».• w U 'ttfil --Lr- I III. Kaj pravi po¬ svetna veda o ve¬ soljnem potopu. Kakor se izpodtikajo nasprotniki naše sv. vere nad stvarjenjem sveta, tako tudi nad vesoljnim potopom. Pra¬ vijo, da ga ni bilo; pravijo tudi, da ni mogel biti tak, kakor ga popisuje sv. pismo, Uče pa tako, ker trde, da so ljudje bili po Evropi že_ poprej, kakor je bil vesoljni ” onih krajev, kjer so živeli izprva ljudje, zato lahko umevamo, da se je nahajalo pri niih natančno poročilo o potopu. Že neki stari pisa¬ telj, kaldejski duhovnik Be- rosus, je pisal o veliki po¬ vodni, ki je pokončala člo¬ veški rod. Le kralj Ksisu- trus se je otel, ker je naredil ladijo za sebe, svojo družino in živali; v tej ladiji se je rešil. Ko je odnehala povo¬ den, izpustil je trikrat ptiča, Jr potem je šel iz ladije sam in daroval bogovom. potop in niso prišli sem šele po potopu; sploh učč, da je Klinopis. V novejšem času pa so dobili preiskovalci v ne- bilo človeštvo po vseh krajih že pred Noetom in se ni moglo razrasti šele iz Noeta. Vprašajo, od kod bi bilo toliko vode, da bi bila poplavila ves svet, kako bi šlo po dvoje živalij vseh vrst v ladijo, kako je moglo tako malo oseb streči vsem živalim i. t. d. Kdor hoče vedno le vprašati, kako se je moglo zgoditi to, kako ono, ta ima vedno dovolj prilike za popraševanje. Vsem takim nasprotni¬ kom odgovarjamo najprej to-le: Sv. pismo nam pove naravnost, da je Bog sam poslal to nena¬ vadno kazen med ljudi. Ta dogodek se torej ni zgodil po naravni poti, če je Bog sam naznanil potop, če je sam rešil Noeta in njegovo dru¬ žino, imel je pač tudi moč, da je poslal na zemljo toliko vode, kolikor je je bilo treba za potop. Vesoljni potop je torej čudežen dogodek. Zato naj se nihče ne sklicuje na to, da ni bilo dovolj kdanji babilonski deželi različne napise, nare¬ jene na žganih pločah ali tablicah, in sicer pisane ali vrezane v klinopisu, t. j. v pisavi, podobni sa¬ mim klinom ali klinčkom. Takih ploč so dobili veliko, rekli bi, nekako knjižnico. Na njih je za¬ znamovanih mnogo zgodovinskih dogodkov, ki po¬ sebno lepo potrjujejo to, kar vemo že iz sv. pisma. V neki stari palači (asirskega kralja Asurbani- pala) so našli 12 skupnih ploč, ki pripovedujejo med drugim tudi o potopu, ki so ga naredili bo¬ govi ljudem za kazen. Ukazali so pa možu, po imenu Hasisadra, naj zgradi ladijo, da reši sebe in seme vseh živih stvarij. Natanko mu ukažejo, kakšna naj bo ladija. Četudi se Hasisadra izgo¬ varja, da ga bodo ljudje zasmehovali, vendar stori, kar mu je ukazano. Ladijo zgradi in jo zunaj in znotraj zamaže s smolo. Ko mu uka¬ žejo bogovi, gre v ladijo, zapre jo za seboj, in I. Mojz. 8. in 9. poglavje. Vesoljni potop in posvetna veda. 61 povoden pridere. Strašno so drle vode na zemljo in so divjali viharji; še bogovi so se zbali, bežali in jokali od groze. Sedmi dan je začela voda upadati, ladija je obstala na gori dežele Nizir. Hasisadra je izpustil goloba , a ker se ni mogel nikamor vsesti, vrnil se je v ladij o; jednako tudi lastovka. Vran pa se ni vrnil. Na to je izpustil mož vse živali, bogovom pa je daroval daritev. Vprašamo: kako bi neki imeli Asirci to staro bog zopet pogleda na zemljo, ko je ravno tri ne¬ beške orehe; torej vrže lupino z neba, ki je padla na vrh najvišje gore. Tu sem je bilo pribežalo nekaj živalij in ljudij. Vse je hitelo v lupino, ki je jela plavati po neizmernih vodah. Potem po¬ gleda tretjič na zemljo, ustavi vodo in veter, da se posuši zemlja. Vsi rešenci so se razšli, le jeden parje ostal tam in od njega so Litvanci. Ker sta bila pa stara in zato žalostna, poslal jima je Bog sporočilo, ko bi ne bilo nikakega potopa? V onih krajih so imeli jednaka sporočila Sirci, Feni- čani, Arabci, Frigijani, zlasti pa Peržani in Indi. Vsi ti so pripovedovali, da so bogovi človeški rod kaznovali zaradi hudobij, a jedna pravična dru¬ žina se je rešila v ladiji. Tudi Kitajci imajo v svojih knjigah poročilo o veli¬ kanski in grozni povodni, da ne omenjamo dru¬ gih azijskih na¬ rodov, o katerih se da seve le težko povedati, kaj so verovali. Skoro o vseh evropskih naro¬ dih se da izpri¬ čati, da so po¬ znali sporočilo o potopu: Grki, Rimljani, 1 Slo¬ vani in Germani. Naj omenim tukaj mavrico za tolažbo in nauk. 1 Tudi afriškim narodom ni bilo neznano, da je bila nekdaj velika povoden. No, o teh poročilih se ne moremo dalje razgovarjati. Najčudneje pa je, da so našli to sporočilo celb pri ameriških narodih, ki so tako daleč od nas. Celb ne¬ verni učenjak Aleksander Hum¬ boldt, ki je popo¬ toval po Ameriki, zatrjuje, da se nahaja v južni Ameriki vera in poročilo o veliki povodni, v kateri so se ljudje s čolni vozili visoko ob gorah. Misijo¬ narji pa pripove¬ dujejo, da so po¬ znali Američani pravi vesoljni po¬ top, v katerem so umrli vsi ljudje, razven dveh. To je posebno zani- III. Slika vesoljnega potopa na starorimski posodi. Litvance, ki so Slovanom jako sorodni. Ko je mivo, ker si ne moremo misliti, da bi bili Ameri- gledal Pramzima, najvišji bog, na svet, videl je med ljudmi same vojske in krivice. Zato je poslal k njim dva vojaka ali velikana: Vandu-a (voda) in Veja (veter, ki veje). Ta dva sta pokončavala na zemlji dvajset dnij, kar sta dobila. Najvišji 1 L. 1696. so našli blizu Rima v tleh staro posodo, ka¬ kor jo kaže naša slika pod štev. I. Tam, kjer je na posodi zaznamovana temna lisa, narejene so podobe, kakoršne vidi čitatelj pri štev. II. in III. Vidijo se živali po dve in dve; vidijo se pa tudi ljudje, ki se trudijo, da bi se ubranili vode. Nekateri si tišče usta in nos, možje nosijo žene, trije stoje že na truplu utopijenčevem. Vpodobljena je tudi_ ladija z okni, umno sestavljena iz ploščic. V ladiji so ljudje in živali; vidi se jim še strah zaradi nevarnosti. čani dobili taka sporočila od kristijanov. Torej so imeli one pripovedke še iz prvotnih ali naj¬ starejših časov. Še na daljnih otokih južnega morja so dobili taka sporočila. Največkrat so povedali pogani, kadar so jim govorili misijonarji o vesoljnem potopu, da to vedb že sami, ker je bil potop tudi pri njih. Da je res tako, to je popolnoma izpričano, in tudi maloverni učenjaki ne morejo tega utajiti. Zaradi tega pravimo, da tudi posvetna zgo¬ dovina potrjuje vesoljni potop. Dale bi se pove¬ dati še druge priče, kakoršne omenjajo mnogi 1 Liiken, Traditionen des Menschengeschl., str. 208. 62 I. Mojz. 8. in 9. poglavje. Vesoljni potop in posvetna veda. pisatelji, toda za nas je dovolj. Kako bi se mogla lažniva ali izmišljena stvar dokazovati s tako trdnimi dokazi! Toda — drugi pomisleki so. Kje bi bilo neki toliko vode, da bi bila nad vsemi gorami ? In če jo je Bog takrat ustvaril, kam je šla potem, kam je odtekla ? Zares so ti pomisleki imenitni. Dalje hoče sv. pismo naznaniti, da je bila voda 15 ko¬ molcev nad najvišjo goro tistih krajev, kjer je bila ladij a, torej nad armenskimi gorami. Ar ar at, na katerem je obstala ladija, je visok nad 5280 m, toda v Aziji je veliko drugih višjih gora, n. pr. v himalajskem gorovju so vršaci tako-le visoki: Gau- rizankar 8844 m, Kinčin-džinga 8586 m, Dava- lagiri 8180 m; v gorovju hindukuškem so tudi in tako govori tudi sv. pismo, seveda ne vselej. Tako beremo n. pr. v L Mojzesovih bukvah: 1 Po vsem svetu je bila lakot, po vsi deželi egiptovski je bilo kruha. — Pse dežele so prihajale v Egipet, da bi kupile živeža. Tukaj ni nikakor treba mis¬ liti, da je bila lakot po vsej zemlji, še manj pa, da so hodili v Egipet s celega sveta. Marveč sv. pismo govori tako, kakor tudi mi govorimo po navadi. Še bolj se vidi to iz teh-le besedij sv. pisma, katere govori Bog svojemu ljudstvu: Da¬ nes bom začel pošiljati strah in grozo pred teboj v ljudstva, ki prebivajo pod vsem nebom. 2 Ta vsa ljudstva so samo oni mali rodovi, ki so prebivali okrog sv. dežele. Vemo tudi, da na binkoštni praznik niso bili v Jeruzalemu ljudje iz vsega Gora Ararat. višji vrhi, n. pr. Demavend je visok 6115 m-, na Kavkazu je Elbrus visok 6820 m. 1 Potemtakem ni prišla voda nad te gore. Če pa hoče reči sv. pisatelj, da je bila tudi nad najvišjo goro voda, potem res ne moremo umeti, kam bi bile došle vse te ogromne vode, zakaj Bog ne uniči tega, kar je ustvaril. Tudi pravi sv. pisatelj, da so se vode odtekle, nekoliko pa usušile zaradi gor¬ kega vetra. Če pomislimo sedaj, da imenuje sv. pismo večkrat velik del zemlje ali pa veliko dežel sku¬ paj vso ali celo zemljo, jasno nam je kmalu, da prav za prav tudi tukaj vsa zemlja ni v resnici popolnoma vsa zemlja okrog in okrog, ampak le velik kos zemlje. Tako govore sploh jutrovci 1 Jesenko, Občni zemljepis, str. 330, 332, 333. naroda, kateri je pod nebom, 3 ampak bilo jih je samo veliko. Če primerjaš take besede sv. pisma našim besedam, n. pr. da so bile pokrite vse gore pod vsem nebom, ali da so bile pokončane vse stvari, da je bilo vse potrebljeno z zemlje, vidimo, da nam ni treba misliti popolnoma vseh gora ali vseh živih stvarij. Marveč sv. pismo uči, da je v onih krajih voda tako narastla, da je pokrila vse ondotne gore in pokončala vse žive stvari, zlasti še človeka. Ni se treba torej izpodtikati nad tem, od kod toliko vode in kam je došla. Toliko vode je gotovo, da je pokrila lahko Malo Azijo, Armenijo in vse one dežele, kjer so bili 1 41, 54, 57. 8 V. Mojz. 2, 25. 8 Dej. apost. 2, 5. I. Mojz. 8. pogl.; 9, 1—7. Cerkev ne uči, kakšen je bil potop. Rod Noetov. 63 takrat že ljudje. In to je dovolj, ker Bog je hotel pokončati človeški rod, ni pa hotel samo zemljo obliti s tako veliko vodo, da bi se ne videla nobena gora. Zaradi tega rečemo, da je bil vesoljni potop le v onih obširnih krajih, kjer so že bivali ljudje, in se imenuje po navadi vesoljni, ne zaradi vesoljne zemlje, ampak zaradi vesoljnega človeštva. Katoliška cerkev ni določila in ne uči na¬ ravnost nič, kakšen je bil ta potop. Zato smejo razlagalci učiti to, kar se jim zdi najbolje in kar se najbolj vjema z drugimi resnicami. Iz tega vidimo, da ne morejo neverni učenjaki očitati sv. pismu tega in onega, kar bi se ne vje- malo s posvetnimi nauki. Sv. pismo neče učiti tukaj nikakega posvetnega nauka, ampak pripove¬ duje samo hudo kazen božjo nad človeškim rodom. No, če bi hotel kdo celč, dejali bi, po naravni poti razlagati oni veliki potop, ne zavira ga nobena težava. Lahko si mislimo potop tako, da so se one dežele po volji božji jako ponižale ali globoko udrle. Zaradi tega so nastali viharji in nalivi; voda je pridrla od vseh strani, morda se je Srednje morje razlilo tudi nad te znižane kraje in tako je bila voda nad vsemi ondotnimi gorami. Potem pa so se tla polagoma vzdigovala, in vode so se odtekale, suha zemlja je zopet stopila na prejšnje mesto. — Ne trdimo, da se je tako res godilo, ker ne vemo, toda nasprotniki naj se nikar ne za¬ ganjajo v nauk sv. pisma, saj se vjema popol¬ noma s pametjo. Četudi pa sv. cerkev ni določila, kako je treba umevati poročilo o vesoljnem potopu, ven¬ dar se držimo nauka, da so ob potopu pomrli vsi ljudje razven Noetove družine. Tako so učili nekdaj tudi očetje. Res je, da ta nauk ne spada med verske nauke, vendar je sv. pismo resnično v vseh delih. Zato je pač težko umeti, da bi ne bilo sv. pismo povedalo, ko bi bili ostali živi še drugi ljudje poleg Noeta. — Pa težko bi si tudi razlagali, zakaj poznajo skoro vsi narodi poročilo o vesoljnem potopu, če bi ne bili vsi ljudje imeli tega poročila od očaka Noeta. Na Kitajskem, v Evropi, v Ameriki bi ne imeli tega poročila, zlasti, ker tak dogodek ni vsakdanja ali taka stvar, da bi si jo lahko izmislil kdorkoli in kakoršno rad verjame vsakateri. III. oddelek. Od Noeta do Abrahama. I. Rod Noetov. (I. Mojz. 9, 1 — 29; 10, 1 — 32.) Ker je bil Noe pravičen in je imel do Boga hvaležno srce, potolažila se je božja jeza popol¬ noma. Ne samo to: božja ljubezen se je hotela vnovič obilno razliti nad človeški rod, in to je Bog naznanil s tem, da je blagoslovil Noeta in njegovo družino. Blagoslovil je Bog Noeta in nje¬ gove sinove in jim rekel: Rastite in množite se in napolnite zemljo! Vse živali zemlje naj se vas boje in pred vami trepečejo, in vse ptice neba z vsem, kar se giblje na zemlji; vse ribe v morju so dane vam v roke; in vse, kar se giblje in živi, vam bo v živež: kakor zelena zelišča sem vam dal vse. Samo, da mesa s krvjo ne jeste. Zakaj kri vašega življenja bom zahteval iz rok vseh živalij in iz rok človekovih, iz rok moževih in bratovih bom zahteval življenje človekovo. Kdor koli bo prelil človeško kri, njegova kri se bo prelila, zakaj po božji podobi je ustvarjen člo¬ vek. Vi pa rastite in se množite in pojdite po zemlji in napolnite jo. Kakor je Bog blagoslovil človeški rod v raju, tako ga blagoslavlja zopet tukaj in mu izroča oblast nad vsemi stvarmi. Živali so človeku za pomoč in živež, Bog mu jih daje vse. Prepo¬ vedal pa mu je jesti meso s krvjo skupaj, to je meso, predno je iz njega odtekla kri. To prepoved imenujejo Noetovo prepoved, t. j. dano Noetu. Bog jo je dal Noetu in njegovim potom¬ cem zaradi imenitnih vzrokov. Prvič hoče člo¬ veku naznaniti in ga opomniti, da je gospod življenja; v krvi pa je v nekem pomenu življenje. Dokler je v telesu zdrava kri, zdrav je človek; če se kri izpridi ali odteče, izgine tudi življenje. 64 I. Mojz. 9, 8—19. Bog sklene zavezo z Noetom. Mavrica. Drugič je hotel človeka obvarovati surovosti in neusmiljenosti, da ne bi jedel kar surovega mesa, ali mesa zadušenih živalij. Zares so imeli pogani navado in jo imajo nekateri divji rodovi še dan¬ danes, da kar odrežejo kos mesa od žive živalij. Zlasti pa naj bi se človek navadil ceniti in va¬ rovati človeško življenje. Zaradi tega prepove¬ duje Bog posebej usmrtiti človeka (druga Noetova prepoved). Celd žival naj se usmrti, če je ugonobila človeka, kar je bilo ukazano tudi pozneje v postavi Mojzesovi. 1 Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, zato se pregreši morilec zoper Boga. Torej glej, pravi sv. Janez Zlatousti, da ne umoriš človeka in ne porušiš žive podobe nebeškega kralja; ker s tem bi ne toliko človeku, kolikor Bogu samemu storil največjo krivico. Za¬ radi tega je zapretil Bog, da bo terjal življenje od morilca, t. j. kaznoval ga s smrtjo. To je tudi rekel Bog Noetu in nje¬ govim sinovom ž njim: Glejte, zavezo naredim z vami in z vašim zarodom za vami, in z vsemi živimi stvarmi, ki so z vami, bodisi med perutnino, bodisi vso živino in drobnico zemlje, ki je izšla iz ladij e, in z vsemi živalmi zemlje. Svojo zavezo naredim z vami, in nikdar več ne bodo pokončane vse žive stvari z vodami potopa, in nikdar poznej ne bo potopa, ki bi pokončal zemljo. In Bog reče: To je znamenje zaveze, katero stavim med seboj in med vami in vsemi živimi stvarmi, ki so z vami za večne rodove: Svojo mavrico postavim v oblake in bo zna¬ menje zaveze med menoj in med zem¬ ljo. Kadar prevlečem nebo z oblaki, pokaže se moja mavrica v oblakih: in spomnil se bom svoje zaveze z vami in z vsako živo dušo, ki oživlja meso: in ne bo več potopa, da bi pokončal vse življenje. In mavrica bo v oblakih, in videl jo bom in se spominjal večne zaveze, ki se je sklenila med Bogom in z vsemi živimi stvarmi, kar jih je na zemlji. In rekel je Bog Noetu: To bo znamenje zaveze, katero sem skle¬ nil med seboj in vsem mesom na zemlji. 1 II. Mojz. 21, 28. Nova božja dobrota! Še celo strah hoče Bog odvzeti človeku in mu dati pravi mir. Zato mu pokaže znamenje svoje zaveze in obljube: lepo, sedmero mavrico, ki se je vspela na nebu. Sv. pismo nam kaže jasno in živo, da je imel Bog posebno veselje s človekom in mu hotel dati velik dar, ker večkrat ponavlja, kaj mu daje, kakšna je zaveza. —- Toda, ali ni bila mavrica že pred vesoljnim potopom na nebu takrat, kadar je ob jednem dežilo in sijalo solnce? Skoro gotovo. Zato ne pravi sv. pismo, da bo mavrico Bog šele naredil, ampak samo, da jo postavi v znamenje zaveze. Poprej ni bila mavrica nikako znamenje, po potopu pa je za Boga in za človeka znamenje sprave in zaveze. Sicer pa, ko bi tudi kdo učil, da pred potopom ni bilo mavrice, ne bi bilo to zoper pamet. Recimo, da bi dandanes ne videli mavrice nikdar, kateri učenjak bi mogel dokazati, da mavrica mora biti v oblakih? Vemo sicer, zakaj je mavrica na nebu, a kdo zna dokazati, da bi jo pogrešali, ko bi je ne bilo? Torej bodi tudi nam ljubezniva mavrica znamenje ljubezni božje do človeškega rodu, spomin kazni božje za¬ radi pregreh in pa večnega mini v nebesih. Zato imenujejo Slovenci tu pa tam mavrico prav lepo: božji stolček. Sinovi Noetovi, ki so šli iz ladije, bili so: Sem, Kam in Jafet; Kam je pa oče Kanaanov. Ti so trije sinovi Noetovi in iz teh se je ves človeški rod razsejal po zemlji. Sv. pismo nam zatrjuje, da je od teh treh sinov ves človeški rod, kakor smo razložili že poprej. Vsa imena so hebrejska: če Noe ni go¬ voril tega jezika, imeli so sicer Noetovi sinovi imena, ki so se glasila drugače, a pomenjala ravno to: Sem pomenja „ime“, t. j. onega, ki ima po¬ sebno ime, torej imenitnega človeka; Jafet po¬ menja: (Bog) bo razširil, pomnožil; Kam (ali Ham) pomenja vročino, tudi poželjivost ali poželenje. Vsa imena so primerna sinovom. Kanaana, ki je bil najmlajši sin Kamov, imenuje Mojzes zato tu¬ kaj, ker so Kanaanejci bivali v obljubljeni deželi, predno so prišli vanjo Izraelci. Polagoma so začeli v rodbini Noetovi živeti, kakor pred potopom: obdelovali so zemljo in pri¬ delovali potrebnega živeža. Hitro se je množila rodbina, saj ji je bil dal Bog poseben blagoslov. Preteklo je veliko let in I. Mojz. 9, 20—29. Noe poljedelec. Kamova hudobija. Noetov blagoslov. 65 Noe, poljedelec, je jel obdelovati zemljo in zasadil vinograd. Ko je pa pil vino, vpijanil seje, in je ležal razodet v svojem šotoru. Ko je to videl Kam, oče Kanaanov, da je namreč njegov oče razgrnjen, povedal je to zunaj svo¬ jima bratoma. Sem in Jafet pa sta vzela plašč na svoje rame, šla ritensko in naj stanuje v šotorih Semo- vih, in Kanaan naj bo njegov hlapec. In Noe je živel po potopu tri sto petdeset let. In vsi njegovi dnevi so bili devet sto petdeset let in je umrl. Ker je bil Noe poljedelec, zasadil je tudi vinsko trto. Pridelal je vina, pil ga in se vpi- Noe prekolne Kanaana. in zakrila očeta; njuna obraza sta bila obrnjena strani, in nista videla očetove nagote. Ko se pa Noe prebudi iz pija¬ nosti in zve, kaj mu je bil storil mlajši sin, rekel je: Proklet bodi Kanaan, hlapec hlapcev bo svojima bratoma. In je rekel: Hvaljen Gospod Bog Semov, bodi Kanaan nj..egov hlapec. Razširi naj Bog Jafeta Zgodbe sv. pisma I. janil. Ali niso preje poznali vina? Kristus pravi, 1 da so pred potopom jedli in pili, in hoče s tem pač reči, da so pijančevali; torej so poznali vino pred potopom. Noe je začel saditi trto vnovič. Nekoč je pil preveč; morda ni poznal vinske moči (ni vsako vino jednako močno), pa tudi ne svoje slabosti. Pijača ga je omamila, da je kar hitro zaspal in se pri tem nespodobno razgrnil. Sv. 1 Mat. 24, 38. 5 66 I. Mojz. 10, 1 — 5. Kamova pregreha. Noetov blagoslov. Noetov zarod. pismo nič ne pravi, ali je Noe s tem grešil, ali ne. Prav ni bilo nikakor, in nam ga ni treba zago¬ varjati. Sv. pismo pripoveduje slabosti in napake tudi velikih in svetili mož. „Toda“, pravi sv. Av¬ guštin, „če pade velik mož, naj se ne radujejo tega manjši in slabši, temveč greh velikih bodi v strah manjšim", to se pravi: če padejo v greh celč svetniki in možje, ki imajo velike milosti, kaj se lahko pripeti šele nam, ki smo slabi! A silno grdo in pregrešno je bilo, kar je počel nje¬ gov mlajši sin Kam. Najprej je nesramno gledal očeta, potem pa, ko mu ni bilo dovolj tega, za¬ sramoval je očeta pred bratoma in ju izkušal za¬ peljati, da bi storila tudi ona tako. Kam je po¬ kazal, da ni nič spoštoval očeta, posebno pa še, da je bil pohoten in mesen človek, ki je obračal vse na slabo in poželjivo stran. Kako drugače sta ravnala oba druga brata! Ne samo, da se nista dala zapeljati, cel<5 zakrit sta šla očeta, oba skupaj, z največjim spoštovanjem in s skupno ljubeznijo. S tem pa sta si zaslužila očetov bla¬ goslov, kakor si je grdi Kam nakopal njegovo prekletstvo. Zakaj je preklel Noe Kamovega sina, in ne Kama samega? Nesreča sinova je tudi ne¬ sreča očetova. Kakor je Kam — najmlajši sin - zasramoval očeta, tako bo tudi on nesrečen po najmlajšem sinu. A utegne kdo reči: Ni prav, da prekolne oče sina, četudi se je pregrešil. Odgovarjam, da mu Noe ne želi ali privošči nič hudega, ampak besede so preroške in povedd, kako bo v bodočnosti. Mojzes je naznanil svo¬ jemu ljudstvu božje sklepe, da Kanaanci služijo potomcem Semovim. Poznejši čas je pokazal, da je Noe prav napovedal kazen in nesrečo Kanin in posebno njegovemu sinu Kanaanu, ker v obče lahko rečemo, da je bil prav Kamov rod nesrečen. In še dandanes, kako nesrečna je Afrika, kjer biva večinoma Kamov rod, kako grozno delajo neusmiljeni Arabci s sužniki, katere nalove po Afriki kakor neumno živino! Kanaanci so posne¬ mali svojega očeta Kama in zašli v silno velike in grde pregrehe. Ne samo, da so bili hudi maliko¬ valci, bili so razbrzdani in strašno meseni in po¬ željivi. Tudi kamovski Feničani, sosedje Izraelcev, bili so udani grdim pregreham in so polagoma izginili, četudi so bili nekaj časa jako imenitni in bogati. Tako se izpolni božja beseda. Pa tudi blagoslov je izrekel Noe. Bogu izreče zahvalo zaradi Šema in Jafeta. Šema imenuje najprej, ker je imenitnejši in je zaradi tega tudi njegov zarod posebno blagoslovljen. Iz njegovega rodu ima iziti Izveličar, oni, katerega je bil Bog ob¬ ljubil že v raju. Zato so besede Noetove res pre¬ roške in tudi mesijanske, t. j. govore o Odrešeniku ali Mesiju. Tudi Jafet dobi blagoslov: Bog naj ga razširi, t. j. oblast in bivališča njegova naj pomnoži; prebiva naj v šotorih Semovili, t. j. ob jednem naj se udeležuje blagoslova Semovega. Noe se ozira na Jafetovo ime, ko pravi, da naj se razširi. S tem pa je naznanjena velika sreča sploh, njegova in njegovega zaroda. Kadar pravi sv. pismo, da je Bog razširil, pomenja to, da je pomagal, da je človeka razveselil in osrečil po prejšnji stiski. — Kar je prerokoval Noe, to se je tudi zgodilo. Sem je blagoslovljen, ker je iz njegovega rodu Izveličar; pa tudi Jafet je srečen, ker njegov rod — Evropci — vlada dandanes skoro po celem svetu. Že ime „Evropa“ pomenja „široko“. 1 Kamor pridejo Evropci, izpodrinejo do¬ mačine. Vendar pa bivajo .Tafetovci v šotorih Se- movih, ker Semovec, Jezus Kristus, nam je pripra¬ vil nebeški šotor, sv. cerkev, da v njej prebivamo, in dal svojo vero, da se po njej izveličamo. Sv. pismo nam razklada nadalje, kako so se razmnožili iz treh sinov Noetovih razni narodi, razna ljudstva, katera so poznali tedaj. Natanč¬ neje ne bomo razkladali imen sv. pisma, ampak le kratko kaj omenili tu in tam. Ti so rodovi Noetovih sinov, Šema, Kama in Jafeta; rodili so se jim sinovi po potopu. Sinovi Jafetovi: Gomer, in Magog, in Madai, in Javan, in Tubal, in Mosoh, in Tiraš. Dalje sinovi Gomerjevi: As- kenez, in Rifat, in Togorma. Sinovi Javanovi pa: Elisa in Tarsis, Ketim in Dodanim. Le-ti so si razdelili otoke narodov po njih deželah, vsak po svo¬ jem jeziku in svojih rodovinah in po svojih narodih. Jako zanimiva so ta imena za učenjaka, ki preiskuje zgodovino narodov. Iz nekaterih imen se tudi vidi, da so sv. pisatelju v mislih celi na¬ rodi. Če pravi Mojzes: Javan je sin Jafetov, misli z besedo Javan — Jonce, ki so bili grški rod in so prebivali po otokih grških in na obrežju Male Azije. Lahko torej razumevamo te besede 1 Drugi razlagajo ime tako, da pomenja temno deželo, t. j. večerno. I. Mojz. 10, 6 — 32. Potomci Kamovi in Semovi. Kanaanci. 67 tako, da je narod jonski izmed potomcev Jafeto- vih. Tudi beseda Gomer pomenja cel narod, m sicer Kimerce, ki so prebivali proti severu. Nekatera imena so menda imena mest, kakor Elisa, Tarsis; nekatera pa že po svoji obliki za¬ znamujejo več ljudi ali neki rod, n. pr. Dodanim, Ketim. To se glasi v hebrejskem jeziku tako, kakor Keti ali Ketovci, Dodanci. Če pravim: Ja- vanovi sinovi so Ketovci in Dodanci, pravim s tem, da so Ketovci in Dodanci dva naroda. Lahko torej rečemo, da nam sv. pismo ne pripoveduje imen sinov, vnukov i. t. d. tako, kakor bi govorilo o samih osebah, ampak kaže nam, kako so si ljudstva med seboj sorodna. S tem pa ne tajimo, da je to ali ono ime tudi ime kakega posameznika. Sinovi Kamovi pa so: Kus in Mesraim, in Fut, in Kanaan. Sinovi Kusovi: Saba, in Hevila, in Sabata, in Regma, in Sabataha. Sinovi Regmovi: Saba in Dadan. Dalje je Kus rodil Nemroda; ta je jel biti mogočen na zemlji, in je bil močan lovec pred Go¬ spodom. Zato je nastal pregovor: Ka¬ kor Nemrod močan lovec pred Gospo¬ dom. Začetek njegovega kraljestva je bil Babilon, in Arak, in Akad, in Ka¬ lane v deželi senaarski. Kus, po hebrejsko Kuš ali Khuš, pomenja črne Etijopce ali Abesince, ki so dandanes na jutrovi strani Afrike. Mezraim pa je Egipet. Še dandanes se imenuje Egipet po arabsko Masr. Kanaan je ime za ljudstvo v nižavi, kakor bi rekli po naše: Dolenjec. Kanaanci so bivali zlasti v nižavah obljubljene dežele. Saba je bilo mesto, in sicer, kakor pravi stari pisatelj Jožef Flavij, v kraljestvu Meroe. Zlasti znamenit pa je bil Nimrod, ki je ustanovil Babilon in babilonsko kraljestvo. Bil je gotovo ne samo mogočen lovec, ampak tudi mogočen vojščak in poveljnik, ki si je podvrgel druga ljudstva. Živel je pa Nimrod v tako davnem času, da so Babilonci vedeli samo pravljice o njem. Imenovali so ga (skoro gotovo) Izdubarja. Iz te dežele je izšel Asur in sezidal Ninive in mestne ulice in Kale; tudi Reson med Ninive in Kale; to je veliko mesto. — Mesraim pa je rodil Ludima, in Ananima, in Laabima, Neftuima, in Fetrusima, in Kasluima, iz katerih so izšli Filistejci in Kaftorci. Kanaan pa je rodil Sidona, svojega prvorojenca, Hetejca, in Jebusejca, in Amorejca, Gergezejca, Hevejca, in Arakejca; Si- nejca in Aradca, Samarejca in Ama- tejca; in potem so se razsejali rodovi kanaanski. Bile so pa meje Kanaana tistemu, ki je prišel od Sidona v Geraro tje do Gaze; če si pa šel v Sodomo in Gomoro in Adamo in Seboim tje do Lese. Ti so sinovi Kamovi po sorod¬ stvu, in jezikih, in rodovih, in deželah, in ljudstvih. Kakor vidiš, čitatelj, mudi se Mojzes najdalje pri Kanaanu in Kanaancih, ko govori o Kamo- vem rodu. Iz tega se vidi, da se je Kamov rod razširil jako daleč po Afriki in po Aziji. V Aziji so bivali Kamovci v Babiloniji, posebno pa še ob Sredozemskem morju, v Palestini in Feniciji. Tudi Sem, oče vseh Hebrovih sinov, starejši brat Jafetov, imel je sinove. Sinovi Semovi: Elam, in Asur, in Ar- faksad, in Lud, in Aram. Sinovi Ara- movi: Us, in Hul, in Geter, in Mes. Arfaksad pa je rodil Saleta, od katerega se je rodil Heber. Hebru pa sta se rodila dva sinova: ime jednemu Faleg, zato, ker se je v njegovih dnevih raz¬ delila zemlja; in ime brata njegovega Jektan. Ta Jektan je rodil Elmodada, in Salefa, in Asarmota, in Jareta, in Adurama, in Uzala, in Dekla, in Ebala, in Abimaela, Saba, in Ofira; in Hevila, in Jobaba; vsi ti-le so sinovi Jektanovi. In prebivali so od Mese do Sefara, jutrove gore. Ti so Semovi sinovi po sorodstvu in po jezikih, in deželah in rodovih. To so rodovine Noetove po ljudstvih in narodih. Od teh so se na¬ selili narodje po potopu na zemlji. Učenjaki raziskujejo in določujejo rodove, dežele in kraje, o katerih govori tukaj sv. pismo; pričajo pa tudi, da se vjema s preiskavami to, kar pripoveduje božja beseda. II. Babilonski stolp. (I. Mojz. 11, 1—9.) Ob času, ko je živel očak Heber, godilo se je na babilonski planjavi, med obema rekoma Evfra- 5* 68 I. Mojz. 11, 1—9. Babilonski stolp. Razhod od Babela, Jeziki se razcepijo. tom in Tigrom, nekaj jako imenitnega. Ljudje so bili čim dalje prevzetnejši. Zato je Bog razpršil človeški rod na vse kraje sveta. Zgodilo se je pa tako-le: Bil je pa na zemlji jeden jezik in jedna govorica. Ko so ljudje šli od jutra, našli so planjavo v deželi senaar- ski in so prebivali tam. In rekli so drug drugemu: Nujte, narejajmo opeko in jo žgimo z ognjem! Imeli so opeko za kamene in zemsko smolo namestu apna. In reko: Nujte, zgradimo mesto in stolp, da bo vrh segal do neba; po- slavimo svoje ime, predno se razde¬ limo po vsej zemlji! Prišel je pa Go¬ spod, da bi videl mesto in stolp, ki so ga gradili otroci Adamovi, in je rekel: Glej, jedino je ljudstvo in jeden jezik govore vsi. Začeli so to delati in ne bodo odnehali od svojih mislij, dokler jih ne izpolnijo v dejanju. Torej idimo in zmešajmo tam njihov jezik, da ne bo vsak slišal besede svojega bližnjega. In tako jih je Gospod razdelil iz onega kraja po vsej zemlji, in ponehali so graditi mesto. Zato pa se je imeno¬ valo njegovo ime Babel, ker se je tam zmešal jezik vse zemlje, in od tam je Bog razpršil ljudi po vseh krajih. Sv. pismo govori o ljudeh, ki so poprej pre¬ bivali na jutrovem, potem šli v planjavo senaar- sko in se tam naselili. Ta planjava je bila jako rodovitna, in je preživila lahko silo veliko ljudij. Tako se jih je tukaj nabralo in namnožilo jako mnogo. Spoznali so, da se bodo morali ločiti in raziti v druge kraje. Poprej pa so hoteli posta¬ viti si nekak spomenik, ki bi bil neizmerno velik, da bi pričal, koliko moč so imeli nekdaj prebi¬ valci teh krajev. To pa ni bilo drugega kakor skrajni napuh, ker so hoteli — dejal bi — klju¬ bovati Bogu samemu in sezidati stolp do neba. Ker so vsi prebivalci govorili jeden jezik, bilo jim je delo tem ložje. Toda Bog jim je zmešal jezike. Sv. pismo govori o Bogu po človeško, ka¬ kor bi Bog prišel z neba in gledal, kaj delajo ljudje. Tako govorimo tudi mi, kadar govorimo domače. Da pa govori Bog: Idimo, zmešajmo, to pomenja sv. Trojico, ker govori oseba z drugima dvema. — Kakor jasno govori sv. Duh, posegel je Bog v človeško ošabno delo in storil: 1.) da se niso več razumeli, 2.) da so popustili zidanje, in 3.) da so se razšli po svetu. Zgodilo se je pa to pri Babelu ali Babilonu, ki pomenja po naše zmešnjavo. Tako nam pripoveduje sv. pismo. Se¬ daj pa se vprašajmo, kako treba umevati prav za prav te besede. Najprej lahko rečemo, da nam ni treba teh besedij umevati tako, kakor bi bili pri Babelu zbrani vsi ljudje, kar jih je bilo na zemlji. Ne, marveč sv. pismo govori o tem dovolj jasno, da so se ljudje že poprej razširjali po svetu. Saj nam pripoveduje, kateri narodi so bili od sinov Noetovih. Ko je bil rojen Faleg, takrat so se ljudje razhajali, zakaj oče Heber mu je dal to ime, ki pomenja „razseljevanje“. Od Falegovega rojstva pa do Abrahamovega prihoda v obljub¬ ljeno ali kanaansko deželo je bilo 266 let. Abra¬ ham je našel tam več rodov, ljudje so bili povsod naseljeni; tudi v Egiptu je bilo že kraljestvo ... ; 266 let je pa gotovo premalo, da bi se vse to dogodilo in dokončalo, kar je bilo že dovršeno ob Abrahamovem času. Torej trdimo, da so na¬ rodi že pred babilonsko zmešnjavo šli na razne kraje. Pri Babelu pa je bil samo jeden del Noe¬ tovih potomcev, ki je tedaj govoril še jeden jezik. In pri tem delu je Bog zmešal jezike, da so se potem razšli na razne kraje. Ali so tedaj še vsi ljudje na zemlji govorili jeden jezik? Bil je na zemlji jeden jezik, to po¬ menja lahko, da je bil med omenjenim narodom v onih krajih samo jeden jezik. Izkušnja uči, da se jezik hitro preminja. Oni narodi, ki so se razšli že poprej, premenili so bržkone tudi svoj prvotni jezik. Gotovo pa so govorili tisti samo jeden jezik, ki so bili pri Babelu, in sicer jezik, ki se je tedaj razcepil v veliko delov ali raznih jezikov. Potemtakem ne morejo nasprotniki nič očitati, n. pr. da ni nobenega jezika, ki bi bil tako rekoč — oče vseh drugih. Jezikoznanstvo nima tukaj prav nič opraviti. Naj govore neverni jezikoznanci, kar hočejo; naj trde, da ni bilo no¬ benega prvotnega jedinega jezika, odgovarjamo jim: Nihče ne more dokazati in ni še dokazal, da ga ni bilo. Jezikoslovci poznajo samo sedanje jezike in nekoliko takih, ki so ponehali ali iz- mrli: ne vedd pa nič, ali je bil v začetku tak ali tak. To nam pove samo razodenje božje. Iz greha izvirajo nejedinost in razprtije med ljudmi, iz greha izvira tudi različnost jezikov, I. Mojz. 11, 1—9. Različnost jezikov. Babel in babilonski stolp. 69 Kakor je pa naš Izveličar premagal greh, tako je prelepo zjedinil tudi jezike s sv. Duhom, z Duhom božje ljubezni. Ko je razlil na binkoštni praznik sv. Duha na apostole, govorili so tako, da so jih umevali vsi poslušalci raznih jezikov. Ta čudež torej je čisto nasproten babilonski zmeš¬ njavi. Lepo govori sv. Avguštin: 1 Napuli je jezike zmešal, Kristusova ponižnost jih je zopet združila. Opomniti treba, da sv. pismo ne pravi prav za prav: vsi ljudje so imeli jeden jezik, ampak vsi ljudje so bili jednih ustnic, t. j. govorili so po istem načinu. Razlagalci menijo, da misli Mojzes bolj na podobnost v govorjenju, kakor pa na isti jezik. Reči je hotel, da so vsi jednako mislili in naznanjali na jednak način svoje misli, četudi so se razločevali v kaki manj važni stvari. No, ni Razhod od Babela. Iz jednega jezika jih je postalo mnogo: ne čudi se, to je storil napuh. Iz mnogih jezikov je postal jeden: ne čudi se, to je storila ljubezen. Po božji naredbi imamo ljudje mnogo jezikov zato, da se razločujemo med seboj. A Bog hoče tudi, da se vsi ljubimo kot otroci jednega očeta; jzato;-se ne smemo sovražiti zaradi različnih jezikov. 1 In Psalm. 54. treba, da bi se sklicevali na tako razlago, nam je dovolj, da sv. pismo ne uči, da so bili tukaj vsi ljudje, ampak le to pravi, da je bil tukaj velik in mogočen narod, ki se je pa razkropil po svetu zaradi ošabnosti. A kaj je z babilonskim stolpom? Kje je dan¬ danes? Če bi tudi dandanes ne bilo nobenega sledu za njim, ne mogli bi reči, da ga ni bilo nikdar, zakaj v tako dolgem času bi ga lahko 70 I. Mojz. 11, 4. Babilon; tempel Balov. Birs Nimrud. velikansko mesto Babilon. Bilo je sezidano na četver, in bilo tako obsežno, da bi ga ne bil ob¬ hodil v dveh dnevih. Zid je bil visok 200 komolcev, razdejali narodi, ki so hodili todi. Vendar trde učenjaki in potovalci, da so še sledovi. Kar pri¬ poveduje sv. pismo, to se popolnoma vjema z onim krajem. Tam ni nič kamenja, zato so žgali opeko, in namestu apna so rabili neko smolnato teko¬ čino, ki se pa na zraku trdno sprime in je znana z imenom asfalt. V starem času je stalo tukaj debel pa 50 komolcev, da so se na njem lahko sre¬ čali trije vozovi; imel je pa 250 stolpov in 100 bro¬ nastih vrat. Prav skozi mesto je tekla reka Evfrat. V jedni polovici je bil kraljevski grad, v drugi pa I. Mojz. 11, 10 — 22. Babilonski stolp. Rodbina Abramova. 71 tempel malika Bala. Ta tempel je bil grozno velik; vsaka stran je bila dolga 370 m; v sredi templa je bil velik stolp, menda skoro 200 m visok. Verjetno je, da je ta tempel stal na podstava nekdanjega babilonskega stolpa. Dandanašnji ka¬ žejo med razvalinami babilonskega mesta precejšen grič, ki se imenuje Birs Nimrud, in pravijo, da je ta grič podstav nekdanjega babilonskega stolpa. Grič je visok čez 70 m. Potovalci pripovedujejo, da jih je močno ganilo, ko so zagledali vprvič te starodavne razvaline. Že od daleč se jih vidi. Na vrhu je velik zidan steber, 10 m visok in skoro 8 /n širok. Ta je kos celega, večjega prejšnjega zidu. Vidi se na njem, da je ogenj todi gospo¬ daril silovito. Daleč na okoli leže kosi ožgane opeke. Neki preiskovalec pravi, da je to močno zidovje mogel razdejati le nadnaravni ogenj. Če¬ tudi je danes vse zasuto in zdrobljeno, vendar se vidi zidovje iz opeke, deloma žgane, deloma na solncu posušene. Sredi med zidovjem so naprav¬ ljene zračne odprtine. Anglež H. Rawlinson je znal to podrtino preiskovati tako umno, da je dobil tudi napisane opeke, ki so naznanjale za¬ četnike te zgradbe. Po teh napisih se je spoznalo, da je dal zgraditi ta tempel kralj Nebukadnezar ali Nabuhodonozor. Tempel je bil zidan stopnje- vito više in više; bilo je na njem osem takih stopinj ali nadstropij, v najvišjem je bilo mali- kovo svetišče. — Pa dovolj o tem: vidi se iz tega, da so veliki narodi v teh krajih še pozneje snovali in gradili tako velikanske zgradbe in stolpe, kaj bi jili ne bili v onem prvotnem času, ko so bili še močnejši in pogumnejši! Tudi po drugih deželah se nahajajo jako stare zgradbe ali zidave, ki so narejene ponajveč iz kamenov, in sicer tako velike, da ogledovalci kar strme in se poprašujejo, kako so mogli nekdaj staviti tako velikanske stvari. Kdo ne ve, da so v Egiptu v poznejšem času napravljali orjaške piramide, t. j. velike, štirioglate, od tal proti vrhu ostre kupe iz samih velikih, gladko obdelanih kamenov. Oni veliki tempel v Babilonu se je imenoval, ka¬ kor pravijo napisi, „Barsip“. Ta beseda se raz¬ laga tako, da pomenja ali „stolp jezikov", ali pa „zmešnjavo jezikov". Tudi to nam potrjuje, da nam pripoveduje sv. pismo zgodovinsko resnico. IV. oddelek. Zgodbe Abrahamove. I. Abrahamova rodbina in selitev. (I. Mojz. 11, 10—32; 12, 1—5.) Mojzes je hotel s svojimi bukvami opisati zgodovino izvoljenega ljudstva. Če nam opisuje zgodbe, ki so se godile še poprej, opisuje jih le zaradi poznejših zgodeb. O stvarjenju in o prvih ljudeh pripoveduje najbolj zato, da razumemo, za¬ kaj si je Bog izvolil jedno ljudstvo in mu dal obljube. Tisto ljudstvo je izraelsko ljudstvo, ki je iz očaka Jakopa ali Izraela. Pravi očak Izraelcev pa je Abraham, ka terega je Bog poklical iz prvotne domačije v novo domovino in mu obljubil, da bo pomnožil in blagoslovil njegov zarod. Od tega časa se začenja zgodovina izvoljenega ljudstva. Predno pa nam pripoveduje Mojzes zgodbe Abrahamove, govori še jedenkrat o njegovi rodo¬ vini, in sicer od Noetovega sina Šema. Sem je bil star sto let, ko je rodil Arfaksada, dve leti po potopu. In živel je Sem potem, ko je rodil Arfaksada, pet sto let in je rodil sinove in hčere. Zatem je Arfaksad živel pet in trideset let, in je rodil Saleta. Rodivši Saleta, živel je Arfaksad tri sto in tri leta, in je rodil sinove in hčere. Šale je živel trideset let, in je rodil Heberja. In ro¬ divši Heberja, živel je Šale štiri sto in tri leta, in je rodil sinove in hčere. Heber pa je živel štiri in trideset let, in je rodil Falega. In živel je Heber, rodivši Falega, štiri sto in trideset let, in je rodil sinove in hčere. Faleg je živel trideset let in je rodil Reuta. Ko mu je bil rojen Reu, živel je Faleg dve sto in devet let in je rodil sinove in hčere. Živel je pa Reu dve in trideset let in je rodil Saruga. In živel je Reu, rodivši Saruga, dve sto in sedem let, in je rodil sinove in hčere. Sarug pa 72 I. Mojz. 11, 22—32. Rodovina Abramova. Abram gre iz Ura v Haran. je živel trideset let in je rodil Nahorja. Ko je pa rodil Nahorja, živel je Sarug dve sto let in je rodil sinove in hčere. Nahor je živel devet in dvajset let in je rodil Tareta. Rodivši Tareta, živel je Nahor sto in devet¬ najst let, in je rodil si¬ nove in hčere. In Tare je živel sedemdeset let in je rodil Abrama in Nahorja in Arana. Tako je prišlo pripovedo¬ vanje do Abrama. Mojzes pri¬ poveduje tako, kakor da se vrsti sin za očetom od Šema do Abrama. Vendar tudi tu¬ kaj ne moremo umevati rodil vedno v pravem pomenu, mar¬ več lahko umevamo tudi, da so imenovani le nekateri členi v tej vrsti in ne vsi. Tako je gotovo, kakor nam priča sv. Luka, 1 da Arfaksad ni oče Saletov, ampak stari oče, ker je med obema Kajnan. Po¬ temtakem ne moremo soditi, koliko let je preteklo od po¬ topa pa do Abrahama, in zato tudi ne bomo preiskovali tega, marveč se obrnemo naravnost k njegovim zgodbam. Abram ni bil najstarejši sin Taretov, ker je bil rojen šele v 130. letu očetovem, pač pa je najimenit¬ nejši, prvorojenec po obljubi. To je rodovina Ta¬ re,to va : Tare je rodil Abrama, Nahorja in Arana. Aran pa je rodil Lota. In Aran je umrl pred Taretom, svojim očetom, v rojstveni de¬ želi, namreč v Uru na Kaldejskem. Abram in Nahor sta se pa oženila: Abramovi ženi je bilo ime Saraj, Nahorjevi ženi pa Melha; (Melha) je bila hči Aranova, ki je bil tudi oče Jeshe. Bila je pa 1 Luk. 3, 35. 36. Saraj nerodovitna in ni imela otrok. Tare je tedaj vzel Abrama, svojega sina, in Lota, Aranovega sina, in Saraj, ženo Abrama, svojega izpeljal iz Ura na Kal¬ dejskem, da bi šli v ka¬ naansko deželo. Prišli so do Harana in tam stanovali. Dnevi Tare- tovi pa so bili dve sto in pet let in umrl je v Haranu. Izmed treh Taretovih sinov je umrl najprej Aran, in sicer še predno je šel Tare iz Ura. Zapustil je pa sina Lota in dve hčeri: Melho in Jesho. Melho je vzel za ženo Nahor, Jesho pa Abram. Imela je torej Jesha še drugo ime, namreč Saraj, t. j. „vesela“ ali pa „moja gospa“. V tistem času je bilo še na¬ vadno ženiti se v tako ‘bliž¬ njem rodu; posebno tukaj je bilo skoro potrebno, ker so se bili ljudje že udali malikoval¬ stvu, in tudi Taretova družina je bila v nevarnosti; vendar je častila še pravega Boga. Bog sam je ukazal, in sicer Abramu, naj gre iz dosedanje domovine Ur na Kaldejskem. Ukazal mu je pa zato, ker je hotel, da se ohrani prava vera, pravo spo¬ znanje božje. Abram pa ni šel sam, ampak šla je ž njim vsa druga rodovina Taretova, nam¬ reč oče, brat Nahor in Aranov sin Lot. Ur je bilo mesto ali kraj na Kaldejskem, kjer so stanovali Kaldejci ali Babilonci. Nekateri mislijo, daje bilo blizu mesta Edese, ali Edesa sama, ki se je imenovala tudi Orroe in se dandanes zove Orfah. Haran bi bil nekoliko bolj proti jugu. Toda ne¬ verjetno je, da bi bila šla Taretova družina ravno na nasproten kraj, kakor jo je klical Bog. Zato je verjetneje, da je bil Ur na južni strani od Ba¬ bilona, kakor je mislil že Evzebij; tu so bili res Sate. Hathor. svojo sinaho, sina, in jih je I. Mojz. 12, 1 — 5. Abram gre iz Harana v kanaansko deželo. 73 Kaldejci. Dandanes učd veljaki, da je bil Ur blizu sedanjega Mugeira, 300 km od Babilona proti jugu, na desnem bregu Evfratovem, kjer so dandanes velike razvaline. Tukaj v Urn je bilo nekdaj tudi kraljestvo. Od tod je šla Taretova družina proti severu, da bi prišla na Kanaansko. Toda niedpotoma se je ustavila v Haranu, tam prebi¬ vala in tu je umrl oče Tare. Haran je na onem kraju, kjer je bilo poznejše mesto Kare (Carrhae). Ko je pa oče umrl in ni bilo več zadržka, vzdig¬ nil se je Abram in šel, kamor mu je velel Bog. Rekel je pa Bog Abramu: Pojdi iz svoje dežele in iz rodovine svoje in iz hiše očetove, in idi v deželo, katero ti pokažem. Storil te bom v velik narod in te blagoslovil; poveličal bom tvoje ime in boš blagoslovljen. Blagoslovil bom one, ki bodo blagoslavljali tebe, in preklel one, ki bodo kleli tebe, in v tebi bodo blagoslovljeni vsi rodovi zemlje. — Sel je torej Abram, kakor mu je bil ukazal Gospod, in ž njim je šel Lot; pet in sedemdeset let je bil star Abram, ko je šel iz Harana. In vzel je Saraj, svojo ženo, in Lota, bratovega sina, in vse blago, katero so imeli, in vse ljudi, katere so si bili pridobili v Haranu; in odrinili so, da bi šli v ka¬ naansko deželo. Bog je Abrama poklical že iz Ura, še odloč¬ neje pa iz Harana. Kako lepe besede govori Bog! Kako ga kliče, naj zapusti očetnjavo, pa se preseli v deželo, ki mu jo bo dal on! Abram je prekoračil veliko reko Evfrat, ker poprej je prebival onstran reke, in šel proti večeru. Ž njim je šla vsa družina in šlo je vse blago. Ko je došel v Kanaan, bil je domačinom p tujec, ki je prišel od onstran ali „preko“ reke (hebrejsko: 'eber), in tako so se imenovali Abraliamovci tudi Hebrejci. Abraham je prišel na Kanaansko v 1. 2142. pred Kristusom, svoje dobe pa 75. Od naprej bomo šteli razne dogodke, ker sv. pismo nam na¬ znanja dokaj trdna števila. Bog je pripeljal Abrama v tisto deželo, ka¬ tero imenujemo po navadi sveto deželo, ob¬ ljubljeno deželo ali tudi Palestino. Ta dežela ni velika, tudi so mnoge druge'lepše in rodovitnejše, toda zarod Abramov se je imel tukaj pripraviti za veliko nalogo, zato mu je dal Bog deželo sredi drugih narodov, ob morju, tako de¬ želo, da se je trudil in pehal za vsakdanji kruh, branil sovražnikov; takd je Abramov rod tudi napredoval, oživljal se in krepil, česar pa ne bi bil, ako bi bil imel še boljšo deželo. Vendar je bila ta dežela tudi rodovitna, dobra in lepa. Po¬ sebno znamenita je zato, ker se nahaja tukaj na malem prostoru vse, kar je drugod le v velikih daljavah. Na višavah je hladno podnebje in zima tudi nekoliko ostra; lepe planjave v Galileji imajo obilno žita, prijazna brda pa so za pašnjo jako pri¬ pravna; velika saronska planjava prideluje v obil¬ nosti vseh sadežev; jordanska dolina pa je pravi raj po lepoti in bogastvu. Takrat, ko je prišel Abram v deželo, bili so že povsodi prebivalci. Izprva so bili todi ljudje Semovega rodu ali Semitje. Sv. pismo jih ime¬ nuje: Refaite, Enakite, Horite, Amelečane i. dr. Prišli pa so v deželo tudi potomci Kamovi in sicer Kanaanovega rodu. Ali so prišli od juga ali se¬ vera, ni za nas znamenito; posedli so skoro vse pokrajine na večerni strani reke Jordana. Dežela se je imenovala Kanaan, zlasti ob morju, kjer je nizka, kakor pravi ime „Kanaan“. S prvotnimi prebivalci so se polagoma .stopili in govorili nji¬ hov jezik, kakor se je godilo tudi drugodi, kjer so prišli naseljenci v deželo. Tako je našel tukaj Abram ljudi, ki so govorili njegov jezik. V onem času pa ni bilo še velikih kraljestev: le v Egiptu in v Babiloniji sta bili že nastali veliki državi, drugodi so bile male pokrajine in majhni rodovi pod svojimi vladarji ali kralji. Taka manjša kra¬ ljestva so bila n. pr. ob Srednjem morju, kjer so prebivali Filistejci, ki so jako važni za izrael¬ sko zgodovino. Ti so imeli tudi večja mesta, ka¬ kor Gaza, Get, Akaron, Askalon in Azot in v njih svoje kralje. Na jutrovi strani reke Jordana so imeli Arno rejci dvoje kraljestev in so bili prav močni. Imenitni so bili tudi H e t e j c i; stanovali so ob jugu sv. dežele in imeli mesta, n. pr. Hebron. Bili so razširjeni na daleč in bili tudi dokaj omikani. 1 II. Abram prebiva v kanaanski deželi. (I. Mojz. 12, 5—15, 1.) Ko je prišel (Abram v deželo Kanaan¬ sko), prehodil jo je do mesta Sihema, 1 Dr. Aemil. Schopfer, n. m. str. 90. 74 I- Mojz. 12, 5—20; 13, 1—9. Abram pride v kanaansko deželo. Betel. Egipet. Lot. do sloveče doline; Kanaanec pa je bil takrat v deželi. Prikazal pa se je Go¬ spod Abramu in mu rekel: Tvojemu zarodu bom dal to deželo. Abram je sezidal tukaj oltar Gospodu, ki se mu je prikazal. Abram je prekoračil z vsem spremstvom reko Jordan, ki je v poletnem času dokaj plitva, skoro gotovo ob severni strani, in prehodil deželo. Prišel je v sredo poznejše Samarije, do prelepega kraja Sihema. Mikala ga je lepota tega kraja, mikala dobra voda, da je ostal nekoliko časa tukaj in napravil Gospodu oltar. Tukaj je bila prva Abra¬ mova postaja, tu se mu je prikazal Gospod prvič v obljubljeni deželi: obljubil mu je, da bo dal deželo njegovim potomcem. Dandanes je blizu tega kraja mesto Naphis, t. j. nekdanji Neapolis. Od tod je šel Abram po dolini naprej proti jugu. In od tod je preho¬ dil kraj do gore, ki je proti jutru Betela; tukaj je razpel svoj šotor in imel na večerni strani Betel, na jutrovi pa Haj; postavil je tudi oltar Go¬ spodu in klical njegovo ime. In šel je Abram naprej in dospel do juga. Pot je vodila Abrama čim bila drugod lakota, tukaj je bilo živeža dovolj. Četudi namreč v tej deželi ne dežuje mnogo, ni suha, ker jo namaka reka Nil s svojo blatno vodo. V Egipet torej je prišel Abram in tukaj prebival. Godilo se mu je dobro, ker je sam Bog varoval njega in njegovo ženo. Sel je Abram iz Egipta, sam in nje¬ gova žena, in vse, kar je imel, in Lot ž njim proti južni strani (kanaanske de¬ žele). Bil je pa jako bogat in imel zlata in srebra. Vrnil se je po poti, po ka¬ teri je bil prišel, od juga do Betela h kraju, kjer je bil poprej postavil šotor med Betelom in Hajem, tam, kjer je bil poprej naredil oltar, in je klical ime Gospodovo. Da se bralcu ne bo zdelo čudno, zakaj je šel Abram sem in tje po deželi, naj se spomni, da je bil Abram pastir, ki je imel veliko čredo, in je ž njo hodil od kraja do kraja, kakor je bilo treba zaradi pašnje. Še dandanes so v jordanski dolini in po Galileji taki pastirji, ki hodijo s čredami sem in tje jako daleč. Imenujejo jih po navadi Beduvine, to je ho¬ deče sem in tje, ali pastirje. Tako tudi lahko umevamo, kar nam dalje pripoveduje sv. pismo. dalje proti jugu. Prišel je v kraj, kjer je bil pozneje imenitni Staroasirski kameniti oltar. (Po Layardu.) Abram in Lot se ločita. Betel, poprej Luža imenovan, ki se dandanes imenuje Betin. Še dandanes se vi¬ dijo kameni s križci — znamenje, da je bila tukaj cerkev. Tukaj je videl pozneje Jakop lestvico, ki je segala do nebes. Šel je potem naprej mimo kra¬ jev, kjer je bil poznej Jeruzalem in Betlehem in prišel do južnih mej obljubljene dežele. Sedaj pa nastane lakota po deželi. Bile so gotovo slabe letine, in posebno še suša, da še ži¬ vina ni imela paše. Zgodilo se je pa to po božjih sklepih; Bog je hotel Abrama voditi po istih po¬ tih, kakor pozneje Jakopa in njegovo rodbino, in naposled lastnega sina Jezusa Kristusa. Abram se je napotil v Egipet, ki ni posebno daleč od južne strani obljubljene dežele. Egipet je slovel že od nekdaj zaradi posebne rodovitnosti. Če je Pa tudi Lot, ki je bil z Abramom, imel je črede ovac in go¬ veda in šotore. Nista imela prostora v deželi, da bi prebivala skupaj; njiju blaga je bilo namreč veliko in nista mogla bivati skupaj. Zato se je vnel tudi prepir med pastirji Abramovih in Lotovih čred. V onem času pa so prebi¬ vali Kanaanci in Ferezejci v oni deželi. Abram torej reče Lotu: Nikar naj ne bo prepira med menoj in teboj, in med mojimi in tvojimi pastirji: brata namreč sva. Glej, vsa dežela je pred teboj: pojdi od mene, prosim te: če pojdeš na levo, držal se bom jaz desne; če si pa ti izvoliš desno, pojdem jaz na levo. I. Mojz. 13, 10—18; 14, 1—11. Lot se loči od Abrama. Sodoma in Gomora. Vojska s kralji. 75 Lot je torej vzdignil oči in videl vso krajino ob Jordanu; ta je imela vsa dovolj mokrote, predno je Bog po¬ končal Sodomo in Gomoro; kakor raj Gospodov je bila in kakor Egipet, če si prišel v Segor. In Lot si je izvolil krajino ob Jordanu ter šel proti jutru, in ločila sta se brat od brata. Abram je bival v deželi kanaanski; Lot pa se je mudil v mestih, ki so bila okrog Jordana, in je stanoval v Sodomi. So¬ domijam pa so bili jako hudobni in sila grešniki pred Gospodom. Ob onem času niso bili ljudje še gosto na¬ seljeni po obljubljeni deželi, zato je Abram lahko šel sem ali tje, in Lot si je lahko izbral kraj za pašnjo in bivanje. Z judejskih višav je videl pre¬ lepe kraje ob Jordanu, in ti so ga mikali, te si je izbral, ko mu je dal Abram na voljo, naj si izbere sam svoj kraj. — Kako lepo se nam kaže tukaj Abramova miroljubnost in nesebičnost! V tem nam je najlepši vzgled in nas uči, kako naj¬ bolje končamo prepire in pridemo do sprave. Boljša je skorjica kruha v miru kakor bogastvo v prepiru. Boljše je, da sami odjenjamo, kakor da se pulimo s trdovratnim nasprotnikom. Lot se je dal preslepiti zunanji lepoti kraja in ni po¬ mislil, v kakšno nevarnost je šel. Ljudje so imeli lepe kraje, a grde duše; služili so grdim pregre¬ ham in najostudnejši nesramnosti. Iz tega vidimo, da lepi kraji in bogastvo ne stori ljudij srečnih; srečni so, če so pošteni, pravični in krepostni. Gospod je rekel Abramu potem, ko se je bil od njega ločil Lot: Vzdigni svoje oči in glej s kraja, na katerem si sedaj, proti severu in jugu, proti vshodu in zahodu! Vso deželo, katero vidiš, dal bom tebi in tvojemu zarodu na veke. In namnožil bom tvoj zarod kakor prah zemlje: če more kdo izmed ljudij šteti prah zemlje, mogel bo tudi šteti tvoj zarod. Vstani in prehodi deželo po dolgosti in širokosti: saj jo bom tebi dal. Abram je torej premaknil svoj šotor, šel in bival poleg doline Mambre, ki je v Hebronu; tukaj je postavil oltar Gospodu. Takoj je prejel Abram plačilo za svoje rav¬ nanje: prelepo obljubo, da dobi deželo v last in da se bo namnožil njegov zarod. Zares, tu se je izpolnilo, kar pravi Izveličar: Blagor krotkim, ker oni bodo posedli zemljo. 1 Kakor je bival v Hebronu ali blizu tukaj že poprej, tako je tudi sedaj ob¬ stal na tem lepem in rodovitnem kraju. „Mambre“ se je imenovala dolina po Mambre-tu, ki je bil njen lastnik. 2 Abram premaga kralje. Zgodilo se je pa v onem času, da so Amrafel, kralj senaarski, in Arij oh, kralj pontski, in Kodorlahomor, kralj elamljanski, in Tadal, kralj narodov, začeli vojsko zoper Bara, kralja so- domskega, in zoper Bersa, kralja go- morskega, in zoper Senaaba, kralja adamskega, in zoper Semeberja, kralja seboimskega, in zoper kralja Bale, ta je Segor. Vsi ti so se sešli v gozdnati dolini, ki je sedaj slano morje. Dva¬ najst let namreč so bili služili Kodor- lahomorju, v trinajstem letu pa so se mu uprli. V štirinajstem letu torej je prišel Kodorlahomor in kralji, ki so bili ž njim; potolkli so Rafajce v Asta- rotkarnaimu, in Zuzijane ž njimi in Emljane v Save-Karjataimu, in Korejce v sejirskih gorah do faranskih poljan, ki so v puščavi. In vrnili so se in prišli do studenca Misfat, ta je Kades; in potolkli so vso pokrajino Amaleča- nov, in Amorejca, ki je prebival v Asa- sontamarju. In odrinili so kralj sodom- ski, in kralj gomorski, in kralj adam- ski, in kralj seboimski, in tudi kralj iz Bale, ki je Segor; in uredili so se v boj zoper one v gozdni dolini, namreč zoper Kodorlahomorja, kralja elamljan- skega, in Tadala, kralja narodov, in Amrafela, kralja senaarskega, in Ari- joha, kralja pontskega: štirje kralji zo¬ per petero. Gozdna dolina pa je imela veliko smolnatih jam. Kralja sodom- ski in gomorski sta bežala in (vanje) padla; in oni, ki so ostali, bežali so na goro. Pobrali pa so vse blago iz Sodome in Gomore, in vse, kar je za 1 Mat. 5, 4. 2 Več o tej dolini in o Hebronu glej v .Jeruzalemskem romarju 11 str. 196 i. dr. 76 I. Mojz. 14, 12— 18. Abram premaga kralje in reši Lota. Melkizedek. živež, in so odšli; pa tudi Lota in nje¬ govo blago (so pobrali) sinu Abramo¬ vega brata, ki je prebival v Sodomi. In glej, jeden izmed tistih, ki so bili ubežali, naznani to Abramu Hebrejcu, ki je prebival v dolini Mambreta Amo- Kar nam tukaj razlaga sv. pismo, to se po¬ polnoma vjema s tem, kar so našli tudi na babi¬ lonskih starih spomenikih in spisih o Elamljanih. Ker je bil tudi Lot med ujetimi Sodomci, zato je Abram urno sklenil rešiti ga. Ni se zanašal samo na svojo moč, na vojščake, ampak na božjo pomoč. rejca, brata Eskolove- ga in brata Anerj e ve- ga; ti so bili namreč sklenili za¬ vezo z A- bramom. Sv. pismo nam pripove¬ duje imeniten dogodek, ki se je dogodil bli¬ zu Abramove¬ ga bivališča. V tedanjem času so bili jako mogočni Elamljani. Imeli so oblast celd nad Ba¬ bilonci. Tudi, ob Jordanu so spravili več mest v svojo oblast. Tri¬ najsto leto pa, odkar so bila prišla jordan¬ ska mesta v elamljansko oblast, uprla so se; zato je hitro prišel elamljanski kralj Kodorla- homor s svo¬ jimi zavezniki nad ta mesta in premagal njih kralje. Morda ni bil Kodorlahomor najvišji elam¬ ljanski kralj, ampak samo kak podložni kralj. Zato tudi njih vojska ni bila posebno velika, ampak le tolika, da so lahko ž njo ukrotili, pa oplenili uporna mesta. Ko je A- bram to sli¬ šal, da je namreč nje¬ gov bratič Lot ujet, zbral je tri sto osem¬ najst oboro¬ ženih do¬ mačih hlap¬ cev, in hi¬ tel za njimi do Dana. In razdelil je tovariše in planil nanje (sovražnike) po noči; in premogel jih je in po¬ dil do Hobe, ki je na levi strani Da¬ maska. In peljal je na¬ zaj vse bla¬ go, in Lota, bratiča svo¬ jega, ž nje¬ govim bla¬ gom , tudi ženske in ljudstvo. Šel je pa kralj so- domski nje¬ mu naproti, ko se je vračal od zmage nad Kodor- lahomorjem in nad kralji, ki so bili ž njim v dolino Save, ki je kraljeva dolina. Melkizedek pa, kralj salemski, je daroval kruh in vino, bil je namreč duhovnik Boga naj višjega, in ga je bla- Melkizedekova daritev. I. Mojz. 14, 19—24. Melkizedekova daritev. Abramova velikodušnost. 77 goslovil in rekel: Blagoslovljen bodi Abram od Boga najvišjega, ki je ustva¬ ril nebo in zemljo, in hvaljen Bog naj¬ višji, ki te je varoval, da so sovražniki v tvoji roki. In (Abram mu) je dal de¬ setino vsega. Kralj sodomski pa je rekel Abramu: Daj mi ljudi, drugo vzemi zase! Ta je odgovoril: Svojo roko vzdigam h Gospodu Bogu naj višjemu, gospodarju nebes in zemlje, da od tvojega ne vza¬ mem niti votka, ne jermena od črev- Abram je bil ob tem času že mogočen in je imel veliko ljudij. Pa še zaveznike svoje je imel s seboj, da bi bila zmaga gotovejša. Urno je šel za sovražniki, in sicer do mesta Dana, ki je bilo na južni strani od Damaska, in se je imenovalo Dan-Jaan ali gozdni Dan v pokrajini galaadski; to je bilo na severovshodni strani sv. dežele po¬ slednje mesto.' Od tukaj jih je podil še naprej in prišel prav blizu mesta Damaska, ki je bilo že tedaj imenitno. 1 2 Glas o tem junaštvu se je hitro raznesel po kanaanski deželi. Kralji so hi¬ teli pozdravljat Abrama; sodomski kralj, ki je bil Sedanji Damask. ljev, da ne porečeš: Jaz sem obogatil Abrama, razven tega, kar so pojedli hlapci, — in razven delov tistih mož, ki so prišli z menoj, namreč Aner, Eskol in Mambre: ti naj prejmo svoje deleže. Tu se nam kaže Abram ne samo zvestega služabnika božjega, ampak tudi umnega in hrab¬ rega junaka. Nemudoma udari za sovražniki, in ker bi jih bil po dnevu v večjem boju premagal teže, plane nanje po noči in jih zapodi v beg. Abram ni hotel pobivati sovražnikov, ampak jim samo vzeti ugrabljene stvari in jih kaznovati. Zato ni bilo napačno, ker jih je zgrabil po noči. padel v jamo, bil je posebno vesel in hvaležen, da je dobil nazaj vse imetje in svoje ljudi. Naj¬ bolj pa nas zanima veličastni kralj Melkizedek. Melkizedek. Prišel je namreč Abramu naproti tudi kralj mesta Salima, ki je poznejše mesto Jeruzalem. Skoro gotovo je šel Abram mimo Jeruzalema, če mu ni prišel Melkizedek naproti do jordanske planjave. Ta kralj je imel s seboj kruha in vina in to je daroval v zahvalo za zmago. Ko je 1 Prim. V. Mojz. 34, 1; II. Kralj. 24, 6. 2 Prim. „Jeruzal. romar“, str. 292 in nasl. 78 I. Mojz. 15, 1 — 13. Pomen Melkizedeka in njegove daritve. Bog obljubi Abramu sina. daroval, blagoslovil je slovesno Abrama, potem pa prejel od njega desetino. — Melkizedek je posebnost v sv. zgodbah. Kar hipoma ga zagle¬ damo, ne da bi vedeli, katerega rodii je, kako je živel, kako je umrl. To vemo, da je bil kralj in duhovnik ob jednem. Bil je pa duhovnik pravega Boga, kar omenja sv. pismo še posebej, ker takrat so bili vsi narodi že zašli v malikovalstvo. Prava vera je živela v njem, služil je pravemu Bogu. Posebno je tudi to, da je daroval kruh in vino. Za trdno smemo reči, da je res daroval, ker to pravi sv. pismo. Prvo duhovnikovo opravilo je, da da¬ ruje. 1 Tako je bil Melkizedek ne samo kralj in duhovnik, ampak tudi prerok, ker njegova daritev je predpodoba sv. maše; tako je — rekel bi — s svojo daritvijo prerokoval novo daritev. Pa tudi najlepša predpodoba je Melkizedek Izveličarja samega. 1. Ime Melkizedek pomenja kralja pra¬ vice; tak pravični kralj je bil Kristus, kakor ga je napovedal tudi David, rekoč: 2 Bog daj kralju (Mesiju) svojo sodbo, in svojo pravico kraljevemu sinu, da sodi tvoje ljudstvo po pravici, in tvoje uboge v sodbi. 2. Melkizedek je bil kralj mesta Salerna, „salem“ pa pomenja mir. In Kristus je kralj miru, kakor ga je napovedal prerok Izajija. 3 3. Ne poznamo ne očeta, ne matere Melkize- dekove. Jezus ni imel zemskega očeta, ni imel matere kot Bog. Kakor z onega sveta pride Melkizedek pred naše oči, prinese blagoslov, opravi daritev, in zopet izgine za vselej —: tako je tudi Kristus prinesel svetu blagoslov, opravil daritev in izginil v nebo. 4. Kakor Mel¬ kizedek, opravil je tudi Kristus daritev kruha in vina pri zadnji večerji. 5. Melkizedek je prejel desetino od Abrama, torej ga je Abram priznal za višjega od sebe. Tako prejema tudi Kristus češčenje od vseh ljudij, prejema najprej od ver¬ nikov. 6. Melkizedek je duhovnik posebne vrste, starejše, kakor je duhovstvo Aaronovo. Tudi je njegovo duhovstvo neminljivo. Zato napoveduje kralj David Izveličarja takč-le: 4 Gospod je pri¬ segel in se ne bo kesal: Ti si duhovnik vekomaj po Mdkizedekovem redu. 5 Kralj sodomski pa, ki hoče imeti „ljudi“, ali po latinski besedi „duše“, je podoba hudobnega 1 Hebr. 5, 1. * Ps. 71, 2. 3 Izaj. 9, 6. 4 Ps. 109, 4 5 Prim, pismo sv. Pavla do Hebrejcev, 7. pogl. duha, ki hoče imeti tudi duše. O glejmo, da ne zapademo njegovi oblasti! Mašniki in učeniki pa rečemo tudi radi: „Daj mi duše, drugo vzemi zase!“ Iščimo le neumrljivih duš za nebeško kraljestvo! Kako lepe lastnosti se kažejo v ravnanju Abramovem! Kako je skrben za svoje ljudi, kako je miroljuben, pa tudi nesebičen junak, ki se bo¬ juje za druge, samo za pravico in ne za svoj do¬ biček! Če je že z dosedanjim življenjem vzbudil našo ljubezen, vreden se nam bo zdel pozneje ob¬ čudovanja. Abram nekako napreduje, dejal bi, v krepostih, kakor pravi sv. Duh: 1 Pot pravični¬ kov je kakor svetla luč: vshaja in raste do pol¬ nega dne. III. Bog obljubi Abramu sina in ukaže obrezo. (I. Mojz. 15, 1—21; 17, 1—27.) Ko se je bilo vse to zgodilo, govoril je Gospod Abramu v prikazni rekoč: Ne boj se, Abram, jaz sem tvoj varih in tvoje veliko, veliko plačilo. Abram reče: Gospod, kaj mi boš dal? Umrem brez otrok, in sin oskrbnika moje hiše ta je Elijezer Damaščan. Dostavil je Abram: Meni pa nisi dal zaroda, in glej, moj hlapec bo moj dedič. In ta¬ koj mu je Gospod odgovoril rekoč: Ne bo on tvoj dedič, ampak tisti, ki pride iz tebe, ta bo tvoj dedič. — In vodil ga je ven in mu rekel: Ozri se v nebo in štej zvezde, če moreš! In rekel mu je: Toliko bo tvojega zaroda. Abram je Bogu verjel, in šteto mu je bilo v pravičnost. In (Bog) mu je dejal: Jaz sem Go¬ spod, ki sem te izpeljal iz Ura na Kaldejskem, da ti dam to deželo in jo ti posedeš. On pa je odgovoril: Go¬ spod Bog, kako naj vem, da jo dobim v posest? In Gospod je odgovoril, re¬ koč: Vzemi zame triletno telico , tri¬ letno kozo in triletnega ovna, tudi grlico in goloba. On je vse vzel, raz¬ delil jih po sredi, oba dela položil dru¬ gega proti drugemu; ptic pa ni razdelil. In ptiči so prileteli na trupla, Abram pa jih je odganjal. In ko je zašlo solnce, 1 Preg. 4, 18. I. Mojz. 15, 13—21. Bog napoveduje Abramu bodočnost. 79 lotil se je Abrama spanec; groza, ve¬ lika in mračna, ga je obšla. In reklo se mu je: Vedi poprej, da bo tvoj za¬ rod ptujec v nelastni deželi, in spravili jih bodo v sužnost, in stiskali štiri sto let. Toda jaz bom sodil ljudstvo, ka¬ teremu bodo služili, in potem bodo odšli z obilnim blagom. Ti pa pojdeš Tvojemu zarodu bom dal to zemljo od egiptovske reke do velike reke Ev¬ frata; Cinejce in Cinezejce, Cedmonejce in Hetejce in Ferezejce, tudi Rafajce in Amorejce in Kanaance in Gerge- zejce in Jebusejce. Kakor se nam kaže Abram čim dalje popol¬ nejši, tako ga pa tudi Bog čim dalje bolj obsipa „Gospod mu je rekel: Ozri se v nebo in štej k očetom v miru, pokopan v lepi sta¬ rosti. V četrtem rodu pa se povrnejo sem, zakaj niso še dopolnjene hudobije Amorejcev do sedanjega časa. Ko je bilo torej zašlo solnce, nare¬ dil se je teman mrak in prikazala se je kadeča peč in ognjen plamen je švigal med onimi deli. Tisti dan je sto¬ ril Gospod z Abramom zavezo, rekoč: zvezde, če moreš! Toliko bo tvojega zaroda.“ z dobrotami in častmi. Tu se razodeva neizrek¬ ljiva, očetovska ljubezen do človeka! Ne boj se, jaz ■— Nog — sem tvoj varih, jaz sem tvoje pla¬ čilo! Samega sebe hoče dati človeku za plačilo. Ali ni v teh besedah izrečena neskončna ljubezen božja do uboge stvari? In kakor otrok govori očetu odkritosrčno, kakor mu potoži svoje težave, tako potoži tudi Abram Bogu svojo skrb in mu razkrije svoje želje, ker ni imel otrdk. Tu mu 80 I. Mojz. 17, 1—12. Abramova vera. Izmael. Abram — Abraham. Bog obljubi, da bo dobil sina in torej imel obilen zarod, katerega pač nikakor ni mogel pričako¬ vati. Četudi se ni mogel nadejati take sreče po človeški in navadni poti, četudi je bilo samo na sebi neverjetno, vendar Abram je verjel, ker se je zanašal le na Boga, češ, Bogu je mogoče vse. Zato pa pravi sv. Duh pomenljivo besedo, da mu je bilo prišteto v pravičnost. Zares — vera je podlaga pravičnosti, 1 zakaj pravičen je, kdor se Bogu uda popolnoma in se trdno zanaša na nje¬ govo modrost in dobroto. Vera Abramova je bila nadnaravna, katero mu je dajala posebna milost božja. In v tej veri je Abram vedno deloval, sta¬ novitno in pokorno brez obotavljanja. Zares, ta vera je bila v njem ona velika pravičnost, v ka¬ teri je Abram pravi junak. Zato piše tako lepo o njem sv. Pavel: 2 . . . kateri je zoper vse upanje upal in veroval, da bo oče veliko narodov, kakor mu je bilo rečeno: Tako bo tvoj zarod. In ni bil oslabljen v veri ... in nad božjo obljubo tudi ni pomišljal z nezaupanjem, temveč je bil utrjen v veri in je dajal čast Bogu; ker je bil popolnoma prepričan, da mu je mogoče tudi storiti, karkoli je obljubil Zato mu je bilo tudi prišteto v pra¬ vičnost. Ni pa pisano samo zaradi njega, . . . ampak tudi zaradi nas, katerim bo prišteto, ker verujemo v njega, kateri je obudil od mrtvih Jezusa Kristusa. Gospoda našega. Tako vidimo, da je Abramova vera predpodoba naše vere, ki nas opravičuje; seveda ne opravičuje vera sama, am¬ pak vera z dobrimi deli, kakor je tudi Abram opravljal dobra dela v živi in močni veri. Božja dobrotljivost je potrpežljiva z našimi slabostmi. Abram je sicer veroval trdno, vendar je želel imeti kako znamenje. Saj ravnamo jed- nako tudi mi. Gospod mu ni odrekel znamenja, ampak je sklenil ž njim pravo zavezo, zato je opravil Abram zavezno daritev. Razdelil je da¬ rilne živali (razven ptic) na dva dela. To je bilo znamenje, da čaka smrt tistega, ki bi prelomil zavezo. Kadar so sklepali tako zavezo, tedaj sta šla oba zaveznika skozi razsekane dele. Tudi Gospod je šel skozi razsekane dele, in sicer v podobi plamena. Ptice, ki so hotele Abramu od¬ nesti kose, pomenjajo izkušnjave zoper zvestobo, katere je treba odganjati. Bog je razodel Abramu v prikazni, kako se bo godilo njegovemu zarodu. Kakšna prikazen je bila, tega nam ne pove na¬ 1 Tridenški zbor, seja VI., pogl. 8. 2 Rimlj. 4, 18 in nasl. tančno sv. pismo; najlože si mislimo, da je kak angel v spanju razodel in razkazal bodočnost, kakor se je tudi pozneje večkrat angel prikazal Abramu. Obljubo božjo je poznala gotovo tudi Abra¬ mova žena Sara. Pa čudno se ji je zdelo, kako bi se to zgodilo. Da bi se vendarle izpolnila be¬ seda božja, pregovorila je Abrama, da si je vzel še jedno ženo, namreč svojo prejšnjo deklo, Egip¬ čanko Hagaro. V starem, nepopolnem zakonu je Bog pripuščal imeti več kakor jedno ženo. Da nista mislila Abram in Sara ravnati zoper voljo božjo, priča nam to, ker sta živela doslej v lepi za¬ konski jedinosti in ljubezni in ni Abram imel druge žene do 85. leta. Bog je skrbel tudi za to drugo ženo, in ker je postala kmalu ošabna, ukazal ji je, naj se poniža pred svojo gospodinjo. Dobila je sina in ga imenovala Izmaela, t. j. Bog usliši, Abram pa je bil tedaj star 86 let. Tako je imel res sina, toda ne tistega, ki ga je bil obljubil Bog. Obreza — zaveza med Abrahamom in Bogom. Ko je pa bil (Abram) star devet in devetdeset let, prikaže se mu Gospod in mu reče: Jaz sem vsemogočni Bog, hodi pred menoj in bodi popoln! Storil bom zavezo med seboj in teboj, in te pomnožil jako močno. Abram je padel na obraz. Rekel mu je Bog: Jaz sem, in moja zaveza je s teboj, in ti boš oče mnogih narodov. Pa ne boš se več imenoval Abram, ampak Abraham, ker sem te postavil za očeta mnogih narodov. In dal ti bom, da boš silno rastel, pa storil te v narode, in kralji bodo izšli iz tebe. In postavim svojo zavezo med seboj in teboj in tvojim potomstvom po njegovih rodovih, večno zavezo, da sem Bog tvoj in tvojega zaroda za teboj. Dal bom tebi in tvo¬ jemu zarodu vso deželo, v kateri si ti ptujec, vso deželo kanaansko v večno posest, in bom njihov Bog. Rekel je zopet Bog Abrahamu: Za¬ torej tudi ti čuvaj mojo zavezo, in tvoje potomstvo v svojih rodovih. To je moja zaveza, katero bodete izpolnjevali med menoj in seboj in tvojim potomstvom: Vsak moški izmed vas naj se obreže, I. Mojz. 17, 12—27. Bog zaukaže obrezo. Pomen obreze.. 81 da bo to v znamenje zaveze med me¬ noj in vami. Ko je dete staro osem dnij, naj se obreže med vami, vsak moški v vaših rodovih: tako domačin, kakor kupljeni hlapec, ali kdorkoli ni iz vašega rodu: in moja zaveza bo na vašem mesu v večen zakon. Cegar meso ne bo obrezano, tistega moškega duša bo'iztrebljena iz ljudstva, ker je razdrl mojo zavezo. Rekel je tudi Bog Abrahamu : Saraje svoje žene ne kliči več Saraje, ampak Saro. In blagoslovil jo bom, in iž nje ti bom dal sina, katerega bom blago¬ slovil, in vzrastel bo v narode, in kralji ljudstev bodo izšli iž njega. Abraham pade na svoj obraz in se nasmeje, re¬ koč v srcu: Kaj misliš, sto let sem star, in rojen mi bo sin? In Sara, devet¬ deset let stara, bo-li rodila? In rekel je Bogu: Da bi vsaj Izmael živel pred teboj! In Bog je rekel Abrahamu : Sara, žena tvoja, ti bo rodila sina, in imeno¬ val boš njegovo ime Izaak, in postavil bom svojo zavezo v večen zakon njemu in njegovemu zarodu za njim. Tudi zastran Izmaela sem te uslišal. Glej, blagoslovil ga bom, in ojačil in po¬ množil ga bom močno: dvanajst voj¬ vod bo rodil, in naredil ga bom v velik narod. Zavezo svojo pa bom postavil Izaaku, katerega ti bo rodila Sara ob tem času prihodnje leto. Ko je Bog nehal ž njim govoriti, šel je od Abrahama. Abraham pa je vzel sina Izmaela in vse domače hlapce svoje hiše, in vse, katere je bil kupil, vse moške svoje hiše, in obrezal jih je precej tisti dan, kakor mu je bil ukazal Bog. Abraham je bil star devet in de¬ vetdeset let, ko je obrezal svoje meso. In sin Izmael je bil dopolnil trinajst let ob času svoje obreze. Tisti dan je bil obrezan Abraham in Izmael, njegov sin. In vsi moški njegove hiše, domači in kupljeni in ptujci so bili jednako obrezani. Ni se nam čuditi, da Bog večkrat ponovi svojo zavezo in obljubo. S tem naznanja, kako je imenitna, kako s je velik dar božji. Da bi pa Zgodbe sv. pisma I. bilo trdno znamenje za vedno opominjevanje in za spomin te zaveze, postavil je Bog obreze vseli moških in ukazal, da se mora že otrok ob¬ rezati, osem dnij po rojstvu. Tako je veljala ob¬ reza za vse izraelsko ljudstvo v starem zakonu. Obreza je posebno pomenljiva, zato treba vsaj ob kratkem premisliti ta pomen. Najprej je bila obreza znamenje zaveze med Bogom in Abraha¬ movim zarodom. Vsak Hebrejec se je moral spo¬ minjati, da je med Bogom in njim zaveza, katero mora torej izpolnjevati in Bogu zvesto služiti. Moški, kot imenitnejši del človeštva, naj se spo¬ minja, da je ves Abrahamov rod Bogu posvečen, torej božja posest ali last. — Drugič pa je obreza Izraelce spominjala božje obljube, da namreč pride iz Abrahamovega zaroda blagoslov in izve- ličanje. Tako je bila torej obreza znamenje vere in upanja v Odrešenika. — Tretjič je bila obreza nekako posvečevanje, zakrament starega zakona. Ni sicer podeljevala obrezancu nobene milosti, pač pa je bila vzrok ali povod, da je Bog zaradi nje delil Izraelcem v raznih potrebah milostij, če so jih prosili v veri. — Zato je pa bila četrtič predpodoba sv. krsta, v katerem nas sv. Duh očisti podedovanega greha in vseh drugih grehov, in v katerem storimo z Bogom najtrdnejšo zavezo. — Petič je bila obreza na telesu znamenje dušne obreze. Obreza je Izraelca spominjala greha, zlasti še podedovanega greha, spominjala je poželji- vosti mesa, ki izvira iz podedovanega greha. To poželjivost pa je treba krotiti, poželjivo meso je treba obrezati. Na tako obrezo se ozira sv. Pa¬ vel. ki jo imenuje obrezo Kristusovo: 1 V katerem (t. j. Kristusu) ste tudi obrezani z obrezo, ne z roko storjeno, ko se vzame od telesa meso, ampak z ob¬ rezo Kristusovo. Ta obreza je v tem, da zatiramo meso in mu jemljemo moč; torej je boj duha z mesom. Izraelca je torej obreza opominjala, naj se kroti, in taka duhovna obreza je ostala tudi nam kristijanom. — Poslednjič je bila obreza še znamenje, po katerem se je ločil Izraelec od Ne- izraelca. Tako znamenje je bilo jako potrebno, ker so Izraelci vedno silili v poganstvo. Zaradi tega pomena so dajali pri obrezi ime. Abram je dobil zaradi zaveze novo ime: Abraham — oče množice. Hkrati je dobila Saraj ime Sara, t. j. gospa. — Od Abrahama se je obreza raz¬ širila na vse njegove potomce, tudi na »potomce iz Izmaela. • 1 Kol. 2, 11. 6 82 I. Mojz. 18, 1—10. Trije možje pri Abrahamu. IV. Abrahamova gostoljubnost in ljubezen do bližnjega. (L Mojz. 18, 1—33.) Prikazal se je pa Gospod Abrahamu v dolini Mambre, ko je sedel pri vra¬ tih šotorovih v dnevni vročini. Ko po¬ vzdigne oči, prikažejo se mu trije možje, potem odidite naprej: saj zato ste se obrnili k svojemu hlapcu. Oni so rekli: Stori, kakor si govoril. Abraham je hitel v šotor k Sari in ji rekel: Podvizaj se, zmesi tri mere pšenične moke in speci podpepelnjake! Sam pa je hitel k čredi in odbral naj- mečje in najboljše tele, in je dal hlapcu : Abrahamova gostoljubnost. stoječi blizu njega. Ko jih zagleda, steče jim naproti od vrat šotorovih in se prikloni do tal. In reče: Gospod, če sem našel milost v tvojih očeh, ne idi mimo svojega hlapca; temveč pri¬ nesem nekoliko vode, in umijte si noge in počijte pod drevesom! In postavim grižljaj kruha, in pokrepčajte svoje srce, ta je je urno skuhal. Prinesel je tudi surovega masla in mleka, pa tele, katero je bil skuhal, in postavil prednje. On sam je pa stal poleg njih pod drevesom. Ko so odjedli, rečejo mu: Kje je Sara, tvoja žena? On odgovori: Glejte, v šotoru je. Rekel mu je (Gospod): Ko se povrnem, pridem k tebi obsorej, ker I. Mojz. 18, 10—31. Bog obljubi Abrahamu sina. Abrahamova priprošnja. 83 bodeta še živela: Sara, tvoja žena, pa bo imela sina. Ko to zasliši, zasmeje se Sara za vrati šotorovimi. Bila sta pa oba stara in priletna. Kako ljubeznivo prigodbo nam pripoveduje tukaj sv. Duh! Ni je nam treba razlagati na dolgo, ker jo lahko vsakdo ume; le to omenjamo, da je bila gostoljubnost imenitna dolžnost pri starih narodih, in še dandanes je jutrovcem veliko ime- nitnejša kakor nam. Abraham je — kakor uče sv. očetje — hitro spoznal, da se mu je v treh Popotnikih prikazal Gospod sam. Zato se je tudi priklonil pred njimi do tal, nekako „molil“, kakor Pravi latinska beseda. Nagovarja pa le jednega in mu pravi „Gospod“. In Abrahamu odgovarja jeden, ki kaže, posebno pa še v poznejših bese¬ dah, da je bil res Gospod sam. Večina sv. očetov razlaga tri „može“ kot tri osebe sv. Trojice, ki so se tukaj prikazale vidno, ali pa kot tri angele, ki so bili vidna podoba treh oseb božjih. Bodisi prvo ali drugo, gotovo je, da se nam tukaj razodeva sv. Trojica. Jednako se je razodeval sam Sin božji, kadar se je prikazoval v starem zakonu »angel Gospodov 11 . Ko je obljubil Gospod sina, zdelo se je to Sari kakor krotka šala, zato se je zasmejala, ne da bi bila mislila kaj hudega. Ni ji šlo v glavo, kako bi se moglo zgoditi, da bi sedaj dobila sina, ko ga jima Bog ni bil dal toliko časa. A Gospod ni hotel, da bi se njegova beseda sprejela kot šala, marveč govoril je resnobno in hotel izpol¬ niti svojo besedo. Zato je posvaril Saro ter je rekel Abrahamu: Zakaj se je smejala Sara, češ, ali bom starka imela sina ? Ali je Bogu kaka stvar težka? Kakor sem rekel, ob letu se povrnem in Sara bo imela sina. Sara se je pa zbala in ta¬ jila, da se ni smejala, toda Gospod ni potrdil Sari besede, ampak rekel: Ne, ni tako, ampak smejala s l se. Seveda ni bilo prav, da se je Sara izgo¬ varjala, pa saj vemo, kaj stori strah in kako slaba je ženska. Abraham prosi za Sodomo in Gomoro. Ko so torej možje vstali od ondod, obrnili so oči proti Sodomi; in Abra¬ ham je šel ž njimi in jih spremljal. In Gospod reče: Ali morem Abrahamu zakrivati, kar mislim storiti?.. Saj bo Postal velik in jako močan narod, in v njem bodo oblagodarjeni vsi narodi zemlje! Vem namreč, da bo zapove¬ dal svojim sinovom in svoji hiši za seboj, naj se drže poti Gospodove in delajo po pravici in postavi: da bo Go¬ spod zaradi Abrahama izpolnil vse, kar mu je govoril. Rekel mu je torej Gospod: Vpitje Sodome in Gomore je čim dalje večje, in njiju hudobija čim dalje groznejša. Pojdem tje doli in bom videl, ali je njih dejanje tako hudobno, kakor je vpitje, ki prihaja do mene, ali pa ni tako, da bom vedel. Obrnili so se od ondod in napotili proti Sodomi; Abra¬ ham je pa še stal pred Gospodom. In približal se je in rekel: Ali pogubiš pravičneža s krivičnikom vred? Ako bo petdeset pravičnih ljudij v mestu, ali bodo tudi ti poginili? Ali ne pri¬ zaneseš onemu kraju zaradi petdeset pravičnikov, ako bodo v njem? Nikar ne stori tega, da bi usmrtil pravičnika s hudobnežem in da bi bil pravičnik kakor hudobnež, saj tako ne delaš; ti, ki sodiš vso zemljo, ne boš nikakor storil te sodbe. In Gospod reče Abra¬ hamu : Če najdem v Sodomi petdeset pravičnih sredi prebivalstva, prizane¬ sem vsemu kraju zaradi njih. In Abraham odgovori in reče: Ker sem že začel, govoril bom Gospodu svojemu, ker sem prah in pepel. Kaj, ko bi bilo pet pravičnikov manj kakor petdeset? Ali pokončaš, četudi jih je pet in štirideset, vse mesto ? In (Gospod) reče: Ne bom pokončal, ako jih najdem tam pet in štirideset. Zopet mu je govoril: Ako se jih pa tam najde štirideset, kaj boš storil? Reče (Gospod): Ne bom jih udaril za¬ radi štirideset. Prosim, reče, ne bodi nevoljen, Go¬ spod, če govorim. Kaj, ko bi se jih tam našlo trideset? Odgovori: Ne bom storil, ako jih tam najdem trideset. Ker sem že začel, reče, govoril bom Gospodu svojemu: Kaj, ako se jih tam najde dvajset? Reče: Ne bom pokon¬ čal zaradi dvajset. 6* 84 I. Mojz. 18, 32. 33; 19, 1—4. Abrahamova priprošnja. Angela pri Lotu. Lepo prosim, reče, ne jezi se, če govorim še jedenkrat: Kaj ako se jih tam najde deset? In reče: Ne bom iztrebil zaradi deset. — In odšel je Go¬ spod, ko je nehal govoriti Abrahamu; in ta se je vrnil v svoj kraj. Koga ne gane Abrahamova preprosta, umna in stanovitna prošnja? Bog mu je zopet obljubil blagoslov, in zarad njegove imenitnosti in časti mu razodene celd svoje sklepe in namene. Angel govori kakor Bog sam in vendar tudi po človeško, ko pravi, da hoče iti pogledat, ali je res tako hudo v So¬ domi. Hudobija Sodomcev je bila tolika, da je vpila v nebo k Bogu in klicla — da tako rečem — , naj se Bog maščuje zaradi krivice, naj jo hitro kaznuje. Znano je, da imenujemo štiri posebno velike grehe — vnebovpi- joče. — Četudi Bogu ni treba iti v mesto, da bi spoznal njegovo hudobijo, šel je ven¬ dar zato, da bi se njegovim očem ali vpričo njega poka¬ zala hudobija, kakor se je tudi zgodilo. Abraham je prosil se¬ veda tudi zato, ker je bil Lot v Sodomi, pa ne samo zato: ljubil je bližnjega sploh, in želel, da bi Bog priza¬ nesel tudi grešniku. Tako velika in čista je bila Abra¬ hamova ljubezen do bliž¬ njega. Dva angela sta šla proti Sodomi, Gospod sam pa je še ostal in po¬ slušal Abrahamovo prošnjo. Abraham nam je pre¬ lep vzgled stanovitne in srčne molitve, kaže nam pa tudi, koliko zmore pred Bogom prošnja pra¬ vičnega človeka. V. Kazen Sodome in Gomore. (I. Mojz. 19, 1—30.) Povedali smo že, kako lepi in rodovitni so bili kraji ob spodnjem Jordanu. A ljudje so bili grozno hudobni in so počenjali vsakovrstne ostudne grdobije. Bilo je tukaj petero mest, izmed kate¬ rih sta bili Sodoma in Gomora največji, Adama in Sebojim sta bili pač manjši, in najmanjše je bilo Bala, pozneje imenovano Segor. Pa vsako mesto je imelo svojega glavarja ali kralja. V onih krajih je bilo več studencev zemske smole; sploh je kraj nenavaden, ker je tako globok, kakor no¬ ben drug kraj na zemlji. Tista dva moža ali angela, ki sta bila po¬ prej z Gospodom pri Abrahamu, šla sta proti So¬ domi potem, ko je bil Abra¬ ham prosil za mesto. Šla sta vedno niže in niže, od hebronske strani proti jutru, in tako prišla v Sodomo. In prišla sta oba angela na večer v So¬ domo, ko je sedel Lot pred mestnimi vrati. Ko ju je videl, vstane in jima gre naproti; pa se jima prikloni do tal in reče: Prosim, gospoda, stopita v hišo svojega hlapca in osta¬ nita tukaj; umijta si noge, zjutraj pa poj¬ deta svojo pot. Rekla sta: Nikakor ne, am¬ pak na ulici ostaneva. On pak ju je prav si¬ lil, da bi pri njem ostala. Ko sta vsto¬ pila v njegovo hišo, naredi pojedino in speče opresnike, in sta jedla. Predno pa so šli leč, obsuli so možje iz mesta hišo, mladi in stari, vse ljudstvo skupaj. Tudi Lot je bil torej gostoljuben, kakor sploh tedanji ljudje, če niso bili preveč popačeni; in sila popačeni so bili ravno Sodomljani. Prava gosto¬ ljubnost ne ponuja postrežbe samo z besedami, ampak kar da in stori, česar je treba. — Človek bi mislil, da so prišli Sodomljani ptujce samo pozdravit. Kaj še! Prišli so, da bi hudobno in pregrešno ž njimi ravnali; zato so silili v Lota, naj jim da ptujce. Lot se je ustavljal in branil, Abrahamov hrast pri Hebronu. I. Mojz. 19, 5 — 17. Angela vodita Lota iz Sodome. 85 kar je mogel, oni pa le niso odjenjali, ampak so hudo vanj pritiskali in hoteli ulomiti vrata. V tej sili sta stegnila angela roke, potegnila v hišo Lota, zaprla vrata in s slepoto udarila one, ki so hili zunaj, male in velike, da niso mogli najti vrat. Tako se je pokazalo, kako grozno malo¬ pridni so bili Sodomijam. hčeri, in je rekel: Vstanita, pojdita iz tega kraja, ker Gospod bo pokončal to mesto. Zdel se jima je, kakor bi govoril v šali. Ko se je zdanilo, silila sta ga an¬ gela, rekoč: Vstani, vzemi svojo ženo in obe hčeri, kateri imaš, da hkrati Lotov beg iz Sodome. Rekla pa sta (angela) Lotu: Ali imaš tukaj katerega izmed svojih? Zeta, ali sinove, ali hčere? Vse, kar jih je tvo¬ jih, izpelji iz tega mesta. Pokončala bova namreč ta-le kraj zato, ker je uročno njih vpitje pred Gospodom, ki na ju je poslal, da jih pokončava. Lot je torej šel, govoril je svojima zetoma, ki sta hotela vzeti., njegovi tudi ti ne pogineš v pregrešnem mestu. Ko se je pa še obotavljal, prijela sta za roko njega in ženo in obe njegovi hčeri, ker mu je Gospod prizanesel. In peljala sta ga in postavila ven iz mesta, tam pa sta mu govorila, rekoč: Reši si življenje: nikar se ne ozri, tudi se ne mudi nikjer v tem okraju, tem¬ več otmi se v gore, da ob jednem 86 I. Mojz. 19, 18—30. Lot rešen; štiri mesta pokončana. tudi ti ne pogineš! Reče pa jima Lot: Prosim, Gospod moj, ker je našel tvoj hlapec milost pred teboj in ker si mi izkazal veliko usmiljenje, da si mi rešil življenje, pa se tudi ne morem oteti na gori, da me ne zgrabi zlo in ne umrjem: to mesto le blizu, kamor lahko bežim, je majhno in v njem bom rešen. Ali ni majhno, in živela bo moja duša? Reče mu (Gospod): Glej, tudi v tem sem sprejel tvojo prošnjo, da ne raz- denem mesta, za katero si govoril. Hiti in tam se otmi, ker ne bom mogel sto¬ riti ničesar, dokler ne vstopiš tje. Zato se je imenovalo ono mesto Segor. Kako hitro je prejel Lot plačilo za gosto¬ ljubnost! Kakor je on poprej silil angela, naj stopita v njegovo hišo in pri njem prenočita, tako sta ona dva silila Lota in družino, naj hite. In tudi tu je pokazal Lot svoje dobro in usmiljeno srce. Prosil je, naj bi smel iti v bližnje mesto Balo. (Imenovalo se je ,,Bala“ zaradi jam in brezdnov v okolici.) Skliceval se je na to, da je star in si ne upa iti daleč na gore. Gospod je uslišal njegovo prošnjo, angel mu je naznanil, da sme iti in da prizanese temu mestu. Iz Sodome so torej bežali proti južno-vshodni strani. Segor po- menja: majhno. Ob času sv. Hijeronima se je imenovalo Palmarija zaradi palm, ki so rastle tam; v mestu je bival tudi škof. Dandanes se imenuje Es-Safije in prebivajo tukaj ubožni kmetje. Solnce je vzšlo nad zemljo in Lot je vstopil v Segor. Tedaj je Gospod dežil nad Sodomo in Gomoro žveplo in ogenj od Gospoda z nebes; in raz¬ dejal je ta mesta in ves okraj na okoli, vse prebivalce mesta in vse zelenje po polju. In žena njegova, ki se je ozrla, izpremenila se je v solnat steber. Ne samo Sodoma in Gomora sta bili pokon¬ čani, ampak tudi Sebojim in Adama, pokončani pa na strašen način: goreče žveplo se je vsipalo z neba na štiri mesta in na poprej tako lepo okolico. Pokončal je ta nadnaravni ogenj vse; gotovo je napravil prebivalcem hude muke, ker je bil ta ogenj kazen za pregrehe. Kakšna groza je prevzela ljudi, ko so zjutraj vstajali, gledali na temno-plameneče nebo, ko so slišali praske¬ tanje ognjenih, žveplenih kosov, ko so duhali stra¬ šni smrad in slišali obupno kričanje, stokanje in zdihovanje ljudij, katere je zadel žvepleni plamen! Izpod gorečih in kadečih se streh so begali pod milo nebo, a tu jih je zadevalo goreče žveplo. Zares strašno je grešniku pasti v roke živega Boga! Sv. pismo pravi naravnost, da ta ogenj je prišel z neba, in torej ni švigal iz zemlje. Ni bil tak ogenj, kakoršen pride iz zemlje, kadar se od¬ pre gora, ki bljuje ogenj (ognjenik). To pač ni bila prirodna ali naravna prikazen, ampak prava kazen božja. Še znamenitejše je, da pravi sv. pismo: Gospod je dežil od Gospoda. V obče trde sv. očetje, da se tukaj omenjata dve božji osebi, torej se posredno zaznamuje sv. Trojica. — Lotova žena ni slušala angelove prepovedi: ozrla seje in premenila v solnat steber. Tudi ta dogodek je kazen božja. Žena je nagloma umrla, njeno telo pa je pokrila solnata skorja. Ni zoper besede sv. pisma, če si razlagamo tako, da je Lotova žena tudi nekoliko zaostala in da jo je zgrabila ona vihra, vzela ji življenje in jo izpremenila v solnat steber. Abraham pa se je vzdignil zjutraj tje, kjer je bil poprej stal z Gospodom, in je gledal Sodomo in Gomoro in vso zemljo onega okraja, in videl je pepel, ki se je dvigal z zemlje, kakor dim iz peči. Ko je namreč Bog pokončal mesta onega kraja, spomnil se je Abra¬ hama in otel Lota iz pogina mest, v katerih je prebival. In Lot je šel iz Segorja in ostal na gorovju, tudi nje¬ gove dve hčeri ž njim, bal se je nam¬ reč ostati v Segorju. Ogenj z nebes je užgal vse, kar je moglo goreti. Skoro gotovo so gorele celd take reči, katerih sicer ne prime ogenj. Močno padanje žveplenih gorečih kosov je napravilo tudi vihar, ki je gonil dim in pepel po koncu, in to straho¬ vito prikazen je gledal Abraham z višine. Tako je bil on — veliki očak — tudi priča božje pra¬ vičnosti in kazni. Ona mesta so izginila — od tedaj ni za njimi nobenega sledu, pač pa je še dandanes v onih krajih sled in znamenje tega strašnega dogodka — Mrtvo morje. Po pravici pravi neki pisatelj, daje Mrtvo morje, ki leži dobrih šest ur od Jeruzalema I. Mojz. 19. poglavje. Mrtvo morje. 87 na jutrovo stran v globoki, nizki dolini, prava uganka. Kako je nastalo morje, zakaj ima tako nenavadne lastnosti, zakaj je vsa priroda todi okoli I široko je počez kake 3 — 4 ure (15 km). V zgornjem delu je jako globoko (400 m), na južnem delu pa je čisto plitvo, da bi se dalo včasih prebresti, ko tako zapuščena, mrtva, — ne bi vedeli, ko bi nam ne povedalo sv. pismo. — Mrtvo morje leži 390 m pod Sredozemskim morjem. Dolgo je blizu tako, kakor je Novomesto daleč od Ljubljane (74/cm); bi ne bilo tako blatno. Iz sv. pisma povzemamo, da so bila na južnem delu nekdaj štiri lepa mesta, in da je imel ves kraj dovolj mokrote. Kako se je pa potem premenil ta svet? 88 L Mojz. 19. poglavje; ji 1, 1—S. Mrtvo morje. Izaak rojen. Najverjetnejša se mi zdi ta-le razlaga: Že od začetka je bilo v teli krajih morje, pa bolj proti severu, nego je sedaj. Zakaj Jordan ni mogel teči v Rdeče morje, ki je skoro za 400 m višje, kakor je Jordanova površina ob ustju. Tudi so med Jordanom in Rdečim morjem višine; naj¬ nižja tukajšnja dolina (Vadi-el-‘Araba) je 240 m nad Sredozemskim morjem. Kako bi torej Jordan kdaj tekel todi in se izlival v Rdeče morje? Da je bilo morje bolj proti severu, verjeti je tem lože, ker svet proti severu ni dosti višji, kakor je morska površina; tudi je precej daleč vse golo in izsušeno, po tleh pa se vidi sem ter tje bela so]. Na jugu je bil prelep svet med gorami in ob morju. A pri¬ šla je božja kazen, iz¬ žgala do cela oni kraj, ponižala svet in morje se je vlilo toliko na¬ prej, da je vse zalilo, četudi ne na globoko. Od tedaj je značaj tega morja še žalostnejši. Morje je tako slano in ima toliko težkih sno- vij, da leži mirno, ka¬ kor bi bilo ukovano ali imelo svinčeno po¬ vršino. Nobena žival ne more živeti v njem; še morska riba v njem precej pogine. Na ne¬ katerih mestih obrežje ni neprijazno. Drugodi je jako divje, skoro strašno. Vsekako nam kliče mrtvo morje živo v spo¬ min, da grešnika, ki se ne spokori, pokoplje prej ali slej morje večne smrti. Teže povemo kaj več o solnatem stebru, v ka¬ terega je bila izpremenjena Lotova žena. Knjiga Modrosti govori o tem stebru in pravi, da še stoji (10,9). Tudi sv. očetje se je spominjajo, in.Burk- liard jo omenja pred 650 leti. Videti je na južno- zapadni strani morja nizek in podolgast grič, ki ga imenujejo domačini Sodomsko goro (Djebel Usdum). Spredaj — proti morju — stoji kakih 12 m visok steber, ki ga imenujejo Lotov steber, kot spomin njegove žene. Skoro gotovo je pi- salcem v mislih ta steber, ko govore o spominu Lotove žene. VI. Izaak rojen, Izmael gre od hiše. (I. Mojz. 21, 1—34.) Očak Abraham je prebival doslej največ v Mambri. Vendar ga je Bog vodil sem in tje, ker je bil še ptujec v tej deželi. Tako je bil neko¬ liko časa tudi v Gerari, na južnem robu obljub¬ ljene dežele, med Kadesom in Surom, kjer je bil kralj Abimeleh. Skoro gotovo mu je bilo hudo prebivati blizu razdejanih mest; morda je celo duh velikanskega pogorišča segal do Hebrona. Gerara je bila blizu morja v filistejski deželi na poti proti.Egiptu. Kralj je bil Abrahamu prav naklonjen in mu je do¬ volil, naj prebiva, kjer¬ koli hoče. Nato si je izbral kraj Bersabo za bivališče in tam pre¬ bival dolgo časa; tudi Izaak, njegov sin, je bival največ v Bersabi. Ta kraj je 45 km (11 ur hoda) proti jugu od Hebrona; ima več vod¬ njakov, izmed katerih sta še dva za rabo. Tukaj je bival očak, ko se mu je izpolnila božja obljuba. Gospod je pa obiskal Saro, ka¬ kor je bil obljubil; in je izpolnil, kar je govoril. Rodila je sina v svoji starosti ob onem času, ob katerem ji je bil Bog obljubil. Abraham je imenoval ime svojega sina, katerega mu je rodila Sara, Izaaka; in ga je obrezal osmi dan, kakor mu je bil Bog zapovedal, ko je bil star sto let. Ob tej dobi svo¬ jega očeta je bil rojen Izaak. In rekla je Sara: Smeh mi je storil Bog; kdorkoli bo slišal, smejal se bo z menoj. In zopet je rekla: Kdo bi bil verjel, da bo Abraham slišal, da Sara doji sina, ki mu ga je rodila starcu? Dete je torej rastlo in je bilo od- dojeno; in Abraham je napravil veliko Lotov steber. I. Mojz. 21, 9—27. Hagara odide iz Abrahamove hiše. Zveza z Abimelehoin. 89 pojedino tisti dan, ko je bil odstavljen Izaak. In ko je videla Sara sinu Hagare, Egipčanke, da se norčuje iz Izaaka, njenega sina, rekla je Abrahamu: Iz¬ ženi to deklo in njenega sina: zakaj ne bo deklin sin dedič z mojim sinom Izaakom. Trdo se je to zdelo Abrahamu za svojega sina. Bog mu je pa rekel: Nikar naj se ti ne zdi grenko zaradi dečka in zaradi tvoje dekle: Karkoli ti poreče Sara, poslušaj njen glas, zakaj po Izaaku se bo klical tvoj zarod. Pa tudi sina tvoje dekle bom storil v velik narod, ker je tvojega rodu. Kar Bog obljubi, to tudi izpolni. Sara je do¬ bila sina in imenovali so ga osmi dan pri obrezi Izaaka, kar ponienja po naše: „smejal se bo“, t. j. čudil se bo tisti, ki bo slišal to zgodbo. Pri jutro- vih narodih so domači dogodki, kakor rojstvo otro¬ kovo i. dr., jako imenitni. Seveda sta bila vesela oba, Abraham in Sara, da imata zdravega sina. Dojila gaje mati tri leta; ko ga je odstavila, bila je velika gostija. Izaak je bil še slab dečko in Izmael se je iž njega norčeval. Sari je delo hudo, da je njenega sina zaničeval Izmael, ki je bil 14 let starejši; pa tudi tega se je bala, da bi morda njen sin bil ob dedščino. Zato lahko umevamo njeno željo, naj gresta iz hiše dekla in njen sin. Abrahamu se je zdelo to hudo, ker je ljubil Iz- maela, pa Bog sam mu je velel, naj stori po želji Sarini, ker je imel ž njim posebne namene. Abraham je torej vstal zjutraj, vzel kruha in meh vode, naložil ji na ramo, izročil ji dečka in jo odpravil. Ko je bila odšla, blodila je po bersabejski puščavi. In ko je pošla voda v mehu, posadila je dečka pod jedno izmed dre¬ ves, ki so bila tam. In šla je strani, pa sedla njemu nasproti, tako daleč, kakor nese lok; rekla je namreč: Ne bom gledala dečka umirajočega. In sedeč nasproti je na glas jokala. Bog pa je uslišal klic dečkov, in poklical je angel božji z nebes Hagaro, rekoč: Kaj delaš, Hagara? Ne boj se: ker Bog je uslišal klic dečkov s kraja, kjer leži. Vstani, vzemi dečka in drži njegovo roko, ker v velik- narod ga bom storil! In Bog je odprl njene oči; videla je studenec vode, šla je, napol¬ nila meh in dala dečku piti. In (Bog) je bil ž njim; rastel je, prebival v pu¬ ščavi in postal je mladenič strelec. In je prebival v faranski puščavi in mati mu je dobila ženo iz egiptovske dežele. Abraham jo je odpravil, -ker se je trdno za¬ našal na božjo pomoč. Tudi Hagara je zaupala v Boga in šla proti svoji domačiji, proti Egiptu, skozi ondotne puste kraje. V onih krajih imajo vodo jiajrajši v mehovih, ker jo je tako najlože prenašati in se tudi dobro ohrani, četudi nima najboljšega okusa. Še dandanes nosijo domačini vodo večinoma v mehovih, katere zavezujejo trdno na jedni strani. Ko hočejo piti, odvežejo meh, nastavijo na usta in pijč. Kruh in voda, to je onim ljudem glavna hrana še dandanes. Bog je iskušal Hagaro in pokazal, da je tam on najbliže, kjer je. sila najhujša. Ni jokala in klicala samo mati, ampak vekal je od žeje tudi njen sin. Ker je bil sin imenitnejši, zato pravi angel, da je Bog uslišal glas njenega simi. Pa Bog je rešil oba, Izmael je rastel, dobil Egipčanko za ženo, kakor je bila tudi mati Egipčanka, in postal spreten lovec. Faranska puščava je velika puščava na južni strani obljubljene dežele, med obema rogloma Rdečega morja. Tukaj je prebival Izmael in tukaj se je razmnožil njegov zarod. Abraham je tedaj prebival v Bersabi, kjer je imel še oblast kralj gerarski, Abimeleh. V istem času je rekel Abimeleh, in Fikol, poveljnik njegove vojske, Abra¬ hamu: Bog je s teboj v vseh rečeh, katere storiš. Prisezi torej pri Bogu, da ne boš škodoval meni in mojim potomcem in mojemu rodu; marveč po usmiljenju, katero sem storil tebi, storil boš meni in zemlji, na kateri si prebival ptujec. In Abraham reče : Prisegel bom. In očital je Abimelehu zaradi vodnjaka, ka¬ terega so bili s silo vzeli njegovi hlapci. Abimeleh pa je odgovoril: Nisem vedel, kdo je storil to reč; pa tudi ti mi nisi povedal, in jaz nisem slišal do danes. Abraham torej vzame ovac in go¬ ved in jih da Abimelehu; in oba sta sklenila zavezo. In Abraham postavi 90 1. Mojz. 21, 27—34; 22, 1 — 5. Abimeleh. Izaakova daritev. sedem jagnjet od črede na stran. Abi¬ meleh mu reče: Čemu je teh sedem jagnjet, katera si del na stran? Oni pa reče: Sedem jagnjet prejmeš iz moje roke, da mi bodo v pričevanje, da sem jaz izkopal ta vodnjak. Zato se je kli¬ cal oni kraj Bersaba (studenec prisege), ker sta tam oba prisegla. In sklenila sta zavezo za ,,Studenec prisege“. Abimeleh in Fikol, poveljnik nje¬ gove vojske, vstaneta in se vrneta v deželo palestinsko. Abraham pa je za¬ sadil log v Bersabi in tam klical ime Gospoda Boga večnega. In je bil na- selnik palestinske dežele veliko dnij. Mojzes tudi rad naznanja, da so si očaki tu in tam po obljubljeni deželi pridobili pravice in last. Tako je kupil Abraham pozneje njivo v Hebronu, Jakop je kupil kos njive pri Sihemu, tukaj pa v Bersabi je pridobil vodnjak. Vod¬ njaki so po sv. deželi jako imenitni. Tam je le malo živih studencev. Zato so si izkopali vod¬ njake že v najstarejšem času. K vsakemu vod¬ njaku hodijo potem zajemat vode za ljudi, k njemu hodijo z živino, da jo napoje. Ker pa včasih voda tudi usahne in se porabi, zato jako skrbno pazijo nanje. Če bi nasprotnik zabranil pastirju vodnjak, lahko mu pokonča celo čredo. Tako lahko ume¬ vamo, zakaj se omenjajo velikokrat v sv. pismu vodnjaki. Še dandanes so po sv. deželi vodnjaki ravno taki, kakor so bili nekdaj, in zajemat pa napajat hodijo, kakor v starih časih. Tudi je ostalo veliko vodnjakov iz starih časov. Dober vodnjak izkopati ni lahka reč. Kjer so pa napravili take vodnjake, da je bilo vode obilo in tudi dobre, tam so se radi naseljevali prebivalci. Bersaba po- menja vodnjak prisege. Ob Abrahamovem času je bil kraj v oblasti gerarskega kralja; bila je tudi še dežela palestinska ali filistejska. Ko je videl kralj gerarski, kako gre Abrahamu vse po sreči, kako je mogočen, bal se je, da ne bi mu bil kdaj nevaren. Tedaj ni bilo po obljubljeni deželi velikih kraljestev, ampak vsako mesto z okolico je bilo posebno kraljestvo. Torej ni čuda, če se je Abimeleh nekoliko bal Abrahama, in ž njim sklenil rajši prijateljsko zavezo, kakor da bi se bil bojeval. Abraham je tukaj zasadil drevje (prim, sliko na str. 84.) in imel prijazen log, kjer je prebival, častil pravega večnega Boga in spre¬ jemal tudi ptujce. Abraham je bil torej umen za obdelovanje zemlje. Vendar ni Bog pripustil, da bi bil Abraham stalno obdeloval zemljo, marveč je hotel, naj bi bil vedno le kot ptujec, torej mimogrede tukaj ali tam. Dandanes ni v Bersabi nikakega drevesa, nikakega loga, samo razvaline se še poznajo od nekdanjih poslopij. ?•$uli, da je Jakop prosil, in sicer s solzami, s hrepenenjem, z močno željo. Najlepši vzgled take močne molitve nam je pokazal naš Tzveličar v molitvi na Oljski gori. Jezus ni prosil samo, da bi šel kelih mimo njega, ampak še veliko bolj, ha bi se zgodila volja božja. Zato piše ravno o ^j Jezusovi molitvi sv. apostol Pavel tako pri¬ merno: On (Kristus) je v dnevih svojega mesa z močnim glasom in s solzami daroval molitve in prošnje njemu, kateri ga je mogel oteti od smrti, je bil uslišan zaradi svoje udane volje. 2 (Oče nebeški je uslišal svojega Sina in gaje rešil, toda 116 od smrti, katero je prestal za nas, ampak iz smrti, ker ga je obudil tretji dan od mrtvih.) Jakop je prebredel na plitvem kraju reko Jabok, ki se izliva v reko Jordan nekako v sredi med Genezareškim jezerom in Mrtvim morjem. Reka teče od vshoda do zahoda in je precčj majhna; zlasti po letu se jako usuše in skoro usahnejo on- hotnevode. Ker je šel od severo-vshoda proti jugu, Prebredel je reko od desnega do levega brega. Sv. pismo govori natančno o teh posamnih krajih, zato vemo tudi dokaj trdno, kje so bili. Angel ne pove imena; iz tega vidimo, da je P r avi namestnik božji, kakor nam kaže tudi še hne krajevo, Fanuvel, t. j. obličje božje. Jakop si- cer ni videl Boga zares v obličje, zakaj Bog nima te lesa, a reči hoče, da ni bila samo navidezna Prikazen, ampak bil je pravi Bog ali poslanec pravega Boga. Ko pa Jakop dvigne oči, vidi, da pri¬ haja Ezav in ž njim štiri sto mož; in fazdelil je otroke Lijine in Rahelinega in obeh dekel in je postavil obe dekli in njiju otroke spredaj; Lijo in njene otroke na drugo mesto; Rahelo pa in Jožefa na zadnje. In on sam je šel naprej in se je priklonil sedemkrat do tal, dokler se ni približal brat. Tedaj J e Ezav tekel bratu naproti; objel ga je, in ko se je oklenil njegovega vratu, Poljubil ga je in jokal. In vzdignil je °či, videl žene in njih otroke in rekel: 1 Oz. 12, 3. 4. ’ Hebr. 5, 7. Kaj so ti? Ali so tvoji? (Jakop) od¬ govori: Otroci so, katere je dal Gospod meni, tvojemu hlapcu. In približali sta se dekli in njiju otroci in se globoko priklonili. Pristopila je tudi Lija s svo¬ jimi sinovi, in ko so se jednako pri¬ klonili, priklonila sta se naposled Jožef in Rahela. In Ezav reče: Kaj so te čete, ka¬ tere sem srečal? (Jakop) odgovori: Da bi našel milost pred svojim gospodom. Pa oni reče: Imam premnogo, brat moj; imej sam svoje! In Jakop reče: Ne tako, prosim, ampak če sem našel milost v tvojih očeh, vzemi darček iz mojih rok: zakaj videl sem tvoje ob¬ ličje, kakor da bi videl obraz Boga: bodi mi milosten in sprejmi blagodar, ki sem ti ga prinesel in katerega mi je podaril Bog, ki daje vse. Ko ga je brat silil, vzel je nerad in rekel: Poj¬ diva skupaj in jaz te bom spremljal na poti. Jakop reče: Veš, gospod moj, da imam male otroke, in ovce in go¬ veda, ki doje: če jih preženem na poti, poginejo vse črede jeden dan. Moj gospod naj gre pred svojim hlapcem, in jaz bom polagoma šel za njegovimi stopinjami, kolikor bom videl, da mo¬ rejo moji otroci, dokler ne dospem do mojega gospoda v Sejir. Ezav odvrne: Prosim te, da ostanejo od ljudij, ki so z menoj, vsaj spremljevalci na tvoji poti. Ni potreba, pravi (Jakop): samo tega mi je treba, da najdem milost pred teboj, gospod moj. Zatorej se je vrnil Ezav oni dan v Sejir po poti, po kateri je bil prišel. In Jakop je prišel v Sokot, kjer je hišo sezidal in postavil šotore; oni kraj je imenoval Sokot, to je šotori. In je šel naprej v Salem, mesto Si- himljanov, katero je v deželi kanaan¬ ski, potem ko se je bil vrnil iz Sirske Mezopotamije; in je prebival zraven mesta. In je kupil del polja, na katerem je bil postavil šotore, od sinov Hemorja, Sihemovega očeta, za sto jagnjet. In postavil je tam oltar ter molil pri njem Boga Izraelovega, najmočnejšega. 112 I. Mojz. 33, 18—34, 20. Jakop in Ezav. Jakop pri Sihimljanih. Tako se je sešlo prav srečno to, česar se je poprej Jakop tako bal. Bog je ganil Ezavovo srce, da ni storil bratu nič žalega, da ga je spre¬ jel celč častno in z veseljem. Zares v srce ti seže, ko pomisliš, kako sta se sešla brata po dvajset¬ letni ločitvi. Ezav je bil sicer trd človek, vrh tega nepremišljen, da ga je hipoma kaj prema¬ galo ali vnelo: toda hudoben ni bil. Pokazal je odkritosrčno ljubezen do brata, ko ga je objel in poljubil. Vendar je bilo jako previdno, da ni Ja¬ kop potoval ž njim naprej. Ezav se je dal hitro razdražiti; če ni vskipela njegova jeza sedaj, lahko bi bila poznej. Ali pa bi se bili sprli Eza- vovi divji ljudje z Jakopovimi, in tako bi bilo potovanje jako težavno. Zaradi tega je bilo prav modro, da Jakop ni sprejel ponudbe Ezavove. III. Jakop prebiva v kanaanski deželi. (I. Mojz. 34, 1-36, 1.) Jakop je hotel prebivati kot ptujec v ka¬ naanski deželi, in sicer na raznih krajih, kakor njegov stari oče Abraham. Najprej se je ustavil na jutrovi (levi) strani reke Jordana, kjer je imel ono čudovito prikazen. Tisti kraj se je potem imenoval Sokot, t. j. šotori. Tudi v poznejših ča¬ sih se je ta kraj tako imenoval, kakor nam pove sv. pismo. Dandanes pa ni več sledu za njim. Od todi je šel proti jugu in prestopil na plitvem mestu Jordan. Šel je do prvega le¬ pega in rodovitnega kraja, do Salerna, ki je bilo malo mesto med Sihimljani. Da je Jakop potoval brez zadržka, temu se ne smemo čuditi. Takrat so bili ljudje redko naseljeni. Še dandanes bi skoro brez ovire potovala taka družina, kakoršna je bila Jakopova, po kanaanski deželi, pa bi ne imela posebnih sitnostij. Ne smemo si misliti onih krajev po naše. — Katero je bilo salemsko mesto, to je težko reči. Gotovo je bilo prav blizu sedanjega mesta Naplusa. To mesto leži v prijazni dolini, ki se prostira od jutrove strani proti ve¬ čeru. Na jutrovi strani pa se dolina zavije in razširi proti jugu. Tukaj je prav lepa in velika ravnina, dobra za pašnjo in še bolj za poljedel¬ stvo. Že Abraham se je mudil tukaj / Jakop je pa kupil kos njive ali polja. Na kakem bregu je pač stalo tukaj mesto, kakor je še dandanes 1 Primeri stran 74. navadno v sveti deželi. Ni treba, da bi si mislili mesto po naših razmerah: hiše niso bile zidane trdno iz kamena. Zato so napadniki tako mesto lahko razdejali. Tudi je bilo mesto sedaj tukaj, za nekaj časa drugodi. Tukaj so prebivali Hevejci, in sicer tisti rod, ki je bil tedaj pod oblastjo Sihema, sina Hemor- jevega. Ta je imel več sinov, toda le jeden je bil glavar. Za njivo je dal Jakop sto jagnjet, ali pa sto takih denarjev, ki so bili vredni 400 Abra¬ hamovih siklov ali srebrnikov. 1 — Tukaj se je naselil za nekaj časa, pač za nekaj let, očak Ja¬ kop. Tukaj je sezidal oltar in ob oltarju klical ime pravega Boga, tistega, ki se mu je bil pri¬ kazal. Tukaj je izkopal tudi globok vodnjak, ki je bil ob Kristusovem času — Kristus je tukaj govoril s Samarijanko in jo izpreobrnil — in ki se je ohranil do današnjega dneva. 2 Pozneje so Izraelci tukaj pokopali tudi kosti Jakopovega sina Jožefa. Jakop se je mudil todi že kakih šest let, odkar je bil prišel iz Mezopotamije. Otroci so mu rastli in Jakop jih je učil poštenosti in strahu božjega. Vendar pa so mu ravno njegovi otroci napravili marsikatero bridkost. Taka bridkost ga je zadela že tukaj. Nekega dne je šla njegova hči Dina, ki je bila stara kakih 16 let, v mesto, da bi videla tam ženske onega kraja. A zgodilo se ji je, kakor se zgodi še vedno radovednim in lahkomišljenim dekletom: ker ljubijo nevarnost — pogubijo se v nevarnosti. Poglavar tistega mesta jo je videl in ugrabil iz grešnega poželenja. Ker jo je hotel obdržati pri sebi za ženo, prosil je svojega očeta Hemorja, naj gre zanj snubit hčer pri Jakopu in njegovih sinovih. Jakop je bil silno žalosten, ko je to zvedel, toda molčal je. Njegovi sinovi so pa to zvedeli prav tedaj, ko je prišel Hemor snubit za sina, in se grozno raz¬ srdili. Hemor je govoril prav prijazno, ponujal jim prijateljstvo in prosil, da bi sklenili med¬ sebojno zavezo, da bi se namreč med seboj mo- žili in ženili. Jakopovi sinovi pa so si hipoma izmislili zvijačo in rekli, da store ž njimi za¬ vezo in prepuste Sihemu sestro, ako se obrežejo vsi njih moški. Takoj sta bila zadovoljna Hemor in njegov sin. Ker sta imela med svojimi ljudmi veljavo, pregovorila sta jih,- da so vsi tako sto¬ rili. Zbrali so se namreč, kakor je v jutrovih 1 Glej stran 93. 2 Primeri: „Jeruzalemski romar“ str. 230. I. Mojz. 34, 21 — 31; 35, 1 — 8. Dina ugrabljena. Jakop se vrača domov. 113 mestih navada, pri vratih mesta, in Hemor in Sihem sta govorila ljudstvu: Ti možje (namreč Jakop in sinovi) so miroljubni in hočejo prebivati z nami: naj torej kupčujejo po deželi in jo ob¬ delujejo, saj je prostorna in potrebuje obdelovalcev; njihove hčere bomo jemali za žene in svoje dajali njim. Samo jedna stvar je, zaradi katere se nam odlaša taka sreča: če obrežemo svoje moške po navadi tega naroda. In njihovo blago in drobnica in vse, kar imajo, bo naše; samo v to se udajmo, in bivali bomo skupaj pa storili jedno ljudstvo. Vsi so privolili v to, in vsi moški so se obrezali. — Toda jeza bratov se ni bila polegla. Zlasti Simeon in Levi, ki sta bila tudi po materi brata Dinina, kuhala sta v srcu maščevanje. Tretji dan po obrezi zgrabita meče Simeon in Levi, prideta v mesto, z zaupanjem sprejeta, toda pomorila sta vse moške, jednako tudi Hemorja in Sihema, in vzela s seboj ugrabljeno svojo sestro Dino. Ko sta odšla ta dva iz mesta, planili so na mesto drugi Jako- povi sinovi in je razdejali zaradi sramote. Po¬ grabili so vse, kar so dobili, in s seboj odvedli: ovce, goveda, osle; kar je pa bilo po hišah in njivah, to so pokončali. Otroke in žene so ujete odvedli s seboj. Vse to so storili jako drzno, ne da bi bili vprašali očeta ali dobili od njega dovoljenje. Zato je bil oče potrt in žalosten, bodisi zaradi tolike maščevalnosti, bodisi zaradi nevarnosti, ker bi lahko druga plemena jednako ravnala z Jakopovo družino. A sinovi si niso tega nič vzeli k srcu, marveč mislili, da so storili prav, ker so tako oprali sramoto s krvjo zapeljivčevo. Sinovi Jakopovi res kažejo, kako se jim je greh studil, kako jim je bila pri srcu čast cele družine, toda grozovitega maščevanja le ne mo¬ remo zagovarjati. Tudi očak Jakop je zaradi tega bridko potožil, in celd na smrtni postelji, ko je blagoslavljal vse sinove, ni zamolčal tega Simeonu in Leviju; zatrdil je, da neče nikakor biti deležen njiju posvetovanja, in zato je proklel njiju togoto. 1 Jakop je prebival v Sokotu in pri Sihemu kakih deset let. Dina je bila stara tedaj, ko je šel iz Mezopotamije, kakih šest let; ko jo je pa ugrabil Sihem, bila je pač stara kakih 15 ali 16 let. Po našem računu se je to zgodilo med 1960. in 1950. letom pred Gospodovim rojstvom. 1 I. Mojz. 49, 6. 7. Zgodbe sv. pisma I. Jakop pride k očetu Izaaku. Lahko si mislimo, da je Jakop obiskal svo¬ jega očeta v Hebronu kmalu potem, ko je prišel čez Jordan; saj je ljubil svoje stariše. Za dalje časa pa je prišel Jakop prebivat k očetu šele pozneje. Med tem je govoril Gospod Jakopu: Vstani in pojdi gori v Betel in tamkaj prebivaj, in naredi oltar Bogu, ki se ti je bil prikazal, ko si bežal pred bra¬ tom Ezavom. Jakop pa je sklical vso svojo hišo in rekel: Odvrzite ptuje bo¬ gove, ki so med vami, in očistite in preoblecite se! Vstanite in pojdimo v Betel, da naredimo tamkaj oltar Go¬ spodu, ki me je uslišal ob času brid¬ kosti moje in mi je bil tovariš na poti. Zatorej so mu izročili vse ptuje bogove (malike), katere so imeli, in uhane, ka¬ teri so bili v njih ušesih: in on jih je zakopal pod terebinto, ki je za Sihe- movim mestom. In ko se napotijo, pre¬ šine strah božji (t. j. od Boga) vsa mesta na okrog, in niso si upali preganjati jih, ko so se umikali. Jakop je torej prišel v Lužo, ki je v kanaanski deželi, s priimkom Betel, sam in vsi ljudje ž njim. Sezidal je tam oltar in z val ime tega kraja Hiša božja (ali Betel); tukaj se mu je bil namreč prikazal Bog, ko je bežal pred bratom. Ob istem času je umrla Debora, rednica Rahelina, in pokopali so jo na vznožju Betela pod hrastom; nazvalo se je ime tega kraja ,,Hrast joku“. Jakop je šel naravnost proti južni strani, koder hodijo še dandanes potniki iz Samarije v Jeruzalem. Betel je bil za Jakopa znamenit kraj. Že Abraham seje mudil tukaj in postavil Gospodu oltar. 1 Posebno pa je Bog sam posvetil kraj s čudovito prikaznijo, v kateri je videl Jakop ne¬ beško lestvico. Sedaj je prišel čas, da so tukaj očitno častili pravega Boga. Predno se je pa to zgodilo, trebalo je posvetiti se, vreči od sebe vse malike, malikovalske spomine in vražarske stvari, kakor uhane — te so imeli za posebno brambo, kakor bi imeli v sebi nenavadno moč — , tudi pre¬ obleči se je bilo treba, v znamenje, da naj se 1 Glej stran 74. 8 114 I. Mojz. 35, 9—20. Bog da Jakopu ime Izrael. Rahela umrje. družina očakova, ki je prišla iz malikovalskih krajev v obljubljeno deželo, prenovi popolnoma in tako postane vredna naj višje službe božje. Luža je bilo staro ime tega kraja, ime Betel je dobil po Jakopu zaradi božje prikazni. — Vnovič se je tukaj Gospod prikazal Jakopu: Prikazal se je pa Bog zopet Jakopu, povrnivšemu se iz Mezopotamije Sirske, in ga je blagoslovil, rekoč: Ne boš se več imenoval Jakop, ampak Izrael bo tvoje ime. In zval ga je Izraela, in mu rekel: Jaz sem vsemogočni Bog, Šel je pa od ondodi in prišel na po¬ mladni čas v deželo, ki drži v Efrato. Ko je tukaj Rahela rodila, prišla je v nevarnost. Ko se ji je bližala smrt, imenovala je ime svojega sina Benoni, to je: Sin moje bolečine; oče pa ga je imenoval Benjamina, to je: Sin desnice. Umrla je torej Rahela in bila po¬ kopana ob poti, ki vodi v Efrato, ta je Betlehem. In Jakop je postavil zna¬ menje na njen grob: to je znamenje Rahelinega groba do današnjega dneva. Rahelin grob blizu Betlehema. rasti in se množi: rodovi in ljudstva narodov bodo iz tebe, kralji bodo iz¬ šli iz tebe. In deželo, katero sem dal Abrahamu in Izaaku, dal bom tebi in tvojemu zarodu za teboj. — In šel je od njega. On je pa postavil kamenito znamenje na kraju, kjer mu je bil go¬ voril Bog; na njem (znamenju) je daro¬ val pitne daritve in vlil je nanje olja, in je imenoval ta kraj Betel. Kakoršno obljubo je bil Bog naznanil Abra¬ hamu, takšno je razodel Izaaku, jednako tudi Jakopu. To je bila glavna božja obljuba, ka¬ tera je svetila izraelskemu ljudstvu kakor svetla zvezda. Ko je prišel na svet Benjamin, umrla mu je mati Rahela, tako da je imel Jakop veselje in žalost ob jednem. Rahelo je Jakop spoštoval tako, da ji je postavil grobni spomenik, ki se je ohranil dolgo, dolgo, da, celd do današnjega dnd. Ko gre potnik od Jeruzalema proti Betlehemu, sreča ob desni strani ceste malo poslopje, katero ti najbolje kaže naša slika. Imenujejo ta spo¬ menik Kubbet-Rahil. Poslopje je štirivoglato in ima malo kupolo. V notranjščini je „grob Ra- helin“. Za ta grob imajo nekako zidano in po¬ beljeno rakev; pred pravo grobno sobico je pa mali sprednji prostor, sezidan šele 1. 1841. Sicer mislijo nekateri, da ni na tem mestu grob Ra¬ helin, ampak bolj proti severu, toda (četudi sem I. Mojz. 35, 21 — 29; 36, 6 — 8. Izaak umrje. Ezav (Edom) in Idumejci. 115 dvomil nekdaj sam) zdi se mi jako verjetno, skoro trdno, da je res tukaj. Na jutrovem se taki spo¬ mini ohranjajo jako dolgo, trdno in brez premembe. Zlasti to je važno pri tem spomeniku, da ga či¬ slajo jednako kristijani kakor mohamedanci in Židje. 1 Rahela je v posebnem pomenu mati izrael¬ skega rodu, mati, katero je iskreno ljubil očak Jakop. Jakop je šel od ondodi in postavil šotore onkraj Stolpa črede. Prišel je tudi do svojega očeta Izaaka v Mambri, v mestu Arbi, -— ta je Hebron, v ka¬ terem je bil kot ptujec Abraham in Izaak. In dopolnili so se dnevi Izaa- kovi, sto in osemdeset let. In oslabel Očeta sta lepo pokopala oba sinova skupaj. Potem pa sta se ločila. Ezav je imel Kanaanke za žene, kakor smo že slišali, pa tudi veliko blaga, zlasti živine. Vzel pa je Ezav svoje žene in si¬ nove in hčere in vse, kar je bilo ži¬ vega v njegovi hiši, in blago, in drob¬ nico, in vse, kar je mogel imeti v ka¬ naanski deželi, in je odšel v drug kraj in se ločil od brata Jakopa. Zakaj bo¬ gata sta bila oba in nista mogla skupaj prebivati; tudi ni bilo za nju dovolj zemlje njunega ptujevanja zaradi mno¬ žine čred. In Ezav je prebival v Sejir- skih gorah, on je Edom. Pogled na Sejirsko (Edomsko) gorovje. od starosti je umrl in bil pridružen svojemu ljudstvu, starček in prav pri¬ leten; in pokopala sta ga Ezav in Ja¬ kop, njegova sinova. Tako je umrl v visoki starosti ta ljubeznivi očak, ki je lep vzgled pohlevnosti, pokorščine in potrpežljivosti. Saj je bil vsaj 30 let slep, da ni nič videl. „Stolp čred e “ je bil stolp, narejen v ta namen, da so čuvaji ž njega gledali na črede. Bil je blizu Betlehema, in sicer na jutrovi strani mesta blizu današnje „Vasi pastirjev" (Deir er- Ravat). Tukaj so pasli tisti pastirji, katerim je oznanil angel, da je rojen Izveličar sveta. 2 1 Prim. ..Jeruzalemski romar 11 , str. 180. * Schusters Handbuch, I., str. 191. Smemo si misliti, da sta se brata ločila z lepa. Ezav je rad lovil divjačino, zato si je iz¬ bral tak kraj, ki je bil pripraven za črede in za lov. Tak kraj je na južni strani Mrtvega morja. Tukaj je Sejirsko gorovje, ki se razteza daleč proti jugu, prav do Elanskega zaliva, t. j. izhod¬ nega rogla Rdečega morja. Tu sem je prišel Ezav ali Edom in se kmalu tako utrdil med ondotnimi poprejšnjimi prebivalci, Koriti, da so jih njegovi potomci polagoma odrinili. Tako so nastali po teh krajih Edomiti ali Idumejci, njihova dežela je torej Idumeja. Bili so razdeljeni v rodove; vsak rod je imel svojega poglavarja. Na severni strani Idumeje so kmalu postavili tudi kralje, na južni pa so bili neodvisni rodovi. Edomiti so se jako ukrepili in bili močni, kakor beremo v sv. pismu. 8* 116 I. Moj z. 37, 1 — 17. Ezav in Jakop. Jožefova mladost. Izraelcem pa niso bili prijatelji. Zato bomo sli¬ šali. kako so imeli Izraelci ž njimi opraviti. Zna¬ menito je to, da je bil tisti grozoviti Herod, ki je vladal Jude ob času Gospodovega rojstva in dal pomoriti nedolžne betlehemske otročiče, po rodu Idumejec. Sv. pismo nam našteva rodove Ezavovih otrdk, imenuje nam poglavarje in mesta, tudi ženo po¬ glavarjevo — vse zato, ker je bil tudi Ezav iz Abrahama, ki je bil prejel od Boga obljubo. Če¬ tudi pa je bil Ezav iz Abrahama, vendar ni bila dana obljuba božja o Odrešeniku njegovemu rodu, ampak Jakopovemu. Kakor nam naravnost raz¬ laga sv. Pavel, zgodilo se je to po volji božji, ki izbere za svoje posebne dobrote tistega, kogar hoče, da se potem ne more in ne sme človek hva¬ liti, češ, pravico imam, ampak, da spozna vselej in popolnoma dobroto in usmiljenost božjo. Tako-le piše apostol: 1 Ko še namreč nista bila rojena, ali storila kaj dobrega ali hudega (da bi po izvoljenju ostal božji sklep), ne zaradi del, ampak zaradi njega, kateri kliče, bilo ji je rečeno: Starejši bo služil mlajšemu, kakor je pisano (pri preroku Malahiju): Jakopa sem ljubil, Ezava pa sovražil. Kaj torej porečemo? Ali je krivica pri Bogu? Tega ne! Mojzesu namreč pravi (Bog): Usmilil se bom, kogar se hočem usmiliti. Tako je Bog po¬ kazal tudi tukaj, da je on gospodar in deli svoje dobrote, komur hoče, zato, da se človek ne pre¬ vzame in ne pozabi, odkodi ima vse dobrote. VIL oddelek. Zgodbe egiptovskega Jožefa. I. Jožefa prodado v Egipet. (I. Mojz. 37, 1—36.) Jakop je prebival v kanaanski deželi, v kateri je bil njegov oče kot ptujec. In ta je njegov zarod: Ko je bil Jožef star šestnajst let, pasel je čredo .z brati, še mladič: in je bil s sinovi Bale in Zelfe, žen očetovih; in svoje brate je očetu zatožil jako velike pregrehe. Iz¬ rael je pa ljubil Jožefa nad vse svoje sinove, zato, ker mu je bil rojen v sta¬ rosti; in mu je naredil pisano suknjo. Ko so pa njegovi bratje videli, da ga oče ljubi nad vse sinove, sovražili so ga in mu niso mogli govoriti lepe besede. Zgodi se tudi, da je bratom povedal, kar je videl v sanjah; in ta stvar je bila seme še večjemu sovra¬ štvu. In rekel jim je: Poslušajte, kaj sem videl v sanjah: Zdelo se mi je, da vežemo snope na njivi; in moj snop se je vzdignil, je stal, in vaši snopi, ki so stali na okrog, priklanjali so se mojemu snopu. Odgovore mu njegovi bratje: Ali boš naš kralj? Ali bomo podvrženi tvoji oblasti? Zatorej so te sanje in besede podžigale njih zavist in sovraštvo. Videl je tudi druge sanje in jih povedal bratom tako-le: Videl sem v sanjah, kakor bi se mi prikla¬ njalo solnce, mesec in jednajst zvezd. Ko je to povedal očetu in bratom, po¬ svaril ga je njegov oče in rekel: Kaj so te sanje, katere si videl? Ali se bomo mari jaz in tvoja mati in tvoji bratje priklanjali tebi na zemlji? Za¬ vidali so mu torej bratje; oče pa je stvar premišljeval sam zase. Ko so njegovi bratje pasli črede in se mudili v Sihemu, reče mu Izrael: Tvoji bratje pasejo ovce v Sihemu: pojdi, pošljem te k njim. On reče: Tukaj sem. Oče mu reče: Pojdi in poglej, če je vse dobro tvojim bratom in čredam, in sporoči mi, kaj se godi. Poslan iz doline hebronske pride v Sihem; in najde ga neki mož na polju, kjer je bil zašel, in vpraša, česa išče. On pa odgovori: Svojih bratov iščem, povej mi, kje pasejo črede. In reče mu mož: Sli so s tega kraja; slišal pa sem jih, ko so rekli: Idimo v Dotajin. Jožef je torej šel za svojimi brati in jih našel v Dotajinu. 1 Rimlj. 9, 11 — 15. I. Mojz. 37, 18—35. Bratje prodado Jožefa v Egipet. 117 Po očetovi smrti je prebival Jakop največ v | Hebronu, kjer je bila vsa družina še najbolj do¬ mača in znana. Toda črede njegove so hodile po deželi in se pasle sedaj tu, sedaj tam. Tudi dandanašnji se pomikajo po onih krajih velike črede iz kraja v kraj in gredč za pašo. Bog je bil izvolil Jožefa za posebne namene. Zaradi tega mu je tudi že zgodaj napovedal v sanjah, da bo povzdignjen nad brate in celd nad stariše; Jožef pač tedaj še ni umeval tega. Ka¬ tera je bila ona velika pregreha njegovih bratov, ne vemo. Jožef je povedal, kakor mu je velevala dolžnost, ne da bi hotel grditi brate, katere je ljubil. Kako bi ga torej oče ne bil ljubil bolj nego druge? Zato mu napravi lepo pisano suknjico, t. j. tako zgornje oblačilo, kije po kroju podobno široki srajci z rokavi. Bratje pa so mu bili jako nevoščljivi, ne samo zaradi tega, ampak še bolj zaradi njegovega nedolžnega živ¬ ljenja in vedenja. Želeli so si le Prilike, da bi se nad njim znesli. Kmalu so jo do¬ bili. Dotajin je pa ohranite neoskrunjene. To pa je rekel, ker ga je hotel oteti iž njihovih rok in ga nazaj poslati očetu. Ko torej pride k bratom, slečejo mu dolgo in pisano suknjo in ga pahnejo v star vodnjak, ki ni imel vode. In ko sede in jedo kruh, vidijo popotne Izmaelčane, ki so prihajali iz Galaada, in njih kamele, ki so nosile dišave in balzam in miro v Egipet. Torej reče Juda svojim bratom: Kaj nam hasne, če ubijemo svojega brata, in skrijemo njegovo kri? Boljše je, da ga prodamo Izmaelčanom in se naše roke ne oskru¬ nijo: saj je naš brat in naša kri. Bratom so bile všeč nje¬ gove besede. In ko so šli . mimo madi- E janski trgov¬ ci, izvlečejo ga iz vodnja¬ ka in ga pro- dadč za dvaj¬ set srebrni¬ kov Izmael¬ čanom, ki so ga peljali v Egipet. Ko se po¬ vrne Ruben k na severni strani Mesto El-Khalil Sihema, kakih Pet ur daleč; gotovo je bil le majhen kraj; dan¬ danes se imenuje Tel-Dotan. Ko so ga videli (bratje) od daleč, predno je prišel k njim, mislili so ga umoriti; in govorili so med seboj: Glejte, sanjavec pride. Nujte, ubijmo ga in vrzimo v stari vodnjak, pa po¬ rečemo: Huda zver ga je požrla: in tedaj se pokaže, kaj mu koristijo nje¬ gove sanje. A ko je Ruben to slišal, izkušal ga je oteti iž njihovih rok, in je rekel: Ne ubijajte njegove duše in ue prelivajte krvi, marveč vrzite ga v ta vodnjak, ki je v puščavi, svoje roke , nekdanji Hebron. vodnjaku, ne najde dečka; in raztrga oblačilo in hiti k svojim bra¬ tom, pa reče: Dečka ni nikjer, in jaz — kam pojdem? Vzamejo pa njegovo suknjo in jo pomočijo v krvi kozličevi, ki so ga zaklali; potem pošljejo ne¬ katere, da bi jo nesli k očetu in rekli: To smo našli: poglej, ali je suknja tvo¬ jega sina, ali ne. Ko jo oče spozna, reče: Suknja je mojega sina, huda zver ga je požrla, zverina je raztrgala Jožefa. In raztrgal je oblačila in se oblekel v raševino, žalujoč za sinom dolgo časa. Zbrali so se pa vsi njegovi otroci, da bi polajšali bolečino očetovo, toda on 118 I. Mojz. 37, 35. 36. Bratje prodado Jožefa v Egipet. se ni hotel dati potolažiti, ampak je rekel: Šel bom žalosten k svojemu sinu pod zemljo. In on je žaloval neprene¬ homa. Madijanci pa so prodali Jožefa v Egiptu Putifarju, dvorniku Faraono¬ vemu, načelniku vojakov. Kam pride zavisten človek, vidi se tukaj pri Jožefovih bratih. Le Ruben kaže dobro srce do in Izmaelce. Oboji niso bili prav za prav isti rod, vendar pa so bili Madijanci in Izmaelci Abrahamovega rodu, in so bivali blizu skupaj, zato se tudi tako imenujejo, kakor bi bili j eden rod. Kupčevali so največ z dišavami, katere so se dobivale v Siriji in po Kanaanskem, pa so se lahko prodajale v Egiptu. Bile so dišave veči¬ noma nekake smole, ki se cede iz dreves in imajo Bratje prodado Jožefa v Egipet. brata in očeta. Kakor pa vlada v vseh rečeh previdnost božja, tako tudi tukaj. Po jutro vib deželah so potrebni mnogi vodnjaki. V neki star in izsušen vodnjak, ki je bil morda tudi precej zasut, spustili so Jožefa. Prišli so mimo kupčevalci s kamelami, kakor je tam navada popotovati. Take večje družbe, ki popotujejo skupaj, imenu¬ jemo karavane. Sv. pismo jih imenuje Madijance jako prijeten duh. Take smolnate dišave so to¬ vorili v Egipet tudi ti trgovci. Balzam se pri¬ dobiva iz balzamovega grma, mira pa iz mirovega drevesa, iz katerega priteka pomladi in jeseni bela, lepo dišeča smola. Vse te rastline so bile na Sirskem, tudi v Arabiji doma, Egipčani pa so potrebovali njih dišav za spravljanje mrličev. Sploh je pa bila med Sirijo in Egiptom že stara Stari Egipet: Prebivalci, vera, maliki, skrb za trupla. 119 trgovina in njena pot je bila skozi obljubljeno deželo. — Za Jožefa so dali 20 srebrnikov, kar bi bilo po naše nekako 30 goldinarjev. Cena za sužnje je bila 30 srebrnikov, a Jožef je bil še mlad, in bratje so ga dali radi po ceni, da so se ga le iznebili. II. Stari Egipet. Predno nadaljujemo zgodbe egiptovskega Jo¬ žefa, treba je nekoliko ozreti se v egiptovsko de¬ želo, da lože umemo dogodke izraelskega ljudstva. Egipet je dolina reke Nila. Ko bi tukaj ne potekala sloveča reka, dežela bi bila sama pu¬ ščava. Toda Nil jo namaka vsako poletje in ji daje čudovito rodovitnost. Zato so imenovali že v starem času Egipet: darilo Nilovo. Kakor do¬ line sploh, tako je tudi Egipet dolg in objednem ozek. Deli se v zgornji (južni) Egipet in v spod¬ nji (severni, primorski) Egipet. V jako starih časih so bili tukaj že naseljeni ljudje — Kamovi potomci - — in so imeli tudi kralje. Zgodaj so poznali in imeli posvhtno omiko: znali so pisati, delali so spomenike, zidali lepe temple, spretno računali, opazovali nebo in zvezde, pa tudi razne izpremembe na zemlji. Da so na¬ predovali tako hitro, v to je pripomogla največ njihova dežela. Bili so močni in krepki ljudje, a ne veliki, kakor kažejo njihovi telesni ostanki, ki so se ohranili do današnjega dne. Četudi so bili tako omikani v posvetnih stva- rčh, imeli so pa dokaj zmedeno vero. Častili so malike; mislili so si več bogov in jim pridevali razna imena. A niso častili po celem Egiptu istih bogov. Na strani 72. smo pokazali podobe nekaterih egipčanskih malikov. Jako imeniten je bil bog, ki so ga častili v južnoegiptovskem mestu Dnu ali Helijopolu in ki se je imenoval K a ali Era. Ta je bil bog solnca in svetlobe. Skoro gotovo so se po tem bogu imenovali tudi egip¬ tovski kralji Faraoni, t. j. sinovi Ra-ovi. Ime Faraon razlagajo tudi drugače, n. pr. Pe-ra, t. j. velika hiša. Po tem bogu sta imela ime tudi ona dva Putifarja, katera bomo našli v zgodbah egiptovskega Jožefa. Drugi bogovi so bili: P ta, kateremu je bil posvečen bik Apis, t. j. bik, ki so ga imeli v posebnem templu; Amon, skoro isti bog kakor Ra, boginja Hator, Nejit, Mentu, Oziris in Izis itd. — Verovali so,., da pride vsaka duša k sodbi, kjer se ji prisodi srečno živ¬ ljenje pri bogovih, ali pa kazen, da mora nazaj na svet in se čistiti v različnih telesih, po katerih potuje. Tako mora najprej v živalska telesa, do¬ kler ne pride naposled že dokaj očiščena v člo¬ veško telo. Stari Egipčani so častili živali. Mnoge ži¬ vali so jim bile svete, in v vsaki hiši so imeli kako sveto žival. Seveda: če je v živali človeška duša, treba je zaradi nje žival čislati in častiti. Egiptovska mumija. Egiptovska rakov za mumijo. Ker so duše neumrljive, zato se spodobi tudi telesom posebna čast. Noben narod ni tako spo¬ štoval telesnih ostankov umrlih ljudij kakor Egip¬ čani. Znali so s posebnim načinom svoje mrliče spravljati, shranjati in obvarovati gnilobe. Ker so v tem opravilu trupla najbolj mazilili, imenu¬ jemo to spravljanje trupel — maziljenje. Mazilili so trupla na več načinov, bogato ali manj bogato. Iz mrliča so najprej spravili ali izvlekli možgane, 120 Stari Egipet: Skrb za trupla; vrste prebivalcev; pisava; kralji. potem pa od leve strani nad ledji ves drob. Vse to so izprali in očistili. Nato so pa vse votline zopet natlačili z dišavami, zlasti z miro, da je bilo truplo kakor polno. Znali so truplo tako omočiti z octom, da so bile vse kite vedno mehke in voljne. Z balzamom in s smolami pa so vse namazali tako, da je postalo truplo trdno in se ga ni lotila trohnoba. Tako pripravljena trupla so naposled ovili še s platnom tako tesno in skrbno, da ni mogel zrak do trupla. Deli so ta trupla v lesene rakve, ki imajo na pokrovih na¬ slikano človeško podobo. Tako pripravljena trupla imenujemo mumije. Egiptovskih trupel se je v suhih grobeh ohranilo do današnjega dne brez pač ni mogel nihče prestopiti v drugo. Bili so duhovniki, vojščaki, poljedelci, rokodelci in pastirji. Najvišjo oblast je imel kralj, katerega so častili skoro po božje. Imel je vso oblast v deželi. Egipčani so pisali tako, da so naslika vali razne stvari, s katerimi so hoteli povedati misel. Pisali in slikali so na kamen, na opeko, na les in na papir. Od nobenega drugega ljudstva se ni ohranilo toliko pisanih in slikanih spomenikov iz davnih časov, kakor od Egipčanov. Zato pa tudi veliko vemo o zgodbah in razmerah nekda¬ njih Egipčanov, zlasti od tedaj, ko so novejši učenjaki razvozlali egiptovsko pisavo. Dandanes znajo prav dobro citati egiptovske napise in razne števila. Več nego 3000 let stara trupla se vidijo še dan¬ danes popol¬ noma dobro ohranjena, n. pr. kralja Ramzesa Velikega.—To¬ rej lahko ume¬ vamo, da so Egipčani potre¬ bovali veliko dišav, balzama in takih pri¬ prav, ki so bile potrebne za ma¬ ziljenje. Egiptovska dežela je rodila raznovrstne sa¬ deže. Tudi vin¬ Egiptovska piramida. pisane starine. Iz teh razvidi- mo, da se vjema sv. pismo z egip¬ tovskimi zgod¬ bami, četudi se ne da vsaka po¬ samezna do- godba razložiti do pičice. Uče¬ njaki se trudijo jako spretno, da bi natančno razložili čas, kdaj so prišli Izraelci v Egi¬ pet, da bi našli ime kralja Fa¬ raona — zakaj ta beseda je samo splošno ime za vsakega ska trta je rodila, in ljudje so znali prav umno pridelovati vino. V Egiptu je bilo doma polje¬ delstvo, kakor nikjer drugodi; žita se je pridelalo še v poznejših časih toliko, da so imenovali egip¬ tovsko deželo žitnico rimskega cesarstva. Poleg poljedelstva so imeli bogato živinorejo. Lahko se je pasla živina po lepem polju, kakor se pase še dandanašnji; tudi je tam po zimi in po letu več ali manj piče za živino. Tako je torej tukaj lahko prebivalo srečno ljudstvo in se veselilo božjega blagoslova. Toda v resnici ni bilo tako. Ljudje v Egiptu niso bili vsi med seboj jednaki, kakor smo mi dandanes, ampak so bili ločeni v razrede ali vrste, iz katerih egiptovskega kralja —, da bi določili, kje so bili posamezni stari kraji itd.: pa vse te preiskave so tako težke, da bi večini bralcev presedale, in zato jih ne moremo razkladati tukaj v naših „Zgodbah“. Egipčani so imeli tudi velika mesta. Kraljev¬ sko mesto pa ni bilo vedno isto, zato, ker so se menjavale tudi kraljevske družine. Vseh raznih kraljevskih vrst ali družin, ki so vladale, štejejo 30. Najstarejši kralji so vladali v spodnjeegip- tovskem mestu Memfls-u; to mesto ni stalo daleč od današnje Kajire. Pozneje pa — vendar še pred Abrahamom — so bile glavno mesto Tebe, v južnem delu Egipta; nato še druga mesta. I. Mojz. 39, 1—23. Piramide. Jožef v Egiptu pri Putifarju, potem v ječi. 121 Posebno nekaj občuduje potovalec, ki hodi po Egiptu, namreč velikanske štirivoglate stavbe, ki so proti nebu zaostrene, tako, da se vidijo, kakor izsekani ali pa zidani hribje. Take stavbe imenujejo piramide. Tudi egiptovski templi so bili velikanski in jako lepi, ker še dandanes so ostanki veliki in občudovanja vredni. Ker je zemlja rodila rada in je bilo ljudij veliko, lahko so narejali tako velike reči in se bojevali z različnimi sosednimi narodi. V to deželo in k temu ljudstvu je hotel Bog poslati Jakopovo družino, da bi se tukaj razmno¬ žila in utrdila, pa tudi pripravila za svoj poklic; zato je pa pripustil, da je prišel tj e najprej Jožef, in za njim so prišli njegovi bratje in oče sam. V tem se kaže velika modrost in skrbna previd¬ nost božja. Kakor ima vrtnar ali poljedelec na¬ vado, da presadi mlado drevo ali zelišče, tako je tudi Bog presadil v neizrekljivi ljubezni bodoče izraelsko ljudstvo v Egipet iz kanaanske, očakom obljubljene dežele. III. Jožef v Egiptu povišan. (I. Mojz. 39, 1-41, 57.) Jožef pride v ječo. Jožefa so torej peljali v Egipet, in kupil ga je Putifar, dvornik Faraonov, načelnik vojske, Egipčan, od Izmael- čanov, ki so ga bili pripeljali. In Go¬ spod je bil ž njim, in v vseh rečeh mu je šlo po sreči; bival je v hiši svojega gospodarja, ki je prav dobro vedel, da je Gospod ž njim in mu vodi v njegovi roki, karkoli stori. In Jožef je našel milost pred svojim gospodarjem, in mu je stregel. Postavil ga je (Putifar) črez vse, in on je vodil izročeno hišo in vse, kar mu je bilo dano. Gospod pa je blagoslovil Egipčanovo hišo zaradi Jo¬ žefa in je pomnožil vse njegovo blago bodisi v hišah, bodisi na njivah. In vedel ni (njegov gospodar) za nič drugega, kakor za kruh, ki ga je jedel. Jožef pa je bil zalega obraza in lepe postave. Kakor so Madijanci Jožefa kupili, tako so ga tudi prodali za sužnja. V starih časih so namreč tudi ljudi tako kupovali in prodajali, kakor dan¬ danes živino. Kupil je pa Jožefa imeniten kra¬ ljevski dvorjan in oblastnik, z imenom Putifar. To ime smo že razložili. Putifar je bil poveljnik telesne kraljevske straže. Blagoslov božji je bil povsodi z Jožefom. Zato mu je njegov gbspodar zaupal v vseh rečeh in se ni brigal za domače gospodarstvo, marveč je vse prepuščal skrbnemu Jožefu. Ko je prišel v Egipet, bil je star 17 let ter je ostal v tej službi dolgo časa. Bil je zal mladenič in lepega in prikupljivega vedenja, zato je bil všeč tudi ženi Putifarjevi. Pa ta je bila malopridna ženska in je hotela Jožefa zapeljati v grd greh. Toda Jožef je bil bogaboječ in se ni udal, ampak je rekel: Glej, moj gospodar mi je izročil vse, in ne skrbi za to, kar ima v svoji hiši, in ničesar ni, kar bi ne bilo v moji oblasti, ali česar bi mi ne bil izročil, razven tebe, ki si njegova šena: kako bi torej mogel storiti to hudo¬ bijo in grešiti zoper svojega Boga? Dan na dan ga je tako zapeljevala ženska, toda on je bil sta¬ noviten in se ni hotel prav nič pregrešiti: tako pošten, zvest in nedolžen mladenič je bil. Nekega dne pa se je zgodilo, da je stopil Jožef v hišo in imel nekaj opraviti sam brez drugih ljudij. In prišla je k njemu žena, prijela ga za rob obleke in ga zopet nagovarjala h grehu. Jožef je pa bežal, pustivši plašč v njenih rokah. Hudobna žena je bila jezna zaradi tega in se ho¬ tela maščevati. Grizlo jo je, da je Jožef ni slu- šal. Zato skliče skupaj svoje ljudi in jim začne govoriti: Glejte, moj mož je pripravil v hišo Hebrejca, da se iz nas norčuje. Tudi mene se je lotil. Ko sem pa zakričala in je on slišal moj krik, pustil je plašč, ki sem ga držala, in bežal ven. Ko se je vrnil mož domov, pokazala je tudi njemu plašč, da bi ga prepričala. Lagala mu je prav tako, kakor drugim, in obdolžila Jožefa hude pregrehe. Ko je slišal to gospodar, ki je pre¬ več verjel besedam ženinim, razsrdil se je hudo, in del je Jožefa v ječo, kjer so bili kraljevski jetniki, in tam je bil zaprt. A Gospod je bil z Jože¬ fom ; usmilil se ga je in mu dal milost pred načelnikom ječe. Ta mu je izro¬ čil vse jetnike, katere so imeli v ječi, in karkoli se je zgodilo, bilo je v nje¬ govi moči. In (načelnik) se ni brigal za nič, ampak mu je vse zaupal; Gospod je bil namreč ž njim, in je vodil vsa njegova dela. 122 I. Mojz. 40, 1—23. Jožef v ječi razloži sanje kraljevima dvornikoma. Kar pripoveduje tukaj sv. pismo, to je prelep vzgled in nauk za vsakoga. Boga se je treba bati in greha varovati, bodisi da nas kdo vidi, ali ne. Zato pa naj bi imeli ta vzgled pred očmi posebno tisti, ki žive vjednakih okoliščinah, t. j. mladi posli. Jožef razloži sanje kraljevima dvornikoma. Ko se je bilo to dogodilo, primeri se, da zagrešita dva dvornika, točaj egiptovskega kralja in pek, zoper svo¬ jega gospoda. In Faraon se je razsrdil nad njima, ker je bil jeden nad točaji, drugi pa nad peki, in ju je del v ječo vojaškega načelnika, v kateri je bil za¬ prt tudi Jožef. Čuvaj ječe ju je pa iz¬ ročil Jožefu, kateri jima je tudi stregel. Minulo je nekoliko časa, ko sta bila ona dva v zaporu. Imela sta pa oba jedno noč sanje, ki so jima bile po pomenu primerne. Ko pride zjutraj k njima Jožef in vidi, da sta žalostna, izprašuje ju in pravi: Zakaj sta vajina obraza danes žalostnejša kakor po na¬ vadi? Odgovorita: Imela sva sanje, in nikogar ni, ki bi jih nama razložil. In Jožef jima reče: Ali ne daje Bog raz¬ lage ? Povejta mi, kaj sta videla! Pove prvi, veliki točaj, svoje sanje: Videl sem pred seboj trto, ki je imela tri mladike; in rastla je polagoma, zele¬ nela, cvetla in dozorila grozde; in imel sem kupo Faraonovo v roki. Torej sem utrgal grozde in jih stisnil v kupo, katero sem držal, in dal kupo Faraonu. — Jožef je odgovoril: Ta je razlaga sanj: Tri mladike so še trije dnevi: po teh se bo spomnil Faraon tvoje strežbe in te postavil v prejšnjo službo: in da¬ jal mu boš kupo po svoji dolžnosti, kakor si poprej delal. Samo spomni se me, ko ti bo dobro, in stori mi usmiljenje, da poveš Faraonu, naj me reši iz te-le ječe: zakaj tatinsko so me ugrabili iz dežele Hebrejcev, in tukaj so me pahnili nedolžnega v ječo. Ko je veliki pek videl, da je (Jožef) modro razložil sanje, reče: Tudi jaz sem v sanjah videl, da imam tri jer- base moke na svoji glavi; in v jednem jerbasu, ki je bil na vrhu, nosil sem vsa jedila, ki se narejajo po pekovski umetnosti, pa ptiči so jedli iž njega. Jožef odgovori: Ta je razlaga sanj: Trije jerbasi so še trije dnevi; po teh ti bo vzel Faraon tvojo glavo in te obesil na vešala, in ptiči bodo trgali tvoje meso. Tretji dan potem je bil rojstveni dan Faraonov. Naredil je veliko po¬ jedino svojim služabnikom in se spom¬ nil med obedom velikega točaja in ve¬ likega peka. In postavil je jednega na njegovo mesto, da mu je podajal kupo ; drugega je obesil na vešala, da se je po¬ kazala resničnost razlagalčeva. In ven¬ dar je veliki točaj, ker je prišel v srečo, pozabil svojega razkladalca. Čitatelj lahko umeva vse, kar mu pripoveduje sv. pismo. Jedne stvari pa nečemo prezreti. Jožef, ki je hil v ječi med dvema hudodelcema, je pre¬ lepa predpodoba našega Izveličarja, ki je bil tudi med dvema hudodelcema na križu. Kako trdno, kako jasno je napovedal jednemu srečo, drugemu smrt! Jednako je tudi naš Gospod napovedal jednemu hudodelcu sveti raj, a drugega, ki je bil trdovraten in ga je preklinjal, pustil je v pogub¬ ljenju. Tudi na sodni dan se bo godilo tako, da bo naš Izveličar nekaterim odprl večni raj, a druge pahnil v večno pogubo. Nekateri nasprotniki sv. pisma so trdili, da v starih časih Egipčani niso pridelovali vina, da torej ni res, kar pripoveduje sv. pismo o velikem točaju. A taki nasprotniki so se jako opekli. Novejši natančni preiskovalci so namreč našli ne samo napise, ampak tudi slike, ki nam pričajo o vinoreji. Tako je Wilkinson dal natisniti na¬ tančno posnete egiptovske podobe, ki so bile prvotno narejene veliko pred egiptovskim Jože¬ fom. Te nam prav jasno kažejo, kako so pri¬ delovali v Egiptu vino. Zato jih tudi mi tukaj nekaj podamo, zlasti še zato, da vidijo bralci prave egiptovske podobe. Prva podoba nam kaže, kako polnijo in nosijo jerbase z grozdjem. Druga predočuje stiskalnico. Prav lepa in velika je. Na stebrih sloni nekak podboj, od katerega vise vrvi. Za vrvi se držč stiskalci in meste grozdje z no¬ gami. Na dveh strandh spodaj teče iz stiskalnice I. Mojz. 41, 1—20. Faraonove sanje. Jožef pride iz ječe. 123 tflfn Egiptovsko vinarstvo. iiiiiim imunim miiiiiniiiHl Fitiniim ■»niinnn| Kihiinii Jožef razloži sanje Faraonove in pride iz ječe. Dve leti po¬ tem je imel Fa¬ raon sanje. •Zdelo se mu je, da stoji ob reki, iz katere je pri¬ šlo sedem krav, jako lepih in debelih; in pasle so se na močvirnih krajih. Pa tudi sedem drugih je prišlo iz reke, grdih in suhih; in so se pa¬ sle na bregu po zele¬ nih krajih; in požrle so one, ki so bile pre¬ lepe in dobro rejene. Faraon se je vzbudil in zopet zaspal, in imel druge sanje. Se¬ dem klasov je vzrastlo na jednem steblu, pol¬ nih in lepih; pa tudi ravno toliko medlih in snetjavih klasov je vzrastlo, ki so požrli prejšnje lepe. Ko se je Faraon izpočil in zjutraj vzbudil, bilje pre¬ strašen in je po¬ slal k vsem egip¬ tovskim razlagal¬ cem in k vsem vedežem; in ko so prišli, povedal jim je sanje: pa ni¬ kogar ni bilo, ka¬ teri bi jih bil raz¬ ložil. Tedaj šele se spomni višji točaj (Jožefa) in reče: hih, da nisem nikdar videl takih v egip- Spoznam svoj pregrešek: Ko se je bil tovski deželi. Te so požrle in pojedle sva oba jedno noč imela po¬ menljive sanje. Bil je tam he¬ brejski mlade¬ nič , služabnik istega vojaške¬ ga poveljnika: temu sva pove¬ dala sanje in slišala vse to, kar se je po- ■ zneje zgodilo: jaz sem bil namreč wi ki rM i >.i ki k uri ki m iTi~f službo, onega pa so obesili na vešala. Nemudoma prive¬ dejo na kraljevo po¬ velje Jožefa iz ječe, ostrižejo ga, dado mu drugo obleko in ga postavijo pred kralja. On mu reče: Sanje sem imel, pa nikogar ni, kateri bi jih raz¬ ložil. Slišal sem pa, da jih ti umevaš prav modro. Jožef odgovori: Bog bo brez mene na¬ znanil srečo Faraonu. Torej je Faraon po¬ vedal, kar je videl: Zdelo se mi je, da stojim na bregu reke, in sedem krav je prišlo iz vode, prav lepih in tolstih; pasle so se na zelenem močvirnem paš¬ niku. In glej, za temi je prišlo se¬ dem drugih krav, tako grdih in su- sladki mošt. Podoba tretja pa kaže nekako sple- . kralj razsrdil nad svojima služabni- teno vrečo, katero so tako sukali, da se je v njej koma, ukazal je mene in višjega peka grozdje zmestilo in je mošt tekel v podloženo pahniti v ječo vojaškega poveljnika, kjer posodo. 124 I. Mojz. 41, 20 — 33. Jožef razloži Faraonove sanje. prejšnje, a ni bilo na njih sledu, da bi bile site, ampak so bile suhe in grde kakor prej. Vzbudim se, pa zopet me spanje posili, in imel sem sanje: Sedem klasov je pognalo na jednem steblu, polnih in jako lepih. Pa iz bilke je vzrastlo sedem drugih medlih in snet- javih, katere so požrle prejšnje lepe. onih, in sedem medlih in snetjavih klasov, je sedem let prihodnje lakote. Tako-le se bodo dopolnila: Glej, prišlo bo sedem jako rodovit¬ nih let po vsej egiptovski deželi; za njimi bo sledilo sedem tako nerodo¬ vitnih let, da se bo pozabila vsa po¬ prejšnja rodovitnost, zakaj lakot bo Jožef razloži sanje Faraonove. Povedal sem sanje razlagalcem, pa ni¬ kogar ni, ki bi jih razložil. Jožef odgovori: Sanje kraljeve so jednake: Bog kaže Faraonu, kaj hoče storiti. Sedem lepih krav in sedem pol¬ nih klasov je sedem rodovitnih let, in pomenjajo isto v sanjah. Tudi sedem medlih in suhih krav, ki so prišle po razjedala vso deželo, in velika potreba bo pokončala vso obilnost. Da si pa videl v drugič sanje, ki se tičejo iste stvari, to pomenja, da se bo gotovo zgodilo, kar je Bog govoril, in se bo hitro dopolnilo. Sedaj torej naj kralj po¬ skrbi za modrega in pridnega moža, in naj ga postavi črez egiptovsko deželo; I. Mojz. 41, 34—45. Jožef svetuje Faraonu. Jožef povišan. 125 ta naj postavi prednike po vseh krajih: sedem rodovitnih let, ki bodo sedaj-le prišla, naj zbira peti del pridelkov v žitnice; in vse žito naj se spravi in shrani po mestih v Faraonovem imenu v žitnice in naj se shrani za sedem let bodoče lakote, ki bo stiskala Egipet, in dežele ne bo pokončala stiska. Ti boš nad mojo hišo, in tvojemu po¬ velju bo pokorno vse ljudstvo; samo za kraljevi prestol bom višji od tebe. In zopet reče Faraon Jožefu: Glej, po¬ stavil sem te nad vso egiptovsko de¬ želo. In vzame prstan s svoje roke in ga dene na njegovo roko, in ga obleče v obleko iz tančice in okoli vratu mu Jožef povišan. Jožef povišali. Svet je bil všeč Faraonu in vsem njegovim služabnikom; in govoril jim je: Ali bomo mogli najti takega moža, ki bi bil poln božjega duha? Reče torej Jožefu: Ker ti je Bog pokazal vse, kar je govoril, ali bom ..mogel najti modrejšega in tebi jednakega? dene zlato verižico. In posadi ga na svoj drugi voz, klicar pa je klical, da naj vsi pred njim pripogibajo koleno in vedo, da je postavljen nad vso egip¬ tovsko deželo. Rekel je tudi Faraon Jožefu: Jaz sem Faraon, brez tvojega povelja ne bo ganil nihče roke ali noge po vsi egiptovski deželi. In premenil 126 I. Mojz. 41, 45 — 57; 42, 1 — 6. Jožef povišan; dobi dva sina. Bratje gredo v Egipet. mu je ime in ga z val po egiptovskem jeziku Odrešenika sveta. In dal mu je za ženo Aseneto, hčer Putifarja, du¬ hovnika helijopolskega. Jožef je torej šel po egiptovski de¬ želi; bil je pa trideset let star, ko je stal pred kraljem Faraonom, in obho¬ dil je vse egiptovske pokrajine. In pri¬ šlo je sedem rodovitnih let; žetev so povezavah v snope in spravljali v egip¬ tovske žitnice. Tudi vse obilne sadeže so shranjali v posameznih mestih. To¬ lika je bila obilnost žita, da ga je bilo kakor peska ob morju, in se ni dalo zmeriti. Jožefu pa sta bila rojena dva sina, predno je prišla lakot; rodila mu ju je Aseneta, hči Putifarja, duhovnika helijopolskega. Zval je ime prvorojen¬ čevo Manase, rekoč: Bog mi je dal pozabiti vsega mojega trpljenja in hiše mojega očeta. Ime drugega je zval Efrajim, rekoč: Bog mi je dal, da ra¬ stem v deželi svojega uboštva. Ko je torej minulo sedem rodovit¬ nih let, ki so bila v Egiptu, jelo je prihajati sedmero nerodovitnih let, ka¬ tera je bil napovedal Jožef; in po ce¬ lem svetu je pritiskala lakota, po vsej egiptovski deželi pa je bilo kruha. Ko je začelo stradati, vpilo je ljudstvo k Faraonu, proseč živeža. Tem je od¬ govoril: Pojdite k Jožefu, in karkoli vam on poreče, to storite. Rastla je pa dan na dan lakota po vsej deželi, in odprl je Jožef vse žitnice in pro¬ dajal (žito) Egipčanom, zakaj tudi nje je stiskala lakota. Vse pokrajine so prihajale v Egipet kupovat živeža, da bi polajšale hudo potrebo. Kako naglo in kako veselo se je zasukala sreča Jožefova! Kot sedemnajstleten mladenič je prišel v Egipet in tukaj v ptujini preživel 13 let, daleč od očeta. Po nedolžnem je bil v ječi vsaj tri leta, zakaj točaj se ga je spomnil šele dve leti potem, ko mu je bil Jožef razložil sanje. In bridko je bilo Jožefu, saj je tako milo potožil točaju, da je prodan iz domovine in da je po ne¬ dolžnem v ječi. In sedaj je prvi za kraljem! Kralj mu je dal vso oblast in veliko čast: prstan je bil za pečatenje — znamenje, da sme izdajati povelja; dobil je lepo obleko, zlato verižico in kraljevi voz. Obleka iz tančice pomenja obleko iz posebnega blaga, ki se je svetilo. V Egiptu so pridelovali posebno lepo, mehko, blesteče platno, iz katerega so izdelovali duhovniki svoja obla¬ čila. Tako je dobil tudi Jožef. Da bi ga tudi sicer povzdignil v višji stan, dal mu je hčer egiptovskega duhovnika za ženo. S tem je imel najvišjo čast med egiptovskimi stanovi. Kako veli¬ časten je tudi njegov priimek: Odrešenik sveta! To se je zgodilo nekako 1. 1936. pred Kristusom. Iz tega vidimo, kako lepa predpodoba Izve- ličarja samega je egiptovski Jožef. Tudi Jezus je bil preljubi sin Očetov, po nedolžnem izdan in kot suženj prodan; bil je v Egiptu, bil v ječi — vedno pa pravičen in nedolžen. Kakor nas uči Jožef zvestobe do Boga in ne¬ dolžnosti, tako tudi potrpežljivosti in stanovitnosti. Helijopolis je bilo staro egiptovsko mesto, imenovano hebrejsko On, egiptovsko An; tu je bil tempel solnčnega boga, zato je bilo tukaj tudi ve¬ liko duhovnikov. Še dandanašnji stoji tukaj visok, štirivoglat obelisk, t. j. navzgor zaostren steber, kakor je stal morda že pred Abrahamom; torej je sedaj star blizu 4000 let. Lepa starost v člo¬ veških minljivih delih! IV. Jožefovi bratje pridejo dva¬ krat v Egipet. (I. Mojz. 42, 1-43, 34.) Jožefovi bratje pridejo prvič v Egipet. Ko je pa Jakop slišal, da prodajajo v Egiptu živež, reče sinovom: Zakaj se obotavljate? Slišal sem, da proda¬ jajo v Egiptu žito. Pojdite in kupite, česar nam je treba, da moremo živeti in ne umremo lakote. Zatorej je šlo deset Jožefovih bra¬ tov, da bi kupili žita v Egiptu, Ben¬ jamina pa je Jakop pridržal doma, ker je rekel njegovim bratom: Da bi ga ne zadelo na poti kaj zlega. Prišli so v egiptovsko deželo z drugimi, ki so hiteli (tje) kupovat. Bila je pa lakota v kanaanski deželi. In Jožef je bil po¬ glavar v Egiptu in po njegovem po¬ velju so prodajali ljudstvom žita. I. Mojz. 42, 6—38. Jožefovi bratje prvič v Egiptu. 127 Ko so se mu njegovi bratje priklo¬ nili, in jih je on spoznal, govoril je ž njimi trdo, kakor s ptujci, in jih je vpra¬ šal: Od kodi ste prišli? Odgovore: Iz kanaanske dežele, da kupimo, česar je treba za živež. Četudi je on spoznal brate, vendar oni njega niso spoznali. In spomnil se je sanj, katere je imel nekdaj, in jim je rekel: Ogleduhi ste in ste prišli, da bi videli, kje je dežela slabejša. Oni so rekli: Ni tako, gospod, ampak tvoji hlapci so prišli, da kupijo živeža. Vsi smo sinovi jednega moža: mirno smo prišli, in tvoji služabniki ne mislijo nič hudega. On jim je od¬ govoril: Drugače je; prišli ste ogledo¬ vat, kje ni dežela zavarovana. Oni pa (so rekli): Dvanajstero nas je bratov, služabnikov tvojih, sinov jednega moža v kanaanski deželi; najmlajši je pri našem očetu, drugega pa ni več. To je, pravi on, kar sem rekel: ogleduhi ste. Že sedaj vas poskusim: kakor Fa¬ raon živi, ne odidete od tu, dokler ne pride vaš najmlajši brat. Pošljite jed¬ nega izmed sebe in naj ga pripelje; vi pa bodete uklenjeni, dokler se ne iz¬ priča, kar ste rekli, ali je resnično, ali zlagano: sicer, kakor Faraon živi, ste ogleduhi. Del jih je torej v ječo tri dni. Tretji dan pa jih je izpustil iz ječe in rekel: Storite, kar sem rekel, in živeli bodete, zakaj Boga se bojim. Če ste mirni ljudje, naj ostane j eden izmed bratov zvezan v ječi, vi pa odidite in nesite žito, katero ste kupili, na svoj dom, m svojega najmlajšega brata pripeljite k meni, da poskusim vaše besede in vi ne umrjete. Storili so, kakor je bil rekel, in go¬ vorili med seboj: Po pravici trpimo to, zakaj grešili smo zoper svojega brata, videč bridkost njegove duše, ko nas je Prosil, in ga mi nismo poslušali; zato J e prišlo nad nas to trpljenje. — Jeden izmed njih, Ruben, reče: Ali vam nisem rekel: Nikar ne grešite zoper dečka, pa me niste poslušali? ..Glejte, kri njegova se tirja (od nas). Niso pa vedeli, da jih Jožef umeva, zato, ker je govoril ž njimi po tolmaču. In obrnil se je nekoliko v stran in je jokal; in obrnivši se, govoril je ž njimi. In vzel je Simeona, dal ga zvezati pred njimi, ukazal služabnikom, naj napol¬ nijo njih vreče z žitom in denejo vsa- kateremu denarje nazaj v njegovo vrečo, navrh pa dado še brešna za pot; tiso tako storili. Oni pa so nesli žito na oslicah in odšli. In jeden je odprl vrečo, da bi dal živini piče v prenočišču, zagledal denar vrh vreče in rekel bratom: Vr¬ njen mi je denar, glejte, v vreči je! In so osupnili in se prestrašili ter rekli drug drugemu: Kaj je neki to, kar nam je storil Bog? Prišli so k očetu Jakopu v kanaan¬ sko deželo, in mu povedali vse, kar se jim je bilo dogodilo, rekoč: Gospodar tiste dežele je trdo govoril z nami in nas je imel za ogleduhe te pokrajine. Odgovorili smo mu: Mirni ljudje smo in nič sovražnega ne namerjamo. Dvanajstero sinov nas je rojenih od jednega očeta: jednega ni več, naj¬ mlajši je pri očetu v kanaanski deželi. On nam je dejal: Tako vas poskusim, ali ste mirni ljudje: Jednega brata pu¬ stite pri meni in svojim družinam po¬ trebnega živeža vzemite in pojdite: in najmlajšega brata pripeljite k meni; tako bom videl, da niste ogleduhi in tako morete dobiti njega, ki je v ječi; karkoli bodete hoteli, smeli bodete kupiti. To povedo in izsujejo žito: pa vsa- kateri najde vrh vreče zavite denarje; in ko se vsi skupaj prestrašijo, reče jim oče Jakop: Ob otroke ste me pri¬ pravili : Jožefa ni več, Simeon je v ječi, in Benjamina vzamete: name je pri¬ šlo vse to zlo. Ruben mu odgovori: Usmrti moja dva sinova, če ti ga ne pripeljem nazaj: izroči ga v moje roke, in jaz ti ga povrnem. On pa veli: Moj sin ne pojde z vami; njegov brat je umrl, in on je ostal sam; če se mu kaj neugodnega pripeti v deželi, kamor 128 I. Mojz. 43, 1—24. Jožefovi bratje drugič v Egiptu. greste, spravili bodete moje sive lase z žalostjo pod zemljo. Sv. pismo pripoveduje vse dogodke in celč besede tako natančno, da jih vsakdo lahko umeva. Nekatere stvari pa vendar omenjamo ob kratkem. Kanaanska dežela in Egipet sta si bila soseda, zato so se prebivalci poznali med seboj. Jezik je bil pa različen, zato je rabil Jožef tolmača, to je takega, ki je govoril oba jezika, rabil pa zato, da bi ga bratje ne spoznali. — Jožef ravna res nekoliko trdo z brati, a samo zato, da bi jih poskušal in tudi poboljšal. Sicer jim pa žalega ne stori ničesar, samo v strah jih pripravlja. Skoro gotovo je bil Simeon nekdaj doma proti Jožefu posebno trd in hudoben, zato ga dene sedaj Jožef v ječo. Da pa vendar ljubi svoje brate, kaže to, da se joka, in da jim vrne ves njih denar in jim da še brešna ali živeža za na pot. Jožefovi bratje pridejo drugič v Egipet. Med tem je lakota jako stiskala vso zemljo. Ko je bil použit živež, ki so ga bili prinesli iz Egipta, reče Jakop sinovom: Vrnite se, in kupite nam malo živeža. Juda odgovori: Oni mož nam je napovedal in zatrdil s prisego, rekoč: Ne bodete videli mojega obličja, ako svojega naj mlaj šega brata ne pri¬ peljete s seboj. Če ga torej hočeš po¬ slati z nami, poj demo skupaj in ti na¬ kupimo potrebnih stvarij; če pa nečeš, ne pojdemo, ker mož, kakor smo več¬ krat povedali, zatrdil nam je, rekoč: Ne bodete videli mojega obličja brez svojega najmlajšega brata. Reče mu Izrael: Storili ste v mojo nesrečo, ker ste povedali, da imate še drugega brata. A oni odgovore: Mož nas je izpraševal po vrsti o naši družini: če živi oče, če imamo brata; in mi smo zato od¬ govarjali po tem, kar nas je bil vpra¬ šal. Ali smo mogli vedeti, da poreče: Pripeljite s seboj svojega brata? — Juda tudi reče očetu: Pošlji dečka z menoj, da idemo in moremo živeti, da ne umrjemo mi in naši otroci. Jaz sprejmem dečka, iz moje roke ga za¬ htevaj ; če ga ne pripeljem nazaj in ti ga ne povrnem, kriv bom greha zoper tebe vse žive dni. Ko bi ne bili od¬ lašali, prišli bi bili že drugo pot. Njih oče Izrael torej jim reče: Če je potrebno tako, storite, kar hočete; vzemite v svojih posodah najboljših pridelkov dežele in nesite za dar možu, nekoliko balzamove smole, in medu, in dišav, mire, terebintnih orehov in mandelov. Vzemite tudi s seboj dva¬ krat toliko denarja, in onega, ki ste ga našli v vrečah, nesite nazaj, če se je morda zgodilo po zmoti; pa tudi svo¬ jega brata vzemite in pojdite k možu. Bog moj vsemogočni pa ga vam omeči, in pošlji z vami nazaj brata, katerega ima zaprtega, in tega Benjamina; jaz pa bom kakor oropan, brez otrčk. Možje torej vzamejo darove, in dvojni denar, in Benjamina; šli so v Egipet in stopili pred Jožefa. Ko jih je ta videl in Benjamina ž. njimi, ukaže svojemu hišniku, rekoč: Pelji može v hišo in zakolji živino in napravi po¬ jedino, ker bodo o poldne jedli z menoj. Oni je storil, kar mu je bilo zapove¬ dano, in je uvedel može v hišo. Tukaj so bili prestrašeni in so rekli drug dru¬ gemu: Zaradi denarja, katerega smo poprej v svojih vrečah nazaj prinesli, dal nas je le-sem uvesti, da bi nas ob¬ dolžil po krivici in po sili del v sužnjost nas in naše osle. Zato so pri vhodu samem pristopili k hišniku in govorili: Prosimo, gospod, da bi nas poslušal. Prišli smo že bili poprej, da kupimo živeža. Ko smo ga kupili in prišli do prenočišča, odprli smo svoje vreče in našli denar vrh vreč. Tega smo nazaj prinesli ravno toliko. Pa tudi drugega denarja smo prinesli, da kupimo po¬ trebnih rečij; nikakor ne vemo, kdo je del denar v naše vreče. On pa je od¬ govoril : Mir bodi z vami, nikar se ne bojte: Bog vaš in Bog vašega očeta vam je dal zaklade v vaše vreče, ker denar, ki ste mi ga dali, prejel sem pošteno. In pripeljal je k njim Simeona. Ko so bili stopili v hišo, prinesel jim je vode, in so umili noge, in dal je piče njihovim oslom. Oni pa so pri- I. Mojz. 43, 25-—34; 44, 1—15. Jožef je z brati, potem jih poskusi. 129 pravljali darove, dokler ni o poldne vstopil Jožef; slišali so bili namreč, da bodo tamkaj (pri njem) jedli. Tedaj je Jo¬ žef vstopil v svojo hišo, in podali so mu darove, držeč jih v svojih rokah; in priklonili so se mu globoko, do tal. On pa jim je prijazno odzdravil in jih vprašal, rekoč: Ali je zdrav vaš oče- starček, o katerem ste mi povedali? Ali še živi? Odgovorili so: Tvoj slu¬ žabnik, naš oče, je zdrav, še živi. In priklonili so se in ga počastili. Ko je pa Jožef vzdignil oči, videl je Benja¬ mina, svojega pravega brata, in rekel: Ali je ta vaš mlajši brat, o katerem ste mi pravili? In zopet je dejal: Bog ti bodi milosten, moj sin! In hitro je šel (ven), ker se mu je bilo milo storilo zaradi brata, in solze so se mu udrle; šel je v svojo sobo in jokal. Umil je obraz in zopet šel ven, zadrževal se in rekel: Prinesite jedila! Postavili so jih na mizo, posebej Jožefu in posebej bratom, posebej tudi Egipčanom, ki so hkrati jedli (zakaj Egipčanom je ne¬ dovoljeno jesti s Hebrejci, in tak obed imajo za gnusen), sedeli so pred njim, prvorojenec po svojem prvaštvu, in najmlajši po svoji starosti. In jako so se čudili, ko so vzeli deleže, katere so bili od njega prejeli; Benjaminu je došel največji del, da je bil petkrat večji. Pili so in so bili ž njim (Jožefom) vred vinjeni. Tudi tukaj vidimo, kako je vse resnično in umevno, kar pripoveduje sveta knjiga. Sila pre¬ maga Jakopovo obotavljanje. Težko, težko pusti Jakop, da gre Benjamin v Egipet; previdno, ka¬ kor zmerom, ukaže jim vzeti s seboj daril, ki so bila Egipčanom všeč, namreč raznih dišav in naj¬ boljših domačih pridelkov. — Kako lepo popisuje Mojzes Jožefa, ki je ves ganjen, ko zagleda svo¬ jega pravega brata Benjamina! Egipčani so imeli ptuje narode za nečiste, ker so jedli meso tudi takih živalij, katere so oni častili po božje; zato so jedli ločeni od Hebrejcev; Jožef pa je bil vrh tega kraljev na¬ mestnik, zato se ni spodobilo, da bi bil jedel skupaj s ptujci. Bratje so bili pri obedu raz¬ vrščeni tako, kakoršna je bila njih starost, zato Zgodbe sv. pisma I. so se čudili, kako da so jih posadili po starosti. Jožef in bratje so pili vina toliko, da so bili dobre volje; nikakor ni misliti, da bi bili pijani, zakaj stari narodi so bili v pijači jako zmerni in so navadno mešali vino z vodo, tem bolj še umni in trezni Jožef. V. Jožef poskusi svoje brate. (I. Mojz. 44, 1-34.) Jožef pa ukaže svojemu hišniku, rekoč: Napolni njihove vreče z žitom, kolikor drže, in deni denarje vsakate- rega na vrh vreče. Mojo srebrno kupo pa in denarje, katere je dal za žito, deni vrh vreče najmlajšega. Tako se je zgodilo. Ko se je zdanilo, odšli so s svojimi osli. Ze so bili iz mesta in so šli nekoliko naprej, kar pokliče Jo¬ žef hišnika in veli: Vstani in hiti za možmi; ko jih zgrabiš, reci: Zakaj ste povrnili dobro z zlim? Kupa, katero ste ukradli, je tista, iz katere pije moj gospod in iz katere navadno prerokuje: jako grdo ste storili. On je storil, kakor je bil (Jožef) ukazal. Zgrabil jih je in jim govoril po vrsti. Ti so odgovorili: Zakaj go¬ vori naš gospod tako, kakor da bi bili tvoji služabniki storili tako hudodel¬ stvo ? Denar, ki smo ga našli vrh vreč, prinesli smo ti iz kanaanske dežele: kako bi torej bilo, da bi mi ukradli iz hiše tvojega gospoda zlato ali srebro? Pri kateremkoli svojih hlapcev najdeš, česar iščeš, naj umrje, in mi bomo sužnji našega gospoda. On jim je rekel: Zgodi se po vaši besedi: pri katerem¬ koli najdem, on bodi moj suženj, vi pa bodite brez krivde. Zatorej so hitro razkladali vreče na tla, in sleharni jo je odprl; (hišnik) jih je preiskoval, začenši od najstarejšega do najmlajšega, in je našel kupo v vreči Benjaminovi. Oni pa so raztrgali obla¬ čila, tovore zopet naložili na osle in se vrnili v mesto. In prvi je Juda stopil z brati pred Jožefa (ni bil namreč še odšel s kraja), in vsi skupaj so pred njim padli na tla. On jim reče: Zakaj ste mislili tako storiti? Ali ne veste, 9 130 I. Mojz. 44, 15—34; 45, 1—8. Jožef poskusi svoje brate in se jim da spoznati. da ga ni, ki bi bil meni kos v pre¬ rokovanju ? Juda mu odvrne: Kaj čemo odgovoriti svojemu gospodu, ali kaj čemo praviti, ali s čim se opravičevati ? Bog je našel krivico svojih hlapcev: Glej, vsi smo sužnji mojega gospoda, mi in tisti, pri katerem se je našla kupa. Jožef odgovori: Nikar, da bi jaz tako ravnal, marveč, kdor je ukradel kupo, on bodi moj suženj, vi pa odidite prosti k svojemu očetu. Juda pa pristopi bliže in reče po¬ gumno: Prosim, gospod moj, naj go¬ vori tvoj hlapec besedo na tvoja ušesa, in ne srdi se nad svojim hlapcem, ker ti si za Faraonom (moj gospod). Vprašal si poprej svoje služabnike: Imate-li očeta, ali brata? In odgovorili smo tebi, svojemu gospodu: Imamo očeta- starčka, in mladega dečka, ki je rojen v njegovi starosti, čegar pravi brat je umrl, in njega samega ima njegova mati, oče pa ga iskreno ljubi. In rekel si svojim služabnikom: Pripeljite ga k meni, da ga vidim s svojimi očmi. Povedali smo svojemu gospodu : Deček ne more zapustiti svojega očeta; če ga namreč izpusti, tedaj umrje. In rekel si svojim služabnikom: Če ne pride z vami vaš najmlajši brat, ne bodete več videli mojega obličja. Ko smo torej prišli k tvojemu služabniku očetu, po¬ vedali smo mu vse, kar je govoril moj gospod. In rekel je naš oče: Vrnite se in kupite nam malo žita. Rekli smo mu: Ne moremo iti: če pojde z nami naš najmlajši brat, šli bomo vsi sku¬ paj ; drugače, ako njega ni, ne upamo si videti obličja moževega. Na to od¬ govori on: Veste, da mi je žena rodila dva (sina). Jeden je odšel, in vi ste rekli: Zver ga je požrla, in doslej ga še ni na dan. Če vzamete še tega-le, in se mu kaj pripeti na poti, spravili bodete moje sive lase z žalostjo pod zemljo. Če torej stopim k tvojemu hlapcu očetu našemu, in ne bo dečka (njegova duša namreč je zvezana z dušo tega-le), in bo videl, da ga ni z nami, bo umrl, in tvoji služabniki bodo spravili njegove sive lase z žalostjo pod zemljo. Tvoj hlapec naj bom rajši jaz, ki sem tega sprejel na svoje poroštvo in sem ob¬ ljubil rekoč: Ako ga ne pripeljem na¬ zaj , bom kriv greha zoper svojega očeta vse žive dni. Torej bom ostal tvoj suženj namestu dečka v službi svojega gospoda, in deček pojde domov s svojimi brati. Zakaj ne morem se vrniti k očetu, ako ni dečka, da ne bom priča nesreče, ki bo potrla mo¬ jega očeta. Bralec, ki bere počasi in pazno to pripove¬ dovanje, vidi, da je hotel Jožef poskusiti brate, ali so še taki, kakoršni so bili. Ko bi jim ne bilo mari za Benjamina, pustili bi ga bili v suž- njosti in odšli sami domov. Toda bratje so sedaj vse drugačni. Ona kupa, katero je rabil Jožef, ni bila v resnici za vedeževanje, zakaj Jožef ni vedeževal po poganski šegi iz posod, temveč hiš¬ nik rabi po svojih mislih kot pogan ta izgovor, da bi še bolj ustrašil brate. VI. Jožef se da spoznati in po¬ kliče Jakopovo družino v Egipet. (I. Mojz. 45, 1—28.) Jožef se ni mogel dalje premago¬ vati, in ker jih je bilo veliko vpričo, ukaže, naj gredč ven, da bi ne bil no¬ ben ptujec pri medsebojnem spoznanju. In povzdigne svoj glas in se zjoka, da so ga slišali Egipčani in vsa hiša Fa¬ raonova. In rekel je bratom svojim: Jaz sem Jožef! Ali moj oče še živi? Bratje niso mogli odgovoriti, ker so bili od prevelikega strahu preplašeni. On pa jim reče prijazno: Pojdite sem k meni! In ko so prišli bliže, reče: Jaz sem vaš brat Jožef, katerega ste prodali v Egipet. Nič se ne bojte in nič trdo naj se vam ne zdi, da ste me prodali v te kraje, zakaj za vaše re- šenje me je poslal Bog pred vami v Egipet. Dve leti sta šele, kar se je za¬ čela lakota v deželi: še pet let bo, ko se ne bo moglo niti orati niti žeti. Bog me je poslal naprej, da se ohra¬ nite na zemlji, in da morete dobiti živeža za življenje. Ne po vašem na- I. Mojz. 45, 8—17. Jožef se da spoznati. 131 fnenu, ampak po božji volji sem bil poslan sem; Bog me je storil kakor očeta Faraonovega in gospodarja vse njegove hiše in poglavarja v vsej egip¬ tovski deželi. Hitro idite k mojemu očetu in recite mu: To ti sporoča tvoj sin Jožef: Bog me je storil za gospo¬ darja vse egiptovske dežele: pridi k vidijo, da vam govore moja usta. Oznanite očetu vso mojo slavo in vse, karkoli ste videli v Egiptu: hitro ga pripeljite k meni! Ko je objel svojega brata Benja¬ mina in se oklenil njegovega vratu, jokal se je, in tudi on (Benjamin) se je jednako jokal na njegovem vratu. In Jožef se da spoznati. meni, ne obotavljaj se! Prebival boš v gesenski deželi, in boš blizu mene, ti in tvoji sinovi in sinovi tvojih sinov, tvoje ovce in tvoja goveda in vse, kar¬ koli imaš. In tukaj te bom živil (zakaj še pet let bo lakota), da ne umrješ ti in tvoja rodbina in kar imaš. Glejte, oči vaše in oči mojega brata Benjamina Jožef je poljubil vse brate in se ob vsakem jokal; potem so si upali go¬ voriti ž njim. In slišalo se je ter razglasilo s slo¬ vesno besedo po kraljevem dvoru: Jo¬ žefovi bratje so prišli; in razveselil se je Faraon in vsa njegova družina. In rekel je Jožefu, naj ukaže vsem svojim 9* 132 I. Mojz. 45, 17—28 ; 46, 1— 1. 26. 27. Jožefovi bratje se vrnejo domov po očeta. bratom, rekoč: Obložite živino in idite v kanaansko deželo, in vzemite od on- dodi svojega očeta in sorodstvo in pri¬ dite k meni: jaz vam bom dal vse dobrote egiptovske, da bodete uživali tolščo zemlje. Zapovej jim tudi, naj vzemč vozove iz egiptovske dežele, da pripeljejo svoje male otroke in žene, in reci jim: Vzemite svojega očeta in hitite, da pridete čim najprej e. In ne pustite ničesar od svojega pohištva: ker vse blago egiptovsko bo vaše. In Izraelovi sinovi so storili, kakor jim je bilo zapovedano. Jožef jim je dal vozove po povelju Faraonovem, in brešna za na pot. Sleharnemu je tudi dal prinesti po dvoje oblačil, Benja¬ minu pa je dal tri sto srebrnikov s petero najboljšimi oblačili; ravno to¬ liko denarja in oblačil je poslal očetu, dodavši tudi deset oslov, ki naj bi pe¬ ljali (darove) izmed vsega bogastva egip¬ tovskega, in ravno toliko oslic, da so nosile žita za na poti in jedila. (Jožef) je torej odpustil svoje brate in odhajajočim dejal: Nikar se ne pre¬ pirajte po poti! Odpotovali so iz Egipta in prišli v kanaansko deželo k očetu Jakopu. In sporočili so mu, rekoč: Jo¬ žef tvoj sin živi, in on je gospodar v vsej egiptovski deželi. Ko Jakop to zasliši, vzbudi se kakor iz trdega spa¬ nja, vendar jim ni verjel. Oni pa so pripovedovali vse po vrsti, kakor se je bilo zgodilo. In ko je videl vozove in vse, kar je bil poslal, oživel je njegov duh, in rekel je: Dovolj mi je, če moj sin Jožef še živi: šel bom in ga videl, predno umrjem. Tako se je v neizrekljivo veselje zasukalo prejšnje trpljenje, bratom in tudi staremu očetu. Kako modro Bog vse vodi in vlada in obrača v srečen konec! Kako umno dela tisti, ki se popol¬ noma izroči njegovi očetovski roki! Posebej je še vredno opozarjati, kako res¬ nično in naravno pripoveduje tudi tukaj Mojzes nekdanje dogodke. Ko je bilo Jožefu srce pre¬ polno, ni se mogel več premagovati. In razjokal se je od veselja in sreče, da se je vsa poprejšnja težava, krivica in žalost tako srečno poravnala. Ljubezen do očeta razodeva prvo vprašanje po medsebojnem spoznanju: Ali oče še šivi? Bratje so se prestrašili, spoznavši Jožefa, ker so se bali kazni zaradi krivice. Toda Jožef jim je vse kri¬ vice odpustil in pozabil. Kako lep vzgled, da ne smemo kuhati jeze in maščevanja v srcu, ampak vse odpustiti! Sploh se razodeva v egiptovskem Jožefu ne samo velika modrost, ampak kažejo se velike čednosti. Zares, Jožef je bil veličasten ne samo kot kraljev namestnik, ampak še bolj kot velik junak v lepih čednostih. Prav pametno jih je opomnil, naj se nikar ne prepirajo medpotoma, ker se je smel po pravici bati, da bodo očitali drug drugemu prejšnje krivde. Jožef pa je hotel, da je sedaj vse to poravnano — za vselej. VII. Jakop pride s svojo družino v Egipet. (I. Mojz. 46, 1—47, 31.) Izrael je odrinil z vsem, kar je imel, in je prišel do Studenca prisege; in ko je tukaj daroval daritve Bogu svojega očeta Izaaka, slišal je, ko ga je klical in mu rekel: Jakop, Jakop! Odgovori mu: Tukaj sem. Reče mu Bog: Jaz sem močni Bog tvojega očeta: nič se ne boj, pojdi v Egipet, ker tam te bom storil v veliko ljudstvo. Jaz pojdem tje s teboj, in jaz te nazaj popeljem, ko se boš vračal; Jožef bo tudi položil svoje roke na tvoje oči. Jakop je pa vstal s Studenca pri¬ sege; sinovi so ga peljali z otročiči in ženami na vozovih, katere je bil po¬ slal Faraon peljat starčka in vse, kar je imel v kanaanski deželi. In prišel je v Egipet z vsem svojim zarodom; njegovi sinovi, in vnuki, hčere in vsa rodbina. — Vseh duš, ki so prišle z Jakopom v Egipet in so bile od njega, brez žena njegovih sinov, bilo je šest¬ deset in šest. Sinova Jožefova pa, ki sta bila rojena v egiptovski deželi, bila sta dva. Torej je bilo vseh duš Jako- pove hiše, ki so prišle v Egipet, sedem¬ deset. Imeniten dogodek za Jakopovo rodbino, ka¬ kor tudi za vso poznejšo zgodovino izraelsko, pri¬ poveduje tukaj sv. pismo: Jakop pride z vsemi I. Mojz. 46, 28—34; 47, 1—13. Jakopova rodbina pride v Egipet in dobi deželo Gesen. 133 svojimi ljudmi v Egipet. Zato imenuje natanko in po vrsti Jakopove sinove in vnuke. Bile so te-le osebe: Bub en, prvorojenec, čegar sinovi so bili: Henoh, Falu, Hesron, Hanni; Simeon in sinovi: Jamuel, Jamin, Aliod, Jakin, Sobar, Savel; Levi in sinovi: Gerson, Kaat, Merari; Juda in sinovi: Sela, Fares, Žara; Faresova sinova: Hesron, Hamul (Judova sinova Her in Onan sta umrla poprej); Isahar in sinovi: Tola, Fua, Job, Semron; Zabulon in sinovi: Šared, Elon, Jahe- iel; hči D in a; Gad in sinovi: Sefijon, Hagi, Suni, Esebon, Heri, Arodi, Areli; A s er in sinovi: Jamne, Jesua, Jesui, Beria, liči Sara; sinova Be¬ nova: Heber, Melkijel; Jožef in sinova: Manase, Efrajim; Benjamin in sinovi: Bela, Bekor, As- bel, Gera, Naaman, Eki, Ros, Mofim, Ofim, Ared; Lan in sin: Husim; Neftali in sinovi: Jazijel, Huni, Jeser, Salem. — Ko tako šteje sv. pismo, ue smemo umevati, kakor bi takrat že bili vsi r °jeni, marveč sv. pismo hoče reči, da je bila Ja¬ kopova družina tako močna in štela 70 duš s ti¬ stimi, ki so bili tudi pozneje rojeni. Število 70 J e sveto število, kakor tudi 12; zatd pravi sv. Pismo, da je 12 sinov in 70 duš začenjalo rod izraelski. Ko je prišel Benjamin v Egipet, pač Pi imel še 10 sinov, ker je bil star šele kakih 23 let; tudi Juda še ni imel vnukov. — Jakop je videl vozove in spoznal, da so darovi iz Egipta, za kaj na Kanaanskem tedaj niso imeli vozov, ker je dežela večinoma gorata. Ravno tako je bil tudi prineseni denar Jakopu za pričo, da ne go- vore lažij njegovi sinovi. — Jakop je prišel v Egipet okoli leta 1927. pred Kristusom. Pred seboj pa je poslal Juda k Jo¬ žefu, sporočit mu, naj mu pride naproti v Gesen. Ko je prišel tje, napregel je Jožef svoj voz in šel očetu naproti do tistega kraja; in ko ga je zagledal, Padel mu je okrog vratu in objemši ga, se je jokal. In reče oče Jožefu: Sedaj vesel umrjem, ker sem videl tvoje obličje in te pustim živega. On Pa je govoril svojim bratom in vsej rodbini svojega očeta: Pojdem in spo¬ ročim Faraonu in mu porečem: Moji bratje in rodbina mojega očeta, ki so bili v kanaanski deželi, prišli so k meni; ln so pastirji ovac in se pečajo z ži¬ vinorejo ; privedli so s seboj svojo drob¬ nico in govedo, in karkoli so mogli vzeti. Ko vas pokliče in vam poreče: Katero je vaše opravilo? odgovorite: Pastirji smo tvoji hlapci od mladih nog do sedaj, mi in naši očetje. To pa porečete, da bodete mogli bivati v gesenski deželi, zato ker mrze Egip¬ čani vse ovčje pastirje. Jožef je torej stopil k Faraonu in mu sporočil, rekoč: Prišli so iz ka¬ naanske dežele moj oče, in bratje, njih drobnica in goveda in vse, kar imajo; in glej, obstali so v gesenski deželi. Tudi je postavil pred kralja pet svojih najslabših bratov. Ko jih je vprašal: S čim se pečate ? odgovorili so: Ovčji pastirji smo tvoji služabniki, mi in naši očetje. Prišli smo prebivat v tvoji de¬ želi, ker črede tvojih hlapcev nimajo pašnje, ko huje in huje pritiska lakota v kanaanski deželi: in prosimo, da uka¬ žeš svojim hlapcem bivati v gesenski deželi. Kralj torej reče Jožefu: Tvoj oče in tvoji bratje so prišli k tebi. Egiptovska dežela je pred teboj: daj jim bivališča na najboljšem kraju in izroči jim gesensko deželo. Če poznaš izmed njih spretne može, postavi jih za oskrbnike mojim čredam. Potem je Jožef peljal svojega očeta h kralju in ga postavil predenj; on (Jakop) ga je blagoslovil, in ko ga je kralj vprašal: Koliko je let tvojega življenja? odgo¬ vori: Dnij mojega popotovanja je sto in trideset let, malo jih je in hudi so, in niso segli do dnij mojih očetov, v katerih so popotovali. In blagoslovivši kralja, šel je ven. Jožef pa je dal očetu in bratom zemljišča v Egiptu na naj¬ boljšem kraju, v Ramesesu, kakor je bil zapovedal Faraon. In je živil nje in vso rodbino očetovo, deleč vsem živeža. Zakaj po vsem svetu je bilo premalo kruha, in lakota je stiskala de¬ žele, posebno Egipet in Kanaan. Kakor se kaže v drugih delih Jožefova mo¬ drost, tako tudi tukaj. Jožef je znal uravnati tako, da je bil Faraon prijazen njegovim bratom in očetu ter jih poklical v Egipet, potem, da jih je kralj milostno sprejel, naposled pa še, da jim je dal dobrih zemljišč. Jožef je dobro vedel, 134 1. Mojz. 47, 14—26. Jakop v Egiptu. Jožef vlada deželo. kakšne namene ima Bog s tem, da je vodil Jako- povo družino v Egipet, da naj se namreč družina tukaj razmnoži, ukrepi, toda ostane ločena od Egipčanov. Zato je skrbel: 1.) da so dobili po¬ sebno in ločeno deželo, 2.) da se niso zmešali ali združili z domačini. V ta namen niso bratje smeli postati egiptovski vojaki ali sprejeti drugih slu- žeb, marveč najbolje je bilo, da so ostali pastirji, katere so Egipčani zaničevali in s katerimi niso hoteli imeti ničesar opraviti. Tako so dobili dobro deželo za pašnjo in ostali so ločeni od Egipčanov. Prav zato je postavil Jožef pred Faraona pet najšibkejših bratov, da jih ni Faraon želel imeti za kaj drugega. Lepe so besede, katere je go¬ voril Jakop pred Faraonom. Zares, naše življenje je popotovanje.— Dežela Gesen se imenuje po hebrejsko Go šen; ta dežela je bila na severo- vshodni strani spodnjega Egipta, med jutranjo panogo (vejo) Nilovo tje do arabske puščave; proti jugu se je raztezala nekako do sedanjega sueškega zaliva. Dandanes je ta del egiptovske dežele, ki se imenuje Šarkije, deloma zapuščen; puščava s svojim rjavim peskom sili vedno na¬ prej ; železnica, ki vozi todi, gre skozi puste kraje. Na vshodu je puščava že popolnoma pokrila ne¬ kdanje livade in pašnike. Vendar je še dandanes ta svet neizrekljivo rodoviten, kar se ga da ob¬ delati. Zlasti pa je bil nekdaj ta kraj lep in bogat. Nil je gonil veliko več vode na to stran, dežela je bila dobro namočena in je obilno ro¬ dila. — V tem delu Egipta so bila tudi lepa in velika mesta; tukaj je bilo mesto On ali Helijo- polis, o katerem smo že slišali, in sicer proti jugozapadu; tukaj je bilo mesto Fitom (egiptov¬ sko: Tount), in zlasti še Raemzes ali Rame- šes (egiptovsko: Havor ali A variš). Jakop je dobil oni del, ki je bil okrog mesta Ramesesa. Dokler je bila še lakota, skrbel je Jožef za oče¬ tovo družino. Pa tudi za ves Egipet in posebej za kraljevo oblast je znal skrbeti. Jožef vlada egiptovsko deželo. Ker so hodili ljudje iz Egipta, Kanaana in dru¬ gih sosednih krajev kupovat živeža, zato je Jožef zbral izmed njih ves denar z žitom, katero je prodajal, in ga znesel v kra¬ ljevo blagajnico. In ko je kupovalcem pošel denar, prihajal je ves Egipet k Jožefu, rekoč: Daj nam kruha! Zakaj bi umirali pred teboj, ker nimamo de¬ narja? On jim je odgovoril: Pripeljite svojo živino, zanjo vam dam živeža, če nimate denarja. Ko so jo pripeljali, dal jim je živeža za konje, in ovce, in vole, in osle ter jih je preživil tisto leto za živino, katero so zamenjali. Prišli so tudi drugo leto in mu rekli: Ne bomo zakrivali gospodu svojemu, da je pošla hkrati z denarjem tudi ži¬ vina, in ni ti skrito, da nimamo ničesar razven života in zemlje. Zakaj bi torej umirali vpričo tebe? Mi in naša zemlja bomo tvoji: kupi nas v kraljevo suž- njost in daj nam semenja, da ne umrjč obdelovalci, in se zemlja ne premeni v puščavo. Jožef je torej kupil vso egip¬ tovsko zemljo, ker je sleharni prodal svoje zemljišče zaradi velike lakote. In podvrgel jo je Faraonu, in vsa njena ljudstva od krajnih mej Egipta do zad¬ njega njegovega konca; razven zemlje duhovnikov, katero jim je bil izročil kralj: tem so delili določeni živež iz javnih žitnic, zaradi tega niso bili pri¬ siljeni prodati svojih zemljič. Jožef je torej rekel množicam: Ka¬ kor vidite, ima Faraon v oblasti vas in vašo zemljo : vzemite semenja in po- sejajte njive, da bodete imeli pridelek. Peti del bodete dali kralju: druge štiri dele prepuščam vam za setev in za živež vašim družinam in otrokom. Ti so odgovorili: Naše življenje je v tvo¬ jih rokah; samo ozre naj se v nas naš gospod, in radi bomo služili kralju. Od tistega časa do današnjega dne se pla¬ čuje po vsej egiptovski deželi kraljem peti del, in to je postalo postava, raz¬ ven duhovniške zemlje, ki je bila pro¬ sta tega davka. Tukaj nam pojasnjuje sv. pismo Jožefovo vla¬ darsko modrost. Jožef ni prav za prav spravil ljudij v sužnjost, temveč je skrbel za to, da so se zemljišča umno razdelila, in da se je davek prav uredil. Petina od vseh pridelkov ni bil velik davek, ker se je iz tega poplačevala potrebščina za vojske, za zidave, za temple; tudi so ta davek lahko plačevali ob navadnih letih, ker je zemlja trikrat rodila. Jožef je deželo vladal tako, kakor se je vjemalo z vero in navadami Egipčanov. I. Mojz. 47, 27—31; 48, 1—13. Jakop v Egiptu; posinovi Efrajima in Manaseta. 135 Nikakor pa ni storil nikomur krivice, saj je še sebi storjene krivice rad odpuščal. Izrael je torej prebival v Egiptu, to je v gesenski deželi, in jo je imel v lasti; in se je narastel in jako na¬ množil. In je živel v njem sedemnajst let; in bili so vsi dnevi njegovega živ¬ ljenja sto štirideset in sedem let. Ko je videl, da se mu bliža dan smrti, po¬ kliče sina Jožefa in mu reče: Če sem našel milost pred teboj, položi svojo roko pod moje ledje: in storil mi boš usmiljenje in zvestobo, da me ne po¬ koplješ v Egiptu, temveč da počivam s svojimi očeti, in da me odneseš iz te dežele in me pokoplješ v pokopa¬ lišču mojih očetov. Jožef mu odgovori: Storim, kar si ukazal. On pa de: To¬ rej mi prisezi! Ko je ta prisegel, molil je Izrael Boga in se sklonil na zglavje. Kakor je nekdaj hlapec Elijezer prisegel Abra¬ hamu (gl. str. 95.), tako tudi Jožef Jakopu. Lahko tudi umevamo, zakaj je želel Jakop počivati v obljubljeni deželi: želel je počivati zraven stari- šev, v deželi, katero dobe kdaj njegovi otroci, v svoji lasti, pa tudi zato, da bi njegovi otroci ne imeli za svojo domovino Egipta, ampak da bi vedno mislili na deželo svojih očetov, deželo, kjer Počivajo njihova trupla. VIII. Jakopov blagoslov. (I. Mojz. 48, 1—49, 32.) Jakop sprejme Jožefova sinova za svoja in ju blago¬ slovi. Ko se je bilo to tako dogodilo, spo¬ reče Jožefu, da je njegov oče bolan. Vzame oba sinova Manaseta in Efra- jirna in hiti k njemu. Reko starčku: Glej, tvoj sin Jožef je prišel k tebi. On si je dal moč in sedel na postelji. In prišedšemu k njemu, reče: Vsemo¬ gočni Bog se mi je prikazal v Luži, ki je v kanaanski deželi, in me je bla¬ goslovil in mi rekel: Jaz te bom po- vekšal in pomnožil in te storil v trume narodov: in dal bom to zemljo-tebi in tvojemu zarodu v večno last. Zatorej bodeta oba sinova, ki sta ti bila rojena v egiptovski deželi, predno sem prišel k tebi, moja; Efrajim in Manase mi bodeta šteta kakor Ruben in Simeon. Drugi pa, katere bodeš rodil za temi, bodo tvoji in se bodo imenovali po imenu svojih bratov v svojih lastinah. Zakaj umrla mi je Rahela v deželi ka¬ naanski prav na poti, ko sem šel iz Mezopotamije; in bilo je pomladi, in šel sem proti Efrati in jo pokopal zra¬ ven poti v Efrato, ki se z drugim ime¬ nom zove Betlehem. Jakopu se bliža konec življenja, zato hoče urediti vse, kar je potrebno za poznejši zarod, za izraelsko ljudstvo. S preroškim duhom napol¬ njen je videl Jakop že prihodnje rodove. Da pri¬ dejo njegovi potomci nazaj na Kanaansko, to ve dobro, saj mu je Bog to obljubil pri Luži ali Be¬ telu. In sedaj treba določiti, kako bo Jožef, nje¬ gov najljubši sin, spadal med druge brate. Jožef sam je dobil posebno čast, on je nekako izvzet izmed vseh drugih, ker je že dobil veliko deželo v oskrbovanje. Toda kot sin Jakopov ima dobiti po obljubi tudi delež med drugimi sinovi, in sicer mu je oče namenil dva deleža. Dva pa že zaradi tega, ker je storil Jožef vsej družini Jakopovi tako veliko dobrega, in drugič zato, ker je imela Rahela le malo otrok, samo dva sinova. Da bi torej tudi Rahela imela več časti v svojih sino¬ vih, dobi Jožef po svojih sinovih dva deleža. To pa ukrene Jakop tako, da sprejme oba Jožefova sinova za svoja, ali, da ju posinovi. Ko je pa videl njegova sinova, de¬ jal mu je: Kdo sta ta-le dva? (Jožef) odgovori: Sinova moja sta, katera mi je Bog dal v tej deželi. (Jakop) reče: Privedi ju k meni, da ju blagoslovim. Oči namreč Izraelove so bile temne zaradi velike starosti in niso mogle razločno videti. Pritisnivši ju k sebi, poljubil ju je in objel; potem je rekel svojemu sinu: Videl sem te, četudi se nisem tega nadejal; vrh tega mi je po¬ kazal Bog tvoj zarod. In ko ju je vzel Jožef iz očetovega naročja, priklonil se je do tal. In postavil je Efrajima na desnico svojo, to je na levico Izraelovo, Manaseta pa na levico svojo, to je na 136 I. Mojz. 48, 13—49, 12. Jakop blagoslovi sinove. desnico očetovo, in je oba potisnil k njemu. On je stegnil desno roko in položil na glavo Efrajimu, mlajšemu bratu; levo pa na glavo Manasetu, ki je bil starejši, križem držeč roki. In Jakop je blagoslovil Jožefova sinova in govoril: Bog, pred čegar obličjem sta hodila moja očeta Abraham in Izaak, Bog, ki me je preživil od moje mla¬ dosti do današnjega dneva, angel, ki me je rešil iz vsakega zla, naj blago¬ slovi ta-le mladeniča; naj se kličeta po mojem imenu in po imenu mojih očetov Abrahama in Izaaka in naj vzrasteta v množico na zemlji. Ko je pa Jožef videl, da je položil njegov oče desnico na glavo Efraji- movo, bilo mu je težko: in je prijel roko očetovo in jo hotel vzdigniti z glave Efrajimove in preložiti na glavo Manasetovo. In rekel je očetu: Ne spodobi se tako, oče: ker ta je prvo¬ rojenec, položi desnico na njegovo glavo. On pa se je branil in rekel: Vem, moj sin, vem: tudi oni-le bo vzrastel v narode in se bo množil, toda njegov mlajši brat bo večji in njegov zarod bo rastel v narode. Bla¬ goslovil ju je tedaj rekoč: V tebi bodo blagoslavljali Izraela in rekali: Gospod ti stori kakor Efrajimu in kakor Mana¬ setu. In postavil je Efrajima pred Ma- naseta. In rekel je sinu Jožefu: Glej, jaz umrjem, in Bog bo z vami in vas bo pripeljal v deželo vaših očetov. Dam ti jeden delež več kakor tvojim bratom, katerega sem dobil od Amo- rejca z mečem in lokom. Kakor ljubi Jakop Jožefa, tako kaže tudi veliko ljubezen do njegovih sinov. Toda, ko ju blagoslavlja, ne da prvega in glavnega blago¬ slova prvorojencu Manasetu, ampak Efrajimu. Zgodilo se je to po sklepu in razodenju božjem. Zares je bil v poznejših časih Efrajimov rod moč¬ nejši od Manasetovega, da, izmed najmočnejših Izraelovih rodov. Jožefu da Jakop oni kos zemlje, ki ga je bil kupil pri Sihemu, in katerega si je menda potem moral priboriti v boju. Tam so po¬ zneje tudi pokopali Jožefa. Jakop blagoslovi svoje sinove. Jakop pa je poklical svoje sinove in jim rekel: Zberite se, da vam povem, kaj se vam bo godilo v bodočih dnevih. Zberite se in slušajte, sinovi Jakopovi, slušajte Izraela, svojega očeta: Ruben, moj prvorojenec, ti moč moja in za¬ četek moje žalosti; prvi v darovih, prvak v oblasti. Razlil si se kakor voda, ne rasti! Tako je odvzel Rubenu blagoslov, ker je namreč ob neki priliki grdo ravnal zoper svo¬ jega očeta. Simeon in Levi brata: razbojniško krivično orožje. V njun posvet naj ne pride moja duša, in v njunem zboru ne bodi moja čast: ker sta v togoti ubila moža in s trdnim sklepom porušila zi¬ dovje. Bodi prokleta njiju togota, ker je trdovratna, in njiju srd, ker je ne¬ usmiljen: razdelil ju bom v Jakopu in razškropil v Izraelu. Simeon in Levi sta zaradi storjene sramote ubila Sihemljane in razrušila mesto. S svojim trdim in neusmiljenim obnašanjem sta si res prava brata. Zato jima oče ne more dati blagoslova. Natanko se je to tudi izpolnilo, zakaj Simeon je bil vedno maloštevilen rod in dobil kose sem ter tje po rodu Judovem, Levi pa ni dobil nikakega deleža. — Kako je vendar Levijev rod dobil po¬ zneje drugačen blagoslov in tudi čast, daje oprav¬ ljal sveto službo, slišali bomo pozneje. Juda, tebe bodo hvalili tvoji bratje, tvoja roka bo nad zatilnikom tvojih sovražnikov, tebi se bodo klanjali si¬ novi tvojega očeta. Levov mladič Juda, po plenu si šel, moj sin: počivajoč si legel kakor lev in kakor levinja, kdo ga bo vzbudil? Ne bo odvzeto žezlo od Juda, in vojvoda od njegovega ledja, dokler ne pride, ki ima biti poslan, in on bo pričakovanje narodov. Žrebe bo privezal k vinogradu, in oslico, o moj sin, k trti. Oblačilo bo pral v vinu in plašč v krvi grozdja. Njegove oči so lepše kakor vino in zobje bolj beli kakor mleko. I. Mojz. 49, 13. Blagoslov Judov, Zabulonov. 137 To prerokovanje je najimenitnejše. Jakop napoveduje Judu, da bo njegov rod prvak med drugimi rodovi, in da bo iz njega izšel tisti, ki je obljubljen Abrahamu in Izaaku. Iz Izaaka je prešla obljuba prihodnjega blagoslova na Ja¬ kopa, ne na Ezava; na katerega izmed sinov pa preide neki od Jakopa? tako bi se bil utegnil morda vprašati ta ali oni Jakopov sin. Jakop je po volji božji zavrgel Rubena, Simeona in Le- vija, in tako je prišel na vrsto Juda kot izvoljeni rod je bil vseskozi prvak med drugimi rodovi, bil je vodnik v puščavi in imel pozneje v obljub¬ ljeni deželi najimenitnejši del. Zlasti pa se je povzdignil, ko je David, ki je bil iz rodu Judo¬ vega, dobil kraljevsko čast in naredil Jeruzalem sredi tega rodu za glavno mesto. In ostalo je prvaštvo, ostalo je žezlo pri tem rodu tako dolgo, dokler ni Idumejec Herod dobil judovske dežele v roke. A tedaj je tudi prišel Izveličar na svet. — Tudi posamezne stvari v tem prerokovanju so Jakop blagoslovi svoje sinove. prvorojenec in je prejel pravice prvorojenstva. bo gospodar in knez, on bo močan in mogo¬ čen, on bo slavljen in češčen. On bo vladar tako dolgo, dokler ne pride obljubljeni Odrešenik na svet, katerega bodo vsi pričakovali. To prerokovanje očaka Jakopa se ozira go¬ tovo na prihodnjega Izveličarja. Tega ima Jakop P r ed očmi in zaradi njega tako povzdiguje in »hvali« svojega sina. Tudi že ime Judovo po- nienja „hvaljenega“ ali „češčenega“. Kar je pre¬ rokoval, to se je tudi vedno izpolnjevalo. Judov | se izpolnile: Judov rod je bil močan v boju ka¬ kor lev, imel je v svojem deležu mnogo pašni¬ kov in zato tudi živine in mleka; trta je rodila obilno, in še dandanes rodi trta po onih krajih jako dobro vino. Zabulon bo prebival ob morskem bregu, in v postajah ladij bo segal do Sidona. Zabulonov rod ni bival sicer prav ob morskem bregu, vendar blizu brega, med dvema morjema, 138 I. Mojz. 49, 14—27. Isahar, Dan, Gad, Aser, Neftali, Jožef, Benjamin. Srednjim in Genezareškim, in tako užival dobrote morske kupčije. Isahar je močan osel, ležeč med ograjami. Vidi, da je dober pokoj, in zemljo, da je jako dobra; podstavi ramo za nošo, in se podvrže davkom. Isahar se primerja močnemu oslu, ki mirno dela in mirno uživa. Res je Isaharjev rod živel mirno in obdeloval zemljo, ker je dobil jako dobra tla v last, namreč rodovitno Ezdrelonsko planjavo. Ni se pa toliko trudil za vojsko in kupčijo. Če se imenuje Isahar osel, ni to nič sramotilnega, kakor je po naše, zakaj na jutrovem je osel jako potrebna, koristna, močna in pametna žival. Dan bo sodil svoje ljudstvo, kakor tudi drug rod v Izraelu. Dan naj po¬ stane kača na poti in modras na stezi, katera piči konja v nogo, da pade vznak njegov jezdec. Tvoje rešenje bom pri¬ čakoval, o Gospod! Dan pomenja po besedi: sodnik; na to se ozira prerokovanje. Naznanja pa, da bo njegov rod pre¬ brisan in se umno branil sovražnikov. Zares je bilo tudi nekoliko sodnikov, zlasti močni Samson, iz Danovega rodu. —- Modras v Palestini je pe¬ ščene barve, skriva se ob potih in je nevaren ljudem in živalim. Gad se bo dobro pripravljen boje¬ val spredaj, tudi bo oborožen zgrabil zadej. Gad pomenja srečo; prerokovanje obeta srečne boje. Pogumno in dobro pripravljen se bo bojeval s sovražnikom pred seboj, pa tudi zadej, za hrbtom se bo branil dobro in uspešno. Gadovi potomci so bili spretni in pogumni vojaki. Hebrejska beseda pa se da tako prestaviti: Gad — bojna gneča bo pritiskala nadenj, on pa pritiska na pete (sovražnikov), kar pomenja, da se bo Gad dobro branil sovražnikov. Aser — masten bo njegov kruh in kraljem bo dajal sladčice. Bogastvo in dobre pridelke napoveduje Jakop Aserju. Aser pomenja srečnega. Njegov rod je dobil zemljo od Karmela naprej proti severu ob morju do Feničanov. Bila je bogata; pridelovali so na njej mnogo olja, obilnega žita in tudi okusnega vina. Take dobre stvari so pač tudi za kraljevske mize. Neftali je izpuščen jelen, in daje lepo govorico. Prerokovanje pomenja, da bo ta rod živahen in čvrst, kakor jelen, ki leta prosto po gorah; tudi bo lepo govoril in imel pesniško besedo, kakor sta Debora in Barak iz Neftalijevega rodit pozneje pevala lepo pesem. 1 Jožef je rastoč sin, rastoč sin in zalega pogleda; hčere lete na zidovje, (da bi ga videle). Toda razdražili so ga, prepirali so se ž njim in zavidali so mu imajoči loke (strelci). Njegov lok je slonel na močnem, in raztrgale so se vezi njegovih ram in rok v rokah moč¬ nega v Jakopu: od ondodi je izšel pastir, kamen izraelski. Bog tvojega očeta bo tvoj pomočnik in Vsemogočni te bo blagoslovil z blagoslovi neba od zgo¬ raj, z blagoslovi globine, ki leži spo¬ daj , z blagoslovi dojenca in matere. Blagoslovi tvojega očeta so potrjeni z blagoslovi njegovih očetov, dokler ne pride zaželenec večnih hribov: dopol¬ nijo naj se nad glavo Jožefovo in nad temenom Nazarejca 2 med njegovimi brati. Prisrčen in obilen je blagoslov, ki ga izreka Jakop Jožefu. Jožef pomenja: „dodal bo“, zato je že to ime znamenito. Jožef je dobre rasti in lep; hčere egiptovske ga gredd gledat na zidovje. Nasprotniki mu hote škodovati, a on se naslanja na Boga in njegovo pomoč, zato je trdna za¬ slomba za ves Izrael. Obilen blagoslov naj bo na tem rodu — tako želi Jakop — , dokler ne pride pričakovani in zaželeni Izveličar, on, katerega žele vsi pravični, ki so kakor gore in hribje trdni v Bogu vekomaj. Benjamin je zgrabljiv volk, zjutraj bo jedel plen, in zvečer bo delil rop. Očak Jakop naznanja, kakšen bo Benjaminov rod, namreč zgrabljiv, bojevit; živil se bo ob plenu in ropu, t. j. rad bo plenil v vojskah. Očetje 3 pa razlagajo to prerokovanje še posebej o sv. Pavlu, 1 Sodn. 5. 2 Nazarejec pomenja ločenega, potem venčanega in od¬ ličnega, Bogu posvečenega človeka. Izmed bratov izločen, posebno odličen in povzdignjen je bil Jožef pred Bogom in ljudmi. 8 N. pr. sv. Avguštin: Sermo 14. de Sanctis. I. Mojz. 49, 28—32; 50, 1—22. Jakop umrje; njegov pokop. 139 ki je bil Benjaminovega rodu in je izprva pre¬ ganjal sv. cerkev, poznej pa se preobrnil in pri¬ dobil velik plen za Gospoda, t. j. veliko jih je iz- preobrnil v Kristusovo cerkev. Ti vsi skupaj so dvanajsteri izrael¬ ski rodovi. To je govoril njihov oče, sleharnega blagoslovil s posebnimi blagoslovi, in jim zapovedal, rekoč: Spravljam se k svojemu ljudstvu: po¬ kopljite me k mojima očetoma v dvojni votlini, ki je na njivi Efrona Hetejca, nasproti Mambri v kanaanski deželi, katero je Abraham kupil ž njivo vred od Hetejca Efrona za lastno grobišče. Tam so pokopali njega in njegovo ženo, tam je pokopan Izaak z Rebeko, svojo ženo, tam je položena tudi Lija. Ko je končal naročila, s katerimi je učil sinove svoje, stisnil je skupaj svoje noge na postelji in je umrl; in je bil zbran k svojemu ljudstvu. IX. Jakopov pokop in Jožefova smrt. (I. Mojz. 50, 1—25.) Jakopa pokopljejo v Kanaanu. Ko je Jožef to videl, padel je na obličje svojega očeta, jokal in ga po¬ ljubljal. In ukazal je svojim služab¬ nikom zdravnikom, naj z dišavami ma¬ zilijo očeta. Ko so ti izpolnjevali po¬ velje, minulo je štirideset dnij; taka je bila namreč šega pri spravljanju trupel. In objokoval ga je Egipet sedemdeset dnij. In ko se je končal čas žalovanja, govoril je Jožef rodbini Faraonovi: Če sem našel milost pred vašim obličjem, govorite (zame) Faraonu, ker me je moj oče zavezal s prisego, rekoč: Glej, jaz umiram; pokoplji me v mojem poko¬ pališču, katero sem si izkopal v ka¬ naanski deželi. Zatorej pojdem in po¬ kopljem očeta, in se povrnem. Faraon mu reče: Idi in pokoplji svo¬ jega očeta, kakor si zavezan s prisego. Ko je šel (Jožef), šli so ž njim vsi štarejšine od Faraonove družine, in vsi vikši egiptovske dežele; družina Jo¬ žefova ž njegovimi brati, brez malih otrčk in čred in goved, katera so pu¬ stili v gesenski deželi. Imel je tudi v spremstvu vozove in jezdece; in bila je množica ne majhna. In prišli so na planjavo Atad, ki leži onkraj Jordana; tu so praznovali pogrebščino z velikim in silnim jokom, celih sedem dnij. Ko so to videli prebivalci kanaanske de¬ žele, dejali so: To je veliko žalovanje Egipčanov. Zaradi v tega se je klicalo ime tistega kraja: Žalovanje Egipta. Jakopovi sinovi so torej storili, ka¬ kor jim je bil zapovedal; in nesli so ga v kanaansko deželo ter pokopali v dvojni votlini, katero je bil kupil Abra¬ ham ž njivo vred za lastno pokopališče od Efrona Hetejca nasproti Mambri. Jožef umrje. In Jožef se je vrnil v Egipet s svo¬ jimi brati in z vsem spremstvom, po- kopavši očeta. Ko je bil ta umrl, bali so se njegovi bratje, in so se skupaj pomenkovali: Da bi se le ne spomnil krivice, katero je prestal, in nam ne vrnil vsega hudega, katero smo mu storili! Sporočili so mu, rekoč: Tvoj oče nam je velel, predno je umrl, naj ti to-le rečemo ž njegovimi besedami: Prosim, da pozabiš zločina svojih bra¬ tov, in greha in hudobije, katero so ti storili; tudi mi prosimo, da odpustiš služabnikom Boga tvojega očeta to krivico. Jožef se je jokal, ko je to sli¬ šal. In prišli so k njemu njegovi bratje, priklonili se do tal in rekli: Tvoji sužnji smo. On jim odgovori: Nič se ne bojte : ali se moremo ustavljati volji božji? Vi ste hudo namerjali proti meni; toda Bog je to obrnil v dobro, da me je po: višal, kakor sedaj vidite, in da je ohra¬ nil mnogo ljudstev. Nikar se ne bojte - jaz bom preživil vas in vaše otroke. In tolažil jih je in ljubeznivo in milo je govoril. In živel je v Egiptu z vso družino svojega očeta in živel sto in deset let. 140 I. Mojz. 50, 22—25. Jožefova smrt. — Job. In je videl Efrajimove sinove do tret¬ jega rodu. Tudi Mahirju, sinu Mana- setovemu so bili rojeni sinovi, in Jožef jih je imel na kolenih. Ko se je to dogodilo, govoril je svojim bratom: Po moji smrti vas bo Bog obiskal in vam ukazal iti iz te dežele k deželi, katero je s prisego obljubil Abrahamu, Izaaku in Jakopu. In ko jih je zarotil in jim rekel: Bog vas bo obiskal: odnesite s seboj moje kosti s tega kraja, umrl je, dokončavši sto in deset let svojega življenja. In mazilili so ga z dišavami in položili v rakev na Egiptovskem. Tako se končajo prelepe zgodbe Jožefove. Sv. pismo jih pripoveduje tako natančno, pa tudi ganljivo, da ti prihajajo solze v oči. Gotovo nam hoče s tem prelepim vzgledom pokazati živ nauk poštenosti, zaupanja v Boga, pa tudi neizmerne ljubezni božje. Egiptovski Jožef je predpodoba Izveličarjeva, pa tudi predpodoba njegovega rednika, ki je imel cel 6 isto ime — sv. Jožefa, velikega očaka v novem zakonu. Tudi sv. Jožef je šel v Egipet, tudi on je preživil družino, in sicer najsvetejšo, tudi on je velik gospodar v božjem kraljestvu, zato pa tudi o njem velja opomin, kadar česa potrebujemo: „Pojdite k Jožefu!" to je, k njemu se zatecite za pomoč! * * * Posebna božja previdnost je vodila Izraelov rod v Egipet. V Egiptu je ostal 400 let in se jako pomnožil. Če torej pravimo, da je prišel Jakop v Egipet 1927 let pred Kristusom, mo¬ ramo reči, da je umrl ta očak 1. 1910., Jožef je umrl 1. 1856. pred Kr., in iz Egipta so šli Izraelci okoli 1.1500.; tako povemo približno število. Dolga je bila ta doba in gotovo se je v Egiptu med tem časom zgodila marsikaka prememba. Toda sv. pismo nam pove o tem pičlo malo. Sv. pripove¬ dovalec Mojzes je kar preskočil — tako bi dejali — z velikim korakom vso tisto dobo in govori natančneje o tistih dogodkih, ki so se godili ob koncu egiptovske sužnjosti. Zakaj pa tako? V onih 400 letih ni bilo nič imenitnega za zgodovino božjega dela in našega izveličanja. Izraelci so pasli svoje črede, obdelovali so ne¬ koliko tudi polje, učili so se zidanja in raznih egiptovskih znanostij in tako bili tukaj v nekaki šoli, ki jim je veliko koristila. Ko so bili pozneje Izraelci v puščavi, bili so prav umni in spretni v raznih delih. Gotovo je bil pa namen božji najbolj ta, da je spoznalo ljudstvo božjo dobroto in ljubezen. Izraelci so se lahko prepričali, da je Bog gospo¬ dar vseh rečij: on da deželo, vzame jo in da drugo; popotniki smo tukaj na zemlji in nimamo stalne domovine, marveč je le iščemo. Čim bolj spoznamo svoje uboštvo, tem bolj smo Bogu hva¬ ležni; čim manj se oklepamo nestanovitne solzne doline, tem bolj hrepenimo po obljubljeni deželi, v katero pridemo vsi zvesti njegovi izvoljenci. VIII. oddelek. Zgodbe Jobov e. I. Job in Jobove bukve. Ker smo se doslej mudili pri starih očakih, ozrimo se še na jednega slovečega, pobožnega starega očaka, o katerem nam govori sv. pismo. Ta očak je Job. Sicer je nekoliko težko govoriti o Jobu tukaj vmes med starimi zgodbami izraelskega ljudstva. Job namreč ni bil izraelskega rodil; njegove zgodbe niso naravnost sklenjene z zgodbami iz¬ voljenega ljudstva. Tudi skoro gotovo niso Jo¬ bove bukve, v katerili so popisane Jobove zgodbe, tako stare, kakor so bukve Mojzesove. Naposled ne prištevamo Jobovih bukev zgodovinskim spi¬ som, marveč med naučne knjige. Vendar bomo Jobove zgodbe uvrstili kar tukaj med stare zgodbe izraelske. Več razlogov nam svetuje tako. Prvič je bil Job star očak, kakor Abraham ali Izaak, in je živel skoro ob istem času ali malo pozneje. V grški prestavi Job, Jobova dežela, Jobove bukve. 141 sv. pisma je na koncu Jobove knjige neki dosta¬ vek, ki razklada, da se je Job imenoval prav za prav Jobab in bil izmed potomcev Ezava, 1 simi Izaakovega; potem, da je bil kralj edomski, in tudi njegovi trije prijatelji da so bili kralji. No, četudi ni bil kralj v pravem pomenu, vendar je bil mogočen in bogat mož; v svoji veliki družini je imel vso oblast in opravljal tudi duhovsko službo, t. j. daroval je Bogu, kakor so darovali očaki. Iz sv. pisma tudi razvidimo dovolj, da je živel Job v tistih časih, ko se ni še povsodi in popolnoma razgubilo češčenje jednega in pravega Boga. Job je bil zvest služabnik jedinega Boga. Pa prebival je tudi blizu obljubljene dežele. De¬ žela njegova, ki se imenuje Uz, Huz ali grško Avzitis, bila je na jutrovi strani obljubljene de¬ žele, med Damaskom, edomsko pokrajino in Ara¬ bijo, tam, kjer je dandanes pokrajina Havran. Zato so ga morda poznali očaki, in glas o nje¬ govih čudovitih zgodbah se je raznesel daleč na okrog, posebno pa se je še ohranil med Izraelci. Ni neverjetno, da je kdo kmalu po Jobovi smrti opisal njegovo življenje in trpljenje, morda je Mojzes sam kaj napisal svojemu ljudstvu v nauk in vzgled. Judovsko sporočilo pravi, da je Mojzes sam spisal Jobove prelepe bukve. Katoliška cer¬ kev tega ni določila. Ker ni v sv. pismu nikjer povedano, kdo je po božjem navdihujenju spisal Jobove bukve, in ker nam tudi sporočilo ne priča določno o tem, zato ne moremo nič popolnoma trdnega reči. Vendar kaže vse na to, da je to knjigo spisal ali modri Salomon sam ali pa kdo ob njegovem času. Imel pa je, kakor smo že omenili, sveti pisatelj pred seboj kak starejši spis te zgodbe, ali vsaj natančno ustno sporočilo, in to je po božjem navdihnjenju obdelal s čudovito mo¬ drostjo. Jobova knjiga ni spisana samo zaradi zgodbe, temveč mnogo bolj zaradi imenitnih naukov. V tej knjigi nam daje sv. Duh prelep nauk, in ta nauk je, da trpi tudi pravični človek, zato, ker ga Bog izkuša, čeprav ni Boga žalil z grehom. Ta nauk je natančno razložen. Da je pa bolj jasen in trden, ne govori v knjigi samo Job, am¬ pak tudi drugi, zlasti trije Jobovi prijatelji, ki mu marsikaj očitajo, Job pa se zagovarja in za¬ trjuje, da je nedolžen. 1 I. Mojz. 36, 33. Torej je vsa knjiga sestavljena nekam tako, kakor pogovor ali kaka igra. Naj torej bralec pazi na to, da mu bo vse umevno. Najprej pri¬ poveduje knjiga o Jobovih nesrečah, in nato nam podaje prvi pogovor Jobov in treh prija teljev: Job toži o nesreči, prijatelji ga pa dolže grehov, pa bolj splošno. Trdijo namreč, da je Job gotovo grešnik, ker ga je zadela taka kazen. V drugem pogovoru ga prav odkrito obdolžujejo krivice; v tretjem mu j eden očita kar to in ono pregreho. Tu pride nov znanec, Eliu (ali Elihu), in trdi, da trpljenje ne pride samo zaradi kazni, ampak Bog da človeku trpljenje, ker ni noben človek brez krivice. Zato se ne sme pred ne¬ skončno pravičnim Bogom nihče izgovarjati. To potrdi naposled tudi Bog sam, ki se oglasi in vsem pove pravico. Kako uči vsa knjiga božjo previdnost in božjo pravičnost, kako so vsi deli med seboj lepo združeni, to bomo videli na koncu Jobovih zgodeb. Bukve Jobove so silno lepe in veličastne, kakor malo katera druga sveta knjiga. Nauki niso povedani v vsakdanji govorici, ampak v vzvišeni, pesniški besedi. Zato jih je treba brati počasi in premišljeno, da razumemo misel božjega Duha. Kadar govorimo o Bogu in njegovih delih, kako lahko rabimo besede, kako lahko nam pri¬ dejo na misel podobe in primere, katerih ne rabimo v navadnem govorjenju! Zato je tudi v govorih Jobove knjige taka beseda in tako opisovanje, kakoršno se nahaja v pesmih, ne pa v vsakdanjem razgovarjanju. Torej tudi večkrat ne moremo in ne smemo umevati vsake besede same zase, am¬ pak treba je pomisliti, kaj je hotel povedati sv. Duh v priliki in podobi, kaj je hotel naznaniti s kakim veličastnim opisom. V govorih te knjige je tudi oblika vzvi¬ šena, pesniška, in ne taka, kakoršna je v navad¬ nih pogovorih. Saj vsakdo ve, da so pesmi po obliki drugačne kakor vsakdanji pogovori. Kak¬ šne so pesmi v svetih knjigah ali kakšna je nji¬ hova oblika, to bomo slišali pozneje. V Jobovi knjigi čitatelj lahko najde nekake vrste, v vsaki vrsti pa dva dela, ki se med seboj vjemata. To je navadna hebrejska pesniška oblika. V tej-le naši prestavi pa se povsodi ne vidi lepa ta oblika, ker je bilo treba gledati bolj na jasno in raz¬ ločno, kakor pa na lepo besedo. 142 Job 1, 1 — 22. Jobova pravičnost; Jobove nesreče. II. Jobove nesreče. (Job 1, 1-2, 10.) Jobova pravičnost. Bil je mož v deželi Huz, Job po imenu, in ta mož je bil brez napač¬ nosti in pravičen, bogaboječ in se je ogibal hudega; in je dobil sedmero si¬ nov in troje hčer. In je imel sedem tisoč ovac in tri tisoč kamel, tudi pet sto jarmov volov, in pet sto oslic, in jako veliko družine; in ta mož je bil velik med vsemi jutrovci. Šli so pa njegovi sinovi in naprav¬ ljali gostije po hišah, vsakateri svoj dan. In so poslali po svoje tri sestre, da bi jedle in pile ž njimi. In ko so bili poredoma minuli dnevi gostovanja, pošiljal je Job ponje in jih posvečeval; in vstajal je ob svitu ter opravljal žgavne daritve za sleharnega. Rekal je namreč: Morebiti so grešili moji si¬ novi in Boga kleli v svojih srcih. Tako je delal Job vse dni. Tak je bil Job, pravičen in bogaboječ. Kako je skrbel, da tudi njegovi otroci niso Boga žalili! Opravljal je kot duhovnik svoje družine tudi da¬ ritve, da bi Bog grehe odpustil, ne samo očitne grehe, ampak tudi take, katere so storili neve- doma. Pri gostijah se kaj lahko primeri, da se z grehom Bog žali. Jobova nesreča v blagu in v družini. Nekega dne pa, ko so prišli sinovi božji (angeli), da bi stali pred Gospo¬ dom, bil je med njimi tudi satan. Go¬ spod mu reče: Odkodi si prišel? On mu odgovori in reče: Obhodil sem zemljo in jo obredel. In Gospod mu de: Ali si ogledal mojega služabnika Joba, (in videl), da mu ni jednakega na zemlji: mož brez napačnosti in pravičen, da je bogaboječ in se ogiblje hudega. Sa¬ tan mu odgovori in reče: Ali se Job zastonj Boga boji? Ali nisi ti ogradil njega, in njegovo hišo, in vse blago na okrog? Dela njegovih rok si blago¬ slovil, in njegovo posestvo je narastlo v deželi. Toda stegni nekoliko svojo roko, in dotakni se vsega, kar ima: ali te ne bo klel v obraz? Gospod torej reče satanu: Glej, vse kar ima, v tvoji roki je: samo nanj ne stegni svoje roke. — In satan je šel iz¬ pred Gospoda. Ko so pa nekega dne njegovi sinovi in hčere gostovali in pili vino v hiši svojega prvorojenega brata, pride k Jobu sel in mu pove: Voli so orali in oslice so se pasle zraven njih, pa pri¬ drli so Sabejci, in vse vzeli, in hlapce pokončali z mečem: in jaz sem ubežal sam, da ti sporočim. In ko je ta še govoril, pride drugi in reče: Ogenj božji je padel z neba in dosegel ter pokončal ovce in hlapce; in jaz sem ubežal sam, da ti naznanim. Pa ko je to on govoril, pride drug in pove: Kaldejci so naredili tri čete in udarili na kamele in jih vzeli, hlapce pa so pokončali z mečem; in jaz sem ubežal sam, da ti naznanim. Še je govoril ta, in glej, drug vstopi in reče: Ko so tvoji sinovi in tvoje hčere gostovali in pili vino v hiši svo¬ jega prvorojenega brata, pritisnil je hi¬ poma silen vihar od puščave sem in potresel štiri vogale hiše, ki se je po¬ drla in zmečkala tvoje otroke, in umrli so; in jaz sem ubežal sam, da ti na¬ znanim. Tedaj vstane Job in raztrga svoja oblačila, obrije svojo glavo, in pade na zemljo, in moli, rekoč: Gol sem izšel iz matere in gol se tje povrnem: Go¬ spod je dal in Gospod je vzel; kakor je Gospodu všeč, tako se je zgodilo; Gospodovo ime bodi češčeno! V vsem tem ni grešil Job s svojimi ustmi in ni govoril nič napačnega zo¬ per Boga. Da prav umevamo besede sv. pisma, moramo se ozreti najprej na njihov namen. Sv. Duh hoče najprej povedati: Bog je pripustil, da je prišla velika nesreča nad Joba. To resnico pa nam kaže v lepem opisovanju. Božji sinovi so angeli božji, ki Bogu vedno služijo. Oni poslušajo nje¬ gov glas, kakor bi pred njim stali, in ga izpol¬ njujejo. Tudi hudobni duh ima še vedno moč, če- Job 2, 1.2. Jobove nesreče na blagu in telesu. 143 prav ga je Bog pahnil v peklo. Ne more pa kazati in rabiti te moči, ako mu ne pripusti Bog. Ta misel, da je Bog satanu dovolil, škodovati Jobu, povedana je tukaj po človeško ali po takem načinu, kakor mi ljudje ravnamo. Ker smo telesni, govorimo — dejal bi — telesno in popisujemo nevidne stvari tako, kakor bi bile telesne in vidne. Štiri hude nesreče so zadele zaporedoma Joba; vsaka je bila hujša od prejšnje. Zgodile so se z močjo hudobnega duha. Hudobni duh namreč more porabiti zunanje zemeljske stvari v škodo ščavi in je ljudem in živini jako nevaren, ker vse uduši in pokonča, kamor seže. Da so mu umrli tudi otroci, to je za Joba najhujša nesreča. Od žalosti raztrga oblačilo, kakor je na jutrovem navada, populi in postriže si lase, vrže se na tla, toda ni nevoljen nad Bogom, marveč uda se božji previdnosti in Boga moli. Zares, tudi mi moramo pomniti resnico, ki nam jo kliče Job: Nič nismo prinesli na svet, nič ne bomo vzeli s seboj. Vsaka j reč se pa zgodi tako, kakor Bog hoče ali dopusti. | Ako nam Bog vzame časno blago, udati se mo- Samum ali vroči veter v puščavi. človeku. Bog pa dovoli kaj takega zato, da člo¬ veka poskuša, ali da si človek pridobi zasluženja, ali se očisti hudega in se Boga trdneje oklene. Satan je nadražil roparske Sabejce ali Arabce, da so odgnali živino in hlapce potolkli, da je blisek udaril z neba in pokončal ovce in pastirje, napravil Kaldejce na ropanje, 1 in vzbudil napo¬ sled hud vihar, kakoršen nastane večkrat v pu- 1 Ti so bili menda potomci Nahorja, in sicer od nje¬ govega sina Kaseda, zato se imenujejo Kaldejci -hebrejsko Kasdim. ramo njegovi volji, saj stori to le nam v korist. Ker lahko izgubimo časne stvari, ne smemo jih preveč ljubiti. Jobova nesreča na telesu. Zgodi se pa, ko so prišli nekega dne sinovi božji, da bi stali pred Go¬ spodom, in je prišel tudi satan med nje in stal pred njim, da je Gospod rekel satanu: Odkodi si prišel ? On mu odgovori in reče: Obhodil sem zemljo 144 Job 2, 2—13; 3, 1. Jobova nesreča na telesu. Žena; trije-prijatelji. in jo obredel. In Gospod mu de: Ali si ogledal mojega služabnika Joba, (in videl), da mu ni jednakega na zemlji: mož brez napačnosti in pravičen, da je bogaboječ in se ogiblje hudega, in je še vedno nedolžen? Ti pa si me na- dražil zoper njega, da sem ga stiskal brez vzroka. Satan mu odgovori in reče: Kožo za kožo, in vse, kar ima človek, bo dal za svoje življenje; si¬ cer pa stegni svojo roko in dotakni se njegove kosti in mesa, in tedaj boš vi¬ del, da te bo klel v obraz. Torej reče Bog satanu : Glej, v tvoji roki je, toda njegovemu življenju pri¬ zanesi. Satan je tedaj šel izpred Gospoda, udaril Joba s hudimi turi od podplatov do njegovega temena. On je s črepinjo strgal gnoj in sedel na gnojišču. Ta poskušnja je bila še hujša. Sv. Duh jo začenja pripovedovati prav tako, kakor prejšnjo. 0 Bogu, angelih in satanu govori sv. Duh po člo¬ veško, zlasti o Bogu, kakor bi se namreč dal na- dražiti. Take besede srečamo sem ter tje v sv. pismu; sv. Duh jih rabi zato, da lože umevamo višjo resnico. Hudo bolezen je naredil hudobni duh v Jobu: zgnojilo se mu je po celem životu. Ta bolezen se nahaja na jutrovem, posebno v Egiptu. Celo telo hudo oteče, najbolj pa otekd noge, da so debele kakor slonove. Ob jednem se gnoji koža in cedi se ostuden gnoj iž nje. Kožo prerastejo srbeči in boleči lišaji, da se naredi grda skorja kakor razpokano lubje, pod skorjo se pa gnoji. Huda je ta bolezen in po navadi Arabci iz puščave. neozdravljiva; ne samo, da trpi bolnik po telesu, trpi tudi v duši: čuti žalost, pobitost in klaver- nost, prijema ga obupnost. Ne umrje pa človek kmalu, ampak bolezen se dolgo vleče. Tako bo¬ lezen je dobil Job, in šel na gnojišče, ter zavržen od vseh strgal gnoj iz bolečih ran. —■ Če pravi tukaj satan: Kožo za kožo, pomenja to, da človek da vse rad za življenje, vse pretrpi, da si le živ¬ ljenje ohrani. 0 Jobu je hotel reči: Job še prenaša nesrečo, dokler mu ne gre za življenje: v bolezni in v nevarnosti za življenje pa bo ravnal drugače. Reče pa mu njegova žena: Ali si še vedno tako preprost? Blagoslovi Boga in umri! On ji de: Govorila si, kakor jedna izmed nespametnih ženskih. Če smo prejeli iz roke božje dobro, zakaj bi ne prejeli slabega? V vsem tem Job ni grešil s svojimi ustnicami. Njegova žena, ki bi ga bila morala prva to¬ lažiti, očita mu prva in ga žali, češ, kaj imaš, kaj si na boljem, da moliš in Boga hvališ? Le moli in hvali Boga, potem pa umri, to bo plačilo za tvojo zvestobo! Nekateri pa razlagajo tako, kakor bi mu žena svetovala, naj Boga kolne, po¬ tem pa umrje od obupnosti. No, tako ali dru¬ gače: ženine besede so zlobne, prav hudi duh ji je dal te besede na jezik. A Job jo zavrne mirno in z neizrekljivo udanostjo. III. Prvi pogovor Joba in treh prijateljev. (Job 2, 11 — 11, 20.) Trije prijatelji pridejo k Jobu. Ko so torej trije Jobovi prijatelji slišali vse hudo, ki ga je bilo zadelo, prišli so vsak iz svojega kraja: Elifaz Temančan, Baldad Suhejec in Sofar Naamatejec. Dogovorili so se bili nam¬ reč, da bodo ob jednem prišli in ga ob¬ iskali in ga tolažili. In ko so od daleč povzdignili oči, niso ga spoznali, in so zavpili in se zjokali, pretrgali svoja oblačila in potresli prahu na svojo glavo proti nebu. In so sedeli ž njim sedem dnij in sedem nočij, in nihče mu ni govoril besede; videli so namreč, da je njegova bolečina silna. Job 3, 1—9. Jobovi prijatelji. Prva tožba Jobova. 145 Radi vidimo v nesreči prijatelje, ki nas to¬ lažijo. Tudi k Jobu so prišli prijatelji, nekaki očaki, kakor je bil Job sam. Bili so iz bližnjih krajev. Teman je bil na jugu edomske dežele, blizu mesta Bosre; blizu tam je bil kraj Suhe. Naama pa je bila morda — kakor mislijo — bolj proti severu. Seveda se natančno ne da več do¬ ločiti, kje je bil ta, kje oni kraj, pa tudi ni važno ga Bog ne išče od zgoraj, in luč naj ga ne razsvetljuje. Naj ga zatemni te- mota in senca smrti; mrak naj ga pre¬ vzame ; ovije naj se z bridkostjo. Ono noč (začetek njegovega življenja) naj po¬ sede temotni vihar; naj se ne šteje med dnevi leta, in naj se ne števili med meseci. Ona noč bodi samotna in Trije prijatelji pridejo k Jobu. za naš namen. Grozno huda se jim je zdela Jobova nesreča. Prva tožba Jobova. Potem je odprl Job svoja usta, in proklel svoj (rojstveni) dan in govoril: Naj izgine dan, v katerem sem rojen; oni dan naj se premeni v temo, naj Zgodbe sv. pisma I. brez hvale. Naj jo preklinjajo (čarov¬ niki), ki kolnejo dan, ki so pripravljeni vzbuditi levijatana. Njene zvezde naj otemne v mraku, pričakuje naj svet¬ lobe in naj je ne vidi, tudi ne izhoda izhajajoče zarje. Najprej izpregovori Job sam in začne tožiti o svoji nesreči. Želi, da bi ne bil rojen; želi, da 10 146 Job 3, 20—26; 4, 1—8. Prva tožba Jobova; Elifazov odgovor. bi ne bilo njegovega rojstvenega dneva, — to je pomen in misel vseh prejšnjih besedij. Po besedi sv. pisma smo rekli, da je Job preklel dan svo¬ jega rojstva. Tega ne smemo umevati v navadnem pomenu, kakor bi bil Job proklinjal, marveč v tem pomenu, da šteje Job dan svojega rojstva za nesrečo. Job ne proklinja po naše, on ni Bogu nepokoren, toda nesreča njegova je tako velika, daje prikipela njegova žalost do vrhunca, in zato je udarila na dan njegova bolečina. Levijatan je po mislih Jobovih velika in huda zver, ki pre¬ biva v vodi; mi bi rekli „krokodil“. „Levijatana vzbuditi" pomenja: storiti veliko čarodejstvo. Krokodil. Job si nadalje želi, ker je bil že rojen, da bi bil vsaj zgodaj umrl. Bil bi z onimi, ki so bili nekdaj na svetu, a jih ni sedaj več; bil bi s kralji in velikaši; bil bi z bogatini, ki imajo zlata in srebra; bil bi tam, kjer vsi mirujejo: brezbožneži ne divjajo več, utrujeni počivajo, dolž¬ niki se ne boje trdega upnika, majhni je skupaj z velikim, suženj pa brez gospodarja. Tam želi biti tudi on, da bi molče spal in v spanju po¬ čival. Vendar še živi, živi nesrečen! Zato vpraša v bridkosti: Zakaj je dana nesrečnežu luč, in življenje onim, ki so v bridkosti duše? Ki pričakujejo smrti in ne pride; (ki tako željno kopljejo grob), kakor tisti, ki kopljejo zaklad, in se silno vesele, ko najdejo grob. (Zakaj je dana luč) možu, kateremu je skrita pot, in katerega je Bog obdal s temoto? Predno jem, vzdihujem; in kakor bi se vode raz¬ livale, tako je moje tuljenje; zakaj pri¬ šel je strah, katerega sem se bal, in zgodilo se je, česar si nisem želel. Ali se nisem premagoval? Ali nisem mol¬ čal? Ali nisem miroval? In prišla je (vendar) name jeza. Hudo je Jobovo trpljenje, zunanje in znotra- nje. Zunaj ga na telesu stiska bolezen, v duši ga pa tlači žalost, strah, potrtost. Zato si želi smrti, groba. Rajši bi izkopal grob, kakor zaklad z de¬ narji, da bi tako končal trpljenje. — Res, Job toži bridko, a samo tožiti ni grešno, saj si človek s tem lajša trpljenje. Tu ga začne tolažiti prvi prijatelj. Elifazov odgovor. Odgovoril mu je Temančan Elifaz in rekel: Če ti začnemo govoriti, morda ti bo nadležno; toda kdo more zadržati pripravljen govor? Glej, mnoge si učil, in okrepčal trudne roke omahljive so potrdili tvoji govori in šibeča se kolena si utrdil: sedaj pa je prišla nadloga nad-te, in omagal si; zadela te je, in preplašen si. Kje je tvoj strah (božji), tvoja srč¬ nost, tvoja potrpežljivost in popolnost tvojih potov? Prosim, spomni se, kdaj je poginil nedolžen človek? Ali kdaj so bili pokončani pravičniki? Ne, mar¬ več videl sem, da so poginili, ko je Bog pihnil, taki, ki delajo hudobijo, in 1 To je: S tolažbo in svarjenjem si jih veliko v dobrih sklepih pokrepčal in utrdil. Okrepčati trudne roke, utrditi šibeča se kolena . . . take izraze je treba umevati v duhov¬ nem pomenu o čednosti. Job 4, 8—21; 5, 1—19. Prvi odgovor Elifazov. 147 sejejo bolečine in jih žanjejo ; in požgal jih je z dihom svoje jeze. Rjovenje leva, in glas levinje, in zobje mladičev levov so bili strti. Tiger je poginil, ker ni imel plena, in levovi mladiči so se razpršili. 1 Dalje mi je bila pove¬ dana skrivna beseda, in kakor skrivaje je ujelo moje uho pot njegovega šepe¬ tanja: V grozi ponočne prikazni, kadar spanje objema ljudi, obšel me je strah in trepet, in vse moje kosti so se pre¬ tresle ; in ko je neki duh šel mimo mene, vstali so po koncu lasje mojega mesa. Stal je nekdo, čegar obraza ni¬ sem poznal, kot podoba pred mojimi °čmi, in glas sem slišal kot glas lah¬ nega šumenja: Ali je človek pravičen v primeri z Bogom, ali je mož čistejši kakor njegov Stvarnik? Glej, oni, ki mu služijo, niso stanovitni, in v ange¬ lih je našel krivico: koliko bolj bodo ti, ki prebivajo v blatnih hišah, ki imajo zemeljsko podlago, pokončani kakor °d mola! Od jutra do večera jih bo Posekal, in ker nihče ne pomisli, po¬ ginili bodo vekomaj. Kateri pa osta¬ nejo, ti bodo odvzeti; umrli bodo, pa ne v modrosti. 2 Lahko se vidi, kam meri ves govor Elifazov. 'loba hoče obdolžiti pregrehe. Saj se ni še nikdar zgodilo, da bi bil kdo od Boga kaznovan po ne¬ dolžnem; le krivičneže in grešnike potere Bog s sy ojo mogočnostjo. Da bi še bolj potrdil svoje besede, pravi Elifaz, da je imel nočno prikazen, ki mu je razodela, da je Bog nad vse pravičen, kije še pri angelih našel krivico, torej seveda kaznuje ostro tudi človeka, zlasti takega, ki se lle briga za pokoro. — To je bilo razodeto Eli- fazu. Odslej govori sam tako-le: 1 Da bi razložil Elifaz, kako Bog pokonča mogočnega hudobneža, primerja ga najprej z levom, ženo in otroke pa z levinjo in mladiči; jednako ga primerja potem s tigrom. Sv. Avguštin, sv. Gregor, Beda i. dr. mislijo, da primerja Eli¬ faz z levom Joba samega, češ, da je bil tako ošaben in krut kakor lev ali tiger, a sedaj je popolnoma potrt. (Martini.) 2 Paziti treba na nekatere besede sv. pisma, da ne pre¬ zremo njih pomena. Od jutra do večera pomenja hitro, v kratkem času. — Nihče ne pomisli — nihče se ne zmeni za Boga in njegove opomine, nihče se neče spokoriti. — Odvzeti bodo je isto kakor: umrli bodo; ne v Modrosti po- rnen ja: ne v sreči in časti. Pokliči sedaj, če je kdo, kateri bi ti odgovoril, in obrni se h kakemu svet¬ niku ! Zares, bedaka usmrti jeza, in ne- spametneža zavist. 1 Videl sem neum¬ neža, ki je bil trdno ukoreninjen, in takoj sem proklel njegovo lepoto. Nje¬ govi sinovi bodo daleč od sreče in pri (mestnih) vratih 2 bodo potrti in nikogar ne bo, ki bi jih rešil. Njegovo žetev bo pojedel lačnež in njega bo vzel oboro- ženec, žejni pa bodo pili njegovo bo¬ gastvo. Nič na zemlji se ne zgodi brez vzroka, in bolečina ne pride iz zemlje (n. pr. kakor zelišče ali ljulika, ki vzraste sama ob sebi). Človek je rojen za delo in ptič za letanje. 3 Zaradi tega bom jaz Gospoda prosil in k Bogu bom obrnil svoj govor. On nareja velike in neraz¬ umljive in čudovite stvari brez števila: on daje deža na zemljo in z vodami vse napaja; on postavlja ponižne v vi¬ šavo, in betežne poživlja z zdravjem; on razpodi misli hudobnežev, da nji¬ hove roke ne morejo dovršiti, kar so začele; on zgrabi premetence v njihovi zvitosti in razbije naklepe zlobnežev. Po dnevu bodo zašli v temo, in kakor po noči, tako bodo tavali opoldne. Toda siromaka bo rešil meča njihovih ust, in ubožca iz rok nasilnika. Up bo imel siromak, hudobija pa bo zaprla svoja usta (umolknila). Blagor človeku, katerega strahuje Bog; strahovanja božjega torej ne zavrzi, zakaj (Bog) rani in ozdravi; udari, in njegove roke zacelijo. 4 V šestih stiskah te bo rešil, in 1 Tukaj se Elifaz posebej ozira na Jobovo pritoževanje. Opominja ga, naj se obrne h kakemu svetniku, t. j. svetemu človeku ali pa angelu (kakor misli sv. Avguštin), da bo zanj prosil Boga. Bedak je grešnik; jeza je njegova nep/otrpež- Ijivost in nevolja, ko se neče udati Bogu. Zavist je v greš¬ niku, ker ne privošči bližnjiku sreče, zlasti tedaj ne, kadar je sam nesrečen. Elifaz podtika tukaj vse to Jobu in mu napoveduje pogin, ako se ne izpreobrne. 2 Vrata so bila tisti kraj, kjer so se v starih mestih najbolj shajali. Ker so imela mesta zidovje, zato so hodili skozi vrata iz mesta in v mesto. Pri vratih so imeli tudi sodbe, zato pomenja beseda vrata tukaj sodbo. 8 Jednako — tako hoče reči Elifaz — je hudoben človek namenjen za kazen ali trpljenje. 4 V teh besedah je glavni opomin Elifazev, s katerim ga hoče pripraviti k pokori. 10* 148 Job 5, 19—27; 6, 1 — 10. Prvi odgovor Elifazov. Druga tožba Jobova. v sedmi te ne bo zadelo zlo. V lakoti te bo otel smrti, in v vojski iz rok meča. Skril se boš biču jezika, in ne boš se bal nezgode, kadar pride. V razdejanju in v stradanju se boš smejal, in zverin zemlje se ne boš bal. Temveč s ka¬ meni pokrajine boš imel zavezo, 1 in zverine zemlje ti bodo krotke. In vedel boš, da ima tvoj šotor mir; ogledoval boš svojo lepoto, in ne boš grešil. Ve¬ del boš tudi, da bo obilen tvoj zarod, in tvoje potomstvo kakor trava zemlje. V obilnosti (let) boš šel v grob, kakor se spravi kup žita ob svojem času. Glej, to je tako, kakor sva preiskovala; kar si slišal, to premišljuj v srcu. Elifaz vedno tišči na to, da trpljenje, poni¬ žanje, uboštvo je kazen božja zaradi greha, ka¬ zen, ki zadene „neumneža“, t. j. grešnika. „Če sem videl“, v tem zmislu govori Elifaz, „da je grešnik tudi trden, da ima imetje in je zdrav in lep, vendar sem si jaz le slabo mislil, malo sem upal in hudo sem govoril o njegovi navidezni lepi sreči, zakaj vedel sem, da bo vse prešlo in minulo", to pomenja beseda: preklel sem, kakor smo že poprej povedali. Ko je Elifaz Joba tako hotel prepričati, da je trpljenje samo iz greha, hoče ga tudi k Bogu obrniti in s tem potolažiti. Lepo in resnično govori o Bogu. Pravi mu, naj se spokorno podvrže Bogu, potem ga bo Bog tudi potolažil in ozdravil. Vendar je bilo to napačno, da je imel Joba samo za kaznovanega grešnika. — Govor Elifazov je jako lep in dobro sestav¬ ljen. Zato ne pravi v začetku brez vzroka, da ima govor pripravljen. Tudi na koncu se vidi, da je hotel Joba prav resno učiti in opominjati. Druga tožba Jobova. Job razlaga najprej, da veliko trpi, zato bridko toži in bi najrajši umrl. Pa tudi prijateljem odgovarja, češ, da so mu prinesli slabo tolažbo, ker mu očitajo krivico. A on si razklada svoje trpljenje s tem, da je vse človeško življenje te¬ žavno in bridko. Job je pa odgovoril in rekel: O da bi se na tehtnici stehtali moji grehi, s katerimi sem zaslužil jezo, in nesrečo, 1 To je: Hodil boš po poti, in kamenje ti ne bo ško¬ dovalo, ne boš se izpodtaknil. katero trpim! Pokazala bi se ta (ne¬ sreča) težja kakor pesek ob morju; zato so pa tudi moje besede polne bolečine, zakaj pušice božje so v meni, njih jeza (ostrost in moč) pije mojega duha, in stra¬ hovi božji se bojujejo zoper mene, (ker s strahovitimi bolečinami me je udaril Bog, rane me skele, kakor bi v njih tičale naj¬ ostrejše pušice). Ali divji osel riga, kadar ima pašo, ali muka vol, kadar stoji pred polnimi jasli? Ali se more jesti neslano, kar ni s soljo osoljeno ? Ali more kdo pokušati, čegar pokušnja donese smrt? Divji osli. Česar se poprej ni hotela dotakniti moja duša, to je sedaj moja jed zaradi bridkosti. Kdo bo storil, da bi se mi izpolnila moja želja, in da bi mi dal Bog, česar pričakujem? In da bi me strl oni, ki je začel, da bi stegnil svojo roko in me posekal? In to naj bi bila Job 6, 10—30; 7, 1—19. Druga tožba Jobova. 149 moja tolažba, da mi (Bog) ne prizanaša, ko me tepe z bolečino, in da bi jaz ne ugovarjal besedam Svetega! Kakšna je pač moja srčnost, da bi prenašal, ali kakšen je moj konec, da bi potrpel? Moja trdnost ni kamenita, in moje meso ni iz železa. Glejte, pomoči nimam sam v sebi, tudi prijatelji moji so se ločili od mene. Kdor izgubi usmiljenje do prijatelja, ta zapusti strah božji. Bratje moji so šli mimo mene, kakor hudournik, ki deroč teče po dolinah. Boje se slane, a privihra nad-nje sneg. Ob času, ko bodo razkropljeni, bodo poginili, in ko se bo ogrelo, stajah se bodo s svojega mesta. Zavite so steze njih stopinj; hodili bodo brez uspeha in bodo poginili. Sramujejo se, ker sem upal; prišli so tudi do mene in so bili pokriti s sramoto. Sedaj ste prišli, in ko sedaj vidite mojo nadlogo, bojite se. Ali sem vam morda rekel: Pri¬ nesite mi, in od svojega blaga dajte nii? Ali pa: Rešite me roke sovraž¬ nikove, in iz roke močnih me otmite? Učite vi mene, in jaz bom molčal, in če česa ne vem, poučite me. Zakaj ste Popačili resnične besede, ker izmed vas ni nikogar, ki bi me mogel obdolžiti? Samo zato, da mi očitate, pripravljate govore, in proti vetru govorite besede. Zoper siromaka se zaganjate, in prija¬ telja svojega hočete izpodkopati. Toda, kar ste začeli, to dokončajte: nastavite uho in poglejte, ali lažem. Odgovorite, prosim, brez prepira; govorite in sodite, kar je pravično. Pa ne najdete na mo¬ jem jeziku pregrehe, in v grlu mojem se ne bo glasila nespamet. Job toži hudo, to je res, a on se opravičuje s tem, da je prehudo njegovo trpljenje. Saj bi ne tožil, ko bi ne bilo hudo. Umreti želi, pa ne umrje; nadloga je čim dalje hujša: kako bi ne tožil in se — ne sicer z voljo, vendar pa — s svojo slabo naravo upiral Bogu? Še prijatelji so zoper hjega, znanci ga zaničujejo in mu nasprotujejo. Naj bi kdo pričakoval tolažbe iz krajev, od koder so njegovi prijatelji, iz Temana ali iz Sabe, ne bi je dočakal. Zato Job kar naravnost zavrača Prijatelje, ker so trdi in neusmiljeni, ker jih ni klical na pomoč in jih ni ničesar prosil, vendar mislijo, da ga smejo grajati in mu očitati pre¬ grehe. Toda, naj le govorč, kolikor hočejo, on ne bo govoril nič krivičnega in brezbožnega. — In sedaj razlaga Job prav ganljivo človeško bedo: Vojskovanje je človeško življenje na zemlji, in kakor dnevi najemnikovi so njegovi dnevi. Kakor si želi suženj sence, in kakor pričakuje najemnik konca svojega dela: tako sem imel tudi jaz prazne (brez veselja) mesece, in štel sem si trudapolne dneve. Če grem spat, pravim: Kdaj vstanem? in zopet bom čakal večera, in poln bom trplje¬ nja do mraka. Moje meso je oblečeno v gnilobo in v nesnago prahu; koža se mi je posušila in se zgubančila. Moji dnevi so minuli hitreje, kakor tkalec prereže platno, in končani so brez upanja. Spomni se, da je moje življenje veter, in moje oko ne bo zo¬ pet videlo dobrot. Zaradi tega tudi jaz ne bom krotil svojih ust, govoril bom z bridkostjo svoje duše. Ali sem morje ali som, da si me obdal z ječo? 1 Če re¬ čem: Moja posteljica me bo potolažila, in polajšal si bom govoreč sam s seboj na ležišču svojem: strašil me boš s sanjami, in s prikaznimi mi boš grozil. Zaradi tega si želi moja duša, da me zadaviš, in moje kosti (si žele) smrti. Obupal sem, ne bom še dalje živel: odpusti mi, zakaj nič niso moji dnevi. Kaj je človek, da ga toliko šteješ, ali zakaj naslanjaš nanj svoje srce? Kako dolgo mi ne boš prizanesel, in me ne boš izpustil, da požrem svojo slino? 2 1 Job si misli tukaj morje kot nekako živo bitje. Zares so si predočevali stari narodi morje kot veliko in neukrotljivo zver. Som pomenja tukaj veliko ribo, ki divja po morju. Jobu so hitro minuli dnevi sreče in zdravja, sedaj ga je Bog pahnil v hudo bolezen kakor v ječo. Prav določno popisuje Job svojo bolezen: Meso je vse gnilo, na njem se nabira ne¬ snaga; koža je pokrita s suho in nagubančeno skorjo, ki je seveda predrta na mnogih mestih, da se cedi iž nje gnoj. Po dnevu, ko ga tlači trpljenje, upa, da bo nekoliko počival po noči. Toda še med kratkim počitkom, kar ga ima, stra¬ šijo ga hude sanje. 2 Nekak pregovor: Še toliko časa nimam, da bi požrl v miru svojo slino. Job hoče povedati, da mu bolečina kar nič ne odleže. 150 Job 7, ‘20. 21; 8, 1—22; 9, 1—18. Baldadov prvi odgovor. Tretja tožba Jobova. Grešil sem, kaj ti bom storil, o varih ljudij , zakaj si me postavil sebi na¬ sproti 1 in sem sam sebi nadležen? Za¬ kaj ne vzameš mojega greha in zakaj ne odpraviš moje krivice? Glej, sedaj bom spal v prahu, in če me boš iskal jutri, ne bo me. Kako malovreden je človek, koliko težav in bridkosti) ga tlači! Zato tudi njemu — Jobu — samemu ni bolje: trpi in zaradi trpljenja si želi konca, smrti. To misel naznanja Job s prejšnjimi besedami. Baldadov odgovor. Tudi drugi prijatelj, Baldad, tolaži Joba po svoji pameti. Želi Jobu srečo in mu jo obeta, če se izpreobrne k Bogu. Saj hudobneža mora Bog kaznovati, a če se Job spravi z Bogom, dal mu bo zopet veselje. Odgovoril je Baldad Suhejec in re¬ kel: Kako dolgo boš tako govoril, in bodo besede tvoje tako napihnjene? Ali Bog koga krivo obsodi? ali pre- vrže Vsemogočni, kar je pravično? Tudi, če so grešili tvoji sinovi, in jih je Bog prepustil roki (t. j. kazni) njihove hudobije: vendar, če boš ti zgodaj vstal k Bogu in Vsemogočnega prosil od¬ puščanja, če boš pošteno in pravično hodil, takoj se bo vzbudil k tebi in po¬ miril prebivališče tvoje pravice (tvojo pravično družino): tako, da bo veliko tvoje poslednje imetje, četudi je bilo prejšnje majhno. Le poprašaj poprejšnji rod, in skrbno preiskuj sporočila očetov (zakaj mi smo od včeraj in nič ne vemo, ker so kakor senca naši dnevi na zemlji): in oni te bodo učili: govorili ti bodo in od svojega srca ti bodo povedali besede. Ali more živeti bičje brez mokrote; ali ločje rasti brez vode? Ko je še v cvetju in ni potrgano, uvene pred vsemi ze¬ lišči: Taka so pota vseh, ki pozabijo Boga, in upanje hinavčevo izgine. Ne hasne mu njegova predrznost, in kakor pajčevina je njegovo zaupanje. Na¬ slanja se na svojo hišo, in ne bo stala; podpiral jo bo, in ne bo se dvigala. — 1 To je: Za svojega nasprotnika; ti me imaš kot svo¬ jega sovražnika. Preprostega ne bo zavrgel Bog, tudi ne podaje roke hudobnežem; naposled se napolnijo tvoja usta s smehom in ustnice tvoje z radostjo. Kateri so te sovražili, bodo dobili sramoto, in šotor brezbožnežev ne bo ostal. Kakor je govoril Elifaz, tako sili tudi Baldad na to, da je Job le kriv. Pa — spokori naj se, Bog mu bo usmiljen. Saj uči vsakdanja izkušnja, saj uče sporočila prednikov, da je res tako. A Job mu odgovarja v veličastnih besedah, da je res Bog pravičen, mogočen in moder, vendar po¬ šilja nadloge tudi nedolžnemu, in on sam je ne¬ dolžen, četudi ne popolnoma. Na to pa hudo toži o svoji nadlogi in si želi smrti. Tretja tožba Jobova. In Job je odgovoril in rekel: Vem zares, da je tako, in da človek ni pra¬ vičen, ako se primerja z Bogom. Ko bi hotel prepirati se ž njim, ne bi mogel odgovoriti jedne namestu tisoč. Moder je v mislih in sila močen: kdo bi se mu uprl in imel mir? On prestavlja gore, in ne vedo oni, katere razdene v svoji jezi. On premakne zemljo ž njenega mesta, in potrese njeno steb¬ rovje. Ukaže solncu in ne vzide, in zvezde zapre, kakor bi jih zapečatil. On razprostira nebo sam, in hodi nad valovi morja. On nareja voz in palice in gostosevce in skrite zvezde na jugu. On nareja velika, in nerazumljiva, in čudovita (bitja), katerim ni števila. Če bi prišel k meni, ne bi ga videl; če bi odšel, ne bi spoznal. Če bi hitro vpra¬ šal, kdo mu bo odgovoril? ali kdo more reči: Zakaj delaš tako? Bog je, čegar jezi se ne more nihče ustavljati, in pod katerim se upogibajo oni, ki vladajo zemljo. Kolikšen sem torej jaz, da bi mu odgovarjal, in da bi govoril ž njim svoje besede? Marveč, če bi imel tudi kaj pravičnosti, ne bi odgovar¬ jal, ampak prosil milosti svojega sod¬ nika. In če ga kličem in me usliši, ne verujem, da bi se oziral na moj glas. Zakaj v viharju me bo potrl, in po¬ množil bo moje rane tudi brez vzroka (brez moje krivde). Ne pusti mojemu Job 9, 18—31; 10, 1—18. Tretja tožba Jobova. 151 duhu, da bi počival, in napolnjuje me 2 bridkostmi. Če se vpraša o moči, °n je najmočnejši; če se vpraša o pra¬ vični sodbi, ne upa se nihče pričevati zame. Če se hočem opravičiti, obso¬ dijo me moja usta; če se kažem pra¬ vičnega , on me pokaže krivičnega. Tudi če bom brez napačnosti, ne bo tega vedela moja duša, in mrzelo mi bo življenje. Jedno je, kar sem govo¬ ril: bodisi nedolžnega, bodisi krivič¬ nega pokonča on. 1 Če pa tepe, naj jedenkrat ubije, in naj se ne smeje kaz¬ nim nedolžnih. Zemlja je dana brez- božnežu v roke; (Bog) zakriva obraz njegovih sodnikov, (da mu prizanašajo): če torej (Bog) ni on, kdo pa je, (ki to dela)? Moji dnevi so bili hitrejši kakor tekač: bežali so in niso videli dobrega. Sli so mimo, kakor ladije, ki vozijo sadje; 2 kakor orel, leteč na jed. — Ko bi bil umit kakor s snežnico, in bi se kot najčistejše svetile moje roke, vendar bi- na meni pokazal nesnago, in mojim oblačilom bi se gnusilo nad menoj. 3 — — Vsa Jobova knjiga opisuje z lepimi, vzviše¬ nimi in pesniškimi besedami veličastvo božje, tako tudi ta govor Jobov. Kakor spoznava Job veli¬ častvo božje, tako pa tudi svojo slabost. Saj se z Bogom ne da nič primerjati, in Bogu se ne niore nihče ustavljati. Če bi Bog človeku očital tisoč rečij, ne bi mu človek mogel odgovoriti niti za jedno. — Voz, palice (rimščice) in gostosevci so ozvezdja na nebu, in sicer je voz na pol¬ nočni strani; palice ali rimščice (Orion) in gosto¬ sevci (Plejade) se lepo vidijo v zimskih večerih, n. pr. v prosincu. Gostosevci niso daleč od palic proti zahodu. Skrite zvezde na jugu so one zvezde, ki so proti jugu in jih ne vidimo. Job odločno zatrjuje, da se hudobnežu večkrat dobro godi na zemlji, pravičniku pa slabo. Ravno o tej stvari se suče pravda med prijatelji in Jobom, četudi Job ne taji, da najde Bog na njem mnogo madežev. 1 Ta stavek, to resnico poudarja Job in s tem zago¬ varja tudi sebe. 2 Ladije, ki vozijo sadje, morajo biti hitre, ker se sadje hitro izpridi. 8 To je: Mojim oblačilom se bo studilo, dotakniti se vioje kože, tako umazan bom. In zakaj se godi včasih dobro tudi hudobnežu ? Odgovorimo tukaj na to vprašanje: Tudi hudob¬ než je storil sem ter tje kaj dobrega, in Bog mu daje plačilo za to, ker v večnosti ga bo zadela sam 6 kazen. Zlasti pa daje Bog hudobnežu pri¬ liko, da bi se poboljšal in izpreobrnil. Spoznal naj bi božjo dobroto, ki mu prizanaša tako dolgo. A če je le neče spoznati, godilo se mu grozno hudo na sodni dan. 1 Moja duša se je naveličala živeti; sam proti sebi bom govoril, govoril bom v bridkosti svoje duše. Porečem Bogu: Nikar me ne obsodi; povej mi, zakaj me tako sodiš ? Ali se ti zdi dobro, če me daš obrekovati, in stiskaš mene, delo svojih rok, in pomagaš naklepom brezbožnežev? Ali imaš mesene oči, in ali tudi ti vidiš tako, kakor vidi člo¬ vek? Ali so tvoji dnevi kakor dnevi človekovi, in leta tvoja kakor človeški časi, da iščeš mojo hudobijo, in pre¬ iskuješ mojo pregreho? In (vendar) veš, da nisem storil nič hudega, četudi ni¬ kogar ni, ki bi me mogel oteti iz tvojih rok. Tvoje roke so me naredile in me vsega vpodobile na okrog : in tako hitro me pahneš v prepad ? Prosim, spomni se, da si me naredil kakor blato, pa v prah me boš strl. Ali me nisi namolzel kakor mleko, in me strdil kakor sir ? S kožo in mesom si me oblekel, s kostmi in kitami si me sklenil: življenje in usmiljenje si mi dodelil, in tvoje ob¬ iskanje je varovalo mojega duha. Če¬ tudi to zakrivaš v svojem srcu, ven¬ dar vem, da se spominjaš vseh rečij. Če sem grešil in si mi ta čas prizane¬ sel : zakaj ne pustiš, da bi bil čist hu¬ dobije? 2 In če bi bil brezbožen, gorje bi mi bilo; če sem pa pravičen, ne bom vzdignil glave, nasičen z brid¬ kostjo in bedo. In zaradi napuha bi me ujel kakor levinjo, in zopet bi me mučil čudovito. Svoje priče postavljaš zoper mene, tvoja jeza je čim dalje hujša zoper mene, kazni se bojujejo zoper mene. — O, da bi bil pokončan, 1 Rimlj. 2, 4. 5. 2 Misel je: Ce si mi prizanesel nekdaj, zakaj mi ne prizaneseš sedaj? 152 Job 10, 18—22; 11, 1'—20; 12, 1 — 6. Prvi odgovor Sofarjev. četrta tožba Jobova. da bi me ne videlo oko! Bil bi, kakor bi me ne bilo, od matere takoj prene¬ sen v grob. Ali se ne bodo kmalu kon¬ čali moji kratki dnevi? Pusti me torej, da nekoliko objokujem svojo bolest: predno grem — in se ne vrnem — v zemljo temno in pokrito s smrtno senco: v zemljo bede in temote, kjer biva smrtna senca, in ni reda, marveč večna groza. Skrbni bralec, ki je čital počasi vrsto za vrsto, umeval je tudi misel. Job še vedno toži in želi, da bi ga Bog rešil s smrtjo. Krivice pa ne more pripoznati nobene. Zato pa ga kratko in ostro prime in pograja tretji prijatelj, Sofar, bolj kakor oba prejšnja, in ga trdo opomni, naj se izpreobrne k Bogu. Sofarjev odgovor. Odgovoril je pa Sofar Naamatejec in rekel: Ali naj tudi ne posluša oni, ki veliko govori? Ali se bo mož opra¬ vičil z mnogimi besedami? Samo tebi naj molče ljudje? Ti zasmehuješ druge, a tebe naj nihče ne zavrne? Rekel si namreč: Moje besede so čiste in čist sem pred tvojim (božjim) obličjem. Da bi pač Bog govoril s teboj in proti tebi odprl svoja usta, da bi ti pokazal glo¬ bočine svoje modrosti, in da je mnogo¬ vrstna njegova postava, in da bi ti spoznal, koliko manj (kazni) tirja Bog od tebe, kakor je zaslužila tvoja kri¬ vica! Ali boš morda razumel pota božja, in ali boš našel Vsemogočnega popolnoma? Višji je kakor nebo, in kaj storiš? Globlji kakor pekel, in odkodi ga boš spoznal? Daljša kakor zemlja je njegova mera, in širša kakor morje. Ako bi razdejal vse, ali stisnil skupaj, kdo bi mu ugovarjal? Saj on pozna ničemernost ljudij, in ko vidi hudobijo, ali se ne briga? Ničemerni človek se povzdiguje ošabno, in misli se prostega, kakor je mladič divjega vola. Ti pa si postal trdega srca, in vendar steguješ proti njemu svoje roke. Če odpraviš hudobijo, ki je v tvoji roki, in ne ostane krivica v tvojem šotoru, tedaj boš mogel vzdigniti svoj obraz brez madeža, in stanoviten boš, pa se ne boš bal. Pozabil boš tudi nesreče in se je spominjal kakor voda, ki so potekle mimo. In na večer bo vstala (svetloba) kakor poldanska svetloba, in ko boš mislil, da si pokončan, vshajal boš kakor jutranjica. In imel boš po¬ gum, saj ti bo dano upanje, in zagra¬ jen boš spaval mirno. Počival boš, in nikogar ne bo, ki bi te plašil: in prav mnogi te bodo ponižno prosili. Oči hu¬ dobnežev pa bodo obnemogle; izginilo jim bo zavetje, in njihovo upanje bo gnus duši. Tako tolaži Sofar. Četudi je govoril ostro in hotel Joba kar s silo pripraviti, naj le spozna krivico, vendar ga tudi vnema k zaupanju v Boga in k poboljšanju. Če se izpreobrne, potem se bo tudi Bog povrnil k njemu. IV. Drugi pogovor Joba in nje¬ govih. prijateljev. (Job 12, 1—20, 29.) Četrta tožba Jobova. Prijatelji trde, da je Job grešen in krivičen, zato ga kaznuje Bog, a Job se zagovarja z živimi besedami in zavrača prijatelje. Ob jednem se sklicuje na božjo modrost in mogočnost, ki obsega vse stvarstvo. Neizrekljivo lepe in modre so Jo- bove besede o Bogu in njegovih delih. Job je pa odgovoril in rekel: Torej samo vi ste ljudje, in če umrjete vi, umrla bo modrost? Tudi jaz imam pamet, kakor vi, in nisem nižji od vas: Kdo pač tega ne ve, kar vi veste! Ko¬ gar prijatelj tako zasmehuje, kakor vi mene, klical bo Boga, in uslišal ga bo ; seveda, preprostost pravičnega človeka zasmehujejo. (Preprostost) je v mislih bogatinov kakor zaničevana svetilnica, pripravljena (pa je) za določeni čas. 1 Bogati so šotori brezbožnežev, in pre¬ drzno kličejo Boga, ker je on sam dal vse v njihove roke. (Vendar je vse v 1 Bogatini zaničujejo pravičnost in preprostost kot nič¬ vredno stvar, kakor zavrženo baklo ali svetilnico; toda ta svetilnica (pravičnost) nikdar ne ugasne, zakaj svetila se bo | sodni (določeni) dan. Job 12, 6—25; 13, 1—28. Četrta tožba Jobova. 153 božji oblasti.) Vprašaj namreč živino, in učila te bo, in ptice neba, in naznanile ti bodo. Govori z zemljo, in odgovo¬ rila ti bo, in pripovedovale bodo ribe morja. Kdo ne ve, da je vse to storila roka Gospoda, v čegar roki je duša vsake žive stvari in duh vsega člo¬ veškega mesa? Ali ne presoja uho be¬ sedij, grlo jedočega pa okus? V starih je modrost in v dolgem življenju pre¬ vidnost. Pri njem (Bogu) je modrost in moč, on ima svet in razumnost. Če podere, nikogar ni, ki bi pozidal; če človeka zapre, nikogar ni, ki bi mu pdprl. Če zadrži vode, vse se posuši; in če jih izpusti, pokončajo zemljo. Pri njem je moč in modrost; on pozna pre- varajočega in njega, ki je prevaran. Svetovalce pusti, da store nespametne sklepe, in sodnike, da osupnejo (zaradi svoje zmote). Opasilnico kraljev odveže, in z vrvjo opaše njihova ledja. Duhov¬ nike stori brezčastne, in starejšine brez veljave. Premeni ustnice resničnih, in vzame vednost starcem. Razlije zani¬ čevanje nad poglavarje, dvigne pa tiste, katere so tlačili. Kvišku vzdigne glo¬ bino iz temote, in v svetlobo spravi senco smrti. Narode pomnoži in po¬ konča; pokončanim pa zopet povrne moč. On premeni pamet poglavarjem ljudstva zemlje, in jih prepusti v pre¬ varo, da hodijo zastonj tam, kjer ni Poti. Tavajo kakor v temoti in ne v svetlobi, in blodijo kakor pijani. Glej, vse to je videlo moje oko, in slišalo moje uho, in razumelo je vse. Kar vi veste, tudi jaz vem; nisem slabši od vas. Vendar bom govoril Vse¬ mogočnemu, in želim besediti z Bogom. Poprej vam pokažem, da kujete laži, m narejate napačne nauke. O, da bi molčali, zdeli bi se modri! Torej po¬ slušajte mojo grajo, in na sodbo mojih Ustnic pazite: Ali Bog potrebuje vaše laži, da zanj govorite prevare? — On sam vas bo obsodil, ker se mu na skriv¬ nem hlinite. Ko se bo zganil, oplašil vas bo, in njegov strah bo udaril -na Vas. Vaš spomin bo kakor pepel in vaša ošabnost bo kakor blato. Molčite nekoliko, da govorim, kar mi pove moja pamet. Zakaj trgam svoje meso z zobmi, in nosim svojo dušo v rokah? Tudi, če me usmrti, upal bom vanj; toda svoje poti bom presodil pred njegovim obličjem. In on bo moj odrešenik, za¬ kaj pred njegovo obličje ne pride no¬ ben hinavec. Poslušajte moje besede, in vprašanja moja sprejmite s svojimi ušesi! Če me bo sodil, vem, da me najde pravičnega. Kdo je, ki hoče biti z menoj sojen? Naj pride: zakaj mol¬ čim in umiram ? Samo dveh stvarij mi ne stori, potem se ne bom skril pred tvojim obličjem: Svojo roko vzemi da¬ leč od mene, in tvoj strah naj me ne plaši. Pokliči me in jaz ti bom odgo¬ voril; ali naj vsaj govorim, in ti mi odgovori. Kolike so moje krivice in pregrehe! hudobije in grehe moje mi pokaži! Zakaj zakrivaš svoj obraz, in misliš, da sem tvoj sovražnik? Proti listu, ki ga odnese veter, kažeš svojo moč; in suho bilko preganjaš. Ker zoper mene pišeš grenkobe (grenke ob¬ sodbe), in z grehi moje mladosti me hočeš pokončati. Mojo nogo si del v klado, na vse moje steze si gledal; in stopinje mojih nog si opazoval; kakor gniloba bom poginil, in kakor obleka, katero razje mol. Postanimo nekoliko tukaj in si oglejmo Jo- bove besede! Prijatelje je najprej zavrnil, saj nimajo nikake pravice, tako ošabno se znašati nad njim, kakor bi oni vedeli vse, drugi pa ni¬ česar. Seveda, Job, ki je pravičen, govori pre¬ prosto in resnično, a prijatelji se nad tem izpod- tikajo. Res je vendar-le, da se včasih godi dobro hudobnežem in so bogati, da pa delajo zoper Boga, ki jim je dal veliko oblast. A to nas ne sme motiti, zakaj le Bog je gospodar, on ima vso oblast, pa tudi vse ve in pozna krivičnika in ti¬ stega, ki trpi krivico. Hitro izpremeni človeško srečo, in ne more se mu ustavljati nobena reč. — Posebno resnobno prijema Job prijatelje zato, ker se tako potegujejo za Boga, kakor bi Bog potreboval njih pomoči. Ne samo, da ne bodo za to prejeli nobenega plačila, Bog jih bo celd 154 Job 14, 1—22. Četrta tožba Jehova.. kaznoval, ker je njihovo govorjenje napačno in lažnivo. On pa, Job, zaupa vedno v Boga. Ali bi še živel, ali bi držal zadnji košček življenja v rokah (kakor žival drži v gobcu zadnji košček svoje jedi), ko bi ne zaupal v božjo pomoč in pravičnost? Ne, on zaupa, ker ima čisto vest in se ne boji božje sodbe. Da bi se pač Bog ozrl nanj in odvzel kazen tako slabi stvarci, kakor je on! Za majhne grehe, za grehe njegove mladosti mu naklada hudo kazen, kakor bi dejal v klado njegovo nogo, to je med deske ali med kole v stiskalnico. — Resnično govori tudi nadalje o bedi človeški sploh: Človek, rojen iz žene, živi malo časa, in je poln različnih nadlog. Ka¬ kor cvetka pride na dan, pa ga potla¬ čijo , in kakor senca zbeži, in nikdar ne ostane na istem mestu. Ali se ti zdi vredno, nad njim odpreti svoje oči in prignati ga v svojo sodbo? Kdo more očistiti njega, ki je od nečistega rodu? Ali ne ti, ki si sam (čist)? 1 Kratki so dnevi človekovi, število njegovih mesecev je v tvoji oblasti; določil si meje, katerih ne more prestopiti. Umakni se malo od njega, da počije, dokler mu ne pride njegov zaželeni dan, kakor najemniku. Drevo ima upanje: če je obsekaš, zopet zeleni, in njegove veje poženo. Če se v zemlji postara njegova korenina, in se usuši v prahu njegovo deblo, ozeleni, ko je omoči voda, in postane košato, kakor ko je bilo prvič vsajeno. Človek pa, ko ga je smrt slekla in pokončala, kje je neki? Kakor se umaknejo vode od morskih bregov, in se reka izprazni in posuši: tako tudi človek ne vstane, ko je za¬ spal (v smrti); ne bo se vzbudil, dokler ne bo strto nebo, in ne bo se dvignil iz svojega spanja. O, da bi me ti va¬ roval v grobu in me skril, dokler ne preide tvoj srd, in da bi mi določil čas, ko se me boš usmilil! Meniš-li, da bo mrtev človek zopet živel? Vse dni, v katerih se sedaj bojujem, čakam, da pride moje premenjenje (v smrti). 1 Po pravici pravijo učeniki, da govori tukaj Job o podedovanem grehu, ki se imenuje tudi prirodni, ker ga imamo po rodu. Zaradi tega greha je naš rod nečist. Poklical me boš, in jaz ti bom odgo¬ voril; delu svojih rok boš ponudil des¬ nico. Ti si preštel moje stopinje, pa prizanesi mojim grehom. Kakor v vre¬ čici si zapečatil moje grehe, pa ozdra¬ vil si mojo hudobijo. Gora se podere in razsuje, in kamen se prenese s svo¬ jega mesta. Vode prevotlijo kamene, in z nalivi se odplavi zemlja: tudi člo¬ veka torej pokončaš jednako. Za malo časa si ga utrdil, da za vselej izgine: premeniš njegovo lice in ga izpustiš. Ali bodo njegovi sinovi imenitni, ali brezčastni, ne ve. Toda njegovo meso bo trpelo, dokler bo živelo, in njegova duša bo žalovala sama nad seboj. Prav bridko toži Job o nesreči, o bedi člo¬ veški. Vse je slabo, povsodi vidi Bog človekovo grešnost, cel6 v rojstvu njegovem. Tudi konec njegov ne obeta nikake sreče. — Bralcu bi se utegnilo zdeti čudno, da Job tako govori o koncu človeškem, kakor bi ne upal življenja po smrti in večnega plačila. Toda tukaj je treba dobro pa¬ ziti na Jobovo misel. Najprej Job toži in omenja vse, karkoli zadene človeka bridkega in hudega. Gotovo je pa tudi smrt sama na sebi bridka in huda, četudi človeka reši tukajšnjega trpljenja. Nadalje govori stari zakon vedno o tukajšnji sreči ali nesreči bolj, kakor o prihodnji, zato, ker nam je šele Kristus odprl vrata v nebesa. Sicer pa Job dobro ve, kakor bomo slišali pozneje, da bo vstal k večnemu življenju tudi s svojim telesom; to upanje ima v srcu. Job hoče torej na tem mestu opisati samo nadloge in bridkosti človeške, zato ne omenja vstajenja; pozneje pa pokaže, kak¬ šno upanje ga oživlja v hudem trpljenju. * * * Prijatelji niso ugnani z odgovori Jobovimi. Zopet mu ugovarjajo in mu očitajo krivico, ker če bi ne imel grehov, ne bi bila prišla nadenj tolika kazen. Tudi to je grešno, da neče Job nikakor priznati svoje krivice; naj vendar dela pokoro, da mu Bog prizanese. Job pa razklada med drugim, da Bog res vzame srečo grešnikom, pa tudi pravičnim ljudem naloži trpljenje. Po¬ sebno lepo naznanja Job svoje upanje, da bo vstal od smrti. Najprej govori zopet Eli faz. Job 15, 1 — 34; 16, 1 — 12. Drugi odgovor Elifazov. Peta tožba Jobova. 155 Odgovor Elifazov. Odgovoril pa je Temančan Elifaz in rekel: Ali odgovarja modri, kakor bi govoril proti vetru, in ali napihuje s togoto svoje osrčje? Z besedami ob- dolžuješ njega, 1 ki ti ni jednak, in go¬ voriš, kar ti ne koristi. Kolikor je v tvoji moči, pregnal si strah (božji), in zavrgel molitev pred Bogom. Zakaj tvoja hudobija je učila tvoja usta (tako govoriti), in posnemaš jezik proklinje- valcev. Tvoja usta te bodo obsodila, in ne jaz; in tvoje ustnice ti bodo od¬ govorile. Ali si ti prvi človek, ki je bil rojen, in ali si ustvarjen, predno so bili hribi? Ali si poslušal božji sklep, m ali je božja modrost manjša kakor ti? Kaj pa veš, česar nebi mi vedeli? Kaj umevaš, česar bi mi ne znali ? Stari in priletni so med nami, mnogo starejši, kakor tvoji očetje. Ali je kaj težkega Bogu, da bi te tolažil? pa tvoje napačne besede to branijo. Kaj te po¬ vzdiguje tvoje srce in imaš strmeče °či, kakor bi mislil kaj velikega? 2 Kaj se tvoj duh napihuje zoper Boga, da govoriš iz svojih ust take besede? Kaj je človek, da bi bil brez madeža, in da bi bil pravičen, on, ki je rojen od žene? Glej, med njegovimi svetniki ni nihče neizpremenljiv, in nebesa niso nista pred njegovim obličjem. Koliko bolj je človek ostuden in malopriden, ki pije hudobijo kakor vodo. Pokazal ti bom, poslušaj me; kar sem videl, to ti bom povedal. Modri spoznavajo (očitno razodevajo) svoje očete (kakšnih očetov so); in jih ne zakrivajo; — brez- božnež prevzetuje vse svoje dni, pa število let njegovega nasilstva je ne¬ gotovo. Strašen hrup je vedno v nje¬ govih ušesih; in ko je mir, boji se on v edno zalezovanja. Ne verjame, da bi se mogel povrniti iz temote k svetlobi; °d vseh stranij se boji meča. Straši ga nadloga, in stiska ga obdaja, kakor kralja, ki se pripravlja za boj. Stegnil 1 T. j. Boga samega. 2 Elifaz se ozira na to, da je med tem govorjenjem pogledal proti nebu. je namreč svojo roko zoper Boga in utrdil se je zoper Vsemogočnega. Te¬ kel je zoper njega s trdovratnostjo in oborožil se je z napuhom. Njegov obraz je pokrila debelost, in od njego¬ vih stranij visi mast. Prebival je v razdejanih mestih in v zapuščenih hi¬ šah, ki so podrte v groblje. Ne bo se množilo in ne bo obstalo njegovo blago, in ne bo pognalo v zemlji ko¬ renine. — Predno se bodo dopolnili njegovi dnevi, bo poginil, in njegove roke se bodo usušile. Odpadel bo v prvem cvetu kakor grozd v vinogradu, in kakor oljka, s katere se osuje cvetje. Zakaj hinavčeva družba je nerodovitna (brez otrok), in ogenj bo pokončal šotore onih, ki radi prejemajo darila. Elifaz ni povedal nič novega, da bi bil za¬ vrnil Joba. Le to ponavlja vedno, da se hudo godi hudobnežem. Potemtakem — mora biti tudi Job hudobnež, ker se mu godi hudo. Peta tožba Jobova. Job pa je odgovoril in rekel: Več¬ krat sem slišal take reči; vi vsi ste nad¬ ležni tolažniki. Ali bodo imele konec prazne besede? Ali ti je kaj težkega, če (tako) govoriš? Tudi jaz bi bil lahko govoril podobno kakor vi: o, da bi bila vaša duša na mestu moje duše (da bi toliko trpeli)! Tudi jaz bi vas tolažil z besedami in zmajeval s svojo glavo čez vas, s svojimi usti bi vas potrjeval in gibal bi s svojimi ustnami usmiljeno proti vam. A kaj naj storim? Če go¬ vorim, ne bo počivala moja bolečina; in če molčim, ne bo šla od mene. Sedaj pa me je pritisnila moja bole¬ čina, in vsi moji udje so uničeni. Moje brazde pričajo zoper mene, in lažnivec se vzdiguje zoper mene in proti meni govori. Sovražnik je zbral svojo jezo zoper mene in mi je pretil ter škripal zoper mene s svojimi zobmi: moj so¬ vražnik me je pogledal s strašnimi očmi. Odprli so zoper mene svoja usta in očitajoč so me tolkli po čeljustih; na¬ sitili so se z mojim trpljenjem. Bog me je zaprl pri hudobnežu, in rokam 156 Job 16, 12—23; 17, 1—16. Peta tožba Jobova, brezbožnežev me je izročil. Jaz, ki sem bil nekdaj bogat, bil sem hipoma strt: držal me je za tilnik, potlačil me je in postavil samemu sebi kakor v znamenje (v katero strelja s pušicami). Ob¬ dal me je s svojimi sulicami, prebodel je moja ledja, ni mi prizanesel, in raz¬ sul je po zemlji moje drobovje. Usekal mi je rano za rano, planil je name ka¬ kor velikan. Raševino sem sešil čez svojo kožo, in s pepelom sem pokril svoje meso. Moj obraz je zatekel od jokanja, in moje oči so zatemnele. To sem trpel, ne da bi bila moja roka sto¬ rila krivico, saj je bila moja molitev proti Bogu čista. Zemlja, ne zakrij moje krvi, in moj glas naj se nikjer ne skrije (naj se povsodi sliši)! Glej, v nebesih je moja priča, in v višavah je tisti, ki me pozna. Moji prijatelji so jezični; moje oko pa proti Bogu pre¬ taka solze. O, da bi tako dobil pravdo z Bogom, kakor dobi človek pravdo s svojim sosedom (če se pravda s sosedom)! Glej namreč, kratka leta minejo; po poti grem, po kateri se ne povrnem. Ostanimo nekoliko tukaj! Job se pritožuje ne samo zaradi hudega trpljenja, ampak zlasti zaradi neusmiljenih prijateljev, in sploh zaradi trdih in sovražnih ljudij. Koliko hudega mu pri¬ zadevajo! Bog ga je pa popolnoma prepustil hu¬ dobnežem, da ž njim kruto ravnajo. Zoper njega govore, zasmehujejo ga, tepd ga po obrazu, vanj mečejo sulice in pušice, ranijo ga z obilnimi ra¬ nami, na zemljo so razsuli njegovo osrčje, seveda tudi prelili njegovo kri. — Vsak zveden kristijan ve, da je tako trpel naš Izveličar na križu. Zato so Jobove besede tudi preroške. Jako podobno prerokuje Gospodovo trpljenje tudi David v 21. psalmu. In zlasti to je resnično o Gospodu, kar pravi Job: To sem trpel, ne da bi bila moja roka storila krivico. Izveličar je bil najnedolžnejši in najčistejši. Naposled pa še prosi: Zemlja, ne zakrij moje krvi, t. j. v preroškem pomenu: „0, da bi ne bila zastonj prelita moja kri za grešnike! 0, da bi moja beseda, moj evangelij, moje prošnje in molitve ne bile brez sadu!“ Čudovito lepe so besede, in mila je Jobova tožba; treba je počasi čitati in sočutno premišljevati, da se nam odpre pomen Jobovega govora. Job nadaljuje: Moj duh omaguje, moji dnevi se krčijo, in sam grob mi še ostaja. Gre¬ šil nisem, vendar se mudi moje oko v bridkostih. Reši me, o Gospod, in po¬ sadi me zraven sebe, in (potem naj se le) vsakogar roka bojuje zoper mene. 1 Nji¬ hovo srce je daleč od modrosti, zaradi tega ne bodo povišani. Plen (po zmagi) obeta tovarišem (Elifaz), pa oči njego¬ vih sinov bodo omagale. Postavil me je kakor v pregovor ljudstvu, in za vzgledovanje sem pred njimi. Od ne- volje je otemnelo moje oko, in moji udje so kakor v nič strti. Pravični bodo strmeli nad tem, in nedolžni se bo vzdignil zoper hinavca. In pravični se bo držal svoje poti, in kdor je či¬ stih rok, postal bo močnejši. Zatorej se vrnite vi vsi in pridite, in ne bom našel med vami nobenega modrega. Moji dnevi so prešli, razgubile so se moje misli, katere so mučile moje srce; noč so premenile v dan, in po temi pričakujem zopet svetlobe. Če strpim, bo grob moja hiša, in v temoti si bom postlal svojo posteljico. Gnoju sem re¬ kel : oče moj si, in črvom: mati moja in sestra moja ste. Kje je torej sedaj moje pričakovanje, in kdo se ozira na moje trpljenje? Vse moje (vse, kar sem in imam) pojde v najnižjo globino: ali meniš, da bom vsaj tamkaj imel pokoj ? Zopet je Job ves zatopljen v žalost in brid¬ kost. Trpljenje ima od ljudij, njegovi prijatelji upajo, da ga bodo zmagali; po noči ga muči bo¬ lečina in huda misel, da nima mini, kakor po dnevu ne, in konec vsem bo — grob. Grob mu bo vse: oče, mati, bratje in sestre. A v Boga še vedno zaupa Job tudi v tej grozni bolečini. 0, če ga Bog posadi k sebi in ga sprejme v varstvo, ne morejo mu nič njegovi sovražniki. Tako je Job Bogu še vedno zvest in v dobrem stanoviten. Prijatelj Baldad iz Suhe pa zavrača Joba jako trdo in mu oponaša, da Bog hudobneža kaz¬ nuje. To misel naznanja na razne načine ves njegov govor. 1 Sveta cerkev obrača v duhovskih molitvah te besede, kakor nekatere druge iz Jobovih bukev, na trpljenje Go¬ spodovo. Job 18, 1—21; 19, 1—21. Drugi odgovor Baldadov. Šesta tožba Jobova. 157 Odgovor Baldadov. Odgovoril je Baldad Suhejec in re¬ kel : Kako dolgo še bodete govorili prazne besede ? Pomislite poprej, in tako govorimo. Zakaj ste nas imeli za neumno živino, in smo bili omazani Pred vami? Ti pokončavaš svoje živ¬ ljenje v svoji jezi: ali bo zaradi tebe opustošena zemlja in bodo prenesene skale s svojega mesta? Ali ne bo ugas¬ nila luč brezbožnikova, tudi ne bo sve¬ til plamen njegovega ognja? — Koraki njegove moči bodo prišli v tesnobo, in njegov svet ga bo pahnil v brezdno. Zakaj v mrežo je postavil svoje noge, in v njenih zapletih hodi. Njegovo peto bo držala zanjka, in vnela se bo zoper njega žeja. V zemlji je zanj skrita na¬ bava, in past na njegovi poti. Povsodi ga bodo plašili strahovi, in omotali njegove noge. Njegovo moč naj od¬ vzame stradanje, in lakot naj obje nje¬ gove kosti. Prestrašna smrt naj požre lepo njegovo kožo, in naj sne njegove roke. Njegovo zaupanje naj se odtrga °d njegovega šotora, in naj ga pohodi Pogin kakor (zmagovit) kralj. Njegovi tovariši bodo prebivali v njegovem šo¬ toru, ko njega več ne bo; po šotoru naj se potrese žveplo. Spodaj naj se tisuše njegove korenine, zgoraj pa naj Se pohodi njegov sad. Njegov spomin naj izgine z zemlje, in po ulicah naj Se ne slavi njegovo ime. Zapodil ga bo (Bog) iz svetlobe v temoto, in s sveta ga bo prestavil. Ne bo njegovega rodu J n potomstva v njegovem ljudstvu, in tudi nobenega ostanka po njegovih kra- Bh. Na njegov (smrtni) dan bodo str¬ meli zadnji, in prve bo zgrabila groza. Taki so šotori hudobneževi, in tak je kraj njega, ki ne pozna Boga. Baldad ni izpričal Jobu, da je on res greš¬ nik, marveč mu le z vso silo stavi pred oči, da zadenejo grešnika hude kazni. Tako hoče ostra- S1 ti tudi Joba. Če pomislimo, da je Job silno veliko trpel, lahko umevamo, kako hudo mu je delalo tako natolcevanje, da ga devajo njegovi Prijatelji v isto vrsto, kakor največje grešnike. Toda Job se ne uda; ko ga njegovi prijatelji pritiskajo najhuje, utrjuje se tudi sam v upanju najmočneje. Tu se nam kaže junaka v trpljenju. Pretresljive so njegove besede. Šesta tožba Jobova. Job pa je odgovoril in rekel: Kako dolgo trpinčite mojo dušo, in me tla¬ čite z besedami? Glejte, desetkrat ste me zavračali, in ni vas sram, ko me stiskate. Četudi sem neveden, saj je z menoj (meni v škodo, ne vam) moja ne¬ vednost. Vi pa se povzdigujete zoper mene, in me obdolžujete moje sramote. Vsaj sedaj-le spoznajte, da me Bog ni udaril po pravični obsodbi (zaradi greha), in me pretepel s svojimi biči. Glejte, kličem, ker silo trpim, in nihče ne sliši; vpijem, in nikogar ni, ki bi pravično sodil. Mojo stezo je ogradil in ne mo¬ rem prestopiti, in na moji poti je po¬ stavil temoto. Vzel mi je mojo čast in odtrgal venec z moje glave. Na vseh straneh me je podrl, in poginem, in kakor izruvanemu drevesu mi je odvzel upanje. Razsrdil se je zoper mene njegov gnjev, in tako me ima kakor svojega sovražnika. Hkrati so prišli njegovi razbojniki (nadloge), in so udarili skozi mene, in v krogu so ob¬ sedli moj šotor. Moje brate je odvrnil daleč od mene, in moji znanci so šli od mene kakor ptujci. Zapustili so me bližnji moji, in tisti, ki so me poznali, pozabili so mene. Domačini hiše moje in dekle moje so me imeli kakor ptujca, in kakor popotnik sem bil v njih očeh. Poklical sem svojega hlapca, in ni od¬ govoril; s svojimi usti sem ga milo prosil. Dihanje moje se je gnusilo ženi moji, in prosil sem svoje otroke (t. j. vnuke in svojce). Celo bedaki so me za¬ ničevali, in ko sem šel od njih, obreko¬ vali so me. Studil sem se svojim ne¬ kdanjim svetovalcem, in tisti, ki sem ga najbolj ljubil, odvrnil se je od mene. Meso mi je izginilo, moje kosti so ob¬ visele na moji koži; samo ustnice moje so ostale okrog mojih zob. Usmilite se me, usmilite se me vsaj vi, prija- 158 Job 19, 21—29; 20, 1. 2. Šesta tožba Jobova. telji moji, ker roka Gospodova me je zadela. Zakaj me preganjate kakor Bog, in se nasitujete z mojim mesom? O, da bi se zapisale moje besede! O, da bi se začrtale z železnim črtalom v knjigo ali na svinčeno ploščo, ali da bi se vdolble z dletom v trdo skalo! Zakaj vem, da moj Odrešenik živi in da bom poslednji dan vstal iz zemlje. In zopet bom obdan s svojo kožo, in v svojem mesu bom gledal svojega Boga. Ravno jaz ga bom videl, in moje oči ga bodo zrle, in ne drug; to upanje je shranjeno v mojih prsih. Zakaj pravite sedaj: Pregan¬ jajmo ga in najdimo kaj, da bomo go¬ vorili zoper njega? Bežite torej pred mečem, zakaj meč se bo maščeval za¬ radi krivice, in vedite, da je pravična sodba. Tako naravnost in jasno, tako živo in pre¬ pričevalno ni še govoril doslej naš trpin. Govori prijateljem in jim pove, česa bi smel pričakovati od njih; govori, kako so ga, vsi znanci in doma¬ čini zapustili, kako je ves propadel, sama kost in bolna koža, samo še za smrt sposoben. V srce nas pretrese, ko slišimo v duhu milo ječanje in klicanje: Usmilite se me, usmilite se me vsaj vi, prijatelji moji, ker roka Gospodova me je zadela. Sv. cerkev rabi zaradi tega omenjene besede, ka¬ dar govori o dušah v vicah, in nam hoče pred- očiti njih trpljenje; spominja nas tudi, naj se usmilimo ubogih duš in jim lajšamo trpljenje z molitvijo in dobrimi deli. Še lepše pa je, kar govori pobožni Job o svojem vstajenju. Želi, da bi se te besede za¬ pisale v večni spomin. V najstarejših časih so pisali na rastlinske liste, ali na kovinske plošče, ali pa tudi na kamen. Tako želi Job, da bi se trdno in trajno napisale njegove besede. Četudi je namreč v hudih bolečinah, vendar ve, da je še odrešenik, ki mu bo pomagal, potem ko umrje. Odrešenik ga bo odkupil, kakor kupi kdo človeka iz sužnjosti; odrešenik bo zanj za „poroka“, kar pomenja hebrejska beseda „goel“; on bo mašče¬ valec, kar tudi pomenja ista beseda. V prvi vrsti misli Job na Boga, zakaj Bog sam je njegovo upanje, in upa, da bo Boga gledal, ko bo vstal poslednji dan iz zemlje. Prerokuje pa tudi J ob našega G o s p o d a in j edinega Odrešenika Jezusa Kristusa, ki nas je odkupil, ki je porok pred Očetom za nas, pa tudi mašče¬ valec nad satanom, kateri nas je v Evi zapeljal in nam ugrabil raj. — Kakor so te besede zares preroške, tako pa tudi naznanjajo, da je Job ve¬ roval v vstajenje mesa ali života. Ta res¬ nica se nam živo kaže v Jobovih besedah: Po¬ slednji dan bom vstal iz zemlje. In zopet bom obdan s svojo kožo in v svojem mesu bom gle¬ dal svojega Boga. Naša vera nas uči, da bomo vstali ravno v tistih telesih, katera imamo sedaj. V tem pomenu lahko umevamo besedo: ne drug, kakor pravi Japljeva slovenska prestava: „kateri ne bom en drugi“. Razlagajo dalje tako, da po¬ menja drug — ptujca ali človeka, ki je od Boga ločen, torej: ne bom gledal Poga kot ptujec. Po¬ polnoma primeren pomen je tudi ta-le: „Jaz bom gledal Boga, ki vanj zaupam, ne pa ti prijatelji, ki meni in Bogu nasprotujejo." Job upa najprej zase in o sebi govori, zase tudi hrani to upanje. Naposled umevamo lahko še v tem pomenu, kakor bi rekel Job: »Gledal bom Boga s svojimi očmi, in ne bo mi treba, da bi ga videl kdo drug in mi potem poročal ali pravil o njem." Če umeva torej kdo oni stavek tako ali tako, to misel na¬ haja v njem, da bo Job videl Boga kot božji pri¬ jatelj v ljubezni. Tako naznanja Job svojo živo vero o vstaje¬ nju mesa. Zato pravi sv. Hijeronim, 1 da »ni nihče po Kristusu govoril tako jasno o vstajenju, kakor Job pred Kristusom. On ni samo upal vstajenja, ampak je je tudi umeval in videl." Bodi torej tudi nam Jobova vera vzgled za našo vero; zlasti v trpljenju se spominjajmo, da naš Odrešenik še vedno živi in da bomo kdaj deležni njegove slave, če smo tukaj deležni njegovega trpljenja. 2 Prijatelji Jobovi si ne dadd dopovedati res¬ nice. Za Baldadom poskuša Sofar prepričati Joba, da hudobneži trpe kazni. On odgovarja kar be¬ sedam ob koncu Jobovega govora. Rekel je bil namreč Job, da je meč, ki se maščuje nad hudo¬ bijami, in da je pravična sodba. Odgovor Sofarjev. Odgovoril je Sofar Naamatejec in rekel: Zaradi tega se mi vrstijo razne misli, in moja pamet omahuje sem in 1 Ep. ad Paimnachium. 2 Eimlj. 8, 17. Job ‘20, 2—29; 21, 1—13. Drugi odgovor Sofarjev. Sedma tožba Jobova. 159 tje. Poslušal bom nauk, s katerim me zavračaš, in duh razuma bo odgovoril zame. To vem, da od začetka, odkar je človek postavljen na zemljo, bila je slava brezbožnežev kratka, in veselje hinavčevo kakor trenutek. Če se je povzdignil njegov napuh do nebes, in Se je njegova glava dotikala oblakov: naposled ga bodo zavrgli kakor gnoj, oni, ki ga bodo videli, poreko: Kje J e ? Kakor sanje, ki zbeže, ne bodo ga našli; minul bo kakor ponočna prika¬ zen. Oko, ki ga je videlo, ne bo ga videlo več; in njegov kraj ne bo ga v eč gledal. Njegove sinove bo potrla b&da, in njegove roke (njegova dela) mu bodo vrnile (za plačilo) bolečino. Nje¬ gove kosti bodo polne pregreh njegove mladosti, in spale bodo ž njim v prahu. Ko bo namreč hudobija v njegovih ustih sladka, skril jo bo pod svojim Jezikom (in je ne bo izbljuval). Prizanašal J 1 bo, in je ne bo zapustil, in jo skri¬ val v svojem grlu. Njegov kruh se bo znotraj v srcu izpremenil v kačji žolč, bogastvo, katero je požrl, bo izbljuval, m iž njegovega trebuha je bo potegnil Kog. Sesal bo glavo kačjo (zaradi po¬ hlepa), in usmrtil ga bo jezik modrasov, ^rpel bo za vse, kar je storil, a ne bo ga konec: Kolikor se je pregrešil, to¬ liko bo tudi kaznovan. Ker je potrl in ° r opal ubožce, hišo je oplenil in je ni s pzidal. Njegov trebuh ni bil nikdar Slt : a ko je dobil, česar je poželel, ni mogel imeti. Njegove jedi ni nič ostalo, zato ne bo nič ostalo od njegovega mietja. Ko bo sit, bo v stiskah, in vsa¬ kovrstna bolečina bo prišla nadenj. Ko m se pač napolnil njegov trebuh (kri¬ lce, svetnega veselja), da bi spustil vanj Jezo svoje togote, in bi razlil nanj svoje maščevanje! Bežal bo pred železnim Or ožjem, a zadel bo v bronasti lok (t. j. Zadela ga bo pušica iz bronastega loka). Meč Je potegnjen, da pride iz svoje nožnice, m bliska se, da bridko udari; groza bode šla in prišla nadenj. Vse teme s ° skrite tam, kjer se skriva on: požrl ga bo ogenj, katerega ni treba podži¬ gati (netiti in podpihavati); če ostane v svojem šotoru, trla ga bo beda. Ne¬ besa bodo razkrila njegovo hudobijo, in zemlja se bo vzdignila zoper njega. Razgrnjene so kali njegove hiše, za¬ vržene bodo na dan njegove jeze. Ta delež ima brezbožnik od Boga, to ded- ščino mu da Gospod za njegove besede. Tudi Sofar govori trdo in ostro. Job naj bi razumel, da je hinavec, ki se dela pravičnega, a tiči ves v krivici. Nikakor neče pripoznati svo¬ jih grehov, ampak zadržuje krivico, kakor tiščimo sladko stvar pod jezikom. Četudi ne govori Sofar: „Ti, Job, si tak“, vendar bralec lahko spozna, kako ga zbada, kako neusmiljeno mu očita hudo¬ bije; vendar ne ve ničesar, kar bi bil Job storil. Sofar s prijateljema nam je svarilen vzgled, ko¬ liko krivico lahko delamo bližnjiku z očitanjem. A Job ne molči; prosi prijatelje, naj ga po¬ slušajo in izprevidijo, zakaj so nekateri hudob¬ neži srečni do smrti, a pravični v stiskah: hudob¬ neža Bog hrani za dan sodbe, za dan pogube. Zato naj ga prijatelji ne tolažijo z lažnivimi be¬ sedami. V. Tretji pogovor Joba s pri¬ jatelji. (Job 21, 1—31, 4=0.) Sedma tožba Jobova. Job pa je odgovoril in rekel: Po¬ slušajte, prosim vas, besede moje, in delajte pokoro! Potrpite z menoj, da govorim, in ko bom govoril, smejajte se, če vam je ljubo ! Ali govorim (samo) s človekom, kakor bi mi ne bilo treba žalostiti se ? Poglejte in strmite in po¬ ložite prst na svoja usta! Tudi jaz se strašim, kadar se spomnim (svoje ne¬ sreče) , in trepet pretrese moje meso. Zakaj torej žive hudobneži, povzdig¬ njeni in mogočni v bogastvu? Njih zarod ostane ž njimi; množica sorod¬ nikov in vnukov je vpričo njih. Nji¬ hove hiše so varne in mirne, in ni šiba božja nad njimi. — Njihovi otroci ho¬ dijo kakor črede, in njihova deca po¬ skakujejo in se igrajo. V rokah imajo boben in citre, in se vesele ob glaso¬ vih piščalij. V sreči žive svoje dni, 160 Job 21, 13—34; 22, 1—12. Sedma tožba Jobova. Tretji odgovor Elifazov. toda v trenutku padejo v pekel. Oni so rekli Bogu: Pojdi od nas, nečemo poznati tvojih potov. Kdo je Vsemo¬ gočni, da bi mu služili, in kaj nam hasne, če ga molimo? Toda, ker ni v njihovih rokah njih sreča, bodi daleč od mene njihova namera. Kolikokrat ugasne njih svetilnica, in nadnje pride povoden, in (Bog) jim razdeli bolečine svoje jeze! Bodo kakor pleve pred vetrom, in kakor pepel, ki ga razpiše vihar. Bog bo prihranil njegovim si¬ novom bolečino očetovo, in ko bo (Bog) povračeval, tedaj bo vedel (hudobnež, da je kazen pravična ali zaslužena). Njegove oči bodo videle njegov pogin, in pil bo togoto Vsemogočnega (v prihodnjem življenju). Kaj mu je namreč za njegovo hišo po smrti? ali če se zmanjša šte¬ vilo njegovih mesecev? Ali bi kdo učil znanja Boga, ki sodi velikaše? Ta-le umrje močan, in zdrav, in srečen. Nje¬ govo drobovje je polno debelosti, in njegove kosti polne mozga. Oni-le pa umrje v bridkosti duše brez kakega imetja. In vendar bodeta skupaj spala v prahu, in črvi ju bodo pokrili. Saj vem vaše misli in vaše namene, ki so proti meni krivični. Pravite namreč: Kje je hiša prvakova? in kje šotor hu¬ dobnežev? Vprašajte kateregakoli po¬ potnika, in spoznali bodete, da ravno tisto misli: da (Bog) hrani hudobneža za dan pogube, in da ga bo pripeljal do dneva jeze. Kdo mu bo očital v obraz njegovo pot (življenje)? in kar je zaslužil, kdo mu bo povrnil? Prinesli ga bodo v grob, in med kupom mrt¬ vecev bo ostal. — Kako me torej to¬ lažite zastonj, saj sem pokazal, da je vaš odgovor nasproten resnici. Job je hotel najprej s tem govorom obuditi usmiljenje svojih prijateljev. Spominja jih hude svoje nesreče. Saj ga je zadela roka božja, saj odgovarja zato tudi Bogu samemu, ne samo pri¬ jateljem. A spominja prijatelje, kako nepremiš¬ ljeno in lažnivo dolže njega krivice, češ, hudob¬ neža Bog hitro kaznuje. Saj ni res tako, marveč Bog pusti večkrat tudi hudobnežu srečo: da mu bogastvo, obilo otrčk; oni žive brez skrbi in nič ne marajo za Boga. Vse to je resnično. A pride nadnje kazen, in to bodo trpeli po tem življenju, torej v prihodnjem življenju, ker tako tirja božja pravica. Ko bi jih tamkaj ne zadela kazen, ne bi jih doletela sploh nobena kazen. Kaj je nam¬ reč njim mari, če se godi slabo njihovim otrokom? Torej gotovo pride dan jeze božje, dan pogube, in šele tisti bo razsodil, kdo je vreden kazni. Saj drugače ne more biti. Bogatin se tukaj ve¬ seli, po smrti ga denejo v prah; ubožec tukaj trpi, po smrti ga denejo v isti prah: ali imata oba jednako usodo, jednako srečo? Ne, krivičnež mora trpeti, pravica tako zahteva. In pravičnik? Kaj bo ž njim? To vprašanje lahko beremo vmes med Jobovimi besedami. Pa lahko tudi odgovo¬ rimo: Pravičnik prejme plačilo, tolažbo. In s tem se tolaži Job, ne pa z lažnivo tolažbo prijateljev. — Te misli lahko povzame iz Jobovega odgo¬ vora pazni bralec. * * * Kakor smo brali doslej, ni se udal Job oči¬ tanju, da je sam kriv svoje nesreče. A tudi pri¬ jatelji se nečejo udati in očitajo Jobu tretjič grehe. Vendar tožita sedaj Joba samo Elifaz in Baldad, Sofar molči. V obče so misli teh govorov podobne prejšnjim govorom. Odgovor Elifazov. Elifaz očita Jobu razne hudobije, potem ga opominja, naj se spokori. Odgovoril je pa Elifaz Temančan in rekel: Ali se more človek primerjati z Bogom, četudi ima popolno znanje? Kaj koristiš Bogu, če si pravičen, ali kaj mu daš, če je brezmadežna tvoja pot? Ali te morda zaradi bojazni toži, in pride s teboj k sodbi? Ali ne za¬ radi tvoje prevelike hudobije in tvoje neštevilne krivice? Zakaj vzel si za¬ stavo (kar je bilo v zastavo dano) svojih bratov brez vzroka, in do nazega si jih slekel. Utrujenemu nisi dal vode in lačnemu si odtegnil kruha. S silo svoje roke si se lastil zemlje, in z veliko močjo si jo držal. Vdove si puščal brez pravice, in roke sirot si polomil. Zato si obdan z zanjkami, in plaši te hipna strahota. In mislil si, da ne boš videl teme; in da te ne bo potlačila sila raz¬ litih voda? Ali ne misliš, da je Bog Job 22, 12—30; 23, 1 — 17; 24, 1. 2. Tretji odgovor Elifazov. Osma tožba Jobova. 161 višji kakor nebo, in da prestoluje nad vrhom zvezd ? In praviš: 1 Kaj neki Bog ve? On sedi v temi. Oblaki so njegovo skrivno bivališče, za naše stvari se nič ne meni, in hodi okrog tečajev zemlje. Ali želiš hoditi po tisti stari poti, po kateri so hodili hudobni ljudje? Ti so bili odvzeti (so umrli) pred svojim časom, in njih podstav je iz¬ podkopal potok. Rekli so Bogu: Pojdi od nas; in kakor bi ne mogel Vsemo¬ gočni ničesar storiti, (tako malo) so ga častili; četudi jim je bil hiše napolnil z blagom; zato naj bo daleč od mene njih misel. Pravični bodo gledali in se veselili, in nedolžni jih bo (hudobneže) zasmehoval. Ali ni bila posekana nji¬ hova visokost, in njihove ostanke ni-li požrl ogenj ? Udaj se torej njemu in imej mir; in iz tega boš imel najboljše sadove. Sprejmi iž njegovih ust po¬ stavo, in shrani njegove besede v svo¬ jem srcu. Če se povrneš k Vsemogoč¬ nemu, boš pozidan (okrepčan); in daleč boš odpravil hudobijo od svojega šo¬ tora. Namestu prsti ti bo dal trd kamen (za podstav), in namestu skale ti bo dal zlate potoke. Vsemogočni bo zoper tvoje sovražnike, in srebro se ti bo ko¬ pičilo. Nad Vsemogočnim boš imel obilno veselja, in povzdignil boš k Bogu svoj obraz. Prosil ga boš, in on te bo uslišal, in svoje obljube boš iz¬ polnil. Sklenil boš kako stvar, pa se ti bo zgodila, in na tvojih potih se bo svetila luč. Zakaj kdor je bil ponižan, ta bo v slavi, in kdor poveša oči, ta bo rešen. Rešen bo nedolžni, rešen za¬ radi čistosti svojih rok. Elifaz govori nekoliko določneje s tem, da očita Jobu razne grehe. Seveda je bilo to kri¬ vično, ker je govoril samo po dozdevanju, ne da oi bil kdaj videl kako krivico pri Jobu. Kar pa govori Elifaz o Bogu, to je gotovo resnično. Ker ljudje sodijo tako krivično, zato želi Job, da bi ga sodil Bog, ki bo spoznal njegovo nedolž¬ nost. Poslušajmo kar njegove besede! 1 Te brezbožne besede podtika hudobno Elifaz Jobu, tako govore grešniki, ki se tolažijo, da Bog ne ve za'njihove grehe, nikakor pa ni tako govoril Job. Zgodbe sv. pisma I. Osma tožba Jobova. Job pa je odgovoril in rekel: Tudi sedaj je moja beseda v grenkosti; in roka, ki me je udarila, je močnejša kakor moje vzdihovanje. Da bi ga pač spoznal, in ga našel, in prišel do nje¬ govega prestola! Pred njega bom pri¬ nesel svojo pravdo, in svoja usta bom napolnil s tožbami. Da spoznam be¬ sede, katere mi bo odgovoril, in slišim, kaj mi bo rekel. Ne želim, da bi se z menoj pravdal z veliko močjo, ne, da bi me tlačil z veliko svojo silo. Kar je pravo, to naj mi pokaže, in naj pride moja pravda do zmage. Če pojdem na jutrovo, ne prikaže se; če pojdem na večerno stran, ne najdem ga. Če pojdem na levo, kaj bom počel? ne bom ga dobil; če se obrnem na desno, ne bom ga videl. On pa pozna mojo pot, in poskušal me je kakor zlato, ki gre skozi ogenj. Po njegovih stopinjah je šla moja noga, držal sem se njegove poti, in nisem šel ž nje. Od zapovedij njegovih ustnic nisem odstopil, in v svojem srcu sem ohranil besede nje¬ govih ust. On je namreč sam, in nihče ne more odvrniti njegove misli (namere), in njegova duša (volja) je storila, kar je hotela. Ko bo dopolnil svoje namere z menoj, tedaj stori lahko še veliko drugega podobnega. Zaradi tega se bojim njegovega obličja, in ko mislim nanj, prijema me skrb in strah. Bog je omečil moje srce, in Vsemogočni me je ostrašil; nisem namreč poginil za¬ radi grozeče teme, in mojega obraza ni zakril mrak. Job zatrjuje zaporedoma, da ni grešil, da ni Boga žalil, zato upa, da bi zmagal, ko bi se pravdal z Bogom. Hodil je vedno po poti božjih zapovedij, zato se ne boji zastran preteklega živ¬ ljenja, pač pa zastran prihodnje sodbe. Ne ve namreč, kakšna bo. — Tako-le nadaljuje: Vsemogočnemu niso časi prikriti; oni pa, ki ga poznajo (t. j. pravični), ne poznajo njegovih časov. (Samo Bog po¬ zna svoje sklepe.) Nekateri so prestavili mejnike, oropali črede in jih pasli. 11 162 Job 24, 3—25 ; 25, 1—6; 26, 1—14. Osma tožba Jobova. Tretji odgovor Baldadov. Deveta tožba Jobova. Osla sirot so odgnali, in za zastavo so vzeli vola vdove. Razdrli so pot ubožcev, in stiskali hkrati pohlevne na zemlji. Drugi gredo kakor divji osli v puščavi na svoje delo: urni so za plen, tako pripravljajo kruha otrokom. Žanjejo na njivi, ki ni njihova; grozdje berč v vinogradu moža, katerega so potlačili s silo. Nage puščajo ljudi, in jemljo oblačila onim, ki se nimajo s čim pokriti v mrazu. — V mestih so pripravili može v jok, kri ranjencev je vpila, in Bog ne pusti, da bi to bilo brez maščevanja. —- Zjutraj zgodaj vstane razbojnik, ubije ubožca in siro¬ maka, po noči pa je kakor tat. — Usmi¬ ljenje naj ga pozabi; njegova sladkost naj bodo črvi, nihče naj se ga ne spo¬ minja, marveč naj se polomi kakor drevo, ki je brez sadu. — Treščil je namreč močne v svoji moči; pa, ko bo stal, ne bo se zanesel na svoje življe¬ nje. Bog mu je dal čas za pokoro, a on ga slabo rabi v svoj napuh; njegove (božje) oči pa gledajo na njegove (hudob- neževe) poti. Povzdignili so se za malo časa, a ne bodo obstali, ponižani bodo, kakor vse, in odvzeti bodo in zmlačeni, kakor vrhovi klasja. Če ni tako, kdo mi more očitati, da sem se lagal, in (kdo more) obdolžiti moje besede pred Bogom ? Tudi tukaj razklada Job, da so nekaterikrat hudobneži brez kazni, ker jih Bog pusti, da ho¬ dijo po svojih potih. A on jih pozna in naposled bo prišla nanje zaslužena kazen. Zlasti to mo¬ ramo pomniti, da nam Bog daje čas za pokoro in nam izkazuje usmiljenje. Toda to trpi le malo časa, ker je naše življenje kratko. Naposled zavrača Joba še Baldad, in mu pove, da se ne more šteti človek pravičnega, ako se pri¬ merja z Bogom. Govori pa kratko. Odgovor Baldadov. Odgovoril je Baldad Suhejec in re¬ kel: Močan in strašan je tisti, ki dela j edinost med svojimi visokimi (stvarmi, svetovi). Ali se da šteti njegova vojska, in nad kom ne vstane njegova svet¬ loba ? Ali se more človek šteti pravič¬ nega, ako se primerja z Bogom; ali more priti predenj čist on, ki je rojen od žene ? Glej, tudi mesec ne sveti, in zvezde niso čiste vpričo njega. Ko¬ liko manj še človek, ki je gniloba, in sin človekov, ki je črv? Deveta tožba Jobova. Odgovoril je Job in rekel: Čegav pomočnik si? Ali slabotnežev? In ali podpiraš roko njega, ki ni močan? Komu si svetoval? Ali njemu, ki nima modrosti ? In ali si pokazal veliko pre¬ vidnost? Koga si hotel učiti? Ali ne njega, ki je ustvaril duhove? Job graja Baldada, zakaj se je potegoval za Boga in ga zagovarjal, ko vendar Bog ne po¬ trebuje takih zagovornikov in svetovalcev. Bal¬ dad se je hotel bolj ponašati in potlačiti Joba, kakor pa slaviti Boga. — In na to razklada sam z vzvišenimi besedami božjo moč in druge božje lastnosti. Glej, orjaki vzdihujejo pod vodami in oni, ki ž njimi prebivajo. Pred njim je pekel odprt, in brezdno nima nobe¬ nega pregrinjala. Raztegnil je sever (severno zemljo) nad praznino, in obesil je zemljo nad nič. On veže vode v svojih oblakih, da ne udarijo hkrati doli. Zakriva pogledu svoj prestol, in svoje megle razgrinja nad njim. Vode je obdal z mejami, dokler ne bo konca luči in temi. Stebrovje nebeško se trese in boji, kadar on trene. Ž njegovo močjo so bila hipoma združena morja, in njegova modrost je udarila ošab- neža. Njegov duh je olepšal nebo; in s pomočjo njegove roke je prišel na dan pisani modras. Glej, kar sem rekel, to je del njegovih potij; in ker smo slišali komaj majhen konec njegovih besedij (iz vsega tega, kar bi se dalo reči o njem), kdo bo mogel gledati treskanje njegove mogočnosti? Job se ozira najprej na potop, potem na stvarjenje sveta, in kaže božjo moč, ki je vse to naredila. Iz tega opisovanja se vidi, da je poznal Job pravo božje razodenje, kakor smo tudi mi brali v začetku svete knjige. Posebno lepo pa Job 27, 1—23; 28, 1—22. Deveta tožba Jobova. 163 končava Job te besede: Vse to, kar govorimo ali slišimo, je samo del njegovih potij, njegovih skle¬ pov, samo mala kapljica vse njegove moči in modrosti: kdo bi pa mogel gledati ali prenašati vso njegovo čudovitost? Zares, vse, kar vemo o Bogu, je samo kapljica iz neizmernega morja božje velikosti. — Job nadaljuje svoje besedovanje in zatrjuje slovesno, da je nedolžen; tako pa tudi zavrača natolcevanje nepremišljenih prijateljev. Job je govoril tudi nadalje, povzel svojo priliko in rekel: Kakor resnično živi Bog, ki je popustil mojo pravdo, in Vsemogočni, ki je pahnil v bridkost mojo dušo: dokler je v meni dih, in duh božji v mojih nosnicah, moje ust¬ nice ne bodo govorile krivice in moj jezik ne bo pletel lažij. Bog ne daj, da bi vas imel za pravične; dokler ži¬ vim, ne ločim se od svoje pravičnosti. Pravičnosti svoje, katere sem se po¬ prijel, ne popustim: zakaj ničesar mi ne očita moje srce v mojem življenju. — Kakšno je pač upanje hinavčevo, če pohlepno grabi, in Bog ne reši nje¬ gove duše? Ali bo Bog slišal njegovo vpitje, ko pride nadenj nadloga? Ali s e bo mogel veseliti v Vsemogočnem in klicati Boga vsak čas? Učil vas bom s pomočjo božjo, kaj sklepa Vse¬ mogočni, in ne bom zakrival. Pa vi vsi veste, in kaj govorite brez vzroka Prazne stvari? To je delež brezbožnega človeka pri Bogu in dedščina nasilnika, katero bodo prejeli od Vsemogočnega: Če se bodo pomnožili njegovi sinovi, umrli bodo z mečem, in njegovi vnuki s e ne bodo nasitili s kruhom. Kar jih bo ostalo od njega, pokopani bodo za¬ kadi pogina, in njegove vdove ne bodo jokale. Če si nabere srebra kakor prsti m pripravi oblačil kakor blata: pripra¬ vil bo res, toda pravični se bo ž njimi oblačil, in srebro bo razdelil nedolžni. Kadar bogatin umrje, ne vzame ni¬ česar s seboj; odpre svoje oči in ni¬ česar ne najde. Uboštvo ga zgrabi kakor voda, po noči ga pokonča ne¬ vihta. Odpihne ga žgoči veter in od- n ese, in kakor vrtinec ga pograbi ž njegovega mesta. In Bog udari nanj in mu ne prizanese: bežal bo begun iž njegove roke. Stegne nadenj svoje roke, in sika nanj, zroč na njegovo mesto. Naposled zmaga in se veseli vendar-le pra¬ vični, ne pa brezbožni človek. Krivičnega bo zadel hud konec, pravični pa bo dobil tudi to, kar je nabral krivični. — Nihče ne more popolnoma raz¬ umeti božjih sklepov, torej tudi prijatelji nikakor ne morejo vedeti, zakaj Job trpi. — Tako za¬ čenja Job razkladati nadalje in govori nad vse lepo o božji modrosti, ki je več vredna kakor zlato. Le Bog ima popolno modrost, ker on pozna vse stvari; ljudje si pridobimo le košček modro¬ sti, ki je pa neizrekljivo veliko vredna. Prido¬ bimo si jo pa s strahom božjim. Jako lepo nas torej uči Job v naslednjih besedah prave modrosti. Srebro ima izvirek svojih žil, in zlato ima kraj, kjer se čisti. Železo se dobiva iz zemlje, in kamen (ruda), ki se stopi v vročini, premeni se v bron. (Bog) je določil čas temi, in konec vseh rečij vidi on, tudi kamen, skrit v te- moti, in senco smrti. — Modrost pa kje se nahaja, in kje je kraj razum¬ nosti? Človek ne pozna njene cene, in ne nahaja se v deželi ljudij, ki dobro žive. 1 Brezdno pravi: Ni je v meni, in morje govori: Ni je z menoj. Ne da se kupiti z najboljšim zlatom, in srebro se ne da tehtati, da bi se zanj za¬ menjalo. 2 Ne da se primerjati s pisa¬ nimi barvami Indije, tudi ne z naj¬ dražjim kamenom sardonihom, ali s safirjem. Ne da se ceniti z zlatom, ali s steklom; 3 ne dado se zanjo zamenjati zlate posode. Najvišje in najdražje stvari niso, da bi jih omenjal v primeri ž njo: modrost pa se spravlja na dan iz temnih (najtežavnejših) krajev. — Od- kodi torej prihaja modrost? in kateri je kraj razumnosti? Skrita je očem vseh živih bitij, skrita je tudi pticam neba (ni je v višavi). Pogin in smrt sta rekla: 1 Kako resnično je to! Zares, tam ni modrosti, kjer mislijo ljudje samo na jed in pijačo. 2 T. j.: Nihče ne more stehtati toliko zlata, da bi se ž njim mogla kupiti modrost. 3 Steklo je bilo v starem času jako drago. Sploh se tukaj omenjajo same drage reči. 11 164 Job 28, 22 —28 ; 29, 1—25; 30, 1—20. Deveta tožba Jobova. S svojimi ušesi sva slišala o njej go¬ voriti. Bog pozna njena pota, in on ve za njen kraj: Zakaj on vidi meje zem¬ lje, in gleda vse, kar je pod nebom. On nareja vetrovom težo (da pihajo sedaj sem, sedaj tje), in vode je pretehtal in zmeril. Kadar je storil deževju zakon, in pot šumečim viharjem, tedaj jo je videl, in jo naznanil (prvemu človeku) in jo pripravil in jo preiskal. In je rekel človeku: Glej, strah božji, to je mo¬ drost, in ogibati se hudega, to je raz¬ umnost. Glavna misel svetih besedij je ta, daje prava modrost jedino le od Boga, in da je najdrago¬ cenejša stvar. Podobne misli beremo tudi v pre¬ lepi knjigi Modrosti. Prava modrost je strah božji; boj se Boga, ne žali ga! to je nauk sv. pisma sploh, in tudi mi se moramo učiti te mo¬ drosti. Job je govoril tudi nadalje, povzel svojo priliko in rekel: O da bi mogel biti tak, kakoršen sem bil nekdanje mesece, v dnevih, v katerih me je Bog varoval! Tedaj, ko je svetila njegova svetilnica nad mojo glavo; in sem v njeni luči hodil ob temi! Kakoršen sem bil v dnevih svoje mladosti, ko je bil Bog skrivaj v mojem šotoru! Ko je bil Vsemogočni z menoj in okrog mene moji sinovi! Ko sem umival svoje noge z maslom, in ko mi je ka¬ men (kamenita tla) dajal vire olja! Ko sem hodil k mestnim vratom in so mi na ulici pripravljali sedež! Videli so me mladeniči in se umikali; in starci so se vzdignili in stali. Prvaki so ne¬ hali govoriti, in položili prst na svoja usta. Svoj glas so zadrževali velikaši, in njih jezik je obstal ob grlu. 1 Uho, ki me je slišalo, blagrovalo me je, in oko, ki me je videlo, pričalo je o meni: Zato, ker sem rešil kličočega ubožca in siroto, ki ni imela pomočnika. Bla¬ goslavljal me je tisti, ki bi bil skoro poginil, in srce vdove sem potolažil. Oblekel sem se s pravičnostjo, in se obdal s pravico kakor z oblačilom in ’ Vse to opisovanje naznanja, da so Joba povsodi častili. vencem. Oko sem bil slepemu in noga hromemu. Oče sem bil ubožcem; in pravdo, katere nisem poznal, preisko¬ val sem najskrbneje. Razbil sem mlin¬ ske kamene krivičniku, in izmed z6b sem jim ugrabil rop. —- Kateri so me poslušali, čakali so razsodbe , in mol¬ čali so pazeč na moj svet. Mojim be¬ sedam si niso upali ničesar dodati, in nadnje je kapalo moje govorjenje. Pri¬ čakovali so me kakor dežja, in usta so odpirali kakor k poznemu dežju. 1 Če sem se včasih proti njim smejal, niso verjeli (da se šalim), in prijaznost mo¬ jega obraza ni bila brez sadu. Če sem hotel iti k njim, sedel sem prvi, in če¬ tudi sem sedel kakor kralj, okrog ka¬ terega je vojska, bil sem vendar tolaž- nik žalostnih. Sedaj pa me zasmehujejo mlajši, katerih očetov nisem hotel deti skupaj s psi svoje črede. Moč njihovih rok mi je bila za nič, in zdeli so se mi nevredni življenja. Bili so prazni za¬ radi pomanjkanja in stradanja, glodali so v puščavi, umazani od nesreče in bede. In so jedli travo in lubje dreves, in brinjeva korenina je bila njihov ži¬ vež. Trgali so jih po dolinah, in ko so katero našli, leteli so skupaj s kri¬ čanjem. Prebivali so ob usušenih hudo¬ urnikih in v zemeljskih jamah ali na grobljah. V takem stanju so se veselili, in imeli za razveseljevanje, da so bili med trnjem. Sinovi bedakov in zavr- žencev, kateri se ne morejo pokazati na zemlji. — Sedaj pojejo o meni pesmi, in spravili so me v pregovor. Zaniču¬ jejo me in beže daleč od mene, in ne boje se pljuvati v moj obraz. — Moje poti so razdrli, prežali so name in me premagali, in nikogar ni bilo, ki bi mi bil v pomoč. — Sedaj pa medli v meni moja duša, in stiskajo me dnevi brid¬ kosti. V noči vrtajo bolečine po mojih kosteh, in ne spe oni, ki me objedajo. — Postal sem kakor blato, in podoben sem prahu in pepelu. Kličem k tebi, 1 Kakor žejna zemlja z ljudmi vred pričakuje poznega dežja, tako so tudi mene pričakovali znanci. Job 30, 20—31; 31, 1—30. Deveta tožba Jobova. 165 Pa me ne uslišiš; stojim (pred teboj), in ne ozreš se vame. — Vem, da me boš izročil smrti, kjer je postavljena hiša za vsakega človeka. Toda ti ne stegneš svoje roke, da bi jih pokončal; in če padejo, sam jih boš rešil. Nekdaj sem se jokal nad °nim, ki je bil v bridkosti, in v srcu se mi je smilil ubožec. Pričakoval sem dobrega, in prišlo mi je hudo; nadejal sem se luči, in udarila je tema. — Žalosten sem hodil, pa brez jeze; vstal sem in klical sredi množice. —- Moja koža je na meni začrnela, in moje kosti so se posušile zaradi vročine. Moje citre so se premenile v žalovanje, in nioja piščal v glasno jokanje. Na razne načine in z žalostnimi besedami toži Job svoje bolečine. Nekdaj je bil srečen, spoštovan, imel je veljavo in čast kakor kralj. A sedaj je v hudem trpljenju, celč taki ga zani¬ čujejo, ki niso bili nekdaj nič v primeri ž njim. — Ne smemo se čuditi, da Job toliko govori o svojem trpljenju; pomislimo le, kako hudo je bilo! In tožiti ni prepovedano, ni grešno, da se le Bogu ue upiramo. V nadaljnjem govoru razklada Job lepo in umevno, kako si je od mladosti prizadeval za čednosti. Tukaj nam takoj pove, da je imel po¬ polne kreposti, n. pr. sveto čistost. Govori namreč: Sklenil sem zavezo s svojimi očmi, da še mislil nisem na kako devico. Za¬ kaj kakšen del bi imel v meni Bog od zgoraj, in kakšen delež Vsemogočni z visokosti? 1 Ali ni določena hudobnemu Poguba, in ne bodo-li zavrženi, ki de¬ lajo krivico? Ali ne gleda on sam mo¬ jih potov, in ne šteje-li vseh mojih ko¬ rakov? Če sem hodil v ničemernosti (pregrehi), in je tekala moja noga v hu¬ dobiji : naj me stehta na pravični teht¬ nici, in naj Bog spozna mojo nedolž¬ nost. Če sem stopil s (prave) poti, in Ce je šlo moje srce za mojimi očmi, lr i če se je prijel madež mojih rok: naj sejem in naj drug poje, in moj za- 1 Pomen je: Ko bi bil udan nečistim mislim, ne bi Mogel v meni prebivati Bog. Zato pravi sv. Janez Krizostom, da nečistost dela krivico sv. Duhu, ki hoče prebivati v naši dvši. Saj smo tempel sv. Duha. (I. Kor. 6, 19.) rod naj se iztrebi. Če se je moje srce dalo goljufati zaradi ženske, in če sem prežal pri vratih svojega prijatelja. Za¬ kaj to je hudobija, in največja krivica. To je ogenj, ki pokončava do pogina, in ki izžge vse mladike. Če sem se branil priti v sodbo s svojim hlapcem ali s svojo deklo, kadar sta se pritože¬ vala zoper mene. Kaj bom namreč sto¬ ril, ko bo Bog vstal sodit? in ko bo vprašal, kaj mu bom odgovoril ? Ali ni naredil njega ravno tisti, ki je na¬ redil mene: in v materinem telesu naju je naredil jeden? Če sem odrekel ubož¬ cem, česar so želeli, in če so me ča¬ kale (brez uspeha) oči vdovine; če sem jedel svoj grižljej sam, in ni od njega jedla sirota (zakaj od mladosti je z menoj rastlo usmiljenje; in od rojstva mojega je prišlo z menoj); če sem za¬ ničeval tistega, ki je bil blizu pogina, ker ni imel oblačila, in ubožca, ki ni imel zagrinjala; če me niso blagoslav¬ ljale njegove strani, 1 in če se ni grel s kožuhom mojih ovac; če sem vzdignil nad siroto svojo roko, tudi kadar sem bil na sodišču močnejši kakor on: Te¬ daj naj pade moja rama iz sklepa, in moja roka naj se stare s svojimi kostmi. Zakaj vedno sem se bal Boga, kakor nad menoj kipečih valov, in njegove teže nisem mogel prenašati. Če sem imel zlato za svojo moč, in sem zlatu rekel: Ti si moje zaupanje; če sem se veselil velikega bogastva svojega, in ker je veliko pridobila moja roka; če sem gledal solnce, ko se je svetilo, in luno, ko je postajala svetlejša (t. j.: če sem po božje častil solnce in luno ali mali¬ koval): In če se je skrivaj veselilo moje srce, in če sem poljubljal svojo roko s svojimi usti (t. j.: če sem malikovalske šege opravljal), kar je silno velika hudobija in zatajevanje Boga naj višjega; če sem se veselil, ko je propadel moj sovraž¬ nik, in se rado val, da je zašel v ne¬ srečo: Zakaj nisem pustil, da bi moje 1 Job pravi, da je rad dajal oblačila ubožcem, zato so mu hvaležni njihovi životi, njihovi boki, ali strani njihovega telesa, katere greje podarjena obleka. 166 Job 31, 30 — 40. Deveta tožba Jobova. Eliu. grlo grešilo, da bi s kletvino hudo pri¬ voščil njegovi duši. Če niso moji do¬ mačini rekli: Kdo nam bi neki dal od njegovega mesa, da se nasitimo? Ptu- jec ni ostal zunaj, moja vrata so bila odprta popotniku. Če sem skrival svoj greh kakor človek, in zakrival v svo¬ jem srcu svojo krivico; če sem se bal vpričo velike množice in me je plašilo zaničevanje bližnjih in nisem rajši mol¬ čal, in nisem šel iz doma. Da bi imel poslušalca, in bi moje želje slišal Vse¬ mogočni, in bi pisal pravdni list on, ki sodi: Da bi ga nosil na svojih ramah in bi ga del na glavo kakor venec! Ob vsaki stopinji bi ga bral, in ga po¬ kazal njemu, kakor prvaku. Če zoper mene vpije zemlja moja, in ž njo jo¬ kajo njene brazde; če sem njen sad jedel brez plačila, in žalil duše njenih obdelovalcev: Naj mi raste namestu žita osat, in namestu ječmena trnje. Tako se konča Jobov precej dolgi govor. Pre¬ mišljujmo sedaj poslednji del. Zaradi čednosti, zaradi svete čistosti je sklenil Job zavezo s svo¬ jimi očmi, da ne bi niti mislil na kako devico. Tukaj kaže Job že krščansko popolnost, kakor omenjajo sveti očetje. Prva stvar namreč v kre¬ posti je, da varujemo svoje počutke, to je, pazimo, da ne pride nič grešnega skozi vrata naših čutil, zlasti ne skozi oči in ušesa. Tako je tudi Job krotil svoje oči. Pa to še ni dosti: treba je ustav¬ ljati se grehu in čednost ljubiti v srcu, zakaj iz srca pridejo slabe misli in želje. Zato neče Job misliti na nobeno nevarno ali zapeljivo stvar; on je zakonski mož in neče nič misliti na druge ženske. Naš Gospod je rekel: Kdor pogleda ženo, da jo poželi, je že prešestoval ž njo v svojem srcu. 1 Kako imeniten opomin je to tudi za nas! Sveti Gregorij nas opominja: Kadar se duša po nepre¬ vidnosti ne varuje gledati tega, kar lahko vzbudi njeno poželenje, začne tudi želeti to, kar je videla. Posebno trdno in jasno kaže tukaj Job svojo nedolžnost in omenja tiste čednosti, v katerih se je vadil. Zatrjuje, da ni poželel ptujega blaga, ni poželel ptuje žene, da ni delal krivice hlapcu ali dekli, da je bil usmiljen do siromakov in Iju- dij, ki so bili v potrebi, da ni bil skop in se ni 1 Mat. 5, 28. zanašal na denar, da ni častil malikov, da ni bil škodoželjen, da ni govoril zoper svojega bližnjega, da je lepo ravnal z domačini, tako, da so ga imeli silno radi, da je sprejemal pod streho ptujce in popotnike, da ni bil hinavec, da ni potegnil za ljudmi, ampak se jih je rajši ogibal. Znamenito je, kar pravi Job o svojih domačih ljudeh. Dejali so namreč: Kdo nam bi dal njegovega mesa, da se nasitimo? Sv. Janez Krizost., sv. Gregorij in drugi razlagalci umevajo te besede tako, da Job ž njimi naznanja veliko ljubezen, katero so imeli do njega njegovi domačini. V tej ljubezni namreč žele imeti ali uživati njega samega. Sv. cerkev tudi umeva te besede v tem pomenu in jih zato obrača na Jezusa Kristusa, ki nam je dal svo¬ jega pravega mesa v jed, dal iz neskončne lju¬ bezni do nas. — Job želi', da bi bilo vse to za¬ pisano, njemu v pričevanje, da je nedolžen. On bi hotel to naznanjati po vseh krajih in tako iz¬ kazati nedolžnost. Beseda sv. pisma je tukaj zato nekoliko težja, ker je spredaj več stavkov, predno je zadaj drugi ali zadnji stavek. Ko torej beremo začetek stavka: če .. . itd., vedimo, da sledi pozneje drugi stavek, konec, s pomenom: naj se mi zgodi to in to. Če bralec pazi na to in bere premišljeno, umeval bo kmalu lepi in vzvišeni pomen Jobovega opravi¬ čevanja. Pomnimo, da se Job ne hvali, marveč opra¬ vičuje. Tudi mi se smemo opravičevati pametno in zmerno, kadar smo v kaki stvari obdolženi; vendar moramo naposled prepustiti Bogu, da se potegne za naše poštenje. Ko je nehal govoriti Job, nastopi še četrti znanec, mlajši kakor trije prejšnji, Elifaz, Baldad in Sofar. Imenuje se Eliu. Sv. pismo ni doslej nič omenilo o njem, menda zato ne, ker ni nič govoril. Da je pa bil priča dosedanjemu razgo- varjanju, pove on sam. Ko so se razgovarjali Job in prijatelji, prišli so pač k njim tudi drugi ljudje in jih poslušali. Ko so naposled obmolknili prijatelji, začel je govoriti naš novi znanec. VI. Eliu. (Job 32, 1-37, 24.) Kdo je bil Eliu? Sv. pismo pove, da je bil sin Barahelov, Buzejec, iz rodovine Ramove. Bil je torej ramskega, aramejskega rodu ali Sirec. Nekateri mislijo, da je bil izmed potomcev Arama, Job 32, 1—22; 33, 1—14. Eliu. 167 sinil Esronovega, kateri Esron je bil vnuk Jude, sinu Jakopovega. Če bi bilo to resnično, godila M se bila Jobova zgodba ob času egiptovske suž- njosti. A to ni prav verjetno. Sv. Hijeronim misli, da je bil Eliu ravno tisti mož, kakor Bileam, o katerem bomo slišali pozneje. — No, ni nam treba preveč preiskovati in natančno dognati, kdo je kil in kdaj je živel, važnejše je, da umevamo njegove besede. Eliu ima pravo vero v j edinega Boga in go¬ vori sploh resnično. Ker je mlad, govori živo in vneto. Ostro prijema Joba, zakaj se ima za pra¬ vičnega, saj se vendar človek ne sme šteti za Pravičnega pred Bogom. Pa tudi prijatelje graja, ker so Joba obsodili, ne da bi ga mogli po pra¬ vici obdolžiti. Lepo uči, da je Bog pravičen, zato ni vse jedno, ali je kdo dober ali slab. Če pa Bog kaj hudega pošlje tudi dobremu človeku, ne more se mu ustavljati, zakaj on hoče človeka ob¬ varovati hudega in ozdraviti, on ima najmodrejše namene. — To je njegov nauk. Pa poslušajmo njegove besede same: Trije možje so pa nehali odgovar¬ jati Jobu, zato, ker se je zdel sam sebi pravičen. In razsrdil se je v nevolji Eliu, sin Barahelov, Buzejec, iz rodo¬ vine Ramove; razjezil se je pa zoper Joba, ker je trdil, da je pravičen pred Eogom. Tudi zoper njegove prijatelje s e je razsrdil, ker niso bili našli pa¬ metnega odgovora, ampak so samo obsodili Joba. Eliu je torej čakal, ko je Job govoril, zato, ker so bili oni starejši, ki so govorili. Ko je pa videl, da oni trije niso mogli odgovoriti, raz¬ jezil se je jako. In odgovoril je Eliu, sin Barahelov, Buzejec, in rekel: Po letih sem mlajši, vi pa starejši, 2 ato sem sklonil glavo in si nisem upal Povedati vam svoje misli. Upal sem namreč, da bo višja starost govorila, in Priletnost učila modrost. Toda, kakor vidim, v ljudeh je (sicer) duh, razum Pa daje navdihnjenje Vsemogočnega. Ne tisti, ki so priletni, so modri, in ne tisti, ki so stari, umevajo pravico. Za¬ torej pravim: Poslušajte me, tudi jaz vam pokažem svojo modrost. Čakal sem namreč (do konca) vaših govorov, Poslušal vašo modrost, dokler ste se prepirali z besedami. In dokler sem mislil, da kaj pravite, tedaj sem pre¬ mišljeval: pa, kakor vidim, ni nikogar izmed vas, ki bi mogel Jobu izkazati krivico in odgovoriti njegovim besedam. Nikar ne recite: Našli smo modro be¬ sedo: Bog ga je zavrgel, ne človek. Meni ni ničesar govoril, in jaz mu ne bom odgovarjal po vaših besedah. Zbali so se in niso več odgovorili, ter so umolknili. 1 Ker sem torej čakal in niso govorili, stali so in niso več odgovo¬ rili : odgovoril bom tudi jaz svoj del in pokazal svoje znanje. Zakaj poln sem besedij, in priganja me duh v mojih prsih. Glej, moje prsi so kakor mošt, ki nima duška, ki raznese nove posode. Ne bom se oziral na osebo moža, in Boga ne bom delal jednakega človeku. Saj ne vem, kako dolgo bom živel, in ali me ne bo za malo časa odvzel moj Stvarnik. Poslušaj torej, Job, moje besede, in pazi na vse moje govorjenje! Iz mojega preprostega srca je moje govorjenje, in moje ustnice bodo povedale čisto misel. Duh božji me je naredil, in duh Vsemogočnega me je oživil. Če moreš, odgovori mi, in stoj pred mojim obličjem! Glej: mene, kakor tebe, je storil Bog, in iz tistega ila sem narejen tudi jaz. Toda moj čudež 2 (govorjenje o čudežu) naj te ne straši, in govorjenje moje naj ti ne bo nadležno. Rekel si torej na moja ušesa, in glas tvojih besedij sem slišal: Čist sem jaz in brez greha;, brez madeža, in ni krivice v meni. Ker je našel pritožbe zoper mene, zato me ima za svojega sovražnika. Del je v klado moje noge, pazil je na vse moje poti. 3 — To je torej, v čemer nisi opravičen; odgovo¬ ril ti bom, da je Bog večji kakor člo¬ vek. Zoper njega se boriš, ker ti ni 1 Najlože si mislimo, da je govoril Eliu te besede dru¬ gim ljudem, ki so bili prišli poslušat razgovor. Proti tem poslušalcem graja Eliu tri Jobove prijatelje. 2 Eliu se ozira na Jobove besede na str. 153., 2. oddelek. 8 Tukaj misli Eliu na Jobove besede na str. 153., 2. od¬ delek, str. 157., 2. odd. 168 Job 33, 14—33; 34, 1—3. Eliu. odgovoril na vse besede. Jedenkrat govori Bog, in drugič ne ponovi istega. V sanjah, v ponočni prikazni, kadar pade spanec na ljudi, in spe v postelji, tedaj odpre ušesa možem in jih uči vednosti, da odvrne človeka od tega, kar dela, in da ga reši napuha; reši njegovo dušo pogube, in njegovo živ¬ ljenje, da ne pride pod meč. 1 Pa tudi svari človeka z bolečino na postelji: in stori, da se suše vse njegove kosti. Studi se mu v (takem) njegovem življe¬ nju kruh, in (studi se) njegovi duši jed, poprej zaželena. Medli njegovo meso, in kosti, ki so bile pokrite (z mesom), bodo gole. Njegova duša se je pribli¬ žala razpadu, in njegovo življenje smrt¬ nim znamenjem. 2 Ko bi zanj govoril angel, jeden izmed tisočerih, da bi ga učil dolžnosti človeške: usmilil se ga bo Bog in rekel (angelu): Reši ga, da ne pride v pogubljenje; našel sem vzrok, da mu prizanesem. Njegovo meso je izginilo zaradi trpljenja: naj se vrne, da bo kakor v dnevih svoje mladosti. Prosil bo Boga odpuščanja, in dal se bo potolažiti; in videl bo njegov obraz v velikem veselju, in dal bo človeku njegovo pravico. Ozrl se bo (grešnik) na ljudi in rekel: Grešil sem in zares hudo storil in, kakor sem zaslužil, ni¬ sem prejel (kazni). Bog je rešil njegovo dušo, da ne hiti v pogin, ampak da živi in vidi svetlobo. — Glej, vse to dela Bog večkrat na vsakaterem: Da od¬ vrne njih duše od pogube in jih razsvetli z lučjo življenja. Pazi, Job, in poslušaj me; in molči, dokler jaz govorim. 3 Če pa imaš kaj, da bi govoril, odgovori mi, povej; hočem namreč, da bi se ti pokazal pravičnega. Če pa nimaš, poslušaj me, molči, in učil te bom modrosti. 1 Lepo kaže Eliu, da Bog uči človeka na razne načine, naj se varuje hudega. Oe se Bog tudi ne razodeva tako vsa¬ komur, razodeva se pa po vesti, ki nas svari in opominja. 2 Eliu razklada, da Bog človeka obiskuje tudi z bolez¬ nijo, da ga svari in varuje hudega. 8 Job je hotel tukaj govoriti vmes, a Eliu mu ne da, da bi povedal svojo misel. Eliu govori z mnogimi besedami; vidi se mu, da se pripravlja, da mu sili na dan beseda, vendar le polagoma, zato nekatere besede tudi ponavlja. Vsekako pa so besede dokaj ostre, zlasti proti prijateljem, ki so stari, pa vendar niso povedali modre besede. Eliu zatrjuje, da se ne bo oziral na osebo, ne na čast Jobovo, ne na sedanjo njegovo nesrečo, ampak jedino le na resnico. Človek naj se ne šteje pred Bogom pravičnega, ker kdo je pač njemu jednak? — Če govori Eliu o čudežu, umevati je treba njegovo razlaganje božjih čudežnih del, ki nas lahko strašijo, če jih prav premislimo. Eliu zavrača Joba zato, ker se je imel za nedolžnega. Omenja površno njegove besede, s katerimi se je zagovarjal, a razklada jih dokaj napačno. Ravno v tem, da se je imenoval Job nedolžnega, pravi Eliu, v tem je napaka, četudi je morda poprej vedno živel pravično. Ne, z Bogom se ne sme pričkati človek, kakor da bi moral Bog odgovarjati, zakaj dela tako, zakaj tako. Bog je pravičen, on dela vedno neskončno modro, in nje¬ govim sklepom se moramo pokorno udati, nikar da bi se mu ustavljali. Tudi naznanja Bog za¬ dosti svoje misli, sedaj prijazno in milo, sedaj huje, z bolečinami in trpljenjem. In Bog se da potolažiti; celč angeli ga prosijo usmiljenja, in Bog jim da oblast, da človeka ozdravijo. Človek pa se povrne k Bogu in spozna, da je zaslužil še večjo kazen, kakor jo je prejel. Saj ga je Bog hotel s časno kaznijo, s časnim trpljenjem rešiti večne pogube. Glej, vse to dela Bog večkrat na vsakaterem, kliče Eliu, ko zagovarja ne samo božjo modrost, ampak tudi usmiljenost. Svetopisemska beseda pravi: trikrat, kar je pa samo določeno število namestu: več kakor jedenkrat. — Kako jasno in živo se nam torej tukaj opisuje božja usmiljenost in ljubezen! Bog nas udari, pa nas zopet ozdravi, da nas s trpljenjem poboljša. Kar nam pred oči stavi sveti evangelij, tega nas opominja že prelepa Jobova knjiga. Zares, novi testament se v starem skriva, kakor stari v novem pravo luč dobiva. Tudi tega nas uči Eliu, da prosijo božji angeli za nas in nam pomagajo po božjem povelju v raznih stiskah in potrebah. Zato je pa treba klicati jih na pomoč in moramo jim biti hvaležni. Pa Eliu tudi očitneje dolži Joba pregrehe: Zopet je začel Eliu in tudi to go¬ voril: Pazite, modri, na moje besede, in učeni, poslušajte me! Uho namreč Job 34, 3—32; 35, 1—4. Eliu. 169 Preudarja besede, in grlo razsoja po okusu jedila. Izberimo si skupaj pravdo, m poglejmo med seboj, kaj je bolje. Job je rekel: 1 Jaz sem pravičen, in Bog je razdrl 2 mojo pravico. Zakaj laž se je zgodila, ko me je sodil; po sili me J® zadela pušica (bolezen), brez kakega greha. — Kateri mož je tak, kakoršen Je Job, ki se norčuje (iz Boga), kakor bi vodo pil? Ki hodi s krivičneži, in Pohaja z brezbožniki? Rekel je nam- r eč: Človek ni Bogu všeč, tudi če ž njim (po njegovih potih) hodi. Zatorej, pametni možje, poslušajte me: Pri Bogu ni najmanjšega zla, in pri Vse¬ mogočnem nobene krivice. Človeku plača po njegovem delu, in povrača vsakateremu po njegovih potih. V resnici namreč ne obsodi Bog brez vzroka, in Vsemogočni ne podere pra¬ vice. Koga drugega je postavil nad zemljo? ali koga je postavil nad svet, ki ga je naredil? 3 — Če torej imaš pamet, poslušaj, kar pravim, in pazi na besedo mojega govora! Ali more ozdraveti tisti, ki ne ljubi pravice? in kako ti obsojaš tako hudo tistega (Boga), ki je pravičen? On reče kralju: brez- božnež; vojvode imenuje hudobneže, (ker se nikogar ne boji). On ne gleda na osebo mogočnežev, in se ne ozira na oblastnika, kadar svari ubožca: delo njegovih rok so vsi. Zakaj njegove oči gledajo na poti človeške, in on pazi na njih korake. Ni temote in ni smrtne sence, da bi se v njej skrili, kateri po¬ jenjajo hudobijo. — On jih stre mnogo m brez števila, in druge vzdigne na¬ mesto njih. Zakaj on pozna njih dela, m zato bo poslal noč, in bodo pokon¬ čani. Ker oni so šli nalašč od njega, m niso hoteli poznati njegovih potov; tako da je prišlo do njega vpitje ubožca, m je slišal klicanje siromakov. — On - —' 1 Eliu se ozira na Jobove besede na str. 163., 1. oddelek. 2 Eliu govori o pravdi. »Razdreti pravico*' pomenja: v Pravdi tako potlačiti ali oškodovati koga, da si ne more Pomagati. 8 To je: Ali ne vlada vedno on sam? Nikomur ni Uročil vlade. da, da vlada hudobnež zaradi grehov ljudstva. — Ker sem torej jaz govoril za Boga, ne bom tudi tebi branil. Če sem se motil, ti me uči; če sem govoril krivico, ne rečem besede več. Eliu očita Jobu njegove lastne besede, češ, rekel je: „Jaz sem pravičen, toda Bog je razdrl mojo pravico 1 '. Toda Job ni govoril v tem po¬ menu teh ali podobnih besed. Res je rekel: Bog je popustil mojo pravdo (str. 163.), a mislil je v pomenu: „Bog me je zapustil, ker me sedaj tako tožijo moji znanci." Zato je tudi Eliu nekoliko krivičen proti Jobu. Saj je zatrjeval Job, da ni¬ kakor ne l)o govoril krivice, ne laži j (ravno tam). In sedaj mu meče v obraz očitanje, da se norčuje iz Boga predrzno, kakor bi vodo pil. — Jako veli¬ častno in umevno govori Eliu o Bogu. Bog je pravičen — tako razlaga — za vse; on se ne ozira ne na mogočneža, ne na ubožca. Torej je gotovo Bog pravičen tudi proti Jobu, — to hoče reči Eliu. Vendar Eliu Jobove krivice še ni raz¬ kazal. Če Job toži o svojih bolečinah, pač ni bil Bog poslal bolečine nadenj zaradi te tožbe. Saj Bog ne kaznuje človeka zaradi krivice, predno jo je storil. Eliu se torej pravda z Jobom naj¬ bolj zastran njegovih besedij, ne zastran njego¬ vega življenja. Zato pa tudi pravi še: Job je govoril neumno, in njegove besede se ne glase ka¬ kor dober nauk. — Znamenita je beseda, katero je povedal Eliu: Bog dd, da hudobnež vlada za¬ radi grehov ljudstva. Gotovo je velika nesreča za državo, ako je vladar hudoben in se ne briga za božjo postavo. Zakaj pusti Bog tako vladar- stvo? Zato, ker se je ljudstvo pregrešilo in za¬ služilo kazen. Slaba vlada je kazen ali pa po- skušnja za ljudstvo. Zlasti dandanes se vidi jasno, kako resnične so te besede, zakaj velikokrat je nemarnost ljudstva kriva, da pridejo do vlade slabi možje, ki sklepajo slabe postave. Pa Eliu govori še nadalje in graja Jobove besede. Te besede zopet zavija in jih po svoje razlaga. Eliu je zopet govoril to-le: Ali se ti zdi pravična tvoja misel, da si rekel: Pravičnejši sem kakor Bog? Saj si rekel: Tebi (Bogu) ni v noben prid to, kar je dobro; in kaj je tebi, če jaz grešim? Torej bom jaz odgovoril tvo¬ jim besedam in prijateljem tvojim s 170 Job 35, 4—8; 36, 6—32; 37, 6-23. Eliu. teboj. Ozri se v nebo in glej in pre¬ mišljuj nebesa, da so višja kakor ti. Če grešiš, kaj mu (Bogu) škodiš ? in če so mnogoštevilne tvoje krivice, kaj sto¬ riš zoper njega? Če pa pravično živiš, kaj mu daš, ali kaj prejme iz tvojih rok? Človeku, ki je podoben tebi, ško¬ duje tvoja hudobija; in človeškemu sinu je v prid pravičnost tvoja. Kakor vidi pazni bralec, obrača Eliu Jobove besede na slabo stran. Job ni rekel: Pravičnejši sem kakor Bog. Ko mu podtika take besede, po¬ tem ga seveda lahko graja. Uči ga, kako je Bog veličasten nad vse stvari, kako ga človek ne more storiti nič srečnejšega, pa mu tudi ne more nič škodovati. Le človeku škoduje človek, in krivič- neža zgrabi potem zopet drug krivičnež za kazen. V nadaljnjem govoru razkazuje Eliu Jobu, da pride tudi zanj rešitev in sreča, a le gleda naj, da Boga ne žali s takim govorjenjem. Bog ne zavrže mogočnežev, saj je tudi sam mogočen: Toda hudobnežev ne reši, in izkaže pravico ubožcem. Od pravičnega človeka ne odvrne svo¬ jih očij: in kralje posadi na prestol za zmerom, in oni so povišani. Če so pa (potem) v verigah, in so zvezani z vrvmi siromaštva: pove (očita) jim njih dela, ker so bili nasilni. Odpre jim tudi ušesa, da jih posvari; in jim go¬ vori, naj se povrnejo od krivice. Če po¬ slušajo in se ravnajo po tem, doživeli bodo svoje dni doma 1 in svoja leta v časti. Če pa ne poslušajo, poginili bodo pod mečem, in bodo pokončani v ne¬ spameti. — Iz stiske potegne siromaka in odpre v bridkosti njegovo uho, (da ga posvari). Zatorej te bo rešil iz ozkega žrela, ki nima dna pod seboj, na širok prostor; počival boš pri mizi, bogato obloženi. Tvoja pravda je tako razso¬ jena, kakor da si hudobnež; prejel boš plačilo po pravični sodbi. Torej naj te nikar ne premaga jeza, da bi koga stiskal; mnoga darila naj te ne zape¬ ljejo. Varuj se, da ne zaideš v krivico, zakaj za krivico si jel hoditi po svoji nesreči. 1 To je: Ne bodo umrli v vojski ali v kaki nevarnosti. Še vedno razklada Eliu božjo pravičnost in jo zatrjuje z raznimi vzgledi. Pravičen je proti mogotcu, pravičen proti siromaku. Iz tega naj Job spozna, da je pravičen tudi proti njemu. Po- klada mu na srce, naj gleda, da tudi odslej ne zaide v krivice, posebno naj pazi, da ne bo rav¬ nal tako, kakor je začel, ko je namreč tako hudo govoril zoper božje naredbe. Eliu govori o božji velikosti še marsikaj le¬ pega, zato premislimo še nekatere njegove besede. Kdo more preiskovati njegove poti? ali kdo mu more reči: Delal si krivico? — Vsi ljudje ga vidijo (po njegovih delili), vsakateri ga gleda od daleč (nepopolno, temno). Glej, Bog je velik, on je nad našim znanjem: število njegovih let se ne da ceniti. On dvigne kvišku vodene kapljice, in razlije ploho kakor potoke. Lijejo iz oblakov, ki vse zagrinjajo zgoraj. Kadar hoče on, raztegne oblake kakor svoj šotor, in bliska zgoraj s svojim bliskom in pokrije skrajne bre¬ gove morja. S temi stvarmi sodi (ka¬ znuje) narode, pa daje jedi mnogim umrljivim. V svojih rokah skrije luč (solnce, kadar je večer), in ukaže ji, da zopet pride. — On ukaže snegu, da pade na zemljo, in zimskemu deževju in svoji močni plohi. — Kadar Bog da sapo, strdi se led, in zopet se vode razlijejo na široko. Žita hrepene po megli, in oblaki sipljejo svojo svetlobo (bliske). Oblaki hodijo na okrog, kamor¬ koli jih vodi volja vladarjeva, da store, karkoli jim zapove nad obličjem zemlje. — Poslušaj ti, Job, vstani in preudarjaj čudeže božje! Ali veš, kdaj je ukazal Bog ploham, da pokažejo svetlobo svo¬ jih megel (mavrico)? Ali poznaš oblakov velike poti in natančno znanje (božje, ki jih vodi)? — Ali si morda ti ž njim izdeloval nebo, ki je trdno, kakor bi bilo ulito iz brona? Povej mi, kaj bi mu rekli, ker mi smo zaviti v temo! Mi nismo vredni, da bi ga našli; on je velik v mogočnosti, in v razsodbah, in v pravici, in ne da se izreči (popol¬ noma spoznati). Prav resnično uči tukaj Eliu, da Boga ne moremo popolnoma umeti, ne moremo spoznati Job 37, 24; 38, 1. Eliu. Prikazen božja. 171 njih govorjenje, čim bolj so hoteli po navadi ne¬ premišljenih Ijndij Joba obdolžiti grehov in hudo¬ bije. — Bolje je učil Eliu, četudi prosto in trdo, da ne smemo soditi o božjih delih in sklepih, za¬ kaj dela neskončnega Boga so neumljiva, njegovi sklepi vedno pravični in modri. Modre namene ima Bog tudi tukaj z Jobom, torej naj Job ne greši z nepremišljenim govorjenjem. Da se pa to vprašanje vendar-le razreši, prikaže se Bog sam. njegovih namenov. V tem je deloma prav poučil Joba, ki je hotel pravdati se z Bogom samim. Kdo more umeti božja dela? Kdo sme soditi o njegovih sklepih? Gotovo stori Bog vse modro, kar stori. Potemtakem je le treba, da se Bogu ndamo, da se njegove moči in jeze bojimo. Zato sklepa Eliu ves svoj govor z besedami: Zato se ga boje ljudje, in ne drznejo Se gledati ga vsi, ki se zde modri. Hermon s snegom pokrit. (K str. 170., 2. oddelek.) Ker je Bog tako velik, moramo spoznati, kako smo pred njim majhni. Kdo si sme upati, Boga gledati, t. j. natančno spoznati njegovo previdnost in modrost? Celo modri ne morejo, torej tudi ti, Job, ne. Iz tega vidimo, da nihče ni zadel pravega vzroka, zakaj Job trpi. Job sam se je zagovar¬ jal s tem, da je nedolžen, božja roka pa ga je zadela hudo, da, prehudo, zlasti zato, ker ga se- Jaj imajo vsi njegovi znanci za krivičnega in grešnega človeka. Zato želi Job, da bi mogel Prav pred Bogom zagovarjati se, ali prav ž njim Pravdati se, da bi izkazal svojo nedolžnost. V tem Job seveda ni ravnal čisto popolno, vendar ni grešil, zakaj Bogu se ni ustavljal, zaradi njega ni godrnjal. — Trije prijatelji tudi niso znali na jti pravega vzroka. Tem bolj napačno je bilo VII. Prikazen božja in govor božji. (Job 38, 1—41, 25.) Odgovoril je pa Jobu Gospod iz vi¬ harja in rekel: Torej se je Bog prikazal v viharju. Že Eliu je govoril o oblakih in blisku; lahko si mislimo, da se je bližal vihar, v katerem je prišel sam Bog naznanit svojo misel in voljo. Tudi Abra¬ hamu se je Bog razodel v temni grozi (prim, str. 79.), jednako tukaj Jobu. V viharju prihaja Bog, da kaže svojo moč; prihaja kot sodnik, ki bo razsodil pravdo; prihaja v temoti, da se kaže njegova nerazumljiva in skrivnostna narava. Kako je Bog govoril, tega nam določno ne pove sv. pismo. Govoril je pač tako, da so vedeli Job in 172 Job 38, 2—41. Bog govori Jobu. prijatelji, kdo govori in kaj govori. Lahko re¬ čemo z najboljšimi razlagalci (sv. Gregorijem, To¬ mažem Akv. i. dr.), da so bili med viharjem za¬ maknjeni in spoznali božje razodenje, Job pa je izgovoril in naznanil to, kar je spoznal. — Ne sme se nam zdeti čudno, da se tu razodeva Bog sam, zakaj vprašanje je imenitno, Job je zvest božji služabnik, in Bog podeli človeku milost in resnice, katere prosi. Tudi je omenil že poprej Elifaz, da Bog razodene v nočni prikazni resnice (str. 147., 1. odd.). In kaj govori Bog Jobu: Kdo je tisti, ki zavija misli v ne¬ spametne besede? Prepaši si ledja ka¬ kor mož: vprašal te bom in odgovori mi: Kje si bil, ko sem stavil podlago zemlji? povej mi, če imaš razum? Kdo ji je postavil mere, če veš? ali kdo je potegnil nad njo vrv (kakor zidar)? Na čem so utrjeni njeni stebri? Ali kdo je vložil njen temeljni kamen, ko so me hkrati slavile jutranje zvezde (t. j. an¬ geli), in so poskakovali sinovi božji? Kdo je zaprl morje z vrati, ko sem mu dal oblake za obleko in sem je zavil s temoto kakor s plenicami? Oklenil sem je s svojimi mejami in postavil mu zapah in duri. In sem rekel: Do sem-le prideš in ne poj deš dalje, in tukaj razlij kipeče valove. Ali si kdaj, odkar živiš, ukazal jutru, in pokazal zarji njen kraj ? In ali si prijel in po¬ tresel robove zemlje, in ali si otresel ž nje hudobneže, da dobi zopet podobo Glinast kos s pečatnimi vtiski. kakor pečatna glina, in stoji kakor oblačilo? — Ali si stopil v globine morske in hodil v skrajnem brezdnu? Ali so ti odprta vrata smrti, in ali si videl njene temne duri? Ali si pre¬ udarjal širjavo zemlje? povej mi vse, če veš, na kateri strani prebiva svet¬ loba, in na katerem kraju je temota? Kdo je dal tok silnemu dežju, in pot donečemu gromu, da lije na zemljo v puščavi, kjer ni človeka in kjer ne prebiva nihče izmed umrljivih? — Ali si upaš vezati lesketajoče se zvezde gostosevce, ali moreš razdreti kolo vozu? 1 Ali pripelješ jutranjico ob svo¬ jem času, in ali vzdigneš večernico nad zemeljske sinove? Ali poznaš red ne¬ bes, in boš-li določil njihovo pravilo na zemlji? Ali boš povzdignil proti oblakom svoj glas in te bo pokrila ploha voda? Ali pošlješ bliske in od¬ idejo, in povrnivši se, ti reko: Tukaj smo? — Kdo pripravlja vranu njegovo hrano, kadar njegovi mladiči kličejo k Bogu, in letajo sem ter tje, ker ni¬ majo hrane? Divji kozel v Arabiji. 1 Sv. pismo hoče povedati, da nima nihče moči do zvezd; ne da bi jih mogel ustaviti, ne da bi jih mogel po svoji volji postaviti na nebo. Gostosevci so vrsta zvezd, kakor smo omenili na str. 151., 1. oddelek. „Voz“ je ozvezdje, na sever¬ nem nebu; štiri zvezde so kakor štiri kolesa, tri so pa spredaj kakor oje. Job 39, 1—30. Bog govori Jobu. 173 Tako stavi Bog Jobu celo vrsto vprašanj, katerim nikakor ne more Job odgovoriti. S tem In ii hoče očitno pokazati, da tudi zastran nesreče ne more spoznati, odkodi izvira in čemu jo je poslal Bog. Takoj v začetku govora pokara Bog Joba, češ, da misel in resnico samb zavija v nespametne in temne besede, da torej govori o stvareh, katerih ne razume. Bog našteva različna dela svoje mo¬ gočnosti in modrosti: na zemlji, na nebu, zvezde: Povsodi se kaže njegova neumljiva modrost. — Ta Bog ga vpraša še druge reči, o živalih, n. pr.: Ali veš, kdaj imajo divje koze v skalah mlade, ali si videl košute, ko storjajo? Kdo je izpustil divjega osla v prostost, in njegove vezi — kdo je razklenil? Dal sem mu stanovanje v puščavi, in njegovi šotori so na nerodo¬ vitni zemlji. Ni mu mari za veliko množico mesta, za vpitje gospodarjevo se ne meni. Ozira se po svojih gorskih Noj ali strus. pašnjah, in zelenih livad išče. Ali ti hoče služiti nosorog, in ali bo prebi¬ val pri tvojih jaslih? Ali boš privezal nosoroga z jermenom (pred plug), da ti bo oral, in ali bo tri kepe razorov za teboj? Ali boš zaupal v njegovo veliko moč, in mu boš prepustil svoja dela? Orel. Perje nojevo 1 je podobno perju štork¬ ljinemu in jastrebovemu. Kadar po¬ pusti na tleh svoja jajca, ali jih boš morda ti ogreval v pesku ? Pozabi, da jih noga stre, ali divja zver zmane. Zakaj Bog mu je odtegnil modrost, in ni mu dal razuma. Ali daš ti konju moč in njegovemu vratu rezgetanje? Ali ga vzdramiš kakor kobilice? Lepe njegove nosnice vzbujajo strah. Kopito koplje zemljo, drzno poskakuje, na¬ sproti hiti oboroženim. Za strah mu ni, in meču se ne umakne. Nad njim zveni tul, šviga sulica in ščit. — Ali se na tvoje povelje dvigne orel in po¬ stavi gnezdo na strmini? Na skalovju ostaja in na razdrtih pečinah prebiva in ob nedohodnih prepadih. Od todi gleda na svojo jed, in njegove oči zrd od da¬ leč. Njegovi mladiči pijejo kri: in kjer koli je mrtvo truplo, takoj je zraven. 1 Noj ali strus je jako velik ptič, visok do metra, ki živi po afriških puščavah. Samica zleze v peščeno jamo kakih 15 jajee, pa jih ne vali sama, ampak pusti, da jih iz¬ vali solnce. 174 Job 39, 32—35; 40, 1 — 20. Bog govori Jobu. Tudi tukaj mu našteva Bog v prelepih bese¬ dah čudovita svoja dela, s katerimi se ne da pri¬ merjati človeško delo. Kako naj torej človeški razum spozna poti in namene božje? Zato Bog sklepa vsa ta vprašanja tako-le: Ali se da tisti, ki se prepira z Bo¬ gom, kmalu pomiriti? Zares, kdor Boga toži, ta mu mora tudi odgovoriti. Besede neizrekljivo modre in primerne! Bog je pokazal Jobu z mnogimi vzgledi, da ne more umeti božje previdnosti. Povedal jih je pa mnogo zato, ker se nemirni in nezadovoljni človek ne da hitro ugnati. Job je napačno ravnal, da je hotel spoznati, zakaj trpi, da se je hotel pravdati z Bogom samim in mu dokazati svojo nedolžnost. Naj pa odgovarja sedaj, ko ga Bog vpraša! Ako se hoče pravdati, naj bi znal tudi odgovarjati. A kako odgovori Job? Ponižno spoznava svojo nezmožnost. Job je odgovoril Gospodu in rekel: Govoril sem lahkomišljeno, kaj naj od¬ govorim? Svojo roko bom položil na svoja usta. Jedno stvar sem govoril: da bi je ne bil nikdar rekel; in tudi drugo, — da bi te nikdar več ne storil! Sedaj je izprevidel Job, da je govoril brez preudarka, sedaj je tudi pripravljen molčati. Sedaj je udan v voljo božjo. Pa tudi obžaluje, kar je govoril; rad bi videl, da bi ne bil govoril tega, in obeta, da ne bo več govoril kaj takega. Gospod govori Jobu še nadalje o svoji moči in ga kara, ker je trdil, da Bog ni sodil po nje¬ govem zasluženju. Da mu razloži svojo moč, opiše mu posebno dve veliki živali, jedno na suhem, drugo v vodi: behemota in levijatana, t. j. slona in krokodila. Odgovoril je pa Bog Jobu iz viharja in rekel: Opaši kakor mož svoja ledja: vprašal te bom, in ti mi povej. Ali boš ti ovrgel mojo razsodbo in boš ob¬ sodil mene, da boš ti pravičen? In ali imaš roko kakor Bog, in glas podoben njegovemu gromu? Zagrni se v lepoto, in dvigni se v višavo, in bodi veli¬ časten, in obleci se v lepa oblačila. Razprši ošabneže v svoji jezi, ozri se in ponižaj vsakega prevzetneža. Poglej vse ošabneže in osramoti jih, in poteri hudobneže na njih kraju. Zakrij vse skupaj v prahu, in njihov obraz po¬ grezni v jamo: In jaz ti bom priznal, da te more rešiti tvoja desnica. Tukaj uči Bog, da ima le on oblast kazno¬ vanja, človek ne more kaznovati prevzetnih hu¬ dobnežev. Zato naj se Job ne opira na svojo moč in svojo pravičnost, ampak j edino na Boga. Glej behemota, ki sem ga naredil hkrati s teboj: seno je kakor vol. — - Njegove kosti so kakor piščali iz brona, njegov hrustanec kakor železne ploče. — Njemu rode gore travo: vse poljske živali se tam igrajo. 1 Pod senco spi v skritem bičevju, in v mokrotnih kra¬ jih. — Glej, izsreblje reko, in se ne čudi, in čaka, da mu bo Jordan tekel v žrelo. Ali moreš levijatana izvleči s trnkom, in ali boš zvezal njegov jezik z vrvjo? Povodni konj. 1 Četudi je tako velik, vendar se ga živali ne boje. Job 40, 20—24 ; 41, 2—20;. 42, 1 — 8. Bog govori Jobu. Job se uda. Bog kara prijatelje. 175 Ali mu boš del obod v njegove nos¬ nice, in ali boš s kavljem prebodel njegove čeljusti? Ali te bo morda jako Prosil, ali ti govoril sladke besede? Ali s teboj sklenil zavezo, ali ga boš yzel za večnega služabnika? Ali se boš z njim igral kakor s ptico, ali ga boš dal v dar svojim deklam? 1 Žival behemot je slon, 2 ki je močan pa kro- y a k> da se druge živali igrajo blizu njega. Slon l e podoba božje moči na suhem. Levijatan pa je krokodil, v katerem se kaže božja moč v vodi. Obe živali je Job poznal, ker so o njih ljudje Pripovedovali, in ker se nahaja slon v Aziji in Afriki, krokodil pa v Egiptu. Krokodil je po¬ sebno strahovita in velika zver. V reki Nilu zraste do šest metrov v dolgosti; truplo mu je Pokrito s trdimi, koščenimi ščiti. Rep je dolg, na zgornji strani je nazobčen; v njem ima žival veliko moč. Še večjo pa ima v dolgem in širo¬ kem žrelu, ki je nasajeno zgoraj in spodaj z ostrimi zobmi. Njegove oči se močno svetijo; truplo je zgoraj umazano-rmene in zelene barve z lisami; spodaj je svetlejše. Živali in človeka Pograbi hipoma, in izgubljen je, kogar je zgrabila ta zver. Zato ga Bog tukaj opisuje in Jobu raz¬ kazuje s tem svojo moč. (Podobo njegovo glej aa str. 146.) Kdo mi je dal poprej, da mu po¬ vrnem? vse, kar je pod nebom, je — Kdo bo odprl vrata njegovega v e vijatanovega) obličja? Okrog njegovih z °b je strahota. Njegovo telo je kakor ščit, utrjeno z gostimi luskinami. Ur uga se tišči druge, in še sapica ne Sre skozi nje. Njegovo kihanje je sve- y ogenj, in njegove oči kakor trepal- nic e jutranje svetlobe. — Ko ga zadene ^eč, ne zmore nič, niti sulica, niti °klep. Železo namreč se mu zdi kakor slama, in bron tako, kakor trohlen les. , trelec z lokom ga ne prepodi, kameni ?? prače so mu kakor suhe bilke. Za ladivo mara toliko, kolikor za strnje; St dico, katero vihte nad njim, za¬ smehuje. ženskim so imeli navado dajati ptico za darilo. . lilijo tudi, da je behemot tako imenovani povodni gy l nas k‘ konj, s katerim se tudi nekoliko vjema, kar govori ■ pismo. ,J ;l ] (0 velika žival je in živi po afriških rekah. Tako mogočen je torej levijatan, da mu člo¬ vek nič ne more. In vendar je tudi njega ustvaril Bog, in nad njim ima oblast. Torej se mora tem bolj ukloniti mu slabotni človek. — Job je to spoznal, zato se uda Bogu popolnoma: Job je pa Gospodu odgovoril in rekel: Vem, da moreš vse, in ti ni skrita no¬ bena misel. Kdo je tisti, ki brez razuma zakriva sklep (božji)? Zato sem govoril nespametno in pa (take) stvari, ki so neizmerno nad mojo pametjo. Poslušaj, in tudi jaz bom govoril; vprašal te bom, in odgovori mi. Poslušal sem z uše¬ som in te slišal, sedaj pa te vidi moje oko. Zaradi tega pa karam samega sebe, in pokorim se v prahu in pepelu. Tako spoznava v drugič Job svojo krivico, ker je govoril drzno in nespametno o božjih skle¬ pih. Ti sklepi in nameni božji so neskončno višji, kakor človeška pamet: zato je grešno, soditi o teh sklepih, zlasti pa še, podtikati jim kako slabost ali krivico. Tudi Elifaza kara Bog v imenu obeh njego¬ vih prijateljev. Potem, ko je bil Gospod govoril te besede Jobu, rekel je Elifazu Teman- čanu: Moja jeza se je razvnela zoper tebe in tvoja dva prijatelja, ker niste govorili pred menoj pravega, kakor moj služabnik Job. Vzemite si torej sedem volov in sedem ovnov, in pojdite k mo¬ jemu služabniku Jobu, in darujte zase žgavno daritev; moj služabnik Job pa bo za vas molil; njegov obraz (prošnjo) bom sprejel, da vam ne bo v greh šteta nespamet; zakaj niste mi govorili pra¬ vega, kakor moj služabnik Job. Tako je razsodil Bog sam to znamenito pravdo zastran Jobovega trpljenja. Job ni govoril čisto prav, še manj pa njegovi prijatelji, kateri so se pregrešili zoper Boga in Joba. Zato jim je Bog naložil pokoro, in sicer, da opravijo žgavno da¬ ritev, in da Job zanje prosi. Torej je bilo treba prositi odpuščanja Joba. Iz tega vidimo, kaj po- menja daritev in kako Boga potolaži; vidimo pa tudi, koliko pomore priprošnja pravičnega človeka, torej posebno še priprošnja svetnikov, ki so iz¬ voljeni prijatelji božji. — Na to pa nam podaje sv. pismo še sklep lepih Jobovih zgodeb. 176 Job 42, 9—16. Jobova druga sreča. VIII. Sklep. (Job 42, 9—16.) Sli so torej Elifaz Temančan, in Baldad Suhejec, in Sofar Naamatejec, in so storili, kakor jim je bil Bog go¬ voril; in Gospod je sprejel obraz Jobov. Gospod se je obrnil tudi k pokore- čemu se Jobu, ko je ta molil za svoje spod, in dali so mu vsak po jedno ovco in po jeden zlat uhan. Gospod pa je blagoslovil Joba v po¬ slednjih stvareh, kakor ob njegovem začetku. In je imel štirinajst tisoč ovac, in šest tisoč kamel, in tisoč jarmov volov in tisoč oslic. In je imel sedem sinov in tri hčere. In je imenoval ime jedne Dnevico, drugo Dišavko, in tretjo Bratje in znanci pridejo k Jobu. prijatelje. In Bog je dal Jobu vse, kar je imel nekdaj, v dvojni meri. Prišli so pa k njemu vsi njegovi bratje, in vse njegove sestre, in vsi, ki so ga poprej poznali, in so jedli ž njim kruh v njegovi hiši, in so zmajevali nad njim z glavo, in so ga tolažili zaradi vsega hudega, katero mu je bil prizadel Go- Krasinko. Ni bilo pa lepših žen, kakor so bile hčere Jobove po vsej deželi; in dal jim je njihov oče dedščino med njihovimi brati. Živel je pa Job potem sto in štirideset let, in je videl svoje sinove, in svojih sinov sinove do če¬ trtega rodu, in je umrl star in jako prileten. Job 42, 12 — 16. Jobova druga sreča. Česa nas uče Jobove zgodbe. 177 Tako je torej Bog poplačal Jobu njegovo zvestobo: po dvoje mu je dal to, kar mu je bilo poprej vzeto po njegovem dovoljenju. Zares, božja roka rani, pa tudi zaceli. Število njegovih otrok se ni podvojilo, in sicer z ato ne, da so imeli vsi po dvojno dedščino. Sv. Bazilij, sv. Gregorij iz Nise, sv. Gregorij Veliki, Beda in drugi razlagalci pa mislijo, da je dobil •Job samo toliko otrdk, kakor jih je imel poprej, zato, ker so mu oni še živeli pred Bogom; in to je potrjevalo vero v vstajenje od mrtvih, katero je Job učil tako jasno in trdno. (Martini.) Zato je primerno pridejano stari grški, arabski in la¬ tinski (Itali) prestavi: Pisano je, da bo vstal s tistimi, katere bo Gospod obudil. * * * In sedaj se moramo še ozreti na pravdo Jo- hovo, da vidimo, kako jo je Bog določil in raz¬ rešil. Šlo se je za to, zakaj je Joba zadelo tako hudo trpljenje. Trije prijatelji so kar trdili, kakor se jim je zdelo najverjetnejše, da je Joba zadela kazen zaradi grehov. Job je pa to prav tako od¬ ločno tajil in zatrjeval, da ni storil nobene kri¬ vice; a Bog ga je obiskal in udaril tako hudo, da je nesreča zanj, ker živi. Zato bi rad pred Bogom samim izkazal svojo nedolžnost. Prav tukaj ga pa zavrne, četudi pretrdo, Eliu, in mu dokaže, da se ne more in ne sme z Bogom prav¬ dati. Naposled se prikaže Bog sam in razsodi vavno tako, da se z Bogom ne more pravdati, ker nihče ne more spoznati in dognati božjih sklepov.— Zakaj je torej Job trpel? Tega nam V pove naravnost noben posamezen govor, po- vedd pa nam cele zgodbe Jobove, povd nam nji¬ hov začetek in konec. V začetku spričuje Bog sam, da je Job pravičen mož, kakoršnega ni na zemlji. In da bi se izkazala in potrdila Njegova pravičnost, pripustil je Bog veliko nje¬ govo trpljenje. Jobovo trpljenje je imelo torej n amen, da je Joba očistilo, potrdilo in ga še više Povzdignilo. Zares, Job je bil tudi v trpljenju stanoviten; krivičnega ali hudega ni govoril nič, samo v tem je ravnal napačno, da je hotel preveč Nepotrpežljivo izkazati svojo nedolžnost in od Boga samega zvedeti vzrok svojega trpljenja. Da je bil res potrjen v pravičnosti, da se je izkazala nje¬ gova čednost, to nam kaže sklep svete knjige. Bog je pokaral prijatelje in jim naročil, naj si lz prosijo Jobovo priprošnjo; Jobu pa je povrnil Zgodbe sv. pisma I. vse blago dvojno in ga obilno oblagodaril s srečo. Tako je bilo trpljenje Jobu v prid. V tem imamo odgovor na vprašanje. Zraven tega se še raz¬ klada splošno, zakaj pride nad človeka trp¬ ljenje. Prijatelji razlagajo na jedni strani, da Bog kaznuje krivičneža in prevzetneža; potem kažejo, da Bog vabi k pokori in se da potolažiti, kadar se grešnik k njemu povrne; zlasti dobro razlagajo, da potare Bog ošabnost z nesrečo. Eliu kaže zopet, da Bog človeka čisti, pa tudi obvaruje hudega, ko ga potlači s stisko in trp¬ ljenjem; Bog pove, da vsega razloga popolnoma nikdar ne moremo umeti, vendar pa se mu moramo udati, ker je neskončno mogočen in pravičen. Zares lep vzgled potrpežljivosti nam je Job. Če smo sem ter tj e našli nekoliko bridke tožbe, umeti jih moramo, kakor smo že omenili, prav, to je: ozirati se moramo na njegovo veliko trp¬ ljenje. Veliko trpljenje pa človeka priganja, da nehote toži in tudi kaj reče, kar bi sicer ne bilo primerno. Saj ne očita Bogu nič s tem, če želi, da bi ne bil rojen; naravno pa je, da si želi konca življenja tisti, ki mora hudo trpeti. Saj si lahko mislimo, da je trajalo Jobovo trpljenje precej dolgo. Ti pogovori se niso dovršili kar jeden sam dan. In naposled pomislimo, da Job ni poznal prelepih božjih naukov, katere nam daje sv. pismo, zlasti ne vzgledov Jezusa Kristusa. Lahko si torej raz¬ lagamo nekoliko Jobovo nepopolnost. Nekateri pisatelji mislijo, da je hotel Bog z Jobom dati Izraelcem v puščavi vzgled po¬ trpežljivosti in pravičnosti. Ko jih je zadelo kako malo trpljenje, ko so čakali rešenja, naj bi bili mislili, kako veliko več je trpel pobožni Job. Gotovo so se njegovih zgodeb pogostoma spominjali Izraelci. Prerok Ezehijel se ga spo¬ minja hkrati z Noetom in Danijelom kot pravič¬ nega. Še določneje se ga spominjajo Tobijeve bukve,' ko omenjajo poskušajo in nesrečo starega Tobija: To poskušnjo je Gospod zato dal nad njega priti, da bi se dajal naslednikom vzgled njegove po¬ trpežljivosti, kakor tudi svetega Joba. In v novem zakonu ga omenja sv. Jakop; 1 2 O Jobovi potrpež¬ ljivosti ste slišali in konec Gospodov ste videli. Job ni samo vzgled potrpežljivosti, ampak tudi predpodoba Kristusova. Najlepši vzgled potrpežljivosti je seveda Jezus Kristus sam. 1 Tob. 2, 12. 2 Jak. 5, 11. 12 178 Joba predpodoba in vzgled. Konec prve dobe. Farizeji so ga obsodili, med grešnike prištevali, in Bog Oče je pripustil, da je prišlo nadenj smrtno trpljenje; pa naš Gospod je pretrpel vse in izpil poslednjo kapljo bridkosti. Zato je pa Job nam kristijanom vzgled po¬ trpežljivosti in udanosti v voljo božjo. Prav za¬ radi tega smo podali Jobove bukve ljubim bralcem, kolikor se je dalo, popolne in s potrebno raz¬ lago, zakaj, kakor piše sv. apostol Pavel: Nadloga prinese potrpežljivost, potrpežljivost izkušnjo, iz¬ kušnja pa upanje, upanje pa ne osramoti. 1 Stari zapisniki svetnikov in mučenikov imajo v vrsti svetnikov tudi Joba in ga imenujejo svetnika, preroka, mučenika. V Carigradu je bila nekdaj njemu posvečena tudi cerkev s samostanom vred. — Bog daj, da bi kdaj tudi mi v svojem mesu, kakor Job, gledali svojega Izveličarja. 1 Rimlj. 5, 3. 4. 5. 1 1 l a k° smo končali prvo dobo. Izvoljeni rod ; Abrahamov prebiva v Egiptu in se množi. Y Bog pa ima namen, da se Abrahamov rod vrne v obljubljeno deželo. Za ta namen je odločen Mojzes. Ž njim se začenja nova doba. Izraelci gredb iz Egipta, pridejo v pu¬ ščavo, v puščavi jim da Bog zapovedi ali svojo postavo; in ko so prebili v puščavi 40 let, in je umrl Mojzes, vodi jih Jozuve v obljubljeno deželo. Tam dobe Izraelci po mnogih bojih v last večji del dežele, uživajo sedaj srečo, sedaj nesrečo, kakor so namreč zvesti ali nezvesti Bogu, ki je njihov vladar. A naposled hočejo imeti kralja, kakor jih imajo druga ljudstva. Prvega kralja Savla Bog zavrže, a drugi kralj David, mož po volji božji, povzdigne moč izraelskega kraljestva do vrhunca. Prva sv. knjiga, ki nam govori o tej dobi, je druga Mojzesova knjiga, ki se imenuje navadno „Eksodus“ ali „Izhod“, ker pripoveduje o izhodu iz Egipta. Precej obširna je, ima 40 poglavij. Spisal jo je Mojzes sam, in sicer gotovo sproti, kakor so se namreč godili posamezni dogodki. Silno imenitna je ta knjiga zlasti zato, ker nam pripoveduje o deseterih zapovedih, ki jih je Bog dal ljudstvu na Sinajski gori. O drugih bukvah, ki nam pripovedujejo dogodke te dobe, govorili bomo pozneje. Druga doba. L oddelek. Reženj e iz egiptovske sužnjosti. I. Stiska Izrael¬ cev. (II. Mojz. 1, 1-22.) a so imena Izraelo¬ vih otrok, ki so prišli z Jakopom v Egipet: vsakateri je vanj prišel s svojo družino: Ruben, Simeon, Levi, Juda, Isahar, Zabulon in Benja¬ min, Dan in Nef- tali, Gad in Aser. Bilo je torej vseh duš, ki so bile °d Jakopa, sedemdeset: Jožef pa je. bil v Egiptu. Ko je ta umrl in vsi njegovi bratje in vsa ona rodbina, narastli so se Izraelovi sinovi in se namnožili, kakor bi rastli iz zemlje; pa bili so silno močni in so napolnjevali deželo. Povedali smo že (str. 132), kako je šel Jakop s sinovi v Egipet in koliko jih je bilo. Pomrli so pa Jožef in njegovi bratje, ti očaki izraelskega ljudstva, in prišli so drugi rodovi za njimi. Bog jim je dal posebno rast, da so se jako hitro mno¬ žili. Četudi bi si lahko razlagali to naglo mno¬ ženje po čisto naravni poti, vendar omenjamo, da se zdi to sv. Avguštinu čudež. Bog je hotel, da bi kmalu postali močen narod. Med tem je nastopil črez Egipet nov kralj, kateri ni poznal Jožefa; in je rekel svojemu ljudstvu: Glejte, ljudstvo 12* 180 H. Mojz. 1, 9—22. Novi egiptovski kralj zatira Izraelce. sinov Izraelovih je veliko, in je močnejše mimo nas. Nujte, zatirajmo je zvito, da se ne bo množilo, in da se ne bo pridružilo našim sovražnikom, kadar bo udarila nad nas vojska, da nas ne pre¬ magajo in potem ne odidejo iz dežele. Novi kralj ni samo poznejši kralj, ampak tudi kralj novega kraljevskega rodu. Pri potomcih tistega kralja, ki je povišal Jožefa, ohranil se je vedno spomin tistih dobrot, katere je storil Jožef vsemu Egiptu in posebej še kralju samemu. Toda v Egiptu je bilo veliko različnih kraljevskih ro¬ dovin, ki so vladale druga za drugo. Taka nova kraljevska rodovina je dobila vlado, Jožefa ni poznala, izraelskega ljudstva pa se je bala. Egip¬ čanski duhovnik in pisatelj Manetho imenuje 270 let pred Kristusom tega novega kralja Amenofisa, ki je morda ravno tisti kakor Amenhotep, ki je in sezidali so šotorski mesti Faraonovi, Fitom in Rameses. Čim bolj pa so jih stiskali, tem bolj so se množili in rastli. In Egipčani so sovražili sinove Izra¬ elove, in zatirali so jih in zasmehovali. In jako so jim grenili življenje s trdim delom v ilovici in v opeki, in z vsako¬ vrstno tlako, s katero so jih tlačili pri poljskem delu. Tako se je godilo Izraelcem; huda stiska je prišla nadnje. Najtežavnejša dela so jim naložili Egipčani. O obeh mestih, kateri so sezidali Iz¬ raelci, govorili smo že poprej (str. 134.). Kakšni sta bili tisti mesti, ne moremo vedeti natančno. Po hebrejski besedi bi bili ti mesti „mesti za¬ kladov ali zalog.“ Torej bi bile tukaj razne za¬ loge ali skladišča za žito in druga živila. Težka dela naj bi Izraelce tlačila in jih polagoma ugo- Potovanje, kakoršno kažejo staroegiptovske podobe. bil osmi kralj iz 18. kraljevskega rodu. Dandanes pa splošno trde, da je bil ta kralj Ramzes II., ki se imenuje tudi Sezostris in je vladal jako dolgo, kakor pravijo, od 1571. do 1504.1. pred Kr. Ta kralj je bil posebno mogočen in se je mnogo bojeval. Zato mu je bilo na tem, da bi Izraelci ne postali premočni. 1 Postavil jim je torej priganjače pri tlaki, da bi jih stiskali s težkimi deli; 1 Čudno se utegne zdeti našim bralcem, vendar, je res¬ nično, da se nam ni ohranila samo podoba tega velikega kralja, ampak celo njegovo truplo kot mumija. Leta 1881. sta našla dva učenjaka blizu nekdanjega kraljevskega mesta, z imenom Tebe, veliko podzemsko votlino in v njej razne mumije, med katerimi je bila tudi prav dobro ohranjena mumija Ramzesa II. Videl sem jo v Kajiri sam, in še sedaj me obide nekaka mirna groza, ko gledam v duhu truplo sta¬ rega kralja resnega obličja, orlovega nosa, širokih ust, z ro¬ kami, na prsih prekrižanimi, če nas ne varajo računi, gledal je ravno v ta obraz tudi mladi Mojzes. V sliki podajemo samo glavo. nabijala. In še to ni bilo dosti krutemu kralju: ukazal je dvema hebrejskima babicama, naj po¬ končata vse izraelske moške otročiče, kar jih dobita v roke. Toda babici sta se bali Boga; vedeli sta, da ni nikdar dovoljeno človeka umo¬ riti, ako ni nič zagrešil. Zato tudi nista umorili nobenega dečka. Bog je zato blagoslovil obe ženski in jima obilno poplačal njiju bogaboječnost. Ko je videl Faraon, da mu to nič ne pomaga in se Izraelci še bolj množijo, bil je še bolj srdit. Torej je ukazal Faraon vsemu svo¬ jemu ljudstvu, rekoč: Karkoli bo rojeno moškega spola, vrzite v reko (Nil), kar bo ženskega, to ohranite. Tako je hotel Faraon z največjo grozovitostjo zatreti Izraelce. To je bila vnebovpijoča krivica, da je moril nedolžne otroke. Bog sam je dal člo¬ veškemu rodu življenje in pa namen, da se množi. Pa Bog preskrbi v sili pomoč. II Mojz 2, 1—16. Mojzesa dene mati v reko; kraljična ga reši. 181 II. Mojzesovo rojstvo in beg. (II. Moj z. 2, 1—25.) Mojzes rojen. Potem je šel neki mož iz rodovine Levijeve in vzel ženo iz svojega rodu. Ta je rodila sina; in ko je videla, da je lep, skri¬ vala ga je tri mesece. Ko ga pa že ni mogla več skrivati, vzela je jer- bašček iz bi¬ čevja in ga zamazala z ilom in s smolo; in vanj je dela dečka in ga položila v ločje na bregu reke. Njegova sestra je pa stala od da¬ leč in gle¬ dala, kaj se bo zgodilo. Oni mož iz Levijevega rodu se je imenoval Amram. Vzel je ženo, ki se je imenovala J o - kabed, že po¬ prej, kakor je dal kralj ono grozno povelje; imel je tudi že tri leta poprej Ramzes II. sina A r o n a, preduo je bil rojen Mojzes. — O tem, kako ga je mati skrivala, piše sv. apostol Pavel: 1 Po veri so Mojzesa, ko je bil rojen, tri mesece prikrivali njegovi stariši, ker so videli, da je dete lepo, in se niso bali kraljeve zapovedi. Stariši so 1 Hebr. 11, 23. ga hoteli po tej poti rešiti, pa so se zanašali tudi na božjo pomoč. Sestra, ki je gledala od daleč, imenovala se je Marija in bila takrat stara kakih deset ali jednajst let. Pa glej, prihajala je hči Faraonova, kopat se v reki, in njene dekle so šle poleg struge. Ko je zagledala jerbašček v ločju, po¬ slala j e (ponj) jedno izmed dekel; ko ga je prinesla, odprla gaje, videla v njem joka¬ joče dete, usmilila se ga je in re¬ kla: Izmed hebrejskih detet je. Detetova sestra pa ji je rekla: Ali hočeš, da grem in ti pokličem hebrejsko mater, ki bi lahko dojila dete? Od¬ govorila je: Pojdi! Deklica je hitela in poklicala svojo mater. Tej je rekla Faraonova hči: Vzemi tega dečka in mi ga doji: jaz ti bom dala plačilo. Žena je vzela in dojila dečka, in ko je dorastel, izročila ga je hčeri Faraonovi. Ta ga je vzela za sina in imenovala njegovo ime Mojzes, re¬ koč : Ker sem ga dobila iz vode. Kako je skrbela božja previdnost, da se je izpolnila materi želja! Dobila je sina kmalu zopet (Pogled mumije od strani.) 182 II. Mojz. 2, 11—21. Mojzes ubije Egipčana in zbeži na Madijansko. nazaj in ga potem imela brez skrbi. Faraonova hči je pozneje vzela odrastlega dečka za svojega. Judovski pisatelj Filon pravi, da je bila ta hči omožena, a ni imela nobenega sina. Bog je po¬ skrbel za to, da bi se Mojzes izučil prav po kra¬ ljevsko vseh vednostij, ki bi mu bile pozneje po¬ trebne kot vodniku izraelskega ljudstva. Mojzes se potegne za Izraelce in zbeži. Ko je bil Mojzes velik, šel je potem v onih dneh k svojim bratom: in je videl njih stisko, in nekega Egipčana, ki je pretepal jednega izmed Hebrejcev, svojih bratov. In ko se je ozrl okrog sebe sem in tje, in videl, da ni nikogar blizu, ubil je Egipčana in ga zakopal v pesku. Bičevje v Nilu. In ko je šel drugi dan, videl je dva Hebrejca, ki sta se prepirala, in je re¬ kel onemu, ki je delal krivico: Zakaj tepeš svojega bližnjega? Ta pa od¬ govori: Kdo te je postavil poglavarja in sodnika nad nama? Ali me hočeš ubiti, kakor si včeraj ubil Egipčana? — Mojzes se je zbal in rekel: Kako se je neki razglasila ta stvar? Najbolje nam razlaga ta dogodek sv. Štefan, prvi mučenik: 1 In Mojzes je bil poučen v vsi modrosti Egipčanov, in je bil mogočen v svojih besedah in delih. Ko je pa dopolnil štirideset let, prišlo mu je na misel, da bi obiskal Izraelce, svoje brate. In ko je videl nekoga, ki je trpel krivico, branil ga je in se je maščeval za tistega, ki je 1 Dej. apost. 7, 22—28. trpel krivico, in je ubil Egipčana. Menil je pa, da umejo bratje, da jim Bog hoče dati rešenje po njegovi roki; toda oni niso umeli. Drugi dan pa je šel k njim, ko so se bojevali, in jih je miril, rekoč: Možje, bratje ste, zakaj škodujete drug dru¬ gemu? Tisti pa, ki je bil storil bližnjemu kri¬ vico, pahnil ga je proč, rekoč: Kdo te je postavil poglavarja in sodnika črez nas ? Me-li hočeš ubiti, kakor si ubil včeraj Egipčana? Slišal je pa Faraon ta dogodek in izkušal Mojzesa umoriti; a on je bežal izpred njega in se mudil v madijanski deželi, in sedel poleg vodnjaka. Madi¬ janski duhovnik pa je imel sedmero hčera, ki so prišle zajemat vode; in ko so napolnile korito, želele so na¬ pojiti črede svojega očeta. Prišli so pa zraven pastirji in jih odgnali. In Mojzes je vstal, branil deklice in na¬ pojil njih ovce. Ko so se te vrnile k svojemu očetu Raguvelu, rekel jim je: Zakaj ste se vrnile hitreje kakor po navadi? Odgovore: Neki Egipčan nas je rešil iz rok pastirjev; vrh tega je še z nami zajel vode in dal ovcam piti. On pa odvrne: Kje je? Zakaj ste po¬ pustile moža? Pokličite ga, da bo z nami jedel! Mojzes je torej obljubil s prisego, da bo ž njim prebival. In je vzel njegovo hčer Seforo za ženo. Faraon je spoznal, kakšnega duha je Mojzes, zato ga je hotel spraviti s poti. Mojzes je bil usmrtil Egipčana zaradi njegove velike krivice in da bi pomagal bratom. Učč, da to ni bilo brez greha, zakaj Bog sam ima pravico, da kaznuje ali usmrti, ne pa vsak posamezen človek. Vendar omenjajo drugi razlagalci, da je Mojzes delal po božjem navdihnjenju, in tudi to, da je samb branil svoje brate krivice. Primerno piše sv. apostol Pavel: 1 Po veri se Mojzes, ko je bil vzra- stel velik, ni hotel imenovati sina Faraonove hčere, temveč si je rajši izvolil trpeti z božjim ljudstvom, kakor imeti časno veselje greha; ker je zasramo¬ vanje Kristusovo imel za večje bogastvo, kakor zaklad Egipčanov: gledal je namreč na plačilo. Po veri je zapustil Egipet in se ni bal kraljeve jeze, zakaj držal se je nevidnega (t. j. Boga) tako, kakor bi ga videl. — Tu razlaga sv. apostol, da 1 Hebr. 11, 24—27. H. Mojz. 2, 23—25. Mojzesov uboj in beg. Stiska Izraelcev. 183 je Mojzes popustil svojo čast in srečo in grešno življenje pri Egipčanih in se očitno spoznal za Izraelca. To je bilo zanj na videz sramotno, toda vedel je, da bo iz izraelskega ljudstva izšlo izveličanje, da pride iž njega Kristus. Zato se imenuje zasramovanje Izraelcev — zasramovanje Kristusovo. N veri v Kristusa je rad trpel za¬ sramovanje, ker je čakal plačila od Boga samega. Izraelci pa niso umeli Mojzesa in se ga niso hoteli okleniti. Zato si je moral rešiti življenje samo s tem, da je bežal iz dežele. Bežal je pa v petrejsko ali skalovito Arabijo, ne daleč od Sinajske gore, med Madijance ali potomce Madi- janove. Med njimi je bil neki duhovnik, ki se je slišal je njih vzdihovanje in spomnil se je zaveze, katero je sklenil z Abra¬ hamom, Izaakom in Jakopom. In Go¬ spod se je ozrl na Izraelove otroke in jih je spoznal. — Že oni kralj, čegar hči je vzela Mojzesa za svojega, stiskal je Izraelce hudo; pa tudi novi kralj ni nehal preganjati Izraelcev. Zato so He¬ brejci hudo ječali pod težkim jarmom in klicali k Bogu. Oni kralj je bil Ramzes II., ki je vladal 67 let (gl. str. 181.), novi kralj pa je bil Menefta I. Bog je pripustil stisko, da so se ga Izraelci spo¬ minjali in ga prosili pomoči. Bog jih je uslišal. Ko pravi sv. pismo, da se je Bog spomnil, govori Zidanje, kakoršno kažejo staroegiptovske podobe. imenoval Ragu v el in — ker je bil med drugimi holj sloveč in pa poglavar — imenoval seje tudi Jetro, kar pomenja imenitnega človeka. Tukaj je ostal in vzel Raguvelovo hčer Seforo za ženo. Dobil je sina in ga imenoval Gersama, t. j. Pregnanstvo, in rekel: Ptujec sem bil v ptuji de- š elt. Dobil je še drugega sina in ga imenoval Dlijezer-ja, t. j. Bog je pomoč, ter je rekel: Kog mojega očeta, moja pomoč, me je rešil iz rok Faraonovih. Velika stiska Izraelcev. Dolgo časa potem je umrl kralj egiptovski; in Izraelovi sinovi so vzdi¬ hovali in vpili zaradi tlake; in njih v Pitje je prišlo k Bogu od dela. In po človeško, kakor se namreč človek domisli kake stvari. Bog vedno vse vč, torej se v resnici ne spomni, ker tudi nobene stvari ne pozabi. Ko se je Izraelcem godilo tako hudo, pri¬ pravljal jim je Bog svojo pomoč. V ta namen je izvolil Mojzesa in ga pripravljal za nje¬ gov visoki poklic. Pripravljal ga je s tem, da ga je poslal na kraljev dvor h kraljevi hčeri; pri¬ pravljal ga je pa tudi s tem, da ga je poslal v puščavo in samoto. Pri Madijancih je prebival pri Raguvelu ali J etru, ki je bil pravemu Bogu zvest; tukaj je opravljal nizko pastirsko službo, da se je vadil ponižnosti in zatajevanja. Kolik razloček med življenjem na bogatem dvoru egip¬ tovskega kralja in pri samotnem madijanskem duhovniku! Tu je imel Mojzes priliko, da se je 184 H. Mojz. 3, 1 — 10. Bog pokliče Mojzesa pri gori Horebu. zatopil v premišljevanje; tukaj je natančneje spo¬ znaval Boga in samega sebe; tukaj je iskreno molil, očistil svojo dušo napak, utrdil se v čed¬ nostih in dobrih sklepih. Zato je bila zanj tukaj res visoka šola, četudi je bil le pastir. Mojzes je v mnogih stvareh predpodoba na¬ šega Izveličarja, seveda najbolj v tem, da je skle¬ nil med Bogom in izraelskim ljudstvom zavezo. Pa tudi s svojini skritim življenjem v puščavi je predpodoba skritega življenja Izveličarjevega v Nazaretu. Ko je bil Mojzes tako pripravljen za pre- imenitno delo, da bi namreč rešil svoje ljudstvo iz Egipta in peljal v puščavo, prikazal se mu je Bog sam na čudoviten način in ga poklical. III. Bog pokliče Mojzesa. (II. Mojz. 3, 1-4, 26.) Goreči grm. Mojzes je pasel ovce Jetru, svojemu tastu, madijanskemu duhovniku. In ko je gnal čredo daleč v notranjo stran puščave, prišel je do gore božje, Ho- reba. Prikazal se mu je pa Gospod v ognjenem plamenu iz srede grma; in videl je, da grm gori, pa ne zgori. Reče torej Mojzes: Pojdem in pogle¬ dam to veliko prikazen, zakaj grm ne zgori. Gora Horeb. Ko je pa Gospod videl, da gre h grmu pogledat, pokliče ga iz srede grma in reče: Mojzes, Mojzes! Ta odgovori: Tukaj sem. Gospod pa reče: Nikar se ne bližaj sem; sezuj svoje obuvalo z nog, zakaj kraj, na katerem stojiš, je sveta zemlja. In je rekel: Jaz sem Bog tvojega očeta, Bog Abra¬ hamov, Bog Izaakov in Bog Jakopov. Mojzes je zakril svoj obraz, zakaj ni si upal ozreti se v Boga. Gospod mu je rekel: Videl sem stisko svojega ljudstva v Egiptu in slišal sem njegovo vpitje zaradi trdosrčnosti onih, ki vo¬ dijo delo. In ker poznam njegovo bo¬ lečino, zato sem prišel, da otmem ljudstvo iz rok Egipčanov in je iz¬ peljem iz one dežele v dobro in pro¬ storno deželo, v deželo, v kateri se cedi mleko in med, v kraje Kanaancev, in Hetejcev, in Amorejcev, in Ferezej- cev, in Hevejcev, in Jebusejcev. Torej vpitje Izraelovih sinov je prišlo do mene in videl sem njihovo stisko, v katero jih tlačijo Egipčani. Toda pridi, in pošljem te k Faraonu, da izpelješ moje ljudstvo, Izraelove sinove, iz Egipta. Preimeniten dogodek! Kakor smo šteli za imeniten dogodek, ko se je Bog prikazal Abra¬ hamu, ko je videl Jakop nebeško lestvico, ko se je boril z Bogom, tako je tudi ta prikazen božja nad vse znamenita. Gora Horeb je del Sinaj¬ ske gore; imenuje se „božja gora“ zato, ker se je Bog tukaj večkrat prikazal Mojzesu. Prikazal pa se je Mojzesu, kakor splošno uče sv. očetje, Sin Božji, druga oseba v sv. Trojici. Hebrejska beseda namreč pravi, da se je prikazal angel Gospodov, o katerem smo pa že govorili. Čudovit je bil ogenj v grmu: ogenj je plapolal iz srede grma, a grm le ni zgorel. To je Mojzesa vabilo in mikalo; tako je prišel do svetega mesta. Mojzes je dobil povelje, naj sezuje obuvalo, da bi ga to spomnilo svetega kraja, in pa, naj bo sam čist, ponižen, poln spoštovanja, pa tudi pokorščine do Boga. Na jutrovem nimajo obuvala, kakor pri nas, zaradi mraza, ampak bolj zato, da lože hodijo. Zato nosijo navadno opanke, ki so z jermeni pri¬ vezane na nogo. Ker se pa noga rada opraši in omaže, zato mnogokrat odvežejo opanke in umijejo noge, zlasti, kadar imajo kako častitljivo opravilo. Duhovniki starega zakona so opravljali božjo službo v templu bosi. Ta navada je sploh na jutrovem, da gredd ljudje v svete prostore le bosi. II. Mojz. 3, 11 — 22. Bog naroča Mojzesu, naj reši Izraelce. 185 ~~ Odvezati ali sezuti obuvalo pomenja tudi: opustiti posvetne skrbi in misli, sezuti in odložiti jih s sebe. — Tudi mi moramo pomniti, da je tam „sveta zemlja", kjer prebiva Bog, t.j. v na šib. cerkvah. Zato moramo vsaj v duhu ravnati tako, kakor je rav¬ nal Mojzes, da namreč odložimo svetne skrbi in ničemerne želje, pa tudi da zakrijemo obraz in oči posvčtnega človeka, in gledamo bolj Obuvalo jutrovcev. z očmi svoje duše v veri. Ime Božje. In Mojzes reče Bogu: Kdo sem jaz, da pojdem k Faraonu, in izpeljem Iz¬ raelove sinove iz Egipta? (Bog) mu re če: Jaz bom s teboj, in to ti bo zna¬ menje, da sem te poslal: Kadar iz¬ pelješ moje ljudstvo iz Egipta, daroval boš Bogu na tej gori. Mojzes reče Bogu: Glej, jaz pojdem k Izraelovim sinovom in jim porečem: Bog vaših očetov me je poslal k vam. Ako mi Poreko: Katero je njegovo ime? kaj n aj jim rečem? Bog odvrne Mojzesu: Jaz šem, ki sem. Reče: Tako po- v eš Izraelovim sinovom: Kije, poslal me je k vam. Povelje božje. In zopet reče Bog Mojzesu : Gospod B°g vaših očetov, Bog Abrahamov, H og Izaakov in Bog Jakopov me je Poslal k vam, to je moje ime veko- maj, i n to je moj spomin od roda do roda. Pojdi in zberi starejšine Izrae- ove in reci jim: Gospod Bog vaših očetov se mi je prikazal, Bog Abra¬ hamov, Bog Izaakov in Bog Jakopov, rekoč: Zares obiskal sem vas, in videl vse, kar se vam je dogodilo v Egiptu. In sem dejal, da vas izpeljem iz stiske v Egiptu v deželo Kanaancev, in He- tejcev, in Amorejcev, in Ferezejcev, in Hevejcev, in Jebusejcev, v deželo, po kateri se cedi mleko in med. In po¬ slušali bodo tvoj glas; in pojdeš ti in starejšine Izraelovi h kralju egiptov¬ skemu, in mu porečeš: Gospod Bog Hebrejcev nas je poklical; pojdemo tri dni hoda v puščavo, da darujemo Go¬ spodu svojemu Bogu. Toda jaz vem, da vas egiptovski kralj ne bo drugače izpustil, da bi šli, kakor po močni roki. Stegnil bom namreč svojo roko in uda¬ ril bom Egipet z vsemi svojimi čudeži, katere bom storil sredi njih; potem vas bo izpustil. In dal bom milost temu ljudstvu pred Egipčani: in ko bodete izšli (iz dežele), ne bodete šli prazni: marveč žena bo prosila svojo sosedo in svojo gospodinjo srebrnih in zlatih posod in oblačil, in deli jih bodete na svoje sinove in svoje hčere, in izpraz¬ nili bodete Egipet. To je povelje in razodetij e Gospodovo. Mojzes si ne upa prevzeti take naloge, zakaj on pozna svojo slabost, pa tudi velike težave. Toda Gospod mu da hitro zatrdilo, da se bo vse to zgodilo: namreč trdno znamenje, da bo daroval Bogu na Horebu, ko bo prišlo ljudstvo iz Egipta. To zna¬ menje se ozira sicer na prihodnji čas, toda bilo je prav primerno, zakaj Mojzes seje moral utrditi v zaupanju v Boga. Ko ga je pa Mojzes vprašal, katero je njegovo ime, dobil je razodenje, ki je neizmerno pomenljivo in ki trdno in jasno priča, da je to razodenje resnično od Boga. Jaz sem, ki sem. Kako globokoumno se s tem naznanja božje bitje in božje bistvo! „Jaz sem tisti, ki sem zares, popolnoma, sam iz sebe, vekomaj; jaz sem tisti, ki moram biti, in ni mogoče, da bi jaz ne bil. Jaz nisem ta in ta, tak in tak, ampak jaz sem vsa popolnost in vsa resnica in vsa ne¬ skončnost." Sv. Janez razlaga v Skrivnem raz- odenju te besede z drugimi, ko pravi: 1 Kateri je, kateri je bil, in kateri bo prišel. S tem naznanja, da je Bog večen, da je nepremenljiv, vedno isti. Zato se lahko reče, da ni nikjer tako določno in 1 Skr. razod. 1, 8. 186 II. Mojz. 4, 1—16. Bog da Mojzesu čudežna znamenja. resnično izrečena narava ali natora božja, kakor tukaj v tem razodenju. In kdo drugi je mogel tako naznaniti božje bistvo, kakor Bog sam? Kdo bi bil mogel biti v tistih časih tako moder, da bi bil tako spoznal resničnega Boga, v tistih časih, ko so ljudje grozno malikovali? Da, le Bog sam se je mogel tako razodeti in tudi to nam med drugim priča, da je Mojzes pisal svoje bukve jedino le po navdihnjenju božjem. Sveto ime JHVH. Kar smo pisali po latinski besedi: G-o sp o d Bog vaših očetov itd., to je povedano v hebrejščini z besedo Jehova, in ta je tista, Izraelcem tako sveta beseda, katere iz spoštovanja niso izgovarjali. Pomenja pa po naše: njega, ki je, torej v resnici Boga samega. Zato je ta beseda najprimernejše in najresničnejše ime za Boga. Namestu te pre¬ svete besede so rekali Judje nekdaj Adonai, to je: Gospod. Ni pa čisto določeno, ali naj se presvete štiri črke: JHVH, s katerimi pišejo v hebrejščini poprej omenjeno ime, izgovarja Jehova, kakor so navadno izgovarjali, ali Jahve, kakor mislijo novejši razlagalci, ali Jao, kakor bereta sv. Hije- ronim in Origen. — Kjer torej mi pišemo Gospod Bog, tam je v hebrejskem sv. pismu Jehova Elo- him, kar pomenja jedinega in pravega Boga, ka¬ teri se je razodel Izraelcem, kateri se je bil raz¬ odel že Abrahamu, Izaaku in Jakopu. Zato je to večno božje ime, zato se s tem imenom spominjajo pravega Boga rodovi in rodovi. Kakor koklja kliče svoja piščeta iz nevar¬ nosti in jih hoče voditi na dober kraj, kjer je obilno zrnja, tako kliče Bog, ko govori Mojzesu, svoje ljubljeno ljudstvo iz egiptovske sužnjosti in mu obeta rodovitne kraje v deželi raznih rodov palestinskih, v deželi, kjer se cedi mleko in med, kjer je najboljši pridelek pri živini in na polju. — Bog jim tudi že naznanja pot, po kateri naj gredd, namreč v puščavo, in gredč naj, da daru¬ jejo pravemu Bogu. Res je pot iz gesenske de¬ žele do Sinajske gore dolga kake tri dni hoda. Izraelci naj bi ne šli ubožni kakor beguni iz de¬ žele, v kateri so delali in se trudili tako dolgo, v kateri morajo zapustiti veliko imetja: ampak po božji volji imajo Izraelci dobiti tudi odškod¬ nino za to in oditi, kakor bi bili obloženi z bo¬ gatim plenom. — Četudi pa je Bog Mojzesa pri¬ pravljal za to preimenitno službo, vendar se je mož upiral in se izgovarjal. Mojzes se pomišlja. Mojzes je odgovoril in rekel: Ne bodo mi verjeli in ne bodo poslušali moje besede, temveč porekč: Ni se ti prikazal Gospod. Torej mu reče (Bog): Kaj je tisto, kar držiš v roki? Odgo¬ vori: Palica. In Gospod reče: Vrzi jo na tla! Vrže jo, in palica se izpremeni v kačo, tako da je Mojzes bežal. In Gospod reče: Stegni svojo roko in jo primi za rep! Stegne, primejo in pre- menila se je v palico. Da ti bodo ver¬ jeli — rekel je — da se ti je prikazal Gospod Bog njihovih očetov: Bog Abrahamov, Bog Izaakov, in Bog Ja¬ kopov. In Gospod zopet reče: Deni svojo roko v svoje nedrije! Ko jo je del v nedrij e, potegne jo ven gobavo kakor sneg. — Deni nazaj — reče — svojo roko v svoje nedrije! Dene jo nazaj, in jo zopet potegne, in bila je podobna drugemu mesu. Ako ne bodo verjeli — reče — tebi, in ne bodo poslušali besedij prejšnjega znamenja, verjeli bodo besedi naslednjega znamenja. Če pa niti tema dvema znamenjema ne bodo verjeli, in ne bodo poslušali tvoje besede, vzemi vode iz reke in jo raz- lij na suho, in karkoli boš zajel iz reke, premenilo se bo v kri. Mojzes reče : Prosim, Gospod, nisem zgovoren od včeraj in predvčerajšnjim, in odkar si govoril svojemu služabniku, sem še nerodnejšega in počasnejšega jezika. Gospod mu reče: Kdo je nare¬ dil človeku usta? ali kdo je ustvaril mutca, in glušca, videčega in slepega? Ali ne jaz? Pojdi torej, in jaz bom v tvojih ustih in te bom učil, kaj bi go¬ voril. — Oni pa odvrne: Prosim, Go¬ spod, pošlji tistega, katerega namerjaš poslati. Gospod se je razsrdil nad Mojzesom in rekel: Vem, da je tvoj brat Aron, levit, zgovoren. Glej, on ti pojde naproti, in ko te bo videl, veselil se bo v srcu. Govori mu in položi mu moje besede v usta; in jaz bom v ustih tvojih in v ustih njegovih in vama pokažem, kaj morata delati. On II. Mojz. 4, 16. 17. Naročilo za Arona. Pomen gorečega grma. 187 bo govoril namestu tebe in bo tvoja usta; ti pa mu boš (vodnik) v tistih re¬ čeh, ki se tičejo Boga; tudi to palico vzemi v svojo roko, ker boš ž njo delal znamenja. Tako se je dovršilo to preimenitno razodenje božje, s katerim se začenja res nova doba v svetih zgodbah. Mojzes se obotavlja, deloma zaradi strahu, deloma iz nezaupnosti, ker popolnoma močna in trdna še ni bila njegova vera. Zato jo Bog po¬ trdi z dvema čudežema in obljubi še druge čudeže. — Naposled se sklicuje Mojzes še na svojo slabo zgovornost; pravi celč, da je počasnejši, odkar je Gospod govoril. To bi si lahko razlagali tako, da je Mojzes, prevzet od božjega veličastva, Počasneje in z večjim strahom govoril. Razlagamo si pa tudi tako, da Bog, ki sicer razveže jezike 111 da besedo celd otročičem, Mojzesu sedaj ni dal daru jezika. — Ko Mojzes pravi, naj Bog pošlje one ga, katerega misli poslati, misli — kakor raz¬ lagajo sv. očetje — obljubljenega Odrešenika ali Mesija; ta ima priti na svet in rešiti svoje ljudstvo. Pomen gorečega grma. Da se je Bog pokazal Mojzesu v gorečem grmu, to je bila prelepa podoba, Mojzesu in Izraelcem v nauk, pa tudi predpodoba Izveličar- J e va. Zato se je treba tukaj malo pomuditi. Utegnil bi se kdo vprašati: V kakšni obliki je bil Bog v ognju? Odgovarjamo, da je bil ogenj sdm zunanja podoba božja; razven ognja ni videl Mojzes ničesar. In ta ogenj je bil pravi, ne samo navidezen ogenj. Prav primerno pa je, da se je Bog prikazal v ognju. Zakaj ogenj, ki pla¬ pola kvišku, ki je tako čist, lahen in živahen, kakor nobena druga stvar, 1 ima tudi čudovito ftoc, da izpreminja vse, kar objame, da premaga na jvečje stvari, da se mu nobena sila ne more ustavljati, a ob jednem je ta moč potrebna, da nas greje, oživlja in krepča, tudi čisti in posebno še razsvetljuje. V vsem tem je ogenj najlepša Podoba božje moči in božjega bitja. Jednako je šel Nekdaj Bog kot kadeča se peč in ognjen plamen (glej str. 79.) skozi daritev Abrahamovo. Toda ogenj v gorečem grmu je gorel in ni Požgal grma. To je bilo za Mojzesa in Izraelce Pomenljivo. Grm je bil podoba Izraelcev, ki 1 Vsakdo lahko umeva, da se tukaj ne oziramo na pravo bistvo ognja, kakoršno spoznavamo z vedo, ampak, kakor se kaže našim čutom. so bili v stiskah, ponižani, kakor je grm nizka in zaničevana stvar. V stiski pa obišče svoje ljudstvo Bog sam, kakor se je ogenj združil z grmom. V stiski hoče Bog svoje ljudstvo očistiti, pa tudi poživiti, okrepčati in razsvetliti. Moj¬ zesu je bilo to v znamenje, da mora tudi on Izraelce ogreti, vneti, poživiti in razsvetliti. Za Egipčane so bili Izraelci res bodeč trn, kakor se tudi mi obodemo, ako se grma ne ognemo, ali ga ne pustimo v miru. Goreči grm je pa tudi preimenitna pred¬ podoba. Pomenja namreč najprej Boga, drugo božjo osebo, ki seje združila s človeško na¬ ravo. „Ko Bog govori z Mojzesom iz gorečega grma, kaj kaže drugega, kakor da bo izšel iz iz¬ raelskega ljudstva in v ognju božje narave sprejel bolečine našega mesa kakor trne v grmu; in da bo bistvo naše človeške slabosti ohranil tudi v plamenu svoje božje vsemogočnosti?" Tako raz¬ laga sv. Gregorij Vel. 1 Zato se ozirajo sv. očetje in bogoslovci na to prikazen, ko razlagajo dve naravi ali natori v Kristusu. Božja in človeška narava sta bili v Kristusu združeni v jedno samo osebo, a obe sta ostali neizpremenjeni, in božja narava ni pokončala ali použila nižje človeške narave. — Zlasti lepa predpodoba je goreči grm blažene Device Marije. Iž nje je Bog vzel človeško naravo, toda njeno devištvo je ostalo čisto in neizpremenjeno. Zato pravimo tudi v cerkvenem opravilu: „Oni grm, ki ga je videl Mojzes, da ni zgorel, spoznali smo kot tvoje po¬ polno ohranjeno devištvo, sveta božja porodnica." 2 In sv. Gregorij iz Nise pravi: „Kakor kaže ta grm svetal ogenj in vendar ne zgori, tako je tudi Devica rodila luč, pa ni izgubila devištva." — Naposled nam je goreči grm predpodoba sv. križa, na katerem je iz ljubezni do nas gorel naš Izveličar. Predno na veliki petek mašnik počasti sv. križ tam, kamor ga je položil, odloži obuvalo, trikrat poklekne in potem poljubi sv. križ. Ta obred nas spominja Mojzesa pred gorečim grmom. Nravni pomen umevamo lahko. Grm po¬ menja ponižnega človeka, katerega tlači tudi ne¬ sreča. Ako Bog obišče človeka s takim ognjem, tedaj ga nikakor ne uniči in ne pokonča, ampak ga samo očisti in povzdigne k sebi, kakor smo slišali v zgodbah Jobovih. Pomenja pa goreči grm tudi popolnega človeka, ki gori v ljubezni božji 1 Moral 28, 2. 2 Antifona na praznik obreze Jezusa Kristusa. 188 II. Mojz 4, 18—31. Mojzes odrine v Egipet in se snide z Aronom. in je stanoviten v vseli težavah in bridkostih, tega življenja. Presežni pomen te prikazni pa se ozira na nebeško svetlobo, čast in slavo, ki bo v ne¬ besih prevzela, napolnila in okrasila vse izvoljence. Takrat bo naša nizka zemska narava žarela v ne¬ beški svetlobi, v kateri bomo Boga samega gle¬ dali od obličja do obličja. Mojzes odrine v Egipet. Mojzes odide in se vrne k Jetru, svojemu tastu, in mu reče: Pojdem in se vrnem k svojim bratom v Egipet, da vidim, ali še žive. Jetro mu reče: Idi v miru! popolnoma svoje ljudstvo, za svojega prvorojenega sina, drugi narodi so poznejši otroci božji. Bog napoveduje, kako bo ravnal Faraon, in zato mu tudi napoveduje kazen, smrt njegovega prvo¬ rojenca. Mlajši sin Mojzesov pa ni bil še obrezan, ko je šla vsa družina v Egipet; zato je bil Bog ne¬ voljen in je hotel kaznovati Mojzesa. Žena nje¬ gova ga je rešila samo s tem, da je sina hitro obrezala; zato je rekla možu: Ti si mi krvav ženin. Skoro gotovo je pa Mojzes tedaj nazaj k Jetru poslal svojo družino, zakaj spoznal je, da mu bo v Egiptu le za težavo in napotje. Pozneje jo je pripeljal k njemu Jetro, ko je bil Mojzes že v puščavi z ljudstvom. Prihod ptujcev. (Po staroegiptovski podobi.) Bog torej reče Mojzesu na Madijan- skem: Idi in vrni se v Egipet, zakaj umrli so, ki so ti stregli po življenju. Mojzes vzame svojo ženo in svoja si¬ nova in jih posadi na osla; in vrnil se je v Egipet, noseč palico božjo v svoji roki. In Bog mu je rekel, ko seje vra¬ čal v Egipet: Glej, da storiš vpričo Faraona vse, kar sem ti pokazal in del v tvojo roko; jaz bom otrdil njegovo srce, in ne bo izpustil ljudstva. In porečeš mu: To pravi Gospod: Moj prvorojeni sin je Izrael: Rekel sem ti: Izpusti mojega sina, da mi služi; in nisi ga hotel izpustiti: glej, zato bom usmrtil tvojega prvorojenega sina. In ko je bil na poti, pride mu Bog naproti v prenočišču in ga hoče usmr¬ titi. Sefora pa je urno vzela prav oster kamen in obrezala svojega sina. Tukaj nam lepo razodeva Gospod sam, kaj je bilo izraelsko ljudstvo. Bog je je sprejel za IV. Moj zes v Egiptu. (II. Mojz. 4, 27—7, 13.) Aron, Mojzesov brat, bil je ostal pri drugih Izraelcih v Egiptu. Tudi njega je poklical Gospod: Reče pa Gospod Aronu: Pojdi Moj¬ zesu naproti v puščavo! Ta mu je šel naproti do gore božje in gaje poljubil. In Mojzes je Aronu povedal vse besede Gospodove, s katerimi ga je bil poslal, in čudeže, katere mu je bil naročil. In prišla sta ob jednem in zbrala vse starejšine Izraelovih sinov. In Aron je govoril vse besede, katere je bil Go¬ spod rekel Mojzesu, in naredil je ču¬ deže pred ljudstvom. In ljudstvo je verjelo. In ko so slišali, da je Bog ob¬ iskal Izraelove sinove in da se je ozrl na njihovo stisko, priklonili so se in molili. Bog sam je poklical Arona in ga vodil do gore Horeba. Tu sta se sešla z Mojzesom in potem II. Mojz. 5, 1— 16. Mojzes in Aron pred Faraonom, ki še huje stiska Izraelce. 189 stopila, vrnivša se v Egipet, skupaj pred ljudstvo. Stiska obrača človeka k Bogu: ljudstvo je verjelo, da mu j e prišel Bog sam na pomoč, zakaj videlo je čudeže. Sedaj je bilo treba iti pred kralja. Mojzes In Aron pred Faraonom. Nato sta šla Mojzes in Aron k Fa¬ raonu in mu rekla: To pravi Gospod Bog Izraelov: Izpusti moje ljudstvo, da mi daruje v puščavi. On pa odvrne: Kdo je Gospod, da naj poslušam nje¬ govo besedo in izpustim Izrae¬ la? Ne poznam Gospoda in Iz¬ raela ne bom izpustil. — In rekla sta: Bog Hebrejcev nas je poklical, da gremo tri dni hoda v puščavo in darujemo Gospodu Bogu svojemu; da nas ne zadene kuga uli meč. Reče jirna egiptovski kralj: Zakaj vi¬ dva, Mojzes in Aron, s hujska¬ njem odvraču- jeta ljudstvo od njegovega dela? Pojdita k svojim delom! In Faraon reče: Še hujša stiska Izraelcev. Ukazal je torej oni dan nadzorni¬ kom pri delih in priganjačem ljudstva, rekoč: Odslej ne bodete nikakor več dajali ljudstvu slame za izdelovanje opeke, kakor poprej, ampak sami naj gredo in nabirajo strniščnice. In na¬ ložite jim, naj narede toliko opeke, ko¬ likor poprej, in ničesar ne zmanjšujte; nimajo dela, in zato kričijo in pravijo: Idimo in darujmo svo¬ jemu Bogu! Stiskajte jih z deli in naj vse dodelajo, da ne bodo poslušali lažnivih besedij. Nadzorniki del in priganjači so torej šli k ljud¬ stvu in mu re¬ kli : Tako pravi Faraon: Slame vam ne dam. Idite in naberite je, kjer je mo¬ rete najti; toda nič se ne bo zmanjšalo od vašega dela. In ljudstvo se je razpršilo po vsej egiptov¬ ski deželi nabi¬ rat slame. Tudi nadzorniki del so priganjali in rekli: Vsak dan Izdelovanje opeke. (Po staroegiptovskih podobah.) Ljudstva je obilno v deželi; vidita, da se je mno¬ žica narastla: koliko bolj (se bo narastla), oe mu bodeta dala počitek od dela? Mojzes je bil vajen kraljevskega dvora in je še l brez strahu pred kralja. A kralj neče spo¬ znati nobenega Gospoda nad seboj, tudi ga ni volja, da bi izpustil iz dežele toliko delavcev. D ela ni hotel Izraelcem nič polajšati, ampak je ukazal še hujše jih stiskati. dopolnite svoje delo, kakor ste poprej delali, ko so vam dajali slame. In Faraonovi priganjači so bičali tiste, ki so vodili delo Izrae¬ lovih otrok, rekoč: Zakaj ne dopolnite števila opeke, kakor poprej, ne včeraj, ne danes? In prišli so nadzorniki Iz¬ raelovih otrok k Faraonu in so vpili, rekoč: Zakaj delaš tako zoper svoje služabnike? Slama se nam ne daje več, 190 II. Mojz. 5, 16—23; 6, 1—13. Huda stiska Izraelcev. Bog potrdi Mojzesa. in opeke se ravno toliko zahteva: glej, z bičem tepo nas, tvoje služabnike, in krivično ravnajo zoper tvoje ljudstvo. On jim reče: Lenobo pasete, in zato pravite: Idimo in darujmo Gospodu! Le idite in delajte! Slame vam ne bodo dajali, oddajali pa bodete navadno šte¬ vilo opeke. In župani Izraelovih otrok so videli, da je hudo zanje, ker se jim je napo¬ vedalo : Nič se ne bo zmanjšalo od opeke za vsak dan. In gredoč od Fa¬ raona srečajo Mojzesa in Arona, ki sta stala tukaj blizu, in jima reko: Gospod naj vidi in sodi, ker sta nas v silno slab glas pripravila pri Faraonu in nje¬ govih služabnikih, in mu dala meč, da nas umori. In Mojzes se je obrnil h Gospodu in rekel: Gospod, zakaj si toliko bridkost storil temu ljudstvu? Zakaj si me poslal ? Odkar sem stopil k Faraonu, da sem govoril v tvojem imenu, tepe tvoje ljudstvo, in ti ga nisi rešil. Ljudstvo pride v večje stiske, kralj pokaže še večjo otrpnelost in krivičnost. Predno pride pomoč, rada pritisne nesreča najhuje. Kako res¬ nično nam pripoveduje Mojzes vse dogodke! V tem se vidi, da je pisal, kar je videl in slišal. 1 Izraelci so imeli svoje predstojnike, ti so morali skrbeti za delo. Tem se je godilo silno trdo. Kako je bolelo šele Mojzesa in Arona, ko sta sli¬ šala tako očitanje! Pa Bog je Mojzesa uslišal. Bog potrdi Mojzesa. In Gospod reče Mojzesu: Sedaj boš videl, kaj bom storil Faraonu: Z močno roko namreč (prisiljen) jih bo izpustil, in z močno roko (prisiljen) jih bo izgnal iz svoje dežele. In govoril je Gospod Mojzesu, rekoč: Jaz sem Gospod, ki sem se prikazal Abrahamu, Izaaku in 1 Iz starih časov so se ohranile v Egiptu mnoge slike, ki nam kažejo, kako so v tej deželi nekdaj živeli in delovali. Tako nam kaže neka slika, katero vidijo tukaj tudi bralci, pridelovanje opeke. Nekateri delavci kopljejo in nosijo ilo¬ vico, drug jo deva v obliko, tretji opeko odnaša, četrti sklada. A tudi priganjač s palico v roki se najde kmalu. V prvotni podobi so osebe naslikane tudi z različnimi barvami, z rdečo in rmenkasto, in to kaže, da so bili v Egiptu ljudje različne polti, temnejše in svetlejše. Jakopu kot vsemogočni Bog, pa nisem jim razodel imena Adonai. Sklenil sem ž njimi zavezo, da jim bom dal ka¬ naansko deželo, deželo njihovega ptu- jevanja, v kateri so bili ptujci. Slišal sem vzdihovanje Izraelovih otrok, ker so jih tlačili Egipčani, in spomnil sem se svoje zaveze. Zatorej reci Izraelo¬ vim sinovom: Jaz sem Gospod, ki vas bom izpeljal iz ječe Egipčanov in vas rešil iz sužnjosti in otel z močno roko in z velikimi sodbami. In vzel vas bom sebi za ljudstvo in bom vaš Bog; in vedeli bodete, da sem jaz Gospod, vaš Bog, ki sem vas izpeljal iz ječe Egip¬ čanov, in peljal v deželo, nad katero sem vzdignil svojo roko, da jo dam Abrahamu, Izaaku in Jakopu: in dal vam jo bom v posest, jaz, Gospod. —- Mojzes je torej vse povedal sinovom Izraelovim, kateri mu pa niso zaupali, zaradi bridkosti duha in silno trdega dela. Ni nam treba misliti, da se je Gospod Moj¬ zesu prikazal sam ali po angelu, ali da je vselej govoril z besedo: Bog je lahko govoril tudi v srcu, z notranjim navdihovanjem, da je temu velikemu preroku naznanil svojo voljo. (Martini.) Gospod pravi, da se očakom ni razodel z imenom Adonai, t. j. Gospod. V hebrejskem sv. pismu beremo tukaj ime Jehova ali Jahve, katerega Judje niso izre- kovali, marveč rekali namestu tega: Adonai — Gospod. Zatorej pravi Bog prav za prav, da se ni razodel očakom kot Jehova, kar pomenja jedinega in pravega Boga, kateri se je dobrot¬ ljivo razodel človeškemu rodu, ampak samo kot vsemogočni Gospod, ki je stvarnik nebes in zemlje. Zares se začenja novo razodenje z Mojzesom, raz- odenje dobrega Boga, ki skrbi kakor najboljši oče za svoje otroke, za svoje ljudstvo. In Gospod je govoril Mojzesu, re¬ koč: Pojdi in govori Faraonu, kralju egiptovskemu, naj pusti Izraelove si¬ nove iz svoje dežele. Mojzes je odgo¬ voril pred Gospodom: Glej, Izraelovi sinovi me ne poslušajo: Kako me bo poslušal Faraon, posebno ker sem ne- pripraven za govorjenje? In govoril je Gospod Mojzesu in Aronu in dal po¬ velje do Izraelovih sinov in Faraona, II. Mojz. 6, 13 — 7, 8. Bog naroča Mojzesu in Aronu zastran Faraona. 191 egiptovskega kralja, da bi izpeljala Izraelove sinove iz egiptovske dežele. In rekel je Gospod Mojzesu: Glej, po¬ stavil sem te boga (oblastnika) nad Fa¬ raonom; in Aron, tvoj brat, bo tvoj Prerok. Ti mu boš govoril vse, kar ti bom naročil, in on bo govoril Faraonu, naj pusti Izraelove sinove iz svoje de¬ žele. Pa jaz bom otrdil njegovo srce, in storil veliko čudežev in znamenj v ki sem stegnil svojo roko nad Egipet, da sem izpeljal Izraelove sinove iž njih srede. Bog govori tolažljivo in ljubeznivo; zato je njegova beseda tako jasna, trdna, pa tudi obilna; večkrat pove isto stvar. Mojzesu hoče dati vso oblast nad Faraonom, zato pravi, da ga je po¬ stavil kakor boga nad njim. Aron pa bo Mojze¬ sov prerok, to je: naznanjal bo vse, kar mu bo Mojzes naročil. Aron vrže palico pred Faraonom. egiptovski deželi. In ne bo vaju po¬ kušal: in stegnil bom svojo roko nad •^gipet, in izpeljal vojno četo, in svoje ljudstvo — Izraelove sinove — iz egip¬ tovske dežele v velikih sodbah. In ve- deli bodo Egipčani, da sem jaz Gospod, Mojzesovo znamenje pred Faraonom. Mojzes in Aron sta storila, kakor je bil zapovedal Gospod; tako sta de¬ lala. Mojzes je pa bil star osemdeset let, in Aron osemdeset in tri, ko sta go¬ vorila Faraonu. Gospod reče Mojzesu 192 II/ Mojz. 7, 8—13. Mojzesovo znamenje in čarodejev znamenje pred Faraonom. in Aronu: Ko vama Faraon poreče: Pokažita znamenja! porečeš Aronu: Vzdigni svojo palico in jo vrzi pred Faraonom, in premenila se bo v kačo. Torej sta Mojzes in Aron šla k Fa¬ raonu in storila, kakor je bil ukazal Gospod: in Aron je vrgel palico pred Faraonom in njegovim služabnikom in premenila se je v kačo. Faraon pa je poklical modrijane in čarodeje; in sto¬ rili so tudi oni z egiptovskimi vražami in skrivnostmi nekaj podobnega. Vrgel je vsakateri svojo palico, ki so se pre- menile v zmije (kače); toda Aronova palica je požrla njih palice. In Farao¬ novo srce se je otrdilo, in ju ni po¬ slušal, kakor je bil ukazal Gospod. Čudno se utegne komu zdeti, kar so tukaj storili egiptovski čarodeji — latinska beseda jim pravi: zlodeji, ker so počenjali zla ali huda dela. Toda vedeti moramo, da se je tu kazala moč hu¬ dobnega duha, kar trde večinoma razlagalci in sv. očetje. Hudobni duh ne more delati pravih čudežev, takih namreč, katerih ne stori nobena zemska ali naravna moč. Kar stori hudi duh, stori le s svojimi močmi in s prevarami, da škoduje človeku in se upre božjemu delu. Ker ne spozna človek hipoma, odkod izhaja to ali ono, utegne se mu zdeti satanovo delo čudežno, četudi ni pravi čudež in se naposled popolnoma razloči od pravega. Tako napoveduje naš Gospod, 1 da bodo vstali laži- Kristusi in laži-preroki in delali velika znamenja in čuda, tako, da bi bili v zmoto zapeljani (če bi se moglo zgoditi) tudi izvoljenci. Ta znamenja bodo de¬ lali gotovo le s hudobnim duhom ali satanom. Zato imenuje sv. Pavel 2 znamenja in čuda Antikristova lažniva, po delovanju satanovem in po brezbožni goljufiji. Razna dela satanova si moremo tako-le razvrstiti: 1. Zli duhovi znajo tako prevari ti oči in domišljijo, da se nam zdi, kakor bi kaj videli, čeprav tistega ni nikjer, tako, kakor se godi tudi v sanjah. 2. Duhovi store lahko kaj čudnega z gibanjem, ker imajo silno hitrost in moč. V Jobovih bukvah smo že brali, kaj je storil satan otrokom in čredam. Simona maga (čarodeja) je satan dvignil proti nebu. 3. Satan more hitro odnesti ali odpraviti kako stvar, da se več ne vidi, torej tako, kakor bi postala nevidna. Take vzglede nam pripove- 1 Mat. 24, 24. 2 II. Tesal. 2, 9. dujejo o nekem Apoloniju in Gigesu. Satan more človeka tudi premeni ti v drugo podobo. Sv. Tomaž 1 pravi: „Ker more hudič narediti telo iz zraka, katere koli si bodi oblike in postave, da jo vzame nase in se v njej prikaže vidno, ravno tako more kateri koli stvari dati telesno obliko, da se vidi v tisti postavi." 4. Satan ima moč nad lesenimi, kamenitimi in drugimi podobami, da se gibljejo, hodijo, govore, zato, ker jih giblje sam in sam tudi govori. 5. Satan more porabiti za svoje pri¬ kazni trupla živalska in človeška ter tako člo¬ veka goljufati ali vsaj strašiti, kakor beremo v življenju sv. Antona puščavnika. 6. Dalje more satan tudi v človeku vzbuditi razne počutke, ka¬ kor poželenje, potem jezo in sovraštvo, meseno ljubezen, žalost, razne podobe oseb in stvarij. 7. Naposled ve satan, kaj se kaki stvari prilega in kaj je treba storiti, da se doseže to in ono. Zato stori res take reči, da se zde kakor čudeži. 2 Moč hudobnega duha se kaže tudi tukaj. Da je bilo v egiptovski veri marsikaj, kar je služilo hudobnemu duhu, zlasti, ker so častili živali, tudi kače, to lahko vsakdo spozna. In egiptovski čaro¬ deji, katerih poglavitna sta bila Janes in Mambres, 3 upirali so se Mojzesu, torej njegovemu poslanstvu, kakor vselej in povsodi ravna tudi satan. Satan je torej tudi tukaj storil, da so se palice pre- menile v stvari, ki so bile kakor kače in so se videle kakor kače. Toda kača iz Aronove palice je požrla vse druge, da seje tako pokazala božja moč. Vendar se Faraon ni dal omečiti. Še na jedno stvar se ozrimo tukaj, ko govorimo o satanskih delih. Utegnil bi se kdo vprašati, zakaj je Mojzes v Egiptu delal take nenavadne čudeže, da se je palica premenila v kačo, da se je potem voda premenila v kri, da so prišle žabe itd.; zakaj ni rajši bolnikov ozdravljal, ali mrtvih obujal k življenju? — Pomisliti je treba, da so bili Egip¬ čani narod posebne vrste. Na take čudeže bi se bili Egipčani malo ozirali, še manj pa Faraon. V Egiptu, kjer so živeli praznoverni ljudje, treba je bilo ču¬ dežev, ki so prijeli kralja in ljudstvo do živega, ki so jih prisilili spoznati moč in oblast božjo. In take čudeže je Bog delal po Mojzesu in Aronu. Zato mo¬ ramo reči, da so bili Mojzesovi čudeži v Egiptu za svoj namen ravno tako modri, kakor Gospodovi med Judi. Saj je oboje delal jeden in isti Bog. 1 L Qu. 114, a. 4. 2 Eschborn, Explicatio S. Scripturae, T. L, p. 103. 3 II. Tim. 3, 8. II, Mojz. 7, 14—25; 8, 1—3. Prva in druga šiba: kri in žabe. 193 V. Šibe božje v Egiptu. (II. Mojz. 7, 14—11, 8.) Prva šiba. Gospod pa veli Mojzesu: Otrdilo se J e Faraonovo srce; neče izpustiti ljud¬ stva. Pojdi k njemu zjutraj, glej, šel bo k reki, in ti mu stoj nasproti na bregu reke; in Mojzes in Aron sta storila, kakor je bil zapovedal Gospod: vzdignil je (Aron) palico in udaril vodo reke pred Faraonom in njegovimi služabniki, in premenila se je v kri. In ribe, ki so bile v reki, so poginile: in usmradila se je reka, in Egipčani niso mogli piti vode iz reke; Star kip egiptovskega Palico, ki se je premenila v kačo, vzemi v svojo roko. In reci mu: Gospod Bog Hebrejcev me je poslal k tebi, rekoč: Izpusti moje ljudstvo, da mi daruje v puščavi: pa doslej me nisi hotel poslu¬ šati. To torej Pravi Gospod: Vtem boš spo¬ znal , da sem Gospod: Glej, ndaril bom s Palico, ki je v moji roki, v odo reke, in Premenila se bo v kri. Tudi ribe, ki so v reki, bodo Poginile, in v °de se bodo usmradile, in stisko bodo tr¬ peli Egipčani, ko bodo pili vodo iz reke. Rekel je tudi Gospod Mojzesu: Reci Aronu: Vzemi svojo palico in stegni svojo roko nad egiptovskimi vodami m nad njih rekami, in potoki in moč- V1 rji i n vsemi jezeri voda, da se pre- puenč v kri: in bodi kri v vsej egip- °vski deželi, kakor v lesenih, tako v kamenitih posodah. in bila je kri v vsej egiptov¬ ski deželi. In storili so po¬ dobno čaro¬ deji egiptovski s svojimi vra¬ žami , in otr¬ dilo se je srce Faraonovo, in ni jih slušal, kakor je bil ukazal Gospod. Obrnil se je strani in šel v svojo hišo, in ni uklonil svo¬ jega srca to pot. Kopali so pa vsi Egipčani okrog reke, da bi pili vodo, zakaj iz reke niso mogli piti vode. In do¬ polnilo se je sedem dnij, od¬ kar je Gospod udaril reko. Druga šiba. Gospod je kralja (Ramzesa II.). tudi rekel Moj- zesu: Idi k Fa¬ raonu in mu reci: To pravi Gospod: Izpusti moje ljudstvo, da mi daruje. Če pa nečeš izpustiti, glej, udaril bom vse tvoje dežele z žabami. In žabe bodo vrele iz reke: šle bodo in prišle v tvojo hišo, in v tvojo spalnico, in na tvojo posteljo, in v hiše tvojih služabnikov, in med tvoje ljudstvo, in Zgodbe sv. pisma I. 13 194 II. Mojz. 8, 3—26. Druga, tretja in četrta šiba: žabe, komarji, mube. v tvoje peči, in med ostanke tvojih jedij; in k tebi in k tvojemu ljudstvu in k vsem tvojim služabnikom bodo prišle žabe. In rekel je Gospod Moj¬ zesu : Reci Aronu: Vzdigni svojo roko nad rekami, in nad potoki in močvirji, in pripravi žabe nad egiptovsko deželo. In Aron je stegnil roko nad egiptovske Vode, in prišle so žabe in pokrile egip¬ tovsko deželo. Storili so pa podobno tudi čarodeji s svojimi vražami, in pri¬ pravili žabe nad egiptovsko deželo. Faraon pa pokliče Mojzesa in Arona in jima reče: Prosita Gospoda, da od¬ vzame žabe od mene in od mojega ljudstva, in izpustil bom ljudstvo, naj Gospodu daruje. In Mojzes reče Fa¬ raonu : Določi mi čas, kdaj naj prosim za tebe in za tvoje služabnike, da od¬ nehajo žabe od tebe in od tvoje hiše, in od tvojih služabnikov in od tvojega ljudstva, in samo v reki naj ostanejo. On odgovori: Jutri. Mojzes pa reče: Po tvoji besedi bom storil; tako boš vedel, da ga ni, kakor je Gospod naš Bog. In odnehale bodo žabe od tebe, in od tvoje hiše, in od tvojih služab¬ nikov in od tvojega ljudstva: samo v reki bodo ostale. In Mojzes in Aron sta' šla od Faraona, in Mojzes je klical h Gospodu zastran besede, da bodo žabe odnehale, katero je bil obljubil Faraonu. In Gospod je storil po besedi Mojzesovi: in žabe so poginile po hišah, po dvorih in po poljih. In nagrebli so jih v velikanske kupe, in zemlja je za¬ smrdela. Ko je pa Faraon videl, da je odleglo, zakrknilo se je njegovo srce in ni ju (Mojzesa in Arona) poslušal, kakor je bil zapovedal Gospod. Mojzes pripoveduje prvi dve nadlogi, kateri je Bog poslal nad Egipet, da bi omečil Faraona. Pove tudi, da so nekaj podobnega storili ča¬ rovniki egiptovski. Predno se je premenila vsa voda v kri, premenili so jo tudi čarovniki vsaj nekoliko; jednako so poklicali tudi žabe na tak kraj, kjer jih še ni bilo. Vse to so storili deloma na videz, deloma s pomočjo hudobnega duha. Fa¬ raon pa je imel izgovor, da ni hotel izpustiti ljudstva. A nadloge niso znali odpraviti čarodeji; iz tega se vidi, da so oni naredili le nekaj ma¬ lega in na videz, ker sicer bi bili znali odpraviti vsaj to, kar so bili naredili sami. Pazni bralec lahko opazi, kako milo ravna Bog s trdovratnim kraljem, torej je tem večja njegova upornost. Tretja šiba. In Bog je rekel Mojzesu: Govori Aronu: Stegni svojo palico in udari prah zemlje; in naj bodo komarji po vsej egiptovski deželi. Storila sta tako. Aron je stegnil roko, držeč palico, in je udaril prah zemlje, in nastali so ko¬ marji na ljudeh in na živalih; ves prah zemlje se je premenil v komarje po vsej egiptovski deželi. Delali so pa jednako tudi čarodeji s svojimi vražami, da bi pripravili komarje, pa niso mogli; in komarji so bili na ljudeh, kakor tudi na živalih. In čarodeji so rekli Faraonu : To je prst božji; in zaprlo se je srce Faraonovo, in ni ju poslušal, ka¬ kor je bil ukazal Gospod. Četrta šiba. Gospodje tudi rekel Mojzesu : Vstani ob svitu in stoj pred Faraonom, šel bo namreč k vodam; in porečeš mu: To veli Gospod: Izpusti moje ljudstvo, da mi daruje. Ako ga ne izpustiš, glej, pošljem nad-te in nad tvoje služabnike, in nad tvoje ljudstvo in nad tvoje hiše vsakovrstnih muh: in hiše Egipčanov bodo polne raznovrstnih muh, in vsa* dežela, kjer bodo. In oni dan bom storil čudo v deželi gesenski, kjer je moje ljudstvo, da tam ne bo muh; in vedel boš, da sem jaz Gospod sredi dežele. In naredil bom razloček med svojim ljudstvom in tvojim ljudstvom; jutri bo ta čudež. — In Gospod je storil tako. In prišle so jako nadležne muhe v hiše Faraona in njegovih služabnikov in v vso egiptovsko deželo: in vsa dežela je silno trpela zaradi takih muh. In Faraon je poklical Mojzesa in Arona, in jima je rekel: Idite in darujte svo¬ jemu Bogu v tej deželi. In Mojzes reče: Ne more se tako zgoditi, zakaj Gospodu Bogu našemu bomo darovali take ži- II. Mojz. 8, 26—32; 9, 1—19. četrta, peta, šesta in sedma šiba: muhe, kuga, turi, toča. 195 v ali, katere usmrtiti je med Egipčani brezbožno; ko bi darovali vpričo njih take, katere po božje časte Egipčani, Posuli bi nas s kamenjem. Tri dni hoda Pojdemo v puščavo in bomo darovali Gospodu svojemu Bogu, kakor nam je zapovedal. In Faraon reče: Izpustil vas bom, da darujete Gospodu svojemu Bogu v puščavi, toda dalje ne idite; Prosite zame. In Mojzes reče: Šel bom °d tebe in prosil Gospoda: in odnehale bodo jutri muhe od Faraona in od nje¬ govih služabnikov in od njegovega ljud¬ stva: toda nikar nas več ne varaj, da bi ne izpustil ljudstva darovat Gospodu. Mojzes je šel od Faraona in prosil Gospoda, ki je storil po njegovi besedi, m odvzel muhe od Faraona in od nje¬ govih služabnikov in od njegovega ljud¬ stva: ni ostala niti jedna. Pa otrdilo se je Faraonovo srce, da še to pot ni izpustil ljudstva. Znamenito je, da so morali egiptovski čaro¬ deji pripoznati božjo moč in oblast. Zares: „To Je prst božji 11 morali bi tudi mi reči pogostoma, * a dar Bog kaj stori, da ljudi svari ali pa kaznuje z aradi pregrehe. — Mojzes se brani opraviti da- ntev med Egipčani, ker bi Izraelci darovali take živali, katere časte Egipčani po božje, zlasti vole, J 1 ) to bi jim bila velika spotika in brezbožno delo. 11 dni hoda pa se pride iz Gesena v puščavo, torej iz egiptovske dežele; tam bi Bogu lahko darovali po svoje. Peta šiba. Gospod je pa rekel Mojzesu: Pojdi k Faraonu in govori mu: To pravi Gospod Bog Hebrejcev : v Izpusti moje judstvo, da mi daruje. Če se še ustav- Jns in jih zadržuješ, glej, moja roka bo nad tvojimi njivami; in nad konji, in ?sli, in kamelami, in voli, in ovcami bo du ° huda kuga. In Gospod bo nare- uil čudež (čudežen razloček) med posest- v °m izraelskim in posestvom egiptov- kim, da ne bo poginilo prav nič od pg a > kar je last Izraelovih sinov. In Gospod je določil čas, rekoč: Jutri bo °spod storil to besedo v deželi. Go¬ spod je torej storil to besedo drugi dan, in poginile so živali Egipčanov: izmed živalij Izraelovih sinov pa ni prav nič poginilo. In Faraon je poslal pogledat, pa ni bilo nič mrtvega izmed tega, kar je bilo last Izraelcev. In otrdilo se je srce Faraonovo, in ni izpustil ljudstva. Šesta šiba. In Gospod je rekel Mojzesu in Aronu : Vzemita iz peči polne pesti pepela, in Mojzes naj ga strese pred Faraonom proti nebu. Naj bo prah nad vso egip¬ tovsko deželo: zakaj na ljudeh in na živalih bodo turi in gnojni mehurji po vsej egiptovski deželi. In sta vzela iz peči pepela in stala vpričo Faraona, in Mojzes ga je stresel proti nebu: in naredili so se turi gnojnih mehurjev na ljudeh in na živalih. Čarodeji pa niso mogli stati vpričo Mojzesa zaradi turov, ki so bili na njih in po vsi egiptovski deželi. In Gospod je otrdil Faraonovo srce in ju ni poslušal, kakor je bil go¬ voril Gospod Mojzesu. Sedma šiba. In Gospod je rekel Mojzesu: Jutri vstani in stoj vpričo Faraona in reci mu: To veli Gospod Bog Hebrejcev: Izpusti moje ljudstvo, da mi daruje: Zakaj to pot bom poslal vse nadloge nad-te in nad tvoje služabnike in nad tvoje ljudstvo, da boš vedel, da ni meni jednakega v vsej deželi. Ker sedaj bom stegnil roko in udaril tebe in tvoje ljudstvo s kugo, in iztrebljen boš z zemlje. Zato pa sem te postavil, da pokažem nad teboj svojo moč, in da se bo pripovedovalo moje ime po vsej deželi. Ali še zadržuješ moje ljudstvo, in ga nečeš izpustiti? Glej, jutri bom ob tej-le uri dežil jako hudo točo, ka- koršne ni bilo v Egiptu, odkar je usta¬ novljen, do sedanjega časa. Torej pošlji že sedaj, in spravi svojo žival in vse, kar imaš na polju : zakaj ljudje in živali, kar se jih bo nahajalo zunaj in ne bo spravljenih s polja, in na kar bo padala toča, vse bo poginilo. 13* 196 II. Moj z. 9, 20—35; 10, 1—10. Sedma in osma šiba: toča, kobilice. Kdor izmed Faraonovih služabnikov se je baRbesede Gospodove, ukazal je, naj beže njegovi hlapci in živina do¬ mov; kdor je pa zanemaril besedo Go¬ spodovo, pustil je svoje hlapce in ži¬ vino na polju. In Gospod je rekel Mojzesu: Stegni svojo roko proti nebu, da bo šla toča po vsej egiptovski deželi, nad ljudi in nad živali in nad vsa poljska zelišča v egiptovski deželi. In Mojzes je steg¬ nil palico proti nebu, in Gospod je dal gromenje in točo, in bliske, ki so sem ter tje švigali na zemljo: in dežil je Gospod točo na egiptovsko deželo. In toča in blisek sta hkrati udarjala vprek; in tako velika je bila, kakoršna se po¬ prej ni nikdar pokazala po vsej egip¬ tovski deželi, odkar je ustanovljeno ono ljudstvo. In toča je po vsej egiptovski deželi pobila vse, kar je bilo na polju, od človeka do živalij; in vse poljsko zelišče je pobila toča, in vse drevje pokrajine je polomila. Samo v deželi Gesenu, kjer so bili Izraelovi sinovi, ni padala toča. Faraon je poslal poklicat Mojzesa in Arona in jima je rekel: Tudi sedaj sem grešil; Gospod je pravičen, jaz in moje ljudstvo smo hudobni. Prosita Gospoda, da ponehajo Božje strele in toča: da vas izpustim, in ne ostanete več tukaj. Mojzes reče: Ko bom izšel iz mesta, stegnil bom svoje roke h Go¬ spodu, in ponehali bodo bliski, in toče ne bo več: vedel boš, da je zemlja Gospodova. Vem pa, da se ti in tvoji služabniki še ne bojite Gospoda Boga. Lan in ječmen sta bila torej pokon¬ čana, zato ker je bil ječmen zelen in je lan delal glavice; pšenica pa in rž nista bili pokončani, ker sta bili pozni. In Mojzes je šel od Faraona iz mesta, in vzdignil svoje roke h Go¬ spodu, in ponehala sta grmenje in toča, in ni več niti kanilo na zemljo. Ko je pa Faraon videl, da so ponehali dež, toča in grmenje, grešil je še dalje: in otrpnelo je srce njegovo in njegovih služabnikov in se jako otrdilo; in ni izpustil Izraelovih sinov, kakor je bil ukazal Gospod po Mojzesu. Gospod poprijema Faraona močneje. Zato se tudi uda za nekaj časa, a hitro zopet otrpne. Napuh in lakomnost se borita s strahom; vedno pa zmagata prva dva. Neče se ukloniti višjemu Gospodu, tudi se mu zdi škoda izpustiti iz dežele pridne delavce. —■ Kar nam Mojzes pravi o žitu, to nam kaže čas, ob katerem se je zgodil oni čudež. Bilo je meseca svečana. Osma šiba. Tedaj reče Gospod Mojzesu: Pojdi k Faraonu, zakaj zakrknil sem srce nje¬ govo in njegovih služabnikov, da sto¬ rim te svoje čudeže nad njim, in da boš pripovedoval svojemu sinu in svo¬ jim vnukom, kolikokrat sem strl Egip¬ čane in kolikokrat sem svoja znamenja storil med njimi; tako bodete vedeli, da sem jaz Gospod. — Mojzes in Aron sta torej šla k Faraonu in mu rekla: To pravi Gospod Bog Hebrejcev: Kako dolgo se mi nečeš ukloniti ? v Izpusti moje ljudstvo, da mi daruje! Če se pa ustavljaš in ga nečeš izpustiti: glej, jaz pošljem v tvoje pokrajine kobilice, ki bodo pokrile površino zemlje, da se je ne bo nič videlo, marveč pojedle bodo, kar je ostalo po toči, poglodale bodo namreč vsa drevesa, ki zelene na polju. In napolnile bodo hiše tvoje in tvojih služabnikov in vseh Egipčanov, kolikor niso videli tvoji očetje in dedje, odkar so bili rojeni na zemlji do da¬ našnjega dne. In se je obrnil in šel od Faraona. Faraonovi služabniki pa so mu rekli: Doklej bomo trpeli to pohujšanje? Iz¬ pusti ljudi, da darujejo Gospodu svo¬ jemu Bogu! Ali ne vidiš, da je Egipta že konec? In pokličejo nazaj Mojzesa in Arona k Faraonu, kateri jim reče: Idite, darujte Gospodu, svojemu Bogu! Kateri so tisti, ki bodo šli? Mojzes de: S svojimi otroki in starčki bomo šli, s sinovi in s hčerami, z drobnico in govejo živino: zakaj slovesnost je Go¬ spoda našega Boga. In Faraon odgo¬ vori: Tako bodi Gospod z vami, kakor II. Mojz. 10, 10—29; 11, 1—3. Osma in deveta šiba: kobilice, tema. 197 jaz izpustim vas in vaše otroke i 1 Kdo Pač dvomi, da jako hudo mislite? Ne bo tako, ampak idite samo možje in darujte Gospodu ; saj sta tega tudi sama Prosila. — In takoj so ju izgnali izpred Faraona. Gospod je pa rekel Mojzesu: Stegni svojo roko nad egiptovsko deželo po kobilice, da se vzdignejo nadnjo, in Požrd vsa zelišča, ki so ostala po toči. In Mojzes je stegnil palico nad egip¬ tovsko deželo, in Gospod je poslal vroč veter ves tisti dan in tisto noč; in ko Se je zdanilo, vzdignil je vroč veter kobilice. Te so prišle nad vso egiptov¬ sko deželo, in so se brez števila vsedle Po vseh pokrajinah Egipčanov, kakor- s nih ni bilo pred tistim časom in tudi ne bo pozneje. In pokrile so vso po¬ vršino zemlje in so vse pokončale. Po¬ žrle so torej zelišča zemlje in kar je bilo na drevesih sadja, katero je pustila toča, in prav nič zelenega ni ostalo, ne na drevesih, ne na zeliščih po vsem Egiptu. Zato je Faraon hitro poklical Moj- Ze sa in Arona in jima rekel: Grešil Se rn zoper Gospoda vašega Boga in zoper vas. Toda sedaj mi odpustita greh tudi to pot; in prosita Gospoda Vašega Boga, da vzame od mene to smrt. In Mojzes je šel izpred Faraona in ^olil Gospoda. Gospod je dal, da je Potegnil od zahoda jako hud veter, in zgrabil kobilice in jih vrgel v Rdeče 1710 rje: n i ostala niti jedna po vseh egiptovskih pokrajinah. In Gospod je zakrknil Faraonovo srce, in ni izpustil Izraelovih sinov. Deveta šiba. Gospod pa reče Mojzesu: Stegni svojo roko proti nebu, in naj bode torna nad egiptovsko deželo, tako §V s ta tema, da se bo dala tipati. In Mojzes je stegnil svojo roko proti nebu, . * '®' araon govori tako zasmehljivo in jim želi slabo, , ’ na, j v ‘ lm tudi Gospod stori tako zlo, kakor jaz nerad opuščam vas in vaše otroke. in nastala je grozna tema po vsej egip¬ tovski deželi tri dni. Nihče ni videl svojega brata, in ni se ganil s kraja, kjer je bil. Kjer so pa stanovali Iz¬ raelovi sinovi, bilo je svetlo. Faraon pokliče Mojzesa in Arona in jima reče: Idite, darujte Gospodu: samo vaše ovce in goveda naj ostanejo; vaši otroci naj gredo z vami. Mojzes reče: Tudi ži¬ vali in za žgavne daritve nam boš dal, da jih darujemo Gospodu Bogu našemu. Vse črede pojdejo z nami, ne bo ostalo izmed njih kopito, katero bi bilo po¬ trebno za češčenje Gospoda, našega Boga; posebno še, ker ne vemo, kaj treba darovati, dokler ne pridemo do kraja samega. Gospod je pa zakrknil srce Faraonovo, in ni jih hotel izpustiti. Pogled na deželo Gesen, kakoršna je dandanes. In Faraon reče Mojzesu: Pojdi od mene in varuj se, da zopet ne vidiš mojega obličja: kadarkoli se mi prikažeš, umr- ješ. Mojzes odgovori: Tako se bo zgo¬ dilo , kakor si govoril. Ne bom več videl tvojega obličja. Deseta šiba. In Gospod reče Mojzesu: Se z jedno nadlogo bom udaril Faraona in Egipet, in za tem vas bo izpustil in silil, da izidete. Torej porečeš vsemu ljudstvu, naj prosi (vsak) mož svojega prijatelja in (vsaka) žena svojo sosedo srebrnih in zlatih posod. Gospod pa bo dal milost svojemu ljudstvu vpričo Egipčanov, (da jim bodo radi dali). In Mojzes je bil jako 198 II. Mojz. 11, 3—10; 12, 1—20. Deseta šiba: smrt prvorojencev. Velikonočno jagnje. velik mož v egiptovski deželi pred Fa¬ raonovimi služabniki in vsem ljudstvom. In reče: To pravi Gospod: O polnoči bom stopil v Egipet. In umrlo bo vse prvorojeno v deželi Egipčanov, od prvorojenca Faraonovega, ki sedi na njegovem prestolu, do prvorojenca dekle, ki je pri mlinu, in prvorojencev živalij. In po vsej egiptovski deželi bo veliko vpitje, kakoršnega ni bilo, in ga ne bo več. Pri vseh Izraelovih sinovih pa ne bo zalajal pes od človeka do živine: da bodete vedeli, s kakšnim čudežem loči Gospod Egipčane in Iz¬ raelce. In šli bodo vsi tisti moji slu¬ žabniki k meni in me bodo molili. VI. Velikonočno jagnje. (II. Mojz. 12, 1—51.) Zapoved velikonočnega jagnjeta. Rekel je tudi Gospod Mojzesu in Aronu v egiptovski deželi: Ta mesec vam bo začetek mesecev; prvi bo med meseci leta. Govorita vsej trumi Iz¬ raelovih sinov in recita jim: Deseti dan tega meseca vzemi vsakdo jagnje po družinah in svojih hišah. Če je pa število manjše, kakor da bi moglo za¬ dostovati, da pojedo jagnje, naj vzame svojega soseda, ki je združen ž njegovo hišo po številu duš, ki so dovolj, da použijejo jagnje. 1 Jagnje pa bodi brez madeža, samec, leto staro; po tem na¬ činu vzamete tudi kozliča. In hranili bodete jagnje do štirinajstega dneva tega meseca, in darovala je bo vsa množica Izraelovih sinov proti večeru. In vzeli bodo od njegove krvi in bodo namazali oba podboja in naddurje ti¬ stih hiš, v katerih je bodete jedli. In bodo jedli ono noč meso, pečeno na ognju, in opresne kruhe s poljskimi zelišči. Ne bodete jedli od njega nič surovega, tudi ne kuhanega na vodi, ampak samo pečeno na ognju: glavo z njegovimi nogami in z drobovjem 1 To je: Naj vzame takega soseda, da bodo vsi skupaj lahko použili jagnje. Po poznejši judovski navadi je moralo biti skupaj 10—20 ljudij. bodete jedli. In naj od njega nič ne ostane do jutra; če bo kaj ostalo, se¬ žgite na ognju. Pa tako-le je bodete jedli: Svoja ledja opašite in imejte obuvalo na nogah, palice držite v ro¬ kah, in jejte urno, zakaj Pasha (to je mimohod) Gospodova je. In šel bom ono noč skozi egiptovsko deželo in udaril vse prvorojeno v egiptovski deželi od človeka do živali, in nad vsemi egiptov¬ skimi bogovi (maliki) bom storil sodbo; jaz sem Gospod. Kri pa vam bo v zna¬ menje na hišah, v katerih bodete; in videl bom kri in šel mimo vas; in med vami ne bo pokončevanja, kadar bom udaril egiptovsko deželo. Ta dan pa bodete imeli v spomin, in praznovali ga bodete s slovesnostjo Gospodovo v svojih rodovih z večnim češčenjem. Sedem dnij bodete jedli opresne kruhe; od prvega dne ne bo kvasu v vaših hišah; kdor koli bo jedel okvašeno, njegova duša bo iztrebljena iz Izraela, od prvega do sedmega dneva. Prvi dan vam bo svet in slovesen, in sedmi dan bodete praznovali z jednako slo¬ vesnostjo; nobenega dela ne bodete ta čas delali, razven tega, kar je treba za živež. In praznovali bodete opres- nike; zakaj ravno tisti dan bom izpeljal vaše čete iz egiptovske dežele, in oni dan bodete praznovali v svojih rodovih z večnim češčenjem. Prvi mesec, štiri¬ najsti dan meseca proti večeru bodete jedli opresnike do dvajsetega in prvega istega meseca proti večeru. Sedem dnij naj ne bo kvasu v vaših hišah; kdor bo jedel okvašeno, iztrebljena bo nje¬ gova duša iz Izraela, kakor izmed ptuj- cev, tako izmed domačinov dežele. Nič okvašenega ne bodete jedli; v vseh svo¬ jih hišah bodete jedli opresno. Tukaj naznanja Bog praznik opresnih kruhov ali velikonočni praznik, ki so ga pozneje praznovali Izraelci osem dnij. Opresni kruhi so spominjali Izraelce, da niso mogli v Egiptu okvasiti kruha takrat, ko so odhajali; opominjali so jih pa tudi, naj bodo nedolžnega srca, ko praznujejo Gospodov praznik, zakaj opresni kruhi so podoba svetosti. 1 ‘ 1. Kor. 5, 7.8. II. Mojz. 12, 21 — 28. Gospod napove angela morilca. 199 bojih, šel bo mimo hišnih vrat in ne bo pustil, da bi šel morilec v vaše hiše in pokončal. Drži se te besede kakor zapovedi svoje in svojih sinov vekomaj. In ko boš prišel v deželo, katero vam hoče dati Gospod, kakor je obljubil, držali se bodete teh obredov. In ko vam poreko vaši sinovi: Kaj so ti Angel morilec. Mojzes pa je poklical vse starejšine Izraelovih sinov in jim rekel: Idite, vsaka družina naj vzame žival in da¬ rujte Pasho. Snopič hizopa 1 pomočite v kri, ki je na pragu, in poškropite ž njo naddurje in oba podboja; nihče iz- Velikonočno jagnje pred izhodom iz Egipta. nied vas naj ne gre ven skozi hišna vrata do jutra. Gospod namreč bo šel niimo in udaril Egipčane: in ko bo videl kri na naddurju in na obeh pod- 1 Hizop ali izop je neka dišeča rastlina na jutrovem, ki ^zraste v manjših ali večjih grmičih. Lističe ima take,, da se j'h rada prime voda, in na njih obvise kaplje. Zato so rabili hizopove vejice za škropljenje tako kakor pri nas brinje. obredi? porečete jim: To je daritev mimohoda Gospodovega, ko je šel mimo hiš Izraelovih sinov v Egiptu, ko je udaril Egipčane in rešil naše hiše. In ljudstvo se je priklonilo in je molilo. In Izraelovi sinovi so šli in storili, kakor je bil ukazal Gospod Mojzesu in Aronu. 200 II. Mojz. 12, 29—51. Egiptovski prvorojenci pomrjo, Izraelci odpotujejo. Smrt egiptovskih prvorojencev. Sredi noči je pa Gospod udaril vse prvorojeno v egiptovski deželi, od prvo¬ rojenca Faraonovega, ki je sedel na njegovem prestolu, do prvorojenca jet- nice, ki je bila v ječi, in vse prvorojeno živalij. In vstal je po noči Faraon in vsi njegovi služabniki in ves Egipet in vstalo je veliko vpitje po Egiptu, zakaj ni bilo hiše, v kateri bi ne bil ležal mrlič. In Faraon je po noči poklical Mojzesa in Arona in je rekel: Vstanite in pojdite od mojega ljudstva vidva in Izraelovi sinovi: idite in darujte Go¬ spodu, kakor pravite: svoje ovce in goveda vzemite s sabo, kakor sta pra¬ vila, in ko odhajate, blagoslovite me! In Egipčani so ljudstvo silili, naj hitro odide iz dežele, rekoč: Vsi po- mrjemo. Ljudstvo je torej vzelo testo, predno se je skvasilo, in zavezalo v plašče in delo na svoje rame. In Iz¬ raelovi sinovi so storili, kakor je bil zapovedal Mojzes: in so prosili Egip¬ čane srebrnih in zlatih posod in veliko oblačil. Gospod je pa dal ljudstvu mi¬ lost pred Egipčani, da so jim dali: in oplenili so Egipčane. In Izraelovi si¬ novi’ so šli od Ramesesa do Sokota, skoro šest sto tisoč pešcev mož, brez otrok. Pa tudi mešano ljudstvo je šlo ž njimi brez števila, ovce in goveda in jako mnogo živalij razne vrste. In spekli so testo, katero so bili poprej prinesli iz Egipta: in so si naredili opresne pepelnjake, niso se namreč mogli skvasiti, ker so jih Egipčani si¬ lili in jim niso dali nič odloga; tudi si niso mogli narediti nič prikuhe. — - Bivanje Izraelovih sinov, ko so bivali v Egiptu, bilo je štiri sto trideset let. Ko so ta dopolnili, šla je vsa truma Gospodova iz egiptovske dežele. Darovanje velikonočnega jagnjeta. In Gospod je rekel Mojzesu in Aronu: Ta je obred Pashe (Faze, velikonočnega jagnjeta): noben ptujec naj ne je od njega; vsak kupljen suženj pa naj se obreže in tako je. Ptujec in dninar naj ne jesta od njega. V vsaki hiši je bodo jedli; nič njegovega mesa ne bodete nesli ven, tudi njegove kosti ne smete zlomiti. Vsa truma Izraelovih sinov bo to storila. Ako bo kateri izmed ptujcev hotel stopiti v vašo zadrugo in prazno¬ vati Gospodov mimohod (Pasha), naj se obreže vsak njegov moški, potem bo prav praznoval in bo kakor domačin v deželi. Kdor pa ne bo obrezan, ne bo jedel od njega. Vsi Izraelovi sinovi so storili tako, kakor je bil ukazal Gospod Mojzesu in Aronu. In oni dan je Gospod iz¬ peljal Izraelove sinove po njihovih tru¬ mah iz egiptovske dežele. Treba je nekoliko dostaviti, da bolje raz¬ umemo praznovanje velikonočnega jagnjeta. To praznovanje se je godilo prvi pomladan¬ ski mesec, ki se je imenoval Nizan, in je bil tudi prvi mesec izraelskega cerkvenega leta. Ta mesec je bil po našem računu nekako polovica sušca in polovica malega travna. Zraven tega cerkvenega leta so Izraelci šteli tudi državno leto, ki se je začenjalo jeseni z mesecem Tišrijem. (Da so imeli mesečno leto in ne solnčnega, to smo že slišali.) Deseti dan meseca Nizana so II. Mojz. 13, 1—19. Prvorojenstvo Bogu posvečeno. Izraelci gredo proti Rdečemu morju. 201 izbrali jagnje in je hranili do 14. dneva, zato nekaj dinj, da so se pripravljali za veliki praznik. Namestu jagnjeta so smeli imeti tudi kozliča; nista Pa smela biti stara nad jedno leto. Štirinajsti dan meseca, proti večeru, pa so jagnje zaklali. Hebrejci so rekli: „med dvema večeroma 11 , in s tem zaznamovali čas proti solnčnemu zahodu. Poznejši Judje so šteli dva večera: prvi se je začel, ko se je solnce nagnilo proti zapadu, drugi pa, ko je solnce zašlo. Torej so darovali jagnje kmalu po naši tretji popoldanski uri. Jagnje so zaklali Jako, da mu niso zlomili nobene kosti, zaklal pa je je hišni gospodar. To je bila prav za prav daritev, zakaj velikonočnega jagnjeta niso zaklali samo zato, da bi jedli njegovo meso, ampak, da se je darovalo. Jedli so pa jagnje tako-le: Zaklanemu jag¬ njetu, čegar kri so ulovili v posodo, potegnili so kožo s trupla in mu odvzeli drobovje, da so je umili in potem spekli. Vse drugo meso so pekli nerazkosano. Ko je bilo vse dobro opečeno, jedli so meso z opresnim kruhom in z grenkimi zelišči. Vse to je spominjalo Izraelce, kako so izšli iz Egipta: grenka je bila egiptovska sužnjost, jag- njetova kri je odvrnila angela morilca od Izrae¬ lovih hiš, odšli so urno, da ni bilo moči skvasiti kruha, in jedli so meso mlade brezmadežne živali 111 s tem so se udeležili rešenja. Prvorojenstvo posvečeno. In Gospod je Mojzesu govoril, rekoč: Posveti mi vse prvorojeno med Izraelo- Y lr ni sinovi, kakor od ljudij, tako od zivalij, zakaj moje je vse. In Mojzes J e rekel ljudstvu: Spominjajte se tega dneva, ko ste šli iz Egipta in iz hiše s užnjosti, ker v močni roki vas je Go¬ spod izpeljal iz tega kraja: da ne bodete Jedli okvašenega kruha. Danes bodete 12 sli, v mesecu novine. — In to bo ka- *° r znamenje v tvoji roki in kakor spomin pred tvojimi očmi: in kakor Gospodova postava bodi vedno v tvojih u stih, zakaj z močno roko nas je iz¬ peljal Gospod iz Egipta. To šego boš lz Polnjeval ob določenem času od leta d° leta. In ko te bo pripeljal Gospod deželo Kanaancev, kakor je prisegel e bi in tvojim očetom, in ti jo bo dal: odločil boš za Gospoda vse, kar je prvorojeno od žene, in kar je prvo¬ rojeno v tvojih čredah; karkoli boš imel moškega spola, posvetil boš Go¬ spodu. Prvorojeno od osla boš zamenil za ovco ; če ne boš zamenil, boš usmr¬ til; vse prvorojeno človeško od svojih sinov boš odkupil za plačilo. In ko te bo tvoj sin jutri vprašal, rekoč: Kaj je to? odgovoril mu boš: Z močno roko nas je Gospod izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnjosti. Zakaj, ko se je bil Faraon otrdil in ni hotel izpu¬ stiti nas, umoril je Bog vse prvorojeno v egiptovski deželi, od prvorojenca človeškega do prvorojene živali: zato darujem Gospodu vse, kar je prvoro¬ jeno moškega spola, in vse svoje prvo¬ rojene sinove odkupim za plačilo. To bo torej kakor znamenje na tvoji roki, kakor bi bilo za spomin obešeno med tvojima očesoma, zato, ker nas je z močno roko Gospod izpeljal iz Egipta. Ker je Bog ohranil izraelske prvorojence, zato je sprejel v svojo posebno last za poznejše čase vse prvorojeno. In prav to pomenja beseda, da je bilo prvorojenstvo posvečeno Bogu. Zares božje je vse; posebej je bil rod Izraelov božja last, božje ljudstvo. Prav primerno je torej bilo, da se je na poseben način vse prvorojenstvo posvetilo Bogu. Zato bi bili morali prvorojeni Izraelci slu¬ žiti Bogu v svetišču, v svetem šotoru in templu. Toda namestu njih je pozneje odločil za sveto službo ves Levijev rod. — Bog je hotel, da bi bil med Izraelci vedno živ ta spomin. Zato nam sporoča Mojzes tako natančno božja naročila. Izhod Izraelcev. Ko je torej Faraon izpustil ljudstvo, ni jih peljal Gospod po poti do filistej¬ ske dežele, ki je sosedna, zaradi tega ne, da ne bi bilo ljudstvu žal, ko bi videlo, da se vzdigujejo vojske zoper nje, in bi se ne povrnilo v Egipet: marveč vodil je ljudstvo po puščavi, ki je ob Rdečem morju; in oboroženi so šli sinovi Izraelovi iz egiptovske dežele. Mojzes je vzel s seboj tudi Jožefove kosti, zato, ker je bil s prisego zavezal Izraelove otroke, rekoč: Bog vas bo 202 II. Mojz. 13, 19—22; 14, 1—6. Izraelci gredo proti morju. Faraon se skesa. obiskal; odnesite od tukaj s seboj moje kosti. (Str. 140., 1. odd.), In šli so od Sokota in taborili v Etamu, na kraju puščave. Gospod je pa šel pred njimi, da jim je kazal pot, po dnevu v oblačnem stebru, po noči pa v ognjenem stebru, da je bil vod¬ nik na poti v obeh časih. Nikoli ni izostal oblačni steber po dnevu, tudi ne ognjeni steber po noči pred ljud¬ stvom. Tako je naposled prišlo ljudstvo iz egiptov¬ ske dežele, kjer je prebivalo tako dolgo. Ta izhod iz Egipta je lepa predpodoba našega odrešenja. Odrešeni smo vsi, t. j. ves človeški rod, kakor je Mojzes iz Egipta rešil vse ljudstvo. A iti mora iz sužnjosti greha tudi vsak posamezen človek. Pomen velikonočnega jagnjeta. Kot najbolj imenitno znamenje se kaže pri tem izhodu znamenje krvi jagnjetove na durih izraelskih hiš. In tudi to je prelepa, pa tudi očitna predpodoba krvi našega Iz v eli- čarja, ki je pravo naše velikonočno jagnje. Skoro nobene predpodobe Izveličarjeve ne omenjajo sv. očetje tolikokrat, kakor veliko¬ nočno jagnje. Imenujemo je velikonočno, ker je bila ona noč zares velika ali imenitna in važna noč, v kateri so šli Izraelci iz Egipta. V hebrej¬ skem jeziku se imenuje „Pesah“, kaldejsko pa „Pasha“, kar pomenja mimohod. Pasha ali veliko¬ nočno jagnje je predpodoba Jezusova v teh-le rečeh: 1. Velikonočno jagnje in Jezusa je Bog odločil, da njegova kri reši pogube. 2. Oba sta bila darovana. 3. Oba sta bila brez ma¬ deža. 4. Obeh kri je imela moč, da je rešila smrti, toda jagnjetova kri je rešila časne smrti, Jezusova pa nas reši večne pogube. 5. Oba sta bila usmrtena v istem mesecu in isti dan. 6. Oba sta tudi v smrti jednaka: jagnje je bilo razpeto in prebodeno na dve palici, križem stoječi, Jezus je bil pribit na križ. 7. Niti jagnjetu, niti Jezusu niso strli kosti. 8. Jagnje in Jezus sta dana ljudem v posebno hrano: jagnje Izraelcem, Jezus pa kristijanom v sv. obhajilu. Sv. obhajilo treba uživati z nedolžnim srcem (opresni kruh), v ponižnosti in grenkosti duše zaradi grehov (grenka zelišča); s prepasanimi ledji pa moramo biti na pot pripravljeni zlasti poslednjo uro svojega življenja, Prelepo nas spominja tudi sv. pismo te pred¬ podobe, ko govori o Jezusu. Zakaj pravi sv. Janez Krstnik: Glejte jagnje božje, ki odjemlje grehe sveta, 1 kakor zato, ker se ozira na velikonočno jagnje? In sv. Pavel piše: 2 Naše velikonočno jag¬ nje Kristus je darovano. Sv. Peter pa uči: 3 Veste, da niste s strohljivimi rečmi, z zlatom ali srebrom rešeni svojega ničemernega vedenja po očetovskem izročilu, ampak z drago krvjo Kristusa, kakor ne- omadežanega in nedolžnega Jagnjeta. Sv. Janez govori v Skrivnem razodenju pogostoma tudi o Jagnjetu — Kristusu, n. pr.: Jagnje, ki je bilo za¬ klano ; 4 oprali so svoja oblačila in obelili v krvi Jagnjetovi blagor jim, kateri opero svoja oblačila v krvi Jagnjetovi; 6 premagali so (sovražnika) za¬ radi krvi Jagnjetove 1 i. dr. Sv. Janez se ozira v evangeliju na velikonočno jagnje, ko pravi o smrti Kristusovi: 8 To se je zgodilo, da bi se dopolnilo pismo: Nobene kosti mu ne sirite. Na sv. obhajilo pa, velikonočno jed, se nanašajo besede sv. Pavla: 9 Posvečeni kelih, ki ga posvečujemo, ali ni udeleže¬ vanje krvi Kristusove? In kruh, ki ga lomimo, ali ni udeleževanje telesa Gospodovega? VII. Prehod, črez Rdeče morje. (II. Mojz. 14, 1-31.) Faraon udari za Izraelci. Govoril je pa Gospod Mojzesu, re¬ koč : Govori Izraelovim sinovom: Naj se vrnejo in tabore nasproti Fihahirotu, ki je med Magdalom in morjem, na¬ sproti Beelsefonu: vpričo njega posta¬ vite šotore ob morju. In Faraon poreče o Izraelovih sinovih: V tesni deželi so, puščava jih je zaprla. In otrdil bom njegovo srce, in udaril bo za vami; pa čast si bom napravil v Faraonu in v vsej njegovi vojski; in Egipčani bodo zvedeli, da sem jaz Gospod. In storili so tako. In sporočili so egiptovskemu kralju, da je ljudstvo bežalo; in premenilo se je srce Faraonovo in njegovih služab¬ nikov zastran ljudstva, in rekli so: Za¬ kaj smo neki izpustili Izraela, da nam ne bi služil? Zapregel je torej svoj voz 1 Jan. 1, 29. — 2 1. Kor. 5, 17. — 3 1. Petr. 1, 18. 19. — 4 Skr. razod. 5, 12. — 5 Skr. razod. 7, 14. — 8 Skr. razod. 22, 14. — ’ Skr. razod. 12, 11. — 8 Jan. 19, 36. — 9 I. Kor. 10, 16. II. Mojz. 14, 6 — 26. Faraon udari za Izraelci in jih dohiti. 203 vzel s seboj vse svoje ljudstvo. In vzel je šest sto izbranih voz, in kolikor je bilo v Egiptu voz, in vojvode cele vojske. In Gospod je otrdil srce Fa¬ raona, egiptovskega kralja, in udaril je za Izraelovimi sinovi, oni pa so bili izšli v mogočni roki. In ko so Egipčani zasledovali be¬ žeče, našli so jih v taboru ob morju; vs i konjiki in vozovi Faraonovi in vsa vojska so bili v Fihahirotu, nasproti Eeelsefonu. Ko se je bil približal Faraon, ozrli s° se sinovi Izraelovi in videli Egip¬ čane za seboj, in jako s ° se bali, in vpili h Go¬ spodu in rekli Mojzesu: Ali morebiti ni bilo gro¬ bov v Egiptu; zato si nas odpeljal, da umrjemo v puščavi? Zakaj si to storil, da si nas izpeljal lz Egipta? Ali nismo tako-le govorili tebi v Egiptu, rekoč: Pojdi od nas strani, da služimo Egipčanom? Veliko bo- Ije bi namreč bilo, slu¬ ziti jim, kakor umreti v Puščavi. Mojzes pa je rekel ljudstvu : Ne bojte se; stojte in glejte ve- iika dela božja, katera bo danes storil: Egip¬ čanov namreč, katere vidite sedaj, ne bodete videli več na yeke. Gospod se bo bojeval za vas, ln vi bodete molčali. Izraelci gredo po suhem, Egipčani se potope. In vzdignil se je angel Gospodov, ki je šel pred vojsko Izraelovo, in šel za njo; in ž njim je hkrati oblačni ste¬ ber zapustil prejšnje mesto, in bil za hrbtom. Stal je med taborom Egipča¬ nov in Izraelovim; in bil je oblak te¬ man (Egipčanom), in je razsvetljeval noč (Izraelcem), tako, da ves nočni čas niso mogli priti drug k drugemu. Ko je pa Mojzes stegnil roko nad morjem, odvzel je (morje) Gospod, ko je pihal silen veter in sušil celo noč, in premenil v suha tla; in razdelila se Egipčanski vojščaki (pešci). je voda. In Izraelovi sinovi so šli sredi suhega morja, zakaj voda je stala ka¬ kor zid na desni in na levi. In Gospod je rekel Mojzesu: Kaj kličeš k meni? Govori Izraelovim si- Uovom, naj gredo. Ti pa vzdigni svojo Palico in stegni svojo roko nad morje ln razdeli je, da bodo šli Izraelovi si- Uovi sredi morja po suhem. Jaz pa bom °trdil srce Egipčanov, da bodo udarili 2a vami: in storil si bom čast v Fa¬ raonu in v vsej njegovi vojski, in v njegovih vozovih in njegovih konjikih. In zvedeli bodo Egipčani, da sem jaz Gospod. In preganjajoči Egipčani so šli za njimi, in vsi Faraonovi konjiki, vozovi in jezdeci po sredi morja. In že je bila napočila jutranja straža, in glej, Gospod se je ozrl na vojsko Egipčanov iz ognje¬ nega in oblačnega stebra, in je usmrtil njih vojsko. In prevrnil je kolesa vozov, in pogreznili so se v globino. Zatorej so Egipčani rekli: Bežimo pred Izraelci, zakaj Gospod se bojuje zanje proti nam! In Gospod je rekel Mojzesu: Stegni svojo roko nad morje, da se vode po- 204 II. Mojz. 14, 26—31. Egipčanska vojska potopljena v Rdečem morju. Otrpnelost Faraonova. vrnejo nad Egipčane, nad njih vozove in konjike! In ko je Mojzes stegnil roko proti morju, vrnilo se je ob prvem svitu na prejšnje mesto: nad bežeče Egip¬ čane so pridrle vode, in Gospod jih je potopil sredi valov. In vrnile so se vode in pokrile vozove in konjike cele Fa¬ raonove vojske, ki so bili za Izraelci šli v morje: ne jeden ni ostal izmed njih. Izraelovi sinovi pa so šli sredi suhega morja: in vode so jim bile ka¬ kor za zidove na desni in na levi. In Gospod je oni dan rešil Izraela iz rok Egipčanov. In videli so Egipčane mrtve ob morskem bregu, in mogočno roko, katero je bil Gospod izkazal zoper nje; in ljudstvo se je balo Gospoda, in ver¬ jeli so Gospodu in Mojzesu, njegovemu služabniku. Tako se je naposled odločilo ljudstvo od Egipta. Poslednji čudež je največji: morje se je razdelilo, da je naredilo pot Izraelcem, a smrtno jamo Egipčanom. Ozrimo se sedaj nekoliko nazaj! Izraelci so se odpravili od Ramesesa, ne samo iz mesta, ampak od okolice, in so šli proti Sokotu, kjer so se imeli vsi združiti. Tje ni bilo daleč, v treh dneh so se lahko zbrali vsi Izraelci tukaj. Ker je bil Sokot v rodovitnem kraju in imel še sladko pitno vodo, zato je bil kaj pripraven za prvo postajo Izraelcev. Bilo jih je jako veliko; Bog jim je dal v Egiptu poseben blagoslov, če je bilo že mdž 600.000, bilo je dečkov in mlade¬ ničev gotovo 400.000, torej vseh moških jeden milijon, in toliko tudi oseb ženskega spola, torej vseh skupaj več kakor dva milijona, ker se je pridružila Izraelcem še precejšna množica drugih ljudij. Od Sokota so šli do Etama; ta je bil že ob kraju puščave in tudi blizu morja. Mislijo, da so imenovali s tem imenom ves kraj, ki je bil med Rdečim in Srednjim morjem in imel močne obrambe zoper sovražnike. Od Etama bi bili lahko šli kar naravnost v puščavo, toda Bog je hotel kaznovati Faraona zaradi njegove posebne in ne¬ navadne trdovratnosti, zato je ukazal, naj se ne¬ koliko vrnejo nazaj in pomaknejo proti jugu ob morju ter ostanejo v Fihahirotu. Ta kraj, kakor tudi Magdal in Beelsefon, so bili blizu sedanjega Sueza. (Glej naš zemljevid.) Zares z velikim čudežem je Bog rešil Izra¬ elce, in s hudo kaznijo je kaznoval Faraona in Egipčane. Pa oboje se je spodobilo božji modrosti in mogočnosti. Zgodovina izraelskega ljudstva je bila sedaj dospela do nove poti. Torej se je spo¬ dobilo, da je Bog z velikim čudežem pokončal staro in začel novo. In Izraelci so morali spoznati, da je pravi Bog močnejši kakor ošabni Faraon. Otrpnelost Faraonova. Kaj pa Faraon ? Ali ni bila kazen zanj pre¬ huda ? — Tu nam treba nekoliko izpregovoriti o tem, zakaj pravi sv. pismo, da je Bog otrdil nje¬ govo srce. Iz sv. pisma lahko vsakdo spozna, da Bog ni bil kriv Faraonove trdovratnosti, sicer bi bil Bog nasprotoval sam sebi. Vemo pa tudi, da ima Bog človeška srce v svoji oblasti. Ka¬ kor raztekanje voda, tako je tudi srce kraljevo v roki Gospodovi: kamorkoli hoče, je obrne, pravi sv. Duh sam. 1 Torej bi bil lahko nagnil Farao¬ novo srce v to, da bi bil izpustil božje ljudstvo. Pa Bog ni bil dolžan tega storiti, zakaj Faraon je videl že s svojimi očmi dovolj znamenj, ki naj bi ga bila nagnila k Bogu. Ker je pa vse čudeže zaničeval, ker je služil le svoji ošabnosti, zato mu Bog ni dal tistih milostij, tistih notranjih darov, katere daje ponižnim ljudem. Pisano je namreč: Bog se ošabnim ustavlja, ponižnim pa dd svojo milost. 2 In v tem pomenu treba raz¬ umeti besedo sv. pisma, da je Bog otrdil srce. S tem hoče reči, da mu Bog ni dal tiste no¬ tranje mehkote in voljnosti, ki je potrebna za dobra dela. Nihče ne more reči, da bi ne bil Gospod zadosti dober proti Faraonu. Kako hitro se je dal nagniti, da mu je odvzel kazen! A, ko je Faraonu nekoliko odleglo, takoj je padel v prejšnji greh, v otrpnelost. Faraon nam je torej svarilen vzgled trdovrat¬ nega človeka. Bog opominja grešnika po svojih služabnikih in mu pošilja poskušnje, da bi ga pripravil na pravo pot. Dokler je morebiti bolan ali v strahu, tedaj je tudi voljan. Ko pa ozdravi, ko odneha poskušnja, pa je zopet stari grešnik. Pomen prehoda. Prehod skozi morje imajo očetje za po¬ dobo in predpodobo. Podoba nam je našega dušnega prenavljanja ali opravičevanja. Kadar vstanemo in se k Bogu povrnemo s pravo pokoro, da nam Bog dušno življenje, kakor je Bog ohranil telesno življenje Izraelcem, toda pokonča in čisto 1 Preg. 21, 1. — 2 I. Petr. 5, 5. 205 206 II. Mojz. 15, 1—9. Prehod skozi morje. Mojzesova zahvalna pesem. potrebi naše grehe, kakor je pokončal in v morski globočini potopil Egipčane. Prehod skozi morje pa je še imenitnejša predpodoba, in sicer sv. krsta, v katerem se popolnoma operd v vodi vsi naši grehi. Po sv. krstu stopimo iz egiptov¬ ske dežele greha in oblasti peklenskega Faraona ali satana v božje kraljestvo izvoljenih sinov. Po sv. krstu šele postanemo božje ljudstvo, po¬ stanemo udje sv. cerkve, postanemo deležni vseh dobrot sv. cerkve. In tako tudi lahko rečemo, da je Rdeče morje predpodoba sv. Reš nje krvi Jezusove: onim, ki se hočejo rešiti, je sv. Rešnja kri v izveličanje, onim, ki ne skrbe za dušo, je sv. kri v spotiko in tako v pogubljenje. — Oni oblak, ki je šel po dnevu za Izraelci in po noči pred njimi, kaže nam drugo božjo osebo, ki je v starem Egipčanski bojni voz. zakonu vodila izvoljeno ljudstvo; v skrivnostnem pomenu pa nam je podoba sv. Duha, čegar moč gre pred vsemi našimi deli, pa gre tudi za njimi. Po našem računu stavimo za izhod Izraelcev iz Egipta letnico 1497., ali okroglo število 1500. pred Kr., četudi ne moremo seveda čisto natanko dolopiti leta. Mojzes je bil takrat star 80 let. Pa kako se je moglo vendar zgoditi, da je morje naredilo Izraelcem pot? Kdor ima vero, da je Bog vsemogočen in da je božja beseda res¬ nična, ta veruje trdno, da je Bog tukaj storil čudež. Ta čudež ni manjši zato, če je pihal nad morjem suh veter, ki je sušil morje, ker s tem je Bog le pokazal, da mu mora služiti in pokorna biti vsaka stvar, kakor morje, tako tudi vetrovi. Kakšne misli, kakšna čustva so pač pre- šinjala rešene Izraelce, ko so gledali dotlej mirne morske valove, ki so udarili nad Egipčane in jih pokopali v globočini! Strah, veselje, hvaležnost — vse to je šumelo v izraelskih Srcih. In to, kar so čutili pravični in dobri Izraelci v srcu, naznanil je njihov veliki vodnik, Mojzes, v prelepi pesmi, katero je zapel Bogu v zahvalo. HIV. Mojzesova zahvalna pesem. (II. Mojz. 15, 1-21.) Tedaj so zapeli Mojzes in sinovi Izraelovi to pesem, in so rekli: Pojmo Gospodu, zakaj poveličal se je slavno; konja in jezdeca je tre¬ ščil v morje. Moč moja in hvala moja — Gospod: postal mi je rešenje: ta-le je moj Bog, slavil ga bom; Bog mojega očeta, in povzdigoval ga bom. Gospod je kakor boj- nik, Vsemogočni je nje¬ govo ime. Vozove Faraonove in njegovo vojsko je vrgel v morje: izbrani njegovi vojvodi so bili potop¬ ljeni v Rdečem morju. Brezdna so jih zagr¬ nila; pogreznili so se v globočino kakor kamen. Tvoja desnica, Gospod, se je pove¬ ličala v moči; tvoja desnica, Gospod, je udarila sovražnika. V veliki svoji slavi si potlačil svoje nasprotnike; dihnil si svojo jezo, ki jih je požrla kakor slamo. In v dihu svojega srda so se zbrale vode; tekoči val je obstal; zbrale so se globine sredi morja. Rekel je sovražnik: Za njim! Zgra¬ bim ga, razdelim plen, nasitila se bo moja duša. Potegnil bom svoj meč; usmrtila jih bo moja roka. II. Mojz. 15, 10—21. Mojzesova zahvalna pesem. 207 Vel je tvoj veter, in zagrnilo jih je n^orje: potopili so se kakor svinec v silnih vodah. Kdo je med močnimi jednak tebi, Go¬ spod? Kdo je jednak tebi, veličastni v svetosti, strašni in češčeni, čudodelni? Stegnil si svojo roko, in požrla jih J e zemlja. Vodnik si bil v usmiljenosti ljudstvu, katero si odrešil; in nesel si je v svoji 1X10 či k svetemu svojemu bivališču. v Ljudstva so vstala in se srdila; bo¬ lečine so prevzele prebivalce filistejske. Tedaj so se prestrašili knezi edom- s ki, mogočneže moabske je prevzel trepet: odreveneli so vsi prebivalci kanaanski. Naj udari nadnje bojazen in plahost 2 aradi močne tvoje roke; naj se ne ga- ne Jo kakor kamen, dokler ne gre mimo tvoje ljudstvo, Gospod, dokler ne gre aiirno to-le tvoje ljudstvo, katero imaš v lasti. Vpeljal jih boš in jih zasadil na gori ®voje dedščine, na močnem bivališču, katero si naredil, Gospod; svetišče tv °je, Gospod, katero so utrdile tvoje roke. Gospod bo vladal vekomaj in orez. Jezdec Faraon je stopil z vozovi ’n konjiki v morje in Gospod je nad- n Je razlil morske vode ; Izraelovi sinovi Pa so šli po suhem po njih sredi. Ta pesem ni samo zahvala, ampak je tudi prerokovanje prihodnjih zmag in drugih dogodkov izraelskih. Vse se je natanko dopolnilo. Bog hoče peljati Izraelce na goro svoje dedščine, to je, na gorate kraje obljubljene dežele, posebej še na goro Sijon, na kateri je bila ob času Davidovem skrinja zaveze — središče izvoljenega ljudstva; zato je bila tudi svetišče Izraelovo. Kakor je pel Mojzes z moškimi, tako je pela njegova sestra Marija ali Marjam z ženskimi. Vzela je torej Marija prerokinja, sestra Aronova, boben v svojo roko, in za njo so šle vse žene z bobni in v kolu. Tem je napevala, rekoč: Pojmo Gospodu, zakaj slavno se je poveličal, konja in jezdeca je treščil v morje. In jednako je pela Marija vso pesem Mojze¬ sovo. Marija se imenuje prerokinja, kei’ je imela od Boga dar prerokovanja. Marjam ali Mirjam pomenja »močno« ali pa »gospo morja«. Imenuje se Aronova sestra, ker se Mojzes iz ponižnosti neče pogostoma imenovati in ker je bil Aron starejši brat. Nekateri mislijo, da je Marija z ženskimi odpevala moškim, tako, da bi bil tu nekak dvospev. Kakor je Mojzes, ki prepeva Bogu hvalo za rešenje, predpodoba Izveličarjeva, tako je njegova sestra Marija predpodoba Marije, Matere Božje. Ker se namreč imenuje sestra Aronova, zato mis¬ lijo po pravici, da je živela v devištvu, sicer bi se rajša imenovala po možu kakor po bratu. Rdeče morje. 208 II. Mojz. 15, 22—27; 16, 1—3. Izraelci pridejo v puščavo. Mara, Elim; palme; puščava Sin; godrnjanje. II. oddelek. Izraelsko ljudstvo dobi postavo. I. Izraelci pridejo v puščavo. (II. Mojz. 15, 22-27.) Mojzes pa je vzdignil Izraelce od Rdečega morja in šli so v puščavo Sur; hodili so tri dni po puščavi in niso našli vode. In so prišli v Maro, pa niso mogli piti vode iz Mare, ker je bila grenka; zato so dali kraju prikladno ime in ga imenovali Mara, to je gren¬ koba. In ljudstvo je mrmralo zoper Mojzesa, rekoč: Kaj bomo pili? On pa je klical h Gospodu, ki mu je po¬ kazal les; ko ga je vrgel v vodo, pre- menila se je v sladko vodo. V tem kraju mu je dal (Bog) ukaze in zapovedi, in tukaj ga je izkušal, rekoč: Če boš poslušal (Izrael) besedo Gospoda, svojega Boga, in storil pred njim, kar je prav, in boš pokoren nje¬ govim poveljem in se ravnal po vseh njegovih ukazih, ne bom ti poslal nobene nadloge, katero sem del nad Egipet: Zakaj jaz Gospod sem tvoj zdravnik. Prišli pa so Izraelovi sinovi v Elim, kjer je bilo dvanajst studencev vode in sedemdeset palm, in taborili so zra¬ ven voda. Mojzes je vodil Izraelce najprej nekoliko od morja strani, potem pa je šel polagoma proti jugu. Pot je bila težavna. Dandanes je tam jako za¬ puščena, skalovita in peščena pokrajina. Vode tudi dandanes ni tamkaj. Ko so prišli naposled do vode, našli so grenko in slano. Nekdanja Mara je pač današnji ‘Ajin Hovara, kjer je še vedno taka grenka voda. To vodo je Bog ozdravil s ču¬ dežem. Mojzes je sicer vrgel vanjo les, a ta les ni imel sam iz sebe ali po naravi to moč, da bi ozdravil vodo, ampak po božji volji. Vendar nam je v nauk, da imajo nekatere stvari zdravilno moč. Zato nas uči celd sv. pismo 1 tako-le: Najvišji je ustvaril iz zemlje zdravila, in umni človek jih ne zaničuje. Ali ni les osladil grenke vode? Ob jednem nam je ta les predpodoba sv. križa, ki 1 Sirah 38, 4. 5. preminja vsako grenkobo v sladkost; treba nam je le spominjati se ga in naše bolečine združiti z Jezusovimi, pa jih prenašamo lože in stanovit- neje. Lepo se kaže tudi nasprotje med puščavo in Egiptom. V puščavi je Bog ozdravil grenko vodo, v Egiptu pa je zdravo vodo premenil v kri, ljudem v kazen. — V Elimu so se Izraelci dobro okrepčali in poživili, ker so dobili dobre vode in imeli tudi senco. Potovalci trde, da je bil Elim tam, kjer je dandanes dolina Gorandel, kake dve uri in pol južno od Hovare. „Še dandanes je ta kraj glavna postaja Arabcem in tistim, ki potujejo k Sinaju. Tam rastd palme, tamariske, akacije/ 1 Palma je v jutrovih krajih jako koristno drevo. Pa tudi lepo je: visoko se dviga proti nebu in nima vej, kakor naša drevesa; le na vrhu se raz¬ prostira v več delov, ki se razhajajo na razne strani, kakor prsti iz dlani. Vzraste pa celd do 30 m visoko, zato je zares veličasten pogled na tako staro palmo. Palmov plod je znan, namreč dateli, ki imajo sladko in posebno užitno meso okrog trdega jedra. Za porabo so dobri tudi listi, potem les, sok, stržen; palma nima dela, ki bi ne bil človeku za veliko korist. Zato imenujejo palmo po pravici kraljico vseh rastlin. Ker ima rada mehka in mokra tla, zato so rastle palme tudi v Elimu. Pasto pa posamezno in ne skupaj v gozdovih kakor naša drevesa. — Ko čitamo o dvanajsterih studencih in sedemdeseterih palmah, spominjamo se dvanajsterih apostolov in sedem¬ deseterih (in dveh) Gospodovih učencev, iz katerih se je razširila sv. vera na vse strani. II. Bog da mano. (II. Mojz. 16, 1—35.) Godrnjanje Izraelcev. In odšli so od Elima in vsa množica Izraelovih sinov je prišla v puščavo Sin, ki je med Elimom in Sinajem, petnajsti dan drugega meseca, odkar so bili izšli iz egiptovske dežele. In vsi Izraelovi sinovi skupaj so godrnjali zoper Mojzesa in Arona v puščavi. In rekli so jima 1 Schuster, n. m. str. 305. II. Mojz. 16, 3—22. Bog da prepelice in mano. 209 otroci Izraelovi: Da bi bili pač po Go¬ spodovi roki umrli v egiptovski deželi: ko smo sedeli pri loncih mesa in jedli kruh do sita! Zakaj sta nas izpeljala v to-le puščavo, da usmrtita vso množico z lakoto? Gospod je pa rekel Mojzesu: Glej, dežil vam bom kruha z neba: naj pride ljudstvo in nabere, kolikor je dovolj za vsak dan; da je poskusim, ali bo hodilo po moji postavi ali ne. Šesti dan pa naj nabero, da bodo shra¬ nili, in naj bo dvakrat toliko, kakor so nabirali vsak dan. In Mojzes in Aron sta rekla vsem Izraelovim sinovom: Zvečer bodete ve¬ deli, da vas je Gospod izpeljal iz egip¬ tovske dežele, in jutri bodete videli slavo Gospodovo, ker je slišal vaše narmranje zoper Gospoda. A kaj sva niidva, da ste godrnjali zoper naju? In Mojzes je rekel: Gospod vam bo dal zvečer jesti mesa, in zjutraj kruha do sita, zato, ker je slišal vaše mrmra¬ nje zoper sebe; kaj sva neki midva? Tudi ni vaše godrnjanje zoper naju, a nipak zoper Gospoda. Tudi je rekel Mojzes Aronu: Reci vsem Izraelovim sinovom skupaj: Pristopite h Gospodu, zakaj slišal je vaše mrmranje. In ko je Aron govoril celi množici Izraelovih sinov, ozrli so se v puščavo, in glej, slava Gospodova se je prikazala v oblaku. Govoril je pa Gospod Mojzesu, re¬ koč: Slišal sem godrnjanje Izraelovih sinov; govori jim: Zvečer bodete jedli naeso in zjutraj se bodete nasitili s kru¬ hom in bodete vedeli, da sem jaz Go¬ spod, vaš Bog. Prepelice in mana. Ko se je torej zvečerilo, vzdignile so se prepelice in pokrile tabor; in zjutraj je ležala rosa okrog tabora. In k° je pokrila površino zemlje, kazalo je v puščavi nekaj drobnega in ka- hor stolčenega, podobno slani na tleh. Ko so Izraelovi sinovi to videli, rekli so drug drugemu: Manhu, kar pomenja: ^ a j je to? Niso namreč vedeli, kaj-je. M °jzes jim je rekel: To je kruh, ki Zgodbe sv. pisma I. vam ga je dal Bog jesti. To vam za¬ poveduje Gospod: Vsakateri naj tega nabere, kolikor je dovolj za jed: gomor za vsako glavo po številu vaših duš, ki prebivajo v šotoru, toliko si vzemite. Izraelovi sinovi so tako storili in na¬ brali j eden več, j eden manj. In so merili po meri gomor: pa ni imel več tisti, ki je bil več nabral; tudi ni dobil manj tisti, ki je bil manj pripravil: temveč vsak je nabral po tem, kar so mogli jesti. In Mojzes jim je rekel: Nihče naj ne pušča tega do jutri. Oni pa ga niso slušali, marveč nekaj tega pri¬ hranili do jutra, in postalo je polno črvov in se je usmradilo, in razsrdil se je zoper nje Mojzes. Nabirali pa so zjutraj, kolikor je imel vsakateri dovolj za jed; in ko se je razgrelo solnce, stajalo se je (kar je bilo na tleh). Šesti dan pa so nabrali dvakrat toliko jedi, to je, dva gomorja za vsakega človeka. Izraelci so šli čim dalje bolj proti jugu. Pot je bila jako težavna. Pod nogami trda skala ali pesek, nad seboj pekoče solnce; gredoč črez te¬ žavne hribe in razdrte, puste doline — občutili so Izraelci prav hudo razloček med lepo egiptov¬ sko deželo in tukajšnjo puščavo Sin. Zato so go¬ drnjali; zaupanje v Boga je ponehalo, pešali so po duhu in telesu. A Bog je usmiljen in potrpež¬ ljiv. Ni jih kaznoval, ampak potolažil s tem, da jim je obljubil, česar so želeli. Dobili so mesa in tudi kruha. Bog jim je poslal silno veliko pre¬ pelic, kakor tudi sicer včasih pridejo v veliki množini v onih krajih, kadar potujejo mimo. Drugo jutro pa jim je dal — mane. Torej jeden mesec potem, odkar so bili šli iz Egipta, dal jim je Bog čudovito jed, dal naravnost z neba. Kakor rosa je ležala okrog tabora po tleh neka belkasta stvar, zrnata ali drobna, kakor bi bila zdrobljena ali stolčena v posodi. Določeno je bilo, da dobi vsakdo jeden gomor, to je kaka dva litra in pol, za cel dan. To je bilo dovolj za človeka, da se je lahko nasitil. Nabirati so morali precej zjutraj, zakaj ob gorkem solncu se je mana raztopila. Seveda so je razni nabrali več ali manj. Toda nihče je ni smel imeti več ali manj, marveč skoro gotovo so jo znesli skupaj in potem vsakateremu odmerili po jeden gomor. 14 210 II. Mojz. 16, 22—32. Pomen mane. Posvečevanje sobote. Mana. Čudovita je bila mana. Vsakdo vidi, da ni bila ta jed naravna, ampak da je Bog dan na dan delal čudež. Mojzes je jed napovedal, tudi je naznanil, da je jed od Boga; mera, vsakdanje nabiranje, ob petkih dvakratna mera (jedna za sobotni dan), to, da se je skazilo, kar je ostalo nad mero: vse to nam pričuje božji čudež. In to jed so uživali Izraelci ves čas v puščavi, dokler niso jedli sadežev obljubljene dežele. Nekateri maloverni razlagalci so trdili, daje bila mana naravna jed, in sicer nekak sok, Id kaplja iz tamariskovega grma. Po letu namreč nabode uš vejice tega grma in iz rane se cedi sok, ki se strdi in pade na tla. Toda — kaj je taka rastlinska „mana“ v primeri z božjo mano! Nekaj zrn okrog dreves naj bi bilo dovolj za dva milijona ljudij? In tudi okus se ne vjema. Božja mana je imela jako prijeten okus in je bila re¬ dilna, močna hrana kakor je naš kruh; drevesna mana pa je užitna samo s kruhom. Kdo ne ve, kako imenitna in lepa pred- p o dob a je mana! Da ne govorim o božji res¬ nici in besedi, ki je mana za naše duše, ozrimo se naravnost v nebeški kruh, ki nam ga je dal naš Izveličar v sv. Rešujem telesu! Veliko podobnosti je med mano v puščavi in nebeškim kruhom Jezusovim. 1. Oba sta od Boga dan ne¬ beški dar. 2. Oba sta ljudem v hrano na popoto¬ vanju v puščavi zemeljskega življenja. 3. Oba sta dana izvoljenemu ljudstvu: mana izraelskemu, sv. obhajilo pa krščanskemu ljudstvu. 4. Obojna hrana je sladka, prijetna, redilna. 5. Obe hrani imata čudovito lastnost, da je dobi vsakateri jednako, pa tudi dovolj, bodisi, da ima navidezno večjo ali manjšo mero mane, večji ali manjši košček sv. obhajila. 6. Sobotni dan, dan večnega počitka v nebesih, tudi nam ne bo treba več mane. Kar pa nam najbolj potrjuje to predpodobo, to so Gospodove besede, ki jih beremo pri sv. Janezu. 1 Judje so vprašali Jezusa: Kateri čudež storiš ti, da vidimo in ti verujemo? Kaj delaš? Naši očetje so jedli mano v puščavi, kakor je pi¬ sano: kruh z nebes jim je dajal jesti. Jezus jim je tedaj rekel: Resnično, resnično vam povem: Mojzes vam ni dajal kruha z nebes, ampak moj Oče vam da pravi kruh z nebes. Jaz sem kruh življenja; kdor k meni pride, ne bo lačen, in kdor 1 Jan. 6, 30—52. vame veruje, ne bo nikoli žejen. Jaz sem kruh življenja. Vaši očetje so jedli mano v puščavi in so umrli. Ta (sv. Rešnje telo) je kruh, kateri z nebes pride, da kdor od njega je, ne umrje. Jaz sem živi kruh, ki sem z nebes prišel. Ako kdo je od tega kruha, bo živel vekomaj, in kruh, katerega bom jaz dal, je moje meso za življenje sveta. V teh Gospodovih besedah je pa povedan tudi velik razloček med mano in sv. obhajilom: 1. Mana je bila telesna, sv. obhajilo je dušna jed. 2. Kdor je jedel mano, ni po njej dobil večnega življenja, kdor vredno prejme sv. obhajilo, ima večno življenje. 3. Mana je padala z neba, Jezus Kristus kot živi kruh je sam prišel iz nebes. Posvečevanje sobote. Prišli pa so (namreč pred soboto, ko so bili nabrali po dve meri) vsi prvaki mno¬ žice in so povedali Mojzesu. On jim je rekel: To je govoril Gospod: Sobotni počitek je jutri Gospodu posvečen: kar¬ koli bo treba storiti, in kar je treba skuhati, kuhajte; kar bo pa ostalo, shranite za zjutraj. In tako so storili, kakor je bil ukazal Mojzes, in se ni usmradilo, in ni bilo črva v njem. In Mojzes je rekel (v soboto): To jejte da¬ nes, ker je sobota Gospodova; danes se ne bo našlo na polju. Sest dnij na¬ birajte; sedmi dan pa je sobota Go¬ spodova, zato se ne bo našlo. In pri¬ šel je sedmi dan; tisti izmed ljudstva, ki so bili šli nabirat, niso našli. Rekel je pa Gospod Mojzesu: Kako dolgo nečete držati mojih povelj in moje po¬ stave? Glejte, Gospod vam je dal so¬ boto (počitek), in zaradi tega vam je dal šesti dan dvakratno jed. Vsakateri naj ostane doma, nihče naj ne gre s svo¬ jega kraja sedmi dan. In ljudstvo je počivalo sedmi dan. In Izraelova rod¬ bina je imenovala tisto jed „man“; bila je kakor belo korijandrovo seme, in njegov okus kakor okus moke z medom. Rekel je pa Mojzes: To je beseda, katero vam je ukazal Gospod: Napolni z mano gomor in naj se hrani v pri¬ hodnje rodove, da bodo poznali kruh, s katerim sem vas hranil v puščavi, II. Mojz. 16, 32—35; 17, 1—9. Mojzes shrani mano v skrinjo zaveze. Voda iz skale. 211 ko sem vas izpeljal iz egiptovske de¬ žele. In Mojzes je rekel Aronu : Vzemi jedno posodo in deni vanjo mane, ko¬ likor drži gomor, in shrani jo pred Gospodom, da se ohrani v vaše rodove, kakor je ukazal Gospod Mojzesu. In Aron jo je shranil v šotoru. Izraelovi sinovi pa so jedli mano štirideset let, dokler niso prišli v naseljeno deželo; s tem živežem so se živili, dokler niso prišli do meje kanaanske dežele. Imenitno zapoved, je tukaj Bog dal Izraelcem, da naj posvečujejo sedmi dan. Skoro go¬ tovo je začela mana padati prvi dan v tednu ali Po našem računu v nedeljo. Sedmi dan ali v soboto Pa ni padala, in tako je Bog s tem pokazal, da je sedmi dan dan počitka in na poseben način po¬ svečen Bogu. Bog je sicer posvetil sedmi dan pri stvarjenju sveta; posvečevali so ga prvi stariši in poznejši rodovi, posvečevali so ga očaki. Toda v Kgiptu so Izraelci med pogani pozabili in se od¬ vadili posvečevati sedmi dan; zato je Bog tukaj v začetku potovanja po puščavi to postavo vnovič naznanil Izraelcem. Mojzes tudi pripoveduje, da se je posoda z mano shranila v šotoru. To se ni zgodilo že sedaj, ampak poznej, ko so postavili sv. šotor, koda Mojzes hoče povedati ob jednem vse, kar¬ koli je znamenito za to nebeško jed. III. Voda iz skale; Mojzesova molitev in Jetrov svet. (II. Mojz. 17, 1—18, 27.) Voda iz skale. Vsa množica Izraelovih sinov je šla puščave Sin po svojih postajah, po Gospodovi besedi, in se je utaborila v “afidimu, kjer ljudstvo ni imelo pitne yode. Zato se je prepiralo z Mojzesom reklo : Daj nam vode piti! Mojzes J lrn je odgovoril: Kaj se prepirate z Bienoj ? Zakaj izkušate Gospoda? Ljudstvo je bilo torej tam žejno za¬ radi premalo vode, in je godrnjalo zo- P e r Mojzesa, rekoč: Zakaj si nas iz¬ peljal iz Egipta, da bi umoril z žejo n as in naše otroke in živino ? Mojzes je pa klical h Gospodu, re¬ koč : Kaj naj storim temu ljudstvu ? Še malo, pa me bo kamenjalo. In Gospod reče Mojzesu: Pojdi pred ljudstvom in vzemi s seboj izmed Iz¬ raelovih starejšin, in palico , s katero si udaril reko, vzemi v roko in idi. In jaz bom stal tam pred teboj nad skalo Horeb; in udaril boš skalo, in izšla bo iž nje voda, da bo pilo ljudstvo. Moj¬ zes je tako storil vpričo Izraelovih sta¬ rejšin. In imenoval je oni kraj Izkuš- njavo, zaradi prepira Izraelovih sinov, in ker so izkušali Gospoda, rekoč: Ali je Gospod med nami, ali ga ni? Izraelci so se iz puščave Sin polagoma po¬ mikali proti jutrovi strani v notranjo stran Sinaj¬ skega polotoka in prišli v Rafidim. Tudi tukaj je Bog storil ljudstvu velik čudež, da je prišla iz skale voda. Ta skala, iz katere je izvirala voda, je tudi lepa predpodoba Kristusova. Na to se ozira sv. apostol Pavel sam, ko piše: 1 Vsi so jedno duhovno pijačo pili (pili so pa iz duhovne shale, hatera je za njimi hodila, shala pa je bila Kristus). 2 Zato govori že prerok Izajija 3 4 o bo¬ gatih studencih žive vode; naš Izveličar tudi vabi one, ki so žejni, naj pijo. i Da, tudi nam bodi Kristus skala žive vode, katero hočemo vedno radi zajemati, bodisi njegov nauk, bodisi njegovo pomoč! Nikar ne bodimo podobni Izraelcem, ki so vedno izkušali Gospoda! Zato nas tako lepo svari Psalmist: 5 Danes, ko njegov glas slišite, ni¬ kar ne zakrknite svojega srca, kakor (Izraelci) v razdraženju, ob dnevu izkušnje v puščavi, kjer so me izkušali vaši očetje, izkusili so me in videli moja dela. Hebrejska beseda tega psalma pravi: . . . kakor v Meribi, kakor v Masi — puščavi. In prav to ime, Meriba in Masa (prepir in poskuš- nja) je dobil ta kraj, ker so se tukaj Izraelci prepirali z Mojzesom in Bogom. Mojzesova molitev. Prišli pa so Amalečani in se boje¬ vali z Izraelci v Rafidimu. In Mojzes reče Jozuvetu: Izberi mož, idi in bojuj 1 I. Kor. 10, 4. 2 Primerjaj našo lepo podobo pred naslovom. 3 Izaj. 12, 3. 4 Jan. 7, 37. 5 Psalm. 94, 8. 9. 14* 212 II. Mojz. 17, 9—16; 18, 1—14. Boj z Amalečani in Mojzesova molitev. Jetrova zahvala. se zoper Amalečane. Jutri bom stal vrh hriba in imel palico v svoji roki. Jo- zuve je storil, kakor je bil velel Moj¬ zes, in se je bojeval zoper Amalečane. Mojzes pa in Aron in Hur so šli na vrh hriba. Ko je Mojzes vzdignil roke, zmagoval je Izrael; ko je pa malo po¬ pustil, bil je Amalečan močnejši. Moj¬ zesove roke pa so bile utrujene; zato sta vzela kamen in ga položila pod njega, da je na njem sedel, Aron pa in Hur sta podpirala njegove roke od obeh stranij. In njegove roke se niso utrudile do solnčnega zahoda. In Jo- zuve je zapodil v beg Amalečana in njegovo ljudstvo z ostrim mečem. Go¬ spod pa je rekel Mojzesu: Piši to v knjigo za spomin in povej Jozuvetu, zakaj izbrisal bom spomin Amalečanov izpod neba. In Mojzes je postavil oltar in ga imenoval: Gospod moje poviša¬ nje, rekoč: Roka Gospodova bo steg¬ njena ž njegovega prestola, in vojska Gospodova bo zoper Amalečana od roda do roda. Amalečani so bili Ezavovi potomci, kakor nam kaže sv. pismo; Amalek je bil vnuk Ezavov. Četudi so bili torej Izraelcem sorodni, vendar so jim bili jako sovražni in so jih prvi zgrabili v puščavi. Zato je pa Bog ukazal Izraelcem vedno bojevati se zoper Amalečane tako dolgo, dokler niso bili popolnoma uničeni. Kako lepo se nam kaže moč molitve v Moj¬ zesu! Mojzes je zmagal z molitvijo Amalečane. Čim bolj goreča je naša molitev, čim bolj povzdi¬ gujemo kvišku svojega duha, tem večja je njena moč. A podpira nas tudi drugih molitev, kadar ne moremo izprositi sami, česar treba. Prvič se nam tukaj kaže Jozuve, ki je bil močen vojvoda. Mojzes mu izkazuje veliko čast in ga nekako odločuje za svojega naslednika. Hur je bil sin Kalebov in tudi imeniten med ljudstvom. Jetrov dohri svet. Ko je slišal Jetro, madijanski duhov¬ nik, tast Mojzesov, vse, kar je bil storil Bog Mojzesu in Izraelu, svojemu ljud¬ stvu, in da je Gospod izpeljal Izraela iz Egipta: vzel je Seforo, ženo Mojze¬ sovo , katero je bil poslal nazaj, in dvoje njegovih sinov, katerih j eden se je imenoval Gersam, drugi pa Elijezer, in prišel k Mojzesu v puščavo, kjer je taboril zraven gore božje. In je spo¬ ročil Mojzesu, rekoč: Jaz, Jetro, tvoj tast, pridem k tebi, in tvoja žena in tvoja dva sinova ž njo. Mojzes je šel svojemu tastu naproti, priklonil se mu in ga poljubil, in pozdravila sta drug drugega z mirnimi besedami. In ko je stopil v šotor, pripovedoval je Mojzes svojemu tastu vse, kar je bil Gospod storil Faraonu in Egipčanom zaradi Izraela; in vso težavo, ki jih je zadela na poti, in da jih je Gospod rešil. In Jetro se je veselil vsega dobrega, kar je bil Gospod storil Izraelu s tem, da ga je rešil iz rok Egipčanov. In je re¬ kel: Hvaljen Gospod, ki vas je rešil iz rok Egipčanov in iz rok Faraonovih, ki reši svoje ljudstvo iz roke egiptov¬ ske! Sedaj sem spoznal, da je Gospod večji kakor vsi bogovi. Mojzesov tast Jetro je torej daroval Bogu žgavne in klavne daritve, in prišli so Aron in vsi Izraelovi starejšine, da bi ž njim jedli vpričo Gospoda. Poprej (na str. 188.) smo brali, da Mojzes ni vzel svoje žene in obeh sinov v Egipet. Ko je torej Mojzes zopet prišel v puščavo blizu Jetro- vega bivališča, pripeljal mu je njegov tast ženo in sinova. Spoznaval je tudi Jetro pravega Boga, zlasti ko je čul o čudežih v Egiptu in v puščavi, in je opravil tudi daritve, seveda ne v svetem šotoru, katerega tedaj še ni bilo. Ko pravimo, da so bili Izraelci 40 let v pu¬ ščavi, ne smemo si misliti, da so bili vedno v popolnoma pustih in peščenih krajih. Ne, marveč Sinajski polotok je bil na več krajih tudi rodo¬ viten in zato naseljen z ljudmi. Tudi drevje je bilo sem ter tj e, pašniki in pitna voda. Tako so mogli Izraelci rediti živino, iz lesa pa izdelovati potrebnih rečij. Zato so zadeli tu pa tam na ljudstva, kakor na Amalečane; prebival je v teh krajih tudi Jetro med Madijanci. Drugi dan pa je Mojzes sedel, da bi sodil ljudstvo, ki je bilo okrog njega od jutra do večera. Ko je to videl nje¬ gov tast, namreč vse, kar je delal med II. Mojz. 18, 14 — 23. Jetrov svet zastran sojenja. 213 reče, in da pokažeš ljudstvu šege in obrede češčenja, in pot, po kateri mo¬ rajo hoditi, in opravilo, katero morajo storiti. Poskrbi iz vsega ljudstva ve¬ ljavne može, ki se boje Boga, v katerih je resnica, ki sovražijo lakomnost, in postavi izmed njih načelnike črez tisoč, in črez sto, in črez petdeset, in črez ljudstvom, rekel je: Kaj je to, kar delaš med ljudstvom? Zakaj sediš sam, in vse ljudstvo čaka od jutra do večera? Mojzes mu je odgovoril: Ljudstvo pri¬ haja k meni, da vpraša voljo božjo. Ko se jim primeri kak prepir, pridejo k meni, da sodim med njimi in poka¬ žem povelja Božja in njegove postave. Mojzes moli med bojem z Amalečani. Oni pa reče: Ne delaš dobro. Z ne¬ spametnim delom se trudiš ti in to ljudstvo, ki je s teboj. To opravilo je črez tvoje moči, sam ga ne boš zmo¬ gel. Temveč poslušaj moje besede in nasvete, in Bog bo s teboj: Bodi ti po¬ srednik ljudstvu v tistih rečeh,..ki se tičejo Boga, da poročaš, kar se mu deset. Ti naj sodijo ljudstvo vsak^čas; kar pa bo večjega, naj sporočajo tebi, in oni naj sodijo samo manjše stvari; lože ti bo, ko bo breme med druge razdeljeno. Če tako storiš, izpolnjeval boš povelje Božje, in njegove ukaze boš mogel zvrševati, in vse to ljudstvo se povrne na svoje kraje v miru. 214 II. Mojz. 18, 24—27. Jetrov svet zastran sojenja. Gora Sinaj. Ko je Mojzes to slišal, storil je vse to, kar je oni svetoval. Izvolili so vrle može izmed vseh Izraelcev, in on jih je postavil za prvake ljudstva, načelnike črez tisoč, in črez sto, in črez petdeset, in črez deset. (In Mojzes jim je zapovedal, rekoč): Poslušajte jih, in kar je pravično, sodite: če je domačin, ali čejeptujec. Ne bodi nobenega razločka med ose¬ bami; tako poslušajte majhnega kakor velikega; tudi ne v glejte na osebo, ker sodba je Božja. Če se vam bo zdelo kaj težavno, sporočite meni in jaz bom poslušal. 1 — Ti so sodili ljudstvo vsak čas; kar je pa bilo imenitnejšega, spo¬ ročali so njemu, ker so oni sodili samo ložje stvari. In poslovil se je od svo¬ jega tasta, ki se je vrnil in odšel v svojo deželo. Tukaj smo našli več stvarij, ki so vredne spomina. Mojzesov tast je bil izkušen mož in je znal modro svetovati. Zares je bil jako moder svet, ki ga je dal Mojzesu. To nas uči, da ne vemo sami iz sebe vsega, marveč je jako koristno, da poslušamo svet zlasti starejših ljudij. In Mojzes? Kako ponižnega in odkritosrč¬ nega se nam kaže tukaj! On ne prideva sam sebi, kar ni njegovo; ne zaničuje tastovega sveta, temveč posluša in stori. — Tako je bil določen lep red za sodbe. Mojzes je vodil in sodil vse ljudstvo; v pomoč so mu bili načelniki črez tisoč, sto, petdeset in deset ljudij. To bi lahko tako umevali, da je imel pod seboj Mojzes načelnike črez tisoč, ti so imeli zopet pod seboj načelnike črez sto itd. A verjetnejše je to-le: „Vse ljudstvo je bilo razdeljeno v dvanajst rodov; rodovi so se delili v velike družine, in v teh so bili vse po¬ samezne hiše ali manjše družine. Vsaka izmed večjih družin je imela poglavarja, ki se je ime¬ noval »načelnik črez tisoč«, kakoršno koli je bilo število oseb, ki so bile v tej družini, in ta »načel¬ nik črez tisoč« je imel pod seboj uradnike, ime¬ novane poglavarje črez sto, petdeset, deset, ka¬ koršno je bilo število posameznih hiš in oseb, ki so bile njim izročene. Izrazov »črez sto, petdeset, deset« ni treba umevati po besedi/ 1 (Martini.) Odslej je bilo lože vladati vse ljudstvo in tudi bolje in hitreje se je vršilo vsako opravilo. 1 Od Poslušajte jih ... do . . . poslušal je povzeto iz 5. bukev Mojz. 1, 16. 17. Zares, vsakemu vladarju velja, da jeden sam ne more storiti vsega, zato mora izbrati pravih ljudij, umnih in poštenih m6ž, katerim lahko izroči razna opravila. — Ljudstvo je bilo urejeno in treba mu je bilo naznaniti še trdne postave. To je Bog storil, ko je prišlo ljudstvo do Sinajske gore. * * * Ako pogleda ljubi čitatelj na zemljevid ob¬ ljubljene dežele ali Egipta, najde kmalu tudi po¬ dobo Arabskega zaliva ali Rdečega morja. Ime¬ nuje se rdeče po svoji rdečkasti barvi, katero ima sem ter tje zaradi morskega rastlinja. Zato se imenuje hebrejsko „Morje bičevja" (jam suf). Njegova oblika na severu je rogovilasta; jeden rogel sega do današnjega mesta Sueza in se ime- nuie Sueški zaliv; drugi sega proti sveti deželi in se imenuje Akabski zaliv od mesteca Akabe. Med obema rogloma je pa Sinajski polotok, ki se tako imenuje po Sinajski gori. Vsa dežela med zalivoma je podobna zagvozdi in je večinoma močno gorata. Stari so jo imenovali „Skalovito Arabijo" (Arabia petraea). Na raznih krajih ima ta dežela tudi dobre pašnje, vodo, celd gozdove je imela v starih časili, a dandanes je res v pra¬ vem pomenu puščava. Zlasti visoko je gorovje proti južnemu delu polotoka. Tukaj so doline in visoke planjave, na njih pa visoki vrhovi. Vse to gorovje imenujemo Sinajsko gorovje. Znameniti so ti-le vrhovi: Južni vrh se imenuje Mojzesova gora (Džebel Musa); ta je Sinajska gora v ožjem pomenu in je tista, na kateri je dal Bog postavo svojemu ljudstvu. Vrh se vzdiguje 600 m visoko nad pla¬ njavo, ki je ob njem in ki je že sama 2140 m visoko nad morjem. Na tej planjavi je stalo ljud¬ stvo in s te gore je govoril Gospod, ko je dajal postavo. Planjava je tako velika, da je lahko tukaj taborilo izraelsko ljudstvo. — Proti večeru je drugi vrh, 2600 m visok, ki se imenuje Gora sv. Katarine. Sporočilo pravi, da so 1.307. angeli prenesli iz Egipta le-sem truplo sv. Kata¬ rine mučenice, katero so potem menihi deli v sa¬ mostan sv. Katarine. Sredi teh vrhov je gora H oreh z mnogimi vrhovi, zares sveta gora, ki se tolikokrat imenuje v sv. pismu. Proti severu je pa Samostanska gora, ki se tako imenuje zato, ker je pod njo samostan sv. Katarine. Ni ga pač bolj samotnega bivališča, kakor je ta sa¬ mostan. Sporočilo pravi, da stoji tam, kjer se je II. Mojz. 19, 1—9. Sinajska gora. Ljudstvo pride v Sinajsko puščavo. 215 Bog prikazal Mojzesu v gorečem grmu. Okoli in okoli je obzidan z močnim zidovjem; vrata so šele 10 m visoko v zidu in treba je vse, popotnike ln živež, kvišku potezati. V tukajšnji cerkvi so ostanki sv. Katarine in je kapela gorečega grma. 1 Sem na ta divji, pa veličastni kraj je Bog vodil izraelsko ljudstvo, da bi mu dal postavo, bi si je odločil za svoje ljudstvo. IV. Deset zapovedij. (n. Mojz. 19, 1—20, 21.) Bog si izvoli Izraelce za svoje ljudstvo. Tretji mesec, odkar je Izrael šel iz Egipta, tisti (tretji) dan, so prišli v Sinaj¬ sko puščavo. Ko so namreč odrinili od Eafidima in prišli do Sinajske puščave, utaborili so se na istem kraju, in tukaj so Izraelci postavili šotore, gori na¬ sproti. Mojzes pa je šel gori h Go¬ spodu, in poklical ga je Gospod z gore ui rekel: To porečeš hiši Jakopovi in sporočiš Izraelovim sinovom: Vi sami ste videli, kaj sem storil Egičanom, kako sem vas nosil na^ orlovih perutih Ul vas sprejel sebi. Če bodete torej Poslušali moj glas in se držali moje 1 Povzeto večinoma iz :■ Schuster, Handbuch I., str. 317. zaveze, bodete moja last izmed vseh ljudstev: zakaj moja je vsa zemlja. In vi mi bodete duhovsko kraljestvo in sveto ljudstvo. Te so besede, katere boš govoril sinovom Izraelovim. Mojzes pride (k ljudstvu), skliče sta- rejšine izmed ljudstva in jim razloži vse besede, katere je bil naročil Go¬ spod. In vse ljudstvo je odgovorilo hkrati: Vse, karkoli je Gospod govoril, bomo storili. In ko je Mojzes besede ljudstva povedal Gospodu, reče mu Gospod: Že sedaj bom prišel k tebi v temnem oblaku, da me bo ljudstvo slišalo, govorečega s teboj, in ti bo verjelo za vselej. Mojzes je torej be¬ sede ljudstva sporočil Gospodu. Tretji mesec so bili že Izraelci zunaj Egipta. Tretji dan tretjega meseca 1 so prišli v Sinajsko puščavo, in se tukaj utaborili tako, da so imeli Sinajsko goro pred očmi. Mojzes je šel na goro, 1 Tega ne smemo umevati tako, kakor da bi bili izven Egipta že tri cele mesece, marveč tako-le: V noči med 14. in 15. dnem prvega meseca so šli iz Egipta; nato so bili na poti polovico prvega meseca in ves drugi mesec; tretji dan tretjega meseca so prišli v puščavo. Vsega skupaj so bili dotlej izven Egipta 45 dnij. Puščava pod Sinajsko goro. 216 II. Mojz. 19, 10—24. Bog si izvoli Izraelce za svoje ljudstvo in Mojzes je posveti. kamor mu je Bog ukazal. Tu mu je Bog naročil, naj opomni ljudstvo dosedanjih dobrot. Na or¬ lovih perutih pomenja: s posebno skrbjo. Drugi ptiči prenašajo svoje mladiče s kremplji, orel pa jih jemlje na svoj hrbet ali na svoje rame in jih s kremplji in kljunom brani sovražnikov. Tako je tudi Bog branil Izraelce, ker se je postavil v oblake med nje in Egipčane. Neizrekljiva ljube¬ zen božja se razodeva tudi tukaj. Bog želi, da mu ljudstvo služi v resnični in dejanski ljubezni, da mu je pokorno in izpolnjuje njegove zapovedi. Zato mu obeta pa tudi on sam posebno ljubezen; on hoče imeti ljudstvo za svoje. Prav to pa je znamenje posebne ljubezni; saj hočemo imeti tisto, kar ljubimo, in kadar imamo, tedaj smo srečni. — Ko bi bilo hotelo ljudstvo to tudi spoznati! Vsa izraelska zgodovina odslej jasno spričuje to ljubezen božjo: ljudstvo jo zapušča in zanemarja, a Bog vodi ljudstvo zopet k sebi s kaznimi, in kadar se poboljša, tedaj mu ne¬ skončno usmiljeni oče zopet odpušča. Bog je sicer gospodar vse zemlje in vseh ljudstev, vendar ljubi lahko jedno ljudstvo bolj kakor drugo. Pomislimo! 1. Najprej ni to zoper pravico, saj da Bog vsa- kateremu dovolj dobrot. 2. Ravno to še bolj raz¬ odeva ljubezen božjo, ker vidijo vsi ljubezen jas¬ neje in bolje, če jo ima j eden več kakor drugi. Ako imajo stariši do vseh otrok jednako ljubezen, vidijo jo sicer otroci in jo lahko spoznajo. Ako pa imajo z jednim bolnim otrokom še posebne težave, in jih radi prenašajo, tedaj vidijo otroci še bolj, kako velika je ljubezen starišev do njih vseh. 3. Razni ljudje in narodi niso vsi jednako vredni božje ljubezni. Mnogi narodi so bili Boga zapustili, zato jih je Bog pustil, naj hodijo po svojih potih. 4. S tem, da je Bog izraelskemu ljudstvu izkazal še posebno ljubezen, hotel je va¬ biti k sebi tudi druge narode, naj bi spoznali, da j e. prava sreča le ta, da služimo zvesto svo¬ jemu Bogu. In res: kakor so bili v starem za¬ konu samo Izraelci izvoljeno ljudstvo in kraljestvo božje, tako smo v novem zakonu vsi kristijani, zakaj po sv. krstu postanemo njegovi otroci in ljubljenci. — Duhovsko kraljestvo, sveto ljudstvo! To velja posebno nam kristijanom, ki smo sprejeti v kra¬ ljestvo Kristusovo; da, sveto ljudstvo moramo biti, ker to je volja božja, da se posvetimo. Izraelsko ljudstvo je hitro obljubilo, da bo izpolnjevalo voljo božjo, toda držalo ni svoje obljube. Kolikokrat bomo to videli pozneje! Mojzes posveti ljudstvo. Gospod je rekel Mojzesu: Idi k ljud¬ stvu in posveti jih danes in jutri, in naj opero svoja oblačila. In naj bodo pripravljeni za tretji dan: zakaj tretji dan bo prišel Gospod pred vsem ljud¬ stvom na Sinajsko goro. In postavi ljudstvu meje na okrog in reci jim: Varujte se, da ne stopite na goro in se ne dotaknete njenih mej: Kdor koli se bo dotaknil gore, bo umrl. Roka naj se ga ne dotakne, ampak s kameni naj se posuje ali prebode s pušicami: če je živina, ali človek, naj ne živi; ko bo začela bučati tromba, tedaj naj gredo h gori. Mojzes je prišel z gore k ljudstvu in je je posvetil. Ko so oprali svoja oblačila, reče jim: Bodite pripravljeni za tretji dan. In že je bil prišel tretji dan in jutro je prisvetilo, in glej, zaslišalo se je gromenje, in jeli so švigati bliski, in jako gost oblak je zakril goro, bučanje trombe pa se je silneje razlegalo: in balo se je ljudstvo, ki je bilo v taboru. In ko jih je bil Mojzes izpeljal s tabori¬ šča Bogu naproti, obstali so ob vznožju gore. Cela gora Sinaj pa se je kadila, zato, ker je prišel nanjo Gospod v ognju, in se je dvigal iž njega dim kakor iz peči; in strašna je bila vsa gora. In tromba je čim dalje huje bu¬ čala in se močneje razlegala. Mojzes je govoril in Bog mu je odgovarjal. In Gospod je šel doli na goro Sinaj, prav na vrh gore, in je poklical Moj¬ zesa na njen vrhunec. Ko je prišel gori, reče mu (Gospod): Pojdi doli in zaroti ljudstvo, da ne bo hotelo pre¬ stopiti mej, da bi videlo Gospoda in bi poginila prav velika množica izmed njih. Tudi duhovniki, ki pristopijo h Gospodu, naj se posvete, da jih ne udariš. In Mojzes reče Gospodu: Ljud¬ stvo ne bo moglo na goro Sinaj, zakaj ti si pričal in ukazal, rekoč: Postavi meje okrog gore in jo posveti. Gospod mu reče: Idi doli; in pridita gori ti in Aron s teboj; duhovniki pak in ljud- II. Mojz. 19, 24. 25; 20, 1—11. Postava dana med strahom. Prva, druga in tretja zapoved. 217 stvo naj ne prestopijo in naj ne pri¬ dejo h Gospodu, da jih ne usmrti. — In Mojzes je šel k ljudstvu in jim je vse povedal. Tako se je pripravljalo ljudstvo za božjo postavo. Bog je svet, in kdor se bliža Bogu, mora se posvetiti. To velja nam zlasti tedaj, ka¬ dar stopimo v cerkev, ki je hiša božja. Da so morali oprati oblačila, to je opominjalo Izraelce, naj bodo čisti tudi na duši. Ostro je Bog pre¬ povedal, naj ne prestopijo mej okrog gore, to pa zaradi tega, da so imeli tem večji strah in večje spoštovanje do božjega veličastva. In v tem po¬ menu ukaže Bog posvetiti tudi goro, to je: od¬ ločiti jo od ljudstva. S strahovitim načinom je dal Bog postavo na Sinajski gori, to pa zato: 1. ker je bila po¬ stava starega zakona sama na sebi trda in strašna; 2. ker je hotel Bog pokazati, kako imenitna je postava in kako natančno jo je treba izpolnjevati; 3. ker je hotel navdati trdovratne Izraelce s stra¬ hom, naj bi tem bolje in rajši izpolnjevali božje zapovedi; 4. da bi pokazal, kaj čaka tistega, ki ne izpolnjuje božje postave. In vse to moramo dobro pomniti tudi mi. Deset božjih zapovedij. Gospod je govoril vse te besede: I. Jaz sem Gospod tvoj Bog, ki sem te izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnjosti. Ne imej drugih bogov zraven mene. Ne naredi si izrezane podobe, tudi ne nobene podobe tega, kar je zgoraj na nebu in spodaj na zemlji, ne tega, kar je v vodi pod zemljo. Ne moli jih in ne časti jih: jaz sem Go¬ spod tvoj Bog, močni, goreči, ki obis¬ kujem krivico očetov v sinovih, v tret¬ jem in četrtem rodu onih, ki me so¬ vražijo , in storim usmiljenje v tisoč rodov tistim, ki me ljubijo in držijo moje zapovedi. To je prva zapoved. Bog hoče, da samo njega spoznamo in častimo kot pravega Boga; zato prepoveduje delati podobe, in sicer zato, ker je bila velika nevarnost za malikovanje; pre¬ poveduje imeti druge bogove, to je, malike. In napoveduje svojo kazen in plačilo. Bog je goreč, to se pravi, on se poteguje za svojo čast, katere ne more prepustiti nikomur drugemu; on kaznuje krivico ne samo v očetih, ampak tudi v njiho¬ vih otrocih. Tega pa ni tako umeti, kakor bi Bog kaznoval otroke samo zaradi grehov očeto¬ vih, ampak zato, ker otroci največkrat posnemajo svoje stariše. No, nekoliko vendar Bog greh sta- rišev kaznuje s tem, da preidejo nekatere kazni na otroke: če stariši zapravljajo, trpe uboštvo otroci; če so stariši nemarnega življenja, dobe bolezni njih otroci. Sv. Avguštin nas opominja, da je Bog kaznoval grehe Kanaancev tudi na malih otrocih, ki niso mogli storiti še nič hudega. Zakaj? Stariši in otroci so v najtesnejši zvezi med seboj: kar zadene one, zadene tudi te. Ter- tulijan pa pravi, da je Bog zagrozil Izraelcem kazen na otrokih zaradi trdote njih srca: ker so ljubili svoje otroke, naj bi se varovali hudega že iz ljubezni do otrdk, če niso hoteli iz ljubezni do Boga. Tako ne ravna Bog krivično, ker ni nikomur nič dolžan, in če komu kaj odvzame, mora vedeti tisti, da je vse božja last. Sicer pa vemo, da tudi mali otroci niso brez greha, čeprav sami iz sebe še niso grešili: imajo namreč na sebi podedovani greh. Jednako se lahko spozna, kako je pravično življenje starišev koristno tudi otrokom, koliko blagoslova imajo za otroke dobra dela poštenih roditeljev. Svete zgodbe nam kažejo veliko takih vzgledov, n. pr. Abrahama in Izaaka, Jakopa in Jožefa, starejšega in mlajšega Tobija. II. Ne imenuj imena Gospoda, svo¬ jega Boga, po nepotrebnem: zakaj Go¬ spod ne bo imel za nedolžnega tistega, ki bo imenoval po nepotrebnem ime Gospoda, svojega Boga. Ime Gospodovo je sveto; zato prepoveduje Bog rabiti božje ime brez potrebe, brez časti, ali celd po nemarnem. Zapoveduje pa častiti in po¬ veličevati božje ime, zlasti ob slovesnih prilikah. III. Spomni se, da posvečuješ so¬ botni dan. Šest dnij delaj in opravi vse svoje delo. Sedmi dan pa je sobota Gospoda Boga tvojega; nobenega dela ne opravljaj ta dan, ne ti in tvoj sin, ne tvoja hči, ne tvoj hlapec, ne tvoja dekla, ne tvoja živina, ne ptujec, ki je v tvoji hiši. Zakaj Gospod je v šestih dneh ustvaril nebo in zemljo, in morje in vse, kar je v njih, in sedmi dan je počival: zato je blagoslovil sobotni dan in ga posvetil. 218 II. Mojz. 20, 12—21; 23, 1—8. četrta in naslednje zapovedi. Razni nauki Gospodovi. Omenili smo že, da so posvečevali soboto že očaki, a v Egiptu se je ta šega opustila. Zato je Bog tukaj ponovil postavo. (O soboti in njenem pomenu smo govorili že na str. 37. te razlage.) IV. Spoštuj svojega očeta in svojo mater, da boš dolgo živel na zemlji, katero ti bo dal Gospod, tvoj Bog. Kako modro je tukaj rečeno: Spoštuj! Ni samo dovolj slušati, tudi ne samo ljubiti po na¬ ravnem nagonu, ampak spoštovati ali ceniti jih je treba z voljo, imeti štariše za božje namest¬ nike in jih slušati v srcu in v dejanju. Bog obeta tukaj najprej zemeljsko srečo in dolgo življenje; toda zemeljska sreča je tukaj podoba večne sreče v nebesih. V. Ne ubijaj. VI. Ne prešeštvaj. VIL Ne kradi. VIII. Ne govori krivega pričevanja zoper svojega bližnjega. IX. in X. Ne poželi hiše svojega bližnjega, in ne poželi njegove žene, ne hlapca, ne dekle, ne vola, ne osla, ne ničesar, kar je njegovega. Poslednji dve zapovedi se ozirata tudi na človekove misli in želje. Tudi te je treba krotiti in jih Bogu podvreči, če hočemo v dejanju varo¬ vati se greha. Posebno Izraelcem je bilo treba to naročiti še posebej, ker so bili jako čutni ali meseni. Izmed teh deseterih zapovedij so razven jedne vse tudi naravne zapovedi, to se pravi, že narava ali naravna pamet naša jih uči. 1 Bog jih je ozna¬ nil zato, da bi jih Izraelci natančneje izpolnjevali in jih nikoli ne pozabili. Le tretja zapoved je dana tako, da je ne uči že pamet sama iz sebe. Znano je dalje, da nam nakladajo prve tri za¬ povedi dolžnosti do Boga, drugih sedem pa do bližnjega in samega sebe. Vse ljudstvo pa je videlo (in slišalo) grom in blisek, in bučanje trombe, in kadečo se goro, in prestrašeni in pre¬ plašeni so stali od daleč, in rekli Moj¬ zesu : Ti govori z nami, in poslušali bomo; naj ne govori z nami Gospod, 1 Zato piše sv. apostol Pavel (Rhnlj. 2, 14.15.): Zakaj, če pogani, kateri nimajo (pisane) postave, naravno delajo to, kar je po postavi, so oni, dasi nimajo postave, sami sebi postava; oni kažejo, da je delo postave zapisano v njih srcih. da morda ne umrjemo. In Mojzes je rekel ljudstvu: Nikar se ne bojte; da bi vas namreč poskušal, zato je prišel Bog, in da bi bil v vas strah pred njim in da bi ne grešili. In ljudstvo je stalo od daleč: Moj¬ zes je pa šel bliže k temi, v kateri je bil Bog. Mojzes sam nam razlaga, zakaj je Gospod s tako grozo dal zapovedi. Umevamo lahko, da se je ljudstvo balo; prosilo je, naj bi ne govoril več Gospod sam naravnost ž njim, marveč naj bi Mojzes posredoval in oznanjeval božjo voljo. In Bog je to izpolnil ljudstvu: on sam je dal svoje zapovedi Mojzesu na gori, Mojzes jih je pa spo¬ ročil ljudstvu in jih zapisal v knjigo. V. Zaveza med Bogom in Izraelci. (II. Mojz. 23, 1—24, 11.) Razni nauki Gospodovi. Ob raznih prilikah je dal Bog različne po¬ stave. V Mojzesovih bukvah so zapisane tako, kakor jih je Gospod Bog dal. Mi pa ne bomo tukaj podajali vse božje postave besedo za besedo, ker bi bilo to predolgo za naš namen, in ker se nekatere stvari ponavljajo. Temveč deli bomo imenitnejše stvari, ki se tičejo postave, v določen red, da zvedč naši bralci najimenitnejše zapovedi, dane Izraelcem. Prčcej takrat pa je Bog sporočil še nekatere opomine, imenitne tudi za nas. Ne poslušaj lažnivega govorjenja; ne podajaj roke, da bi po krivem pri¬ čal za hudobneža. Ne hodi za drhaljo, da bi delal krivico, in v sodbi ne pri¬ tegni temu, kar jih je sklenilo (po krivici) veliko, da bi popustil resnico. V sodbi se ne boš usmilil niti ubožca, (cla bi namreč iz usmiljenja storil kaj krivičnega ali govoril kaj lažnivega). Če srečaš vola svojega sovražnika, ali osla, ki se je izgubil, pripelji mu ga nazaj. Če vidiš, da osel tistega, ki te sovraži, leži pod bremenom, ne hodi mimo, ampak vzdigni ga. Ne odstopi od pravice v pravdi siromakovi. Ogiblji se laži. Ne¬ dolžnega in pravičnega ne ubijaj, zakaj brezbožneža sovražim. Ne sprejemaj II. Mojz. 23, 8—33; 24, 3—8. Angel božji pred Izraelci. Stara zaveza. 219 daril, ki oslepe tudi modre in prevrnejo besede pravičnih. Ptujcu ne bodi nad¬ ležen: veste, kako je ptujcu v duši, ker ste bili tudi sami ptujci v egiptovski deželi. To je rečeno posebno sodnikom, vendar pa je bilo imenitno še za druge Izraelce. Kako lepi nauki tudi za nas! Angel božji. Glej, jaz pošljem angela, ki bo šel pred teboj in te varoval na poti in te pripeljal v kraj, katerega sem pripravil. Glej nanj in poslušaj njegov glas in nikar ga ne zaničuj, zakaj ne bo ti pri¬ zanesel, ko boš grešil: in moje ime je v njem. Če boš poslušal njegov glas in storil vse, kar govorim, bom sovraž¬ nik tvojim sovražnikom in bom tepel tiste, ki tebe tepo. In angel moj bo šel pred tabo in te peljal k Amorejcem, in Hetejcem, in Ferezejcem, in Kanaan- cem, in Hevejcem, in Jebusejcem, ka¬ tere bom strl. Ne moli njihovih bogov (malikov) in jih ne časti, ne ravnaj se po njihovih delih, temveč pokončaj jih in poteri njihove podobe. In služite Gospodu Bogu svojemu, da blagoslo¬ vim vaš kruh in vašo vodo, in odvza¬ mem bolezen izmed vas. Svoj strah pošljem pred teboj in pobijem vsa ljud¬ stva, h katerim prideš, in vse tvoje so¬ vražnike zapodim v beg. Poprej po¬ šljem sršene, ki bodo pregnali Hevejce, in Kanaance, in Hetejce, predno prideš. Ne bom jih izgnal izpred tebe v jed- nem letu, da se ne premeni dežela v puščavo in se ne pomnože zoper tebe zverine. Počasi jih izženem izpred tebe, dokler se ne pomnožiš in ne dobiš v last dežele. Tvoje meje pa bom po¬ stavil od Rdečega morja do morja Pa¬ lestincev, in od puščave do reke; vam bom dal v roke prebivalce dežele in jih pregnal izpred vas. Ne narejaj ž njim zaveze, ne ž njihovimi bogovi. Naj ne prebivajo v tvoji deželi, da te ne zapeljejo v greh proti meni, ko bi služil njihovim bogovom, kar bi ti bilo gotovo v spotiko. Ko je dal Bog ljudstvu postavo, obljubil mu je veliko srečo, čo bo namreč postavo tudi izpol¬ njevalo. Ljudstvo je še bilo bolj surovo in divje, zato mu je bilo treba obetati čutnih ali zemskih stvarij. Najprej mu napoveduje, da bo šel pred njim angel. Ta angel je ravno tisti angel Go¬ spodov, o katerem smo že večkrat slišali. Če pravi Bog, da je v angelu njegovo (božje) ime, nazna¬ nja tudi, da je v njem božje bistvo ali božja na¬ rava. Zato mislijo očetje (n. pr. sv. Atanazij) po pravici, da je bil ta angel Gospodov — Mesija, Odrešenik sam, ki je vodil svoje ljudstvo. Da bi se ljudstvo ne balo iti proti obljubljeni deželi, obeta mu Bog svojo posebno pomoč. V bukvah Jozuvetovih 1 nam Bog zatrjuje, da je res poslal sršene pred Izraelci, to se pravi, nadležni mrčes, zaradi katerega so se prvotni prebivalci umak¬ nili in izselili. — Morje Palestincev ali Filistej¬ cev je Srednje morje, puščava je arabska puščava, reka je Evfrat. Bog obeta Izraelcem obširno kra¬ ljestvo, in tako so res pozneje imeli ob času kralja Davida in Salomona. Stara zaveza sklenjena. Mojzes je torej prišel in ljudstvu povedal vse Gospodove besede in raz¬ sodbe : in vse ljudstvo je odgovorilo z jednim glasom: Storiti hočemo vse be¬ sede Gospodove, katere je govoril. Mojzes je pa pisal vse besede Go¬ spodove: in ko je zjutraj vstal, sezidal je oltar na podnožju gore, in dvanajst znamenj za dvanajstero izraelskih ro¬ dov. In je poslal mladeniče izmed Iz¬ raelovih sinov in so darovali žgavne daritve, in so zaklali teleta za spravno daritev. Mojzes je torej vzel polovico krvi in vlil v sklede, ostali del pa je vlil na oltar. In je vzel knjigo zaveze ter jo bral, da je ljudstvo slišalo, ki je reklo : Vse hočemo storiti, kar je govoril Gospod, in pokorni bomo. On pa je z vzeto krvjo poškropil ljudstvo in rekel: To je kri zaveze, katero je Bog z vami sklenil črez vse te besede. Preimeniten dogodek se nam pripoveduje tukaj. Mojzes je sklenil zavezo med Bogom in izraelskim ljudstvom. Ko je Mojzes naznanil ljudstvu voljo božjo in je ljudstvo zatrdilo in slovesno obljubilo, 1 Joz. 24, 12. 220 II. Moj'z. 24, 1. 2. 9—18. Stara in nova zaveza. Zveza z Bogom. da jo hoče izpolnjevati, tedaj je Mojzes najprej postavil Gospodu oltar, in postavil dvanajst zna¬ menj, katera so pomenjala dvanajstero rodov; nato je daroval daritev, in kri razdelil na dva dela: polovico je vlil na oltar, ki je pomenjal Boga samega, polovico pa je vlil v sklede. In s tem delom je potem poškropil ljudstvo in mu nazna¬ nil, da je sedaj storjena nerazrešljiva zaveza med Bogom in njim. Mojzes je bil posrednik te za¬ veze, ki se imenuje stara zaveza. Jezus Kri¬ stus je pred svojo smrtjo storil nekaj še mnogo bolj pomenljivega. Jezus je vzel kelih, in je za¬ hvalil in jim (apostolom) dal in so pili iž njega vsi. In jim je rekel: To je moja kri nove zaveze, katera (kri) bo za njih veliko prelita. 1 Tako je bila Mojzesova zaveza predpodoba za¬ veze Kristusove. Prav lepo in natančno nam to razlaga sam sv. Duh po besedah sv. Pavla. O Moj¬ zesu pravi: 2 * Ko je namreč Mojzes vso zapoved vsemu ljudstvu bral, vzel je krvi juncev in kozlov z vodo in škrlatno volno in hizopom in je bukve in ljudstvo poškropil. O Kristusu pa piše: 8 Kri¬ stus pa je pristopil kakor veliki duhoven prihod¬ njih dobrot ne s krvjo kozlov ali juncev, temveč z lastno krvjo. To se pravi: Kristus je opravil svojo daritev in je sklenil zavezo v svoji krvi, Mojzes pa v krvi živalski. Tako vidimo velik raz¬ loček med starim in novim zakonom: Posrednik starega je Mojzes-človek, novega je Sin Božji; stari se je sklenil z živalsko daritvijo, novi z Rešnjo krvjo Jezusovo; stari je obetal ponajveč časne, novi pa večne dobrote; stari je bil za¬ časen, novi je večen; stari je podoba in senca, novi popolna resnica; stari je sklenjen samo med Bogom in jednim ljudstvom, novi pa med Bogom in celim človeškim rodom. Pomislimo torej, da tudi nam kristijanom, ki smo izrekli po svojih botrih krstno obljubo, veljajo besede Izraelcev: Storiti hočemo vse besede Gospodove, katere je govoril. Mojzesu reče potem (Bog): Pridi gori h Gospodu ti in Aron, Nadab in Abiu in sedemdesetero starejšin iz Iz¬ raela in bodete molili od daleč. In samo Mojzes pojde gori h Gospodu, oni pa se ne bodo približali, tudi ljud¬ stvo ne pojde ž njim. In šli so Mojzes in Aron, Nadab in Abiu in sedemdese- 1 Mark. 14, 23. 24. 2 Hebr. 9, 19. 8 Hebr. 9, 11. 12. tero starejšin Izraelovih: in so videli Gospoda Izraelovega, in pod njegovimi nogami je bilo kakor izdelano iz ka¬ mena safira in kakor nebo kadar je jasno. In Bog ni stegnil roke nad tiste Izraelove sinove, ki so šli daleč (proti gori); videli so Boga, in jedli in pili- Ko je sklenjena tesna zveza med Bogom m izraelskim ljudstvom, tedaj hoče Bog prav živo pokazati svojo ljubezen do ljudstva, in prelepo jedinost, ki je med njim in Izraelci. Bog namreč pokliče k sebi na goro Arona, njegova sinova m sedemdesetero izraelskih starejšin. H Gospodu samemu je pristopil samo Mojzes, ki je bil p0' sredovalec med njim in ljudstvom, a božje veli¬ častvo, božjo lepoto so videli tudi drugi, ki s° bili namestniki vsega izraelskega ljudstva. P°' kazal se jim je v posebni svetlobi, ne pa v P°' dobi, da ne bi malikovali; tudi ne od obličja do obličja. — Nato pa so uživali darilne jedi, zakaj v starem zakonu so po nekaterih darovih udeleženci tudi uživali del darov. S tem se je naznanjalo, da so deležni dobrot božjih. Jednako je tukaj. Jedd in pijd po daritvi v znamenje, da bo celo ljudstvo deležno božjega gledanja in božjih dobrot, ako bo izpolnjevalo postavo, zapisano v knjigo zaveze. VI. Zlato tele. (II. Mojz. 24, 12-18; 31, 18; 32, 1-35.) Mojzes gre na goro. Rekel je pa Gospod Mojzesu: Pojdi k meni na goro in bodi tukaj; in dal ti bom kamenite table, in postavo iti zapovedi, da jih učiš. Vstala sta Moj¬ zes in Jozuve, njegov služabnik; Moj¬ zes je šel na goro Gospodovo in rekel starejšinam: Tukaj počakajte, dokler se k vam ne povrneva. Imate pri sebi Arona in Hura; če bo nastal kak pr e ( pir, njima sporočite. Ko je bil šel gor 1 Mojzes, zakril je oblak goro. In veli¬ častvo Gospodovo je bivalo nad Sin&' jem, in ga pokrivalo z oblakom šest dnij; sedmi dan pa ga je poklical 12 srede teme. Postava veličastva Gospo¬ dovega je bila kakor goreč ogenj ti a vrhu gore vpričo Izraelovih sinov. Moj¬ zes je stopil v sredo oblaka in šel o a II. Mojz. 24, 18; 31, 18; 32, 1—10. Dve tabli pričevanja. Zlato tele. 221 goro, in je bil tam štirideset dnij in štirideset nočij. Mojzes je vpričo Boga in od Boga prejemal postavo. Šest dnij ni bil v oblaku, sedmi dan ga je poklical Bog k sebi, in stopil je v sredo oblaka. Tukaj je bil štirideset dnij in nočij brez jedi in pijače, in jednako se je postil pozneje tudi naš Gospod v puščavi štirideset dnij in nočij. V tem času je Bog razložil Mojzesu, kako naj naredi sveti šotor in posamezne njegove dele, potem, kako naj odloči Arona in njegove sinove, ki so bili štirji: Nadab, Abiu, Eleazar in Itamar, za duhovsko službo, kako naj jih posveti, kakšna oblačila naj jim napravi, da v njih oprav¬ ljajo svojo službo. Vsa ta naročila je zapisal Mojzes in beremo jih v poglavjih 25.—31. drugih Mojzesovih bukev. Ko so bila ta naročila dana, tedaj je dal Bog Mojzesu še dve tabli. Ko je Gospod Bog končal na Sinaj¬ ski gori te besede, dal je Mojzesu dve kameniti tabli pričevanja, pisani s pr¬ stom božjim. Vsakdo lahko vidi, kaj pomenjata ti tabli. Tako imenitne so božje zapovedi, da Bogu ni bilo dovolj, samo naznaniti jih z glasom, ampak v večen spomin jih je tudi zapisal (kar je po člo¬ veško rečeno) na kameniti ploči. Kakšen opomin tudi za nas! Tudi za nas kristijane, kakor vemo že iz ka¬ tekizma, so veljavne vse zapovedi, ki jih je Bog dal na Sinajski gori. Naš Izveličar jih je nam¬ reč potrdil, ko je rekel: 1 Nikar ne mislite, da sem prišel razvezovat postavo in preroke; ne raz¬ vezovat, ampak dopolnit sem jih prišel. Zakaj resnično vam povem, dokler ne preide nebo in zemlja, le jedna črka ali pičica ne bo prešla od postave, dokler se vse ne zgodi. Zlato tele vlito. Ko je pa ljudstvo videlo, da se Moj¬ zes mudi na gori, zbralo se je zoper Arona in reklo: Vstani, naredi nam bogove, ki bodo šli pred nami: zakaj ne vemo, kaj se je zgodilo Mojzesu, temu možu, ki nas je izpeljal iz egip¬ tovske dežele. Aron jim je rekel: Vzemite zlate uhane iz ušes svojih žen, in sinov, in hčer, in mi jih pri¬ 1 Mat. 5, 17. 18. nesite. In ljudstvo je storilo, kar je bil ukazal, in prineslo uhane k Aronu. Ko jih je Aron dobil, vlil jih je in na¬ redil iž njih vlito tele. In rekli so: Ti 50 tvoji bogovi, Izrael, ki so te izpe¬ ljali iz egiptovske dežele. Ko je to videl Aron, sezidal je oltar pred njim (teletom), in dal po klicarju razglasiti, rekoč: Jutri je velika sloves¬ nost Gospodova. In zjutraj so vstali, darovali žgavne in spravne darove in ljudstvo je sedlo jest in pit in vstalo igrat. z Kako grozen dogodek! V nekaterih dnevih pozabi ljudstvo božjih čudežev in dobrot, pozabi Gospodovih opominov, da naj se varuje maliko¬ valstva, in začne častiti zlato tele. Večkrat vi¬ dimo okrog sebe veliko hudobijo in se žalostimo: toda pomislimo, kako je človek zares čudno omah¬ ljiva in k slabemu nagnjena stvar! To nam priča ta pretresljivi dogodek v Sinajski puščavi. Misli 51 čitatelj po otroško: Ko bi bil Gospod Bog — človek, in bi se temu človeku primerilo kaj ta¬ kega, ali bi se mu ne vzbudila neizmerna jeza in neizmerna žalost? In tudi Aron se udeležuje te grozne pregrehe! Kam vodi strah in prevelika prizanesljivost proti ljudem! Stari razlagalci, kakor sv. Hijeronim in drugi, omenjajo, da so tako malikovanje videli Izraelci v Egiptu. Tam so po božje častili nekega bika, Apisa po imenu. Kakor se vidi iz poznejših be¬ sed sv. pisma in iz razlage sv. očetov, ni naredil Aron iz zlata celega teleta, ampak naredil je samo del, pač glavo; drugo je bilo iz lesa, in je imelo morda podobo človeško, kakoršne podobe so radi delali Egipčani. (Primeri podobo malika Hathorja na str. 72. naših Zgodeb.) Srd božji zaradi teleta. Gospod pa je Mojzesu govoril, re¬ koč: Pojdi doli, grešilo je tvoje ljud¬ stvo , katero si izpeljal iz egiptovske dežele. Hitro so šli od poti, katero si jim pokazal, in napravili so si narejeno tele in je molili, in ko so mu darovali darove, rekli so: Ti so tvoji bogovi, Izrael, ki so te izpeljali iz egiptovske dežele. Zopet je rekel Gospod Moj¬ zesu: Vidim, da je to ljudstvo trdo¬ vratno. Pusti me, da se vname moj 222 II. Mojz. 32, 10—29. Zlato tele; Mojzes vrže tabli; kazen. srd zoper nje in jih pokončam in sto¬ rim tebe v veliko ljudstvo. Mojzes je pa molil Gospoda svojega Boga, rekoč: Zakaj se vnema jeza tvoja, o Gospod, zoper tvoje ljudstvo, katero si izpeljal iz egiptovske dežele v veliki moči in s krepko roko? Da ne poreko Egipčani: Zvijačno jih je izpeljal, da jih v gorah usmrti in jih strehi z zemlje: naj se pomiri tvoja jeza in prizanesi hudobiji tvojega ljud¬ stva. Spomni se Abrahama, Izaaka in Izraela, svojih služabnikov, katerim si prisegel sam pri sebi, rekoč: Vaš zarod bom pomnožil kakor zvezde neba, in vso to deželo, o kateri sem govoril, bom dal vašemu zarodu, in v lasti jo bodete imeli večno. In Gospod se je potolažil, da ni storil hudega, katero je bil govoril zo¬ per svoje ljudstvo. Tudi ta oddelek je vreden, da bi ga dobro premislili. Tu vidimo: 1. kaj je greli in kaj bi ga zadelo po pravici; 2. kaj je molitev in pri¬ prošnja; kako ponižno, zaupno, preprosto in z otroškim duhom moli veliki Mojzes! 3. kakšno moč ima molitev, da potolaži jezo božjo. Učimo se tudi mi tako moliti! Srd Mojzesov. In Mojzes se je vrnil z gore, noseč dve tabli pričevanja v svoji roki, opi¬ sani z obeh stranij in narejeni z delom božjim: tudi božja pisava je bila iz¬ dolbena na tablah. Ko je pa Jozuve zaslišal hrup kričečega ljudstva, rekel je Mojzesu: Bojno vpitje se sliši v ta¬ boru. Mojzes je odgovoril: To ni vpitje takih, ki kličejo na boj, tudi ne takih, ki silijo na beg, temveč jaz slišim glas pevajočih. Ko se je približal taboru in zagledal tele in ples, razsrdil se je hudo in vrgel tabli iz rok in ji zdrobil ob gori. In zgrabi tele, katero je bilo narejeno, trešči je v ogenj in stare v prah, in prah potrese v vodo, ki jo je dal piti Izraelovim sinovom. Mojzes je že prej vedel, kaj se godi; vendar ga je obšla jeza, ko je to grozno počenjanje videl s svojimi očmi. In lahko umevamo njegovo jezo. Ta jeza je bila pravična, potrebna, sveta jeza, jeza nad božjim žaljenjem. Mojzes je vrgel tabli na tla, ne, kakor bi ne bil spoštoval dela božjega, ampak gotovo po božjem navdihnjenju. Pokazal je s tem, da je ljudstvo potrlo in pokončalo ah prelomilo božje zapovedi, pokazal pa tudi v pred- podobi, da bo jedenkrat stari zakon s staro postavo prenehal in se začel novi zakon. — Izraelci so plesali okrog teleta in kričali vsi razdivjani. To je Mojzesa zgrabilo. Kar je bilo lesenega, vrgel je v ogenj, kar je bilo zlatega, to je razdrobil ali dal zmleti in izpiliti, da je s prahom potresel vodo, katero so pili. Tako jim je pokazal, kako ničevo je bilo to, kar so častili, namreč prah, h 1 nima nobene moči. In reče Aronu: Kaj ti je storilo to ljudstvo, da si nadnje pripravil tak° velik greh? On mu je odgovoril: Ni' kar se ne huduj, gospod moj! Ti nam- reč poznaš to ljudstvo, da je nagnjeno k hudemu. Rekli so mi: Naredi nam bogove, da gredo pred nami, zakaj ne vemo, kaj se je zgodilo temu Mojzesu, ki nas je izpeljal iz egiptovske dežele- Rekel sem jim: Kdo izmed vas ima zlata? Prinesli in dali so mi, in vrgel sem tisto v ogenj, in izšlo je to tele- Kazen zaradi malikovanja. Mojzes je torej videl, da je ljudstvo ogoljeno (zakaj Aron je je bil oplenil zaradi sramotne grdobije in postavil golo med sovražnike), in je stal ob vratih tabora in rekel: Kdor je Go¬ spodov, pridruži se meni! In pridružil 1 so se mu vsi sinovi Levijevi. Tem j e rekel: To veli Gospod Bog Izraelov: Vsakdo naj opaše svoj meč: pojdite sem in tj e od vrat do vrat sredi ta¬ bora, in vsak naj usmrti svojega brata, in prijatelja, in bližnjega. In Levijevi sinovi so storili po besedi Mojzesovi: in padlo je oni dan blizu dvajset m tri tisoč ljudij. In Mojzes je rekel: Danes ste vsi posvetili svoje roke Go¬ spodu, vsakateri v svojem sinu in bratu, da vam bo dan blagoslov. Kakor vidimo, Aron se izgovarja, toda ni ne¬ dolžen. Mojzes mu sicer ne reče nič, a tudi to II. Mojz. 32, 30—35; 33, 1—12. Mojzes prosi za ljudstvo; Gospodov srd. 223 molčanje je hudo očitanje. Aron si je seveda hotel Pomagati s tem, da je zahteval zlata; upal je namreč, da zlata vendar-le ne bodo dali. Toda u jel se je. Da pa on s sinovi Levijevimi vendar ni odobraval takega počenjanja, pokazalo se je prčcej potem, ko so vsi pristopili k Mojzesu in tndi hudo povelje izpolnili iz gorečnosti do Boga. Ko pravi sv. pismo, da so bili Izraelci ogoljeni, Pomenja to, da so bili oropani božjega varstva; ono grdo malikovanje, ki je bila sramotna grdo¬ bija, odvzelo jim je največje blago, namreč milost božjo. Zaradi tega je bilo med sovražniki brez Variha in pomočnika, ker je bilo zavrglo Boga. Leviti pa so se s tem posvetili, ko so izpolnili težavno povelje božje in prelili kri svojih maliko¬ valskih bratov. Huda pregreha, huda kazen! Drugi dan je govoril Mojzes ljud¬ stvu: Jako hudo ste grešili; šel bom gori h Gospodu, če ga bom morda m ogel potolažiti zaradi vašega greha. In povrnivši se h Gospodu, reče: Pro¬ sim, to-le ljudstvo je grešilo jako hudo, ^ naredili so si zlate bogove (malike): a li jim odpusti ta greh, ali, če ne sto- r Is, izbriši me iz knjige, katero si pisal. Dospod mu odgovori: Kdor je grešil, te ga bom izbrisal iz svoje knjige: ti pa Pojdi in vodi to ljudstvo, kamor sem ti rekel; moj angel bo hodil pred teboj. J az pa bom na dan maščevanja kazno- Va l tudi ta njihov greh. Gospod je to- rej udaril ljudstvo zaradi greha ob te- e tu, katero je bil naredil Aron. Mojzes je srednik med Bogom in ljudstvom Ue samo v tem, da naznanja Izraelcem voljo božjo, ain pak tudi da prosi za ljudstvo. In prosi tudi ^ e daj. Pa kako prosi? Kako junaško ljubezen kaze Mojzes! Knjiga, katero piše Bog sam, ta je Knjiga izvoljenih ali onih, kateri bodo dosegli Večno izveličanje, nebeško srečo. Mojzes je pri¬ pravljen žrtvovati tudi svojo največjo srečo, samo a reši ljudstvo pogubljenja. Jednako je izrekel v Veliki ljubezni do bližnjega tudi apostol Pavel, *' a želi zavržen biti, ko bi s tem pomagal svojim la toni in jih rešil božjega prekletstva. 1 Kakšno kazen je Bog naložil ljudstvu, to ni ^ u kaj povedano; morda je poslal kugo, ali kako J-Ug o bolez en nadnje. 1 Rimlj. 9, 3. VII. Zaveza ponovljena. (II. Mojz. 33, 1-23; 34, 1—35.) Bog se odloči od ljudstva. In Gospod je govoril Mojzesu, rekoč: Pojdi s tega kraja ti in tvoje ljudstvo, katero si izpeljal iz egiptovske dežele, v deželo, katero sem s prisego obljubil Abrahamu, Izaaku in Jakopu, rekoč: Tvojemu zarodu jo bom dal. In poslal bom tvojega predhodnika angela, da izženem Kanaance, in Amorejce, in Hetejce, in Ferezejce, in Hevejce, in Jebusejce, in da stopiš v deželo, v ka¬ teri se cedi mleko in med. Zakaj jaz ne pojdem s teboj, ker si trdovratno ljudstvo, da te ne pokončam na poti. Ko je ljudstvo slišalo te jako hude besede, je žalovalo, in nihče se ni po navadi oblekel v svojo lepo obleko. In Gospod je rekel Mojzesu: Govori Izraelovim sinovom: Ti si trdovratno ljudstvo; če bom šel jedenkrat sredi tebe, pokončal te bom. Že sedaj od¬ loži svoje lepotičje, da bom vedel, kako treba s teboj ravnati. Torej so Izrae¬ lovi sinovi odložili svoje lepotičje pod goro Horebom. Tudi Mojzes je vzdig¬ nil šotor in ga razpel daleč zunaj ta¬ bora, in je imenoval njegovo ime: šotor zaveze. In vse ljudstvo, ki je imelo kako vprašanje, hodilo je k šotoru za¬ veze zunaj tabora. In ko je šel Mojzes ven k šotoru, vstajalo je vse ljudstvo, in vsakateri je stal ob vhodu svojega šotora in je gledal Mojzesu v hrbet. Ko je pa on vstopil v šotor zaveze, prišel je doli oblačni steber in stal ob vratih in govoril z Mojzesom; videli 50 vsi, da stoji oblak ob vratih šotoro- vih. In stali so pa molili skozi vrata svojih šotorov. Gospod je pa Mojzesu govoril iz obličja v obličje, kakor na¬ vadno govori človek svojemu prijatelju. In ko se je on vračal v tabor, ni šel njegov služabnik Jozuve, sin Nunov, mladenič, od šotora. Mojzes želi videti božje obličje. Mojzes je pa rekel Gospodu : Ukazal 51 mi, naj izpeljem to ljudstvo, in mi 224 II. Mojz. 33, 12—23; 34, 1—3. Mojzes ne more videti Gospodovega obraza. Novi tabli. nisi povedal, koga pošlješ z menoj. Saj si rekel: Poznam te po imenu, in mi¬ lost si našel pred menoj. Če sem torej našel milost pred teboj, pokaži mi svoj obraz, da te poznam in najdem milost pred tvojimi očmi; ozri se na svoje ljudstvo, ta narod. In Gospod je rekel: Moj obraz bo šel pred teboj in dal ti bom mir (mirno pot). In Mojzes reče: Ako ti ne pojdeš pred nami, nikar nas ne izpelji s tega kraja. Kako bomo namreč mogli ve¬ deti, jaz in tvoje ljudstvo, da smo našli milost pred tvojim obličjem, če ne boš hodil z nami, da nas bodo spoštovala vsa ljudstva, ki prebivajo na zemlji? Gospod je pa rekel Mojzesu: Tudi to, kar si rekel, bom storil; zakaj našel si milost pred menoj in tebe poznam po imenu. On (Mojzes) reče: Pokaži mi svoje veličastvo. Odgovori: Jaz ti po¬ kažem vse dobro in bom klical Gospo¬ dovo ime pred teboj: usmilil se bom, kogar se bom hotel, in bom milostljiv onemu, komur mi bo všeč. In zopet reče: Ne boš mogel videti mojega obraza, zakaj človek, ki me je videl, ne more živeti. In zopet reče: Glej, tukaj je kraj pri meni, in ti boš stal na skali. In ko bo šlo mimo moje ve¬ ličastvo, postavil te bom v skalno vot¬ lino in te pokril s svojo desnico, dokler ne grem mimo. In odvzel bom svojo roko in videl me boš od zadaj, obraza mojega ne boš mogel videti. Največja kazen za Izraelce je bila ta, da se jim je Bog odtegnil in ni hotel več niti bivati pri njih, niti hoditi ž njimi. Bog tudi pove Moj¬ zesu, da bi ob drugi priliki zadela Izraelce hi¬ poma kazen, ko bi hodil on ž njimi in bi se pre¬ grešili. Zato kliče Bog k pokori, ki naj se kaže s tem, da se odloži vse lepotičje. Oni šotor za¬ veze, ki ga je naredil in razpel Mojzes, ni bil pravi sveti šotor — ta je bil narejen pozneje — marveč samo neki sveti kraj za sveta opravila in za zbiranje ljudstva. Tu je ostal Gospod, od¬ ločen sicer od ljudstva, vendar še vedno v pričo njega, v spomin, da še ni zapuščeno. Mojzes prosi jako ponižno in rahlo, da bi Gospod Bog vendar-le šel ž njimi. Spominja Boga, kako mu je obljubil prijateljstvo (to pomenja: Poznam te po imenu) in milost. Prosi tudi, da bi Bog pokazal svoj obraz, t. j. samega sebe, ali ono veličastvo, katero ima Bog okrog sebe, ko govori s človekom po človeško. A Bog mu pove, da tega ne more človek videti, ne da bi umrl. Pove mu tudi razne druge skrivnosti: Bog se usmili, kogar se hoče, zato, ker nima dolžnosti do nikogar. To si moramo dobro zapomniti, in torej smemo Boga pač prositi, nikakor pa ne ni¬ česar s silo tirjati od njega. Četudi pa se Bog neče pokazati Mojzesu iz lica v lice, vendar ne¬ koliko se mu hoče pokazati, tako namreč, da pojde mimo njega, ko bo on v skalni votlini. Toliko časa ne bo videl ničesar, dokler bo šel Gospod mimo; kadar pa bo že odšel mimo, tedaj se mu bo Bog razkril, ali se mu bodo odprle oči in bo videl hrbet Gospodov. To se pravi: Videl bo prikazen, ko je že šla mimo, kakor je tudi pri nas velik razloček, ali vidimo človeka od spredaj, ko se nam bliža, ali pa od zadaj samo nejasno, kadar odhaja. Torej hoče Bog povedati, da jasno in neposredno ne more Mojzes videti Boga, pač pa le nekoliko in nejasno, kakor iz daljave. Pomislimo, da pred Izveličarjem niso bila odprta vrata v nebesa, v katerih se kaže Bog od obličja do obličja. Tudi je Bog za te¬ lesne oči neviden, ker je zgolj duh. — Da je primera povzeta od človeka, ki zakrije drugemu oči z rokama in potem roke zopet odtegne, to spozna čitatelj lahko. Sv. Avguštin se ozira v tej razlagi na na¬ šega Izveličarja. Obraz Gospodov pomenja božjo naravo Kristusovo. Ko so trdovratni Judje vi¬ deli Kristusove čudeže, niso jim verovali. Šele ko je Gospod umrl in od njih šel, tedaj so mnogi verovali apostolom; tedaj so videli Gospoda —' dejali bi — od zadaj. Novi tabli. In potem je rekel (Gospod): Izsekaj si dve kameniti tabli, kakoršni sta bih prejšnji, in napisal bom nanji besede, katere sta imeli, ki si ji razbil. Jutri bodi pripravljen, da greš takoj na Si¬ najsko goro; in stal boš z menoj vrhu gore. Nihče naj ne gre s teboj, in nihče naj se ne prikaže na celi gori; tudi voli in drobnica naj se ne pasb gori nasproti. hi II. Mojz. 34, 4 — 13. Mojzes izseka novi tabli in moli. 225 Zatorej je izsekal dve kameniti tabli, kakoršni sta bili prejšnji; in vstal je po noči in šel na Sinajsko goro, kakor mu je bil ukazal Gospod, in nesel je s seboj kameniti tabli. In ko je prišel Gospod doli v oblaku, stal je Mojzes ž njim in klical ime Gospodovo. Ko je šel on mimo njega, rekel je: Vladar, In Mojzes se je hitro pripognil in sklo¬ nil k zemlji in molil, rekoč: Če sem našel milost pred teboj, Gospod, prosim, da bi hodil z nami (zakaj ljudstvo je trdovratno) in odvzel naše krivice in grehe in nas imel za svojo last. Gospod odgovori: Sklenil bom za¬ vezo ; ko bodo videli vsi, delal bom Mojzes prinese novi tabli s Sinajske gore. Gospod Bog, usmiljeni in mili, potrpež¬ ljivi in velikega usmiljenja in resnični, ki hraniš usmiljenje v tisoč rodov, in odjemlješ krivico in hudobije in pre¬ grehe, in nihče ni iz sebe nedolžen pri tebi. Ki krivico očetov povračuješ si¬ novom in vnukom v tretji in četrti rod. 1 1 Prim. str. 217. Zgodbe sv. pisma L čudeže, kakoršnih niso nikdar videli na zemlji in pri nobenem narodu, da bi videlo tisto ljudstvo, med katerim si, strašno Gospodovo delo, katero hočem storiti. Izpolnjuj vse, kar ti danes na¬ ročam. Varuj se, da ne sklepaš s pre¬ bivalci one dežele prijateljstva, ki bi te pogubilo: temveč poruši njihove 15 226 II. Mojz. 34, 13—35 ; 25, 1—6. Gospodove zapovedi. Mojzesov žareči obraz. oltarje, razbij kipe in loge 1 požgi. Ni¬ kar ne moli ptujegaboga: Bog goreč- nik je njegovo ime: Bog je gorečnik. Nikar ne sklepaj zaveze z ljudmi onih krajev; ko uganjajo hudobijo (t. j. mali¬ kujejo) s svojimi bogovi in molijo nji¬ hove podobe, poklical bi te kdo, da jej od daritev. Tudi ne vzemi žene izmed njih hčera svojim sinovom, da ne zapeljejo tudi tvojih sinov v mali¬ kovanje s svojimi bogovi, kadar po¬ čenjajo malikovanje same. Ulitih bo¬ gov si ne delaj. Takih zapovedij je dal Bog Mojzesu še več. Naposled mu je rekel: Zapiši si te besede, po katerih sem s tabo in Izraelom sklenil zavezo. Bil je torej tam z Gospodom štiri¬ deset dnij in štirideset nočij: kruha ni jedel in vode ni pil; in pisal je na tablah deset besedij zaveze. 2 In ko je šel Mojzes s Sinajske gore, držal je dve tabli pričevanja, in ni ve¬ del, da se njegov obraz žari zaradi pogovora z Bogom. Ko so pa Aron in Izraelovi sinovi videli žareči obraz Mojzesov, bali so se pristopiti bliže. In ko jih je pokli¬ cal, vrnili so se k njemu kakor Aron, tako tudi načelniki občine. In ko jim je bil govoril, prišli so k njemu vsi Izraelovi sinovi: tem je zapovedal vse, kar je bil slišal od Gospoda na Sinaj¬ ski gori. In ko je dokončal besede, del je na svoj obraz zagrinjalo; to je odvzel, kadar je šel h Gospodu in ž njim govoril, dokler ni šel ven, in tedaj je govoril Izraelovim sinovom vse, kar mu je bilo ukazano. Oni so videli obraz Mojzesov goreč, kadar je prišel ven; toda on je zopet pokril svoj obraz, kadar jim je govoril. Ko je bil Mojzes v družbi z Bogom, ki je najsvetlejši, sama svetloba brez temote, navzel se je tudi sam te svetlobe, in njegov obraz je žarel, ko je prišel z gore k ljudstvu. Žarki so izhajali iz njegove glave kakor plameni. — 1 V logih so pogani zlasti častili malike. 2 T. j. deset božjih zapovedij. Kako vse drugače ravnajo Izraelci sedaj! Kazen jih je poboljšala. Bog je naročil Mojzesu vse, kar je hotel za sveti šotor, služabnike božje, praznike in druge stvari: Mojzes je pa to voljo božjo sporočal ljud¬ stvu. Tako je Mojzes naznanjal ljudstvu božjo postavo določno in natančno. Kar je pa bilo nejasnega, to je vprašal Mojzes Boga, ko je ž njim govoril iz šotora pričevanja. VIII. Sveti šotor. (II. Mojz. 25-40.) Bog ukaže narediti sveti šotor. Izraelci so bili božje ljudstvo. Bog jim je dal zapovedi, obljube, različne dobrote in jim je tudi ukazal, naj se posvečujejo. Hotel je bivati pri ljudstvu, kakor biva oče pri svojih otrocih; Izraelci naj bi prihajali k njemu s prošnjami in darovi, častili ga in molili. Za ta namen je bilo treba posebnega pro¬ stora ali svetega kraja, kjer bi Bog prebival med svojim ljudstvom. Človeška narava je taka, da si želi takega svetega kraja. Nobenega na¬ roda ni bilo na svetu, ki bi ne bil imel svetih krajev in svetih poslopij. Pogani so si mislili, da v njihovih templih prebivajo bogovi, zato so de¬ lali svetišča lepa in velika. Toliko bolj je bilo potrebno, da so dobili svetišče tudi Izraelci, ki so bili z jedinim pravim Bogom najtesneje zdru¬ ženi. Imeli so sicer že pred pravim svetim šo¬ torom neki šotor, kjer je prihajal pred Izraelce oblak, toda pravo svetišče je določil Bog sam in pokazal Mojzesu v posebnem razodenju. Ker niso bili Izraelci v puščavi vedno na istem kraju, zato tudi niso mogli imeti zidane hiše božje, marveč imeti so morali tako, ki se je dala lahko prenesti. Taka hiša božja je bila sveti šotor. Kakor so prebivali v šotorih Iz¬ raelci, tako je hotel v šotoru prebivati med njimi Bog sam. Ko je bil Mojzes na gori štirideset dnij, rekel mu je Bog: Govori sinovom Izraelovim, naj prineso prvine; sprejmite jih od vsakega človeka, ki jih podari radovoljno. Sprejeti pa morate te~le reči: Zlata, srebra, brona, višnjeve in zagorelo- rdeče volne, dvakrat omočenega škrlata, tančice, kozje dlake, rdečkaste koše ovnov, modre koše, se- timovega lesa, olja za. svetilnice, dišav in mazila. II. Mojz. 25, 6—9. Sveti šotor: Božje povelje; priprave; deli sv. šotora. 227 lepo dišečih kadil, onihovih kamenov in dragih kamenov. In naj mi narede svetišče, in prebival bom med njimi. In naredite mi šotor (po podobi šotora, katerega ti pokažem) . . . Vse te po¬ trebne stvari so imeli Izraelci. Volno so barvali modro, zagorelo-rdeče in svetlordeče; rdeče bar¬ vano, lepo volneno blago imenujemo škrlat. Za- gorelo-rdeči škrlat so barvali s sokom nekega polža, ki živi v sredozemskem morju; njegov sok je rdeče barve kakor človeška kri. Barvali so škrlat najprej v volni, potem pa tudi tkanino. Tak škrlat je bil posebno dragocen. Svetlejša barva za škrlat se dobiva iz neke žuželke, ži¬ veče v jezicah drevesa gradna. Drevo se nahaja še na otoku Kandiji in v Palestini. Setimov les je les akacije, ki je v starih časih rastla na Si¬ najskem polotoku pogostoma, dandanes pa raste redkeje. Ta les je sicer jako lahek, toda trden in trpežen. Onihov kamen ima razne barve, tudi belkasto, kakor človeški nohet, s temnejšimi, le¬ pimi progami. Priprave za sveti šotor. Ko je Mojzes zdrobil zlato tele in dobil drugi tabli; zbral je ljudstvo in mu naznanil božje povelje. Najprej mu je naročil, naj posve¬ čuje sobotni dan, potem pa naznanil, katerih stvarij hoče Bog za svetišče. Izraelci so sprejeli z veseljem božje povelje. Radovoljno in urno so prinašali, kar je bilo potrebno za službo božjo, bodisi za sveti šotor ali za sveta oblačila, kakor je bil Bog ukazal. Moški in ženske so prinašali razno zlatnino, zapestnice, uhane, prstane, obode za na desnico, zlate posode; jednako tudi volneno blago višnjeve, zagorelo-rdeče in svetlordeče barve, tančico, kože, setimov les; zlasti žene, ki so ši¬ vale, dajale so svoje izdelke; prvaki pa so do- našali onihov kamen in druge dragocene kamene; tudi olja in dišav so donesli za svetišče. Vsi Izraelci so storili to s pravo vnemo. Kakor so nekdaj brezbožno dajali za zlato tele, tako so pa sedaj pobožno dajali za sveti šotor. Tudi je Bog ukazal Mojzesu na gori, naj vzame Bezeleela, sina Urijevega, iz Judovega rodu, za delo iz zlata, srebra in brona, marmorja in dragih kamenov, zakaj njemu je dal svojega duha in modrost in razumnost in vednost v takih delih, in za tovariša mu je Bog odločil Ooli- j a b a, sina Ahisamehovega iz rodu Banovega. Ta dva mojstra naj bi s pomočjo drugih mož, katerim je Bog tudi dal umnost za taka dela, izdelala sveti šotor in vse, kar bi bilo potrebno v njem. Mojzes je to povedal ljudstvu, poklical Bezeleela in Golijaba in vse druge zvedene može in jim dal vse, kar so bili nanesli Izraelci. In začeli so delati in delali vse, kakor jim je bilo ukazano, prav po podobi, katero je bil Bog po¬ kazal Mojzesu na gori. Ljudstvo je pa še vedno nosilo darove. Zato sta šla mojstra k Mojzesu in mu povedala, da prinaša ljudstvo več, kakor je treba. Tedaj je Mojzes ukazal klicarju raz¬ glasiti, da ni več treba nositi darov, ne moškim, ne ženskim. Tako je torej nehalo darovanje. Vsega zlata, kar ga je naneslo ljudstvo in kar se ga je porabilo za sveti šotor, bilo je 29 talentov in 730 siklov po meri svetišča. Prinesli pa so ga tisti, ki so bili prestopili 20. leto sta¬ rosti, in teh je bilo 603.550 oboroženih mož. — V srebru so nanesli 100 talentov in 1775 siklov; brona pa 70 talentov in 2400 siklov. 1 Iz tega sta izdelovala mojstra posamezne dele svetišča. Kakor je bil ukazal Bog, naredili so najprej sveti šotor: prte iz sukane tančice, zapone, plahte, deske, srebrne podlage, zapahe, zagrinjalo, stebre, skrinjo, dva kerubina, mizo, svečnik, skledice, svetilnice, kadilni oltar, oltar za žgavne daritve, posode iz brona, bronaste stebre: sploh vse po¬ samezne dele tega šotora z vsemi pripravami za božjo službo. Da bomo sedaj bolje umevali, kakšen je bil sveti šotor, naj si ga misli čitatelj narejenega; izkušali bomo v kratkem popisati ga z vsemi deli in z vsemi pripravami, kar jih je še bilo pri šotoru. Kakšen je bil sv. šotor. Preddvor. Sv. šotor je imel na okrog ograjo. Kar je v ograji, to imenujemo lahko sveti kraj ali šotor v širšem pomenu. Ves ta kraj je bil razdeljen na tri dele. Prvi del, okrog katerega je bila ograja, je dvor ali preddvor. Preddvor je štirioglat, raven prostor, dolg 100 komolcev, 2 50 pa širok. Na okrog so ga nepretrgoma zagrinjali ali ob¬ dajali zastori iz tančice, in sicer pet komolcev visoko. Da so ti zastori na okrog trdno zagri¬ njali ali zapirali sveti prostor, stali so okrog stebri iz setimovega lesa, in sicer po pet komol¬ cev narazen. Zato jih je bilo na obeh daljših 1 Zlata cenijo nekako na dva milijona, srebra pa na pol milijona goldinarjev. 2 Komolec je nekaj malega več kakor pol metra. 15* 228 Sveti šotor: Preddvor; svetišče. straneh po 20, na krajših pa po 10, torej vseh skupaj je bilo 60. Severni stebri pa so stali v bronastih podstavih, da so stali trdneje in jim ni škodovala mokrota. Vrh vsakega stebra je bila srebrna glavica, nekak obod ali kavelj, da se je vanj lahko del drog. Okrog so se namreč raz¬ tezali srebrni (posrebreni) drogovi, in na njih so opravilu. Vhod je bil 20 komolcev širok; zastori so torej viseli na štirih stebrih. A bili so dru¬ gače narejeni, kakor zastori okrog šotora; bili so namreč lepo in umetno, pisano tkani, in sicer iz višnjevih, zagorelo-rdečih, svetiordečih in belih nitij. Tako se je vhod lahko poznal. Kadar je bil vhod odprt, bile so zavese privzdignjene. Načrt sv. šotora s preddvorom. Pd preddvor; Zg žgavni oltar; Um umivalnik; Pp posoda za pepel; Sv S sveti šotor; Sk svečnik; M miza kruhov; K kadilni oltar; SZ skrinja zaveze. Ta prostor je bil namenjen za ljudstvo, ki se je udeleževalo božje službe; tukaj je bil zlasti veliki oltar za žgavne daritve. Sveto in najsvetejše. Na tem velikem prostoru je stal pravi šotor ali svetišče tako, da je bil odmaknjen bolj proti večernemu kraju. Vhod v šotor je bil sredi preddvora. Šotor sam je viseli zastori iz bele tančice. Tako se je videl sveti šotor od zunanje strani lepo bel. Odmerjen pa je bil ta prostor tako, da je bil vhod ravno proti vshodu ali jutru; dve dolgi strani sta bili torej proti severu in jugu. Ves ta ograjeni pro¬ stor je bil tako velik, da je bilo v njem lahko kakih 3000 ljudij (brez duhovnikov) pri svetem bil 30 komolcev dolg in 10 komolcev širok. Stene šotorove so bile narejene iz 48 desk setimovega lesa, dolgih (visokih) po 10 komolcev, širokih pa po poldrugem komolcu. Ker je bila vshodna stran odprta zaradi vhoda, bilo jih je proti zapadu (na večerni strani) 8, proti severu in jugu pa po 20. Deske so stale na posrebrenih stojalih, zvezane Sveti šotor: Svetišče; priprave v preddvoru. 229 pa so bile med seboj s pozlačenimi drogovi. Ves šotor je bil pokrit s štirimi zagrinjali: najbolj notranji se je imenoval „bivališče“ in je bil iz tančice, v katero so bile vezene podobe kerubinov z višnjevimi, zagorelo- in svetlordečimi in belimi nitimi. Drugo pregrinjalo seje imenovalo „šotor“; bilo je tkano iz kozje dlake in je segalo na vseh straneh skoro do tal. Tretje je bilo narejeno iz rdečih ovnovih kož, četrto pa iz višnjevih kož nekih morskih živalij. Vhod na jutrovi strani je zakrivalo pregrinjalo (zavesa), narejeno iz bom¬ baža, vezeno s podobami; viselo je na drogih, kateri so sloneli na peterih pozlačenih stebričih. Tako je imelo svetišče podolgasto obliko in je bilo na vseh straneh dobro zagrnjeno. Ob sobotah in praznikih so pa menda jemali zgornja zagrinjala strani, da se je videl šotor od zunaj ves lep in blesteč. Znotraj je bilo svetišče razdeljeno v dva dela: prvi seje imenoval sveto, drugi pa naj- svetejše. Prvi je bil 20 komolcev dolg, po 10 komolcev pa širok in visok. Drugi je bil po 10 Sv. šotor. komolcev dolg, širok in visok. Oba prostora sta bila ločena, umetno vezeno pregrinjalo je viselo med njima ob štirih zlatih stebrih. Posled¬ nji prostor je bil pravo svetišče, tukaj je prebival Bog v oblaku. V vseh treh delih ali prostorih so bile raz¬ lične priprave, katere si moramo sedaj ogledati. Seveda so tudi te priprave tem svetejše, čim sve¬ tejši je kraj, v katerem so. Priprave v preddvoru. Ko je vstopil Izraelec skozi vhod v preddvor, zagledal je najprej veliki oltar za žgavne daritve. Bil je visok tri komolce, po pet pa dolg in širok. Njegova oblika je bila kakor skrinja. Stal je na čveterih bronastih nogah, med nogami pa je bila omrežena pregraja, da se je tu lahko pod oltar razlivala kri. Zgornji del je bil narejen z lesenimi stenami in obit z železom; vanj je bila nasuta prst, na kateri je vedno gorel ogenj. Na štirih straneh so kvišku moleli štirji roglji kakor rogovi; sredi spodnjih stebrov pa so bili obodi ali obročki, da sta se vanje vtikala drogova in se je mogel oltar prenašati. Na oltar se je hodilo po nasuti zemlji z južne strani. Da se je oprav¬ ljala žgavna daritev, bilo je treba raznih priprav za ogenj, pepel, kri i. dr. Oltar za žgavne daritve. Bog je zahteval, naj duhovniki le čisti oprav¬ ljajo sv. daritve. Zato je bilo treba priprave za umivanje, ki je stala med oltarjem in šotorom nekoliko proti levi (južni) strani. Bil je to velik umivalnik, okrogle oblike, ulit iz kovinskih zrcal, katera so bile nanesle izraelske žene. V njem so umivali duhovniki roke in noge, kar jim je bilo zapovedano pod smrtno kaznijo. Priprave v svetem. Blizu umivalnika je bil vhod v sveti šotor. Stopili so vanj, odgrnivši zavese. Tu je bil na levi najprej svečnik sedmerih rogljev, v kate- Svečnik (na zmagoslavnem loku Titovem v Rimu.) 230 Sveti šotor: Priprave v svetem in najsvetejšem. rih je bilo sedem svetilnim Ta svečnik je bil umetno delo in narejen iz zlata. Stal je s svojim deblom na stojalu; iz debla je izhajalo šest vej (po tri na vsaki strani) tako, da so bile vse sve- tilnice jednako visoke. Svetilnice so bile dokaj ploščnate in vse obrnjene proti severu; svečnik sam pa je bil po dolgem obrnjen od jutra do večera. Na tem svečniku so gorele vse luči po noči, po dnevu pa ne vse; vsak dan zvečer so morali sve¬ tilnice napolniti s svežim, čistim oljem. Kako primerno je, da tudi po naših cerkvah vedno gori luč (večna luč) pred sv. Rešnjim Telesom! Na drugi (desni strani) od svečnika je bila miza s kruhi. Miza je bila narejena iz seti- movega ali akacijevega lesa in vsa prevlečena s čistim zlatom. Bila je dva komolca dolga, j eden komolec široka in poldrugi komolec visoka. Na okrog je bil ob robu mize pozlačen venec; stala je pa na štirih nogah, ki so bile med seboj skle¬ njene s pozlačenimi, za dlan širokimi deščicami ali letvami. Malo niže ob nogah so bili štirje zlati obodi, da sta se vanje vtikala pozlačena drogova za prenašanje. Na tej mizi je bilo dvanajstero tankih hlebcev kruha, ki so pomenjali dvanajstero izraelskih rodov. Po šest hlebcev je bilo drug vrh drugega na zlati skledi. Hlebci so bili opresni, pečeni iz najboljše pšenične moke, vsak po kakih pet litrov, in so se devali novi vsako soboto. Ti kruhi so se imenovali predloženi kruhi ali kruhi obličja, ker so bili pred božjim oblič¬ jem. Nihče jih ni smel užiti, kakor sami duhov¬ niki v šotoru ali pozneje v templu, ko ga je bil Bogu za bivališče sezidal Salomon. — Poleg kruhov je bilo tudi vino v globokih skledicah ali drugačnih posodicah; kadilo pa je bilo potreseno po kruhih in se je sežgalo v soboto, kakor se je vino razlilo ob žgavnem oltarju. Iz tega se vidi, da so bili ti kruhi neprestana daritev, Bogu da¬ rovana za dvanajstere Izraelove rodove. Blizu vhoda v najsvetejši prostor je bil na¬ posled kadilni oltar, t. j. oltar, na katerem se je zažigalo kadilo. Tudi ta je bil narejen iz aka¬ cijevega lesa in bil ves prevlečen s čistim zla¬ tom. Bil je štirivoglat, dva komolca visok, po jeden komolec pa dolg in širok. Na okrog je bil zgoraj okrašen z zlatim robom, v sredi z zlatim vencem, na vogalih pa je imel štiri roglje. Na dveh nasprotnih straneh so bili pritrjeni štirje obodi, da sta se skozi nje vtikala pozlačena dro¬ gova za prenašanje. Ta oltar se je radi lepote imenoval tudi zlati ali zaradi stališča notranji oltar. Na njem so zažigali duhovniki dvakrat na dan ka¬ dilo, zjutraj in zvečer. — Vsakdo ve, da je ka¬ dilo znamenje molitve; dvakratno kadilo je opo¬ minjalo Izraelce, da je treba zlasti moliti zjutraj in zvečer. Naj svetejše. Umetno vezeno pregrinjalo je zapiralo na¬ vadnemu duhovniku, ki je opravljal službo v svetem prostoru, pogled do naj svetejšega mesta. Ko se je pregrinjalo odgrnilo, stopilo se je v najsvetejše, ki pa je bilo popolnoma temno, ker je bilo zastrto od vseh stranij. V tem pro¬ storu je bila samo skrinja zaveze. Narejena je bila tudi ta iz akacijevega lesa in zunaj pa znotraj prevlečena z zlatom. Dolga je bila dva in pol komolca, široka in visoka pa po poldrugem komolcu. Zgoraj jo je krasil na okrog zlat venec, na vogalih pa so bili štirje zlati obodi, da sta bila v njih pozlačena drogova za prenašanje. Toda drogova se nista smela nikdar potegniti iz obodov. V najsvetejšem je stala tako, da sta se konca drogov dotikala pregrinjala. Kakšna pa je bila še sicer podoba skrinje zaveze? Imela je pokrov, ki se je imenoval spravišče; skrinja zaveze se namreč imenuje tudi skrinja miru in sprave; bila je zna¬ menje miru in sprave med Bogom in človeštvom. Ta pokrov je bil iz čistega zlata in je pokrival skrinjo popolnoma. Na obeh krajših koncih sta bila dva kerubina, z obrazoma obrnjena drug proti drugemu in sklonjena proti pokrovu. Njiju peruti pa sta bili razprostrti nad skrinjo zaveze. Semkaj nad peruti obeh kerubinov je prihajal oni oblak, kije bil znamenje božje pričujočnosti, tako, da so bile peruti prestol božji. — V skrinji sta bili dve Mojzesovi tabli, potem je bila posodica z mano v spomin, da je Bog Izraelce v puščavi živil z mano; pozneje so deli vanjo zeleno Aronovo palico, in naposled poleg nje še bukve, ki jih je spisal Mojzes po božjem povelju in navdihnjenju. Sveti šotor je bil natančno tako narejen, ka¬ kor je bil pokazal in ukazal Bog. Šest mesecev sta delala mojstra in njeni pomočniki. Opomba. Tukaj podajemo tudi nekaj podob, ki kažejo sv. šotor in obleko duhovnikov. Te podobe so narejene tako, kakor si je podobar ali slikar mislil te svete stvari, ko J® | bral opisovanje. II. Mojz. 40, 15—34. Mojzes postavi sveti šotor. 231 Sveti šotor postavljen. (II. Mojz. 40, 15-36.) Torej v prvem mesecu drugega leta, prvi dan meseca je bil postavljen šotor. In Mojzes ga je postavil in del deske in podstave in drogove in je postavil stebre. In je razpel streho nad šoto¬ rom, ko je bil del nanj pregrinjalo, kakor je bil ukazal Gospod. Del je tudi pričevanje (tabli) v skrinjo, vtak¬ nil spodaj drogove in nanjo spravišče in je zažgal na njem dišeče kadilo, kakor je bil Bog ukazal Mojzesu. Raz¬ pel je tudi zagrinjalo ob vhodu šotora pričevanja, in je postavil žgavni oltar v preddvoru pričevanja (t. j. šotora) in daroval na njem žgavni dar in daritve, kakor je bil ukazal Gospod. Tudi je postavil umivalnik med šotor priče¬ vanja in oltar in ga napolnil z vodo. In Mojzes in Aron in njegovi sinovi so si umili roke in noge, ko so vsto- Tabor Izraelcev s sv. šotorom. (pokrov). In ko je prinesel skrinjo v šotor, obesil je pred njim pregrinjalo, da bi izpolnil božje povelje. Postavil je tudi mizo v šotoru pričevanja na severno stran zunaj pregrinjala, in je uredil tam predložene kruhe, kakor je bil Gospod ukazal Mojzesu. Posta¬ vil je tudi svečnik v šotoru pričevanja mizi nasproti na južni strani, in del po redu svetilnice po povelju Gospo¬ dovem. Postavil je tudi zlati oltar ppd streho pričevanja nasproti pregrinjalu, pili v šotor zaveze in pristopili k ol¬ tarju, kakor je bil Gospod ukazal Moj¬ zesu. In postavil je tudi preddvor (t. j. ograjo na okoli) okrog šotora in oltarja, in razpel ob njegovem vhodu zagrinjalo. Ko je bilo vse dokončano, pokril je oblak šotor pričevanja, in slava Go¬ spodova ga je napolnila. In Mojzes ni mogel vstopiti v šotor zaveze, ker je bil oblak pokril vse in se je veličastvo Gospodovo bliščalo, ker je bil vse po¬ kril oblak. Kadar je oblak šel od šo- 232 II. Mojz. 40, 34 — 36. Oblak nad šotorom. Pomen sv. šotora. tora, šli so Izraelovi sinovi po svojih trumah. Če je pa obstal zgoraj, ostala je na istem mestu. Oblak Gospodov je namreč ležal na šotoru po dnevu, in ogenj (je ležal) po noči, in videli so ga vsi Izraelovi rodovi po vseh svojih postajah. Tako se je Bog kazal izraelskemu ljudstvu. Zlasti pa se je kazal še v najsvetejšem, kjer je govoril z Mojzesom iz oblaka, v katerem je pre¬ bival nad perutimi kerubinov. Odslej je naznanjal Mojzesu svojo voljo na tem mestu in semkaj je Mojzes prihajal, kadar je hotel poprašati Boga. Pomen svetega šotora. Sveti šotor je bil za Izraelca najsvetejši in najimenitnejši kraj; vsak del in tudi celota skupaj mu je nekaj pomenjala in ga učila. Ob kratkem moramo tudi mi premisliti ta pomen svetega šo¬ tora, da spoznamo božje namene in razumemo božjo voljo. V naj svetejšem delu je prebival Bog sam, v preddvoru pa se je shajalo ljudstvo in po duhov¬ nikih opravljalo daritve. Če pomislimo to, izpre- vidimo hitro, da pomenja sveti šotor posebno ali nadnaravno združevanje Boga s človekom in člo¬ veka z Bogom. Bog se približa izvoljenemu ljud¬ stvu, prebiva pri njem in občuje ž njim: hoče pa tudi, da se mu človek približa in ž njim občuje, t. j. da ga spoznava in časti za svojega najviš¬ jega Gospoda in najboljšega očeta — za svojega j edinega, pravega Boga. Posamezni deli, razna orodja in vsa opravila v sv. šotoru pa nam ka¬ žejo, kako naj se bliža človek Bogu in kako naj ima ž njim opraviti. Bog sam je prebival v temnem, od vseh stra- nij zagrnjenem prostoru, v tistem delu, ki je bil obrnjen proti solnčnemu zahodu. To je pomen- jalo, da je Bog neviden, torej zgolj duh, ne pa telesna stvar, ne n. pr. solnce, kakor so mislili pogani. Zato se Izraelci med molitvijo tukaj niso obračali proti solnčnemu izhodu, kakor pogani, ampak proti zahodu. Tudi je to pomenjalo, da so človeku nebesa zaprta po grehu. — V naj svetej¬ šem delu je bila skrinja zaveze, nad katero se je razprostiral božji oblak. To pomenja, da je Bog sam sklenil zavezo z ljudstvom in da nad njo tudi čuje: od Boga so zapovedi v tablah, Bog je dal mano, Bog stoluje tukaj na dveh kerubinih kot kralj nevidnega in vidnega sveta. A dasi je Bog med ljudstvom, vendar se mu ne sme bližati vsakdo: le veliki duhovnik sme j eden dan na leto stopiti v naj svetejši kraj. Boga smo dolžni častiti; vsak človek ga mora moliti in mu vse darovati, dušo in telo. Sveti prostorje pomenjal posebno to, kar smo dolžni Bogu. Oltar za kadilo je pomenjal molitev, ka¬ tero je človek dolžan opravljati neprenehoma, posebno zjutraj in zvečer. Miza z dvanajsterimi kruhi pa je bila znamenje, da so dvanajsteri ro¬ dovi Bogu posvečeni, da se morajo Bogu darovati in mu izkazovati hvaležnost za vsakdanji kruh, za telesni živež, pa tudi za kruh večne resnice, kar je pomenjal še posebej svečnik s sedmero roglji. Olje je znamenje moči, milosti in svetosti, ki prihaja od Boga; svetloba pomenja božjo res¬ nico in življenje naše duše po večni resnici in v milosti božji. Bog je pa svojo resnico človeku razodel na poseben način; to resnico moramo ve¬ rovati. Kdor živi po veri, živi pravično in temu daje sv. Duh svoje darove. Prav to je pomenjalo sedmero vej s svetilnicami. Lahko rečemo, da so bile te tri stvari: svečnik, kadilni oltar in miza s kruhi podoba vere, upanja in ljubezni, s kate¬ rimi se človek druži in veže z Bogom. Pa tudi v ta prostor ne sme vsakdo, marveč le duhovnik, ker on je za srednika med Bogom in ljudmi. Za ljudstvo je odločen preddvor, v katerem je veliki žgavni darilnik in umivalnik. Človek, ki hoče k Bogu, mora se očiščevati, mora Bogu darovati sebe in svoje blago. Žgavni darilnik je bil iz prsti ali iz kamena, torej iz zemlje, katera je bila po grehu prokleta, a se očiščuje z darit¬ vami, in imel je štiri rogove v znamenje božje moči in v vspodbudo k zaupanju v božjo pomoč. Na ta način lahko spoznamo pomen še raz¬ nih drugih stvarij, katere je Bog določil za svoj šotor. V najsvetejšem delu je bilo več pregrinjal iz različnega blaga. Barve na tem blagu niso brez pomena. Modra barva nam kaže nebes, v nebesih prebiva Bog; rdeča pomenja veličastvo božje, bela pa nedolžnost, katero moramo imeti pred božjim obličjem. Zlato pomenja božjo ve¬ ljavo in oblast nad vsemi stvarmi, druge kovine se dadd razlagati v jednakem pomenu; sol pri daritvah pa pomenja zavezo med Bogom in ljudmi. Zato se je tudi imenovala sol zaveze. Tudi števila, katera smo poprej omenjali, števila delov in števila komolcev niso brez po¬ mena. Imenitna je številka tri, ki pomenja Boga II. Mojz. 28, 1 — 3. Pomen sv. šotora. Duhovniki. 233 samega, ki je jeden v bistvu, a trojen v osebah; štiri pomenja lep red ali urejenost v božjih delih in božjih namenih. Zato prebiva Bog v prostoru, ki je jednak na vse štiri strani. Tudi drugi pro¬ stori kažejo na vseh straneh četvero število. Po¬ sebno imenitna pa je v božjem razodenju številka sedem, ki obstoji iz treh in štirih, in pomenja zvezo med Bogom in človekom, zato je število božjega razodenja. To število nahajamo pogo- stoma v razodenju starega in novega zakona: spomnimo se le sedmero dnij v stvarjenju in pa sv. zakramentov. — Število deset razlagajo kot število popolnosti, v znamenje, da je božje delo dovršeno in da kliče Bog človeka k popolnosti. Zato je božjih zapovedij, ki vodijo človeka do izveličanja, desetero. Kdor je pazno čital o starem šotoru, ta vidi, da je prav stari šotor oni vzor ali ona podoba, po kateri je urejena tudi naša krščanska hiša božja ali katoliška cerkev. Tudi tukaj imamo prostor za ljudstvo, kjer moli in posluša božjo besedo; imamo prostor za sveta opravila ali za duhovnike, in naposled je najsvetejši kraj, kjer prebiva Bog sam v najsvetejšem zakramentu, to je tabernakel. Le trojen razloček se kaže med svetim šotorom in našo cerkvijo: prvič niso verniki v naših cerkvah tako odločeni od duhov¬ nikov, kakor so bili stari Izraelci, ker vidijo naši verniki duhovnika pri svetem opravilu, oni ga pa niso videli; drugič je prebival Bog v najsve¬ tejšem prostoru samo v podobi oblaka, tu pa prebiva pravi in resnični Bog in človek, Jezus Kristus; tretjič je smel v najsvetejši prostor samo veliki duhovnik jedenkrat v letu, k Izveličarju v sv. Bešnjem Telesu pa sme pristopiti vsakdo in ga sme celč zaužiti. Po nauku sv. pisma samega pa je sveti šotor, zlasti najsvetejši prostor, predpodoba nebes, kamor je Jezus Kristus že takrat stopil, ko je dokončal naše odrešenje, 1 in kamor po tem živ¬ ljenju pridemo tudi mi, kjer bomo gledali Boga od obličja do obličja. Tako smo ob kratkem premislili pomen sv. šotora. Lahko bi našli še marsikaj drugega, toda pobožnemu bralcu ni težko spoznati resnice in nauke, ki se nam razodevajo v sv. šotoru kakor v prelepi podobi božje ljubezni, 1 Hebr. 9. IX. Duhovniki starega zakona. (II. Mojz. 28, 1-3; IV. Mojz. 8, 4-10, 11.) Bog je odločil poseben kraj in prostor, kjer naj bi se opravljala sveta opravila, kjer naj bi se mu bližali Izraelci in slušali njegove ukaze. Vsakdo pa lahko vidi, da se služba božja ne sme opravljati tako, kakor bi se komu ljubilo; tudi je ne more opravljati vsakateri človek, marveč opravljati jo je treba tako, kakor določuje Bog, in opravljati jo smejo le take osebe, katere so za to izbrane. Imenujemo jih duhovnike. Oni namreč nimajo telesnega dela, ampak se bolj trudijo za dušne stvari. Pri vsakem narodu, v vsaki veri nahajamo poseben stan za sveta opra¬ vila ali duhovščino. Tudi Izraelci so dobili du- hovski stan ali duhovščino, kakor jo je določil Bog sam. V poprejšnjih časih ni bilo pri Izrael¬ cih posebnih duhovnikov, zato ne, ker so očaki sami opravljali duhovsko službo. Le Melkizedeka, ki pa ni bil očak izraelskega ljudstva, omenja sv. pismo in pravi, da je bil duhovnik Boga najvišjega. 1 Ko je pa Bog svojemu ljudstvu dal postavo, ko mu je določil novo pot, ko je ljudstvu naložil posebno dolžnost, naj njemu služi, tedaj je postavil tudi posebni duhovski stan. O tem nam pripoveduje Mojzes tako-le: Bog je govoril Mojzesu: Vzemi tudi svojega brata ž njegovimi sinovi izmed Izraelovih sinov, da mi bodo oprav¬ ljali duhovsko službo: Arona, Nadaba, in Abiuta, Eleazarja in Itamarja. In naredi sveto obleko svojemu bratu v čast in lepoto. In govori vsem razum¬ nim, katere sem napolnil z duhom um¬ nosti, naj narede obleko Aronu, da bo v njih posvečen meni služil. In Bog je natančno povedal, kakšna naj je obleka za velikega duhovnika in druge duhov¬ nike. Po tej božji določbi je bila iz raznih delov: nekaj oblačil so imeli jednako vsi duhovniki, ne¬ kaj jih je imel samo veliki duhovnik. Vsi so imeli ta-le oblačila: 1. Platnene hlače, ki so segale od ledij do stegen. 2. Suknjo iz tančice, ki je imela rokave. Ta se je prijemala života, segala do gležnjev in v poznejših časih do peta, ter ni bila sešita, ampak je bila iz cela tkana. 3. Pas, 1 I. Mojz. 14, 18; Zgodbe str. 76. 234 Obleka duhovnikov stare zaveze. ki je bil za dlan širok, pisano tkan in tudi olep¬ šan z uvezenimi cvetlicami rdeče, škrlataste, viš¬ njeve in bele barve. Nosili so ga nad ledji in ga devali po dvakrat okrog sebe; spredaj pa so ga zavezovali tako, da sta konca visela do sto¬ pal. Kadar so duhovniki kaj opravljali v templu, tedaj so devali konca črez levo ramo. 4. Mitro ali neko kapo, ki je bila izprva visoka, pozneje pa nižja in okrogla, tudi ob glavi ovita z ruto, kakor dandanašnji turški turban. Pri svetih opra¬ vilih so bili ž njo pokriti. Noge so pa imeli bose v znamenje spoštovanja do svetega kraja. Veliki duhovnik je imel vrh teh oblačil še posebna oblačila. Bila so: 1. Suknja (brez ro¬ kavov), višnjeva, pod kolena segajoča, iz cela tkana, ki je imela v sredi obrobljeno odprtino, da se je lahko črez glavo oblačila. Na spodnjem robu pa so viseli mali šopki, iz višnjeve in rdeče volne pa iz škrlata narejeni, in zlati zvončki, ki so se vrstili s šopki. Šopki so imeli obliko margaranovih jabolk ter so bili zaradi lepšega, Margaranovo jabelko. kakor jih še dandanes rabimo sem ter tj e. Zvončki pa so zvončkljali, kadar je šel veliki duhovnik v svetišče ali pa iž njega. Na to suknjo je deval veliki duhovnik 2. svoj n aram ni k (hebr. efdd). Bil je narejen iz tančice, iz višnjeve in zagorelo- rdeče volne in dvakrat omočenega škrlata; vmes je bil z zlatom umetno prevezen. Imel je dva dela: jedna pola je visela spredaj, druga zadaj ter segala blizu do kolen. Na ramah sta bili obe poli zvezani s petljami; tukaj je bil pritrjen tudi onihov kamen, na vsaki strani po jeden. V vsak kamen je bilo vdolbenih po šestero imen Izraelo¬ vih rodov, kar je pomenjalo, da opravlja veliki duhovnik službo za dvanajstero Izraelskih rodov. 3. Na sprednji strani je imel naramnik prostor za naprsnik. Ta je bil nekak žep, kakor bi dejali, štirivoglat, ped dolg in ped širok, narejen v dve gubi; jedna guba se je dotikala naramnika, druga pa je bila spredaj vidna, kakor tablica. Bil je pa naprsnik narejen iz pisanega dela, ka- Veliki duhovnik. kor tudi naramnik: iz zlata, iz višnjeve in zago- relo-rdeče volne, in iz dvakrat omočenega škrlata, pa iz sukane tančice. Na sprednji strani je bilo vdelanih dvanajstero dragih kamenov, po trije v štirih vrstah, in sicer v prvi vrsti: karneol, topas, smaragd; v drugi: karbunkel, safir, jaspis; v tretji: hijacint, ahat in ametist; v četrti: hrizolit, onih in beril. Vsi so bili z zlatom obdani, in vanje so III. Mojz. 8, 4 — 7. Obleka velikega duhovnika: Naprsnik, urim in turnim, pokrivalo. 235 bila vrezana imena dvanajsterih Izraelovih rodov, v vsak kamen jedno ime. Ta tako lepi in drago¬ ceni naprsnik je bil privezan na naramnik na štirih zlatih obodih ali obročkih, ki so bili na krajih. Zgornja oboda sta visela na dveh zlatih verižicah, ki sta bili pritrjeni na oba draga ka¬ mena na ramah. V spodnja oboda pa so devali višnjeva traka in ž njima privezovali naprsnik na pas ali na konec naramnikov. 4. V naprs- niku je bila neka stvar, katere pa ne moremo popisati, ker ne vemo nič drugega o njej kakor ime: urim in turnim ali samo urim, kar pre¬ stavlja sv. Hijeronim z besedama: vednost in res- Naprsnik. niča. Bilo je nekaj vidnega in telesnega; Bog je ž njim naznanjal velikemu duhovniku svojo voljo in naznanjal skrivnosti, ne vemo pa, kako. Najbrže se je videlo na urimu kako znamenje, katero je razumel po božjem navdihovanju veliki duhovnik. 5. Na glavi je imel veliki duhovnik sicer tako pokrivalo kakor d migi duhovniki, ven¬ dar je bilo bogatejše ovito in imelo se neki višji nasadek; poleg tega je imel spredaj na mitri zlato pločo ali progo, kaka dva prsta široko, od sčnca do senca, privezano na mitro z modrim motvozom. Na tej ploči je bil nadpis: „Sveto Jehovi" (kddeš la Jahve). To je pomenjalo, da je veliki duhovnik na poseben način posvečen Bogu zaradi posebnih opravil. Veliki duhovnik je rabil zraven teh oblačil še posebno obleko na praznik sprave; bila je bolj preprosta, podobna navadni duhovski obleki. Vsa ta obleka je opominjala duhovnike nji¬ hove imenitne službe, potrebne svetosti in lju¬ bezni do Boga; ljudstvu pa je kazala, kaj oprav¬ ljajo duhovniki namestu njega. Veliki duhovnik, Aron z nasledniki, je bil pred- podoba Jezusa Kristusa, ki je veliki duhovnik no¬ vega zakona, 1 seveda ne¬ izrekljivo višji in veljav- nejši, kakor so bili oni. Saj so oni umirali, bilo jih je več, darovali so živalske daritve in sto¬ pali v svetišče, na¬ rejeno s človeškimi rokami. Kristus pa je j edini in večni duhovnik, ne po Aronovem, ampak po Melkizedekovem redu, ki je samega sebe daroval za naše grehe ter sto¬ pil v nebesa s svojo krvjo, prelito na križu. — Vse to A pokrivalo, B proga ob pokrivalu velikega duhovnika. razklada sv. apostol Pavel. Prav tako, kakor so se spodobila duhovni¬ kom posebna oblačila, bilo je potrebno, da jih je Mojzes s posebno slovesnostjo in s svetim obre¬ dom posvetil Bogu. To posvečevanje je pomenjalo njihovo službo, čast in njihove dolžnosti. Godilo se je tako-le: Ko se je vsa množica zbrala pred vrati šotorovimi, reče Mojzes: To je beseda, katero je zaukazal Gospod. In takoj je privedel Ar ona in njegove si¬ nove. In umivši jih, oblekel je veli¬ kega duhovnika v platneno spodnjo suknjo, prepasal s pasom, in oblekel v višnjevo Suknjo in del nanj naram¬ nik; tega je privezal s pasom in pri- 1 Hebr. 9, 11; 10, 19. 236 III. Mojz. 8, 7—9, 8. Posvečevanje duhovnikov. pravil za naprsnik, v katerem je bila vednost in resnica. Tudi mu je pokril glavo z mitro, in nanjo proti čelu je del zlato pločico, posvečeno v posve¬ čevanje, kakor mu je bil ukazal Go¬ spod. Vzel je še mazilno olje, s kate¬ rim je mazilil šotor z vsem njegovim orodjem. Ko je oltar (za žgavne daritve) sedemkrat poškropil in posvetil, tedaj ga je mazilil in vse njegove posode, in umivalnik ž njegovim stojalom je posvetil z oljem. To je vlil na Aronovo glavo, ga mazilil in posvetil. Tudi njegove sinove je postavil (pred oltar), oblekel s platnenimi suknjami in opasal s pasovi in jim na glave del mitre, kakor je bil Gospod ukazal. In daroval je tele za greh; in ko so bili na njegovo glavo položili roke Aron in njegovi sinovi, ga je daroval; zajel je krvi in pomočil prst ter se dotaknil rogov oltarjevih na okrog; ko ga je očistil in posvetil, razlil je ostalo kri ob njegovem vznožju. Sežgal je pa na oltarju mast, ki je bila na drobu, in jetrno pečico, in obe ledvici ž njuno tolščo. Tele s kožo in mesom in bla¬ tom je sežgal zunaj tabora, kakor je bil ukazal Gospod. Daroval je tudi ovna za žgavno daritev: ko so bili Aron in njegovi sinovi položili nanj roke, ga je daroval in razlil njegovo kri na okrog ob oltarju. Ovna samega je razsekal v kose in sežgal na ognju njegovo glavo, in ude, in mast, poprej pa je umil drobovje in noge; in hkrati je celega ovna sežgal na oltarju, zato, ker je bila žgavna daritev najprijetnej¬ šega duha Gospodu, kakor mu je bil ukazal. Tudi drugega ovna je daroval, ko je posvečeval duhovnike; na nje¬ govo glavo so položili svoje roke Aron in njegovi sinovi; ko ga je bil Mojzes zaklal, vzel je njegove krvi, dotaknil se mečice desnega Aronovega uhlja in palca na desni roki, tako tudi na nogi. Postavil je (pred oltar) tudi Aronove sinove; ko se je bil s krvjo zaklanega ovna dotaknil mečice desnega uhlja vsakaterega, in palca na desni roki in nogi, razlil je ostanek črez oltar na okrog. Toda mast, in rep, in vso tol¬ ščo, ki pokriva drobovje, in jetrno pe¬ čico, in dvoje obistij s tolščo in desnim plečetom je odločil. Vzel je pa opres- nikov iz jerbasa, ki je bil pred Gospo¬ dom, kruh brez kvasu, in pogačo po¬ lito z oljem, in mlinec, ter jih je del na tolščo in desno pleče, pa ob jednem vse dal Aronu in njegovim sinovom. Ko so jih ti povzdignili pred Gospo¬ dom, vzel jih je (Mojzes) zopet iž nji¬ hovih rok, sežgal na žgavnem oltarju, zato, ker je bila posvečevalna daritev v prijeten duh daritve Gospodove. Tudi je vzel za svoj del prsi posvečevalnega ovna, povzdignivši jih pred Gospodom, kakor mu je bil ukazal Gospod. Vzel je tudi mazilo in kri, ki je bila na ol¬ tarju, ter je poškropil po Aronu in nje¬ govi obleki, in po njegovih sinovih in njihovih oblačilih. — Ko jih je bil po¬ svetil v njihovi obleki, ukazal jim je, rekoč: Skuhajte meso pred šotorovimi vrati in tam je jejte. Jejte tudi posve- čevalne kruhe, ki so dejani v jerbas, kakor mi je ukazal Gospod, rekoč: Aron in njegovi sinovi naj jih jedo, kar pa ostane od mesa in kruha, po- užije naj ogenj. Tudi ne hodite sedem dnij izpred vrat šotorovih, do dne, ko se dopolni čas vašega posvečevanja; zakaj v sedmih dneh se dopolni po¬ svečevanje; kakor se je tudi sedaj zgo¬ dilo, da se je dovršil obred daritve. Noč in dan ostanite v šotoru, da pre- čujete pred Gospodom in ne umrjete, tako namreč mi je ukazano. In Aron in njegovi sinovi so storili vse, kar je govoril Gospod po Mojzesu. Ko je pa prišel osmi dan, pokliče Mojzes Arona in njegove sinove in starejše Izraelce in reče Aronu: Vzemi iz črede tele za greh 1 in ovna za žgavno daritev, oboje brez madeža, in postavi ju pred Gospoda. In Izraelovim sinovom govori: Vzemite kozla za greh, in tele in jagnje, jedno leto staro 1 Da namreč opraviš daritev za greh, ali za odpušča¬ nje greha, III. Mojz. 9, 3—10, 7. Posvečevanje duhovnikov. Nadah in Abiu. 237 in brez madeža, za žgavno daritev; vola in ovna za mirovno daritev; in zakoljite jih pred Gospodom, ter darujte v daritvi vsakatere živali pogačo, po¬ škropljeno z oljem: danes namreč se vam prikaže Gospod. Vzeli so torej vse, kar jim je bil ukazal Mojzes, ob vratih šotovorih; ko je tam stala vsa množica, reče Mojzes: Taje beseda, katero je ukazal Gospod: storite, ih prikaže se vam njegova slava. In reče Aronu: Stopi k oltarju in daruj za svoj greh, daruj žgavno daritev in prosi zase in za ljudstvo; in ko za- kolješ daritev 1 za ljudstvo, moli zanj, kakor je ukazal Gospod. In takoj je Aron pristopil k oltarju in daroval tele za svoj greh; kri njegovo (teletovo) so mu prinesli njegovi sinovi; v njej je pomočil palec, dotaknil se oltarjevih rogov in ostanek razlil ob njegovem vznožju. Mast pa in obisti in jetrno pečico, ki so za greh, sežgal je na ol¬ tarju, kakor je bil ukazal Gospod Moj¬ zesu; njegovo meso in kožo je pa se¬ žgal na ognju zunaj šotora. Daroval je tudi žgavno daritev; njegovi sinovi so mu prinesli njeno kri, katero je razlil okrog oltarja; tudi živinče, raz¬ sekano v kose, so darovali z glavo in posameznimi udi, vse to je na oltarju sežgal z ognjem, poprej pa umil v vodi drob in noge. In v daritvi za ljudstvo je zaklal kozla; ko je očistil oltar, da¬ roval je žgavno daritev, ter dodal v daritvi pitne dari, ki se tudi darujejo, in jih sežgal na oltarju brez obreda jutranje daritve. Zaklal je tudi junca in ovna, v spravo za ljudstvo; in pri¬ nesli so mu njegovi sinovi kri, katero je razlil na okrog črez oltar. Mast pa junčevo in ovnov rep, in obisti ž nji¬ hovo tolščo, in jetrno pečico so polo¬ žili na prsne kose; in ko so sežgali na oltarju tolščo, odločil je Aron njih prsi in desna plečeta, ter jih povzdignil pred Gospodom, kakor je bil ukazal Mojzes. In stegnil je roko proti ljud¬ stvu in je blagoslovil. Ko je tako do¬ 1 To je živinče za daritev. vršil daritve za greh in žgavne in mirovne daritve, stopil je doli. Mojzes in Aron sta pa šla v šotor pričevanja, in potem sta izšla in blagoslovila ljud¬ stvo. In prikazala se je slava Gospo¬ dova vsej množici. In glej, švignil je ogenj od Gospoda in použil žgavno daritev in tolščo, ki je bila na oltarju. Ko so množice to videle, slavile so Gospoda in padle na svoja obličja. Tako se je vršilo posvečevanje duhovnikov. Ker se je godilo veliko obredov in pa dolgo časa, kaže nam to, da je bilo to posvečevanje jako imenitno. Glavna stvar so bile daritve, ki so se opravile za greh ali za odpuščanje greha in pa Bogu v čast kot žgavne daritve, v katerih se je požgalo celo živinče. Daritve za spravo so po- menjale, da bodo duhovniki dosezali spravo pri Bogu. S krvjo jih je škropil Mojzes, da je na¬ znanjal njihovo očiščevanje in z oljem zato, da je naznanil njihovo notranje maziljenje s sv. Duhom. Mazilili so le duhovnike in pa kralje. Nadab in Abiu pa, sinova Aronova, sta vzela kadilnici, dela vanji ognja in kadila na vrh, in darovala pred Go¬ spodom ptuj ogenj, kar jima ni bilo ukazano. In ogenj je izšel od Gospoda, ter ju udaril, in umrla sta pred Go¬ spodom. In Mojzes reče Aronu: To je govoril Gospod: Posvečujejo naj me tisti, ki se mi bližajo, in poveličujejo vpričo vsega ljudstva. Ko je Aron to slišal, je molčal. Mojzes je pa poklical Mizaela in Elizafana, sinova Ozijela, strica Aronovega, in jima rekel: Idita in vzemita svoja brata izpred svetišča, in nesite ju izven tabora. In precej sta šla, odnesla ju, kakor sta ležala, oblečena v platneni suknji, in spravila ven, kakor jima je bilo ukazano. In Mojzes je govoril Aronu in Eleazarju in Itamarju, njegovima sinovoma: Glav svojih ne odkrijte in obleke ne razgrnite, da ne umrjete in ne nastane jeza na vso množico. Vaši bratje in vsa Iz¬ raelova hiša naj objokuje strelo, katero je Bog vnel: vi pa ne hodite skozi vrata šotorova, sicer poginete; zakaj olje svetega maziljenja je na vas. Sto¬ rili so vse po Mojzesovi zapovedi. 238 HI. Mojz. 10, 8 — 11. IV. Mojz. 3, 6 — 9. Zapovedi za duhovnike. Leviti. Tu vidimo strašno kazen, ki je zadela dva Aronova sinova. Hotela sta Bogu zažgati kadilo z navadnim ognjem, a vzeti bi ga bila morala z žgavnega oltarja; tudi sta stopila v svetišče brez božjega povelja in brez potrebnega spoštovanja. Zato ju je zadel ogenj božji kakor strela, in hi¬ poma sta bila mrtva. Ta kazen božja nas uči, kako je napačno in kazni vredno, ako kdo ravna lahkomišljeno pri božji službi. Bog je s tem po¬ svaril vse Izraelce, zlasti pa ostrašil duhovnike, da ne bi nikdar nemarno opravljali svoje službe. Tudi je govoril Gospod Aronu : Vina in vsega, kar vpijani, ne pijte, ti in tvoji sinovi, kadar greste v šotor pri¬ čevanja, da ne umrjete; zakaj vedna zapoved je v vaših rodovih, pa da bo¬ dete znali ločiti med svetim in posvet¬ nim , med nečistim in čistim: in da bodete učili Izraelove sinove vse moje postave, katere je Gospod govoril po Mojzesu. Bog zahteva, naj bodo duhovniki sveti, in naj sveto opravljajo svojo službo. Zato se mo¬ rajo zdržati vsega, kar se ne vjema s svetostjo. Sveto življenje duhovnikov je tudi ljudstvu v nauk in vspodbudo. Kakor je bil maziljen prvi veliki duhovnik Aron, tako so pozneje mazilili vsakega velikega duhovnika. Drugih duhovnikov pa niso posveče¬ vali. Duhovska čast je šla od očeta na sina. To nam kaže, koliko višja je čast in oblast duhov¬ nikov nove zaveze v katoliški cerkvi, zakaj to oblast dobivajo — ne po rodu, ampak — po po- kladanju škofovih rok, škofje pa imajo oblast od apostolov in tako od Kristusa. X. Leviti. (III. Mojz. 3, 6-4, 48; 8, 5-26; 18, 8—26.) Duhovniki so opravljali božjo službo, namreč daritve in druge posle v svetem šotoru. Toda sami niso mogli opravljati vsega, kar je bilo po¬ trebno. Zato je Bog odločil v ta namen j eden Iz¬ raelski rod, in ta je bil Levijev. Bog je to storil po neskončni dobroti in modrosti; storil je pač tudi, ker je Levijev rod vedno kazal po¬ sebno gorečnost za božje stvari, kakor smo že povedali poprej, govoreč o zlatem teletu. Bilo je pa še nekaj drugega. Slišali smo (str. 201, 1. odd.), da je bilo vse prvorojeno Bogu sveto. Namestu prvorojencev si je Bog izvolil Levijev rod za posebno last, oni pa so se odkupovali. A predno o tem govorimo, oglejmo si tisto Mojzesovo knjigo, ki ima po levi tih ime. To je III. Mojzesova knjiga, imenovana: Levitikus. To ime so dali knjigi zaradi tega, ker govori največ o svetih opravilih v templu, kakoršna so opravljali leviti. Iz te knjige smo že povedali, kako so bili izvoljeni in posvečeni Aron in njegovi sinovi. Nadalje beremo v njej, kakšne zapovedi je Bog dal duhovnikom za božjo službo, za praznike, kaj naj imajo za čisto, kaj nečisto, kaj naj uživajo, kateri so zakonski za- držki, kako naj izpolnjujejo obljube in dajajo desetino. Kakor je Mojzes sam spisal II. bukve ah „Eksodus“, tako tudi te. To se vidi iz bukev samih. Pisal jih je sproti, kakor mu je Bog dajal zapovedi, in sicer potem, ko je bil postavljen sveti šotor. Prav imenitna je ta knjiga zato, ker nam natančno naznanja božjo postavo za vse reči, ki se tičejo češčenja božjega. — Ob jednem nam je pred očmi še IV. Mojzesova knjiga, imenovana l a ' tinsko Numeri, t. j. števila, ki pripoveduje najprej, kako je Mojzes štel Izraelce, da jih j e odločil za vojaščino, potem popisuje, kako so Iz- raelci popotovali skozi puščavo od drugega me¬ seca v drugem letu po izhodu iz Egipta, do prvega dneva jednajstega meseca štiridesetega leta, to je skoro do konca štiridesetletnega P°( potovanja. Pripoveduje o oglednikih, ki so šh gledat obljubljeno deželo, o uporu nekaterih Iz¬ raelcev zoper Mojzesa in njih kazni, o AronoVi palici, o vodi iz skale, o bronasti kači, o Balaa- movem blagoslovu, o zmagi nad Madijanci, 0 Aronovi smrti in še nekaterih postavah. — Tudi to knjigo je pisal Mojzes natančno po božjem povelju in po dogodkih, ki so se vršili. O levitih nam pripoveduje sv. pismo tako-le ; Govoril je Gospod Mojzesu, rekoč: Vzemi Levijev rod in ga postavi vpričo Arona duhovnika, da mu bodo služili in imeli straže, in izpolnjevali, kar spada k službi množice pred šoto¬ rom pričevanja, in da bodo čuvali šo- torove posode, in opravljali njegovo službo. In dal boš levite v dar Aronii IV. Mojz. 3, 10 — 51. Levijev rod po družinah. Štetje. 239 ln njegovim sinovom, katerim so iz- F?čeni od Izraelovih sinov. — Ptuj ec, pristopi k sveti službi, naj umrje. Jn Gospod je govoril Mojzesu, re- ,°č; J az sem vzel levite od Izraelovih sinov namestu vsega prvorojenega med Izraelovimi sinovi, in leviti bodo moji, ^akaj moje je vse prvorojeno. Odkar sem udaril prvorojence v egiptovski deželi, posvetil sem sebi, karkoli se prvo rodi v Izraelu od človeka do drobnice, moje je; jaz sem Gospod. In govoril je Gospod Mojzesu v ^majski puščavi, rekoč: Preštej Levi- jeve sinove po hišah njihovih očetov ln družinah, vsakega moškega od jed- P e ga meseca naprej. In Mojzes je ® te l, kakor mu je bil Gospod zapove¬ dal. Bili so sinovi Levijevi po svojih drenih: Gerson, Kaat in Merari. Od y e rsona sta bili dve družini: Lebni- |® v a in Semejeva, katerih ljudstva mo¬ jega spola od jednega meseca naprej našteli sedem tisoč pet sto. Ti bodo abojili (tako je velel Mojzes) za šotorom P r °ti zapadu pod načelnikom Elijaza- sinom Laelovim. In imeli bodo s traže v šotoru zaveze, (stražili bodo) Sana šotor in njegovo pregrinjalo, za¬ činjalo, katero se razgrinja pred vrati s°tora zaveze, in zavese preddvora, u di pregrinjalo, ki se obeša ob vhodu Z Preddvor šotorov, in karkoli spada . °bredom pri oltarju, vrvi šotorove ln vse njegovo orodje. Kaatova rodbina bo imela ljudi Am- j^niove, Jesaarjeve in Hebronove in ^jelove. Te so rodbine Kaatovcev, Seštete po svojih imenih, vsega mo- k e ga spola od jednega meseca naprej ° Sei n tisoč šest sto, opravljali bodo tražo svetišča, in taborili bodo ob južni ra -ni. Njihov načelnik bo Elizafan, Ozijelov; stražili bodo skrinjo, in Č° in svečnik, oltar in posode sve- • 1Sca > s katerimi se opravlja služba, J) pregrinjalo, in vse tako orodje. rhovni načelnik levitov pa, Eleazar, Arona duhovnika, bo nad čuvaji ra že v svetišču. Od Merarija pa bodo Moholovci, šteti po svojih imenih; vseh moškega spola meseca naprej je šest tisoč dve sto. Njihov načelnik bo Zuriel, sin Abihajelov; taborili bodo na severni strani. V njihovem varstvu bodo deske šotorske in zapahi, in stebri in njih stojala in vse, karkoli spada k tem svetim stvarem; tudi stebri iz pred¬ dvora na okoli s svojimi stojali in žreblji z vrvmi. Taborili bodo pred šotorom zaveze, to je na jutrovi strani, Mojzes in Aron s svojimi sinovi, ki bodo stražili svetišče sredi Izraelovih sinov; katerikoli ptujec pride, bo umrl. Vseh levitov, katere sta po povelju božjem preštela Mojzes in Aron po rod¬ binah v moškem spolu od prvega me¬ seca naprej, bilo je dva in dvajset tisoč. In Gospod je rekel Mojzesu: Seštej prvorojence moškega spola izmed Iz¬ raelovih otrok od jednega meseca na¬ prej, in dobil boš njih število. In le¬ vite mi vzemi za vse prvorojence Iz¬ raelovih otrok, jaz sem Gospod; in njih živinčeta za vsa prvorojena ži- vinčeta Izraelovih otrok. — Mojzes je preštel, kakor mu je bil Gospod uka¬ zal, prvorojence Izraelovih otrok; in bilo je moških po svojih imenih, od jednega meseca naprej, dva in dvajset tisoč dve sto tri in sedemdeset. In Gospod je govoril Mojzesu, rekoč: Vzemi levite za prvorojence Izraelo¬ vih otrčk in živinčeta levitov za njih živinčeta, in leviti bodo moji. Jaz sem Gospod. Za plačilo dve sto tri in sedem¬ desetih, ki so izmed izraelskih prvo¬ rojencev črez število levitov, vzemi pet siklov za vsako glavo po tehtnici sve¬ tišča. In dal boš denar Aronu in nje¬ govima sinovoma za plačilo onih, ki so črez število. Mojzes je torej vzel denar onih, ki so bili črez število, in katere so bili odkupili od levitov za prvorojence Izraelovih otrok, tisoč tri sto pet in šestdeset siklov po tehtnici svetišča, in ga je dal Aronu in njego¬ vim sinovom po besedi, ki mu jo je bil ukazal Gospod. 240 IV. Mojz. 4, 1—33. Služba posameznih levitovskih družin. In govoril je Gospod Mojzesu in Aronu, rekoč: Vzemi vse Kaatove si¬ nove izmed levitov po njih hišah in družinah od tridesetega leta naprej do petdesetega leta izmed vseh, ki hodijo v šotor zaveze, da bodo tam stali in stregli. To je služba Kaatovih sinov: Aron in njegovi sinovi naj gredo v šotor zaveze in najsvetejše, kadar bo treba odriniti, in naj snamejo pregrin¬ jalo, ki visi pred vrati, in naj ž njim zavijejo skrinjo zaveze, in jo zopet za¬ grnejo z zagrinjalom modrih kož, in črez prostrč preprogo vso višnjevo in vtaknejo vanjo drogova. Tudi mizo kruhov naj ovijejo z višnjevo odejo, in ž njo skupaj denejo kadilnice in ponvice, korce, vrče za izlivanje teko¬ čine; kruhi bodo vedno na njej. Crez- njo naj pregrnejo rdeče pregrinjalo, katero bodo zopet zagrnili z zagrinja¬ lom višnjevih kož, in naj denejo vanjo drogova. Vzamejo naj tudi višnjevo odejo, da ž njo pokrijejo svečnik s sve- tilnicami in kleščami in otrinjali in vsemi posodami za olje, ki so potrebne za opravljanje svetilnic: in nad vse naj denejo pregrinjalo višnjevih kož in de¬ nejo vanj drogova. — Tudi zlati oltar naj zavijejo v višnjevo obleko in raz- pno črez pregrinjalo višnjevih kož, in potegnejo drogova. Vse posode, s ka¬ terimi se opravlja služba v svetišču, naj ovijejo v višnjevo ogrinjalo in raz¬ tegnejo črez pregrinjalo višnjevih kož, in potegnejo drogova. Oltar pa naj očistijo s pepelom in ga ovijejo s škr¬ latno prevleko; in ž njim naj denejo vse posode, s katerimi opravljajo nje¬ govo službo, t. j. držala za ogenj, bur- kle in trizobe, kljuke in lopate. Vse posode za oltar naj ob jednem pokri¬ jejo z zagrinjalom višnjevih kož in naj potegnejo drogove. In ko zagrnejo Aron in njegovi si¬ novi svetišče in vse njegove posode ob premembi taborišča, tedaj naj pri¬ stopijo Kaatovi sinovi, da neso zavite stvari, in naj se ne dotaknejo svetih posod, da ne umrjo. To morajo nositi Kaatovi sinovi od šotora zaveze. Nad njimi bo Eleazar, sin Arona duhov¬ nika; njemu bodi skrb za olje pri pr 1 ' pravljanju svetilnic, za sestavljanje ka¬ dila, in za daritev, ki se vedno oprav¬ lja, in za mazilno olje in kar gre k opravi šotorovi, in za vse posode, ki so v svetišču. Gospodje govoril Mojzesu in Aronu, rekoč: Nikar ne pozabite Kaatovcev izmed levitov, temveč tudi to jim sto¬ rite, da žive in ne umrjo, ako se do¬ taknejo naj svetejšega. Aron in njegovi sinovi naj vstopijo in oni naj urede delo vsakaterega in razdele, kar naj kdo nosi. Drugi naj ne gledajo rado¬ vedno, kaj je v svetišču, dokler se ne zavije, sicer bodo umrli. In Gospod je govoril Mojzesu, re¬ koč : Vzemi tudi vse Gersonove sinove po hišah in družinah in sorodbinah, od tridesetega leta do petdeset let. Seštej vse, ki hodijo v šotor zaveze, da v njem služijo. Ta je služba rod¬ bine Gersonovih, da nosijo šotorska pregrinjala, streho (šotora) zaveze in drugo zagrinjalo, in vrh vsega višnjevo ogrinjalo, in pregrinjalo, katero visi ob vhodu šotora zaveze, zavese pred¬ dvora, in zagrinjalo ob vhodu, ki j e pred šotorom. Sinovi Gersonovi bodo po povelju Arona in njegovih sinov nosili vse, in vsi bodo vedeli, katero breme naj oprtajo. To je služba Ger¬ sonovih v šotoru zaveze, in bodo pod oblastjoltamarja, sina duhovnika Arona. Preštej tudi sinove Merarijeve p° hišah in hišah njihovih očetov, od tri¬ deset let do petdeset let, vsi, ki hodijo v šotor zaveze, da v njem opravljajo svojo službo in češčenje šotora zaveze. Te stvari bodo njih breme: Nosili bodo deske šotorske in njegove zapahe, stebre in njihova stojala, tudi stebre preddvora na okrog s stojali ž njiho¬ vimi žreblji in vrvmi. Vse posode in orodje naj vzemo po številu, in tako bodo nosili. To je služba družine Me- rarijevih in opravilo v šotoru zaveze; IV. Mojz. 8, 5—26; 18, 8—26. Daritev in služba levitev. 241 in bodo pod oblastjo Itamarja, sinu Arona duhovnika. Mojzes in Aron in poglavarji so prešteli si¬ nove Kaatove od 30. do 50. leta in so jih našteli 275 0; Gersonovih je bilo 2630, in Merarijevih je Mio 3200; vseh skupaj je bilo torej levitov v po¬ trebni starosti za božjo službo 8580. Doslej smo videli, kakšna so bila opravila levitov. Sedaj čujmo še, kako jih je Mojzes po¬ svetil. Primerno je bilo, da so bili na poseben način odločeni za svojo službo, ker je bila ta služba sveta. Gospod je govoril Mojzesu, rekoč: • Zern i levite izmed Izraelovih sinov jih očisti po tem obredu: Poškropi Jth z očiščevalno vodo in naj se obri¬ jejo po vsem životu. Ko bodo umili svoja oblačila in bodo očiščeni, naj Vze m6 junca iz črede in za jedilni dar nnoko (pšenično), z oljem poškropljeno; črugega junca pa iz črede vzemi ti za greh. In postavi levite pred šotor za- Ve ze, sklicavši vso množico Izraelovih °trok. Ko bodo leviti pred Gospodom, na J polože Izraelovi sinovi svoje roke *} a nje: in naj daruje Aron levite kot ar od Izraelovih sinov vpričo Go- s Poda, da mu opravljajo službo. Leviti P a polože svoje roke na glavo jun- Cerna , izmed katerih stori jednega za greh in drugega za žgavno daritev ospodovo, da moliš zanje. Postavi , e vite pred Arona in njegova sinova, . n Posveti jih Gospodu podarjene, in zioči jih izmed Izraelovih sinov, da °do moji; in potem naj gredo v šotor ? ave ze, da mi služijo. Tako jih očisti Posveti v dar Gospodu, zakaj v dar o mi dani od Izraelovih otrok. Na- e stu vseh prvorojencev sem jih vzel, rojzes in Aron in vsa množica Iz- aelovih otrok so storili nad leviti, kar J e bil Gospod ukazal Mojzesu. Ap Gospod je govoril Mojzesu, rekoč: J® postava za levite: Od pet in v ajsetega leta naprej bodo hodili v da bodo služili. Ko dopolnijo Pe deseto leto, ponehajo služiti, in bodo žili svojim bratom v šotoru zaveze, Zgodbe sv. pisma I. da bodo stražili, kar jim bo izročeno, njih opravil pa ne bodo opravljali. Posebnega oblačila jim Gospod ni določil; vendar so v poznejših časih pevci in godci in pa tisti leviti, ki so nosili skrinjo zaveze, imeli oblačilo iz tančice. Kdor oltarju služi, naj tudi od oltarja živi. Zato so imeli leviti svoje dohodke in živeli od oltarja, t. j. od svoje službe. Gospod je govoril Aronu: Glej, dal sem ti čuvanje svojih prvin. Vse, kar posvete Izraelovi otroci, izročil sem tebi in tvojim sinovom za duhovsko službo v večno pravico. V svetišču boš jedel tisto: samo moški bodo jedli od tega, ker je tebi posvečeno. Prvine pa, katere bodo zaobljubili in darovali Izraelovi otroci, dal sem tebi in tvo¬ jim sinovom in tvojim hčeram po večni pravici; kdor je v tvoji hiši čist, naj je od njih. Vso maščobo olja in vina in žita, karkoli darujejo prvin Gospodu, dal sem tebi. Vsa prvina sadežev, katere rodi zemlja in se Gospodu prinaša, bo tebi v rabo. Vse, kar dado Izraelovi otroci iz zaobljube, bo tvoje. Vse, kar je prvorojeno iz vsega mesa, katero darujejo Gospodu, bodisi iz ljudij, bodisi iz živalij, tvoje bo; toda tako, da boš prejel za prvorojenega človeka plačilo, in si daš odkupiti vsako žival, ki je nečista. — V njihovi (Izraelcev) deželi ne bodete imeli nič posestva, tudi ne bodete imeli deleža med njimi: jaz sem tvoj delež in tvoja dedščina med Izraelovimi otroki. Sinovom Levijevim pa sem dal v posest vse desetine Izraelcev za službo, katero mi opravljajo v šotoru zaveze. — Nič drugega ne bodo imeli v lasti, zadostujejo naj jim same desetine, ka¬ tere sem odločil za njihovo rabo in potrebo. In Gospod je govoril Mojzesu, re¬ koč : Ukaži levitom in naznani: Ko sprejmete od Izraelovih otrok desetine, katere sem vam dal, darujte njih pr¬ vine Gospodu, to je, deseti del dese¬ tine, da se vam bo štelo v daritev 16 242 IV. Mojz. 18, 26—32. Desetina levitev. Daritve; njih pomen. prvin, kakor s skednja, tako iz (vinske) stiskalnice, izmed vsega, česar prvine prejmete, darujte Gospodu, in dajte Aronu duhovniku. Vse, kar bodete da¬ rovali od desetin, in odločili Gospodu v dar, naj bo v prav dobro in izbrano. In reci jim: Če bodete darovali, kar bo lepega in dobrega iz desetin, štelo se vam bo, kakor bi bili dali s sked¬ nja in iz stiskalnice prvine, in jedli jih bodete po vseh svojih krajih, tako vi, kakor vaše družine, ker je plačilo za vašo službo, katero opravljate v šotoru zaveze. In ne grešite nad tem, da bi sebi ohranili lepe in mastne stvari, da ne omadežujete daritev Iz¬ raelovih otrok, in ne umrjete. Tako smo spoznali, kateri so bili duhovniki Izraelskega ljudstva, kakšna je bila njih služba, obleka, in od česa so živeli. Glavno opravilo du¬ hovnikov je to, da darujejo; torej nam je sedaj govoriti o daritvah starega zakona. XI. Daritve. (III. Mojz. 1-14.) Posebno imenitne so v Mojzesovi postavi za¬ povedi zastran daritev. Določeno je bilo na¬ tančno, kako naj se opravljajo razne daritve. Daritve so darovali že pred Mojzesom. Darovala sta Kajn in Abel, darovali so očaki, gotovo tudi Izraelci v Egiptu; pa doslej ni bilo določeno, kdaj in kako naj se daruje. Že človeška narava nas uči, da moramo Boga častiti tudi z daritvami. Ni namreč dovolj, da ga molimo, da ga častimo in poveličujemo v srcu in v mislih, treba je to pokazati tudi z vidnimi dejanji. Kar je človeku v srcu, to se pokaže samo po sebi tudi na obrazu, to se naznani v de¬ janju. Tako tudi spoštovanje do Boga ne more biti samo v srcu, ampak pokaže se samo po sebi v dejanju. Treba nadalje pomisliti, da ni od Boga samo naša duša, ampak tudi telo. Torej naj še telo časti Boga po svoje. Še več: vse, kar imamo, je od Boga, je božje. Torej treba tudi to poka¬ zati v dejanju in v resnici. Kako naj to poka¬ žemo? S tem, da imamo vse stvari za dar božji, da smo pripravljeni, vse stvari dati Bogu, ako bi to zahteval od nas. To voljo pokažemo s tem, da damo vsaj nekoliko svojih stvarij Bogu, da mu jih izročimo namestu vseh drugih. Dejal bi, da je to nekak davek ljubezni do Boga, zna¬ menje, da smo od Boga odvisni in zato Bogu popolnoma podložni. Ker pa ne moremo nevid¬ nemu Bogu darov dajati v roke, zato take stvari pokončamo ali uničimo, in s tem pokažemo, da smo jih vzeli in odtegnili sebi, dali pa Bogu. Da je treba Bogu darovati, to je zapisano človeku v srce. Človek spozna kar sam ob sebi to dolžnost, ako misli na Boga in samega sebe. Zato pa tudi vidimo, ako se oziramo na vse člo¬ veštvo, da ni bilo nobenega ljudstva, ne v starih, ne v novejših časih, ki bi ne bilo opravljalo ni- kakih daritev. Res so opravljali različni narodi jako različne daritve, a brez daritev ne nahajamo nobenega naroda. Cel6 ljudi so darovali nekateri stari narodi, kar je pa seveda huda zmota, zakaj nikdar ni človeku dovoljeno, da usmrti bližnjega ali samega sebe, ako tega ne zahteva Bog ali pravica. Kaj je pač torej daritev? Kaj drugega kakor neka stvar, ki se Bogu izroči v last in za¬ radi tega na neki način pokonča? Pa tudi tako dejanje, tako izročevanje samo se imenuje daritev ali darovanje. Tista stvar ne sme biti kaka malo¬ vredna stvarca; s tako bi Boga bolj žalili in za¬ ničevali kakor častili: marveč biti mora dobra in vsaj nekoliko dragocena, da je Bogu v čast in znamenje spoštovanja. Take stvari so n. pr. živali, ki se pokončajo s tem, da se usmrte; kadilo, pridelki s polja, kovine in druge jednake stvari. Sedaj lahko izprevidimo, za kateri namen se Bogu darujejo daritve. Spoznavati moramo, da smo Bogu podložni in da je on naš Gospod: s tem ga častimo. Potem moramo od njega do¬ biti dobrot, potrebnih stvarij, torej ga treba prositi. Kadar smo izprosili, treba je Boga zahvaliti. Ako smo pa Boga z grehom žalili, kar je naša največja nesreča, tedaj treba Boga prositi odpuščanja ali njegovo pravično jezo po¬ tolažiti in tako se ž njim spraviti. Iz teh na¬ menov človek daruje Bogu daritve. Kakor smo omenili, zapovedal in razložil j e Bog Izraelcem sam, kako naj opravljajo daritve. Vse to je Mojzes zapisal, posebno v tretji knjigi, pa tudi že v drugi, in potem v četrti knjigi- Iz teh zapovedij bomo samb toliko pregledali in si zapomnili, kolikor treba za naš namen, da namreč dobro poznamo sveto razodenje v starem in novem zakonu. Krvave daritve: Žgavne, mirovne. 243 Daritve starega zakona so bile dvojne: krvave in nekrvave. Krvave so bile zopet: žgavne daritve, mirovne daritve, daritve za greh in daritve za krivdo. Vsaka izmed teh daritev ima posebnosti in tudi svoj namen. Krvave daritve so bile take, v katerih se je da¬ rilna žival zaklala; v nekrvavih so darovali: žito, moko, kruh, vino, kadilo. V krvavih daritvah se je včasih zaklana žival popolnoma sežgala, da ni nič ostalo: take daritve se imenujejo žgavne; — ali so sežgali le nekatere dele, druge so pa po- užili. Jednako je bil tudi namen različen, kakor 50 bile različne osebe, ki so darovale. Mojzesova postava je ukazovala, da naj se daritve opravljajo samo v šotoru na oltarju, naj jih darujejo samo duhovniki in ne katerikoli ljudje. Sicer bi se bil začel velik nered, in služba božja bi se ne bila opravljala dostojno, kakor se spodobi za Boga. Poglejmo, kakšne so bile krvave daritve. Kdor je hotel opraviti krvavo daritev, izbral 51 je najprej potrebno žival. Take so bile: junci, junice, teleta, ovni, ovce, kozli in koze, golobi in grlice. Žival ni smela biti stara manj kakor osem dnij, in ne več kakor tri leta. Največkrat je določeno, da se izbere jednoletna ovca ali koza; pri ptičih niso toliko pazili na starost, junci so bili stari do treh let. A vselej so mo¬ rale živali biti lepe in zdrave, ne pohabljene ali nerabne. Darovalec je živinče pripeljal na sveto mesto in je je postavil v preddvoru pred žgavni oltar; žival je bila obrnjena z glavo proti sv. šotoru. Tu je držal svojo roko na živali v znamenje, da na to žival polaga ali prenaša svoje grehe, svojo krivdo. Tako je hotel Izraelec reči, naj ta da¬ rilna žival prevzame greh in krivdo, naj bo ona usmrtena namestu njega, in naj s tem uniči ali izbriše greh in krivdo njegovo. V ta namen se je darovalec tudi obtožil svojih grehov. Darilno žival je zaklal darovalec sam. Živin- četa za daritve žgavne, za greh in za krivdo so klali na severni, druge pa na južni strani oltar- jevi. In ob tem je bilo jako važno, da seje ulovila kri v poseben vrč. „V krvi je življenje", pravi sv. pismo, v njej je prava moč in veljava svete daritve. Zato jo je duhovnik vzel in razlil ob vznožju oltarja na okrog; v daritvah za greh in krivdo je pomazal s krvjo tudi rogove na oltarju; kadar je pa bila daritev za vse ljudstvo ali za velikega duhovnika, razlila ali poškropila se je kri tudi v svetišču samem proti najsvetejšemu, in jedenkrat v letu, na dan sprave, se je kri po¬ škropila celo v najsvetejšem delu in pomazali so se rogovi kadilnega oltarja. Nato je bilo treba žival deti iz kože, razsekati in sežgati: včasih so sežgali na oltarju, včasih so pa nesli iz ta¬ bora ven in zunaj sežgali. Na oltarju je vedno gorel ogenj; nanj so polagali s soljo potresene kose zaklanega živin četa. Zunaj tabora se je pa sežigala kar celo. Nekaterikrat so žival ali pa nekrvave stvari še nekako povzdigovali in s tem naznanjali, da jo Bogu darujejo. Ko so kosi pogoreli, bila je prava daritev končana. Vendar je bil pri nekaterih daritvah še j eden del: uživali so namreč ostale dele pri veselem obedu in s tem se spominjali, da jih je Bog sam povabil h gostiji v znamenje miru in sprave. Take daritve so bile samo zahvalne daritve. Sedaj treba, da si ogledamo še posebej po¬ samezne daritve. Poglavitna daritev je bila žgavna dari¬ tev. Darovali so jo v šotoru in potem v templu vsak dan dvakrat, zjutraj in zvečer; ob treh ve¬ likih praznikih je moral po postavi vsak odrastel Izraelec darovati tako daritev; veliki duhovnik jo je daroval na dan sprave; darovala je otroč- nica pri očiščevanju, jednako tudi nazirejec, kadar je postal nečist, in pa gobavi človek, kadar je ozdravel. — Darovati so smeli vsako žival, toda le moškega spola, na kar se pa pri ptičih ni oziralo. Tudi niso seveda ptičev klali, ampak duhovnik jim je odščipnil glavo, pa ne popol¬ noma odtrgal. Žgavna daritev pomenja, da se je stvar vsa izročila Bogu, da je Bog naš gospodar in oblast¬ nik, in da mu je človek popolnoma udan. Celd pogani so smeli darovati v templu take dari, niso pa smeli pridevati nobenega nekrvavega daru, tudi niso smeli pokladati rok na živinče. Mirovna daritev. Tako se imenuje ta daritev zato, ker je znamenje mini med Bogom in človekom. Kadar smo žalili Boga, tedaj nas muči in vznemirja vest; zato želimo spraviti se z Bogom, in ta sprava pomiri našo dušo. Mir z Bogom vliva v naša srca tudi veselje. Mirovne daritve so bile vesele, kazale so srečo tistega, ki je prinesel živinče za daritev. In veselje se 16* 244 Krvave daritve: Mirovne, za greh, za krivdo. — Nekrvave daritve. je naznanjalo najbolj pri obedu, ki so ga naprav¬ ljali po daritvi, in pri katerem so uživali kose darovanega živinčeta. Mirovno daritev so darovali včasih v zahvalo in Bogu v čast, nekaterikrat iz zaobljube, mnogo¬ krat čisto radovoljno. Darovali so pa katerokoli čisto žival in zraven še kaj nekrvavega. Ravnali so večinoma tako, kakor pri žgavnih daritvah, le rok niso pokladali živali na glavo, ker ni bila daritev za odpuščanje grehov. Tudi niso sežgali vse živali, ampak samo nekaj delov, in sicer: pe¬ čico na črevih, tolščo, obisti s tolščo, jetra in tolsti debeli rep. Zanimivo je bilo to-le: Prsi in desno pleče so živinčetu vzeli ter deli darovalcu na roko. Nato je duhovnik s svojima rokama po¬ tegnil roke darovalčeve sem in tje, potem gori in doli, da je naredil znamenje križa, kakor n. pr. tudi mašnik povzdigne in položi kruh in vino v kelihu z znamenjem križa. Te prsi in pleče je dobil duhovnik in použil ali v templu ali doma. Kar je pa ostalo drugega, to je použil darovalec sam s svojimi ljudmi pri veselem obedu ali pre¬ cej ali do tretjega dne po daritvi. Prav v tem obedu se je kazalo, da je človek z Bogom v miru, prijateljstvu in ljubezni. Te daritve so se darovale pogostoma; ne¬ katere so bile zapovedane, druge radovoljne. Go¬ tovo so bile Izraelcem v tolažbo, bile so solnčna stran v njihovi službi božji, ki jih je tako po¬ gostoma opominjala greha in krivde pred Bogom. Daritev za greli. V Mojzesovi postavi se imenuje mnogokrat daritev za greh, ali kar kratko — greh. Določena je bila za to, da se je Izraelec ž njo očistil nevede storjenega greha, ali manjšega pregreška, ali tudi kake druge stvari, ki je spominjala greha. Daroval jo je pa veliki duhovnik, drugi duhovniki, glavarji, na¬ vadni Izraelci in Izraelke ob raznih prilikah. Darovali so: veliki duhovnik in ljudstvo junca, glavarji ovna, drugi tudi ovco, kozla, ubožni dve grlici ali dva goloba. — Znamenito je bilo v tej daritvi, da je duhovnik s krvjo po¬ mazal rogove žgavnega oltarja, in da se je druga kri razlila ob oltarju. Od daritve ni smel daro¬ valec nič jesti, duhovnik pa je dobil od daritev posameznih Izraelcev delež, ki ga je moral po- užiti na svetem kraju. Daritev za krivdo. Ta daritev je bila od Boga določena, da je Izraelce spominjala krivde. Ta krivda pa je bila večinoma zunanja; iz navadnega življenja, n. pr. če je kdo nevede kaj duhovnikom odtegnil, če je nevede prestopil kako božjo zapoved, ali bližnjega oškodoval, c® je kdo ozdravel od gob, če se je nazirejec oma¬ deževal s truplom i. dr. V obče pravimo: Kadar je kdo izgubil kako pravico v božjem kraljestvu in jo je potem imel dobiti nazaj, tedaj je opravil daritev za krivdo. Pri teh daritvah ni bilo vse natanko dolo¬ čeno, kaj naj se daruje; največkrat so darovali ovna. Živinče so zaklali, kri razlili ob oltarju, od telesa nekaj požgali, nekaj so použili duhov¬ niki na svetem kraju. To daritev so darovali le posamezniki sami zase, ne pa vse ljudstvo. Tako se vidi, da J e bilo namenjeno Izraelcem v svarilo, naj se va¬ rujejo krivde, pa tudi v pomoč, da so se lahko kmalu oprostili in očistili krivde ter zadobih prejšnje pravice. Nekrvave daritve. Omenili smo že, da so darovali pri krvavih daritvah vselej tudi kaj nekrvavega: moko, kruh, sol, kadilo, olje, vino. Med in pa kvas ni sta smela na oltar. Vendar so bile tudi posebne ne¬ krvave daritve. 1. Najpogostejša je bila daritev dvanajsterih kruhov, ki so bili na mizi v svetem delu, in so se morali premeniti vsako soboto. Ti kruhi so bili prava, pa tudi neprestana daritei pred božjim obličjem. Od teh kruhov so smeh jesti samo duhovniki na svetem kraju. 2. Drugi dan velikonočnega praznika so morali darovati ječmenov snop. 3. Na binkoštni praznik pa s ° darovali prvine kruha. 4. Ubožec je za krivd 0 daroval samo moko. 5. Prištevati smemo tem daritvam tudi vsakdanje kadilo, ki se je zažigal 0 na zlatem oltarju. Posamezni Izraelci so največkrat darovali nekrvave daritve iz zaobljube, in taka darila s° darovali v preddvoru. Darila so napravljali u a J' več iz moke, in sicer na več načinov. Nekateri' krat so jih sežgali, nekaterikrat pa so imeli d° njih pravico duhovniki. Nekrvave daritve so bile nepopolnejše kako® krvave, vendar so imele lep pomen. Naznanjal® so, da je vse božja last, in da so pridelki ° Boga; zlasti pa so opominjali Izraelca, da m° ra biti čistega srca in neomadeževan pred božji® 1 Nekrvave daritve. — Daritev nazirejcev, gobavih, sumnosti. 245 obličjem, kakor je njegov nekrvavi dar. Bili so sploh vsi predpodoba naj višje in naj lepše ne¬ krvave daritve, namreč sv. maše v novem za¬ konu, posebej pa so bila taka predpodoba dvanaj¬ steri kruhi, ki so pomenjali kruh nebeški, Jezusa Kristusa v sv. Rešnjem Telesu. Tako smo ob kratkem obdelali one daritve, katere so darovali splošno in večkrat. Nekatere daritve pa so bile namenjene samo za posebne prilike in potrebe. Tudi o teh je treba govoriti. Daritev nazirejcev. Čeprav je bilo vse izraelsko ljudstvo Bogu posvečeno, vendar so se nekateri, moški in ženske, za nekoliko časa še posebno posvetili Bogu: ti so se imenovali na- zirejci ali nazirji. Imeli so po nazirejski ob¬ ljubi trojno dolžnost: 1. niso smeli piti vina in nič opojnega ali kar je iz vinskih jagod; 2. niso smeli odstriči si las, ki so rastli prosto, v zna¬ menje, da so Bogu posvečeni; 3. naposled so se morali skrbno varovati, da se niso dotaknili no¬ bene mrtve stvari, ne človeškega, ne živalskega trupla, celč lastnih starišev ne. A primerjalo se je le, da se je nazirejec omadeževal z mrtvecem, če je kdo blizu njega umrl, ali če je nevede prišel do trupla. Tedaj je bil nazirejec nečist, njegovo posvečeno življenje je bilo pretrgano. Treba je bilo očistiti se in tako življenje začeti vnovič. Bil je najprej ne¬ čist sedem dnij. Sedmi dan si je odstrigel lase, daroval žgavno daritev in daritev za greh, za kar je vzel dva goloba; daroval je tudi jednoletno jagnje za krivdo. Tako je bil očiščen. — Kadar je svoj posvečeni čas dostal, tedaj je daroval trojno daritev: v žgavni daritvi je daroval jedno¬ letno jagnje (samca), jednoletno jagnje (samico) za greh, in ovna za mirovno daritev. Poleg teh krvavih še nekrvavo mirovno daritev: jerbas opresnih kruhov, belih kolačev, na olju zgnetenih, in belih pogač z oljem pomazanih; dodal je tudi vina, ki se je polilo. Nazirejec si je odstrigel lase in vrgel v ogenj mirovne daritve, duhovnik pa je vzel kuhano levo pleče ovnovo, dodal kolačev in pogač, in jih povzdignil pred Gospodom, potem pa dal duhovnikom za jed. — Nazirejec je lahko daroval še več. Ako je pa bil ubožen, dobil je kakega imovitejšega, ki je zanj poplačal troške ob daritvi. Očiščevanje gobavih. Kdor je bil go? bav, bil je nečist in je moral bivati ločen od ljudij. Ko je pa ozdravel, ni smel med ljudi, dokler ni opravil daritve in ga ni duhovnik po¬ trdil za očiščenega. — Duhovnik je namreč ta¬ kega človeka preiskal zunaj tabora ali pozneje zunaj mesta, ali je res zdrav. Ako je bil čisto zdrav, dobil je dva ptiča (dve grlici ali mlada goloba), cedrovega lesa, rdečo nit in hizopa. Nato je usmrtil jednega ptiča in njegovo kri ujel v posodo z vodo. V to posodo je sedaj pomočil drugega Jptiča (živega) in hizop (navezan na les kot škropilnik), sedemkrat poškropil gobavega, ptiča pa izpustil. To je bilo znamenje, da je bo¬ lezen prešla. — A sedaj je moral čakati še sedem dnij, predno je smel iti med ljudi. Moral se je umiti in popolnoma obriti, sedmi dan še jeden- krat umiti, potem šele je bil čist. Ta dan je opravil tudi daritev. Daroval je dva ovna in ovco — oba jedno leto stara — in moko z oljem. Namestu jednega ovna in ovce je smel zaradi ubožnosti darovati tudi dve grlici ali dva goloba. Ovna je daroval duhovnik za krivdo, in ž nje¬ govo krvjo je pomazal mečico desnega ušesa, palec desne roke in noge. Z oljem pa je poškro¬ pil sedemkrat proti svetišču in mazilil ozdrav¬ ljenega človeka na imenovanih mestih; kar je olja ostalo, razlil mu je na glavo. Ovco je daroval potem za greh, drugega ovna pa za žgavni dar. Tako je bil zopet sposoben, da je bival zdrav med ljudmi in užival vse pravice. Daritev sumnosti. Kadar je zakonski mož sumil, da mu žena ni zvesta, pa ni mogel dokazati njene nezvestobe, tedaj je opravil po¬ sebno daritev, katero imenujemo daritev sumnosti. Mož je prišel z ženo v sveti šotor in prinesel s seboj nekaj moke (deseti del efe ali nekoliko nad dva litra). Tukaj ju je sprejel duhovnik, postavil pred svetišče ženo, vlil v posodo vode in vanjo potresel prahu. Nato je ženi razkril glavo in del prinesene moke v njene roke. Nad njo je iz¬ govarjal ostre besede in ji napovedal hude kazni, ako je bila nezvesta. To rotenje je potem tudi napisal na pisalno kožo, potem jo umil z vodo v posodi. Daritev je sežgal na oltarju, vodo pa ponudil ženi, da jo je izpila v znamenje, naj jo zadene vse to, ako je kriva take hudobije. Torej je bila v tem obredu daritev, pa tudi zunanji pomoček zoper krivično sumničenje. Marsi¬ katero družino je obvaroval, da se ni vanjo na¬ selil nemir in razdor. 246 III. Mojz. 25, 1—7. Sveti časi: Sobota; sobotno leto. XII. Sveti časi in njih obredi. (III. Mojz. 23; 25; IV. Mojz. 28; 29.) Kakor je potrebno, da Boga častimo s po¬ sebnimi opravili in dejanji, tako ga moramo ča¬ stiti ob posebnih časih. Seveda moramo Bogu služiti neprestano, opravljati pa moramo tudi posvetna opravila, da živimo, četudi ne vedno. Take čase, ob katerih moramo Bogu še posebej služiti, imenujemo svete čase, in take dneve, ob katerih ne opravljamo posvetnega opravila, ki so torej prazni takega dela, imenujejo se prazniki. Bog je določil po Mojzesu za Iz¬ raelsko ljudstvo svete čase in posebne praznike. Prazniki stare zaveze niso vsi ostali v novi zavezi. Kristijani ne praznujemo vseh; tudi oni, ki so ostali v novi zavezi, nimajo več istega po¬ mena. Vendar je jako dobro, da poznamo stare praznike, ker nam razlagajo marsikaj, kar praz¬ nujemo in obhajamo v novem zakonu. Sobota. Bog sam je posvetil sedmi dan, ker je ta dan počival od svojega dela. Tako je torej Bog postavil teden in mu določil sedem dnij; zadnji dan med drugimi je sveti dan. Ne samo Izraelci so šteli čas po tednih, ki imajo sedem dnij, am¬ pak tudi pri drugih narodih v sprednji Aziji so bili ti tedni v veljavi. To nam priča, da je sedemdnevni teden tako star, kakor človeški rod. Zato se je ohranil celč pri narodih, ki so popu¬ stili prvotno božje razodenje. Izraelcem je bilo treba prvotno razodenje samo ponoviti in živo vtisniti v spomin. To je Bog storil, ko jim je dal postavo, naj posvečujejo soboto in naj ta dan nič ne delajo, kakor smo že slišali (str. 217). Za sobotni dan so bile nekatere stvari pre¬ povedane, druge pa zapovedane. Prepovedano je bilo delo, in sicer vsem Izraelcem in celd živini. V puščavi niso smeli niti mane, niti drv nabirati. Manjša in nujna dela, kakor par klasov utrgati, ali dati živeža ljudem in živalim, to ni bilo pre¬ povedano. Jednako tudi ni bilo prepovedano pri¬ pravljati v templu, kar je bilo potrebno za daritve. Zapovedano pa je bilo posvečevati ta dan. Zatorej so se ta dan še posebej opravljala sveta opravila, bodisi v svetem šotoru, bodisi doma. V šotoru so darovali vsakdanjo daritev zjutraj in zvečer, poleg te pa še dve jednoletni jagnjeti (jedno zjutraj, jedno zvečer) s pogačo, oljem in vinom. Premenjavali so ta dan svete kruhe. Tudi so ta dan brali in razlagali božjo postavo ljud¬ stvu, ki se je obilno udeleževalo službe božje. — Doma so obhajali soboto pobožno in veselo. Gotovo so molili, o božji postavi se pogovarjali, stariši pa učili otroke božjo postavo, pripovedo¬ vali jim svete zgodbe, in vsi so se veselili božjega blagoslova. Saj je sobotni počitek Izraelce naj¬ lepše spominjal božjega blagoslova in božjih obljub. Sobotno posvečevanje je bilo ostro zapove¬ dano. Kdor bi bil prelomil zapoved, zadela bi ga bila smrtna kazen. Sobotno leto. Omenili smo že, da je bilo število sedem Bogu sveto število. Zato je bil Bogu posvečen sedmi dan, posvečeno je pa bilo tudi vsako sedmo leto. Tako-le je Bog zapovedal: (III. Mojz. 25, 1—7.) Govoril je Gospod Mojzesu na gori Sinajski, rekoč: Govori Izraelovim si¬ novom in reci jim: Kadar vstopite v deželo, katero vam bom jaz dal, praz¬ nujte soboto Gospodovo. Šest let ob¬ sevaj svojo njivo, in šest let obrezuj svoj vinograd in pobiraj njegov sad: sedmo leto pa bo sobota (počitek) de¬ žele, počivanja Gospodovega: njive ne obsevaj in vinograda ne obrezuj. Ka r bo zemlja rodila sama ob sebi, ne žanji, in grozdov svoje novine ne na¬ biraj kakor za trgatev, zakaj leto po¬ čivanja dežele je: marveč bodi vam v živež, tebi in tvojemu hlapcu, dekli ih dninarju, in ptujcu, ki biva pri tebi! tudi tvoji živini in drobnici bo za ži¬ vež vse, kar vzraste. V sobotnem ali sedemskem letu se kaže ravno isto, kar v tedenski soboti. Sedemsko leto je Iz¬ raelce spominjalo Boga, daje vse Bogu posvečeno- Zato so to leto na praznik šotorov očitno bral 1 vso sveto postavo, da jo je ljudstvo čulo in si j° zapomnilo, pa se učilo bati Gospoda. To leto se je začenjalo s sedmim mesecem, ko so Izraele 1 začenjali obdelovati zemljo za nove pridelke. V tem je bila čudovita božja previdnost, da so se Izraelci živili, četudi niso onega leta nič sejah in želi. Prejšnje leto jim je rodila zemlja toliko, da niso trpeli lakote. Niso pa smeli v sobotnem letu tirjati dolgov. Seveda, ker niso nič pridelali tudi niso mogli nič plačevati, III. Mojz. 25, 8—30. Sveti časi: Jubilejsko leto. 247 Jubilejsko leto. Ne samo sedmo leto je bilo Bogu sveto, am- I ,a k zlasti ono, ki je prišlo za sedemkrat sedmim, j- petdeseto leto, tako, da sta bili Bogu sveti . e leti zapored. Vsako devetinštirideseto leto Je bilo Bogu posvečeno zaradi sobotnega leta. a se je pa ta pomen kazal še bolj, bilo je na¬ slednje leto sveto prav posebno. Bog je namreč ukazal po Mojzesu: (III. Mojz. 25, 8-30.) Tudi si štej sedem letnih tednov, je sedemkrat sedem, kar je skupaj devetinštirideset let; in sedmi mesec v r °bi s trobento deseti dan meseca, ob Casu sprave, po celi vaši deželi. In Posvečuj petdeseto leto in imenuj je odpuščanje vsem prebivalcem tvoje dežele; to leto je namreč jubilejsko (t. j. eto trobentanja: slavnostno, slovesno, svečano leto). Vsakdo se povrne k svoji posesti, d vsakdo pride nazaj k prejšnji dru- ker je jubilejsko in petdeseto leto. e sejte in ne žanjite tega, kar vzra- , te na njivi samo ob sebi, in prvin r gatve ne nabirajte zaradi posvečeva¬ la jubileja, ampak, ko bodete daro- ali, takoj pojejte. V jubilejskem letu d povrnejo vsi k svojemu posestvu, adar kaj prodaš svojemu rojaku, ali d njega kupiš, ne žali svojega brata, aj npak po številu let jubileja (t. j. do 1 ,^ e ja) kupi od njega, in po številu P ri delkov naj ti proda. Kolikor več let sta ne do jubileja, toliko večja bo tudi ei ) a ; in kolikor manj časa bodete šteli, °liko manj bo stalo, zakaj proda ti čas P ri delkov. Nikar ne žalite svojih roja- v > ampak vsakdo naj se boji svojega °ga, zakaj jaz sem vaš Gospod Bog. Tak je bil jubilej. Ime tega leta je od umb, ki so tedaj pele ob začetku leta; dolgo in job^' 6110 tr °b entan j e se imenuje po hebrejsko . e l' Zaradi trobentanja so imenovali celo leto l< ’ k ar imenujemo mi po latinski obliki P’ sm o pravi naravnost, da je bilo to Pot > torej ne devet in štirideseto. „ . u^takem se tedaj dve leti zaporedoma ni nič e J al o in nič želo . kak J ako imenih 10 za Izraelci, 01 s mo že slišali. Tedaj je postal prost su¬ ženj, če je bil izraelskega rodu. Kdor je prodal njivo, ali če je levit prodal svojo hišo in je ni odkupil pred jubilejem, .ob jubileju jo je dobil nazaj, ako je ni morebiti posvetil Bogu, ker taka se ni mogla vrniti. Seveda so tako nehali v ju¬ bileju tudi dolgovi, katere so imeli na svojih njivah ali hišah. Tako se je res vse pomirilo in prenovilo, to je bilo leto splošnjega odpuščanja. Kdor je pri Izraelcih kupil kaj polja, ni kupil v popolno last, ampak samo za užitek do jubileja. Vsakdo vidi, kako dobro je bilo to uravnano, kako milo je Bog skrbel za ljudstvo, zlasti za ubožno. Četudi ob jubileju niso delali dve leti, vendar se ni bilo bati lakote. Ker tako je go¬ voril Gospod: Storite po mojih zapovedih, in dr¬ žite moje postave, in izpolnjujte jih, da bodete mogli v deželi prebivati brez kakega strahu, in da vam tla rode svoje sadove, katere bodete uživali do sita, in ne se bali sile nikogar. Če porečete: Kaj bomo jedli sedmo leto, ako ne bomo sejali in ne bomo spravljali svo¬ jih sadežev? Dal vam bom blagoslov svoj v šestem letu, in storilo bo sadeže treh let. In sejali bodete osmo leto in jedli stare pridelke do devetega leta; dokler ne vzraste novina, jedli bodete starino. Tudi zemlja se ne bo proda¬ jala za vedno, zakaj moja je, in vi ste ptujci in moji najemniki: zaradi tega se bo prodajala vsa vaša dežela le s pogojem, da se odkupi. Ako tvoj brat obuboža in proda svoje posestvo, in ako bo hotel njegov sorodnik, lahko odkupi, kar je oni prodal; če pa ne bo imel sorodnika in sam najde od¬ kupnino , naj se štejejo pridelki od onega časa, ko je prodal, in kar ostane, naj da kupcu, in tako prejme svoje posestvo. Ako pa njegova roka ne najde, da bi plačal odkupnino, naj ima kupec, kar je kupil, do jubilejskega leta. To leto namreč se vrne vsaka prodana stvar h gospodarju in k prejšnjemu po¬ sestniku. Kdor proda hišo v mestu z obzidjem, sme jo odkupiti, dokler se ne dopolni jedno leto; ako je ne od¬ kupi in je leto preteklo, imel jo bo kupec in njegovi nasledniki v last za 248 III. Mojz. 25, 30—34; IV. Mojz. 29, 1—6; 28, 16—24. Sveti časi: Začetek meseca in leta; velika noč. vselej, in ne bo se mogla odkupiti, tudi ne v jubileju. Če je pa hiša v trgu, ki nima obzidja, proda se po pravici po¬ lja; ako se poprej ne odkupi, v jubileju se vrne h gospodarju. Hiše levitov, katere so v mestih, smejo se vedno odkupiti. Če jih ne odkupijo, v jubileju se vrnejo h gospodarjem, ker hiše le- vitovskih mest so namestu posestev med Izraelovimi sinovi. Njih pristave pa naj se ne prodajajo, ker je večna posest. S tem smo si pojasnili tudi precejšen del Mojzesove postave zastran posestev, prodajanja in kupovanja. Glede na jubilej smo videli, kak¬ šno moč je imel, kako seje tedaj mnogo poravnalo in povrnilo, kar je bilo poprej prodanega ali iz¬ gubljenega. S tem se je zlasti zabranilo, da se ni imovina, dedščina očetov, zapravila in prišla v druge roke. — Gotovo je bilo to leto nenavadno slovesno in veselo leto. Že glasno trobentanje po vsej izraelski deželi je oznanjalo to slovesnost. — Da je naše sveto leto, ki se pa redoma obhaja vsako 25. leto, v marsičem podobno izrael¬ skemu jubileju, to je spoznal že bralec sam iz tega, kar smo povedali. Začetek meseca in začetek državnega leta. Začetek vsakega meseca ni bil praznik v pravem pomenu, ampak le obilnejša daritev se je opravila. Bog je zapovedal 1 na ta dan žgavno daritev, namreč dve teleti, jednega ovna, sedem jednoletnih jagnjet in še nekrvave darove. Za greli pa se je daroval kozel z nekrvavimi darovi vred. Duhovniki so imeli srebrne trombe in na¬ znanjali ž njimi novi mesec. Začetek sedmega meseca je bil začetek no¬ vega državnega ali posvetnega leta, in ta dan je bil pravi praznik. Bog je namreč zapovedal: (IV. Mojz. 29, 1—6.) Sedmega meseca prvi dan bodi vam častitljiv in svet; nobenega hlapčev¬ skega dela ne opravljajte na ta dan, ker je dan donenja in trobent. In da¬ rujte žgavno daritev najprijetnejšega duha Gospodu, jedno tele iz črede, jednega ovna in sedem jednoletnih jagnjet brez madeža; in pri njihovi 1 IV. Mojz. 28, 11 — 15. daritvi za vsako tele tri desetine pše¬ nične moke z oljem poškropljene, dve desetini za ovna, jedno desetino za jagnje, katerih je skupaj sedem: in kozla za greh, ki se daruje za spravo ljudstva, razven žgavne daritve novega meseca ž njegovimi daritvami in vedne žgavne daritve, z navadnimi pitnimi darovi; in z istimi obredi kadilo Go¬ spodu v najprijetnejši duh. Ti so bili — kakor bi rekli — časovni praz¬ niki, ki so se redno praznovali ob določenih časih. Poleg teh so pa bili še drugi prazniki, ki so se praznovali slovesne) e v spomin, da je Bog Iz¬ raelcem dodelil mnogotere dobrote. Ti spo¬ minski prazniki šobili: velikonočni praznik, binkoštni praznik, praznik šotorov in posebej še dan sprave kot spokorni dan. Velikonočni praznik. Ta praznik nam je že znan. Vemo, kdaj se je začel. Postavljen je bil v spomin, da je Bog rešil Izraelce iz egiptovske sužnjosti. Vemo, da je Bog določil, naj se daruje velikonočno jagnje dne 14. Nizana (prvega meseca v cerkvenem letu). Gospod je zaukazal Mojzesu: (IV. Mojz. 28, 16—24.) V prvem mesecu, štirinajsti dan meseca, je mimohod (Faze) Gospodov, in petnajsti dan tega meseca je sloves¬ nost opresnikov Gospoda. Sedem dnij jejte opresnike. Prvi dan vam bodi prav slovesen in svet: nobenega hlap¬ čevskega dela ne opravljajte ta dan; temveč darujte Gospodu daritev na ognju sedem dnij: sedmi dan pa je slovesnejši in svetejši, nobenega hlap¬ čevskega dela ne storite ta dan. — Prvi dan darujte žgavno daritev Go¬ spodu: Dve teleti iz črede, jednega ovna, sedem jednoletnih jagnjet brez madeža ... in jednega kozla za greh, da vam bo v spravo, razven jutranje žgavne daritve, katero bodete vedno darovali. Tako bodete delali vsak dan sedmerih dnij, da se ogenj ohrani in da bo Gospodu v najprijetnejši duh, ki se bo dvigal od žgavne daritve in od pitnih vsakaterih daritev. III. Mojz. 23, 15—21; 23, 34—39. Sveti časi: Velika noč; binkoštni praznik; praznik šotorov. 249 Gospodarji so izbrali 10. dne Nizana jagnje za veliko noč, katero so zaklali med dvema večeroma dne 14, Nizana. Isti dan so spravili tudi ves kva¬ šeni kruh iz svojih hiš. Ko je stal sveti šotor in pozneje tempel, zaklali so jagnje pred oltarjem, in duhovnik je škropil njegovo kri po tleh ob oltarju. To jagnje (ali tudi kozlič) se je imeno¬ val Pasha ali Faze. Vzeli so dve palici in nabodli nanji jagnje po dolgem in počez, da je bilo ka¬ kor na križ razpeto. Nato so je opekli in jedli z grenkimi zelišči, v spomin grenke egiptovske sužnjosti. Ko so pripravljali jagnje, niso mu zlo¬ mili nobene kosti, kar je bilo predpodoba Gospo¬ dove smrti na križu. (Več o tem prazniku na str. 200—202.) Znamenit je bil tudi drugi dan velikonočnega praznika zaradi posebne daritve. (ni. Mojz. 23, 10-14.) Govori Izraelovim sinovom in reci jim: Ko pridete v deželo, katero vam bom jaz dal, in bodete želi setev, po¬ nesete snopove klasja, prvino svoje žetve, k duhovniku: ta povzdigne snop pred Gospodom, da ga sprejme za vas, drugi dan po soboti, in ga posveti. In isti dan, ko se posveti snop, zakolje se jednoletno brezmadežno jagnje v žgavno daritev Gospodu. In pitna da¬ ritev se bo darovala ž njim, dve de¬ setini pšenične moke, poškropljene z oljem, da se zažge Gospodu, v najpri¬ jetnejši duh; tudi pitni dar vina, če- trtinka hina. Kruha in žgancev in kaše ne jejte od setve do dne, ko darujete od nje svojemu Bogu. Večna zapoved je v rodovih in vseh vaših bivališčih. Izmed praznikov je bil velikonočni prvi. S tem praznikom so Izraelci obhajali preimeniten spomin, zato je bilo praznovanje jako svečano. Tako tudi razumemo, zakaj je odrešenje naše tako tesno sklenjeno ravno z velikonočnimi ju¬ dovskimi prazniki. Binkoštni praznik. Beseda „binkošti“ izvira iz grške besede „pentekoste“, t. j. petdeseti (dan). Bog je nam¬ reč ukazal to-le: (III. Mojz. 23, 15-21.) Štejte od drugega dne po soboti;' ko ste darovali snop prvine, polnih sedem tednov do drugega dne, ko se izpolni sedmi teden, to je, petdeset dnij: in tako bodete Gospodu darovali novo daritev iz vseh svojih bivališč, dva kruha prvine iz dveh desetink okvašene moke, katera specite kot Gospodovo prvino: In s kruhi darujte sedem jednoletnih brezmadežnih jag¬ njet, in jedno tele iz črede, in dva ovna, in bodeta v žgavni dar s svojimi pitnimi darovi v najprijetnejši duh Go¬ spodu. Darujte tudi kozla za greh, in dve jednoletni jagnjeti za mirovno da¬ ritev. In ko jih povzdigne duhovnik s kruhom prvin pred Gospodom, imel jih bo on za porabo. In ta dan ime¬ nujte najčastitljivejši in najsvetejši: no¬ benega hlapčevskega dela ne oprav¬ ljajte ta dan. To je večna postava v vseh vaših bivališčih in rodovih. Ker se je štelo od velike noči po tednih, zato se je imenoval ta praznik tudi praznik tednov, zaradi prvin pa, ki so se darovale, praznik prvin. Bil je ta praznik t- praznik zahvale za dokončano žetev. Obhajal se je sedaj tudi spomin, da je dal Gospod petdeseti dan po izhodu iz Egipta svoje zapovedi na Sinajski gori. Praznik šotorov. Prav poseben praznik je bil Izraelcem za¬ povedan v spomin, da so v puščavi prebivali v šotorih. (III. Mojz. 23, 34-43.) Gospod je govoril Mojzesu, rekoč: Govori Izraelovim sinovom: Od pet¬ najstega dneva sedmega meseca bodo prazniki šotorov sedem dnij Gospodu. Prvi dan naj se imenuje najslovesnejši in najsvetejši: nobenega hlapčevskega dela ne opravljajte ta dan. In sedem dnij darujte žgavne daritve Gospodu; tudi osmi dan bo prav slovesen in svet, in darujte Gospodu žgavno daritev: zakaj dan shoda in zbora je: nobenega hlap¬ čevskega dela ne opravljajte ta dan. — Od petnajstega dneva torej sedmega meseca, kadar bodete pobrali vse sa¬ deže svoje dežele, praznujte praznike Gospodove sedem dnij; prvi in osmi 250 III. Moj z. 23, 39—43; IV. Mojz. 29, 7—11; III. Mojz. 16, 3-19. Sveti časi: Praznik šotorov; dan sprave. dan bo sobota, to je počitek. In vze¬ mite si prvi dan sadov najlepšega dre¬ vesa, in palmovih mladik in drevesnih vej gostega listja, in vrbovje od po¬ toka, in veselite se pred Gospodom svojim Bogom; in praznujte njegovo slovesnost sedem dnij vsako leto. Večna postava bo v vaših rodovih. V sedmem mesecu bodete obhajali praznike, in bodete prebivali v (senčnih) šotorih sedem dnij. Vsakdo, kdor je izraelskega rodu, naj ostane v šotorih; da zvedo vaši potomci, da sem dal Izraelovim sinovom prebivališče v šo¬ torih, ko sem jih izpeljal iz egiptovske dežele. Jaz sem Gospod vaš Bog. Sedaj vemo, zakaj se je imenoval ta praznik „praznik šotorov“. Imenoval se je tudi praz¬ nik zbiranja ali zbora, ker so bili namreč . pridelki že zbrani, posebno trgatev je bila kon¬ čana, in se je torej Bogu dala zahvala za vse pridelke. Zato so bile zapovedane razne daritve, za vsak dan posebej: Prvi dan (15. dan meseca) za žgavno daritev 13 telet, 2 ovna, 14 jagnjet z ne¬ krvavimi darovi vred, pa kozla za greh; drugi dan 12 telet, 2 ovna, 14 jagnjet in kozla; tretji dan 11 telet, 2 ovna, 14 jagnjet in kozla; tako je bilo vsak naslednji dan jedno tele manj. Osmi, naj slovesnejši dan so darovali jedno tele, ovna, sedem jagnjet, kozla za greh in nekrvave dari še zraven. Že iz teh obilnih daritev se vidi, da je Iz¬ raelec praznoval ta ^praznik najslovesneje. V po¬ znejših časih so opravljali še druge obrede, o katerih pa bomo slišali pozneje. Dan sprave. Prav poseben dan za Izraelce je bil dan sprave. Ta praznik je Bog zapovedal tako-le: (IV. Mojz. 29, 7-11.) Deseti dan sedmega meseca vam bo svet in častit, in pokorili bodete svoje duše; nobenega hlapčevskega dela ne opravljajte ta dan. In darujte žgavno daritev Gospodu v najprijetnejši duh: jedno tele od črede, jednega ovna, sedem jednoletnih brezmadežnih jag¬ njet, — in kozla za greh. Ta dan je šel veliki duhovnik v najsvetejši prostor v šotoru.' Šel je pa s temi obredi: (in. Mojz. 16, 3-30.) (Veliki duhovnik) naj daruje tele z a greh in ovna za žgavni dar. Obleče naj se v platneno suknjo, pokrije se s platnenimi hlačami, prepaše s platne¬ nim pasom, na glavo dene platneno mitro: ta oblačila namreč so sveta, ko se umije, naj se v vsa ta obleče. In od vse množice Izraelovih sinov naj sprejme dva kozla za greh in jed¬ nega ovna za žgavno daritev. Ko b° daroval tele in molil za se in za svojo hišo, naj postavi dva kozla pred Go¬ spoda na vhodu v šotoru pričevanja; in naj vrže žreb (vadljaj) nad obema, da bo jeden za Gospoda, drugi pa, da se izpusti. Kateri je po žrebu Gospodov, tega naj daruje za greh; kateri je pa po žrebu tisti, ki naj se izpusti, tega naj postavi živega pred Gospoda, da moli nad njim in ga izpusti v puščavo. K° bo to opravljeno, naj daruje tele m moli zase in za svojo hišo in naj g a daruje. Nato naj vzame kadilnico, na¬ polni jo z žerjavico z oltarja, vzam e perišče napravljenega kadila za zaži- ganje in naj stopi za pregrinjalo v sve¬ tišče, da dene na ogenj dišeče kadilo, čegar dim in sopar zakrije pokrov, ki je nad skrinjo zaveze, in ne umrje- Vzame naj tudi krvi teletove in pO' škropi s prstom sedemkrat proti skri¬ nji zaveze na jutrovo stran. Ko bo zaklal kozla za greh ljudstva, ponese njegovo kri za pregrinjalo, kakor j e ukazano za telečjo kri, da poškropi ob strani pokrova in svetišče očisti ne¬ snage Izraelovih sinov in njihovih kri¬ vic in vseh grehov. — Noben človek ne sme biti v šotoru, kadar gre veliki duhovnik v svetišče, da moli zase in za svojo hišo in vso množico Izraelovo, dokler ne gre ven. Kadar pa pride ven k oltarju, ki je pred Gospodom, naj moli zase, vzame kri teleta i n kozla ter je razlije črez rogove nje¬ gove na okrog; in naj poškropi s pr¬ stom sedemkrat, naj ga posveti in oči- III. Moj z. 16, 19—30. Sveti časi: Dan sprave. 251 sti nesnage Izraelovih sinov. Ko je očistil svetišče in šotor in oltar, tedaj naj daruje živega kozla: naj položi obe roki na njegovo glavo, izpove vse hu¬ dobije Izraelovih sinov in vse njih krivde in grehe; te naj vošči na nje¬ govo glavo in naj ga po pripravljenem človeku da odpeljati v puščavo. Ko odnese kozel vse njih hudobije v sa¬ moto in bo izpuščen v puščavi, povrne se Aron v šotor pričevanja (v najsvetejše), sleče oblačila, s katera je bil poprej oblečen, ko je stopil v svetišče, pusti jih tam, umije se v svetem kraju in se obleče v svoja oblačila. In ko pride ven, naj daruje žgavno daritev zase in za ljudstvo, moli naj zase in za ljud¬ stvo, in maščobo, ki je bila darovana za greh, naj sežge na oltarju. Oni pa, kateri je odpeljal izpuščenega kozla, naj opere z vodo svoja oblačila in svoje telo, in tako naj vstopi v tabor. Tele pa in kozla, ki sta bila darovana za greh, in katerih kri se je prinesla v svetišče, da se dopolni očiščevanje, naj nesč ven iz tabora in naj sežgo na ognju, bodisi njiju kožo, kakor meso in blato. In kdor jih je sežgal, naj opere svoja oblačila in se umije z vodo tako naj vstopi v tabor. — To vam bodi vedna postava: V sedmem me¬ secu, deseti dan meseca bodete delali pokoro, in nobenega dela ne opravljali, ne domačin, ne ptujec, ki biva pri vas. Ta dan bo vaša sprava in očiščevanje vseh vaših grehov; pred Gospodom se bodete očistili. Tak je bil veliki dan sprave! Ustanovil ga je Bog v ta namen, da se je ljudstvo prav živo spominjalo svojih grehov, pa tudi, da je spozna¬ valo, kako zadobi odpuščanje. Najprej treba de¬ lati pokoro. Celi dan sprave, od večera do večera, so se Izraelci postili in niso zaužili no¬ bene jedi. Potem je treba spoznati svoje grehe pred Bogom; veliki duhovnik je izpove¬ dal grehe ljudstva nad kozlom. Naposled treba, da jih Bog izbriše in nam odpusti. V zname¬ nje, da je Bog odvzel in odpustil spokornim Iz¬ raelcem grehe, odpeljali so onega kozla v puščavo in tam izpustili. Jedino ta dan je vstopil veliki duhovnik v naj svetejši prostor. Vstopil je najprej s kadilom, v znamenje, da se le z molitvijo bližamo Bogu, potem pa je prišel sem s krvjo zaklane živali in ž njo poškropil sedemkrat proti pokrovu skrinje zaveze, torej proti sedežu božjega oblaka in pre¬ stolu božje milosti. Le od Boga samega je od¬ puščanje grehov. — Obredi tega dneva so bili torej posebno resnobni in opominjali ljudstvo nje¬ govih grehov, pa tudi velike milosti, ko mu je Bog odpustil grehe. Veliki duhovnik. Toda kri se je morala preliti, da je Bog od¬ pustil greh; s krvjo je stopil veliki duhovnik v najsvetejši prostor. Četudi so vse krvave daritve nekoliko pomenjale krvavo smrt in daritev Izve- ličarjevo, vendar je kri, s katero je stopil du¬ hovnik v najsvetejše, še prav posebno predpodoba Izveličarjeve krvi. Izveličar je kot veliki duhov¬ nik novega in večnega zakona stopil s svojo lastno krvjo v najsvetejši kraj, v nebesa sama; s tem je bila dognana velika sprava, in dan Izve¬ ličarjeve smrti je bil dan velike in večne sprave. * * * Pregledali smo ob kratkem svete čase in praznike starega zakona. Že iz dosedanjega pri- 252 Sveti časi v starem in novem zakonu. Domača služba božja. povedovanja je bilo lahko spoznati, da so neka¬ teri stari prazniki prav podobni in tudi bližnji praznikom novega zakona. V mnogih ozirih so pa stari lepe predpodobe novih. Tu vidimo najprej soboto starega in ne¬ deljo novega zakona. Sobota je spominjala Iz¬ raelce božjega počivanja po stvarjenju in božjega blagoslova, oznanjala je prihodnji počitek v ne¬ besih; nedelja pa nas spominja Jezusovega vsta¬ jenja, ki potrjuje našo vero, vzbuja naše upanje in oživlja ljubezen, spominja nas prihoda sv. Duha, s katerim se je ustanovila sv. cerkev, ki je božje kraljestvo na zemlji. Najlepše se vjemata stari in novi veliko¬ nočni praznik. Rešen je iz egiptovske suž- njosti je predpodoba rešenja iz sužnjosti hudob¬ nega duha; velikonočno jagnje je predpodoba Jezusa Kristusa; opresni kruhi nas spominjajo čistosti in nedolžnosti; opasana ledja s palico v roki nam kažejo, kako moramo biti pripravljeni, da gremo urno in brez obotavljenja za Gospodom, kadar nas kliče. Tako je novi velikonočni praz¬ nik le spomin tiste resnice, katero je napovedo¬ val s svojimi lepimi obredi stari praznik Pashe. Tudi judovski binkoštni praznik neko¬ liko napoveduje krščanski binkoštni praznik. Po¬ sebno ta spomin, daje dal Bog Izraelcem postavo, da jih je s postavo združil v božje kraljestvo, ta spomin se vjema z našimi binkoštnimi spomini, da je prišel k nam sv. Duh, ki je zapisal postavo kristijanom v srce in nas združil v boljše in po¬ polnejše božje kraljestvo, kakor je bilo v starem zakonu. Praznik novega leta obhajamo tudi mi in ga posvečujemo presv. imenu Jezusovemu. V starem zakonu je bil nekoliko Bogu po¬ svečen vsak dan, ker se je vsak dan v templu opravljala daritev. Jednako je tudi v katoliški cerkvi vsak dan praznik (feria) v tem pomenu, da ga duhovniki z molitvami in daritvijo sv. maše posvečujejo Bogu. Praznik šotorov ni naravnost podoben nobenemu našemu prazniku. Vendar imajo neka¬ teri naši prazniki posebej nekaj takih znamenj, ki so v prazniku šotorov skupaj. Prazniki božični, sv. Rešnjega Telesa, svečnica nam bude tako ve¬ selje, kakoršrio so imeli Izraelci pod svojimi šotori. Spominjamo se namreč velikih božjih dobrot v no¬ vem zakonu, posebno, da je prebivala sv. Beseda med nami, dejal bi, v jednem šotoru s človeškim rodom, in tako še vedno prebiva v cerkvah sku¬ paj z nami. Dan sprave j e naš veliki petek; sploh pa je za spravo z Bogom odločen posebno postni čas. Tako vidimo, da je v starih kakor v novih praznikih ista misel, isti namen, ista postava: naj se namreč človek posvečuje, Boga zahvaljuje za dobrote in prosi potrebnih milostij. Domača služba božja. Ker smo se doslej pečali s službo božjo, ka¬ kor se je opravljala očitno, govorili bomo še ne¬ koliko o češčenju božjem, katero se je opravljalo doma. Ni zadosti, da častimo Boga samo v skup¬ nih in očitnih shodih in ob posebnih prilikah: Boga moramo vedno častiti, torej tudi doma in vsakdo sam zase. V to vrsto štejemo najprej molitev. V Mojzesovih bukvah beremo pogostoma o molitvi. Kakor so molili očaki, tako se je tudi pri Izraelcih ohranila navada, da so molili. Mo¬ lili so ob potrebah, molili iz hvaležnosti, molili za odpuščanje grehov, poveličevali so Boga z molitvijo. Četudi ni vse to natanko zapisano v Mojzesovi postavi, a dovolj je bilo, da je postava sploh zapovedovala Boga častiti. Poznejši Judje nam dajejo semtertje lepe vzglede, kdaj in kako je treba moliti. Zlasti David nam kaže, kako je treba moliti v duhu božjem. Njegovi psalmi nam pričajo, da je molil po sedemkrat na dan, da je vstajal o polnoči k molitvi, da je molil posebno zjutraj, pa tudi ob drugih dnevnih časih. Nadalje spada v to vrsto post. Človek je nagnjen na slabo stran. Njegovo meso poželi to, kar je zoper dušo. Kadar potrebujemo jedi in pi¬ jače, radi prestopimo pravo mero. Če hočemo Bogu služiti, moramo svoje meso krotiti. V ta namen je človeku jako koristen in tudi potreben post. Veliki post so imeli Izraelci dan sprave. V poznejših časih so imeli še štiri velike poste in se postili zlasti ob nenavadnih prilikah, n. pr- kadar so bili v velikih stiskah ali nevarnostih, kadar so se pokorili in k Bogu vračali, kadar so hoteli od Boga izprositi kako dobroto. Jako imenitne za božje češčenje so zaob- ljube. Kadar kaj zaobljubimo, zavežemo se pre¬ mišljeno in trdno, da storimo kaj dobrega, česar Domača služba božja; očiščevanje; čiste in nečiste jedi. 253 nismo dolžni storiti po božji postavi. Tudi za Izraelce so bile zaobljube imenitne, in Mojzesova postava jih mnogokrat omenja. Bog opominja Iz¬ raelce, naj natanko izpolnjujejo, kar so Bogu ob¬ ljubili. Vendar pa tudi določuje, kako se more zamenjati ali odkupiti, kar je bilo zaobljubljeno. 1 Kar se je obljubilo Bogu, to je bilo božje, bodisi človek sam, ali žival, ali kaka stvar. Z zaobljubo so se Izraelci zavezovali, da ne bodo uživali kake dovoljene stvari in tako zave¬ zovali svoje poželenje, kakor smo že slišali o na- zirejcih. — Posebna zaobljuba pri Izraelcih je bila ta, da so se zavezali pokončati kako mesto ali ljudstvo, ki je bilo brezbožno in kazni vredno. Ta zaobljuba se je imenovala herem, in tisto ljud¬ stvo je bilo nekako prokleto ali odločeno, da se ugonobi. Bog sam je določil, naj se nekatera malikovalska in hudobna mesta popolnoma po¬ končajo. Kadar se je izrekla taka zaobljuba, ni smel nihče vzeti kake stvari iz mesta ali je zase obdržati, če ni Bog dovolil posebej. Tudi s prisego spoznavamo in častimo Boga, ako ž njo potrjujemo resnico. Pri Izrael¬ cih je bila prisega v navadi. Navadno so rekli: „To naj mi Bog stori in to doda, ako (ne storim jaz tega).“ Pa tudi na druge načine so prisegali in velevali prisegati: klicali so v pričo Boga, prisegali pri kaki osebi, tudi pri sebi je marsi¬ kdo prisegal. Postava zastran očiščevanja. Ker so bili Izraelci sveto ljudstvo, zato jih je hotel Bog vedno opominjati, naj se varujejo vsakega madeža na duši in na telesu. Veliko stvarij v našem življenju izhaja iz greha, ali iz podedovanega, ali pa iz dejanskega, tako n. pr. smrt (mrlič) in nekatere bolezni, zlasti gobava bolezen. Druge pa, četudi niso naravnost iz greha, spominjajo nas, da smo pod oblastjo smrti in prekletstva. Bog je dal Izraelcem več zapovedij zastran očiščevanja. Kadar se je namreč Izraelec oma¬ deževal, postal je nečist in moral se je zopet očistiti s posebnim obredom, ali pa je postal čist sam ob sebi, ko je minul tisti dan. Nečist je postal, kdor se je dotaknil trupla. Bil je pa nečist sedem dnij in se je očiščeval z vodo, v kateri je bil pepel sežgane rdeče krave. Pepel se je dobival tako-le: Dorastlo, brezmadežno kravo so darovali in se¬ žgali zunaj tabora, pepel zbrali in tam shranili za rabo. (Predpodoba Kristusova, ki je bil daro¬ van zunaj mesta.) Ako se pa kdo ni očistil in je vendar prišel na sveti kraj, omadeževal je sve¬ tišče in se je moral kaznovati s smrtjo. Kadar je kdo umrl v šotoru ali hiši, tedaj je bila hiša z vsem orodjem nečista sedem dnij; tako dolgo so bili nečisti tudi oni, ki so zahajali v hišo. Tudi če je kdo naletel na truplo ubitega človeka, ali sicer umrlega, ali celd na njegov grob, bil je nečist sedem dnij. Česar se je tak človek dotak¬ nil, omadeževal je, da je bilo nečisto; in če se je potem drug človek dotaknil teh stvarij, bil je nečist tudi ta, a samo do večera. 1 Izraelska mati je bila nečista po rojstvu sinovem za sedem dnij, po rojstvu hčeri¬ nem za štirinajst dnij. V svetišče pa ni smela priti po sinovem rojstvu 40 dnij, po hče¬ rinem pa 80 dnij. Kadar so potekli ti dnevi očiščevanja, prišla je mati v svetišče in opravila daritev (gl. str. 243). Če je bil otrok prvorojeni sin, tedaj ga je morala mati prinesti na sveti kraj in ga postaviti pred Gospoda, pa ga ob jednem odkupiti s petero sikli srebra, kakor smo že slišali (glej str. 201, 1. odd.; str. 238, 2. odd.). Kdor je imel gobavo bolezen, bil je ne¬ čist toliko časa, dokler ga je bolezen tlačila. Kadar je pa ozdravel, takrat se je moral očistiti s posebno daritvijo. (Gl. str. 245.) Bili so še nekateri drugi vzroki, zaradi ka¬ terih je postal Izraelec nečist, katerih pa za naš namen ni potrebno razlagati. Zapovedi zastran jedil. Kakor so zapovedi zastran očiščevanja opo¬ minjale Izraelce, naj se varujejo madeža, tako pa tudi zapovedi zastran jedil. Že poganski narodi niso uživali vseh živalij, katere uživamo n. pr. mi dandanes, zakaj nekatere so imeli za nečiste, druge pa za posvečene kakemu maliku. Toda Izraelci niso imeli ob tem nobene prazne vere, ampak so izpolnjevali samo voljo božjo. Bog je Izraelcem prepovedal jesti nekatere stvari. Najprej loči Mojzesova postava čiste in nečiste živali. Nečistih živalij Izraelci niso smeli jesti. Čiste živali, katere so smeli jesti, 1 III. Moj z. 27, 1—25. 1 IV. Mojz. 19. 254 čiste in nečiste jedi. — Državljanske postave. so bile med sesalci take, ki imajo preklane parklje in ki prežvekujejo, kakor govedo, ovca, koza, srna itd., med vodnimi pa ribe, ki imajo luskine in plavuti. Med ptiči jih je bilo mnogo nečistih. Zlasti so bile nečiste vse male živali, ki lazijo ali se plazijo. Nadalje niso smeli Izraelci uživati krvi in krvavih kosov. V krvi je namreč življenje, in kri se prelije za spravo z Bogom, zato je kri božja last, in ne bi bilo primerno, da bi jo bili uživali Izraelci, ki so jo Bogu darovali v daritvah. Uživati niso smeli nobene zadušene ži¬ vali, ker od take ni odtekla kri. Tudi niso smeli uživati take živali, katero je usmrtila in raz¬ trgala druga žival. Tudi nam se nekam gnusi uživati tako žival in jesti od tega, kakor je po¬ prej jedla druga žival. Ker so morali nekatere mastne kose od ovce, goveda in koze darovati Bogu, niso jih smeli jesti. Prepovedano je bilo kuhati kozliča v mleku njegove matere (starke). Skoro gotovo so tako ravnali sosedni pogani, zato je Bog tako prepovedal Izraelcem. Naposled niso smeli uživati takega mesa ali piti takega vina, ki je bilo darovano mali¬ kom. S tem bi se bili Izraelci udeležili maliko¬ vanja samega in Boga zaničevali. Lahko se torej vidi, da so bili zapovedi za¬ stran jedil določene v prid Izraelcev samih in jih posvečevale kakor tudi drugi božje zapovedi. * * * Taka je „sveta postava 11 Mojzesova. Ozira se na svete reči ali na službo božjo, tako tudi res posvečuje Izraelce Bogu. Veliko posameznih zapovedij je v tej po¬ stavi; služba božja je bila določena čisto na¬ tančno, za daritve je bilo naznanjeno, kaj in kako naj se daruje. Človeku se zdi na prvi po¬ gled, kakor da je vse to nekam odveč. Toda po¬ misliti treba, da za božjo službo ni nič malo¬ vredno ali malenkostno, ampak vse je imenitno. Saj se tiče Boga, našega Gospoda in Stvarnika. Potem ni težko umeti, da bi bilo med ljudstvom velike zmešnjave, in da bi se vera ne bila ohra¬ nila čista, ako bi ne bilo vse zapovedano, kar je potrebno pri božji službi. Pomisliti tudi treba, da je bilo izvoljeno ljudstvo blagoslovljeno v vseh rečeh, dokler je bilo zvesto Bogu. Daritve opravljati z različnimi živalmi, to mu ni bilo ni¬ kakor težko, ker je imelo v obilnosti živalij i n zemskih pridelkov. Z mnogimi daritvami se je pa ljudstvo spominjalo prav tega blagoslova, da ima namreč vse dobrote od Boga. Naposled ne smemo pozabiti, da je Bog hotel, da se ljudstvo neprestano spominja svojih slabostij, grehov, kri¬ vic in se zaradi tega k njemu povrača pa greha očiščuje. V tem oziru je bila sveta postava res neki jarem, toda jako koristen. Kakor je treba konja brzdati, da vozi umno, tako treba brzde tudi človeški popačeni naravi, da se varuje zla pa ohrani v dobrih delih. XIII. Državljanske postave. (V. Mojz.; IV. Mojz. 19; 24; 26.) Doslej smo ob kratkem slišali o tistih po¬ stavah, katere je Bog dal po Mojzesu Izraelcem zastran božje službe. Sedaj nam je treba še ne¬ koliko zvedeti o postavah državljanskih. Zvedeti moramo namreč, kdo je bil vladar Izraelcev in po katerih postavah jih je vladal. Zvedeti mo¬ ramo tudi, kako so med seboj živeli, kakšne pra¬ vice in dolžnosti so imeli, kakšne so bile sodbe, kazni, naredbe. Vse to ob kratkem in le v toliki meri, da moremo prav razumeti svete zgodbe. Izraelska država. Državo imenujemo veliko družbo ljudij, ki imajo istega poglavarja in iste postave. Nekatere države imajo kralja ali cesarja, druge imajo samo nekega prednika ali predsednika; tudi postave imajo prav različne. Izraelci so bili združeni v svojo državo, v kateri so imeli svojega poglavarja in svoje po¬ stave. In prav posebna stvar pri Izraelcih je bila ta, da je bil Bog njihov v la dar, in postave so bile božje postave. Zato je bila ta država sveta država. Pri nobenem drugem narodu ni bilo take božje vlade. Torej je bilo to po¬ sebna sreča za Izraelce. Bog sam je Izraelce vodil in varoval, dokler so mu bili pokorni. Ven¬ dar je pa v imenu Boga samega sedaj ta, sedaj oni vodil ljudstvo, kakor bomo slišali. Brez postav ni države; tudi izraelska jih je imela. V izraelski državi pa so imele postave posebni namen, da bi Izraelce obvarovale pogan¬ stva in jih ohranile v pravi veri. Državljanske postave: Družina; svaški zakon; žene; sužnji. 255 Družina. Prva podlaga za srečno državo je družina, in družina nastane, ko se mož in žena zvežeta v zakonu. Bog je zapovedal, da se sklepajo za¬ koni samo med Izraelci; dovolil je pa Izraelcu vzeti tudi pogansko ličer, ki je sprejela izrael¬ sko vero. Prepovedano je bilo zakon sklepati med moškim in žensko, ki sta si bila v rodu ali pa v svaštvu do drugega člena. Torej ni smel vzeti stric svoje stričnice, ne mož sestre svoje žene ali njene hčere. V tretjem členu pa so se lahko možili. Če je postala zaročena nevesta nezvesta, ali če sta bila žena ali mož prešeštnika, doletela jih je smrtna kazen, da so jih kamenjali. Po božji volji naj bi imel mož le jedno ženo. Tako je bilo določeno že v raju. Zakon naj bi bil nerazrušljiv do smrti. Dokler živita mož in žena, morala bi biti neločljiva. Zaradi trdega srca Izraelcev je pa bilo dovoljeno, da so iz po¬ sebno tehtnih vzrokov smeli ločiti se od žene in drugo vzeti. Tak vzrok je bil ženina nezvestoba. Seveda je tedaj zakonska ljubezen razdrta, ka¬ dar postane j eden del drugemu nezvest. Pa mož se ni smel kar sam ob sebi ločiti od žene, mar¬ več je moral dokazati nezvestobo in dati ženi ločilno pismo. Zaradi tega je bilo ločenje vselej težko in se pač ni zgodilo mnogokrat. Da je semtertje kak Izraelec imel več kakor jedno ženo in kako treba to razlagati — seveda ne opravičevati — , o tem smo slišali že pri oča¬ kih, kolikor je treba. Nekaj posebnega je bil pri Izraelcih tako imenovani dolžnostni ali svaški zakon. Ako je umrl mož in zapustil vdovo brez otrdk, tedaj je moral brat rajnikov za ženo vzeti vdovo, četudi sicer niso smeli svaki jemati vdov. Prvi sin, ki jima je bil rojen, ni dobil imena po svojem pra¬ vem očetu, ampak po rajnem prvem materinem možu. To postavo je Bog dal zato, da so se iz¬ raelski rodovi bolje ohranili in da se posestvo ni izgubilo iz rodovine. To je pa imelo zopet ta namen, da se je upanje prihodnjega Izveličarja ohranilo bolje in trdneje. — Ako je imel Izraelec samo hčere, tedaj so za očetom podedovale one. Niso se pa smele tedaj možiti z Izraelcem dru¬ gega rodu, da ni šlo posestvo iz istega rodu. Vse to je bilo za Izraelce trdna postava, da ne sme noben rod izgubiti tega, kar je dobil od- Boga za delež. Pri drugih starih narodih se je z ženami godilo trdo, ker so bile skoro sužnje svojim mo¬ žem. Pri Izraelcih pa ni bilo tako, ampak bila je možu tovarišica, s katero je moral lepo rav¬ nati. Mati je imela veliko čast pri otrocih, ven¬ dar je Mojzes še posebej naročal izraelskim otro¬ kom, naj spoštujejo svoje matere. Posestvo očetovo so podedovali sinovi, in sicer je dobil prvorojeni dva dela, drugi pa jed- nake dele. Glavni dedič je pa moral skrbeti za svojo mater in za svoje sestre, ako še niso bile omožene. Hčere pa niso nič podedovale po očetu, če so bili za njim sinovi; le tedaj, kadar je umrl oče brez sinov, podedovale so hčere jednake de¬ leže. Kdor je tako dedico vzel, stopil je v tisti rod, h kateremu je spadala žena. Pri vseh starih narodih so .bili sužnji, ki niso bili prosti ali sami svoji, ampak popolnoma v oblasti svojega gospodarja. Tudi pri Izraelcih so bili sužnji; v onih časih skoro ni bilo mogoče, da bi bila med drugimi država brez sužnjev. Vendar je Mojzesova postava prav dobro poskr¬ bela za sužnje in jih branila sile in krivice. — Izraelci so dobivali sužnje tako-le: 1. Ko so pre¬ magali sovražnike, obdržali so vse ujetnike za sužnje. 2. Otroci zakonskih sužnjev so bili tudi sami sužnji in ostali pri hiši. 3. Sužnje so tudi kupovali in plačevali po njih ceni in vrednosti. Postavno so pa cenili sužnja po 30 srebrnikov ali siklov. 4. Če kdo ni plačal dolgov, ali če tat ni mogel poravnati tatvine, postal je suženj. Tudi sam sebe je Izraelec prodal v sužnjost, ako je imel preveč dolgov in ni mogel sam gospo¬ dariti. Gospodar je bil dolžan, lepo ravnati s posli in sužnji. On ni imel oblasti črez njegovo živ¬ ljenje. Ako ga je usmrtil, zadela je tudi njega smrt. Ako ga je pa samo poškodoval, da mu je izbil n. pr. oko, tedaj je bil suženj prost. Tako je bilo tudi sužnju poskrbljeno dobro življenje, zlasti še, ker so se udeleževali raznih dobrot, n. pr. sobotnega počitka, pojedin po daritvah, in so imeli Izraelci dolžnost, tudi s sužnji rav¬ nati milo. Vendar so ločili take sužnje, ki so bili iz¬ raelskega rodu, od drugih sužnjev. Izraelskemu sužnju se niso smela nakladati prav težka dela, ampak bil je kakor za najemnika do jubileja. Ob jubileju pa je bil prost. Da je bila Mojzesova postava mila, vidimo iz tega, ker je skrbela celč za živali. Zapove- 256 III. Mojz. 19, 1—24, 14; 24, 10—12. Državljanske postave: Sodne postave. Opomini. dano je bilo prijeti vola ali osla ali ovco, ki so se bili izgubili, in jih nazaj pripeljati gospodarju; vzdigniti žival, če je padla; dati jej počitka ob sobotah, dati jej dovolj hrane, in je ne preveč natezati. Sodne postave. Za dobro državo so potrebne dobre in umne postave in dobri sodniki. Mojzesova postava ostro zapoveduje sodnikom, naj so pravični in ne gledajo na osebo. — Ti sodniki so razsojali pravde in prepire med Izraelci. Sodišče je bilo navadno ob mestnih vratih, kjer seje shajalo naj¬ več ljudij. Da se je kaka stvar dokazala, treba je bilo dveh ali treh prič, ki so se morale vjemati. Kazni, katere je določevala Mojzesova po¬ stava, so bile po naših mislih ostre, toda vedno pravične. Kazen se je ravnala po hudodelstvu: kakor se je kdo pregrešil, tako je bil kaznovan. Bila je postava: Življenje za življenje, oko za oko, zob za zob, roka za roko, noga za nogo itd. Večkrat se je pa dala krivica poravnati tudi z denarjem. Kdor je hote ubil Izraelca, tega je čakala smrtna kazen, in sicer ga je usmrtil bliž¬ nji sorodnik ubitega človeka. To je bilo nekako krvno maščevanje, pa potrebno zaredi tega, ker ni imela država izraelska takih ljudij in močij, ki bi bile zločince zasledovale. Vendar pa so si mogli tudi morilci pomagati, ako niso nalašč in hote zvršili umora. Bežali so v mesto, kjer je bilo zavetje, in tam jim ni smel nihče storiti nič žalega, dokler niso sodniki preiskali njih krivde. T akih mest za zavetje je bilo določenih po postavi šest: tri na jutranji, tri na večerni strani Jordanovi. Kdor je kaj ukradel, moral je povrniti, kar je vzel, in sicer ne samo jedenkrat: če so našli ukradeno stvar, povrniti je bilo treba dvakrat; če je pa niso našli, bilo je treba povrniti štiri¬ krat ali celd petkrat. * * * Da bomo bolje umevali duha Mojzesove po¬ stave, poglejmo sedaj nekatere nauke in opomine, kakor jih je naznanil Bog sam. Gospod je govoril Mojzesu, rekoč: Govori vsej množici Izraelovih sinov in reci jim: Bodite sveti, ker sem jaz svet, Gospod vaš Bog. Vsakateri naj spoštuje svojega očeta in svojo mater. Mojo soboto čuvajte. Jaz sem Gospod vaš Bog. — ‘Ko bodete želi setve svoje dežele, ne režite do tal svoje zemlje; tudi ne pobiraj klasja, ki je ostalo. Tudi v svojem vinogradu ne nabiraj grozdov in jagod, ki padajo na tla, ampak pusti, da jih pobero ubožci in ptujci. Jaz sem Gospod vas Bog. Ne kradite. Ne lažite in naj n e ogoljufa kdo svojega bližnjega. N e prisezaj po krivem v mojem imenu m ne oskruni imena svojega Boga. J aZ sem Gospod. Ne obrekuj svojega bhZ' njega in ne tlači ga s silo. Naj ne ostaja plačilo tvojega delavca pri tebi do jutra. Ne kolni gluhega, in pred slepega ne polagaj opotike: marveč boj se Gospoda svojega Boga, ker j aZ sem Gospod. Ne stori tega, kar je kri' vično, in ne sodi krivično. Ne oziraj se na osebo ubožca, in ne časti obraza mogočneža. Pravično sodi svojemu bližnjemu. Ne bodi obrekovalec, in n e podpihovalec med ljudstvom. Ne vzdi' guj se zoper kri svojega bližnjega. J aZ sem Gospod. Ne sovraži svojega brata v svojem srcu, ampak očitno ga P°' svari, da ne boš imel nad njim greha- Nikar se ne izkušaj maščevati, in n® spominjaj se krivice svojih sosedov- Ljubi svojega prijatelja (hebr.: bližnjega) kakor samega sebe. Jaz sem Gospod; — Pred sivo glavo vstani in časti osebo starčkovo, in boj se Gospoda> svojega Boga. Jaz sem Gospod. C 6 bo ptujec bival v vaši deželi, in se b° mudil med vami, nikar ga ne žalit 6 ’ marveč med vami naj bo kakor do¬ mačin, in ljubite ga kakor sami seb 6, saj ste bili tudi vi sami ptujci v egip¬ tovski deželi. Jaz sem Gospod vaš Bog- Nikar ne storite nobene krivice v sodbi, v vatlu, v tehtnici, v meri. Ču¬ vajte vse moje zapovedi in vse pravic 6 in storite jih. Jaz sem Gospod. Šel je sin neke Izraelke in moZ a Egipčana, in se je prepiral v taboru z nekim Izraelcem. In ko je klel im 6 (Gospodovo) in je grdil, pripeljali so g a k Mojzesu. In so ga deli v ječo, do- III. Moj-/,. 24, 12—23; 26, 1—26. Preklinjevalec. Opomini. 257 kler bi ne zvedeli, kaj ukazuje Gospod. Govoril je Mojzesu, rekoč: Pelji pre- klinjevalca izven šotora, in naj vsi, ki so slišali, polože svoje roke na njegovo glavo, in kamenjaj ga vse ljudstvo. In Izraelovim sinovom govori: Vsak, kdor preklinja svojega Boga, naj nosi svoj greh, in kdor kolne ime Gospodovo, naj umrje; s kamenjem naj ga posuje vsa množica, bodisi on domačin ali ptujec. Kdor preklinja ime Gospodovo, naj umrje. Kdor udari in usmrti člo¬ veka, naj umrje. Kdor ubije žival, naj povrne drugo, to je, žival za žival. Kdor je ranil kogar koli svojih some¬ ščanov, zgodi se mu tako, kakor je storil: rano za rano, oko za oko, zob za zob naj povrne: kakoršno rano je zadal, tako naj prejme. Pravična sodba bodi med vami, ako greši ptujec ali domačin, ker jaz sem Gospod vaš Bog. In govoril je Mojzes Izraelovim sino¬ vom; in onega, ki je preklinjal, peljali so iz tabora, in ga s kamenjem posuli. In sinovi Izraelovi so storili, kakor je bil Gospod ukazal Mojzesu. Ne narejajte si malika in podobe, tudi znamenj ne postavljajte, in zna¬ menitega kamena ne postavljajte v svoji deželi, da bi ga molili. Jaz sem nam¬ reč Gospod vaš Bog. Čuvajte moje so¬ bote in bojte se pri mojem svetišču. Jaz sem Gospod. Če bodete ravnali po mojih zapovedih in čuvali moje ukaze, in jih izpolnjevali, dajal vam bom dežja ob času, in zemlja bo ro¬ dila svoj sadež in drevesa bodo polna sadja. Mlatev se bo držala trgatve, in trgatev se bo držala setve; in jedli bodete kruha do sita in brez strahu bodete bivali v svoji deželi. Mir bom dal ob vaših mejah: spali bodete, in nihče vas ne bo plašil. Odvzamem hude zverine in meč ne pride črez vaše mejnike. Preganjali bodete svoje sovražnike in popadali bodo pred vami; petero izmed vas jih bo podilo sto drugih, in sto vaših (bo podilo) deset tisoč (drugih); vaši sovražniki bodo pa¬ dali vpričo vas. Ozrl se bom na vas Zgodbo sv. pisma. I. in vam dal rast; množili se bodete, in utrdil bom zvezo z vami: Jedli bodete najstarejše izmed starine, in starino bodete zavrgli, ko pride novina. Po¬ stavim svoj šotor med vami, in ne za¬ vrže vas moja duša. Hodil bom med vami in bom vaš Bog in vi bodete moje ljudstvo. Jaz sem Gospod vaš Bog, ki sem vas izpeljal iz dežele Egipčanov, da jim ne služite, in ki sem strl verige vaših vratov, da ho¬ dite po koncu. Ako me pa ne bodete poslušali in ne storili vseh mojih zapovedij, ako bodete zaničevali moje postave, in za¬ metovali moje sodbe, da ne bodete storili, kar sem jaz določil, in izpod- kopovali mojo zavezo, storim tudi jaz to-le: Obiskal vas bom hitro s po¬ manjkanjem, in z vročino, ki bo pekla vaše oči in končala vaše življenje. Zatorej bodete sejali seme, katero bodo požrli sovražniki. Svoj obraz postavim zoper vas in popadali bodete pred svojimi sovražniki, in onim bodete podvrženi, ki vas sovražijo; bežali bodete, ko vas nihče ne bo preganjal. Ako me pa še tako ne bodete slušali, dodam vam sedmere kazni zaradi va¬ ših grehov, in potarem ošabnost va¬ šega trdega srca, in dal vam bom nebo zgoraj kakor železo in zemljo kakor bron. Vaše delo bo opravljeno brez uspeha, zemlja ne bo rodila kali in drevesa ne bodo dajala sadja. Ako mi bodete nasprotno ravnali, in me ne bo¬ dete hoteli poslušati, dodam vam se¬ demkrat rane zaradi vaših grehov: in pošljem nad vas divje zveri, ki bodo pokončale vas in vašo drobnico, in vam vse pobrale, in zapuščena bodo vaša pota. Ako pa še tako ne bodete hoteli sprejeti nauka, in meni nasprotno ravnali, ravnal bom tudi jaz vam na¬ sproti in vas udaril sedemkrat zaradi vaših grehov: in poslal bom meč nad vas, ki se bo maščeval zaradi moje zaveze. Ko bodete pribežali v mesta, pošljem med vas kugo, in izročeni bo¬ dete v roke sovražnikom, potem ko 17 258 III. Mojz. 26, 26—45. Opomini božji; pretenje nepokornežeui. bom zlomil palico vašega kruha, tako, da bo deset ženskih peklo kruh v jedni peči in ga bodo dajale po tehtnici: in bodete jedli, pa ne bodete siti. Ako me pa tudi zaradi tega ne bo¬ dete poslušali, ampak ravnali zoper mene, ravnal bom tudi jaz zoper vas v nasprotni jezi, in udaril vas bom s sedmero ranami zaradi vaših grehov; tako, da bodete jedli meso svojih sinov in svojih hčera. Razdrl bom vaše vi¬ šave (malikovalske kraje) in podobe bom zdrobil. Padli bodete med podrtije svojih malikov, in meni se bodete stu¬ dili; tako, da bom vaša mesta opusto- šil in storil, da bodo vaša svetišča za¬ puščena, in ne bom naprej sprejemal najprijetnejšega duha. In razdejal bom vašo deželo in strmeli bodo nad njo vaši sovražniki, ki bodo stanovali v njej: vas pa bom razkropil med narode (pogane), in za vami bom potegnil meč, in vaša dežela bo zapuščena in vaša mesta podrta. Tedaj bo imela dežela rada svoje sobote vse dni svoje zapu¬ ščenosti : kadar bodete v sovražni de¬ želi, bo imela soboto in bo počivala ob sobotah svoje zapuščenosti, zato ker ni počivala ob vaših sobotah, ko ste v njej prebivali. In kateri bodo iz¬ med vas ostali, v njih srce denem strah v krajih sovražnikovih; strašilo jih bo šumenje letečega listja, in tako bodo bežali kakor pred mečem: padali bodo, četudi jih ne bo nihče preganjal. Torej bom tudi jaz ravnal proti njim in jih bom peljal v sovražno deželo, dokler se ne skesa njih neobrezano srce: tedaj bodo molili za svoje grehe. In spomnil se bom zaveze, katero sem sklenil z Jakopom, in Izaakom, in Abra¬ hamom. Tudi dežele se bom spominjal, ki bo od njih zapuščena, pa bo rada imela svoje sobote, ker bo trpela za¬ puščenost zaradi njih. Oni pa bodo prosili za svoje grehe, zato ker so bili zavrgli moje sodbe in zaničevali moje postave. In vendar tudi ko so bili v sovražni deželi, nisem jih popolnoma zavrgel in tudi jih nisem tako zaniče¬ val, da bi bili pokončani in bi jaz bil razdrl svojo zvezo ž njimi. Zakaj jaz sem Gospod njih Bog, in spomnil se bom svoje prejšnje zaveze, ko sem jih izpeljal iz egiptovske dežele vpričo na¬ rodov, da sem bil njih Bog. — Te so sodbe in zapovedi, katere je dal Go¬ spod med seboj in Izraelovimi otroki na Sinajski gori po Mojzesu. Tukaj opominja Bog Izraelce, naj izpolnju¬ jejo postavo. Našteva najprej mnogo dobrote in veliko srečo, katero bodo uživali, ako bodo iz- polnjevali njegove zapovedi. Ljudstvo je bilo trdo in meseno, zato govori Gospod bolj o telesnih in časnih dobrotah. Ravno tako pa napoveduje hude šibe in ostre kazni, ako ne bodo držali zapovedi]- Najhujša kazen bo naposled ta, da jih hoče dati pregnati iz domače dežele in odpeljati med ptuje poganske narode, domača dežela pa bo zapuščena in bo imela neprostovoljen počitek. Ganljive so vse te besede božje skrbljivosti in ljubezni. S koliko ljubeznijo hoče Bog obdržati ljudstvo na pravi poti! Kako mu hoče dopove¬ dati, da je ljudstvu največji dobiček, ako ga po¬ sluša, naj večja škoda, ako ga ne posluša! Pa se več: ko je Bog napovedal mnoge ostre kazni, na¬ posled še zatrjuje, da popolnoma zavreči vendar¬ le neče nikogar, usmiljenja neče odtegniti svo¬ jemu ljudstvu, ako se le izpreobrne ter poprosi odpuščanja, marveč spomniti se hoče svoje zaveze in obljube. — Koliko ljubezni se kaže v teh be¬ sedah! Zares, ljubezen se ne da premagati, mar¬ več celč tedaj, kadar jo drugi povračujejo z ne¬ hvaležnostjo, je stanovitna in trdna. Kar govori tukaj Gospod, rečeno je seveda izraelskemu ljudstvu. A tudi nam veljajo Go¬ spodove besede: tudi nam je obljubljena sreča, ako poslušamo Boga in se ravnamo po zapove¬ dih; tudi nas čakajo kazni, ako smo gluhi za božje opomine; tudi nas ne zavrže Bog popol¬ noma: dokler živimo, izpreobrnemo se lahko k njemu in zadobimo odpuščanje grehov. Kakor je pa stari zakon bolj telesen, novi bolj duhoven, tako so tudi plačila in kazni starega zakona časna, v novem zakonu pa duhovna. — Jako koristno je večkrat prebrati te obljube in opo¬ mine, da se naša volja čim dalje trdneje oklene božjih zapovedij, danih na Sinajski gori, ki vežejo tudi nas, kakor so vezale Izraelce. IV. Mojz. 1, 1—54; 2, 1—4. Štetje ljudstva. Tabor. 259 XIV. Štetje ljudstva. (IV. Mojz. 1, 1—54; 2, 1—4.) Doslej smo culi večinoma to, kar je ljudstvo doživelo in slišalo v prvem letu, odkar je bivalo v puščavi. Da bi se bolje uredilo in utrdilo za boje, ukazal je Bog ljudstvo sešteti. Gospod je govoril Mojzesu v Sinaj¬ ski puščavi v šotoru zaveze prvi dan drugega meseca, drugo leto, odkar so bili šli iz Egipta, rekoč: Vzemite vse število množice Izraelovih sinov po njih rodbinah in hišah, in imena vseh posameznih, karkoli je moškega spola od dvajsetega leta naprej, vseh krep¬ kih mož iz Izraela, in štejta jih po njih trumah, ti in Aron. In z vama bodo poglavarji rodov in hiš po svojih rodbinah, katerih imena so ta-le: Iz Rubenovega Elisur, sin Sedeurjev; iz Simeonovega Salamijel, sin Surisada- jev; iz Judovega Naason, sin Amina- dabov; iz Isaharjevega Natanael, sin Suarjev; iz Zabulonovega Elijab, sin Helonov; iz Jožefovega sinu Efrajima Elisama, sin Amijudov, in Manaseto- vega Gamalijel, sin Fadasurjev; iz Benjaminovega Abidan, sin Gedeonov; iz Danovega Ahijezer, sin Amisadajev; iz Aserjevega Fegijel, sin Ohranov; iz Gadovega Eliasaf, sin Duelov; iz Neftalijevega Ahira, sin Enanov. In šteti so bili v Sinajski puščavi: Od Rubena štirideset šest tisoč pet sto; od Simeonovih sinov petdeset devet tisoč tri sto; od Gadovih sinov štiri¬ deset pet tisoč šest sto petdeset; od Judovih sinov sedemdeset štiri tisoč šest sto; od Isaharjevih sinov petdeset štiri tisoč štiri . sto; od Zabulonovih sinov petdeset sedem tisoč štiri sto; sinov Efrajimovih štirideset tisoč pet sto; sinov Manasetovih trideset dva tisoča dve sto; od sinov Benjaminovih trideset pet tisoč štiri sto; od Danovih sinov šestdeset dva tisoča sedem sto; od Aserjevih sinov štirideset jeden ti¬ soč in pet sto; od Neftalijevih sinov petdeset trije tisoči in štiri sto. In bilo je vse število Izraelovih sinov po njih hišah in rodbinah od dvajsetega leta naprej, ki so mogli iti na vojsko šest sto trije tisoči pet sto in petdeset mož. Leviti pa v rodu svojih družin niso bili šteti ž njimi. In govoril je (namreč) Gospod Mojzesu, rekoč: Levijevega rodu ne štej, in ne deni njegovega šte¬ vila z Izraelovimi sinovi: ampak po¬ stavi jih črez šotor pričevanja in vse njegove posode in karkoli spada k (sve¬ tim) obredom. Oni bodo nosili šotor in vse njegovo orodje, in bodo služili in taborili okrog šotora. Ko bo treba od¬ riniti, vzamejo naj leviti šotor; ko bo treba tabor narediti, naj ga postavijo; če kdo drug pristopi, naj se usmrti. Taborili pa bodo Izraelovi sinovi vsa- kateri po trumah, oddelkih in vojni svoji. Leviti torej naj postavijo okrog svetega šotora svoje šotore, da ne pride jeza(božja) črez množico Izraelovih sinov, in čuvali bodo v stražah šotor priče¬ vanja. — Izraelovi sinovi so storili po vsem, kar je bil Gospod ukazal Mojzesu. 0 štetju Izraelcev bomo culi še jedenkrat. Iz tega se vidi, da Izraelci niso bili samo ne¬ redna in divja množica, ampak zares trdna — četudi majhna — država. V tej državi so bili posamezni rodovi le deli, ki se pa niso dali raz¬ deliti. Kar je bilo rodbin iz jednega rodu, bile so trdno združene. Zato so bile v taboru vedno skupaj. In govoril je Gospod Mojzesu in Aronu, rekoč: Vsi Izraelovi sinovi bodo taborili po trumah, znamenjih in zastavah in hišah svojih rodovin, okrog šotora zaveze. Na jutrovo stran bo postavil Juda šotore po trumah svoje vojske, in poglavar njegovih sinov bo Naason, sin Aminadabov, in vse šte¬ vilo vojščakov njegovega rodu sedem¬ deset štiri tisoči šest sto. Jednako so taborili skupaj tudi drugi rodovi: zraven Judovega rod Isaharjev in Zabulonov, ki sta se štela v Judov tabor. Rubenov rod je bil na južni strani, zraven njega Simeonov in Gadov. Na večerni strani je bil rod Efrajimov in zraven njega Manasetov in Benjaminov. Na severni strani pa je bil rod Danov, poleg njega Aserjev in Neftalijev. Tako so taborili, kjer jim je Bog določil postajo. 17* 260 IV. Mojz. 9, 1—10, 5. Druga velika noč. Odloženo obhajanje. Druga velika noč. Gospod je govoril Mojzesu v Sinaj¬ ski puščavi v drugem letu, odkar so bili izšli iz egiptovske dežele, v prvem mesecu, rekoč: Izraelovi sinovi naj praznujejo veliko noč ob svojem času, štirinajsti dan tega meseca proti večeru po vseh njegovih obredih in postavah. In Mojzes je ukazal Izraelovim sinovom, naj praznujejo veliko noč; ti so storili ob svojem času; štirinajsti dan meseca proti večeru ob Sinajski gori. Po vseh obredih, ki jih je bil ukazal Gospod Mojzesu, storili so Izraelovi sinovi. Glej, bili so pa nekateri nečisti zaradi človeške smrti, kateri niso mogli praz¬ novati veliko noč oni dan; ti so pristo¬ pili k Mojzesu in Aronu, in jima rekli: Nečisti smo zaradi človeške smrti; za¬ kaj se nam ne pusti, da bi smeli da¬ ritev darovati Gospodu ob svojem času med Izraelovimi sinovi? Mojzes jim je odgovoril: Postojte, da vprašam, kaj ukazuje Gospod zastran vas. In Gospod je govoril Mojzesu, rekoč: Govori Iz¬ raelovim sinovom: Kdor bo nečist za- radi smrti, ali bo na potovanju daleč od vašega ljudstva, ta naj praznuje veliko noč Gospodu drugi mesec, štiri¬ najsti dan meseca proti večeru; z opresnimi kruhi in grenkimi zelišči naj ga jedo: naj ne puščajo od njega nič do jutra in kosti naj mu ne zlomijo, ampak se drže vsega velikonočnega obreda. Če je pa kdo čist in ni na poti, in vendar ni praznoval velike noči, ta naj se iztrebi iz svojega ljudstva, ker ni daroval Gospodu daritve ob svojem času: svoj greh naj on sam nosi. Tudi če sta pri vas popotnik in ptujec, naj praznujeta Gospodu veliko noč po nje¬ nih obredih in zapovedih. Ravno tista zapoved je pri vas za ptujca kakor za domačina. Ko je prišla obletnica velikonočnega praz¬ nika, ukazal je Bog vnovič, naj se natanko praz- | nuje, in dodal je zapoved za tiste, ki ne morejo praznovati ob pravem času. Tako imeniten ,] e bil velikonočni praznik, da ga ni smel nihče opustiti. III. oddelek. Izraelci štirideset let v puščavi. I. Izraelci odrinejo od Sinaja. (IV. Mojz. 9, 15—12, 15.) Kako so Izraelci odhajali in postajali. Oni dan, ko je bil šotor postavljen, pokril ga je oblak. Od večera pa je bila nad šotorom kakor podoba ognja do jutra; tako se je godilo zmerom; po dnevu gaje pokrival oblak, po noči pa kakor podoba ognja. Ko se je vzdig¬ nil oblak, ki je pokrival šotor, tedaj so odrinili na pot sinovi Izraelovi; in na kraju, kjer je oblak obstal, tam so taborili. Na povelje Gospodovo so od¬ hajali in na povelje Gospodovo so sta¬ vili šotor. Vse dni, katere je ostal ob¬ lak nad šotorom, ostali so na istem mestu; in če se je zgodilo, da je ostal nad njim dolgo časa, bili so Izraelovi sinovi na straži Gospodovi in niso od¬ hajali, kolikor dnij je bil oblak nad šotorom. Če je bil oblak od večera do jutra in je precej zjutraj zapustil šotor, tedaj so odrinili. In Gospod je govoril Mojzesu, re¬ koč: Naredi si dve trobenti iz tankega srebra, da moreš ž njima sklicati mno¬ žico, kadar je treba odriniti. Ko za¬ trobiš s trobentama, naj se zbere k tebi vsa v množica k vratom šotora za¬ veze. Če zatrobiš jedenkrat, pridejo naj k tebi vojvode v in poglavarji I z ' raelske množice. Če bo pa donelo obilnejše in presekano trobentanje, naj IV. Mojz. 10, 5—36. Kako so Izraelci odhajali. Trobenti. Hobab. 261 se vzdignejo prvi, ki bivajo na jutrovi strani. Ko bo drugič jednako donela trobenta, vzdignejo se tisti, ki bivajo Proti jugu, in tako naj store drugi, ka¬ dar donita trobenti na odhod. Kadar Pa naj se zbere ljudstvo, naj trobenti zadonita jedenkrat in naj ne donita Pretrgano. Trobili pa bodo Aronovi sinovi, ki so duhovniki: in to naj bo v ečna postava v vaših rodovih. Kadar pojdete na vojsko iz svoje dežele zoper sovražnike, ki se bojujejo zoper vas, trobite z donečima troben- babu, sinu Madijanca Raguela, svojemu svaku: Gremo proti kraju, ki ga nam bo Gospod dal: pojdi z nami, in dobro ti storimo, ker je Bog obljubil Izraelu dobroto. Oni mu odgovori: Ne pojdem s teboj, marveč povrnem se v svojo deželo, v kateri sem rojen. Oni pa reče : Nikar nas ne zapusti, ker ti veš, v ka¬ terih krajih moramo po puščavi po¬ staviti tabor in ti boš naš vodnik. In ko pojdeš z nami, damo ti, kar bo naj¬ boljšega izmed blaga, katero nam bo izročil Gospod. Puščava Faranska. tnrna, in bo spominjalo Gospoda vašega B°ga, da vas reši iz rok vaših sovraž- pikov. Kadar bodete imeli veselo po¬ jedino in praznike in prvi dan meseca, tr «?bite s trobentama nad žgavnimi in tirnimi daritvami, da bo vašemu Bogu spomin na vas: jaz sem Gospod vaš fi og. Odhod iz Sinajske puščave. V drugem letu, v drugem mesecu, dvajseti dan meseca se je vzdignil oblak s šotora zaveze; in odrinili so Izraelovi sinovi po svojih četah iz Si- na jske puščave, in obstal je oblak v Puščavi Faranski. In Mojzes reče Ho- Šli so torej od Gospodove gore tri dni hoda, in skrinja zaveze Gospodove je šla pred njimi tri dni in jim kazala kraj za tabor. Tudi Gospodov oblak je bil nad njimi po dnevi, ko so šli. In ko se je dvignila 1 skrinja, rekel je Mojzes: Vzdigni se Gospod, in naj se razkrope tvoji sovraž¬ niki in naj pred tvojim oblič¬ jem beže, ki te sovražijo. Ko so jo pa postavljali, rekel je: Vrni se, Gospod, k množici Izraelove vojske! 1 Ko . pravi sv. pismo, da je skrinja zaveze šla ali se dvii/nila, umevati je tako, da so jo duhovniki dvignili in nesli. 262 IV. Mojz. 11, 1—17. Izraelci pridejo v Faransko puščavo. Godrnjanje. 70 pomočnikov. Mojzes nam naznanja natanko, kako dolgo so bili Izraelci pri Sinajski gori. Prišli so nam¬ reč tje tretji dan tretjega meseca po izhodu iz Egipta; odrinili so pa dvajseti dan drugega me¬ seca drugega leta po izhodu; torej so bili tukaj skoro celo leto. V tem času je Bog Izraelcem dal in dopolnil postavo. Sedaj so bili priprav¬ ljeni za nadaljno pot, sedaj so bili pripravljeni za novo življenje po božji volji in božji postavi. Po božjem namenu naj bi bili sedaj šli naravnost proti obljubljeni deželi. Puščava Faran je na severni strani Sinajske gore; torej so jo udarili Izraelci proti severu ali nekoliko proti severo- vshodu. Tako so se imeli bližati Palestini. (Blago¬ voljni čitatelj poglej zemljevid na str. 205.) Jako lepe so besede, ki jih je govoril Mojzes ob odhodu in prihodu. Te besede tudi mi prav lahko rabimo za molitev. Bodisi da gremo na pot ali da imamo težaven opravek s sovražnimi ljudmi, zakličemo: Vzdigni se, o Gospod itd. Kadar smo se vrnili domov, pa zopet prosimo, da se Bog k nam povrne. A potovanje proti faranski puščavi ni šlo gladko. Izraelci so se hitro naveličali težav in hitro pozabili božjo dobroto. Tudi so bili med Izraelci samimi mnogi ptujci, ki so šli ž njimi, pa bili tudi nestanovitni. Izraelci godrnjajo. Med tem je nastalo med ljudstvom godrnjanje zoper Gospoda, kakor bi mu bilo hudo zaradi težav. Ko je Gospod to zaslišal, se je razsrdil. In vnel se je ogenj Gospodov zoper nje in požgal zadnji del tabora. In ko je ljudstvo vpilo k Mojzesu, molil je Moj¬ zes k Bogu, in ogenj je ponehal. In imenoval je ime onega kraja Užiganje, ker se je bil užgal zoper nje ogenj Gospodov. Mešano ljudstvo namreč, ki je bilo prišlo ž njimi, je gorelo po¬ želenja, sedelo in jokalo, in hkrati so se jim pridružili še Izraelovi sinovi; reklo je: Kdo nam da mesa, da jemo? Spominjamo se rib, katere smo jedli v Egiptu zastonj, v spomin nam pri¬ hajajo kumare in buče, luk, čebula in češenj. Naša duša je suha, naše oči ne vidijo nič drugega kakor mano. (Bila je pa mana kakor korijandrovo seme in bdelijeve barve. In ljudstvo je šlo na okrog, nabiralo jo je, mlelo v mlinu, ali jo trlo v možnarju, ali J° kuhalo v piskru in delalo iž nje pogače [takega] okusa kakor oljnati kruh. 1° ko je po noči na tabor padla rosa, padla je tudi mana.) Mojzes je torej slišal ljudstvo, jokajoče po družinah, vsakaterega pri vratih svojega šotora. In srd Gospodov se je jako razvnel- pa tudi Mojzesu se je zdela stvar ne¬ znosna, in rekel je Gospodu: Zakaj S1 udaril svojega služabnika? Zakaj ne najdem milosti pred teboj ? In zakaj Sl del težo vsega tega ljudstva na mene • Zakaj mi praviš: Nosi jih na svoje# 1 naročju, kakor nosi pestunja dete, nesi jih v deželo, za katero si prisegel njih očetom? Od kod naj dobim mesa, da dam toliki množici? Zoper mene jokajo, rekoč: Daj nam mesa, da bomo jedli. Ne morem sam prenašati vsega tega ljudstva, ker mi je pretežko. Ako se ti pa zdi drugače, prosim, usmrt 1 me, in naj najdem milost v tvojih očeh, da me ne bo trlo toliko hudega. Mojzes dobi 70 pomočnikov. In Gospod reče Mojzesu: Zberi mi sedemdeset mož izmed Izraelovih sta- rejšin, katere poznaš, da so starejšine ljudstva in učitelji: in pelji jih k vra¬ tom šotora zaveze, in tam naj stoje s teboj, da pridem doli in govorim s te¬ boj : in da vzamem od tvojega duha in dam njim, da bodo s teboj nosili breme ljudstva, in da ne bo samo tebe IV. Mojz. 11, 17 — 34. Godrnjanje. 70 pomočnikov. Bog nasiti ljudstvo v drugič z mesom. 263 težilo. Tudi ljudstvu reci: Posvetite se, jutri bodete jedli mesa: slišal sem namreč vas, da ste rekli: Kdo nam bo dal mesnih jedij ? Dobro nam je bilo v Egiptu. Bog vam bo dal mesa in bodete jedli: ne jeden dan, ne dva, ali pet ali deset, tudi dvajset ne: am¬ pak za mesec dnij, dokler se vam ne bo cedilo skozi nos in se vam pre- menilo v gnus, zato, ker ste zavrgli Gospoda, ki je med vami, in se ne bodete jokali pred njim, rekoč: Zakaj smo šli iz Egipta? In Mojzes reče: Sest sto tisoč pešcev je tega ljudstva, in ti praviš: Dal jim bom mesa ves mesec? Ali se bo pobila množica ovac in vol, da bo zadosti za jed? Ali se bodo zbrale vse ribe skupaj, da jih nasitijo? Gospod mu odgovori: Ali je Gospodova roka slaba? Zdaj ti boš videl, ali se bo moja beseda izpolnila v dejanju! Mojzes je torej prišel in pripovedo¬ val ljudstvu besede Gospodove in zbral sedemdeset mož izmed starejšin Izra¬ elovih, katere je postavil okrog šotora. In Gospod je prišel v oblaku in mu govoril, odvzel od duha, ki je bil v Mojzesu in dal sedemdeseterim možem. Ko je na njih obstal Duh, so preroko¬ vali in niso več nehali. Ostala sta pa bila v taboru dva moža, katerih jeden se je klical Eldad, in drugi Medad, nad katerima je ostal Duh, zakaj tudi ona sta bila zapisana, pa nista bila šla k šotoru. In ko sta prerokovala v taboru, steče mladenič in naznani Mojzesu, rekoč: Eldad in Medad prerokujeta v taboru. Takoj reče Jozuve, sin Nunov, služabnik Mojzesov, in izvoljenec iz¬ med mnogih : Gospodar moj , Mojzes, prepovej jima. On pa mu reče: Kaj se zame poteguješ? O da bi preroko¬ valo vse ljudstvo in da bi mu dal Gospod svojega Duha! Mojzes in sta- rejšine Izraelovi se povrnejo v tabor. Bog nasiti Izraelce drugič s prepelicami. A veter je izšel od Gospoda, zgra¬ bil prepelice, zanesel črez morje in potegnil v tabor na daljavo, kolikor se more prehoditi jeden dan, od vseh stranij tabora na okrog, in letale so po zraku dva komolca visoko nad zem¬ ljo. Ljudstvo se je torej vzdignilo in ves tisti dan, in po noči, in naslednji dan je nabiralo prepelic, — kdor je nabral malo, imel je deset meric, in so jih sušili okrog tabora. Se jim je bilo meso med zobmi, in ni bilo zmanj¬ kalo takega živeža, in glej, srd Go¬ spodov se vname zoper ljudstvo in ga udari z jako hudo šibo. In oni kraj se je imenoval Grobovi poželjivosti: tam¬ kaj so namreč pokopali ljudstvo, ki je bilo poželjivo. Ko so pa odšli od Gro¬ bov poželjivosti, prišli so v Haserot in tukaj ostali. Vsakdo lahko razume ta dogodek, pa tudi lahko povzame zase nauk. Izraelsko ljudstvo je bilo vedno omahljivo in tako se je tudi tukaj udalo poželjivosti; želelo si je vdrugič mesa. Mojzesu pa je bilo to težko in hudo. Zato je Bogu bridko potožil svoje težave in ga prosil pomoči. Bog mu jo je dal: dal je preroškega duha sedemdeseterim starejšinam in spoštovanim možem, in ti so bili Mojzesu v pomoč. Da bi se Izraelci nasitili z mesom, poslal jim je prepelic velikan¬ sko množino. Seveda niso mogli vsega mesa po¬ jesti precej, zakaj, kdor je nabral malo prepelic, imel jih je 10 meric, po hebrejsko imenovanih „homer“, ki je po naše nekako poltretji liter, torej 10 meric = 25 litrov. V obče pa so nabrali mnogo več, tako, da je imel vsakateri mesa do¬ volj za jeden mesec. Da bi se shranilo in ne usmradilo, zato so je na solncu in pesku posu¬ šili. Skoro gotovo so jedli tega mesa jako veliko ali vsaj s preveliko poželjivostjo. Zato se je Bog razsrdil zoper nje in jih udaril s hudo šibo, ka¬ tera pa ni omenjena. Veliko jih je pomrlo, da je bilo tam mnogo izraelskih grobov in je celč ves kraj dobil ime: Grobovi poželjivosti. Kako skrbno se moramo varovati jednakih grehov, ki nam nakopljejo časno in večno kazen! Poželjivost po jedi in pijači je pri mnogih kriva raznih grehov, zato se ji ne smemo udati. — Kraj Haserot, kamor so šli Izraelci, leži proti severovshodu od Sinajske gore. Tu se je zgodila zopet neka nerednost, katere pa ni bilo krivo vse ljudstvo. 264 IV. Mojz. 12, 1—13, 19. Marije, Mojzesove sestre, godrnjanje in kazen. Ogledniki. Marije, Mojzesove sestre, godrnjanje. Marija in Aron sta govorila zoper Mojzesa, zaradi njegove žene Etijop- čanke, in sta rekla: Ali je govoril Go¬ spod po samem Mojzesu? Ali ni jed- nako govoril tudi nama? Ko je Gospod to slišal — Mojzes namreč je bil naj- krotkejši med vsemi ljudmi, ki so bi¬ vali v deželi — precej je govoril njemu, in Aronu in Mariji: Pojdite samo vi trije k šotoru zaveze. In ko so bili šli, prišel je Gospod v oblačnem stebru in obstal ob vhodu šotorovem in poklical Arona in Marijo. Ko sta šla, rekel jima je: Poslušajta moje besede: Če bo kdo Gospodov prerok, razodel se mu bom v prikazni ali pa mu govoril v sanjah. Toda tak ni moj služabnik Mojzes, ki je v vsej moji hiši najzve¬ stejši: govorim mu namreč od ust do ust, in očitno vidi Gospoda, ne v skriv¬ nostih in podobah. Zakaj se torej ni¬ sta bala obrekovati mojega služabnika Mojzesa? In odšel je, razsrjen zoper nju; odšel je tudi oblak, ki je bil nad šotorom, in glej : Marija se je pokazala od gob belo kakor sneg. In ko jo je pogledal Aron in videl, da je obsuta z gobami, reče Mojzesu: Prosim, gospod, ne devaj na naju tega greha, katerega sva storila po nespameti, da ne bo ta kakor mrtva, kakor zvržek: glej, že pol njenega mesa je razjedenega od gob. In Mojzes je klical h Gospodu, rekoč: Bog, prosim te, ozdravi jo! Gospod mu je odgovoril: Ko bi ji bil njen oče pljunil v obraz, ali bi se ne morala sramovati vsaj sedem dnij ? Naj se odloči sedem dnij iz tabora, in po¬ zneje naj se pokliče nazaj. Marijo so torej izločili za sedem dnij, in ljudsvo se ni ganilo z onega kraja, dokler niso nazaj poklicali Marijo. Tu vidimo, kako se Bog poteguje za čast svojih služabnikov. Kakor je bilo tukaj grešno, govoriti zoper Mojzesa, tako je grešno tudi dan¬ danes govoriti zoper škofe in druge mašnike. Bog se potegne za njih čast prej ali poznej, in kazen ne izostane krivičnim obrekovalcem in sra¬ motilnem. II. Ogledniki. (IV. Mojz. 13, 1-14, 45; 15, 32—41.) Posebno imenitna dogodba se nam tukaj pri¬ poveduje. Izraelci so šli od južne strani Sinaj¬ skega polotoka proti severu. Tako so se pa bli¬ žali južni strani obljubljene dežele. Po božji dobroti bi bili od južne strani najhitreje prišli v deželo in Bog bi jim jo bil dal v oblast. Sani bi jim bil na strani, da bi bili premagali vse domače narode. Da bi pa Izraelci malo videli deželo in da bi nekoliko spoznali njegove prebivalce, zato so imeli iti poprej ogledniki ogledat jo in drugi® poročat o njej. (Glej zemljevid na str. 205.) Ogledniki dobe naročilo in odidejo. Ljudstvo je šlo iz Haserota in po¬ stavilo šotore v faranski puščavi. Tu¬ kaj je govoril Gospod Mojzesu, rekoč: Pošlji može, ki naj si ogledajo deželo Kanaan, katero hočem dati Izraelovim sinovom, iz vsakega rodu po jednega, izmed vojvod. Mojzes je storil, kar je bil ukazal Gospod, in je iz faranske puščave po¬ slal prvake, katerih so ta-le imena: Iz rodu Rubenovega Samua, sin Zehurjev; iz rodu Simeonovega Safat, sin Huri- jev; iz rodu Judovega Kaleb, sin Jefo- nov; iz rodu Isaharjevega Igal, sin Jožefov; iz rodu Efrajimovega Ozee (pozneje imenovan Jozuve), sin Nunov; iz rodu Benjaminovega Falti, sin Rafuov; iz rodu Zabulonovega Gedijel, sin So- dijev; iz rodu Jožefovega, vodstva Ma- nasetovega, Gadi, sinSuzijev; iz rodu Danovega Amijel, sin Gemalijev; iz rodu Aserjevega Stur, sin Mihaelov; iz rodu Neftalijevega Nahabi, sin Vap- sijev; iz rodu Gadovega Guel, sin Ma- hijev. Ta so imena mož, katere j e Mojzes poslal ogledat deželo, in Ozea, sinu Nunovega je imenoval Jozuveta- Mojzes jih je torej poslal ogledat kanaansko deželo in jim je rekel: Poj¬ dite tje gori na južni strani. In ko pri' dete do gora, ogledite si deželo, kak¬ šna je, in ljudstvo, ki v njej prebiva, ali je močno, ali slabotno; ali jih j e IV. Mojz. 13, 19 — 25. Ogledniki odidejo in ogledajo obljubljeno deželo. 265 malo po številu, ali veliko ; dežela sama, ali je dobra, ali slaba; mesta kakšna: ali obzidana, ali brez obzidja; tla ro¬ dovitna, ali nerodovitna; gozdnata, ali brez gozdov. Bodite hrabri in prinesite nam od sadežev zemlje. Bil je pa čas, ko se more že jesti zgodaj zrelo grozdje. grozdje, zakaj prava trgatev je v sveti deželi meseca kimovca in vinotoka. Ko so šli gori, pregledali so deželo od puščave Sin do Rohoba, kjer se gre v Emat. In šli so (nazaj) proti jugu in prišli v Hebron, kjer so bili Ahiman in Sisaj in Tolmaj, Enakovi sinovi; zakaj Hebron je bil sezidan sedem let Ogledniki se vračajo k Izraelcem. Da ne bi bilo pri tem važnem poslanstvu nikake nevoščljivosti in ne drugih medsebojnih težav, da bi se tudi pokazalo, s kakšnim name¬ nom gredb v novo deželo, zato je Mojzes izbral dvanajstero mož izmed prvakov, in sicer iz vsa¬ kega rodu po jednega. In kako modre, previdne in natančne ukaze jim je dal! Bilo je tedaj me¬ seca velikega srpana (avgusta), ko je zrelo prvo poprej kakor Taniš, mesto v Egiptu. In ko so prišli do Grozdnega potoka, odrezali so mladiko ž njenim grozdom, katerega sta nesla na drogu dva moža. Vzeli so tudi margaranovih jabolk in fig tistega kraja; ta se je imenoval Grozdni potok, ker so od tam Izrae¬ lovi sinovi nesli grozd. 266 IV. Moj z. 13, 26 — 14, 3. Ogledniki se vrnejo; ljudstvo začne godrnjati. Ogledniki so odrinili iz faranske puščave in šli naravnost proti severu. Tu so prišli najprej v puščavo Sin, ki je na južni strani obljubljene dežele. Deželo so potem prehodili od juga skozi in skozi do zadnjega severnega kraja, ki se ime¬ nuje Rohob in je že ob Libanonu, tam, kjer gre velika pot po Votli Siriji naprej proti velikemu mestu Ematu ali Hamatu. S severa so šli nazaj proti jugu in so se skoro gotovo pomudili v sta¬ rem in močnem mestu Hebronu. Tu so vladali trije bratje iz rodu velikanov. Ne daleč od tod so si odrezali velik grozd z mladiko vred in ga nesli s seboj, kakor tudi drugega sadja. Zemlja je bila tedaj jako rodovitna. Še dandanes je Palestinski sadeži. hebronska okolica za vinsko trto jako dobra, za¬ kaj grozdi po pet kil težki menda niso redki. Ko so se tako obložili, šli so nazaj proti taboru izraelskemu. Ogledniki se vrnejo. In ogledniki dežele so se vrnili črez štirideset dnij, ko so bili obhodili vso krajino; prišli so k Mojzesu in Aronu in vso množico Izraelovih otrok v fa- ransko puščavo, ki je pri Kadesu. Go¬ vorili so jima in vsej množici ter ka¬ zali sadeže iz dežele; in so pripovedo¬ vali, rekoč: Prišli smo v deželo, v ka¬ tero si nas poslal, ki se v resnici cedi od mleka in medu, kakor se lahko spozna iz teh sadežev. Toda ima jako močne prebivalce in velika mesta in obzidana. Rod Enako v (velikanov) smo tamkaj videli. Amalek stanuje na jugu, Hetejec in Jebuzejec in Amorejec na goratih krajih, Kanaanec pa biva poleg morja in ob reki Jordanu. Med tem je pa Kaleb miril godr¬ njanje ljudstva, katero se je začenjalo zoper Mojzesa, in rekel: Pojdimo in posedimo deželo, zakaj premagali j° bomo. Drugi pa, ki so bili ž njim, so govorili: Nikakor ne moremo iti proti temu ljudstvu, ker je močnejše od nas. In pri Izraelovih sinovih so obrekovali deželo, katero so bili ogledali, in rekli: Zemlja, katero smo prehodili, požira svoje prebivalce: ljudstvo, katero smo videli, je visoke postave. Videli smo tam nekatere velikane sinov Enakovih, iz rodu orjakov, proti katerim smo se zdeli kakor kobilice. Kdor bere pazljivo to pripovedovanje, .spozna, da je bil ta pripovedovalec — Mojzes — zares priča vsega tega. Kako živo je vse, kako res¬ nično! Ko so se vrnili ogledniki k svojim roja¬ kom, pokazali so takoj različno lice. Jedni so mogočno pripovedovali, kaj so vse videli in 1Z ' kusili. Seveda so pravili rajši več kakor manj. Ljudstvo je bilo prestrašeno in nevoljno zoper Mojzesa. Toda Kaleb, resnicoljuben in pogumen, pove takoj, da ni tako hudo, ker dežela se da premagati, treba se je le urno lotiti dela. Kakor pa sicer ljudje ne slišijo radi resnice in ne ma¬ rajo za pomirjevalne besede, tako — žal — tudi tukaj niso. Oglasila se je še tretja vrsta, široko- ustneži bi jim rekli, ki je jela kar na debelo la¬ gati. Ko beremo njih besede, zdi se nam, kakor bi slišali širokoustneže domačih krajev. Tako p°' dobni so si ljudje med seboj. Seveda, noben P°' slušalec ni hotel pomisliti, da take sile vendar ni v oni deželi, saj se nikomur izmed oglednikov ni bilo zgodilo nič žalega. Lahko bi bili spo¬ znali božjo pomoč in božje varstvo, saj je bil Bog njihovim očetom in njim večkrat obljubil to de¬ želo. Toda ne: ljudstvo je gnalo svojo trmo, m poslušalo resnice, marveč vpilo in jokalo. Ljudstvo hudo nezadovoljno. Zatorej je vsa množica ono noč jo' kala in kričala, in vsi Izraelovi sinovi so godrnjali zoper Mojzesa in Arona, rekoč: O da bi bili umrli v Egiptu, ali da bi poginili v tej strašni puščavi i n nas ne bi peljal Gospod v tisto deželo, I da ne pademo pod mečem, in žene in IV. Mojz. 14, 3 — 25. Izraelci godrnjajo, Mojzes moli, Bog napoveduje kazen. 267 °troci naši ne pridejo v sužnjost! Ali ni bolje, vrniti se v Egipet? . In reče drug drugemu: Postavimo si vojvoda, in vrnimo se v Egipet! Ko to zaslišita, padeta Mojzes in ^ r on z obličjem na zemljo pred vso Ojnožico Izraelovih sinov. Jozuve pa, s m Nunov, in Kaleb, sin Jefonov, ki st a bila tudi sama pregledala zemljo, raztrgata svoja oblačila, in rečeta vsej j^nožici Izraelovih sinov: Zemlja, ka- ero smo prehodili, je jako dobra. Če am bo Gospod milosten, peljal nas 0 vanjo in nam dal tla, ki se cedi mleka in medu. Nikar se ne upirajte v ospodu in ne bojte se ljudstva te de- ? ee ’ zakaj pojemo jo lahko kakor ru h; izginila je od njega vsaka po- na °č: Gospod je (pa) z nami, ne bojte se. Kako neustrašeno sta stopila Jozuve in Kaleb laed ljudstvo v najnevarnejšem trenutku! Kako iinmo in resnično sta govorila! Pa nič ni izdalo. ‘ ras t je slepa. Množica je divjala le še huje. Mojzes potolaži božjo jezo. Ko je kričala vsa množica in ju °tela posuti s kamenjem, prikazala se e ^va Gospodova nad streho zaveze s em Izraelovim sinovom. In Gospod ece Mojzesu: Kako dolgo me bo ob- n e k°valo to ljudstvo? Kako dolgo mi e bodo verjeli ob vseh znamenjih, ka- e ^ a sem storil pred njimi? Naj jih to- J udarim s kugo in pokončam, tebe Pa naredim vojvoda črez velik narod, ruočnejši, kakor je ta. s pv n . Mojzes reče Gospodu: Ko bodo ^ali Egipčani, izmed katerih si iz- e Jal to ljudstvo, in prebivalci te de¬ te 6 ’ P** so čuli, da si ti, Gospod, med ljudstvom in da se daš gledati iz v lc ja v obličje, in da jih tvoj oblak n e rU i e ’ * n da greš pred njimi v oblač- st 'k s t e bru po dnevu, in v ognjenem r u po noči), da si pomoril toliko bo 0 ^ C ° kakor jednega človeka, brž de^i ' Ni mogel peljati ljudstva v j e ze l°, za katero je prisegel: zato jih v e i^ rnor il v puščavi. Torej naj se po- lc a moč Gospodova, kakor si pri¬ segel, rekoč: Gospod je potrpežljiv in velikega usmiljenja, ki odjemlje krivico in pregrehe in nobenega nedolžnega ne zapusti, ki obiskuješ grehe očetov v tretji in četrti rod: Odpusti, prosim, greh tega ljudstva po velikem svojem usmiljenju, kakor si bil milosten, ko smo šli iz Egipta do tega kraja. In Gospod reče: Odpustil sem po tvoji besedi. Kakor živim, slava Go¬ spodova bo napolnila vso zemljo. Toda vsi tisti ljudje, ki so videli moje veli¬ častvo, in znamenja, katera sem storil v Egiptu in v puščavi, in me izkušali že desetkrat, pa niso slušali moje be¬ sede, ne bodo videli dežele, za katero sem prisegel njih očetom, in nihče je ne bo videl izmed tistih, ki so me ob¬ rekovali. Svojega služabnika Kaleba, ki je poln drugega (dobrega) duha in je šel za menoj, peljal bom v to deželo, katero je obhodil, in njegov zarod jo bo imel v lasti. Jutri odrinite in se vrnite v puščavo proti Rdečemu morju. Tudi tukaj zopet prosi Mojzes za ljudstvo. Kako živahna, prisrčna, zaupna je njegova proš¬ nja! Taka mora biti tudi naša molitev. Bog sicer pozna naše potrebe, ni mu jih treba razkladati, kakor bi on zanje ne vedel, toda on hoče, naj mi ravnamo ž njim kakor otroci z očetom, naj od¬ premo in olajšamo svoje srce, kakor bi govorili s človekom: taka molitev je prava, je srčna molitev. — Bog je odpustil greh, a ni od¬ pustil vse kazni: za kazen ne bodo šli nezadovolj¬ neži v obljubljeno deželo. Bili so prišli že dokaj blizu obljubljene dežele, do Kades Barne (hebr.: Kadeš Barnea), ki je bil ob južni meji svete de¬ žele. Treba bi jim bilo torej samo vstopiti v de¬ želo in jo premagati. A tu je prišla vmes iz¬ raelska trmoglavost. Kraj Kadeš Barnea (cvetoči Kadeš), kjer se je godilo vse to, je od Sinajske gore oddaljen 11 dnij hoda, od Bersabe pa, kjer sta bila že Abraham in Izaak (prim. str. 90 in 92), samo 20 ur proti jugu. Tu je bil lep in prijazen kraj: bilo je dovolj vode, palm 1 in trave za živino. Visoka planota se razprostira štiri ure na dolgo in dve uri na široko; okrog in okrog so pa gore, 1 Sir. 24, 18. 268 IV. Moj z. 14, 25 — 39. Kazen napovedana. Lažnivi ogledniki umrjd. ki varujejo planoto; le od zapada je odprta do¬ lina (Vadi Rethemath se imenuje dandanes), ki vodi semkaj. Prvi nasledek izraelske upornosti je bil, da je Bog ukazal vrniti se nazaj v puščavo proti Rdečemu morju. Pa še natančneje jim napove kazen: Kazen božja, da ostanejo v puščavi 40 let. In Gospod je govoril Mojzesu in Aronu, rekoč: Kako dolgo bo ta malo¬ pridna množica godrnjala zoper mene? Pritožbe Izraelovih sinov sem slišal. Reci jim torej: Kakor živim, pravi Go- vašo nezvestobo, 1 dokler ne strohne trupla očetov v puščavi, po številu štiridesetih dnij, v katerih ste ogledo¬ vali deželo: leto naj se šteje za dan. In štirideset let bodete prejemali pla¬ čilo za svoje pregrehe in spoznavah mojo kazen: zakaj, kakor sem govoril, tako bom storil malopridni množici, ki se je vzdignila zoper mene: v tej pU' ščavi bo obnemogla in umrla. Vsi možje torej, katere je bil Mojzes poslal ogledovat deželo in ki so, vrnivsi se, vzbudili pri vsej množici godrnja¬ nje zoper njega, ker so obrekovali de- Kades Barne. spod: Kar ste sami 1 govorili, da sem slišal, to vam storim. V tej puščavi bodo ležala vaša trupla. Vsi, ki ste bili šteti od dvajsetega leta naprej, in ste godrnjali zoper mene, ne bodete stopili v deželo, nad katero sem vzdig¬ nil svojo roko, da bi vam jo dal za bivališče, razven Kaleba in Jozuveta. Vaše otroke pa, o katerih ste rekli, da bodo sovražnikom v plen, peljal bom (vanjo): in naj vidijo deželo, ki ni bila vam všeč. Vaša trupla bodo ležala v puščavi. Vaši sinovi se bodo potikali po puščavi štirideset let in bodo nosili 1 Sami so namreč malo poprej govorili: 0. da bi po¬ ginili v tej strašni puščavi! želo, češ, da je slaba, umrli so in bik udarjeni vpričo Gospoda. Jozuve pa m Kaleb sta živela izmed vseh, ki so bik šli ogledovat deželo. In Mojzes je g°' voril vse te besede vsem Izraelovim sinovom, in ljudstvo je jako žalovalo- Tako je bila napovedana kazen zaradi g°' drnjanja. Pa nad tiste, ki so bili vsega tega- najbolj krivi, stegnil je Bog takoj svojo roko in jim vzel življenje. Hipoma je popadla množico žalost, a ne samo to: kakor so bili poprej malo- srčni, tako so postali sedaj predrzni in so hoteli kar iti nad sovražnika v obljubljeno deželo. A- slabo se jim je obneslo. j- 1 To je: trpeli bodo zaradi vaše nezvestobe. IV. Mojz. 14, 40—45; 15, 32—41. Izraelci premagani. Onečastilec sobote. Šopki na obleki. 269 Glej, na vse zgodaj so vstali in šli vrh gorovja in rekli: Pripravljeni smo iti na kraj, o katerem je Gospod go¬ voril: zakaj grešili smo. 1 Mojzes jim reče: Zakaj delate zoper besedo Go¬ spodovo, kar vam ne bo v srečo ? Ni¬ kar ne hodite tje gori: Gospod namreč ni z vami, da ne padete pred svojimi sovražniki. Amalečan in Kanaanec sta pred vami, pod njiju meči bodete padli, ker se niste hoteli udati Gospodu, in Gospod ne bo z vami. — Toda oni so bili zaslepljeni in šli vrh gore. Skrinja pa Gospodove zaveze in Mojzes nista šla iz tabora. In prišel je Amalečan in Kanaanec, ki je bival na gorovju, udaril jih in pobil in jih preganjal do Horme. Tako so bili zopet kaznovani za svojo trmo, ker si niso dali reči pametne besede. Hoteli so iti črez ono gorovje, kije okrog Kadesa, in zgra¬ biti domačine; a ti so naglo planili nanje in jih veliko pobili. Kar jih je ostalo, bežali so proti večerni strani več ur daleč do Horme. Nato je Gospod naročil Mojzesu, kakšno ne¬ krvavo daritev je treba opraviti z žgavno darit¬ vijo, kako treba darovati prvine in kaj treba darovati, ako se je kaj opustilo in zamudilo iz nevednosti. Potem je pa bilo zopet nekaj važ¬ nejših dogodkov. Kazen človeka, onečastivšega soboto. Zgodilo se je pa, ko so bili Izrae¬ lovi sinovi v puščavi, da so našli člo¬ veka, ki je drv nabiral sobotni dan. In pripeljali so ga pred Mojzesa in Arona in vso množico. Zaprli so ga v ječo, ker niso vedeli, kaj bi storili zastran njega. In Gospod reče Mojzesu: Umrje naj oni človek, s kamenjem naj ga posuje vsa množica zunaj tabora. In ko so ga izpeljali ven, posuli so ga s kamenjem, in umrl je, kakor je bil ukazal Gospod. Tudi je rekel Gospod Mojzesu: Go¬ vori Izraelovim sinovom in reci jim, 1 Misel je ta-le: Sedaj smo pripravljeni iti v obljub¬ ljeno deželo, saj vemo, da smo poprej grešili in napadlo ravnali, ker nismo hoteli iti. naj si narede šopke na plaščevih vo¬ galih, in naj vanje denejo višnjeve vrvce. Ko jih bodo videli, naj se spom¬ nijo vseh Gospodovih zapovedij in naj ne gredo za svojimi mislimi in očmi, ki požele raznih rečij, marveč naj se spominjajo zapovedij Gospodovih in naj jih store in bodo sveti svojemu Bogu. Jaz sem Gospod, vaš Bog, ki sem vas izpeljal iz egiptovske dežele, da bi bil vaš Bc Iz kazni, ki je zadela onega človeka, vidimo, kako ostro je Bog zapovedal po¬ svečevati soboto. Ta kazen je bila zaslu¬ žena, ker je človek gotovo dobro poznal postavo, pa jo je ven¬ dar prelomil; bila je tudi v strah Izrael¬ cem, da ne bi postali lahkomišljeni. Da bi se Izraelci tem bolj spominjali božjih zapovedij, uka¬ zal jim je, naj si na¬ pravijo na štirih vo¬ galih svojih plaščev šopke, na višnjevih vrvcah privezane. Ko so pogledali te viseče šopke, spomnilo jih je to nebes in božjih za¬ povedij. Šopek tak namreč je iz veliko nitij, ki so pa povezane in združene ter vise ob jedni niti. Ravno tako je tudi božjih zapovedij veliko, pa vse izhajajo iz jednega vira in vse so tako rekoč povezane z jedno zapovedjo — božje ljubezni. * * * Ostanimo sedaj tukaj in pomislimo, kar pre¬ mišljujemo ob drugih prilikah, kako se kaže v teh dogodkih velika božja ljubezen. — Ob Sinaju je bil dal Bog Izraelcem postavo, ki naj bi jih varno vodila v tem življenju. Mnogi čudeži in velike dobrote naj bi jim bile vzbudile in utrdile zaupanje do njega. Potem naj bi bili šli zaupno za njim, kamor bi jih bil peljal; ž njegovo po¬ oblačilo s šopki. 270 IV. Mojz. 16, 1—14. Božja dobrota in Izraelcev nehvaležnost. Koretov upor. močjo bi bili pridobili kanaansko deželo. Bival je Bog med ljudstvom, kakor oče med svojimi otroki; dan na dan jim je dajal živeža, odganjal je od njih sovražnike . . .: pa vendar se v Iz¬ raelcih ni utrdila ljubezen do njega. Prav tedaj, ko bi se bili imeli Boga okleniti najtesneje, od¬ vrnili so se od njega. A njegova ljubezen se ne da premagati od nehvaležnosti: zaradi Mojzesove priprošnje odpusti Izraelcem greh in začne vno¬ vič skrbeti, da jih očisti in zase ohrani njih duše, četudi morajo njih trupla ostati v puščavi. Božja ljubezen je torej usmiljena in potrpežljiva. Kako lepo posnema Mojzes, veliki božji slu¬ žabnik, te lastnosti božje ljubezni! Kako ljubi tudi on sam izraelsko ljudstvo in prosi zanj bož¬ jega usmiljenja! Bil je tudi on pohleven in kro- tak, in ravno v tem je lepa predpodoba Izveličar- jeva, ki je rekel sam o sebi: 1 Učite se od mene, ker sem krotak in ponižen iz srca. Ob tej priliki lahko omenjamo, da so tudi oni sedemdeseteri starejši Izraelci, ki so prejeli Mojzesovega duha, predpodoba, in sicer najprej 72 učencev Gospo¬ dovih, potem pa katoliških duhovnikov, kateri se po grškem jeziku imenujejo starejšine. Učimo se tudi mi, imeti vedno pred očmi božje zapovedi. Ne bodimo nezaupni proti Bogu, marveč zanašajmo se, da je njegova dobrota ne¬ skončna, njegova ljubezen neizmerna. Kako hudo žali Boga naša nezaupnost in mlačnost! Zlasti kadar molimo, naj bodo naše misli pri Bogu, naj bodo naše misli trdno povezane z ljubeznijo božjo. Prav tega se lepo spominja kralj David, ko prepeva in opominja v 94. psalmu: Pridite, molimo in padimo na tla, in jokajmo pred Gospodom, ki nas je ustvaril. Zakaj on je Gospod, naš Bog, in mi smo ljudstvo njegove paše, in ovce njegove roke. Danes, ko njegov glas slišite, nikar ne zakrknite svojega srca, kakor v razdraženju (t. j. v kraju, kjer so Izraelci Boga razdražili) ob dnevu izkušnje v puščavi, kjer so me izkušali vaši očetje; izkusili so me in videli moja dela. Štirideset let sem imel težavo s tem rodom —, in oni niso spoznali mojih potov, da (zato) sem prisegel v svojem srcu: Nikoli ne pojdejo v moj pokoj (v obljubljeno deželo). Ker so se Izraelci Bogu tolikokrat uprli (Boga, božjo potrpežljivost izkušali), zato jim ni dal priti v pokoj in srečo obljubljene dežele. Pa premišljujmo nadaljne zgodbe. 1 Mat. 11, 29. III. Koretov upor. Aronova palica. (IV. Mojz. 16, 1—18, 1.) Kore in njegovi pristaši. Toda glej, Kore, sin Izaarja, sinu Kaata, sinu Levijevega, in Datan in Abiron, sinova Elijabova, tudi Hon, sin Feletov (vsi ti trije) izmed Rubeno- vih sinov, so se vzdignili zoper Moj¬ zesa in drugih Izraelovih sinov dve sto petdeset, prvakov množice, katere so ob času zbora klicali po imenu. I n ko so stali zoper Mojzesa in Arona, 50 rekli: Dovolj vama naj bo! Saj j e vsa množica sveta, in med njimi j e Gospod. Zakaj se vzdigujeta črez Go¬ spodovo ljudstvo? Ko je Mojzes to slišal, padel je na obraz in govoril Koretu in vsej množici: Jutri— rekel je — vam naznani Gospod, kateri so njegovi, in svete (može) vzame zasej in tisti, katere izbere, bodo se mu bli' žali. Torej storite to: Vsakdo naj vzame svojo kadilnico, ti, Kore, in vsa tvoja družba; in ko vzamete jutri ognja, denite nanj kadila pred Gospo¬ dom; in kogar izbere (Gospod), ta bo svet. Jako se povzdigujete, Levijevi sinovi! In zopet reče Koretu: Čujte, sinovi Levijevi: Ali vam je premalo, da vas je Izraelov Bog odločil od vsega ljud¬ stva in sebi pridružil, da mu opravljate sveto opravilo v šotoru, in da stojite pred množico ljudstva in da mu slu¬ žite? Ali je zato k sebi poklical tebe in vse tvoje brate, sinove Levijeve, da 51 prisvajate še duhovsko čast, in da je vsa tvoja četa zoper Gospoda? Kaj je neki Aron, da mrmrate zoper njega? Tedaj je Mojzes poslal poklicat Da- tana in Abirona, sinova Elijabova. Od¬ govorila sta: Ne prideva; ali ti je pre¬ malo, da si nas izpeljal iz dežele, ka¬ tera se cedi mleka in medu, in si nas moril po puščavi, da hočeš še nad nami vladati? Zares, peljal si nas v deželo, katera se cedi mleka in medu, in dal si nam v posest njive in vino- IV. Mojz. 16, 14—38. Koretov upor in kazen. 271 grade: ali hočeš izdreti še naše oči? Ne prideva. In Mojzes se je hudo razsrdil in rekel Gospodu: Ne glej na njih da¬ ritve: 1 ti veš, da nisem od njih vzel nikoli niti osliča in nisem nikogar od njih žalil. In reče Koretu: Ti in vsa tvoja družba stojte posebej pred Go¬ spodom, in Aron jutri posebej. Vsa- kateri vzemi svojo kadilnico, in denite nanjo kadila, in darujte Gospodu dve sto in petdeset kadilnic; tudi Aron naj drži svojo kadilnico. Kazen upornikov. Ko so bili to storili vpričo Mojzesa in Arona in sklicali zoper nju vso množico k vratom šotorovim, prikaže se vsem slava Gospodova. In Go¬ spod je govoril Mojzesu in Aronu in rekel: Ločita se izmed te družbe, da jih na mah pokončam! Pa padla sta na obličje in rekla: Močni Bog duhov vsega mesa, 2 ali bo tvoj srd udaril vse, če je grešil jeden sam? In Gospod reče Mojzesu: Zapovej vsemu ljudstvu, naj odstopi od šotora Kore- tovega, Datanovega in Abironovega. In Mojzes vstane in odide k Datanu in Abironu, in ž njim so šli starejšine Izraelovi; in reče množici: Odstopite od šotorov brezbožnih ljudij in ne do¬ taknite se tega, kar je njihovega, da se ne zapletete v njihove grehe. Ko so se odmaknili od njihovih šotorov na okrog, stopila sta Datan in Abiron ven in sta stala ob vhodu svojih šo¬ torov z ženami in otroki in vso mno¬ žico. In Mojzes reče: V tem bodete spoznali, da me je poslal Gospod delat vse, kar vidite, in da nisem tega po¬ vedal iz svojega srca: Če pogineta po navadni človeški smrti in ju udari šiba, kakoršna udari tudi druge, ni me po¬ slal Gospod. Če pa stori Gospod novo stvar, da odpre zemlja svoje žrelo in 1 Mojzes želi, da bi bili kaznovani, ker je bila njih pregreha huda. 2 To je: Ti si Bog vseh duš, ki oživljajo meso ali člo¬ veška telesa; ti si Gospod življenja in smrti. požre nju in vse, kar je njunega in se pogreznejo živi v brezdno, bodete ve¬ deli, da sta preklinjala Gospoda. Precej tedaj, ko je nehal govoriti, razpočila se je zemlja pod njunimi no¬ gami, in odprla je svoje žrelo in ju po¬ žrla ž njih šotori in vsem blagom; in pogreznili so se živi v deželo mrtvih, da jih je zemlja pokrila in so poginili izmed množice. Vsi Izraelci pa, ki so stali na okrog, bežali so ob vpitju po- greznjencev, rekoč: Da tudi nas ne požre zemlja. Pa tudi ogenj je udaril od Gospoda in usmrtil dve sto petdeset mož, ki so darovali kadilo. Mojzes nam pripoveduje tukaj o velikem in nevarnem uporu. Najprej so se uprli Mojzesu in Aronu, a s tem tudi Bogu samemu. Kore se nam kaže kot ošaben človek, Datan in Abiron sta pa posebno predrzna; ko ju kliče Mojzes, odgovorita, da ne marata priti. Dejali bi, da se še norčujeta iž njega s svojim odgovorom. — Res, huda kazen je zadela uporneže. Vse tri je požrla zemlja, pa tudi družino Datanovo in Abironovo. Koretovih sinov pa ni požrla zemlja (kakor zvemo poznej iz sv. pisma), pač zato ne, ker niso grešili tako kakor oče. A ta kazen je bila tudi zaslužena, ker je bila njih pregreha neizrekljivo velika. Očetje razlagajo njih pogin tudi tako, da jih je požrlo pravo peklo in jih sprejelo v večne kazni. — Ti trije uporniki so za nas svarilo, da se bo¬ jimo božje jeze, da se ne upiramo volji božji in ne zaničujemo božjih služabnikov. Varujmo se tudi, da nimamo nič opraviti s hudobneži. Kdor pritrjuje hudobnežu, kriv je njegovih slabih del; kdor mu daje potuho, dela ga še bolj hudobnega. Spomin Koretovega upora. In Gospod je govoril Mojzesu, re¬ koč : Ukaži Eleazarju, simi Arona du¬ hovnika, da pobere kadilnice, katere leže na pogorišču, in ogenj naj se sem ter tje raztrese, ker (kadilnice) so po¬ svečene ob smrti grešnikov: in naj jih pokuje v ploče in pribije na oltar, 1 zato, ker se je v njih darovalo kadilo 1 Ker so bile kadilnice posvečene za božjo službo, zato neče Bog, da bi se porabile za kaj posvetnega, marveč uka¬ zuje, naj Eleazar iž njih skuje ploče in te naj pribije na žgavni oltar v svarilo in spomin Izraelcem. 272 IV. Mojz. 16, 38—18, 1. Izraelcev godrnjanje in kazen. Aronova palica. Gospodu in so se posvetila, da jih Iz¬ raelovi sinovi gledajo za znamenje in spomin. Eleazar duhovnik je torej vzel bro¬ naste kadilnice, v katerih so darovali tisti, katere je bil požrl ogenj, in jih po- koval v ploče in pribil na oltar, da bi pozneje imeli sinovi Izraelovi opomin, naj noben ptujec in kdor ni iz Arono- vega rodu, ne pristopi zažigat kadilo Gospodu, da se mu ne zgodi, kakor se je zgodilo Koretu in vsej njegovi družbi. Izraelcev godrnjanje in kazen. Toda prihodnji dan je mrmrala vsa množica Izraelovih sinov zoper Moj¬ zesa in Arona, rekoč: Vidva sta po¬ morila ljudstvo Gospodovo. In ko je nastal upor in je hrup naraščal, bežala sta Mojzes in Aron k šotoru zaveze. Ko sta vstopila, pokril ju je oblak, in prikazala se je slava Gospodova. In Gospod reče Mojzesu: Umaknita se iz¬ med te množice, ker tudi nje hočem pokončati. In ko sta ležala na tleh, reče Mojzes Aronu: Vzemi kadilnico, vzemi ognja z oltarja, deni nanj kadila in teci hitro k ljudstvu, da prosiš zanje: zakaj že je udarila jeza od Gospoda in šiba že razsaja. Ko je Aron to storil in pritekel v sredo množice, katero je ogenj že pokončaval, daroval je kadilo ; in stoječ med mrtvimi in živimi je prosil za ljudstvo, in šiba je ponehala. Bilo je pa tistih, ki so bili udarjeni, štirinajst tisoč in sedem sto ljudij brez onih, ki so poginili v uporu Koretovem. In Aron se je vrnil k Mojzesu k vratom šotora zaveze, ko je ponehala poguba. Kako nestanovitno, trdo, neukrotljivo je ljud¬ stvo! Ko ga ukroti jedna kazen, takoj zaide v drugo pregreho. — Tudi tukaj se prav lepo vidi moč molitve. Naglo in vspešno je Aron potolažil jezo božjo. Iz tega vidimo, da ni vražarsko ali praznoversko, ako se kadilo zažiga s tem name¬ nom in s to željo, da bi se nas Bog usmilil in od nas odvrnil nesrečo. Da bi pa za vselej ponehalo godrnjanje za¬ radi Aronove višje časti, ukazal je Bog nekaj prav posebnega. Aronova palica. Gospod je govoril Mojzesu, rekoč: Govori Izraelovim sinovom in vzemi od njih palice po njih rodbinah, po jedno od vseh poglavarjev rodov, dvanajst palic, in ime vsakaterega zapiši na njegovo palico: ime Aronovo pa bo v Levijevem rodu, in jedna palica bo imela v sebi vse posamezne rodbine; in deni jih v šotoru zaveze pred pri' čevanjem (skrinjo zaveze), kjer bom go¬ voril tebi: kogar izmed teh izberem, njegova palica bo zelenela: in odvrnem od sebe tožbe Izraelovih sinov, s ka¬ terimi godrnjajo zoper vas. In Mojzes je govoril Izraelovim si¬ novom : in dali so mu vsi prvaki palice po posameznih rodovih; in bilo je dva¬ najst palic, med njimi palica Aronova- Ko jih je Mojzes del pred Gospoda v šotoru pričevanja, in se je naslednji dan vrnil, našel je, da je ozelenela palica Aronova v hiši Levijevi; popki so se bili napeli in poznali so se cve¬ tovi, ki so se poleg razprostrtih listov predelali v mandole. Mojzes je torej prinesel vse palice izpred Gospoda k vsem Izraelovim sinovom; in videl in sprejel je vsak svojo palico. In Gospod je rekel Mojzesu: Nesi Aronovo palico nazaj v šotor pričevanja, da se tam shrani v znamenje upornih Izraelovih sinov, in me nehajo nadlegovati njih pritožbe, da ne umrjo. In Mojzes j e storil, kakor je bil Gospod ukazal. Rekli pa so Izraelovi sinovi Moj¬ zesu : Glej, pokončani smo, vsi smo poginili; kdorkoli stopi k šotoru Go¬ spodovem, umrje; ali je treba pokon¬ čati nas do cela? In Gospod je rekel Aronu: Ti in tvoji sinovi in hiša tvo¬ jega očeta s teboj bodete nosili pre¬ greho zoper svetišče, in ti in tvoji si¬ novi ob jednem bodete imeli na sebi grehe svojega duhovstva. 1 1 Ljudstvo se je balo svetega šotora, ker so se bili v njem in zraven njega zgodili toliki čudeži. Zato pa B°l> tukaj določuje, da naj bodo samo duhovniki odgovorni prestopke pri svetem šotoru; samo njim naj se šteje v greh, ako se zgodi kaj napačnega. IV. Mojz. 17. Aronova palica ozelenela. 273 Imeniten dogodek se nam pripoveduje tukaj. Aronova palica ozeleni pred božjim obličjem, po¬ žene brste, cvetje in sad. To je bilo za vse Iz¬ raelce očitno znamenje in večen spomin, da je Aron izvoljen za duhovsko službo. Pa tudi zares prav zelena palica kaže po¬ men duhovske službe. Ves človeški rod je po grehu podoben suhi palici, brez sadu, brez vernikom milosti, oni jim vzbujajo življenje, kadar so mrtvi po duši, to je, kadar so v grehu. Pa tudi verniki naj si predočujejo to resnico, da je Bog sam izvolil in določil svoje duhovnike, dal jim svojo oblast in čast. Naj jim torej ne opo¬ našajo, češ, zakaj bi bili oni v božjih rečeh nad drugimi? Saj je zelenela samo Aronova palica, ne pa tudi palice drugih izraelskih poglavarjev. Aronova palica. življenja. Milost božja nam daje pravo življenje, ta oživi našo mrtvo dušo. In to milost nam pri¬ dobiva ali posreduje duhovstvo, ki je postavljeno med Bogom in človekom. In milost je čisti dar božji, ki nam ga Bog daje iz samega usmiljenja. Zato si morajo to podobo živo predočiti najprej duhovniki, da svojo lepo in visoko službo spo¬ štujejo, pa jo tudi vredno opravljajo. Oni dele Zgodbe sv. pisma I. Nadalje pomenja Aronova palica posebno lepo sv. križ našega Gospoda in Izveličarja. Na križu — suhem lesu — je visel Jezus Kristus, ki je pravo življenje. To je bil najlepši cvet in najboljši sad. Od tega sadu smo namreč vsi pre¬ jeli in vsi se ž njim poživljamo. In ravno ta križ je priča, — kakor je bila cvetoča palica za Arona — da je Jezus Kristus pravi duhovnik, zakaj 18 274 IV. Mojz. 20, 1—12. Voda drugič iz skale. daroval je samega sebe na Kalvariji in se še vedno daruje na naših oltarjih. Tako je križ živa palica, položena v svetišče katoliške cerkve; tukaj še vedno zeleni, cvete in tudi rodi sadove izveličanja. Naposled je Aronova palica še predpodoba svete Device in Matere Božje. Iž nje, ki je bila najčistejša, izhaja vir življenja, Jezus Kristus. Zato je prerokoval že v starem zakonu prerok: 1 In pognala l>o mladika iz Jesetove korenine, in cvetlica vzrastla iž njegove korenine. Kadar se gre za imenitne resnice, potrjuje jih Bog z velikimi čudeži. Pa s takimi čudeži napoveduje tudi svoje sklepe, katere hoče izpol¬ niti v poznejših časih. IV. Voda drugič iz skale in Aronova smrt. (IV. Mojz. 20, 1—30.) Bog je bil sklenil, naj Izraelsko ljudstvo tava štirideset let po puščavi, ker se je bilo uprlo Bogu in ni maralo iti v obljubljeno deželo. Zato je hodilo po njegovem povelju sem in tje po pu¬ ščavi. Med potjo so umirali vsi tisti, ki so bili stari v Kadesu nad 20 let. Kako so živeli, kaj so delali po poslednjem čudežu, ki smo ga pri¬ povedovali, tega ne vemo. Skoro 38 let je pre¬ živelo ljudstvo v puščavi, ne da bi nam bil Moj¬ zes sporočil o njih kaj drugega, kakor postaje, kjer so se mudili. Bile so pa postaje te-le: Kadeš (Retma), Remomfares, Lebna, Resa, Keelata, gora Sefer, Harada, Makelot, Tahat, Tare, Metka, Hes- mona, Moserot, Benejaakan, Gadgad, Jetebata, Hebrona, Asiongaber, puščava Sin, Kades. Bilo je v začetku zadnjega leta; Izraelci so bili prišli v puščavo Sin in so zopet taborili v Kadesu. Sv. pismo nam tako-le pripoveduje: Prišli so Izraelovi sinovi in vsa množica v puščavo Sin, prvi mesec, in ljudstvo je ostalo v Kadesu. In Marija je tukaj umrla in bila pokopana na istem mestu. Kakor smo že slišali, bila je Marija sestra Mojzesova in Aronova in starejša kakor brata. Ona je pomagala, da je Mojzesa izredila njegova prava mati, ona je pela Bogu zahvalno pesem po izhodu iz Egipta, imela je tudi veliko veljavo pri izraelskem ljudstvu. Sv. Gregor iz Nise in sv. Ambrož mislita, da je bila vse življenje devica. 1 Izajija 11, 1. Vsekako pa je zanjo lepa čast ta, da je bila predpodoba prečiste Device Marije. Kakor je Mojzesova sestra pomagala rešiti Mojzesa iz vode in izraelsko ljudstvo iz sužnjosti, tako je pomagala tudi presveta Devica rešiti ves človeški rod iz sužnjosti hudobnega duha. Slavno je zanjo, da se omenja njena smrt in pove, kje so jo pokopali. Ko je ljudstvo imelo premalo vode, zbrali so se zoper Mojzesa in Arona. In pripravili so se na upor in rekli; Da bi bili poginili med svojimi brati pred Gospodom! Zakaj sta izpeljala ljudstvo Gospodovo v puščavo, da umrjemo mi in naša živina? Zakaj sta nas izvabila iz Egipta in nas pri' peljala na ta tako slabi kraj, ki se ne da obsejati, ki ne rodi ne fige, ne trte, ne jabolk, vrh tega pa še pitne vode nima? Mojzes in Aron sta izpustila množico, vstopila v šotor zaveze, padla na obraz na zemljo, in klicala h Go- spodu in rekla: Gospod Bog, sliši kli¬ canje tega ljudstva in odpri jim svoj zaklad, studenec žive vode, da se na¬ pijejo in da poneha njih godrnjanje- In nad njima se je prikazala slava Gospodova. In Gospod je govoril Mojzesu, re¬ koč: Vzemi palico in zberi to ljudstvo, ti in tvoj brat Aron, in ukažita skali vpričo njih, in dala bo vode. Ko pri¬ praviš vode iz skale, pila bo vsa mno¬ žica in njena živina. Mojzes je torej vzel palico, ki j e bila vpričo Gospoda, kakor mu je bil ukazal. Ko je bila množica zbrana pred skalo, reče jim: Čujte, uporneži in neverneži: Ali bomo mogli dobit 1 za vas iz te skale vode? Ko je Moj¬ zes vzdignil roko, udaril je skalo dva¬ krat s palico in vlila se je obilna voda, da je pila množica in živina. In Gospod reče Mojzesu in ArontD Ker mi nista verovala, da bi me bil a počastila vpričo Izraelovih otrok, ne bodeta pripeljala tega ljudstva v de¬ želo, katero jim bom dal. To je Voda prepira, kjer so se I z ' raelovi sinovi prepirali zoper Gospoda, in jim je on pokazal svojo čast. IV. Mojz. 20, 13—30; 33, 38—39. Edomski kralj. Aron umrje. 275 Izraelci so zopet zašli na prejšnjo pot. Ko jih prime majhna stiska, prime jih tudi nezado¬ voljnost, in udajo se godrnjanju. Mojzes in Aron pa ravnata lepo: hitro prosita Boga pomoči, in Bog jima jo obljubi. A predno se je zgodil ču¬ dež, pregrešila sta se Mojzes in Aron. Ni sicer natanko povedano, kako sta se pregrešila, in tudi razlagalci se vsi ne vjemajo, vendar si mislimo najlože, da je bila nezaupnost do Boga. Res ni bilo ljudstvo vredno take pomoči in ravno zato je Mojzes rekel pred ljudstvom dvomljivo: Ali bova mogla dobiti vode? — vendar, Bog je bil trdno obljubil, da dobe vode, in tega bi se bila morala oba držati. Ker sta dvomila, nista poveli¬ čala Boga, ampak vzbudila sum, kakor bi se Bog mogel premisliti in ne hotel izpolniti obljube. Zato tudi ni pritekla voda ob prvem udarcu, in Bog jima je napovedal kazen, to, da ne bodeta uvedla ljudstva v obljubljeno deželo. Mojzesov in Aronov greh ni bil velik, ampak je bil odpustljiv greh, vendar jima je Bog naložil občutljivo kazen. Gotovo sta se v duhu veselila 40 let, da naposled le vstopita v deželo, ki je bila obljubljena oče¬ tom, a sedaj jima je odvzeto to upanje! To je bila časna kazen, s kakoršno Bog človeka v tem življenju očisti in pripravi za nebesa. Učimo se pa tudi mi, da smo zaradi svojih grehov vredni, ako nam Bog včasih odvzame kako veselje in tolažbo. Mojzes pošlje k edomskemu kralju. Med. tem je Mojzes iz Kadesa po¬ slal h kralju edomskemu poslance, ki naj bi rekli: To poroča tvoj brat Iz¬ rael: Ti poznaš vso našo težavo, ki nas je tlačila; kako so šli naši očetje v Egipet, in smo tam dolgo prebivali, in so Egipčani stiskali nas in naše očete; in kako smo klicali h Gospodu in nas je uslišal in poslal svojega an¬ gela, ki nas je izpeljal iz Egipta. Glej, ko sedaj taborimo v mestu Kadesu, ki je na skrajni tvoji meji, prosimo, da bi smeli iti skozi tvojo deželo. Ne pojdemo črez njive, ne črez vinograde; ne bomo pili vode iz tvojih vodnjakov, marveč šli bomo po javni poti, in ne krenili ne na desno, ne na levo, dokler ne prestopimo tvojih mej. Edom mu je odgovoril: Ne hodi črez moje, sicer ti pojdem naproti z orožjem. In rekli so sinovi Izraelovi: Po izhojeni poti bomo šli, in če bomo pili tvojo vodo, mi in naša živina, dali bomo, kar je prav; nič ne bo težko zastran plačila, da le hitro prehodimo. A on odgovori: Ne pojdeš. In takoj je šel nasproti z neizmerno množico in močno oboro¬ žen: in ni se hotel udati prošnji, da bi dovolil prehod črez svoje. Zaradi tega se je od njega odvrnil Izrael. Aron umrje. In ko so odrinili od Kadesa, prišli so do gore Hora, ki je ob meji edom- ske dežele, kjer je Gospod govoril Moj¬ zesu : Naj gre — je rekel — Aron k svojemu ljudstvu, zakaj ne bo vstopil v deželo, katero sem dal Izraelovim sinovom, zato, ker ni veroval mojim besedam ob vodah prepira. Vzemi Arona in njegovega sina ž njim in pelji ju na goro Hor. Ko slečeš očetu njegovo obleko, obleci ž njo Eleazarja, njegovega sina: Aron bo tam zbran (k očetom) in bo umrl. — Mojzes je storil, kakor mu je bil ukazal Gospod, in šli so na goro Hor pred vso množico. Aronu je slekel njegova oblačila, in oblekel ž njimi Eleazarja, njegovega sina. Ko je Aron umrl vrh gore, šel je Mojzes doli z Eleazarjem. Vsa mno¬ žica pa, ko je videla, da je Aron umrl, objokovala ga je trideset dnij po vseh svojih družinah. Aron je umrl v štiridesetem letu, odkar so Izraelovi sinovi šli iz Egipta, v petem mesecu, prvi dan meseca, ko je bil star sto dvajset in tri leta. Ko so bili Izraelci v drugič v Kadesu, niso več namerjali iti na južni strani v sveto deželo, ampak od jutrove strani črez reko Jordan. Bog jim je tako določil po svojih modrih sklepih. V ta namen je bilo treba iti od Kadesa proti jutru, potem okrog Mrtvega morja, proti severu, dokler ne bi na primernem kraju prekoračili Jordana. Tu pa so jim bili na poti najprej Idumejci, po¬ tomci Edomovi ali Ezavovi, ki so prebivali na Sejirskem gorovju. To se razteza od jutrovega zaliva Rdečega morja skoro do Mrtvega morja v ravni črti. Četudi so Izraelci prosili lepo in se 18* 276 IV. Mojz. 21, 1—9. Aron. Kanaanci premagani. Bronasta kača. zavezali, da pojdejo mimo njih mirno in brez škode, edomski kralj jih je trdo zavrnil. Tu ni ostajalo Izraelcem nič drugega, kakor iti okrog njihove dežele. Šli so polagoma proti jugu, po tisti poti, kjer je bilo najlože dobiti potrebnih stvarij, in tako so dospeli do gore Hor, ki je v edomskih gorah poleg Arabije. In semkaj na to goro je šel Aron — umret. Daši je nekoliko žalostna smrt prvega veli¬ kega duhovnika, vendar je tudi veličastna — na gori, kamor ga Bog sam kliče, vpričo svojega brata in sina, kateremu izroči pred smrtjo svoja oblačila in svojo čast. Četudi je Kristus veliki duhovnik ne po redu Aronovem, ampak po Melkizedekovem, vendar je tudi Aron predpodoba našega Gospoda. Saj to omenja sam sv. Pavel: 1 Nihče si ne vzame časti, razven, kateri je poklican od Boga, kakor Aron. Tako tudi Kristus ni sam sebe poveličal, da bi bil veliki duhovnik. Če pa to premislimo, da je Aronovo duhovstvo vse drugačno, kakor Kristusovo, tedaj nam kaže Aron prav očitno, kaj je stari zakon. Kristus pa, ki je umrl na Kalvariji, kaže nam, kaj je novi zakon. Prelepo govori o Aronu sv. Duh sam v Sira- liovih bukvah (45. pogl.): Sklenil je ž njim večno zavezo, in mu je dal duhovstvo med ljudstvom in ga je osrečil s častjo. . . Zlata krona je bila na njegovi kapi, na kateri je bilo zarezano znamenje svetosti, in slava njegove časti, drago in očem jako prijetno delo. Kaj tako lepega ni bilo pred njim od začetka. . . Izmed vseh šivih je njega izvolil, da naj bi Bogu daroval daritev, kadilo in prijetni duh v spomin za spravo svojega ljudstva. In dal mu je oblast v svojih zapovedih, v zavezi svojih pravic, učiti Jakopa spričevanja in Izraela raz¬ svetljevati v njegovi postavi. Gora Hor stoji kakih 100 km na južni strani od Mrtvega morja in se imenuje še dandanes Aronova gora (Džebel Harun). Ima dva vrha; na višjem vrhu je mala džamija (mohamedanska molitvenica), v kateri kažejo grob Aronov. Za¬ radi tega pa tudi romajo semkaj mohamedanci. Izraelcev pot pa ni bila mirna in gladka. Kanaanci premagani. Ko je namreč slišal kanaanski kralj Arad, ki je stanoval na jugu, da so 1 Hebr. 5, 4. prišli Izraelci po tisti poti kakor ogled¬ niki, bojeval se je ž njimi, in ker jih je premagal, vzel jim je plena. Izraelci pa so se zavezali z zaobljubo, rekoč: Če daš to ljudstvo v naše roke, raz- deremo njegova mesta. In uslišal je Gospod prošnje Izraelcev in jim dal Kanaance, katere so pobili in razdejali njihova mesta; in imenovali so ta kraj Horma, to je prekletstvo. Kar nam tukaj pripoveduje Mojzes, zgodilo se je-pač tedaj, ko so bili Izraelci prvič v Kadesn, odkoder so bili poprej šli ogledniki v obljubljen 0 deželo. Bili so namreč blizu Arada, in kralj Aradski jih je zgrabil. Izprva jim je bilo trdo, kralj je zmagoval; a v stiski so naredili zaob¬ ljubo, ki se imenuje herem (prim. str. 253), in Bog jim je pomagal. V. Bronasta kača; boj z Amorejci- (IV. Mojz. 21, 4-35; V. Mojz. 2, 8-3, 13.) Od gore Hor so pa šli po poti, ki vodi k Rdečemu morju, da bi obšli deželo edomsko. In ljudstvu sta pre- sedala pot in trud: in govorilo je zoper Boga in Mojzesa in reklo: Zakaj S1 nas izpeljal iz Egipta, da umrjemo v puščavi? Ni kruha, ni vode; nam se že studi tista prelahka jed. Zaradi tega je Gospod poslal med ljudstvo žgoče kače; od njih pičeni so umrli mnogi- Prišli so k Mojzesu in rekli: Gre¬ šili smo, ker smo govorili zoper Go¬ spoda in tebe: prosi, da vzame od na s kače. In Mojzes je prosil za ljudstvo: in Gospod mu je govoril: Naredi bro¬ nasto kačo, in postavi jo za znamenje- Kdor je pičen in jo pogleda, bo živel- Mojzes je torej naredil bronasto kačo in jo postavil za znamenje: pičeni, ki so jo pogledali, bili so ozdravljeni. Tukaj je zopet znamenit dogodek. Stari greh Izraelcev, nezadovoljnost, udari zopet na dan- Hitro pride božja kazen: kače so pikale nezado¬ voljneže, in ta pik je delal hude bolečine, kakor bi žgalo po telesu. — Tu pa ukaže Bog n a ' rediti in postaviti za znamenje bronasto kačo- Mojzes jo je postavil na drog, v katerega je bil morda zabit še poprečen kol, da je bila tukaj IV. Mojz. 21, 10—13. Bronasta kača.. Potovanje Izraelcev. 277 podoba križa, in nanj je obesil bronasto kačo. Po božji volji je imela ta kača čudovito moč. —■ Pač se je zdela Izraelcem skrivnostna, toda spo¬ znali so, da je znamenje božjega usmiljenja. Da spoznamo, kako imenitna predpodoba je ta kača, treba nam je čuti besede Izveličarja samega: 1 Kakor je Mojzes povišal kačo v puščavi, tako mora liti povišan Sin človekov, da, kdorkoli vanj veruje, se ne pogubi, ampak ima večno živ- večne smrti. Prav tukaj vidimo, kako je stari zakon pripravljal Izraelce za novi zakon, kako jim je vnemal upanje v božjo pomoč in vzbujal vero v križanega Odrešenika. Potovanje proti Jordanu. Sinovi Izraelovi so odrinili in se utaborili v Obotu. Ko so odšli od on¬ dod, postavili so šotore v Jeabarimu v Bronasta kača. Ijenje. Zares: vse človeštvo je pičeno od kače, ki je v raju zapeljala Adama in Evo. Zato bi moralo tudi vse človeštvo umreti. Toda, na križ je bil povišan zmagovalec peklenske kače, Jezus Kristus, in kdor koli se ozira v križ z vero in zaupanjem, ta ozdravi in živi. Kdor se je ozrl v bronasto kačo, rešen je bil časne smrti; kdor pa v živi veri in z resničnim kesanjem pogleda v zakramentu sv. pokore na Kristusa, ta se reši 1 Jan. 3, 14. 15. puščavi, ki je Moabljanom nasproti, ob jutrovi strani. In odrinili so od ondod in prišli do potoka Zareda. 1 Ko so tega zapustili, utaborili so se nasproti Ar- nonu, 2 ki je v puščavi in sega do de- 1 Zared ali Serec! je potok in dolina na jutrovi strani Mrtvega morja v deželi Moabljanov. Dandanes se imenuje Vadi el Kerek. 2 Amon je od Zareda na severu. Dandanes se imenuje Modžeb in se izliva v Mrtvo morje nekako na sredi njego¬ vega jutrovega obrežja. \) 278 IV. Mojz. 21, 13—18; V. Mojz. 2, 8-3, 1. Moabljani. Sehon. Og. žele Amorejcev, zakaj Arnon je na meji Moabljanov in loči Moabljane in Amorejce. Zato se pravi v knjigi voj¬ ska Gospodovih: Kakor je storil v Rde¬ čem morju, tako naj stori v potoku Arnonu. Skale derečih potokov so se gibale, dokler se niso ustavile v Aru 1 in ostale na meji Moabljanov. —- Ko so šli od todi, prikazal se jim je stu¬ denec, zastran katerega je govoril Go¬ spod Mojzesu: Zberi ljudstvo in dam mu vode. Tedaj je pel Izrael ono pe¬ sem : Naj vre studenec. In peli so sku¬ paj : Studenec, ki so ga izkopali po¬ glavarji in pripravili vojvode ljudstva po zakonodajalcu in njih palicah. Tu nam popisuje Mojzes nadaljno popotova¬ nje in omenja več postaj. Omenja tudi božjih dobrot ob Arnonu in ob nekem studencu, katerega jim je pokazal Gospod. Bilo je malo dela s tem studencem, poglavarji in Mojzes (zakonodajalec) so ga izkopali (ali morda samo pokazali) s svojimi palicami. Ta spomin so opevali Izraelci takoj tudi v pesmi, zato omenja Mojzes nekoliko iz te pesmi. 0 tej poti nam pripoveduje Mojzes v svoji peti knjigi natančneje tako-le: Ko smo obšli stoje brate, sinove Ezavovc, Id bivajo v Sejiru, prišli smo po plani poti od Elata in Azijongaberja 2 do poti, ki vodi v puščavo Azijongaber. moabsko. In Gospod mi je rekel: Ne vojskuj se zoper Moabljane in ne začni boja zoper nje: za¬ kaj ne bom ti dal nič od njihove dežele, ker sem 1 Ar (Ar-Moab) je bilo glavno mesto moabsko. ’ Blat in Azijongaber (Ezeongeber) sta dve mesti na severni strani Rdečega morja (jutrovega zaliva). dal Ar sinovom Lotovim v posest. Prvi njegovi prebivalci so bili Emim, ljudstvo veliko in močno in take postave, da so zdeli skoro velikani iz rodu Enakin. — Vzdignili smo se, da prestopimo potok Zared in smo prišli do njega. Cas pa, v katerem smo hodili od Kades-Barnea do potoka Zareda, trajal je osem in trideset let, dokler ni izmrl iz tabora ves rod za vojsko sposobnih mož, kakor je bil prisegel Gospod. Ko so pa padli vsi bojevniki, govoril mi je Gospod, rekoč: Ti prestopi danes meje moabske, mesto z imenom Ar: in ko prideš blizu Amonovih sinov, varuj se, da se ne bojuješ zoper nje, in da ne greš v boj: zakaj tebi ne bom dal dežele Amonovih sinov, ker sem jo dal sino¬ vom Lotovim v posest. Vstanite in prekoračite potok Arnon! Glej, dal sem ti Sehona, kralju Hesebonskega Amorejca: in njegove zemlje se p°' lasti in pojdi v boj zoper njega. Danes začnem, širiti strah in trepet pred teboj med ljudstva, ki bivajo pod nebom, da se oplašijo, ko zaslišijo tvoje ime, in se stresejo in jih prešinejo bolečine. Zatorej sem poslal iz puščave Kademot pO' slance k Sehonu, kralju Uesebonskemu, z mirnimi besedami, rekoč: Sli bomo skozi tvojo deželo, ho~ dili bomo po glavni cesti, ne bomo krenili niti na desno, niti na levo. Živeža nam prodaj za plačihb da jemo, vode nam daj za denar, in tako bomo pili. Samo da nam dovoliš prehod. — In Sehon nam ni hotel dovoliti prehoda, ker je bil Gospod naš Bog zakrknil njegovo dušo in zatrdil njegovo srce, da je bil dan v naše roke, kakor vidiš sedaj. dn Gospod mi je rekel: Glej, začel sem ti dajati Sehona in njegovo deželo, vzemi jo v posest. Sehon nam je šel nasproti z vsem svojim ljud¬ stvom na boj v Jaso. In Gospod naš Bog nam g a je dal: in pobili smo ga ž njegovimi sinovi in vsem njegovim ljudstvom. In v onem času smo vzeli vsa njegova mesta in pobili njih prebivalce, moške it 1 ženske in otroke; ničesar nismo v njih pustih! razven živine, ki so bile v delež plenilcem, plena mest, katera smo vzeli, od Aroera, ki je ob bregu potoka Amona, od mesteca, ki stoji v dolini, do Galaada. Nobena vas, nobeno mesto nam m ubežalo, vse nam je dal Gospod naš Bog, razven dežele Amonovih sinov, v katero nismo šli, in vseh krajev, ki so poleg potoka Jaboka, in gorskih mest in vseh krajev, od katerih nas je zadržal naš Gospod Bog. Tako smo se obrnili in šli navzgor po cesh v Basan: in šel nam je nasproti Og, kralj basan- V. Mojz. 3, 1—13; IV. Mojz. 21, 20—26. Og, kralj basanski. Sehon, kralj amorejski. 279 ski, s svojim ljudstvom, da bi se bojeval v JEdraju. In Gospod mi je rekel: Nikar se ga ne boj, ker v tvoje roke je izročen z vsem svojim ljudstvom in svojo deželo, in stori mu, kakor si storil Sehonu, kralju amorejskemu, ki je prebival v Hesebonu. Gospod nam je torej dal tudi Oga, bosanskega kralja, in vse njegovo ljudstvo: in pobili smo jih popolnoma; razdejali vsa njih mesta ob jednem; nobeno mestece nam ni odšlo; šestdeset mest, vso pokrajino Argob, kraljestva Ogovega v Basanu. Vsa mesta so bila zavarovana z jako visokimi zi¬ dovi, z vrati in zapahi; bilo je pa še brez števila mestec, ki niso imela zidov. In smo jih ugonobili, kakor smo storili Sehonu, kralju hesebonskemu, in pokončali vsa mesta, može in žene in otroke; ži¬ vino pa in plen iz mest smo vzeli. In vzeli smo v onem času deželo dvema amorejskima kraljema, ki sta bila onkraj Jordana, od potoka Amona do gore Hermona: vsa mesta, ki leže v ravnini, in vso deželo Galaad in Basan do Selhe in Edraja, mest Ogovega kraljestva v Basanu. Zakaj samo Og, basanski kralj, je bil ostal iz rodu veli¬ kanov. Kažejo njegovo železno posteljo, ki je v Rabatu, Amonovih sinov, ki je devet komolcev dolga in štiri široka po meri komolca moške roke. In v onem času smo posedli zemljo od Aroera, ki je ob bregu potoka Amona, do srede Galaadskega gorovja, in njihova mesta sem dal Ilubenu in Gadu. Ostali del pa galadski in vso basansko deželo kraljestva Ogonovega sem dal polovici rodu Manasetovega. To nam pojasnjuje, kako so se Izraelci boje¬ vali z Amorejci, kako so premagali dve amorej¬ ski kraljestvi, jedno kralja Sehona, drugo kralja Oga. Tako so dobili Izraelci v svojo oblast velik kos dežele onstran Jordana. Ako pogleda čitatelj na naš zemljevid, kjer je površno načrtana pot od Elata proti Jerihi, spozna nekoliko, kje so imeli Izraelci prve boje. Moabljanov in Amonijanov niso nadlegovali, pač pa so popolnoma pobili Amorejce, namreč dve njihovi kraljestvi. Bili so ob Mojzesovem času jako razširjeno ljudstvo; bivali so ne samo na jutrovi, ampak tudi na večerni strani Jordanovi in bili zaradi tega najmočnejši narod v obljub¬ ljeni deželi. Vse pa nam tudi kaže, da so bili jako hudoben in malovreden narod, globoko po¬ greznjeni v malikovalstvo in v grde pregrehe. Zato je Bog sklenil pokončati jih in čisto iztre¬ biti izmed narodov. Kar jih je bilo na jutrovi strani Jordanovi, te je pokončal Mojzes, kar jih je bilo pa na večerni, te je premagal Jozuve, in pozneje je Salomon podvrgel svoji oblasti še ostanke tega rodu. Tako so bili Izraelci orodje v božjih rokah, s katerim je doletela Amorejce zaslužena kazen. — Povrnimo se k prvotnemu pripovedovanju. Od studenca so šli Izraelci naprej do postaj, ki se imenujejo: Matan, Nahalijel, Bamot. Boj z Amorejci. Od Bamota je dolina v deželi mo- abski pri višavi Fasgi, ki je nasproti puščavi. Poslali pa so Izraelci poslance k Sehonu, amorejskemu kralju, rekoč: Prosimo, da bi smeli iti skozi tvojo deželo; ne bomo krenili na njive in v vinograde, ne bomo pili vode iz vod¬ njakov; po glavni cesti bomo šli, do¬ kler ne prestopimo tvojih mej. A on Reka Jabok. ni hotel dovoliti, da bi Izrael šel črez njegovo deželo: marveč zbral je voj¬ sko, šel naproti v puščavo in prišel v Jaso in se bojeval zoper nje (Izraelce). Ti pa so ga potolkli z ostrim mečem in posedli njegovo deželo od Arnona do Jaboka in Amonovih sinov, zakaj meje Amončanov so bile zavarovane z močno brambo. Izraelci so torej vzeli vso njegovo deželo in prebivali 280 IV. Mojz. 21, 26—35; 22, 1—20. Sehon. Og. Kralj Balak in Balaam. v mestih amorejskih, namreč v Hese- bonu in v manjših mestecih. Mesto Hesebon je bilo Šehonovo, kralja Amo- rejcev, ki se je bojeval zoper kralja moabskega: in vzel je vso deželo, ki je bila v njegovi oblasti, do Arnona. — In Mojzes je poslal oglednike v Ja- zer, čegar male vasi so vzeli in prebi¬ valce si prisvojili. In obrnili so se in šli proti Basanu, in nasproti jim je prišel Og, kralj basanski, z vsem svo¬ jim ljudstvom, da bi se bojeval v Ed- raju. In Gospod je rekel Mojzesu: Ne boj se ga, ker sem dal v tvoje roke njega in vse ljudstvo in njegovo deželo; in stori mu, kakor si storil Sehonu, kralju amorejskemu, ki je prebival v Hesebonu. Pobili so torej tudi tega ž njegovimi sinovi in vse njegovo ljud¬ stvo popolnoma in si prilastili njegovo deželo. Sv. pismo nam pripoveduje kratko, kako si je izraelsko ljudstvo prisvojilo deželo onkraj Jor¬ dana. Jela se mu je izpolnjevati obljuba, 1 katera mu je obetala deželo Amorejcev. VI. Balaamovo prerokovanje. (IV. Mojz. 22, 1-24, 25.) Ob onem času, ko so si Izraelci z božjo po¬ močjo pridobili lep kos dežele, zgodilo se je nekaj, kar je jako znamenito ne samo za tedanjo, am¬ pak tudi za poznejšo zgodovino. Pokaže se nam prerok Balaam, ki naj bi bil Izraelce preklinjal, a jih je namestu tega blagoslavljal. Kralj Balak pokliče Balaama. Izraelci so šli in se utaborili na moabskih poljanah, kjer leži na drugi strani Jordanovi Jeriho. Ko je pa videl Balak, Seforjev sin, vse, kar so bili Izraelci storili Amo- rejcem, in da so se jih zbali Moabljani in bi se jim ne mogli ustavljati, rekel je starejšinam madijanskim: Tako bo to ljudstvo pokončalo vse, ki prebivajo v naših deželah, kakor vol pomuli 1 Prim. II. Mojz. 13, 5 i. dr. travo do korenine. On je bil v onem času kralj moabski. Poslal je torej poslance k vedežu Balaamu, sinu Beorjevemu, ki je pre¬ bival ob reki dežele sinov Amonovih, da bi ga poklicali in mu rekli: Glej, iz Egipta je prišlo ljudstvo, ki je po¬ krilo površino zemlje, in stoji zoper mene. Torej pridi in prekolni to ljud¬ stvo, ker je močnejše kakor jaz, da bi je mogel kako udariti in je izgnati iz svoje dežele. Zakaj vem, da je blago¬ slovljen, kogar blagosloviš, in proklet, kogar prekolneš. In starejšine moabski in prvaki ma- dijanski so šli, v rokah nesoči plačilo za vedeževanje. In ko so bili prišli do Balaama in mu povedali vse besede Balakove, odgovoril je: Ostanite tukaj po noči, in odgovorim vam, karkoli mi Gospod poreče. Ko so oni ostali pri Balaamu, prišel je Bog in mu rekel: Kaj hočejo ti ljudje pri tebi? On od¬ govori : Balak, Seforjev sin, kralj Moab- Ijanov, je poslal k meni, rekoč: Glej, ljudstvo, ki je prišlo iz Egipta, je po¬ krilo površino zemlje; pridi in prekolm je, da bi je kako mogel odgnati z bo¬ jem. In Bog je rekel Balaamu: Nikar ne hodi ž njimi, tudi ne kolni ljudstva, ker je blagoslovljeno. Zjutraj je vstal in rekel prvakom- Pojdite v svojo deželo, ker Gospod mi je prepovedal iti z vami. Prvaki so se vrnili in rekli Balaku: Balaam ni hotel iti z nami. Zopet jih je poslal več in imenit- nejših, kakor je bil poslal poprej. Ko so ti prišli k Balaamu, reko: Tako govori Balak, Seforjev sin: Nikar se ne obotavljaj priti k meni. Pripravljen sem, počastiti te, in karkoli boš hotel, dam ti: pridi in prekolni to ljudstvo. Balaam odgovori: Če mi da Balak polno hišo srebra in zlata, ne bom mogel premeniti besede Gospoda Boga svojega, da bi govoril ali več ali manj- Prosim, da bi tudi to noč ostali tukaj in da zvem, kaj mi zopet odgovori IV. Mojz. 22, 20. 21. Kralj Balak in prerok Balaam. 281 Gospod. Prišel je torej Bog po noči k Balaamu in mu rekel: Če so te prišli ti ljudje klicat, vstani in pojdi ž njimi, a samo tako, da storiš, kar ti zapovem. Balaam zjutraj vstane, osedla svojo oslico in odide ž njimi. Izraelci so se mudili v tistih krajih, katere je bil nekdaj Sehon vzel Moabljanom, Izraelci pa krajih znanega vedeža Balaama ali Bileama na pomoč. Ta je znal vedeževati, to je, napovedovati prihodnje reči, razlagati sanje in razkrivati skriv¬ nosti. Bil je skoro gotovo iz Mezopotamije, kjer so se jako mnogo pečali z vedeževanjem, in sicer, kakor se razvidi iz hebrejske besede, iz mesta Petora. — Vsekako pa je Balaam poznal tudi pravega Boga, četudi ni izpolnjeval vedno nje- Balaam na poti k Balaku. Sehonu. Lahko si mislimo, da je sosedne narode obšel strah pred Izraelci, ker so bili dva močna kralja zmagali tako urno in dve kraljestvi čisto pokončali. Tak strah je prevzel Balaka, moab- skega kralja, ki pač ni vedel, da je bil Bog pre¬ povedal Izraelcem, napasti Moabljane. Da bi Iz¬ raelcem odvzel njih zmagovito moč in odvrnil od" sebe nevarnost, sklene poklicati takrat v onih gove volje. Ker je imel tukaj opraviti z izvolje¬ nim ljudstvom božjim, zato se mu je prikazal Bog sam, in mu prvič ni dovolil iti z možmi, drugič pa mu je dovolil, pa le tako, da bi na¬ tanko izpolnil njegovo povelje. Toda — Balaam ni imel namena, da bi storil voljo božjo, ampak, da bi ustregel Balaku, pridobil si denarja in časti. Zato mu je Bog prestregel njegove namene. 282 IV. Mojz. 22, 22—41; 23, 1—3. Balaam gre k Balaku. Balaam prerokuje prvič. Balaam na poti k Balaku. In Bog se je razsrdil. Angel Go¬ spodov je stal na poti nasproti Balaamu, ki je sedel na oslici in imel s seboj dva služabnika. Ko je oslica videla na poti angela stoječega s potegnjenim mečem, obrnila se je od poti in šla po njivi. Ko jo je Balaam tepel in hotel zavrniti na pot, stopil je angel v ožino med dvema zidovoma, ki sta obdajala vinograde. Oslica, vide ga, nagne se proti zidu in pritisne nanj nogo sede¬ čega. On jo je pa zopet tepel. Vendar je angel prestopil k ozkemu mestu, kjer se ni mogel ogniti ne na desno, ne na levo, in mu stal nasproti. Ko je videla oslica stoječega angela, padla je pod nogami Bileama, ki se je raz¬ srdil in jo hujše tepel s palico ob bok. In Gospod je odprl usta oslici in go¬ vorila je: Kaj sem ti storila? Zakaj me tepeš sedaj že tretjič? Balaam od¬ govori: Ker si zaslužila in me zasme¬ hovala. Da bi pač imel meč in bi te ubil! Oslica reče: Ali nisem tvoja ži¬ val, na kateri si vedno sedel do da¬ našnjega dneva? Reci, ali sem ti ke- daj tako storila? On odvrne: Nikoli. Hipoma odpre Gospod Balaamu oči in zagleda angela stoječega na poti s po¬ tegnjenim mečem, in on je padel na tla pred njim. Angel mu reče: Zakaj tepeš v tretje svojo oslico? Jaz sem prišel, da se ti ustavim, ker tvoja pot je napačna in meni nasprotna. In ko bi se oslica ne bila obrnila s poti in se mi umaknila, ko sem se ustavil, ubil bi te bil, ona pa bi živela. Balaam reče: Grešil sem, ne vedoč, da ti stojiš meni nasproti. In sedaj, ako ti ni prav, da grem, se vrnem. Angel reče: Pojdi ž njimi, pa varuj se, da ne govoriš nič drugega, kakor ti bom naročil. Šel je torej s prvaki. Kes se nam pripoveduje tukaj velik čudež, toda ta čudež se prav lepo vjema z vsem, kar beremo tukaj in kar je Bog drugodi storil za svoje namene. Kakor je nekdaj hudobni duh dal kači moč, da je govorila in Evo zapeljala, tako je dal tukaj angel Gospodov oslici moč govorje¬ nja, da je poučila in osramotila napačnega pre¬ roka. Nenavaden čudež rabi Bog zato, ker se peča Balaam z vedeževanjem, torej jednakim 1 umetnostmi, kakor egiptovski čarodeji, zoper ka¬ tere je dal Bog Mojzesu moč nenavadnih čudežev. Bog je hotel vedežu pokazati, kako nespametno je njegovo ravnanje. Zato pravi o njem sv. Peter, da je ljubil plačilo krivice, prejel je pa svarjenj 6 zavoljo svoje nespameti; podjarmljena mutasta vina je govorila s človeškim glasom in ustavil® neumnost prerokovo. — Sv. pismo nadaljuje: Ko je Balak to slišal (namreč, da pr 1 " haja vedež), šel mu je naproti do nekega moabljanskega mesta, ki leži na skrajm meji Arnona. In rekel je Balaamu: Poslal sem poslance, da te pokličem, zakaj nisi k meni prišel takoj ? Ah misliš, da ti ne morem povrniti tvoje poti? On mu odgovori: Glej, tukaj sem: ali bom mogel govoriti kaj dru¬ gega , kakor to, kar mi da Bog g°' voriti? Šli so torej skupaj in prišli v mesto, ki je bilo na skrajni meji nje¬ govega kraljestva. In ko je Balak za¬ klal junce in ovce, poslal je darove Balaamu in prvakom, ki so bili ž njim- Ko se je pa zdanilo, peljal ga je na višavo Baalovo, od koder je videl (tudi) zadnje dele izraelskega ljudstva. Balak je napravil malikovalsko daritev in 0< ^ te je poslal kose Balaamu in njegovim spremlj 6 ' valcem. Drugo jutro ga je pa peljal na visok kraj, posvečen maliku Baalu. Pogani so častil 1 malike radi na višavah. Zato imenuje sv. pisffl° z besedo višava sploh malikovalske kraje, kjer so imeli pogani temple ali oltarje za svoje ma¬ like. Na takih mestih so obhajali malikovalci v čast malikom razne grdobije. Balaam prerokuje prvič. In Balaam reče Balaku: Postavi m 1 tukaj sedem oltarjev in pripravi ravno toliko juncev in isto toliko ovnov. I n ko je storil po besedah Balaamovih 111 ob jednem položil junca in ovna na oltar, reče Balaam Balaku: Stoj ne¬ koliko zraven svoje žgavne daritve, med tem pojdem, če mi morda pride 1 II. Petr. 2, 15. 16. IV. Moj z. 23, 3—24. Balaam prerokuje prvič in drugič. 283 naproti Gospod, in karkoli mi zaukaže, bom ti govoril. In ko je naglo odšel, sreča ga Gospod. In Balaam mu je govoril in rekel: Sedem oltarjev sem postavil in nanje del junce in ovne. Gospod pa mu je dal besedo v usta in rekel: Vrni se k Balaku in tako govori. Vrnivši se, najde Balaka, stoječega poleg svojega žgavnega daru, in vse prvake moabljanske. In Balaam začne svoj govor in reče: Iz Arama me je poklical Balak, kralj moabljanski, z gora jutrovih. Pridi, reče mi, in prekolni Jakopa; hiti in uroti Izraela. Kako bi preklel, ko¬ gar ni preklel Bog? Kako bi urotil, kogar ne sovraži Bog? Zakaj z višav ga bom videl in s hribov ga bom gledal. To ljudstvo bo prebivalo samo in med narodi ne bo šteto. Kdo bi mogel šteti množino Jakopa, in poznati število Iz¬ raelovega rodu? O, da bi mogel umreti kakor pravični, in da bi bil moj konec podoben koncu teh! Sedem oltarjev je sicer narejenih tukaj za malikovalske namene, toda videti je, da obrača to hudobijo Bog v višje in svoje namene. Balaam je odšel, da bi videl kako znamenje, ki bi mu pokazalo, kaj naj stori. Toda Gospod ali angel Gospodov mu pride naproti in mu naznani, kaj naj stori. Ko se Balaam vrne k Balaku, začne svoj govor, ki pa ni bil prokletstvo, ampak blagoslov. Besede Balaamove so zato tudi vzvišene in veli¬ častne ali pesniške, kakoršne so primerne za tako napoved. Zlasti znamenito je to, da si želi tako umreti, kakor umrd pravični; seveda misli ob tem najbolj na Izraelce. Balaam prerokuje drugič. In Balak reče Balaamu: Kaj je to, kar počenjaš? Da bi preklel moje so¬ vražnike , zato sem te poklical; ti pa jih še nasprotno blagoslavljaš. On mu odgovori: Ali morem govoriti kaj dru¬ gega, kakor kar ukaže Gospod? Balak torej reče: Pojdi z menoj na drug kraj, odkoder boš videl del Iz¬ raelcev in ne boš mogel videti vseh, od ondod jih prekolni. Ko ga je bil peljal na visok kraj na vrhunec gore Fasga, postavil je Balaam sedem oltar¬ jev, in položivši nanje junca in ovna, reče Balaku: Stoj tukaj poleg svojega žgavnega daru, med tem, ko jaz od¬ idem naproti (Gospodu). Ko ga je Go¬ spod srečal in mu del besedo v nje¬ gova usta, reče: Vrni se k Balaku in to mu govori. Vrnivši se, najde ga stoječega po¬ leg svojega žgavnega daru, in prvake moabljanske ž njim. Balak mu reče: Kaj je govoril Gospod? On pa je za¬ čel svoj govor in rekel: Stoj, Balak, in poslušaj: čuj, sin Seforjev: Bog ni, kakor človek, da bi se lagal, niti ka¬ kor sin človekov, da bi se premenil. Moabska pokrajina. Rekel je, ali ne bo torej storil? Go¬ voril je, ali ne bo dopolnil? K blago¬ slavljanju sem bil pripeljan in blago¬ slova ne morem zadržati. Ni ga ma¬ lika v Jakopu, in ne vidi se podoba v Izraelu. Gospod njegov Bog je ž njim, in pri njem se sliši trobentanje (zaradi) kraljeve zmage. Gospod ga je izpeljal iz Egipta; njegova moč je jednaka nosorogovi. Ni vraže v Jakopu, niti vedeževanja v Izraelu. Ob svojem času bodo pripovedovali Jakopu in Izraelu, kaj je storil Bog. Glej, ljudstvo vstane kakor levinja in se dvigne kakor lev: ne vleže se, dokler ne požre plena in se ne napije krvi umorjenih. 284 IV. Mojz. 23, 25—30; 24, 1—22. Balaam prerokuje tretjič. In Balak reče Balaamu: Ne pre¬ klinjaj in ne blagoslavljaj. In on reče: Ali ti nisem povedal, da storim, kar¬ koli mi ukaže Bog? In Balak mu reče: Pojdi in popeljem te na drug kraj, morda bo všeč Bogu, da jih prekolneš od ondod. In ko ga je peljal na vrh gore Fogora, ki je proti puščavi, reče mu Balaam: Postavi mi tukaj sedem oltarjev in pripravi ravno toliko juncev in isto toliko ovnov. Balak je storil, kakor mu je bil rekel Balaam, in del junce in ovne na posamezne oltarje. Balak je bil praznoveren človek in zato je mislil, da bo govoril Balaam drugače, ako pride na drug kraj. Peljal ga je dvakrat na drug kraj, češ, naposled bo vendar klel. Toda Balaam ga uči, da se Bog ne preminja. Zato mora on blago¬ slavljati tudi drugič in tretjič, kakor mu ukazuje Gospod. Lepo opeva dobre strani izraelskega ljudstva, da namreč ni v njem vražarstva, torej ne malikovalstva, da je pa močno kakor nosorog, t. j. velika žival, ki živi ob velikih afriških rekah in ima nad rilcem ali gobcem močen rog, in pa kakor lev. — Tudi tretjič je Balaam blagoslovil ljudstvo. Balaam prerokuje tretjič. Ko je Balaam videl, da je Gospodu všeč, da blagoslavlja Izraelce, ni šel strani, kakor je bil šel poprej, da bi bil vedeževal po ptičih, ampak obrnil je svoj obraz proti puščavi, in povzdig¬ nil oči in videl Izraelce, bivajoče v šo¬ torih, razdeljene po svojih rodovih; in ko je vanj prišel duh Gospodov, začel je svoj govor in rekel: Govori Ba¬ laam, sin Beorjev; govori človek, če- gar oči so zaprte. Govori poslušalec besed božjih, ki je videl prikazen Vse- mogočnega: Kako lepa so tvoja biva¬ lišča, Jakop, in tvoji šotori, Izrael! Kakor obrastene doline, kakor namo¬ čeni vrtovi poleg reke, kakor šotori, katere je postavil Gospod, kakor cedri blizu voda. Voda bo lila iž njegovega vrča, 1 in njegov zarod bo v veliko voda. Bog jih je izpeljal iz Egipta, 1 Primera hoče povedati, kako obilno bo ljudstvo iz¬ raelsko. njihova moč je kakor moč nosorogova. Požrli bodo narode, ki so jim sovražni, in potrli njih kosti, in prebodli s pu¬ šicami. Legel je in spal kakor lev in kakor levinja, katere se nihče ne drzne vzbuditi. Kdor tebe blagoslavlja, bo sam blagoslovljen; kdor pa preklinja, njega zadene prokletstvo. In Balak se je razjezil zoper Ba- laama, tlesknil z rokama in rekel: D a bi proklel moje sovražnike, zato sem te poklical, a ti si jih nasprotno blago- slo vil že tretjič: Vrni se na svoj kraj1 Hotel sem te sicer visoko počastiti, p a Gospod ti je vzel namenjeno čast. Balaam je odgovoril Balaku: Ah nisem rekel tvojim poslancem, katere si poslal k meni: Ko bi mi dal Balak svojo hišo polno srebra in zlata, ne bom mogel prestopiti besede Gospoda svojega Boga, da bi povedal kaj do¬ brega ali hudega iz srca svojega, ampak kar mi Gospod naroči, to go¬ vorim! — Zatorej je povzel govor in zopet rekel: Govori Balaam, sin Beor¬ jev, govori človek, čegar oči so za¬ prte : govori poslušalec besed božjih, ki pozna nauk Naj višjega in vidi pri' kazni Vsemogočnega, ki pade, pa se mu odprd oči: 2 Videl ga bom, pa ne precej; gledal ga bom, pa ne blizu- Izšla bo zvezda iz Jakopa, in vstala palica iz Izraela in bo udarila poveljnike moabske in pokon¬ čala vse sinove Setove. In Idumejska bo njegova last, Sejirska bo dedščina svojim sovražnikom: Izrael pa bo mo¬ gočen. Iz Jakopa bo tisti, ki bo vladal, in bo pokončal ostanke mesta. — In ko je pogledal Amalečane, začel je go¬ vor, in rekel: Amalek je prvi med na¬ rodi, a njegov konec je pogin. — Po¬ gledal je tudi Kinejce in začel govor in rekel: Močno je sicer tvoje bivali¬ šče: toda, če postaviš svoje gnezdo tudi na skalo, kako dolgo boš mogel 1 To je: Tako, kakor bi bilo všeč mojemu srcu, ali ti bilo po mojih željah. 2 To je: Po telesu obnemore, kadar se zamakne, l’ a odpro se mu dušne oči. IV. Mojz. 24, 22—25. Balaam prerokuje tretjič. Prerokba o zvezdi. 285 stati? Asirec te bo ujel. — In povzel je govor in zopet rekel: Oh, kdo bo živel, kadar bo Gospod tisto storil? Pridejo na ladij ah iz Italije, premorejo Asirce, pokončajo Hebrejce, in napo¬ sled poginejo tudi sami. In Balaam je vstal in se vrnil v svoj kraj. Tudi Balak je šel nazaj po poti, po kateri je bil prišel. V tem govoru je najimenitnejši del Balaamo- vega prerokovanja. Najprej opeva lepoto Izraelove nove dežele, potem povzdiguje in slavi njegovo moč, opominja zopet Balaka, da ne more drugače govoriti kakor po volji božji, in napove naposled, da izide iz Jakopa zvezda in palica. Če pogledamo besede same, kažejo nam ne¬ kaj prav posebnega. Zakaj v poslednjem delu naznanja Balaam to, kar je največje in najzna¬ menitejše. Prej je govoril o Izraelu veličastno, a zvezda naznanja svetlobo, naznanja nov čudež, novo božje delo. Zvezda sveti, zvezda vodi, zve¬ zda nas razveseljuje. Nekaj takega torej ima iziti iz Izraela, kar bo svetilo, kar bo vodilo in ljudi razveseljevalo. Ob jednem vstane tudi palica, ki je znamenje oblasti, vodstva, pomoči. Že besede same nam torej kažejo, da Balaam prerokuje tu¬ kaj Mesija. Ako se pa ozremo na tistega, ki je dopolnil to prerokovanje, vidimo, kako se vjema njegovo življenje s prerokbo. Kdo drug namreč more biti ta zvezda, kakor Kristus? Imenuje se v Skriv¬ nem razodenju 1 svetlo danico, kakor se imenuje ravno tam tudi korenino in zarod Davidov. O njem pravi isto razodenje, 2 da ima sedmere zvezde v svoji desnici. Nadalje napoveduje pobožni Za- harija, oče Janezov, njega, ki izhaja iz visokosti, 3 kar pomenja najprej solnce in Izveličarja kot solnce pravice, pa vsakdo vidi, da sta si obe misli podobni: da bo Kristus svetlo solnce in svetla zvezda. Najlepše in najjasnejše pa seje dopolnilo prerokovanje v tem, da se je prikazala ob Go¬ spodovem rojstvu zvezda na Jutrovem, in ta je bila Izveličarjeva zvezda. Po Gospodovem rojstvu so namreč prišli v Jeruzalem modri iz ju¬ tro ve dežele in so vprašali: 4 Kje je kralj Judov, ki je rojen? Zakaj videli smo njegovo zvezdo na 1 Skr. razod. 22, 16. ’ Skr. razod. 2, 1. 3 Luk. 1, 78. 4 Mat. 2, 1 dr. Jutrovem in smo ga prišli molit. Te besede kažejo očitno, da so modri na Jutrovem zazrli zvezdo, pa da so tudi vedeli, kaj neki oznanja. Vsakdo vidi, da je tukaj popolno soglasje med Balaamovimi besedami in med vprašanjem in raz¬ kladanjem modrih. Zatorej smemo trditi po pra¬ vici, da so poznali modri prerokovanje Balaamovo, ki se je ohranilo pri ondotnih jutrovih narodih, sosedih Izraelcev. Ni brez pomena tudi to, da prerokuje prerok zoper svojo voljo ravno tedaj, ko hoče izraelsko ljudstvo vstopiti v obljubljeno deželo. V tem času mu prerokuje bodočo usodo do poslednjih časov, prerokuje zmage, domačo srečo, zlasti pa naj¬ večjo, katera je prihod ali izhod Izveličarjev. Ob tej priliki tudi naznanja, kako bo z Idumejo, ko bo Izrael premagal Amalečane, Kinejce, kako bodo prišli Asirci in naposled Rimljani iz Italije in vse podjarmili ter pokončali, a nazadnje tudi sami izginili. Vse to se je dogodilo tako, kakor je bilo napovedano. Izraelci so pod kraljem Sav¬ lom premagali Amalečane, pod Davidom pa Idu- mejce. Kinejci so bivali v obljubljeni deželi; skoro gotovo pomenjajo Kinejci razne narode, katere so si podvrgli Izraelci v Palestini. Nad Izraelce so prišli iz jutrove strani najprej Asirci, potem Babilonci, od večera pa Grki in Makedonci, po¬ slednjič Rimljani. A vsi ti so bili premagani od Izraelcev, ker je Kristus, Jakopova palica, pri¬ dobil za svojo duhovno oblast ves svet. Tako je prerokoval znameniti Balaam, četudi ni ustregel Balaku. Moral je dopolniti voljo božjo. — Balak in Balaam sta se razšla; Balaam je šel k Moabljanom in Madijancem in jim svetoval, naj zapeljejo Izraelce v nečistost in v malikovanje, kakor nam naravnost pravi sv. pismo: 1 Balaam je zečil Balaka pohujšanje napraviti pri Izraelo¬ vih otrocih, jesti in prešeštvati, to je: jesti od malikovalskih darov in pa uganjati grdobije, ka- koršne so se godile pri malikovalskih daritvah. Po tem grdem in hudobnem nasvetu so Madijanci in Moabljani tudi ravnali. Zato je pa pozneje doletela Balaama zaslužena kazen, kakor bomo slišali. — Balaam nam je žalosten vzgled, kako globoko pade človek, ki je bil od Boga povzdig¬ njen, pa ne rabi prav božjih milostij. Primerjajo ga izdajalcu Judežu, in cerkveni očetje ga ime¬ nujejo preroka hudobnega duha. l 1 Skr. razod. 2, 14. 286 IV. Mojz. 25, 1—17; 26, 1—2. Izraelcev malikovanje in štetje. Vil. Izraelcev pregreha in štetje in Madijancev kazen. (IV. Mojz. 25, 1—26, 65; 31, 1-54.) Izraelci malikujejo in prešcštvajo. Izraelci so se v onem času mudili v Setimu. In ljudstvo je prešeštvalo z moabskimi hčerami; te so jih vabile k svojim daritvam. Oni pa so jedli (od malikovalskih daritev) in molili njih bo¬ gove (malike). In Izraelci so se posve¬ tili (maliku) Beelfegorju. Zopet nova izraelska hudobija! Bivali so Izraelci v Setimu, kjer je bila njih 42. in zadnja postaja. Gotovo se jim je tukaj godilo dobro; imeli so jedi in pijače, uživali so mir pred so¬ vražniki, in gledali pred seboj jerihunsko planjavo — prelep kos obljubljene dežele. V lem nevar¬ nem stanju je prišla jako nevarna izkušnjava: moabske in madijanske hčere so jih prišle za¬ peljevat v malikovalstvo in nečistost. In tej iz- kušnjavi se niso ustavljali, začeli so grdo mali¬ kovati in so se posvetili celd nečistemu maliku Beelfegorju, to je Beelu ali Baalu, ki so ga ča¬ stili v moabskem mestu Pogorju. Ondotni narodi so častili tega in druge malike večinoma na jako grde načine, zaradi česar jih je Bog dal Izrael¬ cem pokončati. Tedaj so pa Izraelci sami jeli uganjati tako hudobijo. In Gospod se je razsrdil in rekel Mojzesu: Vzemi vse prvake ljudstva in daj jih obesiti na kol proti solncu, da se odvrne moja jeza od Izraela. In Mojzes reče sodnikom Izraelskim: Vsa- kateri naj umori svoje bližnje, ki so se posvetili Beelfegorju. Pregreha je bila huda, nevarnost velika: zato je bilo treba ostre kazni. Res je bila kazen taka, da je Izraelce ostrašila. In vendar ni ostrašila vseh. Med tem, ko je Mojzes skupaj z množico jokal in molil pred šotorom, šel je jeden Izraelec vpričo vseh počenjat grdobije. Tedaj pa je izmed množice urno vstal Finees, velikega duhovnika Eleazarja sin, zagrabil meč in ž njim prebodel nesramnega Izraelca pa še zapeljivo žensko Ma- dijanko. Ko se je to zgodilo, tedaj so nehali mo¬ ritev, pa nehala je tudi kuga, s katero je udaril Bog Izraelce. Pomorjenih je bilo pa vendar-le 24.000 ljudij. To si je ljudstvo pač zapomnilo, ko je videlo hudo kazen zaradi malikovanja m nečistovanja. Iz tega dogodka povzame lahko vsak bralec, kako velik greh je nečistost, kako zoperna Bogu in kako velike kazni so v večnosti pripravljene nečistnikom. In Gospod je rekel Mojzesu : Finees, Eleazarjev sin, je odvrnil mojo jezo od Izraelovih sinov, ker ga je zgrabila moja gorečnost zoper nje, da ne bi jaz v svoji gorečnosti pokončal sinov Iz¬ raelovih. Zaradi tega mu govori: Glej, dam mu mir (trdnobo) svoje zaveze, m bo tako njemu, kakor njegovemu za¬ rodu zaveza duhovstva večna, ker je bil goreč za svojega Boga in je storil spravo za pregreho Izraelovih sinov. Gorečnost Fineesovo je bila tako dobra m hvalevredna, da jo je Bog sam pohvalil in po¬ plačal. Poplačal jo je s tem, da mu je obljubil čast velikega duhovnika v njegovem rodu za zmerom. In to se je tudi zgodilo. Potomci Fi- neesovi so imeli vedno čast velikega duhovnika- Samo štirji veliki duhovniki so bili iz rodovine Itamarjeve potem, ko je bil Heli dosegel to čast. Toda ta majhna izjema, ki je samo za kratek čas pretrgala vrsto, ni proti božji obljubi. Štetje Izraelcev. In Gospodje govoril Mojzesu, rekoč: Madijanci naj čutijo, da ste jim so¬ vražniki; pobijte jih. Zakaj tudi oni so ravnali sovražno zoper vas in vas z zvijačo zapeljali. — Štejte vso množino Izraelovih sinov od dvajset let naprej, po hišah in rodbinah, vse, ki morejo iti v boje. Da bi se Izraelci pripravili za nove boje, posebej še proti hudobnim Madijancem, preštela sta jih po božjem povelju Mojzes in Eleazar, ka¬ kor so bili prešteti že 39 let poprej, t. j. v 2. letu po izhodu iz Egipta (gl. str. 239). Da spoznamo, kako se je premenilo število odtlej pa do tega časa, primerimo oboje števila med seboj. Rod: Štev, v 2. letu: Štev, v 40. letu: Ruben 46.500 43.730 Simeon 59.300 22.200 Gad ..... 45.650 40.500 Juda 74.600 76.500 226.050 182.930 IV. Mojz. 26, 63 — 65; 27, 12—23; 31, 1 — 6. Štetje. Mojzesu smrt napovedana. Vojska z Madijanci. 287 V obče je število v 39 letili padlo, in sicer zaradi kaznij, s katerimi je Bog pokoril ljudstvo, zlasti še v nekaterih rodovih, kakor v Simeono¬ vem, ker je skoro gotovo ta rod najbolj zadela kazen zaradi poslednjega malikovanja. Levitov je bilo v 2. letu 22.000, v 40. letu pa 23.000, in sicer od jednega meseca naprej. To je število Izraelovih sinov, ka¬ tere sta popisala Mojzes in Eleazar, duhovnik, na moabski poljani nad Jor¬ danom, Jerihi nasproti. Med temi ni bilo nikogar tistih, katere sta bila po¬ prej štela Mojzes in Aron v Sinajski puščavi. Zakaj Gospod je bil napove¬ dal, da vsi 1 umrjo v puščavi. In no¬ beden izmed njih ni ostal, kakor Ka¬ leh in Jozuve. Umrla sta bila doslej tudi že Marija in Aron, sestra in brat Mojzesova, in sedaj je imela priti .vrsta še nanj. Bog napove Mojzesu smrt in mu določi Jozuveta za naslednika. Tudi je rekel Gospod Mojzesu : Pojdi na tisto-le goro Abarim, in oglej si ž nje deželo, katero hočem dati Izraelo¬ vim sinovom. In ko jo boš videl, pojdeš tudi ti k svojemu ljudstvu, kakor je šel tvoj brat Aron, ker sta me razžalila v Sinski puščavi, ko se mi je množica upirala in me nista hotela počastiti pred njo ob vodi. To je voda ugovar¬ janja v Kadesu v Sinski puščavi. — Mojzes mu je odgovoril: Gospod Bog vseh ljudij naj postavi moža, ki bo nad to množico, ki bo mogel hoditi pred 1 Vsi pomenja vse tiste, ki so bili stari več kakor Ž0 let. Tisti, ki so bili stari manj, niso umrli. njimi in jih vodi sem in tje: da ne bo Gospodovo ljudstvo kakor ovce brez pastirja. In Gospod mu veli: Vzemi Jozu¬ veta, sina Nunovega, moža, v katerem je.duh, in položi nanj svojo roko. Stal bo pred Eleazarjem duhovnikom in vso množico: in daj mu vpričo vseh povelja in del svojega veličastva, da ga bo poslušala vsa množica Izraelo¬ vih sinov. Kadar bo treba kaj storiti, naj Eleazar duhovnik vpraša zanj Go¬ spoda. Po njegovi besedi bo delal on in vsi Izraelovi sinovi ž njim in druga množica. Mojzes je storil, kakor je bil Gospod ukazal. Vzel je Jozuveta, po¬ stavil ga pred Eleazarja duhovnika in vso množico ljudstva. In položivši roke na njegovo glavo, razložil mu je vse, kar je bil ukazal Gospod. Tako je postavil Mojzes Jozuveta. za svojega naslednika, pa mu ni dal vse časti in ne vse svoje oblasti. Mojzes je namreč imel vso oblast od Boga, oblast za svete in za posvetne opravke; Jozuve pa je dobil oblast tako, da je moral vpra¬ šati velikega duhovnika, ki je zopet vprašal Boga. Tako ima Jozuve v jednem oziru večjo srečo ka¬ kor Mojzes, da namreč vodi ljudstvo v obljubljeno deželo, na drugi strani pa nima tako naravnost opraviti z Bogom, kakor Mojzes, ki je gledal Bogu v obličje. Vojska z Madijanci. Predno je Mojzes umrl, imel je dokončati vojsko z Madijanci. Gospod je govoril Mojzesu, rekoč: Maščuj se poprej nad Madijanci zaradi Izraelovih sinov, in potem pojdeš k svojemu ljudstvu. 1 In takoj ukaže Mojzes: Obrežite iz¬ med sebe može, ki se bodo mogli za Gospoda maščevati nad Madijanci. Iz vsakega izraelskega rodu naj se izbero tisoč mož, ki pojdejo v vojsko. In iz vsakaterega rodu so dali tisoč mož, to je, dvanajst tisoč pripravnih za boj. Te je poslal Mojzes s Finee- 1 Iti k svojemu ljudstvu; pridružiti se svojemu ljud¬ stvu pomenja: umreti. Iz tega se vidi, da so Izraelci ve¬ rovali neumrljivost človeške duše. 288 IV. Mojz. 31, 6—16. Kaznovanje Madijancev. som, sinom Eleazarja duhovnika; iz¬ ročil mu je tudi svete posode in tro¬ bente za trobentanje. In ko so se bo¬ jevali zoper Madijance in jih prema¬ gali, pobili so vse moške; in njihove kralje Evija in Rekema, in Sura in Hura in Rebeta, pet poglavarjev ljud- žici Izraelovih sinov, drugo blago p a so nesli k taboru na moabske planjave, zraven Jordana, Jerihi nasproti. Sli so pa Mojzes in Eleazar duhov¬ nik in vsi poglavarji ljudstva njim na¬ sproti iz tabora. In Mojzes se je raz¬ srdil nad vojnimi poveljniki, tisočniki Jozuve postavljen za vodnika Izraelcem. stva: tudi Balaama, sina Beorjevega, so pobili z mečem. In ujeli so njih žene in otroke, in vso živino in vse blago, katero so mogli dobiti, so uplenili. Mesta in sela in gradove je razdejal ogenj. Vzeli so plen in vse, kar so ujeli, bodisi ljudi, bodisi živino, in pripeljali k Mojzesu in Eleazarju duhovniku in k vsej mno- in stotniki, ki so prišli iz vojske, in je rekel: Zakaj ste ohranili ženske? Ah niso te zapeljale Izraelovih sinov po na¬ svetu Balaamovem, in vas od Gospoda odvrnile, ko ste grešili ob Pogorju, 1 Pomen je: Naopak ste ravnali, da ste ženske ohranil 1 * * * * - Saj ravno ženske so vam bile največ v spotiko in pohujšanje; one so vas zapeljale, da ste malikovali, ker ste častili grdega malika Pogorja, t. j. Baala z gore, ki se imenuje Fog° r (hebr. Peor). IV. Mojz. 31, 16—54. Plen po zmagi nad Madijanci. Ravnanje Izraelcev. 289 zaradi česar je bilo tudi udarjeno ljud¬ stvo? Zatorej pomorite vse, kar je moškega spola, tudi male otroke; in žene, ki so imele može, prebodite. In ostanite zunaj tabora sedem dnij. Kdor bo usmrtil človeka, ali se dotaknil ubitega, naj se očisti tretji in sedmi dan. In ves plen, bodisi obleka, ali posoda, ali kar je iz kozje kože ali dlake, ali lesa, pripravljeno za rabo, naj se očisti. Razdelitev plena. Tudi Eleazar duhovnik je tako-le govoril vojščakom, ki so se bili boje¬ vali: Ta je zapoved v postavi, katero je dal Gospod Mojzesu: Zlato, srebro, bron, železo, svinec, kositer in vse, kar gre skozi plamen, naj se očisti v ognju; kar pa v ognju ne obstane, naj se po¬ sveti z očiščevalno vodo. In sedmi dan operite svoja oblačila in potem pri¬ dite očiščeni v tabor. Tudi je rekel Gospod Mojzesu: Se¬ štejte to, kar so uplenili, od človeka do živine, ti, in Eleazar duhovnik in poglavarji ljudstva: in po jednakih de¬ lih razdeli plen med tiste, ki so se bo¬ jevali in šli v vojsko, in med drugo množico. In izloči delež Gospodu iz onih, ki so se bojevali in so bili v voj¬ ski, po jedno glavo od pet sto, kakor izmed ljudij, tako izmed volov, in oslov in ovac, in daj jih Eleazarju duhov¬ niku, ker so prvine Gospodove. Tudi od druge polovice Izraelovih sinov vzemi vsako petdeseto glavo ljudij, vo¬ lov, oslov, ovac in vseh živih stvarij, in daj jih levitom, ki stražijo na straži Gospodovega šotora. Mojzes in Eleazar sta storila, ka¬ kor je bil ukazal Gospod. Plen je bil jako velik, n. pr. ovac je bilo 675.000, volov 72.000, oslov 61.000. Vse to se je razdelilo, kakor je bil ukazal Gospod. Prišli pa so vojni poveljniki k Moj¬ zesu, tisočniki in stotniki, in so rekli: Mi tvoji služabniki smo prešteli število bojevalcev, ki smo jih imeli pod seboj, in niti jeden ni izostal. Zaradi tega daruje vsakateri Gospodu v dar, kar Zgodbe sv. pisma I. smo mogli najti zlata v plenu: pod¬ veze, in zapestnice, prstane, in verižice za na roko in za na vrat/ da za nas prosiš Gospoda. In Mojzes in Eleazar sta sprejela vse zlato v različnih oblikah, po teži šestnajst tisoč sedem sto petdeset sik- lov, od tisočnikov in stotnikov, in sta nesla v šotor zaveze v spomin Izraelo¬ vih sinov pred Gospodom. Tako so pokazali vojni poveljniki svojo hva¬ ležnost, ker je bil Bog ohranil vse Izraelce, da ni nobeden padel v krvavem boju. Zlata je bilo za kakih 300.000 gld. našega denarja. Morda se komu na prvi pogled zdi, da so po božjem naročilu Izraelci tudi tukaj ravnali pretrdo s sovražniki. Da spoznamo božjo pravič¬ nost, pomislimo te-le stvari: 1. Bog je gospodar življenja in smrti, posa¬ meznih ljudij in celih narodov. On jim torej po svoji pravici pošlje srečo ali nesrečo,’zmago ali poboj. 2. Madijanci so bili malopriden narod, ker so bili udani ostudnemu malikovalstvu in grdim pregreham, čeprav so prvotno tudi oni častili pra¬ vega Boga, ker je bil njihov začetnik Madijan, sin Abrahamov (gl. str. 98). V take hudobije so zapeljevali tudi Izraelce in bili tako njim kakor drugim sosedom v spotiko. 3. Ko so prišli v dotiko z Izraelci, bili bi lahko spoznali pravega Boga, poboljšali se in spokorili, zlasti, ker so videli, da je tudi druge narode zadela po Izraelcih božja kazen. 4. Bog ni ravnal z Madijanci nič trje kakor z Izraelci. Izraelce so za kazen zaradi maliko¬ vanja obešali, Madijance pa so samo v vojski pobili. Žene so potem usmrtili, ker so bile jako izprijene in hude malikovalke; Izraelci jih niso mogli vzeti za svoje žene, ker bi jim bile vedno v nevarnost. Tudi je bila njih smrt nagla, ker so jih prebodli z mečem. 5. Otroci moškega spola pa so bili umorjeni zato, da je bil popolnoma zatrt ta rod. Res niso bili otroci krivi hudobije starišev, toda pri vsaki nesreči morajo s stariši vred trpeti tudi otroci 1 Stari narodi so nosili razne stvari za lišp; tukaj ime¬ nujejo podveze, ki so prav za prav obročki, katere so nosili na nogah nad gležnji; zapestnice so nosili na rokah (za pestmi); imeli so pa obročke ali verižice tudi nad lakti, po¬ tem še okoli vratu. 19 290 IV. Mojz. 32, 1 — 31. Rubenov in Gadov rod hoče ostati onkraj Jordana. na tem svetu; s tem si pa pridobe boljše stanje na onem svetu. Smrt v mladosti je mnogokrat sreča in.znamenje božje ljubezni. 6. Naposled ne smemo pozabiti, da je bilo tako imenovano vojno pravo v starih časih jako ostro. V vojskah so povsodi trdo ravnali s pre¬ maganim sovražnikom, pobili so ga ali pa od¬ peljali v sužnjost. Zato so rekli Rimci: Vae victis, t. j. gorje premaganim! Ko bi bili premagani Iz¬ raelci, godilo bi se jim bilo še hujše, kakor se je godilo Madijancem. Ako torej sodimo po vseh teh ozirih, moramo reči, da niso Izraelci ravnali pretrdo s svojimi sovražniki. Ker so si bili Izraelci priborili velik kos dežele ob Jordanu, bila je prilika, da so jo vzeli v last za vselej. To se je tudi zgodilo. VIII. Dežela onstran Jordana razdeljena. (IV. Mojz. 32, 1 — 42.) Sinovi Rubenovi in Gadovi pa so imeli veliko drobnice; njih blago v go¬ veji živini je bilo brezmerno. Ko so videli, da sta Jazer in Galaad deželi pripravni za živinorejo, prišli so k Moj¬ zesu in Eleazarju duhovniku in pogla¬ varjem množice, in so rekli: Atarot, Dibon, Jazer, Nemra, Hesebon, Eleale, Saban, Nebo in Beon, dežela, katero je Gospod udaril vpričo Izraelovih si¬ nov, je prav bogata za živalsko pašnjo, in mi tvoji služabniki imamo jako ve¬ liko živine: prosimo, če smo našli mi¬ lost pred teboj, da jo daš nam, svojim služabnikom, v last in nas ne siliš pre¬ stopiti Jordan. Mojzes jim je odgovoril: Ali poj¬ dejo vaši bratje v boj, vi bodete pa tukaj sedeli? Zakaj podirate srce Iz¬ raelovim sinovom, da si ne bodo upali iti v deželo, katero jim hoče dati Go¬ spod? Ali niso tako ravnali vaši očetje, ko sem jih 'poslal od Kades-Barne .ogledat deželo? In glejte, na mesto svojih očetov ste vstali, izrastki in učenci grešnih ljudij, da pomnožite Gospodovo jezo zoper Izraelce. Če nečete iti za njim, bo pustil ljudstvo v puščavi, in vi bodete krivi smrti vseh. Oni pa so pristopili blizu in rekli: Ograje za ovce bomo zidali in hleve za živino, tudi svojim otročičem trdna mesta: mi sami pa pojdemo oboroženi in pripravljeni pred Izraelovimi sinovi v boj, dokler jih ne pripeljemo v nji' hove kraje. Naši otročiči in kar imam°> ostanejo v obzidanih mestih zaradi za¬ lezovanja prebivalcev. Ne povrnemo se domov, dokler Izraelovi sinovi ne posedejo svoje dedščine. Tudi ne bomo onkraj Jordana ničesar iskali, ker ze imamo svojo posest na njegovi jutrovi strani. Mojzes jim je rekel: Če storite, kar obetate, pojdite pripravljeni pred Go¬ spodom v boj. In vsak vojščak naj gj e oborožen črez Jordan, dokler Bog ne pokonča svojih sovražnikov, in se m u ne podvrže vsa dežela: potem bodete brez krivde pred Gospodom in pri IZ' raelcih, in bodete dobili po božji volji pokrajine, katere želite. Ako pa storite, kar pravite, potem ni dvom a > da grešite zoper Boga, in vedite, da y aS zadene vaš greh. 1 Zatorej sezidajte mesta svojim otročičem in ograje 111 hleve ovcam in govedom, in kar ste obljubili, dopolnite. In sinovi Gadovi in Rubenovi s ° rekli Mojzesu: Tvoji služabniki sm°> storimo, kar ukazuje naš Gospod. Svoj 6 otročiče in žene in drobnico in goved a bomo pustili v galaadskih mestih,*#! vsi pa, tvoji hlapci, pojdemo oborožen 1 v vojsko, kakor ti velevaš, gospod. Zatorej je Mojzes ukazal Eleaza.rj u duhovniku in Jozuvetu in poglavarje# 1 družin po Izraelovih rodovih in jim J e rekel: Če pojdejo sinovi Gadovi in S1 novi Rubenovi z vami črez Jordan,_ 10 sicer vsi oboroženi za vojsko vpri°° Gospoda, in vam bo dežela podvržen^ dajte jim Galaad v last. Ako pa ° e bodo hoteli z vami iti v kanaansk 0 deželo, naj imajo med vami kraje 2 a bivanje. In sinovi Gadovi in sino v Rubenovi so odgovorili: Kakor je Go' spod govoril svojim hlapcem, tako bom 0 1 To je: Kazen zaradi greha vas zadene prej ali sle.I iv. Mojz. 32, 31-42; 33, 50-56; 35, 1-4. Posest na jutrovi strani Jordana. Kako naj se razdeli dežela. 291 storili. Mi sami pojdemo oboroženi ypričo Gospoda v deželo kanaansko, in pripoznamo, da smo že prejeli last tostran Jordana. Mojzes je torej dal sinovom Gado¬ vim in Rubenovim in polovici rodu Manaseta, sinu Jožefovega, kraljestvo Sehona, kralja amorejskega, in kralje¬ stvo Oga, kralja basanskega, in njiju dežele z mesti na okrog. Prav mično dogodbo nam tukaj pripoveduje Mojzes. Vsakdo vidi, kako primerno se je dolo¬ čilo na obeh straneh: ustreglo se je tako obema rodovoma, pa tudi drugim deseterim, da so lahko dobili večje deleže in pa sami imeli v vojski pomoč. Ko so dobili dovoljenje od Mojzesa, lotili so se urno dela; začeli so popravljati mesta, ki so Mia vsaj deloma porušena. Rubenov rod je dobil deželo najbolj na jugu, ob jutrovi strani Mrtvega TII01 "ja, od reke Arnona pa dotlej, kjer se izteka Jordan v morje. Sezidali so mesta Hesebon, blizu tam Eleale, Karjatajim, Nabo, Baalmeon in Sa- t)ama, in so premenili imena mestom. Na severni strani Rubenovega rodu je dobil rod Gadov po¬ sestvo; sezidali so: Dibon, Atarot, Aroer, Etrot, Sofan, Jazer, Jegbao, Betnemro in Betharan. Pol rodu Manasetovega pa, sinovi Mahirjevi, so dobili najbolj severni del, deželo Galaadsko. Jeden iz- jjied tega rodu, Jajir, je dobil v last več sel, ki je imenoval Havot-Jajir, t. j. Jajirjeva sela; Mng, Nobe po imenu, si je pridobil kraj Kanat 111 ga potem po svojem imenu imenoval Nobe. IX. Naročila za deželo tostran Jordana. (IV. Mojz. 33, 50-36, 13.) Kako ravnati z domačini. Izraelci so tako prišli prav blizu obljubljene . ežele, tudi so se deloma naselili za stalno ob Jutrovi strani Jordanovi. Mojzes jih je torej učil, ka ko morajo ravnati, ko pridejo črez Jordan. T Gospod je govoril Mojzesu: Ukaži lz raelovim sinovom in reci jim: Kadar Prestopite Jordan in pridete v kanaan- sko deželo, pokončajte vse prebivalce ° ne dežele: razbijte znamenja in po- P°be razdrobite in vse višave (maliko- yalska svetišča) razdenite; očistite zemljo ln Prebivajte v njej. Jaz namreč sem vam jo dal v last in yi si jo razdelite z žrebom (vadljanjem). Številnejšim dajte večji, in manj številnim manjši del. Kakor pade žreb, tako se bo posamez¬ nim razdelil delež. Posest naj se raz¬ deli po rodovih in družinah. Ako pa ne bodete hoteli usmrtiti prebivalcev dežele, ki bodo ostali (po vojskah), bodo vam kakor žreblji v očeh in sulice v bokih, in sovražni vam bodo v deželi vašega bivanja. In kar sem mislil sto¬ riti njim, to storim vam. Tukaj določuje Bog, kako naj ravnajo v ob¬ ljubljeni deželi: najprej naj premagajo in pokon¬ čajo prebivalce, potem pa si deželo razdele, in sicer z žrebom, da ne bo nikake krivice ali samo¬ voljnosti, tako, da prejme vsak rod toliko, kolikor šteje družin. Tudi sedaj ukazuje Bog ostro, naj pokončajo prvotne prebivalce: 1. zato, ker so bili malikovalci; 2. ker bi bili Izraelcem v veliko ne¬ varnost za malikovanje; 3. ker bi jim vedno na¬ sprotovali in škodovali. Nato jim je Bog natančno določil meje njih nove dežele. Določil jim je tako-le: Na južni strani se je dežela začenjala od Sinske puščave, ki je zraven dežele Edomljanov, in je mejila ob Mrtvo morje; potem se je zavila še bolj proti jugu do Kadesa (Kades-Barne), in se raztezala do tako imenovanega Egiptovskega potoka, ki se izliva v Srednje morje pri mestu Rinokoluri. Na večerni strani je bila meja Sred¬ nje morje, na severu gorovje Libanonsko tje do mesta Emata. Na jutrovi strani pa so bile glavne meje Genezareško jezero, reka Jordan in Mrtvo morje. Ta dežela se je imela razdeliti deveterim Izraelskim rodovom in polovici Manasetovi. Do¬ ločil je Bog, naj jo razdelita Eleazar, veliki du¬ hovnik, in Jozuve; poleg teh pa še dvanajst po¬ glavarjev posameznih rodov. Nadalje je Bog do¬ ločil po Mojzesu, kaj naj dobe leviti. Kaj naj se da le vitom. Tudi je govoril Gospod Mojzesu na poljanah moabskih nad Jordanom, na¬ sproti Jerihi: Ukaži Izraelovim sino¬ vom, naj dado levitom od svojih po¬ sestev mesta za prebivanje in njihova predmestja na okrog, da bodo oni v mestih, predmestja pa bodo za njih drobnico in govejo živino. Ta (pred- 19* 292 IV. Mojz. 35, 4 — 34. Kaj naj se da levitom. Pribežališča. mestja) naj se zunaj raztezajo na okrog od mestnega zidovja tisoč korakov. Proti jutru bo dva tisoč komolcev, in proti jugu tudi dva tisoč; proti zahod¬ nemu morju bo ista mera, in severna stran naj se konča z jednako mejo; in mesta bodo v sredi in zunaj bodo pred¬ mestja. Tu določuje Bog, kaj naj dadd levitom na¬ mestil posestva. Dobe naj mesta za bivališča in pa predmestje na okrog. Določeno je, kako veliko bodi to predmestje. Od mestnega zidovja naj se razteza 1000 korakov (ali komolcev, kakor pravi hebrejska beseda) daleč, in sicer tako, da bo vsaka stran dolga vsaj 2000 komolcev. To si mislimo naj lože tako-le: 2000 komolcev Sever 1000 komolcev Zahod Mesto Vshod 1000 komolcev Jug 2000 komolcev Umeva se lahko, da ni bilo povsodi čisto tako, marveč podoba nam kaže nekak vzor ali neko sliko, po kateri so Izraelci uredili levitov- ska mesta. Izmed mest samih pa, katera bodete dali levitom, bo odločenih šest za za¬ vetišča, da bo vanje pribežal, kdor bo prelil kri; in razven teh še drugih dva in štirideset mest, to je skupaj osem in štirideset mest s predmestij. In mesta sama se bodo dala od posestev Izra¬ elovih sinov tako, da bodo dali oni več, ki imajo več, in kateri imajo manj, dali bodo manj. Vsakateri (rod) bo dal levitom mesta po meri svoje dedščine. Zavetišča za neprostovoljne ubijalec. Gospod je rekel Mojzesu: Govori Izraelovim sinovom in reci jim : Kadar pridete črez Jordan v kanaansko de¬ želo, določite, katera mesta bodo v za¬ vetišča pribeglim, ki so nehote prelili kri. Ko bo pribegli (morilec) v teh me¬ stih, ne bo ga mogel umoriti sorodnik umorjenčev, dokler ne stopi vpričo mno¬ žice in se ne razsodi njegova krivda. Izmed mest samih pa, ki se odločijo v zavetje pribeglim, naj bodo tri on¬ stran (na jutrovi strani) Jordana, in tri v kanaanski deželi, bodisi za Izraelove sinove, kakor za priseljence in ptujce, da pribeži k njim, kateri je nehote prelil kri. Ako je kdo udaril z železom in je udarjenec umrl, kriv je uboja, in on sam naj umrje. Če je vrgel kamen, in je oni zadet umrl, naj se kaznuje jednako. Če je udarjen z lesom umrl, naj se zgodi nad njim maščevanje Z morilčevo krvjo. Sorodnik umorjenčev naj usmrti morilca; kakor hitro ga za- loti, naj ga ubije. Če se je kdo iz jeze zaletel v človeka, ali če je zalezovaje vrgel kaj nanj, ali če ga je udaril Z roko, ker mu je bil sovražen, in je oni umrl, tedaj je ubijalec kriv uboja: so¬ rodnik ga sme takoj prebosti, ko ga najde. Ako se je pa kaj takega zgo¬ dilo po nesreči in brez jeze in sovra¬ štva, in se to izpriča pred ljudstvom, in se je pravda med ubijalcem in so¬ rodnikom preiskala: tedaj naj se kot nedolžen oprosti iz rok maščevalčevih in naj se po razsodbi pelje v mesto, v katero je pribežal, in naj tamkaj ostane, dokler ne umrje veliki duhovnik, ki j e maziljen s svetim oljem. — Ubijalec naj se kaznuje, ko se zaslišijo priče! zaradi jedne priče se ne sme nihče ob¬ soditi. Ne prejemajte plačila od takega? ki je kriv uboja; tak naj se hitro usmrti- Izgnanci in pribegli ne smejo pred smrtjo velikega duhovnika nikakor vr¬ niti se v svoja mesta. Ne omadežujte zemlje svojega bivališča. Zakaj jaz sem Gospod, ki bivam med Izraelo¬ vimi sinovi. Ker smo že poprej govorili, kakšne so bil 0 sodne postave pri Izraelcih, omenjamo samo n 0 ' katere stvari. Morda se komu čudno zdi, zakaj je veljala taka postava, in je smel sorodnik usmrtiti ubijalca. V. Mojz. 1, 1—3. Radovoljni in neradovoljni ubijalec. Peta Mojzesova knjiga. 293 Glavna stvar v tej postavi je bila ta, da naj se ubijalec kaznuje s smrtjo. Za umor je dolo¬ čena smrtna kazen. Kdo pa naj usmrti zločinca, to lahko določi postavodajalec, kakor spozna za bolje. Ako je pri Izraelcih sorodnik kaznoval ubijalca, ni ga kaznoval iz maščevanja ali iz lastne jeze, ampak po volji ali določbi božji, torej po postavi. Umeva se samo po sebi, da brez take postave nima nihče pravice kaznovati svojega bližnjega. Ker je v rednih državah povsodi po¬ skrbljeno za to, da se hudodelec zgrabi in ob¬ sodi, in ker ga kaznuje višja oblast sama, zato nima v takih državah nihče pravice, maščevati se nad bližnjim. Zato tudi uči naravnost sv. apo¬ stol Pavel v novem zakonu: Ne delajte si sami pravice, preljubi, ampak dajte prostor jezi (božji). Zakaj pisano je: Meni gre maščevanje, jaz po¬ vrnem, reče Gospod. 1 Ako je pri Izraelcih kdo izpolnil to kazen iz jeze ali maščevanja, gotovo se je hudo pregrešil. Ker je Bog hotel krotiti trde in silovite Izraelce, zato je pripustil naj¬ bližjim sorodnikom, naj se maščujejo zaradi smrti svojega sorodnika in ga usmrtA Tako so bili pred ljudmi brez krivde; seveda niso bili brez krivde pred Bogom samim, kadar so ubijalca usmrtili iz jeze ali sovraštva. (Martini). Znamenito je to, da je moral pribegli Izra¬ elec, ki je brez krivde ali po nesreči koga usmr¬ til, ostati v zavetišču do smrti velikega du¬ hovnika. To razlagajo tako-le: 1. Oni čas, ko je bil morilec v zavetišču, polegla se je jeza so¬ rodnikov umorjenega človeka. Ko je potem umrl veliki duhovnik in so vsi po njem žalovali, po¬ mirili so se sorodniki toliko bolj, ker so se spo¬ minjali, da morajo umreti vsi ljudje. 2. To ča¬ kanje do smrti velikega duhovnika je navdajalo ljudi s strahom pred ubojem, ker je celo neprosto¬ voljni uboj šele ob smrti velikega duhovnika nehal biti nevaren. 3. Bila je v tem nekaka predpodoba našega rešenja. Na vesoljnem človeškem rodu je bila krivica; ko je umrl naj višji duhovnik, Kri¬ stus, zbrisana je ta krivica, odpuščen je greh. Sploh pa poudarjajo razlagalci to, daje prav ta nagla kazen, ki je morala dohiteti morilca, krotila ljudstvo, da niso pogostoma grešili zoper peto zapoved. Saj vemo, da gosposka ne pride tako hitro in gotovo na sled zločinu, kakor do¬ mači ljudje, ki so največkrat priča hudobiji. 1 Riinlj. 12, 19. X. Postava ponovljena. (V. Mojz. 1, 1—31, 13.) Kar namerjamo pripovedovati o Mojzesovih besedah pred njegovo smrtjo, to je zapisano v po¬ slednji ali peti Mojzesovi knjigi. Iz te knjige smo že nekaj malega brali na str. 278 in 279. Imenuje se ta knjiga tudi „Deuteronomium“, t. j. druga postava, zato, ker pripoveduje, kako je Mojzes ponovil pred ljudstvom božjo postavo in mu jo položil na srce. Ta knjiga omenja najprej, kako je Mojzes začel pred svojo smrtjo pripovedovati ljudstvu o dosedanjem potovanju izraelskega ljudstva od gore Horeba do dežele kanaanske. Nato pa ponavlja Mojzes božjo postavo, in sicer najprej deset božjih zapovedij in uči ljudstvo izpolnjevati jih ter iz¬ ročiti tudi svojim otrokom in poznejšim potom¬ cem. Mojzes predočuje ljudstvu tudi druge po¬ stave, posebno tiste, ki so bile imenitne za po¬ znejše življenje Izraelcev v obljubljeni deželi. — Naposled pa Mojzes opominja ljudstvo, naj ostane Bogu zvesto, kaže mu blagoslov, ako bo slušalo, prekletstvo, ako ne bo slušalo. Tudi kaže naprej, kako bo ravnalo ljudstvo, in tako je njegov govor tudi prerokba, ne samo opominjevanje. Ta knjiga je silno lepa, zaradi tega sega človeku v srce. Mojzesovi opomini so kakor be¬ sede dobrega očeta, predno se loči od svojih otrok. Ker je v njih veliko naukov tudi za nas, zato bomo tukaj izbrali in premišljevali vse tisto, kar nam kaže pravo pot do izveličanja. Pa tudi zato moramo poznati poglavitne nauke iz te knjige, ker se poznejši deli sv. pisma velikokrat ozirajo na to knjigo. Tako se vidi, da so bile Mojzesove poslednje besede jako veljavne in v čislih pri iz¬ raelskem ljudstvu. Umeva se samo po sebi, da jih Mojzes ni govoril iz svojega uma, ampak po božjem navdihnjenju. Te so besede, katere je govoril Moj¬ zes vsem Izraelcem onkraj Jordana na pusti planjavi, nasproti Rdečemu morju, med Faranom in Tofelom in Labanom in Haserotom, kjer je prav veliko zlata, jednajst dnij (hoda) od Horeba po poti ob Sejirskem gorovju do Kades-Barne, v štiridesetem letu, v jednajstem me¬ secu, prvi dan meseca: govoril je Moj¬ zes sinovom Izraelovim vse, kar mu je bil ukazal Gospod povedati jim, po- 294 V. Mojz. 1, 4.5; 3, 23—29; 4, 1—8. Opominjevanje k zvestobi. Prava modrost narodov. tem, ko je pobil Sehona, kralja amorej- skega, ki je bival v Hesebonu, in Oga, kralja basanskega, kije bival v Astarotu in Edraju, onkraj Jordana v moabski deželi. In Mojzes je jel postavo raz¬ kladati in govoriti. Tako nam Mojzes najprej natanko pove, kdaj in kje je govoril izraelskemu ljudstvu. Iz tega se vidi, kako imenitne so njegove besede. Spo¬ minja Izraelce, kako jim je ukazal Bog odriniti od Horeba in iti proti amorejskemu gorovju (ki je na južni strani Palestine), kako mu je Bog dal pomočnike, t. j. poglavarje in poveljnike raz¬ nih oddelkov, in kako so dospeli v Kades-Barno. Nadalje jih spominja različnih dogodkov na poti, kako so obšli Edomljane, prišli do moabske dežele in tukaj se srečno bojevali s sovražniki. In prosil sem Gospoda v onem času, rekoč: Gospod Bog, ti si jel svojemu hlapcu kazati svojo velikost in nad vse močno roko, ker ni drugega Boga v nebesih ali na zemlji, ki bi mogel sto¬ riti tvoja dela in se primerjati s tvojo močjo: torej pojdem črez Jordan, da vidim to prelepo deželo in to drago¬ ceno gorovje in Libanon. In Gospod se je nad menoj razsrdil zaradi vas, tudi me ni uslišal, marveč rekel: Dosti je zate, ne govori mi več o tej reči. Idi na vrh Fasge, in obrni oči na okrog proti zapadu in severu in jugu in vshodu in poglej, zakaj tega Jordana ne pre¬ stopiš. Izroči povelje Jozuvetu in osrči ga in potrdi: zakaj on pojde pred tem ljudstvom, da razdeli deželo, katero boš videl. In sedaj poslušaj, Izrael, zapovedi in postave, katere te učim, da jih sto¬ riš in živiš, da vstopivši vzameš v last deželo, katero vam bo dal Gospod Bog vaših očetov. Ne pristavite nič k be¬ sedi, katero vam govorim, tudi ne vze¬ mite ničesar strani; držite zapovedi Gospoda svojega Boga, katere vam danes naročam. Vaše oči so videle vse, kar je storil. Gospod zoper Beel- fegorja, kako je zatrl vse njegove ča¬ stilce izmed vas. Vi pa, ki se držite Gospoda svojega Boga, živite vsi do današnjega dne. Kako živo, naravnost, odkrito govori Mojzes o sebi, kako krepko govori ljudstvu! Zares, naj¬ močnejše je ljudstvo ganilo to, kar je videlo v poslednjih časih, namreč zmage nad Amorejci in Basanci, pa hudo kazen zaradi malikovanja. Naj bi torej to dobro pomnilo in se po tem ravnalo. To bo njegova prava modrost. Kako lepo govori Mojzes nadalje: Veste, da sem vas učil zapovedi in postave, kakor mi je ukazal Gospod, moj Bog: tako jih storite v deželi, ka¬ tero posedete; in ravnajte se po njih in izpolnjujte jih v dejanju. Zakaj to je vaša modrost in umnost pred ljud¬ stvi, da poreko, ko bodo slišali vse te zapovedi: Glejte, ljudstvo modro in umno, narod velik! In tudi ni drugega naroda, kakorkoli velikega, kateri bi imel bogove, ki se mu bližajo, kakor je naš Bog vpričo vseh naših prošenj. Kateri drugi rod je neki tako imeniten, da bi imel obrede, pravično sodbo, in vso postavo, katero danes stavim pred vaše oči? Kolikor stavkov, toliko imenitnih resnic. Za¬ res, to je največja modrost človekova, da pozna voljo božjo in se po njej ravna. To je res¬ nično tudi za narode in ljudstva. Tudi narodi naj bi imeli to modrost, ki je jedina prava mo¬ drost. Ta je narodom največja čast in sreča, ta dela narode velike in močne. Žal, da zlasti dan¬ današnji narodi tako malo mislijo na to. Skoro pri vseh — kakor pravijo — omikanih narodih je izginila skrb za božjo postavo; nobeden se več ne meni za Boga in njegovo čast. Svojo velikost in srečo iščejo ravno v tem, da Bogu nasprotu¬ jejo, pozabivši, da začetek modrosti je strah božji. 1 Srečen v tem oziru, da, prvi med narodi je pa ravno izraelski zato, ker ima Boga za variha, ker mu je Bog tako blizu, da usliši vsako njegovo prošnjo. „Pri nobenem drugem narodu niso nje¬ govi maliki in hudobni duhovi tako domači, kakor je z nami domač jedini pravi Bog, ki prebiva v svojem šotoru. Tukaj posluša naše prošnje, skrbi za naše potrebe, nam je na strani, nas varuje in nas obsipa z dobrotami. — Popolnoma prav so rabili te besede tudi v to, da so naznanjali ne¬ izrekljivo srečo krščanskega ljudstva, ki ima vedno 1 Ps. no, 10. V. Mojz. 4, 9—36. Svarjenje zaradi malikovanja; spominjanje božjih dobrot. 295 Pri sebi svojega Boga v presvetem zakramentu oltarja. 11 (Martini.) Kdo ne vidi, da smo Kristi¬ jani še mnogo na boljšem, kakor so bili Izraelci, ri se torej spodobi, da cenimo te božje posebne dobrote: pričujočnost božjo v sv. zakramentu, in Pa svete obrede, zlasti sv. mašo. Varuj torej skrbno samega sebe in svojo dušo. Ne pozabi stvarij, katere so videle tvoje oči, in naj ne minejo iz tvojega srca vse dni tvojega življe¬ nja- Uči jih svoje sinove in vnuke, od tistega dne, ko si stal pred Gospodom svojim Bogom pri Horebu, ko mi je Gospod govoril, rekoč - . Zberi k meni ijudstvo, da sliši moje besede, in da Se nauče bati se me vsak čas, ko žive na zemlji, in (tako) uče svoje sinove. In pristopili ste k vznožju gore, ki je gorela do neba: in bil je okrog nje teman oblak in mrak. In Gospod vam je govoril izmed ognja. Glas njegovih besedij ste slišali, podobe pa niste ni- kake videli. In naznanil vam je svojo zavezo, katero vam je ukazal izpolnje- yati, in deset besedij (zapovedij), katere je zapisal na dve kameniti tabli. In naeni je zapovedal v onem času, da naj vas učim obrede in postave, katere naorate storiti v deželi, katero posedete. Varujte torej skrbno svoje duše. No¬ bene podobe niste videli tedaj, ko vam Je govoril Gospod na Horebu izmed og¬ nja. Torej ne dajte se prevariti, da bi naredili izrezljano podobo, ali podobo foškega ali ženske, ali podobo katere lz naed vseh živalij, ki so na zemlji, ali Ptičev, ki letajo pod nebom, ali laznine, ki lazi po zemlji, ali rib, ki bivajo pod 2 ernljo v vodi, ali da bi povzdignili ?ei k nebu in videli solnce in mesec ln vse zvezde neba in bi v goljufivi zmoti molili nje, katere je Gospod Bog nstvaril v službo vsem narodom, ki so nebom. Vas pa je Gospod vzel in ^Peljal iz železne peči egiptovske, da 1 imel ljudstvo za svojo dedščino (last), . akor je današnji dan. In Gospod se Je razsrdil zoper mene zaradi vaših be- sedij i n je prisegel, da ne pojdem črez J° r dan in ne stopim v to tako dobro deželo, katero vam hoče dati. Glejte, umrjem na teh tleh, ne pojdem črez Jordan, vi pojdete in dobodete izvrstno deželo. Varuj se, da kdaj ne pozabiš Gospodove zaveze, katero je sklenil s teboj, in ne narediš izrezljane podobe onih stvarij, katere je prepovedal Bog narejati: Ker Gospod tvoj Bog je paleč ogenj, Bog gorečnik. Če bodete imeli sinove in vnuke, in bodete prebivali v deželi, in se bodete dali prevariti ter naredili kako podobo ter hudobno rav¬ nali pred Gospodom svojim Bogom, da ga razdražite; kličem za pričo nebo in zemljo, da bodete hitro izginili iz de¬ žele, katero dobodete, prestopivši črez Jordan, in ne bodete bivali v njej dolgo, marveč pokončal vas bo Gospod in raz¬ kropil med vse narode, in malo vas bo ostalo med narodi, med katere vas po¬ pelje Gospod. In tamkaj bodete služili bogovom, ki so narejeni s človeško roko, lesu in kamenu, ki ne vidita in slišita, ne jesta in ne vohata. In če boš tamkaj iskal Gospoda svojega Boga, najdeš ga, seveda, če ga boš iskal z vsem srcem in z vso skesanostjo svoje duše. Ko ti pride vse, kar je napove¬ dano, povrnil se boš naposled h Go¬ spodu svojemu Bogu in boš poslušal njegov glas. Zakaj Bog, usmiljen Go¬ spod, je tvoj Bog: ne zapusti te in te popolnoma ne potare in ne pozabi zaveze, za katero je prisegel tvojim očetom. Vprašaj o nekdanjih dneh, ki so bili pred teboj odtlej, ko je Bog ustvaril človeka na zemlji, od kraja neba pa do kraja: ali se je kdaj zgo¬ dilo ali zvedelo kaj takega, da bi bilo ljudstvo slišalo glas Boga, govorečega iz ognja, kakor si ti slišal in živel? Ali je prišel Bog, da bi si vzel ljudstvo izmed narodov po poskušnjah, zname¬ njih in čudežih, bojih in z veliko močjo in stegnjeno roko in strašnimi prikaz¬ nimi in z vsemi deli, katera je Gospod vaš Bog storil za vas v Egiptu pred tvojimi očmi, da veš, da je Gospod zares Bog in ni drugega raz ven njega. Dal ti je slišati svoj glas z neba, 296 V, Mojz. 4, 36 — 42; 5, 32. 33; 6, 4—9. Dobrote božje. Glavna postava. da te je učil, in na zemlji ti je pokazal svoj veliki ogenj, in slišal si njegove besede iz ognja, zato, ker je ljubil tvoje očete, in si izvolil njih potomce za njimi. Sel je pred teboj v veliki moči in te izpeljal iz Egipta: da je pokončal velike narode, močnejše, kakor si ti, ko si prihajal; in da te je pripeljal in dal tebi njih deželo v posest, kakor vidiš današnji dan. Zatorej vedi danes in misli v svojem srcu, da Gospod sam je Bog zgoraj na nebu in spodaj na zemlji, in ni drugega. Tedaj je Mojzes odločil tri mesta onkraj Jordana na jutrovi strani, da pribeži k njim, kdor nehote umori svo¬ jega bližnjega. Mesta so pa bila ta-le: Bosor v rodu Rubeno- vem, Ramot v rodu Gadovem, Golan v Manase- tovem. Mojzes je zopet poklical k sebi ljudstvo in mu na srce govoril. Najprej mu je ponovil deset božjih zapovedij in mu opomnil, kako je Bog dal svojo postavo (5. pogl.). Nato mu je tako-le naročal: Torej čuvajte in storite, kar vam je Gospod Bog ukazal: Ne ganite ne na desno ne na levo: marveč hodite po poti, katero vam je zaukazal Go¬ spod vaš Bog, da bodete živeli in vam bo dobro in se vam namnože dnevi v deželi vašega posestva. Ali ni tudi nam rečena ta beseda? Zares: po poti božjih zapovedi treba hoditi in ne oditi ne na desno, ne na levo, z nobenim izgovorom storiti drugače kakor Bog hoče. Prav ta misel, ta živi opomin, naj Izraelci izpolnjujejo voljo božjo, ponavlja se največkrat v govoru Mojzesovem. Kot glavno postavo pa mu naznanja to-le (6. pogl.): Poslušaj, Izrael: Gospod, naš Bog, je jeden Gospod. Ljubi Gospoda, svojega Boga iz vsega svojega srca, in iz vse svoje duše, in iz vse svoje moči. Vsak kristijan ve, da je ta postava tudi za nas prva in najimenitnejša. Prvič treba vero¬ vati, da je jeden sam Bog; drugič treba v de¬ janju tega Boga ljubiti iz vsega srca. Zato pravi Mojzes: In te besede, katere ti danes zapo¬ vedujem, naj bodo v tvojem srcu; in pripoveduj jih svojim otrokom, in pre¬ mišljuj jih sedeč doma v svoji hiši, in hodeč po poti, speč in bdeč. In pri¬ veži jih kakor znamenje na svojo roko, in naj bodo in naj se gibljejo med tvojimi očmi. Zapiši jih na prag in na vrata svoje hiše. Gospod zapoveduje, naj se Izraelec neprene¬ homa spominja glavne postave, kjerkoli je. Kakor se hitro spomnimo, ako smo si naredili na roki kako znamenje, tako naj ima v duhovnem pomenu tudi Izraelec postavo božjo pred očmi kakor živo znamenje. Judje pa so razumevali to Mojzesovo naročilo po besedi in si narejali taka znamenja za na roko in za na čelo. Judje imajo še dan¬ današnji, kakor nekdaj, ozke jermene okrog leve roke in okrog čela; na jermenih so obešeni mali zavitki iz pergamene ali pisalne kože, in vanj — kakor v škatljico — so vtaknjeni lističi z napisa¬ nimi temi-li mesti iz Mojzesovih bukev: II. Mojz. 13, 1 — 16; V. Mojz. 6, 4—9 (kar smo ravnokar čitali), in 11, 13—20. Kadar molijo, devajo te jermene na roko in okrog glave, da imajo one besede zapisane in zavite pred očmi. Farizeji so imeli te molitvene jermene vedno s seboj in jih nosili jako široke. 1 Imenujejo se po hebrejsko „tefilin“. Jednako so zapisali to Mojzesovo za¬ poved na pergameno, deli jo v škatljico ter jo 1 Mat. 23, 5. V. Mojz. 6, 17 — 7, 13. Zaradi božje dobrotljivosti naj drži ljudstvo zapovedi. 297 obešali zgoraj na podboje ali rožance, da jo je videl na levici vsak, kdor je vstopil. Ko so ho¬ dili Izraelci ven in noter, častili so te spomine. Še dandanašnji je na jutrovem navada, da na¬ pravljajo pobožne nadpise nad vrati ali na vratih samih. Včasih so vrata vsa popisana s takimi napisi. Čuvaj zapovedi Gospoda svojega Boga, in postave in obrede, katere ti je zaukazal, in stori, kar mu je všeč in je prav pred Gospodom, da ti bo dobro. In ko te vpraša jutri tvoj sin, rekoč: Kaj so te postave, in obredi, in zapovedi, katere nam je ukazal Go¬ spod naš Bog? Porečeš mu: V Egiptu smo bili sužnji Faraonovi, in Gospod nas je izpeljal iz Egipta z močno roko; in je storil znamenja in velike in grozne čudeže zoper Faraona in vso njegovo hišo pred našimi očmi. In od ondod nas je izpeljal, da bi nas pripeljal sem¬ kaj in nam dal deželo, zastran katere je bil prisegel našim očetom. In Gospod nam je ukazal, naj storimo vse te po¬ stave in se bojimo Boga, svojega Go¬ spoda, da nam bo dobro vse dni našega življenja, kakor je danes. In usmiljen nam bo, ako bomo čuvali in storili vse njegove zapovedi pred Gospodom, svo¬ jim Bogom, kakor nam je ukazal. Ko te popelje Gospod, tvoj Bog, v -deželo, katero dobodeš, in pokonča mnoge narode pred teboj, Hetejce, Ger- gezejce, Amorejce, Kanaance, Fere- zejce, Hevejce in Jebuzejce, sedem narodov mnogo številnejših kakor si ti, in močnejših od tebe, in jih izroči Go¬ spod tvoj Bog tebi: pobij jih do zad¬ njega. Ne sklepaj ž njimi zaveze in ne prizanašaj jim. Ne sklepaj ženitve ž njimi. Svoje hčere ne dajaj njego¬ vemu sinu, in ne jemlji njegove hčere za svojega sina, ker bo zapeljala tvo¬ jega sina, da ne bo hodil za menoj, ampak rajši služil ptujim bogovom; in vnel se bo srd Gospodov in te hitro pokončal. Marveč to jim storite: Po- derite njih oltarje in kipe zdrobite in gaje posekajte in izrezane podobe po¬ žgite. Zakaj ti si sveto ljudstvo Go¬ spodu, tvojemu Bogu. Tebe je izvolil Gospod, tvoj Bog, da mu boš lastno ljudstvo izmed vseh ljudstev, ki so na zemlji. Ni se Bog z vami združil in vas izvolil, ker ste bili po številu moč¬ nejši kakor vsi narodi, saj ste manjši kakor vsi drugi narodi, marveč ker vas je Gospod ljubil in ohranil svojo pri¬ sego, katero je prisegel vašim očetom, in vas je izpeljal z močno roko in rešil iz hiše sužnjosti, iz roke Faraona, kra¬ lja egiptovskega. In vedel boš, da je Gospod tvoj Bog močan in zvest Bog, Arabska vrata z napisi. ki čuva zavezo in usmiljenje tistim, ki ga ljubijo, in tistim, ki držijo njegove zapovedi v tisoč rodov, ki pa povrne precej tistim, ki ga sovražijo, da jih pokonča in ne odlaša dalje, ampak jim takoj da, kar zaslužijo. Zatorej drži zapovedi, in obrede, in postave, katere ti danes naročam, da jih izpolnjuj. Ako boš čuval te postave, ko jih boš slišal, in jih dopolnil, čuval ti bo Gospod tvoj Bog zavezo in usmiljenje, katero je s prisego obljubil tvojim očetom. In lju¬ bil te bo in te pomnožil, in blagoslovil 298 V. Mojz. 7, 13—15; 8, 2 — 20. Spomin božjih dobrot in opomin k zvestobi. sad tvojega telesa, in sad tvoje zemlje, tvoje žito, in trgatev, olje, govedo, črede tvojih ovac v deželi, katero je s prisego obljubil tvojim očetom, da ti jo da. Blagoslovljen boš med vsemi ljudstvi. Ne bo pri tebi nobenega nerodovitnega obojega spola bodisi med ljudmi, kakor v tvojih čredah. Bog bo odvzel od tebe vsako bolezen, in hudih šib egiptovskih, katere poznaš, ne bo pošiljal nad te, ampak nad tvoje sovražnike. Spomni se vsega pota, po katerem te je vodil Gospod, tvoj Bog štirideset let po puščavi, da te je ponižal in te poskušal in se je pokazalo, kar je bilo v tvoji duši, ali boš držal njegove za¬ povedi, ali ne. Udaril te je z lakoto in ti dal za jed mano, katere nisi po¬ znal ne ti, ne tvoji očetje: da ti je po¬ kazal, da človek ne živi ob samem kruhu, ampak ob sleherni besedi, ki pride iz ust Božjih. Tvoja obleka, s katero si se oblačil, ni se postarala, in noga ni bila ožuljena; glej, že štiri¬ deseto leto je. Da premisliš v svojem srcu: kakor uči človek svojega sina, tako te je učil Gospod tvoj Bog, da drži zapovedi Gospoda Boga in hodi po njegovih potih in se ga boj. Go¬ spod Bog te bo namreč peljal v dobro deželo, v deželo potokov, voda in stu¬ dencev: na njenih planjavah in v gorah vro vedno globoki vrelci; v deželo žita, ječmena in vinogradov, v kateri rasto smokve, margaranova jabolka in oljke; v deželo olja in medu, kjer boš jedel svoj kruh brez pomanjkanja in užival obilnost vseh rečij; v deželo, katere kameni so železo, iž njenih gora se kopljejo kovinske rude; da boš jedel in se nasitil in zato hvalil Gospoda svojega Boga za tako dobro deželo, katero ti je dal. Pazi in varuj se, da nikdar ne po¬ zabiš Gospoda svojega Boga in ne za¬ nemariš njegovih zapovedij in postav in obredov, katere ti zapovedujem da¬ nes; zatorej, ko boš jedel in se nasitil, sezidal lepe hiše in v njih prebival, in imel črede goved in ovac, obilo srebra in zlata in vseh rečij, nikar ne napihni svojega srca, da ne bi se spomnil Go¬ spoda svojega Boga, ki te je izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnjosti, in je bil tvoj vodnik v veliki in strašni puščavi, kjer so bile kače žgočega diha, in škorpijoni in gadje, in ni bilo prav nobene vode: kateri je poklical stu¬ dence iz najtrše skale, in te je živil v puščavi z mano, katere niso poznali tvoji očetje. In potem, ko te je bil udaril in poskusil, usmilil se te je naposled. Da zatorej ne porečeš v svojem srcu: Moja moč in moja krepka roka — & mi je pridobila vse to. Marveč spomni se Gospoda svojega Boga, da ti je on dal moč, da je dopolnil svojo obljubo, zaradi katere je prisegel tvojim oče¬ tom, kakor ti kaže sedanji dan. Ako pa boš — pozabivši Gospoda svojega Boga — šel za drugimi bogovi in jih častil in molil: glej, tedaj ti na¬ povedujem, da boš popolnoma poginil- Kakor narodi, katere je Gospod zatrl ob tvojem prihodu, tako poginete tudi vi, ako bodete nepokorni besedi Go¬ spoda svojega Boga. Ni težko razumeti, kaj naroča Mojzes svojemu ljudstvu. Skoro vse besede merijo na to, naj ljud¬ stvo posluša Boga, naj izpolnjuje njegove zapo¬ vedi, potem bo srečno. Da je resnično vse to, kar Bog naznanja ljudstvu, in dobro, kar mu zapo¬ veduje, to je ljudstvo videlo doslej v puščavi- Posebno lep nauk je v besedah: Človek ne živt ob samem kruhu, ampak ob sleherni besedi, ki pride iz ust Božjih. Bog ne potrebuje kruha, da pr®' živi človeka, lahko mu da tudi drugačne jedi, ali mu ohrani življenje samb s svojo voljo in besedo- Tako je naš Izveličar s temi besedami zavrnil satana, ki ga je izkušal, rekoč: Ako si Sin Božji, reci, da naj bodo ti kameni kruh. On je pa odgO' voril in rekel: človek ne živi le ob kruhu, amp^ ob sleherni besedi, ki pride iz ust Božjih. 1 Pa te besede se dado lepo razlagati tudi v tem pomenu, da človek ne živi samo ob telesnem kruhu, ampak tudi ob dušnem, in ta kruh je beseda božja, Gospodov nauk, volja božja, zapovedi božje: ako te izpolnjujemo, živimo z dobro vestjo tukaj na zemlji, pa pridemo varno do večnega življenja- 1 M.m 1, 3. 4. V. Mojz. 9, 1—7; 10, 12 — 18. Bog je usmiljen, Izraelci pa so trdovratni; ljubijo naj Boga. 299 Znamenito je nadalje to, da Bog ni dajal Iz¬ raelcem samo živeža v puščavi, ampak tudi ne¬ navadno trpežnost njihovim oblačilom in obuva- da se niso raztrgala. Bog je vse ustvaril, Bog vse ohrani: človeško življenje, živež, obleko, vse je iž njegove roke. Tega se neprenehoma spominjajmo tudi mi, saj tudi nas opominja Bog, naj njega ne pozabimo, naj se ne napihne naše srce, naj ne hodimo za maliki svojega srca, am- Pak naj častimo in hvalimo le Njega, ki je naš dobri nebeški oče. Jednako govori Mojzes še nadalje (9. pogl.): Poslušaj, Izrael: Danes pojdeš črez Jordan, da se polastiš velikih narodov, ki so mnogo močnejši kakor ti, mest ^elikanskih in obzidanih skoro do neba, ljudstev velikih in visoke postave, si- uovov Enakimovih, katere si videl in slišal sam, katerim se ne more ustav¬ ljati nihče. Danes torej vedi, da Gospod tvoj Bog sam pojde pred teboj, ogenj Požigajoč in razdevajoč, ki jih potere In ugonobi in pokonča hitro pred teboj, kakor ti je govoril. Nikar ne reci v v svojem srcu, ko jih bo Gospod tvoj B °g pokončal pred teboj: Zaradi svoje Pravičnosti me je pripeljal Gospod v to deželo, da jo dobim v last, ko so zaradi hudobij ti narodi pokončani, ^akaj, ne prideš zaradi svoje pravič¬ nosti in poštenosti svojega srca v njih deželo, da bi jo dobil v last: ampak zato, ker so ravnali brezbožno, bili so Pokončani ob tvojem prihodu, in da je gospod dopolnil svojo besedo, katero J e s prisego obljubil tvojim očetom, Abrahamu, Izaaku in Jakopu. Torej vedi, da Gospod tvoj Bog ti ni dal te tako dobre dežele v last zaradi tvoje pravičnosti, ker si ljudstvo jako trdo¬ vratno. Spomni se in nikar ne pozabi, kako si srdil Gospoda svojega Boga v Puščavi. Od onega dne, ko si šel iz Egipta, do tega-le kraja, prepiral si se 2r nerom z Gospodom . . . Mojzes kaže tukaj Izraelcem, da niso zaslu- zdi dobrot, katere jim je Bog dal, marveč da je ^°tel samo dopolniti svoje obljube. Iz tega vidimo, da je Bog izpeljal Izraelce iz Egipta in vodil po Puščavi iz usmiljenja in dobrote. Ob jednem je hotel s tem tudi kaznovati brezbožne palestinske rodove. Jednako moramo misliti tudi sami o sebi, da nimamo nobene pravice, zahtevati kaj od Boga, kakor bi nam bil dolžan kaj storiti, ampak vse nam da le po dobrotljivosti. Kako je bil Bog usmiljen do izraelskega ljud¬ stva in potrpežljiv ž njegovimi grehi, to razklada Mojzes prav živo v nadaljnem govoru (10. pogl.) ter se spominja dogodkov, ki so nam že znani. Potem pa vpraša: In sedaj, Izrael, kaj hoče Gospod tvoj Bog od tebe drugega, kakor da se bojiš Gospoda svojega Boga in hodiš po njegovih potih, in ga ljubiš, in služiš Gospodu svojemu Bogu z vsem srcem Palestinska smokva. in z vso dušo svojo, in da čuvaš Go¬ spodove zapovedi, in njegove obrede, katere ti danes naročam, da ti bo do¬ bro? Glej, Gospoda tvojega Boga je nebo in nebes nebesa, zemlja in vse, kar je na njej. In vendar se je Gospod združil s tvojimi očeti in jih je ljubil in izbral njih zarod za njimi, to je vas, izmed vseh narodov, kakor se kaže danes. Zatorej obrežite svoje srce, in svojega vratu ne otrjujte več, ker Go¬ spod vaš Bog je Bog bogov in Gospod gospodujočih, Bog velik, in mogočen in strašen, ki ne sprejema osebe in ne darov. Stori pravico siroti in vdovi, ljubi ptujca in mu daje živeža in ob- 300 V. Mojz. 10, 18-22; 11, 7—30. Božje dobrote. Kakšna je kanaanska dežela. Obljube in grožnje. leke. Torej ljubite tudi vi ptujce, ker ste bili tudi vi ptujci v egiptovski deželi. Gospoda svojega Boga se boj in njemu samemu služi: njega se drži in prisegaj v njegovem imenu. On je tvoja čast in tvoj Bog, ki je storil nad teboj velike in strahovite stvari, katere je videlo tvoje oko. Sedemdeset duš je bilo, ko so šli tvoji očetje v Egipet, in glej, sedaj te je pomnožil Gospod tvoj Bog kakor zvezde na nebu. Zato ljubi Gospoda svojega Boga in drži vsak čas njegove zapovedi, in obrede, in po¬ stave, in naročila . . . Vaše oči so vi¬ dele vsa velika Gospodova dela, katera je storil. Da čuvajte vse njegove za¬ povedi, katere vam danes naročam, da stopite v deželo in si jo prisvojite, v katero greste, in da v njej živite dolgo. Iz teli Mojzesovih besed povzemamo tudi mi nauk za svoje življenje. Ako vprašamo: Kaj hoče Bog od nas? odgovarjamo: To hoče, da se bojimo žaliti ga, da izpolnjujemo njegove zapovedi, da ga ljubimo in mu služimo udano in zvesto. Treba nam je le pomisliti, kdo in kaj je Gospod naš Bog, pomisliti vse njegove dobrote, s katerimi nas obsipa neprenehoma. -— Res, večkrat je treba brati take besede, da se nam bolje vtisnejo v spo¬ min in ganejo naša srca. Da bi Mojzes Izraelce še bolj vnel, naj zvesto izpolnjujejo božje zapovedi in si tako pridobe bla¬ goslov božji, pove jim, kakšna je kanaanska dežela. Dežela, v katero pojdeš, da jo vza¬ meš v last, ni taka, kakoršna je egip¬ tovska dežela, iz katere si izšel; kjer se vrže seme, potem pa se napelje voda, da namoči zemljo, kakor po vrtih, am¬ pak ima gore in planjave ter potrebuje dežja z neba; in Gospod tvoj Bog jo zmerom obiskuje in njegove oči so obrnjene nanjo od začetka do konca leta. Če bodete torej slušali moje ukaze, katere vam danes naročam, da ljubite Gospoda svojega Boga in mu služite z vsem srcem in z vso dušo: dajal bo vaši zemlji zgodnjega in poz¬ nega deža, da pridelate žita in vina in olja in sena ž njiv za krmo živini, in da tudi sami jeste in se nasitite. Va¬ rujte se, da se vaše srce ne da preva- riti, in ne popustite Gospoda in ne slu¬ žite ptujim bogovom in jih ne molite; in se Gospod ne razsrdi in ne zapre neba, da ne bo padal dež, in zemlja ne bo dajala svojega sadu, in vi hitro ne izginete s tako dobre zemlje, katero vam hoče Gospod dati. Denite te be¬ sede v svoja srca in v svoje duše in obesite jih za znamenje na roke in po¬ stavite jih med svojimi očmi. Učite svoje sinove, da jih premišljujejo, ka¬ dar bodete sedeli v svoji hiši, in hodih po poti in legali počivat in vstajah- Zapiši jih nad podboje in nad vrata svoje hiše. Da bodo obilni dnevi tvoji in tvojih sinov v deželi, katero je Go¬ spod s prisego obljubil tvojim očetom, da jim jo bo dal, kakor dolgo se bo nebo vspenjalo nad zemljo. Ako bodete čuvali zapovedi, katere vam naročam, in jih bodete storili, da ljubite Gospoda svojega Boga in hodite po vseh njego¬ vih potih, držeč se njega: tedaj bo Go¬ spod vse one narode potrebil pred vami, in dobodete v last nje, ki so večji in močnejši od vas. Vsak kraj, kamor bo stopila vaša noga, bo vaš. Od puščave in Libanona, od velike reke Evfrata do zapadnega (Srednjega) morja bodo vaše meje. Nihče se vam ne bo ustav¬ ljal; strah in trepet pred vami bo dal Gospod vaš Bog nad vso zemljo, kamor bodete stopili, kakor vam je govoril- Glejte, pred vaše oči stavim danes blagoslov in prokletstvo : blagoslov, če bodete slušali zapovedi Gospoda svo¬ jega Boga, katere vam danes zapove¬ dujem; prokletstvo, ako ne bodete slu¬ šali zapovedij Gospoda svojega Boga, ampak stopili s poti, katere vam jaž sedaj kažem, in šli za ptujimi bogovi, katerih ne poznate. Ko pa te bo pripeljal Gospod tvoj Bog v deželo, v katero greš prebivat, izreci blagoslov nad goro Garizimom, in prokletstvo nad goro Hebalom, ka¬ teri sta onkraj Jordana, za potom, ki drži proti solnčnemu zahodu, v kanaan¬ ski deželi . . . V. Mojz. 13, 1—11; 18, 15—19. O krivih prerokih. O pravem velikem preroku. 301 Ker ponavlja Mojzes nekatera naročila po večkrat, kaže s tem, kako so mu na srcu. Zato pa se morajo zdeti imenitne nam, da jih nepre¬ nehoma premišljujemo ter jih imamo pred očmi. S pokorščino do Boga si pridobivamo tudi mi blagoslov božji, z nepokorščino pa nakopujemo jezo in prekletstvo božje na svojo glavo. Da bi se to utisnilo Izraelcem bolje v spo¬ min, ukazal je Mojzes, naj se natančneje izreče blagoslov in prekletstvo ob gorah Garizimu in Hebalu, o čemer bomo slišali pozneje. In sedaj (12. pogl.) začenja Mojzes naročati ljudstvu, kako ima ravnati, ko pride v obljubljeno deželo: kako mora podreti malikovalska svetišča, svoje daritve pa opravljati na tistem mestu, katero bo določil Gospod, in sicer skrbno in natančno, bodisi v daritvah, ali v jedilih, ali drugih bogo¬ služnih opravilih. — Nato govori o napačnih prerokih in zapeljivcih (13. pogl.): Ako vstane med vami prerok ali tak človek, ki pravi, da je imel sanje, in napoveduje znamenje in čudež, in se dogodi, kar je govoril, in ti poreče: Pojdimo in hodimo za ptujimi bogovi, katerih ne poznaš, in služimo jim: ne poslušaj besed onega preroka, ali sa- njalca; ker Gospod vaš Bog vas iz¬ kuša, 1 da se pokaže, ali ga ljubite ali ne s celim srcem in z vso svojo dušo. Hodite za Gospodom svojim Bogom in njega se bojte, in njegove zapovedi držite in poslušajte njegov glas: njemu služite in njega se držite. Oni prerok pa ali izmišljevalec sanj naj se usmrti, ker je govoril, da bi vas odvrnil od Gospoda vašega Boga, ki vas je iz¬ peljal iz egiptovske dežele in vas rešil iz hiše sužnjosti . . . Ako te bo hotel pregovoriti tvoj pravi brat, ali tvoj sin, ali hči, ali žena, ali prijatelj, katerega ljubiš kakor svojo dušo, in bo skrivaj govoril: Pojdimo in služimo ptujim bo¬ govom ... ne udaj se mu in ne po¬ slušaj ga, in ne prizanesi mu, da bi se ga usmilil in ga skril, marveč takoj ga usmrti: tvoja roka naj se prva vzdigne nadenj in potem naj vzdigne roko vse ljudstvo. S kameni posut naj se usmrti, 1 Vas izkuša, t. j. Bog poskuša vašo zvestobo, ker pri¬ pušča krivega preroka. ker te je hotel odtegniti od Gospoda tvojega Boga, ki te je izpeljal iz egip¬ tovske dežele, iz hiše sužnjosti. Da bo slišal ves Izrael in se bal, in ne bo ni¬ koli več storil kaj podobnega. Kakor je prva zapoved ta, da Boga ljubimo in častimo, tako je tudi najhujša pregreha ta, ako kdo Boga zataji in časti malike, ali hudobnega duha. (Nekateri poganski maliki so bili gotovo hudobni duhovi. 1 ) Zato pa Bog naroča tako ostro, ogibati se malikovalstva in kaznovati zapeljivce. Jednako moramo tudi mi pomniti, da se je treba neverca in zapeljivca vsaj ogibati in slabe ali celd neverske bukve pokončati. Nadalje opominja Mojzes Izraelce (v 14. po¬ glavju), naj se varujejo poganskih šeg ali navad, naj ne jedd nečistih živalij, naj oddajejo na svetem mestu desetino in skrbe za levite in ubožce (15. pogl.), naj oddajejo prvino, naj obhajajo veliko¬ nočni praznik (16. pogl.), praznik tednov ali bin¬ košti, praznik šotorov, naj moški prihajajo trikrat v letu k svetišču, naj sodniki sodijo pravično, naj darujejo brezmadežne živali (17. pogl.), naj kaznu¬ jejo s kamenjanjem malikovalsko prešeštvanje, naj sodijo višji duhovniki v težavnih stvardh; potem razlaga postavo za bodočega kralja in pravice duhovnikov in levitov (18. pogl.), svari, naj ne po¬ snemajo neverskih narodov, da bi darovali otroke malikom ali popraševali vedeže ali vražarje. In nato obeta Mojzes v preroškem duhu drugega preroka in pravi: Preroka, kakor mene, ti bo obu¬ dil Gospod tvoj Bog izmed tvojega naroda in izmed tvojih bratov: njega poslušaj, kakor si prosil Gospoda svo¬ jega Boga ob Horebu, ko je bila mno¬ žica zbrana, in si rekel: Ne bom več poslušal glasu Gospoda svojega Boga, in tega velikegu ognja ne bom gledal, da ne umrjem. In Gospod mi je rekel: Vse so prav govorili. Preroka jim bom obudil izmed njih bratov, jednakega tebi; in položil bom svoje besede v njegova usta, in govo¬ ril jim bo vse, karkoli mu bom zapo¬ vedal. Kdor pa ne bo hotel poslušati njegovih besed, katere bo govoril v 1 Sv. apostol Pavel piše (I. Kor. 20, 20): Kar darujejo neverniki, hudobnim duhovom darujejo, in ne Bogu, to je: Malikovalske daritve se darujejo hudobnim duhovom. 302 V. Mojz. 22, 5 — 8; 23, 19. Kristus, od Mojzesa napovedani prerok. Svarila. mojem imenu, nad tem se bom jaz maščeval. Tu smo zopet zadeli ob imenitno preroko¬ vanje. Mojzes namreč prerokuje drugega velikega preroka, ki bo podoben Mojzesu samemu. In kdo drug je ta prerok, kakor Mesija? Da prerokuje tukaj Mojzes Izveličarja, to so vedno verovali Judje. Zato so se apostoli tudi sklicevali na Moj¬ zesove besede, ko so govorili o Kristusu, in Judje so pričakovali, da pride ob Gospodovem času pre¬ rok. Sv. Janez pravi: 1 Tedaj so ljudje, ko so videli čudež, ki ga je bil storil Jezus, rekli: On je res¬ nična prerok, kateri ima na svet priti. In sv. Peter uči naravnost, 2 da je Mojzes s tistimi besedami prerokoval Kristusa; jednako je govoril tudi sv. Štefan Judom o Mojzesovi obljubi. 3 In kateri drug bi bil neki veliki prerok, kateremu bi se prile¬ galo Mojzesovo prerokovanje, ako ni Kristus? Zlasti imenitno je, da naroča Mojzes ljudstvu, naj posluša preroka. Iz tega se vidi, da bo ta prerok ljudstvo učil in vodil kot božji poslanec. S tem se popolnoma vjema, kar govori sam Oče nebeški ob Gospodovem izpremenjenju: Ta je moj ljubi Sin, nad katerim imam dopadajenje; njega poslušajte!* In če pravi Mojzes, da bo po¬ ložil Bog svoje besede v njegova usta, spomnimo se, da je Kristus rekel: Besedij, katere vam jaz govorim, ne govorim sam od sebe J Moj uk ni moj, ampak tistega, kateri me je poslal. 6 Jaz govorim, kar sem videl pri svojem Očetu. 1 Kar torej jaz govorim, tako govorim, kakor mi je Oče rekel. 6 Mojzes je torej res prerokoval Kristusa in s tem je opominjal, naj ga sprejmejo in po¬ slušajo, kadar pride. Vemo pa, da Judje niso sprejeli Kristusa. Zato se je dopolnila tudi grož¬ nja, katero je izrekel Bog po Mojzesu: Kdor pa ne bo hotel poslušati njegovih besed, . . . nad tem se bom jaz maščeval. Zares se je Bog maščeval, zakaj huda kazen je prišla nad Jude, da so jim razdejali sovražniki mesto Jeruzalem in jih raz¬ gnali med vse narode. Mojzes razklada nadalje, kako treba določiti mesta za pribežališče (19. pogl.) in soditi morilca, kako naj gredd v vojsko (20. pogl.), kdo se sme oprostiti te dolžnosti in kako naj ravnajo s so¬ vražnikom; potem uči, kako naj ravnajo, kadar ne morejo najti morilca (21. pogl.), kako naj rav- 1 Jan. 6, 14. — 2 Dej. apost. 3, 22. — 8 Dej. apost. 7, 37. — 4 Mat. 17, 5. — 6 Jan. 14, 10. — 6 Jan. 7, 16. — ’ Jan. 8, 38. — * Jan. 12, 50. najo z ženami in s sinovi, zlasti nepokornimi, potem z obsojenci na smrt, kako naj ravnajo 2 najdeno živino. Tudi za nas je znamenita ta-le zapoved: Zenska naj se ne obleče v moško obleko, in moški naj ne rabi ženske obleke: zakaj ostuden je pred Bogom tisti, ki to dela. Iz tega vidimo, kako ostudno ravnajo ne¬ kateri ljudje, n. pr. nekatere gosposke ženske, ki se na razne načine pačijo in se oblačijo sem ter tj e kakor moški. Ko sezidaš novo hišo, naredi n a strehi zid na okrog, da se ne prelij 6 kri v tvoji hiši in ne boš kriv, ako drug pade in se prekucne doli ... Ne orji z volom in oslom skupaj. Ne ob¬ leci oblačila, katero je stkano iz vol¬ nene in lanene preje. Tako skrbi Mojzes tudi za varnost življenja. Potem pa jim daje take zapovedi, s katerimi jih odvračuje od poganstva, da ne bi občevali z lie ( verniki. Kakor sta vol in osel različni živali, ki ne gresta v j eden jarm, tako naj se tudi Izraelec nikar ne druži s pogani. Tako opominja vernike sv. Pavel: 1 Nikar ne vlecite jarma z neverniki- Kakšno družbo ima namreč pravica s krivico ? Ah kakšno tovarištvo ima luč s temo ? Prav tisti na¬ men ima tudi zapoved, naj ne delajo obleke iz dvojne preje, volnene in lanene. Mojzes nadalje razlaga razne stvari, ki se tičejo zakonske zveze, zlasti brani, da se ne zgodi ženi nobena krivica, kakor tudi, da se ne oma¬ dežuje zakonska zvestoba. Nečistosti je bila do¬ ločena smrtna kazen; tudi otroci nečistih oseb so imeli nad seboj madež do desetega rodu. Z Amon- jani in Moabljani niso smeli imeti nobene zveze (23. pogl.), pač pa z Idumejci, ki so bili z Izraelci sorodni, in z Egipčani, pri katerih so nekdaj pi’ e ' bivali. Skrbeti so morali tudi za telesno snažnost, imeti usmiljeno srce do sužnja, ogibati se nečisto¬ vanja. Znamenita je ta-le prepoved: Ne posojaj svojemu bratu denarja na obresti, niti pridelkov, niti katere¬ koli druge stvari, ampak ptujcu. 2 Svo¬ jemu bratu pa posodi brez obresti to, 1 II. Kor. 5, 14. 2 To je: Le od ptujca smeš zahtevati obresti, ne p a od Izraelca. V. Mojz. 23, 20—23; 2G, 13-19; 27, 1—16. česar potrebuje, da te Gospod tvoj Bog blagoslovi v vseh tvojih delih v deželi, katero greš vzet v last. Ko storiš zaobljubo Gospodu svo¬ jemu Bogu, ne mudi se, dopolniti jo: ker Gospod tvoj Bog jo bo tirjal: in če boš odlašal, šteto ti bo v greh. Če nečeš zaobljubiti, boš brez greha. Kar je pa jedenkrat šlo s tvojih ustnic, to dopolni in stori, kakor si obljubil Go¬ spodu svojemu Bogu in si govoril s svojo voljo in s svojimi ustmi. Mojzes določuje (24. pogl.), kdaj sme mož odpustiti ženo, naznanja, da je jedno leto prost vojne službe tisti, kdor se je oženil, opominja zastran gobave bolezni, zastran dolga, plačila, pravice in usmiljenosti, določuje kazen za pre- greške (25. pogl.), zlasti tepenje s palico, ki ne sme segati črez 40 udarcev, določuje svaški zakon, kazen za nespodobnost, opominja, naj bo pravica v meri in tehtnici, naj oddajajo prvine Bogu (26. pogl.), desetino tretjega leta levitom in ubož¬ cem, in pri daritvi naj molijo tako-le: Vzel sem iz svoje hiše, kar je bilo posvečeno, in dal sem tisto levitu, in ptujcu, in siroti, in vdovi, kakor si mi ukazal; nisem prelomil tvojih zapove- dij in nisem pozabil tvojega povelja ... Ozri se iz svojega svetišča in s svojega nebeškega bivališča in blagoslovi svoje ljudstvo Izrael in deželo, katero si nam dal, kakor si prisegel našim očetom, deželo, katera se cedi mleka in medu. Potem govori Mojzes: Danes ti je zapovedal Gospod tvoj Bog, da stori te zapovedi in postave, in da jih drži in dopolni iz svojega srca in iz vse svoje duše. Gospoda si danes izvolil, da ti je Bog, in da hodiš po njegovih potih in se držiš njegovih obredov in zapovedij in postav, in slu- šaš njegovo povelje. In Gospod te je danes izbral, da si mu lastno ljudstvo, kakor ti je govoril, da izpolnjuješ vse njegove zapovedi: in da te poviša nad vse narode, katere je ustvaril v čast, v hvalo in slavo svojo: da boš sveto ljudstvo Gospodu, svojemu Bogu, kakor je govoril. Zaobljuba. Daritev. Prekletstvo in blagoslov. 303 In Mojzes in starejšine Izraelovi so ukazali ljudstvu, rekoč: Držite vse za¬ povedi, katere vam danes zapovedujem: Kadar prideš črez Jordan v deželo, ka¬ tero ti bo dal Gospod tvoj Bog, postavi velike skale (ob gori Hebal) in jih pogladi z apnom, da boš mogel nanje pisati vse besede te postave. In tam sezidaj oltar Gospodu svojemu Bogu iz kame- nov, katerih se ni dotaknilo železo, in iz skal neobdelanih in neoglajenih, in daruj na njem žgavne daritve Gospodu svojemu Bogu, in daruj mirovne da¬ ritve, in tam jej in uživaj pred Gospo¬ dom svojim Bogom. In piši na kamene vse besede te postave jasno in razločno. Tukaj naroča Mojzes nekaj, kar naj store Izraelci, kadar pridejo v obljubljeno deželo. Uka¬ zuje jim, kadar pridejo h gorama Hebalu in Ga- rizimu, naj zapišejo postavo na kamene, darujejo daritev, postavijo se na dve strani, jeden del h gori Hebalu in drugi del h gori Garizimu. Potem naj duhovniki izgovarjajo prokletstvo nad tistimi, ki ne bi izpolnjevali postave, in ljudstvo ob He¬ balu naj kliče: Amen, to je: Zgodi se tako! Zatem naj izgovarjajo blagoslov nad onimi, ki bodo držali božjo postavo; ljudstvo ob Garizimu pa naj odgovarja: Amen. Tako bi se sklenila zaveza med Bogom in ljudstvom, ljudstvu pa bi se vtis¬ nilo v spomin, kako je dolžno izpolnjevati božjo postavo. Ker je prav poučno, da slišimo, kakšna je bila grožnja ali kletev in kakšen blago¬ slov, poslušajmo Mojzesa, ki piše: In Mojzes je oni dan zaukazal ljud¬ stvu, rekoč: Ti bodo stali, da na gori Garizimu blagoslove ljudstvo: Simeon, Levi, Juda, Isahar, Jožef, Benjamin. In nasproti bodo stali na gori Hebalu ti¬ le v preklinjevanje: Ruben, Gad, Aser, Zabulon, Dan in Neftali. In leviti bodo zaklicali in rekli vsem možem Izraelo¬ vim z močnim glasom: Preklet bodi človek, ki naredi po¬ dobo izrezano in vlito, ki je ostudnost Gospodu, ročno delo umetnikov, in jo dene na skriven kraj: In vse ljudstvo bo odgovorilo in reklo: Amen. — Pre¬ klet bodi, kdor ne spoštuje svojega očeta in matere: in vse ljudstvo po- 304 V. Mojz. 27, 16—26; 28, 1—10. 58—66. Obljube in grožnje Božje. reče: Amen. — Proklet bodi, kdor pre¬ stavi mejnike svojega bližnjega . . . 1 — Proklet bodi, kdor zapelje slepca na poti . . . Proklet bodi, kdor prevrne pravico ptujcu, siroti in vdovi. . . Proklet bodi, kdor skrivaj udari svojega bližnjega . . . Proklet bodi, kdor sprejema darila, da prelije kri nedolžnega . . . Proklet bodi, kdor se ne drži besedij te postave in je ne dopolnjuje v dejanju . . . Če pa boš poslušal glas Gospoda svojega Boga, da boš storil in držal vse njegove zapovedi, katere ti danes zapovem, povišal te bo Gospod tvoj Bog nad vse narode, ki bivajo na zem¬ lji. In prišli bodo nad te vsi ti blago¬ slovi in te obdali, če boš le poslušal njegove zapovedi. Blagoslovljen boš v mestu in blago¬ slovljen na polju. Blagoslovljen bo sad tvojega telesa in sad tvoje zemlje in sad tvoje živine, črede tvojih goved in staje tvojih ovac. Blagoslovljeni bodo tvoji skednji in blagoslovjeni bodo tvoji ostanki. Blagoslovljen boš prihajajoč in odhajajoč. Gospod ti bo dal tvoje sovražnike, ki se bodo vzdignili zoper tebe, da bodo popadali pred teboj; po jedni poti bodo prišli zoper tebe, in po sedmero potih bodo bežali izpred tebe. Gospod bo razlil blagoslov nad tvoje shrambe in nad vsa dela tvojih rok; in te bo blagoslovil v deželi, katero prej- meš. Bog te bo vzbudil sebi v sveto ljudstvo, kakor ti je prisegel; če boš držal zapovedi Gospoda svojega Boga in hodil po njegovih potih. In videla bodo vsa ljudstva na zemlji, da se kliče ime Gospodovo nad teboj in se te bodo bali. Jednako preti Mojzes ljudstvu prekletstvo, ako ne bi izpolnjevalo volje božje, prekletstvo doma in na polju, pri ljudeh in živini, na nebu in na zemlji. Vsakatero zlo, ki utegne zadeti človeka, napoveduje Mojzes Izraelcem, ako bi bili Bogu nepokorni, celd to, da bodo jedli meso last¬ nih otrčk zaradi velike stiske in lakote. In na¬ posled pravi še Mojzes: 1 In vse ljudstvo poreče: Amen! to je: Zgodi se! Te besede se ponavljajo za vsako grožnjo. Ako ne boš izpolnjeval in storil vseh zapovedij te postave, ki so pisane v teh bukvah, in se ne boš bal njegovega veličastnega in strašnega imena, to je Gospoda svojega Boga: bo namnožil Gospod tvoje šibe, in šibe tvojih otrok, velike šibe in trajne, hude in dolge bo¬ lezni. In obrnil bo nate vse šibe egip' tovske, katerih si se bal, in šle bodo za teboj. Vrh tega bo dal Gospod nate vse bolezni in šibe, ki niso zapisane v bukvah te postave, dokler te ne potare, in ostanete maloštevilni, ki ste bili po¬ prej po množini kakor zvezde neba, zato, ker niste poslušali glasu Gospoda svojega Boga. In kakor se je poprej Gospod veselil nad vami, ko vam j e dobro storil in vas pomnožil, tako se bo veselil, ko vas bo pokončal in raz¬ dejal, da vas prežene iz dežele, katero pojdeš vzet v last. Razpršil te bo Go¬ spod med vse narode, od kraja zemlje do konca, in tam boš služil ptujim bo¬ govom, katerih niti ti ne poznaš, niti so jih poznali tvoji očetje, lesu in ka- menu. Tudi med narodi ne boš imel počitka, tudi ne bo ostala stopinja tvoje noge. Gospod ti bo namreč dal boječe srce in slabotne oči in dušo prevzeto od žalosti. In tvoje življenje bo kakor bi viselo pred teboj. Bal se boš noč in dan in se ne boš zanašal na svoje življenje. Take kazni je napovedal za nezvestobo proti Bogu. 1 Potem je ponovil zavezo, katera je bila prvič storjena na gori Horebu (Sinaju), in sicer jih je najprej spomnil božjih dobrot v puščavi, nato pa vsem skupaj naznanil, da stopijo v zaveso z Gospodom in v prisego, ki jo naredi Gospod danes ž njimi, pa ne samo pričujoči, ampak tudi nepričujoči, to je: tudi s prihodnjimi rodovi. I n zopet je zapretil hude kazni tistim, ki bi prelomili to zavezo, postali nezvesti in služili malikom. Pa Bog je milostljiv, spokornega srca ne za¬ vrže. Zato ima Mojzes tudi lepe opomine, ki va¬ bijo k pokori (30. pogl.): 1 Kdo se ne spominja onih kaznij, katere so zadele ne¬ pokorno ljudstvo v poznejših časih! Celo dandanes se izpol¬ njuje nad Judi to, kar je pred več kakor tri tisoč leti na¬ povedal Mojzes njihovim očetom. V. Mojz. 30, 1 — 19; 31, 1—8. Mojzesova postava ni črez človeške moči. .Tozuve, Mojzesov naslednik. 305 Ko pridejo nad te vse te besede, blagoslov ali prokletstvo, katera sem ti postavil pred oči, in se skesaš v svojem srcu med vsemi narodi, med katere te bo raztresel Gospod tvoj Bog, in se boš povrnil k njemu in boš po¬ koren njegovim zapovedim, kakor ti danes zapovedujem, s svojimi sinovi, z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo: te bo rešil Gospod iz tvoje suž- njosti in se te bo usmilil, in zopet te bo zbral iz vseh narodov, med katere te je poprej razkropil. Ako bi bil raz¬ tresen do kraja neba, Gospod tvoj Bog te bo potegnil od ondodi, in te vzel in peljal v deželo, katero so imeli tvoji očetje; in dobodeš jo, in blagoslavljaj e te bo storil obilnejšega po številu, kakor so bili tvoji očetje. Gospod Bog bo obrezal tvoje srce in srce tvojih otrok, da boš ljubil Gospoda svojega Boga z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo, da boš živel ... Ti se boš vrnil in po¬ slušal glas Gospoda svojega Boga, in boš storil vse zapovedi, katere ti danes ukazujem. In Gospod tvoj Bog ti bo dal obilno sadu v vseh delih tvojih rok...: zakaj Gospod se bo vrnil, da se bo nad teboj veselil vseh dobrot, kakor se je veselil nad tvojimi očeti. Ta zapoved, katero ti danes naro¬ čam, ni črez tebe (črez tvoje moči) in tudi ni daleč postavljena, niti stoji na nebu, da bi mogel reči: Kdo izmed nas more priti do neba, da jo prinese doli k nam, in jo slišimo in dopolnimo? Tudi ni onstran morja, da bi se pre¬ piral in dejal: Kdo more iti črez morje in jo (postavo) k nam prinesti, da sli¬ šimo in storimo, kar je ukazano? Mar¬ več zapoved je prav zraven tebe, v tvojih ustih in v tvojem srcu, da jo dopolniš. Premisli, da sem danes pred te po¬ stavil življenje in dobro, in nasprotno smrt in hudo: da ljubiš Gospoda svo¬ jega Boga in hodiš po njegovih potih in držiš njegove zapovedi in obrede in postave: in da živiš in da te pomnoži in te blagoslovi v deželi, katero pojdeš Zgodbe sv. pisma I. vzet v last. Ako se pa bo odvrnilo tvoje srce in ne boš hotel poslušati in boš premeten molil ptuje bogove in jim služil, napovedujem ti danes, da boš izginil in se malo časa mudil v deželi, katero pojdeš črez Jordan vzet v posest. Za priči kličem danes nebo in zem¬ ljo, da sem pred vas del življenje in smrt, blagoslov in prokletstvo. Zatorej izvoli življenje, da boš živel ti in tvoj zarod: in da ljubiš Gospoda svojega Boga in slušaš njegov glas in se njega držiš (on je namreč tvoje življenje in dolgost tvojih dnij), da boš bival v de¬ želi, zastran katere je Gospod prisegel tvojim očetom Abrahamu, Izaaku in Jakopu, da jim jo bo dal. Tako končuje Mojzes svoj govor. Ni težko umeti opominov, ki so tako jasni in prisrčni, kakor beseda očetovska do ljubljenih otrok. Jožu ve potrjen za Mojzesovega naslednika. Mojzes je torej šel in govoril vse te besede k vsem Izraelcem, in jim je rekel: Danes sem star sto in dvajset let, ne morem več hoditi (pred vami), zlasti, ker mi je Gospod rekel: Ne boš šel črez ta-le Jordan. Zatorej bo šel pred teboj Gospod Bog; on bo pokon¬ čal vse te narode pred teboj in dobil jih boš v last. In ta-le Jozuve bo šel pred teboj, kakor je govoril Gospod. In Gospod jim bo storil, kakor je sto¬ ril Sehonu in Ogu, kraljema Amorej- cev in njuni deželi, in jih bo pokončal. Ko vam bo torej dal tudi te v vaše roke, storite jim jednako, kakor sem vam ukazal. Moško se vedite in bo¬ dite pogumni: ne bojte se in ne pla¬ šite se vpričo njih; ker Gospod tvoj Bog sam je tvoj vodnik in te ne bo pustil, niti se ločil od tebe. In Mojzes je poklical Jozuveta in mu rekel vpričo vseh Izraelcev: Bodi po¬ gumen in trden, zakaj ti boš vodil to ljudstvo v deželo, katero je Gospod obljubil, da bo dal njihovim očetom, in ti jo boš razdelil z žrebom. In Go¬ spod, ki je vaš vodnik, bo sam s teboj: 20 306 V. Mojz. 31, 8 — 16. Mojzes izroča duhovnikom postavo. ne bo te pustil, niti se ločil od tebe: ne boj in ne plaši se. Mojzes je torej pisal to postavo in jo dal duhovnikom, sinovom Levijevim, ki so nosili skrinjo zaveze Gospodove, in vsem starejšinam Izraelovim. In ukazal jim je, rekoč: Crez sedem let, v letu odpuščanja, ob slovesnosti šo- žive v deželi, katero greste vzet v last onkraj Jordana. Kakor je bil Jozuve že poprej izbran za Moj¬ zesovega naslednika, tako je bil posebej potrjen še tukaj. Kar je Mojzes govoril, to je tudi pisal, in pisano postavo je izročil duhovnikom, ki so jo morali brati vsemu ljudstvu zlasti vsako sobotno leto ob prazniku šotorov. Jordanska dolina. (Plitvina Ed-Damije, blizu Jabokovega izliva v Jordan.) torov, ko se bodo vsi iz Izraela sešli, da se pokažejo vpričo Gospoda tvojega Boga, na kraju, ki ga bo izbral Go¬ spod, bral boš besede te postave vpričo vseh Izraelcev, da bodo slišali, in ko se bo zbralo vse ljudstvo, možje in žene, otroci in ptujci, ki so v tvoji hiši: da bodo slišali in se učili in se bali Gospoda vašega Boga, in držali in do¬ polnili vse besede te postave. In da bodo slišali tudi njihovi otroci, ki se¬ daj ne umevajo, in da se bodo bali Gospoda svojega Boga vse dni, katere XI. Mojzesova pesem. (V. Mojz. 31, 14-32, 47.) Bog ukaže, naj se pesem spiše. In Gospod je rekel Mojzesu: Glej’ blizu so dnevi tvoje smrti: pokliči J°' zuveta in stojta v šotoru pričevanja, da mu dam povelja. Sla sta torej Mojz eS in Jozuve in stala v šotoru pričevanja- In Gospod se je tam prikazal v oblac- nem stebru, ki je stal ob vhodu šoto- rovem. In Gospod je rekel Mojzesu- Glej, ti boš zaspal s svojimi očeti, 10 V. Mojz. 31, 16—30. Mojzesovo svarjenje. Knjiga božje postave. 307 to-le ljudstvo bo vstalo in šlo za ptu- jimi bogovi v deželi, v katero gre pre¬ bivat : tam me bo popustilo in razdrlo zavezo, katero sem sklenil ž njim. In oni dan se bo moja jeza razvnela zoper njega: in zapustil ga bom in skril svoje obličje pred njim, in izdano bo, da ga požro: zadele ga bodo vse nesreče in in hitro krenili s poti, katero sem vam zapovedal, in zadele vas bodo posled¬ nji čas nesreče, ko bodete storili zlo vpričo Gospoda, da ga razdražite z de¬ lom svojih rok. Mojzes je torej govoril, ko je po¬ slušalo ljudstvo, besede te pesmi in jih dopolnil do konca. bridkosti, da poreko oni dan: Zares, ker ni Gospod z menoj, zadele so me te nesreče . . . Torej sedaj pišita si to¬ le pesem in učita Izraelove sinove, da bodo na pamet znali in na glas peli, in mi bo ta pesem za pričevanje med Iz¬ raelovimi sinovi. . . Mojzes je torej za¬ pisal pesem in jo učil Izraelove sinove. In Gospod je ukazal Jozuvetu, sinu Nunovemu, in rekel: Bodi pogumen in trden: ker ti boš peljal Izraelove si¬ nove v deželo, katero sem obljubil, in jaz bom s teboj. Ko je torej Mojzes spisal besede te postave v knji¬ gi in dopolnil, ukazal je levi- tom, ki so nosili skrinjo Gospo¬ dove zaveze, rekoč: Vzemite to knjigo in jo denite na stran skrinje zaveze Gospoda svoje¬ ga Boga, da bo tam zoper tebe v pričevanje. Zakaj jaz po¬ znam tvojo u- pornost in tvojo hudo trdovrat¬ nost. Ko sem še živel jaz in hodil z vami, ravnali ste vedno uporno zoper Go¬ spoda: koliko bolj, kadar umrem. Skli¬ čite k meni vse starejše po svojih ro¬ dovih, in učitelje, in ko bodo poslušali, govoril jim bom te besede, in klical zoper nje nebo in zemljo. Zakaj vem, da bodete po moji smrti hudo ravnali (Po slikah v Herkulanu.) Gospod, se je posebej prikazal Mojzesu in Jozuvetu, da jima je naročil potrebne stvari. Zlasti pesem sta si morala zapisati, da bi jo učila Izraelce. — Mojzes je vse zapisal v knjigo postave. Knjige niso bile v starih časih take, kakoršne so dandanes; listi niso bili na jedni strani zvezani, ampak list je bil staknjen z listom, da so bili Knjige in pisalne priprave v starem veku. 20* 308 V. Mojz. 32, 1 — 24. Mojzesova pesem: Božja dobrota, izraelska nehvaležnost. skupaj dolga proga, kakor platno in drugo blago v prodajalnici. Na jednem ali na obdh konceh je bila knjiga pritrjena na palico, da se je nanjo ovila. Zato je taki knjigi pravo ime ovitek. Mojzesova pesem je jako lepa in pomenljiva. Zato si jo moramo zapomniti tudi mi. Mojzesova pesem. Poslušajte nebesa, kar govorim; naj čuje zemlja besede mojih ust. Kakor dež naj kaplja moj nauk, kakor rosa naj se razliva moja beseda, kakor dež na zelišče in kakor kaplje na travo. Ker ime Gospodovo bom klical; dajte čast Bogu našemu. Božja dela so po¬ polna in vse njegove poti pravične: Bog je zvest in brez kake zlobe, pra¬ vičen in resničen. Grešili so * 1 zoper njega, in niso njegovi otroci v gnusobi, rod hudoben in izprijen. Ali to po- vračuješ Gospodu, ljudstvo bedasto in nespametno? Ali ni on tvoj oče, kite je rešil, in te naredil in te ustvaril? Spomni se nekdanjih dnij; premisli po¬ samezne rodove: vprašaj svojega očeta in ti bo povedal; prednike svoje, in ti bodo naznanili. Kadar je Najvišji raz¬ deljeval narode, kadar je ločil sinove Adamove, postavil je meje ljudstvom, po številu Izraelovih sinov. 2 Ker Gospo¬ dov delež je njegovo ljudstvo; Jakop je odmenjen za njegovo dedščino. Našel gaje v pusti deželi, v strahovitem kraju, v grozni puščavi: vodil ga je okrog in učil, in varoval kakor punčico svojega očesa. Kakor orel kliče na letanje svoje mladiče, in nad njimi leta: tako je (Bog) razprostrl svoje peruti, in ga vzdignil in nosil na svojih ramah. Gospod je bil sam njegov vodnik; in ž njim ni bilo ptujega boga. Postavil ga je (go¬ spodarja) na visoka tla, 3 * da je sadeže 1 Grešili so v obče ljudje, zlasti pogani, pa tudi Iz¬ raelci, ki bi morali biti njegovi pokorni otroci, toda niso, ker delajo gnusobo z malikovanjem. 2 Misel je: Tedaj, ko so šli po babilonski zmešnjavi narodi na razne strani, določil je Bog meje kanaanskim ljud¬ stvom tako, kakor je bilo potrebno za Izraelce. Po grški prestavi pa bi se bralo namestu Izraelovih sinov to-le: po številu angelov božjih, in misel je: Druge narode je Bog iz¬ ročil angelom v varstvo, Izraelce pa ima sam zase. njiv in srče med iz skale in olje iz najtršega kamena; 1 (da uživa) maslo od krav in mleko od ovac s tolščo jagnjet in ovnov Basanovih sinov; in kozliče z najboljšim žitom, da pije najčistejši sok vinske jagode. Tako se je odebelil ljubljenec, 2 in tedaj je brcal; odebelil, opital in razširil; zapustil je Boga svo¬ jega stvarnika in se ločil od Boga svojega rešnika. Dražili so ga (Boga) s ptujimi bogovi in z ostudnostmi so ga vzbodli k jezi. Darovali so hudobnim duhovom in ne Bogu, bogovom, kate¬ rih niso poznali; prišli so novi in ne¬ znani, katerih niso častili njihovi očetje. Zapustil si Boga, ki te je rodil, in po¬ zabil si Gospoda svojega stvarnika. Gospod je videl in bil razdražen k jezi, ker so ga zaničevali njegovi sinovi in njegove hčere. In je rekel: Skril bom svoj obraz pred njimi, in gledal njih konec, 3 zakaj hudoben rod je in ne¬ zvesti sinovi . . . Ogenj moje jeze se je razvnel in bo gorel do dna pekla: in bo požrl zemljo ž njenim sadom in bo požgal podstav gora. Zbral bom nad nje šibe, in vrgel nad-nje vse svoje pušice. Poginili bodo od lakote in grozno jih bodo razgrizli ptiči in požrli; zobe divjih zverin bom poslal nad-nje, s srdom (strupom) po zemlji plazečih se živalij in laznine. Zunaj jih bo po¬ končal meč, in doma strah, mladeniča in devico ob jednem, dojenca in starca. Rekel bom: kje so? 5 Izbrisal bom iz¬ med ljudij njihov spomin. Toda zaradi napuha sovražnikov sem odlašal, da ne bi se prevzeli njihovi nasprotniki in 3 To je: V gorato, visoko deželo Palestino. Egipe^ pa je bila nizka dežela. 1 Oljka raste tudi na trdih, kamenitih tleh, zato pravi pesem, da srka Izraelec olje iz kamena. 2 ljubljenec je izraelsko ljudstvo, katero Bog posebno ljubi. Ko se je pa ljudstvu godilo dobro, tedaj je postalo Bogu nezvesto. 3 To je: Ne bom več milostljiv, ampak maščeval se bom; gledal bom, kako bodo poginili. 4 Iz teh besed sklepamo po pravici, da je v peklu pravi ogenj, ki žge. 6 Kje so: Tako vprašamo, kadar jih ni več. Tako tudi Izraelcev ne bo. V. Mojz. 32, 24—33. Mojzesova pesem: Božje grožnje. 309 rekli: Naša močna roka je storila vse to, in ne Gospod. 1 Narod so brez pre¬ udarka in brez previdnosti. Da bi bili pač pametni in umni in preudarili svoj konec! Kako bi jeden preganjal tisoč (sovražnikov), in dva deset tisoč ? Ali ne zato, ker jih je njihov Bog prodal in Gospod izročil? 2 Zakaj naš Bog ni so iz žolča, in njih grozdi jako grenki. Njih vino je žolč zmajev in neozdrav¬ ljiv kačji strup. 1 Ali ni to zaklenjeno pri meni in shranjeno v mojih zakladih? 2 Meni gre maščevanje in jaz bom povrnil ob času, da se spotakne njih noga: blizu je dan pogube, in nesreče prihajajo hitro. Bog pokaže Mojzesu z gore Abarima (Nebo) obljubljeno deželo. kakor njih bogovi; in naši sovražniki to presodijo. 3 Njih trta je trta sodomska, in iz okolice Gomorske: njih jagode 1 Bog odlaša in ne kaznuje hitro Izraelcev, da ne bi ustregel nevoščljivim in napuhnjenim sosedom. 2 Iz hudih kaznij bi morali spoznati, da jih kaznuje Bog sam in ne ljudje. 3 Razni sovražniki, katere so premagali Izraelci, vedo, da jim Bog sam pomaga. Gospod bo sodil svoje ljudstvo in svo¬ jih služabnikov se bo usmilil; videl bo, da je roka omagala in da so tudi utr¬ jeni 3 oslabeli, in ostanki poginili. In 1 S temi besedami opisuje Mojzes, kako silno so se izpri¬ dili Izraelci. Prej so bili najboljši,. pa so postali najslabši. 2 Vse mi je znano, vsega se spominjam in ničesar ne pozabim, ker vse je shranjeno, kakor bi bilo v zakladih. 3 Oni, ki so bili na utrjenih krajih. 310 V. Mojz. 32, 34—52; 33, 1—6. Mojzesova pesem: Svarila. Mojzesov blagoslov. tedaj poreče: kje so njih bogovi, v ka¬ tere so zaupali? Od njih daritev so jedli tolščo in pili vino od pitnih da¬ rov; naj vstanejo in vam pomagajo in naj vas branijo v potrebi. Spoznajte, da sem samo jaz, in da ni drugega Boga razven mene. Jaz usmrtim in oživim, udarim in ozdra¬ vim , in ni ga, ki bi mogel rešiti iz moje roke. Do neba povzdignem svojo roko in porečem: kakor živim veko¬ maj ! kadar nabrusim svoj meč kakor blisek, in zagrabi moja roka sodbo, tedaj se bom maščeval nad svojimi so¬ vražniki in povrnil tistim, ki me so¬ vražijo. Svoje pušice bom napojil s krvjo, s krvjo ubitih in ujetih, in moj meč bo žrl meso, meso sovražnikov, katerih glava je razkrita. 1 Hvalite, na¬ rodi, njegovo ljudstvo, ker se bo mašče¬ val zaradi krvi svojih služabnikov; in bo kazen vrnil njih sovražnikom in bo milosten deželi svojega ljudstva. To je Mojzesova pesem. Glavna misel v nji je ta, da je Bog Izraelcem storil veliko dobrot, zaradi česar bi mu morali biti hvaležni in iz¬ polnjevati njegove zapovedi. Toda le prerado in prehitro bo ljudstvo grešilo, Boga žalilo in si s tem nakopalo na glavo jezo božjo, pa tudi ostro kazen. Zato naj se spametujejo Izraelci ob pra¬ vem času, naj spoznajo Boga in njegovo ostro pravičnost. Skratka, glavni nauk te pesmi je: Začetek modrosti je strah božji. Mojzes je torej prišel in govoril vse besede te pesmi ljudstvu, on sam in Jozuve, sin Nunov. In je dokončal vse te besede, ko je govoril vsemu Izraelu; in jim je rekel: Denite v svoja srca vse besede, katere vam danes spričujem, da bodete naročili svojim otrokom, naj jih drže in storč in vse dopolne, kar¬ koli je pisanega v tej postavi, ker niso vam zapovedane zastonj, ampak da vsakateri po njih živi. Ako jih bodete storili, ostali bodete dolgo v deželi, katero greste vzet v last. 1 Glavo razkrito imeti je po mnenju jutrovcev sra¬ motno za moškega. XII. Mojzesa blagoslov in smrt. (V. Mojz. 32, 48—34, 12.) In Gospod je govoril Mojzesu isti dan, rekoč: Pojdi na to goro Abarim, to je gora prehodov, na goro Nebo, ki je v deželi moabski nasproti Jerihi, in poglej deželo kanaansko, katero bom dal Izraelovim sinovom v last. In umri na gori, ko prideš nanjo; pridruži se svojemu ljudstvu, kakor je umrl tvoj brat Aron na gori Horu in bil pridejan svojemu ljudstvu, ker sta grešila zo¬ per mene sredi Izraelovih sinov pri vodi prepira v Kadesu Sinske puščave, in me nista počastila med Izraelovimi sinovi. Pred seboj boš videl zemljo, katero bom dal Izraelovim sinovom, pa ne boš stopil vanjo. Kakor so veliki očaki Abraham, Izaak in Jakop blagoslovili svoje sinove pred svojo smrtjo, tako je tudi Mojzes kot veliki očak izvoljenega ljudstva blagoslovil Izraelove rodove. Mojzesov blagoslov. To je blagoslov, s katerim je Moj¬ zes, mož božji, blagoslovil Izraelove sinove pred svojo smrtjo. In je rekel: Gospod je prišel s Sinaja, in vstal nam je s Sejira; prikazal se je s Faranske gore in ž njim tisoči svetih. 1 V njegovi desnici je ognjena postava. On ljubi ljudstvo: vsi sveti so v njegovi des¬ nici, in kateri se bližajo njegovim no¬ gam, sprejemajo od njegovega nauka. Mojzes nam je ukazal postavo, dedščino Jakopove množice. On bo kralj med pravičnimi; poglavarji ljudstva bodo združeni z Izraelovimi rodovi vred. Predno blagoslavlja ljudstvo, zopet opominja Izraelce najimenitnejših dobrot božjih, posebno svete postave, dane na Sinaju z ognjem (zato ognjena postava), Pogostoma izrekajo to misel tudi drugi sveti pisatelji, da je postava iz¬ med največjih dobrot božjih. — Na to blagoslavlja posamezne rodove: Ruben naj živi in naj ne umrje, pa naj bo majhen po številu. 1 S tem omenja Mojzes tiste kraje, na katerih je Bog dal postave in storil poglavitne čudeže. Sveti so angeli. V. Mojz. 33, 7—20. Mojzesov blagoslov. 311 Nad Rubenom se je to tudi izpolnjevalo. Saj vemo, da ga je bil proklel oče Jakop. — Simeona ne omenja, morda zaradi pregrehe (ma¬ likovanja in prešeštvanja ali pa, ker mu velja blagoslov ob jednem z Rubenom. To je blagoslov Judov: Slušaj, Gospod, Judov glas, in k svojemu ljud¬ stvu ga pripelji; njegove roke se bodo bojevale zanj (ljudstvo), 1 in sveti (Bog) bo njegov pomočnik zoper njegove nasprotnike. Tudi L e vij u je rekel: Tvoja po¬ polnost in tvoj nauk (o Bog) gre 2 tvo¬ jemu svetemu možu, katerega si po¬ skusil v poskušnji in ga sodil pri vodi prepira. Tisti, ki je rekel svojemu očetu in svoji materi: Ne poznam vaju, in bratom svojim: Ne poznam vas, in niso poznali svojih otrčk, ti so čuvali tvoje besede in držali tvojo zavezo, tvoje zapovedi, o Jakop in tvojo po¬ stavo, o Izrael; devali bodo dišeče kadilo ob tvojem srdu in žgavno daritev na tvoj oltar. Gospod, blagoslovi njegov pogum in sprejmi dela njegovih rok. Udari po hrbtu njegove sovražnike, in naj ne vstanejo tisti, ki ga sovražijo. Vse besede v blagoslovu Judovem naznanjajo, da bo Juda nekdaj poglavar ljudstva in bo imel kraljevo oblast. Toda te besede: 7c svojemu ljud¬ stvu ga pripelji kažejo velike težave, katere bo moral prestati oni kralj, predno pride na pre¬ stol. In to je v kratkih besedah zgodovina Da¬ vidova ... Potem je kraljestvo Davidovo predpo- doba duhovnega kraljestva Izveličarjevega. Iz- veličar bo iz Davida in iz rodu Judovega; on bo tudi večni duhovnik, zato pravi Mojzes: Slu¬ šaj, Gospod, Judov glas! (Martini). Kar govori Mojzes Levijevemu rodu, to se ozira na njegovo duhovsko službo. Popolnost in nauk pomenjata naprsnik, ki je bil na prsih Aronovih; Aron je sveti mož, katerega je Bog poskusil, ko je dal v puščavi drugič vode. Vemo, da se je Levijev rod potegnil za božjo čast, ko so malikovali Izraelci, in ni nič vprašal, ali so hudodelci bratje ali ne. In Benjaminu je rekel: Ljubljenec Gospodov bo varno prebival pri njem 1 Judov rod sc bo krepko branil. 2 To je: se spodobi, ali Je primerno. (Gospodu); kakor v ženitnem hramu bo ostal celi dan, in v naročju njegovem bo počival. Ta blagoslov se spominja ljubezni Jakopove do najmlajšega sina Benjamina; spominja se pa tudi, da je Bog pozneje ukazal postaviti tempel, med rodom njegovim, to je v Jeruzalemu. Tako je Benjamin prebival z Gospodom, kakor sin je počival v naročju svojega očeta. Tudi Jožefu je rekel: Njegova dežela je blagoslovljena od Gospoda, s sadeži neba, z roso in s studenci, ki iz¬ virajo iz globočine, z drevesnim sadjem solnca in lune, 1 s sadeži z vrha starih gora, s sadjem večnih hribov; s sadeži zemlje in njeno obilnostjo. Blagoslov njega, ki se je prikazal v grmu, naj pride na glavo Jožefovo in na teme Nazarejca 2 med svojimi brati. Njegova lepota je kakor lepota prvorojenega junca, njegovi rogovi so kakor rogovi nosorogovi; ž njimi bo vejal 3 4 narode do kraja zemlje; te so množice Efraji- move in te tisočine Manasetove. Kakor je nekdaj Jakop s posebno ljubeznijo blagoslavljal Jožefa, tako tudi Mojzes. Vse Moj¬ zesove besede oznanjajo srečo in moč, in te be¬ sede so se dopolnjevale v vseh časih. In Zabulonu je rekel: Veseli se, Zabulon, svojega izhoda, in Isahar svojih šotorov.' 1 Vabili bodo ljudstva h gori, tam bodo darovali pravične daritve; srkali bodo bogastvo morja kakor mleko in zaklade skrite pod peskom. 5 In Gadu je rekel: Blagoslovljen Gad v obilnosti! kakor lev se je vlegel in zgrabil ramo in glavo (svojega plena). 1 Misel je ta, da imajo drevesa rast in sad od solnca, ki sveti in greje, in pa od lune (ali noči), ki daje mokroto, zlasti roso. 2 To je: izvoljenega med brati. Prim. str. 138, kjer be¬ remo blagoslov Jakopov. 3 Z rogovi bo narode razpršil, kakor se žito veje z vev- nieo in vrže v daljavo. 4 Izhod pomenja bivanje zunaj doma, šotori pa pre¬ bivanje v domači hiši. 5 Zakladi morja se imenuje bogastvo, ki je pridobljeno z vožnjo po morju; zakladi skriti pod peskom so pa biserji, rdeči polžki in druge stvari, ki se nahajajo v morskem pesku in ki so veliko vredne. 312 V. Mojz. 33, 21—26. Mojzesov blagoslov. Videl je svoje prvaštvo, da je v nje¬ govem deležu učenik; on je bil s pr¬ vaki ljudstva in je storil zapovedi Go¬ spodove in svojo pravico (dolžnost) do Izraela. Obema rodoma obeta Mojzes srečo: natančno bodeta izpolnjevala božjo postavo zastran daritev v Jeruzalemu, pa imela blagoslov na morju v v kupčiji in v morskih pridelkih. — Gad je mo¬ čan; njegova slava je, da je v njegovi deželi (skupaj z Rubenom) grob Mojzesov, učenikov. Tudi Danu je rekel: Dan je mlad lev, ki hitro teče z Basana. 1 1 Danov rod primerja Mojzes z mladim, urnim levom Posebno na Basanskem (onkraj Jordana) so levi menda več¬ krat kazali svojo moč in urnost, ker je bilo tamkaj veliko živine. In Neftaliju je rekel: Neftali bo užival obilnost in bo poln blagoslova Gospodovega; morje 1 in jug bo imel v lasti. Tudi Aserju je rekel: Aser bodi bla¬ goslovljen v svojih otrokih, bodi drag svojim bratom; umival bo svoje noge v olju. Železo in bron sta njegovo obuvalo. Kakor dnevi tvoje mladosti, tako tudi starost tvoja. Ni drugega Boga, kakor Bog pi" a ' vičnega (to je: ljudstva izraelskega); on, ki sedi na nebu, je tvoj pomočnik- Njegova mogočnost vlada oblake. Nje- 1 Morje je Genezareško jezero, ki je bilo na jugu 1^' talijevega rodu. Mojzesov grob. V. Mojz. 33, 27—29; 34, 1—12. Mojzesova smrt. Jozuve. Mojzes predpodoba Izvehčarjeva. govo bivališče je zgoraj, in spodaj (tu zemlji) so njegove večne roke. Za¬ podil bo izpred tvojega obličja sovraž¬ nika, in poreče: Razsoj se! Izrael bo prebival v miru in sam. Jakopovo oko se bo oziralo v žitno in vinsko deželo, in nebo bo temnelo v dežju. Blažen s i ti, Izrael; kdo ti je jednak, ljudstvo, ki imaš rešenje od Gospoda? On je tvoj brambni ščit in meč tvoje slave; tvoji sovražniki te bodo zatajili, ti pa boš stopal na njih tilnike. Tako blagoslavlja v gorečih željah Mojzes Sv °je ljudstvo. Ta blagoslov je — kakor smo rekli — preroška beseda, je pa hkrati tudi živa molitev do Boga, da bi dodeljeval Izraelcem srečo in mogočnost. Mojzes umrje na gori Nebo. Mojzes je torej šel z moabske plan¬ jave na goro Nebo na vrh Fasge na¬ sproti Jerihi, in Gospod mu je pokazal v so deželo Galaad do Dana, in vso deželo Neftalijevo, in deželo Efrajimovo in Manasetovo in vso deželo Judovo do kraj morja. In južni del in široko Planjavo Jerihe, palmovega mesta, do Segorja. In Gospod mu je rekel: To j e dežela, zastran katere sem prisegel Abrahamu, Izaaku in Jakopu, rekoč: ^vojemu zarodu jo bom dal. Videl si j° s svojimi očmi, pojdeš pa ne vanjo. In Mojzes, služabnik Gospodov, je tam umrl, v moabski deželi, kakor je nkazal Gospod; in pokopal ga je v dolini moabske dežele nasproti Fogorju: ln nihče ni zvedel za njegov grob do današnjega dne. Mojzes je bil star sto in dvajset let, je umrl; njegovo oko ni otemnelo in njegovi zobje se niso omajali. In Izraelci so ga objokovali na moabski Planjavi trideset dnij: in dopolnili so Se dnevi objokovanja žalujočih za Moj¬ zesom. Jozuve, Mojzesov naslednik. Jozuve pa, sin Nunov, je bil na¬ polnjen z duhom modrosti, ker je M6j- Zes nanj položil svoje roke. In Izra¬ elovi sinovi so ga slušali, in storili, kakor je Gospod ukazal Mojzesu. In ni več vstal prerok v Izraelu kakor Mojzes, s katerim bi bil govoril Gospod iz obraza v obraz, (in jednak Moj¬ zesu) v vseh znamenjih in čudežih, ka¬ tere mu je naročil, naj jih stori v egip¬ tovski deželi Faraonu in vsem njego¬ vim služabnikom in vsej njegovi deželi, in (jednak) v vsej močni roki in v vseh velikih čudežih, katere je storil Mojzes pred vsemi Izraelci. S temi besedami se končuje tako lepa peta Mojzesova knjiga. Kakor vidi vsakateri, ni pisal poslednjih besedij Mojzes sam, ampak skoro gotovo Jozuve, in sicer že v poznejših časih. Zato pravi: do današnjega dne. Mojzes v smrti. Predpodoba Izveličarjeva. Tako je umrl Mojzes. Živel bi bil še lahko, a Bog mu je ukazal, naj umrje. In velikana se nam kaže tudi v smrti, kakor je bil velikan v življenju. Zdravje seje še videlo na njem, ko gaje Bog poklical s tega sveta: oči so mu bile jasne in zobje še trdni. Zares, ni bilo preroka za njim, ki bi mu bil podoben, zakaj nobeden ni tako občeval z Bogom, kakor je občeval Mojzes. Le jeden mu je bil ne samo jednak, ampak tudi večji, in ta je bil naš Iz v e ličar. Mojzes je predpodoba Izveličarjeva v več ozirih. 1. Mojzes je bil srednik starega zakona, kakor je bil Izveličar srednik novega zakona. 2. Mojzes je rešil izraelsko ljudstvo iz sužnjosti Faraonove in mu odprl vhod v obljubljeno deželo: Jezus je rešil človeški rod sužnjosti hu¬ dobnega duha in mu odprl vrata v nebesa. Celd v posamnih dogodkih v življenju je Mojzes predpodoba Izveličarjeva. Mojzes je bil po posebni božji previdnosti rešen kot otrok Fa¬ raonove neusmiljenosti, tako tudi Izveličar He¬ rodovega zalezovanja; Mojzes in Izveličar sta bila v samoti, predno sta začela preroško službo; oba sta delala čudeže; Mojzes je vodil ljudstvo skozi Rdeče morje, Izveličar skozi vodo sv. krsta; po Mojzesu je Bog dajal mano, Jezus nam daje sa¬ mega sebe kot nebeški kruh za večno življenje; Mojzes je dobil vodo iz skale, Jezus je dal žive vode večne resnice in pa sv. Duha vsem svojim vernikom. Kakor je Mojzes govoril v slovo svo¬ jemu ljudstvu, tako Jezus apostolom; oba sta svoje 314 Mojzesovo truplo. Mojzesov značaj. blagoslovila, predno sta se ločila od sveta; oba sta bila v smrti povišana: Mojzesa je pokopal Bog, Izveličarja so pokopali v nov grob. Apostol Juda Tadej omenja, da se je Miha el, Kr. Tako je bilo njegovo življenje razdeljeno v tri oddelke: v mladost v Egiptu, v moško dobo pri Jetru, in v dobo njegovega vodstva, ko j® Izraelce vodil iz Egipta do obljubljene dežele. veliki angel, s hudičem prepiral za Mojzesovo telo. (v. 9.) Iz tega vidimo, da je Bog ukazal sv. Mihaelu, ki je bil varili izrael¬ skega ljudstva, pokopati Mojze¬ sovo truplo. Bog je hotel s tem zabraniti, da ne bi Izraelci izka¬ zovali Mojzesu po njegovi smrti malikovalskega češčenja, a hu¬ dobni duh je ho¬ tel imeti truplo, da bi ljudstvo zapeljal v mali¬ kovanje. Zato mu je sv. angel samo zaklical: Gospod te ukroti! Ako se zdaj ozremo na čas, v katerem so se godili vsi ti po¬ slednji dogodki, imamo po svojem računu te-le letne Mojzes. (Kip Michelangelov. 1 ) Sveta in po¬ svetna zgodovina nam kaže malo tako velikih mož, kakor je bil Moj¬ zes. Lepo govori o njem modri Sirah (45, 1—6), zato sklepamo zgodbe Mojze-. sove ž njegovimi besedami: Moj¬ zes je bil ljub Bogu in ljudem, njegov spomin je blagoslovljen. On ga je v časti sto¬ ril svetnikom jed- nakega, in ga J e poveličal v strah sovražnikom na njegove besede je ukrotil pri¬ kazni. Počastil ga je pred kralj 1 in mu dal povelja do svojega ljud¬ stva, ter mu j e pokazal svojo slavo. Zaradi njegove zvestobe in kratkosti ga j e posvetil, in ga j c izvolil izmed vsega človeštva-* Slišal je namreč številke: Kakor smo rekli, bil je Mojzes rojen 1. 1577. pred Krist.; iz Egipta je bežal 40 let star, torej 1. 1537.; Bog ga je poklical 80 let starega, torej ]. 1497.; umrl je pa star 120 let, torej 1. 1457. pred njega in njegov | glas, in ga je peljal v oblake, in mu je dal vpričo zapovedi in postavo življenja in reda, da naj uči Jakopa njegove zaveze in Izraela njegO' | vili pravic. 1 Da razumeš slavno podobo na tej strani, čitaj naše „Zgodbe“, str. 222: „Srd Mojzesov'*. Joz. 1, 1 — 13. Bukve Jozuvetove. Bog potrdi Jozuveta. Jozuvetovo povelje. 315 IV. oddelek. Izraelci pridejo v obljubljeno deželo. I. Priprava za prehod. (Joz. 1, 1—2, 24.) Bukve Jozuvetove. Mojzes je bil mrtev in ljudstvo je žalovalo za njim 30 dnij. A Bog ni zapustil ljudstva po Mojzesovi smrti, ampak mu je bil poskrbel na¬ slednika, pogumnega in krepkega, vsekdar zve¬ stega Jozuveta, sina Nunovega. Nanj je položil Mojzes svoje roke in mu tako izročil svojo oblast in svojega duha. Zato je po Mojzesovi smrti prevzel Jozuve njegovo službo; on je vodil Izraelce, pripeljal jih v obljubljeno deželo, premagal njene prebivalce in tudi razdelil deželo Izraelovim ro¬ dovom. — Vse te dogodke je popisal Jozuve sam tako, kakor je tudi Mojzes popisal svoje dogodke. Bukve, katere je spisal, imenujejo se kratko bukve Jozuvetove ali Jozuve. Družijo se prav tesno z Mojzesovimi bukvami in se začenjajo tam, kjer nehajo Mojzesove. Vendar je nekaj malih oddelkov, katerih ni spisal Jozuve, n. pr. o njegovi smrti, ali poročilo, kako so Izraelci premagali Hebron in Dabir. Jozuvetove bukve pripovedujejo imenitne do¬ godke, kako se je namreč dopolnila božja obljuba, dana že očakom, da dohode kanaansko deželo v last Abrahamov rod. Pripovedujejo tudi več ču¬ dežev, v katerih se je pokazala božja pomoč. Tako se bomo v teh bukvah med drugim tudi učili, kako je Bog zvest v svojih obljubah. Božje povelje. Zgodilo se je pa po smrti Mojzesa, služabnika Gospodovega, da je Gospod govoril Jozuvetu, sinu Nunovemu, slu¬ žabniku Mojzesovemu, in mu rekel: Mojzes moj služabnik je umrl: vstani in pojdi črez ta-le Jordan ti in vse tvoje ljudstvo s teboj v deželo, katero bom jaz dal Izraelovim sinovom. Vse kraje, na katere stopi vaša noga, vam bom dal, kakor sem govoril Mojzesu; od puščave in Libanona do velike reke Evfrata, vsa dežela Hetejcev do veli¬ kega morja proti solnčnemu zapadu bo vaša meja. Nihče se vam ne bo mogel ustavljati vse dni tvojega življenja: kakor sem bil z Mojzesom, tako bom s teboj, ne bom se umaknil od tebe, ne bom te zapustil. Bodi pogumen in trden, zakaj ti boš z žrebom razdelil temu ljudstvu deželo, zastran katere sem prisegel njih očakom, da jim jo izročim. Torej bodi pogumen in jako trden, da držiš in storiš vso postavo, katero ti je dal Mojzes, moj služabnik; ne odstopi od nje ne na desno ne na levo, da boš moder v vsem, kar storiš. Naj ne pridejo bukve te postave od tvo¬ jih ust, ampak premišljuj jih po dnevu in po noči, da držiš in storiš vse, kar je v njih zapisano; tedaj boš hodil po ravni poti in boš moder. Glej, zapo¬ vem ti: bodi pogumen in trden. Ne boj se in ne straši se: zakaj s teboj je Gospod tvoj Bog v vseh rečeh, ka¬ terih se polotiš. Znamenito je, da imenuje Jozuve samega sebe služabnika Mojzesovega. Četudi je bil vod¬ nik izvoljenega ljudstva, vendar je bil toliko po¬ nižen, da se je imenoval služabnika. Kogar Bog izvoli za visoko službo in za velike namene, temu da tudi milost ponižnosti. — Kar naroča Bog Jozuvetu zastran postave, to velja tudi nam. Tudi mi jo moramo imeti pred seboj, da se je popolnoma privadimo in o nji tudi govorimo radi. Potem je pot našega življenja prava in ravna in naše delo modro. Jozuvetove navedbe. In Jozuve je ukazal poglavarjem ljudstva, rekoč: Pojdite po sredi tabora in ukažite ljudstvu in recite: Pripravite si živeža, ker po treh dneh pojdete črez Jordan in vstopite polastit se dežele, katero vam hoče dati vaš Gospod Bog. Tudi Rubenovim in Gadovim in polo¬ vici rodu Manasetovega je rekel: Spom¬ nite se povelja, katero vam je naznanil Mojzes, služabnik božji, rekoč: Gospod 316 Joz. 1, 13—18; 2, 1—18. Jozuvetovo povelje. Oglednika v Jerihi. vaš Bog vam je dal pokoj in vso to de¬ želo. Vaše žene in otroci in živina naj ostanejo v deželi, katero vam je dal Mojzes takraj Jordana: vi pa pojdite oboroženi pred svojimi brati, vsi krep¬ kih rok, in bojujte se zanje, dokler Bog ne da pokoja vašim bratom, kakor je vam dal, da bodo tudi oni posedli zemljo, katero bo Gospod vaš Bog jim dal, in tako se povrnete v deželo svoje posesti in bodete v njej prebivali, ki vam jo je dal Mojzes, služabnik Gospodov takraj Jordana proti solnčnemu vshodu. In odgovorili so Jozuvetu in rekli: Vse, kar si nam ukazal, storimo, in kamor nas pošlješ, pojdemo. Kakor smo bili v vseh rečeh pokorni Mojzesu, tako bomo tudi tebi; le Gospod Bog bodi s teboj, kakor je bil z Mojzesom. Kateri ti bo ugovarjal in ne bo slušal vseh tvojih besed, katere mu boš uka¬ zal, naj umrje. Ti pa bodi srčen in ravnaj pogumno. Mojzesov duli je v Jozuvetu. Zato imajo njegove besede moč in veljavo, nihče jim ne ugovarja. Sedaj je bilo vse urejeno za odhod. Jozuve ukaže pripraviti jedila zato, ker so se v teh krajih dobivala obilno; pa tudi ni vedel, kako dolgo bo še padala mana. Oglednika v Jerihi. Jozuve je torej poslal iz Setima dva oglednika skrivaj, in jima je rekel: Pojdita in ogledita deželo in mesto Jeriho. 1 * Šla sta in stopila v hišo neke gostilničarke, z imenom Rahaba, in sta počivala pri njej. In sporočilo se je jeriškemu kralju in reklo: Glej, tukaj so vstopili po noči možje izmed Izraelovih sinov, da bi ogledali deželo. In kralj jeri- ški je poslal k Rahabi, rekoč: Pripelji ven može, ki so prišli v tvojo hišo, zakaj ogledniki so in so prišli ogle¬ dovat vso deželo. In ženska je vzela moža ter ju skrila in rekla: Spoznam, 1 Beseda Jeriha (Jericho) pomenja mesto meseca ali lune; pač zaradi tega, ker so tukaj po božje častili luno. Ne¬ kateri razlagalci pa mislijo, da pomenja Jeriha tudi „dišeče mesto", zaradi dišečega balzama, ki je rastel tukaj. prišla sta k meni moža, pa nisem ve¬ dela, odkodi sta; ko so se v mraku zaprle duri, šla sta tudi ona dva, in ne vem, kam sta šla; hitite za njima m ju bodete prijeli. Ona pa je peljala moža na streho svoje hiše in ju p°' krila z lanenimi stebli, katera so bila tam. Tisti pa, ki so bili poslani, s* 1 so za njima po poti, ki vodi k brodu Jordanovemu; in ko so odšli, precej so zaprli vrata. Nista še zaspala ona dva, ki sta bila skrita, in glej, ženska je šla k njima in rekla: Vem, da vam je Gospod dal to deželo; zakaj navdal nas je strah pred vami, in vsi prebi¬ valci dežele so preplašeni. Slišali srno, da je ob vašem prihodu Gospod posusi vode Rdečega morja, ko ste šli 1Z Egipta, in kaj ste storili dvema am°' rejskima kraljema, ki sta bila onkraj Jordana, Sehonu in Ogu, katera ste usmrtili. In zbali smo se, ko smo to slišali, in naše srce je preplašeno, m ni nam ostalo nič poguma, ko vi p 1 ?' hajate: Gospod, namreč vaš Bog J e . Bog v nebesih zgoraj in na zemlji spodaj. Zato mi sedaj prisezita P rl Gospodu, da, kakor sem vam jaz izk a ' zala usmiljenje, tako jo tudi vidva 1Z' kažeta hiši mojega očeta, in dajta^ ml gotovo znamenje, da mi ohranita očetu in mater, brate in sestre in vse, ka je njihovo, in nas rešita smrti. Odgovorila sta ji: Najino življenj® bodi za vas v smrt, če naju ne izdaš, in ko nam Bog da to deželo, storim 0 ti usmiljenje in zvestobo. Torej ju je na vrvi spustila z okna, zakaj njena hiša se je tiščala mestnega zidu. In jima je rekla: Pojdita v goro, vaju (preganjalci) nazaj grede ne srečajo- in tamkaj se skrivajta tri dni, doki/ se ne povrnejo, in tako pojdeta po svoj 1 poti. — Rekla sta ji: Držala bova natančno to prisego, s katero si naj u zavezala, če bo nam, prihajajočim/ deželo, ta rdeča vrv za znamenje, 111 jo boš privezala na okno, skozi katero 1 To je: Zastaviva svoje življenje, (la res izpolni tvojo željo. Joz. 2, 18—24. Oglednika v Jerihi. 317 si naju spustila, in boš zbrala očeta in brate in vse svoje sorodstvo v svojo hišo. Kdor pojde iz tvoje hiše, njegova kri bodi nad njim, in midva ne bova kriva. Toda kri vseh, ki bodo s tabo v hiši, bo prišla na najino glavo, ako se jih kdo dotakne. Ako pa boš naju hotela izdati in razglasiti te besede, po vseh potih, pa ju niso našli. Ko so ti prišli v mesto, šla sta oglednika z gore in se vrnila; in prebredši Jordan, prišla sta k Jozuvetu, Nunovemu sinu, in mu pripovedovala vse, kar se jima je bilo dogodilo, in sta rekla: Gospod je dal vso to deželo v naše roke, in od strahu so potrti vsi njeni prebivalci. Oglednika spuščena iz hiše Rahabine. bova odvezana od te prisege, s katero si naju zavezala. In ona je odgovorila: Kakor sta govorila, tako se zgodi. In spustila ju je, da sta šla, in privezala je rdečo vrv na okno. In ona sta odrinila in prišla v goro, in sta tamkaj ostala tri dni, dokler se preganjalci niso vrnili: iskali so namreč Da bomo dobro uineli te dogodbe, moramo si dobro predočiti kraj. Godilo se je to na se¬ verni strani Mrtvega morja, kjer poteka vanj reka Jordan. Izraelci so taborili na jutro vi strani Jordanovi, Jeriha pa je bilo lepo in veliko, močno mesto na večerni strani reke na veliki jordanski planjavi, toda ne blizu reke, ampak kake dve uri od reke, blizu gorovja, ki se nad jordansko 318 Joz. 3, 1—17. Rahaba. Izraelci odrinejo in gredo črez Jordan. dolino razteza proti Jeruzalemu. Oglednika sta prišla skrivaj v mesto, a takoj so Jerišani nekaj zaslutili in ju začeli iskati. Kako ju je Rahaba sprejela in rešila, to ni težko umeti. Imela je gostilno ali prenočevališče v svoji hiši, ki je bila za to pripravna, ker je bila ob mestnem zidu, morda tudi blizu velikih vrat. Sicer pa ni bila lepega in čistega življenja, kakor so bili sploh Jerišani izprijeni ljudje. A Bog jo je ganil s svojo mi¬ lostjo, da je bila usmiljena do ptujcev, da je verovala v pravega Boga Izraelcev in upala tudi rešenja. Rahaba je z lažjo rešila oglednika. Laž je vsekako napačna in nedovoljena, a Ra¬ haba je bila poganka in ni bila poučena, da se ne sme nikdar lagati. Ko pripoveduje sv. pismo njeno laž, nikakor s tem ne opravičuje tega ravnanja. Rdeča vrv, s katero sta se spustila oba Izraelca z okna, naj bi bila znamenje, da naj Izraelci prizanesti njeni hiši in družini. Tako se je pozneje tudi zgodilo. Rahaba nam je pred- podoba grešnikov, katere je izveličal naš Gospod, pravi Jozuve ali Jezus, ker so vanj verovali in se oprali z njegovo krvjo. Vsakdo opazi lahko velik razloček med nekdanjimi ogledniki, katere je bil poslal Moj¬ zes v obljubljeno deželo, in sedanjima. Kako vse drugače je sedaj! Koliko zaupanje v Boga! II. Prehod črez Jordan. (Joz. 3, 1—5, IG.) Izraelci odrinejo. Jozuve je torej zarana vstal in uka¬ zal odriniti, in odšli so od Setima in prišli do Jordana on sam in vsi Izra¬ elovi sinovi, in tam so se mudili tri dni. Ko so ti minuli, šli so klicarji sredi tabora in začeli klicati: Kadar zagledate skrinjo zaveze Gospoda svo¬ jega Boga, in duhovnike Levijevega rodu, da jo bodo nesli, vstanite tudi vi in pojdite za njimi. In bodi med vami in skrinjo prostor dveh tisoč ko¬ molcev, da jo bodete videli od daleč in vedeli, po kateri poti naj idete, zakaj poprej niste hodili po njej: in varujte se, da se ne približate skrinji. In Jozuve je rekel ljudstvu: Posve¬ tite se, zakaj jutri bo Gospod med vami delal čudeže. In je rekel duhov¬ nikom: Vzdignite skrinjo zaveze ih idite pred ljudstvom. Ti so storili. P° ukazu, vzdignili jo in šli pred njimi- In Gospod je rekel Jozuvetu: Danes te bom začel poveličevati pred vsem Izraelom, da bodo vedeli, kakor sem bil z Mojzesom, tako sem tudi s teboj- Ti pa ukaži duhovnikom, ki nosijo skrinjo zaveze, in jim reci: Kadar n e ' koliko stopite v vodo Jordanovo, stojte v njej. In Jozuve je rekel sinovom Izraelovim: Pridite sem in poslušajte besedo Gospoda svojega Boga. In zO' pet je rekel: V tem bodete vedeli, da Gospod, živi Bog, sredi vas, in bo pr ed vami pokončal Kanaanca in Hetejca, Hevejca in Ferezejca, tudi Gergezejc a in Jebusejca in Amorejca: Glej, skrinj a zaveze Gospoda vse zemlje pojde P r ° d vami skozi Jordan. Pripravite dvanajst mož izmed Izraelovih sinov, za vsa rod jednega. In kadar postavijo svoj e stopinje duhovniki, ki nosijo skrinj 0 Gospoda Boga vse zemlje, v vodo J°j" danovo, tedaj bo odtekla voda, ki J° spodaj, in se izgubila, tista pa, ki P rl teka od zgoraj, ustavila se bo nak°' pičena. Čudežni prehod. Ljudstvo je torej izšlo iz šotorov, d a bi prestopilo Jordan, in duhovniki, m so nosili skrinjo zaveze, šli so napi -6 ! pred njim. In ko so stopili v Jordan, in ko so se njih noge nekoliko om°' čile v vodi (Jordanova struga pa je bn a ob času žetve polna do vrh brega)’ ustavile so se vode od zgoraj na j e °' nem mestu, in ko so se kopičile, vl ' dele so se kakor gora daleč od mesta, ki se imenuje Adom, do kraja Sartana, kar je pa bilo vode spodaj, potekla J e v morje puščave (katero se sedaj im e ' nuje Mrtvo), dokler se ni popolnom a izgubila. Ljudstvo pa je šlo proti Jerini, in duhovniki, ki so nosili skrinjo G°' spodove zaveze, stali so prepasani n a suhih tleh sredi Jordana, in vse Ijnd' stvo je šlo po suhi strugi. Joz. 4, 1—23, Jozuve postavi za spomin prehoda dvanajst kamenov. 319 Dvanajstero kamenov iz Jordana. Ko so prišli črez, rekel je Gospod Jozuvetu: Izberi dvanajst mož, po jed- nega za vsak rod, in ukaži jim, naj vzamejo iz srede Jordanove struge, kjer so stale noge duhovnikov, dvanajst prav trdih kamenov, katere postavite na kraj tabora, kjer bodete postavili to noč šo¬ tore. Injozuve je poklical dvanajst mož, katere je bil izbral izmed Izraelovih sinov, po jednega iz vsakega rodu, in jim je rekel: Pojdite pred skrinjo Go¬ spoda svojega Boga, do srede Jordana, in nesite od tam vsak po jeden kamen in Gadovi in pol rodu Manasetovega so šli oboroženi pred Izraelovimi si¬ novi, kakor jim je bil ukazal Mojzes: štirideset tisoč bojevnikov, po trumah in vrstah je šlo po ravnini in poljanah mesta Jerihe. Naročilo za spomin tega dogodka. Oni dan je Gospod pred vsem Iz¬ raelom poveličal Jozuveta, da so se ga bali, kakor so se bali Mojzesa, ko je še živel. In mu je rekel: Ukaži duhovnikom, ki nosijo skrinjo zaveze, naj gredo iz Jordana. To jim je uka¬ na svojih ramah, po številu Izraelovih si¬ nov, da bo znamenje med vami: in kadar vas poprašajo jutri vaši sinovi, rekoč: Čemu so ti kameni? Odgovorite jim: Jor¬ danove vode so usah¬ nile pred skrinjo za¬ veze Gospodove, ko je šla črezenj: zato so postavljeni ti kameni v spomin Izraelovih sinov na vekomaj. Izraelovi sinovi so torej storili, kakor jim je ukazal Jozuve, in so nesli iz reke Jorda- Spominski kameni na jutrovem. nove struge dvanajst kamenov, kakor jim je bil ukazal Go¬ spod, po številu Izraelovih sinov, do kraja, kjer so postavili tabor; tam so jih postavili. Tudi dvanajst drugih ka¬ menov je postavil Jozuve sredi Jorda¬ nove struge, kjer so stali duhovniki, ki so nosili skrinjo zaveze; in so tam do današnjega dne. Duhovniki pa, ki so nosili skrinjo, stali so sredi Jordana, dokler se ni vse dovršilo, kar je bil Gospod ukazal Jozuvetu, da naj pove ljudstvu, in kar mu je bil naročil Moj¬ zes. In ljudstvo je hitelo in prišlo črez. Ko so bili črez šli vsi, šla je črez tudi skrinja Gospodova in duhovniki so Šli pred ljudstvom. Tudi sinovi Rubenovi zal in rekel: Idite iz Jordana. Ko so prišli ven, noše skrinjo Gospodove za¬ veze, in so stopili na suha tla, povrnile so se tudi vode v svojo strugo in so tekle, kakor so tekle poprej. Ljudstvo pa je šlo iz Jordana deseti dan prvega meseca in se utaborilo v Galgali proti juterni strani mesta Jerihe. Tudi dva¬ najst kamenov, katere so bili vzeli iz Jordanove struge, postavil je Jozuve v Galgali in rekel Izraelovim sinovom: Kadar poprašajo vaši sinovi jutri svoje očete, in jim poreko: Čemu so ti ka¬ meni? poučite jih in jim recite: Po suhi strugi je šel Izrael črez ta-le Jor¬ dan; Gospod vaš Bog je posušil vode 320 Joz. 4, 23—25; 5, 1—12. Čas prehoda. Spomin. Obreza ponovljena. pred vami, dokler ste šli skozi: in kakor je bil poprej storil v Rdečem morju, katero je posušil, dokler nismo prišli skozi (tako je storil tudi sedaj), da spoznajo vsi narodi zemlje jako močno roko Gospodovo, da se tudi vi bojite Gospoda svojega Boga vsak čas. Sedaj vemo, ob katerem času so šli Izraelci črez Jordan. Bilo je pomladi, ko je v onih kra¬ jih čas žetve. Tedaj je bil Jordan močno na¬ rastek V poletnem času se usuši Jordan toliko, da ga prebredejo na nekaterih mestih z nekoliko težavo. A kadar je njegova voda velika, tedaj ga je treba preplavati. Prehod skozi reko Jordan je predpodoba sv. krsta, po katerem stopimo v sv. cerkev in dobimo pravico do obljubljenega nebeškega kra¬ ljestva. Zakaj je Bog ukazal postaviti tisto kamenje, povedal je sam. Zares primerno je bilo, da so imeli tukaj Izraelci spomin tolike božje dobrote. Vidi se pa tudi iz vsega pripovedovanja, da se božji čudež suče okoli skrinje zaveze. Ko so du¬ hovniki stopili v vodo, tedaj se je razdelila, in ko so šli Izraelci med vodami, stali so duhovniki sredi reke. Ko so pa duhovniki izstopili iz struge, tekla je voda zopet naprej. Zato je dal Jozuve postaviti dvanajst kamenov tam, kjer je v reki stala skrinja zaveze. Druge kamene so pa po¬ stavili na prvi postaji tostran Jordana pri Gal- gali, in ti so stali dolgo časa v spomin tiste do- godbe. Še celd sv. Hijeronim govori 382. 1. po Kristusu o teh kamenih. Bili so neki jako ve¬ liki. Izraelci so bili ob onem času jako močni in so izbrali zato tudi posebno velike kamene. — Galgala je bila med Jeriho in Jordanom. Skoro gotovo je bila tam, kjer je danes nekaj starin¬ skih ostankov pri kraju Džel-džulu. Obreza ponovljena. Ko so torej slišali vsi kralji Amo- rejcev, ki so prebivali tostran Jordana, na večerni strani, in vsi kralji kanaan¬ ski, ki so imeli v oblasti kraje blizu velikega morja, 1 da je Gospod posušil vode Jordanove pred Izraelovimi sinovi, dokler niso prešli črezenj, prestrašilo se je njih srce, in ni ostal v njih pogum, 1 Veliko morje je Srednje ali Sredozemsko morje. ker so se bali prihoda Izraelovih si¬ nov. Oni čas je rekel Gospod Jozu- vetu: Naredi si kamenite nože, in ob¬ reži vdrugič Izraelove sinove. Storil je, kar je bil Gospod ukazal, in je ob¬ rezal Izraelove sinove. To pa je vzrok druge obreze: Vse ljudstvo moškega spola, ki je bilo izšlo iz Egipta, vsi bojevniki so umrli v puščavi po jako dolgih potih; vsi ti so bili obrezani- Ljudstvo pa, ki je bilo rojeno v puščavi, skozi štirideset let po poti puščave, bilo je neobrezano: dokler niso pO' mrli, ki niso slišali glasu Gospodovega, in katerim je bil poprej prisegel, da jim ne bo pokazal dežele, ki se cedi mleka in medu. Sinovi teh so prišli na mesto očetov, in so bili obrezani od Jozuveta. In Gospod je rekel Jozuvetu: Danes sem vzel sramoto egiptovsko od vas. In imenovalo se je ime tega kraja Galgala 1 do današnjega dne. In sinovi Izraelovi so ostali v Galgali in so ob¬ hajali veliko noč štirinajsti dan meseca proti večeru na poljanah Jerihe. so jedli drugi dan 2 od sadežev zemlj e > opresne kruhe in žgance istega leta. In ponehala je mana, potem ko so jedli od sadežev zemlje, in sinovi Izraelovi niso več imeli te jedi: marveč so jedli od sadežev istega leta kanaanske dežele- V tem pripovedovanju je znamenito, da s0 se dali vsi moški obrezati. Kakor je nekdaj za¬ hteval Bog, naj Mojzes obreže svojega mlajšega sina (glej Zgodbe str. 188), ki še ni bil obrezan, tako zahteva tudi tukaj, naj se obrežejo vsi, ki niso bili obrezani. Le s tem znamenjem, da so pravo izvoljeno ljudstvo, smejo stopiti v obljub¬ ljeno deželo. In to je prva stvar, ko prihajajo v obljubljeno deželo, da natanko dopolnijo voljo božjo. — Mana je sedaj ponehala. Izraelci imajo sadeže nove dežele, lahko si jih pripravijo za jed, zato pa neha jed božja, ki je živila Izraelce 40 let. Jednako lahko rečemo v duhovnem P°' 1 Galgala pomenja: odvaljenje. Izraelci so torej odvrgli ali odvalili od sebe sramoto, ker niso bili dotlej obrezani. 2 Drugi dan je drugi dan velikonočnih praznikov. Žganci, ki se potem omenjajo, so opraženo zrnje, kakoršno še dandanes jedo v jutrovih krajih. Joz. 5, 13—16. Angel se prikaže Jozuvetu. 321 menu, da nas ne bo več živila hrana sv. vere in ne več sv. obhajilo, kadar pridemo v nebeški raj, ampak tamkaj bomo Boga samega naravnost gle¬ dali in njega uživali. Angelova prikazen. Ko je pa bil Jozuve na polju jeri- škega mesta, vzdignil je svoje oči Rekel je: Sezuj svoje črevlje s svojih nog: zakaj kraj, na katerem stojiš, je svet. In Jozuve je storil, kakor mu je bilo ukazano. Ta imenitna prikazen božja je podobna pri¬ kazni, katero je imel nekdaj Jakop. Gotovo hoče Bog Jozuveta tukaj potolažiti in pokrepčati, da bi zaupal v Boga in se ne bal nobenega sovražnika. Poglavar Gospodove vojske. in videl moža, stoječega proti njemu, držečega gol meč, in je šel k njemu in mu rekel: Ali si naš ali sovražnikov? On je odgovoril: Nikakor, ampak jaz sem poglavar Gospodove vojske in sedaj -sem prišel. Jozuve je padel na svoj obraz, in molil je in rekel: Kaj govori moj Gospod svojemu hlapcu? Zgodbe sv. pisma I. Tudi tukaj se kaže, kako ljubeznivo skrbi Bog za svoje ljudstvo in njegovega vodnika in kako mu je vedno na strani s svojo pomočjo. — Ta poglavar Gospodove vojske je ravno tisti angel Gospodov, kateri se je bil prikazal večkrat oča¬ kom in Mojzesu. Izraelci so ostali nekaj dni v Galgali, potem pa so imeli začeti svoje delo. 21 322 Joz. 6, 1 — 25. Izraelci čudežno vzamejo Jeriho. III. Izraelci vzamejo Jeriho. (Joz. 6, 1—27.) Obhod okrog- mesta. Jeriha pa je bila zaprta in zavaro¬ vana zaradi strahu pred Izraelovimi sinovi, in nihče si ni upal iti noter ali ven. In Gospodje rekel Jozuvetu: Glej, dal sem v tvoje roke Jeriho in njenega kralja in vse hrabre može. Pojdite okrog mesta vsi bojevniki jedenkrat na dan. Tako storite šest dnij. Sedmi dan pa naj vzamejo duhovniki sedem trobent, katere rabijo v jubilejskem letu, in naj gredo pred skrinjo zaveze: in sedemkrat pojdite okrog mesta, in du¬ hovniki naj trobijo s trobentami. Ko bo dalje in presekano donel glas tro¬ bente in se glasil v vaših ušesih, naj vse ljudstvo jako glasno kriči, in mestni zidovi se bodo razvalili do dna, in vsa¬ kdo naj gre v mesto tam, kjer bo stal. Jozuve, Nunov sin, je torej poklical duhovnike in jim rekel: Vzemite skrinjo zaveze, in sedem drugih duhovnikov naj vzame sedem trobent za jubilej, in naj gredo pred skrinjo Gospodove za¬ veze. Tudi ljudstvu je rekel: Idite in pojdite okrog mesta oboroženi, gredoči pred skrinjo Gospodovo. Ko je Jozuve nehal govoriti in je sedmero duhovnikov trobilo s sedme¬ rimi trobentami pred skrinjo Gospo¬ dove zaveze, in je vsa vojska oboro¬ žena šla spredaj, šlo je drugo ljud¬ stvo za skrinjo in vsi so trobili s tro¬ bentami. Ukazal je pa bil Jozuve ljud¬ stvu, rekoč: Vi ne smete vpiti, in naj se ne sliši vaš glas; tudi naj ne gre beseda iz vaših ust, dokler ne pride dan, ko vam porečem: Vpite in kričajte. Skrinja Gospodova je torej šla jeden¬ krat na dan okrog mesta, in vrnivša se v tabor, ostala je tamkaj. Ko je po¬ tem Jozuve vstal zarana, vzdignili so duhovniki skrinjo Gospodovo, in sedem izmed njih (je vzelo) sedem trobent, ka¬ tere rabijo v jubileju 1 (svetem letu); in so šli pred skrinjo zaveze in so gredoč 1 Kaj je jubilej, o tem beri na str. 247. trobili; in oboroženo ljudstvo je šlo pred njimi, drugo ljudstvo pa je šlo za skrinjo in trobilo s trobentami. In so šli okrog mesta tudi drugi dan jeden¬ krat in se vrnili v tabor. Tako so de¬ lali šest dnij. Sedmi dan pa so vstali ob svitu in šli sedemkrat okrog mesta, kakor je bilo ukazano. In ko so ob sedmem obhodu duhovniki trobili s trobentami, rekel je Jozuve vsemu Iz¬ raelu : Vpijte, Gospod vam je namreč dal mesto; in to mesto bodi preklet¬ stvo, in vse, kar je v njem, bodi po- svečeno Gospodu: samo Rahaba naj ostane živa z vsemi, ki so ž njo v hiši, zakaj skrila je oglednike, katere smo poslali. Vi pa se varujte, da se ne dotaknete nič tega, kar je prepovedano, in da ne bodete krivi greha, in ne b° vsa vojska Izraelova pod grehom in v zmešnjavi. Karkoli pa bo zlata in srebra in bronastih in železnih posod, bodi Bogu posvečeno, shranjeno v nje¬ govih zakladih. Jeriha pade. Ko je torej vse ljudstvo kričalo in so donele trobente, ko je vpitje in do¬ nenje udarilo na ušesa množici, podrli so se hipoma zidovi, in vsakateri je šel v mesto črez kraj, ki je bil pred njim: in vzeli so mesto. In so usmrtili vse, kar je bilo v njem, moške in ženske, otroke in starce. Tudi vole in ovce in osle so pobili z mečem. Obema možema pa, ki sta bila poslana za oglednika, rekel je Jozuve: Pojdita v hišo gostilničarke, in pripeljita jo vem in vse, kar je njenega, kakor sta J 1 zatrdila s prisego. Mladeniča sta šla in ven pripeljala Rahabo in njene stariše, tudi brate in vse blago in sorodstvo njeno, in ukazala, naj ostanejo zunaj tabora. Mesto pa in vse, kar je bilo v njem, so požgali razven zlata srebra in bronastih posod in železa, katero so posvetili v zaklad Gospodov. Rahabo pa in hišo njenega očeta vse, kar je imela, je pustil Jozuve ži' veti, in so prebivali v sredi Izraela do Joz. 6, 25—27. Jeriha prekleta. 323 pomoč, padli so zidovi po nadnaravni poti sami ob sebi. Bog je hotel s tem Izraelcem pokazati, da bodo ž njegovo pomočjo premagali sovražnike. Zakaj najmočnejše mesto so vzeli brez orožja, z vero. 1 Reči pa smemo tudi, da je zmaga nad Jeriho lepa predpodoba zmage apostolov nad po¬ ganstvom. Jezus, čegar podoba je bil Jozuve, poslal je svoje apostole, naj oznanjajo evangelij današnjega dne . . . Oni čas je zarotil Jozuve, rekoč: Proklet pred Gospodom mož, ki bo zopet sezidal mesto Jeriho: n a svojega prvorojenca naj postavi njegovo podstavo, in na zadnjega otroka njegova vrata. Gospod je bil torej z Jozuvetom in njegovo ime se je razglasilo po vsej deželi. Obhod Izraelcev okrog Jerihe. Tudi tukaj se nam opisuje sila imeniten do- £°dek. Ko so bili Izraelci dobro pripravljeni in J e bila ponovljena zveza z Bogom, tedaj jim je začel dajati v oblast obljubljeno deželo, njena "Jesta in njene prebivalce. Mesto Jeriha je bilo Prvo na vrsti. To mesto, ki je bilo na prelepem kraju, dejali bi, v zemeljskem raju, bilo je jako brezbožno in hudobno. Bog je poslal nadenj -za kazen Izraelce. In da se je tem bolj videla božja vsemu svetu. Četudi niso imeli nikake posvetne moči in nobenega orožja, vendar so premagali mo¬ gočno poganstvo popolnoma. Cel 6 navadno človeško modrost in zgovornost so zametovali, kakor n. pr. apostol Pavel, ki piše Korinčanom: 2 Ko sem prišel k vam, bratje, nisem prišel z visokostjo govorjenja ali modrosti, ko sem vam oznanjeval pričevanje 1 Po veri je jeriško zidovje razpadlo. Hebr. 11, 30. 2 I. Kor. 2, 1. 21 324 Joz. 7, 1—14. Jeriha pokončana. Nesreča pri Haju. Kristusovo, ampak v izkazovanju duha in moči, to je: v sv. Duhu in pa s čudeži. Jednako so ravnali tudi drugi apostoli. — Bog je ukazal, naj se pokonča vse mesto. Bilo je, kakor pravi hebrejska beseda, zaroteno (zaobljubljeno) Gospodu. O taki zaobljubi (herem) smo že govorili (str. 253). Ako je bilo na tak način kaj zaobljubljeno, ni smel nihče nič vzeti od tistega zase. Jozuve je pa proklel tudi tistega, ki bi mesto zopet sezidal, t. j. zgradil zidovje okrog njega. Ko je veliko pozneje neki Hijel zgradil zidovje, izgubil je vse svoje sinove. (III. Kralj. 16, 34.) Kraj stare Jerihe. Vse Jerišane so pobili, samo Rahabi in njeni družini so prizanesli zaradi obljube. Zatorej je njena družina ostala med Izraelci in seje ž njimi združila, Rahaba sama je vzela za moža Izraelca Salmona, ki je bil poglavar v Judovem rodu. Iz njenega rodu je bil celb kralj David in naposled Izveličar sam. Četudi je bila Rahaba grešnica, vendar je Bog ni zavrgel, ampak jo povzdignil do velike, velike časti. Tako vidimo, da Bog rad sprejema v svojo milost grešnika, ako se le hoče spokoriti. Saj je prišel Kristus na svet zaradi grešnikov. Kako tolažljiva je za nas ta resnica! IV. Jozuve pridobiva deželo. (Joz. 7, 1-8, 35.) Ahanova pregreha in kazen. Sinovi Izraelovi pa so ravnali zoper zapoved in vzeli od prekletstva. Zakaj Ahan, sin Karmija, sina Zabdija, sina Zaretovega, iz Judovega rodu, je vzel nekaj od prokletstva. In Gospod se je razsrdil zoper Izraelove sinove. In ko je Jozuve poslal od Jerihe može zoper Haj, 1 ki je zraven Betavena, na jutranjo stran mesta Betela, rekel jim je: Poj¬ dite gori in preglejte deželo. Ti so do¬ polnili zapoved in pregledali Haj. I n vrnivši se, so mu rekli: Nikar naj ne hodi vse ljudstvo, marveč dva ali tri tisoč mož naj gre in naj pokonča mesto. Zakaj bi se vse ljudstvo trudilo brez potrebe zoper prav malo sovražnikov? Torej so šli trije tisoči vojščakov. Ti so takoj zbežali, in možje iz mesta Haja so jih natepli, in padlo je izmed njih šestintrideset mož ; in sovražniki so jih podili od (mestnih) vrat do Sabarimap in padli so navzdol beže; in oplašilo se je srce ljudstva in kakor voda se je omehčalo. Jozuve pa je raztrgal svoja oblačila, in padel je na obraz pred skrinjo Gospodovo do večera, tako on, kakor vsi izraelski starejšine, in so po¬ tresli glavo s pepelom. In Jozuve je rekel: Oh, Gospod Bog, kaj si hotel to ljudstvo peljati črez reko Jordan, da bi nas dal v roke Amorejcem in pokončal ? O, da bi bili ostali, kakor smo začeli, onkraj Jordana! Moj Gospod Bog, kaj bi rekel, ko sem videl, da je Izrael zbežal pred svojimi sovražniki? Slišali bodo Kanaanci in vsi prebivalci dežele, in zbrali se bodo hkrati in nas obdali in potrebili naše ime z zemlje; in kaj boš storil za svoje veliko ime? In Go¬ spod je rekel Jozuvetu: Vstani, zakaj ležiš z obrazom na zemlji? Izrael je grešil in prestopil mojo zavezo, in vzeli so od prokletstva, in so ukradli in se zlagali in skrili med svojim orožjem . • • Ne bom več z vami, dokler ne iztrebite njega, ki je kriv te hudobije . .. Jutri pridite vsi po svojih rodovih, in tisti 1 Haj, A j, Aja, Ajat se imenuje mesto, ki je kakih 5 ur hoda proti severo-zapadu od Jerihe, malo manj pa Jeruzalema proti severu. ’ Sabarim, t. j. kamenolomi, bil je kraj na vshodu od Haja. Joz. 7, 14—26. Ahan kaznovan zaradi tatvine (božjega ropa). 325 rod, ki ga zadene žreb, pride po svojih rodbinah, in rodbina (katero bo določil žreb) po hišah, hiša pa po možeh. In kdor bo spoznan za krivega v tem hudodelstvu, naj se sežge v ognju z vsem svojim bla¬ gom, ker je grešil zoper zavezo Gospo¬ dovo in storil hudobijo v Izraelu. Jozuve je torej zgodaj vstal in po¬ stavil (pred sveti šotor) Izraelce po njih rodovih, in našel se je rod Judov. Ko je bil ta postavljen po svojih rodbinah, našla se je rodbina Žare. Tudi to je postavil po hišah, in našel je hišo Zab- dijevo; in njegovo hišo je razdelil po posameznih možeh, in našel Ahana. In Jozuve je rekel Ahanu: Moj sin, daj čast Gospodu Bogu Izraelovemu in priznaj in povej mi, kaj si storil; nikar ne skrivaj. In Ahan je odgovoril in rekel Jozuvetu: Grešil sem Gospodu, Bogu Izraelovemu in tako in tako sem storil: Videl sem namreč med blagom jako dober škrlatni plašč, in dve sto siklov srebra, in zlato ploščo petdeset siklov: in iz poželenja sem vzel in skril v tleh blizu srede svojega šotora, in srebro sem zakril z izkopano prstjo. Jozuve je torej poslal služabnike, ki so tekli k njegovemu šotoru in našli vse skrito na ravno tistem mestu, in srebro tudi zraven. Vzeli so iz šotora in prinesli k Jozuvetu in vsem Izraelo¬ vim sinovom in položili pred Gospoda. Jozuve je pa prijel Ahana, Zaretovega sina, in srebro in plašč in zlato ploščo, tudi njegove sinove in hčere, vole in osle in ovce in tudi sam šotor in vso opravo (in ves Izrael ž njim), peljali so jih v dolino Ahor in tu je rekel Jo¬ zuve : Ker si nas prestrašil, naj te pre¬ straši Gospod ta dan. — In ves Izrael ga je kamenjal, in vse, kar je bilo nje¬ govega, so požgali z ognjem. In znesli so nadenj velik kup kamenja, ki je ostal do današnjega dne. In jeza Gospodova se je odvrnila od njih. In ime tega kraja se je imenovalo dolina Ahor (ne¬ sreče) do današnjega dne. Kazen je bila ostra, pa Bog jo je odločil zato, ker je bila tudi pregreha huda. Tudi otroci so bili kaznovani z očetom vred, ker so bili tudi sami ž njim vred krivi, in ker je Bog hotel s tem kaznovati moža še ostreje, njegovo hišo čisto uničiti in tako ostrašiti druge Izraelce. Najhujša kazen je bila za Izraelce ta, ako je bil pokon¬ čan njegov zarod. Mesto linj premagano. Ko je bila ta kazen dovršena, šel je Jozuve po ukazu Gospodovem z vso množico bojevnikov Trganje oblačil v žalosti. Potresanje s prahom v žalosti. proti mestu Haju, ker Gospod mu je obljubil, da mu izroči v roke kralja in ljudstvo in mesto in deželo. Za ta namen pa je rabil zvijačo. Izbral je izmed svoje vojske trideset tisoč mož, s ka¬ terimi je hotel mesto pridobiti. Po noči je šel ž njimi proti mestu. Izmed teh je pa zopet izbral pet tisoč mož, katerim je ukazal, naj napravijo takoj po noči na večerni strani mesta zasedo, in naj tukaj skrivaj preže na ugodno priliko. Sam 326 Joz. 8, 30—35 ; 9, 1—6. Haj premagan. Zaveza z Bogom t pri Sihemu. je pa drugo jutro ob svitu šel z ostalo vojsko proti mestu od severne strani. Kakor hitro je kralj mesta Haja zagledal Izraelce, udaril je nanje z vso svojo vojsko. Izraelci so se takoj umaknili in navidezno pobegnili proti bližnji puščavi, pre¬ bivalci pa so z glasnim kričanjem pritisnili in hiteli za njimi. Tako živahno so šli za Izraelci, da niti mestnih vrat niso za seboj zaprli in ni noben vojak ostal v Haju in v bližnjem Betelu. Ko so bili preganjalci precej daleč od mesta, ukazal je Gospod Jozuvetu obrniti ščit zoper mesto. Jozuve je to storil, in takoj so udarili Izraelci iz zasede v mesto, vzeli je in zažgali. Groza je obšla domačine, ko so videli, da se je iz mesta dim valil proti nebu. Tedaj so se pa tudi Izraelci, ki so dotlej še bežali, obrnili zoper preganjalce, ki so bili sedaj sredi sovražnikov, zakaj tudi oni, ki so bili vzeli in zažgali mesto, udarili so za prebivalci mesta Haja. Izraelci so pobili razven kralja vse do zadnjega, moške in ženske, skupaj 12.000 ljudij. Toliko jih je imelo mesto Haj. — Živino in blago so si Izraelci raz¬ delili, mesto do tal porušili in premenili v kup razvalin, kralja pa so obesili. Zaveza ob Garizimu in Hebalu. Tedaj je Jozuve sezidal Gospodu Bogu Izraelovemu oltar na gori Hebalu, kakor je bil ukazal sinovom Izraelo¬ vim Mojzes, služabnik Gospodov, in kakor je zapisano v bukvah Mojzesove postave; oltar pa je bil iz neobdelanih kamenov, katerih se ni dotaknilo železo; in je daroval na njem žgavne daritve Gospodu, in je daroval mirovno daritev. In je pisal na kamen drugo postavo Mojzesovo, katero je bil on povedal pred Izraelovimi sinovi. Vse ljudstvo pa in starejšine in vojvode in sodniki so stali na obeh straneh skrinje vpričo duhovnikov, ki so nosili skrinjo Go¬ spodove zaveze, kakor ptujci, tako do¬ mačini. Pol jih je bilo ob gori Garizimu, in pol ob gori Hebalu, kakor je bil ukazal Mojzes, služabnik Gospodov. In najprej je blagoslovil izraelsko ljudstvo. Potem je bral vse besede blagoslova in prekletstva in vse, kar je bilo pisano v bukvah postave. Nič ni opustil tega, kar je bil Mojzes ukazal, marveč vse je ponovil pred vso množico Izraelovo, pred ženami in otroki in ptujci, ki so prebivali med njimi. Tedaj so začeli v resnici v last dobivati ob¬ ljubljeno deželo, in morali so dopolniti Mojzesovo povelje, o katerem smo slišali že poprej (na str. 303). Izraelci so se obrnili kar naravnost v sredo obljubljene dežele, kjer sta bili mesti Haj in Betel. Od Haja so se obrnili po lepi dolini na¬ prej proti severu in so kmalu prišli do kraja Sihema, ki je med obema gorama Hebalom in Ga- rizimom. Lepa dolina se razteza od juga proti severu, potem pa se zasuče proti večeru. Prav tam ob ovinku sta obe gori: Hebal je na severni strani in lepo zapira dolino, Garizim je pa na jugu kakor vogel tega kolena. Kraj je jako pri¬ praven za tak namen, veličasten, lep in prosto¬ ren. 1 Tu je razvrstil Jozuve svoje trume, prav sredi dežele, in jim živo utisnil v spomin blago¬ slov, ako bodo izpolnjevali postavo, pa preklet¬ stvo, ako ne bodo zanjo marali. V. Jozuvetovi boji zoper kralje- (Joz. 9, 1—12, 24.) Zvijača Gabaončanov. Ko so to slišali kralji takraj Jordana, ki so prebivali na gorah in poljanah, do morja in na bregu velikega morja, tudi tisti, ki so prebivali ob Libanonu, Hetejec in Amorejec, Kanaanec, Fere- zejec in Hevejec in Jebusejec, zbrali so se vsi hkrati, da bi se bojevali zoper Jozuveta in Izraelce, z jednim srcern in z jednim namenom. Ko so pa oni, ki so prebivali v Gabaonu, 2 slišali vse, kar je bil storil Jozuve Jerihi in Haju, sklenili so zvijačo, in so si vzeli živeža, na osle deli stare vreče, in raztrgane p a zašite vinske mehe, in (so vzeli) obuvala jako stara, ki so bila v znamenje staro¬ sti zakrpana, oblečeni v stara oblačila! tudi kruh, ki so ga nosili za popotnico, je bil trd in razdrobljen v kosce. In so 1 »Jeruzalemski romar“, str. 233. 2 Gabaon ali Gibeon je bilo mesto kake dve uri severo-zapadni strani od Jeruzalema in dokaj veliko. Bilo J e skoro gotovo združeno s tremi drugimi mesti, o katerih boin® slišali pozneje. Učenjaki trde, da je dandanes na kraju G a ' baona selo El-Džib, ki stoji na višini in ima veliko razvalin Joz. 9, 6—27. Gabaončani prevarijo Izraelce. 327 prišli k Jozuvetu, kateri je bil takrat v taboru v Galgali, 1 in so rekli njemu in hkrati vsemu Izraelu: Iz daljne dežele smo prišli, ker smo želeli z vami skle¬ niti mir. In odgovorili so jim Izraelci in rekli: Morda pa prebivate v deželi, katera je nam dana, in ne moremo z vami skleniti zaveze. Oni pa so rekli Jozuvetu: Tvoji služabniki smo. Jo- zuve jim je rekel: Kdo ste in odkodi ste prišli? Odgovorili so : Iz jako daljne dežele so prišli tvoji služabniki v imenu Gospoda tvojega Boga; slišali smo namreč o njegovi mogočnosti, vse, kar je storil v Egiptu in obema kraljema amorejskima; in rekli so nam starej- šine in vsi prebivalci naše dežele: Vze¬ mite s seboj živeža za predolgo pot, in idite jim naproti in recite: Vaši slu¬ žabniki smo, sklenite z nami zavezo. Glejte, kruhe, ko smo šli iz doma, da bi prišli k vam, vzeli smo gorke: sedaj so se posušili in zdrobili zaradi velike starosti. Napolnili smo nove mehove z vinom, sedaj so počeni in raztrgani; oblačila, katera smo oblekli, in obuvala, katera imamo na nogah, so se obrabila in skoro pokončala zaradi predolge poti. Vzeli so torej od njihovega živeža in niso vprašali Gospoda. In Jozuve je sklenil ž njimi mir in po sklenjeni zavezi jim je obljubil, da ne bodo usmrteni; tudi prvaki ljudstva so jim prisegli. Tri dni po sklenjeni zavezi so slišali, da bivajo blizu, 2 in da bodo prebivali med njimi. In sinovi Izrae¬ lovi so odrinili in prišli tretji dan v njih mesta, ki se tako imenujejo: Ga- baon in Kafira, in Berot in Karijati- arim. In niso jih usmrtili, ker so jim bili poglavarji množice prisegli v imenu Gospoda, Boga Izraelovega. Zato je vse ljudstvo godrnjalo zoper poglavarje. Ti so jim odgovorili: Prisegli smo jim v imenu Gospoda Boga Izraelovega in 1 Ta Galgala ni ista kakor Galgala blizu Jordana, mar¬ več je ob potu (in sieei' na sredi) od Jeruzalema do Sihema (ali sedaj Naplusa). Kraj je stal visoko in bil jako pripra¬ ven za tak tabor, kakor je bil Jozuvetov. 2 Bes sta si Galgala in Gabaon blizu. zato se jih ne moremo dotakniti. To pa jim storimo: Naj se ohranijo, da žive, da se zoper nas ne vname jeza Gospodova, ko bi prelomili prisego; toda, tako naj žive, da bodo v prid vse¬ mu ljudstvu sekali drva in vodo nosili. Ko so tako govorili, poklical je Jozuve Gabaončane in jim rekel: Zakaj ste nas hoteli z zvijačo goljufati, da ste rekli: Jako daleč od vas prebivamo, ko ste vendar sredi nas? Zatorej bodete pod prekletstvom, da bo vaš rod vedno se¬ kal drva in nosil vodo v hišo mojega Boga. Odgovorili so: Naznanjeno je bilo nam, tvojim služabnikom, da je Gospod tvoj Bog obljubil Mojzesu, da vam bo dal vso deželo in potrebil vse prebivalce. Zato smo se jako bali in poskrbeli za svoje življenje; prisiljeni, iz strahu pred vami, smo ta sklep storili. Sedaj pa smo v tvoji roki: kar se ti zdi dobro in prav, stori nam. Jo¬ zuve je torej storil, kakor je bil rekel, in jih rešil iz rok Izraelovih sinov, da niso bili usmrteni. In določil je tisti dan, naj bodo v službo vsemu ljudstvu in oltarju Gospodovemu, da bodo drva sekali in vodo nosili v tistem kraju, katerega bi izvolil Gospod. Zanimiv, rekli bi skoro, kratkočasen dogodek. Ko je Jozuve povedal, kako so Izraelci srečno premagali Haj, pripoveduje nam prav odkrito¬ srčno, kako so se Gabaončani rešili z zvijačo in Izraelce premotili. V tej dogodbi vidimo nekaj napačnega, to je laž, nekaj pa dobrega, to je vera Gabaončanov. Oni so verovali obljubi, katero je bil Bog izrekel Mojzesu, in ker so le hoteli ohraniti življenje, rabili so zvijačo. Jedino prava pot bi bila morda ta, da bi bili govorili resnico, sprejeli pravo vero in se podvrgli Izraelcem. Kakor vse kaže, bil bi jim Bog prizanesel; saj pozneje (11, 19) omenja Jozuve naravnost, da se ni nobeno mesto podvrglo Izraelcem, razven Gabaona. Iz tega se vidi, kakor bi bil sveti pisalec pričako¬ val, da se podvrže kako mesto radovoljno. Tudi pravi sv. pismo ravno tam (11, 20), da niso bili domačini vredni nobenega usmiljenja, in so zato poginili. Torej, ko bi se bili izpreobrnili ob pra¬ vem času in bili zaslužili božje usmiljenje, pač smemo misliti, da bi jim bil Bog prizanesel. Ko 328 Joz. 10, 1—16. Jozuvetova velika zmaga. Čudež pri Ajalonu. je pozneje kralj Savel hotel Gabaončane pokon¬ čati, 1 ni pripustil tega Bog. Jozuve premaga kralje. (Judež pri ajalonski dolini. Ko je to slišal Adonizedek, kralj jeruzalemski, da je namreč Jozuve vzel Haj, in da so Gabaončani prestopili k Izraelcem in so njihovi zavezniki, bal se je hudo. Zakaj Gabaon je bilo ve¬ liko mesto, in jedno izmed kraljevskih mest in večje, kakor mestece Haj, in njegovi bojevniki so bili jako hrabri. Adonizedek torej, kralj jeruzalemski, je poslal k Ohamu, kralju hebronskemu, in k Faramu, kralju jerimotskemu, tudi k Jafiju, kralju Lahisa, in k Dabiru, kralju eglonskemu, rekoč: Pridite k meni in mi prinesite pomoč, da vza¬ memo Gabaon, ker je prestopil k Jozuvetu in k sinovom izraelskim. Zbrani so torej šli peteri amorejski kralji skupaj s svojimi vojskami, in se utaborili okrog Gabaona, da bi ga vzeli. Prebivalci obsedenega mesta Gabaona so pa poslali k Jozuvetu, ki je bil ta¬ krat v taboru pri Galgali, in mu rekli: Nikar ne odlašaj pomagati svojim slu¬ žabnikom; pridi hitro in reši nas in donesi pomoč. Zbrali so se namreč zoper nas vsi amorejski kralji, ki pre¬ bivajo na gorah. In Jozuve je šel od Galgale, in vsa vojska bojevnikov ž njim, jako hrabri možje. In Gospod je rekel Jozuvetu: Ne boj se jih, zakaj v tvoje roke sem jih dal; nobeden iz¬ med njih se ti ne bo mogel ustavljati. Jozuve je torej šel vso noč od Galgale in hipoma nanje udaril. In prestrašil jih je Gospod pred Izraelci: in pobil jih je z velikim pobojem pri Gabaonu in jih preganjal po poti gori proti Be- thoronu, in jih je potolkel do Azeke in Makede. In ko so bežali pred Iz¬ raelovimi sinovi, in so šli doli do Be- thorona, poslal je Gospod nadnje ve¬ like kamene z neba do Azeke: in u- mrlo jih je veliko več zaradi kamenov toče, kakor je bilo tistih, katere so z mečem pobili Izraelovi sinovi. Tedaj 1 II. Kralj. 21, 1 i. dr. je govoril Jozuve Gospodu oni dan, ko je izročil Amorejce sinovom Izraelo¬ vim, in je rekel pred njimi: Solnce, ne gani se proti Gabaonu, in luna ne proti dolini Ajalonu. In stala sta solnce in luna, dokler se ni maščevalo ljudstvo nad svojimi sovražniki. Ali ni to pi' sano v knjigi pravičnih: Solnce je tedaj stalo sredi neba in ni hotelo k zapadu za čas jednega dne? Ni bil pa poprej ne poznej tako dolg dan, ker je Go¬ spod slušal glas človekov in se bojeval za Izraelce. In Jozuve se je vrnil z vsemi Izraelci v tabor pri Galgali. Peteri kralji so namreč bežali in se skrili v votlini pri mestu Makedi. Tukaj nam ni treba drugega razlagati, ka¬ kor čudežni dogodek, da je stalo solnce na nebu za jeden dan dalje kakor po navadi. Jeden dan je čas dnevne svetlobe, ne pa čas 24 ur. Lahko torej rečemo, da je bil tisti dan kakih 10 ah 12 ur daljši, kakor so drugi dnevi. Vprašamo se torej, kaj se je tukaj zgodilo. Besede same pra¬ vijo, da sta solnce in luna obstala. Vsakdo pa vidi, da je Jozuve tako govoril in pisal, kakor se zdi vsakateremu človeku. Tudi nam se zdi v resnici, da se solnce in luna pomikata, ne pa zemlja: zato pravimo, da solnce in luna vshajata in zahajata, četudi se suče v resnici samo zemlja. Ali je torej zemlja takrat obstala za 12 ur? Gotovo je Bog dovolj mogočen, da tudi zemljo ustavi, saj jo je on stvaril in ji dal moč in gi¬ banje. Ni nemogoče, da ne bi bil po vsej zemlji oni dan daljši kakor so drugi dnevi. Toda bolj verjetno je to, da je bil oni dan daljši samo v onih krajih, kjer je bila vojska. Bog namreč ne stori nič brez namena. Oni čudež je bil po¬ treben le za izvoljeno ljudstvo, ki je tamkaj pre¬ ganjalo sovražnika. Zato lahko rečemo, da se je zgodil čudež tudi le v onih krajih. Dnevna svetloba je trajala oni dan tako dolgo, kakor traja sicer skoro dva dni. In to se je z božjo vsemogočnostjo prav lahko zgodilo. Treba je bilo le, da seje solnčna svetloba čudežno jako močno lomila. Jednako je obstala tudi luna, to je, ni svetila. In po tako dolgem dnevu je prišla le kratka noč, ki je ločila dan od dne. Sicer pa ne trdimo tukaj, da se je jedino le tako zgodilo in nič drugače. Za božjo vsemogočnostjo ravno tako lahko ustaviti gibanje soluca, zemlje in lune, ka- Joz. 10; 11. Oudež pri Ajalonu. Kralj Jabin. 329 kor narediti ono čudovito lomljenje solnčnili žar¬ kov, ali pa ustvariti novo in posebno luč na nebu. Zato smo izbrali ono razlago, ki se po naših mislili najbolj vjema z božjimi nameni. In ko bi tudi ne umevali, kako je Bog naredil oni čudež, zato bi ne bil nič manj resničen. Mesto Makeda je bilo v judovski nižavi, na južno stran od sedanjega mesta Jafe. Tu poleg Jozuve premaga Jabina in zaveznike. Jabin, kralj mesta Azorja je pa sklical in zbral mnogo drugih kraljev v boj zoper Izraelce. Ti so bili: Jobab, čegar mesto je bilo Madon, potem kralj Semerona, kralj Ahsafa, nadalje kralji severnih ali galilejskih mest do mesta Tira, ka¬ naanski kralji na jutrovi in večerni strani, tudi Amorejci, Hetejci, Ferezejci in Jebusejci in He- Jozuve ukaže solncu, da obstoji. mesta je bila votlina, v katero so se zaradi ve¬ likega strahu skrili peteri kralji. Ko je Jozuve to zvedel, ukazal je pred votlino navaliti velike kamene in votlino zavarovati, dokler niso v boju premagali sovražnikov ali jih ugnali v utrjena mesta. Petere kralje pa so naposled usmrtili. Nato je Jozuve zaporedoma vzel mesto za mestom, katerih imena so bila: Makeda, Lebna, Lahis, Eglon, Hebron, Dabir, pokrajina Azot. | vejci. Bilo je vseh veliko število in imeli so ve¬ liko vojsko. Zbrali so se ob Meromskem jezeru v boj zoper Izraelce. Gospod je Jozuveta osrčil in mu obljubil zmago. Zato je Jozuve nagloma udaril na sovražnika, pobil ga in preganjal do mesta Sidona, nato pa je vzel tudi in požgal mesto Azor, ki je bilo od nekdaj poglavitno med temi mesti. Jednako je pokončal tudi druga mesta na okrog; ljudi so usmrtili, živino so si ohranili. 330 Joz. 14, 6—15. Jozuve premaga 31 kraljev in začne deliti deželo. Tako je Jozuve pridobil v hudih in dolgih bo¬ jih kos za kosom v obljubljeni deželi: bodisi gor¬ ske kraje, bodisi nižave, od Sejirskega gorovja na jugu naprej do Libanona, planjavo, ki je pod Hermonom. Samo mesto Gabaon se je udalo ra- dovoljno, vse druge je premagal s silo in jih po¬ končal, ker so bili njihovi prebivalci trdega srca, da niso bili vredni božjega usmiljenja. Tudi ve¬ likane ali Enakime, ki so prebivali v hribih pri mestih Hebronu, Dabirju in Anabu, premagal je Jozuve in jih pokončal z mesti vred; samo kar jih je bilo v Gazi, Getu in Azotu, teh ni pokončal. Vseh skupaj je premagal Jozuve 31 kraljev in jih usmrtil. Vseh mest in kraljev ni prema¬ gal on sam, ampak je prepustil, naj jih prema¬ gajo in si podvržejo posamezni rodovi. VI. Razdelitev dežele. (Joz., pogl. 13.—21.) Ko je bila večina dežele v izraelski oblasti, tedaj je bilo treba razdeliti jo deveterim ro¬ dovom in polovici Manasetovega rodu. 1 Ker so imeli Izraelci v Galgali glavni tabor, zato je Jozuve tukaj začel deliti. Prvi delež je dobil Juda, in sicer tako-le: Rod Juda. Kaleb, ki je bil iz rodu Judovega, pristopil je k Jozuvetu v Galgali in rekel: Veš, kaj je Gospod o meni in tebi govoril Mojzesu, služabniku božjemu, v Kades-Barni. Štirideset let mi je bilo, ko me je poslal Mojzes iz Kades- Barne, da bi ogledal deželo: in spo¬ ročil sem mu, kar se mi je zdelo res¬ nično. Moji bratje pa, ki so bili šli z menoj, prestrašili so srce ljudstvu, in vendar sem šel za Gospodom svojim Bogom. In Mojzes je oni dan prisegel, rekoč: Zemlja, po kateri je stopala tvoja noga, bo tvoja in tvojih sinov posest za vselej. Gospod mi je zato dal življenje, kakor je bil obljubil, do danes. Pet in štirideset let je, odkar je Gospod govoril Mojzesu ono besedo, ko je Izrael hodil po puščavi: danes mi je osemdeset in pet let; tako sem 1 Ruben, Gad in polovica Manaseta so bili namreč že dobili deleže onkraj Jordana. močan, kakor sem bil tedaj, ko sem bil poslan na ogledovanje. Moč one dobe mi je do danes ostala kakor za boj tako tudi za hojo. Daj mi torej tisto-le gorovje, katero je obljubil Go¬ spod, kakor si slišal tudi ti, na katerem so velikani in velika in utrjena mesta: ker bo pač Gospod z menoj in jih bom mogel zatreti, kakor mi je obljubil- In Jozuve ga je blagoslovil in mu dal Hebron v posest. In od tedaj je bil Hebron Kalebov. Ime Hebron se j e prej klicalo Karijat-Arbe. Tako se je začela deliti dežela in prvi de¬ lež je dobil rod Judov. Njegov delež je bil na jugu sv. dežele, med Mrtvim in Srednjim morjem, od edomske do amalečanske meje in od južne puščave naprej proti severu od Jeruzalema. Imel je 125 mest, med temi Hebron in Betlehem. Jeruzalemu so takrat bivali Jebusejci, katerih ni mogel premagati Judov rod. Zato so tukaj ostali gospodarji Jebusejci do kralja Davida. Drugi rodovi. Drugi delež sta dobila Jožefova sinova, Efrajim in Man as e, Efrajim je dobil velik delež sredi obljubljene dežele, od Srednjega morja do Jordana, in je bil skoro isti kos dežele, ki g a navadno imenujemo Samarijo in ki je imel mesta Silo, Sihem, Samarijo. Pol Manasetovega rodil je dobilo delež na severni strani Efrajimovi °’ J Srednjem morju. Morala sta se boriti še s K a ' naanci in posekati les z gorovja. Med tem so postavili Izraelci po božjem P°' velju sveti šotor v mestu Šilu, a niso si raz¬ delili še ostale svete dežele. Zato jih je Jozuve opomnil in tudi pokaral. Ker Levijev rod ni imel dobiti nobenega deleža razven nekaterih mest, zato je ukazal zanesljivim možem najpr e J obhoditi in popisati vso deželo, pa jo razdeliti v sedem delov. Ti so storili in prišli k Jozuvetu v Silo. Tukaj je -Jozuve z žrebom razdelil dele rodovom. Najprej je dobil Benjamin del med rodom Judom in Efrajimom, ozek sicer, pa skoro od Srednjega morja do Jordana. V tem rodu J e bilo mesto Jeruzalem, tudi Jeriha in Betel. Simeon je nato dobil delež v rodu Judovem, ker je bil zanj njegov delež prevelik. — Tret) 1 delež je dobil Zabulon, in sicer kos dežele n a večerni strani Genezareškega jezera do Karmel' Joz. 19. — 21. pogl. Jozuve deli deželo rodovom. 331 ske gore in Srednjega morja. — Četrti delež, ki gaje dobil Isahar, bil je sredi drugih rodov: na južno stran od Zabulona, na večerni strani Jordanovi, poleg Manaseta in se je nekoliko do¬ tikal tudi Efrajima. Lepa in rodovitna planjava Ezdrelon je bila njegova. — Peti delež je dobil Aser: razprostiral se je od Karmelskega gorovja ob morju proti severu do .Fenicije. — Zraven kakor je bila Bersaba najbolj južno. (Zato so rekali, ko so hoteli imenovati celo deželo: Od Dana do Bersabe.') — Rod Levijev, kakor smo rekli, ni dobil dežele, ampak dali so mu 48 mest z okoli¬ cami; 13 mest v Judu, Simeonu in Benjaminu je bilo odločenih za duhovnike. O tem, kar so imeli dobivati leviti od Izraelcev, smo že govo- | rili (str. 241.). Razdelitev dežele z žrebom. Aserja je dobil Neftali delež, ki se je razpro¬ stiral od Genezareškega jezera proti severu ob Jordanu do Libanona. — Poslednji majhni delež med Judom in Benjaminom ob Srednjem morju je dobil bojeviti rod Dan, ki se je imel bojevati s Filistejci, pa si je poznej priboril na severu pod Libanonom mesto Lais in je je imenoval Dan, katero so odslej šteli za najbolj severno mesto, Nadalje so določili po božjem ukazu tri mesta na večerni strani za pribežališče neradovoljnim ubijalcem; bila so: Kedes v Galileji (rodu Nef- talijevega), Sihem (rodu Efrajimovega) in He¬ bron (rodu Judovega). (Na oni strani so pa bila pribežališča — kakor smo že slišali — mesta: Bosor v rodu Rubenovem, Ramot v rodu Gad¬ ovem in Golan v Manasetovem.) 332 Joz. 22, 1 — 27. Ruben, Gad in pol Manaseta se vrnejo domov in sezidajo oltar. VII. Vrnitev treh, rodov in Jozuvetova smrt. (Joz. 22, 1—24, 33.) Trije rodovi se vrnejo in sezidajo oltar. Kako so bili v onem času Izraelci še do¬ brega duha in vneti za božjo zavezo in postavo, priča nam ta-le znameniti dogodek. Tisti čas je Jozuve poklical rod Rubenov in Gadov in polovico rodu Manasetovega, in jim je rekel: Storili ste vse, kar vam je ukazal Mojzes, slu¬ žabnik Gospodov: tudi meni ste bili pokorni v vseh rečeh; in dolgo časa niste zapustili svojih bratov do današ¬ njega dne, ker ste držali povelje Go¬ spoda svojega Boga. Ker je torej dal Gospod vaš Bog vašim bratom poči¬ tek in mir, kakor je obljubil, vrnite se in pojdite v svoje hiše, in v svojo lastno deželo, katero vam je izročil Mojzes, služabnik Gospodov, onkraj Jordana, vendar samo tako, da skrbno čuvate in v dejanju dopolnite naročila in po¬ stavo, katero vam je zaukazal Mojzes, služabnik Gospodov, da ljubite Gospoda svojega Boga, in hodite po vseh nje¬ govih potih, in se ravnate po njegovih zapovedih in se ga držite in mu slu¬ žite z vsem srcem in z vso svojo dušo. In Jozuve jih je blagoslovil in iz¬ pustil. In sinovi Rubenovi in sinovi Gadovi in polovica rodu Manasetova so se vrnili in odšli od Izraelovih si¬ nov od Sila, ki je na Kanaanskem, da bi šli v Galaad, svojo lastno deželo. In ko so prišli do gričev jordanskih v kanaanski deželi, sezidali so poleg Jor¬ dana oltar neizmerne velikosti. Gorečnost Izraelcev. Ko so to slišali Izraelovi sinovi, in so jim poslanci sporočili, da so sezidali sinovi Rubenovi in Gadovi in polovica rodu Manasetovega oltar v deželi ka¬ naanski, na gričih jordanskih, proti si¬ novom Izraelovim, sešli so se vsi v Šilu, da bi šli in se bojevali zoper nje. In med tem so poslali k njim v deželo Galaad Fineesa, sina Eleazarja duhov¬ nika, in deset poglavarjev ž njim, iz vsa- katerega rodu po jednega. Ti so prišli k sinovom Rubenovim in Gadovim m polovici rodu Manasetovega v deželo Galaad in so jim rekli: To sporoča vse Gospodovo ljudstvo: Čemu je ta prestopek ? Zakaj ste zapustili Gospoda Boga Izraelovega, ko ste sezidali brez¬ božni oltar in odstopili od njegove službe? Ali vam je premalo, da ste grešili v Beelfegorju, in da je ostal madež te pregrehe na nas do današ¬ njega dne, in da jih je mnogo padlo od ljudstva? Tudi vi ste danes zapu¬ stili Gospoda, in jutri bo udarila nje¬ gova jeza na ves Izrael. Ako menite, daje vaša zemlja nečista, pridite v de¬ želo, v kateri je šotor Gospodov, in pr e ' bivajte med nami: samo da se od Go¬ spoda in od naše družbe ne ločite, ko ste sezidali oltar razven oltarja Go- spoda našega Boga . . . In odgovorili so sinovi Rubenovi in Gadovi in polovica rodu Manasetovega prvakom izraelskega poslanstva: Pre¬ močni Bog je Gospod, premočni Bog je Gospod: sam ve, in Izrael bo hkrati zvedel, ako smo z grešnim namenom postavili ta oltar; naj nas ne varuje, ampak nas sedaj kaznuje; ali, ako smo to storili z namenom, da bi darovali žgavne daritve in jedilne in mirovne daritve po' kladali nanj, naj on sam išče in sodi: in če nismo veliko bolj s tem namenom in naklepom, češ: Jutri poreko vaši si¬ novi našim sinovom: Kaj je med vami in Gospodom Izraelovim Bogom? Go¬ spod je postavil mejo med nami in vami, o sinovi Rubenovi in sinovi Ga¬ dovi, namreč reko Jordan, in zato ni¬ mate deleža v Gospodu. In ob t e J priliki bodo odvrnili vaši sinovi nase sinove od strahu Gospodovega. Zato smo sklenili bolje in rekli: Sezidajmo si oltar ne za darovanje žgavnih, n e drugih daritev, ampak za pričevanj 6 med nami in vami, in našim zarodom in vašim potomstvom, da služim 6 Gospodu in imamo pravico darovati žgavne in jedilne in mirovne daritve, in ne bodo nikakor jutri rekli vaši si- Joz. 22, 27 — 34; 23, 1—15; 24, 1. 2. 14—21. Jozuve opominja ljudstvo in ponovi zavezo z Bogom. 333 novi našim sinovom: Nimate deleža v Gospodu. Ako bodo hoteli reči, od¬ govorili jim bodo : Glejte, oltar Gospo¬ dov, ki so ga naredili naši očetje, ne za žgavne in druge daritve, ampak za pričevanje naše in vaše. Bog nas va¬ ruj take hudobije, da bi odstopili od Gospoda in zapustili njegove stopinje. Ko so to slišali duhovnik Finees in prvaki izraelskega poslanstva, ki so bili ž njim, pomirili so se in sprejeli besede sinov Rubenovih in Gadovih in polovice rodu Manasetovega z največ¬ jim veseljem. In rekel jim je duhovnik Finees, sin Eleazarjev: Sedaj vemo, da je z nami Gospod, ker niste tukaj nič krivega storili in ste rešili Izraelove sinove iz roke Gospodove. In povrnil se je s poglavarji od sinov Rubenovih in Gadovih, iz dežele galaajske, v de¬ želo kanaansko k Izraelovim sinovom in jim sporočil odgovor. In vsem, ki so slišali, bila je beseda všeč. Sinovi Rubenovi in Gadovi pa so imenovali oltar, ki so ga bili napravili: Naša priča, da je Gospod naš Bog. Jozuvetu so potekala leta. Poslušajmo, kaj je še storil proti koncu življenja. Jozuvetovi opomini in zaveza ponovljena. Ko je pa mnogo časa minulo, potem ko je bil Gospod dal Izraelu mir, in so bili podvrženi vsi narodi na okrog, in je bil Jozuve prileten in visoke sta¬ rosti, poklical je Jozuve vse Izraelce in starejšine in prvake in poveljnike in urednike in jim rekel: Jaz sem se po¬ staral in sem jako prileten; in vi vi¬ dite vse, kar je storil Gospod vaš Bog vsem narodom na okrog, kako se je bojeval za vas. In sedaj, ko vam je z žrebom razdelil vso deželo od vshoda Jordanovega do velikega morja in je ostalo še veliko narodov, pokončal jih bo Gospod vaš Bog in jih potrebil iz¬ pred vas, in polastili se bodete dežele, kakor vam je obljubil. Samo osrčite se in bodite skrbni, da držite vse, kar je zapisano v bukvah Mojzesove postave, in ne ganite se od tega ne na desno, ne ! na levo, ampak držite se Gospoda svo¬ jega Boga, kar ste storili do tega dne. In tedaj bo pokončal Gospod Bog pred vami narode velike in jako močne in nihče se vam ne bo mogel ustavljati. Na to pa pazite najskrbneje, da ljubite Gospoda svojega Boga . . . Glejte, jaz grem danes po poti vse zemlje, in z vso dušo bodete spoznali, da izmed vseh besedij, katere je Gospod obljubil, da jih izpolni, niti jedna ne preide za¬ stonj. Kakor je torej dopolnil, kar je obljubil, in je prišlo vse ugodno: tako bo pripeljal nad vas, kar je zagrozil hudega, dokler vas ne potrebi in ne pokonča iz te tako dobre dežele, ka¬ tero vam je dal . . . In Jozuve je zbral vse Izraelove rodove v Sihemu in po¬ klical starejšine, in poglavarje in sod¬ nike in učenike: in stali so v pričo Gospoda, in k ljudstvu je tako govoril: Najprej opominja ljudstvo vseh dobrot, ka¬ tere je storil izraelskemu ljudstvu od Abrahama sem, vsem očakom, ljudstvu v Egiptu, v puščavi, onkraj Jordana do prihoda v to deželo. Nato pa vnema Izraelce: Torej sedaj bojte se Gospoda in mu služite s popolnim in resničnim srcem, in zavrzite bogove, katerim so služili vaši očetje v Mezopotamiji in v Egiptu, in služite Gospodu. Ako se pa vam zdi hudo, da bi služili Gospodu, dajem vam na izber: Danes izberite, kar vam je všeč, komu hočete posebno služiti: ali bogovom, katerim so služili vaši očetje v Mezopotamiji, ali pa bogovom Amorejcev, v katerih deželi prebivate; jaz pa in moja hiša bomo služili Go¬ spodu. In ljudstvo je odgovorilo in reklo: Nikar, da bi mi zapustili Go¬ spoda in služili ptujim bogovom .... Služili bomo Gospodu, ker on je naš Bog. In Jozuve je rekel ljudstvu: Ne bodete mogli služiti Gospodu, on je svet Bog in močen gorečnik, in ne bo priza¬ našal vašim hudobijam in pregreham. Ako zapustite Gospoda in bodete slu¬ žili ptujim bogovom, tedaj vas bo zopet udaril in pokončal, ko vam bo dal do¬ brote. In ljudstvo je reklo Jozuvetu: 334 Joz. .24, 21—33. Jozuve umrje. Predpodoba Izveličarjeva. Nikakor ne bo tako, kakor praviš, am¬ pak Gospodu bomo služili. In Jozuve je rekel ljudstvu: Vi ste priče, da ste si izvolili Gospoda, da mu služite. In odgovorili so: Priče. Torej sedaj, je rekel, odpravite ptuje bogove izmed sebe in nagnite svoja srca h Gospodu Bogu Izraelovemu. In ljudstvo je reklo Jozuvetu: Gospodu svojemu Bogu bomo služili in slušali njegove zapovedi. Jozuve je torej oni dan sklenil za¬ vezo in ljudstvu podal zapovedi in pra¬ vice v Sihemu. Pisal je tudi vse te be¬ sede v knjigi postave Gospodove, in vzel jako veliko skalo in jo postavil pod hrastom, ki je bil v svetišču Go¬ spodovem, in je rekel vsemu ljudstvu: Glejte, ta kamen vam bo v pričevanje, ker je slišal vse Gospodove besede, katere vam je govoril; da ne bodete potem hoteli tajiti in lagati Gospodu svojemu Bogu. In je izpustil ljudstvo, vsakaterega na njegovo posestvo. Jozuvetova smrt in značaj. In potem je umrl Jozuve, sin Nunov, sto in deset let star; in pokopali so ga na njegovo posestvo v Tamnatsari, ki leži na gorovju Efrajimskem, na se¬ verni strani gore Gaas. In Izrael je služil Gospodu vse dni Jozuveta in starejšin, ki so živeli dolgo časa za Jozuvetom, in ki so poznali vsa dela Gospodova, katera je bil storil v Izraelu. Tudi Jožefove kosti, katere so bili pri¬ nesli Izraelci iz Egipta, pokopali so v Sihemu, na delu njive, katero je bil Jakop kupil od Hemorjevih sinov. Tudi Eleazar, Aronov sin, je umrl, in po¬ kopali so ga v Gabaati, katero so bili dali Fineesu, njegovemu sinu na gori Efrajimovi. Tako je sklenjena lepa knjiga Jozuvetova. Poslednjih besedij seveda ni pisal Jozuve sam, ampak po njegovi smrti jih je pisal morda veliki duhovnik. Jozuve je pred svojo smrtjo, kakor nekdaj Mojzes, zbral izraelsko ljudstvo in mu naročal, naj dopolnjuje postavo, in sicer v Sihemu, ki je bil tako imeniten zaradi spominov starih očakov. Tu je stalo ljudstvo pred Gospodom, t. j. na svetem mestu, ali morda pred skrinjo zaveze, ako so jo prinesli semkaj. — Govor Jozuvetov je kratek, pa krepek in prisrčen. Duh v njem je ravno isti kakor v govoru Mojzesovem. I 11 na to je Jozuve umrl v svojem kraju Tamnatsari. Tukaj so ga pokopali. Še dandanes kažejo kraj Jozuvetovega groba pri Tibni, ki je kakih 7 ur severozapadno od Jeruzalema. Ob severni strani gričevi je v veliko skalovje vsekano veliko gro- bišče (kakor ti je kaže naša podoba na str. 94). Grob Eleazarjev kažejo pri selu, ki se imenuje Averta in je dve pičli uri od Naplusa proti jugu. Tudi kažejo kraj, kjer so pokopane Jožefove kosti, namreč na vshodni strani mesta Naplusa. (Prim. »Jeruzalemski romar" str. 232.) Četudi ni Jozuve tako velik mož, kakor je bil Mojzes, vendar je med najimenitnejšimi možmi v zgodbah. Pred vsem občudujemo njegovo ne- omahljivo zvestobo do Boga. Bog mu je izročil prav imenitna opravila, pa nikoli se ni pregrešil proti njemu. Zato mu je pa tudi bil vseskozi na strani in podpiral in blagoslovil vsako njegovo delo. Najimenitnejše njegovo opravilo je bilo, da je pripeljal ljudstvo v obljubljeno deželo. Kar j e Bog obetal že očakom in potem mnogokrat Ijud- stvu, to je izpolnil po Jozuvetu. Zaradi vseh teh posebnostij je Jozuve prelepa predpo¬ doba Izveličarja samega, Jezusa Kristusa, s katerim imata isto ime, zakaj Jezus in Jozuve sta isto ime, ki pomenja: »Bog je rešitelj". J°' zuve je vodil in pripeljal izvoljeno ljudstvo v ob¬ ljubljeno deželo, Jezus pa nas vodi in vse zveste vernike tudi pripelje v obljubljeno nebeško kra¬ ljestvo. — Kakor je Mojzes velik prerok, ki j e spoznal in nam povedal božje resnice, tako je P a Jozuve pravičen in junaški mož, ko je zvesto iz¬ polnjeval postavo in nam je prav v tej zvestobi in pravičnosti tako veličasten vzgled. Zastran letnih številk ne moremo vsega na¬ tanko določiti. Po našem številjenju je prišl° izraelsko ljudstvo v obljubljeno deželo okoli leta 1456. Vojskovalo se je z domačimi rodovi dolge časa. Jozuve je bil nekako Kalebove starosti, torej bi bil star kakih 80 let, ko je prišel u a Kanaansko; tukaj je potem živel še 30 let i» umrl okrog leta 1426 pred Kristusom. Sodn. 1, 1—9. Knjiga Sodnikov. Judovo, prvaštvo. Adonibezek. 335 V. oddelek. Doba sodnikov. I. Prvi sodniki. (Sodn., pogl. 1,—6.) Sodniki in bukve sodnikov. Ob Jozuvetovem času so bili Izraelci Bogu zvesti. A pozneje so zašli v nekdanje pregrehe. Morali bi pokončati Kanaance, zlasti pa njih ma¬ likovalstvo zatreti. Toda več rodov tega ni sto¬ rilo; pustili so Kanaance v miru, in ti so jih za¬ peljali v malikovalstvo in druge pregrehe. Zato se je pa tudi Bog odvrnil od njih in jih dal v roke sovražnikom. Ti so jih hudo stiskali. Ko jih je stiska zmodrila, obrnili so se k Bogu, in Bog jim je poslal pomoč; obudil jim je namreč kakega moža (tudi jedno ženo), napolnil ga s močnim duhom in ta je rešil Izraelce sovražni¬ kov. Taki možje so se imenovali sodniki, ker so nekateri tudi sodili ljudstvo, oznanjali mu božje zapovedi, potegovali se za božjo postavo in pravico, bojevali se zoper malikovalstvo in krivico in izpolnjevali božje sodbe nad neverniki. Za ta namen jih je poklical Bog sam, ko jim je izročil poveljstvo in vojsko in jim bil ob strani, da so premagali in zatrli sovražnika. Odkar je umrl Jozuve, ni bilo nobenega moža več v Izraelu, ki bi bil imel toliko oblasti in ve¬ ljave. Posamezni rodovi so se vladali sami, ali bolje: Bog sam je bil vladar svojega ljudstva. Kadar je izvolil sodnika, dal mu je le posebno ali nenavadno oblast, ki je trajala toliko časa, dokler je bila potreba. Tudi ni bila ta oblast nad vsemi rodovi; ljudstvo, ki je bilo v stiski, oklenilo se je radovoljno pomočnika in rešitelja. Tako je bilo lahko ob istem času več sodnikov, ki so sodili ali vodili dotične rodove. Doba sodnikov je trajala nekaj več kakor 300 let; od Jozuveta pa do kralja Savla. Popi¬ sana je v posebni knjigi, ki se imenuje: »Knjiga Sodnikov". Iz te dobe so povzeti v knjigi le ne¬ kateri dogodki, in sicer taki, ki prav živo kažejo pomoč božjo. Tako je ta knjiga spisana s tem lepim namenom, da opominja in uči Izraelce (pa tudi nas kristijane), naj nikar Boga ne zapuščajo, temveč naj se ga vedno zvesto oklepajo ali po grehu vsaj urno obrnejo k njemu. Kakor kaže knjiga sama, spisana je ob času sodnika in preroka Samuvela. In najverjetnejše je — kakor pravi staro izročilo —, da jo je spisal Samuvel sam. Judovo prvaštvo. Po smrti Jozuvetovi so Izraelovi sinovi vprašali Gospoda, rekoč: Kdo bo hodil pred nami zoper Kanaance in bo vojni poveljnik? In Gospod je rekel: Juda bo hodil; glejte, dal sem mu deželo v roke. In Juda je rekel Simeonu, svojemu bratu: Pojdi z menoj v moj delež in bojuj se zoper Kana¬ ance, da tudi jaz pojdem s teboj v tvoj delež. In šel je ž njim Simeon. In Juda je šel, in Gospod jima je dal v roke Kanaance in Ferezejce; in pobila sta v Bezeku deset tisoč mož. In našla sta v Bezeku Adonibezeka 1 in se bo¬ jevala zoper njega, in pobila Kanaance in Ferezejce. In Adonibezek je bežal; toda hiteli so za njim, ujeli ga in mu posekali konce rok in nog. In Adoni¬ bezek je rekel: Sedemdeset kraljev je z odrezanimi konci rok in nog pobiralo ostanke jedil; kakor sem storil, tako mi je povrnil Bog. Pripeljali so ga v Jeruzalem in tamkaj je umrl. Sinovi Judovi so torej zgrabili Jeruzalem, vzeli ga in pobili z mečem in vse mesto požgali. Potem so šli in se bojevali zoper Kanaance, ki so prebivali med gorovjem in proti jugu in na poljanah. Tako se je bojeval Judov rod zoper Kana¬ ance. Premagal je Hebron (in v njem več veli¬ kanov: Sesaja, Ahimana, Tolmaja), Dabir, Sefaat, Gazo, Askalon in Akaron. Vse kraje na gorah je premagal; v nižavi pa ni mogel premagati so¬ vražnika, ki je imel mnogo bojnih voz, s srpovi zavarovanih. Rod Benjaminov ni mogel premagati Jeru¬ zalemske trdnjave, v kateri so bili Jebusejci. Prebivali so dolgo skupaj in sicer do osmega leta 1 Ime pomenja gospodarja v Bezeku. 336 Sodn. 2, 10—19; 3, 5—14. Izraelci se odvrnejo od Boga. Prvi sodniki. kraljevanja Davidovega. Efrajim je premagal mesto Betel, ki se je poprej imenovalo Luža. Manase pa je pustil mnogo kanaanskih mest in prebival z domačini. Jednako so ravnali zoper voljo božjo, da niso pregnali Kanaancev, Zabulon, Aser, Neftali. Zato je prišel angel Gospodov sam k Izra¬ elcem na nekem kraju in jim očital, zakaj niso dopolnili božjega naročila. Izraelci so se jokali, darovali tamkaj daritve, a poboljšali se niso; ne, čim dalje slabši so bili. Izraelci zapuste Boga. In ves oni rod (ki je bil prišel z Jo- zuvetom v obljubljeno deželo) je bil zbran k svojim očetom (pomrl); in vstali so drugi, ki niso poznali Gospoda in del, katera je bil storil Izraelu. In sinovi Izraelovi so delali hudo pred Gospo¬ dom in služili Baalom. In so popustili Gospoda, Boga svojih očetov, ki jih je bil izpeljal iz Egipta, in so hodili za ptujimi bogovi, za bogovi narodov, ki so prebivali v njih sosedstvu, in jih molili, in k jezi razdražili Gospoda, ker so ga popustili in služili Baalu in Astarti. In Gospod, razsrjen zoper Izraelce, jih je dal v roke roparjem, ki so jih ujeli in prodali sovražnikom, ki so prebivali na okrog, in niso se mogli ustavljati svojim nasprotnikom; ampak kamorkoli so hoteli iti, bila je roka božja nad njimi, kakor je govoril in jim prisegel; in bili so hudo stiskani. In Gospod je vzbudil sodnike, ki naj bi jih rešili iz rok razbojnikov; pa še teh niso hoteli poslušati, ampak so malikovali s ptujimi bogovi in jih molili. Hitro so zapustili pot, po kateri so ho¬ dili njih očetje, in, četudi so slišali za¬ povedi Gospodove, delali so nasprotno. In ko je Gospod obudil sodnike, bil je usmiljen v njih dneh, in poslušal je vzdihovanje stiskanih, in rešil jih je, da jih niso pobili razbojniki. Ko je pa umrl sodnik, vrnili so se (na prejšnjo pot hudobije) in delali veliko huje, kakor so delali njih očetje. Tako so ravnali Izraelci. Baal je bil malik kanaanskih prebivalcev, pa tudi drugih narodov v sprednji Aziji, in je bil bog solnca. Baal po- menja gospoda ali gospodarja, ker je bil po mislil 1 poganov v resnici gospodar neba, pa tudi zemlje. Njegova tovarišica je bila Astarta, Astoret ali (v množnem številu) Asterot, ki je bila boginja lune. Ona je gospodovala posebno na zemlji in je bila vzrok, da je bila zemlja rodovitna. Podoba njena ima na glavi dva rogova, kar nam predstavlja luno. Častili so jo pa jako nespodobno, semtertje z naj večjimi nesramnostmi. Prav zato je bilo to malikovalstvo tako gnusno, in Izraelci so bih vredni tem večje kazni, ker so zapustili jedinega pravega Boga, pa se udali grdemu malikovanju kanaanskemu. Bog jih je torej prepustil hudim in raznim sovražnikom; pustil je, da so ostala na Kanaanskem nekatera poganska ljudstva, s ka¬ terimi bi se bili morali bojevati Izraeci. Med temi ljudstvi so bili najmočnejši Filistejci, ki so imeli tedaj pet kraljev ali poglavarjev; nadalje Hetejci, Amorejci, Ferezejci, Hevejci, ki so bivali na Libanonskih gorah, Jebusejci in še drugi Kanaanci. Izraelci so ž njimi skupaj prebivali in se ž njimi sprijaznili. Otonijel. Aod. Saingar. Sinovi Izraelovi so vzeli za žene njihove hčere in sami so dali svoj 6 hčere njih sinovom, in so služili njih bogovom. In delali so hudo pred Go¬ spodom in pozabili svojega Boga, P a so služili Baalom in Astartam. Gospod se je razsrdil zoper Izraelce in jih dal v roke Kusanu RasatajimU, kralju mezopotamskemu, in so mu slu¬ žili osem let. Ko so vpili h Gospodu, vzbudil jim je rešnika, ki jih je rešil, namreč Otonijela, sina Kenezovegu, mlajšega brata Kalebovega; in bil J e v njem duh Gospodov, in je sodil Iz¬ raelce. In je šel v boj, in Gospod m u je dal v roke Kusana Rasatajima, ga je potlačil. In dežela je imela m 11 " štirideset let; in umrl je Otonijel, sin Kenezov. In Sinovi Izraelovi so se nadalje delali hudo pred Gospodom, i° on je ojunačil zoper nje Eglona, kralj a moabskega. In združil je ž njimi Arnom jane in Amalečane; in je šel in p°' tolkel Izraelce in vzel palmovo mesto (t. j. Jeriho). In Izraelovi sinovi so služili Sodn. 3, 14—4. 16. Aod premaga Moabljane. Samgar. Debora in Barak. 337 Eglonu, kralju moabskemu, osemnajst let; in potem so klicali h Gospodu, ka¬ teri jim je vzbudil rešnika z imenom Aod, ki je rabil obe roki tako kakor desnico ... Prišel je v Sejrat in zatrobil s trobento na Efrajimskem gorovju. In ž njim so šli Izraelovi sinovi, on pa je šel njim na čelu. Rekel jim je: Poj¬ dite za menoj, zakaj Gospod je dal vaše sovražnike Moabljane v vaše roke. In šli so za njim in vzeli Jordanov brod in niso pustili nikogar črez iti, ampak so pobili Moabljane tisti čas, okoli de¬ set tisoč, vse močne in hrabre može; nobeden izmed njih ni mogel ubežati. In Moabljani so bili tisti čas ponižani pod roko Izraelcev, in dežela je imela mir osemdeset let. Za tem je bil Samgar, sin Ana- tov, ki je od Filistejcev pobil z leme- žem šest sto mož; in tudi on je branil Izraelce. In sinovi Izraelovi so še nadalje hudo delali pred Gospodom po smrti Aodovi, in Gospod jih je dal v roke Jabinu, kralju kanaanskemu, ki je vla¬ dal v Asorju. In je imel svojega po¬ veljnika z imenom Sisara, ki je bival v Harosetu narodov. In sinovi Izrae¬ lovi so vpili h Gospodu; zakaj imel je devetsto voz, s srpi okovanih, in že dvajset let jih je silno stiskal. Debora in Barak. Bila je pa prerokinja Debora, žena Lapidotova, ki je sodila ljudstvo v onem času. In je sedela pod palmo, ki se je imenovala po njenem imenu, med Ramo in Betelom na Efrajimskem gorovju; in hodili so k njej Izraelovi sinovi v sleherni pravdi. Poslala je pa poklicat Baraka, sina Abinoemovega iz Kedesa Neftalijevega, in mu rekla: Gospod Bog Izraelov ti je zapovedal: Pojdi in vodi vojsko na goro Tabor, in vzemi s seboj deset ti¬ soč vojščakov, izmed sinov Neftalije- vih in sinov Zabulonovih; jaz pa pri¬ peljem k tebi na kraj ob potoku Ki- sonu Sisara, poveljnika Jabinove vojske, Zgodbe sv. pisma I. in njihove voze in vso množico, in ti jih izročim v roke. — In Barak ji je rekel: Če greš z menoj, pojdem; ako ne boš hotela iti z menoj, ne pojdem. Ona mu je rekla: Pojdem sicer s teboj, toda to pot se zmaga ne bo prištevala tebi, ker bo Sisara dan v roke ženski. Debora je torej vstala in šla z Barakom v Kedes. On je poklical rod Zabulo- nov in Neftalijev in šel z deset tisoči vojščakov, in Debora je bila v njego¬ vem spremstvu. In sporočili so Sisaru, da je prišel Barak na goro Tabor; in zbral je devet sto voz, s srpi okovanih, in vso vojsko od Haroseta narodov k potoku Kisonu. In Debora je rekla Baraku: Vstani, zakaj to je dan, ob katerem ti je dal Gospod Sisara v tvoje roke; glej, on je tvoj vodnik. Barak je torej šel z gore Tabora, in deset tisoč vojščakov ž njim. In Gospod je prestrašil Sisara in vse njegove vozove in vso množico z mečem vpričo Baraka, tako, da je Sisara skočil z voza in bežal peš, in je Barak podil bežeče vozove in vojsko do Haroseta narodov, in je padla vsa množica sovražnikov do poslednjega. Tako je Bog poklical razne može Izraelcem v pomoč. Jabin je bil kralj v Asorju, ki je blizu Meromskega jezera; mesto ,.Haroset narodov 41 je bilo bolj proti zapadu. Na ezdrelonski planjavi se je dogodil ta čudoviti boj. Zares je ezdre- lonska planjava jako pripravna za bitve ali boje, zato so se tukaj mnogokrat spoprijeli sovražniki, in ob Kisonu, potoku na severni strani planjave, prelilo se je veliko krvi. Da bolje umevamo, kako se je Barak bojeval, stavimo si pred oči one kraje (prim. ,,Jeruzalemski romar 11 str. 238 i. dr.). Gora Tabor se dviga na severovshodu ezdrelonske planjave na samem. Z vrha se dobro vidi na planjavo; Barak je videl, kdaj je prišel za njim Sisara. Pomaknil se je tiho z gore, šel proti sovražniku in ga z božjo pomočjo potolkel popolnoma. Daleč je preganjal sovražnika proti severu. — Veliko in slavno zmago je tako dal Bog Baraku! Sisara, sovražni poveljnik sam, je bežal sramotno. In na begu ga je dohitela smrt. Ko se je hotel skriti v hiši nekega prijatelja, usmrtila ga je njegova žena, ker mu je spečemu 22 338 Sodn. 5, 2—6, 13. Debora in Barab zabila žrebelj v glavo. Izraelci so se še nadalje borili zoper Jabina in ga naposled uničili. Zaradi slavne zmage sta pela Debdra in Barak lepo pe¬ sem Bogu v čast in zalivalo. Vsaj nekoliko vrstic si oglejmo iz te pesmi: Debdrina pesem. Hvalite Boga vi izmed Izraela, ki ste rado voljno darovali svoje življenje v nevarnost. Poslušajte kralji, z ušesi čujte poveljniki: Jaz sem, jaz sem, ki bom pela Gospodu, brenkala Gospodu Bogu Izraelovemu. Gospod, ko si šel iz Sejirja in šel po krajih edomskih, zibala se je zemlja, nebo in oblaki so rosili vodo. Gore so se tajale pred Gospodom, tudi Sinaj pred Gospodom Bogom Izraelovim. V dne¬ vih Samgarjevih so počivale steze (ker niso hodili po njih), in kateri so stopali po njih, hodili so po stranskih stezah (zaradi strahu). Ponehali so močni v Izraelu in so počivali, dokler ni vstala Debora, vstala mati v Izraelu. Gospod je izvolil nove vojske in vrata sovraž¬ nikov je razdejal sam: ščit in kopje se nista pokazala v štiridesetih tisočih Izraelovih. Moje srce ljubi Izraelove poveljnike; hvalite Gospoda, ki ste radovoljno darovali svoje življenje v nevarnost! — — Galaad onkraj Jor¬ dana je počival in Dan se je pečal z ladijami: Aser je počival ob morskem bregu in se je mudil v pristanih. Za- bulon pa in Neftali sta žrtvovala svoje življenje v smrt v kraju Merome. Prišli so kralji in se bojevali, ... vendar niso odnesli nič plena. Z neba je bil boj zoper nje: zvezde, stoječe v svojem redu in v svoji vrsti, bojevale so se zoper Sisara. Potok Kison je valil nji¬ hova trupla, potok Kadumim (t. j. iz- davna imenitni), potok Kison: moja duša potlači močne. — — Skozi okno glede je jokala Sisarova mati, in iz gornje sobe je govorila: Zakaj se ne vrača njegov voz? Zakaj se mude kola nje¬ govega voza? Jedna izmed žen, mo- drejša kakor druge, odgovorila je tašči te besede: Morda sedaj deli plen, in pojeta slavospev. Gedeon poklican. naj lepšo deklico izbirajo zanj; pisana oblačila dado v plen Sisaru, in razna oprava se nabira za nakitje vratu. Tako naj poginejo vsi sovražniki tvoji, o Gospod: kateri pa te ljubijo, naj se blišče, kakor se solnce sveti ob svojem vshodu. Veliko veselje se naznanja najlože v lepi pesmi, kakoršna je tudi ta. Dežela je imela odslej mir štirideset let. II. Sodnik Gedeon. (Sodn., pogl. 6.—9.) Madijanci stiskajo Izraelce. Izraelovi sinovi so pa delali hudo pred Gospodom; izročil jih je v roke Madijancem sedem let, in so jih jako stiskali. Na gorah so si naredili vot¬ line in jame in za brambo jako za¬ varovane kraje. In ko so Izraelci po¬ sejali, prišli so Madijanci in Amalečani in drugi jutrovski narodi, pri njih na¬ pravili šotore in so vse pokončali, kar je bilo zelenega, tje do Gaze, in niso pustili Izraelcem ničesar, kar je bilo potrebno za življenje, ne ovac, ne vo¬ lov, ne oslov. Oni namreč in vse nji¬ hove črede so prihajale s svojimi šo¬ tori, in napolnili so vse, kakor kobilice, neštevilna množica ljudij in kamel, raz- devaje vse, kar so dosegli. In Izraelci so bili jako ponižani pred Madijanci- In so klicali h Gospodu, proseči po¬ moči zoper Madijance. Bog se jih je usmilil. Najprej jim je po n e ' kem preroku očital njih nehvaležnost, nato P a jim je poslal angela, ki je sedel pod hrast, v Efri (nekem kraju v Samariji) in je bil last Joasa, očeta Ezrijeve družine. Bog pokliče Gedeona. In ko je Gedeon, njegov sin, na gumnu iztepal in čistil žito, da bi ušel Madijancem, prikazal se mu je ang® 1 Gospodov in rekel: Gospod s teboj, najhrabrejši izmed mož! In Gedeon mu je rekel: Prosim, gospodar moj’ ako je Gospod z nami, zakaj nas j® zadelo vse to? Kje so njegovi čudeži, Sodn. 6, 13—21. Angel Gospodov se prikaže Gedeonu. 339 katere so nam pripovedovali naši očetje in nam rekli: Iz Egipta nas je izpeljal Gospod? Sedaj pa nas je Gospod za¬ pustil in dal v roke Madijancem. Gospod pa se je k njemu ozrl in rekel: Pojdi v tej svoji moči, in boš rešil Izraelce iz rok Madijancev: vedi, da sem te poslal. On je odvrnil in re- todi, dokler se k tebi ne povrnem in prinesem daritve in ti darujem. On je odgovoril: Čakal bom, da se vrneš. Gedeon je torej šel v hišo in sku¬ hal kozliča in iz mere moke spekel opresne kruhe; meso je položil v jerbas in mesno juho del v lonec, pa je ne¬ sel vse pod hrast in mu daroval. An- Gedeonova daritev. kel: Prosim, Gospod moj, s čim bom rešil Izrael? Glej, moja družina je najmanjša v Manasetu, in jaz sem naj¬ manjši v hiši svojega očeta. In Go¬ spod mu je rekel: Jaz bom s teboj, in pobil boš Madijance kakor jednega moža. In on je dejal: Če sem našel milost pred teboj, daj mi znamenje, da si ti, ki govoriš z menoj. Ne pojdi od gel Gospodov mu je rekel: Vzemi meso in kruhe, in deni na ono skalo, in vlij nanje juho. Ko je bil tako storil, stegnil je angel Gospodov konec palice, katero je držal v rokah, in se dotaknil mesa in opresnih kruhov; in udaril je ogenj iz skale in použil meso in opresne kruhe; angel Gospodov pa je izginil izpred njegovih očij. 22* 340 Sodn. 6, 22—40. Gedeonova gorečnost. Čudež na runu. In ko je Gedeon videl, da je bil angel Gospodov, rekel je: Gorje mi, moj Gospod Bog, ker sem videl angela Gospodovega od obličja do obličja! In Gospod mu je rekel: Mir s teboj, ne boj se, ne boš umrl. Gedeon je torej tam sezidal Gospodu oltar, in ga imeno¬ val Mir Gospodov, (in oltar je še v Efri) do današnjega dne. Zopet je Gospodova pomoč blizu, ko je sila velika. Madijanci, ki so prebivali na jutrovi strani Rdečega morja, prihajali so plenit in pokončavat po Kanaanskem in prizadevali Izraelcem grozno škodo. Ako se Slovenci spominjamo, kaj nam pripovedujejo o Turkih, pa si lahko mislimo stisko Izraelcev. V tej stiski je Bog obudil Gedeona, ki je bil iz rodu Manasetovega, in ga odločil za pomoč Izraelu. Najprej mu je obudil zaupanje v Boga. Angel Gospodov je ravno tisti, kakor smo ga videli že v zgodbah Abrahamovih. Ge¬ deon mu je daroval in on je sprejel daritev: to je znamenje, da je bil več kakor angel, da je bil Bog sam ali namestnik Boga samega, zakaj le Bog sprejema daritve. Gedeonova gorečnost. Tisto noč potem, ko se je bil Gedeonu pri¬ kazal angel Gospodov, rekel mu je Gospod vnovič: Vzemi junca svojega očeta in drugega sedemlet¬ nega junca in poderi oltar Baalov, ki je tvojega očeta, in posekaj log, ki je okoli oltarja; pa se¬ zidaj oltar Gospodu na vrhu tiste skale, na ka¬ tero si bil prej položil dar, na ta oltar deni prvega junca, drugega junca pa daruj kot žgavno daritev na grmadi drv, katera boš nasekal iz loga. — Gedeon se je bal to storiti po dnevu, ker so bili sosedje vsi malikovalci: storil je po noči z devetimi hlapci. Ko so ljudje zjutraj vi¬ deli, kaj se je bilo dogodilo, bili so razdraženi in so zahtevali, naj se usmrti Gedeon, ki je bil to storil. Toda Gedeon jim je odvrnil prav dobro, da se jim ni treba prav nič potegovati za Baala, ako je on res Bog. Ako je Bog — tako je dejal — naj se sam maščuje nad tistim, ki je podrl njegov oltar. In Gedeona so odslej imenovali Jerobaala, to je: maščuj se, Baal! Tako se je Gedeon uprl malikovalcem skoro s takim pogumom, kakor pozneje Elija, in tako je bil vreden, da ga je Gospod napolnil s svojim duhom. Čudež na runu. Vsi Madijanci in Amalečani in ju¬ trovi narodi so se ob jednem zbrali, prestopili Jordan in se utaborili na Jezraelski planjavi. Duh Gospodov pa je prevzel Gedeona, ki je zatrobil s trobento in sklical družino Abijezer-^ jevo, naj gre za njim. In poslal je k vsemu rodu Manasetovemu, ki je tudi šel za njim, in druge sle k Aserje- vemu in Zabulonovemu in Neftalije- vemu rodu, ki so pritisnili k njemu- In Gedeon je rekel Bogu: Ako po moji roki rešiš Izrael, kakor si govoril, de- nem to volneno runo na gumno: ako bo rosa na samem runu, na vseh tleh pa suho, vedel bom, da boš vodil Iz¬ rael po moji roki, kakor si govoril. In tako se je zgodilo. Vstal je zarana, runo izžel in napolnil vrč z roso. I 1 ] zopet je rekel k Gospodu: Naj se torej srd ne vname zoper mene, ako te se jedenkrat poskusim, ko želim znamenje runa. Prosim, da bi bilo suho samo runo, vsa tla pa mokra od rose. I n Bog je storil, kakor je prosil: in bil° je suho na samem runu in rosa na vseh tleh. Ker se nam tukaj kaže čudovit in pomenljiv dogodek, pomudimo se nekoliko ob njem. Gedeon se je trdno oklepal Gospoda, to je bil pokazal z e poprej. Sedaj gre brž na delo, ko ga pokliče m navdahne Duh Gospodov. Sklical je družino Abi- jezerjevo, ker je bila Efra last Abijezerjevih po¬ tomcev. Zakaj je hotel imeti od Boga znamenje- Ne toliko zase, kolikor za tiste, ki so bili ž nji® na vojski. Te je hotel utrditi v zaupanju, zakaj hude stiske so bile močno potlačile Izraelce. Tako smemo tudi misliti, da je Bog sam nagnil Gedeona, naj prosi za tako znamenje, da se je ž njim po¬ kazala božja dobrota in resničnost. Zato je P a rosa, ki je padla na runo (ovčjo kožo z volno) ne samo znamenje, ampak tudi predpodoba Iz ve ' ličarja samega. Že kralj David se ozira na ta dogodek, ko poje: 1 Pride kakor dež na runo kakor deževne kaplje na zemljo. Tukaj goVOU David gotovo o Izveličarju ali Mesiju, katerega je sprejela najčistejša Devica v svoje '-naročje- 1 Ps. 71, 6. Sodn. 7, 1 — 16, Čudež na runu predpodoba. Gedeonova zmaga. 341 Podobno prosi tudi prerok Izaija: 1 Nebesa, rosite ga od zgoraj, oblaki naj dežijo jjravičnega. Zato pravi lepo sv. Jeronim, da so betlehemski pastirji našli Jagnje božje, Jagnje z najčistejšim mesom, katero je bilo sredi splošne suše napojeno z ne¬ beško roso. In sv. cerkev sama govori v svojih molitvah v praznik Marijinega očiščevanja: „Ko si bil čudovito rojen iz Device, tedaj so se do¬ polnila pisma: kakor dež si prišel na runo, da bi rešil človeški rod.“ — Ker je Gedeon prosil dvakrat za znamenje, razlagamo si lahko tudi takoj, da je vprvič prosil milosti in božje pomoči zase, potem pa tudi za vojsko in ljudstvo. Gedeon premaga Madijance s 300 možmi. Jerobaal, to je Gedeon, je torej vstal zarana in vse ljudstvo ž njim, in je prišel do studenca, ki se imenuje Ha- rad: tabor madijanski pa je bil v do¬ lini na severni strani visokega hriba. In Gospod je rekel Gedeonu: Veliko ljudstva je s teboj in Madijancev ne izročim v njegove roke, da se Izrael ne bo ponašal proti meni in rekel: S svojimi močmi sem se rešil. Govori ljudstvu in vsem naznani, da bodo sli¬ šali: Kdor je strašljiv in boječ, naj se vrne. In šlo je z galaajske gore in se vrnilo izmed ljudstva dva in dvajset tisoč mož, in samo deset tisoč jih je ostalo. In Gospod je rekel Gedeonu: Se je ljudstva veliko. Pošlji jih k vodi in tamkaj jih poskusim, in o komer ti porečem, da naj gre s teboj, tisti naj gre: komur bom branil, naj se vrne. In ko je prišlo ljudstvo k vodi, rekel je Gospod Gedeonu: Tiste, ki bodo z jezikom srebali vodo, kakor jo psi sre¬ bajo, odloči posebej; tisti pa, ki bodo s pripognjenimi koleni pili, naj bodo na drugi strani. Bilo je torej število tistih, ki so srebali vodo, noše jo z roko k ustom, tri sto mož; vsa druga mno¬ žica pa je pila s pripognjenimi koleni. In Gospod je rekel Gedeonu: S tri sto možmi, ki so srebali vodo, vas bom rešil in ti dal Madijance. Vsa druga množica naj se vrne na svoj kraj. 1 Iz. 45, 8. O tem je treba le kratkega pojasnila. Bog je hotel, da bi se njegova pomoč pokazala prav očitno. Zato je hotel imeti le majhno število. Zakaj jih je pa na oni nenavadni način izbral pri vodi? Izbral je za boj tiste, ki so pili vodo počasi in premišljeno iz perišča, kakor je spo¬ dobno; one pa je zavrgel, ki so pili kar naglo, na trebuhu leže, iz studenca ali potoka, in tako kazali, da se ne zatajujejo. Zares, modrost in zatajevanje samega sebe stori človeka vrednega, da ga Bog porabi za velika dela. Vzel je torej živeža in trobent (za izbrano število), vsej drugi množici je pa ukazal, naj odide na svoj dom, in on sam s tri sto vojaki se je pripravil za boj. Tabor madijanski pa je bil spodaj v dolini. V tisti noči mu je re¬ kel Gospod: Vstani in pojdi doli v ta¬ bor, ker sem jih izročil v tvoje roke. Ako se pa bojiš, pojde s teboj tvoj slu¬ žabnik Fara. In ko zaslišiš, kaj govore (sovražniki), tedaj se bodo okrepile tvoje roke in pogumnejši prideš v sovražni tabor. Sel je torej sam in njegov slu¬ žabnik Fara v oni del tabora, kjer so bile oborožene straže. Madijanci in Amalečani pa in vsa jutrova ljudstva so bežala semtertje po dolini, kakor množica kobilic; tudi kamel je bilo brez števila, kakor peska, ki leži na mor¬ skem bregu. In ko je prišel Gedeon (v sovražni tabor), pripovedoval je nekdo sanje svo¬ jemu bližnjemu, in tako-le je pravil, kar je videl: Imel sem sanje in zdelo se mi je, da se vali kakor ječmenov podpepelnjak (kruh) in gre v madijan¬ ski tabor. In ko je prišel do šotora, udaril ga je in pokončal in pomandral do tal. Odgovoril je tisti, kateremu je pripovedoval: To ni drugega, kakor meč Gedeona, sina Joasovega, Izraelca, zakaj Gospod je dal v njegove roke Madijance in ves njih tabor. — In ko je Gedeon slišal sanje in njih razlago, molil je in se vrnil v tabor izraelski in rekel: Vstanite, zakaj Gospod je dal v naše roke madijanski tabor. In raz¬ delil je tristo mož v tri dele in dal tro¬ bente v njih roke in prazne vrče in 342 Sodn. 7, 16—8, 32. Gcdeonova zmaga. Prepir z Efrajimoviin rodom. Smrt Gedponova. bakle v sredi vrčev, in jim rekel: Kar storim jaz, to storite tudi vi; pojdem v jedno stran tabora, in kar storim, posnemajte. Kadar zadoni trobenta v moji roki, zatrobite tudi vi okrog ta¬ bora in zavpijte: Gospodu in Gedeonu. In Gedeon in tri sto mož, ki so bili ž njim, so šli v jeden del tabora, ko se je začela polnočna straža; in vzbu- divši stražnike, zatrobili so s troben¬ tami in z vrči skupaj bili. In ko so bili okoli tabora zatrobili na treh mestih, so pobili vrče, držali so z levicami bakle, in na desnicah so trobili s trobentami in vpili: Meč Gospodov in Gedeonov, in vsi so stali na svojih mestih okoli sovražnega tabora. Tako je bil opla- šen ves tabor, in bežali so kriče in tule ; tri sto mož pa je še huje trobilo na tro¬ bente. In Gospod je storil, da so zgra¬ bili za meče po vsem taboru, in pobijali 50 drug drugega in bežali do Betsete in do meje Abelmehule v Tebati. Izraelci pa rodu Neftalijevega in Aserjevega in vsega Manasetovega so se sklicali in podili Madijance. In Gedeon je poslal sle po vsem Efrajimskem gorovju, rekoč: Pojdite Madijancem nasproti in zasedite vode do Betbere in do Jordana. In ves Efrajim je vpil in zasedel vode do Jor¬ dana in do Betbere. In ujeli so dva Madijanca, Oreba in Zeba, in ju usmrtili. In podili so naprej Madijance . . . Tako so z lahkim načinom popolnoma pre¬ magali Madijance in jih zapodili daleč onkraj Jordana in jih veliko pobili. Pomenljivo je to, da je sovražnik v sanjah videl kruh, ki je bil podoba Gedeonova. Koliko lepše se je mogel torej Kristus imenovati živ kruh, ki je prišel iz nebes. 1 Prepir z Efrajimoviin rodom. Rekli pa so mu Efrajimovci: Kaj 51 hotel storiti, da nas nisi poklical, ko si šel v boj zoper Madijance? In pre¬ pirali so se hudo in skoro že hoteli udariti. On jim je odgovoril: Kaj sem mogel jaz storiti takega, kakor ste vi storili? Ali ni grozdek Efrajimov boljši, ' Jan. 6, 56. kakor (cela) trgatev Abijezerjeva? * vaše roke je Gospod dal madijanska po¬ glavarja, Oreba in Zeba: Kaj sem mo¬ gel takega storiti jaz, kakor ste vi sto¬ rili? Ko je bil to izgovoril, polegla se je njih jeza, ki jih je vnemala zoper njega. In Gedeon je preganjal še naprej s tristo svojimi sovražnike onkraj Jordana. V Sokotu ® Fanuelu je prosil kruha za svoje trudne vojake. Pa v obeh mestih so ga zasmehovali. Zato J e kaznoval obe mesti, ko je premagal sovražnike in se vračal domov. Gedeon dobi darilo in umre. In vsi Izraelci so rekli Gedeonu: Bodi naš gospodar ti in tvoj sin in sin tvojega sinu, ker si nas rešil iz rok Madijancev. On jim je rekel: Ne bom vam gospodoval, in ne bo vam gospo¬ doval moj sin, ampak gospodoval vam bo Gospod. Jedno prošnjo vas prosim '■ Dajte mi uhane od svojega plena. Za- kaj Izmaelčani (Madijanci) so nosili zlate uhane. Odgovorili so: Prav radi bomo dali. Prostrli so po tleh plašč in vrgli nanj uhane izmed plena. In teža na- prošenih uhanov je bila tisoč sedemsto siklov zlata, brez lepotičja in ovratnic in škrlatnih oblačil, s katerimi so se oblačili madijanski kralji, in razven zlatih verižic za kamele. In Gedeon j e napravil iž njega naprsnik (efod) in g a del v svoje mesto Efro. In ves Izrael je grešil ž njim, in bil je Gedeonu m vsej njegovi hiši v pogubo. In Madi¬ janci so bili ponižani pred Izraelci m niso mogli več povzdigniti glave, mar¬ več dežela je imela mir štirideset let, v katerih jo je vodil Gedeon. — I 1 ] umrl je Gedeon, sin Joasov, v visoki starosti in bil pokopan v pokopališču svojega očeta iz Ezrijeve družine. To so lepe zgodbe Gedeonove. Gedeon na® je lep vzgled zaupanja v Boga in pravega j® naštva. Gedeon je pa tudi predpodoba I® veličarja samega. Oba sta živela v mladosti skrito, oba sta bila rešnika in bojevalca: i® e ^ a sta malo pomočnikov, pa mnoge in močne n® sprotnike. Prav zato nam je Gedeon tako ca- Sodn. 9. pogl. Gedeonov prestopek. Abimeleh, kralj Sihemljanov. 343 stitljiv. Le jedna stvar je bila v poznejšem ži- | vljenju v spotiko in pogubo njemu in njegovemu ! zarodu. Iz bogatega plena je dal narediti na- prsnik, kakoršnega so imeli veliki duhovniki. Skoro gotovo je bil njegov namen dober, ker je hotel naprsnik darovati Bogu v čast. Toda ostal je v njegovi hiši in tako so ga rabili za mali- | kovanje in prazno verstvo. sedemdeset funtov srebra (kakih 100 gld. naše vrednosti). S tem denarjem je najel hudobnih ljudij, ki so pomorili v Efri vse Gedeonove si¬ nove razven jednega, Joatama. Nato so prebi¬ valci mesta Sihema postavili Abimeleha za kralja. Joatam jim je na gori Garizim (zraven Sihema) hudo in resnično očital njih hudobno ravnanje in napovedoval kazen, kar se je tudi zgodilo. Gedeon premaga Madijance. Po Gedeonovi smrti so Izraelci zopet mali¬ kovali in se niso menili za pravega Boga. Tudi Gedeonovi družini niso bili hvaležni za velike dobrote, katere je izkazal Izraelcem. In prav nad to družino je prišla grozna nesreča. Gedeon je imel neko ženo iz Sihema in od nje sina Abimeleha. Ta pa je bil hudoben. Naj¬ prej je nahujskal Sihemljane, da so se oklenili njega in mu dali iz templa svojega malika Baala Abimeleh je gospodoval tri leta. Sihemljani so ga kmalu jeli sovražiti in so se vzdignili zoper njega; dobili so tudi pomoč od nekega Gaala, ki je imel s seboj svoje brate. Toda Abimeleh je premagal Gaala, potem napadel Sihemljane skrivaj iz zasede, pobil jih, porušil mesto Sihem popolnoma in potresel nanj soli v znamenje, naj se nikdar več ne pozida. Ostal je še mestni grad; kar je bilo ljudij v njem, bežali so v tempel Baalov, 344 Sodn. 10, 1 — 18; 11, 1—6. Abimelehova hudobnost in smrt. Tola. Jajir. Jefte. da bi se rešili. Toda Abimelch je ukazal voj¬ ščakom vej nasekati, z lesom obdati tempel in ga zažgati. Zgorel je ves tempel in 1000 ljudij. Tako so bili nezvesti Sihemljani kaznovani. Pa tudi Abimeleha je čakala kazen. Udaril je na malo mesto v severni Samariji z imenom Tebes. 1 Žeje bil premagal mesto in ostal je samo stolp, v katerem se je branilo veliko ljudij, moških in ženskih. Ko je hotel Abimeleh vrata zapaliti in je stopil prav blizu stolpa, vrgla je ženska nanj mlinski kamen, ki mu je prebil črepinjo; na njegov ukaz ga je potem njegov oproda do cela usmrtil, češ, da ne bo umrl od ženske roke. Zares, nobena krivica ni brez kazni. III. Poznejši sodniki. (Sodu., pogl. 10.-12.) Tola. Jajir. Po smrti Abimelehovi je vstal voj¬ voda v Izraelu Tola iz rodu Isaharje- vega, ki je bival v Samirju na Efra- jimskem gorovju. In je sodil Izraelce triindvajset let in je umrl in bil poko¬ pan v Samirju. Temu je nasledoval Jajir Galaajčan, ki je sodil Izraelce dva in dvajset let. Imel je trideset si¬ nov, ki so jezdarili na tridesetih mladih oslih in bili poglavarji tridesetih mest, ki so se po njem imenovala Havot Jajir, to je Jajirjeva mesta v galaajski deželi. In Jajir je umrl in bil pokopan v kraju, kateremu je ime Kamon. Izraelcev grehi in stiske. Sinovi Izraelovi pa so starim gre¬ hom dodali nove, ravnali hudo pred Bogom in služili malikom, Baalom in Astartam in bogovom sirskim in si- donskim in moabskim, in bogovom si¬ nov Amonovih in Filistejcev, in po¬ pustili so Gospoda in ga niso častili. Gospod se je zoper nje razsrdil in jih dal v roke Filistejcem in Amonovim sinovom in stiskali so jih in hudo tla¬ čili osemnajst let vse, ki bivajo onstran Jordana in v deželi amorejski, ki je v Galaadu, tako, da so Amonovi sinovi 1 Tebes se imenuje dandanes Tubas in je na poti med Naplusom in Bejsanom. šli črez Jordan, razdevali deželo rodu Judovega, Benjaminovega in Efrajimo- vega in stiskali Izraelce jako hudo. In klicali so h Gospodu in rekli: Grešili smo zoper tebe, ker smo za¬ pustili Gospoda svojega Boga in smo služili Baalom. Gospod jim je govoril: Ali vas niso že stiskali Egipčani, in Amorejci, in Amonovi sinovi, in Fili' stejci, tudi Sidončani in Amalečani, in Kanaanci, in vpili ste k meni, in rešil sem vas iz njih rok? In vendar ste me zapustili in častili ptuje bogove: Zato vas nečem več rešiti. Pridite in kličite bogove, katere ste si izbrali: oni naj vas rešijo ob času stiske. In sinovi Izraelovi so rekli h Gospodu: Grešili smo: povrni nam, kakor ti je všeč, samo sedaj nas reši. To so govorili in pometali vse po¬ dobe ptujih bogov iz svoje dežele in služili Gospodu Bogu, ki se je usmilil njih bede. Med tem pa so Amonovi sinovi z velikim kričem postavili šotore v Ga¬ laadu : Izraelci so se zbrali zoper nje in se utaborili v Masfi. In galaajski poveljniki so rekli drug drugemu : Kdor izmed nas bo začel prvi boriti se zo¬ per Amonove sinove, bo vojvoda ga- laajskega ljudstva. Jefte. Bil je v onem času Jefte Galaajčan, jako hraber mož in vojščak, sin p°' stranske matere, rojen v Galaadu. Imel je pa Galaad zakonsko ženo, od katere je dobil sinove. Ko so ti dorastli, iz¬ gnali so Jefteta rekoč: Ne boš mogel biti dedič v hiši našega očeta, ker si rojen od druge matere. On je bežal izpred njih in se jih ogibal; bival je v deželi Tob. K njemu so se zbrali siromašni in nasilni ljudje in so hodili za njim kakor za načelnikom. V onem času so se bojevali Amo¬ novi sinovi zoper Izraelce. Ko so oni hudo pritiskali, šli so starejšine galaaj¬ ski, da bi poklicali v pomoč Jefteta iz tobske dežele. In rekli so mu: Pridi Sodn. 11, 6—14. Jefte, izbran vojvoda, gre nad Amonjane. 345 in bodi naš glavar in se bojuj zoper Amonove sinove. On jim je odgovoril: Ali niste vi tisti, ki me sovražite in ste nie pognali iz hiše mojega očeta, in sedaj ste prišli k meni, ko vas je sila Prignala? In galaajski poglavarji so rekli Jeftetu: Zaradi tega torej smo Prišli k tebi, da greš z nami in se boriš Jefte vojvoda izraelski. Jefte je torej šel s poglavarji galaaj- skimi, in vse ljudstvo gaje naredilo za svojega vojvoda. In Jefte je govoril o vseh svojih stvareh pred Gospodom v Masfi. 1 In je poslal poslance h kralju Amonovih sinov, ki naj bi rekli v nje¬ govem imenu: Kaj je meni in tebi, ker Smrt kralja Abimeleha. Zo Per Amonove sinove in da si vojvoda X Se h, ki prebivajo v Galaadu. Tudi Jefte Jim je rekel: Če ste res prišli k meni, ^ a se za vas borim zoper Amonove si¬ nove, in jih bo Gospod dal v moje roke, bom jaz vaš vojvoda? Odgovorili s 9 mu: Gospod, ki to sliši, on je sred- nik in priča, da bomo storili obljubo. si prišel zoper mene, da bi pokončeval mojo deželo? On jim je odgovoril: Ker je vzel Izrael mojo deželo, ko je šel iz Egipta, od Amonove meje do Jaboka in Jordana: sedaj torej mi jo vrni v miru! Po njih je zopet ukazal 1 Masfa, tudi Mizpe in Mizpa je bilo mesto v Galaadu in je morda isto mesto kakor Ramot Gilead. 346 Sodu. 11, 14—40. Jeftetov boj zoper Amonjane. Zaobljuba. Jefte reči kralju amonskemu: To go¬ vori Jefte: Izrael ni vzel dežele sinov Amonovih. Gospod Bog Izraelov je pokončal Amorejca, ko se je ž njim bojevalo njegovo ljudstvo Izrael, in ti hočeš sedaj polastiti se njegove dežele? Zatorej ne grešim jaz zoper tebe, am¬ pak ti ravnaš hudo zoper mene, ker napoveduješ krivične vojske. Naj sodi Gospod, razsodnik tega dneva, med Izraelom in Amonovimi sinovi. Kralj Amonovih sinov pa se ni ho- • tel udati Jeftetovim besedam, katere je bil sporočil po poslancih. Tedaj je prišel Duh Gospodov nad Jefteta, in je šel okrog Galaada, in Manaseta, in Masfe galaajske, in od ondodi je šel k sinovom Amonovim; in je zaobljubo storil Gospodu, rekoč: Ako izročiš Amonove sinove v moje roke, daroval bom žgavno daritev Gospodu, kdorkoli najprej pride iz vrat moje hiše in mi pride naproti, ko se povrnem v miru (zmagalec) od sinov Amonovih. In Jefte je šel nad sinove Amonove, da bi se bojeval zoper nje; Gospod pa jih je dal v njegove roke. In Jefte je pobil od Aroera, dokler ne prideš v Menit, dvajset mest v velikem poboju, in sinovi Amonovi so bili ponižani od sinov Izraelovih. Jeftetova zaobljuba. Ko se je pa Jefte vračal domov v Masfo, prišla mu je naproti jedina nje¬ gova hči z bobni in rajanjem; ni nam¬ reč imel drugih otrok. Ko jo je zagle¬ dal, raztrgal je svoja oblačila in rekel: Gorje mi, hči moja! Prevarila si me in sama si prevarjena: 1 Zakaj svoja usta sem odprl h Gospodu in drugega ne bom mogel storiti. Ona mu je od¬ govorila: Oče moj, če si odprl usta h Gospodu, stori mi, kar si obljubil, ker si dobil maščevanje in zmago nad so¬ vražniki svojimi. In je rekla očetu: Samo to mi dodeli, česar prosim: Pusti 1 Prevarila si me, ker nisem tega pričakoval, da mi prideš ti naproti; tudi ti nisi pričakovala, da te doleti kaj drugega kakor samo veselje. me, da dva meseca hodim po gorah in objokujem svoje devištvo s tovarišicami svojimi. On ji je odgovoril: Pojdi! In pustil jo je dva meseca; in ko je šla s svojimi tovarišicami in vrstnicami, objokovala je na gorah svoje devištvo. In ko je dva meseca dopolnila, vrnila se je k svojemu očetu, in storil ji j e > kakor je bil obljubil, in ona ni poznala moža. Odslej je prišlo v navado in šega se je ohranila, da ob letu pridejo skupaj hčere izraelske in objokujejo hčer Jefteta Galaajčana štiri dni. Ozreti se moramo na nenavadni dogodek, ki se nam tukaj pripoveduje: na Jeftetovo zaobljubo in daritev. Večina svetih očetov in drugih starih razlagalcev uči, da je Jefte storil nepremišljeno in slabo zaobljubo, in še slabše je bilo — prav 1 sv. Avguštin —, da je zaobljubo dopolnil in hčer usmrtil. Zato uči sv. Tomaž, 2 da je Jefte s to zaobljubo grešil, pozneje pa se tega kesal. I 11 sv. Hijeronim veli: „V zaobljubi je bil nespame¬ ten, ker ni presodil, in v dopolnitvi brezbožen. 11 Sv. apostol Pavel ga omenja 3 kot junaka močne vere. Kaj porečemo torej? Sv. Avguštin tudi pravi, da je to „veliko in posebno težko vprft' šanje“. Zaradi tega sodijo novejši razlagalci, katerim se tudi mi pridružujemo, o Jeftetovi za¬ obljubi mileje. Lahko učimo tako-le: Zaobljuba Jeftetova je bila premišljena. Nič nam ne pravi, da bi bil Jefte ravnal nepremišljeno in napačno. Njegov namen je bil dober, hotel je storiti dobro bogoslužno delo, in Bog mu je željo tudi dopolnil- Kako je pa Jefte dopolnil to zaobljubo? Ali je svojo hčer res daroval v smrt? Več razlogov nam pravi, da ne. Ljudi darovati — to bi bilo po Mojzesovi postavi hudodelstvo, katerega pač ni storil junak Jefte. Še manj bi bili to do¬ pustili drugi, ko so zvedeli o njegovi nameri- Najmanj pa bi bil smel tako daritev opraviti tam, kjer se je taka daritev jedino smela opraviti- v svetem šotoru. Kako bi bili duhovniki pustili darovati deklico? Zatorej smemo misliti, da j e 1 Izraelci so si sploh želeli samo obilnega zaroda; 10 so si šteli v srečo. Hči Jeftetova pa, jedina hči, bo ostala brez otrok, zato bo poprej s tovarišicami žalovala, da ni deležna navadne sreče, a potem se hoče rada udati očetovi želji in zaobljubi. 2 Surama theol. II., qu. 88, a. 2. ’ Hebr. 12, 32. Sodu. 12, 1—6. Jeftetov boj z rodom Efrajimovim. 347 Jefte svojo hčer daroval samo po duhovno, t. j. daroval jo je Gospodu, da je ves čas svojega živ¬ ljenja Bogu služila v svetem šotoru in tako tudi ostala devica vse svoje žive dni. Boj z Efrajimom. Toda glej, v rodu Efrajimovem je nastal upor, ker so šli proti severu in sem v nevarnost svoje življenje, šel nad Amonove sinove in Gospod jih je izročil v moje roke. Ali sem zaslužil, da se zoper mene vzdigujete v vojsko? Poklical je torej k sebi vse Galaajčane in se bojeval zoper Efrajim; in Galaaj- čani so potolkli Efrajimce. In Galaaj- čani sami so zasedli jordanske plitvine, Jefte in njegova hči. rekli Jeftetu: Zakaj nas nisi hotel po¬ klicati, da bi šli s teboj, ko si šel zo¬ per sinove Amonove? Zato bomo za¬ žgali tvojo hišo. On jim je odgovoril: Jaz in moje ljudstvo smo imeli hud boj zoper Amonove sinove, in klical sem vas, da bi mi pomagali: pa vi niste hoteli. Ko sem to videl, stavil črez katere so se hoteli vrniti Efrajimci. In ko je prišel kateri bežeči izmed šte¬ vila Efrajimovih, in je rekel: Prosim, da bi mi dovolili iti črez, rekli so mu Galaajčani: Ali si iz Efrajima? in če je rekel: Nisem, vprašali so ga: Reci to¬ rej Šibolet, kar pomenja klas. On je odgovoril Sibolet, ker ni mogel izgo- 348 Sodn. 12, 6.7; 14, 1—8. Poboj Efrajlmov. Abesan. Ahijalon. Abdon. Samson: rojstvo in ženitev. voriti besede s pravo črko. In takoj so ga zgrabili in na Jordanovi plitvini usmrtili. In v onem času je padlo izmed Efrajima dva in štirideset tisoč mož. Jefte Galaajčan je sodil Izraelce šest let in je umrl in bil pokopan v svojem mestu Galaadu. Za njim je sodil Izraelce Abesan iz Betle¬ hema 7 let, potem Ahijalon iz rodu Zabulono- vega 10 let; potem Abdon iz rodu Efrajimo- vega 8 let. IV. Sodnik Samson. *" (Sodn., pogl. 13,—16.) Samsonovo rojstvo. Izraelci so pa zopet ravnali hudobno pred Bogom, zato jih je dal štirideset let v roke Fi¬ listejcem, ki so prebivali v nižavah ob Srednjem morju. V tistem času je bil v Banovem rodu neki mož, Manue, s svojo ženo. Nista pa imela otrdk. Nekega dne se je prikazal njegovi ženi angel Gospodov in ji napovedal, da dobode sina, toda naj nikar ne pije nič opojnega in ne jč nič nečistega, ker njen sin bo nazirejec in bo rešil ljudstvo jarma filistejskega. Žena je vse povedala svojemu možu. Mož pa je Boga goreče prosil, naj bi angel zopet prišel in povedal, kako treba ravnati z dečkom, kadar bo rojen. Res, angel se je zopet prikazal ženi, žena pa je urno poklicala moža. In mož je vprašal angela, kaj naj dela deček in česa naj se varuje. In angel je naročil, naj ne pije vina in nič opojnega, naj ne je nič nečistega in naj ne pride britev na njegovo glavo, t. j. naj mu ne ostrižejo las. Mož Manue sam je hotel angelu pripraviti jed in za¬ klati kozliča, a angel tega ni pustil, pač pa mu je velel, naj daruje žgavni dar Gospodu. Ko ga je vprašal Manue, katero je njegovo ime, odgovoril mu je: Kaj vprašaš o mojem imenu, ki je čudovito? Manue je torej vzel kozliča in pitno daritev in del na skalo in daroval Bogu, ki dela čuda; on sam pa in njegova žena sta gledala. Ko se je plamen z oltarja dvigal proti nebu, dvignil se je v plamenu tudi angel Gospodov. In ko sta to videla Manue in njegova žena, padla sta na obraz na zemljo. In an¬ gel Gospodov se jima ni več prikazal. In takoj je spoznal Manue, da je bil angel Gospodov. In rekel je svoji ženi: Umrla bova smrti, ker sva videla Boga. Žena mu je odgovorila: Ko bi Gospod hotel naju usmrtiti, ne bi bil vzel iz najinih rok žgavne in pitne daritve in bi nama ne bil pokazal vsega tega, in ne bi bil povedal, kaj pride. Rodila je torej sina in imenovala njegovo ime Samson. In deček je rastel, in Go¬ spod ga je blagoslovil. In duh Gospo¬ dov je začel biti ž njim v taboru Ba¬ novega rodu med Sarao in Estaolom- Ker je Samson čudovita oseba v svetih zgod¬ bah, zato je čudovito že njegovo rojstvo. Obe mesti, ki se tukaj imenujeta, sta bili v rodu Ba¬ novem, na severozapadno stran od Jeruzalema. Nazirejec je bil še posebno Bogu posvečen, ka¬ kor smo že slišali. Samson, hebrejsko Šimšon, pomenja ali solnčnega ali pa močnega; drugo se bolj vjema s čudovito močjo Samsonovo. Samsonova ženitev in moč. Samson je tedaj šel doli v Tamnato; in ko je tam videl žensko izmed hčera filistejskih, šel je in naznanil očetu in materi, rekoč: Videl sem žensko v Tamnati izmed filistejskih hčera; pro¬ sim, da mi jo vzameta za ženo. Oče in mati sta mu rekla: Ali ni ženske med ženami tvojih bratov in v vsem mojem ljudstvu, da hočeš vzeti ženo izmed Filistejcev, ki so neobrezani? In Samson je rekel svojemu očetu: To mi vzemi, ker je všeč mojim očem- Njegovi stariši pa niso vedeli, da je stvar od Gospoda, in da išče prilike zoper Filistejce; v onem času namreč so Filistejci gospodovali Izraelcem- Samson je tedaj šel z očetom in ma¬ terjo doli v Tamnato. In ko pridejo do mestnega vinograda, prikaže se mlad lev, hud in rjoveč, in mu pride na¬ proti. Duh Gospodov pa je šinil v Samsona, in raztrgal je leva kakor koz¬ liča in ga razkosal, ne da bi bil kaj imel v roki; pa tega ni hotel povedati očetu in materi. Potem je šel in go¬ voril ženi, katera je bila všeč njego¬ vim očem. In po nekaterih dneh j e | zopet šel, da bi jo vzel, pa je stopil Sodn. 14, 8—11. Samson: med iz žrela levovega; njegova moč; uganka. 349 s poti, da bi videl levovo truplo, in glej, roj bučel je bil v žrelu levovem in sat medu. Ko ga je vzel v roke, jedel je po poti; in ko je prišel k očetu in materi, dal jima je del, in ona sta jedla, vendar jima ni hotel povedati, da je vzel medli iz trupla levovega. kar raztrgal. V tem je on predpodoba Izveličarja, kateri je zdrobil moč hudobnega duha. Tudi to je pomenljivo, da je dalje časa potem našel roj divjih bučel v žrelu levovem. Žrelo in truplo le* vovo se je bilo namreč med tem v vročini čisto posušilo in tako so se nastanile v njem bučele; ki se ogibajo smrdeče mrhovine. Dobro, delo je Samson usmrti leva. V življenju Samsonovem se nam kaže marsi¬ kaj čudnega. Bilo je prepovedano Izraelcem, je¬ mati si ženo izmed poganskih rodov. Tukaj pa ni bil prvi namen, da bi si vzel Samson ženo, ampak ta, da se je zapletel s Filistejci v boje. Filistejci so takrat stiskali Izraelce, in Samsonov poklic je bil, da potlači ošabne Filistejce. Zato je snubil pri njih žensko in tako prišel ž njimi v dotiko. Imel je veliko moč, da je mladega leva mnogokrat težavno, a Bog nam pomaga. Kadar je pa delo storjeno, tedaj je njegov sad prijeten in sladek, ne samo ža nas, ampak tudi za druge. Samsonova uganka. Tedaj je šel njegov oče k ženski in naredil svojemu sinu pojedino: tako so namreč mladeniči delali. Ko so ga to¬ rej domačini onega kraja videli, dali 350 Sodn. 14, 11—20. Samson: uganka; zvijača njegove žene; boj s Filistejci. so mu trideset tovarišev, da bi bili ž njim. Tem je govoril Samson: Dam vam uganko; ako mi jo uganete v sed¬ mih dneh gostovanja, dam jaz vam tri¬ deset srajc in toliko sukenj; ako pa ne bodete mogli uganiti, daste vi meni trideset srajc in isto število sukenj. Odgovorili so mu: Povej nam uganko, da jo slišimo. In jim je rekel: Od žerca je izšla jed, in od močnega je izšla sladkost. In niso mogli v treh dneh uganke uganiti. In ko je bil sedmi dan, rekli so Samsonovi ženi: Sladkaj se svojemu možu in mu prigovarjaj, da ti pove, kaj pomenja uganka; ako ne boš hotela storiti, zažgemo tebe in hišo tvojega očeta. Ali ste nas pokli¬ cali k ženitovanju zato, da bi nas oro¬ pali? Ona je pri Samsonu jokala in tožila, rekoč: Ti me sovražiš in me ne ljubiš: zato mi nečeš razložiti uganke, katero si dal sinovom mojega ljudstva. On je pa odgovoril: Svojemu očetu in svoji materi nisem hotel povedati, in tebi naj povem? Sedem dnij gostovanja je zatorej jokala pred njim: naposled je povedal sedmi dan, ko mu je bila nadležna. Ona je precej povedala svo¬ jim domačinom. In oni so mu pove¬ dali sedmi dan pred solnčnim zahodom: Kaj je slajše kakor med, in kaj moč¬ nejše kakor lev? On jim je rekel: Ako bi ne bili orali z mojo junico, ne bi bili našli moje uganke. Prišel je torej nanj Duh Gospodov, in šel je proti Askalonu in tam pobil trideset mož: njim je vzel oblačila in dal njim, ki so bili uganili uganko. In jako razsrjen je šel v hišo svojega očeta; njegova žena pa je vzela za moža jednega iz¬ med njegovih tovarišev in drugov. Oče je oskrbel sinu ženitovanje, znanci ne¬ vestini pa so bili za druge ali spremljevalce. Kakor je v onih krajih navada , da si dajaj o uganke, tako je bilo tudi tukaj. Samsonove uganke niso mogli uganiti. Zato ga je nadlego¬ vala žena, naj ji razloži uganko. On pa ni hotel. Ko pa je prišel sedmi dan in še niso uganili, lo¬ tili so se Filistejci Samsonove žene in ta je z jokanjem le spravila iž njega pomen uganke, kar je hitro povedala drugom in tako je moral Sam¬ son plačati stavo. „Orati s ptujo junico" je pre¬ govor in pomenja, da so Filistejci zvedeli uganko le po zvijači, ker so premotili njegovo ženo. Tako se je začela razdraženost med Samsonom in Filistejci, in Samson je s svojo čudovito močjo veliko škodoval sovražnikom. Samson škoduje Filistejcem. Pa razdražili so ga kmalu potem še bolj- Samson ni vedel, da je njegova žena vzela dru¬ gega moža; hotel jo je obiskati in ji je prinesel kozliča. Bilo je blizu žetve. Oče njegove žene pa ga je na poti ustavil in se izgovarjal, zakaj jo je dal drugemu možu. Samsona je pa ta fili¬ stejska nezvestoba tako zgrabila, da je sovraž¬ nikom zapretil maščevanje. Hitro je šel na polje in tam nalovil tri sto lisic, 1 kakoršnih je v ti¬ stih krajih prav veliko. Te je zvezal z repovi po dve in dve skupaj, navezal jima na repova baklo, zažgal bakle in zapodil lisice po žitnih poljih Filistejcev. Lisice so divjale sem in tje, zažgale žito bodisi v kopah spravljeno, bodisi še nepožeto, celo vinograde in oljčne vrtove. Od jeze so Filistejci požgali domovje Samsonove žene in s tem usmrtili njo in njenega očeta. Tako so vnovič razdražili Samsona, da je nad nje udaril in jih veliko pobil. Potem pa je prebival v neki skalnati votlini pri Etamu. Filistejci so se zbrali v vojsko in prišli med rod Judov, da bi se znesli nad Samsonom. Rod Judov ni hotel vojevati se s Filistejci; marveč, ko je zvedel, zakaj so prišli Filistejci, šlo je takoj tri tisoč mož iz tega rodu nad Samsona, da bi ga zvezali in Filistejcem iz¬ ročili. Samson se jim je dal zvezati; ko se je pa približal Filistejcem, prišel je vanj Duh Gospodov, potrgal je dvoje močnih vezij, kakor se razsuje predivo v ognju, zgrabil neko oslovsko čeljust in ž njo naklestil Filistejce ter jih pobil jako veliko. Ta kraj se je potem imenoval Lehi, t. j. čeljust. Po tem boju pa je bil hudo žejen, da je skoro omagoval. Prosil je Boga pomoči. In Bog je dal, da je pritekla voda iz bližnje votline v Lehi; Samson je pil in se okrepčal. Studenec se je po¬ tem imenoval »Studenec kličočega- od čeljusti". Samson pa ni hodil vedno po poti kreposti; premalo se je varoval počutnosti, zato ga je tudi zadela kazen in nesrečna smrt. 1 Prav za prav so bili takoimenovani šakal ji. Volčje narave in barve so, a mnogo manjši kakor volkovi. Sodn. 16. pogl. Samson v Gazi; Samson in Dalila. 351 Šel je v filistejsko mesto Gazo in tam pre¬ nočil v hiši neke malopridne ženske. Filistejci so ga hoteli tukaj ujeti in so skrbno stražili, toda on je spal mirno do polnoči, potem pa vstal, šel skozi straže, zagrabil velika mestna vrata s pod¬ boji in zapahom, zadel jih na svoje rame in nesel vrh bližnje gore, ki gleda proti Hebronu. son ji je odgovarjal po ovinkih, ker ji ni hotel povedati resnice. Jedenkrat ji je rekel, da bi ne imel več moči kakor drugi ljudje, ako bi ga zve¬ zali s sedmimi svežimi jermeni. Filistejci so ji dali jermene, ona ga je zvezala med tem, ko so bili Filistejci skriti blizu, nato pa je zaklicala: Filistejci nad te, Samson! A on je potrgal vezi, Samson pobije Filistejce z oslovsko čeljustjo. Samson in Dalila. Nekaj časa potem se je udal pregrešni lju- | bežni do Filistejke, kateri je bilo ime Dalila in | ki je prebivala v dolini Soreku. Poglavarji filistej¬ ski so prišli k njej in ji prigovarjali, naj ga go¬ ljufa in zve od njega, odkod ima toliko moč. Tako so ga hoteli premagati in se nad njim znesti. Obljubili so ji, da dobi veliko denarja, kadar se ji posreči zvijača. In zvita ženska g'a i je izpraševala, kje ima veliko svojo moč. Sam- ' kakor bi potrgal ožgane niti. Pa zopet ga je ženska nadlegovala, naj ji pove, kje ima moč. On se je izgovarjal in ji rekel, da bi ne imel moči, ako bi ga zvezali z novimi vrvmi, katerih še niso rabili. Ženska ga je ž njimi povezala, on pa je potrgal vezi, kakor bi potrgal niti iz platna. Dalila ni nehala nadlegovati ga, zato se je zopet izgovarjal, češ, ako bi s trakom v kito spletla sedmero kodrov njegove glave, potem ovila okoli žreblja, žrebelj pa zabila v tla, tedaj ne bi' 352 Sodn. 16. pogl. Samson in Dalila; Samsonova smrt. imel več moči. Ženska je vse to storila, seveda tako, da so bili blizu Filistejci, a tudi sedaj ni imel nič manj moči, zakaj lahko je izdrl žrebelj s kodri in trakom. Sedaj ga je ženska še huje nadlegovala in silila vanj, da je bil naposled ves omamljen in je obnemogel. Povedal ji je resnico, rekoč: Bri¬ tev ni šla nikdar črez mojo glavo, ker sem na- zirejec, to je, posvečen Bogu od rojstva; kadar bo moja glava obrita, ponehala bo moja moč, in bom oslabel in bom kakor drugi ljudje. Ženska je sedaj spoznala, da je Samson go¬ voril popolnoma resnično, zato je sporočila Fili¬ stejcem, naj pridejo k njej. Med tem, ko je on spal na njenem naročju, porezal je brivec sedmero kodrov njegovih las. In zaklicala je: Filistejci nad te, Samson! Vzbudil se je in mislil, da bo tudi sedaj odgnal Filistejce. Toda moč mu je bila odšla, Filistejci so ga zgrabili, naglo iztak¬ nili mu oči, zvezali ga in peljali v Gazo, kjer so ga zaprli in ga prisilili, da je mlel žito. Kako žalosten vzgled! Vsakdo ga lahko raz¬ ume. Pregrešna ljubezen človeka oslepi, goljufa in naposled pahne neusmiljeno v največjo nesrečo. Mladeniči in deklice bi morali neprenehoma imeti pred očmi ta vzgled. Za najslajšimi besedami, ki zatrjujejo ljubezen in zvestobo, skriva se pogo- stoma grda laž in dobičkaželjnost. Pač je slepi Samson, ki je bil nekdaj največji izraelski junak, bridko obžaloval svojo strast in pregreho, sedeč pri mlinskem kamenu, v zasmeh Filistejcem: a bilo je prepozno. Vendar je Bog dopustil, da je Samson še jedenkrat škodoval Filistejcem. Samsonova smrt. Polagoma so zopet zrastli njegovi lasje. Ne¬ kega dne so se zbrali Filistejci v templu svojega malika Dagona, da bi mu darovali in obhajali veliko veselico, češ, da jim je ta malik v roke dal sovražnika Samsona. Bilo je torej veliko ve¬ selja in vpitja. Ko so se najedli in napili, po¬ klicali so še nesrečnega Samsona, da je pred njimi igral in godel. Postavili so ga med dva velika stebra, na katerih je slonela vsa hiša. In potem, ko je igral, je prosil svojega vodnika, da bi se smel dotakniti stebrov, nanju se nasloniti in nekoliko počivati. Vse poslopje pa je bilo polno moških in ženskih, ker tu so bili zbrani filistejski prvaki, in s strehe doli je gledalo in poslušalo Samsona okoli tri tisoč ljudij. Samson je užil mnogo bridkosti in zato se je bil gotovo v ječi skesano povrnil k Bogu pa tudi dobil od njega odpuščanje. Ko so ga naj¬ huje sramotili, hvalili svojega grdega malika in zaničevali jedinega Boga, tedaj je prosil Samson Gospoda iz srca, naj mu da prejšnjo moč, da kaz¬ nuje Filistejce in se maščuje nad njimi zato, ker so ga bili oslepili. In res mu je Bog dal moč, Samson pa je prijel za oba stebra in zaklical: Naj umrjem s Filistejci! in takoj je porušil stebra, hiša se je vsa sesula, in razvaline so pokončale vse ljudi, ki so bili tukaj zbrani. Tako jih je s svojo smrtjo pokončal skoro več kakor kdaj v življenju. To je gotovo grozno potrlo Filistejce; zato so pustili, da so prišli Samsonovi sorodniki po njegovo truplo in je odnesli pokopat v poko¬ pališče njegovega očeta Manueta med Sarao in Estaolom. — Samson je sodil Izraelce dvajset let. * * * Tudi smrt Samsonova je bila torej čudna. Pogani so se zbrali v veliki tempel malika Pa¬ gona. Ta je imel podobo pol moško in pol ribjo. Tempel je bil pač zidan okrog dvorišča in imel nasproti velikim vratom svoje svetišče ali oltar blizu dveh velikih in glavnih stebrov. Semkaj so postavili Samsona. Ni čuda, da se je razrušilo vse poslopje, ko se je podrl glavni del in zadel ob drugo poslopje. A utegne si kdo misliti in reči, da je Sam¬ son usmrtil samega sebe in torej storil samomor. — Samson ni nikakor samomorilec. On ni toliko hotel usmrtiti sebe, kolikor svoje sovražnike. D a je ob tem izgubil življenje tudi sam, to je bila zanj nesreča, kateri se ni mogel izogniti. Prav tako ni samomorilec vojščak, ki ve, da ga čaka smrt v boju, a vendar gre med sovražnike. Samson je imel svojo veliko moč v lasdh- Ni pa tega umevati tako, kakor bi imeli njegovi lasje sami to moč, marveč neostriženi lasje so bili znamenje, da je nazirejec. Dokler je bil na- zirejec, bil je Bog ž njim; ko pa je zapravil na- zirejstvo, zapustil ga je Bog, ni imel več moči in sovražniki so ga ujeli. Ko se je bil potem spo¬ koril in so mu zrastli lasje, dal mu je Bog vno¬ vič moč. Ko se je maščeval nad Filistejci, ni se znašal nad njimi iz jeze, ampak po božjem do¬ voljenju jih je kaznoval zaradi njih grozovitosti, zato, ker so malikovali in pa pravega Boga sra¬ motili. Cena knjigam. Večina knjig, katere je družba izdala, je že razprodana. Sledeče knjige pa se zamorejo še naročiti in veljaj 0 za družnike in po knjigarnah, kakor sledeči razgled kaže: Naslov pisatelja in knjige Naslov pisatelja in knjige gld. | kr. 60 1 1 1 broš. J. Šmarnice n doda 45 45 2 2 Za družnike 3 4 2 3 4 5 1 2 90 50 50 60 45 80 50 80 45 85 60 10 70 70 5 6 4 5 6 7 40 90 20 70 40 50 60 60 60 70 45 50 40 60 70 70 60 60 40 60 60 60 60 60 60 50 50 50 50 40 40 30 40 40 40 40 40 40 naj v prtu z Opomba. Kdor si pred letom naroči katero knjigo ali več vkup in hoče poštnino sam plačati, naj doda 10 kr. za zaV°J in kolek za vozilni list; če hoče pa knjige franke prejeti, naj doda dotični znesek za poštnino, to je 30—50 kr. A. Foerster: Cecilija, II. del (I. del je že pošel) Dr. J. Križanič: Cerkvena zgodovina, L, II. in III. del P. H. Maj ar: Križana usmiljenost ali življenje sv. Elizabete, broš P. Florentin Hrovat: Franc Pirc, broš. . . J. Starš: Občna zgodovina. Pet zvezkov (15sno¬ pičev) vkup H. Schreiner: Fizika ali nauk o prirodi. I. in II. knjiga, s podobami, vsaka po Fr. Erjavec: Živali v podobah, I. zvezek (do¬ mače in tuje čveteronoge živali), novi natis . — II. zvezek (Ptice), novi natis. S podobami . M. Cilenšek: Naše škodljive rastline. S podob. 5 snopičev skupaj . . . .. Fr. Po v še: Umni kmetovalec. II. in III. snopič (I. snopič je že pošel), vsaki snopič . . . Fr. Dular: Domači živinozdravnik . . . . . — Umna živinoreja. S slik. I. in II. knjiga, vsaka Fr. Kuralt: Umni sadjerejec J. Tomšič: Sadjereja v pogovorih Dr. J. Tavčar: Slovenski pravnik. 626 stranij, mehko vezan . . . Trdo v prt vezan . . . . Dr. L. Vončina: Friderik Baraga, škof v Ame¬ riki. II. natis . . . . A. Lesar: Perpetua, ali afrikanski mučenci. II. natis A. Zupančič: Fabijola. II. natis . . . . J. Parapat: Robinzon starši. S podob. II. natis Jak. Gomilšak: Potovanje v Rim Dr. J. Sk-et: Miklova Zala. Povest . . . . V. Slemenik: Križem sveta. Povest . . . . Žalski: Na krivih potih. Povest J. Cigler: Kortonica. Povest. Nova izdaja . — Deteljica. Povest. Novi natis . . Fr. Zakrajšek: Oglenica. Povest. Novi natis . A. Lesar: Prilike patra Bonaventure. Druga pomnožena izdaja . Slovenske večernice, 36., 40., 41., 42., 43., 44., 45., 46., 48. in 49. zvezek. (Vsi drugi zvezki so razprodani.) Vsaki zvezek : Ko'edar za leto 1891, 1892, 1894, 1895 in 1896 po znižani ceni . za leto 1897 Večja podoba: Sv. Mohor in Fortunat . . . . Sprejemna podobica sv. Mohorja za stare ude * * J. Stritar: Podlipo. Knjiga za mladino. S podob. J. Starš: Kitajci In Japonci. S podobami . . V. Podgorc: Domači zdravnik po naukih gosp, župnika Kneippa. S podobami .... J. Aljaž-M. Hubad: Slovenska Pesmarica . . Dr. J. Rogač in M. Torkar: Življenje svetnikov, 4 zvezki (9 snopičev), mehko vezano . . . V usnje trdo vezano Dr. Št. Kocijančič: Kristusovo življenje in smrt, 2 dela (9 snopičev) mehko vezano . . . . V usnje trdo vezano J. Skuhala: Življenje našega Gospoda Jezusa Kristusa. S podobami. Mehko vezano . . V platno vezano J. Volčič: Življenje Device Marije In sv. Jožefa, 5 podob. 5 delov (10 snopičev) mehko vezano V dva dela v usnje vezano M. Lendovšek: Slomšeka Pastirski listi, broš. Trdo v prt vezani L. Ferčnik: Gofine ali razlaganje cerkvenega leta. Mehko vezane (4 snopiči) V usnje trdo vezane . Dr. Fr. Lampe: Jeruzalemski romar. S podob. I. in II. snopič, oba snopiča vkup — Zgodbe sv. pisma. S pod. I., II. in III. snop., vsaki Molitveniki: Fr. Kosar: Nebeška hrana. L del „ „ II. del L. Škufca: Šmarnice A. K a 1 a n: T. Kempčana: Hodi za Kristusom B. Bartol: Hoja za Marijo Devico . . J. Pavlič: Gospod, teci mi pomagat! . Volčič: A. M. Slomšek: Življenja srečen pot . — Krščansko devištvo . J. Pajek: Sv. Jožef A. Žgur: Majnikova Kraljica . . . Kdor si naroči vezan molitvenik, za vez v usnji z zlato obrezo 60 kr., marmornato ali rudečo obrezo 40 kr. Za neude in po knjigarnah g ld.| kr. ^OuiC laft^z^opodgo*/ Izdala in založila Slovencem priredil in razložil V Celovcu, 1897. Natisnila tiskarna Družbe sv. Mohorja. Sodn. 16. pogl. Samson v nekaterih ozirih predpodoba Izveličarjeva. 353 Samson predpodoba Izveličarjeva. Doba Gedeonova, Jeftetova in Samsonova je nekaka junaška doba izraelskega ljudstva. Bog je obujal velike junake, ki so se pogumno boje¬ vali za izraelsko ljudstvo. Posebej je Samson v mnogem obziru predpodoba Jezusa Kri¬ stusa, ki se je kot nepremagljiv junak bojeval s peklenskim duhom. Da je imel Samson tudi grehe na sebi in v marsičem ravnal napačno, svečena Bogu na poseben način, ker sta bila nazirejca. 3. Oba sta bila po božji volji močna, četudi oba različno. 4. Obeh smrt je bila straho¬ vita sovražnikom, rešilna pravovernikom. — Tudi v nekaterih drugih manjših ozirih je Samson po¬ doben Izveličarju, kakor n. pr. da si je Samson izbral nevesto med pogani, Kristus pa je svojo cerkev zbral po apostolih največ med pogani; Samson se je bojeval z zavrženo čeljustjo, Kristus Samsonova smrt. to ni zoper predpodobo in zoper milosti, katere je imel od Boga. Ta milost ni bila posvečujoča milost božja, ampak Bog mu jo je dal v prid iz¬ raelskih bratov in v ta namen, da je poveličeval pravega Boga. Tako milost v prid božjemu kra¬ ljestvu je imel tudi apostol Juda, ki je izdal Gospoda. Bil je pa Samson predpodoba Izveličar¬ jeva v teh-le stvareh: 1. Rojstvo Samsonovo" in Kristusovo je oznanil angel. 2. Oba sta bila po- Zgodbe sv. pisma I. z zaničevanim lesom sv. križa; Samsona je izdala njegova žena sovražnikom, Kristusa pa je izdala judovska cerkev ali sinagoga nevernikom in v smrt. Seveda, Kristus ni imel napak kakor Sam¬ son. Samsonove napake in pregrehe pomenjajo našo slabost, naše grehe, ki nas sicer ne izženejo iz sv. cerkve, vendar pa nam vzamejo nebeško moč, t. j. milost božjo. 23 354 Sodn. 17,—21. pogl. Efrajimec Miha. Hudobija in kazen Benjamincev. Dostavek. Malikovalstvo Efrajimca Miha. V onih časih se je godila med Izraelci tudi marsikatera nerodnost. Tako je bil na Efrajimo- vem gorovju neki mož, Miha po imenu, čegar mati je dala iz srebra uliti neko podobo 1 ; mož sam pa je pripravil malo svetišče, naredil na- prsnik in naramnik kakor za velikega duhov¬ nika, pa tudi malikovalske podobe. Jeden izmed njegovih sinov je opravljal duhovniško službo. Ko je pa našel nekega levita iz Betlehema, od¬ ločil je njega za duhovniško službo. Seveda je bilo to jako napačno, zakaj samo pri sv. šotoru je smel božjo službo opravljati veliki duhovnik Aronovega rodu. Toda tega duhovnika in podobe so vzeli Mihu možje iz rodu Danovega, 600 po številu, ki so šli iz kraja Sarae in Estaola, da bi si na severu pri¬ dobili novo mesto. Mimogrede so se pomudili v Mihovi hiši in mu vzeli svetišče in duhovnika. Potem so premagali samotno mesto Lais, ustano¬ vili se tamkaj sami in imenovali mesto Dan. Tukaj so imeli potem podobo Mihovo in tudi svojega duhovnika do poznejših časov. Hudobija in kazen Benjaminovega rodii. Druga, še večja nerednost, je pripravila vse izraelsko ljudstvo, zlasti pa Benjaminov rod, v veliko nesrečo. Neki levit je šel s svojo ženo iz Betlehema, od koder je bila žena njegova, domov na Efrajimske gore. V Gabai pa ju je prehitela noč in ostala sta na ulici, da bi ju kdo vzel pod streho. Nihče ju ni hotel sprejeti kakor neki starček. Po noči pa so pridrli domačini nad moža, kakor nekdaj v Sodomi nad Lota, in so njegovo ženo nesramno in grozovito usmrtili. Mož jo je zjutraj našel mrtvo pred hišo. Ta nečlove¬ ška hudobija, katero so storili mirnemu, domačemu človeku, navdala je levitu srce z gnusom in srdom. Vzel je mrtvo ženo domov, doma jo je pa raz¬ sekal v kose, kose poslal med vse izraelske ro¬ dove z naznanilom, kaj se je zgodilo v Gabai, rodii Benjaminovega. Novica je pretresla vse Izraelce. Vsi so za¬ vpili jednih mislij: „Med Izraelci se ni zgodilo še nikdar kaj takega, odkar so šli naši očetje iz Egipta do današnjega dne/ Urno so se zbrali 1 Skoi-o gotovo je bila nekako podobna kerubu na skrinji zaveze. Tako misli sv. Hijeronim. vsi rodovi v Masfi, bilo jih je 400.000 bojevitih mož, ki so sklenili kaznovati to hudobijo in po¬ slali naročilo k rodu Benjaminu, naj izroče hu¬ dobne Gabajce, da jih za kazen usmrtč. Toda čudno: Ves rod Benjaminov se je uprl temu pra¬ vičnemu sklepu, in 25.000 mož je šlo hitro na pomoč mestu Gabai. Jednajstero rodov pa je iz¬ bralo po božjem povelju Juda za vodnika in uda¬ rilo na Gabao. Dvakrat se je vnel boj, dvakrat so Benjaminci premagali in zapodili svoje moč¬ nejše brate. Padlo jih je prvič 22.000, drugič 18.000 mož. Šele v tretjem boju so bili Benja¬ minci premagani, in padlo jih je 25.000. Nato so Izraelci mesto Gabao razdejali in požgali, pa tudi druga mesta rodu Benjaminovega so opustošili. Tako so uničili malone ves rod Benjaminov, l e 600 moških je ostalo, zbranih na skali Remonti v puščavi. To je bila žalostna in grozovita vojska. Ko je bila končana, tedaj šele so Izraelci spoznali, kaj so storili, ko so skoro do cela pokončali je¬ den rod. Da bi to nekoliko popravili, ponudili so ostalim 600 Benjamincem mir, in sedaj so se vrnili domov, pozidali mesta in se polagoma zopet namnožili. Kakor je bila ta vojska na jedni strani stra¬ hovita, tako je kazala na drugi strani, da Iz¬ raelci niso še bili pozabili božje postave. Žal, da niso vsakega sklepa in dejanja dobro pre¬ mislili, in da jih je vse preveč vodila jeza ih maščevalnost. Bili so pač dokaj surovi; zato omenja večkrat sv. pismo, ko govori o teh do¬ godkih, da takrat ni bilo kralja v Izraelu. V. Ruta. (Ruta, poglavje 1,—4.) Iz dobe sodnikov moramo še pripovedovati neko lepo zgodbo, ki nam je v pouk in lep vzgled. Popisana je v posebnih svetih bukvicah, ki imajo ime „Ruta“ zato, ker pripovedujejo največ o tej dobri in krepostni ženi. Imenitne so te bukvice tudi v tem, da nam govore o prednikih Davidovih, torej tudi Izveličarjevih. Ruta je bila med onimi ženami, ki so bile na poseben način izvoljene, da so postale matere v rodovini Izveličarjevi. Kdo je spisal te kratke bukvice, tega ne vemo, pa tudi ni tako imenitno, kakor to, da jih dobro razumemo in si njih lepe nauke in vzglede vtisnemo v spomin. Kar se pa časa tiče, ni s0 Rut. 1, 1—6. Knjiga Rutina. Rodbina Elimelehova. spisane pred kraljem Davidom, marveč šele okoli 1000. pred Kr. Ob času nekega sodnika, ko so sod¬ niki vladali, nastala je lakot v deželi. Sel je torej neki mož iz Betlehema, rodu Judovega, da bi prebival kot ptu- Jec v moabski deželi s svojo ženo in je imenovala Orfa, druga pa Ruta. Ko so tam prebivali deset let, umrla sta oba, Mahalon namreč in Helijon; in ostala je žena sama, brez obeh sinov in moža. In je vstala, da bi šla z obema sinahama svojima iz moabske pokra¬ jine domov; slišala je namreč, da se Noema in njeni sinahi. verna sinovoma. On se je imenoval , lrne leh, in njegova žena Noema, in j.. a sina: jeden Mahalon in drugi He- t.^ n ’ Efratejca iz Betlehema v rodu dovem. In ko so prišli v pokrajino i ° a bsk°, bivali so tamkaj. In Elime- s mož Noemin, je umrl, in ostala je s sinovoma. Ta dva sta vzela ° a bljanki za ženi, katerih jedna se je bil Gospod ozrl na svoje ljudstvo in mu dal živeža. Ruta pride v Betlehem. Šla je torej iz kraja svojega popoto¬ vanja z obema sinahama; in ko je že stopila na pot, da se vrne v deželo Judovo, rekla jima je: Pojdita na dom svoje matere; Gospod naj vama izkaže 23* Rut. 1, 7—2, 11. Ruta v Betlehemu; pobira klasje. 356 usmiljenje, kakor sta izkazali mrtvima in meni. Daj vama, da najdeta mir v hiši mož, katera bodeta dobili. In ju je poljubila. Ti sta jeli glasno jokati in govoriti: S teboj poj deva k tvojemu ljudstvu. Ona jima je odgovorila: Vr¬ nita se, hčeri moji, zakaj gresta z me¬ noj ? Ali imam še sinove, da bi upali mož? Prosim vaji, hčeri moji, nikar ne hodita, ker vajina žalost me še bolj tare in roka božja me je zadela. Tedaj sta zopet in še glasneje zajokali. Orfa je poljubila taščo in se vrnila, Ruta pa se je držala svoje tašče. Noema ji je rekla: Glej, tvoja sorodnica se je vrnila k svojemu ljudstvu in svojim bogovom, pojdi ž njo. Ona je odgovorila: Nikar mi ne nasprotuj zato, da bi te jaz za¬ pustila in šla: zakaj, kamor pojdeš ti, pojdem jaz, in kjer ostaneš ti, ostanem tudi jaz. Tvoje ljudstvo je moje ljud¬ stvo, in tvoj Bog je moj Bog. V deželi, kjer boš umrla, umrla bom tudi jaz in dobila kraj za pokop. To naj mi stori Gospod in to naj mi doda, ako me ne bo samo smrt ločila od tebe. — Ko je torej Noema videla, da je Ruta trdno sklenila iti ž njo, ni hotela ustavljati se in prigovarjati, naj se vrne: šli sta sku¬ paj in prišli v Betlehem. Ko sta stopili v mesto, raznesel se je hitro glas med vse, in ženske so rekle: To je tista Noema. Ona jim je rekla: Nikar me ne imenujte Noeme, to je lepe, ampak imenujte me Maro (to je grenko), ker me je Vsemogočni hudo napolnil z grenkostjo. Sla sem polna, in Gospod me je pripeljal nazaj prazno. Zakaj me torej imenujete No- emo, ker me je ponižal in udaril Vse¬ mogočni? Prišla je torej Noema z Moabljanko Ruto, svojo sinaho, iz de¬ žele svojega popotovanja, in se vrnila v Betlehem, ko so želi prvi ječmen. Iz Betlehema ni bilo prav daleč do moabske pokrajine, kaka dva dni hoda. Zato je Elimeleh šel tjekaj, da je ob lakoti preživil sebe in dru¬ žino. Obe sinahi sta sprejeli pravo vero, ko sta stopili v izraelsko družino. Kako lepa slika zve¬ stobe, medsebojne ljubezni in odkritosrčnega spo¬ štovanja! Domov je prišla Noema s svojo sinaho na pomlad, ob koncu meseca malega travna , ko se v Betlehemu začenja žetev. imel so- jako bo- Booz. In Ruta hodi pobirat klasje. Njen mož Elimeleh pa je rodnika, mogočnega moža in gatega, kateremu je bilo ime __ v Moabljanka Ruta je rekla svoji tašči: Če ukažeš, pojdem na njivo pobirat klasje, ki pade iz rok žanjcev, kjer¬ koli najdem milost pri kakem usmilje' nem gospodarju. Ona je odgovorila: Le pojdi, hči moja. Tedaj je šla in pobirala klasje za žanjci. Naključilo se je pa, da je imela tista njiva gospodarja, Booza po imenu, ki je bil iz sorodstva Elimelehovega- In glejte, on sam je došel iz Betlehema in rekel žanjcem: Gospod z vami! Od' govorili so mu: Gospod te blagoslovi- In Booz je rekel mladeniču, ki je pa' zil na žanjce: Čegava je ta deklica- Odgovoril mu je: To je Moabljanka, ki je prišla z Noemo iz moabske p°' krajine, in je prosila, da bi smela p°' birati ostalo klasje, gredoč za žanjci- in od jutra do sedaj stoji na njivi m niti za hip se ni vrnila domov. I n Booz je rekel Ruti: Čuj, hči, nikar ne pojdi na drugo njivo pobirat, ne umakni se od todi, marveč pridruži se mojim deklam, in kjer bodo žele, pojdi za njimi: zakaj ukazal sem svojim hlaP' cem, da naj te nihče ne nadleguj^ marveč tudi kadar boš žejna, pojdi k posodam in pij vodo, katero pijo tudi hlapci. Ona se je priklonila z obrazom do tal, počastila ga in mu rekla: Od' kodi mi je to, da sem našla mil° s ^ pred teboj in da si me hotel spoznati ptujo ženo? On ji je odgovoril: vedali so mi vse, kar si storila svoji tašči po smrti svojega moža, in da S1 zapustila svoje stariše in deželo, v ka¬ teri si rojena, in si prišla k ljudstvu, katerega poprej nisi poznala. Gospou ti povrni za tvoje delo, in obilno p^ a ' čilo prejmi od Gospoda Boga Izraelo¬ vega, h kateremu si prišla in pod ce- Rut. 2, 11—23. Ruta pobira klasje mi Boozovi njivi. 357 gar, peruti si se zatekla. Ona odvrne: Našla sem milost pri tebi, gospod moj, ki si me potolažil in govoril srcu svoje dekle, ki se ne morem primerjati z jedno tvojih dekel. In Booz ji je rekel: Ko bo čas za obed, pridi sem in jej kr uh in pomoči svoj kosec v kisu. Za¬ torej je sedla poleg žanjcev in on ji je dal žgancev, in je jedla in se nasitila m vzela ostanke s seboj. In potem je vstala, da bi po na- v adi pobirala klasje. Booz je pa ukazal Sv ojim hlapcem, rekoč: Tudi ko bi ho¬ tela z vami žeti, nikar ji ne branite: tudi od svojih snopov vrzite nalašč ln pustite, da ostanejo, da bo brez strahii pobirala, in pobirajoče ne sme nobeden svariti. . Torej je nabirala na njivi do večera; tn kp je iztolkla s palico in iztresla, kar Je bila nabrala, našla je ječmena skoro Jeden efi, to je tri mere. 1 Te je nesla, ko se je vrnila v mesto, in jih poka¬ zala svoji tašči: vrh tega je ven vzela ln dala svoji tašči ostankov svoje jedi, ?. katero se je bila nasitila. In tašča J\je rekla: Kje si danes pobirala, in kje si delala? Blagoslovljen, kdor se * e je usmilil! In povedala ji je, pri kom je delala: in povedala je ime mo¬ ževo, da se imenuje Booz. Noema ji p °dgovorila: Blagoslovljen bodi od tjospoda, ker je ohranil isto milost nrnrlim, katero je izkazoval živim. 2 In zopet je rekla: Mož je naš sorodnik. n Ruta je rekla: Tudi to mi je zapo- Y e dal, da naj se družim ž njegovimi zanjci tako dolgo, dokler ne bodo po- vse setve. Njena tašča ji je dejala: boljše je, hči moja, da greš žet ž nje¬ govimi deklami, da te ne bo kdo nad- le goval na ptuji njivi. Zato se je pridružila Boozovim dek- am i n pobirala ž njimi tako dolgo, okler nista bila ječmen in pšenica Pravljena na skednje. 1 Nekako jeden star mernik. “ To se pravi: Kakor je bil Booz nekdaj dober Elime- Ul njegovima sinovoma, tako je dober in milosten tudi vdovama umrlih, Noemi in Ruti. Posebno lepo in natančno nam tukaj sv. pismo pripoveduje, kako je skrbela dobra Ruta za živež sebi in svoji tašči. V Mojzesovi postavi 1 je bilo dovoljeno, da je ptujec, ali siromak, ali vdova pobirala klasje, ki je ostalo na njivi za žanjci. Četudi ni bilo tega mnogo, a nekaj se je vendar nabralo, zlasti ker so dobri Izraelci, kakoršen je bil Booz, nalašč puščali za potrebne siromake nekoliko klasja in videli radi, da je pobiral kak ubožec. Ruta pa je tudi lep vzgled Pobiralki klasja pri Betlehemu. ponižnosti, zakaj očitno kazati svoje uboštvo ni nikomur lahko; tudi so gotovo nekateri take po¬ birajoče ubožce zaničevali ali celo nadlegovali, zaradi česar Booz še posebno naroča delavcem, naj je ne nadlegujejo. Prelep vzgled pokorščine in spoštovanja do starišev je Ruta tudi s tem, da prosi taščo dovoljenja, čeprav hoče tudi njej storiti dobro delo. Zato je pa to delo obilno bla¬ goslovil Bog. Bog je nagnil srce Boozovo, da se je milostno ozrl na vdovo. Ker je bila še mlada, 1 III. Mojz. 19, 9; v. Mojz. 24, 19. 358 Rut. 3, 1—4, 5. Tašča poskrbi Ruti zakon. imenuje jo deklico. Dati vode, ni pri nas nikaka posebna dobrota, a v onih krajih mnogo bolj ce¬ nijo vodo, ker je imajo manj; pa tudi manj ce¬ nijo vino, ker so zmernejši. Mohamedanom je cel 6 prepovedano piti vino. Pač pa so nekdaj radi rabili kis ali jesih z vodo zmešan pri jedi, ker okrepča človeka in stori jed užitnejšo, zlasti ob vročini. Jed delavcev je bila prav preprosta. Ju- trovci so najprej zrnje očistili in namočili v vodi, potem nekoliko opekli in ali kar tako jedli, ali pa na debelo zmleli in tudi skuhali. Opečena ali obarjena žitna zrna so jedli in jedd še dandanes na Jutrovem pogostoma. Lep pozdrav je bil takrat v navadi: Gospod bodi z vami! Tako še dandanes pozdravljajo pri nekterih jutrovih pastirskih rodovih drug drugega. Tudi sv. cerkev je sprejela v svoje obrede (n. pr. v sv. maši) ta pozdrav. Prav tako lep je tudi odgovor: Gospod te blagoslovi! Zares, to je naša najvišja sreča, da je Bog z nami in nam dodeljuje vedno svoj blagoslov in svojo pomoč. — Ruta je nabrala na dan kakih 24 litrov ječmena, torej kakih 6 litrov manj nego stari mernik ali pol vagana. Vzgled je za nas tudi to, da Ruta ni silila med moške zanjce, ki so radi nagajali, am¬ pak je ostala med ženskimi delavkami. Tako naj se dekleta oklepajo vedno le ženske poštene družbe in naj ne silijo med moške, kjer tako lahko trpi nedolžnost srca. Ruta se omoži z Boozom. Ko se je pa vrnila k svoji tašči, slišala je od nje: Hči moja, pokoja ti poiščem in poskrbim, da ti bo dobro. Oni Booz, čegar deklam si se na njivi pridružila, je najin sorodnik, in to noč veje ječmen na gumnu. Umij se torej in se mazili in se obleci z boljšimi oblačili in pojdi doli na gumno: on ti poreče, kaj ti treba storiti. Ona odgo¬ vori: Karkoli mi zapoveš, storim. In šla je doli na gumno. In Booz ji je rekel: Kdo si? In ona je odgovorila: Jaz sem Ruta, tvoja dekla, (vzemi me za svojo ženo, ker ti si moj sorodnik). In on je rekel: Blagoslovljena si od Gospoda, hči, in prejšnje svoje usmiljenje si pre¬ kosila s poznejšim, ker nisi šla za ubo¬ gimi ali bogatimi mladeniči. Ne boj se torej, ampak karkoli mi porečeš, to ti storim: zakaj vse ljudstvo, ki pre¬ biva v mojem mestu, ve, da si kre¬ postna žena. In jaz ne tajim, da sem tvoj sorodnik, toda nekdo drug je bližji- Ako te bo hotel obdržati po pravici sorodstva, tedaj je prav; ako te pa n e bo hotel, vzamem te jaz brez kakega pomisleka, kakor Bog živi. Tašča je hotela poskrbeti svoji sinahi moža. Pri Izraelcih je pa veljala postava, da je moral brat po smrti svojega brata vzeti njegovo vdovo za ženo, ako je umrl brez otrok. 1 Booz je bil bliz- nji sorodnik, in zato jo sklepala Noema, da pa y vzame njeno dobro sinaho za ženo. Seveda ni bil Booz dolžan to storiti, ker ni bil Rutin svak. Umno je ukrenila, naj Ruta sama opomni Booza te stvari, in zares se je Booz radovoljno temu udal. In v znamenje svoje naklonjenosti ji je dal šest mer ječmena, katerega je prinesla svoji tašči- Sedaj je bilo treba najprej dogovoriti se z bližjim sorodnikom. Booz je to storil takoj drugi dan. Booz je torej šel gori k vratom io tam sedel. Ko je pa videl, da je šel mimo sorodnik, o katerem se je poprej govorilo, rekel mu je: Pojdi malo sem¬ kaj in sedi tu! in ga je poklical ž nje¬ govim imenom. On je šel tje in sedel- Booz je pa vzel deset mož izmed mest¬ nih starejšin in jim rekel: Tukaj se¬ dite! Ko so sedeli, govoril je bližjemu sorodniku: Noema, ki se je vrnila i z moabske dežele, bo prodala del njive najinega brata Elimeleha. Hotel sem ti to povedati, da bi slišal vpričo vseh starejšin mojega ljudstva, ki sede tu¬ kaj. Ako hočeš dobiti po dedni pravici, kupi in imej jo; ako ti pa ni všeč, p°' vej mi tudi to, da bom vedel, kaj naj storim. Zakaj nihče ni soroden, razven tebe, ki si prvi, in mene, ki sem drugi- Oni je pa odgovoril: Jaz kupim njivo- Booz mu je rekel: Kadar kupiš njivo od žene, moraš vzeti tudi Ruto Moab- Ijanko, ki je bila žena pokojnikova, da obudiš ime svojega sorodnika v njegovi dedovini. On je odgovoril: Odpovem se sorodninski pravici, zakaj ne smem 1 Glej: Zgodbe, str. 255. Rut. 4, 5—11. Booz vzame Ruto za ženo. 359 končati potomstva svoje rodbine: ti imej mojo pravico, jaz pa priznam, da jo rad pogrešam. Bila pa je med izraelskimi sorod¬ niki stara šega ta: Da je bila trdna odpoved, kadar je drug drugemu od¬ stopil svojo pravico, sezul si je človek svoje obuvalo in dal sorodniku: to je ročila Noema; in Moabljanko Ruto, Mahalonovo ženo, sem vzel za ženo, da vzbudim ime pokojnikovo v njegovi dedovini, da se ne izbriše njegovo ime iz njegove rodbine, iz bratov, in iz ljudstva. Vi, pravim, ste priče te stvari. Odgovorilo je vse ljudstvo, ki je bilo pri vratih, in starejšine: Mi smo priče: Booz in Ruta. bilo v Izraelu znamenje prepuščanja. Booz je torej rekel svojemu sorod¬ niku: Sezuj svoje obuvalo! Oni je je hitro sezul z noge. On je pa rekel starejšinom in vsemu ljudstvu: Vi ste danes priče, da sem prevzel v posest vse, kar je bilo Elimelehovo in Heli- jonovo in Mahalonovo, kar mi je iz- Bog stori to žensko, ki stopi v tvojo hišo, kakor Rahelo in Lijo, ki sta se¬ zidali hišo Izraelovo, da bo vzgled kreposti v Efrati in bo imela imenitno ime v Betlehemu. In tvoja hiša naj bo kakor hiša Faresova, katerega je Tamar rodila Judu, po potomstvu, ka¬ tero ti bo dal Gospod iz te deklice. 360 Rut. 4, 11—17. Rutina sreča, krepost in hvala. Booz je torej vzel Ruto za ženo in Gospod ji je dal, da je rodila sina. In ženske so rekle Noemi: Hvaljen Go¬ spod, ki ni pustil, da bi ne bilo na¬ slednika tvoje rodbine, in njegovo ime se bo imenovalo v Izraelu, in da imaš nekoga, ki te bo tolažil in hranil v starosti: saj je rojen od sinahe, ki te ljubi, in veliko boljša ti je, kakor če bi imela sedem sinov. In Noema je vzela dečka in dela na svoje prsi in opravljala službo dojilje in pestunje. Sosede pa so ji želele srečo in rekle: Sin je rojen Noemi: in imenovali so njegovo ime Obed, to je oče Izaja, očeta Davidovega. S vaški zakon. Rutin vzgled. Sedaj premislimo nekoliko šege, katerih so se držali v teh zgodbah. Booz je najprej hotel trdno dognati, ali vzame oni sorodnik Ruto za ženo ali ne. Zato je ravnal tako, kakor če bi bil oni sorodnik brat rajnega moža in kakor je popisano v peti Mojzesovi knjigi: 1 Kadar bratje skupaj prebivajo, in umrje jeden njih brez otrok, naj se žena mrtvega ne omoži z drugim, temveč njegov brat naj jo vzame in naj obudi zarod svo¬ jega brata, in naj imenuje njenega prvorojenega po njegovem imenu, da se ne izbriše njegovo ime izmed Izraela. Ako pa neče vzeti žene svojega brata, ki mu gre po postavi, naj gre žena k mest¬ nim vratom, in naj pokliče starejšine za priče in naj reče: Brat mojega moža neče obuditi imena svojega brata v Izraelu in me neče vzeti za ženo. In takoj naj ga pokličejo in vprašajo. Ako od¬ govori: Nečem je vzeti za ženo, naj žena vpričo starejšin stopi k njemu in vzame obuvalo ž nje¬ gove noge in pljune v njegov obraz in reče: Tako se zgodi človeku, ki ne zida hiše svojemu bratu. In ime njegovo naj se v Izraelu imenuje Hiša sezutega. — Ker oni sorodnik ni bil pravi brat, zato ni bil dolžen vzeti Ruto za ženo, in Booz 1 V. Moj z. 25, 5—10. ga ni silil, ampak mu najprej predlagal, naj kupi njivo pokojnega sorodnika. Ko oni pritrdi, da hoče kupiti njivo, zahteva Booz, naj vzame ž njivo tudi ženo pokojnikovo po svaškem zakonu, da se ohrani ime in posestvo pri rodovini. Toda sorod¬ nik tega ni hotel, češ: ako vzamem vdovo za ženo, potem bo prvi sin imel ime in pravice po rajnem možu, ne pa po meni, in tako bi morda škodil svoji rodovini. In sedaj si je sezul črevlje v znamenje, da se odpove svoji pravici, ni mu pa nihče pljunil v obraz, ker ni bil storil nikomur nič žalega, in je Ruta vsejedno dobila moža, nam¬ reč Booza. In tako se je srečno končala ta do- godba. Booz je dobil sina ter bil tako izmed prednikov kralja Davida in s tem tudi prihod¬ njega Izveličarja. Četudi je bila Ruta ptujka, vendar je zaradi svoje kreposti bila vredna, da je stopila v rodovino Gospoda samega. Izveličar pa, ki je imel celd dve poganki v svoji rodovin 1 (Rahabo in Ruto), je pokazal, da je prišel tudi za pogane, ne samo za izraelsko ljudstvo. Vse tri osebe, katere tukaj vidimo, Noema, Ruta in Booz, so nam vzgled kreposti. Noema prenaša potrpežljivo in udano svojo nesrečo, zato jo Bog naposled razveseli; Ruta pušča v nemar svoje veselje, loči se celo iz svoje domovine, da ostane zvesta pravi veri; Booz pa je vzgled skrbnega in dobrotljivega gospodarja, ki se rad usmili ubožca in zato od Boga prejme usmiljenje: Blagor usmiljenim, ker oni bodo usmiljenje do¬ segli. 1 Noema sama je'v svoji bridkosti celd pred- podoba Marije, žalostne matere, ki je izgubila ljubljenega jedinega sina in tako bila res Mara, to je grenka ali z grenkostjo napolnjena. Tisto znamenito njivo, po kateri je Ruta pobirala klasje, kažejo še dandanes na vshodni strani od Betlehema. Tukaj se razprostira lep 0 in rodovitno polje, kjer obilno raste žito. Zaradi tega se je imenoval ta kraj Betlehem, t. ]• hiša kruha. Vse, kar beremo tukaj, vjema se prav lepo z ondotnim krajem in njega navadami- (Jeruzal. romar, str. 192 in 357.) 1 Mat. 5, 7. Čvetere knjige kraljev in knjigi kroniški. 361 VI. oddelek. Zgodbe Samuvelove. L Prejšnje in naslednje zgodbe. ' (I. Kralj. 1, 1-19.) Čvetere knjige kraljev. Doba sodnikov seje bližala koncu. Predno je nehala, vzbudil je Bog imenitnega sodnika, moža po volji božji, Samu vel a po imenu, ki je nekako izročil najvišjo oblast prvemu kralju. Zgodbe Samuvelove so popisane v posebni knjigi, ki pa ni knjiga sama zase, ampak se šteje za prvo knjigo č ve ter ih knjig kraljev. Ime¬ nujejo se tako, ker popisujejo, kako se je pri Iz¬ raelcih začelo kraljestvo, kako je napredo¬ valo, raztrgalo se na dvoje, kako je živelo kra¬ ljestvo severno ali izraelsko, dokler ni bilo od¬ gnano v asirsko sužnjost, in kako so delali kralji judovski, dokler ni prišel zadnji kralj v babilon¬ sko sužnjost. Primerno je torej ime: knjige kraljev. Prvi dve knjigi kraljev pa imata tudi ime knjigi Samu vel o vi. To ime imata, ker govori prva knjiga največ o sodniku Samuvelu, in ker so mislili, da jo je spisal Samuvel sam. Prva je pa z drugo zvezana tako tesno, da se obe imenujeta z istim imenom. Vendar Samuvel ni pisal nobe¬ nih teh bukev, le vire je zapustil, iz katerih je zajemal sveti pisatelj naših knjig. Prvi dve ali Samuvelovi knjigi sta spisani po časih Salomo¬ novih, tretja in četrta knjiga kraljev pa med ba¬ bilonsko sužnjostjo. Jako verjetno je, da je po¬ slednji dve knjigi spisal prerok Jeremija. Doba, katero opisujejo te knjige, je dolga 600 let. V tej dobi je prišlo izraelsko ljudstvo na vrhunec svoje slave in moči, pa zabredlo je tudi v naj- globočji prepad. Zvestoba do Boga je vodila ljudstvo do sreče, nezvestoba je je pahnila v naj¬ hujšo nesrečo. Bukve kroniške. Te znamenite dobe pa ne popisujejo samo bu¬ kve kraljev, ampak tudi dvoje drugih bukev, ki se imenujejo bukve »Kroniko n “, to je bukve »časovnih opisov“ ali tudi bukve »Paralipo- menon“, to je bukve »opuščenih stvarij“, ali takili, katere so izpustile čvetere knjige kraljev. 1 1 Hieronym. Pauline: Paralipomenon etc. Drugače in boljše bi pa rekli, da se v teh knji¬ gah opisujejo svete zgodbe po posebnem načinu, zlasti po časovni vrsti. Zato je prav primeren naslov »Dibre hajamim“ ali »besede dnij“, ka¬ kor se imenujeta ti dve knjigi po hebrejsko. Ne¬ navaden je prvi kos teh knjig: v devetih prvih poglavjih prve knjige so same vrste rodov od Adama in Noeta in Abrahama dalje: dvanaj¬ steri izraelski rodovi so našteti po vseh rodovi¬ nah, toda rodovine v izraelskem kraljestvu šteje samo do Davida, v judovskem kraljestvu pa se¬ gajo rodovine do babilonskega preseljevanja in še črez (n. pr. pri Davidovi rodovini). V 10. po¬ glavju prve knjige se začenjajo zgodbe kraljev, in sicer od smrti kralja Savla dalje. Obširno se opisujejo zgodbe kralja Davida, posebno njegova skrb za tempel in službo božjo, potem v drugih bukvah zgodbe Salomonove, nato zgodbe judov¬ skih kraljev (ne pa kraljev izraelskih ali sever¬ nih) do babilonske sužnjosti, in sklepajo se zgodbe s Cirovim dovoljenjem, naj se vrnejo Judje po sedemdesetletni sužnjosti domov. — Zares nam pripovedujejo kroniške bukve marsikaj, kar ni zapisano v bukvah kraljev, zato bomo tudi mi tukaj zajemali zgodbe iz obeh virov, iz bukev kraljev in kroniških, in sicer tako seveda, da se ne bodo ponavljale iste zgodbe. Bukve kroniške se ozirajo s posebno natančnostjo na svete stvari, s tem hočejo tudi bralce vnemati za službo božjo. Poleg tega kažejo, da je v judovskem ljudstvu obljuba prihodnjega Odrešenika, zato pripovedu¬ jejo rodovinske vrste tako obširno. — Kdo je spisal te bukve, ne vemo trdno; sklepamo pa iz mnogih razlogov, da jih je spisal Ezdra, o ka¬ terem bomo še marsikaj slišali. Doba sodnikov je trajala 300 let; bila je za Izraelce večinoma žalostna. Takrat je bila skrinja zaveze v Šilu, višji duhovnik je bil Heli, ki je bil iz rodu Itamarja, 1 simi Aronovega. Ob nje¬ govem času se je godilo, kar nam pripoveduje prva knjiga kraljev v začetku. 1 Po božji naredbi so bili veliki duhovniki več kakor 300 let iz rodu Eleazarjevega, ki je bil prvorojeni sin Aronov. Za Helijem je bilo še nekoliko velikih duhovnikov njegovega rodu, potem pa je duhovska čast zopet prišla v Eleazarjev rod. 362 I. Kralj, 1, 1—19. Domovina in rod sodnika Samuvela. Stariši Samuvelovi. Bil je neki mož iz Ramatajim-sofima, z Efrajimskega gorovja, in njegovo ime Elkana, sinjerohama, simi Elina, simi Tohua, simi Sufa, Efratejec. In je imel dve ženi: jedni je bilo ime Ana, in drugi Fenena. Fenena je imela si¬ nove , Ana pa ni imela otrok. In ta mož je hodil ob določenih dneh iz svo¬ jega mesta, da bi molil in daroval Go¬ spodu vojnih trum v Šilu. Bila sta pa tamkaj dva Helijeva sinova duhovnika, Ofni in Finees. Ramatajim-sofim se imenuje tudi samo Ra- mata ali Rama (kar pomenja višavo) in je po naše: Hriba Sofijanov. V Ramati se je namreč naselil levit Suf in tako dal mestecu Rami in vsemu kraju svoje ime. Jako verjetno je, da je bila ta Ramata na onem hribu, na katerem je dandanes mohamedanska molitvenica ali džamija z imenom Nebi Samuil, t. j. prerok Samuvel. Na ta hrib se gre iz Jeruzalema proti severozapadu in se pride v dveh urah. Hrib stoji jako lepo in presega druge hribe. Torej si lahko mislimo, da je bilo tukaj ob času Izraelcev malo mesto; saj so Izraelci najrajši na višavah zidali mesta. Tu je bil rojen in je vzrastel mali Samuvel, tukaj je bil tudi pokopan. Zato so kristijani tukaj zgo¬ daj napravili samostan, križarji pa so sezidali veliko cerkev in samostan. S tega hriba so ne¬ kdaj romarji prvič zagledavali mesto Jeruzalem, in zato so imenovali lepi hrib „goro veselja 11 . Samostan so imeli v oblasti premonstratenci, toda samo 30 let; od 1. 1187. je nekdanja lepa cerkev v mohamedanskih rokah. 1 Da so imeli nekateri Izraelci po dve ženi, to ni bilo po prvotni volji božji, kakor smo že slišali, torej tudi ni bilo ni¬ kakor dobro ali pravo, temveč Bog je to samo dopuščal ali trpel zaradi slabosti in trdovrat¬ nosti Izraelcev. Zato pa to tudi nikakor ni do¬ voljeno v novem zakonu, ki je popolni in čisti zakon, in tudi ne more biti nikomur v spotiko, da ni sedaj dovoljeno to, kar je slabo in nepopolno. Prišel je torej čas, in Elkana je daroval in dal svoji ženi Feneni in vsem njenim sinovom in hčeram de¬ leže: Ani pa je dal jeden delež, žalo¬ sten, ker je Ano ljubil. Tudi jo je ža¬ 1 .Jeruzalemski romar 11 , str. 224 in 225. lila njena vrstnica in jo hudo stiskala. »— In tako je ravnala (Fenena) leto za letom, ko so ob času šli gori k templu Gospodovemu: in tako jo je dražila. Ona pa je jokala in ni jedla (po daritvi)- Njen mož Elkana ji je torej rekel: Ana, zakaj se jokaš, in zakaj ne ješ, in za¬ kaj se žalosti tvoje srce? Ali ti nisem jaz boljši kakor deset sinov? Vstala je pa Ana, ko je jedla in pila v Šilu. In ko je Heli duhovnik sedel na stolu pred vrati Gospodovega templa, bila je Ana žalostnega srca in molila h Go¬ spodu in obilno jokala. In storila je obljubo rekoč: Gospod vojnih trum, ako se boš ozrl in videl žalost svoje služabnice, in se me boš spomnil in ne pozabil svoje dekle, in boš dal svoji služabnici moški zarod, dala ga bom Gospodu vse dni njegovega življenja in britev ne pojde črez njegovo glavo. Ko je pa obilno molila pred Gospo¬ dom, zgodilo se je, da je Heli gledal na njena usta. Ana je namreč govorila v srcu in samo njene ustnice so se gl' bale in glas se ni kar nič slišal. Za¬ torej je Heli mislil, da je pijana, in Ji je rekel: Kako dolgo boš pijana? PrU' bavi nekoliko vina, katerega si polna. Ana je odgovorila, rekoč: Ni tako, gospod, zakaj jaz sem jako nesrečna žena, in vina in vsega, kar vpijam, nisem pila, temveč razlila sem svoje srce pred Gospodom. Nikar ne imej svoje dekle kakor jedno izmed Belija' lovih (ničvrednih) hčerd, ker sem iz ve¬ like bolečine in žalosti govorila do da¬ nes. Tedaj ji je rekel Heli: Pojdi V miru in Bog Izraelov naj ti dopolni tvojo prošnjo, česar si ga prosila. I n ona je rekla: O da bi našla tvoja dekla milost v tvojih očeh! In žena je šla svojo pot in je jedla, in njena lica se niso več preminjala- In zjutraj so vstali in molili pred Go¬ spodom : in so se vrnili in prišli domov v Ramato. Elkana, veren in pobožen Izraelec, je n a ' tanko izpolnjeval božjo postavo in ob svetih časih prihajal na sveto mesto darovat Bogu določeno I. Kralj. 1, 20—23. Samuvel rojen. 363 daritev. Vzel je vselej tudi vso družino s seboj, 1 in po mirovni daritvi obhajal ž njo daritveni obed, j Feneni je dal več delov, za njo in njene otroke, | Ani pa samo jednega. Lepo se tukaj razodeva | ljubezen moža in žene, Anina žalost, njena go¬ rečnost v molitvi, Helijeva odkritosrčnost, pa tudi usmiljenost in zaupnost v Boga. — Elkana je bil Levijevega rodu, zato tem lože umevamo njegovo II. Rojstvo Samuvelovo. (I. Kralj. 1, 20-2, 10.) Samuvel rojen. Po mnogo dneh se je zgodilo, da je Ana rodila sina, in imenovala je nje¬ govo ime Samuvel, zato, ker gaje bila od Boga izprosila. 1 Sel je pa njen mož Ana, mati Samuvelova, moli pred Gospodom. natančnost v božji službi. V Šilu ni bil tempel, | ampak sv. šotor, ki se tukaj imenuje tempel zaradi | častitljivosti. Tudi Boga ne imenuje naš sveti pisatelj samo Gospoda Boga, ampak Gospoda j vojnih, trum, zaradi njegovega veličastva in pa, ; ker je Bog izraelskemu ljudstvu posebna pomoč | in bramba.— Silo se imenuje dandanes Sej lun ! in je jako zapuščen kraj z mnogimi razvalinami. ) (Glej Jeruzal. romar, str. 229.) Elkana in vsa njegova hiša, da bi da¬ roval Gospodu slovesno daritev in do¬ polnil svojo obljubo. Ana pa ni šla; rekla je namreč svojemu možu: Ne pojdem, dokler ne odstavim dečka in ga ne popeljem, da stopi pred Gospoda in tam ostane za vselej. In njen mož 1 Samuvel, po hebr. Sinuel, pomenja: Od Boga uslišan ali izprošen. 364 I. Kralj. 1, 23—2, 13. Samuvel podarjen Bogu. Anina hvalna pesem. Elkana ji je rekel: Stori, kar se ti zdi prav, in ostani, dokler ga ne odstaviš, in jaz prosim, da dopolni Gospod svojo besedo. 1 Zena je torej ostala in dojila svojega sina, dokler ga ni odstavila od mleka. In pripeljala ga je s seboj, ko ga je bila odstavila, s tremi teleti in tremi merniki moke in vrčem vina, in pripeljala ga je k hiši Gospodovi v Šilu. Deček pa je bil še majhen. In so darovali tele, in dečka postavili pred Helija. In Ana je rekla: Gospod moj, kakor živiš, poslušaj me: Jaz sem tista žena, ki sem stala tukaj pred teboj in prosila Gospoda. Za tega dečka sem molila, in Gospod mi je dopolnil mojo prošnjo, za kar sem ga prosila. Zato sem ga tudi jaz Bogu darovala vse dni, katere bo darovan. In tamkaj so molili Gospoda. Dobrota in ljubezen božja! Ozira se na vsa¬ kega človeka, zlasti še na žalostne. Ana je iz¬ prosila svojega Samuvela in se razveselila po dolgi žalosti. Zato ga je tudi imenovala: Od Boga usli¬ šan, izprošen. Lep nauk nam, naj bomo stanovitni in zaupni, kadar molimo; kadar pa kaj izprosimo, bodimo Bogu hvaležni. Svojo hvaležnost do Boga je izrekla Ana v prelepi hvalni pesmi: Anina hvalna pesem. Moje srce se raduje v Gospodu, in moja moč se je povzdignila v mojem Bogu. Moja usta so se odprla proti mojim sovražnikom, ker sem se razveselila ob tvojem rešenju. Ni ga svetega, kakor je Gospod, zakaj ni drugega razven tebe; in ni močnega, kakor je naš Bog. Nikar mogočno ne govorite in se ne hvalite: kar je starega, naj se umakne od vaših ust, ker Gospod je vsevedni Bog in njemu so razkrite misli. Lok močnih je premagan, slabotni pa so prepasani s krepostjo. 2 Kateri so bili prej v obilici, šli so služit za kruh; lačni pa so se nasitili. 1 To besedo namreč, da sprejme otroka v svojo službo. 2 Mogočni in močni so izgubili moč, dobili pa so jo slabotni. Nerodovitna je dobila veliko otrčk, in tista, ki je imela mnogo sinov, je oslabela. Gospod usmrti in oživi, vodi do groba in reši iz njega. Gospod da uboštvo in bogastvo, po¬ niža in povzdigne. Iz praha vzbudi siromaka in iz blata vzdigne ubožca, da sedi s prvaki, in ima častni prestol. Zakaj Gospodovi so tečaji zemlje, in nanje je postavil zemski krog. Varuje pot svojih svetnikov, brez¬ božni pa obmolče v temi, ker nihče ni močan iz svoje moči. Gospoda se boje njegovi nasprot¬ niki, in na nebu treska nad njimi. Gospod sodi kraje zemlje in bo dal oblast svojemu kralju, in bo povzdignil slavo svojega maziljenca. Ana hvali Boga zato, ker povzdigne in po¬ veliča to, kar je slabo in ubožno. Da se vidi, kako je vsa moč od Boga, vzame on oblast in bogastvo mogočnim. Jedini Bog je gospodar, je- dini on daje človeku vse dobrote. Naj bi človek spoznal, da sam iz sebe nima ničesar, da ima vse le od Boga. To misel izreka večkrat hva¬ ležna Ana in tudi za nas je pomenljiva. — Vsa vesela hvali Ana Boga za dobroto. Pač takrat je pela Ana to hvalnico, ko je darovala Bogu svojega sina. Tudi prelepo prerokovanje izreka o prihodnjem maziljencu. Ta maziljenec se lahko razlaga tako, da je Samuvel, ki je bil izvoljenec božji in je vladal ljudstvo. Potem je bil mazilje¬ nec kralj Savel, in naposled David, ako se ozi¬ ramo v najbližjo prihodnjost. Ako pa gledam 0 dalje, vidimo še drugega maziljenca, namreč Me¬ sija ali Kristusa, ki je imel od nebeškega Očeta vso kraljevo oblast v nebesih in na zemlji. III. Helijeva hudobna sinova. (I. Kralj. 2, 10-3, 20.) Helijeva sinova. Elkana je šel domov v Ramato, de¬ ček pa je služil pred Gospodom vpričo Helija duhovnika. Sinova Helijeva p a sta bila Belijalova sinova, nista poznala Gospoda in ne službe duhovske za ljud¬ stvo, marveč kadar je kdo daroval da- I. Kralj. 2, 13 — 20. Helijeva hudobna sinova. Samuvel v templu. 365 ritev, prišel je duhovnikov sin, ko se je kuhalo meso, in je imel trizobe vi¬ lice v roki, in jih je porinil v kotel ali v ponev ali v pisker ali v skledo, in vse, kar je vzdignil z vilicami, vzel je duhovnik zase; tako sta delala vsem Izraelcem, ki so prihajali v Silo. Tudi predno so zažigali mast, prišel je hla¬ pec duhovnikov in rekel darovalcu: Daj mi meso, da skuham duhovniku, ker ne maram od tebe kuhanega mesa, ampak hočem surovega. Darovalec pa nen naramnik, in njegova mati mu je narejala malo suknjico, katero mu je prinašala ob določenih dnevih, ko je šla z možem, da so darovali slovesno daritev. In Heli je blagoslovil Elkana in njegovo ženo in rekel: Gospod ti daj iz te žene zarod za dar, ki si ga dal Gospodu! In so šli na svoj dom. Sv. pismo nam kaže tukaj poleg lepili vzgle¬ dov v Elkanovi družini tudi hudobijo v Helijevi družini. Heli je imel dva jako izprijena sinova; četudi sta bila duhovnika, vendar nista imela Sejlun. (Nekdanje mesto Silo.) mu je rekel: Najprej naj se danes po na¬ vadi sežge maščoba, potem vzemi za¬ se, kolikor si poželi tvoja duša. Oni mu je odgovoril in rekel: Nikakor, temveč takoj daj, drugače vzamem s silo. Tako je bil greh sinov jako velik pred Go¬ spodom, ker so odvračali ljudi od Go¬ spodove daritve. Samuvel v templu. Samuvel pa je služil pred Gospo¬ dom ; bil je deček, in imel opasan plat- nobenega strahu božjega; počenjala sta v svetem šotoru največje in najgrše hudobije, tako pohuj¬ ševala in zapeljevala ljudstvo ter odvračevala od božje službe. Zato ju imenuje sv. pisalec Belija- lova sinova, t. j. malovredna, dejali bi skoro (po besedah sv. Pavla 1 ), hudičeva sinova. Celo grdo nečistost sta uganjala, tako velika je bila njiju hudobnost. A Samuvel je ljubeznivo služil Bogu v preprosti posebni obleki, katero mu je nare¬ jala in donašala njegova skrbna mati. Samuvel 1 II. Kor. 6, 15. 366 I. Kralj. 2, 22 — 36. Heli svari sinova ; Bog preti Heliju. je bil Bogu ljub. Zato je pa Bog blagoslovil nje¬ gove stariše in jima obilno povrnil njih dar: El- kana in Ana sta dobila še tri sinove in dve hčeri. — Ti prelepi vzgledi so ob jednem tako krepki in živi, da morajo ganiti človeka, ki jih premisli. Rojstvo Samuvelovo in kar se drugega tukaj opisuje, stavimo med leti 1170. in 1160. pred Kr. Heli svari sinova. Heli je pa bil jako star in je slišal vse, kar sta delala njegova sinova vse¬ mu Izraelu, in jima je rekel: Zakaj de¬ lata take, kakor jaz slišim od vsega ljudstva, jako hudobne stvari? Nikar, moja sinova: zakaj ni dobra govorica, katero slišim, da zapeljujeta Gospodovo ljudstvo. Ako greši človek zoper člo¬ veka, more mu Bog odpustiti; ako pa človek greši zoper Boga, kdo naj prosi zanj ? In nista poslušala besede svo¬ jega očeta, ker ju je Bog hotel usmr¬ titi. Deček Samuvel pa je napredoval in rastel in bil všeč tako Bogu kakor ljudem. Vsakdo vidi v ravnanju in govorjenju Heli¬ jevem, da je bil premehak do sinov. Pri trdo¬ vratnih otrocih ne zaleže samo lepa beseda. Ne¬ kateri stariši, ki le preradi posnemajo Helija, ravnajo tudi tako mehko; nekaterikrat se zgodi, da celd prosijo otroke, naj bodo dobri in po¬ šteni. Kako nespametni so! Ali smejo otroke za to prositi? — Pa poslušajmo naprej: Bog preti Heliju. Prišel je pa mož božji k Heliju in mu rekel: To pravi Gospod: Ali se nisem očitno razodel hiši tvojega očeta, ko so bili v Egiptu v hiši Faraonovi? In izbral sem ga izmed vseh rodov Izraelovih za duhovnika, da pojde k mojemu oltarju in mi bo žgal kadilo in nosil efod pred menoj: in dal sem hiši tvojega očeta vse od darov Izra¬ elovih sinov. Zakaj ste popolnoma za¬ vrgli mojo daritev in moja darila, ka¬ tere sem ukazal darovati v templu? In bolj si častil svoja sinova, kakor pa mene, da ste jedli prvine vseh daritev svojega ljudstva Izraela. Zato pravi Gospod Bog Izraelov: Govoril sem in zatrdil, naj bi hiša tvoja in hiša tvojega očeta služila pred menoj vekomaj. Se¬ daj pa govori Gospod: Nikakor ne bo tako, temveč: kdorkoli me bo častil, častil ga bom jaz, kateri pa me zani¬ čujejo, bodo v sramoti. Glej, pridejo dnevi, in odsekam tvojo roko in roko hiše tvojega očeta, da ne bo starčka v tvoji hiši. In boš videl svojega tek¬ meca v vsej sreči med Izraelom: in vse dni ne bo starčka v tvoji hiši. Vendar popolnoma ne odvzamem od svojega oltarja tvojega moškega zaroda, mar¬ več toliko, da obnemorejo tvoje oči in omaga tvoja duša 1 ; in velik del tvoje rodbine bo umrl, kadar pride do moške dobe. In znamenje ti bo to, kar pride tvojima dvema sinovoma, Ofniju in Finesu: Jeden dan bodeta umrla oba. In vzbudil si bom zvestega duhovnika, ki bo delal po mojem srcu in po moji misli: in sezidal mu bom trdno hišo in hodil bo pred mojim maziljencem vse dni. Zgodilo se pa bo, kdorkoli bo ostal od tvoje hiše, prišel bo, da naj se zanj moli, in bo daroval srebrn de¬ nar in košček kruha, in poreče: Pusti me k jednemu duhovskemu delu, d a pojem košček kruha. Tukaj nam kaže sv. Duh, s čim se je pi’ e ' grešil Heli: bil je premehak proti sinovoma. 0 n ju je svaril, a preslabo. Zato se sinova tudi nista menila za tako svarjenje. Iz tega vidimo, da na¬ pačno ravnajo in tudi greše tisti stariši, ki so premehki do otrok. Ako stariši puščajo, da store otroci, kar hočejo, so otroci naposled poredni, svojeglavni, nepokorni, hudobni; in vsega so krivi samo stariši. Zato morajo otroka ob pravem času obvarovati hudega z resno in ostro besedo, da, tudi s telesno kaznijo, ako ne marajo za besedo. Da je Heli ravnal res jako napačno, vidimo i z besed onega božjega moža ali preroka, katerega je Bog poslal k njemu. Napovedal mu je kazen, da skoro pogine njegov zarod razven malega ostanka. Oni pa, ki bo ostal, bo tako neznaten in tako ubožen, da bo želel biti pri daritvi z dru¬ gimi vred, kjer se bo kot ubožec udeležil tudi obeda po mirovnih daritvah. 1 Namreč v tvojih potomcih; kar se zgodi potomcem ali zarodu, to se v nekem pomenu zgodi Heliju samemu. I. Kralj. 3, 1—21. Bog razodene Samuvelu kazen Helijevo. 3G7 Bog se razodene Samuvelu. Deček Samuvel je služil Gospodu vpričo Helija, in beseda Gospodova je bila dragocena v onih dneh: ni bilo očitne prerokbe. Nekega dne torej se je zgodilo, Heli je ležal na svojem mestu in njegove oči so bile obnemogle in ni mogel videti; Samuvel je spal, ko še ni bila ugašena svetilnica božja v templu Gospodovem, kjer je bila skrinja božja. 1 In Gospod je poklical Samuvela! Ta je odgovoril in rekel: Tukaj sem. In je tekel k Heliju in rekel: Tukaj sem, ker si me klical. On mu je rekel: Nisem te klical, vrni se in spi. In je odšel in zaspal. In Gospod je v drugič poklical Samuvela. Samuvel je vstal, šel k Heliju in rekel: Glej, tukaj sem, ker si me klical. On je odgovoril: Nisem te klical, moj sin, vrni se in spi. Samuvel pa ni še poznal Gospoda, in Gospodova beseda se mu še ni bila razodela. In Gospod je zopet govoril in poklical Samuvela tretjič. Ta je vstal in šel k Heliju in rekel: Glej, tukaj sem, ker si me klical. Heli je tedaj spoznal, da je Gospod klical dečka, in je rekel Samuvelu: Pojdi in spi; in ako te še pokliče, reci: Govori, Gospod, ker tvoj hlapec posluša. Sa¬ muvel je torej šel in spal na svojem kraju. In prišel je Gospod in obstal, in poklical, kakor je klical drugič: Samu¬ vel, Samuvel. In Samuvel je rekel: Govori, Gospod, ker tvoj hlapec po¬ sluša. In Gospod je rekel Samuvelu: Glej, jaz storim v Izraelu nekaj, da bo zvenelo po ušesih vsakomur, ki bo to slišal. Oni dan bom vzbudil zoper He¬ lija vse, kar sem govoril zoper njegovo hišo: začel bom in dopolnil. Zakaj na¬ povedal sem mu, da bom sodil za vse¬ lej njegovo hišo zaradi hudobije, ker je vedel, da počenjata njegova sinova hudobijo, pa ju ni strahoval. Zato sem prisegel hiši Helijevi, da hudobija nje- 1 Samuvel je spal v preddvoru na nekem kraju, kjer Je bival tudi veliki duhovnik. Bilo je proti jutru ob takem wsu, ko niso še ugasili svetilnic na svečniku. gove hiše se ne bo očistila z daritvami in darili za vselej. Lahko smo umevali besedo božjo, pa tudi občudovali modrost in ljubezen Gospodovo, ki se razodeva nedolžnemu dečku tako prijazno, pa tudi resnobno. Kako lep vzgled pokorščine nam je tu¬ kaj Samuvel! Posebno mladina naj se uči takoj na prvo besedo slušati svoje stariše in prednike, kakor je Samuvel po noči urno vstal in šel vpra¬ šat, česa želi od njega Heli. Zato je pa Bog mladega Samuvela tako povzdignil, da se mu je razodel, kar je bilo v onih časih jako redko. Zares, pokorščina in nedolžnost delata človeka Bogu neizrekljivo ljubega. Bog napoveduje Heliju in njegovim potomcem ostro kazen. Bog je tudi povedal, s čim je Heli zaslužil to kazen: ker ni strahoval sinov. Njegova dobrota in mehkost ni bila dobra in prava, ampak je bila najprej kriva hudobije obeh sinov, potem pa tudi vredna božje kazni. O, da bi si naši stariši zapomnili to resnico in imeli pred očmi svarilni vzgled Helijev! Lahko rečemo, da prav velikokrat so stariši zaradi mehkosti krivi, da so se izpridili njih otroci. Zato bodo pa oni pred Bogom odgo¬ varjali tudi zaradi mehkosti, zaradi prizanašanja, zaradi premalega svarjenja in strahovanja. Samuvel pove Heliju božjo besedo. Samuvel je pa spal do jutra in od¬ prl vrata hiše Gospodove. In Samuvel se je bal naznaniti prikazen Heliju. Zatorej je Heli poklical Samuvela in rekel: Samuvel, moj sin! On je odgo¬ voril in rekel: Tukaj sem. In ga je vprašal: Kakšna je beseda, katero je Gospod govoril tebi ? Prosim te, ne prikrivaj mi. Bog ti stori to in to doda, ako mi boš utajil katero izmed vseh besedij, ki so ti bile povedane. Samu¬ vel mu je torej naznanil vse besede in mu nič ni zakrival. In on je odgovo¬ ril: On je Gospod: naj stori, kar je dobro v njegovih očeh. Samuvel je pa rastel in Gospod je bil ž njim, in ni padla nobena njegovih besed na tla. In ves Izrael, od Dana do Bersabe, je spoznal, da je Samuvel zvest prerok Gospodu. In Gospod se mu je zopet prikazal v Šilu, ker se je bil Gospod razodel Samuvelu v Šilu 368 I. Kralj. 3, 21; 4, 1—4. Boj s Filistejci. Skrinjo zaveze neso v vojsko. po besedi Gospodovi. In beseda Samu- velova se je dogodila vsemu Izraelu. Heli sam je bil Bogu zvest in udan; po¬ korno in ponižno je sprejel božjo besedo. — Sa- muvelu pa se je Bog še pozneje prikazoval in zato so ga Izraelci čim dalje bolj spoštovali. Vi¬ deli so, da je res pravi prerok, ker se dopolnjuje vsaka njegova beseda. IV. Kazen Helija in Izraelcev. (L Kralj. 4, 1-7, 1.) V onih dneh pa so se zbrali Fili¬ stejci v boj, in Izraelci so šli Filistej¬ cem nasproti v bitvo in se utaborili pri Kamenu pomoči (hebr. Ebenezer). Fi¬ listejci so tedaj prišli v Afek in uredili bojno vrsto zoper Izraelce. Ko se je pa boj vnel, pobegnili so Izraelci pred Filistejci in bilo je v onem boju po¬ bitih tu in tam na polju kakih štiri tisoč mož. In ljudstvo se je vrnilo v tabor, in rekli so starejšine izraelski: Zakaj nas je Gospod danes udaril vpričo Filistej¬ cev? Prinesimo skrinjo zaveze Gospo' dove iz Sila semkaj in naj pride sredi nas, da nas reši iz rok naših sovraz- nikov. Ljudstvo je torej poslalo v Su° in vzeli so od ondi skrinjo zaveze Go¬ spoda vojnih trum, sedečega nad ke¬ rubini; in s skrinjo zaveze sta bila oba Helijeva sinova, Ofni in Finees. K° Helijeva smrt. I. Kralj. 4, 5—5, 4. Izraelci premagani; Helijeva sinova ubita; Heli umrje. 369 J e prišla skrinja zaveze v tabor, vpili so vsi Izraelci z velikim krikom, in po zemlji je odmevalo. In Filistejci so slišali glas vpitja in rekli: Kakšen je glas velikega vpitja v taboru He¬ brejcev? In zvedeli so, da je skrinja Gospodova prišla v tabor. In Filistejci so se bali, rekoč: Bog je prišel v ta¬ bor. In so vzdihovali, rekoč: Gorje nam! Ni bilo takega vpitja včeraj in Predvčerajšnjim. Gorje nam! Kdo nas bo rešil iz rok teh-le mogočnih Bogov? Ti so Bogovi, ki so udarili Egipet z raznimi udarci v puščavi. 1 Filistejci, osrčite se in bodite možje, da ne bo¬ dete služili Hebrejcem, kakor so oni nam služili; osrčite in bojujte se! Izraelci pobiti, Heli umrje. Filistejci so se torej bojevali, in Iz¬ raelci so bili potolčeni, in vsakateri je bežal v svoj šotor, in poboj je bil jako v elik, in od Izraela jih je padlo tri¬ deset tisoč pešcev. In skrinja zaveze J e bila ujeta, tudi oba Helijeva sinova sta bila ubita, Ofni in Finees. Neki niož iz Benjaminovega rodu je tekel z bojišča in prišel oni dan v Silo, z raztrgano obleko, glavo potreseno s Pepelom. In ko je prišel, sedel je Heli na stolu in gledal na cesto. Bal se je namreč za skrinjo Gospodovo. Ko je P a oni mož prišel, naznanil je mestu, J n vse mesto je zajokalo. In Heli je slišal glasni krik in rekel: Kaj je ta * r ik in hrup ? In oni je hitro prišel in naznanil Heliju. Heli pa je bil devet¬ deset in osem let star, in njegove oči s ° otemnele, in ni mogel videti. In yekel je Heliju: Jaz sem, ki sem prišel J? boja, in jaz, ki sem bežal z bojišča, ni mu je rekel: Kaj se je zgodilo, sin? Oni pa, ki je sporočal, je od- Sovorii i n re kel: Izrael je bežal pred distejci, in veliko ljudstva je pobi¬ ja; vrh tega sta ubita tudi tvoja dva Jnova, Ofni in Finees, in skrinja Go- P°dova je ujeta. In ko je imenoval rin jo Gospodovo, padel je Heli s V puščavi ob Rdečem morju. Zgodbe sv. pisma I. stola vznak poleg vrat, zlomil si tilnik in umrl. Bil je namreč mož star in jako prileten; in sodil je Izraelce štiri¬ deset let. V zgodbah Samsonovih smo slišali, kako so malikovalski Filistejci stiskali Izraelce. Izraelci so se upirali, toda otresti niso mogli jarma. Tako so torej Filistejci zopet udarili nad Izraelce in obstali pri Afeku, ki je bil pač tam nekje, kjer se začenja Judovsko gorovje in vzdiguje nad Sa- ronsko planjavo. 1 Tam blizu so postavili pozneje Izraelci kamen v spomin božje pomoči, in so ga ime¬ novali Ebenezer, t. j. Kamen pomoči. Tu so ostali Izraelci. A sedaj jim Bog ni dal zmage; dvakrat so jih grozno pobili Filistejci. Vsa izraelska voj¬ ska je bila razdejana. V tej zmešnjavi niso mogli rešiti niti svete skrinje; dobil jo je sovražnik, ko je pobil tudi oba Helijeva sinova. Heliju smo zamerili po pravici, zakaj je tako malo svaril svoja sinova. Toda njegova nesrečna smrt nam vzbuja usmiljenje. Ko je slišal, da sta mu ubita sinova, ni ga še pretreslo hudo; a ko je slišal, da je zajeta skrinja zaveze in je prišla v neverske roke, prešinilo ga je tako, da je padel vznak in si zlomil vrat. Četudi je bil slaboten do svojih sinov, a srce je imel le duhovsko, nad vse mu je bila čast božja. Njegova nagla smrt je bila sicer zanj kazen, vendar le mila, ker je malo časa v srcu čutil grozno nesrečo Izraelcev. Bila je res grozna nesreča; tako niso bili Iz¬ raelci še nikdar ponižani. Vzeta jim je bila skri¬ nja zaveze, ki je bila vsem Izraelcem najsvetejša stvar. Toda Bog sam jo je varoval. Skrinja zaveze pri Filistejcih. Filistejci so vzeli skrinjo božjo in jo nesli strani, od Kamena pomoči v Azot. In nesli so Filistejci skrinjo božjo in jo deli v Dagonov tempel in postavili poleg Dagona. Ko so pa drugo jutro Azotci vstali, glej, Dagon je ležal z obrazom na zemlji pred skrinjo Gospo¬ dovo. In vzdignili so Dagona in deli na njegovo mesto. In ko so zopet drugo jutro vstali, našli so Dagona ležečega na obrazu na zemlji pred skrinjo Go¬ spodovo : Dagonova glava in dve pesti njegovih rok sta bili odlomljeni na pra- 1 V sveti deželi je bilo več krajev z imenom Afek. Beseda namreč pomenja trdnjavo. 24 370 I. Kralj. 5, 4—6, 1. Skrinja zaveze pri Filistejcih. gu; od Dagona pa je ostal samo štor na svojem mestu. (Zaradi tega ne sto¬ pajo Dagonovi duhovniki in vsi, ki ho¬ dijo v njegov tempel, na Dagonov prag v Azotu do današnjega dne.) Roka Gospodova pa je težko pritisnila Azotce in jih potrla, in je udarila Azot in nje¬ govo pokrajino z boleznijo na skrivnih zadnjih delih. In sela in polja sredi te pokrajine so se odprla in so nastale miši, in je bila zmešnjava zaradi ve¬ like umrljivosti v mestu. Ko so pa ljudje iz Azota videli tako hudo šibo, so rekli: Nikar naj ne ostane Akaron. In ko je prišla skrinja božja v Akaron, zavpili so Akaronci, rekoč: Pripeljali so k nam skrinjo Izraelovega Boga, da pomori nas in naše ljudstvo. Zatorej so poslali po vse filistejske ob¬ lastnike in jih zbrali; ti so^ekli: Pu; stite skrinjo Izraelovega Boga, in naj se vrne na svoj kraj, da ne pomori nas z našim ljudstvom. Zakaj smrtni strah je nastal v vseh mestih in jako težka je bila roka Gospodova; tudi moški, ki niso umrli, bili so udarjeni: in tu¬ ljenje se je dvigalo v vsakem mestu v nebo. Azot. (Esdud.) skrinja Izraelovega Boga pri nas, zakaj trda je njegova roka nad nami in nad Dagonom, našim bogom. In poslali so po vse filistejske oblastnike in jih zbrali pri sebi in rekli: Kaj storimo s skrinjo Izraelovega Boga? In odgovorili so Gečani: Skrinja Izraelovega Boga naj se vodi okrog. In vodili so okrog skri¬ njo Izraelovega Boga. Ko so jo pa oni okrog vodili, naredila je roka Gospodova po posamnih mestih jako veliko morijo, in je udarjala moža vsakaterega mesta od malega do veli¬ kega; čreva so jim izstopala in gnila. Torej so poslali skrinjo Gospodovo v Tukaj omenjamo samo, da je bil Dagon fih' stejski malik, katerega so častili najbolj v mestu Azotu. Dolenji del života je bil ribji, gorenji pa človečji. Bil jim je oblastnik morja (dag = riba) in voda. Skrinja zaveze je pahnila malika s svojega prostora. To je bil najboljši dokaz, da je le izraelski Bog pravi Bog; toda Azotci si niso dali dopovedati, zato jih je Bog udaril z ostud¬ nimi boleznimi. Ostudne bolezni je Bog poslal nad Filistejce zato, ker je bilo njih malikovanje grdo in ostudno. Filistejci vrnejo skrinjo zaveze. Bila je torej skrinja Gospodova v pokrajini filistejski sedem mesecev. * 371 ‘24* 372 I. Kralj. 6, 2—7, 3. Skrinja zaveze se vrne med Izraelce. Samuvel opominja. Filistejci so poklicali duhovnike in ve- deže in jim rekli: Kaj storimo s skrinjo Gospodovo ? Povejte nam, kako naj jo pošljemo na njeno mesto? Oni so od¬ govorili: Ako pošljete skrinjo Izraelo¬ vega Boga nazaj, ne pošljite je prazne, ampak, kar ste se zagrešili, dajte ji za greh, in potem bodete ozdraveli: in vedeli bodete, zakaj njegova roka ne odneha od vas. Oni so rekli: Kaj smo ji dolžni za greh? Odgovorili so: Za¬ kaj zatrjujete svoje srce, kakor so za¬ trjevali Egipčani in Faraon svoje srce? Ali jih niso pustili, da so šli, ko so bili udarjeni? Sedaj torej vzemite in naredite nov voz, in dve molzni kravi, katerim niste naložili jarma, zaprezite v voz, in njiju teleti zaprite doma. In vzdignite skrinjo Gospodovo in denite na voz in pustite jo, da pojde. In glejte, ako pojde po poti do svoje pokrajine proti Betsamesu, storil nam je on to veliko šibo; ako pa ne, vedeli bomo, da nas ni nikakor zadela njegova roka, ampak slučajno se je zgodilo. Storili so torej oni tako: in vzeli so dve kravi, kateri sta dojili teleti, vpregli ju v voz, in njuni teleti so zaprli doma. In so deli skrinjo Gospodovo na voz. Kravi pa sta šli naravnost po poti, ki vodi v Betsames, in šli sta po jedni poti naprej in sta mukali; in nista šli ne na desno, ne na levo; pa tudi filistejski ob¬ lastniki so šli za njima do Betsamesa. Betsamešani pa so želi pšenico v dolini, in vzdignivši oči, so videli skrinjo in se veselili, ko so jo videli. In voz je prišel na polje Jozuveta Betsamešana in je tam obstal. Bil je pa tam velik kamen, in sesekali so les od voza in deli nanj kravi v žgavno daritev Gospodu. Leviti so pa izložili skrinjo božjo in deli na veliki kamen. Možje Betsamešani so darovali žgavne daritve in darovali klavne dari oni dan Gospodu. In petero filistejskih oblastnikov je videlo in se vrnilo oni dan v Akaron. Kar beremo tukaj, to se je gotovo godilo po božji naredbi v čast svete skrinje in prave vere izraelske. Skrinja zaveze je prišla v Betsames; ta je bil prvi izraelski kraj na meji izraelski m filistejski. Bilo je meseca velikega travna, ko je prišla skrinja zaveze tjekaj, zakaj tedaj žanjejo v onih krajih pšenico. Betsamešani so bili skrinje jako veseli; hitro so raznesli novico, da je prišla od Filistejcev nazaj, in zato so privreli ljudje gledat jo. Lahko pa umevamo, da se niso vedli spoštljivo, zato je prišla nadnje huda kazen. Kazen pri Betsamešanili. Udaril je pa (Gospod) Betsamešane, ker so videli skrinjo Gospodovo, 1 in udaril je izmed ljudstva sedemdeset mož m izmed (drugega) ljudstva petdeset tisoč mož. In ljudstvo je žalovalo, ker je bil Gospod udaril ljudstvo z veliko šibo. In Betsamešani so rekli: Kdo bo mogel stati pred tem svetim Gospodom Bo¬ gom, in h komu pojde od nas? In so poslali poslance k prebivalcem Karijat- jarima, rekoč: Filistejci so nazaj pri' peljali skrinjo Gospodovo; pridite dob in peljite jo k sebi. Prišli so torej možje iz Karjatjarima in peljali nazaj skrinjo Gospodovo in jo deli v hišo Abinadabovo v Gabai; Eleazarja pa, njegovega sina, so posvetili, da bi va¬ roval skrinjo Gospodovo. V. Samuvel sodi Izraelce. (I. Kralj. 7, 2-8, 22.) Izraelci spokorjeni. In odkar je ostala skrinja Gospo¬ dova v Karjatjarimu, preteklo je mnogo dnij (bilo je že dvajseto leto) in ves Izrael je imel mir, hodeč za Gospodom. Govoril je pa Samuvel vsej Izraelovi hiši, rekoč: Če se povrnete z vsem svojim srcem h Gospodu, odpravite ptuje bogove izmed sebe, Baale in Astarte, in pripravite svoja srca z * a Gospoda, in njemu samemu služite in 1 Kadar so skrinjo zaveze imeli prenesti s kraja v kraj, morali so jo duhovniki zaviti v pregrinjalo, ki je viselo pred najsvetejšim. Ako so pa drugi iz radovednosti gledali, kal je bilo v naj svetejšem, predno je bilo zavito, zadela jih 1° smrt, (IV. Mojz.d, 5. 20.) a Ne spada v nauk naše vere, da jili je umrlo tak° veliko. Zato mislijo mnogi razlagalci, da se je tukaj v.riuua pomota pri prepisovanju sv. pisma. I. Kralj. 7, 3 — 14. Izraelci premagajo Filistejce. 373 rešil vas bo iz rok Filistejcev. Izraelci so torej odpravili Baale in Astarte in služili Gospodu samemu. Rekel je pa Samuvel: Zberite ves Izrael v Masfi, da Boga za vas molim. In sešli so se v Masfi: in zajeli so vode in jo zlili pred Gospodom in so se postili oni dan in rekli tamkaj: Grešili smo pred Gospodom. In Samuvel je sodil Izra¬ elce v Masfi. 1 nje in je celo daroval Gospodu v žgavni dar; in Samuvel je vpil h Gospodu za Izraelce, in uslišal ga je Gospod. Ko je pa Samuvel daroval daritev, začeli so Filistejci boj zoper Izraelce: Gospod je pa dal treskati z velikim grmenjem na Filistejce in jih je pre¬ strašil, in Izraelci so jih potolkli. Uda¬ rili so pa Izraelci iz Masfe in podili Filistejce in jih bili do kraja, ki je bil Karjatjarim. (Sedaj Abu Goš.) Filistejci premagani. Filistejci so pa slišali, da so Izra¬ elci zbrani v Masfi, in oblastniki fili¬ stejski so prišli gori k Izraelcem. Ko so to Izraelci slišali, bali so se Fili¬ stejcev. In so rekli Samuvelu: Ne ne¬ haj za nas vpiti h Gospodu našemu Bogu, da nas reši iz rok Filistejcev. Samuvel je pa vzel jedno sesajoče jag¬ 1 Masfa je bila menila kake štiri ure «»(i Jeruzalema proti severu, ne daleč od Kalno. Sicer je pa biio več krajev tega imena. .Masfa (niizpidi) poinellja kraj, od koder se daleč vidi in da lahko znamenje. pod Betharom. Samuvel pa je vzel kamen in ga postavil med Masfo in Senom; in ime onega kraja je imeno¬ val Kamen pomoči. In je rekel: Dotle nam je pomagal Gospod. In Filistejci so bili ponižani in niso več prišli v izraelsko deželo. Tako je bila roka Gospodova nad Filistejci vse dni Samuvelove. In Filistejci so vrnili Izraelcem mesta, katera so jim bili vze¬ li, od Akarona do Geta s pokrajinami. In Bog je rešil Izraelce rok Filistej¬ cev, in bil je mir med Izraelci in Arno- 374 I. Kralj. 7, 15—8, 11. Samuvel sodnik. Izraelci hočejo kralja. rejci. Tudi je Samuvel sodil Izraelce vse dni svojega življenja. In je šel vsako leto na okrog v Betel, Galgalo in Masfo in je sodil ljudstvo na teh krajih. In povračal se je v Ramato, ker tukaj je bil njegov dom in tukaj je tudi sodil Izraelce: sezidal je nam¬ reč oltar Gospodu. Ko je velika nesreča prestrašila Betsamešane, odrinili so skrinjo zaveze od sebe, in sicer v bližnji kraj Karjatjarim, ki je bil nekoliko bolj v gorah, tje proti Jeruzalemu. Prebivalci tega kraja se niso nič ustavljali, ampak so sveto skrinjo radi in častitljivo sprejeli pod streho. Zakaj je niso nesli naprej v Silo, ne pove nam sv. pismo. Morda je Bog hotel kaznovati ta kraj, ali pa določil tako, da je potem ob času kralja Davida tem gotoveje prišla v Jeruzalem. — Kraj Karijatjarim (mesto gozdov) je bil tam, kjer je sedaj Karjat el ‘Enab ali Abu Goš, na poti iz Jafe proti Jeruzalemu. Kraj je jako primeren za selišče človeško, na bregu hriba, kakor je v Palestini navada. Ime Abu Goš je od nekega roparja ali poglavarja tega kraja, ki je jemal potnikom denar ali pa zahteval od njih odkupnino. — V tem kraju najdeš ostanke nekdanje cerkve in nekdanjega samostana. Cerkev je bila last oo. frančiškanov, ki so imeli tukaj tudi samostan. A leta 1489. so pridrli roparji, pomorili vse menihe, samostan oropali in zažgali. Cerkev je bila posvečena pre¬ roku Jeremiju in imela tri ladije. (Jeruzal. romar, str. 82, 83.) Gabaa je bila neka bližnja višina, kjer je domoval Abinadab, levit. — Samuvel je pa med tem časom, ko ni bilo skrinje zaveze v šotoru, umno sodil ljudstvo in je celo rešil fili¬ stejske oblasti. Bog je čudovito pomagal, da so Izraelci popolnoma odgnali Filistejce in jim po¬ brali vse. kraje, katerih so se bili polastili. — Samuvel je šel na okrog po raznih mestih, kjer je sodil: v Betelu, ki je blizu Sila, v Galgali, tudi ne daleč od Sila, in v Masfi, kamor so se pogostoma zbirali Izraelci. V Ramati pa je bil Samuvel doma in je zato večkrat tam ostajal. Izraelci hočejo kralja. Ko se je pa Samuvel postaral, po¬ stavil je svoja sinova za sodnika v Iz¬ raelu. In ime prvorojenega je bilo Joel, in ime drugega Abija, ki sta bila sod¬ nika v Bersabi. Pa sinova nista hodila po njegovih potih, ampak sta se obr¬ nila na lakomnost, jemala darila in prestopala pravico. Zato so se zbrali vsi starejšim izraelski in prišli k Sa- muvelu v Ramato. In so mu rekli: Glej, ti si se postaral, in tvoja sinova ne hodita po tvojih potih: postavi nam kralja, da nas sodi, kakor imajo vsi narodi. Ni bila všeč beseda Samuvelu, ker so rekli: Daj nam kralja, da nas sodi. In Samuvel je molil k Bogu. Gospod je pa rekel Samuvelu: Poslu¬ šaj glas ljudstva v vseh rečeh, kar ti govore: ker niso zavrgli tebe, ampak mene, da ne bi kraljeval črez nje. P° vseh svojih delih, katera so storili od dne, ko sem jih izpeljal iz Egipta, do tega dne: kakor so zapustili mene in služili ptujim bogovom, tako delajo tudi tebi. Sedaj torej poslušaj njih glas, vendar zaroti jih in napovej jim pra¬ vice kralja, ki bo vladal črez-nje. Preteklo je mnogo časa, Samuvel se je po¬ staral. Izraelci so imeli mir, zato nam ne pri¬ povedujejo zgodbe nič posebnega iz te dobe, am¬ pak kar hite k preimenitnemu dogodku: Izraelci zahtevajo kralja. Ta misel Izraelcem ni prišla kar hipoma. Že Mojzes govori o pravicah bodo¬ čega kralja; poleg tega so videli Izraelci pri vseh narodih kralje. Torej jih je gnal napuh, da so želeli tudi sami biti imenitnejši s svojim kraljem. Niso pomislili, da so božje ljudstvo, daje Bog sam njihov kralj in vodnik, in daje to njihova največja čast in velikost. Zato so v resnici Boga zavrgli, ko so hoteli kralja. —■ Iz tega, da sta Samuvelova sinova zašla na slabo pot, vidimo, da se tudi dobrih starišev otroci izpridijo, in torej ne smemo vselej reči: Kakoršen sin, tak oče, ali narobe. S čudovito dobrotljivostjo ukaže Bog Samuvelu, naj le posluša ljudstvo in ne obrača razžaljenja nase. Najprej je moral Samuvel napovedati ljud¬ stvu vse kraljevske pravice in zahteve, torej tudi nove dolžnosti in nova bremena ljudstva. Pravice kraljeve. Samuvel je torej rekel vse Gospo¬ dove besede ljudstvu, ki je zahtevalo od njega kralja. In je rekel: Ta bo pravica kralja, ki bo vladal črez vas ■ Vaše sinove bo vzel in jih postavil k I. Kralj. 8, 11. Samuvel razlaga ljudstvu pravice kraljeve. 0^7 E. o7b svojim vozovom, in si naredil konjike in tekače pred svojimi vozovi. In po¬ stavil si jih bo poveljnike črez tisoč in črez sto, in za orače svojih njiv in žanjce svojih žetev, in kovače orožja in svojih voz. Tudi vaše hčere si bo storil za izdelovalke mazil in za kuha¬ rice in pekarice. Tudi vaše njive in vinograde in najboljše oljske vrtove bo vzel in dal svojim služabnikom. Pa Ljudstvo pa ni hotelo poslušati be¬ sede Samuvelove, ampak reklo je: Ni¬ kakor, temveč kralj bo črez nas, in tudi mi bomo, kakor vsi narodi, in naš kralj nas bo sodil, in bo hodil pred nami in bo vodil naše vojske za nas. In Samuvel je slišal vse besede ljud¬ stva in jih je govoril Gospodu. Gospod je pa rekel Samuvelu: Poslušaj njih glas in postavi črez-nje kralja. In še Betelske razvaline. tudi od setve in vinskega pridelka bo vzel desetino, da bo dal svojim služab¬ nikom. Tudi vaše sužnje, in dekle, in najboljše mladeniče, in osle bo vzel in postavil za svoje delo; tudi od vaših čred bo vzel desetino, in vi mu bodete sužnji. In vpili bodete oni dan zaradi svojega kralja, katerega ste si izbrali, in Gospod vas oni dan ne bo uslišal, ker ste si prosili kralja. je rekel izraelskim možem: Vsakateri naj gre v svoje mesto. Samuvel je napovedal dokaj trdo in ostro pravice kraljeve, deloma, da bi ljudstvo ostrašil, deloma, da bi pozneje ne moglo izgovarjati se. A ljudstvo si je bilo uteplo v glavo, da hoče kralja, zato ni poslušalo Samuvela. — Da so kralji z ljudstvom res ravnali tako, kakor napo¬ veduje Samuvel, to bomo slišali pozneje. A kdo bo novi kralj izraelski? 376 . I. Kralj. 9, 1—20. Savel išče oslice in pride k Samuvelu. VIL oddelek. Zgodbe Savlove. I. Samuvel mazili Savla. (I. Kralj. 9, 1-10, 16.) Savel išče oslice. Bil je mož iz rodu Benjaminovega z imenom Kis, sin Abijela, simi Serorja, simi Behorata, simi Afija, simi Jemini- jevega, jako močan. In je imel sina, kateremu je bilo ime Savel, izbornega in dobrega; in ni bilo moža izmed iz¬ raelskih sinov boljšega kakor on: od rame više je bil večji kakor vse ljudstvo. Izgubile pa so se oslice Kisa, očeta Savlovega. In Kis je rekel Savlu, svo¬ jemu sinu: Vzemi s seboj jednega iz¬ med hlapcev, vstani in pojdi in išči oslice. Sla sta črez Efrajimsko gorovje in črez pokrajino Saliso, pa nista našla; potem sta prehodila tudi pokrajino Ša¬ lim, pa niso bile; pa tudi po deželi Jemini, in nikakor jih nista dobila. Ko pa sta bila prišla v pokrajino Suf, reče Savel hlapcu, ki je bil ž njim: Pojdi, vrniva se, da ne pozabi oče os¬ lic, začne pa skrbeti za naju. 1 Ta mu je rekel: Glej, mož božji je v tem mestu, imeniten mož: karkoli pove, pride go¬ tovo. Torej pojdiva sedaj tje, če nama morebiti pove zastran poti, po kateri naj greva. In Savel je rekel svojemu hlapcu: Glej, pojdeva; pa kaj poneseva k možu božjemu? Kruh je pošel v na¬ jinih vrečah, in darila nimava, da bi dala možu božjemu, tudi nič drugega. Zopet je hlapec odgovoril Savlu in re¬ kel: Glej, roka mi je našla četrti del srebrnika: dajva ga možu božjemu, da nama pove najino pot. (Nekdaj je v Izraelu tako govoril vsakdo, ki je šel vprašat Boga: Idite in pojdimo k vidcu. Oni namreč, ki se danes imenuje pre¬ rok, imenoval se je nekdaj videc. 1 2 ) 1 To je: Da ne bo oče bolj skrbel za naju kakor za izgubljene oslice. 2 Ker je prerok videl in vedel prihodnje skrite stvari, zato se je imenoval videc. In Savel je rekel hlapcu: Prav dobro si govoril. Pojdi, greva. In sta šla v mesto, v katerem je bil mož božji- Ko sta šla navkreber po hribu mesta, srečala sta deklice, gredoče po vode, in sta jim rekla: Ali je tukaj videc? Te so odgovorile in rekle: Tukaj je, glej, pred teboj! Sedaj hiti: danes je prišel v mesto, ker na višini je daritev za ljudstvo. Ko stopita v mesto, naj¬ deta ga tukaj, predno gre na višino jest, zakaj ljudstvo ne bo jedlo, dokler on ne pride, ker on blagoslovi daritve in potem jedo, kateri so poklicani-' Sedaj torej pojdita gori, ker danes ga najdeta. In šla sta gori v mesto. In ko sta šla po sredi mesta, prikazal se je Samuvel, gredoč jima naproti, da bi šel na višino. Gospod pa je bil razodel Samuvelu dan poprej, predno je bil prišel Savel, rekoč: Ravno to uro, ki je sedaj, pošljem jutri k tebi moža iz Benjaminove dežele: mazili ga za po¬ glavarja mojega ljudstva Izraela; iu rešil bo moje ljudstvo iz rok Filistej¬ cev, ker sem se ozrl na svoje ljudstvo: prišlo je namreč njegovo vpitje do mene- In ko je Samuvel zagledal Savla, rekel mu je Gospod: Glej moža, o katerein sem ti povedal: ta bo vladal moje ljudstvo. Savel je pa stopil k Samuvelu sredi vrat in rekel: Povej mi, prosirn, kje je hiša vidčeva? In Samuvel j e Savlu odgovoril, rekoč: Jaz sem videc. Pojdi pred menoj na višino, da bodeta danes z mano jedla, in jutri te izpu¬ stim; in povedal ti bom vse, kar je v tvojem srcu. Zastran oslic pa, katere si izgubil predvčerajšnjim, nikar ne skrbi, ker so se našle. In čegavo bo vse, kar je najboljšega v Izraelu ? Ah 1 Skoro gotovo je Samuvel napravil to pojedino po n 11 ' rovni daritvi, zakaj v onih časih so darovali na raznih krajih- Morda pa je bila tudi navadna gostija, ki se imenuje daritev zato, ker jo je Samuvel blagoslovil. I. Kralj. 9, 20—27. Savel na gostiji pri Samuvelu. 377 ne tvoje in vse hiše tvojega očeta? Savel je pa odgovoril in rekel: Ali ni¬ sem Jeminijev sin, izmed najmanjšega rodu Izraelovega, in moja rodbina je zadnja med vsemi rodbinami iz rodu Benjaminovega ? Zakaj si mi torej go¬ voril to besedo? je ostalo! Vzemi pred-se in jej, zakaj nalašč sem ti prihranil, ko sem pokli¬ cal ljudstvo. In jedel je Savel s Samu- velom oni dan. In šla sta z višine v mesto, in (Samuvel) je govoril s Savlom na strehi; in Savel si je postlal na strehi in zaspal. 1 Samuvel mazili Savla. Samuvel mazili Savla. Tedaj je vzel Samuvel Savla in nje¬ govega hlapca, peljal ju v obednico in jima dal prvo mesto med drugimi, ki so bili povabljeni: bilo je namreč ka¬ kih trideset mož. In Samuvel je rekel kuharju: Daj delež, katerega sem ti dal in ukazal posebej pri sebi hraniti! Ku¬ har je pa vzel pleče in postavil pred Savla; in Samuvel je rekel: Glej, kar Ko so zjutraj ob svitu vstali, po¬ klical je Samuvel Savla na strehi, re¬ koč : Vstani, in te izpustim. In Savel je vstal, in šla sta oba, on namreč in Samuvel. In ko sta šla po najnižjem delu mesta, rekel je Samuvel Savlu: 1 Bralec naj pazi, kako prijetno, kako domače, torej tudi resnično opisuje sv. pisatelj izraelski obed in gostoljubno ravnanje Samuvelovo. — V jutrovi deželi je jako v navadi ob gorkem času spati na strehi, ki jo seveda ravna in dobro zagrajena. 378 I. Kralj. 9, 27—10, 19. Samuvel mazili Savla. Savel med preroki. Reci hlapcu, naj gre pred nama naprej, ti pa nekoliko postoj, da ti povem be¬ sedo Gospodovo. Samuvel je pa vzel posodico olja in zlil na njegovo glavo in ga je poljubil in mu rekel: Glej, Gospod te je mazilil črez svojo last v kralja, in rešil boš njegovo ljudstvo iz rok njegovih sovražnikov, ki so okrog njega. In to ti je znamenje, da te je Bog mazilil za kralja: Ko odideš da¬ nes od mene, najdeš dva moža poleg Rahelinega groba ob meji Benjamino¬ vega rodu na jugu, in porečeta ti: Našle so se oslice, katere si bil šel iskat, in oče je pustil skrb za oslice, skrbi pa ga zastran vaju, in je rekel: Kaj bi storil za sina? In ko odideš od ondod in poj deš naprej in prideš do hrasta Tabora, najdejo te ondi trije možje, gredoči k Bogu v Betel, jeden nesoč tri kozliče, drugi nesoč tri kolače, in tretji nesoč vrč vina. Ko te bodo po¬ zdravili, dali ti bodo dva kruha in vzel ga boš iz njih rok. Zatem dojdeš na hrib božji, kjer je postaja Filistejcev; in ko prideš v mesto, pride ti naproti truma prerokov, gredočih doli z višine, in pred njimi bo harpa, in boben, in piščal in citre, in oni sami bodo pre¬ rokovali. In vate bo šinil Duh Go¬ spodov in boš prerokoval ž njimi in se boš premenil v drugačnega moža. Ko se torej dogode vsa ta znamenja, stori vse, kar ti bo storiti, ker Gospod je s teboj. In pojdeš pred menoj v Galgalo, (zakaj jaz pridem k tebi 1 ), da daruješ daritev in zakolješ živali za mirovno daritev; sedem dnij čakaj, dokler ne pridem k tebi in ti ne pokažem, kaj stori. „Savel med preroki." Ko se je torej obrnil, da bi šel od Samuvela, premenil mu je Gospod srce v drugačno; in zgodila so se vsa ta znamenja oni dan. Prišla sta do ime¬ novanega hriba, in glej, truma prero¬ 1 Pridem k tebi v Galgalo, ali: pridem za teboj. Ta obljuba Samuvelova, da pride k njemu, in prepoved, da ne sme darovati pred njegovim prihodom, je silno važna v živ¬ ljenju Savlovem. kov mu je prišla naproti: in nanj je šinil Duh Gospodov, in je prerokoval sredi njih. Ko so pa videli vsi, ki so ga poznali od včeraj in predvčerajšnjim, da je med preroki in da prerokuje, rekli so med seboj: Kaj se je zgodilo Kiso¬ vemu sinu? Ali je tudi Savel med pre¬ roki? In odgovoril je drug drugemu, rekoč: Kdo pa je njihov oče (vodnik) Zato so obrnili v pregovor: Ali je tudi Savel med preroki? Nehal je pa pre¬ rokovati in prišel na višino. In rekel je stric njegov Savlu in njegovemu hlapcu: Kam sta šla ? Odgovorila sta: Iskat oslice; ko jih nisva našla, prišla sva k Samuvelu. In stric mu je rekel: Povej mi, kaj ti je rekel Samuvel? Savel je rekel stricu: Povedal nam je, da so oslice najdene. O besedah za¬ stran kraljestva, katere mu je bil rekel Samuvel, ni mu povedal. Tako je Bog Izraelcem določil kralja, Sa¬ muvel pa ga je mazilil. Maziljenje je prav po¬ menljivo. Slišali smo, da je Mojzes mazilil Arona in sinove; mazilili so vsakega velikega duhov¬ nika. To je kazalo njegovo čast in oblast, posebno pa še milost božjo, katero je prejel. Tudi pn kraljih se kaže ista misel: Bog je kralja izbral izmed drugih, dal mu je posebno čast in oblast, dal mu je svojo milost, ki se razlije v srce, kakor se olje mehko razlije po človeku. Pri Izraelcih so vse kralje mazilili, zato se imenuje kralj tudi maziljenec Gospodov. Tako je izraelski kralj pred- podoba Izveličarja samega, ki je v najvišjem po¬ menu maziljenec (Kristus-Mesija pomenja mazi¬ ljenca) Gospodov, saj je bil po človeški naravi maziljen z močjo sv. Duha. II. Savel prvi izraelski kralj* (L Kralj. 10, 17—12, 25.) Samuvel je poklical ljudstvo h Go¬ spodu v Masfo. In je rekel Izraelo¬ vim sinovom: To pravi Gospod Bog Izraelov: Jaz sem izpeljal Izraela Egipta, rešil vas iz rok Egipčanov m iz rok vseh kraljev, ki so vas tlačili- Vi ste pa danes zavrgli svojega Bogu, ki vas je jedini rešil vsega hudega m vaših stisk, in rekli ste: Nikakor, tem- I, Kralj. 10, 19 — 11, 2. Žreb zadene Savla. Savel je kralj. 379 več kralja postavi črez nas. Sedaj torej stojte vpričo Gospoda po svojih rodo¬ vih in družinah. In Samuvel je vzel (pripeljal) vse Iz- raelove rodove, in žreb je zadel 1 rod Benjaminov. In (Samuvel) je vzel rod Benjaminov in njegove družine, in žreb je zadel družino Metri; in je prišel do Savla, sina Kisovega. Zatorej so ga iskali, pa ga niso našli. In vprašali so potem Gospoda, ali pride tjekaj. In Gospod je odgovoril: Glejte, skrit je doma. Tedaj so tekli in ga od ondi katerih srce je bil Bog ganil. Sinovi Belijalovi (malopridni) pa so rekli: Ali nas bo ta-le mogel rešiti? In so ga zaničevali in mu niso prinesli daril; on se je pa delal, kakor da ni slišal. Savel je bil sedaj kralj. Bog ga je bil do¬ ločil, Bog mu je dal svojega duha, in pokazal ga je ljudstvu. Ko so žrebali, niso ravnali po slepi sreči, ampak zanašali so se na Boga, da jim po¬ kaže pravega. Iz ponižnosti je prišel Savel do kraljeve časti, katere je bil vreden: da bi bil le tak ostal! Vendar ni sladkosti brez grenkosti: že prve dni je izkusil bridkosti, ker so ga ne- Gabaa, Savlova domovina. vzeli, in je stal sredi ljudstva in bil večji kakor vse ljudstvo od rame više. In Samuvel je rekel vsemu ljud¬ stvu : Gotovo vidite, koga je izvolil Gospod, ker mu ni jednakega v vsem ljudstvu. In vse ljudstvo je vpilo in reklo: Živel kralj! Samuvel je pa go¬ voril ljudstvu postave kraljeve in pisal v bukve in del vpričo Gospoda, in Sa¬ muvel je odpustil ljudstvo, vsakaterega na svoj dom. Pa tudi Savel je šel na svoj dom v Gabao, in ž njim je šel del vojske, 1 Samuvel je del zapisana imena dvanajsterih rodov v posodo, iz katere so potegnili ime (žreb) rodu Benjaminovega. kateri žalili in zaničevali, pa mu tudi niso pri¬ nesli darov, kakor je bilo navadno ob takih pri¬ likah. Savel se je pa zatajil, kakor bi nič ne bilo. Savel premaga Amonjane. Nekako mesec potem je prišel gori Naas, amonjanski kralj, in začel vojsko zoper Jabes-Galaad. In vsi možje iz Jabesa so rekli Naasu: Imej nas za zaveznike in služili ti bomo. In Naas Amonjan jim je odgovoril: Na ta na¬ čin sklenem z vami zavezo, da izderem desna očesa 1 vas vseh in vas postavim 1 To je bilo nesramno in grozovito pretenje. Desno oko je bilo starini za bojevanje neobhodno potrebno, ker so v le¬ vici držali ščit in si s tem zakrivali levo stran in levo oko. 380 I. Kralj. 11, 2—12, 9. Savel gre v boj zoper Amonjane. Saimivel opominja ljudstvo. za sramoto v vsem Izraelu. In starej- šine Jabesa so mu rekli: Daj nam se¬ dem dnij, da pošljemo poslance na vse kraje izraelske; in če ne bo nikogar, ki bi nas branil, pojdemo k tebi. Prišli so torej poslanci v Gabao Savlovo, in govorili so te besede, da je ljudstvo slišalo; in vse ljudstvo je povzdignilo glas in jokalo. In glej, Savel je pri¬ hajal ž njive, gredoč za voloma in re¬ kel: Kaj ima ljudstvo, da se joka? In povedali so mu besede mož iz Jabesa. In Duh Gospodov je šinil v Savla, ko je slišal te besede in razvnela se je silno njegova jeza. In prejel je oba vola in ju razsekal v kose in jih poslal po selih v vse pokrajine izraelske, re¬ koč: Kdor ne odrine in ne pojde za Savlom in Samuvelom, zgodilo se bo tako njegovim volom. Tedaj je popadel ljudstvo strah Gospodov in šli so ka¬ kor jeden mož. In seštel jih je v Be- zeku: in bilo je Izraelcev tri sto tisoč, Judov pa trideset tisoč. In so rekli po¬ slancem, ki so bili prišli: Tako poro¬ čite možem, ki so v Jabes-Galaadu: Jutri vam bo rešenje, ko se ogreje solnce. Prišli so torej poslanci in na¬ znanili možem iz Jabesa, ki so se raz¬ veselili. In so rekli (Amonjanom): Jutri pridemo k vam, in storili nam bodete vse, kar vam bo všeč. In ko je prišel drugi dan, postavil je Savel ljudstvo v tri dele: in udaril je v sredo tabora ob jutranji zori in pobil Amonjane, do¬ kler se ni ogrel dan: drugi (kar jih je ostalo živih) so bili pa tako razpršeni, da nista ostala dva skupaj. Savel potrjen za kralja. In ljudstvo je reklo Samuvelu : Kdo je tisti, ki je rekel: Ali bo Savel kra¬ ljeval črez nas? Dajte nam može, da jih usmrtimo! Savel pa je rekel: Nihče se ne bo usmrtil ta dan, ker danes je dal Bog rešenje v Izraelu. Samuvel je pa rekel ljudstvu: Nujte, pojdimo v Galgalo in tam obnovimo kraljestvo! In vse ljudstvo je šlo naprej v Galgalo, in tam so Savla storili kralja v Galgali pred Gospodom, in so tam darovali mirovne daritve pred Gospodom. In tam se je veselil Savel in vsi Izraelci so bili nad vse veseli. Četudi je bil Savel kralj, ni se sramoval kmetiškega dela. Oral je, ko je slišal o nevar¬ nosti, preteči Jabes-Galaadu. In tu se je pokazal junaka ter premagal Amonjane popolnoma. Zaradi tega je navdalo vse Izraelce nepopisno veselje in Savel si je s tem utrdil kraljestvo. Lepo je po¬ kazal, da ne želi maščevanja nad nasprotniki. Kako drugačen je bil Savel v začetku kraljeva¬ nja kakor pozneje! Saimivel opominja ljudstvo. Samuvel je pa rekel vsem Izrael¬ cem: Glejte, slišal sem vaš glas in vse kar ste mi govorili, in postavil sem črez vas kralja. . In sedaj hodi kralj pred vami: jaz pa sem se postaral in sem osivel, in moja sinova sta z vami- Ko sem bil z vami od mladosti do današnjega dne, glejte, tukaj sem pred vami: govorite o meni pred Go¬ spodom in pred njegovim maziljen¬ cem, ali sem vzel komu vola ali osla; ali sem koga obrekoval, ali sem koga stiskal; ali sem od kogarkoli prejel da¬ rilo, in jaz bom tisto oddal in vam po¬ vrnil. In so rekli: Nisi nas obrekovat tudi ne stiskal, tudi nisi od nikogar nje vzel. In rekel jim je: Gospod je priča zoper vas in priča je njegov maziljenec ta dan, da niste ničesar našli v mojih rokah. In so rekli: Priča. In Samuvel je rekel ljudstvu: (Priča je) Gospod, ki je storil Mojzesa in Arona, in izpeljal naše očete iz egiptovske zemlje. Sedaj torej stojte, da vas v sodbo kličem pred Gospodom zaradi vsega usmilj e ' nja Gospodovega, katero je storil vam in vašim očetom: Ko je Jakop prišel v Egipet, in so vaši očetje vpili h Go¬ spodu, poslal je Gospod Mojzesa in Arona in izpeljal vaše očete iz Egipj^ in jih postavil na ta kraj. Pa pozabi) 1 so Gospoda Boga svojega, in dal jih j e v roke Sisaru, poveljniku Hasorjeve vojske, in v roke Filistejcem, in v roke moabskemu kralju, in so se bojeval 1 I. Kralj. 12, 9 — 13, 5. Izraelci se poboljšajo. Boj Filistejci. 381 zoper nje. Potem so pa vpili h Go¬ spodu in rekli: Grešili smo, ker smo zapustili Gospoda in služili Baalom in Astartam; sedaj nas torej reši iz rok sovražnikov naših in ti bomo služili. In Gospod je poslal Jerobaala in Ba- dana, 1 in Jefteta in Samu vela, in vas je rešil iz rok vaših sovražnikov na okrog, in ste prebivali v miru. Ko ste pa videli, da Naas, kralj Amonovih si¬ nov, gre zoper vas, rekli ste mi: Ne več, temveč kralj nam bo zapovedoval; čeprav je Gospod vaš Bog vladal nad vami. Sedaj je torej tukaj vaš kralj, ka¬ terega ste si izbrali in izprosili. Glejte, Gospod vam je dal kralja. Če se bo¬ dete bali Gospoda in mu služili in po¬ slušali njegov glas in ne razdražili ob¬ ličja Gospodovega, bodete hodili vi in kralj, ki vam zapoveduje, za Gospodom svojim Bogom (varno, in zgodilo se vam ne bo nič hudega). Ako pa ne bodete po¬ slušali glasu Gospodovega, marveč raz¬ dražili njegove besede, bo Gospodova roka nad vami kakor nad vašimi očeti. Pa sedaj stojte in glejte to veliko reč, katero bo storil Gospod pred vami: Ali ni danes pšenična žetev? Klical bom Gospoda in bo dal grom in ploho; in vedeli in razvideli bodete, da ste si storili veliko zlo vpričo Gospoda, ko ste si prosili kralja. In Samuvel je kli¬ cal h Gospodu in Gospod je dal grom in ploho oni dan. In vse ljudstvo se je silno balo Gospoda in Samuvela. In vse ljudstvo je reklo Samuvelu: Prosi za svoje služabnike Gospoda svojega Boga, da ne umrjemo. Vsem svojim grehom smo namreč dodali hudobijo, da smo si prosili kralja. Samuvel pa je rekel: Nikar se ne bojte; storili ste vse to zlo, toda nikar ne popustite Go¬ spoda, temveč služite Gospodu z vsem svojim srcem. In nikar ne hodite za praznimi stvarmi, 2 ki vam ne bodo ko- 1 0 Badanu nismo ničesar slišali v zgodbah sodnikov, /-ato mislijo nekateri, da je Badan isti sodnik kakor Barak. A verjetnejše je, da je Badan drugo ime za Samsona. Badan pomenja: v Dami; Samson pa je bil iz rodu Banovega. 2 Prazne stvari so maliki. ristile, in vas ne bodo rešile, ker so ni- čemerne. In Bog ne bo zapustil svojega ljudstva zaradi svojega velikega imena, ker je Gospod prisegel, da vas bo sto¬ ril za svoje ljudstvo. Nikakor pa ne storim tega greha zoper Gospoda, da bi nehal za vas prositi: učil vas bom dobro in pravo pot. Bojte se torej Go¬ spoda in služite mu v resnici in v vsem svojem srcu: zakaj videli ste velika dela, katera je storil med vami. Ako pa ostanete v hudobiji, poginili bodete hkrati vi in vaš kralj. Goreče, pa tudi ljubeznivo in očetovsko svari in opominja Samuvel svoje ljudstvo. Da bi besede ljudstvu še trdneje ostale v spominu in srcu, sto¬ ril je Bog čudež: ob takem času, ko v sveti de¬ želi ne dežuje in ne gromi, prišla je huda ploha s strašnim gromenjem. III. Savlovi boji s Filistejci. (I. Kralj. 13, 1-14, 46.) Savlova vojska. Jedno leto je bilo, odkar je bil začel Savel vladati, in drugo leto je vladal črez Izrael, in izvolil si je Savel tri tisoče izmed Izraelcev; in bila sta s Savlom dva tisoča v Mahmasu 1 in na gori Betelu, tisoč pa z Jonatanom v Gabai 2 Benjaminovi. Drugo ljudstvo pa je razpustil, vsakogar na svoj dom. In jonatan je potolkel postajo filistej¬ sko, ki je bila v Gabai. Ko so to sli¬ šali Filistejci, dal je Savel zatrobiti po vsej deželi, rekoč: Naj slišijo Hebrejci. In ves Izrael je slišal tak glas: Savel je potolkel postajo Filistejcev in Izrael se je vzdignil zoper Filistejce. Ljudstvo je torej vpilo za Savlom v Galgali. Savel prelomi božje povelje. In Filistejci so se zbrali v boj zoper Izraelce, trideset tisoč voz, in šest tisoč jezdecev in drugega ljudstva kakor pe- 1 Mahmas je bilo mestece v Benjaminovem rodu, kake tri ure hoda od Jeruzalema proti severu. 2 Gabaa pomenja višino; zaradi tega je bilo v sveti deželi več krajev s tem imenom, kakor n. pr. pri nas: Visoko, Višarje i. dr. Tukajšnja Gabaa je bila blizu Mahmasa. 382 I. Kralj. 13, 5—19. Boj s Filistejci. ska, katerega je sila veliko na mor¬ skem bregu. In prišli so gori in taborili v Mahmasu na jutrovi strani od Beta- vena. Ko so to videli Izraelci, da so v stiski, zakaj ljudstvo je bilo potrto, poskrili so se v votlinah in skrivali¬ ščih , tudi v skalah in jamah in vod¬ njakih. Hebrejci 1 pa so šli črez Jordan v deželo Gad in Galaad. In ko je bil Savel še v Galgali, bilo je prestrašeno vse ljudstvo, ki je šlo za njim. In je čakalo sedem dnij po Mahmaški prehod. ukazu Samuvelovem; Samuvel pa ni prišel v Galgalo, in ljudstvo se je raz¬ šlo od njega. Savel je torej rekel: Pri¬ nesite mi daritev žgavno in mirovno. In je daroval žgavno daritev. In ko je dokončal darovanje žgavne daritve, glej, prihajal je Samuvel, in Savel mu je šel naproti, da bi ga pozdravil. In Samuvel mu je govoril: Kaj si storil? Savel je odgovoril: Ker sem videl, da 1 Ti so Izraelci, ki so prebivali onkraj (eber) Jordana. se ljudstvo razhaja od mene, in ti nisi prišel po določenih dneh, Filistejci pa so bili zbrani v Mahmasu, rekel sem: Sedaj pridejo Filistejci k meni v Gal¬ galo, in Gospodovega obličja še nisem potolažil. Potreba me je prisilila, da sem daroval žgavno daritev. In Samuvel je rekel Savlu: Nespa¬ metno si ravnal in nisi čuval ukazov Gospoda svojega Boga, katere ti je zapovedal. Ko bi ne bil storil, bil bi Gospod že sedaj pripravil tvoje kralje¬ stvo črez Izrael na veke. Toda nika¬ kor ne bo ostalo tvoje kraljestvo dolgo- Gospod si je poiskal moža po svojem srcu, in Gospod mu je ukazal, da bo poglavar črez svoje ljudstvo, zato ker ti nisi držal, kar je ukazal Gospod. Žalosten dogodek. Samuvel ni prišel zgodaj, pa tudi prav nič prepozno ne. Savel se je dal premagati nepotrpežljivosti in prelomil božjo za¬ poved, da naj ne daruje predno ne pride Sa¬ muvel, s tem pa tudi zapravil milost božjo m kraljestvo. — Kako svarilen vzgled za nas! Za¬ našajmo se na voljo in na obljubo božjo trdno kakor na skalo. Ako tudi se ne dopolni vse ta¬ koj, kakor želimo, a dopolni se gotovo. Boj s Filistejci. Samuvel je pa vstal in šel iz Gal- gale v Gabao Benjaminovo. In druge trume so šle za Savlom onim trumam naproti, ki so napadale tiste (Filistejce), ki so šli z Galgale v Gabao na hribu Benjaminovem. In Savel je preštel ljud¬ stvo, ki je bilo ž njim, blizu šest sto mož. In Savel in Jonatan, njegov sin, in ljudstvo, ki je bilo ž njima, bilo je v Gabai Benjaminovi. Filistejci pa so se bili utaborili v Mahmasu. In izšle so iz filistejskega tabora tri čete na plen- Jedna četa je šla po poti proti Efri v deželo Sual; druga je šla po poti Bet- horon; tretja pa se je obrnila po p 0 * 1 proti hribu, molečemu nad dolino Se- bojim, nasproti puščavi. Ni se pa našel kovač v vsej izrael¬ ski deželi, zakaj Filistejci so čuvali, da niso Hebrejci delali mečev ali suhe- I. Kralj. 13, 20—14, 21. Jonatanov© junaštvo v boju. 383 Zatorej so hodili vsi Izraelci doli k Fi¬ listejcem, da je vsakateri nabrusil svoj lemež in matiko, in sekiro in lopato; bile so pač skrhane ostrine njih leme- žev in lopat in vil in sekir, ker niso mogli nabrusiti niti ostna. In ko je prišel dan boja, ni bilo najti ne meča ne sulice v rokah vsega ljudstva, ki je bilo s Savlom in Jonatanom, razven Savla in Jonatana, njegovega sina. Od¬ rinila je pa četa filistejska, da bi prišla v Mahmas. In zgodilo se je nekega dne, da je rekel Jonatan, sin Savlov, svojemu mlademu oprodu: 1 Pojdi, da greva k filistejski četi, ki je na oni strani tega kraja. Tega pa ni povedal očetu. Tedaj se je Savel mudil na koncu Gabae pod granatovim drevesom, ki je bilo v Ma- gronu, in ljudstva je bilo ž njim blizu šest sto mož. Jonatanov« junaštvo. Bile so pa med višinama, po kate¬ rih je hotel Jonatan priti do postaje filistejske, kvišku moleče skale z obeh stranij, in kakor zobovi so bile tu in tam strme pečine: jedni je bilo ime Boses in drugi Sene. Jedna pečina je štrlela na severu proti Mahmasu, in druga na jugu proti Gabai. Rekel je pa Jonatan svojemu mla¬ demu oprodu: Nuj, pojdiva k taboru teh neobrezancev, če bo pač Gospod za naju, ker Gospodu ni težko rešiti ali z mnogo ali z malo ljudmi. In re¬ kel mu je njegov oproda: Stori vse, kar ti je všeč; pojdi kamor želiš, in s teboj bom, kjerkoli boš hotel. In Jo¬ natan je rekel: Glej, greva k onim-le možem. Ko se jim prikaževa, ako bodo nama tako-le govorili: Ostanita, dokler ne pridemo k vama, stojva na svojem mestu in ne pojdiva k njim. Ako pa poreko: Pojdita k nam, pojdeva, ker jih je nama Gospod dal v roke. To nama bo znamenje. 1 Oproda je tisti služabnik, ki nosi orožje svojemu gospodu. Oba sta se torej prikazala taboru fili¬ stejskemu, in Filistejci so rekli: Glej, Hebrejci gredo iz lukenj, v katerih so bili skriti. In govorili so možje iz ta¬ bora Jonatanu in njegovemu oprodu in rekli: Pojdita gori k nam, in pokažemo vama nekaj. In Jonatan je rekel oprodu : Pojdiva, hodi za menoj, zakaj Gospod jih je dal Izraelcem v roke. Jonatan pa je šel gori, plezavši z rokami in nogami, in njegov oproda za njim. Tedaj so nekateri padli pred Jonatanom, druge je usmrtil njegov oproda, ki je šel za njim. In tako se je dogodil prvi poboj, v katerem sta Jonatan in njegov oproda pobila blizu dvajset mož na pol orali, kolikor je izorje na dan par volov. In zgodil se je čudež v taboru, na polju: pa tudi vse ljudstvo one čete, ki je bila šla plenit, je ostrmela, in dežela je bila zmešana, in zgodil se je skoro čudež od Boga. In ozrli so se ogledniki Sav¬ lovi, ki so bili v Gabai Benjaminovi, in glej, množica je bila razgnana in je bežala sem in tje. In Savel je rekel ljudstvu, 1 ki je bilo ž njim: Iščite in glejte, kdo izmed nas je šel strani. In ko so iskali, so našli, da ni Jonatana in njegovega oproda. In Savel je rekel Ahiju: Poprašaj skrinjo božjo. (Bila je namreč oni dan skrinja božja tam z Izraelovimi sinovi.) In ko je Savel go¬ voril duhovniku, nastal je v filistejskem taboru velik hrušč, in polagoma je ra- stel in določnje odmeval. In Savel je rekel duhovniku : Potegni svojo roko! 2 Tedaj je zavpil Savel in vse ljudstvo, ki je bilo ž njim, in prišli so do bo¬ jišča: in glej, meč vsakaterega je bil obrnjen zoper bližnjega, in bil je velik poboj. Pa tudi Hebrejci, 3 * s * * 8 ki so bili po- 1 Ko beremo tu pogostoma besedo „ljudstvo‘ ; , ne smemo misliti na navadno ljudstvo, marveč na vojake, ki so bili s Savlom. 2 To je: Potegni svojo roko od skrinje zaveze, kamor si jo stegnil, da bi Gospoda povprašal: saj sedaj ni treba več vprašati, ker je zmaga naša. 8 Bili so Izraelci, pa skoro gotovo ujeti v vojski in pri¬ siljeni, da so se bojevali skupaj s Filistejci. Sedaj, ko so se lahko oprostili, zapustili so Filistejce. 384 I. Kralj. 14, 21—41. Izraelci preganjajo Filistejce. Jonatan obsojen. prej s Filistejci in so ž njimi šli v voj¬ sko, vrnili so se, da so bili z Izraelci, ki so bili s Savlom in Jonatanom. Ko so tudi tisti Izraelci, ki so se bili po¬ skrili na Efrajimskem gorovju, slišali, da so Filistejci bežali, pridružili so se svojim v boju. In bilo je s Savlom blizu deset tisoč mož. In Gospod je oni dan rešil Izraelce, boj pa je prišel do Betavena. In Izraelci so se oni dan združili. Savel pa je ljudstvo zarotil, rekoč: Proklet bodi mož, ki bo do ve¬ čera jedel kruh, dokler se ne maščujem nad svojimi sovražniki. 1 In vse ljud¬ stvo ni jedlo kruha. In vse ljudstvo dežele je prišlo v gozd, v katerem je bil med po tleh. Ljudstvo je torej sto¬ pilo v gozd, in našel se je tekoč med, 2 in nihče ni del roke k ustom, ljudstvo se je namreč balo prisege. Jonatan pa ni bil slišal, ko je njegov oče zarotil ljudstvo: in stegnil je konec palice, katero je imel v roki, in jo potaknil v sat medu, in je obrnil roko k ustom, in njegove oči so se razsvetile. 3 In jeden izmed ljudstva je odgovoril in rekel: S prisego je tvoj oče zavezal ljudstvo, rekoč: Proklet mož, ki bo da¬ nes jedel kruh, (ljudstvo pa je bilo omagalo). Jonatan pa je rekel: Moj oče je deželo prestrašil; sami ste vi¬ deli, da so se razsvetlile moje oči zato, ker sem pokusil nekoliko tega medu: koliko bolj, ko bi bilo ljudstvo jedlo od plena svojih sovražnikov, ki ga je 1 Savel je s temi besedami hotel Bogu obljubiti dobro delo, namreč post v zahvalo za zadobljeno zmago, pa tudi časa ni hotel izgubiti z jedjo, da bi hitreje preganjal so¬ vražnika. A to ni bilo umno, ker brez jedi človek ne more mnogo delati. 2 V' sveti deželi je bilo nekdaj jako veliko čebel, torej tudi veliko medu. Čebele so delale satovje, v duplih in raz- poklinah. Lahko se je kaj medli tudi pocedilo na tla. Sicer pa vemo, da čemerli delajo satovje v tleh. Poleg tega lahko razlagamo besedo med za neki sladek sok, ki se je cedil iz nekaterih grmov in dreves. (Prim. Mat. 3, 4.) Medu ni bilo veliko, toda ob lakoti je človeku draga tudi drobtinica in kapljica. 3 Satovje je bilo na tleh ali blizu tal ; Jonatan je vanj vtaknil palico in tako dobil v usta nekaj medli. To ga je zaradi hude lakote pokrepčalo tako, da je bil veselejšega ali svetlejšega lica. našlo. Ali bi ne bili še bolj potolkli Filistejce? Jonatan obsojen. Potolkli so torej oni dan Filistejce od Mahmasa do Ajalona; ljudstvo se je pa silno utrudilo, in obrnilo se je k plenu, vzelo ovce in vole in teleta in jih zaklalo na zemlji: in ljudstvo je jedlo s krvjo. 1 Naznanili so pa Savlu, rekoč, da je ljudstvo grešilo zoper Go¬ spoda, ker je jedlo s krvjo. Rekel je: Grešili ste: privalite sedaj k meni veliko skalo. In Savel je rekel: Razidite se med ljudstvo in recite jim, naj vsakdo k meni pripelje svojega vola in ovna, in ubite ga nad skalo in potem jejte, in ne bodete grešili pred Gospodom, da bi jedli s krvjo. Zatorej je vse ljudstvo pripeljavalo, vsakateri svojega vola s svojimi rokami do noči, in tam so pobijali. Savel je pa sezidal oltar Gospodu; tedaj je vprvič začel zidati oltar Gospodu. In Savel je rekel: Udarimo po noči na Filistejce in jih pokončajmo, dokler ne zasveti jutro, in ne pustimo izmed njih živega ne jednega moža. In ljud¬ stvo je reklo: Vse, kar se ti zdi dobro, stori. In duhovnik je rekel: Pojdimo tukaj h Gospodu ! In Savel je povprašal Gospoda: Ali naj podim Filistejce? Ah jih boš dal v roke Izraelcem? In ni odgovoril oni dan. In Savel je rekel: Pripeljite sem vse poglavarje ljudstva, in zvedite in poglejte, po kom se je danes zgodil greh. Kakor živi Gospod, rešitelj Izraelov: ako se je zgodil p° mojem sinu Jonatanu, brez odloga bo umrl. Na to mu ni nihče ugovarjal iz¬ med vsega ljudstva. In rekel je vsemu Izraelu: Ločite se vi na jedno stran, in jaz s svojim sinom Jonatanom bom na drugi strani. In ljudstvo je reklo Savlu: Kar se ti zdi dobro, stori. Savel je rekel Gospodu Bogu Izraelo¬ vemu : Gospod Bog Izraelov, daj zna- 1 Zaradi prevelike naglice in prevelike lakote. Tega p a je bil kriv Savel. Bilo je Izraelcem prepovedano uživati ki'( (III. Mojz. 17, 14.) in že Noetu je Bog prepovedal uživat 1 meso s krvjo (I. Mojz. !>, 4.). I. Kralj. 14, 41—15, 9. Jonatan rešen. Savel nepokoren. 385 menje: Zakaj nisi odgovoril svojemu služabniku danes? Če je v meni ali v mojem sinu Jonatanu ta krivda, daj znamenje; ali če je v ljudstvu ta kri¬ vica, pokaži svetost 1 In našel se je Jonatan in Savel, ljudstvo pa je ostalo prosto. In Savel je rekel: Vrzite žreb med menoj in mojim sinom Jonatanom. In Jonatan je bil izžreban. Savel pa je rekel Jonatanu: Povej mi, kaj si storil? In Jonatan mu je povedal in rekel: Zeljno sem pokusil nekoliko medu na koncu svoje palice, ki je bila v moji roki, in glej, umrjem. In Savel je rekel: To naj mi stori Bog in to naj doda, 2 da boš smrti umrl, Jonatan. In ljudstvo je reklo Savlu: Torej umrje naj Jona¬ tan, ki je storil v Izraelu to veliko re- šenje? To je krivica! Kakor živi Go¬ spod, ne bo padel las ž njegove glave na zemljo, ker je danes delal z Gospo¬ dom. Ljudstvo je torej Jonatana rešilo, da ni umrl. 3 1 In Savel se je umaknil in ni pre¬ ganjal Filistejcev: Filistejci so pa šli v svoje kraje. Sv. pismo nam pripoveduje, kako in s kak¬ šno srečo se je Savel bojeval s Filistejci. Božja pomoč mu je bila na strani, četudi je storil marsi¬ kaj nepremišljenega. Bog je hotel po njem rešiti Izraelce iz rok Filistejcev. Bog je hotel pa še jedenkrat poskušati Sav¬ lovo pokorščino in zvestobo: IV. Savel nepokoren in zavržen. (I. Kralj. 14, 47-15, 35.) In ko je Savel utrdil kraljestvo črez Izrael, bojeval se je na okrog zoper vse njegove sovražnike: zoper Moabljane, in Amonove sinove, in Edomljane, in kralje Sobe in Filistejce; in kamorkoli se je obrnil, je zmagal. In je zbral vojsko in potolkel Amalečane in rešil Izraelce iz rok njegovih zatiralcev. ’ Pokaži svojo svetost, s katero sovražiš vse, kar jo sla¬ bega, in ljubiš, kar je dobrega. 2 Tako so navadno prisegali Izraelci. 3 Savel je ravnal prenagljeno in nepremišljeno. Vendar ni bila napačna stanovitnost in gorečnost njegova. Zato je po božji volji ljudstvo rešilo Jonatana smrti. Zgodbe sv. pisma I. Sinovi Savlovi pa so bili: Jonatan in Jesui in Melkisua; in imeni obeh njegovih hčera: ime prvorojene Merob in ime mlajše Mihol. In ime žene Sav¬ love Ahinoam, hči Ahimaana; in ime poveljnika njegove vojske Abner, sin Nerov, stričnik Savlov. Bila je pa huda vojska zoper Filistejce vse dni Savlove. Zakaj vsakega močnega in za vojsko sposobnega moža, ki ga je videl, pri¬ družil si je Savel. Vojska z Amalečani. In Samuvel je rekel Savlu: Gospod me je poslal, da sem te mazilil za kra¬ lja črez njegovo ljudstvo izraelsko. Se¬ daj torej poslušaj besede Gospodove: To pravi Gospod vojnih trum: Pre¬ gledal sem vse, kar je storil Amalečan Izraelu, kako se mu je ustavljal na poti, ko je šel iz Egipta. Sedaj torej pojdi in potolci Amalečana in razdeni vse njegove stvari: ne prizanesi mu in ne poželi ničesar izmed njegovega blaga, temveč usmrti moža in ženo, tudi otročiča in dojenca, vola in ovco, kamelo in osla. Zatorej je Savel sklical ljudstvo in jih preštel kakor jagnjeta: dve sto tisoč pešcev in deset tisoč mož rodu Judovega. In ko je Savel prišel do amalečanskega mesta, postavil je zasedo v potoku. In rekel je Savel Ki- nejcem: 1 Pojdite, odrinite in ločite se od Amalečana, da vas po nesreči ne zamenim ž njimi, zakaj vi ste storili usmiljenje z vsemi Izraelovimi sinovi, ko so šli iz Egipta. In Kinejci so šli iz¬ med Amalečanov. In Savel je potolkel Amalečane od Hevile, dokler ne prideš do Sura, ki je proti Egiptu. In ujel je Agaga, kralja amalečanskega, živega, vse ljudstvo pa je pobil z ostrino meča. In Savel in ljudstvo sta prizanesla A- gagu in najboljšim čredam ovac, in go¬ ved, in oblačilom, in ovnom in vsem stvarem, ki so bile lepe in jih niso ho¬ teli pokončati; kar je pa bilo slabega in zavrženega, to so pokončali. 1 Kinejci so bili potomci Mojzesovega svaka Jetra (IV. Mojz. ‘24, 21; Zgodbe str. 284), zato jim hoče Savel prizanesti. 25 386 I. Kralj. 15, 10—15. Savel nepokoren Bogu. Tudi sedaj ni bil Savel pokoren in zvest Bogu. Dal se je zapeljati lakomnosti in nekoliko tudi poželjivosti ljudstva. Ta pregreha je bila tem večja, čim bolj je bila stvar imenitna. Savlova druga nepokorščina. Zgodila se je pa v beseda Gospodova Samuvelu rekoč: Zal mi je, 1 da sem šel na Karmel in si dal postaviti zmago¬ slavni lok, in da se je od tam vrnil, šel in prišel v Galgalo. Prišel je torej Samuvel k Savlu, in Savel je daroval žgavno daritev Gospodu izmed plena, ki ga je bil prinesel z Amalečanskega- In ko je Samuvel prišel k Savlu, rekel je Savel: Blagoslovljen od Gospoda, Savel odtrga Samuvelu rob plašča. Savla postavil za kralja, ker me je zapustil in mojih besedij ni dopolnil. In Samuvel je bil žalosten in klical h Gospodu vso noč. In ko je zjutraj vstal Samuvel, da bi šel zgodaj k Savlu, sporočili so Samuvelu, kako je Savel 1 Žal, mi je, to je treba tako umevati, da je rečeno po človeško. dopolnil sem besedo Gospodovo. I* 1 Samuvel je rekel: In kakšen je ta glas čred, ki se mi glasi v ušesih, in goved, ki ga slišim danes? In Savel je rekel: Pripeljali so te od Amalečanov: ljud¬ stvo je namreč ohranilo boljše ovce in goveda, da bi jih darovali Gospodu svojemu Bogu: drugo pa smo pobih- I. Kralj. 15, 16—35 Savel zavržen zaradi nepokorščine. 387 Rekel je pa Samuvel Savlu: Pusti me, da ti povem, kar mi je Gospod govo¬ ril po noči. In rekel mu je: Govori! In Samuvel je rekel: Ko si bil majhen sam pred seboj, ali nisi postal pogla¬ var v Izraelovih rodovih, in Gospod te je mazilil za kralja črez Izraelce? In Gospod te je poslal na pot in rekel: Pojdi in potolci pregrešne Amalečane in bojuj se ž njimi, dokler jih ne po¬ biješ do zadnjega. Zakaj torej nisi po¬ slušal besede Gospodove, ampak si se obrnil k plenu in storil zlo pred Go¬ spodom? In Savel je rekel Samuvelu: Saj sem slušal glas Gospodov in hodil po poti, po kateri me je Gospod poslal, in pripeljal sem Agaga, kralja amale- čanskega, Amalečane pa sem pobil. Od plena pa je vzelo ljudstvo ovce in vole, prvine izmed tega, kar se je pobilo, da bi to darovalo Gospodu svojemu Bogu v Galgali. In Samuvel odvrne: Ali hoče Gospod žgavne in druge daritve, ali ne bolj, da se sluša beseda Gospodova? Boljša je namreč pokorščina kakor daritev, in slušati je boljše, kakor darovati tolščo ovnov. Zakaj kakor greh vedeževanja je ustavljati se, in kakor pregreha malikovalstva ne hoteti udati se. Zato torej, ker si za¬ vrgel besedo Gospodovo, zavrgel te je Gospod, da ne boš kralj. In Savel je rekel Samuvelu: Grešil sem, ker sem prestopil Gospodovo povelje in tvojo besedo, ker sem se bal ljudstva in slu¬ šal njih glas. Pa sedaj prenašaj, pro¬ sim, moj greh in vrni se z menoj, da molim Gospoda. In Samuvel je rekel Savlu: Ne vrnem se s teboj, ker si za¬ vrgel povelje Gospodovo in te je za¬ vrgel Gospod, da ne boš kralj črez Iz¬ raelce. In Samuvel se je obrnil, da bi odšel; oni pa je zgrabil konec njego¬ vega plašča, ki se je tudi raztrgal. In Samuvel mu je rekel: Gospod je danes od tebe odtrgal Izraelovo kraljestvo in je dal tvojemu bližnjemu, ki je boljši od tebe. Zmagoviti (Bog) v Izraelu ne prizanese in se ne da ganiti s (prisilje¬ nim, samo naravnim) kesanjem, zakaj on ni človek, da bi se kesal. 1 In oni je rekel: Grešil sem, pa sedaj me po¬ časti vpričo starejšin ljudstva in pred Izraelom, in vrni se z menoj, da mo¬ lim Gospoda tvojega Boga. Samuvel se je tedaj vrnil in šel za Savlom, in Savel je molil Gospoda. In Samuvel je rekel: Pripeljite k meni Agaga, kralja Amalečanov! In pripeljali so mu Agaga, ki je bil jako debel in se je tresel. In Agag je rekel: Tako to¬ rej me loči bridka smrt. In Samuvel je rekel: Kakor je tvoj meč ženam vzel otroke, tako bo brez otrok med ženami tvoja mati. In Samuvel ga je razsekal v kose pred Gospodom v Galgali. Samuvel je šel v Ramato, Savel pa je šel na svoj dom v Gabao. In Samu¬ vel ni več videl Savla do svoje smrti. Toda Samuvel je žaloval zaradi Savla, ker se je Gospod kesal, da ga je bil postavil za kralja črez Izraelce. Bralca je pač ganilo, kar je čital o propadu Savlovem. Tudi druge poskušnje ni prebil, še globlje je padel. In sedaj mu Bog pove še določ¬ neje, da je zavržen, da je pa izbran namestu njega drug kralj. Večno pomenljive so besede: Boljša je pokorščina kakor daritev. Kažejo nam, kaj so bile prav za prav daritve. Prva stvar je bila, da so ž njimi kazali Bogu udanost in pokorščino, zato pa ni Bogu ljuba taka daritev, v kateri ni tega duha. Nam je ta beseda živ opomin, da se trudimo pri vseh delih za dobri namen, in ta namen bodi: Boga častiti, božjo voljo izpolnje¬ vati. — Kako napačno torej pravijo maloverni ljudje ali pa nasprotniki naše sv. vere, da so bili obredi v starem zakonu samo zunanja opravila ali za na videz! Nikakor. Glavna stvar je bil duh pokorščine, spoštovanja in ljubezni do Boga. Koliko bolj je treba te reči v naših katoliških obredih! Tudi v teh je prva stvar duh pokor¬ ščine, duh spoštovanja do Boga in božjih rečij. Samuvel je Agaga usmrtil zaradi njegove grozovitosti in ker je bil Bog tako ukazal. Agag ne umrje rad; za grešnega človeka, ki ljubi svet in njegovo veselje, je smrt seveda bridka. 1 Ali da bi se premislil. ‘25* 388 I. Kralj. 16, 1 — 13. Samuvel gre v Betlehem mazilit Davida. V. David, izvoljen Savlu za na¬ slednika, premaga Goljata. (I. Kralj. 16, 1—17, 58.) Samuvel v Betlehemu. Gospod je rekel Samuvelu: Kako dolgo boš obžaloval Savla, ker sem ga zavrgel, da ne bo vladal črez Iz¬ raelce? Napolni svoj rog z oljem in pojdi, da te pošljem k Izaju Betlehem- čanu: poskrbel sem si namreč med njegovimi sinovi kralja. In Samuvel in jih poklical k daritvi. In ko so pri¬ stopili, videl je Elijaba in rekel: Ali je ta pred Gospodom njegov maziljenec? In Gospod je rekel Samuvelu: Ne glej na njegov obraz in ne na visokost nje¬ gove postave, ker sem ga zavrgel in ne sodim po obličju človeka: človek namreč vidi to, kar se kaže, Gospod pa gleda srce. In Izaj je poklical Abi- nadaba in pripeljal pred Samuvela. Ta je rekel: Tudi tega ni izvolil Gospod. Izaj je pa pripeljal Sama, o katerem Betlehem. je rekel: Kako naj grem? Zakaj Savel bo slišal in me usmrtil. In Gospod je rekel: Tele od črede vzemi v svoji roki in reci: Prišel sem darovat Gospodu. In pokliči Izaja k daritvi, in jaz ti bom pokazal, kaj stori; in mazilil boš, ko¬ garkoli ti pokažem. Samuvel je torej storil, kakor mu je govoril Gospod. In je prišel v Betle¬ hem, in starejšine mesta so se čudili, prišedši mu naproti, in mu rekli: Ali je tvoj prihod miren? In rekel je: Miren: prišel sem darovat Gospodu; posvetite se in pridite z menoj, da darujem. Te¬ daj je posvetil Izaja in njegove sinove je rekel (Samuvel): Tudi tega ni izvolil Gospod. Izaj je torej pripeljal svojih sedem sinov pred Samuvela, in Samu¬ vel je rekel Izaju: Gospod ni izbral izmed teh. In Samuvel je rekel Izaju: Ali so ti vsi sinovi? Odgovoril j e: Še je jeden majhen in pase ovce. Samuvel je rekel Izaju: Pošlji ponj i n pripelji ga, ker ne bomo sedli, dokler oni ne pride sem. Poslal je torej (oče) ponj in ga pri' peljal. Bil je pa rdeč in lepe postav 6 in zalega obličja. In Gospod je rekel- Vstani in ga mazili, on je namreč. Samuvel je torej vzel rog olja in gaj 6 I. Kralj. 16, 13—17. David maziljen, — pride k Savlu. 389 mazilil sredi njegovih bratov: in Duh Gospodov je prišel od onega dne na¬ prej v Davida; in Samuvel je vstal in odšel v Ramato. Ta oddelek je za nas jako poučen. Zapom¬ nimo si dobro, kako Bog sodi in ceni človeka! Kolikokrat je kdo med ljudmi zadnji, pred Bogom pa veljaven, ker Bog gleda na srce. — Izaj je David pri Savlu. Umaknil se je pa duh Gospodov od Savla in preganjal ga je zli duh od Gospoda. 1 In rekli so služabniki Savlu: Glej, zli duh Gospodov te preganja. Gospod naj ukaže, in tvoji služabniki, ki so pričo tebe, bodo iskali človeka, ki zna na citre brenkati; in kadar te Samuvel mazili Davida. imel osem sinov, izmed katerih je bil David naj¬ mlajši, pa dve hčeri, Sarvijo in Abigajlo. O si¬ novih obeh hčera bomo slišali pozneje. David je bil mlad, ko ga je izvolil Gospod, vendar pa ne smemo misliti, da je bil šele deček. Utegnil je biti star kakih dvajset let. David ni nikdar po¬ zabil in se ni sramoval povedati, da ga je Bog poklical od črede h kraljevski časti. bo prijel zli duh od Gospoda, brenkal bo z roko in lože boš prenašal. In Savel je rekel svojim služabnikom: Po¬ skrbite mi torej koga, ki dobro brenka, 1 Ta duh, ki je prišel v Savla, bil je hudobni duh, ki ga je obsedel in imel čim dalje bolj v oblasti. Imenuje se pa zli duh od Gospoda zato, ker je Bog to pripustil za kazen nepokornemu Savlu. 390 I. Kralj. IG, 17—17, 18. David pri Savlu. David gre k vojski. in pripeljite ga k meni. In j eden iz¬ med služabnikov je odgovoril in rekel: Glej, videl sem sina Izaja Betlehem- čana, ki zna brenkati in je jako močen in bojevit mož, in umen v besedah in lep, in Gospod je ž njim. Savel je torej poslal poslance k Izaju, rekoč: Pošlji k meni Davida, svojega sina, ki je na pašnji. Izaj je torej vzel osla, oblože¬ nega s kruhom, in meh vina, in jed- nega kozliča izmed koz, in jih je po¬ slal Savlu po svojem sinu Davidu. In David je prišel k Savlu, in je stal pred njim, a on ga je jako ljubil, in (David) je postal njegov oproda. In Savel je poslal k Izaju, rekoč: Naj stoji David pred menoj, zakaj našel je milost v mojih očeh. Kadarkoli je torej zli duh Gospodov zgrabil Savla, vzel je David citre in brenkal s svojo roko, in poto¬ lažil se je Savel in lože prenašal, umak¬ nil se je namreč od njega zli duh. Vojska s Filistejci. Goljat. Filistejci so pa zbrali svoje čete v boj in se sešli v Soku na Judovskem in utaborili med Sokom in Azeko v pokrajini Domim. Savel in Izraelci so se zbrali in prišli v Terebintsko dolino in se postavili v bojno vrsto proti Fi¬ listejcem. In Filistejci so stali na gori na tej strani (doline), in Izraelci so stali na gori na drugi strani: in dolina je bila med njimi. In izšel je iz filistej¬ skega tabora neki mož, z imenom Goljat, iz Geta, šest komolcev in dlan velik. In bronasta čelada je bila na njegovi glavi, in oblačil se je v luski- nast oklep; teža njegovega oklepa pa je bila pet tisoč siklov brona. In na nogah je imel bronaste škornjice, in bronast ščit je pokrival njegovi rami. Drog pa njegove sulice je bil kakor tkalsko vratilo, železje samo pa je imelo šest sto siklov železa: 1 in nje¬ gov oproda je hodil pred njim. In vstopil se je in klical proti izraelskim 1 Ako hočemo po naši tehtnici povedati, rekli bi, da je tehtal njegov oklep kakih 60—70 kilogramov, železje na su¬ lici kakih 8 kilogramov. vrstam: Zakaj ste prišli pripravljeni za boj? Ali nisem jaz Filistejec, in vi ste hlapci Savlovi? Izberite izmed sebe moža in naj pride doli na dvoboj. Ako se bo mogel z menoj boriti in me bo pobil, bomo vam hlapci; ako bom pa jaz močnejši in ga bom pobil, bodete vi hlapci in bodete nam služili. In govoril je Filistejec : Danes sem zasme¬ hoval čete izraelske: Dajte mi moža in naj se poskusi z mano v dvoboju. Ker je ta dogodek tako imeniten v zgodbah Davidovih in sploh v vseh svetih zgodbah, zato moramo imeti pred očmi tudi kraj, kjer se je to zgodilo. Navadno mislijo in tudi verjetno je, da se je to godilo v dolini Hanini (Vadi Hanina), dobro uro pod Jeruzalemom na zapadno stran. Okrog prijazne doline se dvigajo brežine, zarastle še dandanes sem ter tje z drevjem, smokvami in trtjem. Po dolini teče ob zimskem času potok, črez katerega vodi dandanes most. Po leti j e potok suh. Ta kraj je bil jako pripraven za boj, in kar beremo v sv. pismu, vjema se s krajev¬ nimi razmerami. 1 Drugi pa mislijo, da je Tere- bintska dolina tista, ki se sedaj imenuje Vadi es Sant in ki je kake tri ure od Jeruzalema proti jugozapadu. Goljat je bil velikan, kake 3 m visok, in bil silno močan. Nikakor pa ni neverjetno, da bi bil tako velik, zakaj v vseh časih so živeli jako veliki ljudje. Ko so Savel in vsi Izraelci slišali tako govorjenje Filistejčevo, so se stra¬ šili in jako bali. David pride k izraelski vojni. Šli so pa trije starejši sinovi (Izajevi) za Savlom v boj: Elijab prvorojenec, in drugi Abinadab, in tretji Sama. Da¬ vid pa je odšel (od Savla) in se vrnil, da bi pasel čredo svojega očeta v Bet¬ lehemu. Filistejec pa je prihajal zjutraj in zvečer, in se postavljal štirideset dnij. Izaj pa je rekel sinu Davidu 1 Vzemi za svoje brate efi 2 žgancev in desetero teh-le kruhov, in teci v tabor k svojim bratom. In k poveljniku nesi 1 Prim. Jeruzalemski romar, str. 83. 2 To je: Jeden efi ali efa, mera, po našem kakih 25 t I. Kralj. 17, 18—30. David pride k izraelski vojski. 391 teh deset pogačic sira: in obišči svoje brate, ali jim je dobro, in zvedi, v ka¬ tero vrsto so urejeni. David je torej vstal zjutraj in izročil čredo čuvaju in obložen odšel, kakor mu je bil ukazal Izaj. In je prišel do kraja Magale in k vojni, ki je šla v boj in vpila v bitvi. Izraelci so se bili postavili v vrsto, pa tudi Filistejci od nasprotne strani so bili pripravljeni. David je torej pustil Pri čuvaju prtljage posode, katere je ki prihaja? Da bi namreč zasmehoval Izraelce, prihaja. Zato bo kralj oboga¬ til obilno moža, ki ga bo pobil, in dal mu bo svojo hčer, in njegovo hišo bo izvzel od davka v Izraelu. In David je rekel možem, ki so stali ž njim, rekoč: Kaj bodo dali možu, ki bo pobil tega Filistejca in odvzel sramoto od Izra¬ ela? Kdo namreč je ta neobrezani Fili¬ stejec, ki je zasmehoval vojsko živega Boga? Ljudstvo pa mu je povedalo Vadi es Sant. (Dolina pod Judovskim gorovjem.) bil prinesel, tekel na mesto boja ter \prašal, ali se vse prav godi pri bra- tih. In ko jim je še govoril, prikazal Se je oni mož, prihajajoč, Goljat z jmenom, iz tabora filistejskega, in ko J e ravno govoril tiste besede, 1 slišal je I^avid. Vsi Izraelci pa so bežali pred Pjirn, ko so zagledali moža, ker so se silno bali. In nekdo izmed Izrael¬ cev je rekel: Ali ste videli tega moža, . 1 Goljat je zopet zasmehoval Izraelce, in to je slišal ravno tiste besede, rekoč: To bodo dali možu, ki ga pobije. Ko je to sli¬ šal njegov starejši brat Elijab, kar je (David) govoril z drugimi, razsrdil se je zoper Davida in rekel: Zakaj si prišel in zakaj si zapustil tisto malo ovac v puščavi? Poznam tvojo ošabnost in zlobnost tvojega srca, ker prišel si, da bi videl boj. In David je rekel: Kaj sem storil? Ali ni to povelje? In umak¬ nil se je malo k drugemu in mu rekel ravno tiste besede. In povedali so mu 392 I. Kralj. 17, 30 — 52. Davidov boj z Goljatom. iste besede kakor poprej. Slišali so pa besede, katere je govoril David, in jih naznanili Savlu. Ko so ga k njemu pri¬ peljali, govoril mu je: Nikar naj ne upade nikomur srce zaradi tega: jaz, tvoj služabnik, pojdem in se bom boril zoper Filistejca. In Savel je rekel Da¬ vidu : Ne moreš se ustavljati temu in se ne boriti zoper njega, ker si mladič, ta pa je vojščak od svoje mladosti. In David je rekel Savlu: Tvoj služabnik je pasel čredo svojega očeta, in je pri¬ hajal lev ali medved in vzel ovna iz¬ med črede: in jaz sem hitel za njima in udrihal po njiju in jima iztrgal ži- vinče iz njiju žrela: in ona sta se vzdig¬ nili zoper mene, in zgrabil sem njiju brado in sem ju davil in ubil. Ker sem leva in medveda ubil jaz, tvoj služabnik, torej bo tudi ta neobrezani Filistejec kakor jeden izmed njiju. Se¬ daj pojdem in odvzamem sramoto ljud¬ stva: zakaj kdo je ta neobrezani Fili¬ stejec, ki seje drznil preklinjati vojsko živega Boga ? Tudi je rekel David : Go¬ spod, ki me je rešil iz rok levovih in iz rok medvedovih, on me bo rešil iz rok tega Filistejca. Savel pa je rekel Davidu : Pojdi, in Gospod bodi s teboj. David gre v boj zoper Goljata. In Savel je oblekel Davida v svoja oblačila, in del bronasto čelado na nje¬ govo glavo in ga obdal z oklepom. Opasan ž njegovim mečem črez svojo obleko, je jel David poskušati, ali bi mogel hoditi oborožen, ker ni imel vaje. In rekel je David Savlu: Ne morem tako hoditi, ker nisem vajen. In je to odložil. In je vzel svojo palico, katero je vedno imel v roki, in si je izbral pet jako gladkih kamenov iz potoka in jih del v pastirsko torbo, katero je imel s seboj, in pračo je imel v roki in šel zoper Filistejca. 1 Filistejec je pa šel mogočno in se bližal Davidu, in njegov oproda pred 1 Kakšna je prača in kako se dene vanjo kamen, to je pač znano vsakemu bralcu. Kamen leti iz prače s silno močjo in prebije lahko tudi železni oklep. njim. In ko je Filistejec pogledal in videl Davida, zaničeval ga je. Bil je pa mladenič rdečkast in lepega obličja. In Filistejec je rekel Davidu: Ali sem pes, da prihajaš k meni s palico? In Filistejec je preklinjal Davida pri svo¬ jih bogovih. In je rekel Davidu: Le pridi k meni, in dal bom tvoje meso ptičem neba in zverinam zemlje. Da¬ vid je pa rekel Filistejcu: Ti prihajaš k meni z mečem, in s sulico in s ščitom ’• jaz pa prihajam k tebi v imenu Gospoda vojnih trum, Boga trum izraelskih, ka¬ tere si danes zasmehoval. In Gospod te bo dal v moje roke in udaril te bom, in vzel od tebe tvojo glavo, in bom dal trupla Filistejcev danes ptičem neba in zverinam zemlje, da bo vedela vsa zemlja, da je Bog v Izraelu. 1 In naj ve vsa ta srenja, da Gospod ne resi z mečem in ne s sulico, zakaj nje¬ gova je vojska, in vas bo dal v naše roke. Ko je torej Filistejec vstal in šel in se bližal proti Davidu, hitel je David in tekel v boj zoper Filistejca. In j e del svojo roko v torbo, in je vzel jeden kamen in ga vrgel s pračo, ka¬ tero je zasukal, in udaril Filistejca na čelu, in zapičil se je kamen v njegovo čelo, in padel je na svoj obraz na zem¬ ljo. In premagal je David Filistejca s pračo in kamenom, in zadetega Fih' stejca je umoril, in ker ni imel David meča v roki, tekel je, in stopil na Fi¬ listejca, in vzel njegov meč in ga po¬ tegnil iz nožnic, in ga usmrtil in od¬ rezal njegovo glavo. Ko so pa Filistejci videli, da je umorjen njih najmočnejši, tedaj so bežali. In Izraelci in Judje so vstali in kričali in podili Filistejce, do¬ kler niso prišli do doline in do vrat Akarona, in izmed Filistejcev so padli ranjeni na poti proti Sarajimu, in d° Geta in do Akarona. 1 Čudovito močno je Davidovo zaupanje v božjo poffl ot - Gotovo je David tako govoril po božjem navdihnjenju. Gol¬ jat je zaničeval pravega Boga s tem, da je zaničeval n.p govo ljudstvo, češ da služi samo Savlu in nima od drttgodl boljše pomoči. I. Kralj. 17, 53—18, 4. Izraelci zapode Filistejce; David zopet pri Savlu. 393 Bila je vsekako tukaj posebna pomoč božja. Zato je pa Davidov in Goljatov boj tudi pred- podoba boja Kristusovega s hudobnim duhom. Sicer pa so sploh v starem času jako radi rabili pračo; v vojskah so bili posebni oddelki vojakov, ki so imeli prače. David se je na paši veliko uril v takem metanju in zato je bil nenavadno spreten. VI. David in Jonatan. (I. Kralj. 18, 1-19, 7.) David ostane pri Savlu. In zgodilo se je, ko je (David) nehal govoriti Savlu, zvezala se je duša Jo- natanova z dušo Davidovo, in Jonatan David premaga Goljata. In sinovi Izraelovi so, vračajoč se, ko so bili zapodili Filistejce, zgrabili njih tabor. In ko se je bil vrnil David, pobivši Filistejca, vzel ga je Abner in peljal k Savlu, imajočega glavo Filistejčevo v roki. In Savel mu je rekel: Katerega rodu si, o mladenič? In David je rekel: Sin sem tvojega služabnika Izaja Bet- lehemčana. ga je ljubil kakor svojo dušo. David je pa vzel glavo Filistejčevo in jo pri¬ nesel v Jeruzalem, njegovo orožje pa je obesil v svojem šotoru. In Savel ga je vzel oni dan in mu ni dovolil, da bi se vrnil v hišo svo¬ jega očeta. David in Jonatan pa sta sklenila zavezo; zakaj ljubil ga je (Jo¬ natan) kakor svojo dušo. In Jonatan je slekel suknjo, v katero je bil oblečen, 394 I. Kralj. 18, 4—19, 1. David Savlov zet in pogumen poveljnik. in jo je dal Davidu, in druga oblačila, celo meč in svoj lok, in pas. Tudi je šel David, kamorkoli ga je poslal Savel, in umno se je vedel. In Savel ga je postavil črez vojščake, in priljubljen je bil vsemu ljudstvu, po¬ sebno pa služabnikom Savlovim. Ko se je David vračal, pobivši Fili¬ stejce, šle so ženske iz vseh izraelskih mest pojoč in plešoč kralju Savlu na¬ proti, z veselimi bobni in brenkljami. In ženske so igraje pele in rekale: Sa¬ vel je pobil tisoč, in David deset tisoč. In Savel se je silno raztogotil in ni mu bila všeč ta beseda, in rekel je: Da¬ vidu so dali deset tisoč, in meni tisoč? Kaj mu še ostaja, kakor samo kra¬ ljestvo? Savel ni torej gledal Davida s prijaznimi očmi od onega dne in naprej. Naslednji dan pa je zli duh Gospo¬ dov šinil v Savla, in se je delal kakor prerok sredi svoje hiše. David pa je igral s svojo roko, kakor vsak dan; in Savel je držal sulico, in jo vrgel, mis¬ leč, da bo mogel nabosti Davida na steno. Toda David se mu je umaknil dvakrat. In Savel se je bal Davida, zato ker je bil Gospod ž njim, njega pa je bil zapustil. David Savlov poveljnik in zet. Zatorej ga je Savel poslal od sebe in ga postavil poveljnika črez tisoč mož : in on je odhajal in prihajal vpričo ljudstvo. In tudi po vsed svojih potih je ravnal David umno, in Gospod je bil ž njim. Savel je torej videl, da je jako previden, in se ga je začel ogi¬ bati. Ves Izrael pa in Juda je ljubil Davida, zakaj on je odhajal in prihajal pred njimi. In Savel je rekel Davidu: Glej, tu je moja starejša hči Meroba, to ti dam za ženo: samo bodi srčen in vodi Gospo¬ dove vojske. Savel pa je mislil sam pri sebi: Ne bo moja roka črezenj, ampak roka Filistejcev. David pa od¬ vrne Savlu: Kdo sem jaz, ali kakšno je moje življenje ali sorodstvo mojega očeta, da bom kraljev zet? Prišel je pa čas, ko bi bil imel dati Savel hčer Davidu, a dal jo je za ženo Hadrijelu Molatjanu. David je pa ljubil Miholo, drugo hčer Savlovo. In povedali so to Savlu, in bilo mu je všeč. In rekel je Savel: Dam mu jo, da mu bo v spo¬ tiko, da bo črezenj roka Filistejcev. In Savel je rekel Davidu: Za dve stvari, boš danes moj zet. In Savel je ukazal svojim hlapcem : Govorite Davidu skrivaj, rekoč: Glej, ti si všeč kralju, in vsi njegovi slu¬ žabniki te ljubijo. Bodi torej zet kra¬ ljev. In Savlovi služabniki so govorih Davidu vse te besede. In David je re¬ kel : Ali se vam zdi malo, da bi bil zet kraljev? Saj sem ubožen in ne¬ znaten človek. In služabniki so ozna¬ nili Savlu, rekoč: Take-le besede j e govoril David. Savel pa de: Tako go¬ vorite Davidu: Kralj ne potrebuje ze¬ nitnega darila, ampak samo, (da usmrtis) sto Filistejcev, da se maščuje nad so¬ vražniki. Savel je pa mislil dati Davida v roke Filistejcem. Ko so njegovi slu¬ žabniki sporočili Davidu besede, katere je rekel Savel, bilo je všeč Davidu, da bi postal kraljev zet. In nekoliko dnij potem je vstal Da¬ vid in odšel z možmi, ki so bili ž njim- In je pobil izmed Filistejcev dve sto mož, da bi bil zet kraljev. Torej mu J e dal Savel Miholo, svojo hčer, za ženo- In Savel je videl in spoznal, da je Gospod z Davidom. Mihola pa, hci Savlova, ga je ljubila. In Savel se je začel bolj bati Davida: in Savel je bp sovražnik Davidov vse dni. In prvaki filistejski so šli na boj. Od začetka P a njih vojevanja se je vedel David um' neje kakor vsi Savlovi služabniki, m njegovo ime je jelo jako sloveti. Savel je pa govoril svojemu sinu Jonatanu in vsem svojim služabnikom, naj umore Davida. Jonatan, Savlov sin, 1 Dve stvari: Jedna je bila že dopolnjena, ko je usmrtil Golijata; druga pa je bila ta, da naj usmrti stol stejcev. Drugo stvar je sporočil Savel Davidu po služabm Imel je pri tem hudobni namen, da bi Filistejci pobili Dav I. Kralj. 19, 1—24. Jonatan se poteza za Davida; David se reši in beži. 395 pa je ljubil Davida jako. In Jonatan je Davidu naznanil, rekoč: Moj oče te išče usmrtiti: zaradi tega pazi — pro¬ sim — jutri in ostani na samem in se skrij. Jaz bom pa, prišedši ven, stal po¬ leg svojega očeta, na polju, kjerkoli boš; in govoril bom o tebi svojemu očetu, in karkoli bom videl, naznanim tebi. Jonatan je torej govoril Savlu, svojemu očetu, dobro o Davidu, in mu rekel: Nikar ne greši, o kralj, zoper svojega služabnika Davida, ker ni gre¬ šil zoper tebe, in njegova dela so jako dobra. Svoje življenje je del v svojo roko (stavil v nevarnost), in je pobil Fi¬ listejca, in Gospod je storil veliko re¬ šitev vsemu Izraelu: ti si videl in si se veselil. Zakaj torej grešiš zoper ne¬ dolžno kri, ko hočeš umoriti Davida, ki je brez krivde? Ko je Savel to slišal, prisegel je, potolažen po besedah Jonatanovih: Ka¬ kor živi Gospod, ne bom ga umoril. Jonatan je torej poklical Davida in mu naznanil vse te besede. In Jonatan je peljal Davida k Savlu, in bil je pred njim, kakor je bil poprej. VII. Savel preganja Davida. (I. Kralj. 19, 8-20, 43.) David se reši izpred Savla. Zopet pa se je začela vojska; in David je šel, bojeval se zoper Filistejce in jih pobil v velikem poboju, in bežali so pred njim. In nad Savla je prišel zli duh Gospodov. Sedel je pa v svoji hiši in držal sulico: David je tedaj brenkal s svojo roko. In Savel je po¬ skušal zabosti Davida s sulico na ste¬ no, in David se je umaknil izpred Savla: sulica pa je brez rane priletela na steno, in David je bežal in se rešil ono noč. Savel je tedaj poslal svoje biriče v Davidovo hišo, da bi ga stražili in zjutraj usmrtili. Davidu je to naznanila njegova žena Mihola, rekoč: Ako se ne rešiš nocoj, umrješ jutri, in izpustila ga je skozi okno: on je pa odšel, ube¬ žal in se rešil. Mihola pa je vzela kip, 1 in ga dela na posteljo in kozji kožuh k njegovi glavi, in ga pokrila z obleko. Savel je pa poslal biriče, da bi zgrabili Davida; in odgovorili so, da je bolan. Zopet je poslal Savel poslance, da bi videli Davida, in je naročil: Prinesite mi ga na postelji, da se umori. In ko so prišli poslanci, našli so kip na po¬ stelji in kozji kožuh pri njegovi glavi. In Savel je rekel Miholi: Zakaj si me tako goljufala in izpustila mojega so¬ vražnika, da je ubežal? In Mihola je odgovorila: Ker mi je sam rekel: Iz¬ pusti me, sicer te umorim. 2 David je pa bežal in se rešil in pri¬ šel k Samuvelu v Ramato in mu spo¬ ročil vse, kar mu je bil storil Savel; in šla sta on in Samuvel in bivala v Najotu. 3 Sporočili so pa Savlu, rekoč: Glej, David je v Najotu pri Ramati. Savel je tedaj poslal biriče, da bi zgra¬ bili Davida. Ko so pa ti videli trumo prerokov prerokujočih, in Samuvela njim na čelu, prišel je Duh Gospodov črez nje, in začeli so tudi oni preroko¬ vati. Ko je bilo to sporočeno Savlu, poslal je druge sle, prerokovali so pa tudi ti. In zopet je poslal tretje sle, ki so pa tudi prerokovali. In Savel se je hudo razsrdil, in šel tudi sam v Ramato, in prišel do velikega vodnjaka, ki je v Soku in je vprašal in rekel: Na kate¬ rem kraju sta Samuvel in David? In povedali so mu: Glej, v Najotu je pri Ramati. In šel je proti Najotu pri Ra¬ mati, in prišel je tudi vanj Duh Gospo¬ dov in je hodil in prerokoval, dokler ni prišel v Najot pri Ramati. In tudi sam je slekel svoja oblačila in prero¬ koval z drugimi pred Samuvelom in bil brez obleke na tleh ves oni dan in noč. Od todi je bil tudi pregovor: Ali je tudi Savel med preroki? 1 Ta kip pač ni bil iz kamena ali lesa, ampak nekaka človeška podoba, morda natlačena s cunjami ali predivom, kakoršno imajo otroci za igračo. 2 To je bila laž, katere sv. pismo nikakor ne hvali, ampak samo pove. 8 Tukaj so bivali tudi učenci prerokov. 396 I. Kralj. 20, 1—6. David in Jonatan. Ko pravi sv. pismo, da so prerokovali, ne smemo misliti, da so napovedovali prihodnje stvari, ampak le, da so prepevali svete pesmi, ob tem pa povzdigovali roke, tudi padali na tla in tako kazali, da jih je prešinil Duh božji. Za ta namen pa so slekli zgornje oblačilo, in to ime¬ nuje sv. pismo: brez obleke. da ne bi mene vprašal. Ali bo morda moj oče samo to zakrival meni? Ni¬ kakor ne bo tako. In zopet je prisegel Davidu. In oni de: Gotovo ve tvoj oče, da sem našel milost pred tvojimi očmi, in poreče: Tega naj ne zve Jo¬ natan, da se ne bo žalostil. Zares, Savel hoče Davida s sulico zabosti na steno. Davidova in Jonatanova zveza. David je pa bežal od Najota, ki je pri Ramati, in prišel in govoril pred Jonatanom: Kaj sem storil? Kakšna je moja krivica in kakšen je moj greh zoper tvojega očeta, ker streže po mo¬ jem življenju? On mu je rekel: Ni¬ kakor ne boš umrl, ker moj oče ne bo storil ničesar, ne velikega, ne malega, kakor živi Bog in živim jaz, da tako rečem: za jedno stopinjo sva ločena jaz in pa smrt. In Jonatan je reke Davidu: Karkoli mi porečeš, storim In David je rekel Jonatanu: Glej, j utrl bo prvi dan meseca; in sedel naj bi P° navadi zraven kralja pri jedi. Dovol torej, da se skrijem na polju do večera tretjega dne. Ako me bo iskal tvoj oce, I. Kralj. 20, 6 — 30. Davidov dogovor z Jonatanom. 397 odgovori mu: David me je prosil, da bi smel hitro iti v Betlehem, svoje mesto, ker je tam slovesna daritev za vse njegove sorojake. Ako poreče: Dobro, tedaj bo imel mir tvoj služab¬ nik; ako pa bo razsrjen, vedi, da je dopolnjena njegova hudobija. Torej stori milost svojemu služabniku, ker si velel, da sem storil s teboj zavezo Go¬ spodovo. Ako je pa pri meni kaka hudobija, usmrti me ti in ne pelji me k svojemu očetu. In Jonatan de: Ni¬ kar tako; saj se ne more zgoditi, da bi ti ne povedal, ko bi zvedel za trdno, daje dopolnjena hudobija mojega očeta zoper tebe. In David je odgovoril Jo¬ natanu : Kdo mi sporoči, ako ti morda oče trdo odgovori o meni? In Jonatan je rekel Davidu: Pojdiva ven na polje. Ko sta prišla oba na polje, rekel je Jonatan Davidu: Ako bom pozvedoval misel svojega očeta jutri ali pojutrajš- njem, in bo kaj ugodnega za Davida, in ne bom takoj poslal k tebi in na¬ znanil, naj Gospod Bog Izraelov Jona¬ tanu to stori in to doda. 1 Ako pa bo ostala hudobija mojega očeta zoper tebe, razodenem ti in ti bom pustil, da odideš v miru in da bo Gospod s teboj, kakor je bil z mojim očetom. In ako bom živel, stori mi usmiljenje Gospo¬ dovo; ako pa umrjem, ne odtegni svo¬ jega usmiljenja od moje hiše vekomaj, kadar bo Gospod pokončal vse sovraž¬ nike Davidove z zemlje. — Jonatan je torej sklenil zavezo s hišo Davidovo, vendar je Gospod kaznoval sovražnike Davidove. In Jonatan je dal Davidu še priseči, zato, ker ga je ljubil; kakor samega sebe, tako ga je namreč ljubil. In rekel mu je Jonatan: Jutri je prvi dan v mesecu, in iskali te bodo. Po¬ grešali te bodo na tvojem sedežu tudi še dan potem. Ti torej pridi naglo in dojdi na kraj, kamor se boš skril po dnevu, ko se sme delati, in boš sedel 1 Naj to stori in to doda je hebrejska šega v prise¬ ganju. Pomenja pa, kakor si čitatelj kmalu razloži: ,.Naj ga kaznuje 11 . Včasih pa pomenja tudi: „Naj mu Bog stori kaj dobrega 11 . (Prim. Zgodbe str. 385.) zraven kamena, kateremu je ime Ezel. 1 In jaz bom strelil tri pušice poleg njega in vrgel, kakor bi se vadil stre¬ ljati v znamenje. Poslal bom tudi slu¬ žabnika, rekoč mu: Pojdi in prinesi mi pušice ! Ako porečem služabniku : Pu¬ šice so tostran tebe, vzemi jih: tedaj pridi k meni, ker imaš mir in ni nič zlega, kakor živi Gospod. Ako pa bom tako govoril služabniku: Glej, pušice so onkraj tebe: tedaj odidi v miru, ker Gospod te pošilja. 2 Zastran besede pa, katero sva govorila jaz in ti, bodi Go¬ spod priča med menoj in teboj vekomaj. Jonatan da znamenje Davidu. David se je torej skril na polju, in prišel je prvi dan meseca, in kralj je sedel k mizi. In ko je kralj sedel po navadi na svoj sedež, ki je bil zraven stene, vstal je Jonatan, in Abner je sedel na strani Savlu, in videl se je prazen sedež Davidov. 3 In Savel ni nič govoril oni dan; mislil je namreč, da se je Davidu kaj pripetilo, da ni čist in ne očiščen. 4 Ko je prišel drugi dan po prvem dnevu v mesecu, poka¬ zalo se je mesto Davidovo zopet prazno. In Savel je rekel Jonatanu, svojemu sinu : Zakaj ni prišel Izajev sin ne vče¬ raj, ne danes k obedu? In Jonatan od¬ govori Savlu: Jako me je prosil, da bi smel iti v Betlehem. In je rekel: Pusti me, ker je slovesna daritev v mestu, j eden izmed mojih bratov me je po¬ klical. Ako sem torej našel milost v tvojih očeh, pojdem hitro, da vidim svoje brate. Zaradi tega ni prišel h kraljevi mizi. Savel se je pa razsrdil zoper Jonatana in mu rekel: Otrok žene, moža poželjive, ali misliš, da ne vem, da ljubiš Izajevega sina v svojo nesrečo in v nesrečo svoje nevredne 1 Ezel = ločitev. Tako se je imenoval ta kamen šele pozneje, ko se je bil David ločil od Jonatana. 2 To je: Gospod hoče, da odideš ali greš od todi. B David je spadal k družini Savlovi in imel pri kraljevi mizi svoj sedež. Zraven Savla na desni je sedel Jonatan, nadalje Abner, ki je bil Savlov višji vojni poveljnik, potem David in drugi veljaki. 4 Prim. str. 253 Zgodeb. 398 I. Kralj. 20, 30—41. Jonatan da Davidu znamenje. matere? Kolikor dnij bo živel Izajev sin na svetu, ne boš se utrdil ne ti, ne tvoje kraljestvo. Zatorej pošlji precej sedaj ponj in ga pripelji k meni, ker mora umreti. Jonatan pa odgovori očetu in reče: Zakaj bo umrl? Kaj je storil? In Savel je zgrabil sulico, da bi ga prebodel. In Jonatan je spoznal, da je dečku: Pojdi in prinesi mi pušice, ka¬ tere streljam. In ko je bil deček ste¬ kel, ustrelil je drugo pušico črez dečka. Deček je torej prišel do kraja (prve) pušice, katero je bil Jonatan izstrelil za dečkom, in je rekel (Jonatan): Glej, tam je pušica onstran od tebe. In zopet je zavpil Jonatan za dečkom, rekoč: David in Jonatan. njegov oče sklenil umoriti Davida. Jo¬ natan je torej vstal v velikem srdu od mize in ni jedel drugi dan v mesecu pri obedu. Razžaljen je bil namreč za¬ radi Davida, ker ga je bil zasramoval njegov oče. Ko se je zjutraj zdanilo, šel je Jonatan na polje po želji Davi¬ dovi, in deček ž njim. In je rekel Urno teci, ne stoj! Jonatanov deček j e pa pobral pušice in jih prinesel k svo¬ jemu gospodarju. In ni vedel, kaj se je godilo; samo Jonatan in David sta vedela. Jonatan je torej dal svoje orožje dečku in mu rekel: Pojdi in nesi je mesto! In ko je bil odšel deček, vstal je David z mesta, ki je bilo proti jug u ’ I. Kralj. 20, 41—21, 15. David je v sv. šotoru predložene kruhe in beži k Abisu. 399 padel na zemljo in se trikrat priklonil: in poljubila sta drug drugega in skupaj jokala, pa David bolj. Jonatan je torej rekel Davidu: Pojdi v miru: karkoli sva prisegla oba v imenu Gospodovem, rekoč: Gospod bodi med menoj in te¬ boj in med mojim zarodom in tvojim zarodom vekomaj. In David je vstal in šel, pa tudi Jonatan je šel v mesto. Da bi nihče, zlasti pa oče Savel ne zvedel o pomenku Davidovem in Jonatanovem, delal se je Jonatan, kakor da se hoče vaditi v streljanju. Ako bi vrgel pušico bliže od dečka, naj bi se približal David Jonatanu, ako pa bi vrgel dalje, tedaj naj bi se David oddaljil. — Kako ljubeznivo in prisrčno se poslavljata oba tako tesna prijatelja! VIII. Savlova grozovitost. (I. Kralj. 21, 1 — 23, 13.) David pride v Nobo. David pa je prišel v Nobo k duhov¬ niku Ahimelehu; 1 in Ahimeleh je ostr¬ mel, ker je prišel David. Zakaj si ti sam, in ni nikogar s teboj ? In David je rekel duhovniku Ahimelehu: Kralj mi je ukazal in rekel: Nihče naj ne ve, zakaj sem te poslal in kaj sem ti naročil: zaradi tega sem tudi služab¬ nikom naročil na ta in ta kraj. * 2 Če imaš sedaj kaj pri roki, vsaj petero kruhov, daj mi, ali karkoli najdeš. In duhovnik je odgovoril Davidu in mu rekel: Nimam navadnega kruha pri roki, ampak samo sveti kruh: ali so služabniki čisti? In David je odgovoril in rekel duhovniku: Gotovo smo čisti od včeraj in predvčerajšnjim, kadar smo šli iz doma, in telesa mojih ljudij so bila sveta; ako je pa bila ta pot oma¬ deževana, očistila se bo danes s telesi. 3 * ’ Noba (Nobe) je bil kraj blizu Jeruzalema (morda uro hoda proti severu). Tukaj je bil tedaj sv. šotor (brez skrinje zaveze, ki je bila v Karjatjarimu), in tukaj je bil tudi veliki duhovnik. Ahimeleh je skoro gotovo isti kakar Ahija (glej Zgodbe, str. 383.). 2 To je laž v sili, katere ne odobruje sv. pismo. 8 David pravi s temi besedami, da ni zadržka, zakaj hi zaradi sile ne smeli jesti svetih kruhov. Po telesu so vsi Duhovnik mu je tedaj dal posvečeni kruh; ni bilo namreč tamkaj kruha, ka¬ kor predloženi kruhi, katere so bili vzeli izpred Gospoda, da so postavili gorke kruhe. 1 Bil je pa oni dan tamkaj jeden izmed služabnikov Savlovih, notri v Gospo¬ dovem šotoru, in ime mu je bilo Doeg, Idumejec, najmogočnejši med Savlo¬ vimi pastirji. David je pa rekel Ahi¬ melehu : Ali imaš pri roki sulico ali meč? Nisem namreč vzel s seboj svo¬ jega meča in svojega orožja, ker je bila kraljeva beseda nujna. In duhov¬ nik je rekel: Glej, tukaj je meč Gol¬ jata Filistejca, katerega si pobil v Tere- bintski dolini, zavit v plašč za efodom; ako hočeš tega vzeti, vzemi, zakaj tu¬ kaj ni drugega razven tega. In David reče: Ni mu podobnega: daj mi ga! David gre v Get k Ahisu. David je torej vstal in oni dan be¬ žal pred obličjem Savlovim in prišel k Ahisu, kralju v Getu. In služabniki so rekli Ahisu, ko so videli Davida: Ali ni ta-le David, kralj dežele? Ali niso temu peli v plesnih vrstah, rekoč: Sa¬ vel je pobil tisoč, in David deset tisoč? David pa je pomislil v srcu te besede in se jako zbal Ahisa, kralja getskega. In je izpremenil pred njimi svoj obraz in je padel med njimi in se zadeval ob vrata, in sline so se mu cedile na brado. In Ahis je rekel svojim služab¬ nikom : Ako niste videli norega člo¬ veka? Zakaj ste ga pripeljali k meni? Ali nimamo dovolj besnih, da ste pri¬ peljali tega, da besni vpričo mene? Ali naj ta hodi v mojo hišo? čisti; ako bi pa bilo med potjo kaj nečistega (kako truplo), ne bodo ognušeni s tem sveti kruhi, marveč ti bodo posve¬ tili naša telesa sama in tudi našo pot. 1 Te kruhe so smeli jesti samo duhovniki. Tukaj pa je bila sila, in v sili — iz ljubezni do bližnjega — je smel Ahimeleh dati tudi neduhovniku te kruhe. To odobruje tudi naš Gospod Izveličar sam (Mat. 12, 5.). Tako beremo v zgo¬ dovini sv. cerkve, da so sv. škofje sem ter tje prodali tudi svete posode, da so imeli za veliko potrebo ubožcev. Zastran teh kruhov beri „Zgodbe“ na str. 230. 400 I. Kralj. 22, 1 — 23. Savel da pomoriti duhovnike. David zbere čete pri Odolamu. David je torej odšel od ondod in bežal v odolamsko votlino. 1 Ko so to slišali njegovi bratje in vsa hiša nje¬ govega očeta, prišli so k njemu tjekaj. In prišli so k njemu vsi, ki so bili v stiskah in dolgovih in v žalosti: in je postal njih poveljnik, in bilo je ž njim kakih štiri sto mož. In od ondod je šel David v moabsko Masfo in rekel kralju moabskemu: Prosim, naj osta¬ neta moj oče in moja mati z vami, do¬ kler ne vem, kaj mi stori Bog. In ju je pustil pred moabskim kraljem in sta ostala pri njem vse dni, katere je bil David v trdnjavi (Masti). In prerok Gad 2 je rekel Davidu: Nikar ne ostani v trd¬ njavi, odrini in pojdi v judovsko deželo. In David je odrinil in prišel v gozd Haret. Savel da pomoriti duhovnike. Savel je pa slišal, da so se prika¬ zali David in možje, ki so bili ž njim. Savel pa je ostal v Gabai. In ko je bil v logu, ki je v Rami, in držal v roki sulico in so vsi njegovi služabniki stali okrog njega, rekel je svojim služabni¬ kom, ki so bili okrog njega: Poslušajte sedaj, sinovi Jeminijevi: Ali bo vam vsem dal Izajev sin njive in vinograde in vas vse storil za poveljnike črez ti¬ soč in sto, ker ste se vsi zaprisegli zoper mene, in ni nikogar, ki bi meni poročal, posebno ker je moj sin storil zavezo s sinom Izajevim? Nikogar ni med vami, ki bi obžaloval mojo ne¬ srečo , in nikogar, ki bi mi sporočal: zato, ker je moj sin vzbudil mojega služabnika zoper mene, da me zale¬ zuje do danes. Odgovoril je pa Doeg Idumejec, ki mu je bil na strani in bil prvi med Savlovimi služabniki, in rekel: Videl sem sina Izajevega v Nobi pri Ahimelehu, sinu Ahitoba duhovnika. 1 Odolamska votlina je bila pri mestu Odolamu na Ju¬ dovskem, kake tri ure hoda od Betlehema. 2 Tukaj se prvič imenuje ta prerok, ki je bil pač uče¬ nec Samuvelov. Hron. (29, 29.) povedo, da je popisal zgodbe Davidove. Ta je zanj vprašal Gospoda in mu dal živeža; pa tudi meč Filistejca Golijata mu je dal. Tedaj je poslal kralj po duhovnika Ahimeleha in vso hišo njegovega očeta, in vse duhovnike, ki so bili v Nobi: vsi ti so prišli h kralju. In Savel je rekel Ahimelehu: Čuj, sin Ahitobov! Odgovoril mu je: Tukaj sem, gospod. In Savel mu reče: Zakaj sta se zaro¬ tila zoper mene, ti in Izajev sin, in s 1 mu dal kruha in meč, in si zanj vpra- šal Boga, da se je vzdignil zoper mene, in me vedno zalezuje do današnjega dne? In Ahimeleh je odgovoril kralju in rekel: In kdo je med vsemi kralje¬ vimi tvojimi služabniki zvest kakor David, in kraljev zet, pokoren tvojemu povelju in slaven v tvoji hiši? Ali sem danes začel zanj vprašati Boga? Ni' kakor ne: nikar naj kralj ne sumi kaj takega zoper svojega služabnika v vsej hiši mojega očeta, zakaj tvoj služabnik ni vedel ničesar o tej stvari, niti veh' kega, niti malega. In kralj reče: Ahi' meleh, umrl boš ti in vsa hiša tvojega očeta. In kralj je rekel stražnikom, ki so bili okrog njega: Obrnite se in urno' rite duhovnike Gospodove, zakaj njm roka je z Davidom; vedeli so, da j® ubežal, in niso mi naznanili. Kraljey’ služabniki pa niso hoteli stegniti svoje roke zoper Gospodove duhovnike. ir ! kralj reče Doegu: Obrni se ti in udari na duhovnike. In Doeg Idumejec J e obrnivši se udaril na duhovnike in P°' bil oni dan osemdeset in pet mož, ki so bili oblečeni v platneni efod. Nobo pa, duhovsko mesto, je udaril z ostrim mečem, može in žene, otroke in do' jence, vole in osle in ovce. Ušel j e pa samo j eden sin Ahimeleha, sin Ahitoba, čegar ime je bilo Abjatar, .1° je bežal k Davidu. In naznanil mu J e ’ da je Savel pomoril Gospodove duho v ' nike. In David je rekel Abjatarju: y e ' del sem oni dan, da bo Doeg Idumej eC ’ ki je bil tamkaj, pač gotovo naznani Savlu: jaz sem kriv smrti vseh sino^ tvojega očeta. Ostani z menoj, ne boj I. Kralj. 22, 23—23, 20. David v Kejli in v zifski puščavi. 401 se: Kdor bo stregel po življenju meni, stregel bo tudi tebi, in z menoj se boš rešil. Tu vidimo, kako daleč zapelje človeka strast. Kako grozno je padel Savel! Niti veliki duhov¬ nik mu ni bil svet. Zaradi tega ga je pa napo¬ sled dohitel tudi žalosten konec. Pri Davidu je' sedaj ostal veliki duhovnik Abijatar in pa prerok Gad; tako se je že kazalo, na čegavi strani je bila pravična stvar. David v Kejli. In sporočili so Davidu, rekoč: Glej, Filistejci napadaja Kejlo 1 in plenijo žitnice. In David je vprašal Gospoda, rekoč: Ali naj grem in potolčem tiste Filistejce? In Gospod je rekel Davidu: Pojdi, in potolčeš Filistejce in otmeš Kejlo. In možje, ki so bili z Davidom, so mu rekli: Glej, bojimo se, četudi smo tukaj v Judeji: koliko bolj, ako pojdemo v Kejlo zoper trume Filistej¬ cev? David je torej zopet vprašal Go¬ spoda. Odgovoril je in mu rekel: Vstani in pojdi v Kejlo, ker bom jaz dal Fili¬ stejce tebi v roko. David in njegovi možje so torej šli v Kejlo, in boril se je zoper Filistejce in odgnal njih živino in jih pobil v velikem poboju; in Da¬ vid je rešil kejlske prebivalce. Kadar je Abijatar, Ahimelehov sin, bežal k Davidu v Kejlo, šel je, noseč s seboj efod. Sporočili so pa Savlu, da je David prišel v Kejlo. In Savel je rekel: Bog ga je dal v moje roke, in zaprt je, ko je šel v mesto, v katerem so vrata in zapahi. In Savel je zapovedal vsemu ljudstvu, naj gre v boj zoper Kejlo in obleže Davida in njegove može. Ko je David zvedel, da mu Savel skrivaj pri¬ pravlja pogubo, rekel je Abijatarju du¬ hovniku : Vzemi (k sebi) efod. 2 In David je rekel: Gospod Bog Izraelov, tvoj služabnik je slišal govorico, da namerja Savel priti v Kejlo, da bi porušil mesto zaradi mene. Ali me bodo izročili Kej- 1 Kejla je mestece na Judovskem, na južno zapadni strani. 2 To je: Povprašaj Boga s tem, da vzameš k sebi "rim in turnim. Prim. Zgodbe str. 235. Zgodbo sv. pisma I. Ijani v njegove roke? In ali pride Savel, kakor je slišal tvoj služabnik? Gospod Bog Izraelov, povej svojemu služab¬ niku. In Gospod je rekel: Pride. In David je rekel: Ali bodo izročili Kej- Ijani mene in može, ki so z menoj, v roke Savlove? In Gospod je rekel: Bodo izročili. Zato je vstal David in njegovi možje, kakih šest sto, in pri- šedši iz Kejle, hodili so sem in tje brez namena. In sporočili so Savlu, da je David bežal iz Kejle in se rešil; zato se je delal, da ne pojde na vojsko. IX. Davidova velikodušnost do Savla. (I. Kralj. 23, 14 — 24, 23.) David v zifski puščavi. David se je pa mudil v puščavi v jako trdnih krajih, in je ostal na gori puščave zifske, 1 na obrastli gori, in Savel ga je iskal vse dni, toda Bog ga ni dal v njegove roke. In David je vi¬ del, da je Savel šel streč mu po živ¬ ljenju. Bil je pa David v zifski puščavi v gozdu. In Jonatan, Savlov.sin, je vstal in šel k Davidu v gozd in potrdil njegovo zaupanje v Boga in mu rekel: Ne boj se, saj te ni našla roka Savla, mojega očeta, in ti boš kraljeval črez Izraelce, in jaz bom drugi za teboj: pa tudi Savel, moj oče, ve to. Oba sta torej sklenila zavezo pred Gospodom: in David je ostal v gozdu, Jonatan pa se je vrnil domov. Tu sta se zadnjič sešla ta dva prijatelja, David in Jonatan, katera je vezala tako prisrčna ljubezen, kakoršne ne nahajamo v nobenem dru¬ gem vzgledu. Zato je pa tudi njuno slovo tako milo in prisrčno, da te gani do solz. Zifjani pa so prišli k Savlu v Gabao, rekoč: Ali ne veš, da se David pri nas skriva v jako varnih gozdnih krajih, na hribu Hahili, ki je na desni strani puščave? Sedaj torej pridi doli, kakor si želel priti, naša skrb pa bo, da ga 1 Zif je puščava in sicer del večje judejske puščave med Jeruzalemom in Mrtvim morjem. 26 402 I. Kralj. 23, 20—23. Zifjani pri Savlu. vam smili moja nesreča! Pojdite torej zalezujem. Preiščite in poglejte vsa in bolje pripravite in skrbneje pozve- njegova skrivališča, kjer se skrivaj 11 dite in pogledite na kraju, kje je nje- vrnite se k meni s trdnimi poročili, da ~, L* 1. ču, kj er se skriva i n vrnite se k meni s trdnimi poročili, da gova stopinja, ali kdo ga je videl tam: zvito izročimo kralju v roke. In Savel je re¬ kel : Blagoslovljeni od Gospoda, ker se on namreč o meni sumi, da ga I. Kralj. 23, 23—24, 7. David v maonski puščavi. David prizanese Savlu. 403 grem z vami. Četudi se je v zemljo udrl, poiščem ga v vseh mestih Ju¬ dovskih. David v maonski puščavi. Oni so vstali in odšli v Zif pred Savlom: David in njegovi možje so pa bili v maonski 1 puščavi, na poljanah, na desni poleg Jesimona. Savel in njegovi tovariši so torej šli iskat ga; in sporočeno je bilo to Da¬ vidu, in šel je takoj doli k skalovju in se je torej vrnil, ponehavši preganjati Davida, in šel Filistejcem naproti. Zato so oni kraj imenovali Kamen ločitve. David pri Engadiju prizanese Savlu. David je šel od ondod in bival v zavarovanih krajih engadskih. Ko je Savel pregnal Filistejce in se vrnil, sporočili so mu, rekoč: Glej, David je v puščavi engadski. Zato je Savel vzel tri tisoč izbranih mož iz vsega Izraela in hitel iskat Davida in njegove može, Pogled na engadsko gorovje. se mudil v maonski puščavi. Ko je Sa¬ vel to slišal, prežal je na Davida v puščavi maonski. In Savel je šel na jednem kraju ob strani gore, David in njegovi možje pa so bili ob strani gore na drugem kraju; tedaj je David že ob¬ upaval, da bi mogel ubežati pred Sav¬ lom, in tako so Savel in njegovi ljudje Davida in njegove može obkolili na okrog, da bi ga ujeli. Pa prišel je po¬ slanec k Savlu, rekoč: Hiti in pridi, ker Filistejci so se usuli po deželi. Savel 1 Maonska puščava je bila proti jugu od zifske puščave. Tukaj je bilo tudi mestece Maon. tudi črez najstrmejše skaline, ki so za same koze. In je prišel k ovčjim sta¬ jam, katere sreča popotnik; in je bila tam votlina, v katero je šel Savel na telesno potrebo. David pa in njegovi možje so bili skriti v notranjem delu votline. In služabniki so rekli Davidu: Glej, to je dan, o katerem ti je govoril Gospod: Izročil ti bom tvojega sovraž¬ nika, da mu storiš, kakor ti bo všeč. David je torej vstal in molče odrezal rob Savlovega plašča. Nato pa je Da¬ vidu bilo njegovo srce, ker je bil od¬ rezal rob Savlovega plašča. In je rekel 26* 404 I. Kralj. 24, 7 — 25, 1. David prizanese Savlu. svojim možem: Gospod mi odpusti, ne storim te stvari svojemu gospodu, ma¬ ziljencu Gospodovemu, da bi stegnil nadenj svojo roko, ker je maziljenec Gospodov. In David je pomiril s svo¬ jimi besedami može in jim ni pustil, da bi nad Savla udarili; Savel pa je vstal iz votline in šel naprej po svoji poti. Vstal je pa tudi David za njim, in izstopivši iz votline, klical je za Savlom, rekoč: Gospod, moj kralj! In Savel se je ozrl za sabo; in David se je priklonil do tal in ga počastil, in rekel Savlu: Zakaj poslušaš besede Iju- dij, ki govore: David namerja zlo zoper tebe? Glej, danes so videle tvoje oči, da te je v votlini Gospod dal v moje roke, in mislil sem, da bi te umoril, pa sem ti prizanesel, zakaj rekel sem: Ne stegnem roke nad svojega gospoda, ker je maziljenec Gospodov. Marveč glej, oče moj, in spoznaj rob svojega plašča v moji roki: ko sem odrezal rob tvo¬ jega plašča, nisem hotel stegniti roke zoper tebe; opazi in poglej, da ni zlega v moji roki, ne hudobije, in da nisem grešil zoper tebe: ti pa strežež po mo¬ jem življenju, da bi mi je vzel. Gospod naj sodi med menoj in teboj, in Gospod naj se zaradi mene maščuje nad teboj: moja roka pa ne bo zoper tebe. Kakor se veli tudi v starem pregovoru: Od hudobnežev je hudobija; torej ne bo moja roka zoper tebe. Koga pa pre¬ ganjaš, kralj izraelski? Mrtvega psa preganjaš. 1 Naj Gospod sodi, in naj sodi med teboj in menoj, in vidi, presodi mojo stvar in me reši iz tvojih rok. Ko je pa David nehal govoriti te besede Savlu, rekel je Savel: Ali je to tvoj glas, sin moj David? In Savel je povzdignil svoj glas in jokal. In je re¬ kel Davidu: Ti si pravičnejši kakor jaz, ker ti si mi storil dobro, jaz pa sem ti povračal hudo. In ti si mi danes pokazal, da si mi storil dobro: ker me je Gospod dal v tvoje roke in ti me nisi usmrtil. Kdo pač najde svojega sovražnika in mu da iti mirnim pčtem? 1 To je: nekaj, kar ni prav nič vredno. Toda Gospod naj ti da povračilo za to, kar si danes storil nad menoj. In ker sedaj vem, da boš prav gotovo kralje¬ val in v svoji roki imel kraljestvo iz¬ raelsko, prisezi mi v Gospodu, da ne boš pokončal mojega rodu za menoj in ne potrebil mojega imena iz hiše mojega očeta. In David je prisegel Savlu. Savel je torej šel domov, in David in njegovi možje so šli v var¬ nejše kraje. Prelep vzgled nam je tukaj David, kako rav¬ najmo s sovražnikom. Ni se maščeval nad Savlom, ampak le majhno znamenje si je vzel, daje Savla tem lože prepričal o svojem poštenem ravnanju. X. David, raste, Savel pada. (L Kralj. 25, 1—27, 12.) Umrl je pa Samuvel in vsi Izraelci so se zbrali in ga objokovali' in poko¬ pali na njegovem domu v Ramati. In David je vstal in šel v faransko puščavo. Samuvel je izmed najimenitnejših mož v sve¬ tih zgodbah. Kakor srednjik dvojne dobe je bil zadnji med sodniki, pripravljal pa tudi Izraelce za novo dobo. Mazilil je dva kralja,■ govoril z Bogom kakor nekdanji veliki očaki, ljudstvu oznanjal voljo božjo kakor Mojzes, delal čudeže, vodil ljudstvo k pokori in zmagi, služil v templu, bil res pravi nazirejec — Bogu posvečen od roj¬ stva. Sv. pismo ga imenuje preroka. Pač ni bil prerok samo zato, ker je bil vodnik pouške šole ali mladeničev, katere je poučeval v božji besedi in vadil v božji službi, ampak tudi zato, ker je naznanjal, kakor smo slišali, bodoče dogodke. Lepo je živel, nikdar ni Boga žalil. Res, vedno je svetlo svetila njegova zvezda. Ko je pa vsha- jala nova zvezda — Davidova — tedaj se je utr¬ nila Samuvelova, umrl je. Sv. pismo ga hvali tako-le (Sirah, 46, 16—23): Samuvel,, Gospodov prerok, Gospodu Bogu priljubljen, napravil j e novo vladarstvo ter mazilil poglavarja svojega ljudstva. Sodil je krdelo po Bog se je na Jakopa ozrl, v njegovi zvestobi. Spoznan _ besedah, ker je videl Boga svetlobe; in klical Gospoda vsemogočnega z darovanjem jagnjeta breZ' 1 Skoro gotovo 30 dnij. Gospodovi postavi, in preroka je potrdil ie bil zvest v svojih I. Kralj. 25, 2—7. Hvala Samuvelova. David pošlje k Nabalu. 405 ma dežnega, ko so ga sovražniki obdajali in stis¬ kali. j n (j-osjiod je zagrmel z neba, in dal z ve¬ likim bobnenjem slišati svoj glas; in strl je po¬ glavarje Tir cev in vse poveljnike Filistejcev. In P r ed koncem svojega življenja in časa je pričal P r ed Gospodom in maziljencem, da ni od nikogar Vze l ne denarja, niti črevlja, in nihče ga ni dolžil. potem je umrl in naznanil kralju in napovedal je tri tisoč ovac in tisoč koz. In zgo¬ dilo se je, da so strigli njegove ovce na Karmelu. Ime moževo pa je bilo Nabal, in ime njegove žene Abigajla; in ta žena je bila jako umna in lepa, njen mož pa je bil trd, malovreden in hudoben. Bil je pa iz rodu Kalebovega. Ko je torej David v puščavi slišal, da David odreže Savlu l c <>nec njegovega življenja, in je povzdignil iz zemlje v °j glas v prerokovanju, da bo hudobija ljudstva I°končana. David in Nabal. Bil je pa v maonski puščavi neki in njegovo posestvo na Karmelu; n °ni mož je bil silno imovit: imel rob njegovega plašča. Nabal striže svojo čredo, poslal je de¬ set mladeničev in jim rekel: Pojdite na Karmel in idite k Nabalu, in po¬ zdravite ga mirno v mojem imenu. In recite: Bodi tvojim bratom in tebi mir in tvoji hiši mir, in vsemu, karkoli imaš, bodi mir. Slišal sem, da strižejo tvoji pastirji, ki so bili z nami v pu- 406 I. Kralj. 25, 7—29. Nabal zavrne poslance Davidove; Abigajla potolaži Davida. ščavi: nikoli jim nismo bili nadležni, tudi jim ni nikdar ničesar zmanjkalo od črede ves čas, ko so bili z nami na Karmelu. Vprašaj svoje hlapce in ti bodo povedali. Sedaj torej naj najdejo tvoji hlapci milost v tvojih očeh; saj smo prišli na dober dan: karkoli najde tvoja roka, daj svojim služabnikom in svojemu sinu Davidu. In ko so prišli Davidovi hlapci, go¬ vorili so Nabalu vse te besede v imenu Davidovem; potem so molčali. Nabal pa je Davidovim hlapcem odgovoril in rekel: Kdo je David in kdo je sin Izajev? Danes je čim dalje več sužnjev, ki so ušli svojim gospodarjem. Ali naj torej vzamem svoje kruhe in svojo vodo in meso živinčet, katera sem zaklal za svoje strižnike, in dam možem, katerih ne poznam, od kod so? Hlapci Davi¬ dovi so se tedaj vrnili, in vrnivši se, so mu naznanili vse besede, katere je bil rekel. Tedaj je rekel David svojim hlapcem: Vsakateri naj opaše svoj meč. In opasali so se vsi s svojimi meči, in opasal se je tudi David s svojim me¬ čem, in šlo je za Davidom kakih štiri sto mož, dve sto jih je pa ostalo pri prtljagi. Abigajla, Nabalova žena. Jeden izmed hlapcev je pa oznanil Abigajli, ženi Nabalovi, rekoč: Glej, David je poslal poslance iz puščave, da bi pozdravili gospoda našega: on jih je pa ozmerjal. Ti ljudje so nam bili prav dobri in nikakor nadležni; in nikoli se ni nič izgubilo ves čas, ko smo bili ž njimi v puščavi. Kakor zi¬ dovje so nam bili po noči in po dnevu vse dni, ko smo pasli pri njih črede. Zato preudari in pomisli, kaj bi storila, zakaj gotova je poguba zoper tvojega moža in zoper tvojo hišo, in on je hu¬ doben, da nobeden ne more ž njim govoriti. Tedaj je Abigajla hitela in vzela dve sto kruhov in dva meha vina in pet pečenih ovnov, in pet mer speče¬ nega zrnja, in sto zvežnjev posušenega grozdja, in dve sto kep suhih smokev, in naložila na osle, in je rekla svojim hlapcem: Pojdite pred menoj, glejte, jaz pojdem takoj za vami. Svojemu možu Nabalu pa ni nič povedala. In ko je bila sedla na osla, in šla do podgorja, prihajali so ji David in njegovi možje naproti, in ona jim je hitela naproti. In David je rekel: Za¬ res, zastonj sem vse varoval, kar je bilo v puščavi njegovega, in se ni nič iz- gubilo od vsega, kar je bilo njegovega; pa povrnil mi je hudo namestu dobrega. To naj stori Bog sovražnikom Davido¬ vim in to naj doda, 1 2 če bom pustil od vsega, kar je njegovega, do jutri le jednega moškega. Ko je pa Abigajla videla Davida, hitela je in stopila z osla in padla pred Davidom na obraz in se mu do tal priklonila. In je padla k njegovim nogam in rekla: Na meni bodi, gospod moj, ta pregreha; naj tl govori, prosim, tvoja dekla, in poslušaj besede svoje služabnice. Naj se moj gospod kralj ne ozira nič na tistega hudobnega moža Nabala, zakaj brez- pameten je, kakor pravi njegovo ime, in neumnost je ž njim. Jaz pa, tvoja dekla, nisem videla tvojih hlapcev, ka¬ tere si poslal. Torej sedaj, moj gospod, (kakor resnično) Gospod živi in ti živiš, on ti je zabranil, da nisi prišel krvi prelivat, on bo rešil tvojo roko. sedaj naj bodo kakor Nabal tvoji so¬ vražniki, in tisti, ki hudo namerjajo mojemu gospodu. Zaradi tega sprejmi moj dar, ki ga je prinesla tvoja dekla mojemu gospodu, in daj hlapcem, ki gredo za teboj, mojim gospodom. Od¬ pusti to krivico svoji dekli: zakaj g°' tovo bo Gospod tebi, mojemu gospodu, ustanovil trdno hišo, zato, ker vodiš, moj gospod, vojske Gospodove. Za- torej naj ne bo nobene pregrehe v tebi vse dni tvojega življenja. Ako bo nam' reč kdaj vstal in te preganjal, in ti stre¬ gel po življenju, bo življenje mojega 1 Kakor Bog ne stori sovražnikom Davidovim nič brega, tako tudi jaz ne bom pustil živega nobenega moškega- 2 Nabal pomenja brezpametnega človeka. 1. Kralj. 25, 29—26, 6. Abigajla potolaži Davida. David ima v rokah Savla. 407 gospoda varno, kakor v zboru živečih Pri Gospodu tvojemu Bogu; življenje tvojih sovražnikov pa se bo sukalo ka¬ kor v silnem mahanju prače. Kadar bo torej Gospod tebi, mojemu gospodu, storil vse dobro, kar je govoril o tebi, in te postavil poglavarja črez Izraelce, ne bo to v žalost in očitanje vesti tebi, mojemu gospodu, da si prelil nedolžno kri ali da si se maščeval. In ko bo Gospod storil dobro mojemu gospodu, spomnil se boš svoje dekle. In David je rekel Abigajli: Hvaljen Gospod Bog Izraelov, ki te mi je po¬ slal naproti, in hvaljena tvoja beseda, in hvaljena ti, ki si me danes zadržala, da nisem šel krvi prelivat in se ma¬ ščevat s svojo roko: Drugače (kakor resnično živi Gospod Bog Izraelov, ki mi je zabranil storiti to hudo), ko bi mi ne bila prišla hitro naproti, ne bi bil ostal od Nabala do jutra niti jeden moški. David je torej vzel iz njene roke vse, kar mu je bila prinesla, in ji je rekel: Pojdi v miru na svoj dom, giej, slišal sem tvojo besedo in poča¬ stil tvoje obličje. Nabal umrje. Abigajla je pa prišla k Nabalu, in glej, v svoji hiši je imel gostijo, kakor kraljevo gostijo, in Nabalovo srce je bilo veselo; bil je namreč jako pijan. In ni mu povedala ne malo ne veliko do jutra. Ob svitu pa, ko je bil Nabal Prebavil vino, povedala mu je njegova z ena te beseda, in njegovo srce je v n jem otrpnelo in bil je kakor kamen. 1 In ko je minulo deset dnij, udaril je Gospod Nabala in je umrl. Ko je Da- ?id slišal, da je Nabal umrl, je rekel: Hvaljen Gospod, 2 ki je sodil sramo¬ tenje moje, katero je storil Nabal, in J e obvaroval svojega služabnika zla in Habalovo hudobijo obrnil na njegovo glavo. David je torej poslal in govoril 1 Deloma od one plasti, ker je spoznal veliko nevarnost, v kateri je bil, deloma iz strahu, da ne bi še kaj prišlo nadenj. 2 David se ne veseli zaradi Nabalove smrti. Abigajli, da bi jo vzel za ženo. Ona je vstala, priklonila se dq tal in rekla: Bodi tvoja služabnica dekla, da bo umivala noge služabnikov mojega go¬ spoda. In Abigajla je hitro vstala in sedla na osla in šlo je ž njo petero deklic, njenih služabnic, in šla je za po¬ slanci Davidovimi; in mu je bila žena. Savel pa je dal svojo hčer Miholo, Da¬ vidovo ženo, Faltiju, Lajisovemu sinu, 1 ki je bil iz Galima. David zopet prizanese Savlu. In Zifjani so prišli k Savlu v Gabao, rekoč: Glej, David je skrit na griču Hahili, ki je nasproti puščavi. In Savel se je napotil in šel v zifsko puščavo in ž njim trije tisoči mož izmed iz¬ branih Izraelcev, da bi iskali Davida Kraj Samuvelovega groba. v zifski puščavi. In Savel se je utabo¬ ril na griču Hahili, ki je nasproti pu¬ ščavi ob poti; David pa je bival v pu¬ ščavi. Ko je pa videl, da je Savel za njim prišel v puščavo, poslal je ogled¬ nike in zvedel, da je prišel resnično. In David je skrivaje vstal in prišel do mesta, kjer je bil Savel; in ko je videl kraj, kjer sta spala Savel in Abner, sin Nerjev, poveljnik njegove vojske, in Savla spečega v šotoru in drugo ljud¬ stvo okrog njega, rekel je David Ahi- melehu Hetejcu in Abisaju sinu Sar- vijinemu, Joabovemu bratu, rekoč : Kdo pojde z menoj v tabor k Savlu ? In Abisaj je rekel: Jaz pojdem s teboj. 1 To ni bil nikakor pravi zakon. Pravi njen zakon je bil samo z Davidom. 408 I. Kralj. ‘26, 7—27, 1. David drugič prizanese Savlu. David in Abisaj sta torej prišla po noči med četo in našla Savla ležečega in spečega v šotoru, in sulico zabodeno v tla ob njegovi glavi, Abnerja in četo pa spečo na okrog. In Abisaj je rekel Davidu: Bog je danes dal tvojega so¬ vražnika v tvoje roke; sedaj ga bom torej zabodel s sulico v zemljo in v drugič ne bo treba. In David je rekel Abisaju: Ne umori ga! Kdo bi namreč stegnil roko nad maziljenca Gospodo¬ vega in bi bil nedolžen? In David je rekel: Kakor resnično Gospod živi, ako ga Gospod ne bo udaril ali ne bo prišel njegov dan, da umrje, ali v boj gredoč ne umrje, bodi mi Gospod milosten, da ne stegnem roke v maziljenca Gospo¬ dovega. Sedaj pa vzemi sulico, ki je ob njegovi glavi, in vrč vode, in poj¬ diva. Tedaj je David vzel sulico in vrč vode, ki je bil poleg glave Savlove, in sta odšla, in nihče ju ni videl niti opa¬ zil, niti se ni vzbudil, ampak vsi so spali, ker je bilo nanje prišlo trdno spanje. 1 In ko je bil David prišel na nasprotno stran, in stal na vrhu hriba od daleč, in je bila med njimi velika daljava, zaklical je David četi in Ab- nerju, rekoč: 2 Ali ne odgovoriš, Abner? In Abner je odgovoril in rekel: Kdo si ti, ki vpiješ in vznemirjaš kralja? In David je rekel Abnerju: Ali nisi mož? In kdo je tebi jednak v Izraelu? Zakaj torej nisi čuval gospoda svojega kralja? Nekdo izmed množice namreč je vstopil, da bi umoril kralja, tvojega gospoda. Ni dobro to, kar si storil; kakor resnično Bog živi, smrt ste za¬ služili, ker niste čuvali svojega go¬ spoda, maziljenca Gospodovega. Se¬ daj torej poglej, kje je kraljeva sulica in kje je vrč vode, ki je bil poleg kraljeve glave? Savel je pa spoznal glas Davidov in rekel: Ali je to tvoj glas, moj sin David? In David odgo¬ vori: Moj glas, gospod moj kralj. In 1 Nekoliko zaradi njih trudnosti, nekoliko po volji božji, da se je pokazala Davidova poštenost in nedolžnost. 2 Stari junaki so imeli močne glasove; tudi v Homerjevi pesmi „Ilijadi“ se slavi junak, ki ima močen glas. pravi: Zakaj moj gospod preganja svo¬ jega služabnika? Kaj sem storil? Ali kakšno zlo je v mojih rokah? Sedaj torej prosim, poslušaj, gospod moj kralj besede svojega hlapca: Ako te Gospod draži zoper mene, naj sprejme dišavo daritve; 1 ako pa so ljudje, so prokleti pred Gospodom, ki so me danes iz¬ gnali, da bi ne prebival v dedščim Gospodovi, rekoč: Pojdi, služi drugim bogovom. In sedaj naj se ne prelije moja kri na tla pred Gospodom, ker je šel kralj izraelski, da poišče jedno bolho, kakor gre za jerebico po gorah. 2 In Savel je rekel: Grešil sem. Vrni se, moj sin David, zakaj nikakor ti ne bom storil več hudega, zato ker se ti je zdelo danes moje življenje dragoceno. Vidi se namreč, da sem ravnal nespa¬ metno in mnogo rečij nisem vedel. In David je odgovoril in rekel: Glej, su¬ lica kraljeva! Naj pride jeden izmed kraljevih služabnikov in jo vzame. Go¬ spod pa naj povrne vsakateremu p° njegovi pravičnosti in zvestobi: Gospod te je danes dal v moje roke, in nisem hotel stegniti svoje roke v maziljenca Gospodovega. In kakor je bilo drago¬ ceno tvoje življenje danes meni, tako bodi dragoceno moje življenje Bogu, d a me otme iz vsake težave. Savel je torej rekel Davidu: Blagoslovljen, moj sin David! In gotovo boš veliko storil in boš jako mogočen. David je pa šel po svoji poti in Savel se je vrnil na svoj kraj. Ni nam treba obširno razlagati tega dogodka, ki nam kaže Davidovo plemenito srce. Prav to je najlepše, najplemenitejše, ako iz srca odpuščamo sovražnikom, kakor je Kristus odpustil svojim razžaljivcem in zanje molil na križu. David gre k Aliisu med Filistejce. In David je rekel v svojem srcu: Nekega dne bom prišel Savlu v roke: 1 Misel je ta-le: Ako te draži hudi duh, ki te muči in nadleguje po božjem dopuščenju, tedaj daruj daritev, da p°' tolažiš jezo božjo. Ako so pa ljudje krivi, da me preganjaš, naj bodo prokleti pred Gospodom zaradi hudobnega ravnanja- 2 David govori v takih primerah iz ponižnosti. I. Kralj. 27, 1—28, 2. David pribeži k Ahisu. Vojska s Filistejci. 409 ali ni boljše, da bežim in se rešim v filistejski deželi in Savel odjenja in me neha loviti v deželi izraelski? Ušel bom torej njegovim rokam. In vstal je David in šel sam in šest sto mož ž njim k Ahisu, Maohovemu sinu, kralju getskemu. In David je prebival z Ahi- som v Getu, on in njegovi ljudje. In Savlu so sporočili, da je David bežal v Get, in odslej ga ni več iskal. David je pa rekel Ahisu: Ako sem našel mi¬ lost v tvojih očeh, naj se mi da pro¬ stora v jednem mestu te pokrajine, da bom v njem prebival: zakaj bi namreč ostal tvoj hlapec s teboj v kraljevem mestu? Dal mu je torej Ahis oni dan Sikeleg 1 ; zaradi tega je Sikeleg judov¬ skih kraljev do današnjega dne. Šte¬ vilo dnij pa, v katerih je prebival Da¬ vid v pokrajini filistejski, bilo je štiri mesece. In David je šel s svojimi možmi in so plenili med Gesurjani in Gerzi- jani in med Amalečani. Ti (rodovi) namreč so bili od davna naseljeni po krajih, kjer se gre v Sur 2 proti egip¬ tovski deželi. In David je pobival vso deželo in ni pustil živih moža in žene; in je vzel ovce in vole in osle in ka¬ mele in oblačila in se je vračal in pri¬ hajal k Ahisu. In Ahis mu je rekel: Koga si danes udaril? David je odgo¬ varjal: Proti jugu od Judovskega in proti jugu jerameelskemu in proti jugu Keni. 3 Mož in žen ni puščal David ži¬ vih in ni vodil v Get, rekoč: Da ne bodo govorili zoper nas. To je delal David in to mu je bilo pravilo vse dni, katere je prebival v pokrajini filistejski. Ahis je torej Davidu verjel, češ, veliko hudega je storil zoper svoje izraelsko ljudstvo, torej mi bo vedno služil. 1 Sikeleg je bilo mestece na južnozapadni strani judej¬ ski, v deželi rodu Simeonovega. Ob tem času je bilo me¬ stece v oblasti Filistejcev. 2 Sur je puščava med Palestino in Egiptom. Tu so pre¬ bivali oni narodi, katere so morali Izraelci potrobiti po bož¬ jem povelju. Med te so spadali torej tudi omenjeni rodovi. 1 Ti kraji so bili na Izraelskem. David ni napadal, teh krajev, ampak je šel samo tje proti njim in še naprej proti jugu zoper druga ljudstva, katera je potolkel. Ahis je pa mislil, da se bori David samo zoper njegove sovražnike. Tako plenjenje je bilo v onih časih navadno. Prav tako so morali tudi Izraelci poprej mnogo prestati od napadov takih ljudstev, ki so hodila med nje plenit. Ker beremo v svetih zgodbah jako veliko o vojskah in bojih, o vojščakih in junakih, treba je nekoliko o tem izpregovoriti. Izraelsko ljudstvo je predpodoba sv. cerkve Jezusove, ta cerkev je pa vojskujoča se, ki bo praznovala svojo zmago šele ob koncu sveta in v večnosti. Brez vojske ni zmage. Izvoljeno ijudstvo se je moralo mnogo vojskovati; največ njegovih kraljev se je moralo vojskovati: tudi sv. cerkev se mora vojskovati, stanovitno in pogumno, da si pridobi z božjo po¬ močjo zmago nad sovražniki. Seveda je orožje sv. cerkve duhovsko, orožje božje, ne pa narejeno s človeškimi rokami. Zaradi tega pomena se ne moremo spotikati nad mnogimi boji, o katerih či- tamo, marveč se moramo spominjati, da tudi mi le z bojem pridemo do zmage in slave. XI. Savlova smrt. (I. Kralj. 28, 1-31, 13.) Vojska s Filistejci. Zgodilo se je pa v onih dneh, zbrali so Filistejci svoje čete, da bi se pri¬ pravili na vojsko zoper Izraelce. In Ahis je rekel Davidu: Vedi sedaj za trdno, da pojdeš z menoj v vojno ti in tvoji možje. In David je rekel Ahisu: Sedaj boš videl, kaj bo storil tvoj slu¬ žabnik. In Ahis je rekel Davidu: In jaz te bom postavil za variha svojega življenja vse dni. Da bomo lože umeli naslednje pripovedova¬ nje, treba nam ozreti se na kraj te hude in za Izraelce žalostne bitve. Filistejci so prišli na veliko ezdrelonsko planjavo in se utaborili v Su- namu, ki je na vshodni strani planjave, skoro ob vznožju gorovja Gelboe. To gorovje namreč se razteza od severo-zapada proti jugo-vshodu in je tako vshodna meja omenjene planjave. Gorovje Gelboa ni visoko (kakih 500 m) in tudi ni široko; na severu moli nekoliko ostro tje proti Nazaretu; na jugu se pa razširja in razplete v samarijske gore. Dandanes ni nič obrastlo, zato se vidi prav pusto in neprijazno. Severna višina njegova se imenuje mali Hermon. Na severni strani te gore je kraj Endor, o katerem bomo kmalu slišali. 410 I. Kralj. 28, 4—14. Filistejci pridejo na ezdrelonsko planjavo. Savel gre k vedeževalki. Na planjavi ezdrelonski je bilo veliko bojev, torej ni čuda, da so tudi sedaj pridrli semkaj Filistejci. Savel je urno zbral Izraelce in hitel s svojo vojsko na gore Gelboo in se tukaj uta¬ boril. Imel je torej prav ugoden kraj za boj. A pod seboj je videl močno vojsko filistejsko in njih trdni tabor; to mu je vzelo ves pogum. Božji duh ga je bil zapustil in grozen strah ga je navdal. Iskal je pomoči drugodi kakor pri Bogu; šel je k čarovnici v Endor, kateri kraj ni bil posebno daleč od njegovega tabora. In Filistejci so se zbrali in prišli in taborili v Sunamu; zbral je pa tudi Savel Savel gre k vedeževalki vEndor; Samurel se mu prikaže. Tedaj je premenil svoje oblačilo in se oblekel v druga oblačila, in šel sam in dva moža ž njim, in so prišli k žen¬ ski po noči. In ji je rekel: Poprašaj mi vedeževega duha, in pokliči mi, ko¬ gar bom rekel. In ženska mu je rekla: Glej, ti veš vse, kar je storil Savel, in kako je vedeže in čarovnike potrebil iz dežele: zakaj torej zalezuješ moje življenje, da me umore? In Savel ji j e prisegel pri Gospodu, rekoč: Kakor Gospod živi, nič hudega se ti ne bo Vhod v votlino pri Endorju in pogled na Genezareško jezero. vse Izraelce in prišel na Gelboo. In Sa¬ vel je videl tabor filistejski in se je bal in njegovo srce se je jako prestrašilo. In vprašal je Gospoda; in ni mu od¬ govoril ne v sanjah, ne po duhovnikih, ne po prerokih. In Savel je bil pregnal vedeže in čarodeje iz dežele. Rekel je pa Savel svojim služabnikom: Poiščite mi žensko, ki ima vedeževega duha, in pojdem k njej in poprašam po njej. In njegovi služabniki so mu rekli: V En¬ dorju je neka ženska, ki ima vedeže¬ vega duha. zgodilo zaradi tega. In ženska mu reče • Koga naj ti pokličem? On ji reče: Sa- muvela mi pokliči. Ko je pa žensk a videla Samuvela, zavpila je glasno rekla Savlu: Zakaj si me goljufal ? Tl si namreč Savel. In kralj ji reče: N e boj se; kaj si videla? In ženska J e rekla Savlu: Videla sem bogove gre¬ doče iz zemlje. In ji je rekel: Kakšna je njegova postava? In mu je rekla- Prišel je star mož in oblečen je s pl a ' ščem. In Savel je spoznal, da je Sa- muvel, in se je pripognil z obrazom I. Kralj. 28, 14—22. Samuvel se prikaže Savlu. 411 do tal in ga je počastil. In Samuvel je rekel Savlu : Zakaj si me vznemirjal, da si me poklical? In Savel je rekel: V hudi stiski sem, zakaj Filistejci se borijo zoper mene, in Bog me je za¬ pustil in me ni hotel uslišati, ne po prerokih, ne v sanjah. Zato sem te poklical, da mi poveš, kaj naj storim. Gospod. In Gospod bo tudi Izraelce s teboj dal v roke Filistejcem: jutri pa bodete ti in tvoji sinovi z menoj. Pa tudi izraelski tabor bo dal Gospod v roke Filistejcem. In hipoma je padel Savel stegnjen na zemljo; zbal »se je namreč besedij Samuvelovih in moči ni bilo v njem, Samuvel se prikaže Savlu. In Samuvel je rekel: Kaj me vprašaš, ko te je Gospod zapustil in šel k tvo¬ jemu tekmecu? Ker Gospod ti bo sto¬ ril, kakor je govoril po meni, in od¬ trgal tvoje kraljestvo od tebe in dal tvojemu bližnjemu Davidu: ker nisi slušal besede Gospodove in nisi-po njegovem srdu kaznoval Amalečanov: Kar torej trpiš, to ti je danes storil ker ni nič jedel ves tisti dan. Pristo¬ pila je torej ona ženska k Savlu, bil je namreč hudo zmeden, in mu rekla: Glej, tvoja dekla je slušala tvoje po¬ velje in stavila v nevarnost svoje živ¬ ljenje, in slišala sem tvoje besede, ka¬ tere si mi govoril. Sedaj torej poslušaj tudi ti besedo svoje dekle: položim pred-te košček kruha, da ješ in se po- 412 I. Kralj. 28, 22—29, 11. Samuvelova prikazen. David in Ahis. krepčaš in moreš iti na pot. On se je ustavljal in rekel: Ne bom jedel. Silili so ga pa njegovi služabniki in ženska, in naposled je poslušal njih prigovar¬ janje, vstal od tal in sedel na ležišče. Ona ženska pa je imela tele s pašnje v hiši, in hitro je je zaklala, in vzemši moko jo je zmešala in spekla opres- nike. In je dela pred Savla in njegove služabnike. Ko so jedli, so vstali in šli vso tisto noč. Samuvelova prikazen. Da seje Samuvel pokazal Savlu, to je prava posebnost v sv. pismu, zaradi česar se moramo tukaj nekoliko pomuditi. V Mojzesovi postavi je ostro prepovedano čaranje, klicanje ali rotenje duhov, vedeževanje in druge podobne stvari. Savel je bil potrebil čarovnike, in le skrivaj je še kateri uganjal tako pregreho. Kaj je bilo torej v Endorju? Ali je vedeževalka poklicala duha Samuvelovega, ali ne? — Po božji volji se pač utegne zgoditi, da pride duša z onega sveta nazaj in se celd s telesom združi za nekaj časa. Nadalje je tudi možno, da se prikaže hudobni duh in človeka goljufa, češ, da je duša kakega človeka, kakor se je mnogo¬ krat godilo pri poganih in se godi še dandanes pri onih, ki se imenujejo spiritisti. A tukaj go¬ tovo ni poklicala duha vedeževalka, tudi se ni prikazal hudobni duh, ampak prikazal se je pravi Samuvel. Da je res tako, pričajo nam sledeči dokazi: Prvič je prišla prikazen poprej, kakor je ženska vedeževala, torej ni prišla zaradi vede¬ ževanja. Drugič ne moremo misliti, da bi Bog tako pomagal pregrehi. Zato se je ženska hudo prestrašila, ko je zagledala Samuvela. Tretjič pa pomislimo, da je Bog Savlu v njegovem življenju izkazal veliko milosti. Kako primerno je torej, da mu je dal tudi pred smrtjo še milost pravega spoznavanja in obžalovanja! Potemtakem smemo trditi, da je prišel Sa¬ muvel iz predpekla in poslednjič govoril s Sav¬ lom. Savlova želja, da bi videl Samuvela pri vedeževalki, ni bila prava; ni pa bilo pregrešno, da/je želel dobiti poslednjo tolažbo od Samuvela, kateri je bil v življenju njegov očetovski vodnik. Le žal, da ga je tako malo poslušal! In tudi ta poslednja tolažba ni imela uspeha, zakaj Savel je naposled obupal in se sam usmrtil. Davida odslove od filistejske vojske. Zbrale so se torej vse filistejske čete v Afeku; pa tudi Izraelci so se utabo¬ rili ob studencu, ki je v Jezrahelu. In filistejski poveljniki so šli v stotnijah in tisočnih četah, David pa in njegovi možje so bili v zadnjem oddelku z Ahisom. In filistejski poveljniki so rekli Ahisu: Čemu so ti Hebrejci? In Ahis je rekel filistejskim poveljnikom: Ali ne poznate Davida, ki je bil služabnik Savla, kralja izraelskega, veliko dnij ali let, in nisem našel ničesar v njem odtlej, ko je pribežal k meni, do danes. Filistejski poveljniki pa so se zoper njega razsrdili in rekli: Ta človek naj se vrne in ostane doma, kamor si g a postavil, in ne gre z nami v boj, da ne bo naš sovražnik, kadar se začnemo boriti. Kako bi se mogel drugače spra¬ viti s svojim gospodom, kakor s po¬ močjo naših glav? 1 * Ali ni ta tisti Da¬ vid, kateremu so pevali v plesnih vrstah, rekoč: Savel je pobil svojih tisoč, Da¬ vid pa svojih deset tisoč? Ahis je to¬ rej poklical Davida in mu rekel: Kakor Gospod živi, ti se mi zdiš pošten in dober; in ti si zmerom z menoj v vojni, pa nisem našel nič hudega v tebi od¬ tlej, ko si prišel k meni, do danes; toda poveljnikom nisi všeč. Torej vrni s e in pojdi v miru in ne žali očij filistej¬ skih poveljnikov. In David je rekel Ahisu: Kaj sem neki storil in kaj sl našel v meni služabniku svojem odtlej, ko sem bil pred teboj, do danes, da ne bi šel in se boril zoper sovražnike svo¬ jega gospoda kralja? Ahis je pa odgo¬ voril in rekel Davidu: Vem, da si dober v mojih očeh, kakor angel Gospodov, toda poveljniki filistejski so rekli: N a J ne gre z nami v boj. Zato vstanite zjutraj ti in služabniki tvojega gospoda, in ko bodete zgodaj vstali in se bo jelo svitati, odidite. Tedaj je David zgodaj vstal, on in njegovi možje, da bi zju¬ traj odrinili in se vrnili v filistejsko deželo; Filistejci pa so šli v Jezrahel- 1 To se pravi: David se bo bojeval zoper nas, da se s tem zopet prikupi Savlu. I. Kralj. 30, 1 — 25. David pobije roparske Amalečane. 413 Umevamo, da Filistejci niso mogli zaupati Davidu, ki se je poprej toliko bojeval zoper nje. David bi se ne bil bojeval zoper Izraelce, a svo¬ jega variha bi tudi ne bil rad izdal: zato je pri¬ koval od Boga pomoči, in ta mu je tudi prišla s tem, da so ga tako vljudno odslovili. Bila je Sr eča zanj, da je prišel kmalu domov. David udari na roparske Amalečane. Ko so prišli David in njegovi možje tr etji dan v Sikeleg, napadli so bili Amalečani od juga Sikeleg in ga vzeli ln požgali z ognjem. In so odgnali iz njega ujete žene, in mlade in stare tjudi; in niso nikogar usmrtili, ampak s seboj odpeljali in šli po svoji poti. Ko so torej prišli David in njegovi tnožje do mesta in je našli požgano z °gnjem, in svoje žene, sinove in hčere ?dpeljane ujete, povzdignili so David ln ljudje, ki so bili ž njim, svoje gla¬ sove in jokali, dokler jim niso nehale teči solze. In David je bil jako žalo¬ sten, ker ljudje so ga hoteli kamenjati, zakaj vsak mož je bridko žaloval za- yadi sinov in hčerd. Toda David se Je osrčil v Gospodu svojem Bogu. In Je rekel Abjatarju duhovniku, sinu Ahi- Oaelehovemu: Deni k meni efod. In ■^b j at ar je del k Davidu efod. In Da¬ vid je vprašal Gospoda, rekoč: Ali naj Srem za temi roparji in ali jih bom gel ali ne? In Gospod mu je rekel: Pojdi za njimi, zakaj gotovo jih boš zgrabil in jim vzel plen. Zatorej je šel David sam in šest sto mož, ki so bili ? n jim, in so prišli do potoka Besorja; 117 nekateri trudni so postali. Hitel je P a naprej David, on sam in štiri sto rri °ž: zaostalo jih je bilo namreč dve st°, ki trudni niso mogli iti črez potok Besor. In so našli nekega Egipčana na Polju in ga pripeljali k Davidu in mu ali kruha, da je jedel, in pil vodo. Pa u di perišče smokev in dva zvežnja suhega grozdja. Ko je bil to pojedel, Povrnil se mu je duh in se pokrepčal, , a J ni bil jedel kruha in pil vode. tri P 1 In t r i noči. Rekel mu je torej Da- 1( 1: Cegav si ? Odkod in kam greš ? Reče: Egipčanski hlapec sem, suženj nekega Amalečana: popustil pa me je gospodar, ker sem zbolel predvčerajš¬ njim. Zakaj udarili smo ob južni strani Keretija in proti Judovskemu in na južni strani Kaleba, in Sikeleg smo požgali z ognjem. In David mu je rekel: Ali me moreš voditi k oni četi? Ta mu je re¬ kel: Prisezi mi pri Bogu, da me ne boš umoril in me ne izročil v roke mojega gospodarja, in jaz te bom vodil k oni četi. In David mu je prisegel. Ko ga je bil pripeljal, glej, ležali so oni po vsem kraju, jedli in pili in skoro praz¬ nik obhajali zaradi ropa in plena, ki so ga bili nagrabili v filistejski in ju¬ dovski deželi. In David jih je pobijal od večera do večera drugega dneva, in nihče ni ušel izmed njih, raz ven štirih sto mladeničev, ki so bili skočili na kamele in ubežali. Tako jim je David vzel vse, kar so bili ugrabili Amalečani. In ni manjkalo ničesar, od malega do velikega, ne od sinov, ne od hčera in plena; kar so bili ugrabili, vse je nazaj peljal David. In vzel je vse črede in vso govedo in jo gonil pred seboj; in so rekli: To je plen Davidov. Prišel je pa David do dve sto mož, ki so bili upehani obstali in niso mogli iti za Da¬ vidom, katerim je bil ukazal sesti ob potoku Besorju: ti so šli naproti Davidu in ljudstvu, ki je bilo ž njim. Ko je David prišel k ljudem, pozdravil jih je mirno. Vsi malopridni in krivični možje izmed tistih mož, ki so bili šli z Da¬ vidom, so rekli: Ker niso šli z nami, ne damo jim nič od plena, ki smo ga rešili, temveč za vsakega bodi dovolj njegova žena in otroci. Ko prejmo te, naj gredo strani. David je pa rekel: Ne storite tako, bratje moji, s tem, kar nam je dal Gospod, ki nas je'ohranil in nam dal roparje v roke. Nihče naj vas ne posluša v takem govorjenju: jednak del naj namreč dobe tisti, ki gredo v boj, in tisti, ki ostanejo pri prtljagi, in jednako naj dele. In to je bilo od onega dne naprej trdna navada in kakor po¬ stava Izraelu do današnjega dne. 414 I. Kralj. 30, 26—31, 13; II. Kralj. 1, 1—4. Savla in Jonatana smrt in pokop. David je torej prišel v Sikeleg in od plena poslal darove svojim bližnjim judovskim starejšinam, rekoč: Sprejmite blagodar od plena Gospodovih sovraž¬ nikov, — tistim, ki so bivali v onih krajih, v katerih se je mudil David sam in njegovi možje. Ta dogodek je lahko umeven; kaže nam, kako je David umno ravnal in si znal pridobiti za¬ upanje in ljubezen Izraelcev. Med tem časom pa je zadela Izraelce grozna nesreča. Izraelci premagani. Savel in Jonatan padeta. Filistejci pa so se bojevali zoper Izraelce, in Izraelci so bežali pred Fi¬ listejci in padli pobiti na gori Gelboi. In Filistejci so planili na Savla in nje¬ gove sinove in pobili Jonatana in Abi- nadaba in Melkisua, sinove Savlove. In vsa sila boja se je vrgla na Savla: in dohiteli so ga strelci in hudo so ga ranili strelci. In Savel je rekel svo¬ jemu oprodu: Potegni svoj meč in pre¬ bodi me, da ne pridejo ti neobrezanci in me zasramujejo in umore. In ni hotel njegov oproda, prevelik strah ga je namreč prevzel. Zatorej je vzel Sa¬ vel meč in se nanj nasadil. Ko je to videl njegov oproda, da je namreč Sa¬ vel mrtev, nasadil se je tudi sam na svoj meč in umrl ž njim. Umrl je to¬ rej Savel, in trije njegovi sinovi, in njegov oproda in vsi njegovi možje oni dan ob jednem. Ko so pa Izraelci iz onstran doline in onstran Jordana videli, da so bežali Izraelci in da je umrl Savel in njegovi sinovi, popustili so svoja mesta in be¬ žali, in prišli so Filistejci in tam pre¬ bivali. Ko se je pa naredil drugi dan, prišli so Filistejci, da bi ubite oropali, in so našli Savla in tri njegove sinove, ležeče na gori Gelboi. In odsekali so Savlu glavo in mu vzeli orožje in po¬ slali po filistejski deželi na okrog, da bi se naznanilo v templih malikov in med ljudstvom. In njegovo orožje so deli v tempel Astarte, njegovo truplo pa so obesili na zidu betsanskem. Ko so pa slišali prebivalci Jabes- Galaada, kaj so storili Filistejci Savlu, vstali so vsi najhrabrejši možje in šli vso noč in vzeli truplo Savlovo in trupla njegovih sinov z zida betsan- skega: in so prišli v Jabes-Galaad in jih tamkaj sežgali. In so vzeli njih kosti in jih pokopali v jabeškem logu in se postili sedem dnij. Silno žalostna je smrt Savlova. V življenju je užival veliko dobrot od Boga, a žal, da jih je rabil tako slabo ali celo zavrgel lahkomišljeno. Zato pa ga je zadela taka smrt. — Lepo delo pa so storili prebivalci Jabes-Galaada, mesta na vshodnem bregu Jordanovem. Savel jim je bil storil veliko dobroto, da jih je rešil hude stiske, kakor smo slišali na str. 380. Filistejci so se po svoji zmagi nad Izraelci razlili po celi deželi iz¬ raelski; na zidovje mesta Betsana, ki je v jordan¬ ski dolini, obesili so sramotilno trupla Savla in njegovih sinov. Jabešani so sneli trupla in jih deloma sežgali, da ne bi jih mogel še kdo one¬ častiti. Sicer pa ni bila navada pri Izraelcih, da bi bili sežigali mrliče. Savla torej ni bilo več; on in trije njegovi sinovi so padli ob jednem, oče in njegov rod. Savel nam je svarilen vzgled, kako pogubna je za človeka strast, kako ga tira in goni do naj¬ večjih pregreh. Zato se ustavljajmo vsaki strasti iz početka; če smo pa le počasni in slabotni, prosimo, da nas ne bi zapustil Duh Gospodov! Tako se končuje prva knjiga kraljev ali tudi Samuvelova. V drugi knjigi stopa David na prV° mesto. XII. David v Hebronu kralj« (II. Kralj. 1, 1—4, 12.) Poročilo o Savlovi smrti. Ko je pa bil umrl Savel, vrnil se j e David od poboja Amalečanov in ostal v Sikelegu dva dni. Tretji dan pa j e prišel človek iz Savlove vojske z raz¬ trgano obleko, in glava je bila potre¬ sena s prahom. In ko je prišel do Da¬ vida, padel je na obličje in se mu p°' klonil. In David mu je rekel: Odkod si prišel ? On mu odvrne: Bežal sem iz vojske izraelske. In David mu reče: Kaj se je zgodilo, povej mi! Oni od- II. Kralj. 1, 4—15. David dobi poročilo o Savlovi smrti. 415 govori: Ljudstvo je bežalo iz boja, in mnogi iz ljudstva so padli in umrli; pa tudi Savel in njegov sin Jonatan sta mrtva. In David je rekel mladeniču, ki mu je poročal: Od kod veš, da sta umrla Savel in njegov sin Jonatan? In rekel je mladenič, ki mu je poročal: Po naključju sem prišel na goro Gel- in ga usmrtil, zakaj vedel sem, da ne more živeti po taki nesreči, in sem vzel krono, ki je bila na njegovi glavi, in na¬ ročnico ž njegove roke in sem prinesel sem k tebi, svojemu gospodu. David pa je prejel svoje oblačilo in je pre¬ trgal, in vsi možje, ki so bili ž njim. In so žalovali in jokali do večera za- Savlova smrt. boo, in Savel je bil naboden na svojo sulico, in tedaj so se mu bližali vozovi in konjiki. In obrnil se je nazaj, in me videl in poklical. Ko sem mu odgovo¬ ril: Tukaj sem, rekel mi je: Kdo siti? In rečem mu: Amalečan sem. In go¬ voril mi je: Stopi nad me in me usmrti, ker me stiskajo težave in še vse živ¬ ljenje je v meni. In stopil sem nadenj radi Savla in Jonatana, njegovega sina, in zaradi ljudstva Gospodovega, zato, ker so bili padli z mečem. In David je rekel mladeniču, ki mu je bil sporočil: Od kod si ti? Odgovoril je: Sin ptujčev, Amalečanov sem. In David mu je re¬ kel : Zakaj se nisi bal stegniti svoje roke, da si umoril maziljenca Gospodovega? In David je poklical jednega izmed 416 II. Kralj. 1, 15—2 7. Davidova -žalostinka. Pohvala Jabešanov. svojih hlapcev in rekel: Pristopi in pre¬ bodi ga! Ta ga je prebodel in je umrl. In David mu je rekel: Tvoja kri bodi nad tvojo glavo, zakaj tvoja usta so govorila zoper tebe, rekoč: Jaz sem usmrtil maziljenca Gospodovega. Ker nam pravi sv. pisatelj v poprejšnjem pri¬ povedovanju naravnost, da se je Savel nabodel na svoj meč in ga je potem njegov oproda videl mrtvega, nikakor ni bilo resnično, da bi ga bil usmrtil ta Amalečan, marveč pobral mu je samo krono in naročnice in to prinesel Davidu. Lagal je pa, daje umoril Savla, ker je kotel dobiti večje plačilo. Ta hudobni naklep se mu je sponesel jako slabo. David je ravnal hitro, a ravnal tudi pre¬ vidno in s tem pridobil spoštovanje kraljevi časti. David je bridko obžaloval smrt svojega pri¬ jatelja Jonatana; pa tudi smrt Savlova mu je hudo dela, saj mu je še v življenju rad odpuščal njegove nakane. Poleg tega je bil Savel njegov tast, njegov gospodar, torej moramo reči, da je naslednja pesem prišla Davidu prav iz srca. To pesem imenujejo „Lok“, ker se po hebrejski besedi v njej hvalno omenja lok (lat. pušica) Jonatanov. Prav lepa je in polna globokega čutenja. Davidova žalostinka ob Savlovi smrti. David pa je pel to-le žalostno pe¬ sem Savlu in Jonatanu, njegovemu sinu, in rekel: Spomni se, o Izrael, onih, ki so umrli ranjeni na tvojih višinah! Junaki izraelski so bili pobiti na go¬ rah: kako so padli pogumni! Ne oznanjujte v Getu in ne razgla- šujte na trgih askalonskih, da se ne bodo veselile hčere Filistejcev, in se ne bodo radovale hčere neobrezancev. Gore Gelboa, ne padi posihmal na vas ne rosa ne dež, ne bodite njive za prvine, ker tukaj je bil strani vržen ščit hrabrih, ščit Savlov, kakor bi ne bil maziljen z oljem. 1 Nikdar se ni vrnila pušica Jonata- nova nenasičena od krvi pobitih in tol- šče junakov; in meč Savlov se ni vrnil prazen. 1 Poslednje vrstice v pesmi so posebno lepe. Zares, dandanes se nehote spominjaš tega prekletstva Davidovega, ako pogledaš na pusto, rjavo gorovje Gelboo. Savel in Jonatan, ljubezniva in slav¬ na v svojem življenju, tudi nista lo¬ čena v smrti: hitrejša kakor orli, hrab- rejša kakor levi. Hčere Izraelove, jokajte nad Sav¬ lom, ki vas je oblačil z dražestnim škr- latom in dajal zlato lepotičje za vašo opravo. Kako so padli junaki v boju! Jona¬ tan v je bil ubit na tvojih višinah. Žalujem zaradi tebe, brat moj Jo¬ natan, prelep in ljubeznivši, kakor ljub¬ ljene žene. Kakor ljubi mati jedinega sina, tako sem te ljubil jaz. Kako so padli močni in je zdrob¬ ljeno vojno orožje! Ta pesem je ne samo Savlu in Jonatanu v čast, marveč tudi Davidu, kateri kaže v njej tako vzvišeno svojo ljubezen do bližnjega, svojo ne¬ sebičnost in velikodušnost, ki je prav kraljevska krepost. Vsi, ki so ga poznali, prepričali so se o tem, da ima zares kraljevo srce. David gre v Hebron. Po teh dogodkih je vprašal David Gospoda, rekoč: Ali naj grem v ka¬ tero izmed mest judovskih ? In Gospod mu je rekel: Pojdi. In David je vpra¬ šal : Kam naj grem ? In odgovoril mu je: V Hebron. Šel je torej David, m dve njegovi ženi. Pa tudi možje, ki so bili ž njim, vzel je David vse ž njih družinami, in so ostali v mestecih he- bronskih. In prišli so možje Judovi in tam mazilili Davida, da bi kraljeval nad hišo Judovo. In Davidu so sporočili, da so možje iz Jabes-Galaada pokopali Savla. David je torej poslal poslance k možem iz Jabes-Galaada in jim re¬ kel: Blagoslovljeni bodite od Gospoda, ker ste storili to usmiljeno delo svo¬ jemu gospodu Savlu, in ga pokopali- In sedaj vam bo sicer Gospod povrnil usmiljenje in zvestobo : pa tudi jaz vam bom izkazal hvaležnost zato, ker ste to storili. Naj se okrepčajo vaše roke in bodite hrabri: zakaj čeprav je umrl vaš gospod Savel, vendar je mene Ju¬ dova hiša mazilila za svojega kralju- II. Kralj. 2, 8—3, 2. Vojska med Davidom in Abnerjem. 417 Hudi boji med Davidovo in Savlovo vojno. Abner pa, sin Nerjev, poveljnik Sav¬ love vojske, je vzel Isboseta, Savlovega sina, in ga peljal na okrog po vojaškem taboru in postavil za kralja črez Ga- laad in črez Gesuri in črez Jezrael in črez Efrajima in črez Benjamina in črez vsega Izraela. Isboset, sin Savlov, je bil štirideset let star, ko je začel kraljevati črez Izrael, in dve leti je vladal; sama hiša Judova je šla za Da¬ vidom. Število dnij pa, v katerih je David v Hebronu vladal črez hišo Ju¬ dovo, bilo je sedem let in šest mese¬ cev. In Abner, sin Nerjev, in hlapci Isboseta, simi Savlovega, so šli iz ta¬ bora v Gabaon. 1 Šli so tudi Joab, sin Sarvijin, 2 in služabniki Davidovi in jim prišli nasproti poleg ribnjaka gabaon- skega. In ko so prišli skupaj, sedli so si nasproti: ti na jedni strani ribnjaka, oni na drugi. In Abner je rekel Joabu: Naj vstanejo mladeniči in igrajo pred nami. In Joab je odgovoril: Naj vsta¬ nejo. Zatorej jih je vstalo in šlo na¬ proti dvanajst iz rodu Benjaminovega na strani Isbosetovi, in dvanajst od mladeničev Davidovih. In vsakateri je zagrabil za glavo svojega tekmeca in zabodel meč v njegovo stran, in so hkrati padli. In ime tega kraja se je klicalo: Kraj junakov v Gabaonu. In vnel se je jako trd boj oni dan: in bil je v beg zapoden Abner in Izraelci od Davidovih vojščakov. Bili so pa tam trije Sarvijini sinovi: Joab in Abisaj in Asael. Asael je bil jako hiter tekač, kakor kozel, ki biva po gozdeh. Preganjal pa je Asael Ab- nerja in se ni umaknil ne na desno ne na levo in ni nehal preganjati Abnerja. Zato se je Abner ozrl nazaj in rekel: Ali si ti, Asael? Odgovoril je: Jaz sem. In Abner mu je rekel: Pojdi na desno ali na levo in zagrabi jednega izmed mladeničev in vzemi si njegovo orožje. Asael pa ni nehal pritiskati nanj. In zopet je govoril Abner Asaelu: Jenjaj, 1 Mesto Gabaon je bilo v Benjaminovem rodu. 2 Sarvija je bila sestra Davidova. Zgodbe sv. pisma I. nikar ne sili za menoj, da te ne pre¬ bodem na tla, ker potem ne bom mo¬ gel povzdigniti obličja k tvojemu bratu Joabu. On pa ni maral slišati in se ni hotel umakniti. Abner ga torej prebode z obrnjeno sulico v trebuh, in on je umrl na istem mestu, in vsi, ki so šli mimo onega kraja, kjer je bil padel Asael in umrl, so obstali. Ko sta pa Joab in Abisaj podila bežečega Abnerja, zahajalo je solnce; in so prišli do griča vodovoda, ki je na nasprotni strani doline, po kateri vodi pot v puščavo v Gabaon. In Benjaminovi sinovi so se zbrali k Abnerju, in se stisnili v jedno zagozdo in stali na vrhu nekega griča. In Abner je zavpil Joabu in re¬ kel: Ali bo tvoj meč divjal do popol¬ nega pogina? Ali ne veš, da je obup nevaren ? 1 Doklej ne porečeš ljudstvu, naj neha preganjati svoje brate? In Joab reče: Kakor živi Gospod: Ko bi bil govoril, zgodaj bi bilo nehalo ljud¬ stvo preganjati svoje brate. Torej je Joab zatrobil in vsa vojska je obstala in niso več preganjali Izraelcev in se niso več spuščali v boj. Abner pa in njegovi možje so odrinili po poljanah in šli vso tisto noč in so prekoračili Jordan in prehodili ves Bethoron in dospeli do tabora. Nato se je Joab vrnil, ko je bil pustil Abnerja, in zbral vse ljudstvo, in manjkalo je od Davi¬ dovih vojščakov devetnajst mož, raz- ven Asaela. Vojščaki Davidovi pa so pobili od Benjamina in od mož, ki so bili z Abnerjem, tri sto šestdeset ljudij, ki so tudi umrli. In so vzeli Asaela in pokopali v pokopališču njegovega očeta v Betlehemu; in Joab in možje, ki so bili ž njim, so šli vso noč in prav ob svitu so prišli v Hebron. Nastal je pa dolg boj med hišo Sav¬ lovo in hišo Davidovo. David je na¬ predoval in bil čem dalje močnejši, Savlova hiša pa je vsak dan padala. In Davidu so bili rojeni v Hebronu sinovi: 1 To je: Ali ne veš, da je nevarno, tako preganjati ljudi, da obupajo? V obupu se namreč branijo do posled* njega izdihljeja. 27 418 II. Kralj. 3, 2—34. Abner pristopi k Davidu, a Joab ga umori. In bil je njegov prvorojenec Amon, in za njim Heleab, tretji Absalom, četrti Adonija, peti Safatija, šesti Jetraam. Ko je pa bila vojska med hišo Savlovo in hišo Davidovo, vladal je Abner, Ner- jev sin, hišo Savlovo. Toda nesreča je hotela, da je Isboset izgu¬ bil tudi to svojo najmočnejšo podporo. Isboset je namreč nekoč očital Abnerju nespodobno in sra¬ motno pregreho. Abner se je pa zaradi tega silno razsrdil in Isbosetu tako zameril, da ga je popustil. Isboset pa mu ni mogel nič storiti, ker je imel Abner vso moč v rokah. Abner je storil še več: Abner prestopi k Davidu. Abner je torej poslal poslance k Da¬ vidu, ki so rekli v njegovem imenu: Čegava je dežela? In so pristavili: Stori z menoj prijateljsko zavezo in moja roka bo s teboj, in pripeljal bom k tebi vse Izraelce. On je rekel: Prav dobro, jaz sklenem s teboj prijateljstvo; toda jedno reč od tebe zahtevam in prosim: Ne boš videl mojega obličja, dokler mi ne pripelješ Mihole, hčere Savlove. In David je poslal poslance k Isbosetu, Savlovemu sinu, rekoč: Daj mi nazaj mojo ženo Miholo. Isboset je torej poslal ponjo in jo vzel njene¬ mu (nepravemu) možu Faltijelu, sinu La- jisovemu. Njen mož je pa šel za njo, jokaje se, do Bahurima. In Abner mu je rekel: Pojdi in vrni se. In vrnil se je. Tudi s starejšinami izraelskimi je govoril Abner, rekoč: Že poprej ste iskali Davida, da bi vladal črez vas. Sedaj torej storite, kar je Gospod go¬ voril Davidu, rekoč: S svojim služab¬ nikom Davidom bom rešil svoje izrael¬ sko ljudstvo iz rok Filistejcev in vseh njegovih sovražnikov. Tudi Benjaminu je govoril Abner. In je šel, da bi go¬ voril Davidu v Hebronu vse, kar je bilo domenjeno z Izraelci in vsem Ben¬ jaminom. In je prišel k Davidu v He¬ bron z dvajsetimi možmi. In David je napravil gostijo Abnerju in njegovim možem, ki so prišli ž njim. In Abner je rekel Davidu: Pojdem, da zberem k tebi, svojemu gospodu kralju, vse Iz¬ raelce in sklenem s teboj zavezo, da boš vladal črez vse, kakor želiš. K° je bil torej David spremil Abnerja in je oni odšel v miru, prišli so takoj Da¬ vidovi vojščaki in Joab z jako velikim plenom, potem, ko so bili potolkli raz¬ bojnike. Abner pa ni bil več z Davi¬ dom v Hebronu, ker ga je že bil i z ' pustil in je bil (Abner) odšel v miru. In Joab in vsa vojna, ki je bila ž njim, prišli so pozneje. Poročevalci so torej povedali Joabu: Prišel je Abner, sin Nerjev, h kralju, in ga je izpustil, m je šel v miru. In Joab je šel h kralju in rekel: Kaj si storil? Glej, Abner je prišel k tebi: zakaj si ga izpustil, in je odšel in se umaknil? Ali ne poznaš Abnerja, sina Nerjevega, da je prišel k tebi zato, da bi te prevaril, in opazil tvoje ravnanje in spoznal vse, kar delaš? Joab umori Abnerja. Joab je torej šel od Davida in p°' slal poslance za Abnerjem, in ga pri' peljal nazaj od vodnjaka Sira, ne da bi bil David vedel. In ko se je bil Ab¬ ner vrnil v Hebron, peljal ga je Joab zvijačno na stran k sredi vrat, da bi mu govoril: in tukaj ga je zabodel V trebuh, in je umrl zaradi maščevanja krvi Asaela, brata njegovega. Ko je David to slišal, ko se je ze bilo zgodilo, rekel je: Nedolžen sem jaz in moje kraljestvo pred Gospodom vekomaj zastran krvi Abnerja, sinu Nerjevega. In naj pride (njegova kri) na glavo Joabovo in črez vso hišo njeg°' vega očeta. Rekel je pa David Joabu in vsemu ljudstvu, ki je bilo ž njim: Strgajte svoja oblačila in prepašite se v vreče in jokajte pred pokopom Abnerjevim- Kralj David je tedaj šel za mrličem- Ko so pokopali Abnerja v Hebronu, povzdignil je kralj David svoj glas m jokal nad grobom Abnerjevim, jokal 0 se je pa tudi vse ljudstvo. In jokaje in žaluje je rekel kralj: Nikakor 01 umrl Abner, kakor umirajo bojazljiv 01. Tvoje roke niso bile zvezane in tv°J e II. Kralj. 3, 34—4, 12. Hudodelca umorita Isboseta, David kaznuje morilca. 419 noge niso bile obtežene z verigami: marveč tako si se zgrudil, kakor pa¬ dajo vpričo hudobnežev. In vse ljud¬ stvo je zaihtelo in ga objokovalo. In ko je prišla vsa množica jest z Davi¬ dom, prisegel je David ob svetlem dnevu: To naj mi stori Bog in to dodd, de pred solnčnim zahodom vzamem kruha ali kaj drugega. In vse ljudstvo je slišalo in bilo jim je všeč vse, kar je storil kralj vpričo vsega ljudstva. In spoznalo je vse ljudstvo in ves Iz¬ rael oni dan, da ni bilo uravnano od kralja, da bi bili umorili Abnerja, sina Nerjevega. Utegnili bi bili Izraelci sumničiti, da je Da¬ vid sam dal usmrtiti Abnerja. Zato govori David tako odločno in tudi sveti pisatelj te knjige za¬ trjuje, da ni bil David nič kriv te smrti. Rekel je tudi kralj svojim vojšča¬ kom: Ali ne veste, da je danes padel Prvi in največji v Izraelu? Jaz sem pa še nežen in (komaj) maziljen kralj; ti sinovi Sarvijini pa so mi pretrdi. Kdor je hudo storil, naj mu Gospod povrne P° njegovi hudobiji. Hudodelca umorita Isboseta, sina Savlovega. Slišal je pa Isboset, sin Savlov, da je padel Abner v Hebronu: in njegove roke so se stresle in vsi Izraelci so se Prestrašili. Sin Savlov pa je imel dva Razbojniška poglavarja; jednemu je bilo trne Baana, in drugemu Rehab, sinova Remona Beročana izmed Benjamino- yih sinov, zakaj Berot se šteje v Ben¬ jaminov rod. In Beročani so bežali v Getajim, in tamkaj so bili ptujci do pnega časa. Jonatan, Savlov sin, je pa lr nel sina slabih nog; bil je namreč star pet let, ko je prišlo iz Jezrahela Poročilo o Savlu in Jonatanu; tedaj ga J e njegova dojnica vzela in bežala. In ko je hitel bežati, padel je in ohromel, ln je imel ime Mifiboset. Prišla sta to- R e j sinova Remona Beročana, Rehab tn Baana in vstopila ob dnevni vročini v hišo Isbosetovo. Ta je opoldne ..spal na svoji postelji. In vratarica je za¬ dremala, ko je čistila pšenico. Stopila pa sta v hišo skrivaj in vzela s seboj pšenično klasje; in zabodla sta ga v trebuh, Rehab in Baana, njegov brat, in zbežala. Ko sta namreč bila sto¬ pila v hišo, spal je on v spalnici na postelji, in sta ga zabodla in umorila; in vzela sta njegovo glavo in šla po puščavi vso noč. In prinesla sta Is¬ bosetovo glavo k Davidu v Hebron in rekla kralju : Glej, tu je glava Isboseta, sina Savlovega, tvojega sovražnika, ki ti je stregel po življenju: in Gospod je danes dal mojemu gospodu kralju maščevanje nad Savlom in njegovim zarodom. Odgovoril je pa David in jima rekel: Kakor živi Gospod, ki je rešil moje življenje iz vsake nadloge: Tistega, ki mi je sporočil in rekel: Umrl je Savel, misleč, da naznanja srečo, sem zgrabil in usmrtil v Sike- legu, četudi se je zdelo, da naj se mu da plačilo za novico. Koliko bolj bom pač sedaj, ko sta brezbožna človeka umorila nedolžnega moža v njegovi hiši na njegovi postelji, zahteval nje¬ govo kri od vajinih rok, in vaju po- trebil z zemlje! Zatorej je David uka¬ zal svojim vojščakom: in so ju usmr¬ tili, odsekali nju roke in noge in obesili nad ribnjakom v Hebronu; glavo Is¬ bosetovo pa so vzeli in pokopali v grobu Abnerjevem v Hebronu. Da je David ravnal pravično in previdno, vidi vsakdo. Saj je bilo res hudobno, umoriti ne¬ dolžnega človeka v spanju. Pa David je moral gledati tudi na to, da je utrdil kraljevo čast in oblast; v ta namen je moral ostro postopati zo¬ per one, ki so se pregrešili tudi zoper Savla, prvega kralja. S takim ravnanjem si je ob jed- nem pridobil tudi tiste Izraelce, ki so bili Sav¬ lovi privrženci. In res, kmalu na to so vsi Iz¬ raelci brez razločka pripoznali Davida za svojega kralja. Davidovo kraljestvo je bilo utrjeno, in s tem se začenja za izvoljeno ljudstvo nova doba, izprva slavna in srečna, pozneje pa žalostna. Vseskozi pa se poznejša zgodovina ozira na Davidov rod. Bog je namreč Davidu obljubil, da bo kraljestvo ostalo pri nje¬ govi hiši, in tako je tudi bilo. Zlasti pa je Da¬ vid prejel od Boga obljubo, da bo iz nje- 27* 420 Prehod iz druge v tretjo dobo. go v e hiše Mesija ali rešitelj in veliki kralj, čegar kraljestvo bo vesoljno in večno. Zatorej je vse upanje izraelsko živelo v Davidovi hiši; ta je bila kakor svetla luč, ki je svetila odslej vsem izraelskim rodovom. Zato ima vsa naslednja zgodovina jeden zna¬ čaj, vsa se druži v tem upanju, vsa pripravlja pot novemu kralju iz Davidovega rodu, največ¬ jemu sinu Davidovemu, Jezusu Kristusu. Zaradi tega štejemo od Davida do Kristusa jedno samo veliko dobo. Pač pa je delimo še v dva dela, in sicer v dobo pred babilonskim pre¬ seljevanjem 1 in v dobo po babilonskem preselje¬ 1 Slika na naslednji strani nam kaže, kako gonijo Babi¬ lonci Jude iz Jeruzalema črez Oljsko goro v sužnjost, naj¬ prej velikega duhovnika. vanju, ker je preseljevanje posebno v zunanjih razmerah veliko premenilo pri Izraelcih. Tu vidimo, da so se svete zgodbe zopet po¬ maknile za dober korak naprej. V prvi dobi, ki je bila od Adama do Mojzesa, je bilo pravo raz¬ odetje pri očakih, drugi ljudje so zabredli v po¬ ganstvo. V drugi dobi, ki je bila od Mojzesa do Davida, je dal Bog izvoljenemu ljudstvu postavo in pa nalogo, naj se pripravlja za Odrešenika. V tretji dobi ima kraljeva hiša Davidova obljubo, da bo iz nje Izveličar, ki bo velik kralj duhov- skega kraljestva. Kralj Savel je vladal Izraelce 40 let. Ako postavimo po dosedanjem računu, da je prišel do vlade okoli leta 1100.—1095., tedaj imamo letnico 1060.—1055. za začetek Davidove vlade v Hebronu. Sedanji Jeruzalem z vshodne strani. A. Od Davida do babilonskega preseljevanja. L oddelek. Zgodbe kralja Davida. I. David kralj Prišli so tudi kr alju v Hebron, vseh Izraelcev. (II. Kralj. 5, 1—25.) rišli so pa vsi rodovi izraelski k Davidu v Hebron in rekli: Glej, mi smo tvoja kost in tvoje meso. Pa tudi včeraj in predvčeraj¬ šnjim, ko je bil Savel naš ki^dj, vodil si ti Izraelce. Gospod pa ti je rekel: Ti pasi moje ljudstvo izrael¬ sko , in ti bodi voj¬ voda črez Izraelce, izraelski starejšine h in kralj David je ž njimi sklenil zavezo v Hebronu pred Gospodom: in mazilili so Davida za kralja črez Izraelce. Trideset let je bil David star, ko je začel kraljevati, in štirideset let je kraljeval. V Hebronu je kraljeval črez Judov rod sedem let in šest mesecev, v Jeruzalemu pa je kraljeval trideset in tri leta črez vse Izraelce in Judov rod. In šel je kralj in vsi možje, ki so bili ž njim, v Je¬ ruzalem, zoper Jebusejce, ki so prebi¬ vali v deželi. In David je vzel grad Sijon, to je mesto Davidovo. Postavil je bil namreč David plačilo za tistega, ki bi pobil Jebusejce, in je rekel: Kdor¬ koli pobije Jebusejca prvi, bo knez in vojvoda. Tedaj je šel kvišku prvi Joab, sin Sarvijin, in bil knez. 422 David vzame Jeruzalem. Sijon. Davidovo mesto. Sedaj je bil David kralj vseh Izraelcev. Naj¬ prej je potrebil najsitnejše ostanke iz dežele, nam¬ reč Jebusejce, ki so imeli jeruzalemski grad v svoji oblasti. Bili so na južnozahodnem 1 kraju 1 Kje je bila jebusejska trdnjava, to se skoro ne da tako trdno dognati, da bi ne mogel nihče več dvomiti ali ugovarjati. Kdo bi se temu čudil, saj sv. pismo tega nalašč ne opisuje. Toliko je gotovo, da je bila jebusejska trdnjava jeruzalemskem dobro utrjeni in se lahko branih Izraelcev. David je izprevidel, kako pripravno je jeruzalemsko mesto za glavno mesto vsega kralje¬ stva. Zato je sklenil, postaviti tukaj svoj sedež. Jebusejci so krepko branili Sijon; a David je napel vse moči in vnel svojo vojsko ter oblju¬ bil tudi plačilo tistemu, ki bo prvi prilezel na vrh zidovja in udaril na Jebusejce. Sedanji Jeruzalem z južne strani. (Na levi Sijon, na desni tempelska gora, niže dolina Josafat.) ravno tam, kjer je bilo pozneje Davidovo mesto, zakaj Da¬ vid je vzel grad Sijon, kjer so bili Jebusejci, potem je pre¬ bival v gradu in ga imenoval Davidovo mesto. Toda kje je bilo to Davidovo mesto, ali na jugozahodu, ali na jugovshodu? Navadno mislijo in pišejo, da je bilo Davidovo mesto tam, kjer je še dandanes mestni grad ali citadela, ki obstoji iz štirih stolpov. (Prim. „ Jeruzal. romar", str. 155 in pa sliki na str. 154 in 72, ki natančno predočujeta citadelo.) To misel zagovarjajo slavni preiskovalci in učenjaki: Robinson, Williams, Schultz, Krafft, Sepp, Vogiie, Saulcy, večina potopiscev, kakor Lievin de Hamme, Fahrngruber i. dr. To misel razklada že v 17. stoletju Quaresmius (2. zv., str. 90 i. dr.) in sploh je od nekdaj trdno sporočilo to, da je bil Sijon na jugozapadu ali ob jugu jeruzalemskega mesta. Toda nekaterim učenjakom ni všeč ta razlaga, marveč učijo, da se je Sijon imenovala tista gora, kjer je zidal Sa¬ lomon teinpel. Potemtakem bi Davidovo mesto ne bilo na jugozahodu, ampak na jugovshodu. (Prim. „Jeruzal. romar" Jeruzalem. Odslej je v gradu bival David, in imenoval se je Davidovo mesto. Zidal je pa tudi na okrog; deloma on sam, deloma njegov poveljnik Joab. str. 92: tu bi Sijon ne bil, kjer je zapisano Gora Sijon, am¬ pak na južni strani Omarjeve mošeje.) To mnenje zagovar¬ jajo Turrer, Schick in zlasti-Riess v „Biblische Geographie". 1872, str. 32 in 94 nasl. Toda mnogo jako tehtnih razlogov je zoper to mnenje, zfto se oklepamo prejšnjega nazora. Kdor pogleda že našo sliko na str. 422, spozna takoj, kje je bilo primernejše za grad, ali na levi — zapadni, ali na desni ■" j vshodni strani. To pač treba reči, da so ob Davidovem ^ asU imenovali Sijon večji kos Jeruzalema kakor dandanes, in sicer vso južno višino; dandanes pa je Sijon samo južnozapadm del, ki je deloma v mestnem obzidju, deloma zunaj obzidja- Včasih pa se rabi v sv. pismu beseda Sijon namestu Jeru¬ zalema. II. Kralj. 5, 9—12. Jeruzalem. Davidovo mesto. Hiram. 423 Tako se je Jeruzalem utrdil in razširil. Ves ta del je bil na Sijonski gori. Jeruzalemsko mesto 1 je sezidano na visokem kraju, 784 m nad morsko gladino. Skoro od vseli stranij prideš proti mestu navkreber. To je bilo za stare čase jako imenitno, ker seje dalo mesto dobro zavarovati. Vrh tega ima mesto od treh stranij na okrog dokaj globoke doline, in tako se je dalo dobro utrditi. Na vshodu je kedronska, na jugu hinomska, na zapadu pa gihonska dolina. Mesto samo stoji na štirih hribih, katere ločita David pa je prebival v gradu in ga imenoval Davidovo mesto; in je je zi¬ dal na okrog od Mella 1 in znotraj. In David je čem dalje bolj napredoval in rastel, in Gospod Bog vojnih trum je bil ž njim. David in Hiram. Tudi Hiram, tirski kralj, je poslal poslance k Davidu, in cedrovega lesa, in tesarje in kamenarje za stene, in Sedanja pot v Betlehem z jeruzalemskim gradom (na levi). dve dolini. Proti vshodu je gora tempelska, na jugozapadu gora Sijon, proti severozapadu po¬ znejša Kalvarija, in proti severu Akra s po¬ znejšo Bezeto. Mesto ni imelo v vseh časih iste oblike in istega obsega; tudi mestno zidovje se je pre- minjalo. V obče se je polagoma pomaknilo od juga proti severu in proti zapadu. Kar je zidal kralj David, bilo je sila močno in trdno. Še dandanes je na tistem mestu trd¬ njava, in po pravici mislijo, da je velik del te trdnjave v spodnjih zidovih še od kralja Davida. 1 Glej: Jeruzalemski romar, str. 94 in dr. Jeruzalem se je imenoval nekdaj Salem; tukaj je kraljeval Molkizedek. Beseda Salem pomenja mir, Jeruzalem pa pomonja pre¬ bivališče miru. zidali so hišo Davidu. In David je spo¬ znal, da ga je Gospod potrdil za kralja črez Izraelce in da je povzdignil nje¬ govo kraljestvo črez svoje ljudstvo iz¬ raelsko. David je razširil prejšnji grad. Tudi je sebi priskrbel lepo bivališče in v ta namen dobil lesa in pa umnih delavcev od teniškega kralja Hirama. Ta kralj je vladal v mestu Tiru. F e n i č a n i so bili kanaansko ljudstvo in so prebivali na severu od obljubljene dežele ob morju. Njihova dežela je bila dolga, pa jako ozka, kakih 5—7 ur počez. Na jedni strani so imeli morje, na drugi pa visoke libanonske gore. Dežela je 1 Mello je bil skoro gotovo pravi jebusejski grad, sre¬ dišče vse trdnjave. 424 II. Kralj. 5, 17—25; I. Kron. 13, 1—7. Feničani. Filistejci premagani. Skrinja zaveze. bila jako dobra in rodovitna, toda ta jim ni pri¬ nesla tistega silnega bogastve, katerega so imeli, marveč pomorska kupčija. Zgodaj so jeli voziti po morju; znali so delati močne ladije in naj¬ boljšega lesa zanje so dobivali na Libanonu. Jedno mesto je bilo med drugimi tako močno in veljavno, da je imelo prvo oblast; ni pa bilo vedno isto mesto drugim na čelu. V davnini je bilo mesto Sidon na čelu drugim, okoli 1. 1100. pred Kr. pa se je povspel Tir do večje veljave. Izprva je bilo mesto Tir zidano samo ob mor¬ skem bregu, pozneje pa so je postavili tudi na bližnjem otoku. Ob času kralja Davida in Sa¬ lomona je vladal v Tiru mogočni kralj Hiram (1001—967). Razširil in utrdil je mesto, svoje ladije pa je pošiljal na vse kraje, celb v Indijo so prišli Feničani, vozeč skupaj z Izraelci. Pa kakor so propadla druga stara kraljestva, tako so propadli tudi Feničani in prišli drugim naro¬ dom v oblast. David premaga Filistejce. Tedaj so slišali Filistejci, da so ma¬ zilili Davida za kralja črez Izraelce; in vsi so šli gori, da bi poiskali Da¬ vida. Ko je David to slišal, šel je doli v trdnjavo. Filistejci so pa prišli in se razpršili v dolini Rafajimski; 1 in David je vprašal Gospoda, rekoč: Ali naj grem gori k Filistejcem, in ali jih boš dal v moje roke? Gospod je rekel Da¬ vidu: Pojdi gori, ker ti bom izročil Filistejce v tvojo roko. David je torej prišel v Baal-Fara- sim in jih tamkaj potolkel in rekel: Gospod je pred menoj moje sovražnike razkropil, kakor se razkropi voda. Za¬ radi tega je imenoval ime tega kraja Baal-Farasim (kraj razdeljenja ali tudi raz- poklin). In tam so popustili svoje rezane podobe; te je vzel David in njegovi možje. In Filistejci so zopet prišli gori in se razšli po dolini Rafajimski. David je pa vprašal Gospoda: Ali naj grem zoper Filistejce in ali jih boš dal v moje roke? Odgovoril je: Ne hodi 1 Dolina Rafajimska — dolina orjakov — je bila na južno-zapadni strani jedno uro daleč od Jeruzalema. Ta „dolina“ je na precejšni višini. zoper nje, ampak pojdi zadaj okrog njih in prideš proti njim vštric hrušek. In ko zaslišiš šum, kakor bi kdo šel po vrhovih hrušek, tedaj pojdi v boj, ker tedaj pojde Gospod pred teboj, da pobije vojno filistejsko. David je torej tako storil, kakor mu je ukazal Gospod, in pobil Filistejce od Gabae tje do Ge- zerja. 1 Ti boji nam kažejo, kako so bili-tedaj Fih- stejci še močni. A David je potrl njih moč v bitvah, kakor nam jih omenja sv. pismo. V dolini Rafajimski je prišlo do boja, v katerem so bik Filistejci popolnoma in zaporedoma premagani. David je dobil zmago z božjo pomočjo in tako j e potisnil Filistejce nazaj v njih deželo. II. David prepelje na Sij on skrinjo zaveze. (II. Kralj. 6. pogl.; I. Kron. 13.—16. pogl.) David pa se je posvetoval s povelj¬ niki črez tisoč in črez sto in z vsemi vojvodi, in z vso občino izraelsko: C e je vam všeč, in je od Gospoda našega Boga beseda, ki jo govorim, pošljimo k drugim svojim bratom v vse pokra¬ jine izraelske in k duhovnikom in le- vitom, ki stanujejo v predmestjih, naj se zberč k nam, da pripeljemo nazaj k sebi skrinjo Boga našega, zakaj ni¬ smo je poiskali od dnij Savlovih sem- In vsa množica je odgovorila, naj se tako zgodi, zakaj besede so bile všeč vsemu ljudstvu. Iz Karjatjarima do Obededomove hiše. David je torej zbral vse Izraelce od Sihorja (potoka) egiptovskega, tje d° Emata, da bi pripeljal skrinjo božjo od Karjatjarima. In David in vsi I z ' raelci so šli do hriba Karjatjarimskega, ki je v rodu Judovem, da bi od tam prepeljal skrinjo Gospoda Boga, sede- čega na kerubih, kjer se je klicalo nje¬ govo ime. In skrinjo božjo so deli i z 1 David je Filistejce premagal, potem pa jih preganj^ in mnogo pobil na potu proti jugozapadu, kjer so bila glavn a filistejska mesta. O Gezerju so še dandanes sledovi Džezer). I. Kron. 13, 1 — 14; II. Kralj. 6, 12; 1. Kron. 15, 1. 3. David prepelje skrinjo zaveze na Sijon. 425 hiše Abinadabove na nov voz; Oza pa in njegov brat sta peljala voz. In Da¬ vid in vsi Izraelci so se radovali pred Bogom na vso moč s petjem, in s ci¬ trami, in z brenkljami, in z bobni, in s cimbalami in s trobentami. Ko so pa peljal k sebi, to je v mesto Davidovo, ampak jo dal zapeljati v hišo Obede- doma Gečana. Skrinja božja je torej ostala v Obededomovi hiši tri mesece, in Gospod je oblagodaril njegovo hišo in vse, kar je imel. Maziljenje kralja Davida. Prišli do Hidonovega (ali Nahonovega) gumna, stegnil je Oza svojo roko, da hi držal skrinjo: zakaj vol je skakal ju jo je bil nekoliko nagnil. Tedaj se jc Gospod razsrdil zoper Oza in ga je jtdaril, ker se je bil dotaknil skrinje: ln umrl je tam vpričo Gospoda. In Bavid je bil žalosten, ker je Gospod Usmrtil Oza, in se je tedaj bal Boga, r ekoč: Kako morem k sebi peljati skrinjo božjo. In zaradi tega je ni pri- Iz Obededoinove hiše na Sijon. In kralju Davidu so sporočili, da je Gospod oblagodaril Obededoma in vse njegovo blago zaradi skrinje božje. In sezidal je kraj za skrinjo zaveze in ji razpel šotor. Tedaj je rekel Da¬ vid: Ni dovoljeno, da bi skrinjo Go¬ spodovo nesel kdorkoli razven levitov, katere je Gospod izbral, da jo nosijo in da mu služijo vekomaj. In zbral je vse Izraelce v Jeruzalemu, da bi se 426 I. Kron. 15, 3. 4; II. Kralj. 6, 12 — 23. David prepelje skrinjo zaveze v Jeruzalem. prenesla skrinja božja na svoje mesto, katero ji je bil pripravil; tudi sinove Aronove in levite. David je torej šel in pripeljal skrinjo božjo iz hiše Obededomove v Davidovo mesto z veseljem; in bilo je z Davidom sedem korov, in teleta za klavne da¬ ritve. In ko so tisti, ki so nosili skrinjo Gospodovo, prestopili šest korakov, da¬ roval je vola in ovna. In David je plesal na vso moč pred Gospodom, in David je bil oblečen v oblačila iz tan¬ čice in prepasan s platnenim naram- nikom. In David in vsa hiša Izraelova sta peljala skrinjo zaveze Gospodove v radosti in z glasnim trobentanjem. In ko je skrinja Gospodova stopila v Davidovo mesto, gledala je Mihola, hči Savlova, skozi okno in videla Davida skakajočega in plešočega pred Gospo¬ dom, in ga je zaničevala v svojem srcu. In so pripeljali skrinjo Gospo¬ dovo in jo deli na njeno mesto sredi šotora, katerega je bil David za to na¬ redil, in David je daroval žgavne in mirovne daritve pred Gospodom. In ko je dokončal žgavne in mirovne da¬ ritve, blagoslovil je ljudstvo v imenu Gospoda vojnih trum. In razdelil je vsej izraelski množici, moškim in žen¬ skim, vsakateremu po jeden kolač in kos pečenega mesa, in moko z oljem obarjeno (pogačo na olju): in razšlo se je vse ljudstvo, vsakateri na svoj dom. In postavil je levite pred skrinjo Gospodovo, da bi služili in se spomin¬ jali njegovih del in poveličevali Go¬ spoda Boga Izraelovega: Asafa za na¬ čelnika, in drugega za njim Zaharija; potem Jahijela in Semiramota, in Jehi- jela in Matatija, in Elijaba, in Banaja, in Obededoma: Jehijela črez orodje za brenkanje in črez lire, Asafa pa, da bi udarjal na cimbale; Banaja pa in Ja- zijela duhovnika, da bi trobila vsegdar pred skrinjo Gospodove zaveze. Mihola zaničuje Davida. In David se je vrnil, da bi blago¬ slovil svojo hišo. In Mihola, hči Sav¬ lova, je šla Davidu naproti in rekla: Kako veličasten je bil danes Izraelov kralj, ko je bil odkrit pred deklami svo¬ jih služabnikov, in razgrnjen, kakor da bi se razgrnil kdo izmed burkležev. In David je rekel Miholi: Pred Gospodom, ki me je izvolil rajši kakor tvojega očeta in kakor vso njegovo hišo, in mi ukazal, naj bom vojvoda črez Go¬ spodovo ljudstvo v Izraelu, bom plesal in bom še zaničljivši, kakor sem bil, in bom ponižen v svojih očeh, in se bom z deklami, o katerih si govorila, kazal častitljivšega. Zato Mihola, hči Savlova, ni dobila sinov do svoje smrti. Ko je David premagal sovražne Jebnsejce in nemirne Filistejce in si sezidal lepo hišo, imel je glavno skrb za češčenje božje. Zato je skle¬ nil najprej prenesti skrinjo zaveze na Sijonsko goro. Jeruzalem bi bil tako ne samo kraljevo mesto, marveč tudi sveto mesto, ker bi v njem prebivala Izraelcu najsvetejša stvar, skrinja za¬ veze. Da ni storil tega le iz svoje volje, ampak se je posvetoval z ljudstvom, kaže nam, da tedaj kraljeva oblast ni bila samovoljna; kralj je bil vojvoda, a ljudstvo je imelo še vedno oblast, da je določevalo to in ono in se posvetovalo s svojim kraljem. — Skrinjo zaveze so deli na nov voz; P° Mojzesovi postavi bi jo bili morali nositi, kakor tudi vse stvari, ki so bile pri skrinji. Zakaj P a je med potom zadela levita Oza tako hudo kazen? Zato, ker se skrinje same ni smel nihče dotakniti, 1 tudi leviti ne. Bog je s to kaznijo pokazal, da je treba bližati se skrinji zaveze spoštljivo, ka¬ kor je zapovedano v postavi. Seveda je nesreča prestrašila Davida, ki ni pomislil, da nedolžnega ne zadene kazen. Sicer pa nam ni treba misli ti, da je storil Oza tukaj smrten greh, ker je pa c to storil v naglici, in telesna smrt tudi ni ravno kazen za smrtni greh, zakaj smrt je le časna kazen. Drugačna pa je bila smrt onih upornikov v puščavi, katere je požrla zemlja. Ko se je David prepričal, da se mu ni nic bati od skrinje zaveze, dal jo je naposled iz hi§ e Obededomove kar najslovesneje prenesti na Sijom Darovale so se mnoge daritve, množica je sprem¬ ljala skrinjo zaveze, leviti so oskrbovali petje m godbo, in David sam je plesal pred skrinjo. P aC ni plesal v pravem pomenu, marveč je samo P° 1 IV. Mojz. 4, 14. Ps. 23, 1. 2. Davidovo veselje pred skrinjo zaveze. Davidova pesem. 427 udarcih in glasovih godbe poskakoval in s tem kazal svoje veliko veselje. V tem ni bilo nič ne¬ častnega; Davidu je tako velevalo veselo in pre¬ prosto srce, in to je bilo Bogu všeč. Zaradi tega se David tudi pozneje ni sramoval, ko mu je oči¬ tala žena njegovo dejanje, češ da je bilo nespo¬ dobno. Odgovor Davidov je silno lep, pa za Sav¬ lovo hčer tudi oster in pravičen. David se ne vselej moramo njegovo čast spoznati očitno. Ne smemo se bati ljudij; ne smemo se meniti za njih zbadanje in zaničevanje; svet takega veselja ne umeva, zdi se mu nespamet ali celd pohujševanje. Slovesna pesem Davidova. (Psalm 23.) Da bi tem slavnejše prenesli skrinjo zaveze iz Obededomove hiše na Sijon, zložil je David David pleše pred skrinjo zaveze. sramuje poniževanja, ker je v božjo čast. Zato hvalijo vsi cerkveni očetje Davidovo gorečnost za božjo službo. Sv. Gregor pravi, da občuduje Davida bolj v tem-le plesu, kakor v njegovih ve¬ likih bojih. V bojih je premagal samo sovražnike, tukaj pa tudi — kar je težje — samega sebe. Zares tudi nam je Davidovo ravnanje v lep vzgled. Tudi mi moramo s preprostim srcem, odkrito, rado- voljno in veselo častiti Boga ob vsaki priliki; prelepo pesem ali psalm, ki so ga pač tedaj peli in ki se glasi tako-le: Gospodova je zemlja in vse, kar jo napolnjuje; vesoljni svet, in vsi, ki na njem prebivajo. Zakaj on ga je utrdil nad morjem, in ga je postavil nad reke. 1 1 Tu govori David o suhi zemlji, ki se na bregovih vidi, kakor bi bila utrjena ali sezidana. 428 Ps. 23, 3 — 10; Ps. 104, 1 — 15; I. Kron. 16; 8 — 26. Hvalnica Davidova. Kdo pojde na goro Gospodovo? ali kdo bo stal na njegovem svetem kraju? 1 Kdor je nedolžnih rok in čistega srca; kdor ne obrača svoje duše na ničemerne stvari, in svojemu bližnjemu ne prisega goljufno. 2 Taisti prejme blagodar od Gospoda, in usmiljenje od Boga, svojega Rešitelja. Taje rod onih, ki ga iščejo, ki iščejo obličje Boga Jakopovega. Povzdignite, prvaki, svoja vrata, in dvignite se vrata večna, da vstopi kralj veličastva. 3 Kdo je ta kralj veličastva? Gospod, silen in mogočen, Gospod, mogočen v boju. Povzdignite, prvaki, svoja vrata, in dvignite se vrata večna, da vstopi kralj veličastva. Kdo je ta kralj veličastva? Gospod močnih trum, on je kralj veličastva. 4 Zares, ta pesem je bila primerna za slovesni vhod Gospodov! Tudi mi ga molimo, kadar gremo s procesijo ali kadar gremo v hišo božjo. — Ka¬ kor učijo sv. očetje in umeva sv. cerkev, misli David tukaj v preroškem duhu tudi na vnebohod Izveličarjev. Takrat je šel Gospod veličastva — Jezus Kristus — osebno v višavo nebeško. Ko je pa bila skrinja zaveze v sv. šotoru in so bila opravila že razdeljena levitom, ukazal jim je Bogu pevati tako-le: Hvalnica Davidova. (Psalm 104, 1—15.) Hvalite Gospoda, in kličite njegovo ime; oznanjujte ljudstvom njegova dela. Pojte mu, in brenkajte mu; in pri¬ povedujte vsa njegova čuda. 1 Zlasti to vprašanje nam kaže, da je bil psalm zložen, ko so nesli skrinjo zaveze — znamenje božje pričujočnosti — na Sijonsko goro. 2 Kako znamenito je to! Božja čast zahteva ne samo, da ne storimo v dejanju nič hudega, ampak tudi, da smo nedolžnega srca ali mišljenja in resničnih besedij. 3 Pomen je: Odprite vi, predniki svetega šotora, vrata, da vstopi veličastni kralj nebes in zemlje. Vrata so se dvig¬ nila, ker je bila tu zavesa ali pregrinjalo. Vrata večna se imenujejo vrata sijonska, ker so imela biti pred najsvetejšim, pred večnim kraljem veličastva. ■ 4 Jako lepo in zares pesniško je to vprašanje: David hoče najživahneje izraziti veličastvo božje in povedati, kakor je pel precej v začetku, da je on — vsemogočni Bog. Hvalite njegovo sveto ime; veseli se srce tistih, ki iščejo Gospoda. Iščite Gospoda in njegovo moč; iščite njegovo obličje vsegdar. Spominjajte se njegovih čudes, ka¬ tera je storil; njegovih znamenj in sodb 1 njegovih ust. Vi, zarod Izraela, njegovega hlapca; sinovi Jakopa, njegovega izvoljenca. On je Gospod, naš Bog; po vsej zemlji so njegove sodbe. Spominjajte se na veke njegove za¬ veze; besede, katero je zaukazal za tisoč rodov, Katero je sklenil z Abrahamom; in njegove prisege z Izaakom. In Jakopu jo je določil za postavo; in Izraelu za večno zavezo, Rekoč: Tebi dam deželo kanaansko v delež vaše dedščine, Ko jih je bilo malo po številu, majhni in ptujci v njej. In šli so od naroda do naroda, od kraljestva k drugemu ljudstvu. Nikomur ni pustil, da bi jih Žalik marveč kralje je kaznil zaradi njih. Nikar se ne dotaknite mojih mazd' jencev, in ne pregrešite se zoper moj e preroke. V tem slavospevu poveličuje sv. pevec božje dobrote, izkazane očakom. Ves spev je isti, ka¬ kor psalm 104. in 95. Z dobrotami je hotel Bog očake pridobiti zase, vodil jih je po raznih kraji* 1 in jih vedno branil vsakega zla. Imenujejo 1,6 maziljenci in preroki, ker so imeli kraljevsko čast, pa so tudi prerokovali, kakor zlasti oča Jakop. — Druga hvalnica Davidova. (Podobna psalmu 95.) Pojte Gospodu vse dežele, od dn e do dne oznanjajte njegovo izveličanj 6. Pripovedujte med narodi njegov 0 veličastvo, med vsemi ljudstvi njegov a čuda, Ker velik je Gospod in prečastitlji v ’ in strahovit je nad vse bogove. Vsi bogovi narodov so maliki, GO' spod pa je naredil nebesa. i. tud, 1 Sodbe niso samo sodbe v ožjem pomenu, ampak sploh besede, izreki, pravični ukazi božji. I. Kron. 16, 27—41; H. Kralj. 7, 1 — 6. Hvalnica Davidova. David hoče zidati tempel. 429 Hvala in poveličevanje je pred njim; moč in veselje na njegovem bivališču. 1 Prinesite Gospodu rodbine ljudstev, prinesite Gospodu slavo in oblast. Dajte slavo Gospodu, njegovemu imenu, dvignite dari in pridite v pričo njega; in molite Gospoda v sveti krasoti. Stresi se pred njim vsa zemlja; ker on je utrdil zemljo nepremakljivo. Veseli se nebo in poskakuj zemlja; in naj rek6 med narodi: Gospod vlada. Buči morje, in kar je napolnjuje; naj poskakujejo livade in vse, kar je na njih. Tedaj naj drevesa v gozdu hvalo pojč pred Gospodom, kadar pride sodit zemljo. Hvalite Gospoda, ker je dobrotljiv, ker je vekomaj njegovo usmiljenje. In recite: Reši nas Bog, naš Reši¬ telj, in zberi nas in reši nas izmed na¬ rodov, da hvalimo njegovo sveto ime, in se radujemo v tvojih pesmih. Hvaljen Gospod Bog Izraelcev od vekomaj do vekomaj, in vse ljudstvo naj reče: Amen, 2 in naj hvali Gospoda. To je res odkritosrčna, veličastna hvalnica! Pesnik Vabi vso prirodo, karkoli je Bog ustvaril, naj poveličuje Gospoda. Prav ta misel se ponavlja tako pogostoma v psalmih. Saj je človek ne samo gospodar vseh stvarij, ampak pred Bogom tudi njih namestnik. On hvali Boga namestu njih; zato pa on tudi tako primerno vabi vse stvari, naj se ž njim združijo, da po svoje Boga pove¬ ličujejo. David uredi božjo službo. David je pustil tam pred skrinjo zaveze Gospodove Asafa in njegove brate, da bi služili pred skrinjo vedno sleharni dan po svoji vrsti. Potem Obe- dedoma in njegove brate (vseh) osem¬ deset in šest; in Obededoma, sina Idu- tunovega, in Hosa je postavil za vra¬ tarja. Sadoka pa duhovnika in njegove brate duhovnike (je postavil) pred Go¬ spodovim šotorom, ki je bil v Gabaonu, 1 To je: V sv. šotoru, kjer prebiva v oblaku nad skri¬ njo zaveze. 2 To je: Zgodi se! da bi darovali žgavne daritve Gospodu na žgavnem oltarju vedno zjutraj in zvečer, po vsem, kar je pisano v po¬ stavi Gospodovi, katero je zapovedal Izraelcem. In za njim Hemana in Idi- tuna in druge izbrane, sleharnega po njegovem imenu, da bi hvalili Gospoda: ker je vekomaj njegovo usmiljenje. Tudi Hemana in Idituna, ki sta trobila s trobento in s cimbalami bila, in vsa orodja godbenikov, da bi prepevali Gospodu. Tako je poskrbel David na vse strani za božjo službo. Opravljati jo je bilo treba seveda v Jeruzalemu pred skrinjo zaveze. Tukaj je bil zanjo dal postaviti David nov šotor, in sicer go¬ tovo čisto tak, kakoršen je bil Mojzesov. Pravi Mojzesov šotor je pa ostal še v Gabaonu. Iz Sila namreč, kjer sta bila v sv. šotoru Heli in Samuvel, prenesli so ga v Nobo, kjer je bil ne¬ srečni, od Savla umorjeni veliki duhovnik Ahi- meleh. Odtod pa je prišel v Gabaon. Tu je bil tudi veliki žgavni oltar in tu je bil veliki du¬ hovnik Sadok. V Jeruzalemu pa je bil veliki du¬ hovnik Abjatar, Ahimelehov sin. Bila sta torej dva velika duhovnika, moral bi pa po postavi biti samo j eden. Ta nerednost se je po Davidovi smrti poravnala. III. Izveličar obljubljen iz Davi¬ dovega rodu. (II. Kralj. 7. pogl.; I. Kron. 17. pogl.) Ko je pa David prebival v svoji hiši, rekel je preroku Natanu: Ali ne vidiš, da jaz prebivam v cedrovi hiši, skrinja Gospodova je pa postavljena v sredo kož ? In Natan je rekel kralju: Pojdi in stori vse, kar ti je v srcu, ker Gospod je s teboj. Božja obljuba. Zgodilo se je pa ono noč, glej, .be¬ seda božja je prišla Natanu, rekoč: Idi in govori mojemu služabniku Davidu: To veli Gospod: Ali mi boš ti zidal hišo v prebivališče? Saj nisem prebi¬ val v hiši odtlej, ko sem izpeljal Iz¬ raelce iz egiptovske dežele, do današ¬ njega dne, marveč hodil sem v lopi in 430 IT. Kralj. 7, 6—16. Bog obljubi Davidovemu rodu večno kraljestvo. v šotoru po vseh krajih, katere sem prehodil z vsemi Izraelovimi sinovi. Ali sem govoril jednemu izmed Izra¬ elovih rodov, kateremu sem ukazal, naj vodi moje izraelsko ljudstvo, re¬ koč: Zakaj mi niste sezidali cedrove hiše: Sedaj torej povej to-le mojemu služabniku Davidu: To pravi Gospod vojnih trum: Jaz sem te vzel s pašnji- kov, hodečega za čredami, da si voj¬ voda črez moje izraelsko ljudstvo; in bil sem s teboj v vseh rečeh, kjerkoli si hodil, in umoril sem vse tvoje so¬ vražnike pred teboj, in storil tvoje ime veliko, kakor je ime mogočnežev, ki so na zemlji. In določil bom kraj svo¬ jemu ljudstvu izraelskemu, in je bom vsadil in bo na njem stanovalo, in ne bodo ga več vznemirjali: tudi ga ne bodo hudobneži dalje nadlegovali ka¬ kor prej, odkar sem postavil sodnike črez svoje ljudstvo izraelsko: in dal ti bom mir od vseh tvojih sovražnikov; in napoveduje ti Gospod, da ti bo zi¬ dal hišo. In ko bodo dopolnjeni tvoji dnevi in boš spal s svojimi očeti, po¬ vzdignem zarod tvoj 1 za teboj in utr¬ dim njegovo kraljestvo; on bo zidal hišo mojemu imenu, in prestol nje¬ govega kraljestva utrdim na vekomaj. Jaz mu bom oče in on mi bo sin: ako bo delal kaj hudega, kaznoval ga bom s palico mož in s kaznijo človeških otrčk. 2 Svojega usmi¬ ljenja pa ne odvzamem od njega, ka¬ kor sem je odvzel od Savla, katerega sem odstranil izpred svojega obličja. In tvoja hiša bo zvesta, 3 in tvoje kraljestvo na večno pred teboj, in tvoj prestol bo trden na veke. V slovesnem trenutku razodeva tukaj prerok v imenu Gospodovem imenitne stvari. Volja Da¬ vidova je bila Bogu všeč, vendar ni hotel, da bi zidal David hišo, ker je bil velikokrat v vojski in torej prelil veliko krvi. Pač pa je dal za pla- 1 To je: tvojega sina, Salomona. ’ Pomen je: Kaznoval ga bom s časnimi kaznimi, ka¬ kor se ljudje kaznujejo. 8 Zvesta ne pomenja, da bo hiša zvesto služila Bogu, ampak da bo trdna, močna, stanovitna. čilo Davidu srečno obljubo, da bo njegov zarod kraljeval v Izraelu vedno, da bo sin njegov zidal hišo Gospodu, da bo najtesnejše prijateljstvo med njim in Davidovo hišo, kateri neče nikoli odteg¬ niti svojega usmiljenja. To je preroško na¬ povedovanje. Najprej treba to umevati o Da¬ vidovem sinu Salomonu in o Judovskem kralje¬ stvu, v katerem je vladala Davidova rodovina. A umevati je treba tudi v drugem, višjem, mesi¬ janskem pomenu, zakaj tisti večni prestol in večno kraljestvo ni posvhtno kraljestvo, marveč božje ali Mesijevo kraljestvo na zemlji; z dru¬ gimi besedami: Jezusova cerkev. Jezus je sin Davidov; ustanovil je večno kraljestvo, v ka¬ terem je njegov prestol trden in neomahljiv. Da moramo tako razlagati obljubo božjo, priča nam sv. pismo nove zaveze, torej Bog sam. Angel je namreč povedal Mariji: 1 Glej, spočela boš v svo¬ jem telesu in rodila Sina, in imenuj njegovo ime Jezus. Ta bo velik in sin Najvišjega imenovan, in Gospod Bog mu bo dal sedež Davida, njego¬ vega očeta, in bo kraljeval v hiši Jakopovi veko¬ maj, in njegovemu kraljestvu ne bo konca. Tukaj nam kaže angel, kako se je uresničila beseda pre¬ roka Natana. Vsakdo namreč vidi, da se vjemajo besede starega in novega zakona natanko. Omeniti je treba tudi, kako lepo se vjemata Davidov namen in božja obljuba. 1. David hoče Bogu sezidati hišo; tudi Bog hoče Davidu sezidati hišo, t. j. trdno rodovino, ki se imenuje tudi hiša. 2. V hiši božji je prebival in vladal Bog, v hiši Davidovi je imel na svet priti in prebivati Bog in človek, Izveličar sveta. 3. Ljubezen do Boga je dala Davidu misel, naj zida tempel, ljubezen do človeškega rodu je nagnila Boga, da je sklenil v hiši Davidovi vse človeštvo. — Seveda je v tem tudi razlika, zakaj tempel je trajal le nekoliko časa, Kristusovo duhovno kraljestvo pa je večno. Tako vidimo tudi v tem čudovitem božjem razodenju in sklepu večno ljubezen božjo do človeškega rodu. V raju, v zgodbah Abraha¬ movih, Jakopovih, Mojzesovih žari ta ljubezen božja v močnem sijaju in blesku: a tudi v Davi¬ dovih zgodbah se kaže prav tako lepo. Zdi se, kakor bi obsevala ta ljubezen le Davida, toda po Davidu se je razlivala na ves človeški rod. Zato lahko rečemo, da nam kaže prav ta ime¬ nitna prerokba novo dobo v svetih zgodbah, o čemer smo pa že poprej na str. 420 govorili. 1 Luk. 1, 31—32. II. Kralj. 7, 18—29; I. Kron. 18, 1—4. Davidova zahvalna molitev. Davidove vojske. 431 David je, razsvetljen od sv. Daha, dobro raz¬ umel to prerokbo. Zato je prikipela njegova hva¬ ležnost do vrhunca, in to hvaležnost je naznanil v goreči prisrčni molitvi: Davidova zahvalna molitev. Kralj David je pa šel in sedel 1 pred Gospodom in rekel: Kdo sem jaz, Go¬ spod Bog, in kaj je moja hiša, da si me privedel tako daleč? Pa še to se je zdelo malo pred teboj, Gospod Bog! Govoriš celo o hiši svojega služabnika za prihodnjost. Ali je to postava Ada¬ mova, 2 Gospod Bog? Zatorej, kaj bi še dalje David govoril s teboj? S.aj ti poznaš svojega služabnika, Gospod Bog. Zaradi svoje besede in po svojem srcu si storil vse te velike stvari in jih na¬ znanil svojemu služabniku. Zato si se poveličal, Gospod Bog, ker ni tebi po¬ dobnega, in tudi ni Boga razven tebe po vsem tem, kar smo slišali s svojimi ušesi. Kateri narod je pa — kakor tvoje ljudstvo Izrael —, zaradi katerega je Bog šel, da bi si ga rešil za svoje ljudstvo, da bi si postavil v njem ime, in jim storil velike in strahovite stvari na zemlji, pred svojim ljudstvom, ka¬ tero si si rešil iz Egipta, od ljudstva (egiptovskega) in od njegovega božanstva? Zakaj utrdil si si svoje izraelsko ljud¬ stvo za večno ljudstvo; in ti Gospod Bog si jim Bog. Sedaj torej ohrani vekomaj trdno besedo, katero si govoril črez svojega hlapca in črez njegovo hišo, in stori, kakor si govoril, da se poveliča tvoje ime na veke in se poreče: Gospod voj¬ nih trum je Bog črez Izraelce. In hiša tvojega hlapca Davida bo trdna pred Gospodom, ker si ti, Gospod vojnih trum Bog Izraelov odprl oko svojega hlapca, rekoč: Hišo ti bom zidal: za¬ radi tega je našel tvoj služabnik svoje 1 David je sedel na tla pred skrinjo zaveze in razpro¬ strl v molitvi roke. Na tla sedati je po jutrovskem jako v navadi; noge se ob tem denejo pod-se navskriž. 2 Adamu je Bog napovedal, da bo jedel kruh v potu svojega obraza in umrl. Torej je postava Adamova, da člo¬ vek umrje. Bog pa hoče dati Davidu nekako večno življenje, ker bo njegov rod vladal v večnem kraljestvu. srce (srčnost in zaupanje), da te je molil v tej molitvi. Sedaj torej, Gospod Bog, Ti si Bog, in tvoje besede bodo ures¬ ničene: govoril si namreč svojemu slu¬ žabniku to dobroto. Torej začni in blagoslovi hišo svojega služabnika, da bo vekomaj pred teboj; ker Ti Gospod Bog si govoril, in s tvojim blagoslovom bo blagoslovljena hiša tvojega hlapca vekomaj. Iz besed samih se že povrh vidi, kako je ta molitev goreča, kako polna hvaležnosti, veselja in ljubezni. Kolikorkrat otroško kliče: Gospod Bog! Kako se ponižuje, kako pripoznava božjo dobroto in ljubezen! Molitev ima dva dela: v prvem si stavi Da¬ vid živo pred oči božjo dobroto in jo zato opi¬ suje tudi s primerami; v drugem pa prosi Boga, da bi se obljuba tudi res izpolnila. David ne dvomi nič o tem, vendar Boga prosi, da bi se zgodilo to, kar je zgolj dobrota božja, ne pa dolžnost. Ni treba na dolgo razlagati, da nas Davidov vzgled uči hvaležnosti do Boga. Zato le večkrat premišljujmo ta vzgled! Ko je bil Davidov prestol utrjen, ko je skrinja zaveze stala na Sijonski gori, ko je dobil David preveselo obljubo, da bo večni kralj iz njegovega rodu, tedaj ga je obsul Bog še z drugimi do¬ brotami, dal mu je zlasti zmago nad bližnjimi in daljnimi sovažniki. Zmage so se začele pri Filistejcih. IV. Davidove srečne vojske. (II. Kralj. 8 — 10; I. Kron. 18 — 20.) David premaga Filistejce. Potem pa se je zgodilo, da je Da¬ vid potolkel Filistejce in jih ponižal, in David je vzel Get z njegovimi hče¬ rami (veliko mesto z malimi mesti vred) iz rok filistejskih, in da je pobil Moab- Ijane in so postali hlapci Davidovi in so mu prinesli darila. David premaga Sirce. V onem času je David potolkel tudi Adarezerja, kralja v Sobi v emaški po¬ krajini, tedaj ko je šel, da bi svoje kraljestvo razširil do reke Evfrata. Da¬ vid je torej vzel tisoč njegovih voz in 432 I. Kron. 18, 4—17. Davidove vojske s Sirci. sedem tisoč konjikov in dvajset tisoč pešcev, in je ohromil vse vozne konje, razven za sto voz, katere je sebi pridržal. Prišel je pa tudi Sirec iz Damaska, da bi pomagal Adarezerju, kralju Sobe; pa tudi temu je David pobil dva in dvaj¬ set tisoč mož. In je postavil vojščake v Damask, da bi mu služila tudi Sirija in mu dajala darila. In Gospod mu je pomagal v vsem, česar se je lotil. In David je tudi vzel zlate tule, 1 katere so imeli hlapci Adarezerjevi, in jih pri¬ nesel v Jeruzalem; tudi prav veliko brona iz Tebata in Huna, mest Adar- ezerjevih; iz tega je naredil Salomon bronasto morje, in stebre in bronaste posode. 2 Vodovod v Ematu. Ko je to slišal emaški kralj Tou, da je namreč David potolkel vso vojsko Sobskega kralja Adarezerja, poslal je svojega sina Adorama h kralju Davidu, da bi ga prosil miru in mu častital, ker je pobil in premagal Adarezerja; zakaj Tou je bil nasprotnik Adarezerjev. Pa tudi vse zlate in srebrne in bronaste 1 Posode ali priprave, v katerih so vojaki nosili s seboj pušice. 2 0 vsem tem bomo slišali pozneje. posode je kralj David posvetil Gospodu s srebrom in zlatom, katero je dobil od vseh narodov, tako iz Idumeje in od Moabljanov in sinov Amonovih, kakor od Filistejcev in Amalečanov. Abisaj pa, sin Sarvijin, je potolkel Edomljane v Solni dolini, osemnajst tisoč, in je postavil med Edomljani po¬ sadko, da bi Idumeja služila Davidu; ker Gospod je rešil Davida na vseh potih, kamor je šel. David je torej vladal črez vse Iz¬ raelce in delal sodbo in pravico vsemu svojemu ljudstvu. Joab, Sarvijin sin, je bil črez vojsko, in Josafat, sin Ahi- ludov, zgodovinopisec. Sadok pa, sin Ahitobov, in Ahimeleh, sin Abjatarjev, sta bila velika duhovnika, in Suša je bil pisar. In Banaja, sin Jojadov, je bil črez legije keretijev in feletijev; in sinovi Davidovi so bili prvi kralju pri roki. V kratkih besedah nam govori tukaj sveto pismo o velikih in slavnih zmagah kralja Davida. Skoro z vsemi sosedi je imel vojsko in vse je slavno premagal. Filistejcem je vzel veliko mesto in druga mesta ob meji. Tako je bila moč Fili¬ stejcev jako potrta. Adarezer je vladal v Sobi, ki je bilo sirsko mesto na severu od Damaska. Ko je David premagal njega, razširil je svoje kraljestvo daleč proti vshodni in severni strani- David si je pridobil v teh vojskah veliko slave pa tudi blaga, srebra, zlata in brona, kar se je pozneje dobro porabilo za tempel. Tisti vladar zna dobro vladati, ki zna izbrati prave može za državne službe. David je modro in previdno vladal, in sv. pismo nam zato omenja glavne Davidove može. Joab je bil načelnik vse vojske; bilje izvrsten, pogumen in vstrajen vojak, le trd in brezobziren. Josafat je vodil večje državne posle in spise; on je zaznamoval in spi' soval vse zgodovinske dogodke. Velika duhovnika sta bila dva: Sadok in Ahimeleh, prvi v G a ' baonu, drugi v Jeruzalemu. Suša je bil tajni in priročni pisar, kakor pravimo, tajnik Davidov. Kereti in feleti se je imenovala telesna kra¬ ljeva straža. Slavne zmage si je David pridobil, ker je imel dobro vojsko in spretne pa pogumne vojvode- Sv. pismo nam jih imenuje in omenja to ali ono slavno dejanje. I. Kron. 11, 11; II. Kralj. 23, 9 — 16. Davidovi junaki. 433 Davidovi junaki. To je število junakov Davidovih: Jesbaam, sin Hahamonijev, prvak med trideseterimi: ta je vzdignil svojo su¬ lico črez tri sto in jih pobil v jedni bitvi. In za njim Eleazar, sin njego¬ vega strica, Ahohjan, med tremi moč¬ nimi, ki so bili pri Davidu, ko so za¬ ničevali Filistejce in se tam zbrali v boj. In ko so šli Izraelci gori, ustavil se je on in pobijal Filistejce, dokler ni omagala njegova roka in ob meču odrevenela. In Gospod je storil veliko rešitev oni dan; in ljudstvo, ki je be¬ žalo, vrnilo se je, da je pobiralo plen od ubitih. In za tem je bil Šema, sin Ageta iz Ar arij a; in Filistejci so se Zgodbe sv. pisma I. zbrali v postaji, bila je namreč tam njiva polna leče. In ko je ljudstvo bežalo pred Filistejci, postavil se je on v sredo njive in jo branil in pobil Fi¬ listejce; in Gospod je dal veliko reše- nje. Pa tudi že poprej so šli ti trije, ki so bili prvaki med trideseterimi, in prišli ob žetvi k Davidu v votlino odo- lamsko; Filistejci pa so se bili utabo¬ rili v dolini rafajimski. In David je bil v trdnjavi, in posadka Filistejcev je bila tedaj v Betlehemu. Želel je torej David in rekel: O, ko bi mi kdo dal vode iz vodnjaka v Betlehemu, ki je ob vratih! Oni trije torej so šli sredi filistejskega tabora in zajeli vode iz betlehemskega vodnjaka, ki je bil pri 28 Trije junaki prinese Davidu vode iz betlehemskega vodnjaka. 434 II. Kralj. 23, 16—22; I. Kron. 11, 11—24; II. Kralj. 9, 1—13. Davidovi junaki. Mifiboset. vratih, in prinesli Davidu, da bi pil. 1 On pa ni hotel piti, ampak jo je razlil pred Gospodom, rekoč: Nikar, da bi to storil vpričo svojega Boga in pil kri teh¬ le mož: ker so mi prinesli vode z ne¬ varnostjo svojega življenja. In zaradi tega ni hotel piti; to so storili trije najpogumnejši. Tudi Abisaj, brat Joabov, je bil voj¬ voda med tremi (drugimi), tudi on je vzdignil sulico zoper tri sto in jih po¬ bil ; in je bil znamenit med tremi; toda treh prvih ni dosegel. In Banaja, sin Jojada, jako hrabrega moža, junaških del, iz Kabseela; on je ubil dva moab- ska leva, in sam je šel doli in pobil leva sredi vodnjaka v dnevih snega. 2 On je tudi ubil Egipčana, moža, ki je bil vreden, da bi ga videli, ki je imel v roki sulico; ko je torej šel k njemu s palico, iztrgal je s silo sulico iz rok Egipčanovih in ga umoril z njegovo lastno sulico. To je storil Banaja, sin Jojada. Ti so bili glavni junaki izmed trideseterih, ki so pridobivali Davidu slavne zmage. Gotovo je bilo med temi junaškimi deli največje to, da so šli žejnemu Davidu po vode skozi sovražni tabor. A lepo je ravnal tudi David, da ni pil vode, ki je bila prinesena s tako nevarnostjo, ampak jo je razlil Gospodu v dar. David ime¬ nuje zato ono vodo kri teh-le mož. Kralj David je bil blag mož in imel, kakor pravimo, lep, velikodušen značaj. 0 tem nam priča ta-le njegov sklep: Davidova velikodušnost. David je rekel (samemu sebi); Kaj misliš, ali je ostal iz hiše Savlove kdo, da mu storim usmiljenje zaradi Jona¬ tana? Bil je pa iz hiše Savlove slu¬ žabnik z imenom Šiba. Ko ga je kralj poklical k sebi, rekel mu je: Ali si ti Šiba? In mu je odgovoril: Jaz sem, tvoj hlapec. In kralj je rekel: Ali živi 1 Se dandanes je nasproti Betlehemu, na severnem robu betlehemske doline, kakih 150 korakov od ceste, vodnjak, ki je najbrž isti kakor se tukaj omenja. David je bil vajen od mladosti tukaj piti vodo. 2 To je: Po zimi, ko so ropne zverine bolj ljute kakor po letu. še kdo iz hiše Savlove, da mu storim božje v usmiljenje? In Šiba je rekel kra¬ lju: Živi še Jonatanov sin, ki je hrom na nogah. In on reče: Kje je? In Šiba odvrne kralju: Glej, v hiši Ma- hirja je, sina Amijelovega v Lodabarju. Kralj David je torej poslal in ga vzel iz hiše Mahirjeve. Ko je pa Mifiboset prišel k Davidu, padel je na svoj obraz in ga počastil. In David je rekel: Mifiboset? On je odgovoril: Tukaj sem, tvoj hlapec. In David mu je rekel: Nikar se ne boj, ker bom zares tebi usmiljen zaradi Jo¬ natana, tvojega očeta; in povrnem ti vse njive Savla, tvojega očeta, in ti boš jedel zmerom pri moji mizi. On se mu je priklonil in rekel: Kdo sem jaz, tvoj hlapec, da si se ozrl na mrt¬ vega psa, 1 kakoršen sem jaz? Kralj je tedaj poklical Šiba, Savlovega hlapca, in mu rekel: Vse, karkoli je bilo Sav¬ lovega, in vso njegovo hišo sem dal sinu tvojega gospoda. Zatorej mu le obdeluj zemljo ti in tvoji sinovi in tvoji hlapci; in donašaj sinu svojega gospoda živeža za hrano; 2 Mifiboset pa, sin tvojega gospoda, bo zmerom jedel pri moji mizi. Imel je pa Šiba petnajst sinov in dvajset hlapcev. In Šiba je rekel kralju: Kakor si ukazal, gospod moj kralj, svojemu hlapcu, tako bo storil tvoj hlapec, in Mifiboset bo imel živež pri moji mizi kakor jeden izmed kraljevih sinov. Mifiboset pa je imel majhnega sina z imenom Miha; vsa rodbina hiše Savlove je služila Mifibosetu. Odslej je bival Mifiboset v Jeruzalemu, ker je jedel vedno pri kra¬ ljevi mizi, in je bil hrom na obe nogi. Najlepša krepost je odpuščati sovražnikom in jim delati dobro. David je plemenito ravnal že s Savlom, pa tudi ž njegovim potomstvom, zlasti Jonatanovim. Mifiboset je bil nekako spre¬ jet v kraljevo družino; ni užival samo kraljevih jedij, ampak je imel tudi časti, kakoršna se spo¬ dobi kraljevskemu potomcu. Dobil je vsa Savlova 1 Pregovor, ki pomenja: nič vredna stvar. (Gl. str. 404.) 2 To je: Skrbi, da bo dobival dohodke iz svojega po¬ sestva in bo živel, kakor se spodobi kraljevskemu sinu. II. Kralj. 10, 1 — 19. Boj Izraelcev z Amonjani in Sirci. 435 posestva, in Šiba je dobil nalogo, da jih je oskr¬ boval in dajal svojemu gospodarju dohodke od posestev. Ker je imel Mifiboset sedaj dohodke svoje in pa še od kralja, bil je tudi bogat mož. Zato je bila odslej dolgo časa Savlova rodovina imenitna med Izraelci. David premaga Amonjane in Sirce. Zgodilo se je pa potem, da je umrl kralj Amonovih sinov, in Hanon, nje¬ gov sin, je vladal namestu njega. In David je rekel: Storim usmiljenje Ka¬ nonu, sinu Naasovemu, kakor je oče meni storil usmiljenje. 1 David je torej poslal tolažit ga po svojih služabnikih zaradi smrti očetove. Ko so pa Davi¬ dovi služabniki prišli v deželo Amono¬ vih sinov, rekli so prvaki Amonovih sinov svojemu gospodu Hanonu: Ali misliš, da je poslal David tolažilce k tebi častit tvojega očeta, in ni poslal zato služabnike svoje k tebi, da bi pre¬ iskali in pregledali mesto, in da bi je razrušil ? Hanon je torej vzel Davidove slu¬ žabnike, obril polovico njih brade in odrezal polovico njih obleke, in jih iz¬ pustil. Ko so to sporočili Davidu, po¬ slal jim je David naproti (naročilo), za¬ kaj možje so bili jako sramotno one- čaščeni, in jim ukazal: Ostanite v Je¬ rihi, dokler vam ne zraste brada, in potem se vrnite. Ko so pa Amonovi sinovi videli, da so Davidu storili krivico, so poslali in za plačilo najeli Sirce iz Rohoba in Sirce iz Sobe, dvajset tisoč pešcev, in od kralja Maahe tisoč mož, in iz Toba dvanajst tisoč mož. Ko je to slišal David, poslal je Joaba in vso vojno bojevnikov. Tedaj so šli sinovi Amo¬ novi in se postavili v bojno vrsto prav pred vhodom vrat (glavnega mesta Rabe), Sirci pa iz Sobe in Rohoba in Toba in Maahe so bili posebej na bojnem polju. Ker je Joab videl, da je bil boj pri- 1 Naas je storil Davidu dobroto tedaj, ko je David be¬ žal pred Savlom. Ni pa natančno povedano, katero dobroto um je izkazal. Naasa je bil Savel v začetku svoje vlade hudo potolkel. pravljen zoper njega kakor od spredaj tako od zadaj, izbral je izmed vseh najboljših Izraelcev in se postavil v boj zoper Sirce; drugi del vojne pa je izročil Abisaju, svojemu bratu, ki se je postavil v vrsto zoper Amonove si¬ nove. In Joab je rekel: Ako bodo Sirci močnejši kakor jaz, pomagal mi boš ti; ako bodo pa Amonovi sinovi moč¬ nejši kakor ti, pomagal ti bom jaz. Bodi pogumen in boriva se za svoje ljudstvo in za mesto našega Boga; Gospod pa bo storil, kar je dobro pred njegovim obličjem. Tedaj je šel Joab z vojno, ki je bila ž njim, v boj zoper Sirce, ki so takoj pred njim bežali. Ko so pa Amonovi sinovi videli, da so Sirci bežali, bežali so tudi sami pred Abisajem in šli v mesto; in Joab se je vrnil od Amono¬ vih sinov in prišel v Jeruzalem. Ko so torej Sirci videli, da so oma¬ gali pred Izraelci, zbrali so se vsi sku¬ paj. In Adarezer je poslal in peljal vse Sirce, ki so bili onstran reke, in pri¬ peljal v Helam njih vojno; Sobah, po¬ veljnik Adarezerjeve vojske, bil jim je na čelu. Ko so to sporočili Davidu, zbral je vse Izraelce in šel črez Jordan in prišel v Helam; in Sirci so se po¬ stavili v vrsto zoper Davida in se bili ž njim. In Sirci so bežali pred Izraelci, in David je Sircem pobil sedem sto voz in štirideset tisoč jezdecev, in So- baha, vojnega poveljnika, je potolkel; ta je takoj umrl. Ko so pa videli vsi kralji, ki so bili na pomoč Adarezerju, da so jih Izraelci premagali, zbali so se in bežali pred Izraelci — petdeset in osem tisoč. In so sklenili mir z Izraelci: in so jim bili podložni in se bali, še kdaj poma¬ gati sinovom Amonovim. David je hotel ob smrti Naasovi obnoviti prijateljstvo tudi s sinom Kanonom. Toda nje¬ gova namera se mu je obnesla slabo. Hanon je zaradi nepremišljenega sveta svojih svetovalcev grozno osramotil Davidove poslance, in tako je moralo priti do vojske. Jutrovcu je brada v naj¬ večji ponos, zato je bilo največje sramotenje, da 28* 436 Psalm 100, 1—8. Davidova pravična vlada. Vzrok pregrehe. so jim ostrigli brade. Izraelci so dobili popolno zmago in zapodili Amonjane v njih glavno mesto, z imenom Raba. Nato so šli Izraelci domov, ker je bilo skoro gotovo zimsko vreme, ter so hoteli na pomlad nadaljevati vojsko. A med tem so se združili vsi Sirci na poziv Adarezerja; toda David je popolnoma premagal in razbil sirsko zvezo in tako razširil svojo oblast črez vso Sirijo do Evfrata. Kraljestvo Davidovo je bilo sedaj res obširno. Od Egipta se je raztezalo daleč na sever in vshod do Evfrata, torej od morja pa do velike vshodne reke. Mali izraelski narod je imel kralja po volji božji, imel velike junake in dobre vojskovodje, imel modre državnike, zlasti pa — kar je največ — božjo pomoč, in tako je izraelsko kraljestvo zrastlo in se povzdignilo do čudovite višine. Vsi sosedje so se Davida bali, bili mu pokorni ali pa imeli ž njim zavezo. David bi ne bil vladal tako slavno in srečno, ako bi ne bil skrbel za pravico, red in blago¬ stanje svojih podložnikov. Kakor je bil pogumen in previden v boju, tako je bil moder in skrben v miru. Glavna skrb mu je bila za službo božjo. Zato je pred smrtjo, kakor bomo slišali, razvrstil duhovnike in levite po natančnem redu, po ka¬ terem so imeli opravljati božjo službo. Veliko je storil tudi s tem, da je zlagal prelepe pesmi, ki so se pevale v templu. O teh pesmih bomo go¬ vorili obširneje pozneje; za sedaj si oglejmo tisti psalm 1 Davidov, ki nam razklada načela, po katerih je hotel vladati. Usmiljenost in pravičnost — ti bom opeval, Gospod. Opeval bom in pazil bom na pot nedolžno: kdaj prideš k meni? Vedno sem hodil v nedolžnosti svo¬ jega srca: v sredi svoje hiše. Nisem si stavil pred oči krivične stvari: sovražil sem krivičneže. Ni se družilo z menoj malopridno srce; hudobneža, ki se je od mene od¬ vračal, nisem poznal. Njega, ki je skrivaje obrekoval bliž¬ njega, sem preganjal; s človekom ošab¬ nega očesa in nenasitnega srca — s takim nisem obedoval. 1 Psalm 100. Moje oči so bile obrnjene na zveste v deželi, da so sedeli z menoj; kdor je hodil po neomadeževani poti, ta mi je stregel. Ne bo bival sredi moje hiše, kdor ravna ošabno; kdor govori krivico, ni mogel obstati pred mojimi očmi. Zarana sem pomoril vse zločince v deželi: da sem potrebil vse hudodelce iz mesta Gospodovega. Vedno skrbi in pazi sv. kralj, da hodi po poti pravičnosti in da se ogiblje hudobije; ne pa le nase pazi, ampak tudi na druge. Krivičnežev ne more imeti pri sebi, marveč jih preganja in zatira v deželi. — Taki nazori morajo biti kralju pravilo in vodilo. Tako smemo torej tudi Davida imenovati ne samo mogočnega, ampak tudi pra¬ vičnega kralja. V. Davidova pregreha in pokora. (II Kralj. 11. in 12. pogl.) Doslej smo videli prelepe Davidove čednosti in občudovali njegova junaška dela. Kolikokrat je pokazal svojo zvestobo do Boga, kako je go¬ relo njegovo srce v ljubezni do tolikega dobrot¬ nika! A tudi on je bil človek, in sam iz sebe ima človek slabosti, grešno nagnjenje, napačno voljo, ki izvira iz podedovanega greha. Brez mi¬ losti, brez posebne pomoči božje se ne more člo¬ vek dalje časa varovati greha. Stanovitnost je pa dar božji, za katerega je treba prositi. Skoro gotovo je David vsaj za nekaj časa zanemaril molitev, preveč je zaupal sam sebi, premalo se je ogibal grešne prilike, in tako se je zgodilo, da je prišel v izkušnjavo, v izkušnjavi je padel, storil greh, živel več mesecev v grešnem stanu, dokler ga ni predramila nova milost božja in po¬ klicala na pot pokore. In kakor je bil David velik v drugih čednostih, tako je bil velik tudi v pokori. Zaradi tega naj ne bo nikomur Davi¬ dov greh v pohujšanje ali v spotiko, češ, kaj j e vendar mislil, da je kaj takega storil; a tudi n® v izgovor, češ, zakaj bi tudi jaz ne smel kaj ta¬ kega storiti, ko je še David storil? Marveč strah nas mora prešiniti pred izkušnjavami, da ne bi tudi nas tako potegnile v svoje zanjke, kakor so Davida. II. Kralj. 12, 1—13. Natan očita Davidu pregreho, David jo spozna. 437 Vojska z Amonjani še ni bila končana. Ko je prišla pomlad, poslal je David Joaba z veliko vojsko iz vsega Izraela nad nje. Joab je oblegel mesto Rabo, vojska njegova je pokončevala amon- janske pokrajine. David je ostal doma skoro go¬ tovo zato, ker je dovolj zaupal svojemu povelj¬ niku in se ni bilo bati nič hudega v tem boju. Nekega popoldne je David vstal od počitka in s e izprehajal po svoji strehi. Tu je videl neko lepo žensko, ki se je kopala na bližnji hiši. Da¬ vidu se je vnelo slabo poželenje in storil je greh prešeštva. Tudi ženska je bila zakonska, njen mož je bil Urija, ki se je bojeval v tistem času v vojski zoper Amonjane. Davida je bilo gotovo iz prva hudo sram in strah. Da bi zakril in po¬ lepšal svoj greh, dal je Urija poklicati domov. Toda Urija je pač slišal, kaj se je bilo doma zgo¬ dilo, zato ni maral za ženo. Ko je David videl, kako se vede Urija, poslal ga je nazaj v vojsko, Joabu Pa naročil, naj ga postavi v boju na najnevar¬ nejše mesto, da ga ubijejo sovražniki. Tako seje tudi zgodilo. Urija so sovražniki ubili, David pa je vzel njegovo vdovo Betsabo za ženo. Tako je bil David ne samo prešeštnik ampak tudi ubijalec. Ta pregreha je Boga hudo žalila, vendar zaradi njegove prejšnje pravičnosti ga je sklenil Poklicati na pot poboljšanja in pokore. Natan pred Davidom. Gospod je torej poslal Natana k Davidu. Ko je prišel k njemu, rekel mu je: Dva moža sta bila v nekem nnestu, jeden bogat in drugi ubožen. bogati je imel jako veliko ovac in Volov; ubožni pa ni imel prav nič raz- Ve n jedne male ovčice, katero je bil kupil in vzredil, in katera je bila pri njem zrastla hkrati ž njegovimi sinovi; Jedla je od njegovega kruha in pila iz njegove kupe in spala v njegovem na- r °čju: bila mu je kakor hči. Ko je pa neki ptujec prišel k bogatinu, ni hotel vzeti od svojih ovac in volov, da ni napravil pojedino onemu ptujcu, ki J e bil prišel k njemu, marveč vzel je °vco siromakovo in pripravil pojedino °nemu, ki je bil prišel k njemu. David se je pa od nevolje hudo'raz¬ srdil proti onemu človeku in rekel Na- ta nu: Kakor živi Bog, umreti mora mož, ki je to storil. Ovco povrne čve- tero, ker je to storil in se ni ozrl (na siromaka). Natan je pa rekel Davidu: Ti si oni mož. To govori Gospod Bog Iz¬ raelov: Jaz sem te mazilil za kralja črez Izraelce in jaz sem te rešil iz rok Savlovih in sem ti dal hišo tvojega gospodarja, in dal hišo Izraelovo in Judovo: in ako je to malo, dam ti mnogo več. Zakaj si torej zaničeval besedo Gospodovo, da si storil hudo¬ bijo pred menoj? Urija Hetejca si dal ubiti z mečem, njegovo ženo si vzel za svojo ženo. Zaradi tega ne odneha meč od tvoje hiše vekomaj, ker si me zaničeval in vzel ženo Urija Hetejca, da ti je žena. Zatorej to pravi Gospod: Glej, vzbudim zoper tebe zlo od tvoje hiše in vzamem tvoje žene vpričo tebe in dam tvojemu bližnjemu. V neizrekljivi ljubezni vzbudi Bog grešnika iz njegovega dušnega spanja. Natan pride v imenu Gospodovem k Davidu in mu pove gan¬ ljivo priliko. A prilika je bila samo ogledalo za Davida, da je v njem videl in spoznal svojo hu¬ dobijo. Kralj je obsodil sam sebe, ko je z nevoljo obsodil krivičnega bogatina. Zlasti mu očita Bog nehvaležnost; brez števila dobrot mu je Bog že izkazal in bi mu jih izkazal še več, ko bi zanje prosil. Jednako je z vsakim grešnikom: tudi on greši z nehvaležnostjo zoper Stvarnika in Od¬ rešenika. A kjer je greh, tam mora biti tudi kazen. Prerok napoveduje Davidu hude kazni, Tedaj pa, ko je zunanji glas udarjal Davidu na ušesa, je ob jednem milost božja prešinjala nje¬ govo srce: David je spoznal svoj greh, in kesanje ga je navdalo. David se obtoži. Psalm 50. In David je rekel Natanu: Grešil sem zoper Gospoda. Četudi je kratka ta beseda: Grešil sem, a koliko moč ima! Saj David ni rekel tega na videz ali hinavsko, ampak iz globočine svojega srca. V teh besedah, tako kratkih in preprostih, je pa hkrati mila in ponižna prošnja, naj bi Bog odpustil greh, kije njega, Naj svetejšega, tako raz¬ žalil. Bog mu odpusti greh, odpusti mu s tem tudi večno kazen, a časne kazni mu ne odpusti. 438 II. Kralj. 12, 13. 14. Psalm 50, 1—18. David prost Boga usmiljenja. In Natan je rekel Davidu: Gospod je tudi odvzel od tebe tvoj greh, ne boš umrl. Toda, ker si kriv, da so so¬ vražniki Gospodovi brezbožno govorili zaradi tega, umrl bo sin, ki ti je rojen. To je bila prva kazen, da mn je umrl otrok Betsabin, katerega je imel nad vse rad, za kate¬ rega je iskreno prosil. Kako goreče je pa David tedaj Boga prosil odpuščanja, in kako se je kesal svojega greha, priča nam psalm, 1 ki ga je zložil v tej srčni bridkosti. Usmili se me, o Bog, po svojem velikem usmiljenju, in po obilih svo¬ jih milostih izbriši mojo pregreho. Operi me čim dalje bolj moje pre¬ grehe, in hudobije moje me očisti. Saj spoznam svojo krivico; in moj greh je vedno pred menoj. 2 Tebi samemu sem grešil, in hudo sem storil pred teboj: da se ti izkažeš pravičnega v svojih besedah in zma¬ gaš, kadar te sodijo. 3 Zakaj glej, v hudobiji sem spočet, in v grehih me je spočela mati moja. 4 Glej, ti ljubiš resnico; neznano in skrivno svojo modrost si mi razodel. 5 Poškropi me s hizopom, in bom očiščen; umij me, in bolj bom bel kakor sneg. 6 Daj mi slišati veselje in radost, pa bodo od veselja poskakovale strte kosti. 7 1 Psalm 50. 2 Vedno se spominjam z žalostjo svojega greha. 3 Greh naš je hudobija zoper Boga in zoper ljudi. Vendar se ne pošteva toliko to, kar je človek storil v pohuj¬ šanje ljudij, kolikor to, kar žali Boga najsvetejšega. Kadar Bog kaznuje grešnika, kaznuje ga po pravici, naj ljudje reko karkoli. David pripoznava rad svoj greh, da ne bi nihče Bogu očital prehude sodbe. 4 David — grešnik — hoče s prošnjo omečiti Boga in izprositi odpuščanje. Zato se izgovarja tudi s tem, da je spočet v podedovanem grehu. Zares, nasledki podedo¬ vanega greha so slabost naše volje, poželenje mesa, nevednost in nepremišljenost: zato je človek nagnjen h grehu. 6 0 Bog, ti hočeš, da resnično spoznamo svoje grehe. Odpusti mi tudi zato, ker si mi razodel, da bo Mesija iz mojega rodu. 3 S hizopom so sedemkrat poškropili gobavega človeka, kadar se je očiščeval. Hizop je bil rastlina, katero so v kri pomakali, da so ž njo škropili. ’ Daj mi slišati veselo oznanjenje, da so mi izbrisani grehi. Obrni svoj obraz strani od mojih grehov, in vse moje hudobije izbriši. Čisto srce stvari v meni, o Bog; i n pravega duha ponovi v mojem osrčju. Ne zavrzi me izpred svojega ob¬ ličja; in svojega svetega Duha ne vzemi od mene. 1 Povrni mi veselje svojega izveh- čanja; in z močnim duhom me potrdi-' Hudobneže bom učil tvoja pota: in brezbožni se k tebi povrnejo. 3 Reši me dolgov krvi, Bog, Bog mo¬ jega izveličanja: in moj jezik bo z ve¬ seljem hvalil tvojo pravičnost. 4 Gospod, odpri moje ustnice: in moja usta bodo oznanjala tvojo hvalo. 5 Zakaj, ako bi bil hotel daritev, pač bi ti jo bil dal: toda nad žgavnimi darovi nimaš veselja. 6 1 V prejšnji vrsti omenja pravega duha. Ta je po he¬ brejski besedi trdni duh, ki se ustavlja hudemu nagnjenju. Tukaj pa ga imenuje svetega Duha, zakaj David je že dobil odpuščanje grehov, torej tudi sv. Duha. Človek, ki ni všeč samemu sebi in se srdi nad svojimi grehi, ni brez daru sv. Duha, pravi sv. Avguštin. 2 Največje veselje za Davida je, da mu je dana obljuba bodočega izveličanja, ker bo iz njega Izveličar. Zato prosi, da bi mu Bog zopet dal nekdanje veliko veselje. Želi pa tudi, da bi bil trdnega upanja, zato prosi, da bi ga Bog potrdil z močnim duhom. Ob jednem naj mu ta duh da moč, da bo premagoval izkušnjave, torej naj ta božji duh v njem gospo¬ duje, kakor govori latinska beseda. Lepo pravi Martini, d a omenja David tukaj tri Božje osebe: Očeta — Boga in Gospoda, Sinu — Izveličarja, in sv. Duha — Duha veselja in moči. 3 David je storil veliko hudega s slabim vzgledom; nje¬ gov greh je bil veliko pohujšanje. Zato pa obeta sedaj spo¬ korni kralj, da bo v zadostovanje hudobneže in brezbožne (take, ki zabijo Boga) pripravil nazaj na pravično pot in jH* spravil z Bogom. — Naj bi vsi grešniki v tem posnemali spokornega Davida! Kakor so z grehom delali zlo in j ib mnogo pohujšali, tako pa naj potem, ko so se izpreobrnilb grešnike kličejo k pokori in jim pomagajo izpreobrniti se. 4 Poseben greh Davidov je bil, da je dal preliti Urije v ° kri. Zato ga ta hudo peče in zato prosi Boga, naj ga reS tega greha. Kadar pa bo očiščen greha, tedaj bo imel m hvalil pravičnost božjo, to se pravi, pravičnost in svetost, katero je Bog pokazal s kaznovanjem in odpuščanjem. 6 Ako hočemo Boga prav hvaliti in moliti, moram imeti pomoč od njega. Zato začenja sv. cerkev svoje vsakdanje molitve prav s to prošnjo, in tako so delali že stari Judje- 6 David bi bil rad daroval žgavne daritve, ako bi bi upal, da mu zadobe odpuščenje grehov. Toda vedel je, same žgavne daritve nimajo moči, da bi človeka očistile greha- Zatorej nam kaže drugačno daritev, ki nam pridobi spra v ° z Bogom. Ta je spokorni duh. Zato pravi v naslednji vrsti: Daritev Bogu je potrti duh itd. Psalm 50, 19—21. David prosi Boga usmiljenja. Davidova pokora. 439 Daritev Bogu je potrt duh; skesa¬ nega in ponižnega srca, Bog, ne za- vržeš. 1 Stori milost, o Gospod, Sijonu v svoji dobri volji: da se sezidajo zidovi jeruzalemski. 2 Tedaj boš sprejemal daritev pra¬ vičnosti, darila in žgavne dari; tedaj bodo pokladali teleta na tvoj oltar. 3 * * * * 8 Ta neizrekljivo lepi in pomenljivi psalm nam kaže, kakšnega duha je bil David v svoji pokori. Razodeva nam njegovo kesanje, njegov trdni sklep (daritev pravičnosti — dobra dela), njegovo za¬ upanje v Boga; naposled pa mu misel splava še v mesijanske čase, v kraljestvo Odrešenikovo, kjer bo popolna sprava z Bogom, kjer bo obilno potekla milost božja v zakramentu sv. pokore in v daritvi sv. maše. Zaradi tega bogatega pomena moli cerkev prav pogostoma ta psalm, bodisi v duhu spokor- nosti (spokorni psalm), bodisi v duhu močne vere in trdnega zaupanja, da nam je po Kristusovi smrti odpuščena vsa krivica (v velikem tednu). Tako se je kesal David svojega greha, tako je prosil Boga odpuščanja. Torej je Bog zares vrednemu grešniku-spokorniku zopet dodelil mi¬ lost in ga sprejel — dejali bi — v prejšnje pri¬ jateljstvo. 1 Da nam Bog odpusti grehe, treba je, da se jih ke¬ samo. Bilo je pa v vsakem času — tako pravi sv. triden- ški zbor (XIV, 4) — obujanje kesanja potrebno, da se je zadobilo odpuščanje grehov. Brez kesanja in pravega sklepa, da ne bomo grešili, ne moremo dobiti sprave z Bogom, če¬ tudi bi hoteli storiti karkoli si bodi drugega. Pravo kesanje mora pa biti vsegdar ponižno, zato pravi David: Skesanega in ponižnega srca ne zavržeš. 2 Tu se ozira David ne le nase, ampak na vse izraelsko ljudstvo (Sijon), in ne le na sedanji, ampak tudi na prihod¬ nji čas (Jeruzalem). Bog daj milost vsej srenji izraelskega ljudstva, da se po duhu prenovi, da bo novo, sveto kraljestvo ali mesto, kraljestvo Odrešenikovo. To kraljestvo je sv. cer¬ kev tukaj na zemlji, potem pa tudi nebeški Jeruzalem ali poveličana cerkev. 8 Ker je David poprej rekel, da Bog nad žgavnimi darovi nima veselja, zato moramo zadnjo vrsto umevati v duhovnem pomenu. Daritev pravičnosti so „dobra dela, ki jih opravljamo z milostjo božjo", teleta so „daritev naših ustnic, kakor pravi prerok Ozeja (14, 3) in kakor razlaga sv. apostol Pavel, sad ustnic (Hebr. 13, 15), daritev hvale in za¬ hvale; s tem se pa tudi naznanja daritev krščanska, sv. Rešnje Telo." (Martini.) — Nikakor ni neprimerno razlagati si tako, zakaj David je v preroškem duhu gledal ono daritev, iz ka¬ tere jedine izhaja odpuščanje grehov, Kristusovo smrt na križu, in pa obnavljanje te daritve v daritvi sv. maše. Sicer se pa David ni kesal samo sedaj, mar¬ več vse svoje življenje je ostal spokornik, vedno je obžaloval greh, ki ga je bil storil. To nam pričajo njegovi spokorni psalmi, ki nam ka¬ žejo, kako je David tudi v dejanju delal pokoro. Zato se ozrimo ob kratkem na tiste besede, ki nam opisujejo njegovo pokoro ali spoko- rilna dela. Davidova pokora. V 6. psalmu pravi David: Utrudil sem se v svojem vzdihovanju, vse noči perem svojo posteljo; s svojimi solzami močim svoje ležišče. —- S temi besedami naznanja svoje žalovanje, ker je grešil; tako nam spričuje, da objokuje svoje grehe. V 31. psalmu zatrjuje: Svoj greh sem ti na¬ znanil, in svoje krivice nisem skrival. Rekel sem: Spoznal bom zoper sebe svojo krivico Gospodu, in ti si mi odpustil hudobijo mojega greha. — David je spoznal greh zoper sebe, t. j. samega sebe je obtožil in se ni izgovarjal, pa si tudi ni pri¬ zanašal. V 37. psalmu pa toži: Tvoje pušice v meni tiče, in pritrdil si nad menoj svojo roko. Nič ni zdravega na mojem mesu pred obličjem tvoje jeze; mojim kostem ni miru zaradi mojih grehov. Ker moje krivice so mi zrastle črez glavo in tlačijo me kakor težko bremo. Gnijejo in usmradile so se moje rane — zaradi moje nespameti. Nesrečen sem in ves potrt; ves dan hodim v žalosti. — Po¬ bit sem in silno ponižan; rjovem zaradi vzdiho¬ vanja svojega srca. — Moje srce je oplašeno, in moja moč me je zapustila; in svetloba mojih očij — tudi ona ni z menoj. Tukaj pripoveduje z živimi besedami, kako se pokori zaradi obilnih grehov. Ko namreč premišljuje svoj greh, vidi, kako velik je, kako mu je zrastel črez glavo. Sedaj vidi svojo nespamet, svojo nesrečo, svojo zapuščenost. Tudi v 101. psalmu govori o pokori: Udarjen sem kakor trava, in moje srce se je posušilo: ker pozabil sem jesti svoj kruh. Od glasu mojega vzdihovanja mi kosti tiče na mojem mesu. — Ker pepel sem jedel kakor kruh, in svojo pijačo sem mešal s solzami. — Te besede so dosti umevne, da jih ni treba razkladati. Posebno goreče prosi božjega usmiljenja v 142. psalmu: Gospod, usliši mojo molitev; poslušaj mojo prošnjo po svoji resnici; usliši me po svoji pravici, in ne hodi v sodbo s svojim hlapcem, ker pred tvojim obličjem ni nihče živih opravičen. . . . 440 II. Kralj. 12, 26—30. Davidova pokora. Salomon rojen. Vojska z Amonjani. Spominjam se starih časov, vsa tvoja dela pre¬ mišljujem; dejanja tvojih role preudarjam. Raz¬ prostiram svoje roke proti tebi; moja duša je ka¬ kor zemlja brez vode. . . . Raj mi zgodaj slišati tvoje usmiljenje, ker vate sem upal. . . . Uči me storiti voljo tvojo, ker moj Bog si ti; tvoj dobri Buh naj me vodi po pravi poti. Zaradi svojega imena, Gospod, poživi me v svoji pravičnosti. Reši iz stiske mojo dušo in v svojem usmiljenju pokon¬ čaj moje sovražnike. — Čim bolj spozna grešnik svoje stanje, tem bolj ga vleče, da prosi Boga usmiljenja in odpuščanja. Gorje bi nam bilo, ko bi nas Bog sodil samo po svoji pravici brez Salomon, Davidova zmaga. Najprej je pa doživel še dvojno veselje. Jedno je bilo to, da mu je bil rojen Salomon, ki je bil sin Betsabe. Tega je Bog že od rojstva izvolil za naslednika Davidovega, zato mu je podelil tudi posebne milosti. Drugo veselje je bilo to, da je premagal Amonjane, zoper katere se je bila že poprej za¬ čela vojska. 1 Joab se je bojeval zoper Rabo Amo¬ novih sinov in oblegal kraljevo mesto. In Joab je poslal poslance k Davidu, rekoč: Bojeval sem se zoper Rabo, in Razvaline mesta Rabe. usmiljenja: kdo bi pred njim obstal? Noben človek bi ne šel izpred njega opravičen. Ker se moramo bati božje pravice, zato nas tolažijo razna dela božjega usmiljenja v prejšnjih časih. Zaradi tega smemo zaupno in nujno prositi, naj se nas usmili. Pa tudi tega smemo prositi, naj nas zanaprej po¬ trdi v svoji milosti in nas reši sovražnikov, duš¬ nih in telesnih. Kar smo doslej slišali, kaže nam dovolj Da¬ vidovega spokornega duha. Tako razumevamo lahko, da mu je Bog popolnoma odpustil greh, četudi mu ni odpustil časnih kaznij. Poznejše življenje Davidovo je prepleteno z raznimi brid¬ kostmi, katere je Bog nadenj poslal za časno kazen. treba je vzeti še Mesto voda. 2 Sedaj torej zberi ostali del ljudstva in obsedi mesto in je vzemi, da ne bodo pridevali meni zmage, ko bom razdejal mesto. 3 Tedaj je David zbral vse ljudstvo in je šel zoper Rabo; in ko se je bo¬ jeval, jo je vzel. In je vzel krono nji¬ hovega kralja ž njegove glave, talent zlata težko, ki je imela tudi jako drage 1 Prim. Zgodbe, str. 435. 2 Mesto voda je bil del mesta Rabe. Raba je bilo nam¬ reč veliko in močno mesto. 3 Tu vidimo lepi značaj Joabov: neče, da bi njemu pri¬ pisovali zmago, ampak vso čast hoče odstopiti kralju. II. Kralj. 12, 30—14, 1. Amonjani zatrti. Absalom umori brata in ubeži. 441 kamene, in postavili so jo Davidu na glavo. Pa tudi plen iz mesta je od¬ nesel jako obilen. In njegovo prebival¬ stvo je dal prignati in sežagati in črez- nje je dal vleči železne vozove: in jih je razrezal z noži in jih del v peči za opeko; tako je storil vsem mestom Amonovih sinov. In vrnil se je David in vsa vojska v Jeruzalem. Ta vojska z Amonjani je bila silno huda in neusmiljena. Izraelci so se hoteli maščevati za¬ radi sramote, pa tudi potrebiti to slabo ljudstvo, ki je bilo Lotovega rodu. Mesto Raba se je de¬ lilo v zgornji del ali kraljevo mesto, in v spodnji del, Mesto voda. Ta del je vzel David, da je imel slavo zmage. Zmagancem se je godila po¬ sebno huda. No, misliti smemo, da je David samo glavne podpihovalce kaznoval tako ostro. Sicer pa tudi vemo, da stari narodi niso imeli s premaganim sovražnikom nikakega usmiljenja, zlasti ne, ako se je ustavljal do poslednjega tre¬ nutka. VI. Absalom in njegov upor. (II. Kralj. 13.— 20. pogl.) Absalom umori brata. Sedaj pa so se začele za Davida bridkosti v njegovi lastni družini. David je imel od svoje žene Mahe sina Ab- saloma in hčer Tamaro. Tej hčeri pa je storil neki drug sin Davidov, z imenom Amnon, toliko sramoto in krivico, da je bila deklica do smrti užaljena. Zaradi tega je sklenil njen pravi brat Absalom maščevati se nad Amnonom. Povabil je h gostiji njega in druge brate, ko je strigel svoje ovce. Gostija je bila imenitna, kakor bi sam kralj koga gostoval. Amnon ni slutil nič hudega, mar¬ več je bil dobre volje in se upijanil. Tedaj je pa ukazal Absalom svojim služabnikom, naj umore Amnona. In umorili so ga; drugi sinovi so pa zbežali v strahu. Lahko si mislimo, kako je po¬ trla kralja ta novica. Ko so še bežali po poti, prišel je glas do Davida, rekoč: Absalom je po¬ bil vse kraljeve sinove, in niti jeden izmed njih ni ostal. Tedaj je kralj vstal in pretrgal svoja oblačila: in padel je na tla, in vsi njegovi služabniki, ki- so bili ž njim, pretrgali so svoja oblačila. Todajonadab, sin Semaa, Davidovega brata, je odgovoril in rekel: Nikar ne misli, gospod moj kralj, da so umor¬ jeni vsi mladeniči, kraljevi sinovi. Samo Amnon je mrtev, zakaj bil je v ustih Absalomovih (t. j. Absalom je o tem govoril že poprej). Zatorej naj si gospod moj kralj ne jemlje tega k srcu, rekoč: Vsi kraljevi sinovi so umorjeni, ker samo Amnon je mrtev. Absalom je pa bežal. In deček, ki je bil na straži, je vzdignil svoje oči in pogledal: in glej, velika truma je prihajala po stranski poti ob boku gore. 1 Jonadab je pa rekel kralju: Glej, tukaj so kraljevi sinovi: po besedah tvojega služabnika se je tako zgodilo. In ko je nehal govoriti, prikazali so se tudi kraljevi sinovi: in ko so vstopili, po¬ vzdignili so svoj glas in so jokali; pa tudi kralj in vsi njegovi služabniki so jako močno jokali. Absalom ubeži. Absalom je torej bežal in šel k To- lomaju, sinu Amiudovemu, kralju ge- surskemu. 2 David je pa obžaloval svo¬ jega sina vse dni. Ko je pa bil Absalom ubežal in prišel v Gesur, ostal je tam tri leta. In kralj David je nehal preganjati Ab- saloma, ker se je potolažil zaradi smrti Amnonove. To je bil prvi hudi udarec, ki je zadel Da¬ vida. Prvič je bila sramota v domači hiši; drugič smrt Amnonova, ki je bil prvorojenec kraljev; tretjič pa beg Absalomov: tega sina je David posebno ljubil zaradi njegove lepote. Kako hudo rano je torej vsekal prav ta ljubljenec očetov¬ skemu srcu! Znanci in prijatelji Davidovi so pa kmalu spoznali, koliko trpi kralj, četudi se je bil po¬ miril zaradi Amnonove smrti. Zatorej je sklenil zvesti Joab zopet spraviti sina z očetom. Absalom se vrne domov. Ko je pa Joab, sin Sarvijin, spoznal, da je bilo kraljevo srce obrnjeno k 1 Prihajali so od severa proti Jeruzalemu ob strani se¬ vernega gorovja. 2 Gesur je pokrajina ob severo-vshodni strani sv. dežele. Glej zemljevid na str. 371. 442 II. Kralj. 14, 1—22. Modra žena iz Tekne govori za Absaloma. Absalomu, poslal je v Tekuo, 1 in dal od ondod pripeljati modro ženo, in ji je rekel: Delaj se, kakor da žaluješ, in obleci žalno oblačilo, in ne mazili se z oljem, da se boš zdela kakor ženska, ki že jako dolgo obžaluje mrtvega. In pojdi h kralju, in govori mu take-le besede. Joab ji je pa položil besede v usta. Ko je torej žena iz Tekue prišla h kralju, padla je pred njim na tla in ga počastila in mu rekla: Reši me, o kralj! In kralj ji je rekel: Kakšno pravdo imaš? Ona je odgovorila: 2 Oh, vdova sem, zakaj mož mi je umrl. In tvoja dekla je imela dva sina: pa prepirala sta se med seboj na polju, in nikogar ni bilo, ki bi jima bil branil; in drug je drugega udaril in ga ubil. In glej, vse sorodstvo je vstalo zoper tvojo deklo in pravi: Izroči nam tistega, ki je ubil svojega brata, da ga umorimo 3 zaradi duše njegovega brata, katerega je ubil, in da iztrebimo dediča; in ho¬ čejo ugasiti iskro, ki še živi, da za mojim možem ne ostane ime in noben potomec na svetu. In kralj je rekel ženi: Pojdi na svoj dom, jaz bom zate zapovedal. In žena iz Tekue je rekla kralju: Na meni, go¬ spod moj kralj, bodi krivica in na hiši mojega očeta: kralj pa in njegov pre¬ stol naj bo nedolžen. 4 In kralj je rekel: Kdor ti bo ugovarjal, tega pripelji k meni, in ne bo se te več dotaknil. Ona odvrne: Kralj naj se spomni Gospoda svojega Boga, da ne bo čim dalje več sorodnikov za maščevanje in da ven¬ dar ne umore mojega sina. In kralj je rekel: Kakor resnično Gospod živi, ne bo padel las tvojega sina na zemljo. Zena je torej rekla: Naj govori tvoja dekla besedo gospodu svojemu 1 Tekua je bilo mesto kake štiri ure na jugu od Jeru¬ zalema. Tukaj je bil rojen tudi prerok Amos. 2 Ta žena pripoveduje Davidu njegovo lastno zgodovino tako, kakor bi se bila vsa pripetila njej. Tako je mogel David vso stvar bolje presoditi. 3 Po krvni osveti, o kateri smo govorili na str. 256. 4 To je: Ako ni prav, da bo sin kaznjen po postavi, naj bo ta krivica na meni. kralju. In je rekel: Govori! In žena je rekla: Zakaj si mislil kaj takega zoper božje ljudstvo, in zakaj je go¬ voril kralj take besede, da greši, in ne pripelje nazaj svojega zavrženca? 1 Vsi mrjemo in se razlivamo po tleh kakor vode, ki se ne povrnejo; in Bog neče, da bi se duša pogubila, marveč pre¬ mišljuje, da bi se zavrženec popolnoma ne pozabil. Sedaj sem torej prišla, da bi govorila to besedo gospodu svojemu kralju vpričo ljudstva. In dekla tvoja je rekla: Govorila bom kralju, da mor¬ da kralj izpolni besedo svoje dekle. In sedaj je kralj slišal (in se dal nagniti), da je rešil svojo deklo iz rok vseh, ki so me hoteli pokončati iz dedine božje in mojega sina ob jednem. Naj torej go¬ vori tvoja dekla, da bo beseda gospoda mojega kralja kakor daritev. 2 Zakaj kakor angel božji, tako je gospod moj kralj, da ga ne gane ne blagoslov ne kletev, zato je tudi Gospod tvoj Bog s teboj. In kralj je odgovoril in rekel ženi: Ne prikrivaj mi besede, katero te vpra¬ šam. In žena mu je rekla: Govdri, go; spod moj kralj! In kralj je rekel: Ali je roka Joabova s teboj v vseh teh re; čeh? Zena je odgovorila in rekla: izveličanju tvoje duše, gospod moj kralj '■ ni ne na levi ne na desni vse to, kar je govoril gospod moj kralj, 3 zakaj tvoj služabnik Joab sam mi je ukazal iu sam je položil v usta tvoji dekli vse te besede. Da sem zasukala podobo teh besed, to mi je ukazal tvoj služab; nik Joab: ti pa, gospod moj kralj, moder, kakor ima modrost angel božji., da razumevaš vse na zemlji. In kralj je rekel Joabu : Glej, potolažen sem j 1 ] sem storil po tvoji besedi; torej pojdi in pokliči nazaj mladeniča Absaloma- In Joab je padel na obličje na tla, 1 Najprej je žena govorila nedoločno, tu pa obrača svoj 0 povest na Davidovega zavrženega sina Absaloma, katerega ljubi vse ljudstvo. 2 Žena prosi, da naj bi se kraljeva obljuba dopolni tako gotovo, kakor treba dopolniti Bogu obljubljeno daritev- 3 To je: Prav natanko si jo zadel in nisi zgrešil- II. Kralj. 14, 22—15, 5. David sprejme Absaloma. Absalom hujska ljudstvo. 443 Počastil kralja in ga blagoslovil; in Joab je rekel: Danes je spoznal tvoj služabnik, da sem našel milost v tvojih očeh, gospod moj kralj, ker si storil po besedi svojega služabnika. Joab je torej vstal in šel v Gesur in pripeljal Absaloma v Jeruzalem. Kralj pa je rekel: Naj se povrne v svojo hišo, mo¬ jega obličja pa naj ne vidi. Torej se je Absalom vrnil na svoj dom in kra¬ ljevega obličja ni videl. Sprava z očetom. Ni pa bilo med vsemi Izraelci tako lepega in jako zalega moža, kakor je bil Absalom; od podplatov pa do te¬ mena ni bilo na njem nobenega ma¬ deža. In kadar si je strigel glavo (dajal Se je pa striči jedenkrat na leto, ker So ga lasje težili), tedaj so tehtali nje¬ govi lasje dve sto siklov 1 po navadni tehtnici. Bili so pa rojeni Absalomu trije sinovi in jedna hči z imenom Ta¬ mara, jako lepe postave. In Absalom Je ostal v Jeruzalemu dve leti in ob¬ ličja kraljevega ni videl. Zato je poslal ? Joabu, da bi ga poslal h kralju, on (Joab) pa ni hotel k njemu (Absalomu) Priti. In ko je bil poslal v drugič in ni oni hotel priti k njemu, rekel je svojim hlapcem: Poznate njivo Joabovo zra- Ven moje njive; na njej je ječmenovo setev: torej pojdite in požgite jo z og¬ njem. Absalomovi hlapci so torej po¬ žgali setev z ognjem. Joabovi hlapci So pa prišli z raztrganimi oblačili in rekli: Absalomovi hlapci so požgali del njive z ognjem. In Joab je vstal in prišel k Absa¬ lomu v njegovo hišo, in rekel: Zakaj s ° tvoji hlapci požgali mojo setev z °gnjem? In Absalom je Joabu odgo- J^ril: Poslal sem k tebi in prosil, da . prišel k meni, in bi te poslal h kralju, Jn bi mu rekel: Zakaj sem prišel iz tjesura? Bolje bi bilo, ko bi bil tam, (ako ne smem h kralju. Ker torej nisi hotel Pnti k meni radovoljno, prisilil sem te, da si Prišel.) Zatorej te prosim, da bi videl 1 Po naše bi bilo to več kakor dva kilograma. obličje kraljevo. Ako se pa še spominja moje hudobije, naj me umori. Joab je torej šel h kralju in mu vse sporočil. In Absalom je bil poklican in je stopil h kralju, in je padel pred njim na tla; in kralj je Absaloma poljubil. Daši ni vsaka mala stvar v tem dogodku tako imenitna, da bi jo morali vedeti, vendar je vse poučno, kar smo doslej čitali. Modra žena iz Tekue je sicer pripomogla, da je David po¬ klical sina iz Gesura, toda k sebi ga še ni pustil. To pa je neizrekljivo hudo delo Absalomu. In dve leti je koprnel, da bi smel k očetu. Napo¬ sled je z zvijačo in silo dosegel, da je prišel pred očeta. Razlagalci rabijo to prigodbo, da pojas¬ njujejo trpljenje vernih duš v vicah. Tudi one ne morejo videti obličja nebeškega očeta, po ka¬ terem tako hrepenijo, in prav to jim dela neiz¬ rekljivo bolečino in trpljenje. Naposled je David zopet sprejel Absaloma v svojo milost in ga po¬ ljubil. Toda Absalom se v resnici ni poboljšal. Hu¬ dobija se je bila polastila njegove duše. Časti- lakomnost in nepokornost sta ga popolnoma pre¬ vzeli in oslepili tako, da se je vzdignil celo zoper očeta, toda ne naglo, ampak počasno in zvito, in v tem se kaže velika njegova zlobnost. Ker je bil lep in ljudstvu všeč, dal se je pre¬ motiti poželenju in napuhu, da je stopil na pot najhujše pregrehe. Absalom hujska ljudstvo. Potem pa si je Absalom napravil vozov, in konjenikov, in petdeset mož, ki so hodili pred njim. In zjutraj je vstajal Absalom in stal zraven vhoda pri vratih, in vsakega moža, ki je imel pravdo, da bi prišel pred kraljevo sod¬ bo, klical je Absalom k sebi in govo¬ ril: Iz katerega mesta si? Ta je od¬ govarjal in rekel: Iz jednega rodu Iz¬ raelovega sem jaz, tvoj služabnik. In Absalom mu je odgovarjal: Tvoje be¬ sede se mi zde dobre in pravične. Pa od kralja ni postavljen nihče, ki bi te poslušal. In govoril je Absalom: Kdo 1 me postavi za sodnika črez deželo, da bi k meni prihajali vsi, ki imajo pravdo, da bi sodil pravično ? Pa tudi ko se 1 To je: O da bi bil postavljen za sodnika itd. 444 II. Kralj. 15, 5 — 23. Absalom se očitno upre. je kdo k njemu približal, da bi ga po¬ zdravil, stegnil je svojo roko, in ga je prijel in poljubil. In tako je delal vsem Izraelcem, ki so prihajali k sodbi, da bi jih slišal kralj, in si je pridobival srca izrael¬ skih mož. Strast je iznajdljiva; tudi Absalom je znal s sladkimi in goljufnimi besedami ljudi vabiti na svojo stran. Kazal se je pravega ljudskega za¬ peljivca, kakoršnih je tudi dandanes dovolj. Sv. pismo namreč nikjer ne omenja, da bi kralj Da¬ vid ne bil rad in pravično sodil. Narobe, njegova velika skrb je bila, da so bile sodbe urne in pravične. Absalom začne upor. Po (štirih) letih pa je rekel Absalom kralju Davidu: Pojdem in opravim svoje obljube, katere sem obljubil Go¬ spodu v Hebronu. Zakaj tvoj služab¬ nik je trdno obljubil, ko je bil v Ge- suru v Siriji, tako-le: Ako me Gospod nazaj pripelje v Jeruzalem, daroval bom Gospodu. In kralj David mu je rekel: Pojdi v miru! In je vstal in šel v Hebron. Absalom pa je poslal oglednike v vse izraelske rodove, rekoč: Ko zasli¬ šite glas trobente, takoj recite: Absa¬ lom kraljuje v Hebronu. Tudi je šlo z Absalomom iz Jeruzalema dve sto mož, ki so bili povabljeni; ti so šli s preprostim srcem, in niso vedeli, za kaj se gre. Absalom je poklical k sebi tudi Ahitofela iz Gila, 1 svetovalca Davido¬ vega, iz njegovega mesta Gila. In ko je daroval klavne daritve, naredila se je močna zarota, in ljudstvo je skupaj vrelo in se množilo pri Absalomu. David zbeži iz Jeruzalema. Tedaj je prišel sel k Davidu, rekoč: Ves Izrael gre za Absalomom s celim srcem. In David je rekel svojim slu¬ žabnikom, ki so bili ž njim v Jeruza¬ lemu : Vstanite, bežimo : zakaj ne bomo 1 Kje je bil kraj Gilo, ne vemo natančno. Morda je bil tam, kjer je dandanes vas Bet-Djala (Gala, Jeruzal. romar, str. 201), ne daleč od Betlehema. Pa je tudi drug kraj Gala mnogo bolj proti jugu. se mogli rešiti pred Absalomom; pod¬ vizajte se oditi, da ne pride in nas ne napade in nad nas ne prinese pogube in udari mesta z ostrim mečem. In slu¬ žabniki kraljevi so mu rekli: Karkoli zaukaže gospod naš kralj, storili bomo radi, služabniki tvoji. Sel je torej kralj ven (iz mesta) in ves Izrael peš: in kralj je pustil (v hiši) deset ženskih, da bi varovale dom. In kralj in ves Izrael je šel peš in obstal daleč od doma; in vsi njegovi hlapci so šli zraven njega, in čete keretijev in feletijev, in vsi Gečani, močni voj¬ ščaki, šest sto mož, ki so bili iz Geta za njim prišli peš, šli so pred kraljem. Kralj je pa rekel Etaju Gečanu: Čemu greš z nami? Vrni se in bivaj s kraljem, ker si ptujec in si šel i z svojega kraja. Včeraj si prišel in da¬ nes si prisiljen z nami odriniti. Jaz pa pojdem, kamor pridem: vrni se in pelji s seboj svoje brate, in Bog stori s teboj usmiljenje in zvestobo, ker si pokazal (do mene) ljubezen in zvestobo. In Etaj je odgovoril kralju, rekoč: Kakor živi Gospod in kakor živi gospod moj kralj • kjerkoli boš, gospod moj kralj, bodisi v smrti, bodisi v življenju, tam bo tvoj služabnik. In David je rekel Etaju j Pojdi in idi z menoj! In šel je Etaj Gečan, in vsi možje, ki so bili ž njim, in vsa druga množica. In vsi so jo* kali glasno, in vse ljudstvo je šlo mimo; tudi kralj je šel črez potok Kedron in vse ljudstvo je šlo po poti, ki vodi proti puščavi. Kako se je Absalon uprl. Tu vidimo prav živo, kolika nesreča je pri' šla nad Davida, kolika bridkost. David je preveč zaupal svojemu sinu. Ta pa ga je prevaril. Prav premeteno jo je Absalom zasukal tako, da mnogi niso vedeli, za kaj se gre. Pozneje pa je ljudstvo kar trumoma drlo k njemu. Kakor blisek je šel glas po deželi: Absalom je kralj. Po gorah so imeli Izraelci postavljene čuvaje, ki so si s tro¬ bentami dajali znamenja, in tako je novica hitela od kraja do kraja. Čudno se nam zdi na prvi pogled, kako se je mogla osnovati taka zarota II. Kralj. 15, 24—28. David beži iz Jeruzalema. 445 pod Davidovo vlado. Saj je bil David slaven kralj, da si slavnejšega in boljšega ne moremo misliti. Izraelci so sploh gotovo ljubili kralja in mu bili v srcu udani. Toda pomislimo, da so ljudje zme¬ rom vneti za nove stvari; tudi najslabša in naj- krividnejša stvar jih premoti. In Absalom se je znal ljudem laskati, ob tem pa črniti svojega očeta. Saj dandanes pri ljudeh tudi ni drugače. Tako imenovana socijalna demokracija je vsekako nespametna, ker se ne morejo njene želje nikdar dopolniti; tudi je krivična zoper cerkev in državo: vendar d er 6 ljudje zanjo, če vedd ali ne vedč, za kaj se gre. — Urno se je pripravil kralj za beg, tudi med Filistejci v Getu. Posebno lepo zatrjuje Etaj svojo zvestobo kralju. Naposled so šli vsi črez potok Kedron proti puščavi, ki je med Je¬ ruzalemom in Jerihi. Solze je točil kralj; bile so gotovo solze pokore in solze žalosti, da mu je njegov ljubljeni sin tako nehvaležen. Davidovi zvesti. Prišel je pa tudi duhovnik Sadok in ž njim vsi leviti, noseči skrinjo božje zaveze, in so postavili na tla skrinjo božjo; in Abjatar je pristopil (da bi daroval), dokler ni šlo mimo vse Ijud- Kedronska dolina in samostan Mar-Saba. in vsa njegova hiša in vsi njegovi zvesti privr¬ ženci. Seveda, vsi Jeruzalemčani niso šli za Da¬ vidom, ampak le možje, ki so bili za vojsko spo¬ sobni, in taki, ki se niso nikakor hoteli od njega ločiti. — Pri zadnji hiši ob poti, ki vodi proti Jerihi, je obstal David, in njegova četa je šla pred njim. Bili so njegovi zvesti ljudje, njegova te¬ lesna straža (kereti in feleti) in tudi tako ime¬ novani Gečani. Bili so morda pravi prebivalci mesta Geta, ki so se izpreobrnili k veri izrael¬ ski in šli za Davidom potem, ko je šel iz .(Seta in od Ahisa, ali pa so se imenovali Gečani oni stari in zvesti vojaki Davidovi, ki so bili ž njim stvo, ki je bilo izšlo iz mesta. In kralj je rekel Sadoku: Nesi skrinjo božjo nazaj v mesto: ako najdem mi¬ lost v očeh Gospodovih, pripelje me nazaj in mi bo dal videti njo in svoj šotor. Ako mi pa poreče: Nisi mi všeč: pripravljen sem, naj stori, kar je dobro pred njim. In kralj je rekel duhovniku Sadoku: O videc, vrni se v mesto v miru: in Ahimaas, tvoj sin, in Jonatan, sin Abjatarjev, vajina si¬ nova, naj bodeta z vama. Glej, jaz bom skrit na planjavi v puščavi, do- 446 II. Kralj. 15, 28—16, 8. David bežeč pred Absalomom. kler ne pride od vaju poročilo, ki mi naznani. Sadok in Abjatar sta tedaj nesla skrinjo božjo nazaj v Jeruzalem, in sta ondi ostala. David pa je šel gori na Oljsko goro, je šel in jokal, gredoč bos in z glavo pokrito ; pa tudi vse ljudstvo, ki je bilo ž njim, šlo je gori s pokrito glavo 1 in jokaje. Sporočili so pa Davidu, da je tudi Ahitofel v zaroti z Absalomom; in David je rekel: Gospod, stori ne¬ spameten svet Ahitofelov. In ko je David prišel na vrh hriba, kjer je hotel Gospoda moliti, glej, pride mu naproti Husaj Arašan 2 , s pretrga¬ nim oblačilom in glavo potreseno z zemljo. In David mu je rekel: Ako pojdeš z menoj, boš mi v nadlego; ako se pa povrneš v mesto in porečeš Ab- salomu : Tvoj hlapec sem, kralj; kakor sem bil hlapec tvojega očeta, tako bom tudi tvoj hlapec, tedaj boš razpršil svet Ahitofelov. Imaš pa s seboj duhovnika Sadoka in Abjatarja, in vse, karkoli boš slišal iz hiše kraljeve, povej du¬ hovnikoma Sadoku in Abjatarju. Z njima pa sta njiju dva sinova, Ahimaas, sin Sadokov, in Jonatan, sin Abjatar- jev: in po njiju pošljite k meni vse, karkoli bodete slišali. Ko je torej Husaj, Davidov prija¬ telj, prišel v mesto, stopil je tudi Ab- salom v Jeruzalem. Kako težavna je bila za Davida pot na Olj¬ sko goro! Šel je peš in jokaje. Jako gaje žalilo, da je odpadel k Absalomu njegov modri sveto¬ valec Ahitofel. Zato je David prosil Boga, naj bi svet Ahitofelov bil nespameten. Iz tega vi¬ dimo, da tudi razumnost človeka ne obvaruje greha, ako se ne drži zvesto in ponižno božje postave. Husaj je bil Davidov svetovalec, ki je hotel iti za Davidom. Toda David mu je naročil, naj ostane blizu Absaloma v Jeruzalemu, naj bo dogovorjen z duhovnikoma Sadokom in Abjatar- jem, da jima pove vse nove dogodke in po obeh njunih sinovih sporoči tudi Davidu. 1 Glavo je imel pokrito v znamenje žalosti. 2 Tako se je imenoval po svojem rodu. David je šel iz mesta še ob pravem času. Ko se je namreč Husaj vrnil v Jeruzalem, došel je v mesto tudi Absalom; ni bilo treba ne ob¬ leganja, ne boja, da si je pridobil glavno mesto izraelskega kraljestva. Iz tega se vidi, da je bil upor Absalomov res jako nevaren in razširjen; deloma pa so bili ljudje tako iznenadjeni in zme¬ deni, da niso presodili, kaj se godi. — Oljska gora se dviga na jutrovi strani Jeruzalema mnogo više kakor so mestni hribi; zato se z gore prav lep° vidi in pregleda vse mesto. Pot vodi še dandanes najbliže črez goro proti Betaniji in Jerihi. P° tej bližnji poti je šel David s svojimi zvestimi ljudmi. Ko je David prišel nekoliko črež vrh gore, prikazal se je Šiba, hlapec Mifibosetov, gredoč Davidu naproti, z dvema osloma, ki sta bila obložena 2 dve sto kruhi (hlebi), in s sto zvežnji p°' sušenega grozdja, in s sto kepami smo' kev, inz mehom vina. In kralj je rekel Sibu : Čemu je to? Šiba je odgovoril: Osla sta zato, da bode družina kraljeva jezdila; kruhi in smokve so zajed tvo¬ jim hlapcem; vino pa je, da bo pit ako kdo omaga v puščavi. In kralj j e rekel: Kje je sin tvojega gospoda? 1° Šiba je odgovoril kralju: Ostal je v Je¬ ruzalemu, rekoč: Danes mi bo hiša Iz- raelova vrnila kraljestvo mojega očeta- In kralj je rekel Sibu: Tvoje naj bo vse, kar je bilo Mifibosetovo. In Šiba je rekel: Prosim, da najdem milost pred teboj, gospod moj kralj. Semej preklinja Davida. Kralj David je torej prišel do Ba- hurima: in glej, od ondod je prišel moz iz sorodstva hiše Savlove, z imenom Semej, sin Gerov; ta je prihajal in gre¬ doč preklinjal in metal kamenje na Davida in na vse služabnike Davidove: vse ljudstvo pa in vsi vojščaki so šb na desni in levi kraljevi. Tako pa j e govoril Semej, ko je preklinjal kralja • Pojdi, pojdi, mož krvi, mož Belijalov • Gospod ti je povrnil vso kri hiše Sav¬ love: ker si se vrinil, da bi bil kralj 1 To je: Malopridni človek. II. Kralj. 16, 8—14. Semej preklinja Davida. 447 namestu njega, in Gospod je dal kra¬ ljestvo v roko Absalomu, tvojemu sinu, in glej, tvoje lastno zlo te stiska, ker si mož krvi. In rekel je kralju Abisaj, Sarvijin sin: Zakaj preklinja ta mrtvi pes gospoda mojega kralja? Pojdem in mu odsekam glavo. In kralj je re¬ kel: Kaj je meni in vama, Sarvijina vem; morda se Gospod ozre na mojo stisko in mi Gospod povrne dobro za današnje preklinjanje. 1 David torej in njegovi tovariši so šli po poti ž njim. Semej pa je šel ob strani na vrhu hriba njemu nasproti, preklinjal in metal kamenje in sipal prst nanj. Prišel je torej kralj in vse Semej preklinja Davida. sinova ? Pustita ga, da preklinja: zakaj Gospod mu je ukazal, naj preklinja Da¬ vida: in kdo je, ki bi se drznil reči: zakaj je tako storil? In kralj je rekel Abisaju in vsem svojim služabnikom: Glejte, moj lastni sin mi streže po življenju: koliko bolj sedaj Jeminijev sin? Pustite ga, da preklinja po povelju Gospodo- Ijudstvo ž njim utrujeno, in pokrepčali so se tamkaj (v Baliurimu). Šiba ni govoril po resnici, ampak je hotel očrniti Mifiboseta in se ob jednem prikupiti kra¬ lju. Kje je bil Bahurim, ne vemo natančno. Res plemenito je ravnal David, da je tako odpuščal 1 Ako voljno in pokorno prenesem to poniževanje, od¬ pusti mi Bog moje grehe in povrne zopet nekdanjo mojo srečo. 448 II. Kralj. 16, 23 — 17, 16. Absalomovo ravnanje v Jeruzalemu. svojemu sovražniku in ni pustil, da bi ga bili kaznovali. Seveda, Bog ni ukazal Semeju, naj kolne Davida, ampak samo dopustil je to Davidu v pokoro. Absalom v Jeruzalemu. Med tem je bil Absalom že vstopil v Je¬ ruzalem. Ž njim je bila velika truma, tudi Ahi- tofel, Davidov svetovalec, je bil pri njem. Husaj pa, ki je ostal Davidu zvest, pristopil je zvito k njemu in ga pozdravil. Absalomu se je to sicer čudno zdelo, ker je vedel, da je Husaj Davidu udan, toda Husaj je modro odvrnil: Komu bom služil? Ali ne simi kraljevemu? Kakor sem bil pokoren očetu, tako bom tudi tebi. In smel je Husaj tako govoriti, ker mu je bil tako naročil David sam. Sedaj se je bilo treba Absalomu odločiti, kako bo ravnal proti očetu. Zatorej je ukazal Ahitofelu, naj svetuje, kaj je storiti. Ahitofel je hotel, naj se raztrgajo vse vezi med sinom in očetom, da bi pozneje ne bilo možno oba zopet spraviti med seboj. Zato je svetoval Absalomu, naj osramoti ženske, ki so bile ostale v hiši Da¬ vidovi za varstvo, in s tem tudi očeta samega. To je bil grozen, res peklenski svet, kateremu je bil Absalom tudi pokoren. Tako je nakopal nase ta malopridni sin novo pregreho, in s tem tudi dopolnil kazen, katero je bil Bog zapretil Davidu (str. 437). Kako globoko je padel tudi Ahitofel, da je dajal take svete! In koliko veljave je imel: Svet Ahitofelov, ki ga je dajal v onih dneh, bil je kakor če bi kdo vpra¬ šal Boga: tak je bil vsak svet Ahito¬ felov, bodisi tedaj, ko je bil z Davi¬ dom, bodisi ko je bil z Absalomom. Ahitofel je torej rekel Absalomu: Izberem si dvanajst tisoč mož, vstanem in jo udarim nocoj za Davidom. In zgrabim ga (saj je truden in onemogel) in ga potolčem; in ko bo bežalo vse ljudstvo, ki je ž njim, potolčem zapu¬ ščenega kralja; in vse ljudstvo pripe¬ ljem nazaj, kakor se vrne jeden mož; zakaj ti iščeš moža 1 , in vse ljudstvo bo v miru. In njegova beseda je bila všeč Ab¬ salomu in vsem starejšinam izraelskim. Absalom pa je rekel: Pokličite Husaja 1 Namreč Davida; ako bo David spravljen s poti, po¬ korno bo vse ljudstvo tebi in bo v miru. Arašana in poslušajmo, kaj poreče tudi on. In ko je prišel Husaj k Absalomu, rekel mu je Absalom: Tako besedo je govoril Ahitofel: Ali naj storimo, ali ne? Kaj svetuješ? In Husaj je rekel Absalomu: Ni dober svet, ki ga je dal Ahitofel to pot. In zopet je rekel Husaj: Ti po¬ znaš očeta in može, ki so ž njim, da 50 jako pogumni in razdraženega srca, kakor če medvedka divja v gozdu, ko 51 ji vzel mladiče; 1 pa tudi tvoj oče je bojevit mož in se ne bo obotavljal z ljudstvom. Morda se sedaj skriva v votlinah ali na kraju, kjer mu je bilo všeč: in ko bi katerikoli (izmed naših) padel v začetku, tedaj bi se slišalo, in kdorkoli bi slišal, rekel bi: Pobito je ljudstvo, ki je šlo za Absalomom. In vsakateri, četudi ima srce kakor lev, bi se oplašil; zakaj vse izraelsko ljud¬ stvo ve, da je tvoj oče pogumen in da so močni vsi, ki so ž njim. Toda ta-le se mi zdi dober svet: K tebi naj se zbere ves Izrael od Dana do Bersabe, brez števila kakor pesek morja, in ti boš sredi njih. In planemo nadenj, kjer¬ koli ga najdemo, in ga zagrnemo, ka¬ kor pade rosa na zemljo: in od mož, ki so ž njim, ne pustimo niti jednega- Ako pojde v kako mesto, naj vsi Iz¬ raelci denejo okoli njega vrvi in po¬ tegnemo je (mesto) v potok, da se ne bo našel niti jeden kamen od njega. In rekel je Absalom in vsi možje izraelski: Svet Husaja Arašana je boljši kakor Ahitofelov. Po Gospodovi na- redbi namreč se je zavrgel Ahitofelov koristni svet, da bi Gospod zlo pripra¬ vil nad Absaloma. Poročilo za Davida. In Husaj je rekel duhovnikoma Sa- doku in Abjatarju: Tako in tako j e svetoval Ahitofel Absalomu in starej¬ šinam izraelskim, in jaz sem svetoval to in to. Sedaj torej pošljita hitro in 1 Vredno je tu opomniti, kako modro rabi tukaj Ilusa.l primeren vzgled. Zares pomaga mnogokrat tak vzgled ali taka primera več kakor vsi drugi dokazi. II. Kralj. 17, 16—18, 1. David gre črez Jordan, Salomon za njim. 449 naznanita Davidu, rekoč: Nikar se ne nnidi nocoj na planjavi puščave, tem¬ več brez odloga pojdi črez (Jordan), da ne bo kralj požrt in vse ljudstvo, ki je ž njim. Jonatan in pa Ahimaas sta stala zraven vodnjaka Rogela šla je dekla in jima sporočila; in ona sta šla, da bi sporočila novico kralju Davidu, zakaj nista se mogla dati videti ali vstopiti v mesto. Videl ju je pa neki deček in Povedal Absalomu : in ona sta šla brzo y hišo nekega moža v Bahurimu, ki je imel vodnjak (tačas suh) na svojem dvo¬ rišču, in šla sta vanj. In žena je vzela pregrinjalo in je je razgrnila črez od¬ prtino vodnjakovo, kakor bi sušila ječ- Vod njak Rogel. menovo kašo: in tako je bila stvar pri¬ krita. Ko so prišli Absalomovi hlapci k hiši, rekli so ženi: Kje sta Ahimaas in Jonatan? In žena jim je odgovorila: Hitro sta šla mimo, ko sta pokusila rnalo vode. In ko ju niso našli oni, ka¬ teri so ju iskali, vrnili so se v Jeruza¬ lem. In ko so odšli, prišla sta ona iz Vodnjaka, šla naprej in sporočila kralju Davidu in rekla: Vstanite in pojdite hrzo črez reko: zakaj tako je svetoval z oper vas Ahitofel. David in Absalom gresta črez Jordan. Vstal je torej David in vse ljudstvo, ki je bilo ž njim, in so šli črez Jordan, predno se je zdanilo: in ne jeden ni 1 Vodnjak Rogel je v dolini Josafat pri Jeruzalemu. Zgodbe sv. pisma I. ostal, ki bi ne bil šel črez reko. Ko je pa Ahitofel videl, da se ni zgodilo po njegovem svetu, je osedlal svojega osla, vstal in šel domov in v svoje mesto: in ko je uredil svojo hišo, obesil se je in poginil, in je bil pokopan v grobu svojega očeta. Sv. pismo nam ne zamolči, da je bil Ahitofel posebno umen in da sta David in Absalom nad vse cenila njegov svet. In tak moder mož je mogel svetovati tako hudobno! Ahitofelov svet je bil za Absaloma koristen; ko bi bil tedaj urno zgrabil očetovo majhno in potrto vojsko, bil bi se težko rešil David. A Bog je hotel, da se je sprejel Husajev svet, ki je bil na videz tudi mo¬ der, posebno pa previden. Husaj je hotel Davidu pridobiti časa in odloga, da bi si zbral večjo vojsko in jo uredil za boj, in to je popolnoma dosegel. Zato je sporočil Davidu, naj se ne mudi več v puščavi takraj Jordana, ampak jo udari črez Jordan in se tam pripravi. Ahitofel je hitro spoznal, da je sedaj Absalomova stvar izgubljena, zato se je hotel odtegniti kazni in drugim ne- prilikam ter se je doma obesil. Vedel je, da se je hudo pregrešil zoper Davida. Bil je to žalosten konec tega izdajalca, kakoršen je bil tisoč let poznej tudi konec izdajalca Judeža Iškarjota. David je pa prišel v Tabor (Maha- najim) 1 in Absalom je šel črez Jordan, on sam in vsi njegovi možje ž njim. Amasa pa je Absalom postavil črez vojsko. — In Izraelci so se utaborili z Absalomom v deželi galaajski. Ko je pa prišel David v Tabor (Maha- najim), prinesli so Sobi, Naasov sin iz Rabe Amonovih sinov, in Mahir, Ami- helov sin iz Lodabara, in Berzelaj, Ga- laajec iz Rogelima, postelje in pre¬ proge in lončene posode, pšenice in ječmena, in moke, in zrnja, in boba, in leče, in spečenega graha, in medu, in sirovega masla, ovac in debelih te¬ let ; dali so Davidu in ljudstvu, ki je bilo ž njim, jest; ker mislili so si, da je ljudstvo utrujeno od lakote in žeje v puščavi. Tedaj je David pregledal svoje ljudi 1 Mahanajim (t. j. dvojni tabor) je bilo mesto onkraj Jordana. 29 450 H. Kralj. 18, 1—20. Boj med Davidom in Absalomom. Absalom umorjen. in postavil čreznje poveljnike črez ti¬ soče in stotnike, in tretjino vojske je dal pod roko (v oblast) Joabu, tretjino pod roko Abisaju, sinu Sarvijinemu, bratu Joabovemu, in tretjino pod oblast Etaju, ki je bil iz Geta; in kralj je re¬ kel ljudstvu: Tudi jaz pojdem z vami. In ljudstvo je odgovorilo: Ne pojdeš; zakaj čeprav zbežimo, ne bo jim veliko mari za nas, in četudi polovica od nas pade, ne bodo dosti skrbeli, zato ker ti veljaš za deset tisoč; torej je bolje, da si nam za brambo v mestu. Kralj jim je rekel: Kar se vam zdi prav, to storim. Kralj seje torej vstopil v vrata, 1 in ljudstvo je izšlo trumoma po sto in po tisoč. In kralj je ukazal Joabu, in Abisaju, in Etaju, rekoč: Varujte mi mladeniča Absaloma! In vse ljudstvo je slišalo, ko je kralj ukazal poveljni¬ kom zastran Absaloma. Čeprav je Absalom sprejel nasvet Husajev, vendar jo je jako nrno udaril za Davidom. David je šel onkraj Jordana, ker je tam lože dobil pri¬ vržencev in imel tudi več prilike in pomočkov za oskrbovanje vojske. Tudi Absalom je prišel črez Jordan, torej je imel namen, Davida samega pre¬ magati in s poti spraviti. In vendar je bila lju¬ bezen očetova do sina tolika! Ukazal je povelj¬ nikom pred bojem posebno to, da naj mu ohra¬ nijo sina. Boj med Davidovo in Absalomovo vojsko. Tako je šlo ljudstvo (Davidovo) v boj zoper Izraelce (Absalomove) in bitva se je bila v gozdu efrajimskem. In vojska Davidova je potolkla izraelsko ljudstvo, in padlo jih je veliko oni dan, dvajset tisoč. Bila je pa bitev razširjena po vsej deželi, in veliko več jih je bilo izmed ljudstva (Absalomovega), katere je gozd požrl, kakor onih, katere je meč pokončal oni dan. Zgodilo se je pa, da je Absalom prišel nasproti Davidovim hlapcem, se¬ deč na mezgu; in ko je mezeg pritekel pod košat in velik hrast, obtičala je 1 „Vrata“ so bila prostorna; tako se je namreč v starih mestih imenoval ves prostor pod mestnim obzidjem, kjer se je hodilo ven in noter. njegova glava na hrastu; in ko je on obvisel med nebom in zemljo, oddirjal je mezeg, na katerem je sedel. Videl je pa to nekdo, ki je naznanil Joabu, rekoč: Videl sem Absaloma visečega s hrasta. In Joab je rekel možu, ki mu je bil poročil: Če si ga videl, zakaj ga nisi nabodel na zemljo, in jaz bi ti bil dal deset srebrnikov injedenpas? Oni je rekel Joabu: Ko bi odtehtal tudi ti¬ soč srebrnikov v moje roke, nikakor ne bi stegnil svoje roke v kraljevega sina; zakaj ko smo mi slišali, ukazal je kralj tebi, in Abisaju, in Etaju, re¬ koč: Varujte mi mladeniča Absaloma! In ko bi bil storil tudi drzno zoper svoje življenje, nikakor ne bi bilo moglo biti skrito kralju, in ti bi bil zoper mene. In Joab je rekel: Ne, kakor ti hočeš, marveč nadenj pojdem vpričo tebe. Absalomova smrt. Vzel je torej tri sulice v svojo roko in jih zabodel Absalomu v srce: in ko je vise na hrastu še trepetal, priletelo je deset mladeničev, oprod Joabovih, in so nanj udarili in ga usmrtili. Joab je pa zatrobil s trobento in za¬ držal ljudstvo, da ne bi preganjalo be¬ žečih Izraelcev, ker je hotel prizanesti množici. In vzeli so Absaloma in vrgli v gozdu v veliko jamo in nanesli nanj jako velik kup kamenja; vsi Izraelci pa so bežali v svoja bivališča. In Ab¬ salom si je bil napravil, ko je živel, spominik, ki je v kraljevi dolini; rekel je namreč: Nimam sina 1 in to bo spo¬ minik mojega imena. In je imenoval spominik po svojem imenu, in se ime¬ nuje Roka Absalomova do današnjega dne. David zve Absalomovo smrt in žaluje. Ahimaas pa, Sadokov sin, je rekel: Tekel bom in povedal kralju, da mu jo Gospod storil pravico (ker ga je rešil) iz rok njegovih sovražnikov. Joab mu jo pa rekel: Nikar ne sporočita dan, ampak 1 Absalomu so bili sicer rojeni trije sinovi (II. Kralj- 14, 27.), toda zgodaj so mu pomrli. II. Kralj. 18, 20 — 28. Sporočilo o Absalomovi smrti. 451 sporoči drugi dan; nečem, da bi danes sporočil, zakaj kraljev sin je mrtev. In Joab je rekel Husiju: Pojdi in sporoči kralju, kar si videl. Husi se je Joabu priklonil in tekel. Zopet pa je Ahimaas, sin Sadokov, rekel Joabu: Kaj brani, da ne bi tudi jaz tekel za Husijem? In Joab mu je rekel: Zakaj hočeš teči, veka, ki je sam tekel. In zavpil je in naznanil kralju. In kralj je rekel: Če je sam, je v njegovih ustih dobro po¬ ročilo. Ko je pa oni hitel in se bližal, videl je čuvaj drugega človeka teko¬ čega; in vpil je na višini in rekel: Kaže se mi drug človek, ki teče sam. In kralj je rekel: Tudi ta je dober po- Absalomov beg in konec. moj sin ? Saj ne boš nesel dobrega po¬ ročila. Ta je odgovoril: Kaj pa, čele letim? In mu je rekel: Teci! Ahimaas je torej tekel po bližnjici in pretekel Husija. David pa je sedel med dvoj¬ nimi vrati 1 , in čuvaj, ki je bil vrh vrat nad zidom, je vzdignil oči in videl clo- 1 Ta izhod iz mesta je imel dvoje vrat, notranja in zvunanja: med obemi je sedel David. ročevalec. Čuvaj pa je rekel: Spozna¬ vam tek prvega kot tek Ahimaasa, Sa- dokovega sina. In kralj je rekel: Dober mož je, on prihaja in nosi dobro po¬ ročilo. Ahimaas pa je klical in rekel kralju : Pozdravljen, kralj! In priklonil se je pred njim z obrazom do tal in rekel: Hvaljen Gospod, moj Bog, ki je podvrgel ljudi, kateri so vzdignili 29* 452 II. Kralj. 18, 28—19, 6. Davidovo žalovanje zaradi smrti Absalomove. svojo roko zoper gospoda mojega kra¬ lja. In kralj je rekel: Ali je dobro mla¬ deniču Absalomu? In Ahimaas je re¬ kel : Videl sem velik hrum, ko je poslal Joab, tvoj služabnik, o kralj, mene, tvojega služabnika; drugega ne vem. Kralj mu je rekel: Pojdi sem in stoj tukaj. In ko je oni prišel in stal, pri¬ kazal se je Husi; in prišedši je rekel: Prinašam dobro poročilo, gospod moj kralj; ker Gospod ti je danes storil pravico, (ker te je rešil) iz rok vseh, ki so se vzdignili zoper tebe. Kralj pa je rekel Husiju: Ali je dobro mla¬ deniču Absalomu? Husi mu je odgo¬ voril: Naj bodo, kakor mladenič, so¬ vražniki gospoda mojega kralja in vsi, ki se vzdignejo zoper njega v hudo¬ bijo. Tedaj je bil kralj žalosten in je šel v sobo nad vrati in je jokal. In gredoč je tako govoril: Sin moj, Ab- salom, Absalom, sin moj! O da bi jaz umrl namestutebe; Absalom, sin moj, sin moj, Absalom! Ko sta bili obe vojski onkraj Jordana, prišlo je do ljutega boja. Boj se je zasukal v gozd, ki je bil jako nevaren za begune. Imenoval se je gozd Efrajimski gozd, ker so bili nekdaj tukaj Efrajimci, ko so se bojevali z Jeftetom. 1 Morda se je pa boj tudi tako razširil, da so se bojevali v pravem Efrajimskem gozdu tostran Jordana. Silno veliko jih je našlo smrt v gozdu zaradi strahu, zmešnjave in tudi zaradi kazni, ker je Bog tako pripustil. Tudi Absalom je prišel v gozd. Mezeg je drvil ž njim pod drevjem, a tu ga je doletela nesreča. V naglem diru mu je prišla glava med dve veji, ki sta ga stisnili, lasje so se mu zamotali, in tako ni mogel ne naprej ne nazaj; in ker je žival oddirjala izpod njega na¬ prej, obvisel je med nebom in zemljo. Urno se je to zvedelo, in Joab ga je umoril, ne da bi se bil menil za kraljevo prepoved. Četudi ni Joab prav ravnal, ker ni slušal kralja, a za Absaloma je bila ta kazen zaslužena in za Izraelce je bila svarilen vzgled. Absalom seje bil dal napraviti že v življenju spominik blizu Jeruzalema. Še dandanašnji stoji v dolini Jozafat spominik, 40 črevljev visok, 1 Prim. Zgodbe, str. 347. ki se imenuje po Absalomu. Narejen je jako močno, iz jednega kamena, in zato je še dobro ohranjen. Vidi se mu, da je to starodavno delo, četudi morda ni iz časa Davidovega. Skoro gotovo se je prejšnji porušil, in zato so ga v grškem zlogu zopet pozidali. „Ako gre todi mimo kak Jud, vrže proti spominiku kamen, da tako izrazi svoj stud nad nehvaležnim in surovim sinom.“ 1 Sv. Krizostom pravi 2 : „Visoko na drevesu je bil obe¬ šen on, ki se je vzdignil zoper svojega očeta; drevo je držalo tistega, ki se je bojeval zoper korenino; veja je premagala vejo, ki se je ločila od ljubezni do debla — očeta; na glavi je obvisel on, ki je očetu hotel vzeti glavo; v vejevju so se zapletli lasje, v katere je hotel vplesti krono očetovo; prebodli so mu srce, ki je hotelo umoriti očeta.“ Kakor se nam v Absalomu kaže grda otroška nehvaležnost, tako nam je pa David vzgled nepremagljive ljubezni starišev. Iz lju¬ bezni do sina je žaloval tako, da bi bil hotel sam biti mrtev namesto sina. Da bi nam sveti pisatelj pokazal, kako je med bitvijo upalo i» pričakovalo očetovsko srce, in kako ga je zopet navdajal strah, zato nam tako ljubeznivo popisuje, kako sta oba urna poslanca, Ahimaas in Husi, prinesla iz boja Davidu poročilo. David je bil v mestnih vratih, nad vrati pa je bil stolp s straž¬ niki in s stanovanjem za stražarje ali druge ljudi; tukaj je David objokoval svojega sina. Kralj se potolaži in vrne. Sporočili so pa Joabu, da kralj ob¬ jokuje in obžaluje svojega sina. I n zmaga se je premenila v žalost za vse ljudstvo, zakaj ljudstvo je slišalo, d a se je oni dan reklo: Kralj žaluje za¬ radi svojega sina. In ljudstvo se je og' nilo oni dan iti v mesto, kakor se ogne vojna, ki se umakne in beži iz boja- Kralj pa je zagrnil obraz in klical z močnim glasom: Moj sin Absalom, Ab¬ salom, moj sin, moj sin! Tedaj je šel Joab h kralju v hišo in rekel: Danes si osramotil vse svoje služabnike, ki 50 rešili tebe, in tvoje sinove, in tvoje hčere. Tiste ljubiš, ki te sovražijo, i n tiste sovražiš, ki te ljubijo; in danes 51 pokazal, da ti ni mari tvojih povelj' 1 Jeruzal. romar, str. 158. 2 Homil. in psalm 3. II. Kralj. 19, 6—23. David se vrača črez Jordan. 453 nikov in tvojih služabnikov; in zares sem spoznal sedaj, da bi ti bilo všeč, ko bi Absalom živel in bi bili mi vsi mrtvi. Sedaj torej vstani in pojdi ven in govori s svojimi služabniki, kakor žele. Zakaj prisezam ti pri Gospodu, da to noč ne ostane niti jeden s teboj, ako ne pojdeš: in hujše zaradi tega to, kakor vse nesreče, ki so prišle črez te od tvoje mladosti do sedaj. Kralj je torej vstal in sedel v vrata, in vsemu ljudstvu se je sporočilo, da sedi kralj v vratih; in vsa množica je Prišla pred kralja. In Izraelci 1 so be¬ žali v svoje šotore. In vse ljudstvo se je prepiralo v vseh izraelskih rodovih, rekoč: Kralj nas je rešil iz rok naših sovražnikov, on nas je otel iz rok Fi¬ listejcev; in sedaj je bežal iz dežele zaradi Absaloma; Absalom pa, kate¬ rega smo črez-se mazilili, umrl je v vojski: kako dolgo molčite in ne pe¬ ljete nazaj kralja? Kralj David pa je Poslal k duhovnikoma Sadoku in Ab- jatarju, rekoč: Govorita starejšinam ju¬ dovskim, rekoč: Zakaj prihajate naj- zadnji, da bi pripeljali kralja v njegovo hišo? (Beseda vseh Izraelcev pa je bila Prišla v njegovo hišo.) Vi ste moji bratje, moja kost in moje meso: zakaj hočete najzadnji pripeljati kralja nazaj ? In Amasu recite: Ali nisi moja kost in moje meso? To naj mi stori Bog in to doda, ako ne boš poveljnik moje Vojske pred menoj vse dni namestu Joaba. In nagnil je srce vseh mož iz Juda, kakor je druge može; in poslali s ° h kralju, rekoč: Vrni se ti in vsi tvoji služabniki! Davidova vrnitev. In vrnil se je kralj. In je prišel do Jordana, in ves rod Judov je prišel do Balgale kralju naproti, da bi ga pre¬ peljal črez Jordan. Semej, sin Gerov, sina Jeminijevega iz Bahurima, je hi- šel doli z možmi iz Juda kralju naproti s tisoč možmi iz .rodu Benjaminovega, in Šiba, služabnik iz 1 Tisti, ki so se bili pridružili Absalomu. hiše Savlove: in petnajst njegovih si¬ nov in dvajset hlapcev je bilo ž njim, in planili so k Jordanu, pred kralja, prebredli plitvino, da bi prepeljali hišo kraljevo in storili po njegovem povelju. Semej pa, Gerov sin, se je vrgel pred kralja, ko je bil že prekoračil Jordan, in mu rekel: Ne štej mi, gospod moj, v zlo hudobije, in ne spominjaj se kri¬ vice svojega hlapca oni dan, ko si šel, gospod moj kralj, iz Jeruzalema, in ne hrani, kralj, tega v svojem srcu. Za¬ kaj spoznavam, tvoj hlapec, svoj greh: Absalomov spominik v dolini Jozafat. in zaradi tega sem danes prišel prvi izmed vse hiše Jožefove (Izraelove), in šel sem doli naproti gospodu svojemu kralju. Abisaj, Sarvijin sin, pa je od¬ govoril, rekoč: Ali ne bo Semej umor¬ jen zaradi teh besedij, ker je preklinjal Gospodovega maziljenca? In David je rekel: Kaj je meni in vama, sinova Sarvijina? Zakaj sta mi danes v satana? 1 Ali naj se danes v Izraelu kdo umori? Ali morda ne vem, da sem danes po¬ stal kralj črez Izraela? In kralj je rekel 1 Zakaj sta mi danes v spotiko, zakaj me hočeta za¬ peljati? 454 II. Kralj. 19, 23—43. David se vrača domov. Semeju: Ne boš umrl. In mu je pri¬ segel. Tudi Mifiboset, Savlov sin, je pri¬ šel doli, kralju naproti, z neumitimi nogami in neostriženo brado: in svo¬ jih oblačil ni bil umil od tedaj, ko je bil izšel kralj, do dne, ko se je vrnil v miru. In ko je v Jeruzalemu prišel pred kralja, rekel mu je kralj: Zakaj nisi šel z mano, Mifiboset? In odgo¬ voril je in rekel: Gospod, moj kralj: moj služabnik me je zaničeval; in re¬ kel sem mu jaz, tvoj služabnik, naj mi osedla osla, in bi zajahal in odšel s kraljem: zakaj hrom sem, tvoj služab¬ nik. Vrh tega je zatožil mene, tvojega služabnika, pri tebi, mojemu kralju; ti pa, gospod moj kralj, si kakor angel božji, stori, kar ti je všeč. Zakaj hiša mo¬ jega očeta ni bila nič kakor smrti kriva pred gospodom, mojim kraljem; ti pa si postavil mene, svojega služabnika, kakor jednega izmed gostov svoje mize : kako bi se torej mogel po pravici pri¬ toževati? Ali kako bi mogel še klicati h kralju? Kralj mu je torej rekel: Kaj še naprej govoriš? Trdno je, kar sem govoril: ti in Šiba si razdelita posestva (Savlova). In Mifiboset je rekel kralju: Tudi vse naj vzame, ko se je gospod moj kralj mirno vrnil v svojo hišo. Tudi Berzelaj, Galaajec, je prišel doli iz Rogelima in peljal kralja črez Jordan, in bil tudi pripravljen iti ž njim onkraj reke. Berzelaj Galaajec pa je bil jako star, to je osemdeset let, in on je dal živeža kralju, ko se je mudil v Taboru (Mahanajimu), bil je namreč jako bogat mož. Kralj je torej rekel Berze¬ laj u: Pojdi z menoj, da boš z menoj mirno počival v Jeruzalemu. In Berze¬ laj je rekel kralju: Koliko je še dnij v letih mojega življenja, da bi šel s kra¬ ljem gori v Jeruzalem? Danes imam osemdeset let: ali imam žive čute, da bi ločil sladkobo ali grenkobo? Ali more-li veseliti tvojega služabnika jed in pijača? Ali morem-li še poslušati glas pevcev in pevk ? Zakaj bi bil tvoj služabnik v nadlogo gospodu mojemu kralju? Malo pojdem, služabnik tvoj, s teboj od Jordana; ne potrebujem ta¬ kega povračila, temveč prosim, da se vrne tvoj služabnik in umrjem v svo¬ jem mestu, in me pokopljejo poleg groba mojega očeta in moje matere. Pa tu je tvoj služabnik Hamam 1 : on pojde s teboj, gospod moj kralj, in stori mu, karkoli se ti zdi dobro. Kralj mu je tedaj rekel: Z mano naj gre Hamam, in jaz mu storim, kar ti bo všeč, in vse dosežeš, česar me poprosiš. In ko je vse ljudstvo s kraljem prišlo črez Jordan, poljubil je kralj Berzelaja in ga blagoslovil: in on se je vrnil v svoj kraj. Kralj je torej šel v Galgalo in Ha¬ mam ž njim; in vse judovsko ljudstvo je bilo prepeljalo kralja in samo polo¬ vice ni bilo od ljudstva izraelskega. Zato so vsi možje izraelski prihiteli skupaj h kralju in mu rekli: Zakaj so te ukradli naši bratje, možje judovski, in prepeljali kralja in njegovo hišo črez Jordan in vse Davidove može ž njim? In vsi judovski možje so odgovorili: Ker je kralj nam bližji (kakor vam). Za¬ kaj se jezite zaradi tega? Ali smo od kralja kaj pojedli, ali so nam dali da¬ rila? In možje izraelski so odgovorili možem judovskim in rekli: Za deset delov smo mi pri kralju močnejši (kakor vi) in bolj pripada kralj meni kakor tebi: zakaj si mi storil krivico in se ni poprej naznanilo meni, da bi bili prepeljali svojega kralja nazaj ? Možje judovski pa so odgovorili možem iz' raelskim še trje. Lahko umevamo, da Davidovo žalovanje ni bilo všeč poveljnikom in vojščakom, ki so bil 1 šli za kralja v hud boj. Zato je Joab prav od¬ ločno posvaril kralja zaradi tega in ga res tudi odvrnil od žalovanja. — Naslednje prepiranje med rodovi in potem med dvema južnima rodovoma m deseterimi severnimi rodovi nam prav jasno kaže tedanje lepe razmere med narodom in kraljem- Narod se je vedno zavedal svojih pravic nasproti kralju, in kralj je to priznaval. Izraelski kralj ni bil samooblastnik, še manj samosilnik, ampak 1 Po sporočilu je bil Hamam Berzelajev sin. II. Kralj. 20, 1—18. Seba se upre. Joab umori Amasa in obleže Abelo. 455 v prvi vrsti vodnik izraelskega ljudstva. Kaže se pa v tej vojski z Absalomom tudi, da se je bil naredil že nekak razloček med Judi in Iz¬ raelci, t. j. med dvema južnima rodovoma, Ju¬ dovim in Simeonovim, in med severnimi. Benja¬ minov rod je bil sicer tudi blizu Jeruzalema, toda sedaj je bil potegnil z Absalomom, ker še ni mo¬ gel pozabiti, da je bil prejšnji kralj Savel iz nje¬ gove srede. Posebno nas mora ganiti to, da je bil sedaj David tako usmiljen. Izkušnje, bridke in hude, so ga omečile. Padel je bil v greh, v njegovi družini so se godile zaporedoma neugodne stvari, David je prosil božjega usmiljenja, zato je bil usmiljen tudi sam. Sploh se nam kaže sedaj David še mehkejši, kakor je bil v začetku svojega kralje¬ stva, čeprav je bil vedno prizanesljiv in dobrot¬ ljiv. Gotovo najlepše njegovo dejanje je to, da je odpustil Semeju, ki se je bil res smrtno pre¬ grešil nad njim. Sploh nam kaže to pripovedovanje o vrnitvi kraljevi toliko lepega, da je vredno večkrat pre- čitati to poglavje. Seba se upre. Amasova smrt. Zgodilo se je pa, da je bil tam mož Belijalov (hudoben), z imenom Seba, sin Bohrijev, rodu Jeminijevega: in zatro¬ bil je s trobento in rekel: V Davidu nimamo nobenega deleža in nobene dedščine v sinu Izajevem; vrni se Iz¬ rael v svoje šotore. In ves Izrael se je ločil od Davida in šel za Sebom, sinom Bohrijevim; možje iz rodu Ju¬ dovega pa so se držali svojega kralja od Jordana do Jeruzalema. Kralj je pa rekel Amasu: Zberi mi vse može iz rodu Judovega na tretji dan, in ti bodi vpričo! Šel je torej Amasa, da bi skli¬ cal Judovce, a mudil se je črez čas, ki mu ga je bil določil kralj. Rekel je pa David Abisaju: Sedaj nas bo Seba, sin Bohrijev, bolj stiskal, kakor Absa- lom; zato vzemi hlapce svojega go¬ spoda in hiti za njim, da ne najde utr¬ jenih mest in nam ne ubeži. Šli so torej ž njim Joabovi možje, tudi kereti in feleti, in vsi močni so šli iz Jeruzalema, da bi preganjali Seba, sina Bohrijevega. In ko so bili ti po¬ leg Velikega kamena, ki je v Gabaonu, prišel jim je Amasa naproti. Joab je pa bil oblečen v ozko suknjo po dol¬ gosti svoje postave, in povrh je bil prepasan z mečem, visečim na ledijih v nožnici, ki je bil tako narejen, da se je dal z lahnim gibanjem izdreti za mahljej. Joab je tedaj rekel Amasu: Pozdravljen, brat 1 moj! In z desno roko je prejel Amasu brado, kakor bi ga hotel poljubiti. Pa Amasa ni pazil na meč, ki ga je imel Joab; ta ga je zabodel Amasu v bok in razsul njegova čreva na zemljo; in ni mu prizadel druge rane, in je umrl. Joab pa in Abi- saj, njegov brat, sta preganjala Seba, Bohrijevega sina. Med tem so rekli nekateri možje izmed Joabovih tovari¬ šev, kateri so stali zraven Amasovega trupla: Glej ga, ki je hotel biti Davidu najbližji namestu Joaba! Amasa pa je ležal oškropljen s krvjo sredi poti. Videl je neki mož, da se je ustavljalo vse ljudstvo, da bi ga gle¬ dalo, in je spravil Amasa s poti na njivo in pokril z oblačilom, da bi mimo- gredoči ne postajali zaradi njega. Ko je bil torej oni spravljen s poti, šlo je mimo vse ljudstvo, gredoč za Joabom, da bi preganjalo Seba, sina Bohrijevega. Ta pa je šel skozi vse Izraelove ro¬ dove v Abelo-Betmaaho, in vsi izbrani možje so se bili združili pri njem. Pri¬ šli so torej in ga oblegali v Abeli-Bet- maahi in obdali mesto z utrdbami, in so oblegli mesto; vsa množica pa, ki je bila z Joabom, prizadevala si je po¬ dreti zidove. In neka modra žena iz mesta je zaklicala: Čujte, čujte! Recite Joabu: Pridi bliže, da bom s teboj go¬ vorila! Ko je prišel k njej, rekla mu je: Ali si ti Joab? In on je odgovoril: Jaz. In ona mu je tako govorila: Po¬ slušaj besede svoje dekle! In je odgo¬ voril: Poslušam. In ona je zopet rekla: V starem pregovoru se je rekla beseda: Kdor hoče vprašati, naj vpraša v Abeli; 1 Bil je ž njim v bližnjem sorodstvu. 456 II. Kralj. 20, 18—21, 18. Seba umorjen. Gabaončani. Filistejci. in tako so dosegli namen 1 . Ali nisem jaz tista, ki odgovarjam resnico v Iz¬ raelu, in ti hočeš podreti mesto in raz- dejati mater v Izraelu ? Zakaj razdiraš dedščino Gospodovo? In Joab je od¬ govoril in rekel: Nikakor, nikakor ne jaz: ne razdiram in ne razdevam. Ni tako, ampak neki človek z Efrajim- skega gorovja, Seba po imenu, sin Boh- rijev, je vzdignil svojo roko zoper kra¬ lja Davida: njega samega nam izročite, in pojdemo od mesta. In žena je rekla Joabu: Glej, njegovo glavo ti bodo vrgli črez zid. Šla je torej k vsemu ljudstvu in jim govorila modro: ti so Sebu odsekali glavo in jo vrgli pred Joaba; in on je zatrobil in so šli od mesta, vsakateri v svoj šotor. Joab se je pa vrnil v Jeruzalem h kralju. Tako je bil naposled popolnoma zadušen ves upor. Kako se je vse to godilo, ni težko umeti iz besedij sv. pisma. Joab si je pridobil velike zasluge za kralja, vendar njegova silovitost ga je zapeljala, da je bil kralju nepokoren, in zaradi častilakomnosti je bil zaporedoma morilec. Toda lepo se sveti v njegovem delovanju zvestoba do kralja: za kralja se bori, za kralja se trudi in na tej poti ne pozna nobenega ozira. Ker je bil tako odličen poveljnik, zato si ni upal David ukre¬ niti kaj hujšega zoper njega. Večkrat pa se je pritoževal črez silovitost in trdost Sarvijinih sinov, ki sta poznala in hotela samo kazen in smrt. Jako grdo je bilo, da je Joab umoril Amasa tako potuhnjeno, s pozdravom in skoro s poljubom, kakor je pozneje s poljubom Juda Iškarijot izdal Izveličarja. — Kakor se je modro vedla ona žena iz Tekve, katero je Joab poslal k Davidu prosit za Absoloma, tako govori modro tudi ta žena iz Abele. Joabu hoče reči, naj bi bil poprej vprašal, kaj mislijo Abelčani, predno je sklenil mesto vzeti, da se ne bi brez potrebe prelivala kri in podrlo izraelsko mesto. VII. Davidova poslednja doba. (II. kralj. 21, 1—21, 25; I. Kron. pogl. 21.) Gabaončani. Poslednje vojske s Filistejci. Poleg teh vojska, ki so bile Izraelcem v nad¬ logo, prišla je tedaj črez nje tudi lakota in jih 1 Zdi se, da je bila Abela nekdaj imenitna zaradi do¬ brih in umnih svetov. stiskala tri leta. David je vprašal po velikem duhovniku Gospoda, zakaj je prišla ta šiba. In dobil je odgovor, da še ni poravnana Savlova kri¬ vica, katero je storil Gobaončanom. Savel namreč je Gabaončane skoro zatrl in njih kri prelil, če¬ tudi jim je bil Jozuve z ljudstvom vred prisegel, da se jim ne zgodi nič žalega. 1 Zatorej je bilo treba po Mojzesovi postavi še kaznovati to kri¬ vico. Ostali Gabaončani so zahtevali, da naj se Savlov zarod pokonča, ker jih je Savel krivično zatiral in stiskal. Zato jim je David izročil sedem Savlovih potomcev, da so jih usmrtili; Mifibosetu, Jonatovemu sinu, pa se ni zgodilo nič žalega,, ker je David Jonatanu prisegel prijateljstvo. Kosti mrličev pa in kosti Savlove in Jonatanove je dal David zbrati in pokopati v grobišču Kisa, Savlo¬ vega očeta, v deželi Benjaminovi. Ko se je vse to dovršilo, ponehala je nadloga. Začela se je pa zopet vojska Fili' stejcev zoper Izraelce. In David je šel doli in njegovi hlapci ž njim in so se bojevali zoper Filistejce. In ko se je David utrudil, hotel je Jesbibenob, ki je iz rodu Arafa (orjakov), čegar železo na sulici je tehtalo tristo unč in ki j e bil opasan z novim mečem, ubiti Davida. In bil mu je v bran Abisaj, Sarvijin sin, in udaril je Filistejca in ubil. Tedaj so prisegli Davidovi možje, rekoč: Odslej ne pojdeš z nami v vojsko, da ne ugasiš svetilnice Izraelove. Tudi druga vojska je bila zoper Filistejce v Gobu 2 ; tu je pobil Sobohaj 1 Zgodbe, str. 327. a Gob j'e kraj ob filistejski meji blizu Geserja (Gazerja)- II. Kralj. 21, 18—22, 19. Vojska s Filistejci. Davidova zahvalna pesem. 457 Husatejec Safa iz družine Arafa iz rodu orjakov. Tudi tretja vojska zoper Filistejce je bila v Gobu; tedaj je pobil Božidar (Elhanan), sin tkavca pisanih tančic (Jaare- orgim) Goljata Gečana, čegar sulični drog je bil kakor tkalsko vratilo. Četrta vojska je bila v Getu; v tej je bil visok mož, ki je imel na rokah in nogah po šest prstov, to je štiriin¬ dvajset, in bil iz rodu Arafa. In je zaničeval Izraelce; pobil ga je pa Jonatan, sin Samaa, brata Davidovega. Ti štirje (velikani) so bili rojeni iz Arafa v Getu in padli so pod roko Davidovo in njegovih hlapcev. Moč Filistejcev še ni bila strta, toda to so bili poslednji poskusi, da bi si opomogli proti Izraelcem. David jih je premagal štirikrat. V vseh bojih so se izkazovali njegovi junaki; pa tudi pri Filistejcili so bili še junaki, namreč orjaki ali velikani, ki so padli drug za drugim. Odslej je pa imel David mir. Zato je zapel Bogu hvalno pesem, ker ga je rešil iz rok vseh njegovih sovražnikov. Davidova zahvalna pesem. Psalm 17. David je pa govoril (pel) Bogu besede te pesmi oni dan 1 , ko ga je Gospod rešil iz rok vseh njegovih sovražnikov in iz rok Savlovih, in rekel: Gospod je moja skala in moja moč, in moj rešitelj. Bog je moja moč, vanj bom upal; moj škit in rog 2 mojega rešenja, moj vzdigovalec in moje pribežališče; reši¬ telj moj, otel me boš hudobije. Kličem Gospoda, ki je hvale vreden, in rešen bom svojih sovražnikov. Zakaj obdale so me smrtne stiske; hudourniki Belijalovi 3 so me strašili. Verige pekla so me obdale; pre¬ hitele so me vezi smrti. 1 Oni čas, ali: potem, ko ga je Gospod rešil. 4 Rog se večkrat imenuje v sv. pismu za podobo moči. Rog namreč je živalsko orožje, v rogeh je največja moč rogatih živalij. Zato je rog v sv. pismu večkrat isto kakor moč, pomoč, mogočnost, krepkost. N. pr.: Rog rešffnja je močno in uspešno rešenje. 8 Belijalovi — hudobneževi. V svoji stiski sem klical Gospoda, in k svojemu Bogu sem vpil, in uslišal je iz svojega svetega templa 1 moj glas in moje vpitje je prišlo k njegovim ušesom. Zganila in stresla se je zemlja, pod¬ stavi gora so se do dna gibali, ker si se jim srdil. Dim se je valil iz njegovih nosnic, in žgoči ogenj iz njegovih ust; oglje je od njega žarelo. 2 Nagnil je nebo 3 in šel doli; in temota mu je bila pod nogami. Sedel je na Kerubine in letel; in spustil se je na perutih vetra 4 . Del je temo okrog sebe in se vanjo zavil; rešetal je iz oblakov nebes vode. Od žara na njegovem obličju so se oblaki razpršili, toča in ognjeni ogli. 5 Gospod je iz nebes gromel, in naj¬ višji je dal svoj glas. Strelil je pušice in jih razkropil; bliskal je in jih pokončal (namreč so¬ vražnike). Morje se je napelo in razlilo, in dno ozemlja se je odgrnilo ob svarjenju Gospodovem, ko je vihral piš nje¬ gove jeze. Iz visokosti je segel in me prijel, in me izvlekel iz obilnih voda. Rešil me je mojega najmočnejšega sovražnika in teh, ki so me sovražili, ker so bili močnejši kakor jaz. Prihitel mi je pomagat na dan moje stiske, 3 in Gospod je postal moja trdna podpora. 1 Tempel so tukaj nebesa, katera si misli pevec kot palačo. 4 Njegova jeza se tukaj opisuje kot ogenj, ki prihaja na dan. 3 Oh hudi uri ali dežju se zdi, kakor da se nebo nagne ali poniža. 4 Ta primera je povzeta iz templa. V najsvetejšem je bil Gospod nad skrinjo zaveze med Kerubinoma. Pa tudi v nebesih je prestol božji med Kerubini (štirimi, sk. raz. 4, 5). Kerubini so najvišji angeli, torej najvišja ustvarjena bitja. 5 Oblaki so se semtertje razgrnili ali razdelili, da se je vsula toča in je udaril blisek. Ognjen ogel je podoba bliska. " Na dan moje stiske je: ob času moje stiske, ali v moji stiski. 458 II. Kralj. 22, 20—51. Davidova zahvalna pesem. Vodil me je v prostost; rešil me je, ker sem mu ugajal. Gospod mi je povrnil po moji pra¬ vici; in po čistosti mojih rok mi je plačal, 1 Ker sem se držal potij Gospodovih, in nisem hudobno ravnal zoper svo¬ jega Boga. Zakaj vse njegove sodbe sem imel pred očmi, in njegovih zapovedij nisem zavrgel. In ž njim sem bil popoln, in moje krivice sem se varoval. 2 In Gospod mi povrne po moji pra¬ vici ; in po čistosti mojih rok pred svojimi očmi. S svetim si (Gospod) svet; in z zvestim si popoln. S čistim si odkrit, in s hudobnim ravnaš hudobno. 3 In ubožno ljudstvo rešiš; ošabne pa ponižaš s svojim pogledom. Zares ti, Gospod, si moja luč; in ti, Gospod, razsvetljuješ mojo temo. Zakaj s teboj tečem kakor (na boj) pripravljen; z Bogom svojim preskočim zidovje. Božja pot je brez madeža, beseda Gospoda v ognju izkušena: škit je vsem, ki vanj upajo. 4 Kdo je Bog razven Gospoda, ali kdo je močan razven našega Boga? Bog je, ki me je opasal z močjo, 5 in mojo pot uravnal brezmadežno, Ki je moje noge storil jednake jele¬ novim in me postavil na mojo višavo/’ Ki je vadil moje roke za boj, in moje rame pripravil kakor bronast lok. Dal si mi ščit svojega izveličanja, in tvoja dobrota me je poveličala. 1 Božja pomoč se tukaj omenja kakor plačilo ali povračilo. 2 Iz tega sklepajo nekateri, da je David zložil ta psalm, predno je grešil. No, če pomislimo, da je Bog greh odpustil, in je v drugih dobah David vedno živel jako pravično, ni nikaka samohvala, ako omenja tukaj svojo pravičnost. 3 V teh dveh vrsticah nam pravi Sv. Duh, da Bog ravna s človekom tako, kakor je zaslužil. Z dobrimi je Bog dobrot¬ ljiv in ljubezniv, proti hudobnim pa je oster. 4 Kdor hodi po poti božjih zapovedij, je brez madeža, beseda božja je trdna in zanesljiva. 5 Opasal ne samo s telesno, ampak tudi z dušno močjo. “ Višave so trdni kraji, kamor sovražnik ne more. Razširiš svoje stopinje pod menoj in moje noge ne bodo pešale. Preganjal sem svoje sovražnike in jih potrl, in se nisem vrnil (iz boja), dokler jih nisem pokončal. Pokončal sem jih in strl, da ne vstanejo; pod nogami so mi padli. Opasal si me z močjo za boj, upognil si pod menoj tiste, ki so se mi ustavljali. Moje protivnike si zapodil v beg, moje sovražnike, da jih pokončam. Vpili so, in ni ga bilo, ki bi jih rešil; h Gospodu (so vpili) in ni jih uslišal. Zdrobil sem jih kakor prah zemlje, kakor cestno blato sem jih zmel in zmlel. Rešil si me ustavljanja mojega ljud¬ stva, ohranil si me za poglavarja ljud¬ stvu, ljudstvo, katerega ne poznam, je meni služilo. Ptuji otroci so se mi upirali; ko so pa slišali (o meni), bili so mi pokorni. Ptuji otroci so se raztekli, in so zadrgnjeni v svojih stiskah. Gospod živi, in hvaljen moj Bog; in bodi povišan močni Bog mojega rešenja, Bog, ki mi daš maščevanje, in mi podvržeš narode, Ki me izpelješ izmed mojih sovraž¬ nikov in me povzdigneš nad tiste, ki se mi upirajo, od krivičnega človeka me reši. Zaradi tega te bom hvalil, Gospod, med neverniki, in peval tvojemu imenu, Ki svojemu kralju izkazuješ tako veliko pomoč, in usmiljenje deliš svo¬ jemu maziljencu Davidu in njegovemu zarodu vekomaj. Ta prelepa pesem je med psalmi, in sicer 17. psalm. Popisuje nam z gorečo in pesniško besedo, v kako hudih stiskah je bil David in kako mu je po¬ magal Gospod Vsemogočni. Že so obdajale Davida smrtne bolečine, že so ga stiskale peklenske sile, a tedaj je klical Gospoda, in Gospod gaje uslišal, po¬ magal mu je. Davida je namreč zasledoval Savel, stiskali so ga Filistejci, boje je imel z Idumejci, Moabljani, Sirci, Amonjani, uprla sta se zoper njega Absalom in Seba — in iz vseh teh težav ga je rešil Gospod. Gospod prihaja, da potlači II. Kralj. 23, 1—7; 24, 2—4. Davidovo sporočilo. Štetje ljudstva. 459 sovražnike. Pesnik popisuje srd božji nad sovraž¬ niki v podobi viharja. Vihar stresa zemljo, temni ohlaki se zbirajo, vsuje se močna ploha, bliski švigajo, grom bobni v višavah, morje kipi in pada: v taki mogočnosti pride Gospod in ga reši. Tako je rešil v prejšnjih stiskah, saj je bil brez krivde in greha, zato ga je Bog otel po svoji Pravičnosti, saj Bog ravna z vsakomer tako, kakor je zaslužil. Ubogemu in ponižnemu možu je Bog na strani, ker Bog je kakor luč v temoti, kakor močno orožje zoper sovražnike in nevarnosti. Bog da zmago nad sovražniki in jih pomaga popolnoma Pokončati. Zato je Bog vreden hvale in časti. Bralec je sam videl in se prepričal, kako le Pa zahvalna pesem je ta psalm, prav primerna, da jo je David pel proti koncu svojega vladanja. Postransko se ozira ta psalm v preroškem duhu tudi na Mesija, kateri ima veliko sovražnikov, toda Bog mu pomaga in naposled podvrže vse sovražnike v podnožje njegovo. Mesija, Sin Božji, vstane od smrti, premagavši greh, smrt, grob in Peklo, in za to zmago peva Očetu zahvalo. Nadalje imamo zapisane še prelepe besede, katere je govoril David ob koncu svoje vlade. Poslednje Davidovo sporočilo. Te pak so poslednje Davidove be¬ sede: Govoril je David, Izajev sin; govoril je mož, kateremu je trdno obljubljeno zastran maziljenca Boga Jakopovega, 1 kateri je imeniten pevec Izraelov: Duh Gospodov je govoril po meni, ln njegova beseda po mojem jeziku. Govoril mi je Bog Izraelov, govoril Jp močni Izraelov: (On bo) gospodar D u dij, pravični gospodar v strahu božjem. Kakor se sveti luč zarje v jutru brez oblakov, kadar vshaja solnce, in kakor od dežja poganja trava iz zemlje, (tako je Mesija-Izveličar in njegovo kraljestvo). ^d°ja hiša pač ni velika pred Bogom, v endar je z menoj sklenil večno zavezo 7 vseh rečeh trdno in stanovitno. Zakaj to je vsa moja sreča in vse hrepenenje, 1 To je: Mesija ali Izveličarja. Beseda Mesija (hebr. IUa žiah) pomenja maziljenca. in ničesar ni, kar bi (iz njega) ne iz¬ rastki. 1 Krivičniki pa bodo pohabljeni vsi kakor trnje, katero se ne potrga z rokami. Kdor se jih namreč hoče do¬ takniti, oboroži se z železom in ostrim lesom, in z ognjem se požgd, da zgore, dokler nič ne ostane. Te besede so nekaka oporoka Davidova; sporoča pa v njej obljubo, da pride iz njegovega rodu maziljenec Jakopovega Boga. David je ime¬ niten pevec, ker je zložil veliko psalmov, toda kar je govoril, to ni govoril sam iz sebe, ampak Duh Gospodov je govoril po njem. To potrjuje sam naš Izveličar, ko pravi pri Mateju (22, 43): Kako ga torej David v Duhu imenuje Gospoda i. t. d. David prerokuje o Mesiju, da bo mogočen (močni) gospodar, pravičen, in bo vladal v strahu božjem, ali pa tudi: tiste, ki so v strahu božjem. Od Izveličarja bo luč, od njega bo milost in živ¬ ljenje (rast), vsa dobrota bo iz njega izrastla. Toda kakor bo Izveličar pravično vladal dobre, tako bo oster proti hudobnim; potrebil jih bo kakor se trnje poruje z železnim orodjem. Sv. Hijeronim imenuje to pesem zadnjo Davi¬ dovo; zato nekateri tudi mislijo, da je ta pesem sklep psalmov. To je pa očitno, da se tesno sklepa s prejšnjo pesmijo. Štetje ljudstva. Proti koncu svojega življenja je storil David še jedno napako, ki mu je nakopala ostro kazen, napako, katere je bil kriv nekoliko napuh. Zgo¬ dilo se je pa tako-le: Kralj je rekel Joabu, poveljniku svoje vojske: Prehodi vse Izraelove rodove od Dana do Bersabe in preštej to ljudstvo, da zvem njegovo število. In Joab je rekel kralju: Gospod, moj Bog, pomnoži tvoje ljudstvo še jeden- krat toliko, kolikoršno je sedaj, in naj se postoteri pred mojim gospodom kraljem: toda kaj hoče moj gospod kralj s tako-le stvarjo? Toda kraljevo povelje je obveljalo zoper besede Joaba in vojnih poveljnikov: in šli so Joab 1 Vsa Davidova sreča je, da mu je obljubljen Izveličar iz njegovega rodu. Ta obljuba je trdna; ničesar ne manjka, da bi kakor rastlina ne vzrastla in vzcvetla. Ali pa: vse dobro bo vzrastlo iz te obljube. 460 II. Kralj. ‘24, 4 — 25. Kazen zaradi štetja. Daritev na Moriji. in vojni poveljniki izpred kralja, da bi šteli izraelsko ljudstvo. — In ko so prehodili vso deželo, prišli so po de¬ vetih mesecih in dvajsetih dneh v Jeruzalem. Tedaj je dal Joab število popisanega ljudstva kralju, in našlo se je vse število Izraelcev tisočkrat tisoč in stotisoč 1 močnih mož, ki so rabili meč, in iz Juda štiriinsedemdeset tisoč bojevnikov. Davidu pa je bilo srce, potem ko je bilo ljudstvo prešteto, 2 in David je rekel Gospodu: Jako sem grešil, ko sem to storil; toda prosim, o Gospod, da odvzameš krivico svojega služab¬ nika, ker sem silno nespametno ravnal. Kazen zaradi štetja. Ko je tedaj David zjutraj vstal, zgodila se je beseda Gospodova pre¬ roku Gadu in vidcu Davidovemu, rekoč: Pojdi in govori Davidu: To veli Gospod: Na izber imaš tri stvari, izvoli jedno, kar hočeš, da ti storim. Ko je prišel Gad k Davidu, sporočil mu je, rekoč: Ali ti pride lakot v tvojo deželo sedem let, ali boš bežal tri mesece pred svo¬ jimi sovražniki, in oni te bodo pre¬ ganjali, ali pa bo vsaj tri dni kuga v tvoji deželi. Sedaj torej premisli in glej, kakšno besedo odgovorim njemu, ki me je poslal. David je pa rekel Gadu: Stiska je huda, toda boljše je, da padem v roke Gospodove (zakaj nje¬ gova usmiljenost je velika) kakor v roke ljudij. In Gospod je poslal kugo nad Izraelce, od jutra do napovedanega časa, in umrlo je izmed ljudstva od Dana do Bersabe sedemdeset tisoč mož. In ko je stegnil angel Gospodov svojo roko črez Jeruzalem, da bi ga pokončal, usmilil se je Gospod zaradi stiske in rekel angelu, ki je udarjal ljudstvo: Dovolj je, sedaj zadrži svojo roko! Bil je pa angel Gospodov poleg gumna Jebusejca Arevna. 3 In David 1 To je jeden milijon in stotisoč. 2 Strah ga je prevzel in kes. 3 Imenuje se tudi Orna n. je vzdignil svoje oči in videl angela Gospodovega, stoječega nad nebom in zemljo in gol meč v njegovi roki, in obrnjenega zoper Jeruzalem: in padli so on in starejšine, oblečeni v raševino, na obraz na zemljo. David pa je rekel Gospodu: Jaz sem tisti, ki sem grešil, jaz sem storil hudobijo: oni-le, ki so ovce, kaj so storili? Prosim, naj se obrne tvoja roka zoper mene in zoper hišo mojega očeta. Spravna daritev na Moriji. Prišel je pa oni dan Gad k Davidu in mu rekel: Pojdi in postavi Gospodu oltar na gumnu Jebusejca Arevna! In David je šel po povelju Gospodovem, katero mu je bil Gospod zapovedal- In ko je Arevna pogledal, zapazil j e ’ da so kralj in njegovi služabniki šli k njemu; in je šel ven in padel na obraz pred kraljem in rekel: Kaj je vzrok, da prihaja gospod, moj kralj k svojemu služabniku? David mu je rekel: D a kupim od tebe gumno in sezidam oltar Gospodu, in da preneha morija, ki divja med ljudstvom. In Arevna je rekel Davidu: Gospod moj kralj naj vzame in daruje, kakor mu je všeč: tukaj imaš vole za žgavno daritev in voz in jarem volov za les. 1 Vse je dal kralj Arevna kralju; in Arevna je rekel kralju: Gospod, tvoj Bog, naj sprejme tvojo obljubo. Kralj mu je odgovoril in rekel: Nikakor ne tako, kakor hočeš, ampak po vrednosti bom kupil od tebe in ne bom daroval Gospodu, mojemu Bogu, daritev brez plačila. David je torej kupil gumno in vole za petdeset siklov srebra, in sezidal je David tam oltar Gospodu in daroval žgavne in mirovne daritve; in Gospod je bil potolažen proti deželi, in šiba j e bila zadržana od Izraelcev. David je torej dal prešteti ljudstvo. Štetje samo na sebi bi ne bilo pregrešno, ko bi bilo p°' trebno. Toda Davida je mikalo zvedeti, kolika je njegova moč, torej je bil v tem napuli, in v 1 Za to namreč, da les zažgeš in na ognju daruješ vok - I. Kron. ‘22, 2—14. Davidove priprave za tempel. 4G1 tem se je pregrešil. Že Joab, ki ni bil posebno tanke vesti, ni bil zadovoljen s štetjem, in David sam je pozneje spoznal, da se je pregrešil. Šte¬ vilo je bilo veliko. Vendar nista bila šteta dva rodova. Potemtakem je bilo v sveti deželi tedaj kakih 5 milijonov vseh ljudij. Bili so pač jako gosto naseljeni in se živili ne samo od poljedel¬ stva, ampak tudi od obrta in kupčije. Sploh je kilo prišlo pod kraljem Davidom veliko blagostanje v deželo. Kar pravi tu kralj David: Boljše je, da padem v roke Gospodove kakor v roke ljudij, Pove nam lepo svarilo. Zares, ako primerjamo ravnanje božje z ravnanjem človeškim, pre¬ pričamo se, da je pri Bogu ne samo pravica, ampak tudi usmiljenje, pri ljudeh pa prav mnogo¬ krat niti prvo niti drugo. Kazen je zadela ljud¬ stvo in Davida: ljudstvo zaradi prejšnjih pregreh, zlasti, ker je bilo zapustilo pravega kralja; Davida Pa s tem, da mu je Bog vzel del onega ljudstva, katero je bil dal ravno poprej šteti. Božje usmi¬ ljenje in božja previdnost se je pokazala tudi tukaj: ob tej priliki je kupil David taisti prostor na gori Moriji, na kateri je bil pozneje zidan tempel. Arevna (Ornan) je bil izmed Jebusejcev, ki so pristopili k Mojzesovi postavi in ostali v Jeruzalemu. Imenuje se kralj, ker je bil pač kraljevskega rodu ali pa prvak drugih Jebusejcev v Jeruzalemu. Daritev Davidova je bila Bogu tako všeč, da je poslal ogenj z nebes in jo po¬ žgal. (I, Kron. 21, 26.) VIII. Priprave za tempel in Davidova smrt. (I. Kron. pogl. 22 — 29.) David se je bil med temi dogodki že postaral iu njegove moči so pešale. Zato je hotel urediti svoje vladarske stvari, da ne bi bilo zmešnjav P° njegovi smrti. Za naslednika je odločil po božji volji Salomona, temu je naznanil tudi svoja naročila. Za tempel je poskrbel vse potrebne stvari °n sam. Davidova naročila. David je ukazal, naj se zberd vsi Ptujci (Kanaavci) iz izraelske dežele, in J e postavil izmed njih kamenoseke, da bi kamene sekali in obdelovali, da bi sezidala hiša božja. Tudi veliko Ze leza za žreblje pri vratih in za vezi in za sklepe je pripravil David, in ne¬ šteto težo brona. Tudi cedrovega lesa niso mogli ceniti, kar so ga Sidonci in Tirci pripeljali k Davidu. In David je rekel: Moj sin Salomon je majhen in nežen deček, hiša pa, katero hočem, da se zida Gospodu, mora biti taka, da se bo imenovala po vseh krajih; torej mu pripravim po¬ trebnih stvarij. In zato je pred svojo smrtjo pri¬ pravil vse potrebščine. In poklical je svojega sina Salomona in mu ukazal, naj sezida hišo Gospodu Bogu Izraelo¬ vemu. In David je rekel Salomonu: Sin moj, moja volja je bila, da bi sezidal hišo imenu Gospoda svojega Boga; pa beseda Gospodova mi je došla, rekoč: Veliko krvi si prelil in veliko vojska vojeval: ne boš mogel zidati hiše mojemu imenu, ker si toliko krvi prelil pred menoj. Sin, ki ti bo rojen, bo mož jako miren, zakaj mir mu bom dal od vseh njegovih sovraž¬ nikov na okrog, in zaradi tega se bo imenoval Mirni, 1 in mir in počitek bom dal Izraelu v vseh njegovih dneh. Ta bo zidal hišo mojemu imenu in on mi bo sin in jaz mu bom oče, in utrdim prestol njegovega kraljestva črez Izra¬ elce na veke. Sedaj torej, moj sin, bodi Gospod s teboj in bodi srečen in sezidaj hišo Gospodu, svojemu Bogu, kakor je govoril o tebi. Gospod ti daj tudi modrost in um, da boš mogel vladati Izraelce in čuvati postavo Gospoda svojega Boga. Zakaj tedaj boš mogel biti srečen, ako boš čuval povelja in zapovedi, katera je ukazal Gospod Mojzesu, naj jih uči Izraelce; bodi srčen in trden, ne boj in ne plaši se! Glej, jaz sem v svojem uboštvu pripravil potrebščine za hišo Gospodovo: sto tisoč talentov zlata, in srebra tisoč tisočev (milijon) talentov 2 : brona pa in železa ni moči pretehtati, zakaj množina se ne da šteti; lesa in kamena sem 1 To je: Salomon. 8 Jeden talent srebra računajo po 45 kg. Torej talent srebra bi bil 4700 gld., zlata pa kake 10—15 krat več. 462 I. Kron. 22, 14—19. Naročila zastran templa. pripravil za vse potrebe. Imaš tudi prav veliko umetnikov, kamenosekov in zidarjev in tesarjev in ljudij, ki so spretni v vseh umetnostih, da store delo v zlatu in v srebru in v bronu in v železu, katerega ni števila. Torej vstani in stori, in Gospod bo s teboj. iskali Gospoda svojega Boga, in vzdig¬ nite se in sezidajte svetišče Gospodu Bogu, da se vanje prinese skrinja Gospodove zaveze in posode, Gospodu posvečene, v hišo, ki se zida imenu Gospodovemu. Posebna skrb Davidova je ta, da se sezida po njegovi smrti G-ospodu dostojen tempel. Tempel Tudi je David ukazal vsem izrael¬ skim poglavarjem, naj podpirajo njego¬ vega sina Salomona. Rekel je: Vidite, da je Gospod vaš Bog z vami in vam je dal pokoj na okrog in vam izročil vse vaše sovražnike v vaše roke, in je dežela podvržena pred Gospodom in pred njegovim ljudstvom. Zatorej dajte svoja srca in svoje duše, da bodete naj bo tak, da ga bodo slavili tudi drugi narodi. Iz tega vidimo, da je lepo, ako ima kaka soseska kaj ponosa zaradi svoje hiše božje. Kakor se nam je kazal David velikega v bojih, tako se kaže tudi velikega in gorečega za čast božjo in za svetišče božje. To se je kazalo tudi v tem, da je razredil levite za službo v templu. Poprej pa je bilo treba Salomona očitno razglasiti za na¬ slednika. III. Kralj. 1, 33—53; I. Kron. 23, 2—4. Adonijev upor. Salomon maziljen, Adonija propade. 463 Salomon kralj. Adonijev upor. Davidov in Hagitin sin Adonija namreč je Jel posnemati Absaloma in se hotel polastiti vlade. David ga ni karal, in tako je bil Adonija čim dalje predrznejši. Dobil je na svojo stran vojnega Poveljnika Joaba in velikega duhovnika Abjatarja. Tudi je napravil veliko daritev blizu vodnjaka ■Rogela na južno-vshodni strani jeruzalemskega ffiesta in povabil mnogo izraelskih veljakov in tudi svoje brate razven Salomona. Toda o pravem easu so naznanili to počenjanje Davidu, in David Je poklical velikega duhovna Sadoka, preroka Natana in Banaja, poveljnika kraljeve straže. Rekel jim je: Vzemite s sabo služabnike svojega gospoda in posadite Salomona, mojega s ina, na mojo mulo in peljite ga v Gihon 1 ; in tamkaj naj ga mazilita duhov¬ nik Sadok in prerok Natan za kralja nrez Izraelce, in zatrobite s trobento in kličite: Živel kralj Salomon! In Pojdite za njim in naj pride in sedi na nnojem prestolu in kraljuje na mestu jnene: in zaukažem mu, naj bo vojvoda c yez Izraela in črez Juda. In Banaja, s in Jojadov, je odgovoril kralju, rekoč: Amen: tako naj govori (potrdi) Gospod fi og mojega gospoda kralja. Kakor je bil Gospod z mojim gospodom kraljem, tako bodi s Salomonom, in povišaj njegov prestol črez prestol mojega gospoda kralja Davida. Tedaj so šli doli duhovnik Sadok, Prerok Natan in Banaja in kereti in teleti in so posadili Salomona na mulo kralja Davida in ga pripeljali v Gihon. ; n duhovnik Sadok je vzel rog olja iz šotora in mazilil Salomona, in so za¬ robili s trobento, in vse ljudstvo je Oklicalo: Živel kralj Salomon! In vsa jnnožica je šla za njim in ljudstvo je Mšralo na piščali in so se radovali z Ve likim veseljem in zemlja je odmevala njih vpitja. In služabniki kraljevi so šli noter, bi blagoslovili (srečo voščili) kralja 1 Gihon ie kraj in pa studenec na vshodu od Jem¬ cema. Davida, rekoč: Bog poveličuj ime Salo¬ monovo črez tvoje ime, in povzdigni njegov prestol črez tvoj prestol! In kralj je molil na svoji postelji in rekel: Blagoslovljen Gospod Bog Izraelov, ki si dal danes jednega, ki sedi na mojem prestolu, ko vidijo moje oči! Adonija propade. Tedaj so se prestrašili in vzdignili vsi, ki so bili povabljeni od Adonija, in vsakateri je šel po svoji poti. Ado¬ nija pa se je bal Salomona in je vstal in šel in se oprijel rogu oltarjevega. In Salomonu so sporočili, rekoč: Glej, Adonija se boji kralja Salomona in se je oprijel rogu oltarjevega, rekoč: Kralj Salomon naj mi danes priseže, da ne umori z mečem svojega služabnika. In Salomon je rekel: Ako bo pošten mož, ne pade niti jeden njegov las na tla; ako pa se najde zlo v njem, naj umrje. Poslal je torej Salomon in ga dal odpeljati od oltarja: in šel je noter in se priklonil pred Salomonom. In Salomon mu je velel: Pojdi v svojo hišo! Da bi po smrti njegovi ne bile hom atije, dal je David za kralja maziliti Salomona, seveda ne iz svoje volje, ampak po volji božji. Adonija je takoj izgubil vso moč in vse pristaše, ko se je o tem zvedelo. Ker je vedel, da mu gre za življenje, pribežal je k oltarju, kakor je smel pribežati k žgavnemu oltarju in prijeti za njegove rogle tisti, kateri je koga brez zadolženja umoril. (Zgodbe str. 239.) Salomon mu je za sedaj prizanesel, naj se varuje v bodočnosti. David uredi duhovsko in levitovsko službo v templu. Nato seje razglasila Davidova določba zastran službe levitov. David je zbral vse vojvode izraelske in duhovnike in levite. In bili so leviti prešteti od tridesetega leta in naprej, in našlo se jih je trideset in osem tisoč mož. Izmed teh je bilo izbranih in raz¬ deljenih za službo Gospodove hiše dvajset in štiri tisoč; predstojnikov in 464 I. Kron. 23, 4. 5; 25—32; 28, 2—12. Razredba duhovnikov in levitov. Vzorec templa. sodnikov šest tisoč. Potem štiri tisoč vratarjev, in ravno toliko pevcev, ki so Gospodu prepevali z orodji, katera je bil naredil za pevanje. 1 In razdelil jih je David po rodovih in dru¬ žinah in posameznim oddelkom določil službo v templu. Štel jih pa ni potem več od 30. leta naprej, marveč od 20. leta, rekel je namreč: Gospod Bog je dal svojemu ljudstvu Izraelu mir in prebivališče v Jeruzalemu vekomaj. Odslej ne bo več služba levitov, da bi nosili šotor in vse njegove posode za službo. — In naj bodo pod roko (oblastjo) Aronovih sinov za službo Gospodove hiše, na dvoriščih, in v hramih, in v krajih očiščevanja, in v svetišču, in v vseh službenih opravilih Gospodovega templa. Duhovniki pa naj bodo črez predložene kruhe, in črez daritev iz pšenične moke, in črez opresne mlince, in črez ponve, in črez opraženo, in črez vse mere in tehtnice. Leviti pa naj stojijo zjutraj (v templu), da pevajo Gospodu, jednako tudi zvečer; bodisi ob daritvi žgavnih daritev Gospo¬ dovih, bodisi ob sobotah in mlajih (prvi dan meseca) in drugih slovesnostih po številu in opravilih vsakatere stvari vedno pred Gospodom. In naj se drže službenih opravil v šotoru zaveze in službe v svetišču, in službe Aronovih sinov, svojih bratov, da služijo v hiši Gospodovi. Vse duhovske rodbine je razdelil v 24 vrst. Vsaka vrsta je imela svojega poglavarja. Te so imele v templu opravljati službo po stalnem redu. Pevcem pa je postavil na čelo tri levite, ki so bili: Asaf, Heman in Idutun. Jednako, kakor levite in duhovnike, je razdelil tudi rodbine drugih rodov, in sicer v 12 trum po 24.000 mož. Vsaka truma je imela poveljnika in je služila kralju po jeden mesec. Kralj je določil predstojnike tudi črez svoje zaklade, črez poljsko delo, črez vino¬ grade, črez oljkovo in figovo drevje, črez shrambe olja, črez govedo, črez kamele, črez vole, črez ovce. Tako je bilo imetje kraljevo v rokah dobrih služabnikov. 1 O teh orodjih bomo govorili pozneje. Davidova naročila za tem pel. In kralj David je zopet sklical izraelske po¬ glavarje in svoje služabnike, vzdignil se pce^ njimi in govoril: Poslušajte me, bratje moji in moje ljudstvo: Mislil sem, da bi zidal hišo, v kateri bi počivala skrinja zaveze Gospodove in podnožje nog Boga na¬ šega, in za zidanje sem vse pripravil- Bog mi je pa rekel: Ne boš zidal hiše mojemu imenu, ker si mož bojevalec in si prelival kri. Izbral me je Gospod Bog Izraelov iz vse hiše mojega očeta, da sem kralj črez Izraelce vekomaj '■ izmed Juda je namreč izbral poglavarje, potem iz hiše Judove hišo mojega očeta, in izmed sinov mojega očeta mu j e bilo všeč, da je mene izbral za kralja črez vse Izraelce. Pa tudi izmed mojih sinov je izvolil Salomona, mojega sina, da naj sedi na prestolu Gospodovega kraljestva črez Izraelce, in rekel mi je: Salomon, tvoj sin, bo sezidal mojo hišo in moje pred¬ dvore; zakaj njega sem si izbral za sina in jaz mu bom oče. In utrdim njegovo kraljestvo na veke, ako bo stanovitno izpolnjeval moje zapovedi in povelja, kakor tudi danes. Sedaj torej pred vsem izraelskim zborom, ko sliši naš Bog, (opominjam vas) : držite in preiskujte vse zapovedi Go¬ spoda Boga našega, da bodete v lasti imeli dobro deželo in da jo zapustit 6 svojim sinovom za seboj na vekomaj- Ti pa Salomon, moj sin, poznaj Boga svojega očeta in mu služi s p°' polnim srcem in z radovoljnim duhom- zakaj vsa srca preiskuje Gospod m umeva vse misli duhov. Ako ga bo s iskal, najdeš ga; če ga pa zapustiš, zavrže te na vekomaj. Sedaj torej, k er te je izvolil Gospod, da sezidaš hišo svetišča, osrči se in dopolni! Dal je pa David svojemu sinu Salo- monu načrt lop, in templa, in hramov, in gornje hiše in stanic znotraj spravne hiše, in tudi vseh dvorišč, katera je bil namenil, in zunanjih stanic na okrog za zaklade hiše Gospodove, L Kron. 28, 12. 13. 20. 21; 29, 1—11. Davidova naročila in molitev. 465 In za zaklade svetih rečij, in (načrt) razdelkov duhovskih in levitovskih za v sa dela hiše Gospodove in za vse Posode za službo templa Gospodovega. Davidu ni bilo dovolj, da je preskrbel vse Potrebne stvari za tempel: tudi velikost, dele in obliko mu je določil in dal vzorec ali natančen oačrt. Dal je blaga tudi za priprave v templu: za mize, posode, vilice, kadilnice, kupice, podobe kerubinov. David je dobil od Boga samega raz¬ svetljenje, po katerem načrtu naj se naredi tempel. poleg tega, kar sem še podaril za hišo Boga svojega iz svojega imetja zlata in srebra, dam za tempel svojega Boga, razven tega, kar sem dal za sveto hišo: tri tisoč talentov ofirskega 1 zlata, in sedem tisoč talentov prav očiščenega srebra, da se stene tempelske prevleko. In kjerkoli je treba zlata, naj se naredi delo iz zlata, in kjerkoli je treba srebra, naj se naredi delo iz srebra z rokami umetelnikov; in če kdo radovoljno da, Rekel je tudi David Salomonu, svo¬ jemu sinu: Moško ravnaj in bodi srčen in delaj: ne boj se in ne plaši se: zakaj Gospod moj ®og bo s te¬ boj in te ne bo pustil vne¬ mar, dokler ne dokončaš v sega dela za službo Go¬ spodove hiše. Glej oddelki duhovnikov tn levitov za vsako opra¬ vilo hiše Go¬ spodove so ti na strani in so pripravlje¬ ni in znajo — kakor pogla- naj napolni svojo roko danes, in daruje, kar hoče, Gospodu. Tedaj so obljubili poglavarji družin in prvaki iz¬ raelskih ro¬ dov, tudi po¬ glavarji črez tisoč in črez sto in pogla¬ varji kraljev¬ skih pose¬ stev ; in so dali za dela hiše božje pet tisoč talentov zlata, in de¬ set tisoč zla- tov; srebra deset tisoč in brona osem¬ najst tisoč, tudi železa Načrt templa. Varji tako tudi ljudstvo — storiti vsa tvoja povelja. In kralj David je govoril vsemu zboru: Salomona mojega sina samega Je Bog izvolil, četudi je še deček in nežen: toda delo je veliko, zakaj ne Pripravlja se prebivališče človeku, mar¬ več Bogu. Jaz sem pa z vsemi močmi Pripravljal stroške (potrebni denar) za hišo svojega Boga: Zlata za zlate posode, Srebra za srebrne, brona za bronaste, Železa za železne, lesa za lesene; in kamene onihe in kakor steklenaste in Pisane in razne dragocene kamene in Parskega marmorja 1 jako obilno; in 1 Parski marmor (z otoka Parosa) je bil najlepši in zato n M>menitnejši marmor. sto tisoč ta¬ lentov. In pri komerkoli so se našli kameni, dali so jih za zaklad hiše Go¬ spodove po Jahijelu Gersonovcu. In ljudstvo se je veselilo, ko so radovoljno obetali darila, ker so jih darovali Go¬ spodu z vsem srcem; pa tudi kralj David se je veselil z velikim veseljem. In je hvalil Gospoda pred vso množico in rekel: Hvaljen si Gospod Bog Izraela na¬ šega očeta od vekomaj do vekomaj! Tvoje, o Gospod, je veličastvo, in oblast, in slava, in zmaga; in tebi hvala, zakaj vse, kar je v nebesih in na zemlji, je tvoje: tvoje, o Gospod, je kraljestvo, 1 To je: iz dežele po imenu Ofir (Indija). Zgodbe sv. pisma I. 30 466 I. Kron. 29, 11—25; III. Kralj 2, 1—8. David naroča pred smrtjo Salomonu. in ti si črez vse poglavarje. Tvoje je bogastvo in tvoja je slava: ti vsemu gospoduješ, v tvoji roki je moč in oblast; v tvoji roki je velikost in oblast črez vse. Sedaj torej, Bog naš, hvalimo te in slavimo tvoje častitljivo ime. Kdo sem jaz in kdo je moje ljudstvo, da bi ti mogli vse to obljubiti (dati)? Tvoje je vse, in kar smo prejeli iz tvojih rok, smo ti dali. Zakaj popotniki smo pred teboj in ptujci mi kakor naši očetje. Naši dnevi so kakor senca na zemlji, in nobenega postanka ni (na njej). Go¬ spod, moj Bog, vsa ta zaloga, katero smo pripravili, da bi se sezidala hiša tvojemu svetemu imenu, je iz tvoje roke, in tvoje je vse. Vem, moj Bog, da poskušaš srca in ljubiš preprostost; zaradi tega sem tudi jaz v preprostosti svojega srca vesel daroval vse to, in videl sem, da je tvoje ljudstvo, ki se je tukaj zbralo, darovalo dari z ne¬ izrekljivim veseljem. Gospod Bog Abrahama, Izaaka in Izraela, naših očetov, ohrani vekomaj to voljo njihovega srca in vedno naj ostane ta duh v tvojo čast. Tudi Salo¬ monu, mojemu sinu, daj popolno srce, da bo držal tvoje zapovedi, tvoje po¬ stave, in tvoje obrede, in da vse stori, in da sezida hišo, za katero sem pri¬ pravil potrebščine. Ta molitev je silno lepa. Ne razkladamo je pa, ker je ni težko razumeti, marveč samo opo¬ minjamo, da jo je dobro večkrat brati. Ukazal je pa David vsej srenji: Hvalite Gospoda našega Boga! In vsa srenja je hvalila Gospoda Boga svojih očetov, in so se pripognili in priklonili pred Bogom in potem pred kraljem. In so darovali Gospodu klavne daritve in naslednji dan so darovali žgavne daritve, tisoč volov, tisoč ovnov, tisoč jagnjet ž njih pitnimi daritvami, in po vsem obredu jako obilno za vse Izraelce. In so jedli in pili oni dan pred Gospodom z velikim veseljem. In so v drugič mazilili Salomona, sina Davidovega. 1 Mazilili so ga Gospodu 1 To maziljenje predočuje podoba na str. 462. za kneza in Sadoka za velikega duhov¬ nika. In Salomon je sedel na prestolu Gospodovem kot kralj namestu Davida svojega očeta. In vsem je bil všeč, in pokorni so mu bili vsi Izraelci. Pa tudi vsi prvaki in mogočni in vsi sinovi kralja Davida so mu dali roko in so bili podložni kralju Salomonu. Gospod je torej povišal Salomona črez vse Izraelce in mu je dal slavo v kraljestvu, kakoršne ni imel pred njim noben kralj izraelski. Približali so se pa dnevi, da bi David umrl, in ukazal je Salomonu, svojemu sinu, rekoč: Jaz grem po pob vesoljne zemlje; osrči se in bodi moz, in drži obrambe (zapovedi) Gospoda Boga svojega, da hodiš po njegovih potih, in čuvaš njegove obrede, in njegova povelja, in sodbe, in postave, kakor je pisano v Mojzesovi postavi: da raz¬ umeš vse, kar storiš in kamorkoli se obrneš; da Gospod potrdi svoje besede, katere je o meni govoril, rekoč: Ako bodo tvoji sinovi čuvali svoja pota (varo¬ vali se hudega) in hodili pred menoj v res¬ nici (v zvestobi) v vsem svojem srcu in v vsej svoji duši, ne bo ti vzet mož 2 Izraelovega prestola. Ti tudi veš, kaj mi je storil Joab, sin Sarvijin, kaj je storil dvema vojvo¬ doma izraelske vojske, Abnerju, sinu Nerjevemu, in Amasu, sinu Jeterjevemm katera je umoril in je v miru prelil kri kakor v vojski, in je del kakor v boju kri na svoj pas, ki je bil okrog njegO' vega ledja, in na svoje črevlje, ki s ° bili na njegovih nogah. Stori torej P° svoji modrosti in ne pusti, da bi nje' govi sivi lasje mirno prišli v grob. ? a tudi sinovom Berzelaja Galaajca p°' vrni milost, in naj jedo pri tvoji mizi- prišli so mi namreč naproti, ko sem bežal pred Absolomom, tvojim bratom- Imaš tudi pri sebi Semeja, sina Gero- vega, sina Jeminijevega iz Bahurima, ki me je preklinjal s pregrdim prekli' njevanjem, ko sem šel v Tabor (Maha' najim): toda, ker mi je prišel naproti, ko sem šel črez Jordan, prisegel sem III. Kralj. 2, 8., 9; I. Kron. 29, 26—28. Davida smrt in pokop. 467 mu pri Gospodu, rekoč: Ne umorim te z mečem. Ti pa nikar ne trpi, da bi bil brez kazni. Saj si moder mož in veš, kaj mu moraš storiti; njegove sive lase pripravi s krvjo v grob. David, torej sin Izajev, je vladal črez vse Izraelce. In dnevi, v katerih je vladal črez Izraelce, so bili štirideset let: v Hebronu je vladal sedem let in v Jeruzalemu trideset in tri leta. In je umrl v dobri starosti, prileten, v bogastvu in slavi; in Salomon, njegov sin, je vladal namestu njega. Tako končava sv. pismo zgodbe Davidove. Ako se ozremo na vse to, priznati moramo, da se je izkazal David posebno modrega in skrbnega jev). Tudi Herod Veliki je tamkaj iskal zakladov. H grobovoma Davida in Salomona pa nista prišla. Še sv. Peter je mogel kazati na Davidov grob z besedami: Njegov grob je pri nas do današnjega dne. Jako gaje častila tudi prva krščanska cerkev, ker so romarji tamkaj, kakor na drugih svetih mestih, opravljali svojo pobožnost. Ali se je pa pozneje pozabil grob Davidov, ali se je spomin ohranil, to se ne da popolnoma trdno reči. Jako verjetno je, da se je ta spomin ohranil do današnjega dne. Kakor dandanes na¬ vadno poročajo in v Jeruzalemu v obče mislijo, je kraj groba Davidovega v taistem poslopju, kjer je bila tudi zadnja večerja. Dandanes je to po¬ slopje v mohamedanskih rokah, nekdaj pa je bila katoliška cerkev. (Gl. Jeruzalemski romar, str. 139 kralja, ker je vse pripravil, kar je bilo potrebno sinu za zidanje hiše božje. In David tako zapušča svet kakor mož, ki je dobro oskrbel svojo hišo. Na¬ ročil je tudi Salo¬ monu, naj povrne dobroto sinovom Barzelajevim, in naj kaznuje Jo- aba in Semeja. Teh dveh ni kaz¬ noval sam zaradi posebnih razmer „Davidov grob“ v Jeruzalemu. in 148.) Poslopje ima pritličje in jedno nadstropje. V nadstropj u ka¬ žejo dvorano, kjer je Jezus obhajal zadnjo večerjo; pod to dvorano pa kažejo moha- medanci Davidov grob, namreč ve¬ liko, 4 m dolgo, 1 m široko in 3 m visoko rakvo s pisanimi prepro¬ gami pregrnjeno. Je - li Davidov grob tukaj, ali ali obljub: Joaba ne, ker mu je bil jako po¬ treben in koristen, pa je tudi storil veliko za kralja; Semeja ne zaradi obljube. A ker sta bila oba hudo zagrešila, zahtevala je pravica, da se kaznujeta. Pokopali so Davida na Sijonu ali v Davido¬ vem mestu. Gotovo je bil grob velikega kralja pri Judih jako v čislih, in ni se pozabil kraj, kjer je bil pokopan. Ko so se vrnili Judje iz babilonske sužnjosti, vedeli so še, kje je Davidov grob. (II. Ezdr. 3, 16.) In tako se je ta spomin ohranil še pozneje. Kakor poroča Jožef Flavij, je shranil tamkaj Salomon v lončenih shrambah velike zaklade; od shramb je veliki duhovnik Janez Hyrkan 1. 132. pred Kr. razbil jedno in odvzel 3000 talentov zlata (okoli 200 milijonov goldinar¬ morda v spodnji zemski votlini, tega ne vemo; to pa je izvestno, da govore o tukajšnjem grobu že prva poročila. 1 Ker smo o kralju Davidu govorili že mnogo, ni nam treba naposled še več govoriti o njegovih čednostih in slavnih delih. Zato dostavljamo samo še to, kar pravi o njem modri Sirah (47, 2—13): Kakor se mast odloči od mesa, lako je bil David odločen izmed Izraelovih otrok. V svoji mladosti se je igral z levi kakor z jagnjeti, in z medvedi ravnal tako kakor z mladimi ovčicami. Ali ni ubil orjaka in odvzel sramoto od ljudstva? Ko je vzdignil roko, podrl je ošabnost Goljatovo s kamenom iz prače; zakaj klical je Gospoda vse- 1 Schuster, Handbuch I.; str. 606. 30* 468 Hvala Davidova. mogočnega, in dal je (Gospod) njegovi desnici I moč s poti spraviti močnega vojščaka in po¬ višati rog (moč) svojega ljudstva. Zato ga je poslavljalo (ljudstvo) kot zmagovalca deset tisoč mož, in ga je hvalilo zaradi Gospodovih blago- darov in mu je podalo častno krono, ker je strl sovražnike na vseh straneh in je iztrebil Filistejce, ki so nasprotniki do današnjega dne; njih rog je potrl za večno. Pri vsakem delu je dal hvalo Sve¬ temu in Najvišjemu s poveličevalno besedo. Iz Uvod v psalme. vsega srca je hvalil Gospoda in ljubil Boga, kateri ga je ustvaril in mu dal moč zoper sovražnike. In postavil je pevce pred oltar, in ž njih glasom je naredil prijetne speve. In dal je tudi praznikom častitljivost in je lepšal čase do konca svojega življenja, da so hvalili sveto ime Gospodovo w zarana poveličevali svetega Boga. Gospod ga je očistil njegovih grehov in na vekomaj povzdignil njegov rog; in mu je dal zavezo kraljestvo in slavni prestol v Izraelu. Hiša Davidovega groba na Sijonu. II. oddelek. P s a Uvod. Kdor ve le količkaj o Davidu, ve tudi, daje peval, da je zlagal psalme in se zato imenuje kraljevi pevec. Ker so nekateri psalmi pre¬ roški, imenuje se David tudi kraljevi prerok. Zato je tukaj pravi kraj, da povemo nekoliko o psalmih, in da si potem ogledamo te prelepe speve Duha božjega, zlasti skrbno tiste, ki nas uteg¬ nejo najbolje vnemati k božji ljubezni. Predno pa govorimo o psalmih, moramo ne¬ koliko povedati o svetih pesmih sploh, ki se na¬ hajajo zapisane v svetem pismu stare zaveze. 1 m i. Svete pesmi. Človeku je prirojeno, da poje, zato se sliši petje pri vseh narodih. Za petje je treba, da iz¬ rekamo s povzdignjenim in prijetnim, preminjajo- čim se glasom lepe besede, take besede, ki imajo lepo misel in so tudi razvrščene v lepem redu- Kar pojemo, to imenujemo pesem. Pa tudi že same besede, čeprav jih ne pojemo, imenujemo pesem, ako so namreč dobre ali pripravne za petje. V svetem pismu seveda ni zapisano petje (saj se ne da zapisati, ampak samo poslušati), pač pa so zapisane mnoge besede, katere so ne- Psalmi: čegavi so, kakšne oblike in vsebine. 469 kdaj peli. Ko so prišli Izraelci skozi Rdeče morje in je Bog čudovito potopil sovražno egipčansko vojsko, tedaj je zapel Mojzes in ž njim so zapeli Izraelci prelepo pesem, katero smo brali na strani 206. in 207. Mojzes je zložil besede, napravil je napev, naučil Izraelce in potem so skupno peli moški zase in ženske z Mojzesovo sestro skupaj zase. 1 Pred smrtjo je podal Mojzes izraelskemu ljudstvu imenitno pesem, katero si je imelo za¬ pomniti, da bi se po njej ravnalo. (Zgodbe, str. 307 i. dr.) Tudi Mojzesov blagoslov je zložen v pesniškem duhu, kakor blagoslov Jakopov. V Jobovih bukvah smo našli jprelepo pesniško opi¬ sovanje mogočnosti božje. Nadalje poznamo lepo pesem Debore in Baraka in pa Samuvelove matere Ane. Davidovi psalmi. Vse te svete pevce je pa prekosil od Boga izvoljeni kraljevi pevec David, ki je zložil čudo¬ vito lepe, poučne, pa tudi mnogoštevilne pesmi Bogu v čast in zahvalo. Te imenujemo psalme. Sv. pismo šteje 150 psalmov. Četudi ni vseh Psalmov zložil kralj David, vendar se navadno in kratko imenujejo Davidovi, in sicer iz več Vzrokov. Najprej je trdno, da je David izmed vseh svetih pevcev zložil največ psalmov: 73 psalmov ima nadpise, da so od Davida; pač so še nekateri drugi Davidovi, ki nimajo nobenega nadpisa, kakor l-> 2. (Dej. apost. 2, 34; 4, 25; 10., 33., 43.) Potem je očitno, da so nekateri drugi pevci zlagali psalme le po Davidovem vzgledu. Naposled je tudi jasno, da so poznejši sveti pevci le dodajali svoje pesmi Davidovim in jih tako dopolnjevali. Torej je po¬ polnoma pravično, ako psalme v obče pridevamo Davidu in njega štejemo za zlagalca svetih Psalmov. Drugi pevci. Sicer nam pa sv. pismo samo imenuje poleg Psalmov Davida še nekatere svete pevce, ki so zlagali psalme. Dva je zložil kralj Salomon ( 11 ali 12 psalmov so zložili sinovi Koretovi a li Korahovi, t. j. neka levitovska družina, ki je °d Mojzesa sem opravljala sveto službo; prav tako je zložil 12 drugih psalmov levit Asaf, ki 1 Bila je že zgodaj in morda celo pri Mojzesovi pesmi navada, da so pevali in si odpevali, t. j. jeden zbor (moški) Je zapel jedno vrstico, drugi (ženski) zbor je pa odpel na¬ slednjo vrstico, in tako se je vrstilo do konca. Tako petje Je bilo jako lepo in veličastno, kakor je še dandanes v sveti eerkvi. S tem ne poveličuje petje samo Boga, ampak tudi Pevci se med seboj vspodbujajo in vnemajo. je živel ob Davidovem času. A zakaj bi tako na¬ tanko preiskovali, kdo je zložil ta ali oni psalm: saj je pravi in prvi njih začetnik sv. Duh sam in v njih nam odmeva čista božja beseda! Oblika psalmov. Ker so psalmi zloženi v ta namen, da so jih pevali, zato je njih beseda in oblika pesniška. Vsakdo ve, da so besede drugačne, ako pojemo, drugačne, ako se po domače pogovarjamo. Naše slovenske pesmi so zložene v stopinjah, vrsticah in kiticah, tako da so lepo umerjene. Ne samo, če pojemo, tudi če beremo pesem, glasi se pri¬ jetno. Mnogokrat so naše vrstice med seboj na koncu jednakoglasne, kakor „Dnevi so šteti, treba umreti 11 , kar imenujemo rimo. Toda v starih sveto¬ pisemskih pesmih ni vseh takih pesniških olepšav. Pač pa so v svetopisemskih pesmih semtertje (posebno pri prerokih in v Jobovih bukvah) jako vnete in vzvišene pesniške besede in pa vsporednost členov. Ta vsporednost členov je prava posebnost v svetopisemskih pesmih. In kaj je ta vsporednost, povedd najlože vzgledi. Mojzes je pel (Zgodbe, str. 308): Poslušajte nebesa, kar govorim — Naj čuje zemlja besede mojih ust. Ti dve vrstici se med seboj vjemata, zakaj obe pomenjata isto; tudi po obliki sta si podobni. Cela misel (ali kitica) ima dva člena, oba člena sta med seboj združena, in to se imenuje vsporedno, kakor sta dve črtici vsporedni v tem-le znamenju =. Največ¬ krat sta združena dva člena med seboj, le ne- katerikrat jih je več. Ta vsporednost pa ni zmerom jednaka. Včasih sta si oba člena podobna, drugikrat kar na¬ sprotna, tretjikrat zopet se ista misel pove z dvema členoma ali stavkoma. To bomo videli v vseh psalmih, kakor smo tudi že videli doslej. Vsebina psalmov. Skoro samo po sebi se umeva, da nam sveto pismo ne podaje posvetnih pesmij, ampak le take, ki se ozirajo na Boga, torej pobožne, na¬ božne ali verske. In take so izmed vseh naj¬ veličastnejše in najlepše. Saj povzdigujejo našega duha k Bogu, vzbujajo nam svete misli in želje, vnemajo v nas ljubezen božjo, utrjujejo v nas dobre sklepe in nas vodijo k izveličanju. Psalmi nam opisujejo Boga in prelepo kažejo njegove lastnosti. Nobena pesem ne poveličuje 470 Psalmi: vsebina; kako so jih rabili pri službi božji. Boga tako, kakor pesem svetopisemska. Prav veliko psalmov nam razkazuje božja dela, ka¬ tera vidimo na nebu in na zemlji, zlasti še to, kar je Bog storil za rešenje izraelskega rodu in tudi vsega človeštva. — Ker pa smo greš¬ niki in Boga žalimo, kakor ga je razžalil cel 6 bogoljubni David, zato spoznava sveti pevec v psalmih svoje grehe in prosi Boga odpuščanja. Slišali smo že o spokornih psalmih, v katerih David razodeva svojega spokornega duha in s tem tudi bralca vnema k pokori. — Večkrat pa nam opisujejo psalmi blaženo veselje, katero ima bogoljubna duša s svojim Bogom. Ti psalmi ope¬ vajo ljubezen božjo, najlepše, kar more ope¬ vati človek. — Po¬ sebna vrsta psalmov je pa tista, ki pre- £1 rok n j e prihodnj ega Izveličarja ali M/ Mesijo, in se zato ■ ! imenujejo mesi- fL;'' i a n s k i. "Psalmi pri službi božji- David je peval v pesmi, kakor mu je narekoval Duh fflg božji, pel jih je po svojem srcu in iz svoje potrebe. Toda ob jedcem mu je bil namen tudi ta, da bi se te pesmi pele očitno pri božji službi v templu. In zares so psalmi preimenitni zato, ker so se pevali pri božji službi. Ako pomislimo, kaj je David storil za hišo božjo, kako je razredil duhovnike in levite, ne moremo se čuditi, da je ta bogoljubni in tako nadarjeni mož zložil pesmi za petje pri službi božji. On je določil pevce, "določil je godce, ki so imeli razno godbeno orodje, in določil, kako naj se poje in gode pri službi božji, to je pri vsak¬ danji jutranji in večerni molitvi in pa pri opravilu ob posebnih praznikih. Prav zaradi tega so imeli duhovniki in pevci za psalme veliko skrb, zato so jih umno razdelili in dali jim nadpise, katere čitamo še dandanes. Ker so pri službi božji leviti ne samo peli, ampak tudi godli s posebnimi godbenimi orodji, moramo nekaj malega izpregovoriti tudi o teh godalih. Godbeno orodje. Godbeno orodje je bilo pri starih Hebrejcih deloma za pihanje (pihala), deloma za brenkanje na strune, deloma za udarjanje na ploče. To trojno orodje so rabili tudi pri službi božji. V prvo vrsto spada zlasti trobenta, o ka¬ teri smo že večkrat slišali. Že Mojzes je dal narediti dve trobenti (hebr. hazozrdt) iz srebra, s katerima sta trobila dva duhovnika. Trobenti sta bili podolgasti, ravni, komolec in morda še več dolgi. Trobenta ima Jcrepak, doneč in veličasten glas, zato je bila posebno pripravna za službo božjo. Rabili so vsaj po dve trobenti vedno v templu; tro¬ bila sta duhovnika, n. pr. kadar so od¬ prli vrata pred¬ dvora, potem pred soboto in pri vsak¬ danji daritvi; tro¬ bili pa so tedaj, kadar je ponehalo petje. Od prave tro¬ bente se je razloče¬ val rog (hebrejski šofdr), za trobljenje narejen iz zavitega rogu ovnovega ah kozlovega. Trobili so ž njim duhovniki ob mlaju (začetku) sedmega meseca in pa 0 jubileju; rabili so ga tudi, da so si dajali zna¬ menja: a za službo božjo se ni rabil. Prav pogostoma so rabili stari Izraelci pl' ščal ali piščalko (halil). Delali so jo iz votlega bičja ali iz lesa. Izprva je bila brez luknjic, na katere se pritiska, da se glas premeni. Kdaj so začeli delati luknjičaste piščalke, ni znano. P aC pa so devali po dve in po več piščalk skupaj, da so imele več glasov. Asirski spominiki nam pred¬ stavljajo dvojno piščal, egiptovski pa jednotno. — Piščal se mnogokrat omenja v sv. pismu. R a ' bili so jo ob posvetnih in bogoslužnih prilikah, v žalosti in v veselju. Orodje druge vrste je bilo na strune. Največ¬ krat se imenujejo citre (hebr. kinnčr). Bile so I. Lira. 2. Dvojna piščal. 3. Boben. 4. Žvegla. 5. Rog. 6. Sambuka. 7. Simfonija. Psalmi: kako so jih pevali pri službi božji. 471 nekoliko podobne našim citram. Na votlo stvar, — na les ali črepinjo — so bile napete strune, po tri ali po več, in z malim kladivcem ali s paličico se je na nje udarjalo. Pri božji službi so rabili veliko citer; gotovo so jih izdelovali prav umetno in jih znali rabiti v prijetni glasbi. — Znana je „Davidova harfa“ ali „glasbeno orodje Davidovo 11 , kakor jo imenuje sv. pismo (II. Kron. 29, 26), ker jo je ali Da¬ vid izumil ali pa vsaj izročil levi- tom za božjo službo. Harfa je bila velika, tri- oglata in imela 24 ali tudi manj strun napetih na votlem lesu. (Glej podobo na strani 421.) Igrali so s prsti od desne in leve, zaradi tega je bilo to orodje jako pri¬ pravno za godbo. Rabili so pri službi božji vselej najmanj po dve, a ne več kakor po šest harf. — Pri Grkih so radi imeli liro, po¬ znali so jo pa tudi Hebrejci, ker se nahaja njena podoba na starih makabejskih de¬ narjih. Imela ni veliko strun; ra¬ bili so je radi posvetni pevci. rabili večje cimbale, manjše pa so rabili tudi drugod, n. pr. ženske pri svojem petju. Nadalje so semtertje rabili stresalo (si- strum), kije bil nekak obroč s počeznimi palicami. Orodje so stresali in palice so močno donele in rožljale. Za močno rožljanje so bili namenjeni tudi rogli ali trikotniki, iz kovine narejeni in z obročki obdani; udarjali so ob nje s kladivi. Tudi zvončke so rabili v isti namen, kakor še bobne in bo- benčke, katere so nosili v rokah in vanje tolkli. 1 Pri Babilon¬ cih sta bili v navadi še: sam- buka in sim¬ fonija, skoro gotovo orodje na strune. Če omenjamo naposled še dudo ali diplje, t. j. piščal z mehom, kakor šno rabijo povsod pastirji, našteli smo vse staro glasbeno orodje. Ker so pri Davidovih svetih pesmih večinoma tudi igrali, zato umevamo, zakaj se imenujejo psalmi. Psal- mds (grška be¬ seda) namreč po menja igranje ali brenkanje ob I. Duda. 2. Rožljica. 3. Stresalo. 4. Rogel. 5. Zvončki. Naposled si oglejmo še orodje za udarj anj e. Večkrat se omenja cimbal a (hebr. zGazal), ki je bila polobla, votla, iz kovine, in se je udarjala s kladivom, ali pa sta se dve cimbali tolkli druga ob drugo. Udarjali so pa cimbale po stopinjah ali taktu, kakor delamo še dandanes z bobni in drugim zvenečim ali bobnečim orodjem. Hebrejci so imeli večje in manjše cimbale. V templu so strune, potem tudi tako pesem, ki se je prepevala z brenkanjem na strune. Vse psalme skupaj ime¬ nujemo psalter, kar pomenja prav za prav orodje za brenkanje. Pa dovolj tega razkladanja! Ostaja nam le še, da povemo, kako sv. katoliška cerkev rabi psalme za češčenje božje. 1 Prim. Schegg, Bibl. Archiiologie, 1887, str. 552 in nasl. 472 Psalmi v sv. cerkvi. Psalm L, 1—6. O pravičniku in krivičniku. Psalmi v katoliški cerkvi. Že naš Gospod Izveličar je poveličeval nebe¬ škega Očeta s psalmi, n. pr. pri zadnji večerji in celč na križu, kjer je glasno izrekel začetek 21. psalma: Moj Bog, moj Bog, zakaj si me za¬ pustil! Zatorej so prepevali psalme tudi apostoli, kateri so jih bili vajeni iz mladih let, in to navado so sporočili krščanski cerkvi. Pri božji službi so že v prvih časih po vseh cerkvah prepevali psalme. Kristijani so jih radi pevali ali molili tudi sami zase, bodisi doma, ali na poti, ali pri veselih po¬ jedinah, ali v ječah; mučeniki, kadar so šli v smrt, in drugi, kadar so mrliče pokopavali. „Že otroci so se učili psalter na pamet, in od menihov se je naravnost zahtevalo, da so znali psalter na pamet. £<1 Zato ni čuda, da je bilo vse cerkveno petje prepleteno s psalmi, in da je bil velik del cerkvenih molitev iz psalmov. In tako je še dan¬ današnji. Pri sv. maši se precej v začetku moli psalm, pa tudi pevci začnd pri slovesni maši peti psalm; nadalje je večkrat oddelek iz psalmov pred evangelijem, pred darovanjem, po sv. obhajilu in še pri kajenju sv. posod in oltarja in pri umi¬ vanju rok. Še bolj kakor sv. maša se naslanjajo duhovske dnevne molitve na psalme. Jako stara na¬ vada je, ob raznih urah peti Bogu hvalo, kakor priča sam David, ko pravi: Sedemkrat na dan sem ti pel hvalnico 3 . Ob določenih urah so hodili molit Judje ob Gospodovem času 3 , in to je spre¬ jela tudi cerkev. Tako so se opravljale jutra¬ nji c e, potem molitve črez dan ali dnevnice (ob 6., 9., 12. uri dopoldne in ob 3. uri popoldne), naposled večernice s sklepnimi molitvami. Pri teh molitvah so bili in so še vedno glavni del psalmi, ki se v nekaterih redovnih cerkvah še vedno slovesno pojd, kakor so se nekdaj po večjih cerkvah peli slovesno. Pisatelji srednjega veka poročajo, da je sv. Hijeronim razdelil psalter za duhovske molitve tako, kakor je še sedaj raz¬ deljen, da se namreč izmolijo v jednem tednu vsi psalmi. Potemtakem bi bil naš brevir že iz četr¬ tega stoletja tak, kakoršen je sedaj. 4 Sicer pa beremo, da je n. pr. sv. Patricij, apostol irskega otoka, vsak dan zmolil ves psalter. Tako utrjena je bila pri vernikih navada, moliti psalme, da je 1 Thalhofer, Erklarung der Psalmen, 1895, str. 25. ’ Psalm 118, 164. 8 Dej. apost. 3, 1. 4 Thalhofer, Erkl., str. 29. sv. Dominik molitev rožnega venca uredil prav po številu psalmov: kakor je 150 psalmov, tako je v celem rožnem vencu tudi 150 češčena- marij, in zato imenujejo ves rožni venec tudi psalter. To nam dovolj priča, kako imenitni so bili v sv. cerkvi ob vseh časih Davidovi psalmi in kako častitljiv je kraljevi pevec, ker je zložil po navdihnjenju sv. Duha te svete pesmi. Zaradi tega pa bo to tudi nam v veliko duhovno veselje in korist, ako bomo z gorečim srcem, pobožno in pazljivo prebirali in molili psalme. 1 Psalm I. Srečen je pravičnik, nesrečen je krivičnik. Srečen mož, ki ne gre v zbor hudob¬ nežev, in ne stoji na poti grešnikov, in ne sedi na sedežu kužnih 2 ; Marveč ima veselje v postavi Go¬ spodovi, in v njegovi postavi premišljuje po dnevu in po noči! In je kakor drevo, ki je zasajeno ob potokih, ki svoj sad daje ob pravem času; in njegovo listje ne odpade, In vse, karkoli stori, posreči se mu. Ne tako hudobneži, ne tako, ampak kakor prah 3 , ki ga veter od tal drvi. Zato hudobneži ne ostanejo v sodbi 4 , tudi grešniki ne v zboru pravičnikov; Zakaj Gospod pozna pot pravični¬ kov, pot hudobnežev pa izgine (vodi v pogubo). Ta psalm je kakor nalašč zložen za to, da je v začetku ali na čelu vseh drugih psalmov. Naznanja in prelepo kaže, kar opevajo vsi psalmi: prava sreča je ta, da živimo po božji volji, grešnik pa ne more biti srečen. Bralec tudi vidi prčcej 1 Kar treba sploh pripomniti pri branju sv. pisma, velja še veliko bolj o psalmih, da jih je treba brati in moliti počasi, s premislekom, pobožno in pogostno. Ako tako ravnamo, umeli jih bomo čim dalje bolje in lože. Ako pa tako ne ravnamo, nam tudi najboljša razlaga nič ne pomaga. 2 Hebrejska beseda pravi: zasmehovalcev. Zasmehovalo! sv. vere so pa kakor kuga za vernike. Kako imeniten je ta nauk za nas, ker je dandanes toliko ljudij, ki zasmehujejo sv. vero! S takimi ne smemo imeti nič opraviti. 8 Po hebrejskem pleve, katere se zdrobe pri mlatvi. 4 Tu ni misliti samo na sodbo po smrti, ampak tudi na kazni božje, ki večkrat zadenejo grešnika. Psalm 1.: razlaga. Psalm 2, 1—13. Mesijevo kraljestvo. 473 tukaj vse, kar smo rekli poprej o psalmih, kako je namreč beseda vzvišena in pesniška, — posebno lepe so primere: drevo ob potoku, prah, ki ga vihar podi in razprši na vse strani — in kako ima vsaka kitica dva vsporedna člena ali več. 1 Znamenito je tudi, da razločuje David sto¬ pinje greha: Hoditi (iti) v zbor hudobnežev je tovarištvo imeti s slabimi ljudmi in se pohujšati; potem stati na poti grešnikov (ali pregrehe), to naznanja, da človek dela greh že sam iz sebe; in naposled sedeti na sedežu kužnih — naznanja človeka, ki je v hudobiji stanoviten. Ta psalm nas uči krščansko pravič¬ nost; kratko in krepko nam pravi, da v pravič¬ nosti je sreča, v pregrehi pa največja nesreča. Sv. očetje pa so ga umevali tudi o Kristusu, ker je bil on pravičen v najvišjem pomenu, in njegova jed je bila, da je dopolnjeval voljo nebe¬ škega Očeta. 2 Zaradi tega mesijanskega pomena moli sv. cerkev ta psalm ob nekaterih Gospodovih in ob raznih svetniških praznikih. — Mi pa kri- stijani bomo videli v nebesih, v najpopolnejši sreči, kako resnična je beseda božja 1. psalma. Psalm II. Upor zoper Gospodovega maziljenca. Zakaj hrume narodi, in si ljudstva vmišljujejo prazne stvari? Vzdigujejo se kralji zemlje, in knezi se zbirajo skupaj zoper Gospoda in zoper njegovega maziljenca. (Govore:) „Zdrobimo njih vezi, in vrzimo s sebe njih jarem." — 1 Ta oblika bi se videla še lepše, ko bi razločneje tiskali, n. pr. tako - le: Srečen mož, ki ne hodi v zbor hudobnežev, In ne stoji na poti grešnikov, In ne sedi na sedežu kužnih, Marveč ima veselje v postavi Gospodovi, In njegovo postavo premišljuje noč in dan . . . !l li, ko bi povedali lepo misel z bolj pesniško besedo. Toda tak tisek bi potreboval preveč prostora, zato ne moremo vsakega dela ali člena tiskati v posebni vrsti. Ako bralec le količkaj pazi, spozna takoj člene vsake posamezne vrste. Kar se tiče pesniške besede, bila nam je prva skrb, da smo besedo božjo povedali resnično, šele v drugi vrsti smo gledali ha lepo in umetno besedo. Kdor pa želi psalme brati v lepi Pesniški obliki, naj vzame v roko knjigo: „Psalmi. Pre¬ ložil Iv. Vesel. V Ljubljani. 1892.“ Cena 1 gld. 20 kr. 2 Jan. 4, 34. On pa, ki biva v nebesih, smeje se jim, in Gospod jih zaničuje. Tedaj jim govori v svoji jezi, in v svojem srdu jih prestraši. Jaz (Mesija) pa sem postavljen od njega kralj črez Sijon, njegovo sveto goro; oznanjujem njegovo povelje: 1 Gospod mi je govoril: ,,Sin moj si ti, danes sem te rodil. Tirjaj od mene, in dam ti za ded- ščino narode, in za tvojo posest (last) pokrajine zemlje. Vladal jih boš z železno palico, 2 in razbil jih kakor posodo lončarjevo." In sedaj, kralji, spoznajte, dajte se poučiti vi, ki sodite zemljo! Služite Gospodu v strahu, in radujte se pred njim s trepetom! Poprimite se svarjenja, da se ne bo srdil Gospod, in ne zaidete v pogubo s pravega pota, Kadar se razvname v kratkem nje¬ gova jeza. Blaženi vsi, ki vanj zaupajo! Ta jako krepki, živahni psalm je vseskozi preroški ali mesijanski psalm, ker napoveduje bodo¬ čega Mesija. Ta psalm je zložil David. V preroškem duhu gleda v Mesijeve prihodnje čase. In tu ne vidi miru, marveč od vseh stranij hrume narodi in ljudstva in njih kralji ter se zbirajo v upor zoper Boga in njegovega Kristusa (maziljenca). Toda kaj zmore človeška moč zoper Boga! Bog se jim smeje, pa hoče jih tudi zavrniti, kakor so zaslužili. Sedaj pa se oglasi Mesija sam in povč, da je od Boga postavljen za kralja črez Sijon v du¬ hovnem pomenu, to je, črez božje kraljestvo na zemlji ali sv. cerkev: kaj bi torej mogli zoper njega? Saj ima od Boga samega preimenitno po¬ velje ali naznanilo, in to je: Mesija-Kristus je Sin Božji, zakaj Oče ga je od vekomaj 3 rodil. Ker je Sin Božji, ima tudi od Očeta v lasti in za dedščino vesoljno zemljo in vse narode. Vladal jih bo mogočno, nihče se mu ne bo mogel ustav- 1 To se lahko umeva dvojno: ali o evangeliju, katerega bo oznanjal Mesija, ali o posebnem povelju, dejali bi, razglasu, s katerim naznanja Bog, da je Mesija njegov sin od vekomaj. 2 Železna palica = železno žezlo, pomenja močno in od¬ ločno vladanje. 3 Danes: v večnosti je vedno samo sedanji čas, torej vedno danes. 474 Psalm 2.: razlaga. Psalm 3, 1. Zaupanje v Boga. Ijati. Zaradi tega uči naposled psalmist sam, naj si vladarji in sodniki o pravem času dadd po¬ vedati resnico, naj bodo modri, naj bodo Mesiju pokorni, naj mu služijo, oklenejo se reda, da ne poginejo, kadar se vname kaznujoča jeza božja. V tem psalmu imamo prelepe izreke, ki nam potrjujejo najimenitnejši nauk naše vere, da je Kristus pravi Bog. Mesija namreč je Sin božji, njegovo rojstvo iz Očeta pa je večno. se mu udali radovoljno in ne nakopali si hude kazni v večnosti! To prerokovanje se je nad Iz- veličarjem natanko izpolnjevalo in izpolnjuje se vedno v sv. cerkvi. Zato je pa ta psalm v veliko tolažbo vsem prijateljem Mesijevega kraljestva, zakaj vemo, da ga ne zatare in ne uniči nobena sila. — Sv. cerkev moli ta psalm ponajveč ob Gospo¬ dovih praznikih, pa tudi sicer ob drugih praznikih. | Naj tudi nas, ki živimo v hudih časih, tolaži in „Govorl, Gospod, tvoj hlapec posluša!“ Oba sta torej jedne narave; tudi Sin je večen kakor Oče. Sin je po volji Očetovi vladar vesolj¬ nega sveta; Kristus je glava svoje cerkve tudi po svoji človeški naravi. Ni težko spoznati, kaj nam slika in napove¬ duje ta psalm. Slika nam boj zoper Kristusa in Kristusovo kraljestvo — sv. cerkev. Sovražniki se zbirajo zoper njega od vseh stranij. Toda kaj morejo zoper njega? O da bi bili pametni, da bi vnema ta psalm k zaupanju do Boga, ki čuje nad Mesijevim kraljestvom. Psalm III. Zaupna jutranja molitev. Gospod, kaj so se namnožili, ki me stiskajo! Mnogi se vzdigujejo zoper mene; Psalm 3, 2 — 9: zaupanje v Boga. Psalm 4, 1—10: zaupna molitev. 475 Mnogi pravijo o meni: „Nobene Pomoči mu ni več pri njegovem Bogu.“ Ti pa, o Gospod, si moj branitelj, ti moja slava in ti dvigaš mojo glavo. 1 Z močnim glasom sem vpil h Go¬ spodu, in uslišal me je s svoje svete gore. 2 Legel sem spat in sem zadremal, m sem vstal, ker me je Gospod varoval. Ne bojim se tisočev ljudstva, ki me °bdaje.Vstani Gospod, reši me, Bog moj! Zakaj ti udariš vse, ki mi naspro¬ tujejo brez vzroka; zobe grešnikov raz- melješ. Od Boga pride rešenje, in nad tvoje ljudstvo tvoj blagoslov. Ta psalm je David zložil tedaj, ko je bežal Pred Absolomom. To nam pravi napis, 3 ki ga ima t a psalm. Ako se spomnimo, kako hudo se je Davidu godilo tedaj, ko je bežal pred Absolomom, ume¬ vamo lahko, s kakšnim srcem je molil in zložil ta Psalm. Ko je bil onkraj Jordana in je zjutraj vstal, bila mu je pred očmi njegova nesreča in stiska zaradi toliko sovražnikov. In to toži Gospodu, a kmalu dobi od Boga pomoč, ker ga je uslišal s Sijonske gore. Zato se pa na Boga opira tako, 'L se ne boji nobene sile. Kako so misli lepe in vzvišene, pa tudi tola¬ žilne, vidi bralec sam. Vidi tudi lahko, kako so Prikladne vsakemu človeku, ki je v stiskah: zjutraj vstane, pa takoj ga navda misel, da preže sovraž¬ iti nanj. V posebnem pomenu pa so besede psal- m°ve prikladne Izveličarju, in sicer ima psalm skoro v vsaki vrstici prerokovanje, ki se je do¬ polnilo v Kristusu. Tudi on je imel veliko so¬ vražnikov, ki so ga — zlasti pod križem stoje — zasmehovali, češ, da mu Bog neče pomagati. A ^zveličarju je bil vedno Oče na strani. Vpil je I' a Sin k Očetu v molitvi, kakor na Oljski gori 111 naposled na križu, in Oče ga je uslišal. 4 Po¬ sebno pa se je božja moč kazala v Izveličarjevem 1 Vzdigniti glavo pomenja povišati koga, ki je bil Ponižan; torej tudi počastiti koga ali pomoči komu do zmage. ’ S Sijona, kjer je šotor Gospodov. 8 Napisov, ki jih imajo psalmi, ne navajamo, ker jih o moremo — kakor je znano — jasno razložiti, in pa, ker 2a naš namen, za češčenje božje, za pobožnost in ljubezen nikakor niso važni. 4 Hebr. 5, 7. vstajenju: spal je v smrti, pa je tretji dan vstal. Zaradi tega bogatega pomena, ki je v tem psalmu, molimo ga prav pogostoma, v preroškem zmislu ob Gospodovih praznikih. A molimo ga radi in v pravem duhu tudi za jutranjo molitev, Bogu hvaležni za počitek, udani v njegovo voljo, 1 za¬ našajo se na njegovo neskončno dobroto in ljubezen. Psalm IV. Večerna zaupna molitev v stiskah in nadlogah. Ko sem klical, uslišal me je Bog moje pravičnosti, v stiski si mi po¬ magal. Usmili se me, in usliši mojo molitev! Človeški otroci! doklej še bodete težkega 2 srca? Zakaj ljubite ničemer- nost in iščete prevaro? Vedite pa, da je Gospod čudovito poveličal svojega svetega; 3 Gospod me usliši, ko bom k njemu klical. Ko se srdite, nikar ne grešite! Kar rečete v svojih srcih, tega se kesajte na svojih ležiščih. 4 Darujte daritev pravičnosti in upajte v Gospoda! Mnogi reko: Kdo nam pokaže dobrote 5 ? Za znamenje 0 je nad nami svetloba tvojega obličja, Gospod; veselje daješ v moje srce. Od sadu žita, vina in olja svojega so obogateli. V miru ležem, in takoj zaspim, Ker ti sam, o Gospod, si me utrdil v upanju. Stavimo si pred oči Davida v bridkostih, v katerih je bil v vojski z Absalomom! Predno gre počivat, prosi Boga zaupno pomoči, kara pa so- 1 V tem oziru si oglejmo tudi sliko, ki nam kaže, kako je božji glas poklical mladega Samuvela po noči, ko je spal, in kako je Samuvel pokorno in urno vstal. Ako spimo ali ako bdimo, bodimo vedno pripravljeni, da poslušamo božji glas. 2 Težkega srca pomenja: trdega, zakrknjenega in otrpnelega srca. 8 Ta sveti je David; tukaj pomenja Bogu udanega ali od Boga izvoljenega moža. 4 T. j. ponoči, ko ste na postelji v miru in lahko iz¬ prašate svojo vest. 5 Ti mnogi so nezanpneži, ki nepotrpežljivo poprašujejo: Od kod nam neki pride kaj dobrega? Kdo nam bo kaj dal? 0 Kakor zastava ali znamenje v boju. 476 Psalm 5, 1—13: molitev za pomoč. Psalm 6, 1—7: spokorni. vražnike, da gredo za ničemernimi stvarmi, in tudi njega, Davida, hočejo ugonobiti. Akotudi se morda jeze zaradi te ali one stvari, toda nikakor bi ne smeli dati zapeljati se k očitnemu uporu, h grehu. Zatorej naj bi objokovali svoje grehe, v Boga zaupali, kakor tudi on sam zaupa, zakaj božja dobrota je njemu kakor vojna zastava; zato se v srcu veseli, bolj kakor se morda sovražniki vesele svojih bogatih sadežev. Mirno leže počivat in zaspi, ker v Bogu je njegovo trdno zaupanje. Ta psalm se prilega vsakemu kristijanu, ki je v težavah: saj ga vnema k zaupanju v Boga. Prav koristno je torej, da ga molimo zvečer, kakor ga sv. cerkev moli v svojih molitvah. A ima tudi mesijanski pomen, ker nad Izveličarjem se je to še posebno dopolnjevalo, kar popisuje sveti pevec. Psalm V. Jutranja molitev za pomoč zoper sovražnike. Poslušaj, Gospod, besede moje; ume¬ vaj moje vpitje! Pazi na glas moje molitve, kralj moj in Bog moj; Zakaj k tebi molim. Gospod, zgodaj usliši moj glas! Zarana stojim pri tebi in gledam, ker nisi Bog, ki bi hotel krivico. Tudi ne biva poleg tebe hudobnež, in krivičneži ne obstanejo pred tvo¬ jimi očmi; Sovražiš vse, ki delajo krivico; po¬ končaš vse, ki govore lažnivo; Mož krvnik in zvijačnik — studi se Gospodu. Jaz pa v obilnosti tvojega usmi¬ ljenja pojdem v tvojo hišo, molil bom k tvojemu svetemu templu v tvojem strahu. Gospod, vodi me v svoji pravici; zaradi mojih sovražnikov stori pred seboj ravno mojo pot; Ker ni resnice v njihovih ustih; njih srce je omahljivo. Odprt grob je njih grlo; s svojimi jeziki ravnajo (govore) zvijačno: sodi jih, o Gospod: Vrzi jih iz njih naklepov; po njih veliki hudobiji jih zavrzi, ker so te dražili, o Gospod. In veselili se bodo vsi, ki vate upajo, vekomaj bodo poskakovali, in ti boš med njimi bival. In hvalili se bodo v tebi vsi, ki ljubijo tvoje ime, ker ti blagoslavljaš pravičnika, Gospod, kakor s škitom svoje blage volje ovenčaš (obdaš, zakriješ) nas. Mislijo, da je David zložil ta psalm tedaj, ko ga je preganjal Savel. Savel je grozovito pre¬ lival kri, torej je pač lahko David z besedami našega psalma mislil tudi njega. Goreča molitev Davidova, hudobija njegovih nasprotnikov, pravičnost in usmiljenost božja — to so glavne misli, katere posebno živo in močno izraža naš psalm. Kdor ga pazno bere, umeva kmalu pomen posameznih vrstic. Znamenito je, kako živo in odločno govori zoper hudobneže, sovražnike svoje in sovražnike božje. Jednako pa poveličuje Boga in kaže srečo onih, ki so Bogu zvesti. Da je psalm mesijanski in govori tudi o Kristusovem trpljenju, to je očitno. Zato ga tudi sv. cerkev rabi v tem pomenu. Pa tudi vsak pra¬ vični človek je v jednakih okoliščinah med so¬ vražniki in pred Bogom. Zato ga molimo o praz¬ nikih mučenikov (unius Martyris) in spoznovalcev. Psalm VI. David prosi Boga usmiljenja. (Spokornipsalm.) Gospod, ne sodi me v svojem srdu, in ne kaznuj me v svoji jezi! Usmili se me, Gospod, ker sem slab; ozdravi me, Gospod, ker so pretresene moje kosti. In moja duša je prestrašena jako; ti pa, o Gospod, kako dolgo še (me boš kaznoval?) Vrni se, Gospod, in reši mojo dušo; reši me zaradi svojega usmiljenja; Zakaj v smrti (med mrtvimi, v grobu) ni nikogar, ki bi se tebe spominjal; v peklu pa kdo bi ti peval hvalo? 1 V joku svojem sem se utrudil, vsako noč perem svojo posteljo; s svojimi solzami močim svoje ležišče. 1 če torej jaz unirjem, ne bom ti mogel več pevati hvale, kakor pevam sedaj. Psalm 6, 8—11: spokornost. Psalm 7, 1—18: prošnja. 477 Moje oko je zmedeno odtuge; po¬ staral sem se med vsemi svojimi so¬ vražniki. Bežite od mene vsi, ki delate kri¬ vico , ker je Gospod uslišal moj glasni jok! Gospod je uslišal mojo prošnjo, Go¬ spod je sprejel mojo molitev. Jako sram in strah naj bo vse moje sovražnike; prav hitro naj se obrnejo tn sramujejo. V hudi bridkosti je David; jeza božja mu Preti, zato prosi usmiljenja in opisuje svojo sla¬ bost, svoje dušne bolečine; omenja, da biBoga potem ne hvalil več, ko bi ga zadela smrt. Zato pa budo žaluje in joka, nič neče opraviti imeti z grešniki, ker si je svest, da gaje Gospod uslišal; grešniki naj se sramotno umaknejo od njega. Sv. cerkev moli ta psalm na praznik (nedeljo) sedem žalostij Matere Božje v mesecu kimovcu, potem v molitvah za mrtve, v postu, in kot spo¬ korni psalm ga priporoča vernikom, da si ž njim lz prosijo božjega usmiljenja. Kako se vjema s stanjem grešnikovim, vidi vsakdo. Prav lepo besede psalmove vzbujajo grešnika h kesanju. Zato pa imajo veliko moč na kristijana, ki jih bere in premišlja. Znano je, da so svetniki posebno radi molili s Pokorne psalme. Teh je sedem, in sicer so: 6 -> 31., 37., 50., 101., 129. in 142. O tem številu Pravi Kasijodor: „Ker se grehi odpuste na sedem načinov: s krstom, mučeništvom, miloščino, s tem, da drugim odpuščamo, druge preobračamo, z veliko ljubeznijo in pokoro 41 . Zlasti molimo sedem spo¬ kornih psalmov pri sv. poslednjem olju, s katerim se duša očisti ostankov in madežev greha, da tako očiščena lahko obstoji pred ostro sodbo božjo. Psalm VII. Nedolžni pravičnik prosi pomoči zoper krivičnike. Gospod, moj Bog, vate zaupam; °tmi me vseh mojih preganjalcev, in re ši me; Da ne zgrabi kdo moje duše kakor lev, ko nikogar ni, ki bi (me) rešil, in nikogar, ki bi (me) otel. Gospod, moj Bog, če sem tisto 1 storil, če je krivica v mojih rokah; Ce sem povrnil onim, ki so mi hudo storili: tedaj naj po pravici prazen (brez pomoči) propadem pred svojimi sovraž¬ niki; Preganja naj me sovražnik in me zgrabi, in naj na tleh pohodi moje živ¬ ljenje, in mojo čast naj potlači v prah. Vstani, Gospod, v svoji jezi, in vzdigni se zoper moje sovražnike; In vstani, Gospod moj Bog, po po¬ stavi, katero si ukazal, in zbor ljudstev naj pride okrog tebe; 2 In zaradi teh se vrni na visoki sedež: Gospod sodi ljudstva. Sodi me, Gospod, po svoji pravič¬ nosti, in po moji nedolžnosti, ki je na meni. Hudobija grešnikov naj se pokonča; pravičnika pa povzdigni, o Bog, ki sodiš srca in obisti. Pravična pomoč mi pride od Go¬ spoda, ki reši tiste, ki so pravega srca. Bog je pravičen sodnik, mogočen in potrpežljiv; ali se morda srdi dan na dan? 3 Ako se ne izpreobrnete, zamahne s svojim mečem, lok svoj je napel in ga pripravil; In na njem je pripravil smrtne strele, ognjene je naredil svoje pušice. Glej, (sovražnik) hoče roditi krivico; spočel je bolečino in rodil hudobijo. Jamo je odprl in izkopal, in padel je v votlino, katero je naredil. Njegova bolečina se povrne na nje¬ govo glavo, in na njegovo teme pride njegova hudobija. Jaz pa bom hvalil Gospoda po nje¬ govi pravičnosti, in peval imenu Go¬ spoda najvišjega. Ta psalm je zložil David tedaj, ko ga je preganjal Savel. Savel je namreč govoril, da se 1 To se ozira na besede Savlove, katere je lažnivo go¬ voril o Davidu. 2 Zaradi sodbe naj pride veliko ljudij skupaj. 3 Lahko se umeva tako, da se Bog vedno ne srdi, ampak se da potolažiti. V hebrejski besedi pa beremo: 'Bog je pra¬ vičen sodnik, Bog se srdi vsak dan. 478 Psalm 7.: razlaga. Psalm 8, 1 — 10: slava božja. Psalm 9, 1. je David zoper njega zarotil in da ga zasleduje. Na to se ozira naš psalm, ko kliče: Gospod, moj Bog, če sem tisto storil- — David zaupa v Boga, njega prosi rešenja. Pa tudi na svojo nedolžnost se sklicuje: Ko bi bil kriv, ne bi se ustavljal trpljenju. Zato naj ga Gospod vpričo ljudstev sodi, saj se sodbe ne boji, ker je pravičen in nedolžen. A sovražniki njegovi naj se bojč božje kazni, ki so ostre in nagle. Naj le misli sovražnik na hudobije, naj le koplje pravičnemu Davidu jamo: hudobija se naposled na njega samega zvrne, in hudobnež pade sam v svojo jamo. Glavna misel je torej ta, da je Bog pomočnik zoper hudobne preganjalce, on jih sodi in kaznuje. Zato vzbuja ta psalm v kristijanu zaupanje v Boga in ga tolaži v bridkosti in stiski, s katero ga mučijo hudobni ljudje. Izmed božjih lastnostij se tu posebno naglasa pravičnost, potem tudi mogočnost; v človeškem življenju se bojujeta pravičnost in hudobija. Zato je ta psalm resnična slika našega zemskega življenja. V tem življenju moramo kristijani zaupati na Boga. Pa tudi sv. cerkev in njen poglavar trpita vedno pre¬ ganjanje, zalezuje ju hudobni duh. Ko molimo ta psalm med drugimi v nedeljskih molitvah, utrju¬ jemo si zaupanje v Boga in ga prosimo pomoči v potrebi. Psalm VIII. Veličasten je Bog in dobrotljiv je človeku. Gospod, Gospod naš, kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji! Zakaj veličastvo tvoje je vzvišeno črez nebesa. Iz ust otročičev in dojencev si pri¬ pravil hvalo zaradi svojih sovražnikov, da potereš sovražnika in maščevalca. Ko pogledam nebo tvoje, delo tvojih prstov, mesec in zvezde, katere si po¬ stavil, (moram zaklicati): Kaj je človek, da se ga spominjaš, ali sin človekov, da ga obiskuješ? Ponižal si ga malo pod angele, s slavo in častjo si ga ovenčal, in ga postavil črez dela svojih rok. Vse si podvrgel njegovim nogam, ovce in goveda vsa, vrh tega še drob¬ nico polja; Ptice neba in ribe morja, ki po¬ hajajo po morskih potih. Gospod, Gospod naš: kako čudovito je tvoje ime po vesoljni zemlji! Ta psalm je zares nebeška pesmica v slavo božjo in poveličevanje človekovo. Kako vnete so besede, kako lepe so misli, kako umno se vrste! Pesnik opeva veličastvo božje, kakor se razodeva v prirodi, in sicer najprej na zvezdnatem nebu: veličastvo Boga samega je seveda mnogo višje kakor najsvetlejše nebo. Veličastvo božje, ki se kaže na nebu, je tako očitno, da je umeva celo otročič in dojenec, kateri se tej lepoti čudi in tako Boga hvali. Seveda s tem pa tudi obsoja in osramočuje sovražnike božje, ki nečejo Boga spo¬ znati in hvaliti. — Ko premišljujemo velikost božjo, kako majhen se nam vidi človek! Zares čudno je, da se neskončni Bog nanj ozira. In vendar ga je postavil v tako čast, da je le malo nižji od angelov: a vsem drugim stvarem je po¬ stavljen za vladarja. V tej uredbi se kaže božja čudovita moč in dobrota; po vesoljni zemlji se vidi njegova mogočnost — priča njegovega čudo¬ vitega imena ali bistva. David je poln veselja in hvaležnosti opeval božje veličastvo in človekovo čast, ob jednem p a se je oziral tudi na Mesija, kar nam priča sv. pismo nove zaveze. 1 Kar govori tukaj psalmist o človeku sploh, to pomenja posebno še Mesija; kateri ima vso človeško čast in vse njegove vrlin® v posebni meri. Po rešenju Izveličarjevem je po¬ veličan tudi človek, kateri je bil padel v greh in smrt; torej je zares le malo ponižan pod angele- Tako združuje ta psalm čudovito lepo vse božje dobrote, ki smo jih dobili po naravni in čreznaravni poti; ob jednem pa nam vodi pogled v nebeško veličastvo in našo tamkajšnjo večno gospodstvo. Lahko je umevati, da poje sv. cerkev ta psalm ob raznih prilikah, ob praznikih Gospodo¬ vih in svetniških. Za vsak praznik ima prelep pomen. Psalm IX. Hvalna pesem Davidova. Hvalil te bom, Gospod, z vsem svojim srcem; pripovedoval bom vsa tvoja čuda; 1 I. Kor. 15, 26, posebno pa še Hebr. 2, 6 in dr., L'' 1 razklada sv. Pavel naš psalm naravnost o Kristusu. Psalm 9, 2— 21: hvalna pesem. Psalm (10, 1—4): prošnja za pomoč. 479 Radoval se bom in poskakoval za¬ radi tebe; peval bom tvojemu imenu, Najvišji, (zato), ker se bo nazaj umaknil moj sovraž¬ nik; omagali in poginili bodo (moji sovraž¬ niki) pred tvojim obličjem. Saj ti si vodil mojo sodbo in mojo pravdo; na prestolu si sedel, ki sodiš pravično. Posvaril si narode, in hudobnež je poginil: njih ime si potrebil za vselej in na vekov veke. Sovražnikovi meči so omagali po¬ polnoma, in njih mesta si razdrl; Izginil je njih spomin kakor ropot, Gospod pa ostane vekomaj. Pripravil je za sodbo svoj prestol; in on bo sodil zemlje krog po pravici, sodil bo narode po pravičnosti. In Gospod je bil pribežališče ubožcu, pomočnik ob pravem času, v stiski. Naj upajo vate, kateri poznajo tvoje irne: ker nisi zapustil, o Gospod, tistih, ki te iščejo. Pojte Gospodu, ki prebiva na Sijonu, oznanjujte med narodi njegova dela; Zakaj spomnil se jih je in maščeval njih kri, ni pozabil vpitja ubožcev: 1 „Usmili se me, o Gospod, poglej, kako so me ponižali moji sovražniki! Ti me povzdigneš iz vrat (oblasti) smrti, da bom oznanjeval vsa tvoja slavna dela v vratih hčere sijonske.“ Radoval se bom tvojega izveličanja; ljudstva pa so pogreznjena v pogub¬ ljenje, katero so mi pripravljala. V zanj ko tisto, katero so mi na¬ stavili, ujeta je njih samih noga. Spoznali bodo Gospoda, ko bo delal s odbo; v delih svojih rok ujela se je njih noga. Obrnejo naj se v peklo grešniki, vsi narodi, kateri žalijo Boga; Zakaj ubožec na veke ne bo po¬ habljen; pričakovanje stiskanih se ne Pogubi za vselej. 1 Naslednje besede umevamo tako, da nam naznanjajo v l’itje ubožcev. Vstani, o Gospod, da se človek ne prevzame; naj bodo sojeni narodi pred tvojim obličjem. Postavi, Gospod, sodnika črez nje, naj spoznajo narodi, da so ljudje. David je jako vesel, da je Bog zavrnil nje¬ gove sovražnike, zato mu peva zahvalo. Hvalež¬ nost izkazuje s tem, da naznanja čudovita božja dela, s katerimi ga je Bog rešil. Božja sodba nad sovražniki je bila ostra, pravična. Hudobneže je popolnoma potrl, a zato je preganjanega pra¬ vičnika branil in rešil. Zato pa zaupajo vanj vsi, kateri ga prav poznajo, in Bog je vreden, da oznanjamo njegova dela. Zlasti pomaga Bog siro¬ maku, katerega zatirajo, ki pa kliče na pomoč. Na¬ silnike Bog kaznuje, mnogokrat jih zadene tista nesreča, katero so pripravljali drugim. David prosi goreče, naj Bog po svoji pravici tudi kaznuje one narode, ki so se vzdigovali zoper njega, da se ponižajo pod njim in spoznajo, da so slabotni ljudje. Tudi ta psalm nam kaže prav živahno Davi¬ dovo prošnjo za božjo pomoč zoper sovražnike. Pove, kako si to pomoč pridobimo, in kako nam je Bog v pomoč. Ta psalm molimo v nedeljskih jutranjicah, proseči Boga pomoči. Pa tudi Izveli- čarja in njegove cerkve se spominja. Cerkev trpi preganjanje, a v nevarnosti in stiski je mogočni rešnik pravični Oče nebeški. Psalm (X.) 1 Molitev za pomoč proti sovražnikom. Zakaj, o Gospod, si se umaknil daleč? Ali gledaš strani (od nas), ko je čas (za pomoč), v stiski? Ko se napihuje hudobnež, gori 2 * * * * * 8 ubožec; ujamejo se (hudobneži) v na¬ svetih, katere si izmišljujejo. Hvali se grešnik zaradi želja svoje duše, in hudobnež se poveličuje; Grešnik jezi Gospoda, in zaradi svoje velike jeze nič ne vpraša (po Bogu); 1 Ta psalm je v grški in v latinski prestavi združen s prejšnjim, torej sta oba jeden psalm. Hebrejski psalter ju pa loči, zatorej smo tudi mi tukaj to zaznamovali. A šteli bomo po latinski navadi šele prihodnji psalm za deseti; He¬ brejci pa štejejo vedno za jednega više, in sicer od 10. do 147., kjer se naše štetje s hebrejskim zopet vjame. N. pr. naš 21. psalm je po hebrejsko 22. i. t. d. Le 114. in 115. psalm družijo v jednega, a 116. delijo v dva. 8 Gori = je v hudih težavah in v strahu. 480 Psalm (10, 5—18); prošnja za pomoč. Psalin 10, 1 — 8: zaupanje v Boga. Ni Boga pred njim, ognušene so njegove poti vsak čas. Tvoje sodbe so izginile njegovim očem, vse svoje sovražnike ima v oblasti; Zakaj pravi v svojem srcu: ne ga¬ nem se, od roda do roda bom brez nesreče; Njegova usta so polna kletve, in grenkosti in zvijače; pod njegovim jezikom je težava in bolečina; 1 Sedi na preži z bogatini 2 na skriv¬ nem, da bi umoril nedolžnega. Njegove oči preže na siromaka; na skrivnem zalezuje kakor lev v svojem brlogu. Zalezuje, da bi zgrabil ubožca, da zgrabi ubožca, ko ga k sebi potegne. V svoji zanjki ga potlači; skloni se in pade (nadenj), ko je premagal siro¬ maka. Zakaj rekel je v svojem srcu: Bog (ga) je pozabil, obrnil je svoj obraz, da na vek nič ne vidi. Vstani, Gospod Bog, naj se vzdigne tvoja roka: ne pozabi siromakov! Zakaj je razdražil hudobnež Boga? Pravi namreč v svojem srcu: „Ne bo kaznoval. “ Saj vidiš: zakaj ti gledaš težavo in bolečino, da jih deneš v svoje roke. 3 Tebi je prepuščen siromak; ti boš siroti pomočnik. Steri roko grešniku in hudobnežu: iskali bodo njegov greh in ga ne našli. 4 Gospod bo kraljeval vekomaj in na vekov veke; narodi (pogani) bodete iz¬ ginili iz njegove dežele. Zeljo siromakov je uslišal Gospod, njih (k prošnji) pripravljeno srce je slišalo tvoje uho. 1 Težave in bolečine napravlja s svojim jezikom drugim ljudem. 2 Bogatin pomenja semtertje hudobnega, ubožec pa pra¬ vičnega človeka. 8 Bog ne pozabi ubožca, ampak ga zmerom vidi in mu tudi pomaga. 4 Misel je ta-le: Ponižaj grešnika tako, da ne bo več grešil. Hebrejski pa čitamo: Poteri roko brezbožnežu, išči (kaznuj) njegov greh, da se ne najde, t. j. da ga več ne bo. Hebrejski je iskati in ne najti toliko kakor ni ga več. Sodi siroto in ubožca, da se ne drzne nihče več povzdigovati se na zemlji- David gleda, kaj počenjajo njegovi sovražniki; zlasti je nevoljen zaradi njih napuha, zaradi trdo¬ vratnosti, hudega govorjenja, zaradi zatiranja ubožcev in njih slepote. Ti sovražniki niso samo osebni sovražniki Davidovi, temveč so tudi so¬ vražni sosedje judovskega ljudstva. Tudi ti pre¬ žijo na siromaka (pravičnega), namreč na izrael¬ sko ljudstvo in njegovega kralja. V svoji prošnji imenuje preganjanca večkrat siromaka, to P a zlasti v ponižnem duhu. Zakaj treba je prositi ponižno, ako hočemo kaj doseči. Ob jednem pa prosi David tudi zaupno in se popolnoma izroča božji previdnosti. Sovražniki božji in pobožnih ljudij so vedno drzni in siloviti, zato jih David tudi tako ostro opisuje. Vsakdo pa vidi, da so dandanes sovraž¬ niki božji ravno taki. Zato je psalm čisto pri' meren tudi za naše potrebe in razmere. Psalm X. Zaupanje v Boga v nevarnostih. V Gospoda zaupam; kako morete reči moji duši: Beži v goro kakor vrabec? Zakaj glej, grešniki so napeli lok, pripravili so pušice v tulu, da bi v temi streljali na pravične v srcu. Zakaj, kar si storil, so porušili: pra¬ vični pa — kaj naj stori? Gospod — on je v svojem svetem templu, Gospod — v nebesih je njegov sedež: Njegove oči se ozirajo na siromaka; njegove vejice (na očeh) preiskujejo člo¬ veške otroke. Gospod preiskuje pravičnika in hu¬ dobneža; kdor pa ljubi krivico, sovraži svojo dušo. Dežil bo na grešnike zanjke; ogenj in žveplo in piš viharjev je delež njih keliha. 1 Zakaj pravičen je Gospod in ljubi pravico, njegov obraz gleda pravico. 1 Zanjke so za to, da se kdo vanje ujame. Delež keliha pomenja prav isto, kar delež. Delež keliha pa se pravi zato, ker so stari Izraelci pri mizi vsakemu odločili njeg<’ v delež vina. Cena knjigam. Večina knjig, katere je družba izdala, je že razprodana. Sledeče knjige pa se zamorejo še naročiti in veljajo za družnike in po knjigarnah, kakor sledeči razgled kaže: Naslov pisatelja in knjige Naslov pisatelja in knjige gld.| kr. 80 1 1 30 50 7 20 5 60 60 45 1 1 3 20 2 50 m 1 20 90 70 50 broš. 2 A. 60 45 60 45 doda naj 40 30 1 50 3 zavoj več vkup in hoče poštnino sam plačati, naj’ doda 10 kr. za 50 60 70 70 60 10 40 60 60 70 20 70 3 4 2 3 4 5 4 5 2 2 5 6 1 1 40 50 50 50 80 80 1 1 Za družnike 45 80 50 80 45 85 45 70 45 50 40 90 70 70 60 60 40 60 60 60 60 60 60 60 60 90 60 7<) 80 20 30 60 15 1 2 50 50 40 40 30 40 40 40 40 40 40 40 40 20 45 45 45 40 20 20 30 20 20 20 20 40 30 45 45 25 10 30 80 40 60 60 40 16 Za neuda in po. 60 30 60 60 60 50 30 30 40 30 30 30 45 50 75 2 2 Molitveniki: Fr. Kosar: Nebeška hrana. I. del „ ,, II. del Opomba. Kdor si pred letom naroči katero knjigo in kolek za vozilni list; če hoče pa knjige franko prejeti, naj Dr. J. Rogač in M. Torkar: Življenje svetnikov, 4 zvezki (9 snopičev), mehko vezano . . . V usnje trdo vezano Dr. Št. Kocijančič: Kristusovo življenje in smrt, 2 dela (9 snopičev) mehko vezano . . . . V usnje trdo vezano J. Skuhala: Življenje našega Gospoda Jezusa Kristusa. S podobami. Mehko vezano . . V platno vezano . . . J. Volčič: Življenje Device Marije in sv. Jožefa, 5 podob. 5 delov (10 snopičev) mehko vezano V dva dela v usnje vezano M. Lendovšek: Slomšeka Pastirski listi, broš. Trdo v prt vezani L. Ferčnik: Gofine ali razlaganje cerkvenega leta. Mehko vezane (4 snopiči) V usnje trdo vezane Dr. Fr. Lampe: Jeruzalemski romar. S podob. I. in II. snopič, oba snopiča vkup — Zgodbe sv. pisma. S pod. L, II., III. in IV. snop., vsaki J. Stritar: Podlipo. Knjiga za mladino. S podob. Trdo v prt vezana J. Starš: Kitajci in Japonci. S podobami . . A. Bezenšek: Bolgarija in Srbija. S podobami . V. Podgorc: Domači zdravnik po naukih gosp. župnika Kneippa. S podobami J. Aljaž -M. Hubad: Slovenska Pesmarica . . Trdo vezana Lepše vezana A. Foerster: Cecilija, II. del (L del je že pošel) ali i x _,_ doda, dotični znesek za poštnino, to je 30—50 kr. Dr. J. Križanič: Cerkvena zgodovina, I., II. in III. del vkup P. H. Maj ar: Križana usmiljenost ali življenje sv. Elizabete, broš P. Florentin Hrovat: Franc Pirc, broš. . . J. Stare: Občna zgodovina. Pet zvezkov (15 sno¬ pičev) vkup . . H. Schreiner: Fizika aii nauk o prirodi. Lin II. knjiga, s podobami, vsaka po Fr. Erjavec: Živali v podobah, L zvezek (do¬ mače in tuje čveteronoge živali), novi natis . — II. zvezek (Ptice), novi natis. S podobami . M. Cilenšek: Naše škodljive rastline. S podob. 5 snopičev vkup V Rohrman: Poljedelstvo. Z mnogimi podobami, broš., I. snop. Fr. Povše: Umni kmetovalec. II. in III. snopič (L snopič je že pošel), vsaki snopič . . . Fr. Dul&r: Domači živinozdravnik — Umna živinoreja. S slik. L in H. knjiga, vsaka Fr. Kuralt: Umni sadjerejec J. Tomšič: Sadjereja v pogovorih Dr. J. Tavčar: Slovenski pravnik. 626 stranij, mehko vezan Trdo v prt vezan Lesar: Prilike patra Bonaventure. Druga pomnožena izdaja Dr. L. Vončina: Friderik Baraga, škof v Ame¬ riki. II. natis . A. Lesar: Perpetua, ali afrikanski mučenci. II. natis A. Zupančič: Fabijola. II. natis J. Parapat: Robinzon starši. S podob. II. natis Fr. Milovršnik: Boj za pravico. Povest, broš. Dr. J. Šket: Miklova Zala. Povest . . . . V. Slemenik: Križem sveta. Povest . . . . Žalski: Na krivih potih. Povest J. Cigler: Kortonica. Povest. Nova izdaja . — Deteljica. Povest. Novi natis . . Fr. Zakrajšek: Oglenica. Povest. Novi natis . Slovenske večernice, 36., 40., 41., 42., 43., 44., 45., 46., 48. in 49. zvezek. (Vsi drugi zvezki so razprodani.) Vsaki zvezek ... . . Koledar za leto 1891, 1892, 1895, 1896 in 1897 po znižani ceni za leto 1898 Večja podoba: Sv. Mohor in Fortunat .... Sprejemna podobica sv. Mohorja za stare ude 6 7 L. Škufca: Šmarnice A Kalan: T. Kempčana: Hodi za Kristusom B. Bartol: Hoja za Marijo Devico . . J. Pavlič: Gospod, teci mi pomagat! . J. Volčič: Šmarnice A.. M. Slomšek: Življenja srečen pot . — Krščansko devištvo . J. Pajek: Sv. Jožef A. Žgur: Majnikova kraljica . . . Dr. J. Walter: Sv. Rožni venec . . Kdor si naroči vezan molitvenik, za vez v usnji z zlato obrezo 60 kr., v prtu z marmornato ali rudečo obrezo 40 kr. 7 a KI |i“ družnike knjigarna« gld.l kr7 Za neude In po knjigarnah i.Rld-l kr- Cena knjigam. Večina knjig, katere je družba izdala, je že razprodana. Sledeče knjige pa se zamorejo še naročiti in veljajo za družnike in po knjigarnah, kakor sledeči razgled kaže: Naslov pisatelja in knjige Naslov pisatelja in knjige A. A. » » Opomba. Kdor si pred letom naroči katero J. Apih: Naš cesar. Jubilejna knjiga . . . J.Stritar: Pod lipo. Knjiga za mladino. Spodob. Trdo v prt vezana. J. Stare: Kitajci in Japonci. S podobami . A. Bezenšek: Bolgarija in Srbija. S podobami V. Podgorc: Domači zdravnik po naukih go¬ spoda župnika Kneippa. S podobami . . L. Škufca: Šmarnice A. K a 1 a n: T. Kempčana Hodi za Kristusom! B. Bartol: Hoja za Marijo Devico . J. Pavlič: Gospod, teci mi pomagat! J. Volčič: Šmarnice A. M. Slomšek: Življenja srečen pot — Krščansko devištvo . J. Pajek: Sv. Jožef A. Žgur: Majnikova kraljica. . . . Dr. J. V alter: Sv. Kožni venec . . . Kdor si naroči vezan molitvenik, J. Aljaž-M. Hubad: Slov. Pesmarica. I. del Trdo vezana Lepše vezana A. Foerster: Cecilija, II. del (L del je že pošel) Dr. J. Križanič: Cerkvena zgodovina, L, II. in III. del, vkup P. H. Maj ar: Križana usmiljenost ali življenje sv. Elizabete, broš : . P. Florentin Hrovat: Franc Pirc, broš. . J. Stare: Občna zgodovina. 5 zvezkov (15 sno¬ pičev) vkup . H. Schreiner: Fizika ali nauk o prirodi. I. in II. knjiga. S podobami. Vsaka knjiga po Fr. Erj avec: Živali v podobah, L zvezek (do¬ mače in tuje čveteronoge živali), novi natis — II. zvezek (Ptice), novi natis M. Cilenšek: Naše škodljive rastline. S podobami. 5 snopičev vkup. V. Rohrman: Poljedelstvo. Z mnogimi po¬ dobami, broš., I. in II. snopič, vsaki po . Fr. Povše: Umni kmetovalec. II. in III.snopič (I. snopič je že pošel), vsaki snopič po . Fr. Dular: Domači živinozdravnik . . . . — Umna živinoreja. I. in II. knjiga s slik., vkup J. Tomšič: Sadjereja v pogovorih . . . . Dr. J. Tavčar: Slovenski pravnik. 626 stranij, mehko vezan Trdo v prt vezan A. Lesar: Prilike patra Bonaventure. Druga pomnožena izdaja. D r. L. Vo n č i n a: Friderik Baraga, škof v Ame¬ riki. II. natis Lesar: Perpetua ali afrikanski mučenci. II. natis. Zupančič: Fabijola. II. natis . . . . . J. Paparat: Robinzon starši. Spodob. II. natis Fr. Milovršnik: Boj za pravico. Povest,broš. Dr. J. Šket: Miklova Zala. Povest . . . . V. Slemeni k: Križem sveta. Povest . . . Žalski: Na krivih potih. Povest J. Cigler: Kortonica. Povest. Nova izdaja. — Deteljica. Povest. Novi natis Fr. Zakrajšek: Oglenica. Povest. Novi natis Slovenske Večernice, 36., 40., 4L, 42., 43., 44., 45., 46., 48., 49. in 51. zvezek. (Vsi drugi zvezki so razprodani.) Vsaki zvezek po . Koledar za leto 1891., 1892., 1895., 1896., 1897. in 1898. po znižani ceni. za leto 1899. Večja podoba: Sv. Mohor in Fortunat . . . Sprejemna podobica sv. Mohorja za stare ude Kdor si naroči vezan molitvenik, naj doda za vez v usnju z zlato obrezo 60 kr., v prtu z marmornato ali rdečo obrezo 40 kr. knjigo ali več vkup in hoče poštnino sam plačati, naj doda 15 kr. za zavoj in kolek za vozilni list; če hoče pa knjige franko prejeti, naj doda dotični znesek za poštnine, to je 30—50 kr. i Dr. J. Rogač in M. Torkar: Življenje svet¬ nikov, 4 zvezki (9 snopičev), mehko vezano V usnje trdo vezano Dr. Št. Kocijančič: Kristusovo življenje in smrt, 2 dela (9 snopičev) mehko vezano V usnje trdo vezano J. Skuhala: Življenje našega Gospoda Jezusa Kristusa. S podobami. Mehko vezano . V platno vezano . J.Volčič : Življenje Device Marije in sv. Jožefa. S podobami. 5 delov (10 snop.) mehko vezano V dva dela v usnje vezano M. Lendovšek: Slomšcka Pasi irski listi,broš. Trdo v prt vezani L. Ferčnik: Grdine ali razlaganje cerkvenega leta. Mehko vezane (4 snopiči) .... V usnje trdo vezane. Dr. Fr. Lampe: Jeruzalemski romar. S podobami. I. in II. snopič, oba vkup — Zgodbe sv. pisma. S podobami. L, II., III., IV. in V. snopič, vsaki Veliki katekizem ali krščanski nauk. Izvirnik potrdili vsi avstrijski škofje. Mehko vezan' Kartoniran V platno vezan M olitveniki: j Fr. Kosar: Nebeška hrana. I. del. . broš. » » II. » . . » Psalm 10.: razlaga. Psalm 11, 2—7. Prošnja za varstvo. 481 Najlože razlagamo ta psalm tako, da ga je David zložil v tistem času, ko ga je preganjal Savel. Njegovi svetovalci so mu sicer rekli: ,,Beži pred Savlom v gore! Glej, sovražniki so že pri¬ pravljeni, da te pokončajo, saj so te pripravili ob vse!” Toda on jih ne sluša, ker zaupa v Gospoda, ki prebiva v sv. šotoru in čuva siromaka. On pozna dejanja pravična in hudobna; hudobija mu ni skrita, ampak dobi naposled zasluženo kazen. Ta kazen je ostra, zakaj Bog je pravičen. Da je ta psalm prikladen Izveličarju, torej Psalm XI. Prošnja za varstvo proti goljufiji. Otmi me, o Gospod, zakaj svetniki izginjajo, ker zvestoba pojema pri člo¬ veških otrocih. Vsakateri govori laž svojemu bliž- njiku; njih ustnice so goljufne, govore z dvojnim srcem. Gospod pokončaj vse goljufne ustnice, in jezik velikih besedij 1 (onih), Hrib odolamski. (Pribežališče Davidovo. Glej str. 400.) Mesijanski, vidimo ob prvem pogledu. Lahko bi s e bil Jezus umaknil sovražnikom, da bi ga ne Dili ujeli in v smrt izdali, toda zaupal je v Boga 111 dopolnil njegovo voljo. Zato molimo ta psalm °h nekaterih Gospodovih praznikih, kakor na praz- hik trnjeve krone, pet krvavih ran, povišanja sv. križa, vnebohoda. Nadalje ga molimo v spomin 7 žalostij Matere Božje. Pa tudi vsakemu pravič¬ nemu kristijanu je prikladen, posebno mučeniku, ki Se ni umaknil preganjalcem, ampak z zaupapjem v božjo pomoč prestal vse muke. Torej je ta Psalm primeren tudi za praznike mučencev. Zgodbe sv. pisma I. Kateri govore: Pokažimo moč svo¬ jega jezika, naše ustnice so z nami. 2 Kdo je naš Gospod? Zaradi stiske ubožcev in vzdihova¬ nja siromakov — „Sedaj vstanem” — pravi Gospod: „Rešil jih bom, zaup¬ ljivo bom ž njimi ravnal”. Besede Gospodove so čiste besede; srebro v ognju poskušeno, potrjeno za zemljo, sedemkrat očiščeno. 1 Velikih ali ošabnih, bahaških besedij. 2 To je: Ustnice imamo v svoji oblasti. 482 Psalm 11, 8. 9. Psalm 12, 1—6. Prošnja v bridkosti. Psalm 13, 1—3. Hudobija ljudij. Ti, Gospod, nas ohrani in nas brani — od tega rodu vekomaj. Okrog hodijo hudobneži; po svoji velikosti si tako namnožil človeške otroke. 1 * * * * * * Tega psalma ni težko umeti. Kdo ne izkuša sam tega, kar je David izkusil, da so ljudje laž¬ nivi in nezanesljivi? Ko je Savel preganjal Da¬ vida, obljubil mu je večkrat, da mu ne stori nič žalega; a nikdar ni bil mož-beseda. Pa tudi ob Absalomovem uporu je izkušal David, kako so ljudje lažnivi in nezvesti. Zato pravi, da je vedno manj svetih in čim dalje manj zvestobe, pač pa so dvojna srca pri takih, ki drugače govore kakor mislijo. A Gospod ne pusti, da bi dolgo vladala hudobija, zakaj on je pravičen in resničen. Ta psalm, ki ga moli cerkev v nedeljskih jutranjkah, tudi nas tolaži in krepča v trdni zvestobi do Boga. Psalm XII. Prošnja za pomoč v bridkosti. Doklej, o Gospod, zabiš popolnoma name? Doklej obračaš svoj obraz od mene? Kako dolgo naj gojim naklepe (skrbi) v svoji duši, bolečino v svojem srcu noč in dan? Doklej se bo povzdigoval sovražnik zoper mene? Ozri se in usliši me, Gospod, moj Bog! Razsvetli moje oči, da ne zaspim v smrti, da kdaj ne poreče moj so¬ vražnik: „Premagal sem ga.“ Kateri me stiskajo, ti bodo po¬ skakovali, ako bom omagal; jaz pa upam v tvoje usmiljenje. Moje srce se bo radovalo v tvojem rešenju; peval bom Gospodu, ki mi je dal dobrote, in brenkal bom imenu Gospoda naj višjega. Besede tega psalma kažejo, da ga je David zložil med Savlovim preganjanjem. Savel ga je zasledoval in stiskal že tako dolgo, da pevec skoro ne more več vstrpeti; zato kliče: Doklej se bo povzdigoval sovražnik zoper mene? Zato prosi 1 To je: Povsodi na okrog hodijo hudobneži; tako si po svoji veliki modrosti namnožil ljudi. Gospoda, naj se ga usmili, naj se obrne k njemu s svojo svetlobo, ker mu je tako žalostno, kakor bi imel zaspati v smrti. A upanja ni izgubil sveti pevec: Gospod mu kmalu pride na pomoč, zato bo opeval njegovo dobroto in oznanjeval v slavo¬ spevu njegovo ime. Ta psalm se prilega vsakemu kristijanu, ki je že dolgo v stiskah in težavah. Ko ga moli in premišljuje, razveseliti se mora njegovo srce in se napojiti s sladko tolažbo, da pride kmalu rešenje. Kako se prilega ta psalm tudi trpečemu Izveličarju, ki je bil na Oljski gori in na križu vtopljen v žalost in trpljenje! Tudi žalostni Materi se prilegajo besede tega psalma. Zato moli sveta cerkev ta psalm (poleg nedelje) ob spominu Jezusove molitve na Oljski gori in sedem žalostij Matere Božje. V duhovnem pomenu P a nam kaže ta psalm greh in satana, ki preganja za¬ staranega grešnika. O da bi grešnik klical: „Raz- svetli moje oči, da ne zaspim — da ne umijem — v smrtnem grehu! Hudobni duh se veseli moje nesreče in še bolj bi se veselil, ko bi bil pogubljen. Satan bi klical: Premagal sem g a (človeka)!“ Zaupajmo torej tudi mi vedno v Boga, pa ne bomo zapuščeni. Psalm XIII. Hudobija ljudij je velika, a ne obstane. Nespametnež 1 je rekel v svojem srcu: „Ni Boga.“ Izprijeni so in ostudna so njih dela; nikogar ni, ki bi delal dobro, ni g a niti jednega. Gospod je pogledal z neba na otroke človeške, da vidi, je-li še kdo, ki j e moder ali ki išče Boga. Vsi so zablodili, vsi skupaj so se pokazili; nikogar ni, ki bi delal dobro, nikogar ni, niti jednega. 1 Sv. pismo imenuje splošno nespametnem — grešnika- Sicer je pa tudi v pravem pomenu nespameten tisti, ki tako govori. Saj nas uči naša pamet popolnoma trdno in jasno, da je Bog, saj nam vse stvari pravijo, da jih je naredil Stvarnik. Kdor hoče prav misliti, ta se čisto uveri, da J 8 tako gotovo nad nami Bog, kakor je okrog nas svet. Zato ne smemo verjeti nikomur, ki pravi, da mu pamet nič ne po v8 o‘ Bogu. Ta laže samemu sebi in drugim. Besnično prav* nadalje psalmist, da so dela takih ljudij izprijena in ostudna. Najprej se stori greh v dejanju, nato se pokvari človeku srce in naposled se premoti pamet. Psalm 13, 3—7. Hudobija ljudij. Psalm 14, 1—5. Pravičnik. 483 (Odprt grob je njih grlo, s svojimi jeziki delajo zvijače; gadji strup je pod njih ustnicami. 1 Kletve in grenkobe so njih usta polna; njih noge hitč, da prelijč kri. Zatiranje in nesreča je na njih potih, in poti miru ne poznajo; ni strahu božjega pred njih očmi.) Ali se ne bodo spametovali vsi, ki delajo krivico, ki požirajo moje ljud¬ stvo kakor grižljaj kruha? Gospoda niso klicali; tam so trepe¬ tali v strahu, kjer ni bilo strahu. Zakaj Gospod je v pravičnem rodu. Svet siromakov sramotite, 2 ker Gospod J e njegovo upanje. Kdo bo dal Izraelu izveličanje s Sijona? Kadar odvrne Gospod sužnjost svojega ljudstva, bo poskakoval Jakop in se bo radoval Izrael. 3 * s Poglejmo najprej, kako se vrstijo misli! Pevec je kakor potrt, ker vidi hudobijo človeško tako razširjeno. Zato kaže v ostrili besedah, kakšni so ljudje: niti v Boga nečejo verovati. Psalmist Pravi po človeško, da pogleda Bog z neba na človeški rod, da bi videl kakega dobrega človeka; toda ni nikogar. Njih hudobija je velika in mnogovrstna; zoper bližnjika počenjajo strašne krivice in se niti ne zmenijo za to, da bi se Poboljšali. Časne nesreče in izgube se bojijo, vočne pogube pa se ne bojijo. Toda pride božja sodba in božja kazen. Pri sodbi bodo trepetali; Za pravične pa ni nobenega strahu, saj ti zaupajo vedno v Boga. četudi se prilega ta psalm raznim bridkostim, ki so tlačile Davida, vendar mislimo še najlože Pa tiste stiske, ki so ga tlačile ob Savlovem Preganjanju. Saj je Savel počenjal take krivice, kakor bi ne bilo Boga in božje pravičnosti. O Savlu lahko razumevamo vse ostre besede, katere 1 Tri vrstice od Odprt grob ... do pred njih očmi se 1,6 nahajajo v hebrejskem sv. pismu; zato mislijo po pravici, 'ti jih je prepisovalec povzel iz pisma sv. Pavla do.Rimljanov 13—18), kjer piše sv. apostol o izprijenosti poganov, pa tudi ljudij sploh. 2 Tu omenja David zopet hudobijo krivičnikov, ki hočejo Vse pokončati ali zatreti, kar namerja dobrega pravični človek. 8 Ta vrstica je dodana psalmu gotovo šele v babilonski s užnjosti, v kateri so Izraelci radi molili to molitev sebi v tolažbo. Kdo bo dal ... je tu rečeno po hebrejskem načinu v Pomenu: O da bi dal Izraelu izveličanje s Sijona! govori kraljevi pevec. Lahko pa tudi umevamo, kako se je tedaj David tolažil le z božjo pre¬ vidnostjo, kako se je z upanjem razveseljeval in osrčeval. Kakor je David trpel preganjanje zaradi pravičnosti, tako trpi vsak pravični in bogo- Ijubni vernik. Zato se ta psalm prilega vsakomur, ki zaradi pravičnosti trpi preganjanje. Kaže nam ta psalm, da je hudobije med ljudmi veliko, da gospodari po vesoljnem svetu greh, seveda zato, ker je podedovani greh vzel človeku prvotno milost in pravičnost, pa ga je potlačil v sužnjost greha, smrti in hudobnega duha. Zares, ta psalm je m a j h n a, a resnična, živa, neizbrisljiva podoba sveta. Zato ga sveta cerkev bere ob nedeljah, ko se spominjamo Kristusovega odrešenja od greha in njegove zmage nad svetom in smrtjo. Psalm XIV. Kdo sme prebivati v šotoru? Gospod, kdo bo prebival v tvojem šotoru, ali kdo bo počival na tvoji sveti gori? 1 Kdor hodi brez madeža, in dela pravično. Kdor govori resnico v svojem srcu, kdor ne ravna zvijačno s svojim je¬ zikom ; Tudi ne dela zla svojemu bližnjiku, in ne sprejema sramotenja zoper svoje bližnjike. Pred njegovim obličjem je hudobnež kakor nič; tiste pa, ki se boje Gospoda, poveličuje. Kdor prisega 2 svojemu bližnjiku, pa ne vara; kdor ne da svojega de¬ narja na obresti in ne sprejema daril zoper nedolžnega. Kdor to dela, ne omahne vekomaj. V lepem soglasju je ta kratki psalm s prejšnjim. Hudobnež počenja zlo zoper Boga in svojega bližnjika, pravičnik pa more prebivati na svetem mestu. A kdo je tak? Kdor se iz¬ ogiblje greha, ne dela nič hudega zoper bližnjika, marveč govori resnično in ravna pravično. 1 Ta gora je Sij on. ’ Kdor zatrjuje svoje besede s prisego. Prisega, ako je po resnici, po pravici in po potrebi, ni napačna, marveč še časti Boga. 31* 484 Psalm 14.: razlaga. Psalm 15, 1—11. Prerokba o Mesijevem vstajenju. Ta psalm se ozira na šotor Gospodov na Sijomi in je podoben 23. psalmu (na str. 427.). Zaradi tega mislijo, da je bil zložen ob isti priliki, kakor oni. Bodisi, da ga je zložil David tedaj, ali tudi pozneje: učiti hoče Izraelce, s kakšnim duhom se smejo bližati Gospodu na Sijonu. V ta namen ni dovolj, da je Izraelec samo zunanje čist, treba mu je tudi notranje ali srčne nedolžnosti ali prave svetosti. Lahko umevamo, da se ta psalm moli ob mnogih prilikah in da je prav primeren tudi za krščansko službo božjo. Ako je že Izraelec mogel prebivati pri Bogu v templu, koliko popolneje prebivamo tudi mi pri Bogu, kateri je pričujoč v naših cerkvah v sv. Rešujem Telesu! Najpopol¬ nejše prebivališče z Bogom pa bomo imeli v nebesih. Le pravičnost, le sveto življenje vodi človeka do tega večnega bivališča pri Bogu v nebeškem -Jeru¬ zalemu. Ta psalm molimo ob praznikih svetnikov, ob nedeljah in praznikih Gospodovih —, in ni težko razlagati, kaj pomenja ta psalm ob onih dnevih. Psalm XV. Molitev trpečega Izveličarja. Varuj me, o Gospod, ker v tebe za¬ upam! Gospodu govorim: Moj Bog si ti, in mojega blaga ne potrebuješ. 1 K svetnikom, ki so v njegovi de¬ želi, obrnil je čudovito vse moje nagnjenje. 2 Bile so sicer velike njih slabosti, toda pozneje so hiteli (k meni zaradi izveličanja). 3 1 Ta psalm je precej težak; ni ga lahko razlagati, ker je preroški. Pred očmi nam mora biti, da govori te be¬ sede trpeči Izveličar. Namesto: mojega blaga ne po¬ trebuješ, prestavljajo drugi hebrejske besede: Ni sreče zame zunaj tebe. 2 Ker je latinska beseda v tej vrsti težavna, zato jo prestavljajo drugi drugače. Da se tudi prestaviti tako: Svetnikom, ki so v njegovi deželi, so namenjene moje dobrote, t. j. odrešenje; na njih (svetnikih) je čudovito izpolnil vse moje želje. Misel je ta: Bog ne potrebuje mojih dobrot ali mojih del, pač pa so v prid svetnikom, ljudem, ki se hočejo izveličati. Tudi prva vrsta se drugače prestavlja, ako gledamo na hebrejske besede, kar pa ni za nas važno. 8 To vrsto prestavljajo tudi tako-le: Mnogi so njih (poganov) maliki, za njimi gredo hitro, t. j. k njim priha¬ jajo pogani hitro. Razlika je zato, ker pomenja ista hebr. beseda „slabost“ in „malika“. Nečem jih sklicevati k daritvam, ki so od krvi; tudi se ne bom spominjal njih imen (poganskih malikov) s svojimi ustnicami. 1 Gospod je delež moje dedščine in mojega keliha; ti si, ki mi povrneš mojo dedščino. V prelep kraj je padla moja mera, 2 ker res prelep je delež moj. Hvalil bom Gospoda, ki mi je dal razumnost; pa tudi po noči me spo¬ minjajo moje obisti. 3 Zmerom vidim pred seboj Gospoda, ker mi je na desnici, da ne omahnem. Zaradi tega se veseli moje srce in vriska moj jezik; pa tudi moje meso bo počivalo v upanju; Ker ne boš pustil moje duše v peklu., in ne boš dal svojemu svetniku videti trohnobe. 4 * * * 8 Spoznati si mi dal poti življenja; z veseljem me boš napolnil pred svojim obličjem; radosti so na tvoji desni ve¬ komaj. Bralec je videl, da ima ta psalm drugačen značaj kakor prejšnji, da je v njem nekaj poseb¬ nega. In res, že napis, ki ga ima ta psalm v hebrejski in drugih izdajah: „Napis na stebru 41 , »Dragocenost 41 , nam znači, da je ta psalm jako dragocen in znamenit. Sicer se da vsaj nekoliko razlagati tudi o Davidu, kakor so ga razlagah nekateri razlagalci, toda sv. apostola Peter in Pavel (Dej. apost. 2, 25; 13, 35) učita, da govori po besedah Davidovih Mesija sam. Zato je nam ta psalm vseskozi mesijanski psalm, v katerem se jasno napoveduje Kristusovo vstajenje. Ako mislimo na Davida, lahko rečemo: »Kadar j® moral David k nevernikom bežati in med njimi 1 Misel je ta-le: Nečem jih (svetnikov) sklicevati k po¬ ganskim krvavim daritvam, in nečem več izrekati imen po¬ ganskih malikov. S kratka: Nič nečemo imeti opraviti s pogansko službo božjo. 2 Izraelci so merili polje z vrvjo. Kadar je prišla mera črez lep in prijeten kraj, tedaj je bil seveda delež tudi lep. 8 Po noči, ko molči jezik, spominja človeka njegovo dihanje, njegovo srce, njegov notranji čut na Boga. * Peklo ne pomenja pravega pekla, ampak kraj pred peklom, kjer so bile duše pravičnih ljudij v starem zakon« in ki se imenuje limbus. Tukaj torej nima ostati duša Kri¬ stusova, ampak združila se bo s telesom, ki ne bo trohnelo v grobu. Psalm 15.: razlaga. 485 prebivati, obljubil je Bogu, da neče nikdar mali¬ kom služiti. Le v Bogu je našel svoje največje bogastvo, katero pa ponese s sabo v prihodnje življenje. David uči, da se imamo varovati hu¬ dobne druščine/ 1 David neče nič opraviti imeti z malikovanjem, v Boga samega zaupa in ga prosi, naj ga obvaruje zla. Od Boga ima veliko veselje, pa nadeja se še večnega veselja. A oglejmo si sedaj natančneje, kaj prerokuje David o Mesiju. Pred očmi ima njegovo notranje trpljenje, njegovo žalost, v kateri mu je Bog ledina pa popolna tolažba. Gospod mu je vse; °n, ki ne potrebuje nobene stvari, mu je vsa dobrota in vsa sreča. Pa tudi nad izvoljenci ima veliko veselje, njim v izveličanje stori čudovita dela. Res je, da jih je trla slabost zaradi greha, toda hite h Kristusu. Ta jih ne zbira h krvavim daritvam ali k malikom , ker se jih niti ne spo¬ minja v novem kraljestvu, marveč jih vodi h Gospodu. Saj je Gospod njegov delež, ker si je n jega izbral za svojo last. Bog mu bo to obilno Povrnil. Zares srečen je, kakor bi mu merilec odmeril najlepši delež. Sv. pevec hvali Gospoda, ki mu je dal umnost, saj ga celo po noči opominja srce, (To je umeti seveda samo o človeški naravi našega Izveličarja, kar potrjujeta naslednji lepi vrstici.) To mu je najvišja radost, da je Bog ž njim. Tako krepka je božja pomoč, da celo nje¬ gova duša ne bo ostala pred peklom, kakor druge duše, in tudi telo ne bo trohnelo. Kakor je v drugih vrstah prerokovanje o Mesiju, tako so zlasti preroške te-le besede: Moje duše ne boš pustil v peklu, in ne boš dal svojemu svetniku videti trohnobe. Da je to ume¬ vati o Izveličarju, razklada lepo sv. Peter pred Judi: David namreč govori o njem: Gospoda sem iniel vedno pred očmi, ker je na moji desnici, da n, ‘ omahnem. Zaradi tega se je veselilo moje srce, in radoval se je moj jezik, tudi bo počivalo moje meso v rtpanju: Ker ne boš pustil moje duše v Peklu, in tudi ne boš pripustil, da bi tvoj Svetnik videl trohnenje. Znana si mi storil pota življenja in napolnil me boš z veseljem pred svojim obličjem. Možje, bratje: Bodi dovoljeno vam svobodno govo¬ riti o očaku Davidu, da je umrl in bil pokopan, W njegov grob je pri nas do današnjega dne. Ker Je bil torej prerok in je vedel, da mu je Bog s Prisego obljubil, da bo nekdo od sadu njegovega ledja sedel na njegovem sedežu, je pravično govoril 1 Slov. sv. pismo iz 1. 1798., IV., str. 29. o Kristusovem vstajenju, da ni bil puščen v peklu, in tudi njegovo meso ni videlo trohnenja. Tega Jezusa je Bog obudil, česar smo mi vsi priče. In sv. Pavel je govoril v Antijohiji: Da ga je pa obudil od mrtvih, da se nič več ne vrne v troh¬ nenje , je tako rekel: Zvesto dopolnim Davidu storjene obljube. Zatorej pravi tudi na drugem kraju: Ne boš pripustil, da bi tvoj Svetnik videl trohnenje. Zakaj David, ko je ob svojem času volji božji služil, je zaspal in bil položen k svojim očetom, in je videl trohnenje. (Dej. apost. 2, 25—32; 13, 34^36.) Iz tega vidimo, kako sv. Duh sam po besedah prvih apostolov razklada imenitne besede tega psalma o Izveličarju. V Izveličarju sta bili najtesneje združeni božja in človeška narava: obe sta bili jedna sama oseba. Zaradi tega je njegova človeška narava uživala nekatere posebne, veličastne prednosti. Njegova duša je vedno gledala Boga, vedno ga je imela najpopolneje pred seboj. Tudi ga je vedno uživala kot najvišjo dobroto in v njem uži¬ vala nebeško sladkost. Toda Kristus je za nas tudi trpel: zato je bila v bridkostih njegova duša, v bolečinah njegovo telo. In naposled je umrl; duša je šla pred pekel, kamor so šle pred Kri¬ stusom duše pravičnih očakov, telo pa je bilo položeno v grob. Toda duša ni ostala pred peklom, in telesa se ni lotila trohnoba zato, ker je bila človeška narava združena z božjo, in torej ni mogla človeška narava trpeti nič takega, kar bi bilo zoper neskončno čast, ki se spodobi božji naravi. Ko pridevamo psalmove besede Izveličarju samemu, mislimo si najlože, da jih je govoril na Oljski gori, ko je prosil za odrešenje vseh iz¬ voljencev in videl pred seboj vse veliko svoje trpljenje. Zato umevamo, zakaj cerkev moli ta psalm ob nekaterih praznikih ali spominskih dnevih Gospodovega trpljenja in ob spominu več mučenikov, v katerih se je res čudovito dopolnilo Kristusovo odrešenje. Pa tudi najpopolnejše daritve nas spominja ta psalm, ker Kristus nas ni poklical k daritvam živalij, ampak k daritvi svojega lastnega telesa in svoje brezmadežne krvi. Lep pomen ima psalm tudi, ko se moli pri krščanskem bolniku, 1 ki trpi bolečine s Kri¬ stusom, pa ima tudi najlepše upanje, da prejme sadove ali plačilo svojega trpljenja. 1 Rituale Rom.: De visitatione et cura inflrinorum. 486 Psalm 16, 1—15. Prošnja ob preganjanju za pomoč. Vsak kristijan si mora izbrati in imeti Boga za svoj delež. Zares ni višje časti in večjega veselja zanj, kakor da je „Bog njegovo vse“ (sv. Frančišek). Pa tudi kristijani, čeprav so pridobljeni s krvjo Izveličarjevo, 1 ne izberejo si vsi Gospoda za svoj delež, marveč gredd radi za posvetnim veseljem. Zato pa mora vsaj Gospodov mašnik izbrati si j edino le Gospoda za svoje upanje in veselje. Zakaj on gre po vzgledu Abrahamovem iz svoje dežele (izmed sveta) in iz rodovine svoje in iz hiše očetove in gre v deželo Gospodovo, 2 pa Bog je zaradi tega njegovo črez vse veliko plačilo. 3 Zato pravi služabnik Gospodov tedaj, ko sprejme prvo znamenje svoje službe, namreč tonzuro na glavi (v znamenje trnjeve krone Kristusove): Gospod je delež moje dedščine in mojega keliha; ti si, ki mi povrneš mojo ded- ščino. Zato se imenujejo katoliški cerkveni in božji služabniki kleriki po grški besedi kleros, ki pomenja delež. Psalm XVI. V preganjanju prosi božje pomoči. Gospod, usliši mojo pravičnost (pra¬ vično željo), poglej na mojo prošnjo! Poslušaj mojo molitev — z ustnic brez prevare. S tvojega obličja naj pride moja sodba, tvoje oko naj gleda na pravico. Poskusil si moje srce in obiskal po noči; z ognjem si me izkusil, in ni se našla v meni krivica. Da moja usta ne govore po člo¬ veških delih, držal sem se trdih potij zaradi besedij tvojih ustnic. 4 Potrdi moje stopinje po svojih potih, da ne omagajo moje stopinje. Vpijem k tebi, ker me uslišiš, o Bog; nagni svoje uho k meni in usliši moje besede! Čudovito pokaži svoje usmiljenje, ki rešiš tiste, ki vate zaupajo, 1 I. Petr. 1, 19. ’ I. Mojz. 12, 1. 8 I. Mojz. 15, 1. 4 Trde poti so zatajevanje, mrtvenje, zdržnost. Besede hebr. prestavljajo pa tako: Ako mislim (hudobijo), ne prestopi mojih ust; zastran del človeških — zaradi besede tvojih ust čuvam se jaz potij hudobneževih. Drugi zopet nekoliko drugače. Od upornikov zoper tvojo desnico; varuj me, kakor zenico očesa! V senci svojih kril me brani — pred brezbožniki, ki so me tlačili. Moji sovražniki so obdali mojo dušo, svoje srce so zakrknili; njih usta so govorila ošabno. Kateri so me izgnali, me sedaj ob¬ legajo; svoje oči namerjajo, da bi na tla me vrgli. Preže name kakor lev, pripravljen na plen, in kot mladič levji, ki biva v votlini. Vstani, Gospod, prehiti ga (sovraž¬ nika) in ga zavrni; reši mojo dušo od brezbožnika, meč svoj od nasprotnikov svoje roke. Gospod, potrebi jih v njih življenju z zemlje izmed peščice 1 ; iz tvojih za¬ kladov je napolnjen njih trebuh. Sinov imajo do sita, in svojim otro¬ kom puščajo, kar jim ostaja. 2 Jaz pa bom gledal tvoj obraz v pra¬ vičnosti; nasičen bom, ko se bo pri¬ kazalo tvoje veličastvo. Skoro ob prvem pogledu se vidi, da je to psalm zložil David tedaj, ko ga je Savel krivično preganjal. In ker je stiska Davidova velika, je goreča tudi njegova prošnja, naj ga Bog reši. David se ozira in opira na to, da je nedolžen; saj ga Bog pravični pozna, saj ga vidi po dnevu in po noči in ga je poskusil kakor z ognjem. Nikdar ni David ravnal po vzgledu sveta, ampak je tudi ostra dela opravljal, kakor je bila volja božja. Zato pa po pravici prosi Boga z za¬ upanjem. Prav živo prosi, ker sovražniki hudo pritiskajo nanj od vseh stranij; ošabni so in brezsrčni; potreti ga hočejo na tla in zgrabiti kakor ropna žival svoj plen. A Gospod naj jih prehiti in izpodbije, da, popolnoma potrebi z zemlje: saj sedaj se jim godi dobro, žive v obil¬ nosti in še celd otrokom izročajo dedščino. David pa želi le to, da bi prišel v pravičnosti v tempel pred božje obličje in se nasitil veselja vpričo slave Gospodove, ki prebiva v templu v Naj¬ svetejšem. (Prim. Zgodbe, str. 230, 231, 494 op. 2.) 1 Peščica • = malo število. Psalmist prosi, naj Bog po¬ trebi ali pokonča hudobneže z zemlje izmed malega števila pravičnikov. 2 Vesele se obilne časne sreče. Psalm 18, 2—15. Bog je veličasten na nebesu in v postavi. 487 Našega Izveličarja so preganjali in posebno stiskali ob njegovem trpljenju. Zato se besede Davidove nanašajo tudi na Gospodovo trpljenje, čeprav ni psalm naravnost mesijanski. Molimo ga na spominski dan Gospodove molitve na Oljski gori, zlasti pa še v nedeljskih jutranjicah, ki nas spominjajo, naj Gospoda posnemamo v molitvah in v trpljenju, da bomo ž njim deležni vstajenja. Psalm XVII., ki nam kaže Davidovo zahvalo za božje dobrote, smo že čitali in premišljevali na str. 457 — 459. Psalm XVIII. Bog je veličasten na nebesu in v postavi. Nebo pripoveduje veličastvo božje, in nebes oznanja delo njegovih rok. Dan kliče dnevu besedo, in noč daje noči na znanje. Ni pač govor tak in niso besede, da bi se ne slišali njih glasovi: V vesoljni svet gre njihov glas, in na konec zemske krogle njih beseda. Postavil svoj šotor je na solncu, 1 in to je kakor ženin, gredoč iz svoje spalnice; Kot orjak zavriska, da teče po poti; od kraja nebes je iztok njegov. In tek njegov je do kraja njegovega, in nikogar ni, ki bi se skril njegovi vročini. Postava Gospodova je brezmadežna, izpreobrne duše; pričevanje Gospodovo je trdno, daje modrost malim. Zapovedi Gospodove so prave, raz¬ veseljujejo srca; povelje Gospodovo je svetlo, razsvetljuje oči. Gospodov strah je svet, ostane ve¬ komaj ; sodbe Gospodove so resnične, pravične vse skupaj, Vrednejše kakor zlato in obilo dra¬ gega kamena, in slajše kakor med in satovje. In služabnik tvoj jih tudi čuva; ko jih čuva, plačilo ima obilo. 1 Po hebr. pa je tako: Solncu je postavil šotor na njih (nebesih). A grehe — kdo jih spozna? Od skritih mojih očisti me, in s tujimi pri¬ zanesi svojemu hlapcu. Ako ne bodo gospodovali črez mene, tedaj bom brez madeža, in bom očiščen naj večje krivde. 1 In ugajale bodo besede mojih ust, in misel mojega srca bo vedno pred teboj. Gospod, moj pomočnik in moj reš- nik! Ta psalm se odlikuje med drugimi ne samo, ker je jako lep, ampak tudi lahko umeven in jasen. Opeva veličastvo božje, ki se razodeva v dveh božjih delih: na nebu in v božji postavi. Zares: čudovita lepota na nebu, pa glas postave v naši vesti — to se vjema v tem, da se na obeh straneh kaže red, trdnost in veljava. Kakor se gibljejo solnce in zvezde po svojih potih vedno jednako v nepremakljivem redu, tako naj bi se tudi človek ne premaknil s poti božje zapovedi, marveč se je stanovitno držal. Ta psalm je zložil David in s tem pokazal, kako občutno srce je imel za lepoto v božjih delih. Pač to, kar nam oznanja nebo z vso svojo krasoto, ni, kakor bi bilo zakrito, ali kakor bi se oznanjalo z neumevnim glasom, marveč ves svet umeva ta božji glas. Najveličastnejša stvar na nebu se nam kaže solnce s svojim bliščem in žarom. Pripomniti je treba, da se v južnih in v jutrovih krajih vidi nebo lepše in svetlejše kakor pri nas, in solnce bolj žari kakor v naših hladnih deželah. Lahko je tudi umeti, da govori psalmist o solncu tako, kakor se nam kaže, ne tako, kakor je v resnici. Zakaj veda nam je trdno pokazala, da se solnce ne giblje po nebu, ampak zemlja se suče okrog svoje osi vsak dan in okrog solnca jedenkrat na leto. Skoro še bolj vneto in primerno je opisal David postavo božjo. Tu pa ni umeti samo po¬ stava, marveč vse razodenje božje. In kakšno je to? Čisto ali brez madeža, ker ni na njem nič slabega ali grdega; božje zapovedi so trdne in zanesljive, da človek varno ravna po njih; pa so tudi jasne ali umevne, ker so ravne ali preproste. Kakor nam kaže svetloba pot, kamor naj stopimo, in nas varuje, da ne zaidemo; kakor nas svetloba 1 Ako ne bodo gospodovali . . . namreč grehi, ako se ne ho udal grešnemu nagnjenju. Največja krivda bi tedaj bila napuh, ker je začetek vsega zla. 488 Psalm 18.: razlaga. Psalm 19, 2—10. Molitev za kralja. razsvetljuje in oživlja, tako deluje tudi božja črez- naravna postava na našega duha, zato je postava luč našim dušam, razsvetljuje naše duševne oči. — Da pa izpolnjujemo radi božje zapovedi, treba nam je božjega strahu, ki je svet in trden in traja na veke. In kdo bi si ne želel poznati in dopolnjevati božje postave, saj je dragocenejša kakor zlato in dragi kamen, in slajša kakor naj- čistejši med! A ko psalmist tako premišljuje božjo postavo, obide ga bojazen pred grehom. Zato prosi Boga odpuščanja. Posebej omenja skrite in tuje grehe. Skriti ali neznani so tisti, katerih se po svoji krivdi ne zavedamo; tuji pa so tisti, katere drugi store, a se jih udeležujemo mi z besedo ali z de¬ janjem. Ob jednem upa, da bo očiščen napuha, kateri je največja krivda. Potem bo Boga pri¬ jetno molil, za kar na koncu milo prosi. Kakor smo videli, slavi ta psalm Boga Stvar¬ nika. Zato ni naravnost preroški, ker ne govori o Odrešeniku. Vendar se da deloma obračati na Njega, ki je kakor zvezda izšel iz Jakopa ali kot solnce iz višave, saj nam je tudi on prav pojasnil in potrdil božjo postavo. Moli pa ta psalm sveta cerkev ob raznih prilikah, zlasti ob praznikih Matere Božje, v kateri se tudi razodeva veličastvo Stvarnikovo in lepota božje postave. Verni kri- stijani ne bomo nikoli molili tega psalma brez koristi in veselja, marveč — ako ga prav molimo — vselej se bo naša duša povzdignila do ljubezni božje in do trdnega sklepa, da hočemo vneto iz¬ polnjevati božjo postavo. Psalm XIX. Molitev za kralja. Usliši te Gospod na dan stiske; va¬ ruj te ime Boga Jakopovega. Pošlji ti pomoč iz svetišča, in s Sijona te čuvaj. Naj se spominja vseh tvojih daritev, in tvoja žgavna daritev bodi tolsta. Dodeli ti po tvojem srcu, 1 in do¬ polni vse tvoje namene. Veselili se bomo tvojega rešenja, in se poveličevali 2 v imenu svojega Boga. 1 To je: tako, kakor si sam želiš. 2 To je: Poveličevali nas bodo drugi zaradi rešenja; ali pa tudi: Hvalili se bomo . . . Gospod dopolni vse tvoje prošnje! — Sedaj vem, da je Gospod rešil svo¬ jega maziljenca. Uslišal ga bo iz svetih nebes svojih; v mogočnih delih 1 je rešenje njegove desnice. Ti zaupajo na voze, oni na konje; mi pa bomo klicali ime Gospoda Boga našega. Oni so se zapletli in so padli, mi pa smo vstali in se vzdignili. Gospod, ohrani kralja, in usliši nas ob dnevu, kadar kličemo k tebi! Ako premislimo besede psalmove, razvidimo takoj, da tu moli cela občina, in sicer za kralja. Množica je zbrana pri daritvi, zato prosi, naj bi jo Bog sprejel milostno. Najlepša zveza in jedi- nost se kaže tukaj med kraljem in ljudstvom; ljudstvo tukaj moli v svoji udanosti in ljubezni do kralja. Zato si mislimo najlože, da je David zložil ta psalm s tem namenom, da bi ga pevali pri očitni službi božji. Umevati ga ni težko, saj mora biti tudi lahko in umevno to, kar se polaga na jezik ljudstvu. Kralj je v stiski, morda gre na vojsko, sovražniki mu prete: ljudstvo pa spoznava — kar je Gospod velikokrat naročal Izraelcem —■ da je zaupanje v Boga najboljša bramba, boljša kakor močna vojska. Sv. cerkev moli ta psalm v nedeljskem opra¬ vilu. V duhovnem pomenu je kristijan — kralj; in krščansko ljudstvo je kraljevo ljudstvo. Ker smo vedno v nevarnostih in v bojih, zato prosi ta psalm Boga za naše rešenje iz rok sovražnikov, prosi za sv. cerkev in njene poglavarje, pa tudi za krščanskega posvetnega vladarja, čegar srečno delovanje in napredovanje je v korist vsej krščan¬ ski državi. Zato molimo poslednjo vrstico tega psalma po litanijah za kralja ali cesarja. Ker govori psalm tudi o daritvi, zato ga molimo na dan sv. Rešnjega Telesa z ozirom na daritev sv. maše. Naposled ga moli mašnik tudi pri ob- iskavanju bolnika, kateri je v stiski in v potrebi in kateri je res še posebej „maziljenec“, kadar prejme zakrament sv. poslednjega olja. Lahko ga molimo vsi kristijani bodisi za druge, bodisi zase; s tem se utrjujemo v zaupanju na božjo pomoč. 1 V mogočnih ali čudovitih delih, čudežih. Psalm 20, 2—14. Zalivala za zmago. Psalm 21, 2—5. Trpeči Mesija. 489 Psalm XX. Zalivala za zmago. Gospod, zaradi tvoje moči (pomoči) se kralj veseli, in zaradi tvojega re- šenja silno poskakuje. Zelje njegovega srca si mu dopol¬ nil, in prošnje njegovih ustnic mu nisi odrekel. Prehitel si ga s sladkim blagodarom, del si mu na glavo krono iz dragega kamena. 1 Prosil te je za življenje, in dal si mu dolgo živeti za vsekdar in za ve¬ komaj. 2 Velika je njegova slava zaradi tvoje pomoči; slavo in veliko čast boš del nanj. Zakaj za blagoslov ga boš postavil na veke; razveselil ga boš z radostjo s svojim obličjem. Zakaj kralj upa v Gospoda, in v usmiljenju Najvišjega ne bo omagoval. Tvoja roka naj najde vse tvoje so¬ vražnike; tvoja desnica naj najde vse, ki te sovražijo. Kakor razbeljeno peč jih zažgi ob času svoje jeze; Gospod jih bo oma¬ mil v svoji jezi in ogenj jih bo požrl. Njih otroke potrebiš z zemlje, in njih zarod izmed človeških otrok. Zakaj zle stvari so zvrnili nate; iz¬ mislili so si sklepe, katerih niso mogli dovršiti. Ti jih boš zapodil v beg; pri ostalih boš pripravil (pomeril) na njih obraz (pušice). Vzdigni se, o Gospod, v svoji moči; opevali in hvalili bomo tvojo moč. Ako primerjamo ta psalm s prejšnjim, vidimo, da sta oba v zvezi. V 19. je prošnja za zmago, tukaj je pa zalivala za zmago. Bog je dodelil kralju veliko več, kakor je kralj z ljudstvom vred prosil. Prosil je samo, da bi mu Bog ohranil življenje, toda Bog mu je dal tudi nepričakovano 1 Lahko umevamo to o pravi kroni, katero si je kralj z zmago vnovič pridobil, ali pa o kraljevski časti sploh. 8 Vekomaj: tega ne moremo umeti o Davidu, ki je "juri, ampak o njegovem zarodu, o Mesijevem večnem kra¬ ljestvu. hitro zmago, kar je zanj sladek blagodar, zakaj s tem je vnovič postavljena na njegovo glavo (ali utrjena) kraljeva krona. Kar je pa še ime- nitnejše: kralj ima trdno obljubo, da bo on po svojem zarodu živel in kraljeval večno. — V tem vidimo, da psalm ni samo zahvalna pesem, ampak tudi jasno prerokovanje o Mesiju, po katerem David živi in vlada na veke. Zato so imeli ta psalm že stari judovski razlagalci za mesijansko prerokovanje. In kdo ne bi mislil na Mesija, ako bere: Za blagoslov ga boš postavil na veke? Saj je Bog starim očakom obljubil zaporedoma, da bodo v njih zarodu blagoslovljeni vsi narodi. Četudi peva ta psalm ljudstvo, vendar ga je zložil David pač za službo božjo, saj nam vse misli kažejo, da je tako peval on, kateremu je Bog obljubil Mesija. — Kakor drugod tako iz¬ reka pevec tudi tukaj svoje zaupanje v Boga s prošnjo, da bi Bog potrl in potrebil vse sovraž¬ nike kraljeve in tako kralju dopolnil zmago. Ta lepi psalm se prilega Izveličarju, pa tudi svetnikom, ki so premagali sovražni svet. Zato ga molimo n. pr. na praznik zmagoslavnega Go¬ spodovega vnebohoda, povišanja sv. križa in na spominski dan Jezusove trnjeve krone; pa tudi ob praznikih prav mnogih svetnikov. Nam kristijanom vzbuja psalm veselo za¬ upanje v božjo pomoč, s katero zmagamo in si pridobimo večno, nebeško krono. Zato le pobožno molimo besede božje, s katerimi si izprosimo tolike dobrote! Psalm XXI. Trpeči in umirajoči Mesija toži in se tolaži. O Bog, moj Bog, ozri se name: Zakaj si me zapustil? — Zaradi mojih grehov je moja rešitev daleč od mene. 1 Moj Bog, kličem po dnevu, pa ne uslišiš; in po noči (vpijem), in mi ni v nespamet. 2 Ti pa prebivaš v svetišču, Ti — Izraelova slava. Vate so upali naši očetje, upali so, in rešil si jih. 1 Mojih grehov... Tukaj ne misli sv. pevec na grehe Kristusove, ki bi jih bil sam storil, ampak naše grehe, katerih kazen je nase vzel in pretrpel. 2 Po dnevu — noči — je vedno, neprestano. V ne¬ spamet — ni nespametna, ni zastonj. 490 Psalm 21, 6—27. Besede trpečega in umirajočega Mesija. K tebi so klicali, in so bili rešeni; vate so upali, in niso bili osramočeni. Jaz pa sem črv, in ne človek, za¬ sramovanje ljudij in izvržek ljudstva. Zasmehuje me vsakdo, ki me vidi; usta odpirajo 1 in majejo glavo. „Na Gospoda je zaupal, otme naj ga; reši naj ga, ker se ga raduje.“ 2 Zakaj ti si, ki si me izvlekel iz ma¬ terinega telesa, upanje moje, odkar sem bil na prsih matere svoje. 3 Od svojega rojstva sem se vrgel v tvoje roke: ti si moj Bog od telesa moje matere sem. 4 Ne loči se od mene: Zakaj bridkost je prav blizu, in ni¬ kogar ni, kateri bi pomagal. Obsuli so me mnogi junci, debeli voli so me obstopili. 5 Odprli so zoper mene svoj gobec, kakor lev, zgrabljiv in rjoveč. Razlil sem se kakor voda, in vse moje kosti so se razklenile. 6 Moje srce je sredi mojega telesa kakor vosek, kateri se topi. 7 Moja moč se je usušila kakor čre¬ pinja, in moj jezik se drži neba mojih ust, in v prah smrti si me pogreznil. 8 Ker veliko psov me je obstopilo, zbor hudobnežev me je obkrožil. Roke in noge so mi prebodli, vse moje kosti so razšteli. 9 1 Usta zaničljivo odpirajo in se pačijo: ob tem pa govore tako-Ie: Na Gospoda itd. 2 Raduje se ga, ali: Rad ga ima, ljubi ga. 3 To pomenja: Od začetka mojega življenja. 4 Ko je bil pri Izraelcih otrok rojen, dali so ga v na¬ ročje očetu. Oče ga je s tem sprejel za svojega. 6 Junci pomenjajo nižje ljudstvo ali druhal, debeli voli so mogočneži, pismarji in judovski duhovniki. 0 Kadar se voda razlije, se hitro razgubi: tako se razgube tudi moči človeku. Jednak pomen je v tem, da so se kosti razklenile. ’ Prav dobra primera je tu: Kakor izgubi vosek v vročini svojo trdnost, tako tudi srce v hudi bridkosti. — Vse te primere so živahne in pesniške; ves psalm je poln pesniškega duha. 8 Zdravo telo je čvrsto in polno sokov; bolečina pa je usuši in izžge kakor ogenj. Zato nam kažejo te primere, kako hude so bolečine trpečega Mesija. Črepinja od razbite po¬ sode je zares suha stvar. Ob hudi žeji, kadar so usta usu- šena, prijemlje se jezik neba. 0 Ta vrstica je posebno imenitna. Kdo ne vidi, da Gledali pa in opazovali so me, raz¬ delili so si moja oblačila, in črez mojo suknjo so vadljali. 1 Ti pa, o Gospod, ne odtegni mi svoje pomoči, in na mojo brambo se ozri! Reši meča, o Gospod, mojo dušo, in izpod nog mojo zapuščeno (dušo). Reši me iz žrela levjega, in iz ro¬ govja samorogov 2 mojo slabost. Oznanjal bom tedaj tvoje ime svo¬ jim bratom, sredi množice te bom hvalil: „Hvalite Gospoda vi, kateri se ga bojite; poveličuje naj ga ves zarod Jakopov. Bojte se ga vsi otroci Izraelovi, ker ni zavrgel in ni zaničeval prošnje si¬ romakove. Tudi ni obrnil svojega obličja od mene, in ko sem klical, me je uslišal.“ Hvala moja gre tebi pred veliko množico; svoje obljube dopolnim pred onimi, ki se ga boje. Jedli bodo (po daritvi) siromaki in se veselili, in hvalili bodo Gospoda oni, ki ga iščejo; živela bodo njih srca na vekov veke. 4 se je vsaka beseda tega prerokovanja dopolnila na Izveličarju ? Zaradi tega se nič ne čudimo, da so že starodavni Judje, ki so zavrgli Izveličarja, zasukali te besede po svoje. Oni bero hebrejske besede tako, da je treba prestaviti: „Kakor lev (obdali so) moje roke in noge.” Da se to nič ne vjema m da niti lev niti človek ne obda ravno rok in nog, vidi vsakdo. 1 Vadljali so zato, ker je niso hoteli razdeliti, ker je bila iz jednega kosa. 2 Samorog (hebr. reetn) je svetemu pisatelju močna divja žival, nekako v sredi med kozlom in bivolom, a samo z jednim rogom, s katerim se drzno zapodi na sovražnika. Take živali žive po Afriki in sprednji Aziji, toda z dvema močnima rogoma. 0 kozlu z jednim rogom pripovedujejo potopisci iz vshodne Azije. 8 Besede, ki se začenjajo: Hvalite Gospoda, vi ■ ■ ■ do tukaj-le, so hvalnica, s katero hoče pevec Boga poveličevati pred množico. Tako hvali Boga pred veliko množico zaradi rešenja, pa tudi obljubljeno daritev hoče Bogu darovati m po daritvi napraviti veselo pojedino, kakor nam napovedujejo naslednje vrste. 4 Tu se omenja zahvalna in obljubljena daritev, ki J e bila mirovna daritev (glej „Zgodbe“ str. 243 in 244). Mi¬ rovna daritev je bila krvava daritev, pri kateri so se P a le nekateri živalski deli sežgali. Od ostalih je dobil prsi i* 1 desno pleče duhovnik, iz drugih pa je napravil darovalec p° daritvi pojedino, h kateri je — ako ni imel domačih — P°- Psalm 21, 28 —32. Besede trpečega in umirajočega Mesija. 491 Spomnili in preobrnili se bodo h Gospodu — vsi kraji zemlje; V molitvi se bodo klanjali pred njim vsi rodovi ljudstev (poganskih). Zakaj Gospodovo je kraljestvo, in on bo vladal narode. Jedli in molili bodo vsi mogočneži zemski; pred njim bodo popadali vsi, ki pojdejo (ob smrti) v zemljo. Moja duša pa bo njemu živela, in tnoj zarod mu bo služil. O Gospodu bodo pripovedovali pri¬ hodnjemu rodu, in nebesa (od nebes po¬ dani ljudje) bodo oznanjevala njegovo pravico ljudstvu, katero bo rojeno, ka¬ tero si ustvari Gospod. 1 Ta psalm je v posebnem pomenu preroški psalm. Kdo ga bere in se ne spominja bridkega trpljenja Kristusovega? Zdi se nam, kakor da je pisal poglavitni del tega psalma kak evange¬ list, ne pa prerok 1000 let pred Kristusom. Če¬ tudi z zasmehom, vendar po resnici imenuje ne¬ veren pisatelj ta psalm „načrt Kristusovega križanja' 1 . Zato umevamo ta psalm v čisto pre¬ roškem pomenu in ne tako, kakor bi bil David tožil o svojem trpljenju in preganjanju. Zakaj David ni nikdar prestajal takega trpljenja, ka- koršno je opisano tukaj. Torej trdimo, da je David v preroškem duhu bil zamaknjen in gledal Pred seboj Kristusovo križanje na gori Kalvariji, njegovo smrt, njegovo slavno zmago in veselje vseh odrešenih in pravičnih duš nad svetim od¬ rešenjem. Tako razlagajo ta psalm najboljši raz¬ lagalci, tako nas uči tudi sv. evangelij in sv. apo¬ stol Pavel. Tako piše sv. Matej (27, 35—47): Potem pa, ko so ga bili križali, so razdelili nje¬ gova oblačila in vadljali zanja, da se je dopolnilo, kar je rečeno po preroku, ki pravi: Razdelili so s i moja oblačila in za mojo suknjo so vadljali. -kn so sedeli in ga varovali. In so deli vrh nje- ---- v abil tudi siromake. Tako daritveno pojedino ima v mislih sv - pevec. S tem prerokuje sadove Gospodove smrti na križu. Dh darov se bodo udeležili tudi ubožci t. j. grešniki, ki bodo Prišli h Gospodu v veri. Nasitili se bodo njegove milosti ’ u ga hvalili. 1 0 Mesiju in njegovih delih bodo oznanjevali pri¬ hodnjim in poznim rodovom; rod bo sporočal rodu. Božji (°<1 nebes poslani) poslanci pa bodo oznanjevali božjo pra- Vco, božjo postavo in sv. evangelij novemu ljudstvu, katero prerojeno v vodi in v sv. Duhu. — Tako napoveduje bavid sadove Kristusove smrti. gove glave njegovo obsodbo pisano: Ta je Jezus, kralj Judov. Takrat sta bila križana ž njim vred dva razbojnika, jeden na desnici in jeden na levici. Ti pa, ki so mimo hodili, so ga preklinjevali in s svojimi glavami zmajevali, in so rekli: Ha, ki podiraš tempel božji in v treh dneh zopet sezidaš! Pomagaj sam sebi! Ce si Sin Božji, stopi s križa! Ravno tako so ga zasramovali tudi veliki duhov¬ niki s pismarji in starejšini vred in so rekli: Drugim je pomagal, sam sebi ne more pomagati. Ako je izraelski kralj, naj stopi sedaj s križa in verujemo vanj. V Boga je zaupal: naj ga se¬ daj reši, če ga rad ima. Saj je rekel: Sin Božji sem. Ravno tako sta mu očitala tudi raz¬ bojnika, katera sta bila križana ž njim vred. Od šeste ure pa se je tema storila po vsi zemlji do devete ure. In okoli devete ure je Jezus z velikim glasom vpil, rekoč: Eli, Eli! lama sabaktani? To je: Moj Bog, moj Bog! zakaj si me zapustil? Nekateri pa tam stoječih, ko so to slišali, so rekli: Elija kliče ta. Skoro isto piše sv. evangelist Marko (15, 24—35); zastran suknje piše sv. Janez (19, 24): Rekli so med seboj: Nikar je ne režimo, ampak vadljajmo zanjo, čegava bode. Da se je pismo dopolnilo, ki pravi: Razdelili so moja obla¬ čila med se, in za mojo suknjo so vadljali. Sveti Pavel omenja, da je Kristus imel pravo človeško naravo. Zaradi tega se ne sramuje jih brate ime¬ novati, rekoč: Oznanjeval bom tvoje ime svojim bratom; v sredi zbora te bom hvalil. (Hebr. 2,11.12.) In ko bi tudi teh prič ne bilo, priča psalm sam, da prerokuje Izveličarjevo trpljenje. Po¬ glejmo nekoliko njegove prelepe misli! V najhujši dušni bridkosti kliče trpeči Iz- veličar: Moj Bog, zakaj si me zapustil? Bog ni zapustil Jezusa nikdar, marveč Jezusova duša je vedno gledala Boga od obličja do obličja. Torej je božja pomoč in tolažba bila le manj močna in živa. A Izveličar prosi, da bi mu Bog izdatno pomagal, saj ima dovolj vzroka, da trdno upa. 0, velika je njegova bridkost, saj je med ljudmi ne kakor človek, ampak kakor črv, zavržen in potlačen, toda veliko tudi on zaupa v Boga, ki mu je bil zmerom ljubeči Bog in dobri oče. Hudo bridkost mu delajo neusmiljeni sovražniki, ki so ga kar obsuli in surovo ž njim ravnali. Zato trpi veliko na duši in na telesu, kakor tako živo govore prelepe primere. Da, do smrti je žalosten in potrt, in na rokah in nogah trpi neizrekljive bolečine križanja. Na križu je raztegnjen tako, 492 Psalm 21.: razlaga. Psalm 22, 1—4. Molitev udanosti in zaupanja. da se dado prešteti vse njegove kosti. Njegova oblačila so si rablji razdelili, suknje niso raz¬ rezali, ampak so zanjo vadljali. 1 Ko je prikipelo trpljenje do vrhunca, tedaj je tudi prošnja po¬ sebno živa in zaupljiva, naj ga Bog reši iz rok sovražnikov. In zares, Bog ga potolaži in po¬ krepča; v zahvalo hoče Mesija oznanjevati božje ime in božjo dobroto očitno v zbirališču med vsemi ljudmi. Zahvalno daritev hoče opraviti; k pojedini po daritvi hoče povabiti siromake, to je: grešne ljudi, ki bodo Boga hvalili, zadobivši odpuščanje svojih grehov. In neverniki se bodo Seveda je treba ta psalm počasi brati in premišljevati, ako ga hočeš razumeti. Misliti moraš na Kristusa, njemu pridevati psalmove besede, pa bodo umevne in jasne. Sv. cerkev moli ta psalm, kadar hoče vzbuditi spomin na Gospodovo trpljenje, torej na petek, kadar se moli dnevno opravilo, na Veliki petek, na spomin¬ ski dan Gospodovega trpljenja, peterih ran in presv. Jezusovega Srca. Kristijani ga molimo z obžalovanjem in kesanjem, kakor tudi z vnetim zaupanjem, da nam bo v prid Kristusovo trpljenje, ako se mu pridružimo z vernim srcem. Pastir na jutrovem. povrnili k Bogu in ga molili. On (Izveličar) sam bo pa vekomaj živel, odrešeni udje njegovega duhovnega kraljestva bodo Gospodu zvesto služili. Prihodnjim rodovom bodo po dovršenem odrešenju oznanjevali božjo besedo; nebeški poslanci (apo¬ stoli) bodo pridigali sv. evangelij poznejšemu ljud¬ stvu, katero si bo Gospod izvolil in prestvaril po svoji volji. 1 Prav v tem se vidi očitno prerokovanje. Kaj takega ni mogel David nikdar govoriti sam o sebi, zakaj popolnoma neprikladno je reči, da so njegovi sovražniki tedaj tako zoper njega ravnali. Psalm XXII. Molitev udanosti in zaupanja. Gospod je moj pastir, in ničesar ff 11 ne bo manjkalo ; na kraj, kjer je pašnja, tam me je postavil. Ob krepčalni vodi me je vzredil« mojo dušo je poživil. Peljal me je po potih pravičnosti — zaradi svojega imena. Ako bi tudi hodil sredi smrtne sence, ne bojim se zla, ker si ti z menoj. Psalm 22, 5. 6. Zaupanje. Psalm 24, 1—14. Prošnja za varstvo in usmiljenje. 493 Tvoja šiba in tvoja palica, ta sta me potolažila. 1 Pripravil si pred menoj mizo — zoper tiste, ki me stiskajo. 2 Z oljem si mazilil mojo glavo, in kelih moj, razveseljujoči, natočil si poln. In tvoje usmiljenje pride za menoj — vse dneve mojega življenja: Da prebivam v hiši Gospodovi — na veke dnij. Ta psalm je ljubezniva pesem, polna za¬ upanja v Boga. Kako lepo so povedane misli, kako umevne so primere! Bog je pastir Davidov in vsega izraelskega ljudstva. Pastir pa vodi ovčice na dobro pašo in, kadar so žejne, da. jim okrepčevalne vode. Ker je Bog svet (sveto je njegovo ime), zato vodi človeka po poti pravič¬ nosti. Zaradi tega pa sme pravičnik v Boga za¬ upati tudi v največji nevarnosti. Bog mu je vedno v obrambo zoper sovražnike; navdaja ga celd z velikim veseljem, kakor pri dobri pojedini. Da, božje usmiljenje spremlja človeka celo živ¬ ljenje, ako si je hočemo v prid obračati. Iz tega smo videli, kako se prilega ta psalm vsakemu pravičnemu kristijanu. Kako lahko moli to molitev zjutraj in se izroča v varstvo božje! Bog je naš pastir, ki nas vodi in varuje; posebej se je imenoval Kristus sam dobrega pastirja, ki da življenje za svoje ovce. Zato se spominjamo s tem psalmom tudi njega in ga molimo ob ne¬ katerih njegovih praznikih. Kakor sporoča sveti Avguštin, učili so se nekdaj katehumeni 3 ta psalm na pamet, da so ga pozneje molili in se spomin¬ jali svojega dobrega pastirja Kristusa, čegar milost in dobrote so kakor dobro jed prejeli pri sv. krstu. Psalm XXIII. (Ta psalm je natisnjen na str. 427 in 428.) 1 Šiba in palica pomenjata pastirjevo skrb. Pod pa¬ lico gre zjutraj {reda iz staje, da jo pastir prešteje. Sicer pa lahko mislimo tudi na božje šibe in poskušnje, s kate¬ rimi Bog obiskuje tudi pravične ljudi. 2 Pripravil si mizo je isto kakor: Pripravil si veselo pojedino in blagoslovil si me vpričo hudobnežev; s tem si mene počastil, nje pa osramotil. 8 Katehumeni so bili tisti, ki so se pripravljali za sveti krst, katere so torej poučevali v krščanski veri. Psalm XXIV. Prošnja za božje varstvo in usmiljenje. K tebi, o Gospod, povzdigujem svojo dušo; moj Bog, vate zaupam; o, da ne pridem v sramoto! Pa naj me ne zasmehujejo moji so¬ vražniki; zakaj vsi, ki te čakajo, 1 ne bodo osramočeni. Osramočeni pa naj bodo vsi, ki hudo delajo — brez vzroka. 2 Pokaži mi, o Gospod, svoja pota, in nauči me svoje steze. Vodi me po svoji resnici in uči me, ker ti si Bog moj rešilec, in tebe sem iskal ves dan. Spomni se svojega usmiljenja, o Gospod, in svojih milostij, ki so od vekomaj. Grehov moje mladosti — in moje nevednosti ne spominjaj se nikar ! 3 Spomni se me po svoji usmiljenosti, zaradi svoje dobrote, o Gospod! Dober in pravičen je Gospod, za¬ radi tega pelje na pot tiste, ki greše. 4 Vodi krotke v pravičnosti, uči po¬ hlevne svoje poti. Vse poti Gospodove so usmiljenje in zvestoba — za tiste, ki iščejo nje¬ gove zaveze in njegovih zapovedij. Zaradi svojega imena, o Gospod, odpusti mi moje grehe, zakaj veliko jih je. Kdo je tisti človek, ki se Gospoda boji? On (Gospod) ga uči na poti, ka¬ tero je izbral. Njegova duša bo prebivala v sreči, in njegov zarod bo podedoval deželo. 5 Gospod je trdnoba za tiste, ki se ga boje; in njegova zaveza jim bo znana. 1 Čakajo ali z zaupanjem pričakujejo. 2 Ne da bi jih kdo dražil ali zapeljeval ali jim bil po¬ vod; torej: predrzno. 8 Tu je pač potrebno, da bralec obstane in premisli, kako lahkomišljeno ravnamo. Sv. pevec prosi, da bi ga Bog rešil tudi onih grehov, katere je storil iz lahkomišljenosti in nevednosti. — Namestu grehov nevednosti pa pravi he¬ brejska beseda: grehov in hudobije. 4 Pelje na pot — vodi k pokori in pravičnosti. 5 Deželo sveto in obljubljeno, deželo sreče. 494 Psalm 24, 15—22. Prošnja za usmiljenje. Psalm 25, 1—12. Prošnja za pomoč. Moje oči se vedno ozirajo v Gospoda, ker on bo iztrgal moje noge iz zanjke. Ozri se name in usmili se me, ker sem zapuščen in siromašen. Bridkosti mojega srca so se po¬ množile ; iz mojih stisk me reši! O, glej mojo potlačenost in mojo te¬ žavo, in odpusti mi vse moje pregrehe! Glej moje sovražnike, ker so se namnožili, in po krivem me sovražijo. Varuj mojo dušo in reši me; ne zavrzi me, ker sem vate zaupal! Nedolžni in pravični se me držč, ker sem tebe čakal. Reši, o Gospod, Izraela — iz vseh njegovih nadlog! Najlože si mislimo, da je David zložil ta psalm, ko ga je preganjal njegov sin Absalom. Takrat je bil v velikih stiskali in po pravici je prosil Boga usmiljenja zaradi svojih grehov. Prosi pa s trdnim zaupanjem, da ga Bog ne zavrže. Pač pa bodo osramočeni in zavrženi njegovi sovraž¬ niki. Kako preprosto, kako otroško prosi! Kakor je bil Bog usmiljen nekdaj, tako naj mu usmi¬ ljenje izkaže tudi sedaj. Naj mu odpusti tudi one grehe, katerih niti ne poštevamo navadno: kar smo storili v nepremišljeni mladosti ali pa iz nevednosti. Božje usmiljenje se kaže zlasti v tem, da grešnika uči, posvari in pripelje na pravo pot. Bog nam odpušča zaradi svojega imena, to je: po svoji naravi, ki je zgolj dobrota; žal, da tako radi zabredemo v velike in mnoge grehe. Umno spoznava psalmist zaporedoma božjo do¬ broto in svojo slabost, in tako prosi goreče po¬ moči, usmiljenja in varstva. V hebrejski besedi je ta psalm sestavljen po abecedi, to je: 22 vrstic se začenja z 22 zapored¬ nimi črkami abecede. Iz tega kakor tudi iz lepih mislij in stavkov se vidi, da je David hotel se¬ staviti to pesem umetno in lepo. Kristijani jo lahko molimo ob vsaki priliki, sv. cerkev pa jo rabi v prvi dnevnici za torek, in v mnogih mašnih molitvah rabi posamezne vrstice tega psalma. Psalm XXV. Prošnja za božjo pomoč. Gospod, sodi me, ker v nedolžnosti sem vedno hodil, in ker v Gospoda upam, ne bom omagal. Gospod, preišči me in poskusi me; izkusi z ognjem moja ledja in moje srce! Ker tvoja usmiljenost je pred mo¬ jimi očmi, in veselje mi je nad tvojo zvestobo. Ne sedim v zboru goljufije, in s hudodelniki ne hodim. Sovražim zbor hudobnežev, in z brezbožniki se ne vsedam. 1 2 Umivam si med nedolžnimi svoje roke, in stopam k oltarju tvojemu, o Gospod. Da slišim glas (tvoje) hvale, in pri' povedujem vsa tvoja čuda. Gospod, ljubim lepoto tvoje hiše, in kraj, kjer prebiva tvoje veličastvo/ Nikar ne pogubi, o Bog, z brezbož¬ niki moje duše, in s krivičniki mojega življenja! V njih rokah je krivica, njih des¬ nica pa je polna daril. 3 Jaz pa hodim v svoji nedolžnosti; reši me in usmili se me! Moja noga stoji na ravni poti; v zborih te bom hvalil, o Gospod. Ta kratki in lepi psalm je zložen med pre¬ ganjanjem — skoro gotovo Absalomovim. Čeprav ni bil David brez greha, vendar se je bil že spokoril, zavrgel greh, trudil se za pravičnost in bil posebno brez tistih grehov, katere mu je pod¬ tikal Absalom, kakor da ne skrbi za ljudstvo, ah da ne sodi vsakomur pravice. David omenja zato nekatere svoje čednosti: pravicoljubnost, goreč¬ nost za čast in lepoto hiše božje, stanovitno ne¬ dolžnost. Sv. cerkev moli ta psalm v prvi dnevnici za sredo; zlasti pa moli duhovnik del od vrste „ Umivam... “ pri sv. maši po darovanju tedaj, kadar si umiva ob listo vi strani roke. To umi¬ vanje rok pri sv. maši je jako staro. Pomenja pa, da mora biti mašnik, ki daruje nekrvavo daritev, čist na telesu in na duši, da je vreden tako svetega opravila. Pa tudi verniki naj bi si prizadevali za nedolžnost, kadar so pri sveti 1 Z brezbožniki se ne družim in nečem nič imeti '/• njimi opraviti. 2 Božje veličastvo je oni oblak, ki se je prostiral nad skrinjo zaveze in v katerem je bival Gospod. 8 Darila, s katerimi se dado podkupiti. Psalm 26, 1—14. Prošnja za pomoč v potrebi. 495 maši, zakaj mašnikova molitev se ozira tudi na¬ nje: Umivam si med nedolžnimi svoje roke. Zares imajo besede tega psalma žive opomine in krepko vspodbudo za mašnika in za vernike k svetosti in gorečnosti. Zato ga večkrat beiimo in tudi premišljujmo! Psalm XXVI. Zaupna molitev v potrebi. Gospod je moja svetloba in moj rešnik: koga bi se bal? Gospod čuva moje življenje: pred kom bi se tresel, Ko se nadme bližajo hudobneži, da bi me pokončali? Sovražniki moji, ki me stiskajo — omagajo in popadajo. Čeprav se vojna vzdigne zoper mene, oe bo se balo moje srce; Če boj vstane zoper mene, zaupal bom vanj. Jedno prosim Gospoda, tega iščem: da bi bival v hiši Gospodovi vse dni svojega življenja. Da bi gledal sladkost Gospodovo, in obiskoval njegov tempel. 1 Zakaj skril me bo v svojem šotoru; na dan nesreče me bo branil v skri¬ vališču svojega šotora. Na visoko skalo me bo postavil, in že sedaj je povišal mojo glavo nad moje sovražnike, kateri so okoli mene. Darovati hočem v njegovem šotoru daritev glasnega veselja; 2 peti hočem in brenkati Gospodu. Usliši, o Gospod, moj glas, s kate¬ rim kličem k tebi; usmili se me in usliši me. Moje srce ti govori: „Moje obličje te išče“; da, o Gospod, tvoje obličje bom iskal. Nikar ne obrni od mene svojega obličja, ne obrni se v jezi od svojega hlapca. 1 Sladkost Gospodova je tista prijetnost in radost, katero čuti duša na svetem mestu ali v božji pričtijočnosti. 2 Sveti pevec hoče daritev darovati in sicer z veselim v Pitjem in petjem. Bodi moj pomočnik, ne zapusti me, in ne zavrzi me, Gospod, moje izve- ličanje! Zakaj moj oče in moja mati sta me zapustila, Gospod pa me je sprejel. Gospod, uči me svojo pot, in vodi me na pravo stezo zaradi mojih so¬ vražnikov! 1 Ne daj me pohlepu mojih pregan¬ jalcev, zakaj vstale so zoper mene krive priče, in krivica je lagala sama sebi. 2 Verujem, da bom videl dobrote Go¬ spodove — v deželi živih. 3 Čakaj Gospoda, bodi mož, in naj se ohrabri tvoje srce in čakaj Gospoda. Ta psalm ima v „vulgati“ v začetku napis: „Psalm Davidov, predno je bil maziljen". Iz tega vidimo, da ga je zložil David, predno je bil v Hebronu maziljen za kralja, torej tedaj, ko ga je preganjal Savel. Prav posebno lepo opeva za¬ upanje v Boga; to zaupanje mu daje čudovito trdnost, da se ne boji nobenega sovražnika. Poleg tega pa ga vnema hrepenenje, da bi prišel v hišo Gospodovo in tamkaj se veselil njene lepote. Za božje dobrote se hoče pevec izkazati hvaležnega: v templu hoče slovesno darovati, popevati in Gospoda poveličevati. In zopet vnema svoje srce k zaupanju, s katerim se Bogu popolnoma izroča. Četudi ni v tem psalmu golo prerokovanje o Izveličarju, in se mila tožba zaradi sovražnikov prilega vsakemu trpečemu pravičnemu kristijanu, vendar se nam kaže tukaj določna slika Kristu¬ sovega trpljenja. Gospodu so se bližali sovraž¬ niki, ki so ga hoteli pokončati; pa ko je stopil pred nje, omagali so takoj in popadali. Njegovo zaupanje v Boga je bilo vedno neomahljivo. Oče ga je uslišal in rešil iz rok neusmiljenih pre¬ ganjalcev: zakaj Kristus je premagal z vstajenjem vse svoje sovražnike. Zaradi tega rabi sv. cerkev ta psalm na Veliki petek v spomin Kristusovega trpljenja, vrh tega posamezne vrstice v spomin njegovega trpljenja, počivanja v grobu in vsta¬ jenja, kakor tudi v spomin vernih duš v vicah. 1 Zaradi mojih sovražnikov, t. j.: Kaži mi, kako se naj ognem svojih sovražnikov. 2 Krivičniki so lagali, pa sami sebi v škodo in v pogubo. 8 V deželi živih je: „na tem svetu ali v življenju, predno urarjem.“ V popolnem pomenu, kakor razlagajo raz¬ lagalci in umeva sv. cerkev v svojih molitvah, je dežela živih kraljestvo izveličanih, ki vekomaj žive. 496 Psalm 27, 1—9. Prošnja za pomoč. Psalm 28, 1 —10. Ob nevihti. Kako primeren je psalm tudi za naše brid¬ kosti in za zaupanje v Boga, to je lahko spoznal vsak bralec. Psalm XXVII. Molitev za pomoč. K tebi, o Gospod, kličem; moj Bog, nikar ne bodi gluh proti meni, da se molče ne obrneš od mene, in ne bom kakor tisti, ki gredo v jamo (grob, pogubo). Usliši, o Gospod, glas moje prošnje, ko molim k tebi, ko dvigam svoje roke k tvojemu svetemu templu. Ne vleci me (v pogubljenje) hkrati z grešniki, in ne pokončaj me s hudodelci, Ki govore (na videz) mirno s svojim bližnjikom, v njih srcu pa je hudobija. Povrni jim po njih delih, in po zlobnosti njih misli; Daj jim po delih njih rok; plačaj jim, kar so zaslužili. Ker ne umevajo del Gospodovih, in del njegovih rok; pokončal jih boš, in ne boš jih sezidal. 1 Hvaljen Gospod, ker je uslišal glas moje prošnje. Gospod je moj pomočnik in moj varih; vanj je zaupalo moje srce, in pomagal mi je. In moje meso je zacvetlo, 2 zato ga bom hvalil z radovoljnim srcem. Gospod je moč svojega ljudstva, in rešilni varih svojega maziljenca. 3 Gospod, pomagaj svojemu ljudstvu in blagoslovi svojo dedščino; in vodi jih, in povišaj jih vekomaj! Ta psalm je zložil David ob preganjanju Ab- salomovem. V stiskali je goreče prosil, naj ga Bog reši, sovražnikom pa povrne njih zlobo. So¬ vražniki Davidovi so tudi sovražniki božji; zato 1 Primera je iz zidanja hiše, kakoršna se večkrat rabi v sv. pismu. Sezidati koga je isto kakor povzdigniti, okrep¬ čati, osrečiti. ’ Moje meso (telo) je zacvetlo — se je poživilo in po¬ krepčalo. 8 Maziljenec je Mesija. Bog je njegov pomočnik, se¬ veda po njegovi človeški naravi. Ob jednem umevamo v tej besedi vse tiste, ki vanj verujejo in upajo, torej kristijane. Tudi izraelsko ljudstvo se lahko umeva oh tej besedi, ker je bilo izvoljeno izmed drugih ljudstev. govori pevec zoper nje jako ostro. Samega sebe pa vnema za zaupanje v Boga in naposled prosi tudi za svoje ljudstvo. Sv. cerkev moli ta psalm ob spominu Jezu¬ sove molitve na Oljski gori, (kar lahko raz¬ umemo), in v jutranjicah drugega dneva v tednu. V stiskah molimo ta psalm tudi mi in zaupajmo, da nam Bog pomore! Psalm XXVIII. Božje veličastvo ob nevihti. Prinesite Gospodu, otroci božji, pri' nesite Gospodu mlade ovne! 1 Prinesite Gospodu slavo in čast, pri¬ nesite Gospodu slavo njegovega imena; molite Gospoda v njegovem svetem šotoru! Gospodov glas je (se razlega) nad vo¬ dami, Bog veličastni gromi; Gospod je nad velikimi vodami. 2 Gospodov glas je v moči, Gospo¬ dov glas je v veličastvu. Gospodov glas, ki lomi cedre; in Gospod razlomi cedre Libanonske, In (Gospod) jih zdrobi kakor tele Li¬ banonsko, 3 in ljubljeni (Gospod) kakor mlad samorog. Gospodov glas razdeli ognjeni pla¬ men ; Gospodov glas potresa puščavo, in Gospod potrese puščavo Kadeško. 4 Gospodov glas stori, da košute po- vržejo, in razkrije gozde; v njegovem templu pa mu vse govori slavo. Gospod si naredi povoden (oblake) za bivanje; in Gospod kralj stoluje vekomaj. 1 Prinesite in darujte mlade ovne Bogu v čast! 2 Gospodov glasbe grom. Tako se imenuje grom tudi na drugih mestih sv. pisma, na pr.: II. Mojz. 9, 23. 28. 29; Job 37, 2; Iz. 30, 30. — Nad vodami pomenja: nad oblaki- Tako beremo že o stvarjenju sveta: Pekel je tudi Bog: Bodi' trdina sredi voda in loči vode od voda. In Bog je storil trdino in ločil vode, ki so bile pod trdino, od voda, ki so bile nad trdino. (I. Mojz. 1, 6. 7.) 8 Močne cedre zdrobi kakor rahlo stvar. V hebr. besedi pa čitamo: (Gospod) stori, da (cedri) skačejo kakor teleta, in Liba/non in Sirijon kakor mlad samorog. Sirijon je vršac na Libanonu. O samorogu smo slišali na str. 490. 4 Kadeška puščava: Kades se imenuje tisti del Arabske puščave, skozi katerega so šli Izraelci. Psalm 28, 11. Božja hvala ob nevihti. 497 Gospod bo dal svojemu ljudstvu moč, Gospod bo blagoslovil svoje ljud¬ stvo v miru. Prelep je ta psalm. Kakorkoli ga razlagamo ali v besednem ali v prenesenem pomenu, podaje nam kaj lepe misli. Navadno ga razlagajo o viharju, v katerem gromi in treska ter se tako kaže božja mogočnost, moč božjega glasu. David vabi pobožne in pravične Izraelce, naj na svetem kraju molijo in darujejo zaradi božje mogočnosti. odkoder deži na zemljo. Stoloval je zlasti ob ve¬ soljnem potopu kot sodnik, ko je kaznoval pre¬ grešni človeški rod. Da se razlagati tudi v prenesenem pomenu in sicer tako, da opisuje David zmago nad so¬ vražniki. Kakor vihar je Bog udaril na sovražne narode, da jih je kaznoval in potrl. Zato opo¬ minja vladarje in kneze (sinove božje), naj spo¬ znavajo pravega Boga in mu darujejo na svetem kraju. Cedre libanonske. Ta se razodeva v hudem in močnem gromu: kaže se vrh gore (Libanon), kjer lomi vihar cedre; kaže se v plamenečih in švigajočih (razdeljenih) bliskih; kaže se v velikih in groznih puščavah, kjer zavlada strah tudi med živalmi (da košuta prezgodaj povrže); kaže se v gozdih, katere oško¬ duje, ko drevesom razporje in olušči skorjo ali Polomi (razkrije) veje. Tedaj pa poj6 Bogu v tempi u slavo brez strahu. Saj je vse to delo božje: Bog stoluje, 1 kakor bi dejali, v oblakih, 1 Med Slovenci se imenuje prav lepo mavrica tudi božji stolček. Zgodbe sv. pisma I. Najlože se pač ta psalm razlaga o božji vse¬ mogočnosti sploh. Božji glas je ra.zodevanje božje vsemogočnosti. Razodeva se na razne na¬ čine: V vodah, v gromu, v blisku, v potresu, na gorah kakor tudi na drevju: povsodi se razodeva vsemogočni Bog, katerega naj ljudje, zlasti pa izvoljeni Izraelci molijo na svetem kraju v templu, kjer je pričujoč. S to razlago se lepo vjemajo besede psalmove. Saj jednako spominja psalmist tudi v 8. in 18. psalmu, naj spoznavamo božjo mogočnost in dobroto, ki se razodeva v človeku in v naravi. 32 498 Psalm 29, 2—13. Zahvalna pesem po bolezni. Nadpis v latinski vulgati pravi: Po do¬ delanem šotoru. Morda je David pel ta psalm, ko je dodelal sveti šotor. Ali pa naznanja napis, da so psalm pevali na osmi dan (konec) praz¬ nika šotorov. Sv. Bazilij razlaga sedmeri glas Gospodov o sv. zakramentih. Glas Gospodov nad vodami pomenja sv. krst; glas Gospodov v moči po- menja sv. birmo (potrjenje); glas Gospodov v veličastva pomenja sv. Režnje Telo; glas Gospodov, ki lomi cedre, pomenja sv. pokoro; glas Gospodov, ki da povreči košutam, po¬ menja sv. poslednje olje; glas Gospodov, ki potresa puščavo, pomenja sv. mašnikovo posvečevanje; glas Gospodov, ki razdeli plamen, pomenja sv. zakon. Sv. cerkev moli ta psalm zlasti na praznik in v osmini sv. Treh kraljev v spomin, da se je Gospod razglasil narodom; potem na praznik Gospodovega izpremenjenja na gori in ob po¬ svečevanju zvonov, kar je pač jako primerno. Psalm XXIX. Zahvalna pesem po bolezni. Hvalil te bom, Gospod, ker si me sprejel, in nisi dal mojim sovražnikom veselja nad menoj. Gospod, moj Bog, klical sem k tebi, in si me ozdravil. Gospod, iz pekla 1 si potegnil mojo dušo; rešil si me tistih, ki gredo v jamo- (grob). Pevajte Gospodu, njegovi svetniki, in hvalite njegov sveti spomin! Zakaj kazen pride iz njegovega srda, in življenje iz njegove dobre volje. 2 Na večer pride jok, zjutraj pa ve¬ selje. Jaz sem rekel v svoji sreči: Ne bom omahnil vekomaj. Gospod, v svoji radovoljnosti 3 * * si utrdil mojo srečo. 1 T. j. iz spodnjega sveta ali predpekla. 2 Kadar grešimo, tedaj razsrdimo Boga, da nas kaz¬ nuje; kadar se poboljšamo in ga prosimo odpuščanja, tedaj ga potolažimo in on nam da (ohrani) življenje. 8 To je: Ker si bil dobre, dobrotljive volje; kar je rečeno seveda po človeško. Z drugo besedo: v svoji ljubezni. . . Obrnil si pa svoj obraz od mene, in bil sem ves prepadel. K tebi, o Gospod, sem klical, i n sem molil k svojemu Bogu: „Kaj ti koristi moja kri, ako pojdem v trohnobo ? Ali te bo hvalil prah, ali bo ozna¬ njeval tvojo zvestobo?" Gospod je slišal in se me je usmilil; Gospod mi je pomagal. Moj jok si mi premenil v veselje; raztrgal si mojo (spokorno) raševino in me opasal z veseljem. Da ti poje moja duša in se ne ža¬ lostim; Gospod, moj Bog, vekomaj te bom hvalil. . Kakor se vidi iz psalma samega, zložil ga J e David, ko je ozdravel po hudi in nevarni bolezni. Bil je že na tem, da umrje ali da pojde v grob. Toda Bog mu je pomagal: njegova žalost se je premenila v veselje. — Na ta način najlože raz¬ lagamo ta psalm. Drugi so mislili, da ga J 6 David zložil tedaj, ko je ponehala kuga in ko je David posvetil oltar na gumnu Jebusejca Arevna. V začetku psalma je namreč napis: Hvalni psalm, ob posvečevanju hiše Davidove. No, skoro gotovo pomenja ta napis samo to, da so pri Izraelcih v poprejšnjih časih ta psalm peli na praznik po¬ svečevanja ali očiščevanja templa. Misli psalmove pa so jako lepe in vspod- budne. Gospod je uslišal bolnika, ki gaje prosil pomoči: zato ga hoče David hvaležno poveličevati in vabi k hvali Božji tudi druge pobožne I 2 ' raelce. Godilo se mu je poprej dobro, zato J e rekel: „Tako mora biti vedno“. Toda hitro J e prišla nadenj nadloga, ko se je Gospod obrnil od njega. Ponižno je Boga prosil pomoči, in Bog mu je premenil žalost v veselje. Zato mu hoče pesnik vedno peti hvalo. Sv. cerkev moli ta psalm v opravilu drugega dne v tednu, potem na veliko soboto. Spominja se ta dan Izveličarja, ki je — dejali bi — hvalo Bogu peval, da ga je rešil groba. Nadalje g a molimo na praznik Gospodovega vnebohoda, na praznik presv. Jezusovega Srca in na praznik presv. Rešnje Krvi. Vselej se spominjamo, da smo odrešeni pogubljenja po božjem usmiljenju. 1 Glej Zgodbe str. 460. Psalm 30, ‘2—25. Prošnja za pomoč zoper sovražnike. 499 Psalm XXX. Goreča prošnja ob hudi stiski. Vate, o Gospod, zaupam, ne bom osramočen vekomaj; v svoji pravici me reši! Nagni k meni svoje uho; hiti, da me rešiš! Bodi mi Bog v pomoč in v pribe¬ žališče, da me otmeš! Zakaj ti si moja moč in moje pri¬ bežališče; in zaradi svojega imena me boš vodil in hranil. Otel me boš iz te zanjke, katero so mi skrili, ker ti si moj zaščitnik. V tvoje roke, o Gospod, izročam svojo dušo, rešil si me, Gospod, zve¬ sti Bog. Sovražiš tiste, ki se brezuspešno drže ničemurnosti (malikov in malikoval¬ skih obredov). Jaz pa upam v Gospoda. Poskako- yal bom in radoval se bom zaradi tvo¬ jega usmiljenja; Ker si se ozrl na mojo nadlogo, r ešil si iz stiske dušo mojo; In me nisi dal v roke sovražnikom, postavil si v prostoren kraj moje noge. Usmili se me, ker sem v stiski; omamljeno je od žalosti moje oko, duša moja in moje telo. Zakaj moje življenje pojema v bo¬ lečini, in moja leta v vzdihovanju. Moja moč omaguje v siromaštvu, m moje kosti so pretresene. Bolj kakor vsi moji sovražniki sem Prišel v zasmeh — celč svojim sose¬ dom, strah pa sem svojim znancem. Kdor me vidi zunaj, beži pred me¬ noj; pozabljen sem, kakor umrli človek, do cela; Postal sem kakor razbita posoda; z akaj slišim grajanje mnogih, ki bivajo na okrog; Kadar se zbero hkrati zoper mene, tedaj se posvetujejo, da bi mi vzeli življenje. Jaz pa zaupam v tebe, o Gospod; rekel sem: Ti si moj Bog; v tvojih rokah je moja osoda: Reši me iz rok mojih sovražnikov, in mojih preganjalcev! Naj se sveti tvoj obraz črez tvojega hlapca, reši me v svojem usmiljenju! Gospod, ne bom osramočen, ker sem tebe klical. 1 Naj se sramujejo brezbožniki in gredo v pekel; naj oneme (omolknejo) ustnice goljufije; Ki govore hudobijo zoper pravič¬ nega, v ošabnosti in v zaničevanju. Kako velika je sladkost tvoja, o Gospod, katero si prihranil tistim, ki se te boje, 4 Katero izpoljnjuješ nad tistimi, ki vate zaupajo vpričo človeških otrok! Skrivaš jih v skrivališču svojega obličja (sam pri sebi) — pred šumom ljudij; Varuješ jih v svojem šotoru — ugo¬ varjanja jezikov. Hvaljen Gospod, — ker je čudovito pokazal svoje usmiljenje v utrjenem mestu. 2 Jaz sem sicer rekel, ko je bila moja duša vsa razvneta: „Zavržen sem iz¬ pred tvojih očij;“ Toda ti si uslišal glas, ko sem kli¬ cal k tebi. Ljubite Gospoda vsi njegovi svet¬ niki, ker Gospod hoče resničnost, in obilno povrne vsem, ki ravnajo ošabno. Moško ravnajte in ohrabrite si svoje srce — vi vsi, ki zaupate v Gospoda! Kakor kažejo besede, zložil je David ta psalm v hudi stiski, torej pač med Savlovim preganjan¬ jem. To stisko pripoznava David prav ponižno in prosi Boga pomoči. Precej od začetka pa iz¬ reka, kakor tolikokrat v drugih psalmih, svoje popolno zaupanje v Boga, ki ga ne more golju¬ fati. Bog je njegova moč, njegova tolažba; zato se popolnoma njemu izroča. Pa je tudi treba: sovražniki so mu nastavili zanjke, vsi ga zasme¬ hujejo, nobeden neče ž njim srečati se, nobeden ga ne mara; oni, ki bivajo blizu njega, grajajo ga in mislijo na to, kako bi ga ujeli, — sploh 1 Naj se sveti itd. pomenja: bodi milostljiv. s To utrjeno mesto si najlože mislimo kot Kejlo, v kateri je hotel Savel Davida zajeti, a Bog ga je rešil. (Glej Zgodbe, str. 401.) 32* 500 Psalm 30.: razlaga. Psalm 31, 1—11. Spokorni psalm. pa govore hudo zoper njega in ga zaničujejo. To ga bridko žali in mu dela bolečine na duši in na telesu. Zato se pa h Gospodu obrača za po¬ moč in naznanja svojo prošnjo na razne načine. On je v siromaštvu, zavržen, potlačen: Bog pa naj ga razsvetli in razveseli s svojo milostjo, naj ga reši sovražnikov, naj jih zavrne in pripravi k molčanju. In ko je zvedel, da ga je Bog usli¬ šal, je jako hvaležen in opominja, naj vsi pra¬ vičniki ljubijo tako dobrega, usmiljenega, slad¬ kega Boga. Naš psalm je torej slavospev na božjo ljubezen, katero čuti pesnik v svojem potola¬ ženem in okrepčanem srcu. Kakor David, tako se imamo tudi mi Bogu zahvaliti za tolažbo, po¬ moč, razsvetljevanje. Zatorej lahko molimo psalm v nadlogah prav iz srca, pa imamo od take mo¬ litve tudi obilno sadu. Naš Gospod in Izveličar je molil vsaj del tega psalma ravno pred svojo smrtjo na križu in je glasno zaklical besede: Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo! * 1 Ker je on sam obrnil psalmove be¬ sede nase, torej je psalm preroški ali mesijan¬ ski psalm. 2 Saj je David, katerega je kruto in krivično preganjal Savel, predpodoba Izveličarja, katerega so kruto preganjali njegovi rojaki. Sv. cerkev moli ta psalm v opravilu drugega dne v tednu, dan na dan moli prvih šest vrstic v sklep¬ nih molitvah (kompletoriju) in v eksorecizmu (iz¬ ganjanju hudobnega duha), kjer prosi božjega usmiljenja za nesrečnega obsedenca. Psalm XXXI. Izpoved grehov pridobi odpuščanje. (Spokorni psalm.) Blagor tistim, katerim so odpuščene krivice, in katerim so pokriti grehi. 3 Blagor možu, kateremu Gospod ni prištel greha, 4 in v čegar duši ni zvijače. 1 Luk. 23, 46. 2 Sv. Hijeronim pravi: „Ves psalm se lahko umeva bodisi o Davidu po zgodovini, bodisi o Gospodu po pre- rokovanju. 11 3 Pomen besedij: Grehi so pokriti je, da so grehi popolnoma izbrisani; zares so pokriti z milostjo božjo, ki jih do cela odvzame. 4 Ni prištel greha je umevati v tem pomenu, da je Bog povrnil grešniku one milosti, katere je imel pred grehom. Greh je torej vsestransko uničen, in grešnik je z Bogom spravljen. Kadar greh še ni odpuščen, tedaj ga Bog po svoji neskončni Ker sem molčal, 1 postarale so se moje kosti, ko sem vpil ves dan; Ker noč in dan me je težila tvoja roka; v svoji bridkosti sem se obrnil (k tebi), ko je tičal v meni trnek. 2 Svojo pregreho sem ti naznanil, in svoje krivice nisem skrival; Rekel sem: ,,Povedal bom zoper sebe svojo krivico Gospodu/ 4 in ti si odpustil hudobijo mojega greha. Zatorej naj k tebi moli vsak pra¬ vičnik — ob pravem času; Pa tudi v veliki povodni — k njemu se ne bo približala. 3 Ti si moje pribežališče iz stiske, ki me obdaj e: ti moje veselje, reši me tistih, ki so me obsuli! „Dal ti bom umnost in ti pokazal pot, po kateri boš hodil; nate bom imel uprte svoje oči. 444 Ne bodite kakor konj in mezeg, k 1 nimata uma! Z uzdo in brzdo stisni čeljusti onih, kateri se ti ne približujejo. 5 Za grešnika je mnogo bičev: tistega pa, ki v Boga zaupa, bo objelo usmi' Ijenje. Veselite sev Gospodu in poskakujte pravični, in hvalite se vsi, ki ste pra¬ vega srca. Ko je David zadobil od Boga odpuščanje svo¬ jega hudega greha, zapel je od veselja Bogu v zahvalo to pesem. Zares, to je pesem veselja, spokornosti, hvaležnosti! Tako pesem poje greš¬ nik po odkritosrčni izpovedi. Z veselim srcem zakliče: Blagor . . ., ker sam čuti srečo ali bla¬ ženost. Blagor možu, kateremu je greh popol- pravici seveda prišteva za greh ali človeku v krivdo. A, ko ga pa več ne prišteva v krivdo, tedaj greha nikakor več ni. Nemogoče je namreč, da bi Bog — kakor bi rekli po domače — samo oči zatisnil in bi greha več ne videl, ali da bi — „skozi prste pogledal"; kaj takega se ne strinja z božjo sve¬ tostjo. 1 To je: Ker se nisem greha izpovedal. 2 To je: Ko me je vest pekla. Kadar se človek greha zaveda, zbada ga kakor trnek ali trn, ki se je zabodel v meso. 8 Tudi ko bi se približala splošna in velika kazen lju¬ dem, spokorjenca bi ne zadela. 4 Te besede govori David v nauk vsem grešnikom. Vsem je on sam vzgled pokore, torej jim po pravici kaže pot. Lahko si pa tudi mislimo, da Bog sam govori te besede. 5 Trmaste in zaslepljene obišči s hudimi kaznimi. Psalm 31.: razlaga. Psalm 32, 1—22. Bog čuvar narodov. 501 Homa izbrisan in odpuščen. Poprej ga je trla in tlačila huda vest, zbadala ga je, kakor oster tr- a ek, ki se zapiči v meso. A — naposled se je k Bogu obrnil, priznal je svoj greh, prosil ga po¬ nižno odpuščanja, in tedaj mu je Bog odpustil. Zatorej naj vsak vernik Boga hitro prosi odpu¬ ščanja, predno pride kazen. Saj se potem ni bati nikake kazni več, kadar je Bog odpustil. — Nato prosi psalmist goreče, naj ga Bog reši stiske, naj ?a vodi po pravi poti, opominja pa grešnike, naj se dadd izpreobrniti in ne bodo kakor žival, ki nima pameti. Bog ima za hudobneže pripravljene kazni, usmiljenje pa za spokorne. Zato imajo pravični vzroka dovolj, da se Boga vesele. V tem psalmu je ob jednem imenitni nauk, kdaj in kako nam Bog odpusti grehe, ali nauk o opravičbi grešnikovi (iustificatio peccato- ris). Dokler človek svoj greh zapira v srcu, zbada ga slaba vest, in Bog ga včasih tlači s svojimi kaznimi. A začne se živo kesati in Potem prizna ali pove svoj greh ponižno in s tem samega sebe obtoži. Tedaj mu Bog greh Popolnoma odpusti, ako ima trdno voljo od¬ slej živeti pravično in za grehe zadostovati. Že Predno se grešnik izpove svojih grehov, odpusti mu jih Bog, ako se jih kesa popolnoma, kakor Pravi psalmist: Rekel sem: ,,Povedal bom zoper sebe Gospodu svojo krivico, 11 in ti si odpustil hu¬ dobijo mojega greha. (Prim. Catech. Rom. de sacram. poenit. qu. 30.) Sveta cerkev ima ta psalm za spokorni Psalm ter ga priporoča za take prilike, ob ka¬ terih naj se vzbudi duh pokore. Moli ga pa tudi Posebej na praznik vseh svetnikov iz hvaležnosti, da je Bog svetnikom po težavnem boju dodelil uebeški mir, in ob spominu več mučenikov med velikonočnim časom. Nekdaj so ta psalm pevali Kristijani prčcej po sv. krstu. Psalm XXXII. Srečno je ljudstvo, katero čuva Gospod. Radujte se pravični v Gospodu! Dobrim se spodobi (Boga) hvaliti. Pojte Gospodu s citrami; na brenklji desetih strun mu brenkajte! Pojte mu novo pesem; dobro mu Prepevajte z glasnim vpitjem! Ker beseda Gospodova je resnična, in vsa dela njegova so zvestoba. 1 On ljubi usmiljenje in pravico; usmi¬ ljenja Gospodovega je polna zemlja. 2 Z besedo Gospodovo so utrjena ne¬ besa, in z dihom njegovih ust vsa njih vojska. 3 Zbira kakor v mehu morske vode, in deva globine 4 v shrambe. Boj se Gospoda vsa zemlja; pred njim naj se tresejo vsi prebivalci zemlje. Zakaj on je rekel, in vse je bilo storjeno; on je zapovedal, in vse je bilo ustvarjeno. Gospod razprši sklepe narodov, pa zavrže misli ljudstev in zavrže naklepe knezov. Blagor narodu, čegar Bog je Gospod, ljudstvu, katero si je izvolil za dedščino. 5 Z nebes gleda Gospod, vidi vse člo¬ veške otroke. 5 pripravljenega bivališča svojega gleda na vse, ki prebivajo na zemlji; Ki je vsakateremu naredil njegovo srce, ki pozna vsa njih dela. Kralja ne reši velika vojska, in or¬ jaka ne njegova velika moč. Goljufiva pomoč je konj, in v obilni svoji moči ne more se rešiti. Glej, Gospodovo oko je nad boga¬ boječimi, in nad tistimi, ki upajo v njegovo usmiljenje; Da reši njih duše smrti, in jih hrani v lakoti. Naša duša čaka Gospoda, ker je naš pomočnik in varih; Ker v njem se veseli naše srce, in v njegovo sveto ime upamo. Bodi tvoje usmiljenje, Gospod, nad nami, kakor smo (od nekdaj) upali vate. Ta psalm, ki je Davidov, uči z jasnimi be¬ sedami, naj se ljudstva in narodi le na Boga za¬ našajo, pa bodo vedno tudi dobivali pomoč od 1 Kar je Bog poprej obljubil, to zvesto dopolni. 2 Kako veličasten stavek, kako imenitna resnica! 8 Vojska na nebu so zvezde. 4 Globoke vode. 6 Blagor narodu, čegar Bog je Gospod: te besede naj bi bile z žarečimi črkami zapisane na vseh javnih prostorih, v vseh zbornicah, kjer se kujejo postave. Sv. pevec pa ima tu v mislih božje ali izvoljeno ljudstvo. 502 Psalm 32.: razlaga. Psalm 33, 2—23. Bog rešitelj. Boga. Zložen je za sveto ljudstvo in mu kaže pot, po kateri naj hodi. Morda se David ozira na kako posebno zmago, v kateri je Bog pomagal svojemu ljudstvu, ali pa — kar je verjetnejše — na razne zmage sploh, katere sije pridobil David. Pobožnega kralja priganja hvaležnost, da pove¬ ličuje Gospoda in da vabi tudi vse pravičnike k hvali božji. Naj se Bogu zapoje nova hvalna pesem zaradi njegove pravičnosti, zaradi njegove zvestobe, zaradi usmiljenja, zaradi mogočnosti, s katero je ustvaril svet in kar je na njem, s ka¬ tero on uniči tudi narodov sklepe in načrte. Pač srečno torej ljudstvo, katero si je Bog izvolil za svoje, zakaj on je vodi, je reši, kakor tudi reši in varuje pravičnika v vsaki stiski. Zatorej le zaupajmo v Gospoda, in veselimo se ga, potem zaupno prosimo, da bo nad nami vedno božje usmiljenje. Vsak kristijan lahko iz srca moli ta psalm in se ž njim vnema za ljubezen božjo; sv. cerkev pa ga moli posebej ob spominu mnogih mučencev v zahvalo za njihovo slavno zmago, pa v dnev¬ nem opravilu drugega dne v tednu. Psalm XXXIII. Pravičnik hvali Boga zaradi rešitve. Hvalil bom Gospoda vsak čas; vedno bo njegova hvala v mojih ustih. V Gospodu se bom hvalil; naj sli¬ šijo pohlevni in se vesele. Poveličujte z menoj Gospoda, in povzdigujmo njegovo ime skupaj. Gospoda sem iskal, in uslišal me je, in iz vseh mojih stisk me je otel. Približajte se mu, in bodete raz¬ svetljeni, 1 * * in vaši obrazi ne bodo za- rudeli (od sramote). Oni-le siromak je klical, in Gospod ga je uslišal, in gaje rešil iz vseh nje¬ govih stisk. Angel Gospodov se ustavi okoli onih, ki se ga (Gospoda) boje, in jih reši. 1 2 1 To je: svetlega obraza. Mračen obraz je znamenje žalosti, svetel obraz pa znamenje veselja. 2 Tu je nauk, da ima človek angela variha, ki ga brani v nevarnosti. Za vzgled si mislimo Jakopa, ki se je, vračaje se domov, bal brata Ezava; tedaj pa je videl vojsko angelov. (Zgodbe str. 109.) Pokusite in bodete videli, kako sla¬ dak je Gospod; blagor možu, ki upa vanj. 1 Bojte se Boga vsi sveti njegovi, zakaj niso v potrebi tisti, ki se g a boje. . 2 Bogatini so v potrebi in stradajo; onim pa, ki Boga iščejo, ne bo manj¬ kalo nič dobrega. Pridite, otroci, poslušajte me: strahu Gospodovega vas bom učil. Kdo je tisti človek, ki hoče živeti, ki želi videti dobre dni? Varuj hudi jezik svoj, in tvoje ust¬ nice naj ne govorijo zvijače. Ogni se hudega in stori dobro; išči miru in hiti za njim. Oči Gospodove so obrnjene na pra¬ vičnike, in njegova ušesa k njihovim prošnjam. Srd Gospodov pak je nad hudodelci, da potrebi z zemlje njih spomin. Klicali so pravičniki, in Gospod jih je uslišal, in rešil jih je iz vseh njih stisk. Blizu je Gospod tistim, ki so po- trtega srca, in rešil bo tiste, ki so po¬ nižnega duha. Čeprav so mnoge stiske pravičnih, vseh teh reši jih Gospod. Gospod varuje vse njih kosti; niti jedna izmed njih ne bo potrta. Smrt grešnikov pak je grozna, m kateri sovražijo pravičnika, se hudo zagreše. Gospod, reši dušo svojih služabni¬ kov, in ne bo se zadolžil nihče onih, ki vanj zaupajo. 1 Tu je imeniten nauk božje ljubezni. Dokler nimam 0 stvari, ki se nam zdi dobra in lepa, hrepenimo po njej; kadar jo imamo, tedaj jo okušamo, uživamo in se veselimo nje dobrote, nje sladkosti. Božja ljubezen ni samo hrepenenje, ampak tudi uživanje, veselje, blaženost. — Bogoljubni kri- stijani vedo, da je zares sladak Gospod, posvetnjakom pa se zdi narobe. — V ožjem pomenu pa moramo razlagati besede o sv. Režnjem Telesu, kakor razlagajo sv. očetje, n. pr- sV ' Atanazij, sv. Avguštin i. dr. Tu se uživa resnična sladkost božja, namreč Kristus sam. 2 Taki, ki so bili poprej bogati, pridejo v potrebo, a stradajo. Psalm 33.: razlaga. Psalm 34, 1—11. Prošnja za pomoč. 503 Napis tega psalma’ pravi, da ga je David zložil takrat, ko je bil premeiiil svoj obraz pred Ahimelehom ali Ahisom, kraljem Getskim, in ga je potem ta izpustil daje odšel. 1 2 V zalivalo torej, da ga je Bog rešil nevarnosti, zapel je to pesem. Misli te pesmi niso težko umevne. David hvali Boga in vabi pravične Izraelce, naj ga tudi oni hvalijo in poveličujejo. Le z zaupanjem je treba priti pred Gospoda, pa nas usliši in razveseli. Celd svojega angela pošlje, da varuje in reši pravič¬ nega človeka nevarnosti. Bog je silno dober, sladak vsem, ki vanj zaupajo. Bogatini lahko obnemorejo in obubožajo, a pobožnega človeka Bog ne zapusti. Zato ni za zemsko srečo nič potrebno bolj kakor hudega se ogibati in dobro delati. — Take misli se ponavljajo v lepi vrsti in v lepih besedah. Sv. cerkev moli ta psalm ob spominu mno¬ gih mučencev, (ker res prav o njih se lahko reče, da so v Gospoda zaupali, njega klicali, in on jih je rešil), na praznike apostolov in sv. Janeza Krstnika. Pa tudi na Izveličarja lahko obračamo ta psalm ali vsaj nekaj vrstic njegovih, kakor zlasti to-le: Gospod varuje vse njih kosti; niti jedna izmed njih ne ' ho potrta. Saj ni bila Iz- veličarju na križu potrta nobena kost. Kako tudi na svoje potrebe obračamo ta psalm jako koristno, o tem ni treba dalje praviti. Psalm XXXIV. Prošnja za pomoč zoper sovražnike. Sodi, o Gospod, tiste, ki mi delajo krivico; premagaj tiste, ki se zoper mene bojujejo. Zgrabi orožje in škit, in vstani meni v pomoč! Izderi meč in zapri pot onim, ki me preganjajo; reci moji duši: Jaz sem tvoje rešenje. Naj bodo osramočeni in naj se sra¬ mujejo; kateri preže na mojo dušo; Naj se umaknejo strani in se sra¬ mujejo, ki mislijo zlo zoper mene. Naj bodo kakor prah pred vetrom, in angel Gospodov naj nanje pritiska. 3 1 Ta psalm je v hebrejski besedi abeceden, to je: vsaka vrstica ima po vrsti drugo začetno črko. S tem je sv. pevec dal temu psalmu tudi več lepote v obliki, in zlasti je zaradi tega lože naučiti se ga na pamet. 2 Glej Zgodbe str. 399. Njih pot naj bo temna in polžka, in angel Gospodov naj jih preganja. Zakaj brez vzroka so skrili svojo zanjko meni v pogubo, brez potrebe so zasramovali mojo dušo. Zadrgne naj se (hudobnež, sovražnik), ko ne bo vedel, in ujame naj ga zanjka, katero je skril, in pade naj v svojo pogubo. Moja duša pa se bo radovala v Go¬ spodu, in se bo veselila svojega rešenja. Ubožen kmet v Palestini. Vse moje kosti ti poreko: Gospod, kdo je jednak tebi? Ti rešiš siromaka iz rok močnejših od njega, bednega in ubogega njegovih razbojnikov. Vstale so zoper mene krive priče, vprašale me, česar si nisem svest; 3 Kadar kdo koga podi ali preganja in mu je za pe¬ tami, tedaj nanj pritiska. O angelu Gospodovem smo že slišali. (Glej Zgodbe str. 83.) Lahko mislimo tudi na pra¬ vega angela, ki je poslan, da kaznuje sovražnike. 504 Psalm 34, 12—28. Prošnja za pomoč. Povračali so mi hudo za dobro, pri¬ pravili so me ob vse. Jaz pak, kadar so bili bolni, 1 oble¬ kel sem raševino (spokorilo); Ponižal sem se v postu, in moja prošnja bo uslišana. Kakor bližnjiku (prijatelju) in kakor našemu bratu sem jim dobro hotel; ka¬ kor žalujoči in potrti sem bil sklonjen. 2 Oni pa se veselč in se zbirajo zoper mene; zbrali so zoper mene biče, in nisem vedel. Razpršeni so, pa se ne kesajo; po¬ skusili so me, hudo so me zasramovali; 3 škripali so s svojimi zobmi zoper mene. Gospod, kdaj se boš ozrl? Reši mojo dušo njih hudobije, in levov moje živ¬ ljenje. 4 Hvalil te bom v velikem zboru, med mogočnim ljudstvom te bom hvalil. Naj se ne veselijo nad menoj tisti, ki mi po krivici nasprotujejo, ki me sovražijo brez vzroka in si pomežiku- jejo z očmi. 5 * Čeprav govore z menoj mirno, pa ko v grdi jezi govore, mislijo na go¬ ljufijo. In so zazevali zoper mene, in rekli: „Aha, aha, pa so videle naše oči !“ c Videl si, Gospod, nikar ne molči; Gospod, ne pojdi od mene! Vstani in pazi na mojo sodbo; Bog moj in Gospod moj, na mojo pravdo! Sodi me po svoji pravičnosti, Go¬ spod, moj Bog, in ne daj, da bi se nad menoj veselili! Naj ne reko v svojih srcih: ,,Aha, aha, kakor mi hočemo,“ 7 in naj ne po- rekč: ,,Požrli smo ga.“ 1 Tako prestavljamo po hebrejski besedi, ki je tukaj jasnejša in prikladnejša od latinske v vulgati. a Tedaj namreč, ko se je sovražnikom hudo godilo, ko so bili bolni. 8 Bog je moje sovražnike razgnal in razpršil, pa oni zaradi tega niso drugačni ali poboljšani; še vedno počenjajo hudobije zoper mene. 4 Levi pomenjajo njegove sovražnike. 5 Pomežikujejo si z očmi, ker se mu posmehujejo ali ga med seboj zaničujejo. 8 Videle naše oči — namreč to, česar smo želeli, nje¬ govo nesrečo. ’ Dostavi: tako se mu je zgodilo. Zarude naj in naj se sramujejo vsi skupaj, kateri se radujejo moje nesreče; Sramota in stud naj pokrije nje, ka¬ teri ošabno govorč zoper mene. Naj poskakujejo in se radujejo, ki lju¬ bijo mojo pravičnost in govore vedno: „Poveličan Gospod!“ kateri žele mir njegovemu služabniku. In moj jezik bo (potem) naznanjal pravičnost mojo, ves dan tvojo hvalo. Ker sveti pesnik David tukaj hudo toži črez svoje sovražnike in škodljivce, ki ga brez usmi¬ ljenja preganjajo, čeprav jim ni storil nič žalega, je ta psalm pač zložen ob času Savlovega pre¬ ganjanja. Tedaj se je David tem bolj z zaupa¬ njem obračal k Bogu in ga prosil pomoči, cim manj se je mogel zanašati na človeško pomoč. Glavna misel celega psalma je izrečena v prvih dveh vrsticah: Pravični in usmiljeni Bog> pomagaj mi zoper moje krivične so¬ vražnike! Tako je v prvih vrsticah nujna prošnja, naj Bog krepko zavrne škodoželjne so¬ vražnike in naj padejo sami v jamo, katero ko¬ pljejo drugim. V drugem oddelku psalmovem (od Moja duša se bo radovala .. .) kaže, kako grdo ravnajo sovražniki ž njim, Davidom, kateri jim vendar izkazuje same dobrote, ki zanje v njih nadlogah in boleznih goreče moli, ki jih ljubi kot svoje brate. A oni delajo zoper njega skri- vaje, kar morejo, in jezno reže van. Zato na¬ posled živahno ponavlja svoje prošnje, naj mn Gospod pomaga zoper nasprotnike; obeta pa, da ga bo v zahvalo vedno poveličeval. David govori najprej o svojem trpljenju; pa tudi preroški duh preveva ta psalm, ker ni noben človek, noben kralj na jedni strani toliko dobrega storil in toliko ljubezni izkazal svojemu bližnjiku in celo svojim sovražnikom kakor Kri¬ stus; na drugi strani pa ni nihče toliko trpel od sovražnikov kakor on. Zato se kaj lepo vjema vse opevanje s Kristusom. Kolikokrat so mu na¬ stavljali zadrge ali zanjke, da bi ga ujeli! Na Oljski gori so ga zares ujeli kakor iz zasede; pred sodniki so vstale krive priče, ki so neres¬ nične reči pričale zoper Gospoda; ko so najbolj divjali zoper njega njegovi sovražniki in mučilci, tedaj je Jezus zanje goreče molil: vendar se niso skesali in poboljšali, marveč ostali so trdovratni; de vali so mu na glavo trnjevo krono in vanj re¬ žali. Pod križem so ga zasmehovali, češ, aha, Psalm 35, 2—13. Prošnja aha, sedaj vidijo naše oči, da mu Bog ne pomaga! In da je ta psalm res preroški, mesijanski, po¬ trjuje nam Kristus sam, ki je rekel apostolom pred svojim trpljenjem: Ako bi med njimi ne bil storil del, katerih nihče drug ni storil, ne bi imeli greha; sedaj pa so videli in sovražijo mene in mo- Pga Očeta. Pa da se dopolni beseda, katera je v n jih postavi zapisana: Zastonj (brez vzroka) so me sovražili. 1 Pa tudi sv. cerkev rabi posamezne vrstice tega psalma v preroškem pomenu o Kristusu in sicer tihi in veliki teden. Lahko se ž njim to¬ laži in vspodbuja vsak kristijan in prosi božjega usmiljenja. Psalm XXXV. Zaupna prošnja za rušenje iz rok hudobnežev. Krivičnik pravi sam pri sebi, da hoče grešiti; ni strahu božjega pred njegovimi očmi. Zakaj goljufivo ravnš. pred njego¬ vim (božjim) obličjem, češ da (Bog) ne najde njegove krivice in je ne sovraži. Besede njegovih ust so krivica in zvijača; ni hotel vedeti (ničesar o tem), da bi prav delal. Krivico je mislil na svojem ležišču; niudil se je pri vsaki slabi poti, hudo¬ bije pa ni sovražil. Gospod, do nebes je tvoje usmilje¬ nje, in tvoja zvestoba do oblakov. Tvoja pravičnost je kakor visoke gore, tvoje sodbe kakor veliko vodovje. Ljudi in živali rešiš, o Gospod, 2 kako veliko si storil svoje usmiljenje, o Bog! In človeški otroci — pod varstvom božjih perutij prebivajo zaupno. Nasičujejo se od obilnosti tvoje hiše, m potok sladkosti tvoje jih napaja. Zakaj pri tebi je življenja vir, in v tvojem svitu vidimo svetlobo. Ohrani milost svojo onim, ki te Poznajo, in pravico svojo tistim, ki so dobrega srca. 1 Jan. 15, 24, 25. 2 Tu misli David na vesoljni potop, iz katerega se je rešilo nekoliko ljudij in živalij. Lahko se pa umeva tudi splošno, da Bog reši človeka iz nevarnosti. za rešenje. Psalm 36, 1. 2. 5'05 Naj ne pride črez me noga ošabne- ževa, in roka grešnikova naj me ne potare. Marveč padejo naj oni, ki delajo krivico; naj bodo pregnani, da ne bodo mogli obstati. Kakor v mnogih prejšnjih psalmih, tako David tudi tukaj toži zaradi krivičnikov in greš¬ nikov in zaupno prosi Boga za varstvo in pomoč. Najprej opisuje, kako misli in ravna grešnik. Grešnik je hudoben; vedno misli na zlo, in kar govori, je krivično in nezanesljivo; prav tako je seveda tudi njegovo dejanje. A ni se treba grešnikov bati, čeprav zatirajo pravičnika, zakaj dobrota, usmiljenje in pravičnost božja je črez vse, varuje in brani vse, da je pravičnik lahko miren, srečen in vesel pod njegovim varstvom. Zato prosi psalmist, da bi mu Bog ohranil to usmiljenje, da bi ga branil grešnika, grešnika samega pa zavrnil. Za pravičnega človeka je ta psalm prav tolažljiva molitev. Dan na dan vidimo, kako snuje hudobija nove naklepe zoper pravico, zoper sv. vero, sv. cerkev. Dobri verniki trpe veliko od tacih grešnikov. Toda ni se nam treba bati. Božja pravica je trdna kakor gora, božja kazen pa huda kakor potop, kije prišel črez človeški rod. Prelepi izreki o Bogu se nahajajo v tem psalmu zlasti za božjo dobrotljivost, n. pr.: Nasičujejo se od obilnosti tvoje hiše, in potok sladkosti tvoje jih napaja — in za naše bodoče izveličanje, kakor razlagajo očetje: V božji svetlobi, v svetlobi slave božje bomo gledali svet¬ lobo božjega bistva, božje narave, Boga samega. Ta psalm ima tudi preroškega, mesijanskega duha. Sovražniki, ki stiskajo pravičnika, so Judje, ki so Kristusa spravili v smrt, pa sami ostali trdo¬ vratni; vir življenja je Kristus, ki je dal vsem življenje. Razven na drugi dan v tednu molimo ta psalm na praznik Gospodovega izpremenjenja na gori, pač zato, ker so apostoli v Kristusu videli nebeško svetlobo. Psalm XXXVI. Kratka je sreča grešnikova, trdna pa pra¬ vičnikova. Ne srdi se na hudobneže, in ne zavidaj tistim, ki delajo krivico! Ker hitro kakor trava se bodo po¬ sušili, in kakor zelena zelišča zveneli. 506 Psalm 36, 3—36. O sredi hudobnih in pravičnih ljudij. Upaj v Gospoda in delaj dobro, in prebivaj v deželi 1 in uživaj njeno bo¬ gastvo. Veseli se Gospoda, in dopolnil ti bo prošnje tvojega srca; Razkrij Gospodu svojo pot in upaj vanj, in on bo (zate) delal. 2 In pokazal bo tvojo pravičnost ka¬ kor luč, in tvojo pravdo kakor pol- dansko solnce. 3 Bodi podložen 4 Bogu, in moli njega. Ne srdi se nanj, ki je srečen na svoji poti, nanj, ki dela krivico. Nehaj od jeze in pusti srd; ne bodi nevoščljiv, da bi delal hudo. Zakaj, kateri delajo hudo, bodo po- trebljeni; kateri pa Gospoda pričaku¬ jejo, oni bodo podedovali deželo. In še nekoliko, pa ne bo grešnika; in iskal boš njegov kraj, pa ga ne našel; Krotki pa bodo podedovali deželo, in se radovali obilnega miru. Grešnik preži na pravičnika, in z zobmi škriplje zoper njega; Gospod pa se mu posmehuje, ker ve, da pride njegov dan. 5 Meč so izdrli grešniki, napeli so svoje loke, Da bi posekali ubožca in siromaka, in pomorili nje, ki so pravega srca. Njih meč pa naj se zadene v njih lastna srca, in njih lok naj se razlomi. Boljše je pravičniku malo, kakor grešnikom veliko bogastvo. 6 Zakaj roke grešnikov bodo potrte, pravičnike pa utrjuje Gospod. Gospod gleda na dneve brezmadež¬ nih, in dedščina njihova bo na vekomaj. 1 To je: v obljubljeni deželi. 2 Bodi čisto odkritosrčen (zaupen) proti Bogu; on bo obračal vse v tvoj prid. 3 čeprav pripusti Bog za nekaj časa, da pridemo v stiske, morda tudi v slabo ime, a naposled se pokaže pravica v svetlobi kakor poldansko solnce. 4 Podložen = udan v voljo božjo. 6 Dan sodbe in kazni. 8 Ta vrsta nam pove, kakor pregovor, resnico, da pra¬ vičnim več zaleže njih malo premoženje, kakor krivičnim njih bogastvo. Tudi sicer vemo, da dobri ljudje, četudi so ubožni, veliko store za dobre namene, posvetni bogatini pa ne store nič, vse njih bogastvo je kakor mrtvo. Ne bodo osramočeni ob hudem času, in v dnevih lakote bodo nasičeni; za¬ kaj (le) grešniki bodo poginili. Gospodovi sovražniki pa, kakor hitro bodo počeščeni in povišani, bodo izginili, kakor dim izgine. 1 Grešnik vzame na posodo in ne vrne; pravičnik pa se usmili in podari. Zakaj, kateri ga (Boga) hvalijo, bodo dedovali deželo; kateri ga pa kolnejo, bodo poginili. Bog vodi stopinje človeka (pravičnega), in se raduje njegove poti. Kadar pade, se ne pobije, ker Go¬ spod podstavi roko svojo. Bil sem mlad, in postaral sem se, pa nisem videl pravičnika zapuščenega, ne njegovih otrok, da bi prosili kruha. Ves dan izkazuje usmiljenje in po- sojuje, in njegov zarod bo blagoslovljen. Obrni se od hudega in stori dobro, in prebival boš (v deželi) na vekomaj. Zakaj Gospod ljubi pravico in ne bo zapustil svetih; vekomaj bodo ohra¬ njeni. Krivičniki bodo kaznovani, in za¬ rod brezbožnikov bo poginil. Pravičniki pa bodo dedovali deželo, in bodo v njej prebivali vekomaj. Usta pravičnika govore modrost, in jezik njegov pove pravico. Postava njegovega Boga mu je v srcu, in njegovi koraki ne bodo spod¬ neseni. Grešnik preži na pravičnika, in g a izkuša umoriti. Gospod pa ga ne pusti v njegovih rokah, tudi ga ne zavrže, ko ga sodijo- Čakaj Gospoda in čuvaj njegovo pot, in povišal te bo, da podeduješ de¬ želo ; gledal boš, ko bodo poginili greš¬ niki. Videl sem brezbožnika povišanega, in visokega kakor cedre Libanonove; In šel sem mimo, in glej, ni ga bilo, in iskal sem ga, in ni se našlo njegovo mesto. 1 Sovražniki božji morda pridejo do časti, da jih ljudje povišujejo, toda taka čast traja le malo časa; v svoji časti izginejo kakor dim. Psalm 36, 37—40. Razlaga. Psalm 37, 2— 14. Spokorni psalm. 507 Ohrani nedolžnost, in glej na pra¬ vico ; pač ima zarod človek miroljubni. Krivičniki pa poginejo vsi skupaj, zarod brezbožnikov pogine. Pravičnikom pa pride pomoč od Gospoda, in on jih brani ob času stiske. In Gospod jim pomaga in jih reši, in jih oprosti grešnikov in jih otme, ker so vanj zaupali. Ta psalm je v hebrejskem izvirniku sestav¬ ljen po abecedi. Kakor vidi bralec, nas psalm Poučuje in nam kaže imenitno resnico. Po vsem psalmu se večkrat ponavlja resnica, da krivični ali grešni človek nima tukaj stalne sreče. Zaradi tega nam ni treba zavidati ali nevoščlji¬ vim biti grešniku, ako je nekaj časa v sreči. Bog ni krivičen; kmalu kaznuje grešnika, pravičnemu človeku pa da obilno plačilo tukaj na zemlji. Zares je ta resnica imenitna, zakaj pogostoma se nam zdi, da grešnika obsiplje sreča (s svojimi darovi), pravičnega človeka pa da preganja ne¬ sreča. Toda to traja le malo časa; s tem se Poskuša zvestoba pravičnih vernikov: kmalu pride zaslužena kazen nad hudobneža, pravičnemu pa dojde pomoč in rešenje. — Ker se ta misel izraža Po celem psalmu, ni nam treba razkladati posa¬ meznih delov. Pač pa opomnimo, zakaj se tukaj večkrat imenuje dežela. Ta dežela je obljub¬ ljena ali kanaanska dežela. Bog jo je bil oblju¬ bil očakom; v njej so imeli Izraelci blagoslov. Zato je bila največja sreča za Izraelca, da je mirno prebival v tej deželi in imel svoj delež — svojo dedščino. Da obeta Bog pravičnim Izrael¬ cem časno plačilo in preti hudobnežem s časnimi kaznimi, temu se ne moremo čuditi. Bili so čutni in meseni; nadčutne ali večne dobrote niso imele zanje veliko moči. Dežela kanaanska, v katero so prišli Izraelci po štiridesetletni hoji v puščavi, Je predpodoba nebeške naše domačije, prave obljub¬ ljene dežele, katero bomo dobili kot obljubljeno in pridobljeno dedščino. Zato je rekel Izveličar v tem pomenu: Blagor krotkim, ker oni bodo zemljo posedli. 1 Ta zemlja je nebeško kraljestvo, obljub¬ ljeni raj. Zaradi teh naukov je torej ta psalm prav imeniten. Tudi sv. očetje so ga cenili, sv. Avgu¬ štin ga je obširno razlagal. Ko je sv. Fulgenc-ij bral to razlago, ganila ga je tako, da je dai slovo 1 Mat. 5, 4. svetu in se Bogu posvetil. V cerkvenih duhovnih molitvah molimo ta psalm drugi dan v tednu, posamezne vrstice se pa večkrat rabijo ob raz¬ ličnih prilikah, kakor ob začetku sv. maše, na praznik spoznavalca: Usta pravičnikova i. t. d. Molimo tudi mi ta psalm v svoj pouk in svoje izveličanje! Psalm XXXVII. Prošnja v bolezni in ob preganjanju. (Spokorni psalm.) Gospod, ne sodi me v svojem srdu, in ne kaznuj me v svoji jezi! Zakaj tvoje pušice so se zabodle vame, in težko me je potlačila tvoja roka. Ni ga zdravja v mojem mesu zaradi tvoje jeze; ni ga miru mojim kostem zaradi mojih grehov. Zakaj moje krivice so narastle črez mojo glavo, in kakor težko breme so me obtežile. Moje rane smrde in gnijo — za¬ radi moje nespameti. Upognjen sem in potlačen do kraja; ves dan pohajam žalovaje. Zakaj moja ledja so polna sramote, 1 in ni zdravja na mojem mesu. Pobit sem in potlačen jako; rjovem od vzdihovanja svojega srca. Gospod, pred teboj so vse želje moje, in vzdihovanje moje ti ni prikrito. Moje srce je preplašeno, zapustila me je moja moč; in svetloba mojih očij — tudi ta ni več pri meni. Bližajo se mi moji prijatelji in moji bližnjiki, pa obstoje. In kateri so bili poleg mene, osta¬ jajo daleč. In silo mi delajo, kateri mi preže po življenju; In kateri mi žele nesrečo, govore lažnivo, in zvijače si izmišljujejo ves dan. Jaz pa nič ne slišim kakor glušec, in kakor mutec ne odprem svojih ust; 1 V hebr. čitamo: Moja ledja so polna prisada. La¬ tinska prestava ima lep pomen. V ledjih je moč; kraljevi pevec pa toži, da nima nič moči več v ledjih, marveč le slabost, in ta mu je v sramoto. 508 Psalm 37, 15—23. Spokorni psalm. Psalm 38, 2—11. Vnema k potrpljenju. In sem postal kakor človek, ki ne sliši, in ki nič ne odgovarja s svojimi usti. Zakaj vate, o Gospod, sem upal; ti me usliši, Gospod moj Bog. Ker rekel sem: „Da bi se pač nad menoj ne veselili moji sovražnikiče le omahne moja noga, govorijo bahato zoper mene. Zakaj jaz sem za šibe pripravljen, 1 in moja bolečina mi je vedno pred očmi. Zakaj svojo krivico spoznavam, in sem v skrbeh zaradi svojega greha. Moji sovražniki pa so čvrsti in močnejši od mene; in namnožili so se, kateri me sovražijo po krivici. Obrekujejo me, kateri povračujejo dobro s hudim, zato ker sem se držal dobrega. Ne zapusti me, Gospod moj Bog, nikar ne pojdi od mene! Hiti mi pomagat, Gospod Bog mo¬ jega rešenja! Tudi v tem psalmu David prav goreče prosi, da bi ga Gospod rešil nadloge in stiske. Tlači ga prav huda bolezen in mu prizadeva pekoče bolečine; pritiskajo pa nadenj tudi sovražniki, zlasti govore zlo zoper njega. A David se ne meni veliko za sovražnike, ampak le Bogu zaupa in njega prosi pomoči. — To je glavna misel našega psalma, ki je tretji izmed spokornih psal¬ mov in je 6. psalmu prav podoben. V prvih vrsticah nam popisuje dušne bolečine poleg telesnih, vest ga peče, pregreha mu je pred očmi, jeza božja ga vznemirja, zakaj preti mu kazen. Z močnimi in živahnimi primerami opi¬ suje notranje in zunanje bolečine; zaradi njih vzdihuje in vpije z močnim glasom. A ne pre¬ magajo ga bolečine, da bi bil nevoljen, marveč k Bogu povzdigne srce. David primerja svojo bo¬ lezen gobavi bolezni, ki človeka vsega pokrije in je tako ostudna, da se gobavemu niti znanci ne bližajo. — Sovražniki se množe in stiskajo Davida z besedo in z dejanjem; pa on trdno upa, da ga ne bodo premagali, ker Gospod ga bo rešil. Iz tega vidi bralec, da je David ta psalm zložil pozneje kakor ob Savlovem preganjanju. 1 Rad sprejme pesnik vsako, tudi hudo kazen (biče, šibe). Mislimo si lahko, da ga je kmalu potem, ko je bil Natan napovedal kazen, potlačila huda bolezen; ob jednem so se močneje oglašali njegovi nasprot¬ niki, upor se je napovedoval. Zares prisrčna je ta pesem. Kadar molimo ta psalm mi, grešni kristijani, mislimo na svoje grehe in na kazni, katere smo zaslužili. Sveta cerkev ga moli v opravilu drugega dne v tednu ravno s tem namenom, pa spominja se tudi Gospo¬ dovega trpljenja, ki je bilo podobno onemu trp¬ ljenju, katero je prestal David. Psalm XXXVIII. David se vnema k potrpljenju, ko ga zasme¬ hujejo sovražniki. Rekel sem: „Držal se bom svoje poti, da ne grešim s svojim jezikom- Obrzdal sem svoja usta, ko je stal zoper mene grešnik. Obmolknil sem in se ponižal, trdo sem molčal daleč od dobrega (od sreče), in moja bolečina se je ponovila. 1 Vnelo se je v meni moje srce, in zaradi mojih mislij se je užgal ogenj- Govoril sem s svojim jezikom: „Oznani mi, o Gospod, moj konec; In število mojih dnij, koliko da je, da vem, kaj mi še manjka (do smrti)- Glej, majhno mero si postavil mo¬ jim dnem, in moje življenje je kakor nič pred tabo. Pa zares, vse je ničemurnost — vsak človek, ki živi. Zares, človek preide kakor senca, pač zastonj si mnogo prizadeva; Kopiči zaklade, pa ne ve, komu jih zbira. In sedaj, česa naj pričakujem? Ah ne Gospoda? In moje upanje je pri tebi- Vseh krivic me reši; ne daj me z a posmeh nespametnežem! Obmolknil sem in nisem odprl svo¬ jih ust, zakaj ti si storil. 2 Vzemi od mene svoje šibe! 1 Pevec je prenašal bolečine tiho; bil je pogreznjen v nesrečo (bil je daleč od sreče in veselja), bolečina je bila čim dalje hujša. s Nič ne tožim zaradi tega, kar trpim, saj si mi ti, 0 Gospod, vse to poslal za kazen in poskušnjo. Psalm 38, 12—14. Razlaga. Psalm 39, 2—8. Zahvala za rešenje. 509 Omagal sem od močne tvoje roke, ki me je pokorila; zaradi pregrehe ka¬ znuješ človeka, In storiš, da usahne kakor pajek njegovo življenje; 1 zares zastonj si pri¬ zadeva vsak človek. Usliši, o Gospod, mojo molitev in mo¬ je prošnje; zvesto poslušaj moje solze! Nikar ne molči, ker sem ptujec pred teboj in popotnik, kakor vsi moji očetje. Prijenjaj mi, da se oddahnem, predno odidem in me več ne bode. Ako se spomnimo, kako je Semej preklinjal bežečega Davida, in kako je David samega sebe zatajeval ter tudi svojim spremljevalcem ni pustil, da bi se znosili nad zasmehovalcem, 2 rečemo lahko, da je David pel ta psalm ali ob tistem času ali Pa pozneje, ko se je spominjal tistega sramotenja. V začetku se kaže, kako močno tare bolečina Davida, da ga obrekuje in sramoti nasprotnik. Kakor ogenj hoče na dan njegova nevolja. Toda trdno je sklenil, da bo molčal in trpel. Saj pač n i vredno toliko potegovati se za to kratko živ¬ ljenje, ki je ničemerno, ki mine kakor senca. Jedino pri Bogu je človeku upanje, zaslomba, rešenje. On sicer udari, da človeka trdo zadene m mu vzame vso moč, toda zopet potolaži, ker usliši prošnjo jokajočega in ponižnega prošnjika. Ta psalm, ki ga sv. cerkev moli v opravilu tretjega dne v tednu, je jako poučen in nam v sem sila koristen, bodisi pravičnim, bodisi greš¬ nikom. Zlasti potrpežljivosti in zlatega molčanja se učimo iz tega psalma, da ne bomo odgovarjali Vsakemu nasprotniku ali obrekovalcu, marveč molčali in zaupali v Boga, ki nas bo rešil krivice. Psalm XXXIX. Nesrečnež hvali Boga za rešenje in prosi pomoči. Zeljno sem pričakoval Gospoda, te¬ daj se je name ozrl; In je uslišal moje prošnje, in me je Potegnil iz jame nesreče in iz grez- ne ga blata; 3 1 Pajek prede iz sebe niti in tako izgubi moč ali usahne. s Zgodbe str. 477. 8 Sv. pevec opisuje svoje trpljenje s krepkimi besedami, ^di se mu, da tiči v jami, kjer je na dnu globoko (grezno) blato. I z t e jame ga je potegnil Gospod. Prav tako lepa P tudi naslednja primera. In je postavil moje noge na skalo, in je utrdil moje stopinje; In je del v moja usta novo pesem, pesem našemu Bogu. 1 Mnogi bodo videli in se bali, pa zaupali bodo v Gospoda. 2 Blagor možu, čegar upanje je v ime Gospodovo in kateri se ne ozira v ničemernost in v goljufive neumnosti. Mnoga čuda svoja si storil, o Go¬ spod, moj Bog, in nikogar ni, ki bi tebi bil jednak v tvojih mislih (sklepih). Ko bi jih (čuda) oznanjal in opeval, bilo bi jih mnogo črez število. Klavnih in jedilnih darov nisi hotel, ušesa pa si mi pripravil. 3 Zgavne daritve in daritve za greh nisi zahteval; tedaj sem rekel: Glej, pridem, (V zvitku knjige 4 je pisano za mene); da storim voljo tvojo, moj Bog, želim in hočem imeti tvojo postavo v sredi svojega srca. 1 Novo pesem: Ta pesem je pesem ljubezni in hva¬ ležnosti; to pesem poje jedinorojeni Sin Očetu zato, ker ga je povišal in poveličal; to pesem pojo verniki, da kažejo svojo hvaležnost istemu Očetu, ki jim je dal takega Rešnika, zato govore z apostolom: Hvala Bogu za njegov nedopoved¬ ljivi dar. (Martini.) s Mnogi bodo videli božja dela, čudeže (Gospodovo vsta¬ jenje in druge) in se bali božjih kaznij; pa se bodo tudi zaupno obrnili h Gospodu. 3 Ušesa si mi pripravil — tako beremo ta psalm po hebrejskem izvirniku in po vulgati. Pomen je: Gospod, dal si mi telesni posluh, dal si mi pa tudi dušni posluh ali po¬ korščino. Hebrejsko besedo tudi lahko prestavimo: Ušesa si mi predrl, kar pomenja ravno isto, da so namreč ušesa zmožna slišati. Razlagamo pa to tudi na drug način. Pri Izraelcih je bila postava, da je domačin, ako je prišel v sužnjost, služil samo šest let, sedmo leto je odšel prost. Ako je imel v tem času kaj otrok, ostali so oni z materjo vred v sužnjosti, a oče je bil prost. Če je pa rajši ostal v suž- njosti pri ženi in otrocih, kakor da bi bil odšel prost od hiše, tedaj ga je gospodar peljal pred sodnika, naslonil ga na vrata ali pa na podboj, in mu prebodel uho s šilom; potem je bil njegov suženj za vselej. (II. Mojz. 21, 2—6.) S tem pre¬ badanjem je bilo torej naznanjeno, da se je suženj popol¬ noma udal gospodarju. Jednako se je božji Sin popolnoma udal nebeškemu Očetu. — Po LXX grških presta vijalcih pa beremo tudi: Telo si mi pripravil. (Tako je bral tudi sv. apostol Pavel.) To ima jako lep preroški pomen: Sin Božji je dobil telo, da se je v popolni pokorščini daroval Očetu v službo in nam s smrtjo v izveličanje. 4 Zvitek knjige: Sv. postava in sploh svete knjige so bile pisane na dolge liste ali proge; te pa so navijali okrog paličice. Ta je imela na vrhu glavico zaradi boljše roč¬ nosti in zaradi lepšega. Zato pišejo sedemdeseteri prestav- Ijalci: Ob glavici knjige . . . (Glej Zgodbe, str. 16.) 510 Psalm 39, 10—18. Zalivala za rešenje. Razlaga. Tvojo pravico sem oznanjal v veli¬ kem zboru; glej, svojih ustnic nisem zadrževal: ti veš, o Gospod. Tvoje pravice nisem skrival v svo¬ jem srcu; hvalil sem tvojo resnico in tvoje rešenje. Nisem skrival tvojega usmiljenja in tvoje resnice — vpričo velikega zbora. Ti pa, o Gospod, ne odtegni mi svo¬ jega usmiljenja; vedno sta me varovala tvoja usmiljenost in tvoja zvestoba. Zakaj obsula so me zla, katerih ni števila; zgrabile so me moje pregrehe, in nisem jih mogel videti; Več jih je, kakor je las moje glave, in moje srce me je zapustilo. O da bi me rešil, Gospod; Gospod ozri se mi na pomoč! Naj bodo osramočeni in naj se sra¬ mujejo, kateri mi strežejo po življenju, da bi mi je ugrabili. Naj se umaknejo strani in se sra¬ mujejo, kateri mi hočejo hudo. Hitro naj jih zadene njih sramota, ki mi pravijo: „Aha, ahh!‘ 11 Radujejo in vesele naj se nad te¬ boj vsi, ki te iščejo, in naj rekč vedno: „Hvaljen Gospod!“ ki ljubijo tvoje rešenje. Jaz pa sem siromak in ubožec; Gospod skrbi za mene. Ti si moj pomočnik in moj varih: moj Bog, nikar ne odlašaj! Bralec je čutil nekaj posebnega v tem psalmu že, ko ga je bral v prvič. Mirno pa veličastno nam pripoveduje, kako je Gospod rešil sv. pevca iz nevarnosti in postavil na trdna tla, kako mu vdahnil v srce novo, torej tudi nenavadno in po¬ sebno pesem v čast in slavo božjo. V lepem redu se sedaj vrstijo vzvišene misli. Najpreje priganja pevca hvaležnost, da poveličuje Boga zaradi mnogih dobrot, katere je prejel od njega. Saj bi jih rad oznanjal in opeval vse, toda preobilne so za besedo. Rad bi izkazal hvaležnost tudi z daritvijo, kakoršna je v navadi za zahvalo, toda božja volja ni, da bi daroval žgavne in druge daritve, ker nima prilike za daritev, morda je na poti. Vendar nekaj le lahko ’ To so taki, ki se mu posmehujejo in ga zaničujejo. stori Bogu v čast in zahvalo, in to je: da na¬ tanko izpolnjuje voljo božjo. Saj mu je Bog dal ušesa in posluh, da sliši in spoznava božje resnice in postave. Zato je pevec popol¬ noma pripravljen storiti vse, kar mu zapoveduje Bog po Mojzesovi postavi, ki je zapisana v zvitku ali v knjigi. Postavo to hoče storiti vedno v dejanju, pa imeti jo hoče tudi v srcu in ljubiti črez vse. — Bog hoče, da njegova dela spozna¬ vamo in drugim oznanjamo. Tudi sv. pevec je oznanjal božjo pravičnost, zvestobo, usmiljenost. In Bog naj mu ohrani še zanaprej svoje usmi¬ ljenje, saj je še vedno v stiskah; njegovi grehi ga teže, ker jih je silno veliko: zato prosi, naj ga reši Gospod in mu pomaga. Njegovi sovraž¬ niki pa naj odnehajo, naj odidejo s sramote, ka¬ tero so si nakopali. Le tisti naj se veselč, ki Boga poveličujejo, ki hrepenč po izveličanju in tudi žele, da bi Gospod rešil Davida. Sv. pevec sklepa svojo prelepo pesem s tem, da se pred Bogom globoko poniža in še jedenkrat Gospoda pokliče v pomoč. To pesem je zložil David ob Savlovem pre¬ ganjanju. Sicer govori o grehih in bi torej smeli misliti na grehe, katere je storil pred Absalomo- vim uporom, pa drugo se bolj vjema z začetkom Davidovega kraljevanja. David je pel ta psalm o sebi in se s tem izročil Bogu v varstvo, P a tudi za trdno obljubil, da bo vedno izpolnjeval voljo božjo. V tem pa je David prelepa pred' podoba Jezusa Kristusa samega, ki je rekel: Z nebes sem prišel, ne da bi delal svojo voljo, ampak voljo tistega, kateri me je poslal. 1 In zato je ta psalm tudi imeniten preroški ali mesijan¬ ski psalm, kakor priča naravnost sv. Pavel: Ne~ mogoče je, da bi bili s krvjo juncev in kozlov grehi odvzeti. Zato pravi (Kristus) ob svojem pri' hodu na svet: Klavnih in jedilnih darov nisi hotel, telo pa si mi pripravil; žgavni darovi darovi za greh ti niso všeč. Tedaj sem rekel: Glej, pridem (v zvitku bukev je pisano o meni), da storim, o Bog, tvojo voljo. — Po tej volji snl ° bili posvečeni z daritvijo telesa Jezusa Kristusa jedenkrat za vselej. 2 Sv. Pavel torej obrača Davi¬ dove besede naravnost na Kristusa. Ko je namreč druga božja oseba, večna Beseda, prišla na svet, tedaj je rekla nebeškemu Očetu: „Daritev žival¬ skih ne maraš, zato ti hočem dati nekaj veliko 1 Jan. 6, 38. ’ Hebr. 10, 4. 5. 6. 7. 10. Psalm 39.: razlaga. Psalm 40, 2—14. Prošnja za pomoč. 511 popolnejšega: darovati ti hočem popolnoma svojo voljo. In da to storim, dal si mi telo; to hočem darovati v popolni pokorščini za rešenje človeškega rodu." Tu imamo zares ves nauk o včlovečenju in smrti Simi Božjega, o našem opra¬ vičenju in izveličanju. Besede Davidove so besede Kristusove. Zlasti pa se je ta udanost Kristusova v voljo Očetovo pokazala na Oljski gori, kjer je prosil sicer, naj ide mimo kelih, vendar tako, da se ne zgodi volja njegova, ampak Očetova. 1 In kako je res Kristus oznanjeval božjo pravico in postavo v velikem zboru, to je: za vse ljudi! Apostole je poslal, da so pridigali evangelij vsemu človeštvu, vsem narodom. Pred smrtjo je molil Izveličar prelepo molitev 2 Očetu v zahvalo zase, za apostole in za vse, ki bodo vanj verovali. Da, popolnoma se je v Kristusu dopolnilo prerokovanje tega psalma. Zato ga tudi sveta cerkev rabi v tem preroškem pomenu in moli na veliki petek v spomin trpljenja in smrti našega Gospoda, ki je na križu dovršil pot svoje pokor¬ ščine in Bogu daroval najpopolnejšo daritev. Na¬ dalje se moli ta psalm — ker tako nanaša vrsta — v opravilu tretjega dn<5 v tednu in v opravilu za verne duše v vicah. Tukaj prosimo, da bi jih Bog kmalu rešil iz jame nesreče in iz groznega blata. Pa tudi vsak vernik zase naj rad premišljuje visoke skrivnosti te veličastne pesmi Davidove in pesmi Kristusove. Hudujmo se ljubezni svo¬ jega Izveličarja, pa zakličimo iz vsega srca: Hvaljen, poveličan, Gospod! Psalm XL. Prošnja bolnikova za usmiljenje in za pomoč zoper sovražnike. Blagor njemu, ki se usmili siromaka in ubožca; ob dnevu nesreče ga bo re¬ šil Gospod. Gospod ga ohrani in poživi in obla- godari na zemlji, in ne daj ga volji 3 njegovih sovražnikov! Gospod mu pomagaj na postelji nje¬ govih bolečin! V njegovi bolezni mu prestelješ vse ležišče. Rekel sem: „Gospod, usmili se me; 1 Mat. 26, 39; — Luk. 22, 42. 4 Jan. 17, 1—26. 8 Volji — da bi ž njim storili, kar bi hoteli. ozdravi mojo dušo, ker sem grešil zoper tebe.“ Moji sovražniki so govorili hudo o meni: „Kdaj bo umrlo in bo izginilo njegovo ime?“ In kadar kdo pride, da me obišče, govori hinavsko; njegovo srce si na¬ bira hudobijo; Ko pa gre venkaj, takoj me opravlja. Zoper mene šepetajo vsi moji sovraž¬ niki, zoper mene se izmišljujejo hudo. Besedo hudobno so sklenili črez mene: „Saj ne bode ta, ki leži, zopet vstal?“ Celo moj tovariš, kateremu sem za¬ upal, ki je z menoj jedel kruh, 1 hotel me je spodnesti. 2 Ti pa, o Gospod, usmili se me in me vzdigni, in povrnil jim bom. V tem spoznam, da me ljubiš, ker se sovražnik ne veseli nad menoj. Potrjuješ pa me zaradi nedolžnosti, in me staviš pred svoj obraz vekomaj. Češčen Gospod Bog Izraelov, od vekomaj in do vekomaj. Zgodi se, zgodi se! Ne da se povedati, kdaj je David zložil ta psalm. To je gotovo, da je bil tedaj bolan. Ker govori o nezvestobi tovariša, ki je ž njim jedel, mislimo lahko na nesrečnega Ahitofela, kateri je bil Davidov svetovalec, pa je od njega odpadel in se pridružil upornemu Absalomu. 3 Zapuščen, osamljen je bil David v svojih bolečinah, zato je čutil, kako bi mu dobro dela usmiljenost in lju¬ bezen pravega prijatelja. Blagor njemu, ki se usmili siromaka, kliče iz srca David, pa kliče tudi prelep blagoslov iz nebes usmiljenemu, dobro¬ delnemu človeku. Človeka teže grehi; tudi David spoznava svoje grešno stanje in prosi usmiljenja. Sovražniki hudobno nanj pritiskajo, hinavsko mu govore v obraz, za hrbtom pa ga obrekujejo in mu žele slabo. Vneto prosi zatorej Gospoda, da bi se ne izpolnila sovražnikom njih slaba želja, ampak naj mu da zdravje, da se ne bodo škodo¬ željno veselili nasprotniki. 1 Moj najbližji znanec in tovariš, ki je bil z menoj pri jedni mizi. 2 Hotel ga je močno udariti z nogo, da bi ga spod¬ nesel, vrgel. 8 Zgodbe, str. 446. 512 Psalm 40.: razlaga. Psalm 41, 2—12. Hrepenenje po svetišču. Prav lep je ta psalm; sega ti v srce, ako ga bereš s premislekom. Kako lep je opomin, da bodimo usmiljeni do siromakov! Vendar je v psalmu še višji pomen, ki se ozira na Odrešenika, kakor nam zatrjuje pri sv. Janezu 1 Izveličar sam: Ne rečem o vas vseh (da imate pravo ljubezen do bližnjega); jaz vem, katere sem izvolil. Mar¬ več da se dopolni pismo: kateri z menoj kruh je, l>o vzdignil zoper mene svojo peto. Potemtakem moramo tudi druge vrste razlagati v preroškem zmislu. Bolni David nam je predpodoba trpe¬ čega Izveličarja, katerega je izdal sovražnikom nezvesti apostol Judež. Pred Pilatom, pod križem so vsi skupaj krivično govorili zoper njega. Toda zmaga sovražnikov je trajala le malo časa: Go¬ spod je vstal iz groba. Zato moli sv. cerkev ta psalm v opravilu Gospodovega trpljenja in sedem žalostij Matere Božje, ki je trpela s svojim sinom vred. Molimo ga tudi v mrtvaškem opravilu, v katerem nas beseda Davidova vzbuja, da po¬ magamo dušam v vicah. Posamezne vrstice pa rabi sv. cerkev prav pogostoma v svojih molitvah. * * * Dotlej sega prvi del ali prva knjiga psalmov, zato je ob koncu dvakratni „Zgddi se!“ ali hebrejsko: »Amen, amen! 11 Psalm XLI. Pregnanec prosi, da se sme vrniti v svetišče. Kakor hrepeni jelen po studencih voda, tako hrepeni moja duša po tebi, o Bog. Mojo dušo žeja po Bogu — moč¬ nem, živem; kdaj pridem in se prika¬ žem pred obličje božje? Moje solze so mi kruh po dnevu in po noči, ker mi vsak dan rekč: kje je tvoj Bog? 2 Na to sem mislil in izlil svoje srce v sebi, 3 4 da bi šel na kraj čudovitega šotora, do hiše božje, 1 Jan. 13, 18. 2 To ga najbolj peče, ker mu očitajo, da mu Bog nič ne pomaga. 3 Moja duša je takorekoč solze točila, ko sem Bogu tožil svojo nesrečo in ga prosil, da bi sel itd. Z glasnim vriskom in hvaljenjem, z množico, ki praznuje. Zakaj si žalostna, moja duša, in zakaj me plašiš? Upaj v Boga, saj ga bom še hvalil; on je pomoč mojega obličja in moj Bog- V meni je preplašena moja duša, zato se te spominjam iz dežele Jordan¬ ske, z majhne gore Hermona. 1 Gora Hormon. Prepad kliče za prepadom — ob šumenju tvojih nalivov; 2 Vse tvoje vode in tvoji valovi —' so drli črčz-me. Po dnevu mi pošlje Gospod svoje usmiljenje, in po noči pesem. 3 Molim k Bogu mojega življenjaj rečem Gospodu: „Pomočnik moj si ti- Zakaj si me pozabil, in zakaj ho¬ dim žalosten, ko me stiska sovražnik- Ko tarejo moje kosti, me zasramu¬ jejo, me nadlegujejo moji sovražniki, Ker mi govore vsak dan: »Kje je tvoj Bog?«“ Zakaj si žalostna moja duša in za¬ kaj me plašiš? 1 Dežela Jordanska je ravnina ob bregovih Jordanovih. Hermon je najvišja gora na Libanonu. Tukaj pa je pevcu v mislih Mali Hermon, skoro gotovo manjše gorovje na vshodu Jordanovem. 2 Kadar pridejo hudi nalivi in nastanejo hudourniki, tedaj so mnogi prepadi, mnoge vodne globine, drug blizu drugega. 8 S pesmijo se tolažim. Tako imam tolažbo po dnevu in po noči. 4 Tarejo moje kosti: Ker ga zasmehujejo sovražniki, de mu tako hudo, kakor bi mu trli kosti. Psalm 41, 12; Psalm 42, 1 — 5. Prošnja, da bi so pevec vrnil k svetišču. 513 Zaupaj v Boga, zakaj še ga bom hvalil! Pomoč mojega obličja in moj Bog. Ta psalm Davidov je najtesneje sklenjen z naslednjim 42. psalmom. V 42. psalmu se namreč nadaljuje ravno tista misel, katero je pevec opeval v 41. Zato bomo razlagali oba skupaj. Psalm XLII. •Pevec prosi za pomoč, da bi se vrnil k svetišču. Sodi me ti, o Bog, in razsodi mojo pravdo zoper nesveto ljudstvo; krivič¬ nega in zvijačnega človeka reši me. Ker ti si, o Bog, moja moč; zakaj si me odvrgel, in zakaj moram žalo¬ sten pohajati, ko me tare sovražnik? Pošlji svojo luč in svojo resnico: da me popeljata in pripeljata na tvojo sveto goro in v tvoj šotor! In pristopim k oltarju božjemu, k Bogu, ki razveseljuje mojo mladost. Hvalil te bom s citrami, Bog, moj Bog. Zakaj si žalostna, moja duša, in z akaj me plašiš? Zaupaj v Boga, zakaj še ga bom hvalil, pomoč mojega obličja in moj Bog. Napis pri obeh psalmih nam pravi, da ju je zložil David. 1 Skoro gotovo sta bila izprva oba Psalma skupaj kot jeden psalm. Sveti pevec želi vrniti se k svetemu šotoru, prebivališču božjemu, jn to hrepenenje naznanja na več načinov. Žejen Jelen, ki skače po gorskih, skalnatih višinah, si želi studenčnice: tako si želi pevec biti na svetem kraju vpričo Boga. Saj joka neprestano, ker ne ^ore k svetišču in ker mu oponašajo, češ, kje je tvoj Bog? Kako rad bi šel na sveti kraj skupaj z drugo množico, z glasnim petjem! Njegova duša je zaradi tega žalostna, a tolaži se, da pride kmalu srečnejši čas. Sedaj je pač daleč od sve¬ tega mesta onkraj Jordana; tu d er 6 nanj nesreče 1 Vendar pa mislijo nekateri razlagalci, da David ni m°gel tako peti, ker on ni bil blizu gore Hormona tedaj, t’° ga je preganjal njegov sin Absalom, da je torej kdo drug tako peval v imenu Davidovem. No, boljše je reči, da je bavid sam tako peval, ker se vse drugo prilega njemu, in v psalmu ni trdno rečeno, da je bil pesnik blizu Hermona. Pesniško se reče marsikaj prosteje in manj natančno, kakor ti rekli v navadnem govoru. Zgodbe sv. pisma I. kakor velika povoden. Vendar mu Gospod daje tolažbo po dnevu, ko mu izkazuje svoje usmiljenje, in po noči, ko more Bogu pevati svojo pesem. Zatorej goreče in zaupno moli, da bi mu pomagal, da bi ga rešil iz žalostnega stanja in mu dal pevati v njegovo čast. (S tem se konča 41. psalm.) Nato pa (v 42. psalmu) živahno ponovi svojo prošnjo, naj bi Bog sam razsodil, ali ga po pra¬ vici obrekujejo in mu nasprotujejo brezbožni ljudje, naj ga zlasti sedaj ne zavrže, ko ga stiska so¬ vražnik. Zato kliče, naj Bog pošlje svojo luč in resnico, to je, naj da svojo milost, naj mu pokaže svoj svetli in prijazni obraz, pa naj mu pokaže svojo trdnobo in zvestobo v sklepih in obljubah, da mu dopolni svoje besede. V nesreči Davidovi je bil namreč Bog svoje obličje takorekoč od njega obrnil, pevec je bil v temi in žalosti: božja milost pa ga bo razsvetlila in potolažila — tudi peljala v sveti šotor pred Gospoda. Tamkaj bo stopil pred božji oltar, tamkaj ga bo razveselil Bog. Torej naj nikar ne žaluje, ampak se utrdi v upanju, da bo kmalu na svetem kraju hvalil Boga. Bogoljubna in za čast božjo vneta duša Da¬ vidova se nam tukaj kaže zares lepo. Izmed poglavitnih čednostij Davidovih je bila ta, da je ves gorel za božjo čast in se mnogo trudil za božjo službo v svetišču. Saj je za ta namen tudi zložil svoje psalme. Zato sta ta dva psalma pre- šinjena s tem duhom, prava vspodbuda in opomin, da naj hrepenimo tudi mi po hiši božji in božjem oltarju tem bolj, čim svetejše so naše cerkve mimo judovskega templa. V naših cerkvah je namreč pričujoč Bog sam, pravi in živi Jezus Kristus v zakramentu sv. Rešnjega Telesa. — A še po drugem svetišču moramo hrepeneti: po nebesih, kjer nas bo Bog razveseljeval na veke. Iz tega spoznamo, zakaj molimo 41. psalm na praznik sv. Rešnjega Telesa in v molitvah za mrtve, 42. psalm pa moli mašnik v začetku sv. maše pred stopnicami. Zares je psalm temu namenu jako primeren. Prav tistih stvarij prosi mašnik Boga, katerih potrebuje za presveto opravilo. Mašnik se spoznava pred Bogom še slabega, mladega po duhu; torej prosi, naj bi ga Bog razveselil, t. j. okrepčal v svoji milosti. Med svetom živi, zato se ga rado prime kaj posvetnega, nesvetega: zatorej prosi, naj Bog odloči njegovo stvar, nje¬ govo delo, njegove misli od vsega nesvetega, zlasti od nesvetih ljudij, od vsega, kar ga vara in za¬ peljuje v greh. Le Bog je mašniku pomoč: zato 33 514 Psalm 43, 2—20. Prošnja Izraelcev ob stiski. prosi, naj ga ne zavrže, naj ga ne pusti v žalosti, v izkušnjavah, v oblasti sveta in zlasti hudobnega duha, sovražnika, temveč naj mu da svojo luč, da mu razsvetli pamet, okrepča vero, očisti njegovo srce, utrdi upanje v božje obljube: tako bo vreden, kakor so bili trije apostoli pri izpremenjenju, biti z Gospodom na sveti gori, vreden bo stopiti na sveto goro Kalvarijo, t. j. k oltarju novega testa¬ menta, kjer se Jezus Kristus po mašnikovih rokah nekrvavo daruje za naše grehe. In ako bo to opravilo opravljal dobro, pride jedenkrat tudi na sveto goro nebeškega Sij ona ali Jeruzalema, kjer se bo veselil z Bogom v šotoru, ne narejenem z roko. 1 Tam bo hvalil Boga vekomaj. — Take in jednake misli vzbuja mašniku ta prelepi psalm v začetku sv. maše; 2 pa tudi verniki se s tem psal¬ mom vnemajo, da s skesanim srcem pristopijo z mašnikom vred k najsvetejšemu opravilu. — Pre- roški pomen lahko dobimo v obeh psalmih, ako mislimo na Izveličarja v njegovem trpljenju, zlasti visečega na križu, med razbojnikoma sredi hudob¬ nega ljudstva. Naposled recimo s sv. Avguštinom: 3 »Oboje (luč in resnica) je Kristus: Naj torej pride in nas reši, ko razsodi našo pravdo od ljudstva ne- svetega, reši od človeka krivičnega in zvijačnega, naj razloči žito od ljulike ... Naj pošlje luč in svojo resnico, ker sta nas že prepeljali in pri¬ peljali na njegovo sveto goro in v njegov šotor. Zastavo imamo, plačila se nadejamo. Sveta gora njegova je njegova sv. cerkev ... Sedaj smo na njegovi gori, to je: v njegovi cerkvi in v njego¬ vem šotoru. Šotor pa je za popotnike in za tiste, ki se vojskujejo. Ko slišiš o šotoru, misli na vojsko, boj se sovražnika! Kaj pa je hiša? Blagor njim, ki prebivajo v tvoji hiši, na vekov veke te bodo hvalili. Ui Psalm XLIII. Izraelsko ljudstvo prosi ob stiski. O Bog, s svojimi ušesi smo slišali, naši očetje so nam naznanili Delo, katero si storil v njih dneh, in v dneh starodavnih. 1 Hebr. 9, 11. 2 Izpušča se pa ta psalm v maši za mrtve in pa od tihe nedelje do velike sobote, ako se opravlja sv. maša tistega dneva ali tiste ferije. 8 Enarr. in psalm XLII. 4 Ps. 83, 5. Tvoja roka je pokončala narode, nje (očete naše) pa si zasejal; potlačil si ljudstva, nje (očete naše) pa si razširil. Zakaj ne s svojim mečem so si pri" borili deželo, in njih roka jim ni po- mogla: Marveč desnica tvoja in rama tvoja in svetloba tvojega obličja, ker si jim bil naklonjen. Ti sam si, moj kralj in moj Bog, kateri daješ rešenje Jakopu. V tebi razmečemo z močjo sovraž¬ nike svoje, in v tvojem imenu zani¬ čujemo svoje nasprotnike. Zakaj ne zaupam svojemu loku, in moj meč me ne bo rešil, Ker ti si nas rešil naših zatiralcev, in si osramotil naše sovražnike. V Bogu se bomo hvalili vsak dan, in vekomaj poveličevali tvoje ime. Sedaj pa si nas zavrgel in osramotil, in ne greš, o Bog, z našimi četami. 1 Dal si, da smo se umaknili svojim sovražnikom, in plenili so (po deželi), kateri nas sovražijo. Dal si nas kakor ovce za jed, in raztresel si nas med narode. Svoje ljudstvo si prodal brez plačila, in pri menji njih ni bilo velike cene. Dal si nas za sramotenje našim so¬ sedom; za zaničevanje in zasramova¬ nje tistim, ki so okrog nas. Postavil si nas poganom za prego¬ vor, da ljudstva zmajujejo z glavo. Vsak dan je sramota moja pred me¬ noj , in sramež mojega obličja me j e pokril. 2 Zaradi glasu očitalca in zasramo- valca vpričo sovražnika in preganjalca- Vse to je prišlo črez nas, pa nismo pozabili tebe, in pregrešno nismo rav¬ nali zoper tvojo postavo; In ni se umaknilo naše srce, in naša stopinja ni spodrsnila od poti tvoje/ Da si nas ponižal na kraju nesreče, in pokrila nas je senca smrti. 4 1 Ne pomagaš naši vojski, katera bo zato premagana- 2 Tako se sramuje, da ga obliva rdečica. 8 S tem hoče reči, da niso grešili. 4 Senca smrti pomenja najhujšo žalost in bolečino. Psalm 43, 21—26. Prošnja za pomoč. 515 Ako bi bili pozabili ime Boga na¬ šega, in ako bi bili stegnili svoje roke k tujemu bogu (maliku, da bi ga častili): Ali bi Bog tega ne poiskal (kaznoval)? Saj pozna skrivnosti srca. Zares, zaradi tebe nas mučijo vsak dan, imajo nas kakor ovce za klanje. 1 Vstani, zakaj spiš, Gospod? Vstani in ne zavrzi nas za vselej! Zakaj obračaš strani svoj obraz, pozabiš naše po¬ trebe in naše sti¬ ske, Ker naša duša je ponižana v prah, tal se je pri¬ jelo naše telo. Vstani Gospod in pomagaj nam, in otmi nas zaradi svojega imena! Tega psalma ni zložil David, ampak j eden izmed Koretovih a li Korahovih sinov. Rodovina Koretova je bila levitovska rodo¬ vina. Neki Kore (Ko¬ rali) se je bil uprl zo¬ per Mojzesa in bil zato kaznovan s strašno smrtjo. 2 Njegovi sinovi Pa so ostali živi. Njih potomci so bili pozneje v templu pri straži in Pri godbi. Ti Koretovi po¬ tomci so zložili 11 ali 12 prav lepih psalmov, katerih j eden je naš 43. psalm. Kdaj so zlo¬ žili ta psalm, je določiti težko, pa tudi nepotrebno. Tukaj peva pevec v imenu vsega izraelskega ljudstva, ki je potlačeno, pahnjeno v nesrečo, za¬ ničevano od sovražnikov. Zato prosi pesnik milo, naj bi jih Bog rešil, kakor je rešil ljudstvo 1 Sovražni pogani nas preganjajo, ker smo tvoje Ijud- stvo in tebe spoznavamo. 2 Zgodbe, str. 270 in nasl. mnogokrat poprej, in sicer zato, ker se niso pregrešili zoper Boga, To misel naznanja pesem, v kateri ni težko umeti posameznih vrstic. Razdelimo jo lahko v tri dele: v prvem se ozira pevec na nekdanji čas, v drugem na sedanji čas, v tretjem pa se ozira in vzdihuje k Bogu. Posamezne vrste se rabijo večkrat v cerkve¬ nih molitvah, ves psalm pa se moli v opravilu tretjega dne v tednu. Kakor je nekdaj od so¬ vražnikov trpelo izraelsko ljudstvo, tako trpi sedaj sv. cerkev od raznih notranjih in zunanjih sovražnikov. Zato prav primerno s tem psalmom Boga kličemo na pomoč. Tudi za svoje potrebe in stiske naj išče kristijan pomoči pri Bogu; se¬ veda ne more nihče reči, da ni grešil in ni po¬ treben kazni. Pisar v Palestini. (Prim, psalm 44, v. 2.) 33* Psalm 44, 2—18. Pesem o ženinu sv. cerkve. 51G Psalm XLIV. Kristus —■ ženin svete cerkve. Iz srca mojega vre lepa pesem; pra¬ vim: „kralju moja pesem!“ Moj jezik bodi kakor pero pisalca, ki urno piše. Lepše si postave mimo človeških sinov; miloba je razlita po tvojih ust¬ nicah, zato te je oblagodaril Bog na vekomaj. Opaši si meč črez svoje ledje, o ti najmočnejši! V svoji ličnosti in lepoti napni (lok), srečno hodi in kraljuj! Zaradi resnice in pohlevnosti in pravice, in čudovito te bo vodila tvoja desnica. Tvoje pušice so ostre, — ljudstva bodo pod te padla — za v srce kra¬ ljevih sovražnikov. 1 Prestol tvoj, o Bog, je na vekov veke; palica (žezlo) tvojega kraljestva je palica pravice. Ljubiš pravico in sovražiš krivico, zato te je mazilil, o Bog, tvoj Bog z oljem veselja pred tovariši tvojimi. Mira in aloa in kasija diše iz tvojih oblačil, iz hiš slonokostenih, iz kate¬ rih te razveseljujejo kraljevske hčere v tvoji krasoti. 2 Kraljica stoji na tvoji desni v zlato prevezenem oblačilu, oblečena v pi- sanino. 3 * s Sliši, hči, in glej in nagni svoje uho, in pozabi svoje ljudstvo in hišo svo¬ jega očeta. In želel bo kralj tvojo lepoto, zakaj on sam je Gospod tvoj Bog, in molili ga bodo. 1 Tukaj je stavek pretrgan, ker je beseda pesniško navdušena. Tvoje pušice so ostre za v srce (da se zasade v srce) sovražnikov; ljudstva bodo omagala in pod te padla. 2 Jutrovci imajo jako radi dišave in ž njimi navdajajo tudi svoja oblačila. Mira je drevo, ki daje jako dišeč sok; s tem so oškropili obleko. Tudi les aloe (pri Arabcih ,uda‘) jako lepo diši. Kasija je dišeča skorja nekega drevesa ali grma, ki raste v Arabiji in v Indiji. Mešali so jo med dišeča mazila. s Pisana obleka je priljubljena jutrovcem. In hčere Tirske 1 te prosijo milosti z darili, in vsi bogatini iz ljudstva. Vsa krasota kraljeve hčere je od znotraj, z zlatom obrobljena, oblečena v pisanino. 2 Za njo vodijo device kralju, njene tovarišice bodo ti pripeljali; Pripeljali v veselju in radovanju, pripeljali v palačo kraljevo. Namestu očetov bodo sinovi ti ro¬ jeni; postavila jih boš za vojvode črez vso deželo. Pomnili bodo tvoje ime — od roda pa do roda. Zato te bodo ljudstva poveličevala — vselej in na vekov veke. Napis tega psalma naznanja, da ga je zložil jeden izmed sinov Koretovih in da je pesem za ljubljenca, kralja Salomona, ali po hebrejsko za ljubljene, to je za njegove neveste, ker o teh peva psalm. Kakor se ta psalm glasi, je ženito- vanjska pesem. Tako ženitovanje je obhajal mo¬ gočni kralj Salomon, ko je vzel za ženo hčer egiptovskega kralja. Pevec opeva kraljevo ženi¬ tovanje s kraljevo hčerjo, katero spremlja množica tovarišic. Lep in mogočen je kralj, veličastna je kraljica. Pa to ženitovanje mu je samo zunanja prilika ali podoba, da v njej naznanja vso dru¬ gačno ženitnino. Saj ni težko umeti, da je ta psalm mesijanski psalm v prav posebnem pomenu. Ker je torej tako imeniten, moramo se pri njem pomuditi malo dalje. Pesem prihaja iz srca; pesnikovo srce nekako zaganja iz sebe lepo pesem, ker tako hoče pevati svojemu kralju. Pa hitro jo hoče pevati, z na¬ vdušenjem in vnemo. Ogledal si je kralja. Lep je kralj, lepši kakor drugi moški, in njegova beseda, ki mu prihaja z ustnic, je vsa mila. N e samo v lepoti, ampak tndi v moči želi pesnik gledati kralja, ki je ob jednem resnicoljuben, P°' hleven in pravičen. V več vrstah opisuje njegove vrle lastnosti, zlasti poudarja pravičnost in g a imenuje — Boga. Njemu na desni strani je kra¬ ljica v pisanem oblačilu, obrobljenem in preveze¬ nem z zlatom. Pesnik jo nagovarja kar naravnost: naj pozabi očetovski dom, naj se oklene kralja, 1 Iz feniškega mesta Tira. S kraljem Hiramom je til Salomon prijatelj. 2 Kraljeva hči ima vso krasoto v svoji sobani; oblačil 0 njeno je z zlatom obrobljeno (prevezeno) in pisano. Psalm 44.: razlaga. 517 naj bo on odslej njen gospod, njej pa se bodo klanjale device in bogati domačini z darovi. Vsa lepota pa se kaže v notranjščini njene hiše, kamor pridejo tudi njene tovarišice — v velikem veselju. Poveličujejo pevec s tem, da ji napoveduje slavne sinove, slavno ime pri potomcih in večno hvalo. Sv. apostol Pavel umeva naš psalm naravnost o Kristusu, 1 in s tem nam je pokazana trdna pot za razlaganje. — Saj celč Judje sami imajo ta psalm za prerokovanje in tako so učili raz¬ lagalci že pred Kristusom. zato te je mazilil, o Bog, tvoj Bog z oljem veselja pred tovariši tvojimi. Kralja je mazilil Bog nebeški sam, to trdi pevec. A ravno taisto ime, katero daje nebeškemu Očetu, daje tudi Mesiju: Bog. Potemtakem je jasno, da imenuje psalmist Mesija res Boga. In kako bi se tudi o človeku moglo in smelo po pameti reči, da je njegov sedež ali prestol večen? Kralj, ki praznuje ženitovanje, je torej Kri¬ stus; njegova nevesta je bila najprej judovska cerkev (kakor bi rekli) ali sinagoga, ki je bila Ženitovanjski sprevod v Palestini. Kdor premisli besede psalmove natančno, Prepriča se lahko, da kralj ne more biti nihče drugi kakor Mesija, Kristus. Res je imel pevec vidno podobo Salomonovo pred očmi, toda pod to podobo nam je peval o Kristusu. Poleg drugega, kar vsakdo sam vidi, imenuje se kralj kar Bog, in prestol njegov bo na vekov veke. To ime pač ne gre človeku. Posebno pa se vidi to v tej-le vrstici: Ljubiš pravico in sovražiš krivico, 1 Hebr? 1, 8. 9. najprej poklicana v kraljestvo Kristusovo. Ko pa ta ni hotela vstopiti, tedaj se je ustanovila Kristusova cerkev med pogani. Tako je tudi ta nevesta, katero si je zaročil Gospod. — Ne¬ vesta Kristusova je vsaka posamezna duša, ki se v ljubezni oklene svojega Gospoda, pusti pa svoje očete, t. j. svet in njegovo veselje. Med izvoljenimi dušami je najčistejša Marija; tudi o njej velja, kar se tukaj peva o kraljici in njeni časti. 518 Psalm 44.: razlaga. Psalm 45, 2—12. Bog naše pribežališče. Da, preroški je ta psalm, prelepa pesem o Kri¬ stusu in njegovi ljubljeni nevesti. Iz tega umemo, zakaj je bil ta psalm v toliki časti pri Judih, za¬ kaj ga tako pogostoma rabi tudi sveta cerkev. Kar opisuje na drug način „Visoka pesem“, to je tudi v našem psalmu. To je pesem ljubezni božje v podobi ženitovanja. Kdo bi se temu čudil, saj je sv. Janez Krstnik sam rabil to pri¬ liko! Rekel je: 1 Kdor ima nevesto, je ženin; prijatelj ženinov pa, kateri stoji in ga sliši, se silno veseli zaradi glasil ženinovega. Sv. Janez Krstnik je bil torej ženinov drug, ženin je bil Kristus. Za tega ženina je sv. Janez snubil ne¬ vesto — judovsko ljudstvo; a žal, to je bilo ne¬ zvesto svojemu ženinu. Prav pogostoma moli sv. cerkev v svojih mo¬ litvah ta psalm. Omenjamo samo praznike apo¬ stolov, ker apostoli so oni sinovi, ki so postav¬ ljeni za vojvode po krščanski zemlji; praznike Matere Božje, praznike devic, zlasti pa še praz¬ nik Gospodovega rojstva (božični dan), praznika Jezusovega imena in izpremenjenja na gori. Po¬ samezne vrstice se rabijo še prav posebno po¬ gostoma v molitvah. — Ako ga molimo sami zase, naj nam svete besede pričajo o'ljubezni božji do nas; naj nas uče, da je vsaka duša, dokler je v milosti božji, ljubljena nevesta Kristusova; naj nas pa tudi vspodbujajo, da popustimo, pozabimo svet in njegovo poželenje ter se popolnoma okle¬ nemo nebeškega ženina in kralja. Psalm XLV. Bog je naše pribežališče v nevarnosti. Naš Bog je pribežališče in moč; krepak pomočnik v stiskah, ki so nas obšle. Zato se pa ne bojimo, če se po¬ trese zemlja, in se gore pogreznejo v sredo morja; Če šumijo in divjajo njega vode, gore se tresejo ob njegovi moči. 2 Naval reke razveseli mesto božje; 3 Najvišji je posvetil svoje bivališče. 1 Jan. 3, 29. ’ Vse te primere, povzete iz potresa, naznanjajo stra¬ hovite dogodke in veliko nevarnost. 3 Te besede razlagajo na več načinov. Morda ima sv. pevec v mislih kakšen potok, čegar vode razveseljujejo sveto mesto Jeruzalem. Tak potolč utegne biti Gihon. A boljše je razlagati ta potok v duhovnem pomenu, in sicer ali o mi- Bog je v njegovi sredi, ne bo se zganilo; Bog mu pomaga zjutraj ob svitu (naglo). Prestrašeni so narodi, in kraljestva so omahnila; ko da glas iz sebe, ko se maje zemlja. Bog vojnih trum je z nami; naša bramba je Bog Jakopov. 1 Pridite in vidite dela Gospodova, katera kot čudež naredi na zemlji: vojsko odvzame do kraja zemlje; Lok prelomi in zdrobi orožje, in ščite požge z ognjem. Odnehajte in gledite, da sem jaz Bog, povišan med narodi in povišan na zemlji. Gospod vojnih trum je z nami; naša bramba je Bog Jakopov. Iz besed tega psalma smo povzeli, da je sv. pevec peval ob hudi nevarnosti, ki je pretila Je* ruzalemu in svetemu ljudstvu. Na okrog so div¬ jali sovražniki, Jeruzalem pa je ostal miren m brez škode, ker je bil v božjem varstvu, saj je v njem prebival Gospod. Kdaj je bila ta nevar¬ nost in čudovita božja bramba, ne vemo natančno; skoro gotovo takrat, ko so Asirci pod Senaheri- bom prišli pred Jeruzalem, pa angel Gospodov jih je usmrtil 185.000. A za nas ni to posebno ime¬ nitno; ozrimo se rajši na pomen svetih besedij- Sovražna moč divja na okrog tako kakor potres, ki vse poruši in celd gore trešči v morje, da voda zašumi in brizgne na vse strani. Sveto mesto pa se raduje, ker k njej dohaja milost božja kakor tok mirne reke. In kako bi tudi ne! V svetem mestu je prebivališče Najsvetejšega in Najvišjega: on je v njegovi sredi, zato ne more niti omahniti, ker Bog pomore hitro mestu. Na¬ rodi razgrajajo, kraljestva omahujejo, a Bog samo zakliče in zemlja se strese. In ta mogočni Bog je z izraelskim ljudstvom, on je njegov varih in pomočnik. In njegova mogočna volja pomiri vse narode in odpravi vse vojske. Zato naj pogani nehajo boriti se zoper božje ljudstvo, naj spo¬ znajo vsi veličastvo božje in naj časte Vsemogoč¬ nega po vsej zemlji. Izraelci pa naj trdno za¬ upajo vanj. losti, ki mirno pa obilno priteka v mesto božje, ali pa 0 obilnih množicah, ki bodo v veri prihajale v Jeruzalem. T° misel naznanjajo tudi druge prerokbe. 1 Ta vrsta nam kaže misel celega psalma. Psalm 46, 2—10. Slavospev po zmagi. Psalm 47, 2. 519 Četudi je psalm zložen ob neki posebni pri¬ liki, vendar se ozira sploh na to, da poganski narodi preganjajo Izraelce, katerim pa je zanes¬ ljiv pomočnik Bog sam. Prav zato se ta psalm ozira tudi na sv. cerkev Kristusovo, ki se bori s sovražniki, pa ima trdno pomoč jedino le v Bogu. In prav lepo se prilega vsa beseda psalmova cerkvi, ki se vojskuje tukaj na zemlji, zato naj tudi nas tolaži v sedanjih težavah in stiskah. Prav je, da pogostoma molimo ta psalm kot mo¬ litev za pomoč božjo. V cerkvenem opravilu mo¬ limo ta psalm na praznik sv. Trojice, presv. Srca Jezusovega in imena Jezusovega, mnogih mučen¬ cev, devic, v spomin posvečevanja cerkve i. dr., kar se vse lahko razlaga, ako pomislimo, da božja narava, božja vsemogočnost in božja pričujočnost posvečuje nebo in zemljo, človeško naravo Kri¬ stusovo kakor tudi naše svete prostore. Psalm XLVI. Bogu slava po veliki zmagi. Vsi narodi tleskajte z rokami, vris¬ kajte Gospodu z veselim glasom! Zakaj Gospod je veličasten, strašan, velik kralj črez vso zemljo. Podvrgel nam je ljudstva — in na¬ rode pod naše noge. Izbral nam je dedino svojo, lepoto Jakopa, katerega je ljubil. 1 Bog gre v višavo 2 z radostnim kli¬ cem, in Gospod z glasom trobente. Pevajte Gospodu našemu, pevajte; pevajte kralju našemu, pevajte! Zakaj kralj vesoljne zemlje je Bog; Pevajte razumno! 3 Bog kraljuje črez narode, Bog sedi na svojem svetem sedežu. Poglavarji narodov so se zbrali k Bogu Abrahamovemu, zakaj mogočno »o bili povzdignjeni vladarji zemlje.' 1 1 Kanaanslo deželo si je Bog izbral za svojo last ali ledino; to pa je dal Izraelcem v posest. Čeprav so včasih sovražniki vzeli to deželo Izraelcem, vendar jim jo je Bog nazaj dal — po svoji posebni milosti, po svoji ljubezni. 2 Bog gre v višavo potem, ko je pomagal svojemu ljudstvu v boju. 3 Pevajte tako glasno in razločno, da se bo dobro ume- v alo, p a tudi tako, da bo poučno, modro. 4 Poglavarji poganskih narodov so se zbrali s svojimi Podložnimi ljudstvi k jedinemu pravemu Bogu, da ga spo¬ znajo in molijo. Ravno s tem pa se povzdignejo visoko v T eljavi in časti pred Bogom. Iz srca prihaja pevcu ta pesem. Prav lepa zahvala je za prejeto dobroto, namreč za zmago, za rešenje. Kdaj so pridobili Izraelci to zmago, ni prav jasno: morda pod Davidom, morda pozneje, kakor mislijo nekateri, pod kraljem Josafatom, ki je premagal Amonjane, Moabljane in Edomljane. Gospod je izkazal pri zmagi očitno svojo pomoč, pa pokazal je tudi svojo mogočnost, s katero je podvrgel sovražne narode. S to zmago je Bog Izraelcem tudi ohranil njih ljubo deželo, katero jim je bil dal kot dedino, obljubljeno že očakom. Bog je bil med njimi, ko jim je pomagal v vojski. Ko se Izraelci po zmagi vračajo domov, tedaj gre Bog — tako rekoč — zopet v višavo, v nebo, a Izraelci mu tedaj z velikim veseljem prepevajo hvalo. (Ta lepa primera je povzeta od vojsko¬ vodij ali kraljev, ki obhajajo po zmagi veliko in slovesno zmagoslavje. Prim. II. Kron. 20, 26.) In zopet nam kaže pevec božjo moč v podobi veli¬ častnega kralja, ki sedi na prestolu, okoli njega pa se zbirajo razni drugi kralji in mogočnjaki, da se mu pridružijo. Zakaj dosegli so visoko čast ali poveličani so bili s tem, da jih je Bog poklical v svoje kraljestvo. Kakor je ta psalm lep slavospev po zmagi, tako se prilega tudi skrinji zaveze, katero je dal David prenesti iz hiše Obedodomove na Sijonsko goro. Rekli bi lahko, da je nekaka pesem za procesijo. Najbolj pa se prilega ta psalm v preroškem duhu Kristusovemu vnebohodu. Po slavni zmagi nad grehom, smrtjo in hudob¬ nimi Judi je šel 40 dni po vstajenju slovesno v nebo in s tem poklical vse narode in njih po¬ glavarje v svoje kraljestvo. Sv. cerkev moli ta psalm tudi na praznik Gospodovega razglašenja v spomin, da so bili vsi narodi poklicani k Bogu Abrahamovemu, t. j. k odrešenju. — Nas vernike vnema ta psalm k hvali božji. Hvalimo Boga vselej iz srca, pa hvalimo ga tudi z razumom, s pre¬ udarkom, razumno, kakor pravi božja beseda, ali, kakor pravi naš Izveličar: 1 v duhu in v resnici. Psalm XLVII. Bog pomaga svetemu mestu. Velik je Gospod in vreden visoke hvale — v mestu Boga našega, na nje¬ govi sveti gori. 2 1 Jan. 4, 24. 2 Mesto je Jeruzalem, sveta gora pa je Sijon. 520 Psalm 47, 3 — 15. Bog je hramba Jeruzalemu. Gora Sijon stoji trdno v veselje ve¬ soljne zemlje, stran severna, mesto ve¬ likega kralja. 1 Bog se razodeva na njegovih hišah, ker je brani. Zakaj glej, kralji zemlje so se zbrali, sešli so se skupaj. Ko so to sami videli, 2 so se čudili; bili so preplašeni in pretreseni, strah jih je prevzel; Bile so bolečine kakor pri porod¬ nici; v hudem viharju stareš ladije tarziške. 3 Kakor smo slišali, tako smo videli v mestu Gospoda vojnih trum, v mestu Boga našega; Bog je je utrdil na ve¬ komaj. Slavimo tvoje usmiljenje, o Bog, v sredi tvojega templa. Kakor je tvoje ime, o Bog, tako je tvoja slava do krajev zemlje; pra¬ vice je polna tvoja desnica. Veseli se, gora Sijon, in poskakujte hčere Judove, zaradi tvojih sodb, 4 o Gospod! Obhodite Sijon in ga obkrožite; pri¬ povedujte o njegovih stolpih! Obračajte svoja srca na njegovo moč, in razdelite si njegove hiše, 5 da bodete pripovedovali poznejšemu rodu. Zakaj ta je Bog, Bog naš vselej in vekomaj, on nas bo vladal na veke. Vse besede psalmove kažejo, da je bil zložen ob nenadni in nenavadni rešitvi jeruzalemskega 1 Stran severna pomenja kraj, kjer je stal izprva (pod Davidom) sv. šotor, pozneje pa tempel. Imenuje se stran severna, ker je na severa Sijonske gore. Veliki kralj je Gospod Bog. 2 Ko so videli čudovito pomoč, katero je Bog dal svo¬ jemu ljudstvu. 3 Da kaže hudi strah, ki je prevzel sovražnike, rabi sv. pevec prav žive primere. Ladije tarziške so ladije mesta Tarzisa. Tarzis ali Tartessus je bil veliko feniško mesto na Španskem. Zaradi trgovine je bilo znano po vsem starem svetu. 4 Bog je sodil hudobijo sovražnikov in jih kaznoval; Izraelcem pa je pomagal. Poskakujte hčere: hčere so mesta judovska. 5 Razdelite si njegove hiše, da jih bodete ogledovali in tako rekoč prešteli, s tem spoznali božjo dobroto, ker ni nobena poškodovana. To dobroto božjo pa pripovedujte po¬ znejšim rodovom. mesta iz hude nevarnosti. Skoro gotovo je bilo to tedaj, ko so se zoper kralja Josafata zbrali Amonjani, Moabljani in Edomljani in šli nad Je¬ ruzalem. V tej stiski je pobožni kralj goreče prosil Boga pomoči. In Bog je čudovito pomagal. Predno so prišli do Jeruzalema, so Moabljani in Amonjani blizu Tekne najprej udarili na Edom- Ijane in jih pobili, potem pa udarili še drug na drugega. Ko so prišli Judje do njih, našli so kraj pokrit z mrtveci. 1 To čudovito zmago po¬ pisuje pevec s hvaležnim srcem. Ko so se vrnili Judje od sovražnikov z bogatim plenom v Jeru¬ zalem, šli so v tempel, da so Boga zahvalili. I n strah pred mogočnostjo božjo je popadel vsa Ijud- stva na okoli. Lahko je torej pevec poveličeval Boga, ker se je njegova moč in dobrota pokazala ob čudovitem varstvu jeruzalemskega mesta. Za¬ res trdno je stala gora Sijon s templom na se¬ verni strani vred — mesto velikega kralja, Boga. Saj se pozna na hišah, da jih je Bog varoval, in njih prebivalci tudi spoznavajo to varstvo božje. Zbrali so se kralji in se združili zoper Jeruza¬ lem. Toda takoj so spoznali, da je Bog z Iz¬ raelci, in začudili in prestrašili so se, prevzel jih je trepet: v zmotnjavi in zmešnjavi so se udarili medsebojno. Tako so ne samo slišali, ampak tudi videli, in zato vedd trdno, da je za vekomaj utrjeno sveto mesto. Sredi templa je hvalila verna množica dobroto božjo, njena slava pa se po pra¬ vici razširja po vsej deželi. A pesnik vnema vse Izraelce, naj se vesele in Boga obilno hvalijo, naj se zbirajo na Sijonu in pripovedujejo tukaj, kakor povsodi božje usmiljenje sedaj in še poz¬ nim rodovom. Kakor je ta psalm zmagoslavna pesem ob rešitvi Jeruzalema, tako pa je v preroškem duhu zmagoslavna pesem ob rešitvi vsega človeškega rodu in sv. cerkve posebej. Sv. cerkev ima vedno veliko sovražnikov, ki se zbirajo zoper njo v boj: toda Kristus ne zapusti svoje neveste. Prav pri' merno torej molimo ta psalm na praznik Gospo¬ dovega rojstva, na praznik binkoštni, sv. Trojice, ob praznikih devic in ob spominu cerkvenega po¬ svečevanja. Ni težko spoznati, s kakšnim name¬ nom se moli ob tej ali oni priliki. Nam pa bodi ta psalm večkrat v ustih kot iskrena zahvala in kot goreča prošnja, naj Bog pomaga svoji cerkvi zoper njene nasprotnike. 1 II. Kron. 20, 1-29. Psalm 48, 2—15. Plačilo za pravičnost in krivičnost. 521 Psalm XLVIII. Upanje v plačilo za pravičnost in krivičnost. Cujte to, vsi narodi; poslušajte vsi, ki prebivate na zemlji, Vsi nizki in visoki, vsi skupaj bo¬ gatini in ubožci! Moja usta bodo govorila modrost, in moje srce bo premišljevalo razumnost. K priliki 1 bom nagnil svoje uho, zapel na brenklji svojo skrivnost. 2 In (ne more dati) odkupila za svoje življenje, četudi bi se trudil vedno, da bi živel do konca. Ne misli 1 na konec, čeprav vidi, da umirajo modri; hkrati poginejo ne¬ spametni in norci, in puste drugim svoja bogastva, In njih grobovi bodo njih prebiva¬ lišča vekomaj in njih šotori od roda do roda, čeprav se njih imena imenu¬ jejo na zemlji. 2 Tekua. (Prim. str. 520, b.) Zakaj bi se bal v hudem dnevu? Kadar me obda krivica mojih zalezovalcev? Kateri zaupajo na svojo moč, in se ponašajo z velikim svojim bogastvom (tem povem); Ne more odkupiti brat; 3 ali more odkupiti človek? ničesar ne more dati Bogu za spravo, 1 Prilika je primerjanje dveh stvarij, da ju bolje spo¬ znavamo. 2 Skrivnost pomenja tukaj težavno vprašanje,-in sicer: zakaj se tukaj na zemlji včasih dobrim godi slabo, hudob¬ nežem pa dobro. 3 Še brat ne more brata odkupiti od smrti. In človek, ko je bil v časti, ni raz¬ umeval; poživinil se je in bil jednak neumni živini. 3 Ta njih pot jim je v padec; in ven¬ dar jim je potem všeč njih govorjenje. Kakor ovce bodo dejani v pekel; smrt jih bo glodala. 1 Namreč hudobni človek ali bogatin. 2 Četudi je kdo imeniten, vendar mora umreti; imenit¬ nost, bogastvo, posestvo mu zoper smrt nič ne pomaga. 8 Človek je v časti, ker ima neumrljivo dušo, ustvar¬ jeno po božji podobi. Toda mnogim ni mari te časti, rajši so kakor živina. Po hebrejski besedi je pa pomen ta, da takega človeka, ki misli samo na posvetno veselje in uživanje, doleti žalosten konec. 522 Psalm 48, 15—21. Konec grešnikov. Psalm 49, 1 — 7. Bog sodnik. In pravični bodo kmalu črez nje gospodovali, in njih (grešnikov) moč bo izginila v peklu, ko bo proč njih slava. 1 Mene pak bo Bog rešil iz rok pekla, kadar me sprejme. Ne boj se, ko obogati človek, in ko se pomnoži slava njegove hiše; Zakaj ko umrje, ne vzame prav nič s seboj, in ne pojde ž njim njegova slava. Zakaj ako tudi se hvali (srečnega šteje) v svojem življenju, in te hvali, kadar se imaš dobro, Vendar pojde za rodom svojih oče¬ tov, in vekomaj ne bo videl luči. Človek, ko je bil v časti, ni raz¬ umeval; poživinil se je in bil jednak neumni živini. Ta psalm je prav težak, in treba seje dobro potruditi, da ga umeš. Podaje nam pa jako lepe nauke o življenju in o navidezni sreči. In ker nam smrt najlože pokaže, kaj in kakšno je živ¬ ljenje, zato se psalmist prav resno ozira na smrt. Misli pa se vrste tako-le: Poslušajte moj nauk vsi ljudje, imenitni in bogati, kakor tudi siromaki! Zakaj v pesmi vam hočem razložiti imenitno resnico. Kadar mi je hudo in me sovražniki zalezujejo, čemu bi se bal? Poglejmo na tiste, ki imajo obilno moči in boga¬ stva: kaj jim to koristi? Noben človek, nobena stvar jih ne more rešiti smrti. Seveda grešniki ne mislijo na smrt, čeprav vidijo, da umirajo vsi ljudje. A umreti morajo nespametni bogatini, pu¬ stiti morajo bogastvo ptujcem, ostanejo jim samo grobovi za prebivališče in nič jim ne pomaga, da je njih ime pri ljudeh še sloveče. Žal, da človek tako rad pozabi svoje prave časti in se uda ži¬ vinskemu nagnjenju. Tako ravnanje jim je v po¬ gubljenje, vendar se ne spametujejo, marveč se še hvalijo zaradi tega. Toda njih konec bo stra¬ šen: Kakor zaklane ovce bodo ležali v peklu, pravični pa bodo v časti kakor zmagovalci. Pevec zaupa v Boga, da bo rešil take pogube njega, saj ne ravna tako kakor nespametni bogatini. Pa še jedenkrat pove in zatrdi svoj imenitni nauk: Ni- 1 Pomniti je treba, da David ne uči tukaj natančnega nauka o prihodnjem življenju. Ta nauk nam je čisto razodel Jezus Kristus. David govori tukaj le splošno o veselem pla¬ čilu pravičnih in o kazni hudobnih ljudij. Pravični bodo na onem svetu takorekoč gospodovali nad grešniki. kar se ne bojmo bogatina, in naj nas ne moti to, da je imeniten na zemlji, zakaj ko umrje, ne vzame s seboj nobene stvari, in tudi posvetna čast nikakor ne gre ž njim v večnost. Čeprav se šteje srečnega tukaj ne svetu, vendar ni zares srečen, ker se začenja takoj ob smrti njegova žalostna in temna osoda. Kako bi bilo tudi dru¬ gače! Tukaj v življenju bogatin ni hotel raz¬ umeti, kaj mu je v čast in v pravo srečo: kakor brezpametna žival je živel, samo svojim nizkim željam — tem je stregel, zato je pa njegov konec večna smrt. Modrosti se učimo tudi mi iz tega psalma! Ne glejmo na to, kar je minljivo, naj nas ne moti bogastvo ali čast sveta, nikar ne živimo za posvetno veselje, marveč trudimo se za pravo modrost in za druge kreposti, ki nam dadd srečno smrt in večno plačilo! In ako vidi siro¬ mak poleg sebe bogatina v časti, naj se ne iz- podtika nad tem, saj traja bogastvo in čast le malo časa. Sv. cerkev moli ta psalm v opravilu tretjega dnč v tednu služabnikom božjim v nauk in tolažbo. Psalm XLIX. Slaba in dobra daritev. Bog naj višji, Gospod je govoril, in poklical zemljo Od solnčnega izhoda do zahoda. S Sijona pride blišč njegove lepote; Očitno pride Bog, Bog naš in ne bo molčal. Pred njim se razvname ogenj, in okrog njega silen vihar. Pokliče nebo 1 od zgoraj, in zemljo? da sodi svoje ljudstvo. Zberite mu svetnike 2 3 njegove, ka¬ teri so ž njim sklenili zavezo v daritvi. In nebesa bodo oznanjala njegovo pravico, zakaj Bog je sodnik. Poslušaj, moje ljudstvo, in bom go¬ voril, čuj Izrael, in ti bom pričal: Bog, tvoj Bog sem jaz. 1 Nebo pomenja tukaj angele. s Svetniki se imenujejo Izraelci, ker so sveto ljudstvo, od Boga posvečeno in za svetost namenjeno. Posebno s° svetniki pobožni Izraelci. 3 Zavezo so sklenili Izraelci z Bogom po Mojzesu s tem, da se je darovala daritev. Glej Zgodbe, str. 219 in 220. Psalm 49, 8—23. Božja sodba zaradi daritev. 523 Ne očitam ti tvojih daritev; ker tvoje žgavne daritve so vedno pred menoj. Ne jemljem telet iz tvoje hiše, in ne kozlov iz tvojih čred. Zakaj moje so vse zverine v goz¬ dih, živina na gorah in goveda. 1 Poznam vse ptice na nebu, in vsa lepota na polju 2 je v moji oblasti. Če sem lačen, ni da bi ti pravil, zakaj moj je zemski krog in vse, kar je v njem. Ali naj jem meso volov, ali pijem kri kozd? Daruj Bogu daritev hvale, in do¬ polni Najvišjemu svoje obljube: In kliči me na pomoč ob stiski; rešil te bom, in ti me boš hvalil. Grešniku pak govori Bog: Zakaj oznanjaš moje zapovedi in jemlješ mojo zavezo v svoja usta? Ti pač sovražiš svarjenje, in zame¬ tuješ moje besede. Kadar si videl tatu, tekel si ž njim, in k prešeštnikom si se družil. Tvoja usta so bila polna hudobije, in tvoj jezik je pletel prevaro. Sediš in govoriš zoper svojega brata, in zoper sina svoje matere staviš spo¬ tiko : to si storil, in jaz sem molčal. Hudobno si menil, da sem tak ka¬ kor ti; karal te bom in stavil pred tvoje oči. Spoznajte to, kateri zabite Boga: da vas kdaj ne zgrabi, pa ne bo ni¬ kogar, ki bi vas otel. Hvalna daritev me časti, in tu je Pot, po kateri mu kažem božje izve- ličanje. Ves ta psalm govori o daritvah in kaže, kakšna mora biti prava daritev, obsoja pa slabo a li samo zunanjo daritev. Vrste se pa misli tako-le: Večni Bog hoče soditi Izraelce zaradi njih daritev. Veličastno se prikaže na Sijonu, ogenj la vihar naznanjata njegovo moč in strahoto 1 Živina na gorah je manjša živina, ki se pase po gorah, goveda pomenja pa živino za domačo rabo. 2 Lepoto na polju umevamo lahko kot poljske sadeže, ki se darujejo v nekrvavih daritvah. kakor nekdaj na Sinajski gori, ko je dajal za¬ povedi. Vso zemljo pokliče pred se za pričo; tudi angele pozove doli k sebi, da so mu za službo in za pričo pri sodbi. In zakliče neki angel, naj drugi angeli spravijo skupaj vse Izraelce, ker ti so v puščavi sklenili z Bogom večno zavezo, ka¬ tero je potrdila kri zavezne daritve. Vpričo neba in zemlje sedaj govori Bog svojo sodbo: Poslušaj, moje ljudstvo, in bom govoril, čuj Izrael, in ti bom pričal (t. j. proti tebi bom pričal in ti doka¬ zal tvojo krivico): Bog, tvoj Bog sem jas, t. j. pravi in resnični Bog, ki je s teboj sklenil za¬ vezo. Ne očitam vam tega — govori nadalje Bog —, kakor da bi mi ne darovali po postavi in po zu¬ nanje raznih daritev, zakaj te opravljate dan na dan. Toda take samo zunanje daritve niso do¬ volj. Ali mislite, da hočem jaz imeti vaša teleta in vaše kozle? Ali ne veste, da so moje vse živali na zemlji in pod nebom? Ali menite, da sem lačen in žejen, pa da zato potrebujem jedi in pijače? Ne, temveč zahtevam, da me s svojim ponižnim srcem hvalite, da mi svoje obljube zve¬ sto in v ljubezni dopolnite, da se k meni obrnete z zaupanjem, kadar ste v nadlogi, zakaj poma¬ gati vam hočem, da me bodete častili s hvalež¬ nim srcem. A kako, grešniki — tako Bog nadalje govori —, kako mi vi darujete? Vi se sicer po¬ našate, da poznate moje zapovedi in se hvalite, da ste ljudstvo zaveze, toda vi sovražite vse, kar je težavnega in trdega, spokornost in zatajevanje. In koliko krivico delate! Tatvina, prešeštvovanje, hudobno in goljufno govorjenje, krivo pričevanje, obrekovanje in zmerjanje svojega brata — vse to so vaša dela. Jaz pa sem vas pustil in vas ni¬ sem kaznoval. Zato ste že mislili, da sem z vami zadovoljen, ali da tako ravnam tudi jaz sam. Toda sedaj je prišel čas kazni, ki vas bo dole¬ tela, ako se ne poboljšate. Kadar bo določena kazen za vaše hudobije, ne bo vas nihče rešil. Torej pomnite, da le tista daritev je Bogu všeč, ki prihaja iz srca, ki naznanja pravo in resnično hvalo božjo. Kdor tako ravna, ta pride do iz- veličanja. Kakor smo videli, so nauki tega psalma jako imenitni. Kako krivično pravijo nekateri nasprot¬ niki sv. vere, da so bile daritve starega zakona samo zunanja ali navidezna opravila! Ta psalm nam priča, da je Bog hotel take daritve, v ka¬ terih se je kazalo srce, razodevala pokorščina in resnična pobožnost. Zato je ta psalm tudi za 524 Psalm 51, 3 — 11. Kazen obrekovalčeva. katoliškega duhovnika znamenit, ker ga opominja, kako naj opravlja sv. daritev. Nekateri sv. očetje so razumevali psalm tako, kakor da naznanja prvi prihod Gospodov, ko se je evangelij raz¬ glasil po vsem svetu, in so ponehale daritve stare zaveze. Drugi pa mislijo na drugi prihod Kristusov k vesoljni sodbi. Psalm L. Ta psalm, v katerem prosi spokorni David Boga odpuščanja, smo razložili na str. 437 — 439. Psalm LI. Obrekovalec, četudi je mogočen, propade. Kaj se hvališ s hudobijo, ki si mo¬ gočen v krivičnosti? Ves dan plete krivico tvoj jezik, kakor ostra britev delaš zvijačo. Zlobno govoriš rajši kakor dobro; krivično rajši kakor pravično. Ljubiš vsako pogubljivo besedo, o ti goljufivi jezik! Zato te bo Bog pokončal popolnoma, iztrgal in pregnal te iz tvo¬ jega šotora in korenino tvojo iz dežele živih. 1 Pravični bodo videli in se zgrozili, zasmehovali ga bodo in rekli: Glejte, človek, ki si ni vzel Boga za svojega po¬ močnika, Marveč se je zanašal na obilnost svojega bogastva, in se zdel jako mogočen v svoji ničemernosti. Jaz pak sem kakor rodo¬ vitna oljka v hiši božji; upam v usmiljenje božje vselej in vekomaj. Hvalil te bom vekomaj, ker si ti storil; in čakal bom tvo¬ jega imena, ker je dobro, vpričo tvojih svetnikov. Napis tega psalma nam pravi: Pouk Davidov, ko je prišel Idumejec Doeg in naznanil Savlu: »David je prišel v Ahimelehovo hišo. u Ta dogo¬ dek, ki ga omenja napis, znan nam je že od poprej. (Glej str. 400.) Doeg je bil tisti grozoviti človek, ki je na po¬ velje Savlovo pomoril 85 nedolžnih du¬ hovnikov. Skoro gotovo se je ta cel<5 hvalil, da je to storil, in ponašal s svojim bogastvom. David pa je zložil ta psalm sebi v tolažbo, Doegu in vsem hudobnim obrekovalcem v svarilo. — Ni težko umeti, kaj pomenjajo posa¬ mezne vrste, zato jih posebej ne razlagamo. Ker so sovražni Judje neprenehoma obreko¬ vali Gospoda, čeprav so od njega prejemali same dobrote, zato se ta psalm da obračati tudi na Izveličarja. Podobni rodovitni oljki so pa verniki, ker obrode v sv. cerkvi mnogo sadu za večno življenje. Zato pa se tudi mi utrjujmo v za¬ upanju, kadar molimo ta psalm. 1 Iz dežele živih pomenja: iz življenja. Olika s koreninskimi izrastki. Psalm 53, 3—9. Prošnja za pomoč. Psalm 54, 2—18. Molitev za pomoč. 525 Psalm LIL Ta psalm je do malega popolnoma podoben psalmu XIII., torej ga ne razkladamo. Psalm LIH. Prošnja za pomoč. Bog, reši me zaradi svojega imena, in stori mi pravico v svoji moči! Bog, usliši mojo molitev, čuj besede mojih ust! Zakaj ptujci 1 so se vzdignili zoper mene, in mogočni mi strežejo po živ¬ ljenju, in si ne stavijo Boga pred svoje oči. Ker glej, Bog me podpira, in Go¬ spod brani mojo dušo. Obrni zlobo na moje sovražnike, in v svoji zvestobi jih zatri! Rad ti bom daroval, in bom hvalil tvoje ime, Gospod, ker je dobrotljivo. Ker iz vsake stiske si me otel, in na moje sovražnike z veseljem gleda moje oko. Napis tega psalma se glasi: II koncu, med poučnimi pesmimi Davidovimi, ko so prišli Zif- jani in rekli Savlu: Ali ni David skrit pri nas ? Torej je zložen ob tisti priliki, o kateri beremo na str. 401—404 teh Zgodb. David je bil v hudi stiski. A prosil je Boga, naj mu pomaga. Za¬ upanje mu je rastlo v molitvi, in naposled je bil čisto trden, da mu sovražniki ne bodo škodovali. Zato pove brez strahu, da se veseli, ker so po¬ tlačeni nasprotniki. Ta kratki pa lepi psalm moli sv. cerkev vsak dan v duhovskih molitvah, in sicer takoj zjutraj pri prvi dnevnici. Ker smo v življenju vedno med sovražniki, ker nas zasleduje hudobni duh, zato se ravno s to molitvijo prav dobro oboro¬ žimo zoper vse napade. Moli se ta psalm tudi ob posvečevanju zvonov, ki naj razganjajo so¬ vražno moč hudobnih duhov, in pri eksorcizmu ali izganjanju hudobnega duha. Psalm LIV. Goreča molitev za pomoč v nesreči. Usliši, o Bog, mojo molitev, in ne zaničuj moje prošnje; ozri se name in usliši me! 1 Ptujci so Zifjani, ki se vedejo slabše kakor ptujci, čeprav so Izraelci. Žalosten sem v svoji nadlogi, in potrt sem zaradi glasu (pretenja) sovražniko¬ vega in zaradi stiskanja grešnikovega. 1 Zakaj name zavračajo hudobije, in v svoji togoti so mi nadležni. Moje srce je v meni preplašeno, in smrtni strah me je navdal. Strah in trepet sta me obšla, in te- mota me je zagrnila. In sem rekel: O, da bi imel peruti kakor golob, da bi odletel in počival! 2 Glej, daleč sem ubežal, in ostal sem v puščavi. Čakam njega, ki me reši iz omah¬ ljivosti in vihre. Trešči jih, o Gospod, razderi njih svete, zakaj videl sem krivice in zdražbe v mestu. Noč in dan kroži po njegovih zi¬ dovih zloba, in bridkost 3 je v njega sredi in krivica. In ne odneha od njegovih ulic odr- tija in goljufija. Zakaj, 4 ko bi me bil preklinjal moj neprijatelj, bil bi prenašal; In ko bi bil govoril hudo zoper mene moj sovražilec, morda bi se bil skril pred njim: Toda ti (si storil to), ki si bil jedne misli z menoj, moj vodnik in moj znanec, Ki si skupaj z menoj užival sladko jed, in sva skupaj hodila v hišo božjo! Smrt pridi črez nje, in živi naj se pogreznejo v peklo, Ker so hudobije v njih hišah — v sredi med njimi! Jaz pak kličem h Gospodu, in Go¬ spod me bo rešil. Zvečer, zjutraj in opoldne 5 bom pripovedoval in naznanjal (Bogu svoje trpljenje), in uslišal bo moj glas. 1 Precej tukaj naj si bralec misli Davida, bežečega pred hudobnim sinom Absalomom. 2 Golobje peruti si želi sv. pevec imeti zato, da bi kar najhitreje ubežal. — Od te vrstice naprej govori sv. pevec tako, kakor bi bil že ubežal hudim sovražnikom. 8 Bridkost je neusmiljeno ravnanje. 4 Tu začenja David razlagati, zakaj ga ravnanje so¬ vražnikov posebno boli. 5 Iz tega se vidi, da so tudi pri Izraelcih molili zlasti trikrat na dan: zvečer, zjutraj in opoldne. 526 Psalm 54, 19—24. Zoper sovražnike. Psalm 55, 2—14. Prošnja v stiski. V miru bo mojo dušo otel od onih, ki se mi približujejo, zakaj veliko njih je zoper mene. Bog bo mene uslišal, nje pa poni¬ žal, on, ki je večen. Zakaj oni se ne preobrnejo, in se ne bojč Boga; zato je stegnil svojo roko, da povrne (kaznuje). Oskrunili so njegovo zavezo, zato jih razprši njegova jeza, njegovo (raz¬ srjeno) srce se jim bliža. Njih besede so mehkejše kakor olje, in vendar so pušice. Vrzi na Gospoda svojo skrb, in on te bo živil; nikoli ne bo pustil pravič¬ nika v stiski. Nje pak, o Bog, pahni v jamo po¬ gubljenja. Krvniki in goljufi ne pridejo do po¬ lovice svojih dnij, jaz pak hočem vate upati, o Gospod. Ta psalm je zložil David tedaj, ko se je zo¬ per njega uprl Absalom in se je tudi njegov sveto¬ valec Ahitofel pridružil sovražnikom. Stiska je bila torej velika in kraljeva prošnja je goreča, nujna. Kralj — tako nam razodeva psalm — je prestrašen in ne ve, kam bi se dejal; sovražnik nanj pritiska in ga hoče počrniti pred ljudstvom. Zato želi kralj ubežati urno in daleč, pa prosi tudi pomoči zase in kazni za svoje preganjalce. Saj so tudi vredni kazni: na vseh njih krajih in pri vsem njihovem počenjanju je sama hudobija in krivica. Prav to boli Davida najbolje, da se je vzdignil zoper njega njegov sin in njegov bliž¬ nji prijatelj, katerima je vse zaupal. Zato sta res vredna ona in njuni pajdaši najhujše kazni, da jih namreč žive požre zemlja. Čim večja je hudobija sovražnikov, tem bolj se hoče pevec sam oklepati Boga: zaupno hoče Boga prositi pomoči, trikrat na dan hoče ponižno moliti in Bogu tožiti svoje bridkosti, pa je tudi uverjen, da ga bo Bog uslišal, sovražnike pa ponižal in ostro kaznoval. Z lepim, splošnim naukom sklepa sv. pevec, da naj namreč s popolnim zaupanjem Bogu prepustimo vsako skrb, ker on nas ne bo zapustil, pa tudi ne bo prizanesel nespokornim hudobnežem. Kakor smo videli, je beseda v tem psalmu jako živahna in krepka, zato je tudi res lepa. Pomen pa se da obračati tudi na Kristusa: tudi Kristusa so preganjali, Judež ga je izdal, sovražniki so ga zasmehovali. Seveda tudi vsak trpeči kristijan lahko govori besede, katere je govoril David, in lahko se tako tolaži, kakor se je tolažil kraljevi pevec. Kakor psalm 52., tako moli tudi ta psalm sv. cerkev v dnevnem opra¬ vilu na četrti dan v tednu. Psalm L V. Prošnja v bridkosti za pomoč. Usmili se me, o Bog, ker človek me tare, ves dan me sovražnik stiska. Ves dan me tarejo moji neprijatelji, ker mnogo jih je, ki se zoper mene vojskujejo. Bojim se velikega dneva, 1 vendar hočem nate zaupati. Zaradi Boga se ponašam s svojimi besedami, 2 v Boga zaupam, ne bojim se; kaj mi more storiti človek? Ves dan so preklinjali moje besede; vse njih misli so v slabo obrnjene zo¬ per mene. Zbirajo se in skrivajo, na moje sto¬ pinje gledajo, kakor prežijo na moje življenje. Nikakor jih ne reši, v jezi steri ne¬ varna ljudstva! Bog, svoje življenje naznanjam tebi; moje solze si del pred svoje oči, Kakor si tudi obljubil. Moji sovraž¬ niki se bodo tedaj umaknili, Katerikoli dan te kličem; glej, spo¬ znavam, da si ti moj Bog. Zaradi Boga se ponašam z besedo, zaradi Gospoda se hvalim z govorjen¬ jem: „V Boga zaupam, ne bojim se; kaj mi more storiti človek ?“ Dolžan sem ti, o Bog, obljube, hvalne daritve ti hočem opraviti. Zakaj ti si otel moje življenje smrti, in noge moje padca, da pred Bogom hodim v svetlobi živih. Napis tega psalma pravi: H koncu, za ljud¬ stvo, ki je daleč od svetišča; Davidov, za naslovni 1 Veliki dan se lahko umeva o svetlem, poldanskem času, kadar je za ubežnike najbolj nevarno. Umevajo P a drugi veliki dan tudi kot jako nevarni dan ali kot sodni dan. ’ Te besede so tiste besede, s katerimi je Samuvel ob¬ ljubil Davidu božjo pomoč in zmago. Psalm 56, 2—12. Večerna molitev. Psalm 57, 2 — 6. Grešniki. 527 napis, lco so ga Filistejci zgrabili v Getu. Torej J e bil psalm zložen ob preganjanju Savlovem, ko J e David bežal v Get h kralju Ahisu in je bil tam v nevarnosti za življenje. (Glej Zgodbe, str. 399.) Prijeli so ga namreč in le s tem je rešil življenje, da se je delal norega. V tej stiski je molil David svoj lepi psalm, tožil o hudobiji na¬ sprotnikov, namreč Filistejcev in Savlovih pri¬ vržencev, sebi pa prosil pomoči. Njegova molitev je polna zaupanja in hvale božje, ker je Bog zvest v svojih obljubah, in zato se pevec ne boji nasprotnih naklepov. Ta psalm se dobro prilega Kristusovemu trpljenju, zato ga sv. cerkev moli v spomin Go¬ spodovega trpljenja in sedem žalostij Matere Božje. Pa tudi posamezno in zase lahko v veliko tolažbo molimo ta psalm, kadar nas stiskajo brez¬ srčni ljudje. Psalm LVI. Goreča večerna molitev v nevarnosti. Usmili se me, o Bog, usmili se me, ker vate zaupa moja duša. In v senci tvojih perutij hočem u Pati, dokler ne preide hudobija. . K Bogu najvišjemu kličem, k Bogu, ki mi stori dobro. Z neba pošlje (pomoč) in me reši, moje stiskalce pa osramoti. Bog izkaže svoje usmiljenje in svojo zvestobo; reši me izmed levjih mladi¬ čev ; čeprav sem v strahoti, ležem spat. 1 Človeški otroci, — njih zobje so sulice in pušice, in njih jezik brušen meč. Povzdigni se črez nebesa, o Bog, m na vsej zemlji (naj se blišči) tvoje veličastvo! Zanjke so napravljali mojim nogam, m tlačili so mojo dušo; Izkopali so pred menoj jamo, in Padli so vanjo. Pripravljeno je moje srce, o Bog, Pripravljeno je moje srce: peval bom m brenkal bom. Vstani, duša moja, zadonite harfa *n citre! Vstanem ob jutranjem svitu. 1 David opisuje hudo nevarnost, v kateri je. Vendar Se »e boji leči spat, ker zaupa v Boga. Hvalil te bom med ljudstvi, o Go¬ spod, in hvalo ti bom peval med narodi. Zakaj veliko do nebes je tvoje usmi¬ ljenje, in do oblakov zvestoba tvoja. Povzdigni se črez nebesa, o Bog, in črez vso zemljo (naj se blišči) tvoje veličastvo. Napis nam pravi, da je David zložil ta psalm tedaj, lco je pred Savlom bežal v votlino. Ta vot¬ lina je pač odolamska votlina, v katero je David pribežal, ko je srečno prišel izmed Filistejcev. 1 Tu je na večer zložil in molil ta psalm, ki je večinoma podoben drugim, zloženim med Savlo¬ vim preganjanjem. David naznanja svojo hudo stisko, Boga goroče prosi pomoči, izraža svoje zaupanje, opisuje hudobije sovražnikov in njih naklepe, pa tudi kako se jim obnašajo slabo; samega sebe vnema k popolni udanosti in pove¬ ličuje Boga z vzvišenimi besedami. Ker nam psalm predočuje Davidovo bridkost, oziramo se lahko, kakor so se ozirali sv. očetje, na Kristusovo trpljenje. Tako ga razlaga sv. Avguštin vseskozi o trpljenju Gospodovem. 2 Poleg tega mislimo tudi lahko na njegovo vsta¬ jenje, zlasti ker omenja, naj ga Bog reši izmed levjih mladičev, čeprav v strahoti leže spat. Za¬ radi tega moli sv. cerkev ta psalm v spomin Go¬ spodovega trpljenja in Marijinih sedem žalostij in ob nekaterih drugih posebnih prilikah. Semter- tje ga molijo na Veliko soboto pred vstajenjem. Psalm LVII. Grešnikov hudobija in kazen. Ako res govorite o pravici, sodite prav, človeški otroci: Zakaj v srcu delate 3 krivice, v de¬ želi počenjajo vaše roke hudobije. Grešniki so spačeni od rojstva, za¬ šli so od materinega telesa in govore lažnivo. Strup imajo kakor kača, kakor gluh modras, ki si zamaši ušesa, Ki ne posluša glasu zarotovalcev, in čarodejca, ki ga umno zarotuje. 4 1 Glej Zgodbe, str. 400 in 481. 2 Enarratio in ps. LVI.: „Ker torej trpljenje Gospo¬ dovo opeva ta psalm . . .“ 8 V srcu delati pomenja: misliti, namerjati. 4 David primerja hudobijo grešnikov s strupom hude kače. Posebej omenja take kače, ki se ne dado ukrotiti. Po 528 Psalm 57, 7 — 12. Grešnika kazen. Psalm 58, 2—14. Prošnja zoper sovražnike. Bog bo potrl njih zobe v njih ustih; Gospod bo izbil kočnike levov. V nič se bodo pogubili kakor te¬ koča voda; napel je (Bog) svoj lok, do¬ kler ne onemorejo. Kakor vosek raztopljeni izginejo; ogenj pade nanje, in ne vidijo več solnca. Predno se vidi vaše trnje kot grm, požre jih v jezi kakor žive. 1 Pravičnik se veseli, ko vidi mašče¬ vanje; svoje roke umije v krvi greš¬ nikovi. 2 In poreko: „Zares, za pravičnika je plačilo, zares je Bog, ki sodi na zemlji.“ Modras v Palestini. Ta psalm je zložil David, ko so ga pre¬ ganjali. V njem kaže z živahno besedo, kako so njegovi nasprotniki hudobni v srcu in v de¬ janju. A naznanja tudi, da ne odidejo brez kazni, marveč bo videl pravični človek, kako jih je Bog potrl in veselil se bo pravice božje. V ta namen rabi sv. pevec prav krepke primere, kakoršne so bile Davidu pred očmi, ko se je potikal po puščavi. Kadar beremo ta psalm, vzbuja se nam za¬ upanje, da n. pr. sovražniki sv. cerkve in sploh pravice ne bodo dolgo uganjali svoje zlobe, mar- jutrovem je namreč jato v navadi krotenje kač. Krotilec zna kačo obvladati ali „zarotiti“, da stori ž njo, kar hoče, ne da bi mu kaj škodovala. A vsaka kača se ne da tako očarati. „Čarodeji“ te vrste rabijo sicer večinoma naravne pripomočke, vendar so nekdaj rabili tudi pomoč hudobnega duha. Zato je bilo pri Izraelcih tako zarotovanje prepove¬ dano. (V. Mojz. 18, 11.) 1 Misel je ta-le: Predno hudobija vzraste in dozori, pride nadnje kazen božja in jih pokonča žive. 2 Tega ni umevati v pravem pomenu, marveč samo tako: Veselili se bodo kazni grešnikove. več pride zanje doba božjega maščevanja. Da bi pač oni to spoznali o pravem času! Sv. cerkev moli ta psalm v dnevnem opravilu četrtega dne v tednu. Psalm LVIII. Prošnja za pomoč zoper sovražnike. Otmi me, moj Bog, mojih sovraž¬ nikov, in reši me mojih nasprotnikov! Otmi me tistih, ki počenjajo krivico, in reši me mož krvnikov. 1 Zakaj glej, lovili so me, in planili so name siloviti. Ni krivice v meni, ni greha v meni, o Gospod; brez krivice sem hodil P° ravni poti. Vstani in pridi mi naproti in glej, ti, Gospod Bog vojnih trum, Bog Iz¬ raelov ! Vstani, da obiščeš vse narode; ne usmili se nikogar, ki dela krivico! Zvečer se vračajo in so gladni ka¬ kor psi, in letajo okrog po mestu. 2 Glej, govore prevzetno, in njih ust¬ nice so kakor meč, zakaj (tako pravijo) kdo sliši ? Ti pa, o Gospod, jih zasmehuješ, v nič spraviš vse pogane. 3 Moč svojo hranim pri tebi, o Bog, ker si moj varih; usmiljenje mojega Boga me bo prehitelo; Bog mi pokaže, kaj prejmejo moj 1 sovražniki. Nikar jih ne usmrti, da jih ne pozabi moje ljudstvo! Razprši jih s svojo močjo, in poderi jih, moj zaščitnik, o Gospod! Greh njihovih ust je beseda ž nji¬ hovih ustnic; pa ujeli se bodo v svo¬ jem napuhu. Zaradi preklinjanja in laži se bodo pokazali, da so za pokončanje, za jezo pokončanja, in ne bo jih več. In bodo vedeli, da Bog vlada v Ja¬ kopu in do kraja zemlje. 1 To je: krvi željnih ljudij, ali takih, ki radi kri pr 0 ' livajo. 2 V jutrovskih mestih je veliko psov, ki pa letajo okrog brez gospodarja. 3 S tem imenom imenuje vse brezbožne nasprotnike svoje in božje. Psalm 58, 15 — 18. Sovražniki. Psalm 59, 3 — 10. Stiske ljudstva. 529 Zvečer se vračajo, in so gladni ka¬ kor psi, in letajo okrog po mestu. Razkrope se, da gredč jest; ako se ne nasitijo, pa godrnjajo. Jaz pa bom opeval tvojo moč, in zjutraj poskakoval zaradi tvojega usmi¬ ljenja. Ker ti si moj varih, in moje pri¬ bežališče ob moji stiski. Pomočnik moj, tebi bom pel hvalo, ker si Bog moj varih, moj Bog, moje usmiljenje. Kakor omenja napis, zložil je David ta psalm tedaj, ko ga je hotel Savel umoriti na njegovem Psalm LIX. Prošnja, naj se Bog usmili zapuščenega ljudstva. O Bog, zavrgel in pokončal si nas; srdiš se, pa vendar se nas usmiliš. Razmajal si zemljo in jo raztrgal; zaceli njene razpoke, ker je razdejana. Pokazal si hude čase svojemu ljud¬ stvu ; napojil si nas z vinom bridkosti. Dal si znamenje tistim, ki se te boje, da ubeže pred lokom; Da se rešijo tvoji ljubljenci, poma¬ gaj s svojo desnico in me usliši! domu. Ubežal je bil namreč raz¬ jarjenemu kralju, ko ga je hotel prebosti s sulico. A Savel je po¬ slal za njim biriče, da bi ga umo¬ rili. Le po zvijači ga je rešila njegova žena Mihola. 1 Pač z ža¬ lostnim in potrtim srcem je hitel iz nevarnosti! Iz tega umevamo, zakaj peva David tako otožno, zakaj prosi nujno pomoči, zakaj govori ostro zoper krivične na¬ sprotnike. Ne govori posebej o Savlu, ampak sploh o krivičnih in grešnih ljudeh. Hudobnežem krivica nič ne koristi; kakor psi letajo ves dan po krivičnih potih, toda zvečer pridejo domov gladni, David prosi, naj Bog kaznuje vso krivico, pa tako, da bo kazen Dolina Sihemska. za svarilen vzgled tudi drugim. Čeprav je v težavah, vendar trdno upa v Boga, Bog je govoril v svojem svetišču: k njemu se zateka in pri njem išče pomoči. Tako nas ta psalm uči, kako moramo v te¬ žavah zaupati v Boga. Ako ga beremo pazljivo in s srcem, utrdi se tudi naše zaupanje. Ker je Davidovo trpljenje predpodoba trpljenja Kristuso¬ vega, zato umevamo tudi ta psalm o Kristusu. Kristusa so Judje ujeli, celd usmrtili, pri njego¬ vem grobu postavili stražo, a naposled jih je kaznujoča roka božja razkropila po vsem svetu. Ta psalm molimo na Veliki petek, pa na četrti dan v tednu, kadar se moli dnevno opravilo. Kadar ga molimo, mislimo na sv. cerkev, katero zalezuje mnogo sovražnikov, in prosimo, da bi jih Bog ponižal in pripeljal k pokori! 1 Glej Zgodbe, str. 395. Zgodbe sv. pisma I. „Veselil se bom in razdelil Sihem, in dolino šotorov premeril. 1 Moj je Galaad in moj je Manase, in Efrajim je moč moje glave; 2 Juda je moj kralj, in Moab je po¬ soda mojega upanja. 3 V Idumejo vržem svoje obuvalo; 4 meni so podložni ptujci.“ 1 Sihem je znano staro mesto, o katerem smo že go¬ vorili. (Glej Zgodbe, str. 74, 112.) — Dolina šotorov je Sokot. (Prim. Zgodbe, str. 111.) 2 To je: poglavitna moja moč. 8 To je: Upam, da si jih podvržem. Drugi pa umevajo tako (v zaničljivem pomenu): Moab mi je posoda za umi¬ vanje. S tem bi sv. pevec naznanjal, da bodo tudi poganski narodi morali služiti pravemu Bogu. 4 Pomen je: Nad Idumejo bom del svojo nogo in si jo podvrgel. 34 530 Psalm 59, 11—14. Bog-pomočnik. Psalm 60, 2—9. Prošnja za pomoč. Psalm 61, 2—5. Zaupanje. Kdo me popelje v utrjeno mesto? Kdo me popelje v Idumejo? Ali ne ti, o Bog, ki si nas zavrgel? Ali ne pojdeš, o Bog, z našimi četami? Daj nam pomoč iz stiske, zakaj re¬ šitev človeška je nezanesljiva. Z Bogom storimo mogočno delo, 1 in on uniči naše zatiralce. David je zložil ta psalm tedaj, ko je prema¬ gal Adarezerja, kralja v Sobi, Sirce iz Damaska in po svojem vojvodu Abisaju tudi Idumejce. 2 Bil je torej zapleten v hude vojske; v teh težavah goreče prosi Boga pomoči. Kakor v drugih psal¬ mih, tako je tudi tukaj upanje živo in neomah- Ijivo. Beseda tega psalma je nekoliko težka, toda razjasni se nam, ako si živo mislimo Davida v njegovih težavah. Hudo si nas obiskal — tako poje David —, potresel si našo deželo, da je razpokala, a ti si takoj pripravljen zaceliti naše rane, takoj si nam pokazal in dal svojo pomoč. Saj je pa Bog tudi obljubil, da hoče Izraelcem za vselej dati lepo kanaansko deželo, bodisi Sihem sredi Kanaana, ali Sokot (dolina šotorov) v Ga- laadu, saj je vsa njegova, bodisi Galaad, bodisi Manasetov, ali Efrajimov (najmočnejši), ali Judov del. Tudi sosednje dežele bo podvrgel svojemu ljudstvu, zlasti Edomljane (Idumejce), ki so Iz¬ raelcem vedno sovražni. In sedaj naj Bog sam pomore izraelski vojski zoper Edomljane, on naj jo pelje v njih glavno mesto Bosro. In z božjo pomočjo bodo dovršili mogočne stvari, sovražnika pa do cela premagali. Tako je torej ta psalm pesem skrbnega in v Boga zaupajočega kralja, ki se obrača v najhuj¬ ših težavah k svojemu jedinemu, pa zvestemu po¬ močniku. Zato mislimo tudi na Kristusa in na njegovo cerkev, ki je v bridkostih med sovraž¬ niki, kakor je bilo izraelsko kraljestvo. Sv. cerkev moli ta psalm v opravilu četrtega dnč v tednu. Psalm LX. Ubegli kralj prosi pomoči. O Bog, usliši mojo prošnjo, glej na mojo molitev! Od kraja zemlje 3 kličem k tebi, ko 1 Ako je Bog z nami, storimo velika dela. s Glej Zgodbe, str. 432. 3 Od kraja obljubljene dežele, t. j. jako daleč. je v stiski moje srce; postavil me bos na skalo. 1 Vodil me boš, ker si moje upanje, močen stolp pred sovražnikom. Prebival bom vedno v tvojem šo¬ toru, tvoje peruti me bodo zakrivale in varovale. Zakaj ti, o Bog, si uslišal mojo mo¬ litev, in si dal dedino tistim, ki se boje tvojega imena. Dneve boš podaljšal kralju, in nje¬ gova leta od roda do roda. 2 Vekomaj ostane pred Bogom; kdo more preiskati njegovo usmiljenost in zvestobo ? Tako bom peval tvojemu imenu vekomaj, da izpolnim svoje obljube dan na dan. Davida zopet preganjajo sovražniki. Daleč je od svetega mesta, zato pravi, da kliče od kraja zemlje (dežele) in želi biti v Gospodovem šotoru in v božjem varstvu. Trdno upa, da mu bo Bog pomagal in mu dal srečo v življenju, pa tudi nje¬ govemu zarodu za njim. Sv. cerkev moli ta psalm ob praznikih apo¬ stolov, mučenikov in na praznik vseh svetih, ker nas spominja njih bridkostij tukaj na zemlji m njih slave v nebesih. Molimo ga tudi v opravilu četrtega dne v tednu, naposled pri sv. posled¬ njem olju. Vselej prosimo Boga pomoči v svojih srčnih težavah. Psalm LXI. Med hudobneži treba zaupati v Boga. Ali ni Bogu udana duša moja? Saj od njega je moja pomoč. Zakaj on sam je moj Bog in moj rešitelj, on me varuje, da ne bom vec omahnil. 3 Kako dolgo se zaganjate v človeka,' kakor v nagnjeno steno in v odmak¬ njeno ograjo ? Vi vsi ga mislite umoriti- Pač le mojo čast namerjajo vzeti; tečem v žeji (h Gospodu); s svojimi usti blagoslavljajo in s svojim srcem kolnejo- 1 Na skalo = na varen kraj. 2 Njegov zarod bo vladal vekomaj. 3 Človek pomenja tukaj Davida samega. Psalm 61, 6 — 13. Zaupanje v Boga.. Psalm 62, 2—12. Hrepenenje po Bogu in po svetišču. 531 Toda Bogu bodi udana, duša moja, zakaj od njega je moje pričakovanje; Ker on je moj Bog in moj rešitelj, moj pomočnik; ne bom bežal. V Bogu je moje izveličanje in moja slava; Bog je moja pomoč, in moje upanje je v Bogu. Zaupajte vanj, vsa srenja ljudstva, izlite pred njim svoja srca; Bog je naš pomočnik vekomaj. Toda ničemurni so človeški otroci, in goljufivi so pri tehtnici, 1 da vsi ob jednem varajo zaradi ničemurnosti. Nikar se ne zanesite na krivico, in nikar ne poželite ropa; ako se vam steka bogastvo, nikar ne obesite nanj srca. Jedenkrat je govoril Bog, 2 to dvoje sem slišal: da je oblast pri Bogu, pri tebi, o Gospod, milost, ker ti povrneš vsakomur po njegovih delih. David je pel ta psalm, ko so ga preganjali, ko mu je Savel stregel po življenju. Čim bolj so divjali zoper njega, tem bolj je zaupal v Boga in se oklepal njegove pomoči. Ne samo sam za¬ upa v Boga, ampak vnema tudi vse Izraelce, naj zaupajo, naj mu razkrijejo svoja srca. A žal, da ljudje rajši hodijo za ničemurnimi stvarmi, kakor da bi se na Boga opirali. Zato jim kliče pevec, naj se ne zanašajo na bogastvo in ne pozabijo imenitne resnice, da je Bog mogočen, torej lahko pomaga, pa tudi usmiljen, torej hoče pomagati. Kakor druge psalme v tej vrsti molimo tudi tega v ta namen, da se okrepimo v zaupanju do Boga. Sv. cerkev ga moli četrti dan v tednu v dnevnem duhovnem opravilu. Psalm LXII. Udana jutranja molitev. Bog, moj Bog, k tebi čujem od svita. Mojo dušo žeja po tebi, poželi te tolikokrat moje telo v deželi pusti, brez poti in brez vode. 1 Ako jih deneš na tehtnico, se motiš, ker .niso toliko vredni, kakor bi kdo mislil; ničemurni in prazni so. 2 S tem naznanja sv. pevec, kako imenitni resnici heče povedati. Tako sem te gledal na tvojem sve¬ tem mestu, da sem videl tvojo moč in tvojo slavo. Zakaj tvoje usmiljenje je boljše ka¬ kor življenje; moje ustnice te bodo hvalile. Tako te bom slavil, dokler bom živ, in v tvojem imenu bom povzdigoval svoje roke. Kakor če bi bila moja duša nasičena z mozgom in s tolščo, 1 hvalila te bodo moja usta z veselimi ustnicami. Kadar se te spominjam na svoji postelji, do jutra mislim na-te, ki si moj pomočnik. In v senci tvojih perutij poskaku¬ jem, moja duša se tebe drži, tvoja des¬ nica me podpira. Oni pak mi zastonj strežejo po živ¬ ljenju, pojdejo doli pod zemljo. V roko pridejo meču, lisicam bodo za delež. Kralj pak se bo veselil v Bogu, vsi se bodo hvalili, ki pri njem (kralju) pri¬ segajo, 2 ker zamašena bodo usta govo¬ rečim krivico. Hebrejski napis pravi, da je David zložil ta psalm, ko je bil v judejski puščavi. Bil je pa v tej puščavi takrat, ko je bežal pred Savlom, pa tudi tedaj, ko je bežal pred Absalomom. Ker se pevec imenuje kralja in se spominja, kako je bil pred Bogom na svetem kraju, rečemo najbolje, da je psalm zložen tedaj, ko je David bežal pred Absalomom v judejsko puščavo. Tukaj je bil potrt, vendar je še upal in tudi prosil Boga po¬ moči. Kako je prosil v jutranji molitvi (K tebi čujem od svita), kaže nam ta kratki psalm. Prelepe misli se tukaj vrste druga za drugo, misli, ki nam kažejo pobožno srce Davidovo. To srce je polno vere in zaupanja; posebno pa gori v njem hrepenenje močne ljubezni. Kakor hrepeni žejni človek po pijači, tako si želi David Go¬ spoda; tem bolj si ga želi, čim pustejši in žalost- nejši je kraj, kamor je moral bežati iz Jeruza¬ lema, svetega mesta. Neprenehoma mu prihaja 1 To je: z najboljšimi deli od zaklane živali. Sv. pevec misli tukaj na spravno daritev, po kateri so zauživali ne¬ katere dele od zaklane živali. 2 Tisti, ki prisegajo pri kralju, so njegovi privrženci in prijatelji. 34* 532 Psalm 63, 2 — 11. Prošnja za pomoč zoper sovražnike. na misel, kako je bilo v svetem šotoru, kamor je hodil pred Boga. In tedaj mu je sijala božja prijaznost, slajša kakor življenje, a v tej puščavi mu je zatonila. Kadar se mu pa povrne, tedaj hoče Boga hvaliti z vsemi močmi in vse življenje ga moliti. Kakor človek, ki se veseli po daritvi ob prijetni gostiji, tako ga hoče vedno poveliče¬ vati. Preveč se neče udati žalosti, saj ga varuje božja roka tudi tukaj, zato mu strežejo sovraž¬ niki brez uspeha po življenju. Ne David, ampak njegovi sovražniki bodo umrli silovite in žalostne smrti. David-kralj se bo veselil v Bogu, postav¬ ljeni bodo tudi vsi drugi, ki se kralja drže, in vsi bodo videli in Boga hvalili, da so hudobneži osramočeni. Ta psalm je prelepa jutranja molitev ne samo za vsako potrto srce, ampak za kristijana sploh, saj prebivamo tukaj na zemlji kakor v puščavi, daleč od Boga. Torej je naše najlepše opravilo, da hrepenimo in vzdihujemo po Bogu, po nebesih. Zlasti pa se ta molitev poda maš- niku, čegar opravilo je v hiši božji, katera naj ga spominja nebes. Kako srečen je, ako sme po resnici reči: Kakor bi bila moja duša nasičena z mozgom in s tolščo najsvetejše daritve, hvalila te bodo moja usta z veselimi ustnicami. Saj je duša res nasičena z mesom in s krvjo našega Izveli- čarja, kadar je mašnik pobožno opravil sveto da¬ ritev. Zato pa molijo mašniki že od najstarejših časov ta psalm; v rimskem brevirju je v hval¬ nicah, ki se molijo precej za jutranjkami. Psalm LXIII. Obrekovalci, ki hudo delajo, potlačeni in za¬ vrnjeni. Usliši, o Bog, mojo molitev, kadar prosim; reši me strahu pred mojim sovražnikom! Varuj me trume hudobnežev, in množice hudodelnikov! Zakaj svoje jezike brusijo kakor meče; napenjajo lok — grenke besede, da bi skrivaj streljali nedolžnega. Nagloma streljajo vanj, in se nič ne boje; trdno so sklenili hudobne besede. Pogovorili so se, da bi skrivaj na¬ stavili zanjke; rekli so: „Kdo jih bo videl?“ Izmišljujejo si hudobijo ; omagali so, ko so iskali zvijače. 1 Človek se povzdiguje k visokemu (ošabnemu) srcu, 2 Bog pa bo povišan. Njih udarci so kakor otroške pu¬ šice, in njih jeziki so obnemogli zo¬ per nje. 3 Vsi strme, ki jih vidijo, in vsakdo se boji; 4 Naznanjajo dela božja, in umevajo njegova dejanja. Pravičnik se veseli Boga in upa vanj; in hvalili se bodo vsi, ki so do¬ brega srca. Premislimo, kako je Davidu pri srcu, ko peva ta psalm. Strah pred sovražniki ga navdaja. Ti so hudobni, zoper njega se družijo in govore silno zlobno o njem. Potrli in uničili bi ga z besedo, ako bi mogli. A tudi zasledujejo ga in mu stavijo zanjke ali zadrge, da bi ga pokončali. Hudobij in zvijač kujejo toliko, da so že omagali pri tem delu. Toda oni obračajo, Bog pa obrne. V svoji ošabnosti hočejo streti Davida, toda Bog bo po¬ kazal svojo moč in visokost in prevrgel njih na¬ klepe. Njih hudobija ne bo Davidu nič škodo¬ vala, njih moč se bo razpršita. Kdor bo gledal to kazen božjo, bo strmel in se bal, pa tudi pri¬ povedoval drugim, kaj se je zgodilo. Pravični kralj, katerega so tako preganjali, se bo veselil, in vsi dobri bodo z veseljem hvalili božje usmi¬ ljenje. Tako torej v prvem delu toži in v drugem se tolaži pobožni kralj v svojih stiskah. Zato je najprimernejše reči, da je psalm zložen med Sav¬ lovim preganjanjem. Tudi se je v resnici vse tako zgodilo, kakor je napovedal David: on sam je bil oveseljen, sovražniki pa so bili potrti. Sv. Avguštin lepo razlaga z drugimi učeniki vred naš psalm o Kristusovem trpljenju. Tudi zoper Kristusa so brusili ošabni farizeji svoje je¬ zike, a naposled so bili zavrnjeni, povišan je bil Bog. Kai’ velja o Kristusu, velja tudi o žalostni Materi Božji in o apostolih. Zato molimo v ta 1 Omagali so, ko so iskali — pomenja, da so iskali dolgo. ’ Hudobneži se napihujejo, ko rujejo zoper poštenjaka; njih misli so visoke in naklepi prebrisani. 8 Njih hudobni naklepi jim nič ne pomagajo, njih zvi¬ jače so brez moči. 4 Vsi strme, ko vidijo, kako so hudobneži osramočeni. Psalm 64, 2 — 14. Prošnja za dobrote. Psalm 65, 1—12. Zalivala za rešitev. 533 spomin ta psalm ob nekaterih praznikih Gospo¬ dovih, žalostne Matere Božje in apostolov. — Kadar nas je zadelo kako hudo obrekovanje, mo¬ limo ta psalm, da nas okrepi in potolaži. Psalm LXIV. Prošnja za blagoslov na polju. Hvalna pesem se ti spodobi, o Bog, na Sijonu, in obljube naj se ti dopol¬ nijo v Jeruzalemu. Usliši mojo molitev, k tebi naj pride vse meso (vsak človek). Naše krivice so nas prehudo obte¬ žile, ti pa nam odpustiš naše hudobije. Blagor mu, kogar izbereš in sprej¬ meš ! 1 Prebivati sme v tvoji veži. Nasitili se bomo dobrot tvoje hiše: svet je tvoj tempel, čudovit v milosti. Usliši nas, o Bog, naš rešitelj, ti upanje vseh krajev zemlje in morja daljnjega. Ti si utrdil gore v svoji moči, pre- pasan si z mogočnostjo, Ki razburjaš globočino morja, bu¬ čanje njegovih valov. Strašijo se narodi, in kateri prebi¬ jajo na krajih zemlje, se boje tvojih čudežev; razveseljuješ jutro in večer. 2 Obiskuješ zemljo in jo obilo napajaš, z mnogim bogastvom jo obdarjaš; Potok božji 3 je napolnjen z vodami; ti jim (ljudem) pripravljaš jed, zakaj tako se pripravi. Napoji njene brazde, pomnoži njen sad, v krotkem dežju se bo veselila kal. Blagoslovi leto svoje dobrotljivosti, m tvoje poli e bo napolnjeno z rodo¬ vitnostjo. V obilnosti se bo svetila puščava, m hribi se bodo opasali z radostjo. Poljane so polne ovac, in doline imajo obilno žita; (zato ljudje) vriskajo lu ti poj6 hvalo. Ne bomo preiskovali, kdo je zložil ta psalm, a mpak premišljevali bomo ob kratkem njegov po- ~~------ 1 Blagor mu, kogar sprejmeš za svojega posebnega služabnika. 2 Narode iz daljnjih — jutrovih in večernih — krajev. 8 Potolč ložji je dež, ki poteka iz oblakov. men. Psalm je v prvem delu hvalna pesem; pevec poveličuje Boga zaradi usmiljenja. Bog namreč odpusti naše grehe, ako ga skesano prosimo, in Bog obdari s svojimi milostmi tiste, ki ga molijo na svetem kraju. A nadalje ga pevec prosi v drugem delu pomoči in rešenja, zakaj mogočen je, v njegovi oblasti so zemske pokrajine, morja in ves človeški rod. Bog da zemlji dežja, da rodi svoj sadež; Bog da blagoslov, da vzraste obilno živeža. Zato bodo ljudje z veseljem pevali Bogu hvalo. Sv. cerkev moli ta psalm v dnevnem opra¬ vilu četrtega dne v tednu, pa tudi v opravilu za verne duše. Tu izrekamo hrepenenje, da bi bile verne duše kmalu sprejete pred božje obličje in da bi Boga hvalile. Psalm LXV. Zahvala za rešitev po hudi stiski. Vriskajte Bogu vse dežele, pevajte hvalo njegovemu imenu; dajte slavo njegovi časti! Recite Bogu: Kako strašna so tvoja dela, Gospod! Tvoji sovražniki se ti podvržejo zaradi tvoje velike moči. Vsa zemlja naj te moli in ti hvalo peva, hvalo naj peva tvojemu imenu. Pridite in glejte dela božja, v skle¬ pih je strašnejši mimo človeških otrok. Morje premeni v suho zemljo, po reki gredo peš, zato se ga veselimo. 1 Vekomaj vlada v svoji moči, nje¬ gove oči gledajo na (poganske) narode; kateri ga dražijo, se ne bodo povzdig¬ nili v svoji moči. Narodi, slavite Boga našega; naj se razlega glas v njegovo hvalo! On me je zopet postavil v življenje, in ni pustil, da bi omahnile moje noge. Zakaj izkusil si nas, Gospod, z og¬ njem si nas izčistil, kakor se izčisti srebro; Peljal si nas v zadrgo, del si brid¬ kosti na naš tilnik, postavil ljudi na glave naše. Sli smo skozi ogenj in vodo, pa ti si nas izpeljal in poživil. 1 Tu se pevec spominja čudežev v Rdečem morju in v Jordanu. 534 Psalm 65, 13 — 20. Zahvala za rešitev. Psalm 66, 2—8. Prošnja za blagoslov. V tvojo hišo pojdem z žgavnimi daritvami; izpolnim ti obljube svoje, katere so izrekle moje ustnice, In so izgovorila moja usta — v brid¬ kosti. Daroval ti bom tolste žgavne da¬ ritve in kadilo ovnov, daroval ti bom vole s kozli vred. Pridite, čujte vsi, ki se bojite Boga: povedal vam bom, koliko je storil moji duši. Vpil sem k njemu s svojimi usti, in pod mojim jezikom je bila hvala. 1 Ko bi bil krivico videl v svojem srcu, Gospod bi me ne bil uslišal. 2 Zato me je Bog uslišal — in čul glas moje prošnje. Hvaljen Bog, ki ni zavrgel moje molitve in ni vzel svoje milosti od mene. Kdaj je bil ta lepi psalm zložen, to je težko povedati. Prav verjetno pa je, kar mislijo ne¬ kateri, 3 da je zložen po čudoviti božji pomoči zoper asirskega kralja Senaheriba. Ta je šel v 14. letu judovskega kralja Ezekija zoper judov¬ ska mesta in oblegel Jeruzalem z veliko vojno. V tej sili je kralj Ezekija goreče prosil Boga pomoči. Napovedal mu jo je prerok Izajija in res jo je Bog dal čudovito. In zgodilo se je, pravi sv. pismo, 4 v oni noči je prišel angel Gospodov in udaril (usmrtil) v asirskem taboru 185 tisoč. In ko je zjutraj vstal (Senaherib), videl je vsa trupla mrtvih in je odšel. Lahko si mislimo neizrekljivo veselje v Jeruzalemu zaradi te čudovite pomoči. Kako so pač Jeruzalemčan! hvalili Boga, kako je sloves o tem dogodku šel na vse kraje! Naš psalm bi bil torej zahvalna pesem za to rešitev. S kolikim veseljem kliče pevec, naj hvalijo Boga vse dežele, naj ga poveličujejo zaradi njegovih čudovitih del, zaradi mogočne rešitve iz rok so¬ vražnikov! Ko ima pred očmi čudovito pomoč zoper Asirce, spominja se tudi čudežev, katere je storil Bog Izraelcem, ko so šli črez Rdeče morje in črez Jordan. Bog pomaga, pa tudi kaznuje, kakor je kaznoval vse narode, ki so nasprotovali 1 Že sem se namenil zapeti hvalo. 2 Ko bi sv. pevec grešil in hotel ostati v grehih, tedaj bi ga Bog ne uslišal, ker - bi ne bil vreden dobrote. 3 Kakor Scholz, Thalhofer i. dr. 4 IV. Kralj. 19, 35. njegovemu ljudstvu. — Bog je res poskušal svoje ljudstvo, zakaj bilo je v hudih nevarnostih in stiskah, sovražniki so hoteli pokončati Jeruzalem, toda iz vseh nevarnostij so odšli in si pridobili mir. Zaradi tega hoče pevec tudi darovati Bogu daritev v zahvalo in izpolniti obljube, katere je bil poprej storil v stiski. Pripovedovati hoče vsa dela božja, pripovedovati, kako ga je Bog uslišal in se ga usmilil. Te so ob kratkem misli tega veličastnega psalma, katerega so očetje zlasti zato cenili, ker govori o narodih, poklicanih v božjo hvalo. Zato moli sv. cerkev ta psalm na praznik Gospodovega razglašenja, ker so modri iz jutrove dežele prišli molit kralja sveta. Na praznik peterih ran Go¬ spodovih pa se spominjamo, da nas je Kristus zopet postavil v življenje, t. j. rešil nas smrti. Psalm LXVI. Prošnja za božji blagoslov. Bog se nas usmili in nas blagoslovi; razjasni naj svoj obraz črez nas in se nas usmili; Da spoznamo na zemlji tvojo pot, in tvoje izveličanje med vsemi narodi. Slave naj te ljudstva, o Bog, slave naj te vsa ljudstva. Vesele naj se in naj vriskajo narodi, ker pravično sodiš ljudstva, in vodiš narode na zemlji. Slavč naj te ljudstva, o Bog, slave naj te vsa ljudstva; zemlja bo dajala svoj sadež. Blagoslovi nas Bog, naš Bog, bla¬ goslovi nas Bog, in boje naj se ga vsi kraji zemlje. Ta kratki psalm ima jako gorečo prošnjo do Boga, naj blagoslovi, kakor Izraelce, tako tudi druge narode — rekli bi — na duši in na telesu, t. j. naj jim dodeli svojo milost (razjasni naj svoj obraz črez nas), pa tudi d A zemeljske sadeže, ki so potrebni za življenje. Znamenito je posebno to, da se pevec tako živo ozira na narode, torej pogane, kateri naj bi se vsi udeležili izveličanja, Boga hvalili in se radovali njegovega blagoslova. Dan na dan moli sv. cerkev ta psalm v hval¬ nicah skupaj s psalmom 62. in prosi za vse ljudi božjega blagoslova. Molimo ga tudi ob posveče¬ vanju zvonov in pri procesijah za lepo vreme. Psalm 67, 2—27. Slavospev vpričo skrinje zaveze. 535 Psalm LXVII. Slavospev, ko so prenesli skrinjo zaveze. Vzdigni se, o Bog, in naj se raz¬ krope njegovi sovražniki, in naj pred njegovim obličjem beže, ki ga sovražijo. Kakor izgine dim, naj izginejo; ka¬ kor se stopi vosek pri ognju, tako naj grešniki minejo pred Bogom. Pravičniki pa naj se vesele in po¬ skakujejo pred Bogom, in se radujejo v veselju. Pojte Bogu, pevajte hvalo njego¬ vemu imenu; pripravljajte pot njemu, ki gre proti zahodu: * 1 Gospod mu je ime. Poskakujte vpričo njega, (sovražniki pa) se strašijo pred njim, ki je oče si¬ rotam in sodnik vdovam. Bog je na svojem svetem kraju, Bog, kateri da ljudem jedne misli pre¬ bivati v hiši, kateri je z močjo rešil uklenjene (v sužnjosti), tudi tiste, ki so nasprotovali, ki prebivajo v grobeh. 2 Bog, ko si šel vpričo svojega ljud¬ stva, ko si šel skozi puščavo: Gibala se je zemlja, nebesa pa so deževala 3 pred Bogom Sinajskim, pred Bogom Izraelskim. Rad si dal dežja svoji dedini; 4 in če je obnemogla, ti si jo pokrepčal. V njej (dedini, obljubljeni deželi) bivajo tvoje živalce (izvoljeno ljudstvo), pripravil si jo, o Bog, v milosti za siromaka. Gospod bo dal sporočilo njim, ka¬ teri je bodo z veliko močjo oznanjali (rekoč): 5 1 Proti zahodu — od jutrove strani proti zapadli, ali proti večerni strani. V hebrejski besedi pa beremo: po pu¬ ščavi, s čimer se sv. pevec spominja poti po puščavi. V tem psalmu se misli hitro menjajo; pevec — dejali bi — skače sem in tje, kar nas ne sme motiti. To priča o njegovem velikem veselju in navdušenju. 8 Tu se ozira pesnik na Izraelce, katere je Bog rešil iz sužnjosti; v puščavi pa so Izraelci Bogu nasprotovali, zato so pomrli in ostali v grobeh. 8 Navadno mislijo razlagalci na dež; prav lahko pa raz¬ lagamo o mani, katero je Bog dežil v puščavi. 1 Tu omenja dež v obljubljeni deželi. 6 Poleg prejšnjih dobrot se sedaj sv. pesnik spominja velikih zmag ob času Jozuvetovem in ob času sodnikov, zlasti Debore. Pomen je: Bog je dal Izraelcem, da so njih sporo- On je kralj vojnih trum ljubljenčevih, on da gospodinji hišni, da razdeli plen. Ko počivate v sredi svojega deleža, ste kakor srebrno perje golobovo, nje¬ gov hrbet pa se blišči v zlatem lesku. Kadar Bog razprši kralje ž nje (z dedine, dežele), so (Izraelci) beli kakor od snega na Selmonu. 1 Božja gora (Sijon) je rodovitna gora, bogata gora, rodovitna gora. Zakaj se ozirate na (druge) bogate gore? Ta (Sijon) je gora, na kateri hoče Bog prebivati: zares Bog bo prebival vekomaj. Božji voz ima več kakor deset tisoč (angelov), tisoč, ki se vesele; Gospodje med njimi kakor na Sinaju, na svetem. Šel si v višavo, vzel si jetnike, 2 pre¬ jel darila za ljudi, Tudi tiste (jetnike), ki ne verujejo, da (tukaj) prebiva Gospod Bog. Hvaljen Gospod vsak dan! Bog na¬ šega izveličanja nam dd srečno pot. Naš Bog je Bog izveličanja, in Go¬ spod reši iz smrti. Toda sovražnikom našim bo Bog strl glavo in teme z lasmi tistih, ki žive v svojih pregrehah. Gospod je rekel: Iz Basana jih ho¬ čem pripeljati, pripeljati iz morske glo¬ bočine. Da namočiš svojo nogo v njih krvi, in tvoji psi svoj jezik v krvi sovraž¬ nikov. Vidijo 3 tvoj vhod, o Bog, vhod mo¬ jega Boga, mojega kralja v svetišče. Naprej gredč poglavarji in ž njimi pevci, — v sredi deklic, katere bobnajo. V zborih hvalite Boga Gospoda vi, ki ste Izraelovega rodu! čevalci urno pritekli iz boja in doma oznanjali zmago z močnim glasom rekoč: Gospod je kralj naših vojnih trum, on nam je pridobil zmago in plen, katerega bo delila gospodinja. 1 To jako težko vrsto umevamo v zvezi s prejšnjimi vrstami, da namreč govori o zmagi Izraelcev. Po zmagi so bili Izraelci bogati in s plenom obloženi, kakor bi jih bil sneg pobelil na gori Selmonu. Selmon je neka visoka gora, morda Hermon, ki je vedno snežen. 2 V boju si ujel jetnike, dobil pa tudi plena — daril za ljudi. 8 Vidijo ljudje, navzoči vidijo, da greš na Sijon. 536 Psalm 67, 28—36. Slavospev vpričo skrinje zaveze. Tu je Benjamin, mladi, v duhu za¬ maknjen ; 1 Tu so poglavarji Judovi, njih vod¬ niki, poglavarji Zabulonovi, poglavarji Neftalijevi. Izkaži, o Bog, svojo moč; potrdi to, o Bog, kar si nad nami storil. Zaradi tvojega templa v Jeruzalemu — prinašali ti bodo kralji darila. Prepevajte Bogu, kateri gre v naj¬ višja nebesa, ki so od začetka. Glejte, oglasi se (Bog) z močnim glasom; dajte slavo Bogu; črez Iz¬ raela je njegovo veličastvo in moč nje¬ gova v oblakih. Čudovit je Bog v svojem svetišču; Bog Izraelov da krepost in moč svo¬ jemu ljudstvu; hvaljen bodi Bog! Pogled na Hermon iz daljave. (Glej str. 535 6.) Ukroti zverine v trstju; 2 poglavarji se zbirajo z ljudstvi, da bi izgnali tiste, ki so očiščeni kakor srebro. 3 Razprši narode bojaželjne; prišli bodo poslanci iz Egipta, Etijopija bo hitro roke vzdignila k Bogu. Kraljestva zemlje, pojte Bogu, pre¬ pevajte Gospodu! 1 Benjaminov rod. imenuje pesnik kar Benjamina; v duhu zamaknjen — v največjem veselju. 2 Zverine v trstju so zverine, ki prebivajo ob rekah v trstju, torej krokodili, ki so podoba Egipčanov. 8 Očiščeni kakor srebro se imenujejo tukaj Izraelci, ki so izkušeni služabniki božji. Ta psalm razlagati ni lahko, ker je marsi¬ katera vrstica precej nejasna. 2 Zato povemo tu¬ kaj misel in razlago, ki se nam zdi najložja in najboljša. Zložen je ta psalm ob neki priliki, ko so nesli skrinjo zaveze na goro Sijon. Ker je David za tisto slovesnost, ob kateri so prenesli skrinjo zaveze iz hiše Obededomove prvič na Sijon, zložil psalm 23., 3 zato je naš psalm pač zložen za neko 1 Ali pa: V svetnikih svojih, ker oni delajo z milostjo božjo čudovita dela. 2 Še sv. Auguštin pravi, da je ta psalm ,,za umevanje težak 11 . (Enarr. in Ps. LXVII.) 3 Glej Zgodbe, str. 427. Psalm 67.: razlaga. 537 drugo priliko, Skoro gotovo je bila šla skrinja zaveze z izraelsko vojsko zoper sovražnika. Ko so Izraelci zmagali, vrnila se je skrinja zaveze z zmagovito vojsko na Sijon. Ob tej veličastni priliki je nastal naš psalm, ki se začenja z istimi besedami, katere je Mojzes govoril, kadar so dvig¬ nili skrinjo zaveze v puščavi. 1 2 Že ta veličastni začetek nam kaže, da je v psalmu poseben pomen in posebna moč. Glavna misel v psalmu je ta, da je jedini pravi Bog izbral goro Sijon za svoje bivališče, oni Bog, ki deli ljudem svoje dobrote, posebno pa izraelskemu ljudstvu odtlej, ko je je izpeljal iz Egipta, pa bo tudi zanaprej kazal svojo moč s svoje svete gore, in naposled bodo vsi kralji in narodi častili njega, pravega Boga. A poglejmo si sveto pesem v posameznih de¬ lih in mislih! Pesem se začenja tedaj, ko dvignejo skrinjo zaveze. Bog mogočni se vzdigne, beže naj pred njim sovražniki in se razprše na vse strani. A ne samo sovražniki izraelskega ljudstva, mar¬ več grešniki sploh naj se pogube izpred njega. Pravični Izraelci pa naj se vesele svojega Boga, naj mu pevajo slavo, naj mu pripravljajo pot, ko prihaja tako, kakor je šel nekdaj po puščavi. Le naj se vsi vesele pred njim, saj je on dobrotljiv, oče vdovam in sirotam, on varuje ljudi, da v miru prebivajo, on rešuje jetnike, kakor je rešil Iz¬ raelce iz Egipta; a trdovratne nasprotnike čaka grob, kakor so nepokorni Izraelci vsi pomrli v puščavi. — In nato se spominja velikih čudežev v puščavi in dobrot, katere so Izraelci prejeli v obljubljeni deželi, zlasti dežja, ki ga je Bog dajal o pravem času in ob potrebi. Zares, milost je vedno izkazoval izraelskemu ljudstvu. Dodelil mu je posebej še velike zmage nad sovražniki. Iz boja so pritekali poročevalci, ki so oznanjevali, da je Bog pomagal vojski, po vojski pa je do¬ mača gospodinja — lepota domače hiše — delila plen iz pridobljene zmage. Kako srečni in ča¬ stitljivi so Izraelci v svoji deželi! Njih lepota je podobna lepoti bliščečega se goloba. Tedaj, ko so izgnali iz kanaanske dežele poganske kralje, dobili so obilno plena, kakor bi nanje snežilo na gori Selmonu. — Res so druge gore rodovitnejše in zato bogatejše kakor je Sijon, toda kaj bi gle¬ dali na to? Saj na Sijonu prebiva Bog sam! Kakor gre sedaj na Sijon s skrinjo zaveze veličasten sprevod, tako je voz božjega veličastva obdan z 1 Glej Zgodbe, str. 261. neštetimi angeli; saj gre sedaj na Sijon ravno tisti mogočni Bog, ki je dal na Sinaju svoje za¬ povedi. V višavo gre sedaj Gospod, ž njim gredd tudi tisti ujeti sovražniki, ki bodo odslej služili v templu, čeprav sedaj še ne verujejo v pravega Boga. In temu Bogu gre sedaj hvala in čast; rešil bo vsekdar Izraelce iz nevarnosti, celd iz smrti izpelje človeka njegova pomoč. Sovražnike pa bo potrl, grešnike bo najostreje kaznoval. In naj bi bili tudi daleč, celd iz dna morja jih hoče potegniti in jih očitno pokončati. — In zopet se ozira pevec v veličastni sprevod na Sijon. Tu vidi poglavarje izraelske, vidi pevce in igralce, vidi deklice z bobni, vidi rod Benjaminov, rod Judov, rod Zabulonov, rod Neftalijev: vse to ga navdaja z veseljem, in zato prosi, naj Bog to potrdi in ohrani, kar je doslej storil. Ker je v Jeruzalemu svetišče božje, prinašali bodo semkaj darila tudi (poganski) kralji. Bog bo zavrnil so¬ vražnike, zlasti Egipčane, ki bodo hoteli Izraelce pregnati; vse bojaželjne narode bo razpršil. Zato bodo v veri v pravega Boga prišli pozneje sem¬ kaj najbolj oddaljeni rodovi. Zares, vsa kraljestva na zemlji naj Bogu pojd hvalo, njemu, ki je v večnih nebesih, njemu, ki se tako mogočnega kaže pri Izraelcih, ki razodeva svojo moč v oblakih, a je posebno čudovit v svojem svetišču: ta Bog torej bo vedno v pomoč Izraelu; bodi mu hvala! To so misli, katere izraža sveta beseda včasih kratko in trdo, včasih milo in mehko, kakor so glasovi na citrah ali harfi trdi in mehki. Pa v psalmu ni samo besedni, marveč je tudi pre¬ roški pomen. Sv. Pavel omenja naš psalm: 1 Sel je na višavo in ujete peljal jetnike; dal je darove ljudem. Tukaj govori sv. Pavel o darovih in milostih Kristusovih, katere nam deli z nebes po svojem vnebohodu. Sv. očetje umevajo ta psalm večinoma samo v preroškem pomenu, torej o sa¬ mem Izveličarju. Novejši razlagalci ga umevajo v predpodobnem pomenu, tako namreč, da je bila skrinja zaveze predpodoba Jezusa in njegove zmage. In tako je tudi najbolje razlagati, kakor smo videli: preroški pomen se namreč prav dobro druži z besednim in zgodovinskim pomenom. Kri¬ stus je premagal svet, zmagoslavno je šel v nebo, s seboj je imel tudi plen, ki si ga je pridobil v zmagi: duše, zakaj prišel je iskat in ieveličat, kar je bilo izgubljenega* Ima pa s seboj tudi 1 Efež. 4, 8. 2 Mat. 18, 11. / 538 Psalm 68, 2—21. Mesija v trpljenju. darila za ljudi, namreč milosti svoje, katere ne bodo nikdar usahnile. Z nebes nam daje te milosti; posebno "obilno jih je razlil na binkoštni praznik nad apostole. Z nebes vlada svojo cerkev, kroti njene sovražnike, je čudovit v svetnikih, daje po¬ moč svojemu ljudstvu. Sedaj tudi umevamo, zakaj moli sv. cerkev ta psalm na praznik Gospodovega vnebohoda, na binkoštni praznik in ob posvečevanju cerkve. Psalm LXVIII. Mesijeva goreča prošnja za pomoč v trpljenju. Reši me, o Bog, ker vode so prišle že do moje duše. Pogreznjen sem v globoko blato, in ni nobenega dna. 1 Zašel sem v morsko globočino, in vihra me je potopila. S kričanjem sem se utrudil, moje grlo se je polepilo, moje oči so otem- nele, ko upam v svojega Boga. 2 Več jih je kakor las na moji glavi tistih, ki me sovražijo brez vzroka. Močni so sovražniki moji, ki me krivično preganjajo; česar nisem vzel, moram sedaj vrniti. 3 4 Bog, ti poznaš mojo nespamet/ in grehi moji ti niso skriti. Naj ne bodo osramočeni zaradi mene tisti, ki tebe čakajo, Gospod, Gospod vojnih trum. Ne daj, da bi bili zastran mene osra¬ močeni, kateri te iščejo, Bog Izraelov! Zakaj zaradi tebe prenašam zaniče¬ vanje, pokril je sram moje obličje. 5 Neznanec sem postal svojim bra¬ tom, in ptujec sinovom moje matere/ 1 Nobenih tal, kamor bi mogel stopiti in se upreti. a Toliko sem klical na pomoč, da sem že truden, moje grlo je že hripavo, moje oči so oslabele, ker dolgo čakam pomoči. Polepilo pomenja, da se je grla prijel lep ali sleza, zaradi tega je glas zamolkel. 3 Cesar nisem vzel itd. pomenja, da mora naš pravični mož trpeti ne zaradi svoje pregrehe, ampak zaradi krivde drugih. Dobro se to vjema s trpljenjem Kristusovim, ki ni trpel zaradi svojih, ampak je trpel zaradi naših grehov. 4 Nespamet pomenja greh, ker je res jako nespametno grešiti ali samemu sebi škoditi z žaljenjem božjim. 5 Pevca ni sram, kakor bi bil storil kaj hudega, ampak samo zato, ker mu prizadevajo toliko hudega. b Zapuščajo ga tudi njegovi znanci in sorodniki in ne marajo zanj. — Tudi to ne velja toliko o Davidu, kolikor o Kristusu, katerega so zapustili celo apostoli. Ker gorečnost za tvojo hišo me je razjedla, in zasramovanje tistih, ki za¬ sramujejo tebe, je padlo name. 1 V postu sem se zagrnil, pa mi je bilo v sramoto. In za svojo obleko sem del raše- vino, pa sem jim bil v pregovor. Zoper mene govore, ki sede ob vra¬ tih, in črez mene so popevali, ki pij^ vino. 2 Jaz pa molim k tebi, o Gospod, čas milosti je, o Bog. Usliši me s svojim velikim usmi¬ ljenjem, v svoji izveličalni zvestobi! 3 Reši me iz blata, da se ne pogrez¬ nem, reši me mojih sovražilcev in iz globočine voda! Naj me ne potopi vihra voda, in naj me ne požre globočina, in naj n e zapre nad menoj brezdno svojega žrela. Usliši me, o Gospod, ker si dobrot¬ ljiv in usmiljen; po svojem velikem usmiljenju ozri se name! In ne obrni svojega obraza od svo¬ jega hlapca, ker sem v stiski; hitro me usliši! Glej na mojo dušo (življenje) in jo reši; otmi me zaradi mojih sovražnikov! Saj veš, kako mi očitajo in me sra¬ mote, in kako me grde. Pred tabo so vsi, ki me stiskajo; moje srce pričakuje (od njih) le sramo¬ vanje in žaljenje; In čakal sem, da bi se komu smilil, pa ni ga bilo; da bi me tolažil, pa ga nisem našel. 5 1 Pevec se je vedno goreče potegoval za božjo čast. Kadar je slišal in videl, da so hudobneži sramotili Boga ah njegovo postavo, bolelo ga je tako, kakor bi osramotili njega samega. — To se je prelepo dopolnilo v Izveličarju. Zlasti mora tudi vsak duhovnik ravnati se po tem vzgledu, ker je služabnik Boga najsvetejšega. Čim več ima kdo ljubezni do Boga, tem bolj ga peče vsako žaljenje božje. Grešniki nič ne mislijo na to, kako boli vnetega mašnika, kadar vidi njih trdovratnost. . . ’ Sede ob vratih bodisi pri sodbah ali pri trgovini: očitno. Ki pijb vino — doma, kjer se nezmerno razveseljujejo. 8 Ti si obljubil pomoč in izveličanje: to obljubo p a hočeš zvesto dopolniti. 4 Pred tabo so — poznaš jih dobro. 5 Od svojih sovražnikov nisem mogel nič dobrega pri¬ čakovati; vendar pa sem upal, da se bom le komu smjhl- Čitatelj naj tukaj pazi na silno lepe besede, na ganljivo opisovanje trpljenja, zlasti še v naslednji vrstici. Psalm 68, 22 — 33. Mesija v trpljenju. 539 In dali so mi za jed žolča, in v žeji so me napojili s kisom. 1 Njih miza jim bodi v zanjko, in v povračilo in v spotiko. 2 Njih oči naj otemne, da ne bodo videli, in njih hrbet potlači za vselej! Izlij nanje svojo jezo, in ogenj tvoje jeze naj jih zgrabi. Siromak sem in v bolečini; tvoja pomoč, o Bog, me varuje. Ime Boga bom hvalil s pesmijo, in poveličeval ga bom s hvalnico. In všeč bo Bogu bolj kakor mlado tele, ki dela že rogove in parklje. 1 Naj vidijo siromaki in se vesele; iščite Boga, in bo živela vaša duša, 2 Njih bivališče bodi za¬ puščeno , in nihče naj ne biva več v njih šotorih. 3 Zakaj, kogar si ti uda¬ ril, tega preganjajo; in bo¬ lečine mojih ran so še po¬ množili. Dodaj pregreho njihovi pregrehi, pa naj ne pridejo do tvoje pravičnosti (mi¬ losti). 4 Naj se izbrišejo iz knji¬ ge živečih, in naj se ne zapišejo s pravičnimi. 5 1 Pričakoval je usmiljenja, krep- čalne jedi in hladne pijače. Namestu tega so mu dali najhujše grenkobe. 2 Mizo si moramo misliti bogato pripravljeno, z jedili in pijačami. Taka miza je podoba sreče, bogastva, prijetnega tukajšnjega življenja. Didim (star razla¬ galec) misli prav primerno ob besedi miza na sv. pismo, katero so imeli Judje v iz¬ veličanje. Toda ni jim bilo v izveličanje, ker niso hoteli Kristusa sprejeti, ampak v pogubo, v zanjko in spotiko. 3 Pevec vošči s tem, da naj njih zarod zamre, kar se je -štelo pri Judih za veliko nesrečo. 4 Tega ni tako umeti, kakor bi Bog dodal pregrehe, marveč: „Pusti, da kopičijo pregreho na pregreho! 1 ' 5 Knjiga živečih: Kakor so tisti, ki spadajo v kakšno družbo, zapisani v knjigo, tako so v podobnem pomenu „za- pisani v knjigo" vsi, katere je Bog od vekomaj izvolil za izveličanje ali večno življenje. Ta knjiga se imenuje knjiga Sodnik sodi ob vratih. (Glej str. 538 b.) življenja ali knjiga živečih. Seveda ni to nikaka knjiga, ampak le pomenja vse izvoljene, vse žive skupaj. Po nauku naše sv. vere se ne pogubi nihče, kdor je izvoljen za izveli¬ čanje, torej se tudi ne more izbrisati iz knjige živečih. Zato pa tega izbrisanja ni umeti po besedah, marveč je samo pri¬ mera: Ko bi bili v knjigi življenja, vredni bi bili, da se iz¬ brišejo. Sicer pa umevajo knjigo živečih tudi V pomenu: knjiga pravičnih, ker pravični so živi v milosti božji. Potemtakem bi pomenila ta vrstica: Grešniki naj nimajo deleža s pravičniki v božjem kraljestvu tukaj na zemlji in v nebesih. 1 Mlado tele pomenja tukaj daritev mladega teleta. Ki dela rogove in parklje naznanja, da je tele v najlepši mladi dobi, najpripravnejši za daritev. Hvaliti in slaviti Boga iz srca je več vredno, kakor po zunanje ali na videz mu darovati žgavne daritve. 2 Iščite Boga . . .: ako prosite Boga pomoči, rešil in ohranil bo vaše življenje. 540 Psalm 68, 34 — 37. Ker Gospod usliši siromake, in svo¬ jih jetnikov ne zaničuje. Hvalijo naj ga nebesa in zemlja, morje, in vse, kar se giblje v njem. Zakaj Bog bo rešil Sij on, in sezi¬ dali bodo mesta judovska, 1 Pn bodo v njih prebivali, in jih do¬ bili za dedščino. In zarod njegovih hlapcev jo bo imel, in kateri ljubijo njegovo ime, bodo v njej prebivali. Kakor pravi napis, zložil je ta psalm David. Preganjali so ga, da je bil v stiskali in bridko¬ stih. A on prosi vneto Boga pomoči zase, kakor tudi kazni za hudobneže. Ob jednem pa izreka nekoliko imenitnih preroških besedij o Mesiju; zaradi tega je psalm preroški psalm. Ker ta psalm ni tako težak kakor prejšnji, ogledamo si ga lahko ob kratkem. Pevec tiči v hudi stiski, kakor bi mu „voda že tekla v grlo“. To stisko opisuje z raznimi primerami. Stiskajo pa ga njegovi sovražniki, katerih je veliko in kateri ga preganjajo brez usmiljenja. Nikakor ne taji, da je grešnik; ven¬ dar prosi Boga, naj ga ne zavrže, ker vanj za¬ upa, da ne bo v spotiko drugim, ki tudi v Boga zaupajo. Saj nasprotniki ga sramote najbolj zato, ker se drži Boga in zaupa v njegovo pomoč. V tem zaupanju rad trpi mnoge nadloge; najhujše mu je, kadar vidi, da kdo dela zoper božjo čast: tedaj ga kar razjeda gorečnost za češčenje božje na svetem kraju. Kadar hoče kaj storiti v čast božjo, ali postiti se, ali nositi spokorno obleko, vselej se norčujejo iž njega sovražniki očitno in doma. Zato zopet prosi, naj mu Bog pomaga po svoji usmiljenosti, prosi v zaporednih vrstah in stavkih. Posebno mu je bridko, ker nosi sam svojo bolečino, ker nima tovariša in pomočnika, sovraž¬ niki pa so le hujši in drznejši. Zato pa vski- peva pesniku srce, da prosi Boga, naj jih kaznuje, naj zvrne nanje njih hudobijo; da, celd pogubo jim želi — ali bolje — napoveduje, saj ne more biti drugače, ker so trdovratni in nespokorni. Ponižno obeta pesnik, da bo Boga hvalil, opo- 1 Ako je ta psalm peval David, tedaj so te zadnje vrstice dodali v babilonski sužnjosti. Te vrstice namreč na¬ znanjajo hrepenenje in pa prošnjo, naj bi Bog pomagal, da bi se zopet sezidal Sijon (sv. tempel), naj bi se sezidala ju¬ dovska mesta in naj bi Judje zopet mirno prebivali v svoji deželi. Mesija v trpljenju. minja pa tudi druge Izraelce, naj Boga iščejo, v Boga zaupajo, Boga poveličujejo, saj bo on rešil Sijon in judovska mesta; zopet bo sreča cvetla pravim častilcem božjim in njihovemu zarodu v domači deželi. — Take so glavne misli našega psalma. Sv. pevec je lahko imel pred očmi ali trp¬ ljenje svoje ali kakega drugega pravičnega Iz¬ raelca, zakaj vsakemu pravičnemu in bogoljnb- nemu človeku se godi bolj ali manj tako, kakor opeva naš psalm. Toda — ta oseba je le prilika; glavni namen je bil pesniku ta, da je prero¬ koval o Kristusu. Psalm naš je preroški psalm, kakor nam pričajo Gospod in Izveličar sam, evan¬ gelisti in apostoli. Pravičnik namreč, ki trpi, je Kristus sam, njegovi sovražniki in preganjalci so Judje; kar pravi psalmist o kazni sovražnikov, to je treba umeti o kazni Judov zaradi njih trdo¬ vratnosti, Pa se je tudi res vse tako dopolnilo, kakor je bilo prerokovano. Že Izveličar je rekel o Judih: 1 Glejte, vaša hiša vam ho pusta puščena, t. j. prebivališče njih bo zapuščeno, kakor pravi naš psalm. In zopet je rekel: 2 Pa da se dopolni beseda, katera je v njih postavi zapisana: Prež vzroka so me sovražili. Jednako se ozirajo na psalm evan¬ gelisti. Sv. Matevž piše 3 o trpljenju Kristusovem: In so mu dali piti vina (kisa je v grški besedi) z žolčem zmešanega. Ravno to, da so dali na križu visečemu Izveličarju kisa in žolča, potrjuje nam, da je ta psalm v posebnem pomenu pre¬ roški, saj navadno in v besednem pomenu se pač ne da lahko reči, da dadd komu piti kisa in žolča. Tudi sv. Janez umeva naš psalm v pre¬ roškem pomenu, ko piše: 4 Njegovi učenci pa so se spomnili, — tedaj namreč, ko je Jezus izganjal iz templa prodajalce — da je pisano: Gorečnost za tvojo hišo me razjeda. In zopet piše sv. Janez: 5 6 Po tem, ker je Jezus vedel, da je vse dokončano, da se je dopolnilo pismo, je rekel: Žejen sem- Torej uči sv. Janez, da je bila žeja Jezusova na¬ ravnost prerokovana. V Dejanjih apostolov (1, 20) beremo, da je sv. Peter naš psalm obrnil na smrt Judeževo: Pisano je v bukvah psalmov: Naj ho pusto njih prebivališče in nihče naj v njem ne prebiva. Tako navaja tudi sv. Pavel 0 iz našega 1 Mat. 23, 38. 2 Jan. 15,. 25. 8 Mat. 27, 34. 4 Jan. 2, 17. 6 Jan. 19, 28. 6 Rimlj. 11, 9. Psalm 68. Mesija v trpljenju. Psalm 69, 2—5. Prošnja za pomoč. 541 psalma to prerokovanje: In David pravi: Njih miza jim bodi v zanjko, in v ujetje, in v spotiko, in v povračilo. In zopet omenja sv. Pavel: 1 Kri¬ stus ni bil sam sebi všeč, temveč kakor je pisano : Zasramovanje tistih, ki te zasramujejo, je padlo name. Zato ni dvomiti nič o tem, da bi psalm ne bil mesijanski. Kar je tukaj pisano o trpljenju pravičnega človeka, to se je dopolnilo vse v Kri¬ stusu, in tudi nad Judi se je dopolnila vsa kazen, katera je tukaj napovedana. Od vrstice do vrstice lahko preberemo psalm in razlagamo o Jezuso¬ vem trpljenju. Če pa pravi psalmist: Poznaš mojo nespamet in grehi moji ti niso skriti, seveda niso ti grehi Kristusovi, ampak naši, katere je on vzel nase. Posebno lepo se sliši Gospodova prošnja: Ne daj, da bi bili zaradi mene osramočeni, kateri te iščejo, Bog Izraelov! Zares, zaradi Kristusa nas morda tukaj sramote, toda naposled ne bomo osramočeni. — Med drugim se ozrimo na to, da je Kristus po pravici pričakoval usmiljenja (tolažbe) od Judov, svojih bratov po krvi, katerim je bil storil tolike dobrote. Toda brez usmiljenja so ga dali v smrt, kakor tudi brez vzroka, saj ni imel na sebi nobene krivde. Utegnil bi se pa kdo spotikati nad tem, da David želi svojim sovražnikom toliko hudega, še bolj morda nad tem, da beremo te psalme v božji službi kristijani, katere je učil Kristus moliti za sovražnike in dobro storiti tistim, ki nas pre¬ ganjajo. Dobro je torej, da nekoliko premislimo to stvar. Med psalmi je nekaj takih, v katerih David ostro govori zoper sovražnike in jih — tako ne¬ kako rečemo — preklinja. Imenujejo jih zato tudi kletvene psalme. Toda v tem se David ni pregrešil zoper ljubezen do bližnjega. Dobro vemo, da je velikodušno odpustil in prizanesel svojemu najhujšemu sovražniku Savlu. In David nas gotovo ni hotel drugače učiti, kakor je sam ravnal. Zato je treba ono rotenje v psalmih razlagati drugače kakor v besednem pomenu. 1- Treba pomniti, da Bog trdovratnega grešnika Po svoji pravici gotovo kaznuje. In to, da bo Bog trdovratne grešnike in nasprotnike božjega kraljestva gotovo kaznoval, povedano je naj¬ prej v onih besedah. Ako torej pravi David v našem psalmu: Izlij nanje svojo jezo, in ogenj tvoje jeze naj jih zgrabi, je to rečeno v tem pomenu: »Zaslužili so, da jih kaznuješ, in zato jih boš 1 Rimlj. 15, 2. 3. tudi gotovo kaznoval.“ Potemtakem psalmist na¬ poveduje, kakor pravi že sv. Avguštin: „Tisti, ki govori v psalmih, je pravičen: zakaj torej želi tako hudo svojim sovražnikom? Toda on ne želi, temveč ve poprej: on napoveduje kot prerok, ne želi kakor prekl inj e valeč. “ 1 2. Psalmist ostro svari. Svari pa zlasti s tem, da kliče nanje božjo kazen. Tako tudi mi ravnamo, čeprav ni tako ravnanje popolno: nad hudobijo tudi mi kličemo kazen božjo, da bi namreč hudobneže prestrašili, pa tudi, da bi prestrašili druge, kateri bi morda utegnili posnemati dejanja hudobnežev. 3. Navada sv. pisma in sploh jutrovskega govorjenja je, da pripisuje Bogu to, kar človek sam naredi ali tudi trpi. Če n. pr. pravi sv. pismo, da je Bog zakrknil ali zaprl srce Faraonovo, da ni izpustil Izraelcev iz Egipta, seveda ni umeti tako, kakor bi bil Bog to storil, marveč Bog je samo pripustil in ni odvrnil. Zato je treba tudi Davidove besede umeti tako, da bo Bog pripustil, naj se pogube krivičniki, ker jim ne bo dal potrebne milosti. 4. Naposled tudi vsakdo ve, da hudobije in hu¬ dobnežev ne moremo in ne smemo nikdar hvaliti. Zato govori tudi David ostro o hudobnežih in pove očitno, kaj jih čaka. Tudi nam kristijanom tako ostra beseda zoper grešnike nič ne škodi. Spomniti se moramo, kaj nas čaka, ako hodimo po potili hudobije. Iz vse razlage umevamo, v katerem pomenu moli sv. cerkev ta psalm na Veliki četrtek. Mo¬ limo ga tudi v dnevnem opravilu petega dne v tednu. Psalm LXIX. Prošnja za pomoč zoper nasprotnike. Bog, ozri se mi na pomoč; Gospod, hiti mi pomagat! Naj bodo osramočeni in naj se sra¬ mujejo, kateri mi strežejo po življenju. Naj se umaknejo strani in se sra¬ mujejo, kateri mi hočejo hudo. Hitro naj jih zadene njih sramota, ki mi pravijo: ,,Ahh, ahši!“ 2 Radujejo in vesele naj se nad te¬ boj vsi, ki te iščejo, in vedno naj rekč, ki ljubijo tvoje rešenje: „Hvaljen Go¬ spod !“ 1 Sermo 56. in Matth. c. 6., de orat. dom. c. 3. 2 Take naj zadene sramota, ki se mi posmehujejo. 542 Psalm 69, 6. Prošnja za pomoč. Psalm 70, 1—24. Molitev za pomoč zoper sovražnike. Jaz pa sem siromak in ubožec, Bog pomagaj mi! Ti si moj pomočnik in rešitelj, Go¬ spod, nikar ne odlašaj! 1 Ta kratki, pa lepi psalm nam je znan, ker je namreč le kos 39. psalma s prav malimi pre- membami. Da je ta psalm prav goreča in srčna prošnja zoper sovražnike, vidi vsakdo. Stari raz¬ lagalci štejejo ta psalm med mesijanske psalme in uče, da ga je naš Izveličar molil na križu. Sv. cerkev ga moli na Veliki četrtek o Gospodo¬ vem trpljenju; posamezne vrstice rabi prav po- gostoma, zlasti pa prvovrstico, s katero za¬ čenjamo vsako duhovsko molitev, v prvi dnevnici pa jo zakličemo trikrat zapored. In res je ta vrstica kakor nalašč za začetek molitve. Tudi sicer jo rabimo pogostoma, in ako jo zakličemo iz srca, nam je močno orožje zoper sovražnike, močan klic do Boga. Psalm LXX. Prošnja ga pomoč goper nasprotnike. Vate, Gospod, zaupam, ne bom osramočen vekomaj; v svoji pravici me reši in otmi! Nagni k meni svoje uho, in reši me! Bodi mi Bog-varih in trdno pribe¬ žališče, da me otmeš! Zakaj ti si moja trdnoba — in pri¬ bežališče. Moj Bog, otmi me iz rok grešniko¬ vih, in iz pestij krivičneža in hudodelca! Zakaj ti si moje zaupanje (pričako¬ vanje), Gospod, Gospod, nada moja od mladosti moje. Nate sem bil oprt od rojstva, od materinega telesa si ti moj varih. Tebi vedno pevam. Kakor čudež sem bil mnogim, in ti si bil krepki pomočnik. 2 Moja usta naj se napolnijo s hvalo, da opevam tvojo slavo, ves dan tvoje veličastvo. Ne zavrzi me v času starosti; kadar obnemore moja moč, ne zapusti me; 1 Nikar ne odlašaj s svojo pomočjo, marveč me urno reši! 2 Kakor čudež sem se zdel mnogim zaradi božjega po¬ sebnega varstva. Tu se lahko spominjamo Davidovega boja z Goljatom in s Filistejci. Ker o meni govore moji sovražniki, in tisti, kateri me stražijo, 1 sklepajo skupaj, Rekoč: „Bog ga je zapustil, pre¬ ganjajte in zgrabite ga, ker nikogar ni, ki bi ga otel!“ O Bog, ne hodi od mene, moj Bog, ozri se na mojo pomoč! Sramujejo naj se in izginejo, kateri me obrekujejo; sramota in nečast naj jih pokrije, kateri mi hočejo hudo. Jaz pa bom vedno upal, in hvalil te bom, in hvalil. Moja usta bodo oznanjala tvojo pra¬ vico, ves dan tvoje izveličanje. Ker sem nevešč pisanja, 2 začel bom (opevati) mogočna dela Gospodova; samo tvoje pravice se bom spominjal, Gospod. Bog, učil si me od moje mladosti, in doslej oznanjam tvoja čudovita dela. In do starosti in do slabosti — ne zapusti me, o Bog, Dokler naznanjam tvojo moč — vsem prihodnjim rodovom, Tvojo moč in tvojo pravičnost, o Bog, ki sega do višave (nebes); kar si storil, o Bog, je veliko: o Bog, kdo je jednak tebi? Koliko hudih stisk si mi pokazal! Pa zopet si me poživil, in iz zemskega brezdna si me nazaj izpeljal. Pomnožil si svoje veličastvo, in zo¬ pet si me potolažil. Pa tudi jaz bom na harfi hvalil tvojo zvestobo, Bog, hvalil te bom s citrami, sveti Izraelov. Moje ustnice se radujejo, ko ti p e " vam, in duša moja, katero si rešil. Pa tudi moj jezik bo hvalil ves dan tvojo pravico, ker so do cela osramo¬ čeni, kateri mi hočejo hudo. Vse kaže, da je ta psalm zložil David. Saj je pa tudi podoben drugim takim psalmom, ki so gotovo Davidovi. Pevec je v stiski, pa trdno se oklepa Boga, zato tudi upa, da ga bo Bog rešil, goreče prosi pomoči in obeta, da ga bo za dobrote hvalil vsekdar. To je glavna misel psalmova. 1 Stražijo = opazujejo in zalezujejo. 2 Ker ne znam umno opisovati tvoje popolnosti in vi¬ sokosti, bom samo peval po svojem srcu. Psalm 71, 2—20. Kraljestvo Mesijevo. 543 Psalm ni čisto preroški, marveč opeva sploh trpljenje in prošnje pravičnega človeka. Vendar Pa je tudi preroški, kakor učijo sv. očetje, ker se opisovanje trpljenja vjema s Kristusovim trplje¬ njem. Zato ga moli sv. cerkev na Veliki četrtek m na praznik Marijinih sedem žalostij. Ako ga Pobožno molimo, utrdi nam zaupanje in ljubezen do Boga. Psalm LXXI. Mesija veliki vladar narodov. Bog, daj svojo sodbo kralju, in svojo pravičnost sinu kraljevemu; Da sodi 1 tvoje ljudstvo v pravično¬ sti, in tvoje ubožce v pravici. . Gore naj prinese mir ljudstvu, in hribi pravico. 2 Sodil bo ubožce ljudstva, in rešil si¬ nove ubožcev, in ponižal obrekovalca. 3 In ostal bo s solncem in pred luno, 4 °d roda do roda. Prišel bo kakor dež na runo, 5 ka¬ kor dežne kaplje, ki kapljajo na zemljo. V njegovih dneh bo vzšla pravica ln obilnost miru, dokler ne izgine luna. In gospodoval bo od morja do morja, in od reke do krajev zemlje. 6 Pred njim bodo popadali Etijopci, 7 in sovražniki njegovi bodo prah lizali. Kralji tarziški in otoki bodo prinesli darila, kralji Arabije in Sabe bodo da¬ rov pripeljali. 8 In molili ga bodo vsi kralji zemlje, služili mu bodo vsi rodovi; Ker bo otel ubožca (iz rok) mogoč- n ezu, in ubožca, ki ni imel pomočnika. 1 Sodi ni umevati samo o sodbi, ampak sploh o vladanju. 2 Povsod, po vsem svetu in po vseh krajih se bodo aza li lepi in blagi sadovi Kristusovega kraljestva. 3 Hebrejska beseda pravi: stiskalca. 4 To je: Dokler ostaneta solnee in luna, ostane tudi Mesijevo kraljestvo. 6 Dež na runo: to nas spominja čudeža Gedeonovega, 0 katerem smo čitali na str. 340 Zgodeb. Hebrejska beseda P a pravi namesto na runo: travnih. 0 Od morja do morja pomenja od Sredozemskega morja Pa do skrajnjega morja, ki je na meji zemlje. Od reke po- llle nja od velike reke Evfrata. ’ Etijopci so po hebrejskem prebivalci puščave. 8 0 Tarzisu smo že govorili. Arabija pomenja deželo jugu, Saba (ali Šeba) je bogata dežela v Arabiji, dan¬ danes morda Mareb. Prizanesel bo ubožcu in siromaku, in duše ubožcev bo otel. Iz oderuštva in krivice jih bo otel, in častitljivo je pred njim njih ime. 1 In živel bo in dali mu bodo arab¬ skega zlata, zaradi njega bodo molili vsekdar, ves dan ga bodo hvalili. 2 In žito bo v deželi vrh hribov, črez Libanon se bo vzdigoval njegov sad, in iz mesta bo zacvetlo (ljudstvo) kakor trava zemlje. Njegovo ime bodi češčeno vekomaj; dalje kakor solnee ostane njegovo ime; In v njem bodo blagoslovljeni vsi rodovi 3 zemlje, vsi narodi ga bodo po¬ veličevali. Hvaljen Gospod, Bog Izraelov, ki sam dela čuda! In hvaljeno njegovo veličastno ime vekomaj; in polna bo vsa zemlja nje¬ govega veličastva. Zgodi se, zgodi se! Ta psalm je izmed tistih znamenitih psalmov, ki naravnost prerokujejo Kristusa in njegovo kra¬ ljestvo. Sv. pevec, kralj David, se je sicer oziral tudi na svojega sina Salomona, ki je mirno vla¬ dal in kateremu je celo kraljica iz Sabe prinesla darov, toda glavno prerokovanje se je izpolnilo samo v Kristusu: le njegovo kraljestvo je od kraja do kraja zemlje, le njegovo je pravo kra¬ ljestvo pravice, pa tudi traja do konca dnij, do¬ kler ne mineta solnee in luna; le Mesija molijo vsi rodovi in kralji zemlje. Kakor je David ne¬ katere druge prerokbe izrekel o Kristusu, ki je imel biti iz njegovega rodu, tako tudi to pre¬ rokovanje o prihodnjem kralju. Misli tega psalma pa se vrstijo tako-le: Težko pričakuje prerok Mesija-kralja, zakaj izvoljeno ljudstvo tlačijo stiske. Zato prosi, naj bi Bog dal kralju svojo pravičnost in mu izročil sodbo, da bo sodil, pa tudi rešil ljudstvo krivič¬ nih stiskalcev. In Mesija prinese pravico, prinese 1 Mesija bo rešil ubožca krivice, katero mu delajo ode¬ ruhi in drugi stiskalei; Mesija ima v časti njih (ubožcev) ime. 2 In živel bo itd. lahko umevamo o Mesiju, ki bo živel in kraljeval vedno. Umevamo pa brez težave tudi o siromaku tako-le: Živel bo siromak, katerega bo rešil Mesija, in dali mu bodo arabskega zlata; zaradi tega bodo molili (ubožci) vsak dan in hvalili Mesija. 3 Zlasti iz teh besedij se vidi, da je ta psalm mesijan¬ ski, ker z istimi besedami je Bog že očakom napovedoval, da bo iz njih rodu Mesija. Glej Zgodbe, str. 73, 92, 99, 103. 544 Psalm 71.: razlaga. Psalm 72, 1—11. Sreča grešnikov minljiva. mir svojemu ljudstvu; ubogo in potlačeno ljudstvo bo rešil, mogočne in silovite stiskalce pa potla¬ čil. In ta kralj ne bo navaden človek, marveč večni Mesija, ki bo vladal brez konca, dokler ob¬ stane svetovje. Pride pa krotko in mirno, tako, da ga skoro ni opaziti: kakor pride pohleven dež, kakor je rosa padla na Gedeonovo runo, tako pride tudi Mesija. In kakšno bo njegovo vlada¬ nje, kakšna bo njegova doba? Pravičnost v po¬ polnem pomenu bo zavladala, seveda ne samo zunanja ampak tudi notranja, pravično življenje po volji božji; zato pa bo vladal tudi mir, mir medsebojni med dobrimi ljudmi, pa tudi notranji mir, mir z Bogom, mir vesti. Od vseh krajev bodo prihajali narodi in se Mesiju klanjali: od juga črni Etijopci in temni Arabci, od vshoda kralji iz Tarzisa in z otokov, in od drugih stranij — vsi ga bodo molili in mu služili. V njegovem kraljestvu bo pravica za siromaka in za stiska¬ nega človeka, zato mu bodo radi dajali naj¬ lepše darove, namreč molitev in zahvalo. In sreča bo cvetla v tem kraljestvu, zemlja bo obilno da¬ jala svoj sad. Res po pravici mu gre hvala in čast, saj on je večen, saj od njega dobivajo blago¬ slov vsi rodovi zemlje. Torej ni dvomiti, da bi ta veličastni psalm ne bil mesijanski psalm. Saj so ga tudi Judje tako umevali, stari razlagalci so ga že pred Kristusom tako razlagali in sv. očetje so ga jednoglasno razkladali v preroškem pomenu na¬ ravnost o Mesiju. Tako piše sv. Avguštin: 1 „Tudi psalm 71. ima v napisu Salomonovo ime; v njem je pa rečeno mnogo tako, kar se mu nikakor ne prilega, Kristusu Gospodu pa je očitno primerno. Zatorej se lahko razvidi, da je v onem (Salo¬ monu) napovedana le nekaka podoba, v tem pa (Kristusu) je pokazana sama resnica. Saj je znano, kako veliko je bilo kraljestvo Salomonovo, in vendar beremo, da o drugem molčim: Kralje¬ val bo od morja do morja, od reke do kraja zemlje, kar se je v Kristusu dopolnilo, kakor vi¬ dimo." Kakor govore drugi mesijanski psalmi, jednako tudi ta, o čemer smo se že doslej pre¬ pričali. In če naposled še mislimo na modre iz jutrove dežele, ki so prišli že k zibelki Gospo¬ dovi s svojimi dragocenimi darili, radi prizna¬ vamo, da se je na Gospodu prelepo dopolnilo in se v njegovi cerkvi vedno dopolnjuje preroko¬ vanje tega psalma. 1 De civitate Dei, 17, 8. .Sv. cerkev moli ta psalm na božični praznik, na praznik Gospodovega obrezovanja, na praznik sv. Treh Kraljev, na praznik presv. Jezusovega Srca, na praznik sv. Trojice in na Veliki četrtek. * * * 5 tem psalmom se končava II. knjiga psal¬ mov in s psalmom 72. se začenja III. knjiga. Psalm LXXII. O sreči grešnikov. Kako dober je Bog Izraelov tistim, ki so pravega srca! Moje noge pa so skoro omahnile, in moje stopinje so skoro izpodletele, Ker sem se srdil zaradi hudobnežev, ko sem videl srečo grešnikov. 1 Saj se (Bog) ne ozira na njih smrt, in njih rana ne traja dolgo. 2 V težavah (drugih) ljudij niso, m z ljudmi skupaj jih ne zadene šiba, 3 Zato pa jih je prijela ošabnost, pO' krila jih je hudobija in brezbožnost. Kakor iz tolšče prihaja njih hudo¬ bija; hodijo po veselju svojega srca; Mislijo in govore hudobijo; krivično govore z ošabnostjo; Na nebo stavijo svoja usta, in njih jezik hodi po zemlji. 4 Zato se obrača moje ljudstvo k njim, ker se pri njih dobe obilni dnevi, 5 6 In govore: „Kako neki Bog ve? Ah je pač kaj vednosti pri Najvišjem?“ 1 Ko sem opazoval srečo grešnikov, tedaj me je prejela nevolja; v nezaupnosti sem omahnil, kakor bi mi izpodletelo. To je seveda treba umeti v duhovnem pomenu. 2 Saj jih Bog ne konča s smrtjo ali z dolgo kaznijo. 8 Manj hudega jih zadene kakor pa pravične ljudi. Dobro vemo, da pravičnega človeka rade obiskujejo razne nesreče in nadloge. 4 To je močna podoba njih ošabnosti, ki se lahko raz¬ lično razlaga. „Zde se kakor bogovi, ki naznanjajo z neba svoja povelja in hočejo, da jih ljudje slepo slušajo kakor sužnji." (Scholz.) — „Govore celo o Bogu samem hudobno. Izmed ljudij pa ne prizanese nikomur; njih jezik teka s sumničenjem, obrekovanjem in grdenjem po zemlji in jo na¬ polnjuje z neredom in z nesrečo." (Martini.) Obojni pomen je primeren. 6 Navadni ljudje radi potegnejo s tistimi, ki so bolj imenitni in bogati, četudi so krivični. Jednako je še dandanes. Psalm 72, 12—28. Sreča grešnikov je navidezna. 545 Glej, ti so grešniki, in čeprav so bogati na tem svetu, dobivajo vendar obilnost. Zato sem rekel: „Torej sem zastonj imel v srcu pravičnost, in umil med nedolžnimi svoje roke, In sem se dal tepsti ves dan, in je bilo moje bičanje zjutraj?" 1 Ko bi rekel: „Tako bom govoril", zavrgel bi rod tvojih otrčk. 2 Premišljal sem, da bi razumel, pa bila je težava pred menoj, 3 Dokler ne stopim v svetišče božje, in ne spoznam (resnice) iz njih konca (hudobnežev smrti). Toda zaradi zvijač si jih postavil na polžka tla: treščiš jih, kadar se vzdignejo. 4 Kako so razdejani, hipoma so mi¬ nuli! Poginili so zaradi svoje krivice. Kakor izginejo sanje, kadar se kdo vzbudi, tako uničiš, o Gospod, v svo¬ jem mestu njih podobo. 5 Ko se je vnelo moje srce, in so bile moje obisti nepokojne: 6 tedaj sem bil neumen in nisem vedel. Kakor živina sem postal pred teboj, vendar sem se zmerom tebe držal. 7 Prijel si me za desnico in po svoji volji si me vodil, in s častjo si zopet me sprejel. Kaj namreč imam v nebesih, in kaj hočem na zemlji kakor tebe? Naj tudi premine moje telo in moje srce, Bog je Bog mojega srca in moj delež vekomaj. 8 1 Tepenje, bičanje naznanja razne težave in nadloge. * Tako bom govoril, kakor sem namreč govoril poprej, z nezaupnostjo. Zavrgel bi rod tvojih otrok: zavrgel bi božje služabnike, pa bi se oklenil grešnikov. 3 Nisem mogel razumeti. 4 Lepa primera: Bogastvo, posvetna sreča sta kakor gladka in opolzla tla: kadar meni človek, da stoji najviše, tistikrat pade najgotoveje. 6 V svojem mestu — n Jeruzalemu, kjer je središče vsega ljudstva. Podoba je tukaj: življenje, tudi čast, mogočnost. 6 Srce se je vnelo in obisti so bile nepokojne zaradi srda, nevoljo, suma. ’ Tu je v mislih nekak skok. Vendar si razlagamo lahko tako-le: Doslej sem mislil nespametno, vendar te ni¬ sem popustil. Še manj pa te bom zapustil odslej. Ti boš vedno moje vse, vsa moja ljubezen. Zgodbe sv. pisma I. Zakaj glej, tisti, ki gredo od tebe, poginejo; pokončaš vsakogar, ki ti je nezvest. Meni je pa dobro Boga se držati, staviti v Gospoda Boga svoje upanje: Da naznanjam vso tvojo hvalo — ob vratih hčere sijonske. Tudi ta psalm ni prav lahek, vendar raz¬ umemo kmalu glavno misel. Pevec se namreč vprašuje: Zakaj se godi hudobnežu tako dobro tukaj na zemlji? Odgovarja pasi, da ta sreča bo ob smrti minula, torej je prava sreča le ta: držati se Gospoda. Misli pa se vrstč tako-le: Čeprav je Bog dober za pravične, vendar je pevca huda izkušnjava obšla »zastran božje pra¬ vičnosti, ker je videl srečo in bogastvo krivič- nežev in grešnikov. Saj jih Bog ne kaznuje s smrtjo, in tudi njih nesreče ali kazni, ki jih za¬ denejo, ne trajajo dolgo. Težave in bolečine, ka¬ tere morajo trpeti drugi ljudje, ne pridejo nad nje, zato so pa drzni, prevzetni in počenjajo, kar se jim zljubi. Mogočno gospodujejo, kakor bi bili bogovi, in tlačijo ljudi na zemlji. Zato že tudi ljudstvo misli in govori, da je najbolje tako ravnati kakor oni, saj se dobi sreča le pri onih, češ, „kaj Bog ve in se meni za ljudi! Ko bi vedel, gotovo ne bi pustil, da bi se tako godilo. Saj vidimo, da so grešniki, pa se jim godi tako dobro, in njih bogastvo raste čim dalje bolj." In pevec je vedno pazil, da je bilo njegovo srce čisto in njegovo ravnanje nedolžno: vendar je prišla nadenj marsikaka nesreča, vse je prenesel — in čemu? Kaj ima od tega? Toda — ako bi govoril tako (n. pr.: „Zares zastonj sem bil pravičen, nič nimam od tega"), tedaj bi zatajil — tako govori — svojo vero in svoj rod. Premišljeval sem, da bi spoznal pravo, pa bilo je težko, neumevno, do¬ kler nisem šel v svetišče božje molit in prosit razsvetljenja. In tu sem spoznal resnico: Njih sreča je zanje kakor zanjka, kakoi’ polžka tla, na katerih padejo, kadar se v napuhu povzdigu¬ jejo. In kako strašan, kako nagel je njih padec! 8 Ako tako umevamo sveto besedo, kakor smo jo pre¬ stavili, tedaj je pomen: Tudi po smrti je Bog moj delež vekomaj. V tem bi imeli jako lep dokaz, daje psalmist učil življenje po smrti ali neumrljivost duše. Ume¬ vamo pa lahko tudi tako: Tako sem ljubil svojega Boga, da je od te ljubezni, od tega hrepenenja kar usahnilo ali sko- prnelo moje telo, moje srce. 35 546 Psalm 73, 1—20. Tožba zaradi razdejanega Jeruzalema. Kakor lepe sanje, tako je pred njimi njih sreča: ko se vzhudč, izginejo sanje, izgine njih navidezna sreča v nič. Kako nespametno je bilo torej, — pravi nadalje pevec —, da sem bil nevoljen in sem dvomil o božji pravičnosti! Zares kakor žival, ki nima pameti, sem bil. In vendar si ti, o Bog, vedno skrbel zame, vodil si me in me pripeljal do časti. Česa bi torej še iskal, česa si želel? Jedino Bog bodi naše hrepenenje in naš delež. Kdor zapusti Boga, zaide v pogubo; jaz pa se hočem le Boga držati in vanj upati. Vedno hočem tudi oznanjati njegova slavna dela in ga hvaliti pred Izraelci. Tako se vrste v lepem redu misli sv. pevca. Kako umno kaže svoje omahovanje! Ljubezen do Boga se mu hoče majati, ker se mu zdi, da Bog ne ljubi bolj svojih zvestih služabnikov kakor grešnike. A naposled mu izgine dvom in ljube¬ zen do Boga mu zagori še v lepšem plamenu. Sv. cerkev moli ta psalm na Veliki četrtek v spomin Gospodovega notranjega trpljenja in ve¬ like ljubezni do Boga in ljudij. Posamezne vrste pa rabi večkrat v cerkvenih opravilih. Za posa¬ meznika je malokateri psalm tako vspodbuden kakor ta psalm. Prelepa tolažba je, kadar nam izkušnjave hočejo podreti božjo ljubezen. Psalm LXXIIL Prošnja ob razvalinah jeruzalemskih. Zakaj si nas, o Bog, popolnoma za¬ vrgel? Vnel se je tvoj srd črez ovce tvoje paše. Spomni se svoje cerkve, 1 katera je bila tvoja last od začetka. Kupil si jo za delež svoje dedine; gora Sijon je, na kateri prebivaš. 2 Vzdigni svojo roko zoper njih brez- merno ošabnost; koliko hudega je storil sovražnik zoper svetišče! In so se bahali tisti, ki te sovražijo, v sredi tvoje slovesnosti, 3 In so postavili svoje bandero za zna¬ menja, ne da bi mislili, 4 na vrhu vrat. 1 Cerkev = zbor; tukaj pomenja posvečeno izraelsko ljudstvo. 2 Kupil si = pridobil, vzel si jo ti, ki prebivaš na gori Sijonu. 8 So se bahali = ošabno, divje, nespoštljivo so se vedli. V hebr. beremo: rjuli so. Slovesnosti pomenja lahko tudi svetišče. 4 Ne da bi mislili, t. j. ne da bi se ozirali na sveti kraj. Kakor v lesnem gozdu so razsekali njegova vrata hkrati, s sekiro in z dre- vačo so jih posekali. Požgali so z ognjem tvoje svetišče, do tal so oskrunili šotor tvojega imena. Rekli so v srcu — ves njih rod ob jednem: „Odpravimo z zemlje vse praz¬ nike božje!“ Znamenj naših nismo videli, preroka ni nobenega, in (Bog) nas več ne spozna. Kako dolgo, o Bog, nas bo sramo¬ til sovražnik? bo dražil do kraja na¬ sprotnik tvoje ime? Zakaj odteguješ svojo roko, in svojo desnico (držiš) v svojem naročju vedno ? Bog pa je naš kralj od vekomaj, storil je naše rešenje sredi dežele. 2 Ti si v svoji moči utrdil morje, strl si glave zmajem v vodah. 3 Strl si glave zmaju, dal si ga za jed ljudstvu etijopskemu. 4 Ti si odprl vire in potoke, ti si p°' sušil reke neusahljive. Tvoj je dan in tvoja je noč; ti S1 naredil zarjo in solnce. Ti si postavil vse mejnike zemlj 1 ’ poletje in pomlad si priredil. Spomni se tega: sovražnik sramoti Gospoda, in nespametno ljudstvo za- smehuje tvoje ime. Nikar ne daj zverinam duš, ki te hvalijo, 5 in svojih siromakov ne p°' žabi popolnoma! Ozri se na svojo zavezo, zakaj hU' dobneži zemlje imajo obilno krivič¬ nih hiš. c 1 Znamenj naših itd. pomenja lahko, da vojnih znamenj niso več videli, ker so bila vsa poteptana. Pomenja pa tudi, kakor drugi mislijo, svete praznike, ki so se naznanjali z znamenji. Naposled lahko pomenja čudeže, katerih sedaj n več ne vidijo. To se lepo vjema s tem, kar pravi pevec o preroku. Torej misel: Nobenega čudeža ne vidimo več, no benega preroka ni več v zapuščeni deželi. 2 Bešil si nas v sredi dežele, t. j.: očitno, pred vsem svetom, pred vsemi narodi. Kako umevajo razkolni Grki jr ruzalemski to „sredo dežele (zemlje)", o tem glej „Jeruza ■ romarja" str. 115. 3 Pevec nas spominja prehoda skozi Rdeče moij e - Zmaji pomenjajo Egipčane. 4 Ljudstvu etijopskemu; hebrejsko se glasi: prebiv cem puščave, to je: zverinam puščave. ( 5 To je: Ne daj sovražnikom svojih zvestih služabnikov. Psalm 73, 21—23. Prošnja. Psalm 74, 2—9. Bog sodi hudobneže. 547 Nikar ne zavrni ubožca v sramoti: ubožec in siromak bodeta hvalila tvo¬ je ime. Vstani, o Gospod, razsodi svojo pravdo! Spomni se sramotenja, s ka¬ terim te neumnež (grešnik) grdi ves dan. Ne pozabi glasu svojih sovražnikov; ošabnost onih, ki te sovražijo, gre vedno kvišku. Mila in bridka tožba se glasi iz tega psalma, tožba, ker je Jeruzalem razdejan, tempel pokon¬ čan, služba božja odpravljena. Iz tega razvidimo, kdaj nekako je zložen ta psalm. Babilonci so razdejali Jeruzalem 1. 588. pred Kr. in odpeljali Jude v sužnjost. Le nekaj malega jih je ostalo v deželi. Med temi je pač bil sv. pevec, ki je videl s svojimi očmi — saj tako živo opisuje ža¬ lostni konec templa, — kar se je godilo na sve¬ tem kraju. Pevec je bil iz Asafove pevske rodo¬ vine, iz Levijevega rodu. Misli psalmove so pa te-le: Najprej naznanja hudo žalost, da je Bog za¬ vrgel svoje ljudstvo, katero je bil od nekdaj iz¬ volil, med katerim je tudi prebival. Srd ga navdaja zoper sovražnike, ki so svetišču prizadeli toliko zla: slovesno božjo službo so razdrli z razgraja¬ njem na svetem mestu, svoja vojaška poganska znamenja so zasadili vrh vrat, vrata razbili in razsekali, svetišče zažgali in grozno onečastili. S tem so hoteli ne samo Jude zatreti, ampak tedi pravega Boga onečastiti, češ da ne bo od¬ slej v templu nič več judovske božje službe. — Nadalje omenja pevec zapuščenost v judovski de¬ želi, nato pa se obrača do Boga z vneto prošnjo, naj pomaga v tej stiski. Kako dolgo bo še tra¬ jalo to ravnanje sovražnikovo? Kako dolgo bo Pač pustil Bog to žalostno stanje, on, ki je ven¬ dar preje ljudstvu pomagal z mogočnimi in obil¬ nimi čudeži! Saj je pomagal v Rdečem morju, Mer je potopil Egipčane; v puščavi, kjer je dal Izraelcem vode; v reki Jordanu, črez katero so šli Izraelci po suhem. In Bog je ustvaril vse, on je gospodar vsemu stvarstvu: zaradi tega naj Pomaga, naj ne da svojega svetega ljudstva v roko poganom, marveč naj se spomni svoje za¬ veze z ljudstvom, pa naj ne pusti, da bi ga na¬ sprotniki božjega kraljestva sramotili in se v ošabnosti zoper njega povzdigovali. 8 Latinske besede razlagajo različno; nam-se zdi naša Prestava lahka. Hebrejsko besedo prestavljajo tako-le: Glej na zavezo, ker koti dežele so polni razbojniških jam. Ta psalm je prav lepa molitev, da bi Bog dal pomoč tudi sveti cerkvi, ki je v stiskah, včasih kakor razdejana od sovražnikov. Pa tudi trpljenja Kristusovega se spominjamo s tem psal¬ mom, saj je rekel Gospod: Poderite ta tempel in v treh dneh ga bom postavil. On pa je govoril o templu svojega telesa. 1 Podrli so ta tempel, ko so Gospoda usmrtili, zato moli sv. cerkev ta psalm na Veliki četrtek in na praznik sv. Rešnje Krvi Gospodove. V navadni vrsti v tednu se pa moli v jutranjicah za četrtek. Psalm LXXIV. Sodba s hudobneži, pomoč pravičnikom. Slavili te bomo, o Bog, slavili in klicali tvoje ime. Pripovedovali bomo tvoja čuda: 2 ,,Kadar pride pravi čas, sodil bom pra¬ vično. 3 Čeprav se raztaja zemlja in vsi, ki na njej prebivajo: jaz utrdim njene stebre. 4 Hudobnežem govorim: »Nikar ne delajte hudo!« in hudodelcem: »Nikar ne povzdigujte svoje moči!« Nikar ne povzdigujte visoko svoje moči, ne govorite hudo zoper Boga!“ Zakaj ne od vshoda, ne od zahoda, ne od gora v puščavi (ne pride pomoč): ker Bog je sodnik. 5 Tega poniža in onega poviša; čaša namreč močnega vina je v roki Go¬ spodovi, polna namešanega; 6 1 Jan. 2, 19. 21. 2 Od tukaj naprej pa do besed Zakaj ne od vshoda... govori Bog sam. Sv. pevec opeva božjo ostro pravičnost tako živo, da govori, kakor bi govoril Bog sam. 3 Kadar pride pravi čas . . . Bog ne pričakuje pri¬ pravnega časa, kakor bi bil od ljudij odvisen, saj je vse¬ mogočen in dela, kadar sam hoče: vendar on je neskončno moder in dela tedaj, kadar je za njegov namen najprimernejše. 4 Čeprav se raztaja zemlja . . . pomenja: Čeprav bi zeinlja ali vsa izraelska dežela skoprnela in se razpršila od strahu pred hudimi sovražniki, jaz (Bog) jo zopet utrdim in okrepčam. 5 Od nobenega ljudstva ni pomoči, od nobene strani ne pride. Gore v puščavi so gore na južni strani sv. dežele. 6 Tukaj govori sv. pevec o kazni Izraelovih sovražnikov. Sovražnika poniža, Izraelce pa poviša. Kazen se tukaj pri¬ merja s čašo, v kateri je prav močno, opojno vino, celo na- mešano z dišavami, da bolj omami človeka. Kakor bi dal take omamljive pijače piti, tako kaznuje Bog grešnike. 35* 548 Psalm 74, 9—11. Kazen hudobnežev. Psalm 75, 2—13. Zahvala po zmagi. In nagne (da piti) sem in tj e; pa nje¬ gova gošča ni izpraznjena, pili bodo vsi grešniki na zemlji. 1 Jaz pa bom pripovedoval na veke, pel bom Bogu Jakopovemu. In razdrobil bom vso moč grešnikov, in povišala se bo moč pravičniku. 2 Zložil je ta psalm, kakor napis pravi, pevec iz rodovine Asafove. Glavna misel mu je, da Bog pomaga pravičnemu človeku, potare pa in kaz¬ nuje hudobneža. Zato je pa prav, da Boga hva¬ limo, da njegova dela pripovedujemo, pa tudi, da ga prosimo in kličemo na pomoč. Vsa božja dela so pravična; vsako delo božje je takorekoč božja sodba. In Bog grešnika opominja in svari, naj nikar v svoji hudobiji ne ostane ošaben in trdo¬ vraten. Tudi napoveduje ostro kazen, katera go¬ tovo zadene vse nasprotnike, ako se ne izpre- obrnejo. — Te misli razkazuje naš pevec v lepi, živi besedi, in govori nekatere vrstice v imenu Boga samega. Morda so tiste besede povzete iz kakšne druge znane pesmi, in pevec jih je samo lepo vpletel v svoje svarjenje. Sv. cerkev moli ta psalm na Veliki četrtek v spomin, da je Kristus premagal satana in greh, pa tudi v spomin, da sovražniki pravičnega človeka ne bodo vedno ošabni in mogočni, marveč pride nadnje kazen, kakor je res prišla nad trdovratne Jude. Nadalje ga molimo ob praznikih apostolov v spomin, da jih je utrdil kakor stebre v svojem kraljestvu, da je povzdignil njih moč, a ravno po njih potere sovražnike svojega kraljestva. Po vrsti molimo ta psalm v dnevnem opravilu v četrtek. Psalm LXXV. Zahvala za zmago nad sovražnikom. Sloveč je v Judeji Bog, v Izraelu je veliko njegovo ime; In njegovo mesto je v mestu miru, in njegovo bivališče na Sijonu. 3 * * * * 1 In nagne sem in tje: da piti temu, potem drugemu, potem tretjemu, da vsi pije. In gošča iz keliha ne poteče, dokler ne pijejo vsi grešniki in hudobneži. 2 Sv. pevec hoče Bogu pevati hvalo, njegova dela pa oznanjati ljudem. Tudi sam hoče delati zoper grešnike in njih moč zdrobiti, tako se bo povišal pravični Izraelec. — Nekateri razlagajo zadnjo vrstico tako, kakor da bi jo govoril zopet sam Bog. 3 Mesto miru je Salem ali Jeruzalem. Bivališče na Sijonu je tempel. Tam je zdrobil močne loke, škite, meč in vojsko. Čudovito si zažarel z večnih gora; 1 prestrašili so se vsi nespametnega srca. Zaspali so v svojem spanju, 2 mogoč¬ neži niso ničesar našli v svojih rokah. Od tvojega pretenja, o Bog Jakopov, so zaspali, ki jahajo na konjih. Strašan si ti: kdo se ti ustavi, kadar se vname tvoja jeza? Z neba si oznanil sodbo: zemlja se je potresla in omolknila, Ko je k sodbi vstal Bog, da bi rešil vse potrte v deželi. Zakaj jeza človekova te bo hvalila, in ostanek srda te bo poveličeval. 3 Obljubite in dopolnite (obljubo) Go¬ spodu svojemu Bogu — vsi, ki ste okoli njega, prinesite mu darov! Strašnemu in njemu, ki potare na¬ puh poglavarjev, strašnemu pri kraljih zemlje. Ta psalm je zložen ob isti priliki kakor psalm 45. (Glej str. 518.) Čudovito je bil Bog pomagal mestu Jeruzalemu in vsem Judom. Ta dogodek je vse, bližnje in daljnje, pretresel tako, da so ga gotovo raznovrstno opevali. Misli so veličastne, pa kratko povedane. Bog je gospodar svete dežele, Bog je gospodar izraelskega ljud¬ stva. Izvolil si je pa goro Sijon in Jeruzalem za svoj sveti kraj: zato je strl sovražnika, ki je udaril nad sveto mesto. Angel je prišel z neba v moči božji, in sovražniki so se prestrašili. I 11 zaspali so v smrti, ostali so praznih rok oni, ki so se nadejali bogatega plena. Poprej še krepki na svojih konjih, zapadli so smrti zaradi kazni božje. Zares, Bog je strašan, kadar udari na člo¬ veka njegova kazen; nihče se mu ne more ustav¬ ljati. Z nebes je naznanil svojo obsodbo in kazen svojih sovražnikov, zemlja pa se je stresla od strahu in obmolknila, ko je Bog prihajal svojemu 1 Zažarel, tj.: Bog, pokazal si svojo svetlobo, svoj blišč, svojo slavo, ker si prišel na pomoč. Večne gore so zlasti Sijon z drugimi jeruzalemskimi hribi. Večne = jako stare, od nekdaj, potem tudi: visoke gore. 2 Spanje je tu pesniška beseda za smrt. 3 Tako prelagamo z ozirom na pomen hebrejske besede. Tudi hudi nasprotniki te bodo hvalili, ker jih bodo izpre- obrnile in ukrotile hude kazni božje. Ostanek srda pomenja tiste, katerih srd božji ni pokončal; ker jim je Bog priza¬ nesel, bodo mu hvaležni. Psalm 76, 2—21. Spomin prejšnjih dobrot. 549 ljudstvu na pomoč. Zaradi tega bodo vsi ljudje Boga slavili, cel 6 sovražniki; rešeni Izraelci naj bi tudi z zunanjimi deli, z daritvami, Boga častili, ker je premagal njih mogočnega sovražnika. Kristus je premagal hudobnega duha in nas rešil večne smrti in peklenskega strahu. Zato moli sv. cerkev ta psalm v spomin našega odre¬ šenja na Veliki četrtek in petek, in na praznik pet krvavih ran Kristusovih. Moli ga tudi na praznik Jezusovega izpremenjenja. Kadar ga mo¬ limo , prosimo Boga, naj reši tudi sv. cerkev iz rok njenih hudih sovražnikov. Psalm LXXVI. Spomin G-ospodovih del tolaži v bridkosti. Glasno sem klical h Gospodu, kli¬ cal sem k Bogu, in uslišal me je. V svoji bridkosti sem iskal Boga, po noči sem dvigal proti njemu roke, in nisem se varal. 1 Nisem se mogel potolažiti: spomnil sem se Boga in se razveselil. Premiš¬ ljeval sem, in moj duh je omagal; Moje oko se je vzdramilo pred ču¬ vajevim klicem; prestrašil sem se in nisem govoril. 2 Premišljeval sem nekdanje dni, in davna leta sem imel v spominu. In preudarjal sem po noči v svojem srcu, in premišljeval in preiskoval svo¬ jega duha. »Ali bo neki Bog na veke zavrgel, a li ne bo več milostljiv? Ali bo za vselej odvzel svojo milo¬ srčnost — od roda do roda? Ali bo zabil Bog smiljenja, ali bo zadržal svoje milosti v svoji jezi?“ Tedaj sem rekel: „Sedaj sem spo¬ znal: To je prememba desnice Naj¬ višjega/ 13 Spominjal se bom del Gospodovih, da, spominjal se bom tvojih čudežev °d začetka. In premišljeval bom vsa tvoja dela, ln preudarjal vse tvoje sklepe. 1 Nisem zastonj prosil, ker Bog me je uslišal. 2 Vzbudil sem se, predno je bilo treba; p.o noči nisem tno gel spati. — Stari so delili noč v „straže“. 3 To je: Sedaj začenjam spoznavati, da je Bog sam ukrenil, da je sam tako premenil našo srečo. Bog, tvoja pot so svetost. Kateri bog je velik kakor naš Bog? Ti si Bog, ki delaš čuda. Med ljudstvi si pokazal svojo moč; rešil si s svojo roko svoje ljudstvo, si¬ nove Jakopove in Jožefove. 1 Vode so te videle, o Bog, vode so te videle, in so se bale, in prestrašile so se globine. Močno je bilo šumenje voda; oblaki so doneli, Ker tvoje pušice so švigale, grom se je glasil kakor dr Čanje. Zemljo so osvetljevali tvoji bliski, majala in tresla se je zemlja. V morju je tvoja pot, in tvoje steze so v obilnih vodah, in tvoji sledovi se ne vidijo. 2 Peljal si svoje ljudstvo kakor ovce — z roko Mojzesovo in Aronovo. Iz pazljivega branja smo spoznali, da opeva sv. pevec žalost ob hudi stiski. Da bi se potola¬ žil in osrčil, spominja se nekdanjih časov, zlasti čudovitega rešenja v Rdečem morju. Zložil je pa psalm neki pevec iz Asafove rodovine. Misli so te-le: Po dnevu in po noči kliče h Gospodu, ker je v bridkosti — pač zato, ker je prišla huda stiska nad ljudstvo. Ni se mogel pomiriti. Ko se je pa spomnil Boga, prešinilo ga je zopet ve¬ selje. In zopet ga je obšla bridkost, in otožnost mu ni dala niti spati, ni mu dala govoriti. Zdelo se mu je, kakor da je Bog za vselej zavrgel svoje ljudstvo; kadar je mislil na nesrečo svojih rojakov, vznemirjalo ga je to, ali ni morda Bog sedaj čisto pozabil ljudstva in mu popolnoma od¬ tegnil usmiljenje. Kar se mu naglo zasveti v mislih, in spozna, da Bog tako ravna po svoji mogočno¬ sti in svetosti. Bog sam je poslal stisko nad Iz¬ raelce, saj je tako storil tudi nekdaj v davnih časih. Toda v stiski je pokazal mogočno svojo roko, saj je rešil Izraelce tudi iz najhujše nevar¬ nosti. Ko so Egipčani črez Rdeče morje udrli za Izraelci, kako strahovita kazen je prišla nad ne¬ vernike! Med viharjem so se zgrnile vode in po¬ topile sovražno vojsko, Izraelce pa je Bog po 1 V naslednjih vrsticah opisuje pevec pesniško, kako je Bog rešil Izraelce v Rdečem morju in kako je ob jednem pokončal Egipčane. Bog je poslal nad nje strahovit vihar, in vode so se črez nje zgrnile. (Glej Zgodbe, str. 203 in 204.) a Bog je peljal svoje ljudstvo po suhem skozi morje, ki se je potem zgrnilo in izbrisalo vsak sled. 550 Psalm 77, 1. 2. Spomin davnih dogodkov. suhem prepeljal črez morje kakor pastir svojo čredo. — Četudi pevec ni povedal še posebej, vendar si vsak čitatelj lahko dostavi to misel: Torej bo Bog pomagal tudi sedaj, samo zaupati treba vanj in ga prositi pomoči. Ker je bilo izraelsko ljudstvo večkrat v nad¬ logah, zato ne vemo, ob kateri stiski je bil zlo¬ žen ta psalm; morda ga je peval sv. pesnik v babilonski sužnjosti. Pesem je jako lepa, ker tako natančno opisuje srčno žalost, razne misli in raz- njega mu dal piti kelih, pa iz tega trpljenja ga, bo rešil in ga skozi njegovo kri peljal do zmage nad peklenskim sovražnikom, skozi njegovo kri bo peljal izvoljeno ljudstvo — vernike — prot 1 obljubljeni deželi. V takih mislih moli sv. cerkev ta psalm na Veliki četrtek v spomin Gospodovega trpljenja, posebej v spomin njegove molitve na Oljski gori. V navadni vrsti se moli ta psalm v dnevnem opravilu v četrtek, moli se pa tudi ob posvečevanju zvonov. Ovčji pastir pelje svojo čredo. (Glej str. 549 &.) lična čustva, ki so ga navdajala in gibala sem I in tje. Zato se prav dobro prilega žalostnemu, trpečemu srcu. Naš Gospod je pil grenki kelih žalosti že na Oljski gori, ko je imel pred očmi svoje trpljenje, pa tudi trdovratne svoje rojake, trdovratne grešnike, ki bodo zametovali sadove njegove smrti. V tej bridkosti je naš Izveličar molil za pomoč, za tolažbo. Angel je prišel iz nebes in ga potolažil, ker Gospod je bil tudi človek, pa je zato čutil človeško žalost in tudi po človeško sprejel tolažbo. Ta tolažba je bila zanj misel, da je Bog iz ljubezni do človeškega rodu njega odmenil za trpljenje, iz ljubezni do Psalm LXXVII. Spomin nekdanjih dogodkov naj svari Izraelce. Čuj, moje ljudstvo, mojo postavo, nagnite svoja ušesa k besedam mo¬ jih ust! Odprl bom v prilikah svoja usta; go¬ voril bom skrivnosti iz davnih časov. 1 Prilike ali primere so vzgledi, ki nam kažejo ali po¬ jasnjujejo kako Višjo resnico. Skrivnosti so prav za prav uganke, katere je treba razrešiti ali razvozlati. — Sv. pevec hoče povedati dogodke iz najstarejših časov, dejali bi, od za¬ četka sveta; v teh dogodkih pa je tudi poseben ali skrivnosten nauk, in tega hoče pevec položiti na srce svojim rojakom. Psalm 77, 3—29. Spomin davnih dogodkov. 551 Kar smo slišali in čuli, in so nam pripovedovali očetje naši, Nečemo zamolčati njih otrokom — v poznejšem rodu; Hvalo Gospodovo pripovedujemo, in njegova mogočna in čudovita dela, katera je storil. Zakaj v Jakopu je naznanil povelje, in dal postavo v Izraelu, Katero je ukazal našim očetom, da naj jo uče svoje sinove, da jo spozna poznejši rod. 1 Sinovi, ki bodo rojeni, pridejo in povedo svojim sinovom, Da postavijo v Boga svoje zaupa¬ nje, in ne pozabijo del božjih, in drže njegove zapovedi, 2 Da ne bodo kakor njih očetje, rod hudoben in uporen, 3 Rod, ki ni prav obrnil svojega srca, in čegar duh se ni Bogu zaupal. Sinovi Efrajimovi, kateri so lok na¬ penjali in streljali, zbežali so ob času vojske. 4 Niso držali zaveze božje, in po nje¬ govi postavi niso hoteli ravnati; In so pozabili njegovih dobrot, in njegovih čudežev, katere jim je pokazal. Vpričo njihovih očetov je storil ču¬ deže v deželi egiptovski, na polju Ta- niškem. 5 6 1 Da je Bog tako ukazal, beremo v V. bukvah Mojze¬ sovih, v naših Zgodbah na str. 295. 2 Namestu: Da postavijo v Boga svoje zaupanje, bi rekli krajše in bolje po slovensko: Da zaupajo v Boga. Toda pomniti moramo, da je naš psalm pesem, v kateri so besede ^utne, čeprav nekoliko nenavadne. Postaviti zaupanje po- ln enja, da obrnemo zaupanje v Boga, kakor bi na trdna tla Postavili kako stvar, da močno stoji. 8 Izraelci so bili proti Bogu, ki jih je obsipal s toliko dobrotami, res hudobni, pa tudi uporni, ker so se Bogu ustavljali in ga dražili, kakor pravi latinska beseda,. 4 Ker govori pevec zlasti o dveh rodovih, o Efrajimo- V0 m in Judovem, zato omenja precej tukaj rod Efrajimov, ko je poprej govoril o hudobnosti izraelski. Sicer se pa ime¬ nujejo tukaj Efrajimovci namestu vseh nepokornih Izraelcev, ker so ob času sodnikov delali veliko nereda med drugimi Izraelci in kazali svojo ošabnost. Skoro gotovo se ta vrsta ezira na to, da so bili Izraelci (med njimi v prvi vrsti Efra¬ jimovci) v boju s Filistejci hudo pobiti in so jim Filistejci vzeli skrinjo zaveze. (Glej Zgodbe, str. 369.) " 6 Pevec se spominja največjih čudežev v izraelskih zgodbah; ti so se godili v Egiptu in v puščavi. Taniš se Pretrgal je morje in jih prepeljal skozi, postavil je vode kakor v mehu. 1 In peljal jih je z oblakom po dnevu, in vso noč s svetlim ognjem. Skalo je razklal v puščavi, in napojil jih je z vodo kakor ob bogatem vrelcu. In iz skale je poklical vodo, in dal vodo vreti kakor potoke. Pa zopet so grešili zoper njega, k jezi so razdražili Najvišjega v suhi puščavi; In so izkušali Boga v svojih srcih, da so prosili jedij po svojem poželenju. In slabo so govorili o Bogu; rekli so : ,,Ali bo mogel Bog pripraviti mizo (obed) v puščavi? Pač je udaril skalo in so pritekle vode, in potoki so se razlili: Ali bo pa mogel dati tudi kruha, in pripraviti mizo svojemu ljudstvu?” Zato je slišal Gospod in se je raz¬ srdil; in ogenj se je vnel v Jakopu in jeza se je vzdignila zoper Izraela, Ker niso verjeli Bogu, in niso upali v njegovo rešenje. In ukazal je oblakom zgoraj, in od¬ prl je vrata nebesom; In dežil jim je mano za jed, in dal jim kruha nebeškega. 2 Kruh angelski je jedel človek, ži¬ veža jim je dal v obilici. 3 Jugu je dal pihati izpod neba, in poklical je v svoji moči veter afriški, In sipal je nadnje meso kakor pepel, in krilate ptice kakor morski pesek. In popadale so sredi njih tabora, okrog njih šotorov. Jedli so in se prenasitili; česar so poželeli, jim je prinesel, in njih želje jim ni odrekel. imenuje po hebr. Zoan; bilo je jako staro mesto v dolenjem Egiptu, tam, kjer so bivali Izraelci in kjer so bili tudi Faraoni. (Da je Taniš staro mesto, omenja sv. pismo, a pravi tudi, da je Hebron sezidan sedem let poprej kakor Taniš. Glej Zgodbe, str. 265.) 1 Vode so stale tako po koncu, kakor bi bile v posodi. Hebrejska beseda pa tudi lepo pravi: Postavil je vode kakor jez ali zid, ali: kakor snopje, kakor razlagajo drugi. 2 Kruh nebeški se imenuje mana, ker je prišla z neba. 8 Kruh angelski (angelov) se imenuje mana, ker je prišla iz bivališča ali iz kraja angelov. V hebrejskem beremo: Kruh močnih, t. j. angelov. 552 Psalm 77, 30-62. Spomin davnih dogodkov. Še so bile njih jedi v njih ustih, in jeza božja je prišla čreznje; 1 In je umorila njih močne, in potrla cvet Izraelov. Ob vsem tem so še grešili, in niso verjeli njegovim čudežem. In njih dnevi so minuli v ničevosti, in njih leta v naglosti. Ker jih je moril, so ga iskali, in so se izpreobrnili, in zjutraj so prišli k njemu. In spomnili so se, da je Bog njih pomočnik, in Bog veličastni njih od¬ rešenik ; In ljubili so ga samo z usti, in z jezikom so se mu lagali; Njih srce ni bilo resnično ž njim, 2 in niso zvesto držali njegove zaveze. On pa je bil usmiljen in jim je od¬ pustil njih grehe, in jih ni pokončal. Obilnokrat je odvrnil svojo jezo, in ni vnel vsega svojega srda. Spomnil se je, da so meso, sapa, ki gre in se ne vrne. Kolikokrat so ga razsrdili v puščavi, k jezi ga razdražili v pustinji! In zopet so izkušali Boga, in sve¬ tega Izraelovega so zdražili. Niso pomnili njegove roke od tedaj, ko jih je rešil iz rok stiskajočega človeka, Kako je storil svoja znamenja v Egip¬ tu, in svoje čudeže na polju Taniškem, Ko je premenil v kri njih reke in njih dežnico, da je niso pili. Poslal je nadnje muhe, ki so jih pikale, in žabe, ki so jih končevale; In rji je dal njih sadeže, in njih delo kobilicam; In s točo je razdejal njih vinograde, in njih murve z mrazom, In njih živino je prepustil toči, in njih posestva ognju; Poslal je črez nje srd svoje nevolje, nevoljo, jezo in nadlogo, poslal po hu¬ dih angelih. 1 Jeza zaradi tega, ker so grešili s preveliko poželji- vostjo in z nezmernostjo. 2 Niso bili odkritosrčni, niso se izpreobrnili resnično, ampak samo po zunanje. Pot je naredil svoji jezi, ni priza¬ nesel s smrtjo njih življenju; tudi njih živino je pograbil s smrtjo. Udaril je vse prvorojeno v deželi egiptovski, prvence vseh njih bolečin v Kamovih šotorih. Svoje ljudstvo pa je odpeljal kakor ovce, in jih pripeljal v puščavo kakor čredo. Vodil jih je v zaupanju, 2 in niso se bali, in njih sovražnike je zagrnilo morje. In peljal jih je k svoji sveti gori, h gori, katero je pridobila njegova desnica ; 3 Izpred njih pa je izgnal narode, in deželo jim je razdelil z žrebom in me¬ rilom, In dal je rodovom izraelskim pre¬ bivati v njih 4 šotorih. Pa izkusili in razdražili so Boga naj¬ višjega, in njegovih postav niso držali- In obrnili so se proč in niso ču¬ vali zaveze, kakor njih očetje; izpre- vrnili so se kakor slab lok. 5 K jezi so ga zdražili na svojih hri¬ bih, in s svojimi maliki so ga izzvali k togoti. Bog je slišal in jih zaničeval, 6 skoro na nič je spravil Izraela; Zavrgel je šotor v Šilu, 7 svoj šotor, In svojo moč je dal v sužnjost, in svojo lepoto v roke sovražniku; 8 In zgrabil je z mečem svoje ljudstvo, in dedino svojo je zavrgel. ’ Kar je prvo rojeno v bolečinah. 2 Vodil jih je varno, da so mu zaupali. 8 Ta sveta gora pomenja sploh vso kanaansko deželo, ki je gorata. Pridobila njegova desnica pomenja, da je Bog Izraelcem pomagal pridobiti si kanaansko deželo. Tudi dru- godi se imenuje Kanaan gora, n. pr. v Mojzesovi pesmi: Zasadil jih boš na gori svoje dedšeine .... (Glej Zgodbe, str. 207. Prim. V. Mojz. 32, 13; Iz. 65, 9; Ezek. 36, 2.) 4 V njih šotorih = v šotorih izgnanih narodov. 6 Izraelci so zapustili Boga in njegove zapovedi; i' zne ' verili so se mu in so postali kakor slab lok, ki nima nič moči, pa tudi ni moči streljati ž njim na pravo stran. 8 Zaničeval jih je = studili so se mu zaradi malikovanja. ’ Silo, v rodu Efrajimu, je bil tisti kraj, kjer je bil sveti šotor od Jozuveta do Helija. 8 Moč in lepota zaznamujeta tukaj skrinjo zaveze, ker nad njo, med obema kerubina, je bil prestol božjega veličastva Psalm 77, 63—72. Spomin davnih dogodkov. 553 Njih mladeniče je požrl ogenj, in njih device jih niso obžalovale. 1 Padli so z mečem njih duhovniki, in nihče ni jokal za njih vdovami. Tedaj se je vzbudil Gospod kakor speči, kakor junak, ki je vina pijan, 2 In udaril je po hrbtu svoje sovraž¬ nike, in dal jim je večno sramoto. Zavrgel je šotor Jožefov, in ni iz¬ bral rodu Efrajimovega; Izbral pa je rod Judov, goro Sijon, katero je ljubil; In sezidal si je svetišče kakor rog samorogov v svoji deželi, katero je utrdil na veke; In izbral je Davida, svojega hlapca, in potegnil ga od ovčjih čred, izza do¬ ječih ga je vzel, Da pase Jakopa, svojega hlapca, in Izraela, svojo last. In pase jih z nedolžnim srcem, in vodi jih z umno roko. Ta jako lepi psalm je zložil Asaf, ki je živel ob času Davidovem, 3 zložil v nauk izraelskemu ljudstvu. Nauk je pa ta-le: Naj se uči izraelsko ljudstvo spoštovati in držati božje zapovedi. V ta namen naj premišljuje dobrote, katere je Bog izkazal Izraelcem v nekdanjih časih; naj se dadd svariti, da ne bodo tako nehvaležni, kakor so bili njih očetje. — Ker smo dovolj slišali o ne¬ kdanjih zgodbah in nam torej ni težko umeti tega psalma, ne bomo premišljevali posameznih vrstic na dolgo, saj smo že preje omenili manj umevne stvari. Le nekaterih besedij se spom¬ nimo še posebej! Mana se imenuje kruh z nebes ali nebeški, kruh angelov. Kako lepo se to pri¬ lega sv. Rešnjemu Telesu, čegar predpodoba je bila mana! Mana ni bil kruh zemeljski; Bog jo 1 Huda vojska je pokončala vso mladeniče; deklice niso iz strahu glasno žalovale za svojimi ženini, kakor je bilo sploh navada. 2 Prav lepa primera, kako je Gospod prišel v najhujši stiski na pomoč svojemu ljudstvu. Preje je bil, kakor bi bil spal, pozneje pa, kakor bi se bil vzbudil, ko je udaril po sovražnikih. 3 Nekateri razlagalci mislijo, da je zložil psalm neki pevec iz Asafove rodovine, ki je živel v poznejšem času, ko so bili Izraelci že razdeljeni v dve kraljestvi, južno judov¬ sko, in severno izraelsko, v katerem je bil glavni rod efra- jimski. Toda naša razlaga je mnogo ložja, zato se nam zdi bolj resnična. je dajal po svoji čudoviti vsemogočnosti. Tudi sv. Rešuje Telo je kruh iz nebes, ki nam ga daje Jezus. Sv. Rešnje Telo ni kruh angelov v tem pomenu, kakor bi ga angeli uživali, temveč angeli ga časte in molijo. — Izraelci, ki so se preveč najedli mesa, so nam svarilen vzgled, naj se varujemo požreš¬ nosti; potem nas njihov vzgled svari, naj ne bomo nezaupni do Boga, naj ne popustimo njegove po¬ stave, naj ga ne nehamo častiti, naj ne iščemo sreče drugodi kakor pri njem. Posebno vneto pa nam opisuje psalm božje usmiljenje. Jeza božja se da hitro potolažiti; ko se povrne človek k Bogu, pripravljen je tudi Bog, da mu odpusti greh in prizanese krivico. Zraven teh splošnih naukov, ki veljajo tudi za nas, uči pa sv. pevec posebej še Izraelce svoje dobe. Efrajimov rod je bil sicer najmočnejši med izraelskimi rodovi. Tudi je hotel biti vedno ne¬ kako na čelu drugim rodovom. Toda — Bog ni izbral kralja iz Efrajimovega rodu, tudi ni pu¬ stil, da bi skrinja zaveze ostala v Šilu med Efrajimovem rodom, marveč na Sijonu si je iz¬ volil svoje prebivališče, tukaj je postavil David novi sv. šotor in tukaj 1 se je imel sezidati veliki tempel. Da bi torej Efrajimci spoznali sodbo in voljo božjo in se ne spotikali nad novo uredbo, uči jih psalmist prav jasno, kako je prišlo vse to, kako je bil David izvoljen za kralja, ki sedaj modro vlada svoje ljudstvo. V tem je res neka skrivnost božja, kakor pravi pevec od začetka. Sv. Matevž nam pripoveduje v 13. poglavju več prilik našega Gospoda. Na koncu pa pravi: Vse to je Jezus množicam govoril v prilikah, in brez prilik jim ni govoril, da se je dopolnilo, kar je govorjeno po preroku, ki pravi: Odprl bom v prilikah svoja usta in bom izrekel skrito od za¬ četka sveta. 2 Torej je v našem psalmu tudi pre¬ rokovanje o Jezusu, in sv. pevec Asaf sam je predpodoba Gospodova. Kakor je Asaf govoril v prilikah in učil ljudstvo z lepimi zgodbami, tako tudi naš Izveličar, čegar prilike so po svoji mo¬ drosti in lepoti res najboljša priča, da so beseda božja. 1 Prav za prav na Moriji. Vendar se splošno Morija s Sijonom skupaj umeva kot jedna Sijonska gora. Zlasti se še zato navadno omenja bivališče ali svetišče božje na Sijonu, ker je David sv. šotor postavil na pravi gori Sijonski. Zaradi te posebne imenitnosti, ker je bil namreč na Sijonu sv. šotor kakor tudi Davidov kraljevski grad, imenuje se večkrat Sijon namestu vsega jeruzalemskega mesta. 2 Mat. 13, 34. 35. 554 Psalm 78, 1—13. Tempel oskrunjen, mesto razdejano. Psalm 79, 2. 3. Vsakdo, ki naš psalm premišljeno moli, za¬ jema iz njega obilno nauka. Sv. cerkev ga moli po navadni vrsti v dnevnem opravilu za četrtek. Psalm LXXVIII. Prošnja ob jeruzalemskih razvalinah. O Bog, neverniki so prišli v tvojo lastnino, oskrunili so tvoj sveti tempel, Jeruzalem so naredili za grobljo. 1 Trupla tvojih hlapcev so vrgli za jed pticam neba, meso tvojih svetni¬ kov zverinam zemlje; Njih kri so razlili okrog Jeruzalema kakor vodo, in nikogar ni bilo, da bi jih pokopal. 2 V sramoto smo prišli pri naših so¬ sedih, v zaničevanje in zasmehovanje tistim, ki so okrog nas. Kako dolgo, Gospod, se boš hudo srdil, in se bo vnemala tvoja jeza ka¬ kor ogenj ? Razlij svoj srd nad nevernike, ki te ne poznajo, in nad kraljestva, ki te ne časte! Ker Jakopa so požrli, in njegov kraj so razdejali. Ne spominjaj se naših starih grehov, brzo naj nas prehiti tvoje usmiljenje, ker smo obubožali jako. Pomagaj nam, Bog naš izveličar, in zaradi slave svojega imena, Gospod, reši nas, in odpusti nam naše grehe zaradi svojega imena. Da ne poreko med narodi: ,,Kje je njih Bog?“ naj se pokaže pred našimi očmi maščevanje nad neverniki zaradi krvi tvojih služabnikov, katero so prelili. Naj pride pred tvoje obličje ječanje jetnikov, s svojo močno roko ohrani sinove umorjenih. 3 In povrni našim sosedom sedemkrat njih zasramovanje, s katerim so te za¬ sramovali, o Gospod! 1 V grobljo — tako smo prestavili po hebr. besedi, ki je primernejša kakor latinska: stražnica v sadnem vrtu. 2 Velika nesreča je bila za Izraelce ta, da se niso mrliči pokopali. 8 Po hebrejski besedi pa: ohrani tiste, ki so za smrt namenjeni. . Mi pa, tvoje ljudstvo in ovce tvoje paše, te bomo hvalili vekomaj; od roda do roda bomo oznanjevali tvojo hvalo. Bridka žalost se glasi iz tega psalma. Sv. pevec iz Asafovega rodu ima pred očmi vso grozo, ki jo je doživel ob razdejanju nesrečnega mesta. Sveta dežela, sveto mesto, sveti tempel — vse je prišlo nevernikom v roke! To, kar je božja last, kar je Bogu posvečeno in kar se je skrbno varo¬ valo pred pogani —, to je sedaj ognušeno in raz¬ dejano! Kolika žalost za pobožno judovsko srce! Z mrliči so napolnili razvaline, pustili so jih ne¬ pokopane v jed pticam in zverinam. Kakor v po¬ tokih je'tekla kri lastnih sinov okoli Jeruzalema. Tako seje godilo v domači deželi izvoljenemu ljudstvu. Pač si lahko mislimo, kako potrti so bili tisti, ki so še ostali živi, kakor naš pevec. In to ga tudi peče, da poganski sosedje zasme¬ hujejo Izraelce, nje, katerih čast je ta, da so božje ljudstvo. Tu privre pevcu iz dna srca mila in goreča prošnja, naj se Bog usmili potrtega ljudstva, naj mu odpusti grehe, kazen pa naj razlije nad hudobne in neverne sosede; naj nikar ne pripusti, da bi oni njega samega sramotili, mar¬ več naj pride nadnje zasluženo maščevanje. Večno zahvalo obeta Bogu pevec za to dobroto. — To so misli, katere so se pevcu izlile v to ganljivo žalostinko. Iz tega tudi lahko povzemamo, kdaj je bil zložen naš psalm. Najlože rečemo, da ga je pevec zložil kmalu po razdejanju mesta. Sv. cerkev moli ta psalm po navadni vrsti v dnevnem opra¬ vilu za četrtek. Ko ga molimo, spomnimo se, kaj stori z nami hudobni duh, ako nas premaga, kakšno razdejanje je v duši po grehu; spomnimo se pa tudi, kako smo potrebni božjega usmiljenja! Zato sv. cerkev prav pogostoma rabi posamezne vrste tega psalma v postnem času, ko se obra¬ čamo k Bogu v pokori. Spoznajmo božjo ljube¬ zen tudi v tem, da nas tepe, ker hoče, da bi se k njemu obrnili z odkritosrčnim kesanjem! Psalm LXXIX. Prošnja, da bi Bog obnovil izraelsko ljudstvo. O poslušaj, pastir Izraelov, ki vodiš kakor ovco Jožefa, Ki sediš na kerubih, 1 pokaži svojo 1 S tein se ozira sv. pevec na to, da je Bog prebival nad skrinjo zaveze med dvema keruboma. Psalm 79, 3—20. Prošnja za izraelsko ljudstvo. 555 čast pred Efrajimom, Benjaminom in Manasetom! 1 Vzbudi svojo moč in pridi, da nas otmeš! O Bog, potolaži nas, 2 pokaži nam svoje (milostno) obličje, in bomo rešeni. Gospod, Bog vojnih trum, doklej se boš srdil ob molitvi svojega hlapca? Doklej nas boš hranil s kruhom solz, in nas boš obilno napajal s solzami? Postavil si nas za zdražbo 3 našim sosedom, in sovražniki naši se nam posmehujejo. Bog vojnih trum, potolaži nas, po¬ kaži nam svoje obličje, in bomo rešeni. Trto si prestavil iz Egipta, pregnal rodove 4 in jo zasadil. Vodnik napoti si bil pred njo; za¬ sadil si nje korenine, in napolnila je deželo. Njena senca je pokrila gore, in njene veje najvišje cedre. Mladike je stegnila do morja, in od¬ rastke tj e do reke. 5 O zakaj si podrl nje ograjo, in trgajo jo vsi, ki hodijo mimo! Razdejal jo je mrjasec iz gozda, in divja zver jo je pojedla. Bog vojnih trum, obrni se, ozri se iz neba in glej in obišči trto tisto! In obnovi njo, katero je posadila tvoja desnica, (ozri se) na sina, katerega si si vzredil. Požgana je (trta) in izpodkopana, od tvojega strahovanja bodo (Izraelci) poginili. Naj čuva tvoja roka nad možem tvojega varstva, in nad sinom člove¬ kovim, katerega si si vzredil; In ne poj demo od tebe; poživi nas, in klicali bomo tvoje ime. Gospod, Bog vojnih trum, potolaži nas, pokaži nam svoje obličje, in bomo rešeni. 1 Ti trije rodovi, ki so od Jožefa in Benjamina, so omenjeni namestu vseh rodov izraelskih. a Potolaži nas = daj nam vse to, kar smo poprej imeli. 8 Naši sosedje nas vedno dražijo, vedno se hote z nami prepirati. 4 Rodove, ki so poprej bivali tukaj, v kanaanski deželi. 5 Segala je od Sredozemskega morja do reke Evfrata. Tudi ta psalm je mila, prisrčna prošnja, naj reši Bog svoje ljudstvo iz stiske. Ta stiska ni tukaj natančno opisana, zato tudi ne moremo po¬ vedati, kdaj je sv. pevec iz Asafovega rodu zložil ta psalm. Stiska je bila tedaj po vsej deželi, pri južnih in pri severnih rodovih. Sovražniki so bili prihrumeli in vse pokončali in razdejali. Iz¬ raelci so bili ponižani in potlačeni, sosedje so se jim posmehovali. Da bi to nesrečo prav živo opisal in Boga preprosil, naj se ljudstva usmili, zato rabi prav lepo priliko o vinski trti, s katero primerja izraelsko ljudstvo. To vinsko trto je Bog presadil iz Egipta, kjer je bila vzrastla, na kanaanska tla. Ker jo je dobro gojil, razrastla se je trta tako, da je segla visoko črez cedre na gori in se razprostrla od morja do Evfrata. Toda Bog je podrl njeno ograjo, pridrli so so¬ vražniki in razdejali trto — izraelsko ljudstvo in kraljestvo. Zato pa prosi sv. pevec Boga prav goreče, naj pomaga ljudstvu, naj je potolaži v bridkosti, naj je zopet postavi v prejšnjo moč in veljavo, in obeta Bogu v imenu ljudstva zvestobo in dolžno čast. — Ker ni bilo take stiske ob času Davidovem in Salomonovem, da bi se ji prilegala pesem, moramo reči, da je bilo to v času poznej¬ ših kraljev, ko so Asirci (in Babilonci) pridrli v deželo in jo razdevali. Mila prošnja pevčeva gane naša srca tem bolj, ker se večkrat ponavlja z istimi besedami. Tako bodi pa tudi nam mila prošnja, s katero se obračamo k Bogu v bridkostih, v hudih časih, kadar razdevajo sovražniki najlepši vinograd — sv. cerkev. Saj je sv. cerkev, kraljestvo božje na zemlji, podobno gorčičnemu zrnu, katero je človek vzel in na svojo njivo vsejal. To je sicer naj¬ manjše izmed vseh semen; kadar pa vzraste, je večje kakor vsa zelišča, in je drevo, tako da ptice izpod neba pridejo in prebivajo po njegovih vejah. 1 Posebno dandanes, ko ima cerkev na vseh krajih sovražnike, ki tudi najsvetejšim stvarem ne pri¬ zanašajo, molimo goreče ta psalm! Seveda molimo ga lahko tudi zase, zakaj tudi naša duša, po sv. krstu posvečena, je božji vinograd, ki le pre¬ pogosto izgubi svojo ograjo — strah božji, — in se da razdejati hudobnemu duhu. Molimo pa psalm skesano in zaupno, kakor ga je pel sv. pevec. Sv. cerkev moli ta psalm v navadni vrsti v jutranjkah dnevnega opravila za četrtek. 1 Mat. 13, 31-33. 556 Psalm 80, 2—17. Opomini ob novem letu. Psalm 81, 1. Psalm LXXX. Opomini božji ob prazniku novega 1 leta. Vriskajte Bogu, pomočniku našemu, radujte se v Bogu Jakopovem! Zapojte hvalnico in udarite na bo¬ ben, na harfo prijetno in tudi na citre! Ob mlaju zatrobite na trobento, 2 na znameniti dan vaše slovesnosti! 3 Ker tako je zapovedano v Izraelu, in tako je pravica za Boga Jakopovega. To je dal za postavo v Jožefu, ko je šel iz Egipta; slišal je (Izrael) jezik, ki ga ni umeval. 4 Njegov hrbet je rešil tovorov, njegove roke so služile pri delu z jerbasom. 5 „V stiski si me klical (pravi Gospod), 6 in sem te rešil, uslišal sem te v tem¬ nem viharju ; poskušal sem te pri vodi prepira. Cuj, moje ljudstvo, ker rotim te: Izrael, o da bi me bil poslušal! Da bi ne bilo pri tebi novega boga, in bi ne molil ptujega boga! 7 Zakaj jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki sem te izpeljal iz dežele egiptovske: Odpri široko svoja usta, in jaz jih na¬ polnim. 8 Toda moje ljudstvo ni slišalo mo¬ jega glasu, in Izrael ni zame maral: Zato sem jih pustil po željah njih srca, da so hodili po svojih naklepih. 1 To je: državnega leta, ki se je začelo z mesecem Tišrijem. Prim. Zgodbe, str. 248. Ta dan so močneje trobili s srebrnimi trobentami in z rogom (šofar), praznovali kakor ob sobotah in darovali več daritev kakor sicer ob za¬ četku meseca (ali ob mlaju). 2 Hebr. šofar, ki je bila po mnenju sv. Hijeronima ovnov rog. (Prim. Zgodbe, str. 470, podobo v sredi.) 3 Ta dan je bil zato znamenit, ker je pripravljal Iz¬ raelce za poznejši praznik velike sprave, ki je bil deseti dan istega meseca. 4 To postavo je dal Bog, ko so šli Izraelci iz Egipta, kjer niso umevali (egiptovskega) jezika. V Izraelu, v Jožefu pravi pevec namestil: pri Izraelcih. 6 Bog je rešil Izraelce sužnjosti, v kateri so morali na hrbtu nositi težke tovore, in so njih roke morale trdo delati, v jerbasih prenašati ilovico in slamo. “ Besede: V stiski i. dr. so besede Boga samega. 1 Tukaj naznanja Bog, kaj je naročal izraelskemu ljud¬ stvu na gori Sinajski. 8 Lepa prilika! Mlad ptiček odpre široko svoj kljun¬ ček, kadar ga starca pitata. O da bi me poslušalo moje ljudstvo, da bi Izrael hodil po mojih potih! Pač bi lahko ponižal njih sovraž¬ nike, in na njih preganjalce del bi roko svojo.“ Sovražniki Gospodovi bi se mu (ljud¬ stvu) dobrikali, in njegov čas bi trajal večno. 1 In s pšenico najboljšo bi jih hranil, in jih sitil z medom iz pečevja. 2 Za imenitni praznik novega državnega leta je zložen naš psalm. Pomen tega praznika pa ni bil tak, kakor je naše novo leto, ampak ves dru¬ gačen. Opominjal je ljudstvo, da so dolžni za¬ hvalo za spravljene sadeže, pa tudi, da naj se pri¬ pravijo na spravo z Bogom, katero so praznovali deset dnij pozneje. Hkrati spominja naš psalm Izraelce velike božje dobrote —■ rešitve iz Egipta — in pa postave z gore Sinajske. Kako obilno je hotel Bog Izraelcem poplačati njih zvestobo! Pa tudi sedaj je Bog vedno pripravljen pomagati zoper sovražnike in utrditi izraelsko kraljestvo, ako bi ljudstvo hotelo izpolnjevati njegove za¬ povedi. Da je tudi za nas v tem psalmu mnogo le¬ pih opominov, videli smo že doslej. Zato ga be¬ rimo in molimo, da bomo tem rajši izpolnjevali voljo božjo. Sv. cerkev moli ta psalm na praznik in ob spominu sv. Rešnjega Telesa, kar je jako pri' merno. Tudi naš krščanski praznik se praznuje slovesno, z močnim zvenenjem in obilnim petjem. Spominjamo se božjih dobrot, in sicer največje dobrote nove zaveze, da nam je dal Izvelicar sam sebe v jed in pijačo. Posebno mislimo še na zadnjo vrsto naše pesmi: In s pšenico najboljšo bi jih hranil in jih sitil z medom iz pečevja. Tako ravna naš Gospod v sv. zakramentu, ako ga lju¬ bimo in imamo posvečujočo milost božjo. Psalm LXXXI. Svarjenje krivičnih sodnikov. Bog stoji v zboru sodnikov, v nji¬ hovi sredi pa sodnike sodi (rekoč): 1 Pomen je: Sovražniki bi se izraelskemu ljudstvu pod¬ vrgli in izraelsko kraljestvo bi ostalo trdno. 2 Med iz pečevja je med čebel, katere napravijo sa¬ tovje v pečinah. Psalm 81, 2—8. Svarjenje sodnikov. Psalm 82, 2—18. Zoper sovražnike. 557 Doklej bodete sodili krivično, in se ozirali na grešnike? 1 Sodite pravdo revežu in siroti, sto¬ rite pravico nizkemu in ubogemu! Otmite siromaka, in rešite ubožca iz rok grešnikovih! Ne vedo, ne umejo, v temi tavajo; vsi podstavi zemlje omahujejo. 2 Jaz sem rekel: „Bogovi ste, in si¬ novi Naj višjega vsi; 3 Toda kakor ljudje bodete umrli, in kakor jeden izmed poglavarjev padli.“ 4 Vstani, o Bog, sodi zemljo, zakaj ti boš dobil vse narode za svojo last. 5 Asaf je zložil ta krepki psalm. Pevec nam kaže Boga, ki je stopil v zbor sodnikov pa jih ostro svari zaradi krivičnega ravnanja. Čim večja je njih čast, da so namestniki božji, tem večja ko njih kazen, ako se kmalu ne poboljšajo. Kristus sam se je oziral na besede našega psalma: Jezus jim (Judom) je odgovoril: Ni-li pi¬ sano v vaši postavi: Jaz sem rekel: ,, Bogovi ste? u Ako je bogove imenoval tiste, katerim je bila beseda božja rečena, in pismo ne more ovrženo biti, kako n jemu, katerega je Oče posvetil in na svet poslal, r ecete: Preklinjaš, ker sem rekel: Sin Božji sem? 6 Sv. cerkev moli ta psalm v navadni vrsti v dnevnem opravilu za petek. Kakor je psalm ostro svarilo za sodnike, tako je tudi zlasti za mašnike, ( ^ a gledajo jedino le na božjo postavo, ne pa na veljavo ljudij. Psalm LXXXII. Prošnja za pomoč zoper sovražnike. Bog, kdo je tebi jednak? Ne molči, ne daj se krotiti, Bog! 7 1 Doklej se bodete ozirali samo na zunanjo veljavo ljudij, na čast in bogastvo, s čimer se navadno ponašajo grešniki ? 2 Ostre besede zoper sodnike! Krivično ravnajo in tega se vedo ne ali nečejo vedeti. 8 Bogovi se tukaj imenujejo sodniki zaradi svoje visoke časti, ker so božji namestniki. 4 Padli bodete kakor drugi poglavarji. Nekateri očetje mislijo na hudobne angele, ki so padli iz svoje časti, izgubili svoje prvaštvo ali poglavarstvo v nebesih. (Juda 6.) 6 Ti imaš oblast črez vse. 6 Jan. 10, 34—36. ’ Ne molči itd.: Nikar ne pusti, da bi sovražniki divjali Z(l per nas, in he daj se zadrževati, da bi jih ne kaznoval, kakor so vredni. Ker glej, tvoji neprijatelji hrume, in tvoji sovražilci dvigajo glavo. Hudoben naklep kujejo zoper tvoje ljudstvo, in mislijo zoper tvoje svetnike. 1 Govore : Pridite in potrebimo jih iz¬ med narodov, in ime Izraelovo naj se več ne imenuje. 2 Zakaj sklenili so jedne misli, hkrati so se zavezali zoper tebe: 3 šotori edom- ski in Izmaelčani, 4 Moab in Agarenci, Gebal in Amon in Amalek, Filistejci s prebivalci Tira. 5 Pa tudi Asur je prišel ž njimi, v po¬ moč Lotovim sinovom. 5 Stori jim kakor Madijancem in Si- saru, kakor Jabinu na potoku Kisonu! 7 Poginila sta v Endorju; postala sta kakor gnoj na njivi. Stori njih poglavarje kakor Oreba in Zeba, kakor Zebee in Salmana, 8 Vse njih poglavarje, ki so rekli: „Vzemimo si v last svetišče božje!“ Bog moj, stori jih kakor vrtinec, in kakor slamo pred vetrom! Kakor ogenj, ki požge gozd, in ka¬ kor plamen, ki popali gore, Tako jih boš preganjal v svoji vihri, in v svoji jezi jih boš plašil. Napolni njih obraz s sramoto, in iskali bodo tvoje ime, o Gospod. Naj se sramujejo in strašijo na veke, sram naj jih bo in naj poginejo; 1 Svetniki se imenujejo Izraelci, ker so izvoljeno ljud¬ stvo, in ker je njih dolžnost, da se posvečujejo. 2 Namen sovražnikov je, ne samo premagati Izraelce, ampak do cela jih pokončati. 3 Jedne misli, hkrati — naznanja njih soglasje, kako so se tesno združili z jednim namenom. 4 Šotori edomski pomenjajo Edomljane ali Idumejce, potomce Ezavove; Izmaelčani so od Izmaela, sinu Abraha¬ movega. 5 Moab in Amon sta bila sinova Lotova in očeta Moab- Ijanov in Amonjanov; Agarenci so bili narod arabski (I. Kron. 5, 10); Gebal, t. j. Gebaljani, pomenja narod na gebalskem gorovju na jugu Mrtvega morja; Amalek, t. j. Amalečani, hud sovražnik Izraelcev; Tir je feniško mesto. “ Asur = Asirci. ’ 0 zmagi Izraelcev v boju z Madijanci (pod Gedeonom), potem o boju s kraljem Jabinom in njegovim poveljnikom Sisarom glej Zgodbe, str. 337—342. 8 Oreb in Zeb sta bila Madijanca. Glej Zgodbe, str. 342. Jednako sta bila tudi Zebee in Salmana kralja madijanska. (Sodu. 8, 5.) 558 Psalm 82, 19. Zoper sovražnike. Psalm 83, 2 — 13. Hrepenenje po svetišču. In spoznajo naj, da ti je „Gospod“ ime, ti sam si najvišji na vsej zemlji. 1 Skoro gotovo je zložil Asafovec ta psalm ob isti priliki, ob kateri je zložen psalm 46., samo s tem razločkom, da je 46. psalm zalivala za zmago, naš psalm pa je goreča prošnja, naj do¬ deli Bog zmago črez vse narode, ki so se zdru¬ žili zoper Izraelce. Mislimo si sv. pevca v templu, kjer goreče moli z zbranim ljudstvom vred. Sv. pevec prosi, kakor mu veleva srce, da naj Bog zavrne sovražnike in Izraelcem pomore tako, ka¬ kor je pomagal ob času sodnikov. V tej prošnji pa ni pevcu v srcu samo to, da Bog reši Izra¬ elce, ampak tudi to, da proslavi med narodi svoje najsvetejše ime. Zato je tudi za nas pesem primerna molitev, čeprav se ozira le na judovske razmere. Saj tudi božje kraljestvo novega zakona stiskajo hudi in združeni sovražniki, in ako prosimo, naj bi Bog pomagal svoji cerkvi, prosimo ob jednem, naj bi Bog povišal svojo čast. Sv. Avguštin misli, ko se ozira na sovražnike, tudi na Antikrista, ki bo vstal zoper sv. cerkev, toda božja moč ga bo osra¬ motila in pokončala. — V navadni vrsti moli sv. cerkev ta psalm v dnevnem opravilu za petek. Psalm LXXXIII. Hrepenenje po svetišču Gospodovem. Kako ljubi so tvoji šotori, Gospod vojnih trum; moja duša hrepeni in koprni po vežah Gospodovih; 2 Moje srce in moje meso se raduje v živem Bogu. Zakaj vrabič si najde hišico, in grlica gnezdo, kamor položi mladiče, — 3 Da, tvoji oltarji, Gospod vojnih trum, moj kralj in moj Bog. 4 * Blagor jim, ki v tvoji hiši bivajo, Gospod; hvalili te bodo vekomaj. Blagor možu, kateremu je pomoč od tebe; v srcu je sklenil, da pojde v 1 Gospod je Bog, ker ima oblast in moč, ker je vse njegovo. 2 Sv. pevec imenuje veže (preddvor), ker so le tukaj smeli moliti neduhovniki, tudi leviti; ali pa pomenjajo veže sploh ves tempel. 3 Najlože si mislimo to primero: Ptiči črez vse ljubijo svoja gnezda, tako tudi jaz črez vse ljubim oltar Gospodov. 4 Tvoji oltarji so zame kakor gnezdo ptiču, da po njih hrepenim iz daljave. Solzni dolini gori h kraju, ki ga je postavil (izbral Bog). 1 Saj daje tudi blagoslov postavoda- jalec (Bog); gredo od kreposti do kre¬ posti; na Sijonu se vidi Bog najvišji. Gospod Bog vojnih trum, usliši mojo molitev, čuj jo, Bog Jakopov! Poglej, o Bog, ti varih naš, in glej na obličje svojega maziljenca. Zakaj boljši je jeden dan v tvojih vežah, kakor tisoč (dnij drugodi). Rajši sem zavržen v hiši svojega Boga, kakor da bi prebival v šotorih grešnikov. Ker Bog ljubi usmiljenje in resnico, milost in slavo bo dal Gospod. Ne bo odvzel dobrot onim, ki so nedolžni, Gospod Bog vojnih trum, blagor mu, ki v tebe upa. Ta prelepi psalm je bralcem pač znan, saj se pogostoma nahaja v molitvenih knjigah. Tudi ni težko razumeti ga. Sv. pevec živo hrepeni po hiši božji, koprni, da bi prišel v tempel. Za naj¬ višjo srečo ima to, da bi prebival v hiši božji ali jo mogel obiskati; za to srečo bi Boga vekomaj hvalil. Četudi sedaj še ne uživa te sreče, vendar zaupa v svoji bridkosti, da je bo kdaj užival, da pride po sedanjih težavah k svetemu kraju. Ako si natančno ogledamo besede in dele psalmove, vidimo, da je psalm sestavljen nekako iz treh kitic: v prvi imenuje psalmist srečne tiste, ki že prebivajo v svetišču Gospodovem; v drugi omenja one, ki gredd proti svetišču, in v tretji blagruje tiste, ki upajo, da pridejo v hišo božjo. Najprej si pevec prav živo misli srečo tistih, ki prebivajo v šotorih Gospodovih, to je: ki so pr aV blizu templa in tje lahko večkrat pridejo. Ta misel mu vzbuja hrepenenje, da bi tudi on sam tamkaj bival. In kaj ne bi! Saj imajo celd ptici svoja gnezda, h katerim se vedno povračajo,. tem bolj bi smel on biti v hiši Gospodovi, kamor g a vleče njegovo srce. — Pa tudi onemu je blagor, ki je s pomočjo božjo sklenil iti po Solzni dolin* k svetemu kraju. Ta Solzna dolina je bila P a ° 1 Solzna dolina se imenuje v hebrejski besedi dolM a Taka. Skoro gotovo so tako imenovali neko znano dolino, po kateri je vodila pot v Jeruzalem. Pa tudi v splošne* 11 pomenu nam daje beseda jako lepo misel, in sicer to,: V svojem srcu, t. j. s svojim zaupanjem v Boga si pripravlja pregnanec pot do Jeruzalema. (Thalhofer.) Pojde gori pravi pevec zato, ker se je šlo iz doline proti Jeruzalemu v višavo. Psalm 84, 2—14. Prošnja za milost in blagoslov. 559 pusta dolina, ki je prav zaradi zapuščenosti in ne¬ prijaznosti tem bolj vzbujala željo po sv. kraju. Pomenja pa ta beseda tudi naše življenje, ki je polno težav in bolečin, polno solza. Onim, ki potujejo na sv. kraj, daje Bog, ki je dal to postavo, svoj blago¬ slov in svojo pomoč, da morejo tem krepkeje iti, čim bliže so sv. kraju, da naposled pridejo pred Boga samega na Sijonu. Zato pevec goreče prosi za to milost, da bi namreč prišel pred božje obličje, in ob tem prosi tudi, da bi se ozrl na kralja — Bog, ki je varih izraelskega ljudstva. Po tej prošnji vzbudi zopet živo misel na svetišče: kako bi si ne želel priti v tempel, saj je tukaj j eden dan več vreden, je slajši in koristnejši, kakor tisoč duij, ki jih kdo preživi v posvetnih opravkih. Zato je pevec rajši zavržen in kakor najzadnji v hiši Gospodovi, kakor da bi bil v časti pri grešnikih. Torej se je treba Boga oklepati, saj daje milost in vse dobrote tistim, ki vanj za¬ upajo, vanj, ki je usmiljen in zvest v obljubah. Ako dobro razumemo tako ganljivo besedo božjo in jo pobožno molimo, koliko moč ima, da utrdi v dobrem naše srce, pa tudi da gane Boga k usmiljenju! Saj misli kristijan sam ob sebi na ljubeznivo pričujočnost božjo v zakramentu sv. Rešnjega Telesa. Kako primerno se da torej mo¬ liti ta psalm pred sv. Rešnjim Telesom ali pri Pripravljanju za sv. obhajilo! Najlepše se pa pri¬ lega mašniku Gospodovemu, kadar se pripravlja za sv. mašo, kadar zapušča svoja svčtna opravila in je na poti proti cerkvi. Posebno vspodbudno je zanj, kadar je v žalosti, da se spomni besed: Rajši sem zavržen v hiši svojega Boga, kakor da bi prebival v šotorih grešnikov. Ne, v šotorih greš¬ nikov ni kraja, ni mesta za mašnika. — Naposled Pa naj nam vzbuja psalm tudi hrepenenje po nebeškem šotoru in bivališču božjem, kamor Pridemo iz te solzne doline, ako smo nedolžni ali greha očiščeni in v Gospoda upamo. Ta psalm molijo katoliški mašniki pri pri¬ pravi za sv. mašo, na praznik in na spomin sv. Rešnjega Telesa, na praznik presv. Jezusovega Srca, Jezusovega izpremenjenja, ob cerkvenem po¬ svečevanju in ob spominu tega posvečevanja. Psalm LXXXIV. Prošnja, da bi bil Bog sopel milostljiv. Blagoslovil si, Gospod, deželo svojo, odvrnil si sužnjost Jakopovo; Odpustil si krivdo svojega ljudstva, zagrnil vse njih grehe; Omehčal si vso svojo jezo, obrnil si se od togote svojega srda. Potolaži nas, Bog naš izveličar, in obrni svojo jezo od nas! 1 Ali se boš srdil nad nami vekomaj ? ali boš od roda do roda raztegnil svojo jezo ? O Bog, zopet nas poživi, in ljudstvo tvoje se te bo veselilo. Pokaži nam, Gospod, svoje usmilje¬ nj e, v in svoje izveličanje nam daj! Čul bom, kaj govori v meni Gospod Bog, zakaj mir govori svojemu ljudstvu, In svetnikom svojim, in tistim, ki se izpreobrnejo iz dna srca. Zares, blizu je pomoč tistim, ki se ga boje, da bo prebivalo v naši deželi veličastvo. 2 Usmiljenje in zvestoba se srečavata, pravica in mir se poljubljata. Zvestoba poganja iz zemlje, in pra¬ vica se z neba ozira. Zakaj Gospod da blagodar, in naša dežela da svoj sad. Pravica bo pred njim hodila, in sto¬ pila na poti v njegove stopinje. Napis pravi, da so zložili ta psalm sinovi Koretovi. Zložil ga je kdo iz te rodbine skoro gotovo tedaj, ko je oddelek Judov že bil odšel iz babilonske sužnjosti domov, drugi so pa še ostali v ptujini. Za te torej, ki so hrepeneli, da bi se kmalu vrnili v svojo deželo, zložen je naš psalm. Glavna misel mu je, naj bi Bog zopet dodelil svojo milost Izraelcem in deželi, naj bi jih postavil v prejšnjo srečo in jim v ta namen od¬ pustil grehe in jim prizanesel kazen. Saj je to že deloma storil, saj je blagoslovil zemljo, suž¬ njost že pretrgal, grehe odpustil, jezo odvzel od tistih, ki so odšli domov: naj sedaj še drugim stori isto, naj se jih usmili in jih poživi, da jim zasije rešenje iz sužnjosti. In ko tako prosi, se 1 Potolaži nas, t. j. vrni nam vse to, kar nam je vzeto, in postavi nas na prejšnje mesto, v prejšnjo veljavo! 2 Tistim, ki se Boga boje, je blizu pomoč, s katero bodo izprosili in dosegli, da bo kdaj božjo veličastvo prebi¬ valo v deželi. Božje veličastvo je najprej božja pričujočnost v templu nad keruboma, v preroškem pomenu pa pričujočnost včlovečenega Boga samega, Jezusa Kristusa. 560 Psalm 85, 1—17. Prošnja za pomoč. mu utrdi misel in upanje, da mu Bog dopolni željo: sliši notranji glas, kakor glas božji, ki mu obeta mir, mir svojemu ljudstvu, ki je sveto ljud¬ stvo, ki se je sedaj izpreobrnilo k Bogu s pravo odkritosrčno pokoro. Da, blizu je Gospod s svojo pomočjo temu poboljšanemu in bogaboječemu ljud¬ stvu; odslej bo Bog zopet s svojim veličastvom prebival v templu — v svoji deželi. In srečni časi zopet pridejo: časi božjega usmiljenja, v katerih bodo kraljevale v deželi pravičnost, zvestoba in milosrčnost; povsodi bo mir in Bog bo razlil nad deželo svoj blagoslov, da bo rodila obilen sad. Zares lepe so te misli in se primejo tudi našega srca, ker so pobožnemu Judu besede tudi prišle iz srca. In proti koncu psalma se pevcu ne vnema samo veselje nad bližnjo srečo v domači deželi, marveč pogled mu splava v srečne čase Mesijeve, ko bo na zemlji kraljestvo pravice in mini. Zato so imeli razlagalci to pesem od ne¬ kdaj za prerokovanje o Mesiju. Cel 6 sv. evangelij (Jan. 1, 14) se ozira na besede našega psalma, da bo veličastvo božje prebivalo v deželi. Zaradi tega moli sv. cerkev ta psalm na praznik Gospodovega rojstva, na praznik presv. Jezusovega Srca, v ka¬ terem biva vse usmiljenje božje, in posebej ga moli mašnik, ko se pripravlja za sv. daritev. Psalm LXXXV. Goreča prošnja za pomoč. Nagni, Gospod, svoje uho in usliši me: zakaj siromak sem in ubožec. Obvaruj me, ker sem tebi udan; reši svojega služabnika, moj Bog, ki vate zaupa. Usmili se me, o Gospod, ker k tebi kličem ves dan; Razveseli svojega hlapca, ker k tebi, o Gospod, povzdigujem svojega duha. Ker ti, Gospod, si sladak in krotak, in velikega usmiljenja vsem, ki te kli¬ čejo. Čuj, o Gospod, mojo molitev, in ozri se na glas moje prošnje! Na dan stiske svoje kličem k tebi, ker ti me hočeš uslišati. Ni ga med bogovi 1 tebi jednakega, Gospod, in ni takega, kakor so tvoja dela. 1 Bogovi pomenja vse to, kar se šteje med pogani in Izraelci visokega in Bogu jednakega. Narodi 1 vsi, kar si jih ustvaril, bodo prišli in te molili, o Gospod, in bodo poveličevali tvoje ime. Zakaj ti si velik in delaš čuda, ti sam si Bog. Vodi me, Gospod, po svoji poti, in hodil bom v tvoji resnici; naj se veseli moje srce, da se boji tvojega imena. Hvalil te bom, Gospod, moj Bog, v vsem svojem srcu, in poveličeval bom tvoje ime vekomaj. Ker velika je tvoja usmiljenost proti meni, rešiš mojo dušo iz najnižjega pekla. 2 O Bog, krivičniki so se vzdignili zoper mene, in zbor nasilnikov mi je stregel po življenju, in tebe niso imeli pred svojimi očmi. Ti pa, Gospod Bog, si usmiljen in milostljiv, potrpežljiv in velikega usmi¬ ljenja in resničen. Ozri se name in usmili se me; daj svojo oblast svojemu hlapcu in reši sina svoje dekle! V rešenje mi stori znamenje, da moji sovražilci s sramoto vidijo, da si mi ti, o Gospod, pomagal in me po¬ tolažil. 3 Napis pravi, da je ta psalm Davidov. Zares je prav podoben tistim Davidovim psalmom, v ka¬ terih prosi pomoči zoper sovražnike in pregan¬ jalce. Zložil ga je pač v kaki hudi stiski, bodisi ob Savlovem ali Absalomovem preganjanju. Sv. pevec goreče prosi božjega usmiljenja, pomoči, rešitve. V ta namen pa ne opisuje obširno svoje nesreče in težave, marveč poveličuje božjo dobroto, moč, veličastvo. Tako je ta psalm bolj hvalnica kakor pa prava prošnja. Posameznih delov m vrstic ni težko razumeti. Ako si živo mislimo popolnost božjo in naše siromaštvo, lahko molimo psalm tudi mi z iskreno pobožnostjo. Katoliški mašnik ga moli največkrat pred sv. mašo; saj ga ta psalm s prisrčno besedo res lahko gane k pobožnosti, pa tudi Boga gane, da 1 Narodi = pogani. s Iz najnižjega pekla: ne kakor bi bilo več pekel, tem¬ več to pomenja samo globočino pekla, ali v prenesenem po¬ menu: največjo smrtno nevarnost. 3 Pomagaj mi, Gospod, toda tako, da bodo nasprotniki osramočeni. Psalm 86, 1 — 7. Slava Jeruzalema. Psalm 87, 2 — 6. Prošnja v stiski. sprejme milostno daritev iz naših slabih rok. Na¬ dalje moli sv. cerkev ta psalm na praznik sv. Treh Kraljev in prosi, da bi Bog izpreobrnil po¬ gane k pravi veri; na praznik presv. Jezusovega Srca, ki je usmiljeno, milostljivo, potrpežljivo; pri obiskovanju bolnikov in v jutranjicah pri dnevnem opravilu za petek. Psalm LXXXVI. Slava mesta jeruzalemskega. Njegovi podstavi so na svetih go¬ rah; Gospod ljubi vrata Sijonska bolj kakor vse šotore Jakopove. 1 Veličastno se govori o tebi, mesto božje: „Spominjam se Rahaba in Babilona, da me poznata; 2 Glej, Filistejci in Tirci in Etijopcev narod, — ti so tamkaj!" 3 Ali ne poreče Sijon: Tu je rojen vsakateri, Najvišji ga je sam sezidal? 4 Gospod pripoveduje v pismih o ljud¬ stvih in poglavarjih, tistih, ki na njem prebivajo. 5 6 * * * Kakor iz samih veselih — takšno je prebivališče tvoje. Razlagalci učd, da je bil ta psalm zložen tedaj, ko je angel Gospodov pokončal pred Jeru¬ zalemom Senaheribovo vojsko. Sv. pevec občuduje trdnobo mesta, ki je pod božjim varstvom in je zidano na trdnih, svetih gorah; potem pa misli na novi Jeruzalem ali na cerkev Jezusa Kristusa, v kateri bodo vsi narodi kakor v jedni družini. Vrste se pa misli tako-le: 1 Njegovi podstavi pomenjajo božjo utrdbo, ker je B o g sam postavil Jeruzalem na sv. gore, t. j. na goro Sijon in na Morijo. Na Sijonu je bilo Davidovo mesto, na Moriji pa (.kot posebnem hribu) sv. tempel. Vrata pomenjajo mesto, tudi moč, oblast. 2 Od Spominjam se... nadalje govori Bog sam. Nahab (ošaben) pomenja Egipet. Misel: Egipet in Babilon sta mi v mislih ne kot ptujca, ampak kot taka, ki me poznata in častita. 8 Tamkaj = na Sijonu ali v Jeruzalemu. V hebrejski besedi beremo: Filistejci... ti se tamkaj rode, t. j. so sinovi mesta Jeruzalema. 4 Tu je rojen vsakateri = vsakateri, ljudje izmed vseh narodov so moji sinovi. V tem zmislu imajo LXX: Sijonski gori se bo reklo mati. 6 Gospod pripoveduje tudi v drugih delili sv. pisma, napoveduje po prerokih, da bodo na Sijonu prebivali razni narodi, t. j. da bodo stopili v novo duhovno kraljestvo. Zgodbe sv. pisma I. 561 Trden je Jeruzalem, saj ga je Bog sam se¬ zidal na svetih gorah; zato, ker je božje mesto, skrbi Bog bolj zanj nego za druga izraelska mesta. Zares slavno ime ima mesto, ker Bog sam o njem govori: »Egipčani, Babilonci, Feničani, Etijopci — ti in drugi narodi me poznajo in vsi so v Jeruzalemu, vsi so njegovi sinovi. 11 Saj po- rekd o Sijonu po pravici: „Vsi so s Sijona, vsi so na Sijonu rojeni (seveda duhovno), vsi so sijon¬ ski otroci. 11 Saj Bog tudi v drugih spisih govori o ljudstvih in poglavarjih, da prebivajo na Sijonu, — prebivajo, ker so poklicani v kraljestvo Kri¬ stusovo in so njegovi udje. O, v pravem, v ne¬ beškem Jeruzalemu bodo sami veseli, blaženi pre¬ bivalci, ki so si pridobili zmago v boju tega življenja. Kratek je ta psalm, tudi nekoliko teman in zato težak, pa je poln lepih mislij. Ob jednem je tudi preroški, ker nam prerokuje, da bodo v Mesijevo kraljestvo vstopili vsi narodi, 1 da bodo vsi otroci (torej prerojeni) tega kraljestva, a jeden- krat bodo dosegli (nebeško) veselje. Zaradi bogatega pomena moli sv. cerkev po- gostoma ta psalm. Moli ga na praznik Gospodo¬ vega obrezovanja ali na novo leto, ker je Kristus prvorojeni vsega stvarstva, in ker je po njem Bog Oče ustanovil kraljestvo milosti; na praznik sv. Treh Kraljev, ker jih je Bog poklical (kakor Ba¬ bilonce) na Sijon; na praznik imena Jezusovega, ob posvečevanju cerkve, ki je podoba nebeškega Sijona; ob praznikih Matere Božje, o kateri se kot o božjem mestu pripovedujejo veličastne stvari, in po navadni vrsti v dnevnem opravilu za petek. Psalm LXXXVII. Prošnja v hudi stiski. Gospod, Bog moj izveličar, po dnevu in po noči kličem k tebi. Naj pride moja molitev pred-te; nagni svoje uho k moji prošnji! Ker moja duša je polna nadlog, in moje življenje je blizu groba. Štejejo me s tistimi, ki gredo v jamo; tak sem, kakor človek brez pomoči. 2 Med mrtveci sem zapuščen kakor pobiti, ki leže v grobih, katerih se ne 1 Sv. Avguštin pravi: „Nekateri narodi so imenovani, da v teh vso umevamo. “ 2 Gredd v jamo ali v grob oni, ki umirajo. 36 562 Psalm 87, 6—19. Prošnja v hudi stiski. spominjaš več, in ki so zavrženi od tvoje roke. 1 Deli so me v globoko jamo, v temo in v smrtno senco. 2 Togota tvoja me tlači trdo, in vse svoje valove si napeljal name; Moje znance si oddaljil od mene, za stud so me postavili. 3 Izdan (ujet) sem in ne morem iziti, moje oči (postava) slabe zaradi bede. Kličem k tebi, o Gospod, ves dan; k tebi stezam svoje roke. Ali boš čuda delal na mrtvih? Ali jih bodo vzbudili zdravniki, in te bodo (vzbujeni) hvalili? Ali bo neki kdo v grobu hvalil tvoje usmiljenje, in zvestobo tvojo v pogubi? 4 Ali se bodo videla tvoja čuda v te- moti, in tvoja pravičnost v deželi zab- Ijenja? 5 Jaz pa kličem k tebi, o Gospod, in zgodaj pride pred-te moja molitev. Zakaj, Gospod, zametuješ mojo moli¬ tev, obračaš od mene strani svoj obraz ? Siromak sem in v stiskah od mla¬ dosti svoje; odrastel pa sem bil poni¬ žan in potlačen. 6 Tvoja jeza je prišla nad-me, in tvoja strahota me je preplašila; Obdajajo me kakor vode ves dan, obdajajo me vsi skupaj. Oddaljil si od mene prijatelja in bliž- njika, in znance moje zaradi bede. 1 V tej vrstici smo se ravnali (kakor drugod! semtertje) po hebrejski besedi, zato da je lože čitati in umevati. Se ne spominjaš več je rečeno pesniško. Bog se spominja vseh ljudij, živih in mrtvih. Toda pesnik si misli mrtveca tako, kakor da je izbrisan iz božjega spomina ali pozabljen. 2 Tudi tukaj je beseda jako pesniška, zakaj nesrečni pevec še ni pokopan v jamo. 3 Kar so storili znanci, to prideva sv. pevec na pesniški način Bogu. Zaradi svoje bolezni se pevec vsem studi. 4 V pogubi, to je: ko bo življenje izgubljeno, ko bo truplo trohnelo. 5 Sv. pevec hoče od Boga izprositi usmiljenje in pomoč. V tej prošnji se zlasti na to opira, naj ga nikar ne izroči smrti in grobu, kjer bi ne mogel več Boga hvaliti. Pomniti je treba, da sv. pismo starega zakona sicer omenja, da pra¬ vični žive po telesni smrti, toda Izraelci so vedeli le malo, kakšno je tisto življenje po smrti. Tudi v novem zakonu ni razodeto, kakšno je bilo čakanje starih očakov predpeklom. 3 Odrastel pa . . . tudi ko sem bil večji in starejši, sem moral mnogo trpeti. Napis tega psalma nam pravi, da ga je zložil Eman, ki je bil ob času Davidovem in Salomo¬ novem levit in pevec. Opeva pa svojo hudo ne¬ srečo, ker je za smrt bolan in ga mučijo telesne in dušne bolečine. Poglejmo najprej, kako se vrste misli! Kakor drugi psalmi, začenja se tudi ta z gorečo prošnjo, naj bi Bog pevca uslišal in mu pomagal iz nadloge. Tlači ga namreč huda bo¬ lezen, da je že blizu groba. Vsi mislijo, da bo umrl, da zanj ni nobene pomoči, kakor bi bil že mrtev. Bolečine njegove so velike, kakor bi bil Bog nanj razlil vso svojo kazen in jezo. Vsi njegovi znanci in prijatelji so ga zapustili, ker se vsem studi (ker je imel ostudno bolezen, ka¬ kor so gobe). Že mora misliti, da ni zanj nobene pomoči, vsaj človeške ne, njegove oči so kar otemnele od bolečine, duh njegov pa od zapu¬ ščenosti. A v tej stiski sv. pevec ne obupa. Sta¬ novitno moli in prosi ves dan in vzdiguje k Bogu svoje roke in ga izkuša ganiti z razlogi, zlasti s tem, da bi ga po smrti ne mogel več poveličevati in mu hvale peti. In zopet moli in prosi že od ranega jutra. Zares je v svojem življenju mnogo pretrpel; že v mladosti ga je tlačilo siromaštvo in drugo trpljenje; ko je odrastel, prišle so tudi črezenj razne nadloge in ga neprestano tlačile, cel<5 tako, da se ne menijo zanj prijatelji in znanci. Mnogi drugi psalmi opevajo tudi pomoč božjo, naš psalm pa je sama prošnja in sama tožba. Kakor posije žarek skozi meglo, tako se kaže tudi v teh besedah zaupanje v Boga, saj on (B°9 moj izveličar) jedini še lahko pomaga. Po pra¬ vici pravijo, daje ta psalm podoben Jobovi pesmi. Kakor razlagajo sv. očetje, ni ta psalm samo prošnja ubogega in zapuščenega pevca za pomoč, ampak je tudi prerokovanje o Kristusu in njegovem bridkem trpljenju. Saj se skoro vse besede vjemajo s tem, kar je on za nas pretrpel; zlasti zapuščen je bil, ker so ga zapustili njegovi apostoli in učenci. Zato ga v tem zmislu moli tudi sv. cerkev, in sicer na Veliki petek in Veliko soboto, v jutranjkah o Kristusovem trpljenju, o sv. prtu (s. sindonis), o sv. Rešnji Krvi in na praznik sedem žalostij Ma¬ tere Božje. Pa tudi ob svojih posebnih potrebah in stiskah molimo ta psalm, da ganemo božje usmilje¬ nje, kakor ga tudi sv. cerkev še moli v dnevnem opravilu za petek in na praznik posvečevanja cerkva. Molimo z otroškim zaupanjem tudi za druge, n. pr. ob času njih bolezni in smrtne ne¬ varnosti, da nas Bog potolaži s svojo pomočjo. Psalm 88, 2—19. Prošnja, da naj Bog pomaga kraljestvu. 563 Psalm LXXXVIH. Žalovanje nad propadom kraljestva. Usmiljenje Gospodovo bom vekomaj opeval, od roda do roda bom oznanjal tvojo zvestobo s svojimi usti. Zakaj rekel si: 1 „Vekomaj se v ne¬ besih utrjuje usmiljenje, in v njih se hrani zvestoba do tebe. Zvezo sem sklenil s svojimi svet¬ niki, prisegel sem Davidu, svojemu hlapcu: Na veke utrdim tvoj zarod, Ti vladaš moč morja; potolažiš dvi¬ ganje njegovih valov. Ti ponižaš ošabneža kakor ranjenca; z močno roko svojo razpršiš sovraž¬ nike svoje. Tvoja so nebesa in tvoja je zemlja; zemski krog in vse, kar jo napolnjuje, si ti utrdil. Sever in zahod si ti ustvaril; Tabor in Hermon se radujeta tvojega imena. Močna je tvoja rama: trdna je tvoja roka in tvoja desnica je visoka. Gora Tabor. In postavim prestol tvoj — od roda no roda.“ Nebesa hvalijo tvoja čuda, Gospod, m tvojo zvestobo v zboru svetnikov. Zakaj kdo je v oblakih jednak Go¬ spodu, je podoben Bogu med sinovi božjimi? Bog, ki je slaven v zboru svetni¬ kov, je večji in strašnejši mimo vseh, k 1 so okrog njega. Gospod, Bog vojnih trum, kdo ti je Podoben? Mogočen si, Gospod,”in tvoja 2 vestoba je okrog tebe. Od todi naprej govori nekaj vrstic Bog. Pravica in sodba sta trdnost tvojega prestola; usmiljenje in zvestoba gresta pred teboj. Blagor ljudstvu, ki zna hvalo peti; Gospod, v svetlobi tvojega obraza bodo živeli. V tvojem imenu se bodo radovali ves dan, in v tvoji pravici se bodo povikševali. Zakaj ti si njih močna slava, in v tvoji milosti se povzdiguje naša moč. Ker od Gospoda je naša bramba, in od Svetega Izraelovega (je bramba) za našega kralja. 3G* 564 Psalm 88, 20—53. Prošnja, da naj Bog pomaga kraljestvu. Tedaj si v prikazni govoril svojim svetnikom in si rekel: „Na junaka sem postavil svojo pomoč in povišal iz¬ voljenca izmed svojega ljudstva. Našel sem Davida, svojega služab¬ nika; s svojim svetim oljem sem ga mazilil; Zakaj moja roka mu bo pomagala, in moja rama ga podpirala. Nič ne bo mogel sovražnik zoper njega, in hudobnež si ne bo upal ško¬ dovati mu. Vpričo njega bom pobil njegove na¬ sprotnike, in v beg zapodil tiste, ki ga sovražijo. In moja zvestoba in moje usmilje¬ nje bo ž njim, in v mojem imenu se bo povzdignila njegova moč. In na morje položim njegovo roko, in na reke njegovo desnico. On me bo klical: Oče moj si ti, Bog moj in moja rešilna bramba. In jaz ga postavim za prvorojenca, veličastnejšega mimo kraljev zemlje. Na veke mu ohranim svojo milost, in trdna mu bo moja zaveza. In njegov zarod postavim na vekov veke, in njegov prestol dolgo kakor nebo. Če pa bodo popustili njegovi sinovi mojo postavo, in ne bodo ravnali po mojih zapovedih; Če bodo oskrunili moje pravice, in mojih ukazov ne bodo držali: Obiščem s šibo njih krivice, in njih grehe s tepenjem: Usmiljenja svojega pa jim ne od¬ vzamem, tudi jim ne bom škodoval v svoji zvestobi; In ne razderem svoje zaveze, in ne prekličem, kar je šlo z mojih ustnic. Jedenkrat sem prisegel pri svoji sve¬ tosti; Davidu ne lažem: Njegov zarod ostane vekomaj; In njegov prestol bo kakor solnce pred menoj, in kakor mesec, ustvarjen za veke, in priča v nebesih je trdna.“ 1 Ti pa si zavrnil in zavrgel, — od¬ pravil si svojega maziljenca; 1 Priča v nebesih je Bog sam, ki hoče trdno držati in zvesto izpolniti, kar je obljubil. Razdrl si zavezo svojega hlapca, poteptal si na tleh njegovo krono. Razdejal si vso njegovo ograjo, in postavil za strah njegovo trdnjavo. 1 Ropajo ga vsi mimogredoči, in svo¬ jim sosedom je v zasmeh. Povišal si desnico njegovih stiskal- cev, razveselil si vse njegove sovraž¬ nike. Odvzel si moč njegovemu meču, in v boju mu nisi pomagal. Razdejal si njegovo častitljivost, in njegov prestol si na tla podrl. Zmanjšal si dneve njegove dobe, obsul si ga s sramoto. Doklej, o Gospod, se odvračaš po¬ polnoma, se vnema kakor ogenj tvoja jeza? Spomni se, kako kratko je moje živ¬ ljenje; ali si zastonj ustvaril vse sinove človekove? 2 Kateri človek je, ki živi in ne bi videl smrti, ki bi se rešil iz oblasti groba? Kje so tvoje nekdanje milosti, Go¬ spod, kakor si prisegel Davidu v svoji zvestobi? Spomni se, o Gospod, sramote svo¬ jih hlapcev, katero držim v svojih ne- drijih, od vseh mnogih narodov, S katero so sramotili tvoji neprija- telji, Gospod, s katerim so sramotili naslednika tvojega maziljenca. 3 Hvaljen Gospod na veke. Zgodi se! Zgodi se! Napis pravi, da je ta psalm zložil Etan. Kdo je ta sv. pevec, ne da se lahko reči. Sicer je bil ob času Davidovem in Salomonovem neki Etan imeniten pevec, toda naš psalm ni zložen ob tem času, ampak pozneje, ko je Davidovo kraljestvo že jako propadlo in se je skoro zdelo, da je Bog 1 Postavil za strah: Kdor vidi, kako je hudo razdejana trdnjava, boji se jednake kazni božjo. 2 Ker je človeško življenje kratko, zdelo bi se, kakoi da je Bog zastonj ali brez dobrega namena ustvaril človeka, ako mora zmerom le trpeti. 8 Misel teh dveh vrst je: Spomni se, Gospod, koliko sramotenja moramo pretrpeti (v svojih nedrijih, prsih ali v srcu nositi) od vseh sovražnih ljudstev, koliko mora pretrpeti kralj, naslednik Davida (maziljenca), ki je prejel od tebe tako vesele obljube! Namestu: naslednika tvojega maziljenca je v hebrejskem: ... so sramotili stopinje tvojega maziljenca. Psalm 88.: razlaga. Psalm 89, 1—3. Gospod pomočnik. 565 pozabil obljub, katere je bil razodel Davidu. Tak čas bi utegnil biti že proti koncu judovskega kra¬ ljestva. 1 * * * * * 0 Kakor smo brali na 430. strani Zgodeb, obljubil je Bog Davidu, po preroku Natanu, o njegovem zarodu (o Salomonu in naslednikih): Utrdim njegovo kraljestvo,... in prestol njegovega kraljestva utrdim na vekomaj. Jaz mu bom oče, in on mi bo sin: ako bo delal kaj hudega, kazno¬ val ga bom s palico mož in s kaznijo človeških otrok. Svojega usmiljenja pa ne odvzamem od njega ... In tvoja hiša bo zvesta, in tvoje kralje¬ stvo na večno pred teboj in tvoj prestol bo trden na veke. To prerokovanje moramo imeti pred očmi, ako hočemo umeti naš psalm. Sv. pevec hoče — da tako rečemo po človeško — Boga spomniti njegove obljube in ga prositi, naj jo do¬ polni, naj se usmili potrtega kraljestva in kralja, naj mu odvzame nesrečo in sramoto, torej naj mu krepko pomaga. Da je pa molitev tem močnejša, hvali sv. pevec v 1. delu psalmovem božje usmi¬ ljenje, božjo mogočnost in oblast, božjo zvestobo in dobroto, češ: pač mi boš pomagal, o Bog, tudi sedaj in dopolnil obljube, saj si zvest in dobrot¬ ljiv. Nato navaja vse obljube Gospodove, katere smo že čuli, obljube, dane kralju Davidu po pre¬ roku Samuvelu in po Natanu (seveda v nekoliko Pesniški obliki). In nato zakliče: Ti pa si zavrgel svojega maziljenca, podrl si zavezo! Seveda ne misli pevec, da je Bog v resnici nezvest v svoji obljubi, marveč s tem le prosi in hoče Boga ganiti, kakor tudi mi govorimo z ljudmi. V bridkih be¬ sedah našteva vso nesrečo, v katero je zašel kralj s kraljestvom vred. Sovražniki so pridrli nadenj in deželo oplenili, potem jo pa hudo stiskali; z mečem si ne more pomagati, celd življenje je kralju prikrajšano, tako da skoro obupno vpraša: Doklej še, Gospod? Pevec opozarja na ljudstvo, katero je ustvaril, katerega vendar ne bo po¬ končal do cela, prosi še jedenkrat usmiljenja in spominja božje obljube. 1 Scholz misli, da se psalm najbolj prilega kralju Ezehiju '127—698 pred Kr.), in sicer 14. letu njegove vlade. Tedaj 80 bile vse trdnjave kraljestva judovskega v rokah Asircev, samo Jeruzalem še ni bil; Asirci so kralja Zasmehovali, ko 8e je pripravljal, da bo branil mesto. Ob istem času je bil hzehija tudi hudo bolan, da mu je bilo umreti (šele v 29. lotu ? lvl jenja). Tako je torej lahko kralj sam zložil ta psalm, akor se zlasti sme sklepati iz besed psalmovih: Spomni se, 0 Gospod, sramote svojih hlapcev, katero držim v svojih n edrijH t . . . Ako je pa peval drug pevec, ne kralj, mislil 81 je seveda živo kraljevo trpljenje, kakor bi bilo njegovo tr Pljenje. V zgodovinskem pomenu je ta psalm prelepa molitev pobožnega Izraelca, katerega je bolela ne¬ sreča domovine. Pa ta pomen ni jedini in popolni pomen tega psalma. Marveč, kakor je obljuba, Davidu dana, pravo in imenitno mesijansko pre¬ rokovanje, tako pa je tudi mesijansko preroko¬ vanje v tem psalmu. Prerokuje nam ta psalm, da bo iz Davidovega zaroda Kristus ali Mesija, da bo on sam Sin Božji, prvorojenec, kralj, da bo njegovo kraljestvo trdno in večno. Nadalje pre¬ rokuje psalmist nenaravnost, da bo veliko trpela tudi cerkev, da bo zapuščena, razdejana, kakor bi nam bil odvzet Kristus. — Da je naš psalm res preroški psalm, to nam priča sv. pismo samo (Dej. apost. 2, 30; Hebr. 1, 5), pričajo tudi sveti očetje, n. pr. sv. Avguštin (Enarrat. in psalmum LXXXVIIL, De civit. Dei 1.17, c. 2.); Teodoret pravi, da se besede: Klical me bo itd. umevajo samo o Kristusu, in da so Judje zaslepljeni, ker nečejo tega spoznati. Zato ga pa sv. cerkev tudi moli ob takih praznikih, ko se spominjamo jedinorojenega Simi Božjega v njegovi človeški in božji naravi, t. j. na božični praznik in na praznik izpremenjenja Gospodovega, posamezne vrstice pa ob raznih drugih Gospodovih praznikih. Naj tudi nam vzbuja zaupanje v božjo zve¬ stobo in naj nas uči moliti z otroškim in vnetim srcem. Kadar naša ljubezen omaguje, kadar ji hudobni duh podira ograjo, tedaj kličimo iz dna srca: Kje je tvoje nekdanje usmiljenje, o Gospod? In bodimo prepričani, da bomo imeli kmalu vzroka dovolj klicati hvaležno: Usmiljenje Gospodovo bom peval vekomaj. * * * S tem se končava III. knjiga psalmov in z naslednjim psalmom se pričenja IV. knjiga. $£ Psalm LXXXIX. Minljivost človeškega življenja. Gospod, pribežališče si naše — od roda do roda. Predno so nastale gore, predno je bila narejena zemlja in njen krog, si ti, o Bog, od veka do veka. Ne zavrzi človeka v nizkost; saj si rekel: Izpreobrnite se, otroci človeški! 566 Psalm 89, 4—17. Minljivost človeškega življenja. Psalm 90, 1—3. Bog naš varili. Zakaj tisoč let je pred tvojimi očmi kakor včerajšnji dan, ki je minul, In kakor čas nočne straže; kar se nič ne pošteva, to so njih leta. Kakor zjutraj zelišče zraste, zjutraj cvete in premine, zvečer pa omahne, zvene in se posuši: Tako preminemo po tvoji jezi, in po tvoji togoti smo zmedeni. Pred svoje oči si postavil naše hu¬ dobije, življenje naše v svetlobo svo¬ jega obličja. Zakaj vsi naši dnevi preminejo, in v tvoji jezi omagamo. Naša leta se štejejo kakor pajče¬ vina. 1 Dnevi našega življenja so sedem¬ deset let; Če jih je obilo, osemdeset let; in kar je več, je težava in bolečina; Ker pride slabost, in smo strahovani. 2 Kdo pozna moč tvojega srda, in kdo zna iz strahu pred teboj meriti tvojo jezo ? Pokaži nam tako desnico svojo, in može zvedene, modrega srca! Obrni se (k nam), Gospod! Doklej še? in daj se izprositi zastran svojih služabnikov! Zgodaj naj nas okrepča tvoje usmi¬ ljenje, da bomo poskakovali in se rado- vali vse svoje dni. Razveseli nas zaradi dnij, v katerih si nas ponižal, zaradi let, v katerih smo gledali stisko! 3 Ozri se na svoje hlapce — na svoja dela, in vodi njih otroke: 4 In bodi milost Gospoda Boga našega nad nami, in vodi nad nami dela naših rok, in vodi delo naših rok! 5 6 1 Naša leta nimajo obstanka, so rahla kakor pajčevina. V hebrejski besedi pa beremo: Vsa leta naša so kakor misel, (govorjenje). 2 Slabost pride človeku v starosti. Strahovanje je ume¬ vati ali o ljudeh, ki ne ravnajo milo s starimi ljudmi, ali o smrti, ker je smrt za človeka kazen, ali o sodbi (Hijeronim), ker človeka pouči in zaradi greha strahuje. 3 Kakor nas je poprej tlačila nadloga, tako naj nas po¬ zneje Bog oveseli in potolaži. 4 Spomni se, koliko del (čudežev) si storil nekdaj svo¬ jim služabnikom, Izraelcem: tako stori dobro tudi njihovim otrokom! 6 Psalmist prosi, da bi Bog milostno vodil svoje ljudstvo. Vodi nad nami = za nas, tako da bo v naš prid. Napis se glasi: Molitev Mojzesa, moža božjega. Torej je zložil to premišljevanje in molitev veliki prerok, in sicer v puščavi proti koncu svojega življenja. Videl je, kako nestanovitno in kratko je človeško življenje; videl je nadloge Izraelcev v Egiptu, videl njih nepokornost, njih kazni v puščavi, videl, kako so umirali drug za drugim, da ni razven Jozuveta in Kaleba nihče ostal ob koncu štiridesetih let od tistih, ki so bili stari nad 20 let tedaj, ko so prišli v puščavo. V takih mislih je zložil Mojzes našo molitev, ki poveličuje naj¬ prej božjo dobrotljivost, večnost, vsemogočnost. Nato milo prosi, naj Bog ne zavrže ubogega člo¬ veka, on, ki je večen, človeka, ki je minljiv kakor rahlo zelišče. Saj jeza Gospodova je doslej že hudo potrla Izraelce. Kaznoval je Bog njih grehe, zato jih je tako potlačil. Saj že tako je človeško življenje kratko in polno truda. 70 let življenja je že dobra mera, 80 let je pa obilna; kar je še več, je pa težava in nadloga. Pride slabost in onemoglost, pridejo težave in še huda smrt. In zopet straši sv. pevca jeza božja. O, naj bi Bog pomagal v bridkosti! Naj bi imel (pevec) ob strani može zvedene in modre! Pa saj bo Bog zopet pokazal svoje usmiljenje, saj se bo dal iz¬ prositi in omečiti. In tako bo navdajalo vse ve¬ liko veselje; veselili se bodo tudi zaradi presla¬ nega trpljenja in zaradi prebite stiske. Zatorej sklepa s prošnjo: naj bi Bog vodil milostno Iz¬ raelce in njih delo k srečnemu koncu. Sv. cerkev obrača to molitev na Kristusa, kakor bi jo bil molil na Oljski gori, zato jo mo¬ limo na Veliki četrtek; molimo jo tudi v hval¬ nicah ob četrtkih (fer. IV.) v imenu cerkve za človeški rod, ki je v nadlogah in v trpljenju. Posamezne vrstice te molitve pa rabi sv. cerkev prav pogostoma. — Kadar jo molimo, naj nas živo spominja, kako minljivo in ničemurno j e naše zemeljsko življenje. Psalm XC. Bog čuje nad pravičnim človekom. Kdor stanuje v zavetju Najvišjega, prebiva v varstvu Boga nebeškega. Poreče Gospodu: „Varih moj si ti, in moje pribežališče, moj Bog, v ka¬ terega zaupam.“ Zakaj on me otme iz zanjk lovcev, in iz zadrge. Psalm 90, 4—16. Bog naš varili. Psalm 91, 2—4. Božja previdnost. 567 S perutmi svojimi te bo senčil, da boš zaupal pod njegovimi krili. S škitom te bo obdajala njegova zvestoba; ne boš se bal nočnega strahu, Ne pušice, ki po dnevu leta, ne ne¬ zgode, ki po temi plazi, ne napada zlodeja poldanskega. Tisoč jih pade na tvoji strani in deset tisoč na tvoji desni, tebi pa se ne bo bližal. 1 Toda s svojimi očmi boš gledal, po¬ vračilo grešnikov boš videl. Ker (si rekel); „Ti, Gospod, si nada m°ja“, postavil si Najvišjega za uteho svojo. 2 Zloba ne pride k tebi, in šiba se ne bliža tvojemu šotoru, Zakaj angelom svojim je zapovedal zastran tebe, naj te varujejo na vseh potih tvojih. Na rokah te bodo nosili, da morda °b kamen ne zadeneš z nogo svojo. 3 Hodil boš črez gada in baziliska, in teptal leva in zmaja. ,,Ker vame zaupa, rešim ga; branim ga, ker spoznava moje ime. 4 Kliče k meni in jaz ga uslišim, pri njem sem v stiski, rešil ga bom in po¬ častil ; Dolgost življenja mu podarim, in *nu pokažem izveličanje svoje.“ Čuda lep je ta psalm. Ne samo, da so misli vzvišene, primere in podobe prav mične in pes¬ niške, tudi red mislij je tako jasen in lahak, da J e zares vsa pesem kakor ulita. Prav zato je pri¬ pravna, da se jo vernik nauči na pamet in jo P°gostoma moli. Vendar poglejmo ob kratkem vrsto mislij. Pravični človek, kateri se zanaša na pomoč božjo, ima najboljšo brambo — od Boga s ainega. Boga slavi in spoznava za svojega va- ri na, kateri ga reši vseh nevarnostij, kateri ga Povsodi varuje in ščiti, da mu ne more škoditi n °beno zlo. Četudi popadajo drugi na desni in n a levi, njemu se ne zgodi nič žalega. Seveda, 1 Dostavi: sovražnik, ali pa: zlo, nesreča. 2 Ker (si rekel) itd. Tako smo dopolnili to vrstico, ker s< - poda v stavek in v pomen, in tudi drugi razlagalci tako ravnajo. 3 Tu imamo jasno besede, ki nas uče, da so angeli naSi v ar ih i. 4 Zadnje tri vrstice govori Bog sam. grešnikom se godi drugače, kaznim ne odidejo. Pravičnik pa le v Boga zaupa, k Bogu se za¬ teka, zato ga ne zadene nobeno zlo. In Bog mu je odločil svoje angele v varstvo, da ga branijo v vseh nevarnih razmerah, da mu ne škodi noben sovražnik. Bog je vedno pripravljen pomagati mu, kadar prosi pomoči, zatrjuje mu dolgo življenje na tem svetu in izveličanje (v prihodnjem živ¬ ljenju). Ker je beseda v tem psalmu posebno živa, zato nekateri trde, da tukaj govorita dva, pevec in pa Bog, ali celč trije, da se namreč nekdo pogovarja s pevcem. Čeravno to ni nemogoče, vendar je umneje reči, da pesnik le tako živo misli in se v mislih pogovarja sam s seboj ali s kom drugim. V psalmu je lep nauk, kakšna je previdnost božja in kako čuje nad pravičnikom. Prav jasen in trden nauk je v tem psalmu, da imamo an¬ gele varihe, ki skrbe za naše telo in tudi za dušo. Dobro nam kaže ta psalm, da ima Bog večjo skrb za pravičnika kakor za grešnika. — Znano je, da je hudobni duh Izveličarja izkušal z besedami našega psalma, ko ga je postavil na vrh templa in rekel: Ako si Sin Božji, vrzi se doli, zakaj pisano je: Svojim angelom itd. 1 Sv. cerkev moli ta psalm vsak dan v kom- pletoriju (sklepni molitvi v brevirju), pri posve¬ čevanju cerkva, pri izganjanju hudobnega duha, pri obiskovanju bolnikov in pri maši na prvo postno nedeljo. In kadar ga molimo kot večerno molitev ali kadar gremo na kako nevarno delo ali na pot, ali nam ne okrepča in oživi srca, da smo pogumni v zaupanju do Boga? Da, recimo kratko: Ta psalm je prelepa priča, kako nas ljubi Oče nebeški, kako skrbi za nas in kako srečni smo, ako mu vračamo zaupno, popolno ljubezen. Psalm XCI. Hvala božje previdnosti. Dobro je, hvaliti Gospoda, in pevati tvojemu imenu, Najvišji, Da naznanjam zjutraj tvoje usmilje¬ nje, in po noči tvojo zvestobo, 2 Na brenklji desetih strun, na harfi, na citrah s pesmijo, 1 Mat. 4, 6. 2 Zjutraj — po noči pomeiija: neprenehoma. 568 Psalm 91, 5—16. Hvala božje previdnosti. Ker razveseljuješ me, Gospod, s svo¬ jim stvarstvom, in del tvojih rok se radujem. Kako veličastna so tvoja dela, Go¬ spod ! Črez vse globoke so misli tvoje. Nespametnež ne spoznava, in ne¬ umnež ne umeva tega. Moja moč pa se bo povzdignila ka¬ kor samorogov, in moja starost bo v obilni milosti. 1 In moje oko gleda zadovoljno so¬ vražnike moje, in moje uho bo zado¬ voljno poslušalo pri hudobnežih, ki se vzdigujejo zoper mene. 2 Palme. Če zrastejo grešniki kakor trava, in zacveto vsi hudodelci, (tedaj se zgodi), Da poginejo za vselej. Ti pa, Go¬ spod, si najvišji vekomaj. Zakaj glej, tvoji sovražniki, o Go¬ spod, tvoji sovražniki bodo poginili, in razpršeni bodo vsi, ki delajo pregreho. Pravičnik pa bo cvetel ka¬ kor palma, in rastel kakor cedra libanonska. Zasajeni so v hiši Gospo¬ dovi, cvetli bodo v dvoru hiše Boga našega. V obilni starosti bodo še dajali sad, in dobro bodo vstra- jali, da bodo oznanjali: Da je pravičen Gospod, naš Bog, in da ni v njem krivice. Kdo je zložil ta psalm in kdaj ga je zložil, ne vemo. Napis nam pravi, da je za soboto, t. j. za sobotno službo božjo. Opeva nam, kako Bog čudovito skrbi za pravičnega Izraelca, a hudob¬ neža pokonča, čeprav je v sreči. Zaradi tega pa pevec z veseljem poveličuje vedno, zjutraj in zvečer, božje usmilj 6 ' nje in božje zvestobo. V kratkih bese¬ dah ne našteva posameznih del Gospo¬ dovih, ampak jih omenja samo splošno: vsa se mu zde veličastna, čudovita. Posebno veselo opisuje srečo pravičnih, omenja njih dobra dela kot sad, omenja njih stanovitnost — vse to z lepo pri¬ mero o drevesu, ki je zasajeno, zeleni, cvete in rodi sad. Kakor so v starem zakonu peli t a psalm ob sobotah, tako ga pevamo tudi v duhovskem opravilu v katoliški cerkvi, in sicer v hvalnicah sobotnih v spomin, da je bilo v soboto dovršeno prelepo stvarstvo božje. Molimo ta psalm tudi ob posvečevanju oltarja, pac zato, ker je oltar zasajen v hiši Go¬ spodovi, pa rodi vsem dobrim vernikom najobil- nejše sadove, največje milosti. Posamezne vrstice 1 Hebrejska beseda pravi: Maziljen bom z novim oljem- To naznanja, da je v sreči in zadovoljnosti. Pri prijetnih po¬ jedinah so goste mazilili z oljem. 2 Moji sovražniki bodo ponižani in potlačeni; ko jih bom v takem stanu gledal in slišal, bom zadovoljen in vesel- Psalm 92, 1 — 5. Bog, kralj sveta. Psalm 93, 1—17. Zoper krivico. 569 iz drugega dela psalmovega sv. cerkev rada rabi o pravičnih kristijanih, o svetnikih božjih. Naj bi ta psalm tudi nas vnel za pravičnost, naj bi nas odvrnil od pregrehe, da bomo kdaj z veseljem oznanjali usmiljenje božje. Psalm XCII. Mogočnost Boga-kralja. Gospod je kralj, oblečen je z veli¬ častvom; oblečen in opasan je Gospod z mogočnostjo. Da, utrdil je zemski krog, ki se ne omaje. Utrjen je tvoj prestol od nekdaj, od vekomaj si ti. Reke povzdigujejo svoj glas, Go¬ spod, reke povzdigujejo svoj glas; Reke povzdigujejo svoje valove — ob šumenju velikih voda. Čudovito je dviganje morja, čudo¬ vitejši je Gospod v višavi. Tvoje priče so resnične jako; tvo¬ jemu templu se spodobi svetost, Go¬ spod, na vekomaj. To je veličastna pesem, ki slavi božjo mo¬ gočnost. Razlagati se da tako, da jo je pesnik zapel potem, ko je Bog .dal Izraelcem veliko zmago nad mogočnimi sosedi. Res se poganski narodi lepo primerjajo šumečim rekam in hrume¬ čemu morju. Zmaga ta je bila zanesljiva priča, da je Bog resničen in zvest; pa tudi spominjala je, naj Izraelci spoštujejo hišo božjo in se posve¬ čujejo, predno in kadar pridejo vanjo. Razlagati pa smemo psalm tudi splošno, to se pravi: tako, da mislimo v obče na božje veli¬ častvo, ki se kaže povsod v stvarstvu in v njega delih; ta dela božja so priča, da Bog je v res¬ nici in da je neskončen. Zatorej je treba, da se pred Bogom v templu vedemo sveto in da pobožno molimo Boga, ki je tukaj pričujoč. Naposled lahko umevamo ta psalm v pre¬ roškem pomenu o Kristusu in njegovem kralje¬ stvu — sv. cerkvi. On je kralj, trden je od ne¬ kdaj njegov prestol; zoper njega in njegovo cerkev pa hrume narodi (prim, psalm 2.): toda Kristus vlada svojo cerkev v višavi in ima zanesljive priče, da je njegov nauk resničen; zato se mu spodobi, da ga molimo kot Boga in..človeka v svetih ali božjih hišah, kjer on sam, najsvetejši, prebiva. Sv. cerkev moli ta psalm ob vsakem svetni¬ škem prazniku v hvalnicah in se s tem spominja, da so svetniki zmagali s Kristusom in da je na njih dopolnil svoje obljube; moli ga tudi ob nedeljah od 1. predpepelnične nedelje do velike noči, in sicer v prvi dnevnici. Psalm XCIII. Bog pomaga zoper krivico. Bog maščevanja je Gospod, Bog maščevanja naj se prikaže. Vzdigni se, ki sodiš svet; daj ošab- nežem povračilo! Doklej se bodo grešniki, o Gospod, doklej se bodo ponašali, Ustili se in hudobno govorili, in se bahali vsi, ki delajo krivico? Tvoje ljudstvo, o Gospod, tlačijo, in tvojo dedino razdirajo. Davijo vdove in ptujce, in more si¬ rote. In reko: „Saj ne vidi Gospod, in ne pazi Bog Jakopov.“ Razumejte, neumneži med ljudstvom! in bedaki — kdaj se spametite? On, ki je usadil uho, pa ne sliši? Ki je naredil oko, pa ne vidi? 1 On, ki svari narode, ne bi kazno¬ val, ki uči ljudi, kar vedo ? Gospod pozna misli ljudij, da so ničemurne. Blagor človeku, katerega ti svariš, Gospod, in ga učiš svoje postave, Da mu polajšaš, kadar mu je hudo, dokler se ne pripravi jama brezbožniku. Zakaj Gospod ne zavrže svojega ljudstva, in ne zapusti svojega deleža, Dokler se ne povrne sodba k pra¬ vici, in (ne gredo) za njo vsi, ki so pra¬ vega srca. 2 Kdo vstane za mene zoper hudob¬ neže, ali kdo stoji z menoj zoper kri- vičneže ? Ako ne bi pomagal mi Gospod, skoro bi prebivala moja duša pred peklom. 1 Kako lepe so te besede, da se ž njimi izpriča božja vsevednost! 2 Misel teh dveh vrstic je ta, da Bog ne zapusti svo¬ jega ljudstva, dokler ne doseže pravice. 570 Psalm 93, 18 — 23. Zoper krivico. Psalm 94, 1-11. Molitev pred službo božjo. Če sem rekel: „Omaguje moja noga“, podpiralo me je usmiljenje tvoje, Go¬ spod. Kadar je bilo veliko bolečin v mo¬ jem srcu, razveselile so tvoje tolažbe dušo mojo. Ali se s tabo druži sodni stol kri¬ vični, ki snuje hudobijo zoper postavo? Dušo pravičnika zalezujejo, in ne¬ dolžno kri obsojajo. Gospod pa mi je pribežališče, moj Bog je trdnoba mojega upanja. Povrni jim njih krivico, zaradi njih zlobe jih potrebi; potrebi jih Gospod naš Bog! Latinski napis pravi, da je ta psalm zložil David. Zložil ga je ali ob preganjanju Savlovem ali Absalomovem, ali pa morda ob kaki drugi priliki, ko se je spominjal raznih sovražnikov in hudobnežev, ki so tlačili in stiskali izvoljeno ljudstvo. S to pesmijo se sv. pevec tolaži in vnema k zaupanju, grešnike pa ostro svari. To je splošna misel našega psalma. Od začetka opeva in kliče na pomoč božjo pravico; na to opisuje razne krivice hudobnežev; nadalje jih poučuje in svari, da bi se izpreobrnili, pravičnike pa tolaži, ker hudobija ne more obstati. Pa tudi pevec sam se obrača k Bogu z zaupno prošnjo, naj ga brani hudobije grešnikov. Naš psalm govori v prvi vrsti o pravičnih vernikih in hudobnežih sploh; v mesijanskem po¬ menu ga umeva sv. cerkev o Kristusu in o Ju¬ dih, ki so ga križali. Zato molimo ta psalm na Veliki petek, ker je na dan Kristusove smrti Bog pokazal vso svojo pravičnost, na praznik presv. Rešnje Krvi Gospodove, in na petek v dnev¬ nem opravilu. Kadar ga molimo sami zase, ne smemo za¬ htevati od Boga maščevanja zaradi sebe, ampak zaradi tega, „da bi se razodela božja pravica, hudobnim v strah, pobožnim pa v tolažbo, in pa da bi se hudobni po kazni poboljšali/' (Allioli.) Psalm XCIV. Poziv, naj Boga hvalimo in njegovo svarjenje poslušamo. Pridite, radujmo se v Gospodu, in vriskajmo Bogu, našemu rešniku! Prehitimo njegovo obličje z zahvalo, in s psalmi mu vriskajmo! 1 Zakaj Gospod je velik Bog, in kralj večji kakor vsi bogovi; 2 Ker v njegovi roki so vsi kraji zem¬ lje, 3 in višine gord so njegove. Zakaj njegovo je morje, katero je sam naredil, in suho zemljo so izde¬ lale njegove roke. Pridite, molimo in predenj padimo, in jokajmo pred Gospodom, ki nas je ustvaril; Ker on je Gospod naš Bog, in mi smo ljudstvo njegove paše in ovce nje¬ gove roke. Danes, ko zaslišite njegov glas, ni¬ kar ne zakrknite svojih src, Kakor v razdraženju ob dnevu iz¬ kušnje v puščavi, kjer so me izkušali vaši očetje, poskusili so me in videli moja dela. 4 Štirideset let sem imel težavo s tem rodom, in sem rekel: ti se vedno mo¬ tijo v srcu. In oni niso spoznali mojih potov, da (zato) sem prisegel v svojem srdu: Ne pojdejo v moj pokoj. 5 Tudi ta psalm je izmed najlepših; čudovito moč ima, da te gane, kakor bi ti Bog sam na¬ ravnost govoril na srce in te opominjal, da ne imej zakrknjenega ali trdega srca. Skoro gotovo je David zložil ta psalm prav s tem namenom, da se je ž njim začela božja služba v svetišču ob sobotah. 6 Jako primeren je bil ta psalm z a 1 Prehitimo z zalivalo = hitro, zgodaj ga hvalimo! 2 S tem hoče sv. pevec reči, da je Gospod jedini pravi Bog, zakaj on ima naj višjo oblast, ne pa tista bitja, katera imajo pogani za bogove. 3 Kraji zemlje je vse to, kar je na zadnjem ali skraj¬ njem delu. 4 Misel te vrstice je: Ne bodite tako otrpnjeni in trdo¬ srčni, kakor so bili vaši očetje v puščavi, zlasti oni dan, ko so me razdražili in poskušali, ko niso verovali, četudi so vi¬ deli moja dela. — V hebrejski besedi pa beremo: Nikar ne zakrknite svojih src, kakor v Meribi (prepiru), kakor na dan v Masi (poskušnji) v puščavi, kjer so me poskušali vaši očetje. 5 V moj pokoj pomenja: v deželo pokoja, v obljub¬ ljeno deželo. 8 Judovski učeniki mislijo, da je Mojzes sam zapel ta psalm, ko so se Izraelci pripravljali, da pojdejo v obljub¬ ljeno deželo. Psalm 96, 1 — 12. Veličastna je božja pravica. 571 sobotno sveto opravilo, pri katerem se je bral tudi oddelek sv. pisma: opominjal je Izraelce, naj zvesto sprejmd besedo božjo in ji ne zaprti svo¬ jih src. Sv. pevec najprej vabi k hvali božji: saj je Bog naš stvarnik in vse imamo le od njega; on nas vodi, on za nas skrbi. Naj nikar tako ne ravnamo, kakor Izraelci v puščavi, ki niso verjeli in zaupali Bogu, posebno tedaj ne, ko jim je zmanjkalo vode (Zgodbe, str. 274). Po pravici je bil Bog nevoljen zaradi takega ravnanja, pa jim je tudi naložil kazen, ker nihče izmed starejših Izraelcev ni šel v obljubljeno deželo. (Zgodbe, str. 270.) Sv. apostol Pavel se lepo ozira na naš psalm v pismu do Hebrejcev (3, 7 — 13); navaja več vrstic iz njega in pristavlja: Glejte, bratje, da ne bo morebiti med vami hudobno srce nevere, da bi od¬ stopili od živega Boga, temveč opominjajte se sami vsak dan, dokler se pravi »danes*, t. j. dokler imamo še čas, dokler živimo. Sv. cerkev moli ta psalm dan na dan, in sicer (razven praznika sv. Treh Kraljev) vselej ob začetku jutranjic. S tem sv. cerkev opominja svoje služabnike, naj pevajo Bogu hvalo s pravim srcem, naj ga poveličujejo, naj ne zametujejo božje besede in božjih milostij, da ne izgubti obljub¬ ljene dežele, nebes. Pa tudi verniki sploh naj bi molili ta psalm vsako jutro; zato je jako dobro, da si vtisnejo njegove besede v spomin in spoznajo njih bogati pomen. Psalm XCV. Ta psalm smo čitali le malo drugačen na str, 428 in 429 Zgodeb. Psalm XCVI. Veličastvo božje pravice. Gospod je kralj, raduj se zemlja; radujejo naj se otoki mnogi. 1 Oblaki in temota so okrog njega; pravica in sodba sta trdnoba njego¬ vemu prestolu. Ogenj gre pred njim, in pali nje¬ gove sovražnike okrog. Na zemljo švigajo njegovi., bliski; zemlja vidi in trepetd. 1 Otoki mnogi = prebivalci otokov in primorskih krajev. Gore se tajajo pred Gospodom ka¬ kor vosek, vsa zemlja pred Gospodom. Nebesa oznanjajo njegovo pravico, in vsa ljudstva gledajo njegovo veli¬ častvo. Osramočeni naj bodo vsi, ki molijo malike, in ki se hvalijo s svojimi po¬ dobami. Molite ga, vsi angeli njegovi! Sijon sliši in se veseli, in hčere Ju¬ dove se radujejo zaradi tvojih sodeb, Gospod. Zakaj ti, Gospod, si najvišji črez vso zemljo, jako vzvišen si črez vse bogove. Sovražite zlobo, kateri ljubite Go¬ spoda; svoje svetnike čuva Gospod in jih reši iz rok grešnikovih. Svetloba vshaja pravičniku, in ve¬ selje njim, ki so pravega srca. Veselite se, pravičniki, v Gospodu, in ga hvalite, in slavite svetost nje¬ govo. Napis pravi, da je ta psalm zložil David. Ker je prav podoben psalmu 17., katerega smo čitali na str. 457 — 459, zložil ga je pač David nekako ob istem času, to je proti koncu svojega življenja, ko je bilo njegovo kraljestvo urejeno in pomirjeno, sovražniki pa so bili vsi ponižani. Sv. pevec opeva božjo moč, božje veličastvo, božjo pravičnost. Pred njim so ničeve vse stvari. Zlasti ničevi so maliki in tisti, ki jih časte, a Boga naj časte tudi angeli njegovi. Naposled pevec še opominja pravične in bogoljubne Iz¬ raelce, naj se varujejo greha, pa naj z veseljem hvalijo Boga. Večkrat se moli ta psalm v cerkvenih molit¬ vah: na novega leta dan (obrezovanje Gospodovo), na praznik sv. Treh Kraljev, imena Jezusovega, Gospodovega izpremenjenja, Gospodovega vnebo¬ hoda, povišanja sv. križa i. dr, V vseh teh pri¬ likah umevamo psalm tudi v mesijanskem ali preroškem pomenu, da je namreč mogočni Bog in sodnik Jezus Kristus, ki je res sodil svet, pa ga bo še sodil, ki se je pokazal v svetlobi in v veličastvu, ob čegar smrti se je zemlja tresla, in ki pride k sodbi v oblakih neba. Kadar molimo psalm, tedaj naj tudi nas vname, da iz srca ča¬ stimo Gospoda in se v njem veselimo. 572 Psalm 97, 1—9. Slava Bogu usmiljenemu. Psalm 98, 1—5. Hvala božja. Psalm XCVII. Slavospev Bogu, usmiljenemu rešniku. Pojte Gospodu pesem novo, ker čuda je storil. Pomagala mu je njegova desnica, in njegova sveta rama. 1 Gospod je pokazal svojo pomoč, pred neverniki je razodel svojo pra¬ vičnost ; Spomnil se je svojega usmiljenja, in svoje zvestobe do hiše Izraelove; Videli so vsi kraji zemlje — rešitev Boga našega. 2 Raduj se v Bogu vsa zemlja; pojte, vriskajte in brenkajte! Na citrah brenkajte Gospodu, na citrah in z glasom harfe; s trobento in z glasom roga. 3 Radujte se pred kraljem Gospo¬ dom; naj se gane morje in kar je na¬ polnjuje, zemski krog in kateri v njem stanujejo. Reke naj ploskajo z rokami, hkrati naj gore vriskajo pred Gospodom, ker prihaja sodit zemljo. 4 Zemljo sodi po pravici in narode po spodobnosti. Kakor kaže beseda psalmova in pa napis, zložil ga je David, ko je Bog čudovito pomagal izraelskemu ljudstvu zoper sovražnike. S tem je Bog pokazal svoje usmiljenje in tudi dopolnil prejšnje obljube. Zato psalmist z veseljem kliče in vabi, naj bi vsi Boga hvalili in slavili, naj bi se celd neobčutna priroda sama vzbudila v hvalo božjo. Ta psalm se moli v cerkvenih molitvah skoro ob istih praznikih kakor prejšnji psalm, in pa še ob praznikih Matere Božje. Naj vedno vzbuja v naših srcih pravo pobožnost in gorečnost za čast božjo. 1 Bog je vse storil sam s svojo močjo; ne potrebuje nikogar, da bi mu pomagal. 2 Vsi kralji na okrog so videli, kaj nam je Bog storil v rešenje. —■ To pa lahko obračamo v preroškem pomenu na odrešenje Kristusovo, katerega so deležni vsi ljudje, in pa na sv. vero, ki se ima oznanjati po vsem svetu. 8 Naj bo vaše veselje jako veliko, kakor je n. pr. ob začetku jubileja ali svetega leta, ko trobijo s trobento. 4 Prelepe pesniške podobe, ki nam pričajo, kako pes¬ niški duh preveva psalme. Psalm XCVIII. Psalmist vabi k hvali božji. Gospod je kralj, naj se le srde ljud¬ stva. On sedi na kerubih, zemlja naj se trese. 1 Velik je Gospod na Sijonu, in višji kakor vsa ljudstva. Naj hvalijo tvoje veliko ime, ker je strašno in sveto; veličastvo kraljevo ljubi pravico. Utrdil si pravico; sodbo in pravdo si storil v Jakopu. Povišujte Gospoda Boga našega, in molite pred njegovim podnožjem, ker on je svet. Mojzes in Aron med njegovimi du¬ hovniki, in Samuvel med njimi, ki kli¬ čejo njegovo ime; klicali so ime Go¬ spoda, in on jih je uslišal. V oblačnem stebru jim je govoril; držali so njegove povelja in zapovedi, katere jim je dal. 2 Gospod, naš Bog, ti si jih uslišal; Bog, ti si jim bil milostljiv, pa kazno¬ val si njih početje. Povišujte Gospoda Boga našega, molite na njegovi sveti gori, ker svet je on, Gospod naš Bog. Ker se omenja Gospod na Sijonu, je David pač zložil ta psalm kmalu potem, ko je bil P re ' nesel skrinjo zaveze na Sijonsko goro. In ves psalm je slavljenje Boga, ki je Izraelcem dober, milostljiv in pravičen, ki se je razodeval Mojzesu, Aronu in Samuvelu, kateremu torej gre čast na njegovi sveti gori, v svetišču. Znamenito je to, da kaže David, zakaj je Gospod uslišal one može: ker so izpolnjevali njegove zapovedi. S tem hoče opomniti tudi ljudstvo, naj dopolnjuje voljo božjo, ako hoče izprositi od Boga milosti. Mesijanski pomen se v tem psalmu umeva tako, kakor v prejšnjih, 96. in 97. Sv. cerkev ga 1 Ljudstva, poganska so jezna, ker Gospod pomaga Iz¬ raelcem, pa tudi boje se ga. Gospod sedi na kerubih: to je povzeto iz najsvetejšega v sv. šotoru ali templu. Gospod je namreč prebival v oblaku nad dvema keruboma. 2 Ko vnema sv. pevec Izraelce za čast božjo, opominja jih lepih vzgledov iz sv. zgodeb; taki vzgledniki so Mojzes, Aron in Samuvel. Mojzes je bil duhovnik samo za nekatera posebna opravila, Aron pa je bil pravi veliki duhovnik; Sa¬ muvel je bil velik služabnik božji. Psalm 99, 2—5. Opomin k zahvali. Psalm 101, 2—14. Prošnja za rešenje. moli na praznik Gospodovega obrezovanja, vnebo¬ hoda, posvečevanja cerkve in ob praznikih apo¬ stolov. Psalm XCIX. Zahvala za božjo dobroto. Vriskajte Gospodu vse dežele, slu¬ žite Gospodu v veselju! Pridite pred njega — z radovanjem! 1 Vedite, da Gospod sam je Bog; on nas je naredil in ne sami sebe; njegovo ljudstvo smo in ovce njegove pašnje. Vstopite v njegova vrata s hvalo, v njegov preddvor s pesmimi; slavite ga, hvalite ime njegovo! Zakaj sladek je Gospod, vekomaj je njegovo usmiljenje, in od roda do roda njegova zvestoba. Vneta pesem, ki vnema za slavo božjo, zlasti na svetem kraju, v sv. šotoru ali pa v templu. Zares je — dejali bi po domače — ta psalm glas Mogočnega zvona, ki vabi k službi božji. A ne samo, da vabi, marveč nas tudi uči, kako naj pridemo na sveti kraj: namreč radi, z veseljem. In kako da ne bi hoteli priti h Gospodu, mi, njegovo ljudstvo, njegove ovčice? Kako bi sega ne veselili, saj je*sladek, saj je dober, zvest! Tako se ob kratkem vrste prelepe misli, ki Pa ti tudi z močjo prijemajo srce. Prav primerno torej moli sv. cerkev ta psalm v hvalnicah ob vsakem prazniku (ne pa v dnevnih opravilih in °b nedeljah žalostnega značaja) ter s tem vnema služabnike božje za hvalo božjo na svetem kraju. Psalm C. Ta psalm smo čitali na str. 436. Psalm CI. Prošnja za rešenje iz sužnjosti. (Spokorni psalm). Gospod, usliši mojo molitev, in moje v pitje pridi k tebi! Ne obračaj svojega obličja od mene; kadar sem v stiski, nagni svoje uho k meni! Kadar te kličem (na pomoč)., hitro 1116 usliši! 1 Pred njega = na sveti kraj, v sv. šotor ali v tempel. Ker moji dnevi so minuli kakor dim, in moje kosti so se posušile ka¬ kor glavnja. 1 Kakor trava sem požgan, in posu¬ šilo se je moje srce, ker pozabil sem jesti kruh svoj. Zaradi glasnega mojega vzdihovanja — tiči kost ob mojem mesu. 2 Podoben sem pelikanu v puščavi; tak sem kakor ponočna sova v po¬ drtim. Bedim, in sem kakor samotni vra¬ bec na strehi. 3 Ves dan me zmerjajo sovražniki, in kateri so me hvalili, rotijo se pri meni. 4 Ker pepel jem kakor kruh, in svojo pijačo mešam s solzami, Zaradi jeze in togote tvoje, da si me vzdignil in treščil ob tla. Kakor senca ginejo mi dnevi, in su¬ šim se kakor trava. Ti pa, Gospod, ostaneš vekomaj, in tvoj spomin je od roda do roda. Vstani, usmili se Sijona, ker čas je, da se ga usmiliš, ker čas je prišel. 1 Sv. pevec pravi, da je v žalosti in bolečini izgubil vso moč; shujšal je tako, da so ga same kosti; ves sok živ¬ ljenja se je posušil, da je kakor ožgan kos lesa (ali suho dračje po vulgati). 2 Kost tiči ob mesu ali ob koži tako, da se vidi skoro sama kost, tako je shujšal. (Jednaka podoba v Jobovih bukvah, 19, 20; Zgodbe str. 157 b, spodaj.) 8 Pelikan je jako velika ptica, ki spada med veslo- nožce (ker vesla po vodi z nogama). Ob dolgem ploščnatem kljunu ji visi kožnat mehur, v katerega spravlja ujete ribe. Prebiva ob Črnem morju, včasih pride tudi na Ogersko. Sv. Avguštin pravi o pelikanu, da se rodi v puščavah reke Nila, in pripoveduje to-le znano pripovedko: „0 teh pticah govore, da bijejo s kljuni svoje mladiče in jih umore. Potem pa za ubitimi v gnezdu žalujejo tri dni. Naposled se starka (mati) sama sebe hudo rani in razlije svojo kri črez mladiče. Ko jili kri oblije, mladiči zopet ožive." In temu dostavlja sv. Avguštin: „Morda je to res, morda ni res; če je vendar res, glejte, kako se vjema ž njim, ki nas je poživil s svojo krvjo. Vjema se s tem, da materino meso oživlja s svojo krvjo mladiče. . . . Ima torej ta ptica, če je res tako, veliko po¬ dobnost z mesom Kristusovim, s čegar krvjo smo bili poživ¬ ljeni." (Enarrat. in psalm. CI.) Sova rada prebiva samotno v podrtinah in v žlamborih. Vrabec samotni je večji kakor naš znani domači vrabec in prebiva samotno. 4 Rotijo se pri meni: Tako je znano ljudem moje trp¬ ljenje, da je prišlo že v pregovor. Kadar se n. pr. kdo roti in zatrjuje, pravi: „Tako naj me Bog kaznuje, kakor tega Hebrejca!“ 574 Psalm 101, 15—29. Prošnja za rešenje iz sužnjosti. Ker hlapcem tvojim so ljubi njega (Sijona) kamni, in smili se jim njegov prah. 1 In neverniki se bodo bali imena tvojega, Gospod, in vsi kralji zemlje (se bodo bali) slave tvoje, Ker Gospod zida Sijon, in se kaže v svojem veličastvu; 2 Ozira se na molitev ponižanih (Iz¬ raelcev), in ne zaničuje njihove prošnje. Zapiše naj se to za poznejši rod; in ljudstvo, ki bo (novo) ustvarjeno, hvalilo bo Gospoda; Zakaj on gleda iz visokega svetišča svojega, z neba gleda Gospod na zemljo, Da sliši vzdihe jetnikov, da razveže sinove umorjenih, Da oznanijo ime Gospodovo na Si- jonu, in njegovo hvalo v Jeruzalemu, Kadar se narodi zbero skupaj — in kralji, da služijo Gospodu. Ako potlači po (težavni) poti mojo moč, in prikrajša moje dneve, Rečem: Moj Bog, ne vzemi me v sredi mojih dnij! 3 Od roda do roda so tvoja leta. Od začetka si, Gospod, utrdil zem¬ ljo, in dela tvojih rok so nebesa. Ona preidejo, ti pa ostaneš, in vsa se postarajo kakor oblačilo, In premeniš jih kakor ogrinjalo, in bodo premenjena; ti pa si vedno isti, in leta tvoja ne preminejo. Sinovi tvojih hlapcev bodo bivali (v obljubljeni deželi), in njih zarod bo utrjen vekomaj. Iz besedij tega psalma vidimo, da ga je zlo¬ žil Izraelec, ki je bil v babilonski sužnjosti. Živel je v bridkosti in v pomanjkanju; zdravje se mu je hujšalo; najbolj ga je pa trla žalost, da je 1 Izraelci so se v sužnjosti popolnoma poboljšali. Po¬ prej so zaničevali hišo božjo in zapovedi božje: sedaj pa v žalosti hrepenijo po ostankih — kamnih in prahu — ne¬ kdanjega templa. 2 Kadar bo tempel na Sijonu zopet pozidan, tedaj bodo neverniki spoznali, da je Bog zopet milostljiv Izraelcem, zato se bodo bali. 3 Ako hoče Bog, da na poti skozi zemsko življenje umijem poprej, nego pridem do starosti, prosim Boga, naj mi življenje podaljša, ker rad bi videl, da se dopolnijo božje obljube in da se zopet pozida tempel. sveto mesto razdejano, svetišče pokončano. Zato prosi prav milo, naj se Gospod usmili Sijona in pomaga, da se zopet pozida. Vrste se pa misli — ob kratkem razložene — tako-le: Naj Gospod posluša njegovo prošnjo in jo usliši, ker je sam (pevec) v veliki bridkosti. Veselje njegovega življenja je minulo kakor dim, moč njegova je omagala od žalosti. Ne samo da ga tare žalost zaradi prejšnjih nesreč, njegovi sovražniki ga tudi sramotijo in zaničujejo. Torej ni čuda, če pretaka v žalosti bridke solze, zlasti ker vidi v tem kazen božjo. Toda sv. pevec ne obupa: saj je Bog večen in nepremenljiv, saj je zvest v svojih obljubah, zato se bo usmilil po¬ trtega Sijona. Dovolj je kazni; Izraelci so spo¬ znali svojo nehvaležnost in hudobijo in se je kesajo. Da, Gospod bo zopet pomagal sezidati svetišče, ker bo milostno sprejel prošnje Izrael¬ cev, ki zdihujejo v sužnjosti. Da, vstal bo zopet Sijon, in v mesijanskih časih se bodo na njem v čast jedinega pravega Boga zbirali narodi in njih kralji, da bodo služili Gospodu. — Ta vesela misel je tako poživila sv. pevca, da prosi Boga, naj mu nikar še ne vzame življenja, marveč mu da videti izpolnjene te želje. Naposled opeva sv. pevec z veličastnimi besedami božjo večnost in nepremenljivost. Zares, ravno zgodbe izrael¬ skega ljudstva kažejo jasno, kako je minljivo in premenljivo vse, kar je zemsko in človeško. Toda Bog je vedno isti in ostane isti vekomaj. In ker je ta nepremenljivi Bog tudi zvest, zato se mora dopolniti njegova obljuba, da bo tudi izvoljeno ljudstvo (v duhovnem pomenu) ostalo in bivalo v božjem kraljestvu. Sv. pevec nam torej kar naravnost odkriva tudi Mesijeve čase; njegova beseda je deloma naravnost preroška. Zato je ta psalm gotovo mesijanski psalm. Sicer pa nam z najvišjo ve¬ ljavo to priča apostol Pavel, ki v pismu do Hebrejcev zadnje besede našega psalma: Od za¬ četka si, Gospod . . . obrača na Kristusa, ker je jedinorojeni Sin Božji, ki se je razodeval v starem zakonu. 1 Da, Bog je nepremenljiv in njegova beseda ostane vekomaj! Saj je ravno isto Izve- ličar večkrat potrdil, ko je rekel: Nebo in zemlja bodeta prešla, moje besede pa ne bodo prešle. 2 V Kristusovi cerkvi se je popolnoma dopolnilo vse to, kar je naš pevec prerokoval o Sijonu. 1 Hebr. 1, 10—12. 2 Mat. 24, 35; Mark. 13, 31. Psalm 102, 1—22. Hvala božje ljubezni. 575 Sv. cerkev moli ta psalm po navadni vrsti v dnevnem opravilu za soboto, zlasti pa ga moli kot spokorni psalm. Zares je jako primeren ta namen; poleg prave skesanosti pa vzbuja tudi zaupanje, da je Bog grehe odpustil. Zato omenja cerkveni pisatelj Teodoret, da ta psalm lahko moli vsakdo, ki vzdihuje v nesreči in si želi božje pomoči, ali pa ga tlači teža grehov in zato prosi Boga usmiljenja. Psalm CII. Slavospev božje ljubezni. Hvali Gospoda, moja duša, in vse, kar je v meni, njegovo sveto ime! Hvali Gospoda, moja duša, in nikar ne žabi vseh dobrot njegovih! Ki ti odpušča vse krivice, ki ti ozdravlja vse slabosti, Ki reši pogina tvoje življenje, ki te venca z milostjo in usmiljenjem. Ki nasiti z dobrotami tvoje želje; pomladiš se kakor orel. 1 Gospod stori usmiljenje — in pravdo vsem, ki trpe krivico. Mojzesu je pokazal svoja pota, Iz¬ raelovim sinovom svoje postave. Usmiljen in milostljiv je Gospod, potrpežljiv in jako usmiljen. Ne srdi se vedno, in ne preti večno; Ne stori nam po naših grehih, ne Povrne nam po naših krivdah. 2 Kakor je nebo visoko nad zemljo, tako močna je njegova milost nad ti¬ stimi, ki se ga bojč. 3 4 Kakor je izhod daleč od zapada, tako daleč spravi od nas krivice naše? 1 V daljši vrsti našteva sv. pevec David dobrote, katere uarn Bog neprenehoma podeljuje. Pomladiš se kakor orel: Uajlože se oziramo na to, da dobi orel vsako leto drugo P er je in se s tem pomladi. Jednako nas pomladi milost božja ln nas okrepča za novo delo. 2 S smrtnimi grehi smo zaslužili, da bi nas Bog veko- Uiaj kaznoval ali zavrgel. Toda on je usmiljen in nam od¬ pusti grehe, ako se kesamo in pokorimo. 3 Daljava med zemljo in nebom je brezmejna in se ne ' ;l premeriti: tako je tudi božja usmiljenost brezmejna ali brezkončna. — Daljava neba od zemlje je tudi v drugih Psalmih podoba, ki naznanja neskončnost, n. pr. v psalmu 56 > 6; 107, 5 ; H2, 4. 4 S temi besedami nas sv. pismo uči, da Bog odvzame Popolnoma od nas grehe ali da jih popolnoma odpusti, ne SiUn ° nepopolnoma, kakor uče protestanti. Kakor se oče usmili otrčk, usmili se Gospod bogaboječih. Saj pozna, kakšna stvar smo; saj pomni, da prah smo. 1 Dnevi človekovi so kakor trava, ka¬ kor cvetlica na polju, tako izcvete; Ko veter popiha čreznjo, ni je več, in ne pozna se več njen kraj. Milost Gospodova pa je od vekomaj — in do vekomaj za tiste, ki se ga boje. 2 In njegova pravica je na sinov si¬ nove — tistim, ki drže njegovo zavezo, In pomnijo zapovedi njegove, da jih store. V nebesih si je Gospod pripravil prestol, in njegovo kraljestvo nad vsemi gospoduje. Hvalite Gospoda vsi angeli njegovi, močni junaki, ki storite njegovo povelje, ki slušate glas njegove besede. 3 Hvalite Gospoda vse vojne trume njegove, služabniki njegovi, ki storite voljo njegovo. Hvalite Gospoda vsa dela njegova, na vseh krajih njegovega gospodstva; moja duša, hvali Gospoda! Napis pravi, da je ta psalm zložil David. Kakor je lep, tako je tudi preprost in lahko ume¬ ven, da nam njegovih mislij ni treba ponavljati. Samo na nekatere stvari treba da pogledamo. Psalm nam hoče vzbuditi hvaležnost in ljubezen do Boga. Iz te ljubezni pa naj bi ga hvalili in poveličevali. Omenja dobrote božje sploh, zlasti pa usmiljenje, s katerim nam Bog odpušča grehe. Opozarja tudi na pisano postavo, katero je po Mojzesu dal Iz¬ raelcem. Božjo usmiljenost opisuje s prelepimi besedami, ki so vredne, da jih imamo v spominu in v srcu. Posebno važno je, kako nam psalm oznanja, da Bog odpusti greh popolnoma. In da usmiljenost še lepše pokaže, ozre se na naše sla¬ bosti, katere imamo že po naravi. Saj človek je 1 Tu naznanja psalmist našo slabo naravo. 2 V teh-le vrsticah je res lep nauk o minljivosti člo¬ veški, da človeka v srce ganejo, ko jih bere. Tu nam kaže psalmist, kaj je človek sam iz sebe po svoji naravi, in kaj je zanj milost božja. 8 Ta vrstica nam priča, da so angeli, in da imajo veliko moč. Kakor pravimo v Gospodovi molitvi (očenašu): Zgodi se tvoja volja kakor (se zgodi) v nebesih tako na zemlji, tako kaže tudi ta psalm, da se v nebesih natančno izpolnjuje volja božja. 576 Psalm 103, 1 — 6. Hvala Stvarnikova. tako minljiva stvar! A božje usmiljenje je večno, brezkončno. Še angeli naj hvalijo Boga, ker so njegovi služabniki in nam oznanjajo božjo voljo, in vsa dela božja naj se združijo, da skupaj za¬ hvalijo neskončno dobrega, ljubeznivega Boga. Sv. cerkev moli ta psalm na praznik Gospo¬ dovega vnebohoda, na praznike angelov, ob za¬ hvalnih procesijah in v dnevnem opravilu za soboto. Razpenjaš nebo kakor odejo, z vodo kriješ njegovo gornjo stran; Oblake narejaš za svoj voz, hodiš na perutih vetrov. Svoje angele delaš za vetrove, m svoje služabnike za žgoči ogenj. 2 Zemljo si ustvaril na trdnobi njeni, da ne omahne vekomaj. Stvarnik sveta. Psalm CIII. Slavospev Stvarniku sveta. Hvali, moja duša, Gospoda; Gospod, moj Bog, ti si jako veličasten. Slavo in lepoto si oblekel, opasan si s svetlobo kakor z oblačilom. 1 1 Že tukaj omenjamo, da naš psalm opeva stvarjenje sveta, ali da nam tu naznanja s prelepo pesniško besedo, Morje je bilo njeno ogrinjalo kakor oblačilo; črez gore so stale vode. kar nam v začetku pripoveduje Mojzes. Ves spev si lahko razdelimo po dnevih. Takoj v tej vrstici se omenja svetloba, katero je Bog ustvaril prvi dan. Jako lepa podoba je, da je svetloba oblačilo božje. Jednako pravi tudi sv. Pavel (I. Tim. 6, 16): Bog prebiva v nedosegljivi svetlobi, katerega noben človek ni videl, in ga tudi videti ne more. * Do tukaj-le opeva psalmist stvarjenje prvega in dru¬ gega dne. Svoje angele delaš za vetrove, t.j. ti ukažeš, pa Psalm 103, 7—33. Hvala božje vsemogočnosti. 577 Pred tvojim pretenjem so bežale, pred tvojim glasnim gromom so se bale. Vzdignile so se gore, posedle so se doline — na kraj, ki si ga jim utrdil. Postavil si mejo, ki je ne pretrgajo; ne bodo zopet pokrile zemlje. 1 Studence izlivaš po dolinah; sredi gora potekajo vode, Da pije vsa zverina poljska, in zve¬ rina ugasi svojo žejo. Nad njimi bivajo ptičice neba, in glase se izmed vej. Gore namakaš iz njih gornjih hra¬ mov, zemljo napolnjuješ s sadežem svojega dela. Travo daješ živini rasti, in zelišča ljudem v službo. Da kruh pripraviš iz zemlje, in vino, da oveseli srce človeško, In olepša obraz bolj ko olje, in kruh utrdi srce človeško. 2 Nasičuje drevje na polju in cedre na Libanonu, katere je naredil. Tamkaj gnezdijo ptiči, in čaplje bi¬ vajo na smrekah. Visoke gore so zavetje divjim koz¬ lom, in pečine kuncem. 3 Luno si naredil, da meri leto; solnce ve za svoj zahod. Temino narediš, daje noč; tedaj je vsa gozdna zverina na nogah. narede tvoji angeli vetrove in tvoji služabniki bliske, ali še natančneje: tvoji angeli in služabniki sami so kakor vetrovi in bliski. V tem pomenu umeva te besede tudi sv. Pavel (Hebr. 1, 7.). Iz tega vidimo, da stori Bog večkrat ali včasih naravne dogodke po svojih angelih. Hebrejske besede pa pre¬ stavljamo tako-le: On dela vetrove za svoje poslance, in žgoči ogenj za svoje služabnike. 1 V teh-le vrsticah se nam kaže del stvarjenja tretjega dne. Nad vse je lepo in veličastno to opisovanje. Tudi znanstveno — tako smemo reči — je to opisovanje resnično, zakaj znanstvo nas uči, da so se s silovitimi močmi vzdignile gore iz morskih voda. 2 Olepša obraz bolj ko olje: Izraelci so imeli navado, da so pri veselih gostijah mazilili obraz z oljem in s tem pokazali, kako so veseli in kako časte svoje goste. 3 Do tu-le je zopet odstavek. Sv. pevec opisuje stvarje¬ nje tretjega dne, vendar tako, da sega tudi že naprej v šesti dan. Te vrstice se odlikujejo s tem, da je pisanje tako lju¬ beznivo. Vidi se, kako ljubi sv. pevec lepoto v prirodi; toda ob tem se spominja Njega, ki je vso to lepoto™naredil in nam dal v veselje. — Nadalje pa opisuje četrti dan in vpleta, vanj pesniške slike. Zgodbe sv. pisma I. Mladi levi tulijo po ropu, da si jedi zahtevajo od Boga. 1 Izide solnce, in se zbero in v svojih brlogih poležejo. Človek gre na svoje delo, in po svo¬ jem opravilu do večera. 2 Kako veličastna so dela tvoja, o Gospod! Vse si storil v modrosti, zem¬ lja je polna tvoje lastnine. To morje veliko in obsežno, v njem gomazen brez števila, živali velike in majhne. 3 Tam gredč ladije; zmaj ta-le, ki si ga naredil, da se v njem (morju) igra. Vse pričakuje od tebe, da jim daš jedi ob pravem času. Kadar jim (živalim) daš, pobirajo; kadar odpreš svojo roko, vse nasitiš z dobrotami. Ako se pa strani obrneš, prestrašijo se; ti jim vzameš dih, in preminejo in se povrnejo v prah. 4 Pošlješ svojega duha, in bodo ustvar¬ jene, in prenoviš obličje zemlje. 5 6 Slava Gospodova bo vekomaj; Go¬ spodu so všeč njegova dela. Ozre se na zemljo, pa se potrese; dotakne se gord, pa se kade. Pel bom Gospodu vse življenje; pre¬ peval svojemu Bogu, dokler bom živ. 1 Lepa in resnična pesniška podoba. Tudi živalim je Bog dal glas, da po svoje naznanjajo, kar čutijo in česar potrebujejo. 2 Le ob kratkem omenja tukaj tudi človeka, ki je bil ustvarjen šesti dan. Ob kratkem pa zato, ker hoče po¬ kazati, kaj je storil Bog za človeka, kaj je storil v svoji ne¬ skončni modrosti tudi v onih stvareh, ki nimajo pameti kakor človek. V naslednji vrstici je zapel psalmist iz hvaležnega srca Bogu zahvalo. 3 Sedaj nadaljuje pevec opisovanje in nam kaže stvar¬ jenje petega dne, vodne, velike in male živali. Nato pa opi¬ suje, kako Bog ohranjuje vse te mnogovrstne stvari. 4 Nobena stvar ne more živeti, ne more obstati, ako ji Bog ne da živeža, ako ji ne ohrani življenja. Ko bi ji odtegnil svojo skrb, takoj bi se povrnila v nič. Zmaj, ki se imenuje tukaj, je ista zver kakor levijatan, ki se omenja v Jobovi knjigi (40, 20), torej krokodil. 6 Ako pošlješ svojega duha, svojo neskončno moč, svoj mogočni dih, tedaj ustvariš s tem nove stvari in prenarediš obraz zemlje, da je vsa nova. — To je umevati v prvotnem pomenu o božji vsemogočnosti; sv. cerkev pa umeva tudi o sv. Duhu, ki prenovi človeško srce in ki je prenovil človeški rod po sv. evangeliju in s svojo milostjo. 37 578 Psalm 103, 34. 35. Psalm 104, 1—6. Hvala božja. Bodi mu všeč moje govorjenje; jaz se veselim v Gospodu. Naj izginejo grešniki z zemlje in krivičniki, da jih več ne bo; hvali moja duša, Gospoda! Tudi ta psalm je odličen po svoji lepoti in po silno ganljivih mislih, ki nas vnemajo k lju¬ bezni in hvaležnosti do Boga zaradi njegove dobrote. Prav verjetno je, da je ta psalm zložil David ob mirnem času, ko je premišljeval lepoto božjih stvarij. Gledal je božje stvarstvo s svojimi telesnimi očmi, gledal pa tudi z očmi sv. vere in premišljeval to, kar beremo v prvih vrstah Moj¬ zesovih o stvarjenju sveta. To ga je vnelo, da je zapel naš psalm, pač ne samo zase, ampak tudi zato, da bi druge vnel za pravo spoznavanje božjih del. Ta svoj namen naznanja določno v prvi vrstici. Vsa pesem opeva božje stvarstvo in božje delo, s katerim se svet ohranjuje. V lepi vrsti opeva pesnik s pesniškimi be¬ sedami in primerami božje stvarstvo. Najprej omenja svetlobo, s katero se je Bog obdal; potem je ustvaril nebes in razločil vode nad nebesom (sopare, oblake) in vode pod nebesom. Pod nebesom so važni tudi vetrovi in bliski. Tretji dan je razločil vode od suhe zemlje; to je postavil na trdnobo; okrog nje je morje kakor velikansko ogrinjalo. Izprva je morje pokrivalo vso zemljo; a iz voda so se dvignile gore, nastale so doline, planjave, sploh celina, morje pa ima svoj določeni prostor, črez katerega ne sme in ne more stopiti. 1 Za suho zemljo je Bog dobro poskrbel. Dal je dolinam bistre studence, da se iz njih napajajo živali, da se okrog njih vse giblje in še ptički poj 6 nad njimi na vejah. Oziraje se na suho zem¬ ljo našteva še razna dela božje skrbljivosti in previdnosti: namakanje z dežjem, rast trave, ko¬ ristnih zelišč, žita, vinske trte, oljke, sploh drevja, zlasti veličastnih ceder na Libanonu, male (vrabec) in velike (čaplja) ptiče, velike (kozel) in male (kunec) živali. Po tem tako živahnem opevanju tretjega dne opisuje po svoje četrti dan: stvar¬ jenje solnca in lune. Toda ne opisuje le s par besedami, ampak kaže nam, kakšen pomen imata za živalstvo in človeka temota in solnčna svet¬ loba, kaj se godi v prirodi po noči, in kaj po 1 Kadar morski valovi močno pljuskajo in se zaganjajo ob breg, zdi se res, kakor bi hotele prestopiti svoje meje. Zato je ta podoba, da ima morje svoje meje, katerih ne more prestopiti, jako primerna. dnevu. To ga zopet navduši, da zakliče: Kako veličastna so tvoja dela, Gospod! Jz petega dne omenja posebej morske živali; (tudi ladije omeni mimogrede, ker te lepšajo pogled na veli¬ častno morje). Naposled pa kaže dobroto božjo, ki vse te živali ohranja in preživlja, in dokazuje, da je vse odvisno le od Boga. In ne more si kaj, da ne bo preprosto zatrdil, kako mu je prijetno misliti na Boga in njegova dela in se v tem ve¬ seliti, in kako rad bi videl, da bi grešniki izgi¬ nili in ne omadeževali več prelepega božjega stvarstva. Psalm se da razlagati tudi o Kristusu in njegovi cerkvi. Saj je Kristus gospod vse zemlje in vseh angelov, po njem je vse storjeno in on vse ohranjuje. Sv. cerkev pa obrača naš psalm posebej še na sv. Duha, ki je nekdaj plaval nad vodami, ko je Bog Oče svet ustvarjal v večni modrosti; na sv. Duha, ki je moč ljubezni, raz¬ odevajoča se v vsem stvarstvu, ki je pa zlasti nas prerodila, da smo otroci božji. Zato moli sv. cerkev ta psalm na binkoštni praznik v spomin, da je sv. Duh prenovil po sv. cerkvi obličje vse zemlje, na praznik Gospodovega izpremenjenja na gori, kjer je bila poveličana njegova človeška narava, in ob sobotah v spomin dovršenega bož¬ jega stvarstva. Čitajmo pogostoma ta psalm, da vzbudi v nas več hvaležnosti in ljubezni do Boga. Psalm CIV. Slavospev Bogu zaradi rešenja iz Egipta- Aleluja! Hvalite Gospoda in kličite njegovo ime; oznanjujte med narodi njegova dela! Pojte mu in brenkajte mu; pripo¬ vedujte vsa njegova čuda! Hvalite njegovo sveto ime; veseli se srce tistih, ki iščejo Gospoda! Iščite Gospoda in njegovo moč; iščite njegovega obličja vsekdar! Spominjajte se njegovih čudes, ka¬ tera je storil; njegovih znamenj in so- deb njegovih ust, 1 Vi, zarod Abrahama, njegovega hla¬ pca, sinovi Jakopa, njegovi izvoljenci. 1 Kakor smo Je omenili, niso sodbe pravični izreki o pravici, temveč sploh božja dela, božje besede. Psalm 104, 7—41. Hvala božja zaradi rešenja iz Egipta. 579 On je Gospod naš Bog; po vsej zemlji so njegove sodbe. Vekomaj se spominja svoje zaveze, besede, katero je zaukazal (obljubil) za tisoč rodov, Katero je sklenil z Abrahamom, in njegove prisege z Izaakom, In Jakopu jo je določil za pravico, in Izraelu za večno zavezo, Rekoč: „Tebi dam deželo kanaan¬ sko, v delež vaše dedščine,“ Ko jih je bilo še število majhno, prav malo in (so bili oni) ptujci v njej. 1 In šli so od naroda do naroda, od kraljestva k ljudstvu drugemu. Ni pustil, da bi jih žalil kdo, in za¬ radi njih je kaznil kralje. ,,Nikar se ne dotaknite mojih mazil¬ jencev, in ne pregrešite se zoper moje preroke !“ 2 In lakot je poklical črez deželo, in odvzel je vso zalogo kruha. Pred njimi je poslal moža; za suž¬ nja je bil prodan Jožef. V verige so mu potlačili noge, že¬ lezo je obdalo njegovo telo, Dokler ni prišla njegova napoved, in ga ni očistila Gospodova beseda. 3 Poslal je kralj in ga je razvezal, vladar narodov, in ga je oprostil. Postavil ga je gospodarja svoje hiše, in poglavarja vse svoje lastnine, Da bi učil poglavarje kakor sam sebe, in njegove starejšine modrost. 4 In Izrael je stopil v Egipet, in Jakop se je preselil v deželo Kamovo. 5 6 (Gospod) je silno pomnožil svoje ljud¬ stvo, in je storil močnejše od njegovih sovražnikov. 1 V tej vrstici začenja razkladati stare zgodbe. Očaki Abraham, Izaak in Jakop so bili ptujci v kanaanski deželi. 2 Maziljenci in preroki — obe besedi pomenjata stare očake, ki so bili ob jednem kralji in duhovniki. Besede v tej vrstici je govoril Bog. — Do tu-le je psalm Davidov. Glej Zgodbe, str. 428. 8 Pomen: Dokler se ni dopolnila njegova beseda, ka¬ tero je poprej napovedal, in dokler se ni pokazalo, da mu je resnično Bog razodel vse, kar je preje naznanil o sebi in o drugih. 4 Da bi učil egiptovske prvake modrost,, kakoršno je imel sam. 6 Dežela Kamova je Egipet, ker so bili Egipčani po¬ tomci Kamovi. Obrnil je njih srce, da so sovražili njegovo ljudstvo, in so zvijačno ravnali zoper njegove služabnike. 1 Poslal je Mojzesa, svojega hlapca, Arona, katerega je sam izbral. Dal jima je moč svojih čudežev, in znamenj v Kamovi deželi. Poslal je temo in naredil temno, in niso se upirali njegovim besedam. Premenil je njih vodo v kri, in njih ribe je pokončal. Njih dežela je rodila žabe, celč v sobanah kraljev samih. Rekel je, in so prišle muhe, in ko¬ marji v vseh njih pokrajinah. Dal jim je za dež točo, in žgoče ognje v njih deželi. In udaril je njih trte in njih fige, in potrl drevje v njih krajinah. Rekel je, in so prišle kobilice 2 in kebri, katerih ni bilo števila. In pojedli so vso travo v njih deželi, in požrli so ves sad v njih deželi. In je udaril vse prvorojeno v njih deželi, prvine vsega njihovega dela. 3 In izpeljal jih je s srebrom in z zla¬ tom, in ni bilo bolnika v njih rodovih. Veselil se je Egipet njih izhoda, za¬ kaj strah pred njimi jih je bil popadel. Prostrl je oblak in pogrnil črez-nje, in ogenj, da jim je po noči svetil. Prosili so, in prišla je prepelica, in s kruhom iz neba jih je nasitil. Razklal je skalo in izlila se je voda; potekli so potoki v puščavi. 1 Obrnil je njih srce = premenil je njih misel: poprej so imeli Egipčani Izraelce radi, pozneje so jih sovražili. 2 Ker se v sv. pismu večkrat omenjajo kobilice, naj po¬ vemo o njih kaj več. Po jutrovih deželah pridejo večkrat v velikih množinah kobilice in pokončajo vse sadeže na polju, vse listje na drevju in oglodajo tudi skorjo. Toliko jih je včasih, da zakrijejo nebo kakor oblaki in lete mimo po jeden ali več dnij. Ljudje se jih izkušajo ubraniti s šumom ali pa z ognjem (kakor nam kaže naša podoba na str. 580). Pa največkrat se za to živalce nič ne zmenijo. Pokonča pa jih veter, kadar jih zanese v morje, ali jih odnese voda, kadar hočejo črez reko. Dokler jim ne vzrastejo močne perutnice, gredo; pozneje frče s čudnim šumom. V Egiptu so prišle kobilice nad egipčansko polje kot posebna kazen božja. Mnogo¬ krat so prišle tudi nad sveto deželo. Nekaterikrat so prišle tudi v Evropo. 8 Tukaj so naštete šibe božje, ki so prišle 'črez Egipet. Primerjaj pripovedovanje o šibah na str. 193 i. dr. v naših Zgodbah. 37 580 Psalm 104, 42—46. Hvala božja. Psalm 106, 1 — 3. Bog dobrotljiv. Ker je pomnil besedo svojo sveto, katero je bil rekel Abrahamu, svojemu svetemu hlapcu. In izpeljal je svoje sveto ljudstvo v radosti, in svoje izvoljence v veselju; In dal jim je dežele poganov, vzeli so lastnino ljudstev, 1 Da bi držali njegove zapovedi, in marali za njegovo postavo. rešil v puščavo. V puščavi jih je vodil z novimi čudeži, dokler niso prišli v obljubljeno deželo. Pa tudi za nas kristijane ima psalm lep po¬ men, da smo namreč po Kristusu dobili obljubo nebeškega kraljestva, da smo rešeni iz sužnjosti greha, in pridemo, ako se držimo božjih zapovedi], gotovo v obljubljeno deželo, t. j. v nebeški raj. Tega se spominjajmo, ako molimo s sv. cerkvijo ta psalm v sobotnem opravilu. Kobilice v sv. deželi. (Gl. str. 579 V). Prav prisrčen in ganljiv slavospev zaradi božje zaveze z ljudstvom in zaradi rešenja iz sužnjosti. Ta pesem velja seveda v prvi vrsti božjemu ljudstvu, ki je prejelo od Boga ti dobroti. Zato je David zapel prvi del te pesmi, ko so bili prenesli skrinjo zaveze na Sijon v sveti šotor. Drugi del je pa zložil pozneje kak pevec in ga sklenil s prvim. (Prim. Zgodbe, str. 428.) Glavne misli so te-le: Izraelci naj poveličujejo Gospoda in naj se vedno spominjajo zaveze ž njim. V tej zavezi je Bog očakom obljubil kanaansko deželo in to obljubo je tudi dopolnil po mnogih dogod¬ kih. Zlasti je za izvoljeno ljudstvo storil velike čudeže v Egiptu, iz katerega jih je izpeljal in 1 Dežela poganov je kanaanska dežela, ker so v njej pred Izraelci prebivali poganski rodovi. Ta psalm je izmed onih, ki se imenujejo alelujski psalmi (ker imajo za napis besedo aleluja, t. j. halleluja, kar je po naše: Hvalite Go- poda!') kakoršnih je po številu 20. Naslednji psalm je prav tesno sklenjen z našim. Psalm CV. Obtožba grehov in prošnja odpuščanja. Aleluja! Hvalite Gospoda, ker je dober, ker njegovo usmiljenje je vekomaj. Kdo more povedati mogočna dela Gospodova, oznaniti vso njegovo hvalo? Blagor njim, ki drže postavo, in prav delajo vsak čas. Psalm 105, 4—37. Hvala božja zaradi čudežev v puščavi. 581 Spomni se nas, Gospod, po milosti proti svojemu ljudstvu; izkaži nam svoje izveličanje, Da vidimo srečo tvojih izvoljencev, da se veselimo radosti tvojega ljudstva, in da prejmeš hvalo s tvojo dedino vred. 1 Grešili smo kakor naši očetje, krivo smo ravnali, hudobijo smo počenjali. 2 Očetje naši v Egiptu niso spoznali tvojih čudežev, niso pazili na obilnost tvoje milosti; In so bili nepokorni, ko so šli ob morju, ob Rdečem morju. Pa rešil jih je zaradi svojega imena, da je pokazal svojo moč. In je zarotil Rdeče morje, in se je posušilo, in jih je peljal po globočinah (morskih) kakor po puščavi, 3 In jih je otel iz rok črtilcev, in jih je rešil iz roke sovražnikove; Pokril je z vodo njih stiskalce, niti jeden izmed njih ni ostal. In verjeli so njegovim besedam, in so peli njegovo hvalo. Pa hitro so pozabili njegovih del, in niso čakali njegovega sveta; In poželjivo so želeli v puščavi, in poskušali so Boga v pustinji. In dopolnil jim je njih prošnjo, in dal jim je, da so se prenasitili. In zdražili so Mojzesa v taboru, in Arona, posvečenca Gospodovega. Odprla se je zemlja in požrla Da- tana, in zagrnila zbor Abironov. In ogenj se je vnel v njih zbirališču; plamen je popalil grešnike. In naredili so tele ob Horebu, in molili podobo vlito. In zamenjali so svojo čast (svojega Boga) s podobo teleta, ki seno žre. Pozabili so Boga, ki jih je otel, ki je velika dela storil v Egiptu, 1 Misel je ta-le: Bodi nam dobrotljiv in milosten, da bo tvoje izvoljeno ljudstvo zopet srečno, da se bomo veselili (e sreče in pa zaradi tega hvalili Boga in ž njim njegovo ljudstvo vred. 2 To so odkritosrčne besede, s katerimi spoznava pevec svoje in svojega ljudstva grehe. Uče nas, kako moramo tudi 1111 odkritosrčno izpovedati se svojih grehov. 8 Tako jih je peljal po morju, kakor bi bila njih pot P° suhem kraju. Čuda v deželi Kamovi, strašna dela storil v Egiptu, In mislil je pokončati jih, ko bi Mojzes, izvoljenec njegov, ne bil stopil v vrzel pred njim, 1 Da odvrne njegovo jezo in jih ne po¬ konča. In nič niso cenili drage dežele; Niso verjeli njegovi besedi in so godrnjali v svojih šotorih; niso poslu¬ šali glasu Gospodovega. In je vzdignil svojo roko, da bi jih pobil v puščavi, In da bi vrgel njih zarod med ne¬ vernike, in jih raztresel po deželah. Posvetili so se Beelfegorju, in jedli daritve mrtvih, 2 In so ga dražili v svojem počenja¬ nju, in velik pogin je nadnje prišel. Vzdignil se je Finees in potolažil, in ponehala je morija. In prišteto mu je bilo v pravičnost — od roda do roda vekomaj. In razdražili so ga ob vodi prepira, 3 in zaradi njih je bil Mojzes kaznovan; Ker so razsrdili njegovega duha, da so besede ušle njegovim ustnicam. 4 Niso pokončali narodov, katere jim je Bog naročil. 5 In pomešali so se med pogani, in se naučili del njihovih, In so služili njih malikom, in jim je bilo v spotiko. In so darovali sinove svoje — in hčere svoje hudičem; 6 1 Stopil v vrzel: ta podoba je povzeta iz boja. Kadar namreč sovražnik predere zid, naredi se vrzel, skozi katero bi udrl v mesto, ako bi branilci ne stopili vanjo. Jednako je Mojzes stopil pred Gospoda v največji nevarnosti in ga prosil za ljudstvo. 2 Daritve mrtvih so daritve, darovane mrtvim malikom. Daritve prave se darujejo le živemu Bogu. 8 Prim. str. 570 Zgodeb v psalmu 94. 4 Besede, s katerim je Mojzes izrekel svoj dvom, so ušle njegovim ustnicam. Zaradi tistega dvoma ga je zadela kazen, da ni stopil v obljubljeno deželo. 5 Tu govori sv. pevec o ravnanju Izraelcev v obljub¬ ljeni deželi. a Sv. pismo uči, da se to daruje hudobnim duhovom (hudičem), kar se daruje malikom. Sv. Pavel pravi (I. Kor. 10, 20): Kar darujejo neverniki, hudičem darujejo, in ne Bogu. In psalmist sam (95, 5) zatrjuje, da so bogovi na¬ rodov hudi duhovi. Nekateri narodi v sprednji Aziji so da¬ rovali malikom celo lastne otroke. Tudi Izraelci so ob koncu svojega potovanja po puščavi zabredli v tako grdo malikovanje. 582 Psalm 105, 38—48. Dobrote, dane Izraelcem. Psalm 106, 1 — 6. Rešitev iz sužnjosti. In so prelivali nedolžno kri, kri svo¬ jih sinov in hčer, katere so darovali kanaanskim malikom; in oskrunjena je bila s krvjo dežela, In ognušena je bila ž njih deli; v svojem počenjanju so nečistovali. 1 In raztogotil se je Gospod zoper svoje ljudstvo, in pristudila se mu je njegova dedina. In dal jih je v roke poganom, in gospodovali so jim tisti, ki so jih črtili. In stiskali so jih njih sovražniki, in bili so potlačeni pod njih rokami. Rešil jih je večkrat, oni pa so ga razsrdili s svojimi sklepi, in so bili po¬ nižani zaradi svojih hudobij. In je videl, ko so bili v stiski, in je slišal njih molitev; In se je spomnil svoje zaveze, in mu je bilo žal v prevelikem usmiljenju nj egovem; 2 In dal jim je doseči milost pred vsemi, ki so jih bili ujeli. Otmi nas, Gospod naš Bog, in zberi nas izmed narodov, Da hvalimo tvoje sveto ime, in po¬ veličujemo tvojo slavo. Hvaljen Gospod Bog Izraelov od veka do veka, in poreče vse ljudstvo: Zgodi se, zgodi se! Pri tem psalmu je težko reči, kdo ga je zložil in kdaj ga je zložil. Najverjetnejše je to-le: Pri službi božji so bile razne molitve ali besede že od nekdaj v navadi, in teli nekatere je porabil za svoj psalm tudi naš sv. pevec. Tako se omenja v kroniškili bukvah, 3 da je ukazal David levitom pevati v svetišču tudi besede, ki se nahajajo v treh poslednjih vrsticah našega psalma: Otmi nas itd. 4 Večji del psalma pa je zložen v babilonski suž¬ njosti, ali pa kmalu po sužnjosti, ker se njegova vsebina najbolj sklada z žalostno dobo, v kateri so vzdihovali Izraelci zaradi božje kazni. (Prim, vrstico: In dal jim je doseči milost pred vsemi, ki so jih lili ujeli, t. j. v sužnjost odpeljali.) 1 Ostro opisuje sv. pevec počenjanje Izraelcev. Nečisto¬ vanje se imenuje tukaj in večkrat v sv. pismu nezvestoba do Boga, zlasti malikovanje, ki je duhovno prešeštvovanje. 2 Mu je bilo žal — to ni rečeno v besednem pomenu, ampak po človeško. Prim. Zgodbe, str. 55 a. 8 I. Kron. 16, 34—36. 4 Prim. Zgodbe, str. 429. Vsebina psalmova je ta-le: Najprej vabi psal¬ mist, naj Izraelci hvalijo Boga, in spoznava, da so veliko grešili, kakor že njih očetje. In da bi pokazal Izraelcem njih greh in nehvaležnost, raz¬ klada, kaj je Bog storil Izraelcem, odkar so odšli iz Egipta, in kako so mu vedno nasprotovali in mu bili nepokorni. Seveda jih je Bog zaradi tega tudi kaznoval, a oni se niso poboljšali. V ta namen opisuje prehod črez Rdeče morje, potovanje po puščavi in dobo sodnikov. Naposled prosi, naj bi Bog rešil svoje ljudstvo iz oblasti nevernikov. Ker smo že slišali zgodbe izvoljenega ljudstva, zato ni treba ponavljati vseh posamnostij, na ka¬ tere se ozira naš pevec, marveč se rajši ozrimo na to, da tudi mi posnemamo Izraelce po mnogih njihovih delih. Kakor je sv. pevec svojim vrst¬ nikom kazal živo ogledalo, da so si izpraševali svojo vest in obžalovali grehe, tako je psalm tudi za nas ogledalo. Sv. cerkev moli ta psalm v sobotnem opra¬ vilu, v katerem nas spominja večnega počitka v nebesih in nam kaže s psalmom, kaj nas more pripraviti ob večno plačilo. * * * S tem psalmom se končava IV. knjiga psal¬ mov in začenja se zadnja ali peta knjiga. Psalm CVI. Zalivala za rešenje iz sužnjosti. Aleluja! „Hvalite Gospoda, ker je dobrotljiv, ker je na veke njegovo usmiljenje!“ Tako naj govore, ki so rešeni od Gospoda, katere je rešil iz rok sovraž¬ nikovih, in jih zbral iz dežela, 1 Od solnčnega vshoda in od zapada, od severa in od morja. Potikali so se po suhi puščavi, niso našli poti do mesta za prebivanje, 2 Bili so lačni in žejni, njih življenje je v njih omagalo. In h Gospodu so vpili, ko so bili v nadlogi, in iz njih stiske jih je otel, 1 Izraelci so rešeni in zopet zbrani v domači deželi z vseli stranij sveta. 2 Kaj je ta puščava in kako je ves psalm razrejen, pove naša poznejša celotna razlaga. Psalm 106, 7—26. Rešitev iz sužnjosti. 583 In jih je vodil po pravi poti, da bi prišli do mesta za prebivanje. Naj slave pred Gospodom njegovo usmiljenje, in njegove čudeže, storjene človeškim otrokom; Ker je nasitil lačnega, in žejnega napojil z dobrotami. Sedeli so v temi in v smrtni senci, 1 uklenjeni v bedo in v železje, Ker so nasprotovali besedam božjim, in prelomili sklep Najvišjega. Ker je strl vrata bronasta, in zdrobil zapahe železne. Sprejel jih je ž njih grešne poti, za¬ radi njih krivice namreč so bili po¬ tlačeni. Vsaka jed se jim je studila, in pri¬ šli so blizu smrtnih vrat. In vpili so h Gospodu, ko so bili v nadlogi, in iz njih stiske jih je otel. Poslal je besedo svojo in jih ozdra¬ vil, in jih otel pogina. Dolina smrtnih senc. In potlačeno je bilo v trpljenju njih s rce; omagali so, pa ni ga bilo, ki bi bil pomagal. In vpili so h Gospodu, ko so bili v nadlogi, in iz njih stiske jih je otel, In jih je izpeljal iz teme in iz smrtne sence, in zdrobil je njih okove. Naj slave pred Gospodom njegovo usmiljenje, in njegove čudeže, storjene človeškim otrokom; 1 Smrtna senca pomenja temoto spodnjega sveta. To 11110 so dajali Izraelci tudi nekaterim divjim in"tcmnim pre- l’'idom v judovski puščavi, kamor je le malokdaj posvetilo uice. Na tej strani podajemo sliko takih prepadov. Naj slave pred Gospodom njegovo usmiljenje, in njegove čudeže, storjene človeškim otrokom; In naj darujejo daritev hvalno, in naznanjajo njegova dela v radosti. Tisti, ki so v ladij ah šli na morje, da bi trgovali na velikih vodah, Ti so videli dela Gospodova, in nje¬ gova čuda v globini. Rekel je, pa je vstal piš viharja, in so se visoko povzdignili njegovi valovi. Dvigali so se do neba in pogrezali do globine; v strahu je njih duša ko¬ prnela. 584 Psalm 106, 27—43. Rešitev iz sužnjosti. Psalm 107, 2—7. Prošnja. Opotekali so se in omahovali kakor pijani, in vsa njih modrost je izginila. In vpili so h Gospodu, ko so bili v nadlogi, in iz njih stiske jih je otel. In je premenil vihro v pihljanje, in 50 potihnili njegovi valovi. In so se veselili, da so bili mirni (valovi), in peljal jih je v zaželeno pri¬ stanišče. 1 Naj slave pred Gospodom njegovo usmiljenje, in njegove čudeže, storjene človeškim otrokom; In naj ga povišujejo v shodu ljud¬ stva, v svetu starejšin naj ga hvalijo. Reke stori v puščavo, in studence voda v žejna tla, Rodovitno zemljo v solino — za¬ radi hudobije njih, ki v njej prebivajo. 2 Puščavo stori v stoječe vode, in tla brez vode v vodne vrelce. In tj e postavi lačne, in zidajo mesto za prebivanje. In sejejo na njivo in sade vino¬ grade, in pridelajo sadež od rastenja. In blagoslovi jih, in se jako po- množe, in njih živina se ne zmanjša. Bilo jih je malo, in mučila jih je stiska zaradi nesreče in bolečine. Zaničevanje se je razlilo črez po¬ glavarje, in dal jim je tavati po pu¬ ščavi, ki nima pota. Pa pomagal je ubožcu iz potrebe, in storil rodbine (mnogoštevilne) kakor črede. Pravični bodo videli in se veselili, in vsi hudobneži si bodo zamašili usta. Kdo je moder in pazi na to, in spo¬ zna usmiljenje Gospodovo? Bog je dal za kazen Jude 1. 588. pred Kr. odpeljati v babilonsko sužnjost. Seveda so tukaj žalovali in vzdihovali, daleč od domovine, med nasilnimi ptujci. Kako veliko je pa bilo njih veselje, ko so se za 70 let vrnili domov! Lahko 51 mislimo, da so Bogu pevali hvalo. Tako za¬ hvalo zaradi rešitve iz babilonske sužnjosti nam podaje ta psalm. V njem sv. pevec najprej vnema 1 Sv. pevec opisuje vihar in pa strah popotnikov ne samo lepo, ampak tudi vseskozi tako, kakor je izkusil. Prim, sliko na str. 585. 2 Solina je kraj z obilno soljo, tla, vsa posuta s soljo. Jude k zahvali za rešenje, potem pa opisuje v raznih stiskah bridkosti, katere so prestajali na Babilonskem. Te bridkosti in težave slika v štirih oddelkih, ki se vsi končavajo na jednak način, namreč: Naj slave pred Gospodom njegovo usmi¬ ljenje, in njegove čudeže, storjene človeškim otro¬ kom. V prvem oddelku opisuje njih bivanje na Babilonskem kakor v puščavi brez vode in brez potij, kjer so bili lačni in žejni. (Ob tem se je sv. pevec spominjal Izraelcev, ki so 40 let hodili po puščavi.) V drugem oddelku opisuje njih suž¬ njost, v kateri so bivali (vsaj nekateri) uklenjeni v ječi, zapuščeni, oslabljeni, potrti. V tretjem od¬ delku nam kaže bolezen, v kateri niso mogli uživati nobene jedi in so bili blizu smrti. V če¬ trtem oddelku nam kaže nadloge v sužnjosti v podobi viharja na morju, ki pripravi brodnike v najhujšo nevarnost in jim vzame (zaradi morske bolezni) ves pogum. Ko je opisal bridkosti in nadloge v sužnjosti, vabi vnovič, naj rešenci hvalijo Gospoda očitno in slovesno, Gospoda, ki stori tolike dobrote, taka čuda. On, ki odvzame blagoslov, ga tudi povrne. Tako je storil Judom; toda njih tlačilce, Babilonce, je pahnil v nadloge, s kakoršni so preje stiskali Jude. Kakor je rešil Bog Izraelce iz babilonske sužnjosti, tako nas je rešil Kristus sužnjosti greha in hudobnega duha. Zatorej razlagamo psalm mesijansko o odrešenju. Kadar ga molimo, naj nas vnema k hvaležnosti za odrešenje. V tem zmislu ga moli tudi sv. cerkev ob sobotah. Psalm CVII. Prošnja za bramho. Pripravljeno je moje srce, o Bog, pripravljeno je moje srce; pel bom in brenkal v svoji slavi. Vstani, duša moja, vstanite brenklja in citre; vstal bom ob svitu. Hvalil te bom med ljudstvi, Gospod; peval ti bom med narodi, Ker je večje kakor nebesa tvoje usmiljenje, in, kakor daleč oblaki gredo, tvoja zvestoba. Povzdigni se, o Gospod, črez ne¬ besa, in tvoja slava črez vso zemljo, Da bodo rešeni tvoji ljubljenci. Po¬ magaj mi s svojo desnico in usliši me! Psalm 107, 8—14. Prošnja. Psalm 108, 2—7. Sovražniki. 585 Gospod govori v svojem svetišču: »Z veseljem bom delil Sihem, in dolino šotorov 1 premeril. Moj je Galaad in moj je Manase, in Efrajim je bramba moje glave; Juda je moj kralj, in Moab je moj umivalnik. Crez Idumejo bom stegnil svoj čre- velj; nad Filistejci se bom radoval.“ 2 Kdo me popelje v utrjeno mesto? 3 Kdo me popelje v Idumejo? Ali ne ti, o Bog, ki si nas zavrgel ? In ali ne pojdeš ti z našimi vojskami? Daj nam pomoč v stiski, ker pomoč človeška je prazna. V Bogu bomo storili mogočna dela; on bo na nič pripravil sovražnike naše. kateri se prosi milost srečne smrti; moli pa celi psalm v dnevnem sobotnem opravilu. Psalm CVIII. Grožnje trdovratnim sovražnikom. O Bog, ne zamolči moje hvale, ker usta grešnikova in usta zvijačnikova so odprta zoper mene; 1 Zoper mene govore z zvijačnim je¬ zikom, obsipajo me s sovražnim go¬ vorjenjem in se bore zoper mene brez vzroka. Ne da bi me ljubili, še zasledujejo me; jaz pa molim. 2 Za dobro mi dajejo hudo, in so¬ vraštvo za mojo ljubezen. Palestina — pogled na morsko brežino. (Prim. str. 584 a.) Ta psalm je sestavljen iz dveh oddelkov, po¬ vzetih iz dveh drugih psalmov: iz 56. psalma, vrsta 8—12, in 59. psalma, vrsta 6—14. Vendar je tudi sam zase lepa celota, v kateri pevec slavi božje usmiljenje, božjo moč, božjo dobroto proti izraelskemu ljudstvu in prosi pomoči in hrambe zoper sovražnike. Pesem je bila prav za kralja ■Davida tedaj, ko je šel na vojsko zoper sovražnike. Molimo jo tudi mi, da si izprosimo od Boga Pomoči zoper svoje dušne sovražnike, torej v iz- kušnjavah in v nevarnostih. Zato moli sv. cerkev Nekatere vrstice tega psalma pri sv. maši, pri 1 Dolina šotorov: v hebr. je: dolina Sukot. 2 Idumejce bom premagal in podvrgel, in nad Filistejci 86 bom radoval, ker bodo premagani in podvrženi. 8 Utrjeno mesto je Bosra, glavno mesto edomsko. Postavi črezenj grešnika, in protiv- nik naj mu stoji na desni. 3 Ko ga sodijo, naj izide kriv, in nje¬ gova molitev (prošnja za milost) v greh mu bodi. 1 Ne zamolči moje hvale: očitno pokaži, da te hvalim in da sem pravičen in nedolžen. Drugi pa umevajo tako: Bog, ozri se na mojo hvalo, ki naj ti ne bo neznana! Hebrejsko beremo tako-le: Bog moje hvalne, pesmi, ne molči, ker usta itd. 2 Hebr.: Za mojo ljubezen me sovražijo ... 8 Od te vrstice naprej izreka sv. pevec hude in ostre besede zoper sovražnike, in ta psalm je izmed klet ven ih psalmov. Kako jih je treba umevati in razlagati, smo že po¬ vedali. (Prim. str. 541.) Postavi črezenj grešnika: grešnik naj ga sodi, protivnik pa naj ga toži. (Tožnik je namreč pri Izraelcih stal zatožencu na desni.) Pomen je: Naj bo go- 586 Psalm 108, 8 — 31. Grožnje sovražnikom. Malo naj bo njegovih dnij, in nje¬ govo službo naj prejme drugi. Njegovi sinovi naj bodo sirote, in njegova žena naj bo vdova. Naj begajo njegovi otroci in bera¬ čijo; naj jih vržejo iz njih domovja. Naj odrtnik pobere vse njegovo imetje, in naj ptujci pograbijo vse nje¬ govo delo. Naj mu ne bo pomočnika, naj ne bo nikogar, ki bi se usmilil njegovih sirot. Njegovi otroci naj poginejo; v prvem rodu naj se izbriše njegovo ime. Krivice njegovih očetov naj se vr¬ nejo v spomin pred Gospodom, in greh njegove matere naj se ne izbriše. Naj bodo Gospodu pred očmi vse- kdar, in naj izgine z zemlje njih spomin, Zato ker mu ni bilo mari delati usmiljenja, 1 In je preganjal siromaka in berača, in moža potrtega srca, da bi ga usmrtil. In je ljubil prekletstvo, zato naj mu pride; in ni hotel blagoslova, zato naj bo daleč od njega. In prekletstvo je oblekel kakor obla¬ čilo, in je šlo v njegov drob kakor voda, in kakor olje v njegove kosti. Bodi mu kakor oblačilo, s katerim se oblači, in kakor pas, s katerim se vedno prepasuje. To bodi pred Gospodom plačilo ti¬ stim, ki me obrekujejo, in ki govore hudo zoper mene. Ti pa, Gospod, Gospod, bodi z menoj zaradi svojega imena, ker je sladko tvoje usmiljenje. Reši me, ker sem siromak in ubožec, in moje srce je prestrašeno v meni. Kakor senca, ko se nagiblje, izgin¬ jam, in pregnan sem kakor kobilica. 2 Moja kolena so oslabela od posta, in moje meso hujša, ker nima olja. 3 tovo obsojen, naj sodnik ravna trdo ž njim. — Umeva se pa lahko grešnik in protivnik tudi kot hudobni duh, čegar oblasti naj bi bil izročen sovražnik našega pevca in naj bi dobil zasluženo plačilo. 1 Od tu dalje našteva krivdo svojega sovražnika, s katero je zaslužil toliko kazen. 2 Semtertje letam brez obstanka. 3 Oslabel in shujšal sem zaradi posta; v postu se Iz¬ raelci niso mazilili z oljem. In jaz sem jim v zasmeh; vidijo me in majejo z glavo. Pomagaj mi, Gospod moj Bog; otmi me po svojem usmiljenju; Naj vedo, da je to tvoja roka, in si to storil ti, o Gospod. Oni me kolnejo, ti me pa blagoslav¬ ljaš; kateri se vzdigujejo zoper mene, naj bodo osramočeni, tvoj hlapec pa se bo veselil. V sramoto naj se oblečejo oni, ki me obrekujejo, in naj se zagrnejo s svojo sramoto kakor z zagrinjalom. Jako bom slavil s svojimi usti Go¬ spoda, in v sredi mnogih ga bom hvalil; Ker je bil ubožcu na strani, da me je rešil preganjalcev. David je zložil ta psalm, ko ga je Savel pre¬ ganjal s svojimi privrženci vred, med katerimi je bil zlasti Idumejec Doeg. Savel je govoril mnogo hudega o Davidu in dal trositi o njem napačne in lažnive govorice. Iz teh naj bi se Izraelci prepričali, da Savel Davida preganja po pravici. Seveda je to obrekovanje prišlo na ušesa tudi Davidu, ki se je o tem bridko pritoževal Bogu in prosil, naj stori, da utihnejo nasprotniki in naj jim povrne, kakor so zaslužili. Kako živa in odkritosrčna je Davidova beseda in prošnja! Bog naj se potegne zanj, ker sovražniki tako hudo počenjajo zoper njega; zvijače, sovraštvo, preganjanje, nehvaležnost — to je orožje nasprot¬ nikov, s katerim ga napadajo. Zato pa naj Bog da soditi in obsoditi hudobneža, ali tistega, ki najhujše ravna zoper Davida, t. j. Doega. Njegovo hudobijo naj sodi drug grešnik, njegov sovražnik pa naj ga toži. Da, naj ga sodi sam hudobni duh in ga toži, kakor bo hudobni duh tudi pred božjo sodbo pričal zoper grešnika in ga zahteval za svoje kraljestvo in za ogenj, ki je pripravljen hudiču in njegovim angelom. 1 Nadalje želi raz¬ vneti pevec, naj nasprotnika kmalu pobere smrt, naj dobi kdo drug njegovo visoko službo; celč njegovi otroci naj čutijo hudo kazen svojega očeta, in Bog naj očetovih pregreh ne pozabi, saj je bila dovolj velika in obilna. Saj ni imel nikakega usmiljenja do siromaka, marveč ga je preganjal in tri, preklinjal je po navadi in želel drugim hudo. Zoper take nasprotnike naj mu 1 Mat. 25, 41. Psalm 109, 1—7. Prerokovanje o Mesijevem kraljestvu in duhovstvu. 587 pomaga — tako prosi pevec — milostni Bog, naj ga otme v stiski in bridkosti, da spoznajo so¬ vražniki, odkod je prišla pomoč. Naj obrne njih kletev v blagoslov, naj osramoti njih počenjanje, pevca pa naj oveseli, da mu bo očitno peval hvalo za njegovo pomoč. Sv. Peter je besede našega psalma: In njegovo službo naj prejme drugi, obrnil na Judeža Iškari- jota, * 1 čegar apostolsko službo je prejel sv. Matija. Zato umevamo ta psalm tudi v preroškem ali vsaj v predpodobnem pomenu, da namreč sv. pevec kaže sovražnike Kristusove, posebno še Judeža, in njihovo kazen. Sv. cerkev rabi posamezne vrstice o trpečem Izveličarju, ves psalm pa moli v sobotnem opra¬ vilu nam v svarjenje, naj nikar ne hodimo po poti Gospodovih sovražnikov. Psalm CIX. Mesija večni kralj in duhovnik. Gospod govori mojemu Gospodu: „Sedi na mojo desnico, 2 Dokler ne položim tvojih sovražni¬ kov za podnožje tvojim nogam. 3 Mogočno tvoje žezlo pošlje Gospod s Sijona: vladaj sredi svojih sovraž¬ nikov! 4 Pri tebi je vlada na dan tvoje moči v svetem blišču: iz sebe sem te rodil pred zgodnjo danico.“ 5 * * 8 1 Dej. apost. 1, 20. 2 Gospod govori mojemu Gospodu. Prvi Gospod je Bog Oče, moj Gospod je Bog Sin. Prva oseba v sv. Trojici govori drugi osebi. V hebrejski besedi beremo: Izrek (beseda, govor) Gospodov (namreč Boga, ki se razodeva) mojemu Go¬ spodu. Ta Gospod je v posebnem pomenu „gospod“, ker je Davidov poglavar ali zapovednik, čeprav jo njegov sin ali iz njegovega rodu. — Na desnico sesti je: Bodi deležen moje oblasti, ali: vladaj z menoj. 8 Pomen je: Dokler popolnoma ne premagam in tebi podvržem sovražnike. V starih časih je zmagovalec z nogo stopil ali sede nogo del na zmaganega sovražnika. 4 Žezlo pošlje . . . Vladarski prestol je na Sijonu, s Sijona pa se razširi vlada ali oblast na vso kraje. Misel je (ker Bog Oče govori): Tvoje mogočno kraljestvo se bo raz¬ širilo s Sijona na vse strani; vladal boš tudi med sovražniki. 5 Pri tebi je vlada: ti vladaš — ob času svoje moči, svoje slave; tvoje vladanje bo mogočno. V svetem blišču po¬ menja: v blišču tvoje svetosti. Svetost tega kralja ali Mesija je tolika in tako očitna, da ga obdajo kakor blišč. (Drugi pa razkladajo: V blišču tvojih svetnikov: okrog tebe bodo kakor sijajno spremstvo trume tvojih svetnikov, angelov in Prisegel je Gospod in ne kesa se: „Ti si duhovnik na vekomaj po redu Melkizedekovem.“ Gospod na tvoji desnici zdrobi kralje na dan svoje jeze. 1 Sodil bo narode, naredil velik po¬ boj, razbil bo glave na širni zemlji. Iz potoka na potu bo pil, zato bo povzdigoval glavo. 2 Ne bomo se trudili, da bi ta Davidov psalm razložili v besednem pomenu, ker je očitno in naravnost preroški ali mesijanski. To nam pri¬ čajo besede psalma samega, ker imenuje David Mesija svojega Gospoda, ker se govori o novem večnem duhovstvu po redu Melkizedekovem, in o njegovem vladanju nad sovražniki in nad vso zemljo. Priča nam sv. pismo novega zakona, ki na mnogih krajih obrača ta psalm na Kristusa. Izveličar sam govori o tem: Ko so bili farizeji zbrani, jih je Jezus vprašal, rekoč: Kaj se vam zdi o Kristusu, čegav sin je ? Reko mu: Davidov. Reče jim: Kako ga torej David v duhu imenuje Gospoda, rekoč: Gospod je rekel mojemu Gospodu : Sedi na mojo desnico, dokler ne položim tvojih so¬ vražnikov v podnožje tvojih nog? Ako ga torej David imenuje Gospoda, kako je njegov sin? 3 Te besede nam ne pričajo samo, da je psalm mesi- pravičnih ljudij. — Iz sebe sem te rodil pred zgodnjo danico. Po hebrejski in latinski besedi bi prestavili celo: Iz svojega materinega telesa, iz česar vidimo, da je druga božja oseba, Sin, popolnoma istega bistva kakor prva, Oče. Pred zgodnjo danico pomenja »pred stvarstvom 11 , torej tudi od vekomaj, kakor razlaga n. pr. sv. Avguštin: „Kaj je: pred zgodnjo da¬ nico? Zgodnja danica je postavljena namestu zvezd, ker . . . sv. pismo zaznamuje z odlično zvezdo vse zvezde . . . Kar je pred zgodnjo danico, to je pred zvezdami; in kar je pred zvezdami, to je pred časi; če je torej pred časi, je od veko¬ maj “ (Enarrat, in psalm. CIX.) Torej izhaja Sin od vekomaj iz Očeta. (Hebrejska beseda, se glasi tu v drugačnem pomenu, na kar se nam pa ni treba ozirati.) — Do tukaj-ie so besede Gospodove. Odslej govori psalmist. 1 Gospod na tvoji desnici . . . Gospod je Mesija, ki je na desnici božji. On zdrobi in stare kralje, ki se mu upirajo in ga nečejo pripoznati. Pa ne samo kralje, ampak tudi njih narode, kakor pravi naslednja vrstica. 2 Iz potoka na poti bo pil ... V prejšnji vrstici je omenil pevec velik poboj med sovražniki, v tej pa se drži iste podobe. Kralj hiti za sovražniki in se neče nič muditi, ko jih preganja. Zato si ugasi žejo kar iz potoka, potem se pa dalje bojuje. V preroškem pomenu pa razlagajo očetje te be¬ sede o Kristusovem ponižanju in trpljenju. — Povzdignil glavo pomenja, da bo kralj — Mesija — povišan in poveličan. 8 Mat. 22, 41—45. 588 Psalm 109.: razlaga. Psalm 110, 1—5. Hvala božja. janski, ampak tudi, da je Kristus več kakor samo sin Davidov, da je res Gospod in Bog. 1 Sv. Peter umeva psalm naravnost o Kristusu: Tega Jezusa je Bog obudil, česar smo vsi priče. Z božjo desnico torej povišan, je prejel obljubo sv. Duha od Očeta... Zakaj David ni šel gori v nebo; on (David) pa sam govori: Gospod je rekel mojemu Gospodu: Sedi na mojo desnico, dokler ne položim tvojih sovražnikov za podnožje tvojim nogam. 2 Sv. Peter torej pravi, da je David prerokoval v psalmu Kri¬ stusovo vstajenje od smrti. Tudi sv. Pavel je raz¬ ložil naš psalm o Kristusu, rekoč, da Kristus mora kraljevati, dokler ne položi (Bog) vseh sovražnikov pod njegove noge. 3 Posebno imenitno je pa, kar nas uči sv. Pavel o duhovski službi Kristusa, ki ni iz Aronovega rodu, ampak duhovnik po podobi Melkizedekovi. Saj tako pričuje sv. pismo: Ti si duhovnik po reduUfelkizedekovem. Lepo uči nadalje sv. Pavel, da stara (Mojzesova) postava, v kateri so bili Aronovi nasledniki, ni mogla ljudij pri¬ peljati do popolnosti, ampak trdno upanje je bilo dano, da se bodo po drugem duhovniku bližali Bogu. Da bi to upanje bilo popolnoma trdno, je Bog obljubo potrdil s prisego: Prisegel je Gospod in se ne bo kesal: Ti si duhovnik vekomaj. Iz tega se vidi — uči sv. Pavel — , da je nova zaveza boljša od stare. V stari zavezi je bilo več duhov¬ nikov, ker so umirali, Kristus je pa večni du¬ hovnik, ker živi večno. 4 — Kakor uči sv. pismo, tako so učili tudi očetje, da je ta psalm preroški psalm v posebnem pomenu; sv. katoliška cerkev ga je vedno tako razlagala in rabila, in celč Judje so tako mislili o tem psalmu. Torej nam ni težko povedati, kaj prerokuje o Kristusu naš psalm, ki ga je zložil kralj David sam. Sv. pevec je zamaknjen in sliši glas večnega Boga Očeta, ki govori Sinu: Sedi na mojo desnico itd., in vidi, da je Sin Božji, Izveličar, Bog in človek, deležen božje mogočnosti in božjega vla¬ danja; Oče mu hoče podvreči vse njegove sovraž¬ nike, vsi bodo morali pripoznati kralja, ki bo vladal s Sijona. Kazal se jim bo vladarja, pre¬ magal bo vse na dan svoje moči, t. j. svojega sil¬ nega boja, sredi blišča svojih svetnikov, v bliščobi svoje svetosti. In kako tudi ne? Saj je pravi in večni Sin Božji. Pa ne samo kralj bo v več- 1 Prim. Mark. 12, 35—37; Luk. 20, 41-44. 2 Dej. apost. 2, 32 — 35. 3 I. Kor. 15, 25; Hebr. 1, 13. 4 Hebr. 7, 15—24. nem kraljestvu, ampak tudi večni duhovnik, duhovnik nove zaveze po redu Melkizedekovem 1 in ne po redu Aronovem. Kot kralj in duhovnik bo premagal s pomočjo Očetovo vse sovražne sile. Do cela jih bo potrl in pokončal in s tem pokazal svojo pravično sodbo. Zmagovito bo preganjal so¬ vražnike in si ne bo dal počitka, dokler ne bo zmaga dovršena, dokler ne bo s častjo povzdignil glave. Kako tolažilna je za nas ta obljuba! Mesija zmaguje in bo zmagal popolnoma vse nasprotnike. Ne bojmo se preveč sovražnikov! Kratka je njih veljava in slava: Kristus pa je večni kralj in večni duhovnik. Lahko umevamo, zakaj sv. cerkev ta psalm prav pogostoma moli, in sicer v večernicah (ve- sperah) ob vseh praznikih Gospodovih svetnikov in ob nedeljah. Spominjamo se Kristusa, velikega kralja in večnega duhovnika, spominjamo so po¬ sebno njegovega vstajenja (ob nedeljah) in pro¬ simo Boga, da bi dodelil zmago svoji cerkvi. Slava in čast Gospodova so pa njegovi svetniki, zato se jih tudi spominjamo s tem veličastnim psalmom. Kadar molimo ta psalm sami zase, naj nam utrdi živo vero in močno zaupanje v Boga in v njegove obljube. Psalm CX. Hvala božja zaradi dobrot. Aleluja! Hvalil te bom, Gospod, iz vsega svojega srca, v shodu in v zboru pra¬ vičnikov. 2 Velika so dela Gospodova, izbrana po vsej njegovi volji. 3 Slavno in veličastno je njegovo delo, in njegova pravica ostane vekomaj. Spomin svojih čudežev je postavil, usmiljen in milostljiv je Gospod. 4 Jed da tistim, ki se ga boje, spomi¬ nja se vekomaj svoje zaveze. 5 1 O Melkizedeku beri Zgodbe na str. 77 in dr. 2 V shodu in v zboru pravičnikov je v templu, kjer so zbrani pobožni verniki. 3 Pomen je: Božja dela so storjena povsem ali natanko po božji volji. Po hebr. pa bi rekli: Velika so dela Gospo¬ dova, izbrana (t. j. zaželena, ugodna, prijetna) po vseh njih (pobožnih in pravičnih ljudij) željah. 4 Spomin čudežev je vsak praznik, zlasti še velikonočni. 6 Jed je mana, katero je dal Bog v puščavi; pa tudi pozneje je Bog dajal Izraelcem hrane v obljubljeni deželi. Psalm 110, 6—10. Hvala božja. Psalm 111, 1—10. Blagor bogaboječim. 589 Mogočna svoja dela oznanja svo¬ jemu ljudstvu, da jim da dedščino (po¬ ganskih) narodov. 1 Dela njegovih rok so resnica in pra¬ vica; vse njegove zapovedi so zanes¬ ljive. Utrjene so za vekov veke, dopol¬ njene z zvestobo in pravico. 2 Rešenje je poslal svojemu ljudstvu, sporočil je za vekomaj svojo zavezo. Sveto in strašno je njegovo ime. 3 Začetek modrosti je strah božji. Dobro razumnost ima vsak, ki po njem (strahu) ravna; njegova hvala traja ve¬ komaj. 4 Kdo je zložil ta psalm, ni znano. Verjetno J e > da ga je zložil kak pobožen mož po vrnitvi lz babilonske sužnjosti, ker je hotel ljudstvo spomniti božjih dobrot in mu utrditi zaupanje na božjo zvestobo. Ob jednem je pa hotel ljudstvo Poučiti in vneti, da naj natanko izpolnjuje božje zapovedi. Zato je psalm ne samo hvalnica božja, a mpak je tudi poučna pes e m. Ni težko po¬ vzeti teh naukov iz besed sv. pevca. Pa ta psalm ima tudi postranski preroški ali mesijanski pomen, ker se prilega tudi Mesiju to, kar opeva psalmist o Bogu. Velika so njegova dela, on nam je poslal in dal rešenje (Odrešenik), Postavil je spomin svojih čudežev in dal nam ne¬ beško jed — sv. Rešuje Telo: sploh vse je pri¬ kladno našemu Gospodu, zato se tudi sv. cerkev °b tem psalmu spominja Izveličarja, ko ga moli ria njegove praznike v večernicah, prav tako tudi °b nedeljah in na praznike apostolov, mučenikov ln »poznavalcev. Psalm CXI. Srečen je pravični človek. Aleluja! Blagor možu, ki se Boga boji, ki Se jako veseli njegovih zapovedij. 1 S tem se sv. pevec spominja velikih del, katera je S storil, ko je dal Izraelcem obljubljeno deželo. Pevec označuje, kakšna so Gospodova dela, in kakšne So božje zapovedi. Tu se spominja pevec, da je Bog rešil izraelsko Ijud- 0 lz Egipta in v puščavi ž njim sklenil večno zavezo. Nauk te vrstice je silo znamenit. Začetek" in podlaga ta' lno, h'osti je strah božji. Kdor se ravna po tem strahu, l e zares pameten in si pridobi večno hvalo. Mogočen bo na zemlji njegov zarod, rod pravičnih je blagoslovljen. Čast in bogastvo sta v njegovi hiši, in njegova pravičnost ostane vekomaj. Pobožnim vzide luč v temoti — od usmiljenega in milostljivega in pravič¬ nega (Boga). 1 Srečen človek, ki se usmili in po¬ sodi; on (dobro) opravi s svojo besedo pred sodbo; 2 zakaj vekomaj ne omahne. V večnem spominu bo pravičnik; ne boji se, da bi kaj zlega slišal. 3 Njegovo srce rado zaupa v Gospoda, trdno je njegovo srce; Ne omahne, dokler (zadovoljno) ne gleda svojih sovražnikov. 4 Razdaj e, deli ubožcem, njegova pra¬ vičnost ostane vekomaj, njegova moč se povzdiguje v časti. Grešnik vidi in se jezi, s svojimi zobmi škriplje in hujša; želja grešni¬ kov se pogubi. Ako sodimo po napisu, peli in morda zložili so ta psalm tisti, ki so se vrnili iz sužnjosti s prerokoma Hagejem in Zaharijem. Jako lep, po¬ učen in vspodbuden je ta kratki psalm. Opisuje nam srečo pravičnega vernika. Čeprav nam kaže psalmist najprej zemeljsko srečo pravičnikovo, vendar omenja z besedo: vekomaj ne omahne, njegova pravičnost ostane vekomaj — tudi srečo prihodnjega ali večnega življenja. H koncu se posebno dobro podaje, da omenja pevec nevoščlji¬ vega grešnika, ki se hudo jezi in od zavisti bledi in hujša, ko vidi to srečo. Ni težko umeti, da se prilega psalm tudi Kristusu, zlasti še njegovim zvestim naslednikom — svetnikom. Zato molimo ta psalm v večer¬ nicah v nedeljskem opravilu, na praznike apo¬ stolov, mučenikov in spoznavalcev. Z veliko ko¬ ristijo ga molimo tudi zami zase, da se utrdimo v pravičnosti in dejanski božji ljubezni. 1 Kadar so pravični verniki v nesreči in v žalosti kakor v temoti, tedaj jih usmiljeni Bog potolaži in razveseli, kakor da bi se jim svetloba prikazala. 2 Ako ga kdo po krivici toži, tedaj dobi pravični človek svojo pravdo pred sodniki. 8 Ne sliši ničesar zoper svojo čast, pa tudi nobenega nesrečnega sporočila. 4 Ko vidi svoje sovražnike potrte in ponižane, tedaj je s tem zadovoljen. 590 Psalm 112, 1—9. Božja dobrotljivost. Psalm 113, 1—18. Bog varuje svoje ljudstvo. Psalm CXII. Hvala božje dobrotljivosti. Aleluja! Hvalite, služabniki, Gospoda, hva¬ lite ime Gospodovo! Bodi hvaljeno ime Gospodovo, — od sedaj-le in na veke. Od solnčnega vshoda do zahoda — naj se hvali ime Gospodovo. Višji je Gospod kakor vsi narodi, in višja kakor nebo je njegova slava. Kdo je kakor Gospod naš Bog, ki biva v višavi, in se na nizke ozira v nebesih in na zemlji? 1 Ubožca vzdigne iz prahu, in siro¬ maka potegne kvišku iz blata, Da ga postavi med poglavarje, med poglavarje svojega ljudstva; On stori, da biva nerodovitna v hiši — kot vesela mati otrok. 2 Ta ljubeznivi kratki psalm nas uči, kako je Bog dobrotljiv do ponižnih vernikov. Podobno misel opeva tudi pesem pobožne Ane, Samuvelove matere (Zgodbe str. 364), in sv. Device Marije (Moja duša poveličuje itd.) Sv. cerkev peva ta psalm ob istih prilikah, kakor prejšnje tri in tudi ob praznikih devic in Matere Božje, naposled tudi ob pogrebu otrdk, ki niso še prišli do pameti. Psalm CXIII. Bog varih svojega ljudstva nekdaj in sedaj. Aleluja! Ko je šel Izrael iz Egipta, hišaja- kopova izmed ptujega ljudstva, Je bil Juda njegovo svetišče, Izrael njegovo gospodstvo: 3 Morje je videlo in bežalo, Jordan se je obrnil nazaj; 4 1 Bogu najvišjemu je ljuba ponižnost; na ponižne se rad ozira in jim daje svojo milost. 2 Bog da nerodovitnim ženam blagoslov, da dobe obilo otrok. 3 Juda — Izrael pomenjata izraelsko ljudstvo. To ljud¬ stvo si je Bog izvolil za svoje, s tem je ljudstvo posvetil, da je bilo njegovo sveto posestvo, njegovo svetišče, njegova oblast. 4 Tu so prelepi pesniški izrazi čudežev v Rdečem morju in v Jordanu. Hribi so poskakovali kakor ovni, in griči kakor jagnjeta. 1 Kaj ti je, morje, da si bežalo, in ti, Jordan, da si se obrnil nazaj ? Hribi, da ste poskakovali kakor ovni, in griči kakor jagnjeta? Pred Gospodom se je stresla zemlja, pred Bogom Jakopovim, Ki premeni skalovje v stoječe vode, in kamenje v studence. Ta psalm kaj pesniško opisuje, kake čudeže je Bog delal, ko so šli Izraelci iz Egipta po pu¬ ščavi v obljubljeno deželo. V latinski vulgati je ta psalm s prihodnjim jeden sam psalm. Psalm (CXIV.) Bog in pa poganski maliki. Ne nam, Gospod, ne nam, ampak svojemu imenu daj čast Zaradi svojega usmiljenja in svoje zvestobe, da ne poreko pogani: »Kje je njih Bog?“ 2 Naš Bog je v nebesih; stori vse, karkoli hoče. Maliki poganov so srebro in zlato, delo človeških rok. Usta imajo, pa ne govore; oči imajo, pa ne vidijo; Ušesa imajo, pa ne slišijo; nosove imajo, in ne vohajo; Roke imajo, pa ne tipljejo; noge imajo, pa ne hodijo; ne govorijo iz svojega grla. Jednaki naj jim bodo, kateri jih iz¬ delujejo, in vsi, ki vanje zaupajo. 3 Hiša Izraelova pa zaupa v Gospoda; On je njih pomočnik in varih. 4 Hiša Aronova zaupa v Gospoda; On je njih pomočnik in njih varih. 1 Poskakovali., . to je umevati o strašnih znamenjih, ki so se godila, ko je Bog dal na Sinaju deset zapovedij- (Prim. Zgodbe, str. 216, &.) 2 V začetku te vrstice se mora dopolniti: Pomagaj nam (zaradi svojega usmiljenja itd.) 3 Naj bodo vsi izdelovalci malikov, in vsi, ki vanje za¬ upajo, tako brez moči, kakor so maliki sami. 4 Tukaj je sv. pevec določno in jasno povedal, kakšen razloček je med pogani in Izraelci. Oni časte narejene malike, ti pa jedinega pravega Boga, Gospoda. Ta Gospod je Jahve ali pravi Bog, ki se je razodel v starem zakonu. Psalm 113, 19—26. Bog varuje ljudstvo. Psalm 114, 1—9. Božja pomoč. Psalm 115, 1. 591 Kateri se boje Gospoda, zaupajo v Gospoda; On je njih pomočnik in njih varih. Gospod se nas spominja in nas bla¬ goslavlja; blagoslavlja hišo Izraelovo, blagoslavlja hišo Aronovo. Blagoslavlja vse, ki se boje Gospoda, mlade in starejše; Gospod pomnoži vas, vas in vaše otroke! Blagoslovljeni bodite vi od Gospoda, ki je storil nebo in zemljo. Nebo neba je Gospodovo, zemljo pa je dal sinovom človeškim. 1 Mrtvi te ne bodo hvalili, Gospod, tudi ne vsi, ki gredo v pekel: 2 Temveč mi, ki živimo, hvalimo Go¬ spoda od sedaj-le in na veke. 3 Sv. pevec ves gori za božjo čast. Želi, da bi Bog poveličal svoje ime, pa najbolj zato, da bi Pogani ne mogli zaničevati vernikov, kakor da se n jih Bog zanje ne zmeni. In nato v živi besedi kaže, kako je malikovalstvo nespametno, kako se Pa Izraelci v svoji pravi veri zanašajo samo na Boga. Bog pa jim izkazuje svoje usmiljenje, in jih obilno oblagodarja. Naj jim pomaga sedaj, ko s o živi, saj ne bodo mogli hvaliti ga, ako umrč. čeprav je beseda v tem psalmu preprosta in umevna, vendar je prelepa in krepka; nauki so jako važni. Sv. cerkev moli ves ta psalm CXIII. in (CXIV.) v večernicah ob nedeljah, na veliko¬ nočni praznik in v osmini, na praznik in v osmini sv. Treh Kraljev, na praznik in v osmini binkoštni in na praznik sv. Trojice. Ob vseh teh prilikah Poveličujemo Boga Stvarnika, Odrešenika in To- lažnika, ki biva v nebesih, a daje svojo pomoč ljudem na zemlji. Psalm CXIV. Zahvala zaradi božje pomoči. Aleluja! Radujem se, ker Gospod je uslišal rnojo glasno molitev. 1 Nebo neba je najvišje nebo, ki je prebivališče božje. 2 Duše pravičnih Izraelcev v starem zakonu niso prišle v nebesa, ampak pred pekel. 8 S tem hoče sv. pevec Boga nagniti, da 'naj ga usliši. "' i0 ga namreč pusti v nesreči, da umrje, ne bo ga mogel častiti. Svoje uho je nagnil k meni, vse svoje dni ga bom klical. Obdale so me smrtne bolečine, in nevarnosti pekla so me zajele. 1 Prišel sem v stisko in v bolečino: tedaj sem klical ime Gospodovo: „O Gospod, reši mojo dušo !“ Go¬ spod je usmiljen in pravičen, in naš Bog se usmili. Gospod brani male; bil sem poni¬ žan in me je rešil. 2 Povrni se, duša moja, k svojemu miru, ker Gospod te je oblagodaril; Ker je rešil mojo dušo smrti, moje oči solza, moje noge padca. Všeč bom Gospodu — v deželi ži¬ večih. 3 Ne da se povedati, kdaj je pevec zložil ta psalm; tudi ne, ali ga je peval v svojem imenu, ali morda v imenu judovskega ljudstva. Ako je peval v imenu ljudstva, mislimo si najlože, da je psalm zložen potem, ko so se Judje vrnili iz babilonske sužnjosti. — Pesem izhaja iz ljubezni do Boga, ljubezen pa mu izvira iz hvaležnosti za veliko dobroto, katero mu je izkazal, ker ga je rešil hudih težav in bridkostij. V bridkosti je Boga milo prosil pomoči: Bog ga je uslišal in njegova duša se je pomirila. Tako želi še živeti v pravičnosti pred Gospodom. Sv. cerkev moli ta psalm v večernicah dru¬ gega dne v tednu in v večernicah duhovnega opravila za mrtve. Spominjamo se ne samo, da naj živimo v pravičnosti, ampak spominjamo se tudi večnega življenja v božji ljubezni. Psalm CXV. Zahvala za prejete dobrote. Aleluja! Zaupam, zato govorim; toda po¬ tlačen sem bil jako. 4 * * 1 Pevec pravi, da je bil v smrtni nevarnosti, torej v hudi bolezni. Morda misli sv. pevec ob teh besedah na hude težave, v katerih je bilo ljudstvo v babilonski sužnjosti. 2 Mali so tisti, ki so preprostega in ponižnega srca. 3 Všeč bom — pomenja, da bo pevec pravično in boga¬ boječe živel; v deželi živečih = med živimi, v življenju, med božjim ljudstvom. 4 Zaupam: Trdno se zanašam na Boga in zaupam vanj, zato govorim te besede, zato ga prosim in tudi poveličujem. Vendai- bil sem v jako hudi težavi in stiski. 592 Psalm 115, 2—10. Zahvala. Psalm 116, 1.2. Hvalnica. Psalm 117, 1—6. Zahvala. Rekel sem, ko sem bil ves iz sebe: ,,Vsak človek je lažniv/' 1 Kaj naj povrnem Gospodu za vse, kar mi je storil? Kelih izveličanja bom prijel in ime Gospodovo klical. 2 Obljube svoje bom dopolnil Gospodu pred vsem njegovim ljudstvom. Drago¬ cena pred Gospodom je smrt njegovih svetih. O Gospod, saj sem tvoj hlapec in sin tvoje dekle. Raztrgal si moje vezi, tebi bom daroval hvalno daritev in klical ime Gospodovo. Obljube svoje bom dopolnil Gospodu pred vsem njegovim ljudstvom, v veži hiše Gospodove, v tvoji sredi, o Jeru¬ zalem. Kakor kažejo besede psalmove, zložil ga je sv. pevec tedaj, ko je bil rešen iz velike stiske. On je poln vere in zaupanja, zato tudi govori in peva v trdnem zaupanju na Boga, čeprav je bil jako potrt, potlačen in ponižan. V najhujši brid¬ kosti je izkusil, da je prazno, zanašati se na člo¬ veško pomoč, ker je goljufivo vse, kar je človeško. Toda od Boga je prejel pomoč in rešenje: zato ga žene, da mu izreče in pokaže gorečo zahvalo. Z veseljem hoče povzdigniti čašo zahvale v zna¬ menje rešitve in oznaniti vsem, da mu je Gospod pomagal. Očitno hoče opraviti pred vsem ljud¬ stvom obljubljeno daritev. Saj Bog ne pahne brezobzirno v smrt svojih zvestih vernikov, mar¬ več mu je njih smrt, kakor tudi njih življenje, jako na skrbi. Da, Bog je njegov Gospod, on sam pa njegov hlapec, kateremu je potrl vezi hude bridkosti, zato hoče s trdnim namenom (sv. pevec to ponavlja) opraviti Bogu obljubljeno za¬ hvalno daritev v svetišču jeruzalemskem. Torej je ta psalm lepa zahvalna pesem za¬ radi rešenja iz hude stiske. Prav primerno je tudi, da mislimo na vse judovsko ljudstvo, ki je bilo v babilonski sužnjosti, kateremu je pa Bog 1 V tisti stiski nisem imel nobene človeške pomoči, zato Sem bil kakor iz sebe in po pravici sem zaklical, da je vsak človek nezanesljiv; saj tudi nisem nič pričakoval človeške pomoči, tembolj pa sem si želel pomoči božje. 2 Kelih izveličanja je „ kelih, v katerem mi je Bog podal izveličanje ali rešenje/ Ob tem lahko mislimo na nekrvavo daritev vina, ki je bila združena s krvavo mirovno daritvijo. razklenil vezi in mu dal rešenje in prostost, da se je vrnilo v domovino, v Jeruzalem, kjer je moglo pozneje, ko je bil zopet sezidan tempel, opraviti svoje zahvalne daritve. Sv. cerkev moli ta psalm kot molitev vse krščanske občine, ali pa kot molitev posameznega služabnika Gospodovega. Spominja se tudi trp¬ ljenja Kristusovega, ki je bil potlačen v bridkosti, a je bil zopet rešen; v tem zmislu ga molimo v duhovnem opravilu v večernicah na Veliki četrtek, na Veliki petek, ob nekaterih spominskih dneh Gospodovega trpljenja, v večernicah sv. Rešnjega Telesa, na praznik sedem žalostij Matere Božje in v večernicah na praznike apostolov in muče¬ nikov. Mašnik ga moli za pripravo k sv. maši. V hebrejskem psalterju je združen ta psalm s CXIV. v jeden sam psalm. Psalm CXVL Pogani naj hvalijo Boga. Aleluja! Hvalite Gospoda, vsi narodi, hvalite ga, vsa ljudstva! Ker utrjena je črez nas njegova usmiljenost, in njegova zvestoba ostane vekomaj. Izraelci vabijo s tem psalmom poganske na¬ rode, naj vsi poveličujejo pravega Boga, zato ker je usmiljen in zvest. Tudi sv. cerkev ga rabi v tem zmislu, ker ga večkrat moli v večernicah pred prazniki. Psalm CXVIL Zahvala za rešenje. Aleluja! Hvalite Gospoda, ker je dobrotljiv, ker je večno njegovo usmiljenje. Naj reče sedaj Izrael: On je dobrot¬ ljiv, ker je večno njegovo usmiljenje. Naj reče sedaj hiša Aronova: ker je večno njegovo usmiljenje. Naj reko vsi, ki se boje Gospoda: ker je večno njegovo usmiljenje. Iz stiske sem klical h Gospodu, in Gospod me je uslišal in me rešil. Gospod mi je pomočnik, ne bojim se: kaj bi mi kdo storil? Psalm 117, 7—29. Zalivala za rešenje iz hude stiske. 593 Gospod mi je pomočnik: pod sabo bom gledal sovražnike svoje. Boljše je zaupati v Gospoda, kakor zaupati v človeka. Boljše je upati v Gospoda, kakor upati v poglavarje. Vsi pogani so me obdali, pa v imenu Gospodovem se maščujem nad njimi. Obsuli so me na okrog, pa v imenu Gospodovem se maščujem nad njimi. Vsuli so se name kakor bučele, in se razvneli kakor ogenj v trnju: pa v imenu Gospodovem se maščujem nad njimi. Sunjen sem omahnil, da sem skoro Padel, pa Gospod me je prijel. Moja moč in moja hvala je Gospod, in on mi je bil v rešenje. Glas veselja in rešenja — (se razlega) v šotorih pravičnikov. Desnica Gospodova je storila mo¬ gočno delo, desnica Gospodova me je Povišala, desnica Gospodova je storila mogočno delo. Ne bom umrl, temveč bom živel, ln bom pripovedoval dela Gospodova. Jako me je tepel Gospod, smrti pa nue ni izročil. 1 * * 0 * * 1 Odprite mi vrata pravice! Vstopivši v anje bom hvalil Gospoda; ta so vrata Gospodova, pravičniki bodo stopili vanje. 2 Hvalil te bom, ker si me uslišal, in S1 mi bil v rešenje. Kamen, ki so ga zavrgli ži¬ valci, ta je postal vogelni kamen. Od Gospoda se je to zgodilo, *n je čudovito v očeh naših. 3 * * * * To je dan, ki gaje Gospod naredil; r adujmo in veselimo se ob njem! 1 V vseh poslednjih vrsticah opisuje sv. pevec svojo s tisko in pomoč Gospodovo na razne načine. Gospod je pri- Piistil, da se mu je vse to godilo, in s tem ga je tepel; toda 111 pustil, da bi mu bili sovražniki vzeli življenje. 2 Vrata pravice se imenujejo vrata v tempel, in sicer Z ‘ ll °’ ker je prebival v templu Bog, ker se je tukaj zadobivala krivičnost in ker je bilo spodobno, da so Izraelci semkaj Pohajali v pravičnosti. . 8 * * Besedni pomen je: Zidalci so zavrgli kamen. Toda p.' 1 kamen je postal vogelni ali poglavitni kamen, to je tak, 0 s klepa dva zida ali dve steni. To je storil Gospod, in to Zgodbe sv. pisma I. O Gospod, reši me! 1 O Gospod, daj mi srečo! Hvaljen, ki pride v imenu Gospodovem! Blagoslovimo vas iz hiše Gospodove; Bog je Gospod, in prikaže se nam. 2 Napravite slovesen dan z goščavo — do rogu oltarjevega. 3 Moj Bog si ti, hvalil te bom; moj Bog si ti, in poveličeval te bom. Slavil te bom, ker si me uslišal — in si mi bil v rešenje. Slavite Gospoda, ker je dober, ker je večno njegovo usmiljenje. Prav verjetno je, da je ta psalm zložen za posvečevanje drugega ali Zorobabelovega templa, ki je bil sezidan po babilonski sužnjosti. Zložen je pa tako, da pojeta dva ali da pojd trije od¬ delki: sedaj levitje, potem morda posebej duhov¬ niki, potem ves zbor ljudstva — vsak svojo vrstico ali svoj oddelek. Med tem ko poj 6, gredd vsi s procesijo proti templu. Ko so prišli do templa, zakliče jeden oddelek: Odprite vrata pravice! Na to pojd še nadaljnje vrstice in poveličujejo Boga na svetem mestu. V tej razlagi nam je psalm ganljiva in ži¬ vahna zahvala za rešitev iz babilonske sužnjosti; ob jednem poveličuje psalm Boga zaradi vesele slovesnosti v templu. Bolj kakor v drugih psal¬ mih opeva sv. pevec usmiljenje božje in vabi vse Izraelce, naj slave božjo dobrotljivost in naj spo¬ znajo, da le pri Bogu je trdna pomoč. Zato je seveda pravično, da se Bogu v templu peva za¬ hvala in se ljudstvo tega raduje iz srca. Saj je ljudstvo visoko povzdignjeno: druga velika Ijud- ni navadna, ampak je čudovita stvar. Psalmist pa hoče s to primero v preroškem pomenu reči nekaj višjega. 1 Besi me se glasi v hebrejščini: Hošijana; odtod je naš: „Hosana!“ Ko so šli na praznik šotorov okrog oltarja, klicali so to besedo. Ko je naš Gospod šel slovesno v Jeru¬ zalem, pozdravili so ga tudi s tem vzklikom. — Besede: O Gospod, reši me itd. se lahko razlagajo, da so blagoslov, katerega izrekajo duhovniki iz templa. 2 Prikaže se nam, ali (kakor drugi prestavljajo) nam sveti, pomenja, da nam daje milost in pomoč. 8 Z goščavo ... Sv. pevec opominja Izraelce, naj ta dan slovesno praznujejo. V ta namen naj postavijo goste veje ali maje do oltarja. Drugi pa mislijo na goste vrste ljudij, ki naj sežejo v preddvoru do oltarja za žgalne daritve. Hebrejske besede pa prestavljajo: Povežite z vrvmi praznično daritev do rogov oltarja! Pomen je: Toliko naj bo klavnih živalij za daritve, da jih bo treba zaradi reda povezati, ko bodo gosto postavljene tje do oltarja. 38 594 Psalm 117.: razlaga. Psalm 118, 1—8. Hvala božje postave. stva so Izraelce zaničevala, zavrgla, toda Bog je to ljudstvo postavil za vogelni kamen v novem, velikem kraljestvu. 1 Naposled blagoslove duhov¬ niki ljudstvo iz templa. — Tako smo pregledali ob kratkem psalmovo važno vsebino. Toda v tem psalmu ni samo ta pomen, ki smo ga sedaj razložili, ampak je tudi preroški in sicer s tem, da velja to o Mesiju, kar je pi¬ sano o ljudstvu božjem, zakaj izraelsko ljudstvo je predpodoba Kristusova. Da je ta psalm res preroški, priča nam Kristus sam, ko govori: 2 Ali niste nikoli brali v pismih: Kamen, katerega so za¬ vrgli zidarji, on je postal glava vogla (t. j. vogelni kamen)? Od Gospoda je to storjeno, in je čudo¬ vito v naših očeh. Zato vam povem, da bo od vas vzeto božje kraljestvo, in bo dano ljudstvu, katero bo dalo njegov sad. Sv. apostol Peter razlaga jed- nako: 3 Ta (Kristus) je kamen, kateri je bil za¬ vržen od vas zidalcev, kateri je postal vogelni kamen. Sv. Pavel piše: 4 Poglavitni vogelni kamen je sam Kristus Jezus. Nadalje se spomnimo, da je množica Kristusa ob vhodu v Jeruzalem (čegar spomin praz¬ nujemo na cvetno nedeljo) klicala: Hosana sinu Davidovemu! Hvaljen bodi, kateri pride v imenu Gospodovem! Hosana na visokosti! 5 6 Torej je go¬ tovo psalm preroški, kar učijo vsi očetje in so učili tudi Judje; dopolnilo se je v Kristusu vse prerokovanje, ki je zapisano v tem psalmu. 0 Sv. cerkev moli naš psalm v nedeljskem opravilu, ker nedelja je Gospodov dan in zato se mu prilega prav posebno; moli ga tudi pri umirajočem bolniku. Vrstico: To je dan, ki ga je Gospod naredil . . . izrekamo v vsaki dnevni molitvi v velikonočni osmini. 1 Ali se pa razlaga tudi tako: Davidova rodovina je bila čimdalje slabejša; ni mogla več voditi in braniti ljudstva. Zato so jo Izraelci, posebno njegovi prvaki, zavrgli. Toda Bog je to rodovino izbral za vogelni kamen drugemu in bolj¬ šemu kraljestvu, kraljestvu Mesijevemu. V tem kraljestvu je Davidov sin vogelni kamen. Zares se Kristus večkrat imenuje vogelni kamen v sveti cerkvi. 2 Mat. 21, 42—44; prim. Mark. 12, 10. 11; Luk. 20, 17. 3 Dej. apost. 4, 10. 4 Ef. 2, 20. 6 Mat. 21, 9; Mark. 11, 10; Luk. 19, 38. 6 Pa ne samo o Kristusu veljajo besede o vogelnem kamnu, ampak tudi o drugih svetih osebah v sveti cerkvi. Svet zanje ne mara, zato jih je zavrgel: toda Bog jih je od- menil in postavil za imenitna dela in za vogelni kamen du¬ hovnemu poslopju, katero so zidali. Tako je n. pr. sv. Frančiška Asiškega zavrgel lastni oče, toda Bog ga je postavil za za¬ četnika velikega frančiškanskega reda. Psalm CXVIII. Hvala božje postave. Aleluja! Alef. 1 Blagor njim, ki žive brezmadežno, ki hodijo po postavi Gospodovi. Blagor njim, ki preiskujejo njegova spričevanja, ki ga iščejo s celim srcem; Zakaj tisti, ki počenjajo hudobijo, ne hodijo po njegovih potih. Ti si ukazal, naj se povsem izpol¬ njujejo tvoje zapovedi. O, da bi se ravnale moje poti, da bi držal tvoje pravice! Tedaj ne bom osramočen, ako bom gledal na vse tvoje zapovedi. Slavil te bom z ravnim srcem, zato ker sem se učil tvojih pravičnih sodeb. Držal bom tvoje pravice; ne zapusti me popolnoma! To je prvi oddelek našega najdaljšega izmed psalmov. Ta psalm ima 176 vrstic in je sestav¬ ljen tako, da se v hebrejščini po osem in osem vrstic začenja z isto črko: Alef, Bet, Gimel itd. Ves ta psalm poveličuje po vseh svojih delih in vrsticah božjo postavo; vsaka vrstica (razven jedne) ima tudi kako ime, s katerim zaznamuje božjo postavo. Da namreč sv. pevec ni rabil zmerom iste besede, kar bi ne bilo prijetno, rabil je tudi druge besede, ki pa vse pomenjajo postavo. Te besede so: 1. ) Postava, ki pomenja vse, kar je Bog naročil in zaukazal človeku. 2. ) Zapovedi, ki izražajo posamezna naro¬ čila ali povelja božja, ki spadajo k celotni postavi. 3. ) Spričevanje, ki naznanja, da se je Bog človeku razodel, da mu je naznanil ali spričal svojo voljo in spričal svojo resničnost in pra¬ vičnost. Vsako božje delo priča o Bogu, najbolj pa pričajo o božji popolnosti nadnaravna dela v božjem razodetju. Tako ima ta beseda jako lep pomen, na katerega moramo v tem psalmu dobro paziti. 4. ) Pot, ki pomenja način, po katerem se moramo ravnati in živeti. 1 Alef se imenuje prva črka a v hebr. abecedi. Druga se imenuje Bet, tretja Gimel itd. Psalm 118, 9—24. Hvala božje postave. 595 5. ) Beseda, ki izraža vse, karkoli je Bog povedal ali obljubil zastran postave. 6. ) Sodbe, ki pomenjajo božja določila ali to, kar je Bog razglasil ali naznanil kot svojo voljo; pomenjajo tudi božja velika dela, iz katerih se spoznava volja božja. 7. ) Resnica je Božja lastnost, zaradi katere je njegovo razodenje trdno in zanesljivo, in so njegove zapovedi — čista njegova sveta volja. 8. ) Pravica, ne izraža tega, da bi nam Bog dajal kako pravico do te in one stvari, marveč pravica se v tem psalmu imenuje to, kar je pravo, določeno in kar smo dolžni iz¬ polnjevati. Pravici nasprotno je hudo, hudo¬ bija, greh. Iz tega se vidi, da je naš psalm jako umeten po obliki. Pa ne samo po obliki je znamenit, ampak tudi (in še bolj) po vsebini. Psalm nam kaže, kaj je človeku božja postava, kaj mu stori in da, kako naj človek ž njo ravna v raznih okolnostih, s kratka: ta psalm kaže, da je člo¬ veku božja postava jedina pot do izveličanja, do sreče. — Ne bomo opisovali posameznih mislij, ki se vrste včasih v jasnem, včasih v manj trd¬ nem redu druga za drugo: saj ni težko umeti svetih besedij. Le to omenjamo, da jih je treba večkrat brati in premišljevati, večkrat moliti, ako jih hočemo razumeti. Zato bo naše razlaga¬ nje prav kratko. V prvi osmerki blagruje sv. pevec tiste, ki izpolnjujejo božjo postavo in naznanja tudi svojo gorečo željo, da bi dopolnjeval božje zapovedi. Bet. S čim poboljša mladenič 1 svoje živ¬ ljenje? Ako drži besede tvoje. S celim svojim srcem te iščem; ne odvrni me od svojih zapovedij! V svojem srcu sem shranil tvoje besede, da bi ne grešil zoper tebe. Hvaljen si, o Gospod; uči me svoje pravice! S svojimi ustnicami naznanjam vse sodbe tvojih ust. Veselim se poti tvojih spričevanj — kakor vsega bogastva. 2 1 Mladenič . . . iz tega sklepamo, da sv. pevec ni bil star. V tej vrsti je jako imenitna resnica. 2 Tako in še bolj se veseli živeti po božjih zapovedih, kakor zbirati ali imeti veliko bogastvo. V tvojih zapovedih se bom vadil, in premišljeval bom tvoje poti; Na tvoje pravice bom mislil, ne bom pozabil tvojih besedij. V tem oddelku se nam kaže sv. pevec mla¬ deniča, ki hoče prav uravnati svoje življenje. Ker je vedel, da se more to storiti le po zapo¬ vedih božjih, zato je sklenil poprijeti se z vsem srcem božje postave. Vrstice so vse združene v lepo misel. Sv. cerkev moli Alef in Bet skupaj v prvi dnevnici (primi) kot jedno molitev. 1 Gimcl. Izkaži milost svojemu hlapcu, po¬ živi me, 2 in držal bom tvoje besede. Odgrni moje oči, da bom gledal čudeže tvoje postave. Ptujec sem na zemlji, ne skrivaj pred menoj zapovedij svojih! 3 Moja duša koperni in hrepeni po tvojih pravicah vsak čas. Ošabnežem pretiš; prekleti so, ki se odmaknejo od tvojih zapovedij. Odvzemi od mene sramoto in za¬ ničevanje, ker iščem tvojih spričevanj. 4 Zakaj poglavarji sede in govore zo¬ per mene, tvoj hlapec pa se vadi v tvojih pravicah. 5 6 Ker spričevanja tvoja so moje pre¬ mišljevanje, in pravice tvoje moj svet. c Ta oddelek izraža pevčevo željo, da bi se držal božje postave, in v ta namen prosi potrebnih mi- lostij. Želi imeti potrebnega spoznanja, dobre volje in močij, da bi se v izkušnjavah ne dal odvrniti od postave. 1 Dnevne molitve se molijo po stari navadi ob štirih urah: ob prvi (prima), ob tretji (tertia), ob šesti (sexta) in ob deveti (nona). Zato se imenujejo dnevne ume molitve: prima, tercija, seksta, nona. Po naši štetvi ur bi molili primo ob šestih zjutraj, tercijo ob devetih dopoldne, seksto o poldne, nono ob treh popoldne. 2 Poživi me — s svojo milostjo. 3 Ptujec sem na zemlji pomenja: neveden sem, zato potrebujem pouka. 4 Ljudje me zaničujejo, ker hočem natanko izpolnjevati božje zapovedi. — Sv. pevec prosi, da bi mu Bog odvzel to zaničevanje. 6 Vadi v tvojih pravicah pomenja, da jih premišljuje, pa jih tudi izkuša dopolnjevati. a Svet, po katerem varno ravnam. 3.8* 596 Psalm 118, 25 - 56. Hvala božje postave. Dalet. Na tleh tiči moja duša, poživi me po svoji besedi! Svoje poti sem ti naznanil in uslišal si me, uči me svojih pravic! Poti svojih pravic me uči, in pre¬ udarjal bom tvoje čudeže. Od žalosti medli moja duša; potrdi me s svojimi besedami! Odvrni od mene pot hudobije, in usmili se me po svoji postavi! Izbral sem pot resnice, tvojih pra¬ vic nisem pozabil. Držim se tvojih spričevanj, o Go¬ spod: nikar me ne osramoti! Tečem po poti tvojih zapovedij, ker si okrepčal moje srce. V tem oddelku se ozira pevec na prejšnje bridkosti, težave, bolečine. Bog ga je uslišal in potrdil, zato ga prosi, naj mu da živeti po nje¬ govih zapovedih. Oddelka Gimel in Dalet moli sv. cerkev sku¬ paj v primi. He. Daj mi, Gospod, za postavo pot svoje pravice, in iskal jo bom zmerom. Podeli mi razum, in preiskoval bom tvojo postavo, in držal jo bom iz vsega svojega srca. Pelji me na pot svojih zapovedij, ker te ljubim. Nagni moje srce k svojim zapove¬ dim, ne pa v lakomnost! 1 Obrni strani moje oči, da ne vidijo ničemurnosti, in na svoji poti me poživi! Stori trdno svojemu hlapcu besedo svojo, (ki je dana) v strah pred teboj. Odvzemi mi sramoto, katere se bo¬ jim, ker tvoje sodbe so prijetne. Glej, želim si tvojih zapovedij, s svojo pravico me poživi! Ta osmerka naznanja goreče hrepenenje po božji postavi in pa prošnjo, da bi Bog odvrnil od njega sramoto, ako bi ne izpolnjeval njegovih zapovedij. 1 Lakomnost je jedna izmed tistih strastij, ki človeka najbolj pokvarijo in od Boga odvrnejo. Vav. Naj mi dojde tvoja milost, o Go¬ spod, tvoje izveličanje po tvoji besedi, Da bom odgovoril svojemu zaniče¬ valcu, ker zaupam tvojim besedam. In ne vzemi do cela iz mojih ust resnične besede, ker se zanašam na tvoje sodbe. 1 Držal bom zmerom tvojo besedo, vekomaj in na vekov veke. In tako hodim v veselju, ker sem preiskal tvoje zapovedi. Pred kralji govorim o tvojem spri- čevanju, in ni me sram. In mislim na tvoje zapovedi, katere ljubim. In dvigam svoje roke k zapovedim, katere ljubim, in preudarjam tvoje pravice. Šesta osmerka nam kaže pevca, ki prosi mi¬ losti, da bi srčneje odgovarjal svojim nasprot¬ nikom, držal se vedno postave, tudi pred mogoč¬ neži neprestrašeno govoril o božjem razodenju m vedno z ljubeznijo mislil na božje zapovedi. Osmerki He in Vav se molita v sv. cerkvi skupaj v terciji. Zajin. Spomni se svoje besede svojemu hlapcu, v katero si mi dal upati. Ta me tolaži v moji bedi, ker tvoja beseda me poživlja. Ošabneži počenjajo vedno hudobijo, jaz pa ne odstopim od tvoje postave. Spominjam se tvojih sodeb, ki so od vekomaj, Gospod, in se tolažim. Iz sebe sem zaradi grešnikov, ki so zapustili tvojo postavo. Tvoje pravice so mi za pesem — na kraju mojega potovanja. Po noči se spominjam tvojega imena, Gospod, in držim tvojo postavo. To je moj delež, da iščem tvoje pravice. Sv. pevec ljubi, išče, drži božje zapovedi, ki so mu v veliko veselje; groza ga pa je, ker se grešniki ne menijo za božjo postavo. 1 Resnična beseda pomenja trdno obljubo. Naj bi ni¬ kdar ne pozabil božje obljube, tako prosi pevec. Pomenja pa tudi sploh resnično božje razodenje, katero nam naj ni¬ kdar ne izgine iz spomina. Psalm 118, 57—84. Hvala božje postave. 597 Het. Rekel sem, Gospod: moj delež je, da čuvam tvojo postavo. S celim srcem prosim pred teboj: usmili se me po svoji besedi. Preudarjam svoje poti in obračam svoje noge po tvojih spričevanjih. 1 Pripravljen sem in se ne dam opla¬ šiti, da držim tvoje zapovedi. Zadrge grešnikov so me zapletle, pa tvoje postave nisem pozabil. Sredi noči vstajam hvalit tebe — zaradi sodeb tvoje pravice. 2 Prijatelj sem vseh, ki se te boje, in ki drže tvoje zapovedi. Usmiljenja tvojega, o Gospod, je polna zemlja; pravice svoje uči me! Tukaj kaže sv. pevec svojo trdno in živo voljo, izpolnjevati božje zapovedi, od katerih se ne da odvrniti v nobeni izkušnjavi. Gorečnost za božjo postavo kaže tudi po noči, ker vstaja Boga hvalit, in v svoji tovarišiji, ker ima boga¬ boječe prijatelje. Oddelka Zajn in Het moli sv. cerkev skupaj v terciji. Tet. Dobroto si storil svojemu hlapcu, Gospod, po svoji besedi. Uči me dobroto, modrost in uče- nost, ker verujem tvojim zapovedim. Predno sem bil ponižan, sem gre¬ šil; sedaj pa držim tvojo besedo. Dober si ti, in v svoji dobroti me uči svoje pravice! Velika je hudobija prevzetnežev zo¬ per mene, jaz pa preiskujem z vsem svojim srcem tvoje zapovedi. Kakor mleko se je strdilo njih srce, Jaz pa sem premišljeval tvojo postavo. 3 Dobro mi je bilo, da si me ponižal, da se učim tvojih pravic. 4 1 Obračati noge, hoditi — pomenja živeti. 2 Iz tega vidimo, da je bila ponočna molitev že v starem 'zakonu v navadi. Sv. cerkev jo je sprejela, in tako so raz¬ beljene tudi „jutranjice“ v tri „nokturne“ ali nočne molitve. 8 Strdilo se je njih srce pomenja, da je njjh srce otrp- nel ° in se zakrknilo. 4 Bog poniža človeka., potare mu napuli, in to mu je v izveličanje. Boljša mi je postava tvojih ust, ka¬ kor tisoči zlata in srebra. Sv. pevec nam opeva tukaj dobroto božjo, ki se kaže v njegovi postavi. Omenja pa tudi svoje grehe, svoje poniževanje in pa hudobijo prevzet¬ nežev zoper njega. Jod. Tvoje roke so me naredile in obra- zile, daj mi um, da se učim tvojih za- povedij. Kateri se te boje, bodo z veseljem gledali name, ker na tvoje besede za¬ upam. Spoznal sem, o Gospod, da so pra¬ vične tvoje sodbe, da si me ponižal po svoji resnici (zvestobi). Zgodi se tvoje usmiljenje, da me potolaži, po besedi tvoji, dani tvojemu hlapcu. Dojdi mi tvoje usmiljenje, da živim, ker tvojo postavo premišljujem. Naj bodo osramočeni prevzetneži, ker so po krivici delali hudobijo zoper mene: jaz pa premišljujem tvoje za¬ povedi. Naj se k meni obrnejo, kateri se te boje, in kateri poznajo tvoja spričevanja. Bodi moje srce brezmadežno v tvo¬ jih pravicah, da ne bom osramočen. Kakor v poprejšnjem oddelku, tako opeva sv. pevec tudi v tem božjo dobroto ali usmilje¬ nost in zanjo lepo prosi. Krivičnim ošabnežem privošči kazen, bogaboječe pa si želi imeti za seboj ali za prijatelje. Sv. cerkev moli ta in prejšnji oddelek skupaj v terciji. Kaf. Moja duša koprni po tvojem izve- ličanju, in tvoji besedi trdno zaupam. Po tvojih besedah koprne moje oči, rekoč: „Kdaj me potolažiš?“ Bil sem kakor meh na slani, pa tvojih pravic nisem pozabil. 1 Koliko je še dnij tvojega hlapca? Kdaj boš sodbo imel črez (sodil) tiste, ki me preganjajo? 1 Meh na slani ali v mrazu postane grbast. Tako je bil ves medel in grbast tudi sv. pevec v nadlogi. Jutrovci imajo v mehovih vodo, mleko in vino, 598 Psalm 118, 85—115. Hvala božje postave. Hudobneži so mi pravili prazne reči, pa niso kakor tvoja postava. 1 Vse tvoje zapovedi so resnične; kri¬ vično me preganjajo, pomagaj mi! Skoro so me pokončali na zemlji, jaz pa nisem popustil tvojih zapovedij. Po svojem usmiljenju me poživi, in držal bom spričevanja tvojih ust. Ta osmerka naznanja, da pevec silno hre¬ peni po božji postavi, čeprav je bil včasih v stiski, čeprav ga sovražniki preganjajo. Zato prosi, da bi ga Bog milostno pokrepčal, a on se hoče trdno oklepati božje postave. Lamed. Vekomaj, o Gospod, obstane tvoja beseda v nebesih. Od roda do roda je tvoja pravica; utrdil si zemljo in ostane. Po tvoji uredbi obstane čas, ker vse ti služi. 2 Ko bi ne bil premišljeval postave tvoje, tedaj bi bil skoro poginil v svoji stiski. Na veke ne pozabim tvojih pravic, ker ž njimi me poživljaš. 3 Tvoj sem jaz, reši me, ker tvoje pravice iščem. Grešniki preže name, da bi me po¬ končali; poznam tvoja spričevanja. Vidim konec vsake popolnosti, pa tvoja zapoved je brezkončna. 4 Sv. pevec nam kaže, da je božja postava večna, da traja brez konca in ima torej neskončno veljavo. Zato ji je popolnoma udan. Oba oddelka, Kaf in Lamed, moli sv. cerkev v seksti. Mem. Kako ljubim tvojo postavo, Gospod! Ves dan jo premišljujem. Modrejšega si me storil s svojo za¬ povedjo kakor moje sovražnike, ker vekomaj mi ostane. 1 Niso = ne žive tako, kakor veleva tvoja postava. 2 Vse je od Boga narejeno, vse urejeno, vse mu je podložno. 8 Kako primeren nauk za nas! V težavah, izkušnjavah in dvomih treba premišljevati božjo postavo. 4 Konec vsake popolnosti: Bodisi kaka stvar še tako popolna in dobra, a jedenkrat mine: božja beseda pa ostane vekomaj. Umevam bolj kakor vsi, ki so me učili, ker premišljujem tvoja spriče¬ vanja. Umevam bolj kakor starčki, ker iščem tvojih zapovedij. Od vsake slabe poti zadržujem svoje noge, da čuvam tvoje besede. Od tvojih sodeb nisem odstopil, ker ti si mi dal postavo. Kako sladke so tvoje besede mojemu grlu, bolj kakor med mojim ustim. Po tvojih zapovedih sem umen, zato sovražim vsako hudobno pot. Lepo in vneto poje tukaj sv. pevec in na¬ znanja zlate resnice; pravi, koliko umnosti je pri¬ dobil iz božje besede in kako trdno in stanovitno jo je ohranil v srcu. Nun. Tvoja beseda je svetilnica mojim nogam, in luč na mojih stezah. Prisegel sem in sklenil — držati tvoje pravične sodbe. Ponižan sem do cela, Gospod; po¬ živi me po svoji besedi! Prostovoljni dar mojih ust sprejmi rad, v Gospod, in uči me svoje sodbe! 1 Življenje moje je v nevarnosti zme¬ rom, in tvoje postave nisem pozabil- Grešniki so mi nastavili zanjko, pa nisem zgrešil tvojih zapovedij. Za dedščino sem pridobil tvoja spri¬ čevanja na veke, ker so veselje mo¬ jega srca. Srce svoje sem nagnil, da storim tvoje pravice na veke in vedno. Sv. pevec nadalje poveličuje božjo postavo in kaže, koliko dobrega stori človeku. Zato je pa trden njegov sklep, da bo vedno izpolnjeval božjo postavo. Sv. cerkev moli oddelka Mem in Nun v seksti. Sameh. Hudobneže sovražim, in ljubim tvojo postavo. Pomočnik in varih moj si ti, in na tvojo besedo zaupam. Pojdite od mene, hudobneži, in pre¬ iskoval bom zapovedi Boga svojega. 1 Dar ust je dobra beseda Bogu v čast, pa so tudi dobre misli in dobri sklepi. Psalm 118, 116—146. Hvala božje postave. 599 Sprejmi me po svoji besedi, in živel bom, in ne osramoti me v mojem upanju! Pomagaj mi, in bom rešen, in bom Premišljeval tvoje pravice zmerom. Zametuješ vsakogar, ki odstopi od tvojih sodeb, ker je krivična njih misel. Za prelamljalce imam vse grešnike na zemlji, zato ljubim tvoja spričevanja. Prebodi s strahom moje meso, zakaj tvoje sodbe se bojim. V tem oddelku kaže sv. pevec, kako zaupa v Boga, kako hoče vedno imeti pred očmi božjo Postavo, ogibati pa se grešnikov. Ajin. Po sodbi delam in po pravici; ne izroči me obrekovalcem! Sprejmi svojega hlapca v prid (njemu); naj me ne obrekujejo ošabneži. Moje oči koprne po tvojem izveli- canju, in po besedah tvoje pravice. Stori s svojim hlapcem po svojem usmiljenju, in uči me svoje pravice! Tvoj hlapec sem jaz: daj mi razum, da spoznam tvoja spričevanja. Čas je delati, Gospod, ker motijo tvojo postavo. 1 Zato ljubim tvoje zapovedi — bolj kakor zlato in dragi kamen. Zaradi tega se ravnam po vseh tvojih zapovedih, vse krivične poti sovražim. Tudi tukaj se izroča pevec Bogu in naznanja, se hoče oklepati božje postave. Sv. cerkev moli Sameh in Ajin v seksti. Fe. Čudovita so tvoja spričevanja, zato Jih preiskuje moja duša. Razlaganje tvojih besedij razsvet- Buje, in da razumnost malim. 2 Svoja usta sem odprl in potegnil (vase) sapo, ker hrepenim po tvojih za¬ povedih. 3 1 Cas je delati: čas je, da mi pomagaš. .. Mali so vsi ponižni, ki radi sprejme božji nauk. v Potegnil vase sapo naznanja veliko hrepenenje po oz Ji besedi, ker pevec takorekoč v hrepenenju sapo lovi. Ozri se name in usmili se me — po pravici tistih, 1 ki ljubijo tvoje ime. Moje korake ravnaj po svoji besedi, in naj mi ne gospoduje nobena krivica. Reši me obrekovanja ljudij, da bom držal tvoje zapovedi. 2 Svoj obraz razsvetli črez svojega hlapca, in uči me svojih pravic! Oči moje so pretočile potoke solza, ker niso držale tvoje postave. Ta lepa osmerka naznanja vneto hrepenenje pevčevo po božji postavi in njenem spoznavanju. Prosi milosti in odpuščanja, pa se tudi živo kesa, da ni poprej držal postave. Sade. Pravičen si, Gospod, in prava je tvoja sodba. Zapovedal si pravično svoje spriče- vanje, in resnično jako. Koprnel sem v gorečnosti svoji, ker so moji sovražniki pozabili tvoje besede. Preskušena je jako v ognju tvoja beseda, in tvoj hlapec jo ljubi. Mlad sem in zaničevan, pa tvojih pravic nisem pozabil. Pravica tvoja je pravica vekomaj, in postava tvoja je resnica. Nadloga in stiska sta me obšli, tvoje zapovedi premišljujem. Spričevanja tvoja so pravica veko¬ maj, daj mi razumnost, in bom živel. V tem oddelku opisuje sv. pevec, kako pra¬ vične so božje sodbe, kako zanesljive so njegove postave, kako se jih hoče zaradi tega držati tudi v nadlogah in stiskah. Sv. cerkev moli oba ta- oddelka skupaj v če¬ trti dnevnici ali v noni. Kof. Iz celega srca kličem, usliši me, o Gospod, iščem tvojih pravic. Kličem k tebi, reši me, da držim tvoje zapovedi. 1 T. j.: Kakor imaš trdno in pravično navado storiti tistim, ki ljubijo tvoje ime. 2 Obrekovanje ljudij naposled zmoti in v malosrčnost pripravi pravičnega človeka. Zato prosi psalmist, da naj bi ga Bog rešil obrekovanja. 600 Psalm 118, 147—176. Hvala božje postave. Zgodaj prihitim in kličem, ker jako zaupam v tvoje besede. Oči moje prihite k tebi ob svitu, da premišljujem tvoje besede. Po svoji usmiljenosti čuj moj glas, Gospod, in po svoji sodbi me poživi! Preganjalci moji so se približali hudobiji, od tvoje postave pa so šli daleč. Blizu si, o Gospod, in vse tvoje poti so zanesljive. Od začetka sem spoznal iz tvojih spričevanj, da si jih ustanovil za ve¬ komaj. Sv. pevec se tudi jako mnogo trudi za božjo postavo. Prosi milosti, da bi jo mogel izpolnje¬ vati, in premišljuje goreče, da bi jo mogel prav spoznati. Reš. Glej mojo bedo in me reši, ker ni¬ sem pozabil tvoje postave. Sodi mojo pravdo in me otmi, za¬ radi svoje besede me poživi! Daleč od grešnikov je izveličanje, ker za tvoje pravice ne skrbe. Usmiljenje tvoje je veliko, o Gospod; po svoji sodbi me poživi. Mnogi me preganjajo in me stiskajo; od tvojih spričevanj se ne odmaknem. Vidim grešnike in se mi studijo, ker ne drže tvojih besed. Glej, Gospod, da ljubim tvoje zapo¬ vedi, poživi me v svojem usmiljenju! Podlaga tvojih besed je resnica; večne so vse tvoje pravične sodbe. Sv. pevec je v stiski, sovražniki ga preganjajo in tarejo: zato prosi pomoči in se oklepa božje besede, saj je trdna in zanesljiva. Sv. cerkev moli oddelka Kof in Reš skupaj v noni. Sin. Ko me poglavarji preganjajo brez vzroka, boji se moje srce (samo) tvojih besedij. Veselim se tvoje besede, kakor kdor najde obilen plen. Krivico sovražim in se mi studi, tvojo postavo pa ljubim. Sedemkrat na dan ti pevam hvalo, zaradi tvojih pravičnih sodeb. Velik mir je tistim, ki ljubijo tvojo postavo, in ni jim v spotiko. Pričakujem tvojega izveličanja, Go¬ spod, in ljubim tvoje zapovedi. Držim tvoja spričevanja, in jih Iju- bim v jako. Čuvam tvoje zapovedi in tvoja spri¬ čevanja, ker vse moje poti so pred menoj. Sv. pevec ni omahljivec, ampak trdno se drži tudi pred velikaši božje besede. Jedino le Boga se boji, Bogu peva hvalo. Zato pa tudi uživa lep mir vesti in pričakuje po pravici izveličanje od Boga. Tav. Naj pride moja molitev pred-te, Go¬ spod; po svoji besedi daj mi razumnost! Naj pride moja prošnja pred-te; po svoji besedi reši me! Pevale bodo moje ustnice pesem, ker si me učil svoje pravice. Jezik moj naj naznanja tvojo besedo, ker so vse tvoje zapovedi pravične. Naj me reši tvoja roka, ker sem si izbral tvoje zapovedi. Hrepenim po tvojem izveličanju, Go¬ spod, in premišljujem tvojo postavo. Živel bom in te hvalil, in tvoje sodbe me bodo podpirale. Blodim kakor ovca, ki se je izgu¬ bila; o, išči svojega hlapca, ker nisem pozabil tvojih zapovedij! Ta poslednji oddelek končava vso pesem prav lepo s tem, da prosi pevec Boga, naj sprejme njegovo molitev, potem obeta zahvalo za vse živ¬ ljenje in prosi pomoči in rešitve iz nadloge. Sv. cerkev moli ta oddelek s prejšnjim vred pri noni. Nič trdnega se ne da reči o pevcu, ki je zložil ta znameniti psalm. Vendar moremo posneti iz psalma samega, da je bil pevec mlad, 1 da je živel med grešnimi ljudmi, celd takimi, ki so mu nastavljali zanjke, preganjali ga, in bili imenit¬ nega stanu — prvaki ali poglavarji; med njimi je tudi mnogo trpel. To se dobro vjema z babi¬ lonsko sužnjostjo, kjer so posamezni Izraelci (ka¬ kor tudi vse ljudstvo) tako trpeli. Pevec ni imel 1 Ne mislimo, da je bil mladenič, ampak bil je lahko mož v boljših letih. Psalm 118.: razlaga. Psalm 119, 1—7. Prošnja za rešenje. 601 v mislili samo sebe, ampak tudi vse ljudstvo, ko je peval o svojih težavah in o božji pomoči. V babilonski sužnjosti je bilo prav potrebno, da so se Izraelci utrjevali v dobrih sklepih, da so se učili spoznavati in ljubiti božjo postavo kot naj¬ dragocenejši zaklad. In tako so molili tedaj ta psalm, ki jih je krepčal v dobrem in varoval hudega. Lahko so se ga učili tudi na pamet, da so ga molili tem pogosteje. četudi ni v tem psalmu vseskozi med vrsti¬ cami take zveze, da bi se vsaka misel sklepala z drugo v pravo jednoto, vendar je med vrsti- Psalm CXIX. Molitev v stiski. Pesem stopnic. H Gospodu sem klical v stiski, in uslišal me je. Gospod, reši me krivičnih ustnic in goljufivega jezika! Kaj naj se ti da, ali kaj podeli — zaradi goljufivega jezika? 1 Ostre pušice Mogočnega — s po- žigalnimi ogli. 2 Potovanje s kamelami na jutrovem. Cami in mislimi lepo soglasje, kar kmalu vidi pazljivi čitatelj. Sv. očetje poveličujejo soglasno naš psalm; sv. Ambrož ga imenuje „ do vrše vanj e krščanske Popolnosti 1 '. — Sv. cerkev kaže svoje spoštovanje do tega psalma s tem, da ga polaga dan na dan celega svojim služabnikom na jezik. Molimo ga v oddelkih po dve osmerki skupaj kot jeden psalm, m tako molimo v prvi uri štiri osmerke, v drugih P a po šest, in sicer po vrsti, v kateri smo jih tukaj razlagali. Tudi za vsakaterega drugega kristijana, če¬ prav ni mašnik ali redovnik, je ta psalm posebno dobra in koristna molitev, s katero se utrjuje v čednostih, posebno pa v sveti stanovitnosti. Zato Priporočamo tukaj iz vsega srca, da bi se pri¬ vadile pobožne duše moliti ta psalm vsaj vsako n edeljo, pa jim bo čim dalje umevnejši in prijet¬ nejši in ne bodo ga rade opustile. Gorje mi, da se je podaljšalo moje bivanje na ptujem; bival sem s prebi¬ valci kedarskimi; že dolgo sem na ptujem. 3 Z njimi, ki sovražijo mir, sem mi¬ ren; ko govorim ž njimi, me napadajo brez vzroka. Ta psalm s 14 naslednjimi se imenuje pesem ali psalm stopnic. Navadno razlagajo to ime od tod, da so peli te psalme na praznik šotorov v templu, in sicer pri slovesnem zajemanju vode, gredoč po 15 stopnicah, ki so vodile iz veže 1 Pomen je: Kakšna kazen naj zadene obrekovalca za¬ radi goljufivega jezika? 2 To je odgovor na prejšnje vprašanje: Za kazen te ■bodo zadele hude bolečine. — Požigalni ogli so ogli, ki hudo peko in žgo. V hebrejskem čitamo: Z ogli brinjevimi, ker daje brinje hudo vročino. 8 Podaljšalo se je . . . to je: jako dolgo že prebivam. 602 Psalm 120, 1—8. Tolažba pregnancev. Psalm 121, 1—9. Molitev ob vhodu v Jeruzalem. ženskih kvišku k veži moških. Drugi mislijo, da so jih peli Izraelci takrat, ko so šli na praznike v Jeruzalem. Neka posebnost pri nekaterih teh psalmih je, da je vrstica z vrstico združena ali spletena po kaki besedi, kakor v našem psalmu v 2. in 3. vrstici: goljufiv jezik. Iz besedij tega psalma vidimo, da je bil sv. pevec v hudi stiski zaradi sovražnikov. Lažnivi jeziki so ga obdelovali. In tako je bil med temi obrekovalci, kakor da bi bil med ptujimi ljudmi, med divjimi Kedarci (ki so prebivali v severni Arabiji in bili potomci Izmaelovi), in vendar je bil ž njimi miren, čeprav so ga oni zmerom so¬ vražno napadali. Zato pa je prosil, da naj jih Bog kaznuje s pušicami in z gorečim ogljem, torej s prav ostrimi kaznimi. Sv. cerkev moli ta psalm v večernicah na Veliki četrtek, v opravilu pet krvavih ran, sedem žalostij Matere Božje in v opravilu za mrtve. Psalm CXX. Tolažba pregnancev. Pesem stopnic. Svoje oči dvigam na gore; odkod mi dojde. pomoč? Pomoč moja pride od Gospoda, ki je naredil nebo in zemljo. Naj ne da, da omahne tvoja noga; naj ne spi, ki čuva tebe. Glej, ne dremlje in ne spi, ki čuva Izraela. Gospod te čuva; Gospod je tvoja bramba ob tvoji desni roki. Po dnevu te solnce ne žge, tudi luna ne po noči. Gospod te varuje vsega zlega; Go¬ spod naj čuva tvojo dušo. Gospod naj čuva tvoj prihod in tvoj odhod, odslej pa do vekomaj. Najlože si razlagamo psalm kot pesem Iz¬ raelcev, ki so živeli v pregnanstvu. Ko so se vračali domov, zagledali so od daleč domače gore in tedaj Boga prosili pomoči. Prosijo Gospoda, naj jih ne zanemari, naj jih brani vsega zla in jih povsodi čuva. Lahko obračamo psalm na svoje potrebe in se oziramo na svoje gore, na katerih je večinoma prijazna cerkvica; oziroma se pa tudi v nebeško višino, odkoder nam prihaja vedno pomoč, in pro¬ simo zaupno v svoji potrebi. Sv. cerkev moli ta psalm v večernicah drugega dne , v jutranjicah opravila Gospodove molitve na Oljski gori, v ve¬ černicah za mrtve in ob blagoslovljenju cerkve. Psalm CXXL Molitev popotnikov ob vhodu v Jeruzalem. Pesem stopnic. Veselim se tega, da mi reko: „Gremo v hišo Gospodovo.“ 1 Naše noge že stoje v tvojih vežah, Jeruzalem. Jeruzalem, ki je zidan kot mesto, čegar deli skupaj drže. 2 Tje gori namreč gredč rodovi, ro¬ dovi Gospodovi; postava je za Izraela, da hvalijo ime Gospodovo. 3 Zakaj tam stoje prestoli za sodbo, prestoli črez hišo Davidovo. 4 Izprosite Jeruzalemu, kar mu je v mir, in obilnost njim, ki ljubijo tebe (Gospoda). V tvoji trdnjavi bodi mir, in obil¬ nost v tvojih stolpih. Zaradi bratov svojih in bližnjikov svojih — prosim tebi miru. Zaradi hiše Gospoda Boga našega — prosim tebi dobrot. 5 Hebrejski napis pravi, da je ta psalm zložil David. Zložil ga je pač takrat, ko je bila v sv. šotoru služba božja urejena in so Izraelci hodili v Jeruzalem ob praznikih. Zares prav primerna pesem je bila za tiste, ki so stopili skozi vrata v Jeruzalem in hiteli v Gospodovo svetišče. Obilen blagoslov naj se razlije nad sveto mesto, nad mesto trdno, mesto sodbe, mesto Da¬ vidovo: tako prosi sv. pevec, in tako prosimo tudi 1 Misel je: Vselej se veselim, kadar me pokličejo: „Poj- dimo v hišo Gospodovo!" t. j. kadar me kliče slovesnost. 2 Cegar deli skupaj drže: posamezne hiše in ceste so združene skupaj v celoto. Ob jednem se spominjamo tudi, da je bil Jeruzalem središče in prava jednota vsega izrael¬ skega ljudstva zaradi templa. 3 Rodovi Gospodovi so posamezni izraelski rodovi. Po¬ stava za Izraela je bila ta, da so hodili Izraelci trikrat na leto (na veliko noč, na binkošti in na praznik šotorov) v sve¬ tišče, t. j. v sv. šotor in pozneje v tempel. 4 Prestoli: tu je bil kraljev sodni sedež. 6 Psalm kaže, zakaj naj Izraelci molijo za Jeruzalem: zaradi bratov, t. j. Izraelcev, in potem zaradi hiše Gospodove. Psalm 122, 1—4. Prošnja za pomoč. Psalm 123, 1 — 8. Bog pomočnik. Psalm 124, 1—4. Bog varili. 603 mi za sv. cerkev, kadar molimo ta psalm v ve¬ černicah tretjega dne v tednu; prosimo tudi za blagoslov hiše božje, kadar ji polagamo temeljni kamen ali jo dodelano blagoslavljamo. Sv. cerkev moli ta psalm tudi v večernicah praznikov Matere Božje in devic v spomin, da so one kot modre device z veseljem in v milosti stopile v mesto in v hišo svojega nebeškega ženina. Psalm CXXII. Prošnja nesrečnega ljudstva za pomoč. Pesem stopnic. Svoje oči vzdigujem k tebi, ki pre¬ bivaš v nebesih. Glej, kakor (gledajo) oči hlapcev na roke svojih gospodarjev, Kakor oči dekle na roke svoje go¬ spodinje: tako (gledajo) naše oči na Go¬ spoda Boga našega, dokler se nas ne usmili. Usmili se nas, Gospod, usmili se uas, ker jako smo napolnjeni z zani¬ čevanjem. Zakaj jako je napolnjena naša duša; sramotenje bodi bogatinom in zaniče¬ vanje ošabnežem. Pevec nam živo opisuje, kako prosijo Izra- e lci pomoči. Mogočni in ošabni sosedje jih sra¬ mote in zaničujejo, pač tudi stiskajo. V teh teža¬ vah pa oni zaupno in stanovitno prosijo pomoči. Ta prelepi psalm se moli v večernicah tret¬ jega dne v tednu. Koristno je tudi za nas, da si ž njim utrjujemo srce v zaupanju in v ljubezni do Boga. Psalm CXXIIL Bog pomočnik Izraelcem. Pesem stopnic. Ako bi Gospod pri nas ne bil, — r eci sedaj Izrael: Ako bi Gospod pri nas ne bil, ka¬ dar ljudje vstajajo zoper nas: Pač žive nas bi požrli, ko se vname n jih togota zoper nas. Pač voda bi nas zalila, hudournik bi šel črez našo dušo ; 1 1 Crez našo dušo je: črez nas. Pomen je: V veliki nevarnosti bi bilo naše življenje. Pač prehuda voda bi šla črez našo dušo. Hvaljen Gospod, ki nas ni dal v plen njih zobem! Rešeni smo kakor ptiček zanjk pti¬ čarjev. Zanjka je potrgana in mi smo oteti. 1 Pomoč naša je v imenu Gospodo¬ vem, ki je naredil nebo in zemljo. Napis pravi, da je ta psalm zložil David. Bil je pač ondaj v hudi stiski; sovražniki so pre¬ žali nanj in na njegovo ljudstvo, toda Gospod ga je rešil. Zato izreka psalm prav z živo besedo Bogu zahvalo in vabi k zahvali vse ljudstvo. Sv. cerkev moli ta psalm v večernicah tret¬ jega dne v tednu in se spominja božje pomoči, ki jo vedno varuje. Tudi posamezni kristijani se lahko spominjamo mnogih dušnih in telesnih nevarnostij, v katerih smo bili in katerih nas je rešil Bog. Poslednjo vrstico tega psalma: Pomoč naša je v imenu Gospodovem, ki je naredil nebo in zemljo, izrekamo v začetku sv. maše in v za¬ četku blagoslavljanja. Vselej spoznavamo, odkod da prejemamo milosti. Psalm CXXIV. Bog varuje sveto ljudstvo. Pesem stopnic. Kateri v Gospoda zaupajo, so kakor gora Sij on; vekomaj ne omahne, kdor prebiva v Jeruzalemu. 2 Okrog njega so gore, in Gospod je okrog svojega ljudstva sedaj in na vekomaj. Ker Gospod ne pusti palice greš¬ nikov nad deležem pravičnih, da ne stegnejo pravični svojih rok po krivici. 3 Gospod, stčri dobro njim, ki so dobrega in pravega srca! 1 Ta primera se prav dobro vjenia z mislijo, da je Da¬ vid zložil ta psalm. Bil je res kakor v zanjkah ali zadrgah, toda Bog mu je pomagal. 2 Pobožnemu pesniku je gora Sijon podoba največje trdnosti. Sijon je nepremagljiv, zato tudi prebivalcem Jeru¬ zalemskim nihče nič ne more. Umeva se pa lahko Sijon in Jeruzalem tudi v duhovnem pomenu: kdor je v božjem kra¬ ljestvu, ta se ne pogubi. 3 Misel je ta: Bog ne dopusti, da bi grešniki predolgo tlačili pravične vernike, ker naposled bi se ti Sami udali kri¬ vici ali pregreham, zapeljani in zaradi slabega vzgleda. Psalm 124, 5. Bog varih. Psalm 125, 1—6. Prošnja za rešenje. 604 Kateri pa krenejo na krive poti, iz- tira jih Gospod s hudodelci; mir pa črez Izraela. 1 Ne moremo trdno reči, kdaj je zložen ta psalm; a vse kaže, da je nastal potem, ko so se Judje vrnili iz babilonske sužnjosti. Bog je ravnokar rešil svoje ljudstvo iz stiske in zavrnil njegove zatiralce. Tako so dobili Judje zaupanje do njega in ga prosili še nadaljnjih dobrot. Sv. cerkev moli ta psalm v večernicah tret¬ jega dne v tednu. Nam kristijanom vzbuja za¬ upanje, da je naša cerkev nepremagljiva. Tedaj so govorili med neverniki: „Gospod je ž njimi storil velike reči." Gospod je z nami storil velike reči; bili smo oveseljeni. O Gospod, pošlji nazaj naše jetnike, kakor potok na jugu. 1 Kateri s solzami sejejo, bodo želi z veseljem. Gredo in jokajo, ko trosijo svoje seme; Pridejo pa z radostjo, in prineso svoje snope. Hudournik na jutrovem. Psalm CXXV. Prošnja za popolno rešenje iz babilonske sužnjosti. Pesem stopnic. Kadar je Gospod nazaj peljal Sijon- ske jetnike, bili smo kakor potolaženi. 2 Tedaj je napolnil naša usta z ve¬ seljem, in naš jezik z radostjo: 1 Na krive poti ali v grehe. Gospod take izžene iz deleža in jih kaznuje. Mir črez Izraela! je odgovor pri pevanju in izraža željo, da bi se Izraelu ne zgodilo nič hudega, ampak samo dobro. 2 Kadar se je po božjem usmiljenju zgodilo, da so se Izraelci (Judje) vrnili iz babilonske sužnjosti domov. Ta psalm je zložil sv. pevec potem, ko se je prvič vrnil oddelek Judov iz babilonske sužnjosti, a so še mnogi ostali na Babilonskem. Psalm opeva veliko veselje tistih, ki so se vrnili; tudi neverni narodi so spoznali pomoč božjo v tem, da so do¬ bili Judje dovoljenje vrniti se v domače kraje. A ker niso prišli vsi, zato prosi psalmist goreče, naj Bog da vrniti se tudi ostalim. „Saj imajo 1 Kakor potok na jugu, to razlagajo v tem pomenu: Naj bi pač prišli naši rojaki hitro domov, kakor dere potok na jugu ob deževju; ali pa tako: Stori, o Gospod, da. pridejo naši rojaki v zapuščeno domovino nazaj, kakor tudi suho zemljo na jugu pokrepčaš s tem, da ji pošlješ potok voda. Sploh primera je povzeta odtod, 'da potok hitro poteka in napaja zemljo, torej srečo prinaša. Psalm 126, 1—5. Blagoslov od Boga. Psalm 127, 1 — 6. Sreča pravičnikova. 605 sedaj samo bridkost, saj sedaj delajo pokoro: naj jim torej da, veselje, da pridejo v domovino, po kateri hrepene. 11 Sv. pevec je bil pač jeden izmed onih, ki so se bili vrnili prvič. Domača dežela je bila vsa zapuščena, za obdelovanje je bilo malo ljudij. Zato umemo, zakaj prosi, da bi se vrnili še ostali rojaki in zakaj rabi sv. pevec lepo Primero o setvi in žetvi. Ta psalm molimo (razven v „malem opravilu 11 Matere Božje) v drugih večernicah apostolov, ka¬ teri so sejali s trpljenjem seme božje besede, toda na sodni dan bodo z veseljem gledali sadove svo¬ jega dela. Ako molimo psalm sami zase, nam je v veliko tolažbo, zakaj tudi nam, zlasti duhovnim pastirjem, velja, da je setev na njivi Gospodovi največkrat grenka in solzna, toda pride čas žetve, ki bo čas veselja, in s tem se moramo tolažiti. Psalm CXXVI. Božji blagoslov podeli srečo. Pesem stopnic, Salomonova. Ako Gospod hiše ne zida, zastonj delajo, ki jo zidajo. Ako Gospod ne varuje mesta, za¬ stonj čuje, kdor je varuje. Zastonj vam je vstati pred svitom; četudi vstanete (zgodaj), ko ste šli poči¬ vat, kateri jeste kruh bolečine; saj daje to svojim ljubljencem v spanju. 1 Glej, sinovi so dar Gospodov, in plačilo njegovo je sad telesa. 2 Kakor pušice v roki junakovi, tako so sinovi mladih ljudij. 3 Blagor možu, kateri je ž njimi na¬ sitil svoje hrepenenje; ne bo osramo¬ čen, ko bo govoril s svojimi sovraž¬ niki ob vratih. 4 1 Pomen te vrstice je: Ako Bog ne blagoslovi našega tlela, nič nam ne pomaga tudi trud in velika pridnost; če¬ prav kdo zgodaj vstaja, malo počiva in s trdim delom pri- dobiva svoj kruh, to mu ne pomaga brez božjega blagoslova. svojim ljubljencem v spanju pomenja, da Bog daje po¬ trebnih stvarij tudi, ko ljudje za to ne vedo in se ne trudijo. V hebrejskem je beseda ložja, pomen pa isti: Zastonj vam ■1 e ) da zgodaj vstanete in pozno greste počivat, ko jeste kruh tvuda; tako daje (Bog) svojim ljubljencem v spanju. Tudi naša prestava se ravna v zadnjem po hebrejski besedi, ker Vu lgata je težko umevna. 2 S temi besedami naznanja sv. pevec največji časni blagoslov, ki ga Bog.da človeku v plačilo: otroke. 8 Blagoslov pri sinovih opisuje sv. pevec še nadalje, 'novi se tukaj primerjajo pušicam. Po mislih jutrovih na¬ rodov je sin pri hiši kakor močno orožje, ker jo bo branil. Lepe nauke podaje ta psalm. Njegove misli se vrste tako le: Ako Bog ne pomaga pri kakem delu in ne da blagoslova, nima uspeha in sadu. Naj se kdo še tako trudi, naj vstaja pred svitom in gre na delo, ne bo imel sreče, ako ni Bog ž njim. In najlepša sreča, dobri sinovi, tudi ti so dar božji; plačilo za pravičnost. Kakor so v brambo in čast hrabremu junaku njegove pušice, tako tudi sinovi mladih, krepkih starišev. Le Bog da to srečo; zares blagor očetu, kadar so mu dopolnjene želje po sinovih, tedaj ga ni sram, kadar ima očitno kaj opravka s svojimi sovražniki. Ti modri nauki se dobro prilegajo modremu Salomonu, ki je mnogo zidal in je vladal veliko in mogočno kraljestvo. V duhovnem pomenu raz¬ lagamo ta psalm o sv. cerkvi in njenih sinovih — vernikih. Molimo ga ob praznikih devic, Ma¬ tere Božje in pri blagoslavljanju temeljnega ka¬ mena za cerkev. Stare filistejske sulice. Psalm CXXVII. Sreča pravičnega človeka. Pesem stopnic. Blagor vsem, ki se boje Gospoda, ki hodijo po njegovih potih. Užival boš delo svojih rok; srečen boš in dobro ti bo. Tvoja žena je kakor rodovitna trta — ob stenah tvoje hiše. Tvoji sinovi so kakor mlade oljke — okrog tvoje mize. Glej, tako je blagoslovljen človek, ki se boji Gospoda. Blagoslovi te Gospod s Sijona, da vidiš srečo Jeruzalema vse dni svojega življenja, In da vidiš svojih sinov sinove, mir nad Izraelom! 4 Blagor možu itd.: Blagor možu, kateremu je Bog dal krepkih sinov, kolikor si jih je želel. G06 Psalm 128, 1—8. Bog potlači sovražnike. Psalm 129, 1—8. Spokorni psalm. Ta psalm je ljubezniva pesem o sreči pra¬ vičnega, bogaboječega Izraelca. V duhovnem po¬ menu ga razkladamo lahko o sv. cerkvi in o sebi; zlasti dobri dušni pastir, ki pase v božjem strahu svojo izročeno čredo, uživa tako duhovno srečo. Sv. cerkev moli ta psalm v večernicah četr¬ tega dnd v tednu, pred sv. Rešuj im Telesom in pri sv. maši za ženina in nevesto. Psalm CXXVIII. Bog potlači sovražnike Izraelcev. Pesem stopnic. „Večkrat so se bojevali zoper mene od mladosti moje,“ reci sedaj Izrael; 1 ,,Večkrat so se bojevali zoper mene od mladosti moje,“ pa mi niso nič mogli. Na mojem hrbtu so kovali grešniki, dolgo so uganjali svojo krivico. Gospod je pravičen, posekal je til¬ nike grešnikov. 2 Naj bodo osramočeni in zavrnjeni vsi, kateri sovražijo Sijon. Naj bodo kakor trava na strehi, ka¬ tera se osuši, predno se potrga, S katero ne napolni pesti svoje kosec, in ne naročja svojega pobiralec snopja. 3 In mimogredoči jim ne reko: 4 * „Bla- goslov Gospodov črez vas! Blagoslav¬ ljamo vas v imenu Gospodovem!“ Kakor je v prejšnjem psalmu opeval sv. pevec srečo pravičnega Izraelca, tako tukaj živo opisuje, kako Bog zavrne sovražnika svojega ljudstva. Iz¬ raelci so imeli že od nekdaj veliko sovražnikov, ki so jih napadali, pa premagali jih niso. Po¬ čenjali so hudo ž njimi, toda Bog je vse sovraž¬ nike Izraelove potlačil in kaznoval prej ali poznej. Kar je tukaj rečeno o sovražnikih Izraelovih, velja tudi o sovražnikih sv. cerkve in vseh pra¬ vičnih kristijanov. Sv. cerkev moli ta psalm v večernicah četrtega dne v tednu. 1 Tukaj govori sv. pevec izvoljenemu ljudstvu in je vnema, da naj se veseli, ker ga niso premagali mnogi sovražniki. Od mladosti moje pomenja: „že zgodaj“ ali „že takrat, ko je ljudstvo hodilo po puščavi. 11 2 Ker je Bog pravičen, je ponižal sovražnike izrael¬ skega ljudstva. 3 Lepa primera. Kakor trava, ki nima globoke korenine, ne obstane, tako tudi ne grešnik. 4 Nasprotniki izraelskega ljudstva nimajo nič blagoslova; nihče jih ne blagoslavlja, nihče jim ne želi nič dobrega. Psalm CXXIX. Prošnja za odpuščanje grehov. (Spokorni psalm.) Pesem stopnic. Iz globočine vpijem k tebi, Gospod; Gospod, usliši moj glas! Naj čujejo tvoja ušesa glas moje prošnje. 1 Ako boš gledal na grehe, Gospod, Gospod, kdo bo obstal? 2 Toda pri tebi je odpuščanje, in za¬ radi tvoje postave zaupam v tebe, o Gospod. Moja duša zaupa v njegovo besedo, moja duša zaupa v Gospoda. Od jutranje straže pa do noči — naj Izrael zaupa v Gospoda; 3 Zakaj pri Gospodu je usmiljenje, in pri njem je obilno odrešenje. In on bo Izraela odrešil — od vseh njegovih grehov. Ta mili psalm je zložen pač v babilonski sužnjosti, kjer je sv. pevec v nadlogi in ves potrt (iz globočine) prosil Boga odpuščanja prejšnjih hudobij in rešenja iz sužnjosti. Prosil je pa ne samo v imenu svojem, ampak v imenu vsega ljudstva. Naj se Bog milostno ozre na njegovo prošnjo, zakaj ako bi hotel vsak greh soditi po svoji ostri pravici, ne bi mogel pred njegovo sve¬ tostjo obstati noben človek. A Bog ne ravna po¬ vsem tako, kakor je grešnik vreden: saj je usmi¬ ljen in vedno pripravljen odpustiti, saj je v nje¬ govi postavi ta obljuba, da bodo grehi spokornim odpuščeni. 4 Zato naj nesrečni Izraelci le zaupajo v Boga in v njegovo besedo; naj zaupajo vselej in popolnoma. Seveda naj se tudi kesajo svojih grehov, pa jim bo Bog odpustil vse njih krivde. Ker ta psalm močno vzbuja duha pokore, zato ga sv. cerkev rabi kot spokorni psalm. Večkrat ga moli v duhovnih molitvah, in sicer vselej, kadar se opravlja opravilo „od dneva“, potem na praznik Gospodovega rojstva, presv. Srca Jezusovega, v opravilu za mrtve in v pripravljanju za sv. mašo. 1 Bog seveda nima ušes, da bi ž njimi čul. To je re¬ čeno samo po človeško. 2 Ako boš ostro sodil naše grehe in se nas ne boš usmilil, ne bo nihče obstal. 3 Od jutranje straže, t. j. od ranega jutra. Da so stan narodi ločili nočni čas v straže, smo že povedali. Jutranja straža je zadnji nočni čas. 4 Ta obljuba je v postavi: II. Mojz. 34, 6. 7; V. Mojz. 5, 9. 10; prim. Zgodbe, str. 225, 297. Psalm 130, 1—3. Zaupanje v Boga. Psalm 131, 1—18. Prošnja za Davidovo kraljestvo. 607 Psalm CXXX. Zaupanje v Boga. Pesem stopnic, Davidova. Gospod, moje srce se ne napihuje, moje oči se ne povzdigujejo. In ne prizadevam se za reči pre¬ velike, in prečudovite za-me. Zares, ponižno mislim, pa se ne povzdigujem. Kakor je na materi svoji odstavljeno dete, tako je plačilo v moji duši. * 1 Izrael naj upa v Gospoda sedaj in na vekomaj. Sv. pevec David nam tukaj zopet razkriva lepe lastnosti svojega srca. Ni napuhnjen, velikih in čudovitih stvarij si ne želi, marveč vedno je ponižen. Kakor počiva na matere prsih dete, katero je nadojila, tako je miren in udan tudi naš pevec. Ta kratki a ljubeznivi psalm molimo v večer¬ nicah četrtega dne v tednu. Psalm CXXXI. Prošnja za Davidovo kraljestvo. Pesem stopnic. Spomni se, Gospod, Davida, in vse njegove krotkosti, 2 Kako je prisegel Gospodu, obljubil Bogu Jakopovemu: „Ne vstopim v šotor svoje hiše, ne pojdem leč na svojo postelj, Ne dam spanja očem svojim, in tre¬ palnicam svojim dremanja, In ne dam pokoja sencem svojim, dokler ne najdem kraja za Gospoda, šotora za Boga Jakopovega.“ 3 Glej, slišali smo, da je v Efrati; našli smo jo na gozdnem polju. 4 1 Ta vrstica je prav težka kakor v hebrejski tako tudi v latinski besedi, zato jo razni razlagalci umevajo različno. Naša razlaga je lahka in preprosta: Ker govori David o po¬ nižnosti, zato mislimo po pravici, da je tudi dete tukaj po¬ doba mirne krotkosti in sreče. Mirnemu detetu primerja David samega sebe. In to notranjo srečo mu je dal Bog za plačilo. 2 Krotkost pomenja ponižnost ‘in pobožnost. Po hebr. se glasi ta vrstica: Spomni se, Gospod, Davidu vsega nje¬ govega truda, t. j.: Spomni se v prid Davidu, koliko se je trudil, da bi se sezidal tempel. 3 Pomen je: Tako dolgo ne bom počival, dokler ne najdem prostora za tempel. 4 Sv. pevec govori tukaj o skrinji zaveze. Gozdno polje je mesto Karjatjarim. Torej se ozira pevec nato, da je bila Pojdimo v njegov šotor, molimo na mestu, kjer stoje njegove noge! 1 Vstani, Gospod, k svojemu počiva¬ lišču, ti in skrinja tvoje svetosti! 2 Tvoji duhovniki naj oblečejo pra¬ vičnost, in tvoji sveti naj se radujejo. Zaradi Davida, svojega hlapca, ne zavrni maziljenca svojega! 3 Gospod je prisegel Davidu resnično, in ne bo ga varal: „Od tvojega zaroda bom del na tvoj prestol. Ako bodo držali tvoji sinovi mojo zavezo, in ta moja spričevanja, ki jih bom učil: Tedaj bodo tudi njih sinovi na veke — sedeli na tvojem sedežu.“ Ker Gospod je izbral Sijon, izbral si ga je za svoje bivališče. ,,To je moje počivališče na vekov veke; tukaj bom bival, ker sem ga izbral. Njegovo vdovo bom obilno blago¬ slovil, njegovega siromaka nasitil s kruhom; Njegove duhovnike oblekel z izve- ličanjem, in njegovi sveti se bodo ra¬ dostno radovali. Tamkaj bom napravil rog za Davida, napravil luč za maziljenca svojega. 4 V sramoto bom zagrnil njegove so¬ vražnike, nad njim pa bo zacvetla moja svetost/ 4 Razlagalcem najbolj ugaja misel, daje ta psalm zložil Davidov sin, kralj Salomon, ko je bil do¬ zidan tempel in so iz Davidovega šotora v tempel prenesli skrinjo zaveze. Zares je veliko preudarkov za to misel; torej jo lahko sprejmemo in imamo za resnično. Misli se vrste v psalmu tako-le: Gospod naj se spomni, koliko se je za tempel trudil David; prisegel je, da ne bo počival, do¬ kler ne postavi svetišča za Gospoda. Skrinja za- skrinja zaveze v Karjatjarimu. (Glej Zgodbe, str. 372, 424.) Efrata pomenja Betlehem in okolico; Karjatjarim ni bil daleč od Betlehema. Sv. pevec se spominja, da tedaj skrinja za¬ veze ni imela trdnega bivališča. 1 Preje je bila skrinja zaveze nestalna, a sedaj ima stalno bivališče v templu. Zato vabi pevec Izraelce, naj gredo v tempel. Kjer stoje njegove noge pomenja skrinjo zaveze, ker je nad njo bival Bog v oblaku. 2 Počivališče je tempel; skrinja svetosti je skrinja zaveze. 3 Maziljenec je kralj (Salomon), pa tudi Mesija. Ne za¬ vrni - ne zavrzi ga, marveč usliši ga! 4 Kog za Davida pomenja veliko moč Davidove hiše; luč pomenja srečo. Kako umevamo to v mesijanskem po¬ menu, videli bomo pozneje. Psalm 132, 1—3. Hvala sloge. Psalm 133, 1—3. Opomin k molitvi. 608 veze je bila poprej nestalna. Sedaj pa je postav¬ ljen tempel: zato naj Bog vstane s prejšnjega kraja (iz šotora) in naj gre s svojo skrinjo zaveze v novo počivališče. Za to slovesno priliko naj se pripravijo duhovniki s pravičnostjo, in vse izrael¬ sko (sveto) ljudstvo naj se močno veseli. Sedaj, ko je dopolnjena Davidova obljuba, spominja se njegov sin Salomon tudi one preimenitne ob¬ ljube, katero je Bog naznanil Davidu po preroku Natanu. Saj se tiče ta obljuba Salomona in nje¬ govega zaroda. Ta obljuba obeta, da bodo Da¬ vidovi sinovi vekomaj kraljevali v Davidovem kraljestvu, ako bodo izpolnjevali božje zapovedi. In kakor bodo Davidovi sinovi večno kraljevali, tako bo tudi Bog vekomaj prebival v sv. templu, To obeta Bog sam; obeta pa tudi obilen blago¬ slov Sijonu in Jeruzalemu (seveda, ako bodo do¬ polnjevali njegovo voljo), zlasti pa jednega mo¬ gočnega potomca: „rog Davidov 11 , v katerem se bo blagoslov kazal na poseben način: sacvetla bo nad njim božja svetost, sovražniki pa bodo zavrnjeni. Sv. pevec sam ima torej ta psalm za imeni¬ ten spomin božje obljube, in kakor je obljuba, Davidu dana, preroška, tako je tudi naš psalm, ki ponavlja ono obljubo, preroški ali mesijan¬ ski psalm. V Kristusu se je dopolnilo in se do¬ polnjuje vse to, kar je tukaj napovedano o več¬ nem kraljestvu. Sv. cerkev moli ta psalm na praznik Gospodo¬ vega rojstva. Moli ga tudi v večernicah praznikov spoznavalcev - škofov, zato, ker izreka ta psalm lepe misli o svetosti duhovnikov, in pa ker ravno školje kot namestniki Kristusovi nadaljujejo nje¬ govo delo in vladajo njegovo kraljestvo. Psalm CXXXII. Prijetnost pri skupni službi božji. Pesem stopnic, Davidova. Glejte, kako dobro in kako prijetno je, ako bratje prebivajo skupaj! Kakor mazilo na glavi, ki kaplja na brado, brado Aronovo, * 1 Ki kaplja na rob njegovega obla¬ čila; kakor rosa Hermonska, ki pada na goro Sij on, 2 1 Ta primera se ozira na posvečevanje Aronovo. Pri maziljenju se je v znamenje velike časti in bogatili milostij razlilo obilno mazila na njegovo glavo, da je teklo tudi na brado in na rob oblačila, namreč na zgornji rob, ob katerem se je vtikala glava skozi oblačilo. Zakaj tam daje Gospod blagoslov in življenje na veke. Ta kratki psalm Davidov ne poveličuje sreče in veselja tistih ljudij, ki prebivajo skupaj v po¬ svetnih opravilih, ampak 'sv. pevec ima v mislih skupno bivanje pri slovesni službi božji. Ko je bilo utrjeno kraljestvo in je bila urejena služba božja, tedaj so se Izraelci zbirali v Jeruzalemu ob treh glavnih praznikih. Da bi jim pokazal pravi pomen te skupnosti, srečo in prijetnost te jedinosti v češčenju božjem, položil jim je na jezik ta kratki psalm. Skupno bivanje pri službi božji posvečuje in razveseljuje, kakor obilno olje razlito na Arona, ko ga je Mojzes posvetil za velikega duhovnika; razveseljuje kakor krepčalna in močna rosa, kadar pada na Sijon. In milost božja se ob tem razliva na vernike in jih napolnjuje z blagoslovom ter jim daje pravo dušno življenje. Ta lepi psalm je tudi za nas kristijane prav vspodbuden in poučen. V službi božji moramo biti jednega srca in duha, da smo deležni sadov molitve. Sv. cerkev ga moli v večernicah petega dne v tednu in ob škofovskem posvečevanju Psalm CXXXIII. Opomin k ponočni molitvi. Pesem stopnic. Glejte, sedaj hvalite Gospoda, vsi služabniki Gospodovi, 1 Ki stojite v hiši Gospodovi, v veži hiše Boga našega. Po noči povzdigujte svoje roke proti svetišču, in slavite Gospoda! Blagoslovi te s Sijona Gospod, ki j e ustvaril nebo in zemljo! Ta kratki psalm je tako-le sestavljen: Ver¬ niki v templu pozivljejo duhovnike in levite, ki ostanejo črez noč v templu, da naj hvalijo Go¬ spoda in po noči molijo z rokami povzdignjenimi proti svetišču. Nato pa duhovniki blagoslove ljudstvo, predno odide iz templa: Blagoslovi te s Sijona Gospod itd. To je bilo kaj lepo slovo verne občine, ko je zapuščalo tempel. Sv. cerkev moli ta psalm vsak dan v sklepnih molitvah ali v kompletoriju, kar je jako primerno. S tem psalmom so končani psalmi stopnic. 2 Roša Hermonska se najlože umeva kot pregovor; 1>°' menja pa obilno roso. Ker je Hermon snežnik, zato je padala okrog njega obilna rosa. 1 Služabniki Gospodovi so duhovniki in levitje. Dragemu čitatelju. ^etos so dobili udje družbe sv. Mohorja večji del psalmov v roke. Nekaj so jih dobili lani in nekaj jih dobodo prihodnje leto. Tako smo se pri psalmih pomudili jako dolgo, ker smo jih natisnili s potrebno razlago vse. A zakaj nismo okrajšali teh bukev in nismo podali samo lepših psalmov? Naše »Zgodbe« bi bile hitreje napredovale, ako bi bili kaj izpustili. Da smo podali bukve psalmov cele, za to je več razlogov: 1. Bukve psalmov so take, da ni v njih nobene spotike ali težave za mladega in pre¬ prostega bralca. Zatorej ni bilo potrebno, da bi bili iz psalmov kaj skrajšali ali izpustili. 2. Ne samo to: celo želeti je, da dobi vsak pobožen kristijan vse psalme v roke in da jih ima na izber za molitve in za premišljevanje. Ker so psalmi zloženi ob različnih prilikah in potrebah, lahko tudi kristijan za svojo potrebo in za svoj namen izbere primeren psalm. 3. Ker hočejo naše »Zgodbe« podati sv. pismo čeprav ne popolno, vendar pa v natančni in resnični, pregledni in lepi podobi, zato je prav, da se vsaj jedna knjiga da bralcem cela v roke. 4. Upati je, da bodo Slovenci psalme radi in pogostoma brali, čimdalje bolj razumevali in se ž njimi utrjevali v pobožnosti. Da pa ti bodo, ljubi Mohorjan, psalmi res koristili, moraš jih brati po pravem načinu. Beri jih torej tako-le: 1. Ko si vsaj kratko vzdihnil k sv. Duhu za pomoč, preberi najprej ves psalm počasi in pazljivo brez razlage, da ga površno spoznaš in se nekoliko navzameš njegovega duha. 2. Nato beri psalm polagoma od vrstice do vrstice in ob jednem tudi razlago. Ne hodi naprej, dokler nisi razumel misli, katero izrekajo svete besede! Kjer je beseda in pa razlaga težavna, da bi je ne mogel doseči sam ob sebi, tam si oni težavni pomen dobro zapomni. 3. Ko si razumel ves psalm, tedaj ga beri tretjič tako, da obudiš vse misli svete pesmi in razvidiš, kako lepo in umno je sestavljena. Ob takem umnem čilanju se ti bo tudi srce vnemalo. 4. Ko si psalm po takem načinu — da tako rečem — prekuhal in prebavil, potem se bo tega radovalo tudi srce. Pesem namreč naznanja to, kar je čutilo pesnikovo srce. Tudi umni bralec čuti s srcem, kar je čutil pevec ali kar je pevcu vdihnil v srce sv. Duh. 5. Tako ti bodo vzbujali psalmi v srcu pobožnost, vnemali te bodo za ljubezen božjo. Ako boš rabil psalme po tein načinu, veselil se jih boš vedno bolj, pa tudi sadu boš iž njih dobival obilo, kakor pravi psalmist sam o sebi: Kako sladke so tvoje besede mojemu grlu, bolj kakor med mojim ustom. (Ps. 118, 103.) Cena knjigam katere je družbina tiskarna izdala in založila: Naslov pisatelja in knjige gld. | kr. J 1 80 1 80 1 80 1 1 1 50 30 2 Izvirnik potrdili vsi avstrijski škofje. — Visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogo¬ častje je je pripustilo kot učne knjige Za ude, neude in I,, knjigarnah 3 3 1 1 1 1 1 1 1 1 1 80 80 30 40 80 60 60 40 30 50 30 50 80 10 8 80 60 80 15 32 40 Kazalo za Krščanski Krščanski Krščanski A. Janežič-Anton Bartel: Deutsch-slovenisches Hand-W6rterbuch. III. Auflage. 1889 . A. Janežič-Fr. Hubad: Slovensko-nemški slovar. III. natis. 1893 Trdo vezan z usnjatim hrbtom, vsaki del 3 gld. 50 kr. (s pošto 15 kr. več). A. Janežič-Sket: Slovenska slovnica. VIL izdaja. 1894 v platno vezana Dr. J. Šket: Slovenisches Sprach- und tibungsbuch. Nebst Chrestomathie und Worter- Verzeichnis. V. Auflage. 1893 Ta knjiga v platno vezana — Grundriss der slovenischen Grammatik mit tlbungsbeispielen, Gesprachen und deutsch-slovenischem W6rterverzeichnis. 1888 . I. Druga izdaja. 1896 . v platno vezana II. 1891 . . v platno vezana . . III. 1892 v platno vezana IV. 1893 v platno vezana V. in VI. II. izdaja. 1892 v platno vezana , . Mali katekizem ali krščanski nauk. Srednji katekizem ali krščanski nauk. Veliki katekizem ali krščanski nauk. Komel plem. Sočebran: Kurzgefasste praktische Grammatik der slovenischen Sprache. Mit slovenisch-deutschem und deutsch-slovenischem Worterverzeichnis. II. Aufl. 1887 A. Lesar: Zgodbe svete katoliške cerkve. III. natis. 1887 J. Kosec: Krščansko-katoliško nravoslovje. 1879. Po znižani ceni A. Einspieler: Jedro katoliškega nauka ali ves krščanski nauk v 70 krščanskih naukih. 1873. Po znižani ceni Ta knjiga trdo vezana Slov. Prijatelje nauk, »Stori dobro«. 1273 stranij. 1876 nauk, »Varuj se hudega«. 658 stranij. 1874 nauk, »Od blagoslovil«. 368 stranij. 1872 T. Mraz: Razlaga srednjega in največjega katekizma. 1036 stranij. 1883 Šolske katekeze za prvence. 240 stranij. 1878 Dr. V. Wiery: Ansprachen und Predigten innerhalb der Jahre 1866 bis 1874. Drei Hefte, um den sehr ermassigten Preis von Gr. Somer: Mali računar za I. razred ljudskih šol. Navod, kako naj učitelj prvošolce po pripovestih računiti uči. Po znižani ceni Trsatski romar, ki obsega zgodovino in popis božjega pota na Trsatu in razne molitve in pesmi za romarje. Po znižani ceni: mehko vezan 20 kr., v platno 40 kr. Dr. J. Šket: »Kres«, leposloven in poučen list. Letnik 1883., 1884. in 1886., vsaki letnik po znižani ceni Cena knjigam. Večina knjig, katere je družba izdala, je že razprodana. Sledeče knjige pa se zamorejo še naročiti in veljajo za družnike in po knjigarnah, kakor sledeči razgled kaže: Opomba. Kdor si pred letom naroči katero knjigo ali več vkup in hoče poštnino sam plačati, naj Opomba. Kdor si pred letom naroči katero knjigo ali več vkup in hoče poštnino sam plačati, naj doda 15 kr. za zavoj in kolek na vozilni list; če hoče pa knjige franko prejeti, naj doda dotični znesek za poštnine, to je 30—50 kr. Psalm 134, 1—21. Hvala Gospodova. Psalm 135, 1-—10. Slavospev Gospodu. 609 Psalm CXXXIV. Izrael naj hvali Gospoda. Aleluja! Hvalite ime Gospodovo, hvalite, služabniki, Gospoda, Ki stojite v hiši Gospodovi, v veži hiše Boga našega! Hvalite Gospoda, ker dober je Go¬ spod! Pevajte imenu njegovemu, ker je sladko; Ker Gospod si je izbral Jakopa, Iz¬ raela sebi v lastnino. Zakaj jaz vem, da je Gospod velik, m naš Bog je pred vsemi bogovi. 1 Vse, karkoli je hotel Gospod, storil je v nebesih in na zemlji, v morju in v vseh globinah; Oblake pripelje od kraja zemlje, bliske naredi za dež; 2 Iz svojih shramb pripelje viharje; udaril je prvorojenstvo egiptovsko, člo¬ veka in živali; In poslal je znamenja in čudeže v sredo tvojo, Egipet; na Faraona in na vse njegove služabnike; Udaril je mnoge narode, in pobil hrabre kralje: Sehona, kralja Amorejskega, in Oga, kralja Basanskega, in vsa kraljestva kanaanska; 3 In njih deželo je dal za dedščino, dedščino Izraelu, svojemu ljudstvu. Gospod, tvoje ime je vekomaj; Go¬ spod, tvoj spomin je od roda do roda. Ker Gospod da pravico svojemu ljudstvu, in se da preprositi od svojih služabnikov. Maliki poganov so srebro in zlato, delo človeških rok. 4 Usta imajo, pa ne govore; oči imajo, Pa ne vidijo; Ušesa imajo, pa ne slišijo; tudi ni sape v njih ustih. Naš Bog je jedini pravi Bog; drugi bogovi so lažnivi al ' izmišljeni bogovi. 2 BUslce naredi za dež, t. j.: On naredi, t da pride dež Za bliskanjem. 0 obeh kraljih beremo v Mojzesovih bukvah. 4 Naslednje vrstice so tudi v 113. (114.) psalmu. Zgodbe sv. pisma I. Jednaki naj jim bodo, kateri jih iz¬ delujejo, in vsi, ki vanje zaupajo. Hiša Izraelova, hvali Gospoda; hiša Aronova, hvali Gospoda! Hiša Levijeva, hvali Gospoda; ka¬ teri se bojite Gospoda, hvalite Gospoda! Hvaljen Gospod s Sij ona, ki biva v Jeruzalemu! Ta psalm je povzet in sestavljen iz raznih izrekov sv. pisma in iz kosa psalma 113. Ni ga težko umeti in si razvrstiti njegovih mislij. Sv. pevcu je na srcu, da hvali Boga, da vabi tudi druge k hvali božji, in da zavrača pogane, ki časte malike. — Ker so Judje veliko trpeli od poganskih sosedov potem, ko so se vrnili iz ba¬ bilonske sužnjosti, zato je prav verjetno, da je sv. pevec tedaj v tolažbo in v vspodbudo za svoje rojake sestavil ta psalm. Sv. cerkev ga moli v večernicah petega dne v tednu. Psalm CXXXV. Hvala mogočnega in usmiljenega Boga. Aleluja! Slavite Gospoda, ker je dober, ker je vekomaj njegova milost. Slavite Boga bogov, 1 ker je veko¬ maj njegova milost. Slavite Gospoda gospodov, ker je vekomaj njegova milost. Ki dela velika čuda sam, ker je vekomaj njegova milost. Ki je ustvaril nebo v umnosti, ker je vekomaj njegova milost. Ki je zemljo utrdil nad vodami, 2 ker je vekomaj njegova milost. Ki je ustvaril velike luči, ker je vekomaj njegova milost. Solnce, da gospoduje dnevu, ker je vekomaj njegova milost. Luno in zvezde, da gospodujejo noči, 3 ker je vekomaj njegova milost. Ki je udaril Egipčane ž njih prvo¬ rojenci, ker je vekomaj njegova milost. 1 Bog bogov pomenja najvišjega, pravega Boga. Jed- nako tudi v naslednji vrstici: Gospod gospodov. 2 Suha zemlja je utrjena više, kakor so vode. 3 Solnce razsvetljuje dan in s tem je gospodar dneva. Jednako peva psalmist v vzvišeni besedi o luni in o zvezdah. 39 Psalm 135, 11—26. Slavospev Gospodu. G10 Ki je izpeljal Izraela iz njih srede, ker je vekomaj njegova milost. Z močno roko in s povzdignjeno ramo, ker je vekomaj njegova milost. Ki je razdelil Rdeče morje, ker je vekomaj njegova milost. In izpeljal Izraela po sredi njega, ker je vekomaj njegova milost. In vrgel Faraona in njegovo vojsko v Rdeče morje, ker je vekomaj njegova milost. Dedščino Izraelu, svojemu hlapcu, ker je vekomaj njegova milost. V naši nadlogi se nas je spomnil, ker je vekomaj njegova milost. In nas je rešil naših sovražnikov, ker je vekomaj njegova milost. Ki da jedi vsakemu bitju, ker je ve¬ komaj njegova milost. Slavite Boga nebes, ker je veko¬ maj njegova milost. Gorski pastir. Ki je prepeljal svoje ljudstvo skozi puščavo, ker je vekomaj njegova milost. Ki je potolkel velike kralje, ker je vekomaj njegova milost. In pobil mogočne kralje, ker je ve¬ komaj njegova milost. Sehona, kralja Amorejskega, ker je vekomaj njegova milost. In Oga, kralja Basanskega, ker je vekomaj njegova milost. In je dal njih deželo za dedščino, ker je vekomaj njegova milost. Slavite Gospoda gospodov, ker je vekomaj njegova milost. Ta psalm je podoben našim litanijam. Gotovo so ga tudi prepevali tako, kakor mi litanije, da je namreč ali jeden izmed duhovnikov ali pa zbor levitov predpeval, verna občina pa je odpevala vedno jednako. Judje imenujejo naš psalm „veliki hallel“, in ga pojč pri velikonočni slovesnosti po drugih psalmih „hallelskih“ (112—117). Iz tega psalma vidimo, da nam v molitvi ne sme biti dovolj, jedenkrat izreči svojo prošnjo ali zahvalo, marveč kakor srce neprestano bije in Psalm 13(5, 1—9. Tožba pregnanih Judov. Psalm 137, 1—5. Zahvala in prošnja. 611 Pevec ob reki babilonski. pljuča vedno sopejo, tako mora tudi v molitvi naša duša biti in sopsti k Bogu v vzdihljajih prave ljubezni. 1 Vpričo angelov: Pevec si misli Boga obdanega z an¬ geli, zato je pevec vpričo njih ali pred njimi. Moli v templu proti najsvetejšemu kraju obrnjen. — Namesto angelov bi se dalo po hebr. besedi reči: vpričo velikašev, poglavarje/'. 39* prestali med Babilonci. Prebivali so najrajši ob vodah in tamkaj pevali žalostne pesmi, ne pa ve¬ selih, katere bi bili spremljali s citrami. Babi¬ lonci so želeli sicer, naj jim Izraelci pojč svoje svete pesmi, toda svetih pesmij, Gospodu posve¬ čenih, niso hoteli peti v ptuji poganski deželi. Kako bi bili pozabili svetega mesta in templa! Zato pa obhaja pevca pravična jeza, ker so škodo¬ željni Edomljani še priganjali Babilonce, da naj pokončajo Jeruzalem. In Babilonu napoveduje strašno kazen za to, kar je storil krivice Jeru¬ zalemu in judovskemu ljudstvu. Razlagati smemo psalm tudi v duhovnem po¬ menu o pravičnem kristijanu, ki je pa še v vezeh, težavah in in izkušnjavah tega sveta in hrepeni po nebeškem Sijonu. Sv. cerkev moli ta psalm v večernicah petega dne v tednu. Psalm CXXXVI. Mila tožba pregnancev. Ob rekah babilonskih, tam smo sedeli in plakali, ko smo se spominjali Sijona. 1 Na vrbe, ki so sredi njega, obesili smo svoje citre. 2 Zakaj ondi so zahtevali od nas, ka¬ teri so nas odvedli v sužnjost, da naj bi peli, In kateri so nas odpeljali, (so zahtevali) veselo pesem, (rekoč): „Zapojte nam ka¬ tero izmed Sijonskih pesmij!“ Kako bi peli pesem Gospodovo — v ptuji deželi? Ako tebe pozabim, Jeruzalem, naj se pozabi moja desnica. 3 Jezik naj mi obtiči na nebu, ako se ne bom spominjal tebe, Ako ne bom stavil Jeruzalema — za naj večje veselje svoje. Spomni se, Gospod, kako so sinovi Edomovi na dan (razdejanja) Jeruzalema rekli: „Poderite, pode- rite ga prav do tal!“ 4 Nesrečna hči Babilonska! Blagor mu, kdor ti bo povrnil tako, kakor si nam storila! Blagor mu, kdor bo zgrabil in tre¬ ščil tvoje otroke ob skalo! 5 Ganljiva pesem! Peval jo je jeden izmed pre¬ gnancev, ki je bil ravno prišel iz babilonske suž- njosti. Živo mu je bilo v spominu vse, kar so bili 1 Ob rekah: Skozi Babilonijo potekajo velike reke. Skozi babilonsko mesto samo je potekal Evfrat. Judje so bivali radi ob rekah, ker so imeli zaradi vere navado večkrat se umiti ali kopati. 2 To je: Nismo peli in brenkali ob jednem. Pri petju brenkati, je znamenje slovesnosti in veselja, česar pa za Jude ni bilo na Babilonskem. 3 Naj se pozabi moja desnica pomenja: Naj nihče več ne misli na mene, ki sem bil nekdaj sloveč pevec. — Po hebrejski besedi pa je pomen: Naj mi odpove moja desnica, naj pozabi igranje. 4 Tako so Edomljani ali Idumejei nevoščljivo govorili in sovražnike priganjali škodovati Izraelcem. •• 5 Ta in prejšnja vrstica prerokujeta, kaj se bo zgodilo Babilonu za kazen ali maščevanje. Psalm CXXXVII. Zahvala in prošnja. Hvalim te, Gospod, iz celega srca, ker si uslišal besede mojih ust. Vpričo angelov ti bom peval; molil bom proti tvojemu svetemu templu, in slavil tvoje ime 1 Zaradi usmiljenosti in zvestobe tvoje, ker ti si črez vse povišal svoje sveto ime. Kadarkoli te bom klical, usliši me; pokrepčaj mojo dušo! Naj te slave, Gospod, vsi kralji zem¬ lje, ker so slišali vse besede tvojih ust; In naj opevajo poti Gospodove, ker velika je slava Gospodova. 612 Psalm 137, G—8. Zahvala. Psalm 138, 1 — 18. Božja vsevednost in vsepričujočnost. Čeprav je Gospod visok, ozira se na nizko, in visoko pozna od daleč. Ako sem v sredi nadloge, poživiš me, in zoper jezo svojih sovražnikov stegneš svojo roko, in reši me tvoja desnica. Gospod bo zame povrnil; Gospod, tvoje usmiljenje traja vekomaj: ne za¬ vrzi del svojih rok! Napis pravi, da je ta psalm Davidov. Zložil ga je proti koncu življenja, ko je bil premagal sovražnike. Iz hvaležnosti hoče Bogu prepevati, opevati njegova velika dela, s katerimi je pove¬ ličal svoje ime. Zato pa prosi pomoči še nadalje, da bodo naposled vsi kralji, vsi mogočneži spo¬ znali pravega Boga in ga hvalili; hvalili posebno njegovo čudovito previdnost. Da, Gospod bo po¬ magal v nadlogi zoper sovražnike in jih kazno¬ val, kakor so zaslužili. Obračati se da ta prošnja tudi na Mesija, kakor da jo on podaje svojemu nebeškemu Očetu. V tem pomenu moli sv. cerkev psalm na praznik presv. Jezusovega Srca; ker se omenjajo tukaj angeli, molimo ga ob praznikih angelov v večer¬ nicah; nadalje ga molimo v večernicah šestega dne v tednu in v opravilu za mrtve. Psalm CXXXVIII. Božja vsevednost in vsepričujočnost. Gospod, ti me preiskuješ in me po¬ znaš ; Ti poznaš moje dejanje in moje nehanje; Umevaš od daleč moje misli; mojo hojo in moje počivanje zasleduješ, In vse moje poti (moje življenje) si naprej videl; ni besede na mojem je¬ ziku, (katere bi ti ne poznal). 1 Glej, Gospod, ti poznaš vse, bodoče in minulo; ti si me naredil in del name svojo roko. 2 Prečudovito je tvoje znanje za me; previsoko je, ne morem ga doseči. 3 1 Na več načinov naznanja sv. pevec, kako Bog v vsakem oziru pozna človeka. 2 Del name svojo roko poinenja, da ima Bog oblast črez človeka in ga vodi po svoji volji. 8 Prečudovito za me. Latinska beseda je prevedena pre- natančno po hebrejski. Pomen je: Tvoje znanje je bolj čudo¬ vito, kakor da bi je mogel umeti. Kam pridem pred tvojim duhom in kam ubežim pred tvojim obličjem? 1 Ako grem gori v nebesa, ti si tam; ako grem doli v pekel, ti si ondi. Ako vzdignem peruti pri jutranji zarji in grem prebivat ob kraju (zahod- njega) morja: Tudi tje me bo vodila tvoja roka, in me bo držala tvoja desnica. Ako porečem: „Morda me pokrijejo teme, in bo noč moja luč za moje slad- nosti“ (grešno razveseljevanje): Tema ni temna pred teboj, in noč je svetla kakor dan; tema je njemu kakor luč. 2 Ti imaš v lasti (poznaš) moje obisti; varuješ me od materinega telesa. Slavim te, ker si čudno velik; ču¬ dovita so tvoja dela, in spoznavam jih prav dobro. Tebi niso bile skrite moje kosti, ka¬ tere si naredil skrivaj; tudi ne moje bitje v naročju zemlje. Tvoje oči so gledale moj začetek; v tvojih bukvah so vsi (dnevi) zapisani; 3 dnevi so zapisani, ko še nikdo ni v njih. 4 Meni so pa jako častitljivi tvoji pri¬ jatelji, o Bog; jako močno je njih go- spodstvo. Ako bi jih štel, bilo bi jih več kakor peska; vstanem (od spanja) in sem še pri tebi. 5 1 Od te vrstice naprej opeva pesnik v prelepih besedah božjo vsepričujočnost in jo — tako bi rekli — slika. 2 Pomen teh besedij je lahko umeti: Tudi v noči in v temoti se ne moremo Bogu skriti, ker pred Bogom je noč svetla kakor dan. Posamezni stavki v teh dveh vrsticah se pa dado še drugače sestaviti: Ako porečem: ,,Morda me pokrijejo teme", tedaj bo tudi noč svetloba v mojih sladnostih. Zakaj tema ni temna pred teboj, in noč je svetla ka¬ kor dan; tema je njemu kakor luč. 3 Začetek pomenja prvo stanje človekovo. V tvojih bukvah pomenja: v tvojem znanju. Bog namreč ve za vsakega člo¬ veka posebej, in to je izrečeno v podobi, kakor da bi bih dnevi zapisani v bukve. 4 Bog ve za prihodnjost človekovo; vsi dnevi človekovi so tako rekoč popisani, čeravno jih še ni in človek še ne živi v njih. 5 Pevec govori tu najprej o dobrih ljudeh, potem o hu¬ dobnežih. Dobrih je jako veliko, David jih časti; mogočni so in veljavni. Vstanem in sem pri tebi je nekoliko težko umeti. Pomen je pa ta-le: Toliko je dobrih in poštenih, ki so pri- Psalm 138, 19 — 24. Trdnost v dobrem. Psalm 139, 2 — 14. Zoper obrekovalce. 613 O da bi usmrtil, Bog, grešnike; vi krvniki, proč od mene! Pravite v mislih: »Zastonj bodo imeli tvoja mesta.“ 1 Ali ne sovražim tvojih sovražilcev, Gospod, in medlim zaradi tvojih ne- prijateljev? Popolnoma jih sovražim, in nepri- jatelji so mi. Preizkusi me, o Bog, in spoznaj moje srce; preišči me in preglej moje poti; In glej, ali je v meni hudobija: pelji me po večni poti! Ta psalm je jako lep pa tudi težak v neka¬ terih vrsticah. Zložil ga je kralj David. Mislimo si lahko, da je nastal ob onem času, ko ga je Savel preganjal in mu podtikal slabe in sovražne namene. David pa se je tolažil s tem, da Bog vse ve, da pozna njegovo ravnanje. On se drži prijateljev božjih in sovraži grešnike, zato se nič ne boji Boga: Bog ga bo peljal do izveličanja. Ako gledamo na pomen, razločujemo v psalmu štiri dele, katerih vsak ima po šest vrstic. Naj¬ prej opisuje psalm božjo vsevednost, v drugem delu opeva božjo vsepričujočnost, v tretjem po¬ veličuje Boga zato, ker spoznava vse skrivne stvari, v četrtem govori ostro zoper božje sovraž¬ nike. Glavna misel pa je ta: Bog je vseveden, njemu je pevec zato udan popolnoma, njega se drži in neče nič opraviti imeti z grešniki. To je važno pravilo, zato je pa tudi psalm poln lepih in imenitnih izrekov in resnic. Ker smo že po¬ prej razlagali besedni pomen posamnih vrstic, ni nam treba ponavljati vseh mislij. Sv. cerkev moli psalm v večernicah šestega dne v tednu in v 2. večernicah praznikov aposto¬ lov, ker so apostoli prijatelji božji. Jako koristno jatelji Davidovi, da jih ne preš tej e celo noč; ko bi štel, prišel bi dan, ko je treba vstati, a še bi s štetjem ne bil pri kraju. Pri tebi biti je umeti tako: z mislimi pri Bogu biti. V hebr. besedah je nekoliko drugačen pomen: Kako drage so pred menoj, o Bog, tvoje misli? Kako veliko je njih število (njih vrsta)! Ako bi jih štel, več bi jih bilo kakor peska. Ko se vzdramim, sem še pri tebi. 1 Misel je ta-le: Hudobneži mislijo sami pri sebi: Nič ne pomaga dobrim in pravičnim, da imajo za sedaj v oblasti mesta palestinska, saj jih ne bodo imeli dolgo. — Po hebr. besedi prestavljamo tako: Zakaj govore o tebi sramotilno, in tvoji sovražniki se vzdigujejo zastonj (hudobno zoper tebe). je tudi, da ga večkrat sami zase beremo, vadimo se misliti na božjo pričujočnost, oklepati se pra¬ vičnosti in ogibati se hudobnežev. Psalm CXXXIX. Prošnja za pomoč zoper obrekovalce. Otmi me, Gospod, hudobneža; kri¬ vičnika reši me! Hudobijo mislijo v srcu, ves dan napravljajo boje. Brusijo svoje jezike kakor kače, gadji strup je pod njih ustnicami. Brani me, Gospod, roke grešnikove, in hudobnežev reši me! Namerjajo izpodbiti mojo nogo, ošab- neži mi nastavljajo zanjke, In vrvi raztezajo v zadrgo; poleg pota mi polagajo past. H Gospodu govorim: »Moj Bog si ti; usliši, Gospod, glas moje prošnje! Gospod, Gospod, moč mojega izveli¬ čanja, na dan boja pokriješ mojo glavo. 1 Gospod, ne izdaj me grešniku zoper mojo željo; snujejo zoper mene; ne zapusti me, da se ne prevzamejo.“ Glava njih zvijač — trud njih ust¬ nic jih bo pokril. 2 Nanje bo padlo oglje; v ogenj jih boš vrgel; v nesreči ne bodo obstali. Obrekovalec ne bo obstal na zemlji; krivičneža bode zgrabila nesreča in po¬ končala. Vem, da bo Bog storil pravdo ubožcu, in maščevanje siromakom. Toda pravičniki bodo slavili tvoje ime, in poštenjaki bodo bivali pred teboj. Kakor toži David v mnogih drugih psalmih o hudobiji in obrekovanju sovražnikov, tako tudi tukaj. Sv. pevec opisuje naravnost in v primerah, kaj počenjajo obrekovalci zoper njega. Zato prosi zase pomoči in hrambe, a nadnje naj pride zaslu¬ žena kazen, da se namreč ujamejo v tisto zanjko, katero nastavljajo drugim. — Ob Savlovem pre¬ ganjanju so Davidovi nasprotniki veliko hudega I Bog pokrije glavo, da ga s tem brani sovražnih udarcev. 2 Pomen te nekoliko težke vrstice je ta: Kar je pogla¬ vitno v njih zvijačah, da z ustnicami zoper mene delajo in me obrekujejo, to jih bo zagrnilo (kaznovalo). G14 Psalm 140, 1—10. Prošnja za pomoč zoper hudobijo. in lažnivega govorili zoper njega. Zoper take hudobne in trdovratne nasprotnike je ta psalm kakor močen ščit. Vse bolj kakor David je trpel naš Izveličar od takih nasprotnikov. Zato moli sv. cerkev ta psalm v večernicah velikega četrtka in petka, ob spominu Kristusovega trpljenja in peterih krvavih ran in v večernicah sedem žalostij Matere Božje. Psalm CXL. Prošnja za pomoč v stiski. Gospod, k tebi kličem, usliši me; čuj moj glas, ko kličem k tebi! Naj se vzdigne moja molitev kakor kadilo pred-te; povzdigovanje mojih rok bodi kakor večerna daritev. 1 Deni, Gospod, stražo na moja usta, in na moje ustnice trdna vrata. Ne daj mojemu srcu nagniti se k hudobnim besedam, da bi se izgovar¬ jalo zastran greha, 2 Kakor ljudje, ki delajo hudobijo; in nečem deležen biti tega, kar so si iz¬ brali. 3 Naj me kaznuje pravičnik usmiljeno in me svari; olje grešnikov pa naj ne kaplja na mojo glavo; 4 Zakaj moja molitev je vedno zoper to, kar jim je všeč. Njih glavarji bodo razbiti ob skali, 5 6 Slišali bodo moje besede, ker so mogočne. Kakor debela prst, razkopana po tleh, 1 Misel teli besedij je: Moja molitev bodi tebi prijetna, kakor ti je prijetno kadilo, ki se ti zažiga zjutraj in zvečer na oltarju. In povzdigovanje mojih rok pri molitvi sprejmi rad, kakor sprejemaš daritev večerno, namreč daritev moke z vinom, ki se je darovala poleg jagnjeta. 2 Daj mi, o Gospod, preprosto srce! Ne maram se iz¬ govarjati; ako bi me kaj težilo, bi povedal; ne maram gre¬ šiti in ne maram potem greha zakrivati. 3 Nečem biti deležen njih veselja; ne maram ž njimi nič opraviti imeti. 4 Ako me pravični človek kaznuje in svari, tedaj mi to ni hudo; nikakor pa nečem, da bi me hudobneži hvalili in se mi hlinili. Jutrovci mazilijo v znamenje veselja svojo glavo. 6 „Prosim in bom prosil Boga zoper njih hudobije, ka¬ tere ljubijo, da bi jih zapustili in bi meni ne škodovale. Njih poglavarji, ki dajejo potuho njih hudobiji, bodo žalostno poginili, treščeni ob skalo (s skale v prepad)? (Martini.) Taki poglavarji so: Savel, Doeg, Savlovi dvorjani. Raztresene so naše kosti poleg groba. 1 K tebi, Gospod, Gospod, gredo moje oči; vate upam, ne vzemi mi življenja! Varuj me zanjke, katere so mi polo¬ žili, in zadrge hudobnežev! Grešniki padejo vsak v svojo mrežo, jaz pa bom posebno v varstvu, dokler ne odidem. 2 Tudi tukaj je sv. pevec David v nadlogah, zato milo prosi Boga, naj se ga usmili in mu po¬ maga. Prav lepe primere rabi za svojo prošnjo: naj se vzdiguje in pride pred Boga kakor kadilo, kakor duh večerne daritve, ki gre v višavo. Da bi pa kaj hudega ali neprevidnega ne govoril, prosi pevec za božjo pomoč; prosi, da bi ga Bog obvaroval v srcu hudega nagnjenja, da bi ne za¬ govarjal svojih grehov. Neče imeti nič opraviti z deli grešnikov. Ne boji se, ako ga pravični človek ostro posvari; a ne mara, da bi ga hvalili grešniki. Ne prosi za to, kar je grešnikom ljubo. Prvake grešnikov bo zadela huda kazen; tedaj bodo na¬ sprotniki mehkejši in bodo poslušali njegove be¬ sede. Pevcu in njegovim prijateljem se godi sedaj hudo, skoro ob robu groba so; toda ker v Gospoda zaupajo, pride jim pomoč; grešnike pa bo doletela zaradi hudobij kazen, da padejo v jamo, katero so kopali pravičnim. Ta psalm se da nekoliko obračati tudi na našega Gospoda, ki je bil pravičen in brez greha, pa je molil za svoje sovražnike. Zato ga sv. cer¬ kev moli na veliki četrtek in na veliki petek v spomin Gospodovega trpljenja, na praznik peterih ran, in tudi na praznik sedem žalostij Matere Božje. V prvih krščanskih časih pa so ga molih v večernih molitvah vsak dan in sicer zato, ker nas spominja nedolžnosti srca, pravičnosti v be¬ sedah in stanovitnosti. Sv. Janez Zlatoust piše: 3 „Skoro vsi znajo besede tega psalma in jih ne¬ prenehoma pojo v vsaki dobi. Očetje so določili, da naj se moli kot neko dobro zdravilo za oči¬ ščevanje grehov. Ako se nas je prejela po dnevu kaka nesnaga ali kak madež, postrgajmo ju s tem duhovnim psalmom, ko pridemo do večera. “ 1 Kadar bo zadela hudobneže kazen, tedaj bodo poslu¬ šali moje besede, ker so krepke. (Po hebr. besedi bi presta¬ vili, da so besede sladke, prijetne.) Sovražniki z nami tako ravnajo, da smo skoro pobiti, da so naše kosti že raztresene po tleh. 2 Dokler ne odidem: dokler ne uidem nevarnostim, ah pa: dokler sem na tej poti, v tem preganjanju. 3 Comment. ad ps. 140, 1. Psalm 141, 2—8. Prošnja v stiski. Psalm 112, 1—12. V hudi nevarnosti. Psalm 143, 1. 2. Prošnja. 615 Psalm CXLI. Prošnja v hudi stiski. Na glas kličem h Gospodu, na glas prosim Gospoda. Pred njim izlivam svojo molitev, in naznanjam pred njim svojo nadlogo. Kadar v meni moj duh omaga, po¬ znaš ti moje steze; 1 Na tej poti, po kateri hodim, nastav¬ ljajo mi skrivaj zanjke. Oziram se na desno in gledam, in ni ga, ki bi me hotel poznati. Nikamor nimam bežati, in nikdo ne skrbi za moje življenje. K tebi kličem, Gospod, rekoč: „Ti si moje upanje, delež moj v deželi ži¬ večih. Cuj mojo prošnjo, ker sem jako Potrt. Reši me preganjalcev, ker so moč¬ nejši kakor jaz. Izpelji me iz ječe, 2 da bom slavil tv oje ime; mene čakajo pravičniki, da rni povrneš.“ Napis tega psalma pravi: Nauk Davidov, ko P oil v votlini, molitev. Torej je zložil sv. kralj to pesem, ko je bil v hudi stiski v odolamski votlini; zložil ga je pa za nauk in za molitev. Sv. cerkev moli ta psalm ob istih dnevih, kakor prejšnji 140. psalm. Psalm CXLII. Prošnja za pomoč in spoznanje. (Spokorni psalm.) Gospod, usliši mojo molitev; čuj m °jo prošnjo v svoji zvestobi, usliši v svoji pravici, In ne hodi v sodbo s svojim hlap- Cer n, ker noben človek ne ostane pred teboj pravičen. 3 Ker sovražnik me preganja, življe¬ nje moje tlači me na tla. V temoto me je pogreznil kakor d avno mrtve; v strahu je moj duh, P r eplašeno je v meni srce moje. 1 človek, tudi pravični, omaga; Bog pa ve zanj in ga 116 zapusti. 2 Ječa pomenja stisko in nadlogo. Ako Bog sodi človeka natanko po svoji svetosti, ne la J9, da je Salomon zložil dva psalma. A v razlagi 71. psalma na str. 541 imenujemo pevca kralja Davida, kar se nam zdi verjet¬ nejše z ozirom na psalmovo vsebino. — Naj ta opomba po¬ ravna to dvojno mnenje, na katero nismo poprej dovolj opozorili. 2 Ad Paulinum. mašdl pomenja namreč ne samo pravi pregovor, ampak tudi rek in poučno pesem. Pravih pre¬ govorov je v sv. pismu malo; rabi jih najrajše ljudstvo, da ž njimi pove resnice iz vsakdanjega življenja, kakor: „Boljša je suha skorja v miru, kakor pečen vol v prepiru," ali kakor pravi sv- pismo: Boljše je, da te povabijo na zelišče z lju' beznijo, kakor na tolstega vola s sovraštvom. 1 Zdrav¬ nik ozdravi samega sebe. 2 — A mnogo je v sv. pismu rekov ali izrekov, v katerih je v kratkih besedah izrečena neprikrita resnica. Pregovor v navadnem pomenu ljubi pesniško obliko in lepo primero, rek pa rabi preproste besede. Vendar nista ti dve vrsti ločeni, marveč sta si prav sorodni. Moder sin razveseljuje očeta, in nespameten človek zani¬ čuje mater svojo. 3 To je rek, ki ima nekoliko pesniške oblike, ker sta dva podobna stavka zdru¬ žena v celoto. — Naposled je v sv. pismu tudi marsikatera poučna pesem, t. j. kak nauk v več stavkih ali v primerah razložen in pojasnjen. Zlasti lepe so prilike novega zakona, v katerih je naš Izveličar razkladal resnice nebeškega kra¬ ljestva. Vse tri vrste so si precej podobne, imajo tudi isti namen, namreč, da lepa beseda pouči čitatelja o višjih resnicah in gane voljo k izpol¬ njevanju. Prav zato so svetopisemski pregovori toliko vredni, ker nam razkladajo čisto resnico in nas vodijo k pravičnosti. Naša knjiga Pregovorov ni vseskozi jednaka in ni bila spisana ob istem času, temveč v njej ločimo več delov: Prvi del (prvih 9 poglavij) j e uvod v prave nauke. Ta uvod je nekako opo¬ minjanje k modrosti, ki kaže, kaj je modrost, koliko je vredna in kaj dobrega stori človeku. Drugi del obsega Salomonove izreke, katere so zbrali najprej (pogl. 10.—24.), tretji del pa izreke Salomonove, katere so nabrali šele pod kraljem Ezekijem (pogl. 25.—29.). Četrti del so nauki nekega Agurja in pa nauki neke matere, ki uči svojega sina Lamuvela. Ali sta poslednja dva dela tudi Salomonova, to ni naša stvar, da bi jo preiskovali; gotovo P a 1 Preg. 15, 17. 2 Luk. 4, 23. 3 Preg. 15, 20. Preg., pogl. 1—3. O modrosti sploh; njena vrednost. ju je navdihnil sv. Duh, zakaj sv. cerkev ju je imela vedno za božjo besedo. Tukaj ne bomo podali vseh pregovorov, am¬ pak samo najlepše in take, ki se lahko umevajo. 1. Kaj in kako imenitna je modrost. Poglavje 1. Začetek modrosti je strah Gospodov. 1 Modrost in nauk zaničujejo nespamet- neži. Poslušaj, sin, nauk svojega očeta, in ne zapusti postave svoje matere, da okrase tvojo glavo in denejo verižico na tvoj vrat. 2 Modrost pridiga zunaj, na ulicah se oglaša; na čelu množice vpije, zunaj mestnih vrat govori svoje besede, re¬ koč: Preprosti, doklej bodete ljubili nespamet, in bodo bedaki želeli tega, kar jim škodi, in bodo brezpametni sovražili znanje? Obrnite se k mojemu svarjenju: glejte, razodenem vam svo¬ jega duha, in pokažem svoje besede. Poglavj e 2. Če boš klical modrost in svoje srce nagnil k umnosti; če jo boš iskal ka¬ kor denar in jo izkopal kakor zaklade: tedaj boš razumel strah Gospodov in našel znanje božje, ker Gospod da mo¬ drost, in iz njegovih ust je razumnost in znanje. 3 Poglavje 3. Sin, ne pozabi moje postave, in tvoje srce drži moje zapovedi: zakaj dale ti bodo dolgo življenje, srečna leta in mir. Usmiljenja in zvestobe 4 ne zapusti; 1 Jako važna resnica. Modrost pomenja tukaj tisto vrlino našega uma in krepost naše volje, s katero izpolnju¬ jemo voljo božjo, voljo našega Gospoda, vsevednega Boga in ostrega sodnika. Vsaka krepost — pravi sv. Avguštin — se začenja s strahom božjim, potem pride šele krepost iz lju¬ bezni. Pa ne samo začetek modrosti je strah božji, ampak tudi podlaga modrega življenja, zakaj mnoge izkušnjave so tako hude, da jih premagamo jedino le s strahom božjim. Ta strah pa ni le hlapčevski strah ali strah pred kaznimi, ampak je tudi sinovski strah, kakoršnega ima dober otrok do svojega očeta. 2 To so zunanja znamenja velike časti. 3 S temi besedami naznanja Salomon, da moramo hrepe¬ neti po modrosti in se zanjo potruditi, ako jo hočemo pridobiti. 4 Usmiljenje je dobrotljivost, zvestoba pa pravičnost. 647 deni ju okoli svojega vratu in zapiši na deščice svojega srca: in najdeš mi¬ lost in dobro besedo pred Bogom in pred ljudmi. Zaupaj v Gospoda iz vsega svojega srca in ne opiraj se na svojo umnost. 1 Na vseh svojih potih misli nanj, in on bo ravnal tvoje stopinje. Svarjenja Gospodovega, moj sin, ne zavrzi, in ne omaguj, kadar te tepe; zakaj kogar Gospod ljubi, tega tepe; in ljub mu je, kakor sin očetu. 2 Hvala modrosti. Blagor človeku, ki najde modrost, in ki ima obilno umnosti; boljše je, pridobiti si jo, kakor kupiti srebra, in njeni sadovi so boljši kakor naj dražje in najčistejše zlato; dragocenejša je kakor vse bogastvo, in nič, česar si želiš, se ne da primerjati ž njo. Dolgo življenje je v njeni desnici, in v njeni levici bogastvo in čast. Njene poti so lepe poti, in vse njene steze mirne. Drevo življenja je (modrost) tem, ki jo sprejmejo, 3 in kdor jo drži, ta je sre¬ čen. Gospod je z modrostjo utemeljil zemljo, in utrdil nebo z umnostjo. Po njegovi modrosti so nastale vode, in oblaki se zgostijo v dež. Moj sin! naj ne izgine to izpred tvojih očij: drži postavo in (dober) svet: In boš imel življenje v svoji duši, in prijetnost v svojih ustih. Tedaj boš hodil varno po svoji poti, in tvoja noga se ne bo zadela. Ako boš spal, se ne boš strašil; počival boš, in bo mirno tvoje spanje; da se ne boš plašil pred naglim strahom, ne pred napadom mo- 1 Vsi duhovni učeniki uče, da naj ne zaupamo samim sebi, temveč naj zaupamo Bogu. Treba nam biti torej po¬ nižnim. Zares, kdor ošabno zaupa svoji umnosti, ta prav lahko pade. 2 Imenitno in znano resnico smo čuli tudi tukaj: Kogar Gospod ljubi, tega tepe. Kogar Bog ljubi, tega hoče po¬ vzdigniti še do višje pravičnosti in popolnosti, zato ga po¬ skuša ali mu pošilja šibe. Seveda je tudi grešniku šiba v blagor, ker ga izpreobrne, zato je gotovo dar božje ljubezni. 8 Drevo .življenja nas spominja raja, v katerem je stalo drevo življenja. Modrost je vir življenja tistim, kateri jo ljubijo, 648 Preg., pogl. 3 — 8. Hvala modrosti. Modrost — božja oseba. gočnih brezbožnikov. Zakaj Gospod bo na tvoji strani, in bo varoval tvojo nogo, da te ne ujemč. Prelepe, pa tudi imenitne besede, ki nam v živih primerah kažejo, koliko je vredna modrost. Modrost je pa seveda prava modrost božja, ne pa svetna modrost. Tudi Bog sam je vse ustva¬ ril in naredil z modrostjo; modrost vse vodi in vse ureja. Poglavje 4—7. Zato pa Salomon tudi v naslednjih besedah živo priporoča modrost in svari, naj se vernik ne uda grehu in hudobiji. Pravični človek raste v pravičnosti. Pot pravičnih je kakor svetla luč, izide in raste do popolnega dne. 1 Kakor dan čim dalje bolj raste in je čim dalje svetlejši, dokler ne pride solnce do vrhunca, tako tudi pravičnost. Tukaj na zemlji moramo napredovati v dobrem, da pridemo naposled do nebeške svetlobe. Ko tako svari svojega poslušalca, sina, po¬ laga mu (v poglavju 5.) gorko na srce, naj se ne peča s slabimi ženskimi, od katerih prihaja poguba, marveč naj čisla svojo (zakonsko) ženo in ji bodi zvest. Modro opominja (v poglavju 6.) Salomon, naj ne sprejmemo nepremišljeno kakega poroštva. — Silno lepo uči potem lenuha tako-le: Pojdi k mravlji, lenuh, in oglej si njene poti, in uči se modrosti: četudi nima vodnika, ne učenika, ne zapoved- nika, vendar si pripravlja po leti ži¬ veža, in nabira ob žetvi, kar bo jedla. Doklej boš spal, lenuh? Kdaj boš vstal od svojega spanja? Malo boš spal, malo boš dremal, malo boš roke skle¬ nil, da bi spal: in prišlo bo pomanj¬ kanje kakor popotnik, in uboštvo ka¬ kor oborožen človek. 2 Kako lep opomin, da naj o pravem času pridno delamo! Lenuha zgrabi naposled siroma¬ štvo kakor oborožen ropar popotnika. — Slabo se bo godilo tudi zvijačnemu hudobnežu. Bog so¬ vraži sedem stvarij: napuh, laž, umor, hudobno srce, urnost v hudobiji, krivo pričo in njega, ki 1 Preg. 4, 18. 2 To pomenja, da pride pomanjkanje in uboštvo naglo, kakor popotni in oboroženi človek ali ropar naglo in nepri¬ čakovano napada ljudi. seje prepir. Posebno ostro zopet svari pred gre¬ hom prešeštva in opisuje njegovo nevarnost (po¬ glavje 7.). Kako imenitna je modrost. Poglavje 8. Zopet poveličuje Salomon v nadaljnjem raz¬ kladanju modrost in njeno imenitno delo: Jaz, modrost, bivam pri posvetova¬ nju, in sem pri umnem premišljevanju. Strah Gospodov sovraži zlo: prevzet¬ nost, in napuh, in krivo pot, in dvo¬ jezična usta. Pri meni je svet in pra¬ vica; pri meni je umnost, pri meni je srčnost. Po meni kraljujejo kralji, m postavodajalci določujejo pravo. Lju¬ bim tiste, ki mene ljubijo, in kateri zgodaj čujejo (da bi prišli) k meni, me najdejo. Pri meni je bogastvo in čast, preobilno blago in pravičnost. Zakaj moj sad je boljši kakor zlato in dragi kamen, in moj brst boljši kakor izbrano srebro. Po potih pravičnosti hodim, po sredi cest pravice, da obogatim one, ki me ljubijo, in napolnim njih zaklade. Kako modrost vlada ves svet, kako izhaja iz nje vsa posvetna in dušna dobrota, to naffl krasno opisuje sv. pisatelj. Vsak stavek ima bo¬ gate misli, katere je treba premišljevati. Modrost — božja oseba. Že doslej je sv. Duh nekaterikrat govoril tako, da se nam je zdela božja modrost več kakor sama lastnost božja. N. pr.: Modrost vpije zunaj, na ulicah se oglaša, . . . govori svoje besede, rekoč itd. Tu se nam kaže Modrost kot oseba, katera govori in dela; sama lastnost pa ne govori in ne dela. Še bolj nam razodeva božjo Modrost naslednje opisovanje: Gospod me je imel (v lasti ali pri sebi) od začetka svojih potov, predno je kaj storil, od začetka. Od vekomaj sem postavljena, in iz davna, predno je bila zemlja. Ni še bilo brezden, in jaz sem bila že spočeta; tudi studenci voda še niso izvirali, tudi gore s silno težo še niso stale; predno so bili hribi, sem se jaz rodila; ni še bil naredil zemlje, ne rek, ne tečajev zemskega kroga. Ko je narejal nebesa, sem bila zraven; ko Preg., pogl. 8. in 9. Modrost božja oseba; njeno izveličalno delo. 649 je s stanovitno postavo in z okrogom ograjal brezdna; ko je zgoraj utrjal hlipiše 1 in tehtal studence voda; ko je okoli morja postavljal meje, in vodam dajal postavo, da naj ne prestopajo svojih bregov; ko je zemlji dno po- kladal: sem pri njem bila in vse ž njim ravnala, in sem se veselila vsak dan, in sem ves čas pred njim igrala, igrala se na krogu zemlje, in moje veselje je, bivati s človeškimi otroki. Vsakdo vidi, da ta Modrost, o kateri govori tukaj sv. Duh, je prava oseba. Zakaj sv. pisa¬ telj jo razločuje od Gospoda in pravi, da je bila od vekomaj, predno je kaj storil, pri njem; bila je zraven pri njegovem delu, ž njim je ravnala, ž njim se veselila, ž njim igrala; njeno veselje je bivati s človeškimi otroki. 0 kaki lastnosti nihče ne govori tako. Nadalje uči sv. Duh, da je ta Modrost večna, da je po njej in ž njo vse narejeno ali ustvarjeno, in jako lepo in pes¬ niško opisuje to stvarjenje. Potem nam razodeva sv. pisatelj, da Modrost skupno deluje z Gospodom, pa se tudi rada razodeva ljudem in ž njimi biva. Ta osebna Modrost torej ni nikaka člove¬ ška oseba, temveč je božja oseba, ker ima božje lastnosti in njena dela so božja dela. Da je tako, tega ne uče samo cerkveni očetje, ampak sam sv. evangelij: V začetku je bila Beseda, in Beseda je bila pri Bogu, in Bog je bila Beseda. Vse je po njej storjeno, in brez nje ni nič storje¬ nega, kar je storjenega. 2 Zato smemo zopet tukaj reči, da nam stari zakon vsaj nekoliko govori o več osebah božjih; novi zakon pa nam je jasno raz¬ odel, da so božje osebe tri: prva Oče, druga večna Beseda in Modrost ali Sin, in tretja sv. Duh. Sedaj torej, otroci, poslušajte me: blagor jim, ki se držijo mojih potov! Poslušajte nauk in bodite modri, in ni¬ kar ga ne zametujte! Blagor človeku, ki me posluša, in ki čuje pri mojih vratih vsak dan, in name pazi pri pod¬ bojih mojih durij. Kdor mene najde, najde življenje in prejme izveličanje od Gospoda. Kdor pa zoper mene greši, poškoduje svojo dušo. Vsi, ki sovražijo mene, ljubijo smrt. 1 Hlipiše pomenja prostor pod nebom, kjer je tanki zrak (hlip). (Hlipiš—veter.) ’ Jan. 1, 1-3. Tako poveličuje sv. pisatelj še nadalje večno Modrost. Ona je za nas pot, namreč nauk in življenje, zato blagor nam, ako jo najdemo in se je oklenemo. — Ako primerjamo s temi-le be¬ sedami to, kar pravi sv. Janez: V njem je bilo življenje, in življenje je bilo luč ljudij, 1 spoznamo hitro, da se oboje ujema, in da je Modrost sama Beseda ali Sin Božji. Saj je učlovečena Modrost — Jezus Kristus — rekla: Jaz sem pot, in res¬ nica in življenje. 2 Tu nam ni treba iskati drugih dokazov za svoj nauk, da je Modrost prava božja oseba. Sv. cerkev obrača ta odstavek, ki govori o Modrosti, na preblaženo devico Marijo, in sicer v prikladnem pomenu. In to ni težko umeti. Po¬ mislimo, da je Bog Marijo od vekov izvolil za mater učlovečene Besede. Pomislimo, da je Marija najčistejša in najsvetejša izmed vseh ustvarjenih bitij razven človeške narave Simi Božjega. Tako je torej Bog Marijo v svojem večnem sklepu kot najlepše bitje imel 3 poleg sebe; Marija pa je ž njim bila kot izvoljena Mati Božja, se je ž njim igrala, in njeno veselje je prebivati s človeškimi otroki. — Sv. cerkev bere ta kos iz Pregovorov v berilu na praznik rojstva Matere Božje. Izveličalno delo Modrosti. Sv. pisatelj razklada nadalje, kaj je storila Modrost za izveličanje ljudij. Poglavje 9. Modrost si je sezidala hišo, izse¬ kala sedem stebrov. Darovala je svoje klavne daritve, mešala vino in pripra¬ vila svojo mizo. 4 Poslala je svoje de¬ kle, da bi poklicale na grad in na zi¬ dovje mestno: „Ako je kdo majhen, pridi k meni,“ in nespametnim je go¬ vorila: „Pridite in jejte moj kruh, in 1 Jan. 1, 4. 2 Jan. 14, 6. 8 Še lože obračamo te besede na Marijo, ako umevamo hebrejsko besedo, katero smo mi prestavili z imel, po pre¬ stavi 70 prestavljale ev: me je ustvaril. Katera je ona Mo¬ drost, katero je Bog ustvaril od začetka? Sv. očetje jo umevajo kot Jezusa Kristusa, kateri je imel ustvarjeno človeško dušo in je vzel telo iz Marije. Ta človeška duša Jezusova je vzor, je najpopolnejša podoba, po kateri je Bog vse ustvaril. Tudi Marija je bila po božjem sklepu ustvarjena za vzor, za popolno lepoto vsega stvarstva. 4 V besednem pomenu ima tu v mislih gostije, katere so se napravile po mirovni daritvi. 650 Preg., pegi. 9 — 14. Pravila za življenje. pijte vino, katero sem vam namešala! Popustite otročarijo in živite, in hodite po poti umnosti!“ Kar nič ni dvomiti, da govori Salomon o tem, kaj je storila Modrost za izveličanje ljudij. Hiša pomenja vso božjo napravo za izve¬ ličanje ljudij, torej tudi razodenje starega zakona; zlasti pa pomenja sv. cerkev novega zakona, v kateri je izveličanje za vse ljudi. Sedem stebrov lahko razlagamo o sedem sv. zakramentih, ki so v sv. cerkvi glavni pomočki za naše izveličanje. Sicer pa tudi vemo, da je sedem sveto število, in zato sedem stebrov lahko pomenja tudi druge božje dobrote, ki se dobivajo v sv. cerkvi, kakor n. pr. svete resnice, ali pa tri božje in štiri po¬ glavitne čednosti, na katerih sloni naše krščan¬ sko življenje. Nekateri sv. očetje umevajo hišo tudi kot človeško naravo (dušo in telo) Je¬ zusovo, katera je bila bivališče druge božje osebe ali večne Modrosti. Tudi Mater B o ž j o lahko pomenja ona hiša, ker je v njej prebivala učlo¬ večena Modrost. — Še lepša se nam mora zdeti ta prilika, ako se ozremo na gostijo, ki je pri¬ pravljena v tej hiši. Božje dobrote nam sv. pismo novega zakona večkrat opisuje v podobi gostije. Jednako razlagamo tudi tukaj. Modrost kliče ljudi skupaj, da se udeleže nebeške gostije v njeni hiši; zlasti kliče male, t. j. ponižne in pohlevne, pa tudi grešnike in začetnike na poti pravice, kate¬ rim prigovarja, naj popustijo grehe in grešno, sploh nepopolno življenje, in naj živijo krepostno. Sv. cerkev rabi to primero o gostiji v duhov- skih molitvah na dan sv. Rešnjega Telesa. Poglavje 10—14. Do tu-le govori Salomon o Modrosti sploh; nadalje pa se vrste njegovi pravi reki. V poglavju 10. govori o modrem in nespa¬ metnem, o pravičnem in brezbožnem, o pridnem in lenem človeku, n. pr.: Lena roka dela uboštvo, roka moč¬ nih (pridnih) pa pripravlja bogastvo. Sovraštvo vzbudi prepir; vse pre¬ grehe pa pokrije ljubezen. Kdor veliko govori, ne bo brez greha; kdor pa brzda svoje ustnice, ta je jako moder. Kakor kis zobem, in dim očem, tako je lenuh tistim, ki so ga poslali (mu službo dali). V poglavju 11. nam opisuje razne dobre in slabe stvari na svetu, n. pr.: Kjer je ošabnost, tam je tudi sra¬ mota; kjer je pa ponižnost, tam je modrost. Kjer ni vladarja, propade ljudstvo; sreča je pa tam, kjer je mnogo (dobrih) svetov. Zena lepa pa neumna je kakor pra¬ šiča z zlatim obodom v nosu (rilcu). 1 Jednako je tudi v poglavju 12.: Pridna žena je krona svojemu možu; katera pa sramotne reči dela, je kakor gniloba v njegovih kosteh. Pravičnik skrbi tudi za svojo živino; srce brezbožnih pa je neusmiljeno. Neumnež pokaže precej svojo jezo; kdor pa zakrije žaljenje, ta je previden. Roka močnih bo vladala; katera je pa lena, bo davek plačevala. 2 V poglavju 13. in 14. beremo razna pravila za življenje: Kdor čuva svoja usta, obvaruje svojo dušo; kdor je pa nepremišljen v govorjenju, temu se bo godilo slabo. Kdor hodi z modrimi, bo moder; prijatelj bedakov bo njim jednak. Kdor ne rabi palice, sovraži svojega sina; kdor ga pa ljubi, ga vedno svari. Modra žena zida svojo hišo; ne¬ spametna pa tudi sezidano podere s svojimi rokami. Je pot, ki se zdi človeku pravična; njen konec pa vodi k smrti. 3 Ubožca sovraži tudi njegov bližnjik; bogatin pa ima veliko prijateljev. Življenje telesa je zdravo srce; gni¬ loba kostij pa je nevoščljivost. 4 Kdor žali ubožca, zaničuje njego¬ vega stvarnika; časti pa ga, kdor se usmili siromaka. Pravičnost povzdigne narod; greh pa naredi ljudstva nesrečna. 1 Ženske na jutrovem imajo semtertje navado devati obode ali obročke tudi v nosnice. 2 To je: morala bo biti drugim pokorna. 3 Tehten opomin, da naj se ne zanašamo na svojo do¬ zdevno pravičnost. 4 Tu mislimo ne samo na nevoščljivost, temveč nfv vsako drugo strast in na slabo poželenje. Preg., pogl. 15—24. Različni nauki. 651 Poglavje 15—24. V poglavju 15. beremo o modrosti in pra¬ vičnosti: Krotek odgovor omehča jezo; trda beseda vname srd. Z usmiljenjem in zvestobo se oči¬ stijo grehi; s strahom Gospodovim se vsakdo ogiblje greha. Poglavje 16. nam razkazuje božjo previdnost: Človek pripravja srce; Gospod pa vlada jezik. 1 Pred pogubo gre ošabnost; in pred propadom se človek povzdiguje (vnapuhu). Potrpežljiv mož je boljši kakor mo¬ čan, in kdor sam sebe brzda, je boljši kakor kdor premaga mesta. Različne nauke beremo v poglavju 17., 18. in 19., n. pr.: Več pomaga svarjenje pri pametnem človeku, kakor sto palic pri bedaku. Boljše je srečati medvedko, kateri so vzeli mladiče, 2 kakor bedaka, ki se opira na svojo neumnost. Kaj koristi nespametnežu, ako ima bogastvo, saj modrosti ne more kupiti! Tudi bedaka, če molči, imajo za modrega, in če zapira ustnice, za pa¬ metnega. 3 Kdor prej odgovori kakor posluša, kaže, da je bedak in vreden sramote. Razumnost moža se spozna po nje¬ govi potrpežljivosti; in njegova čast je, iti mimo krivice. 4 Lenuh vtakne roko pod pazduho, in je ne privzdigne k ustom. 5 V poglavju 20. in 21. beremo razna svarila: Vino vodi v nečistost, in pijanost v prepir; kdor se jih veseli, ne bo moder. 6 * 8 1 To je: Človek obrača, Bog obrne. 2 Na razsrjeno in hudo žival. 3 Koliko je torej vredno, kako je pametno, da molčimo in ne govorilno brez potrebe! 4 častno je za moža, ako se ne meni za vsako krivico, temveč jo zna prezreti ali pustiti v nemar. 5 Lenuh se neče nič potruditi. Po hebrejski besedi se glasi ta rek: Lenuh vtakne svojo roko v skledo, in je ne prinese k ustom. 8 Jako imeniten nauk je v tem izreku. Vino, upijan- Ijiva pijača je neštevilnokrat vzrok, da počenjajo ljudje hu¬ dobije, zlasti pa nečiste grehe. Kdo more reči: Moje srce je ne¬ dolžno, čist sem greha? 1 Nikar ne ljubi spanja, da te uboštvo ne potlači: odpiraj svoje oči, pa se boš nasitil s kruhom. Kdor svoje uho zamaši ob vpitju siromakovem, vpil bo tudi sam, pa ne bo uslišan. 2 Kdor varuje svoja usta in svoj je¬ zik, varuje težav svojo dušo. V poglavju 22., 23. in 24. beremo o dobrem imenu, o krepostih in raznih razmerah v življenju: Boljše je dobro ime, kakor veliko bogastva; priljubljenost boljša, kakor srebro in zlato. 3 Pregovor je: Če gre mladenič po svoji poti, ne loči se od nje, tudi če se postara. 4 Lenuh pravi: Lev je zunaj, sredi ceste me bo umoril. 5 Nespamet je zavezana v srcu deč¬ kovem; pa svarilna palica jo prežene. Ne odtegni dečku svaritve; zakaj če ga udariš s palico, ne bo umrl. Ako ga udariš s palico, rešiš iz pekla nje¬ govo dušo. 6 Komu je gorje? Čegavemu očetu je gorje? Kdo ima prepir? Kdo jame? Kdo rane brez vzroka? Komu otečejo oči? Ali ne tistim, ki se mude pri vinu, in si prizadevajo, da izpivajo kozarce? Ne glej vina, ko je rujno, ko se sveti v steklu njegova barva: zakaj prijetno teče (v grlo); toda naposled peče kakor gad, in razlije strup kakor bazilisk. Tvoje oči se bodo ozirale po 1 Ta izrek nam kaže, da smo vsi ljudje grešniki in moramo zato biti pred Bogom ponižni. 2 Naš Gospod je rekel: Blagor usmiljenim, ker bodo usmiljenje dosegli. (Mat. 5, 7.) 3 Priljubljenost je v tem, da smo ljudem ljubi ali da nas radi imajo. Mnogo nam koristi, ako nas ljudje radi imajo, toda priljubljenosti si ne smemo pridobiti po nepošteni poti, kakor oni hišnik v evangeliju. (Luk. 16, 1—9.) 4 Kakor se kdo nauči v-mladosti, tako ravna v starosti. 6 Prav krepak izrek, ki nam kaže, kako se lenuh izgo¬ varja, da ne bi šel delat. 8 Ta in pa prejšnji izrek nam pričata, da je pri vzgoji otrok potrebna tudi kazen, tudi palica, da se ž njo prežene in zatre hudobija, da se odpravi slabo nagnjenje. 0, zares je večkrat ostra kazen poboljšala otroka tako, da je rešila iz pekla njegovo dušo. Preg., pogl. 24—29. Različni nauki. ptujih ženskih, in tvoje srce bo govo¬ rilo naopačno. In boš kakor speči sredi morja, in kakor dremajoči krmar, ki je izgubil krmilo; in porečeš: Tepli so me, pa me ni bolelo; vlačili so me, pa nisem čutil; kdaj se bom vzbudil in zopet našel vina? 1 Sedemkrat pade pravičnik in vstane; brezbožniki pa se pogreznejo v hudo¬ bijo. in in Črez njivo lenuhovo sem šel, črez vinograd moža nespametnega: glej, vsega so napolnile koprive, in tr¬ nje je prerastlo njegova tla, in kame- nita ograja je bila razdejana. Ko sem to videl, vzel sem si k srcu in na vzgledu sem se učil nauka, in sem rekel: Malo boš spal, malo boš dre- 1 Bolje se ne da opisovati pijančevanje, krepkeje ne more nihče svariti pred pijančevanjem, kakor tukaj govori sv. Duh. 0, da bi si to vtisnili v spomin vsi, kateri so ali v nevar¬ nosti ali pa že v krempljih te pregrehe! Pot med vinogradi v Palestini. 1 S tem nas uči sv. pismo, da moramo sovražnikom dobro storiti, ker s tem jih osramotimo in poboljšamo. Jo^' nako uči sv. Pavel. (Rimlj. 12, 20.) 2 Kadar smo vpričo obrekovalcev, ne smemo se delati, kakor da bi nam bilo tako govorjenje všeč, temveč pokažimo nevoljo, in obrekovalec utihne. 3 Podpihovalec napravi človeku globoke in hude rane (seveda v duhovnem pomenu). mal, malo roke sklenil, da boš poči¬ val : in pride ti pomanjkanje kakor te¬ kač in uboštvo kakor oborožen mož. Poglavje 25—29. V poglavju 25., 26. in 27. so nauki za razne kreposti in svarila za razne pregrehe in napake. V teh poglavjih in v 28. in 29. so tisti izreki Salomo¬ novi, katere so zbrali modri možje kralja Ezekija: Kakor mol oblačilu in črv lesu: tako škodi žalost človeškemu srcu. Če je tvoj sovražnik lačen, daj mu jesti; če je žejen, daj mu vode piti: zakaj žerjavico boš nabral na njegovo glavo, in Gospod ti bo povrnil. 1 Severni veter razžene de¬ ževje, in žalosten (nevoljen) obraz obrekljiv jezik. 2 Kakor se vrata obračajo na svojih tečajih, tako lenuh na svoji postelji. Lenuh se zdi sebi modrej- ši kakor sedem mož, ki govore izreke. Kakor tisti, ki zgrabi psa za ušesa, je oni, ki gre mimo ptujega prepira in se nestrpno vanj meša. Kadar zmanjka drv, ugasne ogenj; kadar odpraviš podpiho¬ valca, ponehajo prepiri. Besede podpihovalčeve so kakor nedolžne, toda pridejo do srede telesa. 3 Ne hvali se z jutršnjim dne¬ vom, ker ne veš, kaj ti pri' nese prihodnji dan. V poglavju 28. in 29. se nahajajo razni mo¬ dri izreki: Brezbožnik beži, čeprav ga nihče ne preganja; pravičnik pa je miren in brez strahu kakor lev. Preg., pogl. 30. in 31. Agurjevi nauki. Hvala dobre žene. 653 Kdor kaj vzame očetu ali materi, in pravi, da to ni greh, ta je deležnik morilčev. Kdor da siromaku, ne bo v potrebi; kdor zaničuje prosilca, bo trpel po¬ manjkanje. Poglavar, ki rad posluša lažnive besede, ima samo hudobne služabnike. 1 Uči svojega sina, in te bo razvese¬ ljeval, in bo delal radost tvoji duši. Poglavje 30. in 31. V poglavju 30. so nauki Agurjevi. 2 Za vzgled nam bodi: njih pokrajin. 1 Srce njenega moža se nanjo zanaša, in prihodkov mu ne bo manjkalo. Ona mu izkazuje dobro, in ne hudega vse svoje žive dni. Poišče si volne in prediva, in dela po umet¬ nosti svojih rok. Ona je kakor trgov¬ čeva ladija: iz daljave si prinaša kruha. Se po noči vstaja, in daje prihodkov svojim domačim in jedil svojim deklam. Ogleda si njivo in jo kupi; od pridelka svojih rok zasadi vinograd. Z močjo si prepaše ledja, in utrdi svojo roko. 2 Okusi, in vidi, da je dobra njena kup¬ čija; njena luč ne ugasne po noči. Jutrovca, speča v svojih oblačilih. Vse besede Božje so ognjene, ščit tistim, ki vanj upajo; ničesar ne dodaj njegovim besedam, da te. ne kaznuje in ne najde lažnika. Oko, katero zasmehuje očeta, in zaničuje rojstvo svoje matere, naj vodeni krokarji izkljujejo in orli požrč. Štiri reči so jako majhne na zemlji, in vendar so modrejše ka¬ kor so modrijani. Mravlje, slabotno ljudstvo, ki si ob žetvi pripravlja živeža; kunci, nezmožen rod, ki si postavi svoja ležišča v skalo; 3 ko¬ bilice nimajo kralja, pa vendar gredč vse skupaj v trumah; mar¬ tinčki, ki se opirajo na nožiče in prebivajo v hišah kraljevih. Naposled je v poglavju 31. govor kralja Lamuvela, in sicer so tu besede, s katerimi ga je učila njegova mati. Skoro gotovo je Lamuvel drugo ime za Salomona. Najprej svari mati sina pred ženskimi in popivanjem, potem ga opominja, naj bo usmi¬ ljen in pravičen. Na to pa mu prelepo opisuje dobro ženo: Kdo najde močno ženo? Njena cena je kakor so stvari iz daljave in od zad¬ 1 Tukaj je imeniten nauk za gospodarje in predstoj¬ nike. Ako rad posluša, ko govore posli razne stvari, začno se ti lagati in polagoma postanejo sami izprijenci, lažnivci in hudobneži. 2 Kdo je bil Agur, ne vemo; morda je samo drugo ime za Salomona. 3 V mislih ima sv. pisatelj take kunce, ki si napravijo gnezda v skalah. Svojo roko izteguje po težkih stvareh, in njeni prsti prijemajo vreteno. Svojo roko odpira ubožcu, in svoje dlani iz¬ teguje k siromaku. Ne boji se za svojo hišo sneženega mraza, zakaj vsi njeni domači so oblečeni z dvojnim oblači¬ lom. Napravlja si odeje; tančica in škrlat je njeno oblačilo. Imeniten je 1 Stvari, katere je treba dobiti ali kupiti iz daljnjih krajev, so seveda drage. V hebr. beremo: Njena cena mnogo presega bisere. 2 Krepko dela sama. Ledja si prepašajo jutrovci pri delu, ker imajo dolga oblačila. 654 Preg., pogl. 31. Hvala dobre žene. Prid., pogl. 1. Vse je ničemurno. pri vratih njen mož, kadar sedi s sta- rejšinami deželnimi. 1 Dela srajco in proda, in pas da Kanaancu. Moč in lepota je njeno oblačilo, in poslednji dan se bo smejala. 2 Svoja usta odpira modrosti, in postava milobe je na nje¬ nem jeziku. Pregleduje pota 3 svoje hiše, in ne je kruha brez dela. Njeni otroci se vzdignejo in jo jako blagru¬ jejo; tudi njen mož jo hvali. Veliko hčerd si je nabralo bogastva: 4 ti si vse presegla. Goljufiva je prijetnost in pra¬ zna je lepota: ženo, katera se boji Go¬ spoda, to pohvalijo. Dajte ji sadu nje¬ nih rok, in naj jo hvalijo pri vratih njena dela. 5 * Tukaj smo čuli prelepo hvalo dobre žene; ob jednem nam kažejo te besede tudi lastnosti dobre žene, da mora namreč biti pogumna, zve¬ sta, umna, pridna in skrbna. A seveda so take žene tudi redke; večja je njena cena kakor cena dragega blaga. Zlasti lepo opisuje pisatelj skrb- Jjivost dobre gospodinje, ki se trudi, da pridobi vseh potrebnih stvarij za hišo. Vsa družina je dobro oskrbljena in celd njen mož je imeniten med prvimi možmi vse dežele. Ta žena govori modro, proti svojim ljudem je vedno krotka. Zato jo vsi čislajo, vsi hvalijo. In ta je njena prava lepota! Lepota na licu je prazna in goljufiva, le strah božji, pobožnost — to je prava lepota dobri ženi. S tem govorom se končava knjiga Pregovorov. II. Pridigar. Jako imenitna knjiga, katero radi bero greš¬ niki, da jih gane k pokori, in tudi pravični ljudje, da jih utrdi v pravičnosti, je Salomonov Pridigar. Tako se imenuje knjiga zato, ker Salomon pred izraelsko množico nekako pridiga ali svarilno in pravično govori. Glavna misel vse knjige, ki ima 12 poglavij, je ta, da so vse posvetne stvari minljive 1 Pri mestnih vratih, kjer gredo ljudje ven in noter, opravljali so se na jutrovem važni in javni posli, zlasti po¬ sveti in sodbe. 2 Smejala pomenja, da bo vesela. Vesela bo v starosti, ker je v mladih dneh dobro poskrbela. 3 Opazuje, kaj vse delajo in kod hodijo njeni ljudje; sama tudi rada ž njimi dela in ne postopa brez dela. 4 Bogastvo ne pomenja tukaj samo blaga in denarja, ampak tudi dušne prednosti, kreposti. 5 Pomen je: Delo njenih rok rodi veliko sadu in se bo očitno razglašalo in hvalilo. in prazne; le to je treba človeku skrbeti, da se boji Boga in drži njegove zapovedi, ker to ga dela popolnega. Beseda Salomonova je tukaj resnobna in mo¬ gočna, zato pa sega bralcu globoko v srce. 1 Tudi iz te knjige bomo povzeli najlepše misli in nauke in jih podali v pravi zvezi bralcem. Kar je posvetno, je minljivo. Poglavj e 1. Besede Pridigarja, sina Davidovega, kralja Jeruzalemskega. Ničemurnost in ničemurnost, pravi Pridigar; ničemurnost in ničemurnost, in vse je ničemurnost. Kaj ima človek več (kakor ničemur¬ nost) od vsega svojega dela, s katerim se trudi pod solncem? Rod odide, in rod pride: zemlja pa ostane na veke (trajno). Solnce vzide, in zaide, in se povrne na svoje mesto: in tamkaj zopet vstane, in kroži črez poldan in se obrne proti severu. Veter gre in prepiha vse na okoli, in se povrne v svoje kroge. 2 Vse reke potekajo v morje, in morje se ne razliva; na kraj, iz katerega iz¬ hajajo, se reke povračajo, da zopet po¬ tekajo. 3 Vse stvari so težavne: človek jih ne more razložiti z besedami. Oko se do sita ne dogleda, in uho se do sita ne nasliši. Kaj je, kar je bilo? To, kar bo. Kaj je, kar se je zgodilo? To, kar se bo zgodilo. Nič ni novega pod solncem, in nihče ne more reči: Glej, to je novo; zakaj že je bilo v vekih, ki so minuli pred nami. Ne spominjamo se več prej¬ šnjih rečij; pa tudi tistih rečij, ki bodo 1 Vendar se zdi bralcu tu in tam, kakor bi Salomon — Pridigar — dvomil o kaki resnici in je ne učil popolnem 11 trdno. Zato so razlagali že stari razlagalci take stavke na ta način, kakor da omenja Pridigar misli drugih, in sicer brezbožnih ljudij, da je torej v teh-le bukvah vsaj semtertj« nekak pogovor. — Četudi smemo po tem vzgledu razkladati nekatere stavke tudi mi, vendar se lahko držimo drugih raz¬ lagalcev, ki dobro pojasnjujejo one navidezne težave. 2 Veter piha sedaj sem, sedaj tje; vedno se obrača ali kroži.' 3 Četudi voda neprestano doteka v morje, vendar se n e razlije morje črez bregove. Iz morja se vzdigujejo oblaki, i z katerih je dež in sneg, da se ž njimi napoje studenci. Prid., pogl. 1. in 2. Vse je ničemurno. Prazna dela. 655 pozneje, se ne bodo spominjali oni, ki bodo živeli za nami. Z mnogimi vzgledi dokazuje in pojasnjuje Salomon, da so vse stvari minljive in ne obsta¬ nejo. In s temi podpira glavni stavek svojega nauka: Vse je ničemurno, prazno. Ako uči sv. Duh, da so vse stvari ničemurne, ni misel ta, da so božja dela slaba in ničeva, marveč po nauku sv. očetov je ničemurnost v tem, da: 1. ) Stvari niso stanovitne in trdne, kakor je Bog stanoviten in neizpremenljiv. Kar je danes, tega že jutri ni; kar se nam zdi trdno, to je omahljivo. Psalmist zaradi tega prav lepo stavi v nasprotje božjo neizpremenljivost in večnost z minljivostjo vseh stvarij v psalmu 101. 1 2. ) Ničemurne so potem stvari zato, ker ne morejo osrečiti človeka, čeprav v njih tako rad išče sreče, kakor bomo slišali od Pridigarja sa¬ mega. Jedino Bog more popolnoma pomiriti, za¬ dovoljiti in osrečiti naše srce. 3. ) Pa ne samo, da nas svetne stvari rade varajo, pogostoma so nam celd prilika ali povod, da grešimo. In prav zaradi tega se moramo skrbno varovati, da nam stvari niso v spotiko in da jih ne cenimo više, kakor so vredne. Pridigarje sam izkusil, kako prazne so vse stvari. Pridigarjevo prizadevanje za modrost. Jaz, Pridigar, sem bil izraelski kralj v Jeruzalemu, in sem v srcu sklenil, modro iskati in zasledovati vse, kar se zgodi pod solncem. To jako hudo opra¬ vilo je dal Bog človeškim otrokom, da se ž njim trudijo. 2 Videl sem vse, kar se godi pod solncem, in glej, vse je ničemurnost in nadloga duha. 3 Na- opačni se težko dado poboljšati, in ne¬ spametnih je brez števila. Govoril sem v svojem srcu, rekoč: Glej, visoko sem se povzdignil in presegel v modrosti vse, ki so bili pred menoj v Jeruza¬ lemu; in veliko stvarij sem preudarjal 1 Ona (dela tvojih rok) preidejo, ti pa ostaneš, in vsa se postarajo kakor oblačilo, in premeniš jih kakor ogrinjalo, in bodo premenjena; ti pa si vedno isti, in leta tvoja ne preminejo. 2 Preiskovati razne stvari in dogodke je jako hudo opravilo, kar vedo posebno tisti, ki se s tem ukvarjajo. Ven¬ dar pa podaja človeku tudi veselja, ako namreč preiskujemo resnico s pravim namenom. 3 Nadloga duha se imenuje trpljertje, težava, bridkost. in spoznal. In sem se udal s srcem (temu delu), da bi spoznal modrost in učenost, in zmoto in nespamet; in sem izprevidel, da je tudi v teh težava in nadloga duha, zato ker je v veliki mo¬ drosti velika nevolja; 1 in kdor si pri¬ dobi učenost, dobi tudi bridkost. Da bi razkazal svoj nauk, da je vse niče¬ murno, na posebno močnem vzgledu, ozrl se je Pridigar najprej na svoje prizadevanje za mo¬ drost; saj to delo bi se moralo zdeti pred vsem drugim najboljše in najvišje. Toda v tem delu je našel najprej veliko težav in nadlog: zakaj mo¬ drost ni lahka stvar in treba se je zanjo mnogo truditi. Četudi je Salomonu Bog dal modrost, vendar se je tudi sam mnogo trudil zanjo. Zlasti pa je izprevidel, da nam modrost pokaže ne samo lepe in vesele, ampak tudi žalostne in slabe stvari, ki nam vzbujajo nevoljo. In tako je popolnoma resnično, da je v večji učenosti tudi večji trud. — Sicer pa treba pripomniti, da Salomon nalašč tukaj ne omenja tega, kar nam dobrega dasta modrost in učenost — in tega je prav veliko, kakor smo slišali v „Pregovorih“. Sv. pisatelj hoče krepko pokazati, da v svetnih opravkih — tudi v najboljših in naj višji h — ni či¬ ste ali popolne zadovoljnosti ali sreče. Ko je to pokazal, razgrne nam živo sliko človeškega hrepenenja po sreči v raznoterem raz¬ veseljevanju. Razveseljevanje in uživanje je ničemurno. Poglavje 2. Rekel sem v srcu: Pojdem, da se udam nasladam, in bom užival dobrote. Pa sem videl, da je ničemurno tudi to. Napravil sem velika dela, sezidal sem si hiše in nasadil vinograde, na¬ redil sem vrtove in sadunosnike in v njih nasadil vsakovrstno drevje, in sem si napravil ribnjake, da bi namakal gozd rastočega drevja; imel sem hlapce in dekle in veliko družino, tudi goveda in velike črede ovac, večje kakor vsi, ki so bili pred menoj v Jeruzalemu; nakopičil sem si srebra in zlata, in bogastva kraljev in deželd; napravil 1 Modrost, nam pokaže ne samo vesele, ampak tudi ža¬ lostne stvari in razmere, ki nas spravijo v nevoljo. 656 Prid., pogl. 2. Bogastvo, učenost, trud — ničemurnost. sem si pevcev in pevk, in veselje člove¬ ških otrok — kozarcev in vrčev, katere rabijo, da nalivajo vino; in v blagu sem presegel vse, ki so bili pred menoj v Jeruzalemu; tudi modrost je ostala pri meni. In nobene stvari od vseh, kar so jih poželele moje oči, nisem jim odrekel, in nisem branil svojemu srcu, da ne bi uživalo vsake naslade in se radovalo v tem, kar sem bil pri¬ pravil, in to sem imel za svoj delež, da bi užival sadove svojega truda. Ko sem se pa obrnil k vsem delom, katera so bile storile moje roke, in k trudu, s katerim sem se zastonj potil, videl sem v vseh rečeh ničemurnost in nadlogo duha, in da nič ne traja pod solncem. Salomon popisuje, kako je iskal prave sreče in zadovoljnosti v uživanju in razveseljevanju. Napravil si je v obilnosti vsega, kar razveseljuje oko in srce. (Še dandanes se vidijo nad Betle¬ hemom veliki vodnjaki in se vidi kraj njegovih prekrasnih vrtov.) A ko je Salomon užival te stvari in prav preudaril, kakšno veselje ima ž njimi, videl je tudi tukaj, da se je motil, da je zastonj upal popolnega veselja, da je tako raz¬ veseljevanje prazno in človeka še rani in stori nesrečnega. Zares, uživanje človeka omami za kratek čas, a za njim ostane v srcu bridkost in nezadovoljnost. Modrost in učenost ne da stalne sreče. Obrnil sem se, da bi si ogledal mo¬ drost, in zmote in nespamet, — in sem videl sicer, da je modrost toliko pred nespametjo, kolikor se loči svetloba od temote, da so modrega človeka oči na njegovi glavi, nespametnež pa hodi v temi: in vendar sem spoznal, da je obeh konec jednak. 1 In sem si rekel v srcu: Če bo konec nespametnežev in moj jednak, kaj mi koristi, da sem se bolj trudil za modrost? In ko sem tako govoril sam s seboj, sem spoznal, da je tudi to ničemurnost. Zakaj kakor modrega, tako tudi nespametnega spo¬ min ne ostane vekomaj, in prihodnjost bo jednako vse zagrnila s pozablje- 1 Namreč po zunanje ali telesno, ker oba morata umreti. nostjo: tako umrje učeni kakor neuki. In zato se mi je gabilo živeti, ko sem videl, da je vse pod solncem slabo in vse ničemurnost in nadloga duha. Salomon v teh besedah ne zametuje modro¬ sti, ampak kaže le to, da tudi modrost ne iz¬ polni človeku vseh želja in ne da stalne sreče. Konec modrega človeka je namreč po zunanje ali telesno tak, kakoršen je nespametnega človeka: oba umrjeta. 1 A sedaj nam razkazuje še drugo, prazno pri¬ zadevanje človeško: Prazno delo je truditi se za dediča. Zopet se mi je studilo vse moje pri¬ zadevanje, s katerim sem se jako tru¬ dil pod solncem, češ, ker bom imel dediča za seboj, o katerem ne vem, ali bo moder ali nespameten, ki pa bo gospodaril črez moje delo, pri katerem sem se potil in trudil. In ali je kaj tako prazno ? Zaradi tega sem odnehal, in moje srce se je odpovedalo nadalj¬ njemu delu pod solncem. Zakaj ako kdo dela z modrostjo in učenostjo in skrbjo, in zapusti lenemu človeku to, kar je pridobil, torej je tudi to niče¬ murnost in veliko zlo. Kaj neki koristi človeku vse njegovo delo in vsa nad¬ loga duha, ki ga muči pod solncem? Vsi njegovi dnevi so polni bolečin in bridkostij, tudi po noči duh ne počiva; ali to ni ničemurnost? Ali ni boljše jesti in piti in svoji duši dati sadov svojega dela? Zares nespametno je kopičiti si bogastvo, katero potem dediči zapravijo. Zato ne more biti pravega veselja v tem, da skrbimo za naslednike, marveč le muka in trud. Tega nas lahko pre¬ pričujejo Salomonove besede. Ko pa pravi Pri' digar: Ali ni boljše jesti in piti . . ., ne smemo tako umevati teh besedij, kakor da nas vabijo, naj pustimo druge skrbi in le jemo in pijemo, temveč tako-le: Mnogo si ljudje prizadevajo, da 1 Na naslednji strani vidimo na sliki dolenji del doline ,,Jozafat“. Na levi strani se kaže ogledovalcu južnovshodm del Jeruzalema, kjer je stal nekdaj tempel; spodaj je dolina Hinom (Gč-Hinnom), na desni ima bralec južni breg Oljske gore (Goro pohujšanja, str. 643) in vas Siloo. Dolina se razteza od severa proti jugu in je v svetih zgodbah jako znamenita. Zgodbe sv. pisma I. Dolenja dolina „Jozafat“. 658 Prid., pogl. 3. in 1. Ničemurnost stvarij zaradi minljivosti. Zavist, krivice. kaj pridobe za svoje otroke, naslednike in dediče. Vendar ne vedd, kako bodo ti ravnali s pridobljenim blagom, ali ga ne bodo morda zapravili. Mnogo¬ krat tudi zapravijo dediči, kar je pridobil prednik. Ali ni torej prazno in ničemurno delo, ako se kdo preveč trudi za dediča? Boljše bi bilo, da bi si človek privoščil jedi in pijače in bi užival sad svojega dela, čeprav tudi v tem ni prave sreče. — Salomon torej primerja dve ničemurni stvari med seboj. Modre nauke izreka Salomon v naslednjem poglavju. Vse na svetu se preminja. Poglavje 3. Vse ima svoj čas, in vse pod ne¬ bom preide ob svojem času. Je čas rojstva, in čas smrti; čas, da se sadi, in čas, da se ruje, kar je bilo sajeno; je čas morjenja, in čas ozdravljanja; čas podiranja, in čas zidanja; čas jo¬ kanja, in čas smejanja; čas plakanja, in čas rajanja; čas pridobivanja, in čas zapravljanja; čas molčanja, in čas go¬ vorjenja; čas ljubezni, in čas sovraštva; čas vojske, in čas miru. Kaj ima člo¬ vek od svojega dela? 1 2 Videl sem nad¬ logo, katero je dal Bog človeškim otro¬ kom, da se ž njo mučijo. Vse naredi dobro ob svojem času; svet daje lju¬ dem, da ga preiskujejo, ne da bi našli delo, katero Bog dela od začetka pa do konca. Nobena stvar ni stanovitna, ampak traja le nekaj časa; jedno mine, in godi se drugo. Člo¬ veku nič ne ostane od njegovega dela, ker na¬ slednji čas izbriše, kar je bilo poprej. Vse mu je samo v nadlogo, ker prijetnost mu kmalu izgine, in za njo pride trpljenje. Človek tudi ne spozna božjega dela in božjih namenov, čeprav pre¬ iskuje svet in njegov red. Tako naj bi se pre¬ veril, da je nepopolno vse njegovo delo. (Le Bog sam je popoln, on je neizpremenljiv, torej se njega držimo! — ta opomin kar naravnost povzemamo iz prejšnjih besedij.) Pridigar je opazil na svetu namestu pravič¬ nosti hudobijo in krivico: torej se zanaša jedino na to, da bo naposled Bog vse sodil pravično, toliko bolj, ker po vnanje ali v telesnem oziru tudi človek mine kakor žival. 1 Kaj mu ostane, ne da bi mu prizadevalo strah in skrbi. Krivica in zavist človeška. Ganljivo nadalje govori: Poglavje 4. Obrnil sem se k drugim rečem in videl stiskanje, ki se godi pod solncem, in solze nedolžnih, in da ni nobenega tolažnika, pa da se ne morejo ustav¬ ljati njih sili, ker nimajo nobene po¬ moči. In mrtve sem štel srečnejše ka¬ kor žive; in srečnejšega mimo obeh sem imel tistega, ki še ni bil rojen, in še ni videl, kar se hudega godi pod solncem. 1 Zopet sem premišljeval vse težave ljudij in sem spoznal, da je njih trud odprt zavisti bližnjikovi; tudi v tem je torej ničemurnost in nepotrebna muka.' Človek se trudi, čeprav nikogar nima. In nadalje premišljajoč sem našel še drugo ničemurnost pod solncem. Tu je jeden in nima nobenega drugega, ne sina, ne brata, in vendar ne neha de¬ lati, in njegov pogled se ne nasiti bo¬ gastva; tudi ne premisli, da bi rekel: Za koga delam in pritrgujem dobrote svoji duši? Tudi v tem je ničemurnost in huda nadloga. Zato je bolje, da sta dva skupaj, kakor da je jeden, ker imata dobiček od svoje družbe: ako pade jeden, podpre ga drugi. Gorje samemu; zakaj ako pade, nima niko¬ gar, ki bi ga vzdignil. 3 * * * * 8 1 Pred Kristusom so narodi in njih modrijani dobro čutili, da je zemlja res solzna dolina in da življenje ponuja več bridkosti kakor pravega veselja.. Zato so semtertje izreki* stari pisatelji, da je večja sreča ne živeti kakor pa živeti. Toda Kristus nam je pokazal pravo vrednost življenja; sedaj vemo, da je življenje neizrekljiv dar božji, zakaj s tukajšnji** 1 življenjem si pridobimo — če hočemo — srečno neminljiv 0 življenje. Zato se moralno pri besedah Pridigarjevih ozirati na to, da jih je izrekel v starem zakonu in pa da nam z na¬ menom kaže slabe in žalostne strani našega življenja. 2 Da je zaradi nevoščljivosti in sovraštva naših sosedov, znancev in drugih ljudij življenje prav mnogokrat grenko, to vemo dovolj. Sv Hijeronim opisuje te besede tako-le: „ Gledal sem moč in slavo pridnih ljudij in sem videl, da je veselje tega onemu v žalost. Nevoščljivcu ne da mini ptuja sreča; komur se dobro godi, tega zalezuje zavistnež. “ 8 To je lep opomin, koliko je vreden dober tovariš, kako nevarna je samota. Seveda je tudi samota večkrat ko¬ ristna, kakor je tudi Izveličar šel v samoto, ko se je postil štirideset dnij. Prid., pogl. 5., 6. in 7. Opomini in svarila. 659 Zares, krivice, ki se gode na svetu, kažejo živo, kako je vse posvetno delo ničemurno. In nevoščljivost, ki hoče škodovati bližnjiku, kako nam uničuje zadovoljnost in veselje! Ničemurno je tudi, ako kdo dela in stiska, a nima nikomur dati in zapustiti. Kratko omenja Pridigar, da je tudi najvišja kraljevska čast večkrat nestalna in prazna. Ljud¬ stvo se naveliča jednega poglavarja in si izbere drugega. Med takim premišljevanjem pa izreka Pri¬ digar imenitne nauke: Modri opomini. Poglavje 5., G. in 7. Ako si kaj obljubil Bogu, ne obo¬ tavljaj se izpolniti; ker nevšeč mu je nezvesta in nespametna obljuba; tem¬ več dopolni, kar si obljubil: zakaj mnogo boljše je ne obljubiti, kakor obljubiti, pa obljubljenega ne dati. Sladek je počitek delavcu, naj je malo ali veliko. Ako je pa bogatin sit, ne more spati. Bogastvo je ničevo — tako nas uči Pridigar v poglavju 6., — večkrat cehi v škodo gospodar¬ jevo; včasih pa se izgubi, in sin nima nič po očetu. Nekaterikrat se je bogatin jako mučil za bogastvo, pa nima od njega nobenega dobička, ali pa je uživa ptujec; kako ničemurno je torej tudi to! Da, — pravi v poglavju 7., — ničemurno je, ako hoče kdo imeti več, kakor more rabiti. Boljše je dobro ime kakor drago mazilo, in boljši dan smrti kakor dan rojstva. 1 Boljše je iti v hišo žalosti, kakor v hišo pojedine; zakaj ona nas spo¬ minja konca vseh ljudij, in živeči misli na to, kaj bo. Boljše je jeziti se kakor smejati se 2 ; zakaj žalosten obraz posvari dušo greš¬ nikovo. Srce modrih je tam, kjer je žalost, in srce nespametnežev, kjer je veselje. Boljše je, da te modri posvari, ka¬ kor priliznjenost nespametnežev pre- 1 Ob rojstvu se človeku šele začne trpljenje, ob smrti se pa konča. 2 Jeziti se nad grehom in ga svariti je boljše kakor smejati se mu in mu potuho dajati. vari; zakaj kakor prasketanje trnja, gorečega pod piskrom, tak je smeh nespametnežev; pa tudi to je niče- murnost. Obrekovanje potare modrega, in mu podere moč srca. Boljši je konec govora kakor za¬ četek. Boljši je potrpežljivi kakor ošab¬ ni človek. Nikar se hitro ne jezi, zakaj jeza počiva v nedrijih nespametneževih. Nikar ne reci: Zakaj so neki bili prejšnji časi boljši kakor so sedanji? Zakaj nespametno je tako vprašanje. 1 Preudari dela božja, da ne more nihče poboljšati, kogar je on zavrgel. 2 Ob dobrem dnevu uživaj dobroto, in se pripravi za hudega: kakor namreč tega, tako je naredil tudi onega Bog, da se človek ne more zoper njega po pravici pritoževati. 3 Jednake nauke podaje še nadalje, opominja k modrosti in pravičnosti in svari pred zapeljivo žensko. Zapeljiva ženska. Pregledal sem v duši vse, da bi spo¬ znal modrost in da bi razumel in našel vzroke, in da bi razvidel hudobijo ne- umneževo in zmoto nespametnežev: in sem našel, da je grenkejša od smrti ženska, ki je zanka lovska, in njeno srce je mreža, in njene roke so vezi. Kdor je všeč Bogu, ji uide; kdor pa je grešnik, tega bo ujela. Glej, to sem našel, pravi Pridigar, jedno in drugo, da bi našel vzroke (vseh stvarij), katerih še išče moja duša in ni še našla. Moža (modrega) sem našel izmed tisoč jed¬ nega, ženske (modre) pa nisem izmed vseh našel nobene. Samo to sem našel, da je Bog človeka ustvaril pravičnega, pa sam se je zamotal v vprašanja brez konca. 1 Prejšnji časi niso bili boljši kakor so sedanji; vsak čas ima dovolj hudega in grenkega. 2 čudoviti so božji sklepi. Trdovratnim ljudem odtegne Bog svojo milost, zato se ne dado poboljšati, kakor Faraon, Savel, Judež. 8 Dobro in hudo prihaja iz. božje roke; ako radi sprej¬ memo dobro, zakaj bi ne sprejeli tudi kaj hudega? 42* 660 Prid., pogl. 8., 9., 10. in 11. Ničemurnost zaradi sreče. Izreki. Jako tehtne stvari razklada tukaj Pridigar; posebno o človeku nam podaje globoke nauke, katerih ni težko umeti. On hoče priti vsem stva¬ rem do dna; spoznati hoče tudi hudobije in zmote. Velika nevarnost za moža je ženska; zlasti zato, ker je ženska še bolj slaba in k nespameti na¬ gnjena kakor moški. Seveda vedno ni bilo tako. Bog je ustvaril človeka dobrega; od začetka je bil v milosti božji, pravičen in svet; toda ker je želel spoznati dobro in zlo, zamotal se je v radoved¬ nost, v nespametno preiskovanje in v zmote. Osoda dobrih in slabih. V poglavju 8. razklada Pridigar moč kraljevo, omenja, kako se godi nekaterikrat dobrim slabo, slabim dobro, in naposled pripoznava, da ne more najti pravega razloga za tako ravnanje Božje. Pa saj ne vemo, kakšni smo pred Bogom, ker (pogl. 9.) so pravični in modri in njih dela so v božjih rokah: in vendar ne ve človek, ali je vreden ljubezni ali sovraštva; temveč vse ostane negotovo za prihod¬ nost (da se razloči in določi v prihodnosti), ker se vse dogodi jednako človeku pra¬ vičnemu in krivičnemu, dobremu in slabemu, čistemu in nečistemu; onemu, ki daruje žrtve, in tistemu, ki zaničuje daritve; kakor je dobremu, tako je grešniku; kakor krivoprisežniku, tako tudi njemu, ki po pravici prisega. To je najhujše izmed vsega, kar se godi pod solncem, da se godi vsem jednako; zaradi tega se srca človeških otrok na¬ polnijo s hudobijo in zaničevanjem v svojem življenju in potem padejo v pekel. Tukajšnje življenje je nepopolno v mnogih stvareh. Zlasti je to hudo in bridko, da se godi na svetu jednako dobremu in grešnemu človeku. (Dobri človek je zaradi tega žalosten, hudobni pa ga zasmehuje, češ, kaj ti koristi tvoja pravič¬ nost, kakor so govorili trpečemu Jobu.) Šele v prihodnjem življenju se bo vsakomur odločilo za¬ služeno plačilo. Zato je res ničemurno tukajšnje življenje, in modro je, ne se meniti za te stvari in ne se žalostiti zaradi njih. Ničemurnost življenja zaradi sreče. Obrnil sem se drugam in videl pod solncem, da hitri ne dobč zmage v teku, pogumni ne v vojski, modri ne kruha, učeni ne bogastva, umetniki ne priljub¬ ljenosti; ampak vse je na času in na naključju. Človek ne ve za svoj konec, tem¬ več kakor se ribe ujemč na trnek, in ptice zadrgnejo v zanko, tako se ljudje ujemč ob nesreči, ki jih hipoma zaloti. Tudi te besede nam razgrinjajo ničevost po¬ svetnih stvarij. Za dobre uspehe ni dovolj, da je kdo sposoben in dober, ampak tudi, da je „srečen“ ali da so mu ugodne zunanje razmere. Poleg tega preži na človeka vedno nesreča, čeprav je dober in kreposten. Seveda vlada tudi v teh stvareh božja previdnost, vendar nam kažejo, da je vse posvetno nepopolno in se bo dopolnilo šele v večnosti. Izreki Pridigarjevi. Nato beremo v poglavju 10. in 11. razne iz¬ reke kakor v „Pregovorih“, n. pr.: Kdor jamo koplje, pade sam vanjo ; in kdor predira ograjo, njega piči gad. Gorje ti, dežela, katere kralj je otrok in katere prvaki popivajo zjutraj! Kadar so oblaki polni, razlijejo dež na zemljo. Ako pade drevo proti jugu ali proti severu, kamorkoli pade, tam obleži. 1 Kdor (samo) na veter gleda, ne seje; in kdor na oblake pazi, nikdar ne žanje. Zjutraj sejaj svoje seme, in zvečer ne odnehaj s svojo roko, ker ne veš, kaj bolje zraste, to ali ono: in če oboje skupaj zraste, je tem bolje. Vzemi ne volj o (otožnost) iz svojega srca in odpravi hudo (bolečino) od svo¬ jega telesa, zakaj mladost in nasladnost (prijetno življenje) sta ničemurna (minljiva)- Pridigarjevi glavni nauki. Naposled podaje v poglavju 12. resnobne res¬ nice, katere nas spominjajo — večnosti, ki je ravno nasprotna minljivim zemskim razmeram. 2 1 Tako je tudi s človekom: Kakoršen je ob smrti, ah pravičen ali grešen, tak ostane vso večnost. 2 Slika, ki jo vidimo na naslednji strani, nam kaže del jutrovega brega doline „Jozafat“ z dvema starima spomini' koma: „Jakopovo votlino 11 v sredi podobe in ,,Zaharijevo pl; ramido“ na desni; spodaj pa so judovski nagrobni kameni iz sedanje dobe. Ne da se trdno določiti, kdaj so izsekali te votline. — Ravno v tej vrsti je tudi „Absalomov spominik"- (Glej str. 453). I Grobni spominiki v ,Jozafat“. 662 Prid., pogl. 12. Glavni nauki pridigarjevi. Visoka pesem. Spominjaj se Stvarnika v dnevih svoje mladosti, predno pride čas nadloge in se približajo leta, o katerih porečeš: niso mi všeč; 1 ... zakaj človek pojde v svoj dom, kjer bo vekomaj ostal, in plaka- joči bodo okrog hodili po ulicah, . . . predno se utrga vrvica (življenja) ... in se povrne prah v svojo zemljo, odkoder je, in gre duh nazaj k Bogu, ki ga je dal. 2 S tem nas opominja, naj mislimo na Boga in na božje stvari še v svojih krepkih letih, ne pa v slabotni in nadložni starosti ali ob smrti. Ker so te besede tako tehtne, čitamo in slišimo jih prav pogostoma v krščanskih opominih. Ničemurnost in ničemurnost, rekel je Pridigar, in vse je ničemurnost. In ker je bil Pridigar jako moder, učil je ljudstvo in pripovedoval, kar je bil storil; in je premišljeval in sestavil veliko izrekov. Iskal je koristnih be¬ sedij in zapisal jako prave govore in polne resnice. Besede modrih so kakor bodala in kakor globoko zabiti žreblji; jeden pa¬ stir (Bog) jih je dal po razumnosti uče¬ nikov. 3 Moj sin, ne išči več kakor te. Ko bi hotel več bukev delati, bi ne bilo konca; in pogostoma premišljevati, to je telesu nadloga. 4 Čujmo vsi skupaj konec govora: Boga se boj in drži njegove za¬ povedi, zakaj to je ves človek; 5 in vse, karkoli se zgodi, (če je še tako 1 Taka so leta starosti, ker so nadležna. ’ Cisto jasno uči tukaj Pridigar, da ima človek duha ali dušo, ki ne umrje, ampak se povrne k Bogu, ki jo je ustvaril. Zatorej je duša po njegovem nauku neumrljiva. Kako napačno podtikajo nekateri Pridigarju misel, da je po smrti človek kakor žival! 3 Kakor se bodala in žreblji zapičijo globoko, tako se¬ žejo globoko v dušo tudi modri nauki. Pastir je Bog, ki je najvišji učenik. Pa tudi preroki in učeniki, katere Bog po¬ šilja, so pastirji svojemu ljudstvu. 4 Ne išči več kakor te — namreč učenike. S tem opominja Pridigar svojega poslušalca, naj se drži samo svojih pravih učiteljev in njih naukov. —■ Ko bi hotel več bukev delati .... ko bi hotel o isti stvari pisati še več, bi mi ne zmanjkalo besedij, pa bi mi nič ne koristilo. Veliko stvarij vedeti ni nikakor človeku toliko v prid, kakor manj naukov dobro in do dna umeti, ker to ima moč do srca in do volje. 5 To je ves človek: to je pravi in pravični človek, ka- koršen mora biti. skrito,) bodisi dobro, bodisi slabo, bo Gospod pripravil v sodbo. Tako se konča z najimenitnejšim naukom ta imenitna knjiga, ki je polna modrosti in človeku razkazuje življenje v pravi podobi. Prazne so vse stvari in goljufive, ako jih človek ljubi zaradi njih samih; vse morajo voditi k Stvarniku, ki jih je na¬ redil. Nesrečen, kdor se da zapeljati ničemurnosti; srečen pa, kdor jo prav spoznava in se ne da zmo¬ titi, ako trdno gleda na Boga in na večnost. III. Visoka pesem. Uvod. Najveličastnejša Salomonova knjiga je nje¬ gova Visoka pesem. Beseda „Visoka“ naznanja, da pesem ni navadna pesem, temveč vzvišena in veličastna pesem. Po hebrejskem izrazu se ime¬ nuje „Pesem pesmij“, kar pomenja najlepšo in najvišjo med pesmimi. Pomniti moramo tudi, da je v tej knjigi res pesem, torej tak izdelek, ki se poje, ki pa ima tudi druge pesniške posebno¬ sti, o kakoršnih smo že govorili. Zares je beseda v tej knjigi jako lepa in vzvišena, polna podob in druge pesniške krasote; govor je neizrekljivo mil, vendar živahen. Ozrimo se na vsebino! Kaj pa opeva Visoka pesem? Opeva ljubezen ženina in neveste, Salomona in Sulamite. Ker se ljubita, hrepenita drug po drugem, hvalita si lepe lastnosti in se veselita, ko se snideta. Vsa pesem je sestavljena iz takih govorov, dejanja pa je jako malo. Če torej povrh pogledamo to pesem, zdi se nam nekaka ljubavna pesem. Ako pa natančno čitamo in premišljujemo posamezne vrste in potem celo pesem, izprevidimo, da to nikakor ni lj u ' bavna pesem, ampak vse kaj drugega. Sploh ni¬ mamo vzgledov, da bi bile pri Izraelcih v navadi take pesmi, zlasti pa ne v sv. pismu. Zato moramo reči jedino le to, da je ta p e ' sem inorečje (alegorija), to je: v čutnih besedah in spisih se nam opisuje nekaj duhovnega, duš¬ nega. Jedino tako moramo razlagati to pesem, ker le tako so jo razlagali že Judje, tako jo j e vedno umevala in razlagala sv. katoliška cerkev. Ako se sedaj vprašamo, koga pomenja neki že¬ nin in koga pomenja ljubljena nevesta v tej pesmi, povemo lahko ob kratkem. Ženin je Bog 1 Ko je krivoverni Teodor iz Mopsuestije trdil, da J® Visoka pesem samo ljubavna pesem, je to razlago ziivrg® 1 peti cerkveni zbor (v Carigradu) 1. 553, Visoka pesem: pomen. 663 sam, a nevesta je človeška narava in posebej še duša. Vemo, da Bog ljubi človeški rod, in v tej ljubezni je sklenil odrešiti ga od greha. Ve¬ selje ima nad človeškimi otroki in želi prebivati pri njih. Žal, da je večji del človeštva zavrgel pravega Boga in taval v temoti za grdimi maliki. A Bog si je izbral jedno ljudstvo, namreč izrael¬ sko, da mu je izkazoval posebno ljubezen in da je je pripravljal za odrešenje vesoljnega človeštva. Zato so učili Judje, da kaže Visoka pesem lju¬ bezen Božjo do cerkve starega zakona ali do izvoljenega ljudstva. Ta razlaga je pri¬ merna, zakaj sv. pismo samo nam opisuje neka- terikrat ljubeznipolno zvezo med Bogom in iz¬ voljenim ljudstvom v podobi zakonske zveze med možem in ženo. Nezvestobo izraelskega ljudstva in njegovo malikovanje imenuje Bog prešeštvova- nje. — Toda stari zakon je trajal le nekaj časa in je pripravljal izraelsko ljudstvo za učlovečenje Simi Božjega ali večne Modrosti in s tem za od¬ rešenje vsega človeškega rodii. Bog sam, druga božja oseba, Sin Božji, je hotel vzeti nase našo človeško naravo in tako biti nam jednak v vseh rečeh. Zato rečemo po pravici, da opeva Visoka pesem tisto ljubezen, katero ima večni Sin do človeške narave, s katero se je sklenil najtesneje. In ker je vzel človeško naravo iz bla¬ žene in najčistejše device Marije, zato je imel najčistejšo ljubezen tudi do nje, svoje de¬ viške matere. — Kar smo rekli o izvoljenem ljudstvu v starem zakonu, to velja še veliko bolj o izvoljenem ali odrešenem ljudstvu novega zakona, katero je njegova cerkev. Da, sveta cerkev je nevesta Kristusova, katero si je pri¬ dobil za bogato ceno, katero je storil vso lepo s svojo krvjo. 1 In to cerkev ljubi, kakor ljubi mož svojo ženo, in med njima je najtrdnejša, naj¬ ljubeznivejša vez ob jednem. — In naposled Ij ub i Kristus tudi vsako odrešeno in očiščeno dušo kot svojo nevesto, saj je po milosti ž njo sklenjen ozko in v najživejši ljubezni. Kako hrepeni naš nebeški ženin po naši pravi in popolni ljubezni! Pa tudi pravična duša koprni v najgorkejši lju¬ bezni kakor zvesta nevesta po svojem ljubem ženinu Kristusu. Saj občuduje v njem njegovo 1 Sv. Pavel piše Efežanom (5, 25—27): Možje, ljubite svoje žene, kakor je tudi Kristus cerkev ljubil, in sam sebe zanjo dal, da bi jo posvetil, ker jo je očistil* v kopeli vode z besedo življenja, da bi napravil sam sebi častito cerkev, katera nima ne madeža, ne grbe, ali kaj drugega takega, temveč da je sveta in neomadežana. neomahljivo ljubezen do nas ubogih zemljanov, občuduje njegovo trpljenje in bridko smrt, nje¬ govo veličastvo, katero si je pridobil na križu, zamaknjena je v njegovo popolno lepoto in neče poznati nič drugega kakor le njega. Pa tudi Kristus poznava in občuduje lepoto očiščene duše, ki je v posvečujoči milosti božji, zakaj zares v celem stvarstvu ni nič lepšega, kakor je taka duša. Ako dobro preudarimo prelepi 44. psalm in premislimo njegov pomen (glej Zgodbe str. 516— 518), umevamo tem bolje našo Visoko pesem, ki je zares v pravem pomenu pesem ljubezni božje. Iz tega smo izprevideli, da pač ni lahko raz¬ lagati v posameznih delih te pesmi, ker je pomen tako bogat in vzvišen; vsi razlagalci priznavajo velike težave. Sv. Tomaž Akvinski, ta veliki in angelski bogoslovec, se je lotil Visoke pesmi šele ob koncu svojega življenja. Tudi to knjigo bomo podali bralcem po nje¬ nih najlepših mislih in naukih in jo razložili. Dobro jo morejo umeti in vso njeno moč spoznati le popolne duše, katerim ljubezen do Boga in Kristusa ni prazna beseda. Pri Judih ni smel Visoke pesmi nihče citati pred 30. letom svoje starosti — pač zato, ker je treba verniku prave resnobe in zrele umnosti, da s pridom bere ta veličastni spev božji. Sv. cerkev rabi pogostoma posamezne oddelke iz Visoke pesmi, posebno ob praznikih in v opra¬ vilu Matere Božje, svetih devic in žen. Kako da so posamezni kosi in deli med seboj sklenjeni, to ni lahko povedati. Po nekem uče¬ nem pisatelju (Kaulenu) bi se dala vsa pesem razložiti tako-le: 1 Nevesta naznani najprej hčeram jeruzalem¬ skim, da ljubi ženina, kralja. Te jo napotijo, naj gre na pašnjo, kjer ga bo srečala. Res se srečata tukaj ženin in nevesta vsa radostna in drug proti drugemu opevata svojo ljubezen. Potem zadremlje nevesta, in prelepe podobe se ji stavijo pred dušo. 2 V sanjah ji je, kakor da bi hitela skozi mesto iskat ženina. In on pride v kraljevskem blišču, pa je neče vzbuditi. Sama se dvigne s hrepene¬ njem: on jo vidi in ona občuduje njegovo krasoto. Tudi ženin je ves prevzet od njene lepote, da jo 1 Seveda je to samo njegova misel; da se vrsta posa¬ meznih dejanj in govorov sestaviti tudi drugače. 2 To se da razlagati tudi kot drug dogodek, ne kot sanje. Ni nam treba umevati pesmi tako, kakor da se vrsti V časnem redu vse, kar se tukaj opeva. Pevec je lahko po¬ segel tudi nazaj v prejšnji čas. Vis. pes. 1, 4—13. Pesem neveste. (364 opeva v vzvišenih besedah. Povabi ga nevesta k sebi, in on je presrečen, ker je nevesta njegova. — Nadalje opeva ženin, kako je po noči želel k ne¬ vesti, ki ga pa ni hotela sprejeti; ko mu je odprla, odšel je ženin. Nevesta pohiti po mestu, da bi ga našla. Dobe jo čuvaji, ki jo zaničujejo in tepejo; naposled jo najdejo jeruzalemske hčere, katerim ona opiše lepoto ženinovo. Ko ga hoče poiskati na vrtu, pride on sam in zapoje o njeni lepoti. Nato se nam zopet kaže drug prizor. Nevesta hoče v svoj vrt, kar sreča imenitnega meščana in želi zbežati. A mož ji zastopi pot, in čeprav se ona brani, mora poslušati njegove priliznjene besede, dokler mu ne pove svoje zvestobe do že¬ nina. Pride domov, hrepeni po ženinu, dokler ta ne pride in si ne zatrdita medsebojne zvestobe. Pove tudi ženinu, kako so sklenili o njej njeni bratje, da bi dobili zanjo ženitno odkupnino, ako ostane nedolžna. Salomon hoče zanjo dati vino¬ grad, a bratje vzamejo samo jeden del. Vesel jo vnema ženin, naj poje bratom o njeni ljubezni, toda ona hoče rajša sama ž njim zbežati in bi¬ vati na samotni gori. Iz te vrste raznih pesniških mislij povzemimo tukaj take, ki so ob jednem lepe in lahko umevne. Poglavj e 1. Nevesta: Črna sem, toda lepa, hčere jeruzalemske, kakor šotori kedarski, 1 kakor preproge Salomonove. Nikar me ne glejte, ker sem zagorela, zakaj soln- ce me je opalilo. Sinovi moje matere so se grozili zoper mene, postavili so me za varihinjo v vinogradih: pa svo¬ jega vinograda nisem varovala. Nevesta pripoveduje o sebi hčeram jeruza¬ lemskim, da je zagorele polti, ker je živela in delala na solncu, toda lepa, kakor najlepši pa¬ stirski šotori in preproge Salomonove. Njeni bratje, ki so jo varovali, so ji bili sovražni in niso marali za njeno možitev; postavili so jo v vinograd, da bi ga varovala; a ona ga ni varo¬ vala, ker je hrepenela le po ženinu. Lep pomen je v teh besedah, ako se ozremo na dušo, ki ima za ženina Kristusa. Črna barva od pekočega solnca pomenja trpljenje, zatajeva¬ nje počutkov; lepota pa je notranja lepota v mi¬ losti božji. Bratje — ljudje — so duši in njeni božji ljubezni nasprotni, a ona jih ne sluša, mar¬ več išče ženina in kliče: Povej mi ti, katerega ljubi moja duša, kje paseš, kje počivaš opoldne, da ne začnem begati za čredami tvojih tovarišev. 2 Kadar je kralj pri svoji gostiji, daje svoj duh moja narda. 3 Moj ljubi mi je šopek mire, ki počiva v mojih nedrijah. Moj ljubi je grozd ciperski iz vinograda engadiskega. 4 1 Kedarci so pastirski narod iz rodu Izmaelovega. Pa¬ stirji in pastirski rodovi v onih krajih (Beduini) imajo še dan¬ danes s kožami pokrite črne šotore. 2 Ženin v Visoki pesmi se nam kaže tukaj pastirja, drugod kralja. Že iz tega menjavanja se vidi, da je pravi pomen te pesmi le duhovni. Zakaj ohoje ob jednem ni bil ženin: pravi kralj, ki bi vladal ljudstvo, in pastir, ki hiti zil čredami in opoldne počiva med drugimi pastirji. 8 Narda je zelišče za dišeče olje. Tu pomenja dišavo. 4 Ženske na jutrovem so rade nosile dišeč šopek na prsih, kakor imajo sploh jutrovci jako radi dišave. Mira, ki močno in prijetno diši, je malo drevo, ki daje od sebe smol¬ nat sok. Ta sok, ki se strdi, so rabili tudi za maziljenje in pripravljanje mrličev, da niso strohneli. Tako je mira po¬ doba prijetnosti, podoba lepih čednostij, pa tudi podoba smrti, mrtvenja in zatajevanja, katera se ne da ločiti od prave lju¬ bezni božje. Ciper je drevo, ki ima grozdnato, jako vonjavo cvetje. Raste v sveti deželi; posebno lep je bil v gorki m rodovitni engadiski dolini, kjer je rastel v ondotnih vino¬ gradih. (Prim. Jeruzalemski romar, str. 221.) Vis. pes. 2, 10—13; 3, 2. Hrepenenje nevestino. 665 Nevesta hrepeni po že¬ ninu in hoče za njim. Z le¬ pimi primera¬ mi kaže svojo ljubezen. Lju¬ beča duša tako hrepeni za ne¬ beškim ženi¬ nom, čigar lju¬ bezen nam včasih pripra¬ vi bridkost, ker moramo zanj trpeti, a drugič nas zo¬ pet potolaži z veseljem. V podob¬ nem pomenu in s prelepimi besedami pri¬ poveduje nevesta: Okolica engadiska. Poglavje 2. Glej, moj ljubi mi govori: Vstani, hiti, prijateljica moja, golobica moja, lepa moja, in pridi! Ker zima je že prešla, prenehal je dež in se umaknil. Cvetlice so se prikazale v naši deželi, čas za obrezovanje je prišel, glas grlice se je začul v naši deželi; figa je obro¬ dila svoj sad; cvetoči vinogradi duhte svojo vonjavo. Vstani, prijateljica moja, zala moja, in pridi! Po zimi mnogo dežuje v sveti deželi. Sušca meseca poneha veliko deževje, gorke sape zapih- Ijajo, in nagloma je vse v cvetju. Kmalu tudi že dozoreva sad, žito, prve smokve itd. Ta prelepi čas opeva tudi naša pesem, ozira se pa na lepi čas v duhovnem pomenu. Kristus je prišel na svet in v sveti ljubezni ustanovil svojo cerkev iz vernikov. To hrepene¬ nje nebeškega ženina po nevesti — sveti cerkvi, po izveličanju naših duš in po naši ljubezni do njega naznanjajo prejšnje besede. Dokler smo v vezčh greha in slabega nagnjenja, smo- kakor ob zimskem času zaprti v tesno stanovanje. V starem zakonu je bilo judovsko ljudstvo kakor tudi vse I človeštvo uklenjeno v sužnjosti greha in hudob¬ nega duha. Toda prišel je Odrešenik na svet in naznanil, da se je približalo nebeško kraljestvo, da je prišel čas milosti, v katerem lahko rodimo dobre sadove pokore in dobrih del in dajemo od sebe dober duh lepih vzgledov, poštenosti in pra¬ vičnosti. In posamezne duše vedno kliče ljubi naš ženin, naj zapustimo tesnobo slabega ali mlač¬ nega življenja, naj gremo pod milo nebo božje milosti, kjer nas vse vabi k pravemu veselju v živi ljubezni do Izveličarja. Da tako prav raz¬ lagamo, vidimo v prelepih besedah Izveličarjevih v Skrivnem razodenju: 1 Glej, stojim pri vratih in trkam; ako kdo moj glas posluša in mi vrata odpre, pojdem noter k njemu, in hom ž njim ve¬ čerjal in on z menoj. — Tudi na Sina Božjega in na našo naravo, katero je nase vzel, dajo se obračati omenjene besede ženinove. Nato naznanja nevesta svoje hrepenenje po ženinu, pa v drugačni podobi: Poglavje 3. Vstala in šla bom po mestu, po cestah in ulicah bom iskala njega, ki ga ljubi moja duša. 1 Skr. razod. 3, 20. 666 Vis. pes. 3, 2—11. Nevesta poveličuje ženina. Iskala sem ga, pa ga nisem našla. Našli so me čuvaji, ki čuvajo mesto (in sem jih poprašala): Ali ste videli njega, ki ga ljubi moja duša? vstane, da najde Jezusa. Najde ga, oklene se ga in trdno sklene, da ga ne bo več izpustila, t. j. ne več žalila ga z grehom. A nevesta, ki je vsa blažena pri svojem že- Ko sem odšla mimo njih, našla sem njega, ki ga ljubi moja duša; prijela sem ga, in ga ne izpustim, dokler ga ne popeljem v hišo svoje matere. Te besede lahko umevamo o ljubezni svete ninu, vabi hčere jeruzalemske, naj pogledajo že¬ nina, kako je pripravljen za ženitveni dan: Pridite ven in poglejte, hčere sijon- ske, kralja Salomona s krono, s katero ga je kronala njegova mati na dan cerkve do Kristusa in o ljubezni Matere Božje njegove zaroke in na dan veselja za Vedno zeleno košato drevo v sv. deželi. Božji Sin je prišel na svet in vzel nase našo naravo; tako se je zaročil s svojo nevesto. Združil se je pa tudi s svojo cerkvijo, katero je usta¬ novil, očistil in posvetil s svojo krvjo. V njegovi cerkvi so njegovi ljubljenci vsi ti- sti, ki žive P° milosti božji pra- vično; čim večja je njihova sve¬ tost, tem bolj so mu dragi. Ti pravični njegovi učenci so njegovo veselje, so njego- va hrona, kakor imenuje tudi SV. Pavel svoje zve¬ ste učence inver- njegovo srce! do svojega nebeškega sina, katerega je spočela nike. 1 Sv. Janez in rodila; posebno lepo pa se dado razlagati te besede o krščanski pravični duši, ali tudi o grešni duši, ki se hoče v pokori spraviti z Bogom. Pra¬ vična duša pride včasih v suhoto ali v srčne brid¬ kosti in je kakor zapuščena, kakor v nočni temoti. Pa hrepeneče išče svojega tolažnika, vpraša ljudi (duhovnega vodnika, izpovednika) in kmalu najde IzveliČarja, ker seji sam prikaže, dajo pokrepča. In duša je vsa vesela in se utrdi v dobrih skle¬ pih. — Ako je duša v grehu, kakor je bila sv. Marija Magdalena, in jo zadene klic božji, tudi od križa, ki je razlagal poln svete ljubezni t° Visoko pesem, govori o trojni kroni ali trojnem vencu, ki je na ženinovi glavi. Jedna krona j e iz najlepših cvetlic vseh svetih devic; druga je iz svetlih in blestečih cvetk svetih učeni' kov, in tretja krona je iz rdečih cvetk svetih mučencev. Zares, te izvoljene duše so P re ' lepa krona našega božjega ženina, in ta krona nas mika in vabi, kadar se ga ogledujemo, da se tudi sami oklenemo tega prelepega nebeškega 1 Fil. 4, 1. Vis. pes. 4, 1. 12; 5, 1—17. Ženin. Nevestino iskanje. 667 kralja, ker s tem bomo tudi mi v njegovem vencu. — Po vzgledu sv. očetov pa umeva sv. cerkev (n. pr. v opravilu na praznik trnjeve krone) to krono tudi kot trnjevo krono trpečega Jezusa, s katero ga je na dan njegove smrti kronala njegova mati, to je: judovska cerkev ali srenja. Ta krona je bila zanj sicer pred Judi sramotilna, in hčere sijonske so se morale nad njo zgroziti, toda po prestanem trpljenju mu je bila najčastit- ijivejša krona njegove poveličane človeške narave. Kako bogat, kako lep, kako prikladen pomen! Poglavje 4. Ženin je vreden vse ljubezni, ker je tako lep in blag, pa tudi nevesta je nad vse lepa. Ženin opeva v mnogih primerah (v poglavju 4.) njeno lepoto, začenši klicati: Kako lepa si, pri¬ jateljica moja, kako lepa si! A ko jo je primerjal z mnogimi lepimi stvarmi, zakliče še jedenkrat: Pš« lepa si, prijateljica moja, in madeža ni na Vsa čista in polna milosti je bila človeška narava Kristusova, katero je sprejel Sin Božji; vsa lepa in čista je Marija, iz katere je sprejel Sin Božji človeško telo, in celd brez madeža izvir¬ nega greha je spočeta; pa tudi duša je vsa lepa, kadar se je prerodila in prenovila v sv. krstu ali v sv. pokori, in zato je vredna ljubezni božje. Med drugimi lepimi imeni ji pravi ženin tudi: Zaprt vrt si, sestra, moja nevesta, zaprt vrt, za¬ pečaten studenec. Kralj Salomon si je napravil ne daleč od Betlehema prelepe vrtove; blizu ondi je v zemlji tudi dober .studenec, ki se je imenoval zapečateni studenec. 1 Ako obračamo te besede na Marijo, oznanjajo nam njeno čednost, zlasti njeno čistost, katera je bila zavarovana z milostjo božjo kakor dobro obzidan vrt. Ako se pa oziramo na Daše duše, ki so neveste Kristusove, velja tudi nam l a primera prav dobro. Tudi naša duša mora biti grajen vrt, da ga ne razdene sovražnik, in zape¬ čaten ali zaprt studenec, da nam nihče ne skali čiste vode Bogu prijetnih mislij in dobrih sklepov. Ljubeznivo se vabita ženin in nevesta v svoj V1 't> uživat njegovih prijetnosti). Poglavje 5. Nevesta: Moj ljubi naj pride v svoj Vr t in naj je sadež svojih jabolk. Ženin: Prišel sem v svoj vrt, sestra, ne vesta moja, potrgal sem svojo mir o 1 Prim. Jeruzalemski romar, str. 193 in 194. s svojimi dišavami; jedel sem sat s svojim medom, pil sem vino s svojim mlekom; jejte, prijatelji, in pijte, in se opijanite, predragi! Ni težko spoznati, da tukaj drug drugega vabita k veselju, ker sta se sešla. Lepi in bogati vrt je podoba nebeških darov; v ljubezni božji jih uživamo. Prej smo čuli iz Skrivnega razodenja, kako naš ženin trka na naše srce in želi, da bi mu odprli. Kdor mu odpre, k temu pride in pri tem večerja. Da bi mi vselej radi odprli Jezusu svoje srce in se radovali njegove pričujočnosti! Da bi tudi mi po njem tako koprneli kakor ne¬ vesta, ki pravi nadalje: Jaz spim, pa moje srce čuje. Telesno spava, toda njeno hrepenenje ne miruje, kakor nam tudi v spanju neprenehoma bije srce. V višjem pomenu nam kažejo te besede podobo Bogu udane duše, ki miruje od svetnih opravkov, pa je tem bolj zatopljena v premišlje¬ vanje nebeških stvarij. Čujmo tudi, kako opeva nevesta svoje iskanje: Iskala sem, pa ga nisem našla; kli¬ cala sem, pa mi ni odgovoril. Našli so me čuvaji, ki hodijo po mestu: udarili so me in me ranili; čuvaji zidovja so mi vzeli moj plašč. Rotim vas, hčere jeruzalemske, če najdete mojega ljubega, povejte mu, da medlim od ljubezni. Kakšen je tvoj ljubi izmed ljubljen¬ cev, o najlepša med ženami? Kakšen je tvoj ljubi izmed ljubljencev, ker si nas tako zarotila? Moj ljubi je bel in rdeč, izbran iz¬ med tisoč. Njegova glava je najboljše zlato; njegovi lasje so kakor palmovi vrhovi, črni kakor vran. Njegove oči so kakor golobi ob potokih voda . . . Njegova lica so kakor gredice dišav, ki so jih posejali dišavarji. Njegove ustnice so kakor lilije, iz katerih se cedi najboljša mira. . . . Kam je šel tvoj ljubi, o najlepša med ženami, in ga bomo iskale s teboj ? V duhovnem pomenu se nam tukaj razodeva hrepenenje duše po Izveličarju. Duša, ki ga išče, zadene večkrat na nasprotnike, pride v nevarno¬ sti in težave, kjer mora marsikaj pretrpeti. A najde tudi duše, ki ji pomagajo iskati ženina, po- 668 Vis. pes. 6, 9. Veličastvo neveste. magajo napredovati na poti izveličanja. Da ne¬ vesta vsa vneta opisuje lepoto ženinovo, to po- menja, kako se pravi ljubitelj Jezusov zatopi v premišljevanje njegove lepote, kako pozna vse njegove vrline in kreposti. Prave ljubezni nima duša, ki se ne potrudi, da bi spoznala božjo in človeško naravo našega Gospoda, ki sta združeni v jedni osebi; ki ne mara ogledati si, kolika le- Kdo je tista, ki prihaja kakor vsha- jajoča zarja, lepa kakor luna, izbrana kakor solnce, strašna kakor urejena vojna vrsta? Ne samo lepa je nevesta, ampak tudi močna. Primerno je oboje sv. cerkvi, kije lepa in močna; vshajala je polagoma kakor zarja in se vzdignila do popolne svetlobe in moči. Pa primerno je to tudi Nevesta počiva pri svojem Božjem ženinu. pota je v človeški naravi njegovi: kolika v spo¬ znanju njegovem, kolika svetost je v njegovi volji, kolika lepota naposled tudi na njegovem telesu. Zares je on izbran ne samo izmed tisoč, temveč izmed vseh drugih. Poglavje 6. V naslednjem poglavju 6. zopet opeva ženin lepoto nevestino. Med drugim pravi: vsaki posamezni duši, ki polagoma raste v čedno¬ stih, dokler ne pride do popolne svetosti. Naj¬ lepše seveda se prilega ta hvala devici Mariji. Sv. cerkev jo tudi obrača na Marijo in s tem naznanja njene prelepe čednosti, njeno čudovito krasoto m mogočnost, katero ima od Boga. Da, strašna je Marija hudobnim duhovom, katere je premagala kakor močna in dobro urejena vojna, saj je ona temu staremu sovražniku človeškemu strla glavo. Vis. pes. 7, 10; 8, 6. 7. Hvala neveste in nebeške ljubezni. 669 Poglavje 7. Lahko umevamo, da Visoka pesem največ opeva lepoto ljubljenih oseb. Saj ta lepota vzbuja in utrjuje ljubezen. Tudi v predzadnjem poglavju (L) opeva ženin lepoto nevestino. Ta zunanja le¬ pota je samo podoba resnične notranje lepote, ^■ko to imamo, smemo tudi mi reči z nevesto: Jaz sem svojega ljubega, in on 'hrepeni po meni, je: jaz nisem nikogar drugega kakor ženinova, Ou je pa tudi le moj, njegovo srce se obrača le k meni. Poglavje 8. S prelepim načinom se končava v poglavju 8. naša pesem: poveličuje namreč ljubezen. Nevesta želi, da bi bila sklenjena z ženinom, ženin pa Arabski pečatni prstan. rahlo prosi, naj nihče ne moti ne¬ veste, ko je kakor v spanju za¬ maknjena v svojega lju¬ bega; po¬ tem slavi nevesto in si želi njene ljubezni: Deni me kot pečat na svoje srce, kot pečat na svojo roko; zakaj lju- be zen je močna kakor smrt, go- r pčnost je trda kakor peklo, n jene svetilke so od svetlega ognja in Plamena. Obilne vode ne morejo Pogasiti ljubezni, in potoki je ne Poplavijo; ko bi dal človek vse lr Oetje svoje hiše za ljubezen, d e 1 o se mu bo kakor nič (kakor bl ne bil nič dal). S temi veličastnimi besedami nam naznanja Sv - Duh nepremagljivo moč prave ljubezni in n .]eno ceno. Ženin prosi nevesto, naj ga popol- noiiia ljubi. Kot pečat deti na svoje srce, na svojo r dko — kar j e p 0 š e gi jutrovcev — to pomenja ^eti kaj vedno v mislih in pred očmi. Ljubezen D močna, da se ne da premagati ali oplašiti od s mrti; gorečnost ali goreča ljubezen je tako trdna, a ne izpusti tega, kar je poprijela, kakor tudi grob ali peklo ne izpusti svoje žrtve. Žar prave ljubezni je kakor ogenj in plamen; nobena sila je ne premaga. Njena vrednost ali cena je pa tolika, da bi se človeku zdelo premalo in kakor nič, tudi ko bi dal vse svoje premoženje zanjo. Kdo ne ve, da je Kristus pokazal najlepše to veliko moč svoje ljubezni do nas? On nas je imel v srcu, imel nas je pred očmi; iz ljubezni do nas je šel v smrt, stopil v grob in šel pred peklo; nobena sovražna moč ni premagala te lju¬ bezni; dal je cel 6 svoje življenje (ki je najdrago¬ cenejša stvar), da bi nam izkazal ljubezen svojo in nas pridobil zase. Kakor pa velja to o Kristusu, tako velja, čeprav ne popolno, tudi o pravičnih in ljubečih dušah. Mučeniki, spoznavalci in device so ljubili Kristusa do smrti in se niso dali od nobene sile premagati, da bi mu ne bili zvesti. V tem zmislu piše sv. Pavel: 1 Kdo nas bo ločil od ljubezni Kri¬ stusove ? Ali nadloga ? ali stiska ? ali lakota ? ali nagota? ali nevarnost ? ali preganjanje? ali meč? . . . Pri vsem tem premagamo zaradi njega, kateri nas je ljubil. Svest sem si namreč, da ne smrt, ne življenje, ne angeli, ne poglavarstva, ne oblasti, ne sedanje, ne prihodnje, ne moč, ne visokost, ne globočina, ne druga stvar nas ne bo mogla ločiti od ljubezni božje, kije v Kristusu Jezusu, Gospodu našem. V drugem pismu 2 zatrjuje sv. Pavel, da je zaradi Kristusa vse izgubil in ima za blato, da pridobi Kristusa in ostane v njegovi ljubezni. Tako nam apostol s svojim vzgledom pojasnjuje besede Visoke pesmi. Naposled omenja nevesta še, kako so bratje o njej sklepali, kako je bila zvesta ženinu in kako želi ž njim zbežati na duh teče gore, torej v prijetno samoto. — Tudi duša se mora tako povzdigniti na višavo lepih čednostij, da je lahko sama združena s svojim ženinom. * * * Veličastno done besede te lepe in ob jednem za nas vspodbudne pesmi. Le ljubezen božja nas more popolnoma osrečiti, zato nam bodi prva skrb, da si jo pridobimo, ako je nimamo. Sami se pre¬ pričajmo, da je božja ljubezen slajša kakor vse na svetu! 1 Rinalj. 8, 35—39. 2 Filip' 3, 8. 670 III. Kralj. 12, 1—8. Zbor Izraelcev v Sihem. V. oddelek. Zgodbe kraljev do asirske sužnjosti. Ker je kralj David zvesto služil Bogu, raz¬ širil in utrdil je moč svojega kraljestva. Kralj Salomon je dokončal še to, kar ni bilo dano Da¬ vidu: sezidal je tempel in tako postavil vrlini ali sklepni kamen na hišo božjega kraljestva. Lepo je Salomon začel, slabo je končal. Ko bi se bil držal Boga, ohranil bi bil tudi Bog njegovo ve¬ liko kraljestvo in mu dal moč in slavo. Ker je pa kralj zapustil pot modrosti in se udal maliko¬ vanju, zapustil ga je tudi Gospod, čeprav ne po¬ polnoma, in vzbudil zoper njega sovražnike. Vendar Salomonu ni odvzel kraljestva; to se je zgodilo šele njegovemu sinu Roboamu. Pod Salomonom se je ta velika izprememba samo pri¬ pravila. Ljudstvo je bilo nezadovoljno z velikimi davki, pobožni Izraelci so se nad kraljem pohuj¬ ševali, sovražniki so grozili od zunaj, in drzni Jeroboam je v Egiptu čakal ugodne prilike, da se povrne in vzdigne zoper Davidovo hišo. Razcepilo se je Davidovo kraljestvo v dve kraljestvi: v severno — izraelsko, ki je imelo 10 rodov in obsegalo Galilejo in Samarijo, in v južno — judovsko, tako imenovano po rodu Judovem. To je bila velika nesreča za Izraelce. Bili so sedaj mnogo slabejši kakor poprej in ne- katerikrat so se tudi bojevali med seboj. Ker iz¬ raelski kralji niso marali, da bi se njih rodovi sprijaznili z judovskim kraljestvom, zato jim niso pustili hoditi v jeruzalemski tempel in so jih va¬ bili v malikovanje. Mnogokrat sta se zapletli obe kraljestvi v boje z zunanjimi sovražniki in ve¬ liko trpeli. Tako sta čim dalje bolj propadali obe kra¬ ljestvi, vendar izraelsko hitreje kakor judovsko. Judovsko kraljestvo je namreč imelo nekatere dobre in pobožne kralje, ki so zacelili prejšnje rane. V tej dobi je Bog pošiljal med svoje ljudstvo mogočne preroke, da bi ljudstvo odvračali od malikovalstva in ohranili v pravi veri. Učili, opominjali in svarili so ljudstvo in kralje, ob jednem pa delali velike čudeže in s tem pričali, da so bili od Boga poslani. V nesrečnih tistih časih so napovedovali tudi srečno novo dobo, v kateri pride M e s i j a na svet in ustanovi novo kraljestvo. Da bi se izvoljeno ljudstvo poboljšalo, poslal mu je Bog večkrat hude kazni. L. 722. pred Kr- je odpeljal asirski kralj Sargon po hudem boju Izraelce v asirsko sužnjost in 1. 588. babi¬ lonski kralj Nabuhodonozor še Jude v babilon¬ sko sužnjost. Tako je sovražnik popolnoma razdejal Davidovo kraljestvo. Žalostna je ta doba izraelske zgodovine, toda jako poučna, o čemer se bomo kmalu prepričali- V tem oddelku bomo culi o dogodkih med izvo¬ ljenim ljudstvom do asirske sužnjosti. I. Razdor kraljestva. (III. Kralj. 12, 1—24.) Roboam in ljudstvo. Roboam pa je prišel v Sihem, za¬ kaj tjekaj se je bil zbral ves Izrael, da bi ga postavil za kralja. Ko je pa Je¬ roboam, sin Nabatov, ki je bil pobeg¬ nil pred kraljem Salomonom in je bil še v Egiptu, slišal, da je Salomon umrl, vrnil se je iz Egipta. In poslali so ponj in ga poklicali; Jeroboam je torej prišel in vsa množica Izraelova je pri¬ šla, in govorili so Roboamu, rekoč: Tvoj oče nam je naložil jako trd jarem; zatorej sedaj ti nekoliko zmanj¬ šaj pretrdo gospodstvo svojega očeta in prehudi jarem, katerega nam je na¬ ložil, in ti bomo služili. On jim je re¬ kel: Pojdite do tretjega dne, in potem se vrnite k meni! In ko je bilo ljudstvo odšlo, posve¬ toval se je kralj Roboam s starimi, ki so stali pred Salomonom, njegovim očetom, ko je še živel, in je rekel: Kaj mi svetujete, da naj odgovorim temu ljudstvu? Ti so mu rekli: Če boš da¬ nes slušal ljudstvo in mu služil in se udal njih prošnji in jim govoril mehke besede, bodo tvoji hlapci vse dni. On je pa zapustil svet starih, ki so mu ga bili dali, in je pozval mladeniče, ki so bili ž njim vzrejeni in pred njim stali, in jim je rekel: Kaj mi svetujete, III. Kralj. 12, 9—11. Mladeniči svetujejo napačno Roboamu. 671 Salomonov sin in naslednik na kraljevskem prestolu je bil Roboam. A ker ni bilo Davidovo kraljestvo čisto dedno kraljestvo, zbralo se je ljudstvo v Sihemu v Samariji, da bi ga potrdilo, ali se ž njim dogovorilo. Zahtevalo je, da naj olajša huda bremena, katera mu je bil naložil Salo¬ mon. Pametno je bilo, da se je najprej posvetoval s starimi svetovalci svojega očeta, nespametno pa, da naj odgovorim temu ljudstvu, ka¬ tero mi je reklo: Zlajšaj nam jarem, katerega nam je naložil tvoj oče? In rekli so mu mladeniči, kateri so bili ž njim vzrejeni: Tako govori ljud¬ stvu, ki ti je govorilo, rekoč: Tvoj oče je obtežil naš jarem, ti pa nam polaj- šaj. Tako jim govori: Moj mazinec je Kraljestvo Davidovo pod Roboamom se razdeli. debelejši kakor hrbet mojega očeta. 1 In sedaj: moj oče vam je naložil jarem težak, jaz pa bom še dodal vašemu jarmu; moj oče vas je tepel z biči, jaz pa vas bom tepel s škorpijoni. 2 1 S tem je hotel reči, da ima veliko večjo" moč kakor njegov oče. Seveda je bila to sama prevzetnost. a BiH so bili iz jermenov; škorpijoni so pa bili taki da je zapustil njih svet in se obrnil do mladih in neizkušenih ljudij. To tudi nam kaže, pri kom naj iščemo sveta, ako hočemo ravnati in hoditi varno. Kaže nam nadalje, da je včasih modro o dj en j ati pri kaki zahtevi. biči, pri katerih so bili med jermene vpleteni ostri in močni trni in tudi železni hodci, da so se zadirali v meso in hrbet hudo raztrgali. 672 III. Kralj. 12, 12—24. Odgovor Roboamov. Deset rodov odpade. Torej je prišel Jeroboam in vse ljud¬ stvo tretji dan k Roboamu, kakor mu je govoril kralj, rekoč: Vrnite se k meni tretji dan! In kralj je govoril ljudstvu trdo, in je zapustil svet starih, ki so mu ga bili dali, pa jim je govoril po nasvetu mladeničev, rekoč: Moj oče je obtežil vaš jarem, jaz pa bom dodal vašemu jarmu; moj oče vas je tepel z biči, jaz pa vas bom tepel s škorpi¬ joni. In kralj se ni udal ljudstvu, zakaj Gospod ga je bil odvrnil, 1 da je ohra¬ nil svojo besedo, katero je govoril po Ahiju Silončanu Jeroboamu, sinu Na- batovemu. Ko je tedaj ljudstvo videlo, da ga kralj ni hotel poslušati, odgovorilo mu je, rekoč: Kakšen delež imamo v Da¬ vidu? ali kakšno dedščino v Izajevem sinu? 2 Izrael, pojdi v svoje šotore, in David, glej svojo hišo! 3 Deset severnih rodov odpade od Roboama. In Izrael je šel v svoje šotore (in se ni več menil za kralja Roboama). Črez Izraelove sinove pa, kar jih je bivalo v judovskih mestih, je vladal Roboam. Kralj Roboam je torej poslal Adu- rama, ki je bil črez dohodke: pa ves Izrael ga je kamenjal, da je umrl. Te¬ daj je kralj Roboam hitro stopil v voz in bežal v Jeruzalem, in Izrael se je ločil od Davidove hiše. Ko je pa ves Izrael slišal, da se je Jeroboam vrnil, poslali so ponj, pokli¬ cali ga k zboru in ga postavili za kralja črez vse Izraelce, in nihče se ni držal hiše Davidove, kakor samo Judov rod. Roboam je pa prišel v Jeruzalem in zbral vso hišo Judovo in rod Ben¬ jaminov, sto in osemdeset tisoč izbra¬ nih bojevnikov, da bi se bojevali zoper hišo Izraelovo in pripravili kraljestvo zopet k Roboamu, sinu Salomonovemu. Prišla pa je beseda Gospodova k Semeju, možu božjemu, rekoč: Govori 1 Bog je pripustil, da seje Roboam odvrnil od ljudstva. 2 Kaj nam je mari David in njegov rod! 8 David, glej itd. pomenja: Davidova hiša naj vlada samo Judov rod, ne pa drugih. Roboamu, Salomonovemu sinu, kralju Judovemu, in vsej hiši Judovi, in Ben¬ jaminu, in drugim izmed ljudstva in reci: To pravi Gospod: Ne hodite gori in ne vojskujte se zoper svoje brate, sinove Izraelove; vsakateri naj se vrne na svoj dom, zakaj to se je zgodilo od mene. — Slišali so besedo Gospodovo in se vrnili s svoje poti, kakor jim je bil zapovedal Gospod. Tako se je razdrlo nekdaj tako močno in jedino Davidovo kraljestvo. Majhni vzroki narede včasih veliko hudega. Tako je bilo tudi tukaj. Roboam je ravnal lahkomišljeno. Ker mu Bog n 1 dal pravega preudarka, odvrnil je od sebe večino svojih podložnikov in s tem si je sam izpodnesel svoj prestol. Iz govorjenja in ravnanja severnih rodov se pa tudi vidi, da so že poprej namerjah odpasti od Roboama. Zato niso marali iti v J e ' ruzalem h kralju, zato so govorili tudi precej trdo s kraljem, kar ga je seveda razdražilo. Da je izraelsko ljudstvo po kraljevem odgo¬ voru resno mislilo držati se svojega sklepa, po¬ kazalo je v tem, da je kamenjalo Roboamovega poslanca. S tem je bila pretrgana vsaka vez, in sedaj je Roboam nemudoma bežal. Da ni prišlo do prelivanja krvi, to je Bog preprečil, ko jo naznanil, da je sam pripustil ta dogodek. Ko namreč pravi Bog: To se je zgodilo od mene, m tako umeti, da bi bil Bog ali storil ali ukazal to, kar je hudo, temveč da je Bog pripustil t a žalostni dogodek, ker je bil za kazen vsem Iz¬ raelcem, posebej še Salomonovim potomcem. Bog je bil Salomonu to kazen napovedal, kakor smo čitali na str. 643. Zato ima tudi sv. pismo iz¬ raelske kralje za prave in postavne kralje, ne za upornike in nasilnike, in imeli bi bili’ blago¬ slov božji, ako bi bili hoteli delati po volji božji- — Marsikaj hudega, kar nas zadene, moramo tudi mi potrpežljivo sprejeti in prenesti kot kazen božjo, katero smo z grehom zaslužili. To se je dogodilo 1. 975. pred Krist., kakor so poprej navadno šteli, ali 1. 981., kakor mnogi uče, ali 1. 929. po novi štetvi. II. Pregled kraljev. Da bomo lože pregledali zgodovino obeh kra¬ ljestev, podamo tu vrsto kraljev, ki so vladah v judovskem in v izraelskem kraljestvu. Pregled judovskih in izraelskih kraljev. 673 1 Kako naj se ta imena vsestransko pravilno pišejo in izrekajo, je jako težko reči, ker se moramo ozirati ne lc na hebrejske oblike, ampak tudi na grške in latinske. Najprimernejše hebrejskim oblikam bi bilo, da bi pisali: . ®lja, Amasja, Azarja, Zaharja, Jehonja; toda, ker se je prvotna oblika v grščini in v latinščini nekoliko premenila ' n iz teh jezikov prešla v druge jezike, piše ip izgovarja se navadno Atalija, Amasija (ali Amazfja) itd. Ker so ne¬ katera imena bralcem že dobro znana in se po slovensko izgovarjajo splošno na jeden način, držimo se najrajši tistega načina, in tako pišemo Jozafat (nam. Josafat), Zofonija (nam. Sofonija) itd. Zastran naglasa omenjamo samo to, da Se pridigarji drže tistih naglasov, katere nahajamo v brevirju. Zgodbe sv. pisma I. 43 674 Pregled judovskih in izraelskih kraljev. Preroki Judovsko kraljestvo Izraelsko kraljestvo Poganski kralji 771 Izaija. 760 758 Miheja. Nalium. 698 642 641 610 Ninive razdejane. 606 599 Hofra egiptovski. 588 Baruli. Let- niče Ezekijel; Danijel. 742 738 730 727 722 13. Ezekija(Jhizkija),vla¬ dal 29 let (727—698). 11. Jo atam (Jotam), vla¬ dal 16 let (758—742). 14. Manase (Menaše),vla¬ dal 55 let (698—643). Tiglatpilesar II. ali Ful asirski (745—727). Nabonasar babilonski; Rasin sirski; Sua egiptovski. Salmanasar IV. asir¬ ski (727-722), 1.722. razdejal izraelsko kraljestvo s svojim naslednikom vred; Sargon asirski (722—707); Senaherib asirski; ASarhadon asirski. Asurbanipal asirski (668-626) imenov. tudi Sardanapal. Nabopolasar babilon¬ ski. Nekao egiptovski; Nabuhodonozor babi¬ lonski. Brez kralja (738—730). 19. Ozee (Hošea), vladal 9 let (730—722). Konec izraelskega kralje¬ stva. Asirska sužnjost. 12. Ahaz, vladal 16 let (742—727). 15. Amon, vladal 2 leti (642—641). 16. Josija (Jošija), vladal 31 let (641—610). 17. Joahaz, vladal 3 me¬ sece (1. 610). 18. Jojakim, vladal 11 let (610—599). Judje na Babilonsko prvič odpeljani 1. 606.: začetek 70-letne babilonske suž- njosti. 19. J e h o n i j a (Jhojahin), vladal 3 mesece (1.599). Judje drugič odpeljani. 20. Sedekija, vladal 11 let (599—588). Jeruzalem razdejan, Judje tretjič odpeljani. Godolija, kraljev namestnik. Konec judovskega kralje¬ stva. Habakuk; Zofo- nija; Jeremija- 15. S e 1 u m (Šalum), vladal 1 mesec (772). 16. Men ah e m, vladal 10 let (771—760). 17. Fakeja(Pekahja),vla¬ dal 2 leti (760—758). 18. F a k e e (Pekah), vladal 20 let (758—738). Štetje letnic v zgodbah kraljev. 675 V tem pregledu judovskih in izraelskih kra¬ ljev smo podali tiste letnice in tista števila, ka¬ terih so se do novejših časov navadno držali zgodovinarji. Pa že davno so spoznavali uče¬ njaki, kako težko je trdno določiti te letnice. Tudi pazni čitatelj izprevidi lahko, da se iz šte- v il, katera so v sv. pismu, ne da popolnoma do¬ ločiti, kako dolgo je vladal kak kralj. Sv. pismo namreč šteje vedno le cela leta, in vendar je Jasno, da vsi kralji niso vladali ravno v celih letih, ampak poleg tega tudi nekaj mesecev in •inij. Torej ne vemo, ali naj štejemo več ali manj, kakor pravi sv. pismo. Učenjaki mislijo, da Iz¬ raelci niso šteli let od dneva, ko je kralj začel vladati, ampak so šteli po svojih celih letih od !• meseca do 1. meseca v letu. Ako je torej kak kralj začel vladati v 8. mesecu, šteli so mu na¬ slednje štiri mesece za celo leto. (Slišali bomo Pozneje, da so tudi dneve tako šteli.) A nadalje trdijo tudi, da so n. pr. v poznejši dobi judovskih kraljev računali kot prvo leto kraljevo šele tisto leto, ki je bilo prvo koledarsko leto po začetku kraljevanja. Ako bi (po prejšnjem vzgledu) kralj začel vladati v 8. mesecu, šteli so mu za prvo leto šele prihodnje novo leto. Že iz tega se vidi, da ki morali natančno vedeti, kako so šteli sedaj, kako pozneje, da bi natančno določili letnice. Ker pa tega ne vemo in ker nam sv. pismo povč premalo o dolgosti, o začetku in o koncu kralje¬ vanja, zato se ne da, trdno povedati, katere let- nice so popolnoma trdne in prave. Zato se ne vjemajo (ako štejemo cela leta) števila judov¬ skega in izraelskega kraljestva. Zraven tega se J e utegnilo zgoditi, da sta po dva kralja vladala °k jednem, kakor je vladal Joatam hkrati s svo- Tm bolnim očetom Ozijem. Naposled mislimo po Pravici, da na Izraelskem kake dve kratki dobi 111 bilo nobenega kralja; pa gotovo ni lahko reči, kako naj se štejejo tista leta. Ako mislimo na te okoliščine in ako pošte- vamo, da ni namen sv. pisma, podajati nam na¬ tančne zgodovinske zapiske, ne moremo se čuditi, ^a se učenjaki ne vjemajo v tem, kako bi dogodke v svetih zgodbah natančno določili po časovnem r odu. Morajo se pa ozirati ne samo na sveto¬ pisemske zgodbe, ampak tudi na zgodbe drugih Parodov, da tako določijo, ob katerem času sve¬ tovnih zgodeb se je dogodilo to, ob katerem se ■ |e zgodilo ono. Ker nam je marsikaj znanega iz Egiptovske zgodovine, zato se učenjaki radi ozirajo nanjo in zlagajo v red zgodbe svetopisem¬ ske in zgodbe egiptovske. V novejšem času pa je božja previdnost podala zgodovinarjem pripo¬ moček, kakoršnega se niso nikdar nadejali. Raz¬ grnila se jim je zgodovina asirskega in ba¬ bilonskega kraljestva tako natanko, da se je marsikaj razsvetlilo tudi v svetih zgodbah. Po tej poti so preiskovalci marsikaj našli in določili in tako tudi nemalo izpremenili poprejšnje štetje. A četudi ravnajo učenjaki previdno, vendar se ne more še reči: ravno tako je in nič drugače, zakaj tudi novejši učenjaki se ne vjemajo v vseh mislih. Zato smo tudi mi zgoraj podali še tista števila, katera so navadno imenovali do novejšega časa, in s katerimi si lahko razlagamo, kar be¬ remo v sv. pismu. Storili smo to tudi zato, ker naša knjiga ni v prvi vrsti znanstvena knjiga, ki bi naznanjala vse današnje znanstvene novice, temveč je knjiga, ki podaje le trdne nauke in pa zlasti tiste, ki so potrebni za izveličanje. Da pa vendar ne opustimo tudi tega, kar je novejše, podamo nekatere številke po novejši štetvi, kakor jo ima za 8. in 7. stoletje pred Kristusom učeni pis Judovsko kraljestvo: Ozija 799—747. Joatam (skupaj z c tom) od 1. 757. Joatam sam 747 — 7 Ahaz 741—725. Ezekija 725—696. Manase 696—641. Amon 641—639. Josija 639 — 608. Joahaz 608. Jojakim 608 — 597. Jehonija 597. Sedekija 597 — 586. V 10. in 9. stoletju so pa razlike večje, kakor smo n. pr. že poprej videli pri Salomonu. Tako ima neki pisatelj te-le številke: Roboam 929— 912; Abija 912—910; Asa 909-869; Jozafat 868—848 itd. Glavni namen našega pregleda je ta, da si vsakdo hitro in vsaj približno predeči dobo, o kateri kaj bere ali v bukvah kraljev, ali v kro- niških bukvah, ali v prerokih. Sedaj nadaljujmo zgodbe kraljev! 1 Številka 720 je manj verjetna kakor 722. sij Hummelauer urejeno: Izraelsko kraljestvo: Jeroboam II. 802—762. s- Zaharija 762. Selum 761. . Menahem 760 — 750. Fakeja 750—748. Fakee 748—728. Ozee 728—720. Samarijarazdejana72O.' 43* 676 III. Kralj. 12, 25—13, 10. Jeroboamovo malikovalstvo. III. Jeroboam, kralj izraelski. (III. Kralj. 12, 25-14, 20.) Jeroboam sezida dve mesti in uvede malikovalstvo. Jeroboam je pa sezidal Sihem na efrajimskem gorovju, in je tam prebi¬ val ; in je šel od ondod in sezidal Fa- nuvel. 1 In Jeroboam je rekel sam pri sebi: Kraljestvo se bo vrnilo k hiši Davidovi, če pojde to ljudstvo tje gori, da opravi daritve v hiši Gospodovi v Jeruzalemu; in srce tega ljudstva se bo obrnilo k svojemu gospodu Roboamu, kralju judovskemu, in mene bodo umo¬ rili in se k njemu povrnili. In izmislil si je svet in naredil dve zlati teleti 2 in jim (Izraelcem) rekel: Ni¬ kar ne hodite več v Jeruzalem! Glej, Izrael, to so tvoji bogovi, ki so te iz¬ peljali iz egiptovske dežele! In jedno je postavil v Betelu, in drugo v Danu. In ta stvar je bila v greh: ljudstvo je namreč hodilo molit tele tje do Dana. Tudi je naredil svetišča na višavah in duhovnike izmed najnižjih v ljud¬ stvu, ki niso bili izmed sinov Levije- vih. 3 In je postavil praznik v osmem mesecu, kakor je praznik, ki se praz¬ nuje v rodu Judovem, 4 in je stopil pred oltar. Jednako je naredil v Betelu, da je daroval teletoma, katera je bil na¬ redil; in je postavil v Betelu duhov¬ nike za svetišča, katera je bil naredil. In je stopil pred oltar, ki ga je bil na¬ redil v Betelu, na petnajsti dan osmega meseca, katerega si je bil izmislil v svojem srcu; in je napravil slovesnost Izraelovim sinovom in stopil pred oltar, da bi zažgal kadilo. Jeroboam se je malo menil za to, kar mu je bil Bog' naročil po preroku Ahiju (glej str. 645). Mislil je čisto posvetno, kako bi si utrdil kralje¬ stvo in zabranil, da bi Izraelci ne hodili v Jeru¬ 1 Fanuvel (Fanuel) je na vshodni strani Jordanovi ob reki Jaboku. (Prim. Zgodbe, str. 109.) 2 V Egiptu so častili bika Apisa. To je videl Jeroboam in tako je jednako malikovanje uvedel doma. 8 Lovitje so šli večinoma vsi na Judovsko in niso ostali med desetimi rodovi. 4 Praznoval ga je pa jeden mesec pozneje, kakor je bil praznik šotorov pri Judih; ta je bil namreč v sedmem mesecu. zalem. Zato je ustanovil grdo malikovalstvo, ka- koršno je bilo v Egiptu, ustanovil praznike, na¬ pravil svetišča na južni meji kraljestva v Betelu, in na severni v Danu. Z vsem tem je hotel od¬ vrniti Izraelce od prave vere in preprečiti, da bi se kdaj ne združili obe kraljestvi. Grožnje moža božjega. Glej, mož božji je prišel z Judov¬ skega v Betel z besedo božjo, ko je stal Jeroboam pred oltarjem in trosil ka¬ dilo. In je zavpil zoper oltar z Gospo¬ dovo besedo in rekel: Oltar, oltar, to pravi Gospod: Glej, sin bo rojen hiši Davidovi, Josija po imenu, in bo daro¬ val na tebi duhovnike višav, ki sedaj na tebi zažigajo kadila, in bo na tebi požgal človeške kosti. In je dal tisti dan znamenje, rekoč: To bo znamenje, da je Gospod govoril: Glej, oltar se bo razpočil, in raztresel se bo pepel, ki je na njem. Ko je pa kralj zaslišal moža božjega besedo, katero je bil zaklical zoper ol¬ tar v Betelu, stegnil je svojo roko z oltarja, rekoč: Zgrabite ga! In posušila se je njegova roka, katero je bil stegnil zoper njega, in je ni mogel nazaj po - tegniti k sebi. Tudi oltar je razpočil in raztresel se je pepel z oltarja p° znamenju, katero je bil mož božji na¬ povedal z besedo Gospodovo. In kralj je rekel možu božjemu: Prosi Gospoda Boga svojega in moli za me, da se mi povrne moja roka. In mož božji je prosil Boga, in povrnila se je kralju roka in je postala, kakor je bila poprej. In kralj je govoril možu božjemu : Pojdi z menoj domov, da boš jedel in ti dam darila. In mož božji je odgo¬ voril kralju: Ako bi mi dal polovico svoje hiše, ne bi šel s teboj in ne bi jedel kruha in pil vode na onem kraju, zakaj tako mi je naročeno z besedo Gospoda, ki mi je ukazal: Ne jej kruha in ne pij vode in ne vrni se po poti, po kateri si prišel! Torej je šel p° drugi poti in se ni vrnil po poti, p° kateri je bil prišel v Betel. III. Kralj. 13, 11 — 32. Kazen nepokornega moža božjega. 677 Toliko milosti je dal Bog Jeroboamu, in ven- dar je bil trdovraten. Čudna je včasih trdoba človeškega srca; niti čudeži, niti kazni božje je ne omehčajo. Kar je napovedal ta mož božji, to Se je pozneje natanko dopolnilo, kakor bomo na¬ dalje čitali. O tem možu božjem beremo sicer žalostno, a prav svarilno dogodbo. Žalostni konec nepokornega moža božjega. V Betelu pa je prebival star pre- fok, h kateremu so prišli njegovi sinovi lri mu povedali vsa dela, katera je bil mož božji storil oni dan v Betelu; tudi besede, katere je govoril kralju, so po- yedali svojemu očetu. In njih oče jim je rekel: Po kateri poti je odšel? Nje¬ govi sinovi so mu pokazali pot, po ka¬ teri je odšel mož, ki je bil prišel z Ju¬ dovskega. In je rekel sinovom: Osed¬ lajte mi osla. Ko so ga osedlali, je nanj sedel in šel za božjim možem in ga našel sedečega pod terebinto, in mu je rekel: Ali si ti mož božji, ki si pri¬ šel z Judovskega? Oni je odgovoril: Jaz sem. In mu je rekel: Pojdi z me¬ noj domov, da boš jedel kruh! Oni je rekel: Ne morem se vrniti in s teboj rti, in ne bom jedel kruha in ne bom Pil vode na onem kraju, ker mi je Go¬ spod govoril z besedo Gospodovo, re¬ koč: Ne jej kruha in ne pij vode tam, J n ne vrni se po poti, po kateri si šel. i je rekel: Tudi jaz sem prerok ti, in angel mi je govoril z be¬ sedo Gospodovo, rekoč: Pripelji ga s seboj v svojo hišo, da bo jedel kruha ln pil vode. Prevaril ga je in s seboj Pripeljal: jedel je torej kruh v njegovi hiši in pil vodo. Ko sta sedela pri mizi, prišla je be¬ seda Gospodova nad preroka, ki ga je bil pripeljal. In je zaklical proti možu božjemu, ki je bil prišel z Judovskega, r ekoč: To pravi Gospod: Ker nisi bil Pokoren besedi Gospodovi in nisi držal Povelja, katero ti je ukazal Gospod tvoj ,°g, in si se vrnil in si jedel kruha in S1 pil vode na kraju, na katerem ti je u kazal, da ne smeš jesti kruha in piti kakor vode: ne pojde tvoje truplo v grob tvojih očetov. In potem ko je jedel in pil, osedlal je svojega osla preroku, katerega je bil pripeljal. Ko je odšel, našel ga je na poti lev in ga je umoril, in njegovo truplo je ležalo na poti; osel pa je stal zraven njega in tudi lev je stal pri truplu. In glej, možje so mimogredoč vi¬ deli truplo vrženo na pot in leva sto¬ ječega pri truplu. In so prišli in raz¬ glasili po mestu, v katerem je prebival oni stari prerok. Ko je to slišal oni prerok, ki ga je bil odpeljal od poti, je rekel: Mož božji je, ki je bil nepo¬ koren besedi Gospodovi, in Gospod ga je dal levu, in ga je strl in umoril po besedi Gospodovi, katero mu je govo¬ ril. In je rekel svojim sinovom: Osed¬ lajte mi osla! Ko so ga osedlali in je on odšel, našel je njegovo truplo vrženo na pot, in osla in leva stoječa poleg trupla; nič ni požrl lev od trupla in ni poškodoval osla. Prerok je torej vzel truplo moža božjega in je položil na osla in vrnivši se je prinesel v mesto starega preroka, da bi ga objokoval. In je položil truplo v svoj grob, in so ga objokovali: Oh, oh, moj brat! In ko so ga bili objokali, rekel je svojim sinovom: Kadar bom umrl, pokopljite me v grobu, v katerem je pokopan mož božji; poleg njegovih kostij denite moje kosti. Zakaj resnično se bo dogodila beseda, katero je napovedal z besedo Gospodovo zoper oltar, ki je v Betelu, in zoper vsa svetišča na višavah, ki so po mestih samarijskih. Dogodek sam je lahko umeti: Nepokornega preroka je zadela kazen božja. Teže pa umevamo, kako je ravnal oni stari prerok. Navadno in naj- lože razkladajo, da je bil on napačen prerok, ki je hotel z zvijačo zapeljati pravega preroka. Kar je pa povedal po storjenem grehu možu božjemu, to je povedal iz pravega božjega navdihnjenja, kakor je n. pr. tudi Bileam prerokoval resnično. A da se razlagati tudi tako, da je bil stari pre¬ rok pravi prerok, ki je dobil povelje, poskušati onega moža božjega. Potemtakem bi one besede, [II. Kralj. 13, 33—11, 15. Bog napove Jeroboamu kazen. katere mu je govoril na poti, pomenjale to-le: Poskusi ga pripeljati s seboj v svojo hišo! Oni mož božji bi bil lahko izprevidel, da je tukaj samo izkušnjava, zakaj beseda božja si ne more nasprotovati. Kazen za to nepokorščino je bila huda, zlasti ako pomislimo, da je v istem času še dalje živel hudobni in nepokorni Jeroboam. A vsi razlagalci trdijo, da je nesrečni mož božji zadostil s svojo smrtjo za svoj greh in tako za- dobil od Boga odpuščanje. Huda smrt je bila zanj nagla časna kazen, a Jeroboama, kateremu je Bog dal še čas za pokoro, je čakala večna kazen. — Zares, nezvedljivi so sklepi božje previdnosti. Pač smemo ob tem dogodku pripomniti še to, da je Bog hotel s to smrtjo pokazati Izraelcem, kako ostra in natančna je njegova pravičnost. Jeroboamova pregreha, kazen in smrt. Jeroboam pa se po teh dogodkih ni povrnil s svojih prehudobnih potij, temveč je izmed najzadnjih iz ljudstva naredil za duhovnike višav. Kdorkoli je hotel, temu je napolnil roko (z darit¬ vijo), in je postal duhovnik višav. In zaradi tega je grešila hiša Jeroboamova in bila potrebljena s površja zemlje. Tako se je žalostno začelo izraelsko kralje¬ stvo, in prvi njegov kralj je bil njegov najhujši zapeljivec. Bog je sicer obiskal kralja s kaznijo; tudi ga je ostro svaril, a žal, vse to ni nič pomagalo. Bilo je tako-le: V onem času je zbolel Abija, Jero- boamov sin. In Jeroboam je rekel svoji ženi: Vstani in premeni oblačilo, da te ne bodo spoznali, da si žena Jeroboa¬ mova; in pojdi v Silo, kjer je prerok Ahija, ki mi je napovedal, da bom kra¬ ljeval črez to ljudstvo. Vzemi tudi v svojo roko deset kruhov in pogačo in posodo medu in pojdi k njemu; on ti bo naznanil, kaj se bo zgodilo temu dečku. Zena Jeroboamova je storila, kakor ji je naročil, in je vstala in šla v Silo, in je prišla v hišo Ahijevo; pa on ni mogel videti, ker so bile njegove oči otemnele zaradi starosti. Gospod pa je rekel Ahiju: Glej, žena Jeroboamova gre, da te popraša zastran svojega sina, ki je bolan; to in to ji govori. Ko je torej ona vstopila in se delala, da ni ta, ki je bila, slišal je Ahija ropot njenih nog, ko je vstopila pri vratih, in je rekel: Pridi noter, žena Jeroboamova; zakaj se delaš za drugo? Jaz pa sem poslan, da ti naznanim trdo sporočilo. Pojdi in povej Jeroboamu: To pravi Gospod Bog Izraelov: Ker sem te povišal izmed ljudstva in te postavil za poglavarja črez svoje iz' raelsko ljudstvo, in sem raztrgal kra¬ ljestvo hiše Davidove in sem je dal tebi; ti pa nisi bil kakor moj služabnik David, ki je držal moje zapovedi in je hodil za menoj z vsem svojim srcem, in delal to, kar mi je bilo všeč, tem¬ več si delal hujše kakor vsi, ki so bik pred teboj, in si si naredil ptuje in ulite bogove, da si me dražil k jezi, mene si pa zavrgel za seboj: glej, zato bom nesrečo pripravil nad Jeroboamovo hišo in od Jeroboamovega bom udaril psa in zaprtega 1 in najzadnjega v Izraelu, in bom izčistil ostanke Jeroboamove hiše, kakor se izčisti gnoj do zadnjega- Kateri izmed Jeroboamovih bodo umrl 1 v mestu, te bodo požrli psi; kateri p a bodo umrli na polju, te bodo požrle ptice neba, zakaj Gospod je govoril- Zatorej vstani in pojdi na svoj dom, in kadar vstopijo tvoje noge v mesto, bo umrl deček, in ga bo objokoval ves Izrael in pokopal; zakaj tega jedinega izmed Jeroboamovih bodo deli v grob, ker je Gospod Bog Izraelov našel na njem nekaj dobrega v hiši Jeroboamovi- Gospod pa si bo postavil črez Izraela kralja, kateri bo udaril hišo Jeroboa¬ movo ta dan in ob tem času; in Go¬ spod Bog Izraelov bo udaril Izraela, kakor se ziblje trst v vodi; in Izraela bo iztrgal iz te dobre dežele, katero je dal njih očetom, in jih bo raztresel na onkraj reke (Evfrata), ker so si naredil 1 loge, da bi dražili Gospoda. 2 In Go- 1 Tudi takega, ki bi se zaprl ali bi bil skrit in naj' zadnji v hiši. 2 Loge: Pogani so častili malike v logih. Toraj P°' menja loge narediti: pripraviti prostor za grdo malikovanje. III. Kralj. 14, 16 — 21; II. Kron. 11, 5—17; 12, 1 — 3. Jeroboam umrje. Roboamovo kraljevanje. 67U spod bo Izraela prepustil (sovražniku) zaradi grehov Jeroboamovih, ker je grešil in v greh zapeljal Izraela. Tedaj je Jeroboamova žena vstala in odšla, in prišla v Terso; 1 in ko je stopila črez hišni prag, umrl je deček, in so ga pokopali. In objokoval ga je ves Izrael po besedah Gospodovih, katere je govoril svojemu služabniku Ahiju preroku. Dnevi pa, katere je vladal Jeroboam, bili so dvajset in dve leti; in je zaspal s svojimi očeti, in njegov sin Nadab je vladal namestu njega. Že sedaj torej je Bog napovedal, kakšna ka¬ zen čaka Jeroboamov rod zaradi očetove hudobije. Tudi vsemu ljudstvu je napovedal kazen, da bo namreč moralo v ptujino, v sužnjost, in se raz¬ kropilo onkraj reke ali v Asiriji. — Kako veliko usmiljenje, koliko potrpežljivost izkazuje Bog tudi trdovratnim grešnikom, da bi naposled le spoznali svoje grehe in se izpreobrnili! IV. Judovski kralji Roboam. Abija in Asa. (III.Kralj. 14, 21; II. Kron. 11, 5—14, 1; III. Kralj. 15, 9-14; II. Kron. 14, 7—15, 15; III. Kralj. 15, 23. 24.) Roboam se utrdi. Hudoben je bil Jeroboam, a tudi Roboam ni bil vreden rodu Davidovega. Roboam, sin Salomonov, je pa vla¬ dal v Judu (v rodu Judovem). Štirideset in jedno leto je bil star Roboam, ko je začel vladati; sedemnajst let je vla¬ dal v mestu Jeruzalemu, katero si je bil izbral Gospod izmed vseh Izraelo¬ vih rodov, da je v njem postavil svoje ime. Ime njegove matere pa je bilo Naama; bila je Amonjanka. In Roboam je zgradil obzidana me¬ sta na Judovskem. In je zgradil Bet¬ lehem in Etam in Tekuo, tudi Betsur, in Soko in Odolam, tudi Get in Mareso in Zif, pa tudi Aduram in Lahis in Azeko in tudi Sarao, in Ajalon in He- 1 Tersa je bilo staro kanaansko mesto. Im to so besede, katere mu je Bog položil v usta. Kar je govoril pravi prerok, to je bila prava božja beseda. 4.) Kakor je govoril prerok P° božjem povelju, tako je govoril tudi z božjo ve¬ ljavo in močjo. Bog je zahteval, da naj ga ljud' stvo posluša. Zato je kaznoval tiste, ki so se mu ustavljali ali mu niso verovali. 5.) Da je P a prerok ljudem dokazal in spričal vse to, zato J e delal čudeže ali taka vidna dela, kakoršnih ne more iz svojih ali naravnih močij storiti noben človek. 6.) Posebno pa je prerok tudi napovedo- 1 V. Mojz. 18, 15 — 19. Zgodbe, str. 301. b. Nekoliko o prerokih. val take prihodnje dogodke, katerih ne more vedeti človek, n. pr. vojske, obleganje in pokonče- vanje mest, rojstvo ali smrt kakega človeka itd. Taki dogodki namreč se ne vrstd po naravnem redu, kakor letni časi, solnčni ali mesečni mrak, marveč izvirajo ali iz božje ali iz človeške proste vali skrite stvari, katerih drugi niso spoznavali. Posebno mnogokrat se nahaja v hebr. sv. pismu beseda nabi, kar pomenja človeka, ki govori po naročilu kakega drugega, zlasti Boga, sploh člo¬ veka, ki oznanja in razklada božjo besedo. Več¬ krat smo slišali tudi besedo mož božji, ker jih je Eliju donašajo krokarji živeža. v °lje. Zato tudi zanje nihče ni mogel vedeti na- l )r ej kakor jedini Bog. Kakor smo že rekli, imenujejo se ti poslanci božji preroki. 1 Imenujejo se v sv. pismu (v starej¬ ših knjigah) tudi vidci, 2 ker so videli in spozna- 1 Preroki se ne imenujejo samo zato, ker so napovedo- v, di prihodnje dogodke (kakor bi bili pro-rekali), temveč z bisti zato, ker so govorili namestil Boga. (To pomenja grška beseda prophetes, ki je prešla v mnoge jezike.) ’ Glej Zgodbe, str. 376. b. Bog izvolil in rabil za svoje poslance in služab¬ nike. Druga imena prerokov, kakor čuvaj, pastir, paznik — je lahko umevati. Preroki niso prišli šele v tej dobi, o kateri sedaj govorimo, marveč slišali smo o njih tudi doslej. Že Mojzes je bil velik prerok; imenovali bi ga naj večjega preroka starega zakona, ko bi njegov poklic ne bil najprej ta, da je dal Izrael¬ cem postavo in jih vodil proti obljubljeni deželi. Velik prerok je bil Samuvel, ob čigar času so 688 Nekoliko o prerokih. bili tudi že učenci prerokov ali preroške šole. 1 1 V teh šolah se učenci niso učili prerokovanja, tem¬ več so se učili božje postave in se dali voditi znanemu in starejšemu preroku. Kako se ločijo preroki. Ker je bila njih služba tako veličastna, zato je bilo tudi njih življenje čisto in sveto. Nekateri so živeli celd deviško, kakor Elija, Elizej, Jere¬ mija, Danijel; sploh jih je Bog obdarjal z veli¬ kimi milostmi. Hudobnim izraelskim kraljem so bili preroki jako zoprni, zato so jih preganjali in jim stregli po življenju. Nasprotniki so jim bili tudi napačni ali lažnivi preroki, ki so slepili ljudstvo. Lahko razločujemo starejše preroke, ki so večinoma delali velike čudeže, kakor zlasti Elija in Elizej, in poznejše preroke, ki so učili in vodili ljudstvo, pa tudi napovedali prav veliko prihodnjih dogodkov. Posebno imenitno je to, kar so prerokovali o Kristusu ali Mesiju; take pre¬ rokbe se imenujejo mesijanske prerokbe, kakor smo culi že pri psalmih. Med drugimi omenjamo posebej take preroke, ki so pisali svoja svarila, zgodbe in prerokbe. Kar so pisali, to se je ohranilo v sv. pismu. Šte¬ jemo pa štiri večje preroke (Izaija, Jere¬ mija, Ezekijel in Danijel) in dvanajst manj¬ ših (Ozeja, Joel, Amos, Abdija, Jona, Miheja, Nahum, Habakuk, Zofonija, Hagej, Zaharija, Ma- lahija). 2 Nadnaravno spoznanje prerokov. Na kakšen način da so spoznavali prihodnje dogodke, to so nekoliko povedali sami. Nekateri- krat so se kar zamaknili v razodetje božje, drugi¬ krat so sprejeli naznanilo božje v sanjah, zopet drugikrat jim je Bog govoril ali v njih spoznanju razodel svoje sklepe. Prihodnje stvari so gledali tudi v podobah, kakor bi se dogodki godili pred njih očmi. Seveda, popolnoma vedeti, kako Bog govori človeku in mu naznanja svojo voljo, to 1 Glej Zgodbe, str. 404. &. Samuvel je bil vodnik take šole. (Na tisti strani naj se v 17. vrsti druge polovice ali drugega predela od spodaj popravi tiskarska napaka „pouške šole" v preroške šole. 8 Ako pravilno: večji ali manjši preroki, ne mislimo, da so imeli oni več božjega ali preroškega duha kakor ti, temveč oziramo se le na to, kako veliko spise so nam za¬ pustili. more le prerok sam. Po naravni poti se to ne more goditi; kar je pa črez naravo ali črez naše moči, to se ne da niti z besedami do celo pove¬ dati, niti z umom spoznati. Sv. pismo samo pravi n. pr.: Bila je razodeta beseda Gospodova Ezekijelu ... in je bila nad njim roka Gospodova. In sem videl . . I In zopet: To je bila prikazen podobe Gospodove slave ... Ti duh je prišel v me . . . In duh me je vzel (vzdig¬ nil) ... In Gospodova roka je bila nad menoj. 2 Ali pa: Danijel je v sanjah videl prikazen .. • je popisal sanje in jih z malo besedami povedal. . . . Gledal sem ponočno prikazen. 3 4 Beseda, l 11 jo je Gospod govoril Ozeju . . I Besede Amosa, ki so mu bile razodete . . . 5 Ali pa: Breme na Ninive.. . 6 * * Sv. Janez pravi, da je bil v duhu na dan Gospodovi Iz teh besed vidimo, da je Duh božji ganil preroka in mu dal svojo moč; s to močjo je spoznal to, kar se mu je razgrnilo, in je tudi zapisal, ako mu je bilo naročeno. Ko so preroki gledali nadnaravne stvari, so bili kakor pravimo — zamaknjeni. V tem stanju so bili kakor odtrgani od navadnega opravila in zatopljeni v svetlobo višjega spoznanja. Toda niso bili kakor v omotici, temveč so bili popolnoma trezni in jasnega duha. Zato se zamaknjenost prerokov razločuje od zamaknjenosti vedežev in vražarjev, kakor zdravje od dušne besnosti, ka¬ kor treznost od pijanosti. Toliko se nam je zdelo potrebno razložiti čitateljem, da bomo pozneje toliko glaje razkla¬ dali in lože umevali pisane prerokbe. Starejši preroki, o katerih beremo v svetih zgodbah, niso pisali, temveč le govorili in de¬ lali. Svarili so ljudstvo, da bi je rešili pogube. A ker se Izraelci niso dali obrniti na drugo pob temveč so se z urnimi koraki bližali propadu, so poznejši preroki tudi pisali svoje prerokbe. Te naj bi pokazale vsem naslednjim rodovom, da je Bog dober, pravičen in zvest; te naj bi tolažile vse verne in zveste Izraelce, saj so napovedovale srečnejše čase v kraljestva Odrešenikovem. ■ Ez. 1, 3. 2 Ez. 2, 1. 2; 3, 12; 22. 8 Dan. 7, 1. 13. 4 Oz. 1, 1. 5 Am. .1, 1. 0 Nah. 1, 1. Breme se imenuje božja beseda zato, ker oznanja hudo ali „težko“ nesrečo. ’ Skr. razod. 1, 10; 4, 2. III. Kralj. 17, 1—16. Elija poklican in poslan k vdovi v Sarepto. 689 VII. Elija poslan k Ahabu. (III. Kralj. 17, 1—18, 19.) Čeprav je bila žalostna doba zlasti od Ahaba pa do asirske sužnosti, vendar sije vanjo svetla luč zlasti dveh velikih prerokov, Elija in Elizeja. Sv. pismo nam stavi Elija pred oči brez razla¬ ganja, kdo in kakšen je bil. Elija napove sušo. In rekel je Elija Tesbljan, 1 izmed prebivalcev galaajskih, Ahabu: Kakor živi Gospod Bog Izraelov, pred čigar obličjem stojim, ne bo padla v teh le¬ tih rosa in ne bo deževalo, ako ne po¬ reče beseda mojih ust. 2 In beseda Gospodova mu je prišla, rekoč: Pojdi od tod in idi proti jutru in skrij se ob potoku Karitu, 3 ki je na¬ sproti Jordanu. In krokarji so mu do- našali kruha in mesa zjutraj, jednako kruha in mesa zvečer, in pil je iz po¬ toka. Elija pri vdovi v Sarepti. Po dnevih 4 pa se je posušil potok, ker ni še deževalo na zemljo. Prišla mu je torej beseda Gospodova, rekoč: Vstani in pojdi v Sarepto Sidonsko 5 in ostani tam. Ukazal sem namreč tam ženi vdovi, da naj te hrani. Vstal je in odšel v Sarepto. In ko je prišel do mestnih vrat, je videl ženo vdovo, ki je drva pobirala, in jo je poklical in ji rekel: Daj mi malo vode v posodi, 1 Prerok Elija je bil doma iz. Tesbe. Tesba (hebr. Ti.šbe) je stala v rodu Neftalijevem. A kakor nam tukaj pravi sv. pismo, prebival je Elija v Galaadu tedaj, ko je prišel k Ahabu. 2 Sv. Jakop (5, 17) nam je povedal, da je Elija za to kazen prosil. Kazen naj bi bila Izraelce poboljšala. 8 Kakor večinoma, mislijo, bil je potok Karit na jutrovi strani Jordanovi, kakih pet ur hoda od Jordanove plitvine pri Bejsanu. 4 Po daljšem času se je posušil tudi ta potok. 5 Sarepta (hebr. Sarpath) je bilo obmorsko mestece v Feniciji, med mestoma Sidonom in Tirom. Ne samo da je imelo dobro pristanišče, ampak je pridelovalo tudi dobrega vina in olja in menda izdelovalo celo steklo. Ob času sv. Hijeronima je stal na južni strani mesta mal stolp, ki se je imenoval po preroku Eliju zato, ker je neki tukaj prerok našel vdovo. V križarskih vojskah so postavili" v. Sarepto •škofovski sedež. Sedaj je tukaj samo neznatna vas po imenu Sarfand. Dobivajo se še ostanki nekdanjih zidin. Zgodbe sv. pisma I. da pijem. In ko je ona šla, da bi pri¬ nesla, vpil je za njo, rekoč: Prinesi mi, prosim, še košček kruha v svoji roki! Ona je odgovorila: Kakor živi Gospod tvoj Bog, nimam kruha, raz- ven perišča moke v loncu in malo olja v vrču; glej, nabiram par koščkov drv, da pojdem in si ga pripravim zase in za svojega sina, da pojeva in umrjeva. Elija ji je rekel: Ne boj se, temveč pojdi in stori, kakor si rekla; toda meni naredi poprej iz one močice mal podpepelnjak in prinesi ga k meni; sebi pa in svojemu sinu naredi pozneje! To pa pravi Gospod Bog Izraelov: V loncu ne bo zmanjkalo moke, in olje se v vrču ne bo zmanjšalo do dne, ko bo Gospod dal dežja na zemljo. Ona je odšla in storila po besedah Elijevih; in je jedel on sam, in ona, in njena hiša; in od onega dne ni zmanjkalo v loncu moke, in olje v vrču se ni zmanjšalo po besedah Gospodo¬ vih, ki jih je govoril po Eliju. Sarfand (nekdanja Sarepta). Veliki čudeži se nam kažejo v življenju Eli¬ jevem. Ob potoku Karitu, kjer ni bilo nobene hrane, pošiljal mu je Bog hrano po krokarjih. Zares pomenljivo je to, da je nosil hrano ravno tak ptič, ki je sicer najbolj požrešen. Kako nas to spominja, naj tudi mi premagamo svojo trdo in lakomno naravo in pomagamo z živežem ubožcu! — Jednako je Bog skrbel tudi za sv. puščavnika Pavla, kateremu je dan na dan donašal vran pol hlebčka kruha. Ko ga je nekoč obiskal sv. Anton, tedaj sta dobila cel hlebček. Nič manj čudno ni bilo to, da je Bog v Sa¬ repti prehranil ne samo Elija, ampak tudi ubogo vdovo ž njenim sinom. Ta vdova je bila poganka. 44 690 III. Kralj. 17, 17—24. Elija obudi vdovinega sina. Hrepenela je pa po pravi veri, katero ji je pri¬ nesel prerok. V tej veri pa jo je Bog poskušal s smrtjo njenega sina. Zgodilo se je pa potem, zbolel je sin žene, gospodinje, in je bila bolezen jako huda, da mu je pošla sapa. Rekla je torej Eliju: Kaj imam s teboj, mož božji? Ali si prišel k meni, da me sedaj za potrebo hranim, da si ji usmr¬ til sina? In se je stegnil in meril tri¬ krat črez dečka, in je klical h Gospodu in rekel: Gospod moj Bog, prosim, naj se vrne duša tega dečka v njegovo telo. In Gospc-d je uslišal glas Elijev, in duša dečkova se je vrnila vanj, i n je oživel. In Elija je vzel dečka in Elija obudi vdovinega sina. spomniš mojih grehov 1 in usmrtiš mo¬ jega sina? In Elija ji je rekel: Daj mi svojega sina! In vzel ga ji je iz naročja in nesel v zgornjo sobo, kjer je bil sam, in ga del na svojo posteljo. In je klical h Gospodu in rekel: Gospod moj Bog, ali si udaril tudi vdovo, pri kateri se 1 Ker si ti svet, a jaz sem grešnica. Kako lepo ponižanje! prinesel iz zgornje sobe v spodnjo hišo in ga dal njegovi materi in ji rekel: Glej, tvoj sin živi. In žena je rekla Eliju: Sedaj zares, v tem sem spoznala, da si mož božji, in da je Gospodova beseda v tvojih ustih resnična. Zopet velik čudež. Molitev Elijeva je obudila dečka k življenju. Gotovo je tudi to pomenljivo, III. Kralj. 18, 1—13. Elija in Ahabov .upravnik Abdija. 691 da se je Elija trikrat po dolgem stegnil črez dečka. To je znamenje sv. Trojice. Sv. Avguštin pa se ozira na Izveličarja, ki je k dušnemu življenju obudil mrtvi poganski svet. Kristus se je stegnil na križu in molil, da je po Očetu in sv. Duhu dal poganom življenje. — Tudi na sv. krst lahko mi¬ slimo, ker v njem zadobimo dušno življenje ali posvečujočo milost božjo. Elija se pokaže Ahabu. Po mnogih dnevih (dolgem času) je prišla beseda Gospodova Eliju, v tret¬ jem letu, rekoč: Pojdi in pokaži se Ahabu, da dam dežja zemlji. Elija je torej šel, da se pokaže Ahabu; bila je pa huda lakota v Samariji. prehodila; Ahab je hodil po jedni poti, in Abdija posebej po drugi poti. In ko je bil Abdija na poti, prišel mu je na¬ proti Elija; in ko ga je oni spoznal, padel je na svoj obraz in rekel: Ali si ti, gospod moj, Elija? Ta mu odgovori: Jaz sem. Pojdi in povej svojemu go¬ spodu: Elija je tu. In oni reče: Kaj sem se pregrešil, da izročaš mene, svojega hlapca, Ahabu v roke, da me umori ? Kakor živi Gospod tvoj Bog, ni naroda ali kraljestva, kamor bi ne bil poslal moj gospod iskat tebe; in ko so vsi odgovorili: Ni ga tukaj, dal si je priseči od vseh kraljestev in naro¬ dov, da te nikakor niso našli. In sedaj Karmelsko gorovje, (kakor se vidi od južnega obrežja). In Ahab je poklical Abdija, uprav¬ nika svoje hiše; Abdija se je pa jako bal Gospoda. Zakaj, ko je Jezabela morila preroke Gospodove, vzel je on sto prerokov in jih je skril po petdeset in petdeset v votlinah, in jih živil s kruhom in z vodo. In Ahab je rekel Abdiju: Pojdi po deželi k vsem vodnim studencem in v vse doline, da morda najdemo trave in ohranimo konje in mezge, in živina popolnoma ne pogine. In razdelila sta si pokrajine, da bi jih mi praviš: Pojdi in povej svojemu go¬ spodu : Elija je tu. In ko pojdem od tebe, odnesel te bo Duh Gospodov v kraj, ki ga ne poznam; in če pojdem in naznanim Ahabu in te ne najde, me bo umoril; tvoj služabnik pa se boji Gospoda od svoje mladosti. Ali ti niso povedali, mojemu gospodu, kaj sem storil, ko je Jezabela morila preroke Gospodove, da sem skril izmed prero¬ kov Gospodovih sto mož, po petdeset in petdeset v votlinah in sem jih živil 44* 692 III. Kralj. 18, 14—19. Elija pred Ahabom. Karmel. s kruhom in z vodo? In sedaj praviš ti: Pojdi in povej svojemu gospodu: Elija je tu, — da me umori. In Elija je rekel: Kakor živi Gospod vojnih trum, pred čigar obličjem stojim, da¬ nes se mu pokažem. Abdija je torej šel Ahabu naproti in mu povedal; in Ahab je prišel Eliju naproti. In ko ga je videl, je rekel: Ali si ti tisti, ki motiš 1 * Izraela? In oni je rekel: Nisem motil Izraela jaz, ampak ti in hiša tvojega očeta, ki ste zapustili zapovedi Gospodove in šli za Baalom. Toda sedaj pošlji in zberi k meni vse Izraelce na karmelski gori, in preroke Baalove štiristopetdesetere, in preroke logov štiristotere, ki jedo od mize Jezabeline. Huda kazen božja je bila prišla nad Izraelce. Deževalo ni nič tri leta in pol. Kdor pomisli, da je v sveti deželi hujša vročina kakor pri nas in da je jako malo tekoče vode, ta si lahko misli, kako strahovito je pritiskala nadloga na ljudi in na živino. Celd sam kralj ni imel za svojo ži¬ vino najpotrebnejše krme. V lepi podobi se nam kaže Ahabov hišnik ali upravnik Abdija. Skrivaj služi pravemu Bogu in podpira preroke, ki so v nevarnosti. Skoro gotovo ga je Ahab čislal zaradi njegove umnosti in zvestobe, čeprav ni ž njim vred malikoval. Nevera in prazna ali slaba vera sta navadno skupaj. Ahab ni maral verovati v pravega Boga, toda ob jednem je trdovratno mislil, da je jedino Elija kriv vse nesreče, kakor da bi on mogel sam iz sebe storiti kaj takega, kakor je triletna suša. Zato ga je zavrnil prerok odločno in jasno, ko sta se sešla v tej dolgi nadlogi prvič, in mu po¬ vedal, da je le kralj s svojim malikovanjem kriv te hude šibe. VIII. Elija in Baalovi preroki na Karmelu. (III. Kralj. 18, 20-46.) Karin el sk o gorovje. Ker je Bog neskončno usmiljen in dobrotljiv, hotel je sedaj ljudstvu prav živo pokazati, kateri je pravi Bog in kako prazno je malikovalstvo. K temu velikemu dogodku, k tej preimenitni po- 1 Motiš — delaš zmešnjave in nadloge. skušnji med pravo vero in malikovalstvom je bila odločena karmelska gora. Na severni strani saronske planjave se dviga srednje visoko gorovje in se zariva kakor z a ' gozda v morje. Od morja se razteza proti jug°' vshodu in dela tukaj rob velike ezdrelonske pl a ' njave. To je karmelsko gorovje. Navadno ime- nujemo Karmel samo ono višino, ki se dviga ravno nad morjem in kjer stoji dandanes zname¬ niti karmelski samostan. 1 Vendar ima gorovje mnogo vrhov, ki pa niso veliko višji nego 500 tn. Proti ezdrelonski planjavi kaže Karmel pusto H ce — gola rebra; proti morju pa je rodoviten. Samo¬ stanska gora tako močno diši od samih cvetim, kakor bi bila vsa gora jedna sama cvetlica. Kraj Elijevega oltarja na Karmelu. Lep je razgled s tega gorovja. Na jed ni strani se prostira pred ogledovalcem ezdrelonska njava in v ozadju gorovje Gelboe, na drugi P a se blišči Sredozemsko morje. Tudi proti sever 11 in jugu sega pogled daleč. In vendar je tako mirno in samotno tukaj, da ni težko razumeti, zakaj je semkaj vleklo samotarje. Tudi mnog 0 številne votline so bile za samotno življenje kako 1 za nalašč. Gotovo so že pred Elijem prebiva 1 tukaj preroki s svojimi učenci; tukaj je bil tu oltar postavljen pravemu Bogu, katerega so P a razdrli pod malikovalskimi kralji. , Semkaj torej, prav k razdrtemu oltarja, 0 . koder se je videl velik del Ahabovega kraljestv a > 1 Glej naš zemljevid na str. 371. Zgodeb, in P* 1, 01)1 Karmela v „Jeruzal romarju", str. 274 — 276. III. Kralj. 18, ‘20—40. Elijeva čudovita daritev na Karmelu. J e zbral Elija kralja, ljudstvo in malikovalske Preroke. Elija in Baalovi preroki. Ahab je poslal k vsem Izraelovim sinovom in zbral preroke na karmel- ski gori. Elija je pa stopil pred vse ljudstvo in rekel: Doklej bodete šepali na dve strani? Ako je Gospod (pravi) ®°g, hodite za njim; ako je pa Baal, Pojdite za onim! In ljudstvo mu ni odgovorilo nobene besede. In zopet je Elija rekel ljudstvu: Jaz sam sem ostal — prerok Gospodov; pre¬ rokov Baalovih pa je štiristo in pet¬ deset mož. Dajte nam dva vola, in oni na j si izbero jednega vola, naj ga raz¬ sekajo v kose in denejo na drva, ognja P a naj ne podtaknejo. Tudi jaz bom Pripravil drugega vola in položil na drva, ognja pa ne bom podtaknil. Kli¬ čite imena svojih bogov, in jaz bom klical ime svojega Gospoda; in Bog, ki bo uslišal z ognjem, 1 * K 1 on bodi (pravi) Bog. Vse ljudstvo je odgovorilo: Svet je prav dober. Elija je torej rekel prerokom Baa¬ lovim: Izberite si jednega vola, in na¬ jdite prvi, ker vas je več; in kličite lr nena svojih bogov, ognja pa ne pod¬ taknite. — Ko so oni vzeli vola, ki ga Jun je bil dal, so ga pripravili; in so klicali ime Baalovo 2 * od jutra do pol¬ dneva, rekoč: Baal, usliši nas! Pa ni čilo glasu in nikogar, ki bi bil odgo¬ voril; in so skakali črez oltar, ki so S a bili naredili. In ko je bilo že poldne, posmeho¬ val se jim je Elija, rekoč: Vpite glas- n cje, saj je bog, in morda se pogovarja, ali je v gostilni, ali na potovanju, ali Pa vsaj spi, (kličite), da se vzbudi! Za- to rej so vpili z velikim glasom in se 1 To je: tisti Bog, ki bo dal ognja za daritev, bo pravi ker bo pokazal svojo vsevednost in vsemogočnost. Se- v eda je Bog sam Eliju vse to razodel in naročil; Elija ni okušal Boga. K tem malikovalskim obredom je tudi spadalo to, da So s e preroki ali duhovniki slovesno nališpali in si z listjem ° v enčali glave. 693 zbadali po svojem obredu z noži in z bodalci, dokler niso bili obliti s krvjo. Elijeva daritev. Kazen Baalovih prerokov. Ko je pa minulo poldne, so oni še vedno prerokovali, 1 in prišel je čas, ko se daruje daritev, pa se ni slišal noben glas, in nihče ni odgovoril in nihče se ni ozrl na njih molitev. Tedaj pa je rekel Elija: Pridite k meni! In ko je ljudstvo prišlo k njemu, pripravil je oltar Gospodov, ki je bil podrt. In je vzel dvanajst kamenov po številu ro¬ dov sinov Jakopa, kateremu je prišla beseda Gospodova, rekoč: Izrael bo tvoje ime. In je zgradil iz kamenov oltar v imenu Gospodovem, in je na¬ redil vodotok (jarek za vodo) kakor za dve mali brazdi okrog oltarja, in je zložil drva; in je razkosal vola in po¬ ložil na drva, in je rekel: Napolnite štiri vrče z vodo in izlite na žgavno daritev in na drva! In zopet je rekel: Tudi drugič storite to! Ko so storili drugič, reče: Še tretjič storite ravno isto! In so storili tretjič, in voda je tekla okrog oltarja, in jarek vodotok se je napolnil. In ko je bilo že čas, da bi se daro¬ vala žgavna daritev, 2 je pristopil pre¬ rok Elija in rekel: Gospod Bog Abra¬ hamov, in Izaakov, in Izraelov, pokaži danes, da si ti Bog izraelski in jaz tvoj služabnik, in da sem vse to storil po tvoji zapovedi! Usliši me, Gospod, usliši me, da to ljudstvo zve, da si ti Gospod Bog, in izpreobrni njih srce! Padel je pa ogenj Gospodov in po- užil žgavno daritev, in drva, in kamene, tudi prah, in je lizal vodo, ki je bila v vodotoku. Ko je vse ljudstvo to vi¬ delo, padlo je na svoj obraz in reklo: Gospod, —- on je Bog, Gospod, — on je Bog. In Elija jim je rekel: Zgrabite Baalove preroke, in niti jeden izmed njih naj ne uide. Ko so jih bili zgra- 1 To je: še vedno so počenjali po svojih malikovalskih obredih. 2 To je: tisti čas dneva, ob katerem seje v Jeruzalemu v templu darovala žgavna daritev, med 3. in 4. uro popoldne. 694 lil. Kralj. 18, 40—46. Dež po suši. Elija počasti Ahaba. bili, peljal jih je Elija k potoku Kisonu in jih tam usmrtil. 1 Dež po suši. In Elija je rekel Ahabu: Pojdi gori (namreč na goro Karmel), jej in pij, za¬ kaj šumi kakor od velike plohe. Ahab je šel gori jest in pit; Elija pa je šel val, je rekel: Ničesar ni. In zopet mu je rekel: Vrni se sedemkrat! Ko je šel sedmič, glej, mali oblak kakor člove¬ kova sled 1 se je vzdigoval z morja. On je rekel: Pojdi in reci Ahabu: Naprezi voz in pojdi dol, da te ne ujame ploha. In ko se je obrnil sem in tje, glej, zmra¬ čilo se je nebo od oblakov in vetra, m Elija usmrti Baalove preroke. na vrh Karmela in se nagnil k tlom in del obraz med svoji koleni in rekel svojemu hlapčiču: Pojdi gori in po¬ glej proti morju! Ko je šel in opazo- 1 Pač jih ni vseh usmrtil sam, ampak jih je le dal usmr¬ titi vpričo sebe, čudež je tako prevzel vse, da so voljno sto¬ rili, kar jim je Elija naročil. Bili so res hitro izpreobrnjeni, žal da ne za dolgo časa. bila je velika ploha. Ahab je tedaj sto¬ pil na voz in šel v Jezrahel; in roku Gospodova je prišla črez Elija in j e prepasal ledja in tekel pred Ahabom, dokler ni prišel v Jezrahel. Še dandanes kažejo kraj, kjer je zbral ElU a Izraelce k daritvi. Bil je ta kraj proti 'Jugu kal" 1 To je utisek od noge, če stopi na prašna ali blatna tla- Karmelsko svetišče. Marijino češčenje im Karmelu. Melskega gorovja, kjer teče blizu spodaj potok Kisom Imenuje se El-Mohraka, t. j. kraj daritve, 111 je od karmelskega samostana oddaljen kakih sedem ur. Nekdaj je bila tam cerkev, sedaj je od 1883. sem le kapela. Med najveličastnejše in najočitnejše čudeže Moramo šteti ta čudež Elijev. Bog ga je dal sto¬ riti Eliju prav s tem namenom, da bi se maliko¬ valstvo zatrlo in da bi se povzdignila prava vera. Elija je zato zasmehoval Baala, da je ljudstvo Sprevidelo, kako prazno je malikovanje. Da bi se tem bolj pokazala moč čreznaravnega ognja, ^ a l je daritev in drva obilno politi z vodo. Baalovi preroki so bili zapeljivci ljudstva. Po Mojzesovi postavi so zaslužili smrtmi kazen. Ko so krivi preroki prejeli to kazen, tedaj šele je Bog hotel dati dežja. In Elija je že na¬ prej v duhu slišal šumenje plohe in pozval kralja, da naj gre jest in se pokrepčat na goro, ker tisti dan pač še ni bil nič zaužil. Pomen čudovitega dogodka. Devica Marija. Elija je pričakoval dežja globoko priklonjen k tlom. Bil je imeniten trenutek, v katerem se je pokazalo, da je Bog dal sušo in da je zopet Eog dal dežja. Sveto število sedem, katero je Moral Elijev hlapčič izraziti v dejanju, nam kaže, ^ a je dogodek od Boga in skrivnosten. In res: ko je hlapčič šel sedmič gledat, vzdig¬ nil se je z morja oblaček kakor človeška stopinja ali dlan. Iz tega malega oblačka se je pooblačilo eelo nebo, in prišla je obilna in dobrodejna ploha. Sv. očetje in razlagalci uče, daje ta oblaček Predpodoba prečiste Device Marije, ki J e celemu človeškemu rodu po hudi duhovni suši starega zakona dala rešenje, ker nam je rodila Odrešenika Jezusa Kristusa. Zares je tako lahko s Poznati, kako se ujemata resnica in podoba, da nam ni treba tega prelepega in preimenitnega nogodka razlagati še nadalje. Umevamo pa iz tega, zakaj je bila od prvih nasov krščanstva gora Karmel tesno združena s neščenjem prečiste Device. Ne samo da so kar¬ telski samotarci in skupaj živeči menihi vneto astili Mater Izveličarjevo, tudi po drugih krajih atoliškega sveta se je širilo češčenje Matere v Oz .ie v karmelskem redu in v karmelski bratov¬ imi. Na Karmelu samem, v karmelski cerkvi in v karmelskem samostanu, pa je središče tega če- ščenja, češčenja Nje, katero cerkev lepo imenuje: lepota karmelska. 1 Četudi je bil Elija že prileten in oni dan od truda oslabljen, vendar je v čreznaravni moči hitel pred kraljem, ki se je vračal domov. Ta tek pred kraljem je imel namen, da se je kralju Prava podoba karmelsko Matere Božje. globlje vtisnil v spomin dogodek, zlasti pa, da je Elija pokazal kralju svojo čast. Čeprav je bil hudoben, bil je Ahab vendar le kralj, in Elija mu je očitno izkazal čast, potem ko je bil na gori izkazal s svojo vero čast Bogu. 1 Iz. 35, 2. — Samostan karmelski je jako star; omenja se že okoli leta GOO. Leta 1155. ga je vnovič pozidal Ber¬ told iz Kalabrije. Leta 1226. je papež Honorij III. potrdil karmelski red, a že leta 1291. so neverniki pobili tukajšnje karmelčane. Leta 1636. so se menihi zopet naselili na Kar¬ melu in bivajo tu do današnjega dne. (Glej sliko na naslednji strani.) — V katoliški cerkvi praznujemo spomin karmelske Matere Božje 16. dan julija. V berilu duhovnega opravila se spominjamo tudi prerokov Elija in Elizeja, in tudi Simona Angleškega, kateremu je sveta Devica podala škapulir. III. Kralj. 1!), 1 — 8. Elija beži in pride v puščavo. IX. Elija gre v puščavo in na goro Horeb. (III. Kralj. 19, 1—21.) Ahab je hitel v mesto Jezrahel. To je bilo na ezdrelonski planjavi, bolj proti gelboejskemu gorovju. Še dandanes se dviga tam nizek hrib, in na njem stoji ubožna vas Zerain ali Zerin. Kraj je jako lep. Sedanja vas utegne biti na po- drtinah nekdanjega kraljevega mesta. Sicer je pa imel Ahab skoro gotovo v Jezrahelu samo nekako letno bivališče, ne pa pravega in stalnega kralje¬ vega sedeža. 1 in je rekel: Dovolj mi je, Gospod, vzemi mi življenje, zakaj nisem boljši kakor moji očetje. In je legel in za¬ spal v senci brinjevega grma, in glej, angel Gospodov se ga je dotaknil i n mu rekel: Vstani in jej! In se je ozrl, in glej, ob njegovi glavi je bil podpe- pelnjak in posoda vode; in je jedel in pil in zopet zaspal. In drugič se j e vrnil angel Gospodov in se ga je do¬ taknil in mu rekel: Vstani, jej, zakaj jako dolgo pot imaš. Ko je vstal, j e jedel in pil, in je hodil z močjo one Samostan na Karmelu. Elija beži pred Jezabelo. Ahab je pa Jezabeli povedal vse, kar je bil Elija storil, in kako je po¬ moril vse preroke z mečem. In Jeza- bela je poslala sla k Eliju, rekoč: To naj mi store bogovi in to dodajo, ako ne storim jutri ob tej uri tebi, kakor (si ti storil) jednemu izmed njih. Zatorej se je Elija bal in je vstal in šel, kamor ga je volja vodila; in je prišel v Ber- sabo na Judovskem in je tam odslovil svojega hlapčiča, in je šel v puščavo dan hoda. In ko je prišel tje in sedel pod brinjev grm, prosil je zase, da bi umrl, 1 Prim. „Jeruzal. romar, 11 str. 238. jedi štirideset dnij in štirideset nočij d° božje gore Horeba. Skoro čudno se nam zdi, da Elija, ta bojev¬ nik za čast božjo, beži pred grožnjami zlobne ženske, in še čudnejše, da je bil v puščavi ves pobit in potrt in si zato želel smrti. Toda — je človek; tudi najpogumnejšega človeka se seffl- tertje, zlasti po mnogem trudu, poloti malosrč- nost. Tako tudi Elija. A Bog ga je hotel poučiti in osrčiti. — Kruh, ki mu ga je prinesel angel, je bil čreznaravni kruh in je imel višje moči, kakor jih ima naravni kruh. Ta angelski kruh je podoba sv. Rešnjega Telesa, ki je tudi nad¬ naravni kruh in nam daje moč ne samo za to življenje, ampak tudi za večnost. Kako močno se III. Kralj. 19, 9—18. Bog se prikaže Eliju na Horebu. Poživi kristijan zlasti, ko zaužije sv. Rešuje Telo z a zadnjo pot — s tega sveta v večnost! Prikazen božja na Horebu. In ko je tje prišel, je ostal v votlini; in glej, beseda Gospodova mu je pri¬ šla in mu rekla: Kaj delaš tukaj, Elija? On pa je odgovoril: Goreče sem se vnemal za Gospoda Boga vojnih trum, ker so sinovi Izraelovi zapustili tvojo zavezo; tvoje oltarje so podrli, tvoje Preroke so z mečem pomorili, in jaz prišel k njemu in mu rekel: Kaj delaš tukaj, Elija? In on je odgovoril: Go¬ reče sem se vnemal za Gospoda Boga vojnih trum, ker so sinovi Izraelovi zapustili tvojo zavezo; tvoje oltarje so podrli, tvoje preroke so z mečem po¬ morili, in jaz sam sem ostal, in stre¬ žejo mi po življenju, da bi mi je vzeli. In Gospod mu je rekel: Pojdi in vrni se na svojo pot črez puščavo v Damask; in ko tjekaj prideš, mazili Hazaela za kralja črez Sirijo, in Jehuta, sina Nam- Vodnjak v Bersabi. ® a m sem ostal, in strežejo mi po živ¬ ljenju, da bi mi je vzeli. In mu je re¬ kel : Idi ven in stoj na gori pred Go¬ spodom; in glej, Gospod gre mimo. In P J š velik in močan, da podira gore in r usi skale pred Gospodom, pa Gospod ni v piš u ; i n Z a pišem potres, pa Go- s Pod ni v potresu; in za potresom °genj, in Gospod ni v ognju; in za °gnjem šumljanje lahnega vetra. Ko je Elija to slišal, zagrnil je svoj °braz s plaščem in je šel ven in stal °b vhodu v votlino, in glej, glas je sijevega, mazili za kralja črez Izraelce; Elizeja pa, sina Safatovega, ki je iz Abelmehule, mazili za preroka namestu sebe. In zgodilo se bo: Kdorkoli bo ubežal meču Hazaelovemu, umoril ga bo Jehu, in kdorkoli bo ubežal meču Jehutovemu, umoril ga bo Elizej. In pustil si bom v Izraelu sedem tisoč mož, katerih kolena se niso pripognila pred Baalom, in njih usta niso poljubila roke, da bi ga (Baala) molila. 1 1 Poljubiti si roko — to je bil neki obred malikoval¬ skega češčenja. 698 III. Kralj. 19, 18—21. Elija pokliče Elizeja. Elija pokliče Elizeja. Pomen prikazni božje. Elija je torej šel od ondod in našel Elizeja, sina Safatovega, ko je oral z dvanajstero jarmi volov; in on sam je bil jeden izmed njih, ki so orali z dva¬ najstero jarmi volov. 1 In ko je prišel Elija k njemu, je vrgel nanj svoj plašč. Ta je precej popustil vole, tekel za rekel: Pojdi in se vrni, zakaj kar je bilo moje opravilo, to sem ti storil- Vrnil se je torej od njega nazaj, vzel jarem volov in jih zaklal in z oralom (plugom) volov je skuhal meso in dal ljudstvu, in so jedli. In je vstal in šel, in je hodil za Elijem in mu stregel. Kakor se je nekdaj Gospod Mojzesu prika- Elija v puščavi. Elijem in klical: Prosim, pusti me, da poljubim svojega očeta in svojo mater, in tako pojdem za teboj. 2 In mu je 1 To je: tudi on sam je držal za drevo in delal z dru¬ gimi vred. — Poljedelstvo je takrat v sveti deželi cvetlo, in ker je bila dežela jako rodovitna, mogla je preživiti veliko število prebivalcev. 2 To je: Dovoli, da se po sinovsko poslovim od svojih starišev. zoval na gori Horebu, tako se je hotel pokazati tudi največjemu preroku starega zakona, Eliju- Z nebeško jedjo pokrepčan je hodil štirideset dmj tjekaj — na one tako svete kraje. Žalost, pobi¬ tost in tudi nevolja so mu navdajale srce. „Zakaj vendar Bog pusti, da se hudobija tako košati? Saj je on — Elija —vedno goreče delal za po¬ stavo božjo. A kaj je dosegel? Vsi preroki so Pomen božje prikazni na Horebu. 699 pomorjeni, vsa služba božja je v izraelskem kra¬ ljestvu zatrta, — čemu bi sedaj še živel in gledal malikovalsko gnusobo ?“ V takih mislih je prišel h gori Horebu in poiskal votlino za počitek. In tu se mu je prikazal v preznameniti prikazni Bog sam. Najprej ga je poklical neki glas, ali božji, ali angelov glas, in mu napovedal, da pojde Go¬ spod mimo, in sicer ne v pišu, ne v potresu, ne način in ga čaka, da se izpreobrne. Ako Bog hu¬ dobnežev tukaj hitro ne kaznuje, to nas ne sme motiti; Bog jim daje časa za pokoro, kazen pa ne izostane za trdovratneže. Ako pomislimo, da se je Bog ravno na tem gorovju nekdaj pokazal izraelskemu ljudstvu v taki strahoti, da je trepetalo, vidimo, da se je razodevanje božje sedaj pomaknilo na drugo, višjo Bog se prikaže Eliju na Horebu. v ognju, ki pridejo drug za drugim, temveč le v šumljanju lahne sapice. Elija je šel ven in stal ob vhodu v votlino z zakritim obrazom. In Go¬ spod je šel mimo, kakor je bilo napovedano, in oglasil se mu je iz lahne sapice in ga poklical. S to prikaznijo ga je Bog poučil, da božja pota niso človeška pota; Bog ne pošlje svojih straho¬ vitih kaznij, kadar bi kdo pričakoval, temveč, ker je potrpežljiv in dobrotljiv, svari človeka na mil stopinjo. Prej se je kazala ljudstvu bolj božja moč in pravica, tukaj pa se razodeva lju¬ bečemu božjemu preroku božja čudo¬ vita in nepremagljiva ljubezen. S tem se je napovedoval tudi že prihod onega, o kate¬ rem je mogel z besedami preroka Izaija 1 reči evangelist: 2 Natrtega trsta ne bo zlomil, in tlečega 1 Iz. 42, 3. 2 Mat. 12, 20. III. Kralj. 20, 1 — 10. Sirci udarijo na Izraelce. 700 prediva ne bo ugasil, onega, ki je rekel aposto¬ loma Jakopu in Janezu, katera sta hotela ognja z neba poklicati na trdovratne Samarijane: Ne vesta, katerega duha sta. Sin človekov ni prišel pogubljat, ampak rešit. 1 Bog je Elija ne samo poučil, ampak ga tudi potolažil s tem, da ga je spomnil 7000 mož, ki so ostali Bogu zvesti. Nato mu je tudi v poseb¬ nem naročilu pokazal, da pride za hudobneže, zlasti za Ahaba, gotova kazen. Drug prerok se nam je pokazal, Elizej, katerega je Elija tako kratko, a pomenljivo po¬ klical. In Elizej je bil takoj pripravljen iti za glasom božjim. Z veseljem se je ločil od svojih ljudij, popustil vse in bil učenec Elijev. besedi, gospod moj kralj, sem tvoj, in vse, kar je mojega. In poslanci so zopet prišli in rekli: To govori Benhadad, ki nas je poslal k tebi: Svoje srebro, in svoje zlato, in svoje žene, in svoje sinove mi boš dal. Zato pošljem jutri ob tej isti uri svoje služabnike k tebi, in bodo preiskali tvojo hišo in hišo tvojih služabnikov; in vse, karkoli jim bo všeč, naj denejo v svoje roke in vzemo. 1 Kralj izrael¬ ski pa je poklical vse starejšine dežele in rekel: Glejte in vidite, da nas za¬ lezuje; zakaj poslal je k meni po moje žene, in po sinove, in po srebro, in po Oranjejla jutrovem. X. Ahabova vojska s Sirci. (III. Kralj. 20, 1-43.) Kralj sirski gre zoper Ahaba. Benhadad, kralj sirski, je zbral vso svojo vojsko, in s sabo dva in trideset kraljev, 2 in konje in vozove; in je šel gori in se vojskoval zoper Samarijo in jo oblegal. In poslal je poslance k Ahabu, kralju izraelskemu, v mesto, in rekel: To govori Benhadad: Tvoje srebro in tvoje zlato je moje, in tvoje žene in tvoji najboljši sinovi so moji. In kralj izraelski je odgovoril: Po tvoji * Luk. 9, 54—56. 2 Podložne poglavarje pokrajin. zlato: in nisem odrekel. In rekli so mu vsi starejšine in vse ljudstvo: Ne poslušaj ga in ne udaj se mu! Torej je odgovoril Benhadadovim poslancem: Povejte gospodu mojemu kralju: Vse, za kar si v začetku poslal k meni, svo¬ jemu hlapcu, bom storil; tega pa ne morem storiti. In poslanci so se vrnili in mu (Ben- hadadu) sporočili. Ta jih je nazaj poslal in rekel: To naj mi store bogovi in t0 dodajo, ako bo prahu od Samarije do¬ volj , da vzame jedno pest vsakateri 1 Kakšna nasilnost in nesramna krivica je v tem zalit® vanju! Benhadad zahteva ne samo vso dragocenost kralj® i hiše, temveč tudi, da smejo Sirci sami vse preiskati in pobrati- III. Kralj. ‘20, 10 — 20. Ahab premaga Sirce. 701 izmed ljudstva, ki gre z menoj. 1 In kralj izraelski mu je rekel: Kadar se opasuješ, nikar se tako ne usti, kakor če se odpasuješ. 2 3 Zgodilo se je pa, ko je to slišal Ben- hadad, pil je v šotorih on in kralji; in je rekel svojim služabnikom: Obsedite mesto! In so je obsedli. Ahab premaga sirsko vojsko. In glej, neki prerok je pristopil k Ahabu, izraelskemu kralju, in mu re¬ za poglavarji pokrajin. 1 In je rekel (kralj): Kdo bo začel bojevati se? In oni reče: Ti. Tedaj je preštel hlapce poglavarjev pokrajin, in našel število dve sto tri¬ deset in dva; in za njimi je naštel ljud¬ stvo, vse sinove Izraelove, sedem tisoč. In opoldne so šli (na boj). Benhadad pa je pil in bil pijan v svojem šotoru in dva in trideset kraljev ž njim, ki so mu bili prišli na pomoč. In hlapci po¬ glavarjev pokrajin so šli v prvi vrsti. Vihar v puščavi. (Gl. str. 697.) kel: To pravi Gospod: Pač si videl vso to preveliko množico? Glej, jaz ti jo dam danes v tvoje roke, da boš vedel, da sem jaz Gospod. In Ahab je rekel: Po kom? In mu je rekel: To pravi Gospod: Po tistih, ki hodijo peš 1 S tem se je bahal, kako veliko vojsko ima s seboj, in pretil, da bo v prah poteptal Samarijo. 3 Jako dober odgovor. Pomen je: Kadar se zaboj pri¬ pravljaš (opasuješ meč), mikar se ne usti, da si že zmagal. Kadar deneš meč od sebe po zmagi, tedaj se pohvali! Tedaj je poslal Benhadad, in sporočili so mu, rekoč: Možje so šli iz Samarije. In on je rekel: Ako gredo za mir, zgra¬ bite jih žive; ako pa bojevat se, uje¬ mite jih žive! Sli so torej hlapci po¬ glavarjev pokrajin, in druga vojska je šla za njimi; in vsakateri je pobil moža, 1 Poglavarji pokrajin so kraljevi predstojniki pokrajin, katere so si Izraelci podvrgli. Te pokrajine so tudi dale nekaj vojakov. Skoro gotovo pa so bili ti najslabši. In vendar je kralj tudi s temi dobil zmago. 702 III. Kralj. 20, 20—43. Ahab se po zmagi pomiri s Sirci. ki mu je prišel naproti, in Sirci so be¬ žali, in Izraelci so udarili za njimi. Bežal je tudi Benhadad, kralj sirski, na konju s svojimi konjiki. Tudi kralj izraelski je šel in pobil konje in voze in pobil Sirce v velikem poboju. Prerok pa je prišel k izraelskemu kralju in mu rekel: Pojdi in bodi po¬ gumen, in spoznaj in glej, kaj moraš storiti; prihodnje leto bo namreč kralj sirski prišel nad-te. Služabniki sirskega kralja pa so mu (Benhadadu) rekli: Njih bogovi so bogovi gora, zato so nas premagali; 1 pa boljše je, da se borimo zoper nje na ravninah, in jih bomo premagali. Ti stori potem¬ takem to-le: Odpravi vse kralje od svoje vojske, in postavi poglavarje na¬ mesto njih; in dopolni število vojakov, kateri so izmed tvojih padli, in konje, kolikor jih je bilo poprej, in voze, kolikor si jih imel poprej: in se bomo borili zoper nje na ravninah, in videl boš, da jih premoremo. Verjel je njih svetu in je tako storil. Sirski kralj gre drugič nad Izraelce. Ko je torej leto minulo, preštel je Benhadad Sirce in šel proti Afeku, 2 bojevat se zoper Izraelce. In sinove Izraelove so prešteli, vzeli so si živeža in šli naproti in njim nasproti se uta¬ borili, kakor dve mali čredi koz. Sir¬ cev pa je bila polna dežela. In pristopil je mož božji in rekel kralju izraelskemu: To govori Gospod: Ker so Sirci rekli: Gospod je Bog gord in ne Bog dolin, dal bom vso to veliko množico v tvojo roko, in bodete ve¬ deli, da sem jaz Gospod. In sedem dnij so si postavljali na¬ sproti bojne vrste ti in oni, sedmi dan pa je bila bitka; in sinovi Izraelovi so pobili izmed Sircev sto tisoč pešcev v jednem dnevu. Kateri so pa ostali, so 1 Ti pogani so sodili po pogansko, češ da imajo Iz¬ raelci za pomočnike take bogove, ki vladajo in so močni na gorah. Zatorej so si tako neumno razlagali izraelsko zmago. ’ Afek je bilo mestece na jutrovi strani Galilejskega morja ali Tiberijskega jezera. bežali v Afek, in padlo je zidovje na dvajset in sedem tisoč ljudij. 1 In Ben¬ hadad je bežal in šel v mesto, v sobo, ki je bila znotraj v drugi sobi. In rekli so mu njegovi služabniki: Glej, slišali smo, da so kralji izraelske hiše usmi¬ ljeni; denimo torej raševino okrog le¬ dij in vrvi okrog glave, 2 in pojdimo ven h kralju izraelskemu; morda ohrani naše življenje. Prepasali so ledja z raševino in deli na glavo vrvi in prišli h kralju izrael¬ skemu in mu rekli: Tvoj hlapec Ben¬ hadad govori: Naj živi, prosim te, moja duša. In oni je rekel: Ako še živi, je moj brat. Možje so sprejeli to za dobro znamenje in so naglo vzeli besedo iz njegovih ust in rekli: Tvoj brat Ben¬ hadad. In jim je rekel: Idite in pripe¬ ljite ga k meni! Prišel je torej k njemu Benhadad, in (Ahab) ga je vzdignil na svoj voz. Ta (Benhadad) mu je rekel- Vrnil ti bom mesta, katera je vzel moj oče tvojemu očetu, in naredi si ceste (bivališča) v Damasku, kakor je moj oče storil v Samariji, in jaz bom v zavezi šel od tebe. Sklenil je torej zavezo in ga izpustil. 3 Tedaj je jeden izmed učencev pre¬ rokov rekel njemu: To pravi Gospod: Ker si izpustil iz svoje roke moža, ki je bil kriv smrti, bo tvoje življenje za njegovo življenje, in tvoje ljudstvo za njegovo ljudstvo. Kralj izraelski se je tedaj vrnil na svoj dom in ni maral poslušati, in je ves srdit prišel v Sa¬ marijo. Ahab bi bil moral spoznati čudovito božjo dobroto, ko bi ne bil popolnoma zaslepljen in za- 1 Sirci so bežali v Afek in so se tukaj za zidovjem bra¬ nili. Toda Izraelci so z božjo posebno pomočjo porušili zi¬ dovje in jih tukaj in po mestu silno veliko pomorili. Bog J e hotel prav očitno pokazati svojo pomoč. Sploh moramo pom¬ niti, da je bilo tedaj v onih krajih jako veliko ljudij, ki so bili skoro vedno pripravljeni za boj. Zato so bili ti boji več¬ krat jako krvavi. ’ Vse to v znamenje, da se mu udajo, ker so prema¬ gani. Raševina je spokorna obleka ali obleka za žalovanje- 3 Tako ravnanje je bilo zoper voljo božjo, ker je bil Benhadad sovražnik izvoljenega ljudstva in je Izraelce sedaj že drugič napadel po krivici. III. Kralj. 21, 1—21. Ahab in Jezabela ugrabita Nabotov vinograd. 703 Crknjenega srca. Zanimivo je pripovedovanje, kako so se v onih časih bojevali. Veljala je samo sila; kdor se ni mogel braniti, moral se je sovražniku ndati na milost in nemilost. XI. Ahab vzame Nabotov vino¬ grad. (III. Kralj. 21, 1-29.) Ahab in Nabot. Ko se je bilo to zgodilo, imel je v onem času vinograd Nabot Jezrahelec, ki je bil v Jezrahelu zraven palače Ahaba, kralja v Samariji. Ahab je to¬ rej govoril Nabotu, rekoč: Daj mi svoj vinograd, da si naredim zelenjadni vrt, ker je blizu in pri moji hiši, in dal ti bom zanj boljši vinograd; ali, če si ti zdi ugodnejše, v srebru, kolikor je vre¬ den. Nabot mu je odgovoril: Gospod P^i bodi milostljiv, 1 da bi ti dal ded- sčino svojih očetov! Tedaj je prišel Ahab v svojo hišo nevoljen in razkačen zaradi besede, katero mu je bil rekel Nabot Jezrahe- iec, rekoč: Ne dam ti dedščine svojih očetov. In se je vrgel na svojo poste¬ ljo, obrnil svoj obraz k steni in ni ni¬ česar jedel. Prišla pa je k njemu nje¬ gova žena Jezabela in mu rekla: Kaj je to, zaradi česar si žalosten, in zakaj n ič ne ješ? On ji je odgovoril: Govo¬ ril sem z Nabotom Jezrahelcem in mu r ekel: Daj mi svoj vinograd in vzami 2 anj denar, ali, če se ti zdi bolje, dam ri boljši vinograd zanj. In on mi je rekel: Ne dam ti svojega vinograda. Jezabela, njegova žena, mu je tedaj rekla: Jako veljaven si in dobro vladaš kraljestvo izraelsko. Vstani in jej kruh bodi brez skrbi; jaz ti bom dala vinograd Nabota Jezrahelca. Jezabela da Nabota umoriti. Pisala je torej pismo v Ahabovem lr nenu in je zapečatila ž njegovim pr¬ stanom, in poslala k starejšinam in po¬ glavarjem, ki so bili v njegovem mestu ln prebivali z Nabotom. V pismu pa 1 Odvrnitev, kakor Je mi pravimo: Bog me varuj! je bilo to zapisano: Napovejte post in postavite Nabota med prvake ljudstva, in napravite skrivaj dva hudobna moža zoper njega, in naj krivo pričata: Klel je Boga in kralja; in peljite ga ven in kamenjajte, in tako bo umrl. Storili so torej tako njegovi starejši someščani in prvaki, ki so ž njim pre¬ bivali v mestu, kakor jim je bila uka¬ zala Jezabela in kakor je bilo pisano v pismu, katero jim je bila poslala; napovedali so post in postavili Nabota med prvake ljudstva. In pripeljali so dva hudobna moža in ju posadili njemu nasproti; ona dva pa, ker sta bila moža hudičeva, pričala sta zoper njega pred množico: Nabot je klel Boga in kralja. Zato so ga peljali ven iz mesta in ga s kamenjem umorili. In so poslali k Jezabeli, rekoč: Nabot je bil kamenjan in je umrl. Ko je pa slišala Jezabela, da je bil Nabot kamenjan in je umrl, govorila je Ahabu: Vstani in vzemi v last vino¬ grad Nabota Jezrahelca, ki ti ni hotel privoliti in dati ga za denar; zakaj Nabot ne živi, ampak je umrl. Ko je Ahab to slišal, da je namreč Nabot umrl, je vstal, šel doli v vinograd Na¬ bota Jezrahelca, da bi ga vzel v last. Ahabu napovedana kazen. Tedaj je prišla beseda Gospodova Eliju Tesbljanu, rekoč: Vstani in pojdi naproti Ahabu, kralju izraelskemu, ki je v Samariji; glej, šel je v vinograd Nabotov, da si ga vzame v last, in govori mu, rekoč: To govori Gospod: Umoril si in vrh tega še vzel v last. In potem reci še: To govori Gospod: Na tem mestu, na katerem so psi lizali Nabotovo kri, bodo lizali tudi tvojo kri. In Ahab je rekel Eliju: Ali si našel, da sem tvoj sovražnik? 1 On je rekel: Našel sem, zato ker si prodan, 2 da si delal hudo pred Gospodom. Glej, jaz 1 Ali mi zato napoveduješ nesrečo, ker misliš, da sem tvoj sovražnik? — Malopridni malikovalski kralj je mislil, da je prerokoval Elija, kakor se mn je poljubilo. 2 Prodan si svoji ženi, ker vse storiš, kar ona hoče. 704 III. Kralj. 21, 21 — 29; II. Kron. 17, 3 — 12. Ahabu napovedana kazen. Jozafat. bom pokosil tvoje potomce, in od Aha- bovega bom pomoril psa in zaprtega in najzadnjega v Izraelu. In bom storil tvojo hišo kakor hišo Jeroboama, sina Nabatovega, in kakor Baasa, sina Ahi- jevega; ker si tako delal, da si me raz¬ dražil in v greh zapeljal Izraela. Pa tudi o Jezabeli je Gospod govoril in rekel: Psi bodo žrli Jezabelo na polju jezrahelskem. Ako bo Ahab umrl v mestu, požrli ga bodo psi; ako pa bo umrl na polju, požrle ga bodo ptice neba. Zatorej ni bilo drugega takega, ka¬ kor je bil Ahab, ki je bil prodan, da je delal hudo pred Gospodom; zakaj na¬ hujskala ga je njegova žena Jezabela, in bil je ostuden tako, da je hodil za maliki, katere so bili naredili Amorejci, katere je potrebil Gospod izpred sinov Izraelovih. Ko je torej Ahab slišal te besede, raztrgal je svoja oblačila in del ra- sovnik na svoje telo, in se je postil in spal v žalnem oblačilu in hodil s povešeno glavo. In prišla je beseda Gospodova k Eliju Tesbljanu, rekoč: Ali nisi videl Ahaba ponižanega pred menoj ? Ker se je torej ponižal zaradi mene, ne bom pripravil nesreče v njegovih dneh, ampak v dneh njegovega sina bom po¬ slal nesrečo v njegovo hišo. Hudobija Ahaba in njegove žene je prikipela do vrhunca. Ne samo da sta malikovala, udala sta se grdemu pohlepu in prelila nedolžno kri. V Jezrahelu je imel Ahab kraljevo palačo, in zraven nje je bil Nabotov vinograd. Po Mojzesovi postavi 1 je bilo prepovedano prodati dedščino svojih očetov, zato se Nabot ni udal kralju. Da so starejšini izraelski brez obotavljanja izpolnili Jezabelino povelje, to nam kaže, kako pokvarjeno je že bilo takrat izraelsko ljudstvo. Zopet se nam tukaj razodeva neizrekljivo božje usmiljenje. Ko se je Ahab začel pokoriti, že je bil Bog pripravljen odložiti hudo zagro¬ ženo kazen. Ahab je prišel v bližnjo dotiko z judovskim kraljestvom. Zato se ozrimo sedaj proti jugu. 1 III. Mojz. 25, 23; IV. Mojz. 36, 7. 8. XII. Judovski kralj Jozafat in Ahab. Ahabova smrt. (II. Kron. 17, 3-18, 1; III. Kralj. 22, 2-38.) Kralj Jozafat. Po smrti judovskega kralja Asa je prišel na prestol njegov sin Jozafat (1.914., ozir. 1. 897. pred Kr., torej v petem letu kralja Ahaba). Začel je krepko vladati. V vsa utrjena mesta je del vo¬ jaške posadke, da bi imel brambo zoper Izraelce. In Gospod je bil z Jozafatom, ker je hodil po prejšnjih potih svojega očeta Davida, in se ni zanašal na Baala, am¬ pak na Boga svojega očeta, in je delal po njegovih zapovedih in ne po grehih Izraelovih. In Gospod je utrdil kralje¬ stvo v njegovi roki, in ves Juda je dajal Jozafatu darila; in je dobil neizmerno bogastvo in veliko slavo. In ko se je osrčil zaradi potij Gospodovih, odpra¬ vil je z Judovskega tudi višave in loge. V tretjem letu svojega kraljestva pa je poslal izmed svojih prvakov Ben- hajla, in Obdija, in Zaharija, in Nata- naela, in Miheja, da bi učili v judov¬ skih mestih; in ž njimi levite Semeja, in Natanija, in Zabadija, tudi Azaela, in Semiramota, in Jonatana, in Adonija, in Tobija, in Tobadonija, in ž njimi duhovnika Elisama in Jorama, in so učili ljudstvo na Judovskem, in so imeli bukve Gospodove postave in hodih okrog po vseh judovskih mestih in učili ljudstvo. Zato je prišel strah Go¬ spodov nad vsa kraljestva dežela, ki so bila okoli Juda, in si niso upali bo¬ jevati se zoper Jozafata. Tudi Filistejci so prinašali Jozafatu darila in srebra za davek; tudi Arabci so pripeljali drobnico, sedem tisoč sedem sto ovnov in ravno toliko kozlov. Tako je Jozafat rastel in je bil jako povišan. Izraelsko kraljestvo je bilo večkrat v raznh 1 stiskah in nesrečah zaradi brezbožnosti kralja i n ljudstva; judovsko kraljestvo je pa ob istem času lepo zacvetlo, ker je imelo nekatere dobre m bogaboječe kralje, zlasti Jozafata. Z veseljem pri¬ poveduje sv. pismo o njegovi gorečnosti za božjo čast, posebno pa o njegovem trudu za Mojzesovo postavo, kako jo je ukazal učiti po vsej deželi II. Kron. 18, 1; III. Kralj. 22, 2—16. Jozafat in Ahab gresta zoper Sirce. 705 m kako ga je Bog blagoslovil. Zares izpolnjevalo se je Jozafatu, kar poje psalmist: Blagor možu, se boji Gospoda, ki jako hrepeni po njegovih zapovedih. Toda ravno med srečnim kraljevanjem Joza- fatovim se je zaneslo v kraljevsko hišo seme ne¬ sreče in velikega zla. Jozafat se združi z izraelskim kraljem. Prerok Miheja in lažnivi preroki. Bil je Jozafat jako imeniten in bogat, ln se je v svaštvu združil z Ahabom. Jozafatov sin Joram namreč je vzel za ženo Ahabovo hčer A talij o. Čujmo, kakšne sadove Je obrodila prijateljska zveza z Ahabom! — Po onih dveh vojskah s Sirci so imeli Izraelci tri leta mir. Staroegiptovska hiša na deželi. V tretjem letu pa je prišel Jozafat, * r£ dj judovski, h kralju izraelskemu. V n kralj izraelski je rekel svojim slu¬ žabnikom: Ali ne veste, da je Ramot yalaad 1 naš ? Ali ga ne moramo vzeti 12 rok kralja sirskega?) In Jozafatu je re kel: Ali pojdeš z menoj bojevat se 2 °per Ramot Galaad? In Jozafat je re- To je: Ramot v Galaadu. To mesto je bilo levitovsko ltles to v rodu Gadovem, kakih pet ur od Jordana. Zgodbe sv. pisma I. kel kralju izraelskemu: Kakor sem jaz, tako tudi ti; moje ljudstvo in tvoje ljudstvo sta jedno, in moji konjiki so tvoji konjiki. In Jozafat je rekel kralju izraelskemu: Prosim te, vprašaj danes besedo Gospodovo. Kralj izraelski je torej zbral preroke, okoli štiri sto mož, in jim je rekel: Ali naj grem zoper Ramot Galaad v boj, ali naj mirujem? Odgovorili so mu: Pojdi, in dal ga bo Gospod v roko kraljevo. Jozafat pa je rekel: Ali ni tukaj nobenega preroka Gospodovega, da bi vprašali po njem? In kralj izraelski je rekel Jozafatu: Ostal je jeden mož, po katerem mo¬ remo vprašati Gospoda; pa jaz ga so¬ vražim, ker mi ne prerokuje dobrega, ampak zlo, Miheja, Jemlov sin. Jozafat mu je rekel: Ne govori tako, kralj! Tedaj je poklical kralj izraelski dvor- nika in mu rekel: Hitro pokliči Miheja, sina Jemlovega! Kralj izraelski pa in Jozafat, kralj judovski, sta sedela vsak na svojem prestolu, oblečena v kraljevo oblačilo, na trgu poleg vrat Samarije, in vsi preroki so prerokovali vpričo njiju. In Sedekija, sin Kanaanov, si je naredil tudi železna rogova in je rekel: To pravi Gospod: S temi (rogovi) boš prevrgel Sirijo, dokler je ne pokončaš. In vsi preroki so jednako prerokovali in rekli: Pojdi v Ramot Galaad in idi srečno, in Gospod ga bo dal v kraljeve roke. Sel pa, ki je bil šel poklicat Mi¬ heja, mu je govoril, rekoč: Glej, besede prerokov napovedujejo jednoglasno kra¬ lju srečo. Zatorej bodi tvoja beseda onim podobna in govori dobro! Miheja pa mu je rekel: Kakor živi Gospod, karkoli mi Gospod poreče, to bom go¬ voril. Prišel je torej h kralju, in kralj mu je rekel: Miheja, ali naj gremo zo¬ per Ramot Galaad na boj, ali naj mi¬ rujemo? Oni mu je odgovoril: 1 Pojdi, in hodi srečno, in Gospod ga bo dal v roke kraljeve. Kralj pa mu je rekel: Zopet in zopet te rotim, da mi ne go- 1 Prvič mu je govoril zasmehi ji vo, tako, kakor si je želel kralj. A kralj sam je videl iz besedij prerokovih, da ne misli resnično. 45 III. Kralj. 22, 16—52; II. Kron. 18, 28— 30. Jozafat in Ahab v boju. Ahabova smrt. 706 voriš drugega, kakor kar je resnično, v imenu Gospodovem. In on je rekel: Videl sem vse Izraelce raztresene po go¬ rah kakor ovce, ki nimajo pastirja; in Gospod je rekel: Ti nimajo gospodarja; vsakateri se povrni domov v miru. (Kralj izraelski pa je rekel Jozafatu: Ali ti nisem rekel, da mi ne prerokuje dobrega, ampak zmerom zlo ?) On (pre¬ rok) je pa dalje govoril: Zaradi tega poslušaj besedo Gospodovo: Videl sem Gospoda sedečega na svojem prestolu, in vso nebeško vojsko stoječo zraven njega na desni in na levi; in Gospod je rekel: Kdo bo prevaril Ahaba, kralja izraelskega, da pojde zoper Ramot Ga- laad in pade? In jeden je rekel besede take in drugi drugačne. Izstopil je pa duh 1 in stal pred Gospodom in rekel: Jaz ga prevarim. Gospod mu je govo¬ ril: S čim? In oni je rekel: Pojdem in bom goljufni duh v ustih vseh nje¬ govih prerokov. In Gospod je rekel: Prevari in premaguj; pojdi in tako stori! Sedaj je torej dal Gospod duha laži v usta vseh tvojih prerokov, ki so tukaj, in Gospod je zoper tebe govoril zlo. Pristopil je pa Sedekija, sin Kanaa- nov, in je udaril Miheja po licu in re¬ kel: Ali je torej mene zapustil duh Gospodov in je govoril tebi? In Miheja je rekel: Videl boš oni dan, kadar poj- deš v sobo, znotraj v sobi, da bi se skril. In kralj izraelski je rekel: Pri¬ mite Miheja in naj ostane pri Amonu, mestnem poveljniku, in pri Joasu, sinu Amelehovem, in recite jima: To pravi kralj: Vrzite tega moža v ječo in hra¬ nite ga s kruhom bridkosti in z vodo stiske, dokler se ne vrnem v miru. In Miheja je rekel: Ako se povrneš v miru, tedaj ni govoril po meni Gospod. In je rekel: Čuj, vse ljudstvo! Kralja gresta v boj zoper Sirce. Šla sta torej kralj izraelski in Jozafat, kralj judovski, zoper Ramot Galaad. Rekel je pa kralj izraelski Jozafatu: Jaz se bom preoblekel in šel v boj, ti pa 1 Ta je bil satan. obleci svoja oblačila. In kralj izraelski je premenil svoje oblačilo in je šel v boj. Kralj sirski pa je bil ukazal dva in trideseterim poveljnikom v6z, rekoč: Ne bojujte se ne zoper manjšega, n e zoper večjega, ampak le zoper kralja izraelskega samega. Ko so torej po" veljniki včz videli Jozafata, so mislili, da je on kralj izraelski, in so se za¬ gnali vanj in borili zoper njega; in Jo¬ zafat je zaklical. In poveljniki voz so spoznali, da ni kralj izraelski, in so odnehali od njega. Neki mož pa je na¬ pel lok in pomeril pušico v negotovo, in slučajno je zadel kralja izraelskega med pljuča in želodec. Ta pa je rekel svojemu vozniku: Obrni roko in izpelji me urno iz vojske, zakaj hudo sem ranjen. Ahabova smrt. Tako se je bila bitka oni dan, m kralj izraelski je stal na svojem vozu zoper Sirce, in zvečer je umrl; kri pa je tekla iz njegove rane na dno voza. In predno je solnce zatonilo, zaklical je glasnik, rekoč: Vsakateri naj se vrne v svoje mesto in v svoj kraj. Umrl je pa kralj in prinesli so ga v Samarijo; in pokopali so kralja v Samariji, in iZ' mili njegov voz v ribnjaku pri Sama¬ riji, in psi so lizali njegovo kri, in so umili njegovo vozno opravo, po besedi Gospodovi, katero je govoril. Doletela je kazen Ahaba, kakor mu je bil napovedal Gospod, čeprav mila in dosti častna. Ker je pripovedovanje lahko umevno, ni ga nam treba razlagati, pa tudi ni treba omenjati, da ima tukaj svarilen vzgled. Čeprav se je Jozafat pre¬ grešil, da je šel s kraljem izraelskim, vendar mu je Bog prizanesel; samo strah mu je bil za kazen. XIII. Ohozijeva trdovratnost i 11 kazen. (III. Kralj. 22, 52-54; IV. Kralj. 1, 1; III. Kralj. 22, 49. 50; IV. Kralj. 1, 2-17.) Kralj Oliozija. Ohozija, sin Ahabov, je začel kra¬ ljevati črez Izraelce v Samariji v se¬ demnajstem letu Jozafata, kralja judov- III. Kralj. 22, 52—IV. Kralj. 1, 1. 2. Ohozijeva hudobnost in bolezen. 707 skega, in je kraljeval črez Izraelce dve leti. In je delal hudo pred Gospodom in je hodil po poti svojega očeta in svoje matere. Tudi je služil Baalu in ga molil, in je dražil Gospoda Boga Izraelovega prav tako, kakor je delal njegov oče. Moabljani 1 so se pa uprli hlapci s tvojimi na ladijah. In Jozafat ni hotel. 1 Jozafat je vladal krepko in hotel zopet od¬ preti oni studenec bogastva, iz katerega je zaje¬ mal Salomon. Toda ladije njegove, ki so bile v pristanišču Asijongaberju, je pokončal pač kak vihar, in kralj ni hotel delati drugih. Ahabova smrt. zoper Izraelce, potem ko je bil umrl Ahab. Kralj Jozafat pa je napravil ladije na morju, da bi šle v Ofir zaradi zlata; pa niso mogle iti, ker so se razbile v Asijongaberju. Tedaj je rekel Ohozija, sin Ahabov, Jozafatu: Naj gredč moji 1 Poprej so bili Izraelcem podložni in jim plačevali davek, ker jih je bil David podvrgel Izraelcem. Ohozijeva bolezen. Ohozija pa je padel skoz ograjo svoje zgornje dvorane, katero je imel v Samariji, in je obolel. In je poslal sle in jim rekel: Idite in vprašajte Beelzebuba, boga akaronskega, ali morem ozdraveti od te svoje bolezni. 1 Jozafat se je spametoval in ni hotel imeti nobene tovarišije z izraelskim kraljem. 45 : 708 IV. Kralj. 1, 3—2, 2. Ohozijeva bolezen in kazen. Angel Gospodov pa je govoril Eliju Tesbljanu, rekoč: Vstani in pojdi slom kralja samarijskega naproti in jim reci: Ali ni Boga v Izraelu, da greste vpra¬ šat Beelzebuba, boga akaronskega? Zato pravi Gospod to: Ne pojdeš s postelje, na katero si stopil, ampak boš umrl. In Elija je odšel. In sli so se vrnili k Ohoziju. Ta jim je rekel: Zakaj ste se vrnili? In oni so mu odgovorili: Mož nam je pri¬ šel naproti in nam rekel: Idite in se vrnite h kralju, kateri vas je poslal, in mu recite: To pravi Gospod: Ali zato pošiljaš vprašat Beelzebuba, boga aka¬ ronskega, ker ni Boga v Izraelu ? Zato ne pojdeš s postelje, na katero si sto¬ pil, temveč boš umrl. Kralj jim je re¬ kel: Kakšne postave in obleke je oni mož, ki vam je prišel naproti in vam je govoril te besede? In oni so rekli: Bil je mož kosmat (v kožuhovino oblečen) in z jermenom prepasan. Kralj je re¬ kel: Elija Tesbljan je. Kazen kraljevih vojakov in Ohozijeva smrt. In (kralj Ohozija) je poslal nadenj (Elija) petdesetnika in petdeset mož, ki so bili pod njim. Ta je šel nadenj in mu rekel, sedečemu vrh hriba: Mož božji, kralj je ukazal, da pojdi doli! Elija je odgovoril in rekel petdesetniku: Če sem mož božji, naj pride ogenj z neba in požre tebe in tvojih petdese- tero. Prišel je torej ogenj z neba in požrl njega in petdesetere, ki so bili ž njim. Zopet je poslal nadenj drugega pet¬ desetnika in petdesetero mož ž njim. Ta mu je rekel: Mož božji, to pravi kralj, hitro pojdi doli! Elija je odgo¬ voril in rekel: Ako sem mož božji, naj pride ogenj z neba in požre tebe in tvojih petdesetero. Prišel je torej ogenj z neba in požrl njega in njegove pet¬ desetere. Zopet je poslal tretjega petdesetnika in petdesetero mož, ki so bili ž njim. Ko je prišel, je pripognil koleno proti Eliju in rekel: Mož božji, ne zavrzi moje duše in duš svojih služabnikov, ki so z menoj! Glej, ogenj je prišel z neba in požrl oba prva petdesetnika in petdesetero mož, ki so bili ž njima. Sedaj pa prosim, da se usmiliš moje duše. 1 Angel Gospodov pa je govoril Eliju, rekoč: Pojdi ž njim, ne boj se! Vstal je torej in šel ž njim h kralju in mu govoril: To pravi Gospod: Ker si po¬ slal sle vprašat Beelzebuba, boga aka¬ ronskega, kakor da bi ne bilo Boga v Izraelu, čigar besedo bi mogel pozve- deti, zato ne boš vstal s postelje, na katero si stopil, temveč boš umrl. Umrl je torej po Gospodovi besedi, katero je govoril Elija. In kraljeval j e Joram, njegov brat, namestu njega, v drugem letu Jorama, sina Jozafatovega, kralja judovskega; zakaj (Ohozija) m imel sina. - Zopet nov dogodek v čudovitem življenju Elijevem. Kralj Ohozija je res grdo in jako pre¬ grešno ravnal, da je poslal poprašat malika- Beelzebub ali Beelzebul je bil v Akaronu nekak Baal, in sicer zlasti varih ali branilec zoper muhe, ki so ondi ob morju in pri močvirjih jako velika nadloga. Elija je ustavil poslance in jim v imenu Gospodovem povedal o koncu kraljeve bolezni. Dvakrat je zadela kraljeve vojake smrtna kazen, ker so bili pač vsi malikovalci in so ho¬ teli božjega preroka zgrabiti s silo. A ko je tretjm poveljnik ravnal drugače, ni ga zadela smrt. Približal se je pa čas, ko je hotel Gospod Elija vzeti s tega sveta. XIV Elija vzet v nebo. (IV. Kralj. 2, 1-18.) Elija in Elizej. Zgodilo se je pa, ko je hotel Gospod vzeti Elija v viharju v nebo, šla sta Elija in Elizej iz Galgale 2 doli. In Elij a je rekel Elizeju: Ostani tukaj, ker Go¬ spod me je poslal do Betela! ElizoJ mu je rekel: Kakor živi Gospod in živi 1 Prosim te, da se usmiliš mene in mojega življenja. 2 Ta Galgala ni pri Jordanu, ki nam je znana iz zgodeb Jozuvetovih, ampak druga Galgala, ne daleč, pa više stoječ od Betela, ker sta šla iz Galgale doli. IV. Kralj. 2, 2—9. Elija in Elizej gresta k Jordanu. 709 tvoja duša, ne bom te zapustil. In ko sta prišla doli proti Betelu, prišli so k Elizeju sinovi prerokov, 1 ki so bili v Betelu, in mu rekli: Ali veš, da bo Go¬ spod danes vzel tvojega gospoda od tebe? On je odgovoril: Tudi jaz vem; molčite! tebe? In je odgovoril: Tudi jaz vem; molčite! Elija pa mu je rekel: Ostani tukaj, ker Gospod me je poslal do Jordana. On je rekel: Kakor živi Gospod in živi tvoja duša, ne bom te zapustil. Sla sta torej oba skupaj, in petdeset mož iz- Elija vzet v nebo. Elija pa je rekel Elizeju: Ostani tukaj, ker Gospod me je poslal v Je¬ riho! In on je rekel: Kakor živi Go¬ spod in živi tvoja duša, ne bom te za¬ pustil. In ko sta prišla v Jeriho, prišli so k Elizeju sinovi prerokov, ki so bili v Jerihi, in mu rekli: Ali veš, da bo Gospod danes vzel tvojega gospoda od 1 Preroški učenci. med sinov prerokov je šlo za njima, in so stali nasproti, 1 od daleč, ona dva pa sta stala oba ob Jordanu. In Elija je vzel svoj plašč, in ga je zvil, in je udaril vodo, ki se je razdelila na dva dela, in oba sta šla skozenj po suhem. 1 Učenci prerokov so stali na desni strani, nekoliko proč od Jordana, Elija in Elizej pa sta šla črez in na jutrovi strani Jordanovi je bil Elija odvzet. 710 IV. Kralj. 2, 9—18. Elija vzet v nebu. Elijev značaj. In ko sta bila prišla črez, je rekel Elija Elizeju: Prosi, kar hočeš, da ti storim, predno bom odvzet od tebe. In Elizej je rekel: Prosim, da bi nadme prišel dvojni tvoj duh. 1 On je odgovoril: Te¬ žavno stvar si poprosil; toda, ako me boš videl, kadar bom vzet od tebe, zgodilo se ti bo, za kar si prosil; ako pa ne boš videl, ne bo se zgodilo. Elija vzet v nebo na ognjenem vozu. In ko sta šla naprej in med potjo se pogovarjala, glej, ognjen voz in ognjeni konji so ločili oba, 2 in Elija je šel v viharju v nebo. Elizej je pa videl in klical: Moj oče, moj oče, voz Izraelov in njegov voznik! 3 In ni ga več videl; in je prijel svoja oblačila in jih raztrgal v dva kosa. In je vzdig¬ nil plašč Elijev, ki mu je bil padel, in se je vrnil in stal ob bregu Jordano¬ vem; in s plaščem Elijevem, ki mu je bil padel, je udaril vodo in se ni raz¬ delila; in je rekel: Kje je tudi sedaj Bog Elijev? In je udaril vodo, in se je razdelila sem in tje, in Elizej je šel črez. Ko so pa videli sinovi prerokov, ki so bili v Jerihi nasproti, so rekli: Duh Elijev je prišel nad Elizeja. In so mu prišli naproti in so se mu priklonili z obrazom do tal, in so mu rekli: Glej, s tvojimi služabniki je petdeset moč¬ nih mož, ki morejo iti in tvojega go¬ spoda iskati, ako ga je morda Duh Go¬ spodov vzel in vrgel na kako goro ali v kako dolino. 4 On je rekel: Nikar ne 1 'Pega ni prosil Elizej iz ošabnosti, ampak iz gorečnosti za božjo čast in iz ljubezni do bližnjega. 2 Hipoma se je prikazal ognjen voz z ognjenimi konji in je odvzel Elija; tako ju je ločil. 3 Očeta imenuje Elizej Elija, ker mu je bil varih, vodnik in duhovni oče; voz je bil Elija, ker je delal za božjo postavo, za srečo Izraelcev in je bil orodje božje; voznik pa, ker ga je Bog poklical in z bogatimi milostmi obdaril zato, da bo vodil Izraelce po pravi poti, namreč po poti resnice, pravič¬ nosti in češčenja božjega. Voz in voznik pomenjata tudi brambo, ker so se rabili vozovi v vojski. 4 Ti učenci niso tuneli popolnoma, kaj se je bilo zgo¬ dilo z Elijem. Mislili so, da ga je odnesel duh božji, in sicer tako, da bi telo ostalo še na zemlji, torej bi bilo tudi ostalo še kje, ali na gori, ali v dolini. Zatorej so hoteli, naj gredo pošiljajte! In so ga silili, dokler se ni udal in rekel: Pošljite! 1 In so poslali petdeset mož; ko so ga ti iskali tri dni, niso ga našli. In so se vrnili k njemu; on je pa prebival v Jerihi in jim je rekel: Ali vam nisem rekel: Nikar ne pošiljajte ? Elijev značaj. Tako je končal svojo zemeljsko pot veliki prerok Elija. Predno se je ločil s sveta, poskusil je zvestobo Elizejevo. Bog je razodel Eliju, kakor tudi Elizeju in celd preroškim učencem, da bo Elija odvzet s sveta. Elija se je delal, kakor da bi hotel, naj Elizej ostane na kraju, kjer sta bila, in naj ne gre ž njim. Toda Elizej se ni dal od¬ vrniti, da ne bi svojega vodnika spremljal P° vseh njegovih potih. Trikrat 2 je tako storil Elija, a vselej je Elizej zvesto ostal pri njem. Naposled sta šla črez Jordan in se napotila nekako proti tistemu kraju, kjer je umrl Mojzes, ki ni mogel stopiti v obljubljeno deželo. Tu je hipoma nebe¬ ška prikazen ognjenega voza z ognjenimi konji vzela Elija z zemlje. Kakor gremo v daljnje kraje navadno na vozu, tako je Bog določil tak način za Elijev odhod s tega sveta. Lahko si mislimo, da je bil goreči voz zunanja podoba božjih an¬ gelov, ki so Elija spremili v nebesa. Zato pravi sv. Ambrož: „Elija je bil v nebo vzet s svojim telesom na ognjenem vozu, to je, po angelih, ki so duhovi in žareč ogenj." Ognjeni voz je na¬ znanjal tudi, da je Elija gorel za božjo postavo, da je bil duh njegov ognjevit. Žalosten je gledal za njim Elizej, kakor so pozneje tudi apostoli gledali za Izveličarjem ob njegovem vnebohodu; ostal mu je pa Elijev plašč kot dedščina, in imel ga je kot naj dragocenejši spomin. Ko se je vrnil Elizej k Jordanu, udaril je vodo s plaščem, kakor je bil poprej storil Elija, toda brez uspeha. Šele ko je Elizej zaklical k Bogu, razdelila se je voda. „Vprvič je udaril v moči Elijevi, in ni se mu posrečilo; potem j e klical h Gospodu in udaril vodo, pa se je takoj ti močni in čvrsti možje iskat Elijevo truplo, deloma iz spo¬ štovanja, deloma iz strahu, da ne bi se truplu dogodila kaka nečast. 1 Dovolil je samo zaradi njih sitnosti in pa zato, da bi se resnica še bolj pokazala. 2 Trikratna poskušnja se ponavlja tudi ob drugih pr*' likah v svetih zgodbah. Hudobni duh je izkušal Izveličarja trikrat, Izveličar sam je trikrat vprašal Petra, ali ga ljubi- Elijev značaj; predpodeba Kristusova. 711 razdelila. 1 ' (Ambrož.) Ta čudež mu je pokazal, da mu je Bog dal moč Elijevo, in tudi preroškim učencem je bil to dokaz, da je Elizej pravi po¬ slanec božji. Kakor Mojzes, tako je tudi Elija poseben mož v svetih zgodbah. Imenitna je doba, v kateri de¬ luje, veliko nalogo izpolnjuje, velika moč božja se kaže v njegovih delih, velik je njegov duh in lep njegov značaj, nenavadno ga Bog poveličuje ne samo v zemeljskem življenju, ampak celd po¬ zneje. Kakor Mojzes, tako se je tudi Elija pri¬ kazal Gospodu ob njegovem izpremenjenju na gori. Kristusovega odrešenja in še drugega prihoda Gospodovega. 1 Elija je predpodoba Kristusa samega. Kristus je bil tudi prerok, ki je svoje nauke po¬ trjeval s čudeži, ki se je 40 dnij postil, dal nam angelskega kruha in šel v nebo. Seveda je bil Kristus največji in najpopolnejši prerok sploh, ki ni poti pripravljal drugemu poslancu božjemu, ampak je dopolnil, kar so drugi o njem pre¬ rokovali. Sv. Duh sam je izrekel o Eliju pohvalo s temi besedami: 2 Elija, prerok, je vstal kakor ogenj, in Elizejev studenec pri Jerihi. Predno je prišel Izveličar med svoje ljudstvo, pri¬ šel je prerok v duhu in v moči Elija, t. j. sv. Janez Krstnik. 1 Pred drugim prihodom Gospodovim pa ima priti prerok Elija sam, da bo pričeval 2 o njem. Tako velikansko nalogo ima ta mož božji v zgo¬ dovini našega izveliČanja. Ako pravimo, da je Bog Elija v nebo vzel, ne mislimo, da je Elija v nebesih takoj Boga gledal, ampak, da je prišel na neki kraj, kakor Henoh, uživat primerno nadnaravno veselje, čakat ’ Mat. 3, 3. ’ Mal. 4, 5. 6. — Skr. razod. 11, 3—11. njegova beseda je gorela kakor bakla. — Z Go¬ spodovo besedo je nebo zaprl, in je trikrat ogenj z neba vrgel. Tako je bil Elija s svojimi čudeži poveličan. In kdo se more tako hvaliti, kakor ti, ki si z besedo Gospoda Boga mrtveca otel s spod¬ njega sveta in iz smrtne oblasti; ki si kralje v pogin pahnil in častitljive ž njih sedeža, ter si lahko po¬ trl njih moč; ki si slišal na Sinaju sodbo in na Horebu maščevalne sodbe; ki si mazilil kralje v kaznovanje, in si preroke postavil sebi za nasled- 1 Glej Zgodbe, str. 34. 2 Sir. 48, 1 — 10. 712 IV. Kralj. 2, 19—3, 8, Prerok Elizej. Kralj Joram. nike; ki si bil vzet v ognjenem viharju, na vozu z ognjenimi konji; ki si bil postavljen v hudih časih, da bi utolašil Gospodovo jezo, očetovo srce nagnil sinu, in zopet ustanovil Jakopove rodove. XV. Začetek Elizejevega delo¬ vanja. Kralj Joram. (IV. Kralj. 2, 19—3, 27.) Elijev naslednik, ki je prejel dvojnega duha od svojega duhovnega očeta, je bil Elizej, tudi čudovit mož božji. Ko je bil prišel črez Jordan, prišel je s preroškimi učenci do Jerihe. Elizej ozdravi vodo in kaznuje hudobne dečke. In možje iz mesta so rekli Elizeju: Glej, prav dobro je prebivati v tem mestu, kakor tudi ti vidiš, gospod, toda voda je jako slaba in zemlja nerodo¬ vitna. In on je rekel: Prinesite mi novo posodo in denite vanjo soli! Ko so mu jo prinesli, je šel ven k vodnemu stu¬ dencu, vrgel vanj soli in rekel: To pravi Gospod: Ozdravil sem to vodo, in ne bo več v njej smrti, tudi ne ne¬ rodo vitnosti. Ozdravljena je bila torej voda do tega dne 1 po Elizejevi besedi, katero je govoril. Od ondod je šel proti Betelu; in ko je šel gori po poti, prišli so mali dečki iz mesta in so ga zasmehovali, rekoč: Pojdi gori, plešec, pojdi gori, plešec! Ko se je ozrl, jih je videl in jih je pre¬ klel v imenu Gospodovem. In prišla sta dva medveda iz gozda in sta raztrgala izmed njih štirideset in dva dečka. Od ondod pa je šel na goro Karmel in od ondi se je vrnil v Samarijo. Že ta dva dogodka nam kažeta duha Elize- jevega. Ko so ga prebivalci mesta Jeriha spo¬ štljivo in zaupno prosili pomoči, jim jo je tudi dal in nezdravo vodo ozdravil. Zares je okrog Mrt¬ vega morja vsa voda slana in ima neprijeten okus. Toda prav blizu Jerihe, ob nekem griču pod tako imenovano goro Gospodovega izkušanja, je bogat in čist studenec z okusno vodo. 2 Imenujejo ga „Sultanov studenec" ali „Elizejev studenec". Voda je prav obilna, kakor malega potoka. Od za- 1 Do tega dne, ko je sv. pisatelj pisal te besede. Zdrava je pa ta voda tudi do današnjega dne. 2 Glej ..Jeruzalemski romar 11 , str. 214. četka dela precej velik tolmun, ob katerem rastč košata drevesa, potem pa poteka dalje in se deli v veje, da more namakati tem več zemlje. Prelepo in bujno raste tam povsodi, kamor prihaja moča, da je res za oni kraj neprecenljiv blagoslov. Elizej je ozdravil vodo z močjo božjo in z nekakim obredom. Ta obred je kazal, da se je z vodo nekaj zgodilo, in sicer po nadnaravni poti. Ob jednem je ta obred podoba obredov v sv. ka¬ toliški cerkvi pri sv. zakramentih in raznih blago¬ slovih. Tega se spominja sv. cerkev tedaj, kadar blagoslavlja vodo. Tudi pri blagoslavljanju vode vrže duhovnik nekaj soli v vodo in omenja v molitvi to, kar je Bog ukazal preroku Elizeju. Drugi dogodek je pa svarilen vzgled, ki nam kaže, kako se ne smemo vesti proti ptujim, zlasti starim ljudem. V Betelu je bil malikovalski oltar in ljudje so bili skoro gotovo brezbožni, njih otroci pa so bili razposajeni. Sv. Avguštin pa tudi se misli, da so malikovalski stariši nalašč poslali otroke zasmehovat preroka. Joram odrine zoper Moabljane. Joram, sin Ahabov, je vladal dva¬ najst let in je delal hudo pred Gospo¬ dom, pa ne tako kakor njegova oče in mati, zakaj odpravil je kipe Baalove, katere je bil naredil njegov oče. Ven¬ dar je ostal v grehih Jeroboama, sina Nabatovega, ki je v greh zapeljal Iz¬ raelce, in ni odstopil od njih. Mesa, kralj moabski, je redil veliko ovac, in plačeval kralju izraelskemu sto tisoč jagnjet in sto tisoč ovnov z njih kožami. 1 In ko je umrl Ahab, pr e ' lomil je (Mesa) zavezo, katero je imel z izraelskim kraljem. Tedaj je šel kralj Joram oni dan iz Samarije in preštel vse Izraelce. In j e poslal k Jozafatu, kralju judovskemu, rekoč: Kralj moabski je odstopil od mene; pojdi z menoj zoper njega na vojsko! On je odgovoril: Pojdem; kdor je moj, je tvoj; moje ljudstvo je tvoje ljudstvo, in moji konji so tvoji konju In je rekel: Po kateri poti pojdemo? In oni je odgovoril: Po puščavi edomski- 1 To je: z volno vred, neostriženih. 2 Kralj edomski je bil podložen kralju judovskemu, zato je Jozafat izbral pot skoz edomsko kraljestvo. IV. Kralj. 3, 9—18. Trije kralji zoper Moabljane. 713 Odrinili so torej kralj izraelski, kralj judovski in kralj edomski, in so šli okoli sedem dnij hodd, pa ni imela vode vojska in živina, ki je šla za njimi. In kralj izraelski je rekel: Oh, oh, oh, Gospod nas je zbral, tri kralje, da nas da v roke Moabljanom! In Jo- zafat je rekel: Ali je tukaj kak prerok Zakaj je Gospod zbral te tri kralje, da jih dd Moabljanom v roke? In Elizej mu je rekel: Kakor živi Gospod voj¬ nih trum, pred katerim stojim, ko bi se ne oziral na obličje Jozafata, kralja judovskega, ne bi te bil poslušal in na te pazil. Sedaj pa mi pripeljite bren- kavca. 1 In ko je brenkavec pel, prišla Elizej in malopridni dečki betelski. Gospodov, da bi po njem prosili Go¬ spoda? In odgovoril je j eden izmed služabnikov kralja izraelskega: Tukaj je Elizej, sin Safatov, ki je vlival vodo Eliju na roke. 1 In Jozafat je rekel: Pri njem je beseda Gospodova. In šli so k njemu kralj izraelski, in Jozafat, in kralj edomski. Elizej pa je rekel kralju izraelskemu: Kaj je meni s teboj ? Pojdi k prerokom svojega očeta in svoje ma¬ tere! In kralj izraelski mu je rekel: 1 To je: ki je bil služabnik ali strežnik Elijev. je nadenj roka Gospodova, in je rekel: To pravi Gospod: Naredite v strugi tega potoka jame in jame! Zakaj to pravi Gospod: Ne bodete videli ne vetra, ne dežja, in ta struga se bo na¬ polnila z vodo, in bodete pili vi, in vaše družine, in vaša živina. In to je pred Gospodom še premalo; vrh tega bo dal 1 To je: takega moža, ki zna brenkati na harfo in peti psalme. Stari pisatelji mislijo, da je bil ta brenkavec kak levit, ki je peval Davidove psalme. Prerok je vedel, da pride med petjem svetih psalmov in brenkanjem nadenj duh Go¬ spodov. 714 IV. Kralj. 3, 18 — 4, 2. Čudež v puščavi. Zmaga Izraelcev. tudi Moabljane v vaše roke. In bodete razdejali vsa utrjena mesta in vsako izbrano mesto, in vse sadno drevje bo¬ dete posekali in vse studence zamašili, in vse dobre njive pokrili s kamenjem. Čudežna voda v puščavi. Zmaga Izraelcev. Tedaj se je naredil dan, ko se da¬ ruje daritev, in glej, voda je prišla od Edoma sem, 1 in dežela se je napol¬ nila z vodo. Ko so pa vsi Moabljani zaslišali, da so prišli kralji v boj zoper nje, so skli¬ cali vse, ki so imeli na sebi pas za meč, in so se postavili na meji. In ko so zjutraj zgodaj vstali in je solnce vzšlo nasproti voda, videli so Moab¬ ljani vodo rdečo kakor kri, 2 in so rekli: To je kri od meča; kralji so se boje¬ vali med seboj in drug drugega pobili; sedaj pojdite plenit, Moabljani! Šli so naprej v tabor Izraelcev; tedaj so Iz¬ raelci vstali in udarili na Moabljane. In oni so bežali pred njimi. Torej so prišli (Izraelci), ki so bili zmagali, (črez mejo) in so pobili Moabljane, in mesta porušili, in vse najboljše njive napol¬ nili s kamenjem, katero so vsi metali; in vse vodne studence so zamašili, in vse sadno drevje so posekali, tako da so ostali samo ilnati zidovi; 3 in mesto so obdali strelci in večinoma pobili. Ko je kralj moabski videl, da so sovražniki močnejši, vzel je s seboj sedem sto mož, ki so sukali meč, da bi udarili na kralja edomskega, pa niso mogli. In zgrabil je svojega prvoroje¬ nega sina, ki je imel kraljevati za njim, in ga je daroval za žgavno daritev na zidu; 4 in velika nevolja je nastala med Izraelci, in takoj so jih popustili in so se vrnili v svojo deželo. 5 1 Torej po tisti poti, po kateri so bili prišli, od svetega mesta in od templa sem. 2 Rdeče jutranje solnce je vodo obsevalo, da seje videla rdeča kakor kri. 3 V hebrejski besedi se imenuje to mesto Kir Haresit; imenuje se tudi Kir Moab, dandanes pa Kerak. 4 Daroval ga je maliku Kamosu (ali Hamosu). 6 Ker smo tukaj slišali o kralju Mesu (hebr. Meša), omenjamo ob kratkem sloveči spominik tega kralja, ki se je Ta dogodek nam zopet kaže, kako je Gospod hotel izraelsko ljudstvo utrditi v pravi veri in mu vzbuditi za¬ upanje v božjo pomoč. Moabljani so maliko¬ vali, zato je Bog pustil, daje prišla nadnje taka nadloga. Ko je pa nad¬ loga prikipela do vr¬ hunca in je kralj Mesa daroval lastnega sina, vzbudilo je to Izrael¬ cem deloma gnus, de¬ loma usmiljenje, da so odšli, potem ko so bili opustošili mesta in de¬ želo. Spominik moabskega kralja Mesa. XVI. Elizejeva čudežna dela. (IV. Kralj. 4, 1 -8, 15.) Čudež z oljem. Neka žena pa izmed žena prerokov je klicala k Elizeju, rekoč: Tvoj hla¬ pec, moj mož, je umrl, in ti veš, da se je tvoj hlapec bal Gospoda; in gl e J’ sedaj je prišel upnik vzet moja dva sinova, da bi mu služila. Elizej ji J® rekel: Kaj hočeš, da ti storim ? Reci našel v novejšem času. Nemški misijonar Klein je našel meseca avgusta 1. 1868. pri mestecu Dibanu (nekdaj Dibon) na Moabskem črn kamen s starim napisom. Ko g a hotel dobiti, prehitel ga je neki Francoz, ki je dobil pap' 1111 odtisek napisa; a kamena samega tudi ta ni dobil, ker s" ga domačini razbili. Ostali so pa večinoma vsi kosi in m’ posled prišli v last francosko, in sedaj je v pariškem Louvrem Iz kamena samega in raznih odtiskov so sestavili skoro p< poln napis. Kameniti spominik je visok okoli 1 metra. spominik ima napis kralja Mesa Dibončana, čigar oče .l e bil Kamosgad. Tega je postavil Atnri za kralja črez moabsk" deželo. Toda on je utrdil mesti Baalmeon in Kirjatajim "J si podvrgel izraelski mesti (torej seje uprl Izraelcem) Ata 1 " in Nebo, njih prebivalce pa je dal zaklati za daritev bog 11 Kamosu. Kralj Ohozija je šel zoper njega, toda bog Kam 1 ’ ga je pregnal. Mesa je zidal, popravil in utrdil več me ’ katera našteva napis. — Da se ta napis dobro vjema s sV ' pismom in nam celo pojasnjuje ono dobo, o kateri sedaj b , vorimo, to priznavajo veščaki. Poleg tega nam kaže na]’ |S tedanji hebrejski jezik, kaže nam najstarejša semitska pismen' > ker je (kakor sodijo) najstarejši semitski napis. Naša sli kaže zunanjo obliko spominikovo. (Prim. Theolog. Qnar < schrift, Tiibingen, 1870, str. 584 in nasl.) IV. Kralj. 4, ‘2—27. Elizej in Sunaniljanka. 715 mi, kaj imaš v svoji hiši? In ona je odgovorila: Nimam, tvoja dekla, nič drugega v svoji hiši kakor malo olja, s katerim se mazilim. 1 Rekel ji je: Pojdi, prosi na posodo pri vseh svojih sosedih prazne posode, pa ne malo. In pojdi noter, in zapri svoja vrata, ko boš notri ti in tvoja sinova; in potem vlij v vse te posode, in ko bodo polne, vzemi. Zena je torej šla in zaprla vrata za seboj in za svojima sinoma; ona sta prinašala posode, in ona je vlivala. In ko so bile posode polne, rekla je svo¬ jemu sinu : Se mi prinesi posodo! In on je rekel: Nimam. In olje se je usta¬ vilo. Ona pa je prišla in naznanila možu božjemu. In on je rekel: Pojdi, prodaj olje in vrni svojemu upniku; ti pa in tvoja sinova živita od ostalega. Ta čudež je prav podoben čudežu, ki ga je naredil Elija ob lakoti v Sarepti. Bog ne dela čudežev samo zato, da kaže svojo moč, ampak tudi ljudem za pomoč. Sunaniljanka. Zgodilo se je pa nekega dne, da je šel Elizej skozi Sunam; 2 bila je pa tam imenitna žena, ki ga je pridržala, da je jedel kruh (obedoval); in kolikorkrat je tam mimo šel, šel je k njej, da je jedel kruh. Ona je pa rekla svojemu možu: Vidim, da je sveti mož božji ta, ki gre pogostoma mimo nas. Na¬ rediva mu torej malo zgornjo izbo in deniva vanjo posteljo, in mizo, in stol, in svečnik, da ostane tukaj, kadar pride k nam. Zatorej se je zgodilo nekega dne, da je prišel v zgornjo izbo in tam po¬ čival. In je rekel svojemu slugu Gie- ziju: Pokliči ono Sunamljanko! Ko jo je poklical in je ona stala pred njim (Giezijem), rekel je svojemu slugu: Go¬ vori ji: Glej, v vsem si nama dobro stregla, kaj hočeš, da ti storim? Ali imaš kak opravek in hočeš, da govo- 1 To olje si je bila pripravila za maziljenje po smrti. 2 To je tisti Sunam pod gorovjem Gelboe, o katerem smo že večkrat govorili. rim pri kralju ali pri vojnem povelj¬ niku? Odgovorila je: Prebivam sredi svojega ljudstva. 1 In je rekel (Elizej): Kaj torej hoče, da ji storim? In Giezi je rekel: Ne vprašaj, zakaj sina nima, in njen mož je star. Tedaj je ukazal, da naj jo pokliče; ko je bila poklicana in je stala pred vrati, rekel ji je: Ob tem času in ob ravno tej uri, ako boš živela, imela boš sina. In ona je od¬ govorila : Prosim, gospod moj, mož božji, nikar ne laži svoji dekli. In žena je spočela in rodila sina ob času in ob ravno tisti uri, kakor je re¬ kel Elizej. Elizej obudi mrtvega dečka. Deček je pa rastel. In ko je nekega dne šel k svojemu očetu in k žanjcem, rekel je očetu: Glava me boli, glava me boli. In on je rekel hlapcu: Vzemi ga in pelji k materi! Ko ga je vzel in pripeljal k materi, dela ga je na v svoja kolena do opoldne, in je umrl. Šla pa je gori in ga dela na posteljo moža božjega in zaprla vrata, in je šla ven, poklicala svojega moža in rekla: Pošlji z menoj, prosim, jednega izmed hlap¬ cev, in oslico, da pohitim do moža božjega in se vrnem. Ta pa ji je rekel: Čemu pojdeš k njemu? Danes ni novi mesec in tudi ne sobota. 2 Ona je od¬ govorila: Pojdem. In je osedlala oslico in ukazala hlapcu: Goni in se podvi¬ zaj, in me ne zadržuj med potjo, in to stori, kar ti ukažem! Tako je torej šla in prišla k možu božjemu na goro Karmel. In ko jo je videl mož božji od daleč, rekel je Gi- eziju, svojemu slugu: Glej, to je Su- namljanka! Pojdi ji torej naproti in ji reci: Ali je dobro tebi, in tvojemu možu, in tvojemu sinu? Odgovorila je: Dobro. Ko je pa prišla k možu bož¬ jemu na goro, oklenila se je njegovih 1 Pomen je ta: Sredi svojega ljudstva, sredi znancev in sorodnikov živim mirno in zadovoljno in nimam nič opra¬ viti s kraljem in ž njegovimi ljudmi. 2 Skoro gotovo so imeli ob teh dnevih preroki in pre¬ roški učenci shod, pri katerem so opravljali kako pobožnost, molitve in oznanjali božjo postavo. 716 IV. Kralj. 4, 27—34. Elizej obudi mrtvega dečka. nog; 1 in Giezi je pristopil, da bi jo odrinil. In mož božji je rekel: Pusti jo, zakaj njena duša je v bridkosti, in Gospod mi je prikril in mi ni naznanil. Ona mu je rekla: Ali sem morda pro¬ sila svojega gospoda za sina? Ali ti nisem rekla: Nikar se ne norčuj z me¬ noj ? In on je rekel Gieziju: Opaši si lico na obraz dečkov! Mati dečkova pa je rekla: Kakor živi Gospod in živi tvoja duša, ne bom te pustila. Tedaj je vstal in šel ž njo. Giezi pa je bil prišel pred njima in položil palico na obraz dečkov, p a ni bilo ne glasu ne čuta; in se je vrnil naproti mu in mu sporočil, rekoč: De- Elizej obudi mrtvega dečka. ledja, in vzemi mojo palico v svojo roko in pojdi! Če ti kdo naproti pride, ne pozdravi ga, in če te kdo pozdravi, ne odgovori mu; 2 in položi mojo pa- 1 Padla je na tla in objela njegove noge iz žalosti in v goreči prošnji. 2 S tem mu naroča, naj jako hiti in se nič ne obotavlja po poti. V jutrovih deželah so v navadi jako dolgi pozdravi. ček ni vstal. Stopil je torej Elizej v hišo, in glej, deček je ležal mrtev njegovi postelji; in je vstopil in zap rl vrata za seboj in za dečkom; in J e molil h Gospodu. In je šel gori in se vlegel na dečka; in je del svoja ust a na njegova usta, in svoje oči na nj e ' gove oči, in svoje roke na njego ve IV. Kralj. 4, 34—5, 6. Elizejevi čudeži. Sirec Naaman. 717 roke ; in se je sklonil črezenj, in ogrelo se je meso dečkovo. In on je šel zopet strani, in je hodil po hiši, jedenkrat sem in tje, in se je vlegel nanj; in dečku seje sedemkrat zazdehalo, 1 in je odprl oči. In on je poklical Giezija in mu rekel: Pokliči to Sunamljanko. Ko je bila poklicana, vstopila je k njemu. Rekel ji je: Vzemi svojega sina! Ona je prišla in padla k njegovim nogam in molila k tlom sklonjena, in je vzela svojega sina in je šla, Elizej pa se je vrnil v Galgalo. Ne samo, da je ves ta dogodek jako lep in ganljiv, tudi pripovedovanje je tako živo, da vi¬ dimo vse kakor pred svojimi očmi. Elizejev čudež je prav podoben Elijevemu čudežu. Sunamljanka je bila verna in pobožna žena; tudi njen mož je moral biti bogoljuben. Zato ji je Bog dal toliko plačilo. Ne samo sina je dobila, ampak veliki čudež jo je potrdil v veri, ko je pokazala močno zaupanje v Boga in njegovega poslanca. Giezi ni mogel vzbuditi otroka v življenje zato, da je čudež bolj poveličal preroka samega. Elizej pa je mnogo in goreče molil in rabil tudi obrede, da se je tem bolje zavedal sam, kako veliko božje delo in kolika božja dobrota je bila, da je mrlič oživel. Da je bila mati neizrekljivo vesela, ko je zagledala živega sinčka, to si lahko mislimo. Čudež z jedjo. Bila je pa lakot v deželi, in sinovi prerokov so prebivali pred njim. In je rekel jednemu izmed svojih hlapcev: Postavi (k ognju) velik lonec in skuhaj močnika 2 sinovom prerokov. In jeden je šel nabirat poljskih zelišč, in je na¬ šel kakor gozdno trto in je nabral ž nje poljske kolokvinte 3 in (ž njimi) napolnil svoj plašč; ko seje vrnil, jih je zrezal v lonec za močnik, ker ni vedel, kaj je. Nasuli so torej sosedom, 4 da bi jedli; in ko so jedli od kuhe, so zavpili, re¬ koč: Smrt 5 je v loncu, mož božji! In 1 Kakor "bi mu bil spanec še v glavi in v udih. 2 Ne jedi iz moke, ampak iz zelenjadi, kakoršno pogo- storna uživajo na jutrovem. 3 Neko zelišče, ki se vspenja kakor buče in ima jako grenak in neužiten sad. 4 Ko je bilo kuhano, so izsuli iz lonca. 5 Zares imenujejo Arabci to zelišče: smrtno zelišče. niso mogli jesti. On pa je rekel: Pri¬ nesite moke! In ko so prinesli, vrgel jo je v lonec in rekel: Nasuj za mno¬ žico, da bo jedla! In ni bilo nič več grenkobe v loncu. Pomnoženi krniti. Neki mož pa je prišel iz Baalsalise in prinesel možu božjemu kruhe od prvin, dvajset ječmenovih hlebov in nove moke v svoji torbi. 1 In on (Elizej) je rekel: Daj ljudstvu, da bo jedlo! In njegov služabnik mu je odgovoril: Ko¬ liko je tega, da bi dal sto možem? Zopet je on rekel: Daj ljudstvu, da bo jedlo, zakaj to pravi Gospod: Jedli bodo, in bo ostalo. Postavil je torej prednje; oni so jedli, in je ostalo po besedi Go¬ spodovi. Velike čudeže je delal Elizej in tudi dobrote delil ljudem v potrebi. Naš Gospod Izveličar sam je naredil čudež, kakoršnega je bil pred njim naredil Elizej. — Prav mična in poučna je na¬ slednja dogodba. Sirec Naaman ozdravljen gob. Naaman, 2 vojaški poveljnik sirskega kralja, je bil imeniten in spoštovan mož pri svojem gospodu, zakaj po njem je dal Gospod rešitev Siriji; bil je pa mož hraber in bogat, toda gobav. Prišli pa so bili roparji iz Sirije in v suženjstvo odpeljali iz izraelske dežele malo de¬ klico, ki je bila v službi Naamanove žene. In je rekla svoji gospodinji: O da bi bil moj gospod pri preroku, ki je v Samariji, gotovo bi ga ozdravil gob, katere ima! Zatorej je Naaman šel k svojemu gospodu in mu sporočil, rekoč: Tako in tako mi je govorila de¬ klica iz izraelske dežele. In kralj sir¬ ski mu je rekel: Pojdi, in pošljem list h kralju izraelskemu. Ko je odrinil in vzel s seboj deset talentov srebra in šest tisoč zlatov 3 in deset prazničnih oblačil, prinesel je h 1 Hlebi seveda niso bili veliki, da jih je moglo biti 20 v jedni torbi. 2 Ime pomenja prijetnost, ljubeznivost. 8 To je: zlatih siklov. 718 IV. Kralj. 4, 11—5, 25. Sirec Naaman očiščen gob. Giezi. kralju izraelskemu list teh besedij: Ko prejmeš ta list, vedi, da sem poslal k tebi Naamana, svojega služabnika, da ga ozdraviš njegovih gob. Ko je kralj izraelski prebral list, raztrgal je svoja oblačila in rekel: Ali sem jaz Bog, da bi mogel umoriti in oživiti, ker je ta-le poslal k meni, da naj ozdravim človeka gob? 1 Pazite in vidite, da išče prilike zoper mene! Ko je to slišal Elizej, mož božji, da je namreč kralj izraelski raz¬ trgal (od žalosti) svoja v oblačila, poslal je k njemu, rekoč: Čemu si raztrgal svoja oblačila? Naj pride k meni in zve, da je prerok v Izraelu. Prišel je torej Naaman s konji in vozovi, in je obstal pri vratih Elizejeve hiše. In Elizej je poslal k njemu sla, 2 rekoč: Pojdi in se umij sedemkrat v Jordanu, in tvoje meso dobode zdravje in boš očiščen. Jezen se je Naaman obrnil, rekoč: Mislil sem, da pride ven k meni, in pristopi, in pokliče ime Gospoda svojega Boga, in se z roko dotakne mesta gob in me ozdravi. Ali nista boljša Abana in Farfar, reki da- maški, kakor vse vode izraelske, da bi se v njih umil in očistil? 3 4 Ko se je torej obrnil in odšel nevoljen, pristo¬ pili so k njemu njegovi hlapci in mu rekli: Oče/ ako bi ti bil prerok naro¬ čil kaj velikega, gotovo bi bil moral storiti; koliko bolj sedaj, ker ti je re¬ kel^ Umij se in boš očiščen! 5 Sel je doli 6 in se umil v Jordanu sedemkrat po besedi moža božjega, in njegovo meso se je popravilo, kakor meso malega dečka, in je bil očiščen. In se je vrnil k možu božjemu z vsem svojim spremstvom, je prišel in je sto¬ 1 Gobava bolezen je navadno neozdravljiva. 2 Ni prišel sam k njemu. Naaman je bil nekoliko na- puhnjen, zato ga je Elizej ponižal. Hotel mu je pokazati, da se ne ozira na osebo. 3 V teh besedah se kaže napuh Naamanov. Vendar je bil mož tudi preprostega srca. 4 Vidi se iz tega, da je bil dober mož, ker so njegovi služabniki govorili ž njim tako zaupno. 5 Jednako je tudi Gospod ozdravil sleporojenega človeka. Jan. 9, 7. 11. 6 Jordan teče nizko in je torej treba iti k njemu doli. pil predenj in rekel: Resnično vem, da ni drugega Boga na vesoljni zemlji, kakor samo v Izraelu. Zatorej prosim, da bi sprejel blagoslov (darilo) od svo¬ jega hlapca. On pa je odgovoril: Kakor živi Gospod, pred katerim stojim, ne bom sprejel. In ko je silil, se nikakor ni udal. In Naaman je rekel: Kakor hočeš; pa prosim, dovoli mi, svojemu hlapcu, da vzamem dva mezgova to¬ vora prsti; zakaj tvoj hlapec ne bo vec daroval žgavne ali klavne daritve dru¬ gim bogovom kakor Gospodu. 1 Samo to pa je, zastran česar prosi Gospoda za svojega hlapca: Kadar gre moj go¬ spod v Remonov 2 tempel molit, in ko se on naslanja na mojo roko, če molim v templu Remonovem, ko on na ravno tem kraju moli, — da Gospod odpusti meni svojemu hlapcu zaradi te stvari- On mu je rekel: Pojdi v miru. Giezijeva pohlepnost in kazen. Giezi pa, služabnik moža božjega, je rekel: Moj gospod je Naamanu, temu Sircu, prizanesel, da ni od njega spre* jel, kar je pripeljal: kakor Gospod živi, tekel bom za njim, in sprejel bom kaj od njega. In Giezi je šel zadaj za Naa- manom; ko ga je pa ta videl, da je k njemu tekel, skočil je z voza njemu naproti in rekel: Ali je vse dobro? In on je rekel: Dobro. Moj gospodar me je poslal k tebi, rekoč: Sedaj-le sta prišla k meni dva mladeniča z Efrajim' skih gora, izmed sinov preroških; daj jima talent srebra in dvojno praznično obleko. In Naaman je rekel: Boljše je, da vzameš dva talenta. In ga je pri' silil in mu zavezal dva talenta srebra v dve vreči, in dvojno oblačilo, in na¬ ložil na dva svoja hlapca, ki sta nesla pred njim. Ko je prišel (domov) že na večer, vzel jima je iz rok in spravil v hiši in ju je odslovil, in sta odšla; ° n pa je šel noter in stal pred svojim g°' spodarjem. In Elizej je rekel: Od kod 1 S to prstjo je hotel Naaman napraviti oltar i?-J ,! '’ skemu Bogu. 2 Malik, podoben Baalu, katerega so častili v Daina^ 111 ' IV. Kralj, 5, 25 — 6, 20. Pohlepnost Giezijeva. Čudež z železom. Sirska vojska. 71$) si prišel, Giezi? Odgovoril je: Tvoj hlapec ni šel nikamor. In on je rekel: Ali nisem bil zraven, ko se je vrnil mož s svojega voza tebi naproti? Sedaj si torej prejel srebro, in si prejel oblačila, da si kupiš oljčnikov, in vinogradov, in ovac, in volov, in hlapcev in dekel. Pa tudi gobe Naamanove se bodo dr¬ žale tebe in tvojega rodu zmerom. In šel je od njega gobav kakor sneg. 1 Ta lepa dogodba nam kaže, kako je Bog poveličal svojo vsemogočnost in svojega preroka Elizeja tudi pred poganskimi Sirci. S tem je hotel tembolj poučiti Izraelce, pri katerih je pre¬ bival Elizej, naj se držijo prave vere, v kateri se gode tako velika dela. Vzgled Naamanov naj bi jih učil častiti jedinega pravega Boga. 2 Na¬ posled pa je v dogodbi posebno svarilen vzgled, kam vodi človeka pohlep po denarju in blagu. Zares, prevelikokrat si človek pridobi posvetnega blaga, ob jednem pa dobi madež na svoji duši, ki je grši kakor gobe. Čudež z železom v vodi. Sinovi prerokov pa so rekli Elizeju: Glej, ozek je kraj, na katerem prebi¬ vamo pred teboj. Pojdimo do Jordana, in vsakateri naj vzame iz gozda zase lesa, da si tamkaj sezidamo bivališče. On je rekel: Pojdite! In jeden izmed njih je rekel: Pojdi torej tudi ti s svo¬ jimi hlapci! Odgovoril je: Pojdem. In je šel ž njimi. In ko so prišli do Jordana, so se¬ kali les. Zgodilo pa se je, da je jed- nemu padlo železo od sekire v vodo, ko je sekal les, in je zavpil in rekel: Oh, oh, oh, moj gospod, in še to sem si izposodil! Mož božji pa je rekel: Kam je padlo? In on mu je pokazal kraj. Odsekal je torej les in ga del tjekaj; in železo je splavalo, in je rekel: Vzemi! Oni je stegnil roko in je vzel. To je sicer — dejali bi — preprost čudež, vendar nam kaže moč božjo in ljubeznivo skrb prerokovo za svoje učence. — Deloval je pa kmalu Elizej zopet v važnejših poslih. 1 Gobe delajo kožo nekam belo; navadna kožna barva se izgubi. 2 Kraj, kjer je stala hiša Naamanova, kažejo pri Da¬ masku na jutrovi strani. Vidijo se neki tudi ostanki ne¬ kdanje cerkve. Elizej in sirska vojska. Kralj sirski pa se je bojeval zoper Izraelce, in se je posvetoval s svojimi služabniki, rekoč: Na tem in tem mestu napravimo zasedo! Zatorej je poslal mož božji h kralju izraelskemu, rekoč: Varuj se, da ne greš na oni kraj, ker tam so Sirci v zasedi! 1 Kralj izraelski je torej poslal na kraj, ki mu ga je bil naznanil mož božji, in ga je zasedel, in se je tam varoval ne jedenkrat in ne dvakrat. In srce sirskega kralja se je preplašilo zaradi tega; in sklicavši svoje služabnike, je rekel: Zakaj mi ne poveste, kdo je moj izdajalec pri kralju izraelskem? In jeden izmed služab¬ nikov je rekel: Nikakor, gospod moj kralj, temveč prerok Elizej, ki je na Izraelskem, naznanja izraelskemu kralju vse besede, katere govoriš v svoji sobi. In jim je rekel: Pojdite in poglejte, kje je, da pošljem in ga ujamem. In so mu naznanili, rekoč: Glej, v Dotanu! Po¬ slal je torej konje in voze in močno vojsko; ko so ti prišli po noči, obsedli so mesto. Ko je pa zjutraj vstal služabnik moža božjega, je šel ven in videl vojsko okrog mesta, in konje in voze; in mu je spo¬ ročil, rekoč: Oh, oh, oh, gospod moj, kaj storimo? In on je odgovoril: Nič se ne boj, zakaj več jih je z nami kakor ž njimi. In ko je Elizej odmolil, je rekel: Gospod, odpri oči njegove, da bo videl! In Gospod je odprl oči mladeničeve, in je videl; in glej, gora 2 je bila polna ognjenih konj in voz okrog Elizeja. So¬ vražniki pa so šli doli k njemu; tedaj je Elizej molil h Gospodu, rekoč: Udari, prosim, to ljudstvo s slepoto! In Go¬ spod jih je udaril, da niso videli, po besedi Elizejevi. Elizej pa jim je rekel: To ni pot, in tudi ni mesto; 3 pojdite za menoj, in pokažem vam moža, ka¬ terega iščete. Peljal jih je torej v Sa¬ marijo; in ko so vstopili v Samarijo, 1 Nadalje je misel tega svarila tudi ta: Ako pa pojdeš, bodi za to dobro pripravljen! 2 Gora, na kateri je stalo mesto. 8 Tukaj na tej poti in na tem mestu ne dobodete preroka. 720 IV. Kralj. 6, 20-7, 5. Sirci in Elizej. rekel je Elizej: Gospod, odpri njih oči, da bodo videli! In Gospod je odprl njih oči, in so videli, da so sredi Sa¬ marije. In kralj izraelski je rekel Eli- zeju, ko jih je videl: Ali naj jih pobi¬ jem, oče moj? In on je rekel: Ne pobij jih, saj jih nisi ujel s svojim mečem in lokom, da bi jih pobil, temveč deni prednje kruha in vode, da bodo jedli in pili in šli k svojemu gospodu. In postavili so pred nje veliko pripravo jedij, in so jedli in pili, in jih je izpu¬ stil, in so odšli k svojemu gospodu, in sirski roparji niso več prišli v deželo izraelsko. Sloves o Elizejevih čudežih se je razširil na vse strani, zato tudi služabnikom sirskega kralja ni bilo neznano, od kod je zvedel izraelski kralj o njih naklepih. Sirci so večkrat prišli na Iz¬ raelsko ropat, in tako ni bilo nič posebnega, ko so prišli nad mesto Dotan, ki je od mesta Sama¬ rije kake štiri ure proti severovshodu. A ne, da bi se Izraelci nad njimi maščevali, dal jim je v roke Sirce, temveč da so jim izkazali prijaznost in gostoljubnost. Iz tega je moral sirski kralj spoznati božjo moč, ki se bori za Izraelce, in zato ni pošiljal več ropat svojih ljudij. Sirci obležejo Samarijo. Zgodilo se je pa potem, da je Benha- dad, kralj sirski, zbral vso svojo vojsko in šel gori in je oblegel Samarijo. In velika lakota je nastala v Samariji; in tako dolgo so jo oblegali, da se je pro¬ dajala oslovska glava za osemdeset srebrnikov, 1 * in četrt kaba golobje piče za pet srebrnikov. In ko je kralj iz¬ raelski mimo šel po zidu, zavpila je neka ženska proti njemu, rekoč: Reši me, gospod moj kralj! On je rekel: Ako te Gospod ne reši, kako te mo¬ rem rešiti? Ali iz gumna ali iz (vinske) stiskalnice? In kralj ji je rekel: Kaj hočeš? Ona je odgovorila: Ta-le žena mi je rekla: Daj svojega sina, da ga pojeva danes, in mojega sina pojeva 1 Osel je nečista žival, zato so jedli njegovo meso v največji sili. Glava je seveda malovredna za užitek. 80 sre¬ brnikov štejejo kakih 60 gld. Kab je nekaj večji kakor en liter. Golobja piča je — najslabše žito. jutri. Skuhali sva torej mojega sina in pojedli. In drugi dan sem rekla: Daj svojega sina, da ga pojeva. Ona je p a skrila svojega sina. Ko je kralj to sli¬ šal, raztrgal je svoja oblačila in šel naprej po zidu. In vse ljudstvo je vi¬ delo žalno obleko, s katero je bil oble¬ čen znotraj na životu. In kralj je rekel: To naj mi stori Bog in to doda, ako bo ostala glava Elizeja, sinu Safato- vega, danes na njem. 1 Elizej je pa sedel v svoji hiši, in starci so sedeli ž njim. In (kralj) j e torej poslal naprej sla; in predno j e prišel oni sel, rekel je (Elizej) starcem^ Ali veste, da je poslal ta morilčev sin (ljudij) odsekat mojo glavo? Torej glejte, ko pride sel, zaprite vrata in ga ne pu¬ stite vstopiti, zakaj glejte, ropotanje nog njegovega gospoda je za njim. Ko je še govoril, prikazal se je sel, ki je šel k njemu. In je rekel: Glej, taka nesreča je prišla od Gospoda; česa bom še pričakoval od Gospoda? Elizej pa je rekel: Čujte besedo Gospodovo! To pravi Gospod: Jutri ob tem času bo mernik moke veljal j eden srebrnik, in dva mernika ječmena j e ' den srebrnik ob vratih Samarije. Od' govoril je možu božjemu j eden izmed vojvodov, na čigar roko se je naslanja 1 kralj, in rekel: Ko bi Gospod naredil tudi zatvornice na nebu, ali bo moglo biti, kar praviš? On je rekel: Videl bos s svojimi očmi, pa od tega ne boš jedeh Bili so štirje gobavi možje ob vhodu vrat in so rekli med seboj: Kaj bi tu¬ kaj ostali tako dolgo, da umrjemo? Ako bomo hoteli v mesto, bomo umrli; a ^.° pa ostanemo tukaj, moramo umreti, pojdite torej in bežimo v tabor sirski, ako nam prizaneso, bomo živeli; ako nas pa hočejo umoriti, bomo umrli vse- jedno. Vstali so torej zvečer, da bi 1 Skoro gotovo je Elizej kralju svetoval, naj mesta nik a ! ne izreče sovražniku, temveč zaupajo na božjo pomoč. Zaup a . in prosili so pač premalo, zato je prišla tolika stiska. K 1 ’" 1 ■! je hotel umoriti Elizeja zaradi onega sveta. Ali je pa l £ral mislil, da bi Elizej lahko odvrnil to stisko, ako bi hotel; a ker neče, zato je vreden (po njegovih mislih) kazni. a Joram je bil siti Ahaba, ki je dal umoriti Nabot a ' IV. Kralj. 7, 5—8, 7. Sirci in Elizej. Sedemletna lakota. 721 prišli v sirski tabor. In ko so prišli do začetka sirskega tabora, niso tam ni¬ kogar našli. Zakaj Gospod je bil storil, da se je v taboru sirskem slišal šum v °z, in konj, in velike vojske, in so rekli med seboj: Glej, kralj izraelski je zoper nas najel kralja Hetejcev 1 in Egipčanov, in sta prišla črez nas. Zato so vstali in bežali v temi in popustili svoje šotore, in konje, in osle v taboru, in so bežali, žele, da bi le oteli svoje življenje. Ko so torej oni gobavi pri¬ šli do kraja tabora, vstopili so v j eden šotor, in so jedli in pili; in so vzeli °d ondi srebra, in zlata, in oblačil, in so odšli in so skrili; in zopet so se yrnili k drugemu šotoru, in so od ondi jednako vzeli in skrili. In so rekli med seboj: Ne delamo prav, zakaj ta dan J e dan veselega sporočila. Ako bomo golčali in ne bomo hoteli povedati do jutra, obdolžili nas bodo hudodelstva; Pojdite, idimo in naznanimo v kralje- Vem dvoru! In ko so prišli do mestnih vrat, na¬ znanili so jim (čuvajem, ljudem) in rekli: smo v tabor sirski in nismo tam našli nobenega človeka, ampak samo osle in konje privezane in šotore po¬ stavljene. Tedaj so šli vratarji in na¬ znanili notri v kraljevi palači. Kralj J e vstal po noči in rekel svojim slu¬ žabnikom : Povem, kaj so nam napra- v *li Sirci: Vedo, da nas tare lakota, in zato so šli iz tabora in se poskrili po Pplju, češ: Kadar pridejo iz mesta, ujamemo jih žive in tedaj bomo mogli (ti v mesto. Jeden izmed kraljevih slu- Za bnikov je pa odgovoril: Vzemimo Putero konj, ki so ostali v mestu (za¬ kaj samo ti so med vso množino iz¬ raelsko , drugi so namreč pokončani) Pošljimo, in bomo mogli pozvedeti. . speljali so torej dva konja, in poslal p kralj v tabor sirski (dva jezdeca), rekoč: pojdita in poglejta! Šla sta za njimi Jordana; pa glej, ona pot je bila Pplna oblačil in posod, katere so bili ^ lrc i pometali, ko so bili preplašeni; 1 Hetejci so bili tačas močen narod. Zgodbe sv. pisma I. in šla sta, se vrnila in sporočila kralju. In ljudstvo je šlo in oplenilo tabor sir¬ ski; in mernik moke je bil za jeden srebrnik, in dva mernika ječmena za jeden srebrnik po besedi Gospodovi. Kralj pa je postavil pri vratih onega vojvoda, na čigar roki je slonel. In pohodila ga je množica ob vhodu vrat, in je umrl po besedi, katero je govoril mož božji, ko je bil prišel kralj k njemu. 1 Nov čudež, kateri se je dogodil s posredo¬ vanjem Elizejevim. Bog ni zapustil svojega ne¬ hvaležnega ljudstva, temveč mu je izkazoval tako očitno dobrote, da jih ni mogel nihče tajiti. In vendar ljudstvo ni popustilo malikovanja; zato mu je Bog poslal hudo kazen — sedemletno lakoto. Sedemletna lakota. Elizej pa je govoril ženi, katere sina je bil obudil, rekoč: Vstani, pojdi ti in tvoja hiša, in bodi v ptujini, kjerkoli najdeš; zakaj Gospod je poklical lakoto, in bo prišla črez deželo sedem let. Ona je vstala in storila po besedi moža bož¬ jega; in je šla s svojo hišo (družino) in bila na ptujem v filistejski deželi dolgo časa. In ko je poteklo sedem let, vrnila se je žena iz filistejske dežele, in je šla, da bi prosila kralja za svojo hišo in za svoje njive. Kralj pa je govoril z Gi- ezijem, slugom moža božjega, rekoč: Povej mi vse velike stvari, katere je storil Elizej! In ko je on pripovedoval kralju, kako je bil oživil mrtveca, prišla je žena, katere sina je bil obudil, in je klicala h kralju za svojo hišo in za svoje njive. In Giezi je rekel: Gospod moj kralj, ta je žena, in ta je njen sin, katerega je obudil Elizej. In kralj je vprašal ženo, katera mu je povedala. In kralj ji je dal jednega dvorjana, re¬ koč: Daj ji nazaj vse, kar je njenega, in vse pridelke njiv od dne, ko je za¬ pustila deželo, do danes. Elizej napove kralju sirskemu smrt. Elizej je prišel tudi v Damask, in Benhadad, kralj sirski, je bil bolan; in 1 Pri vratih je bila zaradi nenadnega dogodka strahovita gneča, v kateri so onega vojvoda pohodili ali pomandrali. 46 722 IV. Kralj. 8, 7—15; II. Kron. 19, so mu sporočili, rekoč: Mož božji je prišel sem. In kralj je rekel Hazaelu: Vzemi s seboj darila in pojdi možu božjemu naproti in po njem vprašaj Gospoda, rekoč: Ali bom mogel oditi tej svoji bolezni? Hazael mu je torej šel naproti in imel s seboj darila in vse drage stvari iz Damaska, za tovor štiridesetim kamelam. 1 In ko je stal pred njim, je rekel: Tvoj sin Benha- dad, kralj sirski, me je poslal k tebi, rekoč: Ali bom mogel ozdraveti od te svoje bolezni? In Elizej mu je rekel: Pojdi, reci mu: Ozdravel boš; potem pa mi je pokazal Gospod, da bo umrl. In je stal poleg njega in je bil prepla¬ šen, da mu je lice upadlo ; in mož božji se je jokal. Hazael mu je rekel: Zakaj se joka moj gospod? In on je rekel: Ker vem za hudo, katero boš storil si¬ novom izraelskim. Njih utrjena mesta boš z ognjem požgal, in njih mladeniče boš z mečem pomoril, in njih otročiče boš treščil ob tla, in noseče razparal. In Hazael je rekel: Kaj sem jaz, tvoj hlapec, pes, da bom storil te velike stvari? In Elizej je rekel: Gospod mi je pokazal, da boš kralj sirski. Ko je ta šel od Elizeja, prišel je k svojemu gospodarju. Ta mu je rekel: Kaj ti je povedal Elizej? In on je od¬ govoril: Rekel mi je: Ozdravel boš. In ko je prišel drugi dan, vzel je rjuho in ulil vode in del na njegov obraz; ko je umrl, kraljeval je Hazael na- mestu njega. 2 Bog je bil napovedal že Eliju zastran sir¬ skega kralja Hazaela, da ga bo mazilil; to je storil Elizej, in s tem je Bog pokazal svojo oblast nad vladarji in hotel kaznovati Benhadada in ob jednem Izraelce. Zares, neizmerna je njegova lju¬ bezen, toda hudobiji da kazen, katero je zaslužila. Ti dogodki so se godili pod izraelskim kra¬ ljem Joramom. A sedaj se obrnimo k judovskemu kralju Jozafatu, ki je bil šel pomagat Ahabu v vojski zoper Sirce. (Zgodbe, str. 706.) 1 Posamezne kamele niso nesle veliko, ampak bilo je v tem morda tudi kaj baharije, kakor je tako rado pri jutrovcih. 2 Ni treba misliti, da je Hazael kralja zadušil, temveč lahko je Benhadad sam zahteval takega mokrega obkladka, ki ga je pa zadušil. 1—10. Sirci in Elizej. Jozafat. XVII. Kralj Jozafat. (II. Kron. 19, 1—21, 1.) Jozafat, kralj judovski, se je vrnil na svoj dom mirno v Jeruzalem. Prišel pa mu je naproti Jehu, sin Hananijev, videc, in mu je rekel: Brezbožnežu iz- kazuješ pomoč, in se družiš prijatelj¬ sko s tistimi, ki sovražijo Gospoda, zato si sicer zaslužil jezo Gospodovo, toda našla so se v tebi dobra dela, zato ker si odpravil loge iz judovske dežele in si svoje srce pripravil, da si iskal Gospoda Boga svojih očetov. J°' zafat je torej prebival v Jeruzalemu; in zopet je šel k ljudstvu od Bersabe do Efrajimskih gord in jih poklical h Gospodu Bogu svojih očetov. In J e postavil sodnike po deželi v vseh utr¬ jenih judovskih mestih, po posameznih krajih, in je ukazal sodnikom: Glejte, kaj delate; zakaj ne sodite za človeka, temveč za Gospoda, in karkoli bodete sodili, prišlo bo na vas. Strah Gospo¬ dov bodi z vami, in vse delajte z mar¬ ljivostjo, ker pri Gospodu Bogu našem ni krivice, tudi ne gleda na osebo m ne želi daril. V Jeruzalemu je postavil Jozafat levite, in duhovnike, in prvake rodovin izraelskih, da bi sodili sodb° in pravdo Gospodovo njegovim prebi¬ valcem. In jim je ukazal, rekoč: Tako ravnajte v strahu Gospodovem zvesto in s popolnim srcem! Katerakoli stvar pride k vam od vaših bratov, ki pr e ( bivajo v svojih mestih med sorodniki in sorodniki, kjerkoli se vpraša o pO' stavi, o zapovedi, o obredih, o razsod; bah: razložite jim, da se ne pregrese zoper Gospoda, in da ne pride črez vas in črez vaše brate. Ako bo¬ dete tako ravnali, ne bodete grešili- Ko je Jozafat srečno prišel domov, pokara ga je prerok Jehu. Zopet je stopil kralj na pravo pot in delal v prid božji postavi in tudi pravic • Kako lepo je opominjal sodnike! Zares, t° morali imeti pred očmi vsi, ki imajo v roka oblast, da ne delajo v imenu ljudij, ampak 1 To nam priča, da Bog grešnika kmalu pokliče na 1" pokore, ako je prej opravljal dobra dela, ko je bil še pravih 1 II. Kron. 20, 1—21. Jozafat gre zoper zbrane sovražnike. imenu Boga samega. V Jeruzalemu je postavil Jozafat višje sodišče za vse stvari, ki so se tikale božje postave. Tako je za vse dobro in modro Poskrbel. Iz poslednje dobe je zanimiv še dogodek, na katerega smo se ozirali že v psalmu 46. in 47. 1 Nato so se zbrali sinovi Moabovi in sinovi Amonovi, in ž njimi nekateri izmed Edomljanov zoper Jozafata, da bi se vojskovali zoper njega. In so pri¬ šli sli in so sporočili Jozafatu, rekoč: Prišla je zoper tebe velika množica od °nih krajev, ki so onkraj morja (Mrt¬ vega), in iz Sirije, in glej, postavili so s e v Asasontamarju, ki je Engadi. Jo¬ zafat pa, prestrašen, se je ves obrnil h Gospodu prosit ga, in je napovedal Post vsem Judom. In Judje so se zbrali prosit Gospoda; pa tudi vsi iz svojih mest so prišli prosit ga. In ko je stal Jozafat sredi množice iz Juda in Jeru¬ zalema v hiši Gospodovi pred novo vežo, je rekel: Gospod Bog naših oče¬ tov, ti si Bog v nebesih in vladaš vsa kraljestva narodov ; v tvoji roki je moč in oblast in nihče se ti ne more ustav¬ ljati. Ali nisi ti, Bog naš, pomoril vseh Prebivalcev te dežele pred tvojim ljud¬ stvom Izraelom, in si jo dal rodu Abra¬ hama, svojega prijatelja, na veke? Pre¬ bivali so v njej in so v njej sezidali svetišče tvojemu imenu, rekoč: Ako Pridero nad nas nesreča, meč sodbe, 2 kuga, in lakota; pa bomo stali vpričo tebe pred to hišo, v kateri se kliče tyoje ime, in bomo vpili k tebi v svo¬ jih stiskah: tedaj nas boš uslišal in nas rešil. Sedaj torej, glej, sinovi Amonovi in Moabovi in s Sejirskega gorovja (Idumejci), skozi katere nisi dovolil iti Izraelcem, ko so šli iz Egipta, ampak s° se jih ognili in jih niso pomorili, delajo sedaj nasprotno 3 in nas hočejo Pregnati s posestva, katero si nam iz¬ ročil. Bog naš, ali jih torej ne boš 1 Gl. Zgodbe, str. 519 in 520. 2 Meč ali vojska po sodbi božji za kazen. 3 Mi jih tedaj nismo pomorili, pustili smo jih v miru; pa nas hočejo sedaj pregnati in nas pomoriti, torej dobro hočejo povrniti s hudim. sodil (kaznoval) ? Pri nas sicer ni tolike moči, da bi se mogli ustaviti tej mno¬ žici, ki je prišla črez nas. Toda ko ne vemo, kaj naj storimo, ostaja nam samo to, da obračamo svoje oči k tebi. Vsi Judje pa so stali pred Gospo¬ dom z otročiči, in z ženami, in s sinovi svojimi. Bil je pa Jahazijel, sin Zaha- rijev, levit izmed Asafovih sinov, nad katerega je prišel Duh Gospodov sredi množice, in je rekel: Čujte, vsi Judje in kateri prebivajo v Jeruzalemu, in ti, kralj Jozafat: To vam pravi Gospod: Nikar se ne bojte in se ne plašite pred to množico, ker ta boj ni vaš, ampak je božji. Jutri pojdete proti njim, zakaj prihajali bodo po hribu z imenom Sis, in jih bodete našli konec potoka, 1 ki je nasproti Jeruelski puščavi. Zakaj ne bodete se bojevali vi, temveč samo z zaupanjem stojte, in videli bodete po¬ moč Gospodovo, dano vam, o Juda in Jeruzalem! Nikar se ne bojte in ne plašite! Jutri pojdete zoper nje in Go¬ spod bo z vami. Jozafat torej, in Judje in vsi prebi¬ valci Jeruzalema so padli z obrazom na tla pred Gospodom in so ga molili. Leviti pa izmed sinov Kahatovih in iz¬ med sinov Koretovih so hvalili Gospoda Boga Izraelovega mogočno, z velikim glasom. Zmaga nad sovražniki. In ko so zjutraj vstali, šli so skozi puščavo Tekuo; in ko so šli, obstal je Jozafat sredi njih in rekel: Poslušajte me, možje Judovi in vsi prebivalci je¬ ruzalemski : Zaupajte Gospodu Bogu svojemu in bodete trdni; verujte nje¬ govim prerokom, in vse pojde ugodno. In je dal svet ljudstvu, in je postavil pevce Gospodove, da bi ga hvalili po svojih vrstah in šli pred vojsko in so¬ glasno peli: Hvalite Gospoda, ker ve¬ komaj je njegovo usmiljenje. 1 To je: konec doline. V sveti deželi teko potoki samo po zimi, ko je veliko deževja, po leti je struga suha. Zato imajo doline in potoki ta imena. IG 724 H. Kron. 20, 22 — 33; 21, 1.5 — 9. Jozafatova zmaga in zahvala. Jorain. In ko so jeli hvalo prepevati, obrnil je Gospod njih (sovražnikov) naklepe zo¬ per nje same, namreč naklepe sinov Amonovih, in Moabovih, in z gorovja Sejirskega, ki so bili prišli, da bi se borili zoper Jude; in šobili pobiti. Si¬ novi Amonovi in Moabovi namreč so se vzdignili zoper prebivalce Sejirskega gorovja, da bi jih pobili in zatrli; in ko so to dokončali, obrnili so se drug zoper drugega in so popadali zaradi ran, katere so si med seboj zadali. 1 Ko so torej Judje prišli na višino, s katere se vidi proti puščavi, videli so v daljavi široko po vsem kraju polno trupel, in da ni nihče ostal, ki bi bil mogel ube¬ žati smrti. 2 Prišel je torej Jozafat in vse ljudstvo ž njim vzet mrličem plen; in so našli med trupli različno orodje, tudi oblačila, in jako drage posode, in so pobrali, tako da niso mogli vsega nesti, in spraviti vsega v treh dneh zaradi obilnosti plena. Četrti dan pa so se zbrali v Dolini zahvale 3 * s ; ker so namreč tam Gospoda zahvalili, imeno¬ vali so oni kraj Dolino zahvale. In vsi Judje in prebivalci jeruzalem¬ ski in Jozafat pred njimi so se vrnili v Jeruzalem z velikim veseljem, zato ker jim je bil Bog dal veselje (veselo zmago) nad njih sovražniki. In so šli v Jeruzalem s harfami, in s citrami, in s trobentami do hiše Gospodove. Popadel je pa strah Gospodov vsa kraljestva dežela, ko so slišali, da se je Gospod bojeval zoper sovražnike Izraelove. In kraljestvo Jozafatovo je imelo pokoj, in Gospod mu je dal mir 1 Latinska beseda nam pravi, da so se sovražniki sprli in zato se med seboj pobili. Hebrejsko besedo pa umevajo mnogi tako, da je nad sovražnike udarila roparska deta in jih tako zbegala, da so se potolkli med seboj. — V obeh razlagah se nam kaže božja pomoč. s T. j.: Nihče ni ubežal smrti, vsi so se med seboj pobili. 8 četrti dan po zmagi so dospeli v dolino, katero so imenovali odtlej Dolino zahvale zato, ker so tamkaj Boga hvalili za zmago. Po pravici mislijo, da je bila ta dolina tako imenovana „Dolina Jozafat 1 ' (gl. Zgodbe, str. 656), ker so se tukaj najpriličneje zbrali, predno so stopili v Jeruzalem. Tudi mislijo mnogi, da ima odtod ta dolina svoje ime po kralju Jozafatu. (od sosedov) na okrog. Tako je kraljeval Jozafat črez Jude, in je bil star pet in trideset let, ko je začel kraljevati; kra¬ ljeval pa je pet in dvajset let v Jeruza¬ lemu. In je hodil po poti svojega očeta Asa, in je ni popustil, in je delal, kar je bilo všeč pred Gospodom. Toda vi¬ šav ni odpravil, in ljudstvo še ni bilo obrnilo svojega srca h Gospodu, Bogu svojih očetov. In Jozafat je zaspal s svojimi očeti in je bil pokopan ž njimi v Davidovem mestu, in Joram, njegov sin, je kralje¬ val namestu njega. Tudi v Jozafatu se nam kaže prelepo na¬ sprotje z izraelskim kraljestvom. Zato pa mu je Bog tako čudežno pomagal. Kolika dobrotljivost in ljubezen božja! Da so se sovražniki pobili drug drugega, temu so bili vzrok medsebojni prepiri m seveda zaslepljenost, s katero jih je kaznoval Bog- XVIII. Kralja Joram in Ohozija in kraljica Atalija. (II. Kron. 21, 5—22, 12.) Joram. Ves drugačen pa je bil njegov prvorojeni sin Joram. Ta je imel več bratov, katerim je bil oče za dedščino dal razna darila, srebra in zlata, in jim je bil določil dohodke in tudi nekatera mesta na Judovskem. Toda Joram je to videl nerad. Ko se je utrdil na svojem prestolu, po¬ moril je z mečem vse svoje brate in še nekatere izmed prvakov Izraelskih. Trideset in dve leti je bil star Joram, ko je začel kraljevati, in osem let je kraljeval v Jeruzalemu. In je hodil P° potih kraljev izraelskih, kakor je rav¬ nala hiša Ahabova; zakaj hči Ahabova je bila njegova žena, in je delal hudo pred Gospodom. Gospod pa ni hotel po¬ končati hiše Davidove zaradi zaveze, katero je bil ž njim sklenil, in ker je bil obljubil, da mu bo dal luč (potomce) in njegovim sinovom vsak čas. V njegovih dneh so se uprli Idu- mejci, 1 da bi ne bili podložni Judom, in so si postavili kralja. In Joram j e 1 Ti so bili podložni Judom od Davidovih časov sem- II. Kron. ‘21, 9—17. Jerama malikovanje in kazen. 725 S ?L s svojimi poveljniki in z vsem ko- n jištvom, ki je bilo ž njim, je vstal po n °či in je pobil Idumejce, ki so bili obkolili njega in vse poveljnike njego¬ vega konjištva. Vendar so bili Idumejci uporni, da ne bi bili pod oblastjo Judov, do tega dne. V onem času je odpadla tudi Lobna, 1 da ni bila pod njegovo oblastjo. Zapustil je bil namreč Go¬ spoda Boga svojih očetov; vrh tega je Pa napravil tudi višave v judovskih svojega očeta, in po poti Asa, kralja judovskega, ampak hodiš po poti kra¬ ljev izraelskih in si zapeljal v maliko¬ valstvo Jude in prebivalce jeruzalem¬ ske in si posnemal malikovalstvo hiše Ahabove, in si vrh tega še pomoril svoje brate (hišo svojega očeta), ki so bili boljši mimo tebe: zato, glej, bo Gospod udaril z veliko šibo tebe s tvo¬ jim ljudstvom, in s sinovi, in s tvojimi ženami, in z vsem tvojim blagom; ti Takozvani „Grobovi kraljev' 1 pri Jeruzalemu. utestih in je zapeljal k malikovalstvu Prebivalce jeruzalemske in Jude v greh. Prinesli so mu pa tudi pismo od pre¬ čka Elija, 2 v katerem je bilo pisano: pravi Gospod Bog Davida, očeta tv °jega: Ker ne hodiš po poti Jozafata, . 1 Lolna (tudi Libna ali Lebna) je mesto na planjavi Judovski. (Na našem zemljevidu str. 371 na črti od Jeruza- proti Gazi.) 2 Prerok Elija je bil takrat že mrtev. Potemtakem si islnno, kakor večinoma razlagajo, da se je prerok Elija pri- । uzal Elizeju ali kakemu drugemu preroku, kateremu je dal 'točilo ali pismo za judovskega kralja. pa boš imel jako hudo bolezen v svo¬ jem trebuhu, dokler ne pojdejo čreva od tebe od dne do dne. Gospod je zatorej vzbudil zoper Je¬ rama duha Filistejcev, in Arabcev, ki so sosedje Etijopcem; 1 in so prišli v deželo judovsko, in so jo razdejali in uropali vse blago, ki se je našlo v kraljevi hiši, in poleg še njegove si¬ nove, in žene; in ni mu ostal noben 1 Ti arabski rodovi so prebivali na jugu (morda ob Sejirskem gorovju) judovskega kraljestva. 726 II. Kron. 21, 17—22, 12; IV. Kralj. 9, 1—3. Joaliaz. Ohozija. Atalija. sin razven Joahaza, ki je bil najmlajši. In vrh vsega tega ga je Gospod udaril z neozdravljivo trebušno boleznijo. In ko je potekal dan za dnevom in so se dobe časa vrstile, potekel je krog dveh let; in tako je dolgo hiral, da so od njega šla čreva in sta ponehala ob jed- nem bolezen in življenje. Trideset in dve leti je bil star, ko je začel kralje¬ vati in je kraljeval osem let v Jeruza¬ lemu. In ni delal prav, in so ga poko¬ pali v Davidovem mestu, toda ne v kraljevskem grobišču. Zveza in svaštvo z izraelsko kraljevo hišo je bila velika nesreča za judovsko kraljestvo, kakor smo brali. Pod Joramom je šlo vse pod zlo, in kralj sam je umrl v hudi bolezni. Pa to še ni bilo vse, še hujše je prišlo. Ohozija. Prebivalci jeruzalemski pa so posta¬ vili Ohozija, najmlajšega njegovega sina, za kralja namesto njega. Štiri¬ deset in dve leti je bil star Ohozija, ko je začel kraljevati, in jedno leto je kra¬ ljeval v Jeruzalemu; in njegovi materi je bilo ime Atalija, hči (vnuka) Amri- jeva. Pa tudi on je hodil po potih Ahabove hiše, zakaj njegova mati ga je naganjala, da je brezbožno ravnal. Delal je torej hudo pred Gospodom, kakor hiša Ahabova (Ahabovi otroci); za¬ kaj ti so mu bili svetovalci po smrti njegovega očeta v njegov pogin. In ravnal je po njih svetih. In je šel z Joramom, sinom Ahabovim, kraljem izraelskim, v vojsko zoper Hazaela, kralja sirskega, proti Ramot-Galaadu; in Širci so ranili Jorama (izraelskega). Ta se je vrnil, da bi se zdravil v Je- zrahelu. Bila je namreč volja božja zoper Ohozija, da je prišel k Joramu in da je ž njim šel zoper Jehuta, sina Namsijevega, katerega je Gospod ma¬ zilil, da bi pokončal hišo Ahabovo. Atalija. Ko je torej Jehu pokončal hišo Aha¬ bovo, našel je prvake judovske in si¬ nove Ohozijevih bratov, ki so mu slu¬ žili. In jih je pomoril. In tudi Ohozija samega je poiskal, ko se je skrival po Samariji (deželi samarijski); in ko so ga pripeljali k njemu, ga je umoril, in so ga pokopali, zato ker je bil sin Joza- fatov, ki je Gospoda iskal z vsem svo¬ jim srcem; in ni bilo nobenega upanja, da bi kraljeval kdo iz Ohozijevega rodu. Ko je namreč Atalija, njegova mati, videla, da je mrtev njen sin, je vstala in pomorila vso rodovino kraljeve hiše Joramove. Josabet, kraljeva hči, pa je vzela Jo- asa, sina Ohozijevega, in ga je ukradla izmed kraljevih sinov, ko so jih morili, in ga je skrila ž njegovo dojnico v izbi za postelje. Josabet pa, ki ga je bila skrila, je bila hči kralja Jorama, 1 žena velikega duhovnikaJojada, sestra Ohozi- jeva, in zato ga Atalija ni umorila. Bil je torej ž njimi (duhovniki) skrit v hiši božji šest let, v katerih je Atalija kra¬ ljevala črez deželo. Tako je naposled poganska Atalija prišla na prestol in prinesla v Jeruzalem to, kar se je ko¬ šatilo v Samariji. Tako potrjuje tudi ta doba resnico, da je Bog pri svojem ljudstvu, kadar ga išče in se ga drži; toda zapusti je in izroči so¬ vražni oblasti, kadar ljudstvo zapusti svojega Boga. Pa tudi v izraelskem kraljestvu so se bile med tem zgodile važne premembe, kakor smo že nekoliko culi. XIX. Kralj Jehu in kazen Aha¬ bove hiše. (IV. Kralj. 9, 1—10, 36.) Jelin maziljen. Prerok Elizej pa je poklical jednega izmed preroških sinov in mu rekel: Prepaši si ledja, in vzemi to poso¬ dico olja v svojo roko, in pojdi v Ra- mot Galaad. Ko prideš tje, boš videl Jehuta, sina Jozafatovega, sina Namsi¬ jevega; in ko vstopiš, pokliči ga izmed njegovih bratov in pelji v notranjo izbo. In primi posodico in jo izlij črez njegovo glavo, in reci: To govori Go¬ spod : Mazilil sem te za kralja črez Iz- 1 Pa ne hči Atalijina, temveč druge matere. IV. Kralj. 9, 3- — ‘23. Jehu maziljen za kralja — upre se Joramu. 727 raelce. In odpri vrata, in beži, in se ne mudi tam. 1 Sel je torej mladenič, služabnik pre¬ rokov, v Ramot Galaad, in je tam vsto¬ pil; glej, sedeli so pa vojni poveljniki; in je rekel: Do tebe imam besedo, o poveljnik! In Jehu je rekel: Do kate¬ rega izmed nas vseh? In oni je rekel: Do tebe, o poveljnik. In je vstal in šel v izbo; oni pa je razlil olje črez nje¬ govo glavo in je rekel: To govori Go¬ spod Bog Izraelov: Mazilil sem te za kralja črez ljudstvo Gospoda Izraelo¬ vega, in pobil boš hišo Ahaba, svojega gospoda, in maščeval bom kri prero¬ kov, svojih služabnikov, in kri vseh služabnikov Gospodovih na Jezabeli. In bom potrebil vso hišo Ahabovo, in bom pomoril od Ahabovih psa in za¬ prtega in zadnjega v Izraelu. In bom storil hišo Ahabovo kakor hišo Jero- boama, sina Nabatovega, in kakor hišo Baasa, sina Ahijevega. Tudi Jezabelo bodo žrli psi na polju jezrahelskem, in ne bo nikogar, da bi jo pokopal. In je odprl vrata in je zbežal. Jehu pa je šel k služabnikom svo¬ jega gospodarja. Rekli so mu: Ali je vse prav? Čemu je prišel oni norec 2 k tebi? On jim je rekel: Poznate človeka in kaj je govoril. 3 Oni so pa odgovo¬ rili: Toni res, pa vendar nam povej! On jim je rekel: To in to mi je govo¬ ril in rekel: To govori Gospod: Mazilil sem te za kralja črez Izraelce. Tedaj so hiteli in vsakateri je vzel svoj plašč in ga položil pod njegove noge v po¬ dobi prestola, in so zatrobili s trobento in rekli: Jehu je kralj. Zarotil se je torej Jehu zoper Jorama; Joram pa je prej oblegal Ramot Galaad, on in vsi Izraelci, zoper Hazaela, kralja sirskega, in se je bil vrnil, da bi se v Jezrahelu 1 Prerok mu je naročil, da naj hitro opravi in zbeži zato, ker bi ga lahko zalotili Joramovi hlapci, ali bi ga vsaj nadlegovali s sitnimi vprašanji. 2 Vojaki imenujejo preroškega učenca norca, česar pa ni treba umevati v zaničljivem pomenu, temveč bolje kot človeka, ki je navdihnjen in ne govori kakor drugi ljudje. 8 S tem jim je hotel reči, da pač sami to vedo, ker so — kakor je mislil — poslali preroka k njemu. ozdravil ran, ker so ga bili udarili Sirci, ko se je bojeval zoper Hazaela, kralja sirskega. In Jehu je rekel: Ako vam je všeč, naj nihče ne ubeži od mesta, da ne pojde in sporoči v Jezrahel. In se je vzdignil in šel v Jezrahel, zakaj Joram je bil tam bolan, in Ohozija, kralj judovski, je bil prišel obiskat Jorama. Bog je bil izbral tega moža za orodje svoje kazni zato, ker je bil pogumen in odločen in imel voljo, čisto potrebiti dosedanje malikovalstvo. Kakor vihar, kateremu se ne ustavi nobeno po¬ slopje in nobeno drevo, je šel Jehu nad samarij¬ sko kraljestvo in ni prizanesel nikomur. Najprej je šel nad Jezrahel, kjer sta bila tedaj oba kralja, izraelski in judovski. Jehu pobije dva kralja. Tedaj je videl čuvaj, ki je stal na stolpu jezrahelskem , trumo prihajajo¬ čega Jehuta, in je rekel: Vidim trumo. In Joram je rekel: Vzemi voz in pošlji ga jim naproti, in tisti, kateri pojde, naj reče: Ali je vse prav? Odšel je torej oni, ki je stopil na voz, njemu naproti, in rekel: To veli kralj: Ali je vse mirno? In Jehu je rekel: Kaj tebi mari za mir? Pridi sem in hodi za menoj! In čuvaj je sporočil in rekel: Sel je prišel k njim, pa se ne vrne. Poslal je tudi drugi voz s konji; in je prišel k njim, in je rekel: To veli kralj: Ali je mir? In Jehu je rekel: Kaj tebi mari za mir ? Pridi sem in hodi za menoj! Čuvaj pa je sporočil in rekel: Prišel je do njih in se ne vrne; hod pa je kakor hod Jehuta, sina Namsije- vega, zakaj urno gre. In Joram je re¬ kel: Naprezivoz! 1 In so napregli nje¬ gov voz, in šla sta Joram, kralj izrael¬ ski, in Ohozija, kralj judovski, vsak v svojem vozu; in šla stajehutu naproti in ga našla na njivi Nabota Jezrahel- čana. Ko je Joram videl Jehuta, je rekel: Ali je mir, Jehu? Jn on je od¬ govoril: Kakšen mir? Še ima moč malikovanje Jezabele, tvoje matere, in njena mnoga čarodejstva. Joram pa je 1 Joram je takoj slutil, da mu preti nevarnost, zato je poskrbel za rešitev, za beg, ako bi bilo treba. 728 IV. Kralj. 9, 23—10, 2. Jehu pobije Jorama, Ohozija in Jezabelo. obrnil svojo roko 1 in beže rekel Ohoziju: Izdajstvo, Ohozija! Jehu pa je z roko napel lok in ustrelil Jorama med pleča, in pušica je prodrla skozi njegovo srce, in hipoma se je zgrudil na svojem vozu. In Jehu je rekel Badakerju, poveljniku: Vzemi, vrzi ga na njivo 2 Nabota Jezra- helčana; spominjam se namreč, ko sva jaz in ti sede na vozu šla za Ahabom, njegovim očetom, da je Gospod to breme nanj položil, 3 rekoč: Resnično, za kri Nabotovo in za kri njegovih sinov, katero sem videl včeraj, pravi Gospod, povrnil ti bom na tej njivi, Olepotičena žena v Palestini. govori Gospod. Sedaj ga torej vzemi in vrzi na to njivo po besedi Gospodovi. Ohozija, judovski kralj pa, ko je to videl, je bežal po poti k vrtni hiši; in za njim je drl Jehu in rekel: Tudi tega pobijte na njegovem vozu. In udarili so nanj na klancu Gaverju, ki je poleg Jablaama. In je bežal proti Magedu, in je tamkaj umrl. Njegovi služabniki so ga deli na njegov voz in peljali v Je¬ ruzalem. 1 Z vajeti je obrnil konje, da bi ubežal. 2 Nekdaj je bila ta njiva vinograd Nabotov. 8 To kazen izrekel nad njim. Kazen je kakor breme, ki se komu naloži. Konec kraljice Jezabele. In Jehu je prišel vjezrahel. Ko je pa Jezabela slišala, da prihaja, nama¬ zala si je oči z lepotico in je ozaljšala svojo glavo 1 in je gledala skozi okno Jehuta, kije vstopil skozi vrata, in rekla*. Ali more biti dobro Zambriju, 2 ki je umoril svojega gospoda? In Jehu je povzdignil svoj obraz proti oknu in rekel: Kdo je ta? In pripognila sta se proti njemu dva ali trije dvorjani. On pa jim je rekel: Vrzite jo doli! In vrgli so jo; in steno je poškropila kri, in konjska kopita so jo pohodila. In ko je vstopil, da bi jedel in pil, je rekel: Pojdite in poglejte ono prokleto, in jo pokopljite, zakaj kraljeva hči je. In ko so šli, da bi jo pokopali, niso našli drugega kakor črepinjo in noge in konce rok. In so se vrnili in mu spo¬ ročili. In Jehu je rekel: To je beseda Gospodova, katero je govoril po svo¬ jem služabniku Eliju Tesbljanu, rekoč : Na polju Jezrahelskem bodo psi žrli meso Jezabelino, 3 in meso Jezabelino bo na polju Jezrahelskem kakor gnoj na zemlji, da poreko mimogredoči: Ali ta je ona Jezabela? Kako strahovito kazen je doletela malovredno Jezabelo! Res je Bog dolgo odlašal in ji dal do¬ volj časa za izpreobrnjenje, toda niti največji ču¬ deži prerokov je niso prepričali, da je Bog iz¬ raelski jedini pravi Bog. Ostala je vedno hudobna poganka, dokler je ni prehitela smrt. Ob tem tudi vidimo, da Jehu kaže vnetost za čast in veljavo božjo. Jehu pokonča Aliabov zarod. Bilo je pa od Ahaba sedemdeset sinov v Samariji; zato je Jehu pisal list in poslal v Samarijo prvakom mest¬ nim in starejšinam in rednikom Aha- bovim (Ahabovih sinov), rekoč: Takoj, kadar prejmete ta list vi, ki imate si¬ nove svojega gospoda, in vozove, in 1 Jezabela je še živela in hotela veličastno sprejeti Je¬ huta. Jutrovske ženske si od nekdaj barvajo obrvi in robove trepalnic, da, bi se zdele lepše. 2 Zambrija imenuje Jehuta, ker ja ta tako ravnal ka¬ kor Zambri. 8 III. Kralj. 21, 23. IV. Kralj. 10, 2—10. Jelin zatare Ahabov zarod. 729 konje, in trdna mesta, in orožje, izbe¬ rite boljšega in tistega, ki vam bo všeč izmed sinov vašega gospoda, in njega postavite na prestol njegovega očeta, in se bojujte za hišo svojega gospoda! Oni pa so se hudo bali in so rekli: Glejte, dva kralja nista mogla obstati pred njim, kako se bomo mogli pa mi spoda glave in pridite jutri ravno ob tej uri k meni v Jezrahel. Sinove kra¬ ljeve, sedemdeset mož, so tedaj izrejali mestni boljarji. In ko je prišel list do njih, vzeli so kraljeve sinove in pomo¬ rili sedemdeset mož, in so deli njih glave v jerbase in poslali k njemu v Jezrahel. Prišel pa je sel in mu na- Smrt kraljice Jezabele. ustavljati mu ? Poslali so torej predstoj¬ niki hiše in načelniki mesta, in starej- šine in redniki k Jehutu, rekoč: Tvoji hlapci smo; karkoli ukažeš, storimo, in ne postavimo si kralja; karkoli ti je všeč, stori! Odpisal pa jim je vdrugič list, rekoč: Ako ste moji in ste'mi po¬ korni, vzemite sinovom'" svojega go- znanil, rekoč: Prinesli so glave kralje¬ vih sinov. On je odgovoril: Denite jih na dva kupa ob vhodu vrat do jutra. In ko se je zdanilo, je šel ven in stoje rekel vsemu ljudstvu: Vi ste pravični (brez krivde). Ako sem se jaz zarotil zo¬ per svojega gospoda in sem ga umoril, kdo je pomoril vse te? Vidite torej 730 IV. Kralj. 10, 10—30. Jehu zal are malikovalstvo. sedaj, da ni nič padlo na tla izmed besedij Gospodovih, katere je govoril Gospod črez hišo Ahabovo; in Gospod je storil, kar je govoril po svojem slu¬ žabniku Eliju. Jehu pomori judovske kraljeviče. Jonadab. Jehu je torej pobil vse, ki so iz Aha- bove hiše ostali v Jezrahelu, in vse nje¬ gove boljarje, in znance, in duhovnike, dokler ni nič ostalo od njega. In je vstal in prišel v Samarijo; 1 in ko je prišel na poti do Hiše pastirjev, 2 našel je brate (sinove bratov) Ohozija, kralja ju¬ dovskega, in jim je rekel: Kdo ste vi? Odgovorili so mu: Bratje Ohozijevi smo, in smo prišli pozdravit sinove kraljeve in sinove kraljičine. On je rekel: Zgrabite jih žive! Ko so jih zgrabili žive, zadavili so jih pri jami poleg Hiše, štirideset in dva moža, in nobenega ni pustil. In ko je od ondi odšel, našel je Jonadaba, Rehabovega sina, ki mu je šel naproti, in ga blagoslovil (pozdravil). In mu je rekel: Ali je tvoje srce pravo, kakor je moje srce s tvojim srcem? In Jonadab je rekel: Je. Ako je, dejal je, daj svojo roko! On mu je dal svojo roko. On pa ga je vzdignil k sebi na voz in mu je rekel: Pojdi z menoj in glej mojo gorečnost za Gospoda! In ga je posadil na voz in peljal v Sama¬ rijo. In je pobil do poslednjega vse, ki so bili ostali od Ahaba v Samariji, po besedi Gospodovi, katero je govoril po Eliju. Jehu pokonča Baalove malikovalce. Tedaj je Jehu zbral vse ljudstvo in mu rekel: Ahab je častil Baala malo, a jaz ga bom častil bolj. Sedaj torej pokličite k meni vse Baalove preroke in vse njegove služabnike in vse nje¬ gove duhovnike; nikogar naj ne bo, ki bi ne prišel, zakaj Baalu hočem darovati veliko daritev; kdorkoli ne pride, ne bo živel. Jehu pa je to storil 1 V pokrajino samarijsko, ne še v mesto. 2 Tu so imeli pastirji svoje priprave, da so ovce strigli. zvijačno, da bi pokončal častilce Ba¬ alove. In je rekel: Posvetite Baalu slovesen dan! In je razglasil in poslal v vse pokrajine izraelske, in so prišli vsi služabniki Baalovi; ni ostal niti jeden, ki bi ne bil prišel. In so stopil 1 v tempel Baalov, in napolnila se je hiša Baalova od kraja do konca. In je rekel tistim, ki so bili črez oblačila: Prinesite oblačila vsem služabnikom Baalovim! In prinesli so jim oblačila. In stopil je Jehu z Jonadabom, sinom Rehabovim, v tempel Baalov in je re¬ kel častilcem Baalovim: Preiščite in poglejte, če ni morda z vami kdo iz¬ med služabnikov Gospodovih, temveč da bodo služabniki Baalovi sami. Zatorej so vstopili, da bi darovab klavne in žgavne daritve; Jehu pa s 1 je bil pripravil zunaj osemdeset moz in jim je bil naročil: Ako ubeži kateri izmed teh ljudij, katere vam dam v roke, bodi njegovo (čuvajevo) življenje z a njegovo (ubeglega malikovalca) življenje- Zgodilo se je pa, ko je bila dokončana žgavna daritev, ukazal je Jehu voja¬ kom in poveljnikom svojim: Pojdite noter in pobijte jih; nihče naj ne uide • In pobili so jih vojaki in poveljniki z mečem in jih ven vrgli, in so šli v mesto 2 templa Baalovega in so ven prinesli kip iz svetišča Baalovega in g a sežgali in zdrobili. Razdejali so tudi hišo Baalovo in naredili namestu nj e stranišča. Tako je Jehu zatrl Baala iz Izraela! vendar ni odstopil od grehov Jerob°' ama, 3 * * * * sina Nabatovega, ki je zapeljuj Izraelce, in ni popustil zlatih telet, k 1 sta bili v Betelu in v Danu. In Gospod je rekel Jehutu: Ker si goreče delal, kar je bilo prav in je bilo všeč v mojih očeh, in si vse storil zoper hišo Aha' 1 Ti so imeli skrb za ona oblačila, katera so rabili p 11 malikovalskih opravilih. 2 V pravo notranje svetišče so šli, kjer je stal Baalov kip- 8 Greh Jeroboamov je bil ta, da ni hotel častiti P( l ' vega Boga v jeruzalemskem templu in da ni hotel izpolnje¬ vati Mojzesove postave. Tudi Jehu ni maral, da bi zahaja 11 Izraelci v Jeruzalem, zato je ohranil zlati teleti v Bete 1 " in v Danu. IV. Kralj. 10, 30 — 36; II. Kron. 23, 1—14. Jehu umre. Atalijin konec. Joas kralj. 731 bovo, kar je bilo v mojem srcu, bodo sedeli tvoji sinovi na izraelskem pre¬ stolu do četrtega rodil. Zatorej si Jehu ni prizadeval, da bi ravnal po postavi Boga Izraelovega v vsem svojem srcu, zakaj ni odstopil od grehov Jeroboamovih, ki je v greh za¬ peljal Izraela. V onem času so začeli Izraelci pre¬ sedati 1 Gospodu, in potolkel jih je Ha- zael na vseh mejah izraelskih, od Jor¬ dana proti jutru, vso deželo galaajsko, in rod Gadov, in Rubenov, in Manase- tov, od Aroerja, kije ob potoku Arnonu, in Galaad in Basan. In Jehu je zaspal s svojimi očeti in so ga pokopali v Samariji, in njegov sin Joahaz je zavladal namestu njega. Dnij pa, katere je kraljeval Jehu črez Izraelce v Samariji, je dvajset in osem let. XX. Atalija in Joas. (II. Kron. 23, 1-24, 27.) Konec Atalije. Med tem časom se je tudi na Judovskem iz- premenilo vladarstvo. Zgodilo se je tako-le: V sedmem letu pa (ko je kraljevala Atalija) se je osrčil Jojada, vzel stotnike, namreč Azarija, sina Jerohamovega, in Izmahela, sina Johananovega, tudi Aza¬ rija, sina Obedovega, in Maazija, sina Adajevega, in Elisafata, sina Zehrije- vega, in je ž njimi sklenil zavezo. Ti so šli okrog po Judovskem, zbrali le¬ vite iz vseh judovskih mest in pogla¬ varje izraelskih družin, in so prišli v Jeruzalem. Zatorej je vsa množica skle¬ nila v hiši božji zavezo s kraljem, in Jojada jim je rekel: Glejte, kraljev sin naj kraljuje, kakor je Gospod govoril o sinovih Davidovih. To-le je torej, kar storite: Tretjina izmed vas duhov¬ nikov in levitov in stražnikov, ki pri¬ hajate na soboto, bo pri vratih (tempel- skih), tretjina pa pri kraljevi hiši, in tretjina pri vratih, ki se imenujejo Glavna vrata; vse drugo ljudstvo pa 1 Zaradi malikovanja so mu bili ostudni in odurni. naj bo na dvoriščih hiše Gospodove. In nihče naj ne vstopi v hišo Gospodovo kakor duhovniki in izmed levitov tisti, ki služijo; samo ti naj vstopijo, ker so posvečeni, in vse drugo ljudstvo naj čuje pred Gospodom. Levitje pa naj obkrožijo kralja, vsakateri držeč svoje orožje (in če kdo drug vstopi v tempel, naj se umori), in naj bodo pri kralju, kadar pride in odide. Storili so torej leviti in vsi Judje vse tako, kakor je bil zapovedal veliki duhovnik Jojada; in vzel je vsakateri može, ki so bili pod njim, in so pri¬ hajali po vrsti sobote, s tistimi, ki so bili že dopolnili soboto in so imeli od¬ iti, zakaj Jojada, veliki duhovnik, ni pustil, da bi bile odšle trume, ki so se vrstile soboto za soboto. In duhovnik Jojada je dal stotnikom kopja in ščite in ščitce 1 kralja Davida, katere je bil posvetil v hiši Gospodovi. In postavil je vso četo, ki je nosila meče, od desne strani templa do leve strani templa, pred oltarjem, in pred templom, okrog kralja. In so pripeljali sina kraljevega in so mu postavili na glavo krono in pričevanje, 2 in so deli v njegovo roko postavo, 3 da jo je držal, in so ga po¬ stavili za kralja; tudi ga je mazilil ve¬ liki duhovnik Jojada in njegovi sinovi; in so mu klicali srečo in rekli: Živel kralj! Ko je Atalija to slišala, namreč glas onih, ki so tekali in poveličevali kralja, šla je k ljudstvu v tempel Gospodov. In ko je videla kralja stoječega na stop¬ nici ob vhodu, in prvake, in čete okrog njega, in vse ljudstvo dežele, ki se je veselilo in trobilo s trobentami in pi¬ skalo na piščalke raznih vrst, in ko je čula glas prepevajočih, raztrgala je svoja oblačila in rekla: Izdajstvo, iz¬ dajstvo! Jojada, veliki duhovnik, pa je šel ven k stotnikom in vojnim povelj¬ nikom in jim rekel: Peljite jo izven ograje templove, in umorite jo z me- 1 Velike in male ščite. 2 Pričevanje je bil prepis postave Mojzesove. 3 Kraljevsko postavo, katero naj bi izpolnjeval. 732 II. Kron. 23, 14—24, 14. Joas popravi tempel. čem zunaj! Duhovnik je torej ukazal, da se ne sme umoriti v hiši Gospodovi. In deli so roke na njen tilnik, in ko je stopila skozi konjska vrata kraljeve hiše, so jo tam umorili. Jojada je pa sklenil zavezo med se¬ boj in med vsem ljudstvom in med kra¬ ljem, da bo ljudstvo Gospodovo. Tedaj je šlo vse ljudstvo v hišo Baalovo in so jo razdejali in so porušili njegove oltarje in podobe; tudi Matana, duhov¬ nika Baalovega, so umorili pred oltar¬ jem. Jojada pa je postavil predstojnike v hiši Gospodovi, pod duhovniki in leviti, 1 * * katere je bil David razvrstil v hiši Gospodovi, da bi darovali Gospodu žgavne daritve, kakor je zapisano v po¬ stavi Mojzesovi, v veselju in s petjem, po naredbi Davidovi. Postavil je tudi stražnike ob vratih hiše Gospodove, da bi vanjo ne vstopil, kdor bi bil ne¬ čist kakorkoli. In je vzel stotnike in najhrabrejše može in prvake ljudstva in vse ljudstvo z dežele, in so peljali kralja doli iz hiše Gospodove in vpe¬ ljali skozi gorenja vrata v kraljevo hišo in ga posadili na kraljevski prestol. In radovalo se je vse ljudstvo po deželi, in mesto je bilo mirno; Atalija pa je bila umorjena z mečem. Tako se je končalo nasilno kraljevanje Ata- lijino, in postavni kralj iz Davidovega rodu je zopet prišel na prestol. Joas. Sedem let je bil star Joas, ko je začel kraljevati, in štirideset let je kra¬ ljeval v Jeruzalemu. In je delal, kar je dobro pred Gospodom, vse dni Jojada duhovnika (ves čas, dokler je živel Jojada). Potem je sklenil Joas, popraviti hišo Gospodovo. In je zbral duhovnike in levite, in jim je dejal: Pojdite k judov¬ skim mestom in nabirajte od vsega Iz¬ raela denarja za popravo templa va¬ šega Boga vsako leto, in delajte urno! Leviti pa so delali precej malomarno. In kralj je poklical Jojada, načelnika, 1 Predstojnike, ki bi bili pod nadzorstvom duhovnikov in levitev. in mu je rekel: Zakaj nisi skrbel, da bi levite priganjal prinašati od Juda in od Jeruzalema denar, ki ga je določil Mojzes, služabnik Gospodov, da naj ga donaša vsa množica izraelska v šotor pričevanja? Zakaj brezbožna Ata¬ lija in njeni sinovi 1 so bili razdejali hišo Gospodovo in ozaljšali svetišče Baalovo od vsega, kar je bilo posve¬ čeno za tempel Gospodov. Zatorej J e ukazal kralj, in so naredili skrinjo, m so jo postavili zunaj poleg vrat hiše Gospodove. In razglasili so po Judov¬ skem in v Jeruzalemu, da naj sleherni prinese Gospodov davek, ki ga je do¬ ločil Mojzes, služabnik božji, za vse Izraelce v puščavi. In veselili so se vsi poglavarji in vse ljudstvo, in s ° prihajali in donašali za skrinjo Gospo' dovo in devali vanjo tako, da se je napolnila. In ko je bil čas, da so nesli skrinjo pred kralja po levitih (ker so videli mnogo denarja), prišel je kraljjev pisar in jeden, ki ga je postavil višji duhovnik; in so izsuli denar, ki je bil v skrinji, in skrinjo so nesli nazaj na svoje mesto; in tako so delali dan za dnem, in nabralo se je denarja bre^ števila. Dala sta ga kralj in Jojada ti¬ stim, ki so bili postavljeni črez delo hiše Gospodove; in ti so najemali z njim kamenoseke in umetalnike vsaka- terega dela, da so popravili hišo Go¬ spodovo ; tudi kovače za železna in za bronasta dela, da so podprli, kar se J e jelo podirati. In kateri so delali, so se podvizali, in njih roke so zadelale raz- poke sten, in so popravili hišo Gospo' dovo v prejšnje stanje in jo priredili* da je stala trdno. In ko so dokončali vsa dela, so prinesli pred kralja in J°' jada ostali del denarja; iz tega so na¬ redili tempelske posode za božjo služb 0 in za žgavne daritve, in tudi skledice in vse druge posode, zlate in srebrne; in s ° darovali žgavne daritve v hiši Gospo¬ dovi neprenehoma vse dnijojadove. 1 Morda se je to zgodilo poprej, nego so Arabci P olll<1 rili njene sinove. Sv. Hijeronim umeva tukaj Baalove duho nike, ki so bili duhovni sinovi malikovalske Atalije. II. Kron. 24, 15—27; IV. Kralj. 13, 1-5. Joas se poslabša in prejme kazen. Joahaz. 733 Sv. pisalec pripoveduje zadovoljno, kako je Joas popravil tempel. Od Salomona sem je bilo Minulo že dobrih sto let, in marsikaj se je po¬ kvarilo. Razne homatije in mlačnost Judov so kile krive, da so doslej toliko zanemarili. A Joas 111 ostal vedno tako goreč. Jojada pa se je postaral in je bil Prileten, in je umrl, ko je bil star sto trideset let; in so ga pokopali v mestu Davidovem s kralji, zato ker je dobro storil za Izraelce in za njegovo (kraljevo) hišo. Ko je pa umrl Jojada, prišli so po¬ glavarji 1 judovski in se globoko pri¬ klonili kralju, kateri se jim je udal, °mehčan po njih klanjanju. In so za¬ pustili tempel Gospoda Boga svojih očetov, in so služili logom in malikom; m prišla je jeza (Gospodova) zoper Jude m zoper Jeruzalem zaradi tega greha, m jim je pošiljal preroke, da bi se po¬ grnili h Gospodu; ti so pričali, pa oni Jih niso hoteli poslušati. Zatorej je Duh Gospodov navdal ^aharija, sina Jojada, duhovnika, in je stopil pred ljudstvo in jim rekel: To v eli Gospod: Zakaj prestopate zapoved gospodovo, kar vam ne bo koristilo, 111 ste zapustili Gospoda, da je zapustil v as? Oni so se zbrali zoper njega, in So ga kamenjali po povelju kraljevem v veži hiše Gospodove. In kralj Joas s e ni spominjal usmiljenja, katero mu l e bil storil njegov oče Jojada, temveč J e umoril njegovega sina. Ko je ta Umiral, je rekel: Gospod naj vidi in Se maščuje! 2 v ,. * Ti poglavarji so bili ošabni veljaki, ki so se potego- 111 za malikovalstvo. , 2 Tako daleč je prišla hudobija malikovalskih Judov in Mljeva, da so umorili svarečega Zaharija. Kakor mnogi j a Uagajo, spominja se naš Izveličar te hudobije, ko govori "dom: Glejte, jaz vam pošiljam preroke in modre in pis- i n i zme d bodete nekatere umorili in križali, in e ‘■atere bičali v svojih shodnicah in preganjali od mesta 0 mesta, da pride nad vas vsa pravična kri, katera je f. e na zemlji, od krvi pravičnega Abela do krvi Zalta- sinu JBarahijevega, katerega ste umorili med templom y^ lta Gem. (Mat. 23, 34. 35.)' Da imenuje tukaj Izveličar a harijevega očeta Barahija in ne Jojada, to si razlagajo U„ ein ’ J ve hneni, kateri obe pa pomenjata isto, jjnrefi človeka, katerega Bog pozna ali blagoslovi. Tudi kralj je imel še drugo ime, namreč Azarija. In ko je poteklo leto, prišla je zo¬ per njega sirska vojska; in je prišla na Judovsko in v Jeruzalem in pomorila vse poglavarje ljudstva, in je ves plen poslala kralju v Damask. In četudi je prišlo prav malo število Sircev, dal je Gospod v njih roke neizmerno množico, zato ker so bili zapustili Gospoda Boga svojih očetov; tudi Joasa so sramotno kaznovali. In so odšli in ga pustili v velikih bolečinah. Vstali so pa zoper njega njegovi služabniki, da bi mašče¬ vali kri sina Joj adovega, duhovnika, in so ga umorili na njegovi postelji in je umrl; in so ga pokopali v Davidovem mestu, pa ne v kraljevskem pokopali¬ šču. Vladal pa je njegov sin Amazija namestu njega. Kako škoda, da je krenil Joas na slabo pot, ker je bil poprej tako dober kralj! Iz tega vi¬ dimo, koliko je vreden dober prijatelj, ki modro svetuje. Joas je doživel žalosten konec. Celo njegov grob ni bil častitljiv. XXI. Joahaz, Joas in Elizejeva smrt. (IV. Kralj. 13, 1-14, 16.) Joahaz. V dvajsetem in tretjem letu Joasa, sina Ohozijevega, kralja judovskega, je kraljeval Joahaz, sin Jehutov, črez Izraelce in Samarijo sedemnajst let. In je delal hudo pred Gospodom, in je hodil za grehi Jeroboama, sina Naba- tovega, ki je Izraelce zapeljal v greh, in se ni obrnil od njih. In vnel se je srd Gospodov zoper Izraelce, in dal jih je v roke Hazaelu, kralju sirskemu, in v roke Benhadadu, sinu Hazaelovemu, vse dni. Joahaz pa je Gospoda prosil, in Gospod ga je uslišal; zakaj videl je stisko Izraelcev, ker jih je bil potrl kralj sirski; in Gospod je dal Izraelcem rešitelja, 1 in jih je rešil iz rok kralja sirskega; in Izraelci so prebivali v svo¬ jih šotorih kakor včeraj in predvčeraj- 1 Kateri je bil ta rešitelj, tukaj ni naravnost povedano. Najlože si mislimo, da je bil Joahazov sin Joas, o katerem bomo kmalu slišali. 734 IV. Kralj. 13, 5 — 21. Joahaz. Joas. Elizej umrje. šnjim. Vendar niso odstopili od grehov hiše Jeroboama, ki je v greh zapeljal Izraelce, ampak so hodili po njegovi poti; pa tudi log 1 je ostal v Samariji. In Joahazu ni ostalo od njegovega ljud¬ stva več kakor petdeset konjikov in deset voz in deset tisoč pešcev; zakaj potolkel jih je bil kralj sirski in jih strl kakor prah ob mlatvi na gumnu. — In Joahaz je zaspal s svojimi očeti, in po¬ kopali so ga v Samariji; in njegov sin Joas je kraljeval namestu njega. Joas in Elizejeva smrt. V tridesetem in sedmem letu Joasa, kralja judovskega, je kraljeval Joas, sin Joahazov, črez Izraelce in v Sa¬ mariji šestnajst let, in je delal, kar je hudo pred Gospodom; ni odstopil od vseh grehov Jeroboama, sina Nabato- vega, ki je v greh zapeljal Izraela, am¬ pak je hodil po potih njihovih (grehov). Elizej pa je bil bolan za boleznijo, za katero je tudi umrl. In Joas, kralj izraelski, je šel doli k njemu in je jokal pred njim in je rekel: Moj oče, moj oče, voz Izraelov in njegov voznik! 2 In Elizej mu je rekel: Prinesi lok in pušice. In ko mu je prinesel lok in pušice, rekel je kralju izraelskemu: Deni svojo roko na lok! In ko je on del svojo roko, del je Elizej svoje roke črez roke kraljeve, in je rekel: Odpri okno proti vshodu! In ko je odprl, re¬ kel je Elizej: Streli pušico! In je strelil. In Elizej je rekel: Pušica Gospodove pomoči, in pušica pomoči zoper Sirijo; potolkel boš Sirijo v Afeku, dokler je ne pokončaš. 3 * In je rekel: Vzemi pu¬ šice! Ko je on vzel, mu je zopet rekel: Udarjaj s pušico ob zemljo ! In ko je bil udaril trikrat in obstal, razsrdil se je 1 Log, ki ga je bil napravil Ahab in kjer so malikovali. 2 Iste besede je rekel tudi Elizej, ko je Bog Elija vzel v nebo. Kralj je hotel reči, da je Elizej več pomagal zoper sovražnike, kakor bojni vozovi. 3 Ker je kralj prišel z zaupanjem k Elizeju, zato mu je za plačilo dal veselo obljubo. Lok, pušice, streljanje — to pomenja vojsko. Da je strelil proti jutru, to pomenja, da se bo vojskoval s Sirijo. In v vojski mu bo Gospod pomagal, ker pušica je znamenje Gospodove pomoči zoper ' Sirijo. mož božji zoper njega in rekel: Ko bi bil udaril petkrat, ali šestkrat, ali sedem* krat, potolkel bi bil Sirijo do pogina! sedaj pa jo boš pobil trikrat. 1 In umrl je Elizej in so ga pokopali- Prišli so pa tisto leto roparji z Moab' skega v deželo. Ko so nekateri poko¬ pavali človeka, videli so roparje in vrgli mrliča v grob Elizejev. Ko se je ta (mrlič) dotaknil kostij Elizejevih, oživel je človek in je stopil na svoje noge-' Značaj Elizejev. Tako je dokončal svoje življenje veliki prerok Elizej, ki je imel dvojnega duha Elijevega. Zares so mogočna njegova dela, veliki so njegovi ču¬ deži, kakor je bila tudi imenitna njegova nalogu- Delal je za pravo vero in Mojzesovo postavo z°' per malikovanje; verne Izraelce je potrjeval v dobrem in jim delil dobrote; izraelskemu kralj 6 ' stvu je bil pomočnik v sili in sploh bil kakor namestnik božji med tem nesrečnim ljudstvo®) ki je zaradi svojih kraljev tavalo v brezbožnosti in v pregrehah. In na vso dolgo dobo, v kateri je deloval prerok Elizej, sveti kakor močna 1® ; njegova oseba. Prav zaradi njega nam je ta doba tako znamenita in zanimiva, da se radi pomudi® 0 ob vsakem njenem dogodku. Ko nam sv. pis®° zatrjuje, da Bog ni hotel potrobiti Izraelovega imena izpod neba in da se jih je usmilil in se k njim obrnil zaradi svoje zaveze, imamo za to res¬ nico najboljšo pričo to, da je izraelsko kraljestvo imelo med seboj Elizeja. Večinoma namreč j 6 bival na Izraelskem, morda nekje na ezdrelonsk 1 planjavi, ker nam pravi sv. pisalec, daje kralj Joas šel doli k bolnemu Elizeju. 3 Četudi pa je delal Elizej tako mogočna delu, 1 Tudi to je bilo preroško znamenje, da je udaril s pušico ob zemljo. Kralj je imel premalo zaupanja in z11 ^" tudi premalo vneme, da bi bil večkrat udaril. 2 To je bil velik čudež, s katerim je Bog poveličal S v ° jega zvestega služabnika, pa tudi kralju potrdil upanje, d' L se bo njegovo prerokovanje resnično dopolnilo. Na ta čud' 1 viti dogodek se tudi po pravici oziramo, kadar govoril 110 0 ostankih svetnikov. Ker je Bog sam tako poveliča ostanke Elizejeve, gotovo je njegova volja, da tudi mi časti® 1 ’ ostanke zvestih služabnikov božjih in da z zaupanjem P r ° simo, naj nam Bog pomaga zaradi naših svetih prijat 0 b eV v nebesih. 5 Grob Elizejev kažejo tam, kjer je nekdaj stala Sa® a ' rija, kjer je tudi grob preroka Abdija in sv. Janeza Krstniku- Tudi ostanki Elizejevi so se nekaj stoletij ohranili v sv. cei’k VL IV. Kralj. 13, 22—25; 14, IG; II. Kron. 25, 1—13. Elizejev značaj. Amazija. 735 vendar se nam tako živo kaže človeka in Iz¬ raelca, da ga skoro gledamo pred seboj in slišimo njegove besede. Rekli bi tako nekako: Elija je kakor angel, ki se komaj dotika zemskih tal; zato tudi ni umrl, ampak je bil živ vzet v nebo; Elizej je človek, ki hodi z nami po naših truda- Polnih potih in pomaga tudi v malih potrebah, ^ato pa je Elizej naposled tudi obolel in umrl za boleznijo. In tako sta dva preroka kot dve različni barvi na jedni sami podobi, podobi božje ljubezni, ki z nebes prihaja, da iz naših ubogih src dela nebeški raj, bivališče božje. Kdorkoli rita zgodbe kraljev, temu se priljubita ta dva ®oža tako, da si ju nepozabno vtisne v spomin. Sv. Duh sam govori o Elizeju po modrem Si- rahu (48, 13—15) tako-le: Elija je bil sicer za¬ grnjen v viharju, Elizej pa je bil napolnjen z nje¬ govim duhom. V svojem življenju se ni bal nobe¬ nega poglavarja, in nihče ga ni premagal s svojo močjo. Tudi ga ni nobena beseda premagala, še celo njegovo mrtvo truplo ga je preroka oznanjalo. E svojem življenju je delal grozna dela, in po smrti je učinjal čudeže. Hazael, kralj sirski, pa je stiskal Izraelce vse dni Joahazove; in Gospod s e jih je usmilil in se je k njim povr¬ nil zaradi svoje zaveze, katero je imel z Abrahamom, in Izaakom, in Jakopom, in jih ni hotel pokončati in ne popol¬ noma zavreči. Umrl pa je Hazael, kralj sirski, in njegov sin Benhadad je kra¬ ljeval namestu njega. Injoas, sin Joa- hazov, je vzel iz rok Benhadada, sinu Hazaela, mesta, katera je bil z vojsko vzel Joahazu, njegovemu očetu. Tri¬ krat ga je potolkel Joas, in je vrnil iz- r aelska mesta. In zaspal je Joas s svojimi očeti, in Joasa so pokopali v Samariji z iz- r aelskimi kralji. XXII. Amazija in Ozija. (II. Kron. 25, 1-26, 23.) Amazija. Dvajset in pet let je bil star Ama¬ lija, ko je začel kraljevati, in dvajset ln devet let je kraljeval v Jeruzalemu, in delal je dobro pred Gospodom, pa ne s popolnim srcem. In ko je videl, da mu je utrjeno kraljestvo, je podavil služabnike, ki so bili umorili njegovega očeta kralja, njih sinov pa ni pomoril, kakor je zapisano v bukvah Mojzesove postave, kjer je zaukazal Gospod, re¬ koč: Naj se ne umore očetje zaradi sinov, tudi ne sinovi zaradi očetov, temveč sleherni naj umrje zaradi svo¬ jega greha. Amazija je tedaj zbral Jude in jih postavil po družinah, po tisočnikih in stotnikih v vsem rodu Judovem in Ben¬ jaminovem; in jih je preštel, kar jih je bilo nad dvajset let, in našel tri sto tisoč mladeničev, ki bi šli v vojsko in držali kopje in ščit. Tudi je najel za plačo deset tisoč močnih iz Izraela, za sto talentov srebra. Prišel je pa k njemu mož božji in rekel: O kralj, nikar naj ne gre s teboj izraelska vojna, zakaj Gospod ni z Izraelci in z vsemi sinovi Efrajimovimi. Ako misliš, da je vojska (uspeh vojske) v močni vojni četi, dal te bo Gospod premagati sovražnikom, za¬ kaj Bog ima moč, da pomaga ali pa zapodi v beg. In Amazija je rekel možu božjemu: Kaj se torej zgodi s sto ta¬ lenti, katere sem dal izraelskim voj¬ ščakom? In mož božji mu je odgovo¬ ril : Gospod ima, da ti lahko da veliko več kakor to. 1 Zatorej je Amazija od¬ ločil vojno, ki je bila prišla k njemu iz Efrajima, da naj se vrne na svoje kraje. Oni pa so se hudo razjezili zoper Juda in so se vrnili v svojo deželo. Tedaj je Amazija z zaupanjem peljal svoje ljudstvo in šel v Solno dolino, in je pobil izmed Sejirskih sinov 2 (Edom- Ijanov) deset tisoč. In drugih deset tisoč so sinovi Judovi ujeli in pripeljali na vrh neke pečine in jih treščili z višave v prepad, da so se vsi razbili. Ona vojna četa pa, katero je bil Amazija nazaj poslal, da ni šla ž njim, se je 1 Kar je govoril prerok kralju, to je preimenitno tudi za nas. V Boga treba najprej zaupati, ne pa toliko na člo¬ veško pomoč. In ako je treba kdaj zaradi Boga trpeti časno škodo, nikar naj nam ne bo žal, zakaj Bog nam lahko sto¬ tero povrne. 2 Prebivalci Sejirskega gorovja. 736 II. Kron. 25, 13—26, 5. Amazijeva zmaga, hudobija in kazen. razkropila po mestih judovskih od Sa¬ marije do Bethorona, pobila tri tisoč ljudij in ugrabila veliko plena. 1 Ko je pa Amazija premagal Idu- mejce, pripeljal je s seboj bogove Sejir- skih sinov, postavil jih za svoje bogove in jih molil in jim zažigal kadilo. Zato se je razsrdil Gospod zoper Amazija in poslal k njemu preroka, da naj mu pove: Zakaj si molil bogove, ki niso rešili svojega ljudstva iz tvoje roke? In ko je oni to govoril, mu je odgovoril: Ali si ti svetovalec kraljev? Molči, da te ne umorim! In prerok je odšel in rekel: Vem, da te misli Gospod umo¬ riti, 2 ker si storil to hudobijo in se vrh tega nisi udal mojemu svetu. Amazija torej, kralj judovski, je sto¬ ril jako slab sklep in poslal k Joasu, sinu Joahazovemu, kralju izraelskemu, rekoč: Pridi, da se skupaj vidiva! 3 Oni pa je nazaj poslal poslance, rekoč: Trn, ki je na Libanonu, je poslal k cedri li¬ banonski, rekoč: Daj svojo hčer mo¬ jemu sinu za ženo; in glej, zverine, ki so bile v libanonskem gozdu, so šle mimo in pohodile trn. Ti si rekel: Pobil sem Edomljane, in zato se po¬ vzdiguje tvoje srce v napuhu. Sedi v svoji hiši! Zakaj kličeš nesrečo zoper sebe, da padeš ti in Juda s teboj? 4 5 Amazija pa ni hotel poslušati, zato ker 1 Izraelski najemniki so se bili vrnili že domov v Sa¬ marijo. A bili so polni jeze zoper Jude. Zato so porabili priliko, ko ni bilo judovske vojne doma, da so udarili po judovskih mestih in jih oropali. Seveda je to hudo razdražilo kralja Amazija; zato je pozneje začel boj z Izraelci, ki pa ni bil srečen. a Misel je ta: Vem, da te namerja Gospod kaznovati s poginom ali s smrtjo, ker ne samo nečeš poslušati mojega svarjenja, ampak mi celo pretiš in si torej zaslepljen. 3 Misel v teh besedah je: Pridi, da se poskusiva, kdo je močnejši! Potemtakem mu je napovedal vojsko ali ga vsaj izzval na boj. Morda je bil Amazija nevoljen na izraelskega kralja tudi zato, ker mu ni hotel dati hčere za ženo A to je gotovo, da je bil Amazija napuhnjen zaradi zmage črez Idumejo. 4 Izraelski kralj Joas je judovskega kralja zavrnil trdo in odločno. Samega sebe je primeril cedri, Amazija pa trno¬ vemu grmu. Tudi mu je napovedal, kaj ga čaka, ako ne bo miroval. A Amazija je bil zaslepljen in si ni dal dopovedati. Ker ga je Bog zapustil zaradi malikovanja, prišla je nadenj nesreča in kazen. je bila Gospodova volja, da naj pride v roke sovražnikov zaradi bogov edom* skih. Zatorej je šel Joas, kralj izraelski, in sta se videla. Amazija pa, kralj ju- dovski, je bil v Betsamesu na Judov¬ skem; in padel je Juda pred Izraelom in bežal v svoje šotore. Amazija pa je ujel Joas v Betsamesu in pripeljal v Jeruzalem, in podrl njegov zid od Efra- jimskih vrat do vogelnih vrat, štiri sto komolcev. 1 Tudi je odpeljal v Sama¬ rijo vse zlato in srebro, in vse posode, katere je našel v hiši božji in pri Obe- dedomu in še v zakladih kraljeve hiše, in tudi sinove talnikov. 2 Živel je pa Amazija, sin Joasov, kralj judovski, potem ko je bil umrl Joas, sinjoahazov, kralj izraelski, pet¬ najst let. In ker je bil odstopil od Go¬ spoda, so mu nastavili zadrge 3 v Jeru¬ zalemu. In ko je bil bežal v Lahis, po¬ slali so tj e in ga tamkaj umorili. In so ga pripeljali nazaj na konjih in poko¬ pali ž njegovimi očeti v Davidovem mestu. Ozija. Vse judovsko ljudstvo pa je posta¬ vilo njegovega šestnajstletnega sina Ozija 4 za kralja na mesto Amazija, njegovega očeta. On je sezidal Ajlo in jo zopet pridobil judovski oblasti. Šestnajst let je bil star Ozija, ko je za¬ čel kraljevati, in kraljeval je v Jeruza¬ lemu petdeset in dve leti. In je delal, kar je bilo prav v očeh Gospodovih p° vsem, kar je bil storil Amazija, njegov oče. In je iskal Gospoda v dnevih Za- 1 Joas je podrl velik kos zidovja, da bi bilo mesto brez varstva. Efrajimska vrata so bila na severni strani. Betsaines, kjer je bil kralj Amazija, je na meji med rodom Judovim > n Danovim. 3 Joas je ugrabil tudi tempelski denar, katerega pa m bilo veliko, ker je poprej judovski kralj Joas veliko porabil 'za popravo. Obededom je bil upravnik tempelskih zakladov- Ne samo talnike je odpeljal s seboj, ampak tudi njih sinove- 3 Izdajsko so ga izkušali zgrabiti in umoriti. 4 Ozija se imenuje tudi A z ari j a. Ali so mu dah ime Azarija zaradi kakega imenitnega dogodka, ali je že izprva obe imeni, ne vemo. Pomenja pa ime Ozija (Uzij a ) moč božjo, Azarija pa pomoč božjo. 5 Ajla, Ajlat, Elat — je bilo pomorsko mesto na jutro- vem voglu Bdečega morja. IT. Kron. 26, 5—23. Kralja Ozija vojske, ošabnost in konec. 737 harijevih, ki je bil razumen in bil videc (prerok) božji; in ker je iskal Gospoda, vodil ga je (Gospod) v vsem. Tudi je šel in se bojeval zoper Fili¬ stejce, in je podrl zidovje getsko, in zidovje jabnijsko, in zidovje azotsko; in je tudi sezidal mesteca pri Azotu in med Filistejci. In Bog mu je pomagal zoper Filistejce, in zoper Arabce, ki so prebivali v Gurbaalu, in zoper Amon- jane. In Amonjani so dali Oziju darove; in njegovo ime se je razglasilo do vhoda v Egipet zaradi pogostnih zmag. In Ozija je sezidal stolpe v Jeruzalemu nad vogelnimi vrati, in nad vrati dolin¬ skimi in nad drugimi na tisti strani zidd, in jih je utrdil. Sezidal je tudi stolpe 1 v puščavi, in izkopal veliko vodnjakov, zato ker je imel veliko čred kakor na Planjavah tako tudi v veliki puščavi; tudi je imel vinograde in gornike na gorah in v Karmelu, 2 ker je bil mož, ki je bil udan poljedelstvu. Vojna pa njegovih vojščakov, ki so šli v boje, je bila pod poveljstvom Je- kijela, pisarja, in Maazija, učenika, in Pod poveljstvom Hananija, ki je bil iz- med kraljevih poglavarjev. In vse šte- yilo prvakov po družinah hrabrih mož J e bilo dva tisoč šest sto. In pod njimi je bila vsa vojna tri sto in sedem tisoč in pet sto ; ti so bili sposobni za vojske in so se bojevali za kralja zoper na¬ sprotnike. Ozija jim je tudi pripravil, 1° je, vsej vojni, ščite, in kopja, in če¬ lade, in oklepe, in loke, in prače za metanje kamenov. In je naredil v Je¬ ruzalemu različne stroje, 3 katere je po¬ stavil v stolpe in v vogalih zidov, da ni metali pušice in velike kamene; in 1 Taki stolpi so bili narejeni, da so v njih čuvaji pa- z, l' na roparje ali sploh na sovražnike. Še dandanes so taki s tolpi na jutrovem. s p ’ Ta Karmel ni ona gora v Galileji, o kateri smo že 1 ■ *, ampak je mestece v Judeji. sov I s * * * ^ 10 i*’ s ^ at -crimi so močno in hitro metali na aznika kamene, pušice in drugo strelivo, so bili v navadi in Om '^ ane jših starih narodih. Tudi kadar so oblegali mesta, v ‘J 1 so z veliko silo v zidove kamene. Večinoma so bili kat * napeti prožni lesovi, ali pa so bile navite vrvi, eie so sprožili, da so daleč vrgle strelivo. Zgodbe sv. pisma I. njegovo ime se je daleč razvedelo, ker mu je Gospod pomagal in ga utrdil. Ozijeva ošabnost in kazen. Toda, ko je bil utrjen, povzdignilo (napihnilo) se je njegovo srce v njegovo pogubo, in je zanemaril Gospoda svo¬ jega Boga; in je stopil v tempel Go¬ spodov in je hotel zažigati kadilo na oltarju kadila. 1 In nemudoma je za njim stopil noter duhovnik Azarija in ž njim osemdeset duhovnikov Gospo¬ dovih, jako hrabrih mož, in so se uprli kralju in mu rekli: To ni tvoja služba, Ozija, 2 da bi zažigal kadilo Gospodu, ampak duhovnikov, to je, Aronovih si¬ nov, ki so posvečeni za tako službo. Pojdi iz svetišča in ne greši 3 ; zakaj to ne bo ti prišteto v čast od Gospoda Boga. In Ozija se je razsrdil, držal v roki kadilnico, da bi zažigal kadilo, in je grozil duhovnikom. In hipoma so nastale gobe na njegovem čelu vpričo duhovnikov v hiši Gospodovi pred ka¬ dilnim oltarjem. In ko so ga pogledali Azarija, veliki duhovnik, in vsi drugi duhovniki, videli so gobe na njegovem čelu, in urno so ga izgnali. Pa tudi sam je prestrašen hitel ven, ker je ta¬ koj začutil šibo Gospodovo. Bil je torej kralj Ozija gobav do dneva svoje smrti, in je prebival v po¬ sebni hiši poln gob, zaradi katerih je bil izgnan iz hiše Gospodove. In nje¬ gov sin Joatam je vladal kraljevo hišo in sodil ljudstvo v deželi. In Ozija je zaspal s svojimi očeti, in so ga pokopali na njivi kraljevega pokopališča, zato ker je bil gobav; 4 in njegov sin Joatam je kraljeval namestu njega. 1 Kralj Ozija. je stopil v svetišče ali v sveto v templu, kamor so smeli iti v svoji službi samo duhovniki. 2 Samo duhovniki iz Aronovega rodu so bili odločeni za božjo službo v templu. (II. Mojz. 30, 7.) 8 T. j. ne greši s tem, da hočeš na svetem kraju oprav¬ ljati duhovsko opravilo. 4 Ker ga je bil Bog tako očitno kaznoval zaradi pre¬ vzetnosti, niso ga počastili tudi ne ob smrti in v grobu. Judom se je tudi zdelo, da gobava bolezen celo grob oskruni. — Kje je bila ta njiva in kje so bili pravi kraljevi grobovi, 47 738 IV. Kralj. 14, 23—15, 25. Jeroboam II., Zaharija, Selum, Menahem, Fakeja, Fakee. XXIII. Jeroboam II.; Jo atam in poslednji izraelski kralji. (IV. Kralj. 14, 23—17, 23.) Jeroboam II. V petnajstem letu Amazija, sina Joasovega, kralja judovskega, je kra¬ ljeval Jeroboam, sin Joasa, kralja izraelskega v Samariji, štirideset in jedno leto; in je delal hudo pred Go¬ spodom. Ni odstopil od vseh grehov Jeroboama, sina Nabatovega, ki je v greh zapeljal Izraelce. On je zopet pri¬ dobil meje izraelske od vhoda v Emat do morja puščave (Mrtvega morja) * 1 po besedi Gospoda Boga Izraelovega, ka¬ tero je govoril po svojem služabniku Jonu, sinu Amatijevem, preroku, ki je bil iz Geta, kateri je v Oferju. 2 Gospod je namreč videl jako bridko stisko Iz¬ raelcev, in da so pokončani do onih, ki so zaprti v ječi, in do zadnjih, in da nikogar ni, ki bi pomagal Izrael¬ cem. In Gospod ni govoril, da bo po¬ končal Izraelovo ime izpod neba, tem¬ več rešil jih je po Jeroboamu, sinu Joasovem. Zaharija. Selum. Menahem. Ful pride v deželo. In Jeroboam je zaspal s svojimi očeti, izraelskimi kralji, in kraljeval je njegov sin Zaharija namestu njega šest mesecev; in je delal, kar je hudo pred Gospodom, kakor so delali nje¬ govi očetje. Zarotil se je pa zoper njega Selum, 3 Jabesov sin; in ga je pobil očitno, in ga je umoril, in je kra¬ ljeval namestu njega. To je (namreč) ne moremo določno povedati. Vsekako pa so bili na Sijonu. Na severni strani zunaj Jeruzalema kažejo veliko in lepo iz skale izsekano grobišče, katero imenujejo „Grobove kraljev" in katero nam kaže naša slika na str. 725. Vendar tukaj niso pokopani judovski kralji, temveč neka kraljica iz Adiabene, Helena po imenu, ki je sprejela judovsko vero, s svojim sinom Izatom in mnogimi sorodniki. (Gl. „Jeruzal. romar", str. 224.) 1 Izraelsko kraljestvo je segalo od Emata na severu do Mrtvega morja na jugu. 2 Prerok Jona je bil iz mesta Get v Oferju, ki je bilo v rodu Zabulonovem, blizu gore Tabora. 3 Odslej so bile v izraelskem kraljestvu grozne zmeš¬ njave. Razni veljaki so se pulili za prestol in se morili drug drugega. beseda Gospodova, katero je govoril Jehutu, rekoč: Tvoji sinovi bodo sedeli na prestolu izraelskem do četrtega roda. In tako se je zgodilo. Selum, Jabesov sin, je kraljeval v tridesetem letu Azarija (Ozija), kralja judovskega; kraljeval je pa jeden mesec v Samariji. In prišel je Menahem, sin Gadijev iz Terse; in je prišel v Samarijo, in je potolkel Seluma, sina Jabesovega v Samariji, in ga je umoril in je kraljeval namestu njega. Tedaj je iz Terse udaril Tafso in vse, ki so bili v njej, in njeno pokrajino: 1 zakaj niso mu hoteli odpreti. V tridesetem in devetem letu Azarija, kralja judov¬ skega, je vladal Menahem, sin Gadijev, črez Izraelce deset let v Samariji. 1° je delal, kar je bilo hudo pred Gospo¬ dom; ni odstopil od grehov Jeroboama, sina Nabatovega, ki je v greh zapeljal Izraelce, vse svoje dni. Prišel je pa v deželo Ful, 2 kralj asirski, in Menahem je dal Fulu tisoč talentov srebra, da bi mu bil v pomoč in utrdil njegovo kraljestvo. In Menahem je naložil Iz- raelcem srebro, vsem mogočnim in bo¬ gatim, da bi dal asirskemu kralju, pet¬ deset siklov na vsakega; in kralj asir¬ ski se je vrnil in se ni mudil v deželi- Fakeja. Fakee. Teglatfalasar pride v deželo. Ozee- In Menahem je zaspal s svojimi očeti; in kraljeval je njegov sin Fa¬ keja namestu njega. V petdesetem letu Azarija, kralja judovskega, je kra¬ ljeval Fakeja, sin Menahemov, črez Iz¬ raelce v Samariji dve leti; in je delal, kar je bilo hudo pred Gospodom; nl odstopil od grehov Jeroboama, sina Nabatovega, ki je v greh zapeljal IZ' raelce. Zarotil se je pa zoper njega Fakee, sin Romeljev, njegov vojvoda, in ga je potolkel v Samariji v stolp u kraljeve hiše s pomočjo Argoba in 1 Menahem je bil menda poveljnik v Tersi, ki ni dal® 1 , od Samarije. Iz Terse je udaril na Tafso (hebr. Tifsah), je kakih osem ur na južnozapadni strani od Samarije. 2 0 kralju Fulu in o asirskih kraljih bomo slišali 1>" zneje, kakor tudi o asirskih poročilih, ki se tičejo sv. pism ■ IV. Kralj. 15, 25—38. Fakee, (Teglatfalasar), Ozee, Joatam. 739 Arieta, in ž njim je bilo petdeset mož izmed sinov Galaajcev; in ga je umoril in kraljeval namestu njega. V petdeset- indrugem letu Azarija, kralja judov¬ skega, je kraljeval Fakee, sin Rome- Ijev, črez Izraelce v Samariji dvajset let. In je delal, kar je bilo hudo pred Gospodom; ni odstopil od grehov Je- roboama, sina Nabatovega, ki je v greh zapeljal Izraelce. V dnevih Fakeeta, kralja izraelskega, je prišel Teglatfala- sar, 1 kralj asirski, in je vzel Ajon, Abel Izraelcem velik kos dežele, velik del prebivalstva pa s seboj tirati na Asirsko. To je bila prva preselitev Izraelcev na Asirsko. Mnogo boljše je bilo še na Judovskem, kakor bomo sedaj slišali. Joatam, kralj judovski. V drugem letu Fakeeta, sina Ro- meljevega, kralja izraelskega, je kra¬ ljeval Joatam, sin Ozija, kralja ju¬ dovskega. Dvajset in pet let je bil star, ko je začel kraljevati, in sedemnajst Teglatfalasar (Tiglatpilesar) na svojem vozu. (Po asirski sliki.) hišo Maahovo, 2 in Janoe, in Kedes, in Asor, in Galaad, in Galilejo, in vso deželo Neftalijevo: in jih je odpeljal v Asirij o. Ozee pak, sin Elo v, se je zarotil zoper Fakeeta, sina Romeljevega, ga je zalezoval, potolkel in umoril: in je kraljeval namestu njega v dvajsetem letu Joatama, sina Ozijevega. Čim dalje hujše homatije so gnale izraelsko kraljestvo v pogubo. Kralj za kraljem je umrl nasilne smrti. Zato je bilo Asircem lahko vzeti 1 To ime pišejo tudi Tiglatpilešar. Pozudje bomo čuli kaj več o tem asirskem kralju. 2 Hebr. Abel-Het-Maaha. let je kraljeval v Jeruzalemu. In je delal, kar je bilo všeč pred Gospodom; ravnal se je po vsem, kar je delal nje¬ gov oče Ozija. Toda višav ni odpra¬ vil: še je ljudstvo darovalo in zažigalo kadilo na višavah; sezidal je najvišja vrata pri hiši Gospodovi. 1 V teh dneh je Gospod začel poši¬ ljati zoper Juda Rasina, kralja sirskega, in Fakeeta, sina Romeljevega. In Joa¬ tam je zaspal s svojimi očeti in je bil ž njimi pokopan v mestu Davida, nje¬ govega očeta, in Ahaz, njegov sin, je kraljeval namestu njega. 1 Ta vrata so vodila iz kraljeve hiše v tempel. 47* 740 IV. Kralj. 17, 1—8. Ozee, (Salmanasar), Izraelci preseljeni na Asirsko. Joatamova doba je bila še dokaj dobra; le oba severna kralja sta ga nadlegovala. — Zgodbe kralja Ahaza pa, njegovega sina, bomo slišali v poznejšem oddelku zlasti zato, ker bomo pozneje premišljevali delovanje preroka Izaija. Sedaj kar nadaljujmo zgodbe izraelskih kraljev! Ozee. Salmanasar odpelje Izraelce v Asirijo. V dvanajstem letu Ahaza, kralja ju¬ dovskega, je vladal Ozee, sin Elov, v Samariji črez Izraelce devet let. In je delal hudo pred Gospodom, pa ne tako, kakor kralji izraelski, ki so bili pred njim. Zoper njega je prišel Salmanasar, kralj asirski, in Ozee mu je postal pod- zraven reke Gozana, v mestih medij¬ skih. Tako je bilo 1. 722. pred Kr. konec izrael¬ skega kraljestva. Kralj Salmanasar, katerega tukaj omenja sv. pismo, je Salmanasar IV., ki J e prejel od svojega prednika Tiglatpilesarja utrjeno kraljestvo. Egiptovski kralj Sua je iz etijopske vladarske hiše in se imenuje tudi So ali Sabako (Šabek). Ozee je bil izprva podložen Asircem- Ko se je pa ob tistem času zelo povzdignila egip¬ tovska moč, hotel se je izraelski kralj Ozee na¬ sloniti na Egipet in upreti Asircem. A to mu je bilo v pogubo. Salmanasar je prišel in oblegal Samarijo. Toda on sam je umrl, predno so jo premagali. Njegov naslednik Sargon (722—705) je ne samo vzel mesto, ampak tudi njegove pr e ' Ostanki nekdanje Samarije. ložen in mu plačeval davek. Ko je pa kralj asirski zvedel, da se hoče Ozee upreti in da je poslal poslance k Suu, kralju egiptovskemu, da naj ne plačuje davka kralju asirskemu, kakor je pla¬ čeval vsako leto, ga je oblegel in del zvezanega v ječo. In je šel skozi vso deželo: in je prišel proti Samariji in jo oblegal tri leta. V devetem letu Ozeeta je kralj asirski vzel Samarijo, 1 in preselil Izraelce v Asirijo, in jih je naselil v Hali in v Haborju, 1 Kaj je bilo s Samarijo pozneje, to smo že povedali na str. G86. Podoba na tej strani nam kaže ostanke nekdanjega templa, kakor se vidijo še dandanes. bivalce in druge Izraelce odpeljal v Asirijo in tamkaj naselil. (Druga preselitev na Asirsko.) Ob koncu teh žalostnih zgodeb izraelskega kraljestva se ozira sveti pisatelj še jedenkrat nazaj in nam kaže, zakaj je prišlo to kraljestvo do tako žalostnega konca. Pregreha in kazen Izraelcev. Zgodilo se je, da so Izraelovi sinovi grešili zoper Gospoda Boga svojega, kateri jih je bil izpeljal iz egiptovske dežele, in so častili ptuje bogove 0 lia ' like). In so ravnali po šegi poganov, katere je Gospod pokončal vpričo raelovih sinov in kraljev izraelskih, ker IV. Kralj. 17, 8—23. Zakaj je Bog dal odpeljati Izraelce na Asirsko. 741 s o jednako delali. In Izraelovi sinovi so žalili Gospoda Boga svojega z de¬ janji, ki niso bila prava; in so si se¬ zidali višave v vseh svojih mestih od strašnega stolpa do utrjenega mesta. 1 ^n so si naredili kipe (podobe) in loge na vsakem visokem griču in pod vsa¬ kim košatim drevesom: in so tam za¬ žigali kadilo na oltarjih kakor pogani, katere je bil potrebil Gospod izpred njih obličja; in so delali jako hude stvari in dražili Gospoda; in so častili grdobije, 2 o katerih jim je bil Gospod prepovedal, da naj tega ne delajo. In Gospod je ukazal v Izraelu in v Judu po vseh prerokih in vidcih, rekoč: Vrnite se od svojih tako slabih potij in čuvajte moje zapovedi in obrede po vsej postavi, katero sem zapovedal va¬ šim očetom, in kakor sem k vam poslal Po prerokih, svojih služabnikih. — Pa niso hoteli poslušati, ampak so bili trdovratni, kakor so bili trdovratni njih očetje, ki niso hoteli biti pokorni Go¬ spodu svojemu Bogu. In so zavrgli njegovo postavo in zavezo, katero je sklenil ž njih očeti, in spričevanja, s katerimi se jim je izkazal; in so hodili za ničemurnostmi (maliki) in so niče- tnurno ravnali, in so šli za pogani, ki so bili okrog njih, zastran katerih jim je bil Gospod ukazal, da naj tako ne delajo, kakor so oni delali. In so za¬ pustili vse zapovedi Gospoda Boga svojega: in so si vlili dve teleti, in (naredili) loge, in so molili vso nebeško Vojsko (zvezde), in so služili Baalu, in so posvečevali svoje sinove in svoje hčere z ognjem, 3 in so bili udani ve- 1 Povsod, po vseh svojih krajih, po malih in po velikih, So si naredili malikovalske višave. 2 Grdobije so maliki, katere so častili ondotni pogani 8 ®mtertje z najgršimi dejanji. 3 To posvečevanje se je godilo na čast maliku Molohu. 'bjloha so častili zlasti Amonjani in ga imeli za takega boga, 1 sicer vse naredi in ustvari, pa tudi pokonča. Njegova po- c oba je imela človeško postavo, pa volovsko glavo. Temu 'Ualiku so darovali ljudi, posebno otroke; za to so razgre¬ li' raalikovo kovinsko podobo in vanjo devali nesrečne Z1 tve. Ako pa niso umorili otroka, so ga potegnili skozi °8 e n j. Bog je v Mojzesovi postavi posebej prepovedal: Od S ,^ e 9a zaroda ne daj, da bi se posvetil maliku Molohu. (I11 - Mojz. 17, 21.) deževanju in razlaganju znamenj; in so se udali (hudobiji), da so delali hudo pred Gospodom in ga dražili. In Gospod se je silno razsrdil nad Izraelci in jih je pregnal izpred sebe, in ni ostal kakor samo rod Judov. In Gospod je zavrgel ves zarod Izraelov, in jih je tepel in dal v roke roparjem, dokler jih ni vrgel izpred sebe, že od- * tlej, ko so se Izraelci ločili od hiše Davidove in so postavili za kralja Je- roboama, sina Nabatovega; zakaj Je- roboam je ločil Izraelce od Gospoda Ujete žene na vozu. (Po asirski sliki.) Sužni Judje pri delu. (Po asirski sliki.) in jih pripravil v velik greh. In sinovi Izraelovi so hodili v vseh pregrehah, katere je Jeroboam storil, in jih niso popustili, dokler ni Gospod Izraelcev vzel izpred svojega obličja, kakor je govoril po vseh svojih služabnikih pre¬ rokih: in Izraelce so preselili iz njih dežele med Asirce do današnjega dne. Tako nam sv. Duh sam kaže, zakaj se je iz¬ raelskemu kraljestvu dogodila tolika nesreča. Saj ni bila nesreča, temveč zaslužena kazen. Kakor Zakaj je Bog dal Izraelce odpeljati na Asirsko. Asirci in Babilonci. 743 reka se obrača na svojo stran: Evfrat teče proti zapadu in pride blizu Sredozemskega morja, a gorovje ga obrača nazaj proti jugovshodu in Per- jugovshodu in ima zato veliko krajšo pot kakor Evfrat, ki dela velike ovinke. Kjer sta naj dalj e drug od drugega, je razdalja med obema 370 lem (92 ur hoda); kjer se bližata, pri Bagdadu, tam i '.'.i Al« XXIV. Asirci in Babi¬ lonci. Obseg in značaj dežele. Kakor ima egiptovska dežela vse svoje bogastvo od reke Nila, tako sta tudi za Asirijo in Babi¬ lonijo preimenitna dva velika bratovska toka: Evfrat in Tigris. Ti dve reki izvirata v armen¬ skih gorah ali v Tavru, prva tako blizu druge, da je med izviroma le pičlo uro daljave. A vsaka pove sodnik hudodelcu, zakaj mu je prisodil ka¬ zen, tako vidimo tudi tukaj razloge ali vzroke za kazen izraelsko. Glavni vzrok je bil maliko¬ valstvo. Četudi je Bog s tolikimi deli dokazal zijskemu morju. Tigris pa poteka naravnost proti ljudstvu, da je on j edini pravi Bog, vendar so Izraelci vedno silili v malikovalstvo. Vlekli so najrajši s sosedi in posnemali njih poganske šege. In izraelski kralji so jih še sami v to zapelje¬ vali, da ne bi hoteli kdaj zopet združiti se z Davidovo hišo. Božja previdnost je peljala Izraelce v ptujino, med Asirce. Kakor je prišlo izvoljeno ljud¬ stvo nekdaj v bogato in omikano deželo Egipet, tako je prišlo se¬ daj v Asirijo in pozneje v Babi¬ lonijo, ki sta bili tudi bogati, mogočni in omikani deželi. Pač je bila pot v Egipet vsa drugačna kakor v Asirijo in Babilonijo. Tjekaj so šli, da so se ohranili in pomnožili, semkaj pa za ka¬ zen, da so se pokorili. Vendar je bila tudi sužnjost zanje koristna. Mnogi so spoznali svoje pregrehe in se obrnili k Bogu, slabi pa so se poizgubili v pregnanstvu v svoje pogubljenje. Tako je bila zanje asirska in babilonska suž¬ njost nekaka sodba, v kateri je Bog pokazal svojo pravičnost. Ker so torej Asirci in Babi¬ lonci tako imenitni za svete zgod¬ be, zato si moramo nekoliko ogle¬ dati, kakšni sta bili njih deželi in kakšna je njih zgodovina. 744 Asirci in Babilonci: dežela, prebivalci. je med obema samo 50 km (kakih 12 ur ali dan hoda). Naposled se pa združita in tako teče jeden mladi, ko se sneg taja. Tedaj prinese Evfrat s seboj rodovitnega blata, in ker nima globoke sam mogočen tok v Perzijski zaliv. Zaradi raz¬ lično dolge poti tečeta tudi nejednako hitro. Evfrat vali v široki strugi svoje valove počasi naprej, Tigris pa dere v globoki strugi urno in narav- struge, rad prestopa bregove in poplavlja na desno in levo južne pokrajine. Dandanes je vsa ta velika dežela pod turško oblastjo in je jako zapuščena. Le na nekaterih nost proti morju. Ti dve reki sta jako veliki; Evfrat ima kmalu v začetku toka do 350 m široko strugo. Ker v južnem toku izgubiva mnogo vode, zato ne narašča tako kakor druge reke. Ti dve reki objemata deželo, ki je zares med vodama, Medvedje, ali kakor pravimo z grško besedo: Mezopotamija (t. j. dežela med rekama). In ako prištevamo zraven, kar je na levem bregu Tigrisa in na desnem Evfrata, tedaj imamo pred očmi deželo, katera ima na severu visoko armensko gorovje, na jutru gorovje kur- rodovitnejših mestih je bolje naseljena, a umnega in pridnega obdelovanja zemlje nahajamo prav malo. Velikanske planjave ob jugu so gole, in po pravici jim pravijo vodna puščava. Večinoma go¬ spodarijo tukaj Beduvini, ki se premikajo s svo¬ jimi čredami iz kraja v kraj. Najstarejši prebivalci. Nekdaj je bilo v teh deželah vse drugače. Prebivalo je tukaj že v najstarejših časih mogočno ljudstvo, ki je pridno obdelovalo zemljo, naprav¬ ljalo velikanske stavbe, v bojih zmagovalo svoje sosede, pa tudi krepko napredovalo v vedah in umetnostih. Najbolj znani imeni sta nam: Asirci za severni in Babilonci za južni narod. Ti imeni pa nam izražata bolj dve različni državi kakor dva naroda. Ako se sedaj ne oziramo na oni prvotni narod, ki je stavil tukaj babilonski stolp, ako gl®' damo samo na poznejša ljudstva, ki so si ustanovila države, moramo reči, da sta bili v davnem času ob m rr-W \’ vl dve vrsti sta v perzijskem jeziku, tretja je v jeziku, ki g a imenujejo medijski, ali suzijski, ali elamitski; četrta vrsta (ali tretji del) je pisana v babilonskem jeziku. Bere se p a v prvih dveh vrstah: A.Da.M. K.U.R.U.Š. CH.Š.A.Ja— TH.I.Ja. Ha.CH.A.Ma.N.I.Š.I.Ja. in to pomenja: Jaz (sem) Kirus, kralj, Aliamanič. Isto p°' menjata tudi naslednji vrsti, a se bereta drugače. Asirci in Babilonci: klinopis; narodi; zgodovina. 745 Ijene iz samih malih klinov ali zagozd. 1 Pisali so namreč na ilnate mehke pločice z drobnim boda¬ lom. Ko je bila pločica popisana ali počrtana, tedaj so jo posušili (ožgali) in utrdili, in tako so narejali jako stanovitne spise. Namestu pločic so rabili tudi valjarčke ali ilnate kose v drugač¬ nih oblikah. — Klinopisna poročila nam imenujejo dve ljudstvi, ki sta takrat bivali v Mezopotamiji: Sumer in Akad; Sumerci utegnejo biti Semovci, Akadci pa Kamovci. Zraven teh dveh se nahaja še jedno ime: Kaldiai, t. j. Kaldejci; nahaja pa se šele v poznejših poročilih, iz česar sklepamo, da so Kaldejci prišli semkaj pozno. Naselili so se na jugu in so bili tako važni v babilonski državi, da so jo sosedje imenovali kar kaldejsko, kakor Izraelci 2 (Kasdim) ali Grki (Chaldaioi). Izmed Kaldejcev, ki so bili jako omikani, so bili duhovniki (magi) in tudi kralji. Kaldejci so jako imenitni in slavni v zgodo¬ vini človeške omike. Ne samo, da so si priredili pripravno pisavo, pečali so se tudi z mnogimi vedami, posebno z računstvom, merstvom in zvezdoznanstvom. Opazovali so zvezde in si na¬ tanko zaznamovali vse razmere in premembe na nebu. Njih zaznamki so še dandanes jako dra¬ goceni. Najstarejša mesta v teh deželah so bila, in sicer na jugu: Ur, iz katerega je bil Abraham, Larsa Babel, Uruk, Sippara; na severu pa Asur, Ninive, Kale, Resen. Kratka zgodovina asirska. Prva država je bila na jugu, ali bilo je prav za prav več malih državic s svojimi mesti, ki so se polagoma združila v večjo državo kakor v drugih deželah. Nekaj časa so te dežele imeli Elamljani v svoji oblasti. Ko so se pa oprostile, je bil Babilon poglavitno mesto novega babi¬ lonskega kraljestva, ki je segalo tudi daleč proti severu. Toda severne dežele niso marale biti z Babilonci skupaj in so se prizadevale odtrgati se od njih. Res so postale samostojne okoli leta 1500. pred Kr., in to je bilo asirsko kraljestvo. Njegova moč je rastla tako, da je imelo pozneje 1 Klinopise smo mimogrede omenili že govore o vesolj¬ nem potopu na str. 60., kjer je tudi mala slika klinopisne ploče. Pisava na tej ploči nam pa ne kaže črk, ampak staro- babilonska znamenja ali podobe za razne pojme 2 Mesto Ur, iz katerega je bil doma očak Abraham, se imenuje v sv. pismu Ur Kaldejcev. Asirski kralj Sargon. (Pred njim uklenjen sovražnik.) pod seboj tudi Babilonce. Glavno mesto asirskega kraljestva so bile Ninive, ki so bile jako velike in močno utrjene. Asirski kralji niso bili zadovoljni z domačimi deželami, temveč so se ozirali tudi na lepe za- padne dežele in si jih hoteli pridobiti. Kralj Tiglatpilesar I. si je podvrgel konec 12. sto¬ letja pred Kr. vso Sirijo, a njegovi nasledniki so jo zopet izgubili. Krepke¬ je so se vojskovali Asirci pod kraljem Asurnazir- habalom (884—860) 1 in njegovimi nasledniki. Salmanasar II. (860— 824) je segel tudi že na izraelsko kraljestvo, ker je namreč premagal leta 1 Drugi štejejo 883—859. Asirski kralj Senaherib. 746 Asirci in Babilonci: zgodovina. 854. pri Karkarju večjo sirsko vojsko, pri kateri je bil izraelski kralj A hab. Kralj Jehu mu je plačeval davek. Sredi sedmega stoletja je bilo v Asiriji nekaj slabotnih kraljev, zato sta tudi izraelska kralja Jeroboam II. in Menahem nastopala prosteje; toda že zoper Menahema je prišel kralj F ul 1 * * v Sama¬ rijo in dobil 1000 talentov denarja za to, da je pustil kralja in deželo v miru. Toda izraelski kralj Fakeja ni hotel ostati v taki zvezi z asir¬ skim kraljem. Združil se je s kraljem sirskim, z Idumejci in hotel tudi Egipet dobiti na svojo stran. Ker judovski kralj Ahaz ni maral pristo- novi kakor tudi Galilejo. Izraelski kralj Ozee je bil izprva Asircem podložen, toda ko se je uprl, prišel je S al man as ar IV. (727—722) in oblegal Samarijo. Njegov naslednik Sar gon H- (722—705) je premagal mesto in odpeljal Izraelce v Asirijo. Bil je Sargon mogočen kralj: podložni so mu bili Egipet, Arabci in otok Ciper. Bojeval se je v Armeniji, v Mediji in v Babiloniji, katero je popolnoma združil s svojim kraljestvom. Se¬ zidal si je velikansko palačo, katero so odkrili v novejšem času v Korsabadu in zapustil kralje¬ stvo svojemu sinu Senaheribu (705—681). Ta se je moral vojskovati na vseh straneh: Babilo- Senaheribova palača v Ninivah (Kujundžiku). (Po Fergussonu.) piti k tej zvezi, obrnili so se zavezniki zoper njega, a on je poklical Asirce na pomoč. Prišel je asir¬ ski kralj Tiglatpilesar II. (vladal 745—727) in si podvrgel vso deželo na levi strani Jorda¬ 1 V klinopisnih spominikih ni imena Pul, zato mislijo, da je kakorkoli izpuščeno. Drugi zgodovinarji pa trde, da Ful in Tiglatpilesar II. nista dve osebi. Ful bi bil prišel na asirski prestol s silo in si privzel ime Tiglatpilesar. Tiglat¬ pilesar II. je vladal jako krepko in si podvrgel več upornih mest, tudi Babilon. Klinopisi ga imenujejo „kralja Asirije in Babilonije, kralja Sumircev in Akadov“. — Misel, da je Ful isti kralj kakor Tiglatpilesar II., smo tudi mi sprejeli na str. 674. Seveda delajo letnice težavo. — Učeni Oppert meni, da je bil Ful Babilonec, ki si je podvrgel za nekaj časa Asirijo in prišel z vojsko tudi na Izraelsko. nijo je ukrotil, izgubil pa je Egipet in proti J e ' ruzalemu se je vojskoval jako nesrečno, ker ,l e izgubil vso vojno. Tudi Sirijo je izgubil. Srečnejši? da, najmogočnejši med asirskimi kralji je bi Asarhadon (681—668). Pridobil si je popi’ e .l izgubljene dežele in si podvrgel celo Etijop 1 .) 0, Jednega izmed sinov je postavil za kraljevega namestnika v Babiloniji, Sardanapal V. (668-" 626) pa je vladal Asirijo. Imel je ta jako mnog 0 posla, zakaj na vseh straneh so se mu upir^ 1 podložni narodi: njegov brat, namestnik v Babi¬ loniji, Egipčani pod Psametihom, Medi pod F ra ' ortom in Kijaksarjem, in tudi Skiti so ga hudo Asirci in Babilonci: zgodovina. 747 nadlegovali. Tako je asirska moč jako oslabela. Zato se njegov sin S arak o s (626—606) že ni Mogel več braniti, ko sta ga zgrabila Med Ki- jaksar in babilonski namestnik Kaldejec Na¬ bopolasar. Oblegala sta dolgo Ninive, leta 606. sta jih vzela in popolnoma pokončala. Stari pisatelji pripovedujejo, da je Sarakos dal zažgati svojo palačo in je zgorel ž njo in z vsemi svojimi zakladi vred. Tako se je končalo nekdaj tako mogočno asirsko kraljestvo. Premagano kraljestvo sta si razdelila Kijak- sar, kralj medijski, ki je vzel Armenijo in vshodne tudi hotel kaj pridobiti si od Asirije, potem pa si je podvrgel vsa zapadna kraljestva, kakor sir¬ sko, teniško, judovsko, premagal in razdrl je Je¬ ruzalem in odpeljal Jude v babilonsko sužnjost (588) in tako ustanovil pravo svetovno kralje¬ stvo. Doma je povečal Babilon, postavil most črez Evfrat, sezidal si velikansko palačo s tako imenovanimi visečimi vrtovi, zgradil zid od Ev¬ frata do Tigrisa za hrambo, dal napraviti pre¬ kope za namakanje dežele, ki je sedaj dospela do svojega cveta. Toda kakor se je naglo po¬ vzdignila, tako je tudi naglo propadla babilonska Sargonova palača. (Po Placeu.) dežele, i n Nabopolasar, uporni namestnik babi- , država. Nebukadnezarjevi nasledniki šobili sla¬ vonski, ki je dobil večji kos, namreč vso Mežo- botneži, na jutrovi stiani Babilonije pa se je Potamijo. ustanovilo mlado in čvrsto perzijsko kralje- Novo babilonsko kraljestvo. Tako je prišla vlada teh dežela zopet na kjer J e bila že v davnih časih, in oživelo je a bilonsko kraljestvo zlasti zato, ker je k e ‘ Nabopolasar jako bojevitega sina Nebu- a,r ’"ezarja (v vulgati Nabuhodonozor, po kal- Nabu-Kuduruzur), ki je tudi dolgo vladal 561). Nebukadnezar je potolkel 1. 605. pri a 'kemišu egiptovskega kralja Nekaota, ki je dejsko stvo, čigar kralj Kir (Kirus, Kuruš) je 1. 538. vzel Babilon in s tem babilonsko državo pod¬ vrgel svojemu kraljestvu. Judom, ki so bili de¬ loma že sedemdeset let v babilonski sužnjosti, dovolil je vrniti se domov. S tem smo si ob kratkem ogledali zgodbe Asircev in Babiloncev, da umevamo, v kakšnih razmerah so bili ž njimi Izraelci in pozneje Judje. Pa ne samo zaradi tega smo se ozirali na te de¬ žele, ampak tudi še iz drugega razloga. 748 znanstvo, gradili velike in lepe stavbe in rezali v kamen razne podobe. Kralji so dali napisati na ploče svoje zgodbe, vojske in zmage, dali so na- pisovati in narisovati po stenah svojih palač razne znamenitosti, katere so hoteli sporočiti ,po- so- tomcem, da, celo knjižnico je ustanovil Sargon v pri- svoji palači, iz česar se vidi, da je bilo slovstvo rr ^- asirsko prav bogato. Ko so sovražniki porušili veliko mesto in požgali palačo, sesulo se je to poslopje le de¬ loma, pesek je zagrnil razva¬ line, pokopal nekdanje veliča¬ stvo, odtegnil vse to očem po¬ znejših divjih narodov, ki so pohajali todi mimo; le griči so štrleli kvišku in spominjali, da je tukaj stalo nekdaj bi¬ vališče človeško, kjer je sedaj pribežališče zverinam. 1 Za te ostanke iz nekda¬ njih časov so se začeli v no¬ vejši dobi, od 1.1840. sem, čim¬ dalje bolj zanimati; z velikimi težavami so razkopavali podr- tine, po tem trudu pa odkrili tako znamenite in dragocene stvari, da bi jih ne bili mogli poprej pričakovati. Odkrili so podrte palače, temple, kipe, 'popisanih pločic brez števila, da, kar celo knjižnico starih Asircev so spravili na dan. S trudom se je posrečilo bistro¬ umnosti učenjakov, da so naj¬ prej razvozlali pisavo in se naučili citati one spise na gii' nastih pločicah. Dandanes gladko berd in razumejo vse, kar so nekdanji Asirci napi' šali. Seveda je pri tem dela neizrekljivo veliko truda, ker je mnogo takih pločic in po¬ pisanih valjarčkov razbitih; a kar so našli, to nam dovolj jasno razkazuje zgodovino stare Mezopotamije. Pa ne samo to. Za nas, ki se pečamo s sv. pismom, s0 ti starodavni spominiki zna¬ meniti zlasti zato, ker nam izpričujejo in zatrjujejo zgodbe, ki so zapisan 6 1 Sliko takih razvalin vidi čitatelj tukaj pred seboj. M 68 * 10 se imenuje Ni m rud ter je 6 ur pod mestom Mosulom. so v teh razvalinah starine, je prvi našel Anglež Rich (8$’ Asirci in Babilonci: pismeni in drugi spominiki. Asirski in babilonski pismeni spominiki. Asirci in Babilonci, ki so govorili jezik, so¬ roden hebrejskemu, so bili omikani, imeli pri¬ pravno pisavo, natančno šteli leta, umevali zvezdo- Asirci in Babilonci: pismeni in drugi spominiki. 749 v sv. pismu. Božja previdnost je nekdaj, dejali bi, zakopala v zemljo priče sv. pisma, a dandanes so te priče vstale, kažejo nam nekdanje čase in tudi to, kar je pisano v sv. knjigah. Klinopisna trjujejo sveta poročila, ali pa jim nasprotujejo? — Še imenitnejša se nam morajo zdeti klinopisna sporočila, ako pomislimo, da so jako stara. Zakaj asirski kralji so dali napraviti svoje zbirke v poročila nam pripovedujejo, da so tudi Asirci vedeli o jednem Bogu, o grehu prvih starišev, o vesoljnem potopu; kažejo nam, da so poročila resnična, kar jih je v sv. pismu o Asir cih in Babiloncih; ona poročila nam govore, kako so ravnali ti narodi doma in v vojski; podajejo nam slike raznoterega orodja in različnih okolnostij v življenju. Ker so Asirci in Babilonci natančno šteli leto za letom, pomagajo učenjakom ti podatki, da določujejo let¬ nice čim dalje trdneje, o če¬ mer smo že slišali. Ako si ogledamo že same slike ne¬ kdanjih izkopanih predmetov, moramo strmeti zaradi ogrom¬ nih močij, ki so zgradile take zidave, in zaradi umnosti, ki je ustvarila tako veličastne stvari. A tudi groza nas pre¬ vzema, ko vidimo, kako ne¬ usmiljeno so ravnali ti silo- viteži s premaganimi sovraž¬ niki, koliko ljudij so pobili v neprestanih vojskah z ognjem in mečem. Tako spoznamo, da je Bog zares kot svojo šibo 5 poslal Asirce in Babilonce v Palestino. Tu se pečamo s svetimi ' zgodbami; zato nas ne zani¬ majo vse raznotere stvari, ki l so se nam ohranile v klino- ; piših. Ne moremo si pa kaj, da ne bi se nekoliko natanč- | neje ozrli na tista klinopisna |g sporočila, ki govore o stvarje- | nju sveta, o grehu prvih sta¬ rišev in o vesoljnem potopu. Saj nam o teh go¬ vori tudi sv. pismo, in katerega prijatelja naših svetih knjig ne bi mikalo zvedeti, ali se vjemajo klinopisi s sv. pismom, ali se ne vjemajo; ali po- 9., 8. in 7. stoletju pred Kr. po izvirnih babilon¬ skih spisih, ki so za tisoč let starejši. Tako trdd učenjaki, da so babilonska sporočila o potopu pi¬ sana najkasneje 2000 let pred Kr. Od 1. 2000. 750 Asirci in Babilonci: klinopisna sporočila o stvarjenju, jednem Bogu in o prvem grehu. do 1500. — tako uče nadalje — so napisali Ba¬ bilonci najvažnejša sporočila, ki se tičejo sv. pisma. Zares, do te dobe so se lahko ohranila najstarejša sporočila človeškega rodu. Klinopisni spominiki o stvarjenju sveta. Ploča I. iz Asurbanipalove zbirke ima te-le začetne vrste: 1. Ko zgoraj nebo še ni bilo postavljeno, 2. in spodaj na zemlji rastlina še ni bila po¬ gnala, 3. tudi globina voda še ni bila predrla svojih meja: 4. tedaj je Murnu Tiamat rodila vse. 5. One vode so se uredile od začetka; toda 6. drevo še ni bilo vzrastlo, cvetlica še ni bila razcvetla. 7. Ko bogovi še niso bili nastali, nobeden iz¬ med njih; 8. rastlina še ni bila vzrastla, in še ni bilo reda: 9. tudi veliki bogovi so bili ustvarjeni, 10. bogova Lahmu in Lahamu sta storila, da so prišli . . . „Mumu Tiamat 11 pomenja „globočino voda 11 , kakor razlagajo v obče; torej je po tem sporočilu vse nastalo iz vodnih globin ali prepadov, kakor pravi tudi sv. pismo. Na ploči V. čitamo med drugim to-le: 1. Lepo je bilo vse, kar so naredili veliki bo¬ govi . . . 12. Bogu Uru je dal priti, da čuva noč, 13. da jo je naredil za luč noči, dokler ne na¬ poči dan, 14. da se mesec ne prikrajša in da, redno traja. 15. Ob začetku meseca, ob mraku noči, 16. vzdigneta se njegova rogova, da svetita na nebu . . . To nas spominja svetopisemskega poročila, da je Bog ustvaril luno ali mesec, manjšo luč, da bi gospodovala noči. Nadalje čitamo na ploči VII. to-le: 1. Ko so bili bogovi . . . ustvarili . . . 3. ustvarili so živa bitja . . . 4. živino poljsko, živali poljske in golazen poljsko . . . Lahko spoznamo, da so te vrstice podobne spo¬ ročilu Mojzesovemu, ki pravi, da je Bog poklical iz zemlje šesti dan živo bitje po njegovem plemenu: živino in laznino in zverine zemlje po njih vrstah. Ne sme nas motiti, da govorč klinopisi o bogovih, saj so bili Asirci in Babilonci pogani in so častili bogove. A prvotno so poznali in častili jednega Boga, kakor nam priča ta-le opo¬ min na nekem napisu: K tvojemu bogu moraš priti čistega srca, to je najljubše božanstvu. Molitev, prošnje, priklonjen obraz, mu moraš za rana dati v dar. Strah božji rodi milost, Žrtev poviša življenje, molitev pa razreši greh . . . Torej so Asirci in Babilonci vsaj v nekaki temni zavesti spoznavali jedinega Boga, čeprav jim je njih vera govorila o mnogih bogovih. Učenjaki, ki poznajo klinopise, se vjemajo v tej misli, da je na teh Asurbanipalovih pločah natančno babilonsko poročilo o stvarjenju sveta- Žal, da so se te ploče razbile, in se zato ne da sestaviti nič celotnega. Pa že ti kosi nam kažejo, da se je resnica o stvarjenju sveta pri teh n a ' rodih pač nekoliko zatemnila, a nikakor popol¬ noma pozabila. Klinopisni spominiki o grehu prvih starišev. Čujmo to-le klinopisno poročilo: 13. Gospod zemlje je zaklical njegovo ime, oče Ilu 14. v vrstah angelov je naznanil njih prekletstvo. 15. Bog Hea je slišal, in njegov drob se je raz¬ srdil, 16. ker je njegov človek izpridil svojo čistost. 17. On kakor jaz, tudi Hea naj ga kazni, 18. vrsto mojega rodu, vse naj jih potrebi in 19. ves moj zarod naj pokonča. 20. V jeziku petdeseterih velikih bogov 21. je zaklical pri svojih petdeseterih imenih in se je v jezi obrnil od njega. 22. Naj bo premagan in hipoma odtrgan. 23. Modrost in znanje naj mu škodujeta sovražno. 24. Naj postavita sovraštvo med očeta in sina . ■ • 25. Kralju, vladarju in zapovedniku naj nagnejo ušesa. 26. Naj vzbude srd tudi gospodu bogov Merodahn. 27. Njegova dežela naj rodi, a on naj se ne do¬ takne. 28. Njegovo hrepenenje naj se pretrga in nje¬ gova želja naj se ne izpolni; 29. odpiranje njegovih ust — nobeden bog naj se nanj ne ozira; 30. njegov hrbet naj se upogne in naj se ne ozdravi; 31. v njegovi sili naj ga nobeden bog ne sprejme; 32. njegovo srce naj bo razsuto in njegova misel nemirna; 33. h grehu in krivici naj pride njegov obraz. V tem sporočilu, katero je res dokaj nejasn 0 ’ umevamo lahko neko pretenje, ali bolje kazi 10 vanje. Bog Merodah nalaga kazen — ali človek 11 ’ ali, kar je skladnejše — zlemu duhu (tukaj r I ia mati) zaradi neke storjene hudobije. To P 11 Asirci in Babilonci: klinopisna sporočila o prvem grehu in o hudobnem duhu. 751 merjajmo s kaznijo, katero je Bog naložil kači zaradi prvega greha. A tudi na človeka se ozira to poročilo, ker pravi, da je »človek izgubil svojo čistost", t. j. nedolžnost, in ker omenja kazen: a) smrt; b) modrost in znanje, ki mu škodujeta; c) sovraštvo med očetom in sinom (sovraštvo v družini); d) delo, ki ne bo več dajalo svojega sadu. Zlasti nam pripoveduje klinopis o nekem hu¬ dem boju med bogovi: 4. Tiamat . . . 5. je pristopila hipoma in premenila svoj sklep. 6. Tiamat je zaklicala in urno vstala, 7. močno in trdno se je obdala z oklepom, 8. vzela je pas in del . . . 9. in bogovi so zase pripravili orožje za boj. 10. Tiamat je napadla pravičnega poglavarja bogov Merodaha. 11. Znamenja so povzdignili v borbi kakor na bojnem polju. 12. Tudi Bel je potegnil svoj meč in jo ranil. 13. Hudi veter je prišel od zadaj in jo udaril ob obraz. 14. Tiamat je odprla usta, da bi ga pogoltnila, 15. pa hudi veter je pustila vase, predno je mogla zapreti ustnice; 16. silni veter ji je napolnil želodec in 17. srce ji je vstrepetalo in obraz se ji je spačil, 18. ... je zgrabil s silo njen trebuh, 19. je raztrgal njen drob in zmagal njeno srce. 20. Zaprl jo je in storil konec njenemu delu. 21. Pomočniki so stali osupli, 22. ko je bila zmagana Tiamat, njih voditeljica. 23. Njih vrste je potrl, njih zbor razkropil, 24. in bogovi, pomagači, ki so ji bili na strani, 25. so se tresli, bali in se razšli . . . Pomisliti moramo, da je v tem pripovedo¬ vanju veliko bajeslovne pritikline ali pesniške (izmišljene) olepšave. Jedro pa se dd izluščiti lahko iz teh lupin, in to jedro je, da je neko mogočno, božansko bitje, Tiamat, katero nam kažejo asirske podobe kot zmaja z luskinastim trupom, s perutmi in z zverinsko glavo, vstalo zoper najvišjega boga, a ta se je ž njim boril in Tiamato treščil v ječo. Vemo, da so podobna sporočila tudi v grškem bajeslovju, in to nam tem bolj potrjuje misel, da so tukaj starodavni spo¬ mini o uporu jednega prvaka izmed angelov, ka¬ terega je pa božja moč treščila iz nebes v pe¬ klensko ječo. Znamenito je tudi, da beremo v asirsko-babi- lonskih sporočilih o »svetem drevesu" in o gaju boga Anua, kije ob perzijskem zalivu. Prav tukaj namreč so si mislili stari Babilonci svoj raj ali paradiž. Sveto drevo ima sedem vejic in sedem listov. Ob straneh tega drevesa pa sta dva kri¬ lata angela s posodama v rokah. Nehotd se spo¬ minjamo ob tem sporočilu svetopisemskega dre¬ vesa, ki je stalo sredi raja. A raj je po grehu človeku zaprt; Bog je postavil dva keruba predenj, da sta varovala pot k drevesu življenja. Dostavljamo še, da se je dobila babilonska podoba, katero vidijo čitatelji narisano na 49. strani naših Zgodeb. Ta podoba nam kaže drevo in njemu na strani dva človeka, ki stegata roki proti drevesu. Zlasti pa vidimo na strani jed¬ nega človeka — kačo. Kaj naj to pomenja? Kaj drugega, kakor ona dva človeka, ki sta zaradi kače jedla od sadu drevesa v raju, in ta dva človeka sta — Adam in Eva v raju. Tako učd umni učenjaki. Asirsko-babilonski spominiki o vesoljnem potopu. Ko smo govorili o vesoljnem potopu, smo povedali, da so našli na klinopisnih pločah iz palače Asurbanipalove sporočilo o potopu, „ki so ga naredili bogovi ljudem za kazen". (Zgodbe, str. 60.) To poročilo se nahaja v legendah (po¬ božnih pripovedkah) o Izdubarju, ki je glavni babilonski junak. Četudi so ploče s tem sporo¬ čilom nemalo poškodovane, vendar se dd jasno sestaviti, ker so bili v omenjeni palači štirje iz¬ vodi Izdubarjeve legende. Tukaj podajemo naj¬ znamenitejši odlomek. (Hasisadra, babilonski Noe, pripoveduje junaku Izdubarju:) Naj ti povem, Izdubar, povest svoje rešitve, naznanim ti ukrep bogov. Mesto Suripak poznaš, ob Evfratu stoji. To mesto je staro. Bogovi so bivali tam. Potop napraviti, gnalo jih je srce . . . Bog Ea se je posvetoval ž njimi, in naznanil je njihov sklep . . . „Ti sin Ubaratuta, Suripačan, zapusti hišo, izteši si ladijo veliko, dovrši jo (urno)! Pokončati hočejo seme življenja vsake vrste: Reši to, kar ima življenje, in spravi na ladijo seme življenja vsake vrste. Ladija, katero si izteši, . . . komolcev bodi nje mera po dolžini, . . . komolcev bodi nje mera po širjavi in višavi. Splava naj po globočini . . . Krov tudi ji napravi!“ Ko sem to začul, sem rekel Eu, svojemu go¬ spodu : »Ako storim tako, kakor si ukazal, smejali se mi bodo visoki in nizki. 1- Tedaj je odprl Ea svoja usta, in rekel meni, svojemu hlapcu: 752 Asirci in Babilonci: klinopisno sporočilo o vesoljnem potopu. „Ti pa jim odvrni: Kdor se pregreši zoper mene, sodil bom zgoraj in spodaj. Pa ne zapri svojih vrat, dokler ne pride čas, ko naročim. Ko pride povoden, katero pošljem vam, pojdi noter in zapri vrata brodu. Vanj prinesi svoje žito, svoje orodje in svoj imetek, svojo rodbino, svoje dekle in svoje hlapce; živino s polja, divjačino poljsko vso hočem zbrati, pošljem jo tebi, da se ohranijo na tvojem brodu.“ Postavil sem nanjo (ladijo) streho . . . Videl sem špranje in popravil luknje. Tri mere asfalta (smole) sem razlil čreznjo znotraj, tri mere asfalta sem razlil čreznjo zunaj. Kar sem imel, sem spravil skupaj: Kar sem imel srebra, kar sem imel zlata, kar sem imel živega, sem spravil skupaj, vse sem spravil v ladijo, vse svoje hlapce in dekle, živino s polja, živali poljske, rodbine svojih ljudij vse sem spravil vanjo. In ko je solnce dovedlo čas, določeni čas, rekel je glas: „Zvečer bodo nebesa deževala pogubo. Pojdi v ladijo in zapri vrata!" In pridrla je povoden, o kateri je govoril . . . Duhovi so privedli povoden, v svoji moči so pomedli zemljo. Proti nebu se je dvigalo vodovje boga Bina, brezdno je postala svetla zemlja . . . Pokončala vse življenje s površja zemlje, kvišku se je dvigala povoden črez vse ljudi. Brat ni več videl brata, ljudje se niso več poznali. Na nebu so vstrepetali bogovi zaradi viharja, kakor psički, tako so se bogovi stisnili na tla ... Šest dnij in šest nočij je poteklo, vihar, dež in tokovi so premagali vse. Sedmi dan se je polegel vihar, in povoden se je ustavila. Vode so odtekale, nalivi so se končali. Med tem sem se nad morjem vozil. Človeški rod je bil pokončan — kakor hlodi so plavala človeška trupla . . . Sedmi dan sem izpustil goloba, in je odletel, in letal sem in tje, in ni našel kopnega in se je vrnil. Izpustil sem lastavko, in je odletela, in letala sem in tje, in ni našla kopnega, in se je vrnila. Izpustil sem vrana, in je odletel; vran je odletel in videl trupla na vodah, in jih je žrl in plaval in šel naprej, in se ni vrnil . . . Oltar sem zgradil na vrhu gore, sedem posod sem postavil, pod nje sem položil trstike, cedrovino in simgar. K dišavi so se zbirali bogovi, prišli so bogovi k vonjavi; kakor muhe so se zbirali bogovi k darujočemu... Ako sedaj še jedenkrat beremo svetopisem- sko sporočilo o potopu, kaže se nam dovolj podob¬ nosti med obema sporočiloma. Klinopisni spon 11 ' niki nam trdno pričajo, da najstarejši narodi nis° pozabili vesoljnega potopa, in tako ob jedneffl dokazujejo, da sporočilo o vesoljnem potopu n 1 pripovest, ampak čista resnica. Kralj in kraljica, obedujoča na vrtu. (Asirska podoba.) VI. oddelek. 753 Sveti spisi iz izraelsko-asirske dobe. Ko smo pregledali zgodbe izraelskih in ju¬ dovskih kraljev do konca izraelskega kraljestva, treba nam je sedaj ogledati si tudi svete spise iz te dobe. Čuli smo že, da preroka Elija in Elizej nista nič pisala. Pač pa so pisali že v tej dobi drugi preroki, ki so za njima živeli, in sicer Petero prvih prerokov izmed „manjših pre- r °kov“. O teh bomo govorili v tem oddelku naj- Prej, potem pa bomo slišali še prelepe zgodbe iz Tobijeve knjige. Omenjeni manjši preroki so (po tisti vrsti, kakor smo jih že drugod našteli in kakor so raz¬ vrščeni v sv. pismu): Ozeja, Joel, Amos, •^•kdija, Jona. Že pred Kristusom so šteli vse manjše pre- r °ke, katerih je dvanajst, za jedne bukve. Tako so šteli tudi že v prvih časih sv. cerkve: Sa j so pisali vsi z jednakim namenom in imajo Podobno vsebino. Četudi so ti preroki pisali malo, vendar so njih prerokbe imenitne, njih veljava je božja veljava. Lepo pravi modri Sirah: * 1 Tudi dvanajsterih prerokov kosti naj zelene na svojem kraju, zakaj Jakopa so utrdile in so ga rešile v 'Močni veri. Da, dvanajsteri preroki so zaslužili večno plačilo in časten pokoj svojim kostem, ker s ° v dobrem utrjevali Izraelce in veliko so jih rešili s svojo vero, zlasti z vero v prihodnjega Odrešenika, katerega so bolj ali manj napovedo¬ vali. To trdi naravnost sv. Peter, ko pravi: 2 Temu (Kristusu) dajejo vsi preroki pričevanje, da v nje¬ govem imenu dobivajo odpuščanje vsi, ki vanj ve¬ dejo. Ne bomo obdelovali vseh dvanajst prerokov v tem oddelku, temveč tudi v poznejših dobah, v katerih so delovali in prerokovali. I. Prerok Ozeja. (Oz. 1, 1—14, 10.) Življenje prerokovo. Ozeja (hebr. Hošea, kar pomenja rešenje a E rešitelja) je bil sin Beerijev in opravljal pre- r °ško službo ob času štirih judovskih kraljev 3 ' Sir. 49, 12. 8 Dej. ap. 10, 43. 3 Preroki naznanjajo ob začetku prerokovanja, kdaj so 1” ^okovali; naznanjajo namreč, pod katerimi kralji se je to Zgodbe sv. pisma I. Ozija, Joatama, Ahaza in Ezekija 1 (nekako od 1. 772.—720. pred Kr.). Doma je bil pač iz iz¬ raelskega kraljestva in je tudi le tukaj deloval. Malo pred njegovim delovanjem je bil Jeroboam II. (824—783) sicer močno povzdignil izraelsko kra¬ ljestvo, toda hudobije, malikovalstva in brezbož- nosti ni odpravil. Ozeja je ljudstvu živo kazal, kakšno je in kaj ga čaka. x Poglavje 1.—3. Po božjem naročilu je vzel za ženo nečisto žensko in dobil dva sina in jedno hčer: prvemu sinu je dal ime Jezrahel,* hčeri ime Brez-milosti, in drugemu sinu ime Ne-moje-ljudstvo. S tem naj bi prerok naznanil ljudstvu, da je tudi ono sicer sklenjeno z Bogom, toda počenja grdo in živi ne¬ čisto, ker malikuje in je udano hudobijam. Zato pa bo Bog razpršil in raztresel izraelsko ljudstvo, katero ne bo več uživalo njegove milosti in ne bo več njegovo ljudstvo. Ko je prerok to napovedal, je pa tudi do¬ stavil, da ljudstvo ne bo zapuščeno za zmerom, marveč božje usmiljenje mu bo zasijalo: In glej, jaz jo (ženo, izraelsko ljudstvo) bom k sebi privabil in jo peljal v sa¬ moto in bom govoril njenemu srcu. In oni dan, pravi Gospod, me bo kli¬ cala : moj mož, in me ne bo več ime¬ novala : moj baal. 3 — In se bom zaro¬ čil s tabo na veke; in se bom zaročil s tabo v pravičnosti, in v sodbi, in v milosti, in v usmiljenju. In se bom s tabo zaročil v zvestobi, in boš vedela, da sem jaz Gospod. In oni dan — pravi Gospod — bom uslišal nebesa, in ona bodo uslišala zemljo. In zemlja bo uslišala žito in vino in olje, in ta bodo uslišala Jezrahela. In jo bom raz- godilo. Imenujejo pa skoro jedino judovske kralje, ker ti so bili pravi kralji iz Davidovega rodu. 1 To je tako uineti: ob koncu kraljevanja Ozija, ves čas Joatama in Ahaza, in ob začetku Ezekija. * Hebr. Jizr’el, t. j. Bog bo razsojal, razpršil. 3 Prerok napoveduje, da bo ljudstvo popustilo maliko¬ vanje. Žena ne poreče več svojemu možu: Baali (moj baal, t. j.moj gospod), ampak: Iši (moj mož), zato da se ne bo spominjala malika Baala. 48 754 Oz. 2, 23. 24; 4, 1—5, 1. Svarjenje in očitanje. sejal po zemlji in se je bom usmilil, ki je bila Brez-milosti. In porečem Ne-moj e-lj udstvu: Ti si moje ljud¬ stvo, in ono mi poreče: Ti si moj Bog. S temi besedami je napovedal prerok dobo Odrešenikovo. Po hudih kaznih bo dal Bog ljud¬ stvu milost pravega spoznanja, da se bo zopet obrnilo k njemu. In sklenila se bo trdna zveza med Bogom in izvoljenim ljudstvom, in Bog bo zopet milostljiv in bo dajal ljudstvu svoje da¬ rove, izkazoval mu bo svojo milost in je imel za svoje ljudstvo. Tako se je dopolnilo deloma po Kristusu, do cela pa se bo dopolnilo ob koncu sveta. — Prelepe podobe in prelepe primere rabi prerok v tej prerokbi; prelepo tudi kaže, kakšna je zveza pravične duše z Bogom. Bog nam podari svoje milosti, obleče nas z oblačilom pravičnosti in nam izkazuje svoje usmiljenje. A mi mu moramo biti trdno zvesti, kakor nam je Bog zvest. Po tem prerokovanju se je Ozeja zaročil še z drugo prešeštnico, katere pa ni kmalu vzel k sebi za ženo, marveč jo je imel v skrbnem varstvu, da bi se poboljšala, in to je bilo ljudstvu v zna¬ menje, da bo zaradi svojih hudobij nekaj časa Vrez kralja in brez poglavarja, brez daritve in brez oltarja. Potem pa se bodo izpreobrnili sinovi Izraelovi in bodo iskali Gospoda svojega Boga, in Davida svojega kralja, in se bodo s strahom bli¬ žali h Gospodu in k njegovim dobrotam ob koncu časov. 1 Skoro gotovo je živel Ozeja tako dolgo, da je videl konec izraelskega kraljestva. Spomin njegove smrti praznujemo dne 4. julija. Njegovo prerokovanje, katero beremo v štiri¬ najstih poglavjih, ima uvod in dva dela; v uvodu (pogl. 1.—3.) opisuje svojo poroko in zaroko, v prvem delu (pogl. 4.—9.) graja hudobijo ljudstva in jim napoveduje kazni, v drugem delu (do konca) pa napoveduje poleg kaznij tudi rešenje. Tukaj podajemo zraven prejšnjih besedij le imenitnejše odlomke in kose, ki so ob jednem tudi lahko umevni. Izraelcev hudobije. Poglavje 4.—9. Sinovi Izraelovi, čujte besedo Go¬ spodovo, ker Gospod ima sodbo s pre- 1 Oz. 3, 4. 5. — To prerokovanje se ozira na čase po Odrešenikovem prihodu, ko so bili in so Judje brez kralja in brez templa. A ob koncu se bodo Judje izpreobrnili h Kristusu, kar prerokujejo tudi druge prerokbe. bivalci dežele; zakaj v deželi ni zve¬ stobe, in ni milosrčnosti, in ni spozna¬ vanja božjega. Kakor povoden se raz¬ liva kletev, in laž, in morija, in tatvina, in prešeštvo, in kri se za krvjo preliva. Zaradi tega bo žalovala dežela, in oma¬ gal bo vsakateri, ki v njej prebiva, tudi zverina na polju in ptice pod nebom, in celo ribe v morju bodo poginile. Prerok očita ljudstvu v imenu božjem nje¬ gove pregrehe. Vsem pregreham je bilo udano ljudstvo, kakor povoden je hudobija preplavila vso izraelsko deželo. Zato pa Bog napoveduje kazen, ki bo zadela vse prebivalce; celd Živah bodo poginile, tako popolnoma zapuščena bo dežela. Obmolknilo 1 bo moje ljudstvo zato, ker nima spoznanja; ker si ti 2 zavrgel spoznanje, bom zavrgel tebe, da mi ne boš opravljal duhovske službe. — In kakor ljudstvu, tako bo tudi duhovniku: in na njiju bom obiskal njune poti in jima povrnil njih misli. 3 In bodo jedli, pa se ne bodo nasitili; prešeštvali so in niso nehali, ker so zapustili Gospoda in niso držali njegovih zapovedij. Pre¬ šeštvo , in vino, in pijanost vzamejo pamet. 4 Jednako očita Bog Izraelcem tudi v nasled¬ njih vrsticah, da namreč malikujejo in počenjajo pregrehe, kakoršne počenjajo malikovalci. Posebno živo svari in preti prerok v 5- P°' glavju: Čujte to, vi duhovniki, in pazi, hiša Izraelova, in poslušaj, hiša kraljeva: ker zoper vas je sodba, zakaj bili ste zadrga na višavi in razprostrta mreža na Taboru. S temi in z naslednjimi vrstami jim očita, malikovanje, s katerim so dajali pohujšanje u a gorah. Zato pa jih tudi zadene kazen: Gospod 1 Obmolknilo bo, ker bo zavrženo. 2 Te besede govori duhovnikom. O kako tehtne, kako strašne so te besede za božjega služabnika! 8 Kaznoval bom ljudstvo in njegove duhovnike, kazm 1 val jih bom zaradi njih očitnih in skrivnih grehov. 4 Važna resnica. Kdor se uda tem pregreham, zatem 111 čimdalje bolj svoj um in zato tudi pade čimdalje globlje v pregrehe. Tako se je godilo poganom, tako se godi tudi ki> stijanom, ker zaradi mesenega uživanja jih največ pride 0 pravo vero. Oz. 6, 1 — 11, 1. Razne prerokbe in svarilni opomini. 755 se jim bo odtegnil, da ga ne bodo našli; izrael¬ ski rodovi bodo razdejani. A bodo se vrnili h Gospodu (v pogl. 6.): V svoji stiski bodo zgodaj k meni vstali (in rekli); Pridite in vrnimo se h Gospodu: zakaj on nas je ujel, pa nas bo rešil; udaril nas je, in nas bo ozdravil. Oživil nas bo za dva dni in tretji dan nas bo vzbudil, 1 in bomo živeli pred njim. Razumeli bomo in si prizadeli, da spoznamo Gospoda; kakor jutranja zarja je pripravljen, da izide, in pride nam kakor zgodnji in Pozni dež na zemljo. Ker se bo ljudstvo vrnilo h Gospodu, obrnil se bo tudi Gospod k ljudstvu, dal mu bo rešenje, katerega pričakujejo, ozdravil bo njih rane, dal jim bo zopet življenje, potem tudi spoznanje božje; in kakor jutranja zarja se bo Gospod ljudstvu Prikazal in razlil nadnje svoj blagoslov. Zaslužili so Izraelci kazen, ker so vedno ne¬ stanovitni v dobrem. In Bog hoče, da so v srcu dobri, ne na videz. Zakaj usmiljenje hočem, pravi Gospod, in ne daritve, in znanje božje bolj kakor žgavnc daritve. Tolika je hudobija Izraelcev, da jim skoro ni pomoči — toži prerok v pogl. 7.; — doma je vse polno pregreh, med seboj se bojujejo, pa za¬ upajo na Egipčane in Asirce, toda to jim bo v Pogubo. — Jednako jim očita to zaupanje na ptujo Pomoč tudi v 8. poglavju. (Iz zgodb vemo, da so v zadnji dobi izraelski kralji bili že pod oblastjo asirsko. Ko se je pa kralj Ozee zvezal z Egip¬ čani zoper Asirce, so ti prišli in jih odpeljali v snžnjost.) . Nikar se ne veseli, Izrael; nikar se ne raduj kakor (poganska) ljudstva; za¬ kaj s prešeštvanjem si zapustil svojega ^°ga; poželel si plačila na vseh svo¬ jih žitnih gumnih. 2 Gumno in vinska stiskalnica jih ne bo nasitovala in vino Jih bo goljufalo. Ne bodo prebivali v 1 Dva — tri dni pomenja: v kratkem času. Nekateri Sv ' očetje pa mislijo ob teh besedah tudi na vstajenje Kri¬ stusovo na tretji dan; s Kristusom so deležni vstajenja tudi Vs ’ pravični kristijani. Potemtakem je rešenje Judov podoba °drešenja vseh ljudij. 2 Izrael, ti si Bogu nezvest, kakor prešeštnik svojemu bonskemu drugu. Misliš pa, da je žito na tvojih gumnih Načilo za tvoje malikovanje. A jako se motiš. deželi Gospodovi: Efrajim se povrne v Egipet, in med Asirci bo jedel ne¬ čisto. 1 Ne bodo darovali Gospodu vina in mu ne bodo ugajali; njih daritve bodo kakor kruh žalujočih; onečiščeni bodo vsi, ki ga bodo jedli: ker njih kruh ostane pri njih in ne pride v hišo Gospodovo. 2 Kaj bodete storili ob praz¬ niku, ob dnevu slovesnosti Gospodove? Glejte, odšli bodo zaradi razdejanja; Egipet jih bo nabral, Memfis jih po¬ kopal; njih dragoceno srebro bo po¬ dedovala kopriva, v njih šotorih bo grmovje. 3 . . . Globoko so se pogreznili v greh kakor v dnevih Gabae; 4 5 spom¬ nil se bo njih hudobije in obiskal njih grehe . . . Spominja jih prejšnjih pregreh in kaznij in sklepa to poglavje: Zavrgel jih bo moj Bog, ker ga niso poslušali, in bodo raztreseni med narodi. Izraelcev kazen in rešitev. Poglavje 10.—14. Ostro govori prerok v nadaljnjem 10. poglavju. Izrael ima sicer časne darove, toda zaradi mali¬ kovanja pride nadnje razdejanje, da porekd goram: Pokrite nas, in hribom: Padite na nas P Naj bi se spokorili, da bi se jih Gospod usmilil, toda ostanejo v svoji hudobiji. — Kako nehvaležni so Izraelci — opominja jih v 11. poglavju —, da se ne spominjajo božjih dobrot! Ko je bil Izrael mlad, sem ga ljubil, in iz Egipta sem poklical svojega sina. 6 Zaradi pregreh pojdejo Izraelci v 1 To se je natanko dopolnilo, kakor nam pričajo Tobi- jeve bukve. (Tob. 1, 12.) 2 Ker ne bodo darovali v templu, ne bodo daritve prave in postavne daritve. 8 Misel tega lepega prerokovanja je ta-le: Domača de¬ žela bo tako razdejana, da se bodo ljudje izselili; v Egipet pridejo in najdejo tamkaj tudi svoj grob. (Memfis je glavno mesto egiptovsko.) V njih hišah in šotorih pa, kjer je bilo poprej obilo srebra, bo rfistla kopriva in se bo naselilo grmovje. 4 Glej Zgodbe, str. 354. 5 Tako bodo govorili zaradi groznega strahu, ki je hujša muka kakor nagla smrt. Jednako je napovedal tudi Izveličar jeruzalemskim ženam. (Luk. 23, 30.) 6 Ko je bilo izraelsko ljudstvo še malo ljudstvo, sem je ljubil, bilo mi je kakor sin. In poklical sem je iz Egipta, izpeljal in rešil iz hude egiptovske sužnjosti. — Te besede prerokove se torej ozirajo najprej na izraelsko ljudstvo; kakor pa uči sv. evangelist Matej (2. 15), so te besede mesijanske in se ozirajo na Kristusa, ki je bežal v Egipet, a od ondod zopet prišel v sveto deželo. Izraelsko ljudstvo je bilo pred- podoba Odrešenikova. 48* 756 Oz. 14, 2—10. Joel 1, 1—4. Ozejeva svarila. Joelova napoved. sužnjost, toda Bog jih ne bo do cela pokončal, marveč jih bo naposled nazaj pripeljal. V jednakih vzvišenih pesniških besedah pre¬ rokuje prerok tudi v poslednjih treh (12.—14.) poglavjih Izraelcem kazen zaradi trdovratnosti, nehvaležnosti, nespokornosti. S pokoro bi mogli odvrniti od sebe pretečo kazen, ki pride kmalu nadnje; zato prerok nujno in živo vabi k pokori. Zares očetovska in polna ljubezni, ne samo gro¬ zilna, je prerokova beseda, kakor vidimo n. pr. v teh-le vrsticah: Izpreobrni se, Izrael, h Gospodu svojemu Bogu, ker si padel v svoji hudobiji. Sprejmite besede, in izpre- obrnite se h Gospodu, in mu recite: Odvzemi vso hudobijo, sprejmi dobro, 1 pa ti bomo darovali daritve svojih ust¬ nic. 2 Asur nas ne bo rešil, na konja ne pojdemo in ne porečemo več, da so bogovi naši dela naših rok, ker se usmiliš sirote, ki je tvoja. 3 — Ozdravim njih rane, rad jih bom ljubil, ker srd moj se je obrnil od njih. Jaz bom ka¬ kor rosa, Izrael bo cvetel kakor lilija, in njegova korenina bo pognala kakor Libanon. Njegove veje se bodo raz¬ prostrle, in njegova slava bo kakor oljka, in njegov duh kakor duh Liba- nonov. 4 Zopet bodo sedeli v njegovi senci; živeli bodo ob žitu in zeleneli kakor trta; njegov spomin bo kakor libanonsko vino. Efrajim, čemu mi bodo še maliki? 5 Jaz ga bom uslišal in ravnal kakor zelenečo jelko: od mene dobiš svoj sad. Kdo je moder in umeva to ? Razumen in ve to ? Za¬ kaj Gospodove poti so ravne, in pra¬ vičniki hodijo po njih; hudobneži pa padejo na njih. 1 .Sprejmi, kar je dobrega, to je: naše ponižne prošnje, naše skesano srce. * Daritve ustnic so zahvalne in druge molitve. 3 Asur nas bo rešil: odslej nečejo ved zaupati na pomoč poganov (Asircev), na veliko in močno vojsko (konjike in vozove), niti na bogove, marveč na usmiljenje božje. 4 V lepih primerah opisuje srečne prihodnje čase. Zlasti Libanona se prerok pogostoma spominja. Na Libanonu je rastlo močno drevje (cedre), zorilo je (kakor še dandanes) najboljše vino, in na brežinah je rastlo duhteče cvetje. 3 Izraelce odvrača Bog od malikovalstva in nagovarja Efrajima, ki je bil najmočnejši izraelski rod. S temi ganljivimi opomini, ki nam napove¬ dujejo srečne Mesijeve čase, dobo usmiljenja in pravičnosti, se končuje Ozejevo prerokovanje. To prerokovanje je večinoma temno in težko umevno, prerok skače od misli do misli in rabi mnoge primere; vendar je njegov govor veličastno- lep — prav prikladna posoda božje besede. To prerokovanje je govoril prerok ob raznih časih, tu pa imamo vse skupaj. Zato je seveda težavno natanko določiti, na kaj se ozira to, na kaj ono. II. Prerok Joel. (Joel 1, 1-3, 21.) Prerokovanje Joelovo je prav kratko, ker obsega samo tri poglavja, pa je imenitno in se pogostoma omenja in rabi v božji besedi. Joel je bil sin Fatuelov, je živel in prero¬ koval na Judovskem v začetku 8. stoletja ali vladanja Ozijevega (Azarijevega). Tedaj sta bili obe kraljestvi, severno in južno, v miru med seboj. Skoro gotovo je tedaj prišla nad Jude huda šiba božja, kobilice in druge nesreče so pokončavale pridelke. Ob tej priliki je prerok opominjal ljud¬ stvo k pokori in mu prerokoval srečnejše čase bodisi v bližnji, bodisi v daljnji prihodnosti — Mesijevem času: Hude šibe. Beseda Gospodova, kije prišlaJoelu, sinu* Fatuelovemu. Čujte to, starci, in z ušesi poslušajte, vsi prebivalci dežele: ali se je zgodilo kaj takega v dnevih vaših ali v dnevih vaših očetov? Pripovedujte o tem svo- jim sinovom, in vaši sinovi svojim si¬ novom, in njih sinovi drugemu rodu! Kar je ostalo, je snedla kobilica; io kar je ostalo kobilici, je snedel keber; in kar je ostalo kebru, je snedla rja. 1 Prišle so mnoge šibe, druga za drugo, in čisto po¬ končale pridelke. — Najlože se nam zdi, da razlagamo te šibe v besednem pomenu, da je namreč Bog v resnici nad Jude poslal šibo za šibo. Prav mnogi razlagalci pa uče, ( ‘ a so te šibe le podoba prihodnjih kaznij, ki bodo stiskale Jude. Zlasti opisovanje kobilic se dobro prilega vojski, ki vse po¬ konča in razje. Truma v poznejši vrstici bi bila vojna truma babilonska, ki je prišla na Judejsko in razdejala vso deželo- Prav lahko združimo obojno razlago tako, da pravimo: Prerok je porabil hude šibe, ki so zadele judovsko deželo, gosenice, kobilice, rjo ... v ta namen, da je ž njimi opisal in nap 0 vedal še hujšo kazen, namreč vojsko. Joel 1, 5—2, 18. Opisovanje nesreče. Opomin k pokori. 757 Pijanci, vzbudite se in jokajte, in tulite vsi, ki popivate vino s slastjo, zakaj izginilo bo od vaših ust. Truma nam¬ reč je prišla nad mojo deželo, močna in brezštevilna; njeni zobje so kakor levovi zobje, in njeni kočniki so kakor mladega leva. Opustošila je moj vino¬ grad, in omajila mojo smokvo, ogolila jo je in zavrgla; njene veje so obeljene. Plakaj kakor devica, opasana z rasov- nikom, zaradi moža svoje mladosti. Izginila je jedilna in pitna daritev iz hiše Gospodove; žalujejo duhovniki in služabniki Gospodovi. Snedena je po¬ krajina, polje žaluje, ker je pokončana pšenica, vino je poteptano, olje je usah¬ nilo. Potrti so poljedelci, vinogradniki tulijo zaradi pšenice in ječmena, ker je poginila poljska žetev 1 . . . Opašite se in jokajte, duhovniki; tulite, služab¬ niki pri oltarju; pojdite (v tempel) in v rasovniku prenočite, služabniki mojega Boga, ker je izginila iz hiše Boga na¬ šega jedilna in pitna daritev. Posvetite (razglasite) post, skličite k shodu (v tem- pel), zberite starčke, vse prebivalce de¬ žele v hišo Boga svojega in kličite h Gospodu: Oh, oh, oh — dan! 2 Zakaj blizu je dan Gospodov, in kakor raz¬ dejanje pride od Mogočnega. Ali ni izginil živež pred vašimi očmi iz hiše Boga našega, veselje in radovanje? Živina gnije v svojem blatu, podrti so skednji, razdejane so žitne shrambe, ker je žito obnemoglo. 3 Zakaj vzdihuje žival, in mukajo črede goved? Ker nimajo paše; pa tudi črede drobnice so poginile. K tebi, Gospod, kličem, ker je ogenj požrl vso lepo pašnjo, in plamen je požrl vse drevje v pokrajini. Pa tudi poljska zverina se ozira k tebi, kakor zemlja, ki je žejna dežja, ker so s e posušili vodni studenci, in je ogenj Požrl lepo pašnjo. "■*- 1 V prejšnjih vrsticah opisuje prerok, kakšno razdejanje •le prišlo nad deželo, kako so sadeži uničeni in so zato pone¬ hale tudi daritve v templu. V naslednjih vrsticah opominja prerok k pokori. 2 Oh, oh, oh. kako nesrečen je ta dan! 3 Povsod so sledovi razdejanja in pustošenja, celo ži- Vllla nima nič jesti, temveč gine v hlevih na svojem gnoju. Gospod kaznuje svoje ljudstvo s hudo šibo in priganja k pokori. Kakor v tem poglavju, tako opisuje šibo božjo — kot strašen dan Gospodov — tudi v 2. poglavju. Najprej se to opisovanje ozira na ogromne trume kobilic, ki vse zagrnejo, da zatemne nebo, in vse pokončajo. Pred njimi je zemlja kakor cvetoč vrt, za njimi pa je zapu¬ ščena puščava. Njih postava je kakor konjska, njih šumenje kakor bi šli vozovi po gorah. Strah popade ljudi, kamor pridejo; kobilice gredč na¬ prej in se ne dado ustaviti; med njimi ni nič zmešnjave; če kam padejo, se nič ne poškodujejo; gredd v mesta, po zidovih in pridejo v hiše. —• Z ozirom na tako šibo opominja prerok, naj de¬ lajo Judje resnično pokoro. Opomin k pokori. Sedaj torej govori Gospod: Obr¬ nite se k meni z vsem svojim srcem, v postu, in z jokom, in s plakanjem. In pretrgajte svoja srca in ne svojih oblačil, in obrnite se h Gospodu svojemu Bogu, ker je dobrotljiv in usmiljen, in potr¬ pežljiv in velikega usmiljenja, in pre¬ maga hudobijo. 1 . . . Trobite s trobento na Sijonu, posvetite post, skličite shod, zberite ljudstvo, posvetite srenjo, zdru¬ žite starčke, zberite otročiče in dojence; naj izide ženin iz svojega hrama in nevesta iz svoje spalnice. 2 Med vežo 3 in med oltarjem naj plakajo duhovniki, služabniki Gospodovi, in naj reko: Pri¬ zanesi, Gospod, prizanesi svojemu ljud¬ stvu, in ne daj svoje dedine v sramoto, da bi pogani čreznjo gospodovali! Za¬ kaj bi se reklo med ljudstvi: Kje je njih Bog? Božje usmiljenje. In Gospod se bo vnel za svojo de¬ želo in bo zanesel svojemu ljudstvu. In 1 Premaga hudobijo — ne da se premagati hudobiji. Četudi je človek hudoben in počenja hudobijo in hudobijo, vendar je Bog vedno pripravljen, da mu odpusti. 2 Vsa izraelska srenja naj se zbere v templu; staro in mlado, vse naj popusti svoje delo in svoje veselje. 3 Kje je bila veža in kje oltar, to smo brali v Zgodbah na str. R32. Prostor med vežo in med oltarjem so imeli za posebno svet, zato naj bi tukaj duhovniki prosili božjega usmiljenja. 758 Joel 2, 19—3, 2. Prerokba o prihodnji sreči v Mesijevih časih. Gospod bo odgovoril in rekel svojemu ljudstvu: Glej, jaz vam pošljem žita in vina in olja, in se bodete nasitili ž njimi: in ne bom vas več postavil za sramoto med pogani. In njega, ki je od severa, bom izgnal od vas, in ga bom pahnil v samotno in zapuščeno deželo; njegove sprednje vrste v vshod- no morje, in njegove zadnje vrste v zapadno morje: in vzdigoval se bo njegov smrad in vzdigovala se bo nje¬ gova gniloba, ker je bil ošaben. * 1 Ne boj se, zemlja, veseli in raduj se, zakaj Gospod bo storil veličastno reč. Ne bojte se, poljske živali, ker pognala bo lepa pašnja, ker drevje bo rodilo svoj sad, smokva in trta bodeta dajala svoj močni plod. In sinovi si- jonski, poskakujte in veselite se v Go¬ spodu svojem Bogu, ker vam bo dal učenika pravičnosti 2 in vam bo dežil zgodaj in pozno, kakor ob začetku. In gumna se bodo napolnila žita, in tla- čilnice bodo lile vina in olja. In vam bom poravnal 3 leta, katera je požrla kobilica, keber in rja in gosenica, moja velika vojska, katero sem poslal zoper vas. In bodete jedli in uživali in se nasitili; in bodete hvalili ime Gospoda Boga svojega, ki vam je storil čuda; in moje ljudstvo ne bo osramočeno vekomaj. Prerokba o prihodnji sreči in o sodbi nad pogani. In potem bom razlil svojega Duha črez vse meso 4 : in preroko- 1 Iz teh besed se prav jasno vidi, da prerok ne govori samo o kobilicah, ampak tudi o sovražni vojski, ki pride od severa, in ta je asirska in babilonska. Pogin sovražnikov nam kaže prerok v podobi kobilic, ki jih bo veter treščil v Mrtvo in v Sredozemsko morje, da bodo tamkaj zgnile. Zares je najhitreje bilo konec kobilic tako, da jih je močen veter za¬ nesel v morje, kjer so poginile. 2 Učenik -pravičnosti je oni učenik, ki bo učil pravič¬ nost. Ta učenik je Kristus. Sedemdeseteri prestavljale! pa so prestavili: jed pravičnosti, kar pomenja jed, kolikor je je treba, in v duhovnem pomenu: nauk pravice in resnice. Tako se vjemata grška in latinska prestava. 3 Poravnal — popravil, kar je bilo poprej hudo. 4 S temi besedami se začenja imenitno prerokovanje o sv. Duhu. Sv. Peter nas trdno uči (Dej. ap. 2, 15 in nasl.), da je s temi besedami Joel napovedal prihod sv. Duha, ki ga vali bodo vaši sinovi in vaše hčere; vaši starčki bodo sanjali (preroške) sanje, in vaši mladeniči bodo videli prikazni. Pa tudi črez svoje hlapce in dekle bom razlil svojega duha v onih dneh. In bom storil čudeže na nebu in na zemlji, kri, in ogenj, in sopar, in dim. 2 Solnce se bo premenilo v temoto in luna v kri, predno pride veliki in strašni Go¬ spodov dan. 3 In tedaj se bo zgodilo: Kdorkoli bo klical ime Gospodovo, bo izveličan, ker na Sijonski gori in v Je¬ ruzalemu bo rešenje, kakor je rekel Gospod, in med učenimi bodo, katere bo Gospod poklical. 4 Zakaj glej, ko bom obrnil sužnjost Juda in Jeruzalema, bom zbral v onih dnevih vse narode in jih peljal v dolino Jozafat: 5 6 in se bom pravdal ž njimi zaradi svojega ljudstva in svoje dedine Izraela, katero so raz¬ pršili med narodi, in so mojo deželo je Kristus razlil nad apostole na binkoštni praznik. Sv. Duh pride, tako prerokuje Joel, nad vse ljudi brez razločka (črez vse meso), in vsi bodo deležni čreznaravnih njegovih darov. 1 Prerok omenja nekatere čreznaravne darove, katere bodo dobili verniki po sv. Duhu. Sanje so take sanje, v ka¬ terih Bog razodeva ali prihodnje ali prikrite stvari. Prika-zm so razna razodetja božja, zlasti v podobah. 2 Čudeži so razni mogočni in nenavadni dogodki, ki so v zvezi z vojskami in morijami. 3 Solnce ne bo več svetilo, luna bo krvavordeča. Veliki in strašni dan je dan kazni, dan sodbe nad neverniki in sovražniki božjega ljudstva. Zlasti pa je ta strašni Gospodov dan — vesoljna sodba. Kakor nas uči Kristus pri sv. Mateju (v 24. pogl.) sam, je razdejanje jeruzalemskega mesta podoba konca sveta. Zato je dan Gospodov tudi dan razdejanja. 4 Kdor se bo izpreobrnil h Gospodu v veri, se bo izve- ličal, ker mu bodo odpuščeni grehi. Kristus vlada na Sijon¬ ski gori (Ps. 2, 6), to je, v svoji (katoliški) cerkvi, in le °d njega je izveličanje. Rešeni pa bodo seveda tisti, katere J° Bog izvolil in odločil za izveličanje od vekomaj. 6 Kakor se bo Bog usmilil Judov, tako pa bo udaril pogane s svojo šibo in jih ostro kaznoval zaradi njih krivic- V dolini Jozafat pomenja oni kraj ali ono dolino, kjer Boj sodi; torej je Jozafat vsak kraj, kjer Bog kaznuje pogane- Navadno pa umevajo razlagalci ono dolino, ki je na jutrovi strani Jeruzalema, ki se imenuje po kralju Jozafatu. (Glej sliki na str. 657 in 661 in pa 3. opombo na strani 724.) V polnem pomenu pa se ozira to prerokovanje na poslednje sodbo. Kakor nas uči prerok Danijel (12, 1), sv. Pavel v pismu do Rimljanov (pogl. 11.), in kakor povzemamo iz Skriv¬ nega razodenja (poslednja poglavja), se bodo Judje izpreobi- nili k pravi veri pred drugim prihodom Kristusovim. Potem pa pride vesoljna sodba, ko bodo telesa vseh umrlih vstala iz grobov. Joel 3, ‘2—21. Ani. 1, 1—‘2, 6. Gospodova sodba. Napovedane kazni. 759 razdelili, in črez moje ljudstvo so vadljali. In nadalje očita poganom, da so oropali vso njegovo deželo, njene prebivalce so prodali v suž- njost, zato se hoče tudi on nad njimi maščevati in jih v daljnje kraje prodati v sužnjost. Zato naj pridejo pogani z orožjem kakor na vojsko, Gospod jih hoče pokončati. Naj vstanejo pogani in pridejo v do¬ lino Jozafat, ker tam bom sedel, da bom sodil vse narode na okrog . . . Ljud¬ stva in ljudstva so v dolini moritve, ker blizu je dan Gospodov v dolini mo¬ ritve. 1 Solnce in luna bodeta otemne- la, in zvezde bodo zadržale svojo svet¬ lobo. In Gospod bo rjovel 2 s Sijona 3 in iz Jeruzalema bo dal svoj glas, in se bodo gibala nebesa in zemlja, in Gospod bo upanje svojega ljudstva in moč Izraelovih sinov. In bodete vedeli, da sem jaz Gospod vaš Bog, ki bivam na Sijonu, svoji sveti gori; in Jeruza¬ lem bo svet, in ptujci ne pojdejo več črezenj. In oni dan se bodo gore ce¬ dile od sladkosti, in po hribih bo teklo mleko , 4 in po vseh potokih judovskih bodo potekale vode; in studenec bo izviral iz hiše Gospodove in bo napa¬ jal dolino Setim. 5 Egipet bo za raz¬ dejanje, Idumejo za pogubno puščavo, zato ker so hudobno ravnali proti si¬ novom Judovim in so prelivali nedolžno kri v njegovi deželi. Judeja pa bo ve¬ komaj imela prebivalce iz Jeruzalema od roda do roda. In bom očistil njih kri, katere nisem bil očistil, in Gospod bo bival na Sijonu. 6 1 Dolina Jozafat bo dolina moritve za brezbožne. Pred poslednjo sodbo bodo pa velika znamenja na nebu, kakor na¬ poveduje tudi sv. evangelij. (Luk. 21, 25 in nasl.) 2 Rjovenje (levovo) je podoba mogočnega glasu. 3 Sijon pomenja tu nebesa, kjer vlada Gospod v veličastvu. 4 Prelepo opisuje prerok poslednje srečne čase, ko bo cerkev mirno vladala na zemlji. 5 Dolina Setim je ona dolina, v kateri sta bili mesti Sodoma in Gomora. Tolik blagodar se bo razlival na vse strani, da bo dosegel tudi obe zavrženi in pogubljeni mesti. A na poganske dežele bo prišla kazen, kakor pravi naslednja vrstica. 11 Očistil bom njih kri: Kaznoval jih bom zaradi krivic, katere so storili izraelskemu ljudstvu, in s tem jih bom tudi očistil njih grehov, ako se bodo hoteli izpreobrniti. Četudi je prerokba Joelova kratka, da smo skoro vso podali v teh-le malih vrsticah, a je vse¬ stransko lepa, jednotna in veličastna. Prerok se ozira iz svoje sedanjosti v Mesijeve srečne čase, in nam kaže tudi poslednje delo Mesijevo — sodbo živih in mrtvih. III. Prerok Aiuos. (Am. 1, 1—9, 15.) Kaj je bil Amos in kdaj je prerokoval, pravi nam začetek njegove prerokbe: Besede Amosa, ki je bil izmed pastirjev iz Tekue, katere je videl zoper Izraela v dnevih Ozija, kralja judovskega, in v dnevih Jeroboama, sina Joasa, kralja izrael¬ skega, dve leti pred potresom. Domače mesto Amosovo je na Judovskem, kake štiri ure od Betlehema proti južni strani. 1 Prerokoval pa je o severnem kraljestvu. Prerokba Amosova, ki ima 9 poglavij, kara izraelsko ljudstvo zaradi njegovih hudobij in na¬ poveduje kazen. Ločimo jo lahko v dva dela: v prvem delu (pogl. 1.—6.) govori o kazni, ki mora priti in tudi gotovo pride nad Izraelce, da jih pokonča zaradi hudobij; v drugem delu (pogl. 7.—9.) opisuje pet prikaznij, ki mu jih je pokazal Gospod. Začenja pa se prerokba s pretenjem proti Damasku, proti Filistejcem (Gazi, Azotu, Askalonu in Akaronu), proti F e n i č a n o m (Tiru), Idumejcem, Amonjanom in Moabljanom zaradi raznih pregreh. Potem pa preti (od pogl. 2. v. 4. dalje) Judom in Izraelcem: Napovedane kazni. To govori Gospod: Zaradi treh in štirih pregreh 2 Izraelovih se ga ne bom usmilil; zato, ker je zavrgel postavo Gospodovo in ni držal njegovih zapo- vedij, zakaj zapeljali so ga njegovi maliki, za katerimi so šli njih očetje. In pošljem ogenj na Juda, in požre hiše jeruzalemske. 3 To govori Gospod: Zaradi treh in štirih pregreh Izraelovih se ga ne bom usmilil; zato ker je prodal pravičnika 1 Od ondod je bila tudi žena, ki je Davida prosila za Absaloma. (Glej Zgodbe, str. 442 in 521.) 2 T. j. zaradi več pregreh. 3 To se je zgodilo, ko je babilonski kralj Nabuhodo- nozor mesto premagal in požgal. , 760 Am. 2, 6—6, 9. Svarjenje in pretenje. za denar in ubožca za črevelj. 1 Oni teptajo glave ubožcev bolj kakor ze¬ meljski prah in zavijajo pot siromakov. Zaradi takih in jednakih pregreli jih hoče Gospod kaznovati, tem bolj, ker jim je storil do¬ broto za dobroto. Gotovo pride kazen, tako go¬ vori v 3. poglavju, in udari vsa poslopja, da po¬ gine vse bogastvo in lepotičje. Ostro jim preti tudi zaradi mehkužnosti, posebej ženam, in zaradi malikovanja (v pogh 4.); potem žaluje zaradi njih propada in jih opominja k pokori (v pogl. 5.): Zakaj to govori Gospod hiši izrael¬ ski: Iščite me, in bodete živeli. In ne iščite Betela, in v Galgalo ne hodite, in v Bersabo ne zahajajte, ker Galgalo bodo peljali v sužnjost, in Betel ne bo nič pomagal. 2 Iščite Gospoda, in bo¬ dete živeli, da ne bo gorela hiša Jože¬ fova kakor ogenj, in je ne požre, in ne bo nikogar, ki bi pogasil Betel; vi, ki preminjate sodbo v pelin, in pravič¬ nost na tleh puščate. Iščite njega, ki je ustvaril gostosevce in rimske palice, 3 ki preminja temo v jutro in dan v noč; ki kliče morske vode in jih razlije po vrhu zemlje: Gospod je njegovo ime; ki smehljaje pošlje razdejanje črez sil¬ nega in opustošenje črez močnega. Iščite dobro in ne slabega, da bo¬ dete živeli, in bo Bog vojnih trum z vami, kakor pravite. Sovražite hudo in ljubite dobro in postavite sodbo v vratih, morda se usmili Gospod Bog vojnih trum ostankov Jožefovih. Zaradi tega govori tako Gospod Bog vojnih trum, vladar: Na vseh cestah je jok, in na vseh potih zunaj kličejo: Gorje, gorje! Poljedelca kličejo k žalo¬ vanju in k jokanju tiste, ki znajo jo¬ kati. In v vseh vinogradih bo jok, ker pojdem sredi skozi tebe, govori Go¬ spod. 4 Gorje onim, ki si želijo dne 1 Prodal pomenja tukaj, da se je dal sodnik z denar¬ jem podkupiti in ni pravičnemu ali ubogemu Izraelcu pri¬ sodil pravice. Za črevelj — za malovredno stvar. 2 Betel, Galgala, Bersaba — kraji, kjer so uganjali malikovanje. 8 Dvoje ozvezdij. Prim. Zgodbe, str. 151. * Pojdem skozi tebe pomenja, da pojde skozi Izraelce poguba, kazen, ne pa prizanašanje. Gospodovega! 1 Čemu vam bo ? Oni dan Gospodov je tema in ne svetloba. Kakor če bi bežal kdo pred levom, in bi mu prišel naproti medved, in bi šel v hišo, da bi se naslonil s svojo roko na steno, in bi ga pičil gad. Sovražim in zavrgel sem vaše praznike, in ne sprejmem duha 2 vaših (daritvenih) shodov. Ako mi prinesete žgavne daritve in darove, jih ne sprejmem, in na za¬ hvalne daritve vaših tolstih živalij se ne ozrem. Spravi od mene vrišč svo¬ jih pesmij, in petja tvoje brenklje n e maram poslušati. In naj se pokaže sodba kakor voda, in pravica kakor močen potok. Za Izraelce grozen bo dan Gospodove sodbe, vendar se za to nič ne menijo, tako toži prerok nadalje (pogl. 6.), temveč spe grešno spanje m živč brezskrbno v grehih. Zato je Gospodov sklep neizpremenljiv: Gospod Bog je prisegel sam pri sebi — pravi Gospod Bog vojnih trum Studi šemi ošabnost Jakopova, in njih hiše sovražim, in bom prepustil (sovraž¬ nikom) mesto ž njegovimi prebivalci- In ako ostane deset mož v jedni hiši, umrli bodo tudi oni. Tako trdno je torej sklenil Bog, da brez usmiljenja pokonča predrzno izraelsko ljudstvo- Do tukaj-le so prerokove grožnje. V nasled¬ njih treh poglavjih nam kaže pet prikazni); tri so v poglavju 7. Preroške prikazni. V prvi prikazni je videl kobilice, ki so po¬ žrle otavo, potem ko je kralj že pokosil P rV ° travo. To je bila podoba razdejanja, ki bo za¬ delo Izraelce. Toda prerok je prosil za ljudstvo, in Bog mu je prizanesel. V drugi prikazni je Bog ukazal ognju, da naj sodi. In ogenj je požrl vodno globočino 1° del dežele. Ko je pa prerok prosil, naj prizanese Izraelcem, se jih je usmilil, in ni poslal nadnje ognja. 1 Dan Gospodov je dan kazni božje. To kazen so P a napovedovali pravi preroki. Toda med Izraelci so bili neka¬ teri brezbožniki, ki so se prerokom posmehovali, češ, naj l e pride dan Gospodov! 2 Duh je od kadila, ki se zažiga pri daritvah. Am. 7, 10 — 8, 8. Svarjenje in napovedovanje kazni. 761 V tretji prikazni je videl Gospoda stoje¬ čega na ometanem zidu z zidarsko žlico v roki. Gospod je del žlico iz rok in prepustil zid sa¬ memu sebi, da razpade. To je bilo znamenje, da hoče tako Bog prepustiti izraelsko ljudstvo so- 8 tem Amos zopet napoveduje Izraelcem ne¬ izogibno hudo kazen. Kaže nam pa ob jednem proti malikovalskemu duhovniku, da je imel pre¬ roški poklic od Boga, imel v ta namen, da bi svaril trdovratne malikovalce. vražnikom. In podrl bo malikovalske oltarje in se vzdignil z mečem zoper kraljevo hišo. — Te V poglavju 8. nam opisuje novo (četrto) prikazen. Videl je drevesni kavelj, t.j. tak ka- prerokbe je pa zvedel malikovalski duhovnik v Betelu, Amazija, in je sporočil kralju: velj, s katerim se veje pripogibajo, da se ž njih obere sad. Ta kavelj je bil podoba, da hoče Bog Upor snuje zoper tebe A- mos sredi hiše Izraelove. De¬ žela ne more prenesti vseh njegovih govorov. Ker to pra¬ vi Amos: Z mečem bo umrl Jeroboam, in Izrael pojde v sužnjost iz svoje dežele. In Amazija je rekel Amosu: Vi¬ dec, pojdi, beži v deželo Ju¬ dovo, in tamkaj jej kruh in pre¬ rokuj ! In v Betelu ne prerokuj več, ker je kraljevo svetišče in hiša kraljeva. In Amos je odgovoril in rekel Amaziju: Nisem prerok 1 in nisem pre¬ roški učenec, temveč pastir sem jaz, ki ščiplje divje smo¬ kve. 2 In Gospod me je vzel, ko sem šel za čredo, in rekel mi je Gospod: Pojdi, prerok, k mojemu ljudstvu Izraelu ! In sedaj poslušaj besedo Gospo¬ dovo: Ti praviš: Ne prerokuj zoper Izraela in ne kapljaj črez malikovo hišo! Zaradi tega govori Gospod to: Tvoja žena bo v mestu oskrunjena, in tvoji sinovi in tvoje hčere bodo padli pod mečem, in tvo¬ jo zemljo bodo merili z vrvico; in na oskrunjeni zemlji boš umrl, in Izrael pojde iz svoje dežele v sužnjost. 3 1 Nisem tak prerok, da bi se živil od prerokovanja ali imel od tega kak dobiček. Nadalje pravi tudi, da ni iz no¬ bene preroške šole. 2 S temi besedami pravi, da je nizkega stanu. Divje smokve so namreč jedli preprosti ali ubožni ljudje. Da do¬ zore, treba jih je nekoliko naščipniti ali nabosti. Na to se ozira tukaj prerok. 3 Vse te besede se ozirajo na to, da pride sovražnik v deželo. Sovražnik bo počenjal hudo z ljudmi, mesta bo raz¬ drl, zemljo pa vzel v last. Pastir s čredo v Palestini. pritegniti vejo pogube, ki pride kmalu črez Iz¬ raelce zaradi mnogih krivic in hudobij. Gospod je prisegel zoper ošabnost Jakopovo: Vekomaj ne pozabim vseh njih del. Ali se zaradi tega ne bo tresla zemlja, in ne bodo žalovali vsi njegovi prebivalci? Ali ne bodo narastli vsi kakor reka, in se bodo razlili in odtekli Ani. 8, 8—9, 12. Napovedane kazni. Davidovo kraljestvo povzdignjeno. kakor reka egiptovska. 1 In oni dan — govori Gospod Bog — bo zatonilo soln- ce opoldne, in deželi bom dal, da bo temnela ob času svetlobe; in izpremenil bom vaše slovesnosti v jok in vse vaše pesmi v plakanje. In pripravil bom črez vsak vaš hrbet rasovnik in črez vsako vašo glavo plešo; in postavil ga bom kakor za žalovanje nad jedino- rojencem in njegov konec kakor grenki dan. Glejte, dnevi pridejo, pravi Go¬ spod, in pošljem lakoto v deželo, pa ne lakote po kruhu, tudi ne žeje po vodi, temveč po poslušanju besede Go¬ spodove. In bodo tekali od morja do morja, 2 in od severa do juga; hodili bodo okrog in iskali besede Gospo¬ dove, in je ne bodo našli. Oni dan bodo od žeje omagale lepe device in mladeniči, ki sedaj prisegajo pri pre¬ grehi 3 samarijski in rekd: Kakor res¬ nično živi tvoj bog v Danu, in: Kakor gotovo živi pot v Bersabo 4 : padli bodo in ne bodo vstali več. Tako bodo malikovalci kaznovani, da ne bo nihče izmed njih ostal. A še krepkeje prerokuje prerok zoper malikovalce v poslednjem (9.) po¬ glavju in nam opisuje svojo peto prikazen: Videl sem Gospoda stoječega na oltarju, in je rekel: Udari natečaj, da se potresejo podboji: zakaj skopost je vsem na glavi, in zadnjega izmed njih bom umoril z mečem; ne bodo mogli ubežati. Bežali bodo, pa ne bo se rešil izmed njih nihče, ki bo bežal. 5 Ako bi šli doli do pekla, od tam bi jih izpeljala moja roka; in ko bi šli 1 Podoba o reki nam razodeva to misel: Kakor reka raste in raste, potem pa odteče, tako se bodo zaradi kazni zbrali tudi Izraelci, potem pa bodo morali odriniti na Asirsko. Egiptovska reka je reka Nil, ki v poletnem času visoko naraste, potem pa upade in njegove vode odteko. * Od Sredozemskega morja do Mrtvega morja. 3 Prisegajo pri malikih samarijskih (pri teletih), ne pa pri imenu pravega Boga. 4 Tudi v Bersabi, ki je bil od nekdaj svet kraj, je bilo malikovanje, poleg Dana in Betela. Pot v Bersabo, t. j. kakor gotovo hodijo častit malike v Bersabo. 5 Prikazen je bila taka: Gospod je stal (kot maščevalec) na malikovalskem oltarju in mi je ukazal udariti na tečaje vrat tako silno, da se podere podboji tempelskih vrat in se podere ž njimi seveda tudi tempel in pokonča vse malikovalce. gori do neba, potegnil bi jih od tam- In ko bi se skrili na vrhu Karmela, poiskal bi jih in vzel; in ko bi se skrili pred mojimi očmi v globočini morja, tamkaj bi ukazal kači, in bi jih pičila. In ko bi šli v sužnjost pred svojimi so¬ vražniki , tamkaj bi ukazal meču, da jih umori, zakaj obrnil bom nanje svoje oči v zlo in ne v srečo. Tako bo kazen božja potrla Izraelce, in kazen se ne bo dala odvrniti. Veličastno opisuje prerok voljo božjo, da kaznuje hudobneže, in kako se bo gotovo dopolnila njegova volja. Lepo govori se nadalje: In Gospod Bog vojnih trum je, ki se dotakne 1 dežele, da hira, in žalujejo vsi prebivalci v njej; in naraste celo kakor reka, in odteče kakor reka egip' tovska. 2 . . . Z mečem bodo umrli vsi grešniki mojega ljudstva, ki pravijo: Ne bliža se in ne pride črez nas zlo. Poslednji dnevi. Oni dan bom postavil hišo Davidovo, ki je propadla, in bom popravil luknje njenih zidov, in kar se je udrlo, bom zopet pozidal; in J° bom zopet sezidal kakor v nekdanjih dneh, da zasedejo ostalino Idumeje m vse narode, ker se moje ime kliče nad njimi (Izraelci), pravi Gospod, ki to dela. 1 Dotakne se je, t. j. udari jo za kazen. ’ Bog premeni lahko suho deželo v reko. 8 Prerok je doslej govoril o kazni in pogubi. Tu n»>» pa napoveduje srečo Davidove hiše. To hišo, ki je bila P r6 “ prihodom Kristusovim propadla, hoče Gospod zopet postavi* 1 in popraviti, da bo častitljiva in slavna kakor v nekdanjih dneh. In tedaj bo hiša Davidova zopet močna, da bo dobil® pod svojo oblast svoje sovražnike (Idumejce) in sploh vse narode. — To prerokovanje se je dopolnilo samo v Kristusu, ki je zasedel sedež Davida svojega očeta in je kraljeval V hiši Jakopovi vekomaj (Luk. 1, 32) in pridobil za svoje du¬ hovno kraljestvo ali za sv. cerkev vse narode. Tako .1° umeval te besede tudi sv. apostol Jakop, ki je govoril 1116,1 apostoli na jeruzalemskem zboru: Možje, bratje, poslušap 6 me! Simon je povedal, kako je Bog prvikrat obiskal ne vernike, da bi zbral iz njih ljudstvo svojemu imenu. I n * tem se sklepajo besede prerokov, kakor je pisano: P° se bom vrnil in bom sezidal Davidovo hišo, ki je razpadla, in njene razvaline bom zopet sezidal in jo bom vzdigni; da bodo ljudje, kar jih ostane, iskali Gospoda, in vsi narodh nad katerimi se kliče moje ime, tako govori Gospod, k 0 dela. (Dej. apost. 15, 13—17.) Ani. 9, 13 — 15. Abd. 1, 1 — 18. Velika sreča. Prerokovanje zoper Edornljane. 763 Glej, dnevi pridejo, govori Gospod, in tedaj se bo orač držal 1 žanjca, in tlačilec grozdja sejalca, in gore se bodo cedile sladkosti in vsi hribje bodo ob¬ delani. In bom obrnil sužnjost svojega ljudstva Izraela, in bodo pozidali za¬ puščena mesta, in bodo (v njih) prebi¬ vali; in bodo sadili vinograde in pili njih vino; in bodo naredili vrtove in jedli njih sadeže; in jih bom posadil v njih deželo; in ne bom jih več iz¬ trgal iz njih dežele, katero sem jim dal, govori Gospod Bog tvoj. Po tako ostrili besedah in hudih grožnjah prerokovih nas pomirijo in z veseljem napolnijo obljube o prihodnji veliki sreči. Ko bo Davidova hiša zopet vstala, tedaj se bodo začeli prelepi časi. Vse bo rastlo v obilnosti, da ne bo nehalo delo na polju in v vinogradu. In prebivalci se bodo namnožili, pa Gospod jih ne bo več odpeljal iz dežele za kazen. IV. Prerok Abdija. (Abd. 1, 1-21.) Jako kratka je prerokba Abdijeva. Preroko¬ val je zoper Idumejce, ki so veliko hudega storili Judom. Abdija je živel v oni dobi kakor prerok Joel. Videnje Abdijevo. Tako govori Bog, Gospod, Edomu: Sporočilo smo slišali 2 od Gospoda, in poslanca je poslal k narodom: Vstanite in vstanimo zoper njega v boj! 3 Glej, majhnega te nare¬ dim med narodi, prav zaničevan boš. Ošabnost tvojega srca te je povzdig¬ nila, ker prebivaš v skalnatih razpok- linah in imaš v višavi svoj sedež; zato praviš v svojem srcu: Kdo me potegne na tla? Ko bi se povzdignil kakor orel in ko bi postavil svoje gnezdo med zvezde, potegnem te od tam, pravi Go¬ spod . . . Kako bodo pregledali Ezava, preiskali njegove zaklade! Do meje 1 Ta se bo držal onega; ne bo odšel prvi, ko bo pri¬ hajal že drugi. ’ Smo slišali — namreč mi preroki, pa tudi Izraelci sploh. 8 Prerok napoveduje, da se bo neki narod vzdignil zoper Idumejce in se ž njimi bojeval. Ta narod so bili Babi¬ lonci, ki so šli nad Idumejo pet let potem, ko so pokončali judovsko kraljestvo in Jeruzalem. te bodo vrgli; vsi tvoji zavezniki se ti bodo posmehovali, tvoji prijatelji te bodo premagali; tisti, ki s tabo jedo, ti bodo nastavili zasedo. Ni previdno¬ sti v njem. Edomljani ali Idumejci so ponosni na svoje trdne kraje in na svoje bogastvo. A nič jim ne bo pomagalo. Sovražnik jih bo premagal tudi utrjene v najvišji trdnjavi. In izgnal jih bo iz dežele, njihovi zavezniki pa bodo pomagali sovražniku. Previdnost bodo Idumejci izgubili, strah jih bo na¬ vdal, da bodo čim preje poginili. Zaradi morije, zaradi krivic, katere so delali sinovom Jakopo- vim, jih bo doletela kazen. In ta ne bo odlašala, zakaj blizu je dan Gospodov črez vse narode; kakor si storil, bo storjeno tebi; povračilo tvoje ti bo dal na tvojo glavo. 1 Kakor ste namreč pili 2 na moji sveti gori, tako bodo neprenehoma pili vsi narodi, in bodo pili in bodo posr¬ kali, in bodo kakor da bi jih ne bilo. In na gori Sijonu bo rešenje, in (gora) bo sveta, in hiša Jakopova bo v oblasti imela one, ki jo imajo sedaj v oblasti. 3 In hiša Jakopova bo ogenj, in hiša Jo¬ žefova plamen, in hiša Ezavova str- nišče; zažgali jih bodo in požrli; in ne bo nič ostalo od hiše Ezavove, ker je Gospod govoril. Že očak Izaak je napovedal (Zgodbe, str. 102), da bo Ezav nasproten Jakopu. Zares so bili Idu¬ mejci, Ezavovi potomci, vedno sovražni Izraelcem. A tudi kazen ni izostala Idumejcem. Da je pre¬ rok Abdija še posebej prerokoval kazen Idumej¬ cem, to nam kaže posebno božjo previdnost tudi proti temu ljudstvu. V. Prerok Jona. (Jona 1, 1 — 4, 11.) Posebno znamenit prerok je Jona, ki je živel ob času kralja Jeroboama II. V njegovem spisu ni sicer toliko prerokbe, kolikor je zgodbe; vendar 1 Gospod bo povrnil vsem narodom, ki so krivico delali Judom; kar je storil Iduniejec izvoljenemu ljudstvu, to mu bo dal na njegovo glavo. a Pili (namreč: vi, Judje) pomenja: ste prestali stiske, uživali hudo trpljenje. 8 Sijon bo sveta gora, bo rešenje vsem pravovernim; hiša Jakopova bo imela v svoji oblasti vse narode, ki jo sedaj stiskajo: Idumejce, Moabljane, Filistejce. 764 Jona 1, 1—10. Prerok Jona beži pred Gospodom. se šteje njegov spis med prerokbe, ker mu je namen, da opominja in svari ljudstvo in deloma napoveduje prihodnje dogodke. Zaradi umevnosti in znamenitosti podaj emo tukaj ves prerokov spis. Jona beži pred Gospodom. Prišla je beseda Gospodova do Jona, sina Amatijevega, rekoč: Vstani in pojdi v Ninive, veliko mesto, in pridiguj tam¬ kaj, 1 zakaj njegova hudobija je prišla do mene. In Jona je vstal, da bi bežal v Tarzis izpred obličja Gospodovega, in je šel doli v Jope 1 2 in našel ladijo, Gospod je pa poslal hud veter na morje; in je nastala na morju huda nevihta, in ladij a je bila v nevarnosti, da se razbije. In mornarji so se bali in vpili vsak k svojemu bogu; in s° vrgli posode, ki so bile na ladiji, v morje, da bi se s tem olajšala; i n Jona je bil šel doli v spodnje prostore in je trdno spal. 1 In k njemu je stopd krmar in mu rekel: Zakaj tako trdno spiš? Vstani, kliči svojega Boga, ako se nas morebiti Bog spomni, in ne po¬ ginemo. Jope ali Jafa. 1 Kakor uči sv. Hijeronim, je poslal Bog Jona v Ninive zato, da bi s tem osramotil Izraelce, ki so bili nespokorni. 2 Jope (sedaj Jafa) je obmorsko mesto, kjer se tudi dan¬ danes ustavljajo ladije. delo to zlo! In so vrgli žreb, in žreP je zadel Jona. In so mu rekli: PoV e J nam, zakaj nas je zadelo to zlo? je tvoje opravilo? Katera je tvoja do¬ movina , in kam greš, in iz katerega ljudstva si ti? In jim je rekel: Jaz sem Hebrejo c in častim Gospoda Boga nebeškega ki je ustvaril morje in suho zernlj 0. In možje so se jako bali in so 111 1 Jona je šel pač v spodnje prostore že pred viharji® Spal je, ker je bil potrt in truden. Tako so tudi ap ns c spali na vrtu Getsemani, ko je Odrešenik molil. ki je šla v Tarzis; in je dal svojo voz- In je rekel drug drugemu: Nujt e > nino in je stopil vanjo, da bi šel ž njimi žrebajmo, da zvemo, zakaj nas j e v za ^ v Tarzis izpred obličja Gospodovega. Ninivljani so bili sovražniki in stiskalci Iz¬ raelcev, zato jih seveda tudi Jona ni ljubil. Ni mu bilo prav, da bi Bog prizanesel Ninivljanom, kaznoval pa Izraelce in jih zavrgel. Zato je sklenil bežati ravno na nasprotno stran, kakor mu je bilo ukazano iti. Ninive so proti vshodu, Tarzis je pa — na Španskem, torej na skrajnjem zapadu. Toda Bog je sklenil drugače. Jona 1, 10—2, 11. Jona, vrženega v morje, požre riba. 765 rekli: Zakaj si nam to storil? (Možje so namreč zvedeli, da beži izpred ob¬ ličja Gospodovega, ker jim je bil po¬ vedal.) In so mu rekli: Kaj ti storimo, da odneha od nas morje? Zakaj morje Je naraščalo čimdalje huje. In jim je rekel: Vzemite me in me vrzite v morje, ln morje bo odnehalo od vas, ker vem, da je zaradi mene prišel nad vas ta veliki vihar. v In možje so nazaj veslali, da bi pri¬ šli na suho, 1 pa niso mogli, ker morje je čimdalje bolj vzdigovalo čreznje. In so vpili h Gospodu in rekli: Pro¬ simo, Gospod, da bi ne umrli zaradi te ga-le moža, in ne deni nad nas ne¬ dolžne krvi: ker ti, Gospod, si storil, kakor si hotel. In so vzeli Jona, in ga vrgli v morje; ’ n morje se je pomirilo od svoje sile. In možje so se jako bali Gospoda in so darovali žgavne daritve Gospodu in storili obljube. čudoviti sklepi božji! Jona je hotel uiti Go¬ spodovemu povelju, toda morje se mu je uprlo. Mornarji so bili po svoje verni ljudje, 2 ki so se ba li božje kazni in so zato lepo ravnali. Tudi s ° še jedenkrat poskušali rešiti sebe in preroka, Plodno bi ga vrgli v morje, pa zastonj. Tudi ' Ona kaže dobro srce, ker je odkritosrčen in takoj pripravljen sam trpeti zasluženo kazen, da bi drugi trpeli po nedolžnem. Vidi se tudi, a J e bil spokorjen, zato tudi popolnoma udan v W Gospodovo. Zato občuduje sv. Hijeronim n l e govo veliko ljubezen in spokornost. Kako lep Vz ?led za nas! , Ko so se mornarji trdno prepričali, da je bil mar naravnost od Boga, so darovali daritve v Za hvalo za rešenje. — Še čudoviteje je Bog na- a lje ravnal z Jonom. Jona v ribjem trebuhu. pa je poslal velikansko ribo, la Jona; in Jona je bil v rib- j z . 1 Morje pred Jopo ali Jafo je jako nevarno, ker Strle s ali pa so pod površino skrite ostre skale, ob katere ' izbije ladija ali čoln, ki ga vihar trešči nanje. (Prim. eruza lemski romar 11 str. 58 in nasl.) tud' i B^ 1 so P 0 # 8,11 * *’ s^oro gotovo Feničani, kakor je bil 1 Parzis teniško mesto. Gospod je požri jem trebuhu tri dni in tri noči. In Jona je molil h Gospodu, svojemu Bogu iz ribjega trebuha. In je rekel: V svoji stiski sem klical h Gospodu, in me je uslišal; iz trebuha pekla 1 sem vpil, in si slišal moj glas. In si me vrgel v globočino, na dno morja, in vodovje me je obdalo; vsi tvoji vrtinci in tvoji valovi so šli črezme. In sem rekel: Zavržen sem izpred tvojih očij; vendar bom zopet gledal tvoj sveti tempel. Vode so me oblile do duše: globina me je obdala, morje je zagrnilo mojo glavo. Do podstavov gora sem se pogrez¬ nil; zapahi zemski so me zaprli za vselej; toda iz pogube si rešil moje življenje, Gospod moj Bog. Ko je bila v meni v stiski moja duša, sem se spomnil Gospoda: da pride do tebe moja molitev k tvojemu svetemu templu. Kateri se drže zastonj malikov, 2 za- puste njegovo usmiljenje. Jaz pa ti bom daroval s hvalnim glasom: kar sem obljubil, bom dopol¬ nil Gospodu za rešitev. In Gospod je ukazal ribi, in je iz¬ bljuvala Jona na suho. Kar smo brali v tem-le odstavku, je čudežen dogodek, kakor pravi samo sv. pismo, da je nam¬ reč Gospod poslal velikansko ribo. Zato ni ravno potrebno preiskovati, katere vrste je neki bila ta riba, in kako se je moglo zgoditi, da je ostal prerok v ribjem trebuhu tri dni, ne da bi se bil zadušil. Po naravni poti se to ni moglo zgoditi, temveč Bog je storil ta veliki čudež: 1.) da je Jona ohranil živega in ob jednem izpreobrnil na drugo pot; 2.) da se je med Judi in neverniki, ki so culi in se prepričali o tem čudežu, prosla¬ vilo božje ime, in da so se Ninivljani dali tem bolj pripraviti k pokori; 3.) zlasti pa, da je bil Jona predpodoba Kristusovega bivanja v grobu in vstajenja na tretji dan. Na to stran Jonovega čudeža se ozirajo besede Kristusa samega: Hu- 1 Tako imenuje ribji trebuh. * Pogani se drže zastonj malikov, ker jim ti ne po¬ magajo nič, ne store nič. 766 Jona 3, 1—4, 2. Jona v ribjem trebuhu predpodoba Kristusova. Jona gre v Ninive. dobni in prešeštni rod išče znamenja. Pa zname¬ nje se mu ne bo dalo razven znamenja Jona pre¬ roka. Zakaj kakor je bil Jona v trebuhu morskega soma tri dni in tri noči, ravno tako bo Sin člo¬ vekov v osrčju zemlje tri dni in tri noči. 1 Kakor je Gospodovo vstajenje preimeniten dogodek v novem zakonu, tako je tudi Jonov čudež jako imeniten v svetili zgodbah. Treba je pa opomniti o tem čudežu še to-le: Ko pravi sv. pismo, da je bil Jona v ribi tri dni in tri noči, ni treba tako umeti, kakor bi bil cele tri dni s celimi nočmi vred, marveč po hebrejski navadi znači dan in noč v obče dan, čeprav ni cel. Potemtakem je bil morda Jona v ribi samo del prvega dud, ves drugi dan in del tretjega dud. Tako je bil Kristus v grobu ne tri cele dni, temveč v treh dneh, kakor bomo slišali pozneje. — Jona je molil v tem času več kakor je tukaj zapisano; tukaj so le glavne misli, katere je iz¬ rekel v svoji iskreni in hvaležni molitvi. — O oni veliki ribi mislijo večinoma, da je bila tako imenovani morski volk, ki živi tudi v Sredozem¬ skem morju, je jako velik (do 8 m dolg), ima veliko, z ostrimi zobmi nasajeno žrelo in je silno požrešen. Požre celega človeka; pa zgodilo se je tudi, da so požrtega mornarja še živega dobili iz morskega volka, ki so ga naglo ubili. Rad plava dneve in dneve za ladijami, da bi kaj ujel in požrl. Jona pridiga v Ninivah. In prišla je beseda Gospodova dru¬ gič do Jona, rekoč: Vstani in pojdi v Ninive, veliko mesto, in pridigaj v njem pridigo, katero ti govorim. In Jona je vstal in šel v Ninive po besedi Go¬ spodovi; Ninive pa je bilo mesto tri dni hoda veliko. In Jona je začel iti v mesto dan hoda in je klical in go¬ voril: Se štirideset dni, in Ninive po¬ ginejo. In Ninivljani so verovali v Boga, in so razglasili post in so oblekli ra- sovnik od velikega do najmanjšega. In je prišla beseda do kralja v Ninivah; in je vstal s svojega prestola in je vrgel svoje oblačilo s sebe in je oblekel ra- sovnik in je sedel v pepelu. In je dal razklicati in reči v Ninivah kot povelje 1 Mat. 12, 39—40. kraljevo in njegovih prvakov, rekoč: Ljudje, in živali, in goveda, in drobnica naj ničesar ne uživajo, in naj se ne pa¬ sejo in vode ne pijo. In naj se z žal¬ nimi oblačili pogrnejo ljudje in živali, in naj močno kličejo h Gospodu, i* 1 vsakdo naj se povrne od svoje slabe poti in od hudobije, ki je v njih rokah. Morda Bog zopet odpusti in se obrne od svoje hude jeze, da ne poginemo. In Bog je videl njih dela, da so se izpreobrnili od svoje slabe poti: in Bog se je usmilil, da je odvrnil zlo, katero jim je bil napovedal, da jim bo storil, in ni storil. Kar je bil Bog zapovedal Jonu prvič, zapo¬ vedal mu je tudi sedaj, da naj gre Ninivljano® pridigat pokoro. Kako veliko mesto je bilo Ninive, glavno mesto asirskega kraljestva, vidimo iz tega pripovedovanja. Da se je prišlo polagoma skozi mesto, je bilo treba tri dni hoda. Veliko mesto je nastalo iz več manjših mest, katera so bila n. pr. prave Ninive, Kale, Resen; bilo je dobro zavarovano z zidovjem in z reko Tigrisom. Okoli velikega mesta je prebivalo mnogo Izraelcev, ka¬ tere so asirski kralji odpeljali v asirsko sužnjost. Jona je šel v mesto in oznanjal pokoro na krajih; kjer je bilo več ljudij. Bog je dal prebivalce® spokornega duha. Kralj sam je ukazal sploš® post; celo živina se je morala postiti. Četudi žival ne more grešiti, vendar je bilo koristno, da se je tudi ona nekako pokorila, ker je njeno ve¬ denje zaradi lakote, njeno mukanje in tuljenje te® močneje ganilo tudi ljudi. Bog se da omečiti s pokoro; tudi pokora Ninivljanova ga je omečila. Toda Jonu to n 1 bilo všeč. Jonova žalost. Prerokov pomen. In Jona je to hudo žalilo, 2 in je bil jezen; in je molil h Gospodu in rekel- Prosim, Gospod, ali nisem tega govo¬ ril, ko sem bil še v svoji deželi? 3 Zato 1 Živali se ne oblačijo, pač pa pregrinjajo, kakor ko® 1 in kamele. Med spokornim časom naj bi bila ta pregri® 11 a ubožna v znamenje žalovanja. 2 Prerok ni bil žalosten v prvi vrsti zaradi tega, d a - ,e Bog odpustil mestu, ampak zate, ker ni maral, da bi J,' imeli za lažnivega preroka. Tudi je vedel, da bodo Asn' cl pokončali Izraelce, ako jih Bog poprej ne potrebi. 3 Saj sein ravno to že mislil in se tega bal. Jona 4, 2 — 11. Tob. 1, 1. Jona žalosten in potolažen. Tobija. 767 sem hotel prehiteti in ubežati v Tarzis; zakaj vem, da si ti milostljiv, in usmi¬ ljen, in potrpežljiv, in velikega usmi¬ ljenja, in odpuščaš hudobijo. In sedaj, Gospod, prosim, vzemi mi moje življe¬ nje, ker boljše mi je umreti kakor živeti. In Gospod mu je rekel: Ali misliš, da je prav, da se jeziš? In Jona je šel iz mesta in sedel na jutrovi strani mesta, in si je tam na¬ redil senčno streho in je sedel pod njo v senci, da bi videl, kaj se bo zgodilo mestu. In Gospod Bog je pripravil bršljin, 1 in je zrastel črez Jonovo glavo, da je bila senca črez njegovo glavo in ga je zakrivala, zakaj bilo mu je slabo; In Jona se je jako veselil bršljina. — In Bog je poslal drugi dan ob svitu drva, in je zabodel bršljin, da se je posušil. In ko je vzšlo solnce, ukazal je Bog vročemu in žgočemu vetru; in solnce je žgalo na glavo Jonovo, da je medlel od vročine; in si je prosil, da bi umrl, in je rekel: Boljše mi je nrnreti kakor živeti. In Gospod je re¬ kel Jonu: Ali misliš, da je prav, da se jeziš 2 zaradi bršljina? In je rekel: Po Pravici se jezim do smrti. In Gospod J e rekel: Ti žaluješ zaradi bršljina, s katerim se nisi nič trudil, in mu nisi dal rasti, kateri je jedno noč zrastel ln jedno noč poginil. In jaz ne bi pri¬ zanesel Ninivam, velikemu mestu, v katerem je več kakor sto in dvajset tisoč ljudij, ki ne vedč, kaj je razlike med desnico in levico, in živalij ve¬ liko? 3 Na prelep način je naposled Bog ozdravil pre¬ roka njegove nevolje zaradi božjega usmiljenja. Ni nam treba razlagati tega načina, marveč samo °P°mnimo, da se da primerjati Elijevi prikazni na gori Horeb. Božja pota niso človeška pota. , 1 To ni oni bršljin, ki raste pri nas, ampak neki grm, minus, ki jako hitro zraste visoko kakor drevo, pa ravno a ko hitro tudi usahne. 2 Jeziš se pomenja: žaluješ, si nevoljen. 8 Misel je: Ako je tebi mala stvarca tako pri srcu, a J bi meni ne bila na srcu tolika množica nedolžnih ljudij? ~~ V Ninivah je bilo 120.000 otrok pod tretjim letom; iz , " a Povzemalo, da je bilo vseh prebivalcev več kakor pol- drD Si milijon. Videli smo, kako pomenljive so bukve Jonove in kako imeniten je prerok Jona 1 v sv. zgodbah. Predpodoba je Kristusova, ker je bil tri dni v ribjem trebuhu, pa je tudi predpodoba apostolov, ki so šli poganom oznanjat nebeško kraljestvo. In Ninivljani, ki so se izpreobrnili, so predpodoba vseh onih poganov, ki so sprejeli Kristusovo vero in tako osramotili nespokorne Jude, ki so zavrgli Odrešenika. Zato je Judom zapretil Kristus: Možje Ninivljani bodo vstali ob sodbi s tem rodom in ga bodo obsodili, ker so se pokorili na pridiganje Jonovo; in glej, več kakor Jona je tukaj. 2 Ni skoro treba omenjati še posebej, da so Ni¬ nivljani tudi za nas kristijane vzgled spokornosti. Zato se jih sv. katoliška cerkev spominja na pepel¬ nico, kadar blagoslavlja pepel za pepeljenje. VI. Tobija. (Tob. 1, 1—14, 17.) Iz one dobe, ko so prišli Izraelci v asirsko sužnjost in tamkaj na ptujem obžalovali hudobijo svojo in svojih očetov, imamo prelepo knjigo To- bijevo. Ne moremo trdno reči, kdo jo je spisal; vendar to je gotovo, da se je v Tobijevi družini ohranila v spominu prelepa dogodba, katero opi¬ suje naša knjiga. Verjetno je, da je Tobija sam največ zapisal, kar je kak poznejši pisatelj po božjem navdihnjenju sestavil v celoto. Vse, kar je v teh bukvah zapisano, se je v resnici dogo¬ dilo, ker vse, kar se pripoveduje v teh zgodbah, se prelepo vjema s tedanjimi razmerami in s tem, kar vemo o ondotnih krajih. Prvotno je bila knjiga spisana v hebrejskem ali v kaldejskem jeziku; toda ta prvotni spis se je izgubil. Latinska prestava sv. Hijeronima nam med vsemi prestavami pač najbolje nadomestuje prvotno knjigo. Popolnoma nedvomno je, da je sv. Duh navdihnil tudi to knjigo tako, kakor vse druge sv. knjige. Tobijeva rodovina in pobožnost. Tobija je bil iz rodu in iz nekega mesta Neftalijevega, 3 (ki je v zgornji Galileji, vrh Naasona, za potjo, 4 ki pelje proti večeru, in ima na levi mesto Sefet). 1 Rimski koledar se ga spominja dne 21. septembra. 5 Mat. 12, 41. 8 To mesto je bilo Tisba, kakor je imenuje grška pre¬ stava sv. pisma. Ime Tobija pomenja: Gospod je dober. 4 Za potjo je na večerni strani od poti. 768 Tob. 1, 2—25. Tobijeva pravičnost in dobra dela. Ko so ga ob času Salmanasarja, kralja asirskega, odpeljali v sužnjost, ni po¬ pustil poti pravice, četudi je bil v suž- njosti; vse, kar je mogel, je delil svo¬ jim ujetim sobratom, ki so bili iz nje¬ govega rodu. In čeprav je bil mlajši kakor vsi v rodu Neftalijevem, vendar ni bilo nič otroškega v njegovih delih. Ko so namreč hodili vsi k zlatim te¬ letom, katera je bil naredil Jeroboam, kralj izraelski, se je on sam ogibal vseh drugih in hodil v Jeruzalem k templu Gospodovemu, je tamkaj molil Gospoda Boga izraelskega in zvesto daroval vse svoje prvine in svoje desetine, tako da je v tretjem letu dajal izpreobrnjen- cem in ptujcem vso desetino. 1 Te in podobne stvari je dopolnjeval po božji postavi, ko je bil še mladenič. Ko je pa postal mož, vzel je ženo Ano iz svojega rodu in rodil iz nje sina in mu dal svoje ime. Od prve mladosti ga je učil Boga se bati in se ogibati vsakega greha. Ko je torej s svojo ženo in sinom prišel v mesto Ninive k vsemu svojemu rodu, 2 in so vsi jedli poganske jedi, 3 se je on va¬ roval in se ni nikdar omadeževal ž njih jedmi. In ker se je spominjal Gospoda z vsem svojim srcem, dal mu je Bog milost pred kraljem Salmanasarjem, 4 in (Salmanasar 5 6 ) mu je dal oblast iti, kamor¬ koli je hotel, in je imel prostost storiti, 1 V Mojzesovi postavi (V. Mojz. 14, 22—29) je bilo za¬ povedano darovati desetino pred obličjem Gospodovim od vsega, kar je zrastlo sleherno leto. Ako je pa bilo predaleč nositi desetino v tempel, so prodali blago in za denar kupili primerne darove za tempel. Vsako tretje leto so dajali še drugo desetino ubogim levitom, ptujcem, sirotam in vdovam, da so tako izkazovali usmiljenje siromakom in bili vredni blagoslova božjega. — Iz tega se vidi, da. je Tobija natančno dopolnjeval postavo Gospodovo. 2 Rod Neftali je bil že pred Tobijem odpeljan na Asir¬ sko. (Glej Zgodbe, str. 739.) 3 Kakor n. pr. svinjsko meso in druge nečiste jedi. 4 Kakor pravi grška prestava, je imel Tobija službo na kraljevem dvoru in je nakupoval potrebne stvari za kralja. Tako je lahko umeti, zakaj je smel prosto hoditi po deželi in kako si je pridobil precej imetka. 6 „Salmanasar“ se tukaj imenuje skoro gotovo kralj Sargon, ki je vladal za Salmanasarjem IV. Tako povzemamo iz obče priznane vrste asirskih kraljev. karkoli je hotel. Zato je hodil k vsem, ki so bili v suženjstvu, in jim je dajal izveličalne opomine. Ko je pa prišel v medijsko mesto Rages 1 in je imel deset talentov 2 od tega, s čimer ga je bil počastil kralj, pa je v veliki množici svojega rodu videl v pomanjkanju Gabela, ki je bil iz njegovega rodu, mu je dal proti pi" smu omenjeno težo (vsoto) srebra. Ko je pa dolgo časa potem umrl kralj Salmanasar in je namestu njega vladal njegov sin Senaherib, ki je so¬ vražil sinove Izraelove, šel je Tobija dan na dan k vsem svojim sorodnikom in jih tolažil in delil vsakateremu, ko¬ likor je mogel, od svojega imetka: lačne je nasičeval, nagim je dajal obla¬ čila, in umrlim in ubitim je oskrboval pokop. Ko se je bil naposled kralj Senaherib vrnil, bežeč iz Judeje od šibe, 3 s katero ga je bil Bog udaril zaradi njegovega preklinjanja, in je v jezi pomoril mnogo izmed sinov Izra¬ elovih, je Tobija pokopaval njih trupla- A ko so to sporočili kralju, ukazal ga je umoriti in je vzel ves njegov imetek. Tobija pa je bežal s svojim sinom in s svojo ženo in se je skrival oropan, 4 zakaj mnogi so ga ljubili; Štirideset in pet dnij potem so umorili kralja njegovi sinovi, in Tobija se j® vrnil v svojo hišo, in povrnili so mu ves njegov imetek. Tako nam sv. pismo pripoveduje o lepih To- bijevih krepostih in dobrih delih. Bog mu je do¬ delil, da je bil kralju priljubljen in da se mu j e dobro godilo. Toda poslal je nadenj tudi nadlogo, da je izgubil vse, kar je imel, in je bilo v ne¬ varnosti celo njegovo življenje. Pa ne le to. Kakor nekdaj Joba, tako je tudi Tobija Bog P°' skusil še huje. 1 Rages je staro medijsko mesto in je precej daleč od Niniv proti vshodu. 2 Deset talentov je velika vsota denarja. Ako so bih ti talenti babilonski, je bilo denarja manj, kakor če so bili navadni hebrejski (kikkar). Bilo je pač črez 25.000 gld- 3 O tej šibi bomo čitali pozneje. 4 Bil je brez imetka in brez lepih oblačil, kakoršna so se spodobila njegovemu stanu. Njegovi znanci, ki so ga spo¬ štovali, so ga skrivali v svojih stanovanjih. Cena knjigam katere je družbina tiskarna izdala in založila: Naslov pisatelja in knjige 1 Slovenska čitanka. 80 1 Slovenska čitanka. 80 1 Slovenska čitanka. 80 Slovenska čitanka. 1 1 1 50 30 2 1 1 30 50 3 3 1 1 30 40 80 60 60 40 80 80 1 1 1 1 60 80 80 10 8 80 Kazalo za Krščanski Krščanski Krščanski A. Janežič-Anton Bartel: Deutsch-slovenisches Hand-Worterbuch. III. Auflage. 1889 . A. Janežič-Fr. Hubad: Slovensko-nemški slovar. III. natis. 1893 . . . . Trdo vezan z usnjatim hrbtom, vsaki del 3 gld. 50 kr. (s pošto 15 kr. več). A. Janežič-Sket: Slovenska slovnica. VIL izdaja. 1894 v platno vezana Dr. J. Šket: Slovenisches Sprach- und Ubungsbuch. Nebst Chrestomathie und W6rter- Verzeichnis. V. Auflage. 1893 Ta knjiga v platno vezana Grundriss der slovenischen Grammatik mit Ubungsbeispielčn, Gesprachen und deutsch-slovenischem Worterverzeichnis. 1888 — Slovenska čitanka. I. Druga izdaja. 1896 v platno vezana II. 1891 v platno vezana . III. 1892 v platno vezana. IV. 1893 v platno vezana . . V. in VI. II. izdaja. 1892. . . . . . . . . v platno vezana. | Izvirnik potrdili vsi avstrijski škofje.— ■ Visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogo- I častje je je pripustilo kot učne knjige 32 . 40 I 30 50 Mali katekizem ali krščanski nauk. Srednji katekizem ali krščanski nauk. Veliki katekizem ali krščanski nauk. Komel plem. Sočebran: Kurzgefasste praktische Grammatik der slovenischen Sprache. Mit slovenisch-deutschem und deutsch-slovenischem Worterverzeichnis. II. Aufl. 1887 A- Lesar: Zgodbe svete katoliške cerkve. III. natis. 1887 . . . . J- Kosec: Krščansko-katoliško nravoslovje. 1879. Po znižani ceni . . . . A. Einspieler: Jedro katoliškega nauka ali ves krščanski nauk v 70 krščanskih naukih. 1873. Po znižani ceni Ta knjiga trdo vezana Slov. Prijatelje nauk, »Stori dobro«, 1273 stranij. 1876 nauk, »Varuj se hudega«. 658 stranij. 1874 nauk, »Od blagoslovil«. 368 stranij. 1872 T; Mraz: Razlaga srednjega in največjega katekizma. 1036 stranij. 1883 — . Šolske katekeze za prvence. 240 stranij. 1878 Dr. V. Wiery: Ansprachen und Predigten innerhalb der Jahre 1866 bis 1874. Drei Hefte, um den sehr ermassigten Preis von .", Dr. Somer: Mali računar za I. razred ljudskih šol. Navod, kako naj ..učitelj prvošolce po pripovestih računiti uči. Po znižani ceni Trsatski romar, ki obsega zgodovinoAn popis božjega pota na Trsatu in razne molitve in pesmi za romarje. Po znižani ceni: mehko vezan 20 kr., v platno 40 kr. Dr. J. Šket: „Kres“, leposloven in poučen list. Letnik 1884. in 1886., vsaki letnik po znižani ceni Za ude, neutfe in pa knjigarnah gld. I kr. Tob. 2, 1—3, 6. Tobijeva nesreča in molitev. 769 Tobija oslepi. Ker je bil potem praznik Gospodov ln se je napravilo v hiši Tobijevi dobro kosilo, rekel je svojemu sinu: Pojdi in pripelji nekatere od našega rodu, ki se boje Boga, da bodo z nami jedli. In ko je odšel in se vrnil, mu je sporočil, da leži jeden izmed Izraelovih sinov zadavljen na cesti. In takoj je skočil s svojega ležišča, popustil kosilo in pri¬ šel tešč do trupla; in je je vzdignil in n esel skrivaj domov, da bi je pokopal Po solnčnem zahodu. In ko je bil skril truplo, je jedel kruh z žalostjo in s strahom, spominjaje se one besede, ka¬ tero je rekel Gospod po preroku Amosu: Izpremenil bom vaše slovesnosti v pla¬ dnje in v žalost. 1 In ko je solnce za- s ^°, je šel in ga pokopal. Karali so ga Pa vsi njegovi sosedje, rekoč: Že so ukazali te umoriti zaradi tega; in ko¬ nčaj si ušel smrtnemu povelju, in že zopet pokopuješ mrliče. Toda Tobija, ki se je bolj bal Boga kakor kralja, je Pobiral trupla ubitih in jih skrival v Sv °ji hiši in pokopaval ob polnoči. Zgodilo se je pa, da je prišel neki dan utrujen od pokopa domov, in je Ie gel k steni in zaspal. In ko je spal, Padlo mu je iz lastavičjega gnezda gorko blato na oči, in je oslepel. 2 Go¬ spod je pa zato pripustil, da mu je pri- sla ta poskušnja, da bi dal potomcem ^ 2 gled potrpežljivosti, kakor tudi sveti J°b. Ker se je namreč vedno od mla¬ dosti bal Boga in je držal njegove za¬ povedi, ni bil nevoljen zoper Boga, da u^u je prišla šiba slepote, temveč je ostal trden v božjem strahu in hvalil oga vse dni svojega življenja. Zakaj ukor so Joba zasmehovali poglavarji, 3 ako so zaničevali njegovi znanci in 1 Glej str. 762. j Ni treba misliti, da je oslepel precej, ampak polagoma. ^Mavičje blato suši in žge, kakor pravijo naravoslovci. Tudi sinemo pozabiti, da je bil Tobija že v letih, in stari ljudje (jo^° pogled in rahlejše oči. Zato so se mu poško- je jj Ue ta k° poslabšale, da je popolnoma oslepel. Seveda n 8 to pripustil iz najmodrejših namenov. ;• Njegovi trije prijatelji, ki so bili poglavarji med svo- J1111 rodovi. Zgodbe sv. pisma I sorodniki njegovo življenje in govorili: Kje je tvoje zaupanje, zaradi katerega si dajal miloščino in pokopaval mrliče? Tobija pa jih je svaril, rekoč: Ne go¬ vorite tako, ker smo sinovi svetnikov in pričakujemo tistega življenja, katero bo Gospod dal njim, ki svojega zaupa¬ nja nikdar ne odvrnejo od njega. Njegova žena Ana pa je hodila vsak dan tkat in je prinašala od dela svojih rok živeža, ki gaje mogla dobiti. Tako se je zgodilo, da je prinesla domov kozliča, ki ga je dobila. Ko je pa njen mož slišal njegov meketajoči glas, je rekel: Le glejte, da ni ukraden; vrnite ga njegovemu gospodarju, ker ne sme¬ mo jesti ali dotakniti se ukradenega! Nato je odgovorila njegova žena jezna: Pokazalo se je, daje tvoje upanje pra¬ zno, in sedaj vidiš, kaj so tvoje milo¬ ščine. In s temi in z drugimi takimi besedami mu je očitala. Job in Tobija sta si podobna v teh ozirih: 1. Oba sta veliko trpela, čeprav sta bila pravična. 2. Oba je zadelo več nesreč zaporedoma. 3. Ni¬ kdar nista bila nevoljna zoper Boga, četudi sta bila žalostna svoje nesreče. 4. Celo hvalila in poveličevala sta Boga. 5. Ljudje so ju grajali in zaničevali. 6. Oba sta prejela že na zemlji pla¬ čilo za stanovitno zvestobo do Boga. Tobijeva molitev. Tedaj je Tobija vzdihnil in začel moliti s solzami, rekoč: Pravičen si, Gospod, in vse tvoje sodbe so pravične, in vse tvoje poti usmiljenje, in zvestoba, in pravica. In sedaj, Gospod, spomni se me in se ne maščuj zaradi mojih grehov in se ne spominjaj grehov mo¬ jih in mojih starišev! Ker nismo bili pokorni tvojim zapovedim, zato smo bili izročeni v plen, 1 in v suženjstvo, in v smrt, in v pregovor, in v posmeh vsem narodom, med katere si nas raz¬ pršil. In sedaj, Gospod, velike so tvoje sodbe, ker nismo delali po tvojih za¬ povedih in nismo hodili odkritosrčno pred teboj. In sedaj, Gospod, stori z 1 Sovražni Asirci so nas ugrabili in kakor plen od- peljaH v suženjstvo. 49 770 Tob. 3, 6 — 4, 7. Sara. Mladi Tobija. menoj po svoji volji in vzemi mojo dušo v miru: zakaj boljše je zame, da umrjem, kakor da živim. Prelepa je ta molitev. Tobija moli ponižno, moli skesano, zaupno, udano v voljo božjo. Zlasti lepo je to, da se ne povzdiguje zaradi svoje pra¬ vičnosti, ampak priznava, da so vsi Izraelci sku¬ paj s svojimi grehi zaslužili kazen. Kakšen nauk je tukaj za nas kristijane! Kako hitro godrnjamo, kadar nas zadene kaj hudega! Kako hitro se sklicujemo na svoja katerakoli dobra dela in se izgovarjamo pred Bogom, da njegove šibe nismo zaslužili! Istinita pravičnost pa ne ravna nikdar tako. Sarina žalost. Pobožni Tobija je pa imel svaka Raguela, ki je prebival v nekem mestu Ragesu, ki je drugo mesto, kakor mesto Gabelovo, in je skoro gotovo isto kakor Ekbatana. Ta je bil imovit in imel hčer, ki ji je bilo ime Sara. Njo je snubilo že sedem mož, toda Bog je pripustil, da je vseh sedem pomoril hudobni duh Asmodej, t. j. pokončevalec, 1 predno so sklenili zakon s Saro. Zgodilo se je pa to zato, ker so ti možje hoteli stopiti v zakon s slabim namenom, iz same poželjivosti. Sara pa je bila pravična in pobožna hči, katero je ta ne¬ sreča hudo bolela. Ravno tisti dan (kakor je molil stari Tobija) se je zgodilo, da je tudi Sara sama slišala očitanje od jedne izmed dekel svojega očeta. Ko je zaradi krivde grajala deklo, odgovorila ji je, rekoč: Da bi odslej nikdar ne videli iz tebe sina ali hčere, ti morilka svojih mož! Ali me hočeš še umoriti, kakor si že umorila sedem mož? Ob tej be¬ sedi je šla (Sara) v zgornjo sobo svoje hiše, in tri dni in tri noči ni ne jedla, ne pila, temveč je stanovitno molila in Boga s solzami prosila, da bi jo rešil te sramote. Molila je dolgo; šele tretji dan je’ končala svojo molitev in se udala v voljo božjo s popol¬ nim zaupanjem. Med drugim je rekla: 1 Kakor vemo iz Jobovih bukev, pripušča Bog včasih hudobnemu duhu iz posebnega vzroka škodovati ljudem. Tako je bilo tudi tukaj. Razloček je pa med Jobom in Sarinimi možmi ta, da je Job od hudega duha trpel zaradi poskušnje, a Sarini možje so bili umorjeni zaradi kazni. Ti, o Gospod, veš, da nisem nikdar poželela moža, in sem svojo dušo ohra¬ nila čisto vsake poželjivosti. Nikoli se nisem mešala med igrajoče, tudi se ni¬ sem družila s tistimi, ki žive lahkomi- šljeno. In privolila sem vzeti moža s strahom (božjim), nespoželjivostjo, pa ali jaz nisem bila vredna njih, ali oni niso bili vredni mene, ker si me morda pri¬ hranil drugemu možu. Zakaj tvoj sklep ni v človeški oblasti. To pa ima za gotovo vsakdo, ki te časti, da bo oven¬ čan on, čigar življenje je v poskušnji; če pa bo v stiskah, bo rešen; in če bo trpel kazen, bo mogel priti do tvojega usmiljenja. Zakaj ti se ne veseliš naše pogube, ker po nevihti narediš mir, in po solzah in joku vliješ radost. Bodi hvaljeno na veke tvoje ime, Bog IZ' raelov! Ob onem času so bile uslišane pro¬ šnje obeh pred veličastvom najvišjega Boga; in poslan je bil angel Gospodov, sveti Rafael, da bi ozdravil, ki sta ob istem času govorila molitve vpričo Gospoda. Da se božja previdnost pokaže tem jasneje, pride včasih na pravičnega človeka huda posku- šnja, in zdi se, kakor da je tudi Bog človeka zapustil. Pa Bog ne zapusti nikogar, ki njega » e zapusti, in tudi Tobiju in Sari je poslal svojo posebno pomoč, angela Rafaela, čigar ime P°' menja zdravljenje božje. Mladi Tobija. Ko je torej Tobija mislil, da je usli¬ šana njegova molitev, da bi mogel umreti, je poklical k sebi svojega sina Tobija in mu je rekel: Moj sin, čuj besede mojih ust, in jih deni kakor podstav v svoje srce. Ko bo vzel Bog mojo dušo, pokoplji moje truplo; in imej v čislih svojo mater vse njene žive dni- Ko bo pa tudi ona dopolnila čas svo¬ jega življenja, pokoplji jo zraven mene- Vse svoje žive dni pa imej v mislib Boga, in varuj se, da nikoli ne privo¬ liš v greh in ne opustiš zapovedij G°' spoda Boga našega. Dajaj miloščino od svojega blaga in ne obračaj svojega ob- Tob. 4, 7—5, 19. Starega Tobija naročila. Angel Rafael. 771 raza od nobenega siromaka: zakaj tako se tudi od tebe ne bo obrnil obraz Go¬ spodov. Kakor boš mogel, tako bodi usmiljen. Ako boš imel veliko, daj obilno; ako boš imel malo, izkušaj tudi malo dati radovoljno. Zakaj dobro pla¬ čilo si nabiraš za dan potrebe. 1 In dal mu je še več drugih naukov, da naj s e ogiblje vsake nečistosti, ošabnosti, krivice do delavcev, da naj rad daje miloščino, da naj išče dobrega sveta pri modrih ljudeh, zlasti pa naj vedno Boga prosi, da ga vodi po vseh potih. Na¬ posled mu je še naročil: Povem ti tudi, moj sin, da sem dal deset talentov srebra, ko si bil še otro¬ čiček, Gabelu v Ragesu, medijskem mestu, in njegovo dolžno pismo imam Pri sebi; in zato glej, kako bi prišel k ujemu in dobil od njega omenjeno težo srebra in bi mu vrnil njegovo dolžno Pismo. Ne boj se, moj sin; živimo si¬ cer ubožno, pa imeli bomo veliko do¬ brega, ako se bomo bali Boga in se ugibali vsakega greha in delali dobro. Tedaj je odgovoril Tobija svojemu °detu in rekel: Karkoli si mi zapove¬ dal, vse bom storil, oče. Ne vem pa, kako bom potirjal ta denar; on ne po- zna mene, in jaz ne poznam njega. Kakšno znamenje naj mu dam? Pa tudi poti nisem nikoli spoznal, po ka¬ teri se gre tjekaj. Tedaj mu je njegov oče odgovoril ’u rekel: Imam pač njegovo dolžno Pismo pri sebi. Ko mu to pokažeš, ta¬ koj bo povrnil. Pa pojdi sedaj in po- ls či kakega zanesljivega moža, ki pojde s teboj za svoje plačilo (denar), da zopet (denarje) dobiš, dokler še živim. Angel Rafael. Nato je Tobija šel in našel zalega 2 mladeniča, ki je stal opasan in kakor Pripravljen za potovanje. In ker ni ve¬ del, da je angel Gospodov, ga je po¬ dan potrebe je dan naše smrti in sodbe, ko bomo dobrih del. Ob naši smrti nas bodo tolažila samo s Latinska beseda pravi svetlega; angel je bil lep in Ka nadnaravna svetloba se je kazala na njegovem obličju. 1 Ta Potrebovali dobl- a dela. zdravil in rekel: Odkod si, dobri mla¬ denič? On pa je odgovoril: Izmed si¬ nov Izraelovih. In Tobija mu je rekel: Ali poznaš pot, ki pelje v medijsko de¬ želo? Odgovoril mu je: Poznam, in po vseh njenih potih sem večkrat hodil in sem ostal pri našem bratu Gabelu, ki biva v medijskem mestu Ragesu, ki stoji na ekbatanskem gorovju. Tobija mu je rekel: Počakaj me, prosim, da vse to povem svojemu očetu. Tedaj je Tobija šel noter, in vse to povedal svojemu očetu. Oče se je za¬ radi tega čudil in prosil, da bi prišel k njemu. Torej je vstopil, ga pozdra¬ vil in mu rekel: Veselje bodi zmerom s teboj! In Tobija je rekel: Kakšno veselje bom imel, ki sedim v temi in ne vidim nebeške svetlobe? Mladenič mu je pa rekel: Bodi pogumen, zakaj jako blizu je čas, da boš od Boga ozdravljen. Tobija mu je torej rekel: Ali boš mogel pripeljati mojega sina h Gabelu v Rages, medijsko mesto? In ko se povrneš, ti bom dal tvoje plačilo. In angel mu je rekel: Jaz ga bom peljal tje in k tebi nazaj. Tobija mu je od¬ govoril : Prosim te, povej mi, iz katere hiše (družine ali rodovine) ali iz katerega rodu si ti? Angel Rafael mu je rekel: Ali vprašaš o najemnikovem rodu ali o najemniku samem, ki pojde s tvojim sinom? 1 Pa da te ne pripravim v skrbi, (ti povem), jaz sem Azarija, sin velikega Ananija. 2 In Tobija je odgovoril: Iz imenit¬ nega rodu si. Pa prosim te, ne bodi 1 Angel nekoliko zavrača Tobijevo vprašanje in mu hoče povedati, da je več na teni, kakšen je delavec sam, kakor na njegovem rodu. Vendar pa tudi Tobija ni krivo ravnal, ker je imel skrb za svojega mladega sina. 2 To si moramo razlagati tako, da je angel Rafael sprejel popolnoma podobo in postavo Azarijevo, kakor bi bil ta sam v pravi osebi tukaj. Zato ni bila nobena laž v besedah angelovih, kakor tudi ni, če pravimo pred kako po¬ dobo: To je Mati Božja, to je sv. Peter, to je moj patrom In ni se moglo čudno zdeti Tobiju, da hoče sin iz tako ime¬ nitne rodovine biti za najemnika, zakaj tedaj so bili v asir¬ ski sužnjosti mnogi Izraelci ubožni, ki so bili doma bogati in imenitni. Ime Azarija pomenja: Bog je pomočnik; Ana¬ nija pa: Bog je usmiljen. 49* Tob. 5, 19 — 28. Rafael. Mladi Tobija odpotuje. 772 nevoljen, da sem hotel zvedeti tvoj rod. Angel pa mu je rekel: Jaz bom peljal tvojega sina zdravega tje in bom pripeljal zdravega nazaj. Tobija pa je odgovoril in rekel: Srečno potujta, in Bog bodi na vajini poti in angel nje¬ gov naj hodi z vama! Mladi Tobija odpotuje z Rafaelom. Ko je bilo pripravljeno vse, kar je bilo treba vzeti na pot, poslovil se je tje in se povrne zdrav k nama, in tvoje oči ga bodo videle. Zakaj veru¬ jem, da ga spremlja dober angel božji in vse prav uravnava, kar se godi okoli njega, tako da se z veseljem povrne k nama. Na to besedo je mati nehala jokati in je molčala. Tako je odrinil mladi Tobija na daljnjo pot z najboljšim spremljevalcem, ki ga je mogel do¬ biti. Poleg drugega se učimo iz tega pripovedo- Mladi Tobija odpotuje. Tobija od očeta in matere, in oba sta odpotovala skupaj. In ko sta bila odšla, začela je nje¬ gova mati jokati se in reči: Palico na¬ jine starosti si vzel in poslal od naju. Da bi nikoli ne bilo tistega denarja, po katerega si ga poslal! Saj nama je bilo dovolj najino uboštvo, in imela sva za bogastvo to, da sva videla svo¬ jega sina. In Tobija ji je rekel: Nikar se ne jokaj; najin sin pride zdrav vanja, kako treba iti na pot, kako se treba pri' poročiti božjemu varstvu in prositi angela variha za brambo. — Vse tri osebe, ki jih vidimo v To- bijevi hiši, nam kažejo prelepe kreposti. Stari Tobija je poln zaupanja v Boga; Tobijeva žena je skrbna in ljubeča mati; mladi Tobija je po¬ koren in udan sin. Sveti pisalec pa nam opisuj 6 dejanje in govorjenje teh oseb tako živo, kakor da bi se vse godilo pred nami. In sedaj pojdimo z mladim Tobijem na dolg 0 pot v Rages! Tob. G, 1—7, 3. Potovanje. Prihod k Raguelu. 773 Mladi Tobija na poti. Tobija pa je odpotoval, in pes 1 je šel za njim; in je ostal prvo noč ob reki Tigrisu. In je šel, da bi si umil noge, in glej, neznanska 2 riba je prišla ven, da bi ga požrla. Tobija pa se je je ustrašil in je glasno zavpil, rekoč: Go¬ spod, zgrabiti me hoče! In angel mu je rekel: Primi jo za škrge in potegni k sebi! Ko je to storil, jo je potegnil na suho, in pred njegovimi nogami je jela trepetati. Tedaj mu je rekel angel: Vzemi iz te ribe drob in zase ohrani srce in žolč in jetra njena: zakaj to so potrebna in koristna zdravila. — Ko je bil to storil, je napekel njenega mesa, in sta vzela s seboj na pot, drugo sta nasolila, da bi imela dovolj dotlej, da bi prišla v Rages, medijsko mesto. Tedaj je vprašal Tobija angela in mu rekel: Prosim te, brat Azarija, da mi poveš, kakšen lek ima to, kar si ukazal shraniti od ribe. In angel je odgovoril in mu rekel: Ako položiš košček nje¬ nega srca na oglje, prežene njegov duh vsako vrsto hudobnih duhov, bodisi od moškega ali od ženske, tako da ne pride več k njim. In žolč ima moč, da ozdravi oči, v katerih je mrena, ako se ž njim namažejo. In Tobija mu je rekel: Kje hočeš, da ostaneva? In an¬ gel je odgovoril in rekel: Tukaj je so¬ rodnik iz tvojega rodu, Raguel po imenu, in ta ima hčer Saro po imenu, pa nima niti sina niti hčere razven nje. Tebi gre ves njegov imetek, in ti jo moraš vzeti za ženo. Prosi torej njenega očeta zanjo, in dal ti jo bo za ženo. Tedaj je odgovoril Tobija in re¬ kel : Slišim, da so jo dali sedmim 3 mo- 1 Psa so imeli ljudje od nekdaj za čuvaja in zvestega spremljevalca. Milo se nam stori, da sv. pismo tudi tega ne zamolči. Pes je ob vrnitvi starišem hkrati naznanil, da se vrača sin. Tako nam sv. pismo kaže, da imajo dobri ljudje radi tudi živali, in da so tudi one orodje v rokah božjih. * To je: jako velika. Povzdigniia se je iz vode in za¬ podila proti njemu. To je bila ali kaka velika ščuka ali druga riba, katere se je silno ustrašil mladi Tobija, misleč, da ga bo požrla. ’ Tu ni da bi morah misliti ravno na sedmero mož, temveč sploh na več mož. Število sedem je v sv. pismu včasih nekako okroglo število, ki pomenja več ali nekoliko. žem, pa so umrli, pa tudi to sem slišal, da jih je umoril hudobni duh. Zato se bojim, da bi se tudi meni to ne zgo¬ dilo; in ker sem jedinec svojih stari- šev, bi jih spravil v njihovi starosti z žalostjo pod zemljo. Tedaj je rekel an¬ gel Rafael: Poslušaj me, in povem ti, kateri so tisti, katere premaga hudobni duh. Hudobni duh ima namreč oblast črez tiste, ki stopijo v zakon tako, da izločijo Boga od sebe in od svojega srca, in se udado svoji slasti tako ka¬ kor konj in mezeg, ki nimata pameti. Ti pa, ko jo vzameš, ostani ž njo tri dni v molitvah. 1 Ono (prvo) noč pa, ko boš zažgal ribja jetra, bo pregnan hu¬ dobni duh. In drugo noč se boš pri¬ družil svetim očakom. Tretjo noč pa dobodeš blagoslov, da vama bodo ro¬ jeni zdravi otroci. Kar je bilo samo na sebi za Tobija strašno, namreč velika riba, to je Bog premenil v njegovo korist in srečo. Angel Rafael mu je razložil, kak¬ šno zdravilno moč imajo posamezni deli. Te moči ribji deli niso imeli sami iz sebe ali po naravi, temveč po posebni volji božji, kakor je n. pr. tudi Jezus ozdravil sleporojenega človeka z blatom iz sline in prahu. Posebno imenitne nauke daje angel Tobiju zastran ženitve. Zakon se ne sme skleniti iz grešne ali čutne poželjivosti, ampak zaradi božje volje, in sicer z molitvijo. Kako veliko moč ima molitev! Ta odganja hudobnega duha, da ga ob¬ varuje hudega, ta vodi dušo proti Bogu. Zares gresta taka zakonska v nesrečo in pogubo, ki mislita na časno razveseljevanje; a kjer se zakon sklene v božjem strahu, tam je tudi božji blagoslov. Mladi Tobija pride k Raguelu in vzame Saro v zakon. Stopila pa sta k Raguelu in Raguel ju je sprejel z veseljem. In ko je Ra¬ guel pogledal Tobija, rekel je svoji ženi Ani: Kako podoben je ta mlade¬ nič mojemu sestriniču! In ko je bil to izgovoril, je rekel: Odkod sta, mlade- 1 Z ozirom na ta nauk angelov opominja sv. tridenški zbor ženine in neveste, naj tri dni pred zakonom očistijo svojo vest v zakramentu sv. pokore in naj pobožno prejmo sv. Rešuje Telo. To je res najprimernejša priprava za ime¬ nitni stan sv. zakona. 774 Tob. 7, 3—9, 4. Tobija pri Raguelu — dobi Saro za ženo. niča, naša brata? In ona sta rekla: Iz rodu Neftalijevega sva, izmed suženj¬ stva ninivskega. In Raguel jima je re¬ kel: Ali poznata Tobija, mojega brata 1 ? Rekla sta: Poznava. In ko je veliko dobrega o njem povedal, je rekel angel Raguelu: Tobija, o katerem vprašaš, je oče tega-le. In Raguel ga je objel, in ga je poljubljal s solzami, in jokaje na njegovem vratu je rekel: Blagoslov¬ ljen bodi, moj sin, ker si sin dobrega, jako dobrega moža! In njegova žena Ana, in Sara, njuna hči, sta jokali. Ko so se pa bili nagovorili, je uka¬ zal Raguel zaklati ovna in pripraviti gostijo. In ko ju je vabil, da naj se¬ deta h kosilu, je rekel Tobija: Tukaj ne bom danes ne jedel, ne pil, ako po¬ prej ne pritrdiš moji prošnji in ne ob¬ ljubiš, da mi boš dal Saro, svojo hčer. Ko je Raguel slišal te besede, se je prestrašil, ker je vedel, kaj se je bilo zgodilo onim sedmim možem, in se je začel bati, da ne bi se tudi temu tako dogodilo. In ko se je pomišljal in ni ničesar odgovoril vprašajočemu, mu je rekel angel: Ne boj se mu je dati, zakaj njemu, ki se boji Boga, gre za ženo tvoja hči, zato je nihče drugi ni mogel dobiti. Tedaj je rekel Raguel: Ne dvomim, da je Bog dal mojim pro¬ šnjam in solzam priti pred svoje ob¬ ličje. In verujem, da vama je dal zato priti k meni, da se bo omožila po Moj¬ zesovi postavi s svojim sorodstvom; in sedaj ne dvomi, da bi ti je ne dal! In prijel je desnico svoje hčere in jo po¬ ložil v desnico Tobijevo, rekoč: Bog Abrahamov, in Bog Izaakov, in Bog Jakopov bedi z vama in on naj vaju združi in dopolni svoj blagoslov nad vama! In so vzeli list in napravili že- nitvanjsko pismo. In potem so se go¬ stili in hvalili Boga. Na tak način so sklepali Izraelci zakone. Zakon v stari zavezi ni bil zakrament, ampak je bila samo naravna ali natorna zveza med mo¬ žem in ženo. Vendar kaže tudi izraelsko ženito- 1 Brat tukaj pač ni pravi brat, ampak bližnji sorod¬ nik, morda stric. vanje, da je bil zakon pri božjem ljudstvu sveto in ne posvetno opravilo, ker so pri tem molili in so stariši blagoslavljali svoje otroke. Tako sta storila tudi Raguel in Ana. Raguel je tolažil jokajočo hčer in je rekel: Bodi srečna, hči moja, Gospod nebes naj ti da veselje za žalost, katero st prestala. Tobija pa je pomnil besede angelove in po njih ravnal. Vzel je kos ribjih jeter in jih del na živo oglje; tedaj je angel Rafael zgrabil hu¬ dobnega duha in zvezal v puščavi egiptovski, 1 pregnanega daleč od človeških bivališč, da ne bi več mogel škodovati ljudem. In Tobija je povabil Saro, da sta molila tri dni in prosila božjega blagoslova, zakaj rekel je: Otroka sva svetnikov in se ne moreva tako združiti kakor pogani, ki Boga ne poznajo. Oba sta goreče molila in Boga prosila, da bi ju ohranil zdrava. Raguel pa, Sarin oče, je bil v velikih skr¬ beh, da bi se tudi mlademu Tobiju ne pripetilo kaj takega kakor prejšnjim snubačem. Zato mu je dal že napraviti grob, da bi ga pokopali na tihem, ako bi bilo treba. Pa ni bilo treba poko¬ pati ga, ker nič žalega se mu ni zgodilo tudi tretji dan ne in Raguel je ukazal zasuti izko¬ pano jamo. Ukazal je pa tudi svoji ženi napra¬ viti veliko gostijo za vse svoje sosede in znance: pobili so dve debeli kravi in zaklali štiri ovne. In Raguel je iskreno prosil Tobija, da naj ostane pri njem še dva tedna, pa dal mu je polovico vsega svojega imetja in naredil pismo, da dohode Tobija še drugo polovico, ki ostane po njegovi in ženini smrti. — Tako veselo se je praznovala Tobijeva in Sarina ženitnina, tako je Bog dopol¬ nil molitve obeh mladih poročencev. Angel Rafael gre po denar. Tedaj je poklical Tobija k sebi an¬ gela, katerega je pa imel za človeka, in mu rekel: Brat Azarija, prosim, da bi poslušal moje besede: Ko bi tudi sebe dal tebi za sužnja, ne bi bil vre¬ den tvoje skrbi. 2 Vendar te prosim, da bi vzel s seboj živali ali hlapce in šel h Gabelu v Rages, medijsko mesto: vrni mu njegovo pismo in sprejmi od njega denar in prosi ga, da naj pride k moji ženitnini. Saj veš sam, da moj 1 Puščava je podoba pogubljenja, zavrženosti. 2 To je: ne bi bil vreden toliko, kolikor je vredna tvoja velika skrb do mene. Tob. 9, 4—10, 1. Rafael gre po denar. Stari Tobija. 775 °če šteje dni, in če se pomudim jeden dan več, bo žalostna njegova duša. In Pač vidiš, kako me je zarotil 1 Raguel, C1 gar zarotitve ne morem zaničevati. Tedaj je Rafael vzel štiri izmed Ra- guelovih hlapcev in dve kameli in šel v medijsko mesto Rages; in je našel Gabela, vrnil mu njegovo (dolžno) pismo Boga in rekel: Blagoslovi te Bog Iz¬ raelov, ker si sin jako .dobrega moža, ki je pravičen in ki se Boga boji in deli miloščino; in bodi blagoslov črez tvojo ženo in črez vajine stariše; in da bi videla svoje otroke in svojih otrok otroke do tretjega in četrtega rodu; in bodi vajin zarod blagoslovljen Tobija in Sara molita. n dobil od njega ves denar. In mu je Poročil o Tobiju, Tobijevem sinu, vse, m- se je bilo dogodilo, in ga je spra- 11 s seboj, da je šel na ženitnino. In . 0 je vstopil v hišo Raguelovo, našel (T T°bij a pri pojedini; in je poskočil vobija) po koncu, pa sta se poljubila e d seboj; in Gabel je jokal in hvalil To je: nujno in iskreno je prosil. od Boga Izraelovega, ki vlada na ve¬ kov veke. In ko so vsi rekli Amen, so sedli h gostiji, pa so praznovali ženitno go¬ stijo v strahu Gospodovem. Stari Tobija v skrbeh. Ko se je pa Tobija mudil zaradi ženitovanja, bil je v skrbeh njegov oče 776 Tob. 10, 1—11, 16. 'fobija se vrne domov in ozdravi očeta. Tobija, rekoč: Kaj se ti zdi, zakaj se mudi moj sin, ali zakaj je tam zadr¬ žan? Ali mislis, da je Gabel umrl, in mu nihče ne vrne denarja? In začel je silno žalovati on in njegova žena ž njim, in začela sta oba skupaj jokati, ker se njun sin ni vrnil k njima ob določenem dnevu. Jokala je torej nje¬ gova mati v neutolažljivih solzah in rekla: Oh, oh, moj sin! Zakaj sva te poslala na ptuje, svetloba najinih očij, palica najine starosti, tolažba najinega življenja, upanje našega potomstva? Ker sva v tebi jedinem imela vse, ne bi bila smela te poslati od sebe. Pa Tobija ji je rekel: Miruj in ne žaluj; najin sin je zdrav; oni mož je dovolj zvest, s katerim sva ga poslala. Ona se pa nikakor ni dala utolažiti, temveč je dan na dan venkaj letala in ogledo¬ vala in hodila po vseh potih, po kate¬ rih je upala, da se povrne, in da bi ga od daleč zagledala prihajajočega, ko bi se dalo. Mladi Tobija odrine domov. Raguel pa je rekel svojemu zetu: Ostani tukaj, in jaz pošljem k tvojemu očetu Tobiju povedat, da si zdrav. To¬ bija mu je rekel: Vem, da moj oče in moja mati sedaj štejeta dneve, in da duša v njiju trpi muke. In ko je Ra¬ guel Tobija prosil z mnogimi bese¬ dami, a ga oni nikakor ni hotel slišati, dal mu je Saro in polovico vsega svo¬ jega imetja, hlapcev, dekel, ovac, ka¬ mel in krav, in veliko denarja, in pustil ga je od sebe zdravega in veselega, rekoč: Sveti angel Gospodov bodi na vaši poti in naj vas pripelje zdrave, da bi vse dobro našli pri svojih stariših, in da bi moje oči videle vajine otroke, predno umrjem. In prijela sta oče in mati svojo hčer, jo poljubila in jo pu¬ stila iti; in sta jo opominjala, da naj spoštuje tasta in taščo, ljubi moža, vodi družino, vlada hišo in samo sebe kaže brez spotike. 1 1 Skoro ni treba opominjati, da nam ta nauk kaže glavne dolžnosti, katere ima prava gospodinja, In ko so se vračali, prišli so jednaj- sti dan do Harana, 1 ki je sredi poti proti Ninivam. In angel je rekel: Brat Tobija, ti veš, kako si pustil svojega očeta. Ako ti je torej ljubo, pojdiva naprej, in za najino potjo naj gre po¬ časi družina s tvojo ženo in z živino. In ko mu je bilo to všeč, da bi šla, rekel je Rafael Tobiju: Vzemi s seboj od ribjega žolča, zakaj potreben ti bo. Zato je vzel Tobija od onega žolča, in sta šla. Mladi Tobija se vrne in ozdravi očeta. Ana pa je sedela dan na dan ob poti na vrhu hriba, odkoder je mogla gledati daleč. In ko se je s tega kraja ozirala, ali prihaja, videla gaje od daleč in takoj spoznala gredočega svojega sina; in je tekla in naznanila svojemu možu, rekoč: Glej, tvoj sin prihaja. Rafael je rekel Tobiju: Kadar p a vstopiš v svojo hišo, takoj moli Go¬ spoda svojega Boga in ga zahvali, stopi k svojemu očetu in ga poljubi- In takoj pomaži črez njegove oči s ti¬ stim ribjim žolčem, ki ga imaš s seboj; zakaj vedi, da se bodo kmalu odprl® njegove oči, in tvoj oče bo gledal svet¬ lobo neba in se bo veselil, da tebe vidi. Tedaj je naprej tekel pes, ki je bil tudi na poti, in je veselo mahal z repom, kakor da je prišel naznanit (prihod sinov)- In slepi oče je vstal in začel teči; ker se je pa spotikal z nogami, je dal roko dečku, in hitel svojemu sinu naproti- In ga je prijel in poljubil s svojo ženo, in oba sta začela jokati od veselja. Iu ko so molili Boga in ga zahvalili, so sedli. Tedaj je vzel Tobija ribjega žolča in pomazal oči svojega očeta. In je počakal blizu pol ure; in jela se je lo¬ čiti bel iz njegovih očij kakor jajčja kožica. In Tobija jo je prijel in poteg; nil iz njegovih (očetovih) očij, in takoj je izpregledal. In so hvalili Boga, nam- 1 Ta Haran pač ni tisti kraj, kjer je bil doma Abraham (Zgodbe str. 72), temveč je drug neznan kraj na Medijskem- Ker je imel sedaj Tobija s seboj veliko spremstvo, zlasti še drobno čredo, zato je potoval le počasi. Tob. 11, 16 — 12, 22. Sara pride na Tobijev dom. Rafael se da spoznati. 777 reč on in njegova žena in vsi, ki so ga poznali. In Tobija je rekel: Hvalim te, Gospod Bog Izraelov, ker si me udaril in si me ozdravil, in glej, vidim svojega sina Tobija. Prišla je za sedem dnij tudi Sara, žena njegovega sina, in vsa njegova družina zdrava, in drobnica, in kamele, in veliko denarja ženinega, pa tudi ti¬ sti denar, ki gaje bil prejel od Gabela; in (Tobija) je pripovedoval svojim sta- rišem vse dobrote božje, ki mu jih je bil storil po možu, ki ga je vodil. In sta prišla Ahor in Nabat, Tobijeva bra¬ tranca, z veseljem k Tobiju, in sta mu voščila srečo zaradi vsega dobrega, kar mu je bil storil Bog. In so gostovali sedem dnij in se radovali v velikem veselju. Kako obilna je bila sreča, s katero je obsi¬ pal Bog to dobro družino! Pa kako lepo in res¬ nično je tudi pripovedovanje, s katerim nam sv. pisalec kaže dogodke in besede v teh zgodbah! Ribji žolč je po posebni volji božji ozdravil sle¬ pega Tobija, četudi lahko rečemo, da je bil žolč po svoji naravi dober lek za to, da se je odločila bela mrena od oči j. Angel Rafael se razodene. Tedaj je Tobija k sebi poklical svo¬ jega sina in mu rekel: Kaj bi mogli dati temu svetemu možu, ki je prišel s teboj? Tobija je odgovoril in rekel svojemu očetu: Oče, kakšno plačilo mu bomo dali, ali kaj bo primerno za nje¬ gove dobrote? Mene je peljal zdravega tje in nazaj, sam je dobil denar od Ga¬ bela, storil je, da sem dobil ženo in je sam od nje odgnal hudobnega duha, pripravil je veselje njenim starišem, mene je rešil iz žrela ribe, tebi je tudi storil, da vidiš svetlobo neba, in z vsemi dobrotami nas je obsul. Kaj bi mu mogli za to dati primernega? Pa prosim te, oče moj, da bi ga nagovo¬ ril, ali bi morda hotel vzeti zase polo¬ vico od vsega, kar smo prinesli? In poklicala sta ga, oče namreč in- sin, in vzela na stran in začela nagovarjati, da bi hotel sprejeti polovico od vsega, kar so bili prinesli. Tedaj jima je re¬ kel skrivaj: Hvalita Boga nebeškega in poveličujta ga pred vsemi živimi stvarmi, ker je vama storil usmiljenje. Zakaj skrivnost kraljevo zakrivati je dobro, božja dela pa razodevati in hva¬ liti je častitljivo. Boljša je molitev s po¬ stom in miloščino, kakor spravljati zlate zaklade; zakaj miloščina reši smrti, 1 in ona je, ki čisti grehov in da najti u- smiljenje in večno življenje. Kateri pa delajo greh in krivico, so sovražniki svoje duše. Torej vama razodenem resnico in vama ne zakrijem skrivno¬ sti : Kadar si molil s solzami, in poko¬ paval mrliče, in zapuščal svoje kosilo, in mrliče črez dan skrival v svoji hiši in jih po noči pokopaval, sem jaz pri¬ našal tvojo molitev pred Boga. In ker si bil Bogu prijeten, je bilo potrebno, da te je poskušnja potrdila. In sedaj me je poslal Gospod ozdravit tebe, in Saro, ženo tvojega sina, oprostit hudiča. Zakaj jaz sem Rafael, jeden izmed sed¬ merih, ki stojimo pred Gospodom. In ko sta to zaslišala, sta se pre¬ strašila in sta trepetaje popadala na tla na svoja obraza. In angel jima je re¬ kel : Mir vama bodi, ne bojta se! Zakaj ko sem bil z vami, sem bil po volji božji: njega hvalita in mu prepevajta! Zdelo se je sicer, da z vami jem in pijem, pa jaz imam nevidno jed in pi¬ jačo, ki je ljudje ne morejo videti. Se¬ daj pa je čas, da se vrnem k njemu, ki me je poslal; vi pa hvalite Boga in pripovedujte vse njegove čudeže! In ko je bil to izrekel, vzdignil se je izpred njih očij in nista ga mogla več videti. Tedaj sta ležala tri ure na obrazu in hvalila Boga; in ko sta vstala, sta oznanjala vsa njegova čuda. Predno se jima je angel dal spoznati, izgo¬ voril je imenitne nauke o dobrih delih: o molitvi, o postu in zlasti o miloščini. Kaže nam, kako 1 Miloščina nam pridobi od Boga usmiljenje, da se grehov skesamo in spokorimo. Sama iz sebe ne more milo¬ ščina izbrisati smrtnega greha, pač pa zadostujemo za stor¬ jene grehe z miloščino. 778 Tub. 14, 11—17. Rafael. Stari Tobija umrje. Potomstvo. velike sadove rodi miloščina za večnost, Angel nam razkriva tudi resnico, kaj delajo angeli va- rihi, da ne samo varujejo človeka hudega, tem¬ več tudi naše molitve pred Boga nosijo in tako Boga za nas prosijo. Ako pravi angel, da ima nevidno jed in pijačo, ni tega umevati o pravi jedi in pijači, ker angeli so brez telesa, zatorej ne morejo uživati telesnih stvarij, temveč, kakor pravi sv. Avguštin, nasičujejo se s kruhom resnice in prešinja jih večna modrost. Ko je bil v člove¬ ški podobi med ljudmi, je navidezno jedel in pil, to je: jed in pijačo sprejemal in ob jednem uničeval. Ko jim je angel izginil izpred očij, je stari Tobija iz hvaležnega srca Boga hvalil in poveli¬ čeval v prelepi molitvi. Spominjal se je božjih dobrot in božjih šib, spominjal se tudi Jeruzalema, ker mu je bila že odločena božja kazen, pa tudi nova sreča in nova velikost. Starega Tobija smrt in potomstvo. Ko je Tobija izpregledal, živel je še štirideset in dve leti in je videl si¬ nove svojih vnukov. In ko je tako do¬ polnil sto in dve leti, bil je častitljivo pokopan v Ninivah. Imel je namreč petdeset in šest let, ko je pogled iz¬ gubil, in s šestdesetim ga je zopet za- dobil. Ostanek svojega življenja pa je preživel v veselju, napredoval dobro v strahu božjem in umrl v miru. Ob svoji smrtni uri pa je poklical k sebi svojega sina Tobija in sedmero mladih njegovih sinov, svojih vnukov, in jim rekel: Kmalu bodo poginile Ni¬ nive, zakaj beseda Gospodova ni praz¬ na, in vrnili se bodo tisti, ki so raz¬ pršeni iz izraelske dežele, zopet vanjo. In vsa njegova (Izraelova) zapuščena dežela se bo napolnila, in hiša Gospo¬ dova, ki je v njej požgana, se bo zopet pozidala, in tjekaj se bodo povrnili vsi, ki se boj 6 Boga, in pogani bodo po¬ pustili malike in prišli v Jeruzalem in v njem prebivali, in veselili se bodo v njem vsi kralji zemlje in molili kralja izraelskega. 1 Poslušajte torej, moji si- 1 Ta pravi in najvišji kralj izraelski je Mesija. Tobija prerokuje tukaj o Mesijevih časih, o izpreobrnjenju poganov k pravi veri. novi, svojega očeta: Služite Gospodu v resnici, in trudite se storiti, kar mu je všeč; in svojim sinovom ukažite, da naj izkazujejo pravico in usmiljenje, da naj se spominjajo Boga in ga hvalijo vsak čas v resnici in z vso svojo močjo. Sedaj torej, moji sinovi, čujte me in ne ostanite tukaj: temveč onega dne, ko bodete pokopali svojo mater zraven mene v jednem grobu, naravnajte svoj korak, da pojdete od todi, zakaj vidim, da jim (Ninivam) bo njih hudobija sto¬ rila konec. Zgodilo se je po smrti njegove ma¬ tere, da je Tobija odšel iz Niniv s svojo ženo, in s sinovi, in s sinovi sinov, in se je povrnil k svojima tastu in tašči- In ju je našel zdrava v dobri starosti in je skrbel za nju, in sam je zatisnil njune oči; in vso dedščino Raguelove hiše je sam dobil; in je videl peti rod, sinove svojih sinov. In ko je dopolnil devetdeseto in de¬ veto leto v strahu Gospodovem, poko¬ pali so ga z veseljem. Vse njegovo so¬ rodstvo in ves njegov rod je ostal v pravičnem življenju in v svetem ve¬ denju, tako da so bili ljubi kakor Bogu, tako tudi ljudem in vsem prebivalcem dežele. S temi besedami se končujejo prelepe Tobi- jeve zgodbe. Ne kažejo nam samo tega, kar seje dogodilo očetu in sinu, temveč omenjajo tudi nje¬ govo sorodstvo in njegovo potomstvo. Tako trden je bil strah božji v hiši Tobijevi, da so tudi so¬ rodniki in nasledniki hodili po poti tako lepih Tobijevih vzgledov. In kakor Tobijeva hiša n 1 zapustila Boga, tako tudi Bog ni zapustil nje- sipal je vedno nanjo svoj obilni blagoslov. Tobijeva knjiga nam podaje prelepe nauke za pravično in krepostno življenje. Bog nam j e hotel po njej pokazati, kako mu je ljuba dobrodel¬ nost; kako vodi po varni poti tiste, ki se izročaj 0 njegovi previdnosti; kako poskuša svoje zveste služabnike tudi s trpljenjem, a kako naposled vse obrne v svojo čast in v prid ljudem. Zato J e vredna, da jo mnogokrat prebiramo in se utrju¬ jemo v ljubezni do neskončno dobrotljivega Bog a> IV. Kralj. 16, 1—4; II. Kron. 28, 5—15; IV. Kralj. 16, 5—7. Ahazove stiske. 779 VIL oddelek. Zgodbe kraljev do babilonske sužnjosti. Judovsko kraljestvo se je bolj držalo Boga, kakor izraelsko, zato je živelo dalje kakor to; imelo je še 135 let priliko spokoriti se in ogniti božji kazni. A zopet in zopet je padlo v maliko¬ valstvo in v pregrehe; Bog mu je pošiljal pre¬ roke, a teh kralji z ljudstvom vred niso vselej po¬ slušali. Naposled je bila mera polna, prišli so Babilonci in razdejali judovsko kraljestvo, mesto •Jeruzalem in njegov tempel. V tej dobi se nam kažejo nekateri imenitni preroki, katerih prerokovanje bomo čuli in spo¬ znavali vsaj deloma. I. Kralj Ahaz. (IV. Kralj. 16, 1—16; II. Kron. 28, 5—15.) V prejšnjem oddelku smo slišali zgodbe ju¬ dovskega kraljestva do kralja Ahaza (str. 740), ki je imel dobrega očeta Joatama. A kralj Ahaz ni bil dober in Bogu zvest. Hudobnost Ahazova. V sedemnajstem letu Fakeeta, Ro- meljevega sina, je zavladal Ahaz, sin Joatama, kralja judovskega. Dvajset let je bil star Ahaz, ko je začel vla¬ dati, in sedemnajst let je vladal v Je¬ ruzalemu; ni delal, kar je bilo všeč pred Gospodom, njegovim Bogom, kakor njegov oče David, temveč je hodil po poti izraelskih kraljev; vrh tega je da¬ roval svojega sina, in mu velel iti skozi ogenj, 1 kakor je navada pri poganskih malikih, katere je Gospod potrl vpričo Izraelovih sinov. Daroval je tudi da¬ ritve in zažigal kadilo na višavah in na hribih in pod vsakim košatim dre¬ vesom. In Gospod njegov Bog ga je dal v roke sirskemu kralju, ki ga je natolkel in pobral veliko plena iz njegovega kraljestva, in ga pripeljal v Damask. Tudi ga je dal v roke izraelskemu kralju, ki ga je hudo potolkel. 2 1 To jo bil poganski ali malikovalski obred, ki je bil seveda ostro prepovedan Izraelcem. ’ Spomina vredno je, kar nam sv. pismo pripoveduje o ravnanju Izraelcev s premaganimi Judi: Ahazova stiska in smrt. Tedaj sta šla Rasin, kralj sirski, in Fakee, sin Romeljev, kralj izraelski, zoper Jeruzalem, da bi ga napadla; in ko sta oblegala Ahaza, ga nista mogla premagati. V onem času je pridobil Rasin, kralj sirski, zopet Ajlo 1 Siriji, in je izgnal Jude iz Ajle; in Idumejci so prišli v Ajlo in tamkaj prebivali. Ahaz pa je poslal poslance k Te- glatfalasarju , kralju asirskemu, rekoč : Tvoj hlapec in tvoj sin sem; pridi in reši me iz rok kralja sirskega in iz rok Fakee, sin Romeljev, je pobil jeden dan od Judov sto in dvajset tisoč, vse može bojevnike, zato ker so bili zapustili Gospoda Boga svojih očetov. V istem času je pobil Zebri, mogočen mož iz Efrajima, kraljevega sina Maazija, in Ez- rika, vojvoda njegove hiše, tudi Elkana, ki je bil drugi za kraljem. In sinovi Izraelovi so ujeli od svojih bratov dve sto tisoč žen, dečkov in deklic in neizmernega plena, in so ga prinesli v Samarijo. V onem času je bil tamkaj prerok Gospodov, z imenom Oded; ta je šel vojski naproti, ko je šla v Samarijo, in jim rekel: Glejte, ker je Gospod Bog vaših očetov razsrjen zoper Jude, zato jih je dal v vaše roke, in vi ste jih trdosrčno pobili, da sega vaša grozovitost do neba. Vrh tega si hočete Judove otroke in Jeruzalem pod¬ vreči za hlapce in dekle, kar se pa ne sme zgoditi, ker s tem ste grešili zoper Gospoda svojega Boga. A poslušajte moj svet in peljite nazaj jetnike, katere ste pripeljali od svojih bratov, ker preti vam velika jeza Gospodova. Zatorej so stopili nekateri možje izmed poglavarjev Efrajimovih sinov, Azarija, sin Johananov, Barahija, sin Mosolamotov, Ezekija, sin Selumov, in Amasa, sin Adalijev, proti njim, ki so prihajali iz boja, in jim rekli : Ne peljite semkaj jetnikov, da ne grešimo zoper Gospoda. Čemu hočete dodati našim grehom (nove grehe) in pomnožiti stare pre¬ grehe ? Zakaj to je velik greh, in huda jeza Gospodova preti Izraelu. In bojevniki so popustili plen in vse, kar so bili ujeli, pred poglavarji in pred vso množico. In vstali so možje, katere smo prej imenovali, in so prijeli jetnike, in so oblekli s plenom (z ugrabljenimi oblačili) vse, ki so bili nagi. In ko so jih oblekli in obuli in okrepčali z jedjo in pijačo in jih mazilili zaradi trudnosti in jim postregli: so vse, kateri niso mogli hoditi in so bili slabotni, deli na živino in jih peljali v Jeriho, palmovo mesto, k njihovim bratom, in sami so se vrnili v Samarijo. Iz tega pripovedovanja vidimo, da je tudi pri Izraelcih bilo še nekaj dobrih mož, in da so imeli mnogi še dobro srce. Zato jih je Bog poslal v pregnanstvo, da so se spokorili in očistili pregreh. 1 Ajla je bilo mesto ob Rdečem morju. 780 IV. Kralj. 16, 7—16; II. Kron. 29, 1—10. Ahazovo malikovanje. Ezekija odpravi malikovalstvo. kralja izraelskega, ki sta se vzdignila zoper mene. In ko je nabral srebro in zlato, kar ga je mogel najti v Gospo¬ dovi hiši in v zakladih kraljevih, po¬ slal je asirskemu kralju darila. Ta se je tudi udal njegovi volji, zakaj asirski kralj je prišel v Damask in ga opusto- šil, in njegove prebivalce je preselil v Kireno, 1 * Rasina pa je usmrtil. In Ahaz je šel Teglatfalasarju, kralju asirskemu, naproti v Damask; in ko je videl (malikovalski) oltar v Damasku, po¬ slal je kralj Ahaz k duhovniku Uriju njegovo podobo in posnetek po vsem njegovem izdelku. In duhovnik Urija je zgradil oltar po vsem, kar je bil Ahaz ukazal iz Damaska; tako je sto¬ ril duhovnik, dokler ni prišel Ahaz iz Damaska. In ko je prišel kralj iz Da¬ maska, je videl oltar in ga je počastil; in je stopil predenj in daroval žgavne daritve in svojo jedilno daritev, in je razlil pitno daritev in škropil na oltar kri mirovnih daritev, katere je daroval. Bronasti oltar pa, ki je bil pred Go¬ spodom, je prenesel izpred templa, in z oltarjevega mesta in z mesta Gospo¬ dovega templa, in ga je postavil na stran (malikovalskega) oltarja proti severu. In kralj Ahaz je tudi ukazal duhovniku Uriju, rekoč: Na večjem (novem, maliko¬ valskem) oltarju daruj zjutranjo žgavno daritev in večerno jedilno daritev, in žgavno daritev kraljevo in njegovo je¬ dilno daritev, in žgavno daritev vsega ljudstva v deželi, in njegove jedilne daritve, in njegove pitne daritve; in vso daritveno kri razlivaj črezenj; bro¬ nasti oltar pa naj bo pripravljen, kakor bom ukazal. Duhovnik Urija je torej storil po vsem, kakor mu je bil ukazal kralj Ahaz. Tako je kralj Ahaz onečastil božjo službo in malikovalstvo pripravil celo v sveti tempel. In duhovnik se mu ni ustavljal, ampak on je storil po hudobni volji kraljevi. Pravi oltar za žgavne daritve je dal odriniti v stran, namesto tega pa postaviti oltar po malikovalskem vzgledu in na 1 Kirena je (z ozirom na hebrejsko ime Kir) dežela ob reki Kiru. njem opravljati vse daritve. Naposled je dal na¬ praviti malikovalske oltarje po raznih kotih Je* ruzalemskega mesta in po raznih judovskih mestih in tako zaničeval pravega Boga. Dobro je bilo to, da Ahaz ni dolgo vladar, umrl je šele 37 let star. Ljudstvo ga je zaniče¬ valo, zato ni bil pokopan v grobišču judovskih kraljev. Znamenito je bilo pod njegovo vlado P re ' rokovanje Izaijevo, o katerem bomo slišali pozneje- Njegov naslednik je bil njegov sin Ezekija. II. Kralj Ezekija. (II. Kron. 29, 1-32, 33.) Ezekija odpravlja malikovalstvo. Spravna daritev- Ezekija je začel vladati, ko je bil star dvajset in pet let, 1 in dvajset in devet let je vladal v Jeruzalemu. je delal, kar je bilo všeč Gospodu, praj tako, kakor je delal njegov oče David- V prvem letu in v prvem mesecu svo¬ jega kraljestva je odprl vrata hiše Go¬ spodove in jih popravil; in je pripelj al duhovnike in levite in jih je zbral n a jutrovi cesti. In jim je rekel: Poslu' šajte me, leviti, in posvetite se, očistit 6 hišo Gospoda Boga svojih očetov, ia odpravite vso nesnago od svetišča! Na sl očetje so grešili in storili hudo vpri c ° Gospoda Boga našega, ker so ga z a ' pustili: obrnili so svoja obličja od hi se Gospodove in mu pokazali hrbet. Z a ' prli so vrata, ki so bile v preddvor 11 ’ in so ugasili svetilnice, in kadila nis° zažigali in žgavnih daritev niso darO' vali v svetišču Boga Izraelovega. 2at° se je vnel srd Gospodov zoper Juda ia Jeruzalem, in jih je razpršil in pogub^ in dal v zaničevanje, kakor sami v 1 ' dite s svojimi očmi. Glejte, naši očetj 6 so padli pod meči, naše sinove in naS ^ hčere in žene so odpeljali (sovražniki) . sužnjost zaradi te pregrehe. Sedaj tor 6 J sem sklenil, da naredimo zavezo z GO' spodom Bogom Izraelovim, da odvtfl od nas ogenj svoje jeze. Tako je kralj poklical levite, in leviti so slušali. Zbrali in posvetili so se, da bi očist 1 1 V časoslovnem oziru je tukaj nekolika težava, kat® r pa prepuščamo učenjakom. II. Kron. 29, 23 — 30, 14. Ezekijeva gorečnost za službo božjo. Velika noč. 781 tempel in priredili spravo. Tudi duhovniki so šli v tempel, odnesli iz njega vso nesnago in jo dali vreči v potok Kedron. V šestnajstih dneh je bil tempel očiščen, od prvega dne prvega meseca so ga cedili in šestnajsti dan so delo dokončali. Tedaj je kralj Ezekija zbral vse poglavarje v mestu in šel v hišo Gospodovo. Tu so darovali sedem volov in sedem ovnov, sedem jagnjet in sedem kozlov, za kraljestvo, za svetišče in za judovsko ljudstvo. To je bila spravna daritev za greh, zato so kri razlili na oltar. Pripeljali so kozle za greh pred kra¬ lja in vso srenjo, in so položili svoje roke na nje; in duhovniki so jih za¬ klali in škropili njih kri pred oltarjem za spravo vsega Izraela; zakaj kralj je bil ukazal, da naj se opravi za vse Izraelce žgavna daritev in daritev za greh. Tudi je postavil levite v Gospodovi hiši s cimbali in z brenkljami in s ci¬ trami po naredbi kralja Davida in vidca Gada in preroka Natana, zakaj Gospod je bil ukazal po svojih prerokih. In le¬ viti so stali in držali Davidova godala in duhovniki trobente. In Ezekija je ukazal, da naj darujejo žgavne daritve na oltarju; in ko so se darovale žgavne daritve, zapeli so hvalo Gospodu in za¬ trobili s trobentami in zabrenkali na razna godala, katera je bil pripravil David, izraelski kralj. Ko je vsa mno¬ žica molila, bili so pevci in oni, ki so držali trobente, v svojih službah, do¬ kler se ni dokončala daritev. In ko se je dokončala daritev, priklonili so se kralj in vsi, ki so bili ž njim, in so molili. In Ezekija in poglavarji so uka¬ zali levitom, da naj hvalijo Gospoda z besedami Davida in vidca Asafa; ti so ga hvalili z velikim veseljem in ga molili s priklonjenim kolenom. In množica je darovala veliko število raznih živalij, da ni bilo dovolj duhovnikov za vsa opra¬ vila; pomagali so jim leviti. Jako se je veselil kralj z ljudstvom vred, da se je zopet uredila postavna služba božja. Sv. pismo nam natančno pripoveduje vse, kar je storil Ezekija za službo božjo, ker je to tudi zares imenitno za svete zgodbe. Velikonočno praznovanje. Ko je bil tempel očiščen in pripravljen za božjo službo, sklenil je goreči Ezekija zopet zbrati v Jeruzalemu vse Izraelce za velikonočno prazno¬ vanje. Podal je pisma tudi izraelskim rodovom, in jih povabil, da naj pridejo na veliko noč v Je¬ ruzalem. Ker so v prvem mesecu Nisanu, v ka¬ terem se je po navadi praznovala velika noč, tempel šele čistili in pripravljali, mogla se je praznovati šele drugi mesec. Po vseh judovskih in izraelskih pokrajinah so hiteli brzi sli in na¬ znanjali kraljevo povelje in vabilo: Sinovi Izraelovi, vrnite se h Go¬ spodu Bogu Abrahamovemu in Izaako- vemu in Izraelovemu, in on se bo vrnil k ostankom, ki so ubežali rokam kra¬ lja asirskega. Ne bodite taki, kakor vaši očetje in bratje, kateri so zapustili Go¬ spoda Boga svojih očetov, ki jih je dal v pogubo, kakor sami vidite. Nikar ne bodite trdovratni kakor vaši očetje: dajte roke Gospodu in pridite k njego¬ vemu svetišču, katero je posvetil na vekomaj; služite Gospodu Bogu svojih očetov, in odvrnila se bo od vas nje¬ gova srdita jeza. Ako se povrnete h Gospodu, bodo dobili vaši bratje in vaši sinovi usmiljenje pred svojimi gospo¬ darji, ki so jih odpeljali v sužnjost, in se bodo vrnili v to deželo, saj Gospod Bog vaš je milosten in usmiljen, in ne bo obrnil svojega obličja od vas, ako se povrnete k njemu. Tako je dal vabiti kralj in opominjal, naj se Izraelci povrnejo k Bogu vsaj sedaj, ko jih je udarila roka božja. Toda niso vsi sprejeli vabila. Sli so torej hitro hodili od mesta do mesta po deželi Efrajimovi in Ma- nasetovi do Zabulonove; oni pa so jih zaničevali in se jim posmehovali. Toda nekateri možje iz rodu Aserjevega in Manasetovega in Zabulonovega so se udali svetu in prišli v Jeruzalem. Na Juda pa je prišla roka (moč) Gospodova, da jim je dal jedno srce, da so izpol¬ nili besedo Gospodovo po zapovedi kralja in poglavarjev. In v Jeruzalemu se je zbralo veliko ljudstva, da bi opra¬ vili slovesnost opresnikov v drugem mesecu; in so vstali in podrli oltarje, 182 II. Kron. 30, 14 — 27; 32, 1 — 8. Praznovanje velike noči. Asirski kralj Senaherib. ki so bili v Jeruzalemu, in porušili vse, na katerih se je zažigalo malikom ka¬ dilo, in pometali v potok Kedron. Zaklali pa so velikonočno jagnje štirinajsti dan drugega meseca. Tudi duhovniki in leviti so se naposled po¬ svetili in darovali žgavno daritev v hiši Gospodovi. — Tudi velik del ljud¬ stva iz Efrajima in Manaseta in Isa- harja in Zabulona, ki ni še bil posve¬ čen, je jedel velikonočno jagnje, ne tako, kakor je zapisano; 1 * * in molil je zanje Ezekija, rekoč: Dobri Gospod bo milostljiv vsem, ki z vsem srcem iščejo Gospoda Boga svojih očetov, in jim ne bo štel v greh, da so manj po¬ svečeni. In Gospod ga je uslišal in bil milostljiv ljudstvu. Izraelovi sinovi, ki so bili v Jeru¬ zalemu, so obhajali slavnost opresni- kov sedem dnij z velikim veseljem in hvalili Gospoda vse dni, tudi leviti in duhovniki z godali, ki so bili pri njih službi. In Ezekija je govoril k srcu vseh levitov, ki so imeli dobro razum¬ nost zastran Gospoda, in so jedli sedem dnij slovesnosti in darovali mirovne daritve in hvalili Gospoda Boga svo¬ jih očetov. In vsej množici je bilo všeč, da bi praznovali tudi drugih sedem dnij, kar so tudi storili z velikim veseljem. Zakaj Ezekija, kralj judovski, je bil dal množici tisoč volov in sedem tisoč ovac; poglavarji pa so bili dali ljudstvu tisoč volov in deset tisoč ovac; tako se je posvetila prav velika množica duhov¬ nikov. 1 2 * * s In z radostjo je bila navdana vsa judovska množica, kakor duhovni¬ kov in levitov, tako tudi vsega ljudstva, ki je bilo prišlo z Izraelskega; tudi ptujcev iz dežele izraelske in prebival¬ cev z Judovskega. In je bila velikan¬ ska slovesnost v Jeruzalemu, kakoršne 1 Niso praznovali velike noči kakor čisti, ampak nečisti. Morali bi prav za prav zaradi omadeževanja praznovati jeden mesec pozneje, a praznovali so izjemoma kar tedaj, ker je že itak bil pravi mesec zamujen. Pač pa niso klali sami, ampak leviti so jim klali jagnjeta in dali kri duhovnikom za škrop¬ ljenje. (Primešaj o tem str. 260. Zgodeb.) s S tem so se posvetili, da so opravljali svete daritve. ni bilo v tem mestu od Salomona sem- Vstali so pa duhovniki in leviti in bla¬ goslovili ljudstvo; in bil je uslišan njih glas, in molitev je prišla v sveto pre¬ bivališče nebeško. Po dolgem prestanku je videl Jeruzalem zopet jedenkrat veliko in lepo slovesnost, ki je bila Bogu jako všeč. Zopet je oživela verska gorečnost med Judi in med Izraelci zaradi lepega vzgleda kra¬ ljevega; s tem je kralj Ezekija popravil, kar je bil zagrešil njegov brezbožni oče Ahaz. A tudi črez Ezekija je prišla huda poskušnja- V 14. letu njegove vlade se je zgodilo to-le: Asirski kralj Senaherib udari na Jeruzalem. Ko je bilo to in podobno opravljeno zvesto, prišel je Senaherib, kralj asir¬ ski, stopil na Judovsko, oblegal utrjena mesta in jih hotel vzeti. Ko je to Eze¬ kija videl, da je namreč prišel Sena¬ herib, in da se je vsa vojna moč obr¬ nila zoper Jeruzalem, se je posvetoval s poglavarji in z najveljavnejšimi mož¬ mi, da bi zamašili studence, ki so bi* 1 zunaj mesta; in ko so to vsi sklenila je zbral veliko množico, in so zama¬ šili vse studence in potok, 1 ki teče P° sredi dežele, in so rekli: Da ne pridejo kralji asirski in najdejo obilno vode- In ker je marljivo delal, je tudi poz 1 ' dal ves zid, ki je bil porušen, 2 in J e zgradil na njem stolpe, in zunaj še drug zid; in je popravil Melo v Davidovem mestu, in naredil orožje in ščite vseh vrst; in je postavil poglavarje bojevni¬ kov v vojski, in je sklical vse skupaj na trgu ob mestnih vratih in govoru jim je na srce, rekoč: Pogumno rav¬ najte in osrčite se! Ne bojte se in ne plašite se pred kraljem asirskim in pred vso množico, ki je ž njim; zakaj velik 0 več jih je z nami kakor ž njim. Z njim namreč je roka iz mesa, z nami pa J e Gospod naš Bog, ki nam pomaga in se za nas bojuje. Take besede Ezekij a ’ kralja judovskega, so ohrabrile ljudstvo- 1 Natančno ne vemo, kateri je ta potok. Skoro goto? 0 je potok Kedron. Morda je bil tudi kak sezidan vodotok. ’ Izraelski kralj Joas je bil podrl velik del jeruzaleD 1 skega zidovja. (Prim. Zgodbe, str. 736.) II. Kron. 32, 9 — 19; IV. Kralj. 19, 5-31. Senaherib pred Jeruzalemom. 783 O asirskem kralju Senaheribu smo že govo¬ rili ua str. 745. Vladal je od 1. 705. do 1. 681. pred Kr. Kakor sta njegova prednika Salmanasar in Sargon vzela Samarijo, tako je hotel Senaherib premagati Jeruzalem. Pa judovski kralj je izbral pravo pot: storil je sam, kar je mogel, za obrambo mesta, in zanašal se je trdno na božjo pomoč, res prav po pregovoru: Pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal. Ko se je bilo to zgodilo, je poslal Senaherib svoje služabnike v Jeruzalem (zakaj on sam je z vso vojno oblegal La- his), k Ezekiju in k vsemu ljudstvu, ki je bilo v mestu, rekoč: To govori Se¬ naherib, kralj asirski: Na koga zaupate, da sedite oblegani v Jeruzalemu? Ali vas Ezekija vara, da bi vas usmrtil z lakoto in žejo, ker trdi, da vas bo Go¬ spod vaš Bog rešil iz rok kralja asir¬ skega ? — Ali ne veste, kaj smo storili jaz in moji očetje vsem ljudstvom zem¬ lje? Ali so mogli bogovi narodov in vseh deželd rešiti svojo deželo iz mo¬ jih rok? Kateri je izmed vseh bogov narodov, ki sojih pokončali moji očetje, ki bi mogel rešiti svoje ljudstvo iz moje roke, da bi mogel tudi vaš Bog rešiti vas iz te roke ? — Pa tudi veliko dru¬ gega so govorili njegovi služabniki zo¬ per Gospoda Boga in zoper njegovega služabnika Ezekija. Tudi pisma je pisal polna kletvin zoper Gospoda Boga Iz¬ raelovega. Vrh tega je klical z mogoč¬ nim glasom v judovskem jeziku zoper ljudstvo, ki je sedelo na jeruzalemskem zidovju, da bi jih ustrašil in vzel mesto. In je govoril zoper Boga jeruzalem¬ skega kakor zoper bogove ljudstev na zemlji, ki so dela človeških rok. Tu nam kaže sv. pisatelj neizmerno ošabnost asirskega kralja, ki se je povzdigoval črez pra¬ vega Boga. Ni klical on sam proti vojščakom, ki so bili na obzidju, temveč njegovi klicarji, ki so okrog hodili pod obzidjem in upali, da se bo mesto udalo iz samega strahu. Judovski jezik je bil ne¬ koliko različen od asirskega jezika, zato je dal Senaherib klicati po judovsko ali hebrejsko. Kralj Ezekija seveda ni bil malo v skrbeh, zato je šel v tempel molit, svoja dva najvišja uradnika in velikega duhovnika je pa poslal k preroku Izaiju, da bi povedali o hudi stiski in ga prosili, naj moli k Bogu za pomoč. Prerok Izaija napove rešenje. Prišli so torej služabniki kralja Eze¬ kija k Izaiju. In Izaija jim je rekel: To recite svojemu gospodu: To govori Gospod: Ne boj se njih besed, ki si jih slišal, s katerimi so hlapci asirskega kralja zasramovali mene. Glej, jaz mu bom dal duha (strahu) in bo slišal no¬ vico in se vrnil v svojo deželo, in ga bom dal vreči v njegovi deželi z mečem. Med tem časom je šel Senaherib od mesta Lahisa in oblegal Lobno. Tedaj je prišlo poročilo, da gre etijopski kralj Tarhaka zoper Asirce. Zopet je poslal Senaherib poslance s pismi k Ezekiju, naj se uda. Ezekija pa je šel v tempel molit in prosit pomoči. Prerok Izaija je poslal kralju sporočit: To govori Gospod Bog Izraelov: Slišal sem, kar si me prosil zastran asirskega kralja. To je beseda, katero je govoril Gospod o njem: Zametuje te in zaničuje te devica hči sijonska; za tvojim hrbtom maje z glavo hči jeruzalemska; 1 komu si se posmehoval in koga si preklinjal? Zoper koga si povzdignil svoj glas in si visoko po¬ vzdignil svoje oči? Zoper svetega Iz¬ raelovega. — Ti si divjal zoper mene, in tvoj napuh je prišel v moja ušesa: zato bom dal obroček v tvoje nosnice in brzdo med tvoje ustnice, 2 in te bom peljal nazaj na pot, po kateri si prišel. Tebi pa, Ezekija, bo to znamenje: To leto jej, kar najdeš; drugo leto pa, kar zraste samo ob sebi; 3 v tretjem letu potem sejajte in žanjite; sadite trte in jejte njihov sad. In kar ostane od hiše Judove, bo naredilo korenino spodaj in bo sad rodilo zgoraj. Iz Jeruzalema namreč bodo izšli ostanki, in kar bo * Misel je: Senaherib je prišel, da bi si pridobil Jeru¬ zalem in judovsko deželo, a Jeruzalem ne mara zanj in se mu neče udati. ’ Kakor se vtakne divjim živalim obroček v nosnice in dene brzda v gobec, da se jih ukroti, tako hoče tudi Gospod ukrotiti asirskega kralja. 8 Iz tega vidimo, da je bilo leto po tej vojski sobotno leto, ko se ni smelo nič sejati. Prim. Zgodbe, str. 247. 784 IV. Kralj. 19, 31 — 37. Jeruzalem rešen Asircev. rešeno, (bo izšlo) z gore Sijonske; go¬ rečnost Gospoda vojnih trum bo to storila. 1 Zaradi tega govori Gospod o kralju asirskem to: Ne bo vstopil v to mesto, in ne bo vrgel vanj pušice, in ne bo ga prijel ščit in ne bo ga obdal nasip. Vrnil se bo po poti, po kateri je prišel, in v to mesto ne bo vstopil, Senaheribov poraz. Zgodilo se je torej v oni noči, angel Gospodov je prišel in udaril v asirskem taboru sto osemdeset in pet tisoč mož. In ko je zjutraj vstal, videl je vsa trupla mrličev, in je šel strani, in kralj Sena- herib se je vrnil in ostal v Ninivah. In ko je molil 1 v templu Nesrohovem Angel Gospodov pomori Senaheribovo vojsko pred Jeruzalemom. pravi Gospod. In bom branil to mesto in je rešil zaradi sebe in zaradi Da¬ vida, svojega služabnika. 1 Prerok govori tukaj ne samo o bližnji prihodnjosti, ampak tudi že o Mesijevem času. Kar jih bo ostalo v Jeru¬ zalemu in na Judovskem, bodo imeli mnogoštevilen zarod, utrdili se bodo in se razširili. Iz teh ostankov bo tudi izve- ličanje za svet. — To se je zgodilo po Kristusu in po nje¬ govih apostolih, ki so s Sijona raznesli izveličalni evangelij po vsem svetu. svojega boga, sta ga Adrameleh in Sa- rasar, njegova sinova, umorila z mečem in zbežala v armensko deželo. In nje' gov sin Asarhadon je kraljeval name' sto njega. Zaradi posebnega zaupanja Ezekijevega i 11 velikega napuha Senaheribovega je storil Bog, gospodar življenja in smrti, velik čudež: smrt j e 1 To se ni zgodilo takoj potem, ampak po več letih- IV. Kralj. 20, 1—10.; Iz. 38, 10. 11. Ezekijeva bolezen in Izaijev čudež. 785 pokončala vso asirsko vojsko. Ni pa tukaj pove¬ dano, kakšna smrt je zadela vso vojsko; to je gotovo, da je vojsko pokončal Bog sam po svojem angelu. Nekaj podobnega se je dogodilo tudi v Egiptu tedaj, ko so šli Izraelci v puščavo. Sra¬ motno je pobegnil Senaherib domov, kjer ga je dohitela nasilna smrt. Da je to resnično, kar nam tukaj poroča sv. pismo, pričajo nam tudi neki klinopisni spominiki, s klinasto pisavo popisan valjarček, ki so ga našli 1.1830. v Ninivah. Tu čitamo, kako je šel Sena¬ herib proti zapadnim mestom, da je vzel Ezekiju, kralju judovskemu, ki se mu ni hotel podvreči, 46 mest in napadel tudi Jeruzalem. Kaj da se je dogodilo pred mestom, tega ne pove to poro¬ čilo, pač zato ne, ker ni hotel kralj sporočiti ne¬ srečnega konca svoje vojske. Ezekijeva bolezen. One dni je Ezekija zbolel za smrt, in k njemu je prišel Izaija, Amosov sin, prerok, in mu rekel: To govori Gospod Bog: Naroči 1 svoji hiši, za¬ kaj umrl boš in ne boš živel. On pa je obrnil obraz k steni in prosil Go¬ spoda, rekoč: Prosim, spomni se ven¬ dar, kako sem hodil pred teboj v res¬ nici in s popolnim srcem, in delal to, kar je bilo všeč pred teboj. Ezekija je tedaj jokal jako močno. In predno je Izaija prišel črez sredo preddvora, prišla mu je beseda Gospodova, rekoč: Vrni se in reci Ezekiju, poglavarju mojega ljudstva: To pravi Gospod Bog Davida, tvojega očeta: Slišal sem tvojo molitev in videl tvoje solze; in glej, ozdravil sem te, tretji dan pojdeš v tempel Gospodov. In tvojemu življe¬ nju dodam petnajst let; pa tudi iz rok asirskega kralja bom rešil tebe in to mesto, in bom branil to mesto zaradi sebe in zaradi Davida, svojega služab¬ nika. In Izaija je rekel: Prinesite kepo fig. Ko so jo prinesli in deli na nje¬ govo rano, je bil ozdravljen. 2 Ezekija pa je rekel Izaiju: Kaj bo znamenje, da me Gospod ozdravi in da pojdem 1 Pripravi in uredi vse, kakor treba pred smrtjo. 2 To se ni zgodilo po naravni poti, ampak po posebni dobroti božji ali čudežno. Zgodbe sv. pisma I. tretji dan v tempel Gospodov? Izaija mu je rekel: To bo znamenje, da bo Gospod storil besedo, ki jo je govoril: Ali hočeš, da gre senca za deset črt naprej, ali da gre za ravno toliko stopinj nazaj? In Ezekija je re¬ kel: Lahko je, da gre za deset črt naprej, pa zato nečem, da bi se to zgodilo, ampak da gre za deset stopinj nazaj. Zatorej je prerok Izaija klical Gospoda, in je zavrnil senco po črtah, po katerih je bila že prišla na solnčni uri Ahazovi, nazaj za deset stopinj. To je bil zopet imeniten čudež, v katerem se razodeva neizvedljiva dobrota božja. Ne samo, da je dal Bog kralju zdravje, tudi življenje mu je podaljšal za 15 let. Dotlej tudi ni imel Ezekija nič otrok, zato bi ne bil rad umrl brez potomcev. Čudež je bil v tem, da se je pomaknila senca na solnčni uri za 10 črt nazaj. Tega pa ne vemo, koliko narazen so bile črte; morda so bile na prostoru jedne ure kake štiri ali kakih pet, in tako bi bila senca šla nazaj za dve — tri ure. Sveti očetje mislijo, da se je za toliko pomaknilo nazaj tudi solnce (oziroma zemlja), a ni treba tega trditi, temveč dovolj je, da mislimo samo na svetlobo in njeno senco. Vsakdo vč, kako se vidi v bistri vodi vtaknjena palica zlomljena. Zgodilo se je torej lahko, da se je po volji božji čudežno tako lomila tudi ondotna senca, kakor bi se bila pomikala nazaj. Za božjo vsemogočnost je sicer popolnoma jednako, ali obrne nazaj samo senco, ali tudi vso zemljo; pa čudež je bil namenjen samo za kralja Ezekija, zato smemo reči, da se je zgo¬ dil tudi le pred njim in ne na celem svetu. Tako lahko tudi razlagamo besede sv. pisma samega, 1 ki pravi, da se je solnce povrnilo za deset črt po stopinjah. Ko je kralj Ezekija ozdravel, je zapisal to-le pesem: Ezekijeva pesem. Rekel sem: Sredi svojega življenja pojdem k vratom smrti. Pogrešal bom ostanka svojih dnij. 2 Rekel sem: Ne bom videl Gospoda Boga v deželi ži- 1 Iz. 38, 8. ’ Misel je: Sredi življenja, v oni dobi, ki se navadno šteje za sredo življenja, moram umreti, in tako bom pogrešal ostanka ali ostalega dela svojega življenja. 50 786 Iz. 38, 11—20; IV. Kralj. 20, 12—18. Ezekijeva pesem. Izkušnjava. večih. 1 Ne bom gledal več človeka, temveč prebivalca miru. 2 Moj zarod mi je odvzet in zvit raz mene kakor šotor pastirjev; 3 moje življenje je od¬ rezano kakor odreže tkalec; ko sem še le začel (živeti), me je odrezal; od jutra do večera 4 me boš končal. Čakal sem do jutra, 5 pa kakor lev je zdrobil vse moje kosti: od jutra do večera me boš končal. Kakor mladič lastavke tako sem čivkal, grulil kakor golob: moje oči so oslabele, ker sem se oziral na¬ vzgor. 6 Gospod, 7 silo trpim, bodi mi na strani! Kaj poreče ali kaj bo zame odgovoril, ko je sam storil? 8 Preudarim pred teboj vsa svoja dela v bridkosti svoje duše. Gospod, ako se tako živi in ako je v takem (načinu) življenje mojega duha, tepi me in poživi me! 9 Glej, v miru me je zadela moja naj¬ hujša bridkost; 10 ti pa si rešil mojo dušo, da se ni pogubila; vrgel si za seboj vse moje grehe. 11 Ker pekel ti ne bo pel hvale, in smrt te ne bo sla¬ 1 T. j : Ne bom več v templu Gospodovem, ne bom več molil pred njegovim obličjem. 2 Ne bom več med živimi ljudmi, temveč kmalu bom med onimi, ki „v miru počivajo 1 *. 8 Ob onem času, ko je Ezekija pel to pesem, ni imel še nobenega sina. Sin Manase mu je bil rojen še le tri leta pozneje. Primera s šotorom pomenja, da mu je bilo popol¬ noma izginilo upanje na zarod. Pastirji postavljajo naglo svoje šotore, pa jih tudi naglo odvzamejo; streho iz kož skupaj zvijejo in gredo s čredo naprej. — Tudi naslednja primera s tkalcem pomenja ravno isto. Sredi najlepših let mu je pretrgano življenje. 4 Od jutra do večera pomenja: naglo, hitro. 5 Čakal sem ozdravljenja, pomoči, polajšanja. 8 Jako je vzdihoval v bolezni in prosil. ’ Gospod itd. je klical v bolezni. 8 Ni upati, da bi mi Bog odvzel bolezen, saj jo je on poslal. 9 Preudarim ... S temi besedami naznanja, da hoče delati pokoro za storjene grehe. Gospod, ako se tako živi: Gospod, ako se s spokornostjo izprosi in ohrani življenje, tedaj me le tepi, kolikor hočeš, vendar pusti mi življenje! Drugi razlagalci razlagajo nekoliko drugače in bero tako-le: Gospod, ali se tako živi? Ali je na takem življenje mo¬ jega duha? Tedaj me tepi in poživi! 10 Ko sem bil najbolj pri moči, pa me je zadela huda bolezen. 11 Bog je popolnoma odpustil moje grehe. To nam do¬ kazuje, da Bog spokorjenemu grešniku čisto izbriše grehe, ker jih vrže za seboj, da jih več ne vidi in nanje ne misli. vila; in ne bodo pričakovali, kateri gredč v globino, tvoje zvestobe. 1 Go¬ spod, reši me, in bomo peli svoje psalme vse dni svojega življenja v hiši Gospodovi. 2 Ta lepa pesem poveličuje Boga, ob jedneiu mu izreka zalivalo, prosi odpuščanja grehov m prosi novih dobrot. Prav zaupno je Ezekija pred Bogom razkril svoje srce, zato je pesem tako prisrčna. Sv. cerkev jo rabi v svojih dnevnih molitvah in sicer v hvalnicah tretjega dne v tednu in v hvalnicah za mrtve. Tako je kralj Ezekija modro vladal in °d Boga dobil prav posebne milosti. Pripustil je P a Bog, da je prišla črezenj izkušnjava. Izkušnjava in smrt. V onem času je poslal Merodah Baladan, sin Baladanov, kralj babilon' ski, pisma in darila k Ezekiju, ker j e bil zvedel, da je bil Ezekija bolan- Ezekija pa se je jako razveselil njih prihoda, in jim je pokazal hišo dišav, in zlato in srebro, in različne dišave, tudi mazila, in hišo svojih posod, in vse, kar je mogel imeti v svojih za- kladih. Ničesar ni bilo, da bi jim ne bil pokazal Ezekija v svoji hiši in v vsej svoji oblasti. Prišel je pa h kralju Ezekiju prej 0 k Izaija in mu rekel: Kaj so rekli ti možje- Odkod so prišli k tebi? Ezekija mu J® rekel: Iz daljnje dežele so prišli k menb iz Babilona. On je pa odvrnil: Kaj s ° videli v tvoji hiši? Ezekija reče: Vse so videli, kar je v moji hiši; ničesar ni v mojih zakladih, da bi jim ne b 1 pokazal. Tedaj je Izaija rekel Ezekiju- Čuj besedo Gospodovo: Glej, pridejo dnevi, in vse, kar je v tvoji hiši in kar so nabrali tvoji očetje do tega dne, bodo odnesli v Babilon; nič ne ostalo, govori Gospod. Pa tudi izmeU sinov, ki bodo izšli iz tebe, katere b°® rodil, bodo vzeli, in (sinovi) bodo strežnik 1 1 Misel je: 0 Gospod, reši me! Ako umrjem, ti 11 bom več mogel peti hvale. Oni, ki umrjejo, ne morejo p r čakovati, da jim boš dal časnih dobrot, katere si obljubil- 2 Ako pa mi daš življenje, tedaj ti bom pel slavo 1 te bom neprestano poveličeval v templu. IV. Kralj. 20, 18—21. Ezekijeva kazen in smrt. 787 v palači babilonskega kralja. Ezekijaje rekel Izaiju: Dobra je beseda Gospo¬ dova, katero si govoril: bodi mir in zvestoba 1 v mojih dnevih. Sreča in izkušnjava je zapeljala pobožnega kralja v napuli, kakor nekdaj kralja Davida. (Zgodbe, str. 460.) Kazen ni zadela naravnost njega, pač pa ga je moralo hudo boleti, kar mu kralju, četudi se je večkrat uprl in si hotel pri¬ boriti samostojnost. — Kar je prerok Izaija napo¬ vedal, to se je natančno dopolnilo sto let pozneje. Kralj Ezekija je bil srčen bojevnik, imeniten kralj, skrben za blaginjo svojih podložnikov. Na¬ pravil je v Jeruzalemu ribnik, ki se še dandanes po njem imenuje, 1 in pa vodotok od studenca Gibona, ki je bil zunaj mestnega zida, do vod- Ezekijev ribnik. je napovedal prerok o nesreči njegovih potomcev. Seveda je Ezekija ravnal ne samo napuhnjeno, ampak tudi neprevidno. Babiloncem je z raz¬ kazovanjem vzbudil željo po velikih zakladih in s tem jih privabil, da so pozneje tem rajši prišli z vojsko nad Jeruzalem. Merodah Baladan je bil tedaj babilonski kralj ali bolje podkralj ali kra- I Ijev namestnik, ker je bil še podložen asirskemu 1 Naj Gospod meni dodeli, da bom mirno vladal, in naj zvesto dopolni svoje obljube. njaka Siloa, ki je bil v mestnem obzidju; tedaj so tudi napravili razne vodnjake, da se je v njih zbirala voda za potrebo. In zaspal je Ezekija s svojimi očeti, in Manase, njegov sin je vladal na¬ mesto njega. Po svoji bolezni je vladal Ezekija mirno še 15 let. Ako primerjamo njegovo vladanje z vlado 1 Ta ribnik ni daleč od cerkve božjega groba, je 73 m dolg in 44 vi širok. Sporočilo ga prideva Ezekiju. 50* 788 Iz. 1, 1. 2. Življenje in delovanje Izaijevo. njegovega očeta Ahaza, moramo jo imenovati srečno. On sam je podoba pravičnega človeka, ki se Boga drži, četudi stori kak mali greh. Čudež na solnčni uri imenuje cerkev predpodobo čudovitega spočetja Device Marije, ko je proti naravi postala mati večne Besede. III. Prerok Izaija. (Iz. 1, 1-G6, 24.) Izaijevo življenje in prerokovanje. V dobi poslednjih štirih judovskih kraljev, o katerih smo sedaj govorili, Ozija, Joatama, Ahaza in Ezekija, je deloval v Jeruzalemu pre- imenitni prerok Izaija, prvi izmed večjih pre¬ rokov, ki ga imenujejo zaradi mesijanskih pre¬ rokb evangelista starega zakona. 1 * * Daši je jako imeniten in je tudi dolgo deloval, vendar vemo le malo iz njegovega življenja. Mislijo, da je bil kraljevskega rodu. Njegov oče je bil Amos; žena njegova je bila prerokinja, s katero je imel dva sina. Izaijeva veljava je bila velika pred ljudstvom in pred kralji. Kdaj je umrl, ne vemo. Prav verjetno je, kar pravi že judovsko sporočilo, da je prerokoval še ob času kralja Manaseta. Ta brezbožni kralj pa ga je dal z leseno žago prerezati na dvoje, in tako je prerok prestal mučeniško smrt star okoli 80 let. Prerokbe Izaijeve so razdeljene v 66 poglavij in so različne, kar kažejo že razni napisi. Niso pa razvrščene samo po časnem redu, ampak tudi po medsebojni podobnosti ali po vsebini. Vsa po¬ glavja lahko delimo v dva dela. Prvi del ob¬ sega prvih 35 poglavij, v katerih so preroški govori ali pridige; drugi del obsega poglavja od 40. naprej, in v teh je nekaka razprava ali poučevanje. Vmes med obema deloma je mali zgodovinski oddelek v štirih poglavjih (36.— 39.), ki nam pripovedujejo nam že znane zgodbe kralja Ezekija. Prvi del ima take prerokbe, katere je prerok govoril, kakor so mu bile razodete, potem pa tudi zapisal. Ker je prerok govoril ljudstvu, se je oziral na te in one stvari, ki so nam manj znane in jih je zato težavno umeti; ker je pa pozneje zapisal svoje govore, zato je zapisal tudi, kdaj in v kakih okoliščinah je govoril one prerokbe. Ti govori so jako krepki in živi, kakoršne se spodobi da so svarilne pridige. Zlasti imenitni 1 Tako že sv. Hijeronim. so govori v prvih 12 poglavjih. Nato sledi 12 pretilnih govorov zoper ptuje narode (pogl. 13.— 23.); potem se vrstč prerokbe o kazni judovskega ljudstva, pa tudi o milosti in o sreči, katera mu bo vzcvetela v Mesijevi dobi. Drugi del je lepo razdeljen v tri oddelke, ki so precej jednako veliki in se jednako konču¬ jejo. V 1. oddelku (pogl. 40.— 48.) govori prerok o rešitvi iz bodoče babilonske sužnjosti; ta rešitev je predpodoba odrešenja. V 2. oddelku (pogl. 42. —57.) govori prerok o odrešenju in nam stavi pred oči hlapca Gospodovega — Mesija, ki bo trpel za izveličanje človeškega rodu. Tretji oddelek (pogl. 58.—66.) nam kaže dokončano izveličanje v božjem kraljestvu, v sveti cerkvi. Vsakateri izmed teh oddelkov se da zopet razložiti v tri nižje dele. Kar je evangelij sv. Janeza med drugimi evangeliji, to je prerokovanje Izaijevo med dru¬ gimi prerokbami. Nobeden izmed prerokov se ni povzdignil tako visoko kakor Izaija; nobeden m tako živo, tako natančno, tako krepko opeval m opisoval prihodnjega Mesija. Nobeden ni tako lep° govoril o Bogu in njegovih popolnostih, tako živo kazal bedo grešnikovo, tako milo vabil k pokori, tako nebeško opeval sreče odrešenega sveta kakor Izaija. Ako imenujemo Elija največjega izmed prerokov zaradi njegovih mogočnih čudežev, moramo imenovati Izaija prvega med onimi preroki, ki so pisali, zaradi njegove čudovite knjige. Ko se oziramo na to, tudi lahko umevamo, da je Izaijeva navdihnjena knjiga težka knjig 8 - Naš slabotni duh ne more dohajati mogočnega vzleta prerokovega. V tukajšnjem razkladanju nismo podali vsega prerokovega spisa, temveč le imenitnejše kose; povedali pa bomo poglavje za poglavjem, kaj j e vsebina ali nauk vsakaterega dela. Prvi razdelek. Svarjenje Izraelcev. Poglavje 1. Videnje Izaija, sinu Amosovega, katero je videl črez 1 Juda in Jeruzalemu v dnevih Ozija, Joatama, Ahaza i n Ezekija, kraljev judovskih. Čujte nebesa, in z ušesi poslušaj 1 Videnje pomenja to, kar je prerok videl, kar m u J 0 bilo razodeto, kako bo namreč Gospod poslal svojo kazen črez judovsko deželo in črez Jeruzalem. Iz. 1, 2—20. Svarjenje in pretenje zaradi grehov. 789 zemlja, kar je Gospod govoril. Sinove sem si zredil in povzdignil, oni pa so me zaničevali. Vol pozna svojega last¬ nika, in osel jasli svojega gospodarja: Izrael pa me ne pozna, in moje ljudstvo me ne ume. S temi slovesnimi in pretresljivimi besedami začenja prerok svoj govor. S temi tudi naznanja glavni namen svojih besedij: da bi Izraelci spo¬ znali Boga, spoznali njegove namene, spoznali tudi sami sebe, da so namreč last božja. A ži¬ vina osramočuje človeka, ker pozna svojega go¬ spodarja, Izraelci pa so pozabili svojega Boga in Gospoda. Zato pa jim hudo zapreti: Gorje grešnemu rodu, ljudstvu ob¬ teženemu s krivicami, malopridnemu zarodu, hudobnim sinovom: zapustili so Gospoda, preklinjali svetega Izra¬ elovega, odtujili so se in stopili nazaj. Kam naj vas še udarim, ker še po¬ čenjate hudobijo? Vsa glava je bolna, in celo srce je potrto. Od stopala pa do temena ni nič zdravega na njem, temveč so rane, in proge, in otekle bule; niso obezane, niso oskrbljene z zdravilom, niso pomazane z oljem. 1 Vaša dežela je zapuščena, vaša mesta so požgana z ognjem, vašo po¬ krajino objedajo vpričo vas ptujci, in razdejana bo kakor ob razdejanju so¬ vražnikovem. In hči sijonska je za¬ puščena kakor senčnica v vinogradu, in kakor koča 2 v zelenjadnem vrtu, in kakor mesto, ki je razdejano. Ako bi Gospod vojnih trum nam ne bil zapustil semena, 3 bili bi kakor Sodoma, in po¬ dobni kakor Gomora. Poslušajte be¬ sedo Gospodovo, poglavarji sodomski, poslušajte z ušesi postavo Boga našega, ljudstvo gomorsko! Čemu mi je mno¬ žina vaših klavnih daritev, pravi Go- 1 Prerok živo opisuje, kako veliki siromaki so Judje v duševnem oziru, ker nakladajo greh na greh. Od poglavarja do nižjega ljudstva, od učenikov pa do nevednežev so bili med Izraelci vsi v brezbožnosti in v grehu. (Hijeronim.) Zato primerjajo očetje izraelsko ljudstvo Jobu, ki je bil poln ran. 2 Senčnica v vinogradu in koča na vrtu je namenjena samo za to, da se rabi ob vročini; pozneje jo popuste. 8 Gospod ni namenil popolnoma pokončati Judov, ampak je hotel pustiti ostanek takorekoč za seme, iz katerega bi vzrastel boljši rod. Tako se je tudi v resnici zgodilo. spod? Dovolj mi je. Za žgavne da¬ ritve ovnov, in za tolščo debelih pi¬ tancev, in za kri telet in jagnjet in kozlov ne maram. 1 Kadar pridete pred moje obličje, kdo zahteva to od vaših rok, da hodite po mojem preddvoru? 2 Ne darujte več prazne daritve: kadilo se mi studi. Mlaja in sobote in drugih slovesnostij ne morem trpeti; vaši shodi so hudobni; vaš začetek meseca in vaše slovesnosti sovraži moja duša, zoprne so mi, težko jih prenašam. In kadar iztegnete svoje roke, obrnem od vas svoje oči: in kadar molite in molite, ne uslišim: zakaj vaše roke so polne krvi. Umijte se, bodite čisti, spravite mi izpred očij svoje slabe misli; ne¬ hajte slabo delati. Učite se dobro delati: trudite se za pravico, pomagajte stiska¬ nemu, pravično sodite za siroto, branite vdovo! In pridite in tožite me, 3 govori Gospod: Ako bi bili vaši grehi ka¬ kor škrlat, bodo beli kakor sneg; in ako bi bili rdeči kakor bager, bodo beli kakor volna. Ako bodete hoteli in me poslušali, bodete jedli do¬ brote deželne. Ako ne bodete hoteli in me bodete dražili k jezi, vas bo meč požrl, ker usta Gospodova so govorila. Ostro opominja Bog po svojem preroku iz¬ raelsko ljudstvo in mu očita krivice. Zato Bog ne mara za njih daritve, ne za njih praznike, ne za njih molitve, dokler se ne izpreobrnejo in očistijo grehov. Očistiti pa se morajo najprej v mislih in v srcu, potem se morajo poprijeti dobrih del. In ako to stord, potem jim je Gospod pri¬ pravljen odpustiti vse krivice, naj bodo še tolike, odpustiti popolnoma in jim podati obilno srečo že tukaj na zemlji. Ako pa ne marajo slušati njegovega opominjanja k pokori, hoče jih udariti s hudimi kaznimi. In da bi še krepkeje ganil poslušalce, spo- 1 Tu Bog ne zametuje vsake daritve, ampak slabe daritve, katere so darovali brez srca in brez duha. 2 Ne zahtevam od vas, da bi pogostoma in obilno da¬ rovali, temveč da darujete v duhu in v resnici. 8 Točite me . . . Primera je iz sodbe. Bog kliče Izraelce, da naj kakor pred sodbo natančno preiščejo, ali ravna pra¬ vično ali ne. Pa četudi so Izraelci polni grehov in krivic, je vendar Bog pripravljen odpustiti jim vse, ako se odkrito¬ srčno poboljšajo. 790 Iz. 1, 21—27; 2, 1 -5. Rešenje Izraelovo. Postava s Sijona. minja se prerok nekdanje pravičnosti, ki je živela v jeruzalemskem mestu, n. pr. ob času Davidovem in Salomonovem: Kako je prešeštvalo 1 mesto, (nekdaj) zvesto, polno pravice! Pravičnost je v njem prebivala, sedaj pa (prebivajo v njem) morilci. Tvoje srebro se je izpre- menilo v žlindro, tvoje vino se je zme¬ šalo z vodo. Tvoji poglavarji so ne¬ verni in pomočniki tatov: vsi ljubijo darila in gredo za plačilom (se dado podkupiti). Za siroto ne sodijo (pravično), in pravda vdovina ne pride pred nje. Zaradi tega govori Gospod, Bog vojnih trum, močni Izraelov: Gorje, potolažil se bom ob svojih sovražnikih in se maščeval nad svojimi neprijatelji. 2 In obrnil bom svojo roko k tebi in bom do čistega izžgal tvojo žlindro in bom odpravil ves tvoj kositer. 3 * * In bom zopet postavil tvoje sodnike, kakor so bili preje, in tvoje svetovalce, kakor so bili davno: potem se boš imenovalo mesto pravice, mesto zvesto. Sij on bo od¬ rešen s pravico, in v pravič¬ nosti ga bodo nazaj pripeljali. S temi besedami kaže prerok še jedenkrat jeruzalemskim prebivalcem njih velike hudobije, a napoveduje tudi odrešenje. Kar je hudobnih trdovratnežev, te bo Gospod s kaznijo pokončal, druge pa pripeljal k pravičnosti, in Jeruzalem bo zopet pravično mesto. Tako je v prvem poglavju — dejali bi — primeren uvod za vse prerokbe Izaijeve. Zakaj vse prerokbe se ozirajo na grešno ljudstvo in na grešnega človeka, katerega hoče Bog odrešiti in pripeljati do pravičnosti. Tako se bo tudi tukaj razodevala neskončna ljubezen božja kot usmiljenje, ki neče smrti grešnikove, tem¬ več da se spokori in živi. V Mesijeve čase se je obrnil in zagledal pre¬ rok takoj v 2. poglavju, pretil kazni v 3. poglavju in obetal Odrešenika v 4. poglavju. 1 Nepokornost proti Bogu, posebno malikovanje se imenuje v sv. pismu večkrat prešeštvanje. 2 Potolažil se bom, maščeval se bom — to govori Bog po človeško. Človek si z maščevanjem potolaži in ohladi svojo jezo. 8 Žlindra in kositer sta podoba grehov, dušnih ma¬ dežev. Doba Mesijeve postave. Poglavje 2. — 4. Beseda, katero je videl Izaija, sin Amosov, črez Juda in Jeruzalem. In v poslednjih časih bo utrjen hrib hiše Gospodove na vrhuncu gora in se bo vzdigoval črez griče, in se bodo zgrinjali k njemu vsi narodi. In šla bodo mnoga ljudstva in govorila: Pri' dite in pojdimo h gori Gospodovi in k hiši Boga Jakopovega, in nas bo učil svoja pota, in bomo hodili po njegovih stezah, 1 ker s Sijona pride postava, in beseda Gospodova od Jeruzalema. Tedaj bo sodil 2 narode in bo svaril mnoga ljudstva: in bodo prekovali svoje meče v lemeže, 3 in svoje sulice v srpe: ne bo narod vzdignil meča zoper narod, in se ne bodo več urili za vojsko. Hiša Jakopova, pridite, in hodimo v svetlobi Gospodovi! Tu smo čuli prelepo mesijansko preroko¬ vanje. Prerok se ozira v poslednje, t. j. Mesijeve čase. Gora Gospodove hiše, t. j. Sijon, se vzdiguje nad vsemi gorami ali hribi. Vsi narodi vrb k tej gori skupaj, da bi slišali in sprejeli božjo postavo. Prava in jedino izveličalna vera prihaja samo od Sijona, to je od sv. cerkve, v kateri prebiva in vlada in uči Izveličar. Prelepi pa bodo sadovi tistega nauka, ki ga bo učil Mesija: mir bo za- vladal na zemlji, zakaj vsi narodi bodo sprejeli nebeške nauke. Seveda ni to umeti samo o prvih Mesijevih časih, v katerih še ni vladal popolni mir na zemlji, temveč o poslednjih, ko bo vladal na zemlji jeden pastir v jednem hlevu. Kako prisrčno vabi prerok Izraelce, da naj se oprimejo prave vere Mesijeve! Ko se ozira na svoje čase, ne vidi nič veselega. Dežela jU' dovska je polna poganstva, pa tudi prevzetnosti; zato jo bo Bog ponižal — tako nadalje prerokuj 6 prerok — ponižal vse ošabneže in potrl vse m a ' 1 Pota, steze pomenjajo nauk, po katerem je treha živet’- 2 Bog bo delal vse to. Soditi in svariti ni umevati " kazni, temveč pravi nauk bo kazal ljudem, kako slabo ”’ grešno žive. 3 Vera Mesijeva, ki bo prišla s Sijona, bo učila narode miru. Tedaj bodo popustili vojske in vojne priprave, i” bodo pečali z mirnim delom. Zares, prava vera krščanska J e vera miru in ljubezni. Zastonj pa je pričakovati, da se b° mir med narodi ustanovil drugače kakor s tem, da se narodi in njih poglavarji povrnejo k naukom krščanske vere. Iz. 5, 1—7; 6, 1-5. Trdovratnost Izraelcev. Izaija poklican za preroka. 791 like. Vsi se ga bodo bali in skrivali pred njim. Pa bo Bog tudi udaril Jude in jim vzel vso moč, vse prvake, vse vojščake, sodnike in preroke; namesto njih jim bo dal dečke in slabotneže za vladarje, in še ti se bodo branili vladarstva. To bo huda kazen zanje zaradi njih grehov; ves lišp in vso moč jim bo pobral; možje bodo po¬ biti, da ne bodo dobile ženske mož za možitev. V onem žalostnem času pa pride slava — Mesija, Gospodova mladika, veliko veselje tistim, ki se bodo hoteli rešiti izmed občnega pogubljenja. Ti se bodo posvetili in dosegli večno izveličanje. Neizrekljivo lepo in ganljivo nam kaže na¬ dalje prerok božje dobrote, izkazane Izraelcem. Izraelova trdovratnost. Poglavje 5. Pel bom ljubljencu pesem svojega dragega o njegovem vinogradu. 1 Moj dragi je imel vinograd na tolstem griču. In ga je ogradil, in iž njega pobral kamenje, in ga zasadil z izbranimi trtami in na sredi njegovi sezidal stolp in v njem napravil stiskalnico; in je čakal, da bi rodil grozdje, in je rodil viniko. 2 Sedaj pa, prebivalci jeruzalemski in Judje, sodite med menoj in mojim vi¬ nogradom ! Kaj bi bil moral še več storiti svojemu vinogradu, in nisem storil? Čakal sem, da bi rodil grozdje, zakaj pa je rodil viniko? In sedaj vam pokažem, kaj bom storil svojemu vino¬ gradu : odvzel bom njegov plot, da ga bodo oplenili; podrl njegov zid, da ga bodo pohodili. Naredil ga bom za pu¬ ščavo : ne bodo ga obrezovali, ne oko¬ pavali; rastla bodeta osat in trn, in oblakom bom ukazal, da ne bodo nanj deževali. Zakaj vinograd Gospoda voj¬ nih trum je hiša Izraelova, in možje Judovi so njegovi prijetni nasadi: in sem pričakoval, da bodo delali prav, 1 Misel je: Prerok hoče peti svojemu ljubljencu — Bogu — pesem svojega dragega — Mesija, Sinu božjega — o vinogradu, ki je izraelsko ljudstvo. Hijeronim piše in raz¬ klada: „Peti hočem Bogu vsemogočnemu Očetu pesem Kri¬ stusovo, kateri je moj sorodnik, ker je iz izraelskega ljudstva rojen.“ Po vulgati bi bilo: pesem svojega strica. 2 Tako imenujemo divjo trto, ki rodi neužiten, nikdar zrel sad. in glej, delajo krivo; da bodo delali pravično, in glej, bilo je tužno vpitje. 1 V tej podobi, katero so Judje lahko razumeli, jim je kazal Izaija, kaj jim je storil Bog, in kako ravnajo oni proti njemu. Bog je storil svojemu ljudstvu vse, da bi jih pridobil za pravičnost, pa ljudstvo vendar ni prav živelo in ravnalo. Zato je zaslužilo kazen, da je Bog zavrže in pogubi. Zares se je to zgodilo večkrat z izraelskim ljud¬ stvom: kolikokrat ga je Bog obsipal z dobrotami, pa ljudstvo jih ni rabilo v svoj prid! Zato mu je Bog naložil hude kazni. Najbolj se je to pokazalo pri Mesiju samem, kateri je skoro ravno isto pri¬ liko povedal farizejem in ljudstvu. 2 Izaija nadalje ostro svari Jude zaradi njih krivice: zaradi pohlepnosti, pijančevanja in raz¬ veseljevanja, zaradi nemarnosti v službi božji, zaradi ničemurnosti, nespameti, podkupljivosti. Zato jih čaka huda kazen, ker sovražnik bo prišel urno in strahovito in pahnil pregrešno ljudstvo v temno nesrečo. Izaija poklican za preroka. Poglavje 6. V letu, v katerem je umrl kralj Ozija, sem videl Gospoda, sedečega na visokem in vzvišenem prestolu: in to, kar je bilo pod njim, 3 je napolnjevalo tempel. Serafi so stali na tem; šest perutij je imel jeden, in šest perutij drugi: z dvema so si pokrivali obraze, in z dvema so si pokrivali noge, in z dvema so letali. 4 In so klicali drug drugemu in govorili: Svet, svet, svet, Gospod Bog vojnih trum; polna je vsa zemlja njegove slave. In potresli so se podboji vrat od glasu vpijočih, in hiša se je napol¬ nila z dimom. In sem rekel: Gorje meni, da sem obmolknil, 5 ker sem mož omadeževanih ustnic in bivam v sredi ljudstva, ki ima omadeževane ustnice, 1 Tužno vpitje je zato, ker ubožce, vdove in sirote stiskajo in zatirajo krivičneži. 2 Mat. 21, 33-46.; Luk. 20, 9-18. 3 To, kar se je vlačilo po tleh od dolge obleke. 4 Letali ali frčali. 6 Prerok je obmolknil vpričo Boga. Nekateri razlagajo te besede: Gorje meni itd., da je prerok obmolknil, ker ni mogel peti z angeli. Lože pa umevamo hebrejsko besedo, ki pravi: Gorje meni, ker sem uničen. 792 Iz. 6, 5 — 12; 7, 3. 4. Izaija poklican. in kralja, Gospoda vojnih trum sem videl s svojimi očmi. Veličastno prikazen je videl naš prerok v templu. Bog je sedel na visokem prestolu kakor mogočen kralj, njegovo dolgo oblačilo se je daleč raztezalo ali vleklo po templu. Njegovo sprem¬ stvo je bilo iz samih serafov, ki so Bogu v slavo neprenehoma klicali: Svet, svet, svet! Serafi so deloma stali, pa se tudi gibali s perutmi; s tem se izraža njihova služba, ker so pred Bogom za to, da izpolnjujejo njegova povelja. Izaija pa je bil prestrašen ob tej prikazni in je mislil, da mora umreti, tem bolj, ker ni bil tako čist, da bi bil vreden biti pred božjim obličjem. A očistil ga je seraf. Pa priletel je k meni jeden izmed serafov, in v njegovi roki je bil goreč ogel, 1 katerega je vzel s kleščami z oltarja. In se je dotaknil mojih ust in rekel: Glej, ta se je dotaknil tvojih ustnic, in odvzeta je tvoja krivica, in tvoj greh je očiščen. In sem slišal glas Gospoda, ki je rekel: Koga naj pošljem, in kdo nam 2 pojde? In sem rekel: Glej, tukaj sem, pošlji mene! In on je rekel: Pojdi in reci temu ljud¬ stvu: Poslušajte in poslušajte, pa ne umejte! In glejte, le glejte, pa ne spoznajte! Zaslepi srce tega ljudstva, in zamaši njegova ušesa, in zapri nje¬ gove oči, da ne bo videlo s svojimi očmi, in ne slišalo s svojimi ušesi, in ne umelo s svojim srcem, in se ne bo izpreobrnilo, da bi je ozdravil. 3 In sem rekel: Kako dolgo, o Gospod? 4 In je rekel: Dokler ne bodo mesta razdejana in brez prebivalcev, in ne bodo hiše brez ljudij, in ne bo dežela zapuščena puščava. In Gospod bo daleč odpeljal ljudi, in velika bo zapuščenost sredi dežele. Z ognjem, ki je znamenje popolnega očišče¬ nja, je pripravil seraf preroka, daje bil sposoben 1 Goreč ali živ ogel. Na oltarju je gorelo, zato je ž njega vzel živ ogel. Drugi prestavljajo: Razbeljen kamenček. 2 Nam: Sv. Hijeronim umeva to o sv. Trojici, ker se nam ozira na več oseb. 3 Kar je tukaj rečeno v velevniku: ne umejte, ne spo¬ znajte, zaslepi... to pomenja, da se bo tako godilo, torej je to živa preroška beseda. 4 Kako dolgo bo to trajalo? za svojo službo. Po tem zunanjem znamenju so mu bili grehi odpuščeni, in prerok je bil posve¬ čen za svojo službo. In ko je slišal, da Bog po- prašuje, koga bi poslal, ponudil se je sam. P a Bog mu je naprej povedal, da Izraelci ne bodo sprejeli njegovega nauka in svarjenja, ne bodo si ga vzeli k srcu, ne bodo hoteli umeti besede božje, in se bodo pogubili v zaslepljenosti in trdovratnosti. Zakaj zaslepljeni in trdovratni bodo ostali, dokler jih Bog ne bo skoro do cela po¬ končal, opustošil po sovražniku mesta in dežele. Pa to se ni godilo samo v starem času, ob času Izaija in Jeremija, temveč tudi ob Gospo¬ dovem času. Izveličar sam se je skliceval na preroka, ki je govoril: 1 Nad njimi se dopolnjuj 6 prerokovanje Izaija preroka, kateri pravi: Zasest bodete poslušali, pa ne bodete umeli, in gledajoči bodete gledali, pa ne bodete videli. Zakaj srce tega ljudstva je otrpnelo, in s svojimi ušesi težko slišijo, in s svojimi očmi mize, da bi kje z očmi ne videli, in z ušesi ne slišali, in s srcem ne umeli> in da bi se ne izpreobrnili, in da jih ne ozdravvm- In sv. Pavel 2 je tudi imel v mislih to preroko¬ vanje, ki seje dopolnilo najprej v tem, daje Jeru¬ zalem in judovsko deželo zadela napovedana kazen, razdejanje in sužnjost. Prerokovanje o Emanuelu. Poglavje 7. Znano nam je iz prejšnjih zgodeb (str. 779), da sta nad Ahaza prišla dva sovražnika: Rasin, kralj sirski, in Fakee, kralj izraelski. Ahaz ni iskal pomoči pri Bogu, ampak se je obrnil do asirskega kralja. To pa Bogu nikakor ni bilo všeč. In Gospod je rekel Izaiju: Pojdi Ahazu naproti ti in ki je ostal, Jašub, tvoj sin, 3 na konec vodotoka, gorenjega ribnika na poti valjavčeve njive. 4 I 1 ] reci mu: Pazi in bodi miren: ne boj se, in tvoje srce naj se ne plaši pred tema dvema koncema kadečih se ogor- 1 Mat. 3, 14. 2 Rim. 11, 8. 8 Po hebr. se imenuje sin Šear Jašub, kar pomenja: ostanek se izpreobrne. To je bilo pomenljivo ime za P re ' rokov ega sina. 4 Ker je naslednji dogodek zelo imeniten, zato je p°' vedal prerok tudi kraj, kjer se je dogodil. To je bilo zunaj mesta, ob potoku Gihonu, kjer je bil napeljan v mesto. Tam blizu je bila njiva valjavcev ali suknarjev, ki so tamkaj izpirali sukno. Iz. 7, 4—16. Prerokba o Emanuelu. 793 kov, 1 pred hudo jezo Rasina, kralja sirskega, in Romeljevega sina, zato ker sta napravila naklep zoper tebe Sirija in Efrajim, in sin Romeljev. In Gospod je še dalje govoril Ahazu, rekoč: Prosi si znamenje od Gospoda Boga svojega v globočini spodaj, ali v višini zgoraj. Glej, devica bo spočela in bo sina rodila, in njegovo ime se bo imenovalo Emanuel. Jedel bo surovo maslo in med, dokler ne bo znal zavreči hudega in izbrati dobro? Zakaj predno bo znal deček zavreči hudo in izvoliti dobro, bo zapuščena zemlja, Videnje preroka Izaija. In Ahaz je rekel: Ne bom prosil in ne bom izkušal Gospoda. In je rekel (Izaija): Cuj toraj, hiša Davidova: ali vam je premalo, da ste nadležni ljudem, 2 da ste nadležni še Bogu mojemu? Zato vam bo dal Gospod sam znamenje: 1 S tem naznanja prerok, da njiju moč ni velika, kakor tudi bakla več ne sveti, kadar samo tli in se kadi. 2 Nadležen pomenja, da se Ahaz ne da pripraviti k pravemu sklepu, da ne sluša ne ljudij in ne Boga. katera se ti studi zaradi svojih dveh kraljev. Tu smo čuli preimenitno Izaijevo preroko¬ vanje o Emanuelu, ki je pravi Mesija. Prerok nam kaže, kdo bo Mesija, in kakšno bo njegovo rojstvo. Zaradi tega je treba, da si natančneje ogledamo besede prerokove in pa njegov namen. 1 S tem je naznanjena detinska doba, v kateri človek ne loči dobrega in hudega. 794 Razlaga prerokbe o Emanuelu. Prerok je v imenu božjem ponudil kralju znamenje ali čudež, iz katerega bi se mogla spo¬ znati resničnost in zvestoba božja. Čudež bi si bil lahko izbral kralj sam. A kralj tega ni maral in je povedal malovreden izgovor. Zato hoče pa Bog sam dati znamenje. Iz tega vidimo, da govori prerok v svojem prerokovanju o čudežu in sicer o velikem čudežu. In kakšen bo ta čudež ? Ta, da bo prava devica 1 spočela in imela sina. Zares, sv. pismo govori o pravi devici, in o tej devici napoveduje, da bo v svojem devištvu imela sina, in četudi bo mati, vendar se nebo zmanjšalo njeno devištvo. — Druga velika in čudežna stvar, katero napoveduje prerok, je ta, da bo device sin — Emanuel. To ime ni kako navadno ime, katero bi bili Izraelci otrokom po- gostoma dajali, temveč je pomenljivo, in zato treba pogledati, kaj naznanja. Emanuel je po naše: Bog (je) z nami. To pomenja, da bo sin device ljudem prinesel božjo pomoč. In ne samo to. Bog z nami pomenja tudi, da je Bog zdru¬ žen s človekom, božja narava s človeško naravo. Torej je vtem imenu naznanjeno tudi učlove¬ čenje božje osebe. Kako visoko se je povzdignil duh prerokov, da je ne samo napovedal Odreše¬ nika, ampak tudi oznanil njegovo božjo in člo¬ veško naravo in izrekel njegovo čudežno rojstvo iz device! Zato se je ozrl na to prerokovanje tudi sv. evangelist Matej, 2 ko je pisal: To se je pa res zgodilo, da se je dopolnilo, kar je bilo re¬ čeno o Gospodu po preroku, kateri pravi: Glej, devica bo spočela in rodila sina, in njegovo ime bodo imenovali Eemanuel, kar je prestavljeno: Bog z nami. Ne moremo se čuditi, da je naš prerok na¬ povedal to znamenje ob tej priliki. Tedaj je bil važen čas za Jude in za njih kralja. Bili so na razpotju, ali naj se odločijo za Boga, ali naj iščejo pomoči pri Asircih. Prerok jih je klical k božjemu zaupanju in zato je zlasti kralju pokazal, da pride pomoč celč iz njegovega rodu, iz device, ki bo Boga rodila. Ni čudno, zakaj bi naj bilo za kralja zna¬ menje to, kar se šele bo zgodilo. Bog je tudi ob drugih prilikah dal tako znamenje, ki se je pokazalo ali zgodilo šele pozneje. V božji mo¬ 1 V hehr. besedi (ha-'alma) je izrečeno, da bo neka določena, preroku znana, razodeta devica, ne pa katerakoli. Prerok je v duhu videl čisto devico Marijo. ’ Mat. 1, 22. 23. gočnosti je isto, ali se zgodi poprej ali pozneje. To znamenje tudi ni bilo samo za kralja Ahaza, temveč za njegove potomce. Tem naj bi bila božja obljuba vedno za trdno zaslombo, da Davidov rod ne bo izgubil svoje časti, da se bo ta čast hiše Davidove povzdignila ravno tedaj, ko bo najbolj ubožna, nizka in zapuščena. To naznanja prerok, ko pravi, da bo Emanuel jedel surovo maslo in med, dokler ne bo znal ločiti dobrega od slabega. V prvi mladosti bo užival Mesija tako hrano, kakoršno bo rodila opustošena dežela. Pae pa razlagajo razlagalci ta pomen besede tudi drugače. Hijeronim na pr. kaže z drugimi latin¬ skimi razlagalci na to, da bo imel Mesija pravo človeško naravo, ker bo jedel maslo in med, kakor jedd drugi ljudje. Drugi pa se ozirajo na prijetnost in čistost te otroške jedi; ker bo Mesija jedel tako jed, bo mil in ljubezniv. — Obe razlagi sta jako lepi, in smemo obe sprejeti, zakaj sveto¬ pisemska beseda nima samo jednega pomena, marveč zakriva pred našim umom bogato spo¬ znanje božjih sklepov in resnic. V prerokovih besedah je ne samo napove¬ dano, da bo Mesija Bog in človek ob jedneffl, temveč tudi, da bo njegova mati — božja P°" rodnica. Ako bo namreč sin device Bog, tedaj bo gotovo njegova mati — mati Boga, mati božja- Tako je tudi sv. cerkev vedno umevala prerokove besede. Efeški cerkveni zbor na pr. je izrekel 1.431.: „Ako kdo ne prizna, da je Emanuel pra vl Bog, in da je zato sv. Devica — Bogorodica, zakaj rodila je po mesu Besedo božjo, ki je P°' stala meso: bodi izobčen." (Kan. I.) A ker protestanti ne priznavajo, da bi l’ 1 ^ Marija mati Boga, zato preslikavajo tudi prer°' kove besede tako, da je grdo. Ne sramujejo s® reči, da je prerok mislil, ko je govoril o tej devicb na navadno ženo, morda na prerokovo ženo. I n da taka navadna žena dobi sina, to naj bi til tisti veliki čudež, ki ga prerok napoveduje tak° slovesno! Nadalje je Izaija prerokoval o nesreči, ki J® pozneje prišla nad Jude. Predno bo znal zavreči hudo in izvoliti dobro, bo zemlja zapuščen^' S tem je povedal, da se bo to zgodilo hitro. takem časti, v katerem otrok zraste, da D® 1 dobro in hudo, bo prišla sovražna vojska 11 a deželo, ki jo bo razdejala in opustošila. Da J® prerok na ta način določil čas, temu se ni čuditi? ker je poprej govoril o mladostni dobi Emanuelov 1, Iz. 9, 1—7. Mesija nov kralj, Bog in človek. 795 Kadar govore preroki o časih, ne ločijo vselej raznih dob, ker so v prikaznih gledali le dogodke, ni pa jim bilo vselej razodeto, koliko časa poteče od dogodka do dogodka. Napovedal je prerok, da pride nad judovsko deželo mnogoštevilna asirska vojska, ki jo bo opustošila in premenila v puščavo. To se je tudi res zgodilo, ker so prišli Asirci in deželo hudo razdejali. V živi priliki napoveduje nadalje (v pogl. 8.) prerok, da bodeta pokončana Izrael in Sirija, da bo pridrl kralj asirski z veliko silo, a Judje naj se drže Gospodove postave, naj zaupajo vanj in od njega pričakujejo pravega razodenja, ne pa od poganskih vražarjev. Imenitno mesijansko prerokovanje nam podaje poglavje 9. Mesija nov kralj. Poglavje 9. V prejšnjem času je bila zaničevana dežela Zabulonova in dežela Nefta- lijeva: v zadnjem pa bo češčena po¬ krajina ob morju takraj Jordana v Galileji poganski. Ljudstvo, ki hodi v temoti, vidi veliko luč; prebivalcem pokrajine smrtne se je prikazala svet¬ loba. Pomnožil si ljudstvo, pa mu nisi pomnožil veselja. 1 (Ob Mesijevem prihodu pa) se bode veselilo pred teboj kakor tisti, ki se veseli ob žetvi, kakor po¬ skakujejo zmagovalci po dobljenem plenu, kadar si dele rop. Zakaj njih težki jarem, in šibo na njihovih plečih, in palico njihovega zatiralca si zdrobil kakor ob dnevu madijanskem. 2 Zakaj vse silovito naplenjeno v bojnem hrušču, in oblačilo omadeževano s krvjo se bo požgalo in bo ognju v jed. Obstanimo tukaj! Prerok pripoveduje, daje bila nekdaj dežela Zabulonova in Neftalijeva za¬ ničevana. Ta dva roda sta imela pokrajino na večerni in na severni strani. (Glej Zgodbe, str. 371.) Semkaj so največkrat pridrli sovražniki, in Izraelci so bili tukaj namešani s poganskimi prebivalci. Zato jih drugi domačini niso imeli v čislih. Ob Kristusovem času je rekel Natanael o Nazaretu, 1 Ljudstvo je sicer narastlo, ni se mu pa. pomnožila njegova sreča. ’ To je oni dan, ko je sodnik Gedeon s 300 možmi slavno premagal Madijance. (Zgodbe, str. 341.) ki je bil v rodu Zabulonovem: Ali more biti kaj dobrega iz Nazareta ? 1 Vse drugače pa bo v poslednjih, v Mesijevih časih ravno v teh krajih ob morju, tamkaj, kjer je prehod črez Jordan (ka¬ kor umevamo hebrejsko besedo), kjer je poganska Galileja. Ono ljudstvo, ki je bilo dotlej brez božjega nauka in je tavalo v senci dušne smrti, bo zagledalo veliko luč, dobilo bo mogočnega božjega učenika, ki bo kakor svetla luč razsvetljeval s svojim nebeškim naukom te zapuščene kraje. Res se je polagoma zopet namnožilo izraelsko ljudstvo po prejšnjih hudih nesrečah, po sužnjosti asirski in babilonski, vendar je bilo še vedno v nesreči, v dušni zanemarjenosti. In ta velika luč je bil Izveličar, ki je prinesel narodom neizmerno srečo in veselje, ki je zdrobil jarem hudobnega duha. Zakaj dete nam je rojeno, in sin nam je dan, in na njegovi rami je poglavarstvo, in njegovo ime je: Čudoviti, svetovalec, Bog, močni, oče prihodnje dobe, knez miru. Njegova oblast bo velika, in miru ne bo konca; sedel bo na pre¬ stolu Davidovem in v njegovem kra¬ ljestvu, da je utrdi in okrepi v sodbi in v pravičnosti, odslej in na veke: Gorečnost Gospoda vojnih trum bo to storila. V teh dveh vrsticah smo brali zopet važno prerokovanje o Mesiju. Ko je poprej prerok na¬ povedal, da pride med Galilejce velika svetloba, naznanja nam tu naravnost, kdo jo bo prinesel. To bo novi, veliki, čudoviti kralj izraelski iz hiše Davidove, človek in Bog ob jednem. Naj¬ važnejša so v tem prerokovanju imena prihod¬ njega kralja: Čudoviti (hebr. čudo, čudež) se ime¬ nuje zato, ker se je Bog učlovečil, za nas trpel in umrl; svetovalec (hebr. svet) je zato, ker je Mesija „večna modrost, učitelj in voditelj v svoji cerkvi'* (Loch); Bog se imenuje zato, ker je res pravi Bog, oni Bog, ki se je razodeval že oča¬ kom; močni (hebr. junak) se imenuje, ker je iz¬ kazoval Izraelcem svojo pomoč in premagoval njih sovražnike, pa je tudi tisti, s katerim se je boril očak Jakob, ko je dobil ime Izrael. (Zgodbe, str. 109.) Mesija je tisti močni (ali močnejši), ki je premagal hudobnega duha. 2 Mesija se imenuje oče prihodnje dobe zato, ker se je začela nova 1 Jan. 1, 47. 2 Luk. 11, 21. 22. 796 Iz. 9, 8 — 13; 11, 1 — 5. Kazen za Izraelce. Rod Mesijev. Kristus, napolnjen s sv. Duhom. doba, ko je prišel na svet, in Mesija, Kristus je njen začetnik, vladar. (Hebrejska beseda pravi: oče večnosti, ker vlada vekomaj.) Naposled je Mesija knez miru: Mesija — Kristus nam je prinesel mir na svet, 1 kakor je večkrat povedal in svojim apostolom voščil mir. Dal nam je mir z Bogom, mir v naših srcih, in tudi medsebojni mir, ako namreč ljubimo po Gospodovi zapovedi svojega bližnjega. — Napoveduje tudi prerok, da bo Mesijevo kraljestvo vekomaj, in da bo vse to storila Gospodova gorečnost, t. j. ljubezen in vse¬ mogočnost. Zato ni mogoče tajiti, da bi prerokba ne bila mesijanska, tem manj, ker se tudi novi zakon na to opira, in je ob Kristusovem rojstvu angel pastircem govoril besede, ki se vjemajo s to prerokbo. 2 V naslednjih besedah pa prerok preti Iz¬ raelcem: Gospod pošlje besedo k Jakopu, in pade na Izraela, da jo zve vse ljudstvo Efrajimovo in prebivalci Samarije, ki govore v ošabnosti in visokosti svojega srca (tako-le): Opeka je popadala, pa pozidali bomo z rezanim kamenjem; posekali so figovo drevje, pa namesto njih posadimo cedre. Pa Gospod bo vzdignil sovražnike Rasinove zoper njega, inbonadražil njegove neprijatelje v upor: 3 * * Sirijo od jutra in Filistejce od večera, in bodo požrli Izraelce s polni¬ mi usti. Kljub temu se ne bo strani obrnila njegova jeza, temveč njegova roka ostane iztegnjena: pa ljudstvo se ne bo vrnilo k onemu, ki je je udaril, in za Gospoda vojnih trum ne bo vprašalo. Prišla je nad Izraelce kazen, Asirci so raz¬ dejali deželo in njih veliko odpeljali. A tisti, ki so še ostali doma, se niso mnogo menili za kazen božjo in so ostali trdovratni; še celo šopirili so se, češ da bodo popravili vse še bolje, nego je bilo popreje. Zaradi tega preti Bog, da jim ne bo prizanesel in napoveduje druge kazni, da bo namreč Asirec zopet prišel z vojsko v deželo. Pa ne samo trdovratnim Izraelcem napoveduje 1 Zah. 9, 10. 2 Luk. 2, 10-14. 8 Misel je: Izraelci so jako ošabni, a Bog jih bo po¬ nižal. Vzbudil bo zoper nje sovražnike, Asirce (sovražnike Rasinove) in druge protivnike. kazen, tudi Asircem jo naznanja v 10. poglavju. Asirija je v božjih rokah šiba za druge narode; povzdignila se bo jako visoko in imela oblast črez mesta in dežele. Pa tedaj se bo tudi prevzela in ošabno pridevala vse uspehe svoji moči. In Gospod ji bo odvzel in potrl vso njeno moč. Zato naj se potolaži Izrael in zaupa v Gospoda: asirski jarem bo potrt, ostanki iz Izraela pa se bodo izpreobrnili h Gospodu. Na to zopet prelepo prerokuje o Mesiju. Kristus in njegovo kraljestvo. Poglavje 11. In pognala bo mladika iz Je- setove korenine, in cvetlica bo izrastla iz njegovega korena. In na njem bo počival Duh Gospodov: Duh modrosti in umnosti, Duh sveta in moči, Duh učenosti in pobožnosti, in napolnil ga bo Duh strahu božjega: ne bo sodil po pogledu očij (po videzu), ne bo svaril po sluhu ušes, temveč bo sodil v pravičnosti ubožce, in se po- tezal po spodobnosti za ponižne (krotke) v deželi: in bo udaril zemljo s šibo svojih ust, in z dihom svojih ustnic bo ubil hudobneža. In pravica bo pas okoli njegovih ledij, in zvestoba jer- men okoli njegovih ledvic. Prerok napoveduje Izveličarja, ki bo izšel iz rodu Jeseta, t. j. Davidovega očeta in torej i z rodu Davida samega. Hebrejska beseda nam na¬ znanja še bolj kakor latinska, da bo ob Mesij 6 ' vem času Davidov rod ponižen in neznaten. Nad tem potomcem Davidovem pa bo razlil sv. Duh sedmero svojih darov in ga tako pripravil ali mazilil za njegovo visoko službo. To je seveda treba umeti o njegovi človeški naravi, zakaj P° svoji božji naravi posvečuje on sam, ne more P® prejeti nobenega posvečevanja, nobene milosti. Vsi darovi sv. Duha, vse milosti božje ga bodo na¬ polnile, zato bo v moči sv. Duha, ne pa po člo¬ veško opravljal svojo veliko kraljevsko, mesijansko službo. Prva dva darova, modrost in umnost, raz¬ svetljujeta in urejujeta notranje življenje, tretji in četrti dar utrjujeta in vodita zunanje življenj 6 in delovanje; učenost in pobožnost uravnavata človeško spoznanje in človeško voljo proti Bogu; strah božji pa varuje voljo, da iz ljubezni do Boga ne stori nič zlega. Zaradi tega bo Mesija Iz. 11, 6 — 10; 12, 1—6. Srečni Mesijevi časi. Zahvalna pesem. 797 vladal pravično, ne pa po človeških ozirih in željah. In pod njegovim kraljestvom bodo zlati, Presrečni časi. Tedaj bo prebival volk z jagnjetom, m leopard bo ležal pri kozliču; tele, lev in ovca se bodo skupaj pasli, in naal deček jih bo gonil. Tele in med¬ ved se bodeta pasla; skupaj bodo le¬ gali njih mladiči; in lev bo jedel slamo kakor vol. In dojenec se bo igral pri Jami modrasovi, in odstavljeno dete ko delo svojo roko v brlog baziliskov. Ne bodo delali kvara in ne bodo mo- pli na celi moji sveti gori: ker zemlja J e polna znanja Gospodovega, kakor vode pokrivajo morsko dno. Oni dan ko stala korenina Jesetova v znamenje ljudstvom; narodi ga bodo molili, in n jegov grob bo veličasten. Živa podoba presrečnih Mesijevih časov! Seveda ni vsega tega umeti po besedah, temveč 1° je samo podoba onega mini, ki bo med ljudmi. Gospodovo znanje, to je vera v pravega Boga, bo Prešinilo vse ljudi, in to jih bo predrugačilo. To Se je res zgodilo, ko je Kristusova vera prevzela Pogane. Tako piše o prvih kristijanih n. pr. sv. ' u stin (umrl mučenik 167); ,,Mi, ki smo se nekdaj razveseljevali v nečistosti, se držimo sedaj samo čistega življenja; ki smo rabili čarodejstva, smo Se Posvetili dobremu in večnemu Bogu; ki smo Se najbolj potegovali za denar in za posestva, Prinašamo sedaj med vse ljudi to, kar imamo, in Podelj ujemo vsem ubogim; ki smo se preganjali s sovraštvom in z moritvami, in nismo občevali faradi različnih navad z onimi, ki niso bili na- e ga rodu, s tistimi sedaj, ko je Kristus prišel, ivimo skupaj in molimo za sovražnike. “ 1 Tako ] e bremenila Kristusova vera leve in volkove v Jagnjeta; tako srečno in mirno življenje je povsodi, J er velja in vlada Kristusova vera. Kjer so pa P ar °di zavrgli Kristusa, ne poznajo več ljubezni ^urii, temveč samo sovraštvo, škodovanje, pre¬ bujanje. V Mesijevih časih bo stalo znamenje Jcgovo kakor očitna in daleč vidna zastava, > °k katere se bodo zbirala ljudstva, da bodo csiju izkazovala božjo čast. Naposled bo pa JCgov grob veličasten, zakaj čudeži ga bodo po- 2 ? v Va k. Tako se je tudi dopolnilo na..Kristusu, Ka J sam je rekel: Kakor je Mojzes povišal 1 Apol. I., n. 14. kačo v puščavi, tako mora biti povišan Sin člo¬ vekov, da, kdorkoli vanj veruje, se ne pogubi, tem¬ več ima večno življenje. 1 Posebej je bil njegov grob veličasten tudi zato, ker so ga položili v novo izsekan grob, kamor niso bili položili še nikogar, in ker je mesto njegovega groba pri kristijanih in celo pri mohamedanih ostalo v časti do današnjega dneva. Hebr. beseda pravi: Nje¬ govo počivališče je veličastno. Ob tej besedi mi¬ slimo na to, da je povsodi veličastno, kjer pre¬ biva Kristus, tako sploh v naših hišah božjih, zlasti pa v zakramentu presv. Rešnjega Telesa. Potem prerokuje prerok v tem poglavju, da se bodo naposled izpreobrnili h Gospodu ali Me- siju vsi Judje, karkoli jih je raztresenih po svetu. Tudi sv. apostol Pavel 2 je napovedal to, da se bodo nazadnje izpreobrnili tudi Judje, potem namreč, kadar bo prišlo polno število poganov v sv. cerkev. Vse to veličastno prerokovanje o Mesiju, o odrešenju, o cerkvi se končuje s prelepo pesmijo. Zahvalna pesem odrešencev. Poglavje 12. In porečeš oni dan: Zahvalim te, Gospod; zakaj bil si srdit name, pa tvoja jeza se je obrnila, in si me po¬ tolažil. Glej, Bog je moj rešnik, zaupno delam in se ne bojim: zakaj moja moč in moja hvala je Gospod, in mi je bil v rešenje. Zajemali bodete z veseljem vode iz studencev Odrešenikovih. 3 In porečete oni dan: Hvalite Go¬ spoda in kličite njegovo ime: ozna¬ njujte njegove sklepe med ljudstvi; pomnite, da je vzvišeno njegovo ime! Pojte Gospodu, ker je veličastno storil: oznanjujte to po vsej zemlji! Poskakuj in raduj se, prebivalstvo sijonsko, zakaj velik je v tvoji sredi, sveti Izraelov! Oni, ki so odrešeni po telesu in po duši, pojd Bogu to zahvalno pesem. Jeza božja se je po- 1 Jan. 3, 15. 16. • Rim. 11, 25. 26. 8 Voda iz studencev Odrešenikovih pomenja one do¬ brote, katere nam je prinesel I zveličar in katere nam ponuja sv. cerkev. 798 Iz. 14, 11—17. 26. 27. Grožnje narodom, posebej Babiloncem in Asircem. tolažila, grešnik se zopet obrača k Bogu z za¬ upanjem. In Odrešenik je pripravil svoje izveli- čalne milosti, katere naj verniki radi in z ve¬ seljem zajemajo, Boga pa hvalijo za vse dobrote. Grožnje raznim narodom. Od 13. do 23. poglavja je pri našem preroku 12 grozilnih ali pretilnih govorov, s katerimi svari prerok razna ljudstva in jim preti hude kazni. Vsak govor se imenuje breme zato, ker je Bog tako napoved naložil kakor breme ali prekletstvo na krivične narode. Ljudstva (in mesta) pa, zoper katera govori prerok, so ta: Babilonci in Asirci, Filistejci, Moabljani, Sirci, Etijopci, Egipčani, obmorski Babilonci (mesto Babilon), Edomljani, Arabci, Jeruzalem, Tir. V pogl. 13. napoveduje prerok pogin mogoč¬ nemu Babilonu, ki ga bodo pokončali Medi. Zato pa bodo rešeni iz babilonske sužnjosti Iz¬ raelci, kar napoveduje v 14. poglavju in še nadalje opisuje strašni pogin mogočnega Babilona. Tako le govori: Tvoja ošabnost je pahnjena v pekel, tvoje truplo se je zvrnilo. Pod teboj bodo razstlali mole, in tvoja odeja bodo črvi. Kako si padla z neba, ju- tranjica, ki si zjutraj vshajala; zgrudil si se na zemljo, ki si ranil narode, ki si govoril v svojem srcu: V nebo se povzdignem, nad zvezde božje povišam svoj prestol, sedel bom na gori priče¬ vanja (Sijonu), na strani severni. 1 1 2 Pridem kvišku nad visoke oblake, jednak Naj¬ višjemu. Pa v pekel boš pahnjen v globoko jamo. Kateri te bodo videli, se bodo proti tebi nagibali in te gle¬ dali: Ali je to tisti mož, ki je že po- tresal zemljo, ki je majal kraljestva, ki je pustošil svet in njega mesta podiral in svojim jetnikom ni odpiral ječe? Jutranjica ali danica je tukaj podoba mo¬ gočnega babilonskega kralja, ki je v resnici s svoje višave in mogočnosti padel v pogubo. Sv. očetje pa ne umevajo teh besed samo o babilon¬ skem kralju, ampak tudi o hudobnem duhu, o „luciferju“, kakor pravi latinska beseda, o onem visokem angelu, ki se je hotel v napuhu povzdig¬ niti nad Boga. Tem bolj tako razlagamo, ker se 1 Pogani so mislili, da se svet proti severu čim dalje bolj vzdiguje in da tamkaj prebivajo bogovi v višavi. s tem vjema tudi skrivno razodenje: 1 Peti angel je zatrobil, in sem videl zvezdo z neba pasti, in ji je bil dan ključ k žrelu brezdna. In je odprla žrelo brezdna; in se je vzdignil dim iz žrela kakor dim velike peči. Prerok napoveduje pogubo tudi Asircem; na to pa pristavlja: To je sklep, ki sem ga sklenil črez vso zemljo, in to je roka, raztegnjena črez vse narode. Zakaj Gospod vojnih trum je določil, in kdo bi mogel ovirati? In njegova roka je iztegnjena, in kdo bi jo odvrnil? Te besede nam dobro pojasnjujejo, zakaj se imenujejo ti govori bremena. V 15. in 16. poglavju preti pogin moabskim mestom, v 17. Damasku, v 18. Etijopcem, v 19- Egipčanom (tem napoveduje tudi rešitev), v 20. napoveduje Egipčanom in Etijopcem, da jih bo premagal kralj asirski; v 21. prerokuje mestu Babilonu pogin, preti Idumejcem in Arabcem; v 22. Jeruzalemu, dolini videnja, v 23. pa Tiru, mestu teniškemu. Razne prerokbe. V jako vzvišenih besedah govori nadalje pre¬ rok v 24. poglavju, kako bo Bog sodil in kaznoval judovsko ljudstvo, in kako bo sodil vesoljni svet, sodil hudobne duhove in pozemske kralje, da jih bo zaprl v peklensko ječo in po dolgem času jih zopet obiskal, t. j., kakor nekateri razlagajo, iz - pustil v spotiko ljudem, naposled pa poklical k poslednji sodbi? V 25. poglavju prepeva prerok Bogu hvalo, ker je pokončal mesto Babilon, podobo vse hu¬ dobije, in v 26. poglavju poje hvalo vse izraelsko ljudstvo, da je rešeno sužnjosti in da je zadobilo mir; zato hoče živeti pravično. V 27. poglavju napoveduje kazen in propad vsem sovražnikom izraelskega ljudstva in ob jednem tudi hudobnemu duhu; v 28. poglavju preti Izraelcem pogubo, ostalim (namreč Judom) pa obeta veselje in srečo od Gospoda, a ne za dolgo, zakaj popačili se bodo v nezmernosti in požrešnosti in nemarnosti, i n zato tudi sami prejeli kazen, pa ne za večno- Nato napoveduje v 29. poglavju, da bodo sovraž' niki oblegali Jeruzalem, ki ga imenuje Ariel, t. J- lev božji, zaradi njegove moči, pa ga ne bodo 1 Skr. razod. 9, 1. 2. 2 Skr. razod. 19, 19 in nasled.; 26, 12. Iz. 35, 1 — 10. Rešena in razveseljena judovska dežela. 799 Bog’ — rešitelj. Poglavj e 35. Raduje se pu¬ ščava in pustinja, in veseli se sa¬ mota 1 in cvete ka¬ kor lilija. Čvrsto poganja in veselo poskakuje in peva hvalo. Veličastvo Libanonovo ji je dano, lepota Kar- melova in saronska; 2 videli bodo slavo Gospodovo in lepoto Boga našega. Okrepčajte utrujene roke, in utrdite oslabela kolena. 3 Recite malosrčnim: Osrčite se, pa ne bojte se: glejte vaš Bog se bo maščeval in bo povrnil: Bog sam bo prišel in vas bo rešil. Tedaj se bodo odprle oči slepih, in ušesa gluhih bodo od- 1 Puščava, pustinja, samota pomenja prejšnje žalostno stanje Izraelcev, ko so bili pozabili Boga in jih je Bog zavrgel. 2 V najlepših primerah nam kaže prerok veselje in čast, lepoto onih, ki so rešeni sužnjosti, pa tudi odrešeni iz greha. 8 To jim bo dalo zaupanje v božjo pomoč, v bližnje rešenje. Razvaline nekdanjega Dora. rešil, tisti se povrnejo in pridejo na Sijon s hvalno pesmijo; in večno veselje bo na njih glavi; veselje in radost bodo dobili, in bežala bo od njih bo¬ lečina in zdihovanje. Prerok je v poprejšnjih poglavjih večinoma govoril o kaznih, ki pridejo na ljudstvo. Po prerokovanju pa končava tukaj z veličastnim opisovanjem tiste sreče, ki čaka odrešene Izraelce. V podobah kaže, kako bodo oživeli, kako bodo prenovljeni, olepšani, kako bodo čakali Gospo- 1 Suho, hebr. peščeno morje, s posebnim ozirom na to, da se v takih puščavah pokažejo večkrat lepe slike jezer in voda. (Fata morgana.) 2 Sveta pot se bo imenovala zato, ker bodo po njej hodili samo sveti. premagali; v 30. poglavju kara Jude, da so se družili z Egipčani in ne zaupajo v Gospoda: zato jih bo zdrobil, čeprav je pripravljen odpustiti jim, ko bi se vrnili k njemu, in jim bo dal svoj nauk in blagoslov. Tudi v 31. poglavju govori o Egiptu in odvrača Jude od zveze z Egiptom, ker jim hoče pomagati Gospod sam; naposled prero¬ kuje pogin Asircev pri Jeruzalemu. V 32. po¬ glavju prerokuje najprej srečo, pravičnost in zna¬ nje v novem kraljestvu, a potem pride kazen, dokler se ne razlije Duh božji od zgoraj nad človeštvo. Hudo pogubo napoveduje v 33. po¬ glavju silovitemu napuhu (pač Senaheribu) in ptujim ljudstvom, pa tudi grešnikom sploh, ki bodo vekomaj v mukah; jednako tudi v 34. po¬ glavju, kjer napove¬ duje žalosten pogin sovražnikom božjim, posebej napoveduje še Idumejcem. Prelepo pa opeva srečo pravičnih Izraelcev na zemlji in v nebesih. prta. Tedaj bo skakal hromi kakor jelen, in razvezan bo je¬ zik mutastih: zakaj v puščavi uderč vode, in hudourniki v samoti. In kar je bilo suhega, 1 bo ribnjak, žejna zemlja bo studenec voda. Na ležiščih, kjer so prej prebivali zmaji, bo zrastlo zeleno bičevje. In tam bo pot in steza, in se bo imenovala sveta pot; 2 po njej ne bo hodil omadeževanec, in ta vam bo ravna pot, da se nespametni ne bodo motili po njej. Tam ne bo leva, in huda zver ne bo hodila po njej in je ne bo tam najti: temveč hodili bodo po njej, kateri bodo rešeni. Katere je Gospod 800 Iz. 40, 1 — 5. Priprava za Mesijev prihod. dovega prihoda. In potem pride Bog sam na svet rešit ljudi; delal bo velike čudeže in betežnim ljudem delil dobrote. In ljudje bodo hodili po potu pravičnosti, po pravi in varni poti. In na¬ posled pridejo odrešenci v nebeški Jeruzalem, kjer jim bo Bog dal večno veselje. To je ob kratkem misel tega pomenljivega prerokovanja, v katerem prerok ne gleda samo na srečo tega sveta, ampak tudi na večno življenje. Najimenitnejše pa je to, kar napoveduje prerok o Bogu, ki pride na ta svet. To je naravnost me¬ sijansko prerokovanje, ki se je do črke dopolnilo pri Izveličarju. Saj se je tudi Izveličar sam skli¬ ceval na te besede, ko sta prišla k njemu dva Janezova učenca in ga vprašala: Ali si ti, kateri ima priti, ali drugega čakamo? In Jezus je od¬ govoril in jima rekel: Pojdita in povejta Janezu, kar sta slišala in videla. Slepi izpregledujejo, hromi hodijo, gobavi se očiščujejo, gluhi izpre- slišujejo, mrtvi vstajajo in ubogim se evangelij oznanjuje. 1 Kar je napovedal še prerok o zemlji in o poti, to je umeti v duhovnem pomenu o milosti božji in o pravičnosti. V poglavjih 36., 37., 38. in 39. pripoveduje prerok o Senaheribu in kralju Ezekiju, kar smo pripovedovali že v prejšnjih zgodbah. Na to se začenja v poglavju 40. nov del, novo pre¬ rokovanje, kakor smo že poprej povedali. Drugi razdelek. To prerokovanje je drugačno, kakor so bile dosedanje prerokbe. Prerok ima v duhu pred seboj Izraelce, ki so v sužnjosti; tem napoveduje, da bodo rešeni sužnjosti in da se povrnejo v do¬ movino. Ta rešitev iz sužnjosti pa je tudi podoba druge rešitve, one rešitve namreč, katero nam je pridobil in dovršil naš Odrešenik, Kristus. Zato je naslednje prerokovanje jako veličastno; važ¬ nejše odstavke bomo natančneje premislili. Glas vpijočega v puščavi. Poglavje 40. Potolaži se, potolaži se, moje ljud¬ stvo, pravi Gospod, vaš Bog. K srcu govorite Jeruzalemu, in pokličite ga: zakaj njegova hudobija je prišla do konca, 2 njegova krivica je odpuščena; 1 Mat. 11, 3-5. * Grešno stanje je ponehalo, greha ni več. iz rok Gospodovih je prejel po dvoje za vse svoje grehe. 1 Glas vpijočega v puščavi: Pripravite pot Gospodovo, ravne storite v puščavi steze Boga našega. Vsaka dolina naj se poviša, in vsaka gora in vsak hrib naj se poniža, in kar je krivega, bo ravno, in kar j e ostrega, gladka pota. In od¬ krila se bo slava Gospodova, in vse meso bo videlo, da so usta Gospodova govorila. Dotlej je Bog tepel ljudstvo, a sedaj je vzbuja k tolažbi, zakaj njegova hudobija in kazen za hudobijo je minula, je odpuščena; saj je bila kazen huda in trda, zato pa je Bog sedaj do¬ brotljiv, da bo namestu hudega dal ljudstvu po¬ vračilo. Ljudstvo se povrne domov. V puščavi kliče že klicar božji in napoveduje, da pride kmalu Bog kakor mogočen kralj, kateremu bodo pripravili pot. Potem pride sam Bog; pokazalo se bo vsem ljudem, da je beseda in napoved božja resnična. To lepo prerokovanje se ozira na izhod Iz- raelcev iz Egipta skozi puščavo. Prerok si misli Boga mogočnega jutrovskega kralja, pred katerim gre klicar in kliče, naj pripravijo kralju pot. Kar je tukaj prerok napovedal najprej ° Judih, ki so se iz babilonske sužnjosti vrnili do¬ mov, in kar je napovedal o Bogu samem, ki jih je peljal skozi puščavo v domovino, to velja tudi in še posebno — o prihodu Izveličarjevem na svet in o njegovem predhodniku, sv. Janezu Krstniku- Zato je sv. Janez tudi tako odgovoril onim, ki s° ga vprašali, kdo je: Jaz sem glas vpijočega v ptt' ščavi: Pripravite pot Gospodovo, kakor je rekel Izaija prerok. 2 — In je oznanjal krst pokore v od¬ puščanje grehov, kakor je pisano v bukvah govorov Izaija preroka: Glas vpijočega v puščavi: Pripri' vite pot Gospodovo, ravne storite njegove steze itd- Sv. Janez je bil tisti klicar, tisti oznanjevalec, ki je napovedal Gospodov prihod. Neki glas opominja preroka, naj pridiga, naj kliče, kako so vse ustvarjene reči minljive, a Bog je neminljiv, Bog je neskončno mogočen, on imu 1 Sv. očetje (Hijeronim, Ciril. . .) razlagajo tako, daj e Jeruzalem hudo, dvakratno kazen prejel za svoje grehe. 2 Jan. 1, 23. 8 Luk. 3, 3. 4. 5. Iz. 42, 1 — 43, 6. Mesija, hlapec Gospodov. Reženj e Izraelcev. 801 vse v svoji oblasti. Veličastne nauke podaje o Bogu v tem poglavju, pa tudi v naslednjem, 41. poglavju. Maliki so pa ničevi, zato naj Iz¬ rael zaupa samo v Gospoda, ki mu bo dal veliko moč in zmago nad sovražniki. V 42. poglavju pa se ozira na Mesija s prelepim prerokovanjem: Mesija — hlapec Gospodov. Glej, moj hlapec, 1 2 ki ga bom sprejel; moj izvoljenec, kateri je všeč moji duši: svojega duha sem dal nanj, pravico bo oznanjal narodom. Ne bo vpil, ne bo gledal na osebo, ne bo se zunaj slišal njegov glas. Nalomljenega trsta ne bo podrl, in tlečega stenja ne pogasil: v pravici bo učil sodbo. Ne bo malosrčen, ne silen, dokler ne utrdi na zemlji pravice: in njegovo postavo bodo pričakovali otoki. Glej, moj hlapec- s ponižno besedo na¬ govarja Bog Mesija. Mesija je hlapec božji, slu¬ žabnik, ki hoče v vseh rečeh popolnoma izpol¬ njevati voljo Gospodovo. In tega hlapca potrjuje Gospod z ljubeznijo v njegovi službi, daje mu svojega duha, izroča mu sodbo nad narodi, pa ne s silo, temveč v miru, v pravici in resnici. To bo novo kraljestvo, katerega pričakujejo narodi, v katerem bo vladala miloba. Mesija ni hlapec v tem pomenu, kakor bi ne imel božje časti; on ni v pravem pomenu ,,su¬ ženj", temveč je služabnik in srednik našega izveličanja. Da bi nas odrešil, je sprejel nase, kakor pravi sv. Pavel, 8 podobo hlapca, človeku se vpodobil in po unanjem bil najden kakor človek. Ponižal je 9am sebe, in je bil pokoren do smrti. In na prerokovanje o Mesijevi milobi se ozira sv. evangelist Matej, ko piše: 3 * Veliko jih je za njim šlo, in jih je vse ozdravil; in jim je zapo¬ vedal, da bi ga ne razglasili. Da bi se dopolnilo, kar je govorjeno po Izaiju preroku, kateri pravi: Glej! moj hlapec, katerega sem izvolil itd. In še nadalje govori veličastno o Mesiju: Mesija — srednik zaveze in rešitve. To pravi Gospod Bog, ki je ustvaril nebesa in jih raztegnil; ki je utrdil 1 Hlapec pomenja v Izaijevih prerokbah: 1. izraelsko ljudstvo, ki naj bi Gospodu služilo; 2. Mesija, ki odreši člo¬ veški rod s popolno pokorščino; 3. kralja Kira, ki kaznuje Babilonce in izpusti iz sužnjosti Izraelce. 2 Fil. 2, 7. 8. 8 Mat. 12, 15. 18. Zgodbe sv. pisma I. zemljo in (ohranja), kar poganja iz nje; ki daje sapo ljudstvu, ki je na njej, in dih onim, ki po njej hodijo. Jaz Go¬ spod sem te poklical v pravičnosti, in sem te prijel za roko in te ohranil. In sem te postavil za zavezo ljudstva in za luč poganom: da odpreš oči slepcem, in izpelješ iz za¬ pora uklenjenega, iz ječe tiste, ki sede v temi. Zopet novo preimenitno prerokovanje o Me¬ siju. Najprej kaže, da bo on, jedini in pravi Bog, poklical Odrešenika, in mu dal svojo oblast. In dve stvari bo zlasti moral dovršiti: za izraelsko ljudstvo bo napravil novo zavezo, za pogane bo pa luč — ker bo razsvetljeval z resnico vse one, ki sede v temi. In ob tem bo delal čudeže, telesne in dušne. Jaz sem Gospod, to je moje ime: moje časti ne dam drugemu in svoje slave ne malikom. Kar je bilo nekdaj napovedano, glej, je prišlo; pa novo vam oznanjam, in predno se zgodi, vam razglašam. In kakor je psalmist vabil Izraelce, naj poj<5 novo pesem Bogu v čast, tako pozivlje tudi pre¬ rok, da naj poveličujejo povsodi Boga. — Pa še nadalje napoveduje, kako se bo razodel nevednim in jih peljal na jasno pot. Oni pa, ki ostanejo v malikovalstvu, pridejo v pogubo. V 43. poglavju razlaga Bog po preroku, da hoče rešiti Izraelce po svoji milosti in dobroti: In sedaj govori to Gospod, ki je ustvaril Jakopa in naredil tebe, Izrael: Ne boj se, zakaj odkupil sem te in te poklical s tvojim imenom: moj si. Ka¬ dar prideš črez vode, bom s teboj, in reke te ne bodo zagrnile; kadar pojdeš skozi ogenj, ne bo te opalil, in plamen te ne bo ožgal: Zakaj jaz sem Gospod tvoj Bog, sveti Izraelov, tvoj odrešenik, dam za tvojo odkupnino Egipet, Etijo- pijo in Sabo. Odkar si postal častitljiv in slaven v mojih očeh, sem te jaz ljubil, in bom dal ljudi namesto tebe in ljudstva za tvojo dušo. Nikar se ne boj, zakaj jaz sem s teboj: od jutra bom pripeljal tvoj zarod, in od večera te bom zbral. Porečem severu: Daj, 51 802 Iz. 43, 6 — 45, 7. Rešenje izraelskega ljudstva. in jugu: Nikar ne brani, pripelji moje sinove iz daljave in moje hčere od kraja zemlje! In vsakoga, ki kliče moje ime, za svojo čast sem ga ustvaril, iz¬ delal in naredil. To prerokovanje velja najprej izraelskemu ljudstvu, ki je — kakor vidi prerok v duhu — v babilonski sužnjosti. Bog hoče ljudstvo rešiti sužnjosti, rešiti pa iz ljubezni. Doslej je bilo v oblasti Babiloncev; pa Bog pokliče Kira, mo¬ gočnega kralja perzijskega, ki bo premagal Ba¬ bilon: ta božji hlapec bo izpustil Jude domov, zato pa mu hoče Bog dati druge narode v oblast. Bog bo poklical in zbral Jude iz vseh krajev, pa ne samo Jude, temveč tudi pogane, zakaj vsa ljudstva je Bog ustvaril za se, za svojo čast. — Tukaj namreč začenja prerok že napovedovati, da bodo tudi pogani deležni odrešenja in izve- ličanja. Zato pa tolikokrat ponavlja, da je Bog ustvaril vesoljstvo. Doba odrešenja. V 44. poglavju slika srečo prihodnje dobe — dobe odrešenja. In sedaj, poslušaj, Jakop, moj hla¬ pec, in Izrael, ki sem ga izbral: To govori Gospod, ki te je naredil in vpo- dobil, od rojstva tvoj pomočnik: Ne boj se, moj hlapec Jakop, ti pravični, ki sem te izvolil. Zakaj razlil bom vode črez žejnega, in potoke črez sušo; razlil bom svojega Duha črez tvoje otroke in svoj blagoslov črez tvoj zarod. In bodo poganjali med zelišči kakor vrbe poleg mimotekoče vode. Gospod je na strani svojemu ljudstvu, dal mu bo obilno svojih darov, razlil bo nanj svojega Duha. Blagoslov božji mu bo dal srečo in rast. In ljudstvo se bo oklenilo Gospoda. Ta poreče: Jaz sem Gospodov, in oni se bo klical po imenu Jakopovem, in ta bo pisal s svojo roko: Gospodu (sem last), in po imenu Izraelovem se bo prišteval. To govori Gospod kralj Izraelov, in njegov odrešenik, Gospod vojnih trum: Jaz sem prvi in jaz sem zadnji, 1 1 in razven mene ni Boga. Kdo je meni 1 To je: jaz sem večen. jednak? Naj se oglasi in naj oznani: in naj mi razloži red, po katerem sena ustanovil ljudstvo nekdaj; kar pride in bodoče naj jim naznanijo. 1 Izraelsko ljudstvo bo tako srečno in imenitno, da se mu bodo radi pridruževali drugi ljudje. Temu ljudstvu je Bog vladar, Bog večni, Bog stvarnik, saj je on vedno vodil ljudstvo, zato naj se ne boji in naj mu zaupa. Maliki pa niso nič, kar vedd tisti, ki jih izdelujejo: oni izdelujejo malike iz istega lesa, s katerim tudi kurijo. Le Gospod je pravi Bog, vsemogočen, ki ukaže, P a se takoj zgodi. Tako hoče ukazati tudi perzij¬ skemu kralju: Moj pastir si, in dopolnil boš vso mojo voljo. Sezidati hoče zopet Jeruzalem in zopet postaviti tempel. Kralj Kir, orodje božje. Odrešenje. Poglavje 45. To govori Gospod svojemu mazi¬ ljencu Kiru, čigar desnico sem prejel, da mu podvržem narode, da obrnem v beg kralje in da odprem pred njim vrata (mest) in vrata se ne bodo za¬ prla. Jaz pridem pred teboj in ponižam mogočnjake zemlje; bronasta vrata po- tarem in železne zapahe polomim. P a ti izročim skrivne zaklade in spravljene dragocenosti, da zveš, da sem jaz Go¬ spod, ki kličem tvoje ime, Bog izraelski- Zaradi svojega hlapca Jakopa in Iz¬ raela, svojega izvoljenca, sem te po; klical s tvojim imenom, dal sem ti podoben priimek, 2 predno si me spo¬ znal. Jaz sem Gospod in ni nikogar več; razven mene ni Boga: prepasal sem te, predno si me spoznal. Da zvedb ti, ki so od solnčnega vshoda in ki so od zahoda, da ga ni zraven mene: J aZ sem Gospod, in ni drugega, ki narejam svetlobo in stvarjam temo, delam mir in stvarjam hudo (nesrečo, kazen): j aZ sem Gospod, ki delam vse to. V tem prerokovanju govori prerok o P rl ' 1 Samo Bog je vreden. Kdo more povedati, kako sem od nekdaj vodil izraelsko ljudstvo? Kdo ve, kaj se zgodi v bodočnosti ? 2 Priimek: maziljenec; ta priimek je podoben imenu Mesijevemu, sinu Davida, ker tudi on ima tako ime in tak 0 službo. Iz. 45, 8—49, 6. Hrepenenje po izveličanju. Mesija učenik poganov. 803 hodnjem perzijskem kralju Kiru, ki bo vzel Ba¬ bilon in v tem dopolnil voljo božjo. Res se je zgodilo tako, kakor je napovedal Izaija. Na ne¬ navaden način so se odprla mestna vrata babi¬ lonska, in Perzijani so se brez težavnega boja Polastili mesta. Bilo je, kakor bi jim bila višja moč dala mesto v roke. Tega novega kralja pa opominja Gospod po preroku, da naj spozna pra¬ vega Boga in da je vse od njega, sreča in nesreča. ko tako govori Kiru, maziljencu, ki je orodje v rokah božjih, ozira se prerok na pravega ma¬ ziljenca, na Mesija, in naznanja v imenu vseh Pravičnih Izraelcev svoje hrepenenje po njem. Rosite nebesa od zgoraj, in oblaki naj d e ž e pravičnega; odpri se zemlja in poženi izve- ličarja; in pravičnost se rodi objednem: jaz, Gospod sem jo Ost varil. Prelepo prerokovanje. Sv. cerkev govori te besede v adventnem času, ko se pripravljamo na Prihod Gospodov, in priča s tem, da se nanašajo Pa Izveličarja, Kristusa. Kako očitno govori pre¬ rok o učlovečenju Sinu Božjega! Druga božja oseba pride od zgoraj iz nebes, a tudi zemlja se 0( lpre, človeški rod, blažena devica dovoli in se Pripravi, da rodi Odrešenika. In on je prava Pravičnost, ki uči pravico, pa tudi dopolnjuje vso Pravico. In vse to je delo božjega usmiljenja. Nadalje pa prerok kara vse Jude, ki so že Popotrpežljivo pričakovali odrešenja. Take uči, nihče ne more Bogu ukazovati, kako naj dela. ti si skrit Bog, kliče prerok, Bog, Izraelov Jesenik. Skrit je Bog, ker se nam ne razodeva Paravnost, zlasti še, ker ne razumevamo njegovih sklepov in namenov. K sebi kliče Bog vse ljudi: ^ r nite se k meni, in rešeni bodete vsi kraji zemlje, Za ^aj jaz sem Bog, in ni drugega. Sam pri sebi Sewi prisegel, resnična beseda gre iz mojih ust in ? e ne povrne, da se bo pred menoj klanjalo vsako eno in bo prisegal vsak jezik. Zatoraj poreko: S-ospodu imam svojo pravičnost in mogočnost: n jem,u pridejo in bodo osramočeni vsi, ki se mu Javljajo. V Gospodu bo pravičen in bo čast imel es zarod Izraelov. naslednjem, 46. poglavju zavrača Bog ma- ° v alce in jim kaže, kako ničevi so maliki; naj ne zaupajo vanje, temveč le v vsemogočnega °ga. Nato pa napoveduje (47. pogl.) v živih Pretresljivih besedah pogin babilonskega kra¬ ljestva, hčere Kaldejcev, ker odslej se več ne bo imenovala gospodarica kraljestev. Zanašal se je Babilon na svojo moč, modrost in učenost; pre¬ vzeten je bil in rekel: Jaz sem, in poleg mene ni drugega. A pogin pride črezenj. Vendar Iz¬ raelci so vedno nagnjeni k malikovalstvu, zato jih Bog opominja v 48. poglavju, naj dobro pre¬ mislijo dela božja in ne pridevajo tega malikom, kar jim je storil on, pravi Bog. Bog ne trpi tega, zakaj zaradi sebe, zaradi sebe bom naredil, pravi, in moje časti ne dam drugemu. In nadalje kliče: Poslušaj me, Jakop, in Izrael, ka¬ terega kličem: Jaz sem, jaz prvi in jaz poslednji. Moja roka je tudi utrdila zemljo, in moja desnica je merila ne¬ besa; jaz jih kličem, in obstoji vse. Tudi nadalje tako opominja in uči, kako srečni bi bili, ko bi hoteli dopolnjevati voljo božjo, kako bi se obilno namnožili. Pa kmalu pridejo iz sužnjosti, iz Babilona, in Bog jih bo čudovito peljal domov. Mesija učenik poganov. Poglavje 49. Poslušajte, otoki, in čujte, ljudstva iz daljave: Gospod me je poklical od rojstva, in se je od materinega telesa spomnil mojega imena. In je storil moja usta kakor oster meč; s senco svoje roke me je zakril, in me je del kakor izbrano puščico, v svojem tulu me je shranil. In mi je rekel: Hlapec moj si ti, Izrael, v tebi se bom poslavil. Mesija sam tu govori: Bog Oče ga je izbral za učenika in mu dal močno besedo, da bo go¬ voril v čast njegovo. Ta misel je lepo pesniško izražena s tem, da primerja usta in besedo meču in puščici. Mesija se imenuje Izrael, ker je iz izraelskega rodu, pa tudi, ker je borilec z Go¬ spodom, kar pomenja beseda Izrael. Mesija je trpel in potolažil ali premagal jezo božjo. Pa Mesija odgovarja nebeškemu Očetu: In jaz sem rekel: Zastonj sem de¬ lal, brez uspeha in za nič sem porabil svojo moč ... In sedaj govori Gospod: Premalo mi je, da bi mi bil hlapec, ki bo poklical rodove Jakopove in iz- preobrnil ostanke Izraelove. Glej, po¬ stavil sem te za luč narodom, da boš moje izveličanje do kraja sveta. 51* 804 Iz. 49, 7 — 16. Usmiljenje Gospodovo. Mesija se pritožuje nebeškemu Očetu, da bo njegovo delo pri Izraelcih, pri judovskem ljudstvu, zastonj in brez sadii. (Kakor vemo, se je v res¬ nici le malo Judov poprijelo Kristusovih naukov; Judje so svojega Mesija zavrgli.) A Oče nebeški mu pove, da ga ni postavil samo za učenika Judom, temveč tudi za pogane, za vse narode na svetu. To je silno veličastna misel, da bo Mesija učenik in odrešenik za vesoljni svet. To bi bili lahko umeli Judje ob Gospodovem času, ako bi ne bili tako hudo zaslepljeni. — Še nadalje go¬ vori Gospod: To govori Gospod, Odrešenik Iz¬ raelov, njegovi sveti, zaničevani duši, zavrženemu narodu, 1 hlapcu gospodo- valcev: Kralji bodo videli, in vzdignili se bodo poglavarji in bodo molili za¬ radi Gospoda, ker je zvest, in zaradi svetega Izraelovega, ki te je izbral. To govori Gospod: Ob milostnem času te bom poklical in na dan rešenja ti po¬ magal : in te bom ohranil in te dal za zavezo ljudstvu, 2 da povzdigneš zemljo, 3 in vzameš v last razpršeno dedščino; in da porečeš onim, ki so v ječi: Poj¬ dite ven! in tistim, ki so v temi: Bodi vam svetlo! Ob potih se bodo pasli, in na vseh ravnih bo paša zanje. Ne bodo lačni, ne bodo žejni, in ne bo jih žgala vročina in solnce; zakaj njih usmiljenec 4 jih bo vodil in ob vodnih studencih jih napajal. In vse svoje gore bom naredil za pot, in moje steze se bodo povišale ... Pevajte, nebesa, in poskakuj, zemlja, gore zadonite hvalo; ker Gospod je potolažil svoje ljudstvo in se usmilil svojih ubožcev. In Sijon 5 je rekel: Gospod me je zapustil, in Go¬ 1 Zaničevana duša, zavržen narod je izraelsko ljud¬ stvo, katero so zaničevali in tlačili drugi narodi. Pomenja pa tudi vse še neodrešeno človeštvo. 2 Izraelci bodo posredovali, da Bog sklene novo zavezo s človeškim rodom. To se je zgodilo, zakaj Kristus in apo¬ stoli so bili izraelskega rodu. 8 Zemljo ali deželo povzdigniti se pravi rešiti jo in ji pomagati na pot izveličanja. 4 Usmiljenec je Mesija. Bog je vodil svoje ljudstvo tudi iz Egipta skozi puščavo v obljubljeno deželo; med po¬ toma pa mu priskrboval živeža. 6 Sijon pomenja tu izraelsko ljudstvo, katero toguje in se pritožuje. spod me je pozabil. 1 Ali more žena po¬ zabiti svojega otroka, da bi se ne u- smilila sina svojega telesa? In ko bi tudi ta pozabila, vendar jaz ne poza¬ bim tebe. Glej, na svoje roke sem te zapisal: 2 tvoji zidovi so vedno pred mojimi očmi. Vse, kar govori v teh-le vrsticah Gospod, nam razodeva v prelepih in globokih besedah usmiljenje božje, ljubezen Gospodovo. Tolika bo dobrotljivost božja proti izvoljenemu ljudstvu, ° 1 Te besede sv. cerkev umeva v prikladnem pomenu trpečem Izveličarju in jih rabi med antifonami na tiho nede j Mih. 7, 8—20; II. Kron. 33, 1—13. Gospod moja svetloba. Jezo Gospo¬ dovo bom prenašal, ker sem grešil zoper njega, dokler ne razsodi moje pravde in mi ne stori pravice: izpeljal me bo v svetlobo, videl bom njegovo pravico. In bo videla moja sovražnica in sramota jo bo zagrnila, ker govori proti meni: Kje je Gospod tvoj Bog? Moje oči se bodo nad njo veselile: 1 sedaj bo pogažena kakor cestno blato. Pobožni Izraelci zaupajo v Boga in zato opominjajo sovražnico, t. j. Babilonijo in vso sovražno moč pogansko, naj se nikar ne veseli njih padca, ker bodo vstali, tudi potrpežljivo prenašali božjo kazen, dokler jih Bog ne reši in izkaže pravice. Tedaj bo Bog kaznoval in potrl sovražnike, da bodo spoznali, kje je pravi Bog. Res, pride kazen in obiskanje božje, tako napo¬ veduje prerok, a pride tudi rešenje, Mesija prinese srečo izvoljenemu ljudstvu in rešitev takč, kakor je nekdaj rešil ljudstvo iz Egipta. In tedaj — bodo narodi videli in bodo osramočeni poleg vse svoje moči; deli bodo roko črez usta, njih ušesa bodo gluha. Prah bodo lizali kakor kače, kakor golazen na tleh bodo pre¬ strašeni v svojih hišah: Gospoda Boga našega se bodo bali in se bodo bali tebe. Kateri Bog je tebi jednak, ki od- jemlješ pregreho in izpregleduješ grehe ostankov svoje dedščine? Ne bo vrgel več svoje jeze, ker usmiljenje mu je všeč. Obrnil se bo in se nas usmilil: 2 odvzel bo naše pregrehe in treščil na dno morja 3 vse naše grehe. Izkazal boš zvestobo Jakopu, usmiljenje Abrahamu, katero si prisegel našim očetom izdavna. S temi besedami se prerok pač ozira na ono dobo, ko se Judje povrnejo iz babilonske sužnjosti, še bolj pa v tisto dobo, ko Mesija odreši človeški rod vseh grehov in hudobij. Bog nam bo po¬ polnoma odpustil naše grehe, kakor da bi bili grehi vrženi na dno morja. Tedaj bodo dopolnjene vse obljube, ki so bile dane že starim očakom. S to prelepo prerokbo sklepa tudi Miheja, podobno kakor Izaija, svoje kratko prerokovanje. 1 Veselile se bodo oči, ker bodo videle zasluženo kazen sovražnikovo. 2 T. j.: zopet se nas bo usmilil. 3 Ta beseda kaže, da bodo grehi čisto ali popolnoma odpuščeni. Kako napačno torej uče protestanti, ki pravijo, da Bog ne odpusti popolnoma grehov. Zgodbe sv. pisma I. Mihejeva molitev. — Kralj Manase. 817 V. Kralji Manase, Amon in Josija. (II. Kron. 33, 1—35, 25; IV. Kralj. 23, 15.16.) Ko smo slišali imenitne prerokbe iz dobe Izaijeve in Mihejeve, vrnimo se zopet k zgodbam kraljev. Manasetovo malikovalstvo in izpreobrnjenje. Dvanajst let je bil star Manase, ko je začel kraljevati, in je kraljeval petdeset in pet let v Jeruzalemu. Delal je pa hudo pred Gospodom jednako grdobijam poganov, katere je Gospod pokončal vpričo izraelovih sinov, in je zopet sezidal višave, katere je bil porušil Ezekija, njegov oče, in je zgra¬ dil oltarje Balu in je napravil lope in molil vso nebeško vojsko (zvezde) in jo je častil. Sezidal je (malikovalske) oltarje tudi v hiši Gospodovi, o kateri je bil rekel Gospod: V Jeruzalemu bo moje ime vekomaj. Sezidal jih je pa vsej nebeški vojski in v obeh preddvorih hiše Gospodove. In je ukazal svojim sino¬ vom iti skozi ogenj 1 v dolini Benenom; pazil je na sanje, opazoval letanje ptičev, služil zlodejskim umetnostim, imel s seboj čarovnike in zarotovalce, in veliko hudega je počenjal pred Go¬ spodom, da ga je dražil. Tudi je po¬ stavil v hišo božjo izdolbljeno in ulito podobo . . . Manase je torej zapeljal Jude in prebivalce jeruzalemske, da so delali hudo bolj kakor vsi narodi, katere je bil Gospod pokončal pred sinovi Iz¬ raelovimi. In Gospod je govoril njemu in njegovemu ljudstvu, pa niso hoteli slušati. Zato je nadnje poslal vojne poveljnike asirskega kralja, in so ujeli Manaseta in zvezanega v verige in vezi peljali v Babilon. Ko je bil v stiski, je molil Gospoda svojega Boga in je zelo pokoro delal pred Bogom svojih očetov. In ga je prosil odpuščanja in nujno molil: in je uslišal njegovo molitev in ga pripeljal nazaj v Jeruzalem v njegovo kraljestvo, in Manase je spoznal, da je Gospod 1 O tem poganskem obredu smo slišali že na str. 779. 52 818 II. Kron. 33, 13 — 16. Manasetova pokora. sam Bog. Potem je sezidal zid zunaj Davidovega mesta na vshodu Gihona v dolini, od vhoda vrat na okrog, do pravil ptuje bogove in podobo iz hiše Gospodove, tudi oltarje, katere je bil postavil na gori hiše Gospodove in v Ofela, in ga je močno povišal, in je postavil vojaške poveljnike v vseh utrjenih mestih judovskih, in je od- Jeruzalemu, in je vrgel vse ven 12 mesta. Potem je zopet postavil olt ar Gospodov in je daroval na njem klavne II. Kron. 33, 16—24. Mauasetova pokora iti smrt. Kralj Amon. 819 in mirovne in hvalne daritve in je ukazal Judom, da naj služijo Gospodu Bogu Izraelovemu. Ljudstvo je vendar še darovalo na višavah Gospodu Bogu svojemu. — In Manase je zaspal s svojimi očeti in so ga pokopali v nje- od gornjega Gihona proti jutru, potem pa ob robu kedronske doline proti Ofelu. S tem je zavaroval tudi drugo mesto na griču Garebu. — Kako do¬ brotljiv je Bog, da se dd potolažiti po pokori! Manase je umrl spokorjen, a slabi vzgledi njegovi so obrodili za sina Amona slab sad. Safan bere knjigo postave pred Josijem. govi hiši, 1 in njegov sin Amon je kra¬ ljeval namesto njega. Kar smo brali tukaj o kralju Manasetu, je lahko umeti. Le o zidu, ki ga je sezidal v brambo jeruzalemskega mesta, opomnimo, da je Manase, kakor sporoča Jožef Flavij, popravil prejšnje zi¬ dovje svojega očeta Ezekija, pa tudi nov zid dovršil. Ta bi bil na severni strani jeruzalemski, 1 Na vrtu njegove hiše. Kralj Amon. Dvajset in dve leti je bil star Amon, ko je začel kraljevati, in je kraljeval v Jeruzalemu dve leti. In je delal hudo pred Gospodom, kakor je delal Manase, njegov oče; daroval in služil je vsem malikom, katere je bil napravil Manase. In se ni bal obličja Gospodovega, ka¬ kor se je bal Manase njegov oče, in je veliko več zagrešil. Ko so se bili za- 52* 820 II. Kron. 33, 24 — 34, 28; IV. Kralj. 23, 15. 16. Josijeva gorečnost. rotili zoper njega njegovi služabniki, so ga umorili v njegovi hiši. Druga mno¬ žica ljudstva pa je pobila tiste, ki so bili Amona umorili, in je postavila Jo- sija njegovega sina za kralja namesto njega. Josijeva gorečnost. Osem let je bil star Jo sij a, ko je začel kraljevati, in trideset in jedno leto je kraljeval v Jeruzalemu. In je delal, kar je bilo pravo pred Gospodom, in je hodil po potih Davida, svojega očeta: ni odstopil ne na desno ne na levo. V osmem letu pa svojega kra¬ ljestva, ko je bil še deček, je začel iskati Boga svojega očeta Davida, in v dvajsetem letu, potem ko je bil za- kraljeval, je očistil Jude in Jeruzalem višav, in logov, in podob, in malikov. Josija je dal podreti vse malikovalske oltarje in podobe pokončati, malikovalske duhovnike od¬ praviti in očistiti vso judovsko in tudi izraelsko deželo vsakega malikovanja. Tedaj se je tudi dopolnilo, kar je prerokoval prerok pred 350. leti in kakor smo brali na str. 676.: Vrh tega je podrl tudi oltar, ki je bil v Betelu, in višavo, katero je bil napravil Jeroboam, sin Nabatov, ki je v greh zapeljal Izraelce: tudi oni oltar in višavo je podrl in požgal in zdrobil v prah in požgal tudi log. In Josija se je obrnil in videl tam grobove, ki so bili na gori: in je poslal in vzel kosti iz grobov in jih požgal na oltarju in ga je onečastil po besedi Gospodovi, ka¬ tero je govoril mož božji. Do osemnajstega leta Josijeve vlade je bilo odpravljeno vse malikovanje; tedaj pa je ukazal kralj popraviti iz nabranega denarja tempel Go¬ spodov. In so urno popravili s kameni in tramovi, kar se je bilo porušilo v prejšnjih časih. Tedaj pa se je zgodilo nekaj znamenitega: Ko so ven vzeli denar, ki so ga bili prinesli v tempel Gospodov, je na¬ šel duhovnik Helkija knjigo Gospodove postave, ki je bila dana po Mojzesu. In je rekel Safanu, pisarju: knjigo po¬ stave sem našel v hiši Gospodovi; in mu jo je izročil. On pa je nesel knjigo h kralju in mu sporočil, rekoč: Vse, kar si izročil svojim hlapcem, glej, je dokončano. Kar se je našlo srebra v hiši Gospodovi, so skupaj spravili in dali predstojnikom umetnikov in izde¬ lovalcev raznih del. Vrh tega mi je dal Helkija duhovnik to knjigo. Ko jo je bral vpričo kralja, in je ta slišal besede postave, je raztrgal svoja obla¬ čila in ukazal Helkiju, in Ahikamu, in Abdonu, in tudi Safanu pisarju in Asu, služabniku kraljevemu, rekoč: Pojdite in molite Gospoda za mene in za vse ostanke Izraela in Juda zaradi vseh besedij teh bukev, ki so se našle, zakaj velika jeza Gospodova se je razlila črez nas, zato ker naši očetje niso držali besedij Gospodovih, da bi vse storili, kar je zapisano v tisti knjigi- Šli so torej Helkija in oni, ki so bili ob jednem poslani od kralja, k Holdi prerokinji, ženi Selumovi, ki jo prebivala v Jeruzalemu v drugem delu, in so ji naznanili stvar, ki smo jo po¬ prej povedali. Ona pa jim je odgovorila: To govori Gospod Bog Izraelov: Recite možu, ki vas je poslal k meni: To go¬ vori Gospod: Glej, jaz pripravim zla črez ta kraj in črez njegove prebivalce, in pa vse prekletve, ki so zapisane v teh knjigah, katere so brali vpričo ju¬ dovskega kralja. Ker so me zapustili in darovali ptujim bogovom, da so me k jezi dražili z vsemi deli svojih rok, zato se bo razlil moj srd črez ta kraj in ne bo ugasnil. Kralju judovskemu pa, ki vas je poslal Gospoda prosit (vprašat), govorite tako: To govori Go¬ spod Bog Izraelov: Ker si poslušal be¬ sede knjige, in se je tvoje srce omehčalo, in si se pred Bogom ponižal zaradi tega, kar je rečeno zoper ta kraj in zoper prebivalce jeruzalemske, in si se bal mene in raztrgal svoja oblačila in jokal pred menoj, bom tudi jaz uslišal tebe, govori Gospod, ker kmalu te bom zbral k tvojim očetom in pojdeš v miru v svoj grob, in tvoje oči ne bodo videle vsega zla, katero pripravim črez ta kraj in črez njegove prebivalce. II. Kron. 34, 28—35, 25; IV. Kralj. 23, 30—34. Josijeva smrt. Joahaz, Jojakim. 821 Sporočili so torej kralju vse, kar je rekla. On pa je sklical vse starejšine iz Juda in iz Jeruzalema, šel gori v hišo Gospodovo, in hkrati vsi možje iz Juda in prebivalci jeruzalemski, duhovniki in leviti, in vse ljudstvo od najmanjšega do največjega. In ko so slišali vsi, je bral kralj vse besede knjige v hiši Go¬ spodovi. In stoje na svojem odru je sklenil zavezo pred Gospodom, da bo hodil za njim in držal njegove zapo¬ vedi in postave in pravice z vsem svo¬ jim srcem in z vso svojo dušo, in delal, kar je zapisano v oni knjigi, katero je bral. Tudi je zarotil zastran tega vse, ki so bili v Jeruzalemu in v Benjaminu: in prebivalci jeruzalemski so storili po zavezi Gospoda Boga svojih očetov. Josija je tedaj odpravil vse ostudnosti od vseh krajev sinov Izraelovih, in je storil, da so vsi, ki so bili ostali v Izraelu, služili Gospodu svojemu Bogu. Vse njegove dni niso odstopili od Go¬ spoda Boga svojih očetov. Ko je Josija tako odpravil malikovalstvo in sklenil vnovič slovesno zavezo z Gospodom, je praznoval z vsem ljudstvom natančno po določe¬ nih obredih veliko noč vpričo velike množice. Tako lepega in slovesnega velikonočnega praznovanja ni bilo od časov .Samuvelovih več v Jeruzalemu. To se je zgodilo v osemnajstem letu kraljevanja Josijevega. Kralj je srečno vladal svoje ljudstvo, imel je mir pred sovražniki, a sklepi božji so se morali dopolniti. Kralj sam je pomogel temu. Josijeva nepremišljenost in smrt. Ko je bil Josija popravil tempel, prišel je egiptovski kralj Nekao, da bi se bojeval zoper Karkemiš ob Evfratu. Josija pa je šel proti njemu. On pa je poslal k njemu sle in rekel: Kaj je med menoj in med teboj, kralj judovski? Danes nisem prišel zoper tebe, temveč bojujem se zoper drugo hišo, 1 zoper katero mi je ukazal Bog hitro iti. Od¬ nehaj delati zoper Gospoda, ki je z menoj, da te ne umori. Josija pa se ni hotel vrniti, temveč se je pripravil za vojsko zoper njega, in se ni udal 1 Namreč zoper Asirce. besedam Nekaovim iz ust božjih, mar¬ več je hitel, da bi se bojeval na pla¬ njavi magedski. 1 In ko ga je tam strelec ranil, je rekel svojim hlapcem: Izpeljite me iz boja, ker sem hudo ranjen. Ti so ga deli z (bojnega) voza na drug voz, ki je šel za njim po kraljevski navadi, in so ga prepeljali v Jeruzalem, in je umrl, in so ga pokopali v pokopališču njegovih očetov: in ves Juda in Jeru¬ zalem gaje objokoval, najbolj pa (pre¬ rok) Jeremija, čigar žalnice o Josiju ponavljajo vsi pevci in pevke do da¬ našnjega dne. Tako je Josija po svoji trdovratnosti izgubil življenje. Kralj Nekao je hotel iti skozi njegovo deželo zoper Asirce, a Josija se mu je ustavil in bil premagan. Pa tudi egiptovskemu kralju se ni po sreči godilo, kakor bomo še slišali in smo že brali na str. 747. Ker je bil Josija dober kralj, so ga zelo obžalovali; zlasti ga je v žalo- stinkah opeval prerok Jeremija, a te pesmi se niso ohranile. VI. Joahaz, Jojakim in Jehonija. (IV. Kralj. 23, 30—24, 25.) Po Josijevi smrti se je judovsko kraljestvo hitro bližalo koncu. Egipčan in Asirec sta se vtikala v domače razmere, Joahaz in Jehonija sta vladala le po tri mesece, brezbožnost pa ni ponehala med Judi in v Jeruzalemu. In ljudstvo dežele je vzelo Joahaza, sina Josijevega, in so ga mazilili in postavili za kralja namestu njegovega očeta. Dvajset in tri leta je imel Jo¬ ahaz, ko je zakraljeval, in je vladal tri mesece v Jeruzalemu. In je delal hudo pred Gospodom po vsem, kar so delali njegovi očetje. In zvezal ga je faraon Nekao v Rebli, 2 ki je v deželi Ematu, da ni več kraljeval v Jeruza¬ lemu: in je naložil deželi globo: sto talentov srebra in talent zlata. In fa¬ raon Nekao je postavil Eliakima, sina 1 Magedo ali Megido je bil pod kralji utrjen kraj v rodu Isaharjevem. 2 Rebla ali Reblata je bilo mesto na severni meji svete dežele. 822 IV. Kralj. 23, 34—24, 12. Jojakim. Prvo babilonsko preseljevanje. Josijevega, za kralja namestu Josija njegovega očeta, in je premenil njegovo ime v Jojakim, Joahaza pa je (pozneje) vzel in peljal v Egipet, in tamkaj je umrl. Srebro pa in zlato je dal Jojakim faraonu, ko je bil naložil slehernemu po deželi, da naj se sklada po povelju faraonovem; in od vsakaterega izmed ljudstva v deželi je zahteval po nje¬ govih močeh kakor srebra tako tudi zlata, da se je dajalo faraonu Nekau. Dvajset in pet let je imel Jojakim, ko je zavladal, in jednajst let je kraljeval v Jeruzalemu. In je delal hudo pred Gospodom povsem, kar so delali nje¬ govi očetje. V nesrečni bitvi pri Magedu je padel kralj Josija. Egiptovski kralj Nekao se je takoj jel mešati v vladarske stvari. Ljudstvo je bilo po¬ stavilo sina Joahaza na kraljevi prestol, Nekao pa ga je odstavil in postavil za kralja starejšega brata Eliakima, kateremu je dal drugo ime v znamenje, da je njemu podložen, in sicer ime Joja¬ kim. Zlasti pa je naložil judovskemu kralju velik davek, da je moralo zanj skladati vse judovsko ljudstvo. Tedaj je šel Nekao naprej proti Evfratu, češ da gre zoper Asirce. V Asiriji se je bila zgodila velika prememba. L. 606. je padlo mesto Ninive in babilonski kralj Nabopolasar je dobil večji del Asirije pod oblast. Po njegovi smrti 1. 605. je zavladal njegov bojeviti sin Nabuhodo- nozor. In ob tega je zadel Nekao pri mestu Karkemišu ob Evfratu, in bil popolnoma prema¬ gan. Sedaj si ni upal več misliti na nove prido¬ bitve in seje vrnil domov. A ko so se Judje iznebili jednega nasprotnika, dobili so kmalu še hujšega. Nabuhodonozor je hotel porabiti lepo priliko po zmagi nad egiptovskim kraljem, da bi si podvrgel ljudstva na zapadu. In šel je zoper Jeruzalem. Jojakim. V onih dneh je prišel Nabuhodo¬ nozor, kralj babilonski, in Jojakim mu je postal podložen tri leta; in zopet se je uprl zoper njega. Kakor je bil že njegov brat malopriden kralj, tako tudi Jojakim. Bil je brezbožen, poleg tega tudi pohlepen in grozovit, da je dal celo umoriti preroka Urija, ker gaje svaril. Pomoriti je hotel tudi preroka Jeremija in Baruha, pa sta mu ušla. Kazen mu je bila za petami: kralj Nabuhodono¬ zor je vzel tedaj Jeruzalem a ob jednem je od¬ peljal s seboj v Babilon kralja Jojakima, več njegovih sinov in sinove izmed prvih judovskih rodbin, med katerimi je bil tudi Danijel. (To je bilo prvo babilonsko pre¬ seljevanje okoli 1. 605. [drugi štejejo 1. 606.] in od tega leta se šteje 701etna babilonska sužnjost.) Tudi veliko svetih posod je od¬ peljal s seboj v Babilon. Vendar je Nabuhodo¬ nozor kmalu dal judovskemu kralju kraljestvo njegovo in ga izpustil po storjeni prisegi s tem pogojem domov, da mu ostane podložen. A kralj Jojakim se je doma uprl zoper Babilonce, kar je bilo zelo nespametno in nevarno In Gospod je poslal zoper njega trume Kaldejcev, in trume sirske, in trume moabske, in trume sinov Amo¬ novih ; in jih je poslal zoper Jude, da bi jih pokončali po besedi Gospodovi, katero je bil napovedal po svojih slu¬ žabnikih prerokih. Pridrle so sovražne trume nad Jude, kar je Bog pripustil zaradi kazni. Morda jih je poslal babilonski kralj, ali pa so tudi same pridrle, ker so hotele ropati, Judje so pa imeli malo moči, bi se branili. Tedaj pa je tudi umrl kralj Jojakim. In Jojakim je zaspal s svojimi očeti, in njegov sin Jojahin (Jehonija) je kraljeval namestu njega. Egiptovski kralj pa ni več šel iz svoje dežele, zakaj kralj babilonski je bil vzel od potoka egiptovskega do reke Evfrata vse, kar je bilo egiptovskega kralja. Jojahin ali Jehonija. Osemnajst let je imel Jojahin, k° je začel kraljevati, in tri mesece j e kraljeval v Jeruzalemu. In je delal hudo pred Gospodom po vsem, kar j e delal njegov oče. V onem času so prišli hlapci Nabuhodonozorja, kralja babilonskega, zoper Jeruzalem in so obdali mesto na okrog z nasipi. I 1 ] (potem) je prišel Nabuhodonozor, kralj babilonski, pred mesto, da bi je oblegel- In Jojahin, kralj judovski, je šel h kralju babilonskemu, on sam in njegova mati, IV. Kralj. 24, 12—25, 7. Jojahin (Jehonija). Sedekija. 823 in njegovi hlapci, in njegovi poglavarji, in njegovi dvorniki; in kralj babilonski ga je prijel (jetnika) v osmem letu svo¬ jega kraljevanja. In je od tam vzel vse zaklade hiše Gospodove, in zaklade hiše kraljeve: in je razbil vse zlate po¬ sode, katere je bil naredil Salomon, kralj izraelski, v hiši Gospodovi po besedi Gospodovi. In je odpeljal ves Jeruzalem in vse poglavarje in vse močne izmed vojske, deset tisoč v sužnjost; in vse umetnike in ključarje, in nič ni ostalo razven ubožnega ljud¬ stva v deželi. Odpeljal je tudi Jojahina v Babilon, in njegovo mater, in žene kraljeve, in njegove dvornike: in sod¬ nike dežele je peljal v sužnjost iz Jeru¬ zalema v Babilon. In vse močne može, sedem tisoč, in umetnike, in tisoč klju¬ čarjev, vse močne in bojevite može: in peljal jih je babilonski kralj ujete v Ba¬ bilon. In postavil je Matanija, njego¬ vega strica, namestu njega, in mu je dal ime Sedekija. Kar smo tukaj čitali, nam pripoveduje, kako je Nabuhodonozor drugič odpeljal Jude na Babi¬ lonsko. Sedaj jih je odpeljal veliko več kakor prvič. Tudi je pobral vse dragocenosti iz templa in iz kraljeve palače in odpeljal v Babilon, kamor se je tedaj stekalo vse bogastvo sveta. Kar je bilo kaj vredno, vse je moralo v tujino, le kar je bilo ubožno in slabo, to je pustil babilonski kralj na Judovskem in črez ta ostanek postavil Sedekija za kralja. VII. Sedekija in konec judovskega kraljestva. (IV. Kralj. 24, 18-35, 30.) Konec kraljev. Jeden in dvajset let je imel Sede¬ kija, ko je začel kraljevati, in jednajst let je kraljeval v Jeruzalemu. In je delal hudo pred Gospodom, povsem kakor je delal Jojakim. Zakaj Gospod se je srdil zoper Jeruzalem in zoper Jude, dokler jih ni zavrgel izpred svo¬ jega obličja. In Sedekija je odpadel od kralja babilonskega. Zgodilo pa se je v devetem letu njegovega kraljevanja, v desetem me¬ secu, na deseti dan meseca je prišel Nabuhodonozor, 1 kralj babilonski, on in vsa njegova vojska pred Jeruzalem in so ga oblegli; in so napravili okrog njega nasipe. In mesto je bilo zaprto in obdano do jednajstega leta kralje¬ vanja Sedekijevega, do devetega dne (četrtega) meseca. In lakota je pritisnila v mestu, in ni bilo kruha za ljudi v deželi. In mesto je bilo predrto, 2 in vsi (judovski) bojevniki so po noči be¬ žali skozi vrata, ki je med dvojnim zidom h kraljevemu vrtu, Kaldejci pa so oblegali mesto na okrog; in Sedekija je bežal po poti, ki vodi k pusti pla¬ njavi. Kaldejska vojna pa je udarila za kraljem in ga ujela na planjavi pri Jerihi; in vsi bojevniki, ki so bili ž njim, so se razpršili in ga zapustili. Ujetega kralja so torej peljali k babi¬ lonskemu kralju v Reblato, kateri je nad njim izrekel sodbo. Sinove Sede- kijeve pa je dal umoriti vpričo njega, in njegove oči je iztaknil in ga zvezal v verige in peljal v Babilon. Tako nesrečen je bil konec Sedekijeve vlade. Seveda je bil kralj sam tega kriv. Prerok Je¬ remija ga je opominjal in svaril, pa kralj se za to ni menil, temveč je pustil, da se je malikovalo celo v templu. In na drugi strani si je prizadeval, da bi si zopet pridobil samostojnost, četudi je lahko mislil, da ne more nič opraviti zoper mo¬ gočne Babilonce. Tudi od upora ga je odvračeval prerok Jeremija in mu napovedal pogin — njemu in ljudstvu. Nič ni pomagalo. Kralj je poslušal krive preroke in se dal zapeljati k uporu. Urno je prišla babilonska vojska in oblegla mesto. Sicer so prišli Egipčani, s katerimi je bil Sede¬ kija v zvezi, na pomoč, pa z močno babilonsko vojsko se niso niti poskušali, marveč brez uspeha odšli domov. Tako je bil Jeruzalem brez pomoči skoro v rokah sovražnikov. Jeremija je zopet 1 Po hebrejski izreki imenuje Nebukadnezar, v babi¬ lonskih spominikih pa Nabu-kudur-usur, t. j. Nabu (t. j. bog) čuvaj krono. ‘ Babilonci so predrli najprej zidovje spodnjega mesta. Jer. 39. 824 II. Kralj. 25, 7—13. Sedekija. Obleganje Jeruzalema. svetoval, naj se mesto uda Babiloncem, ker dru¬ gače ga čaka pogin. A poglavarji niso marali o tem nič vedeti, temveč so preroka sumničili, tepli, vrgli v ječo in v vodnjak, da ga je le kralj rešil smrti. Ker se kralj ni udal, začelo se je hudo in dolgo obleganje mesta. Lakota in kuga sta pri¬ tisnili na oblegance, da so matere klale svoje lastne otroke. Ko je videl kralj, da je mesto iz¬ gubljeno, je bežal proti puščavi na jutrovo stran. A sovražnik ga je zajel in grozovito kaznoval zaradi nezvestobe. Tako se je maščevalo nad njim to, da ni poslušal preroka Jeremija. Razdejanje templa in Jeruzalema. V petem mesecu, na sedmi dan meseca, to je devetnajsto leto babi¬ lonskega kralja je prišel Nabuzardan, poveljnik vojske, služabnik babilon¬ skega kralja, pred Jeruzalem? In je zažgal hišo Gospodovo in hišo kraljevo, in hiše jeruzalemske, vse hiše je požgal z ognjem. In zidove jeruzalemske na okrog je porušila vsa kaldejska vojska, ki j e bila s poveljnikom voj ščako v. Drugi del ljudstva pa, ki je bil ostal v mestu, in ubežnike, ki so bili ubežali h kralju babilonskemu, in ostalo ljudstvo je pre¬ selil Nabuzardan, vojni poveljnik. Iu izmed ubožcev v deželi je pustil vino¬ gradnike in poljedelce. Bronasta stebra 1 Ta je premagal in vzel tudi zgornje mesto, kjer J e bil tempe! Odhod v pregnanstvo. IV. Kralj. 25, 13 — 30. Razdejanje templa in Jeruzalema. 825 pa, ki sta bila v templu Gospodovem, in stojala, in bronasto morje, kije bilo v hiši Gospodovi, so Kaldejci razbili in vso kovino prepeljali v Babilon. Vzeli so tudi bronaste lonce, in zaje¬ malke, in vilice, in vrče in možnarje in vse srebrne posode, v katerih so opravljali (sveto) službo. Pa tudi ka¬ dilnice in kupice kakor zlatnino, tako tudi srebrnino je vzel vojni poveljnik ... Tudi je vojni poveljnik vzel Saraja, prvega duhovnika, in Sofonija, drugega duhovnika 1 s seboj in tri vratarje in iz mesta jednega dvornika, ki je bil po¬ veljnik črez bojevnike, in petero mož izmed onih, ki so stali vpričo kralja, katere je našel v mestu, in Šoferja, po¬ veljnika vojne, ki je poskušal novince izmed ljudstva v deželi, in šestdeset mož izmed ljudstva, ki so bili v mestu. Te je vzel Nabuzardan, poveljnik vojske, in peljal h kralju babilonskemu v Re- blati. In kralj babilonski jih je udaril in umoril v Reblati v deželi Ematu, in Jude so preselili iz njih dežele. Ni nam treba ničesar dostaviti temu žalost¬ nemu poročilu. Tako se je dopolnilo prerokovanje prerokov. Pa ob jednem so si tudi Babilonci podpisali kazen, ker so kruto ravnali s prema¬ ganimi Judi. Poznejši dogodki. Bukve kraljev nam pripovedujejo še nekaj malega o zgodbah onih, ki so ostali v deželi in o kralju Jojahinu v Babilonu. Tistemu ljudstvu pa, ki je ostalo v judovski deželi in katero je bil pustil Nabuhodonozor, kralj babilonski, je postavil za poglavarja Godolja. Ko so to slišali vsi vojaški poveljniki, oni in možje, ki so bili ž njimi, da je namreč kralj babilonski postavil Godolja, so prišli h Godolju v Masfo 2 Izmahel sin Natanijev, injohanan sin Kareetov, in Saraja sin Tanehumetov iz Netofate, in Jezonija sin Maahatijev, on in njih tovariši. In Godolja je prisegel njim ---—-- 1 Oni je bil pravi veliki duhovnik, ta pa "njegov na¬ mestnik. 3 Masfa nam je znana že iz zgodeb sodnikov. in njih tovarišem, rekoč: Ne bojte se služiti Kaldejcem, ostanite v deželi in služite kralju babilonskemu, in dobro vam bo. Zgodilo se je pa sedmi mesec, da je prišel Izmahel sin Natanija, sina Elizamovega iz kraljevega rodu, in deset mož ž njim, in so pobili Godolja, ki je tudi umrl, pa tudi Jude in Kal- dejce, ki so bili ž njim v Masfi. In vzdignilo se je vse ljudstvo od malih do večjih, in vojaški poveljniki, in so prišli v Egipet, ker so se bali Kaldejcev. Povišanje Jehonija. Zgodilo se je pa v tridesetem in sedmem letu preseljevanja Jojahina kralja judovskega, v dvanajstem me¬ secu, na dvajseti in sedmi dan meseca, je Evilmerodah, kralj babilonski, tisto leto, ko je začel vladati, povzdignil iz ječe Jojahina, kralja judovskega. In je prijazno govoril ž njim in postavil njegov sedež črez sedeže kraljev, ki so bili ž njim v Babilonu. In je pre- menil njegova oblačila, katera je imel v ječi, in je obedoval zmerom pred njim vse dni svojega življenja. Tudi mu je določil užitek nepretrgoma, ka¬ teri se mu je tudi dajal od kralja dan na dan ves čas njegovega življenja. Kakor so Judje sovražili Kaldejce, tako so sovražili tudi kaldejskega kraljevega namestnika Godolja. Zato so ga naposled tudi umorili, četudi ni proti njim zakrivil nič hudega. Sv. pisatelj bukev kraljev se naposled z ve¬ seljem ozira na srečo kralja Jojahina, ki ga je zadela na Babilonskem. Ta kralj se je bil skoro gotovo dobro seznanil s poznejšim kraljem Evil- merodahom. Verjetno je, da je bil tudi Evilme¬ rodah zaprt, predno je prišel na prestol; in v zaporu se je seznanil in prijateljstvo sklenil s kraljem judovskim. Evilmerodah gaje med vsemi svojimi poglavarji in svetovalci cenil najbolj in mu je izkazoval veliko čast. — Tako je kralje¬ vemu rodu Davidovemu celo v suženjstvu zasve¬ tila zvezda sreče in lepega upanja, da bo kdaj velik in častitljiv med narodi. — Kako se je godilo ljudstvu v babilonski sužnjosti, o tem bomo slišali pozneje. 826 Jud. 1, 1—11. Juditine bukve. Nabuhodonozor. VIII. Judita. (Jud. 1, 1-16, 31.) Judita in Juditina knjiga. V poslednjem stoletju pred babilonskim pre¬ seljevanjem je bilo judovsko kraljestvo jako sla¬ botno, pa je imelo tudi nevarne sovražnike. Naj¬ nevarnejši so bili Asirci. Senaherib je hotel vzeti Jeruzalem in bil bi ga premagal, ko bi ne bil na čudovit način vmes posegel Bog zaradi pobožnega kralja Ezekija. Njegov sin Manase, ki je bil udan malikovalstvu, se ni mogel ubraniti Asircev, ki so pridrli v deželo; vjeli so ga in odpeljali v Babi¬ lon, kjer je skoro gotovo takrat bival asirski kralj. V to žalostno dobo, ko niso imeli Judje doma svojega kralja, pa so bili jako oslabljeni, štejemo, kar nam pripoveduje kratka knjiga , J u d i t a ‘ imenovana, po glavni svoji osebi Juditi. Judita je bila junaška vdova, ki je rešila domače mesto Betulijo asirske vojske pod poveljnikom Holo- fernom. Kako je to sklenila in dovršila, pripo¬ veduje naša knjiga. Ker ni v knjigi povedano, pod katerim ju¬ dovskim kraljem se je dogodilo to, kar se pri¬ poveduje tukaj, ker se omenja asirski kralj Na¬ buhodonozor, in ker se naš dogodek ne omenja v drugih sv. knjigah, niso vsi učenjaki čisto jedne misli zastran te knjige. Vendar se večina vjema v tem, kar pravimo tudi tukaj; kar pa je pomi¬ slekov proti našemu nauku, odvrnemo in po¬ jasnimo jih brez težave. Judovski kralj se zato ne imenuje v knjigi, ker ga takrat ni bilo v deželi. Pač pa je imel tedaj veliki duhovnik precej veliko oblast, ker je namesto val kralja. — Asirski kralj se imenuje Nabuhodonozor zato, ker so tuji narodi najbolj poznali velikega babilonskega in asirskega kralja Nabuhodonozorja; torej so poznejše in prejšnje vla¬ darje imenovali s tem imenom, kakor so imeno¬ vali n. pr. vse egiptovske kralje faraone, ali kakor tudi mi imenujemo vse večje vladarje kralje po Karolu Vel. in najvišje vladarje cesarje po Cezarju Avgustu. Oni Nabuhodonozor je bil prav za prav asirski kralj Asarhadon, ki je bil najmogočnejši med asirskimi kralji. —• Res se ne omenja Juditino junaško delo v drugih sv. knjigah, pa zakaj bi se moralo omenjati? Dovolj je, da se opisuje v tej knjigi. Ker je bilo iz te knjige znano, niso ga opisovali v drugih knjigah. Tudi druga imenitna svetopisemska dejanja se omenjajo semtertje samo v jednem spisu. Knjigo o Juditi je spisal bogoljuben Jud v slavo svojega ljudstva ob začetku babilonske sužnjosti. Prvotno je spisana v kaldejskem je¬ ziku; kaldejsko knjigo je imel pred seboj še sv. Hijeronim; a ta izvirnik se je izgubil. Poleg Hijeronimove prestave imamo še staro grško pre¬ stavo v septuaginti, ki je tudi narejena po iz¬ virniku. Iz te grške prestave so prelagali knjigo v druge jezike. V sv. cerkvi so vedno častili in rabili to knjigo kakor druge sv. knjige. Mogočnost Nabuhodonozorjeva. Arfaksad, 1 kralj medijski, je bil pod¬ vrgel veliko narodov svoji oblasti in je tudi sezidal jako močno mesto, ka¬ tero je imenoval Ekbatano, iz štiri¬ oglatega rezanega kamena. Naredil je njegove zidove sedemdeset komolcev široke in trideset komolcev visoke; njegove stolpe pa je postavil visoke sto komolcev, na štiri ogle, in vsaka stran stolpov se je raztezala po dvajset črevljev na široko; in je postavil vrata tako visoka kakor stolpe. In se je po¬ našal kakor mogočnež s svojo močno vojsko in z veličastvom svojih voz. Nabuhodonozor 2 pa, kralj asirski, ki je kraljeval v Ninivah, se je bojeval v dvanajstem letu svojega kraljevanja zoper Arfaksada in ga premagal na veliki planjavi, ki se imenuje Ragau, 3 med Evfratom in Tigrisom in Jadaso- nom, na ravnini Erijoha, kralja Elikov. Tedaj se je povzdignilo kraljestvo Nabuhodonozorjevo, in njegovo srce se je napihnilo; in je poslal k vsem, ki so prebivali v Ciliciji, in v Damasku, in na Libanonu, in k rodovom, ki so na Karmelu, in h Kedarcem, in k prebival¬ cem Galileje in velike planjave ezdre- lonske, in k vsem, ki so bili v Samariji in onstran reke Jordana do Jeruzalema, in k vsej deželi Gesen, dokler se ne pride do meje etijopske. K vsem tem je po¬ slal poslance Nabuhodonozor, kralj asirski. Ti pa so se jednoglasno usta- 1 „Arfaksad“ se je imenoval Arbakes. Mesto Ekba¬ tano je začel zidati že kralj Dejokes. 4 Nabuhodonozor je Asarhadon. 8 Prav za prav Ragan. Jud. 1, 11 — 4, 2. Holofern gre zoper narode. Judje. 827 vili in jih poslali nazaj prazne in jih odgnali brez časti. Tedaj se je raz¬ srdil kralj Nabuhodonozor zoper vso tisto deželo in prisegel pri svojem pre¬ stolu in svojem kraljestvu, da se bo maščeval nad vsemi temi deželami. Kar nam tukaj pripoveduje sv. knjiga, se popolnoma vjema s tedanjimi asirskimi pisanimi sporočili. Tedanji veliki kralji so se ponašali z velikanskimi stavbami. Asirski kralji so bili silno ošabni, in iz tega umevamo, zakaj je Asarhadon poslal na zapadne kraje poslance s pozivom, da naj se mu udajo. Holofern gre zoper zapadne narode. In Nabuhodonozor je poklical vse starejšine in vse poveljnike in svoje bojevnike in je imel ž njimi skrivno posvetovanje; in je rekel, da je njegova misel, da bi vso zemljo podvrgel svoji oblasti. Ker je bila ta beseda vsem všeč, je poklical kralj Nabuhodonozor Holoferna, poveljnika svoje vojske in mu je rekel: Pojdi zoper vsa kraljestva na zapadu in posebno zoper one, ki so zaničevali moje povelje. Tvoje oko naj ne prizanese nobenemu kraljestvu in vsa utrjena mesta mi podvrzi. Tedaj je Holofern poklical načelnike in pred¬ stojnike asirske vojne, in je seštel može za vojsko, kakor mu je ukazal kralj, sto in dvajset tisoč pešcev bojevnikov in dvanajst tisoč konjikov strelcev. Pred svojo vojsko pa je ukazal goniti brezštevilno množico kamel s potreb¬ ščinami, ki bi vojni obilno zadostovale, tudi črede volov in črede ovac, katerih ni bilo števila. Ukazal je, da naj se pripravi žito iz vse Sirije za njegov prehod. Tudi zlata in srebra je vzel jako veliko iz kraljeve hiše. In je šel sam in vsa vojska z vozovi in s konjiki in strelci, ki so pokrili zemljo kakor kobilice. In ko je prestopil meje asirske, je prišel do visokega gorovja Ange, ki je na levi strani Cilicije, in je naskočil vse njih trdnjave in je vzel vsako utrdbo. In je udrl v imenitno mesto M.elot 1 in je oplenil vse sinove mesta Tarsisa in 1 Ali Melita. sinove Izmaelove, ki so bili proti pušča¬ vi, in na jugu dežele Kelona. In je šel črez Evfrat in prišel v Mezopotamijo, in je porušil vsa visoka mesta, ki so bila tam, od potoka Mambre, 1 dokler se ne pride do morja; in je zasedel njene meje od Cilicije do mej Safeta, ki so proti jugu. In je odpeljal vse sinove Madijanove in je uplenil vse njih bo¬ gastvo, in vse, ki so se mu ustavljali, je pomoril z mečem. In na to je šel doli na ravnine pri Damasku ob žetvi in je požgal vse setve, in vsa drevesa in vinograde je ukazal posekati. In legel je strah pred njim na vse prebi¬ valce v deželi. Tedaj so poslali poslance kralji in poglavarji vseh mest in pokrajin, namreč Sirije mezopotamske in Sirije sobske, in Libije in Cilicije, ki so prišli k Ho- lofernu in rekli: Nehaj s svojo jezo proti nam; zakaj boljše je, da živi služimo Nabuhodonozorju, velikemu kralju, in smo podložni tebi, kakor da umrjemo in zraven pogina trpimo še škodo svoje sužnjosti. 2 V strahu so se mu povsodi udali in mu iz¬ ročili vse, kar je zahteval. Iz vseh mest je vzel s sabo vojščake, da so šli ž njim v vojsko. Šli so mu iz mest naproti v veliki slovesnosti. In četudi so tako ravnali, vendar niso mogli potolažiti srditosti njego¬ vega srca, ker njih mesta je porušil in njih loge je požgal, zakaj kralj Na¬ buhodonozor mu je bil ukazal, da naj pokonča vse bogove na zemlji, da bodo samo njega imenovali boga ti narodi, ki bi se mogli podjarmiti s Holofernovo močjo. Grozovito ošabnost kaže tu asirski kralj; a to ni nič čudnega; tudi drugodi beremo, da so hoteli asirski kralji, naj jih narodi častč po božje. Holofern pride do izraelske dežele. Ko so tedaj to slišali sinovi Izrae¬ lovi, ki so prebivali v deželi judovski, 3 so se jako bali pred njim. Strah in 1 Ali Habora. 2 Da smo sužnji in tudi še umrjemo. 3 Dežela judovska je judovsko kraljestvo. 828 Jud. 4, 2 — 6, 11. Holofern zoper Jude. Ahijor. Betulija. groza sta popadla njih srce, da ne bi tega storil Jeruzalemu in templu Go¬ spodovemu, kar je bil storil drugim mestom in njih templom. In so poslali po vsej Samariji na okrog do Jerihe in so zasedli vse vrhove gora; in so obdali svoje trge z zidovi in so zbrali žito, da bi bili pripravljeni za boj. Tudi višji duhovnik Elijakim 1 je pisal na vse, ki so bili proti Ezdrelonu, ki je pri Dotajinu nasproti veliki planjavi, 2 in na vse, skozi katere je bil prehod, da bi zasedli gorske višine, črez katere bi se lahko prišlo do Jeruzalema, in da bi tam branili, kjer bi bila ozka pot med gorami. In Izraelovi sinovi so tako storili, kakor jim je bil ukazal duhovnik Gospodov Elijakim. In vse ljudstvo je vpilo h Gospodu z veliko silo, in so se ponižali v postu in v molitvi, oni in njih žene. In duhovniki so se oblekli v rasovnike, in so ukazali otrokom vreči se na tla proti templu Gospodovemu, in oltar Gospodov so po¬ grnili z rasovnikom, in so klicali h Go¬ spodu Bogu Izraelovemu jednoglasno, da bi ne dal za rop njihovih otrok, in njih žend za plen, in njih mest v po¬ gin, in najsvetejšega v oskrunjenje, in da ne bi bili v zasmeh narodom. Tedaj je šel Elijakim, veliki duhovnik Go¬ spodov, okrog vsega Izraela 3 * * in jih je nagovoril, rekoč: Vedite, da bo Go¬ spod uslišal vaše prošnje, ako bodete stanovitni ostali v postu in v molitvi pred Gospodom. In veliki duhovnik jih je opominjal, kako je Gospod že nekdaj pomagal Izraelcem, kadar so ga prosili pomoči. Zato so vsi iskreno molili in opravljali daritve v spokornem oblačilu. Izraelci se postavijo v bran. In sporočili so Holofernu, povelj¬ 1 Ker ta čas ni bilo v deželi kralja, je imel veliki duhovnik nekako vladarsko oblast in je skrbel za občne stvari. 2 Ti kraji so označeni v vulgati nejasno. A to vidimo, da je imel veliki duhovnik največjo skrb za kraje okoli ez- drelonske planjave, ker si je trdno mislil, da na to planjavo gotovo pride sovražna vojska. 8 Odkar je bilo ponehalo izraelsko kraljestvo, so se ostali prebivalci te dežele bolj naslanjali na judovsko kra¬ ljestvo in bili v zvezi z Jeruzalemom. Zato umevamo, da je veliki duhovnik šel tudi na Izraelsko. niku asirske vojske, da se sinovi Iz¬ raelovi pripravljajo na brambo in da so zaprli poti skozi gore, in v silni jezi se je razsrdil in poklical vse poveljnike moabske in vojvode amonske in jim je rekel: Povejte mi, katero je to ljud¬ stvo, ki je zasedlo gore, in katera in kakšna in kako velika so njih mesta; kakšna je njih vojna moč, ali koliko jih je, ali kdo je njih vojvoda, in zakaj so pred vsemi, ki bivajo na zapadu, nas zaničevali ti in nam niso prišli naproti, da bi nas sprejeli mirno? Na to vprašanje je začel amonski vojvoda Ahijor pripovedovati, katero in kakšno je to ljud¬ stvo. Zlasti je razložil, da je Bog sam pri tem ljudstvu, kadar izpolnjuje njegove zapovedi; kadar pa ga z grehom žali, tedaj je kaznuje in da so¬ vražnikom, kakor se je zgodilo nedavno. Naj torej Holofern preišče, ali so se morda tudi sedaj Izraelci s čim pregrešili; ako je tako, naj jih napade, ker je zmaga gotova; ako se pa niso pregrešili, ne bo zmagal ljudstva. Ko je nehal Ahijor govoriti, so bili Holo- fernovi prvaki silno razsrjeni in so ga hoteli umoriti, češ, kdo bi se mogel ustaviti Nabuho- donozorju in njegovi vojski. Tudi Holofern saffl je bil jezen in ukazal, naj zadene jednaka kazen in jednak pogin Ahijorja kakor Izraelce. Zato ga je ukazal zvezati in poslati k Izraelcem v Be- tulijo. Zvezali so ga in peljali proti Betuliji; a ker so jim tu naproti šli strelci, so ga hitro P rl ' vezali k drevesu in odšli. Tu so ga dobili Iz¬ raelci iz Betulije. Betulija. Betulija je bilo gorsko mesto v severni Ga; lileji, dobro zavarovano; branilo in zapiralo J e pot proti jugu. Žal, da se ne more trdno in na¬ tančno reči, v katerem kraju je bilo to mesto, i n kako se‘dandanes imenuje. Tedaj pa je bilo za¬ radi svoje trdnosti zelo imenitno in važno.' Sinovi Izraelovi so pa šli iz Betuhj 6 doli in prišli k njemu (Ahijorju). RuZ' vezali so ga in peljali v Betulijo, in ko so ga postavili sredi ljudstva, ga vprašali, zakaj so ga neki Asir cl popustili zvezanega. V onih dneh sta bila tam poglavarja Ozija, sin Miho v iz rodu Simeonovega, in Harmi, ki se Jud. C, 11 — 7, 13. Ahijor. Holofern obleže Betulijo. 829 je imenoval tudi Gotonijel. Sredi sta- rejšin torej in vpričo vseh je Ahijor povedal, kaj je sam govoril, ko ga je bil vprašal Holofern, in kako ga je Ho- lofernovo ljudstvo hotelo umoriti zaradi te besede, in kako je Holofern sam raz¬ srjen ukazal izročiti ga Izraelcem za¬ radi tega: kadar bi zmagal Izraelove sinove, tedaj bi dal tudi samega Ahi- jorja umoriti z različnimi mukami, zato ker je bil (Ahijor) rekel: Bog nebeški je njih branilec. In ko je bil Ahijor razložil vse to, je padlo vse ljudstvo na obraz in mo¬ lilo Gospoda, in skupaj je jednih mislij s plakanjem in jokanjem pred Gospodom razlilo svoje prošnje, rekoč: Gospod Bog nebes in zemlje, poglej na njih ošabnost in ozri se na našo ponižnost, in glej na obličja svojih svetih, in po¬ kaži, da ne zapustiš teh, ki vate za¬ upajo, da pa ponižaš tiste, ki zaupajo nase in ki se ponašajo s svojo močjo. Ko so torej nehali jokati in je ljudstvo do¬ končalo molitev, katero je molilo ves dan, so tolažili Ahijorja, rekoč: Bog naših očetov, čigar moč si oznanjal, on ti bo to tako povrnil, da (ne bodo oni) temveč boš ti videl njih pogin. Kadar bo pa Gospod naš Bog dal to prostost svojim hlapcem, bodi Bog tudi s tabo v naši sredi; kakor ti bo všeč, tako boš lahko pri nas z vsemi svojimi. Ko je bilo posveto¬ vanje končano, vzel ga je Ozija v svojo hišo in mu napravil veliko večerjo. In je povabil vse starejšine, in so se okrep¬ čali, ko so bili dokončali post. Pozneje pa so sklicali vse ljudstvo in celo noč so v zbirališču molili in prosili pomoči Boga Izraelovega. Holofern obleže Betulijo. Holofern pa je drugi dan zapovedal svoji vojski, da naj gre nad Betulijo. Bilo je pa pešcev bojevnikov sto in dvajset tisoč in konjikov dva in dvaj¬ set tisoč poleg onih mož, katere je pripravil, ko so bili ujeti in odpeljani iz pokrajin in mest, vsi mladi ljudje. Vsi so se hkrati pripravili k boju zoper sinove Izraelove in so prišli po bregu gore do vrha, ki se ozira na Dotajin, od kraja, ki se imenuje Helmon, ki je proti Ezdrelonu. Ko so pa sinovi Iz¬ raelovi videli njih množino, so popadali na tla, potresli pepela na svoje glave in jednih mislij molili, da bi Bog Iz¬ raelov izkazal usmiljenje svojemu ljud¬ stvu. In so vzeli svoje bojno orodje in zasedli kraje, ki vodijo med gorami k ozkim potom in so jih čuvali celi dan in celo noč. Ko je Holofern šel na okrog, je našel studenec, kije tekel v mesto, in njih vodovod, ki je bil za¬ radi tega na južnem kraju zunaj mesta; 1 in je ukazal, da naj se njih vodovod preseka. Bili so pa še ne daleč od zida vrelci, iz katerih so skrivaj zajemali vodo, kakor se je zdelo, bolj da so se poživljali, kakor da bi pili. 2 A sinovi Amonovi in Moabovi so pristopili k Holofernu, rekoč: Sinovi Izraelovi se ne zanašajo na sulice in puščice, temveč nje branijo gore in jih varujejo hribi, ki stoje strmo. Da jih boš torej mogel premagati brez boja, postavi čuvaje ob studencih, da iz njih ne bodo zajemali vode, in pomoril jih boš brez meča, ali vsaj omagali bodo in izročili svoje mesto, katero je po njih mislih nepre¬ magljivo, ker stoji na gori. In te be¬ sede so bile všeč Holofernu in njego¬ vim služabnikom, in je postavil na okrog po sto in sto ljudij ob vsakem vrelcu. Ko so tako stražili dvajset dnij, so ponehali vodnjaki in kapnice vsem, ki so prebivali v Betuliji, tako da ni bilo v mestu vode, s katero bi se bili napojili vsaj j eden dan, zakaj vodo so dajali ljudem vsak dan na mero. Tedaj so se zbrali pri Oziju vsi možje, in ženske, in mladeniči, in otroci, in vsi so rekli jednoglasno: Bog naj sodi med nami in teboj, ker si nam hudo storil, 1 Vodovod je bil napravljen tako, da je iz studenca odvajal vodo v mesto. Ta vodovod je dal Holofern pretrgati. 2 Tu je prihajalo na dan jako malo vode. — Iz tega natančnega popisovanja se vidi, da je sveti pisatelj prav dobro poznal ta kraj; morda je bil tukajšnji domačin. 830 Jud. 7, 13—8, 14. Obupnost Judov. Judita. ker nisi hotel pomiriti se z Asirci, in zato nas je Bog dal v njih roke, in zato ni nikogar, ki bi nam pomagal, zakaj vpričo njih popadamo v žeji in v veliki pogubi. In sedaj zberite vse, ki so v mestu, da se radovoljno izro¬ čimo vsi vojski Holofernovi. Zakaj boljše je, da nas ujamejo in da živi Boga hvalimo, kakor da umrjemo in da bomo v sramoto pred vsemi ljudmi, ko bomo videli svoje žene in svoje otroke umirajoče pred svojimi očmi. Ženi pri mletju. Danes kličemo na pričo nebo in zemljo in Boga naših očetov, ki nas kaznuje po naših grehih, da skoro izročite mesto v roko vojski Holofernovi in nas bo kmalu konec z mečem, kar bi pa dalje trajalo v suši in žeji. In ko so to rekli, je nastal velik jok in stok v zbirališču pri vseh, in veliko ur so jednoglasno vpili h Gospodu, rekoč: Grešili smo kakor naši očetje, krivično smo ravnali, hudobije smo počenjali. Usmili se nas ti, ker si dobrotljiv, ali kaznuj naše grehe s svojo šibo, in ne daj svojih vernikov ljudstvu, ki te ne pozna, da ne poreko med narodi: Kje je njih Bog? In ko so se utrudili s tem vpitjem in so obmolknili upehani od jokanja, j e vstal Ozija oblit s solzami in rekel: Bratje, bodite mirnega srca in tiho, le pet dnij pričakujmo od Gospoda usmi¬ ljenja. Morda okrajša svojo jezo in da slavo svojemu imenu. Ako po minulih petih dneh ne pride pomoč, storimo to, kar ste govorili. Judita. Zgodilo se je pa, da je te besede slišala Judita, kije bila hči Merarijeva. In njen mož je bil Manase, ki je bu umrl ob času ječmenove žetve. Ko je namreč priganjal tiste, ki so povezovali na njivi snope, je žgala vročina na njegovo glavo, in je umrl v Betulijh svojem mestu, in je bil tamkaj pokopan s svojimi očeti. Judita je pa bila vdova za njim že tri leta in šest mesecev. In v zgornjem delu svoje hiše si je na¬ pravila skrivno sobico, kjer je zaprta bivala s svojimi deklami, in je nosila rasovnik na svojih ledjih in se postila vse dni svojega življenja raz ven ob sobotah, in mlajih, in praznikih Izra¬ elove hiše. Bila je pa silno lepega ob¬ ličja; njej je bil zapustil mož velik 0 bogastvo in obilno družine in posestva polna govejih in ovčjih čred. Ona J e bila pri vseh v dobrem imenu, ker se je jako bala Gospoda, in ni bilo nikogar, ki bi bil govoril o njej kaj hudega. je torej to slišala, da je Ozija obljubil, da bo po minulem petem dnevu izroči mesto, je poslala k starejšinama Ha- briju in Harmiju. In ko sta prišla k njej, jima je rekla: Kaj je vzrok, °a je Ozija pri volji izročiti mesto Asircena, ako v petih dneh ne pride pomoč? 1° kdo ste vi, da izkušate Gospoda? T° ni taka beseda, da bi vzbudila usm 1 ' Ijenje, temveč da razdraži (Boga) k j eZ1 in vname srd. Čas ste postavili ^a usmiljenje Gospodovo in po svoji volj 1 ste mu določili obrok. Pa ker je O°' spod potrpežljiv, obžalujmo ravno t° Jud. 8, 14—10, 3. Judita se pripravi na rešitev. 831 in prosimo njegovega usmiljenja s sol¬ zami: zakaj Bog ne preti tako kakor človek in se ne da vneti k jezi kakor človeški otrok. In zato se ponižajmo pred njim, služimo mu s ponižnim sr¬ cem, recimo jokaje Gospodu, da naj nam stori usmiljenje po svoji volji; da se bomo tako ponašali s svojo poniž¬ nostjo, kakor je sedaj naše srce pre¬ plašeno zaradi njih napuha ... In sedaj, žabniki, zaupajoči na vozove, in na svoje konjike, in na množino svojih bojevnikov! Stori, Gospod, da bo nje¬ gov (sovražnikov) lastni meč odbil nje¬ govo prevzetnost; naj ga ujame zanjka njegovih očij, ko bo pogledal vame, in udari ga s sladkostjo mojih ustnic. Daj mi v duši stanovitnost, da ga za¬ ničujem, in pogumnost, da ga pobijem. To bo namreč v slavo tvojega imena, bratje, ker sta vidva starejšina med božjim ljudstvom in je od vaju od¬ visno njih življenje, zato povzdignita njih srca s svojim govorjenjem, da se bodo spominjali, kako so bili naši očetje poskušeni, da bi se pokazalo, ali zares časte svojega Boga. — In rekli so ji Ozija in starejšina: Vse, kar si govorila, je resnica, in v tvojih besedah ni nič graje vrednega. Zato moli za nas, ker si sveta žena in se Boga bojiš. In Judita jim je rekla: Kakor spoznate, da je iz Boga, kar sem mogla govoriti, tako preglejte tudi, ali je iz Boga, kar sem sklenila storiti, in molite, da Bog utrdi moj sklep. To noč stojte pri vratih, da morem iti ven s svojo deklo, in mo¬ lite, da se — kakor ste rekli — v petih dneh Gospod ozre na svoje izraelsko ljudstvo. Nečem pa, da bi vi preiskovali, kaj hočem storiti, temveč dokler vam ne sporočim, naj se ne zgodi nič drugega, kakor da molite zame h Gospodu Bogu naše¬ mu. In rekel ji je Ozija, poglavar judovski: Pojdi v miru, in Gospod bodi s teboj v maščevanje nad našimi sovražniki. In so šli in se vrnili (na svoj dom). Judita gre v asirski tabor. Pripravljanje mleka na jutrovem. ko ga bo potrla roka ženske. Bog ne¬ beški, stvarnik vodd in Gospod vsega Ko so oni odšli, je šla Judita v svojo molilnico, oblekla se v rasovnik, dela pepela na svojo glavo, padla pred Go¬ spodom in klicala h Gospodu, rekoč: Gospod Bog mojega očeta Simeona 1 ozri se sedaj na vojsko asirsko, kakor si takrat gledal na vojsko Egipčanov, ko so z orožjem hiteli za tvojimi slu- 1 Bila je iz Simeonovega rodu. stvarstva, usliši me ubogo, ki te prosim in zaupam na tvoje usmiljenje! Zgodilo se je pa, ko je nehala kli¬ cati h Gospodu, je vstala z mesta, kjer je na tleh ležala pred Gospodom. In je poklicala svojo deklo, šla doli v svojo hišo, dela raz sebe rasovnik in slekla oblačilo svojega vdovstva, in se je umila in se mazilila z najboljšim ma- 832 Jud. 10, 3—11, 13. Judita v asirskem taboru in pred Holofernom. zilom, in je razčesala lase na svoji glavi in dela zavijačo 1 na svojo glavo in oblekla svoja praznična oblačila in obula na noge sandale, in vzela za¬ pestnice, in z vsem lepotičjem se je ozaljšala. Gospod ji je tudi dal lesk, 2 ker je bila vsa naprava ne iz poželji- vosti, temveč iz kreposti, in zato ji je Gospod pomnožil lepoto, da se je zdela očem vseh neprimerno zala. 3 In tako je dela na svojo deklo meh 4 vina, in posodo olja, in opraženo zrnje, in po¬ gače, in kruha, in sira, in je šla. In ko sta prišli do mestnih vrat, sta našli Ozija in starejšine mesta, ki so ju čakali. In ko so jo videli, so se jako čudili njeni lepoti. Vendar je niso nič vprašali, ampak so jo pustili mimo iti, rekoč: Bog tvojih očetov ti daj milost in ti utrdi s svojo močjo vse sklepe tvojega srca, da se bo Jeruzalem po¬ našal s tabo, in bo tvoje ime v številu svetih in pravičnih. In so rekli tisti, ki so bili tam, vsi z jednim glasom: Zgodi se, zgodi se! Judita pa je mo¬ lila Gospoda in šla skozi vrata sama in njena dekla. Ko je pa šla doli po hribu ob svitu dneva, so jo srečali asirski ogleduhi in so jo prijeli in rekli: Odkod si prišla, in kam greš? In ona je odgovorila: Hebrejcev hči sem; zato sem bežala od njih, ker sem spoznala, da vam bodo izročeni v plen, zato ker so vas zaničevali in se niso hoteli radovoljno izročiti, da bi našli milost pred vami. Zaradi tega sem sama s seboj premišlje¬ vala tako: Pojdem pred poveljnika Holoferna, da mu izdam njih skrivnosti, in mu pokažem, na katerem dohodu jih lahko premaga, da ne bo padel ne jeden mož izmed njegove armade. 5 6 1 Precej visoko žensko pokrivalo, podobno našim „av¬ bam “, samo še višje. 2 Lepota ima že sama po sebi nekak lesk; Bog je bliščobo njene lepote še povišal. 8 Ni se zaljšala iz poželjivosti, temveč iz dobre želje, da bi premagala sovražnika. 4 V jutrovih deželah imajo vino in mleko najrajši v mehovih. 6 To seveda ni bila resnica, ampak laž, ali bolj zvijača. Judita je mislila, da je taka zvijača dovoljena. Sicer so pa In ko so ti možje slišali njene be- bede in jo gledali v obličje, so strmeli z očmi, ker so se jako čudili njeni le¬ poti. In so ji rekli: Rešila si svoje življenje, ker si iznašla tak svet, da si šla doli k našemu gospodu. To pa vedi, ko bodeš stala pred njim, ti bo dobro storil in boš jako ljuba njego¬ vemu srcu. In so jo peljali k šotoru Holofernovemu in so jo oglasili. Judita pred Holofernom. Ko je stopila predenj, takoj je bil Holofern ujet s svojimi očmi. In nje¬ govi služabniki so mu rekli: Kdo bi zaničeval hebrejsko ljudstvo, ki ima tako lepe žene, da je vredno že zaradi teh bojevati se zoper nje? Ko je torej Judita videla Holoferna sedečega pod mrežo, 1 ki je bila iz škrlata in zlata vezena, vanjo pa so bili vtkani sma¬ ragdi in dragi kameni, mu je pogledala v obraz, se je pred njim priklonila m vrgla na tla. In služabniki Holofernov 1 so jo vzdignili, kakor je ukazal njih gospod. Tedaj ji je rekel Holofern: Bodi mirna in ne boj se v svojem srcu, za- kaj jaz nisem nikdar škodil komu, ki je hotel služiti kralju Nabuhodonozorju- In ko bi me tvoje ljudstvo ne bilo za¬ ničevalo, ne bi bil vzdignil sulice zoper njega. Sedaj pa mi povej, zakaj si šla od njih in si rajša prišla k nam? I® rekla mu je Judita: Sprejmi besede svoje dekle, zakaj ako se boš ravnal po be¬ sedah svoje dekle, bo tebi Gospod do¬ polnil tvoje delo. Gotovo je, naš Bog je tako razžaljen z grehi, da je po pre' rokih sporočil ljudstvu, da je hoče p°' gubiti zaradi njegovih grehov. In ker Izraelovi sinovi vedč, da so žalili svo¬ jega Boga, zato jih je popadel strah pred teboj. Gotovo je, da pridejo v pogubo. In ker sem to spoznala j aZ ’ morali Asirci hiti pripravljeni na to ali ono zvijačo, odkar se ljudje vojskujejo, rabijo tudi vojne zvijače. 1 Ob svoji postelji je imel Holofern mrežo, ki ga je nila komarjev in muh, ki so v jutrovih in južnih kraj' grozno nadležni. Jud. 11, 13—12, 12. Judita pred Holofernom. 833 tvoja dekla, sem bežala od njih, in Go¬ spod me je poslal, da ti to sporočim. 1 Vse te besede pa so bile všeč Ho- lofernu in vsem njegovim hlapcem, in so občudovali njeno modrost in so rekli drug drugemu: Ni na zemlji žene take tri dni, kakor se ji ljubi, ven in noter, molit svojega Boga. In je hodila po noči v dolino pri Betuliji in se je umi¬ vala v vodnjaku. 1 In kadar je šla gori, je molila Gospoda Boga Izraelovega, da bi njeno pot uravnal k rešitvi nje¬ nega ljudstva. Pri vodnjaku na Jutrovem. po postavi, po lepoti in po pametnih besedah. Tedaj je ukazal, da naj gre tj e noter, kjer so bili shra¬ njeni njegovi za¬ kladi, in je zapo¬ vedal, da naj tam ostane, in določil, kaj naj se ji da od njegovega obeda. Judita pa mu je od¬ govorila in rekla: Sedaj ne bom mogla jesti od tega, kar si mi ukazal dati, 2 da ne pride črez me jeza; temveč jedla bom od tega, kar sem prinesla s sabo. Holofern ji je rekel: Kadar tebi zmanjka tistega, kar si pri¬ nesla s sabo, kaj ti naj damo? In Judita je rekla: Kakor go¬ tovo živiš, gospod moj, tvoja dekla ne bo vsega porabila, dokler ne stori Bog po moji roki vsega, kar sem se name¬ nila. In njegovi slu¬ žabniki so jo peljali v šotor, v katerega je bil ukazal. In ko je šla noter, je prosila, da bi se ji dovolilo, po noči in pred zorom iti ven molit in prosit Gospoda. In je za¬ ukazal svojim dvornikom, da sme iti 1 Judita govori jako previdno in tako, da je v besedah njenih tudi resnica. Vjemajo se njene besede z Ahijorjevimi. Zato ji je Holofern verjel tem trdneje. s Judita ni marala jesti nečistih poganskih jedil, zato je bila prinesla živeža s sabo. In zgodilo se je, da je četrti dan napravil Holofern večerjo svojim slu¬ žabnikom, in je rekel Vagau, svojemu dvorniku: Pojdi in pregovori tisto He- brejko, da bo radovoljno z menoj sta¬ novala. Tedaj je stopil Vagao k Juditi in rekel: Dobra deklica naj se nikar ne boji iti k mojemu gospodu, da bo po- češčena pred njim in bo jedla ž njim 1 Judje so se umivali pred molitvijo. Zgodbe sv. pisma I. 53 834 Jud. 12, 12—13, 25. Judita odseka Holofernu glavo in se povrne domov. in pila vino v veselju. Judita mu je odgovorila: Kdo sem jaz, da bi ugo¬ varjala svojemu gospodu? In je vstala, ozaljšala se s svojim oblačilom, vsto¬ pila in stala pred njim. In Holofern ji je rekel: Sedaj pij in prisedi v veselju, ker si našla milost pred menoj. In Ju¬ dita je rekla: Pila bom, gospod, zakaj poveličana sem danes bolj kakor vse svoje dni. In je vzela in jedla in pila pred njim to, kar ji je bila pripravila njena dekla. In Holofern je bil vesel pri njej in je pil jako veliko vina, ko¬ likor ga ni pil nikoli v svojem življenju. Judita obglavi Holoferna. Ko se je pa bilo zvečerilo, so hiteli vsi njegovi služabniki v svoje šotore, in Vagao je zaprl vrata sobe in odšel; bili so pa vsi omamljeni od vina, in Ju¬ dita je bila sama v sobi. Holofern pa je ležal na postelji in spal od prevelike pijanosti. In Judita je velela svoji dekli, da naj stoji zunaj pred sobo in pazi. In Judita je stala pred posteljo, molila v solzah in tiho premikala ustnice, in rekla: Okrepi me, Gospod Bog Izraelov, in ozri se v tej uri na delo mojih rok, da vzdigneš, kakor si obljubil, mesto svoje Jeruzalem, in da to dopolnim, kakor sem v veri mislila, da se po tebi lahko zgodi. In ko je bila to rekla, je stopila k stebru, ki je bil na koncu njegove po¬ stelje, in je odvezala meč, ki je visel na njem privezan. In ko ga je bila potegnila iz nožnice, je prijela za lase njegove glave in rekla: Okrepi me, Gospod Bog, v tej uri! in je dvakrat udarila po njegovem tilniku, in odsekala njegovo glavo, in je vzela njegovo mrežo od stebričev, in je doli zvalila njegovo truplo. Judita se vrne v Betulijo. In za malo časa potem je šla ven in dala glavo Holofernovo svoji de¬ kli, in velela, da naj jo dene v svojo vrečo. In sta šli obe po svoji navadi kakor k molitvi, in sta šli mimo ta¬ bora in okrog doline in sta prišli k mestnim vratom. In Judita je rekla od daleč čuvajem na zidu: Odprite vrata, ker z nami je Bog, ki je dal pomoč v Izraelu! In ko so slišali možje njen glas, so sklicali starejšine mesta. In so k njej skupaj prileteli vsi, od najmanjšega do naj večjega, ker niso več upali, da še pride. In so prižgali luči in so stah okrog nje vsi; ona je pa šla na višji kraj in velela, da naj bodo tiho. In ko so vsi utihnili, je rekla Judita: Hvalite Gospoda Boga našega, kateri ni zapustil nas, ki smo vanj upali, in je v meni, svoji dekli, dopolnil svoje usmiljenje, katero je obljubil hiši Izraelovi, in J e po moji roki to noč umoril sovražnika svojega ljudstva. In je potegnila iz vreče glavo Holofernovo in jim poka¬ zala, rekoč: Glejte glavo Holoferna, poveljnika asirske vojske, in glejte nje¬ govo mrežo, v kateri je spal v svoji pijanosti, ko ga je po ženski roki udaril Gospod naš Bog! Kakor pa gotovo Gospod živi, njegov angel 1 me je va¬ roval, ko sem šla od todi, ko sem bila tam, in ko sem se od tam vračala sem, in Gospod ni pustil, da bi bila oneča- ščena njegova dekla, temveč brez ma¬ deža greha me je poklical nazaj k vam, veselo zaradi njegove zmage in moje rešitve in vaše oprostitve. Hvalite g a vsi, ker je dober, ker je vekomaj nje¬ govo usmiljenje! Vsi pa so molili Go¬ spoda in rekli njej: Gospod te je bla¬ goslovil v svoji moči, ker je po tebi uničil naše sovražnike. In Ozija, p°' glavar izraelskega ljudstva, ji je rekel : Blagoslovljena si ti, hči, od Gospoda Boga najvišjega, bolj kakor vse žene na zemlji. Hvaljen Gospod, ki je ustva¬ ril nebo in zemljo, ki te je vodil, da si odsekala glavo poveljnika naših so¬ vražnikov; ker je danes tako poveličal tvoje ime, da ne bo izginila tvoja slava iz ust ljudij, ki se bodo vekomaj spO' minjali moči Gospodove, zaradi katerih 1 Tu ima jasen nauk, da ima človek angela variha, ki ga spremlja in brani hudega na njegovih potih. Pa ang eI je treba prositi pomoči. Jud. 13, 25—14, 1. Judita v Betuliji. Ahijor. 835 nisi prizanašala svojemu življenju v stiski in potrebi svojega rodu, temveč si odvrnila pogin pred obličjem Boga našega. In vse ljudstvo je reklo : Zgodi se, zgodi se! Potem so poklicali Ahijorja in je prišel, in Judita mu je rekla: Bog Iz¬ raelov, kateremu si dajal pričevanje, da se maščuje nad svojimi sovražniki, on sam je poglavarja vseh nevernikov tvojo stran. Ko je pa Ahijor videl glavo Holofernovo, je bil preplašen od strahu, padel je s svojim obrazom na zemljo, in bil sam iz sebe. 1 Potem pa, ko se je zavedel in se okrepčal, padel je k njenim nogam, jo počastil in rekel: Blagoslovljena si od Boga svojega v vseh šotorih Jakopovih, zakaj v vseh narodih, ki bodo slišali tvoje ime, se bo poveličeval zaradi tebe Bog Izraelov. Judita obglavi Holoferna. udaril to noč po moji roki. In da se prepričaš, da je tako, glej glavo Holo¬ fernovo, ki je v svoji ošabnosti zani¬ čeval Boga Izraelovega in tebi pretil pogin, rekoč: Ko bo ujeto izraelsko ljudstvo, bom ukazal prebosti z mečem Izraelci udarijo na Asirce. Judita pa je rekla vsemu ljudstvu: Poslušajte me, bratje, obesite to glavo 1 Ko je videl Ahijor prej tako mogočnega poveljnika — umorjenega, strtega, pretreslo ga je to silno, zlasti ker se je sam bal za svoje življenje. 53* 836 Jud. 14, 1—15, 11. Izraelci premagajo in pobijejo Asirce. na naše zidovje! In kadar vzide solnce, naj prime vsakateri za svoje orožje in pojdite s hrumom, ne da bi šli doli, ampak kakor da bi hoteli napasti. Te¬ daj bodo ogleduhi morali bežati k svo¬ jemu poveljniku, da ga vzbude za boj. In ko bodo njih stotniki prileteli skupaj k šotoru Holofernovemu, in ga našli z odsekano glavo in zavaljenega v nje¬ govo kri, popadel jih bo strah. In ko jih bodete videli, da bežč, pojdite za njimi brez skrbi, zakaj Gospod jih bo potrl pod vašimi nogami. Ko je tedaj Ahijor videl pomoč, ka¬ tero je storil Bog Izraelov, je zapustil poganske običaje, verjel Bogu, obrezal se in bil prištet izraelskemu ljudstvu in vse potomstvo njegovega rodu. Precej, ko je zasvital dan, so obe¬ sili na zid glavo Holofernovo, in vsa¬ kateri je prijel za svoje orožje, in šli so ven z velikim hruščem in truščem. Ko so to videli ogleduhi, so tekli k šotoru Holofernovemu. Tisti, ki so bili v šotoru, so pred vhodom spalnice ro¬ potali in nalašč delali nepokoj, češ da ga vzbude, da bi se Holofern ne vzdra¬ mil od klicanja ampak od ropotanja. 1 Nihče si namreč ni upal trkati ali od¬ preti, da bi vstopil v spalnico asirskega mogočneža. Temveč ko so prišli nje¬ govi načelniki, in četniki, in vsi stot¬ niki vojske asirskega kralja, so rekli dvornikom: Vstopite in ga vzbudite, ker so miši prišle iz svojih lukenj in so se drznile klicati nas na boj. Tedaj je vstopil Vagao v njegovo spalnico, po¬ stal pred zagrinjalom in plosknil s svo¬ jima rokama. Ko pa ni nič slišal, da bi se ležeči ganil, je pristopil bliže k za¬ grinjalu, je je vzdignil, videl, da leži truplo Holofernovo brez glave v svoji krvi namočeno na tleh, je zaklical z močnim glasom in jokom in raztrgal svoja oblačila. In je stopil v šotor Ju- ditin, pa je ni našel, in je skočil ven k ljudstvu, in rekel: Jedna Hebrejka je 1 lutrovski mogotci so silno trdo vladali svoja ljudstva; povsodi so vzbujali samo strah. Služabniki so imeli pred Holofernom tak strah, da si niso upali vzbuditi ga. osramotilahišo kralja Nabuhodonozorja, ker glejte, Holofern leži na tleh, in nje¬ gove glave ni na njem. Ko so to sli¬ šali načelniki asirske vojne, so potrgali vsi svoja oblačila, in neprenesljiv strah in trepet jih je popadel, in njih duh je bil jako zmešan; in neizmerno vpitje se je vzdignilo sredi njih tabora. In ko je slišala vsa vojska, da je Holofern obglavljen, bežala je od njih pamet in razsodnost, in gnani od sa¬ mega trepeta in strahu, so iskali p°' moči v begu, tako da ni nihče govoril s svojim bližnjim, temveč povesili so glave, popustili vse in hiteli ubežati Hebrejcem; slišali so jih, ko so priha¬ jali oboroženi nadnje, in bežali po po¬ tih črez planjave in po stezah črez griče. Ko so jih torej sinovi Izraelovi videli bežeče, so udrli za njimi. Ko so šli, so trobili na trobento in za njimi tulili. In ker so Asirci bežali ne skupaj temveč prenagljeno, a so jih sinovi Iz¬ raelovi preganjali v bojni vrsti, so po¬ bili vse, katere so mogli dohiteti. Za¬ torej je Ozija poslal sle po vseh mestih in pokrajinah izraelskih. In vsaka po¬ krajina in vsako mesto je poslalo iz¬ brano in oboroženo moštvo za njimi, in so jih preganjali z mečem, doklej niso prišli do kraja svoje meje. Oni, ki so bili ostali v Betuliji, so šli v asirski tabor in so vzeli plen, katerega 50 bili popustili bežeči Asirci, in so se močno obložili. Tisti pa, ki so se zma¬ govito vrnili v Betulijo, so prinesli s seboj vse, kar je bilo njih (Asircev), tako da ni bilo števila drobnice, in ve¬ like živine, in vseh njih premakljivih stvarij, da so vsi od malega do naj¬ večjega obogateli od njih plena. Slava Juditina. Joakim pa, višji duhovnik, je prišel iz Jeruzalema z vsemi svojimi duhov¬ niki, da bi videl Judito. Ko je ona prišla k njemu, so jo slavili vsi jednoglasno, rekoč: Ti slava jeruzalemska, ti rados izraelska, ti čast našega ljudstva! K ef 51 ravnala moško in je bilo tvoje srce Jud. 15, 11 — 16, 16. Juditina slava In zahvala. 837 pogumno, ker si ljubila čistost in nisi po svojem možu spoznala drugega, zato te je okrepila roka Gospodova, in zato boš blagoslovljena vekomaj. In vse ljudstvo je reklo: Zgodi se, zgodi se! Kakor smo že rekli, ni bilo tedaj kralja v lofernovo, so dali Juditi, zlata, in srebra, in oblačil, in dragih kamenov, in vsako¬ vrstne oprave: in vse ji je dalo ljudstvo. In vse ljudstvo se je veselilo z ženami, in devicami, in mladeniči vred s har¬ fami in s citrami. Juditina vrnitev v Betulijo. Jeruzalemu, in Joakim ali Elijakim (imel je nam¬ reč dve imeni) je imel nekako namestniško ob¬ last. Bilo je dovolj vzroka, da so se Judje ve¬ selili zmage nad Asirci: Ko bi bila padla Betulija, pridrli bi bili Asirci tudi nad Jeruzalem. — Iz besedij velikega duhovnika vidimo, kako je čislal vdovsko čistost. V tridesetih dneh je izraelsko ljud¬ stvo komaj pobralo asirski plen. Vse pa, kar se je izkazalo, da je bilo Ho- Juditina zahvala. Tedaj je zapela Judita lepo pesem, s katero se je spominjala vse dobrote božje, vsega, kar ji je bil Bog storil za rešenje izraelskega ljudstva. In potem je še pela: Pesem pojmo Gospodu, pesem novo pojmo Bogu našemu! Adonaj, Gospod velik si ti, in ve¬ ličasten v svoji velikosti, in nihče te ne more premagati. 838 Jud. 16, 17—31. Judite zalivala in poznejše zgodbe. Tebi naj služi vsaka tvoja stvar, ker si rekel, in je bilo; poslal si svo¬ jega duha, in je bilo ustvarjeno, in ni ga, ki bi se ustavljal tvojemu glasu. Kateri se pa boje tebe, bodo veliki pri tebi v vsem. Gorje narodu, ki se vzdigne zoper moje ljudstvo; Gospod vsemogočni se bo maščeval nad njimi, na dan sodbe jih bo obiskal. V njih meso bo dal ognja in črvov, da bodo goreli in trpeli na veke. Po zmagi je prišlo vse ljudstvo v Jeruzalem molit Gospoda; in ko so bili očiščeni, so vsi darovali žgavne da¬ ritve, in kar so bili obljubili in za kar so se bili zavezali. In Judita je dala za spominsko darilo vse vojne priprave Holofernove, katere ji je bilo dalo ljud¬ stvo , in mrežo, katero je bila sama vzela iz njegove spalnice. In ljudstvo je bilo veselo pred svetiščem, in tri mesece je veselo praznovalo to zma¬ go z Judito. Po onih dneh pa je vsa- kateri šel na svoj dom, in Judita je bila imenitna v Betuliji in preslavna v vsej deželi izraelski. In je ostala v hiši svo¬ jega moža sto in pet let, 1 in je dala prostost svoji dekli, in je umrla in bila pokopana pri svojem možu v Betuliji. In vse ljudstvo jo je obžalovalo sedem dnij. Poznejše zgodbe in pomisleki. V vsem času njenega življenja ni bilo nikogar, ki bi bil vznemirjal Iz¬ raelce, in po njeni smrti veliko let. Slo¬ vesni dan te njene zmage pa imajo Hebrejci v številu svetih dnij, in Judje ga praznujejo od onega časa do današ¬ njega dne. 1 2 Večina izmed tega, kar smo slišali iz teh lepih zgodeb, se da lahko umeti. Kažejo nam, 1 Ako je bila stara, ko se je omožila, kakih 16 let, in je z možem živela le malo časa, je bila ob smrti stara ka¬ kih 125 let. 2 Nekdaj je bil pri Judih ta spomin praznik. Ko so pa Judje prišli v babilonsko suženjstvo, pozabilo se je pola¬ goma to, in praznik se pozneje ni več praznoval, zlasti od¬ kar so praznovali spomin, da je Juda Makabejec zopet oči¬ stil tempel. kako v potrebi Bog pomaga tistemu, ki vanj zaupa. A ni dovolj, da le Boga prosimo pomoči, treba da tudi sami delamo kolikor moremo. Nasprotniki sv. pisma in naše vere nam oči¬ tajo, da v Juditini knjigi niso sami dobri in pravi nauki, temveč, da se hvali ali odobruje laž in zvijača; tudi ni prav — pravijo nadalje —, da je Judita šla prostovoljno v veliko izkušnjavo. Da bomo to prav razumeli, moramo pomisliti: 1. Sv. pismo nikjer ne odobruje kake laži, tem¬ več hvali samo pogum in pa zaupanje Judite. 2. Judita je mislila, da prav dela; ona ni hotela lagati, ampak je resnico zasukala tako, da jo je razlagal Holofern ugodno zase. 3. Judita se je oborožila s trdnim sklepom in z molitvijo tako, da ni bilo zanjo bližnje nevarnosti za greh. 4. Tudi ni nikakor hotela Holoferna zapeljati v kak greh, ampak jedino prikupiti se mu toliko, da bi ga lahko po katerikoli poti umorila. Za to pa je bilo potrebno, da je prišla ž njim v ožjo dotiko. 5. „Nekatere osebe hvali sv. pismo ne zaradi popolne kreposti, ampak zaradi neke kre¬ postne narave, to se pravi, zato, ker so imeli hvalevredno željo, ki jih je pa pripravila, da so storili nekatere nedovoljene stvari; in v tem smislu se hvali Judita, ne ker je lagala Holo- fernu, ampak zaradi želje, katero je imela za rešitev ljudstva, za katero je šla v nevarnost. 11 Tako pravi sv. Tomaž. Iz tega vidimo, da ni v tej knjigi nič takega, zaradi česar bi morali reči, da ni božja knjiga- Pač pa smo se prepričali, da so v knjigi prelepi vzgledi in nauki. Najprej se nam kaže, kako je Bog izvolil, je slabo pred svetom, da bi osramotil, kar je m°' gočnega. 1 Mogočni Holofernovi vojski je nasproti postavil slabotno žensko. Potem nam kažejo te zgodbe, da Bog gotovo pomaga tistemu, ki vanj zaupa. Vendar ne pride človeku na pomoč, da hi mu ne bilo treba ničesar storiti, temveč sam se mora potruditi za to, kar je v njegovi moči. Bog namreč ne podpira naše lenobe, poplača pa i n počasti naše zaupanje. Tudi nam kažejo Juditine zgodbe, koliko je vredna modrost, kako moč i®a post, kako junaškega duha vzgoji tiha samota. Prav lepo se tudi tukaj druži domovinska ljubezen z božjo ljubeznijo. In kjer sta ti d ve ’ tam je tudi pravo junaštvo. 1 I. Kor. 1, 27. Nah. 1, 1 —15. Prerok napoveduje pogin Ninivam. IX. Prerok Nahum. (Nah. 1, 1-3, 19.) Iz prerokovanja samega posnemamo, da je živel prerok Nahum pred razdejanjem ninivskega mesta in po razdejanju egiptovskega mesta, ki seje imenovalo Tebe ali No Amon, torej približno v dobi od 664. do 606. leta pred Kr. Doma je bil iz Elkesija ali Elkoša v Galileji. Prerokoval je, da bodo Ninive razdejane, kar je bilo v tolažbo judovskemu ljudstvu, kateremu so bili Asirci najnevarnejši sovražniki. Tako je tudi prerokovo ime, ki pomenja tolažnica ali usmiljenega, prav prikladno njegovemu poklicu. To prerokovanje je kratko in ima samo tri poglavja. Pretenje Ninivam. Breme na Ninive. Knjiga videnja Nahuma Elkesijskega. Goreč Bog in maščevalec je Gospod; maščevalec je Gospod in navdan s srdom; Gospod se maščuje nad svojimi sovražniki in se srdi nad svojimi protivniki. Gospod je potrpežljiv in velik v mogočnosti; in krivega nima za nedolžnega. 1 Go¬ spod je v viharju, in njegova pot je vrtinec, in megle so prah njegovih nog. 2 On grozi morju in je suši, in vse reke preminja v puščavo. Basan in Karmel omagujeta, in cvet libanonski vene. Gore se tresejo pred njim, in hribi ginejo; zemlja se trese pred njim, in svet in vsi, ki na njem prebivajo. Kdo obstane pred njegovo nevoljo? Kdo se ustavi njegovi hudi jezi? Nje¬ gova ne volj a se razliva kakor ogenj, in skale pokajo pred njim. V teh besedah opisuje prerok božjo moč in pravičnost, ki kaznuje hudobijo. S primerami po¬ jasnjuje njegovo mogočnost, kateri se ne more ustavljati nobena sila. To opisovanje je dobra podlaga za poznejše napovedane kazni. Dober je Gospod in okrepčava ob dnevu stiske, pozna tiste, ki vanj za¬ upajo. 1 Gospod je sicer usmiljen, vendar tudi pravičen. Kri¬ vičnega kaznuje in s tem ga očiščuje. 2 To primerjanje kaže hožjo vsemogočnost. Prav tako opisuje prerok božjo vsemogočnost tudi v naslednjih vrsticah. 839 Judom, ki zaupajo v Gospoda, hoče poma¬ gati in jih potolažiti, zakaj sovražno mesto Ninive bo poginilo. S povodnijo bo poplavil in pokončal njegov kraj (Ninive), in njegove sovraž¬ nike bo preganjala temota. 1 Kaj mi¬ slite zoper Gospoda? On sam bo po¬ končal, ne pride dvakratna stiska. 2 Zakaj kakor se trn sprime s trnom, tako so tisti, ki pri pojedini skupaj pijejo; pokončani bodo kakor prav suho strnišče. 3 Iz tebe je izšel, 4 ki je mislil zoper Gospoda zlobno in v srcu mislil na pregreho. To govori Gospod: Četudi so močni in tako številni, bodo vendar postriženi in bodo poginili; tepem te (o Juda), pa te ne bom več tepel. Ker sedaj vzamem njegovo pa¬ lico s tvojega hrbta in potarem tvoje vezi. Zastran tebe pa (asirski kralj) je zapovedal Gospod, da tvoje ime ne bo več sejano; 5 iz hiše tvojega Boga od¬ pravim izrezljane in ulite podobe, pri¬ pravim tvoj grob, ker si brez časti. Glej, na gorah so noge onega, ki pri¬ naša veselo poročilo in oznanja mir: praznuj, Juda, svoje praznike in dopolni svoje obljube: ker ne pojde več skozi tvojo deželo Belijal; ves je poginil. V tem prerokovanju je napovedal pogin ni¬ nivskega mesta. Judom se ni več bati, da bi jih tepla asirska šiba. Asirsko kraljestvo bo docela pokončano; njegov kralj ne bo imel zaroda, ne naslednika. Judom že prihaja veselo sporočilo, da je sovražnik končan, da ne bo več prihajal v deželo. Pogin ninivskega mesta. Nadalje opisuje prerok prav živo, kako se bo bližal ninivskemu mestu sovražnik, asirski kralj mu pojde nasproti, a njegovi vojaki se bodo prestrašili in vrnili v mesto, da bodo na varnem. A ne dolgo: vrata, skozi katera hodijo ljudje ven 1 Povoden in temota naznanjata veliko nesrečo. 2 Stiska ne pride nad Asirce dvakrat, ker jih bo že prva stiska potrla in potrebila. 3 Asirci skupaj popivajo in se goste, a bedo tudi skupaj pokončani. 4 Tisti, ki je izšel iz ninivskega mesta, je Senaherib. ki je hotel Jeruzalem, mesto Gospodovo, pokončati. 5 Ne boš imel več zaroda za seboj. 840 Nah. 2, 9—3, 19. Prerok napoveduje pogin Ninivam. in noter, bo odprl sovražnik, tempel bo podrl; vo¬ jake bo odpeljal v suženjstvo, dekle bodo na poti vzdihovale in jokale. Ninive so imele veliko pre¬ bivalcev, a bežali bodo in se ne dali ustaviti. Zmagovalci pa bodo ropali dragocenosti, katerih je jako veliko. Kmalu je mesto izpraznjeno, razdejano. Kjer je poprej bila moč, ni nikogar več. Kakor lev je Asirec nosil skupaj plen, a sedaj hoče Bog vse požgati, z mečem uničiti, plen pa odvzeti. Ropajte srebro, ropajte zlato: brez konca je bogastva vsakovrstnih drago¬ cenih posod. (Ninive) so porušene, in raz¬ drte, in raztrgane; srca koprne, kolena se šibe, in v vseh ledjih je onemoglost, in vsi obrazi so kakor črn pisker. Kje je bivališče levov, paša levjih mladičev, kamor je hodil lev, levji mla¬ dič, in nikogar ni, ki bi jih prepodil? Lev je naropal dovolj za svoje mla¬ diče, in je nadavil za svoje levinje, in je napolnil s plenom svoje brloge in z ropom svoje ležišče. Glej, jaz pridem nad-te, govori Go¬ spod vojnih trum, da požgem v dim tvoje vozove, in da tvoje leviče požre meč; in potrebim iz dežele tvoj rop, in odtlej se ne bo več slišal glas tvo¬ jih poslancev. V vseh teh besedah se izraža velika moč asir¬ skega kraljestva in ninivskega mesta. A čim večja je bila nekdaj njegova imenitnost, tem hujši je njegov padec. Prerok napoveduje še dalje; v duhu že čuje, kako prihaja sovražnik proti Ninivam: Čuj, pokanje biča, drdranje koles, rezgetanje konj, ropotanje vozov, pri¬ hod konjikov! Meči se bliskajo, sulice leskečejo: množica je pomorjena, ve¬ lik je poboj: ni konca trupel, popadajo črez mrliče. To vse je pa prišlo črez Ninive zaradi grehov in hudobij; gnusoba pride torej za kazen črez mesto. Vsakdo, ki te bo videl, bo odskočil od tebe, in rekel: Ninive so pokončane; kdo te bo obžaloval? Kje naj iščem tolažbe zate? In prerok tu kliče v spomin razdejanje egip¬ tovskega mesta No-Amona, čigar prebivalce je doletela strašna osoda. Tako bodeš tudi ti (o mesto Ninive!) pijano, 1 in zaničevano; in boš pomoči iskalo od sovražnikov. Vse tvoje utrdbe 50 kakor fige s svojimi zgodnjimi sa¬ dovi: ako jih kdo potrese, mu padejo v usta, da jih jč. 2 Glej, tvoje ljudstvo bo kakor ženske sredi tebe: tvojim so¬ vražnikom so široko odprta vrata tvoje dežele; ogenj požira tvoje zapahe. Zajmi 51 vode zaradi obleganja, sezidaj svoje utrdbe; stopi v ilovico in jo masti, 3 tlači jo in naredi opeko. Tam te bo požgal ogenj; poginil boš z mečem, požrl te bo kakor kobilica; ko bi bil tudi na ku¬ pu kakor keber, obilen kakor kobilica. Več kupčij si napravilo, kakor je zvezd na nebu; keber se je razprostrl in od¬ frčal. Tvoji čuvaji so kakor kobilice, in tvoji mali kakor zalega kobilic, ki se vsedejo na ograjo ob mrazu; pa vzide solnce, in odfrčijo, in ne pozna se kraj, kjer so bile. 4 Tvoji pastirji spe, kralj asirski, tvoji vojvodi so pokopani, tvoje ljudstvo se skriva po gorah, in nikdo ga ne zbira. Tvoj poraz ni skrit, prehuda je tvoja rana. Vsi, ki slišijo o tebi, tleskajo z rokami 5 6 nad teboj, zakaj nad koga ni prišla tvoja hudobija? Popolnoma strto ho ninivsko mesto, vse bo sovražnik požgal, pokončal, zakaj prišel bo v sila velikem številu. Mesto je bilo nekdaj znamenito zaradi trgovine, ker tukaj skozi so hodili trgovci, tukaj je bilo središče med vshodom in zapadom. Vse to sedaj poneha in se poizgubi, kakor se po- izgube kobilice, ki so bile obsedele na kakem kraju. In za vselej je ninivsko mesto strto, kakor pravi hebr. beseda: rana njegova se ne da ozdra¬ viti. Tako je tudi bilo, zakaj to mesto je ostalo v podrtinah in razvalinah do današnjega dnd. ’ Gospod ti bo namreč dal piti iz kupe svoje jeze. 2 Tvoje trdnjave se ne bodo ubranile sovražnikov, am¬ pak jim bodo prišle v oblast, kakor pade človeku zreli sad v naročje. 3 To je: hitro delaj opeko, da boš moglo zidati. 4 Vse te primere kažejo, kako mogočno je bilo niniv¬ sko mesto, kako je bila mnogoštevilna njegova vojska. A ta se ne bo ustavljala sovražniku. Prav prilega se primera bram¬ bovcev na zidu s kobilicami. V mrzli noči se zbero v kupe, posedajo in obešajo po plotovih in po grmovju. Ko jih ogreje solnce, vzlete in gredo drugam. 6 Tleskati z rokami je znamenje posmehovanja in roganja- Hab. 1, 1—17, Prerokovanje o Kaldejcih. 841 X. Prerok Habakuk. (Hab. 1, 1-3, 19.) Jednako kratko kakor Nahumovo je tudi Habakukovo prerokovanje in ima le tri poglavja. 0 njegovem življenju ni nič znanega; opisal je svoje prerokovanje v zadnjih časih kralja Manaseta. 1 Prerok najprej preti hudobnim Judom, da jih bodo Kaldejci stiskali, pa tudi Kaldejci bodo kaznovani. Tožba zaradi Kaldejcev. Breme, katero je videl prerok Ha¬ bakuk. Kako dolgo, Gospod, naj kli¬ čem, in me ne uslišiš; vpijem k tebi, ker silo trpim, in me ne rešiš? Zakaj mi kažeš krivico in trpljenje, da vidim pred seboj rop in krivico? Sodba je sicer, pa nasprotovanje je močnejše. 2 Zaradi tega se prelamlja postava, in Postava ne pride do svojega namena; ker je hudobnež močnejši kakor pra¬ vični, zato izide napačna razsodba. Ozrite 3 se na narode in glejte, čudite se in strmite: ker delo se godi v vaših dnevih, da bi nihče ne verjel, ko bi se Pripovedovalo. 4 * * * 8 Zakaj, glej, vzbudil bom Kaldejce, grozovito in urno ljud¬ stvo , ki gre po široki zemlji, da pre¬ biva v šotorih, ki niso njegovi. Grozno in strašno je: sodba in breme izhaja °d njega samega. Njegovi konji so gibčnejši kakor pardi in hitrejši kakor večerni volčje; njegovi konjiki se raz- Pršč, zakaj njegovi konjiki pridejo od daleč, letijo kakor orel, ki plane na 1 Preroka. Habakuka moramo ločiti od onega Habakuka Preroka, ki je prinesel jedi Danijelu v levnjaku. (Dan. 14, 32.) 2 Prerok vidi razne krivice in stiske: mogočni Judje tlačijo ubožne in slabotne, pa tudi Kaldejci počenjajo po Mih deželah mnoge krivice. Sodniki res sodijo, a nasprot¬ ji pravice so močnejši, zato le njihova želja in beseda ob- T elja. Prav tako toži prerok še v poznejših vrsticah. — Ako se Pa oziramo na hebrejsko besedo, tedaj lože prestavljamo tako-le: Prepiranje in nasprotovanje je jako močno. 8 Tukaj sam Bog odgovarja tožečemu preroku in mu da pride kazen in nadloga na narode, in to so Kal- Mei (ali Babilonci). * To, kar se bo resnično godilo, bo tako čudno in ne- •'avadno, da bi tega ljudje ne verjeli, ko bi si pripovedovalo ln se jim ne godilo pred očmi. Te besede je omenil tudi sv. apostol Pavel v svojem govoru v Antijohiji, ko je svaril Jude, a lla j ne bodo neverni. (Dej. apost. 13, 40. 41.) svojo jed. Vsi pridejo na rop, njih obraz je kakor žgoči veter, kakor peska si nagrabi ujetnikov. Nad kralji slavi zmago, poglavarji so mu v smeh; on se smeje vsaki trdnjavi: nanese nasip, pa jo premaga. Tedaj pa se premeni njegov duh, in se prevzame, in pade; to je njegova moč, ki jo ima od svo¬ jega boga. 1 Ali nisi ti od začetka, Gospod moj Bog, moj sveti, in ne bomo umrli?' 2 Gospod, dal si ga (nam) za sodbo, in močnega si postavil, da nas svariš. Tvoje oči so čiste, da ne vidiš hudega, in na hudobijo ne moreš gledati. Zakaj se oziraš na hudodelce in molčiš, ko hudobnež požira pravičnejšega, kakor je on. In delaš ljudi kakor ribe morja in kakor golazen, ki nima poglavarja? Vse ujame s trnkom, potegne v svojo mrežo, in jih zbere v svoji vreči. Nad tem se veseli in raduje, in zato daruje svoji mreži in žrtvuje svoji vreči: ker ž njima se je odebelil njegov delež in njegov živež je izbran. Zaradi tega torej prostira svojo vrečo in ne neha moriti narodov. 3 Prerok čuje o pregrehah, ki se gode pri iz¬ raelskem ljudstvu. Krivičneži stiskajo slabejše, prestopajo postavo, sodijo krivično. Zato pride kazen. Bog pošlje Kaldejce ali Babilonce, ki bodo pridrli z veliko silo in vse premagali, kar se jim bo ustavljalo. A na vrhuncu svoje moči se bo sovražnik prevzel, imel se bo za Boga, in tedaj bo padel. (To se je na Nabuhodonozorju tudi na- 1 Tukaj napoveduje prerok, kako se bo babilonski kralj zaradi svoje moči in svojih zmag prevzel, potem pa tudi pa¬ del. Tako bo spoznal, da nima malik (Bel) nobene moči. — Ko gleda prerok v duhu vso nesrečo, ki jo bo pripravil kal- dejski kralj na judovsko ljudstvo, tedaj ga obhaja žalost in obrača se k Bogu in ga vpraša, kakor čitamo v naslednjih vrsticah. 2 Misel je: 0 Bog, ti si večen in neskončno svet, ti si zvest v svojih obljubah: ti si nam obljubil, da tvoje ljudstvo ne bo popolnoma pokončano. A sedaj nam preti od Kaldejcev poguba! Pa vedeti moramo, da si Kaldejce nad nas poslal za kazen, za svarjenje. In naposled — tako se misli vrste nadalje — pride tudi za Kaldejce zaslužena kazen. 8 Prerok popisuje to silovito ravnanje Kaldejcev v pri¬ merah. Kaldejski kralj se zanaša le na svoje orožje, zato tudi orožju izkazuje božjo čast. Z orožjem si je pridobil bo¬ gastvo, zato ne neha ž njim napadati narodov. 842 Hab. 2, 1 — 8. Kaldejcem pride pogin. Pravičnik živi v veri. tanko dopolnilo.) To bo imel od svojega malika. V tej žalosti pa se preroku tudi upanje budi, da bo Bog posegel vmes in zavrnil ošabnega Kal- dejca, ki se zanaša na svoje orožje. — V na¬ daljnjem prerokovanju napoveduje prerok kazen Kaldejcev. Pogin Kaldejcev zaradi krivic. Na svojo čuvajnico bom stopil in postavil nogo na utrdbo: in bom gle¬ dal, da vidim, kaj se mi poreče in kaj bi odgovoril onemu, ki me graja. 1 In Gospod mi je odgovoril in rekel: Za¬ piši videnje in je razloži na deščicah, njega duša ni pravična v sebi; pravič¬ nik pa živi v svoji veri. 1 In kakor vara vino tistega, ki je pije, tako bo ošabnež, ne bo imel časti: odpira ka¬ kor peklo svoje poželenje, in je kakor smrt, pa se ne napolni, in zbere k sebi vse narode in nakopiči k sebi vsa ljud¬ stva. Ali ne bodo vsi tisti imeli o njem le pregovora in ali ne bodo govorili v uganjkah, in porekč: Gorje mu, kdor kopiči, kar ni njegovo! Doklej? In zoper sebe kopiči gostega blata. Ali ne bodo vstali hitro, ki te bodo grizli, in se bodo vzbudili, ki te bodo trgali, Razglednica v Palestini. da jo bodo hitro brali. Zakaj videnje (to, kar vidiš) je še daleč, a naposled se in jim boš v plen; ker si ti oropala mnoge narode, te bodo ropali vsi, ki bo prikazalo in ne bo varalo; ako se bo mudilo, čakaj ga, ker gotovo pride in se ne zakasni. 2 Glej, kdor je neveren, 1 Njemu, ki me graja: s tem misli prerok Boga. Kakor gleda čuvaj s čuvajnice ali z utrjenega stolpa, tako gleda tudi prerok v duhu, kaj mu Bog razodene, kaj se mu pokaže o prihodnosti. Bog graja ali svari človeka zaradi grehov in nepopolnosti; pred njim ni nihče brez graje. Drugi umevajo latinsko besedo nekoliko drugače. 2 Prerok napoveduje odrešenje. Četudi je še daleč, na¬ posled vendar pride, pride gotovo. A treba ga. je potrpežljivo pričakovati. — V starem zakonu so umevali Judje to pre- sv. cerkev. Sv. Pavel omenja te besede in jih umeva ne sa®° o rešenju Kristusovem, temveč tudi o njegovi sodbi. (Hebr- 10, 37.) 1 Silno važen nauk imamo tu. Kdor ne veruje W besedi, ta ni na pravi poti, temveč pride v pogubo. Pravičm Jud pa veruje božji besedi, veruje prerokovanju, in v tej ver si ohranja življenje. Tega življenja ne umevamo samo v tem pomenu, da si vernik reši časno življenje, temveč tu večno življenje. Te besede se ozirajo pa še v ono vero, katei° nam je prinesel Kristus. Vera v Kristusa je potrebna, da smo pravični pred Bogom. Zato pa večkrat navaja sv. P ftV te besede: Pravičnik pa živi iz vere. (Rimlj. 1, 17.) — pravičnik živi iz vere. (Gal. 3, 11.) — Moj pravičnik P a rokovanje o Mesiju in njegovem rešenju, kakor umeva tudi živi iz vere. (Hebr. 10, 38.) Hab. 2, 8—‘20. Krivičnega zadene kazen. 843 bodo vstali izmed ljudstev zaradi mo¬ ritve ljudij in hudobije, ki si jo po¬ čenjala v deželi in v mestu in pri vseh, ki prebivajo v njih. Gorje mu, kdor iz skoposti zbira krivično blago za svojo hišo, da je v višavi njegovo gnezdo, in ki misli, da bo rešen hudega. 1 Na¬ pravil si sramoto za svojo hišo, pobil si mnogo ljudstva, in tvoja duša je grešila. 2 Zakaj kamen iz zida vpije, in les, ki je med vezmi poslopij, odgo¬ varja. 3 Gorje mu, kdor zida mesto s krvjo in pripravlja mesta s krivico. Ali ni to od Gospoda vojnih trum? Narodi se trudijo za velik ogenj, in rodovi za nič in minejo. 4 Ker zemlja se bo na¬ polnila znanja slave Gospodove, kakor vode, ki zagrinjajo morsko dno. 5 Gorje rnu, kdor da prijatelju pijače pa vanjo dene svojega žolča, in ga upijani, da vidi njegovo nagoto. 6 Napolni te sra¬ mota namestu slave; pij tudi ti in za¬ dremlji: desnica Gospodova ti bo da¬ jala kupo od vseh stranij, in sramotno bljuvanje se bo razlilo na tvojo slavo. 7 Zakaj krivica nad Libanonom bo nad¬ te padla, in kakor si iztrebil živali, boš Iztrebljen zaradi moritve ljudij in hu¬ dobije, ki si jo počenjal v deželi in v mestu in pri vseh, ki prebivajo v njih. 8 1 To meri na Babilonce. Ti so si močno utrdili in za¬ varovali svoje mesto, v njem pa so si nakopičili naropano nia go, kakor orel visoko postavi svoje gnezdo in vanj na¬ nosi svoj plen. 2 S krivicami so si Babilonci slabo poskrbeli; naposled P ,- ide nanje gotovo sramota in kazen. 3 Babilonci imajo polno krivic na vesti; celo njih hiše So zidane s krivičnim blagom. 4 Kazni pridejo nad krivičnike od Boga; tudi Kaldejce 0 kaznoval Bog. Kako nespametno ravnajo Kaldejci, ker se toliko trudijo po krivični poti! Vse njih delo bo pokončal "Senj, ki ga bo zanetil sovražnik. 6 Kadar bodo pokončana ta poganska kraljestva, se . 0 razširilo po vsem svetu spoznanje pravega Boga. To se J® tudi zgodilo, ko je Kristus prišel, in se je razširila rim¬ ska oblast. 8 To pretenje se ozira na zvijačnost Babiloncev, ki so ^nali narode prijazno k sebi zvabiti, potem pa so jih oplenili. Namestu žolča je v hebr.: strupa, kar je še krepkejše. ’ Silno živi in krepki izrazi napovedujejo sramotni pro¬ pad in pogin Babiloncev. Napolni pomenja: te bo napolnila. Naslednje besede so povzete iz pijanosti. Pijanec se napije, Zas Pi, potem pride naposled gnusno bljuvanje {kozlanje). 8 Krivica, ki jo je storil Babilonec narodom, zlasti li¬ banonskim prebivalcem, bo padla nanj. Kaj pomaga podoba, ki jo je izdolbel njen podobar, ki jo je ulil, podoba laž¬ niva, da podobar zaupa v svojo podo¬ bo, daje naredil neme malike? 1 Gorje mu, kdor reče lesu: Vzbudi se! Ne¬ memu kamenu : Vstani! Ali bo mogel učiti? 2 Glej, pokrito je z zlatom in srebrom, pa duha ni nobenega o nje¬ govem drobovju, Gospod pa je v svo¬ jem svetem templu, vsa zemlja naj molči 3 pred njim. Malik Dagon. Z veličastnimi besedami in živimi primerami napoveduje prerok Habakuk Kaldejcem (Babilon¬ cem) pogin. Opominja tudi, naj se veruje njegovim besedam, in kaže, da je vera pravičnemu človeku vir življenja. Kaldejec se bo zvrnil kakor pijanec in prišel v sramoto; njegova pohlepnost ga bo pogubila. V pregovoru in v zakritih besedah ga bodo imenovali. Kakor je Babilon ropal druge narode, tako ga bodo ropali narodi zaradi krivic in ga pahnili v pogubo. Vse kliče maščevanje nadenj. Kakor drugi krivični narodi, tako so tudi Babilonci zidali za ogenj. Na razvalinah člove¬ škega ničemurnega dela se bo razširilo znanje 1 Maliki nič ne pomagajo, malikovanje je torej prazno in abotno. 'Tudi Babiloncem — tako hoče reči prerok — ne pomaga nič, ako zaupajo v malike. s Ali bo mogel les ali kamen kaj pametnega in po¬ trebnega povedati, svetovati? 8 Naj molči v svetem strahu, v tihi molitvi. 844 Hab. 3, 1—15. Molitev preroka Habakuka. božje po vsej zemlji. Gorje Kaldejcem, ker so vedno nezvesto ravnali s svojimi prijatelji in za¬ vezniki; to se jim bo povrnilo. Dežela, mesta in ljudje bodo pokončani. Malikovalstvo jim ne bo nič pomagalo: kaj naj store ljudem mrtvi maliki! Le Gospod, ki je v templu, je pravi Bog; njemu naj bo udana vsa zemlja. Molitev preroka Habakuka. Na koncu prerokovanja je zapisal prerok lepo molitev: 1 Gospod, tvoj glas sem slišal in sem se bal. Gospod, obnovi sredi let svoje delo, sredi let je naznani: ko boš jezen, spomni se svojega usmiljenja! 2 Bog pride od juga, in sveti od gore faranske; 3 nebesa zagrinja njegova sla¬ va, in zemlja je polna njegove hvale. Njegov lesk je kakor luč; rog 4 je v njegovih rokah, tam je skrita nje¬ gova moč. Pred njim gre smrt; pred njegovimi nogami izide (bo bežal) vrag. 5 Stoji in meri zemljo; gleda in raz¬ ganja narode: večne gore se drobe, pripogibajo se hribje sveta ob hoji njegove večnosti. 6 Zaradi hudobije vidim (tresoče se) šotore etijopske, trepečejo šotori dežele madijanske. 7 8 1 Ta molitev se imenuje v vulgati molitev zaradi ne¬ vednosti. To umevajo razlagalci tako, da se ozira molitev na našo nevednost v božjih rečeh; drugi pa umevajo nevednost tako, da so v nevednosti storjeni grehi. Hebr. beseda šigjanot pomenja pač ali kak napev ali pa godalo. ’ Prerok je slišal sklep božji, da bodo Judje od Babi¬ loncev veliko trpeli, naposled pa sami dobili zasluženo kazen: zaradi tega se je prestrašil. Prosi pa, naj bi Bog tako rešil sedaj svoje ljudstvo, kakor je je rešil nekdaj iz egiptovske sužnjosti. 8 Prerok se spominja Boga, ki je dal Izraelcem postavo na jugu, na gori Sinajski. 4 Rog pomenja v sv. pismu moč, mogočnost. — Prerok je začel opisovati, kako pride Bog rešit izraelsko ljudstvo in pokončat Kaldejce. 5 Pred Gospodom gre smrt, ker pokončuje vse sovraž¬ nike. Hudobni duh, njegov sovražnik, bo bežal pred njim. Hebr. beseda pravi: Pred njim gre kuga, in za njegovimi nogami gre prisad. 6 Bog je očiten, kakor solnce po svojem vshodu. Sv. Hijeronim pravi, da se pred božjim pogledom razprši moč in veličastvo narodov. Hoja ali poti njegove večnosti so nje¬ govi večni sklepi. ’ Ko prihaja Gospod, se tresejo sovražniki njegovi. Tu se imenujejo Etijopci (hebr. Kušan) in Madijanci. Ali se srdiš, Gospod, nad rekami? Ali je nad rekami tvoja jeza, ali nad morjem nevolja tvoja, ki se pelješ s svojimi konji, in vozovi so ti rešitev? 1 Krepko napneš svoj lok, kakor si prisegel rodovom; za reke razkolješ zemljo. 2 Gore te vidijo in se tresejo, vrtinec vode kipi, globina daje svoj glas, vi¬ šina vzdiguje svoje roke. 3 • Solnce in luna stojita v svojem šo¬ toru, v svitu tvojih puščic, umikata se svetlobi bliščečih tvojih sulic. 4 V srdu teptaš zemljo; v jezi plašiš narode. Greš v rešenje svojega ljudstva, v rešenje s svojim maziljencem; udariš glavo hiše brezbožnikove; odgrneš jo od tal do vratu. 5 Zarotiš njegovo žezlo, glavo njego¬ vih vojnikov, ki prihajajo kakor vihar, da me (nas, Izraelce) razprše. Veselje jim je (da bi pokončevali) kakor tistemu, ki žre siromaka na skrivnem. 6 Pot narejaš v morju svojim konjem, v blatu obilnih voda. 7 1 Prerok misli — tako je najlože razlagati — na P°' moč božjo, ki se je pokazala tedaj, ko je šlo izraelsko ljudstvo skozi Rdeče morje in skozi reko Jordan. Bog je tukaj kakor vojščak, ki se pelje na bojnem vozu. Sploh se opisuje tukaj mogočnost božja. 2 Za reke razkolješ zemljo pomenja, da je Bog razklal ali odprl zemljo ali skalo, da je iz nje pritekla voda, kakor se je zgodilo v puščavi. 8 Nekateri razlagalci umevajo te veličastne besede o drugem prihodu Gospodovem. 4 Prerok se spominja čudeža Jozuvetovega, ko sta solnce in luna obstala, da je premagal sovražnika. (Glej Zgodbe, str. 328.) Prerok si misli, da imata solnce in luna kako bi¬ vališče, šotor, na nebu. Ko se je prikazala božja moč, sta obstala oba in se umaknila. Žar božje svetlobe je kakor svit puščic in sulic. 5 N svojim maziljencem pomenja najbolje pravega ma¬ ziljenca ali Mesija, s katerim pride Bog v rešenje izrael¬ skega ljudstva. To hoče rešiti iz oblasti sovražnikov. 0^ tem hoče Bog udariti sovražnike in jih osramotiti. 8 Pomočnik zoper sovražnika (zlasti Babilonca) je prišel; on zaroti njegovo žezlo, t. j. vzame mu vso moč; jednako za¬ roti in ukroti njegove (babilonske in drugih sovražnikov) vojake, ki vihrajo nad izvoljeno ljudstvo. Njih veselje J e kakor skrivnih roparjev, da plenijo in se mastijo z uropaniD* blagom. ’ Kakor so nekdaj šli Izraelci skozi morje in reko, tako gre Bog skozi vse ovire na pomoč ljudstvu. Hab. 3, 16 — 19. — Zof. 1, 1 — 6. Habakukova molitev. Božja sodba. 845 Slišal sem, in moje srce se je pre¬ strašilo; od poročila se tresejo moje ustnice. Gniloba naj pride v moje ko¬ sti in naj teče izpod mene, da bom počival na dan stiske, da pridem k svo¬ jemu pripravljenemu ljudstvu. 1 Zakaj smokev ne bo cvetla, in trta ne bo poganjala; varala bo rast oljke, in polja ne bodo dala živeža; vzeta bo čredi drobnica, in goveda ne bo pri jaslih. 2 Jaz pa se veselim v Gospodu, in se radujem v Bogu svojem odrešeniku. 3 Bog, Gospod je moja moč; noge mi da kakor jelenje. Zmagovit me vodi črez višave, in jaz pevam psalme. 4 To veličastno, pa tudi težavno pesem imenuje prerok molitev: saj se s prošnjo začenja, s prošnjo se končava. Ob jednem je pa tudi prerokovanje 0 judovskem ljudstvu in o Kaldejcih. Črez Jude Pride kazen zaradi grehov; pa ljudstvo ne bo Pokončano, temveč Kaldejci bodo pokončani. To Je napovedal prerok v prvih dveh poglavjih. V molitvi sami pa napoveduje in slika pogin Kal- dejcev, in to bo rešitev za izvoljeno ljudstvo. Kazen, ki pride črez Kaldejce ali Babilonce, je Podoba splošne kazni, ki pride črez svet, zlasti v poslednjih časih. Pride pa tudi rešitev; trdno Se tega nadeja prerok s pravičnimi Judi vred, zato se veseli svojega Boga in svojega rešnika Jezusa. Molitev preroka Habakuka razlagajo nekateri Sv - očetje (Avguštin, Hijeronim, Irenej) naravnost 0 Kristusu; drugi razlagajo, kakor smo ravnokar r ®kli tudi mi, pogin Kaldejcev za predpodobo kazni, pride nad hudobnega duha in nad grešnika. Sv. cerkev moli to molitev v duhovnih molit- Va h za petek. 1 Prerok misli na hudo stisko, ki pride črez ljudstvo, na babilonsko preseljevanje, misli pa tudi na stiske, 1 bodo ob poslednjem (Antikristovem) času. Prerok želi ffireti poprej, da bi tega ne doživel, temveč da bi takrat počival v grobu in bil kakor drugi pravičniki zbran pri sv °jem ljudstvu. 8 V tistih hudih poslednjih časih bo vse zapuščeno. 8 Prerok govori v imenu ljudstva, v imenu vseh pra- ' 1 '-’ t| ih Judov, ki se nadejajo Gospodovega prihoda, rešitve po zv ®ličarju ali Jezusu. 4 S temi besedami je izrečena že popolna rešitev. Kakor 1 imelo jelenje noge, gre ljudstvo iz Babilonije domov; Bog 11111 je voditelj, ko gre črez višave in prepeva zahvalne pesmi. XI. Prerok Zofonija. (Zof. 1, 1—3, 20.) Izmed malih prerokov spada v to dobo (pred babilonskim preseljevanjem) tudi prerok Zofo¬ nija. 1 Prerokoval je ob času kralja Josija in mu bil tudi na strani, ko je Josija očistil mesto in deželo poganstva in povzdignil službo božjo. Mislijo, da je bil prerok kraljevega rodu; o njegovem življenju vendar ne vemo ničesar. Nje¬ govega godli se spominja katoliška cerkev dne 3. grudna. — V svojem prerokovanju se je oziral tudi na prejšnje preroke. Kratko je kakor Haba¬ kukovo, ker obsega samo tri poglavja. Vsebina njegove prerokbe je ta-le: Najprej napoveduje hudo kazen, ki pride črez Jude in črez Jeruzalem, in ob tem nam predočuje podobo dneva Gospodovega ali poslednje sodbe. Nato na¬ poveduje sodbo in kazen nekaterim poganskim narodom: Filistejcem, Moabljanom, Amonjanom, Etijopcem in Asircem. Naposled napoveduje re- šenje, ki pride po Mesiju najprej Judom, a raz¬ širilo se bo tudi med narode. Nas zanima najbolj prvi in poslednji del prerokbe. Dan Gospodove sodbe. Beseda Gospodova, ki je prišla Zo- foniju, sinu Rusija, sina Godolija, sina Amarija, sina Ezekija, 2 v dnevih Josija, sina Amona, kralja judovskega. Potre- bil, potrebil bom vse iz dežele, govori Gospod; potrebil človeka in živali, po¬ trebil ptice neba in ribe morja; in po¬ ginili bodo brezbožneži, in potrebil bom ljudi iz dežele, govori Gospod. 3 In iz¬ tegnil bom svojo roko črez Juda in črez vse prebivalce jeruzalemske; in bom pokončal s tega kraja ostanke Baalove in imena njegovih služabnikov z duhovniki; in tiste, ki molijo na stre¬ hah nebeško vojsko (zvezde), in molijo in prisegajo pri Gospodu, in prisegajo pri Melkomu; 4 in tiste, ki se odvračajo 1 Zofonija (hebr. Zefanja) pomenja: Bog (ga) varuje. 2 Ta Ezekija ni kralj Ezekija. 8 Bog z ljudmi kaznuje tudi živali, kakor smo čuli že ob drugih prilikah. Bog hoče opustošiti obljubljeno deželo zaradi brezbožnosti njih prebivalcev. 4 Melkom je malik Moloh, ki so ga častili zlasti Amo- njani, a semtertje tudi Izraelci. Salomon mu je sezidal tempel. 846 Zof. 1, G—3, 3. Napovedovanje kazni za Jude. od Gospoda in ki ne iščejo Gospoda in ne vprašajo po njem. Molčite pred Gospodom Bogom, 1 ker blizu je dan Gospodov, ker Go¬ spod je pripravil daritev, posvetil svoje povabljence. 2 In na dan Gospodove daritve bom obiskal poglavarje, in si¬ nove kraljeve in vse, ki so oblečeni v ptuja oblačila, 3 in bom obiskal vsako¬ gar, ki oni dan ošabno stopa 4 črez prag (templov), kateri napolnjuje hišo Gospoda Boga svojega s krivico in goljufijo. 5 In oni dan bo — govori Gospod — vpitje od ribjih vrat, in tuljenje iz dru¬ gega dela 6 (mestnega), in vpitje od ve¬ likega pobijanja s hribov. Tulite, pre¬ bivalci možnarja 7 (Jeruzalema); utihnilo je vse ljudstvo kanaansko, poginili so vsi, ki se zavijajo v srebro. 8 V onem času bom preiskal Jeruzalem s svetil- nicami, 9 in bom obiskal može, ki so trdno sedli na svoje drožje, 10 ki govore v svojem srcu: Gospod ne stori niti kaj dobrega, niti kaj slabega. 11 Njih bogastvo bo za rop, njih hiša v pu¬ ščavo; zidali bodo hiše, pa ne bodo v njih prebivali; zasajali vinograde, pa ne bodo pili njih vina. 1 Molčite vi malikovalci in bojte se, ker je kazen blizu. 2 Ta daritev je v prenesenem pomenu pokončevanje malikovalcev. Posvetil povabljence, t. j. poklical in odločil je Babilonce Judom za kazen. 8 Ptuja oblačila so kazala, da so se tisti Judje navzeli poganskih navad. 4 Hebrejska beseda pravi: Ki črez prag skakajo, torej je pomen, da lahkomišljeno, brez pobožnosti prihajajo vtempel, ali pa pomenja mogočneže, ki so prihajali v tempel ošabno. Nekateri pa mislijo, da se v skakanju izražajo poganski obredi. 6 Pomen je, da darujejo taka darila, ki so jih prido¬ bili po krivici. 6 To je bil nov del mesta, ki ga je bil sezidal Manase. ’ Možnarja: hebr. je makteš; ta beseda pa samo opo¬ naša častitljivo ime Jeruzalema: miktaš, kar pomenja svetišče. Možnarja pravi prerok zato, ker bodo prebivalci jeruzalem¬ ski strti, kakor bi bili v možnarju. Drugi razlagalci trdijo (tudi sv. Hijeronim), da je bil Makteš neki del jeruzalem¬ skega mesta. 8 Zavijajo v srebro: to pomenja bogatine, ki so ob¬ loženi s srebrom, kakor pravi hebrejska beseda. 9 Preiskal s svetilnicami pomenja, da bo preiskal in pregledal natančno, pregledal po vseh temnih in skritih kra¬ jih; zato ne bo nihče ušel. 10 Na svojih drožeh sede pomenja, da se zde samim sebi varni. Drožje so podoba moči. 11 Ti mislijo, da se Bog za njih počenjanje nič no meni Blizu je veliki dan Gospodov, blizu je in jako hiti; glas Gospodovega dne je bridek, močni se plaši ob njem. 1 Dan jeze je oni dan, dan bridkosti in dan stiske, dan nesreče in bede, dan teme in mraku, dan megle in viharja, dan trombe in bučanja nad utrjenimi mesti in visokimi stolpi. In stiskal bom ljudi, da bodo hodili kakor slepi, ker so grešili pred Gospodom, in njih kri bo razlita kakor prst in njih trupla raz¬ tresena kakor blato. Pa tudi njih srebro in zlato jih ne bo moglo rešiti na dan jeze Gospodove; ogenj njegove jeze bo požrl vso zem¬ ljo , ker bo urno pokončal vse prebi¬ valce dežele. Prerok napoveduje Judom kazen, ker so ma¬ likovali in služili Baalu in molili zvezde. Ta ka¬ zen pride tedaj, kadar pride sovražnik, Babilonec, v Jeruzalem, kjer bo moril prebivalce, tudi one, ki mislijo, da so na varnem. S tem prerokova¬ njem pa se druži tudi prerokovanje strašnega sodnega dneva, kakor tudi sv. cerkev v prelepi pesmi „Dies irae, dies illa“ (slov.: „Strašen dan bo dan plačila* 4 ) in pa v responzoriju „Libera“ povzema nekatere besede iz tega prerokovanja. Tudi naš Izveličar je prerokoval v istem govoru o razdejanju jeruzalemskega mesta in o koncu sveta. To prerokovanje je ne samo krepko in strašno, ampak tudi živo in jasno, da bi bilo lahko od¬ prlo oči trdim Judom. Svarjenje poganov in Jeruzalema. Nadalje opominja prerok k pokori in napo¬ veduje kazen Filistejcem (prebivalcem Gaze, As- kalona, Azota, Akarona in morskega obrežja), Moabljanom, Amonjanom, Etijopcem in Asircem. Naposled govori Jeruzalemu: Gorje ti, ki dražiš k jezi, odrešeno mesto, (nestalna) golobica! 2 Ne posluša glasu in ne sprejme svarjenja; v Gospo¬ da ne zaupa, k Bogu se ne bliža. Njego¬ vi poglavarji v njegovi sredi so kakor rjoveči levi; njegovi sodniki so kakor 1 Močni . . . celo pogumni junak se boji strašnega dn e - 2 Golobica zaznamuje lepoto (Ciril Aleks.), potem tud' nestanovitnost, nezvestobo (Hijeronim), ker se da mesto tako rado zapeljati v malikovanje. Zof. 3, 3—20. Prerok napoveduje kazen, potem srečo. 847 volkovi zvečer, ki ničesar ne pustč za jutri. Njegovi preroki so nespametni, nezvesti ljudje; njegovi duhovniki so svetišče oskrunili, krivično ravnali zo¬ per postavo. Gospod je pravičen sredi njih, ne dela krivice; zgodaj da na svetlo svojo sodbo, in ne skrije se; krivičnik pa ne pozna srameža. Ostro kara jeruzalemsko mesto in vse nje¬ gove prebivalce zaradi krivic. Zato pa seveda tudi pride kazen, ker Gospod je pravičen. Saj je pokončal že — tako govori prerok nadalje — poganske narode in porušil njih mesta. Zatorej bi si tudi Jeruzalem lahko mislil, da pride nadenj kazen. Pa ni maral misliti na to, zato naj se pripravi, da bo Gospod vstal in sodil. Za to sodbo bo zbral narode asirske in po njih bo nad Jude razlil svojo jezo, da bo razdejana vsa dežela. A potem se bodo ljudstva izpreobrnila: molili bodo pravega Boga in mu služili jednega srca. Od vseh stranij bodo prišli pravi častilci božji, da prinest) Gospodu darov. To so že Mesijevi časi, zakaj prerok govori v imenu božjem tako-le: Oni dan ne boš zardel 1 zaradi vseh svojih sklepov, s katerimi si grešil zo¬ per mene, ker tedaj bom odvzel izmed tebe tiste, ki mogočno govore o tvoji visokosti, in se ne boš več poviševal na moji sveti gori. 2 In med teboj bom pustil ljudstvo ubožno in revno, ki bo upalo v ime Gospodovo. Ostanki Iz¬ raelovi ne bodo delali krivice, in ne bodo govorili laži, in ne bo v njih ustih lažnivega jezika, zakaj oni se bodo pasli in bodo ležali, in nihče jih ne bo plašil. S tem govori prerok o tistem ljudstvu, ka¬ teremu se evangelij oznanjuje. Ubožni v duhu, preprosti in krotki sprejemajo radi sv. evangelij, ošabni (katere bo pa Bog odpravil izmed ljudstva) se mu ustavljajo. Ostanki iz ljudstva bodo po¬ polno poboljšani, bodo pravični in Bogu zvesti, zato pa bodo tudi imeli mir pred sovražniki. — Zato sedaj prerok opominja ljudstvo, naj peva Bogu čast in zahvalo. 1 Prerok govori Jeruzalemu. 2 Bog napoveduje, da se Jeruzalem ne bo več napihoval zaradi prednostij, temveč bo ponižan. Srečna doba za Jeruzalem. Pevaj hvalo, hči Sijonska, raduj se, Izrael! Veseli se in poskakuj iz vsega srca, hči Jeruzalemska! Gospod je od¬ vzel tvojo sodbo, odvrnil je tvoje so¬ vražnike; kralj Izraelov, Gospod, je v tvoji sredi, ne boj se več hudega! Oni dan poreko Jeruzalemu: Nič se ne boj! Naj ne omagajo, Sijon, tvoje roke. Go¬ spod Bog tvoj močni je v tvoji sredi, on pomaga; on se te veseli v radosti, molči 1 v svoji ljubezni, poskakuje in se raduje nad teboj. Malopridneže, ki so popustili postavo, bom potrebil, ker so bili izmed tebe, da ne boš več imel sramote zaradi njih. Glej, jaz pomorim vse, ki so te stiskali oni čas, in rešim šepajočega, in zberem one, ki so bili razpršeni; in jih naredim za čast in za slavo v vseh deželah, kjer so bili v sramoti. V onem času vas bom pripe¬ ljal, v onem času vas bom zbral; po¬ stavil vas bom za slavo in za čast vsem ljudstvom zemlje, ko bom obrnil vaše suženjstvo 2 pred vašimi očmi, go¬ vori Gospod. Ko opominja Izraelce, da naj Boga poveliču¬ jejo, ob jednem tudi prerokuje o onem času, ko se bodo vračali iz suženjstva. Presrečni in veseli bodo oni časi. Tiste Izraelce pa, ki so ravnali vedno zoper zapovedi božje, bo Gospod potrebil. Tako popolnoma bo Bog zacelil vse rane od prej¬ šnjih udarcev, da bodo Izraelci zopet v časti pri onih narodih, kateri so jih poprej tlačili in sra¬ motili. * * * Iz treh poslednjih prerokov smo dokaj raz- videli, kako je bilo pri Judih v poslednji dobi pred babilonskim preseljevanjem. Najbolj pa bomo to razvideli iz govorov onega preroka, ki sega črez babilonsko preseljevanje; ta je prerok Jeremija. Iz tega preroka bomo spo¬ znali, kako je bilo ob razdejanju mesta, kako je bilo z Judi, ki so ostali doma, kakšno je bilo njih tedanje življenje in kakšno je bilo upanje za bodočnost. 1 V svoji ljubezni je takorekoč pozabil grehov in jih ne očita več. 2 Obrnil suženjstvo = rešil jih bom suženjstva. 848 Jer. 1, 1—5. Doba Jeremijevega prerokovanja. XII. Prerok Jeremija. (Jer. 1, 1—52, 34.) Jeremijevo življenje in prerokovanje. Noben prerok ni tako živo govoril o grehu, o nesrečnem stanju grešnikovem, o nehvaležnosti človekovi proti Bogu, o pravični jezi in kazni božji, kakor prerok Jeremija. Tudi je prerokoval v jako žalostnem času: videl je strašno razdeja¬ nje jeruzalemskega mesta, zrl na razvaline nje¬ gove, gledal nasledke babilonskega pustošenja ... vse to in pa hudo trpljenje, katero mu je nako¬ pala njegova služba, ga je delala prav podobnega trpečemu Izveličarju, zato je naš prerok častit¬ ljiva p r e d p o d o b a M e s i j e v a. Prerok Jeremija je bil iz duhovskega rodu in iz duhovskega mesta Anatota. Njegov oče je bil Helkija. 1 Še predno je bil rojen, ga je Bog posvetil, kakor pozneje Janeza Krstnika, in od¬ ločil za preroško službo. Začel je pa preroško službo, ko je bil star kakih dvajset let. Preroko¬ val je štirideset let, to je od 13. leta kraljevanja Josijevega do konca jeruzalemskega mesta. Kako je prerokoval, kako je opominjal, svaril, napove¬ doval kazni — sedaj z besedo, sedaj s pomenlji¬ vimi znamenji in dejanji, to bomo slišali od pre¬ roka samega. Kako je izkušal od Jeruzalema od¬ vrniti pogubo, kaj je svetoval kralju Sedekiju, bomo čitali v naslednjih odlomkih. Ko je Jeruzalem padel, je prerok iz vsega srca žaloval in peval svoje pretresljive žalostinke. Ostal je še v Palestini, potem pa šel v Egipet, ko so šli tjekaj njegovi nesrečni rojaki. 2 Pač je tudi tukaj opominjal in učil. Zaradi tega so ga Judje — kakor pravi sporočilo — v Tafni ka¬ menjali. Njegovega godli se v katoliški cerkvi spominjamo 1. vel. travna. Od preroka Jeremija so trije spisi: 1.) pre¬ rokbe v 52 poglavjih; 2.) žalostne pesmi, in 3.) pismo Jeremijevo, katero je pisal pregnancem o malikovalstvu. Najimenitnejše so prerokbe. Kakor uče razlagalci, niso v bukvah spisane ravno v tistem redu, kakor so bile preroku razodete, temveč so sestavljene po nekaki podobnosti. Vendar ni knjiga tako razločno urejena, kakor knjiga pre¬ 1 Že cerkveni očetje (Klemen Aleksandr. in dr.) ga imajo za tistega Helkija, ki je našel bukve postave. (Glej Zgodbe, str. 820.) a Glej Zgodbe, str. 825. roka Izaija. Po vzgledu drugih pisateljev jo de¬ limo tako: 1. del (pogl. 1.—39. in 45.) ima prerokbe od 13. leta kralja Josija do razdejanja jeruzalemskega; 2. del (pogl. 40.—44.) ima prerokbe po raz¬ dejanju; te prerokbe so knjigi pridejane, ko je bil glavni del že spisan; 3. del (pogl. 46. — 51.) ima prerokbe zoper tuje narode. V poslednjem ali 52. poglavju pripoveduje prerok razdejanje Jeruzalema. Beseda Jeremijeva ni tako pesniška kakor Izaijeva, vendar je tudi živa in ganljiva, polna čustva, zato tudi globoko sega v srce. Sv. cerkev rabi mnoge izreke njegove v cerkvenih molitvah, ker jih polaga — dejali bi — na jezik trpečemu Izveličarju. — Tukaj ne podajemo vseh prerokb Jeremijevih od besede do besede, temveč le tiste, katere so imenitnejše in tudi pripravnejše, da ganejo in vnamejo naša srca za božje opomine; po pomenu in po vsebini pa podajemo pregled vseh poglavij Jeremijevih prerokovanj. Prvi razdelek. Rojstvo in poklic preroka Jeremija. Poglavje 1. Besede Jeremija, sinu Helkija, iz¬ med duhovnikov, ki so bili v Anatotu, v deželi Benjaminovi. To besedo mu je Gospod govoril v dnevih Josija, simi Amona, kralja judovskega, v trinajstem letu njegovega kraljevanja. In mu je govoril v dnevih Joakima, simi Josija, kralja judovskega, do konca jednajstega leta Sedekija, simi Josija, kralja judov¬ skega, do preseljevanja Jeruzalema, v petem mesecu. S tem je prerok zaznamoval dobo tistih pre¬ rokb, katere je najprej zbral v svojo knjigo. (Po¬ zneje je dodal še nekaj drugih prerokb.) Po na¬ šem pregledu na str. 674. je vladal Josija od leta 641. do 610.; torej je bil Jeremija poklican 1. 629. Zadnje prerokbe prve zbirke so pa iz petega meseca jednajstega leta Sedekijevega (v 1. 588.). Anatot je bilo levitovsko mesto in se večkrat imenuje v sv. pismu; ni bilo daleč od Jeruzalema proti severu. In Gospodova beseda mi je prišla, rekoč: Predno sem te naredil v mate¬ rinem telesu, sem te poznal; in predno Jer. 1, 5—18. Jeremija poklican za preroka. 849 si izšel iz materinega telesa, sem te posvetil in te postavil za preroka med narodi. Znamenite so te božje besede. Gospod na¬ znanja preroku, da ga je poznal, predno je bil. Bog vd od vekomaj za nas vse, vd za naša dobra in slaba dela, vd za našo večnost. Posebej pa hoče tukaj božja beseda tudi povedati, da ga je Bog poznal in izbral med drugimi, zakaj če¬ tudi pozna Bog vse ljudi z jednako vsevednostjo, vendar niso v tej vsevednosti pred Bogom vsi jednaki. Tiste pozna Bog na poseben način, ka¬ terim je odmenil posebne milosti in dobrote, in sicer zato, ker tudi ve, da jih bodo zvesto rabili za svoje in drugih ljudij izveličanje. Zato ga je pa Bog v svoji neskončni in večni ljubezni in svetosti tudi posvetil, to se pravi, odvzel mu je podedovani greh, vsled katerega smo vsi otroci jeze 1 božje, in mu podelil posvečujočo milost z drugimi darovi vred. S tem je Bog podelil pre¬ roku sadove odrešenja Kristusovega. Tako posve¬ čenega in pripravljenega je odločil za preroka ne samo za Jude, temveč tudi za druge narode, da, za vse naslednje čase. Za posebni poklic Je¬ remijev je bilo treba tudi posebnih milostij. Vse to mu je Bog podelil že pred rojstvom, kar je izjemno delo božje, zakaj v novem zakonu po¬ svečuje Bog šele po rojstvu v sv. krstu. Bog je postavil Jeremija za preroka s posebnim razode- njem. A Jeremija se je tega poklica jako ustrašil. In sem rekel: A, a, a, Gospod Bog; glej, jaz ne znam govoriti, ker sem otrok. 2 In Gospod mi je govoril: Ni¬ kar ne reci: Otrok sem; temveč pojdeš, kamorkoli te pošljem, in boš govoril vse, karkoli ti bom naročil. Ne boj se jih, ker s teboj sem jaz, da te rešim, govori Gospod. In Gospod je iztegnil svojo roko in se dotaknil mojih ust; in Gospod mi je rekel: Glej, del sem svoje besede v tvoja usta. Glej, posta¬ vil sem te danes črez narode in črez kraljestva, da boš ruval in podiral, po- končeval in raztresal, zidal in sadil. Kakor se je nekdaj Mojzes bal sprejeti po¬ slanstvo k Faraonu, tako se boji preroške službe tudi Jeremija, češ da je mlad. A Bog mu je kar 1 Efež. 2, 3. 2 Jeremija takrat pač ni bil več otrok, deček, temveč mladenič kakih dvajset let. Imenuje se otroka iz ponižnosti. Zgodbe sv. pisma I. naravnost naznanil z naj odločnejšimi besedami, kaj je njegov poklic, kaj je njegovo delo, od kod ima svojo oblast in svoje naročilo. In opravilo prerokovo bo, da bo napovedoval, kako bodo s korenino izruvana kraljestva, podrta in pokončana, kako pa bo usmiljeni Bog zopet postavil in po¬ sadil, kar je pokončanega. Kar bo napovedal pre¬ rok, to se bo zgodilo gotovo, to se mora zgoditi, ker je beseda v ustih prerokovih božja beseda. In v tem je neka oblast, čudovita oblast, katero mu je Bog sam podelil, da določuje usodo naro¬ dov in kraljestev. Ob jednem se ozira to na grešnika sploh: S tem, da napoveduje grešniku zasluženo kazen, podira in ruši; ako se pa greš¬ nik izpreobrne, tedaj zopet sezida in sadi. V le¬ pem pomenu se da to obračati na duhovsko-pa- stirsko službo. Pastir se ne sme bati nikogar, ker je Bog ž njim, ako hoče biti pravi pastir in se držati božje besede. Postavljen je črez ljud¬ stva, da jim govori po volji božji; ruvati mora korenine greha, podirati, kar je Bogu sovražnega, pokončevati grešne prilike, pohujšanje, slabe na¬ uke in vzglede. A ko je grešnik v kesanju potrt, tedaj ga mora zopet pozidati in vsaditi vanj dobre sklepe in zaupanje do Boga. In prišla mi je beseda Gospodova, rekoč: Kaj vidiš, Jeremija? In sem re¬ kel: Vidim čuječo šibo. In Gospod mi je rekel: Dobro si videl, ker jaz bom čul nad svojo besedo, da jo dopol¬ nim. In beseda Gospodova mi je zopet prišla, rekoč: Kaj vidiš? In sem rekel: Vidim vrel pisker, njegova sprednja stran je od severa sem. In Gospod mi je rekel: Od severa se bo prostrlo zlo črez vse prebivalce v deželi; zakaj glej, sklical bom vsa ljudstva severnih kra¬ ljestev, pravi Gospod, in bodo prišla, in vsakateri bo postavil svoj sedež ob vhodu jeruzalemskih vrat, in okrog vseh njegovih zidov, in pred vsemi mesti judovskimi. In bom govoril svojo sodbo čreznje zaradi vse hudobije njih, ki so me zapustili, in darovali ptujim bogovom, in molili delo svojih rok. Za¬ torej prepaši svoja ledja in vstani in jim govori vse, kar ti velevam. Ne boj se jih; zakaj storil bom, da se ne boš bal njih obličja. Zakaj jaz te danes po¬ stavljam za trdno mesto, in za železen 54 850 Jer. 1, 18 — 2, 15. Očitanje zaradi malikovalstva. steber, in za bronast zid zoper vso de¬ želo : zoper kralje iz Juda, zoper nje¬ gove poglavarje, in duhovnike, in ljud¬ stvo dežele. In se bodo borili zoper tebe, pa ne bodo premagali, ker sem jaz s teboj, pravi Gospod, da te rešim. Da bi ga poučil o njegovem delu, mu je Bog pokazal dve primeri: najprej šibo ali vejo man- delovega drevesa, ker to pomenja hebrejska beseda mdklcel-šakked. Mandelovo drevo se imenuje čuječe, ker cvete (na jutrovem) med drevesi najprej, že meseca prosinca. S to šibo je Bog naznanil pre¬ roku, da bo svojo grožnjo dopolnil gotovo in hitro. Jednako mu je pokazal s piskrom, v katerem je vrelo, da se bo kakor krop razlil sovražnik črez judovsko deželo od severa. Četudi so Babilonci prebivali na vshodu od Palestine, vendar so pri¬ hajali v deželo vedno od severa, črez Sirijo, kakor nekdaj Asirci. Gospod hoče nad Jude poslati razne Babiloncem podvržene narode, in ti bodo prišli, kakor da imajo oblast, ker bodo dovršili povelje božje. Glavni greh Judov je malikovanje, zaradi tega pride čreznje kazen. A Bog jih hoče še opominjati in svariti, zato je dal Jeremiju ne¬ ustrašenega duha, dal mu nepremagljivo moč v boju zoper božje sovražnike. V tem prelepem poglavju je označeno vse delo Jeremijevo; iz tega sklepamo tudi o njego¬ vem značaju, o njegovih bojih, o njegovem trp¬ ljenju, ker vse mu je odločil in dal Bog s po¬ klicem preroškim. Očitanje zaradi malikovalstva. Poglavje 2. Takoj začenja prerok govoriti o glavni stvari, ki jo ima na srcu: Judom očita nezvestobo do Boga, malikovanje. In prišla mi je beseda Gospodova, rekoč: Pojdi in kliči Jeruzalemu v uho, rekoč: To govori Gospod: Spomnil sem se tebe, in se usmilil tvoje mla¬ dosti, in ljubezni tvoje zaroke, ko si šel za menoj v puščavi, v deželi, kjer se ne seje. Izrael je Gospodu svet (posve¬ čen), prvina njegovih sadov; vsi, ki ga žrč, greše; zla pridejo nadnje, pravi Gospod. Čujte besedo Gospodovo, hiša Jakopova, in vsi rodovi hiše Izraelove: To govori Gospod: Kakšno krivico so našli na meni, ker so me zapustili, in hodili za ničemurnostjo (malikom) in so bili ničemurni? Večkrat imenuje sv. pismo zvezo izraelskega ljudstva z Bogom zaroko: kakor mora biti nevesta ženinu zvesta, tako tudi izraelsko ljudstvo Bogu. Malikovanje pa, t. j. odpad od Boga, imenuje sv. pismo prešeštvanje ali zakonsko nezvestobo. Tako tudi prerok Jeremija. Tedaj je bil Bog ljudstvu milosten, ko mu je bilo ljudstvo pokorno v pu¬ ščavi; tedaj je tepel njegove sovražnike. Bog ni storil nikdar nič žalega, da bi se moglo pritože¬ vati in ga zapustiti. In po prej navedenih bese¬ dah spominja Izraelce dobrot, da jih je izpeljal iz Egipta, prepeljal skozi puščavo, dal jim v ob¬ ljubljeni deželi najboljših sadežev. A oni so bili nehvaležni, so grešili, šli za Baalovimi preroki in molili malike. Naj torej pomislijo, kako grdo je tako ravnanje. Pogani na katerem koli kraju sveta ne zamenijo svojih bogov za druge: izrael¬ sko ljudstvo pa je najvišjega, pravega Boga zame¬ njalo za izmišljene malike. Zato kliče: Ostrmite, nebesa, zaradi tega, in njih vrata silno tugujte, govori Gospod. Dvojno zlo je storilo moje ljudstvo: Zapustili so mene, studenec žive vode, in si izkopali kapnice, kapnice razdrte, ki ne morejo držati vode. Ali je Izrael suženj ali domač? Zakaj je postal to¬ rej za plen? Nad njim so rjuli levi in poganjali svoj glas, naredili so deželo v puščavo; njena mesta so požgana, in nikogar ni, ki bi v njih prebival. Tudi tukaj čujemo močno in ganljivo besedo Gospodovo. Bog je za človeka sploh, zlasti za izvoljeno ljudstvo, živ studenec vseh dobrot in milostij. In ta vir so popustili Judje in se obr¬ nili h kapnicam brez vode, ali k takim, ki pu¬ ščajo ali pa imajo samo smrdečo vodo. Prava primera med češčenjem božjim in malikovanjem! Zato pa pride nad ljudstvo zaslužena kazen. Pre¬ rok jo opisuje tako, kakor da bi bila že prišla nad ljudstvo. Judovsko ljudstvo je odpeljano na Babilonsko, kakor da bi ne bilo ljudstvo božje, otrok božji, ampak prodano je, kakor se suženj proda. Silni sovražniki so pridrli in so vse po¬ končali, kar so dosegli. Koliko sramote je ljudstvo že pretrpelo od Egipčanov! In vendar se vedno zanaša na pomoč iz Egipta. Malikovalstvo egiptovsko in asirsko mu je všeč. Jer. 2, 19—36. Očitanje zaradi malikovalstva. 851 Tožila te bo tvoja hudobija, in tvoj odpad te bo grajal. Vedi in glej, da je hudo in bridko, ker si zapustil Gospoda Boga svojega, in ker ni pri tebi strahu pred menoj, govori Gospod Bog vojnih trum. Od davna si zlomil moj jarm, raztrgal moje vezi in rekel: Ne bom služil. Jaz pa sem te zasadil za izbran vinograd; vse je bilo pravo seme: kako si se torej zvrgel, divji vinograd? Ako se umiješ z lugom, in si napraviš veliko mila, 1 vendar si omadežan v svoji kri¬ vici pred menoj, govori Gospod Bog. Kako govoriš: Nisem omadežan, za Baali nisem hodil? Glej na svoja dela v dolini, 2 spoznaj, kaj si storil: ti si lahek dirjač, ki teka po svojih potih. To očita Bog ljudstvu: služiti neče, jarem Go¬ spodov je zdrobil, Boga se ne boji. Zato pa nič ue pomagajo zunanja očiščevanja, dokler se v srcu poboljša; nič ne pomagajo lažnivi izgovori, do¬ kler se v dejanju ne izpreobrne. Kakor je osramočen tat, kadar ga zasačijo, tako je osramočena hiša Iz¬ raelova, vse ljudstvo in njegovi kralji, poglavarji in duhovniki, in njih preroki, ker govore lesu: Ti si moj oče, in ka- menu: Ti si me rodil. Meni obračajo hrbet, in ne obličja; a ob času stiske govore: Vstani in reši nas! Kje so tvoji bogovi, katere si si naredil? Naj vstanejo in te rešijo ob času tvoje stiske, zakaj, kolikor imaš mest, toliko imaš bogov, Juda. Čemu se hočete z mano pravdati? Vsi ste me zapustili, govori Gospod. Zastonj sem udaril vaše ptroke: svaritve niso sprejeli; vaš meč J e požrl vaše preroke ; kakor pokonču- joč lev, je vaš rod. Čujte besedo Go¬ spodovo : Ali sem za Izraela postal pu¬ ščava, ali dežela poznih sadežev? 3 Za¬ kaj torej govori moje ljudstvo: Odsto¬ pili smo (od tebe), ne pridemo zopet k tebi. Ali more devica pozabiti svojega 1 V hebr. in v vulgati se imenuje rastlina borit, ki je tila dobra za čiščenje. 2 Ta dolina je dolina Ben-Enom ali hebrejski Ge-ben- Sinnom ali Ge-Hinnom; tu seje godilo malikovanje. Sliko doline vidimo na str. 818. 3 Ali mar nisem dajal Izraelcem obilo vseh dobrot? lišpa, ali nevesta svojega pasu? Moje ljudstvo pa me je pozabilo neštevilne dni. Kaj se trudiš opravičiti svoja dela, da bi našla 1 ljubezen, ko vrh tega še hudobijo učiš druge! In si rekla: Brez greha in nedolžna sem, in zato naj se obrne tvoja jeza od mene. Glej, v sodbi se hočem s teboj pravdati, ker si rekla: Nisem grešila. Kako zaničljiva si po¬ stala zopet, ker si šla po svojih prejšnjih potih! Ob Egiptu prideš v sramoto, ka¬ kor si bila osramočena zaradi Asirije. Tako očita Bog Izraelcem njih pregrehe in njih hinavščino, ker se v stiski vendarle zatekajo h Gospodu, kakor bi bili nedolžni. Delajo pa po¬ hujšanje in uče hudobijo tudi druge. Kako na¬ pačno je, da se je ljudstvo zanašalo na Egipet, da so kralji (Ahaz) iskali pomoči pri Asircih! A Gospod vendar vabi k pokori, četudi je ljud¬ stvo storilo toliko hudega: Vrni se ~k meni, in jaz te bom sprejel. Svarjenje Judov in prihodnja slava. Poglavje 3. Gospod očita Judom malikovanje. Malikovalo je že izraelsko kraljestvo. Zato je je Bog opo¬ minjal, naj se izpreobrne. Pa se ni hotelo. Do¬ letela je je kazen. A judovsko kraljestvo si tega ni vzelo k srcu, temveč je ravnalo še giše kakor izraelsko. Ko je prišla kazen tudi nad Jude, niso se izpreobrnili odkritosrčno, ampak samo navidez¬ no, hinavsko. Ker je pregreha Izraelcev manjša kakor Judov, 2 zato ukazuje Bog preroku, naj na¬ znani Izraelcem rešitev, spoznajo pa naj svoje pre¬ grehe, svoje malikovanje. In nato kliče Gospod Izraelcem in Judom: 1 Našla, namreč nezvesta srenja izraelska, zaročnica Gospodova. 2 Pregreha Izraelcev, ki so hudo malikovali, je bila manjša kakor pregreha Judov iz teh-le ozirov: 1. Izraelce so k malikovalstvu zapeljevali njih hudobni kralji, ki so bili skoro vsi slabi, a Judje so imeli nekatere dobre in pobožne kralje. 2. Judje so imeli v Jeruzalemu tempel, imeli so du¬ hovnike in levite, in zato tudi Gospodovo postavo pred svo¬ jimi očmi, kar jih je močno odvračalo od hudega. 3. Judje so imeli več časa za poboljšanje in pokoro kakor Izraelci, in naposled so še videli svarilni vzgled izraelskega ljudstva pred seboj, in vendar niso marali za opomine božje. Iz tega lahko posnemamo, da je tudi kristijanov in zlasti katoličanov greh veliko večji kakor poganov, ker kri- stijani imamo mnogo več pripomočkov, ki nas hudega varu¬ jejo, kakor neverniki. 54* 852 Jer. 3, 14—4, 7. Opomini, da naj se izpreobrnejo. Izpreobrnite se, otroci, in vrnite se (k meni), govori Gospod, zakaj jaz sem vaš (zakonski) mož; 1 in vas bom vzel, jednega iz mesta in dva iz rodu, in vas bom peljal na Sijon. In vam bom dal pa¬ stirje po svojem srcu, in vas bodo pasli z modrostjo in z naukom. Ko se bodete namnožili in narastli v deželi one dni, pravi Gospod, ne poreko več: Skrinja zaveze Gospodove, tudi ne bo prišla na misel, tudi se je ne bodo spominjali, tudi je ne bodo obiskovali, in ne bodo nobene več naredili. 2 V onem času bodo Jeruzalem imenovali prestol Go¬ spodov, in se bodo zbirali k njemu vsi narodi v imenu Gospodovem v Jeruza¬ lemu, in ne bodo hodili za spačenostjo svojega slabega srca. V onih dneh pojde hiša Judova k hiši Izraelovi, in bodeta prišli skupaj iz severne dežele v deželo, katero sem dal vašim očetom. Gospod Bog vabi k sebi nezveste Izraelce in Jude. Obeta, da se bodo iz pregnanstva vrnili, pa v malem številu. Tedaj bo Bog poskrbel za dobre pastirje, in ko se bo polagoma namnožilo ljudstvo, ne bo več stare skrinje zaveze, temveč Bog sam bo prebival v Jeruzalemu. Tedaj ne bo več razločka med Izraelci in Judi, ker bodo jedno samo ljudstvo. To prerokovanje se je dopolnilo, ker je prišel Bog sam v osebi Jezusa Kristusa na svet in je bival med ljudstvom, pa tudi še vedno biva, pričujoč v zakramentu sv. Rešnjega Telesa. V naslednjih vrsticah opominja Bog, da je postavil izraelsko ljudstvo za svojega otroka, dal mu prelepo dedino in mu naročil, da naj ga sluša in ljubi po sinovsko. Jaz pa sem rekel: 3 Kako bi te po¬ stavil med otroke in ti dal dragoceno deželo, prelepo dedino trum poganskih? In sem rekel: Očeta me boš imenovala 4 in ne boš nehala hoditi za menoj. Pa ' 1 Tako bi morali ljubiti mene, kakor ljubi žena svo¬ jega moža. * Kadar bo izginila, ne bodo več naredili druge. Skrinja zaveze se je ob razdejanju jeruzalemskega mesta izgubila, da ni vedel nihče, kam. 3 Tu govori Bog sam. Spominja Izraelce, da jih je iz¬ volil za otroke, in tedaj je tako-le rekel. 4 Imenovala, namreč ti, zaročnica. Misli na judovsko sveto srenjo. kakor če zaničuje ženska svojega lju¬ bitelja, tako me je zaničevala hiša Iz¬ raelova, govori Gospod. Glas se sliši po potih, plakanje in tuljenje Izraelo- , vih sinov, ker so hudobno storili svojo pot, pozabili so Gospoda Boga svojega. Vrnite se, sinovi, in izpreobrnite se, in bom ozdravil vaše pregrehe. — Glej, mi 1 pridemo k tebi, ker ti si Gospod naš Bog. Zares lažnivi so hribi in mno¬ žina gord; zares v Gospodu, našem Bogu, je rešenje Izraelovo. Sramota je požrla delo naših očetov od naše mladosti, njih črede, in njih goveda, njih sinove in njih hčere. V svoji sra¬ moti spimo, in pokriva nas naša nečast, zakaj grešili smo zoper Gospoda Boga našega mi in naši očetje od svoje mla¬ dosti pa do današnjega dne, in nismo poslušali glasu Gospoda Boga našega. Jasno besedo je povedal prerok Izraelcem. Boga, kateri jim je bil namenil in tudi dal naj¬ lepšo srečo, so zapustili in zavrgli, zato so se za¬ grnili s sramoto. Gospod jih pa vabi, da naj se povrnejo k njemu, in jim obeta odpuščanje. — Tudi nadalje jim naroča, da naj se izpreobrnejo: Izpreobrnjenje in pokora. Poglavje 4. Ako se hočeš izpreobrniti, Izrael, pravi Gospod, izpreobrni se k meni; ako spraviš svojo spotiko izpred mene, ne boš omahnil, temveč boš prisegel: Kakor Bog živi, v resnici, in v sodbi, in v pravici, in hvalili ga bodo narodi in slavili. Izraelci naj spravijo izpred njegovega obličja malikovanje, ki je pred Bogom spotika, in najl prisegajo Bogu v čast samo v resnici, to je tako, kakor je res, ali kakor je bilo; naj prisegajo samo po potrebi in z dobrim premislekom, in pa za pravično stvar. To velja tudi za krščansko pri' šego, kar smo tukaj povedali o priseganju. —' Krepko jih nadalje opominja k pokori, zakaj ka¬ zen preti od strašnega sovražnika: Lev gre gori s svojega ležišča, i fl ropar narodov se je vzdignil; izšel j e iz svojega kraja, da bo deželo tvojo n a ' 1 V prejšnjem stavku je govoril Bog, v tem-le pa, pravi: mi pridemo, govori prerok v imenu ljudstva. Jer. 4, 7—10, 9. Pretenje in opomini. 853 redil za puščavo; tvoja mesta bodo opustošena, da bodo ostala brez pre¬ bivalca. Zaradi tega se oblecite v ra- sovnik, plakajte in tulite, ker ni od- vrnjena huda jeza Gospodova od nas. In oni dan, tako govori Gospod, bo upadlo srce kraljevo in srce poglavar¬ jev; in duhovniki bodo ostrmeli in pre¬ roki se bodo prestrašili. Strahovita kazen pride črez Jeruzalem. A naj se vendar izpreobrne: Umij svoje srce hudobije, Jeruza¬ lem, da se rešiš. Kako dolgo se bodo mudile v tebi pogubne misli? Ljudstvo se ne mara poboljšati, ne mara prav delati. Zato pride veliko razdejanje črez deželo in njeni prebivalci bodo pobiti. Spačenest Judov. Strahovita kazen. Poglavje 5. — 9. Jeruzalemčan! so jako spačeni; nikogar ni, ki bi gledal na pravico; tudi prisegajo lažnivo Pri Bogu samem. Ne samo ubogi in nevedni za¬ nemarjajo pot Gospodovo, ampak tudi imenitni — in sicer še bolj ti — so nepokorni. In zopet napoveduje Bog kazen zaradi nezvestobe, zakaj, kakor ste zapustili mene in služili ptujemu bogu v ^oji deželi, tako bodete služili ptujcem v deželi, ki ni vaša. Neumno ljudstvo, ki se neče bati •Boga, ki je vsemogočen in dobrotljiv! In vse na¬ pačno ravnanje izreka prerok kratko: Preroki prerokujejo lažnivo, duhov¬ niki jim ploskajo z rokami, in moje ljudstvo ima rado take stvari. Pride vojska, pride razdejanje, pa po pravici, ker je v ljudstvu vse izprijeno od najmanjšega do največjega. Preroki in duhovniki varajo ljudi, rekoč: Mir, mir, pa vendar ni miru; povedati hočejo, da je vse dobro, a je jako slabo. S silno ostrimi besedami napoveduje prerok, da bodo pri¬ drli od severa sovražniki. In vendar — kako dober, kako usmiljen je Bog, da hoče še vedno biti med svojim ljudstvom! Žalili so ga z malikovanjem, vendar tudi priha¬ jali v tempel, zato Bog vprašuje resnobno: Ali D e ta hiša postala jama razbojnikov ? Zato pa hoče zavreči to hišo in zavreči tudi ljudstvo, ka¬ kor je zavrgel Izraelce. In Bog še .govori: Ti torej nikar ne moli za to ljud¬ stvo, tudi ne opravljaj zanje hvale in prošnje, in nikar se mi ne ustavljaj, ker te ne bom uslišal. Bridko očita Judom, da ne umejo duha po¬ stave. Postava ne namerja najprej daritev in zu¬ nanjih opravil, temveč izpolnjevanje volje božje. In za to niso marali, četudi jih je Bog opominjal po prerokih. Celo tempel so oskrunili, ker so pri Jeruzalemu postavili kraj Tofet za svetišče maliku Molohu in tu darovali svoje otroke. Pride sovražnik, ki bo celd kosti kraljev po¬ metal iz grobov, in kosti duhovnikov, in prerokov, in Jeruzalemčanov, pa jih raztrosil pod milim nebom, in stiska pride tolika, da si bodo ljudje bolj želeli umreti kakor živeti. A to so tudi za¬ služili: Kdo dd moji glavi vode in mojim očem studenec solza, da bom noč in dan objokoval umor¬ jene svojega ljudstva? kliče prerok, a pove tudi, zakaj je prišla čreznje moritev: Ker so vsi pre- šeštniki, truma hudodelcev; jezik svoj napenjajo kakor lok laži in neresnice; utrdili so se v deželi, ker so šli od hudobije do hudobije . . . Zato bo naposled Jeruzalem kup peska in skrivališče za kače, zato pride poboj črez ljudstvo, da naj se že naprej pripravlja za jok. In kaj naj bi bilo storilo? Božja volja. Spoznavanje božje. Poglavje 9. in 10. To govori Gospod: Modri naj se ne hvali s svojo modrostjo, in močni naj se ne hvali s svojo močjo, in naj se bogatin ne hvali s svojim bogastvom, temveč s tem naj se hvali, kdor se hvali, da pozna mene, in ve, da sem jaz Gospod, ki storim usmiljenje, pravdo in pravico na zemlji; zakaj to mi je všeč, pravi Gospod. Prvo je torej, da Boga spoznavamo. Naj bi Izraelci držali se pravega Boga, ne pa ravnali po pogansko: To govori Gospod: Ne navadite se po šegi poganov, 1 in ne bojte se zna¬ menj na nebu, katerih se boje pogani; zakaj navade poganov so prazne, ker roka izdelovalčeva poseka drevo iz gozda in naredi podobo s sekiro, jo ozaljša s srebrom in zlatom, jo zbije z žreblji in s kladivom, da se ne raz¬ suje. . . . Delo izdelovalcev je vse to 1 Ne navaditi se malikovati. 854 Jer. 10, 11-11, 17. Opomini zastran zaveze z Bogom. (maliki); Gospod Bog pa je resničen; on je živi Bog, in večni kralj... Tako torej jim (poganom) recite: bogovi, ki niso ustvarili neba in zemlje, naj se potrebijo z zemlje. . . . On je naredil zemljo v svoji moči, pripravil svet v svoji modrosti, in v svoji previdnosti razpel nebes. Tako veličastno uči prerok o pravem Bogu, uči, kako je prazno malikovanje, zato pride pač tudi črez pogane kazen, zlasti ker so veliko hu¬ dega storili izraelskemu ljudstvu. Zaveza z Bogom. Poglavj e 11. Znamenito je posebno prerokovanje, s kate¬ rim Bog po preroku spominja Jude svoje zaveze z ljudstvom. Beseda, ki je prišla Jeremiju 1 od Gospoda, rekoč: Čujte besede te za¬ veze in govorite možem Judovim in prebivalcem jeruzalemskim; reci jim: To govori Gospod Bog Izraelov: Pre¬ klet vsakateri, ki ne posluša besed te zaveze, katero sem zaukazal vašim očetom oni dan, ko sem jih izpeljal iz egiptovke dežele, iz železne peči, 2 re¬ koč : Poslušajte moj glas in storite vse, kar vam ukazujem, in mi bodete ljud¬ stvo, in jaz vam bom Bog; tako da vam obnovim prisego, ki sem jo pri¬ segel vašim očetom, da jim bom dal deželo, ki se cedi mleka in medu, ka¬ kor je sedaj. 3 In sem odgovoril in re¬ kel: Zgodi se, Gospod! 4 In Gospod mi je govoril: Razkliči vse te besede v mestih Judovih, in na trgih jeruzalem¬ skih , rekoč: Poslušajte besede te za¬ veze in jih storite! ker sem ostro za¬ rotil vaše očete oni dan, ko sem jih izpeljal iz egiptovske dežele, do da- 1 To prerokovanje je prišlo skoro gotovo takrat, ko se je pod. kraljem Josijem našla knjiga postave in se je zaveza z Bogom ponovila. 8 Železna peč pomenja hudo trpljenje. 8 Kakor to dobro deželo tudi res sedaj imate. Zaradi tega glejte, da je ne zapravite! 4 V hebr. besedi: Amen. To se lahko umeva tako: Za¬ res, preklet bodi, kdor ne stori, kakor ti ukazuješ! Ali pa tudi: Zares, Gospod, si dopolnil svojo obljubo. našnjega dne; zgodaj' sem vstal, rotil in rekel: Poslušajte mojo besedo! pa niso poslušali, in niso nagnili svojega ušesa; temveč vsakateri je delal v spa¬ čenosti svojega slabega srca; zato sem poslal nadnje vse besede te zaveze, katero sem jim ukazal izpolnjevati, pa niso izpolnjevali. In Gospod mi je re¬ kel : Našla se je zarota (upor) med mož¬ mi Judovimi in med prebivalci jeruza¬ lemskimi. 3 Vrnili so se k pregreham svojih očetov, ki niso hoteli poslušati mojih besed; in ti torej so šli za ptuji- mi bogovi in jim služili; hiša Izraelova in hiša Judova sta razdrli mojo zave¬ zo, katero sem sklenil ž njunimi očeti. Zaradi tega govori Gospod to-le: Glej, jaz pripravim nadnje nesrečo, iz katere ne bodo mogli iziti, in bodo klicali k meni, in jih ne bom uslišal. In mesta Judova in prebivalci jeruzalemski poj¬ dejo in bodo klicali k bogovom, kate¬ rim darujejo, in jih ne bodo rešili ob času njih stiske. Zakaj kolikor je njih mest, toliko je bilo tvojih bogov, Juda; in kolikor imaš cest, Jeruzalem, toliko sramotnih oltarjev si postavil, oltarjev za Baalove daritve. Zatorej ne moli za to ljudstvo in ne opravljaj zanje hvale in prošnje, ker jih ne bom usli¬ šal, ko bodo k meni klicali ob času svoje stiske. Kaj je, da je moj ljublje¬ nec 4 storil toliko hudobij v hiši? Ali bo posvečeno meso 5 odvzelo od tebe tvoje hudobije, s katerimi si se hvalil? Gospod je imenoval tvoje ime bogato, lepo, rodovitno, zalo oljko; 6 ko pa se je oglasila njegova beseda, se je raz¬ vnel v njej velik ogenj, in požgane so njene veje. In Gospod vojnih trum, k 1 1 Zgodaj sem vstal — nisem se mudil, nisem odlašal, ko sem hotel opominjati in rotiti. 8 Besede te zaveze so zlasti grožnje, s katerimi jim J c napovedal kazni. 3 Misel je: Uprli so se Gospodu in nečejo storiti nje¬ gove volje. 4 Ljubljenec je judovsko ljudstvo. Kako pogostoma Bog naznanja svojo ljubezen do izvoljenega ljudstva! 5 Posvečeno meso je meso v daritvah. Misel je: more zunanja daritev odvzeti hudobijo iz srca? “ Ljudstvo je bilo kakor rodovitna oljka. Jer. 11, 17 — 12, 4. Jeremijevo trpljenje, pritoževanje, pretenje. 855 te je zasadil, je izrekel črezte nesrečo zaradi hudobije hiše Izraelove in hiše Judove, katero so počenjali, da bi me dražili, ko so darovali Baalu. Tako kaže Bog svojo zavezo z ljudstvom. Ko bi jo bilo držalo, bi bilo srečno. A neprestano jo je prelamljalo in Boga žalilo, da ni vredno nobenega usmiljenja več. Zato pride nad ljud¬ stvo kazen. Jeremijevo in Mesijevo trpljenje. Poglavje 11. (dalje). Ti pa, Gospod, si mi razodel, in jaz sem spoznal; tedaj si mi pokazal njih namene. In jaz sem kakor krotko jagnje, kije peljejo v mesnico; in nisem vedel, da snujejo zoper mene naklepe, rekoč : Denimo (strupenega) lesa v njegov kruh in potrebi- mo ga iz dežele živih, in njegovo ime naj se ne spomni več. Ti pa, Go¬ spod vojnih trum, ki sodiš pravično in preskušaš obisti in srce, daj, da vidim tvoje maščevanje nad njimi, ker tebi sem razodel svojo pravdo. Zaradi tega Gospod to govori možem iz Anatota, ki ti strežejo po življenju in rekč: Ne pre¬ rokuj v imenu Gospodovem, da ne umr- ješ v naših rokah. Zaradi tega govori Gospod vojnih trum tako: Glej, jaz jih bom obiskal: mladeniči bodo po¬ mrli pod mečem, njih sinovi in hčere pa bodo umrli od lakote. In nihče izmed njih ne bo ostal, zakaj pripravim ne¬ srečo črez može iz Anatota, leto ob¬ iskanja zanje. Ker je Jeremija govoril resnico in očital od¬ krito njih hudobije, zato so ga Judje preganjali in mu stregli po življenju. On je bil krotak ka¬ kor jagnje in ni takoj vedel, kaj namerjajo. Po¬ tem pa je Bogu prepustil maščevanje. Četudi umevamo te besede naj prej o preroku samem, vendar jih moramo umevati tudi v pre¬ roškem pomenu o Izveličarju. Vsi sv. očetje raz¬ lagajo besede prerokove tako, kakor omenja že sv. Hijeronim. Kristus je bil krotko jagnje, katero so gnali v smrt. Judje so snovali hude naklepe zoper njega, dali so mu les sv. križa za njegov delež, hoteli so njega in njegove učence potre- biti s sveta. Zaradi tega pa rabi tudi sv. cer¬ kev 1 v času po tihi nedelji do velikega četrtka te besede o trpečem Izveličarju. Težko vprašanje se uriva preroku, ko gleda na srečo hudobnih ljudij. Jeremija toži o sreči hudobnežev. Poglavj e 12. Pravičen si sicer, Gospod, ako bi se hotel s tabo pravdati, vendar bom govoril o pravici s teboj: Zakaj gre hudobnežem po sreči, in je dobro vsem, ki greše in ravnajo krivično? Zasadil si jih, in pognali so korenine, rasto in rode sad; blizu si njih ustom, a daleč od njih obistij (srca). In ti, Gospod, me poznaš, vidiš me, in izkušaš, da je moje srce s teboj. Zberi jih kakor čredo za mesnico in jih posveti za dan klanja. Doklej bo žalovala vsa dežela, in bo usihala vsa trava na polju zaradi hu¬ dobije njih prebivalcev? Pokončana je živina in ptica, ker so rekli: Ne bo videl našega konca. Gospod mu na to odgovarja, da bo moral še veliko trpeti od svojih domačih. Pa pride čreznje pokončevanje, ki bo od kraja do kraja vse požrlo. Pa kazen pride tudi črez hudobne sosede Izrael¬ cev, ker Izraelci se bodo poboljšali, dosegli usmi¬ ljenje in se vrnili v domovino. Sredi med njimi bodo prebivali tudi izpreobrnjenci, ako bodo ho¬ teli slušati Gospoda. Napoved kazni in nesreče. Poglavje 13. in 14. Zopet napoveduje prerok Judom, da pojdejo v pregnanstvo. Ukazal je Bog Jeremiju vzeti platnen pas 2 in se ž njim prepasati, ne da bi ga smel oprati. Nato ga je moral nesti k reki Evfratu in skriti v razpoki skale. Po daljšem času je šel zopet po pas, ki je pa bil že pol strohnel in ni bil za no¬ beno rabo več. In Bog mu je povedal, da bo tako strohnela ošabnost Judov, kateri so bili z Bogom tako sklenjeni kakor pas s telesom, a so Boga zavrgli: zato pojdejo v pregnanstvo na Kaldejsko. 1 V kapitalu k hvalnicam in večernicam v dotičnih ferijah. 2 To ni bil pas v pravem pomenu, temveč dolg dragocen prtič, ki se je povezal okoli ledij črez spodnje oblačilo. 856 Jer. 14, 17 — 15, 20. Žalost prerokova, jeza Gospodova. In zopet opominja Bog, naj se ne povzdigu¬ jejo, naj časte Boga, ker jim preti bližnja kazen, grozna sramota. A najhujše je, da ni upati po- boljšanja. Kakor ne more zamorec premeniti svoje črne kože in ris (panter) svoje pisane kože, tako tudi Judje ne bodo več živeli pravično, ker so se privadili hudobij. Prišla je suša in nato lakot črez Jude, zato so žalovali in vpili k Bogu, da naj jim pomaga zaradi svojega imena. A Bog je sklenil ljudstvo kaznovati; tudi preroka Jeremija ni uslišal, ko je prosil zanje. Jeremija jih je zagovarjal, da so za¬ peljani od krivih prerokov, pa Bog je tudi za preroke naznanil ostro kazen. Tedaj mu je Go¬ spod naročil, da naj še tako govori Judom: Moje oči točijo solze po noči in po dnevu, in ne nehajo, zakaj hudo je po¬ trta devica, hči mojega ljudstva, udar¬ jena je s silno nadlogo. Ako grem ven na polje, glej pobite z mečem, in če stopim v mesto, glej medleče od la¬ kote! Tudi prerok in duhovnik pojdeta v deželo, katere ne poznata. Ali si za¬ vrgel Juda? Ali se studi Sijon tvoji duši? Zakaj si nas torej udaril, da ni nič zdravega? Pričakovali smo miru, pa ni nič dobrega, in (pričakovali smo) časa ozdravljenja, in glej strah! Go¬ spod, spoznavamo svoje hudobije, kri¬ vice svojih očetov, ker smo grešili zoper tebe. Ne daj, da pridemo v sra¬ moto, zaradi svojega imena, in tudi nam ne prizadeni zasramovanja zaradi prestola svojega veličastva; 1 spomni se, in ne razderi svoje zaveze z nami! Ali so med pogani maliki, ki dadd dežja? Ali morejo dati z neba plohe? Ali nisi ti Gospod naš Bog, katerega čakamo? Zakaj ti si storil vse to. Huda nadloga je bila suša, a še hujša je pre¬ tila. Prerok jo je gledal v duhu in bridko jokal ob tej nesreči. In obrnil se je Jeremija z gorečo prošnjo do Boga. Saj je bil večkrat srednik med Bogom in med ljudstvom; tudi sedaj je prosil usmiljenja in spoznaval pred Bogom grehe svojega ljudstva, a Bog ni bil pripravljen uslišati te prošnje za¬ radi trdovratnosti ljudstva. 1 Ta prestol, veličastva je tempel. Prerok prosi, da bi Bog ne dal pokončati templa in s tem sramoto storil Judom. Jeza Gospodova. Poglavje 15. In Gospod mi je rekel: Ko bi stala tudi Mojzes in Samu vel pred menoj, ne bi imel srca zato ljudstvo; zavrzi jih izpred mojega obličja, in naj odidejo. In ako ti porekč: Kam naj gremo? reci jim: To govori Gospod: Kdor je za smrt, v smrt; in kdor je za meč, pod meč; in kdor je za lakot, v lakot; in kdor je za pregnanstvo, v pregnanstvo. Gospod je izkazoval Izraelcem dolgo svoje usmiljenje, a sedaj je mera polna, sedaj se Bog ne da več omečiti; pravična sodba se mora do¬ polniti. Pregrehe kralja Manaseta se morajo ka¬ znovati. In zato pride huda, pride grozna kazen. A hudobni Judje preganjajo preroka Jeremija, zato prosi Boga pomoči: Ti veš, o Gospod: spomni se me in glej name in brani me onih, ki me preganjajo; ne bodi potrpežljiv, 1 komi pomagaš; vedi, da trpim zaradi tebe sramoto. Našel sem tvoje besede in jih imel za jed; in tvoja beseda mi je bila za veselje in za radost mojega srca: ker sem imenovan po tvojem imenu, Gospod Bog vojnih trum. 2 * Nisem sedel v zboru lahkomišljencev, temveč sem se hvalil tega, kar mi je storila tvoja roka; sam sem sedel, ker si me napol¬ nil (ustrašil) s svojim pretenjem. Zakaj neprestano trpim bolečino, in se moja brezupna rana neče pozdraviti. Kakor zapeljiva voda je (rana), katera vara. Zaradi tega govori Gospod to-le: Ako se izpreobrneš, te bom izpreobrnil, 4 i n boš stal pred mojim crbličjem; in ako boš odločil, kar je dragocenega, od malopridnega, boš kakor moja usta) oni se bodo k tebi, ti pa se ne bos obrnil k njim. In zoper to ljudstvo te 1 Prerok prosi, da bi Bog ne kaznoval preganjalcev po¬ časi, temveč hitro. 2 Jeremija je imenovan prerok Gospodov, prerok jedr¬ nega pravega Boga. 8 Bana se neče zaceliti; nimam zanjo nič nade, nič to¬ lažbe in zdravila, kakor nima potnik nič pomoči ob potoku ali vodnjaku brez vode. 4 Preroka je napadala boječnost zaradi mnogega trplje¬ nja. Bog mu obeta zmago, ako bo zvest in stanoviten. Jer. 15, 20—18, 18. Jeremija svari in uči. 857 bom postavil kakor bronast, močan zid, in se bodo borili zoper tebe, in ne bodo premagali, ker sem jaz s teboj, da te rešim in otmem, pravi Gospod. In te bom rešil iz rok hudobnežev in te otel iz rok mogočnežev. Prerok toži Bogu svojo bridkost. Preganjajo ga, ker je služabnik Gospodov in govori resnico. Zato prosi pomoči. Bog mu jo obeta, ako bo sta¬ noviten: ljudstvo ga bo iskalo, on ne bo imel strahu, ne bodo ga premagali. Svarila Gospodova. Poglavje 16. in 17. Zopet napoveduje prerok nesrečo in kazen; ko ga vprašajo, zakaj pride nesreča, pravi Jere¬ mija, da zaradi hudobij, ki so sedaj večje, kakor so bile pri očetih. Saj je ne morejo utajiti; vest priča zoper nje. Zakaj Judov greh je zapisan z železnim drža¬ lom in z demantovo ostjo, zarezan na desko njih srca in na rogove njih ol¬ tarja. Malikovalski oltarji kažejo, kaj počenjajo. Zato gorje Jeruzalemu! Blagor onemu, ki v Go¬ spoda zaupa! Človek pa je v obče slab: Napačno je srce vseh in neizved¬ ljivo; kdo bo je spoznal? Jaz sem Go¬ spod, ki preiskujem srce in izkušam obisti, ki dam vsakateremu po njego¬ vem delu in po sadu njegovih name¬ nov. Jerebica vali, česar ni legla; 1 tak je tisti, ki nabira bogastvo, pa ne po pravici: sredi svojih dnij je zapusti in ob svojem koncu je bedak. Visoki pre¬ stol veličastva od začetka je kraj na¬ šega svetišča. 2 Gospod, upanje Izrae¬ lovo : vsi, ki te zapuste, bodo osramo¬ čeni; kateri od tebe odstopijo, naj se v prah zapišejo, 3 ker so zapustili Go¬ spoda, vir žive vode. Ozdravi me, Go¬ spod, in bom zdrav; reši me, in bom rešen, ker si ti moja hvala. Glej, oni mi pravijo: Kje je beseda Gospodova? 1 Da jerebica ukrade jajca in jih potem zvali, to je samo bajka, katero rabi tukaj pisatelj za primero. ’ Prestol veličastva je tempel s skrinjo, nad katero je prebival Bog v oblaku. 8 T. j. naj se pogube, kakor se razgubi tudi tisto, kar se zapiše v prah ali na zemljo. Naj pride! In jaz nisem v strahu, ko grem za teboj, za pastirjem; in veš, da nisem ljubil dneva (življenja), kakor (ljubijo) ljudje. 1 Kar je prišlo iz mojih ust, je bilo pravo pred teboj. Ne bodi mi za strah, moje upanje, na dan sti¬ ske. Naj bodo osramočeni, kateri me preganjajo, a ne osramoti mene; naj se strašijo oni, a ne straši mene; pri¬ pravi nadnje dan stiske in steri jih z dvojno pogubo! Lepi in kratki nauki so tukaj o pobožnosti in brezbožnosti. Prerok, ki mora od ljudij veliko trpeti, se sklicuje pred Bogom na svojo nedolžnost, zato prosi Boga pomoči in povračila sovražnikom. Sv. cerkev obrača v svojih molitvah nekatere iz¬ med navedenih besedij na trpečega Izveličarja. Posebej se tukaj pritožuje Bog po preroku, da Jeruzalemčan! ne posvečujejo sobote, temveč nosijo razna bremena ob sobotah skozi mestna vrata. Obeta srečo za posvečevanje sobote, a ogenj in pogin jim napoveduje, ako je ne bodo posvečevali. Trdovratnost Judov. Poglavje 18. Nato veli Bog preroku, naj gre v lončarjevo hišo. Šel je in gledal, kako je lončar delal po¬ sodo. Ko se mu je potrla jedna, naredil je drugo. Tedaj mu je Bog govoril in razložil, da so tudi Judje tako v njegovi roki, kakor il v roki lon¬ čarjevi: lahko jih stare in pokonča, lahko jim tudi prizanese, ako delajo pokoro. Torej jih opo¬ minja k pokori. Vendar Judje se za to ne menijo, poboljšati se ne marajo. Še celo srdijo se na Je¬ remija in govord: Pridite in izmišljujmo si naklepe zoper Jeremija; zakaj postava ne more izginiti med duhovniki, tudi ne svet med modrimi, tudi ne beseda (Gospodova) med preroki: pridite, udarimo ga z je¬ zikom in ne pazimo na katerekoli nje¬ gove besede! Judje se hočejo ogniti besedam prerokovim, zato se sklicujejo na to, da imajo duhovnike, da imajo modrijane in tudi preroke; zaradi tega tudi hočejo Jeremija zavrniti z besedo, zatožiti pri kralju in ljudstvu in ga pripraviti ob veljavo. — Prerok pa prosi Boga: 1 Nisem ljubil posvetnih ničemumih stvarij. 858 Jer. 18, 19—19, 15. Razdejanje jeruzalemskega mesta. Gospod, ozri se name, in čuj besedo mojih nasprotnikov! Ali naj se dobro povrne s hudim, ker mi kopljejo jamo? Spomni se, da sem stal pred teboj, da bi govoril zanje dobro, in da bi odvr¬ nil tvojo jezo od njih. Zato daj njih sinove lakoti, in pripelji jih pod meč; njih žene naj bodo brez otrčk in vdove, in njih možje naj umrjo od kuge, njih sinove naj prebode meč v boju. Te besede rabi sv. cerkev v prikladnem po¬ menu o Izveličarju. Jeremija se pritožuje zaradi hudobije nasprotnikov, katerim je vendar želel in delal le dobro, zanje je prosil pred Gospodom. A sedaj prosi, da bi jih Bog kaznoval, ker so ne¬ poboljšljivi in trdovratni. Jeremija napove razdejanje jeruzalemskega mesta. Poglavje 19. Ostro napoveduje Jeruzalemčanom pogin ta-le prerokba: To govori Gospod: Pojdi in vzemi ilnat vrč, delo lončarjevo, in nekatere od starejšin ljudstva in od starejšin du¬ hovnikov; in pojdi v dolino Enomovih sinov, ki je ob vhodu lončarskih vrat, 1 in tam pridigaj besede, katere ti jaz govorim. In reci: Poslušajte besede Gospodove, kralji judovski in prebivalci jeruzalemski, to govori Gospod vojnih trum, Izraelov Bog: Glej, jaz pripravim stisko črez ta kraj, da bo zvenelo po ušesih vsakomur, ki bo slišal o njej; zato ker so me zapustili in ta kraj naredili za ptujino, 2 in so na njem da¬ rovali ptujim bogovom, katerih niso poznali niti oni, niti njih očetje, niti kralji judovski, in so napolnili ta kraj s krvjo nedolžnih (Jjudij). In so sezidali višave Baalu, da so sežigali svoje otroke na ognju Baalu za žgavno daritev, če¬ sar nisem ukazal, tudi nisem govoril, tudi mi ni prišlo na misel. Glejte, za¬ radi tega pridejo dnevi, govori Gospod, in ta kraj se ne bo več imenoval To- fet in dolina sinov Enomovih, ampak 1 Po hebrejski besedi prav za prav črepinj skih vrat. Semkaj so namreč Jeruzalemčan! nosili in metali črepinje, ker so zaničevali dolino zaradi malikovanja. 2 Na tem kraju so Jeruzalemčan! malikovali in tako božjo last oskrunili. dolina moritve. In bom potrl sklep Ju¬ dov in Jeruzalemčanov na tem kraju, in jih bom pahnil pod meč vpričo njih sovražnikov, in v pest tistih, ki jim strežejo po življenju, in bom dal njih trupla za jed ptičem neba in zve¬ rinam zemlje. In to mesto bom naredil za strah in za posmeh; vsakateri, ki pojde mimo njega, bo strmel in se po¬ smehoval zaradi vse njegove rane. In za jed jim bom dal mesa njih sinov 1 in mesa njih hčera, in vsakateri bo jedel meso svojega prijatelja med oblega¬ njem in v stiski, v katero jih bodo za¬ drgnili njih sovražniki in tisti, ki jim strežejo po življenju. In steri vrč vpričo mož, ki pojdejo s teboj, in reci jim: To govori Gospod vojnih trum: Tako bom strl to-le ljud¬ stvo in to-le mesto, kakor se stare lon¬ čarjeva posoda, ki se ne more več po¬ praviti, in v Tofetu bodo pokopani, ker ne bo drugega kraja za pokopavanje. Tako bom storil temu kraju in njego¬ vim prebivalcem, govori Gospod; sto¬ ril bom to mesto kakor Tofet. In hiše jeruzalemske in hiše judovskih kraljev bodo nečiste kakor kraj Tofet, 2 vse hiše, na katerih strehah so darovali vsej vojni nebeški in so darovali pitne darove ptujim bogovom. Prišel pa je Jeremija od Tofeta, ka¬ mor ga je bil Bog poslal prerokovat, in je stopil v preddvor hiše Gospodove in rekel vsemu ljudstvu: To govori Go¬ spod vojnih trum Bog Izraelov: Glej, jaz pripravim nad to mesto in nad vsa mesta njegova vso nesrečo, katero sem izrekel proti njim, ker so trdovratni, da ne poslušajo mojih besedij. Povedali smo že, kje je bil Tofet in kaj s ® je tukaj godilo. Primerno je bilo, dajenapoveda hudo kazen in pogin jeruzalemskega mesta ravno tukaj, kjer so prebivalci največ grešili. 3 * Vzel J e 1 Prim. Zgodbe, str 824. 2 Semkaj v Tofet so metali pod kraljem Josijem vsako vrstno nesnago. Prim. op. 1. na 1. delu te strani. 3 To prerokovanje je prerok govoril skoro gotovo P" smrti Josijevi, ko je bila pod kraljem Jojakimom hudomJ večja in so si sovražniki prerokovi več upali. To nam zlasti to, kar je storil ž njim Fasur, kakor bomo tukaj slisa Jer. 20, 1 —21, 8. Jeremija tepen in v kladi, prerokuje Sedekiju. 859 s seboj starejšine kakor za priče. Kakor smo že slišali, so se izpolnile grozne besede Jeremijeve med oblegovanjem mesta. Prav tako se je godilo nekdaj tudi mestu Samariji. — Nasprotniki Jeremijevi pa niso hoteli mirno sprejeti takega prerokovanja. Jeremija tepen in v kladi. Poglavje 20. In Fasur, sin Emerjev, duhovnik, ki je bil poglavar v hiši Gospodovi, 1 je slišal Jeremija, ko je prerokoval te besede. In Fasur je tepel (dal tepsti) Jeremija preroka, in ga del v klado, ki je bila ob gornjih vratih Benjami¬ novih, v hiši Gospodovi. 2 Ko se je drugi dan zdanilo, je Fasur vzel Jere¬ mija iz klade; in Jeremija mu je re¬ kel: Gospod te ne imenuje več Fasurja (t. j. „Sreča od vseh stranij“), temveč ,,Strah od vseh stranij“ (hebr. Magor-missabib). Zakaj to govori Gospod: Glej, jaz te bom dal strahu, tebe in vse tvoje pri¬ jatelje; in bodo popadali pod mečem svojih sovražnikov, in tvoje oči bodo videle; in vse Jude bom dal v roke kralju babilonskemu, in jih bo prepeljal v Babilon, in jih udaril z mečem. In bom dal vse blago tega mesta, in vse njegovo delo, in vso vrednost, in vse zaklade judovskih kraljev bom dal v roko njegovih sovražnikov; in jih bodo oplenili, in pobrali, in odpeljali v Babi¬ lon. Ti pa, Fasur, in vsi prebivalci tvoje hiše, pojdete v suženjstvo; in v Babi¬ lon boš prišel, in tam boš umrl, in tam boš pokopan ti in vsi tvoji prijatelji, katerim si prerokoval laži. 3 * s * * 8 1 Fasur, hebr. PaShur, ni bil sin v pravem pomenu, temveč le potomec Emerjev. Kmer je bil pod Davidom do¬ ločen za 16. vrsto v duhovnih opravilih, zaradi katerih so duhovniki hodili v hišo Gospodovo. (I. Kron. 24, 14 in nasl.) Fasur je bil poglavar ali višji nadzornik v templu in je zato imel stražo pod seboj. Kakor se vidi iz pripovedovanja pre¬ rokovega, je imel tudi oblast, da je sodil in kaznoval. s Klada je bila močna deska z luknjami, v katero je moral kaznjenec vtakniti roke in noge ali celo glavo, da se ni mogel nikamor ganiti. Fasur je torej dal Jeremija naj¬ prej bičati, potem pa v zapor v kladi za jedno noč. Benja¬ minova vrata so bila dvojna: v spodnjem mestu in pa v tem¬ plu; ta so se imenovala zgornja. 8 T j. napovedal si neresnico, da Bog ne bo tako ka¬ znoval te dežele, kakor sem jaz prerokoval. Ko je prerok tako odločno napovedal Fasurju njegovo žalostno bodočnost, potožil je Bogu bridko svojo žalostno usodo, ker ga zasmehujejo in pre¬ ganjajo. Pa hitro se je potolažil s tem, daje Bog na njegovi strani. Tako je kazal, da občuti brid¬ kosti svojega življenja. Jeremija prerokuje Sedekiju. Poglavje 21. Kar prerokuje Jeremija v 21. poglavju, se je godilo mnogo pozneje kakor prejšnji dogodek s Fasurjem, sinom Emerjevim. Nabuhodonozor že oblega Jeruzalem. Premagal je Lahi s in Azeko. Egipčani sicer hočejo pomagati oblegancem, a ničesar ne opravijo. Beseda, ki je prišla Jeremiju od Go¬ spoda, ko je Sedekija k njemu poslal Fasurja, sina Melhijevega, 1 in Zofonija, sina Maazijevega, duhovnika, rekoč: Vprašaj za nas Gospoda, ker Nabuho¬ donozor, kralj babilonski, se bojuje zo¬ per nas; morda nam stori Gospod tako, kakor je storil svoje čudeže, in (Nabu¬ hodonozor) odide. In Jeremija jim je re¬ kel: Tako recite Sedekiju: To govori Gospod Bog Izraelov: Glej, zavrnil bom vojno orožje, ki je v vaših rokah in s katerim se borite zoper kralja babilon¬ skega in zoper Kaldejce, ki vas oble¬ gajo okrog zidovja, in je bom zbral sredi tega mesta. In se bom boril zoper vas z iztegnjeno roko in z močno ramo in v srdu in v nevolji in v veliki jezi. In bom udaril prebivalce tega mesta, ljudje in živali bodo poginili v hudi kugi. In za tem — govori Gospod — bom dal Sedekija, kralja judovskega, in njegove hlapce, in njegovo ljudstvo, in tiste, ki bodo ostali v tem mestu od kuge in meča in lakote, v roko Na- buhodonozorju, kralju babilonskemu, in v roko njegovim sovražnikom, in v roko tistim, ki jim strežejo po življe¬ nju, in jih bo udaril z ostrino meča in se ne bo dal odvrniti, in ne bo priza¬ nesel in se ne bo usmilil. In temu ljud¬ stvu govori: To govori Gospod: Glejte, jaz stavim pred vas pot življenja in pot 1 Ta Fasur je torej drug mož kakor oni poglavar tempelski. 860 Jer. 21, 8—23, 8. Jeremija opominja in napoveduje Mesija. smrti. Kdor bo prebival v tem mestu, bo umrl od meča, in od lakote, in od kuge; kdor pa pojde ven in pribeži h Kaldejcem, ki vas oblegajo, ta bo živel in imel svoje življenje kakor plen. Obr¬ nil sem namreč svoj obraz na to mesto, ne da bi mu storil dobro, temveč hudo, pravi Gospod; dal je bom v roke kralju babilonskemu, da je požge z ognjem. Tako je zopet, in sicer določno, napovedan pogin mestu. Jedina rešitev je še ta, da se pro¬ stovoljno izroči babilonskemu kralju. Bog je bil sklenil, da kaznuje Jeruzalem po Kaldejcih, in tega sklepa neče predrugačiti. V jednakem zmislu opominja tudi kraljevo Davidovo hišo, naj ravna pravično, ker Gospod bo sodil po delih. Opomini in napovedbe. Poglavje 22., 23. in 24. Nato opominja po vrsti kralje Seluma (Joa- haza), Jojakima in Jehonija, in jim napo¬ veduje hudo. Gorje kliče pastirjem, ki razganjajo in koljejo Gospodovo čredo. Ob jednem pa napove¬ duje novo dobo: To govori Gospod Bog Izraelov pa¬ stirjem, ki pasejo moje ljudstvo: Vi ste razkropili mojo čredo in jo razpo¬ dili, in je niste obiskovali; glejte, jaz vas bom obiskal zaradi hudobije vaših namenov, pravi Gospod. Glejte, jaz bom zbral ostanke svoje črede iz vseh dežel, kamor jih bom pregnal, in jih bom pripeljal na njih pašo, in bodo rastli in se množili. In bom postavil čreznje pastirje in jih bodo pasli; ne bodo se (ostanki) več bali in se ne bodo plašili, in nikogar iz števila ne bodo pogrešali, govori Gospod. Prerok govori tukaj o vrnitvi iz babilonske sužnjosti. Bog bo pripeljal Jude iz pregnanstva nazaj, in v domači deželi se bodo zopet ustano¬ vili, namnožili in bodo čreda Gospodova. A imeli bodo boljše pastirje, ki jih bodo čuvali, da bodo varni in mirni. To prerokovanje se je dopolnilo, ko je pripeljal Bog Jude z Babilonskega in jim dal zanesljive pastirje. Makabejci n. pr. so ljud¬ stvo krepko vodili in varovali pogube. A še bolje se je dopolnila prerokba v Mesiju, o katerem so tudi te-le imenitne besede: Glejte, dnevi pridejo, govo¬ ri Gospod, in Davidu bom obu¬ dil pravično mladiko: in bo kra¬ ljeval kralj in bo moder, in bo delal sodbo in pravico na zemlji* V tistih dneh bo Juda rešen in Izrael bo prebival varno, in to je ime, s katerim ga bodo klicali: Gospod, naš pravični. To prerokovanje se ozira na Mesija, Odre¬ šenika, in je torej naravnost mesijansko. Že za¬ četek napovedi: Glejte, dnevi pridejo, naznanja nekaj posebnega. Iz Davidovega rodu pride pa¬ stir za prenovljeno čredo, ta bo tudi kralj, m sicer moder, pravičen, ki bo dal čredi pravico. Tako je prerokoval tudi prerok Izaija. 1 On bo rešil judovsko ljudstvo, in rešil človeštvo; on bo začetnik in podoba pravičnosti. Že Judje so razlagali te prerokove besede o Mesiju; o Mesiju jih je vedno razlagala sveta cerkev, in tako jih moramo razlagati, ker so se docela dopolnile le v Mesiju. Kakor bomo čulb je pobožni Zaharija, oče Janeza Krstnika, povedal prav te misli v svoji prelepi pesmi. 2 In angel je naznanil sv. Jožefu: Imenuj njegovo ime Jezus; on l)o namreč odrešil svoje ljudstvo od njih grehov. To prerokovanje dopolnjujejo še te-le besede: Zato glejte, dnevi pridejo, govori Gospod, in ne bodo več rekli: Kakor Gospod živi, ki je izpeljal sinove IZ' raelove iz dežele egiptovske, temveč : Kakor Gospod živi, ki je izpeljal in pri' peljal zarod hiše Izraelove iz severne dežele in iz vseh dežel, kamor sem jih bil pregnal; in bodo prebivali v svoji deželi. To prerokovanje se ozira najprej na to, da je Bog sklenil Jude nazaj pripeljati z Babilon' skega, potem pa se ozira tudi na duhovno rešenje iz sužnjosti greha in hudobnega duha. V posled¬ njih časih sv. cerkve bodo namreč tudi Judje P°' pustili svojo trdovratnost in se bodo izpreobrnili v j edino pravo cerkev. Trdo govori prerok o krivih prerokih, ki s° veliko zagrešili proti ljudstvu z napačnimi tolaZ' bami in obljubami. Zato pa jih bo Gospod ob- 1 Glej Zgodbe, st. 801. 2 Luk. 1, 68-79. s Mat. 1, 21. Jer. 23, 17 — 25, 13. Prerokba o sedemdesetletni sužnjosti. 861 iskal in jih nasitil z grenkobo. Ljudstvo pa je svaril, da naj ne posluša krivih prerokov, ki go- vore izmišljotine, in ne besed božjih. Reko onim, ki me preklinjajo: Go¬ spod je govoril: Mir vam bo, in vsa¬ komur, ki dela po svojem spačenem srcu, govore: Nič hudega ne pride črez v as. Kdo je neki bil v svetu Gospo¬ dovem in je videl in slišal njegovo be¬ sedo? Kdo je spoznal njegovo besedo in jo slišal?. . . Nisem poslal teh pre¬ rokov, pa so se sami trudili; nisem jim govoril, pa so sami prerokovali. Ko bi bili v mojem svetu in naznanili moje¬ mu ljudstvu moje besede, pač bi jih bil odvrnil od njih hudobne poti in od njih hudobnih mislij. 1 Ali misliš, da sem Bog samo od blizu, in ne Bog od daleč ? Ali se more kdo skriti na skriv¬ no, da ga ne bom videl, govori Go¬ spod? Ali ne napolnjujem nebes in zemlje, govori Gospod? Tu govori Bog o svoji vsevednosti. Ne vidi b ne ve samo tega, kar je blizu njega v nebesih, temveč tudi to, kar je na zemlji. Govorjenje in dejanje krivih prerokov sta mu torej znana. Tudi nam je to v opomin, da se varujmo greha, ki je očiten pred božjim očesom. Ker so krivi preroki lažnivo prerokovali in jim je ljudstvo verjelo in za njimi šlo, zato bodo ^vrženi in pahnjeni v sramoto. Da se bo drugače godilo z dobrimi kakor s hudobnimi Judi, to je pokazal Bog preroku v Podobi dveh jerbasev smokev: v jednem so bile dobre, v drugem so bile slabe smokve. Tako hoče — naznanja Bog preroku — tudi jeden del Judov obrniti na dobro: dal jim bom srce, da me ^°do poznali, da sem jaz Gospod; in oni mi bodo ljudstvo, in jaz jim bom Bog, leer se bodo obrnili meni z vsem srcem. Drugi pa bodo kakor slabe 111 neužitne smokve v sramoto in v zaničevanje; nadnje pridejo meč in lakot in kuga. Sedemdesetletna sužnjost. Poglavje 25. Zlasti znamenito je naslednje prerokovanje 0 sedemdesetih letih babilonskega su- ^ e njstva: 1 Ko bi jim bil govoril jaz, gotovo bi jih bil zavrnil, a ti ne bili niti tako govorili, niti tako ravnali, kakor so. Beseda, ki je prišla Jeremiju o vsem ljudstvu judovskem v četrtem letu Jo- jakima, simi Josija, kralja judovskega; to je prvo leto Nabuhodonozorja, kralja babilonskega: To je govoril prerok Je¬ remija vsemu ljudstvu in vsem prebi¬ valcem jeruzalemskim, rekoč: Od tri¬ najstega leta Josija, sina Amonovega, kralja judovskega, do današnjega dne, teh triindvajset let mi je prihajala be¬ seda Gospodova, in govoril sem vam, od zjutraj zgodaj sem vam govoril, pa vi niste poslušali. In Gospod je poslal k vam vse svoje služabnike preroke, od zjutraj zgodaj jih je poslal, in niste nagnili svojih ušes, da bi poslušali, ko je govoril: Vsakateri naj se povrne od svoje slabe poti in od jako slabih svo¬ jih mislij, in bodete prebivali od veka do veka v deželi, katero je dal Gospod vam in vašim očetom. In nikar ne ho¬ dite za ptujimi bogovi, da bi jim slu¬ žili in jih molili; in nikar me ne dra¬ žite k jezi z deli svojih rok, pa vas ne bom tepel. Pa niste me poslušali, go¬ vori Gospod, temveč ste me k jezi raz¬ dražili z deli svojih rok v svojo po¬ gubo. Zaradi tega govori Gospod voj¬ nih trum: Zato ker niste poslušali mo¬ jih besed, glejte, pošljem in vzamem vse severne rodove, pravi Gospod, in Nabuhodonozorja, svojega hlapca: in jih pripeljem nad to deželo in nad nje¬ ne prebivalce in nad vse narode, ki so okrog nje; in jih bom pomoril in na¬ redil za strmenje in za posmeh in za večno puščavo. In bom pregnal izmed njih glas veselja in glas radosti, glas ženina in glas neveste, glas mlina in luč svetilnice. In vsa ta dežela bo pu¬ ščava in strahota; in vsi ti rodovi bodo služili kralju babilonske¬ mu sedemdeset let. In ko bo do¬ polnjenih sedemdeset let, bom obiskal kralja babilonskega in njegov narod, govori Gospod, njih krivičnost in de¬ želo kaldejsko in jo bom naredil za večno puščavo. In na ono deželo (kal¬ dejsko ali babilonsko) bom pripravil vse te besede, katere sem govoril zoper 862 Jer. 25, 13 — 27, 4. Jeremija zatožen. Podoba jarmov. njo, 1 vse, kar je pisano v tej knjigi, kar je prerokovaljeremija zoper vse narode. Tako je napovedal prerok kazen najprej Ju¬ dom, potem še drugim narodom. Judje bodo ostali na Babilonskem 70 let. Ta leta je treba šteti od tedaj, ko so bili Judje prvič odpeljani na Babi¬ lonsko s kraljem Jojakimom vred. In res je tudi trajala ta sužnjost 70 let, kakor bomo pozneje slišali. Še več je prerokoval Jeremija ob tisti pri¬ liki, zlasti je napovedoval kazen poganskim na¬ rodom. Bog mu je ukazal vzeti iz roke kupo vina jeze božje in jo podati vsem narodom, h katerim ga je hotel poslati. To jim je bilo znamenje jeze in kazni božje, ki jim je bila namerjena. Jeremija tožijo duhovniki. Poglavje 26. Še hujše kakor Fasur so prijeli Jeremija ne¬ koliko pozneje duhovniki in krivi preroki. Bog mu je bil ukazal pridigati pokoro v preddvoru tempelskem in napovedati, da bo izginil tempel, ako se ne poboljšajo, kakor je izginil šotor iz Sila, kakor je bilo mesto Silo razdejano. Ko je Jeremija vse povedal, kar mu je bil Gospod ukazal govoriti vsemu ljudstvu, so ga zgrabili duhovniki, in preroki in vse ljudstvo rekoč: Naj u- mrje! Zakaj je govoril v imenu Gospo¬ dovem, rekoč: Kakor Silo (šotor v Šilu) bo ta hiša, in to mesto bo razdejano, ker ne bo nihče v njem prebival. In vse ljudstvo se je zbralo v hiši Gospo¬ dovi zoper Jeremija. In judovski po¬ glavarji so slišali to, in so šli iz kra¬ ljeve hiše gori v hišo Gospodovo, in so sedli ob vhodu novih vrat v hiši Go¬ spodovi. 2 In duhovniki in preroki so govorili prvakom in vsemu ljudstvu, rekoč: Ta mož je kriv smrti, ker je prerokoval zoper to mesto, kakor ste slišali s svojimi ušesi. In Jeremija je rekel vsem poglavarjem in vsemu ljudstvu, rekoč: Gospod me je poslal, 1 Dopolnilo se bo vse pretenje; zgodilo se bo vse, kar sem napovedal hudega. 2 Ta vrata je bil napravil Joatam, zato so se imeno¬ vala nova vrata. Semkaj so se zbrali jeruzalemski pogla¬ varji, da bi vso stvar sodili. Po mislih tožnikov je bila pre¬ greha Jeremijeva ta, da je govoril zoper tempel. da sem prerokoval tej hiši in temu mestu vse besede, katere ste slišali. Sedaj torej poboljšajte svoje ravnanje in svoje misli in poslušajte glas Go¬ spoda Boga svojega; in Gospodu bo žal zaradi zla, 1 katero je govoril zoper vas. Glejte, jaz sem v vaših rokah; storite, kar se zdi dobro in prav v va¬ ših očeh. Vendar pa spoznajte in ve¬ dite, ako bodete umorili mene, bodete nedolžno kri nakopali nase, in na to mesto, in na njegove prebivalce; v res¬ nici namreč me je poslal Gospod k vam, da bi govoril vam vse te besede. In poglavarji in vse ljudstvo so re¬ kli duhovnikom in prerokom: Ta moz ni kriv smrti, ker nam je govoril v imenu Gospoda Boga našega. Nekateri starejšine so tedaj govorili ljudstvu in mu pokazali, da ni smrti vredno to, kar je sto¬ ril Jeremija. Omenili so dva vzgleda: Tudi Miheja Morastijan je napovedal templu pogin, pa kralj Ezekija ga zato ni obsodil v smrt. A preroka Urija je Jojakim dal umoriti, kar je bilo kruto, in se je prilegalo nasilnemu in slabemu značaju Jojakimovemu. — Zlasti Ahikam, ki je bil P ra ' vičen mož, se je potegoval za to, da Jeremija niso umorili. Podoba jarmov. Poglavje 27. V začetku kraljevanja Sedekija, sin a Josijevega, mi je prišla ta beseda G°' spodova, rekoč: To mi govori Gospod- Naredi si jarme in vezi, in deni jih u a svoj vrat. In pošlji jih (pozneje) h kralju edomskemu, in h kralju moabskernu, in h kralju sinov Amonovih, in h kralju tirskemu, in h kralju sidonskemu P° poslancih, ki so prišli v Jeruzalem K Sedekiju, kralju judovskemu. 2 In ukaz 1 1 Seveda ne v pravem pomenu, temveč v tem: Ako bo dete predrugačili vi svoje življenje, bo tudi Gospod predi 11 gačil svoje sklepe. 2 K Sedekiju so prišli poslanci od vseh sosednjih ki- 1 Ijev skoro gotovo, da bi sklenili zvezo zoper NabuhodonozoiJ 11 - Pač so krivi preroki, ki niso hoteli ničesar vedeti o božji, hujskali poslance in ljudstvo zoper Babilonce. Da jim naznanil resnico, je poslal Bog k njim preroka JeremU® z jarmi in vezmi na vratu in mu ukazal, dati jim jarme vezi, da bi jih nesli svojim kraljem. Jer. 27, 4 — 29, 14. Prerokba o sedemdesetletni sužnjosti. 863 jim, da naj povedo svojim gospodom: To govori Gospod vojnih trum, Bog Izraelov: To povejte svojim gospodom: Jaz sem ustvaril zemljo in ljudi in ži¬ vali, ki so na zemlji, v svoji veliki moči in s svojo iztegnjeno ramo, in jih dam onemu, komur mi je všeč. Sedaj torej sem dal vse te dežele v roke Na- buhodonozorju, kralju babilonskemu, svojemu hlapcu, tudi še živali poljske, da mu služijo. In mu bodo služili vsi narodi, in njegovemu sinu, in sinu nje¬ govega sina; dokler ne pride čas nje¬ gov in njegove dežele; in mu bodo služili mnogi narodi in veliki kralji. . . Zatorej ne poslušajte svojih prerokov, 1 in svojih vedežev, in sanjalcev, in opa¬ zovalcev, in vražarjev, ki vam pravijo: Nikar ne služite kralju babilonskemu, ker vam prerokujejo lažnivo, da bi vas odpravili daleč iz vaše dežele in da bi vas izgnali, in da bi poginili. Zakaj na¬ rod, ki bo upognil svoj tilnik kralju ba¬ bilonskemu in mu služil, bom pustil v njegovi deželi, govori Gospod, in jo bo obdeloval in v njej prebival. In Sede- kiju, kralju judovskemu, sem govoril vse te besede, rekoč: Upognite svoje vratove pod jarem babilonskega kralja in služite njemu in njegovemu ljudstvu, in bodete živeli. Zakaj bi umrli ti in tvoje ljudstvo z mečem, in od lakote, in od kuge, kakor je govoril Gospod narodu, ki neče služiti kralju babilon¬ skemu ? Bog zaporedoma poudarja, da naj se Judje udajo Babiloncem, ako se hočejo rešiti. To je oznanjal Jeremija; krivi preroki pa so svetovali ravno nasprotno. Tako je bil Bog sklenil Judom in drugim narodom v kazen. In Bog je dal opo¬ minjati ne samo Jude, temveč tudi poganske na¬ rode, kar nam priča njegovo ljubezen do vseh ljudij. Kakor je Jeremija napovedal, da bodo šli na Babilonsko Judje, tako je napovedal tudi, da bodo prenesene posode iz templa v Babilon, in sicer tudi tiste, katere je bil ob prvem preselje¬ vanju babilonski kralj Nabuhodonozor še pustil v Jeruzalemu. 1 Seveda umeva tu Jeremija samo krive preroke. Krivi prerok Hananija. Poglavje 28. Ono leto je prerokoval neki krivi prerok Hananija, da bo moč babilonskega kralja strta, da se bodo v dveh letih povrnile vse svete po¬ sode v hišo Gospodovo; tudi je napovedal, da se bo povrnil kralj Jehonija v Jeruzalem, ko bo strt babilonski jarem. Jeremija pa gaje zavrnil s tem, da se bo to šele pokazalo, ako se bo dopolnilo. A Hananija je vzel jarem Jeremiju z vratu in ga strl, češ, tako bo za dve leti strt jarem Na- buhodonozorjev z vratu vseh narodov. A Gospod je ukazal Jeremiju povedati Hananiju: Strl si jarem lesen, a delaš namestu njega jarme železne. In še to je rekel Jeremija Hananiju: Še to leto boš umrl, zakaj govoril si zoper G-ospoda. In Ha¬ nanija je umrl tisto leto, sedmega meseca. Pismo Jeremijevo na babilonske Jude. Vrnitev. Poglavje 29. in 30. Prerok Jeremija je imel skrb tudi za tiste Jude, ki so bili že odpeljani v sužnjost. In pisal jim je pismo, v katerem jih je opominjal, da naj hiše zidajo, zasajajo vrtove, ženijo se in možč, žive mirno, ne verujejo lažnivim prerokom, ampak se zanašajo, da jih bo Bog po 70 letih nazaj pri¬ peljal v domovino. In to jim je sporočil med drugim: To govori Gospod: Ko se bo začelo dopolnjevati v Babilonu sedemdeset let, vas bom obiskal; in bom utrdil svojo dobro besedo črez vas, da vas pope¬ ljem na ta kraj. 1 Ker jaz poznam misli, ki jih mislim zastran vas, pravi Go¬ spod, misli miru, in ne stiske, da vam dam v potrpljenju priti do konca. 2 In me bodete klicali, in bodete imeli u- speh; in me bodete molili, in vas bom uslišal. Iskali me bodete, in me našli, ko me bodete iskali z vsem svojim srcem. In dal se vam bom najti, go¬ vori Gospod, in bom nazaj pripeljal vaše jetnike, in vas bom zbral od vseh narodov in od vseh krajev, kamor sem vas pregnal, govori Gospod, in vam bom dal vrniti se od kraja, kamor sem vas preselil. 1 Dobra beseda božja je obljuba, da se Judje povrnejo črez 70 let domov. 2 To je: da v potrpljenju dočakate mirnega konca svo¬ jega pregnanstva. 864 Jer. 31, 1 — 12. Jeremija napoveduje vrnitev iz Babilona. Bog hoče dopolniti Judom obljubo zastran vrnitve; ta beseda ostane živa in trdna. Božji nameni niso, da bi Jude še tepel, ampak da jim podeli zopet mir in srečo, na to pa tudi potrp¬ ljenje do konca nadloge. — Kako polne ljubezni so te besede: Pregreha se mora kaznovati; a ko je kazen prestana, tedaj je Bog zopet milostljiv svojemu ljudstvu! Zoper krive preroke pa govori Bog tudi tukaj ostre besede in jim napoveduje pogin, ker niso hoteli poslušati božje besede. Zopet napoveduje Bog, da se bodo Judje vr¬ nili iz babilonskega pregnanstva, potem bodo zvesto služili Bogu in Davidu, svojemu kralju, to je: Mesiju. A vsi sovražniki Izraelovi bodo po¬ končani in razdejani. Ljudstvo bo potem božje ljudstvo, Bog mu bo vodnik, in ljudstvo bo nje¬ govo ljudstvo. Gospodova milost. Poglavje 31. Znamenito je prerokovanje v 31. poglavju: V onem času, govori Gospod, bom Bog vsem rodovom izraelskim, in oni mi bodo ljudstvo. To govori Gospod: V puščavi je našlo milost ljudstvo, kar ga je bilo ostalo od meča, Izrael gre k svojemu pokoju. 1 Od daleč (govori ljudstvo) se mi je prikazal Gospod. Ž večno ljubeznijo (govori Bog) sem te ljubil, zato sem se te usmilil in te k sebi vlekel. In zopet te bom sezidal in boš sezidana, devica izraelska; zopet se boš ozalj¬ šala s svojimi bobni in boš šla v kolo rajajočih. 2 Zopet boš sadila vinograde na hribih samarijskih; sadili bodo sa¬ dilci in ne bodo trgali, dokler ne pride čas; 3 tedaj bo dan, ko bodo klicali ču¬ 1 Besede se ozirajo na psalm 94. (Zgodbe, str. 570), v katerem se Bog pritožuje nad izraelskim ljudstvom zaradi trdovratnosti. Zato, pravi Bog, sem prisegel v svojem srcu, ne pojdejo v moj pokoj. Naš prerok pa obeta, da Izrael pojde v svoj pokoj, in sicer tisti Izraelci, katerih ni pomoril meč, ka¬ teri so ostali živi po razdejanju Jeruzalema in po babilonskih stiskah. Puščava je pa tukaj podoba babilonske sužnjosti. 2 Veselje oznanjajo te besede. Devica sijonska pojde med one, ki igrajo kolo ali rajajo v plesni vrsti. 8 Kdor je zasadil nov vinograd, ni smel iz njega trgati tri leta. Četrto leto je moral grozdje za prvino Bogu daro¬ vati; peto leto so smeli vsi trgati grozdje iz vinograda, in šele potem je bil užitek njegov. (Prim. III. Mojz. 19, 23—25; V. Mojz. 20, 7.) vaji na gori efrajimski: Vstanite, poj¬ dimo na Sij on h Gospodu Bogu naše¬ mu! Ker to govori Gospod: Poskakuj v veselju, Jakop, in vriskaj vpričo na¬ rodov; trobite, in pojte, in recite: Reši, Gospod, svoje ljudstvo, ostanke Izra¬ elove. S prelepimi besedami napoveduje Jeremija vr¬ nitev iz babilonskega pregnanstva. Po hudih kaz¬ nih bo Bog ljudstvu zopet milosten. Ljudstvo bo začelo upati: Gospod se mi je prikazal od daleč, ali kakor tudi umevajo razlagalci: Davno se vni je že prikazal, v davnih časih se je že napovedal, ker stara je obljuba prihodnjega Odrešenika: a kdaj pride? kdaj bo blizu? In Bog odgovarja, da je bil s svojo ljubeznijo ljudstvu vedno blizu, da se ga je zato tudi usmilil, vabil, klical, vlekel k sebi. Ta izrek božji je jedro božjega razodetja: Bog je ljubil od vekomaj na poseben način iz¬ raelsko ljudstvo, ljubi pa tudi ves človeški rod, zakaj Izraelci so bili samo posoda božjega raz¬ odetja za ves človeški rod. — Tej božji trditvi so primerne tudi naslednje obljube, da se povrnejo Judje v svojo deželo, da bodo živeli veselo in srečno, a v poslednjem času pojdejo na Sijon h Gospodu, zakaj Bog jih opominja, da naj kličejo: Heši, Gospod, svoje ljudstvo. In kdo bo neki oni, ki bo rešil ljudstvo? Odrešenik, Jezus (Jezus po- menja rešenje), ki bo poslan, da odreši ljudstvo od njegovih grehov. 1 Samo ob sebi se kaže lepo soglasje med tem prerokovanjem in pa med pr e ' rokovanjem Izaijevim, katero smo čitali na str. 790. O vrnitvi v domovino napoveduje prerok se naslednje: V joku pridejo in v usmiljenju jih pripeljem nazaj, in jih popeljem črez potoke po ravni poti in ne bodo se spotaknili na njej, ker sem Izraelu oče, in Efrajim je moj prvorojenec. Narodi, čujte besedo Gospodovo in jo ozna- njujte na otokih, ki so daleč, in recite: Oni, ki je Izraelce razkropil, jih b° zbral in jih bo branil kakor pastir svojo čredo. Ker Gospod je Jakopa odreši 1 in oprostil rok močnejšega. In bod° prišli in hvalo peli na gori sijonski, 10 se stekali k dobrotam Gospodovim, h žitu, in vinu, in olju, k mladim ovcam 1 Mat. 1, 21. Jer. 31, 12 — 14. Jeremija napoveduje vrnitev iz Babilona. 865 in govedom, in njih duša bo kakor na¬ močen vrt, in ne bodo več lačni. Jokanje Judov, ki se vračajo domov, ni iz žalosti, temveč iz veselja in pa iz kesanja nad storjenimi grehi. Bog jih bo peljal domov po ravni poti in jih obvaroval vsega hudega. Kako je imel Bog izraelsko ljudstvo za svojo last, kako mu je izkazoval očetovske dobrote, to smo že večkrat poln milosti in resnice, tako da so od njegove pol¬ nosti vsi prejeli. 1 — Še nadalje opisuje v lepih in vzvišenih besedah srečo onih časov: Tedaj se bo devica veselila v raja¬ nju, mladeniči in starci ob jednem; in izpremenil bom njih žalost v radost, in jih bom tolažil in razveseljeval po njih bolečini. In duše duhovnikov bom na- Jeremija poklican za preroka. „Kaj vidiš, Jeremija? 1 ' . . . „Vidim čuječo šibo. . . . Vidim vrel p isker “ (Str. 849.) slišali. Vseh dobrot bodo dobili tisti, ki se bodo vrnili, duhovnih dobrot v prvi vrsti, zakaj do¬ brote telesne, kakor žito, vino, olje itd. so samo podoba duhovnih dobrot. Tisti, ki so se vrnili iz Babilona, so sicer res doma zopet uživali dobrote svoje dežele, a v popolnem pomenu- je dobrote prinesel svojemu ljudstvu šele Kristus, ki je bil pojil s tolščo, in ljudstvo svoje bom napolnil z dobrotami, govori Gospod. Splošna bo tedaj sreča, splošno bo veselje. Izraelci bodo prinašali obilne in lepe daritve, da bodo dobivali od njih obilni delež tudi duhovniki, in ljudstvo bo imelo vsega dovolj. 1 Jan. 1, 14.16. Zgodbe sv. pisma L 55 866 Jer. 31, 15—22. Prerokba o Rahelinih sinovih in o Mesijevem rojstvu. Prerokba o Rahelinih sinovih. O veselju in božji tolažbi govori prerok tudi še nadalje. Pred očmi ima matere, ki objokujejo na hribih svoje odpeljane in pomorjene sinove. A Bog jih tolaži in obeta, da se bodo vrnili iz dežele sovražnikove: To govori Gospod: Na višavi (Rami) se je slišal glas plakanja, žalo¬ vanja in j okanj a Rahele, ki ob¬ jokuje svoje sinove, in se ne da potolažiti zaradi njih, ker jih ni več. To govori Gospod: Naj neha tvoj glas jokati, in oči tvoje solziti se, ker za tvoje delo je plačilo, pravi Go¬ spod, in vrnili se bodo iz dežele so¬ vražnikove; in tvoji potomci imajo upanje, in tvoji sinovi se povrnejo v svojo deželo. Prerok omenja tukaj Rahelo, ki je bila mati Jožefova in Benjaminova. Seveda prerok ne misli na to, da bi prava Rahela objokovala svoje sinove, temveč hoče reči, da bodo judovske in izraelske matere žalovale za svojimi sinovi. Rahela, ki je bila ljubljena žena Jakopova in stara mati moč¬ nega rodu Efrajimovega, pomenja mater vseh Iz¬ raelcev. Ker so njeni sinovi v sužnjosti, zato pravi prerok pesniško, da objokuje svoje sinove. A Gospod jo tolaži, ker pride veselje za plačilo, pride plačilo za njeno delo. 1 Sv. Matej 8 pa obrača to prerokovanje na tiste otroke, katere jeHerod pomoril zaradi Kristusa. Zato treba reči, da je govoril pre¬ rok najprej o Izraelcih, ki so bili v sužnjosti, kakor bi bili mrtvi, potem pa o tistih Rahelinih sinovih, katere je pomoril Herodov meč. Kako se je dopolnilo to prerokovanje po besedah sv. evangelija, to bomo slišali pozneje. Napoved Mesija. Slišal sem Efrajima, ko se je selil: Kaznoval si me, in si me krotil kakor neukročeno tele; izpreobrni me, in bom izpreobrnjen, ker ti si Gospod, moj Bog. Ko si me namreč izpreobrnil, sem delal pokoro; in ko si mi pokazal, tolčem na svoje stegno. Osramočen sem in zarde¬ vam, ker nosim sramoto svoje mladosti. 1 To plačilo prejmo že tukaj, pa tudi tamkaj v pri¬ hodnjem življenju. » Mat. 2, 18. Od besede: Kaznoval si me dalje govori spo¬ korjeno ljudstvo. Spoznava, da je zaslužilo kazen; prosi Boga za milost pravega izpreobrnjenja. Ža¬ lostno je in se sramuje svojih grehov; v zname¬ nje žalosti tolče ob svoje stegno. — Na to pa Bog odgovarja: Ali mi ni Efrajim častitljiv sin? Ali mi ni nežen otrok? Ker odkar govo¬ rim o njem, spominjam se ga. Zato je moje srce ganjeno zaradi njega; 1 docela se ga usmilim, pravi Gospod. Napravi si (o Efrajim) razgled, deni se v bridkost; obrni svoje srce na pravo pot, na kateri hodiš; vrni se, devica izraelska, vrni se v ta mesta. 2 * * * * * Kako dolgo se boš topila v razkošju, razbrz¬ dana hči? Gospod ustvari novo na zemlji: Zena bo obdala moža. Po lepih besedah, ki kažejo nepremagljivo ljubezen božjo do judovskega ljudstva, se je obrnil prerok do preimenitne napovedi. Ko je posvaril ljudstvo, hčer izraelsko , zakaj išče veselja brez Boga, napovd mu velik čudež: učlovečenje Simi Božjega. Bog bo ustvaril popolnoma novo stvar, storil bo velik in nov čudež na zemljb Zena bo imela v sebi moža, in sicer popolnega moža. Te besede same na sebi niso čisto jasne, a pojasnjuje jih vedno sporočilo sv. cerkve, ki jih je umevalo o učlovečenju večne Besede iz Marije. Tudi Judje so pred Kristusom umevali to pr e ' rokbo o Mesiju. Ni težko videti, da je Jeremijeva prerokba podobna Izaijevi prerokbi o Emanuelu, ki ga bo spočela devica. — Ta pomen se pi' aV dobro zlaga z opominjanjem božjim: Spokori se, Izrael, popusti posvetno veselje in poželenje, zakaj Bog ti bo dal nekaj novega: rešenje po učlove¬ čenem Sinu božjem. Tako razlagajo vsi zname¬ niti očetje, zlasti sv. Avguštin in Hijeronim, i Q tako moramo po stanovitnem izročilu razlagati tudi mi. Čim bolj si maloverni in nekatoliški raz¬ lagalci nasprotujejo, tem bolj nam to priča, daje katoliška razlaga jedino prava. — Tudi nadalje 1 Vse te besede oznanjajo ljubezen Gospodovo do izrael¬ skega ljudstva. Gospod se ga spominja, njegovo srce l e ganjeno zaradi njega. a Napravi si razgled: napravi si višavo, in s te višave razglej svoje življenje in svoja dela, pa obžaluj svoje pregrehe. Hebrejska beseda je nekoliko drugačna: Napravi si znamenju, postavi kažipote, pazi na pravo pot, po kateri hodiš. S tem opominja prerok, da naj si Judje, grede na Babilonsko, dobro zapomnijo pot, po kateri se bodo mogli in znali vrniti. Jer. 31, 23--35. Prerok napoveduje novo zavezo. 867 prerokuje prerok rešenje iz Babilona, potem pa odrešenje Mesijevo: Nova zaveza. To govori Gospod vojnih trum, Bog Izraelov: Še poreko to besedo v deželi Judovi in v njegovih mestih, ko bom nazaj pripeljal njih jetnike: Blagoslovi te Gospod, lepota pravičnosti, sveta gora! In na njej bodo prebivali Juda in vsa njegova mesta ob jednem: po¬ ljedelci in čredniki.... Glej, dnevi pri- katero bom sklenil s hišo Izraelovo po onih dneh, govori Gospod: Dal bom svojo postavo v njih prsi, in jo zapisal v njih srce; in jim bom Bog, oni pa mi bodo ljudstvo. In nihče ne bo več učil svojega bliž¬ njega, in nihče svojega brata, rekoč: Spoznaj Gospoda, zakaj vsi me bodo spoznali od najmanjšega do največjega, pravi Gospod, ker bom milosten njih pregrehi in se ne bom več spominjal njih grehov. To govori Gospod, ki daje Ženske v Palestini plakajo za mrličem. dejo, govori Gospod, in posejem hišo Izraelovo in hišo Judovo z zarodom ljudij in živine. . . . Glej, dnevi pridejo, govori Gospod, in bom sklenil s hišo Izraelovo in s hišo Judovo novo zavezo; ne zaveze, kakoršno sem sklenil ž njih očeti tedaj, ko sem jih prijel za roko in jih izpeljal iz egiptovske dežele, katero 1 so razdrli, in sem jih jaz krotil, govori Gospod. Marveč to bo zaveza, 1 Namreč zavezo. solnce za svetlobo po dnevu, in luno in zvezde po njih redu za svetlobo po noči, ki razburi morje, in šumijo nje¬ govi valovi; Gospod vojnih trum je njegovo ime. Prerok govori o novem zakonu, o novi za¬ vezi, ki jo hoče Bog skleniti z ljudstvom. Stara zaveza je razdrta, ljudstvo je ni držalo. Postave so bile v stari zavezi bolj zunanje kakor notra¬ nje, ker so zapovedovale največ zunanja opravila. Postave nove zaveze pa bodo notranje, bodo vo¬ dile misli in želje, uravnavale bodo srce. Ob jed- 868 Jer. 32, 1 — 33, 17. Jeremija prerokuje poslednjo srečo, Mesija, in svari Jude. nem je pa s tem izrečeno, — kakor uče bogoslovci — da bo Bog v novem zakonu dal tudi močno milost, da bodo postave izpolnjevali, zakaj stari zakon ni podeljeval vselej milosti: prinesel in po¬ delil jo je v obilnosti šele Jezus Kristus. Rešenje iz babilonskega pregnanstva napo¬ veduje prerok še nadalje: Rešenje iz sužnjosti. Poglavj e 32. Beseda, kije prišla Jeremiju od Go¬ spoda v desetem letu Sedekija, kralja judovskega; to je osemnajsto leto Na- buhodonozorjevo. Tedaj je vojska kra¬ lja babilonskega oblegala Jeruzalem, in prerok Jeremija je bil zaprt 1 v veži pred ječo, ki je bila v hiši judovskega kralja. Zakaj zaprl ga je bil Sedekija, kralj judovski, rekoč: Zakaj prerokuješ in govoriš: To govori Gospod: Glejte, jaz bom dal to mesto v roke kralju babilonskemu in je bo premagal? In Sedekija, kralj judovski, ne bo ubežal rokam Kaldejcev, ampak bo izdan v roke kralja babilonskega.... In bo pe¬ ljal Sedekija v Babilon, in tam bo (Se¬ dekija), dokler ga ne obiščem (do smrti), pravi Gospod; ako se bodete pa boje¬ vali zoper Kaldejce, ne bodete imeli nič ugodnega. Tako je torej napovedal Jeremija kralju po¬ gin, in zato ga je kralj dal zapreti. Ko je bil v zaporu, mu je prišel od Boga ukaz, da naj kupi od Hanamaela, svojega stričnika, v Anatotu njivo. In jo je kupil in naredil kupno pismo pred pri¬ čami. To je pa naredil v znamenje, da se bodo tudi po kaldejski vojski še kupovala posestva, in da bodo Judje v tej deželi mirno živeli. In goreče je nato molil prerok k Bogu in izrekel, kako se mu čudno zdi, da je kupil njivo ob takem času. A Bog mu je obljubil vrnitev iz pregnanstva in srečno življenje v deželi. Mesija — rešitelj. Poglavje 33. Ko je bil še v ječi, mu je zopet Gospod go¬ voril in obljubil, da se bodo pozdravile rane, da se bodo Judje povrnili očiščeni in poboljšani, 1 To nam pojasnjuje, kako je moral prerok trpeti za¬ radi svoje službe. Bogu v slavo in v veselje, da se bodo namnožili in utrdili: Glejte, prišli bodo dnevi, govori Go¬ spod, in bom vzbudil dobro besedo, ki sem jo govoril hiši Izraelovi in hiši Judovi. V onih dneh in v onem času bom dal, da bo pognala iz Davida mladika pravičnosti, in bo sto¬ rila sodbo in pravico na zemlji. V onih dnevih bo Juda rešen, in Jeruzalem bo bival brez strahu; in to je ime, s katerim ga bodo klicali: Gospod, naš pravični. Ker to govori Gospod: Davidu ne bo zmanjkalo moža, ki bo sedel na pre¬ stolu hiše Izraelove. Mesijansko prerokovanje. Iz Davida bo po¬ gnala mladika; ta bo prinesla na svet pravičnost; ne samo nauk o pravičnosti, temveč tudi izpol¬ njevanje. Ž njim pride rešenje ali izveličanje; njegovo ime bo: pravični. Tudi pri preroku Izaiju in v psalmu 71. smo čitali podobno pre¬ rokovanje. Svarjenje zaradi nezvestobe. Poglavje 34.—36. In Bog zatrjuje, da se bo to zgodilo; kralj Sedekija pride v roko Kaldejcev in bo umrl v miru. Med obleganjem kaldejske vojske so bili v Jeruzalemu oprostili po Mojzesovi postavi vse domače sužnje, ki so služili deset let. Potem pa, ko je nevarnost kaldejska za nekaj časa ponehala, so jih zopet spravili v suženjstvo. To je Bog ostro grajal in napovedal kazen, namreč smrt z mečem, ker so prelomili Bogu storjeno zavezo. Da bi Jude bolj ganil, je porabil Jeremija prav očiten vzgled. Rod Rehabitov je bil pribežal pred Kaldejci v Jeruzalem. To je bil pastirski rod, ki je živel ubožno in se je bil davno pridružil Izraelcem. Njih očak Jonadab, sin Rehabov, je bil zapovedal svojim potomcem, da ne smejo piti vina. Te prepovedi so se zvesto držali vsi Re- habiti. Ko so bili torej v Jeruzalemu, jih je Je¬ remija po božjem povelju peljal v tempel in po¬ stavil pred nje vrče, polne vina, in kupe, in jih povabil, da naj pijejo. A oni niso hoteli piti, ker jim je Jonadab, njih očak, prepovedal vino piti za vselej. Nato je pa Jeremija hudo očital Ju¬ dom, da ne drže zapovedij Gospodovih, ko Reha- biti drže natančno zapoved svojega očaka. Jer. 36, 2—32. Jeremija svari Jude in napoveduje Jojakima nesrečo. 869 V četrtem letu kralja Jojakima je Bog uka¬ zal Jeremiju: Vzemi knjigo in zapiši vanjo vse besede, katere sem ti govoril zoper Je¬ ruzalem, in zoper Juda, in zoper vse narode; od dne, ko sem ti govoril ob času Josijevem, do tega dne: morda se bo, ko bo slišala hiša Judova vse zlo, kar jim mislim storiti, izpreobrnil vsa- kateri od svoje jako hudobne poti, in jim bom odpustil njih hudobijo in greh. Zatorej je Jeremija poklical Baruha, sina Nerijevega; in Baruh je zapisal iz ust Jeremijevih v knjigo vse besede Gospodove, katere mu je govoril. In Jeremija je zapovedal Baruhu in rekel: Jaz sem zaprt in ne morem iti v hišo Gospodovo. Pojdi torej ti in beri iz knjige, v katero si zapisal iz mojih ust besede Gospodove, vpričo ljudstva v hiši Gospodovi na postni dan, in vpričo vseh Judov, ki pridejo iz mest, jim beri: morda bodo padli in molili pred Go¬ spodom, in se bo povrnil vsakateri od svoje jako hudobne poti, zakaj velika je razjarjenost in ne volj a, ki jo je Go¬ spod govoril zoper to ljudstvo. In Baruh, sin Nerijev, je storil vse, kar mu je bil ukazal prerok Jeremija, in je bral iz knjige besede Gospodove v hiši Gospodovi. Iz tega vidimo, kako so se zapisale prerokbe Jeremijeve in kako jih je Baruh bral v templu Judom v opomin in svarilo. Kar je prerok prej že govoril in deloma sam zapisal, to je dal sedaj zapisati skupaj. Zgodilo se je v petem letu Jojakima, sina Josija, kralja judovskega, v deve¬ tem mesecu, da so naznanili post pred Gospodom vsemu ljudstvu v Jeruzalemu in vsej množici, ki se je bila zbrala iz judovskih mest v Jeruzalemu. In Baruh je bral iz knjige Jeremijeve besede v hiši Gospodovi, v shrambi Gamarija, sina Safanovega, pisarja, ob vhodu no¬ vih vrat hiše Gospodove, in čulo je vse ljudstvo. Ko je pa Miheja, G-amarijev sin, to slišal, je oznanil poglavarjem, in ti so naročili, da naj Ba¬ ruh pride njim citat. In Baruh je šel čitat tudi njim. Ko so slišali Jeremijeve besede, so ostrmeli in vprašali Baruha, kako je spisal vse te besede. In Baruh jim je povedal, da mu jih je Jeremija govoril, kakor da bi bral, in on jih je pisal s črnilom v knjigo. Poglavarji so mu naročili, naj se skrijeta on in Jeremija, oni pa so šli h kralju in čitali pred njim pisane prerokbe. Ko je jeden izmed njih prečital tri ali štiri strani, jih je kralj odrezal z nožem in vrgel v ogenj na ognjišču. Samo trije poglavarji so se ustavljali kralju, drugi pa se niso menili za prerokbo. Kralj je tudi uka¬ zal zgrabiti Jeremija in Baruha, a ker sta bila skrita, se jima ni nič zgodilo. Tedaj je Bog ukazal Jeremiju spisati v drugo knjigo iste prerokbe, katere je bil sežgal Jojakim, kralju pa napovedati: To govori Gospod zoper Jojakima, kralja judovskega: Nikogar ne bo iz njega (nobenega simi), ki bi sedel na pre¬ stolu Davidovem; in njegovo truplo naj se vrže na vročino po dnevu in mraz po noči. 1 In obiskal (kaznoval) bom na njem, in na njegovem zarodu, in na njegovih služabnikih njegove hu¬ dobije, in bom pripravil nadnje, in nad prebivalce jeruzalemske, in nad Jude vso nesrečo, katero sem jim napove¬ dal, ne da bi bili poslušali. Jeremija je pa vzel drugo knjigo in jo dal Baruhu, sinu Nerijevemu, pisar¬ ju; ta je vanjo zapisal iz ust Jeremije¬ vih vse besede knjige, katero je bil se¬ žgal v ognju Jojakim, kralj judovski; in vrh tega je bilo dodanih veliko več govorov, kakor jih je bilo poprej. To pripovedovanje nam opisuje, kako se je godilo Jeremiju, kako je bil Jojakim trdovraten, in kako je nastala knjiga Jeremijeva. Jeremija v ječi in pred kraljem. Poglavje 37. Po smrti Jojakimovi je vladal tri mesece njegov sin Jehonija, 2 in za tem Sedekija. Ko se je Sedekija uprl Babiloncem, je prišel Nabuhodo- nozor in oblegal mesto. Tedaj pa se je približal Jeruzalemu egiptovski kralj Hofra Judom na pomoč. 1 To se je pozneje zgodilo, ko so prišli Babilonci in razdrli grobe kraljev. 2 Gl. Zgodbe, str. 822. 870 Jer. 37, 4-38. 6. Jeremija v ječi in v kapnici. Ko so Kaldejci, ki so oblegali Je¬ ruzalem, slišali to novico, so odrinili od Jeruzalema. In prišla je beseda Go¬ spodova Jeremiju preroku, rekoč: To govori Gospod Bog Izraelov: . .. Glejte, vojska Faraonova, ki je prišla vam na pomoč, se bo vrnila v svojo deželo v Egipet; in Kaldejci bodo zopet prišli in se vojskovali zoper to mesto; in je bodo vzeli in požgali z ognjem. To govori Gospod: Nikar ne varajte svo¬ jih duš, rekoč: Kaldejci bodo odšli in se umaknili od nas; ne bodo odšli. Pa ko bi tudi pobili vso vojsko Kaldejcev, ki se bore zoper vas, in bi ostali iz¬ med njih nekateri ranjenci, tedaj bi vsakateri vstal iz svojega šotora in po¬ žgal to mesto z ognjem. Ko je torej odrinila kaldejska voj¬ ska od Jeruzalema zaradi vojske Fa¬ raonove, je šel Jeremija iz Jeruzalema, da bi šel v deželo Benjaminovo, da bi tam delil 1 svoje posestvo vpričo me¬ ščanov. Ko je prišel do Benjaminovih vrat, je bil tam čuvaj vrat, kakor je bila vrsta, z imenom Jerija, in je zgra¬ bil Jeremija preroka, rekoč: Ti bežiš h Kaldejcem. In Jeremija je odgovoril: Ni res, ne bežim h Kaldejcem. Jerija pa gani poslušal, ampak je zgrabil Je¬ remija in pripeljal k poglavarjem. Za¬ radi tega so bili poglavarji razsrjeni zoper Jeremija, so ga tepli in vrgli v ječo, ki je bila v hiši Jonatana, pisarja, zakaj on je bil postavljen črez ječo. Tako je prišel Jeremija v ječo in v za¬ por in je tukaj sedel veliko dnij. Kralj Sedekija pa je poslal ponj in ga vzel, in ga je skrivaj vprašal v svoji hiši in rekel: Ali misliš, da je beseda od Go¬ spoda? In Jeremija je rekel: Je, in je še dejal: Prideš v roke babilonskega kralja. In Jeremija je rekel kralju Se- dekiju : Kaj sem se pregrešil zoper tebe in zoper tvoje služabnike in zoper tvoje ljudstvo, da si me dal v ječo? Kje so 1 Kakšno posestvo je Jeremija tu imel in čemu je je hotel deliti, ni razvidno iz tega. Verjetno pa je, da je Jere¬ mija hotel — ker je bil duhovnik — deliti ali dobiti to, kar je bil njegov delež od duhovske službe. vaši preroki, ki so vam prerokovali in rekli: Nikakor ne pride kralj babilon¬ ski nad vas in nad to deželo? Sedaj torej poslušaj, prosim, gospod moj kralj ! Naj obvelja moja prošnja pred teboj, in ne pošlji me nazaj v hišo Jonatana, pisarja, da tam ne umrjem. Kralj Sede¬ kija je torej ukazal, da naj se Jeremija dene v vežo pred ječo, in da naj se mu daje vsak dan pogača kruha, razven zelenjadi, dokler ne bi se použil ves kruh v mestu; in Jeremija je ostal v veži pred ječo. Jeremija je šel v svoj domači kraj Anatot, a tam so ga imeli za ubeženca, ki hoče priti k Babiloncem, zato so ga zaprli, in v ječi je ostal dalje časa, dokler ga ni rešil sam kralj. Jeremija iz kapnice rešen. Poglavje 38. Zanimiv dogodek nam pripoveduje naslednje poglavje: Slišal je pa Safatja, sin Matanov, in Gedelja, sin Fasurjev, in Juhal, sin Selemjev, in Fasur, sin Melkijev, be¬ sede, ki jih je Jeremija govoril vsemu ljudstvu, rekoč: To govori Gospod: Kdorkoli bo ostal v tem mestu, bo u- mrl pod mečem in od lakote in kuge! kdor pa bo pribežal h Kaldejcem, bo živel in bo rešil svojo dušo (življenje)- To govori Gospod: Gotovo bo dano to mesto v roke vojske babilonskega kralja, in je bo vzel. In poglavarji so rekli kralju: Prosimo, da bi dal um°' riti tega človeka, ker nalašč podira srce 1 bojevnikom, ki so ostali v tem mestu, in vsemu ljudstvu, ker jim g°' vori take besede. Zakaj ta človek ne dela za mir temu ljudstvu, ampak z a nesrečo. In Sedekija je rekel: Glejte? v vaših rokah je, zakaj ni prav, da bi vam kralj kaj odrekel. Zgrabili so torej Jeremija in vrgli v jamo Melkija, sina Amelehovega, ki je bila pred ječo; i n so spustili Jeremija po vrveh v jam 0 ’ v kateri ni bilo vode, ampak je bil° blato. Jeremija se je tedaj pogrezni v blato. 1 Jemlje srčnost in pogum. Jer. 38, 7- 28. Jeremija rešen in pred kraljem Sedekijem. 871 Slišal je pa Abdemeleh, Etijopec, dvornik, ki je bil v kraljevi hiši, da so vrgli Jeremija v jamo; kralj pa je se¬ del ob vratih Benjaminovih. In Abde¬ meleh je šel iz kraljeve hiše in govo¬ ril kralju, rekoč: Gospod, moj kralj: ti možje so hudo delali v vsem, karkoli so storili zoper Jeremija preroka, ko so ga vrgli v jamo, da bo tam umrl od lakote, zakaj ni več kruha v mestu. Tedaj je ukazal kralj Abdemelehu Eti- jopcu, rekoč: Vzemi s seboj odtodi tri¬ deset mož, in vzdigni Jeremija preroka iz jame, predno umrje. Abdemeleh je torej vzel s seboj može, šel v prostor hiše kraljeve, ki je bil pod shrambo, in od tam je vzel stare in obrabljene cunje, ki so trohnele, in jih je spustil k Jeremiju v jamo po vrveh. In Abde¬ meleh Etijopec je rekel Jeremiju: Deni stare cunje in te strgane in prhle pod pazduho svojih rok, in črezvrvi! 1 Je¬ remija je tedaj storil tako. In so izvlekli Jeremija z vrvmi in spravili iz jame; ostal pa je Jeremija v veži pred ječo. To pripovedovanje nam kaže trpljenje Jere¬ mijevo in hudobnost Judov. Namen njih je bil, da bi Jeremija v jami in pogreznjen v blatu umrl strašne smrti, lakote. A Bog je ganil srce ptujcu, Etijopcu Abdemelehp, da je kralja pregovoril in rešil preroka. Iz tega vidimo, kako pravična ka¬ zen je doletela tako trdovratne Jude. In kralj Sedekija je poslal po Jere¬ mija preroka in ga poklical k sebi k tretjim vratom, ki so bila v hiši Go¬ spodovi. In kralj je rekel Jeremiju: Vprašam te za besedo, ničesar mi ne prikrivaj! Jeremija pa je rekel Sedekiju: Ako ti naznanim, ali me ne boš umo¬ ril? In ako ti bom svetoval, me ne boš poslušal. Kralj Sedekija je tedaj Jere¬ miju skrivaj prisegel in rekel: Kakor gotovo živi Gospod, ki nam je ustva¬ ril to dušo, ne bom te umoril in ne bom te dal v roke tem možem, ki ti strežejo po življenju. In Jeremija je rekel Sedekiju: To govori Gospod voj¬ nih trum, Bog Izraelov: Ako pojdeš 1 Kolika skrb in rahločutnost — in pri ptujcu! tje k poveljnikom kralja babilonskega, bo živela tvoja duša, in to mesto ne bo požgano z ognjem; in boš rešen ti in tvoja hiša. Če pa ne pojdeš k povelj¬ nikom kralja babilonskega, bo to mesto izdano Kaldejcem v roke, in je bodo po¬ žgali z ognjem; in ti jim ne uideš iz rok. To so bile važne besede. Bog mu je dal po svojem preroku, rekli bi, na izber, naj se reši, ali pogubi. A kralj se ni poprijel rešitve. In kralj Sedekija je rekel Jeremiju: Skrbi me zaradi Judov, ki so ubežali h Kaldejcem, da bi me ne dali njim v roke in bi me ne zasramovali. Jeremija pa je odgovoril: Ne bodo te dali; po¬ slušaj vendar glas Gospodov, kakor ti jaz govorim, in dobro ti bo, in bo ži¬ vela tvoja duša. Ako pa ne boš hotel iti, tedaj je ta beseda, ki mi jo je raz¬ odel Gospod: Vse tvoje žene in tvoje otroke bodo pripeljali h Kaldejcem, in ne uideš njih rokam, temveč ujet pri¬ deš v roke kralju babilonskemu, in to mesto požge z ognjem. Tedaj je rekel Sedekija Jeremiju: Nihče naj ne zve tega, da ne umrješ. Ako pa zaslišijo poglavarji, da sem govoril s teboj, in pridejo k tebi, in ti porekč: Povej nam, kaj si govoril s kraljem, ne skrivaj nam, da te ne umo¬ rimo, in kaj je govoril s tabo kralj, reci jim: Ponižno sem prosil kralja, da bi me ne dal nazaj peljati v hišo Jonatanovo, da tam ne umrjem. Prišli so tedaj vsi poglavarji k Jeremiju in ga vprašali; in jim je govoril po vseh besedah, kakor mu je bil ukazal kralj; in so odnehali od njega, ker se ni bilo nič zvedelo. Jeremija pa je ostal v veži pred ječo do dne, ko so vzeli Jeruzalem. Sedekija je omahoval. Četudi ga je Jeremija popolnoma določno poučil, kaj čaka njega in me¬ sto Jeruzalem, vendar se ni mogel odločiti, da bi ravnal po božji besedi. Preveč se je oziral na to, kaj porekd ljudje. Kako žalosten vzgled, kaj stori pri poglavarjih slabost! Sedekija je pogubil sebe in jeruzalemsko mesto. Taka omahljivost je bila tudi pri Pilatu kriva, da je po nedolžnem obso¬ dil Izveličarja. 872 Jer. 39, 12—42, 12. Jeruzalem razdejan. Prerokovanje zastran Egipta. Ob razdejanju jeruzalemskega mesta. Poglavj e 39. — 41. Za tem prerokovanjem pripoveduje prerok Jeremija, kako so Kaldejci prišli v Jeruzalem, kako je bežal kralj Sedekija, kako so ga sovraž¬ niki ujeli itd., kar smo že slišali in čitali na str. 823—825. Zastran Jeremija pa je ukazal Nabuhodono- zor vojnemu poveljniku Nabuzardanu: Vzemi ga in pazi nanj, in nič hu¬ dega mu ne stori, temveč stori mu, kakor bo želel. ... In so vzeli Jeremija iz veže pred ječo in dali Godolju, da bi (lahko) šel v svojo hišo in prebival med ljudstvom. Jeremiju pa je bila prišla beseda Go¬ spodova, ko je bil še zaprt v veži pred ječo, rekoč: Pojdi in reci Abdemelehu Etijopcu to-le: To govori Gospod vojnih trum, Bog Izraelov: Glej, jaz bom pri¬ pravil vse svoje besede črez to mesto v nesrečo in ne v srečo; in se bodo dopolnile pred teboj oni dan. In te bom rešil oni dan, govori Gospod, in ne bodo te dali v roke možem, katerih se bojiš; temveč otel te bom in rešil, in ne boš umrl pod mečem, ampak rešen boš in boš živel, ker si vame zaupal, govori Gospod. Dokler je Godolja živel, bil mu je Jeremija na strani in prebival pri njem v Masfatu. Milo¬ srčnemu Abdemelehu se je dobrotljivost proti Je¬ remiju hitro povrnila: Bog mu je obljubil rešenje in srečo. Drugi razdelek. Večina ostalih Judov se je zbrala pri Godolju v Masfatu, in dobro se jim je godilo. Bog jim je tudi dal dobro letino, in tako bi bila srenja lahko srečna, ker je bil Godolja dober poglavar. A Baalis, kralj Amonjanov, je poslal Izmaela, ki je bil iz Davidovega rodu, da naj umori Godolja. Ko so to sporočili Godolju, jim ni verjel. Izmael je tedaj prišel zvijačno z desetero mož, pobil Go¬ dolja, njegovo stražo in veliko Judov. Kar je ostalo Godoljevih ljudij, hotel jih je Izmael peljati k Amonjanom. A Johanan, sin Kareetov, zvest privrženec Godoljev, je zbral može in šel zoper Izmaela. Nato je Izmael pobegnil samo z osmero mož k Amonjanom. Johanan in njegova četa pa so zbrali ljudi, kar jih je ostalo po pobojih in obstali v Kamaamu pri Betlehemu. Odtodi so ho¬ teli bežati v Egipet, ker so se bali Kaldejcev, zaradi umora Godoljevega. Prerokovanje o preselitvi v Egipet. Poglavje 42. In prišli so vsi poveljniki vojakov, in Johanan, sin Kareetov, in Jezonija, sin Ozaijev, in drugo ljudstvo od ma¬ lega do velikega, in so rekli Jeremiju preroku: Naj pride naša prošnja pred te, in prosi za nas Gospoda Boga svo¬ jega za vse te ostanke, ker nas je malo ostalo izmed veliko, kakor vidijo tvoje oči; in Gospod tvoj Bog naj nam po¬ kaže pot, po kateri naj bi šli, in pove¬ lje, katero naj bi izpolnili. Jeremija prerok jim je pa rekel: Slišim; glejte, jaz molim h Gospodu Bogu vašemu po besedah vaših; vse besede, ki m 1 jih bo odgovoril, vam bom naznanil, in vam ne bom zakrival ničesar. In oni so rekli Jeremiju: Gospod bodi med nami priča resnična in zanesljiva; storili bomo vse, kar nam bo Gospod tvoj Bog sporočil po tebi. Bodisi do¬ bro, bodisi slabo, pokorni bomo besedi Gospoda Boga našega, h kateremu te pošljemo, da nam bo dobro, ko bomo slušali besedo Gospoda Boga našega.^ Ko pa je minulo deset dnij, prišla je beseda Gospodova Jeremiju. In j e poklical Johanana, sina Kareetovega, in vse poglavarje vojščakov, ki so bik ž njim, in vse ljudstvo od najmanjšega do največjega, in jim je rekel: To g°' vori Gospod Bog Izraelov, h kateremu ste me poslali, da sem pred njim P°' lagal vaše prošnje: Ako mirni ostanete v tej deželi, vas bom sezidal, ne P a razdrl; vsadil, ne pa izruval; zakaj že sem potolažen zaradi hudega, katero sem vam storil. Ne bojte se kralja ba¬ bilonskega, pred katerim se strašite m plašite; ne bojte se ga, govori Gospod, ker z vami sem jaz, da vas rešim m otmem iz njegovih rok. In vam bom naklonil usmiljenje, in se vas bom usmilil in dal, da bodete bivali v svoji Jer. 42, 12—22. Prerokovanje zastran Egipta. Judje odidejo v Egipet. 873 deželi. Ako pa porečete vi: Ne bomo prebivali v tej deželi, in ne bomo po¬ slušali glasu Gospoda Boga našega, in porečete: Nikakor, temveč v egip¬ tovsko deželo pojdemo, kjer ne bomo videli vojske, in ne bomo slišali bu¬ čanja trobente, in lakote ne bomo tr¬ peli, tam bomo prebivali. Zaradi tega čujte sedaj besedo Gospodovo, ostanki judovski: To govori Gospod vojnih trum, Bog Izraelov: Ako se napotite, da pojdete v Egipet, in pridete tj e, da bi tamkaj prebivali, tedaj vas bo zgra¬ bil v egiptovski deželi meč, ki se ga bojite; in lakot, zaradi katere ste v skrbeh, se vas bo držala v Egiptu, in tam bodete umrli. In vsi možje, ki so se napotili, da bi šli v Egipet in tam prebivali, bodo umrli pod mečem, in od lakote, in od kuge; nobeden izmed njih ne bo ostal in ne bo ušel nesreči, katero bom jaz pripravil črez nje. Za¬ kaj to govori Gospod vojnih trum, Bog Izraelov: Kakor se je razlil moj srd in moja nevolja črez prebivalce jeru¬ zalemske, tako se bo razlila moja ne¬ volja črez vas, kadar pridete v Egipet, in bodete za prekletstvo, in v strmenje, in v rotenje, in v sramoto; in nikdar več ne bodete videli tega kraja. Beseda Gospodova črez vas, ostanki Judovi: Nikar ne pojdite v Egipet; vedeli bo¬ dete, da sem vas danes svaril, ker va¬ rate sami sebe; ker vi ste me poslali h Gospodu Bogu našemu, rekoč: Moli za nas Gospoda Boga našega in nam naznani vse besede, katere ti bo po¬ vedal Gospod Bog naš, pa bomo sto¬ rili. In sem vam danes sporočil, pa niste poslušali Gospoda Boga svojega zastran vsega, kar vam je sporočil po meni. Sedaj torej trdno veste, da bo¬ dete umrli pod mečem, in od lakote in kuge v kraju, kamor ste hoteli iti, da bi tamkaj prebivali. Kako jasno in prepričevalno je napovedal Jeremija Judom prihodnost srečno in nesrečno, kakor bodo hoteli ravnati! A nič ni..izdalo. Le hinavsko so ga prišli vprašat, kaj jim veleva Gospod, da naj store. Zato jim je ponovil prerok svojo napoved, napovedal jim je žalosten konec, ker drugega ni bila vredna tolika trdovratnost. Jako tolažljivo je, kar tukaj Bog zatrjuje o svojem usmiljenju in o spravi. Ko je minul vihar kazni božje, tedaj zopet zasveti solnce njegove milosti in ljubezni. Judje v Egiptu. Poglavje 43.-45. Ko je Jeremija nehal govoriti, so rekli vsi ošabni možje: Lažeš se; ni te poslal Gospod naš Bog, temveč Baruh te hujska zoper nas, da bi nas spravil Kaldejcem v roke. In niso poslušali Jere¬ mija, da bi bili ostali na Judovskem, temveč zbrali so vse ljudi in šli v Egipet zoper voljo božjo, pa vzeli so s seboj tudi Jeremija in Baruha. Ko so prišli do Tafnisa, jim je Jeremija preroko¬ val, da bo prišel Nabuhodonozor tudi v Egipet, si ga podvrgel in požgal egiptovske temple. Judje so se naselili po egiptovskih mestih: v Magdalu, Tafnisu, Memfisu in v deželi Fatures. Bog jim je poslal po Jeremiju žive opomine in jih spomnil, kako so ravnali in kakšno kazen so prejeli Judje v domači deželi. Napovedal je, da se ne bodo vrnili na Judovsko. A Judje so tedaj že malikovali po šegi Egipčanov in trdovratno odgovorili Jeremiju, da bodo delali po svoji volji in darovali luni pitne daritve, kakor so darovali tudi na Judovskem njih očetje in vendar dobro živeli. Zlasti žene so bile goreče malikovalke. Zastonj jih je svaril prerok in napovedal nesrečno usodo; ostali so trdovratni. Baruh je tožil preroku svojo nesrečo in kazal svoj strah zastran prihodnosti. A Jeremija ga je potolažil in mu zatrdil, da ne bo izgubil svo¬ jega življenja v prihodnjih nevarnostih. Tretji razdelek. Jeremija prerokuje o Egiptu. Poglavj e 46. V poslednjem delu svojega prerokovanja go¬ vori Jeremija poganskim narodom, ki bivajo v so¬ seščini Judov, in sicer: Egipčanom, Filistejcem, Moabljanom, Amonjanom, Edomljanom, Damasku, Kedarcem (Arabcem), Elamljanom in Babilonu. Egipčanom (46, 1—26) napoveduje, da jih čaka velik strah, da pride črez nje sovražnik in pogin, da jih bo udaril Nabuhodonozor, peljal v pregnanstvo, ker bodo premagani in se ne bodo 874 Jer. 46, 27 -50, 4. Jeremija prerokuje ptcijim narodom. ustavljali v vojski, temveč prišli v veliko sra¬ moto. Naposled pa bodo imeli zopet mir, kakor nekdanje dni. To prerokovanje o Egiptu, kakor napovedi, ki jih je že prej izrekel nad Egiptom, so se do¬ polnile. Tudi prerok Ezekijel (29, 19; 30, 26), potem svetna pisatelja Jožef Flavij (Ant. 10, 9) in Diodor (Bibl. 1, 68) pripovedujejo, da je Nabu- hodonozor šel z vojsko zoper Egipet. Pet let po razdejanju Jeruzalema (in še predno je premagal mesto Tir) je šel z vojsko zoper Faraona Hofra in pet let pozneje še v drugič. Razdeval je mesta spodnjega (severnega) Egipta in brezdvomno po morju s seboj odpeljal dragocenosti in veliko ljudij. Ob koncu egiptovskega prerokovanja pa na¬ poveduje z veseljem Judom tako-le: In ti, hlapec moj, Jakop, ne boj se; Izrael, ne plaši se; zakaj jaz bom rešil tebe iz daljave in zarod tvoj iz dežele tvojega suženjstva; in povrnil se bo Jakop, in bo počival, in bo srečen, in nihče ga ne bo strašil. In ti, hlapec moj, Jakop, ne boj se, pravi Gospod, ker s teboj sem, ker bom pokončal vse narode, med katere sem te vrgel; tebe pa ne bom pokončal, temveč te bom kaznoval po sodbi, pa ti ne bom pri¬ zanesel, kakor da bi bil nedolžen. Kaj lepo se strinja z grožnjo proti Egipča¬ nom ta obljuba, s katero Bog tolaži Jude! Iz daljave, z Babilonskega, hoče pripeljati pregnane Jude in jim zopet dati srečo. Prerokovanje o Filistejcih in drugih sosedih. P o gl a vj e 47.—49. Nadalje prerokuje hudo vojsko Filistejcem, napoveduje, da bodo filistejska mesta razdejana. V daljšem govoru napoveduje razdejanje Mo- abljanom in njih mestom, bližnji konec njih kraljestvu zaradi njih ošabnosti in malikovalstva. A pogin ne bo popoln: Gorje tebi, Moab, poginilo si, Ka- mosovo ljudstvo, ker so ujeti tvoji si¬ novi, in v suženjstvu tvoje hčere. A bom nazaj pripeljal ujetnike moabske v poslednjih dneh, pravi Gospod. Ko je Kir premagal Babilon, je izpustil do¬ mov z Judi tudi Moabljane. Ostali so še dolgo časa v domovini kot posebno ljudstvo; v krščan¬ ski dobi pa so se pomešali z Arabci. Tudi Amonjanom napoveduje kazen, ker so bili vedno sovražni judovskemu ljudstvu: pride čreznje vojska, pokončani bodo z ognjem, in Iz¬ raelci jih bodo dobili (kar jih bo ostalo) v last. Jednako je prerok napovedal pogin Edom- Ijanom, razdejanje vseh mest in trdnjav. Nič jim ne pomaga ošabnost, nič njih močna bivali¬ šča: Bog jih bo potrl in ponižal. Damasku napoveduje stisko, strah, beg, morijo, požar. Kedarcem in asorskim kraljestvom pre¬ rokuje, da jim bodo Kaldejci oropali imetje, zato naj beže. A razdejani bodo in razpršeni na vse vetrove. , Elamljanom napoveduje strah pred so¬ vražniki, beg, pokončanje. Naposled pa se tudi Elamljani povrnejo iz pregnanstva v svojo do¬ movino. Konec mesta Babilona. Poglavje 50. Najobširneje prerokuje Jeremija o Babilonu. Babilon je bil sicer bič, s katerim je Bog tepel Izraelce, a Babilonci so vendar veliko zagrešili, kakor nekdaj Asirci; zato je tudi zanje naposled prišla ura božje kazni. Beseda, 1 * * katero je govoril Gospod o Babilonu in o deželi Kaldejcev p° Jeremiju preroku. Naznanite med na¬ rodi in razglasite; vzdignite zastavo, kličite in nikar ne zamolčite, recite- Vzet je Babilon, osramočen je Bel, premagan Merodah, 3 osramočene so njegove podobe, premagani so njihovi maliki. Ker zoper njega gre narod s severa, ki bo v puščavo premenil nj e ' govo deželo, in nikogar ne bo, ki b 1 v njej prebival, ne človeka, ne živali! vstali bodo in odšli. V onih dnevih in v onem času, g°' vori Gospod, bodo prišli sinovi Izr ae ' lovi in sinovi Judovi ob jednem; hiti’ 0 1 To prerokovanje zoper Babilon je bilo pač Jerenuj" razodeto ob raznih prilikah. A on je vse to spisal v jedn° knjigo, knjigo pa je dal nekemu Saraju, ki je imel imeni’ 110 službo, da jo je nesel v Babilon tedaj, ko je šel v Bab' 1 kralj Sedekija v četrtem letu svojega vladanja. * Bel je isto ime kakor Baal. Tako se je imenoval glavi’ malik babilonski, ki jim je bil podoba solnčne moči. 8 Tudi Merodah je bil babilonski malik. Po Meroda so se imenovali nekateri babilonski kralji. Jer. 50, 4 34. Jeremija prerokuje Babilonu. 875 bodo šli in jokali, in bodo iskali Go¬ spoda Boga svojega. Popraševali bodo za pot proti Sijonu, tje bo obrnjen njih obraz. Prišli bodo in se zvezali z Go¬ spodom v večni zavezi, ki se ne bo nikdar pozabila. Najprej je prerok splošno napovedal konec babilonskega mesta in kraljestva. Pokončal je bo narod, ki pride od severne strani. To so Per- zijani, ki so prišli od severo-vshoda in premagali Babilon. — Pa tudi Izraelcem prerokuje ob jed- nem; prerokuje, da se povrnejo domov proti Si- jonski gori. Pogin Babilona je rešitev za Jude. In povrnivši se Judje bodo sklenili novo zavezo z Bogom, trajno zavezo, kakor so jo tudi res sklenili pozneje po svojem poglavaiju Ezdru, a še popolneje po Jezusu Kristusu. — Kako milo sodi Bog svoje ljudstvo: Izrael očiščen in rešen. Izgubljena čreda je moje ljudstvo; njeni pastirji so jih zapeljali, in zavo¬ dih po gorah; begali so z gora na griče, pozabili so svojega hleva. Vsi, ki so jih našli, so jih objedali, in njih sovražniki so rekli: Ne grešimo, (ako jih napadamo in pokončujemo), zato ker so grešili zoper Gospoda, lepoto pravice, zoper Gospoda, upanje njih očetov. Tako jih Bog tako rekoč izgovarja. Nato jim prerok v duhu kliče, da naj gredd iz Babilona, ker sovražnik pride nad mesto zaradi njegovih krivic. Grozno bo razdejanje mesta, a Izrael se povrne domov in bo zopet prebival na Karmelu, in v Ba- sanu, in na gorah Efrajimskih, in v Galaadu. V onih dneh in v onem času, go¬ vori Gospod, se bo iskala krivica Iz¬ raelova, pa je ne bo, in greh Judov, pa se ne bo našel, ker bom milostljiv njim, katere bom pustil. Kir zoper Babilon. In v preroškem gledanju kliče prerok Jere¬ mija kralju Kiru: Pojdi zoper deželo gospodujočih, in obišči (z vojsko) njegove prebivalce; raz- deni in pomori vse, kar je za njimi, govori Gospod, in stori po vsem, kar sem ti ukazal. Potem čuje prerok vojni hrum, vidi sovraž¬ nike, vidi grozo razdejanja: Vojni hrum je v deželi in veliko pokončevanje. Kako je razbito in strto kladivo vse zemlje! Kako je premenjen v puščavo Babilon med narodi! Za¬ drgo sem vrgel nate, in ujel si se, Ba¬ bilon, in nisi vedel; našli so te in zgra¬ bili, ker si dražil Gospoda. Gospod je odprl svojo shrambo in vzel orodje svoje jeze, zakaj delo je Gospoda, Boga vojnih trum, kar se godi v de¬ želi Kaldejcev. Pridite nadnjo od skrajnih mej d, odprite, da pojdejo oni, ki jo bodo po¬ teptali! Poberite kamenje s poti in jih namečite na kupe; umorite jih, da nič ne ostane. Razpršite vse njih močne, naj pridejo v klanje; gorje jim, ker pride njih dan, čas njih obiskanja! Glas ubeglih in onih, ki so ušli iz dežele babilonske, naznanja na Sijonu maščevanje Gospoda Boga našega, ma¬ ščevanje njegovega templa. Pokličite zoper Babilon jako mno¬ ge, vse, ki napenjajo lok; stopite okrog njega, da nihče ne uide; povrnite mu po njegovih delih; storite mu vse tako, kakor je storil on, ker se je vzdignil zoper Gospoda, zoper Svetega Izraelo¬ vega. Zaradi tega bodo padli njegovi mladeniči po njegovih ulicah, in vsi njegovi bojevniki bodo utihnili oni dan, govori Gospod. Glej, jaz grem nad te, ošabnež, govori Gospod Bog vojnih trum, ker je prišel tvoj dan, čas tvo¬ jega obiskanja. In ošabnež naj pade, naj se zvrne, in nikogar naj ne bo, ki bi ga vzdignil; in ogenj zapalim v nje¬ govih mestih, da požre vse okrog njega. Besede so hude, ostre, pa tudi lahko umevne. Prerok gleda v duhu, kaj se godi Babilonu, in to opisuje v jako pesniških besedah. Maščevanje nad Babilonom. To govori Gospod vojnih trum: Silo trpč sinovi Izraelovi in sinovi Judovi ob jednem; vsi, ki so jih gnali v suž- njost, jih drže in jih nečejo izpustiti. Pa njih odrešenik je močan, Gospod 876 Jer. 50, 34—51, 14. Jeremija prerokuje Babilonu. vojnih trum je njegovo ime, pravično brani njih pravdo, tako da prestraši de¬ želo in preplaši prebivalce babilonske. Meč (pride) nad Kaldejce, govori Go¬ spod, in nad prebivalce babilonske, in nad poglavarje, in nad njegove modri¬ jane ; meč nad njegove vražarje, da bodo nespametni, meč nad njegove junake, da se bodo zbali; meč nad njegove konje, in nad nje¬ gove voze, in nad vse ljudstvo, ki je v njegovi sredi, in bodo kakor ženske; meč nad njegove zaklade, da bodo uropani; suša nad njegove vode, da bodo usahnile, zakaj to je dežela malikov, in hvalijo se s svojimi pošastmi. 1 Zaradi tega bodo prebivali v njem zmaji in gozdni hudirji, in bodo bivali v njem strusi; in ne bo naseljen na veke, in ne bo pozidan od roda do roda. Kakor je Gospod pokončal So¬ domo in Gomoro in njiju sosede, go¬ vori Gospod: tako ne bo nihče v njem bival, in ne bo v njem stanoval sin človekov. Glejte, ljudstvo prihaja od severa, in velik narod, in mnogi kralji vsta¬ jajo s krajev zemlje. Za lok in za ščit drže; grozoviti so in neusmiljeni; njih glas šumi kakor morje, in sede na ko¬ njih kakor možje pripravljeni na boj zoper tebe, hči babilonska. Kralj babi¬ lonski čuje sloves o njih, in omahnejo mu roke; strah ga popade, bolečine kakor ženo na porodu.... Od slovesa, da je premagan Babilon, se trese zem¬ lja, in vpitje se čuje med narodi. V istem zmislu prerokuje Jeremija še nadalje o poginu babilonskega mesta in kaže tudi, zakaj je Bog sklenil to kazen nad Babilonci. Strašen pogin Babilona. Poglavje 51. Bežite iz Babilona, da se vsakateri reši; ne molčite ob njegovi hudobiji, 1 Babilonci, kakor tudi drugi poganski narodi, so si delali včasih jako velike in pošastne malike. zakaj od Gospoda je prišel čas mašče¬ vanja, povrača mu za to, kar je storil. Babilon je zlata kupa v roki Gospo¬ dovi, ki napaja vso zemljo; njegovega vina so pili narodi, zato so omagovali. Hipoma pade Babilon in se pogazi; tulite zaradi njega, vzemite mazila za njegovo bolečino, da se morda ozdravi. 1 Zdravili smo Babilon, pa ni ozdrav¬ ljen; pustimo ga in pojdimo vsakateri v svojo deželo: ker je prišla njegova sodba do neba, in je povzdignjena do oblakov. Gospod 2 je na dan spravil našo pra¬ vičnost ; pridite in pripovedujmo na Sijonu delo Gospoda Boga našega. Ostrite 3 puščice, napolnite tule: Go¬ spod je vzbudil duha medijskih kraljev, in zoper Babilon je obrnjena njegova misel, da ga pogubi, ker je maščevanje Gospodovo, maščevanje njegovega tem- pla. Nad zidovi babilonskimi povzdig' nite znamenje, pomnožite stražo, posta¬ vite paznike, pripravite zasedo, zakaj Gospod namerja in stori, kar je govoril zoper prebivalce babilonske. Ti, ki pre¬ bivaš ob velikih vodah, bogat zakla¬ dov, prišel je tvoj konec, mera tvojega pokončanja. Gospod vojnih trum j e prisegel sam pri sebi: Napolnil te boni z ljudmi kakor s kobilicami, in o tebi se bo pevala pesem trgatve (zmage). Ako se Babilonci še tako trudijo, da bi se ustavili sovražniku, nič ne izda; njih mera je do¬ polnjena; prišel je čas, da jih pokonča večna pr a ' vica. Prerok govori tukaj o meri, kakor tudi navadno pravimo, da je mera polna, ali pa da J e potekla. Sv. Avguštin uči z ozirom na besede sv. pisma, da Bog določi hudobnežu neko mero, i n božja potrpežljivost ga čaka, da se dopolni ona mera: potem ga zadene večna pravica. Babil° n 1 Tako kliče pesniško naš prerok razne narode, naj P° magajo Babilonu, naj ga ozdravijo. A oni odgovarjajo, da se ne da nič pomagati. 2 Tu govore Judje in se pritožujejo zoper Kaldejc®- Četudi so Judje zaslužili kazen, a zaradi tega niso dela Kaldejci pravično ž njimi. 8 Najprimernejše se nam zdi naslednje besede razlaga tako, da jih govori prerok sovražnikom Babiloncev, katere pozi vije, naj gredo nad Babilon. Jer. 51, 24—53. Jeremija prerokuje Babilonu. 877 je dopolnil s hudobijami to mero, in tedaj ni več čakalo božje prizanašali je. — Nato govori prerok o božji mogočnosti in o neumnosti malikovanja. Izrael ni imel malika za boga, temveč je bil delež Gospoda vojnih trum. Babilon je pokončeval orožje narodov, a sedaj bodo v Babilonu pokončani konji in jezdeci, vozovi in vozniki, možje in žene, starčki in dečki, mladeniči in mladenke, pastirji in črede, orač in uprega, poglavarji in gosposka: In povrnem Babilonu in vsem pre¬ bivalcem Kaldeje vso njih hudobijo, katero so storili zoper Sijon pred va¬ šimi očmi, pravi Gospod.... Posvetite zoper Babilon narode, kralje medijske, njegove kneze, in vse njegove pogla¬ varje, in vso deželo njegovega veliča¬ stva! In gibala se bo zemlja in se bo tresla; ker se bo vzbudila zoper Babi¬ lon misel Gospodova, da naredi deželo babilonsko pusto in brez prebivalcev. Junaki babilonski odnehajo od boja in bivajo v obrambah; njih moč je požrta in so kakor ženske; njegove hiše po¬ žigajo, njegove zapahe tarejo. Tekač sreča tekača, in sel sla, ki gre poročat kralju babilonskemu, da je vzeto nje¬ govo mesto, od kraja do kraja, in da so plitvine zajete, in da je močvirje (bičevje) zažgano z ognjem, in da so vojščaki preplašeni. Tudi način, kako bodo sovražniki vzeli Ba¬ bilon, napoveduje naš prerok. Res se je tako zgodilo, kakor bomo slišali. Vidi se pa tudi iz tega napovedovanja, čeprav je pesniško, kako ve¬ likansko mesto je bil Babilon, ker je sel tekel in srečal drugega sla, predno je dospel v sredo mesta do kralja. Kako brezskrben je bil babi¬ lonski kralj, ki ni pazil niti v najhujši nevar¬ nosti, kaj se godi! — Nato govorč zopet Judje zoper Babilon: Izrael se pritožuje zoper Babilon. Objedal me je, požrl me je Nabu- hodonozor, kralj babilonski; storil me je kakor prazno posodo, pogoltnil me je kakor zmaj, napolnil je svoj trebuh z mojo mehkobo, 1 pa me je izbljuval. Krivica, ki je storjena zoper mene in moje (požrto) meso, pride nad prebivalce 1 Z mojim mehkim mesom. babilonske, govori Jeruzalem.... In bo Babilon groblja, bivališče zmajev, za strmenje in žvižganje, ker ni nobenega prebivalca. Kakor levi rjo vej o skupaj, stresajo svojo grivo kakor levji mla¬ diči. Kadar bodo razgreti, jim bom dal piti in jih upijanil, da bodo omamljeni 1 in da bodo spali večno spanje, in da ne bodo vstali, govori Gospod. Bog bo kaznoval Babilonce zaradi drugih pre¬ greh, zlasti pa zaradi nasilstva zoper Jude. Vse zlo, katero so prizadeli Judom, se jim bo bridko po- vračalo. — To kazen in maščevanje božje opisuje prerok v raznih živih primerah in podobah. Obiskal bom Bela 2 v Babilonu in iztrgal iz njegovega žrela, kar je po¬ žrl, in ne bodo več k njemu drli na¬ rodi, zakaj tudi zid babilonski 3 se bo porušil. Pojdi ven iz njega, moje ljud¬ stvo, da reši vsakateri svoje življenje od hude jeze Gospodove! In da se ne omehča vaše srce in da se ne bodete bali slovesa, ki se bo slišal v deželi; ko pride v jednem letu sloves, in po tem letu zopet sloves, in ko bo hudo¬ bija v deželi, in bo vladar za vladarjem. 4 Bog hoče ljudstvo utrditi v zaupanju; pri¬ govarja mu, naj se ne da motiti, ako se bodo slišale mnoge govorice in ako se bodo vladarji hitro menjavali. In nadalje zatrjuje, da pride pogin mestu: Pogin mesta Babilona. Ko bi se povzdignil Babilon do ne¬ bes in se utrdil v višavi, vendar bodo prišli pokončevalci od mene, pravi Go¬ spod. 1 Predno jih dohiti strašni konec, jim hoče Bog dati zadnjič piti — naužiti se veselja. 2 Bel je bil glavni babilonski malik in se zato tukaj imenuje namestu vsega asirsko-babilonskega malikovalstva. Belov tempel je imel velike zaklade, kamor so spravljali Kal- dejci vse dragocenosti, ki so jih ugrabili premaganim naro¬ dom. Seveda so tudi Babilonci temu templu darovali obilno darov. Vse to mu bo ugrabil tisti, ki bo premagal Babilon. 8 Zid babilonski je bil velikanska stavba, nekako čudo starega veka. Sovražniki so ta zid popolnoma porušili. 4 Da ne bi se Izraelci bali v onih hudih časih, ki so imeli priti črez babilonsko kraljestvo, jih je Bog osrčil po preroku Jeremiju in jim napovedal, da zanje ne bo tedaj nič hudega. 878 Jer. 51, 57—64. Jeremija prerokuje Babilonu. Žalostne pesmi. Babilon pade, to je neizogibno; sovražnik pride nadenj: Da bom napojil njegove prvake, in njegove modrijane, in njegove vojvode, in njegovo gosposko, in njegove juna¬ ke; in bodo spali večno spanje, in se ne bodo vzbudili, pravi kralj, Gospod vojnih trum je njegovo ime. To govori Gospod vojnih trum: Zid babilonski, oni silno široki, bo podkopan, in nje¬ gova visoka vrata bodo požgana, in delo ljudstev bo uničeno, in trud na¬ rodov bo zgorel, in bo izginil. Babilon je bilo velikansko mesto, mnogo večje kakor Ninive. Kralj Nabuliodonozor ga je ne samo povečal, temveč tudi jako olepšal. Za¬ varoval ga je z velikanskim zidovjem: a vse to ne bo pomagalo, sovražnik ga bo porušil, tako je prerokoval prerok, in tako se je tudi zgodilo. O tem bomo slišali pozneje v bukvah preroka Danijela. Beseda, katero je zapovedal Jere¬ mija prerok Saraju, sinu Nerijevemu, ko je šel v Babilon s kraljem Sedeki- jem, v četrtem letu njegovega kralje¬ vanja. Saraja pa je bil prednik prero¬ kov. In Jeremija je spisal vso nesrečo, ki je imela priti nad Babilon, v jedno knjigo; vse te besede, ki so pisane zo¬ per Babilon. In Jeremija je rekel Sa¬ raju: Kadar boš prišel v Babilon, in videl in bral vse te besede, reci: Go¬ spod, ti si govoril zoper ta kraj, da bi ga pokončal; tako da ne bo nikogar, ki bi v njem prebival, ne človeka, ne živali, in da bo puščava za vselej. In ko boš nehal brati to knjigo, priveži nanjo kamen in jo vrzi v sredo Evfrata in reci: Tako se bo pogreznil Babilon in ne bo vstal od nesreče, katero pri¬ pravim nadenj, temveč pokončali ga bodo. Do tu-le besede Jeremijeve. S tem prerokovanjem zoper Babilon se kon- čavajo Jeremijeve prerokbe. Sicer je v sv. pismu tem prerokbam pridejano še jedno, 52. poglavje, ki nam pripoveduje o obleganju in koncu Jeru¬ zalema, a tega poglavja nam tukaj ni treba ob¬ delovati, ker nam je že znano iz poslednjih bu¬ kev kraljev. XIII. Žalostne pesmi Jeremijeve. (Žal. pes. 1, 1—5, 22.) Jeremija je iz srca ljubil svojo domovino, svoje rojake in jeruzalemsko mesto. Zato mu je šlo silno k srcu, da je sveto in kraljevsko mesto padlo. Na razvalinah svetega mesta in njegovega templa je objokoval žalostno usodo božjega ljud¬ stva. To svojo srčno žalost je po navdihnjenju sv. Duha izlil v prelepe pesmi - žalostinke, ki so v sv. pismu zapisane v petih poglavjih. V prvem in drugem poglavju opeva pogin mesta, templa in ljudstva; v tretjem opeva trpljenje svoje in vsega ljudstva; v četrtem opeva razdejanje mesta in templa, v petem opeva nesrečo Judov in prosi rešenja. Poleg besednega pomena, ki se nanaša na nesrečno jeruzalemsko mesto in judovsko ljudstvo, imajo žalostne pesmi še obširnejši pomen. Še hujša pregreha kakor nezvestoba do Boga ob Je¬ remijevem času je bila za Jeruzalem ta, da je zavrgel svojega odrešenika, Kristusa, in ga pri¬ pravil v smrt. In potem je prišla nad mesto od Rimcev še groznejša poguba kakor od Babilon¬ cev. V preroškem duhu opeva Jeremija tudi to kazen božjo. —- Pa mesto Jeruzalem nam je tudi podoba trdovratnega grešnika. Grešnika čaka in zadene poguba, ako se ne izpreobrne. Zato razlagajo očetje Jeremijeve žalostne pesmi v teni ali onem pomenu, in tudi sv. cerkev jih umeva jednako. Najbolj znano je, da prepeva sv. cerkev Jeremijeve žalostne pesmi na veliki teden (v jn- tranjicah za četrtek, petek in soboto), in sicer v spomin Kristusovega trpljenja, kakor tudi zato, ker so grešniki v takem žalostnem stanu, da jih objokuje dobra mati sv. cerkev. Kakor so nekateri psalmi tako urejeni, da se vsaka nova vrstica začenja z novo črko P° abecednem redu, tako so urejene tudi žalostne pesmi v 1., 2. in 4. poglavju; v 3. poglavju se p a začenja po troje vrst vedno z isto začetnico. Samo poslednje, 5. poglavje nima takega reda P° abecedi. Jeremija je zložil pesmi v tej obliki zato, da so bolj veličastne in slovesne, da so se l° ze in rajše rabile in bolje utisnile v spominu. Jako pripravne so te pesmi, da jih kristij aD1 čitamo, premišljujemo in si damo trdo srce nagnih k pokori. Saj kliče tudi sv. cerkev ob koncu vsa kega oddelka: Jeruzalem, Jeruzalem, izpf^ rnl se h Gospodu svojemu Bogu! Žal. pes. 1, 1—11. Žalovanje zaradi nesreče jeruzalemskega mesta. 879 Prva pese ni. Poglavj e 1. Ko so bili Izraelci pahnjeni v pre¬ gnanstvo in je bil Jeruzalem zapuščen, se je Jeremija vsedel in jokal in tugo- val s to žalostinko v Jeruzalemu, in je vzdihoval z bridkim srcem, in pla- kal in rekel: AlefA Kako samotno sedi mesto, polno ljudstva! Postala je kakor vdova gospa narodov; vladarica pokrajin je prišla pod oblast. 2 Bet. Joka po noči in joka, in njene solze so na njenih licih; nikogar ni izmed vseh ljubih njenih, ki bi jo to¬ lažil; vsi njeni prijatelji jo zaničujejo in so ji neprijatelji. 3 Gimel. Juda se preseljuje zaradi sti¬ ske in zaradi hude sužnjosti; prebiva med narodi, pa ne najde miru; vsi nje¬ govi preganjalci ga love med stiskami. 4 Dolet. Poti Sijonove žalujejo zato, ker nihče ne gre na praznik; vsa njegova vrata so podrta; njegovi duhovniki vzdihujejo; njegove device so uma¬ zane, in on je potlačen od bridkosti. 5 He. Njeni 6 sovražniki so ji glava (gospodarji), njeni neprijatelji so oboga¬ 1 Alef Bet, Gimel i. dr. so imena hebrejskih črk. * Jeruzalem je bil nekdaj veliko mesto z mnogoštevil¬ nimi prebivalci. Po razdejanju je bilo vse zapuščeno. Lepa je primera med Jeruzalemom in vdovo. Mesto je bilo kakor Bogu zaročeno. Bog je je pa zavrgel za kazen, in tako je kakor zapuščena vdova. — Kaj lepo se da ta tožba obračati na dušo, ki je pred grehom nevesta božja, a po grehu pride pod oblast satanovo. 8 Kar tukaj Jeremija opeva, je resnično od besede do besede. Jeruzalemčani so jokali, da se niso usušile solze na njih licih. Zanašali so se na pomoč sosednjih poganskih na¬ rodov, a ti so še pomagali Jeruzalem pokončati. In sedaj ga zaničujejo in se mu posmehujejo. — In če obrnemo prero¬ kove besede na grešno dušo, govore nam žalostno resnico. Slabi znanci zapeljejo nedolžno dušo v greh, potem jo puste v nesreči in se ji posmehujejo. In ravno hudobni duh, ka¬ teremu je duša v življenju služila, jo najhuje toži pred sodbo. (Rupert iz Deutza.) 4 Že pred razdejanjem mesta je ubežalo mnogo Judov k sosednjim ljudstvom. — „Srce, ki se je obrnilo od Boga, je sužno tolikim trinogom, kolikor strastem služi, in grešniki nimajo miru.“ (Olimpiodor.) 0 Nekdaj je obilo Judov prihajalo v Jeruzalem na praz¬ nike, in so hodili proti Sijonu; tamkaj so jih pozdravljale device s petjem in rajanjem. Sedaj je vse to -minulo. 0 Njeni: umevati treba gospo narodov, ali pa sijon- sko hčer. teli, ker je Gospod govoril zoper njo zaradi premnogih njenih hudobij; njene otročiče so gnali v sužnjost pred po- ganjačem. Vav. In izginila je od sijonske hčere vsa njena lepota; njeni poglavarji so bili kakor ovni, * * * * * * * * * * k 1 * * 0 1 ki ne dobe paše; in so šli brez moči pred preganjalcem. Zajin. Jeruzalem se spominja dnij svoje stiske, in da je izgubil svoje ve¬ selje, katero je imel od nekdaj; kako je padlo njegovo ljudstvo v sovražne roke, in ni bilo pomočnika; videli so ga so¬ vražniki in se posmehovali njegovim sobotam. 2 Het. Hudo je grešil Jeruzalem, zato nima obstanka; vsi, ki so ga slavili, ga zaničujejo, ker vidijo njegovo sramoto, in sam se vzdihovaje obrača nazaj. 3 Tet. Njegova nesnaga je na njego¬ vih nogah, a ni se spominjal svojega konca 4 ; padel je silno in nima tolažnika. Glej, Gospod, mojo stisko, ker vzdignil se je sovražnik. 5 Jod. Sovražnik je stegnil svojo roko po vseh njegovih dragocenostih; videl je G pogane, da so šli v njegovo svetišče, o katerih si ukazal, da naj ne vstopijo v tvojo srenjo. 7 8 Kaf. Vse njegovo ljudstvo vzdihuje in išče kruha; vse drage stvari so dali za živež, da bi se okrepčali. Ozri se, 1 Ovni: v hebrejskem je jeleni, in to je prav lepa po¬ doba. Poglavarji jeruzalemski, kralj Sedekija in njegovi dvor¬ jani, so hoteli ubežati iz Jeruzalema, a Babilonci so udarili za njimi kakor lovci za divjačino. Razlagalci se ozirajo tu tudi na dušo, ki je izgubila pravo pot in ki jo preganja hu¬ dobni duh. Tembolj je v nevarnosti, da pade preganjalcu v roke, čim manj rabi potrebno dušno pašo, t. j. molitev in sv. zakramente. a Njegovim praznikom in sploh njegovi veri so se po¬ smehovali. V nesreči se spominja človek rad nekdanje sreče, a to mu še povečuje bridkost. 8 Obrača,se nazaj, ker ga je sram. 4 Četudi je bil Jeruzalem hudo zakopan v grehe in v nesnago, vendar ni mislil na to, kaj ga čaka. A naposled ga je zadela kazen božja. 5 Glej, Gospod, ... te besede govori mesto. Ko je bilo mesto v najhujši stiski, tedaj se je pač spominjalo Gospoda, pa je bilo prepozno. 8 Namreč Jeruzalem. ’ To velja ne samo o svetišču v Jeruzalemu in o nje¬ govih sovražnikih, temveč tudi o naši duši, po kateri hoče seči naš sovražnik, hudobni duh. 880 Zal. pes. 1, 11—2, 1. Žalovanje zaradi nesreče jeruzalemskega mesta. Gospod, in glej, kako sem prišel v za¬ ničevanje! 1 Lamed. O vi vsi, ki greste mimo po poti, ozrite se in glejte, ali je katera bolečina taka, kakor je moja bolečina; zakaj Gospod me je dal obrati, kakor je govoril na dan svoje hude jeze. 2 Mem. Z višave je poslal ognja v moje kosti in me je pokoril; prostrl je mrežo mojim nogam, in me obrnil nazaj; dal me je v zapuščenost, da me stiska ža¬ lost celi dan. 3 Nun. Pritiska me vedno jarem mo¬ jih pregreh; njegova roka jih 4 je spletla in položila na moj vrat; moja moč je oslabela; Gospod me je dal v roko, proti kateri se ne bom mogel vzdigniti. Sameh. Vzel je Gospod vse mogočne iz moje srede; razklical je zoper mene praznik, da bi potlačil moje izbrane; stiskalnico je stiskal Gospod devici, hčeri sijonski. 5 Ajin. Zato plakam, in moje oči točijo solze, ker je daleč od mene tolažnik, ki bi poživil mojo dušo; moji sinovi so pokončani, ker je premagal sovražnik. Fe. Sij on stega svoje roke; nikogar ni, ki bi ga tolažil; Gospod je poklical (v boj) zoper Jakopa vse sovražnike njegove na okrog; Jeruzalem je med njimi kakor onesnažen. 6 1 Ozri se, Gospod, ... te besede govori Jeruzalem. 2 Tudi te besede govori Jeruzalem, ki nagovarja one, ki gredo mimo njega. . . . dal obrati: kakor se obere trta in se ji vzame grozdje, tako je dal obrati Gospod Jeruzalem in mu vzeti vse dragocenosti. To vrsto obrača sv. cerkev v pri¬ kladnem pomenu na trpečega Izveličarja in na trpečo nje¬ govo mater, kakor smo povedali že na str. 25. 8 Ogenj v kosti poslan pomenja hudo trpljenje Judov, ki jim je bilo dano za pokoro. Tudi mreža nogam pomenja ravno to. Obrnil nazaj — zavrnil ga je, da je bežal. Sv. cerkev prav lepo rabi te besede o sv. Margariti Kortonski, ki je bila velika grešnica, potem pa tudi velika spokornica, ko jo je prešinila milost spokornosti z višave. Prav isto se lahko reče o vsaki spokorni duši. 4 Jih... namreč pregrehe, ker božja roka je spletla pregrehe v jarem in ga položila človeku na vrat. 6 Oni dan, ko so Kaldejci vzeli Jeruzalem, je bil za prebivalce kakor praznik, ob katerem se darujejo daritve, ker so pomorili veliko ljudij. Prav to pomenja tudi primera s stiskalnico, v kateri je potlačil Bog Jude in jih zmastil kakor grozdje. 8 Noben sosed ne mara za Jeruzalem; vsem se studi. Sade. Gospod je pravičen, ker sem njegova usta razdražil k jezi; čujte vendar, vsa ljudstva, in glejte mojo bolečino: moje mladenke in moji mla¬ deniči so odšli v sužnjost. 1 Kof. Klical sem svoje prijatelje, pa prevarali so me; moji duhovniki in moji starejšine so poginili v mestu, ker so si iskali živeža, da bi se pokrepčali. 2 Reš. Glej, Gospod, kako me stiskajo, moje drobovje se trese, moje srce je prestrašeno v meni, ker sem poln gren¬ kobe; zunaj mori meč, in znotraj isto- tako smrt. 3 Sin. Slišijo, da vzdihujem, pa niko¬ gar ni, ki bi me tolažil; vsi moji pri' jatelji čujejo mojo nesrečo, veselč se, da si ti storil; pa pripraviš mi dan to¬ lažbe, in mi bodo jednaki. 4 Tav. Naj pride predte vsa njih hu¬ dobija, in oberi jih, kakor si obral mene zaradi vseh mojih grehov; zakaj obilno j e moj e vzdihovanj e, in moj e srce žaluj e. V tej prvi žalostinki prerok splošno opeva hudo nesrečo, ki je zadela Jeruzalem. Napoveduje tudi sovražnikom povračilo zaradi njih krivično¬ sti in neusmiljenosti. Iz srca mu je vrela samo bridka žalost, ki ga je razjedala. — V drugem poglavju toži zlasti zaradi moritve, zaradi pokon¬ čanega templa in razdrte službe božje. Druga pesem. Poglavje 2. Alef. Kako je Gospod v svojem srdu s temoto zagrnil hčer sijonsko! Treščil Njegova usta razdražil, t. j. njega sem razdražil, da je izrekel zoper mene nesrečno razsodbo. ’ To kaže, kako velika je bila takrat stiska. V P relie senem pomenu pa nam kažejo te besede, da pride pogm človeka, ki išče sreče in zabave v svetnem hrupu. 3 Zunaj mesta so med obleganjem morili Kaldejci Ju“ e z mečem; v mestu pa je stiskala in morila prebivalce lakota- 4 Mesto je bilo brez pomočnika; celo prijatelji so bi 1 škodoželjni in so se veselili, da je Bog mesto pripravil v sti¬ sko, češ, na Boga je zaupalo, sedaj mu je pa ravno Bog P°' slal nesrečo. A pride tudi za sovražnike, zlasti za Kaldej ce ’ kazen, in to bo Izraelcem v tolažbo. • 5 Ko tukaj prerok v imenu Jeruzalema prosi, da 1 Bog kazjiuje tudi sovražnike, ni v tem maščevalnosti, ar P želja, da bi se dopolnila božja pravičnost, in da bi na P oS ^ e _ prišlo rešenje za mesto in judovsko ljudstvo. Tudi so te sede preroške in naznanjajo, kaj gotovo pride. Žal. pes. 2, 1—5. Gospod je trdo kaznoval Izraela. 881 je z nebes slavo Izraelovo, in ni se spomnil podnožja svojih nog na dan svoje jeze. 1 Bet. Podrl je Gospod vso lepoto Ja- kopovo, in ni prizanesel; razrušil jev svoji jezi trdnjave device Judove in jih vrgel na tla; oskrunil je kraljestvo in njegove poglavarje. 2 v Jakopu kakor ogenj, čigar plamen žre na okrog. 1 Dolet. Svoj lok je napel kakor so¬ vražnik; svojo desnico je vzdignil ka¬ kor nasprotnik, in je pomoril vse, kar je bilo za pogled lepega v šotoru hčere sijonske; razlil je kakor ogenj svojo jezo. Jeremija žaluje nad Jeruzalemom. G imel. V svoji hudi jezi je potrl vsak r °g Izraelov, obrnil je svojo desnico nazaj pred sovražnikom, in je zanetil 1 Podnožje svojih nog pomenja skrinjo zaveze. Tako 'dna je bila volja božja, da naj se pokončata tempel in mesto, da se ni oziral niti na skrinjo zaveze. a Kar je bilo doslej nedotakljivo, to so surovo oskrunili ln pokončali sovražniki. Zgodbe sv. pisma I. Se. Gospod je postal kakor sovraž¬ nik; porušil je Izraela, porušil je vse njegove zidove, podrl je njegove trd- 1 Bog je mnogokrat pomagal Izraelcem zoper sovraž¬ nike. Sedaj pa je obrnil svojo desnico nazaj, ali jo je (svojo pomoč):odtegnil. Vsak rog pomenja vsako moč, podporo, junake itd., na katere so se smeli zanašati Judje. Ogenj pomenja hudo trpljenje. 56 882 Žal. pes. 2. 5—19. Huda nesreča Izraelova. njave in hčeri Judovi mnogo jih po¬ nižal, moških in ženskih. 1 Vav. Kakor vrt 2 je razdejal svoj šotor (tempel), podrl je svojo hišo; v pozabnost je pahnil Gospod na Sijonu praznik in soboto, in v sramoto in v hudo svojo jezo kralja in duhovnika. Zajin. Gospod je zavrgel svoj oltar, proklel svoje svetišče, dal v roke so¬ vražnikove zidove njegovih stolpov; hrumelo je 3 v hiši Gospodovi kakor na slovesni dan. Het. Gospod je mislil porušiti zid hčere sijonske; razpel je svojo vrvico 4 in ni obrnil svoje roke od pogube; sprednji zid 5 * žaluje in tudi zid je po¬ rušen. Tet. V tla zakopana so njegova vra¬ ta, 11 pokončal in strl je njih zapahe, njegov kralj in njegovi poglavarji so med narodi; ni postave, 7 in njegovi preroki nimajo nobene prikazni več od Gospoda. Jod. Na tleh sede in molče starčki hčere sijonske; potresajo s prahom svo¬ je glave, prepasani so z rasovnikom; device jeruzalemske povešajo k tlem svoje glave. Kaf. Moje oči venejo od solz, pre¬ strašeno je moje drobovje; moja jetra so razlita na zemljo zaradi potrtosti hčere mojega ljudstva, ko omaguje otrok in dojenec na mestnih cestah. 8 * * Lamed. Svojim materam so rekli: Kje je žito in vino? ko so omagovali kakor ranjeni na mestnih cestah, ko so 1 Hčeri Judovi v žalost, in v škodo Judom in Je¬ ruzalemu. Vojska in obleganje je mnogo Judov pokončalo, moških in ženskih. 2 Kadar je na vrtu podrta ograja, tedaj je tudi vrt kmalu razdejan. 8 Hrumeli so sovražniki, ki so s hrupom pokončavali tempel. 4 Vrvico razpeti pomenja meriti, ker se z vrvico določi, kaj naj se ali sezida ali poruši. 5 Sprednji zid je bil manjši zid okrog mestnega jarka in glavnega zidu. 8 Toliko je podrtin, da so v njih zakopana tudi vrata. ’ Postava pomenja sv. obrede. 8 To govori prerok, kakor bi bilo med obleganjem mesta. Jetra pomenjajo sploh notranjost človekovo ali drobovje, ki je polno bolečin izdihovali svoje duše v naročju svojih mater. 1 Mem. Komu naj te primerim, ali komu naj te prispodobim, hči sijonska? Komu naj te imam jednako, da te po¬ tolažim, devica hči sijonska? Zakaj ve¬ lika kakor morje je tvoja nesreča. Kdo bi te ozdravil? 2 Nun. Tvoji preroki 3 so videli zate lažnivo in brezpametno, in ti niso od¬ krivali tvoje krivice, da bi te pripravili k pokori; videli so pa zate lažnive iz¬ mišljotine in kar te je pregnalo. 4 Sameh. Vsi, ki gredo po poti, tleskajo zaradi tebe z rokami, sikajo in majejo z glavo zaradi hčere jeruzalemske in govore: Alije to mesto popolne lepote, in veselje vse zemlje? FeJ Nad teboj odpirajo vsi tvoji so¬ vražniki svoja usta, sikajo in škripajo z zobmi in reko: Požrli ga bomo; glej' te, to je dan, ki smo ga čakali; našli, videli smo ga! G Ajin. Gospod je storil, kar je mislil, dopolnil je svojo besedo, katero je bil napovedal izdavna; pokončal je in n 1 prizanesel, in je zaradi tebe razveselil sovražnike in povzdignil rog tvojih na¬ sprotnikov. Sade. Njih srce vpije h Gospodu za¬ radi zidov hčere sijonske: Pretakaj ka' kor potok solze po dnevu in po noči, ne daj si pokoja, in naj ne molči zenica tvojega očesa. 7 Kof. Vstani, kliči po noči ob za¬ četku straž; razlij kakor vodo svoje srce pred Gospodom, povzdiguj k njemu 1 Otroci so prosili svoje matere kruha, a niso ga j 1111 mogle dati, zato so umirali v njih naročjih. 2 Grozovita je nesreča jeruzalemskega mesta; ne da se primerjati z nobeno drugo nesrečo. Sv. cerkev obrača te be¬ sede na Mater Božjo in njene bolečine pod križem. 8 Ti preroki so lažnivi preroki, ki so ljudstvo tem bo J slepili, čim rajše jih je poslušalo. 4 S svojimi lažmi so bili oni preroki krivi, da se Judje niso izpreobrnili, temveč so bili za kazen pregnani iz domovm^ 5 Po navadnem abecednem redu je A j in pred l' e - tukaj je vrsta mislij tako nanesla, da je Fe pred Ajtn. 8 Sovražniki so dolgo pričakovali, da bi prišel za J erl1 zalem dan pogube. In ko je prišel, so bili nad vse veseli- ’ V hebrejski besedi nagovarja prerok zidovje, kakor naj bi to točilo solze in žalovalo brez odloga. Huda kazen Izraelova. 883 Bet. Obzidal me je na okrog, in me je obdal z bridkostjo in s težavo. Bet. V temoto me je postavil, kakor tiste, ki so za vselej mrtvi. Gimel. Na okrog je napravil zid zo¬ per mene, da bi ne ušel; obtežil je moje spone. Gimel. Pa tudi kadar vpijem in pro¬ sim, zavrača mojo prošnjo. Gimel. Zaprl mi je pot z rezanimi kameni, razkopal mi je steze. 1 Balet. Postal mi je prežeč medved, lev, ki se skriva. 2 , Balet. Moje steze je razkopal in me potrl, pahnil me je v zapuščenost. Balet. Napel je svoj lok, in me po¬ stavil kakor za tarčo za puščice. He. Strelil je v moje obisti otroke svojega tula (puščice). He. V zasmeh sem vsemu svojemu ljudstvu, pesem celi dan. He. Napolnil me je z bridkostmi, upijanil me je s pelinom. Vav. Izbil mi je zobe po vrsti, živil me je s pepelom. Vav. Od miru je odgnana moja duša, pozabil sem dobrot. Vav. In sem rekel: Pri kraju je moj namen, in moje upanje daleč od Go¬ spoda. 3 Zajin. Spomni se mojega uboštva in greha, pelina in žolča! 1 Zajin. Spominjam se in se spomin¬ jam, in v meni omaguje moja duša. 5 Zajin. Tega se spominjam v svojem srcu, zaradi tega še upam. 6 * 8 Žal. pes. 2, 19—3, 21. svoje roke za dušo svojih otrok, ki so omagali v lakoti na vseh cestnih vo¬ galih ! B,eš. Ozri se, Gospod, in glej, koga si tako obral; ali naj ženske jedo svoj sad, otročiče, ped dolge? Ali bo umor¬ jen v Gospodovem svetišču duhovnik in prerok? 1 Sin. Na tleh zunaj ležita deček in starček; moje device in moji mladeniči so padli pod mečem, pomoril si jih na’ dan svoje jeze; udaril si in nisi priza¬ nesel. 2 Tav. Kakor na praznik si poklical tiste, ki so me strašili na okrog; in na dan Gospodove jeze ni bilo nikogar, ki bi bil ubežal in ostal; tiste, katere sem vzgojil in vzredil, je pokončal moj sovražnik. 3 4 Po vsebini sta obe dosedanji pesmi bridki tožbi. Po obliki ima skoro v.-aka kitica po tri vrstice ali manjše oddelke. Tretja žalostinka pa je se¬ stavljena, kakor smo že omenili, drugače. Jedna začetna črka je ob začetku treh in treh kitic, ki Pa so mnogo krajše in imajo le po jeden člen. Tretja pesem. Poglavje 3. Alef. Jaz sem mož, ki sem videl svoje siromaštvo pod šibo njegove jeze. 1 Alef. Gonil me je in pripeljal v te- ®o, in ne na svetlo. Alef. Le zoper mene je obrnil in zopet obrnil svojo roko ves dan. 5 Bet. Storil je, da sta se postarala moja koža in moje meso, potrl je moje kosti. 1 Tudi tukaj misli prerok na hudo stisko med oblega¬ nem Jeruzalema. Kar je Bog pripustil, to je pesniško izraženo tako, a kor da bi bil Bog sam storil. 8 Tu je ista misel, katero je povedal že poprej. Sovraž- mori J ude, kakor da bi bila kakšna daritev, mori otroke Judovske. Na dan kazni ni mogel nihče ubežati, nihče ni os taZ živ. 4 Ta mož je Jeremija, ki je trpel sam veliko, pa je tudi videl, koliko je trpelo mesto. V njegovem srcu je odmevalo Vs e trpljenje nesrečnega mesta. Tako je prerok podoba vsega ijudstva, pa je tudi predpodoba trpečega Izveličarja. Prav ta s I'ev s 0 razlagali najstarejši razlagalci, Origen, Evzebij i. dr. 0 Gospodovem trpljenju. 5 Gospod je udaril in zopet udaril Jeruzalem, udaril M kakor druga mesta. * Gospod mi (Jeruzalemu) ni pustil, da bi se rešil iz nesreče. 2 Večkrat je Gospod rešil svoje ljudstvo iz rok sovraž¬ nikov: Gospod reši meča, reši iz žrela levjega (ps. 21.); a sedaj je pustil, da so sovražniki planili na Jude kakor divje zveri. 8 Moj namen . . . hebr. je: izgubljena je moja zmaga. Kar je namerjal in upal, to se je sedaj izgubilo, to je prišlo do konca. Največja nesreča je ta, da je izgubil zaupanje na Gospoda. 4 Tu govori prerok. Boga ponižno prosi v imenu ljud¬ stva usmiljenja zaradi greha, ki ga je storil Juda. 5 Misel te vrstice v zvezi s prejšnjo vrstico je ta-le: Gospod, spomni se mojega siromaštva in moje nesreče, saj lahko pomagaš! Jaz se spominjam in se moram spominjati, a v tem spominu sem poln bolečin, da kar omagujem. 8 Ta vrstica pravi, da se prerok spominja božjega usmi¬ ljenja in božje pomoči, zato še upa rešenja. 56* 884 Žal. pes. 3, 22 — 52. Udanost v božjo voljo. Het. Usmiljenje božje je, da nismo pokončani; zakaj njegovo usmiljenje ni ponehalo. * 1 Het. Zgodaj je (usmiljenje)spoznavam; velika je tvoja zvestoba. Het. Moj delež je Gospod, govori moja duša, zato ga čakam. Tet. Dober je Gospod tistim, ki vanj upajo, duši, ki ga išče. Tet. Dobro je tiho pričakovati — iz- veličanja božjega. Tet. Dobro je za moža, ako nosi jarem od svoje mladosti. Jod. Sedi sam in molči, ker ga (jarem) je (Bog) nanj naložil. 2 Jod. V prah položi svoja usta, bi-li bilo kaj upanja. 3 Jod. Svoje lice nudi onemu, ki ga bije; nasičen bo s sramotenjem. Kaf. Ker za vselej ne zametuje Go¬ spod. Kaf. Zakaj, ako je zavrgel, se bo tudi usmilil po obilnosti svojega usmiljenja. Kaf. Zakaj (Bog) ne ponižuje z ve¬ seljem in ne zametuje otrok človeških, Lamed. da bi strl pod svojimi noga¬ mi vse ujete deželane, 'Lamed. in dal upogniti (prelomiti) pra¬ vico človekovo pred Najvišjim, Lamed. da bi dal prevrniti človeku pravico; tega Gospod ne pozna. 4 Mem. Kdo je tisti, ki bi smel reči, da naj se kaj zgodi, če Gospod ne ukaže, 5 1 S tem je izrečena imenitna resnica. S svojimi grehi smo zaslužili, da bi bili vekomaj pogubljeni. Da pa le nismo še pokončani, za to se moramo zahvaliti božjemu usmiljenju. (To je večkrat poudarjal sv. Frančišek Šaleški.) Božje usmi¬ ljenje traja še vedno; Bog je še vedno pripravljen sprejeti nas v svojo milost, ako se le mi hočemo izpreobrniti in ga prositi odpuščanja. 3 Ne samo za preroka, ki je veliko trpel, in za druge svete osebe, katere Bog vodi v nebesa po poti trpljenja, tem¬ več za vsakega kristijana to velja, da je srečen in ima veselo upanje, ako udano nosi Gospodov jarem. 3 Ponižni človek potrpežljivo in udano čaka, ali mu dojde kaj pomoči V prah položi svoja usta ... to je zna¬ menje globoke ponižnosti. 4 Prerok tolaži in zatrjuje, da Bog ne bo popolnoma pokončal Judov; ne bo popolnoma potrl tistih, ki so od¬ peljani v sužnjost; ne bo pripustil, da bi se pravica komu prikrajšala ali odvzela. 6 Nobena stvar se ne zgodi, ako Bog ne ukaže ali pa Mem. in da iz ust Najvišjega ne pride ne slabo ne dobro? Mem. Čemu godrnja človek, ko živi, — mož zaradi svojih grehov? 1 Nun. Preglejmo svoja pota in pre- iščimo, in se povrnimo h Gospodu! Nun. Povzdignimo svoja srca z ro¬ kami vred h Gospodu v nebesih. 2 Nun. Brezbožno smo ravnali in smo dražili (Gospoda) k jezi; zaradi tega se ne daš izprositi. Sameh. Zagrnil si se v jezo in si nas udaril; usmrtil si nas, in nisi prizanesel. Sameh. Postavil si predse oblak, da ne bi prodrla molitev. 3 Sameh. Iztrebil in zavrgel si me sredi ljudstev. Fe. Vsi sovražniki so nad nami od¬ prli svoja usta. Fe. Prerokovanje nam je v strah, in v zanko, in v pogubo. 4 Fe. Potoke voda je lilo moje oko zaradi pogube hčere mojega ljudstva. Ajin. Moje oko je potrto in ne neha solziti se, ker ni pokoja, Ajin. dokler se ne ozre in ne vidi Gospod z nebes. Ajin. Moje oko mi je vzelo moje živ¬ ljenje zaradi vseh hčera mojega mesta. Sade. Moji sovražniki so me ujeli brez vzroka kakor ptiča. — kadar je slabo — ne pripusti. Vse uravnava Bog po svoji previdnosti. Ravno to misel naznanja tudi naslednja vrstica. 1 Grehi pomenjajo tukaj kazni za greh. Misel je ta-le ; Grešnik ne sme godrnjati, ko ga zadene kaj hudega, ker je to z grehi zaslužil. 2 Povzdigniti srce z rokami vred pomenja moliti s srcem ali: notranje in zunanje, pa tudi, da moramo v dejanju do¬ polnjevati to, kar govorimo v srcu. Sv. Gregor, papež, pravi, da vzdigujemo srce in roke, kadar molimo in dobro delamo; a vzdigujemo srce brez rok, kadar molimo brez del, in vz ^ 1- gujemo roke brez srca, kadar samo delamo. 3 Da namreč ne bi prišla do tebe molitev, ker nas ne maraš uslišati. 4 Ker nam prerokujejo preroki samo kazen, zato nas strašijo, pa bi nas tolažili, ako bi jih hoteli poslušati in s8 po njih ravnati. Prav zato nam je prerokovanje tudi v p°' gubo, ker nam je povod — seveda nevernim prebivalcem da se pregrešimo zoper Boga in preroke. 5 Vzelo mi je življenje pomenja, da je oko točilo solze in s tem je prerok izgubil moči. Sv. Hijeronim misli tudi na to, da pogled včasih vzame duši življenje, ako namreč pogled izhaja iz poželjivosti. Žal. pes. 3, 53 - 4, 3. Gospodova pravična sodba. 885 Sade. V jamo so pogreznili moje živ¬ ljenje, in položili kamen črezme. 1 Sade. Vode so se natekle črez mojo glavo; rekel sem: Po meni je! Kof. Klical sem tvoje ime, Gospod, iz najglobočje jame. Kof. Slišal si moj glas; ne obrni svojih ušes od mojega ihtenja in vpitja! Kof. Približal si se na dan, ko sem te klical; rekel si: Ne boj se! Tav. Svojo muko jim daj — kakor ščit okoli srca. 1 Tav. Preganjaj jih z jezo, in jih po- teri pod nebom, o Gospod! Prerok opeva v tej pesmi največ notranje trpljenje in bolečine svoje in prosi Boga, naj kaznuje in zavrne sovražnike. V naslednji pesmi, ki je podobna prvi in drugi, kaže nam vso ne¬ srečo mesta jeruzalemskega v živih besedah in primerah. Šakali v Palestini. Reš. Gospod, sodil si pravdo moje duše, odrešenik mojega življenja. Reš. Gospod, ti vidiš njih krivico zoper mene; sodi mojo pravdo! Reš. Vidiš vso njih jezo, vse njih misli zoper mene. Sin. Gospod, slišiš njih sramotenje, vse njih misli zoper mene. Sin. Govorjenje mojih protivnikov in njih naklepe zoper mene ves dan. Sin. Glej, ali sedijo, ali vstajajo, jaz sem jim za pesem. 2 Tav. Povrni jim, Gospod, po delih njih rok! 1 Živega so me pokopali in deli še kamen črez mene, da bi ne ušel. 2 To pomenja: naj delajo karkoli, mene zasmehujejo. Četrta pesem. Poglavje 4. Alef. Kako je zatemnelo zlato, iz- prevrgla se je najlepša barva, raztreseni so kameni svetišča na vogalih vseh ulic! Bet. Sinovi sijonski, imenitni, in ob¬ lečeni v najboljše zlato, kako jih imajo kakor lončene posode, delo lončarje¬ vih rok! Gimel. Še morske pošasti podajejo prsi, doje svoje mladiče: hči mojega ljudstva pa je kruta, kakor noj v pu¬ ščavi. 2 1 Pomen je, da naj Bog nasprotnike obda z muko in trpljenjem, kakor ščit zagrne bojevalea. 2 Se celo najbolj divje živali, kakor razna pošastna bitja, skrbe za svoje mladiče; matere jeruzalemske pa ne 886 Žal. pes. 4. 4—19. Beda in stiska med obleganjem mesta. Balet. Jezik se dojencu prijemlje ne¬ ba zaradi žeje; otročiči prosijo kruha, pa ni nikogar, ki bi ga jim lomil. * 1 He. Tisti, ki so jedli slaščice, po¬ ginjajo na potih; tisti, ki so bili vzre¬ jeni na škrlatu, prijemljejo za blato. Vav. Greh hčere mojega ljudstva je večji kakor greh Sodome, 2 ki je bila pokončana v trenutku, pa roke je niso zgrabile. Zajin. Njeni Nazarejci 3 so bili bolj beli kakor sneg, čistejši kakor mleko, bolj rdeči kakor stara slonovina, lepši kakor safir. Het. Očrnelo je bolj kakor oglje njih obličje, in nihče jih ne pozna na ce¬ stah; njih koža se drži kostij, suha je in (trda) kakor les. Tet. Boljše je bilo onim, ki so bili pomorjeni z mečem, kakor tistim, ki so poginili od lakote: zakaj ti so po¬ lagoma shirali, onemogli zaradi po¬ manjkanja v deželi. Jod. Roke usmiljenih žen kuhajo svoje otroke; ti so njih živež, ko je razdejana hči mojega ljudstva. Kaf. Gospod je dopolnil svoj srd, razlil je svojo jezo in nevoljo, in za- palil je ogenj na Sijonu in pokončal njegove podstave. 4 morejo, ker so same onemogle. Namestil morskih pošastij se imenujejo v hebr. šakali. (Glej podobo na str. 885.) 1 Jako ganljivo opisuje sv. pevec hudo stisko. Duhovni učeniki obračajo te besede tudi na ljudstvo in duhovnike. Kadar ljudstvo nima duhovnikov, tudi ni nikogar, ki bi mu lomil dušnega kruha. 2 V hudem očitanju trdi prerok, da je pregreha jeru- ruzalemskega mesta večja kakor je bila pregreha sodomska. To je popolnoma resnično, zakaj Sodomljani so poznali samo naravno postavo, njim se Bog ni razodeval: Jeruzalemčan! pa so poznali tudi božje razodenje. Jeruzalemčan! so imeli pred seboj tempel Gospodov, pri njih je bil pričujoč Bog sam, poslušali so preroke, gledali njih čudeže: a vse to jih ni izpreobrnilo. Zato je bila pa tudi kazen Jeruzalemčanov hujša kakor Sodomljanov, zakaj te je pokončal ogenj naglo ali v trenutku, Jeruzalemčan! pa so umirali in poginjali po dolgih in hudih mukah. 8 Nazarejci (od hebr. nezer, kar pomenja venee ali krono) so veljaki, imenitni poglavarji. 0 teh naznanja prerok, da so bili lepi, beli in rdeči. Primerneje pa je, da si mislimo tukaj lepe duševne lastnosti: nedolžnost in poštenost, ljube¬ zen in gorečnost. 4 Mesto so Babilonci popolnoma razdejali, tempel do Lamed. Kralji zemlje in vsi prebi¬ valci sveta bi ne bili verjeli, da bi kdaj vstopil sovražnik in nasprotnik skozi vrata jeruzalemska. Mem. (A zgodilo se je) zaradi grehov njegovih prerokov in hudobij njegovih duhovnikov, ki so razlivali sredi njega kri pravičnih. 1 Nun. Kakor slepi so tavali po cestah, oskrunjeni s krvjo; in ko drugače niso mogli, držali so kvišku svoje robove/ Sameh. Umaknite se, onečiščeni, so jim klicali; umaknite se in odidite, ni¬ kar se ne dotaknite! In so se prepirali in razdražili; in so rekli med pogani-' Nikdar ne bo zanaprej prebival med njimi. 3 Fe. Obličje Gospodovo jih je raz¬ kropilo, ne bo se več nanje oziralo; pred duhovniki se niso sramovali, i n niso se jim smilili duhovniki. 4 Ajin. Ko smo še bili, so gledale naše oči na brezuspešno pomoč, da so oma¬ gale, ko smo se ozirali pazno proti ljudstvu, ki ni moglo rešiti. 5 6 Sade. Izpoddrsale so naše stopinje na poti po naših cestah, bližal se je nas konec; dopolnjeni so bili naši dnevi, ker je prišel naš konec. Kof. Naši preganjalci so bili urnejši cela požgali in porušili. V duhovnem pomenu moramo mislit 1 na to, da je Bog stari zakon odpravil in ustanovil novi zakon milosti in ljubezni. 1 Četudi niso vselej prelivali krvi oni sami, pa so huj¬ skali druge, zlasti kralja Manaseta, da so jo prelivali. 2 Pomen teh besedij je, da so krivi preroki hodili okrog in napovedovali bodočnost, ne da bi je poznali, torej kakoi slepi, in ob tem so bili krivi prelivanja nedolžne krvi. Vendar so se delali, kakor da se nečejo onečistiti — dotakniti mrli¬ čev in njihove krvi, zato so držali kvišku svoja oblačila. 8 Onim, ki so bili vsi okrvavljeni in onečiščeni, so kli¬ cali drugi, ko so jih srečavali: Umaknite se itd. Iz tega so nastali razdraženi prepiri. Med pogani pa se je reklo tedaj, ko so videli vse to: Bog ne prebiva več pri judovskem ljud¬ stvu, zapustil je je. 4 Pomen je, da Gospod nima več prijaznega obličja za Jude; razkropil jih je po svetu, ker niso marali poprej za postavo duhovnikov, in se niso menili za postavo ljubezni m za usmiljenje do bližnjega. 6 Čuli smo že, da so prišli Judom na pomoč Egipčani, ko so Babilonci oblegali Jeruzalem. Pa ta pomoč ni nič i z ' dala, Egipčani so se kmalu vrnili domov, četudi so Jeruza¬ lemčan! od njih dolgo pričakovali rešitve. Žal. pes. 4, 19—5, 12. Beda in stiska Judov. 887 kakor orli pod nebom; črez gore so leteli za nami, v puščavi so prežali na nas. 1 Reš. Dih naših ust, maziljenec, go¬ spod, je bil ujet zaradi naših grehov, oni, kateremu smo rekli: V tvoji senci bomo živeli med narodi. 2 Sin. Veseli in raduj se, hči edomska, ki prebivaš v deželi Husu; tudi do tebe pride kupa, napojena boš in razgaljena. 3 Tav. Tvoja hudobija je kon¬ čana, 4 hči sijonska; ne bo te več dal odpeljati; obiskal pa bo tvojo hudobijo, hči edomska, razgrnil bo tvoje grehe. V zadnji kitici je veselo prerokovanje za Jeruzalem, a pretenje za Edomljane, ki so se veselili nesreče Judov. Vsa pe¬ sem pa je jako živa slika vsega gorja, ki je prišlo nad Jude. Na koncu žalostnih pesmij je še kratka »molitev Jeremija preroka". Molitev Jeremija preroka. Poglavj e 5. Spomni se, Gospod, kaj se nam je zgodilo; glej, in ozri se na našo sramoto! 5 Naša dedšči- n a je prišla v roke ptujcem, naše hiše vnanjim. Sirote smo brez °četa, naše matere so kakor vdo¬ ve. Svojo vodo pijemo za denar, svoj les dobivamo za plačilo. 6 Peljejo nas (uklenjene) za vrat, trudnim ne dadč pokoja. Egiptu molimo roko, in Asircem, da bi se nasitili s kruhom. Naši očetje so grešili, in ni jih več, in mi nosimo njih pregrehe. Hlapci 1 nam gospodujejo; nikogar ni, ki bi nas rešil iz njih roke. Z življenjem svojim (z ne- 1 To je resnično prav do besede, čitali smo na strani 823., daje bežal kralj Sedekija, ko je bilo mesto Zgubljeno, v puščavo, ki je med Jeruzalemom in med Jeriho. A Kaldejci so udarili za njim in ga ujeli. 2 Te besede se ozirajo na kralja Sedekija, katerega so Kaldejci ujeli. Kralj je za svoje ljudstvo dih ust, to je: živ¬ ljenje; on je božji maziljenec, in ta je bil ujet zaradi grehov ljudstva. In vendar so pričakovali, da jih bo kralj branil in 'ešil. 0 |j jednem so te besede tudi preroške in se razlagajo 0 Pravem maziljencu ali Kristusu: on je zares vir našega živ¬ ljenja, on je bil ujet zaradi naših grehov. 8 Sedaj, ko je Jeruzalem razdejan, so Edomei jako ve- s ®li; a tudi nanje pride vrsta, da bodo trpeli in bodo oropani Vse ga imetja. 4 Končana — je prišla do konca, ker ne bo več ostala v hudobiji hči sijonska. 5 Prerok želi, da bi Bog sramoto odvrnil. so gospodarji v deželi, zato je treba od njih navadne stvari. 6 Kaldejci ku l’ovati najbolj Mati z otrokom v Palestini. varnostjo življenja) si pridobivamo kruha pred mečem v puščavi. 2 Naša koža je ožgana kakor peč od razdevajoče la¬ kote. 3 Žene na Sijonu skrunijo, in de¬ vice v mestih judovskih. Poglavarje obešajo za roke; na obraz starcev se 1 Babilonski uradniki in poveljniki, ki gospodujejo v deželi, so hlapci kralja Nabuhodonozorja. 8 To se ozira na žalostno življenje onih, ki so ostali v domovini. Ti so si silno težko pridobivali potrebnega živeža. Povsodi so pretili roparji in sovražniki. Meč v puščavi so roparski Arabci, ki bivajo v puščavi. 3 Od lakote se koža krči in temni. 888 Žal. pes. 5, 12—22. Bar. 1, 1 - 10. Beda ljudstva. Prerok. ne ozirajo. Mladeniče so sramotno ra¬ bili (za suženjsko delo), in dečki so po¬ padali pod lesom (lesenim orodjem). Starci so izginili od vrat, mladeniči iz vrste pojočih. Izginilo je veselje našega srca, v žalovanje je premenjeno naše rajanje. Padel je venec z naše glave; gorje nam, ker smo grešili. Zato se je užalostilo naše srce, zato so otemnele naše oči, — zaradi gore sijonske, ki je opustošena, lisice pohajajo po njej. Ti pa, o Go¬ spod, ostaneš na veke, tvoj prestol od roda do roda. Zakaj nas hočeš zabiti na veke, zapustiti nas dolgo časa? Obrni nas, Gospod, k sebi, in se bomo izpreobrnili; obnovi naše dni kakor od začetka. Pa ti si nas zavrgel in izgnal, razsrjen si zoper nas jako. 1 Ta molitev je vzdihovanje potrtega srca pre¬ rokovega k Bogu in prošnja, da bi Bog zopet dal Judom take čase, kakoršne so imeli nekdaj. Jako lepo se prilega Jeremiju ta molitev, saj je bil poseben prijatelj svojega ljudstva; pa tudi pred- podoba je bil Izveličarja, ki je pred svojo smrtjo molil za apostole in za svojo cerkev. XIV. Prerok Baruh. (Bar. 1, 1—6, 72.) Prerok Baruh je tako tesno sklenjen z Je¬ remijem, da ga vedno štejejo ž njim skupaj. Tako pravi tudi tridenški cerkveni zbor: Jeremija z Baruhom. 2 To je isti Baruh, o katerem smo slišali v Jeremijevih prerokbah, daje zapisal Jeremijeve govore in da je bil sin Nerijev. Ker je bil vseskozi pomočnik in tovariš Jeremijev, zato ni čuda, da je tudi njegovo prerokovanje sorodno z Jeremijevim. Pod naslovom preroka Baruha nam podaje vulgata pravo prerokovanje Baruhovo v petih po¬ glavjih in v 6. poglavju pismo Jeremijevo, pisano onim Judom, ki so imeli biti odpeljani v babilon¬ sko suženjstvo. Le prvi, večji del (pet poglavij) je Baruhov, drugi (6. poglavje) je Jeremijev. Pr¬ votno sta bila oba pisana v hebrejskem jeziku, sedaj pa ju imamo samo še v prevodih. Vsebino in pa namen obeh spisov bomo spoznali lahko, ker sta pisana v umevni besedi. 1 Judje ne marajo sklepati molitve s temi žalostnimi besedami, zato dostavljajo še: Obrni nas, Gospod, k sebi, in se bomo izpreobrnili; obnovi naše dni kakor od začetka. ’ Gl. Zgodbe, str. 15. Ime Baruh pomenja: blagoslovljen. Judje na Babilonskem Judom v Jeruzalemu. Poglavje 1. Te so besede knjige, katere je pisal Baruh, sin Nerijev, — v Babiloniji, v petem letu, sedmi dan meseca, ob času, ko so Kaldejci vzeli Jeruzalem in ga pokončali z ognjem. In Baruh je bral besede te knjige vpričo Jehonija, sina Jojakima, kralja judovskega, in vpričo vsega ljudstva, ki je bilo prišlo poslu¬ šat knjigo, in vpričo velikašev, sinov kraljevih, in vpričo starejšin, in vpričo ljudstva, od najmanjšega do največ- jega, vpričo vseh, ki bivajo v Babilonu ob reki Sodi. 1 Ko so slišali, so jokali, in so se postili in so molili pred Go¬ spodom. In so nabrali denarja, kolikor je mogel dati vsakateri, in so poslali v Jeruzalem Jojakimu, sinu Helkijeve- mu, duhovniku, in duhovnikom in vse¬ mu ljudstvu, ki so bili ž njim v Jeru¬ zalemu, tedaj ko je (Baruh) prejel posoda Gospodovega templa, ki so bile odne¬ sene iz templa, da bi jih nazaj poslal v deželo judovsko, — deseti dan meseca Šivana, 2 srebrne posode namreč, katere je naredil Sedekija, sin Josijev, kralj judovski, potem ko je bil Nabuhodo- nozor kralj babilonski, vzel Jehonija, in poglavarje, in vse veljake, in domače ljudstvo od Jeruzalema in jih peljal ujete v Babilon. 3 In so rekli: 4 Glejte, poslali smo vam denarja, od katerega kupite žgav- nih daritev in kadila, in pripravite je- 1 Prerok naznanja, kdaj in kje je objavil svojo knjig 0 - Zgodilo se je to na Babilonskem, kamor so bili Judje s kra¬ ljem Jehonijem preseljeni, pet let po razdejanju jeruzalem¬ skega mesta in sedmi dan istega meseca, t. j. petega, v ka¬ terem je padel Jeruzalem. Sodi (gr. Sud) je bil menda prekop med Evfratom in Tigrisom, ne pa prava reka. ’ Šivan je bil tretji mesec v hebrejskem letu (p°l ve ' likega travna in pol rožnika). 8 Ko je Nabuhodonozor odpeljal kralja Jehonija, je vzel iz templa vse dragocene zlate posode in jih shranil v zaklad¬ nici babilonski. Namesto teh posod je dal napraviti kralj Sedekija srebrne, pa tudi te so vzeli Kaldejci. Na Babilon¬ skem so dobili Judje te srebrne posode nazaj, morda so jih kupili ali pa v dar dobili; babilonski Judje so pa sklenil 1 poslati jih nazaj v domovino. 4 To je: v pismu so tako rekli ali pisali. Naslednje besede namreč so bile v pismu. Bar. 1, 10—2, 32. Pismo na jeruzalemske Jude. Molitev Judov. 889 dilnih daritev, in darujte za greh na oltarju Gospoda Boga našega, 1 in mo¬ lite za življenje Nabuhodonozorja, kra¬ lja babilonskega, in za življenje Bal¬ tazarja, njegovega sina, da bodo njuni dnevi kakor dnevi nebeški na zemlji... In za nas same molite h Gospodu Bogu našemu, ker smo grešili pred Gospo¬ dom Bogom našim, in se ni odvrnila njegova jeza od nas do današnjega dne. In berite to knjigo, katero smo vam poslali, da naj se bere v templu Go¬ spodovem, ob prazniku in ob priličnem času. In recite: Gospod Bog naš je pravičen, mi pa smo bili osramočeni, kakor se danes godi vsemu Judu in je¬ ruzalemskim prebivalcem, našim kra¬ ljem, in našim poglavarjem, in našim duhovnikom, in našim prerokom, in našim očetom. Grešili smo pred Go¬ spodom Bogom našim, in nismo ver¬ jeli, in nismo zaupali vanj, in mu nismo bili udani, in nismo poslušali glasu Gospoda Boga našega, da bi bili rav¬ nali po njegovih zapovedih, katere nam je dal . . . Tako je zaznamoval prerok čas svojega pre¬ rokovanja in povedal tudi svoj namen. Pismo je Pisano peto leto po babilonskem preseljevanju, in sicer od razdejanja jeruzalemskega mesta. Pisano j® iz Babilonije na one Jude, ki so ostali doma. Predno pa se je poslalo, prebral je Baruh pismo svojim rojakom, zlasti še kralju Jehoniju, ki je bil prišel v Babilon že pred petnajstimi leti. Ob jednem s pismom so poslali v Jeruzalem srebrne tompelske posode, in pa tudi nekoliko denarja, da bi se zanje opravile daritve. Naročili pa so še, da naj molijo za Nabuhodonozorja, ki je bil sedaj njih kralj, in za njegovega sina ali prav Za prav vnuka Baltazarja. Sin Nabuhodonozorjev je bil Evilmerodah, in zdi se, da je bil ta za nekaj časa izključen od nasledstva na prestolu. — Kaj kpo spoznava prerok pred Bogom grehe svojega Poroda; prav tako jih spoznava še nadalje v poglavju in priznava, da so zaslužili od Boga hude kazni. A milo prosi odpuščanja: 1 Sovražniki (Babilonci) so bili s templom podrli tudi °lta.r, a Judje so potem napravili za silo oltar, ki so ga go- lo vo čimdalje bolj priredili tako, kakor je bilo določeno v Moj¬ zesovi postavi. Molitev Judov. Poglavje 2. Naj se obrne tvoja jeza od nas, ker nas je malo ostalo med narodi, kamor si nas razkropil. Usliši, Gospod, naše prošnje in naše molitve in reši nas za¬ radi sebe, in daj, da najdemo milost pred onimi, ki so nas odpeljali, da bo vedela vsa zemlja, da si ti Gospod naš Bog, in da je Izrael in njegov rod imenovan po tvojem imenu. 1 Ozri se, Gospod, iz svoje svete hiše 2 na nas in nagni svoje uho in usliši nas! Odpri svoje oči in glej: mrtvi, ki so pod zem¬ ljo, katerih duh je odvzet od njih dro¬ bovja, ne bodo dajali časti in (spoznavali) pravice Gospodu; temveč duša, ki ža¬ luje zaradi velikosti greha, in hodi u- pognjena in slabotna, z medlimi očmi, in duša, ki trpi pomanjkanje, ti daje čast in (spoznava) pravico Gospodu. Ker ne izlivamo svojih molitev in ne pro¬ simo usmiljenja pred teboj, Gospod, naš Bog, zaradi pravice svojih očetov, ampak ker si poslal svojo jezo in svoj srd črez nas, kakor si govoril po svo¬ jih služabnikih prerokih, rekoč: Tako govori Gospod: Upognite svojo ramo in svoj tilnik in opravljajte dela kralju babilonskemu, in bodete bivali v deželi, katero sem dal vašim očetom. Ako pa ne bodete poslušali glasu Gospoda Boga svojega, da bi služili kralju babilon¬ skemu, vas bom izgnal iz mest judov¬ skih in iz Jeruzalema, in bom od vas odvzel glas radovanja, in glas veselja, in glas ženina, in glas neveste, in v vsej deželi ne bo sledu od njenih prebivalcev. Tako jim je Bog napovedoval in tako se je zgodilo. Pa kazen bo ljudstvu v srečo, ker se bo poboljšalo. V deželi svoje sužnjosti se bo spa¬ metovalo. In bodo vedeli, da sem jaz Gospod njih Bog, in jim bom dal srce, da bodo razumeli, ušesa, da bodo sli¬ šali. In me bodo hvalili v deželi svoje 1 Izraelsko ljudstvo je in se imenuje božje ljudstvo. a Sveta hiša pomenja lahko nebesa, bivališče božje, ali pa tudi kraj jeruzalemskega templa. Četudi je bil tempel podrt, vendar je bil ta kraj vsakemu Izraelcu svet. 890 Bar. ‘2, 32—3, 32. Molitev Judov. Modri opomini. sužnjosti, in se bodo spominjali mojega imena. In se bodo obrnili od svoje trdo¬ vratnosti in od svojih hudobij, ker se bodo spominjali poti svojih očetov, ki so grešili zoper mene. In jih bom po¬ klical nazaj v deželo, katero sem s pri¬ sego obljubil njih očetom Abrahamu, Izaaku in Jakopu, in bodo v njej go¬ spodovali; in jih bom namnožil in ne zmanjšal. In bom ž njimi naredil drugo, večno zavezo, da jim bom Bog, in oni mi bodo ljud¬ stvo, in ne bom pregnal več svojega ljudstva, Izraelovih sinov, iz dežele, katero sem jim dal. Iste obljube, katere je Bog naznanjal svojemu ljudstvu že po drugih prerokih, oznanja tukaj Ba- ruh. In zlasti spomina vredno je to, da obeta Bog novo zavezo, v kateri ne bo nobenega pregnan¬ stva več. Iz tega vidimo, da ima tukaj prerok v mislih res pravo novo zavezo, katero je sklenil sam Sin Božji s človeškim rodom. V tej zavezi so verniki božje ljudstvo, pa tudi ne gredo več v pregnanstvo. To pa ne velja o pravih Judih, zakaj neverne Jude so premagali Rimljani, odpeljali v sužnjost in raztresli po celem svetu. Goreče prosi prerok božjega usmiljenja še nadalje in se ozira na hudo kazen. Nato pa uči jako odločno Izraelce prave modrosti in govori tako-le: Prava modrost. Poglavje 3. Cuj, o Izrael, zapovedi življenja; z ušesi sprejmi, da se učiš modrosti! Za¬ kaj neki si, Izrael, v deželi sovražni¬ kov, da se staraš v tuji deželi, da si nečist pri mrličih, prištet k onim, ki gredo pod zemljo? Zapustil si vir modrosti. 1 Zakaj ako bi bil hodil po poti božji, bi bil pač prebival v večnem miru. Uči se, kje je modrost, kje je krepost, kje je razumnost, da ob jednem zveš, kje je dolgo življenje, in hrana, kje je svet¬ loba očij in mir. Kdo je našel njen kraj ? In kdo je stopil v njene zaklade? Kje so poglavarji narodov, in vladarji živalij, ki so na zemlji, ki igrajo s pti- * Ta vir modrosti je Bog sam. cami neba, ki kopičijo srebro in zlato, na katero se zanašajo ljudje, in ni konca njih pridobivanju? Kateri izde¬ lujejo srebro in delajo skrbno, in se ne dado umeti njih dela? Potrebljeni so in so šli pod zemljo, in drugi so vstali na njih mestu. Mladeniči so zagledali svetlobo in so prebivali na zemlji; poti krotitve pa niso poznali, in niso umeli njenih stez, tudi njih sinovi je niso sprejeli, bila je daleč od njih; ni je bilo slišati v deželi kanaanski, 1 in ni je bilo videti v Temanu. Tudi sinovi Agarini 2 preiskujejo previdnost, ki je od sveta, trgovci v Meri in v Temanu, in basniki, in preiskovalci previdnosti in razumnosti; poti modrosti pa niso poznali, in tudi se niso spominjali nje¬ nih potij. O Izrael, kako velika je hiša božja? in kako velikansk kraj njegove po¬ sesti! 3 Velik je in nima konca; veli¬ časten in neizmeren. Tam so bili or¬ jaki, oni imenitni, ki so bili od začetka, 4 velike postave, ki so se znali vojsko¬ vati. Teh ni izbral Gospod, tudi niso našli poti krotitve, zato so poginili. In ker niso imeli modrosti, zato so došli zaradi svoje nespameti. Kdo je šel v nebo in jo je prejel, ali jo je pripeljal z oblakov? Kdo je preplul morje in jo je našel? In jo je prinesel za izbrano zlato ? Nikogar ni, ki bi mogel poznati njena pota, niko¬ gar, ki bi preiskoval njene steze. Tena- več On, 5 ki ve vse, jo pozna, in jo je izumil v svoji umnosti; On, ki je po¬ pravil zemljo za večni čas, in jo je napolnil z živino in čveteronožnimi ži- 1 Dežela kanaanska pomenja pač deželo feniško. 0 Temanu smo slišali na str. 145. ’ Sinovi Agarini so Izmaelci ali Arabci. Mera je neko sabejsko mesto. 8 Hiša božja pomenja najprej nebesa, potem P a vS ® stvarstvo božje. Kako krasne besede o božji vsemogočnosti čitamo tukaj! 4 Ti orjaki so prav tako oni velikani, s katerimi so se borili Izraelci v obljubljeni deželi, kakor oni orjaki, ki so živeli na svetu pred potopom. 5 Ta On je Bog, o katerem naš prerok tudi v nasled¬ njih vrsticah govori tako veličastno. Bar. 3, 32 4, 1. Modri opomini. 891 valmi, ki pošlje svetlobo, in gre, in jo pokliče, in mu je pokorna s strahom. Zvezde pa dajejo svojo svetlobo na svojih stražah in se radujejo; poklical jih je, in so rekle: Tukaj smo, in so svetile prijazno njemu, ki jih je nare¬ dil. Ta je naš Bog, in noben drug se ne more poštevati proti njemu. Ta je Izraelcem in jim dal svojo postavo — pot Icrotitve. A ne samo to; Bog je tudi vidno prišel na zemljo in je z ljudmi pohajal. Tu je izrečeno učloveče¬ nje, kakor pravi sv. Janez o Besedi, da je meso postala in med nami prebivala. 1 V tem zmislu umevajo preroške besede tudi sv. očetje, n. pr. sv. Ciprijan, Ciril Jeruzalemski, Krizostom, in doka¬ zujejo, da je Kristus pravi Bog. „Zlata vrata“ na vshodni strani Jeruzalema. našel vso pot krotitve in jo je dal Ja¬ kopu, svojemu hlapcu, in Izraelu, svo¬ jemu ljubljencu. Potem so ga videli na zemlji in z ljudmi je pohajal. Kratko bi rekli, da imamo tukaj v preroko¬ vih besedah jedro bogoslovnega nauka, jedro na¬ uka o Bogu stvarniku in o Bogu učlovečenem. Ko je prerok v čudovito lepih besedah označil stvarstvo božje, zatrjuje, da se je Stvarnik raz¬ odel Jakopu, t. j. očakom in Jakopovemu rodu ali Zato smemo prav to poglavje sv. pisma šteti med najvažnejše njegove oddelke. Kakor so v prejšnjem poglavju imenitni na¬ uki, tako so v naslednjem lepa vodila za življenje: Nauki za Jude. Poglavje 4. To je knjiga zapovedij božjih in postava, ki je vekomaj; vsi, ki jo drže, 1 Jan. 1, 14. 892 Bar. 4, 1 — 37. Prisrčni nauki za Jude. pridejo v življenje; ki je pa zapuste, v smrt. Izpreobrni se, Jakop, in se je poprimi; hodi po poti ob blišču njegove svetlobe! Ne daj svoje časti in svoje vrednosti drugemu ljudstvu! Srečni smo, Izrael, zakaj kar je Bogu všeč, je nam razodeto. Bodi pogumno, ljud¬ stvo božje, častitljivi Izrael; prodani ste poganom, ne da bi poginili: tem¬ več ker ste k jezi in k srdu dražili Boga, ste izročeni nasprotnikom. Zakaj razjezili ste njega, ki vas je ustvaril, večnega Boga, ker ste darovali mali¬ kom in ne Bogu. Pozabili ste namreč Boga, ki vas je vzredil, in užalili ste Hijerozolimo, svojo rednico. 1 Zakaj videla je jezo, ki vam je prišla od Boga, in je rekla: Poslušajte, sosede sijonske, zakaj Bog je pripravil črezme veliko žalost, ker videla sem pregnanstvo svo¬ jega ljudstva, svojih sinov in hčera, katero je nanje pripravil Večni. Vzre¬ dila sem jih z radostjo, pustila pa jih z jokom in s tugo. Nihče naj se me ne veseli, vdove, in zapuščene; od mnogih sem zapuščena zaradi grehov svojih sinov, ki so odstopili od posta¬ ve božje. Njegovih pravic pa niso po¬ znali in tudi niso hodili po poti božjih zapovedij, tudi niso šli pravično po stezah njegove resnice. Pridite, sosede sijonske, glejte sužnjost mojih sinov in hčera, katero je nadnje pripravil Večni! Pripeljal je namreč nadnje na¬ rod od daleč, narod hudoben in ptu- jega jezika, ki ne spoštuje starčka in nima usmiljenja z otroki, in so odpe¬ ljali ljubljence vdovine, in zapuščeno so oropali sinov. Jaz pa — kako naj vam pomagam? Zakaj on, ki je pri¬ peljal nad vas nesrečo, on vas bo rešil rok vaših sovražnikov. Pojdite, otroci, pojdite, ker jaz sem zapuščena sama. Slekla sem obleko miru in oblekla ra- sovnik vzdihovanja in bom vpila k Naj¬ višjemu svoje žive dni. Bodite pogumni, 1 Lepa primera zahteva, da nam kaže prerok Boga kot očeta, a Jeruzalem, sv. mesto, kot mater, ker je imela vse blagodare za izraelsko ljudstvo. Zato smo tudi rabili za Je¬ ruzalem ime ženske oblike: Hijerozolima. sinovi, kličite h Gospodu, in vas bo otel iz rok sovražnih poglavarjev. Za¬ kaj jaz upam v Večnega, da vas bo rešil, in Sveti mi daje veselje zaradi usmiljenja, ki vam dojde od Večnega, našega rešitelja. Pustila sem vas s tugo in z jokom; pripeljal pa mi bo vas Go¬ spod z veseljem in z radostjo na veke. Kakor so namreč videle sosede sijon¬ ske, da je od Boga prišla vaša suž¬ njost, tako bodo tudi kmalu videle, da pride od Boga vaše rešenje, ki vam pride z veliko častjo in z večnim bli¬ ščem. Otroci, potrpežljivo prenesite jezo, ki je prišla črez vas: zakaj tvoj sovražnik te je pregnal, pa kmalu boš videl njegov pogin, in stopil mu boš na vrat. Moji nežni otroci so šli po ostrih potih, peljali so jih sovražniki kakor ugrabljeno čredo. Zaupajte, otroci, in kličite h Gospodu, zakaj tisti, ki vas pelje, vas bo pomnil. Kakor namreč je bila volja vaša, da ste Boga zapu¬ stili, tako ga bodete desetkrat zopet iskali, ko se bodete izpreobrnili. Zakaj oni, ki je na vas pripravil nesrečo, vam bo zopet dal večno radost z vašim re- šenjem. Zaupaj, Jeruzalem, opominja te oni, ki ti je dal ime (namreč Bog); Poginili bodo, kateri so ti škodovali in te mučili; in kateri so se veselili tvojega pogina, bodo kaznovani; me¬ sta, katerim so služili tvoji sinovi, bodo kaznovana, in tisto (Babilon), ki ti j e vzelo sinove. Kakor se je namreč ve¬ selilo tvojega pogina in se je radovalo tvojega padca, tako bo žalovalo v svo¬ jem razdejanju. Tedaj bo odvzeto ve¬ selje njegovi množici, in njegova radost se bo obrnila v tugo. Ker ogenj mu pride od Večnega za veliko dnij, in hu¬ diči 1 bodo v njem prebivali dolgo časa. Ozri se, Hijerozolima (Jeruzalem), na vshod, in glej radost, ki ti prihaja od Boga! Zakaj glej, prihajajo tvoji sinovi, katere si pustila razkropljene, prihajajo zbrani od vshoda do zahoda na besedo Svetega, in se vesele veličastva božjega. 1 Hebrejska beseda pomenja strašne pošasti, kakor sffl° rekli na str. 876.: gozdni hudirji. Bar. 5, 1—6, 12. Vrnitev iz suženjstva. Jeremijevo pismo. 893 S podobnimi besedami opisuje prerok še v 5. poglavju srečo tistih, ki se povrnejo v Jeru¬ zalem, in pravi: Vesela vrnitev iz suženjstva. Poglavje 5. Sleci, Jeruzalem, oblačilo žalosti in svojega trpljenja, in obleci njegovo,le¬ poto in čast večne slave, katero imaš od Boga. Bog te bo ogrnil s plaščem pravičnosti, in ti bo dal na glavo venec večne slave. Zakaj Bog bo pokazal svoj blišč na tebi vsakomur, ki je pod nebom. Bog ti bo namreč na vek ime¬ noval tvoje ime: Mir pravice in čast pobožnosti. Vstani, Jeruzalem, in stoj na višavi; ozri se proti vshodu, in glej zaradi besede Svetega zbrane svoje si¬ nove od vshoda do zahoda, ki se ve¬ sele spomina božjega! Odšli so namreč od tebe peš, ko so jih peljali sovraž¬ niki; pripeljal pa jih bo Gospod k tebi, in jih nesel v časti kakor sinove kra¬ ljestva. Zakaj Bog je sklenil ponižati vse visoke gore in večne skale, in na¬ polniti doline, da bo zemlja ravna, in da bo Izrael urno hodil v čast božjo. In gozdi bodo dajali senco Izraelu, in vsa lepodišeča drevesa po povelju bož¬ jem. Ker Bog bo pripeljal Izraela z veseljem v svetlobi svojega veličastva, z usmiljenjem in s pravico, ki izhaja iz njega. Veselje kipi preroku iz srca, ko opisuje vrni¬ tev Judov iz Babilona. Zopet in zopet poudarja, da se bodo vrnili v časti, da bodo pred Bogom opravičeni ali očiščeni grehov. Zato bodo kakor sinovi kraljestva, t. j. kakor bi bili rojeni v kra¬ ljevi hiši in imeli pravico do kraljestva. Tako vesel konec bo imelo prežalostno babilonsko su¬ ženjstvo! Jednako je tudi prežalostno za človeški rod, da je z grehom padel v suženjstvo hudobnega duha, a to ima vesel konec: rešenje po učlove¬ čenem Sinu Božjem. Jeremijevo pismo o malikovalstvu. Poglavje 6. Za poslednje poglavje Baruhove .prerokbe je Jeremijevo pismo, pisano Judom, ki so bili odločeni za preseljevanje v Babilon. Namen tega pisma je, da bi odvračalo Jude od malikovalstva in jih ohranilo v pravi veri. Zaradi tega pa opi¬ suje malikovalstvo prav živo in razkazuje, da niso maliki nič drugega kakor človeško delo, da bi bilo torej jako nespametno častiti malike ali pričako¬ vati od njih pomoči. Da bomo spoznali, kakšno je bilo malikovalstvo, čujmo Jeremijeve svareče besede: Prepis lista, ki gaje poslal Jeremija onim, katere je hotel kralj babilonski sužnje odpeljati v Babilonijo, da bi jim naznanil to, kar mu je bil Bog zapo¬ vedal. Zaradi grehov, s katerimi ste grešili pred Bogom, vas bo ujete odpeljal v Babilon Nabuhodonozor, kralj babilon¬ ski. Ko torej pridete v Babilon, bodete tam veliko let in dolgo časa do sed¬ mega rodu; 1 tedaj pa vas bom od ondi izpeljal v miru. Videli pa bodete v Babilonu, da nosijo na ramah zlate, in srebrne, in kamenite, in lesene bogove, ki delajo strah poganom. Glejte torej, da ne bo¬ dete tudi vi s takimi deli jednaki ptuj- cem, da se ne bodete bali, in vas ne bo strah navdal zaradi njih! Kadar vi¬ dite, da jih množica od zadaj in od spredaj moli, recite v svojih srcih: Tebe moramo moliti, Gospod. Ker moj (božji) angel je z vami; jaz (Bog) pa se bom maščeval za vaše življenje. Njih jezike je zgladil umetelnik; tudi jih je pozlatil in posrebril, pa ven¬ dar so napačni (bogovi) in ne morejo govoriti. In kakor za devico, ki ljubi lišp, tako so vzeli zlato, da so izdelali (malike). Sicer imajo njih bogovi na svo¬ jih glavah zlate krone, pa duhovniki jim jemljejo zlato in srebro in je rabijo sami zase. In od tega dajejo tudi ne¬ sramnim ženskam in zaljšajo vlačuge; in ko je zopet dobe od vlačug, zaljšajo svoje bogove. Ti pa niso prosti rje in mola. Četudi so pogrnjeni s škrlatnim oblačilom, obrišejo njih obraze zaradi 1 Do sedmega rodil: rod ne pomenja tu one dobe, ka¬ tero živi počez človek, torej ne kakih 30—40 let, temveč dobo desetih let, kakor vidimo iz drugega prerokovanja Je¬ remijevega. 894 Bar. 6, 12— 39. Jeremijevo pismo o malikovalstvu. prahu v hiši, katerega je veliko na njih. (Malik) ima žezlo (palico) kakor človek, kakor sodnik pokrajine, ki pa ne ubije onega, kateri greši zoper njega. V ro¬ kah ima tudi meč in sekiro, ne more pa sebe rešiti vojske in razbojnikov. Zato vedite, da niso bogovi. Nikar se jih torej ne bojte! Kakor je razbita po¬ soda človeku nerabna, tako so tudi njih bogovi; kadar jih postavijo v hišo, so njih oči polne prahu od nog priha¬ jajočih. 1 In kakor zapro vrata za takim, Lončar pri delu. ki je razžalil kralja, ali za mrličem, ki so ga prinesli pokopat: tako varujejo duhovniki vrata s ključavnicami in za¬ pahi, da jih ne oropajo razbojniki. Sve¬ tilke jim prižigajo, in sicer mnoge, ka¬ terih ne morejo videti nobene, ker so kakor štori v hiši. Črvi iz zemlje, pra¬ vijo, zglodajo njih srce in razjedo nje in njih oblačila, pa oni (bogovi) nič ne 1 Prihajajoči prinese na nogah v hišo ali v svetišče veliko prahu. čutijo. Njihov obraz začrni od dima, ki je v hiši. Na njih telo in na njih glavo letajo sove, lastavke in drugi ptiči, in tudi mačke. Zaradi tega vedite, da niso bogovi, torej se jih ne bojte! Tudi zlato, katero imajo, je za lišp- Če nihče ne oddrgne rje, se ne svetijo; pa tudi niso čutili, ko so jih ulivali- Za veliko ceno so kupljeni, čeprav ni v njih življenja. Ker nimajo nog (da bi hodili), jih nosijo na ramah, in tako kažejo ljudem svojo malovrednost. Sram naj bo tudi tiste, ki jih časte. Zatorej če padejo na zemljo, ne vstanejo sami od sebe; in če jih kdo postavi po koncu, ne stoje sami ob sebi, temveč prednje devajo darove kakor pred mrtve. Njih daritve prodajajo njih duhovniki in jih zlorabijo; tudi njih ženske jemljo od njih in ne dajejo ničesar ne bolnikom, ne beračem. Noseče in krvotočne 1 se dotikajo daritev. Ker torej iz tega veste, da niso bogovi, nikar se jih ne bojte! Zakaj bi se imenovali bogovi? Ker ženske darujejo srebrnim, in zlatim, in lesenim bogovom, in v njih hišah (tem- plih) sede duhovniki, ki imajo strgane suknje, glavo in brado obrito, golo¬ glavi? Tulijo in kriče pod svojimi bo¬ govi kakor pri mrtvaški pojedini. Njih oblačila jemljč duhovniki in oblačijo (ž njimi) svoje žene in svoje otroke. Niti kadar jim kdo kaj hudega prizadene, niti kadar jim da kaj dobrega, ne mo¬ rejo povrniti; ne morejo kralja niti po¬ staviti, niti odstaviti. Jednako ne mo¬ rejo niti bogastva dati, niti hudega po¬ vrniti. Ako jim kdo kaj obljubi, in jim tega ne da, niti tega ne zahtevajo- Človeka ne rešijo smrti, in slabega ne otimajo iz rok močnejših. Slepcu^ ne dado pogleda, iz stiske ne rešijo člo¬ veka. Vdove se ne usmilijo, sirotam ne store nič dobrega. Njih leseni, m kameniti, in zlati, in srebrni bogovi so podobni kamenom z gore. Tisti pa, m jih časte, bodo osramočeni. Kako bi torej kdo mislil ali rekel, da so bogovi ■ 1 Po Mojzesovi postavi niso smele take ženske v tefflp e ' zahajati. Bar. 6, 46 —72. Jeremijevo pismo o malikovalstvu. 895 Saj jih niti sami Kaldejci ne časte. Ka¬ dar slišijo o kakem mutcu, ki ne more govoriti, ga pripeljejo k Belu in ga prosijo, da bi mu dal govoriti, kakor da bi mogli slišati, ki se ne morejo gi¬ bati. 1 In ko to spoznajo, jih zapustijo, 2 zakaj čuta nimajo njih bogovi. In vse, kar se godi pri njih, je lažnivo. Kako bi kdo mislil ali rekel, da so bogovi? Narejajo pa jih umetelniki in zlatarji. Nič drugega ne bodo kakor to, kar hočejo duhovniki. Umetelniki sami, ki jih izdelujejo, ne žive dolgo. Ali torej more biti to, kar narede sami, bog? Potomcem pa zapuščajo 3 samo laži in sramoto. Zakaj če pridejo vojske in nesreče, se posvetujejo duhovniki med seboj, kam bi se skrili ž njimi (maliki). Kako bi torej kdo verjel, da so bogovi, ki se ne morejo niti rešiti vojsk^, niti se oteti nesreče? Ker so namreč leseni, pozlačeni in posrebreni, bodo vedeli pozneje vsi narodi in kralji, da so krivi; in očitno je, da niso bogovi, ampak dela človeških rok, in ni nič božjega dela v njih. Kako bi torej ne bilo znano, da niso bogovi, ampak dela človeških rok, in da ni nič božjega dela v njih? Kralja ne dado deželi, tudi ne dežja ljudem. Tudi sodbe ne razločijo, in de¬ žele ne rešijo sile, ker ničesar ne mo¬ rejo, kakor vrane sredi med nebom in zemljo. Zakaj ko se zanese ogenj v hišo lesenih, srebrnih in zlatih bogov, bodo sicer njih duhovniki bežali in se rešili, oni (maliki) pa bodo zgoreli ka¬ kor štori v njej. Kralju pa in vojski se ne ustavljajo. Kako bi torej kdo mislil, ali verjel, da so bogovi? Ne tatov, ne razbojnikov se ne rešijo leseni, kame- niti, in pozlačeni, in posrebreni bogovi; oni, ki so močnejši, jim vzamejo zlato, srebro, in oblačilo, s katerim so bili 1 Kakor da bi mogli. . . Pomen je: Pogani tako pro¬ sijo svoje malike, kakor da bi mogli slišati maliki, ki se še gibati ne morejo. 2 Naposled pogani le izprevidijo, da maliki nič ne po¬ magajo, in zato jih zapnste. 3 Zapuščajo — namreč umetelniki ali umetelni izde¬ lovalci malikov. Kar ti zapuščajo svojim naslednikom, je samo laž in sramotna goljufija. ogrnjeni, in odidejo, maliki pa si nič ne pomagajo. Zatorej je bolje, da je kdo kralj, ki lahko pokaže svojo moč; ali posoda, ki je koristna v hiši, in ki se ž njo hvali, kdor jo ima; ali vrata v hiši, ki varujejo, kar je v hiši, kakor pa so krivi bogovi. Solnce in luna in zvezde so svetle, in so ustvarjene za prid, in so pokorna. Jednako se blisk posveti, kadar se po¬ kaže ; tako tudi veter piše po vseh de¬ želah. In oblaki store, kar jim je bilo ukazano, kadar jim zapove Bog, da naj gredo po vsej zemlji. Tudi ogenj stori, kar mu je bilo ukazano, kadar je poslan od zgoraj, da pokonča gore in gozde. Maliki pa niso ne po lepoti, ne po moči podobni jednemu izmed teh. Zato ne more nihče ne misliti, ne reči, da so oni bogovi, ko ne morejo niti soditi pravde, niti česa storiti lju¬ dem. Ker torej veste, da niso bogovi, nikar se jih ne bojte! Kraljev namreč niti ne preklinjajo niti ne blagoslavljajo. Tudi znamenj na nebu ne kažejo na¬ rodom, 1 in ne sijejo kakor solnce, in ne svetijo, kakor luna. Živali so boljše kakor oni, ker morejo bežati pod streho in si pomagati. Nikakor se nam torej ne kaže, da so bogovi, zaradi tega ne bojte se jih! Zakaj kakor na zelenjadni njivi strašilo nič ne varuje, tako so njih leseni, in srebrni, in pozlačeni bo¬ govi. In kakor je na vrtu glog, na ka¬ terega seda vsak ptič, in kakoršen je mrlič, ki se ga pokoplje v temi, taki so njih leseni, in pozlačeni, in posre¬ breni bogovi. Tudi na škrlatu in na ba¬ gru, ki ga na njih jedč moli, vidite, da niso bogovi. Tudi oni bodo na zadnje pokončani in bodo za sramoto v deželi. Boljši je pravični človek, ki nima ma¬ lika, zakaj daleč bo od sramote. To pismo prerokovo je jako poučno, ker nam kaže malikovanje v pravi podobi; pa tudi mično in zares poljudno je, da soje lahko umevali pre¬ prosti Judje. Celo nam je v pouk, kako neumna je vsakatera prazna vera. _ # 1 Niso taki, kakor so solnce, luna in zvezde, ki so zna¬ menja na nebu, da po njih ločimo čas. 896 Jeremijevo pismo o malikovalstvu. Da bi odvrnil Jude od malikovanja, kaže prerok malike in malikovanje v resnični in pravi podobi. Kdor opazuje malike, spozna lahko, da niso bogovi in da ni nič božjega na njih. Če¬ tudi imajo jezike, ne morejo govoriti, ker so njih jeziki narejeni. In kaj je njih lepota? Tojelišp, kakoršnega imajo tudi ljudje, pa ljudje ta lišp jemljejo bogovom in dajejo celo zavrženim ose¬ bam. In kako nezmožni so bogovi! Sami si ne morejo nič pomagati, pač pa ljudje ž njimi rav¬ najo kakor hočejo. Nobenemu ne pomagajo nič, saj se tudi sami ne morejo braniti sovražnikov. In čemu bi častili take bogove, ki ne vidijo in ne čutijo nič? Živali tudi nimajo nič strahu pred bogovi: črvi jih glodajo, nanje sedajo ne¬ snažni ptiči in tudi mačke. Da, nespametno je češčenje malikov: to kažejo malikovalski duhov¬ niki sami. Malikovalsko češčenje je nespametno in nespodobno. — Ako se to in drugo preudari, se vidi, da maliki nimajo nič božjega, ampak so samo delo človeških rok. Koliko višje in boljše so razne stvari, ki jih je Bog naredil človeku v prid: solnce, luna, zvezde, blisk, vetrovi, oblaki, ogenj in celo živali! Zares, maliki niso boljši in močnejši kakor ptičja strašila na vrtovih in na njivah. Tako in jednako opisuje prerok Jeremija malikovalstvo in kaže, kako je nespametno. Go¬ tovo so si Judje te opomine vzeli k srcu, zakaj po babilonskem preseljevanju niso bili nič več udani malikovalstvu. Kar nam pripovedujejo stari pisatelji o ma¬ likovalstvu jutrovskih narodov, se vjema z opo¬ mini našega preroka. Res je, da nahajamo v kli¬ nopisnih spominikih tudi taka poročila, pesmi in molitve, ki nam kažejo čistejše in pametnejše verske nauke; gotovo so v teh spominikih ostanki iz one dobe, ko je človeštvo poznalo jednega sa¬ mega pravega Boga: pa prerok Jeremija ni hotel razkladati vere babilonske sploh, temveč je hotel samo pokazati, kako velika zmota je malikovanje ali češčenje poganskih podob. In sedaj se ločimo od preroka Jeremija, ki je deloval ob tako težavnem in žalostnem času med Judi, čigar ljubezen do ljudstva se ni dala premagati z nobeno nehvaležnostjo. Zato pa je bil prerok Jeremija Judom celo po svoji smrti priprošnjik, ljubitelj svojega ljudstva, kakor pravi sv. pismo: Ta je ljubitelj bratov in ljudstva iz¬ raelskega; ta je, ki veliko moli za ljudstvo in za vse mesto, Jeremija, prerok božji. 1 1 II. Mak. 15, 14. Jutrovci (mohamedanci) molijo. Ljubemu čitatelju! 'S' ■■ Dr. Frančišek Lampe, ki je zasnoval Zgodbe sv. pisma« za družbo sv. Mohorja in spisal prvih sedem zvezkov, je sredi dela v najboljših moških letih meseca kimovca lanskega leta za ta svet zaspal. V neki skrivnostni slutnji se je pri¬ pravljal ravno z Zgodbami za pot pred božjega Sodnika. V predgovoru (str. 6) pravi tako-le: Rečem lahko, da si štejem v največjo srečo tukajšnjega življenja, da morem in smem premilim rojakom Slovencem razkladati besedo božjo. Vem, da tega nisem bil vreden, zato smem biti tem bolj vesel, da mi je izročena ta naloga. Upam namreč, da bo imelo to delo pred Bogom več cene, kakor marsikako drugo moje delo, in da bo zapisano v bukvah življenja.« Ginljivo zatrja ravno tam: »V vseh naukih se želim do cela strinjati s sv. katoliško cerkvijo; kot njen zvesti sin želim živeti, učiti in umreti.« V teh besedah odsvita vsa velika in plemenita duša rajnega Lampeta, žari pa tudi duh, v katerem naj se tolmači sv. pismo našemu ljudstvu. Dr. Lampe je odšel po plačilo, ki mu je bilo zapisano v bukvah življenja. Odbor družbe sv. Mohorja pa je potreboval nadaljevalca svojemu delu in se je obrnil name. Sprejel sem to nalogo. Naganjala me je k temu srčna hvaležnost in resnično spoštovanje do rajnega Lampeta. Bodi to moje delo cvetka-spominčica na njegovem grobu 1 Bodrila me je pa tudi misel, da se gre za najtečnejšo duševno hrano našemu narodu, da se gre za tisto najvišjo izomiko njegovo, ki se v krepostnem življenju pričenja na zemlji, ki se pa usovršuje v rajski popolnosti v svetih nebesih. Stalo me je truda. Da me ni podpiral odbor družbe sv. Mohorja po veleuČenem svojem članu, prof. o. Alojziju dr. Cigoju, bi ne bil — začetnik — mogel dovršiti, kar sem dovršil. Načrta in osnove mi je bilo treba iskati pred vsem. Rajni dr. Lampe je osnovo svojega velikega dela pač nosil v svojem orjaškem umu, zapiska o njej pa ni bilo najti v njegovi ostalini. Sodite drugi, koliko sem pravo zadel! Bog daj sreče pri tem delu meni in bralcem! Z Bogom za krščansko ljudstvo slovensko! V Ljubljani, sv. Tomaža Akvinca dan igoi. Dr. Janez Ev. Krek, profesor bogoslovja. Razvaline Darijeve palače. B. Od babilonskega preseljevanja do Kristusa. L oddelek. Iz babilonske sužnjosti. ■ e v časovnem pregledu svetili zgodeb v dobi kraljev (str. 674) smo omenili, da je kralj Nabuhodonozor trikrat odpeljal Jude na Babilonsko. Vprvič se je to zgodilo v četrtem letu kralja Jojakima ali v prvem kralja Nabuhodonozorja (1. 605. pred Kr.); tedaj so vzeli Babilonci s seboj veliko imenitnih Judov, zlasti dečkov, med katerimi je bil Dan i j e 1, vzeli so tudi dragocene posode iz templa. Drugo preselje¬ vanje na Babilonsko je bilo sedem let pozneje (1. 599.): Nabuhodonozor je dal prepeljati kralja Jehonija in 10.000 Judov, zlasti rokodelcev; med preseljenci je bil tudi prerok Ezekijel. Tretje preseljevanje na Babilonsko je bilo po razdejanju jeruzalemskega mesta 1. 588. Pri drugem preseljevanju je bil med pre¬ seljenci kralj, in bili so najimenitnejši, najve- Ijavnejši Judje, ki so morali iti iz domovine. Ti niso živeli raztreseni po Babilonskem, tem¬ več so ostali v skupnih seliščih, poprijeli se dela in si kmalu pridobili tudi potrebnega imetja. Kako so živeli in delovali, to nam kažeta že oba preroka Jeremija in Baruh, pa tudi Ezekijelova in Danijelova knjiga, o katerih bomo kmalu čitali. Lahko sklepamo, da so bile njih medsebojne raz¬ mere vsestransko urejene, da so imeli zemljišča, domove, obrt, trgovino. Niso pa bili priljubljeni domačinom, ki so jih radi stiskali in žalili. Te¬ žave so imeli zlasti zaradi vere, ker so bili Babi¬ lonci hudi malikovalci in so zato sovražili in pri kralju tožili Jude, da ne časte babilonskih bogov. Zgodbe sv. pisma I. Kakor je Bog peljal izraelsko ljudstvo, ko je bilo še jedna sama družina, v Egipet, da se je namnožilo, pa tudi, da se je navzelo egiptovskih znanostij, tako je poslal Bog Jude na Babilonsko ne samo za kazen, temveč tudi, da so se priprav¬ ljali za svoj veliki svetovni poklic. V Babilonu so bili Judje v središču tedanjega sveta in naj¬ večjih dogodkov; tu so videli, kako čudovito Bog uravnava poti narodom, da jeden pride, drugi iz¬ gine, jeden napreduje, drugi nazaduje. Pa tudi to je znamenito, da so za Babilonci, ki so bili jako trdi malikovalci, prišli do vlade čvrsti Per- zijani, ki so imeli mnogo boljšo vero kakor oni. Iz babilonske sužnjosti smo že marsikaj sli¬ šali v bukvah Jeremijevih in Baruhovih. Ker je Jeremija največ deloval pred razdejanjem mesta Jeruzalema, in ker je bil Baruh njegov pomočnik, zato smo deli oba v dobo pred babilonskim pre¬ seljevanjem. Dva velika preroka pa sta živela in delovala na Babilonskem; ta dva staEzekijel in Danijel, in štejemo ju v dobo po preseljevanju, četudi je Ezekijel, bivajoč v pregnanstvu že od leta 599. pred Kr., prerokoval mnogo o bodočem poginu Jeruzalema. Zares spadata oba preroka v nov oddelek, ker sta pripravljala judovsko ljudstvo za novo dobo. Ko je bilo sveto mesto s templom vred razdejano, je bilo treba ljudstvo tolažiti in tudi opominjati, da se božje obljube dopolnijo. To sta opravljala preroka Ezekijel in Danijel. Iz njunih prerokb bomo natančneje spoznali, kako je Bog vodil Izraelce v pregnanstvu. i 898 Ez. 1, 1—5. Ezekijelovo življenje, delovanje in prikazen. L Prerok Ezekijel. (Ez. 1, 1—48, 35.) Le malo vemo o tem znamenitem preroku. Oče mu je bil Buzi; rojen je bil kakih 20 let pozneje od Jeremija; njegovo ime pomenja Bog krepča. S kraljem Jehonijem je moral na Babi¬ lonsko, star kakih 22 let, s svojo ženo vred, ka¬ tera mu je umrla v 9. letu babilonske sužnjosti. Prebival je ob reki, ki se je imenovala Hobar. Tu je bil poklican za preroka v petem letu ba¬ bilonske sužnjosti. Takrat je videl prvo preroško prikazen. Črez dvajset let je opravljal preroško službo med Judi na Babilonskem; svoje prerokbe je sam sestavil v svojih preroških bukvah. V ka¬ teri dobi je umrl, ne vemo. Rimski martirologij se spominja njegove smrti dne 10. aprila in pravi: „Spomin Ezekijela preroka, ki je bil od sodnika izraelskega ljudstva, ker ga je svaril zaradi če- ščenja malikov, umorjen pri Babiloniji in bil po¬ kopan v grobu Šema in Arfaksada, prednikov Abrahamovih, kamor so mnogi hodili molit." Judje v pregnanstvu so bili tisto jedro, v katerem se je morala ohraniti obljuba prihodnjega rešenja, prava vera in božja postava. Zato se ni čuditi, da je Bog tem Judom poslal mogočnega preroka. Povedati jim je bilo treba, da Jeruza¬ lem propade, a s tem ne preminejo božje obljube, ki se dopolnijo v prenovljenem božjem ljudstvu v izveličanje vesoljne zemlje. Ezekijelovo knjigo deld v uvod in tri raz¬ delke. Uvod kaže, kako je Bog poklical preroka (v prvih treh poglavjih — 1, 1 do 3, 21). Prvi razdelek napoveduje pogin jeruza¬ lemskega mesta in judovskega kraljestva (3, 22 do 24, 27). Drugi razdelek, ki obsega 25. do 32.po¬ glavje, napoveduje pogin poganskim narodom in mestom: Amonijanom, Moabljanom, Idumejcem, Filistejcem, Tircem, Sidoncem in Egipčanom. Tretji razdelek, ki obsega ostala po¬ glavja, kaže vesele obljube božje o prihodnjem rešenju in izveličanju. Prerokbe Ezekijelove so težko umevne bodisi glede na vsebino, bodisi gledd na besedo ali jezik. Ezekijel ne podaje samo prerokb kakor drugi pre¬ roki, ampak tudi, kar je posebno pri tem preroku, 1 značilna ali pomenljiva (simbolska) preroška de- 1 Sicer pa nahajamo nekatera simbolska dejanja tudi pri Izaiju, Jeremiju, Amosu. janja. Bog je preroku ukazal, da naj stori to in ono, kar je pomenjalo bodočnost božjega ljudstva in svetega mesta. Tudi beseda Ezekijelova je mnogokrat težka, pa ne tako lepa in veličastna kakor n. pr. pri Izaiju, četudi je preprosta in krepka. Iz Ezekijelovih prerokb bomo podali tukaj tiste, ki so lože umevne in nas torej bolj vne¬ majo za ljubezen božjo. Uvod. Ezekijelov poklic. Božja prikazen. Poglavje 1, 1—3, 21. V tridesetem letu, 1 v četrtem me¬ secu, 2 peti dan meseca, ko sem bil v sredi jetnikov ob reki Hobarju, 3 so se odprla nebesa in sem videl videnja božja. 4 * Peti dan meseca, to je peto leto preseljevanja kralja Jojakima, je bila razodeta beseda Gospodova Ezekijelu, sinu Buzijevemu, duhovniku, v kaldej- ski deželi ob reki Hobarju; in je bila nad njim roka Gospodova. In sem gl e ' dal, in glej, vihar je prihajal od severa/ in velik oblak, in (v njem) švigajoč ogenj in žar okrog njega, in iz njegove srede, to je iz srede ognja, kakor bij' ščeča kovina; 6 in v njegovi sredi j e bila podoba čveterih živih bitij, 7 * * * in taka je bila njih postava: podoba človekova 1 Umevati je tu trideseto leto kaldejskega kraljestva, od kralja Nabopolasarja sem. 2 Četrti mesec se je imenoval tamus, in je bil v drugi polovici našega rožnika in v prvi polovici malega srpana. 3 Reka Hobar se po imenu vjema z reko, ki ji je bilo ime Haboras; a primernejše je misliti, da je bil Hobar kak prekop med obema velikima rekama blizu Babilona. 4 Ta jako slovesni začetek, to natančno določevanje časa kaže, da so prerokbe jako važne. Videnje pomenja to, kar je prerok videl, kar mu je Bog dal v duhu gledati resnično in istinito. 6 Od severa je prišla prikazen, ker je sever v sv. pisni 11 kraj veličastnih in skrivnostnih stvarij. 6 Bliščeča kovina: v hebrejskem je beseda hašmal, kar prelagajo LXX in vulgata elektron, in ta pomenja svetlo ko¬ vino, ki je bila mešana (največ) iz zlata in iz nekaj srebra- Ker se je dala dobro likati in se je zato lepo svetila, so 1° imeli stari narodi jako radi. ’ Ta čvetera živa bitja so čveteri kerubi, zakaj na ke rubih je veličastvo božje. Nekateri prelagajo: živali, kar se nam ne zdi prav primerno. 899 •• Videnje preroka Ezekijela. Ez. 1, 6—21. Bog se prikaže sredi kerubinov. 900 je bila na njih. 1 Štiri obraze je imelo vsako in štiri peruti vsako. Njih noge so bile ravne noge, in njih stopalo je bilo kakor stopalo telečje; in so se le¬ sketala, kakor se vidi žareča ruda. 2 In človeške roke so bile pod njih perut¬ mi na štirih straneh; tudi so imeli obraze in peruti na štirih straneh. In stikale so se njih peruti jednega z dru¬ gim ; niso se obračala, ko so šla, tem¬ več vsakatero je šlo pred seboj. 3 Njih obrazi pa so imeli to-le podobo : Obraz človekov in obraz levov na desnici vseh štirih, obraz volovski pa na le¬ vici njih štirih, in še obraz orlov pri njih štirih. Njih obrazi in njih peruti so bili obrnjeni kvišku; po dve in dve njih peruti sta se stikali, in po dve sta pokrivali njih telesa; in vsakatero iz¬ med njih je šlo pred seboj; kamor jih je gonil duh, 4 tje so šli, in se niso o- bračali, ko so šli. In postava živih bi¬ tij je bila videti kakor žar gorečega oglja, in je bila videti kakor bakle. Sredi živih bitij je bil videti bliščeč ogenj, in blisk je švigal iz ognja. In živa bitja so šla naprej in nazaj kakor švigajoči blisk. 5 Vsi očetje in vsi razlagalci učč jednako, da je ta prikazen pomenljiva. Bog je neviden, pa se človeku razodeva naravno in nadnaravno. Ezeki- jelova prikazen je podoba božjega nadnaravnega 1 čvetero živih bitij je imelo človeško postavo, namreč hojo po koncu in pa človeški obraz od spredaj. S tem se kaže, da so bila bitja najbolj podobna človeku. 2 Vsakatero teh bitij je imelo čvetero obrazov, namreč spredaj (proti jugu) človeški, na vshod levji, na zapad volov¬ ski, in orlov proti severu; nadalje je imelo vsako čvetero perutij; nogi sta bili taki, da sta se premikali samo naprej in se nista nič zasukali ali obrnili, zato se bitja niso mogla obračati, temveč so hodila le naravnost naprej. Stopala so bila goveja v znamenje trdnosti, in so bila jako svetla. 3 Na štirih straneh so imela bitja peruti in pod perutmi roke; peruti v znamenje hitrosti, in roke v znamenje delav¬ nosti. Dvoje perutij je bilo pri vsakem navzgor obrnjenih, in dve in dve perutij sta se stikali. Kakor je pozneje pove¬ dano, sta po dve peruti pokrivali telesa. 4 Njih duh jih je gonil tje, kamor je bila volja božja. 5 S primerami naznanja prerok, da je bila postava ke- rubov jako svetla, polna žara in leska. To je znamenje njih lepote in veličastva. Ta njih žar pa ni bil miren, temveč se je gibal in švigal neprenehoma v znamenje, da je v njih obilno življenje, velika moč, svit božjega življenja in veličastva. razodevanja, da, podoba božje popolnosti same. Človeški obraz je podoba modrosti in volje, levji obraz je podoba vsemogočnosti, volovski obraz je podoba moči in vstrajnosti, orlovski pa pomenja spoznanje, vsevednost. Potem pomenjajo ti obrazi tudi način, kako pridemo k Bogu ali kako se Bog nam bliža: človek išče tudi v Bogu nekake člo¬ večnosti, išče svoje podobnosti, katere najde po nadnaravni poti (prim. Tit. 3, 4); človek pride k Bogu, ko posluša glas oznanjevalcev, ki se ka¬ kor levji glas močno razlega v svetni puščavi; pride k Bogu z daritvijo (vol) in molitvijo, in naposled s povzdigovanjem (orel) svojega duha k Bogu, t. j. s premišljevanjem in gledanjem bož¬ jih skrivnostij. Sv. cerkev je sprejela Ezekijelovo prikazen za podobo štirih sv. evangelistov prav po naukih sv. očetov (Ambrož, Avguštin i. dr.). Saj se je zares v novem zakonu božje veličastvo pri¬ kazalo in človeškemu rodu oznanilo tako, kakor smo omenili poprej, in oznanja se še vedno po štirih evangelijih. Ko sem pa gledal živa bitja, se je pokazalo na tleh zraven živih bitij po jedno kolo, ki je bilo videti čvetero. In kolesa in njih delo so bila videti kakor morje; 1 in vsa štiri so imela jedno postavo; tudi so se videla tako narejena, kakor daje kolo sredi kolesa. Na svoje štiri strani so šla, in niso se obračala, ko so šla. 2 Tudi je bila vi¬ deti podoba in visokost koles strašna; in ves obod njih štirih je bil poln očij. 3 In ko so šla živa bitja, šla so poleg njih tudi kolesa; in ko so se vzdigala živa bitja s tal, vzdigala so se tudi ko¬ lesa. Kamorkoli je šel duh, tja so se vzdignila in šla tudi kolesa, gredoč za njim. Duh življenja je bil namreč v ko¬ lesih. Če so ona šla, so šla tudi ta; in če so ona stala, so stala tudi ta; in če so se ona vzdignila, so se vzdignila tudi kolesa in šla za njimi, zakaj duh življenja je bil v kolesih. 4 1 Kakor morje pomenja barvo, kakor nam pravi he¬ brejska beseda, in sicer žolto. 2 Sla so le na jedno stran, tako kakor kerubini. s Oči pomenjajo pazljivost; kakor so šla živa bitja, tako so šla ž njimi tudi kolesa. 4 Kolesa so povsem odvisna od kerubov, zato so pa tudi manj popolna in nimajo v sebi svojega življenja. Ez. 1, 22—28; 2, 1—9; 3, 1. Božji prestol. Bog pokliče Ezekijela. 901 To je drugi del prikazni. Poleg kerubov je videl Ezekijel čudovita kolesa, drugo v drugo vtaknjena, ki so se gibala kakor kerubi na vse štiri strani. Lepo razlagajo nekateri kolesa kot učitelje božjega kraljestva, ki se ravnajo natanko po raz- odenju božjem, ki so zato polni očij, t. j. pazlji¬ vosti in čuječnosti, pa tudi gibčnosti, da gredd, kamor jih žene božji duh. Drugi pa umevajo v naravnem pomenu čvetero elementov. In nad glavami živih bitij je bilo nekaj nebesu podobnega, da se je vi¬ delo kakor strašen kristal, in je bil pro- strt nad njih glavami. Pod nebesom pa so bile njih peruti ravne, jednega do drugega; vsakatero je pokrivalo z dve¬ ma perutima svoje telo, in drugo se je jednako pokrivalo. In sem slišal šume¬ nje perutij kakor šumenje Boga na vi¬ šavi; ko so šla, je bilo kakor šumenje množice, kakor šumenje vojske; ko so pa stala, so se pobesile njih peruti. In nad nebesom, ki se je prostiral nad njih glavami, je bilo videti kakor ka¬ men safir v podobi prestola. In na po¬ dobi prestola je bilo videti kakor po¬ doba človeška. In sem videl nekaj ka¬ kor bliščečo kovino, ki je bila videti kakor ogenj, znotraj okrog njega; od njegovih ledij navzgor in od njegovih ledij navzdol sem videl kakor ogenj, ki se je bliščal na okrog. Kakor mav¬ rico, ki je v oblaku ob deževnem dnevu, tak je bil pogled blišča na okrog. Tretji del prikazni je to, kar je bilo nad kerubini. To je bil pravi prestol božjega veliča¬ stva, to je bil Bog sam v podobi človeka, kar tudi napoveduje včlovečenje božje v Jezusu Kri¬ stusu. Podlaga tega prestola je kristal, ki sloni na kerubih. Mogočnost božja se kaže v močnem šumenju, v blišču ognja, ki je žarel iz njega. V taki podobi je poklical Bog preroka Eze¬ kijela. Božje naročilo. To je bila prikazen podobe božje slave; in sem videl in sem padel na svoje obličje in sem slišal glas govo¬ rečega. 1 In govoril mi je: Sin člove¬ kov, stoj na svojih nogah in bom go- 1 Govoreči je bil Bog sam. voril s teboj. In vame je prišel duh, potem ko mi je govoril, in me je po¬ stavil na moje noge, in sem poslušal, ko mi je govoril in rekel: Sin člove¬ kov, pošljem te k sinovom Izraelovim, k odpadlim narodom, ki so me zapu¬ stili; oni in njih očetje so prelamljali mojo zavezo do današnjega dne. In sinovi, h katerim te pošljem, so trdega obraza in neukrotljivega srca; in reci jim: To govori Gospod Bog: Morda bodo slišali; morda ne bodo marali, ker so trmoglav rod. In bodo vedeli, da je prerok med njimi. Zatorej, sin človekov, ne boj se ne njih, ne straši se njih besedij, zakaj neverni in uporni so pri tebi in s škorpijoni prebivaš; njih besedij se nič ne boj, in pred njih obrazi se ne tresi, ker so trmoglav rod. Torej govori jim moje besede, če bodo slišali, ali če ne bodo marali, ker so uporni. Ti pa, sin človekov, poslu¬ šaj vse, kar ti govorim, in ne bodi u- poren, kakor je uporna hiša (Izraelova). Odpri usta in jej, karkoli ti dam. In sem videl, in glej, proti meni je bila iztegnjena roka, v kateri je bila zvita knjiga; in jo je razvila pred menoj, in je bila popisana znotraj in zunaj, in so bile v njej zapisane tožbe in pesmi in gorje. Ko je prerok videl veličastno prikazen božjo, je padel na tla in molil Boga. Nato je prišel glas božji in ga poklical za preroka. V teh besedah je povedana vsa preroška služba: opominjanje trdovratnega ljudstva v božjem imenu. Tudi več drugih prerokov je dobilo od Boga tako nalogo. Prerokova dolžnost je, da sluša božji glas in se mu nič ne upira. Božja beseda in božja volja naj prešine preroka popolnoma. To je naznanil Bog preroku s tem, da mu je ukazal snesti polno popisano knjigo, t. j. list, ki se zvije in ki je bil popisan na obeh straneh. Četudi so bile zapisane na listu tožbe in napovedi nesreče, vendar se je zdel list preroku sladak, kar pomenja, da se je v ljubezni vdal volji božji. In mi je rekel: Sin človekov, snej, karkoli najdeš; snej tiste bukve, in pojdi in govori sinovom Izraelovim. 902 Ez. 3, 2—21. Prerokove dolžnosti. In sem odprl svoja usta in mi je dal jesti one bukve, 1 in mi je rekel: Sin človekov, tvoj trebuh naj se naje in tvoje drobovje naj se napolni s tistimi bukvami, katere ti dam. In sem jih snedel; in so bile v mojih ustih kakor sladek med. In mi je rekel: Sin člo¬ vekov, pojdi k hiši Izraelovi in govori jim moje besede. Ker nisem te poslal k ljudstvu neumevne govorice in ne¬ znanega jezika, temveč k hiši Izrae¬ lovi ; ne k mnogim ljudstvom ne¬ umevne govorice in neznanega jezika, katerih govorice bi ne mogel razumeti; pa tudi, ko bi te poslal k njim, bi te poslušali. Hiša Izraelova pa neče po¬ slušati tebe, ker neče poslušati mene; vsa hiša Izraelova namreč ima trdo čelo in zakrknjeno srce. Pa tvoj obraz sem naredil kakor demant in kremen; nikar se jih ne boj in ne straši se pred njimi, ker je uporna hiša. In mi je rekel: Sin človekov, vse moje besede, katere ti govorim, vzemi si k srcu in poslušaj s svojimi ušesi; in pojdi, stopi k preseljencem, k sinovom svojega ljud¬ stva, govori jim in reci jim: To govori Gospod Bog! Ali ne bi morda poslušali in mirovali. Ezekijel poslan k Judom. In vzdignil me je duh, in sem sli¬ šal za seboj glas močnega donenja: Hvaljeno veličastvo Gospodovo na nje¬ govem kraju! in šumenje perutij živih bitij, ki so udarjala z jedno ob drugo, in drdranje koles za živimi bitji, in glas močnega donenja. In duh me je vzdig¬ nil in me je vzel; in sem odšel v brid¬ kosti, v žalosti svojega duha; pa roka Gospodova je bila z menoj, ki me je krepčala. In sem prišel k preseljencem, h kupu novih sadežev, k onim, ki so bivali ob reki Hobarju, in sem sedel, kjer so oni sedeli, in sem tam ostal sedem dnij in žaloval med njimi. Ko je pa minulo sedem dnij, prišla mi je beseda Gospodova, rekoč: Sin člove¬ kov, postavil sem te za čuvaja hiši Iz- 1 To se je godilo samo v videnju. raelovi, in boš slišal besedo iz mojih ust, in jim boš oznanjal v mojem ime¬ nu. Ako porečem hudobnežu: Umrl boš smrti, ti pa mu ne boš oznanil in mu ne govoril, da bi se obrnil od svoje brezbožne poti in živel: bo umrl hu¬ dobnež sam v svoji hudobiji, njegovo kri pa bom terjal iz tvoje roke. Ako boš pa ti oznanil hudobnežu, oni se pa ne bo izpreobrnil od svoje hudobije, in od svoje hudobne poti, tedaj bo on sicer umrl v svoji hudobiji, ti pa si rešil svojo dušo. Pa ako se bo pravični obrnil od svoje pravičnosti in bo delal hudobijo, bom postavil predenj spotiko in on bo umrl, ker mu nisi oznanil; umrl bo v svojem grehu, in njegovih pravičnostij, katere je storil, se ne bom spominjal; njegovo kri pa bom terjal iz tvoje roke. Ako pa oznaniš pravit' niku, da naj pravičnik ne greši, in on ne bo grešil, bo on živel, ker si mu oznanil, in ti si rešil svojo dušo. Kako lep nauk nam dajejo te besede! Kdor je za to postavljen, mora opominjati in svariti; sicer je sam deležen greha svojih podložnikov. V tem smislu pravi sv. Pavel o samem sebi: Gorju mi, če ne bom oznanjeval evangelija! 1 To velja za vsakega duhovnega pastirja, pa tudi za vsa¬ kega očeta, mojstra in gospodarja. Prvi razdelek. JEzekijel napoveduje Judom obleganje in p°' rušenje jeruzalemskega mesta. Preroška dejanja. Poglavje 3, 22—5, 17. Nekaj posebnega vidimo v tem oddelku Ez 6 ' kijelovih prerokb. Tudi drugi preroki so čutili s svojim ljudstvom, in ko so mu napovedovali kaj hudega, jih je bolelo srce. Zlasti pri Jeremiji 1 smo to opazili. Večkrat se ta prerok tako za¬ misli v prihodnje stiske svojega naroda, da g° vori, kot bi se njemu samemu godile. EzekiJ 6 pa obleganje jeruzalemskega mesta in njegov 6 stiske, ki jih napoveduje svojim rojakom, sain skuša v preroških dejanjih. Bog mu veleva? naj gre na polje, in tam se mu še jedenkrat P 11 1 I. Kor. 9, 16. Hz. 3, 22—4, 8. Preroška dejanja o obleganju mesta Jeruzalema. 903 kaže v tistem veličastvu, katero je gledal ob reki Sobarju. Potem mu pa ukazuje, naj se vrne in zapre v svojo hišo, v znamenje, kako bo Jeruza¬ lem zaprt, ko ga bodo oblegli. In tu se prične njegovo dejansko trpljenje, s katerim kaže, kaj se bo godilo z Jeruzalemom in njegovimi prebi¬ valci. Preroškim besedam samim izgnanci niso hoteli verjeti; trdno so se zanašali, da bo Jeru¬ zalem ostal; krivi preroki so jim lagali, da bo kmalu razpadlo babilonsko kraljestvo in se bodo potem srečno vrnili v domovino. Da bi Judje opustili to prazno upanje, premišljevali rajše svoje grehe, za katere jih Bog kaznuje, in v resničnem izpreobrnenju iskali rešitve pri Bogu, jim Ezeki- jel slika v dejanjih, kako bode oblegan Jeruza¬ lem, in kako bodo sovražniki kralja vjeli in ju¬ dovsko kraljestvo popolnoma uničili. Sočutje preroka Ezekijela z nesrečnim mestom ima nekaj podobnega v tistih svetnikih in po¬ božnih kristijanih, ki so premišljevaje Krmtusovo trpljenje sami v lastnem telesu čutili znamenja tega trpljenja. Naš prerok gleda v prihodnjost in trpi dejanski s tistimi, ki so imeli prestajati obleganje in padec jeruzalemskega mesta. Svet¬ niki in pobožni kristijani, ki smo jih omenili, so dejanski trpeli, ko so gledali v preteklosti Kri¬ stusovo trpljenje. Kristus je pa trpel dejanski, ko je vse trpljenje svojega časa, preteklosti in prihodu j osti vzel nase v najširšem in naj popol¬ nejšem sočutju z grešnim človeškim rodom. Eze- kijelovo dejansko trpljenje nam nekoliko odkriva skrivnostno brezdno Odrešenikovega trpljenja. Zato je ta prerok tem bolj vreden, da pazljivo Premišljujemo njegove prerokbe. Prvo preroško dejanje: Prerok se zapre v svojo hišo. In prišla je črezme roka Gospodo¬ va, in mi je rekel: Vstani in pojdi na Polje, in tam bom govoril s tabo. In sem vstal in šel na polje; in glej, tam J e stalo veličastvo Gospodovo, kakor veličastvo, katero sem videl ob reki Hobarju, in sem padel na svoj obraz. je prišel vame duh in me postavil na moje noge, in mi je govoril in mi r ekel: Pojdi in zapri se v sredi svoje hiše! 1 In ti, sin človekov, glej, deli bodo 1 Bog ukazuje, naj se da prerok zvezati svojim doma- '■'jn v napoved jeruzalemskega obleganja. Ko ga bodo Judje V1 deli ; se bodo temu čudili in premišljali, kaj to pomenja. nate vezi in te bodo ž njimi zvezali, in ne boš ušel iz njih. In storil bom, da se bo jezik prijel tvojega goltanca, in boš mutast, in ne kakor mož, ki očita, zakaj uporna hiša je. 1 Ko ti bom pa govoril, ti bom odprl usta, in jim porečeš: To govori Gospod Bog: Kdor sliši, naj posluša, kdor ne mara, naj ne mara, ker je uporna hiša. Drugo preroško dejanje: Jeruzalem zarisan na opeki in železna ponev. In ti, sin človekov, vzemi si opeko in jo položi pred se in zariši nanjo mesto Jeruzalem. In postavi proti nje¬ mu oblego in zgradi vtrdbo in nanosi nasipe in napravi njemu nasproti ta¬ borišče in nastavi železne brune krog in krog. 2 Vzemi si tudi železno ponev in postavijo, da bo kot železen zid med teboj in med mestom, 3 in upri svoje oči vanje in bodi oblegano; ti je oblegaj: to je znamenje Izraelovi hiši. Tretje preroško dejanje: Različna prerokova lega. Vlezi se na svojo levo stran in po¬ loži nanjo hudobije Izraelove hiše; ko¬ likor dnij boš ležal na nji, boš tudi nosil njihovo hudobijo. Jaz sem ti pa izpremenil leta njihove hudobije v dni. In ko to dopolniš, se vlezi iznova na svojo desno stran in prevzemi hudo¬ bijo Judove hiše; dan sem ti dal za leto; dan, pravim, za leto. 4 In svoje obličje obrni proti obleganemu Jeruza¬ lemu in stegni svojo roko in prerokuj proti njemu. 5 Glej, zvezal te bom; in ne boš se obračal od svoje strani na 1 Prerok mora molčati. Judje naj izprva samo gledajo njegova dejanja. ’ Prerok mora v dejanju pokazati, kako bo Jeruzalem oblegan. 3 Železno orodje med prerokom , ki zastopa Boga sa¬ mega, in med mestom pomenja neizprosljivo jezo božjo, s katero hoče kaznovati Jeruzalem. 4 Prerok mora toliko dnij ležati na levi strani, kolikor let bo trajala kazen za prebivalce izraelskega kraljestva, in toliko dnij na desni, kolikor let bo trajala kazen za prebi¬ valce judovskega kraljestva. .-> Prerokuj, ne z besedo (ker je moral molčati), marveč z dejanjem, da je namreč imel oči vprte srpo v Jeruzalem, ki je bil na opeki zarisan. 904 Ez. 4, 9—5, 4. Stiske obleganega mesta. drugo, dokler ne dopolniš dnij svoje oblege. Četrto preroško dejanje: Nenkusni kruh. Vzemi si tudi pšenice in ječmena, boba in leče, prosa in grahovice; deni vse skupaj v posodo in si speci toliko hlebov, kolikor dnij boš ležal na svoji strani. 1 Tvoja jed pa, ki jo boš vžival, tehtaj po dvajset siklov 2 na dan; od Vejanje žita. časa do časa jo jej. Tudi vodo pij po meri, šestino hina 3 ; od časa do časa jo pij. Kot pod pepelom pečen 4 ječme- 1 Ta kruh pomenja slabo hrano, ki jo bodo vživali Judje v obleganem Jeruzalemu. * Sikel je nekako toliko kot naš stari lot. 8 Rabinci trde, da je hin držal 72 jajčjih lupin. Jedi in pijače je smel vživati prerok potemtakem sila malo; s tem je napovedoval lakoto v obleganem mestu. 4 Ker primanjkuje na vshodu drv, zato kurijo tudi s posušenim živalskim gnojem. Prerok je imel hujši ukaz v znamenje, kako bo oblegancem manjkalo kuriva. nov kruh ga jej in pokrij ga pred nji¬ hovimi očmi s človeškim blatom. In Gospod je rekel: Tako bodo jedli Izraelci svoj ognušeni kruh med narodi, med katere jih bom pognal. Tu sem rekel: A, a, a, Gospod Bog, glej moja duša ni ognušena; mrhovine in od zverij raztrganega mesa nisem jedel od svoje mladosti do sedaj, in v moja usta ni prišlo nič nečistega mesa. 1 In rekel mi je: Glej, dovolim ti gove¬ jega namestu človeškega blata in v njem speci hleb. In mi je rekel: Glej, jaz bom strl palico kruha 2 v Jeruza¬ lemu ; na tehtnico in v skrbi bodo jedli kruh in pili vodo na mero in v brid¬ kosti; ko jim bo manjkalo kruha in vode, bodo padali drug pri drugem in usihali v svojih pregrehah. 3 Peto preroško dejanje: Obriti lasje. In ti, sin človekov, vzemi si oster meč, ki brije lase; vzemi ga in ž njim obrij svojo glavo in svojo brado; vzemi tudi tehtnico in razdeli lase na nji- Jedno tretjino jih sežgi sredi mesta, 4 ko dopolniš dneve obleganja; drugo tretjino razsekaj z mečem krog mesta; zadnjo tretjino pa raztrosi po vetru; za njimi bom potegnil meč. Nekaj jih pa vzemi proč in jih naveži na rob svojega plašča; od teh pa zopet nekaj vzemi in jih vrzi sredi ognja in jih sežgi v ognju; in od tod bo švignil ogenj v vso Izraelovo hišo. 5 1 Prerok prosi Boga, naj mu ne ukazuje jesti tako gnusno pečenega kruha, in se sklicuje na to, da nikoli še ni jedel kaj takega, kar prepoveduje Mojzesova postava. 2 Kruh podpira človeka, zato se primerja tu s palico- 8 Kako se je ta napoved izpolnila, nam pripoveduje prerok Jeremija (38, 9; Žal. pes. 2, 20). Glej Zgodbe str. 871 in 882. 4 Sredi mesta, ki je narisano na opeki. 6 Lasje pri vshodnih narodih pomenjajo svobodo in plemenitost; brada je pa sploh znamenje samostojnosti m možatosti. Prerok si mora obriti lase in brado, da s tem napoveduje, kako bode judovsko ljudstvo izgubilo svojo svo¬ bodo in možatost. Jeden del sežge sredi mesta; ta pomenja tiste, ki bodo pokončani med obleganjem. Drugi del razseka v znamenje tistih, ki bodo padli, ko bo Jeruzalem osvojen. Tretji del razprši v zrak v pomen tistih, ki bodo razkropljeni po tujih deželah. Teh naveže prerok nekaj na rob svojega Ez. 5, 5—6, 7. Kazni ljudstva in dežele. 905 Razlaga petega preroškega dejanja. To pravi Gospod Bog: To je Jeru¬ zalem; sredi narodov sem ga postavil in krog njega dežele. Zaničeval je pa moje pravice in je bil hudobnejši od narodov in moje zapovedi je bolj za¬ ničeval kot dežele, ki so krog njega; moje pravice so namreč zavrgli in po mojih zapovedih niso hodili. Zato pravi to Gospod Bog: Ker ste presegli (v hu¬ dobijah) narode, ki so krog vas, in niste hodili po mojih zapovedih, in niste iz¬ vrševali mojih pravic in niste delali po pravicah narodov, 1 ki so krog vas, zato pravi tako Gospod Bog: Glej, jaz sem nad teboj in jaz sam bom sodil sredi tebe pred očmi narodov in storil ti bom, česar še nisem storil, in čemur podob¬ nega ne bom več storil, zavoljo vseh tvojih gnusob. Zato bodo jedli očetje otroke v tvoji sredi, in sinovi bodo jedli svoje očete, 2 in sodil te bom in raz¬ pršil vse tvoje ostanke na vse vetrove. Zato pa, pravi Gospod Bog, kakor res¬ nično živim: Ker si oskrunil moje sve¬ tišče z vsemi svojimi pregrehami in z vsemi svojimi gnusobami, te bom tudi jaz razdrobil; in moje oko ne bo za¬ neslo, in ne bom se usmilil. Tretjina tebe bo umrla za kugo in lakota jo bo pograbila v tvoji sredi; in tretjina bo padla z mečem krog tebe; tretjino bom pa razpršil na vse vetrove in potegnil bom meč za njimi. In dopolnil bom svojo jezo in moja nevolja bo počivala nad njimi, in utolažil se bom, ko bom dopolnil svojo nevoljo nad njimi. In naredil te bom v puščavo in v sramoto narodov, ki so krog tebe, pred oblič¬ jem vseh mimogredočih; v zasramo¬ vanje in preklinjevanje, v vzgled in grozo boš narodom, ki so krog tebe, ko te bom sodil v srdu in v nevolji in plašča. Ker deluje vsa ta dejanja v božjem imenu, pomenja to, da jih bo med pregnanci le malo, ki se bodo držali Boga; toda še med temi se bodo našli hudobneži — pomenjajo jih v ogenj vrženi lasje, — ki bodo konečno vzrok razkropljenju judovskega ljudstva, ki se je dovršilo 1. 70. po. Kristusu. 1 Se toliko me niste ubogali, kakor neverni narodi. * Silna lakota bo. v jeznih svarilih. Jaz, Gospod, sem govoril: Ko bom streljal najgorje smrtonosne puščice lakote vanje, jih bom streljal, da vas pokončam; in la¬ koto bom sklical nad vas in potrl bom v vas palico kruha; in poslal bom nad vas lakoto in najhujše zveri, da boste pokončani; kuga in kri 1 bosta hodili med teboj in meč bom izdrl nad teboj. Jaz, Gospod, sem govoril. Malikovalski Izraelci in njihove kazni. Poglavje 6. in 7. Ezekijel opisuje v tem oddelku poglavitno in najhujšo pregreho izraelskega ljudstva, namreč malikovanje, in napoveduje, da bodo zato opusto- šeni tudi vsi tisti kraji, kjer se je malikovalo. Božja kazen bo nekatere izmodrila, da se bodo izpreobrnili; zakrkneni grešniki bodo pa okušali silne kazni božje. Napoved božjih kaznij večkrat ponavlja, da bi tem globlje prepričal Jude v pre¬ gnanstvu, naj jedino v pokori iščejo upanja svoje rešitve. Malikovalski kraji bodo opustošeni. In Gospod mi je govoril, rekoč: Sin človekov, obrni svoje obličje v izraelske gore 2 in jim prerokuj in reci: Izraelske gore, poslušajte besedo Go¬ spoda Boga; to govori Gospod Bog goram in gričem, skalovju in dolinam: Glej, jaz bom izdrl nad vami meč in bom razrušil vaše višave, 3 in bom po¬ drl vaše oltarje, in strti bodo vaši ma¬ liki, in zmetal bom vaše pomorjence pred vaše malike; in trupla izraelskih sinov bom položil pred vaše malike, in vaše kosti bom raztresel krog vaših oltarjev; povsod, kjer prebivate, bodo zapuščena vaša mesta in višave bodo podrte in porušene; in propadli bodo vaši oltarji in razbiti bodo; vaših ma¬ likov ne bo več; vaši templi bodo raz¬ dejani in vaša dela bodo iztrebljena; in pomorjeni bodo padali v vaši sredi, in izvedeli boste, da sem jaz Gospod. 1 Kri pomenja vojsko. 2 Ne samo ljudem, marveč tudi krajem — neživi naravi — napoveduje prerok, da jo bo zadela božja kazen. 8 Višave pomenjajo poganska svetišča na gričih. 906 Ez. 6, 8—14; 7, 1—14. Kešenci. Gotova kazen. Izpreobrnitev pregnancev. Ohranil bom pa med vami tiste, ki bodo ušli meču med narodi, ko vas bom razpršil po deželah; in spominjali se me bodo vaši rešenci med narodi, med katere so bili odpeljani kot jet¬ niki, ko bom potrl njihovo nečisto in od mene odvrnjeno srce in njihove oči, ki so grešile z maliki; in sami sebi bodo zoperni zavoljo hudobij, ki so jih delali v vseh svojih gnusobah. In izve¬ deli bodo, da jaz, Gospod, nisem govo¬ ril zastonj, da jim bom storil to hudo. Te besede nam lepo opisujejo namen božjih kaznij. Ž njimi se meči srce in duša pripravlja, da se ji prične studiti greh, ko vidi, kako malo so vredne posvetne stvari, katerim je bila vdana. Spoznavši grenke sadove grešnega življenja se obrne k Bogu. Prilika o izgubljenem sinu nam v novem zakonu še živejše opisuje to resnico. Božje maščevanje. To govori Gospod Bog: Tleskni z roko in udari z nogo in reci: Oj, ko¬ likšne so vse gnusne hudobije Izrae¬ love hiše, ker bodo padli z mečem, lakoto in kugo. Kdor je daleč, bo umrl za kugo, 1 kdor je blizu, bo padel pod mečem, in kdor ostane oblegan, bo umrl za lakoto in dopolnil bom svojo nevoljo nad njimi. In izvedeli boste, da sem jaz Gospod, ko bodo vaši po- morjenci sredi vaših malikov in krog vaših oltarjev, na vsakem griču in na vseh gorskih vrheh in pod vsakim senčnim drevesom in pod vsakim ko¬ šatim hrastom, tam, kjer so zažigali dišeča kadila svojim malikom. 2 In stegnil bom svojo roko nad nje in opustošil bom njihovo deželo, da bo zapuščena od puščave Deblata 3 po 1 Kuga se bo razširila daleč okrog in pokončala tudi mnogo tistih, ki ne bodo navzoči pri obleganju jeruzalem¬ skega mesta. 2 Izraelci so častili posebno Baala in boginjo nečistosti Astarto. Pri svojih malikovalskih daritvah so uganjali grde nesramnosti. Prerok našteva posamne kraje teh daritev in napoveduje božjo kazen za vsak tak kraj. 8 V hebrejskem sv. pismu se bere: od puščave do De- blate, t. j. od velike moabske puščave na jugu do Deblate (Reblate, ‘Ribla) na severu bo vsa dežela opustošena. vseh njihovih prebivališčih; in izvedeli bodo, da sem jaz Gospod. Ponovljeno opisovanje božjih kaznij. In Gospod mi je govoril, rekoč: In ti, sin človekov, to govori Gospod, Bog Izraelove zemlje: Konec pride, pride konec nad štiri strani v deželi. Sedaj te bo konec, in svoj srd bom izpustil nad teboj in sodil te bom po tvojih potih, 1 in zoper tebe bom po¬ stavil vse tvoje hudobije. In moje oko ti ne bo zaneslo in ne bom se usmilil; marveč tvoja pota bom položil nate in tvoje gnusobe bodo v tvoji sredi, in izvedeli boste, da sem jaz Gospod. To govori Gospod Bog: Jedna nad¬ loga, glej, nadloga pride. Konec pride, pride konec; vzbudil se je zoper tebe, glej, pride. Nadloga pride nad te, k 1 prebivaš v deželi, pride čas, blizu je dan moritve, in ne vriskanja po gorah. Kmalu bom izlil svojo jezo nad te in bom dopolnil svoj srd nad teboj; in sodil te bom po tvojih potih in naložil ti bom vse tvoje pregrehe, in moje oko ne bo zaneslo in ne bom se usmi¬ lil; marveč naložil ti bom tvoje poti, in tvoje gnusobe bodo v tvoji sredi, in vedeli boste, da sem jaz Gospod, ki tepem. Glej, dan, glej, pride; potrtost prihaja, palica 3 cvete, napuh poganja; sila vstaja s palico 4 proti brezbožnosti; nihče izmed ljudstva in ne izmed hru¬ ma ne bp ostal; in med njimi ne bo pokoja. Čas pride, dan se bliža; kdor kupuje, naj se ne veseli, in kdor pro¬ daja, naj ne žaluje, ker pride jeza nad vse njegovo ljudstvo. Zakaj kdor pro¬ daja, se ne bo vrnil k temu, kar j e prodal. 5 Trobite s trobento, vsi naj se 1 Po tvojih potih, to se pravi: po tvojih delih. 2 Namesto razuzdanega veselja ob malikovalskih sl° vesnostih na gričih pride dan moritve. 8 Palica pomenja bližnjo kazen. 4 Hudobni Babilonci pridejo kmalu; v vulgati berem"- hudobnost vstaja z brezbožno palico. 5 To pomenja, da bodo Babilonci uropali Judom njihov 1 ’ posest; kar je kdo kupil, bo izgubil, zato naj se ne vese kupčije; kar je kdo prodal, mu bodo Babilonci vzeli, ®ito naj ne žaluje. Ez. 7, 15—27; 8, 1—4. Groza judovskega poraza. Prerok se zamakne v tempel. 907 pripravijo. Toda ni ga, ki bi šel v boj, zakaj moja jeza pride nad vse njegovo ljudstvo. Zunaj meč, znotraj kuga in lakota; kdor je na polju, bo umrl pod mečem, in kdor je v mestu, ga bo po¬ žrla kuga in lakota. Rešili se bodo pa tisti, ki bodo bežali izmed njih, in bodo na gorah kakor golobje v dolinah, vsi trepetajoči, vsak zavoljo svoje hudo¬ bije. Vse roke bodo onemogle in vsa kolena se bodo tresla kakor voda. Spokorna oblačila si bodo opasali in strah jih bo pokril; vsi obrazi bodo prepadeni in vse njihove glave bodo plešaste. Svoje srebro bodo ven zme¬ tali in njihovo zlato bo za gnoj; nji¬ hovo zlato in njihovo srebro jih ne bo moglo rešiti v dan Gospodovega srda. Svoj vratni lišp so obračali v napuh, in podobe svojih gnusob in malikov so delali iz njega; zato ga jim bom dal v nečednost. In izročil ga bom tujcem v roke za rop, in hu¬ dobnežem po deželi v plen, in ognusili ga bodo. In obrnil bom od njih svoje obličje, in moj najskrivnostnejši kraj (tempel) bodo omadeževali, in razboj¬ niki bodo prišli vanj in ga ognusili. Pripravi verige, 1 ker zemlja je polna krvave sodbe in mesto polno hudobije. In najgorje izmed narodov bom pri¬ peljal in zasedli bodo njihove hiše, in ukrotil bom napuh mogočnikov, 2 in posedli bodo njihova svetišča. Ko pride stiska nad nje, bodo iskali mini, in ne bo ga. Trepet pride nad trepet, in huda novica nad hudo no¬ vico; 3 in iskali bodo prikazni pri pre¬ roku, in postava bo izginila od duhov¬ nika in svet od starcev. Kralj bo žalo¬ val in knez bo oblečen v bridkosti, in roke se bodo tresle ljudstvu po deželi; Po njihovi poti jim bom storil, in po njihovih sodbah jih bom sodil; in iz¬ vedeli bodo, da sem jaz Gospod. 1 Verige pomenjajo sužnjost .judovskega ljudstva. 2 Mogočniki so Judje, ki se ponašajo, češ da imajo 'neslo in tempel v svoji oblasti. 3 S praznimi besedami se bodo tolažili. Grehi v Jeruzalemu in kazen zanje. Poglavje 8—11. Kar nam pripovedujejo naslednja štiri po¬ glavja, se je godilo še vedno ob času, ko je pre¬ rok v svoji hiši zvezan ležal ob opeki, na kateri je bil zarisan Jeruzalem. Bog mu je dal moči, da je zdržal v svojem sila težavnem položaju. Ker je bil mnogo časa med tem zamaknen, je tudi manj čutil. Njegove prikazni se še vedno tičejo Jeruzalema. Najprej vidi ostudno maliko¬ vanje v templu, potem pa pogin mesta — kazen za greh. Okoli štiri leta prej, nego se je vse to godilo, opisuje, več sto milj oddaljen; podrobnosti te nesreče. Pri tem prosi Boga, naj ne pripusti, da bi popolnoma poginilo ljudstvo, in Bog mu obljubi vrnitev pregnanih Judov v domovino. V tem delu prerok torej pojasnuje in izpopolnuje svoje prejšnje prerokbe. Štiri gnusobe v templu. Uvod. In zgodilo se je šesto leto, šesti mesec, peti dan meseca: V svoji hiši sem bil, in judovski starci so sedeli pri meni, in prišla je tam nadme roka Go¬ spoda Boga, in videl sem: Bila je po¬ doba na videz kot ogenj; od njegovih ledij navzdol kakor ogenj, in od nje¬ govih ledij navzgor kakor svitloba, kakor podoba bliščeče kovine. 1 In stegnena podoba roke me je zgrabila za lase moje glave, in duh me je vzdignil med zemljo in nebo, in me je pripeljal v Jeruzalem, v božjem vi¬ denju, k notranjim vratom, ki so obr¬ njena proti severu, 2 kjer je bil postavljen malik ljubosumnosti, da bi vzbujal go¬ rečnost. 3 In glej, tam je bila slava Iz- * Prerok opisuje svoje zamaknenje. Videl je svetlo človeško podobo pred seboj. Glej Zgodbe, str. 898. 2 Zamaknil se je v tempel, v zunanje dvorišče, pred vrata, ki so vodila v notranje dvorišče. 8 Malik ljubosumnosti je bil Baal ali Astarte. Kralj Manase (glej Zgodbe, stran 817) ga je postavil v tempel. Josija ga je podrl (gl. Zgodbe, str. 820). Prerok gleda v svojem videnju malika, ki ga torej ob njegovem času že ni bilo več v templu; saj je vkljub temu jasno kazal, s kak¬ šnimi grehi so oskrunili tempel. Malik se imenuje malik ljubosumnosti, ker se mnogokrat opisuje Bog kakor že¬ nin in Izraelovo ljudstvo kakor nevesta, če torej ta božja nevesta v duhovnem pomenu na svetem kraju postavlja malike, da jih časti namestu božjega ženina, je umljivo, za¬ kaj se imenuje tak malik — malik ljubosumnosti, ki vzbuja božjo gorečnost in jezo. 908 Ez. 8, 5 — 18; 9, 1. Grehi v templu. raelovega Boga v videnju, katero sem bil videl na polju. 1 Prva gnusoba. In rekel mi je (Gospod): Sin člove¬ kov, vzdigni svoje oči proti severni strani. In vzdignil sem svoje oči proti severni strani, in glej, prav pri vhodu oltarjevih vrat 2 je stal malik ljubo¬ sumnosti. In rekel mi je: Sin člove¬ kov, kaj misliš? Ali vidiš, kaj ti po¬ čenjajo-, velike gnusobe, ki jih tukaj dela Izraelova hiša, da bi se odstranil daleč proč od svojega svetišča? In še večje gnusobe boš videl. Druga gnusoba. In peljal me je k vratom v pred¬ dvor, 3 in videl sem, in glej luknja je bila v steni; in mi je rekel: Sin člo¬ vekov, prederi steno. In ko sem predrl steno, so se pokazala vrata. In mi je rekel: Vstopi in poglej najgorje ostud¬ nosti, ki jih uganjajo tukaj. In vstopil sem in videl, in glej na celi steni okrog in okrog so bile naslikane vsakovrstne podobe laznin in živalij, gnusoba, in vsakovrstni maliki Izraelove hiše. In sedemdeset mož izmed starejšin Izra¬ elove hiše; in Jezonija, Safanov sin, 4 je stal sredi stoječih pred slikami; in vsak je imel kadilnico v svoji roki in meglen puh se je dvigal iz kadila. In rekel mi je: Gotovo vidiš, sin človekov, kaj počenjajo starejšine Izraelove hiše v temi, vsak skrivaj v svoji sobi; 5 za¬ kaj pravijo: Gospod nas ne vidi, Go¬ spod je zapustil deželo. V svojem zamaknenju gleda prerok, kako so se imenitni možje izmed ljudstva — starejšine — vdajali malikovalstvu. Ni treba misliti, da bi 1 To videnje je opisano v prvem poglavju. Ponovilo se mu je, da je tembolj živo čutil, kako je tempel posvečen Bogu. - Oltarjeva vrata se imenujejo zato, ker so skozi nje vodili živali, ki so jih potem darovali na oltarju. Malik je stal tako, da so ga duhovniki in ljudstvo pri daritvah lahko videli. Nesramnost malikovanja je bila torej tem večja. 8 Preddvor za ljudstvo, ki je bil ločen od duhovskega preddvora; gl. Zgodbe, str. 633 in 634. 4 Kdo je bil ta Jezonija, ni znano. B V hebrejskem se bere: Vsak skrivaj pred svojo podobo. bilo res 70 starejšin zbranih v templu vsak pred svojo podobo objednem času; to videnje pomenja samo, da so Izraelci sploh, in celo njihovi naj¬ uglednejši možje, malikovali. Izgovarjali so se pa, da se Gospod več ne meni za svoje ljudstvo, in da je zato treba iskati pomoči pri drugih bogovih. Tretja gnusoba. In rekel mi je: Če se obrneš, boš vi¬ del še večje gnusobe, ki jih počenjajo. In peljal me je skozi vrata Gospodove hiše, ki so proti jugu, in glej, tam so sedele ženske in žalovale za Adonisom. 1 Četrta gnusoba. In mi je rekel: Gotovo si videl, sin človekov; če se obrneš, boš videl še večje gnusobe od teh. In peljal me je v notranje dvorišče Gospodove hiše, in glej, pri vratih Gospodovega templa, med lopo in oltarjem, 2 je bilo nekako petindvajset mož, ki so obračali hrbet Gospodovemu templu, obraz pa proti vshodu; in molili so proti vshajajočemu solncu. Prerok gleda v žalostni vrsti odpad svojega ljudstva od pravega Boga. Ves tempel je z ma¬ likovanjem oskrunjen: Kralj je postavil malika v tempelske prostore; starejšine so častili maliko¬ valske podobe; ženske so žalovale za nečistim Adonisom in celo duhovniki so pred žgavnim oltarjem molili solnce. Vse ljudstvo je tedaj grešilo; zato mora zadeti tudi vse božja kazen. Le malo bo rešenih. Znamenje rešitve. In glasno je klical (Bog) pred mo¬ jimi ušesi, rekoč: Blizu so obiskovanja mesta, in vsako ima morilno orožje v 1 0 Adonisu so si vshodni poganski narodi pripove- povedovali to le: A d on is je bil čuda lep mladenič. Astarte, boginja nečistosti, se je vanj zagledala. Živela sta skupaj; na lovu ga je pa nekoč meseca rožnika umoril merjasec. Astarte je sila žalovala in si je izprosila milost, da je smel Adonis vsako leto priti za šest mesecev k nji iz drugega sveta. — Tega Adonisa so splošno častili. Zlasti ženske so se z žalostinkami spominjale celi mesec rožnik njegove smrti- Ob ti priliki so se udajale tudi grdim nesramnostim. Da so judovske ženske v tem posnemale poganke celo v tempi", je bila toliko večja ostudnost. 2 Tisti oltar, kjer so zažigali klavne daritve. Ez. 9, 2—6; 11, 17—20. Križ na čelu, znamenje rešitve. Mesijevi blagri. 909 svoji roki. In glej, šest mož 1 prihaja od gornjih vrat, ki so obrnjena proti severu, in v vsakega roki je pokonče- valno orožje; sredi njih je pa mož, oblečen v platneno obleko, in ob ledju ima črnilnik za pisanje; in gredo notri in se vstopijo okrog bronastega oltarja. In Gospodovo veličastvo seje vzdignilo s keruba, na katerem je bilo, proti hišnemu pragu, 2 in je poklicalo v platno oblečenega moža, ki je imel črnilnik za pisanje ob svojem ledju, in Gospod mu je rekel: Pojdi sredi mesta, sredi Je¬ ruzalema, in zaznamenuj tav 3 na čela mož, ki vzdihujejo in žalujejo nad vsemi gnusobami, ki se gode v njegovi sredi. Onim pa je rekel, da sem slišal: Pojte po mestu za njim, in pobijajte; vaše oko naj ne zanaša, in nikar se ne usmilite: starca, mladeniča in deklico, otroka in ženo pomorite, da jih pokončate. No¬ benega pa, na katerem boste videli tav, ne umorite, in pri¬ čnite pri mojem svetišču. Pričeli so torej pri starcih, ki so bili pred hišo. Ezekijel je dalje videl, kako bo jeruzalemsko mesto požgano. Pretresljivo popisuje, kako bo žrjavica padala izmed kerubinov na Jeruzalem in kako bo Bog zapustil tempel. V tisti prikazni je videl Boga kakor ob hobarski reki. Nad ke¬ rubini je bila Gospodova slava; kerubini so se vzdignili z razpetimi perotmi; za njimi so šla kolesa. V onečaščenem templu Gospod ni hotel več prebivati; s tem je bilo pa hkrati povedano, da ne bo več branil ne mesta, ne templa so¬ vražnikom. V krvavem boju bodo pokončani ju¬ dovski prvaki, ki so zapeljevali ljudstvo. Pridejo --- 1 Šest mož pomenja, da je šest, kasneje (v. 6) naštetih vrst tistih, ki se morajo kaznovati: duhovniki, starci, mla¬ deniči, deklice, otroci, ženske. s Gospod se je že pripravljal, da zapusti tempel, ki se nna prepustiti sovražnikom. 8 Tav je ime za črko t. To črko so zaznamenovali stari Hebrejci, Feničani, Etijopci, Grki, Rimci in Aramejci z znamenjem križa +, ~ ali pa X- Prerok je torej gledal v svojem videnju, kako je božji poslanec zaznamoval z z namenjem križa bogaboječe Jude, katerih ..ni zadela božja kazen. S tem se je torej v predpodobi pokazalo, da je križ ledino znamenje, v katerem se moremo rešiti. pa boljši časi. Bog ne bo zapustil Judov v pregnanstvu. Napoved vrnitve v domovino. To govori Gospod Bog: Zbral vas bom izmed narodov in zjedinil vas bom iz dežel, kjer ste raztreseni, in dal vam bom izraelsko zemljo. In pojdejo vanjo, in iztrebili bodo vse pohujšanje, in vse gnusobe iz nje. In dal jim bom jedno 1 srce, in novega duha bom podelil njihovemu osrčju, 2 in vzel bom kamenito srce iz njihovega mesa, in dal jim bom meseno srce, da naj hodijo po mojih zapovedih, in ohra¬ nijo moje sodbe, in jih izpolnujejo, da bodo moje ljudstvo in jaz njihov Bog. 3 Po tem je pa Gospod zapustil ne samo tem¬ pel, marveč tudi mesto: Ustavil se je nad goro, ki je proti jutranji strani mesta, t. j. nad Oljsko goro, predno je popolnoma izginil izpred prero¬ kovega duha. Na Oljski gori je Jezus sedel, ko je več nego 600 let kasneje napovedoval novo pokončanje jeruzalemskega mesta in hude kazni nevernemu judovskemu ljudstvu; 4 od tam, kjer je videl Ezekijel odhajati božje veličastvo, je tudi naš Izveličar v poveličani slavi zapustil nezvesto mesto in se vzdignil v nebesa. Podrobnejše napovedbe božjih kaznij. Poglavje 12—19. Vse Ezekijelove prerokbe v prvem razdelku napovedujejo, da bo jeruzalemsko mesto s templom vred razdejano in mnogo ljudstva pokončanega. Vedno in vedno se povrača prerok v svojih vi¬ denjih in v preroških dejanjih k temu. Pregnanci, med katerimi je prerokoval, so mislili le nato, da se kmalu vrnejo v svojo domovino. Razno- 1 Preje so bili Izraelci razklani v dve kraljestvi in neštevilno strank, kakor bi imeli več src. Ko se vrnejo, bodo jedini. 2 Ta jedinost se je popolnoma izpolnila ob Kristusovem času, ko šobili verniki jedno srce in jedna duša. (Dej. ap. 4, 32.) 8 To prerokovanje se je pričelo izpolnovati, ko so se Judje vrnili iz babilonske sužnjosti. Res so bili potem mnogo bolj vneti za božjo čast. Ob makabejskem času so celo pre¬ livali kri za svojo vero. Vendar se je prerokovanje popol¬ noma izpolnilo še-le v Kristusovi cerkvi. 4 Mat. 24, 3; Mark. 13, 3. 910 Ez. 12, 1—16. Prerokova selitev napoved pregnanstva kralja Sedekija. Krivi preroki. vrstni sleparji, ki so trdili, da so preroki, so jih v tem potrjevali, in zato ponavlja Ezekijel tudi v naslednjih poglavjih, da je ta misel prazna in da je jedina pomoč v resničnem spokorjenju. V ta namen opisuje še natančnejše v dejanjih in z besedo, s svarili in s prilikami bližnje kazni božje. Preroško dejanje o usodi kralja Sedekija. In Gospod mi je govoril, rekoč: Sin človekov, sredi uporne hiše prebivaš; imajo oči, da bi videli, pa ne vidijo, ušesa, da bi slišali, pa ne slišijo, ker je hiša uporna. Ti, sin človekov, si torej napravi orodje za selitev, in seli se po dnevi vpričo njih. Seli se pa od svojega kraja v drug kraj pred njiho¬ vim obličjem, da morda opazijo, ker je hiša uporna; in znosi vse svoje orodje kakor kdor se seli po dnevi pred nji¬ hovim obličjem. Zvečer pa odrini, ka¬ kor odrine, kdor se seli. Pred njihovimi očmi si prederi steno, in zlezi skoz njo; pred njihovim obličjem se daj nesti na ramah; v temi se daj nesti. Svoj obraz zakrij; zemlje ne boš videl, ker sem te postavil za čudovito znamenje Iz¬ raelovi hiši. Storil sem torej, kar mi je ukazal Gospod. Svoje orodje sem znosil po dnevi, kakor kdor se seli; in zvečer sem si z roko predrl steno, in v temi sem odrinil vpričo njih, nesen na ramah. Pomen tega dejanja. In Gospod mi je govoril zjutraj, rekoč: Sin človekov, mar ti ni rekla Izraelova hiša, uporna hiša: kaj delaš? Reci jim: To govori Gospod Bog: To breme pride na kneza, 1 * ki je v Jeruzalemu, in nad vso Izraelovo hišo, ki je sredi njih. Reci: Jaz sem vaše čudežno zna¬ menje; kakor sem storil, tako se jim bo zgodilo: preselili se bodo in v suž- njost pojdejo. In kneza, ki je sredi njih, bodo nesli na ramenih, v temi bo odhajal; steno bodo predrli, da ga od¬ nesejo; njegovo obličje bo zakrito, da ne bo videl zemlje. In svojo mrežo bom razpel nad njim, in vjel se bo v 1 Na kneza t. j. nad kralja Sedekija. moj sak; in peljal ga bom v Babilon, v Kaldejsko deželo; in ne bo je videl, 1 in tam bo umrl. In vse, ki so okrog njega, njegovo stražo, in njegove čete bom razpršil po vseh vetrovih in meč bom izdrl za njimi. In izvedeli bodo, da sem jaz Gospod, ko jih bom raz¬ pršil med narodi, in razsejal po deže¬ lah. Obvaroval pa bom med njimi nekaj mož meča in lakote in kuge, da bodo pripovedovali vse njihove grehe med narodi, med katere bodo prišli; in vedeli bodo, da sem jaz Gospod. Doma je prerok Jeremija kralju Sedekija v obraz napovedal, da bo mesto porušeno in da bodo Babilonci kralja vjeli. 2 Na Babilonskem pa je par let preje s tem preroškim dejanjem opisal Eze¬ kijel, kako se bo kralju godilo; bežal bo namreč, toda sovražniki ga bodo vjeli, umorili njegove sinove, njemu pa iztaknili oči in ga tako pri¬ peljali v Babilon, kjer bo umrl. Vse to se je do pičice izvršilo, kakor nam pripovedujejo IV. bukve kraljev. 3 Krivi preroki. Ezekijel vedno in vedno ponavlja, da za je¬ ruzalemsko mesto ni rešitve, da bodo Babilonci iznova premagali Jude in jih veliko pomorili, ne¬ kaj pa odpeljali v sužnjost. Vedno pa tudi po- vdarja, da je to kazen za greh. Najpreje je Ju¬ dom torej treba spoznanja, da so res grešili; potem pa kesanja in poboljšanja. To so pa na¬ ravnost zavirali krivi preroki. Doma je Jeremija vstal proti njim, 4 na Babilonskem pa jih je po¬ bijal Ezekijel, kakor smo že omenjali. Prav po¬ sebno govori proti njim v 13. in 14. poglavju. Med krivimi preroki so bili moški, pa tudi ženske. Sladkali so se ljudstvu in mu govorih to, kar mu je bilo všeč, češ da jim je Bog tako razodel. Ezekijel jim je napovedoval, da bodo zato pokončani vsi, krivi preroki in ljudstvo, ki se jim je dalo zapeljevati. Božja volja je v tem oziru tako neizpremenljiva, kakor je bila ob Noe¬ tovem času, ki je vesoljnega potopa pač rešil sebe, ni pa mogel rešiti drugih ljudij. Tudi Če bi bil tako pobožen mož, kakor je bil Job, ah ’ Ker bo imel oči iztaknene. 2 Jer. 32, 37. 38, Zgodbe, str. 868. 8 IV. Kralj. 25, 4 nasl.; Zgodbe, str. 823, 824. 4 Jer. 29, 21 nasl.; Zgodbe, str. 864. Ez. 14, 21—23; 15, 1—6; Ki, 1—2. Nekaj bo rešenih. Odrezana trta — podoba Judov. 911 kakor je bil Danijel, med njimi, bi Bog kaznoval malikovalsko ljudstvo. Vendar pa ne bodo vsi pokončani. Ob napovedi teh strašnih kaznij ima so bili tudi Judje slabši kakor drugi narodi, ko so zapustili Boga in božja kazen jim ni mogla izostati. prerok vedno tudi tolažilno besedo in dokazuje, da Bog hoče samo kesanje in poboljšanje. Ob koncu 14. poglavja pravi: Zakaj tako govori Gospod Bog: Če tudi pošljem štiri svoje najhujše sodbe: meč, in lakoto, in zlobne zveri, in kugo nad Jeruzalem, in pomorim v njem člo- 2. Nezvesta nevesta. Lepa misel, ki jo je izrazil prerok v prvi priliki, se v drugi iznova povdarja. Judovsko ljudstvo se primerja deklici iz zaničevanega rodu. Bog se je je od rojstva usmilil, skrbel je zanjo in ko je dorastla, se je celo zaročil ž njo. Ona pa mu je bila grdo nehvaležna in nezvesta. Zato jo veka in živino, vendar bodo ostali v njem nekateri, ki se bodo rešili in izpeljali sinove in hčere; glej, ti bodo prišli k vam in videli boste njihova pota in njihove namere, in potolažili se boste zavoljo nadloge, ki sem jo bil poslal nad Jeruzalem, nad vsem, kar sem bil spravil nadenj. In v to¬ lažbo vam bodo, ko boste videli nji¬ hovo pot in njihove namere in spo¬ znali boste, da nisem storil zastonj, kar sem storil nad njim, pravi Go¬ spod Bog. Prilike o bližnjih božjih kaznih: 1. Odrezani les vinske trte. In Gospod mi je govoril, rekoč: Sin človekov, kaj naj se zgodi z le¬ som vinske trte pred vsemi drevesi po logeh, ki so med gozdnimi dre¬ vesi. Ali se odreže les od nje, da se naredi kako orodje, ali da se napravi iz nje kaka kljuka, da se obesi nanj kaka posoda. Glej, v ogenj se vrže, da ga požre; oba konca povžije ogenj in sreda se vpepeli; ali bo potem spo¬ soben za kako orodje? Še ko je bil cel, ni bil za nobeno orodje, koliko bolj ne bo za nobeno rabo, ko ga bo ogenj požrl in požgal. Zato pravi Gospod Bog: Kakor sem vrgel les vinske trte med gozdnimi le¬ sovi v ogenj, da ga požre, tako bom storil z jeruzalemskimi prebivalci. V ti priliki se primerja judovsko ljudstvo z vinsko trto. Ta je najimenitnejši les, dokler rodi; tako je bilo tudi judovsko ljudstvo najimenitnejše, ker je bilo od Boga posebej izbrano in odlikovano, če se pa les odreže od trte, ni za drugega, nego za v ogenj. Slabši je kakor vsak drug les. Tako Arabec. bo kaznoval. Nazadnje se je bo pa vendar zopet usmilil in bo obnovil svojo zavezo ž njo. To je kratka vsebina te prilike. In govoril mi je Gospod, rekoč: Sin človekov, naznani Hierosolimi 1 njene gnusobe in reci: Tako govori Gospod Bog Hierosolimi: Tvoja kore¬ nina in tvoj rod je iz Kanaanske de- 1 Namesto imena Jeruzalem rabimo v ti priliki žensko ime Hierosolima, ker se mesto primerja z deklico. 912 Ez. 16, 3—22, 35—37. Prešestnica. žele; 1 tvoj oče je Amorejec in tvoja mati je Cetejka. 2 In ko si se rodila, na dan svojega rojstva, nisi bila umita, ne s soljo osoljena 3 in ne povita v ple¬ nice. Nobeno oko ni imelo usmiljenja s teboj, da bi ti bil kdo kaj tega storil in se te usmilil; marveč vrgli so te zemlji na površje, zaničuje tvoje življe¬ nje, tisti dan, ko si bila rojena. Mimo¬ grede sem te pa jaz videl pohojeno v tvoji krvi in rekel sem ti, ko si bila v svoji krvi: Živi; rekel sem ti, pravim: Živi v svoji krvi! Kakor travo na polju sem te pomnožil, in ti si se množila in dorastla si, in si napredovala in dospela do ženske lepote, in lasje so ti rastli; bila si pa gola in polna sramote. Šel sem pa mimo in sem te videl; in glej, bil je tvoj čas, možitve čas, in prostrl sem svoj plašč nad teboj in pokril sem tvojo sramoto; in sem ti prisegel in sklenil zavezo s teboj, pravi Gospod Bog, in moja si postala. 4 In umil sem te z vodo, in očedil sem tvojo kri s tebe in mazilil sem te z oljem. In oble¬ kel sem te v pisano obleko, in ti obul dragocene črevlje, in opasal sem te s tančico; praznično sem te napravil. Z lišpom sem te olišpal, in zapestnice sem ti dal na roke in verižico okrog vratu. In dal sem uhane v tvoja ušeša in zal venec na tvojo glavo. In ozaljšana si bila z zlatom in srebrom, in oblečena v tančico in vezeno in pisano obleko; 1 Abraham se je naselil, ko ga je bil Bog izbral in poklical, v Kanaanski deželi, kjer je vladalo najgrje maliko¬ valstvo. (Glej Zgodbe, str. 75 nasl.) 2 Amorejci so bili posebno hudoben rod v Kanaanski deželi (I. Mojz. 15, 16; Zgodbe, str. 79); ined Cetejci, ali Hetejci, kakor se imenujejo v Mojzesovih bukvah, so bile pa ženske sila razuzdane. Kakor nam pripoveduje Mojzes (I. Mojz. 27, 46; Zgodbe, str. 107), jih je Izakova žena Rebeka tako-le obsodila: Naveličala sem se živeti zaradi hčera He- tovih (ali hetejskih); če vzame Jakop ženo iz ljudstva tega kraja, nečem živeti. — Očitanje, da je Hierosolima (t. j. judovsko ljudstvo) iz Kanaanske dežele in da je njen oče Amorejec, mati pa Cetejka, ima ta-le pomen: Ti, judovsko ljudstvo, nisi bilo nič boljše, kakor druga ljudstva, predno te je Bog izbral. Tako si bilo kakor Kanaanci sploh, in sicer kot najslabši — Amorejci in Hetejci — med njimi. 8 Na vshodu še sedaj s soljo drgnejo novorojenčke. 4 Zaročil sem se s teboj. pšeničen kruh, strd in olje si jedla; in zelo zala si bila in dospela si do kra¬ ljestva. In tvoje ime je zaslovelo med narodi zavoljo tvoje lepote, ker si bila popolna v mojem lišpu, ki sem ti ga bil nadel, pravi Gospod Bog. Zaupala si pa v svojo lepoto in na svoje ime si nečistovala. 1 In vzela si nekaj svojih oblačil in si si tu in tam napravila sešite višave (šotore na višavah), in na njih si nečistovala, kar se še ni godilo in se ne bo. In vzela si svoje lepo orodje iz mojega zlata in mojega srebra, ki sem ti ga bil dal, in si na¬ redila moške podobe in si nečistovala ž njimi. In vzela si svojo pisano obleko, in si jih pokrila, in moje olje in moje kadilo si postavila pred nje. In moj kruh, ki sem ti ga dal, pšenično moko in olje in med, s katerimi sem te hra¬ nil, si postavila pred nje v prijetno di¬ šavo ; tako se je zgodilo, pravi Gospod Bog. In vzela si svoje sinove in svoje hčere, ki si mi jih bila rodila, in si jih klala, da jih požro. Ali je majhno tvoje nečistovanje? Moje sinove si klala in si jim jih posvečevala v ognju 2 in njin 1 dajala. In po vseh gnusobah in neči¬ stostih se nisi spomnila dnij svoje mla* dosti, ko si bila gola in polna sramote, pohojena v svoji krvi. Prerok dalje v živih slikah opisuje gnusno malikovanje, kateremu se je vdalo judovsko Ijnd' stvo. Nevesta je v svoji nezvestobi grešila z Egipčani, Asirci in Babilonci, to se pravi: Jndj e 50 častili egiptovske, asirske in babilonske ma¬ like. Zato pride kazen nad nehvaležno nevesto in sicer po tistih, s katerimi je grešila. Zato, prešestnica, čuj Gospodovo besedo. To govori Gospod Bog: Ker 51 raztrosila svoje premoženje, in od¬ krila svojo sramoto v svojih nečistostih svojim ljubim, in malikom svojih gn u ' sob v krvi svojih otrok, katere si j« 11 darovala; glej, zbral bom vse tvoje znance, s katerimi si se spečala in vse, 1 Postala si Bogu — svojemu ženinu — nezvesta i se udala malikovanju. ’ Otroke so darovali maliku Molohu (glej Zgodbe, str. 105, 779, 853). Ez. 16, 38—63. Kazen prešestnici; odpuščanje. 913 katere si ljubila, s tistimi vred, ki si jih sovražila, in zbral jih bom od vseh stranij nadte, in razgalil bom vpričo njih tvojo sramoto in videli bodo vso tvojo nesramnost. In sodil te bom po sodbah za prešestnice in morilke, in okrvavil te bom v jezi in ljubosumnosti. Dal te jim bom v roke in podrli bodo tvoje nečisto vališče, in te razgalili in ti vzeli tvoj lišp, in te popustili golo in polno sramote. In pripeljali bodo nadte množico, in te bodo obsuli s ka¬ menjem, in te razsekali s svojimi meči; in sežgali bodo v ognju tvoje hiše, in sodili te bodo vpričo mnogobrojnih žensk 1 in nehala boš nečistovati. In moja nevolja se bo nad teboj polegla, in moja gorečnost bo ponehala od tebe; oddahnil se bom in ne bom se več jezil. Ker se nisi spominjala dnij svoje mladosti in si me dražila z vsem tem, zato sem ti tudi jaz vrgel tvoja pota na tvojo glavo, pravi Gospod Bog; nisem ti pa storil po vseh tvojih pre¬ grehah v vseh tvojih gnusobah. 2 Glej, vsak, kdor rad pove kak pregovor, bo tega-le obrnil nate, rekoč: Kakoršna mati, taka tudi njena hči. Ti si hči svoje matere, ki je zavrgla svojega moža in svoje otroke; in sestra svojih sestra si ti, ki so zavrgle svoje može in svoje otroke: vaša mati je Cetejka in vaš oče Amorejec. In tvoja starejša sestra je Samarija, ona in njene hčere, 3 ki prebivajo ob tvoji levici; tvoja mlajša sestra, ki prebiva ob tvoji desnici, je Sodoma in njene hčere. Toda niti po njihovih potih nisi hodila in nič manj nisi storila kakor one po svojih pre¬ grehah; skoraj večje hudobije si iz¬ vršila, kakor one na vseh svojih potih. Kakor resnično živim, govori Gospod Bog, zares ni uganjala Sodoma, tvoja sestra, ona in njene hčere, kar si ti uganjala, ti in tvoje hčere. Glej, to 1 Vpričo mnogobrojnih žensk pomenja: vpričo mnogo narodov, ki bodo videli pokončanje jeruzalemskega mesta. 2 Manj sem te kaznoval, nego si zaslužila. 3 Mesta okrog nje. Zgodbe sv. pisma I. je bila krivda Sodome, tvoje sestre: napuh, sitost kruha in obilnost, in njena in njenih hčera lenoba; ubožcu in re¬ vežu niso ponudile roke; 1 in prevzele 50 se in so uganjale gnusobo vpričo mene, in iztrebil sem jih, kakor si vi¬ dela. Samarija tudi ni grešila na pol toliko kakor ti; pač pa si ti obe pre¬ segla s svojimi pregrehami. Zatorej nosi tudi ti svojo sramoto. Ker to govori Gospod Bog: In storil ti bom, kakor si zaničevala prisego, da 51 prelomila zavezo. Spomnil se pa bom svoje zaveze s teboj iz dnij tvoje mladosti, in sklenil bom s teboj večno zavezo. In spo¬ minjala se boš svojih potov in sram te bo, ko boš vsprejela svoje sestre, starejše in mlajše; in dal ti jih bom za hčere, toda ne po tvoji zavezi. In sklenil bom s teboj zavezo in vedela boš, da sem jaz Gospod, da se boš spominjala in da te bo sram, in da ne boš več odprla ust od sramu, ko ti bom vse odpustil, kar si storila, govori Gospod Bog. Ta prerokba se tiče Odrešenikovih časov. Večna zaveza je zaveza, ki jo ima božji Sin skle¬ niti s človeškim rodom. Sestre, ki jih bo Bog dal Jeruzalemu za hčere, so narodi, ki jih bo Bog poklical v svojo cerkev. Jeruzalem je nji¬ hova mati; zakaj odrešenje pride izmed Judov; 2 judovsko ljudstvo je tista oljita, v katero se drugi narodi vcepljajo. Gora Gospodove hiše, Sion, je središče, h kateremu se bodo zgrinjali vsi narodi. 3 Sinovi in hčere jeruzalemskega mesta pridejo od vseh stranij k njemu kakor k svoji materi. 4 Po vsem svetem pismu se ponavljajo te resnice. Tudi Ezekijel jih večkrat povdarja. Tukaj, ko tako živo slika v priliki nehvaležne neveste nezvestobo ju- 1 Grdi sodomski grehi so imeli svojo korenino v na¬ puhu, v bogastvu in v lenobi; v zvezi s tem je bila trdo¬ srčnost do revežev. To je povsod ravno tako. Kjer gospo¬ duje napuh, kjer se preveč je in pije in kjer je doma lenoba, tam ni usmiljenosti, srca so vedno trja, duh vedno manj voljan in bohotno ka!6 vsakovrstne pregrehe, posebno ne¬ čistost. 2 Jan. 4, 22. 3 Iz. 2, 3; gl. Zgodbe, str. 790. * Iz. 60, 3 nasl.; gl. Zgodbe, str. 810, 811. 58 914 Razlaga prilike o prešestnici. Uvod v pogl. 17. Beduin. dovskega naroda, na konec vendar-le s povdarkom pravi, da je judovsko ljudstvo od Boga izvoljeno ljudstvo, in da bodo v duhovnem oziru vsi narodi imeli Jeruzalem za mater, ko pridejo Odrešenikovi časi. Ta velika čast jeruzalemskega mesta, da bodo vsi narodi tako rekoč od njega izrejeni in vzgojeni, ker bo v Jeruzalemu poglavitno deloval Odrešenik, pa ne izvira iz kake zaveze, ali iz zasluženja, marveč samo iz božjega usmiljenja. Kakor je Bog iz samega usmiljenja prvič iz¬ bral judovski narod, tako bo tudi drugo novo zavezo sklenil samo iz dobrotljivosti do grešnikov. Da bodo Judje poklicani v Mesijevo kraljestvo, v pravo cerkev, ni njihova pravica, marveč božja mi¬ lost. Zato morajo biti Judje, kijih imenuje Ezekijel pod podobo Jeruzalema, potem ko pride Odrešenik in jih pokliče v svojo cerkev, ponižni in hvaležni. Ta Ezekijelova prilika nam kaže žalostno zgodbo judovskega naroda, božje neveste, ki je nesramno grešila proti Bogu, svojemu ženinu. Bog se je judovskega naroda usmilil, ko ga je izbral zase in je posebej skrbel zanj. Vsi grdi grehi tega naroda niso izčrpali njegovega usmiljenja. Bog je izmed Judov obudil Odrešenika in sicer za vse narode. Drugo zavezo je sklenil z vsemi. Vsi narodi so bili sami po sebi zavrženi, z zmo¬ tami in pregrehami onesnaženi; Bog se jih je pa usmilil in se po Izveličarju v duhovnem pomenu zaročil ž njimi. Hvaležni morajo torej biti Bogu in mu ohraniti zvestobo s tem, da se zvesto drže razodete vere in božjih zapovedij. Tudi vsak posamezni človek lahko obrača to Ezekijelovo priliko nase. Duša je brez posveču¬ joče milosti božje od rojstva zapuščena, omade¬ ževana deklica. Bog se pa ozre nanjo, jo po¬ sveti in sklene ž njo duhovno zaroko. Z grehi je duša Bogu nezvesta ter posnema nehvaležno nevesto v navedeni priliki. Bog se je pa vedno iznova usmili in obnovi svojo zaroko ž njo, kadar se resno izpreobrne. Če to premišljuje, se mora vsaka duša sramovati svojega življenja in v po¬ nižni hvaležnosti spoznati svojo nevrednost in velikost božjega usmiljenja. 3. Vinska trta in orla. V ti priliki se naslanja prerok na te-le že opisane dogodke: Kralj Nabuhodonozor je drugič odpeljal Jude na Babilonsko s kraljem Jehonijem vred; tudi Ezekijel je bil med njimi. 1 Namestu Jehonija je postavil Sedekija za kralja, ki je sicer babilonskemu kralju s prisego obljubil zvestobo, ki je pa ni držal. Prerok Jeremija je doma v obraz svaril kralja Sedekija, naj se vda božji na- redbi in naj se upogne pod jarem babilonskega kralja, 2 in ob času obleganja jeruzalemskega mesta je večkrat ponavljal, da je za kralja in za Jude jedina rešitev, če se vdajo Nabuhodonozorju. 3 Pa niso mu verjeli. V pregnanstvo odpeljani Judje, katerim je prerokoval Ezekijel, so tudi vedno mislili, da bo Sedekija s pomočjo egiptovskega kralja premagal Babilonce in rešil svoje rojake. Ezekijel jim je pa neprenehoma in v živo ponavljal, da je to prazno upanje. O tem govori tudi v na¬ stopni priliki: Mogočen orel — Nabuhodonozor — 1 Gl. Zgodbe, str. 822, 823. ’ Jer. 27, 12; gl. Zgodbe, str. 863. 8 Jer. 38, 2. 17; gl. Zgodbe, str. 870, 871. Ez. 17, 1—21. Prilika o vinski vsadi rahlo trto — Sedekijevo kraljestvo; ta trta se pa obrne za varstvo do drugega orla — egip¬ tovskega kralja. Vsled tega jo mogočnejši prvi orel izruje, — uniči Sedekijevo kraljestvo. Prerok pripoveduje najpreje priliko in ji sam dodaja razlago. In Gospod mi je govoril, rekoč: Sin človekov, postavi uganko, in povej priliko Izraelovi hiši in reci: Mogočen orel velikih perotij, dolgo stegnenih udov, poln pisanega perja je prišel k Libanonu in je vzel stržen iz cedra. 1 Vršiče njegovih mladik je odtrgal in jih odnesel v Kanaansko deželo; v mesto trgovcev jih je preložil. 2 In je vzel od semena v deželi in je položil kakor seme v zemljo, da bi se vkore- ninilo ob obilni vodi; plitvo je je po¬ ložil. Ko je pa pognalo, je vzrastla široka vinska trta nizkega debla, in njene veje so gledale proti njemu (orlu), in njene korenine so bile pod njim. 3 Postala je torej vinska trta in je po¬ ganjala mladice in grebenice. Bil je Pa drug velik orel velikih perotij in bogatega perja; in glej, ta trta je gnala nekako svoje korenine proti njemu in stezala svoje mladice k njemu, da bi jo namakal iž gredic svojega zasada. 4 V dobro zemljo ob obilni vodi je bila vsajena, da bi poganjala mladice in rodila sad in bila mogočna vinska trta. Reci: To pravi Gospod Bog: Ali bo vspevala? Ali ne bo (prvi orel) izruval n jenih korenin, otrgal njenega sadu in usušil vseh njenih pognanih mladic, in sicer ne z močno roko in ne z mnogo¬ številnim ljudstvom, da jo bo izruval s 1 Libanon pomenja Jeruzalem, ker je bilo mnogo lepih stavb v mestu iz libanonskih cedrov, zlasti kraljeva palača. Ceder pomenja kraljevo Davidovo rodbino; stržen pa kralja Jehonija, ki ga je Nabuhodonozor odpeljal na Babilonsko. 2 Vršiči mladik pomenjajo imenitne Jude, ki so bili s kraljem vred odpeljani v pregnanstvo. Kanaanska dežela P°menja tu Babilonsko, mesto trgovcev pa Babilon, ki je s hvel zavoljo svoje trgovine. 3 Seme je kralj Sedekija. Nabuhodonozor je hotel, da s e mirno razvija, toda tako, da ostane nizkega debla in da Se Popolnoma naslanja nanj. 4 Prerok hoče reči: Sedekija se ni držal Nabuhodono- Zr, to, marveč se je vezal z egiptovskim kraljem. trti in dveh orlih; njen pomen. 915 korenino vred? Glej, zasajena je; ali bo vspevala? Ali se ne bo usušila, ko se je dotakne vroči veter, in ali ne bo usahnila na gredicah svojega zasada? In Gospod mi je govoril, rekoč: Reci uporni hiši: Ali ne veste, kaj to pomenja? Reci: Glej, babilonski kralj je prišel v Jeruzalem in je vzel kralja in njegove kneze in jih je odpeljal s seboj v Babilon. In vzel je jednega iz kraljevega rodu (Sedekija), in je ž njim sklenil zavezo in od njega vsprejel pri¬ sego. Mogočnike v deželi je pa vzel, da se poniža kraljestvo in ne povzdiguje, marveč varuje njegovo zavezo in jo ohrani. On (kralj) je pa odstopil od njega in poslal poslance v Egipet, naj mu da (egiptovski kralj) konj in mnogo ljudstva. Ali bo vspeval ali dosegel rešitev, kdor je to storil? In ali bo ubežal, kdor je prelomil zavezo? Ka¬ kor resnično živim, pravi Gospod Bog, v kraju tistega kralja, ki ga je postavil za kralja, čegar prisego je prelomil, in razrušil zavezo, ki jo je imel ž njim, sredi Babilona, bo umrl. In ne z veliko vojsko, niti z mnogobrojnim ljudstvom se ne bo Faraon bojeval proti njemu (Nabuhodonozorju), ko se bodo nametavali nasipi in gradile utrdbe, da bi se po¬ bilo mnogo ljudij. Zavrgel je namreč prisego, da je prelomil zavezo, in glej, svojo roko je bil dal, in ker je vse to storil, ne bo ubežal. Zato pravi tako Gospod Bog: Ka¬ kor resnično živim, prisego, ki jo je zaničeval, in zavezo, proti kateri je grešil, bom položil na njegovo glavo. In nadenj bom razpel svojo mrežo, in vjel se bo v moj sak: in pripeljal ga bom v Babilon in sodil ga bom tam zavoljo pregrehe, s katero me je zani¬ čeval. 1 In vsi njegovi ubežniki z vso svojo vojsko bodo padli z mečem; ostali se bodo pa razkropili na vse vetrove in izvedeli boste, da sem jaz Gospod govoril. 1 Prisega se mora držati tudi proti sovražniku. Boga zaničuje, kdor prelomi prisego. 58* 916 Ez. 17, 22—24; 18, 21—32, Cedrova mladika — Mesija. Božje usmiljenje. Izveličar iz Davidovega rodu. Ezekijel je v prejšnjih prerokbah napovedal, kako bo sovražnik osvojil mesto, je razdejal, ljud¬ stvo razkropil in kralja odpeljal v sužnjost, kjer bo umrl. Kako se bodo mogle potemtakem iz¬ polniti Gospodove obljube, da bo Davidovo kra¬ ljestvo trajalo vekomaj? 1 Že Jeremija je v Jeru¬ zalemu z ozirom na to prerokoval, da bo Bog obudil Davidu pravično mladiko, 2 in da bo pognala iz Davida mladika pravičnosti in da ne bo zmanj¬ kalo Davidu moža, ki bo sedel na prestolu hiše Izraelove. 3 Ta mladika je bodoči Odrešenik iz Davidovega rodu, katerega kraljestvo nad du¬ hovno Izraelovo hišo, t. j. nad cerkvijo, nikoli ne poneha. Isto tolažilno napoved govori Ezekijel pregnancem na Babilonskem: To pravi Gospod Bog: In vzel bom nekaj stržena viso¬ kega cedra in ga bom vsadil; nežno mladiko iz vrha njegovih vej bom odlomil in jo vsadil na visoko in vzvišeno goro. 4 Na visoki Izraelovi gori jo bom vsadil in pognala bo kali in ro¬ dila sad, in bo velik ceder. In pod njo bodo prebivale vse ptice in vsa perotnina 5 bo gnez¬ dila pod senco njegovih vej. In vsa drevesa 6 v deželi bodo izvedela, da sem jaz Gospod ponižal visoko drevo, in povi¬ šal nizko drevo, in usušil ze¬ leno drevo, in ozelenil suho drevo. Jaz, Gospod, sem go¬ voril in storil. Opomin k pokori. Ezekijel je hotel, kakor smo povedali že več¬ krat, v pregnanih Judih vzbuditi resnično kesanje in izpreobrnenje. Med njimi pa se je slišalo veli¬ kokrat, da jih Bog kaznuje samo zavoljo grehov njihovih prednikov. Ker je tudi prerok sam več¬ 1 II. Kralj. 7, 13; glej Zgodbe, str. 430. ’ Jer. 23, 5; gl. Zgodbe, str. 860. 3 Jer. 33, 14. 15; gl. Zgodbe, str. 868. 4 Stržen in nežna mladika je prihodnji Mesija, vzet iz visokega cedra — Davidove kraljeve rodbine (pr. Iz. 11, 1; gl. Zgodbe, str. 769). Vzvišena gora pomenja duhovni Sion — sveto cerkev. 6 Ptice in perotnina pomenja narode. 0 Drevesa so kralji. krat, posebno pa v priliki o nehvaležni nevesti, opisoval davne pregrehe judovskega ljudstva, zato so bili v ti misli tem bolj potrjeni. Da bi jim jo izbil, jim dokazuje v 18. poglavju, da jih zadene božja kazen za njihove lastne grehe. H koncu pa pristavlja pretresljive opomine k pokori. Če se hudobnež spokori vseh svojih grehov, ki jih je storil, ih ohrani moje zapovedi, in dela prav in po pravici, bo živel in ne bo umrl. Nobene nje¬ govih storjenih hudobij se ne bom spo¬ minjal; zavoljo svoje pravičnosti, ka¬ tero je delal, bo živel. Ali je mar po moji volji smrt hudobneža, pravi Go¬ spod Bog, in ne, da se izpreobrne od svojih potov in živi? Če se pa odvrne pravični od pra¬ vičnosti in dela hudobijo vseh gnusnih vrst, ki jih navadno dela hudobnež, bo li mar živel? Vse njegove pravice, ki jih je storil, bodo pozabljene; v svoji nezvestobi, s katero je bil nezvest, in v svojem grehu, ki ga je grešil, v njih bo umrl. In vi pravite: Gospodova pot ni prava. Poslušajte torej, Izra¬ elova hiša: Ali ni prava moja pot, in ali niso mnogo bolj vaše poti krive? Če se namreč odvrne pravični od svoje pravice in dela hudobijo, bo umrl v tem; zavoljo krivice, ki jo je delal, bo umrl. In če se odvrne hudobnež od svoje hudobnosti, katero je počenjal, in dela prav in po pravici, bo oživil svojo dušo; ker se je premislil in od¬ vrnil od vseh svojih hudobij, ki jih j e počenjal, bo gotovo živel in ne bo umrl- Vendar pa pravijo Izraelovi otroci: Gospodova pot ni prava. Ali niso prave moje poti, hiša Izraelova, in niso mnogo bolj vaše poti krive? Zato bom sodil vsakogar po njegovih potih, Izraelova hiša, pravi Gospod Bog. Izpreobrnite se in delajte pokoro za vse svoje hu¬ dobije, in hudobija vam ne bo v po¬ gubljenje. Vrzite od sebe vse svoje nezvestobe, s katerimi ste bili nezvesti, in naredite si novo srce in novega duha; zakaj bi umrli, Izraelova hiša? Ker nečem smrti umirajočega, pravi Gospod Bog, vrnite se in živite. Ez. 19, 1—14; 20, 1—5. Božje kazni nad kraljem in ljudstvom v prilikah. Prerok govori starcem. 917 Ta ljubeznivi očetovski opomin obračamo lahko tudi nase. Božja pravičnost ni namerjena proti ljudem, marveč proti grehom. Ko kaznuje grešnike, jih s tem vabi, naj sovražijo greh in se rešijo. Zakaj bi umrli, je zaklical po preroku Judom, kliče pa tudi nam in nam ponuja tu svojo božjo milost, na drugem svetu pa večno življenje. Ravno to misel izraža sv. Peter v besedah: Go¬ spod noče, da bi se kdo pogubil, marveč da se vsi vrnejo k pokori. 1 Prilika o levinji in o trti. V dveh pesniških prilikah objokuje prerok v 19. poglavju nesrečo judovskega ljudstva. V prvi opisuje judovsko ljudstvo v podobi levinje, ki si je izbrala zaporedoma dva leva — kralja Joahaza in Jehonija; prvega je vjel egiptovski, drugega pa babilonski kralj. — V drugi priliki pa primerja judovski narod vinski trti, ki je nekaj časa ponosno rastla, potem so jo pa izrovali in zažgali. In ti začni žalostinko nad izrael¬ skima knezoma in reci: Zakaj je po¬ čivala tvoja mati, levinja, med levi in sredi levičkov izredila svoje mladiče? Jednega svojih levičkov je izredila in postal je lev in naupil se je pleniti in žreti ljudi. 2 In narodi so čuli o njem in so ga vjeli, toda ne brez lastnih ran, in so ga pripeljali v verigah v egip¬ tovsko deželo. 3 Ko je pa videla, da je oslabela in se je uničilo njeno priča¬ kovanje, je vzela jednega svojih levič¬ kov in ga je postavila za leva. Ta je hodil med levi in je postal lev, in na¬ učil se je pleniti in žreti ljudi; naučil se je delati zidove in izpreminjati v puščavo njihova mesta, in glas njego¬ vega rujovenja je opustošil deželo in vse, kar je v nji. Narodi so se pa zbrali od povsod iz pokrajin proti njemu, in so razpeli svojo mrežo nad njim; ob svojih ranah so ga vjeli in zaprli v kletko; in v verigah so ga pripeljali k babilonskemu kralju in so 1 II. Pet. 3, 9. 2 Kralj Joabaz je delal hudo pred Gospodom po vsem, kar so delali njegovi očetje. (IV. Kralj. 23'; 30; Zgodbe, str. 821.) 8 Primeri IV. Kralj. 23, 33; Zgodbe, str. 821, 822. ga vrgli v ječo, da bi se ne slišal več njegov glas po izraelskih gorah. 1 Tvoja mati je bila podobna vinski trti, v tvoji krvi zasajeni ob vodi; njen sad in njeno perje je rastlo zavoljo obilne vode. In njene grebenice so se vtrdile kakor vladarska žezla, 2 in njena rast je poganjala med listjem in videla se je njena višina v množici njenih mladic. V jezi je bila pa izrovana in vržena na tla, in vroči veter je usušil njen sad; zvenele in posušile so se grebenice njene moči; ogenj jo je po¬ žrl. In zdaj je presajena v puščavo, v brezpotno in žejno deželo. 3 In plamen je švignil iz mladice njenih grebenic, ki je požrl njen sad; in ni bilo na nji krepke grebenice, vladarskega žezla. Žalostinka je in bo žalostinka. V solzah in bridkih vzdihih je zapel Ezekijel to žalostno pesem, ki jo sam imenuje žalostinko. Ko se pa dopolni to, kar je tolikrat napovedoval, bodo tudi vsi drugi Judje, ki njemu niso hoteli verjeti, čutili tisto žalost, ki njega navdaja in takrat bo ta pesem za vse žalostinka. Izraelova nezvestoba in kazni zanjo. Poglavje 20, 1—24, 27. Uvod. In zgodilo se je sedmo leto, deseti dan petega meseca: 4 Možje izmed sta¬ rejših Izraelcev so prišli vprašat Go¬ spoda in so sedli pred menoj. In prišla mi je Gospodova beseda, rekoč: Sin človekov, govori Izraelovim starcem in reci jim: Ali ste mar prišli mene vprašat? Kakor resnično živim, ne bom vam odgovoril, pravi Gospod Bog. Če jih sodiš, če sodiš, sin človekov, po¬ kaži jim gnusobe njihovih očetov. Izraelska nehvaležnost. Reci jim: To govori Gospod Bog: Tisti dan, ko sem izvolil Izraela in sem 1 Primeri o kralju Jehoniju IV. Kralj. 25, 27; Zgodbe, str. 822, 823. 2 Iz judovskega naroda so vzrastli mogočni kralji. 8 Taka puščava se je zdela Judom ptuja babilonska dežela. (Primeri: Ps. 136.; Zgodbe, str. 611.) 4 Ta čas se računa, odkar je Ezekijel v pregnanstvu. 918 Ez. 20, 5—17, 40—44. Judje so vedno grešili. Boljši časi. vzdignil svojo roko 1 za zarod Jakopove hiše in sem se jim prikazal v egiptovski deželi in sem vzdignil svojo roko zanje, rekoč: Jaz sem Gospod, vaš Bog: Tisti dan sem vzdignil svojo roko zanje, da jih bom izpeljal iz egiptovske dežele v deželo, katero sem jim pripravil, kjer se cedi mleko in med, ki je izvrstna med vsemi deželami. In sem jim rekel: Vsak naj vrže od sebe ostudnosti svo¬ jih očij in nikar se ne onesnažite z egiptovskimi maliki; jaz sem Gospod vaš Bog. Dražili so me pa in me niso hoteli poslušati; nobeden ni vrgel od sebe ostudnostij svojih očij, in egiptov¬ skih malikov niso zapustili. Tu sem dejal, da bom razlil nad nje svojo ne- voljo in izvršil svojo jezo nad njimi, sredi egiptovske dežele. Storil sem pa zavoljo svojega imena, da bi se ne oskrunilo pred narodi, sredi katerih so bili in med katerimi sem se jim pri¬ kazal, da sem jih izpeljal iz egiptovske dežele. Tako sem jih potegnil iz egiptovske dežele in jih izpeljal v puščavo. In dal sem jim svoje zapovedi in pokazal svoje sodbe, po katerih živi človek, če jih izpolnuje. Vrhu tega sem jim dal svoje sobote, da bi bile v znamenje med menoj in med njimi in da bi ve¬ deli, da sem jaz Gospod, ki jih posve¬ čujem. 2 In dražila me je Izraelova hiša v puščavi; po mojih zapovedih niso hodili in zavrgli so moje sodbe, po katerih človek živi, če jih izpolnuje, in moje sobote so silno oskrunili. Rekel sem torej, da bom izlil svoj srd nad njimi v puščavi in jih pokončal. Storil sem pa zavoljo svojega imena, da bi se ne skrunilo med narodi, od katerih sem jih potegnil vpričo njih. Vzdignil sem bil torej svojo roko nad njimi v puščavi, da bi jih ne peljal v deželo, katero sem jim dal, ki se cedi mleka in medu, ki je prva med vsemi deže¬ lami, ker so zavrgli moje sodbe in niso 1 Vzdignil sem svojo roko, t. j. prisegel sem. 2 Posvečevanje in praznovanje sobotnega dne je bilo posebno znamenje božje zveze z izraelskim ljudstvom. hodili po mojih zapovedih in so skru¬ nili moje sobote; za maliki je namreč hodilo njihovo srce. In moje oko jim je zaneslo, da jih nisem pomoril in jih nisem pokončal v puščavi. Dalje opisuje prerok z malo drugačnimi be¬ sedami še jedenkrat, kako so Izraelci v puščavi grešili proti božjim zapovedim in kako jim je Bog zanesel in jih pripeljal v obljubljeno deželo. Ali tudi tam so mu bili nezvesti. Malikom so da¬ rovali na višavah, celo svoje otroke so zažigali Molohu v čast. Zato jih zadene huda kazen. Bog jih bo pregnal iz njihove domovine v pu¬ ščavo narodov, t. j. v puste babilonske kraje. Iz- nova se jih bo pa usmilil. Na moji sveti gori, na vzvišeni Iz¬ raelovi gori, pravi Gospod Bog, tam mi bo služila vsa Izraelova hiša, vsi, pravim, v deželi, kjer mi bodo všeč; in tam bom vsprejemal vaše prvine in začetek vaših desetin vseh vaših po¬ svetil. V prijeten duh vas bom vspre- jel, ko vas izpeljem izmed narodov in vas zberem iz dežel, kjer ste bili raz¬ kropljeni, in vpričo narodov me boste posvečevali. In izvedeli boste, da sem jaz Gospod, ko vas popeljem v Izra¬ elovo deželo, v deželo, o kateri sem vzdignil svojo roko, da jo bom dal vašim očetom. In tam se boste spo¬ minjali svojih potov in vseh svojih pregreh, s katerimi ste se omadeževali, in studili se boste samim sebi zavoljo vseh hudobij, ki ste jih storili. 1 In iz¬ vedeli boste, da sem jaz Gospod, ko bom vam, Izraelova hiša, izkazoval dobrote zavoljo svojega imena, 2 in n e po vaših hudobnih potih, in ne po vaših tako hudih pregrehah, pravi Gospod Bog. Ta prerokba napoveduje v prvi vrsti vrnitev Judov iz pregnanstva in obnovljenje Jeruzalema in templa; v drugi pa Izveličaijeve čase, ko bo duhovni Sion — sv. cerkev — vsprejemal vase vernike in se bodo tam Bogu darovale duhovne daritve. 1 Sad. pregnanstva bo torej spoznanje storjenih grehov in stud nad njimi. 2 Bog bo rešil Jude iz pregnanstva jedino le iz sV0 J e usmiljenosti, ki bo poveličevala njegovo ime. Ez. 21, 25—27; 23, 1 — 12. Mesija prvi bodoči kralj. Božje kazni. Prešestni sestri. 919 Prilike o bodočih božjih kaznih. Prerok primerja Palestino lepemu gojzdu in napoveduje, da ga bo po Gospodovem ukazu po¬ žgal hud ogenj. Dalje slika, kako bo Bog izdrl nabrušen meč, in s tem prerokuje krvave boje, v katerih bodo Judje podlegli babilonskemu kralju. Posebej seobrača proti judovskemu kralju Sedekiju: Ti pa, onečiščeni, hudobni vojvoda Izraelov, čegar dan pride, kakor je bil naprej dolo¬ čen ob času hudobije, to pravi Gospod Bog: Odloži kraljevo pokrivalo, deni proč krono! Ali ni ona, ki povišuje nizkega in ponižuje visokega? V krivico, krivico, krivico jo bom štel; in ne bo je več, dokler ne pride, čegar je sodba, in njemu jo bom dal. Pomen te prerokbe je ta-le: Izraelski kralj bo izgubil kraljestvo in sicer tako, da ne bo nobeden Davidovih potomcev več nosil krone, dokler ne pride, čegar je sodba, namreč bodoči Mesija. Jasna je lepa zveza s prerokovanjem očaka Jakopa, ki je sinu Judu pred smrtjo na¬ povedal, da bo njegov rod prvak med drugimi rodovi, dokler ne pride Odrešenik. 1 Bog je bil obljubil Davidu večno kraljestvo. 2 Ta obljuba ostane; za nekaj časa bo pač prenehala med Judi kraljeva oblast in Davidov rod bo ponižan, toda le toliko časa, dokler ne pride Mesija. V tem smislu umevajo Ezekijelove besede cerkveni uče¬ niki, pa tudi judovski razlagalci sv. pisma. Takoj potem napoveduje prerok starim iz¬ raelskim sovražnikom Amoncem krvav poraz. V 22. poglavju se pa zopet obrača proti Judom in opisuje nujnost božjih kaznij v živih besedah. Za¬ voljo malikovanja, krvoločnosti, trdosrčnosti, ne¬ sramnosti, lakomnosti in drugih pregreh bo Jeruza¬ lem pokončan. Bližnja in daljna mesta se mu bodo posmehovala; umazano bo, zloglasno, veliko v poginu. Jeruzalem bo ob svojem padcu podoben razbeljeni peči, kjer se bo topilo pokvarjeno srebro, — namreč judovsko ljudstvo. Kakor se srebro pokvari, če se mu primeša bron, kositar, železo ali svinec, tako se je pokvarilo tudi judovsko ljudstvo, ko se je jelo mešati s poganskimi na- 1 I. Mojz. 49, 10; Zgodbe, str. 136, 137. 2 II. Kralj. 7, 14; Zgodbe, str. 430. rodi. V razbeljeni peči se loči žlindra od srebra. Ti žlindri je podobno nezvesto ljudstvo. Vse je vdano pregreham. Krivi preroki motijo ljudi; duhovniki zaničujejo božje zapovedi; sobote ne praznujejo več. Kralj in drugi velikaši so kakor pleneči volkovi, ki hlepe samo po lastnem dobičku; ljudje sploh uganjajo krivice in stiskajo re¬ veže. Jeremija se je sicer trudil, da bi popravil te neznosne razmere, toda niso ga poslušali. Zato jih bo Bog požgal z ognjem, svoje jeze. Grehe izraelskega in judovskega kraljestva popisuje prerok iznova v 23. poglavju v priliki o dveh prelestnih sestrah. In Gospod mi je govoril, rekoč: Sin človekov, bili sta dve ženski, hčeri jedne matere, in sta prešestovali v Egiptu; v svoji mladosti sta prešesto¬ vali. Njuni imeni sta bili Oola, ime večje, in Ooliba ime manjše sestre. Oola je Samarija; 1 in Ooliba je Jeru¬ zalem. 2 Oola je tedaj prešestovala poleg mene, in je norela za svojimi ljubimi, sosednjimi Asirci. Zato sem jo dal v roke njenih ljubih, v roke asirskih si¬ nov, za katerimi je v poželjivosti no¬ rela. Ti so razgrnili njeno nesramnost, njene sinove in hčere so vzeli, in njo samo so umorili z mečem; 3 tako je postala zloglasna med ženskami; 4 in izvršili so sodbe nad njo. Ko je to videla njena sestra Ooliba, je še bolj kakor ona norela poželjivosti in je presegla v nečistosti svojo sestro. Nesramno se je vdala Asircem, vojvo¬ dom in oblastnikom, ki so prihajali k nji, konjikom, ki so jezdili na konjih, 1 Oola, hebrejsko Ohola, se pravi po naše svoj šotor. Izraelsko kraljestvo se imenuje zato s tem imenom, ker Iz¬ raelci niso hoteli hoditi v jeruzalemski tempel, marveč so si postavili svoja lastna svetišča na gori Garicim, v Danu, Betelu in drugod. 2 Ooliba, hebr. Oholiba, se pravi po naše moj šotor je v nji. Judovsko kraljestvo je namreč imelo Gospodov tempel. 8 Kakor smo videli že v 16. poglavju, se opisuje božja zveza z Izraelci pod podobo zakonske zveze. Izraelsko kra¬ ljestvo seje družilo z Asirci in je častilo asirske malike; zato jih je zadela kazen ravno po Asircih, ki so uničili kraljestvo in ljudstvo odpeljali v sužnjost (gl. Zgodbe, str. 738, 739). 4 Vulgata ima: In postale so zloglasne ženske, t. j. razna mesta izraelskega kraljestva so postala zloglasna. 920 Ez. 23, 13—34, 48—49; 24, 1 — 8. Kazen prešestnih sester. Lonec z mesom. in vsem mladeničem brhke postave. In videl sem, da je omadeževana; obeh pot je bila jedna. In ko so bili prišli k nji babilonski sinovi, 1 so jo omade¬ ževali s svojo nečistostjo in oskrunjena je bila po njih in nasitila se jih je njena duša. Odkrila je tudi svoje nečistovanje in odgrnila svojo sramoto, in moj duh jo je zapustil, kakor je bil zapustil njeno sestro. Zato, Ooliba, pravi to Gospod Bog: Glej, jaz bom vzbudil proti tebi vse tvoje ljube, katerih se je nasitila tvoja duša, in jih bom zbral proti tebi od vseh stranij: babilonske sinove in vse Kaldejce, plemiče, vladarje in kneze, vse asirske sinove, mladeniče brhke postave, vojvode in vse oblast¬ nike, kneze knezov in sloveče konjike. In sovražno bodo ravnali s teboj in vse, kar si si pridelala, bodo vzeli in te bodo pustili golo in polno sramote, in razodela se bo nesramnost tvojih nečistostij, tvoja pregreha in tvoje vla- čugarstvo. To ti bodo storili, ker si se vlačila za narodi, med katerimi si se omadeževala z njihovimi maliki; po poti svoje sestre si hodila, in dal bom njeno kupo 2 v tvojo roko. To pravi Gospod Bog: Globoko in široko kupo svoje sestre boš izpila; v zasmeh boš in v zasramovanje, kolikor ga bo mo¬ goče. Vpijanila se boš in napolnila bo¬ lečine s kupo bridkosti in žalosti, s kupo svoje sestre Samarije. In pila jo boš in izpila do dna in njene črepine boš požrla, in svoje prsi boš razmesa¬ rila; 3 ker jaz sem govoril, pravi Go¬ spod Bog. Tudi judovsko kraljestvo bo potemtakem za¬ dela podobna kazen, kakor je zadela izraelsko. Babilonci, s katerimi se je spuščalo v zveze in od katerih se je učilo malikovanja, je bodo uničili. Pri ti priliki pa prerok zopet ponavlja, da Bog kaznuje samo zato, da se tembolj spozna, kako grd je greh: 1 Judovski kralji so sklepali zveze z Babilonci in so posnemali njihove malikovalske šege. 2 Kupa pomenja: delež, usodo. Ker je Jeruzalem posnemal Samarijo v grehih, bo tudi okušal tiste kazni, ki jih je okusila Samarija. 8 To pomenja silno žalost. Tako bom iztrebil pregreho iz de¬ žele, in vse ženske 1 se bodo učile, da ne bodo delale po pregrehi onih dveh; in naložili bodo vašo pregreho nad vaju, in nosili bosta grehe svojih ma¬ likov, in izvedeli bosta, da sem jaz Gospod. Preroško dejanje o stiskali obleganega Jeruzalema. In govoril mi je Gospod deveto leto, deseti mesec, deseti dan meseca, 2 rekoč: Sin človekov, zapiši si ime tega dneva; ta dan se je babilonski kralj postavil proti Jeruzalemu. 3 In govori trmoglavi hiši v priliki in jim reci: To govori Gospod Bog: Pristavi lonec, pristavi, pravim, in vlij vanj vode. Deni mesa vanj, vse dobre kose, stegno in pleče, izbrano in kostij polno meso; vzemi najbolj tolsto živinče. Zloži sklad drva podenj, 4 močno naj zavre, in raz¬ kuhajo naj se kosti v njem. Zato pravi Gospod Bog: Gorje kr¬ vavemu mestu, loncu, 6 čegar rja je na njem, in rja ne pojde od njega. Kos za kosom izmeči iz njega in ne vadljaj. Njegova krije namreč sredi njega; n a najglajšo skalo jo je izlil; ni je izlil na zemljo, da bi se mogla pokriti s prahom. Da izvršim svojo nevoljo in se maščujem z osveto, sem dal nje¬ govo kri na najglajšo skalo, da bi se ne zakrila. 7 1 Vse ženske pomenja: vse dežele, pokrajine. 2 Ta čas se računa od tistega dne, ko je Ezekijel. s kraljem Jehonijem vred odpeljan v pregnanstvo, in ko bil Sedekija postavljen za kralja. Prav ta dan je prišel kralj Nabuhodonozor pred Jeruzalem in ga je začel oblegati, kakor beremo IV. Kralj. 25, 1; Zgodbe, str. 823; Jer. 39, 1 in 52, 4. 8 Nad 20 dnij hoda je bil Ezekijel ločen od Jeruza¬ lema; v duhu pa je natančno gledal, kaj se godi z mestom in trpel je ž njim. 4 Po besedi se glasi prevod: „zloži sklad kostij podenj ■ Najverjetnejše pa je, da je bila v prvotnem hebr. rokopi sU beseda ,drva‘ nam. kostij. 5 Lonec pomenja torej Jeruzalem. Najboljši kosi so oholi judovski velikaši. 6 Ne vadljaj, t. j. brez izbire izmeči kose. ’ Judje so prelili mnogo nedolžne krvi. Ta kri izzivlj® božje maščevanje ter se ne da skriti, kakor se tudi ne da skriti kri izlita na gladek kamen. Ez. 24, 8—24. Pomen lonca; Ezekijelu umrje žena. 921 Zato pravi Gospod Bog to-le: Gorje krvavemu mestu, za katero bom na¬ pravil ogromno grmado. Zloži kosti, ki jih bom sežgal v ognju; meso se bo uničilo, in skuhala se bo vsa zmes in kosti razprhnile. Deni tudi prazen lonec na žrjavico, da se razbeli in raztopi njegova kovina, in raztaja v njem nje¬ gova umazanija in pokonča njegova rja. 1 Veliko truda in potu je bilo, pa ni šla od njega pre¬ obilna rja, niti z ognjem ne. Tvoja umazanija je ostudna, ker nisi se očistila svojih gr¬ dob, ko sem te hotel očistiti. 2 Pa tudi ne boš preje očiščena, dokler se ne umiri moja nevolja nad teboj. Jaz, Gospod, sem go¬ voril: Prišlo bo in storil bom; ne pojdem mimo, tudi ne zane¬ sem in ne pomirim se: po tvo¬ jih potih in po tvojih naklepih te bom sodil, pravi Gospod. Prepovedano žalovanje. Prerok mora še več trpeti z oblega¬ nim Jeruzalemom, kakor je že trpel. Iz¬ gubiti ima ženo — slast svojih očij — in javno niti žalovati ne sme zanjo. Pri Judih je bilo v navadi, da so žalovaje za mrliči raztrgali svoja oblačila, glavo potresli s pepelom, postili se in zakrivali si obličje. In Gospod mi je govoril, rekoč: Sin človekov, glej, jaz ti bom vzel slast tvojih očij na j eden mah; pa ne jokaj, ne plakaj, in solze naj ti ne teko. Molče vzdihuj, ne delaj mrtvaš¬ kega žalovanja; svoje pokrivalo imej obvezano, in svoje črevlje na svojih nogah; ne zakrivaj z oblačilom ust in ne jej jedij žalujočih. Zjutraj sem tedaj govoril ljudstvu, zve¬ čer je pa umrla moja žena; in zjutraj sem bil storil, kakor mi je zapovedal. In ljudje so mi rekli: Zakaj nam ne 1 Ko bodo Judje pokončani ali odpeljani v sužnjost, pride na vrsto mesto samo; ogenj je bo uničil. 2 Bog je s svarili in manjšimi kaznimi napeljeval Jude na pravo pot, pa niso hoteli. poveš, kaj to pomenja, kar delaš? In rekel sem jim: Gospod mi je govoril, rekoč: Povej Izraelovi hiši: To pravi Gospod Bog: Glejte, jaz bom oskrunil svoje svetišče, ponos vaše države, in željo vaših očij, in za kar se boji vaša duša; vaši sinovi in vaše hčere, ki ste jih zapustili, bodo padli z mečem. In storili boste, kakor sem jaz storil: ust ne boste zakrivali z oblačilom in jedij žalujočih ne boste jedli. Pokrivala boste imeli na svojih glavah in črevlje na nogah; ne boste jokali in ne pla- kali, marveč koprneli boste v svojih hudobijah, in vsak bo ječal s svojim bratom. 1 In Ezekijel bo vaše znamenje: 1 Pomen: Samo po tihem in skrivaj boste smeli med seboj žalovati, da vas ne vidijo Babilonci in vas ne kaznujejo. Pogrebna slovesnost pri Arabcih. 922 Ez. 24, 25—27; 27, 28—30. Pogani, sovražniki judovskega ljudstva, bodo pokončani. po vsem, kar je on storil, boste delali, ko to pride; in izvedeli boste, da sem jaz Gospod Bog. In ti, sin človekov, glej tisti dan, ko jim vzamem njihovo moč in radost njihovega dostojanstva in slast njiho¬ vih očij, na katerih počivajo njihove duše: njihove sinove in hčere; tisti dan, ko pride k tebi ubežnik, da ti na¬ znani; tisti dan, pravim, se bodo od¬ prla tvoja usta hkrati z ubežnikom, in ne boš več molčal, in za znamenje jim boš in izvedeli boste, da sem jaz Gospod. V teh zadnjih besedah se kaže sad božjih kaznij. Vkljub vsemu prizadevanju Ezekijel svojih rojakov v pregnanstvu ni mogel splošno prepri¬ čati, da bo Jeruzalem razdejan. Vedno so se tolažili, da še stoji mesto s templom — njihova moč in radost njihovega dostojanstva. Ko pa pride prvi ubežnik iz razdejanega mesta in na¬ znani, kaj se je zgodilo, bo pa obveljala pri vseh prerokova beseda in vsprejemljivi bodo za njegove opomine k pokori. Zaupanje judovskega ljudstva v Jeruzalem in tempel je za nas katoličane lep nauk: Če so Judje tako ljubili in se tako zanašali na mesto in tempel, koliko bolj moramo mi ljubiti novi Je¬ ruzalem — sveto cerkev! Drugi razdelek. Pogin poganskih narodov. Poglavje 25, 1 — 32, 32. Prerok Jeremija je napovedal, da bo babi¬ lonski kralj premagal Jude in vse narode, ki so okrog njih. 1 Ezekijel je v prvem razdelku opi¬ soval kazni, ki imajo zadeti Jude po Babiloncih. V drugem pa napoveduje, kako bo babilonski kralj izvrševal božjo sodbo tudi proti drugim na¬ rodom. Tako se kaže, da je neomejen vladar cele zemlje Bog, ki pripravlja vse narode za svoje kraljestvo na zemlji — za sveto cerkev. Naj¬ mogočnejše države, najslavnejša kraljestva se morajo podvreči volji vsegamogočnega Gospoda. Judje in vsi drugi narodi morejo potemtakem iskati rešitve samo pri njem. Ezekijel prerokuje v 25. poglavju pogin naj¬ bližjim poganskim narodom: Amonijanom, Mo- 1 Jer. 25, 11; Zgodbe, str. 861. abljanom, Edomljanom in Palestincem t. j. Fili¬ stejcem, ki so prebivali na jugu in vshodu pa¬ lestinske dežele. Vsi ti so se pregrešili zlasti s tem, ker so se posmehovali judovskemu porazu in se ga veselili; ta škodoželjnost je izvirala iz nevoščljivosti. Glejte, Judova hiša je kakor vsi narodi, so n. pr. klicali Moabljani in Edomljani, češ, da je vse prazno, kar so pripovedovali Judje o svojih posebnih božjih obljubah. Zato napove¬ duje Ezekijel v božjem imenu Amonijanom in Moabljanom, da jih bodo sovražniki uničili in da bosta njihovi deželi delež vshodnih sinov. Res si je babilonski kralj pet let po razdejanju jeru¬ zalemskega mesta osvojil te kraje in danes pre¬ bivajo po teh nekdaj rodovitnih, sedaj pa opu- stošenih krajih že izza davna vshodni sinovi — arabski beduini. Tudi Edomljane in Palestince, t. j. Filistejce, je zadela božja kazen. V puščavo je izpremenjena njihova pokrajina in danes ni druge sledi več o teh narodih nego sama imena. Potem se obrne prerok proti Feničanom. V 26. poglavju popisuje veselje njihovega glavnega mesta Tira, ko je padel Jeruzalem. Ta je imel namreč cesto iz Fenicije do Arabije in iz Egipta do Asirije in Babilonije v svoji oblasti. Bil j e torej v kupčij skem oziru zelo važen. Gotovo so judovski kralji trgovcem, ki so hodili skozi Je- ruzalem, nalagali primerno carino. Trgovci so bili večinoma Feničani. Zato jih je veselilo, da je Jeruzalem podrt. „Juhe! vrata narodov so po¬ drta; k meni se bodo obrnili; jas se polnim, ona so pa zapuščena; tako so vsklikali po Tiru, ime- nuje Jeruzalem zavoljo njegovega trgovskega pomena vrata narodov. Bog je res obrnil narode proti Tiru, toda vse drugače, nego so pričakovali njegovi Stanovniki. Prihrul je Nabuhodonozor nad mesto in je oblegal; priznati so morali nje¬ govo nadvlado. V 27. poglavju peva prerok lepo žalostinko o padcu Tira. Slika ga v podobi ve¬ ličastne ladij e, nad katero zabuči vshodni veter — Nabuhodonozor in kasneje Aleksander Veliki — in jo pogrezne v morsko globočino. Ko se bo to zgodilo, pravi prerok, se bodo sosednji narodi sila vstrašili. Ob šumnem kriku tvojih krmarjev se bodo tresla brodovja, in s svojih ladij bodo stopili vsi, ki drže vesla: mornarji in vsi krmarji bodo stopili suho in bodo vekali nad teboj na ves glas, in bridko kričali in metali prah Ez. 27, 31—36; 28, 1 — 10. Tir in njegov kralj propade. 923 na glave, in se potresali s pepelom, in se do golega obrili, in si opasali ra- ševnike, in te objokovali v dušni gren- kosti z najbridkejšim jokom. In zapeli bodo o tebi žalostinko, in plakali nad teboj: Katero (mesto) je kakor Tir, ki je obmolknil sredi morja? Z vožnjo svojega trgovskega blaga po morju si redilo mnoge narode; z množino svo¬ jega bogastva in svojih ljudstev si bo¬ gatilo kralje na zemlji. Zdaj te je raz¬ drobilo morje, v globočino voda je Sin človekov, reci tirskemu kralju: To pravi Gospod Bog: Ker se je povzdig¬ nilo tvoje srce in si dejal: »bog sem jaz in na božjem prestolu sedim v morskem srcu,« ko si človek in ne Bog; in ker si jednačil svoje srce z božjim srcem, zato pravi tako Gospod Bog: Ker se je povzdignilo tvoje srce, kakor bi bilo božje srce, zato, glej, pripeljem nadte ptujce, najmočnejše med narodi, in izdrli bodo svoje meče nad krasoto tvoje modrosti in oskrunili bodo tvoj Arabsko šotorišče. padlo tvoje bogastvo in vsa tvoja mno¬ žica, ki je bila sredi tebe. Vsi prebi¬ valci po otokih strme nad teboj in vsi njihovi kralji, od viharja zadeti, iz- preminjajo obraze. Trgovci ljudstev sikajo nad teboj; na nič si prišlo, in ne bo te več na veke. V 28. poglavju se obrača prerok proti tir¬ skemu kralju, ki je v svojem napuhu zahteval, naj ga po božje častijo. Njegov padec primerja padcu zavrženih angelov: In govoril mi je Gospod, rekoč: sijaj. 1 Umorili te bodo in doli pahnili in umrl boš smrti umorjenih v mor¬ skem srcu. Boš li mar dejal, rekoč: »bog sem jaz« vpričo svojih morilcev, ko si človek in ne bog v roki tistih, ki te morč? Smrti neobrezancev 2 boš umrl v roki ptujcev, ker sem jaz go¬ voril, pravi Gospod Bog. 1 Prerok se norčuje iz kralja, češ: bahal si se s krasoto svoje modrosti in s svojim sijajem. Ko pride sovražnik, ti bo že pokazal, koliko je bila vredna tvoja baharija. 2 Neobrezane/: je po judovskih mislih hudoben pogan¬ ski človek. Smrt tirskega kralja bo torej posebno sramotna. 924 Ez. 28, 11—19, 25—26. Padli angeli — padli tirski kralj. Pogin Sidona in Egipta. Padli angeli podoba padlega kralja. In Gospod mi je govoril, rekoč: Sin človekov, začni žalostinko nad lir¬ skim kraljem in mu reci: To govori Gospod Bog: Ti pečat popolnosti, poln modrosti in dovršene lepote! V slasteh božjega raja si bival; vsakovrstni dragi kameni so te pokrivali: sard, topaz in jaspid, hrizolit, in onih, in beril, in sa¬ fir, in karbunkel in smaragd; 1 z zla¬ tom je bil vdelan tvoj sijaj, in tvoje piščalke so bile pripravljene tisti dan, ko si bil ustvarjen. 2 Ti si bil razpet in pokrivajoč kerub, 3 in postavil sem te na sveto božjo goro; sredi ognjenega kamenja si se sprehajal, 4 * popoln v svo¬ jih potih od dne svojega ustvarjenja, dokler se ni našla krivda na tebi. V tvojih mnogih kupčijah se je napolnila tvoja duša s krivico in grešil si, in pahnil sem te z božje gore in pogubil sem te, o zakrivajoči kerub, izmed ognjenega kamenja. Povzdignilo se je tvoje srce v tvoji krasoti; izgubil si svojo modrost v svojem sijaju; na tla sem te vrgel; pred obličje kraljev sem te postavil, da te gledajo. S svo¬ jimi mnogoštevilnimi pregrehami in s krivičnostjo svoje kupčije si oskrunil svoje svetišče; torej bom vkresal ogenj v tvoji sredi, ki naj te povžije, in vpe- pelil te bom na zemlji vpričo vseh, ki te gledajo. Vsi, ki te bodo videli izmed narodov, bodo ostrmeli nad teboj: uni¬ čen si, in ne bo te več na veke. Na prvi pogled spoznaš v teh besedah po¬ dobnost s prerokovanjem preroka Izaija o babi¬ lonskem kralju, 6 čegar ošabnost in ž njo zvezani padec se primerja grehu in padcu zavrženih an¬ gelov. Ezekijel bi ne bil mogel primerjati tirskega 1 Teh devet dragih kamenov pomenja bogastvo tirskega kralja in mesta. Veliki duhoven jih je nosil v svojem na- prsniku. Gl. Zgodbe, str. 234. 8 Ko si bil ustvarjen, t. j., ko si zasedel prestol, je bila pripravljena zate slovesna godba. 8 Ezekijel misli tu na keruba, ki sta pokrivala skrinjo zaveze v najsvetejšem; Zgodbe, str. 230. Z jednim izmed njiju primerja tirskega kralja. 4 Kralj se je čutil tako varnega v svojem mestu, kot bi bilo obdano z gorečim zidovjem. 6 Iz. 14, 13 nasl.; Zgodbe, str. 798. kralja s kerubom, ako ne bi bil imel živo pred očmi strašne zgodbe pogubljenih angelov. Kakor je nje vrgel napuh iz nebes v peklo, tako je pogubil napuh tudi tirskega kralja. Napuh je pravi, izraziti greh hudobnega duha. Njega po¬ snemajo napuhneni ljudje in od njega se uče njegovega greha. Prerokbe proti Sidonu in Egiptu. Za Tirom prerokuje Ezekijel pogin tudi Si¬ donu, ki je bilo drugo imenitno mesto v Feniciji. Svoj čas je bil Sidon celo glavno mesto. Ko je prerok tako napovedal pogin Amonijanom, Edom- Ijanom, Moabljanom, Filistejcem, Tiru in Sidonu, ponavlja iznova, da Bog ne bo zavrgel izrael¬ skega ljudstva. Narodi, ki so se posmehovali njegovemu porazu, bodo pokončani, Jeruzalem pa bo slavno zopet vstal. To pravi Gospod Bog: Ko bom zbral Izraelovo hišo izmed ljudstev, kjer so razkropljeni, me bodo posve¬ čevali vpričo narodov in prebivali bodo v svoji deželi, ki sem jo bil dal svo¬ jemu hlapcu Jakopu. In bodo varno stanovali v nji, in zidali hiše, in na¬ sajali vinograde, in prebivali v miru, ko bom izvršil sodbe nad vsemi okrog, ki jim nasprotujejo, in vedeli bodo, da sem jaz Gospod. V štirih daljnih poglavjih (29—32) napove¬ duje prerok v sedmih oddelkih pogin Egiptu: 1. Faraon, egiptovski kralj, se sicer baha, da je močan med kralji kakor krokodil med ribami, toda Bog ga bo premagal in tako kaznoval egip¬ tovsko nezvestobo proti Izraelcem. Nekdaj mo¬ gočno kraljestvo bo postalo majhno in neznatno. 1 2. Nabuhodonozor, babilonski kralj, bo pre¬ magal Egipet. 2 3. Z Egiptom bodo premagane tudi njegove zvezne države. 3 Porušeni bodo njihovi maliki, opustošena mesta in polja. 4. Po tem porazu bo strta moč egiptovskega kralja; babilonski kralj bo pa tem mogočnejši vsled njega. 4 5. Asirski kralj je bil mogočen, pa je vendar 1 Ez. 29, 1—16. 8 Ez. 29, 17—21. 8 Ez. 30, 1—19. 4 Ez. 30, 20—26. Ez. 32, 1—16. Žalostinka nad Egiptom. Premagani pogani. 925 padel. 1 Podoben je bil visokemu in košatemu libanskemu cedru. Ker se je pa prevzel, je bil pokončan. Tudi egiptovski kralj bo poražen za¬ voljo svojega napuha. 2 6. V prelepi žalostinki opeva prerok žalostno usodo egiptovskega kraljestva. 3 In zgodilo se je dvanajsto leto, prvi dan dvanajstega meseca, 4 ko mi je go¬ voril Gospod, rekoč: Sin človekov, začni žalostinko o Faraonu, egiptov¬ skem kralju, in mu reci: Levu med narodi si bil podoben in zmaju v morju, 5 in prodiral si v svojih vodah, 6 in raz- burkaval si vode s svojimi nogami, in teptal njihove struge. Zato pravi tako Gospod Bog: Razpel bom nad teboj svojo mrežo z množino mnogih naro¬ dov in izvlekel te bom v svojem saku. In vrgel te bom na zemljo; polju na površje te bom zagnal, in nagnezdil bom na tebi vse ptice pod nebom, in s teboj bom nasitil zveri vesoljne zemlje. In tvoje meso bom razmetal po gorah, in griče bom napolnil s tvojo sokrvico. In napojil bom zemljo s tvojo smrdljivo krvjo do gorskih vrhov, in doline te bodo polne. In ko ugasneš, zakrijem nebes in zatemnim zvezde; solnce pokrijem z oblakom in mesec ne bo dajal svoje svitlobe. Vse nebesne luči bodo žalo¬ vale nad teboj, in temo bom položil nad tvojo deželo, pravi Gospod Bog, ko popadajo tvoji ranjenci sredi dežele, pravi Gospod Bog. In vznemiril bom srce mnogih ljudstev, ko bom razglasil tvoje pobitje med narodi po deželah, ki jih ne poznaš. In storil bom, da bode strmelo nad teboj mnogo narodov; in njihovi kralji se bodo silne groze tresli zavoljo tebe, ko se prične hitro sukati moj meč nad njihovim obličjem, in mahoma se bo vsak posebej tresel 1 Glej Zgodbe, str. 741. 2 Ez. 31, 1-18. 3 Ez. 32, 1—18. 4 Odkar je bil Ezekijel v pregnanstvu. 5 Zmaj v morju pomenja krokodila. Nil se imenuje tudi morje. 8 Vulgata ima: sukal si rog v svojih vodah. za svoje življenje ob dnevu svojega poraza. Zakaj to pravi Gospod Bog: Moč babilonskega kralja pride nadte. Z meči junakov bom podrl tvojo množico; vsi nepremagljivi narodi, oni bodo raz¬ dejali napuh Egipta in njegova množica se bo razkropila. In pokončal bom vso njegovo živino, kije poleg obilnih vodA; in človeška noga ne bo več hodila po njih, in živinski parkelj jih ne bo kalil. Potem bom popolnoma očistil njihove vode in njihove reke bom napeljal kot olje, pravi Gospod Bog, ko bom pustil egiptovsko deželo brez tolažbe. 1 Deželo bo pa zapustila njena polnost; in vdaril bom vse njene prebivalce, da bodo iz¬ vedeli, da sem jaz Gospod. Žalostinka je to in peli jo bodo; hčere narodov jo bodo pele; nad Egiptom in nad nje¬ govo množico jo bodo pele, pravi Go¬ spod Bog. 7. Egipet bo torej sramotno premagan. Bog kaznuje vse napuhnene in krivične narode. Vse tiste, ki so sovražili izraelsko ljudstvo, zadene božja šiba. V smrtnem kraljestvu bodo ležali Asirci, Elamci, Moški (Mosok), stanujoči med Armenijo, Iberijo in Kolhido, Tibarci (Tubal) ob južnem obrežju Črnega morja in Edomci. Tam bodo vsi severni knezi z lovci vred, ki so bili pah- neni k ubitim, obupani in osramoteni na svojem junaštvu, ki spe kot neobrezanci poleg pomorjenih z mečem in nosijo svojo sramoto s tistimi, ki pri¬ hajajo v jamo. Tako Ezekijel veličastno završuje svoje pre¬ rokbe o strašnih božjih sodbah nad Izraelci in nad poganskimi narodi. Te sodbe naj prepričajo izvoljeno ljudstvo, da se ne sme zanašati na no¬ beno posvetno moč, marveč mora iskati rešitve samo v udanosti v božjo voljo in v pravi pokori. Zgodovina nam spričuje, da so se Ezekijelove prerokbe do pičice izpolnile. Nabuhodonozor je premagal vse imenovane narode, kakor smo že omenjali. Tudi Egipčani so izkusili v polni meri božje kazni. Ob padcu jeruzalemskega mesta je vladal v Egiptu kralj Efre (Uahabra po egiptov- 1 Pomen: Reka Nil in njeni odtoki bodo čisti, ker ne bo ljudij, ne živine, da bi kalili vodo; tako počasi bodo tekli kot olje. 926 Obnovljeno božje kraljestvo. V arabskem šotoru. skih spominikih, Apries pri Herodotu); tajeliotel pomagati Judom, pa ni nič opravil. Ko je bil kmalu potem v vojski s Cirenci premagan, so ga vojaki prisilili, da je privzel za sovladarja svo¬ jega sorodnika Amazija. Skupno sta kraljevala 1. 570—564. pr. Kr. L. 568. ali 567. je pridrl Na- buhodonozor v Egipet, ga je oropal in silno oslabil. Amazij sam je vladal 1. 564—526.; imel je že zelo zmanjšano kraljestvo, namreč samo še nilsko dolino od Sredozemskega morja do Asuanskih slapov. Po njegovi smrti je le malo mesecev kraljeval Psametih III. Perški kralj Kambiz je planil nanj, ga popolnoma premagal in do cela uničil starodavno, svoj čas tako sloveče kraljestvo mo¬ gočnih Faraonov. Preroška napoved se je krvavo izpolnila in danes ni več sledi o starem egiptovskem ljudstvu. Stalo je nekdaj na visoki stopinji omike, gospo¬ dovalo drugim narodom, a njegova moč in slava je prešla. Arabski rod je zasedel njegovo zemljo. Veličastne piramide, orjaške razvaline starih tem- plov in drugi spominiki, ki jih kaže Egipet, ali ki se še le izkopavajo iz njegovih tal, pa vzbu¬ jajo v srcih vseh, ki jih vidijo, tiste žalostne občutke, ki jih je o minljivosti pozemske slave še za največje mogoč¬ nosti Faraonove dr¬ žave tako živo in pretresljivo opisal prerok Ezekijel v svojih žalostinkah o padlem Egiptu. V njih pa gleda¬ mo tudi neizprosnost božjih sodeb in ne¬ premagljivo moč, s katero se maščuje Bog nad svojimi so¬ vražniki. Noben si¬ jaj, nobena sila ne vstavi njegovih kaz- nij. Najveličastnejša dela človeške roke se zgrudijo v nič, ko proglasi svojo raz¬ sodbo nad njimi. Tudi mi čutimo ob teh spominih, kar pravi prerok v zad¬ nji vrstici svoje pre¬ rokbe, da pošilja Bog svoj strah po deželi, 1 in zavedamo se, da vse preide, le božja beseda ostane vekomaj. Tretji razdelek. Obnovljeno božje kraljestvo. Poglavje 33, 1—48, 35. Žalostne napovedi so se izvršile. Jeruzalem je podrt, tempel porušen, ljudstvo razkropljeno. Ezekijel prerokuje sedaj boljše, srečne čase. Bog hoče, da se grešnik izpreobrne in živi. Judom se je torej treba poboljšati, potem bo Gospod obnovil svojo zavezo ž njimi (pogl. 33). Odstranil bo slabe pastirje, ki so krivi njihovega propada, zbral jih bo in jim dal dobrega pastirja, da bo pasel njegovo čredo (pogl. 34). Narodi, ki so zasedli Palestino, bodo pregnani (pogl. 35, 36); izraelsko ljudstvo, ki je raztreseno kakor kosti po polju, bo združil in mu vdihnil novo življenj 6 (pogl. 37). Zadnji hudi sovražnik bo premagan (pogl. 38.) in nato nastopi nova doba: nov temp 6 ^ novo bogočastje in novo bivanje izvoljenega ljud¬ stva v sveti deželi. 1 Ez. 32, 32. Ez. 33, 1 — 12. Prerok naj oznanuje pokoro. 927 mojem imenu. Ako porečem hudob¬ nežu : Hudobnež, umrl boš smrti, ti mu pa ne poveš, naj se hudobnež varuje svoje poti, bo umrl hudobnež sam v svoji hudobiji, njegovo kri bom pa zahteval iz tvoje roke. Ako pa na¬ znaniš hudobnežu, naj se obrne od svojih potov in se on ne obrne od svoje poti, bo umrl sam v svoji hu- dpbiji, ti pa si rešil svojo dušo. 1 Sin človekov, reci torej Izraelovi hiši: Tako ste govorili, rekoč: Naše Prerokova služba — oznauovanje pokore. In Gospod mi je govoril, rekoč: Sin človekov, govori sinovom svojega ljud¬ stva in jim reci: Če izderem meč nad kakšno deželo in vzame ljudstvo jed- nega izmed svojih najneznatnejših mož in ga postavi za čuvaja črez se; in če ta vidi prihajati meč nad deželo in za¬ trobi na trobento in svari ljudstvo; če se pa ne varuje, kdorkoli sliši troben- tin glas, in pride meč in ga pobere, bo njegova kri na njegovi lastni glavi. Večer ob ognju. Slišal je trobentin glas in se ni varo¬ val; njegova kri pade nanj; če se pa varuje, je otel svojo dušo. Če pa čuvaj vidi prihajati meč, in ne zatrobi na trobento, in se ljudstvo ne varuje in pride meč in jim vzame kako živ¬ ljenje, je sicer to pobrano v svoji hu¬ dobiji, njegovo kri bom pa tirjal iz čuvajeve roke. In ti, sin človekov, za čuvaja 1 sem te dal Izraelovi hiši; ko torej slišiš be¬ sedo iz mojih ust, oznanuj jim jo v 1 Prerok je kot čuvaj ob vojnem času, čegar dolžnosti so opisane v prejšnji primeri. hudobije in naši grehi so na nas in v njih koprnimo, kako bomo torej mogli živeti? Reci jim: Kakor resnično ži¬ vim, pravi Gospod Bog, nečem smrti hudobneževe, marveč da se obrne hu¬ dobnež od svoje poti in živi. Obrnite se, obrnite od svojih sila hudobnih po¬ tov! Zakaj bi umrli, Izraelova hiša? 2 Torej, sin človekov, reci sinovom svo¬ jega ljudstva: Pravičnega pravičnost ne bo rešila tisti dan, ko bo grešil; in 1 Ta odstavek je skoraj do besede tak kakor v po¬ glavju 3, 17. 2 čudovita božja usmiljenost odseva iz teh besedij. 928 Ez. 33, 13—33. Opomini k pokori. Prazno npanje. hudobija hudobnežu ne bo škodovala tisti dan, ko se bo izpreobrnil od svoje hudobije; in pravični ne bo mogel ži¬ veti v svoji pravičnosti, kateri koli dan bo grešil. Če bi tudi rekel pravičnemu, da bo gotovo živel, ko bi pa v zaupanju v svojo pravičnost delal hudobijo, se bodo pozabile vse njegove pravice, in v svoji hudobiji, ki jo je bil storil, v nji bo umrl. Če pa porečem hudobnežu: Smrti boš umrl, in se bo pokoril za svoj greh in delal prav in pravično, in če bo tisti hudobnež vrnil zastavo in povrnil rop, hodil po zapovedih življe¬ nja in nobene krivice ne storil, bo go¬ tovo živel in ne bo umrl. Vsi njegovi grehi, ki jih je bil storil, mu ne bodo zaračunjeni; prav in pravico je delal; gotovo bo živel. Otroci tvojega ljudstva pa pravijo: »Gospodova pot ne tehta prav«; pa je le njihova pot krivična. Ko se namreč odvrne pravični od svoje pravičnosti in dela hudobije, bo v njih umrl. Ko se pa odvrne hudobnež od svoje hudobije in dela pravico in prav, bo v tem živel. Pa pravite: »Gospodova pot ni prava.« Vsakogar izmed vas bom sodil po njegovih potih, hiša Izraelova. Proč s praznim upanjem doma in v pregnanstvu! In zgodilo se je dvanajsto leto, de¬ seti mesec, peti dan meseca naše pre¬ selitve: Ubežnik iz Jeruzalema je pri¬ šel k meni, rekoč: Mesto je razdejano. Gospodova roka je bila pa nad menoj zvečer, predno je prišel ubežnik; in odprl mi je usta, predno je prišel oni zjutraj k meni, in ker so bila odprta moja usta, nisem več molčal. In Gospod mi je govoril, rekoč: Sin človekov, oni, ki prebivajo v tistih raz¬ valinah na izraelski zemlji, se pogo¬ varjajo in pravijo: Jeden sam je bil Abraham in je imel deželo v delež; nas pa je mnogo; nam je bila dana dežela v posest. Zato jim reci: To go¬ vori Gospod Bog: Vi, ki jeste kri, 1 in obračate svoje oči k svojim ostud- 1 Ki jeste kri, t. j. ki jeste prepovedane jedi, krvave malikovalske daritve. nostim in prelivate kri, ali boste mar vi imeli deželo v delež? Opirate se na svoje meče, gnusobe počenjate in vsak skruni ženo svojega bližnjega: in vi boste deželo imeli v delež? To jim reci: To govori Gospod Bog: Kakor resnično živim, pod mečem bodo padli, kateri prebivajo v razvalinah, in kdor je na polju, bo prepuščen zverem, da ga bodo požrle; kdor je pa v trd¬ njavah in votlinah, bo kuge umrl. In izpremenil bom deželo v samoto in puščavo in njena ohola moč bo kon¬ čana, in Izraelove gore bodo opusto- šene, da ne bo nikogar, ki bi hodil po njih; in izvedeli bodo, da sem jaz Go¬ spod, ko bom iztrebil in opustošil nji¬ hovo deželo zavoljo vseh njihovih ostudnostij, ki so jih počenjali. In ti, sin človekov, otroci tvojega ljudstva, ki govorč o tebi ob zidovih in pri hišnih vratih, pravijo drug dru¬ gemu, sosed svojemu sosedu: Pojte in čujmo, kakšna beseda prihaja od Go¬ spoda. In prihajajo k tebi, kakor se zbira ljudstvo, in pred teboj sedi moje ljudstvo; in poslušajo tvoje besede, in ne delajo po njih, ker jih prevračajo v pesem svojih ust, 1 in njihovo srce hodi za njihovo lakomnostjo. In zanje si kakor pesem za godbo, ki se poje s prijetnim in sladkim glasom, in slišijo tvoje besede, pa se ne ravnajo po njih- In ko pride, kar je napovedanega; glej, pride namreč; tedaj bodo izvedeli, da je bil prerok med njimi. Gorje slabim pastirjem. Kakor smo ravnokar čitali, je prišla žalostna novica o razdejanju Jeruzalema med pregnance na Babilonskem. Ezekijelu daje to novo moč. Usta so mu odprta; odslej govori namreč še z večjo veljavo, ker vsi vidijo, kako resnične so bile njegove napovedi. Predno pa pričenja s to¬ lažilnimi prerokbami, še jedenkrat povdarja glavni vzrok jeruzalemskega propada. Ta glavni vzrok so bili slabi pastirji. N svetem pismu se beseda 1 Prevračajo v pesem pomenja: Judje poslušajo tvoje besede iz radovednosti z veseljem, kakor se posluša prijetna pesem, delajo pa po svoje. Ez. 34, 1 — 21. Slabi pastirji. — Božje pastirstvo. 929 „pasti“ rabi večkrat v pomenu „kraljevati, vladati, gospodovati." Tako je n. pr. rekel Gospod Davidu: Ti pasi moje izraelsko ljudstvo. 1 * Prerok Miheja govori o Mesiju, da bo pasel v moči Gospodovi. 3 Vsled tega se kralji imenujejo pa¬ stirji, 3 tako tudi knezi in velikaši, sploh vsi, ki so imeli kako oblast nad ljudstvom, n. pr. duhov¬ niki, starejšine, preroki. Ezekijelove besede o sla¬ bih pastirjih zadevajo torej vse tiste, ki so zlo¬ rabljali svoj vpliv na ljudstvo. In govoril mi je Gospod, rekoč: Sin človekov, prerokuj o Izraelovih pastir¬ jih; prerokuj in reci pastirjem: To pravi Gospod Bog: Gorje Izraelovim pastir¬ jem, ki so pasli sami sebe. Ali ne bi morali pastirji pasti čred? Mleko ste jedli in v volno ste se oblačili, in kar je bilo pitanega, ste zaklali; moje črede pa niste pasli. Slabotnega niste po¬ krepčali, bolnega niste ozdravili, ranje¬ nega niste obvezali, preplašenega niste nazaj pripeljali in izgubljenega niste iskali, marveč ostro in trdo ste gospo¬ darili ž njimi. In razkropile so se moje ovce, ker ni bilo pastirja, in zveri po polju so jih žrle in razkropljene so. Moje črede so blodile po vseh gorah in po vseh visokih gričih; in po vsem zemeljskem površju so se razpršile moje črede in ni ga bilo, ki bi jih bil iskal; ni ga bilo, pravim, ki bi jih bil iskal. Pastirji, poslušajte zato Gospodovo besedo: Kakor resnično živim, pravi Gospod Bog: Ker so bile moje črede za rop in moje ovce za žrtje vseh zverij po polju, ko ni bilo nobenega pastirja; moji pastirji namreč niso iskali moje črede, marveč pastirji so pasli sami sebe in niso pasli mojih čred; pastirji, zato poslušajte Gospodovo besedo: To govori Gospod Bog: Glejte, jaz sam sem nad pastirji; svojo čredo bom tirjal iz njihove roke in odstavil jih bom, da ne bodo več pasli črede, da pa tudi ne bodo pastirji več pasli samih sebe, in rešil bom svojo čredo iz njihovih ust in nič več jim ne bo za vžitek. 1 II. Kralj. 5, 2; Zgodbe, str. 421 ; prim. II. Kralj. 7, 7. ’ Mih. 5, 4; Zgodbe, str. 815; Mih. 7, 14. 3 Primeri: Jer. 2, 8; 23, 1. 2. Zgodbe sv. pisma I. Kako natančno se je vse to izpolnilo! Iz¬ raelove pastirje je Bog odstavil. Davidova rod¬ bina je izgubila kraljevo čast; knezi in krivi preroki so bili po porazu jeruzalemskega mesta ob vso veljavo in ob Kristusovem času je padla tudi duhovska oblast Aronovega rodu. Bog sam bo pasel svojo čredo. To govori Gospod Bog: Jaz bom sam poiskal svoje ovce in jih bom obiskal. Kakor obiskuje pastir svojo čredo, ko je med svojimi razkroplje¬ nimi ovcami, tako bom obiskoval svoje ovce in jih bom rešil iz vseh krajev, po katerih so se razkropile ob megle¬ nem in temnem dnevu. In izpeljal jih bom izmed narodov, in zbral jih bom iz dežel in pripeljal jih bom v svojo deželo in pasel jih bom na Izraelovih gorah, ob potokih in po vseh selih v deželi. Po najbohotnejših pašah jih bom pasel in po visokih Izraelovih gorah bodo njihovi pašniki, tam bodo počivale po zelenih tratah in pasle se bodo po sočnih pašah na Izraelovih gorah. Jaz bom pasel svoje ovce in jim bom dal počitka, pravi Gospod Bog. Izgubljene bom poiskal, prepla¬ šene bom nazaj pripeljal, ranjene bom obvezal, in bolne bom ozdravil, tolste in krepke bom pa varoval in pasel jih bom po pravici. Ve pa, črede moje, tako pravi Go¬ spod Bog: Glejte, jaz sodim med ovco in ovco, ovni in kozli. 1 Ali vam ni dovolj, da ste popasli dobro pašo? Vrh tega ste še ostanke svojih pašnikov po¬ teptali s svojimi nogami, in ko ste pili popolnoma čisto vodo, ste ostalo skalili s svojimi nogami, in moje ovce so se pasle na tem, kar ste vi poteptali s svojimi nogami; in kar so vaše noge skalile, so pile. Zato vam pravi Gospod Bog: Glejte, jaz sodim med tolsto in mršavo ovco. Ker ste vse slabotne ovce suvali s stranmi in pleči in jih dregali z rogmi, dokler se niso razkropile, bom rešil 1 Ovni in kozli pomenjajo silovite in bogate ljudi, ki so druge zatirali. 59 930 Ez. 34, 22—31. Dobri pastir iz Davidovega rodu. In ne bodo več za rop med na¬ rodi in tudi zveri v deželi jih ne bodo več žrle, marveč za¬ upno, brez vsakega strahu bodo prebivali. In vzbudil jim boffl slovečo mladiko, in lakota jih ne bo več pobirala v deželi, in zasmehovanja narodov ne bodo več nosili. In izvedeli bodo, da sem jaz Gospod Bog ž njimi, in da so oni moje ljudstvo, Iz¬ raelova hiša, pravi Gospod Bog- svojo čredo, in ne bo več za rop, in sodil bom med ovco in ovco. Mesija — dobri pastir. Obudil bom nad njimi jednega pastirja, da jih bo pasel, svojega hlapca Davida; on jih bo pasel in on jim bo za pastirja. Jaz Gospod jim bom pa za Boga in moj hlapec David bo knez med njimi; jaz Gospod sem govoril. In sklenil bom ž njimi zavezo Pašnik blizu Gaze. miru in pregnal bom divje zveri iz dežele, in kdor prebiva v pu¬ ščavi, bo varno spal po gojzdeh. In okrog in okrog svojega hriba 1 jih bom blagoslavljal in poslal bom dež ob svojem času; dež blagoslova bo. In drevo na po¬ lju bo rodilo svoj sad in zemlja bo poganjala svojo rast, in v svoji deželi bodo brez strahu, in izvedeli bodo, da sem jaz Gospod, ko bom razbil verige njihovega jarma in jih bom re¬ šil iz rok njihovih gospodarjev. 1 Ta hrib je Sion. Ve pa, črede moje, črede moje paše ste ljudje 1 in jaz Gospod sem vaš Bog, pravi Gospod Bog- Ta odstavek jasno napoveduje priliodnjega- Mesija, ki bo tisti jedini pastir, po katerem bo Bog ustanovil svoje novo kraljestvo na zemlji- Vsi razlagalci brez izjeme, tudi brezverci, razla¬ gajo, da te prerokove besede govore o Mesija- Gospod Jezus je v besedah: Jaz sem dobri 1 Ve črede ste ljudje; ta stavek ne govori o tem, da se gre v tem celem prerokovanju o pastirju za ljudi in 116 za živali; to se umeva pač samo po sebi. Beseda ljudje se le zato poudarja, da se bolj čuti neskončni razloček med vsegamogočnim Bogom in med slabimi, omejenimi njego¬ vimi stvarmi. Razlaga prerokbe o dobrem pastirju. Pogin Edomljanov (pogl. 35.). 931 pastir 1 naravnost hotel reči: Jaz sem tisti dolo¬ čeni dobri pastir, ki ga napoveduje že prerok Ezekijel. Naš prerok je že preje tožil, da s Se- dekijem preneha tudi judovsko kraljestvo, 2 dokler ne pride tisti, ki ima pravico do njega. 3 Tu pa prerokuje, da se bo božje kraljestvo — pastirska služba — med izvoljenim narodom zopet obnovilo. Naravnost imenuje prihodnjega kralja Davida in s tem ne naznanja samo, da je David predpodoba obljubljenega Mesija, marveč tudi, da bo ta kralj iz Davidovega rodu, kakor je Bog obljubil Da¬ vidu 4 in so napovedovali preroki pred Ezekijelom. 5 * * V prelepem soglasju s tem je oznanil angel Gabrijel Mariji: Glej, spočela boš v svojem telesu in rodila sinu in imenovala njegovo ime Jezus. Ta bo velik in sin Najvišjega imenovan; in Go¬ spod Bog mu bo dal sedeš Davida, njegovega očeta, in kraljeval bo v hiši Jakopovi na vekomaj, in njegovega kraljestva ne bo končaj Judov¬ sko ljudstvo je vsled tega pričakovalo Mesija iz Davidovega rodu. To nam spričuje ta-le dogodek iz Odrešenikovega življenja: Zbrane farizeje je vprašal Jezus: Kaj se vam zdi o Kristusu, čegav sin je? Odgovore mu: Davidov. 1 Ezekijel pa tudi opisuje, kako bo kraljeval pričakovani pastir iz Davido¬ vega rodu. Gospod bo za Boga ovcam tega pastirja, t. j. Bog bo poseben njihov varuh. Mir bo v njegovem kraljestvu; Mesija bo res knez miru. 8 Pri njem se bo dobil tisti dušni mir, ki ga svet ne more dati, tisti pravi mir, ki izvira iz sprave z Bogom. Na duhovnem Sionu — v sveti cerkvi — bo kraljeval Mesija; blagoslov božji in rodovitnost na dobrih delih bosta spremljala vse, ki ga bodo ubogali. Svoje ovce bo pasel krotko in z največjo skrbjo; iskal bo izgubljene, pre¬ plašene vodil nazaj, ranjene obvezaval, vse pa očetovsko varoval. 1 .Tan. 2, 14. 2 Ez. 19, 14. 3 Ez. 21, 25—27. 4 1. Kralj. 7, 14; Zgodbe, str. 430. 6 Ozej. 3, 5; Zgodbe, str. 754. — Amos. 9, 11; Zgodbe, str. 762. — Izaija 9, 7; Zgodbe, str. 796. — Izaija 11, 1; Zgodbe, str. 796. — Jeremija 23, 5; Zgodbe, str. 860. 0 Luk. 1, 31. 32. ’ Mat. 22, 41. 42. 8 Iz. 9, 7; Zgodbe, str. 795. Kako hvaležni moramo biti božjemu pastirju, ki v polni meri to izpolnuje, kar je prerokoval o njem Ezekijel. Res smo revni, grešni ljudje, toda j eden ponos nam ostane: njegovo ljudstvo smo in črede njegove paše. Izraelci se bodo vrnili v domovino. V prejšnjem poglavju je prerok napovedal srečne Mesijeve čase, toda prej se morajo vrniti Izraelci iz pregnanstva v Palestino, predno na¬ poči Odrešenikova doba. Palestino so pa med tem zasedli ptuji narodi, zlasti Edomljani. Zato Ezekijel najpreje prerokuje (pogl. 35.), da bodo Edomljani premagani: Kakor si se veselilo, pogorje Seirsko, da je bil razdejan delež Izraelove hiše, tako ti bom storil: razdejali te bodo in vso Idu- mejo in izvedelo se bo, da sem jaz Gospod. 1 Po- 1 Ez. 35, 15. Namakanje z nogo. 59 932 Ez. 36, 16—27 ; 37, 1—2. Napovedana rešitev po milosti božji. Suhe kosti na polju. tem pa tolaži pregnance, naj se ne boje zasme¬ hovanja ptujili narodov. Bog jih bo rešil in srečno pripeljal nazaj v domovino. Zakaj tako pravi Gospod Bog: Svojo roko dvigam, da bodo narodi, ki so okrog vas, nosili sami svojo sramoto. Ve pa, gore izraelske, brstite svoje mladike in rodite svoj sad za moje ljudstvo Izrael; blizu je namreč, da se to zgodi. V nepregledni babilonski planjavi se je preroku tožilo po lepih domačih gorah. Zato se obrača na svoje ljube griče in gore in se jih spominja, kako bo kmalu oživelo na njih in po dolinah okrog njih veselo življenje. Takrat bo zopet v časti izraelsko ljudstvo in ptuji na¬ rodi ga ne bodo več zasmehovali. Bog jih bo pa rešil jedino le v svojo čast: In prišla je nad-me Gospodova be¬ seda, rekoč: Sin človekov, Izraelova hiša je prebivala v svoji deželi in jo je omadeževala s svojimi poti in s svo¬ jimi naklepi; kakor nečednost krvo¬ ločnih je bila njihova pot pred menoj. Tu sem izlil svojo jezo nadnje zavoljo krvi, ki so jo prelivali po deželi in jo ognusili s svojimi maliki. In razkropil sem jih med narode in razvejani so bili po deželi; po njihovih potih in na¬ klepih sem jih sodil. In prišli so k na¬ rodom; kamor so dospeli, so onečašče- vali moje sveto ime, ko se jim je dejalo: »Gospodovo ljudstvo je to in iz nje¬ gove dežele je prišlo.« Pa zanesel sem svojemu svetemu imenu, katero je oma¬ deževala Izraelova hiša pri narodih, h katerim je bila prišla. 1 Zato reci Iz¬ raelovi hiši: Ne zavoljo vas, Izraelova hiša, bom to storil, marveč zavoljo svojega svetega imena, katero ste one¬ častili med narodi, med katere ste prišli. Posvetil bom svoje veliko ime, katero je onečaščeno med narodi, katero ste med njimi onečaščevali, da bodo izve¬ deli narodi, da sem jaz Gospod, pravi Gospod vojnih trum, ko me boste po¬ svečevali med njimi. Vzel vas bom namreč izmed narodov in izbral vas 1 Pogani so merili moč bogov pri raznih narodih po zmagah. Če je kak narod večkrat zmagoval, so dejali, da je njegov bog mogočen. Ker so bili Izraelci premagani, so se norčevali iz njih in so tudi zasramovali pravega Boga, ki so ga Izraelci častili. bom iz vseh dežel in vas izpeljal v vašo deželo. In izlil bom na vas čiste vode in očistili se boste vseh svojih hudobij in očistil vas bom vseh vaših malikov. In dal vam bom novo srce, in novega duha bom položil v vas, in odstranil bom ka- meneno srce iz vašega mesa, in dal vam bom meseno srce. In svo¬ jega Duha bom postavil sredi vas, in storil bom, da boste hodili po mojih zapovedih, in ohranjali in izvrševali moje sodbe. V teh besedah prerok ne govori samo o po- boljšanju izraelskega ljudstva, ko se vrne v do¬ movino, marveč slika tudi pravo in resnično opra¬ vičenje grešnega človeka v novem zakonu. Voda, ki jo izliva Gospod, ne pomen ja samo vode, ki se je rabila pri očiščevanjih starega zakona, tem¬ več tudi krstno vodo. Po nji se očisti duša in s posvečujočo milostjo božjo pride sv. Duh vanjo in prebiva v nji. Oboje, kar je treba za greš¬ nikovo opravičenje, se tu omenja: odpuščanje grehov in vlitje milosti božje; torej je tukaj res napovedano tisto prerojevanje, o katerem je rekel Jezus Nikodemu: Resnično, resnično ti povem: kdor ne bo prerojen z V“do in svetim Duhom, ne more vstopiti v nebeško kraljestvo! V 50. psalmu se podobno govori o opravičenju. 2 Zato je pa naš Gospod Nikodemu, ki se je čudil njegovim be¬ sedam, po pravici rekel: Ti si učitelj v Izraelu in tega ne veš ? 3 Po ti znameniti prerokbi napoveduje prerok iznova, da se bodo Izraelci vrnili v svojo domo¬ vino. Bog jih bo rešil zavoljo svojega imena, oblagodaril zemljo in pomnožil njihov rod, da bodo kakor sveta čnda, kakor čreda v Jeruzalemu ob njegovih praznikih. Oživljene kosti podoba oživljenega naroda. Prišla je nad-me Gospodova roka in me je peljala v Gospodovem duhu venkaj, in me je izpustila sredi polja, ki je bilo polno kostij. In me je pe¬ ljala mimo njih okrog in okrog; bilo jih je namreč sila mnogo po polju in 1 Jan 3, 5. 2 Ps. 50, 7—11; Zgodbe, str. 438. 8 Jan. 3, 10. Ez. 37, 2—14. Suhe kosti ožive; Izraelci se vrnejo v domovino. 933 zelo suhe so bile. In dejal mi je: Sin človekov, ali meniš, da bodo oživele te kosti? In rekel sem: Gospod Bog, ti veš. In dejal mi je: Prerokuj o teh kosteh in jim reci: Suhe kosti, čujte Gospodovo besedo. To pravi Gospod Bog tem kostem: Glejte, duha pošljem v vas in živele boste. In živce dam na vas, in meso posadim na vas in kožo raztegnem nad vami, in duha vam dam in živele boste in spoznale, da sem jaz Gospod. In prerokoval sem, kakor mi je bil ukazal; nastal je pa šum, ko sem pre¬ rokoval, in glej, premikanje: kost je šla h kosti, vsaka k svojemu sklepu. In gledal sem, in glej, nad nje so prišli živci in meso, in razpela se je koža nad njimi, duha pa niso imele. In dejal mi je: Prerokuj duhu; prerokuj, sin človekov, in reci duhu: To pravi Go¬ spod Bog: Od štirih vetrov pridi duh in dihni v te mrliče, da ožive! In pre¬ rokoval sem, kakor mi je bil velel, in prišel je duh vanje in oživele so, in stale so na svojih nogah, prav zelo velika vojna četa. In rekel mi je: Sin človekov, vse te kosti so Izraelova hiša. Sami pra¬ vijo : Naše kosti so se posušile in naše upanje je izginilo in odtrgani smo. Zato prerokuj in jim reci: To pravi Gospod Bog: Glejte, jaz odprem vaše grobove in vas izpeljem iz vaših rakev, ljudstvo moje, in vas popeljem v Izraelovo de¬ želo. In izvedeli boste, da sem jaz Go¬ spod, ko odprem vaše rakve in vas iz¬ peljem iz vaših grobov, ljudstvo moje, in denem svojega duha v vas in oživite; in počitka vam dam na vaši zemlji, in izvedeli boste, da sem jaz Gospod to govoril in storil, pravi Gospod Bog. Pomen te veličastne prerokbe je popolnoma jasen. Prerok hoče okrepiti upanje žalostnih pre¬ gnancev in zato jim v priliki dokazuje božjo moč. Kaj je bolj daleč od življenja, nego suhe, razme- Prodajalnica na Jiitrovem. 934 Ez. 37, 21—28. Pomen prilike o vstalih kosteh. Zjedinjenje Judovega in Izraelovega kraljestva po Mesiju. tane kosti? Bog pa more zbrati te kosti in jim vdihniti življenje, To bo tudi storil pred vesoljno sodbo. Ta vsegamogočni Gospod bo torej tudi lahko zbral razkropljene Izraelce, ki so raztre¬ seni po ptujili krajih kakor suhe kosti, in jim dal novo življenje, kakor je obljubil. Ezekijel torej v prvi vrsti napoveduje Izraelcem rešitev iz suž¬ njosti, zraven pa tudi utrjuje vero v vstajenje vseh ljudij ob sodbi. Ta prerokba se v duhovnem pomenu obrača lahko tudi na grešnike, ki so mrtvi na duši. Tak dušni mrlič ne more oživeti s svojo lastno močjo; podoben je v tem oziru suhim kostem. Če pa so¬ deluje z božjo milostjo, s svetim Duhom, premaga svojo dušno smrt in se vzbudi v novo življenje. Ko je Ezekijel s svojini veličastnim videnjem o vstalih kosteh potolažil svoje rojake, napoveduje hkrati, da premine ob rešitvi izraelskega ljud¬ stva tudi grdi razkol med izraelskim in judov¬ skim kraljestvom. V ta namen vzame prerok dva lesa; na prvi les zapiše ime Juda v pomenu je¬ ruzalemskega kraljestva, na drugi pa ime Jožef v pomenu nekdanjega samarijskega kraljestva. Jožef pomenja samarijsko kraljestvo, ker sta bila ro¬ dova Jožefovih sinov Efrajima in Manaseja naj¬ imenitnejša med rodovi samarijskega kraljestva. Nato združi oba lesa v jeden les. To pomenja, da bo Bog združil Izraelce obeh kraljestev v jedno celoto, ki bo imela jednega kralja. To se je v res¬ nici zgodilo nepopolnoma že po vrnitvi iz babi¬ lonske sužnjosti, popolnoma v duhovnem pomenu še-le po Mesiju. Ezekijel torej v ti svoji prerokbi zvezuje to, kar se je zgodilo takoj po vrnitvi v Palestino, s krščanskim časom. Še določneje pre¬ rok to napoveduje v nastopnih besedah: To govori Gospod Bog: Glejte, vzel bom Izraelove sinove izmed narodov, med katere so prišli, in jih bom zbral od vseh stranij, da jih pripeljem v nji¬ hovo zemljo. In zjedinil jih bom v jeden rod v deželi na Izraelovih gorah, in jeden kralj bo vse vladal, 1 in ne bosta več dva roda in ne bosta se več delili dve kraljestvi. In ne bodo se več oskrunjali s svojimi maliki in z vsemi svojimi hudobijami, in rešil jih bom iz vseh njihovih prebivališč, kjer 1 Ta kralj je obljubljeni Odrešenik, ki ne zjedinja samo Izraelcev, marveč vse svoje vernike v najlepši jedinosti. so grešili, in očistil jih bom; in oni bodo moje ljudstvo in jaz bom njihov Bog! 1 In moj hlapec David 2 bo kralj nad njimi in jeden pastir bo za vse; 3 po mojih sodbah bodo hodili in moje zapovedi bodo ohranjali in jih izpolnovali. 4 In prebivali bodo v deželi, katero sem dal svo¬ jemu hlapcu Jakopu, kjer so pre¬ bivali vaši očetje, in sami bodo prebivali v nji in njihovi sinovi in njihovih sinov sinovi na veke, in moj hlapec David bo njihov knez na vekomaj. 5 In ž njimi bom sklenil zavezo miru, večna zave¬ za bo ž njimi, in utrdil jih bom in pomnožil, svoje svetišče bom po¬ stavil sredi njih na veke, in moj šotor bo med njimi in jaz bom njihov Bog, oni bodo pa moje ljudstvo. In narodi bodo izvedeli, da sem jaz Gospod, Izraelov po¬ svečevalec, kakor bo vekomaj moje svetišče sredi njih. 6 Ta prerokba se je nekoliko izpolnila, ko so se vrnili Izraelci iz sužnjosti. Bili so zopet jedno ljudstvo, Bogu so postavili nov tempel in mnogo poganov se je izpreobrnilo k njihovi veri. Po¬ polnoma pa se je prerokba začela izpolnovati, ko je Odrešenik ustanovil svojo cerkev, jo raz¬ širil po apostolih po vsi zemlji in si postavil sve¬ tišče in šotor v tabernaklu, kjer prebiva v svetem Rešnjem Telesu med nami. Povsem izpolnila se pa bo šele koncem sveta, ko bodo vsi pogani in vsi Judje vstopili v njegovo cerkev, in bo res jeden hlev in jeden pastir. Zadnji poraz bližnjih sovražnikov. Poglavje 38 in 39. Mesijevo kraljestvo bo imelo mnogo sovraž¬ nikov; treba bo hudih bojev ž njimi. To resnico, 1 V teh besedah pojasnuje prerok, da se more prava jedinost ohranjati samo s pobožnim življenjem. Kjer je greh, tam je vedno nevarnost za prepire in razkole. 2 Mesija se imenujeDavid, ker izvira iz Davidovega rodu. 3 Primeri: Jan. 10, 16: In bo jeden hlev in jeden pastvf. 4 Zopet se povdarja, da bo Mesijevo kraljestvo duhovno. 5 Kakor pomenja David Odrešenika, tako pomenja ob¬ ljubljena dežela sveto cerkev, katere predpodoba je bila. 6 Tudi pogani bodo spoznali pravega Boga in božje svetišče — sveta cerkev — bo postavljeno tudi zanje. Sovražniki Mesijevega kraljestva. ki jo izkuša sv. cerkev od svojega začetka do danes, in ki jo bo izkušala do konca sveta, iz¬ raža Ezekijel v svojem nadaljnem prerokovanju. Sovražnike imenuje z imeni oddaljenih, surovih narodov svojega časa; poglavitnega nazivlje Goga, 1 kneza mozoškega in tubalskega. Med Gogovimi zavezniki v boju proti božjemu kraljestvu našteva Magoge, Peržane, Etijopce, Libijce, Gomerce in druge. Ta imena imajo le ta namen, da bi pre¬ rokovi rojaki v živo čutili, koliko sovražnikov bo imelo Mesijevo kraljestvo, in kako se bodo med vsemi narodi našli njihovi pomagači; hkrati pa pod imenom Goga popisuje zadnjega sovražnika svete cerkve in zadnje boje, v katerih bo docela poražen. Kratka vsebina te prerokbe je ta-le: Božje ljudstvo prebiva mirno in srečno v svoji deželi; z vojaškimi pripravami se ne peča; nima ne ozidja, ne zapahov, ne vrat. Tega miru in te sreče ne more mirno gledati sovražni Gog; zraven ga pa žene tudi lakomnost in divjost; rad bi si nabral dragocenega plena in si utolažil svojo krvoločnost s krvavimi umori, surovim ropanjem in pustošenjem, iz jeze nad narodom, ki prebiva v središču zemlje. Na videz slabotno kraljestvo brez vse zunanje moči upa kmalu premagati. Z vso silo je torej napade s svojimi zavezniki. Bog pa uniči njega in njegove čete. Grozen je ta poraz. Sedem mesecev pokopavajo mrliče in sedem let kurijo orožje padlih sovražnikov. Od vseh stranij prihajajo roparske ptice in zveri nad mrtva trupla k gostiji. Vsi narodi spoznajo potem božjo mo¬ gočnost. V bojih, ki jih ima prestajati sveta cerkev, s o natančno izvršuje Ezekijelova napoved. Pravi kristijani so skromni, mirni in srečni. Tega miru pa jim ne privoščijo božji sovražniki; saj jih pri tem v odi hudobni duh, ki je iz nevoščljivosti zapeljal Prve stariše. Poleg tega so pa sovražniki tudi Pohlepni po cerkvenem premoženju, katero je v božjo čast darovala gorečnost pobožnih vernikov. Surovi in divji so proti cerkvi, ker se imenuje učiteljica in voditeljica vseh narodov in je tako re s sredi vse zemlje. Zato se zaganjajo vanjo Pienž, da jo bodo iz lahka vrgli,, ko nima ne Or ožja, ne trdnjav, ne vojaštva. Bog pa varuje svojo cerkev in po vsakem hudem boju se tem bolj pokaže njena nepremagljivost, s tem pa tudi ujena božja moč. Tako bo tudi pri zadnjem na- 1 Splošno sodijo, da pomenja Gogov narod Scite. Videnje obnovljene božje države. 935 padu, o katerem govori brez dvojbe z ozirom na to Ezekijelovo prerokbo sv. Janez v skrivnem razodetju. 1 Takrat bo namreč satan zapeljeval narode (med njimi tudi Goga in Magoga), 2 in jih bo zbral v veliko vojsko zoper sveto cerkev. Bog bo pa tudi to vojsko popolnoma pokončal in hudo kaznoval zapeljivce. Ti pomenljivi prerokbi, ki se tiče daljnih Mesijevih časov, dostavlja Ezekijel, kaj se bo kmalu zgodilo. Bog bo namreč najpreje popeljal Izraelce v njihovo domovino in jim ne bo več skrival svojega obličja, ker bo izlil svojega Duha črez vso Izraelovo hišo. 3 S tem iznova posega v Odrešenikovo dobo, v kateri bo sv. Duh za vse radodarno delil obilico duhovnih dobrot. ObnovJjenje božjega kraljestva. Poglavje 40, 1—48, 35. Svoj tretji in zadnji razdelek končuje Eze¬ kijel s pomenljivim videnjem. Na visoko goro ga pelje v duhu Gospod Bog, da od tam gleda po¬ dobo novega templa (pogl. 40.—43.), ki ga vsega natančno premeri: zidovje, vrata, razna dvorišča, darovalne mize, poslopja poleg templa in žgavni oltar. Potem (pogl. 44.— 46.) sliši od svojega spremljevalca — božjega angela — zakone no¬ vega bogočastja, kako se morajo obnašati duhov¬ niki in levitje in kako se imajo izvrševati razne daritve. Konečno (pogl. 47.-48.) gleda prenov¬ ljeno sveto deželo: kako iz templa izvira studenec, ki se steka v mrtvo morje ter mu osladi grenko vodo, in kako se cela dežela iznova razdeli med posamne rodove. To videnje je v lepi zvezi s prejšnjimi prerokbami. Ezekijel je že napovedo¬ val novo božje svetišče; v tem delu gleda ures¬ ničeno to svetišče. Prerokoval je preje, da bo Bog razlil svojega Duha v svoje ljudstvo, ki bo izpol- novalo njegove zapovedi in ga častilo. Sedaj vidi v duhu, kako se bo novo bogočastje vršilo. Jeden narod v prenovljeni zemlji je napovedoval preje, sedaj gleda v resnici, kako se ves zjedinjeni iz¬ raelski narod nastanja v svoji domovini. Celo videnje se pa ne sme tolmačiti po besedi. Vse, kar gleda prerok v njem, je samo podoba bodočega Mesijevega kraljestva. Saj smo ravno pri preroku Ezekijelu velikrat opazili, da se to, 1 Razodetje 20, 7—10. 2 Imeni Gog in Magog sta naravnost navedeni v raz¬ odetju sv. Janeza. 8 Ez. 3!», 29. 936 Ez. 47, 1—8. Pomen videnja. Reka izpod templa. kar je videl prerok, dejansko ni vršilo ravno tako, kakor je videl. Kerubini pač niso v resnici taki, kakor jih je on gledal. Knjigo, ki mu jo je dal pojesti Gospod, je gledal samo v duhu in je ni v resnici požrl. Njegova preroška dejanja so samo pomenjala, kaj se ima zgoditi. Ravno tako gleda v svojem zadnjem odstavku v podobah templa, bogočastja in na novo razdeljene dežele značaj Odrešenikove cerkve. Pomen teh podob je sila težaven. Sv. Hijeronim sam pravi, da se jih ne upa razlagati. Gotovo pa je, da pomenjajo sveto cerkev. V resnici je tempel zelo primerna podoba za njo. Kakor je bil Salomon Mesijeva predpo- doba, tako je bil tempel, ki ga je Salomon sezidal, predpodoba cerkve, ki jo je ustanovil Mesija. Tempel je torej pomenjal veliki božji tempel, božjo hišo, ki jo je postavil Kristus za vse ljudi. Ezekijel gleda tempel na zelo visoki gori. To pomenja, da je cerkev vzvišena nad svetom in vidna vsem ljudem. Okrog templa je debel zid, ki ga brani sovražnikom; nad cerkvijo bedi sam Bog, ki jo varuje in ohranja. Tempel je iz treh delov, katerih Vodno kolo na Jutrovem. vsak je višji od drugega. K prvemu delu — k zu¬ nanjemu šotoru — vodi sedem, odtod k notra¬ njemu dvorišču osem, in odtod v svetišče deset stopnjic. To pomenja razne vrste cerkvene oblasti in razne stopinje svetosti. Vse templovo poslopje je zidano v četverokotu. To pomenja, da je cerkev ustanovljena za vse štiri strani sveta. Od vseh kra¬ jev prihajajo ljudje vanjo; to značijo tudi razna vrata v templu. V templu je vsak dan daritev; v cerkvi se tudi vsak dan daruje najsvetejša daritev. Da se mora Ezekijelovo videnje razlagati kot podoba Mesijeve cerkve, nam dokazuje tudi to, da je njegov tempel zelo različen od Salomo¬ novega in tudi od tistega, ki so ga Izraelci po¬ zidali po vrnitvi v domovino. V njegovem opisu je mnogo takih stvarij, ki se nikakor ne zlagajo z določili, ki jih je Bog dal po Mojzesu za stari zakon. Niso torej mogle biti namenjene za čas, ko je še veljala Mojzesova postava, marveč je- dino le za čas prihodnjega Odrešenika. Te sijajne slike, povzete po stvareh, ki so bile znane vsemu izraelskemu ljudstvu, namreč po templu, božji službi in palestinski deželi, slikajo srečne razmere v Kristusovi cerkvi in v nebesih. Posebno lepa je podoba o čudotvornem, v templu izvirajočem stu¬ dencu (pogl. 47, 1—12); Angel me je obrnil k vratom hiše 1 in glej, voda je izvirala izpod hišnega praga proti vshodu; hišno pročelje je namreč gledalo proti vshodu, voda je pa tekla na desno templovo stran južno od oltarja. In peljal me je ven po poti skozi severna vrata in me je obrnil zu¬ naj zunanjih vrat po poti, ki je vodila proti vshodu, in glej obilna voda je lila od desne strani. Mož, ki je imel vrvico v roki, 2 je pa šel proti vshodu, in je nameril tisoč komolcev in me je peljal črez vodo, ki je bila do gležnjev. Iznova je nameril tisoč in me je peljal črez vodo do kolen. Dalje je nameril tisoč in me je peljal črez vodo do pasa; zopet je nameril tisoč; potok je bil, da nisem mogel črezenj, ker je narastla voda globokega potoka, ki se ne da prebresti. In mi je rekel: Gotovo si videl, sin človekov? In me je peljal ven in me je obrnil k potokovemu bregu. Ko sem se obrnil, glej, bilo je na potoko- vem obrežju zelo mnogo dreves na obeh straneh. Tu mi je rekel: Ta voda, ki teče proti peščenim gričkom na vs¬ hodu in se izliva na planjavo v puščavi, 1 Hiša je tempel, ki ga v duhu gleda prerok. 2 Ta mož je angel, ki ga je vodil v celem videnju, ® u razkazoval tempel in mu govoril v božjem imenu. Imel v roki vrvico, s katero je meril. 8 Voda, ki je vedno bolj naraščala, je prišla na pusto planjavo, v kateri teče reka Jordan, v okolici mesta Jerihe. Ez. 47, 9—12. Pomen reke. Danijelovo življenje. 937 pride v morje 1 in izteče iz njega in vode bodo ozdravele. 2 In vse kar živi, in se giblje, bo živelo, kamorkoli pri¬ teče potok; in jako mnogo rib bo, ko ta voda pridere tja, in vse bo ozdravelo in bo živelo, kamor pridere potok. 3 In pri vodi bodo stali ribiči; od Engaddija do Engallima 4 se bodo sušile mreže; najraznovrstnejše ribe bodo v nji, kakor ribe velikega morja, v ogromni množini. Na potokovem obrežju in v močvirju pa ne bodo ozdravele, ker so namenjene za soline. 5 In nad potokom bo rastlo na obeh straneh njegovega obrežja vsa¬ kovrstno sadno drevje; listje ne bo od- letalo z njega in njegov sad ne bo pošel; vsak mesec bo rodilo nov sad, ker izvira njegova voda iz svetišča; njegov sad bo za živež in njegovo listje za zdravilo. Na prvi pogled je jasno, da se ta prikazen ne more razlagati po besedi. Voda, ki v mali množini izvira izpod templa, potem pa tako na- gloma narašča, da se tri tisoč komolcev od izvira že ne da več prebresti, se ne more umevati v naravnem smislu. Nemogoče je, da bi se težka, slana in grenka voda mrtvega morja naravno izpremenila v sladko vodo. Drevesa, ki jih omenja Prikazen, so nemogoča. V prikazni sami se na¬ vaja za vzrok čudoviti moči te vode, da izvira Voda izpod templa. To tudi jasno priča, da se prikazen ne sme razlagati naravno, in daje torej ta voda samo podoba duševnih dobrot v prenov¬ ljenem Mesijevem kraljestvu, kakor je tudi tempel in bogočastje, katero gleda prerok v svojem vi¬ denju, samo podoba svete cerkve in njenega no¬ tranjega življenja. Tudi drugi preroki rabijo večkrat podobo vode, da ž njo naznanjajo božje dobrote. Tako tudi Ezekijel. Iz božjega templa 1 Morje je mrtvo morje. 2 Grenka voda v mrtvem morju se po živi vodi, ki t«če iz templa, osladi. 8 V mrtvem morju ne živi nobena žival; glej Zgodbe, str. 86—88. Prenovljena voda bo pa sposobna za vsako¬ vrstne živali. 4 Engaddi je, kakor poroča sv. Hijeronim, kraj na koncu mrtvega morja; Engallim pa tam, kjer se steka reka Jordan v morje. 5 Vse morje bo imelo sladko vodo; samo na bregovih, kjer zastaja voda v mlakužah in močvirjih, bo ostala taka, kakor je bila preje. izvirajo božje milosti, katere ozdravljajo greh in odstranjajo kazni za greh. Čudežni studenec so torej božje milosti. Mrtvo morje pomenja dušno smrt po grehu. Božja milost premaga to smrt; duša po nji oživi in dobra dela, lepe čednosti, poganjajo v nji, kakor ob obrežju bistrega po¬ toka rastejo plodovita drevesa. Tako imamo v ti Ezekijelovi prikazni prelepo podobo. Žgavni oltar, izpod katerega izvira čudoviti studenec, je Jezusov križ; z njegovo rešnjo krvjo tečejo božje milosti po celem svetu. Vse, kar je na duši mrtvega, po njem oživi; kar je na duši nerodovitnega, prične potem roditi bujen sad. Česar pa ne doseže ta reka, ostane mrtvo in otrpneno. Ribiči so škofje in duhovniki, ribe pa ljudje, ki se v velikem številu in iz vseh stanov oživljajo v Jezusovih milostih. — Tudi sv. cerkev razlaga v tem pomenu Ezekijelovo videnje, ko polaga o velikonočnem času pri slovesnem škrop¬ ljenju z blagoslovljeno vodo te-le besede duhov¬ niku v usta: Videl sem vodo („Vidi aquam“), ki je tekla na desni strani iz templa; aleluja! In vsi, h katerim je pritekla ta voda, so se rešili in bodo peli aleluja! II. Prerok Danijel. (Dan. 1, 1—14, 42.) Leta 605 pred Kristusom je premagal kralj Nabuhodonozor, kakor smo že večkrat povedali, mesto Jeruzalem, ter je več imenitnih Judov od¬ peljal seboj na Babilonsko. Med njimi je bil tudi mladenič visokega rodu, Danijel po imenu. S tremi tovariši vred ga je dal kralj vzgajati na svojem dvoru in izobražati v raznih vedah, da bi bil sposoben za osebno službo pri njem. Življenje v obližju kraljevega razkošja mu pa ni zatrlo prave pobožnosti, ki jo je globoko vsajeno prinesel seboj iz svoje domovine. Ostal je vedno zvest svojemu Bogu in svojim domačim postavam ter ljubil tudi v ptujini svoj dom in svoj nesrečni narod. Med sorojaki je kmalu dosegel veliko spoštovanje, ker je s svojo previdno modrostjo rešil nedolžno Suzano krivične obsodbe; pri kralju Nabuhodonozorju pa je prišel v veljavo z razlago njegovih čudovitih sanj, ki mu jo je Bog razodel. Živel je na kraljevem dvoru tudi še pod nasled¬ niki kralja Nabuhodonozorja. Kralju Baltazarju je raztolmačil skrivnostni napis na steni in mu napovedal, da bodo Medi in Peržani osvojili nje- 938 Danijelova naloga. Razdelitev njegove knjige. govo kraljestvo. Še tisto noč je bil Baltazar premagan in umorjen. Danijelovo modrost je pa čislal tudi novi kralj Darij Med. Postavil ga je za svojega prvega namestnika. Ko so ga drugi zavidni knezi tožili, da se ne ravna po kraljevem povelju in časti svojega Boga, ga je ukazal vreči v levnjak, kjer ga je pa Bog čudežno ohranil. Tudi pod kraljem Kirom je bil izprva v velikih časteh. Razkril mu je sleparije poganskih sve¬ čenikov; ko je pa umoril kačo, ki so jo Babilonci častili, ga je tudi Kir dal vreči v levnjak; a tudi sedaj ga je Bog rešil. V veliki starosti je umrl okrog 1. 535 pred Kristusom. Njegov grob kažejo pri razvalinah starega perzijskega prestolnega mesta Suze ob reki Evleju. Sv. cerkev praznuje njegov spomin dne 21. mah srpana. Spominjajo se ga pa tudi mohamedanski vshodni narodi in ga zelo častč. Danijel je v mnogih ozirih podoben egiptov¬ skemu Jožefu in Mojzesu. Na egiptovskem dvoru je Jožef pri kralju iz Hiksove rodbine dosegel veliko veljavo s svojo nadnaravno modrostjo, s katero je razložil Faraonove sanje, tako kakor Danijel na babilonskem dvoru. Mojzes se je tudi vzgajal na dvoru egiptovskega kralja Ramzesa II., kakor Danijel na Babilonskem. Vsak izmed teh treh mož je pa imel drugačno nalogo. Jožef je pripravljal pota, da se je mogla •S- 4S 35 »-TT< w "<*ir fr n fr HB9M* Klinopisa. Resničnost Danijelove knjige. 939 bi bile prerokbe mogoče, njegove spise skušali prenesti v kasnejšo dobo, ko se je že večinoma izpolnilo, kar je bilo v njih prerokovanega. Od¬ kar so pa našli stare babilonske klinopise, o katerih smo že govorili, 1 in se je po njih po¬ snela zgodovina in življenje starih Asircev in Babiloncev, se je pokazalo, da je moral biti mož, ki je spisal Danijelovo knjigo, sam na babilon- dokazujejo celemu svetu, da sveto pismo poroča golo resnico. Kako pripovedujejo klinopisi o ustvarjenju sveta, o grehu prvih starišev in o vesoljnem potopu, in kako s tem potrjajo sv. pismo, smo že povedali. 1 Še jasneje pa potrjujejo resničnost Danijelove knji¬ ge, ki se peča ravno z življenjem na babilonskem kraljevem dvoru in z važnimi dogodki babilonske Prerok Danijel. skem kraljevem dvoru. Nemogoče bi bilo ka¬ kemu drugemu tako natanko zadeti vse po¬ drobnosti v šegah in navadah. Kar nam pripo¬ veduje Danijelova knjiga o njih, se vse do pičice sklada s tem, kar pričajo klinopisi. Do sedaj smo za mnoge stvari v tem oziru vedeli samo iz svetega pisma; brezverci pa so to radi tajili. Iz prahu izkopani klinopisni spominiki sedaj zgodovine. Posamezne stvari navedemo kasneje. Tu podajemo za vzgled samo besede učenjaka Lenormanta, ki je svoj čas sam pritrjeval tistim, ki so pisali, da Danijelove knjige ni spisal Da¬ nijel sam, marveč kak Jud ob času makabejskih bojev. On pravi: „Čim bolj berem in prebiram Danijelovo knjigo in jo primerjam s klinopisnimi spominiki, tembolj strmim nad resničnostjo, s ka- 1 Zgodbe, str. 748 nasl. * Zgodbe, str. 750—752. 940 Kralji ob Danijelovem času. tero se slika v prvih šestih poglavjih babilonski dvor in posebni nazori iz Nabuhodonozorjevega časa; tembolj me prešinja prepričanje, da so spi¬ sani ti spisi v Babilonu samem in ob času, ki je bil popisanim dogodkom blizu. To so jedino in iz¬ ključno znanstveni nagibi, ki so me prisilili, da sem izpremenil svojo misel o Danijelovi knjigi.“* Brezverci so osramoteni. Bog je obudil iz razvalin v popisanih kamenitih pločah priče za svoje delo — sv. pismo — proti brezverskim ljudem. Do pičice se torej izpolnujejo besede Jezusove: Ce bodo (ljudje) molčali, bo kamenje pričalo. 2 Kralji ob Danijelovem času. Da bomo tem ložeje umevali Danijelovo knjigo, podajemo tu kratek opis tistih kraljev, na katerih dvoru je živel naš prerok. O Nabuhodonozorju aliNebukadnezarju smo že pisali. Vladal je od leta 605 do 1.561 za svojim očetom Nabopolasarjem. Za njim je kraljeval njegov sin Evil-Merodah (561—559). Ta je pomilostil nesrečnega judov¬ skega kralja Jehonija, ki je prebil okrog 37 let v ječi. 3 Proti njemu se je zarotil njegov svak Neriglisor in gaje umoril, ter je potem vladal sam dobro tri leta (559—556). Sezidal si je lepo palačo na vshodni strani babilonskega mesta. Za njim je zasedel kraljevi prestol njegov sinček Labosorak ali Laborosoarkod, ki so ga pa kmalu umorili, Češ da je hudobnega srca. Samo devet mesecev je nosil krono (556—555). Po njegovi smrti je zavladal jeden izmed njegovih morilcev Nabonid (555—538). Kraljeva oblast, ki je bila do takrat 70 let v Nabopolasarjevi rodbini, je prešla na drug rod. Nabonid ni bil prejšnji kraljevi družini nič v sorodu. Da bi si pa zagotovil svoj prestol in navezal nase vse stranke, se je oženil s hčerjo kralja Nabuhodonozorja. Za njegove vlade se je uprl Medom per¬ zijski knez Agradatus s svojimi vojaki, ki so ga zavoljo njegovega junaštva, njegove telesne lepote, njegove spretnosti, pa tudi zavoljo njego¬ vega sovraštva proti nasilnim Medom izbrali za svojega vojskovodjo. Premagal je medskega kralja Astijaga in sam zasedel prestol medskega in perzijskega kraljestva. Od tedaj se je imenoval S o In c e, ali v svojem jeziku Koreš. Grki so imenovali njegovo ime Kiros; po latinski se je 1 „La divination chez les Chaldeens,“ str. 188, 171. ’ Luk. 19, 40. 8 IV. Kralj. 25, 27—28; Zgodbe, str. 825. izrekalo Cirus; mi mu pa pravimo Kir ali C ir. Ta znameniti mož je skušal povečati svoje kra¬ ljestvo. Česar se je lotil, vse se mu je posrečilo. Podjarmil si je Baktre, Indijce, Kilikijce, Sake, Paflagonijce, Armence, azijske Grke, Kiprijce, Egipčane, Sirce, Arabce, Kapadocijce, Frigijce, Karijce, Feničane, Lidijce in konečno tudi Babi¬ lonce. Tako si je ustanovil ogromno kraljestvo. Kolikor si moremo doslej po klinopisih in po starih grških zgodovinarjih sestaviti dogodke, tičoče se padca babilonske države, so se godili tako-le: Babilonski kralj Nabonid je sklenil zvezo z lidijskim kraljem Krezom proti Čiru. Oba sta namreč vedela, da ju bo kmalu napadel. Utrje¬ vala sta vsak svojo državo. Nabonid je zajezil reko Evfrat, ki je tekla ravno skozi mesto Ba¬ bilon. Sedemnajsto leto Nabonidove vlade je Cir, premagavši Lidijce, vdaril proti Babilonu. Kralja Nabonida je zunaj mesta vjel. Med tem je bil pa za poveljnika v mestu njegov sin Baltazar. Ta sin je bil skoraj gotovo sin Nabuhodonozor- jeve hčere; imel je torej po krvi več pravice do prestola, nego njegov oče. Zato si ga je oče pri¬ vzel za sovladarja, in je torej tudi Baltazarju pri- stojalo ime kralj. Ko je bil Nabonid že vjet, je hitel Kir proti glavnemu mestu. V primerni od¬ daljenosti je dal izkopati jarek in je odvodil reko Evfrat vanj. Po suhem je po noči z vojaki pri- hrul v babilonsko mesto, Baltazarja umoril in si osvojil vse mesto in vso državo. Za svojega na- mestnega vladarja v Babilonu je postavil svojega ujca in tasta Cijak- 9—21; 13, 1—11. Danijel in tovariši se zvesto drže božje postave. Bog jim da zato modrost. Suzana. se ne bo omadeževal ne s kraljevo mizo in ne z vinom njegove pijače, in je prosil prvega dvornika, naj bi se ne omadeževal. 1 Bog je pa podelil Dani¬ jelu milost in usmiljenje pri prvem dvorniku. In prvi dvornik je rekel Danijelu: Bojim se svojega gospoda kralja, ki vam je določil jed in pijačo; če ugleda vaša lica bolj suha, kakor drugih vaših mladih sovrstnikov, za¬ padem s tem svojo glavo pri kralju. Danijel pa je dejal Malasarju, katerega je postavil prvi dvornik črez Danijela, Ananija, Misaela in Azarija: Preskusi, prosim, nas, svoje hlapce, deset dnij; dajte nam sočivja za jed in vode za pijačo; potem preglej naše obraze in obraze mladeničev, ki vživajo kraljevo hrano; in kar se ti zazdi prav, stori svojim hlapcem. Ta je poslušal to besedo in jih je preskušal deset dnij. Za deset dnij so se pa videli njihovi obrazi lepši in obilnejši nego vseh mla¬ deničev, ki so uživali kraljevo hrano. In Malasar je takoj opustil jedila zanje in vino za njihovo pijačo, in jim je dajal sočivja. Bog je pa dal tem mladeničem znanje in spretnost v vseh knjigah in v mo¬ drosti, Danijelu pa umevanje vseh pri- kaznij in sanj. 2 Ko so se potem iz¬ tekli dnevi, po katerih je določil kralj, naj se pripeljejo predenj, jih je pripe¬ ljal prvi dvornik pred Nabuhodonozorja. In ko je kralj govoril ž njimi, ni bilo izmed vseh nobenega takega, kakor Danijel, Ananija, Misael in Azarija, in ostali so pri kralju. In karkoli jih je izpraševal kralj modrega in umnega, je našel pri njih desetkrat več, nego 1 Mojzesova postava je Judom zabranjala mnogo živalij, prepovedovala jim je jesti kri in mast. Vrh tega je bila nevarnost, da ne bi postavil pogan na mizo kake jedi ali pijače, ki je bila posvečena bogovom. Splošno pa je bilo pohujšljivo za druge Jude, če so videli, da kdo izmed nji¬ hovega rodu sedi pri obedu s pogani. Danijel torej po vz¬ gledu drugih pobožnih oseb, n. pr. Tobija in Judite, ni hotel vživati jedil in pijače s kraljeve poganske mize. Zato ga je Bog obilno poplačal. 2 Umevanje vseh prikaznij in sanj pomenja dar pre¬ rokovanja. pri vseh vedeževalcih in čarovnikih celega svojega kraljestva. Danijel je pa ostal do prvega leta kralja Čira. 1 Danijel reši Suzano. 2 Poglavje 13, 1 — 64. V Babilonu je prebival mož, ki mu je bilo ime Jojakim. Oženil se je s Suzano, Helcijevo hčerjo, ki je bila jako zala in bogaboječa. Njeni stariši, ki so bili pravični, so namreč poduče- vali svojo hčer po Mojzesovi postavi. Jojakim je bil pa zelo bogat in je imel saden vrt poleg svoje hiše, in pri njem so se shajali Judje, ker je bil bolj spo¬ štovan nego vsi drugi. Tisto leto je ljudstvo postavilo za sodnika 3 dva starejša moža, o kakoršnih je govoril Gospod: Hudobija izvira iz Babilona od starejšin, od sodnikov, ka¬ teri se štejejo, da vodijo ljudstvo. 4 Ta dva sta obiskavala Jojakimovo hišo m k njima so prihajali vsi, ki so imeli pravde. Ko so pa ljudje okrog poludne odšli, je prišla Suzana in se je sprehajala po vrtu svojega moža. 5 In videla sta jo vsak dan, da je prišla in se spre¬ hajala, in vnela sta se v poželjivosti do nje. In izprevrgla sta svojo pamet, in povešala svoje oči, da nista videla neba in se nista spominjala pravičnih sodba. Oba sta bila torej ranjena oh nagnenja do nje, nista si pa razodela drug drugemu svoje bolečine; sramO' vala sta se namreč razodeti svojo p°' željivost, da hočeta grešiti ž njo. 6 * * 1 Ta zadnji odstavek hoče reči: Danijel je ostal v veli 1 veljavi pri vseh babilonskih kraljih na dvoru kralja Nabuho donozorja in njegovih naslednikov; učakal je celo kralja Cii' 1 - 2 Ta dogodek opisuje Danijelova knjiga v 13. poglaVJ 11 ’ zgodil se je, ko je bil Danijel še zelo mlad. Zato ga nV1 ščujemo med 1. in 2. poglavje. — Suzana pomenja lilij 0 - 8 Judje so imeli na Babilonskem precej prostosti. Sme so si izbirati za svoje zadeve sodnike izmed svoje srede. 4 Te besede so skoraj gotovo besede kakega prero ki drugod niso zapisane in so se ohranile le na tem m 09 - Merijo na to, da sta bila izvoljena sodnika hudobna.- 8 Suzana je bila ob času, ko se je sodilo, v svoji so > ko se je ljudstvo razšlo, je šla na vrt. _ , 6 Kako jasno se nam tu kaže, kako dela nesrečni g nik v svojem poželenju: Pamet si izprevrže in je ne poslusa, misel na Boga in na njegovo pravično sodbo si izbija iz S Dan. 13, 12—20. Starca in Suzana. 943 vsak dan skrbneje sta pazila, da bi jo videla. Dejal je drug drugemu: Pojva domu, ker je čas kosila. In stopila sta ven in se razšla. Ker sta se pa oba vrnila, sta zadela skupaj, in ko sta se drug drugega vprašala po vzroku, sta priznala svojo poželjivost in potem sta skupno določila čas, kdaj jo bosta mogla klicama, in se je hotela kopati na vrtu; bilo je namreč vroče. In tam ni bilo nikogar, razen obeh starcev, ki sta se skrila in jo ogledovala. Rekla je torej deklicama: Prinesita mi olja in dišav 1 in zaklenita vrata na vrt, da se sko¬ pljem. In storili sta, kakor je ukazala, in sta zaprli vrata na vrt in odšli Danijel reši Suzano. dobiti samo. Zgodilo se je pa, ko sta pazila na pripraven dan, da je prišla, kakor prejšnje dni, samo z dvema de- in še prijatelju se ne upa povedati, kako je ž njim. — Tukaj se pa tudi učimo, kako se je treba bojevati proti takim skuš¬ njavam: Poslušati moramo svojo pamet in se obračati k Bogu, premišljati njegovo pravičnost in prositi ga za pomoč. Ce nas je že sram ljudij, nas mora biti mnogo bolj sram vsegavednega Boga! pri stranskih vratičih, da bi prinesli, kar je naročila; nista pa vedeli, da sta starca znotraj skrita. Ko sta pa deklici odšli, vstaneta starca in prite¬ četa k nji, rekoč: Glej, vrata na vrt so zaprta in nobeden nas ne vidi; mi¬ dva imava pa poželenje do tebe. Zato 1 Po kopeli je bila takrat navada maziliti telo. 944 Dan. 13, 21—52. Suzana obsojena. Danijel se postavi zanjo. privoli in greši z nama. Če pa nočeš, bova pričala proti tebi, da je bil neki mladenič pri tebi, in da si zato poslala deklici od sebe. Suzana vzdihne in pravi: V stiskah sem od vseh stranij; če bom namreč to storila, je to moja smrt; 1 če pa ne storim, ne uidem vajinim rokam. Toda bolje mi je, da brez dejanja padem v vajine roke, nego da bi grešila pred Gospodom. In zakričala je Suzana na ves glas; zavpila sta pa tudi starca zoper njo in jeden je tekel k vratom na vrt in jih je odprl. Ko so tedaj sli¬ šali hišni služabniki krik na vrtu, so udrli skozi stranska vratiča gledat, kaj je. Ko sta pa starejšini povedala, je bilo služabnikov silno sram, ker se ni¬ koli ni kaj takega govorilo o Suzani. In prišel je drugi dan. Ko so se ljudje zbrali pri njenem možu Jojakimu, sta prišla tudi oba starejšini polna hu¬ dobnih naklepov proti Suzani, da bi jo spravila v smrt. In vpričo ljudstva sta rekla: Pošljite po Suzano, Helcijevo hčer, ženo Jojakimovo. In takoj so po¬ slali. In prišla je s svojimi stariši in otroki in z vsemi svojimi sorodniki. Suzana je bila pa jako nežna in zale postave. Hudobneža sta ji pa velela, naj se razkrije 2 (bila je namreč zakrita), da bi se vsaj tako nasitila njene lepote. Jokali so tedaj njeni in vsi, ki so jo poznali. Starca sta pa vstala sredi ljudstva in sta položila roke na njeno glavo. 3 Ona se je pa jokaje ozrla proti nebu; njeno srce je namreč imelo za¬ upanje v Gospoda. 4 In starca sta rekla: Ko sva se sama sprehajala po vrtu, je prišla ta-le z dvema deklicama in je zaprla vrata na vrt in poslala deklici od sebe. Prišel je pa k nji mladenič, 1 Prešestvo imenuje Suzana smrt; saj je v resnici vsak smrtni greh dušna smrt. 2 Morda sta se sodnika sklicevala na IV. Mojz. 5, 18; Zgodbe, str. 245 (daritev sumnosti), kjer je bilo ukazano, da se mora prešestva sumna žena razkriti. 3 To je pomenjalo, da hočeta pričati o nji. 4 Ta molk hvalijo pri Suzani sveti učeniki (sv. Avgu¬ štin, sv. Ambrož), češ da je s svojim molkom, ko se je na tihem razgovarjala z Bogom, več storila, nego bi bila z govorom. ki je bil skrit, in je grešil ž njo. Midva sva bila v kotu vrta, in ko sva videla hudobijo, sva tekla k njima in sva ju videla v grehu. Njega pa nisva mogla zgrabiti, ker je bil močnejši od naju, in je odprl vrata in ubežal. Ko sva pa to zgrabila, sva jo vprašala, kdo je bil mladenič, pa nama ni hotela po¬ vedati. O ti stvari pričava midva. Množica jima je verjela, ker sta bila starejšini in sodnika med ljudstvom, in jo je obsodila v smrt. Suzana je pa glasno zaklicala, rekoč: Večni Bog, ki poznaš, kar je skritega, ki veš vse, predno se zgodi, ti veš, da sta krivo pričala proti meni in glej, umrla bom, dasi nisem storila nič tega, kar sta se ta dva hudobno izmislila zoper mene. Gospod je pa uslišal njen glas. In ko so jo peljali v smrt, je obudil Gospod svetega Duha v mladeniču, ki mu je bilo ime Danijel; in on je za¬ klical na ves glas: Čist sem zavoljo njene krvi. 1 In vse ljudstvo se je obr¬ nilo k njemu, rekoč: Kaj pomenja to, kar si govoril? On je pa stal sredi njih in je rekel: Tako neumni ste, sinovi Iz¬ raelovi, da niste sodili in spoznali, kat je prav, in da ste obsodili izraelsko hčer? Vrnite se k sodbi, ker onadva sta krivo pričala proti nji. Ljudstvo se je brž vrnilo in starejši možje so mu rekli: Pridi in sedi sredi nas in naznani nam, ker ti je Bog dal čast starosti. 2 Danijel pa jim je rekel- Ločite ju daleč vsaksebi in zaslišal ju bom. Ko sta bila ločena drug od drugega, je poklical jednega izmed njiju in rn u je rekel: Zastaranec v dnevih hudobijo, sedaj so prišli na dan tvoji grehi, ki si jih preje počenjal, ko si sodil krivične sodbe, zatiral nedolžne, krivične pa 1Z- 1 Vse ljudstvo je obsodilo Suzano. Samo Danijel, ki ga je Bog razsvetlil o njeni nedolžnosti, je izjavil, da n ' J biti kriv njenega umora. 2 Pomen: Dasiravno si še mlad, vendar imaš zavolj® svoje modrosti tiste pravice, ki jih uživajo stari možje, 1® 1 katerih se navadno izbirajo sodniki. Dan. 13, 54—64; 2, 1—2. Suzana se reši. Babilonski vražarji. 945 puščal, ko je vendar rekel Gospod: Ne¬ dolžnega in pravičnega ne ubijaj. 1 Če si jo videl, torej povej sedaj, pod ka¬ terim drevesom si ju videl, da sta se razgovarjala? Odgovorilje: Podčrešnjo. Danijel mu je pa rekel: Prav si lagal na svojo glavo; glej, božji angel 2 je prejel razsodbo od Boga in te bo raz¬ česnil na dvoje. In ko so tega odstranili, je velel priti drugemu in mu je rekel: Kanaanski in ne Judov zarod, lepota te je vjela in poželjivost je izprevrgla tvoje srce. Tako ste delali izraelskim hčeram, in one so se vam vdajale iz strahu, Judova hči pa ni prenesla vaše hudobije. Sedaj mi torej povej, pod katerim drevesom si ju zalotil, da sta govorila med seboj ? Odgovoril je: Pod kostanjem. Danijel mu je pa rekel: Prav si lagal tudi ti na svojo glavo; čaka namreč Gospodov angel z mečem, da te pokosi 3 in vaju umori. Ves zbor je takoj zavpil na ves glas in slavili so Boga, ki reši tiste, kateri upajo vanj. In vstali so proti starcema (Gospod jih je namreč prepričal po Danijelovih ustih, da sta krivo pričala), in so jima storili, kakor sta ona dva hudo delala proti bližnjemu, da so iz¬ vršili Mojzesovo postavo in ju umorili. 4 * 6 Helcija in njegova žena sta pa hva¬ lila Boga za svojo hčer Suzano z Jo- jakimom, njenim možem in vsemi so¬ rodniki, ker se ni našlo na nji nesramno dejanje. Danijel pa je postal velik pred ljudstvom od tistega dne in dalje/’ 1 Te besede so vzete iz II. Mojz. 23, 7; Zgodbe, str. 218. 8 Božji angel se omenja, ker so angeli izvrševalci skle¬ pov Boga samega, kije že sklenil, da kaznuje krivična starca. 8 Imena dreves smo izpremenili, da smo v nekoliko po¬ sneli lepo igračo z imenoma dreves in s kaznijo, ki čaka starca. V grščini se imenuje prvo drevo shinos (mastik), kazen se pa naznanja z besedo shizei; drugo drevo — prinos (sliva) in kazen — prizei. Ta grška igrača je posneta brez dvojbe po neznani hebrejski. Sploh pa ni v prevodih nobene jedinosti glede na drevesi. 4 Kaznovali so ju tako, kakor bi bili kaznovali Suzano; za prešestvo je bilo pa odločeno kamenjanje. V. Mojz. 22, 21 —24; V. Mojz. 19, 19. 6 Kako so ga Judje visoko čislali, spričuje tudi nje¬ gov sodobnik Ezekijel (14, 14. 20.), ko imenuje Danijela Posebno pravičnega moža v zvezi z Noetom in Jobom. Zgodbe sv. pisma I. Nabuhodonozorjeve sanje. Poglavje 2. Babilonci so pripisovali sanjam posebno važ¬ nost. V starih klinopisih se je našla zapisana razlaga raznih sanj, tako rekoč sanjske bukve; prav mnogokrat se namerijo tudi poročila o kakih posebnih sanjah imenitnih babilonskih mož. Ni torej čuda, da so se pri tem narodu nekateri jeli posebej pečati s sanjami. Praznoverje je bilo zelo močno razširjeno; zato so taki razlagalci sanj dosegli kmalu veljavo. Več imen so imeli; s po¬ sebnim povdarkom pa so jih imenovali K a 1 d e j 'c e, kakor bi bili oni najvažnejši del kaldejskega na¬ roda. Z vpijanljivimi pijačami in omamljivim kadilom so umetelno priklicali čudne sanje sebi in drugim in jih potem skušali tolmačiti. Vra- žarstvo se pa ni tikalo le sanj, marveč tudi dru¬ gih stvarij: zvezdovidci (astrologi) so razlagali prihodnjost iz zvezd; drugi so opazovali drob umorjenih stvarij ali kako ptičje letanje in so iz tega napovedovali bodoče stvari; zopet drugi so se pečali z raznimi zagovori in rotili. Bog je pripustil, da so hudobni duhovi večkrat razkrili kaldejskim vražarjem kake skrivne, ljudem nedo¬ stopne stvari; v takih slučajih so bili torej ti vražarji res nekakšni preroki, toda ne božji, marveč hudobnega duha preroki. Danijelova knjiga, ki nam živo popisuje te babilonske šege, je dobila v klinopisnih spomini- kih v tem oziru najlepše potrdilo. Že v drugem poglavju nam pripoveduje o sanjah kralja Nabu- hodonozorja o ogromni sohi. Bog je vzbudil kralju te čudne sanje, da bi z njimi spričal sleparstvo raznih vražarjev in dal veljavo Danijelu, kakor tudi potrdil vero v pravega Boga in napovedal prihodnjega Odrešenika. Ves dogodek nas spo¬ minja egiptovskega Jožefa, ki je davno pred Danijelom pri egiptovskem kralju prišel v veliko veljavo kot razlagalec Faraonovih sanj. Vedeževalci v sramoti. Drugo leto 1 Nabuhodonozorjevega kraljevanja je videl Nabuhodonozor sanje in njegov duh se je prestrašil, in spanec ga je zapustil. 2 Kralj pa ukaže sklicati zagovarjalce, vedeže- 1 Babilonci niso šteli prvega leta kraljevanja od tistega dne, ko je kralj pričel vladati, marveč od 1. dne prihod¬ njega leta. 2 Vulgata prevaja: In sanje so mu izginile. 60 9fi> Dan. 2, 3—28. Bog razkrije Danijelu Nabuhodonozorjeve sanje. valce, vražarje in Kaldejce, naj mu razkrijejo njegove sanje. Ko so prišli, se vstopijo pred kralja. In kralj jim pravi: Videl sem sanje in sem se razburil v duhu, da ne vem, kaj sem videl. Kaldejci odgovore kralju: 1 Kralj, živi na veke! Povej sanje svo¬ jim hlapcem in razložili ti jih bomo. In kralj je odgovoril Kaldejcem, rekoč: Sklenil sem: Če mi ne poveste sanj in njihovega pomena, vas dam ražsekati na kosce, vaše hiše pa izpre- menim v blato. 2 Če mi pa poveste sanje in njihov pomen, sprejmete od mene plačilo, darilo in veliko čast. Povejte mi torej sanje in njihov pomen. Od¬ govorili so v drugič in so rekli: Kralj naj blagovoli naznaniti sanje svojim hlapcem in razložili jih bomo. Kralj je odvrnil, rekoč: Za gotovo vem, da samo iščete dobiti časa, 3 ko vendar veste, da so mi izpadle sanje. Če mi torej ne poveste sanj, ostane jedini moj sklep o vas, da ste se dogovorili o lažnjivi in goljufivi razlagi, da bi mi govorili, dokler čas ne preteče. Povejte mi tedaj sanje, da spoznam, če jih tudi po resnici razlagate. Kaldejci so torej odgovorili kralju, rekoč: Ni ga človeka na zemlji, o kralj, ki bi mogel izvršiti tvojo zapoved; pa tudi noben še tako velik in mogočen kralj ni zahteval kaj takega od kakega zagovarjalca, vede¬ ževalca in Kaldejca. Kar ti vprašuješ, o kralj, je namreč težko in nihče se ne bo našel, ki bi to povedal kralju, ra¬ zen bogov, ki ne prebivajo pri ljudeh. Ko je kralj to slišal, je ukazal v togoti in silni jezi, naj poginejo vsi babilonski modrijani. In ko se je ukaz razglasil, so morili modrijane; tudi Danijela in njegove tovariše so iskali, da bi jih pokončali. Danijel razkrije sanje. Tedaj je Danijel vprašal Arijoha, poglavarja kraljeve vojske, ki je šel 1 Naslednji odstavek je pisan v aramejskem jeziku. ’ Vulgata ima: Vaše hiše bodo prodane na dražbi. 8 Časa so iskali dobiti, da bi se kralj zopet spomnil sanj, ali pa da bi odnehal s svojo zahtevo. I morit babilonske modrijane, kakšen je ukaz in sodba. In njega, ki je bil dobil oblast od kralja, je tudi vprašal, zakaj je prišla od kralja tako kruta obsodba. Ko je pa Arij oh Danijelu pojasnil to reč, je šel Danijel in je prosil kralja, naj mu dh odloga, da pove kralju raz¬ lago. In šel je v svojo hišo in je razložil zadevo svojim tovarišem, Ananiju, Mi- saelu in Azariju, naj prosijo usmiljenja pri Bogu v nebesih zavoljo te skrivnosti, da ne bi poginili Danijel in njegovi to¬ variši z drugimi babilonskimi modrijani vred. Nato je bila skrivnost Danijelu razodeta v videnju po noči. In Danijel je slavil nebeškega Gospoda in je rekel: Bodi slavljeno Gospodovo ime od vekov na veke, ker njegovi sta modrost in moč. In on sam izpreminja čase in dobe, prestavlja kraljestva in jih usta¬ navlja, daje modrosti modrim in znanja razumnim za poduk. On sam razodeva globoke in skrite reči in pozna, kar je v temi, in luč je ž njim. Tebe, o Bog naših očetov, slavim in hvalim, ker si mi dal modrosti in moči, in si mi sedaj razkril, za kar smo te prosili, ker si nam razodel kraljeve sanje. Potem je šel Danijel k Arijohu, ki ga je bil postavil kralj, naj pokonča babilonske modrijane, in mu je tako-le rekel: Nikar ne pokončaj babilonskih modrijanov; pelji me pred kralja in povedal bom kralju razlago. Arijoh je nato brž peljal Danijela pred kralja in mu je rekel: Našel sem človeka med preseljenimi Judovimi si¬ novi, ki bo povedal kralju razlago- Kralj je odgovoril in rekel Danijelu, kateremu je bilo ime Baltazar: Ah misliš, da mi res moreš povedati sanje, ki sem jih videl in njihovo razlago? In Danijel je odgovoril vpričo kralja, rekoč: Skrivnosti, po kateri kralj vpra¬ šuje, ne morejo povedati kralju modri¬ jani, vedeževalci, zagovarjalci in drobo- gledi, marveč v nebesih je Bog, ki raz¬ odeva skrivnosti in ki je naznanil tebi, kralj Nabuhodonozor, kaj se bo zgodilo Dan. 2, 29—45. Nabuhodonozorjeve sanje in njihov pomen. 947 poslednje čase. Tvoje sanje in videnja na tvoji postelji so ta-le: Ti, kralj, si jel premišljati na svoji postelji, kaj se bo zgodilo po teh časih, 1 in On, ki razkriva skrivnosti, ti je po¬ kazal, kaj bo prišlo. Tudi meni je bila razodeta ta skrivnost, ne kakor bi bila v meni večja modrost kakor v vseh živih, marveč zato, da se kralju razkrije raz¬ laga, in da izveš misli svojega srca. Kralj! Ti si videl, in glej, bila je ogromna soha; ta soha je bila velika in vzvišene postave, stala je proti tebi in strašen je bil pogled nanjo. Te sohe glava je bila iz najboljšega zlata, prsi in roke pa iz srebra, dalje trebuh in ledja iz brona, piščali pa železne, jeden del nog je bil železen, jeden del pa ilnat. Tako si videl, dokler se ni utrgal kamen z gore brez rok, in ni zadel sohe ob njene železne in ilnate noge in je ni razdrobil. Tedaj se je razdrobilo hkrati že¬ lezo, il, bron, srebro in zlato in se razmelo kakor pleve na polet¬ nem gumnu; in odnesel jih je ve¬ ter in ni bilo več kraja zanje; ka¬ men pa, ki je zadel ob soho, je postal velika gora in je napolnil vesoljno zemljo. Danijel razloži sanje. To so sanje; tudi njihovo razlago povem pred teboj, o kralj. Ti si kralj kraljev in Bog v nebesih ti je dal kraljestvo, in moč, in oblast, in slavo, in je dal vse, kjer prebivajo človeški otroci in živina na polju in tudi ptice pod nebom, v tvojo roko, in tvoji ob¬ lasti je podvrgel vse; ti si torej zlata glava. Za teboj pa vstane drugo kra¬ ljestvo, manjše od tebe, srebrno. 2 In tretje kraljestvo bo bronasto in gospo¬ dovalo bo vesoljni zemlji. 3 In četrto 1 Nabuhodonozor je premišljal, ali bo njegovo kraljestvo, ki je tako mogočno napredovalo, ostalo trdno tudi v pri- hodnjosti. 8 Babilonce so premagali Peržani, ki že niso bili več tako sloveči kakor oni. Primerjajo se torej s-srebrom. 8 Za perzijskim kraljestvom pride novo grško-macedonsko kraljestvo, katero je ustanovil Aleksander Veliki (33G—323). kraljestvo bo kakor železo; kakor že¬ lezo vse zmane in ukroti, tako bo to vse zmlelo in razdrobilo. 1 Ker si pa dalje videl jeden del nog in prstov iz lončenega ila in drugi del železen, bo kraljestvo razdeljeno, vendar pa bo stalo na železnem dnu, kakor si videl železo primešano lončenemu ilu; in prste na nogah pa nekoliko železne in nekoliko ilnate; kraljestvo bo deloma trdno, deloma pa zdrobljivo. Ker si pa videl železo zmešano z lončenim ilom, se bodo sicer družili po možitvi, toda ne bodo se trdno držali, kakor se ne more zmešati železo z ilom. 2 V dnevih teh kraljev 3 bo pa obudil nebeški Bog kraljestvo, ki se ne bo razrušilo na veke in nje¬ govo kraljestvo se ne bo izročilo drugemu ljudstvu; zmlelo in uni¬ čilo bo pa vsa ta kraljestva in samo bo stalo na veke, 4 kakor si videl, da se je kamen brez rok utrgal z gore, in je zdrobil il in železo, in bron in srebro in zlato. Tako je veliki Bog pokazal kralju, kaj se bo pozneje zgodilo; in resnične so sanje in zanesljiva njihova razlaga. Štiri svetovne države, ki so druga za drugo imele tako rekoč celi svet pod seboj, je gledal kralj Nabuhodonozor v podobi ogromne sohe, ki je predstavljala človeško truplo. Saj so te države res strinjale v sebi vse, karkoli je mogoče človeku doseči s svojimi lastnimi močmi. Zlata glava — sijaj in bogastvo babilonske države; srebrne prsi — lesk razkošnega, po kralju Kiru ustanovlje¬ nega perzijskega kraljestva; bronasti trebuh — v vojski silno in orjaško grško-macedonsko kra¬ ljestvo, in železne noge — moč in trdnost rimske države; — vse to spričuje, kaj zmore človeška 1 četrto kraljestvo, ki je premagalo grško-macedonsko, je rimska država. ’ To pomenja: Rimska država bo krepka kakor železo. Proti svojemu koncu bo pa vendar oslabela. Ta slabi konec pomenja il na nogah. Narodi, ki jih bo podjarmila rimska država, ne bodo skupaj držali; vsled tega bo opešala njena moč. 8 I' dnevih teh kraljev pomenja: Ko bodo v četrtem kraljestvu vladali kralji, ki bodo podobni železu, zmešanemu z ilom. Ko bode namreč četrto kraljestvo že jelo izgubljati svojo prvotno moč, nastopi zadnje, večno kraljestvo. 4 Zadnje kraljestvo je Mesijevo. kateremu ne bo konca. 6(1* 948 Dan. 2, 46—49; 3, 1. Razlaga Nabuhodonozorjevih sanj. Kralj povzdigne Danijela. Zlata soha. sila. J e dna sama podoba predstavlja štiri raz¬ lične države, ker so vse človeško delo, iz¬ vršeno seveda z božjim dopuščenjem. Razne so bile njihove oblike, vse so bile pa nasprotne pravemu Bogu. Cela ogromna soha pomenja delo človeškega rodu proti Bogu. Velikanska je; dra¬ gocenosti in moči je obilo v nji, toda duše nima. Človek s svojimi silami ne more ustvariti pravega in srečnega življenja. Iz raznih kovin je sestavljena soha. To po¬ menja različne pripomočke, raznovrstna sredstva, s katerimi deluje človek. Vse človeško delo proti Bogu, ves njegov sijaj, vsa njegova slava je ni¬ čeva in prazna, ker nima prave podlage. — Sla¬ botna, razdrobljiva je človeška moč, kakor soha, ki ima razdrobljiva stopala. Bog izlahka vrže vse svoje nasprotnike. Kako bode pokončal sebi sovražne svetovne države, je pokazal Nabuhodo- nozorju v kamenu, ki se sam od sebe utrga z gore in razdrobi vso soho. Ta kamen je Kristusovo kraljestvo na zemlji. Utrga se brez človeške roke: Sam Bog bo usta¬ novil to novo kraljestvo. Izprva je le majhen kamen, ki pa sam narašča in napolni kakor vi¬ soka gora celo zemljo. To napoveduje, da bo za¬ četek Mesijevega kraljestva skromen, neznaten, kakor je neznaten kamen v primeri z zlatom, srebrom, bronom in železom. Ker je pa poslan od Boga, se mu ne more ustaviti nobena človeška moč, nobena zemska mogočnost. Izveličar pri¬ merja v tem smislu svoje kraljestvo na zemlji gorčičnemu zrnu, 1 ki je sila majhno, ki pa vsa¬ jeno vzraste v veliko drevo. Mesijevo kraljestvo ne bo nikoli uničeno. Padlo je sijajno babilonsko kraljestvo; premagali so je Perzijani in so si ustanovili svojo ne¬ koliko manj sloveče, toda vendar veličastno dr¬ žavo. To so podjarmili Grki in za temi so prišli Rimljani. Za časa rimske države je pa božji Sin ustanovil svoje kraljestvo, in to bo trajalo na veke in nobena sila ga ne bo premagala. Tako je razložil Danijel najmogočnejšemu kralju tedanjega sveta njegove skrivnostne sanje. Jasno se vidi, da se je s tem širilo spoznanje in češčenje pravega Boga in pričakovanje bodočega Odrešenika med poganskimi narodi. To nam spričuje tudi zgodovina. Pogani so se izpreobračali k judovski veri ves čas od ba¬ bilonske sužnjosti do Kristusa. 1 Mat. 13, 31. L2. Kralj povzdigne Danijela in njegove tovariše. Na to je padel kralj Nabuhodono- zor na svoje obličje in je počastil Da¬ nijela, in je ukazal, naj se mu darujejo žrtve in kadila. Kralj je torej rekel Danijelu: Vaš Bog je res Bog vseh bogov in Gospod kraljev, in razodeva skrivnosti, ker si mogel razkriti to taj¬ nost. Nato je kralj visoko povzdignil Danijela in mu je dal mnoga in velika darila, in ga je postavil za kneza nad vsemi babilonskimi pokrajinami in z a prvega predstojnika vseh babilonskih modrijanov. Danijel je pa izprosil od kralja, in ta je postavil nad opravila babilonske pokrajine Sidraka, Misaka in Abdenaga; Danijel sam je bil P a ob kraljevih vratih. Ananija, Misael in Azarija v ognjeni peči. Poglavje 3. Naslednji dogodek o čudoviti rešitvi Danijelo¬ vih tovarišev iz ognjene peči se je zgodil, ko J e bilo mesto Jeruzalem s templom vred že razde¬ jano. Skoraj gotovo je kralj ravno v veselju nad svojo zmago dal postaviti ogromen slop in na njem ilnato, z zlatom okovano soho. Po pravici sodimo, da je predstavljala soha malika Merodaka, katerega je Nabuhodonozor posebno častil. v klinopisih beremo večkrat, da so na Asirskem m Babilonskem postavljali in častili take sohe. Kralj se je hotel proslaviti s tem, da je ukazal tako slovesnost v čast svojemu bogu. Na koncu je P a moral pripoznati svojo slabost in počastiti p ra ' vega Boga, ki so ga častili Ananija, Misael m Azarija. Zlata soha. Kralj Nabuhodonozor je naredil zlato soho, ki je bila visoka šestdeset komolcev, široka pa šest komolcev, in jo je postavil na poljani Dura 2 v babilonski pokrajini. 1 Štirje komolci so nekako jeden meter. Soha je stal a na slopu, ki je bil torej l‘/ 2 »n širok, in ž njim vred J® merila 15 m. 2 Na jugo-vshodu od babilonskega mesta se je raztezala ravnina, ki se še dandanes imenuje Dura. Na nji so naš 1 6 m visoko čveterokotno stavbo, ki je spodaj 15 w široka, sezidana iz žganega kamenja. Imenuje se El-MiMuMat (od¬ ločeni griček). Zelo verjetno je, da je na ti podstavi sta slop z Nabuhodonozorjevo soho. Dan. 3, 2—25. Tri mladeniče vržejo v ognjeno peč. 949 Tedaj je poslal kralj Nabuhodono- zor zbirat poglavarje, oblastnike in sodnike, vojvode in zakladnike, in na¬ čelnike, in vse kneze iz pokrajin, naj se snidejo k posvečenju sohe, ki jo je bil postavil kralj Nabuhodonozor. Nato so se zbrali poglavarji, oblastniki in sodniki, vojvodi in zakladniki in ple¬ miči, ki so bili postavljeni v uradih, in vsi knezi iz pokrajin, in so se sešli k posvečenju sohe, ki jo je bil postavil kralj Nabuhodonozor. In glasnik je klical na ves glas: Vam, narodi, rodovi in jeziki se ukazuje: Tisto uro, ko za¬ slišite glas trombe in piščalij in citer, sambuke 1 in harfe in dude in vsako¬ vrstnih godal, padite na tla in molite zlato soho, ki jo je postavil kralj Na¬ buhodonozor. Kdor bi pa ne padel na tla in je ne molil, se bo tisto uro vrgel v peč gorečega ognja. 2 Ko so torej na to slišali vsi narodi glas trombe, piščalij in citer, sambuke in harfe in dude in vsakovrstnih godal, so padli vsi narodi, rodovi in jeziki na tla in so molili zlato podobo, ki jo je bil postavil kralj Nabuhodonozor. Takoj tisti čas pa so nastopili kaldej- ski možje 3 zatožit Jude, rekoč kralju Nabuhodonozorju: Kralj, živi na veke! Ti, o kralj, si ukazal, da mora vsakdo, kdor sliši glas trombe, piščalij in citer, sambuke in harfe in dude, pasti na tla in moliti zlato podobo. Kdor pa ne pade na tla in ne moli, naj se vrže v peč gorečega ognja. Tu so pa judovski možje, ki si jih postavil nad opravila babilonske pokrajine, Sidrak, Misak in Abdenago; ti možje so zaničevali, o kralj, tvoj ukaz; tvojih bogov ne časte in zlate sohe, ki si jo postavil, ne molijo. Nato je ukazal Nabuhodonozor v togoti in jezi, naj pripeljejo Sidraka, Misaka in Abdenaga, in takoj so jih 1 Sambuku je bilo godalo s štirimi strunami. Podobo glej Zgodbe, str. 470. 2 Pri Babiloncih je bila sploh navada, da so tiste, ki So se pregrešili proti bogovom, zažigali. 8 Kaldejci so bili nevoščljivi, da je kralj judovske pre¬ gnance postavil na tako visoko mesto. pripeljali pred kralja. In kralj Nabu¬ hodonozor se je oglasil in jim je rekel: Ali res vi, Sidrak, Misak in Abdenago ne častite mojih bogov in ne molite zlate sohe, ki sem jo postavil? Sedaj torej, če ste pripravljeni, padite na tla tisto uro, ko zaslišite glas trombe, pi¬ ščalij, citer, sambuke in harfe in dude in vsakovrstnih godal, in molite soho, ki sem jo naredil; če je ne boste molili, vas bom dal tisto uro vreči v peč go¬ rečega ognja. In kdo je tisti Bog, ki vas bo rešil iz moje roke? Sidrak, Misak in Abdenago so odgovorili kralju Nabuhodonozorju, rekoč: Ni treba, da bi ti o ti stvari odgovarjali. Glej, naš Bog, ki ga častimo, nas more rešiti iz peči gorečega ognja in osvoboditi iz tvojih rok, o kralj. Če bi pa tudi ne hotel, vedi, o kralj, da tvojih bogov ne častimo in ne molimo zlate sohe, ki si jo postavil. Kralj Nabuhodonozor se je nato napolnil togote in izraz njegovega ob¬ ličja se je izpremenil nad Sidrakom, Misakom in Abdenagom, in ukazal je, naj peč sedemkrat bolj razkurijo, kakor so jo navadno razkurili, in je ukazal naj krepkejšim možem izmed svoje vojske, naj zvežejo Sidraka, Misaka in Abdenaga na nogah in jih vržejo v peč gorečega ognja. In brž so vrgli te može, zvezane z njihovimi tunikami in plašči in črevlji in drugimi oblačili vred, v sredo peči gorečega ognja. Kraljevo povelje je namreč priganjalo, peč pa je bila silno razkurjena; in tiste može, ki so vrgli Sidraka, Misaka in Abdenaga, je umoril ognjeni plamen. Ti trije mo¬ žje pa, to je Sidrak, Misak in Abdenago so padli v sredo gorečega ognja. 1 In sprehajali so se sredi plamena, in so hvalili Boga in slavili Gospoda. Azarijeva molitev. Stoje je pa Azarija tako molil in je odprl svoja usta sredi ognja, rekoč: 1 Od tod do v. 91. (Azarijeva molitev in slavospev v peči) se je izvirnik izgubil; vzeto je iz grške izdaje sv. pisma LXX in iz Teodotionovega grškega prevoda. 950 Dan. 3, 26 — 55. Azarijeva molitev in slavospev treh mladeničev v peči. Slavljen si, Gospod, Bog naših oče¬ tov, in hvale vredno in sloveče je tvoje ime na veke. Zakaj pravičen si v vsem, kar si nam storil, in vesoljna tvoja dela 50 resnična, in tvoje poti prave in vse tvoje sodbe resnične. Resnične sodbe 51 namreč izvrševal v vseh stvareh, ki sijih pripeljal nad nas in nad Jeruzalem, sveto mesto naših očetov, ker si pri¬ peljal vse to po resnici in pravici za¬ voljo naših grehov. Zakaj grešili smo in hudobno smo delali, ko smo odsto¬ pili od tebe, in pregrešili smo se v vseh rečeh, in tvojih zapovedij nismo po¬ slušali in se nismo ravnali po njih in nismo delali, kakor si nam bil ukazal, da bi nam bilo dobro. Vse, kar si pri¬ peljal nad nas, in vse, kar si nam storil, si torej storil po resnični sodbi; in iz¬ ročil si nas v roke našim krivičnim in sila hudobnim sovražnikom in grešni¬ kom , in krivičnemu in najgorjemu kralju na celi zemlji. In sedaj ne mo¬ remo odpreti ust, v sramoto in zasmeh smo postali tvojim služabnikom in tistim, ki te časte. Ne izdajaj nas, prosimo, na veke zavoljo svojega imena, in ne razdiraj svoje zaveze in ne odtegni nam svo¬ jega usmiljenja zavoljo Abrahama, svo¬ jega ljubljenca, in Izaka, svojega hlapca, in Izraela, svojega svetnika, katerim si govoril obetaje, da boš pomnožil njihov zarod kakor zvezde na nebu in kakor pesek, kije na morskem obrežju. Zakaj, o Gospod, tlačeni smo bolj kakor vsi narodi in ponižani danes po celi zemlji zavoljo svojih grehov. In ob tem času ni ne kneza, ne vojvode, ne preroka, in ne žgavne, ne klavne in ne jedilne daritve, in ne kadila in ne kraja, kjer bi darovali prvine pred teboj, da bi mogli najti tvoje umiljenje; 1 vsprejmi nas pa zavoljo potrtega srca in poni¬ žanega duha. Kakor žgavna daritev ovnov in juncev in kakor na tisoče tolstih jagnjet, taka bodi danes naša daritev pred teboj, da ti bo všeč; zakaj 1 Odtod se vidi, da je bil Jeruzalem že premagan in tempel porušen. sramote ni za tiste, ki zaupajo vate. In zdaj gremo za teboj iz celega srca in se te bojimo in iščemo tvojega obličja. Ne osramoti nas, marveč stori z nami po svoji krotkosti in po obilnosti svojega usmiljenja, in otmi nas po svo¬ jih čudežih in daj slavo svojemu imenu, o Gospod, in osramote naj se vsi, ki izkazujejo hudo tvojim hlapcem; osra¬ mote naj se po vsi tvoji mogočnosti in njihova moč naj se potere. In izvedo naj, da si ti jedini Gospod Bog in sloveč po zemskem okrožju. Slavospev treh mladeničev. Kraljevi služabniki, ki so jih vrgli, pa niso nehali kuriti peči z zemeljsko smolo in s pezdirjem in s smolo in bu¬ tarami, in plamen je švigal iz peči devet in štirideset komolcev visoko in se je razširjal in je sežgal Kaldejce, ki jih je dosegel poleg peči. 1 Angel Go¬ spodov je pa stopil z Azarijem in nje¬ govima tovarišema v peč in je pahnil plamen iz peči in je storil sredi peči kakor bi pihljal veter ob rosi, in kat nič se jih ni dotaknil ogenj in nič ža¬ lega jim ni storil in nič hudega jim ni učinil. Tu so ti trije kakor iz jednih ust hvalili in poveličevali in slavili Bog a v peči, rekoč: Slavljen si, Gospod Bog očetov na¬ ših, in hvale vreden, in sloveč in p°' veličevan na veke; in slavljeno je tvo¬ jega veličastva sveto ime, in hvale vredno in poveličevano pri vseh na veke. Slavljen si v svetem templu slave svoje, in nad vse hvaljen in nad vse sloveč na veke. Slavljen si na prestolu kraljestva svojega, in nad vse hvaljen in nad vse sloveč na veke. Slavljen si, ki pregleduješ brezdn a in sediš nad kerubi, in hvale vreden m nad vse sloveč na veke. 1 To je že zgoraj povedano. Dan. 3, 56—93. Trije mladeniči rešeni iz ognja. 951 Slavljen si na nebesnem obzorju, in hvale vreden in sloveč na veke. Slavite, vsa Gospodova dela, Go¬ spoda; hvalite in poveličujte ga na veke. Slavite, Gospodovi angeli, Gospoda; hvalite in poveličujte ga na veke. Slavite, nebesa, Gospoda; hvalite in poveličujte ga na veke. Slavite, vse vode, ki ste nad nebe¬ som, Gospoda; hvalite in poveličujte ga na veke. Slavite, vse Gospodove moči, Go¬ spoda; hvalite in poveličujte ga na veke. Slavita, solnce in mesec, Gospoda; hvalita in poveličujta ga na veke. Slavite, zvezde na nebu, Gospoda; hvalite in poveličujte ga na veke. Slavita, ves dež in rosa, Gospoda; hvalita in poveličujta ga na veke. Slavite, vsi božji vetrovi, Gospoda; hvalite in poveličujte ga na veke. Slavita, ogenj in vročina, Gospoda; hvalita in poveličujta ga na veke. Slavita, mraz in vročina, Gospoda; hvalita in poveličujta ga na veke. Slavita, rosa in slana, Gospoda; hvalita in poveličujta ga na veke. Slavita, srez in mraz, Gospoda; hvalita in poveličujta ga na veke. Slavita, led in sneg, Gospoda; hva¬ lita in poveličujta ga na veke. Slavita, noč in dan, Gospoda; hva¬ lita in poveličujta ga na veke. Slavita, luč in tema, Gospoda; hva¬ lita in poveličujta ga na veke. Slavite, bliski in oblaki, Gospoda; hvalite in poveličujte ga na veke. Slavi, zemlja, Gospoda; hvali in poveličuj ga na veke. Slavite, gore in griči, Gospoda; hvalite in poveličujte ga na veke. Slavite, vsa zelišča na zemlji, Go¬ spoda; hvalite in poveličujte ga na veke. Slavite, studenci, Gospoda; hvalite in poveličujte ga na veke. Slavite, morja in reke, Gospoda; hvalite in poveličujte ga na veke. Slavite, somi in vse, kar se giblje po vodah, Gospoda; hvalite in pove¬ ličujte ga na veke. Slavite, vse ptice pod nebom, Go¬ spoda; hvalite in poveličujte ga na veke. Slavite, vse zveri in živina, Go¬ spoda; hvalite in poveličujte ga na veke. Slavite, človeški otroci, Gospoda; hvalite in poveličujte ga na veke. Slavi, Izrael, Gospoda; hvali in po¬ veličuj ga na veke. Slavite, Gospodovi duhovniki, Go¬ spoda; hvalite in poveličujte ga na veke. Slavite, Gospodovi služabniki, Go¬ spoda; hvalite in poveličujte ga na veke. Slavite, duhovi in duše pravičnih, Gospoda; hvalite in poveličujte ga na veke. Slavite, svetniki in v srcu ponižni, Gospoda; hvalite in poveličujte ga na veke. Slavite, Ananija, Azarija, Misael, Gospoda; hvalite in poveličujte ga na veke, ker nas je otel iz podzemlja, 1 in nas rešil smrti iz roke; in nas je osvo¬ bodil iz srede gorečega plamena, in iz srede ognja nas je iztrgal. Slavite Gospoda, ker je dober, ker je na veke usmiljenje njegovo. Slavite, vsi bogaboječi, Gospoda, Boga med bogovi; hvalite in slavite ga, ker na vse veke je usmiljenje njegovo. Nato 2 je ostrmel kralj Nabuhodo- nozor; in brž je vstal in je dejal svo¬ jim plemičem: Ali nismo vrgli treh zvezanih mož sredi ognja? Odgovorili so kralju, rekoč: Res je tako, o kralj! Odvrnil je in rekel: Glejte, jaz vidim štiri može razvezane, ki se izprehajajo sredi ognja, in nobene poškodbe ni na njih; podoba četrtega je pa slična bož¬ jemu Sinu. Tedaj je pristopil Nabuho- donozor k vratom gorečega ognja, in je dejal: Sidrak, Misak in Abdenago, 1 Podzemlje: Kraj mrtvih. 2 To se zopet bere v kaldejskem izvirniku. 952 Dan. 3, 94—98. Vsebina 4. poglavja. služabniki vzvišenega Boga, pojte ven in pridite. Takoj so prišli Sidrak, Mi- sak in Abdenago iz gorečega ognja, in zbrali so se poglavarji in oblastniki in sodniki in mogočniki kraljevi, pregle¬ dovali so te može, da ni imel ogenj nič moči nad njihovimi telesi, in noben las na njihovi glavi ni bil ožgan, in da se niso izpremenila njihova oblačila, in da jih ni prešinil ognjeni duh. In Nabuhodonozor je vskliknil, re¬ koč: Slavljen njihov Bog, Sidrakov namreč, Misakov in Abdenagov, ki je poslal svojega angela in je otel svoje služabnike, ki so verovali vanj in so zavrgli kraljevo besedo, in so izročili svoja telesa, da niso služili in ne mo¬ lili drugega boga, razen svojega Boga! Jaz torej ukazujem to-le: Vsako ljudstvo, rod in jezik, ki bi proklinjal Boga Sidraka, Misaka in Abdenaga, naj pogine in njegova hiša naj se po¬ ruši, saj ni drugega boga, ki bi mogel tako rešiti. Potem je kralj visoko po¬ vzdignil Sidraka, Misaka in Abdenaga v babilonski pokrajini. Nabuhodonozor opisuje svojim narodom sanje o visokem drevesu in njihovo izpolnitev. Poglavje 3, 98—4, 34. V Danijelovi knjigi beremo na koncu tretjega in v četrtem poglavju pismo kralja Nabuhodono- zorja, v katerem popisuje svoje sanje o visokem drevesu, ki mu jih je Danijel razložil. V ti raz¬ lagi mu je napovedal, da se mu bo tako zmešalo za nekaj časa, da bo imel sebe za vola, in da se bo po tem tudi obnašal. To se je tudi zgodilo. Kralj popisuje, da se mu je pamet iznova vrnila, in zato hvali Boga. To pismo je spisal Danijel v kraljevem imenu in v sredi je skoraj gotovo še sam iz svojega nekoliko dodal v pojasnilo. Zato se po pravici šteje k Danijelovi knjigi. Bolezen, ki jo je imel Nabuhodonozor, ime¬ nujejo zdravniki zoantropiško norost, t.j. tisto norost, v kateri se ima človek za žival. Vzgledov o nji imamo iz prešlih pa tudi iz no¬ vejših časov obilo. Nekateri ljudje res tako znord, da mislijo o sebi, da so se izpremenili v kako žival in potem tudi posnemajo vedenje tiste živali. Zlasti nesrečniki, ki jih je vgriznila kaka stekla žival: pes, volk, krava, mačka ali kaka druga, se često ponašajo kot te živali: lajajo, ali tulijo, mukajo, mijavkajo, hodijo po vseh štirih in tudi pri vživanju hrane posnemajo dotične živali. Taka bolezen se je lotila Nabuhodonozorja. Zgodovinskih poročil imamo o Nabuhodono- zorju izven sv. pisma zelo malo. Zato tudi o ti bolezni ni nobenega naravnostnega opisa; pač pa se po pravici tolmači s to boleznijo dvoje zgodo¬ vinskih podatkov o tem kralju. Sv. Evzebij nam je v svojih spisih ohranil odlomek iz starega pi¬ satelja Abydena, v katerem popisuje, kaj pripo¬ vedujejo Kaldejci o bivšem kralju Nabuhodono- zorju. Po njegovem pravijo, da je ta kralj nekoč s strehe svoje palače prerokoval, da bodo Perzijani in Medi premagali babilonsko kraljestvo. Pri tem jih je proklel in jim želel, naj se preselijo proč od ljudij med divje zveri in naj se med njimi potikajo. Verjetno je, da je ta Abydenova pravljica nastala vsled nesrečne kraljeve bolezni. Ljudje so obrnili to, kar se je Nabuhodonozorju primerilo, tako, kot bi bila njegova želja, naj se tako zgodi sovražnikom njegovega kraljestva. Druga zgodovinska vest iz časa Nabuhodo- nozorjeve vlade, ki nas spominja norosti tega kralja, je pa ta-le: V klinopisih beremo, da ime¬ nuje drugi Nabuhodonozorjev naslednik Neri- glisor svojega očeta Bel-zikir-uskuma — kralja. Drugod nikjer ne beremo nič o tem kralju. Kraljevanje tega Bel-zikir-uskuma je pa moralo biti za Nabuhodonozorjeve vlade. To si izlahka razložimo s tem, da pravimo: Bel-zikir-uskum je namesto val kralja in oskrboval kraljeve posle, ko je bil ta na umu bolan. Zato je umljivo, da ga je njegov sin imenoval kralja. Ne more se nam čudno zdeti, da je Nabu¬ hodonozor v javnem pismu naznanil ljudstvu svojo bolezen. Gotovo se je o bolezni kaj izvedelo med ljudi in je torej kazalo, da se vsakovrstnim go¬ voricam z resnico zapro usta. Kralju se je v sanjah bolezen napovedala; Bog mu jo je v svoji dobroti odvzel. Kralj je torej le še bolj vzrastel v časti pri ljudstvu, ko je povedal, kaj se je zgodilo ž njim. Nabuhodonozor, kralj, vsem ljud¬ stvom, rodovom in jezikom, ki prebi¬ vajo po vesoljni zemlji: 1 Mir se vam 1 V začetku pisma je po stari šegi pozdrav. — Po ve¬ soljni zemlji je pretirano, a pri kraljih starega veka splošno v navadi. Dan. 3, 99—4, 17. Nabuhodonozorjeve sanje o visokem drevesu. 953 pomnoži! Znamenja in čudeže, ki jih je storil vzvišeni Bog na meni, mi je dopadlo razglasiti. Kako velika so nje¬ gova znamenja! Kako mogočni so nje¬ govi čudeži! In njegovo kraljestvo je večno kraljestvo in njegova oblast je od roda do roda. Jaz, Nabuhodonozor, sem živel mirno v svoji hiši in srečno v svoji palači; videl sem pa sanje, ki so me prestra¬ šile, in zbegale so me moje misli na mojem ležišču in videnja moje glave. In sklenil in določil sem, naj se pri¬ peljejo pred me vsi babilonski modri¬ jani, da mi razlože sanje. Tu so prišli zagovarjalci, vedeževalci, Kaldejci in drobogledi, in povedal sem pred njimi sanje, njihovega pomena mi pa niso naznanili; dokler ni prišel konečno 1 pred me Danijel, ki mu je ime Baltazar (po imenu mojega boga), 2 ki ima duha svetih bogov v samem sebi. In pred njim sem povedal sanje: Baltazar, knez zagovarjalcev, ker vem, da imaš duha svetih bogov v sebi in da ti nobena skrivnost ne dela težave, povej mi vi¬ denja mojih sanj, ki sem jih videl, in razloži mi njihov pomen. Kar se tiče videnja moje glave na moji postelji, sem videl in glej, drevo sredi zemlje, ogromno visoko; veliko drevo in močno in njegova višina se je dotikala neba; videlo se je do meja vesoljne zemlje. Prelepi so bili njegovi listi in njegov sad zelo obilen; pod njim so stanovale živali in zveri in na njegovih vejah so bivale ptice izpod neba in vse, kar živi, se je hranilo od njega. To sem videl v videnju svoje glave na svojem ležišču in glej, čuvaj in svetnik 3 je prišel z neba. Krepko je zaklical in tako je dejal: Posekajte drevo in obsekajte mu veje; otresite njegovo listje in raztrosite njegovo 1 Vulgata ima namestu besede konečno besedo tovariš, kot bi bila v grškem sv. pismu beseda hetairos in ne hetero«. 2 Baltazar je sestavljeno, kakor smo že rekli, iz Bel- balatsu-usur (Bal ali Bel brani njegovo življenje). Nabuho- donozor imenuje tukaj Bela svojega boga. 8 Čuvaj in svetnik pomenja angela. sadje; beže naj zveri, ki so pod njim, in ptice z njegovih vej! Vendar pa pustite panj z njegovimi koreninami v zemlji in z železno in bronasto vezjo 1 zunaj med travo, in nebeška rosa naj ga namaka in z zverinami naj ima delež pri travi po tleh; njegovo člo¬ veško srce naj se izpremeni in zve¬ rinsko srce naj se mu da, in sedem časov 2 naj preteče nad njim. Po sklepu čuvajev je to naznanilo in po besedi svetnikov ta prošnja 3 zato, da spoznajo živi ljudje, da gospoduje Najvišji v človeškem kraljestvu, katero da, komur hoče, in najnižjega človeka postavi nadnje. 4 Te sanje sem videl jaz, kralj Na¬ buhodonozor; ti torej, Baltazar, povej brž pomen; vsi modrijani mojega kra¬ ljestva mi namreč ne morejo povedati razlage; ti pa moreš, ker je duh svetih bogov v tebi. Tedaj 5 prične Danijel, ki mu je ime Baltazar, na tihem misliti sam pri sebi nekoliko časa, 6 in njegove misli so ga begale. Kralj pa odvrne, rekoč: Bal¬ tazar, sanje in njihov pomen naj te ne begajo! Baltazar odgovori in pravi: Moj gospod, sanje naj zadenejo tiste, ki te sovražijo, in njihov pomen bodi za tvoje sovražnike! 7 8 Drevo, ki si je vi¬ del visoko in krepko, čegar višina se 1 Vulgata pristavlja: naj se priveže, toda v izvirniku ni te besede. Pomen tega odstavka je ta-le: Nabuhodono¬ zor se bo zmešal in ne bo več podoben košatemu drevesu, marveč obsekanemu panju; tako bo norel, da ga bo včasih treba zvezati. 2 čas ni določen. Sedmica je bila vshodnim narodom sveto in skrivnostno število. Babilonci so tudi kakor drugi častili 7 zvezd, po katerih so imenovali 7 dnij v tednu; v njihovi bajki o Istari ima peklo 7 vrat; večkrat se omenja 7 duhov. 8 Vulgata: Po sklepu čuvajev je to določeno in beseda in prošnja svetnikov je. Pomen je ta-le: Angeli so tako sklenili in svetniki so prosili, naj se tako zgodi. 4 Namreč nad kraljestvo. 5 V tem in prihodnjem odstavku (v. 16 — 30.) kralj ne govori več v prvi osebi. Zato po pravici sodijo, da to ni bilo tako natančno povedano v kraljevem pismu. Danijel je pa naravnost razkril vso resnico o kraljevi norosti. 8 Vulgata ima: nekako jedno uro. ’ S temi besedami Danijel že naznanja, da čaka kralja nekaj strašnega. 954 Dan. 4, 18—34. Nabuhodonozorjeva bolezen in ozdravljenje. je dotikala neba, ki se je videlo po celi zemlji, čegar veje so bile prelepe in sad obilen in vsem za jed, pod katerim 50 stanovale zveri s polja, in v čegar vejah so bivale ptice izpod neba, — 51 ti, kralj, ki si velik in mogočen; tvoja velikost je narastla in prišla do nebes, in tvoja moč do meja vesoljne zemlje. Da je pa videl kralj čuvaja in svetnika priti iz nebes in reči: Pose¬ kajte drevo in je pokončajte, panj z njegovimi koreninami pa pustite v tleh in zveže naj se z železom in bronom zunaj med travo, in rosa izpod neba naj ga škropi in njegov živež naj bo z zvermi, dokler ne preteče sedem časov nad njim, je razlaga ta-le in tak sklep Najvišjega, ki je prišel nad kralja, mo¬ jega gospoda: Vrgli te bodo izmed ljudij in pri živalih in zverinah boš prebival in kot vol boš jedel travo in rosa izpod neba te bo namakala; tudi sedem časov bo preteklo nad teboj, dokler ne spoznaš, da gospoduje Naj¬ višji nad človeškim kraljestvom, ka¬ tero da, komur hoče. Ker je pa ukazal, naj se pusti panj z njegovimi, namreč drevesnimi koreninami: ti bo ostalo tvoje kraljestvo, ko spoznaš, da je oblast iz nebes. Zato, kralj, naj ti bo všeč moj svet, in odreši se z miloščino svojih gre¬ hov in z usmiljenjem do revežev svoje hudobije; morda ti (Bog) odpusti grehe. Vse to je zadelo kralja Nabuhodo- nozorja. Konec dvanajst mesecev se je kralj sprehajal na palači babilon¬ skega kraljestva in je izpregovoril, re¬ koč: Ali ni to veliki Babilon, ki sem ga sezidal za kraljevi dom v sili svoje moči in v slavi svojega sijaja? * 1 Kralj še ni dogovoril in prihrul je glas iz 1 Nabuhodonozor je res z veliko vnemo skrbel za olep- šanje svojega prestolnega mesta; sezidal je več templov, silno je utrdil mestno ozidje, prenovil palačo, ki jo je bil zgradil njegov oče, in sebi postavil veličasten dvorec. Da se je s tem rad ponašal, nam spričuje njegov veliki klinopis, kjer beremo med drugim: ,,Jaz sem Nabu-kudur-usnr, kralj Bab-Ila (Babela ali Babilona), ki sem bil določen od velikega gospodovalca Marduka, da proslavim svoje mesto Bab-llu . . . To palačo sem sezidal ljudem v občudovanje. . . . Bab-llu, mesto svojih očij, sem olepšal, njegove palače sem popravil. ..“ nebes: Tebi se govori, kralj Nabuho¬ donozor! Tvoje kraljestvo se ti izpod- makne in izmed ljudij te bodo vrgli, in z živalmi in zvermi boš prebival; kakor vol boš jedel travo, in sedem časov bo preteklo, dokler ne spoznaš, da gospoduje Najvišji v človeškem kraljestvu, katero da, komur hoče. Tisto uro se je izpolnila ta beseda nad Nabuhodonozorjem, in vrgli so ga iz¬ med ljudij in kakor vol je jedel travo in njegovo telo je močila rosa izpod neba, dokler mu niso zrastli lasje ka¬ kor orlom in nohti kakor pticam. Konec dnij 1 sem pa jaz Nabuhodo¬ nozor povzdignil svoje oči v nebo in pamet se mi je vrnila, in slavil sem Naj višjega in hvalil in proslavljal Njega, ki živi vekomaj, ker njegova oblast je večna oblast in njegovo kraljestvo od roda do roda. In vsi prebivalci na zemlji se štejejo pred njim kakor nič; po svoji volji dela namreč tako z nebeškimi si¬ lami 2 kakor s pozemskimi prebivalci, in nikogar ni, ki bi se mogel ustaviti nje¬ govi roki in mu reči: Zakaj si to storil? Ravno takrat se mi je vrnila pamet in prišel sem do časti in sijaja svojega kraljestva, in moja podoba se mi je po¬ vrnila, in plemiči in oblastniki moji so me poiskali iniznova sem bil postavljen nad svoje kraljestvo, in še obilnejše ve¬ ličastvo so mi dali. Sedaj torej hvalim jaz, Nabuhodonozor, in poveličujem in slavim nebeškega kralja, ker so res¬ nična njegova dela in pravična njegova pota, in lahko poniža tiste, ki pohajajo v ošabnosti. 3 * * * * 8 Te besede sq čudovito lepo zlagajo z besedami, ki jih polaga Danijel na tem mestu kralju v usta. Njegov napuh pa j e Bog takoj kaznoval 1 Konec dnij t. j. konec določenih sedem časov. Koliko je trajalo sedem časov, se ne more razvideti. Nekateri pra¬ vijo 7 let, drugi 7 letnih časov; ker so Babilonci šteli le poletje in zimo, bi torej 7 časov pomenilo 3 leta in P°( Nekateri pravijo, da pomenja 7 časov 7 mesecev, nekateri pa celo le 7 tednov. * Nebeške sile so angeli. 8 Nabuhodonozor je spoznal, zakaj ga je Bog kaznoval, in zato se je ponižal pred njim. Zopet pa vidimo tukaj, kako je Danijel izvrševal svojo nalogo in razširjal vero v jednega. Boga med pogani. Dan. 5, 1—13. Baltazarjeva gostija. Čudežna pišoča roka. 955 Kralja Baltazarja gostija in smrt. Poglavje 5. Danijel ne piše zgodovine babilonskega kra¬ ljestva, marveč opisuje samo tiste dogodke iz svojega življenja, ki poveličujejo pravega Boga in bude ljubezen in zaupanje do njega. Zato pri¬ poveduje le nekaj važnejših stvarij iz dobe kralja Nabuhodonozorja, o njegovih naslednikih pa sploh ne omenja ničesar, razen o zadnjem nesrečnem kralju Baltazarju. Rekli smo že, da je bil Bal¬ tazar, ali kakor ga imenujejo klinopisi: Bel-sar- uzur, prvorojenec kralja Nabonida in hčere kralja Nabuhodonozorja, ki jo je vzel Nabonid za ženo. Nabonida je napadel Cir in je njegovo vojsko premagal pri Rutu, njega samega pa ubežnika vjel v mestu Borsipi. Cirova vojna je šla nato proti Babilonu, v katerem je poveljeval Baltazar. Namestu, da bi bil skrbel za obrambo, se je raz¬ veseljeval z nesramnim razkošjem in šumnimi gostijami. Skrivnostno pretresljivo napoved nje¬ gove smrti pri zadnji gostiji pripoveduje Danijel v 5. poglavju: Kralj Baltazar je napravil veliko gostijo tisoč svojim plemičem in vsak je pil vino pred tisoči. 1 Ko je bil že vinjen, pa ukaže, naj prinesč zlate in srebrne posode, ki jih je bil odnesel njegov oče Nabuhodonozor 2 iz templa, ki je bil v Jeruzalemu, da bi pili iz njih kralj in plemiči in njegove so¬ proge in postranske žene. Tedaj so prinesli zlate in srebrne posode, ki jih je bil odnesel iz templa, kateri je bil v Jeruzalemu, in so pili iz njih kralj in njegovi plemiči, njegove soproge in postranske žene. Pili so vino in hva¬ lili svoje zlate in srebrne, bronaste, železne, lesene in kamnene bogove. 3 Prav tisto uro so se pokazali prsti, podobni pišoči človeški roki, proti sveč¬ niku nad beležem na steni v kraljevi dvorani, in kralj je videl členke pišoče 1 Babilonci so bili zelo vdani vinu in nečistosti. Tisoč gostov ni bilo nič posebnega. O perzijskih kraljih nam pri¬ poveduje Ktezija, da je jedlo pri njihovi mizi na dan 15.000 ljudij. Aleksander Veliki je k svoji svatbi povabil 10.000 gostov. ’ Oče pomenja tu starega očeta. “ 8 S tem so grdo skrunili čast pravega Boga. Zato jih je brž kaznoval. roke. Tu se je kralju izpremenil obraz 1 in njegove misli so ga begale, in trak okrog njegovega ledja se je razvozlal in koleni sta butali drugo ob drugo. Kralj je tedaj silno zavpil, naj pripe¬ ljejo vedeževalce, Kaldejce in drobo- glede; in izpregovoril je, rekoč babi¬ lonskim modrijanom: Kdorkoli prebere to pisavo in mi jo jasno razloži, se bo oblekel v škrlat in zlato verižico bo imel na vratu, in tretji 2 bo v mojem kraljestvu. Nato so pristopili vsi kra¬ ljevi modrijani, pa niso mogli ne pre¬ brati in ne razložiti kralju pisave. Za¬ voljo tega se je kralj Baltazar silno prestrašil in njegov obraz se je izpre¬ menil, pa tudi njegovi plemiči so se prestrašili. Vsled tega, kar se je pripetilo kralju in njegovim plemičem, je pa vstopila v hišo gostije kraljica 3 in je izprego- vorila, rekoč: Kralj živi na veke! Tvoje misli naj te ne begajo in tvoj obraz naj se ne izpreminja! V tvojem kra¬ ljestvu je mož, ki ima duha svetih bo¬ gov, in v dnevih tvojega očeta se je našla v njem razsvitljenost in razum¬ nost in modrost, podobna modrosti bo¬ gov. Kralj Nabuhodonozor, tvoj oče, 4 ga je namreč postavil celo za kneza vedeževalcev, zagovarjalcev, Kaldejcev in drobogledov, tvoj oče, pravim, o kralj! Zakaj višji duh in razumnost in razsvitljenost in razlaganje sanj in raz¬ krivanje skrivnostij in razvozlavanje zapletenih stvarij je v njem, namreč v Danijelu, ki mu je kralj dal ime Bal¬ tazar. Pokliče naj se torej sedaj Bal¬ tazar in povedal bo razlago. Pripeljali so tedaj Danijela pred kralja. Kralj ga je nagovoril, rekoč: 1 Prebledel je; namestu grešne slasti v obrazu ga je spreletel smrtni strah. 2 Prvi je Nabonid, njegov oče; drugi Baltazar sam. Zlata verižica je bila posebno odlikovanje. 8 Kraljica je kraljeva mati, soproga kralja Nabonida. Baltazarjeve žene so bile že preje pri gostiji. Njegova mati je dobro poznala Danijela še izza časov svojega očeta Na¬ buhodonozorja. Danijel je imel sicer višjo uradniško službo, toda Baltazar se doslej še ni zmenil zanj. 4 Oče, t. j. ded. 956 Dan. 5, 14—29. Danijel razloži čudežno zapisane besede. Ali si ti, Danijel, izmed vjetih Judo¬ vih sinov, ki te je pripeljal moj oče, kralj, iz Judeje? Slišal sem o tebi, da imaš duha bogov, in da so našli v tebi višjo učenost in razsvitljenost in modrost. Stopili so pa ravnokar pred me modri vedeževalci, da bi pre¬ brali to pisavo in mi jo razložili, pa niso mogli povedati pomena te stvari. Slišal sem dalje o tebi, da znaš raz¬ lagati temne in razvozlavati zapletene reči; če torej moreš prebrati to pi¬ savo in mi jo razložiti, boš oblečen v škrlat in zlato verižico boš imel okrog svojega vratu in tretji knez boš v mo¬ jem kraljestvu. Baltazar se je pri kraljičinem pripovedovanju spomnil, da je že cul o Danijelu. Osebno ga pa ni poznal. Ž njim ne govori tako spoštljivo, ka¬ kor je govoril njegov ded Nabuhodonozor. Tudi o bogovih ne govori s častjo; ne imenuje jih „svetih“, kakor jih je vedno imenoval njegov ded in kakor jih je ravno pred njim imenovala nje¬ gova mati. — Zato se pa tudi Danijel vse drugače obnaša pred njim, nego se je pred Nabuhodono- zoijem. Ko je temu napovedoval božjo kazen, ga je pomiloval in je bil sam vsled tega potrt. Pred Baltazarjem pa nastopa, kakor zasluži tak bogo¬ skrunski pohotnik in pijanec. Resno mu razloži, kaj ga čaka; za časti, ki mu jih je obljubil, se ne meni. Na to odgovori Danijel in pravi kralju: Svoja darila imej sam, svoje darove daj komu drugemu! Pisavo ti bom pa prebral, o kralj, in pokazal ti bom njen pomen. O kralj, Naj višji Bog je dal tvojemu očetu Nabuho- donozorju kraljestvo in veličastvo, slavo in čast; in zavoljo veličastva, katero mu je dal, so se tresla pred njim vsa ljudstva, rodovi in jeziki, in so se ga bali. Kogar je hotel, je umoril, in kogar je hotel, je ohranil, 1 in kogar je hotel, je povišal, in kogar je hotel, je ponižal. Ko se je pa vzdignilo njegovo srce in se je za¬ krknil njegov duh v napuhu, so ga pahnili s prestola njegovega kralje- 1 Mi prevajamo po sirskem prevodu. Vulgata ima udaril, kar se pa ne vjema z razvrstitvijo celega stavka. vanja in vzeli so mu njegov sijaj in vrgli so ga izmed človeških otrok, srce njegovo se je pa poživalilo in pri divjih oslih 1 je prebival; celo travo je jedel kakor vol, in rosa izpod neba je močila njegovo telo, dokler ni spo¬ znal, da ima Najvišji oblast v člo¬ veškem kraljestvu, in povzdigne nad¬ nje, kogar hoče. Tudi ti, sin njegov, Baltazar, nisi ponižal svojega srca, dasiravno si vedel vse to; marveč po¬ vzdignil si se proti nebeškemu Go¬ spodovalen in si velel prinesti posode njegove hiše pred se; in ti in tvoji plemiči in tvoje soproge in tvoje po¬ stranske žene ste pili vino iz njih; hvalil si tudi srebrne in zlate in bro¬ naste, železne, lesene in kamnene bo¬ gove, ki nič ne vidijo, ne slišijo in ne čutijo. Boga pa, ki ima tvoje dihanje 2 in vsa tvoja pota v svoji roki, nisi proslavljal. Zato je On poslal členke roke, ki je pisala, kar je tu zapisanega. Zapisano je pa to-le: Mane, Te¬ kel, Fares. Pomen je pa tak: Mane: Bog je doštel kraljevanje in je dokon¬ čal; Tekel: stehtal te je na tehtnici in našel prelahkega; Fares: tvoje kraljestvo je razdeljeno in dano Me¬ dom in Peržanom. Mane pomenja do štet, tekel — stehtan in fares — razdeljen. — Ves pomen je ta-le: Bog je doštel dni tvojega kraljevanja in jim določil konec. Na božji tehtnici si premalo tehtal; vsled tvoje krivičnosti in brezbožnosti je ves tvoj sijaj puhel in prazen. Zato se bo razbilo tvoje kraljestvo. Kralj je nato ukazal, naj Danijela oblečejo v škrlat in mu denejo zlato verižico okrog vratu, in oklicalo se je o njem, da ima oblast kot tretji v nje¬ govem kraljestvu. Sv. Hijeronim pravi tu: „Ni se čuditi, da je Baltazar, ko je čul žalostno napoved, izpolnil, kar je bil obljubil; morda je menil, da se bo to, 1 Imenujejo se samo divji osli, namestu da bi se naštele vse razne druge živali, med katerimi je bival Nabuhodonozor. 2 Dihanje pomenja življenje, ki se kaže ravno v di¬ hanju. Dan. 5, 30. Padec babilonskega kralja. Darij Med. 957 kar je Danijel rekel, še-le za dolgo zgodilo, morda je upal, da mu bo Bog zanesel, če po¬ časti njegovega preroka/ 1 — Danijel se ni branil časti, ker se je ž njo častil pravi Bog, ki ga je postavil za preroka. Skrlat, zlata verižica in vi¬ soka oblast, ki mu jo je dal kralj, je spričevala resničnost božjega sklepa nad Baltazarjem in babilonskim kraljestvom. Ravno tisto noč je bil umorjen kaldejski kralj Baltazar. In Darij Med je kraljeval za njim, star dva in šestdeset let. Darij Med je sin medskega kralja Astijaga, ki ga imenu¬ jejo drugi zgodovinarji Cijak- sara II. Cir ga je postavil za kralja v Babilonu seveda tako, da je bil popolnoma odvisen od njega. Prerokbe preroka Izaija in Jeremija so se izpolnile nad orjaškim Babilonom. 1 Nje¬ gova ošabnost je bila res pah- nena v pekel. Njegovi prvaki, modrijani in junaki so res za¬ spali v večnem spanju. Božja sodba se je izvršila in ptuje ljudstvo je gospodovalo tam, kjer so prej v bajnem sijaju kraljevali mogočni Asirci in Ba¬ bilonci. Njihova zemlja je danes puščava, dom arabskih beduinov, ki stavijo svoje borne šotore na razvalinah nekdanjih veličastnih mest. Prvo svetovno kraljestvo, katero je videl Na- buhodonozor v podobi zlate glave, je padlo in na njegovo mesto je prišlo srebrno, manj si¬ jajno medsko-perzijsko kraljestvo. Mladi Baltazar je hotel s tem pokazati svojo predrzno ošabnost, da je v obleganem mestu napravil razkošno slo¬ vesnost; zaničevati je hotel s tem svoje sovraž¬ nike; s svojo oholostjo je pa tudi zaničeval Boga. Ko se je gostil, so Cirovi vojaki po Evfratovi strugi, iz katere so prej odpeljali vodo, tiho prišli v mesto in je osvojili. 1 Primeri: Izaija pogl. 13, 14; Zgodbe, str. 798. — Je¬ remija pogl. 50, 51; Zgodbe, str. 875, 87S. Arabec pred svojim šotorom. Danijel prvič v levnjaku. P o glavj e 6. Darij Med je gotovo slišal, kako je Danijel Baltazarju napovedal pogin; izvedel je tudi sicer o modrosti in izkušenosti tega v višji uradniški službi osivelega svetega moža. Zato ga je tudi on postavil na odlično mesto, tem bolj, ker ni bil domačin Babilonec, marveč judovske narod¬ nosti. Novi kralj Darij, ali Cijaksar, se ni mnogo menil za kraljevanje; živel je skoraj samo za svoje razveseljevanje; vladanje je prepustil dru¬ gim velikašem, od katerih je postal vsled tega tako odvisen, da se jim je udajal v vseh stvareh. Sebični velikaši so potemtakem zelo neradi videli, da jih je oviral Danijel v njihovem delovanju. Brez dvojbe so ga sovražili tudi zavoljo njegove judovske vere. Hoteli so ga uničiti. O tem nam pripoveduje nastopno šesto poglavje. 958 Dan. 6, 1—18. Zvijača Danijelovih sovražnikov. Dariju se je zdelo prav, da je na¬ stavil nad kraljestvom sto dvajset na¬ mestnikov, 1 ki naj bi bili po vsem nje¬ govem kraljestvu; in nad njimi tri kne¬ ze, katerih jeden je bil Danijel, da bi bili namestniki tem odgovorni, in da bi kralj ne imel nobene sitnosti. Danijel je pa presegal vse kneze in namestnike, ker je bil višji božji duh v njem. Kralj ga je celo mislil postaviti nad vse kra¬ ljestvo. Zato so iskali knezi in na¬ mestniki priložnosti, da bi našli kaj na Danijelu z ozirom na vladanje; 2 pa niso mogli najti nobene krivice in suma, ker je bil zvest in nič napačnega in sumljivega se ni našlo v njem. Ti možje so torej rekli: Zoper tega Danijela ne bomo našli nobene priložnosti, razen morda v postavi njegovega Boga. Nato so se knezi in namestniki rinili h kralju in so mu govorili tako-le: Vsi knezi tvojega kraljestva, oblastniki in na¬ mestniki, starejšine in sodniki so se po¬ svetovali, naj se izda kraljevo povelje, da se bo vsak vrgel v levnjak, kdor bi za trideset dnij kakoršnega koli boga ali človeka, razen tebe, o kralj, česa prosil. Sedaj torej potrdi, kralj, ta sklep in napiši povelje, da se ne izpremeni, kakor veleva medska in perzijska po¬ stava, in da ne sme tega nihče presto¬ piti. Kralj Darij je tedaj izdal povelje in potrdil. Danijelovi hudobni sovražniki so hoteli iz¬ siliti tako povelje od kralja, ki je komaj nastopil, češ, da bi se tako spoznalo, kdo izmed njegovih dvornikov ga morda ne priznava. V resnici so pa hoteli nastaviti past Danijelu. Povelje naj bi bilo seveda veljalo samo za kraljevi dvor, ker bi bilo sicer preneumno; levnjak je bil tudi samo poleg kraljevega dvora. Kralji so imeli levnjak za svojo zabavo. — Hudobneži so silili v kralja, naj napiše povelje. Tako povelje se po perzijski navadi ni smelo več preklicati. Ko je Danijel izvedel to, namreč sklenjeno postavo, je šel v svojo hišo 1 Ti namestniki so se imenovali satrapi. 2 Vuigata ima: z ozirom na kralja. Pomen je ta-le: Iskali so, da bi našli pri Danijelu kaj napačnega z ozirom na njegovo službo. in je pri odprtih oknih v svoji zgornji dvorani proti Jeruzalemu trikrat na dan poklekal in molil in spoznaval svojega Boga, kakor je imel tudi preje navado. Danijel je vedel, komu velja to povelje. Toda ni hotel zatajiti svojega Boga. Molil je kakor po navadi trikrat na dan. Že v psalmih beremo o tri¬ kratni dnevni molitvi: Zvečer, zjutraj in opoludne bom pripovedoval in naznanjal Bogu svoje trpljenje in uslišal bo moj glas. 1 Sv. Hijeronim pripoveduje tudi, kdaj so molili, namreč tretjo (ob 6.), šesto (ob 12.) in deveto (ob 3.) uro. Obračal se je proti Jeruzalemu, kjer je stal vsaj prostor nek¬ danjega templa. Oni možje so pa skrbno zasledovali in so našli Danijela, ko je molil in prosil svojega Boga. In so se podali h kralju, ter so mu dejali z ozirom na povelje: Kralj, ali nisi določil, da se vsakdo vrže v levnjak, kdor za trideset dnij prosi kakoršnega koli boga ali člo¬ veka, razen tebe, o kralj? Kralj jim je odgovoril, rekoč: Res je to po po¬ stavi Medov in Peržanov, ki se ne sme prestopiti. Nato so odgovorili in rekli pred kraljem: Danijel, izmed vjetih Judovih sinov, se ne meni za tvojo postavo in za povelje, katero si dal, marveč tri¬ krat na dan opravlja svojo molitev. Ko je slišal kralj to besedo, je bil zelo žalosten in je mislil v srcu, da ga bo rešil, in do solnčnega zapada se je trudil, da bi ga otel. Oni možje so pa izpre- gledali kralja in so mu rekli: Vedi, o kralj, da je postava Medov in Perža¬ nov, da se nobeno povelje, katero je dal kralj, ne sme izpremeniti. Nato je kralj ukazal, naj pripeljejo Danijela; in vrgli so ga v levnjak. Kralj je pa rekel Danijelu: Tvoj Bog, ki ga vedno častiš, te bo rešil. In prinesli so kamen in ga postavili na levnjak, in kralj ga je za¬ pečatil s svojim prstanom in s prsta¬ nom svojih plemičev, da bi se kaj ne izpremenilo z ozirom na Danijela. 2 In kralj je odšel v svojo hišo in je 1 Ps. 51, 18; Zgodbe, str. 525. 2 Tako prevajamo po Teodotijonovem grškem prevodu. Vuigata ima: da bi se kaj ne zgodilo proti Danijelu. Dan. 6, 19 — 26. Danijel v levnjaku in rešen iz njega. 959 šel spat, ne da bi bil večerjal; jedil si ni dal prinesti, vrh tega je tudi spanec bežal od njega. Ob zori je pa vstal in brž hitel k levnjaku, in ko se je bližal levnjaku, je z jokajočim glasom pokli¬ cal Danijela in ga je nagovoril: Da¬ nijel, služabnik živega Boga, kateremu vedno služiš, ali te je mar mogel rešiti so Danijela iz levnjaka in nobene po¬ škodbe niso našli na njem, ker je ve¬ roval v svojega Boga. Po kraljevem ukazu so pa pripe¬ ljali tiste može, ki so bili obtožili Da¬ nijela, in so jih vrgli v levnjak, nje in njihove otroke in njihove žene, in niso še prišli do tal v levnjak, pa so jih že Danijel in Habakuk. levov? In Danijel je odgovoril kralju, rekoč: Kralj, živi na veke! Moj Bog je poslal svojega angela in je zaprl levom žrela in niso mi škodovali, ker se je našla pred njim pravičnost v meni; pa tudi pred teboj, o kralj, se nisem pregrešil. Nato se je kralj sila razve¬ selil nad njim in je velel, naj se osvo¬ bodi Danijel iz levnjaka; in osvobodili zgrabili levi in jim zmleli vse njihove kosti. Kralj Darij je nato pisal vsem ljud¬ stvom, rodovom in jezikom, prebiva¬ jočim po vesoljni zemlji: 1 Mir se vam pomnoži! Sklenil sem in določam, da naj se po vsi moji državi in v mojem kraljestvu tresejo in boje Danijelovega 1 Vesoljni zemlji, v kolikor je bila podložna Dariju. Dan. 6, 27. 28; 13, 65; 14, 1—11. Malik Bel. 960 Boga; on je namreč živi Bog in večen na veke, in njegovo kraljestvo se ne poruši, in njegova oblast traja na ve¬ komaj. On osvobaja in rešuje in dela znamenja in čudeže v nebesih in na zemlji; rešil je Danijela iz levnjaka. Danijelu se je pa dobro godilo za kra¬ ljevanja Darija, in Peržana Čira. * 1 Božja vsegamogočnost je posegla med grde spletke Danijelovih sovražnikov. In na konec je poganski kralj Darij, kakor preje Nabuhodonozor, poveličeval pravega Boga. S tem seveda še niso nehali Babilonci častiti tudi drugih bogov. Ma¬ likovalstvo je bilo preveč ukoreninjeno med njimi; pač pa so častili Boga izraelskega ljudstva kakor najmogočnejšega Boga, in Izraelcem se je po teh dogodkih utrjevala vera in zaupanje vanj. Danijel drugič v ievnjaku. Poglavje 13, 65—14, 42. Kralj Cir je potem, ko je leta 538 premagal Babilonce, postavil Darija Meda ali Cijaksara II., sina medskega kralja Astijaga, za vladarja v Babilonu, kakor smo že povedali. Darij ni bil samostojen kralj, marveč odvisen od Čira; vladal je le par let. Ko je umrl, je Cir sam v Babi¬ lonu prijel za vladarsko žezlo. Tudi on je spo¬ štoval starega, izkušenega Danijela, ki je brez dvojbe po božjem navdihnenju ostal v ptujini in se ni vrnil s svojimi rojaki v ljubljeno domovino, ko jih je Cir osvobodil iz pregnanstva. Danijel je zvesto služil kralju, zraven je pa vedno po- vdarjal vero v jedinega Boga in razširjal njegovo češčenje. To mu je tudi pod Čirom nakopalo hudih sovražnikov in v drugič ga je zadela grozna ka¬ zen, da so ga vrgli v levnjak. Toda zopet ga je rešil Bog in s tem proslavil svoje sveto ime, pa tudi potrdil Danijelovo božje poslanstvo. O tem spričuje dogodek, ki ga beremo v dostavku Danijelove knjige, ohranjenem, kakor smo že po¬ vedali, ne v izvirniku, marveč samo v grškem prevodu. Danijel in Bel. Kralja Astijaga so položili k njego¬ vim očetom in Peržan Cir je prejel njegovo kraljestvo. 2 Danijel je bil pa 1 Po grški izreki se izgovarja Cir — Kir, kakor smo že rekli. 2 Ta stavek je zgodovinski uvod k zgodbi, ki se je zgodila pod kraljem Čirom. Astijaga, medskega kralja, je tovariš kralju pri mizi in v časteh bolj nego vsi njegovi prijatelji. Babilonci so imeli med drugimi tudi malika po imenu Bela, 1 kateremu so darovali vsak dan po dvanajst artub pšenične moke, in po štirideset ovac, in po šest vrčev vina. 3 Tudi kralj g a je častil in ga je hodil vsak dan molit; Danijel je pa molil svojega Boga. I n kralj mu je rekel: Zakaj ne moliš Bela? Ta mu je odgovoril, rekoč: Ker n e častim z rokami narejenih malikov, marveč živega Boga, ki je vstvaril nebo in zemljo in ima oblast nad vsem mesom. 4 Kralj mu je pa dejal: Ali se ti ne zdi Bel živ bog? Ali ne vidiš, koliko vsak dan poje in popije? D a ' nijel se mu nasmeje in pravi: Nikar se ne moti, kralj; on je znotraj iz glm® in zunaj bronast in nikdar ne je. Kralj se razjezi in pokliče njegove svečenike in jim pravi: Ako mi ne poveste, kdo povžije te darove, boste umrli. Če mj pa dokažete, da to poje Bel, bo umrl Danijel, ker je bogoskrunil Bela. I n Danijel je dejal kralju: Zgodi se p° tvoji besedi! Belovih svečenikov je bilo pa sedem* deset brez žen in dojenčkov in otrok- In prišel je kralj z Danijelom v Belov tempel. In Belovi svečeniki so mu rekli: Glej, mi gremo venkaj; ti, kralj, pa postavi jedi in natoči vina in zaprt vrata in jih zapečati s svojim prstanom- Če ne najdeš, ko zjutraj vstopiš, da J e Bel vse snedel, naj umrjemo mi; dru¬ gače pa Danijel, ki je lagal zoper nas- Cir premagal 1. 550 pr. Kr. Od takrat se pričenja njeg° va moč. Ni pa popolnoma ponižal Astijaga, marveč pustil m u je do smrti nekoliko kraljeve oblasti. Zato se more reči, da je po njegovi smrti Cir prejel njegovo kraljestvo, ( ’ aS1 mu je dejansko bilo podložno, odkar ga je premagal- — Sveti pisatelj hoče s tem stavkom povedati ob kratkem za ' četek oblasti kralja Čira, takratnega babilonskega kralja. 1 Bel ali Bal (v klinopisih Bilu) je bil jeden prvi' 1 bogov med Babilonci. Njegova soha je bila iz čistega zlato’ Od starih pisateljev (Herodota in Diodora iz Sicilije) i 11 1 klinopisov vemo, da so Babilonci bogovom pokladali v ^ al razna jedila. 2 Artuba je bila mera, ki je držala 55’81 litrov. 3 Vre je držal okoli 49 litrov. 4 Nad vsem mesom pomenja: nad vsemi ljudmi. Dan. 14, 12—37. Kazen Belovih svečenikov. Danijel umori svetega zmaja. 961 Bili so pa prevzetni, ker so si napravili pod mizo skriven uhod in so vedno skozenj hodili in tisto povžili. Ko so oni odšli, je postavil kralj jedila pred Bela; Danijel pa je ukazal svojim slu¬ žabnikom, da so prinesli pepela, in ga je nasejal po celem templu pred kra¬ ljem, in sta šla ven, zaprla vrata, za¬ pečatila jih s kraljevim prstanom in odšla. Svečeniki so pa po noči po svoji navadi prišli noter, in njihove žene in njihovi otroci, in so vse pojedli in po¬ pili. Ob zori je pa kralj vstal in Da¬ nijel ž njim. In kralj je dejal: Danijel, ali so pečati nedotakneni? Ta je od¬ govoril: Nedotakneni, kralj. Takoj, ko je odprl vrata in je zagledal kralj mizo, je na ves glas zaklical: Velik si Bel in pri tebi ni nobene zvijače. Danijel se je pa smejal in je držal kralja, naj ne vstopi noter, in je rekel: Poglej tlak, in premisli, čegave so te sledi? In kralj je dejal: Vidim sledi mož in žen in otrok. In kralj se je razjezil. Zgrabiti je dal svečenike in njihove žene in njihove otroke, in pokazali so mu skrita vratiča, skozi katera so hodili vživat, kar je bilo na mizi. Kralj jih je torej dal umoriti in je izročil Bela v oblast Danijelu, ki je razdejal njega in nje¬ gov tempel. Danijel in zmaj. V tistem kraju je bil pa velik zmaj in Babilonci so ga častili. 1 Kralj pa pravi Danijelu: Glej, sedaj ne moreš reči, da to ni živ Bog; moli ga torej! Danijel odvrne: Gospoda, svojega Boga, molim, ker on je živi Bog; ta pa ni živi Bog. Daj mi pa, kralj, oblast, in umoril bom zmaja brez meča in kola. Kralj mu pravi: Dam ti jo. Danijel vzame tedaj smole in masti in dlake in 1 Zmaj so rekli veliki kači. Babilonci so častili kače, češ da pomenjajo moč življenja in učenosti. V Belovem templu v Babilonu sta bili naslikani dve ogromni kači, kakor pripo¬ veduje Diodor iz Sicilije. V klinopisih beremo o kači s sed¬ mimi glavami, katero so po božje častili. Zato je lahko umevno, zakaj so kači, o kateri pripoveduje Danijelova knjiga, izkazovali tako čast. Zgodbe sv. pisma I. to skuha; naredi kepe in jih da zmaju v žrelo in zmaj je počil. 1 Nato pravi: Glej, kaj ste častili. Ko so to slišali Babilonci, so se silno vznevoljili in zbrali so se zoper kralja, 2 rekoč: Jud je postal kralj; Bela je raz¬ dejal, zmaja umoril in pobil svečenike. In ko so prišli h kralju, so dejali: Iz¬ roči nam Danijela; sicer umorimo tebe in tvojo hišo. Kralj je tedaj videl, da hudo pritiskajo vanj, in sila ga je pri¬ gnala, da jim je izročil Danijela. Oni so ga vrgli v levnjak in tam je bil šest dnij. V levnjaku je bilo sedem levov in vsak dan so jim dajali po dvoje trupel in po dve ovci; takrat jim pa niso dali, da bi požrli Danijela. Bil je pa v Judeji prerok Habakuk 3 in je skuhal močnik in nadrobil kruha v skledo in je šel na polje, da bi ga nesel ženjicam. Gospodov angel je pa dejal Habakuku: Nesi kosilo, katero imaš, v Babilon Danijelu, ki je v lev¬ njaku. In Habakuk je odvrnil: Gospod, Babilona še nisem videl in za levnjak ne vem. In Gospodov angel ga je zgra¬ bil za lase njegove glave in ga je po¬ stavil v Babilon nad levnjak s silo svojega duha. 4 In Habakuk je zaklical: Danijel, služabnik božji, vzemi kosilo, katero ti je poslal Bog. In Danijel je dejal: Spomnil si se me, o Bog, ki ne zapuščaš tistih, kateri te ljubijo. In 1 Kača nima okusa; zato je zmaj hlastno požrl, kar mu je dal Danijel. 2 Med Babilonci je nastal upor. 8 Ta Habakuk ni tisti, ki ga štejejo med manje pre¬ roke, ker bi moral biti neprimerno star. Bil je torej drug pobožen mož, ki je po božjem navdihnenju učil Jude in se zato imenoval prerok; ni pa zapisal svojih prerokb. 4 V sv. pismu beremo večkrat o takem naglem pre¬ stavljanju ljudij po angelih. 0 Eliju govore njegovi učenci, da ga Gospodov duh večkrat prenese v druge kraje. (IV. Kralj. 2, 16.) Abdija mu pravi naravnost: Ko se bom ločil od tebe, te bo prenesel Gospodov duh v kraj, ki ga ne poznam. (III. Kralj. 18, 12.) Božji duh ga je odnesel iz zemlje, be¬ remo o Eliju. (IV. Kralj. 2, 11.) — Kristusa je prestavil hu¬ dobni duh na tempel in od tam na visoko goro. (Mat. 4, 5. 8.) — Ko je apostol Filip krstil mogočnega dvornika etijopske kraljice, ga je vzel Gospodov duh in dvornih ga ni več videl. (Dej. ap. 8, 39. 40.) Tak čudež, ki ne presega angelske moči, se je zgodil tudi s Habakukom. 61 962 Dan. 14, 38—42; 7, 1—4. Danijel rešen. Videnje štirih zverij. Danijel je vstal in jedel. Angel Go¬ spodov je pa brž prestavil Habakuka na njegovo mesto. Sedmi dan je pa prišel kralj, 1 da bi žaloval zavoljo Danijela, in je dospel do levnjaka in pogledal vanj in glej, Danijel je sedel sredi levov. In zaklical je kralj na ves glas, rekoč: Velik si, Gospod, Danijelov Bog, in ni ga dru¬ gega razen tebe! 2 In ga je dal poteg¬ niti iz levnjaka. Tiste pa, ki so bili krivi njegove obsodbe, je dal vreči v levnjak, in kakor bi mignil, so jih po¬ žrli levi pred njim. Tedaj je rekel kralj: Vsi prebivalci po vesoljni zemlji naj se boje Danijelovega Boga, ker on rešuje in dela znamenja in čudeže na zemlji in je osvobodil Danijela iz levnjaka. Hudobni Danijelovi sovražniki so bili pre¬ govorili kralja, češ. da Danijel hrepeni po kraljevi oblasti; zraven so pa kričali, da skruni božjo čast, ker je razdejal Bela in umoril zmaja. Zato ga je obsodil kralj v smrt. Toda Bog je spričal njegovo nedolžnost in zato je po pravici zadela njegove sovražnike tista kazen, ki je bila namenjena njemu. Zraven se je pa iznova med pogani razodela vsegamogočnost pravega Boga. Verjetno je, daje kralja Čira ta dogodek nagnil, da je osvobodil Jude iz pregnanstva. Daši namreč ni povedano, kdaj se je izvršil, smemo vendar po pravici skle¬ pati, da je to moralo biti začetkom njegovega kraljevanja; za začetek je namreč umljivo, da je bil kralj tako hitro pripravljen, udati se zahtevi upornih Babiloncev. Drugi razdelek. Danijelove prerokbe. Poglavje 7, 1—12, 13. Danijel je razširjal vero v pravega Boga med pogani. Vse, kar smo v prvem razdelku izvedeli iz njegovega življenja, je imelo ta namen. Drugi razdelek, ki obsega njegove prerokbe, je pa po¬ polnoma naslonjen na prvi. Mogočna štiri kra¬ ljestva, o katerih govori že v drugem poglavju, bodo padla; vstalo bo pa novo, večno Mesijevo kraljestvo. Natančno napoveduje čas, kdaj pride 1 Ko se je upor polegel, se je spomnil kralj Danijela. 2 Vulgata nima dostavka: in ni ga drugega razen tebe. Oba grška prevoda LXX in Teodotijon ga pa imata. Mesija, popisuje pa tudi hude boje, ki jih bo imelo njegovo kraljestvo s svojimi sovražniki. To je ob kratkem vsebina drugega razdelka. Prva prerokba o štirih kraljestvih. Poglavje 7. Danijel vidi, da vstajajo iz morja štiri zveri: levinja, medved, leopard in čudna zver z desetimi rogovi, izmed katerih ji izpadejo trije; namestu njih pa vzraste nov rog z očmi in ustmi. Bog pa pokonča to zver in nato se prikaže sam božji Sin v človeški podobi in prejme od Očeta večno kraljestvo. Bog Danijelu sam razloži to videnje, da pomenjajo navedene zveri štiri kraljestva; posebej mu še raztolmači pomen četrte zveri, da pomenja večje kraljestvo, nego so vsa druga. Za tem pride deset kraljestev, konečno pa vstane sila mogočen kralj in začne vojsko proti Bogu in njemu zvestim ljudem, a nazadnje bo sramotno premagan. Podobnost te prerokbe z Nabuhodonozorje- vimi sanjami o veliki sohi in ž njihovo razlago je razvidna na prvi pogled. Spopolnena je pa z napovedjo in opisovanjem sovražnih bojev proti Mesijevemu kraljestvu. Štiri zveri. Prvo leto Baltazarja, babilonskega kralja, 1 je videl Danijel sanje in vi¬ denje svoje glave na svoji postelji; in popisal je ob kratkem sanje in jih po večjem razložil, rekoč: Videl sem v svojem videnju po noči in glej, štirje vetrovi so se bojevali na velikem morju, 2 in štiri ogromne zveri, različne med seboj, so vstajale iz morja. Prva je bila kakor levinja in je imela orlove peroti; gledal sem, da so se ji izpulile njene peroti in vzdignila se je s tal in je stala na nogah kakor človek, in člo¬ veško srce ji je bilo dano. 3 1 Prvo leto t. j. tisto leto, ko je Baltazarja njegov oče Nabonid privzel za sovladarja. 2 Morje pomenja zemljo; večkrat označuje v sv. pismu tudi poganske narode. Vetrovi pomenijo silne polome, ki se gode, ko se vstanavljajo velike države. 8 Levinja z orlovimi perotmi pomenja babilonsko dr¬ žavo, ki je bila tako mogočna med drugimi, kakor sta lev in orel med živalmi. Poruvane peroti kažejo njeno oslabelost. Tako silna je bila preje, kakor bi jo vzdrževale nadzemske moči, postala je pa slaba kakor človek. Zato jo je medved lahko pokončal. Dan. 7, 5—14. Božja sodba. Mesija prejme najvišjo oblast. 963 In glej, druga zver, podobna med¬ vedu, je stala na strani in tri kosti so bile v njenem žrelu in med njenimi zobmi, in rekle so ji: Vstani in požri čim največ mesa. 1 Nato sem pogledal in glej, druga zver kakor leopard, in je imela na sebi štiri peroti kakor ptica, in štiri glave so bile na zveri, in oblast ji je bila dana. 2 Nato sem gledal v ponočnem vi¬ denju in glej, četrta strahovita in čudna in zelo močna zver je imela velike že¬ lezne zobe, žrla je in mlela in ostanke je poteptala s svojimi nogami; ni bila pa podobna drugim zverem, ki sem jih bil videl pred njo, 3 in je imela de¬ set rogov. 4 Opazoval sem sicer rogove, in glej, izmed njih je vzrastel drug majhen rog, in trije izmed prejšnjih rogov so bili izdrti pred njim; in glej, ta rog je imel oči podobne človeškim očem in usta, ki so govorila ogromne reči. 5 Božje kraljestvo. Gledal sem, da so se postavili pre¬ stoli in da se je vsedel starodnevni; 6 njegovo oblačilo je bilo belo kakor sneg in lasje njegove glave so bili kakor očiščena volna; 7 njegov prestol je bil 1 Medved pomenja medsko-perzijsko državo; njeno ne¬ nasitnost kažejo kosti v medvedovem žrelu. 2 Leopard s svojo urnostjo pomenja macedonsko kra¬ ljestvo , ki se je pod Aleksandrom Velikim (336—323) silno naglo razširilo. Štiri glave pa kažejo razpad tega kraljestva v štiri dele. — Res so nekaj let po Aleksandrovi smrti leta 301 iz njegove ogromne države nastala štiri kraljestva: sirsko Pod Selevkom Nikatorjem, egiptovsko pod Ptolemejem La- gijem, macedonsko pod Kasandrom in tracijsko pod Lizima- bom. Aleksander se po pravici primerja z leopardom. Ta je namreč po telesu manjši od leva, ne pa po moči; sila nren in nevaren je; pokriva ga lepo pisana dlaka. Aleksander je bil tudi čudovito nagel, zelo izpremenljivega značaja in Pri vseh svojih delih nevstrašeno predrzen. Jožef Flavij pri¬ poveduje, da je judovski veliki duhovnik pokazal Aleksandru to prerokbo in da je ta po nji osrčen napadel Peržane in jih premagal. 8 Četrta zver pomenja rimsko kraljestvo, ki si je z železno silo svojega orožja podjarmilo celi svet. 4 Deset rogov pomenja deset kraljestev v poslednjih časih. 6 Ta rog pomenja Antikrista. 6 Starodnevni — star na dneh, t. j. večni Bog. ’ Boga vidi Danijel v podobi častitljivega starega moža. I ognjen plamen, njegova kolena pa go¬ reč ogenj. Žareča in dereča reka je tekla z njegovega obličja. 1 Tisočkrat tisoč mu jih je streglo in deset tisoč¬ krat sto tisoč jih je stalo poleg njega. Sodišče se je vsedlo in knjige so se odprle. 2 Gledal sem zavoljo glasu pre¬ drznega govorjenja, katero je govoril oni rog, in sem videl, da je bila umor¬ jena zver in da je poginilo njeno truplo in se vrglo v ogenj, da zgori, in da se je vzela moč tudi drugim zverem, in da se jim je bil določil čas življenja za nekoliko časa. 3 Mesijevo kraljestvo. Gledal sem torej v ponočnem videnju in glej: z oblaki neba je prihajal kakor Sin človekov in je prišel do starodnevnega in postavili so ga pred njegovo obličje. In dal mu je oblast in čast in kraljestvo; in vsa ljud¬ stva, rodovi in jeziki mu mo¬ rajo služiti; oblast njegova je večna oblast, ki se mu ne bo vzela, in njegovo kraljestvo se ne bo razrušilo. Danijel vidi tukaj, da konečno prejme kra¬ ljestvo nekdo, ki prihaja z oblaki neba, podoben človeškemu sinu, t. j. tak, kakor človeški sin. Ta je brez vsake dvojbe Mesija. Že prejšnji preroki so napovedovali, da bo jedini Mesija prejel narode za dedščino, da bo le on gospodoval ve¬ soljnemu svetu. 4 Danijel ga imenuje podobnega človekovemu sinu; gleda ga namreč v človeški naravi, katero je kasneje ob včlovečenju privzel k svoji božji osebi. Na to ime se ozira naš Iz- veličar, ko se v evangelijih tolikrat imenuje sina človekovega. 5 Z oblaki neba prihaja. Tako pri- 1 Ogenj pomenja božje veličastvo in neskončno moč proti vsem sovražnikom. 2 Bog je prišel sodit v spremstvu svojih angelov. Od¬ prte knjige pomenjajo, da bodo razkrita pred njim dela vseh ljudij. 8 Prerok vidi, da so bile vse štiri zveri pokončane. 4 I. Mojz. 49, 10; Zgodbe, str. 136, 137. — Ps. 2, 6; Zgodbe, str. 473, 474. — Ps. 44, 5 nasl.; Zgodbe, str. 516, 517. — Ps. 71, 1 nasl.; Zgodbe, str. 543, 544. — Iz. 11, 10; Zgodbe, str. 796. — Mih. 5, 4; Zgodbe, str. 815, 816. — Jer. 23, 5; Zgodbe, str. 860. — Ez. 34, 23; Zgodbe, str. 930. 5 Na pr. Mat. 8, 20. 61* 964 Dan. 7, 15—26. Razlaga prejšnjega videnja. haja po sv. pismu le Bog, ko brani Izraelce proti Egipčanom, ko stopi na goro Sinaj, ko spričuje svojo pričujočnost v šotoru in templu. Sin člove¬ kov, ki prihaja z oblaki neba, je torej hkrati Bog. Jezus se je skliceval na to Danijelovo videnje, ko je odgovoril velikemu duhovnu Kajfu: Odslej boste videli Sina človekovega sedeti na desnici božjega veličastva in prihajati v oblakih neba. 1 Go¬ voril je te besede, ko je bil že obsojen v smrt. S svojim trpljenjem in smrtjo si je pridobil sodno pravico nad celim svetom. Zato pomenjajo nje¬ gove besede to-le: Odslej boste skušali, ko bom na desnici božji vladal in sodil svet. Prihajal bom v oblakih neba, t. j. izvrševal bom sodbe nad svetom. Pri teh sodbah se seveda ne bo tako pokazal, da bi ga čutno videli. Sam pa tudi na¬ poveduje, da bo Sin človekov vidno prišel v oblakih neba k poslednji sodbi. 2 — Tudi sveti Janez ga v skrivnem razodetju opisuje, da pri¬ haja z oblaki k sodbi. 3 Vse to nam jasno spričuje, da je Danijel v navedeni prikazni videl Odrešenika, božjega Sinu, v človeški naravi, ko prejema od svojega Očeta večno kraljestvo. S tem oznanja njegov prihod, pa tudi njegovo konečno zmago. V velikan¬ skih potezah slika mogočna kraljestva in njihov propad, predno pride Kristus. Za časa četrte države nastopi. Četrta država pade. S tem pa še ne padejo vsi sovražniki njegovi in njegove cerkve. Pod podobo desetih rogov nam slika deset kraljev, ki nastopijo ob koncu sveta kakor nasprotniki božjega kraljestva. Konečno pa pride najmogočnejši sovražnik, ki premaga tri izmed teh kraljev in z vso silo napade Kristusa in njegove vernike. Človeško natoro bo imel, ker ima človeške oči in usta; ne bo torej včlovečen hudoben duh, kakor so mislili nekateri. A tudi on bo premagan. Ta sovraž¬ nik ne more biti drugi nego tisti, ki ga opisuje sv. Pavel 4 tako-le: človek greha, sin pogubljenja, ki nasprotuje in se dviga proti vsemu, kar se ime¬ nuje Bog, ali kar se časti, tako da se vsede v tempel in se kaže kakor bi bil Bog. — Njega bo umoril Gospod Jezus z dihom svojih ust, . . . prišel bo v vsem zapeljevanju hudobije tistim, ki se pogube. Krščansko izročilo ga imenuje Antikrista. 1 Mat. 26, 64. 2 Mat. 24, 30; Mark. 13, 26. 3 Raz. 1, 7. 4 II. Tes. 2, 3. 4. 8. 9. 10. Razlaga. Moj duh je ostrmel; jaz, Danijel, sem se tega prestrašil in videnja moje glave so me begala. Stopil sem k jed- nemu poleg stoječih in sem ga prosil, naj mi pove resnico o vsem tem; po¬ vedal mi je pomen stvarij in me pod¬ učil: Te štiri zveri so štiri kraljestva, ki bodo vstala na zemlji. Prejeli bodo pa kraljestvo svetniki Boga, Najvišje¬ ga, in obdržali je bodo na veke in na vekov veke. 1 Na to sem hotel natančno poizve¬ deti o četrti zveri, ki je bila zelo raz¬ lična od vseh in silno grozna: imela je železne zobe in kremplje; žrla je in mlela in ostanke teptala s svojimi no¬ gami. Izvedeti sem hotel tudi o dese¬ terih rogovih, ki jih je imela na glavi, in o drugem, ki je vzrastel po tem, ko so izpadli trije rogovi, in o tistem rogu, ki je imel oči in usta govoreča velike stvari, in ki je bil večji kakor drugi- Gledal sem in glej, tisti rog se je bo¬ jeval s svetniki in jih je zmagoval, dokler ni prišel starodnevni in ni dal pravice svetnikom Najvišjega, in dokler ni prišel čas, da so svetniki prejeli kra¬ ljestvo. In tako je govoril: Četrta zver bo četrto kraljestvo na zemlji, ki bo večje od vseh kraljestev in bo pogolt¬ nilo vso zemljo in jo steptalo in zmlelo. Deset rogov tega kraljestva bo deset kraljev in za njimi bo vstal drug kralj, ki bo mogočnejši od prejšnjih in bo ponižal tri kralje. 2 In govoril bo proti Najvišjemu in zatiral bo svetnike Naj¬ višjega in bo menil, da more izpre- minjati čase in postave; in izročili se bodo njemu v roke za en čas in za dva časa in za pol časa. 3 In vsedlo 1 Kraljestvo prejme Mesija. Namestu njega se pa tu imenujejo svetniki Boga, Najvišjega, t. j. njegovo ljudstvo. 2 Četrta zver pomenja rimsko državo. Prerok prehaja od nje brž na Antikristove čase. V prihodnjosti gleda deset kraljev, ki bodo stiskali vernike. Antikrist bo premagal tri izmed njih. 8 Mnogo razlagalcev umeva čas za jedno leto. Potem¬ takem bi Antikrist vladal tri leta in pol. Sklicujejo se na skrivno razodetje (13, 5), kjer beremo, da je zver (Antikrist), prihajajoča iz morja s sedmerimi glavami in desetimi rogovi Dan. 7, ‘27. 28; 8, 1—4. Vsebina 7. in 8. poglavja. 965 se bo sodišče, da se vzame mogočnost in da se petere in uniči do konca. Kraljestvo pa in moč in veličina kra¬ ljestva, kar je je pod vsem nebom, se bo dala ljudstvu svetnikov Najvišjega, čegar kraljestvo je večno kraljestvo, in vsi kralji mu bodo služili in ga ubogali. Tu je konec besedij. Jaz Danijel sem se zelo begal v svojih mislih in moje obličje se je izpremenilo na meni; besede sem pa ohranil v svojem srcu. 1 Natančne razlage tega prerokovanja ne mo¬ remo podati, ker še ni izpolneno. To zamaknenje preroka Danijela se sklada z zamaknenjem sv. Janeza Evangelista, ki nam je ohranjeno v zadnji knjigi sv. pisma. Zlasti ne moremo povedati, ka¬ teri so tisti kralji, ki jih napoveduje 10 rogov četrte zveri. Razlagajo jih različno. Mi smo vsprejeli razlago, da ne pomenjajo rimskih vla¬ darjev, marveč kralje v poslednjih časih. Danijel vidi v četrti zveri poosebljene vse Kristusove so¬ vražnike, ko gleda deset rogov in posebni rog, ki pomenja Antikrista, na njeni glavi. Zveza med Antikristom in rimsko državo ni zunanja, telesna, marveč samo duhovna v tem-le smislu: Kakor je rimska država preganjala krščanstvo, tako ga bo preganjal tudi Antikrist. Zato pa po pravici trdimo, da imenovanih 10 rogov na¬ poveduje kralje iz poslednjih časov. Ožje zveze med njimi in med rimsko državo ne moremo najti, nego če pravimo tako-le: Ob času, ko pride Anti¬ krist, bo v tistih deželah, po katerih se je svoj čas raztezala rimska država, deset kraljev. Izmed njih bo Antikrist tri premagal. Videnje o drugem in tretjem kraljestvu. Poglavje 8. Videnje, katero nam opisuje Danijelova knjiga v 8. poglavju, pojasnuje natančnejše drugo in govorila velike reči in ji je bila dana oblast 42 mesecev. To je pa ravno tri leta in pol. — V skrivnem razodetju (11, 2) je napovedano, da bodo v poslednjih časih sveto mesto teptali 42 mesecev. — Kavno tam (12, 6) vidi sv. Janez ženo (sv. cerkev), ki beži v puščavo, kjer jo Bog varuje zmaja (hudobnega duha) 1260 dnij, t. j. ravno 42 mesecev po 30 dnij. — In dalje (12, 14) pravi sv. Janez, da je žena zletela v puščavo in ostala tam jeden čas in dva časa in pol časa. Tu beremo torej ravno tisti izraz kakor pri Danijelu. Zato je zelo verjetna razlaga, da napoveduje Danijel tri in pol letno kraljevanje Antikristovo. 1 Danijel se je zelo prestrašil teh čudovitih prikaznij. tretje kraljestvo, katero so predstavljale srebrne prsi in bronast trebuh v Nabuhodonozorjevih sanjah, in medved in leopard v 7. poglavju. O prvem babilonskem kraljestvu je Danijel že v prejšnjem poglavju videl, kako bo propadlo. Zato v svoji drugi prikazni nič ne izve o njem. Bližalo se je že tako svojemu koncu. Nabonidov sin Baltazar, ki je imel biti zadnji kralj, je že zasedel prestol poleg svojega očeta. — Videnje o drugem in tretjem kraljestvu je bilo pa še jako temno; zato mu Bog pošilja v pojasnilo novo prikazen. Danijel vidi drugo med- sko - perzijsko kraljestvo v podobi ovna z dvema ne- jednako dolgima rogovoma, tretje kraljestvo Aleksandra Velikega (macedonsko-grško) pa vidi v podobi kozla z jed- nim rogom, ki pokonča ovna. Rog se pa zlomi kozlu in namesto njega mu vzrastejo štirje rogovi. Iz jednega izmed njih nastane nov rog, ki se nekaj časa bojuje proti Bogu in njegovi deželi. Angel Ga¬ brijel tolmači Danijelu to videnje. Perzijski grb. Prikazen. Tretje leto, 1 kar je kraljeval kralj Baltazar, se mi je prikazalo videnje: Jaz, Danijel, sem videl po tem, kar sem bil videl preje 2 v svojem videnju, da sem bil v Suzanu, v gradu, ki je v elam- ski deželi. Videl sem pa v videnju, da sem bil pri reki Ulaj. 3 In dvignil sem svoje oči in sem videl, in glej: oven je stal pred reko z visokima rogovoma in jeden je bil višji od drugega in je še rastel. 4 Nato sem videl, da je oven suval z rogovoma 1 Odtlej je pisana Danijelova knjiga zopet v hebrejščini. 2 Vulgata ima: v začetku. 3 Prerok ni bil v resnici v Suzanu in ob reki Ulaju, marveč samo v prikazni. Suzan (Suze) je bilo perzijsko glavno mesto. Reka Ulaj je tekla poleg mesta. V starih napisih se imenuje prav tako: nar Ulaai — reka Ulaj. Grški pi¬ satelji jo imenujejo Evlej. Primerno je bilo, da se je za¬ maknil prerok v kraljevi grad perzijskega mesta, ko je gledal prihodnjost perzijskega kraljestva. 4 Manji rog pomenja Mede, večji pa Peržane, ki so od Čira dalje postajali vedno bolj mogočni. 966 Dan. 8, 5 — 15. Videnje o perzijski in grško-macedonski državi. proti zapadu in proti severu in proti jugu, in nobena zver se mu ni mogla vstavljati in ne rešiti iz njegove oblasti. In delal je po svoji volji in je postal zelo velik. Cir in njegovi nasledniki so si osvojili proti zahodu Babilonsko, Malo Azijo in Sirijo; proti severu Scite; proti jugu Egipet. V prejšnjem po¬ glavju se slika medsko-perško kraljestvo pod po¬ dobo medveda, ki ima tri kosti v žrelu; te tri kosti pomenjajo torej tri strani sveta, katere si je pridobilo. — Rog pomenja moč, oblast. Zato je primerno, da se vpodablja podjarmljenje naro¬ dov s suvanjem z rogovi. In pazil sem, in glej: prišel je ko¬ zel 1 od zapada po površju cele zemlje in ni se dotikal tal; 2 kozel je pa imel znamenit rog med svojimi očmi. In prišel je do onega rogatega ovna, ki sem ga bil videl stati ob reki, in se je zaletel vanj s silo svoje moči. Ko se je približal ovnu, je zdivjal proti njemu in je butil v ovna in mu je strl oba rogova in oven se mu ni mogel ustav¬ ljati. Ko ga je pa vrgel na zemljo, ga je poteptal in nihče ni mogel rešiti ovna iz njegove oblasti. Kozel je pa postal silno velik; ko je pa vzrastel, se mu je polomil veliki rog in pognali so štirje rogovi izpod njega proti štirim nebesnim vetrovom. 3 Iz jednega izmed njih je pa vzrastel jeden majhen rog in je postal velik proti jugu in proti vshodu in proti za- željeni deželi. 4 In vzdignil se je proti 1 Kozel pomenja macedonsko-grško kraljestvo. 2 Aleksander Veliki, ki je ustanovil macedonsko-grško kraljestvo, je hitel tako naglo od zmage do zmage, da se po pravici primerja s kozlom, ki tako beži, kakor bi se niti ne dotikal tal. 8 Aleksander je v cvetu svoje mladosti in moči umrl 1. 323. Dvaindvajset let so se potem prepirali med seboj poveljniki njegove vojske, dokler si niso razdelili njegovega kraljestva na štiri dele, kar smo že omenjali. 4 Ta majhni rog pomenja Antijoha Epifana, ki je Demetriju, sinu svojega brata Selevka IV., šiloma vzel kraljevi prestol. Bojeval se je na jugu proti Egiptu, na vshodu proti Peržanom in nasproti zaželjeni deželi, t. j. Pa¬ lestini, kjer je z največjo grozovitostjo preganjal Bogu zveste Jude. — Vulgata ima: proti junaštvu; izvirnik pravi proti lepoti, t. j. proti sveti deželi; sv. Hijeronim prevaja na drugih mestih proti zaželjeni deželi; zato smo tudi na tem mestu vsprejeli njegov najbolj umljiv izraz. nebeški vojni 1 in je vrgel na tla nekaj vojne in zvezd in jih je poteptal. In napadel je celo poveljnika vojne 2 in mu je vzel vsakdanjo daritev, 3 in po¬ rušil njegov posvečeni kraj. 4 Moč mu je bila dana proti vsakdanji daritvi za¬ voljo grehov, 5 in resnica se je vrgla na tla, in kar je storil, se mu je sponeslo. In slišal sem, ko je govoril jeden iz¬ med svetnikov; jeden svetnik je namreč rekel drugemu ž njim govorečemu, ki ga nisem poznal: Koliko bo trajalo vi¬ denje o vsakdanji daritvi in pregrešno pustošenje, ki se je zgodilo, in koliko časa se bo teptalo svetišče in vojna? 6 In mu je rekel: Do dva tisoč tri sto dnij in svetišče 7 se bo očistilo. AntijohEpifan (176 - 163) je pričel preganjati Jude, ko se je proti koncu 1. 170 pr. Kr. vračal domu iz vojske z Egiptom. Meseca grudna 168 je postavil malika na žgavni oltar v templu; že preje je pa pod smrtno kaznijo prepovedal božjo službo, praznovanje praznikov, obrezovanje in spolnovanje Mojzesove postave. L. 165 so se sicer zopet pri¬ čele daritve v templu, toda preganjanje je tra¬ jalo do poletja 1. 163, ko je Lizija, varuh mlado¬ letnega kralja Antijoha V. Evpatora, dovolil J u ' dom, da smejo v vseh ozirih živeti po svojih postavah. Potemtakem je res preteklo 2300 dnij, t. j. šest let in domala štirje meseci, kar je trajalo preganjanje, t. j. od konca 1. 170 do poletja 163. Razlaga. Zgodilo se je pa, ko sem jaz Da¬ nijel videl videnje in želel razumeti, 1 Nebeška vojna t. j. božje kraljestvo na zemlji. * Poveljnik vojne je Bog. 8 Vsakdanja daritev je jutranja in večerna žgavna daritev: po jedno jagnje in ob sobotah po dve; primeri H- Mojz. 29, 38. 39; III. Mojz. 28, 9; Zgodbe, str. 213, 246; vsak dan se je tudi zažigalo kadilo na zlatem oltarju; II. Mojz- 30, 7 nasl.; Zgodbe, str. 244; dalje sveti kruhi in svetilnica, ki je vedno gorela v svetišču. 4 Ta kraj je tempel. 5 Bog je pripustil Antijohovo preganjanje zavoljo ju¬ dovskih grehov. Judje so namreč ob tistem času zanemar¬ jali božjo službo in se radi udeleževali grških poganskih slovesnostij. 8 Svetnik (angel) vprašuje: Koliko časa bo trajalo to, kar se preje napoveduje. 7 Svetišče ne pomenja le templa, marveč vse, kar je spadalo po Mojzesovi postavi k bogočastju. Dan. 8, 15—27. Pomen prejšnjega videnja. 967 glej, stala je pred menoj postava po¬ dobna možu; in slišal sem izmed Ulaja moški glas, ki je klical in dejal: Ga¬ brijel, razloži mu videnje! Ta je prišel m se vstopil tam, kjer sem jaz stal. In ko je prišel, sem se zgrudil v strahu na svoj obraz. On pa mi je dejal: Vedi, sin človekov, da se bo izvršilo videnje ob času konca. 1 In ko je govoril z me¬ noj, sem padel na zemljo na svoj obraz; on se me je pa dotaknil in me je posta¬ vil na moje mesto in mi je dejal: Po¬ kažem ti, kaj se bo zgodilo poslednji čas jeze, ker čas ima svoj konec. Oven, ki si ga videl, so kralji 2 Me- dov in Peržanov. Kozel pa je grški kralj in veliki rog, ki je bil med nje¬ govimi očmi, je prvi kralj. 3 Ker se je Pa polomil in so potem pognali štirje rogovi namestu njega, bodo vstali štirje kralji iz njegovega ljudstva, toda ne v njegovi moči. In ob koncu njiho¬ vega kraljevanja, ko bodo naraščale hudobije, bo vstal kralj nesramnega lica in premeten v zvijačah. Njegova moč se bo utrdila, toda ne z njegovimi močmi, in bolj, nego se more verjeti, bo vse opustošil in po sreči mu pojde. In deloval bo, da bo moril korenjake in ljudstvo svetnikov po svoji volji. In zvijača bo vspevala v njegovi roki in svoje srce bo povzdignil, in nepriča¬ kovano jih bo pokončal sila mnogo, in uprl se bode knezu knezov. 4 Strt bo pa brez roke. 5 Videnje o dva tisoč tri sto dneh, kakor se je dogodilo, je torej resnično. Ti pa shrani videnje, ker se bo zgodilo črez mnogo dnij. 1 Angel Gabrijel se prikaže Danijelu in mu razlaga prikazen. Ob času konca pomenja: ob času, ko se bo že Približalo koncu tretje kraljestvo in se že prične četrto in ž njim kmalu Mesijeva doba. — Nekateri mislijo tu na konec sveta. Ta razlaga je pa mogoča samo v prenešenem Pomenu. — Mali rog pomenja Antijoha. če se v Antijohu ridijo poosebljeni sovražniki božjega kraljestva in zlasti zadnji, najhujši sovražnik, Antikrist, le potem se more čas Konca tolmačiti za čas ob koncu sveta. 2 Vulgata ima: Kralj. 8 Prvi kralj je Aleksander Veliki. .. 4 Knez knezov je Bog. 6 Brez roke t. j. brez človeške moči. Bog ga bo strl. Peržan zagovarja kačo. In jaz Danijel sem oslabel in zbolel za nekaj dnij. Ko sem pa vstal, sem izvrševal kraljeve posle in sem strmel nad videnjem in ni ga bilo, da bi je razložil. 1 Vse Danijelove prikazni o kraljestvih so med seboj v lepi zvezi. Znamenito je tudi to, da so vse vzete iz babilonskega življenja. Raznolike sohe so bile Babiloncem vedno v čislih. Levi s perotmi so bili le pri njih v navadi; v ogromni velikosti izklesani so stali zlasti pred kraljevim gradom. Tudi medvede, leoparde, ovne in kozle so radi predstavljali. Velikrat se izkopljejo razne iz kamna izklesane zveri z več rogovi. Bog je 1 Danijela je potrla čudovita prikazen, pa tudi žalost zavoljo nesreč, ki jih je videl priti nad svoje ljudstvo. — Slišal je o hudobnih kraljih, ki jih ni poznal, in tudi ni vedel, kdaj pridejo. Strmel je in vse prepustil božji previdnosti. Dan. 9, 1—11. Obseg dosedanjih videnj. Danijelova molitev za Izraelce. 968 Danijelu pokazal prihodnjost v podobah, ki jih je tako rekoč vsak dan gledal. To nam jasno spričuje, da so se prikazni vršile na Babilonskem. Odkar so izkopali stare kaldejske spominike, ni niti najhujšemu nasprot¬ niku sv. pisma več mogoče trditi, da je Danijelova knjiga spisana še le ob času makabejskih bojev. Da bomo ložje umevali dosedanje prerokove prikazni, jih podajemo tu v pregledni vrsti: Prerokba o sedemdesetih letnih tednih. Poglavje 9. V drugem poglavju je Danijel razložil, da se bo Mesijevo kraljestvo, podobno kamenu, ki se vtrga z gore, skromno pričelo, da bo pa napolnilo zemljo in večno trajalo. V sedmem poglavju nam takoj po četrtem kraljestvu slika poslednje čase tega kraljestva in njegovo konečno slavno zmago. V osmem poglavju opisuje natančnejše drugo in tretje kraljestvo. Zato je zelo primerno, da nam tolmači tudi začetek Mesijevega kraljevanja, o katerem govori nastopno deveto poglavje. Danijel vidi, da se sedemdesetletno pregnan¬ stvo bliža že h koncu. V goreči molitvi prosi Boga odpuščanja in odrešenja za svoje ljudstvo. Tu se mu prikaže angel Gabrijel in mu natančno pove, kdaj pride Odrešenik. Poleg tega mu pa tudi napoveduje, da se pozida porušeno mesto, katero bo pa po Odrešenikovi siloviti smrti zopet razdejano. Danijel moli za svoje ljudstvo. Prvo leto Darija, Asverovega sina, 1 iz medskega rodu, ki je gospodoval kaldejskemu kraljestvu, prvo leto nje¬ govega kraljevanja sem jaz Danijel iz¬ vedel iz bukev 2 število let, o katerem je govoril Gospod preroku Jeremiju, da se dopolni sedemdeset let jeruza¬ lemske puščave. 3 In obrnil sem svoj obraz k Gospodu, svojemu Bogu, in sem ga molil in prosil v postih, ra- ševniku in pepelu. 4 In sem molil Go¬ spoda, svojega Boga, in sem izpozna- val in rekel: Prosim te, Gospod, veliki in strašni Bog, ki ohranjaš zavezo in usmiljenje tistim, ki te ljubijo in ki iz- polnujejo tvoje zapovedi! Grešili smo, hudobije smo delali, brezbožno smo se obnašali; odstopili in odvrnili smo se od tvojih zapovedij in pravic. Nismo poslušali prerokov, tvojih služabnikov, ki so govorili v tvojem imenu našim kraljem, našim knezom, našim očetom in vsemu ljudstvu po deželi. Ti, Go¬ spod, si pravičen; mi smo pa osramo- teni v obraz, kakor se godi danes ju¬ dovskim možem in jeruzalemskim pre¬ bivalcem in vsem Izraelcem, tem, ki so blizu, in tem, ki so daleč po vseh deželah, kamor si jih zagnal zavoljo njihovih hudobij, s katerimi so grešili proti tebi. Gospod, v obraz smo osramO' teni mi in naši kralji, naši knezi in naši očetje, ker smo grešili proti tebi. P rl tebi pa, Gospod, naš Bog, je usmiljenje in odpuščenje, dasi smo odstopili od tebe in nismo poslušali glasu Gospoda, svojega Boga, da bi bili hodili po nje¬ govi postavi, katero nam je dal po prerokih, svojih služabnikih. In vsi Izraelci so prelamljali tvojo postavo 1 Darija Meda oče se je imenoval Astijag, ded pa Ci- jaksar I. Skoraj gotovo imenuje tu Cijaksara z imenom Asver (Ahasver), in Darija njegovega sina. Babilonsko na¬ vado, da so se vnuki imenovali sinovi, smo videli tudi pi’ 1 Baltazarju. 2 Iz bukev sv. pisma. 8 Primeri Jer. 25, 9 nasl ; Zgodbe, str. 861; in 29, 1®» Zgodbe, str. 863. 4 Danijel se je bal, da ne bi grehi njegovega ljudstva zadržali obljubljene rešitve. Zato je tako goreče molil. Dan. 9, 12—24. Gabrijel se prikaže Danijelu med molitvijo. Napoved, kdaj pride Mesija. 969 in so se uprli, da niso slišali tvojega glasu; zato se je razlilo nad nas pre¬ kletstvo in prisega, ki je zapisana v bukvah Mojzesa, 1 božjega služabnika, ker smo grešili proti njemu. In izpolnil je svoje besede, ki jih je govoril nad nami in nad našimi knezi, ki so bili sodniki nad nami, da je pripeljal nad nas veliko nadlogo, kakoršne še ni bilo nikoli pod vsem nebom tako kakor v Jeruzalemu. Kakor je zapisano v Moj- zezovi postavi, je prišla vsa ta nadloga nad nas in nismo prosili tvojega obličja, Gospod, naš Bog, da bi se bili vrnili od svojih hudobij in premišljali tvojo resnico. In Gospod je bedel nad nad¬ logo in jo je pripeljal nad nas; pra¬ vičen je Gospod, naš Bog, v vseh svojih delih, kar jih je storil; saj nismo poslušali njegovega glasu. In sedaj, Gospod, naš Bog, ki si s krepko roko izpeljal svoje ljudstvo iz egiptovske dežele in sebi pripravil ime, kakoršno je današnji dan; grešili smo, hudobije smo delali, o Gospod, proti vsi tvoji pravičnosti. Odvrni se, prosim, tvoja jeza in tvoj srd od tvojega mesta Jeruzalema in od tvoje svete gore! Za¬ voljo naših grehov in zavoljo hudobij naših očetov je namreč Jeruzalem in tvoje ljudstvo v zasmeh vsem okrog nas. Sedaj torej usliši, naš Bog, mo¬ litev svojega služabnika in njegove prošnje, in pokaži svoj obraz nad svo¬ jim svetiščem, ki je zapuščeno; zavoljo samega sebe nagni svoje uho in poslu¬ šaj, odpri svoje oči in poglej naše raz¬ dejanje in mesto, ki se imenuje po tvojem imenu; saj ne pokladamo svojih Prošenj zavoljo svojih pravic, marveč zavoljo tvojega obilnega usmiljenja. Usliši, o Gospod, usmili se, o Gospod, Poglej in stori! Zavoljo samega sebe ne odlašaj, moj Bog, saj se po tvojem imenu imenuje mesto in tvoje ljudstvo. Danijel prosi rešitve, ne da bi jo bili Judje zaslužili, marveč zato, da se Bog poveliča ž njo. 1 Primeri: III. Mojz. 26, 24—43; Zgodbe, str. 258; in V Moj z. 27, 15-26; Zgodbe, str. 303, 304. Božje žuganje Se v sv. pismu večkrat potrjuje s prisego. Angel Gabrijel naznani Danijelu, kdaj pride Mesija. Ko sem še govoril in molil in iz- poznaval svoje grehe in grehe svojega izraelskega ljudstva in sem pokladal svoje prošnje pred svojega Boga za sveto goro svojega Boga; ko sem še govoril v molitvi, glej, priletel je hitro mož Gabrijel, ki sem ga bil videl preje v videnju in se me je dotaknil ob času večerne daritve. 1 In učil me je in je govoril in rekel: Danijel, sedaj sem prišel, da te podučim v spoznanju. Za¬ četkom tvojih prošenj je izšla beseda; 2 jaz sem pa poslan, da ti razodenem, ker si zaželjen mož. 3 Pazi torej na besede in spoznaj videnje. Sedemdeset tednov je okraj¬ šanih 4 nad tvojim ljudstvom in nad tvojim svetim mestom, 5 da se neha odpad in konča greh in izbriše hudobija, in da dojde večna pravičnost in se izpolni videnje in prerokovanje in se mazili naj svetejše. S temi besedami se pričenja veličastna pre¬ rokba o prihodu Mesijevega kraljestva. Navedene besede so nekakšen splošen uvod. Danijel je pre¬ mišljeval, da ima v kratkem miniti sedemdeset sužnjih let. Angel mu pove, da bo do Mesija prešlo še sedemdeset tednov. Umljivo je, da tudi angel govori o letnih tednih, ker je Danijel premišljeval o letih, tem bolj, ker je bila beseda letni teden vsakemu Judu znana iz sv. pisma. Tam beremo 6 na pr.: Stel boš sedem letnih tednov, to je sedemkrat sedem let, in sedem tednov ti bo devetinštirideset let. Sedemdeset tednov pomenja torej 490 let. Tako razlaga te besede tudi ogromna večina vseh raz¬ lagalcev. Sedemdeset letnih tednov je določenih, čuje Danijel, in potem pridejo srečnejši časi. An¬ gel Gabrijel našteva najpreje tri stvari, ki bodo 1 Ob času večerne daritve t. j. pred solnčnhn zahodom. Ob tem času je Danijel tem bolj goreče molil, da bi bil, kakor pravijo nekateri razlagalci, uslišan z ozirom na pri¬ hodnjo večerno daritev Kristusovo na križu. 2 Beseda t. j. božje povelje, kaj naj Gabrijel razodene Danijelu. Bog ga je takoj uslišal, ko je začel moliti. 8 Zaželjen mož t. j. Bogu zelo ljub in prijeten. 4 Okrajšanih, hebrejsko: izločenih ali določenih. 5 Besede nad tvojim ljudstvom in nad tvojim mestom kažejo posebno ljubezen, ki jo je imel Danijel do svojega naroda in do Jeruzalema. 3 III. Mojz. 25, 8. Primeri: III. Mojz. 25, 2. 4; 26, 34. 43. 970 Dan. 9, 25—27. Razlaga prerokbe o sedemdesetih letnih tednih. prenehale: prenehal bo odpad od Boga in greh in hudobija se bo izbrisala. Prav to so prerokovali drugi preroki o Mesijevem kraljestvu. Potem pa napoveduje tri stvari, ki bodo nastale: večna, pravičnost dojile , t. j. Bog bo določil tisti sveti, večno trajajoči pravični red, po katerem hoče, naj se ravnajo vsi ljudje; izpolni se videnje in prerokovanje, t. j. kar se je napovedovalo o Kri¬ stusu, se bo izvršilo; mazililo se bo najsvetejše, t. j. namestu templa bo Bog sam mazilil, posvetil novo svetišče, namreč skrivnostno telo Kristusovo — sv. cerkev. V ti cerkvi se bodo brisali grehi in se delila pravičnost in svetost. Vse, kar obeta angel, se je izpolnilo v nji. Ker je cerkev skriv¬ nostno Kristusovo telo, kateremu je on glava, se najsvetejše po pravici tolmači tudi o njem. Danijel je torej izvedel, da po preteku 490 let napoči srečna Mesijeva doba. V nastopnih besedah ga pa angel natančneje podučuje, kdaj naj se prično šteti ta leta, in mu jasno opisuje več posamnih dogodkov, ki se imajo zgoditi v raznih dobah navedenih let. Angel pojasnuje svojo napoved. Vedi torej in pazi: Odkar iz¬ ide povelje, naj se zopet pozida Jeruzalem, do Kristusa 1 vojvoda 2 bo sedem tednov in dvainšest¬ deset tednov. In zopet se bodo gradile ceste in zidovi v težavnih časih. In po dvainšestdesetih ted¬ nih bo umorjen Kristus, toda (smrt) ne bo njegova; 3 4 in mesto in sve¬ tišče bo razrušilo ljudstvo prihod¬ njega vojvoda, in njun konec bo razdejanje, in po končani vojski je določeno opustošenje. 1 Kristus, v hebrejskem: Mesija, t. j. Maziljenec. ’ Vojvoda pomenja: knez, kralj. Napoveduje se torej obljubljeni kralj Mesija. 3 Vulgata ima: in ne bo njegovo ljudstvo, ki ga bo zatajilo, kar pomenja, da poneha biti judovsko ljudstvo nje¬ govo ljudstvo. V hebrejskem in tudi v prevodu sv. Hijero- nima se pa ne bero te besede. — Zato prevajamo po izvir¬ niku v tem-le smislu: Po dvainsedemdesetih tednih bo umorjen Kristus, toda smrt ga ne bo uničila — smrt ne bo njegova in on ne bo smrti last. — Primeri: Ps. 15, 10: Ne boš pustil moje duše v peklu, in ne boš dal svojemu svetniku videti trohnobe. Zgodbe, str. 484, 485. Po naši razlagi se torej z napovedjo Kristusove smrti združuje napoved njegove zmage nad smrtjo, t. j. njegovega vstajenja. Potrdil bo pa zavezo z mnogi¬ mi v jednem tednu; in sredi tedna bo prenehala krvava in nekrvava daritev, in v templu bo gnusoba razdejanja in do konca bo trajalo razdejanje. Ta prerokba je nadaljevanje in pojasnovanje prejšnjih besedij. Obsega to-le: 1. Sedemdeset letnih tednov se mora pričeti od povelja, naj se zopet sezida porušeni Jeruza¬ lem. To povelje moramo iskati pri perzijskih kra¬ ljih. Cir (538—529) je dovolil 1. 536, da se Judje vrnejo v domovino in da si sezidajo tempel; ni pa omenjal z nobeno besedico mesta. 1 Zato njego¬ vega dovoljenja ne moremo šteti za povelje, o katerem govori Danijel. Ravno tako govori kralj Darij I. Histaspovič (521—485) v svojem dovolje¬ nju, katero je izdal drugo leto svojega kraljevanja, samo o templu, ne pa o mestu. 2 Še le kralj Artakserks L Longiman [Dolgoroki] (465—424) je v sedmem letu svojega kraljevanja Judom iznova dovolil, da se vrnejo, zraven pa tudi njihovemu voditelju Ezdru zapovedal, naj uredi vse, česar je treba, torej tudi pozida mesto, postavi sodnike in drugo gosposko. 3 Zato Ezdra hvali Boga, ker je nagnil perzijskega kralja, da je pozidal razvaline in postavil zidovje v Judeji in v Jeruzalema. 4, Sovražniki so sicer zabranili, da Judje niso mogli izpolniti kraljevega povelja. Začeli so zidati, do¬ končali pa niso. Zato je Artakserks v dvajsetem letu svojega kraljevanja iznova ukazal, naj se pričeto delo dovrši. 5 Po pravici torej sklepamo, da je prišlo povelje, naj se zopet pozida Jeruza¬ lem, v sedmem letu Artakserksove vlade. O njem nam pripoveduje Ezdra, ki je dolgo živel med Peržani, in zato smemo trditi, da je tudi kraljeva leta štel po perzijski navadi, po kateri se je prvo leto pričenjalo še le s prvim dnem prvega leta po nastopu. Vsled tega štejemo njegovo sedmo leto 457 pr. Kr. Od tega leta se mora torej pričeti sedemdeset letnih tednov. 2. Napovedanih sedemdeset tednov deli pre¬ rokba v tri dobe: v prvo, ki obsega sedem, v drugo, ki oblega dvainšestdeset, in v tretjo, ki obsega jeden teden. 1 Ezdr. 1, 1—4; 6, 3—5. ’. Ezdr. 6, 6-12. 3 Ezdr. 7, 13-25; Neh. 2, 7. 9. 4 Ezdr. 9, 9. 5 Neh. 2, 5 nasl. Jeruzalem s templom. o 972 Razlaga prerokbe o sedemdesetih letnih tednih. 3. Prva doba prvih sedem tednov se tiče zidanja mesta. Potemtakem je imelo preteči 49 let, predno se Jeruzalem pozida. Gabrijel pravi: Odkar izide povelje, naj se zopet pozida Jeruzalem, do Kristusa vojvoda bo sedem tednov in dvainšestdeset tednov. In zopet se bodo gradile ceste in zidovi v težavnih časih. Ta zadnji stavek se mora naravno zvezati s preje imenovanimi sedmimi tedni. Da je angel razdelil dobo devet- inšestdeset tednov v dva dela, zato je moral imeti vzrok v svoji napovedi. Kaj se bo zgodilo po preteku te dobe, pripoveduje v naslednjem stavku, da bo namreč Kristus umorjen. Torej se mora prejšnji tikati prvega dela, t. j. prvih sedem let. Sv. pismo nam natančno ne naznanja, kdaj je bil Jeruzalem pozidan. Po napovedi angela Gabrijela se je to zgodilo krog 1. 408. Zidalo se je res v težavnih časih. Artakserks je moral ponoviti svoje povelje. Zato se ni čuditi, da je od njegovega prvega povelja prešla tolika vrsta let, predno je bilo vse dokončano. 4. Po dvainšestdesetih tednih bo umorjen Kri¬ stus, napoveduje dalje prerokba, t. j. dvainšestdeset tednov premine, odkar se pozida mesto, in potem Kristus umrje silovite smrti. Torej obsega ta doba devetinšestdeset tednov ali 483 let od pr¬ vega Artakserksovega povelja, naj se Jeruzalem zopet sezida. To povelje se je izdalo leta 457 pr. Kr., kakor smo že povedali. Če tem letom pridamo 483 let, dobimo 1. 26. po Kristusu. Zgo¬ dovinarji pa niso jedini o letu Kristusovega roj¬ stva; mnogo jih dokazuje, da je naša štetev za tri ali celo za štiri leta prekratka; tako bi dobili 1. 29. ali 30. po Kr., ko se je završilo 69 tednov. Kristus je bil po najstarejših izročilih 29 ali 30 let star, ko se je dal krstiti sv. Janezu Krstniku. Gotovo pa je, da je umrl po 26. letu naše štetve, da je tedaj prerokba natančno izpolnena. Iz prerokbe torej izvemo, da bo Mesija umrl silovite smrti in sicer potem, ko bo že preteklo devetinšestdeset letnih tednov od povelja, naj se zopet pozida Jeruzalem. S tem pa združuje pre¬ rokba, kakor je tudi pri drugih prerokih zelo velikrat v navadi, napoved dogodkov, ki so sicer v notranji zvezi s Kristusovo smrtjo, ki se pa niso vršili ž njo vred ob tistem času. Prerokba naznanja namreč, da bo ljudstvo prihodnjega voj¬ voda razrušilo mesto in svetišče, t. j. Jeruzalem s templom vred. To ljudstvo je rimska armada; vojvoda je pa Tit, ki je 1. 70 po Kr. osvojil Je¬ ruzalem in ga, razdejal. Zveza med tem dogod¬ kom in med Kristusovo smrtjo je ta-le: Ker bodo Judje umorili Kristusa, jih bo Bog kaznoval s tem, da bosta njihovo glavno mesto in tempel porušena. V prerokbi beremo dalje natančnejše opisovanje tega porušenja: Konec mesta in templa bo razdejanje in po končani vojski je določeno opustošenje. Jeruzalem ne pomenja le mesta, marveč sploh državljansko samostalnost, tempel pa judovsko bogočastje. Obema je Bog določil opustošenje, t. j. za vedno ostane poražena judov¬ ska država in vera. 5. Kaj se bo zgodilo v zadnjem sedemdesetih letnih tednov, nam pripoveduje zadnji odstavek sloveče prerokbe. Potrdil bo zavezo z mnogimi v jednem tednu, t. j. Mesija bo zadnji teden usta¬ novil svoje kraljestvo, ki so ga preroki tolikrat napovedovali pod imenom nove zaveze. In sredi tedna bo prenehala krvava in ne¬ krvava daritev. Rekli smo že, da se je končal devetinšestdeseti teden s pričetkom Kristusovega javnega delovanja. To je pa trajalo tri leta in nekaj mesecev; torej je bil sredi sedemdesetega tedna Kristus križan. Z njegovo smrtjo so iz¬ gubile daritve stare zaveze vso veljavo in so v resnici kmalu tudi dejansko ponehale. Kakor je bila pa preje z napovedjo Kristusove smrti zdru¬ žena napoved razdejanja mesta in templa, tako je tudi tukaj s prerokbo, da ponehajo daritve, spojeno prerokovanje, da bo porušen tempel. Ne samo daritve, marveč tudi kraj, kjer so jih opravljali, bo preminul, in sicer z gnusobami- To se je tudi zgodilo. Že pred obleganjem in med njim so nekateri razdivjani Judje onečašče- vali tempel; ko so pa Rimljani pridrli v mesto, so v njem postavili svoje malike in svoja bojna znamenja in ga s tem ognusili. In do konca bo trajalo razdejanje, t. j. tempel se nikoli več ne dvigne iz svojih razvalin. Porušen ostane na veke in poleg njega pokopana samostojnost ju¬ dovskega rodu. 6. Veličastna je ta prerokba o sedemdesetih letnih tednih in izpolnila se je do pičice: a) Sedemdeset letnih tednov pričenši od Arta- ksersovega povelja, naj se zopet pozida Jeruza¬ lem, se je končalo takrat, ko je napočila Mesijeva doba; pričela se je sv. cerkev, ki nam z božjo milostjo odpušča grehe in zasaja namestu njih svete čednosti v človeške duše, in s tem so se izpolnile davne prerokbe. Razlaga prerokbe o sedemdesetih letnih tednih. 973 b) Tekom prvih sedem letnih tednov so pozi¬ dali Judje Jeruzalem. c) Po preteku devetinšestdesetih tednov, a še predno je minul sedemdeseti teden, je bil Kristus silovito umorjen. č) Sredi sedemdesetega tedna (tri in pol leta) so izgubile daritve svojo veljavo, kar se je zgo¬ dilo s Kristusovo smrtjo, ki je tri leta in nekaj mesecev javno deloval. d) Po Kristusovi smrti so Rimljani pod Ti¬ tovim vodstvom porušili mesto in tempel in uničili judovsko državo. prerok Danijel, stati na svetem kraju, naj leže tisti, ki so v Judeji, na gore. 1 7) Vsled tega pa tudi lahko umevamo, zakaj so Judje pričakovali Odrešenika prav ob tistem času, ko je prišel. Danijelova knjiga jih je učila, kdaj pride. Jožef Flavij, judovski zgodovinar tistega časa, naravnost pravi, da so se zanašali Judje na prerokbo sv. pisma, da bo nekako v tistem času nekdo izmed njih osvojil celi svet. 2 Celo pogani so izvedeli o tem judovskem priča¬ kovanju. Svetonij piše o tem: Po celem vshodu se je razširilo staro in stalno mnenje, da je do- Judje plačejo ob jeruzalemskem ozidju. e) Do danes traja to uničenje; Judje se po¬ tikajo po celem svetu brez domovine, brez kralja, brez bogočastja; vsak petek se vidi v Jeruzalemu ob ostankih starih mestnih zidov plakati celo vrsto potomcev judovskega naroda; jasno spriču- jejo s tem božjo pravičnost v izpolnitvi davnih prerokb, med katerimi gre Danijelovi jedno prvih mest. f) Zato se tudi naš Izveličar sklicuje ob svoji napovedi, da bo porušeno., jeruzalemsko mesto, na Danijelovo prerokbo: Ko boste torej videli gnusobo razdejanja, ki jo je napovedoval ločeno, da bodo tisti čas ljudje, ki bodo prišli iz Judeje, dobili oblast v roke. 8 In Tacit pravi: V starih duhovskih knjigah se bere, da se bo tisti čas zgodilo, da se bo vshod ojačil in da se bodo iz Judeje došli ljudje polastili oblasti. 4 — Oba govorita o tistem času, ko se je rodila kr¬ ščanska vera. Drugod pa za vse to pričakovanje ni mogoče dobiti vira, nego v Danijelovi prerokbi. 1 Mat. 24, 15; Mark. 13, 14. 2 Bellum iudaicum 6, 5. 4. 8 Vespasijan 4. 4 Historia 5, 13. 974 Dan. 10, 1—13. Angel se prikaže Danijelu. — Tudi napoved o porušenju mesta in templa po Rimljanih so razlagali Judje tako, kakor jo raz¬ lagamo mi. O tem spričuje že imenovani Jožef Flavij. 1 Pomudili smo se nekoliko dalje pri ti pre¬ rokbi, ki je čudovita priča, s kakšno očetovsko skrbjo je pripravljal Bog ljudi na bodočega Od¬ rešenika, in kako jasne dokaze njegovega božjega poslanstva je podal o njem v svojih prerokbah. Prerokbe o tretjem kraljestvu. Poglavje 10, 1—12, 13. V 9. poglavju so opisani Mesijevi časi. V 10,—12. poglavju se pa prerok zopet vrača k tistim časom, ki imajo preteči, predno pride Od¬ rešenik. Vanje padeta drugo in tretje kraljestvo. O teh dveh, zlasti o tretjem, napoveduje za Jude važne zgodbe. Vsebina je ob kratkem ta-le: Prvo leto svo¬ jega samostojnega kraljevanja je dovolil Cir Ju¬ dom, da se smejo vrniti v domovino. Drugi mesec drugega leta so položili temelj za novi tempel in ga začeli zidati, 2 toda njihovi sovražniki so jih tako napadali, da niso mogli z delom naprej. Danijel je brez dvojbe slišal o tem in je v tri¬ tedenskem postu objokoval te žalostne razmere. Molil je za svoje ubogo ljudstvo. Tu se mu pri¬ kaže angel in pravi, da je uslišana njegova mo¬ litev. Podučuje ga tudi o prihodnjih časih: o štirih perzijskih kraljih in o mogočnem grškem kralju, čegar kraljestvo se bo pa razdelilo. Opi¬ suje mu razne boje med kralji in napoveduje hu¬ dobnega prihodnjega kralja, ki bo božje ljudstvo silno stiskal. Konečno bodo pa vsi njegovi so¬ vražniki premagani. Angel se prikaže. Tretje leto perzijskega kralja Čira se je razodela beseda Danijelu, imenova¬ nemu Baltazar, in beseda je bila res¬ nična in vojska velika, 3 in razumel je govor in umeval je videnje. 4 Tiste dni sem jaz Danijel žaloval tri tedne. Okusnega kruha nisem jedel in meso in vino nista prišla v moja usta, tudi se nisem mazilil, dokler se niso do- 1 Antiqu. 10, 11. 7. 2 Ezdr. 3, 8 nasl. 8 Vulgata: in moč velika. Pomen: O velikih in silnih vojskah se je glasila prerokba. 4 Vulgata: umevanja je namreč treba pri videnju. polnili dnevi treh tednov. Štiriindvaj¬ seti dan prvega meseca 1 sem bil pa pri reki Tigru 2 in sem dvignil svoje oči in sem videl in glej, mož platneno oblečen in okrog ledja opasan s čistim zlatom, in njegovo telo je bilo kakor krizolit, in njegove oči kakor goreča svetilka, in njegove roke, in kar je doli do nog, kakor podoba žarečega brona, in glas njegove govorice kakor glas množice. 3 Prikazen sem pa videl jaz Danijel sam; možje, ki so bili z menoj, je pa niso videli, marveč hud strah jih je prepadel in zbežali so, da so se skrili. Ko sem pa ostal sam, sem videl veliko videnje in moč ni ostala v meni, pa tudi moja zunanjost se je izpremenila v meni in omedlel sem in nič več moči nisem imel. In slišal sem glas njegove govorice, in zaslišavši ga sem padel strmeč na svoj obraz in moje lice se je dotikalo zemlje. In glej, roka se me je zadela in me je dvignila na moja kolena in na členke mojih rok. 4 In mi je rekel: Danijel, zaželjeni mož, 5 ume¬ vaj besede, ki ti jih govorim in stopi na noge; sedaj sem namreč poslan k tebi. In ko je te besede izgovoril, sem vstal in se tresel. Angel tolaži preroka. In rekel mi je: Nič se ne boj, Da¬ nijel; ker od prvega dne sem, ko si zaželel v svojem srcu umevanja, 6 tako da si se pokoril pred svojim Bogom, so bile uslišane tvoje besede in jaz sem prišel zavoljo tvojih besedij. Knez perzijskega kraljestva se mi je pa ustav¬ ljal j edenind vaj set dnij; in glej, Mihael, 1 Prvi mesec se je imenoval Nizan, v katerem se je od 14 — 21. praznovala judovska Velika noč. Ker še ni bilo templa v Jeruzalemu, se ni mogla praznovati; odtod si tem ložje razlagamo prerokovo žalovanje. 2 Judje so kasneje radi izbirali kraje za molitev poleg rek. Morda je Danijel res molil na Tigrovem obrežju; morda je bil pa tja le zamaknen. 8 Ta mož je bil angel. 4 Danijel je klečal in se opiral z dlanmi ob tla. 6 Verjetno je, da se mu je prikazal angel Gabrijel, ker ga tako nagovarja kakor Dan. 9, 23. 6 Danijel bi bil rad vedel, zakaj je Bog pripustil take nadloge pri zidanju templa. Dan. 10, 14—21. Angel tolaži prestrašenega Danijela. 975 jeden izmed prvih knezov, mi je prispel na pomoč in jaz sem ga pustil tam pri knezu perzijskega kralja. 1 Knez perzijskega kraljestva in knez Mihael sta angela. Kasneje se omenja tudi grški knez. Iz tega vidimo, da imajo v nebesih tudi kraljestva, pokrajine in narodi svoje angele varuhe, ki jih sv. pismo tukaj imenuje kneze. Angel varuh iz¬ voljenega ljudstva je bil sv. Mihael. Težko je umevati, kako so se kosali angeli med seboj, kakor nam opisujejo navedene vrstice. Splošno smemo reči, da se vsak angel z največjo skrbjo kakor kakega sina človekovega 1 se je dotaknila mojih ustnic in odprl sem svoja usta in sem govoril in sem dejal stoječemu proti meni: Moj gospod, ob tvoji prikazni so se razklenile moje kite in nič moči mi ni ostalo. In kako naj govori hlapec svojega gospoda s svojim gospodom, ker mi ni ostalo nič moči in moja sapa mi zastaja. Zopet se me je tedaj dotaknil nekdo podoben človeku in me je okrepil, rekoč: Ne boj se, zaželjeni mož; mir ti bodi, o- Perzijska rodbina. poteguje za sebi izročenega človeka, ali kraljestvo, ali deželo, ali narod, dokler Bog ne razsodi, kaj je prav; tako se je godilo tudi v tem slučaju. Prišel sem pa, da te podučim, kaj se bo zgodilo tvojemu ljudstvu v pri¬ hodnjih dnevih, ker o teh dnevih imaš zopet videnje. 2 In ko mi je še tako govoril, sem sklonil svoje obličje proti tlom in sem molčal. In glej, podoba 1 Vulgata: in jaz sem ostal tam pri 'perzijskem kralju. Naš prevod je po LXX, ker je mnogo umljivejši. 2 0 njih je imel Danijel že videnje v 7. in 8. poglavju. krepi se in bodi močan! Ko mi je go¬ voril, sem dobil moč in sem rekel: Govori, moj gospod, ker okrepil si me. In je dejal: Mar veš, zakaj sem prišel k tebi? In sedaj se vrnem, da se bojujem proti perzijskemu knezu; ko sem odhajal, se je prikazal prihajajoči perzijski knez. 2 Vendar ti pa oznanim, kar je zapisano v knjigi resnice, in no- 1 To je bil ravno angel, ki se mu je prikazal. 2 Za perzijskim pride grško kraljestvo. Angel obeta tudi za ta čas svojo pomoč. 97G Dan. 11, 1—17. Prerokbe o perzijskem in grškem kraljestvu in o bojih med egiptovskimi in sirskimi kralji. ben drug me ne podpira pri vsem tem, razen vašega kneza Mihaela. Jaz sem pa stal poleg od prvega leta Darija Meda, da se je krepil in utrjeval. 1 Začetek grškega kraljestva. In sedaj ti oznanim resnico: Glej, še trije kralji bodo v Perziji in četrti bo nad vse silno obogatel, in ko bo mogočen po svojem bogastvu, bo vse vzburil proti grškemu kraljestvu. Vstal bo pa močen kralj, ki bo gospodoval z veliko oblastjo in bo delal, kar mu bo všeč. Ko se bo postavil, se bo raz¬ rušilo njegovo kraljestvo in se razde¬ lilo na štiri vetrove pod nebom; toda ne med njegove potomce in ne s tako mogočnostjo, s kakoršno je on gospo¬ doval; njegovo kraljestvo se bo namreč raztrgalo med druge, razen teh. 2 Danijel je imel to prikazen tretje leto Cirove vlade. Angel mu napoveduje tri kralje za Čirom. Ti so bili: Kambiz (529 — 522), Laži-Smerdis (1. 522) in Darij L Histaspovič (521—485). Četrti kralj je bil Kserks I. (485—465), čegar ogromno bogastvo s strmenjem opisujejo stari pisatelji. Ees je vzburil vse proti Grkom in jih napadel z ne- številno armado na suhem in na morju. Od takrat je pa jela slabeti perzijska moč. Angel preskoči od Kserksa vse perzijske kralje in omenja takoj Ale¬ ksandra Velikega, ker se je ravno ta strahovito maščeval nad Peržani zavoljo njihovega napada na Grke. Aleksander Veliki je bil res močen kralj, ka¬ teremu se je vse posrečilo. Ustanovil je ogromno kraljestvo, a nobeden njegovih potomcev ni za¬ sedel kraljevega prestola. Oba njegova sinova so umorili in nekaj let po njegovi smrti se je njegova država razdelila na štiri dele. 3 4 Boji med egiptovskimi in sirskimi kralji. Na jugu bo mogočen kralj; jeden izmed njegovih knezov bo pa močnejši od njega in bo oblastno gospodoval; njegovo gospodstvo bo namreč veliko. In ko preteko leta, se bosta zvezala in 1 Angel je bil v zvezi z judovskim angelom varuhom, sv. Mihaelom. Posebej omenja čas od prvega leta Darija Meda, ker se je takrat šlo za osvobojenje judovskega ljudstva iz pregnanstva. ’ Razen teh, t. j. razen Aleksandrovih potomcev. 8 Glej Zgodbe, str. 963. hči južnega kralja bo prišla k sever¬ nemu kralju sklepat prijaznost in ne bo ohranila moči v roki in njen zarod ne bo obstal in izdana bo z mladeniči vred, ki so jo pripeljali in so jo nekaj časa podpirali. In iz zaroda njene ko¬ renine bo vstala mladika; 1 in bo prihrul z vojsko in prišel v pokrajino sever¬ nega kralja in jo bo -zdelal in si jo o- svojil. Vrh tega bo kot plen popeljal njihove bogove in kipe in zlate in sre¬ brne posode v Egipet; premagal bo severnega kralja. In ta bo prišel v kraljestvo južnega kralja in se vrnil v svojo deželo. Njegova sinova se bosta pa razdražila in bosta zbrala ogromno vojno množico; in jeden bo prihrul kakor povodenj in se vrnil in se raz¬ srdil in se bojeval z njegovo močjo- In južni kralj se bo razdražen dvignil in se bojeval s severnim kraljem in bo pripravil jako številno množico. množica mu bo dana v roko in vjel bo množico in srce se mu bo vzdig' nilo in podrl jih bo mnogo tisoč, toda ne bo se utrdil. Severni kralj se bo namreč obrnil in bo pripravil mnogo večjo množico kakor preje, in za nekaj let bo prihitel z veliko vojsko in obil" nim blagom. In tisti čas se jih bo mnogo vzdignilo zoper južnega kralja; tudi siloviti sinovi tvojega ljudstva se bodo vzdignili, da izpolnijo videnje, in padli bodo. In prišel bo severni kralj in nanosil nasipe in osvojil najtrdnejša mesta, in roke južne dežele ne bodo zdržale, njeni izbrani se bodo vzdignil 1 v obrambo, pa ne bodo zmagali. Ij? delal bo tisti, ki pride nadnjo, po svoj 1 volji in nikogar ne bo, ki bi se mu ustavil, in ostal bo v prelepi deželi, in pokončanje bo v njegovi roki. 1° bo skušal priti, da bi se polastil vsega njegovega kraljestva, 3 in bo prav ravnal z njim, in hčer jedne svojih žen mu* bo 1 Korenina so stariši; mladika je torej potomec star rižev dotične hčere južnega kralja. 2 Ta dežela je Palestina. 8 To kraljestvo je južno kraljestvo t. j. Egipet. 4 Mu, t. j. egiptovskemu kralju. Dan. 11, 18—20. Zgodovinski pregled bojev med sirskimi in egiptovskimi kralji. 977 dal, da bi izpodkopal kraljestvo; pa ne bo se mu posrečilo in to ne bo njegovo. In obrnil bo svoj obraz k otokom in jih bo mnogo osvojil in odstavil bo kneze, zasramovavši jih; njegovo zasramo¬ vanje se bo pa obrnilo nanj. In obrnil bo svoj obraz k trdnjavam svoje dežele, izpodtaknil se bo in padel in ne bo ga več. Na njegovo mesto pa bo stopil ničemnik, nevreden kraljevega sijaja, in tiste dni 1 bo zatrt brez hrupa in boja. To prerokbo bomo najložje razumeli, če po¬ damo ob kratkem dogodke, katerih se tiče. Ale¬ ksandrovo kraljestvo, o katerem govori konec prejšnjega odstavka, se je razdelilo na štiri dele: Egipet, Macedonijo, Sirijo in Babilonijo z Asirijo. Za Jude sta bila važna le egiptovski in sirski kralj; zato angel tudi samo o njima govori. Se¬ verni kralji, o katerih govori prerokba, so sirski kralji iz ptolemejske rodbine; južni kralji so pa, kakor se iz prerokbe same razvidi, egiptovski kralji iz selevcidske rodbine. Ker imamo v na¬ vedeni prerokbi napovedi le o teh dveh rodbi¬ nah, nam je treba odpreti samo njuno zgodovino, da spoznamo, kako čudovito se zlaga prerokba Danijelove knjige z dejanskimi dogodki. Najpreje navajamo iz zgodovine kralje obeh kraljestev: Ptolemej Lagi je bil znamenit kralj; osvojil si je mnogo sveta: Fenicijo, Ciper,..Karijo in celo 1 Tiste dni; tako prevaja Teodotion. Vulgata ima: za malo dnij. Zgodbe sv. pisma I. Jeruzalem. Zato ga prerokba imenuje mogočnega kralja. Mogočnejši od njega je pa postal Selevk Nikator, ki se po pravici imenuje jeden izmed njegovih knezov, ker je iz Babilonije pred na¬ silnikom Antigonom pribežal v Egipet, od ondot pa si iznova priboril Babilonijo in razširil svoje kraljestvo od Frigije do Inda. Izmed sirskih kraljev se je Antijoh Teos dolgo časa bojeval s Ptolemejem Filadelfom. Ta ga je hotel pomiriti in mu je dal svojo hčer Berenico za ženo v nadi, da bo morda v njenih otrokih njegov rod kraljeval v Siriji. Antijoh je res povzdignil Berenico za kraljico; svojo prejšnjo ženo Laodico, od katere je imel dva sina, Selevka Kalinika in Antijoha, je pa zavrgel. Ko je umrl Ptolemej Filadelf (1. 247), jo je zopet vsprejel v svojo palačo; Laodica se je pa maščevala nad njim in ga je dala zastrupiti, Berenico in njenega sinčka pa umoriti; za kralja je pa postavila svojega prvorojenega sina Selevka. Bereničin zarod torej res ni obstal. Zavoljo njenega umora je napadel njen brat, mladika iz zaroda njene korenine, Pto¬ lemej Everget, Selevka Kalinika, ga je premagal in naplenil štirideset tisoč talentov srebra, drago¬ cene posode in mnogo malikov. Selevk je pri- hrul zato 1.240 z vojsko v Egipet, toda prema¬ gan se je vrnil v svojo deželo. Njegova sinova Selevk Keravn in Antijoh, kateremu so kasneje rekli Veliki, sta po njegovi smrti zbirala vojsko proti Egiptu. Selevk Keravn je padel v boju proti kralju Atalu v Mali Aziji, predno se je pričela vojska z Egiptom. Njegov brat in naslednik na kraljevem prestolu, Antijoh Veliki, je torej sam vodil vojsko. Osvojil si je več mest: Selevcijo, Tir in Ptolemaido; nato je pa sklenil z Egipčani premirje. Ker so se pa ti ob premirju priprav¬ ljali za vojsko, se je razsrdil in jih je iznova na¬ padel in premagal pri Sidonu. Osvojil si je s silo utrjeno mesto Gazo, celo Fenicijo in Palestino. Egiptovski kralj Ptolemej Filopator je na to zbral ogromno množico vojaštva in je Antijoha pri Raft, na meji svoje države, silno nabil. Skoraj deset tisoč sirskih vojakov je padlo, nad štiri tisoč jih je bilo vjetih. Ptolemej se pa s tem ni utrdil; udal se je nečistosti in se s tem zgodaj končal. Trinajst let po svojem porazu je Antijoh zopet zbral veliko vojsko proti mlademu sinčku svojega premagalca, Ptolemeju Epifanu, namestu katerega je vladal Agatoklej. Ta mož je pod¬ ložnike stiskal tako, da jih je mnogo prestopilo 62 978 Dan. 11, 21—38. Antijoh Epifan. na Antijohovo stran; med njimi tudi več Judov, kar posebej naznanja prerokba. Antijoh je pri izviru reke Jordana do dobra premagal egiptovsko vojno, katero je vodil Skopaš. Delal je res po svoji volji. Da bi se polastil celega egiptovskega kraljestva, je dal svojo hčer Kleopatro kralju Ptolemeju za ženo, toda Kleopatra ni pomagala očetovim naklepom; držala je z možem. Zato se Antijohu ni posrečilo dobiti Egipta pod svoj upliv; pač pa si je 1. 197 osvojil več otokov: Rod, Sam, Kolofono in Focijo. Odstavil je mnogo knezov. Na zadnje so ga pa Rimljani pri Magneziji pre¬ magali in mu vzeli vso Malo Azijo, pustivši mu samo Sirijo. Doma je moral braniti meje svojega kraljestva in v boju z Elimejci je padel. Njegov naslednik Selevk Filopator je bil jako slaboten in hudoben vladar. V dvanajstem letu svoje vlade je bil zavratno umorjen. Kdor primerja prerokbo z navedenimi zgo¬ dovinskimi dogodki, mora čudom priznavati, kako se je do pičice izpolnilo vse, kar je napovedal angel po Danijelu. Še znamenitejša je nastopna prerokba, ker se še mnogo bolj tiče judovskega ljudstva. Prerokba o Antijohu Epifanu (175—164). Na njegovo mesto 1 bo stopil za¬ ničevan knez in ne bo se mu izkazo¬ vala čast; skrivaj bo prišel in po golju¬ fiji bo dobil kraljestvo. Moč povodnji 2 bo stekla od njega in se uničila; vrhu tega tudi knez zaveze. Ko bo sklenil prijateljstvo ž njim, bo zvijačno delal in šel bo tja in zmagal z maloštevil¬ nim ljudstvom. In pojde v premožna in bogata mesta in delal bo, česar niso delali njegovi očetje in očetje njegovih očetov, rop in plen in bogastvo njihovo bo zapravljal, in zoper trdnjave bo ko¬ val naklepe, vendar le za nekaj časa. In napel bo svojo moč in svoje srce proti južnemu kralju z veliko vojno, in južni kralj bo izzvan k vojski z mno¬ gimi in zelo hrabrimi trumami; pa ne bo obstal, ker bodo skovali proti njemu naklepe. In tisti, ki jedo z njim kruh, 1 Na njegovo mesto, t. j. na mesto preje imenovanega ničemnika — Selevka Filopatora. 2 Po besedi: roke povodnji, t. j. vojna, močna kakor povodenj. ga bodo potrli, in njegova vojna se bo potlačila in zelo mnogo jih bo umor¬ jenih. Tudi bo srce obeh kraljev sku¬ šalo delati hudo in pri jedni mizi bosta govorila laži, pa ne pojde jima po sreči, ker bo konec še le ob drugem času. In vrnil se bo v svojo deželo z obilnim bo¬ gastvom in njegovo srce bo zoper sveto zavezo, 1 delal bo po tem 2 in se vrnil v svojo deželo. Ob določenem času se bo vrnil in prišel na jug in kasneje ne bo tako kakor preje, marveč nadenj pridejo ladije in Rimci, 3 4 in udarili ga bodo; vrnil se bo in se razjezil nad sveto zavezo in tako ravnal, in se vrnil in koval naklepe s tistimi, ki so zapu¬ stili sveto zavezo. In postavil bo trume, in bodo omadeževale svetišče trdnjave in odpravile vsakdanjo daritev in pr 1 " dejale gnusobo k razdejanju. In hudob¬ neži zoper zavezo se bodo potuhneno hlinili. Ljudstvo pa, spoznavajoče svo¬ jega Boga, bo stanovitno in delavno. In modri med ljudstvom jih bodo jako mnogo učili, toda padali bodo z mečem in v ognju in v jetništvu in v ropanju nekaj dnij. Ko bodo popadali, se bodo dvignili z neznatno pomočjo, in mnog 1 se jim bodo hinavsko pridružili. Izmed modrih jih bo pa nekaj padlo, da se raztope in izbero in očistijo do dolo¬ čenega časa, ker bo še drug čas. In kralj bo delal po svoji volji in se bo povzdigoval in poveličeval nad vsa¬ kega boga, in zoper Boga bogov bo napuhneno govoril, in srečo bo imel, dokler se ne dopolni jeza; sklep se bo namreč izvršil. In za boga svojih oče¬ tov se ne bo menil, in poželjiv bo za ženskami, in ne bo maral za nobenega boga, ker se bo povzdigoval črez vse. Častil bo pa boga trdnjav 5 na njego- 1 Sveta naveza pomenja judovsko državo. 2 Pomeni: kar bo sklenil v srcu, bo tudi v dejanju izvrševal. 3 V hebrejskem stoji ime Kittim, ki splošno pomenja obrežje in otoke sredozemskega morja, kamor spada tudi Italija, kjer stoji Rim. Sv. Hijeronim je Kittim prevedel ž imenom Rimljani. 4 Svetišče trdnjave, t. j. tempel. 6 V vulgati stoji hebrejska beseda maozim, kar pomenja trdnjave. Pomen: Antijoh je častil le vojnega boga. Dan. 11, 39—45. Antijoh Epifan. 979 vem kraju in bogu, ki ga niso poznali njegovi očetje, bo služil z zlatom in srebrom in dragim kamenjem in dra¬ gocenimi stvarmi. In marljivo bo utr¬ jeval trdnjave s pomočjo ptujega boga, katerega je spoznal, in bo pomnožil slavo in jim 1 dal oblast v mnogih re¬ čeh in zastonj delil zemljo. Ob dolo¬ čenem času 2 se bo pa bojeval proti njemu južni kralj in kakor vihar bo prišel zoper njega severni kralj z vo¬ zovi in konjiki in z velikim brodovjem in bo vdrl v dežele in jih pomandral in prehodil. Tudi pride v prelepo de¬ želo in mnogo se jih bo potrlo; rešili se bodo pa iz njegove roke samo ti-le: Edom in Moab in glava Amonovih sinov. 3 In iztegnil bo svojo roko na dežele in egiptovska dežela ne bo ušla. In gospodoval bo nad zakladi zlata in srebra in nad dragocenostmi v Egiptu; tudi skozi Libijo in Etijo- pijo pojde. In naznanilo od vshoda in od severa ga bo zbegalo in prišel bo z veliko množico, da bi jih čim največ potrl in pomoril. In prebivališča svoje palače 4 bo postavil med morjema 5 na slovečo in sveto goro, in prišel bo do konca in nihče mu ne bo pomagal. 6 Iz naslednjih zgodovinskih dogodkov si vsak lahko raztolmači pomen te prerokbe: Tiče se Antijoha Epifana. Ta je bil brat sirskega kralja Selevka Filopatora (187—175). Ko so tega umorili, je po krivici izpodrinil njegovega mladoletnega sina Demetrija in sam zasedel kraljevi prestol. V vojski je imel izprva mnogo sreče. Premagal je egiptovskega kralja Ptole- meja Filometora, sina svoje tete Kleopatre, sestre Antijoha Velikega, ki mu je hotel vzeti uropano kraljestvo; zato se po pravici pravi o 1 Jim, t. j. svojim privržencem. ’ Od tod se ponavlja ob kratkem, kar je bilo že preje povedanega o bojih severnega kralja (Antijoha! z južnim (egiptovskim) in o Antijohovem preganjanju judovskega ljudstva. 3 Teh narodov Antijoh res ni napadel. 4 Vulgata ima hebrejsko besedo apadno, t. j. palača. 5 Med morjema, t. j. med Mrtvim in Sredozemskim morjem. “ Pomen: Tisti, ki je sveto goro "božjega templa onečastil in tam hotel ustanoviti svojo oblast (palačo), bo umrl in smrti ga nobeden ne bo mogel rešiti. njem, da je moč povodnji t. j. Ptolemejeva vojna stekla od njega. Uničil jo je; odstavil pa tudi ob ti priliki kneza zaveze, velikega duhovnika Onija III. in postavil na njegovo mesto brezbož¬ nega Jasona. Po zmagi je hlinil prijateljstvo mlademu Ptolemeju, šel v Egipet in si ga zvi¬ jačno z malo vojno osvojil in ga opustošil. Oba kralja, Ptolemej in Antijoh, sta bila skušala drug drugega prevarati; toda zvitejši Antijoh je preslepil mladega svojega nečaka. Z obilnim plenom seje vrnil v Sirijo. Takrat je že tudi jel izvrševati svoje hudobne naklepe proti Judom. Kmalu je zopet udaril proti Egiptu, toda sedaj brezuspešno. Rimljani, katere je prosil egiptovski kralj pomoči, so mu namreč sporočili po svojem poslancu, naj takoj s svojo vojsko zapusti Egipet, če noče imeti vojske ž njimi. Nerad je ubogal in v svoji jezi Gosposka Armenka. 62* 980 Dan. 12, 1—13, Vstajenje od mrtvih. Poslednja sodba. se je ob povratku jel znašati nad judovskim ljud¬ stvom. Hudobni odpadniki so se brž zvezali ž njim. Pričelo se je grdo preganjanje, o katerem natanč¬ neje pripovedujejo Makabejske bukve. Mnogo jih je odpadlo od sv. vere, večina je pa vendar ostala zvesta. Makabejski bratje so se ji postavili na čelo in so se uprli hudobnemu kralju. Preganjanje je trajalo tako dolgo, dokler ni Antijoh na potu v boj proti upornim Partom in Armencem, ki so pre¬ bivali na v shodu in severu njegove države, ne¬ srečno umrl. Zmaga božjega ljudstva. Tiste dni se bo pa dvignil Mihael, veliki knez, in se bo postavil za otroke božjega ljudstva. In prišel bo čas, ka- koršnega ni bilo, odkar so se pričeli narodi, do tistega časa. 1 In tisti čas bode rešeno vse tvoje ljudstvo; vsak, o komur se bo našlo, da je zapisan v bukvah. 2 In množica, ki spi v zem- skem prahu, se bode vzbudila, ne¬ kateri za večno življenje, drugi za sramoto, da jo gledajo na veke. Tisti, ki so bili modri, 3 se bodo pa svetili kakor svitloba na ne- besu, in tisti, ki jih mnogo pod- učujejo v pravičnosti, kakor zve¬ zde na vse večne čase. 4 Ti pa, Da¬ nijel, zakleni govor in zapečati bukve 5 do določenega časa; 6 zelo mnogi jih bodo brali in se podučili v mnogo¬ vrstnih stvareh. Prav na kratko se dotika prerokba tu še jeden- krat malega roga, potem pa takoj preide na Anti¬ kristove čase. Na koncu pa v prelepih besedah napo¬ veduje in opisuje vstajenje od smrti in božjo sodbo. Konec prerokbam. In jaz Danijel sem videl in glej, dva druga 7 sta stala; jedentakraj brega ob reki in drugi onkraj. In dejal sem možu, ki je bil platneno oblečen in je 1 Prerokba preskoči takoj na poslednje čase. 2 V bukvah namreč življenja. 8 Modri, t. j. tisti, ki Boga spoznavajo in časte. 4 Posebno čast bodo prejeli tisti, ki niso bili le sami pravični, marveč so tudi druge učili in vzgajali. 6 Zapečati bukve, t. j. spravi to prerokbo. 6 Do določenega časa, t. j. dokler se vse ne izpolni. ’ Dva druga, namreč angela. stal nad vodami reke: Kdaj bo konec teh čudovitih stvarij ? In slišal sem moža, ki je bil platneno oblečen, ki je stal nad vodami reke, ko je vzdignil svojo desnico in levico proti nebu in prisegel pri tistem, ki živi vekomaj, da za jeden čas in za dva časa in za pol časa; 1 in ko se bo dovršilo razkrop- Ijenje moči svetega ljudstva, 2 se bo iz¬ polnilo vse to. In jaz sem slišal in nisem razumel. In sem dejal: Moj gospod, kaj bo potem? In je rekel: Pojdi Danijel, ker sklenjen in zapečaten je govor do določenega časa. 3 Mnogo bo izbranih in očiščenih in kakor v ognju preskušenih, in brezbožneži bodo delali hudobno, in vsi brezbožneži ne bodo umevali, 4 modri bodo pa razumeli.'’ In od takrat, ko se bo odpravila vsak¬ danja daritev in se bo dodala gnusoba k razdejanju, bo tisoč dvesto devet¬ deset dnij. Blagor mu, kdor pričakuje in dočaka tisoč tristo petintrideset dnij- Angel pričenja šteti od takrat, ko se odpravi bogočastje in ognusi svetišče. To se je zgodilo meseca grudna 1. 168 pr. Kr. (I. Mak. 1, 57.) Preje (Dan. 8, 14) je naštetih 2300 dnij; tu imamo le 1290 dnij, najverjetnejše zavoljo tega, ker je toliko, t. j. 43 mesecev, trajalo najhujše pre¬ ganjanje. Prerokba blagruje tiste, ki bodo uča¬ kali 1335 dnij, t. j. jeden mesec in pol črez dolo¬ čeni čas, ker se bo takrat že vse zboljšalo. Ti pa pojdeš h koncu in boš po¬ čival in vstal k svojemu deležu ob koncu dnij. Pobožni starček Danijel je zaslužil, da je Bog odkril tudi njegovo prihodnjost. Angel mu napo¬ veduje bližnjo smrt in počitek v grobu, hkrati pa veličastno vstajenje in delež v nebeški do¬ movini. V Palestini, katero je tako ljubil, ni imel pričakovati nobenega deleža. Zato pa prejme veličastni delež večnega življenja ob koncu dnij- 1 Primeri: Dan. 7, 25; Zgodbe, str. 904, 965. 2 Prerokba govori tukaj o poslednjem preganjanj" božjega kraljestva ob Antikristovi dobi. 8 Angel pravi Danijelu, naj dalje ne izprašuje. 4 Prerokba se še jedenkrat dotika Antijohijevega pre¬ ganjanja. 6 Brezbožneži ne bodo umevali — božjih namenov. Pregled zgodeb sv. pisma po vrnitvi iz sužnjosti. 981 II. oddelek. Po babilonski sužnjosti. Babilonska sužnjost je trajala sedemdeset let, prav tako, kakor pišejo kroniške bukve: 1 dokler ni kraljeval perzijski kralj in dokler se ni izpolnila Go¬ spodova beseda iz Jeremijevih ust,-dokler se ni dopolnilo sedemdeset let. Leta 605 je odpeljal Nabuhodonozor prvič Jude s seboj; 1. 535 je torej pretekel naznanjeni čas. In to leto je res kralj Cir s posebnim ukazom dovolil Judom, da se smejo vrniti v svojo domovino. Pod vodstvom Jozuveta in Zorobabela (kaldejski: Sasabasarja) so pričeli v Jeruzalemu zidati tempel. Imeli so pa pri tem toliko težav, da so ga dovršili še le za domala trideset let. V vspodbudo k vstrajnemu delu jim je Bog dal dva preroka, Hageja in Z ah ari j a, dasta v tistih težavnih časih tolažila ljudstvo. Veliko Judov je pa še ostalo razkropljenih po raznih deželah. Zgodba pobožne Estere nam nekoliko pojasnuje, kako se jim je godilo. Za perzijskih kraljev so se vedno v večjem ali manjšem številu vračali v deželo svojih očetov. Najznamenitejši in najštevilnejši je bila vrnitev pod vodstvom duhovnika Ezdra (1. 457). Nekaj se jih je vrnilo tudi pod vodstvom Nehemija, dvornika kralja Artakserksa II. (1. 444). Ta dva sta tudi popisala povračanje Judov iz sužnjosti vsak v posebni knjigi. Za Nehemija je Bog obudil poslednjega med tako imenovanimi malimi preroki, Malahija. Peržane je premagal Aleksander Veliki. S tem so prišli tudi Judje pod grško oblast. Knjigi Jezusa Siraha in Modrosti nam spričujeta, da se je začetkom te dobe med Judi močno utr¬ jevalo notranje versko življenje. Vnema za njihovo vero se je okrepila tako, da so ob preganjanju kralja Antijoha Epifana mnogi dali svoje življenje zanjo. Zgodbe tega preganjanja in nekoliko na¬ slednjih dogodkov imamo popisanih v dveh Ma¬ kabejskih knjigah, ki sta poslednji v svetem pismu starega zakona. Posamne svete knjige, kar nam jih je še ostalo, bomo torej obravnavali v ti-le vrsti: Ezdra, Hagej, Zaharija, Estera, Ne¬ hemija, Malahija, Jezus Sirah, Modrost, Maka¬ bejski knjigi. Najpreje podajemo v kratkem pre¬ gledu vrsto perzijskih kraljev in važnejše judovske dogodke izza njihovega časa. 1 II. Kron. 36, 20. 21. Perzijski kralji: Cir 536-529 . . . Kambiz (Ahasver) 529-522. Laži-Smerdis 522 . . (Artakserks). Darij I. Histaspovič 521-485 . . . Kserks I. (Asver) 485-465 . . . Artaban 465. Artakserks I. (Lon¬ gi man) 465-424. Kserks II. 424. Darij II. Notus 423—405 . . . Artakserks II. Mne- mon 405—362. Artakserks III. Okus 362—338. Arses 338-336. Darij III. Kodoman 335—330, pre¬ magan od Aleksandra Velikega. Dogodki iz judovske zgodovine: Prva vrnitev iz sužnjosti pod Jozu- vetom in Zorobabelom. — Oltar se zgradi. — Položi se temelj za tempel. Prepoved nadaljevati templovo zidanje. Dovoljenje zidati tempel. — Tempel se posveti. — Delovanje prerokov Hageja in Zaharija. Estera. Druga vrnitev Judov pod Ezdrom (sedmo leto Artakserksove vlade). Nehemija je kraljevi namestnik v Ju¬ deji (od 20. do 32. leta Artakserksove vlade). — Jeruzalem se pozida. — Samaritane! zgrade tempel na gori Garicim. — Ezdra ustanovi veliko sinagogo. Nehemija pride vdrugič v Jeruzalem. Delovanje preroka Malahija. Glava Aleksandra Velikega. 982 Ezdra in njegova knjiga. I. Ezdrova knjiga. (Ezdr. 1, 1—10, 44.) Ezdra, iz Aronovega rodu, potomec velikega duhovnika Saraja, katerega je ob razdejanju mesta Jeruzalema vjel babilonski vojskovodja, kralj Na- buhodonozor pa dal umoriti, 1 je živel na Babilon¬ skem za Artakserksa L Bil je zelo vnet za judovsko vero in izveden v svetem pismu. Splošno trdijo, da je on spisal kroniške bukve. 2 Pri kralju je bil v čislih in v sedmem letu njegove vlade je dosegel, da ga je s posebnimi pravicami poslal v Jeruzalem in hkrati ponovil dovoljenje kralja Čira, da se smejo Judje vrniti v svojo domovino. Svoje dogodke je Ezdra popisal v posebni knjigi in sicer 1 Prim.: III. Kron. 6, 14; IV. Kralj. 25, 18—21; Zgodbe, str. 825. 2 Zgodbe, str. 361. tako, da je pričel z judovsko zgodovino tam, kjer se je v kroniških bukvah nehala, namreč s kraljem Čirom. Ezdrova knjiga se deli tako-le: Prvi razdelek (1—6.pogl.) obsega zgodbe ob prvi vrnitvi Judov iz babilonske sužnjosti. Drugi razdelek (7—10. pogl.) opisuje do¬ godke za časa Ezdra samega. Knjiga je spisana v hebrejskem jeziku. Prvi del je posnel sveti pisatelj iz uradnih razglasov perzijskih kraljev Čira, Darija I. in Artakserksa; poleg tega je porabil zapisnik tistih, ki so se vrnili pri prvi vrnitvi iz pregnanstva. Brez dvojbe je pa živelo ob Ezdrovem času tudi še kaj starih ljudij, ki so sami doživeli to vrnitev; gotovo se je opiral tudi na njihova poročila. Ezdrovo knjigo so takoj vsprejeli med svete knjige. Ob Ezdrovem času se je v Jeruzalemu Judje se vračajo v domovino. Ezdra 1, 1 — 11. Cir dovoli Judom vrnitev v domovino. 983 ustanovilo veliko starejšinstvo (veliki svet, po grško: velika sinagoga) iz zastopnikov posamnili rodov, duhovnikov in učenih mož, ki so vodili vse važne zadeve judovskega ljudstva in skrbeli zlasti za to, da se je sveto pismo ohranilo nepo¬ kvarjeno. Zato je gotovo, da se je tudi Ezdrova knjiga ohranila taka, kakoršna je bila spisana. Prvi razdelek. Judje se prvič vrnejo is suznjosti. Poglavje 1 — 6. Cirovo dovoljenje. Prvo leto 1 Čira, perzijskega kralja, je obudil Gospod, da se izpolni Go¬ spodova beseda iz Jeremijevih ust, duha Čira, perzijskega kralja. In ta je raz¬ glasil ustno in pismeno po vsem svo¬ jem kraljestvu: Tako govori Cir, per¬ zijski kralj: Vsa kraljestva na zemlji mi je dal Gospod, nebeški Bog, in on mi je velel, naj mu zidam hišo v Je¬ ruzalemu, ki je na Judovskem. Kdo izmed vas je njegovega ljudstva? Go¬ spod, njegov Bog, bodi ž njim in od¬ rine naj gori v Jeruzalem, ki je na Ju¬ dovskem , in naj zida hišo Gospoda, Izraelovega Boga. On je Bog, ki je v Jeruzalemu. In vsi ostali ljudje iz njegovega kraja, po vseh krajih, kjer¬ koli prebivajo, naj ga podpro s sre¬ brom in zlatom, z blagom in živino in z darovi za hišo božjo v Jeruzalemu. Tedaj so se napravili na pot rodo- vinski prvaki iz Judovega in Benjami¬ novega rodu in duhovniki in levitje in vsakdo, čegar duha je Bog obudil, zidat hišo Gospodovo v Jeruzalemu. In vsi, ki so bili okrog njih, so podpirali nji¬ hove roke s srebrnimi posodami, z zlatom, blagom in živino in dragoce¬ nostmi poleg tega, kar so prostovoljno prinesli. In kralj Cir je izročil posode iz Go¬ spodove hiše, ki jih je bil pobral Na- 1 Prvo leto, t. j. samostojnega kraljevanja. Če se ra¬ čuna po naši navadi, je to 1. 536, kakor jih tudi mnogo trdi. Ker je pa zelo verjetno, da se po perzijski navadi prvo leto kraljevanja šteje še le od 1. dne prvega leta po nastopu, dobimo leto 535. Mi se držimo drugega. buhodonozor iz Jeruzalema in postavil v hišo svojega boga. Izročil jih je pa Cir, perzijski kralj, po zakladniku Mi- tridatu in jih je odštel Sasabasarju (Zo- robabelu), judovskemu knezu. Njihovo število je bilo toliko: Trideset zlatih skledic, tisoč srebrnih skledic, devet¬ indvajset nožev, trideset zlatih kupic, štiristoindeset srebrnih kupic druge vrste, in tisoč drugih posod. Vseh zlatih in srebrnih posod je bilo pet tisoč in štiri sto; 1 vse je vzel seboj Sasabasar, ko so šli iz babilonske suž- njosti v Jeruzalem. Kralj Cir govori v svojem razglasu o jedinem Bogu, ki so ga častili Judje, z veliko častjo. Zato so nekateri sklepali, da je on sam častil tudi le jednega Boga. To pa ni res. Arabci so namreč v babilonskih razvalinah leta 1879 izkopali klino¬ pis iz Cirovih časov, ki se tako-le glasi: „Jaz sem Cir, naj višji vladar, veliki knez, mogočni kralj, gospod v Babilonu, gospod v Su- miru in Akadu, kralj štirih stranij sveta, Kam- bizov sin, veliki kralj, kralj mesta Ansan, pra¬ vnuk Teispesa, velikega kralja, kralja v mestu Ansanu. Stara kraljeva rodbina, katero sta Bel in Nebo ohranila v dobroti svojih src pri vladi, je izginila, ko sem jaz zmagoslavno prišel v Ba¬ bilon. Z velikim veseljem in slastjo sem postavil v kraljevi palači prestol svojega gospodstva. Mar- duk, veliki Bog, stari varuh babilonskih sinov... Moje obsežno gospodstvo se je v miru ustanovilo v Babilonu in v obljudenih pokrajinah v Sumiru in Akadu .,. Trudil sem se obnoviti svetišče ve¬ likega boga Marduka. Meni, Čiru, in Kambizu, mojemu sinu in ljubljencu mojega srca, in moji zvesti vojni je obljubil Marduk svojo milost in naklonjenost, in tako se mi je posrečilo obnoviti njegovo svetišče v njegovi prvotni popolnosti. Mnogi kralji, prebivalci v trdnih krajih iz raznih rodov med zgornjim (sredozemskim) in spodnjim morjem (perzijskim zalivom), kralji iz Sirije in še od dalje so mi prinesli darila v poklon v Kal- Ano (središče mesta Babilona) in so objemali moje noge... Bogove, ki so prebivali med njimi, sem postavil iznova na njihovo mesto in sem jim odkazal stalno pre¬ bivališče. Zbral sem vse njihovo Ijud- 1 V to število so vštete bržkone tudi tiste posode, ki so jih darovali tisti, ki niso Šli v domovino. 'J84 Ezdra 2, 64—70. Čirov značaj. Število vrnivšili se v domovino. Perzijski vojaki iz stare dobe. Zorobabel iz Davidovega roda in duhovnik Jozuve. Nehemija ponavlja v sedmem poglavju ravno tak zapisnik posamnih rodbin; nekaj številk ima pa neko¬ liko različnih od Ezdrovega zapisnika. Ker so pa Judje pisali številke s črkami in so si nekatere hebrejske črke zelo podobne, je prav lahko umljivo, da se je pri prepi¬ sovanju kaka številka po¬ kvarila, tembolj, ker se obe poročili po večini vjemata. Oba zapisnika naštevata samo Jude iz Judovega, Benjaminovega in Levije- vega rodu. Drugih rodov potomce vštevata le splošno med število vse judovske srenje. Vseh skupaj vrnivših se je bilo 42.360. Ker so se pa šteli le možaki nad dvajset let, smemo računati vseh krog 170.000 ljudij. stvo in njihovi deželi sem preskrbel njeno staro bogastvo. Bogovom v Sumiru in Akadu, ki jih je vpeljal Nabonid v trdnjavo gospoda vseh bogov v Kal-Ani, sem dal na po¬ velje Marduka, velikega boga, častno mesto v njihovih svetiščih, kakoršna so imeli vsi drugi bogovi v svojih lastnih mestih. In vsak dan sem prosil Bela in Neba, naj podaljšata moje dneve in pomnožita mojo srečo ...“ Vse množice skupaj je bilo dva in štirideset tisoč tristo in šestdeset brez njihovih hlapcev in dekel; teh je bilo sedem tisoč tristo sedem in trideset, in pri teh je bilo dvesto pevcev in pevk. In njihovih konj je bilo sedemsto šest¬ intrideset, njihovih mezgov dvesto pet¬ in štirideset, njihovih velblodov štiristo petintrideset, njihovih oslov šesttisoč Iz tega spominika se jasno vidi, da je bil Cir malikovalec. Da je pri tem častil tudi Boga, ki so ga molili Judje, je lahko umljivo. Njegove besede v tem spominiku, da je bogove posamnih narodov postavil na njihovo mesto in jim dal stalno prebivališče, in da je zbral njihovo ljudstvo ter preskrbel njihovi deželi staro bogastvo, nam lepo pojasnujejo njegov razglas o vrnitvi Judov. Tisti praznoverni, poganski Cir se nam kaže v Ezdrovi knjigi, kakor ga nam opisuje Danijel. Po pravici lahko rečemo, da je bila ob času ta¬ kega kralja za Jude še večja nevarnost, izgubiti vero v jedinega pravega Boga, nego preje. Zato je pa tem čudovitejše, da se je njihova vera ravno ob tem času tako silno okrepila. V drugem poglavju nam Ezdra našteva po¬ samezne rodbine, ki so se vrnile. Vodila sta jih sedemsto in dvajset. In nekaj rodovinskih prvakov je prineslo pri svojem prihodu k Gospo¬ dovi hiši v Jeruzalemu prostovoljne darove za božjo hišo, da se sezida na svojem mestu. Po svojem premoženju so vložili v zaklad za delo jedeninšest- deset tisoč zlatov in pet tisoč min 1 sre¬ bra in sto duhovskih oblačil. In prebivali so duhovniki in levitje in ljudstvo in pevci in vratarji in Na- tinejci 2 v svojih mestih, in ves Izrael v svojih mestih. 1 Primeri Zgodbe, str. 639, opomba 1. a Natinejci, t. j. darovanci so se imenovali tisti, ki s0 morali v templu opravljati najnižje posle. Darovanci se jim je rekalo, ker so bili kakor vojni jetniki ali sužnji darovani templu. Ezdra 3, 1—13; 4, 1—4. Slovesno polaganje temelja templu. Samarije!. 985 Oltar in daritve; templu sc položi temelj. In približal se je sedmi mesec. 1 Iz¬ raelovi sinovi so bili v svojih mestih in kakor jeden mož se je zbralo ljud¬ stvo v Jeruzalemu. In lotili so se Jo- zuve, Josedekov sin, in njegovi bratje, duhovniki, in Zorobabel, Salatijelov sin, in njegovi bratje, in so zidali oltar Iz¬ raelovemu Bogu, da bi darovali na njem žgavne daritve, kakor je zapisano v postavi Mojzesa, božjega moža. In postavili so oltar na njegovo mesto, dasi so jih plašila ljudstva po deželi, in darovali so na njem Gospodu žgavne daritve zjutraj in zvečer. In obhajali so praznik šotorov, kakor je pisano; vsak dan po vrsti so darovali žgavni dar po zapovedi ter so opravljali dnevno opra¬ vilo ob svojem času in po tem vsak¬ danjo žgavno daritev vsak dan, in ob mlajih, in ob vseh posvečenih Gospo¬ dovih praznikih, in za vsakega, ki je prinesel Gospodu prostovoljen dar. Od prvega dne sedmega meseca dalje so pričeli Gospodu darovati žgavne daritve; Gospodov tempel pa še ni imel temelja. In plačevali so kamnoseke in tesarje v denarju in dajali so Sidoncem in Tircem jedi in pijače in olja, da so vozili cedrov les z Libanona k morju v Jope, kakor je bil dovolil Cir, perzijski kralj. In drugo leto po svojem prihodu k Gospodovi hiši v Jeruzalem, drugi mesec, sta začela Zorobabel, Salatijelov sin, injozuve, Josedekov sin, in drugi njuni bratje, duhovniki in levitje in vsi, ki so se vrnili iz sužnjosti v Jeruzalem, in postavili so levite dvajsetletne in sta¬ rejše, da bi nadzirali Gospodovo delo. In stali so Jozuve, njegovi sinovi in njegovi bratje, Kedmihel in njegovi sinovi in Judovi sinovi skupaj, da so nadzirali delavce pri božji hiši. Sinovi Henadadovi, njihovi sinovi in bratje so bili pa levitje. 2 1 Sedmi mesec, t. j. Tisri; od 15. dalje se je ta mesec pričenjal praznik šotorov. Gl. Zgodbe, str. 249, 250. 2 Pomen: Imeli so opraviti samo z levitsko službo pri daritvah, niso pa imeli dela pri zidanju, kakor drugi gori omenjeni možje iz Levijevega rodu. Ko so polagali zidarji temelj Go¬ spodovemu templu, so stali duhovniki v svojih oblačilih s trombami in levitje, Asafovi sinovi, s cimbalami, in so hvalili Boga po določbi Davida, Izraelovega kralja. In jeli so slaviti in hvaliti Go¬ spoda, da je dober, da je večna nje¬ gova dobrota nad Izraelom; in vse ljudstvo je vsklikavalo na ves glas in je hvalilo Boga, ker se je položil temelj Gospodovi hiši. Mnogo duhovnikov in levitov in rodovinski prvaki in starci, ki so videli prejšnji tempel, so na glas jokali, ko se je polagal temelj temu templu pred njihovimi očmi. Mnogo jih je pa veselo vriskalo in povzdigo¬ valo svoj glas. Nihče ni mogel razločiti glasu veselega vriskanja od glasu joka med ljudstvom; ljudstvo je namreč vse vprek kričalo z velikim vpitjem in glas se je daleč razlegal. Samarije! ovirajo zidanje. Asirski kralj Sargon II. je odpeljal prebivalce samarijskega kraljestva v sužnjost 1. 722. 1 Drugi njegov naslednik Asarhadon (681—668) 8 je na¬ selil v zapuščene kraje poganskih narodov, ki so se zmešali z malim številom ostalih Izraelcev. Ta narod se je potem splošno imenoval samarijski. Njegova vera je bila zmes judovske in poganske. Judje se vsled tega niso mogli družiti ž njimi. To moramo vedeti, da umevamo nastopne dogodke. Sovražniki Judovi in Benjaminovi so slišali, da zidajo otroci sužnjosti tempel Gospodu, Izraelovemu Bogu. In prišli so k Zorobabelu in k rodo- vinskim prvakom in so jim dejali: Z vami hočemo zidati; kakor vi iščemo namreč vašega Boga in že od dnij Asarhadona, asirskega kralja, ki nas je sem pripeljal, ne darujemo več. Zoro¬ babel in Jozuve in drugi prvaki Izra¬ elovih rodovin so jim pa rekli: To ni za vas in za nas, da bi zidali hišo svojemu Bogu; samo mi jo namreč zi¬ damo Gospodu, Izraelovemu Bogu, ka¬ kor nam je zapovedal Cir, perzijski kralj. Ljudstvo v deželi je tedaj ovi- 1 Glej Zgodbe, str. 740. 2 Glej Zgodbe, str. 746. 986 Ezdra 4, 5—10. Samarijci tožijo Jude. ralo roke judovskega ljudstva in jih je motilo pri zidanju. In najeli so sveto¬ valce, 1 da so onemogočili njihov na¬ men vse dni Čira, perzijskega kralja, in do vlade Darija, perzijskega kralja. Za Ahasverove 2 vlade, začetkom nje¬ govega kraljevanja, so pisali tožbo proti prebivalcem na Judovskem. In v Arta- variši Artakserksu, perzijskemu kralju; list je bil pisan aramejski, in na ara¬ mejski jezik preveden. Reum, svetovalec, in Samsaj, pisar, sta pisala kralju Artakserksu tako pismo proti Jeruzalemu. Takrat je bil Reum svetovalec in Samsaj pisar in ostali njuni drugovi so bili Dinejci, Afarsa- Temelj novemu templu. kserksovih 3 dnevih so pisali Beselam, Mitridat, Tabeel in njihovi drugi to- 1 Pomen: Podkupili so svetovalce perzijskega kralja. 2 Vulgata imenuje tega kralja Asvera. S tem imenom se imenuje kralj Kambiz (529 — 522). Ezdra nam v tem od¬ stavku popisuje, kako so Samarijci skušali preprečiti zidanje jeruzalemskega templa in kako se jim je to res posrečilo do Darija I. vlade. 8 Artakserks je Laži-Smerd 1. 522, ki se je po krivici polastil perzijskega prestola. hejci, Tarpelejci, Afarsejci, Arhevejc 1 * Babilonci, Susanhejci, Deejci, Elamitj® in druga ljudstva, ki jih je bil odpeljal veliki in sloveči Asenafar 2 in jih J e 1 Reum in Samsaj sta bila uradnika perzijskega kralja- K njima so prišli preje imenovani možje Beselam, Mitrida , Tabeel in tovariši, naj bi njihovo pismo na kralja potrdil in odposlala. To sta tudi storila. 2 Asenafar je skoraj gotovo drugo ime kralja Asarha dona, ali pa se je tako imenoval kak njegov višji uradnik- Ezdra 4, 10—24; 5, 1—7. Samarijska pritožba na Artakserksa. Hagej in Zaharija vnemata ljudstvo 987 k zopetnemu zidanju templa. naselil v mestu Samariji in drugod za reko 1 in dalje. In to je prepis pisma, ki sta mu ga poslala: Kralju Artakserksu žele zdravja tvoji služabniki, možje tostran reke! Izvedi kralj, da so Judje, ki so šli od tebe k nam, prišli v Jeruzalem. Uporno in hudobno mesto zidajo in postavljajo njegovo ozidje in sklepajo stene. Izvedi torej, kralj: če se sezida to mesto in se iznova postavi njegovo ozidje, ne bo dajalo davščine, carine in letnih doklad, in ta škoda bo segala do kraljev. Ker se spominjamo soli, ki jo jemo v palači, 2 in ker se nam ne zdi prav, gledati kraljevo škodo, zato pošiljamo in sporočamo kralju, da pre¬ glej v zgodovinskih knjigah svojih oče¬ tov in našel boš v knjigah zapisano, da je to mesto uporno, in da je bilo kraljem in deželam škodljivo, in da so se od nekdaj v njem spočenjali upori; ravno zato se je to mesto porušilo. Mi naznanjamo kralju: če se to mesto po¬ zida in se postavi ozidje, ne boš imel Posesti tostran reke. 3 Kralj je poslal ukaz Reumu, sveto¬ valcu, in Samsaju, pisarju, in njunim ostalim tovarišem, ki prebivajo v Sa¬ mariji in drugod za reko, želčč zdravja in miru: Tožba, ki ste nam jo poslali, se je očitno prebrala pred menoj. In jaz sem zapovedal, naj se preiskuje; in našlo se je, da se je to mesto od nekdaj vzdigovalo proti kraljem, in da so se v njem vzbujali upori in vstaje. In bili so mogočni kralji v Jeruzalemu in gospodarji cele dežele za reko in dajale so se jim davščine, carine in do¬ klade. Sedaj čujte sklep: Branite tistim ljudem, da se ono mesto ne pozida, dokler morda jaz ne ukažem. Glejte, da tega nemarno ne izpolnujete, in da s časoma ne vzraste škoda za kralje. Prepis povelja kralja Artakserksa 1 Ta reka je Evfrat. Dežele tostran Evfrata so bile Posebna pokrajina perzijskega kraljestva. 2 Pomen: Ker smo od kralja plačani uradniki. — pomenja plačo. 8 Judje so zidali samo tempel; v pismu jih pa po kri¬ vici tožijo, da vtrjujejo mesto. se je torej prebral pred Reumom, sve¬ tovalcem, in Samsajem, pisarjem, in njunimi tovariši, in brž so odrinili v Jeruzalem k Judom in so jih ovirali z roko in s silo. Takrat se je pretrgalo delo Gospodove hiše v Jeruzalemu in počivalo do drugega leta kraljevanja Darija, perzijskega kralja. Tempel se prične zopet zidati. Za Laži-Smerdom, ki je vladal le jedno leto, je nastopil Darij L Histaspovič (521—485). Smer- dova prepoved je torej izgubila svojo veljavo in Judje so se iznova lahko sklicevali na dovoljenje kralja Čira, Navduševala sta jih preroka Hagej in Zaharija, katerih spise imamo ohranjene v sv. pismu med knjigami malih prerokov. Nastopila sta pa kakor preroka pre¬ rok Hagej in Zaharija, sin Adov, in sta prerokovala Judom, ki so bili v Judeji in Jeruzalemu, v imenu Izraelovega Boga. Tedaj sta se lotila Zorobabel, sin Salatijelov, injozuve, sin Josedekov, in sta pričela zidati božji tempel v Je¬ ruzalemu, in ž njima so bili božji pre¬ roki in so ju podpirali. Tisti čas so prišli k njima Tatanaj, oblastnik tostran reke, in Starbuzanaj in njuni tovariši in so jima tako-le rekli: Kdo vam je dal misel zidati to hišo in postaviti njeno zidovje? Nato smo jim povedali 1 imena mož, ki so pričeli to zidanje. Oko njihovega Boga je bilo pa obrneno na judovske starejšine in niso jih ovi¬ rali (svetovalci), češ naj pride ta zadeva pred Darija, in pisali so mu o tem. Uradno pismo in Darijev odgovor. Prepis pisma, katero je odposlal kralju Dariju Tatanaj, oblastnik dežele tostran reke, in Starbuzanaj in njegovi tovariši, Afarsahejci, ki so bili tostran reke. Poročilo, katero so mu poslali, je bilo tako-le sestavljeno: Kralju Dariju vse dobro! Izvedi kralj, da smo prišli v judovsko deželo, k hiši 1 Ezdra je posnel to gotovo po kakem starem spisu, katerega je spisal nekdo, ki je bil takrat sam navzoč v Je¬ ruzalemu. Zato govori v prvi osebi. Ezdra tedaj še ni bilo v Jeruzalemu. 988 Ezdra 5, 8—17; 6, 1—11. Darij dovoli pozidati tempel. velikega Boga, ki se gradi iz rezanega kamna, in bruna se pokladajo na zi¬ dove, in to delo pridno napreduje in raste pod roko. Vprašali smo tedaj njihove starejšine in smo jim rekli: Kdo vam je dal oblast, zidati to hišo in graditi to zidovje? Tudi po njiho¬ vih imenih smo jih vprašali, da ti poročamo, in zapisali smo imena tistih mož, ki so poglavarji med njimi. Od¬ govorili so nam pa tako-le in dejali: Mi smo služabniki Boga nebes in zemlje, in zidamo tempel, ki je bil že postavljen pred več leti, in ki ga je velik izraelski kralj sezidal in dokončal. Ko so pa naši očetje zdražili nebeškega Boga, jih je dal v roke Nabuhodonozorja, babilon¬ skega kralja, Kaldejca, in ta je podrl to hišo in je odpeljal ljudstvo odtod v Babilon. Prvo leto Čira, kralja v Ba¬ bilonu, je pa dal Cir povelje, naj se po¬ zida ta božja hiša. Celo tudi posode božjega templa, zlate in srebrne, ki jih je bil vzel Nabuhodonozor iz templa v Jeruzalemu in jih prenesel v babilonski tempel, je vrnil kralj Cir iz babilonskega templa in jih je izročil tistemu, ki ga je tudi postavil za poglavarja, po imenu Sasabasarju, in mu je rekel: Vzemite posode in pojdi in jih deni v tempel, ki je v Jeruzalemu, in božja hiša naj se sezida na svojem mestu. Nato je torej prišel ta Sasabasar in je položil temelj božjemu templu v Jeruzalemu, in od takrat do sedaj se zida, pa še ni dodelan. Sedaj torej, če je kralju všeč, naj se poišče v kraljevi knjižnici, ki je v Babilonu, če je dal kralj Cir povelje, naj se zida ta božja hiša v Jeruzalemu, in naj nam pošlje kraljevo voljo o ti reči. Nato je ukazal kralj Darij in iskali so v zbirki pisem, ki so bila shranjena v Babilonu, in našli so v Ekbatani, 1 gradu medenske dežele, zavoj, in na¬ stopno poročilo je bilo zapisano na njem: Prvo leto kralja Čira: Kralj Cir je sklenil, da se sezida božja hiša, ki je 1 V Ekbatani so prebivali perzijski kralji v poletnem času; po zimi pa v Suzanu (Suzah). v Jeruzalemu, na mestu, kjer naj da¬ rujejo, in da se položi temelj, šestdeset komolcev visok in šestdeset komolcev širok; tri vrste rezanega kamna naj bodo in jedna vrsta novega lesa, in stroške naj poravna kraljeva hiša. In tudi zlate in srebrne posode božje hiše, ki jih je vzel Nabuhodonozor iz jeru¬ zalemskega templa in prenesel v Ba¬ bilon, naj se vrnejo in denejo v tempel v Jeruzalemu na svoje mesto, in ti (Sa¬ sabasar) jih položi v božjo hišo. Sedaj torej, Tatanaj, oskrbnik on¬ stran reke, in Starbuzanaj in vajini to¬ variši, Afarsahejci, ki ste onstran reke, odmaknite se od tam. Pustite, naj se dela tista božja hiša. Judovski pogla¬ var, in sicer z judovskimi starejšinami vred, naj zida tisto božjo hišo na nje¬ nem mestu. Jaz tudi ukazujem, kaj sto¬ rite tem judovskim starejšinam za zi¬ danje te božje hiše: iz kraljeve davčne zakladnice onstran reke dajte tistim možem, kar potrošijo, da se delo ne zadržuje. Če bi bilo treba, naj se jim vsak dan dajejo tudi teleta in jagnjeta in kozli za žgavno daritev nebeškemu Bogu, žito, sol, vino in olje po pred¬ pisu duhovnikov, ki so v Jeruzalemu, da ne bo tožbe o nobeni reči. In da¬ rujejo naj nebeškemu Bogu in molijo za življenje kralja in njegovih sinov. Sklenil sem torej, naj se vsakemu možu, ki izpremeni to povelje, vzame tram iz njegove hiše in postavi in se nanj obesi, njegova hiša pa očitno proda. Bog p a > ki je tam pripravil stanovanje svojemu imenu, naj uniči vsako kraljestvo m ljudstvo, ki stegne svojo roko, da bi se vstavljalo in podiralo to božjo hišo, ki je v Jeruzalemu. Jaz Darij sem to zapovedal in hočem, da se natančno izvršuje. Tempel se dovrši in posveti. Velika noč. Takoj so storili Tatanaj, oblastnik v deželi tostran reke, Starbuzanaj m njuni tovariši natančno tako, kakor je zapovedal kralj Darij. Judovski starej¬ šine so pa zidali, in šlo jim je po sreči Ezdra 6, 15—22; 7, 1 Velika noč. Ezdrov rodovnik. 989 po prerokbah preroka Hageja in Zaha- rija, Adovega sinu; in zidali so in do¬ vršili po povelju Izraelovega Boga in po ukazu Čira in Darija in Artakserksa, perzijskega kralja. In dodelali so to božjo hišo do tretjega dne meseca Adara, 1 šesto leto kraljevanja kralja Darija. Potem so veselo obhajali Izraelovi sinovi, duhovniki in le vitje in drugi izmed otrok sužnjosti, posvečevanje božje hiše. In darovali so pri posve¬ čevanju božje hiše sto mladih goved, dvesto ovnov, štiristo jagnjet in dva¬ najst kozlov za greh vseh Izraelcev po številu Izraelovih rodov. In določili so duhovnike v njihovih vrstah in levite po njihovih oddelkih za božjo službo v Jeruzalemu, kakor je zapisano v Moj¬ zesovih bukvah. Nato so praznovali Izraelovi sinovi iz sužnjosti veliko noč štirinajsti dan prvega meseca. Duhovniki in levitje so se namreč do zadnjega vsi očistili, vsi so bili čisti, ko so klali velikonočno jagnje za vse sinove iz sužnjosti in za njihove brate, duhovnike in zase. In jedli so Izraelovi sinovi, ki so se vr¬ nili iz sužnjosti, in vsi, ki so se obrnili k njim od gnusob ljudstev v deželi, iskat Gospoda, Izraelovega Boga. Tudi so veselo praznovali praznik opresnih kruhov sedem dnij, ker jim je Gospod pripravil veselje in naklonil srce kralja v Asuru, 2 da je podpiral njihove roke pri zidanju hiše Gospoda, Izraelovega Boga. Drugi razdelek. Ezdra v Jeruzalemu. Poglavje 7, 1—10, 44. Kralj Artakserks L je sedmo leto svojega kraljevanja dovolil, da se vrne duhovnik Ezdra z mnogimi drugimi judovskimi preseljenci v do¬ movino. To nam opisuje sam v drugem razdelku 1 Adar je trajal od polovice našega svečana do polo¬ vice sušca. — Dodelala se je' izprva samo glavna stavba. Postranska poslopja so se pozidala še le pod Artakserksom. 2 Kralj v Asuru je perzijski kralj, pod čegar oblast je spadala tudi Asirija. Spominik pri Behistanu v Indiji. (Judje se klanjajo kralju Dariju.) svoje knjige; in sicer pripoveduje o svoji vrnitvi v pogl. 7. in 8., v 9. in 10. pa poroča, kako je prenovil versko življenje med svojimi rojaki. Ezdra se vrne. Po teh dogodkih je bil pod vlado Artakserksa, perzijskega kralja, Ezdra, sin Saraja, sinu Azarija, sinu Helcija, sinu Seluma, sinu Sadoka, sinu Ahitoba, sinu Amarija, sinu Azarija, sinu Mara- jota, sinu Zarahija, sinu Ozija, sinu Bo- kija, sinu Abisva, sinu Fineesa, sinu Eleazarja, sinu Arona, velikega duhov¬ nika. 1 Ta Ezdra je prišel iz Babilona ter je bil vešč pismouk v Mojzesovi postavi, ki jo je dal Gospod Bog Iz¬ raelcem; in kralj mu je izpolnil vse 1 V tem rodovniku je nekaj rodov izpuščenih. 990 Ezdra 7, 7—26. Artakserksovo pooblastilo za Ezdra. njegove prošnje, ker je bila roka Go¬ spoda, njegovega Boga, nad njim. In sedmo leto 1 kralja Artakserksa so šli v Jeruzalem izmed Izraelovih sinov, in duhovniških sinov, in levitskih sinov, in izmed pevcev in vratarjev in Na- tinejcev. In dospeli so v Jeruzalem peti mesec tistega sedmega leta kralja Arta¬ kserksa. Prvi dan prvega meseca je namreč odrinil iz Babilona, in prvi dan petega meseca je prišel v Jeruzalem, ker je bila dobrotljiva božja roka nad njim. Ezdra je namreč obračal svoje srce na to, da bi preiskaval Gospodovo postavo in učil v Izraelu zapovedi in pravice. Kraljevo pooblastilo za Ezdra. To je prepis pismenega odloka, ki ga je dal kralj Artakserks duhovniku Ezdru, izkušenemu pismouku v besedah in zapovedih Gospodovih in njegovih obredih v Izraelu: Artakserks, kralj kraljev, duhovniku Ezdru, veščemu pismouku v postavi nebeškega Boga, zdravje! Sklenil sem, da komurkoli izmed Izraelovega ljud¬ stva v mojem kraljestvu se poljubi iti v Jeruzalem, naj gre s teboj. Zato te pošilja kralj in njegovih sedem sveto¬ valcev, da preiščeš Judejo in Jeruzalem po postavi svojega Boga, katera je v tvoji roki, in da neseš tja srebro in zlato, katero prostovoljno daje kralj in njegovi svetovalci Izraelovemu Bogu, čegar prebivališče je v Jeruzalemu. In vse srebro in zlato, kar ga najdeš po celi babilonski deželi, in kar mara da¬ rovati ljudstvo, in kar duhovniki prosto¬ voljno podare hiši svojega Boga, kije v Jeruzalemu, vzemi brez skrbi in vest¬ no kupi za ta denar juncev, ovnov, jagnjet in njihove jedilne in pitne da¬ ritve, in daruj to na oltarju v templu vašega Boga, ki je v Jeruzalemu. In kar se prav zdi tebi in tvojim bratom storiti z ostalim srebrom in denarjem, storite po volji svojega Boga, ki je v Jeruzalemu. Izroči tudi posode, ki si 1 L. 451 pr. Kr. jih prejel za službo v hiši svojega Boga, pred božjim obličjem v Jeruzalemu. Pa tudi ostalo, česar je še treba za hišo tvojega Boga in kolikor boš moral po¬ trošiti, se ti bo dalo iz kraljeve zaklad¬ nice. In jaz, kralj Artakserks, sem skle¬ nil in ukazal vsem upravnikom javne blagajne, ki so onstran reke, da karkoli od vas zahteva duhovnik Ezdra, pismo¬ uk v postavi nebeškega Boga, mu dajte brez odloga do sto talentov srebra in do sto korov pšenice in do sto batov 1 vina in do sto batov olja, soli pa brez mere. Vse, kar spada k službi nebeš¬ kega Boga, naj se točno daje za hišo nebeškega Boga, da se morda ne raz¬ srdi nad kraljem in nad njegovimi si¬ novi. Dalje vam naznanjamo glede na duhovnike in levite in pevce in vra¬ tarje in Natinejce in služabnike pri tej božji hiši, da nimate pravice nalagati jim doklad ali davkov ali vžitnine. Ti pa, Ezdra, nastavi po spoznanju svo¬ jega Boga, ki je v tvoji roki, sodnike in drugo gosposko, da bodo sodili vse ljudstvo, ki je onstran reke, tiste namreč, ki poznajo postavo tvojega Boga; svo¬ bodno pa tudi učite nevedne. In vsak, ki ne bo natančno izpolnoval postave tvojega Boga in kraljeve zapovedi, naj se obsodi ali k smrti, ali v pregnanstvo, ali v kazen na svojem premoženju, ah vsaj v ječo. Perzijski kralj je v tem pismu judovskemu ljudstvu podelil tri važne pravice: 1. Mojzesova postava se je priznala za vse versko in držav¬ ljansko življenje. 2. Iz davkov so se pokrivali stroški za bogočastje. 3. Nastavili so se sodniki v izvršitev Mojzesove postave. Daši v pismu ne stoji naravnost o mestu no- bena beseda, se vendar razume samo po sebi, da so dobili Judje ž njim tudi pravico pozidati si Jeruzalem. Saj bi ne bilo nobenega pomena, & bi se jim dale vse imenovane verske in držav¬ ljanske pravice, ko bi pa ne imeli niti svojega glavnega mesta. Jeruzalem je bil namreč zanje središče vsega verskega iti državljanskega življe¬ nja. — Poganski kralj Artakserks je judovskemu 1 Talent je bila največja judovska uteža za kovin®, fcor največja mera za suhe stvari, bat pa za tekočine. Ezdra 7, 27. 28; 8, 21—36. Priprave na pot. Ez.dra pride v Jeruzalem. 991 ljudstvu dal več svobode, nego je ima katoliška cerkev dandanes v krščanskih državah. Več si Judje niso mogli želeti. Zato je pa tudi Ezdra poln hvaležnosti do Boga pristavil temu pismu lepe besede: Slavljen bodi Gospod, Bog naših očetov, ki je to vdihnil v kraljevo srce, da je poveličal Gospodovo hišo, ki je v Jeruzalemu, in je obrnil name svojo milost pred kraljem in njegovimi sve¬ tovalci in vsemi mogočnimi kraljevimi knezi. In jaz sem, potrjen z roko Go¬ spoda, svojega Boga, ki je bila z me¬ noj, zbral Izraelove prvake, da so od¬ rinili z menoj. Ezdra se pripravlja na pot. Predno je Ezdra odrinil v svojo domovino, je preštel po posameznih rodovih vse svoje so¬ potnike. Bilo jih je 1496. Poleg njih je šlo ž njim še 38 levitev in 220 služabnikov za tempel. Ker so se pri takih štetvah navadno šteli le možje od 20. leta dalje, je bilo vseh oseb gotovo okrog 6000. Pobožni voditelj jih je z molitvijo in po¬ stom pripravljal na pot. Napovedal sem post ondi pri reki Ahavi, da se ponižamo pred svojim Bogom in izprosimo od njega prave poti zase in za svoje otroke in za vse svoje premoženje. Sramoval sem se namreč zahtevati od kralja varstva in konjikov, ki naj bi nas branili sovraž¬ nikom na potu, ker smo rekli kralju: Roka našega Boga je za blagoslov nad vsemi, ki ga iščejo; njegova moč in njegova oblast in njegova jeza pa nad vsemi, ki ga zapuščajo. Postili smo Se torej in smo prosili svojega Boga, in izteklo se nam je po sreči. Tudi sem izbral dvanajst duhovskih prvakov, Sa- rabija in Hazabija in poleg njih deset njunih bratov, in sem jim naštel srebro in zlato in hiši našega Boga poklonjene posode, ki so jih dali kralj in njegovi svetovalci in njegovi knezi in ves Iz¬ rael, kar ga je bilo. In odštel sem v njihove roke šeststo petdeset talentov srebra in sto srebrnih posod in sto ta¬ lentov zlata in dvajset zlatih kupic, ki so bile vredne vsaka po tisoč zlatov, in dve posodi iz najboljše svitle kovine, lepe kakor zlato. In dejal sem jim: Vi ste posvečeni Gospodu, in posode so svete in zlato in srebro, ki se je pro¬ stovoljno darovalo Gospodu, Bogu na¬ ših očetov. Čuvajte in pazite, dokler ne odštejete tega pred duhovskimi po¬ glavarji in leviti in prvaki izraelskih rodovin v Jeruzalemu v zakladnico Go¬ spodove hiše. In duhovniki in levitje so sprejeli odtehtano srebro in zlato in posode, da so jih prenesli v Jeru¬ zalem v hišo našega Boga. Ezdra pride v Jeruzalem. Culi smo že, da se je jel Ezdra napravljati na pot prvega dne prvega meseca; odrinil je pa, kakor nam pripoveduje v nastopnih vrstah, dva¬ najstega dne prvega meseca, in v Jeruzalem je prišel prvega dne petega meseca. Bil je torej tri mesece in dvajset dnij na potu. Navadna pot je držala skozi Palmiro. Če je šel po nji, je moral vsak dan prehoditi nekaj več nego jedno miljo. Potovanje je bilo težavno; treba se je bilo mnogokrat ustavljati in počivati; zato se nam ni čuditi, da je trajalo toliko časa. Dvanajstega dne prvega meseca smo odrinili od reke Ahave in smo šli proti Jeruzalemu, in roka našega Boga je bila nad nami in nas je varovala na potu sovražne in napadne roke. In prišli smo v Jeruzalem in smo tam počivali tri dni. Četrti dan se je pa odtehtalo srebro in zlato in posode v hiši našega Boga po roki duhovnika Meremota, Urijevega sina, in pri njem je bil Eleazar, Finee- sov sin, in pri njima so bili levitje Jo- zabet, Jozuvetov sin, in Noadaja, Be- nojev sin; vse se je preštelo in pre¬ tehtalo, in vseh rečij teža se je takrat zapisala. Sinovi preseljevanja, ki so se vrnili iz sužnjosti, so darovali žgavne daritve Izraelovemu Bogu, dvanajst junčkov za ves Izrael, šestindevetdeset ovnov, sedeminsedemdeset jagnjet in dvanajst kozlov za greh, vse v žgavno daritev Gospodu. In kraljeva povelja so izročili kraljevim načelnikom in ob¬ lastnikom tostran reke, in ti so pod¬ pirali ljudstvo in božjo hišo. 992 Ezdra 9, 1—15; 10, 1. Ezdra žalaje in moli zaradi mešanih zakonov. Ezdra žaluje, ker so se Izraelci zmešali s pogani. Ezdra je imel gotovo več časa opraviti s kra¬ ljevimi uradniki, predno je vse potrebno uredil. Med tem je pa izvedel, da se Izraelci ženijo s pogankami. To ga je silno užalilo. V goreči molitvi se je obrnil k Bogu. Ko se je vse to izvršilo, so prišli poglavarji k meni in so dejali: Izra¬ elsko ljudstvo in duhovniki in levitje se niso odločili od ljudstev v deželi in od njihovih gnusob, namreč od Kana- ancev in Hetejcev in Ferezejcev in Jebuzejcev in Amonijanov in Edom- Ijanov in Egipčanov in Amorejcev; zakaj zase in za svoje sinove so jemali izmed njihovih hčera in zmešali so sveti zarod z ljudstvi v deželi; in roka knezov in prvakov je bila prva pri tem prestopku. Ko sem to slišal, sem raztrgal svoj plašč in svojo tuniko in sem si pulil lase s svoje glave in svoje brade in potrt sem obsedel. In sešli so se pri meni vsi, ki so se bali besedij Izrae¬ lovega Boga zavoljo prestopka vrniv- ših se iz sužnjosti, in jaz sem sedel v žalosti do večerne daritve. Ob večerni daritvi sem se pa vzdignil iz svoje ža¬ losti in z raztrganim plaščem in tuniko sem padel na svoja kolena in sem raz¬ prostrl svoji roki proti Gospodu svo¬ jemu Bogu in sem dejal: Moj Bog, sram me je in bojim se povzdigniti svoje obličje k tebi, moj Bog, ker so nam narastle naše hudo¬ bije črez glavo in naša krivica sega do neba. Od dnij naših očetov do tega dne smo v velikih grehih in zavoljo svojih pregreh smo bili izročeni mi, naši kralji in naši duhovniki kraljem po deželah v roke, pod meč sužnjosti in oropanja, in v osramotenje, kakoršno je današnji dan. In sedaj je prišla za kratko trenotje milost od Gospoda, na¬ šega Boga, da nam je pustila rešen ostanek 1 in nam dala količ na mestu na¬ šega svetišča, 2 da bi nam Bog razsvetlil 1 Rešen ostanek so Judje, ki so se rešili iz pregnanstva. 2 Pomen: Vsaj nekaj samostojnosti imamo, ker se nam je dovolilo, da se je pozidal tempel. Količ, ki ga kdo po- naše oči ter nas zopet malo poživil v naši sužnjosti. Mi smo namreč sužnji; v naši sužnjosti nas pa ni zapustil naš Bog, marveč nam je naklonil mi¬ lost pred perzijskim kraljem, da nam je dal življenje in povzdignil hišo na¬ šega Boga in pozidal njene razvaline in nam dovolil obrambno zidovje v Judeji in v Jeruzalemu. 1 In kaj naj sedaj porečemo na to, o naš Bog ? Saj smo zapustili tvoje zapovedi, ki si nam jih dal po svojih služabnikih, prerokih, ko si govoril: „Dežela, v katero greste, da bi si jo prilastili, je ognušena dežela po gnusobi ljudstev in drugih dežel, po njihovi ostudnosti, s katero so jo na¬ polnili v svoji gnusobi od jednega kon¬ ca do drugega. Torej ne dajajte svojih hčerd njihovim sinovom in ne jemljite njihovih hčerd za svoje sinove in ne iščite njihovega miru in njihove sreče na veke, da postanete mogočni, in da uživate dobrote v deželi in jih pode¬ dujejo za vami vaši otroci na veke.“ 2 In na vse to, kar je prišlo nad nas zavoljo naših hudobnih del in zavoljo naše velike pregrehe, si nas ti, naš Bog, osvobodil naše krivice in nam dal rešitev, kakoršna je danes, da bi se ne prevračali. In mi naj bi zopet prestopali tvoje zapovedi in naj bi skle¬ pali zakone s temi nagnusnimi ljudstvi! Ali se ne boš razsrdil nad nami do po¬ končanja, da ne bo nobenega ostanka za rešitev? Gospod, Izraelov Bog, ti si pravičen, ker smo ostali mi, da se rešimo, kakor danes kaže. Glej, pred teboj smo v svoji krivici, ker gledč nanjo ne more nihče obstati pred teboj. Ezdra očisti mešane zakone. Ko je tedaj Ezdra tako molil in vzdihoval in jokal na tleh pred božjim templom, se je sešla pri njem zelo ve- stavi za stavbo, je začetek nadaljnega zidanja. Tako je tudi tempel za nas začetek večje samostojnosti. 1 Iz teh besedij se jasno vidi, da je Artakserks že Ezdru dovolil pozidati tudi mesto, in da se morajo Danijelovi tedni vsled tega pričeti šteti od 7. leta tega kralja, t. j. od 1. 457. ’ Primeri: V. Mojz. 7, 1 — 3; 23, 7; Joz. 23, 12; Zgodbe, str. 333. Ezdra 10, 2—19. Ptuje žene se odpravijo. 993 lika množica mož in žen in otrok, in ljudstvo se je silno jokalo. In Sekenija, Jehielov sin, izmed Elamovih sinov, je izpregovoril in rekel Ezdru: Pregrešili smo se zoper svojega Boga, ker smo jemali za žene ptujke izmed ljudstev po deželi. Sedaj pa, če se Izrael tega kesa, sklenimo zavezo z Gospodom, svojim Bogom, in odpravimo vse žene in tiste, ki so rojeni iz njih, po volji Gospodovi, in njih, ki se boje zapovedij Gospoda, našega Boga; po postavi naj se zgodi. Vstani, ti odločuješ; in mi bomo s teboj. Ezdra je tedaj vstal in je zaprisegel duhovske prvake in levite in ves Izrael, naj store po tej besedi; in prisegli so. In Ezdra je vstal pred božjo hišo in je šel k stanovanju Johanana, Elija- sibovega sinu, in je vstopil notri; kruha ni jedel in vode ni pil, ker je žaloval zaradi grehov tistih, ki so prišli iz sužnjosti. In razglasilo se je v Judeji in v Jeruzalemu povelje na vse sinove sužnjosti, naj se zberejo v Jeruzalemu; in vsak, kdor v treh dneh ne pride, se mu bo po sklepu prvakov in starejšin vzelo vse njegovo premoženje, in on sam se bo izobčil iz srenje preseljenih. In sešli so se vsi možje iz Juda in Benjamina v Jeruzalemu v treh dneh; bilo je deveti mesec, dvajseti dan me¬ seca. In vse ljudstvo je sedelo na pro¬ storu pred božjo hišo, trepetaje zavoljo greha in zavoljo deževja. Duhovnik Ezdra je pa vstal, in jim je rekel: Pregrešili ste se in ste jemali ptujke za žene, in s tem ste pomnožili Izra¬ elove krivice. In sedaj spoznajte Go¬ spoda, Boga svojih očetov, in storite, kar mu je všeč, in ločite se od ljudstev po deželi in od ptujih žen. In vsa množica je odgovorila in glasno rekla: Kakor si nam govoril, tako se zgodi! Ker je pa mnogo ljudstva in deževje, in ne moremo stati zunaj, in dela ni za jeden dan in tudi ne za dva, zakaj obilno smo grešili v ti reči, naj se po¬ stavijo prvaki za vso množico; in vsi, ki so se oženili s ptujkami, naj pridejo Zgodbe sv. pisma I. ob določenih časih, in ž njimi starejšine od vsakega mesta in njihovi sodniki, dokler se ne odvrne od nas božji srd nad tem grehom. Postavili so tedaj Jonatana, Azahelovega sinu, in Jozija, Tekvovega sinu, zato; in levita Me- solam in Sebetaj sta ju podpirala. In sinovi sužnjosti so tako storili. Du¬ hovnik Ezdra in možje, rodovinski pr¬ vaki, so pa šli po hišah svojih očetov, vsak po svojem imenu, in so sedli prvi dan desetega meseca, da bi preiskovali to reč. In popisali so se vsi možje, ki so se oženili s ptujkami, do prvega dne prvega meseca. In našli so se iz¬ med duhovskih sinov, ki so se oženili s ptujkami, izmed sinov Jozuveta, Jo- zedekovega sinu, in njegovih bratov: Mazija in Eliezer in Jarib in Godolija. In segli so v roke, da bodo odpravili svoje žene in darovali za svoj greh ovna iz črede. Tetovirana ženska z Jutrovega. Ezdra našteva še dalje imena mož, ki so bili sklenili zakon s ptujkami. Opomniti pa mo¬ ramo, da so se morale odstraniti le tiste žene, ki niso sprejele judovske vere. Kar se jih je odpovedalo poganstvu, so ostale. 63 994 Hag. 1, 1—14. Prerok opominja, naj se pozida tempel. S tem se završuje Ezdrova knjiga. Goreči Ezdra je gotovo tudi v drugih ozirih skušal po¬ boljšati ljudstvo; zlasti se je pa trudil, da se je jeruzalemsko zidovje iznova postavilo. Nekaj njegovega delovanja je opisanega v Nehemijevi knjigi, ki pride kmalu na vrsto. II. Prerok Hagej. (Hag. 1, 1—2, 24.) Judje so se po vrnitvi iz sužnjosti pod kra¬ ljem Čirom z vnemo lotili zidanja božje hiše. Zadeli so pa ob ogromne ovire. Nagajali so jim Samarijci, ki so zvijačno preslepili celo perzij¬ ska kralja Kambiza in Laži-Smerda, da sta na- daljno delo naravnost prepovedala. Z Darijem I. je še le napočila srečnejša doba. Zunanje ovire so padle; zato so bile pa tem večje med ljudstvom samim. Prvotni ogenj se je ohladil. Judom se je zdelo, da ne morejo postaviti takega templa, ki bi bil dostojno središče njihovega verskega življenja. Vrh tega je med njimi zavladala grda sebičnost; skrbeli so rajše zase in si lepšali svoje hiše, nego da bi bili kaj žrtvovali za Gospodov tempel. Ob tem času, ki ga poznamo že iz pr¬ vega razdelka Ezdrovih bukev, je Bog obudil preroka Hageja in Zaharija. Hag e j (t. j. Slovesni) je kot siv starček pričel svojo preroško službo. Iz njegovih besedij posnemamo namreč, da je še videl prvi tempel. Kdaj je umrl, ne vemo. Sv. Epifanij pripoveduje, da so ga pokopali v jeruzalemskih duhovskih grobeh. V podnožju Oljske gore so kazali takrat njegov grob. Sv. cerkev ga časti med svetniki s prerokom Ozejem vred dne 4. malega srpana. Njegova knjiga obsega dve poglavji. Deli se v štiri prerokbe. V prvi (pogl. 1, 1—2, 1) kara Jude, ker se iz sebičnosti ne menijo za zidanje templa. V drugi (pogl. 2, 2—10) jih tolaži, da bo Mesija s svojo navzočnostjo posvetil drugi tempel, ki bo vsled tega veličastnejši od prvega. V tretji prerokbi (2, 11—20) obeta Judom božji blagoslov, ker so začeli pozida vati tempel. V četrti (2, 21—24) pa obeta Zorobabelu, Davido¬ vemu potomcu, posebno božje varstvo. Hagejeve besede so imele, kakor nam pripoveduje Ezdra, 1 na ljudstvo velik vpliv. Prva prerokba: Opomin, naj se zida tempel. Drugo leto kralja Darija, šesti me¬ sec, prvi dan meseca, se je razglasila 1 Ezdr. 6, 12. Gospodova beseda po preroku Hageju Zorobabelu, Salatijelovemu sinu, ob¬ lastniku v Judeji, injozuvetu, Josedeko- vemu sinu, velikemu duhovniku, rekoč: To govori Gospod vojnih čet, rekoč: To ljudstvo pravi: „Ni še čas, da bi zidali Gospodovo hišo.“ In po preroku Hageju se je razglasila Gospodova be¬ seda, rekoč: Za vas je pač čas, da pre¬ bivate v obitih hišah, 1 ta hiša pa je opustošena. In sedaj govori to-le Go¬ spod vojnih čet: Premišljujte v srcu svoja pota! Mnogo ste sejali in malo priželi; jedli ste in niste se nasitili; pili ste in premalo ste dobili; oblačili ste se in niste se ogreli; in kdor je prejel plačo, jo je spravil v raztrgano mošnjo. To govori Gospod vojnih trum: Premišljujte svoja pota! Pojdite na gore iskat lesa in zidajte hišo, in to mi bo všeč in poveličan bom, pravi Gospod. Na mnogo ste računali, i n glej, bilo jemalo; in pripeljali ste do¬ mov in jaz sem je odpihnil. Zakaj ? pravi Gospod vojnih trum. Ker je za¬ puščena moja hiša in ste se vi pod¬ vizali vsak le za svojo hišo, zato se je nad vami zadrževalo nebo, da ni dajalo rose, in zavirala se je zemlja, da ni dajala svojega sadu. In jaz sem poklical sušo nad deželo in nad griče in nad pšenico in nad vino in nad olje in nad vse, kar rodi prst, in nad ljudi in nad živino in nad vsako ročno delo. In poslušali so Zorobabel, Salatije- lov sin, in veliki duhovnik Jozuve, Jo- sedekov sin, in vse ostalo ljudstvo glas Gospoda, svojega Boga, in besede pre¬ roka Hageja, ki ga je poslal k njim Gospod, njihov Bog, in ljudstvo se je zbalo Gospoda. In Hagej je govoril kakor Gospodov poslanec po Gospodovih sporočilih ljudstvu, in je dejal: Jaz sem z vami, pravi Gospod Bog. In Gospod je obudil duha Zorobabela, Salatijelovega sinu, judovskega oblastnika, in duha Jozu- veta, Josedekovega sinu, velikega du- 1 V obitih hišah, t. j. v stanovanjih, kjer so stene obit® s cedrovini iti eipresnim lesom. Hag. 2, 1—13. Mesija pride v novi tempel. 995 hovnika, in duha vsega ostalega ljud¬ stva, in lotili so se in so delali hišo Gospoda vojnih čet, svojega Boga, — štiriindvajseti dan, šesti mesec, drugega leta kralja Darija. Druga prerokba: Prihodnja slava novega templa. Sedmi mesec, jedenindvajseti dan v mesecu, se je oglasila Gospodova be¬ seda po preroku Hageju, rekoč: Govori Zorobabelu, Salatijelovemu sinu, judov¬ skemu vojvodu, in Jozuvetu, Josedeko- vemu sinu, velikemu duhovniku, in osta¬ lemu ljudstvu, rekoč: Kdo izmed vas je še ostal, ki je videl to hišo v nje¬ nem prvem veličastvu? In kakšno vi¬ dite sedaj ? Ali ni taka, kakor bi je ne bilo pred vašimi očmi? Vendar poto¬ laži se zdaj, Zorobabel, pravi Gospod, in potolaži se, Jozuve, Jozedekov sin, veliki duhovnik, in potolaži se vse ljud¬ stvo v deželi, pravi Gospod vojnih čet, — in delajte! (Zakaj jaz sem z vami, pravi Gospod vojnih trum.) Beseda, 1 ki sem jo sklenil z vami, ko ste šli iz egiptovske dežele, in moj Duh bosta v vaši sredi; ne bojte se! To pravi namreč Gospod voj¬ nih čet: Še jeden kratek čas je in jaz pretresem nebo in zemljo in morje in suha tla; in razgibljem vse narode, in pride Zaželjeni vsem narodom, in to hišo napol¬ nim z veličastvom, pravi Gospod vojnih čet. Moje je srebro in moje je zlato, praviGospod voj¬ nih čet. Večje bo veličastvo te poslednje hiše, kakor prve, pravi Gospod vojnih čet, in na tem kraju bom dal mir, pravi Gospod vojnih čet. Ta prerokba napoveduje Odrešenika za čase, ko bo stal drugi tempel. V božjem imenu tolaži Hagej Zorobabela, Jozuveta in ljudstvo. Med Judi jih je bilo nekaj, ki so še videli prvi, pred sedem¬ inšestdesetimi leti porušeni tempel. Drugi pa so 1 Primeri IT. Mojz. 19, 5: Če bodete poslušali moj glas in se držali moje zaveze, bodete moja last izmed vseh ljud¬ stev; zakaj moja je vsa zemlja. Zgodbe, str. 215. Ta tola¬ žilna beseda je ostala pri izvoljenem ljudstvu. vsaj slišali o njegovem veličastvu. Zato so bili vsi potrti, ko so primerjali svoje majhne pripo¬ močke ob zidanju z bogastvom in sijajem, s ka¬ terim je kralj Salomon okrasil božjo hišo. Prerok jih v svojem tolažilu naj preje spominja, da ostane med njimi resnica in zvestoba božje besede, s katero je sklenil zavezo z izraelskim ljudstvom, in poleg tega tudi sveti Duh. To duhovno bogastvo je več vredno nego ves zunanji lišp. Judje naj torej ne žalujejo zavoljo neznatnosti pozidanega templa. Božji Duh jim bo kmalu odkril novo srečno pri- hodnjost. Se jeden kratek čas je, ko se izvrše po celem svetu ogromne izpremembe; to se pravi: jedna doba, ki ne bo dolgo trajala, premine do Odrešenikovega prihoda. Res je od Hageja do Kristusa minulo okrog 500 let; toda pred Bogom je tisoč let kakor jeden dan. 1 Prerok nato v prelepili besedah opisuje, kako daleč bo segalo Mesijevo delo. Vse stvarstvo se bo pretreslo, vsi narodi se bodo razgibali. Nove sile in nove milosti, ki jih bo delil Odrešenik, se bodo pojavile in vse jih bo deležno, ko pride Me¬ sija, ki ga ne pričakuje samo judovsko ljudstvo, marveč ki je zaželjen vsem narodom. Kaj po- menja vse srebro in zlato v primeri z njim ? Bog bi lahko naklonil svoji hiši srebra in zlata, toda ni ga treba. Odrešenik bo počastil s svojo pri- čujočnostjo ta tempel in pred njim izgine vsa pozemska krasota veličastne Salomonove stavbe. Večji kralj, nego je bil Salomon, bo nastopil v novem templu; 2 Odrešenik bo namreč prinesel sladki mir odrešenja. Prerokba se je natančno izpolnila. Res je minula od tedaj pa do Kristusa samo jedna doba; razmere judovskega ljudstva se namreč niso od takrat bistveno nič predrugačile. Izveličar je mnogokrat poveličeval s svojo pričujočnostjo drugi tempel; s svojim prihodom je razširjal tisti sveti mir, ki ga svet ne more dati. Njegov nauk in njegove milosti so res razgibale celi svet. Tretja prerokba: Božje obljube. Štiriindvajseti dan devetega meseca, drugo leto kralja Darija, je govoril Go¬ spod preroku Hageju, rekoč: To go¬ vori Gospod vojnih čet: Vprašaj du¬ hovnike iz postave in reci: „Če kdo dene posvečeno meso v gube svojega 1 II. Pet. 3, 18. ’ Primeri Mat. 12, 42. 63* 996 Hag. 2, 11—24. Božji blagoslov. Zorobabel in Mesija. oblačila in se dotakne z njegovim ro¬ bom kruha, ali močnika, ali vina, ali kake druge jedi, — bo li to posvečeno?“ Duhovniki so nato odgovorili, rekoč: „Ne!“ In Hagej je dejal: „Če se kdo, ki seje ognusil z mrličem, dotakne vseh teh rečij — bodo li nečiste ?“ In duhovniki so odgovorili, rekoč: „Nečiste bodo!“ Hagej pa je odgovoril, ter je rekel: Torej je nečisto to ljudstvo in ta narod pred mojim obličjem, pravi Gospod, in vsako delo njihovih rok in vse, kar so mi darovali. In zdaj premišljujte v svojem srcu od tega dne nazaj, predno se je jel pokladati kamen na kamen za Gospodov tempel. Ko ste stopili k snopju za dvajset mer, jih je bilo deset, in ko ste stopili k stiskalnici, da bi stisnili za petdeset vrčev, pa jih je bilo dvajset. Udaril sem vas s smodečim vetrom, in z rjo, in s točo vsa vaša dela; in ni ga bilo med vami, ki bi se bil izpreobrnil k meni, pravi Gospod. Premišljujte v svojih srcih od danes za prihodnjost, od štiriindvajsetega dne devetega me¬ seca; od dneva, ko se je vložil temelj Gospodovemu templu, premišljujte v srcih: Ali že kali seme? In tudi trta in smokva in margaran in oljka ne cvetč. Od tega dne dalje bom dajal blagoslov. Četrta prerokba: Zorobabel — Kristusova predpodoba. In Gospod je vdrugič govoril Ha- geju štiriindvajseti dan meseca, rekoč: Govori Zorobabelu, judovskemu ob¬ lastniku, tako-le: Jaz pretresem nebo kakor tudi zemljo, in prevržem kraljeve prestole in razdrobim močno državo narodov, in prevalim vozove in njihove voznike, in konji popadajo in njihovi jezdeci, vsak z mečem svojega brata. Tisti dan, pravi Gospod vojnih čet, sprejmem tebe, Zorobabel, Salatijelov sin, služabnik moj, pravi Gospod voj¬ nih čet, in te shranim kakor pečatnik, ker sem te jaz izbral, pravi Gospod vojnih čet. Zorobabel, potomec Davidovega rodu, je ob žalostnih časih vodil judovsko ljudstvo. Njegova rodbina je izgubila kraljevo čast, njegov narod je bil podložen poganski državi. Vendar pa je sijajno izvrševal svojo nalogo. Na čelu je stal svojemu ljudstvu, ne kot njegov vladar, pač pa kot njegov prvi svetovalec in branitelj. S svojo gorečnostjo in požrtvovalnostjo je vnemal svoje sorojake na poti domov, še bolj pa, ko se je šlo za to, da se pozida božja hiša. Zvest je bil Bogu; zato mu je po svojem preroku napovedal tolažilno bodočnost. Sredi velikih svetovnih izprememb, ki so se pripravljale, se mu oznanja, da bo krepko stal v tako tesni zvezi s svojim Bogom, kakor je pečatnik s svojim lastnikom. To velja sicer v prvi vrsti zanj, a kot glava judovskega naroda pomenja on vse Jude in njemu izrečena napoved se ozira torej tudi na ljudstvo. Predno pride Od¬ rešenik, se bodo vršile ogromne stvari: prestoli se bodo rušili, država narodov bo padla s svojim poganstvom vred. Poganski narodi se bodo med seboj pokončevali. Malo, neznatno judovsko ljud¬ stvo brez samostojnosti, brez moči bo pa ostalo; iz njegove srede bo vstal Zorobabelov potomec — Mesija — in bo ustanovil svoje kraljestvo. Zorobabel je res lepa predpodoba božjega Odrešenika, ki je tudi Davidov sin iz Judovega rodu, glava odrešenega človeštva, ustanovitelj 1 Pečatnik se je posebno vestno shranjeval. Zah. 1, 1—6; 14—16. Prerok Zaharija. Uvod. Prvo videnje. 997 duhovnega templa nove zaveze in po naravi združen z božjo osebo. — Z Zorobabelovo prerokbo se konča Hagejev kratki spis. III. Prerok Zaharija. (Zah. 1, 1—14, 21.) Dva meseca za prerokom Hagejem je na¬ stopil svojo vzvišeno službo Zaharija (t. j. Božji spomin). Bil je iz duhovske rodbine; njegov oče se je imenoval Barabija. Rojen je bil v sužnjosti na Babilonskem. Cerkev praznuje njegov god dne 6. kimovca; rimski koledar pravi o njem: hudobnih potov in od svojih zlobnih mislij; pa niso poslušali in se niso menili zame, pravi Gospod. Vaši očetje, kje so? In mar bodo preroki živeli vekomaj? Vendar pa, ali niso moje besede in moje postave, ki sem jih izročil svojim služabnikom, prero¬ kom, zadevale vaših očetov? In iz- preobrnili so se in so dejali: Kakor je sklenil Gospod vojnih čet, da nam bo storil po naših potih in po našem prizadevanju, tako nam je storil. „Kot starček se je vrnil iz Kaldeje in leži pokopan poleg preroka Hageja.“ V svojem preroškem delovanju je vspod- bujal svoje rojake, da so se marljivo lotili zidanja božje hiše; poleg tega jih je pa tudi tolažil z napovedjo srečnih Mesijevih časov. Tako se tudi deli njegova knjiga v dva razdelka. Prvi razdelek (pogl. 1—8) go¬ vori v slikovitih podobah o pomenu in trajnosti izraelskega naroda in vzbuja pogum, naj se tempel pozida in uredi sveta služba v njem. Drugi razdelek (pogl. 9—14) pa slika veličastno prihodnjost mesi¬ janskega kraljestva, njegove boje in njegovo slavno konečno zmago. Vse to gleda prerok v raznih videnjih. Mogočno doni vsled tega njegova beseda, ki je pa često težko umljiva. Prvi razdelek. Videnja in opomini za izraelsko ljudstvo. Poglavje 1, 1 — 8, 23. Uvod. Osmi mesec drugega leta kralja Darija je govoril Gospod Zahariju, sinu Barahijevemu, sinu Adovemu, re¬ koč: V srdu se je razsrdil Gospod nad vašimi očeti. Reci jim: To govori Gospod vojnih čet: Obrnite se k meni, in jaz se bom obrnil k vam, pravi Gospod vojnih čet. Ne bodite, kakor so bili vaši očetje, katerim so klicali prejšnji preroki, rekoč: To pravi Go¬ spod vojnih čet: Obrnite se od svojih Grob preroka Zaharija. Videnja. Prvo videnje: Mož med mirtami. V prvem videnju je videl Zaharija to-le pri¬ kazen: V globoki dolini, obrastli z mirtami, sedi mož na rudečem konju; za njim pa jezdeci na rudečih, pisanih in belih konjih, ki mu poročajo, da so prehodili zemljo, ki je sedaj pomirjena. Ob tej priliki prosi mož na rudečem konju, — Go¬ spodov angel, — Boga, naj se usmili judovskega ljudstva, ki je ravno sedemdeseto leto v sužnjosti. Bog mu obljubi svoje usmiljenje in angel se obrača k preroku: Kliči, rekoč: To govori Gospod vojnih čet: Z veliko gorečnostjo se poganjam za Jeruzalem in Sion. In z velikim srdom se jezim nad bogatimi narodi; jaz sem se namreč le malo razsrdil, oni so pa zvečevali nesrečo. 998 Zah. 1, 17—21; 2, 1 — 13. Drugo in tretje videnje. Zato govori Gospod tako: V usmilje¬ nju se povrnem k Jeruzalemu in moja hiša se pozida v njem, pravi Gospod vojnih čet, in z merjevsko vrvico se bo merilo po Jeruzalemu. Še kliči, re¬ koč: To govori Gospod vojnih čet: Moja mesta se bodo zopet napolnila z dobrotami, in Gospod še oveseli Sion, in iznova si izvoli Jeruzalem. To videnje se nanaša na čas sužnjosti. Pre¬ rok je zamaknen v prošlo dobo. Mož — angel — na rudečem konju je tisti angel Gospodov, ki se velikrat imenuje v sv. pismu kot voditelj izrael¬ skega ljudstva. Cerkveni učeniki trdijo, da se z imenom angela Gospodovega imenuje druga božja oseba, Bog Sin sam. Rudeči konj pomenja obilne krvave vojske, ki jih mora izvojevati. Mirte v dolini pomenjajo poteptani, ponižani izraelski na¬ rod. Jezdeci na rudečih, pisanih in belih konjih pomenjajo angele, ki poročajo o hudih bojih proti Judom (rudeči), o ponehavanju teh bojev (pisani) in o konečnem miru (beli). Gospodov angel prosi Boga, naj torej reši ljudstvo. Bog mu obljubi, da bo kaznoval vse izraelske sovražnike in da se bo Jeruzalem s templom zopet pozidal. Prvo videnje ima namen pokazati, da je Bog samo po svoji usmiljenosti rešil Jude iz pregnan¬ stva in da jih bo varoval v prihodnjosti tudi le po svoji dobroti. Drugo videnje: Rogovi in kovači. In dvignil sem svoje oči ter sem videl, in glej, štirje rogovi. In rekel sem angelu, ki je govoril z menoj: Kaj je to? In dejal mi je: To so rogovi, ki so razmetali Juda in Izraela in Jeruza¬ lem. In Gospod mi je pokazal štiri ko¬ vače. Rekel sem: Kaj prihajajo ti delat? On mi je pa dejal, rekoč: To so rogovi, ki so raztrosili Juda, moža za možem, da nobeden ni vzdignil svoje glave; ti pa prihajajo one strašit, da odbijejo rogove narodom, ki so dvignili rog nad judovsko deželo, da bi jo raztrosili. Rogovi pomenjajo moč izraelskih sovražnikov, ki so razgnali Jude po svetu. Kovači pa naznan¬ jajo, da bo Bog razbil njihovo mogočnost. Tretje videnje: Sion v novi slavi. In dvignil sem svoje oči in sem videl in glej, mož, ki je imel merjevsko vrvico v svoji roki. Tu sem dejal: Kam greš? Rekel mi je: Merit Jeruzalem, da vidim, koliko je širok in koliko dolg. In glej, angel, ki je govoril z menoj, je odšel in drugi angel 1 mu je prišel nasproti. In rekel mu je: Teci, govori s tem mladeničem, 2 rekoč: Okrog ozidja bodo prebivali v Jeruzalemu zavoljo množine ljudij in živine v njem. 3 4 I n jaz, pravi Gospod, bom njegov ognjen zid okrog in okrog, in v slavi bom v njegovi sredi. Oj, oj, bežite iz severne dežele/ go¬ vori Gospod; na štiri vetrove sem vas bil namreč razkropil. Beži, o Sion, ki prebivaš pri babilonski hčeri, ker tako govori Gospod vojnih čet. Po čast me je poslal k narodom, ki so vas oropali; kdor se namreč vas dotakne, se do¬ takne punčice mojega očesa. Glej, svojo roko dvigam nad nje in za plen bodo tistim, ki so jim služili; in spoznali bodete, da me je poslal Gospod vojnih čet. Hvalo poj in raduj se, hči Sionska, ker glej, prihajam in se nastanim v tvoji sredi, govori Gospod. In mnogo narodov se bo oklenilo Gospoda tisti dan; in moje ljudstvo mi bodo; in jaz bom prebival v tvoji sredi in b boš spoznala, da me je Gospod vojnih čet poslal k tebi. In Gospod bo posedel Juda kakor svoj delež v posvečeni de¬ želi, in iznova bo izvolil Jeruzalem. Vse meso naj molči pred Gospodovim ob¬ ličjem, ker se dviguje s svojega svetega prebivališča. 5 Angel Gospodov, sveti voditelj izvoljenega ljudstva, govori v tej lepi prerokbi, da se bo Je¬ ruzalem zopet pozidal, in da bodo kaznovani izra¬ elski sovražniki; napoveduje pa tudi, da bo Bog prebival na Sionu, tam vsprejel tudi druga na¬ rode za svoje in ostal v njihovi sredi. Zadnje besede se brez dvojbe nanašajo na Mesijeve čase, 1 Drugi angel, t. j. preje imenovani angel Gospodov. 3 Mladenič se imenuje tu preje imenovani moč z vrvico. 3 Pomen: Nikar ne meri ozidja; Jeruzalem se bo tak® razširil, da ne bo zadostovalo to ozidje. 4 Nastopne vrste govori angel Gospodov. 5 Pomen: Gospod že pričenja izvrševati, kar napoveduje prerokba. Zah. 3, 7—10. Četrto, peto, šesto in sedmo videnje. 999 ko včlovečeni angel Gospodov prebiva v sv. Reš¬ ujem Telesu sredi svojega ljudstva in stanuje skrivnostno v duhovnem Sionu — svete cerkve. Četrto videnje: Obnovljeno duhovstvo. Jozuve, ali Jezus, je bil veliki duhovnik, ki je z Zorobabelom vred pripeljal Jude iz sužnjosti. V tem videnju ga gleda Zaharija, kako stoji pred angelom Gospodovim; umazano je oblečen, ker nosi na sebi grehe svojega ljudstva. Satan ga hoče uničiti. Angel Gospodov se pa potegne zanj, ukaže mu vzeti umazano oblačilo, ga obleče v praznično duliovsko obleko, in mu pravi: To govori Gospod vojnih čet: Če boš hodil po mojih potih in opravljal mojo službo, boš tudi sodil mojo hišo in varoval moje preddvore, in dal ti bom spremljevalce izmed teh, ki sedaj stoje tukaj. 1 Poslušaj Jezus, veliki du¬ hovnik, ti in tvoji tovariši, ki prebivajo pri tebi, ker ste možje predpodobe: 2 Glej, pripeljem svojega hlapca, Mladiko, 3 ker glej, on je kamen, ki sem ga položil pred Jezusa; na tem jednem kamnu je sedem očij. Glej, jaz bom izklesal njegovo po¬ dobo, pravi Gospod vojnih čet, in bom odvzel hudobijo one dežele v jednem dnevu. Tisti dan, pravi Gospod vojnih čet, bo vabil pri¬ jatelj prijatelja pod vinsko trto in pod smokvo. Zaharija gleda v tem videnju, kako angel Gospodov postavi Jozuveta in druge duhovnike v duhovniško službo ne zavoljo njihovih zaslug, marveč z ozirom na prihodnjega Odrešenika, ka¬ terega predpodobe so. Njihova služba bo namreč trajala le tako dolgo, dokler ne pride obljubljeni hlapec Gospodov, 4 dokler ne vskali napovedana Gospodova mladika, 5 dokler namreč ne nastopi Mesija. Takrat se sezida nov tempel, katerega vogelni kamen 6 bo Kristus sam. Iz tega kamna bo izvirala vsa duhovna luč za celi svet; zato 1 T. j. angele. 2 Možje predpodobe, t. j. veliki duhovniki in drugi du¬ hovniki pomenjajo prihodnjega Odrešenika, o katerem govore nastopne besede. 3 Vulgata: Vzhajajoče solnce. 4 Primeri Izaija 42, 1; Zgodbe, str. 801. B Primeri Izaija 4, 2; Zgodbe, str. 791. 6 Primeri Ps. 117, 22; Zgodbe, str. 593; Mat. 21, 42. ga vidi prerok s sedmimi očmi. Sam Bog ga bo izklesal, saj je njegov jedinorojeni Sin. V jednem dnevu, ko bo Mesija daroval sebe na križu, bode odrešena zemlja in sveti mir bo zavladal na nji. Peto videnje: Zorobabel dozida tempel. Prerok se je zamaknil vpetič: Pred seboj je videl zlat svetilnik z oljnico (posodo za olje) in s sedmerimi svetilkami. Iz oljnice je teklo olje v svetilke po sedmerih cevkah. V oljnico samo se je pa stekalo olje po dveh cevkah, v kateri sta segali veji dveh oljk, stoječih na obeh straneh oljnice. Oljki sta pomenjali Zorobabela in Jozuveta, ki sta s svojim delovanjem dozidala tempel in s tem dosegla, da je zopet začel goreti svečnik s sedmerimi svetilkami v Gospodovem svetišču. Celo videnje napoveduje, da se bo še za časa Zorobabela in Jozuveta dovršil tempel; zato naj bi Judje tem bolj vneto prijeli za delo pri nje¬ govem zidanju. Šesto in sedmo videnje: Pregreha se odstrani. V šestem videnju je videl Zaharija, kako leti ogromen ovitek po izraelski deželi. Na ovitku so zapisane kazni za grehe ljudstva; med grehi se posebej omenjata tatvina (krivičnost do bližnjega) in kriva prisega (nezvestoba do Boga). Ogromni ovitek leti zato po deželi, da ga vsi lahko vidijo in se vsled tega ogibljejo grehov. V sedmem videnju je videl žensko, sedečo v merniku; angel je pristopil k nji, jo potlačil in pokril s težkim svinčenim pokrovom. Nato sta prišli dve ženski s štrkovimi perotmi in sta kakor veter hitro odnesli mernik v deželo Senaar (Babilonijo). Pomen te prikazni je ta-le: Judje so mnogo grešili s krivično mero, namreč z ode- ruštvom. Njihove grehe v tem oziru predstavlja žena v merniku. Ženski, ki sta odnesli mernik v ptnjo deželo, pa pomenjata dva mogočnika, ki imata priti nad Jude in jih zavoljo njihovih krivic odpeljati iz domovine. Mnogo razlagal¬ cev misli, da sta tu napovedana rimska cesarja Hadrijan in Tit, ki sta nekaj let po Kristusovi smrti razkropila judovsko ljudstvo po svetu. Štrkove peroti naznanjata, kako hitro se bo iz¬ vršila božja kazen. Senaar pa ne pomenja samo Babilona, marveč sploh ptuje dežele, v katere bodo Judje razpršeni. — To videnje gledamo uresničeno tudi v naših časih. Judje so raz¬ kropljeni po celem svetu. 1000 Zah. 6, 1—15. Osmo videnje. Dvojna krona za Jozuveta. Osmo videnje. In obrnil sem se in sem dvignil svoje oči in sem videl, glej: štirje vo¬ zovi so vstajali izmed dveh gora, in gori sta bili bronasti gori. Pri prvem vozu so bili rudeči konji in pri drugem vozu črni konji in pri tretjem vozu beli konji in pri četrtem vozu pisani in močni konji. Tu sem se oglasil in sem dejal angelu, ki je govoril z menoj: Kaj so ti, gospod moj? Nato mi je angel odgovoril, rekoč: Ti so štirje vetrovi pod nebom, ki vstajajo, da se postavijo pred Gospodarja vse zemlje. Voz, pri katerem so bili črni konji, je šel v severno deželo, in beli so šli za njimi, in pisani so šli proti južni deželi. Kar jih je bilo močnih, so se napotili in so hoteli iti in predirjati celo zemljo. In rekel je: Pojte, prehodite zemljo; in prehodili so zemljo. Potem me je poklical in mi je dejal, rekoč: Glej, kar jih je šlo v severno deželo, 1 ti upokoje moj srd v severni deželi. V tem videnju Bog kaže, kako bo premagal poganske, Judom sovražne narode, ki jih gleda prerok pod podobo vozov in vetrov. Rudeči konji pomenjajo bojevite in krvoločne Babilonce; proti njim (v severni deželi) se vzdignejo črni konji — Medi in Peržani; te pa premagajo beli — t. j. Macedonci. Pisani in močni konji so Rimci, ki obvladajo Egipet in vso zemljo in izvrše božjo kazen nad vsemi narodi. Božji srd se poleže, ko bodo premagani vsi sovražniki. Kronani Jozuve — predpodoba Mesijeva. Gospod mi je govoril, rekoč: Vzemi od preseljencev, od Holdaja, od Tobija in od Idaja, ko pridejo iz Babilona, in pojdi tisti dan in vstopi v hišo Josija, Sofonijevega sinu, in vzemi zlata in srebra in naredi dvojno krono in po¬ sadi jo na glavo Jezusu, Josedekovemu sinu, velikemu duhovniku, in mu go¬ vori, rekoč: To govori Gospod vojnih čet in pravi: Glej, mož, Mladika mu je ime, in na svojem kraju 1 Severna dežela — Babilonija — se omenja tu kot zastopnica vseh sovražnikov božjega ljudstva. bo vzrastel in bo zidal tempel Gospodu in bo imel veličastvo, in bo sedel in gospodoval na svojem prestolu, in duhovnik bo na svojem prestolu, in so¬ glasje miru bo med tema dvema. 1 In dvojna krona bo v spomin za Helema, in Tobija, in Idaja, in Hema, 2 * Sofonijevega sinu, v Gospodovem tem- plu. Tudi tisti, ki so daleč, bodo prišli in zidali pri Gospodovem templu, in spoznali boste, da me je Gospod vojnih čet poslal k vam. To se bo pa zgodilo, če boste radi poslušali glas Gospoda, svojega Boga. Iz nastopne razlage je razviden pomen te lepe prerokbe: Iz pregnanstva so prišli trije Judje: Holdaj, Tobija in Idaja, in so prinesli seboj zlata in srebra za zidanje božje hiše. Ostali so v Jozijevi hiši. Gospod veleva Zahariju, naj gre tja in naj vzame nekaj zlata in srebra ter naj napravi iz njega dvojno krono, s katero naj krona velikega duhovnika Jozuveta (Jezusa). To kronanje naj pomenja, da je Jozuve predpodoba prihodnjega Odrešenika, tiste svete Mladike, katero je že preje 8 napovedoval. Jozuve sicer zida tempel, toda tempel, ki ga sezida Mesija, namreč njegova cerkev, bo veličastnejši. Mesija bo kralj in du¬ hovnik ob jednem. Soglasje miru bo med njim in Jozuvetom. Kakor veliki duhovnik Jozuve de¬ luje za mirni razvoj svojega naroda, tako bo tudi veliki duhovnik Mesija zidal svoj tempel le za mir človeštva. Pri tem templu bodo sodelovali tudi ptuji narodi; vstopili bodo namreč v njegovo cerkev in s tem spričali resničnost božjih prerokb. Opomini in obljube. Judje so se v spomin nesrečnega dne, ko je bil porušen njihov tempel, vsako leto deseti dan petega meseca postili; v spomin na umor povelj¬ nika Godolja 4 pa vsak tretji dan sedmega meseca. Ko je imel biti tempel že dozidan, pošljejo vprašat, ali naj se še dalje postijo. Bog jim odgovarja po 1 Med tema dvema, t. j. med možem, ki se imenuje Mladika, in med Jozuvetom. * Helem je drugo ime za Holdaja, Hem pa za Jozija. 8 Zah. 3, 8. 4 Glej Zgodbe, str. 825. Zah. 7, 9—14; 8, 1—3; 20—23. Napoved srečnih časov za Jeruzalem. 1001 Zahariju, da ni treba, ker je bil njihov post tako le sama zunanjost brez poboljšanja, in jim z ža¬ lostnim vzgledom iz zgodovine njihovih očetov kaže, kako naj delajo. To je bil govoril Gospod vojnih čet, rekoč: Pravične sodbe sklepajte in usmiljenje in milost skazujte vsak svo¬ jemu bratu. In ne zatirajte vdove in sirote, ptujca in siromaka, in nihče naj ne misli zoper svojega brata hudega v svojem srcu. Pa niso hoteli poslušati in so obračali hrbet in si mašili ušesa, da ne bi slišali. In svoje srce so na¬ redili kakor demant, da ne bi slišali postave in besedij, ki jih je poslal Go¬ spod vojnih čet v svojem Duhu po nekdanjih prerokih. In Gospod vojnih čet se je silno razsrdil. In zgodilo se je, kakor je govoril, in niso poslušali. Tako bodo klicali in ne bom uslišal, pravi Gospod vojnih čet. 1 Zato sem jih razkropil po vseh kraljestvih, ki jih niso poznali; in zapustili so deželo, da ni nihče hodil sem in tja, in zaže- Ijeno deželo so izpremenili v puščavo. Zaradi grehov judovskega ljudstva je bil torej podrt in opustošen Jeruzalem. A sedaj nastopi božje usmiljenje. O tem govori prerok v na¬ stopnem osmem poglavju: To govori Gospod vojnih čet: Z veliko vnemo sem vnet zaSion, in z velikim srdom sem vnet zanj. To pravi Gospod vojnih čet: Vrnem se v Sion in prebi¬ val bom sredi Jeruzalema, in Jeruzalem se bo imenoval me¬ sto resnice, in gora Gospoda vojnih čet posvečena gora. Ta tolažilna prerokba se je po nekoliko iz¬ polnila že takoj, ko so pozidali tempel in mesto. Natančno se je pa izvršila še le, ko se je v sveti cerkvi, ki je duhovni Jeruzalem in duhovna sveta gora, jela oznanjevati resnica in deliti milost v pravo posvečenje. Za to napovedjo prerokuje Zaharija dolgo življenje prebivalcem obnovljenega Jeruzalema in vabi Jude, naj se s krepko roko lotijo zidanja pri templu. Bog jim bo njihov trud obilo popla- 2 Vedno se ponavlja resnica: Kdor ne posluša Boga, ga tudi Bog ne posluša. čal. Poslal jim bo dobre letine. Kakor so bili dozdaj prekletstvo med narodi, tako bodo od¬ slej blagoslov, ker bo iz njihove srede prišel Izveličar celega sveta. Morajo se pa poboljšati: govoriti resnico, soditi pravično in varovati se tudi v mislih vsake krivice proti bližnjemu. Potem se bodo dnevi žalovanja izpremenili zanje v vesele praznike. In konečno pridejo tudi poganski na¬ rodi in bodo častili ž njimi vred pravega Boga. Dojde čas, ko pridejo narodi in prebivalci mnogoštevilnih mest; in vzdignejo se prebi¬ valci, rekoč drug drugemu: Pojmo in molimo Gospodovo obličje in iščimo Gospoda voj¬ nih čet; tudi jaz pojdem. In mnogo narodov in močna ljud¬ stva pridejo iskat Gospoda voj¬ nih čet v Jeruzalem, in molit Gospodovo obličje. To pravi Gospod vojnih čet: Tiste dni bo to, ko bo deset ljudi j izmed vseh poganskih jezikov po¬ padlo in zgrabilo rob judov¬ skega moža, rekoč: Z vami poj- demo; slišali smo namreč, da je Bog z vami. Kmalu po babilonski sužnjosti so se začeli tudi pogani izpreobračati k judovski veri, da so častili jednega Boga in tudi prihajali darovat mu v templu. Vendar je bilo število takih iz- preobrnencev primeroma majhno. Še le, ko je prišel Mesija, so se popolnoma izvršile Zaharijeve besede. Pogani so se trumoma izpreobračali k njegovi veri in se oprijemali judovskih mož — apostolov in Kristusovih učencev — da so jih ti pripeljali v sveto cerkev. Drugi razdelek. Prihodnjost judovskega naroda. Poglavje 9, 1 — 14, 21. Zaharija opisuje v drugem razdelku v or¬ jaških, veličastnih potezah bodočo zgodovino svo¬ jega ljudstva po ti-le vrsti: Izraelski sovražniki bodo kmalu premagani. Ko pride Mesija, ga bo mnogo Judov zavrglo; zato si Bog izvoli novo ljudstvo in razkropi Jude iznova po svetu. Ko¬ nečno se pa Judje izpreobrnejo in Bog premaga vse nasprotnike svojega kraljestva. 1002 Zah. 9, 8 — 17. Mesija pride kot kralj miru. Sovražniki bodo premagani. Napoved sv. Rešnjega Telesa. Mesija kralj miru. Med sovražniki judovskega ljudstva, katerih poraz napoveduje prerok, so v prvi vrsti prebi¬ valci v Siriji, za njimi Feničani in konečno Fi¬ listejci. Vsi ti bodo pokončani. Nato pa pravi v božjem imenu: Okrog svoje hiše postavim taborišče proti sem ter tja pohajajočim četam, in zatiralec ne bo nič več hodil nad¬ nje, ker sedaj gledam na to s svojimi očmi. Silno se raduj, hči Sion¬ ska, veseli se Jeruzalem. Glej, tvoj kralj pride k tebi; pravi¬ čen je in Odrešenik; pohleven je in sedeč na oslici in sicer na osličinem žrebičku. In iztrebim bojne vozove iz -E fr a j ima 1 in konje iz Jeruzalema in bojni lok se razlomi. In mir bo ozna- noval narodom in njegova ob¬ last bo od morja do morja in od rek do koncev zemlje. Ti tudi izpustiš zavoljo krvi svoje za¬ veze svoje vjetnike iz brezdna, v katerem ni vode. Pomen te prerokbe je ta-le: Gospod bo sam varoval Jeruzalem pred sovražniki. Čakajo ga srečni časi. Imel bo zopet svojega kralja, ko pride Mesija. Tega kralja prihod pa ne bo si¬ jajen, marveč preprost; ne bo se opiral na orožje, in njegovo vladanje bo mirno. Zato se bodo vse bojne priprave uničile. Ta napoved se je izvršila, ko je naš Izveli- čar res prijezdil na osličinem žrebetu v nedeljo pred svojim trpljenjem v Jeruzalem 2 in so ga otroci Sionske hčere — Judje — navdušeno po¬ zdravljali. V zadnjem stavku nagovarja Bog po preroku naravnost Mesija in mu pravi, da bo iz brezdna, kjer ni vode, t. j. iz snžnjosti greha in kaznij za greh, osvobodil jetnike zavoljo krvi svoje zaveze, ki jo bo na novo sklenil med Bogom in med člove¬ štvom. Te besede so se izvršile, ko je naš Od¬ rešenik na sv. križu s svojo krvjo utrdil novo zavezo, rešil grešnike in po svoji smrti iz pred- pekla osvobodil pravične duše stare zaveze. Obrnite se k trdnjavi, navezani na 1 Efrajim je bil najbojevitejši rod med Izraelci. Tu pomenja ves novi Izrael. 2 Mat. 21, 2-9. upanje; 1 danes ti tudi naznanjam, da ti dvojno povrnem. Napnem namreč Juda kakor lok, nanj položim Efrajima; in tvoje sinove, Sion, vzbudim nad tvoje sinove, grška dežela, in tak boš kakor meč junakov. In Gospod Bog se prikaže nad njimi in njegova strela šine kakor blisk, in Gospod Bog bo trobil na trobento in pojde z južnimi viharji. Gospod vojnih čet jih bo va¬ roval in pokončevali bodo in podjar- movali s kamenjem iz frače; in pili bodo in se vpijanjevali kakor z vinom, in napolnovali se bodo kakor sklede za daritve in kakor rogovi pri oltarju. In Gospod, njihov Bog, jih bo rešil tisti dan kakor čredo svojega ljudstva; kakor sveti kamni se bodo namreč vzdignili po njegovi deželi. Kaj je pač njegova dobrota in njegova lepota, če ne žito izvoljenih in vino, ki kali device? Prerok se v teh besedah obrača na vse Jude, ki upajo, da pride kralj Mesija, in jih vabi, naj se obrnejo k njegovi hiši, katero je Bog sam utrdil in jo sam varuje. Bojnih priprav ne bo več; zato bo Juda Bogu za lok in Efrajim za pušico in Sion za meč, da premaga ž njimi po¬ ganske sovražnike, katerih zastopnica se imenuje grška dežela. Bog jih bo kakor silovit vihar uničil. Pod njegovim vodstvom se bodo bojevali sionski prebivalci; vse bodo premagali in veselja bodo tako polni, kakor bi bili pijani in kakor so krvi polne skledice za daritve in rogovi pri žgav- nem oltarju. Zopet bodo božja čreda, trdni kakor kameni. Ljudstvo in dežela bosta srečni. Rastlo bo žito, s katerim se bodo krepili izbrani (izvo¬ ljeni) mladeniči, in pridelovalo se bo vino, iz ka¬ terega bodo kalile device. Te napovedi so se popolnoma uresničile še le ob Mesijevem času. Takrat se je izvojevala duhovna zmaga nad sovražniki, in takrat je tudi v sv. Rešujem Telesu pognalo žito izvoljenih in se rodilo vino, ki kali device. Dušna hrana naj¬ svetejšega zakramenta res daje vernikom mlade¬ niške moči in jih krepi v boju za sveto čistost. Sv. Rešuje Telo je najlepši dar, ki nam ga je prinesel kralj miru. 1 Na upanje, namreč na prihodnjega Odrešenika. Zah. 11, 1—11. Dobri pastir. 1003 V desetem poglavju opisuje Zaharija še natančnejše, kako bo Bog osrečeval Jude. Dajal jim bo dobro letino; okrepil jih bo, da bodo junaški proti vsem svojini nasprot¬ nikom in njihovo srce se bo radovalo v Go¬ spodu. Pomnožil jih bo, da bo Palestina premajhna zanje. Sovražnike bo pa pre¬ magal. Na koncu pa pristavlja Bog po pre¬ roku: Utrdil jih bom v Gospodu in v njego¬ vem imenu bodo hodili, pravi Gospod. 1 Izraelovi pastirji. V jednajstem poglavju prerok napove¬ duje strašne kazni, ki bodo zadele tiste Jude, ki ne bodo hoteli poslušati Boga in °d njega postavljenega pastirja, marveč se bodo rajše držali slabih pastirjev. Odpri, Libanon, svoja vrata, in ogenj povžij tvoje cedre. Tuli, jelka, ker je padel ceder, ker so uničeni veličastni; tulite, basanski 2 hrasti, ker je posekan nedostopni gozd. Glasi se jok pastirjev, ker je opustošeno njihovo veličastvo; glasi se rjovenje levov, ker je raz¬ dejan Jordanov ponos. 3 To govori Gospod, moj Bog: Pasi klavno čredo, 4 ki jo njeni Kako na Jutrovem manejo žito. gospodarji koljejo brez usmiljenja in jo prodajajo, rekoč: Slavljen Gospod, obo¬ gateli smo! In njeni pastirji ji niso zana¬ šali. Tudi jaz ne bom več zanašal prebi¬ valcem po deželi, pravi Gospod. Glej, jaz izročim ljudi, vsakega njegovemu bližnjemu v roke in njegovemu kralju v roke, in pokončali bodo deželo in ne bom je rešil iz njihove roke. Pasel sem torej klavno čredo — o uboga čreda! — in sem si vzel dve palici; jedno sem imenoval lepoto in drugo vrvico, in sem pasel čredo. In v jednem mesecu sem pobil tri pastirje in moja duša se je od- 1 Zah. 10, 12. 8 Basan je dežela onstran Jordana. 3 Jordanov ponos, t. j. lepi logi poleg Jordana. Raz¬ dejani so, da prebivajo levi v njih. — Prerokba se je ures¬ ničila, ko so Rimljani z ognjem svoje vojske opustošili ju¬ dovsko zemljo. 4 Klavno čredo, t. j. čredo, ki je zapadla smrti. Božji ukaz velja preroku, ki predstavlja v svojem pastirskem poslu obljubljenega dobrega Pastirja-Mesija. Ez. 37, 24. vrnila od njih, ker se je tudi njihova duša ločila od mene. In dejal sem: Ne bom vas pasel; kar umira, naj umrje, in kar se pobija, naj se pobije, in ostali naj požirajo, vsak meso svojega bliž¬ njega. In sem vzel svojo palico, ki se je imenovala lepota, in sem jo zlomil, da bi raztrgal svojo zave¬ zo, ki sem jo sklenil z vsemi ro¬ dovi. 1 In raztrgala se je tisti dan in spoznali so reveži izmed črede, ki marajo zame, da je Gospodova beseda. Prerok govori v tem odstavku o bodočih zgodbah svojega naroda. Slabi pastirji — po¬ ganski vladarji perzijskega, grškega in rimskega kraljestva — bodo skušali samo sebe obogatiti, za judovsko ljudstvo ne bodo skrbeli. Bog bo to dopustil. Obudil bo pa dobrega Pastirja-Mesija. Ta bo pokončal pogansko moč. Dobri Pastir bo hotel pasti Jude v smislu te svete in lepe zaveze, 1 Z vsemi rodovi, t. j. Izraelovimi. 1004 Zah. 11, 12—17; 12, 1—6. Plačilo dobrega pastirja. Slabi pastir. Bog bo varoval Jeruzalem. ki jo pomenja palica z imenom lepota, toda ti se bodo odvračali od njega; samo revnejši bodo marali zanj. Razrušil bo torej svojo zavezo z Izraelom. In rekel sem jim: Če vam je všeč, mi dajte moje plačilo, če ne, pustite. In odtehtali so mi plačila trideset srebrnikov. In Gospod mi je rekel: Vrzi to v zakladnico, le¬ po ceno, po kateri so me cenili. In vzel sem trideset srebrnikov in sem jih vrgel v Gospodovo hišo v zakladnico. 1 Nato sem zlomil svo¬ jo drugo palico, ki se je imenovala vrvica, da razvežem bratovstvo med Judom in Izraelom. Prerok, ki je preje gledal, kako se bo godilo dobremu Pastirju in ljudstvu, ki ga bo zavrglo, vidi tukaj, kakšno plačilo bo prejel za svojo službo od judovskih prvakov. Trideset srebrnikov so mu dali, kolikor se je plačalo kazni za ubitega sužnja. 2 Trpko zbadljivo se pritožuje prerok, da so mu dali le toliko za plačo. To se je v resnici zgodilo pravemu dobremu pastirju, ki ga je Juda Iškarijot izdal za 30 srebrnikov, katere je potem vrgel v tempel. 3 Po babilonski sužnjosti so se zopet zjedinili Izraelci. Dobri pastir jih je hotel pasti v jedinosti združene, kar pomenja palica z imenom vrvica. Ker so ga pa osramotili in zavrgli, se bo raz¬ rušila vez, ki jih je jedinila. Razkropili se bodo po celem svetu. In Gospod mi je rekel: Vzemi si še pripravo neumnega pastirja. Glej nam¬ reč, v deželi obudim pastirja, ki ne bo šel za zapuščenimi, ne bo iskal raz¬ kropljenih in ne bo ozdravljal ranjenih, in kar še stoji, ne bo krmil, temveč bo jedel meso pitanih in lomil njihove parklje. Gorje pastirju in maliku, 4 ki zapušča čredo! Meč nad njegovo roko in nad njegovo desno oko! Njegova roka usahne ter se posuši in njegovo desno oko zatemni in oslepi. 1 Vulgata ima tu in zgoraj namestu v zakladnico — lončarju. Po tem besedilu je prerokba že natančnejša, ker se je res za Judežev denar kupila lončarjeva njiva za po¬ kopališče ptujcem. 2 Primeri II. Mojz. 21, 32. s Mat. 27, 3—10. 4 Slabi pastir se imenuje malik, ker je tako brez po¬ mena in brez pameti kakor malik. Ta neumni pastir pomenja zlobne in nespa¬ metne voditelje judovskega naroda, ki so ga silili k uporu proti Rimljanom. S tem so Judje sebe popolnoma pokončali. Ker niso hoteli vsprejeti dobrega Pastirja, ki jim ga je poslal Gospod, jih je prepustil slabim. Ti bodo sicer kaznovani, toda judovsko ljudstvo ostane zapuščeno in raz¬ kropljeno po celem svetu. Boji in zmaga božjega ljudstva. Poglavj e 12—14. Zaharija opisuje v tem odstavku, kako se bo godilo izraelskemu narodu potem, ko bo odvrgel Mesija. Vmes pa napoveduje tudi zgodbe pre- novljenega Izraela, namreč svete cerkve. Tri stvari povdarja in večkrat ponavlja: a) treba bo bojev proti sovražnikom; b) treba bo dušnega prenovljenja in poboljšanja; c) potem pride po¬ veličanje. Novi Jeruzalem bo nepremagljiv. Breme Gospodove besede nad Iz¬ raelom: Tako govori Gospod, ki raz¬ penja nebes in utemeljuje zemljo in ustvarja v človeku njegovega duha: Glej, Jeruzalem naredim kakor vpijan- Ijivo kupo 1 vsem ljudstvom okrog m okrog; pa tudi Juda bo pri obleganju proti Jeruzalemu. 2 In zgodi se: tisti dan položim Jeruzalem kakor težek kamen vsem narodom; vsi, ki ga bodo dvigovali, se obtolčejo in ranijo, in zbi¬ rala se bodo proti njemu vsa kraljestva na zemlji. Tisti dan, pravi Gospod, udarim vse konje, da se bodo splašili in njihove jezdece, da bodo znoreli; nad Judovo hišo pa odprem svoje oči in vse konje narodov udarim s slepoto. Novi Jeruzalem bodo hoteli imeti sovražni narodi za kupo razuzdanega veselja, da bi se v njem vpijanili slasti, in skušali se bodo kakor nad težkim kamnom, kdo ga bo vzdignil. So¬ vražniki se bodo pri tem obtolkli in ranili. Bog bo pa sam varoval svoje mesto. In Judovi vojvodi poreko v svojem srcu: Močni so mi jeruzalemski pi" e ' bivalci v Gospodu vojnih čet, v svo¬ jem Bogu. Tisti dan napravim Judove 1 Vulgata: vpijanljiv prag. * Pomen: Proti novemu Jeruzalemu — Kristusovi cerkvi — se bodo bojevali tudi Judje.—To se je vedno izpolnovalo. Zah. 12, 7—12; 13, 1—7. Moč novega Jeruzalema. Žalost za Mesijem. Očiščevalen studenec. 1005 vojvode kakor ognjišče med lesom in kakor gorečo bakljo med senom, in po¬ žigali bodo ob desni in ob levi vse narode okrog in okrog; in Jeruzalem bo imel zopet prebivalce na svojem mestu v Jeruzalemu. In Gospod bo otel Judove šotore kakor nekdaj, da se Davidova hiša ne prevzame v hvali, in hvala jeruzalemskih prebivalcev proti Jeruzalemu. Tisti dan bo Gospod varoval jeruzalemske Stanovnike, in kdor izmed njih se bo opotekal tisti dan, bo kakor David in hiša Davidova kakor božja, kakor Gospodov angel pred njihovim obličjem. Judovski vojvodi pomenjajo prvake Mesijevega kraljestva. Ti bodo močni in premagali bodo vse sovražnike, kakor požge ogenj les ali baklja seno. Vse to se bo pa zgodilo po božjem usmiljenju in po božji pomoči. Slabotni bodo v tem kraljestvu močni, kakor je bil David proti Goljatu; nova Davidova rodbina — papež in škofje — bodo pa božja rodbina. Žalost ob Mesijevi smrti. Zaharija opisuje v svoji nadaljni prerokbi, da ne bodo samo sovražniki premagani, marveč da se bo ljudstvo tudi v svoji duši po pokori pre¬ novilo in se bo vedno v žalujočem sočutju spo¬ minjalo svojega dobrega Pastirja, ki ga je za¬ vrglo, sramotno prodalo in konečno celo umorilo. Vsak veliki teden se uresničuje to, kar v tem oziru govori prerok. Sveta cerkev se namreč spo¬ minja v veličastnih obredih smrti dobrega Pastirja in verniki se v sveti žalosti udeležujejo tega spomina. In zgodi se tisti dan: Iskal bom, da pokončam vse narode, ki prihajajo zo¬ per Jeruzalem. Na Davidovo hišo in na jeruzalemske prebivalce pa razlijem duha milosti in mo¬ litve, in gledali bodo mene, ki so me prebodli, 1 in silno bodo plakali za njim kakor za jedi- norojencem, in žalovali bodo za njim, kakor se navadno ža¬ luje ob smrti prvorojenca. Tisti dan bo velik jok v Jeruzalemu, kakor 1 Sv. Janez obrača te besede naravnost na križanega Izveličarja (19, 37), ki ga je vojak mrtvega prebodel s sulico. jok v Adadremonu na magedski pla¬ njavi. 1 In plakala bo dežela, vsaka družina posebej. Studenec milosti) v Jeruzalemu. Prerok se vrača iznova k napovedi, da bo Bog v novem Jeruzalemu duševno prenavljal vse svoje ljudstvo. — V nastopnih besedah prerokuje namreč o studencu, 2 ki bo očiščeval grehe novega Izraela. Ta studenec pomenja zakrament sv. krsta, pa tudi vse druge milosti, ki jih deli sv. cerkev. Tisti dan se odpre studenec Davi¬ dovi hiši in jeruzalemskim prebivalcem v očiščenje grešnikov in krvotočnih. In tisti dan se zgodi, pravi Gospod vojnih čet: Imena malikov iztrebim iz dežele, da ne bodo več v spominu, in lažnjive preroke nečistega duha odstra¬ nim iz dežele. In če bo kdo v pri¬ hodnje prerokoval, 3 mu porečeta njegov oče in njegova mati, ki ga je rodila: „Ne boš živel, ker si lagal v Gospodo¬ vem imenu,“ in zabodla ga bosta nje¬ gov oče in njegova mati, ki sta ga rodila, če bo prerokoval. In zgodi se: Tisti dan se bodo sramovali preroki vsak svojega videnja, daje prerokoval; tudi se ne bodo ogrinjali z raševnim plaščem, 4 da bi lagali; marveč poreko: Nisem prerok; kmetiški človek sem, zakaj Adam mi je vzgled iz mladega. In porekč mu: Kaj so tiste rane sredi tvojih rok? In odvrne: S temi sem bil ranjen v hiši tistih, ki so me ljubili. 5 Umorjeni pastir. Meč, vzdigni se nad mojega pastirja in nad moža, ki se me 1 Na magedski planjavi je bil smrtno ranjen pobožni kralj Jozija. Za njim je dolgo žaloval ves narod. IV. Kralj. 23, 29; II. Kron. 35, 22—25; Zgodbe, str. 821. Adadremon je bilo gotovo neko selo, v katerega bližini je bila usodna bitka. ’ Primeri Ez. 36, 25 nasl.; Zgodbe, str. 932; 47, 1 — 12; Zgodbe, str. 936, 937. 8 Prerokoval t. j. krivo. 4 Krivi preroki, ki so se včasi hlinili s spokorno obleko, ne bodo več nastopali. 5 Pomen: Krivi preroki se bodo izpreobrnili in bodo sami priznavali, da so jih njihovi domači spoznali in dejansko osramotili. — Ta prerokba se tiče torej po besedi krivih prerokov. Sv. cerkev pa zadnja dva stavka rabi tudi o kri¬ žanem Izveličarju. 1006 Zah. 13, 8.9; 14, 1 — 10. Tretji del ljudstva bo rešen. Konečno poveličanje. drži, 1 pravi Gospod vojnih čet; udari pastirja in ovce se raz¬ krope; svojo roko pa obrnem k otročičem. In po vsi deželi, pravi Gospod, se razkropita dva dela in pro¬ padeta; jeden del pa ostane v nji. In tretji del popeljem skozi ogenj in oči¬ stim jih, kakor se čisti srebro, in pre¬ skusim jih, kakor se preskuša zlato. Klical bo moje ime in jaz ga uslišim. Porečem: Moje ljudstvo si; on pa po¬ reče: Gospod je moj Bog. Prerok se zopet vrača k dobremu Pastirju, o katerem je že prej govoril, da ga bo ljudstvo zavrglo, in gleda tisto trenotje, ko bo Gospod Bog dopustil, da pride meč, t. j. silovita smrt nadenj. Ovce se takrat razkropi, t. j. mnogo se jih odvrne od umorjenega Pastirja. Samo otro¬ čiče, t. j. preproste, ponižne ljudi potrdi Bog s svojo milostjo, da mu ostanejo zvesti. — Izveli- čar je Zaharijeve besede vporabil sam o sebi. Na potu na Oljsko goro je pred svojim trpljenjem dejal svojim učencem: Usi se boste pohujšali nad menoj to noč; pisano je namreč: Udarim pastirja in ovce se razkrope. — In vsi učenci so ga za¬ pustili in so zbežali. 2 Prerok opisuje nato, kaj bo po Pastirjevi smrti z judovskim ljudstvom. Dve tretjini jih bo razkropljenih, jedna tretjina pa ostane. Bog jo bo preskušal in očiščeval, in ta tretjina mu ostane zvesta do konca. Zgodovina judovskega naroda dokazuje resničnost teh napovedij. Le jeden del Judov je vsprejel Kristusa; večina ga je pa zavrgla in se potika razkropljena po celem svetu v svojem duševnem propadu. Kazni in konečno poveličanje. Glej, Gospodovi dnevi pridejo, in razdeli se tvoj plen v tvoji sredi. In vse narode zberem proti Jeruzalemu v boj, in mesto se bo osvojilo in hiše se bodo porušile in žene oskrunile; in polovica mesta pojde v sužnjost, ostalo ljudstvo se pa ne odstrani iz mesta. Kazen, ki je tu napovedana, je zadela Je¬ ruzalem in judovsko ljudstvo, ko je rimski po- 1 V hebrejščini: nad moža moje družbe. Bog zatrja tu, da je dobri Pastir — Mesija ž njim najtesneje združen Mesija je mož, t. j. ima človeško naravo; je pa tudi božje družbe, t. j. z Bogom jednega bitja in jedne narave. 2 Mat. 26, 31. 66; Mark. 14, 27. 50. veljnik Tit 1. 70 po Kr. osvojil mesto in so rimski vojaki divjali po njem. In Gospod se pojde bojevat zoper one narode, kakor se je bojeval ob dnevu boja. 1 In njegove noge bodo stopile tisti dan na Oljsko goro, ki je Jeruzalemu nasproti na vshodni strani; in razkolje se Oljska gora po svoji sredi proti vshodu s silno veliko razpoko, in polovica gore se umakne proti severu, polovica njena pa proti jugu. Potem boste bežali v razpoko teh gora, ker se bo združila dolina med gorama z bližnjo; in bežali boste, kakor ste bežali pred potresom ob času Ozija, ju¬ dovskega kralja, 2 in Gospod, moj Bog, pride in vsi svetniki ž njim. Zaharija gleda v duhu zadnje boje Mesije* vega kraljestva in opisuje božje varstvo pobožnih vernikov. Jeruzalem pomenja Kristusovo cerkev- Bog bo pravične rešil, če bo tudi treba razklati goro, da bodo po razpoki ubežali sovražnikom. In zgodi se tisti dan: 3 Svetlobe ne bo, marveč mraz in led. In jeden dan bo, ki je znan Gospodu, ne dan, ne noč; in ob večernem času bo svitloba. 4 5 tisti dan bodo tekle žive vode iz J e ' ruzalema, polovica v vshodno morje, in polovica v zadnje morje; 6 po leti m po zimi bodo ostale. In Gospod b° kralj nad vso zemljo; tisti dan bo jeden sam Gospod in jedno bo njegovo ime. In vsa dežela se bo izpremenila v ra.- van od Gebe do Remona, 7 na jugu od Jeruzalema; ta se bo pa dvignil in bo imel prebivalce na svojem mestu od Benjaminovih vrat do kraja starih vrat in do vogelnih vrat, in od stolpa Ha- naneel do kraljevih tlačilnic. 8 In sta- 1 Ob dnevu boja, t. j. v prejšnjih bojih. 2 Dan potresa omenja tudi prerok Amos 1, 1; Zgodbe, stran 759. 3 Tisti dan, ko bo Bog sodil svet. 4 Po poslednji sodbi bo za izveličane večen dan brez noči. 5 Vshodno morje, t. j. mrtvo morje. 0 Zadnje morje, t. j. sredozemsko morje. ’ Geba je bil kraj na severu svete dežele, Remon P a na jugu. 8 Kje so stala omenjena vrata, se ne ve. Stolp Hane neel je bil na severnem voglu mestnega ozidja, kraije ve tlačilnice pa na jugu. Zah. 14, 11—20. Kazni sovražnikom. 1007 novali bodo v njem in preklet¬ stva ne bo več, temveč varno bo stal Jeruzalem. V teh besedah prerok začetkom slika poslednje čase na zemlji, za katerimi nastopi veden dan — to je poveličanje. Nato pa opisuje blagre večnega kraljestva: Žive vode božjih milostij bodo tekle iz nebeškega Jeru¬ zalema; nova sveta dežela — poveličana cerkev — bo lepa ravan, samo Jeruzalem bo vzvišen. Prekletstvo greha bo spirala živa voda svetih milostij in večnega bla- ženstva. 1 Jeruzalemski prebivalci bodo srečni in varni. 2 Nato zopet napoveduje, kako bo Bog premagal vse sovražnike novega Jeruza¬ lema, med katerimi bodo tudi Judje: In nadloga, s katero bo Go¬ spod udaril vse narode, ki se bo¬ jujejo proti Jeruzalemu, bo ta-le: Vsakemu, kdor bo še stal na svo¬ jih nogah, se bo sušilo meso, in usušile se bodo njegove oči v svo¬ jih votlinah, in usušil se bo njihov jezik v njihovih ustih. Tisti dan pride od Gospoda velik hrup nad¬ nje in marsikdo bo zgrabil svojega bližnjega za roko in dvignil svojo roko nad roko svojega bližnjega. 3 Pa tudi Juda se bo bojeval proti Jeruzalemu in nakopičilo se bo boga¬ stvo vseh narodov okrog in okrog, zlata in srebra, in silno mnogo oblačil. In pokončanje konj in mezgov in velblo¬ dov in oslov in vseh živalij, ki bodo v onem taboru, bo jednako temu po¬ končanju. 4 Že preje je prerok napovedal, da pride čas, ko bo Gospod sam kralj nad vso zemljo, ko bodo vsi narodi častili njegovo sveto ime. To izpre- obrnenje prerokuje zopet s temi-le besedami: Vsi pa, kateri bodo ostali od vseh narodov, ki so prihajali zoper Jeruza¬ lem, bodo hodili leto za letom gori molit kralja, Gospoda vojnih čet, in 1 Primeri Skriv. raz. 22, 1. 2 Primeri Skriv. raz. 21. 3 Pometi: Sovražniki se bodo med seboj napadali. 4 Pomen: Tudi vsi tisti, ki pomagajo sovražnikom Me- sijevega kraljestva in jim služijo za orodje, bodo pokončani. Oljkov gaj. praznovat praznik šotorov. 1 In kdor izmed družin po deželi ne pojde gori v Jeruzalem molit kralja, Gospoda voj¬ nih čet, nanj ne pride dež. 2 In če egip¬ tovski rod 3 ne pojde in ne pride gori, ga tudi nanj ne bo; marveč pogin bo, s katerim Gospod udari vse narode, ki ne pojdejo praznovat praznika šotorov. To bo greh Egipta in to bo greh vseh narodov, ki ne pojdejo praznovat praz¬ nika šotorov. Tisti dan bo stalo na konjskih kra- 1 Praznih šotorov se imenuje tukaj namestu vseh dru¬ gih praznikov. Praznoval se je v zahvalo, da so Izraelci srečno prišli iz puščave v obljubljeno deželo. Izpreobrnjeni narodi bodo pa praznovali Bogu zahvalni praznik, da so prišli iz poganske puščave v sveto cerkev. 2 Ne pride dež, t. j. brez blagoslova bo; studenec bož¬ jih milostij ne bo tekel zanj. 3 Egiptovski rod pomenja tu vse sovražnike Mesijevega kraljestva. 1008 Zah. 14, 21. Posvečenje. Est. 11, 2—12; 1, 1 — 3. Mardohejeve sanje. Asverova gostija. guljčkih: „Sveto Gospodu;“ 1 in lonci v Gospodovi hiši bodo kakor skledice pred oltarjem. 2 In vsak lonec v Jeru¬ zalemu in v Judeji bo posvečen Go¬ spodu vojnih čet; in prihajali bodo vsi darovalci in jih bodo jemali in bodo kuhali v njih, in nobenega Kananejca 3 ne bo več v Gospodovi hiši tisti dan. Zaharija hoče s temi besedami reči, da bo vsaka najmanjša stvarica posvečena in poveličana, ko se koncem sveta ustanovi večni nebeški Jeruza¬ lem. S to veselo napovedjo sklepa svoje prerokbe. IV. Estera. (Est. 1, 1—16, 24.) Dogodek iz zgodovine tistih Judov, ki se po dovoljenju kralja Čira niso vrnili v domovino, nam ohranja Esterina knjiga. Pripoveduje nam, da je perzijski kralj Kserks I., ki se ime¬ nuje v knjigi Asver (hebrejsko Ahašveroš), po¬ vzdignil judovsko devico Estero za prvo ženo in kraljico. Za njegove vlade je hotel kraljev na¬ mestnik Aman uničiti vse Jude v Perziji. Po svojem redniku Mardoheju je Estera to izvedela in je pri kralju izposlovala, da se je njegovo, že izrečeno povelje preklicalo. Amana je doletela smrtna kazen, Judje pa so prišli do veljave in so se krvavo maščevali nad svojimi sovražniki. V ta spomin se je ustanovil judovski praznik Purim, ki ga Judje še dandanes obhajajo dne 14. in 15. Adarja (začetkom meseca sušca). Kralj Kserks I. je vladal 485—465 pred Kr. Skoraj gotovo je povzdignil Estero 1. 479, ko se je premagan vrnil z Grškega in se vsled tega vdal nasladnemu in razkošnemu življenju. Judje štejejo Esterino knjigo že od nekdaj k svetemu pismu; imajo jo pa krajšo, nego je v latinski Vulgati. V nji je namreč nekaj dostav¬ kov, ki se naravno vežejo s prejšnjimi poglavji in jih v važnih stvareh dopolnujejo in pojasnujejo (pogl. 10, 4—16, 24). Dostavki se ne dobe več v hebrejskem izvirniku, marveč samo v prevodih. Kdo je spisal to knjigo, ni znano. Nekateri 1 Vulgata: Kar je na konjski brzdi, bo sveto Gospodu. * Skledice so bile najbolj posvečene, ker se je vanje prestregla darivna kri. 8 Kananejec pomenja malikovalce sploh. Vulgata ima trgovca nam. Kananejca. Po ti razlagi imamo zvezo teh besedij z dogodkom, ko je Gospod izgnal trgovce iz templa. Glej Mat. 21, 12. imenujejo Ezdra, drugi Nehemija, tretji Mardoheja. Gotovo je pa to, da jo je spisal Jud, ki je živel še za časa perzijskega kraljestva, zlasti s tem namenom, da bi pojasnil, zakaj se praznuje praz¬ nik Purim. Esterina knjiga pojasnuje moč božje previd¬ nosti, ki se kaže tudi v zgodovini svete cerkve. Bog ne zapusti svojih zvestih otrok tudi ob naj¬ hujših stiskah. Vedno jim je zagotovljena zmaga. Mardohejeve sanje. Drugo leto kraljevanja Asvera, ve¬ likega kralja, prvi dan Nizana, je imel sanje Mardohej, iz Benjaminovega rodu, Jud, ki je prebival v mestu Suzanu, ugleden mož, ki je služil na kraljevem dvoru. Bil je izmed pregnancev, ki jih je odpeljal babilonski kralj Nabuhodo- nozor z Jehonijem, judovskim kraljem. Njegove sanje so bile pa take: Glej, bilo je vpitje in šum, grom in potres in zmešnjava na zemlji. In glej, bila sta dva zmaja; pripravljala sta se, da bi se spoprijela. In njuno rjovenje je bilo silno in vsled njunega rjovenja so se oborožila vsa ljudstva za boj proti ljudstvu pravičnih. In to je bil dan mraku in teme; stiska, težava, žalost in velika zmešnjava je bila na zemlji. In vse ljudstvo pravičnih je bilo zbegano v strahu pred poginom, in se je pri¬ pravljalo za smrt. In klicali so Boga. In po njihovih klicih je pritekla iz majhnega vrelca velika reka in se je izlivala v ogromno vodovje. Luč in solnce sta vzhajala in nizki so se vzdignili in so požrli mogočne. Ko se je vzbudil Mardohej, ki je videl te sanje, je premišljal, kaj hoče Bog storiti; ohranil jih je v srcu in je skušal spoznati njihov pomen. Kralj Asver zavrže kraljico Vasti. V dneh Asverja, ki je kraljeval od Indije do Etijopije nad sto sedemin¬ dvajsetimi pokrajinami, je prestoloval kralj na prestolu svojega kraljestva v mestu Suzanu, in je napravil tretje leto svoje vlade gostijo vsem svojim Est. 1, 4—22; 2, 1—4. Kralj zavrže kraljico Vasti. 1009 knezom in služabnikom, perzijskim in medijskim mogočnikom, prvakom in deželnim namestnikom, da bi pokazal bogastvo svojega sijajnega kraljestva in dragocenost svojega veličastva, mnogo dnij, sto in osemdeset dnij. In ko so se dopolnili ti dnevi, je povabil vse ljudstvo mesta Suzana, od največ¬ jega do najmanjšega, na pojedino za sedem dnij na dvorišče grajskega vrta. Od vseh stranij so visele zavese, svitle, bele in višnjeve boje, obešene na belih in škrlatnih vrvicah, ki so bile vtaknene v slonokoščene obročke in pripete na marmornih stebrih. Zlate in srebrne blazine so bile pripravljene na tleh, ki so bila vložena s smaragdi in parskimi kamni, in okrašena s čudo¬ vito raznovrstnimi slikami. Povabljeni so pili iz zlatih kupic, in jedi so se no¬ sile vedno v drugih posodah; in vino se je točilo v izobilju in zelo dobro, kakor se spodobi kraljevemu sijaju. Nihče ni silil k pijači, če kdo ni ma¬ ral; marveč kralj je postavil za vsako mizo po jednega svojih velikašev, da je dobil vsak, kar je hotel. Tudi kraljica Vasti je napravila pojedino za ženske v palači, kjer je Asver navadno stanoval. Sedmi dan, ko je bil kralj zelo dobre volje in vsled preobilne pijače razgret od vina, je ukazal Maumanu in Bazatu in Harbonu in Bagatu in Abgatu in Zetaru in Karkasu, sedmim dvornikom, ki so mu stregli, naj pripeljejo pred kra¬ lja kraljico Vasti, ki naj posadi krono na svojo glavo, da se pokaže ljudstvu in knezom njena lepota; bila je namreč zelo lepa. Ta se je uprla in ni hotela priti na kraljevo povelje, katero jej je po dvornikih naznanil. Kralj se je zato razsrdil in se vnel v veliki jezi, ter je vprašal modrijane, ki so bili po kraljevi šegi vedno pri njem in po katerih na¬ svetu je vse delal, ker so poznali po¬ stave in starodavne pravice: kakšni sodbi je zapadla kraljica Vasti, ki ni hotela izpolniti kraljevega, po dvorni¬ kih jej sporočenega ukaza? In odgovoril je Mamukan, da so slišali kralj in knezi: Zgodbe sv. pisma I. Kraljica Vasti ni razžalila samo kralja, marveč tudi vsa ljudstva in kneze, ki so po vseh pokrajinah kralja Asverja. Kraljičino dejanje se bo namreč raz¬ glasilo med vsemi ženami, da bodo zaničevale svoje može in da porekč: Kralj Asver je ukazal, naj pride kra¬ ljica Vasti k njemu, ona pa ni hotela. In po tem vzgledu bodo vse žene per¬ zijskih in medskih knezov prezirale ukaze svojih mož; zato je pravična kraljeva jeza. Če ti je všeč, izdaj raz¬ glas in ga zapiši v postave Peržanov in Medov, ki se ne more preklicati, 1 2 da Vasti odslej ne sme več pred kralja in da dob6 druga, boljša od nje, njeno kraljičino čast. In ta razglas naj se razglasi po vsem velikem kraljestvu tvojih pokrajin; in vse žene, visokih in nizkih, bodo spoštovale svoje može. Njegov predlog je bil všeč kralju in knezom; in kralj je storil po Ma- mukanovem nasvetu in je poslal pisma po vseh pokrajinah svojega kraljestva v različnih jezikih in pisavah, da jih je moglo vsako ljudstvo razumeti in brati, da so možje gospodarji in po¬ glavarji v svojih hišah, in da se to razglaša pri vseh ljudstvih. Estera postane kraljica.’ Ko se je to izvršilo in se je polegla jeza kralja Asverja, se je spomnil Vasti, in kar je storila in kar se je ž njo zgodilo. Tedaj so rekli kraljevi strežniki: Poiščejo naj se kralju de¬ klice, ki so device in lepe, in naj se pripeljejo v mesto Suzan in naj se iz¬ reče Egeju, čuvaju kraljevih žen, v žensko hišo; in tam naj se nalepotičijo. Katera koli dopade kraljevim očem, bodi na Vastinem mestu kraljica. Ta predlog je bil všeč kralju in kakor so svetovali, tako je storil. 1 Tako zapisane postave ni smel niti kralj preklicati. Primeri: Dan. 6, 8—15; Zgodbe, str. 958. 2 V Nakhsi Rustemu pri Perzepolu so izkopali kamen, na katerem je vklesan kralj s sedmimi svetovalci. Kralju ob desnici stoji ženska podoba. Sodi se, da je tu vpodobljena razprava proti kraljici Vasti. 64 1010 Est. 2, 5—23; 12,4—6; 3,1—7. Estera postane kraljica. Mardohej razkrije zaroto. Aman sklene pomoriti Jude. V mestu Suzanu je živel judovski mož, po imenu Mardohej, Japov sin iz Benjaminovega rodu, ki so ga odpe¬ ljali iz Jeruzalema ob času, ko je ba¬ bilonski kralj Nabuhodonozor odpeljal judovskega kralja Jehonija. Skrbel je za Ediso, jedino hčer svojega brata, ki se je z drugim imenom imenovala Estera 1 in ni imela ne očeta, ne matere. Bila je zelo lepa in zalega obraza. Ko sta ji oče in mati umrla, jo je vzel Mar¬ dohej za svojo hčer. Ko se je razglasilo kraljevo povelje in se je po kraljevem ukazu pripeljalo mnogo lepih devic v Suzan in izročilo dvorniku Egeju, se mu je izročila med drugimi tudi Estera. Ona pa ni raz¬ odela svojega naroda in svoje domo¬ vine. Mardohej jej je namreč ukazal, naj o tem popolnoma molči. Pohajal je dan za dnem pred dvoriščem ženske hiše, ker ga je skrbela Esterina usoda in je hotel vedeti, kaj se godi ž njo. Ko je prišla vrsta na Estero, naj gre h kralju, ni zahtevala nobenega lišpa. Peljali so jo torej h kralju Asveru de¬ seti mesec, ki se imenuje Tebet, sedmo leto njegove vlade. In kralju je bila všeč in našla je dopadenje in milost pred njim, bolj nego vse žene, in jej je posadil krono na glavo in jo povzdignil za kraljico na Vastino mesto. In je velel pripraviti zelo slovesno pojedino vsem svojim velikašem in služabnikom ob zaroki in svatbi z Estero. Tudi je odpustil davkov vsem pokrajinam in delil darove s kraljevo radodarnostjo. Mardohej je bil pa pri kraljevih vratih. Estera pa še ni razodela svoje domo¬ vine in ljudstva po Mardohejevem ukazu. Karkoli je namreč ukazal, je izpolnovala Estera in je delala vse tako, kakor je bila navajena takrat, ko jo je vzgajal kot otroka. Tiste dni je bil Mardohej na kralje¬ vem dvoru z Bagatanom in Tarom, kraljevima dvornikoma, ki sta bila dvorna vratarja, in je slišal njune pogo¬ vore in izvedel njune naklepe in je 1 Edisa pomenja mirto, Estera pa zvezdo. spoznal, da strežeta kralju Asveru po življenju. To je naznanil kraljici Esteri in ta kralju v imenu Mardoheja, ki jej je to razkril. Kralj je zaslišal oba dvor- nika, in ko sta priznala, ju je velel od¬ peljati v smrt. Oba so obesili na vislice. Kralj je pa zapisal to, kar se je zgo¬ dilo, v spominsko knjigo; pa tudi Mar¬ dohej je to zapisal v spomin. In kralj je velel Mardoheju, naj ostane na dvoru, in ga je obdaroval zavoljo te stvari. Aman. Aman, Amadatijev sin, iz Agago- vega rodu, je imel veljavo pri kralju in je skušal škodovati Mardoheju in njegovemu ljudstvu zavoljo kraljevih dvornikov, ki sta bila umorjena. Kralj Asver je pa povzdignil Amana, in je postavil njegov sedež nad vse kneze, kar jih je imel. In vsi kraljevi služabniki, ki so bili ob grajskih vratih, so pripogibali kolena in se klanjali Amanu do tal; tako namreč jim je kralj zapovedal. Mardohej pa ni pripogibal kolen in se ni klanjal. In kraljevi slu¬ žabniki, ki so bili postavljeni nad graj¬ ska vrata, so mu rekli: Zakaj ne iz- polnuješ kakor drugi kraljevega po¬ velja? Ko so to večkrat ponavljali, in on ni hotel poslušati, so naznanili A- manu, da bi videli, ali bo ostal pri svo¬ jem sklepu; povedal jim je bil namreč, da je Jud. Ko je Aman to slišal in se s poskusom prepričal, da mu Mardohej ne pripogiblje kolen in se mu ne klanja do tal, se je silno razsrdil. In zdelo se mu je premalo lotiti se samo Mardoheja; povedali so mu namreč, da je judov¬ skega naroda; hotel je rajše pokončati ves judovski narod, kolikor ga je bilo v As vero vem kraljestvu. Prvi mesec, ki se imenuje Nizan, dvanajsto leto kralja Asverja se je pred Amanom vrgel v vrč žreb 1 (ki se imenuje v hebrejskem pur), kate¬ rega dne in katerega meseca naj se pomori judovski narod; in izžrebal 1 Žreb se imenuje v perzijskem jeziku pur. Odtod ime Purim. Est. 3, 8—13; 13, 1. Kralj ukaže pokončati Jude. 1011 se je dvanajsti mesec, ki se mu pravi In poklicali so kraljeve pisarje prvi Adar. In Aman je rekel kralju Asverju: mesec Nizan, štirinajstega dne tega Po vseh deželah tvojega kraljestva je meseca, in pisalo se je, kakor je ukazal razkropljeno neko ljudstvo in razdeljeno Aman, vsem kraljevim oblastnikom in od drugih, ki ima posebne postave in sodnikom pokrajin in raznih narodov, šege in zaničuje kraljeva povelja. Dobro vsaki pokrajini v svoji pisavi, in vsa- veš, da tvojemu kraljestvu ni k pridu, kemu narodu v svojem jeziku v kra¬ če se vsled popustljivosti napuhne. Če Ijevem imenu, in pisma so se zapeča- Asver povzdigne Estero za kraljico. ti je všeč, odloči, naj se pokonča, jaz pa odtehtam deset tisoč talentov srebra oskrbnikom tvoje zakladnice. Takoj je snel kralj s svoje roke svoj prstan, ki ga je nosil, in ga je dal Amanu, Ama- datijevemu sinu, iz Agagovega rodu, sovražniku Judov, in mu je dejal: Sre¬ bro, katero si obljubil, bodi tvoje; z ljudstvom pa stori, kar ti je drago. tila s kraljevim prstanom. In po kra¬ ljevih selih so se razposlala pisma po vseh pokrajinah, naj se pomore in po¬ končajo vsi Judje od mladega do sta¬ rega, otroci in žene, jednega dne, to je trinajstega dne dvanajstega meseca, ki se mu pravi Adar, in naj se zapleni njihovo premoženje. Pismo slove v prepisu tako-le: 64* 1012 Est. 13, 2—7; 3, 14. 15; 4, 1—14. Kraljevo pismo; Mardohej naroča Esteri, naj gre h kralju. Asver, veliki kralj od Indije do Eti- jopije, sporoča knezom in namestnikom sto sedemindvajsetih pokrajin, ki so pod njegovo oblastjo, pozdrav! Gospodujem sicer zelo mnogim narodom in podvr¬ gel sem vesoljni svet svoji oblasti, vendar pa nočem zlorabljati veličine svoje mogočnosti, marveč hočem vla¬ dati podložnike v milosti in krotkosti, da brez vsake skrbi pokojno žive v svojem življenju in uživajo vsem lju¬ dem zaželjeni mir. Ko sem pa vprašal svoje svetovalce, kako bi se moglo to izvršiti, je bil jeden, ki v modrosti in zvestobi presega ostale in je prvi za kraljem, po imenu Aman; ta mi je po¬ vedal, da je po vsej zemlji razkropljeno neko ljudstvo, ki je po svojih postavah nasprotno vsem narodom in zaničuje kraljeva povelja in razdira slogo med ljudstvi s svojo različnostjo. Ko smo to izvedeli in videli, da se jedno samo ljudstvo upira vsemu človeškemu rodu in ima napačne postave in se ustavlja našim poveljem in kali mir in jedinost nam podložnih pokrajin, smo ukazali, naj se vsi, katere zaznamuje Aman, ki je poglavar nad vsemi deželami in prvi za kraljem in ki ga spoštujemo kot očeta, pokončajo z ženami in otroki vred in nihče naj se jih ne usmili štiri¬ najsti dan dvanajstega meseca Adarja letošnjega leta, da se hudobneži jednega dne pogreznejo v podzemlje in naši državi vrnejo mir, ki so ga razdirali. Taka je bila vsebina pisem, da bi vse pokrajine vedele in se pripravile na določeni dan. Seli, ki so bili po¬ slani, so hiteli ven s kraljevim pove¬ ljem. In v Suzanu so takoj nabili po¬ velje. Kralj se je med tem gostil z Amanom, vsi Judje, ki so bili v mestu, so pa jokali. Žalovanje in molitve. Ko je Mardohej to slišal, je raztr¬ gal svojo obleko in se oblekel v ra- ševnik in potresel glavo s pepelom, in je vpil po ulici sredi mesta na ves glas in kazal bridkost svojega srca, in tako plakaje je prišel do grajskih vrat; v raševnik oblečenemu pa ni bilo dovo¬ ljeno, stopiti v kraljevi dvor. Tudi po vseh pokrajinah, mestih in krajih, kamor je prišlo neusmiljeno kraljevo povelje, je bilo pri Judih veliko žalovanje, post, plakanje in jok, in mnogo jih je ležalo na vreči in pepelu, namestu na postelji. Tedaj so prišle Esterine služabnice in njeni dvorniki in so jej povedali. Ko je to slišala, je osupla in poslala je obleko, da bi oblekli vanjo Mardoheja in mu slekli njegov raševnik, pa je ni hotel vzeti. In je poklicala dvornika Ataha, katerega ji je dal kralj v po¬ strežbo, in mu je ukazala, naj gre k Mardoheju in izve od njega, zakaj to dela. In Atah je šel ven, in je prišel k Mardoheju, ki je stal na mestni ulici pred grajskimi vrati. Ta mu je po¬ vedal vse, kar se je zgodilo, koliko je Aman obljubil srebra v kraljevo za¬ kladnico za pomorjenje Judov. Tudi mu je dal prepis povelja, ki je bilo na¬ bito v Suzanu, naj ga pokaže kraljici, in naj jej veli, da gre h kralju in ga prosi za svoje ljudstvo. »Spominjaj se,“ je dejal, „dnij svoje nizkosti, ko si rastla pod mojo roko; zakaj Aman, prvi za kraljem, je govoril zoper nas za smrt; tudi ti kliči Gospoda in govori pri kralju za nas in nas reši smrti." Atah se je vrnil in je povedal Esteri vse, kar je naročil Mardohej. In Estera je odvrnila in velela, naj reče Mardoheju: „Vsi kra¬ ljevi služabniki in vse pokrajine, ki so pod njegovo oblastjo, vedo, da mora takoj umreti vsak, mož ali žena, ki vstopi, ne da bi bil pozvan, v notranji kraljevi dvor, če ne vzdigne kralj zla¬ tega žezla v znamenje milosti, da more tako ostati pri življenju. Kako naj torej pridem h kralju, ker me že trideset dnij ni pozval?" Ko je Mardohej to slišal, je sporočil Esteri: »Nikar ne misli, da rešiš le svoje življenje, ker si v kraljevi palači, pred vsemi Judi; ako namreč sedaj molčiš, bodo Judje rešeni z drugega kraja, ti pa in hiša tvojega očeta bosta pokon- Est. 4, 15—17; 13, 8—18; 14, 1—17. Mardohejeva in Esterina molitev. 1013 čani. In kdo ve, ali nisi zato dospela do kraljeve časti, da si pripravljena za tak čas?“ Estera je pa sporočila Mar- doheju te-le besede: „Pojdi in zberi vse Jude, ki jih najdeš v Suzanu, in molite zame. Ne jejte in ne pijte tri dni in tri noči, in jaz se bom s svojimi slu¬ žabnicami ravno tako postila; in po¬ tem pojdem h kralju, dasi bom delala proti postavi, ker nisem pozvana; in podala se bom v smrtno nevarnost." Mardohej je takoj šel in storil vse, kar mu je velela Estera. In prosil je Gospoda ter se spo¬ minjal vseh njegovih del, in je rekel: Gospod, Gospod, vsegamogočni kralj, v tvoji oblasti je vse, in nikogar ni, ki bi se mogel ustaviti tvoji volji, ako si sklenil rešiti Izrael. Ti si ustvaril nebo in zemljo in karkoli je pod ne¬ bom. Ti si Gospod vsega in nikogar ni, ki bi se ustavil tvojemu veličastvu. Vse ti je znano; ti veš, da nisem iz napuha, ali zaničevanja, ali iz časti- lakomnosti tega delal, da se nisem klanjal ošabnemu Amanu, ker rad bi bil pripravljen poljubljati stopinje nje¬ govih nog za blagor Izraela. Toda bal sem se, da ne bi časti svojega Boga dal človeku in ne bi častil po božje drugega, razen svojega Boga. In zdaj, Gospod, kralj, Abrahamov Bog, usmili se svojega ljudstva, ko nas hočejo uni¬ čiti naši sovražniki in pokončati tvojo dedščino. Ne zavrzi svojega deleža, ki si ga zase otel iz Egipta. Usliši mojo prošnjo in bodi milostljiv svojemu de¬ ležu in preobrni našo žalost v veselje, da bomo živeli in hvalili tvoje ime, in ne zatisni ust tistim, ki te slave. Vsi Izraelci so ravno tako z jedna- kim duhom in prošnjo klicali Gospoda, ker jih je čakala gotova smrt. Tudi kraljica Estera je pribežala h Gospodu, ker se je bala bližnje nevar¬ nosti. Slekla je svojo kraljevsko obleko in oblekla oblačila, primerna joku in žalovanju, in namestu raznih mazil je potresla glavo s pepelom in prahom, in poniževala svoje telo s postom; in vse kraje, kjer seje prej navadno razvese¬ ljevala, je potresla s populjenimi lasmi. In prosila je Gospoda, Izraelovega Boga, rekoč: Gospod moj, ki si jedini naš kralj, pomagaj mi zapuščeni, ki nimam razen tebe nobenega drugega pomočnika. Ne¬ varnost zame je že v mojih rokah. Od svojega očeta sem slišala, da si ti, Go¬ spod, izvolil Izraela izmed vseh na¬ rodov in naše očete izmed vseh nji¬ hovih prednikov za večen delež, in sto¬ ril si jim, kakor si obljubil. Grešili smo pred tvojim obličjem in zato si nas izročil v roke našim sovražnikom; slu¬ žili smo namreč njihovim malikom. Pravičen si, o Gospod! Sedaj jim pa ni dovolj, da nas tlačijo z bridko suž- njostjo, marveč so vzdignili svoje roke k rokam svojih malikov, 1 da bodo uni¬ čili tvoje obljube in pokončali tvoj delež in zaprli usta tistim, ki te hvalijo, in zatrli slavo tvojega templa in oltarja in odprli usta poganom, da bodo slavila moč malikov in neprenehoma hvalila kralja, ki je iz mesa. Ne daj, Gospod, svojega žezla tistim, ki niso nič, da se ne bodo posmehovali našemu poginu; temveč obrni njihov naklep nad nje same in pokončaj tistega, ki je pričel divjati zoper nas. Spomni se, Gospod, in pokaži se nam ob času naše stiske, in daj mi poguma, Gospod, kralj bogov in vse oblasti; položi pravo besedo v moja usta pred levovim obličjem, in izpremeni njegovo srce, da bo sovražilo našega sovražnika, da pogine on in vsi, ki soglašajo ž njim. Nas pa reši s svojo roko in pomagaj mi, ko nimam druge pomoči, nego tebe, Gospod. Ti veš vse in veš tudi, da sovražim sijaj brezbož- nikov in hram neobrezanih in vseh ptujcev. Ti veš, da sem prisiljena, da zaničujem znamenje svoje visokosti in časti, ki je na moji glavi ob dnevih, ko se očitno pokažem, in da se mi studi tako kakor otirača krvotočnice, in da ga ne nosim ob dnevih svoje samote. Tvoja dekla ni jedla pri Ama- 1 Pomen: Prisegli so. 1014 Est. 14, 18. 19; 15, 1 — 19; 5, 3 — 14. Estera pred kraljem. Kralj in Aman prideta k Esteri. novi mizi in ni jej ugajalo kraljevo ko¬ silo, in vina pitnih daritev ni pila. Kar sem pripeljana semkaj, se ni veselila tvoja dekla do današnjega dne, razen v tebi, Gospod, Abrahamov Bog. O Bog, nad vse mogočni, usliši glas tistih, ki nimajo nobenega drugega upanja; otmi nas iz roke hudobnežev in reši me moje stiske! Estera gre h kralju. Tretji dan je slekla Estera obleko svojega žalovanja in se je oblekla v svoj sijaj. In ko se je lesketala v kra¬ ljevskem oblačilu in se priporočila Bogu, ki vse vlada in rešuje, je vzela seboj dve služabnici; na jedno se je opirala, kot bi ne mogla zavoljo nežnosti in prevelike slabosti nositi svojega telesa po koncu; druga služabnica je pa šla za gospo in je nesla do tal segajočo obleko. Sama je bila zarudela v cvetu svoje krasote, in z milimi in vedrimi očmi je zakrivala svoje žalujoče in v veliki stiski potrto srce. Tako je šla po vrsti skozi vsa vrata in se je usta¬ vila kralju nasproti, ki je sedel na pre¬ stolu svojega kraljestva v kraljevi ob¬ leki in lesketajoč se zlata in dragih kamnov; njegov pogled je bil strašen. In ko je dvignil svoj obraz in se je v njegovih očeh zabliskal njegov srčni srd, se je zgrudila kraljica, obledela je, in je naslonila svojo glavo na služab¬ nico. Tedaj je izpremenil Bog kraljevo srce v krotkost; naglo in v skrbeh je skočil s prestola in jo je podprl s svo¬ jimi rokami, dokler se ni zavedla, in jo je tolažil, rekoč: „Kaj ti je, Estera? Jaz sem tvoj brat; 1 nikar se ne boj. Ti ne boš umrla; le za te ne, pač pa za vse druge, je dana ta postava. 2 Pristopi torej in dotakni se žezla. 44 Ker je pa molčala, je vzel in jej po¬ ložil zlato palico na vrat, jo poljubil in rekel: „Zakaj ne govoriš z menoj?“ Ona pa je odvrnila: „Videla sem te, gospod, 1 Pomen: Ti imaš z menoj jednake pravice. — Na vshodu so bile sicer ženske tako rekoč sužnje. 2 Tu postava, da ne sme nihče nepoklican pred kralja. kot božjega angela in moje srce se je zgrozilo strahu pred tvojim sijajem. Čudovit si, gospod, in tvoje obličje je polno milosti/ 4 In ko je govorila, se je zopet zgrudila in je skoraj omedlela. Kralj se je pa prestrašil, in vsi njegovi služabniki so jo tolažili. In kralj jej je dejal: „Kaj hočeš, kraljica Estera? Kakšna je tvoja prošnja? Če bi tudi že¬ lela polovico kraljestva, dobila jo boš.“ Ona je pa odgovorila: „Če je kralju všeč, prosim, pridi danes k meni in Aman s teboj, k obedu, ki sem ga pri¬ pravila/ 4 In precej pravi kralj: pokli¬ čite brž Amana, da vstreže Esteri. 44 Prišla sta torej kralj in Aman k obedu, ki jima ga je pripravila kraljica. Ko se je kralj obilno napil vina, jej pravi: ,,Kaj želiš, naj se ti da? Kaj prosiš? Tudi polovico kraljestva do¬ biš, če jo želiš. 44 Estera mu odgovori: „Moje želje in moje prošnje so te-le: Če sem našla milost v kraljevih očeh in če je kralju všeč meni dati to, kar prosim, in izpolniti mojo prošnjo, pridi kralj in Aman k obedu, ki ga pripra¬ vim jutri, in potem razodenem svoje želje. 44 Aman je nato odšel tisti dan, vesel in dobre volje. Ko je pa videl Mardo- heja sedeti pred grajskimi vrati, in da ne samo ni vstal pred njim, marveč da se niti zganil ni s prostora, kjer je sedel, se je silno raztogotil. Skrival je pa svojo jezo, šel je na svoj dom, sklical k sebi svoje prijatelje in svojo ženo Zareso, in jim je razkladal veli¬ čino svojega bogastva in število svojih otrok, in do kakšne časti ga je povzdig¬ nil kralj pred vsemi svojimi knezi in služabniki. In nato je dejal: „Tudi kra¬ ljica Estera ni nikogar drugega pova¬ bila k obedu s kraljem, nego samo mene; in tudi jutri bodeva s kraljem obedovala pri nji. Daši pa imam vse to, se mi zdi, kakor bi ničesar ne imel, dokler bom gledal, da Jud Mardohej sedi pred kraljevimi vrati. 44 Nato mu odvrne Zaresa, njegova žena, in drugi prijatelji: „Daj postaviti petdeset ko- Est. 6, 1—7. Kralj hoče počastiti Mardoheja. 1015 molcev visok tram in pregovori jutri kralja, naj se Mardohej obesi nanj, in potem pojdeš vesel s kraljem k obedu.“ Ta nasvet mu je bil všeč, in ukazal je postaviti visok tram. Mardohejevo slavje. Tisto noč kralj ni mogel spati, in dal si je prinesti zgodbe in letnike vorili: „Nobenega plačila ni prejel.“ In takoj je vprašal kralj: „Kdo je na dvoru ?“ Aman je bil namreč prišel na notranji dvor kraljeve palače, da bi pregovoril kralja, naj da obesiti Mardoheja na vislice, ki so bile pripravljene zanj. Služabniki so odgovorili: „Aman stoji na dvoru.“ In kralj je dejal: „Naj vstopi.“ Ko je vstopil, mu je rekel: „Kaj naj se Mardohejevo slavje. prošlih časov. Ko so jih brali pred njim, so prišli do tam, kjer je bilo za¬ pisano, da je Mardohej razkril zaroto dvornikov Bagatana in Taresa, ki sta hotela zadaviti kralja As vera. Ko je kralj to slišal, je dejal: „Kakšno čast in plačilo je prejel Mardohej za to zve¬ stobo ?“ In njegovi služabniki so odgo- zgodi možu, ki ga želi kralj počastiti?“ Aman je pa mislil v svojem srcu in menil, da kralj noče nobenega drugega počastiti, nego njega, in je odgovoril: „Mož, ki ga želi kralj počastiti, naj se obleče v kraljeva oblačila, posadi na konja, ki ga kralj jaha, in kraljeva krona naj se mu položi na glavo, in 1016 E st. 6, 8—14; 7, 1—10; 8, 1—5. Mardohejevo slavje. Amanov pogin. Estera prosi kralja za Jude. prvi izmed kraljevih knezov in mo¬ gočnikov naj vodi njegovega konja po mestnih ulicah, in naj kliče, rekoč: Tako se časti, kogar hoče kralj po¬ častiti.“ Nato mu pravi kralj: „Hiti, vzemi obleko in konja in stori, kakor si po¬ vedal, Judu Mardoheju, ki sedi pred grajskimi vrati. Varuj se, da ne opu¬ stiš česa, kar si povedal." Aman je torej vzel oblačila in konja, in je oble¬ kel Mardoheja na mestni ulici, posadil ga na konja, šel pred njim in klical: „Take časti je vreden, kogar hoče kralj počastiti." Nato se je vrnil Mardohej k grajskim vratom, Aman je pa hitel domu, žalosten in z zakrito glavo, in je pripovedoval svoji ženi Zaresi in prijateljem vse, kar se mu je pripetilo. Njegovi svetovalci, s katerimi se je po¬ svetoval, in njegova žena so mu pa rekli: „Če je Mardohej, pred katerim si začel padati, judovskega rodu, se mu ne boš mogel ustavljati, marveč ti boš padel pred njim." Ko so še govo¬ rili, so prišli kraljevi dvorniki in ga priganjali, naj gre brž k obedu, ki ga je pripravila kraljica. Amanov pogin. Kralj in Aman sta prišla gostit se h kraljici. Tudi drugi dan jej je rekel kralj, ko seje razgrel pri vinu: ,,Kakšna je tvoja želja, Estera, da se ti izpolni? In kaj hočeš, naj se zgodi? Če želiš tudi polovico mojega kraljestva, jo boš dobila." Ona mu je odgovorila: „Če sem našla milost v tvojih očeh, o kralj, in če ti je všeč, daruj mi moje življe¬ nje, za katero prosim, in moj narod, za kateri vzdihujem. Izdani smo namreč, jaz in moj narod, da bomo zmleti, po- davljeni in ugonobljeni. Ko bi nas samo prodali za hlapce in dekle, bi se nesreča dala prenašati, in jaz bi vzdihovaje mol¬ čala; sedaj pa imamo sovražnika, čegar grozovitost se zvrača na kralja." Nato je odgovoril kralj Asver, rekoč: „Kdo je ta in kakšno moč ima, da se drzne to storiti?" Estera mu je nato odgovorila: „Naš sovražnik in protivnik je ta le hudobni Aman." Ko je ta to slišal, je takoj osupel, in ni mogel več prenašati kraljevega in kraljičinega pogleda. Kralj je pa srdit vstal in je šel od gostije na vrt, kije bil nasajen z drevjem. Tudi Aman se je vzdignil, da bi prosil kraljico Estero za svoje življenje; spoznal je namreč, da mu kralj pripravlja hudo. Ko se je ta vrnil s sadnega vrta in vstopil v obednico, je našel Amana zgrudlega na naslonjači, kjer je bila Estera, in je dejal: „Tudi kraljici hoče delati silo v moji navzočnosti, v moji hiši!“ Kralj še ni bil izgovoril in že so zakrili Amanov obraz. 1 In Harbona, j eden izmed dvornikov kraljeve službe, je dejal: »Glej, tram, ki ga je pripravil za Mardoheja, ki je dobro govoril za kralja, stoji v Amanovi hiši; petdeset komolcev je visok." Kralj mu je dejal: „Obesite ga nanj!“ Tedaj so obesili A- mana na vislice, ki jih je pripravil za Mardoheja, in kraljeva jeza seje unesla. Ukaz, naj se rešijo Judje. Tisti dan je podaril kralj Asver kraljici Esteri hišo Amana, sovražnika Judov, in Mardohej je stopil pred kra¬ ljevo obličje. 2 Estera mu je namreč razodela, da je njen stric. Kralj je tudi vzel prstan, ki ga je ukazal Amanu sneti, in ga je dal Mardoheju. Estera je pa postavila Mardoheja nad svojo hišo. S tem še nezadovoljna, je padla kralju pred noge, in je plakala in ga ogovarjala in prosila, naj bi uničil hu¬ dobijo Amana Agagičana in njegove hudobne naklepe, kijih je izkoval zoper Jude. In on je po šegi stegnil zlato žezlo, s čimer je dal znamenje za mi¬ lost; ona se je pa vzdignila in se po¬ stavila predenj, rekoč: „Če je kralju všeč in sem našla milost v njegovih 1 Obraz so zakrili Amanu v znamenje, da ni bil več vreden gledati kraljevega obličja. Hudodelcem se je pred smrtjo tudi navadno zagrnil obraz, ali so se vsaj zavezale oči. ’ Pomen: Mardohej, ki je bil prej služabnik v kraljevi palači, je postal višji uradnik. Est. 8, 6—12; 16, 1—13, Kralj da povelje, da se Judje smejo braniti. 1017 očeh, in se mu moja prošnja ne zdi zoperna, prosim, naj se z novimi pismi prekličejo prejšnja pisma Amana, pre¬ ganjalca in sovražnikajudov, s katerimi jih je ukazal pokončati po vseh kra¬ ljevih pokrajinah. Kako bi namreč mogla prenašati smrt in pomorjenje svojega naroda ?“ Nato je odgovoril kralj Asver kraljici Esteri in Judu Mar- doheju: „Amanovo hišo sem dal Esteri, in njega sem dal obesiti, ker se je drznil napasti Jude. Pišita torej Judom, kakor se vama zdi, v kraljevem imenu, in za¬ pečatita pisma z mojim prstanom.“ Bil je pa tak običaj, da nihče ni smel ugo¬ varjati pismom, ki so jih izdali v kra¬ ljevem imenu in so bila zapečatena z njegovim prstanom. Poklicali so kraljeve pisarje in za¬ pisnikarje; bil je čas tretjega meseca, ki se mu pravi Šivan, in triindvajsetega dne so se pisala pisma po Mardohejevi volji Judom in knezom in namestnikom in sodnikom, ki so načelovali stosedem- indvajsetim pokrajinam od Indije do Etijopije, v vsako pokrajino, vsakemu narodu v svojem domačem jeziku in pisavi, in Judom v svoji pisavi in svo¬ jem jeziku. In ta pisma, ki so se po¬ slala v kraljevem imenu, so bila zape¬ čatena z njegovim prstanom, in nesli so jih nagli jezdeci, ki so morali hiteti po vseh pokrajinah, da prehite prejšnja pisma z novim poveljem. Kralj jim je ukazal, naj gredo v vsakem mestu k Judom, in naj velevajo, da naj se zbero in branijo svoje življenje, in umore in uničijo vse svoje sovražnike z njiho¬ vimi ženami in otroki vred, in zaplenijo njihovo premoženje. 1 Postavil se je za vse pokrajine j eden maščevalni dan, namreč: trinajsti dan dvanajstega me¬ seca Adara. Pismo slove v prepisu tako-le: Asver, veliki kralj, sporoča stose- 1 Po perzijski postavi se ni smelo preklicati povelje, katero je kralj podpisal in potrdil s svojim pečatom. Zato je kralj v svojem novem povelju dal Judom le pravico, da se smejo braniti, in ukazal, naj jih kraljevi uradniki pri tem podpirajo. demindvajsetim pokrajinam od Indije do Etijopije, knezom in svojim pod¬ ložnikom, pozdrav. Mnogi so zlorabili dobroto vladarja in čast, ki so jo pre¬ jeli, v prevzetnosti, in si niso prizade¬ vali le zatirati kraljevih podložnikov, marveč so bili nezadovoljni s svojo častjo, in celo tistim, kateri so jim jo dali, so nastavljali zanjke. Tudi jim ni zadostovalo, da so bili nehvaležni za dobrote, in so že tako samo po sebi skrunili obče človeške pravice, marveč so mislili, da bodo mogli ubežati sodbi vsevednega Boga. V toliko spačenost so zabredli, da so skušali z zvitimi lažmi izpodkopati tiste, ki zvesto o- pravljajo sebi izročene službe in izvr¬ šujejo vse tako, da so vredni hvale vseh; čisto dobroto vladarjev, ki druge sodijo po sebi, so pa varali s premeteno zvijačo. 1 To spričujejo stare zgodbe in to, kar se godi vsak dan, ko se kraljevi nameni kvarijo s hudobnim podpihovanjem ne¬ katerih ljudij. Vsled tega se mora skr¬ beti za mir vseh pokrajin. Ne smete pa misliti, da izvira iz lahkomiselnosti našega srca, če različne stvari ukazu¬ jemo, marveč da sklepamo po tem, kakoršni so časi in njihove potrebe, in kakor zahteva državni blagor. 2 In da jasneje umevate, kaj pravimo: Aman, Amadatijev sin, po duhu in rodu Macedonec 3 inptuj perzijski krvi, je oma¬ deževal našo dobroto s svojo neusmi¬ ljenostjo, ko smo ga, dasi ptujca, vspre- jeli. Tako prijazno smo se ponižali k njemu, da se je imenoval naš oče, in da so ga vsi častili kot prvega za kra¬ ljem. Prevzel se je pa in tako napuhnil, da nam je skušal uropati prestol in živ¬ ljenje. Zahteval je namreč z mnogimi novimi in silnimi spletkami, naj umrje Mardohej, po katerega zvestobi in do- 1 V teh besedah se kralj izgovarja, ker se je dal pre¬ slepiti Amanovi obrekljivi zvijači. 2 V tem uvodu hoče kralj opravičiti, zakaj izpreminja prejšnji ukaz. 8 Aman, po rodu Amalečan, se imenuje Macedonec, ker se je baje njegov oče naselil v Macedoniji in se je Aman tam rodil. Nekateri razlagalci trdijo, da se je Aman še le ob Kserksovi vojski proti Grkom pridružil njemu. 1018 Est. 16, 14—24; 8, 14 — 17; 9, 1 — 6. 10—12. Kraljevo pismo. Judje premagajo napadalce. brotah smo ohranili življenje, in naj umrje družica našega kraljestva, Estera, z vsem svojim ljudstvom. Mislil je, da nas bo potem, ko bodo ti pomorjeni, in bomo brez pomoči, zalezoval in pre¬ nesel perzijsko kraljestvo na Macedonce. Mi smo pa spoznali, da Judje, ki so bili od najzlobnejšega človeka namenjeni za smrt, niso ničesar krivi, marveč da imajo pravične postave in so sinovi najvišjega in največjega in vedno ži¬ vega Boga, čegar dobrota je našim očetom in nam dala in ohranila kra¬ ljestvo do današnjega dne. Zato vedite, da so pisma, ki jih je (Aman) razposlal v našem imenu, neveljavna. Za to hudodelstvo je bil obešen pred vrati mesta Suzana on, ki je snoval zvijače, in vsa njegova rodbina; in ne mi, marveč Bog mu je povrnil, kakor je zaslužil. Ta razglas pa, ki ga sedaj pošilja¬ mo, naj se oznani po vseh mestih, da je Judom dovoljeno živeti po svojih postavah. Pomagajte jim, da morejo pobiti tiste, ki bi jih hoteli pomoriti, trinajstega dne dvanajstega meseca, ki se mu pravi Adar. Ta dan bridkosti in žalosti jim je namreč Bog izpreme- nil v veselje. Zato praznujte tudi ta dan z drugimi prazniki vred, in ga ob¬ hajajte z vsem veseljem, da se tudi v prihodnje ve, da prejmo vsi, ki so Per- žanom zvesto pokorni, vredno plačilo svoje zvestobe; tisti pa, ki izpodkopu- jejo njihovo kraljestvo, poginejo zavoljo svoje hudobije. Vse pokrajine in mesta, ki bi se ne hotela vdeleževati tega praz¬ nika, naj se pokončajo z mečem in ognjem, in naj se tako razdenejo, da bodo ne samo za ljudi, marveč tudi za divje zveri nedostopna za zmiraj, v vzgled zaničevanja in nepokorščine. In jezdeci so se razšli, da bi brž razširili razglas, in kraljevo povelje se je nabilo v Suzanu. Mardohej je pa šel iz palače in iz¬ pred kralja in se je lesketal v kralje¬ vih oblačilih, višnjevih in belih, na glavi je imel zlato krono in ogrnjen je bil s svilnatim in škrlatnim plaščem. In vse mesto se je veselilo in radovalo. Judom se je pa zdelo, da jim vzhaja nova luč, veselje, čast in blaženost. Pri vseh narodih, po mestih in deželah, kamorkoli je prišlo kraljevo povelje, je bilo čudovito veselje, gostovanje in po¬ jedine in praznovanje tako, da se jih je mnogo izmed drugih narodov in ver pridružilo judovski veri in šegi. Vse je namreč navdal velik strah pred ju¬ dovskim imenom. Judovska zmaga. Dvanajsti mesec, o katerem smo že prej rekli, da se imenuje Adar, trinaj¬ stega dne, katerega je bilo določeno pomorjenje vseh Judov, ko so koprneli njihovi sovražniki po njihovi krvi, se je obrnila reč, in Judje so postali moč¬ nejši in so se zmaščevali nad sovraž¬ niki. Zbirali so se po vseh mestih, trgih in selih, da bi se vzdignili proti svojim sovražnikom in preganjalcem. In nihče ni obstal pred njimi, ker je vse narode prevzel strah pred njihovo močjo. Tudi sodniki in knezi in na¬ mestniki v pokrajinah in vsi uradniki, ki so na čelu posamnim krajem in o- pravilom, so podpirali Jude iz strahu pred Mardohejem, o katerem so vedeli, da je prvi knez na kraljevem dvoru in zelo mnogo premore; slava njegovega imena se je množila vsak dan in je šla pri vseh od ust do ust. Judje so torej pobili svoje sovražnike z velikim po¬ razom in so jih pomorili; storili so z njimi, kakor so se ti pripravljali njim storiti. Samo v Suzanu so pokončali petsto mož brez desetih Amanovih si¬ nov. Ko so jih pobili, se pa niso ho¬ teli dotakniti kakega plena iz njiho¬ vega premoženja. Število pomorjenih v Suzanu se je kralju takoj naznanilo. In on je dejal kraljici: „V mestu Suzanu so pobili Judje petsto mož in vrh tega deset Amanovih sinov; koliko, meniš, jih bodo porazili v vseh pokrajinah? Česa še želiš in Est. 9, 13—32. Praznik Purim se ustanovi. 1019 kaj hočeš, naj zapovem ?“ Ona je pa odvrnila: „Ce je kralju všeč, naj se da Judom oblast še jutri delati v Suzanu, kakor so danes delali, in deset Ama- novih sinov naj se obesi na vislice/ 41 In kralj je zapovedal, naj se tako zgodi. In takoj se je nabil razglas v Suzanu, in obesili so deset Amanovih sinov. Judje so se pa zbrali štirinajstega dne meseca Adara, in so pomorili v Suzanu tristo mož; njihovega premoženja jim pa niso zaplenili. Pa tudi po vseh de¬ želah, ki so bile pod kraljevo oblastjo, so branili Judje svoje življenje in so pomorili svoje sovražnike in pregan¬ jalce tako, da je bilo vseh skupaj pet¬ insedemdeset tisoč pobitih, vendar se pa nihče ni dotaknil njihovega premo¬ ženja. Trinajsti dan meseca Adara je bil prvi pobojni dan, in štirinajstega so nehali moriti. Določili so ga za praz¬ nik, da ga bodo odslej vedno prazno¬ vali s pojedinami, veseljem in gostija¬ mi. Tisti, ki so morili po mestu Su¬ zanu, so pobijali trinajstega in štiri¬ najstega dne tega meseca in so nehali moriti petnajstega dne. Zato so ta dan praznovali z gostijami in veseljem. Zato praznujejo Judje, ki stanujejo v neobzidanih mestih in vaseh, štiri¬ najsti dan meseca Adara z gostijami in razveseljevanjem, in se radujejo in si drug drugemu pošiljajo gostij in jedil. Praznik Purim. Mardohej je popisal vse to in spi¬ sano poslal vsem Judom, ki so prebi¬ vali po vseh daljnih in bližnjih deželah, naj sprejmejo štirinajsti in petnajsti dan meseca Adara za praznik, in ga vedno obhajajo s slovesno častjo, ker so se ta dneva Judje maščevali nad svojimi sovražniki, in se je njihovo plakanje in žalovanje preobrnilo v radost in ve¬ selje; in naj bosta ta dneva za gostije in razveseljevanje, in naj drug drugemu pošiljajo jedil in revežem delijo darila. 1 V Suzanu se je bilo bati, da se m bi Amanovi pri¬ staši maščevali nad Judi. Zato je prosila Estera, naj se sinejo še drugi dan upreti svojim sovražnikom. In Judje so obdržali za praznično šego vse to, kar so prvič delali in kar jim je Mardohej v pismu veleval storiti. Aman, Amadatijev sin, iz Agagovega rodu, sovražnik in protivnik Judov, je hudo sklepal zoper nje, da jih bo po¬ moril in uničil, in je vrgel pur, kar se po našem pravi žreb. In potem je šla Estera h kralju in je prosila, naj se njegovi naklepi ovržejo po kraljevih pismih, in naj se hudo, katero je na¬ menil Judom, obrne na njegovo glavo. Nazadnje so njega in njegove sinove obesili na vislice. In od takrat sta se imenovala ta dneva Purim, t. j. žreba, ker se je pur, t. j. žreb, vrgel v vrč. In vse, kar se je zgodilo, obsega ta spis, to je ta knjiga, kar so pretrpeli, in kar se je potem izpremenilo. Judje so zavezali sebe in svoje potomce in vse, ki se hočejo pridružiti njihovi veri, da ne sme biti nikomur dovoljeno pre¬ živeti teh dnij brez praznovanja, o ka¬ terih spričuje ta spis, da naj imata do¬ ločen čas v vedno ponavljajočih se letih. Ta dneva se ne bosta nikoli pozabila, in vsi rodovi po vseh deželah na celi zemlji ju bodo praznovali; in ni ga mesta, kjer bi ne praznovali Judje in njihovi potomci, ki jih vežejo te šege, Purim, to je dnij žrebov. In kraljica Estera, Abihajlova hči, in Jud Mardohej sta pisala še drugo pismo, naj se ta dan za zmiraj obhaja kot praznik; in sporočila sta vsem Ju¬ dom, ki so prebivali v stosedemindvaj- setih pokrajinah kralja Asvera, naj jim bode mir in naj vsprejmo resnico ter obhajajo dneva žrebov in ju z vese¬ ljem praznujejo ob svojem času, kakor sta določila Mardohej in Estera, in oni so vsprejeli za se in za svoje potomce, da bodo izpolnovali post in žalovanje in dneva žrebov in vse, kar obsega zgodba te knjige, ki se imenuje Estera. Dan pred Purim se Judje postijo v spomin Esterinega posta. Ta dan se imenuje pri njih tudi Mardohejev dan. Praznik Purim obha¬ jajo Judje z veliko slovesnostjo. V sinagogi oba dneva berejo Esterino knjigo. Kadar se izreče 1020 Est. 10, 1—13; 11, 1. Mardohej hvali Boga in spozna pomen svojih sanj. Amanovo ime, se vzdigne po sinagogi silen šum; Judje ropotajo in kriče: Njegovo ime naj izgine. Jednega dečka določijo za Amana in drugi ju¬ dovski dečki bijejo po njem. Doma pa prirejajo obilne gostije. Sklep. Kralj Asver si je podvrgel vse po¬ krajine in vse morske otoke. Njegova mogočnost in oblast in slava in čast, h kateri je povzdignil Mardoheja, so popisane v knjigah Medov in Peržanov; tudi to, kako je postal Mardohej iz ju¬ dovskega rodu drugi za kraljem Asve- rom, in ugleden pri Judih in priljubljen pri ljudstvu svojih bratov, ker je želel sreče ljudstvu in govoril to, kar je pri¬ pomoglo k miru njegovemu rodu. In Mardohej je rekel: Te reči je naredil Bog. Spominjam se sanj, ki sem jih imel, ki so pomenile vse to, in nič ni v njih, kar bi se ne bilo zgo¬ dilo. Mali studenec, ki je narastel v reko in se izpremenil v luč in solnce, ter se razlil v veliko vodo, je Estera, s katero se je oženil kralj in jo povi¬ šal za kraljico. Dva zmaja pa sva jaz in Aman. Ljudstva, ki so se zbrala, so ti, ki so hoteli zatreti judovsko ime. Moj narod je pa Izrael, ki je klical Gospoda, in Gospod je pomagal svo¬ jemu narodu, in nas rešil vsega hudega, in storil velika znamenja in čudeže med neverniki. In je zapovedal, naj bosta dva žreba, jeden za božji narod in jeden za vse narode. In oba žreba sta zadela na dan, ki ga je Bog že od nekdaj do¬ ločil za vse narode. In Gospod se je spomnil svojega naroda, in se je usmilil svojega deleža. In ta dneva se morata odslej praznovati štirinajstega in pet¬ najstega dne meseca Adara pri shodu zbranega ljudstva z vso vnemo in ve¬ seljem pri vseh rodovih izraelskega ljudstva. Četrto leto, kar sta kraljevala Ptole¬ mej 1 in Kleopatra, sta prinesla Dositej, ki se je štel med duhovnike iz Levi- jevega rodu, in Ptolemej, njegov sin, 1 Ptolemej Filometor (181—171). ta spis o Purimu in sta rekla, da ga je Lizimah, Ptolemejev sin, v Jeruza¬ lemu prevedel. 1 Estero imenuje več svetih očetov predpodobo Device Marije. Kakor je bila Estera j edina izvzeta iz kraljeve zapovedi, tako je Marija po svojem brezmadežnem spočetju jedina izvzeta iz greha. Marija tudi vedno prosi za svoje ljud¬ stvo in odvrača božje kazni od njega, kakor je Estera s svojo priprošnjo rešila svoj narod. Esterina knjiga nam popisuje dogodbe, ki se popolnoma vjemajo s tem, kar vemo sicer o perzijskih navadah. Kserksa opisujejo tudi drugi pisatelji kot nasladnega, mehkužnega, zraven pa krutega kralja. Boji z Grki so mu izpraznili blagajnice in zato je tem rajše pritrdil Amano- vemu nasvetu. Naslov „kralj od Indije do Eti- jopije nad 127 pokrajinami 11 je bil pri perzijskih kraljih splošno v navadi. Kraljevi razglasi se niso mogli več prekli¬ cati; to vemo že iz Danijelove knjige. Kralj Kserks torej ni smel preklicati svojega prvega, Amanu danega povelja, marveč je v drugem do¬ voljenju Judom le dal pravico, da se branijo, in zraven velel uradnikom, da jih podpirajo. Raz¬ mere na perzijskem in sploh na vshodnih kraljevih dvorih, ki jih poznamo iz drugih zgodovinskih spominikov, nam lepo slika dogodek s kraljico Vasti. Le postranske žene so se z moškimi vred vdeleževale gostij. Kraljici Vasti se je torej zdelo nespodobno, ubogati kralja. Zato jo je zavrgel, kar ni bilo nič nenavadnega. Iz klinopisov vidimo, da so se kraljevi razglasi priobčevali v različnih jezikih prav tako, kot nam pripoveduje Esterina knjiga. Vse to, kakor tudi več perzijskih besedij, ki jih be¬ remo v knjigi, zlasti pa praznik Purim, ki se še dandanes obhaja pri Judih, nam jasno kaže, da nimajo prav tisti, ki zametavajo to lepo knjigo. Katoliška cerkev jo je od nekdaj pri¬ števala svetemu pismu in sicer s tistimi deli vred, ki so se nam ohranili samo v grškem prevodu. Ti deli so namreč s celo knjigo lepo zvezani in jo dopolnujejo. Mardohejeve sanje so najlepši uvod v knjigo, ki se s tem najprimer¬ nejše sklepa, da se v dovršenih dogodkih vidi čudovito delo božje previdnosti, naznanjeno v prejšnjih sanjah. 1 Ta opazka naznanja, da so Judje v Egiptu dobili okrog 1. 178 Esterino knjigo v grškem prevodu. Neh. 1, 1—11; 2, 1. Nehemija in njegova knjiga. Nehemija žaluje. 1021 V. Nehemija. Nehemija (t. j. Božja tolažba), plemenitega judovskega rodu, je bil točaj na dvoru perzijskega kralja Artakserksa I. (485—424). Udan je bil svoji veri in srčno je ljubil svoj narod; zato ga je silno bolelo, ko je čul, da Ezdrovo delo raz¬ pada. Sovražniki so bili namreč razdrli zid, s katerim je Ezdra obzidal jeruzalemsko mesto. Stopil je v dvajsetem letu Artakserksove vlade, t. j. 1. 444, h kralju in ga prosil, naj mu dovoli, da se sme vrniti in iznova obzidati Jeruzalem. Artakserks je uslišal njegovo prošnjo in ga posta¬ vil za namestnika na Judovskem, kjer se je Ne¬ hemija z vso gorečnostjo lotil svoje naloge. Po¬ skrbel je za potrebni denar; izprosil si je še po¬ sebnih pooblastil za perzijske uradnike in domov prišedši je z besedo in dejanjem prenavljal zu¬ nanje lice svojega ljubljenega Jeruzalema, pa tudi zanemarjeno notranje versko življenje svojih ro¬ jakov. Boriti se je moral z orjaškimi težavami. Samarijci so nagajali z vso silo njegovemu delu; ovirali so ga pa tudi perzijski uradniki. Glavne dogodke iz svoje izkušnje nam popi¬ suje v knjigi, ki jo je sam spisal, in ki je sprejeta med knjige svetega pisma. Pravijo ji Nehe- mijeva pa tudi druga Ezdrova knjiga, ker nam opisuje nadaljevanje Ezdrovega delo¬ vanja. Delimo jo v dva razdelka. Prvi raz¬ delek (pogl. 1—6) pripoveduje, kako se je ob¬ zidaval Jeruzalem; drugi (pogl. 7—13) pa na¬ vaja nadaljne dogodbe in razne določbe, tičoče se izpolnovanja Mojzesove postave. Prvi razdelek. Jeruzalem se obzidava. Poglavje 1, 1 — 6, 19. Nehemija žaluje zavoljo razdejanja jeruzalemskega ozidja. Zgodbe Nehemija, Helkijevega sinu. Bilo je meseca Kasleva, v dvajse¬ tem letu (kralja Artakserksa). Jaz sem bil v suzanskem gradu. In prišel je Hanani, j eden mojih bratov, in ž njim nekaj mož z Judovskega. Izpraševal sem jih o Judih, ki so se ohranili in ostali iz sužnjosti, in o Jeruzalemu. In dejali so mi: „Ohranjeni in ostali iz sužnjosti so tam v deželi v veliki stiski in sramoti. Jeruzalemsko zidovje je razdrto in njegova vrata so požgana z ognjem.“ Došli Judje gotovo niso pripovedovali Ne- hemiju o babilonskem porušenju. O tem je sam dobro vedel. Povedali so mu novico, da je po¬ rušeno mestno zidovje, katero je pozidal Ezdra. Ta izpoved spričnje, daje Artakserks I. že Ezdru dovolil obzidati Jeruzalem. Ko sem slišal te besede, sem sedel in jokal in žaloval več dnij; in postil sem se in molil pred nebeškim Bogom, rekoč: Gospod, mogočni, nebeški, ve¬ liki in strašni Bog, ki ohranjaš zavezo in milost tistim, ki te ljubijo in izpol- nujejo tvoje zapovedi, prosim te, naj poslušajo tvoja ušesa in naj se odpro tvoje oči, da slišiš molitev svojega služabnika, ki jo sedaj molim noč in dan za Izraelove sinove, tvoje hlapce, in izpoznavam grehe Izraelovih sinov, s katerimi so se pregrešili zoper tebe. Jaz in hiša mojega očeta smo grešili. Nečimernost nas je zapeljala, da nismo izpolnovali tvojih zapovedij in obredov in postav, ki si jih ukazal Mojzesu, svojemu služabniku. Spomni se besede, ki si jo sporočil Mojzesu, svojemu slu¬ žabniku, rekoč: Če boste grešili, vas razkropim med narode; če se pa zopet povrnete k meni in se boste držali mo¬ jih zapovedij in jih izpolnovali, vas zberem, ko bi bili odpeljani tudi do konca neba, in od tam vas pripeljem na mesto, katero sem izvolil, da ondu pre¬ biva moje ime. Saj so tvoji hlapci in tvoje ljudstvo, ki si jih otel s svojo veliko močjo in s svojo krepko roko. Gospod, prosim, naj posluša tvoje uho molitev svojega služabnika in molitev svojih hlapcev, ki se hočejo bati tvo¬ jega imena, in vodi tudi danes svojega služabnika, in daj mu milost pred tem možem (kraljem Artakserksom). Jaz sem bil namreč kraljev točaj. Kraljevo dovoljenje. Meseca Nizana, v dvajsetem letu kralja Artakserksa, je bilo vino pred njim, in vzel sem vina in sem ga po¬ dal kralju. Bil sem pa pred njim tak, 1022 Neh. 2, 2 — 18. Nehemija gre v Jeruzalem in vnema rojake. Perzijski dvorniki. kakor bi hiral. Tu mi pravi kralj: »Zakaj je žalostno tvoje obličje, saj te vendar ne vidim bolnega? To ni brez vzroka, namreč neka, ne vem kakšna, žalost je v tvojem srcu." Nato sem se prav silno prestrašil in sem dejal kralju: »Kralj, živi na veke! Kako ne bi žalo¬ val moj obraz, ko je porušeno mesto, kjer so pokopani moji očetje, in z ognjem požgana njegova vrata.“ Kralj mi reče: „Česa prosiš?“ Jaz sem pa vzdihnil k nebeškemu Bogu in sem dejal kralju: »Če se kralju prav zdi, in če je tvoj hlapec všeč tvojemu obličju, pošlji me v Judejo v mesto, kjer je pokopan moj oče, da je pozidam." Tu mi pravi kralj in kraljica, ki je sedela zraven njega: »Doklej boš hodil, in kdaj se vrneš?" Ugajalo je kralju in poslal me je, ko sem mu naznanil čas. Rekel sem tudi kralju: »Če se kralju prav zdi, mi daj pisma za namestnike onstran reke, da me podpirajo, ko pridem v Judejo; tudi pismo na Asafa, oskrbnika kraljevih gozdov, da mi podeli lesa, s katerim zadelam vrata templovega gradu, in mestno zidovje in hišo, v katero pojdem." In kralj mi jih je dal seboj, ker je bila roka mojega Boga z menoj. Nato sem prišel k namestnikom onkraj reke in sem jim dal kraljeva pisma. Kralj je po¬ slal z menoj tudi višje vo¬ jake in jezdece. O tem sta slišala Sanabalat, Horonijan, inTobija, hlapec, Amonijan,’ in sta bila zelo žalostna in potrta, da je prišel nekdo pospeševat srečo Izraelovih otrok. Nehemija v Jeruzalemu. Prišel sem v Jeruzalem in sem bil tri dni tam; po noči sem pa vstal in nekaj mož z menoj; nisem pa po¬ vedal nikomur, kar mi je Bog položil v srce, da naj delam v Jeruzalemu; tudi nisem imel pri sebi nobene živali, razen živali, katero sem jahal. Po noči sem šel skozi dolinska vrata mimo zmajevega studenca k gnojnim vratom, in sem ogledoval razrušeno jeruzalemsko zidovje in z ognjem po¬ žgana vrata. Dalje sem šel k studen- čnim vratom in h kraljevemu vodo¬ vodu 2 in žival, katero sem jahal, ni mogla priti skozi. Šel sem po noči naprej po dolini, in sem ogledoval zidovje, in sem prišel zopet k dolin¬ skim vratom, in sem se vrnil. Na¬ čelniki pa niso vedeli, kam sem šel in kaj sem delal, in tudi Judom in du¬ hovnikom in plemičem in prvakom in drugim, ki so potem skrbeli za delo, nisem do takrat še nič razodel. Nato sem jim rekel: »Siromaštvo, ki nas tare, poznate; Jeruzalem je razpadel in nje¬ gova vrata so uničena z ognjem; pri¬ dite, zidajmo jeruzalemska vrata, in ne bodimo več v zasramovanje." Povedal sem jim tudi, da je roka mojega Boga dobrotno z menoj, in kraljeve besede, katere mi je govoril, in sem pristavil: 1 Horonajm je bil na Moabskem. Imenovana ptujca sta bila Judom nasprotna. 1 Studenina vrata so bila na zapadu jeruzalemskega mesta; kraljev vodovod je napravil kralj Ezekija; primeri II. Kron. 32, 30. Neb. 2, 19.-20; 4, 1—23. Jeruzalem se obzidava. 1023 „Lotimo se in zidajmo!“ In njihove roke so dobile moči v dobrem. O tem so slišali Sanabalat, 1 Horonijan, in Tobija, hlapec, Amonijan, in Gosem, Arabec, in so nas zasramovali in zasmehovali, rekoč: ,,Kaj je to, kar delate? Ali se hočete upreti kralju?" Jaz sem jim pa odgovoril in rekel: ,,Nebeški Bog sam nam pomaga in mi smo njegovi slu¬ žabniki; lotiti se hočemo in zidati; vi pa nimate ne deleža in ne pravice in ne spomina v Jeruzalemu." Neliemija našteva dalje po imena može, ki so zidali posamne mestne dele. Tudi duhovniki so se pridno vdeleževali dela. Judovski sovražniki. Ko je Sanabalat slišal, da zidamo zidovje, se je silno razjezil, in zelo raz¬ dražen je zasmehoval Jude, in je rekel pred svojimi brati in pred mnogimi Samarijci: „Kaj počenjajo ti slabotni Judje? Ali jih bodo pustili narodi? Ali bodo darovali? Ali bodo danes dovršili? Ali bodo delali iz kupov pepela kamenje, kije požgano?" Tudi Tobija, Amonijan, ki je bil zraven njega, je dejal: „Naj zidajo; če pride lisica, razdene njihov kamneni zid." Čuj, naš Bog, da smo zasramovani; obrni sramoto na njihovo glavo in iz¬ roči jih zaničevanju v deželi sužnjosti. Ne zakrij njihove hudobije, in njihov greh naj se ne izbriše pred tvojim ob¬ ličjem, ker so zasmehovali stavitelje. Zidali smo torej zidovje in dovršili vse do polovice; in ljudstvu se je srce vnelo za delo. Ko so pa slišali Sanabalat in Tobija in Arabci in Amonijani in Azočani, da so zazidani predori jeruzalemskega o- zidja, in da se sklepajo podrtine, so se zelo razjezili. In zbrali so se vsi skupaj, da bi se šli bojevat proti Je¬ ruzalemu, in nastavljat zanjke. Tedaj smo molili k svojemu Bogu, in posta¬ vili na ozidje stražo zoper nje po dnevu in po noči. Judje so pa rekli: „Moč no¬ 1 Sanabalat je bil, kakor trdi nekaj razlagalcev, perzijski oblastnik v Moabski deželi. sačev je opešala in groblja je silno ve¬ lika; ne bomo mogli pozidati zidovja." In naši sovražniki so dejali: „Nič ne smejo izvedeti in spoznati, dokler ne pridemo med nje; potem jih pomorimo in ustavimo delo." Judje, ki so prebi¬ vali poleg njih, so pa prišli in so nam to že desetkrat povedali iz vseh kra¬ jev, iz katerih so prišli. Tedaj sem postavil na prostoru za ozidjem ljud¬ stvo v vrsto z njihovimi meči in suli¬ cami in loki. Pregledal sem vse in se vzdignil in dejal plemičem in predni¬ kom in drugemu ljudstvu: ,,Nikar se jih ne bojte; spomnite se velikega in straš¬ nega Boga, in bojujte se za svoje brate, za svoje sinove in za svoje hčere in za svoje žene in za svoje hiše." Ko so pa slišali naši sovražniki, da smo dobili poročilo, je uničil Bog nji¬ hov naklep. In vsi smo se vrnili k zidovju, vsak k svojemu delu. In od tistega dne je polovica mladih mož de¬ lala, polovica je bila pa pripravljena za boj s sulicami, s ščiti in z loki in z oklepi; in poveljniki so bili za njimi v vsej Judovi hiši. Zidarji in nosači so bili oboroženi; z jedno roko je bil de¬ lavec pri delu, in z drugo je držal meč. Vsak zidar je imel namreč meč opasan okrog ledij; tako so zidali. Trombač je bil pa zraven mene. In dejal sem plemičem in prednikom in ostalemu delu ljudstva: „Veliko in obsežno je delo in razstavljeni smo po zidovju drug od drugega. Kjer koli začujete trombni glas, tam se zberite okrog nas; naš Bog se bo bojeval za nas. Sami bomo delali; polovica naj pa drži sulice od zarije, dokler ne vzidejo zvezde." Takrat sem tudi rekel ljudstvu: ,,Vsakdo ostani s svojim hlapcem v Jeruzalemu, in vrstita naj se z nami po noči in po dnevu pri delu." Jaz pa, in moji bratje in moji hlapci in straža, ki je bila z menoj, nismo slačili obleke; samo pri kopanju se je vsak slekel. Pozidavanje svetega templa primerjajo sveti očetje razširjevanju in hrambi božjega kraljestva — Kristusove cerkve — na zemlji. Kadar se 1024 Neh. 5, 1 — 5. Judovski oderuhi. vzdignejo sovražniki proti njej, naj papež, škofje in duhovniki po Nehemijevem vzgledu vzbujajo zaupanje v božjo stvar med ljudstvom; vsi skupaj naj se pridno branijo, oboroženi z duhovnim orož¬ jem molitve in upanja v božjo pomoč. Boj proti oderuhom. Pričel se je velik krik ljudstva in njihovih žen zoper njihove judovske hočemo zastaviti, da dobimo žita ob lakoti." Drugi so pa dejali: „Denarja si hočemo izposoditi za kraljeve davke na svoje njive in vinograde. Naše meso je pa tako, kakoršno je meso naših bratov, in kakoršni so njihovi sinovi, taki so tudi naši sinovi. Glej, svoje sinove in svoje hčere izročamo v suž- njost, in nekatere naših hčera so dekle Jeruzalem se zida. brate. 1 Nekaj jih je bilo namreč, ki so dejali: „Naših sinov in naših hčera je zelo mnogo; za to, kar so vredni, ho¬ čemo vzeti žita, da bi mogli jesti in živeti." 2 Nekaj jih je pa bilo, ki so rekli: „Svoje njive in svoje vinograde in hiše 1 Ubožnejši so se vzdignili zoper bogatine. s Hoteli so zastaviti svoje otroke. in mi nimamo, s čimur bi jih odkupili; tudi naše njive in naše vinograde imajo drugi v posesti." Med Judi je bilo mnogo revežev; celo svoje otroke so zastavljali bogatinom, da so dobili po¬ trebnega posojila. Bogatini so jih pri tem odi¬ rali in to je vzburjalo vse ljudstvo. Nehemija pa se je odločno uprl oderuhom. Neh. 5, 6—19; 6, 1—7. Oderuštvo se odpravi. Nehemijeva nesebičnost. Nehemijevi sovražniki. 1025 Zelo sem se razsrdil, ko sem slišal njihovo vpitje in take besede; in srce mi je sklenilo pokarati plemiče in pred¬ nike, in dejal sem jim: „Ali vsi tirjate oderuške obresti od svojih bratov ?“ Potem sem sklical velik zbor in sem jim govoril: ,,Kakor veste, smo odkupili svoje judovske brate, ki so bili pro¬ dani narodom, kolikor smo jih mogli, in sedaj hočete kupovati svoje brate, in mi naj jih odkupujemo." Nato so molčali in niso vedeli česa odgovoriti. In rekel sem jim: „To ni dobro, kar delate. Zakaj ne hodite v strahu na¬ šega Boga, da nas ne bodo zasramo¬ vali narodi, naši sovražniki? Jaz in moji bratje in moji hlapci smo izpo¬ sodili zelo mnogim denarja in žita in nočemo tirjati nazaj, marveč skupno odpuščamo dolg, ki so ga dolžni. Vr¬ nite jim danes njihove njive in njihove vinograde in njihove oljnike in njihove hiše; in darujte jim tudi odstotek 1 de¬ narja, žita, vina in olja, ki ga navadno tirjate od njih." Odgovorili so nato: »Vrniti hočemo in ničesar ne zahtevati od njih in tako storiti, kakor praviš.“ In poklical sem duhovne in sem zaprisegel upnike, naj store, kakor sem rekel. Vrhu tega sem iztresel svoje prsno oblačilo, rekoč: „Tako iztresi Bog vsakogar, kdor ne izpolni te obljube, iz njegove hiše in iz njegove lastnine; tako se iztresi in bodi prazen!“ Nato je odgovoril celi zbor: „Amen!“ In hvalili so Boga, in vse ljudstvo je storilo, kakor sem rekel. Od tistega dne, ko me je kralj na¬ stavil za namestnika v Judeji, od dvaj¬ setega do dvaintridesetega leta kralja Artakserksa, za dvanajst let, nismo vživali ne jaz, ne moji bratje, letnih dohodkov, ki pristojajo namestnikom. Prejšnji namestniki pa, ki so bili pred menoj, so zatirali ljudstvo, in so jemali od njih kruha in vina in denarja vsak dan po štirideset šeklov; pa tudi nji¬ hovi služabniki so stiskali ljudstvo. Jaz pa nisem tako delal iz strahu pred Bo¬ gom, marveč sem zidal ozidje in nisem 1 Po jeden odstotek so tirjali obresti na mesec. Zgodbe sv. pisma I. kupil nobene njive, in vsi moji hlapci so bili pri delu. Pri moji mizi je bilo stoinpetdeset mož, Judov in predstojni¬ kov in takih, ki so prihajali k nam izmed narodov iz okolice. Za me je bil pa vsak dan pripravljen jeden vol, in šest izbranih ovnov poleg perotnine, in za deset dnij vsak dan drugačno vino; vendar pa nisem sprejemal dohodkov svojega namestništva, ker je bilo ljud¬ stvo tako izžeto. Spominjaj se me, o moj Bog, k do¬ bremu po vsem, kar sem storil za to ljudstvo! Nehemija nam je vzvišen vzgled, požrtvo¬ valne ljubezni. Svoje premoženje in svoje do¬ hodke daje ubogemu ljudstvu, zato pa ne priča¬ kuje nobenega plačila na svetu, marveč se za¬ naša le na to, da mu Bog povrne njegovo dobroto. Nehemija v nevarnosti. Ko so Sanabalat in Tobija in Gosem, Arabec, in naši ostali sovražniki slišali, da zidam ozidje in da ni nobenega pre¬ dora več (do takrat pa še nisem na¬ sadil vrat na vratišča), sta poslala Sa¬ nabalat in Gosem k meni, rekoč: „Pridi in sklenimo zavezo na onskem polju." 1 Mislila sta mi pa kaj žalega storiti. Poslal sem tedaj poslance k njima, rekoč: „Veliko delo izvršujem in ne morem priti, da morda ne zastane, ko bi šel in se podal k vama." Poslala sta pa štirikrat k meni s temi besedami; in odgovoril sem jima s prejšnjim od¬ govorom. Tedaj je poslal Sanabalat petič svojega služabnika k meni s prej¬ šnjim nasvetom in pismo je imel v svoji roki, ki je bilo tako-le pisano: „Med narodi se govori in Gosem pravi, da se ti in Judje nameravate upreti in da zato zidaš ozidje, in se hočeš po¬ vzdigniti za kralja črez nje, in da si zato tudi postavil preroke, da oznanu- jejo o tebi v Jeruzalemu: »Kralj je v Judeji.« Te govorice bo izvedel kralj; zato pridi, da se posvetujemo med 1 To polje je bilo deset ur oddaljeno od Jeruzalema proti Jafi. 65 1026 Neh. 6, 8 — 19; 7, 1—5; 8, 1. Ozidje se dozida vkljub sovražnikom. Straže ob vratih. seboj." 1 In poslal sem k njim, rekoč: „Nič takega se ni zgodilo, kar govoriš, zakaj si to izmišljuješ v svojem srcu?" Vsi ti so nas namreč hoteli prepla¬ šiti ter so mislili, da bodo naše roke odjenjale od dela in da bomo počivali. Zato sem še bolj osrčil svoje roke in sem šel skrivaj v hišo Semeja, 2 Dala- jevega sinu, ki je bil Metabeelov sin. Taje dejal: „Snidimo se v božji hiši, sredi templa, in zaprimo templova vrata; za¬ kaj priti mislijo, da te ubijejo; po noči te pridejo umorit." Odgovoril sem: „Ali beži tak mož, kakoršen sem jaz? In kdo tak, kakoršen sem jaz, pojde v tempel, da bi si ohranil življenje? Jaz ne pojdem!" In spoznal sem, da ga ni dan Elula, 1 v dvainpetdesetih dneh. Ko so to izvedeli vsi naši sovražniki, so se nas bali vsi narodi v naši okolici, in so izgubili pogum med seboj in so spoznali, da je Bog izvršil to delo. Tiste dni se je pa tudi poslalo Tobiju mnogo pisem od imenitnih Judov, in od Tobija so prišla nanje. Mnogo jih je bilo namreč v Judeji ž njim s pri¬ sego zvezanih, ker je bil zet Sekenija, Arejevega sinu, in je njegov sinjoha- nan vzel hčer Mosolamovo, sinu Ba- rahijevega. Celo pred menoj so ga hvalili in poročali so mu moje besede; in Tobija je pošiljal pisma, da bi me strašil. Drugi razdelek. Bog poslal, marveč da mi je zato go¬ voril kot bi bil prerok, ker sta ga To¬ bija in Sanabalat najela. Prejel je namreč denarja, da bi se jaz prestrašil in bi kaj pregrešnega storil; in bi imela onadva kaj hudega, kar bi mi mogla očitati. Spominjaj se me, o Gospod, zavoljo Tobija in Sanabalata, po takih njunih delih; pa tudi preroka Noadija 3 in dru¬ gih prerokov, ki so me hoteli ostrašiti! Ozidje se Je dozidalo petindvajseti 1 To je bila seveda le zvijača, s katero so hoteli vjeti Nehemija. * Semeja je bil lažnjiv prerok. 3 V hebrejščini: Krive prerokinje. Dogodki po dovršitvi mestnega ozidja. Poglavje 7, 1—13, 30. Praznik šotorov. Ko sem dozidal ozidje, sem tudi nasadil vrata, in sem postavil vratarje in pevce in levite. In nad Jeruzalem sem postavil svojega brata Hanana, in Hananija, načelnika v gradu (ta j e bil namreč bolj nego drugi resničen in bogaboječ mož). In dejal sem jima: , Jeruzalemska vrata naj se ne odpirajo, dokler se solnce ne razgreje." In ko sta še zraven stala, so se vrata zaprla in zapahnila, in postavil sem straže izmed jeruzalemskih prebivalcev, vsakega p° njegovi vrsti in vsakega na¬ sproti njegovi hiši. Mesto je bilo pa zelo široko in veliko, in ljudstva v njem malo in manjkalo je zidanih hiš. Bog mi je pa položil v srce in zbral sem starejšine in predstojnike in ljudstvo, da sem jih popisal; pri tem sem našel zapisnik tistih, ki so prvi prišli. — — Tako je prišel sedmi me¬ sec ; Izraelovi sinovi so bili pa po svojih mestih. In zbralo se je vse ljudstvo kakor jeden mož na prostoru pred vodnimi vrati; 4 Ta dan je bil v prvi polovici našeg a Ezdrov grob. kimovca. Neh. 8, 2—18; 9, 1—3. Ezdra bere postavo pred ljudstvom. Praznik šotorov. Ljudstvo se javno pokori. 1027 in rekli so pismouku Ezdru, naj prinese bukve Mojzesove postave, ki jo je za¬ povedal Gospod Izraelu. Duhovnik Ezdra je brž prinesel postavo pred zbor mož in žen in vseh, ki so jo mogli po¬ slušati, prvi dan sedmega meseca. 1 In bral je iz nje očitno na trgu pred vod¬ nimi vrati od jutra do poldne vpričo mož in žen in razumnikov; in ušesa vsega ljudstva so bila obrnjena k bu¬ kvam. Pismouk Ezdra je pa stal na lesenem odru, ki so ga v ta namen postavili, in je odprl bukve pred vsem ljudstvom, ker je bil višji nego vse ljudstvo; in ko jih je odprl, je vstalo vse ljudstvo. 2 In Ezdra je hvalil Go¬ spoda, velikega Boga, in vse ljudstvo je odgovarjalo: Amen, amen. In dvi¬ gali so roke in se priklanjali in molili Boga, pripogneni k tlom. In leviti so napravili tihoto med ljudstvom, da bi se slišala postava; ljudstvo je pa stalo na svojem mestu. In brali so iz bukev božje postave razločno in glasno, da se je razumelo; in umeli so, ko se je bralo. Nehemija (t. j. Atersata 3 ) in Ezdra, du¬ hovnik in pismouk, in levitje kot raz¬ lagalci so pa dejali vsemu ljudstvu: Ta dan je svet Gospodu, vašemu Bogu. Ne žalujte in ne jokajte. Vse ljudstvo je namreč jokalo, ko je slišalo besede postave. Potem sem jim rekel: Pojte in jejte pitano in pijte sladčico in po¬ šljite deleže tistim, ki niso zase nič pripravili, ker ta dan je svet Gospodu; in ne bodite žalostni; saj je veselje v Gospodu naša moč. Leviti so pa po¬ mirjevali vse ljudstvo, rekoč: Tiho bodite, ker dan je svet, in nikar ne žalujte! Razšlo se je torej vse ljudstvo jest in pit in razpošiljalo je deleže in 1 Po V. Mojz. 31, 10—13; Zgodbe, str. 306; je bilo uka¬ zano, naj se vsako sedmo leto ob prazniku šotorov, ki se je praznoval dne 15 do 21 sedmega meseca Tišri (vinotoka), pre¬ bere ljudstvu Mojzesova postava. Blagi Nehemija je duhov¬ nika Ezdra podpiral, da se je takrat ta zapoved posebno slovesno izvršila. 2 Ljudstvo je vstalo iz spoštovanja do božje besede. Zato vstajamo tudi mi, ko se bere pri sv. maši evangelij, s čimer tudi naznanjamo, da ga hočemo zvesto izpolnovati. 3 Atersata je kaldejsko Nehemijevo ime. obhajalo veliko veselje, ker so pazili na besede, katere smo jim povedali. In drugi dan so se sešli rodovinski glavarji vsega ljudstva, duhovniki in leviti pri pismarju Ezdru, da bi jim razlagal besede postave. In našli so zapisano v postavi, da je Gospod za¬ povedal po Mojzesu, naj Izraelovi si¬ novi prebivajo v šotorih ob prazniku sedmega meseca in naj oznanjajo in razglašajo po vseh svojih mestih in po Jeruzalemu, rekoč: Pojdite na gore in prinesite oljkovih vej in vej najlepšega drevja, mirtovih in palmovih vej in vej listnatega drevja, da se postavijo šotori, kakor je pisano. 1 In ljudstvo se je raz¬ šlo in prinesli so, ter so si postavili šotore, vsak na svoji strehi, ali na svo¬ jih dvoriščih, ali v dvorih božje hiše, ali na trgu Efrajimovih vrat. In vsa družba, vsi, ki so se vrnili iz sužnjosti, so si postavili šotore in so prebivali v šotorih. Izraelovi sinovi niso bili nam¬ reč od dnij Jozuveta, Nunovega sinu, do tega dne tako naredili. 2 In bilo je silno veliko veselje. Brali so pa v bukvah božje postave vsak dan od prvega do poslednjega dne in obhajali so praznik sedem dnij, in osmi dan shod po navadi. Ezdra se v tem odstavku poslednjič omenja. Judovsko izročilo pripoveduje o njem, da je zbral vse do tedaj spisane knjige sv. pisma, potem se pa podal v Perzijo, kjer je umrl. Judje ga tako visoko časte, da ga primerjajo z Mojzesom. Nje¬ gov grob kažejo ob reki Tigridi, krog 40 km preje nego se stekata Evfrat in Tigrida, pod imenom El-Oseir ali El-Esr. Slovesno obnovljenje zaveze. Štiriindvajsetega dne tega meseca so se zbrali Izraelovi sinovi v postu in raševnikih in s prahom na sebi. In ločil se je zarod Izraelovih sinov od vseh ptujih sinov in postavili so se, in so očitno izpoznavali svoje grehe in hudobije svojih očetov. In dvignili 1 Primeri III. Mojz. 23, 34—43; Zgodbe, str. 249. 250. 2 Pomen: S takim navdušenjem se že od Jozuvetovih časov ni praznoval praznik šotorov. 65* 1028 Neh. 9, 4—26. Levitska molitev. 50 se in stoje so brali v bukvah po¬ stave Gospoda, svojega Boga, četrtinko dneva, 1 in četrtinko so izpoznavali in molili Gospoda svojega Boga. In sto¬ pili so na levitovski oder levitje . . . in so rekli: „Vstanite, hvalite Gospoda, svojega Boga, od vekov na veke. Slavi naj se vzvišeno ime tvojega veličastva z vso hvalo in častjo. Ti sam si Gospod, ti si naredil nebo in nebeška nebesa in vso njihovo vojno, 2 zemljo in vse, kar je na njej, morja in vse, kar je v njih, in ti oživljaš vse to, in nebeška vojna te moli. Ti si Gospod Bog, ki 51 izbral Abrama, in si ga izpeljal iz kaldejskega Ura, in si mu dal ime A- braham. 3 In našel si njegovo srce zve¬ sto pred seboj in sklenil si z njim za¬ vezo , da podeliš deželo Kananejcev, Hetejcev in Amorejcev in Ferezejcev in Jebuzejcev in Gergezejcev njemu in njegovemu zarodu; in izpolnil si svoje besede, ker si pravičen. 4 In videl si si¬ romaštvo naših očetov v Egiptu, in uslišal si njih vpitje pri Rudečem morju, in delal si znamenja in čudeže nad Faraonom in vsemi njegovimi služab¬ niki in nad vsem ljudstvom njegove dežele, saj si vedel, da so se prevzetno obnašali proti njim; in naredil si sebi ime, kakoršno je še dandanašnji. In razklal si morje pred njimi in šli so skozi sredo morja po suhem; njihove preganjalce si pa vrgel v globočino, kakor kamen v deročo vodo. 5 In vodil si jih v oblačnem stebru po dnevu in v ognjenem stebru po noči, kazajejim pot, po kateri so hodili. Stopil si tudi na Sinajsko goro in si z njimi govoril iz nebes; in dal si jim ravne pravice in postavo resnice, obrede in dobre za¬ povedi; in oznanil si jim svojo sveto soboto, in naročil si jim zapovedi in obrede in postavo po Mojzesu, svojem 1 T. j. tri ure. 2 Nebeška vojna, t. j. angeli. 8 I. Mojz. 11, 31; Zgodbe, str. 72; I. Mojz. 17, 5; Zgodbe, str. 80. 4 I. Mojz. 15, 18—21; Zgodbe, str. 79. 6 Primeri IT. Mojz. 15, 5. 10; Zgodbe, str. 206. 207. služabniku. Dajal si jim tudi kruha z neba ob njihovi lakoti in vode si pri" pravil iz skale, ko jih je žejalo, in rekel si jim, naj gredo in se polaste dežele, zavoljo katere si dvignil svojo roko, da jim jo boš dal. Oni pa, naši očetje, so se obnašali prevzetno in so bili trdo¬ vratni in niso poslušali tvojih zapovedij- In niso hoteli slišati in se niso spo¬ minjali tvojih čudežev, katere si jim delal. Trdovratni so bili, in so si po¬ stavili poglavarja, da bi se vrnili v svojo sužnjost, takorekoč v uporu. Ti pa, o Bog, ki si milostljiv, dobrotljiv in ve¬ likega usmiljenja, jih nisi zapustil, dasi so celo ulili tele in so rekli: »To je tvoj Bog, ki te je izpeljal iz Egipta«, in izrekali velika bogokletstva. Ti jih pa nisi zapustil po svojem obilnem usmiljenju v puščavi; oblačni steber se ni ganil od njih po dnevu, in ognjeni steber ne po noči, kazaje jim pot, p° katerem naj hodijo. In dal si svojega dobrega Duha, ki jih je podučeval, in svoje mane nisi kratil njihovim ustom, in vode si jim delil ob žeji. Štirideset let si jih redil v puščavi, in nič jim m manjkalo; njihova oblačila se niso po¬ nosila in njihove noge se niso ožulile- In izročil si jim kraljestva in ljudstva, in delil si jim njihove dežele, in posedli so deželo Sehonovo in deželo kralja v Hesebonu, deželo Oga, kralja v Basanu. In množil si njihove otroke kot zvezde na nebu, in pripeljal si jih v deželo, o kateri si rekel njihovim očetom, n a J gredo vanjo, in jo zasedejo. In prišli 50 otroci in zasedli deželo; in ponižal 51 pred njimi prebivalce v deželi, Ka- nanejce, in si jim jih dal v roke, nje in njihove kralje, da z njimi storč, kar hočejo. Prejeli so torej trdna mesta in mastno zemljo in zasedli so hiše, na- polnene z vsem blagom, vodnjake, k 1 so jih drugi naredili, vinograde in olj' nike in veliko rodovitnega drevja; jedli so in se nasitili, in so se zredili, in p° tvoji dobroti so imeli obilno užitka. Izzivali so te pa k jezi, in so odpadli od tebe in zavrgli tvojo postavo m Neh. 9, 27— 32. Levitska molitev. 1029 morili tvoje preroke, ki so jih opomin¬ jali, naj se vrnejo k tebi; in govorili so velika bogokletstva. Potem si jih iz¬ ročil v roke sovražnikom, ki so jih stiskali. Ob času svoje stiske so te klicali, in ti si jih uslišal iz nebes, in po svojem obilnem usmiljenju si jim dal rešitelje, in ti so jih rešili iz rok nji¬ hovih sovražnikov. Ko so pa imeli mir, 50 se vrnili delat hudo pred tvojim obličjem, in prepustil si jih roki nji¬ hovih sovražnikov. Tedaj so se izpre- obrnili in so te klicali; ti si jih pa uslišal iz nebes, in si jih po svojem usmiljenju velikrat otel. In opominjal 51 jih, naj se-vrnejo k tvoji postavi; oni so se pa obnašali prevzetno, in niso poslušali tvojih zapovedij , in 50 se pregrešili v tvojih pravicah, po katerih človek živi, če jih izpolnuje, in so umikali ramena, in so bili trdo¬ vratni ter niso poslušali. In zanašal 51 jim mnogo let in jih opominjal s svojim Duhom po prerokih, pa niso poslušali; in dal si jih v roke ljud¬ stvom po deželah. Po svojem obilnem usmiljenju jih pa nisi pokončal, in jih nisi zapustil, ker si Bog usmiljenja in dobrotljiv. O naš Bog, ki si velik, močan in strašan, ki ohranjaš zavezo in usmiljenje, ne odvračaj torej sedaj svojega obraza od vsega trpljenja, ki Ljudstvo se pokori. 1030 Neh. 9, 33—38; 10, 1. 8. 9. 14. 28—38. Konec molitve. Zaveza se slovesno obnovi. je zadevalo nas, naše kralje in naše kneze in naše duhovnike in naše pre¬ roke in naše očete in vse tvoje ljud¬ stvo od dnij asirskega kralja do tega dne. In ti si pravičen v vsem, kar je prišlo nad nas, saj si ti delal po resnici, mi smo pa grešili. Naši kralji, naši knezi in naši očetje niso izpolnovali tvoje postave in tvojih zapovedij, ka¬ tere si jim zapovedal. In niso ti slu¬ žili v svojem kraljestvu in ob tvojih velikih dobrotah, katere si jim izkazo¬ val, in na prostorni, mastni zemlji, ka¬ tero si jim dal, in se niso odvrnili od svojih hudobnih mislij. Glej, mi sami smo sedaj sužnji, in v deželi, ki si jo dal našim očetom, da bi vživali njen kruh in njene dobrote, smo sužnji. In kar donaša, se množi kraljem, ki si jih postavil nad nami zavoljo naših grehov; in oni gospodujejo z našimi telesi in z našo živino po svoji volji, in v veliki stiski smo. Po vsem tem sklenemo torej zavezo in jo podpišemo, in zapeča¬ tijo naj jo naši leviti in naši duhovniki/' Zapečatili so jo pa Nehemija, du¬ hovniki, leviti in poglavarji ljudstva. In drugi izmed ljudstva, vsi, ki so mogli umevati, so obljubili za svoje brate, tudi plemiči med njimi, in kdor je prišel obljubit in priseč, da bo živel po božji postavi, ki jo je bil dal Bog po Mojzesu, svojem služabniku, in da bo izpolno- val in ohranjal vse zapovedi Gospoda, našega Boga, in njegove pravice in njegove obrede; da ne bomo možili svojih hčera z ljudstvom po deželi in ne ženili svojih sinov z njihovimi hče¬ rami; in če prinese ljudstva po deželi prodajat blaga ali vsakovrstnega žita v soboto ali na prazničen dan, ne bomo ničesar vzeli od njih; in da bomo pu¬ stili prosto sedmo leto, tudi tirjanje vsakega dolga. 1 * Zase smo sklenili zapoved, da bomo dajali vsako leto tretji del šekla za po¬ trebo hiše našega Boga, za pokladne kruhe, za vsakdanjo jedilno daritev in za vsakdanjo žgavno daritev ob sobo¬ 1 Primeri ITT. Mojz. 25, 4; Zgodbe, str. 246. tah, ob mlajih, ob praznikih, ob svetih dneh in ob daritvah za greh v spravo za Izrael in za vsakovrstne potrebe pri hiši našega Boga. Dalje smo žrebali med duhovniki in leviti in ljudstvom, kako naj se dajejo drva za hišo našega Boga po hišah naših očetov, ob gotovih časih, od jednega letnega časa do drugega, da bodo gorela na oltarju Gospoda, naše¬ ga Boga, kakor je pisano v Mojzesovi postavi. Tudi se morajo prinašati pr¬ vine naše dežele in prvine vseh sadov vsakega drevesa leto za letom v Go¬ spodovo hišo; in prvorojenci naših si¬ nov in naše živine, kakor je pisano v postavi, in prvorojenci naših goved in naših ovac se morajo dajati v hišo na¬ šega Boga. 1 In prvine svojih jedil in svojih pitnih darov, in sadove vseh dre¬ ves, trgatve in olja bomo prinašali du¬ hovnikom v hrame božje hiše, in dese¬ tino svoje zemlje levitom; in ti levitje, bodo prejemali desetino naših pridelkov iz vseh mest. Duhovnik pa, Aronov sin, bodi pri levitih, pri levitskih de¬ setinah; in levitje naj dajejo desetino svoje desetine v hišo našega Boga, v zakladnico, v skladišče. V zakladnico bodo namreč nosili Izraelovi sinovi in Levijevi sinovi prvine žita, vina in olja; in tam bodo posvečene posode in du¬ hovniki in pevci in vratarji in služab¬ niki. In hiše svojega Boga ne bomo zapustili. Pisatelj druge Makabejske knjige 2 nam pri¬ poveduje, da so Judje, predno so odšli v babi¬ lonsko sužnjost, skrili sveti ogenj, ki je moral vedno goreti na oltarju, v vodnjaku Rogel. Ta vodnjak je nekoliko južno od kraja, kjer se stikata dolina Hinom in Jozafat. Imenuje se tudi ognjeni ali Nehemijev vodnjak. Nehemija je namreč iskal svetega ognja, toda v omenjenem vodnjaku je našel samo mlakužo. Ko je pa z njo poškropil daritev na novem oltarju, je zasijalo solnce s tako silo, da se je daritev vžgala. Odslej so Judje iznova skrbno čuvali sveti ogenj in v spomin, kako se je čudežno obnovil, so praznovali vsako leto poseben praznik. ’ Primeri II. Mojz. 23, 19; Zgodbe, str. 219. 2 II. Mak. 1, 18. nasl. Neh. 11, 1—3; 12, 27—46; 13, 1—6. Ozidje se ob slovesnem sprevodu posvečuje. Razvade med Izraelci. 1031 Posvečevanje mestnega ozidja. Knezi ljudstva so prebivali v Jeru¬ zalemu; ostalo ljudstvo je pa žrebalo, da se je odločila jedna desetina, ki naj prebiva v svetem mestu Jeruzalemu, devet desetin pa po mestih. In ljudstvo je blagrovalo vse može, ki so se prosto¬ voljno ponudili, da bodo prebivali v Jeruzalemu. V judovskih mestih je pre¬ bival vsakdo v svoji lastnini, v svojem mestu, Izrael, duhovniki, leviti, Nati- nejci in sinovi Salomonovih hlapcev. Ko se je pa posvečevalo jeruzalem¬ sko ozidje, so poiskali levitov po vseh njihovih krajih, da so jih pripeljali v Jeruzalem, in da so obhajali posveče¬ vanje in veselo slovesnost z zahvalje¬ vanjem in slavospevi in s cimbalami, harpami in citrami. Zbrali so se sinovi pevcev s poljan okrog Jeruzalema in iz netufatskih vasij in iz hiše Galgala in iz gebske in azmavetske okolice; pevci so si bili namreč sezidali vasi okrog Jeruzalema. In duhovniki in le- vitje so se očistili in so očistili ljudstvo in vrata in zid. In velel sem Judovim knezom stopiti na zid, in sem uredil dva velika pevska zbora. In šli so (pevci jednega zbora) na desno po zidu proti gnojnim vratom. In za njimi je šel Osaja in polovica judovskih knezov in nekaj duhovniških sinov s trombami, in Hanani z godali Davida, božjega moža; in pismouk Ezdra spredaj pred njimi pri studenčnih vratih. In šli so drugim 1 nasproti po stopnicah Davi¬ dovega mesta na zid nad Davidovo hišo in do vodnih vrat proti vzhodu. Drugi pevski zbor, za katerim sem bil jaz in polovica ljudstva, je pa šel na nasprotno stran po ozidju in nad peč¬ nim stolpom do najširjega ozidja in poleg Efrajimovih vrat in ribjih vrat in preko stolpa Hananeela in stolpa Emata, in poleg ovčjih vrat, in se je ustavil pri stražnih vratih. In oba zbora sta se postavila pri božji hiši; tudi jaz in polovica knezov z menoj. In pevci so glasno peli. In darovale so se tisti 1 Drugim, t. j. sprevodu, ki je šel na levo. dan obilne klavne daritve in veselo je bilo, Bog jih je namreč vzradostil z velikim veseljem; tudi žene in otroci so se radovali, in daleč se je razlegalo jeruzalemsko veselje. Tisti dan so tudi postavili može in nadzornike za shrambe pitnih darov, prvin in desetin, katerim bi se s polja okrog mest oddajali postavni deleži za duhovnike in levite. Juda se je namreč veselil duhovnikov in levitov, ki so bili v službi. Ti so izpolnovali službo svojega Boga in službo očiščevanja; in pevci in vratarji so delali po zapo¬ vedi Davida in njegovega sina Salo¬ mona. Ob dnevih Davida in Asafa, v prejšnjem času, so se namreč pričeli pevci in slavospevi in božje poveliče¬ vanje. In ves Izrael je dajal ob Zoro- babelovem in Nehemijevem času dan za dnem deleže pevcem in vratarjem, in darovali so levitom; levitje so pa dajali Aronovim sinovom. Nehemija odpravi več razvad. Tisti dan se je bralo v Mojzesovih bukvah in ljudstvo je poslušalo in našlo se je zapisano v njih, da na veke ne smejo vstopiti Amonijani in Moabljani v božjo srenjo, ker niso prišli Izraelovim sinovom s kruhom in vodo nasproti, marveč so najeli Balaama, da bi jih preklel; naš Bog je pa izpremenil kletev v blagoslov. 1 Ko so slišali to postavo, so izločili vsakega ptujca iz Izraela. Pri tem je bil pa duhovnik Eliazib načelnik shrambe pri hiši našega Boga. Bil je Tobijev 2 sorodnik in zanj je pri¬ pravil veliko stanovanje, kamor so preje devali darove in kadila in posode in desetino žita, vina in olja, deleže za levite, pevce in vratarje, in prvine za duhovnike. Pri vsem tem pa ni bilo mene v Jeruzalemu, ker sem v dvain¬ tridesetem letu babilonskega kralja Ar- takserksa odšel h kralju. 3 Po preteku 1 IV. Mojz. 22, 23, 24; Zgodbe, str. 280 — 285. * Tobija je bil Amonijau. 8 Nehemija je bil torej 12 let namestnik v Judeji. 1032 Neh. 13, 7—29. Nehemija drugič v Jeruzalemu. nekaj časa sem izprosil od kralja, 1 in sem prišel v Jeruzalem, in sem opazil hudobijo, ki jo je naredil Eliazib za¬ voljo Tobija, da mu je napravil stano¬ vanje v preddvorih božje hiše. To se mi je zdelo jako pregrešno, in pometal sem Tobijevo pohištvo iz stanovanja in velel sem, naj se očistijo prostori, in prenesel sem zopet tja posode božje hiše, jedilne darove in kadilo. Izvedel sem tudi, da levitom niso dajali nji¬ hovih deležev, in da so pobegnili levitje in pevci, ki so imeli službo, vsak v svoj kraj. In pokaral sem predstojnike, rekoč: „Zakaj je zapuščena božja hiša?“ In zbral sem one, ter jih postavil na njihova mesta. In ves Juda je prinesel desetino od žita in vina in olja v shrambe. In postavil sem za nadzor¬ nike pri shrambah duhovnika Selemija in pisarja Sadoka, in Fadaja izmed le- vitov, in poleg njih Hanana, Zaburje- vega sina, ki je bil Matanijev sin, ker so se izkazali zveste; in njim seje po¬ verilo razdeljevati deleže bratom. Spominjaj se me, o moj Bog, za¬ voljo tega, in ne izbriši mojih dobrot, ki sem jih storil za hišo svojega Boga in za njene obrede. Tiste dni sem videl v Judu ljudi, ki so v sobotah stiskali grozdje, sprav¬ ljali snope in nakladali na osle vino, grozdje, smokve in vsakovrstna bre¬ mena, in nosili v Jeruzalem sobotni dan. In opominjal sem, naj prodajajo take dni, ko je dovoljeno prodajati. Tam so prebivali tudi Tirci, ki so nosili ribe in vsakovrstno blago na prodaj, in prodajali ob sobotah Judo¬ vim sinovom v Jeruzalemu. Zato sem posvaril Judove prvake, rekoč: „Kako hudobno je to, kar počenjate, ko skru¬ nite sobotni dan. Ali niso tako delali naši očetje? Naš Bog je pa poslal vse te nesreče nad nas in nad naše mesto. In vi še pomnožujete jezo nad Jeruza¬ lem, ko skrunite soboto.“ Ker bi morala 1 Nehemija se je vrnil drugič v Judejo za Darija II. Nota (423—405), čegar ime imenuje sam v svoji knjigi (12, 22). jeruzalemska vrata počivati ob sobotah, sem ukazal, naj se vrata zapirajo, in sem zapovedal, naj se ne odpirajo do po soboti; in nekaj svojih služabnikov sem postavil pri vratih, da ne bi nihče nosil sobotni dan vanj kakega bremena. Tako so ostali trgovci in kupci z raz¬ nim blagom pred Jeruzalemom jeden- krat ali dvakrat. In zagrozil sem jim, rekoč: „Zakaj ostajate pred ozidjem? Če še jedenkrat tako storite, vas pri¬ mem. “ Od takrat niso v soboto več pri¬ hajali. Velel sem tudi levitom, naj se očistijo in pridejo stražit vrata, da se posvečuje sobotni dan. Tudi zato se me spominjaj, o moj Bog, in zanesi mi po obilnosti svojega usmiljenja! Tiste dni sem tudi videl Jude, ki so se oženili z azoškimi, amonskimi in moabskimi ženami. Njihovi otroci so govorili na pol po azoško in niso znali govoriti judovsko, in govorili so v je¬ ziku obeh ljudstev. Zaradi tega sem jih pokaral in preklel in nabil nekaj mož med njimi in jim izpulil lase in jih zarotil pri Bogu, naj nikar ne da¬ jejo svojih hčera njihovim sinovom in nikar ne jemljejo njihovih hčera za svoje sinove in zase, rekoč: „Ali ni v tej reči grešil Salomon? Med mno¬ gimi ljudstvi ni bilo takega kralja, kot je bil on; ljub je bil svojemu Bogu in Bog ga je postavil za kralja vsemu Izraelu; in celo njega so ptuje ženske zapeljale v greh. Ali bodimo tudi mi nepokorni, in naj delamo vso to hudo¬ bijo in grešimo zoper svojega Boga in se ženimo s ptujkami?“ Med sinovi Jojada, sinu Eliaziba, veli¬ kega duhovnika, je bil j eden zet Sanaba- lata, Horonijana, in spodil semgaod sebe. Ta sin velikega duhovnika Jojada se je ime¬ noval Manase. Zbežal je k svojemu tastu Sana- balatu. Sanabalat je ustanovil zanj višje duhov¬ niško mesto v Samariji in je na gori Garicimu sezidal tempel. S tem se je nasprotstvo med Judi in Samarijci, ki odslej niso imeli niti v templu več zveze, silno pomnožilo. Neh. 13, 30.31. Konec Nehemijeve knjige. Imena mesecev. Judovske molitve. 1033 Pomni, Gospod, moj Bog, tiste, ki skrunijo duhovništvo in duhovniške in levitske postave! Očistil sem jih torej vseh ptujk in sem določil vrste duhovnikov in levi- tov, vsakega za njegovo službo, in do- našanje drv in prvin ob določenih časih. Spominjaj se me, moj Bog, k do¬ bremu ! Amen. Judovsko ljudstvo po vrnitvi v domovino. Ezdra in Nehemija sta v zgodovini judov¬ skega ljudstva silnega pomena. Mesto in tempel sta z ogromnimi težavami dvignila iz razvalin; poleg tega sta pa, kar je še več vredno, vdihnila v zanemarjeno ljudstvo novo versko življenje in mu v zaupanju na Boga ogrela zamrzla srca. V pregnanstvu so se Judje mnogo naučili. Ba¬ bilonska in perzijska omika je zelo uplivala nanje. Od tam so prinesli mnogo znanostij. Tako so na pr. imena mesecev povzeli od zvezdoslovja veščih Babiloncev. Pred babilonsko sužnjostjo so se meseci navadno le šteli: prvi, drugi mesec itd. Le nekaj imen se je zanje ohranilo v svetem pismu; tako Abib 1 za prvi, Zio 2 za drugi, Eta- nim 3 4 za sedmi in Bal* za osmi mesec. Po vrnitvi iz sužnjosti so pa rabili ta-le imena: Nizan se je pričel z drugo polovico sušca ter se končal s prvo polovico malega travna; Ijar se je pričel z drugo polovico malega travna in se končal s prvo polovico velikega travna; Šivan se je pričel z drugo polovico velikega travna in se je končal s prvo polovico rožnika; Tamus se je pričel z drugo polovico rožnika ter se končal s prvo polovico malega srpana; Ab se je pričel z drugo polovico malega srpana ter se končal s prvo polovico velikega srpana; Elul se je pričel z drugo polovico velikega srpana in se končal s prvo polovico kimovca; Tišri se je pričel z drugo polovico kimovca ter se končal s prvo polovico vinotoka; ALarkešvan se je pričel z drugo polovico vinotoka in se končal s prvo polovico listopada; Kislev se je pričel z drugo polovico listopada ter končal s prvo polovico grudna; Tebet se je pričel z drugo polovico grudna ter končal s prvo po¬ lovico prosinca; Šebat se je pričel z drugo po¬ 1 II. Mojz. 13, 4. 8 III. Kralj. 6, 1. 8 III. Kralj. 8, 2. 4 III. Kralj. 6, 38. lovico prosinca in se končal s prvo polovico sve¬ čana; Adar se je pričel z drugo polovico svečana ter se končal s prvo polovico sušca. Z mesecem Nizanom se je pričenjalo cerkveno leto. Kasneje so pa poleg cerkvenega leta usta¬ novili tudi državljansko leto, katero so pričenjali z mesecem Tišri. Mesece so šteli po luni; mlaj je bil začetek meseca, polna luna pa sreda. Ker je potemtakem njihovo lunino leto zaostajalo za solnčnim, so za mesecem Adarjem vrinili presto¬ pen mesec, ki so ga imenovali Veadar, kadar se je nabralo za jeden mesec preostalih dnij. V sužnjosti se Judje niso mogli udeleževati daritev; zato so pobožnejši med njimi tembolj z molitvijo častili Boga. Obračali so se proti Je¬ ruzalemu in se tako združevali s središčem svo¬ jega verskega življenja. Danijel je na pr. tako molil trikrat na dan. 1 Po babilonski sužnjosti je postala iz te lepe navade splošna zapoved. Kakor nam pripoveduje judovsko izročilo, je Ezdra tudi že določil, kaj naj se moli. Zjutraj in zvečer je ukazana molitev Šma, t. j. Poslušaj, od prve besede, s katero se pričenja: Poslušaj, Izrael: Gospod, naš Bog, je jeden Gospod. 2 Ob sobotah se pa moli Smone esre, t. j. Osemnajst, ker ima osemnajst odstavkov. Te molitve opravljajo Judje še dandanes. Znamenita je zlasti druga, ker se v nji tako povdarja prošnja, naj Bog pošlje Od¬ rešenika. Trinajsti in štirinajsti odstavek sloveta: Sezidaj Jeruzalem kmalu na veke in postavi sredi njega Davidov prestol. Daj, da kmalu požene mladika tvojega hlapca Davida, in njegov rog naj se povzdigne po tvojem odrešenju; zakaj tvojega odrešenja smo vedno upali. Slavljen bodi, Večni, po katerem poganja rog izveličanja. — Ta moli¬ tev, ki je bila pred Kristusom svitla luč judov¬ skega dušnega življenja, je po njegovem prihodu žalostno znamenje judovske trdovratne zaslep¬ ljenosti. Molitve so opravljali Judje v sužnjosti go¬ tovo že tudi skupno. Več vzgledov imamo, da so se shajali pri pobožnih možeh, kjer so se po¬ svetovali o svojih zadevah. 3 Tako je na pr. Baruh vpričo pregnanega kralja Jehonija in mnogobroj- nega ljudstva bral pismo, katero je spisal Judom v Jeruzalemu. Pri tem shodu so tudi molili 1 Dan. 6, 11; Zgodbe, str. 658. 8 V. Mojz. 6, 5 naši.; Zgodbe, str. 296. 297. 8 Primeri Ez. 8, 1; Zgodbe, str. 907. Dan. 13, 4: Zgodbe, str. 942. 1034 Sinagoga. — Malahija in njegova knjiga. — Mal. 1, 1—4. Bog ljubi Izraelce. skupno molitev. 1 Take skupne shode sta prire¬ jala tudi Ezdra in Nehemija 2 v Jeruzalemu. Pri njih se je prebiralo sveto pismo in opravljale so se javne molitve. Verjetno je, da so se že v ba¬ bilonski sužnjosti vršili taki pobožni sestanki redno na določenih krajih in ob določenih časih. Njihov kraj se je imenoval s hodna hiša (he¬ brejsko bet-knezijot, ali z jedno besedo haknezet') ali shodnica. V grščini se je imenovala taka shodnica sinagoga in to grško ime jej je splošno ostalo do današnjega dne. Prostor, kjer se sha¬ jajo Judje k skupnim molitvam in kjer se jim javno prebira in razlaga sveto pismo, se povsod imenuje sinagoga prav tako, kakor se prostoru krščanskih verskih shodov pravi cerkev. Sinagoga pa ne pomenja samo shajališča, marveč tudi vse tiste, ki se shajajo, torej ne samo shodnice, marveč tudi shod, zbor sam. V tem smislu se imenuje velika sinagoga tisti zbor duhovnikov, levitov, pismoukov in rodovin- skih prvakov, ki je po vrnitvi iz sužnjosti sklepal in sodil o vseh važnejših zadevah judovskega ljudstva. Prvi pojav tega zbora imamo v Nehe- mijevi knjigi, kjer beremo, da so Nehemija, du¬ hovniki, leviti in poglavarji ljudstva slovesno ob¬ novili zavezo z Bogom, jo podpisali in zapečatili. 3 Zato po pravici pritrjujemo judovskemu sporočilu, da sta Ezdra in Nehemija ustanovila veliko sina¬ gogo. Razmere judovskega ljudstva so same silile, da se je to zgodilo. Pod perzijskimi kralji so imeli Judje mnogo svobode; godilo se jim je splošno bolje, nego pod marsikaterim njihovih lastnih kraljev. Toda jedinost je bila med njimi vedno v veliki nevarnosti. Zato je bilo pa treba neke oblasti, ki je skrbela za versko in narodno jedinost. In ta namen je izvrševala velika sina¬ goga. Izprva je skrbela samo za to, da se je izpolnovala Mojzesova postava in ohranil red v verskem življenju; kasneje pa je pridobila še večje pravice. Postala je v pravem pomenu besede naj¬ višje sodišče, ter je smela izrekati tudi smrtno kazen. Število njenih članov je bilo določeno na 70 mož. V kasnejšem času se je imenovala tudi sinedrij (v talmudu sanhedrin), kar po naše lahko imenujemo zbornica. — Ta najvišji judovski zbor se je shajal v templu, izprva po potrebi, pozneje vsak dan razen praznikov. 1 Primeri Bar. pogl. 1, 2; Zgodbe, str. 888. 889. * Neh. pogl. 8, 9 ; Zgodbe, str. 1027. 8 Neh. 9, 38; 10, 1. 28; Zgodbe, str. 1030. ,, VI. Prerok Malahija. Malahija (t. j. Božji sel [angel], ali kakor prevaja sv. Hijeronim po hebrejskem Malahi, Moj angel), je poslednji med malimi preroki. O njegovem življenju ni nič znanega. Judovsko sporočilo pravi, da je ime Malahija le drugo ime za Ezdra. To pa ni verjetno. Ravno tako je samo pravljica, da ni bil človek, marveč angel v človeški podobi. Tretje poročilo pravi, da je bil Malahija mladenič angelske lepote in angel¬ skih čednostij iz Zabulonovega rodu, ki so ga vedno angeli varovali in ga učili, kaj naj pre¬ rokuje. Kdaj je prerokoval, se da posneti le iz pre¬ rokb samih. Tempel je bil takrat že pozidan, in božja služba se je opravljala v njem. Bile so pa ravno tiste razvade med Judi, katere šiba Ne¬ hemija. Zato smemo sklepati, da je prerokoval Malahija ob Nehemijevem času ali vsaj ne dolgo za njim. Malahijeve prerokbe delimo v dva razdelka. V prvem (pogl. 1, 1—2, 16) opisuje, kako raz¬ pada stari zakon; v drugem (pogl. 2, 17—4,6) pa napoveduje ustanovitev novega zakona, srečne Mesijeve čase in vesoljno sodbo. Posebno važna je njegova napoved svete daritve v novi zavezi. Za Malahijem, čegar beseda je živahna in krepka, je nastopil le še jeden prerok stare za¬ veze, ki pa ob jednem spada tudi že v novo za¬ vezo. Ta prerok je sv. Janez Krstnik. Njegov prihod napoveduje Malahijeva prerokba, ki se ob svojem koncu dotika tudi izpreobrnenja judov¬ skega ljudstva ob koncu sveta. Prvi razdelek. Stari zakon razpada. Poglavje 1, 1 — 2, 17. Judje pozabljajo Boga. Breme Gospodove besede Izraelu po Malahiju. Jaz sem vas ljubil, go¬ vori Gospod; in vi pravite: „S čim si nas ljubil ?“ — Ali ni bil Ezav Jakopov brat, pravi Gospod, in jaz sem ljubil Jakopa, Ezava sem pa sovražil in opu- stošil njegove gore, in njegovo dedščino izročil šakalom v puščavi. Če bi rekla Idumeja: »Porušeni smo, vendar pa hočemo zopet pozidati, kar je poruše¬ nega — pravi tako Gospod vojnih Mal. 1, 5—11- 2, 1 — 9. Oskrunjene daritve. Napoved sv. maše. Svarilo duhovnikom. 1035 čet: Naj pozidajo, jaz pa razderem, in imenovali se bodo „meje hudobije** in »ljudstvo, nad katerim se srdi Gospod na veke.** In vaše oči bodo videle, in rekli boste: „Velik je Gospod nad Iz¬ raelovimi mejami.“ Izraelci so se ob Malahijevem času pritoževali, da jih Bog ne ljubi več. Po preroku jih opozarja, kako je opustošena dežela, kjer prebivajo Edom- Ijani, ki izvirajo od Ezava, Jakopovega brata. To naj jim spričuje, da jih Bog še ni zavrgel. Sin časti očeta in hlapec svojega gospodarja. Če sem pa oče, kje je moja čast? In če sem gospodar, kje je strah pred menoj, govori Gospod vojnih čet — vam, duhovniki, ki za¬ ničujete moje ime in pravite: „S čim smo zaničevali tvoje ime?“ Na moj oltar pokladate oskrunjen kruh in govorite: „S čim te oskrunja- mo?“ S tem, da pravite: „ Gospodova miza je zaničevana.“ — Ko darujete slepo za klavni dar, ali ni to slabo ? In ko darujete kruljevo in bolno, ali ni to slabo? Daruj to svojemu dežel¬ nemu oblastniku, če mu bo všeč, ali če te bo prijazno sprejel, pravi Gospod vojnih čet. Sedaj pa prosite Boga, naj se vas usmili, (ko ste s svojimi ro¬ kami storili vse to); ali vas bo spre¬ jel prijazno? pravi Gospod vojnih čet. DaHtev nove zaveze. Kdo je med vami, ki zapira vrata, ali kuri na mojem oltarju brez plačila? Vi mi niste všeč, pravi Gospod vojnih čet, in daru ne sprejmem več iz vaših rok. Od solnčnega vzhoda do zahoda je namreč moje ime ve¬ liko med narodi, in po vseh kra¬ jih se daruje, in čista daritev se opravlja mojemu imenu, saj je moje ime veliko med narodi, pravi Gospod vojnih čet. Ta prerokba ima ta-le pomen: Ob tistem Času, ko se pričenjajo celo poganski narodi zbli¬ ževati pravi veri, ko postaja božje ime tudi med njimi veliko, t. j. češčeno in slavljeno,..se oskrunjajo njegove daritve v jeruzalemskem templu. Bogu se s tem ne prikrajša čast. Zanj se pripravlja čista daritev in sicer ne samo na jednem kraju, marveč povsod, po vseh krajih. Ta čista daritev, ki stopi na mesto judov¬ skih daritev, je nekrvavo ponavljanje Kristusove daritve na križu, ki se res obhaja pri sv. maši dan za dnem po vsem svetu. Čista daritev, he¬ brejsko minha, t. j. jedilna, nekrvava daritev, je sv. maša, ker se pri njej pod podobami jedi — kruha — in pijače — vina — daruje sam naj¬ čistejši božji Sin. Prerok gleda to daritev že pred seboj; zato govori, kot bi se že darovala. Saj se je tudi res darovala v predpodobah le- vitskih daritev; bila je zakrita v nji; oko več¬ nega božjega veličastva, ki ne pozna nobenih časnih mej, jo je v teh predpodobah gledalo že kot pričujočo, in od Boga navdihneni prerok ju je zato postavil v svoj čas. Svarilo duhovnikom. To povelje velja zdaj vam, o du¬ hovniki! Če nočete poslušati, ali če nočete sprejeti k srcu, da bi častili moje ime, pravi Gospod vojnih čet, pošljem uboštvo nad vas in prekolnem vaše blagoslove, in jih prekolnem, ker nočete sprejeti k srcu. Glej, jaz vam vržem proč pleče, in vam zmečem blato vaših daritev v obraz, in to vas potegne seboj. 1 In spoznati morate, da sem vam dal to povelje, da bi ostala moja za¬ veza z Levijem, pravi Gospod vojnih čet. Moja zaveza z njim je bila živ¬ ljenje in mir; in podelil sem mu strah, da se me je bal in se tresel pred mojim imenom. Postava resnice je bila v nje¬ govih ustih in krivica se ni našla na njegovih ustnicah; v miru in pravici je hodil z menoj, in mnogo jih je od¬ vrnil od krivice. Zakaj duhovnikove ustnice naj ohranjajo učenost, in po¬ stava naj se išče iz njegovih ust; on je namreč angel Gospoda vojnih čet. Vi ste pa odstopili od pota in ste jih prav mnogo pohujšali v postavi; uni¬ čili ste zavezo z Levijem, pravi Go¬ spod vojnih čet. Zato vas tudi jaz storim zaničljive in nizkotne pred vse- 1 Pomen: Pleče, najboljši del krvavih daritev, zavrže Bog, darovalcem pa zmeče blato darovanih živalij v obraz. Blato jih potegne seboj na tla. Palestinka¬ mi narodi, ko se niste držali mojih postav in ste imeli ozire na ljudi pri postavi. Proti mešanim zakonom. Ali nimamo vsi jednega očeta? Ali nas ni ustvaril jeden Bog? Zakaj torej zaničuje vsakdo izmed nas svojega brata, in razdira zavezo naših očetov ? Juda je grešil, in gnusoba se je godila v Izraelu in v Jeruzalemu, ker je o- skrunil Gospodovo svetišče, katero ta ljubi, in se je možil s hčerjo ptujega boga. 1 Gospod iztrebi moža, ki stori kaj takega, učitelja in učenca, iz Ja- kopovih šotorov, četudi prinese dar ’ Pomen: Judje so grešili, ker so se možili s pogankami. N apoved sv. Janeza Krstnika. Gospodu vojnih čet. In tudi to ste storili: Pokrivali ste Gospo¬ dov oltar s solzami, z jokom in rujovenjem tako, da se nič več ne ozrem na daritve, in ne vza¬ mem ničesar več iz vaše roke v potolaženje. 1 Pa pravite: „Za- kaj ne?“ — Zato, ker je bil Go¬ spod priča med teboj in med ženo tvoje mladosti, kateri si postal nezvest; in vendar je bila ona tvoja tovaršica in žena tvoje zaveze. Ali je ni ustvaril Jedini in ali ni ostanek njegovegaDuha? 2 In česa želi Jedini, razen božjega zaroda? Varujte torej svojega duha, in ne zaničuj žene svoje mladosti. Drugi razdelek. Napoved novega zakona. Poglavje 2, 17—4, 6. Judje so po vrnitvi iz babilonske sužnjosti takoj pričakovali Odrešenika in so mrmrali, zakaj se že ne izpolnijo na¬ povedane sodbe nad poganskimi narodi. Malahija jim odgovarja v drugem razdelku svojih prerokb, da pač gotovo pride Mesija, ki pa ne bo sodil samo poganov, marveč tudi Jude. Ti so sami vzrok svoje nesreče. Ko se izpreobrnejo, jih čakajo boljši časi. Popolna božja pravičnost se pa pokaže ob sodbi, ko prejmo dobri svoje plačilo in hudobni svojo kazen. Mesija pride. S svojimi besedami ste žalili Go¬ spoda, ko ste govorili: „S čim smo ga žalili?“ — S tem, da govorite: „Vsak hudobnež je dober v Gospodovih očeh, in taki so mu všeč.“ 3 Ali pa: „Kjeje Bog pravice ?“ Glej, jaz pošljem svojega angela, ki bo pripravljal pot 1 Pomen: Svoje žene so Judje zavrgli, da so se mogli oženiti s ptujkami, in one so jokale pred Bogom. Zato Bog ne mara več judovskih daritev. 2 Ostanek božjega Duha je vsaka človeška duša, ker jo je Bog ustvaril. 3 Pomen: Gospod pusti v mogočnosti hudobne pogan¬ ske narode, kot bi mu bili všeč, in jih ne kaznuje. Mal. 3, 2—17; 4, 1—3. Mesija — Angel nove zaveze. Božji blagoslov. Sodni dan. 1037 pred mojim obličjem. In brž pride k svojemu templu Gospo¬ dovalen, ki ga iščete, in Angel zaveze, ki ga želite. Glej, pride, pravi Gospod vojnih čet. Kdo bi pa mogel premisliti dan nje¬ govega prihoda, in kdo bo obstal ob njegovem pogledu? Kakor topeč ogenj je namreč on in ka¬ kor periški lug, in on očisti Le- vijeve sinove kot srebro in zla¬ to, da bodo v pravičnosti da¬ rovali Gospodu darove. Potem bo všeč G o sp o du J ud o v a in je¬ ruzalemska daritev, kakor pro- šle dni in kakor nekdanja leta. Nato pridem k vam sodit in bom hitro pričal proti čarovnikom in pre- šestnikom in krivoprisežnikom in proti tistim, ki trgajo zaslužek najemniku in zatirajo vdove in sirote in ptujca in se me ne boje, pravi Gospod vojnih čet. Jaz sem namreč Gospod, in se ne iz- preminjam; vi, Jakopovi sinovi, pa niste pri koncu. 1 V tej prerokbi Bog obeta prihodnjega Mesija in pravi, da pošlje pred njim svojega angela t. j. sela ali poslanca. Mesijevi seli so bili sicer vsi preroki; posebno pa mu je pripravljal pot zadnji prerok sv. Janez Krstnik, o katerem Izveličar sam navaja Malahijeve besede. 2 Zato obrača sv. cerkev nanj te besede. Mesija se imenuje Go- spodovalec in Angel zaveze t. j. božji poslanec, ki bo s človeškim rodom sklenil novo zavezo. Prišel bo kot Gospod živih in mrtvih v hišo svojega Očeta. Njegov prihod bo strašen ne samo za po¬ gane, marveč v prvi vrsti za Jude. Med judov¬ skim ljudstvom se bo najprej jela izvrševati nje¬ gova sodba. Obljuba božjega blagoslova. Od dnij svojih očetov sem ste od¬ stopali od mojih postav in jih niste iz- polnovali. Vrnite se k meni, in jaz se obrnem k vam, pravi Gospod vojnih čet. In vi pravite: „V čem naj se vr- 1 Pomen: Pri Bogu je vse neizpremenljivo določeno; Judje so pa izpremenljivi in nikakor še niso, pri koncu svo¬ jega poboljšanja. 2 Mat. 11, 10. nemo?“ — Če človek žali Boga, kot me vi žalite, pa pravite: „V čem te žalimo ?“ — V desetinah in prvinah. V revščini ste prekleti, in žalite me vi, ves narod. Donašajte vso desetino v skladišče, da bo živež v moji hiši, in skusite me potem, pravi Gospod, če vam ne bom odpiral nebesnih zatvor- nic in vam izlival blagodara do izo¬ bilja. In zagrozil bom za vas požrt- niku, 1 da ne bo škodoval sadu vaše zemlje; tudi trta ne bo nerodovitna na polju, pravi Gospod vojnih čet. In bla¬ grovali vas bodo vsi narodi, ker boste zaželjena dežela, pravi Gospod vojnih čet. Silne so vaše besede proti meni, pravi Gospod. In vi pravite: „Kaj smo govorili zoper tebe?“ — Govorili ste: „Ničev je človek, ki služi Bogu. Kakšen dobiček je bil, da smo iz- polnovali njegove zapovedi in da smo v žalovanju hodili pred Gospodom voj¬ nih čet? Sedaj pa blagrujemo prevzet- neže, saj so hudobneži poveličani; sku¬ šali so Boga in oteti so.“ — Potem so govorili tisti, ki se boje Gospoda, vsak s svojim bližnjim. In Gospod je po¬ slušal in je slišal in spisala se je pred njim spominska knjiga za tiste, ki se boje Boga in premišljajo njegovo ime. Tisti dan, ki ga ustvarim (sodni dan), bodo moja lastnina; in zanesem jim, kakor zanese mož svojemu sinu, ki mu služi. Odrešenje sveta in vesoljna sodba. Glej, pride dan, zakurjen kakor peč, in vsi ošabneži bodo strnišče in pri¬ hodnji dan jih zažge, pravi Gospod vojnih čet, in jim ne bo pustil ne ko¬ renine, ne brsta. Vam pa, ki se bo¬ jite mojega imena, vzide Solnce pravice in zdravje pod njego¬ vimi krili; vi pojdete ven in boste skakali kakor teleta izmed črede. 2 In teptali boste hudobneže, ki bodo pepel pod stopalom vaših nog tisti dan, ki ga ustvarim, pravi Gospod vojnih čet. 1 Požrtnik, t. j. kobilica, ki žre poljske sadeže. 2 Pomen: Veselili se boste. 1038 Mal. 4, 4 — 6. Elija pride pred koncem sveta. Spominjajte se postave Mojzesa, mo¬ jega služabnika, ki sem jo dal na Horebu vsemu Izraelu: zapovedi in pravice. Glej, pošljem vam preroka Elija, predno pride Gospodov veliki in strašni dan. In ta obrne srce očetov k sinovom, in srce sinov k njihovim očetom, da ne pridem in ne udarim zemlje s prokletstvom. Malahija napoveduje tu prihod božjega Od¬ rešenika, ki ga imenuje Solnce pravice. To solnce požge hudobneže, na pravične pa raz¬ lije po žarnih krilih svoje milosti luč in gor- koto dušnega zdravja. Kdor se hoče vdeležiti teh blagrov, mora pred vsem izpolnovati božje zapovedi. Pred Mesijevim prihodom vstane prerok Elija, ki bo pripravljal človeška srca za pravo jedinost. Greh razdvaja vse, tudi to, kar je zvezano po natori; očeta postavlja proti sinu in sina proti očetu. Solnce pravičnosti bo zopet zjedinilo vse božje otroke med seboj in z Bogom. Ta jedinost je konečni namen vsega stvarstva, zavoljo katerega ohranja Bog svet in človeštvo, ki prav za prav le izzivlje božjo jezo in prekletstvo. Gospodov prihod, o katerem govori pre¬ rok, je prihod k sodbi. Jedinost, ki jo bo pri¬ pravljal Elija pred njegovim prihodom, se tiče zlasti judovskega naroda. Elija obrne srce sinov k njihovim očetom, to se pravi: Elija bo dosegel, da se Judje zopet vrnejo k živi veri v Odreše¬ nika, ki so jo imeli patrijarhi, in se izpreobrnejo h Kristusu. 1 2 Malahija prerokuje torej, da se bodo Judje ob koncu sveta izpreobrnili. Ravno to prerokuje že prerok O žeja: 3 Mnogo dnij bodo sedeli Izraelovi sinovi brez kralja in brez pogla¬ varja, brez daritve in brez oltarja. Potem pa se bodo izpreobrnili sinovi Izraelovi, in bodo iskali Gospoda, svojega Boga, in Davida, svojega kralja. To veselo napoved izraža v novem zakonu sveti Pavel, 3 rekoč: Nočem namreč, bratje, da bi vam 1 Oz. 3, 3.4; Zgodbe, str. 754. 2 Nekateri razlagalci tolmačijo to tako-le: Očetje so Judje, ker je Odrešenik njihovega rodu; sinovi so pa kri- stijani. Malahija torej napoveduje, da bo Elija ob koncu sveta zjedinil Jude in kristijane, to se pravi, izpreobrnil bo Jude. 8 Rim. 11, 25—28. Razlaga Malahijeve prerokbe o sodnem dnevu. bila neznana ta skrivnost, da je slepota prišla na jeden del Izraelcev, dokler polno število poganov ne vstopi; in tako bodo vsi Izraelci izveličani, kakor je pisano: Prišel bo iz Siona, kateri bo rešd in odvrnil hudobijo od Jakopa. In to je moja zaveza z njimi, ko jim odvzamem njihove grehe. Po evan¬ geliju so sicer sovražniki zavoljo vas, po izvoljenju pa ljubi zavoljo očakov. Sv. apostol Pavel tukaj torej ponavlja Malahijevo napoved in dokazuje, da izvolitev judovskega ljudstva ne preneha. Do konca sveta, dokler se ne izpreobrne polno šte¬ vilo drugih narodov (poganov), bode sicer jeden del Judov nasprotoval krščanstvu, pred vesoljno sodbo se pa tudi ta izpreobrne. Takrat se torej popolnoma izvrše božje obljube, katere je Bog dal po očakih in prerokih judovskemu ljudstvu. Sveta cerkev se veliki petek v tem smislu spominja Judov in poganov in moli za njihovo izpreobrnenje. Da je bila prerokba o Elijevem prihodu na svet med judovskim ljudstvom splošno znana, nam priča to, da so učenci po izpremenjenju na taborski gori vprašali Jezusa: Zakaj pravijo pismarji, da mora Elija prej priti ? 1 t. j. predno pride Mesija. Iz tega vidimo, da so Judje priča¬ kovali Elija pred Mesijem. Motili so se, ker niso umevali, da govori Malahija o poslednjem Mesi- jevem prihodu ob vesoljni sodbi. Elija ni prišel pred prvim Kristusovim prihodom, pač pa je ta¬ krat nastopil prerok „v duhu in moči Elija 112 — sv. Janez Krstnik. Pred drugim pa pride, kakor uči starodavno cerkveno izročilo, sam Elija 3 zopet na zemljo. Po tem izročilu pride v po¬ slednjem času z Elijem vred tudi Henoh. Oba — Elija kot priča Mojzesove postave in Henoh kot zastopnik patrijarhov, — bosta oznanovala Gospodov prihod k vesoljni sodbi in umrla mu- čeniške smrti pod Antikristom, da ob vstajenju od mrtvih prva dva vstaneta v nebeški slavi. Veličastno sklepa s to važno napovedjo Ma¬ lahija svoje in sploh vse pisane prerokbe starega zakona. V kratkih potezah nas prestavlja k prvemu prihodu obljubljenega Odrešenika in od tam na konec sveta, ko bo zemlja rešena pre¬ kletstva, in zazori od Solnca pravice razsvetlje¬ vani večni, slovesni dan zjedinjeni božji družini. 1 Mat. 17, 10. 2 Luk. 1, 17. 3 Mat. 17, 11. Aleksander Veliki premaga perzijsko kraljestvo. 1039 VII. Judje pod grško oblastjo. Pod Perzijani se je Judom dobro godilo. Perzijska moč je pa vedno bolj pešala. V njihovi ogromni državi slabotni kralji niso mogli vzdr¬ ževati reda; po posamnih pokrajinah so gospodo¬ vali kraljevi namestniki po svoji volji. Silno raz¬ košje in nepopisna razuzdanost sta vladali pri ma¬ loštevilnih bogatinih, grozna revščina in obupna upornost pa med ljudstvom. Mladi in junaški grško - macedonski kralj Aleksander Veliki (336—324) je pričel vojsko proti Perziji 1. 336. in noče prelomiti te prisege. Aleksander se vsled tega silno razsrdi in ko premaga Tir in si osvoji tudi Ako in Gazo, se obrne proti Jeruzalemu. Veliki duhovnik Jaduva mu pride naproti v svoji slovesni opravi z velikim spremstvom. Ko Aleksander zagleda častitega starčka, se spomni, da se mu je nekoč v sanjah prikazal prav tak mož in mu napovedal zmago nad Perzijani. Po¬ mirjen seže Jaduvu v roke in gre v tempel, kjer opravi sijajne daritve. Ko mu Jaduva pokaže Danijelovo prerokbo o njem, 1 ki ga slika kot leoparda, kateri uniči medveda (t. j. perzijsko kra- Dolina Sorek v Palestini. V bitki pri Isu je leta 333 s svojo zmago znatno oslabil kralja Darija Kodomana. Predno ga je iznova napadel, si je leta 332 osvojil Tir, poglavitno pomorsko trgovsko mesto ob sredo¬ zemskem morju. 1 Jožef Flavij nam pripoveduje 2 znamenito dogodbo iz tega časa: Ob svojem ob¬ leganju je poslal kralj Aleksander pismen poziv velikemu duhovniku Jaduvu, naj ga podpira v boju proti Perzijanom. Jaduva odvrne, da ga veže prisega do perzijskega kralja in da ne sme 8 Primeri Ez. 27—46; 28,1—10; Zgodbe, str. 922—924. 4 Antiqu. XI. 8. Ijestvo), Aleksander ves vesel Judom dovoli, da smejo povsod, tudi v vojni službi, živeti po svoji veri, ter jih oprosti za vsako sobotno leto vseh davkov. Osrčen napade Perzijane in jih 1. 331 v bitki pri Arabeli do dobra potolče. Zadnji kralj Darij Kodoman komaj uide, a kmalu potem (leta 330) ga umori Bes, jeden njegovih namestnikov. Tako je prišlo vse perzijsko kraljestvo s Palestino vred pod oblast Aleksandra Velikega. Po Aleksandrovi smrti (1. 323) se je razde¬ lilo njegovo kraljestvo. Zlasti dve mogočni dr- 1 Dan. 7, 5. 6; Zgodbe, str. 963 nasl. 1040 Grški prevod sv. pisma. Prozelitje. Judovske naselbine. žavi sta se razvili iz njega: sirska, ki so jo vladali selevcidski kralji ali Selevcidje, dobivši ime od prvega kralja svoje rodbine, Selevka Ni- katorja, in egiptovska, katere kraljeva rodbina se je imenovala ptolemejska od prvega kralja Ptolemeja Lagi. V Danijelovi knjigi smo opisali 1 medsebojne boje med tema dvema rodbinama. Tu moramo dostaviti le še nekaj stvarij, tičočih se judovske zgodovine. Palestina je bila sredi egip¬ tovskega in sirskega kraljestva. Ob kosanju med Selevcidi in Ptolemejci je bila vedno prva, za ka¬ tero se je šlo. Iz početka so imeli Ptolemejci večjo moč. Da bi pritegnili Jude na svojo stran, je Ptolemej Lagi 1. 320 odpeljal krog 200.000 Judov v Egipet. Dal jim je popolno svobodo. Po vseh mestih so imeli svoje šole in sinagoge; mnogo Judov je bilo v odličnih državnih službah. V glav¬ nem mestu Aleksandriji, ki se je tako imenovalo po svojem ustanovitelju Aleksandru Velikem, so si celo postavili veliko starejšinstvo po vzorcu velike sinagoge v Jeruzalemu. Judje so se v Egiptu kmalu približali grški omiki in si jo popolnoma prilastili. Najpreje so se seveda privadili grškemu jeziku in kmalu jih je bilo mnogo, ki niso več znali domačega judov¬ skega jezika in torej tudi niso več umevali sve¬ tega pisma. Zato so že za kralja Ptolemeja Lagi (323—284), ali vsaj v prvih letih kralja Ptole¬ meja Filadelfa (284—247), jeli prevajati sveto pismo v grški jezik. Tako je polagoma nastal (do 1. 150 pr. Kr.) celoten prevod. Ker pripove¬ duje staro izročilo, da je delalo ta prevod 72 učenih judov, se imenuje prevod sam okroglo: Sedemdeset (LXX), ali z latinskim imenom Septuaginta. 2 Pravijo mu tudi aleksandrijski prevod po kraju, kjer je nastal. Ko so si kasneje sirski kralji osvojili Pale¬ stino, je dovolil kralj Ptolemej Filometor (181— 145), da so si Judje postavili krog 1. 150 blizu Heliopolisa celo svoj tempel, kjer so prav tako obhajali božjo službo kakor v Jeruzalemu. Zgradil ga je Onija, sin velikega duhovnika Onija III., in se je pri tem skliceval na Izaijevo prerokbo: 3 Tisti dan bo Gospodov oltar sredi egiptovske dežele. Dejal je, da je Izaija s tem napovedal tempel v Egiptu, toda ta prerokba govori o Mesijevih časih 1 Dan. pogl. 11; Zgodbe, str. 976—980. 2 Primeri Zgodbe, str. 16. 8 Iz. 19, 19. in o tem, da se bodo tudi Egipčani izpreobrnili k pravi veri. Sveto pismo naravnost pravi, da je za vse Izraelce samo jeden oltar in jedna božja hiša. 1 Zato so Judje v Palestini vedno trdili, da je heliopolski tempel nepostaven. Rimski cesar Vespazijan je dal ta tempel 1. 71 po Kr. podreti. Še nekaj moramo omenjati, kar se je v tem času razvilo med Judi. Mojzesova postava go¬ vori o ptujcih, ki se smejo vdeleževati judovskega verskega življenja. 2 Na tej podlagi so se sestavila 'potem, ko se je pozidal drugi tempel, načela, po katerih so Judje vsprejemali ptujce v svojo versko zvezo. V Esterini knjigi beremo, 3 da se je mnogo poganov pridružilo judovski veri in šegi, ko je izpodletel Amanov naklep. Kasneje jih je bilo vedno več, ki so hoteli v judovski veri dobiti tolažbe, katere jim pogansko praznoverje in ma¬ likovalstvo ni moglo dati. Taki so se imenovali izpreobrnenci, ali z grško besedo prozelitje. Dve vrsti prozelitov imamo. Prvi so se ime¬ novali prozelitje vrat. Ti so obljubili, da se bodo držali Noetovih zapovedij, 4 in v soboto so morali počivati. Drugi so se nazivali pr 0 ' zelitje pravičnosti, ki so se zavezali P°' polnoma izpolnovati Mojzesovo postavo. Spoznanje in češčenje pravega Boga se je vsled tega tudi med pogani vedno bolj širilo- Judje pa, ki so pod grško oblastjo iz Egipta in od drugod ustanavljali nove naselbine p° vsem omikanem svetu, so s svojo pravo vero združevali tudi visoko grško omiko. Judovskih naselbin je nastalo mnogo v Siriji, na pr. v Te- redonu ob sovodju Evfrata in Tigra, v Antijohiji, Damasku in Odesi; dalje v Mali Aziji: v Tarzu, domovini sv. Pavla, Efezu, Smirni, Pergamu, Ti- jatiri, Sardah, Filadelfiji, Laodiceji; na Grškem: v Filipah, v Tesaloniki, Atenah, Korintu, v Sa¬ lamini, na Cipru in Kreti. Kmalu so se naselili Judje tudi v Rimu. Apostoli so torej na svojih potih do mala v vsakem mestu našli svoje ju¬ dovske rojake in v njihovih sinagogah prvo pri¬ ložnost, oznanjati Kristusovo vero. To je bila p° božji previdnosti važna priprava za prihod bo¬ žjega Odrešenika, ki je prinesel Judom in poga¬ nom izveličanje. 1 V. Mojz. 12, 5. 2 Primeri II. Mojz. 20, 10; Zgodbe, str. 217; V. Mojz. 31, 12; Zgodbe, str. 306. 8 Zgodbe, str. 1018. 4 Primeri Zgodbe, str. 63. 64. Cena knjigam Naslov pisatelja in knjige Naslov pisatelja in knjige » Opomba. Kdor sj pred letom naroči Večina knjig, katere je družba izdala, je že razprodana. Sledeče knjige pa se zamorejo še naročiti in veljajo za družnike in po knjigarnah, kakor sledeči razgled kaže: knjigo ali več vkup in hoče poštnino sam plačati, naj doda, prejeti, naj doda dotični znesek za poštnine, to je 60 v do 1 K. Opomba. Kdor sj pred letom naroči katero 30 v za zavoj in kolek na vozilni list; če hoče pa knjige franko Dr. A. Homan: Postrežba bolnikom. S podob. J. Aljaž-M. Hubad: Slov. Pesmarica. I. del J. Aljaž: Slov. Pesmarica. II. del . . . . Trdo vezana, vsaki del A. Foerster: Cecilija, I. del. Novi natis . . » II. del Dr. J. Križanič: Cerkvena zgodovina, I., H. in III. del, vkup P. H. Maj ar: Križana usmiljenost ali življenje sv. Elizabete, broš P. Florentin Hrovat: Franc Pirc, broš. . J. Stare: Občna zgodovina. 5 zvezkov (15 sno¬ pičev) vkup . H. Schreiner: Fizika ali nauk o prirodi. I. in II. knjiga. S podobami. Vsaka knjiga po Fr. Erjavec: Živali v podobah, I. zvezek (do¬ mače in tuje čveteronoge živali), novi natis — H. zvezek (Ptice), novi natis M. Cilenšek: Naše škodljive rastline. S podobami. 5 snopičev vkup ..... V. Rohrman: Poljedelstvo. Z mnogimi po¬ dobami, broš., I. in II. snopič, vkup . . Fr. Povše: Umni kmetovalec. II. in III.snopič (I. snopič je že pošel), vsaki snopič po . Fr. Dular: Domači živinozdravnik . . . . —• Umna živinoreja. I. in II. knjiga s slik., vkup A. Kosi: Umni kletar. S podobami. . . . J. Tomšič: Sadjereja-v pogovorih . . . . Dr. J. Tavčar: Slovenski pravnik. 626stranij, mehko vezan. Trdo v prt vezan A. Lesar: Prilike patra Bonaventure. Druga pomnožena izdaja J. Šmuc : Nebeška krona. II. natis . . . . Dr. L. Vončina: Friderik Baraga, škof v Ame¬ riki. II. natis A. Lesar: Perpetua ali afrikanski mučenci. II. natis A. Zupančič: Fabijola. H. natis J. Paparat: Robinzon starši. S podob. II. natis Fr.Milovršnik: Boj za pravico. Povest,broš. Fr. Mal o grajski: Za srečo. Povest, broš. Dr. J. Šket: Miklova Zala. Povest. II. natis. V. Slemenik: Križem sveta. Povest . . Žalski: Na krivih potih. Povest J. Cigler: Kortonica. Povest. III. natis . . — Deteljica. Povest. III. » . . Fr. Zakrajšek: Oglenica. Povest. Novi natis Slovenske Večernice, 36., 40., 41., 42., 43., 44. 45., 46., 48., 49., 51., 52. in 53. zvezek. (Vsi drugi zvezki so razprodani.) Vsaki zvezek po Koledar za leto 1891., 1892., 1895., 1896., 1.897., 1898., 1900. in 1901. po znižani ceni . . za leto 1902 Večja podoba: Sr. Mohor in Fortuuat . . . Sprejemna podobica sv. Mohorja za stare ude Dr. J. Rogač in M. Torkar: Življenje svet¬ nikov, 4 zvezki (9 snopičev), mehko vezano V usnje trdo vezano. Dr. Št. Kocijančič: Kristusovo življenje in smrt, 2 dela (9 snopičev) mehko vezano V usnje trdo vezano. J. Skuhala: Življenje našega Gospoda Jezusa Kristusa. S podobami. Mehko vezano . V platno vezano J.Volčič: Življenje Device Marije in sv. Jožefa. Spodobami. 5 delov (10 snop.) mehko vezano V dva dela v usnje vezano . . . . • Dr. A. Medved: Anton Martin Slomšek . . M. Le n d o v š e k: Slonišeka Pastirski listi, broš. Trdo v prt vezani L. Ferčnik: Goiine ali razlaganje cerkvenega leta. Mehko vezane (4 snopiči) .... V usnje trdo vezane. Dr. Fr. Lampe: Jeruzalemski romar. Spo¬ dobami. I. in II. snopič, oba vkup . Dr. Fr. Lampe - dr. Jan. Ev. Krek: Zgodbe sv. pisma. Spodobami. L, II., III., IV., V., VI., VII. in VIII. snopič, vsaki J. M. Seigerschmied: Pamet in vera. L del Molitveniki: Fr. Kosar: Nebeška hrana. L del. . broš. » > II. » . . L. Škufca: Šmarnice A. Kalan:T. KempčanaHodizaKristusom! B. Bartol: Hoja za Marijo Devico . J. Pavlič: Gospod, teci mi pomagat! J. Volčič: Šmarnice A. M. Slomšek: Življenja srečen pot — Krščansko devištvo . J. Paj ek: Sv. Jožef A. Žgur: Majnikov* kraljica. . . . Dr. J. Walter: Sv. Rožni venec . . . J. K. Pagani: Presv. Rešnje Telo . . Dr. A. Karlin: Priprava na smrt . Kdor si naroči vezan molitvenik, naj doda gornji ceni za knjigo še za vez v usnju z zlato obrezo 1 K 20 c, v prtu z marm. ali rdečo obrezo 80 v. * * * J. Apih: Naš cesar. Jubilejna knjiga . . . J.Stritar:Podlipo. Knjiga za mladino. Spodob. — Jagode. Knjiga za odrastlo mladino. » » Trdo v prt vezana knjiga ..... J. Starč: Kitajci in Japonci. S podobami . A. Bezenšek: Bolgarija in Srbija. S podobami J. Vrhovec: Avstralija in nje otoki. S podob. V. Podgorc: Domači zdravnik po naukih gosp. župnika Kneippa. S podobami. H. pomno¬ ženi natis Naslov pisatelja in knjige e 186'6 bis 1874. Drei Heite, iko naj učitelj prvošolce po satu in razne molitve in pesmi nauk, »Stori dobro«. 1273 stranij. 1876. . nauk, »Varuj se hudega«. 658 stranij. 1874. Od blagoslovil«. 368 stranij. 1872 Izvirnik potrdili vsi avstrijski škofje. — . . . Visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogo- . . . častje je je pripustilo kot učne knjige | . . . državah ameriških. v Z dovoljenjem prečastitega St. Cloudskega škofijstva sestavil in izdal Rev. F. S. Šušteršič, Joliet, 111. . . Komel plem. Sočebran: Kurzgefasste praktische Grammatik der slovenischen Sprache. Mit slovenisch-deutschem und deutsch-slovcnischem W6rterverzeichnis. II. Aufl. 1887 A. Lesar: Zgodbe svete katoliške cerkve. III. natis. 1887 J. Kosec: Krščansko-katoliško nravoslovje. 1879. Po znižani ceni A. Einspieler: Jedro katoliškega nauka ali ves krščanski nauk v 70 krščanskih naukih. 1873. Po znižani ceni Ta knjiga trdo vezana . . . . -— Kazalo za Slov. Prijatelje — Krščanski — Krščanski — Krščanski nauk. T. Mraz: Razlaga srednjega in največjega katekizma. lb36 stranij. 1883 — Šolske katekeze za prvence. 240 stranij. 1878 . . Dr. V. Wiery: Ansprachen und Predigten innerhalb der Jahi um den schr crmassigten Preis von .... Gr. Somer: Mali računar za I. razred ljudskih šol. Navod, k pripovestih računih uči. Po znižani ceni . . . Trsatski romar, ki obsega zgodovino in popis božjega pota na Ti za romarje. Po znižani ceni: mehko vezan 40 r, v platno 80 v. Dr. J. Šket: „Kres“, leposloven in poučen list. Letnik 1884. in 1886., vsaki letnik po znižani ceni. A. Janežič-Fr. Hubad: Slovensko-nemški slovar. III. natis. 1893., Trdo vezan z usnjatim hrbtom, vsaki del 7 K (s pošto 30 v več). Nemško-slovenski del je pošel ter se nahaja v ponatisu. A. Janežič-Sket: Slovenska slovnica. VIII. predelana izdaja. 1900 . • v platno vezana . . Dr. J. Šket: Slovenisches Sprach- und Ubungshuch. Nebst Chrestomathie und W6rter- Verzeichnis. V. Auflage. 1893 ■. . .. . . Ta knjiga v platno vezana — Griindriss der slovenischen Grammatik mit Ubungsbeispielen, Gesprachen und detitsch-slovenischem Worterverzeichnis. 1888 . . . . I. Druga izdaja. 1896 v platno vezana II. 1891 v platno vezana . III. 1892 v platno vezana.. IV. 1893 . . . . v platno vezana . ... . . V. in VI. II. izdaja. 1892 v platno vezana . . Mali katekizem ali krščanski nauk. Srednji katekizem ali krščanski nauk. Veliki katekizem ali krščanski nauk. Katekizem za katoliške šole v združenih Cena knjigam katere je družbena tiskarna izdala in založila: IgfiH^^opod 1 ; 0 ^ dr. Janez Ev. Krek V Celovcu 1902. Natisnila tiskarna Družbe sv. Mohorja. Slovencem priredila in razložila f dr. Frančišek Lampe Izdala in založila Družba sv. Mohorja v Celovcu. r4lP-., Pisatelj, čas in vsebina Sirahove knjige. 1041 VIII. Sirahova knjiga. S ir a hova knjiga se imenuje po Jezusu Sirahoviču (Sirahovem sinu), ki jo je spisal. Ta zelo pobožni in učeni mož je živel, kakor sam pravi, 1 ob tistem času, ko je bil Simon Gni¬ je vi č veliki duhovnik. Zgodovina pozna dva velika duhovnika s tem imenom. Prvi, s pridev¬ kom Pravični, je služboval 1. 310—291; drugi pa 1. 219—199. Ne more se točno določiti, ka¬ teri izmed obeh spada v Sirahovo dobo; verjetneje pa je, da drugi. Po vsebini se imenuje Sirahova knjiga tudi Modrost Jezusa Sirahoviča ali skratka Sirahova Modrost. V latinskem jeziku se pa navadno imenuje Eklezijastik. S tem ime¬ nom jo nazivlje tudi tridenški cerkveni zbor. 2 * Eklezijastik se pravi po naše pridigar. Gotovo se je začelo rabiti to ime z ozirom na lepo Sa¬ lomonovo knjigo, ki se imenuje Pridigar (po latinskem Eklezijast), 8 ker se v obeh pridiguje ali priporoča modrost. Modri Salomon je spisal tri knjige: Visoko pesem, Pregovore in Pridigarja. Sirahova knjiga in Modrost sta spisani mnogo kasneje; vendar so pa zavoljo notranje podob¬ nosti nekateri Modrost prištevali Salomonu, kar je seveda popolnoma napačno. Eklezijastik pomenja tudi cerkveno knjigo; tako se ji pravi zato, ker se je rabila v cerkvi pri poduku k a t e h u m e n o v, t. j. tistih, ki so se pripravljali na sv. krst. Kdaj je bila spisana, se natančno ne ve. Vnuk Jezusa Siraha jo je prevedel iz hebrejščine na grški jezik. V predgovoru pravi, 4 5 da je bil prišel v osem in tridesetem letu ob času kralja Evergeta v Egipet, kjer se je lotil dela, da bi se mogli tudi hebrejščine nevešči ljudje učiti, kako naj se obnašajo tisti, ki so sklenili živeti po Gospodovi postavil Med ptolemejskimi kralji sta dva Evergeta. Prvi je vladal 1. 247—221 ; 6 * pri njem se ne more govoriti o 38 letih; zato pa tisti, ki pravijo, da je bila Sirahova knjiga prevedena ob njegovem času, razlagajo imenovanih 38 let tako, da je s tem številom prevajalec naznanil svojo starost. 1 Sir. 50, 1—26. 2 Zgodbe, str. 15. 8 Zgodbe, str. 654—662. 4 v. 8. 5 Predg. 10. 11. 6 Zgodbe, str. 977. Zgodbe sv. pisma I. Ker štejejo, da je njegov stari oče nekako 50 let (dva roda) preje spisal knjigo, bi bila potem¬ takem spisana krog 1. 290—270. — Drugi Pto- lemej Everget se imenuje tudi Fiskon; s svojim bratom Filometorjem je vladal od 1. 170 pr. Kr., po bratovi smrti pa sam 1. 145—117. 1 Po tem računu je prišel Sirahov vnuk 1. 132 v Egipet in potem takem je bila knjiga spisana krog 1. 180 pr. Kr. Druga štete v je verjetnejša. Bodi pa, kakor hoče; gotovo je, da so stari Judje in da je sv. cerkev Sirahovo knjigo vedno štela med knjige sv. pisma. Sprejela je tudi ne¬ katere odstavke iz nje v svoje obredne bukve; tako se na pr. bere 24. poglavje pri sv. maši kot list na praznik Marijinega vnebovzetja in kar- melske Matere božje. Po vsebini se deli Sirahova knjiga v dva razdelka in v dostavek. Prvi razdelek (1, 1—41, 14.) obsega modre nauke in svete, tičoče se raznih človeških dolžnostij. Drugi razde¬ lek (41, 15—50, 31.) slavi Boga stvarnika v nje¬ govih delih in hvali svete može starega zakona (Henoha, Noeta, Abrahama (pogl. 44), Mojzesa, Arona, Fineesa (45), Jozuveta, Kaleba, sodnike, Samuvela (46), Natana, Davida, Salomona (47), Elija, Elizeja, Ezekija, Izaija (48), Jozija, Jere¬ mija, Ezekijela, dvanajst prerokov, Zorobabela, Jezusa Jozedekoviča, Nehemija, Henoha, Seta, Adama (49) in Simona Onijeviča (50). Dosta¬ vek (51, 1—38) pa obsega Sirahovo molitev. Knjiga se ozira na ljudi vsake starosti, obojnega spola in vsakega stanu. V krepki, je¬ drnati besedi uči in opominja. Vselej jo boš vzel s pridom v roko. Na prijazen način se pri nji ogreje srce in vname za Boga in lepo čednostno življenje. Zato je ne moremo dovolj priporočati. Čim večkrat jo kdo bere, tem ljubša mu je in tem bolj se iz nespameti posvetnega življenja dviguje kvišku k večni modrosti. Modrost v sv. pismu. Ko smo govorili o Salomonovih pre¬ govorih, 2 smo že omenjali, v kolikerem po¬ menu se rabi beseda modrost v njegovih spisih. Da bomo pa Sirahovo, še bolj pa knjigo Modrosti, ložje umevali, se hočemo na tem mestu pregledno še jedenkrat ozreti na ta predmet. Moder človek se imenuje splošno vsak, kdor 1 Zgodbe, r. t. 2 Zgodbe, str. 646—654. 66 1042 Modrost v svetem pismu. zna kako stvar prav urediti. Tako pravimo stav¬ beniku, ki prav vodi razna dela, da nastane lepa stavba: moder je v svoji stroki. Ravno v tem zmislu govorimo o modrem kmetu, rokodelcu, zdravniku itd. Celo o grešnem človeku pravimo, da je moder, če zna vse tako uravnati, da služi njegovemu, četudi slabemu namenu. Sv. pismo nam samo navaja vzgled take modrosti v priliki o krivičnem hišniku. 1 Sv. Jakob govori o pozemski, živalski in hudičevi modrosti. 2 Kdor zna sicer vse prav uravnati, pa ga vodi pri tem samo skrb za posvetno premoženje, o takem pra¬ vimo, dajepozemsko moder. Kdor prebri¬ sano rabi vsa mogoča sredstva, da si dobi čim največ telesnih slastij, tak ima živalsko mo¬ drost. Kdor pa vse tako uravnava, da se pri tem pase njegov napuh, takega človeka mo¬ drost je hudičeva. 3 Sveto pismo nam seveda ne priporoča take modrosti. Po njegovem je moder le tisti človek, ki premišljuje naj višje resnice in po njih presoja in uravnava svoje in sploh človeško življenje. Ta sveta modrost vodi človeka, da premišljuje božje stvari in po njih Stvarnika sa¬ mega. Po tem premišljevanju spoznava svojo ničnost in božje veličastvo in si dobi pravo sodbo o vsem, kar se godi med ljudmi. Brez božje pomoči je taka modrost nemogoča, zvezana je vedno z božjo milostjo. Vsak človek, ki je v stanju posvečujoče milosti, ima z njo vred v svoji duši od Boga vlito tudi čednost modrosti, katera mu daje sposobnost, da more svoje življe¬ nje tako uravnati, da se izveliča. Toliko mo¬ drosti ima vsak kristijan, ki ni v smrtnem grehu. Poleg te čednosti pa prejme človek s po¬ svečujočo milostjo božjo tudi od sv. Duha dar modrosti. Ta mu daje moč, da more prav soditi o božjih stvareh in o Bogu samem. Ljudje, ki žive v grehih, so glede na Boga in njegova dela sila neokretni. Velikrat izkušamo, da preprosta ženica jasneje sodi o svetu in življenju, nego učeni ljudje. Živalski človek ne sprejema tega, kar je božjega Duha, ker je neumen; . . . duhovni človek pa presoja vse po sv. Duhu, ki razkriva celo božje globočine, 4 pravi sv. Pavel. Ta jasnost v sodbi o Bogu in božjih stvareh je dar sv. Duha. 1 Luk. 16, 1-8. ’ Jak. 3, 15. 3 Pr. Sv. Tom. II. II. qu. 45, a. 1. ad Im. 4 I. Kor. 2, 14. 15. 10. Vsak človek, ki živi v posvečujoči milosti božji, ga prejme toliko, kolikor ga potrebuje za svoje izveličanje. Sv. pismo govori v knjigah, v katerih pri¬ poroča in slavi sveto modrost, prav mnogokrat tudi o neumnosti. Kakor smo že videli v na¬ vedenih besedah sv. Pavla, se imenuje neumen živalski človek, t. j. tak, ki se popolnoma vtopi v pozemske stvari. Ker je pa ravno nečistost tisti greh, s katerim se človek najbolj vglobi v po¬ svetne, telesne slasti, zato je ravno nečistost naj¬ bolj nasprotna sveti modrosti. Nečistnik je naj¬ manj sposoben, da bi imel pravo in zdravo misel o Bogu in njegovih stvareh. Sv. Gregor Veliki navaja med hčerami, ki jih rodi nečistost, tudi ti-le dve: 1 sovraštvo do Boga in obup nad večnim življenjem. To dvoje je pa ravno največje zna¬ menje duhovne neumnosti. Kdor sovraži Boga in je obupal nad srečno večnostjo, gotovo u® more imeti veselja, da bi premišljal o najvišjih resnicah. Sveta modrost je tudi v tem različna od posvetne, da posvetno premišljevanje človeka utrudi in vznemirja, sveto pa je sladko in daje utehe in miru. V tem zmislu pravi sv. Avguštin 2 in za njim drugi cerkveni učeniki, da se ozira sedmi Jezusov blagor na modre. Blagor mirnim, ker se bodo imenovali sinovi božji, se glasi sedmi blagor. Mirni se imenujejo tisti, ki delajo mir v sebi in v drugih. Mir pa izvira iz reda. Le tisti, ki zna samega sebe prav urediti, ki ima pravi red med svojim telesom in svojo dušo, more doseči pravi mir; le če zna prav urejati dejanja drugih, more jim dati pravega miru. Tak človek, ki zna delati pravi red, se pa imenuje moder, kot smo že rekli. Razvidna je torej zveza med sedmim blagrom in med modrostjo. Jezus obeta mirnim, da se bodo imenovali božji sinovi. Naravni božji Sin je le jeden, namreč druga oseba sv. Trojice, od vekomaj od Očeta rojena večna Beseda. Ta božji Sin, ki se je včlo- večil za nas in nas odrešil, je neskončna, pO' osebljena Modrost. Mirni se bodo imenovali božp sinovi pomenja potemtakem to-le: Tisti ljudje, ki bodo v sveti modrosti pomirili sami sebe in po¬ mirjevali druge, bodo postali podobni večni Mo¬ drosti, božjemu Sinu. Sv. pismo stare zaveze ne pozna naravnost 1 31. Moral. 17. 2 De Serm. Doro. 4. Sveta Modrost — božji Sin. — Sir. 1, 1—7. Modrosti nepojmljivi izvor. 1043 sv. Trojice. Pač je pa sv. Duh tudi v starem za¬ konu pripravljal pot tej resnici in jo v skriv¬ nostnih podobah in izrazih po malem razodeval. Tudi knjige, v katerih se govori o modrosti, nam to spričujejo. Že v Jobovi knjigi beremo o modrosti lepe besede. 1 Ko opisuje Boga, kako je vstvarjal svet, pravi, dajo je tedaj videl in jo naznanil. V Pre¬ govorih imamo celo vrsto podobnih mislij, zlasti v osmem poglavju: 2 Gospod — tako govori mo¬ drost — me je imel v začetku svojih potov .... Ko je narejal nebesa .. . ., ko je zemlji dno po- kladal, sem pri njem bila in vse ž njim ravnala in sem se veselila vsak dan in sem se ves čas pred njim igrala, igrala na krogu zemlje, a moje veselje je, bivati s človeškimi otroki. Take misli bomo srečali tudi v Sirahovi in Modrostni knjigi. Razlagamo jih tako-le: Od sv. Duha navdani pisatelj premišljuje božje stvari in v njih vidi čudovito modrost. To ga vodi še dalje, da se vtopi v premišljevanje Boga samega, ki je vse ustvaril tako neskončno modro, in v tem premišljevanju mu zasvita od daleč kakor zarja pred solncem podoba nevstvarjene Modrosti, božjega Sinu, ki se ima včlovečiti v rešitev člo¬ veštva. Nam so jasne take besede, ker nas uči naša vera, da je Bog trojen v osebah; to, kar so v starem zakonu svete modrosti nasičeni duhovi le z daleč slutili, si lahko točno razlagamo. Da je ravno v zadnjih dveh podučnih knji¬ gah starega zakona — Sirahovi in Modrostni knjigi — ki sta bili spisani komaj dve sto let pred včlovečenjem večne Modrosti, njen božji zna¬ čaj tako lepo opisan, nam je tudi razvidno. Bog je s to zarjo resnice, ki jo je ob zatonu starega zakona objavil, pripravljal pot vzhodu večnega Solnca — božjega Izveličarja. Obe knjigi sta vabili, naj se razmišljajo božja dela, naj se iz njih ubogi grešni človek povzdigne do Boga samega in naj se vtopi v njegovo mo¬ drost. Kdor je ravnal po njunih navodilih, je bil gotovo sposoben, da je z veseljem vsprejel ve¬ selo novico, evangelij, s katerim je včlovečena Modrost sama učila človeštvo o Bogu in njegovih skrivnostih. Po tem premišljevanju se je pripravljal razum, pa tudi volja. Vedno srečamo v svetopisemskih besedah o modrosti tudi resnico, da je začetek 1 Job 28, 12 — 28; Zgodbe, str. 163. 164. s Preg. 8, 22. 29. 30; Zgodbe, str. 648. 649. modrosti strah božji. S tem hoče sv. pismo reči, da se mora tisti, kdor hoče postati moder, bati Boga, t. j. varovati se hudega, ogibati se božjega razžaljenja. Greh in sveta modrost ne moreta bivati skupaj. Kogar je torej branje Sirahove in Modrostne knjige vnelo za premišljevanje božjih del in božje modrosti, je tudi gotovo obudil trden sklep, da se hoče odpovedati grehu, da hoče res v strahu božjem nastopiti pot prave modrosti. V tem duhu je brez dvojbe prebiranje teh knjig v starem zakonu očistilo mnogo src in jih vnelo za Boga. Tudi mi bomo čutili ravno tiste blagodejne dušne vtiske, če se bomo z dobrim namenom vtopili v ti knjigi. Pričnimo s strahom božjim učiti se sv. modrosti in za plačilo bomo skušali sladki sad dušnega miru v podobnosti z večno Modrostjo. Prvi razdelek. Nauki in opomini za življenje,. Poglavje 1, 1—41, 14. Modrost izvira v Bogu. Veličastno pričenja Sirah svojo knjigo z do¬ kazovanjem, da je prava modrost samo v Bogu. Ta modrost se kaže v božjih delih, na katera jo je razlil, pa tudi pri ljudeh (pri vsem mesu), kjer jo je primerno razdelil; največ je pa podeljuje tistim, ki ga ljubijo, t. j., ki izpolnjujejo njegove zapovedi. V starem zakonu so bili posebno Judje poklicani v to, v novem so pa člani sv. cerkve. Vsa modrost je od Gospoda in pri njem je bila vse čase in je pred veki. Pesek ob morju in kaplje dežja in dneve večnosti, kdo jih je štel? Višino neba in širino zemlje in glo¬ bino brezdna, kdo jo je meril? Božjo modrost, ki je bila pred vsem, kdo jo je zasledoval? Preje nego vse drugo, je bila vstvar- jena modrost in spoznanje umnosti je od vekov. Vir modrosti je beseda božja na vi¬ šavah in pota njena so večne zapovedi. Korenina modrosti, komu je bila raz¬ odeta in kdo je spoznal njene tajnosti? Nauk modrosti, komu je razodet in objavljen? in obilna pota njena, kdo jih je razumel? 66* 1044 Sir. 1, 7—40. Božji strah in njegovi sadovi. Jeden je moder, 1 vsegamogočni stvarnik in mogočni in prestrašni kralj, sedeč na svojem prestolu, ki je Go¬ spod Bog. On sam jo je vstvaril v svetem Duhu in jo je videl in preštel in zmeril. In razlil jo je po vseh svojih delih in po vsem mesu po svoji razdelitvi, in jo podelil tistim, ki ga ljubijo. Slava in sadovi božjega strahu. V drugem odstavku pojasnjuje Sirah, da more doseči sveto modrost le tisti, ki se boji Boga, t. j. ki izpolnjuje njegove zapovedi, ker ga ne tlačijo strasti. Izmed strastij je posebno nevarna jeza. Jezi udan človek se obnaša tako, kakor bi ne verjel, da Bog vse vlada in zato ne kaže božjega strahu. Kdor se boji Boga, misli nanj, se za¬ veda svojih dolžnostij do njega; — veren je. Iz vernosti pa izvira veselje. Sebe in druge more prav vzgajati le, kdor živi pravično v Gospodo¬ vem strahu. Gospodov strah je slava in ponos, veselje in venec slasti. Gospodov strah razveseljuje srce in daje slast in veselje- in dolgo življenje. Kdor se boji Gospoda, se mu bo dobro godilo na koncu in ob dnevu svoje smrti bo blagoslovljen. Ljubezen do Boga je častita mo¬ drost: katerim se prikaže, jo ljubijo, ko jo vidijo in ko spoznavajo njeno veličje. Začetek modrosti je strah božji; ver¬ nikom je privstvarjen od materinega telesa; pri ljudeh seje nastanil za vedno in pri njihovih potomcih bo zaupno prebival. 2 Gospodov strah je verno spozna¬ vanje. Vernost varuje in uravnava srce, daje prijetnost in veselje. Kdor se Gospoda boji, mu bo dobro in ob dnevu svojega konca bo blago¬ slovljen. Popolna modrost je Boga se bati; njeni sadovi nasitujejo. 1 Vulgata ima na tem mestu najvišji. Moder preva¬ jamo po LXX. 4 Zadnji stavek se glasi v Vulgati: Z izvoljenimi že¬ nami hodi in se kaže med pravičnimi verniki. Njegovo hišo bo napolnila s pri¬ delki in hrame s svojimi zakladi. Venec modrosti je Gospodov strah; z mirom napolnjuje in s sadom izve- ličanja. Videl jo je in preštel, obojno 1 pa je božji dar. Učenost in umno spoznanje deli modrost in povišuje slavo njim, ki se je drže. Korenina modrosti je Gospoda se bati, in njeni poganjki so dolgo življenje. V zakladnicah modrosti je spozna¬ nje in vernost učenosti ; 2 gnusna pa je modrost grešnikom. Gospodov strah preganja greh; kdor namreč nima strahu, ne more biti brez greha, ker mu je njegova silna jeza v pogubo. Nekaj časa bo potrpežljivi človek prenašal, potem mu bo pa povrnjeno veselje. Previden človek pridržuje svoje be¬ sede do časa, in mnogo jezikov raz¬ glaša njegovo previdnost. V modrostnih zakladih je pojasnilo vzgoje, 3 grešniku se pa zdi gnusna božja služba. Sin, ako hrepeniš po modrosti, ohra¬ ni pravičnost in Bog ti jo bo dal! Zakaj Gospodov strah je modrost in vzgoja; vera in krotkost sta mu všeč; takega napolnjuje z zakladi. Ne odstopi od Gospodovega strahu in ne hodi k njemu z razdeljenim srcem’- 4 Ne bodi hinavski pred ljudmi in ne pohujšuj s svojimi ustnami! Pazi nanje, da ne padeš in ne one¬ častiš svoje duše, in Bog ne razodene tvojih skrivnostij in te ne odvrže sredi zbrane srenje, ker si se hinavsko pribli¬ ževal Gospodu in je tvoje srce polno zvijače in prekanjenosti. 1 Obojno, t. j. modrost in Gospodov strah. 4 Pomen: Učen človek je veren, če skrbi za sv. modrost, to je, če rad premišljuje o Bogu in o svojih dolžnostih do njega. 8 Pomen: Modrost uči, kako se mora človek vzgajati, namreč'v prvi vrsti za Boga. 4 Prim.: Nihče ne more dvema gospodoma sluzit 1 - Mat. 6. 24; Jak. 1, 8. Sir. 2, 1—8. Potrpežljivost. Zaupanje v Boga. Spoštovanje do starišev. 1045 Potrpežljivost. V prejšnjem odstavku je Sirah dokazoval, da je božji strah za modrost nujno potreben in da zlasti jeza uničuje pravo bogaboječnost. V nastopnem oddelku še posebej povdarja pomen potrpežljivosti za človeka, ki hoče biti moder. Sin, ko vstopiš Bogu služit, stoj v pravici in strahu in pripravi svojo dušo za izkušnjavo. 1 Ponižaj svoje srce in potrpi: nagni svoje uho in vsprejmi umne besede in ne prenagli se ob času nadloge. Nosi, kar ti naklada Bog: skleni se z Bogom in potrpi, da na koncu vzraste tvoje življenje. Vsprejmi, kar se ti prigodi, in pre¬ našaj bolečine in bodi potrpežljiv v svoji ponižnosti; ker zlato in srebro se izkuša v ognju, božji ljubčki pa v peči ponižanja. Zaupanje v Boga. Zanesi se na Boga in poskrbel bo zate; hodi po pravem potu in zaupaj vanj. Ohrani se v njegovem strahu in v njem se staraj. Vi, ki se bojite Gospoda, pričakujte potrpežljivo njegovega usmiljenja in ne obračajte se od njega, da ne padete. Vi, ki se bojite Gospoda, verujte mu in plačilo vam ne odide. Vi, ki se bojite Gospoda, zaupajte vanj in usmiljenje vam pride v raz- veseljenje. Vi, ki se bojite Gospoda, ljubite ga in vaša srca se razsvetle. Poglejte, otroci, človeške narode in vedite, da še nihče ni bil osramoten, ki je zaupal v Gospoda. Kdo je namreč ostal zvest njegovim zapovedim in je bil zapuščen; in kdo ga je klical in je bil zavržen? Zakaj Bog je dober in usmiljen in odpušča grehe ob dnevu bridkosti in je varuh vsem, ki ga iščejo v resnici. Gorje dvojnemu srcu in hudobnim ustnam in hudodelnim rokam in grešni¬ ku, ki hodi na zemlji po dvojnem potu. 2 1 Prim. I. Petr. 5, 8; II. Tim. 2, 5; 3, 12. 2 Pomen: Gorje hinavcem, ki se delajo kakor bi služili Bogu, v resnici pa strežejo le strastem. Gorje obupnim srcem, ki ne veru¬ jejo Bogu; zato jih ne bo obvaroval. Gorje tistim, ki so izgubili potrpež¬ ljivost in zapustili prava pota in se obrnili na hudobna pota. Kaj bodo počeli, ko bo jel Gospod preiskovati? Tisti, ki se boje Gospoda, niso ne- zaupni njegovi besedi, in kateri ga lju¬ bijo, se drže njegove poti. Tisti, ki se boje Gospoda, iščejo le, kar mu je všeč, in kateri ga ljubijo, so polni njegove postave. Tisti, ki se boj Gospoda, priprav¬ ljajo svoja srca in posvečujejo svoje duše pred njegovim obličjem. Tisti, ki se boje Gospoda, izpolnju¬ jejo njegove zapovedi in imajo potr¬ pežljivost, dokler šene ozre nanje; in pravijo: če ne bomo delali pokore, bomo padli Gospodu v roke in ne lju¬ dem v roke. 1 Po njegovi velikosti je tudi njegovo usmiljenje. Dolžnosti do starišev. Modri otroci so zbor pravičnih in njih rod je pokorščina in ljubezen. Poslušajte, otroci, očetova povelja in po njih delajte, da vam bo dobro. Bog namreč zahteva, da otroci spoštu¬ jejo očeta in potrjuje materino veljavo nad otroki. 2 Kdor ljubi Boga, se bo izprosil za grehe in se jih bo ogibal; in uslišan bo v svojih vsakdanjih molitvah. Kdor spoštuje svojo mater, je kakor tak, ki nabira zaklade. Kdor spoštuje svojega očeta, se bo veselil svojih otrok in bo uslišan ob dnevu svoje molitve. Kdor spoštuje svojega očeta, bo dolgo živel in kdor je pokoren svoje¬ mu očetu, razveseljuje mater. Kdor se boji Gospoda, spoštuje sta- riše in kakor gospodom služi njim, ki so ga rodili. 1 Primeri Kristusovo besedo: Ne bojte se tistih, ki umore telo, potem pa nimajo drugega, kar bi storili. — Bojte se pa tistega, ki umori, potem pa ima še oblast vreči v pekel. Luk. 12, 4. 5. 2 Prim.: Preg. 20. 20; 30, 17; Zgodbe, str. 653; Tob. 4, 3; Ef. 6, 2. 1046 Sir. 2, 8—23; 3, 1-34; 4, 1 — 6. Podpora starišem. Krotkost in ponižnost. Dobro in slabo srce. Usmiljenje. Z dejanjem in z besedo in z vso potrpežljivostjo spoštuj svojega očeta, da pride njegov blagoslov nadte in ostane njegov blagoslov do konca. Očetov blagoslov utrjuje otrokom hiše; materina kletev jih pa do tal podira. Ne veseli se zasramovanja svojega očeta, ker ti ni v čast njegovo osra- motenje; človekova čast izvira namreč iz časti njegovega očeta in oče brez časti je sinu v sramoto. Sin, podpiraj starost svojega očeta in ne žali ga v njegovem življenju; ako opeša na umu, mu zanašaj in ne zaničuj ga v svoji moči. Usmiljenje do očeta se ne bo nikoli pozabilo in za materin greh se ti bo z dobrim po- vračalo; 1 v pravičnosti se utrdiš in ob dnevu nadloge boš v spominu in kakor led ob solncu bodo kopneli tvoji grehi. Na kako grdem glasu je, kdor za¬ pusti očeta, in od Boga je proklet, kdor jezi mater! Krotkost in ponižnost. Sirali nas uči v tem odstavku, naj ne izku¬ šamo popolnoma razumeti božjih skrivnostij. Sprej¬ mimo v ponižni veri, kar nam je Bog razodel. Sin, s krotkostjo izvršuj svoja dela, in vrh človeške slave te bodo tudi ljubili. Kolikor višji si, toliko bolj se v vseh rečeh ponižaj in našel boš milost pred Bogom; samo božja moč je namreč velika in ponižni ga časte. Ne išči, kar je previsoko zate, in ne preiskuj, kar presega tvoje moči; temveč premišljuj vedno, kar ti Bog veleva, in ne bodi radoveden v mnogih delih njegovih. Ni ti namreč treba videti s svojimi očmi, kar je skrito. Nepotrebnih rečij ne premišljuj preveč in ne bodi radoveden v mnogih delih njegovih. Jako veliko rečij se ti kaže, ki presegajo človeški um. 1 Materin greh pomenja tu razne sitnosti, ki so zdru¬ žene z njeno starostjo. Sin naj ji vkljub temu izkazuje dolžno čast in Bog mu bo to povrnil. Mnogo jih je prevaralo njihovo do- mišljevanje in zajelo njihov um v ne- čimernosti. Človeško srce. Trdemu srcu se na zadnje hudo godi in kdor ljubi nevarnost, pogine v nji. Srcu, ki hodi po dvojnem potu, ne pojde po sreči, in kdor je hudobnega srca, se izpodtakne na njem. Zlobno srce se obteži z bolečinami in grešnik naklada greh na greh. 1 Zbor napuhnencev ne ozdravi; deblo greha se namreč vkorenini v njih, pa ga ne spoznajo. 2 Modro in razumno srce se zdržuje grehov in dela pravičnosti mu gredč izpod rok. Bodi usmiljen. Lepo popisuje Sirah v tem odstavku, kako je Bog usmiljen s tistim, ki izkazuje usmiljenost svojemu bližnjemu in mu zato podeli milost pra¬ vega kesanja; 3 neusmiljenim pa žuga s strogimi kaznimi. 4 Voda ugasi goreč ogenj, miloščina se pa ustavlja grehom, in Bog gleda na tistega, kdor izkazuje usmiljenje; spominja se ga v prihodnje in ob času nesreče bo našel trdno podporo. Sin, ne odteguj revežu miloščine in ne odvračuj svojih očij od siromaka. Ne zaničuj lačnega človeka in ne jezi ubožca v njegovi potrebi. Ne žali siromakovega srca in ne odlašaj mu daru, kdor je v stiski. Ne odrekaj prošnje stiskanemu in ne odvračuj svojega obraza od reveža. Ne obračaj v jezi svojih očij od siromaka in ne daj, da bi te zadaj kleli, ki te prosijo. Uslišano bo nam¬ reč prekletstvo tistega, ki te proklinja v grenkosti svoje duše; uslišal ga bo namreč oni, ki ga je ustvaril. 1 Prim.: Iz. 48, 22: Grešniki nimajo miru. 2 Grešnik se tako zaslepi, da ne izprevidi, kako se vedno bolj pogrezuje v grehe; prim. Mat. 12, 13. 8 Prim : Tob. 4, 11; Zgodbe, str. 770, 771; Dan. 4, 24; Zgodbe, str. 954; Mat. 5, 7; 25, 24 nasl.; Jak. 2, 13. 4 Primeri II. Mojz. 22, 32 nasl.; Preg. 14, 31; Zgodbe, str. 650; Preg. 17, 5; Mat. 25, 41. Sir. 4, 7 — 36; 5, 1—3. Usmiljenje z. ubožci. Dobrote modrosti. Resničnost in pravičnost. Predrzno zaupanje. 1047 Bodi priljuden z revnim ljudstvom in pred starčkom se ponižaj in uklanjaj svojo glavo pred mogočnikom. 1 Veselo nagni ubožcu svoje uho, in mirno in krotko mu odgovarjaj. Reši ga, kdor trpi krivico, iz ošab- neževe roke, in to ne bodi težavno tvojemu srcu. Ko sodiš, bodi sirotam usmiljen ka¬ kor oče in njihovi materi kakor mož, in boš kakor udan sin Najvišjega in on se te bo bolj usmilil kakor mati. Hvala modrosti. Modrost vdihuje življenje svojim otrokom in vsprejema tiste, ki jo iščejo in hodi pred njimi po potu pravice. Kdor jo ljubi, ljubi življenje, in kdor bedi pri nji, bo užival njeno sladkost. Kdor se nje drži, bo podedoval živ¬ ljenje in kamorkoli pride, tam blago¬ slavlja Bog. Kdor ji služi, služi Svetemu, in Bog ljubi tiste, ki jo ljubijo. Kdor jo posluša, bo sodil narode, in kdor gleda na njo, prebiva varno. Kdor ji veruje, jo bo podedoval in njegov zarod bo utrjen; v izkušnjavi hodi namreč z njim in naj prej e njega poskuša. V strah in trepet in poskušnjo ga spravlja; kroti ga s svojo ostro vzgojo, dokler ga ne prekosi v njegovih mislih in se mu ne zaupa. Potem ga utrdi in ga pelje na ravno pot in ga razvese¬ ljuje in mu razkrije svoje tajnosti in ga obdari z vednostjo in znanjem pravice. Ako pa zaide, ga zapusti in ga da v roke njegovemu sovražniku. Bodi resničen in pravičen. Sirah svari v tem oddelku pred napačno sramežljivostjo. Kdor se iz strahu pred ljudmi sramuje svoje vere ali dobrih del, greši; ravno tako škoduje svoji duši, kdor se iz napačnega sramu laže, ali se ne meni za bližnjega, če je zašel v grehe. Brez ozira na ljudi moramo biti vedno v besedah in dejanjih resnični in pravični. 1 Vulgata ima tukaj dostavek: Stori, kar si dolžan. Sin, prav obračaj čas in varuj se hudega. Zavoljo svoje duše se ne sramuj govoriti resnice. Je sramežljivost, ki vodi v greh, pa tudi, ki donaša slavo in prikupnost. Ne glej na obraz in ne laži se v svojo škodo. Ne ogiblji se bližnjega ob njegovem padcu in ne zadržuj besede ob času rešitve; ne skrivaj svoje modrosti v njeni lepoti. Iz govorjenja se namreč spozna mo¬ drost, in razumnost in znanje in uk iz umnih besedij, njihova podpora so pa pravična dela. Po nobeni ceni ne govori zoper res¬ nično besedo in sramuj se lahkomišljene laži. Ne sramuj se izpovedati svojih gre¬ hov in nikomur se ne podvrzi v greh. Nikar ne imej ozirov na mogočnika in ne upiraj se deroči vodi. Za pravico se poteguj z vso silo in do smrti se bojuj za resnico; potem se bo Bog bojeval zoper tvoje sovraž¬ nike. Ne prenagli se s svojim jezikom in ne bodi nemaren in len v svojih delih. Nikar ne bodi kakor lev v svoji hiši, da bi premetaval svojo družino in zatiral svoje podložnike. Tvoja roka ne bodi stegnena, kadar jemlješ, in stisnena, kadar daješ. Varuj se predrznega zaupanja. Nikar se ne zanašaj na krivično blago in ne govori: Zadosti imam za svoje življenje. To ti pač ne bo nič pomagalo ob času povračila in nadloge. 1 Ne hodi v svoji moči za poželje- njem svojega srca in ne govori: Kako močan sem! Ali: Kdo mi kaj more zavoljo mojih del? Bog se bo namreč gotovo maščeval. Ne govori: Grešil sem in kaj žalega se mi je zgodilo? saj je Najvišji po¬ trpežljiv povračevalec. 1 Prim.: Luk. 12, 16 nasl.; I. Tim. 6, 17 nasl. 1048 Sir. 5, 3 — 18; 6, 1—17. Opomin k pokori. Možatost. Prijateljstvo. Zavoljo odpuščenega greha ne bodi brez strahu in ne nakladaj greha na greh. Ne reci: Gospodovo usmiljenje je veliko; On se bo usmilil mojih obilnih grehov. Njegovo usmiljenje se sicer pač hitro približa, pa tudi jeza njegova, in v grešnike se ozira njegov srd. Ne odlašaj izpreobrniti se k Go¬ spodu in ne odkladaj od dneva do dneva; njegova jeza pride namreč naglo, in ob času maščevanja te bo razdejal. 1 Nikar se ne ženi za krivičnim bo¬ gastvom; ob dnevu nadloge in povra- čevanja ti namreč ne bo nič pomagalo. Bodi možat. Ne dajaj se goniti vsakemu vetru in ne hodi po vsakem potu; tak je namreč grešnik z dvojnim jezikom. Bodi stanoviten na Gospodovem potu v svojem znanju in spoznanju resnice; beseda miru in pravice naj te spremlja. Bodi pohleven, ko poslušaš besedo, da jo razumeš in z modrostjo dajaj resničen odgovor. Če veš, odgovori svojemu bližnjemu, če pa ne, položi svojo roko na svoja usta, da se ne vjameš v nespametni besedi in ne osramotiš. Čast in slava je v govorjenju mo¬ drega človeka, jezik nespametnega je pa njemu v padec. Varuj se, da ti ne porekč podpiho¬ valec, da se ne vjameš v svoj jezik in ne osramotiš; nad tatu pride pač sra¬ mota in pokora, najhujša sodba pa nad dvojezičnika; nad podpihovalca pa srd in sovraštvo in sramota. Sodi jednako pravično o nizkem in o visokem. Prijateljstvo. Ne bodi bližnjemu namestu prija¬ telja sovražnik; hudobnež prejema namreč očitanje in zasmehovanje v delež; tako tudi vsak nevoščljivi in dvojezični grešnik. 1 Prim.: Luk. 12, 20; Jak. 4, 13—15. Ne povišuj se v svojih mislih kakor junec, da se kje ne razdrobi tvoja moč po neumnosti, da ti ne sne tvojega perja in ne pokonča tvojega sadu in da ne ostaneš kakor suho drevo v puščavi. Hudobna duša pokonča tistega, ki jo ima, in ga izroči sovražnikom v za¬ smehovanje ter ga pripelje v nesrečo hudobnežev. Sladka beseda množi prijatelje in meči sovražnike, in pohleven jezik do¬ brega človeka je poln dobrot. Z vsemi imej mir, izmed tisoč pa le jednega svetovalca. Če imaš prijatelja, poskusi ga v sili in prenaglo mu ne zaupaj; marsikdo je namreč prijatelj le do svojega časa, ob dnevu nadloge pa ne ostane. Tudi taki prijatelji so, ki se izpre- mene v sovražnike, in prijatelji, ki razglašajo sovraštvo in prepir in obre¬ kovanje. Nekateri je prijatelj samo, dokler sedi pri mizi, ob dnevu potrebe pa ne ostane. Če pa ostane prijatelj stanoviten, bo takorekoč tebi jednak in s tvojimi domačimi se bo zaupno obnašal; če se ponižuje pred teboj in skriva pred tvo¬ jim obličjem, boš z njim jednih mislij v lepi prijaznosti. 1 Od svojih sovražnikov se loči, pazi pa tudi na svoje prijatelje. Zvest prijatelj je močna bramba; kdor ga je našel, je našel zaklad. Z zvestim prijateljem se nič ne meri; težko zlato in srebro ni vredno cene njegove zvestobe. Zvest prijatelj je zdravilo življenja in neumrljivosti; bogaboječi ga najdejo. Kdor se boji Boga, najde tudi do¬ brega prijatelja; kakoršen je namreč sam, tak bo tudi njegov prijatelj. Vzgajaj se v modrosti. Zopet vabi Sirah k modrosti. Lepo opisuje njeno moč in pojasnjuje njeno bistvo. Kakor smo že opisali, je modrost premišljevanje resnice, 1 Pomen: če je prijatelj ponižen in ti rad odjenja, bodeta živela v prijaznosti. Sir. 6, 18—37; 7, 1—5, 9 — 19. Važnost modrosti. Dober mož. 1049 učenje in spoznavanje božjega stvarstva, združeno z mislijo na Boga in njegove zapovedi. Sin, iz mladega sprejemaj poduk in našel boš modrost do sivih las. Bližaj se ji kakor orač in sejalec in pričakuj njenega dobrega sadu; malo se boš namreč trudil, ko jo boš obde¬ loval, kmalu boš pa jedel njen sad. Kako silno težavna je modrost ne- učenim ljudem; brezsrčnik ne ostane v nji. Kakor težak kamen jim je za po- skušnjo in kmalu jo vržejo od sebe. Modrost učenosti je kakor njeno ime in malo ljudem znana; komur je pa znana, ostane pri njem, da bo gle¬ dal Boga. Poslušaj, sin, in sprejmi moder svet in ne zametuj mojega sveta! Vloži svojo nogo v njene vezi in svoj vrat v njeno ovratnico. Podloži svoja pleča in nosi jo, ter se ne naveličaj njenih vezij. Pristopi k nji z vsem svojim srcem in z vso svojo močjo se drži njene poti. Išči jo, in razodene se ti; ko si se je pa polastil, je ne izpusti več. Ob koncu boš namreč našel mir v nji in v veselje se ti bo izpremenila. Njene spone ti bodo močna bramba in trdna podpora in njena ovratnica častito oblačilo; v nji je namreč pri¬ jetno življenje in njene vezi so vezi izveličanja. Kakor častito oblačilo jo boš oblekel in kakor vesel venec si jo boš dal na glavo. Sin, čeme poslušaš, se boš naučil; če svoje srce obrneš k nji, boš moder. Če ji nagneš svoje uho, prejmeš podučenje; in če jo rad poslušaš, boš moder. Drži se družbe modrih starčkov in pridruži se iz srca njihovi modrosti, da boš slišal vse, kar se govori o Bogu, in da ti ne odidejo hvale vredni pregovori. Ko ugledaš modrega človeka, hiti brž k njemu, in tvoja noga naj brusi prag njegovih vrat. Premišljuj božje zapovedi in prav pridno se vadi v njegovih postavah; on ti bo dal srce, in poželjenje po mo¬ drosti ti bo dano. Poglavitne kreposti dobrega moža. Nikar ne delaj nič hudega in hudo te ne bo zadelo. Odstopi od krivice in hudo se te bo ognilo. Sin, ne sej hudobij v krivične brazde in ne boš jih sedmero žel. 1 Nikar ne išči poglavarstva pri Go¬ spodu in tudi ne častitega sedeža pri kralju. 2 Ne delaj se pravičnega pred Bogom, ker on pozna srce: 3 in pri kralju ne hrepeni veljati za modrega.- Ne bodi boječ v svojem srcu, ne zanemarjaj moliti in dajati miloščino. Nikar ne govori: Bog se bo ozrl na veliko število mojih darov, in ko da¬ rujem Bogu Najvišjemu, bo vsprejel moje dari. Ne zasmehuj človeka v njegovi dušni britkosti; saj Bog, ki ponižuje in povišuje, vse vidi. Ne trosi laži zoper svojega brata in tudi prijatelju ne delaj tako. Nikar si ne dovoli nobene laži; na¬ vada v nji namreč ni dobra. Ne brbljaj preveč v zboru starih in v svojem govorjenju ne ponavljaj besedij. Ne sovraži trdega dela in poljedel¬ stva, katero je ustvaril Najvišji. 4 Ne drži se razuzdane množice. Spo¬ minjaj se srda, ki ne odlaša. Jako ponižuj svojega duha, ker ma¬ ščevanje hudobnemu mesu je ogenj in črv. 5 1 Pomen: Hudobije se ti bodo sedmero vračevale, če jih boš izvrševal. 2 Pomen: Ne hrepeni po častnih službah. Primeri: Jak. 3, 1. 3 Prim.: Luk. 15, 11; L Jan. 1, 10. 4 Kako lepo se v teh besedah povdarja pomen teles¬ nega, zlasti poljedelskega dela! Prim.: I. Mojz. 2, 15; Zgodbe, str. 40; 3, 17; Zgodbe, str. 47. 5 Ogenj in črv pomenjata slabo vest na tem in večne kazni na onem svetu. Prim.: Iz. 66, 24; Zgodbe, str. 8, 4 ; Mark. 9, 43. 1050 Sir. 7, 20—32, 36 — 40; 8, 1—18. Dober gospodar. Dolžnosti do duhovnikov. Radodarnost. Misel na poslednje reči. Občevanje z bližnjimi. Ne razdiraj prijaznosti s prijateljem, ki odlaša z denarjem, in zavoljo zlata ne zaničuj preljubega brata. Ne zapuščaj razumne in dobre žene, ki si jo dobil v Gospodovem strahu; prijetnost njene sramežljivosti presega namreč zlato. Ne žali hlapca, ki zvesto dela, in tudi ne najemnika, ki ti je udan. 1 Razumen hlapec ti bodi tako ljub kakor tvoje življenje; ne krati mu svo¬ bode in ne zapuščaj ga v uboštvu. Imaš-li živino? skrbi zanjo, in če ti je koristna, ohrani si jo. Imaš-li sinove? uči jih in upogibaj izmlada. Imaš-li hčere? varuj njihovo telo (de- vištvo) in ne kaži jim premehkega lica. Omoži hčer in izvršil boš veliko delo; daj jo pa razumnemu možu. Če imaš ženo po svoji volji, ne za¬ vrzi je; pristujeni pa ne zaupaj. Iz vsega svojega srca spoštuj svo¬ jega očeta; in ne pozabi bolečin svoje matere. Spominjaj se, da bi ne bil rojen brez njiju; in povrni jima, kar sta ti storila. Iz vse svoje duše se boj Gospoda in časti njegove duhovnike. Spoštuj Boga iz vse svoje moči in izkazuj čast njegovim duhovnikom. 2 - Ponudi revežu svojo roko, da se izpopolni tvoja sprava in tvoj blagoslov. Radodarnost je prijetna vsem živim, pa tudi mrtvemu ne odreci milosti. 3 Ne puščaj jokajočih brez tolažbe in žaluj z žalostnimi. 4 Naj se ti ne toži obiskavati bolnika; s tem se utrdiš v ljubezni. 5 6 V vseh svojih delih se spominjaj svojih poslednjih rečij in vekomaj ne boš grešil. 1 Prim.: Ef. 6, 9. 2 Prim. Gospodove besede: Kdor vas posluša, mene posluša; kdor vas zaničuje' mene zaničuje. Kdor pa mene zaničuje, zaničuje tistega, ki me je poslal. Luk. 10, 16. 8 Prim.: Tob. 4, 18; II. Mak. 12, 46: Sveta in koristna je misel moliti za mrtve, da bi bili rešeni grehov. 1 Prim.: Rim. 12, 15. 6 Prim.: Mat. 25, 36. Kako se je obnašati z raznimi ljudmi l Ne prepiraj se z mogočnim člove¬ kom, da mu ne padeš v roke. Ne prerekaj se z bogatinom, da te morda ne spravi v pravdo; mnogo jih je namreč že pogubilo zlato in srebro, ki sega celo do srca kraljev in jih popači. 1 Ne prepiraj se z jezičnim človekom in ne prikladaj drv njegovemu ognju. Ne pečaj se z nevednim človekom, da ne bo govoril kaj slabega o tvo¬ jem rodu. Ne preziraj človeka, ko se odvrne od greha, in ne očitaj mu; pomisli, da smo vsi vredni svarila. Ne zaničuj ljudij v njihovi starosti; saj se starajo izmed nas. Ne veseli se smrti svojega sovraž¬ nika, ko veš, da bomo vsi umrli in nečemo, da bi se kdo tega veselil. Ne zametuj govorjenja modrih star¬ čkov, marveč se vadi v njihovih pre¬ govorih. Od njih se namreč naučiš modrosti in umnih naukov in služiti mogočnikom brez pritožbe. Ne užigaj s svarjenjem oglja greš¬ nikom in ne daj se užgati z njihovim ognjenim plamenom. 2 Ne ustavljaj se v obraz zasramo- valcu, da ne sede kakor zalezovalec pred tvoja usta. 3 Ne posojaj človeku, ki je mogoč¬ nejši od tebe; če si mu pa kaj posodil, imej za izgubljeno. Ne bodi porok nad svojo zmožnost; ako si pa prevzel poroštvo, misli, kako boš vrnil. Ne sodi proti sodniku, ker on sodi po tem, kar je prav. S predrznim ne hodi po potu, da morda ne zvrže nate svojih hudobij; on hodi namreč po svoji volji in tudi ti boš poginil z njegovo neumnostjo. 1 Bogatinu se dado podkupiti celo sodniki in kralji- 2 Pomen: Ko svariš grešnike, glej, da s pretrdo besedo ne ujeziš njih in še samega sebe. 8 Pomen: Ne obnašaj se z zasramovale! tako, kakor se oni obnašajo s teboj; če jih javno osramotiš, bodo še bolj besneli. Sir. 8, 19—22; 9, 1 — 23. Ženske. Pazljivost v občevanju. 1051 Z jezavim se ne prepiraj in s pre- drznežem ne hodi v samoto; kri mu ni namreč nič in kjer ni pomoči, te bo podrl. Z neumneži se nikar ne posvetuj; saj ne morejo nič drugega ljubiti, nego kar je njim všeč. Vpričo ptujca se ne posvetuj, ker ne veš, kaj bo počel. Ne razodevaj svojega srca vsakemu človeku, da ti morda ne izkaže slabe zahvale in te ne osramoti. Kako se obnašaj z ženskami? Ne sumniči žene svojega naročja, da ti ne pokaže zlobnosti spačenega nauka. 1 Ne dajaj ženski oblasti nad svojo dušo, da ti ne gospoduje in se ne osramotiš. Ne glej za poželjivo žensko, da ne padeš v njene nastave. S plesalko se ne pečaj in ne poslušaj je, da ne zaideš po njeni zvijači. Ne oziraj se v devico, da se ne po- hujšaš nad njeno lepoto. 2 V ničemur ne daj svojega srca ne¬ sramnicam, da ne pogubiš sebe in svoje dedščine. Ne glej krog sebe po ulicah v mestu in ne klati se po njegovih cestah. Odvrni svoj obraz od nališpane ženske in ne glej za tujo lepoto; za¬ voljo ženske lepote se jih je že mnogo pogubilo; iz nje se vnema poželjivost kakor ogenj. 3 Vsaka ženska, ki je udana nečisto¬ sti, se pohodi kakor blato na cesti. Mnogi, ki so občudovali lepoto ptuje ženske, so bili zavrženi; pogovor z njo užiga namreč kakor ogenj. Pri ptuji ženski nikar ne sedi in ne sloni z njo pri mizi; ne beseduj z njo 1 Pomen: Neosnovana ljubosumnost utegne zapeljati ženo v zakonsko nezvestobo. 2 Prim.: Job. 31, 1: Sklenil sem zavezo s svojimi očmi, da še mislil nisem na kako devico. 8 Prim.: Sodn. 16,4—30; Zgodbe, str. 35J (o Samsonu); II. Kralj. 11 (o Davidu); Zgodbe, str. 436, 437; Jud. 12, 10 — 13, 10 (o Holofernu); Zgodbe, str. 833. 834. pri vinu, da se tvoje srce ne nagne k nji in da po svoji krvi ne padeš v pogubo. Pazi, s kom občuješ! Ne zapuščaj starega prijatelja; novi mu namreč ne bo jednak. Nov pri¬ jatelj je novo vino, postara naj se in rad ga boš pil. Ne zavidaj grešniku časti in bo¬ gastva; saj ne veš, kakšen bo njegov konec. Ne bodi ti všeč krivica krivičnikov; ker hudobnež je do groba nedopadljiv. Ogiblji se človeka, ki ima oblast umoriti, in ne bo se ti treba bati smrti; če pa prideš predenj, se nikar ne pre¬ greši, da ti morda ne vzame življenja. Vedi, daje smrt blizu, ker stopaš sredi nastav in hodiš po orožju žalujočih. 1 Po svoji moči bodi previden s svojim bližnjim in z modrimi in razumnimi se posvetuj. Pravični možje naj bodo tvoji gostje, in božji strah bodi tvoja čast. Obračaj svoje misli v Boga in vse svoje pogovore v zapovedi Najvišjega. Posvetna .čast in bogastvo, in prava čast in pravo bogastvo. Pretresljivo opisuje v tem oddelku Sirah, kakšni ne smejo biti in kakšni naj bodo vladarji, sodniki in oblastniki: Vsa oblast je od Boga. Kdor jo je dobil, se mora varovati zlasti krivice, lakomnosti in napuha. Ker se vladarji ne drže tega, izgubljajo oblast. Napuhnene narode uni¬ čuje Bog in iztreblja njihov spomin. Pred Bogom je jedino tisti v časteh, ki ga ljubi, naj si bo hlapec, delavec ali revež. Ob Sirahovem času se je štelo telesno delo med pogani za sramotno, revščina za naj večje zlo in sužnji so bili brez vsakih pravic, kakor živina. Noben poganski modrijan se ni povspel do teh resnic, ki jih beremo v Sirahovi knjigi. Velikrat, zlasti pa v nastopnih vrstah, povdarja Sirah čast telesnega dela in revežev; če se boje Boga, jih stavi celo nad kralje, bogatine in vse zemske mogočnike. Gotovo so se tudi med 1 Ta svet se ozira na službo pri dvoru kakega samo- silnika, katerih je bilo med poganskimi vladarji zelo mnogo. Sirah pravi, da je tak dvornik v vedni smrtni nevarnosti. 1052 Sir. 9, 24. 25; 10, 1 — 28. Čast in bogastvo. judovskimi imenitniki njegovega časa širile na¬ pačne misli o suženjstvu, telesnem delu in uboštvu, kakor sta jih zagovarjala celo največja grška učenjaka Plato in Aristotel. Zato je pa sv. Duh nagnil Siraha, da je branil resnico. Nastopni oddelek nam sam po sebi spričuje, da človeško delo ne more biti sramotno. Delo se hvali v umetnikovi roki, poglavar ljudstva pa v modrosti svo¬ jega govorjenja in starcev beseda v razumnosti. Strašen je v svojem mestu jezičen človek, in predrzneža v besedi sovražijo. Moder sodnik sodi prav svoje ljud¬ stvo in poglavarstvo pametnega je sta¬ novitno. Kakoršen je sodnik ljudstva, taki so tudi njegovi služabniki, in kakoršen - mestni poglavar, taki njegovi prebi¬ valci. 1 Neumen kralj spači svoje ljudstvo; po modrosti oblastnikov se pa napol¬ njujejo mesta s prebivalci. V božji roki je oblast nad deželo; on ji obudi pripravnega vladarja o pravem času. 2 V božji roki je človekova sreča in on obdaja uradnike s svojo častjo. Ne pomni nobene krivice svojemu bližnjemu in nič krivičnega ne delaj. Bog in ljudje sovražijo napuh in vsa poganska krivičnost je gnusna. Vladarstvo prehaja od roda do roda zavoljo krivice, prevzetnosti in lakom¬ nosti. 3 Nič pa ni hudobnejšega, nego je skopuh. Kaj se povišuje prah in pepel? Nič ni krivičnejšega, nego ljubiti denar; tak ima tudi svojo dušo na prodaj, ker v svojem življenju zametava svoje osrčje. 4 Vseh (krivičnih) vladarjev življenje je kratko. Predolga bolezen utrudi zdravnika. Kratko bolezen pa odreže 1 Podložniki radi posnemajo svoje predstojnike. 2 Za dobre vladarje je torej treba moliti. 3 Judje so to resnico najboljše čutili. Zavoljo svojih grehov so izgubili lastne kralje in morali biti pokorni Asir¬ cem, Babiloncem, Perzijancem, Egipčanom in nazadnje Rim¬ ljanom. 4 Pomen: Lakomnik še sebi potrebnega ne privošči. zdravnik; tako je kdo danes kralj, jutri bo pa umrl. 1 Ko pa umrje človek, podeduje kače in zveri in črve. Začetek človeškega napuha je od¬ pad od Boga, ko odstopi njegovo srce od njega, ki ga je ustvaril. Začetek vsakega greha je namreč napuh; kdor se ga drži, je poln prekletstva in na zadnje ga bo podrl. Zato je osramotil Bog zbore hu¬ dobnežev in jih pokončal do konca. Sedeže ošabnih prvakov je Bog po¬ drl in pohlevne je posadil na njihovo mesto. Korenine prevzetnih narodov je Bog usušil, ponižne je pa zasadil celo izmed poganov. Dežele narodov je Gospod razdejal in jih pokončal do dna; nekaj jih je usušil in jih uničil in je storil, da je izginil njihov spomin z zemlje. Spomin ošabnežev je Bog uničil, ohranil je pa spomin srčno ponižnih. 2 Napuh ni človeku priustvarjen in tudi jeza ne ženskemu rodu. Tisti človeški zarod, ki se boji Boga, je v časti; brez časti pa je zarod, ki prelamlja Gospodove zapovedi. Med brati je njihov voditelj v časti, v očeh Gospodovih pa oni, ki se ga boje. Čast bogatih, imenitnih in ubogih je strah božji. Nikar ne zaničuj pravičnega člo¬ veka, ako je ubog, in ne povišuj pre¬ grešnega bogatina. Velikaš in sodnik in mogočnik so v časti; niso pa večji kakor tisti, ki se boji Boga. Pametnemu sužnju služijo tudi svo¬ bodni; 3 razumen, dobro vzgojen človek ne mrmra, ko ga posvariš; nevednež se ne spoštuje. 1 Pomen: Kratko bolezen še ozdravi zdravnik, dolge pa ne more. Ko pride taka bolezen nad kralja, je izgubljen in umrje. 2 Sirah misli tu zlasti na mogočne narode, ki so' se bojevali proti Izraelcem. Koliko jih je bilo uničenih že ob njegovem času! 8 Vzgled: Eliazar pri Abrahamu, egiptovski Jožef pri Putifarju. Sir. 10, 29—34; 11, 1—29. Reveži in bogatini. 1053 Ne povišuj se, ko imaš opravljati svoje delo, in ne obotavljaj se ob času zadrege. 1 Boljši je, kdor dela in ima vsega v obilnosti, kakor kdor baha in kruha strada. Sin, v krotkosti ohrani svojo dušo in daj ji čast po njeni vrednosti. Kdo bo opravičil njega, ki greši proti svoji duši? In kdo bo častil onega, ki dela nečast sam svoji duši? Revež je v časti zavoljo svojega poštenja in strahu (božjega); nekaj jih je pa tudi, ki so v časti zavoljo svo¬ jega bogastva. Kdor pa je spoštovan že v revščini, koliko bolj še le v bogastvu ? In kdor se baha v bogastvu, naj se boji revščine. Modrost povišuje glavo ponižnemu in ga posaja med velikaše. Ne hvali moža zavoljo njegove le¬ pote in ne zaničuj človeka zaradi nje¬ govega obraza. Majhna je čebela med letečimi ži¬ valmi, njen sad je pa prvi med slad- čicami. Nikoli ne bahaj s svojim oblačilom; tudi se ne povišuj, ko si v časti, ker le Najvišjega dela so čudovita in ča¬ stita; res skrita in nevidna so njegova dela. Mnogo trinogov je moralo sedeti na tleh; krono je pa nosil, na kogar nihče ni mislil. 2 Mnogo mogočnikov je bilo s silo zatrtih in sloveči možje so bili izdani drugim v roke. 3 Nikogar ne grajaj, preden ne po¬ vprašaš, in ko si povprašal, posvari po pravici. Dokler ne slišiš, ne odgovarjaj in med govorjenjem ne segaj v besedo. Ne prepiraj se, za kar ti ni mar, in ne sedi z grešniki v sodbi. 4 Sin, ne vtikaj se v mnoga opravila; 1 Pomen: Ne zdi naj se ti prenizko prijeti za delo. 2 Lep vzgled te resnice je kralj David, ki je bil iz pastirja izvoljen za kralja, Savel pa zavržen. 8 N. pr. Samson, Aman. 4 Prim.: Ps. 1, 1; Zgodbe, str. 472. in če obogatiš, ne boš brez greha; če se tudi prizadevaš, ne boš dosegel in ne boš ušel, četudi potečeš. 1 Nekateri hudobnež dela in hiti in trpi, pa toliko manj obogati. Marsikdo je pa suh, pomoči potreben, pa se božje oko dobrotljivo ozre nanj in ga vzdigne iz njegove nizkosti in mu poviša glavo; in mnogo jih je, ki se mu čudijo in hvalijo Boga. Dobro in slabo, življenje in smrt, uboštvo in bogastvo je od Boga. Modrost in izobrazba in znanje po¬ stave je od Boga; ljubezen in lepo živ¬ ljenje je od njega. Zmota in tema sta z grešniki zdru¬ ženi; kdor se hudobije veseli, se po¬ stara v hudobiji. Božji dar ostane pravičnim in kar pride od njega, ima srečo na veke. Marsikdo obogati, ker je varčen; in to je del njegovega plačila, da pravi: „Počitek sem si našel in zdaj bom sam vžival svoje premoženje;“ pa ne ve, da poteka čas in da se približuje smrt; vse mora zapustiti drugim in umrje. 2 Drži se svoje zaveze (vere) in o nji se pogovarjaj in staraj se izvršujoč svoje zapovedi. Ne ostajaj pri delih grešnikov, za¬ upaj pa v Boga in ostani na svojem mestu; v božjih očeh jb namreč lahko reveža naglo obogatiti. Božji blagoslov hiti pravičnemu v plačilo in njegovo prizadevanje rodi sad v kratkem času. Ne govori: Kaj mi to pomaga in kaj dobrega mi pride odtod? Ne govori: Sam sebi zadostujem; in kaj se mi more odslej primeriti hudega? V dobrih dneh ne pozabljaj hudih in v hudih dneh ne pozabljaj dobrih; Bogu je namreč lahko smrtni dan po¬ vrniti vsakomur po njegovih delih. Ob uri nesreče se pozabi velika 1 Pomen: človek, ki se trudi za bogastvom, ne uide mnogim dušnim in telesnim težavam. Prim : L Tim. 6, 9. 2 Prim.: Luk. 12, 19—21. 1054 Sir. 11, 30—36; 12, 1—19. Previdnost. slast; ob človekovem koncu se odkri¬ jejo njegova dela. Pred smrtjo ne hvali nobenega člo¬ veka; v svojih otrokih se pa spozna mož. Bodi previden! Ne vodi kogarkoli v svojo hišo, ker nakane zvitega človeka so mnogotere. Kakor namreč puhti smrad iz gni¬ lega osrčja in kakor se vabi jerebica v nastavo in divja koza v mrežo, tako je tudi srce prevzetnežev in gleda kakor čuvaj na padec svojega bližnjega. Do¬ bro preobrača v slabo in zalezuje in celo izvoljenim pritika madež. Iz jedne iskre se vname ogenj in jeden prekanjenec prelije mnogo krvi; grešni človek zalezuje namreč do krvi. 1 Varuj se strupenega človeka, ker snuje hudobije, da te morda ne spravi za vedno v zasmeh. Spusti k sebi ptujca in podrl te bo v viharju in pregnal te bo iz tvoje lastnine. 2 Ko izkazuješ dobrote, glej, komu jih izkazuješ; pa boš imel za svoje dobrote veliko zahvalo. Delaj dobro pravičnemu in našel boš veliko vračilo; če že ne pri njem samem, pa gotovo od Gospoda. 3 Kdor je vedno v hudobiji in ne deli miloščine, njemu ni dobro; saj tudi Najvišji sovraži grešnike, spokornikov se pa usmili. Dajaj usmiljenemu, grešnikov pa ne vsprejemaj; 4 Bog vračuje hudobnežem in grešnikom in jih hrani za dan ma¬ ščevanja. Dajaj dobremu človeku, in ne vspre¬ jemaj grešnika. Bodi dobrotljiv ponižnemu, hudob¬ nežu pa nič ne dajaj; ne pusti mu dati 1 Do krvi pomenja tudi dušno življenje. Grešnik skuša škodovati bližnjemu na duši in na telesu. 2 Pomen: Ptujemu človeku ne zaupaj prekmalu, da ti ne škoduje. Sirah misli tu zlasti na poganske ptujce in pred njimi svari svoje rojake. 8 Prim.: Tvoj Oče, ki na skrivnem vidi, ti bo povrnil. Mat. 6, 4. 4 Grešnikov' ne vsprejemaj, t. j. ne podpiraj grešnikov v njihovih grehih. kruha, da ne bo po njem močnejši, nego si ti; sicer boš prejel dvakrat toliko hudega za vse dobrote, ki si mu jih izkazal; saj tudi Najvišji sovraži grešnike in hudobnim vračuje z ma¬ ščevanjem. 1 Prijatelj se ne spozna v sreči, v nesreči se pa sovražnik ne prikrije. Ko je kdo srečen, so žalostni nje¬ govi sovražniki; v njegovi nesreči se pa pokaže prijatelj. Svojemu sovražniku vekomaj ne verjemi; kakor ruda zarujavi namreč njegova hudobija; čeravno hodi pri' klonjen v ponižnosti, vendar čuj in varuj se ga. Nikar ga ne postavljaj zraven sebe; tudi naj ne sedi ob tvoji desnici, da se morda ne ozre na tvoje mesto in ne išče tvojega sedeža in da nazadnje ne spoznaš mojih besedij in se čutiš za¬ detega po mojem govorjenju. 2 Komu bi se smilil zagovarjalec, ko ga je pičila kača in vsi tisti, ki se bh' žajo zverem? 3 Ravno tako tudi ne, kdor se druži s hudobnim človekom in je zapleten v njegove grehe. Jedno uro ostane sicer pri tebi; če pa omahneš, ne bo te vzdignil. Sovražnik govori sladko, v svojem srcu pa zalezuje, da bi te pahnil v jamo. V svojih očeh ima sovražnik solze! ko pa najde pravi čas, se ne nasiti krvi in če se ti kaj hudega pripeti, g a boš prvega našel pri sebi. V svojih očeh ima sovražnik solze; kakor bi ti hotel pomagati, ti JZ ' podnese stopali; potem maje z gl a y^ in ploska z rokami, mnogo govorici in izpremeni svoje lice. 4 1 Pomen zadnjih treh naukov: Ne podpiraj s svojim 1 dobrotami hudobnežev pri njihovih grehih. 2 Sirah uči v zadnjih dveh vrstah previdnost s sovra nikom. Kljub vsi previdnosti se jim pa ne sme odreči kr ščanska ljubezen. 8 Na Jutrovem so razni glumači zagovarjali kače 111 divje zveri; še zdaj je tam mnogo takih zagovarjalcev. 4 Pomen: Sovražnik se norčuje in je vesel, ko spi aV1 svojega protivnika v nesrečo. Sir. 13, 1—32. Prevzetneži in bogatini. Srce se pozna na obrazu. 1055 Prevzetneži in bogatini. Kdor se dotakne smole, se umaže z njo; in kdor se peča s prevzetnežem, se navzame napuha. Breme si naklada, kdor se druži z imenitnejšim, nego je sam. Zato ne bodi tovariš bogatejšemu, nego si sam. Kako se prilega lonec kotlu? Ko trčita, se ubije. Bogatin dela krivico in rohni; ubo¬ žec pa molči, ko je razžaljen. Če mu (bogatinu) kaj podeliš, te vs- prejme; in kadar nimaš nič, te zapusti. Dokler imaš kaj, bo pojedal s teboj in te bo izpraznil; in ne boš se mu smilil. Dokler te bo potreboval, se ti bo hlinil in sladkal in dajal upanje in ti govoril lepe besede, rekoč: Česa ti je kaj treba? Osramotil te bo s svojimi pojedinami, dokler te ne bo dvakrat ali trikrat iz¬ praznil 1 in na zadnje te bo zasmeho¬ val in potem, ko te bo videl, se te bo ogibal in z glavo majal nad teboj. Ponižuj se pred Bogom in pričakuj njegove roke. Glej, da se ne daš zapeljati v ne¬ spamet in te ne ponižajo. Ne bodi preponižen v svoji mo¬ drosti, 2 da te ponižanega ne zapeljejo v neumnost. Ko te mogočnik kliče k sebi, pojdi proč; potem te bo namreč še bolj klical. Ne tišči k njemu, da te ne zapodi; tudi ne bodi predaleč od njega, da te ne pozabi. Ne pogovarjaj se z njim kakor s sebi jednakim; tudi ne veruj njegovim obilnim besedam; s svojim obilnim go¬ vorjenjem te namreč izkuša in smehljaje izprašuje po tvojih skrivnostih. Njegovo neusmiljeno srce ohrani tvoje besede in on ti ne prizanese ne z nesrečo, ne z verigami. Varuj se in marljivo pazi na svoje 1 Pomen: S svojimi prijaznostmi izkuša bogatin samo dobiti priložnosti, da te oškoduje. 2 Pomen: Ponižnost ne sme biti napačna, da bi kdo proti svoji vesti hvalil bližnjega grehe. govorjenje; ker hodiš blizu svoje ne¬ sreče. Ko pa poslušaš njegove besede, jih imej za sanje in čuj. 1 Vse svoje življenje ljubi Boga in ga kliči v svoje izveličanje. Vsaka žival ljubi sebi jednako; tako tudi vsak človek svojega bližnjega. Vsaka stvar se drži sebi jednake in vsak človek se druži s sebi jednakim. Ali mar išče volk kdaj družbe z jagnjetom? tako tudi ne grešnik s pra¬ vičnim. Kakošno družbo ima hijena s psom? 2 ali kakošen delež ima bogatin z ubož¬ cem? Levov rop je divji osel v puščavi; tako so tudi ubožci paša bogatinom. In kakor je ponižnost gnusna pre- vzetnežu, tako je tudi revež gnusen bogatinu. Kadar omahuje bogatin, ga podpi¬ rajo prijatelji; če pa pade revež, ga še celo znanci zavržejo. Goljufanemu bogatinu jih mnogo pomaga; ko prevzetno govori, ga za¬ govarjajo; če je pa revež goljufan, ga pa po vrhu še zmerjajo; naj tudi pa¬ metno govori, vendar se ne potrdi nje¬ govo govorjenje. Če bogatin govori, takrat vsi molče in povzdigujejo do oblakov njegovo besedo. Če ubožec govori, pa pravijo: Kdo je ta, 3 in če se izpodtakne, ga poderejo. Dobro je premoženje, kdor nima greha na vesti; uboštvo pa je največje hudo po hudobneževi besedi. Dobro srce in mirna vest. Srce izpreminja človeku obraz, bodi¬ si v dobro, bodisi v hudo. 4 Znamenje dobrega srca je vesel 1 Pomen: Bodi previden z mogočnikom. 2 Vulgata: Kakošno družbo ima svet človek s psom? Primernejše je grško besedilo, katero smo mi vsprejeli. 8 Zavoljo uboštva so tudi Jezusa zaničevali, češ: ali ni ta tesarjev sin. Mat. 13, 55. Izgnali so ga celo iz rod¬ nega mesta. Luk. 4, 29. 4 Pomen: Občutki in strasti se kažejo človeku v obrazu. 1056 Sir. 14, 1—27; 15, 1—5. Lakomnik. Hvala modrosti. obraz; iznajdba pregovorov jepatruda- polno premišljevanje. 1 Blagor človeku, ki ne greši z be¬ sedo svojih ust, in kogar ne zbada žalost zavoljo greha. Srečen, kdor nima žalosti v svoji duši in komur ni upadlo njegovo upanje. Lakomnemu in skopemu človeku ni premoženje v prid; in čemu je ne¬ voščljivcu zlato? 2 Kdor kopiči sebi v krivico, spravlja drugim in drugi bodo potratili njegovo premoženje. Kdor samemu sebi ni dober, bo li komu drugemu dober? nikoli se ne bo veselil svojega blaga. Kdor samemu sebi ne privošči, ga ni slabšega, nego je on; in to je po¬ vračilo njegovim hudobijam. Četudi stori kaj dobrega, stori le nevedoma in ne po svoji volji; na zadnje pa pokaže svojo hudobijo. Hudoben človek je, čegar oko je nevoščljivo, kdor odvrača svoj obraz in se za nikogar ne meni. Lakomnikovemu očesu ni dovolj le nekaj krivice; ne nasiti se, dokler se ne usuši in ne konča svojega življenja. Hudobno oko je uprto v hudo; ne nasiti se s kruhom, marveč strada in je v žalosti za svojo mizo. Sin, ako imaš, privošči sebi in daruj Bogu vredne darove. Pomisli, da smrt ne odlaša, in da nimaš nobene pogodbe narejene s pod¬ zemljem; 3 postava tega sveta je namreč umreti. Pred smrtjo bodi dobrotljiv svojemu prijatelju in po svoji moči ponudi in daj revežu. Ne krati si dobrega dneva 4 in ne zanemari nobenega delčka dobrega daru. 1 Tako po grškem s tem-le pomenom: Dobro srce se kaže v veselem obrazu prav tako kakor premišljevanje v zamišljenem. Vulgata ima: Znamenje dobrega srca in ve¬ sel obraz najdeš težko in s trudom. a Prim.: Luk. 16, 9. 8 Pomen: Ne veš, kdaj bo treba umreti. 4 Dobrega dneva, t. j. ko moreš storiti kaj dobrega. Ali ne boš drugim zapustil svojih žuljev in trudov, da jih bodo razdelili po deležih? Dajaj in prejemaj in opravičuj svojo dušo. Pred svojo smrtjo delaj pravico; zakaj v podzemlju ni jedi. 1 Vse meso se stara kakor trava in kakor listi, ki rasto na zelenem drevju- Jeden raste, drugi odpada; tako tudi rod iz mesa in krvi; jedni umirajo, drugi se rode. Vsako strohljivo delo mine na zadnje, in tudi kdor ga izvršuje, pojde z njim- Vsako izbrano delo bo potrjeno in kdor ga je naredil, bo v njem češčen. Hvala modrosti. Blagor možu, ki se vedno drži mo¬ drosti in premišljuje pravičnost in v svojem srcu misli na vsegavidnega Boga; kdor prevdarja njena pota v svojem srcu in spoznava njene skriv¬ nosti in hodi za njo kakor zasledovalec in ostaja na njenih potih; kdor gleda skozi njena okna in posluša pri njenih durih; kdor prebiva zraven njene hiše in vsadi kol v njene stene, da bi Pp" stavil svojo hišico na njeno stran; i n v ti hišici bo sreča stanovala na veke. Pod njeno streho bo položil svoje otroke in pod njenimi vejami bo pr e ' bival. Pod njeno streho je varen vročine in v njeni slavi počiva. Kdor se boji Boga, dela dobro; i n kdor se drži pravice, jo doseže. Naproti mu pride, kakor častita mati in kakor deviška nevesta ga sprejme. Hranila ga bo s kruhom življenja in razumnosti in napajala ga bo z vodo izveličavne modrosti; vkoreninila se bo v njem, da ne bo omahoval. Držala ga bo, da ne bo v sramoti, in povišala ga bo pri njegovih bližnjih- Sredi zbora mu bo odprla usta in napolnila ga bo z duhom modrosti m 1 Pomen: V podzemlju (grobu) ne boš imel nič in za *° ne boš mogel ničesar dati revežem. Sir. 15, 6—22; 16, 1—11. Človek je sam kriv grehov. Božja pravičnost. 1057 umnosti in oblekla ga bo v častno oblačilo. Veselje in radost mu bo nakladala in večno ime mu bo dala v dedščino. Nespametni ljudje je ne dosežejo, pametni ljudje jo pa srečajo; nespa¬ metni ljudje je ne vidijo, ker je od¬ daljena od napuha in zvijačnosti. Lažnjivci nič ne vedo o nji; resnico¬ ljubni možje se pa najdejo pri nji, in po sreči jim gre, dokler Boga ne gledajo. V grešnikovih ustih hvala ni lepa, ker ne prihaja od Boga; samo modrosti pristaje hvala in usta zvestega človeka naj je bodo polna, in Gospod ga bo osrečeval. 1 Nikar ne govori: »Bog je kriv, da je (modrosti) nimam;“ kar on sovraži, ne delaj, in dal ti je bo. Nikar ne govori: On me je premotil, ker on ne potrebuje hudobnih ljudij. Bog sovraži vsako ostudno zmoto, in ta ni ljuba tistim, ki se ga boje. Bog je človeka ustvaril v začetku in mu dal svobodno voljo. Dal mu je svoje zapovedi in po¬ velja. Če se hočeš držati zapovedij in vedno biti zvest po njegovem dopa- danju, te bodo ohranile. Postavil je pred-te vodo in ogenj; po čemur hočeš, stegni svojo roko. Človek ima pred seboj življenje in smrt, dobro in hudo; kar hoče, se mu bo dalo, ker božja modrost je velika; on je močan v svoji mogočnosti in vidi vse brez prenehanja. 2 Hudobni otroci. V starem zakonu se je štelo mnogo otrok za poseben božji blagoslov. Sveti pisatelj pravi tukaj, da je to samo tedaj res, če so otroci pobožni. V 1 Pomen: Grešnikove hvale Bog nima rad, samo njemu zvesti in modri ljudje ga prav hvalijo, grešniki pa le tedaj, če se spokorč. * Sirah dokazuje, da je človek po svoji svobodni volji sam kriv, če nima svete modrosti. Tri božje lastnosti: mo¬ drost, vsegamogočnost in vsegavednost našteva; s tem pojasnjuje, da neskončno modri Bog naklada človeku le taka bremena, ki jih more nositi, da s svojo vsegamogoč- nostjo vsakega lahko kaznuje in da se mu* * zavoljo njegove vsegavednosti ne more prikriti noben pregrešek. Zgodbe sv. pisma I. dokaz navaja velikane pred potopom, ki so bili krepki in mogočni, pa so vendar-le propadli, ko so zapustili Boga. Ravno to spričujejo prebivalci iz Sodome in Gomore in mnogoštevilni Izraelci, ki so umrli v puščavi, ne da bi prišli v obljub¬ ljeno deželo. Gospodove oči gledajo nje, ki se ga boje, on pozna vsa človekova dela. Nikomur ni zapovedal delati hu¬ dobno in nikomur ni dovolil grešiti; saj on ne želi množice nezvestih in malopridnih otrok. Ne veseli se hudobnih otrok, če jih je tudi veliko; ne imej veselja nad njimi, če ni božjega strahu v njih. Ne upaj v njihovo življenje in ne zanašaj se na njihovo delo. Boljši je namreč jeden, ki se boji Boga, kot tisoč hudobnih. In bolje je umreti brez otrok, ka¬ kor zapustiti hudobne otroke. Jeden sam umen človek lahko na¬ polni domačijo z ljudmi; hudoben rod se pa uniči. 1 Mnogo takega je videlo moje oko in še mnogo več takega je slišalo moje uho. V zboru grešnikov se užiga ogenj in med nevernim ljudstvom se vnema jeza. Nekdanji velikani niso prosili od¬ puščanja za svoje grehe, temveč so se zanašali na svojo moč in so bili po¬ končani. 2 Lotovim sosedom ni zanesel, mar¬ več jih je preklel zavoljo prevzetnih besedij. 3 Ni se jih usmilil, marveč uničil je ves rod, ki se je bahal s svojimi grehi; ravno tako tudi šest sto tisoč pešcev, ki so se bili zjedinili v trdosti svojega srca; in če bi bil le en sam trdovraten, bi bilo čudo, ako bi bil brez kazni. 4 1 N. pr. Abraham in njegov jedinec Izak. Glej I. Mojz. 13, 16; Zgodbe, str. 75. 2 Sirah se spominja tu velikanov ob vesoljnem potopu. Glej I. Mojz. 6, 4 nasl.; Zgodbe, str. 54 nasL 8 I. Mojz. 19, 24; Zgodbe, str. 86. ‘ Sirah navaja vzgled iz Sodome in ob povratku Iz¬ raelcev v obljubljeno deželo. Izmed šeststotisoč mož, ki so šli iz Egipta, sta prišla tja samo Jozuve in Kaleb. Glej IV. Mojz. 14, 22—30; Zgodbe, str. 263. 267. 268. 67 1058 Sir. 16, 12—31; 17, 1—5. Bog je vse ustvaril in vse vlada. Pri njem je namreč usmiljenje in srd. Daje se sprositi, razliva pa tudi jezo. Kolikoršno je njegovo usmiljenje, tolikošno je njegovo kaznovanje; on sodi človeka po njegovih delih. Grešnik ne more ubežati s svojim ropom, in zaupna potrpežljivost usmilje¬ nega človeka ne ostane brez plačila. Vsako usmiljenje naredi mesto vsa¬ komur po zasluženju njegovih del in po umnosti njegovega življenja. 1 Bog, svet in človek. Poglavje 16, 16—23, 38. V nastopnem oddelku opisuje sv. pisatelj božjo vsegamogočnost, ki je ustvarila ves svet in tudi človeka. Iz tega sklepa, kako se je človeku treba obnašati do Boga in kako se mora ogibati raznih pregreh. Mogočnost in lepota božjega stvarstva. Ne govori: Skril se bom pred Bo¬ gom in kdo bo z višave mislil name? Med mnogim ljudstvom me ne bo spo¬ znal: Kaj je namreč moja duša v tako neizmernem stvarstvu? Poglej: nebo in nebes nebesa, brez- dno in vsa zemlja, in kar je v njih, se trese pred njegovim obličjem; tudi gore in griči in zemeljski temelji se pretresajo v strahu, ko se Bog ozre nanje. Srce vsega tega nič ne umeva; on pa pozna vsako srce. Kdo umeje njegova pota in kdo vi¬ har, katerega ne vidi nobeno človeško oko? Največ njegovih del je namreč skritih. Kdo bi pa tudi dopovedoval dela njegove pravičnosti, ali kdo bi jih mo¬ gel prenesti? Njegov sklep je namreč oddaljen od marsikaterih; preiskovanje vsega je pa ob koncu. 2 Kdor ima malo uma, misli prazne reči, in nespameten in zmešan mož misli neumnosti. Sin, poslušaj me in uči se pamet- 1 Vsako delo usmiljenja nam pripravi mesto v prebi¬ vališču večne sreče. (Sv. Krizostom.) ’ Pomen: Ob vesoljni sodbi se bo vse raz videlo. nega nauka in pazi v svojem srcu na moje besede, in te bom podučil ter si prizadeval dopovedati ti pravo modrost; torej pazi v svojem srcu na moje be¬ sede in govoril bom v pravem duhu o silah, ki jih je Bog položil v svoja dela od začetka, in v resnici bom ozna¬ njal njegovo modrost. Po božjem sklepu so vsa njegova dela od začetka, in ob njihovem ustvar¬ jenju jih je ločil v njihove dele, in njih začetke po njihovih vrstah. Svoja dela je vredil za vedno; ni¬ kdar niso lačna in ne utrudijo se; tudi ne prenehajo v svojih opravilih. Ni¬ koli nobeno ne dela napotja svojemu bližnjemu; in nikoli niso nepokorna njegovemu povelju. 1 Potem je Bog pogledal na zemljo in jo je napolnil s svojimi dobrotami. 2 To oznanjajo vse žive stvari na njenem površju in vanjo se zopet po- vračajo. 3 Bog človekov stvarnik in dobrotnik. V nastopnem oddelku popisuje, kako je Bog ustvaril in obdaril človeka. Posebno opisuje dušne darove, ki mu jih je podelil. Vsi so deležni nje¬ govih dobrot, zlasti pa izraelsko ljudstvo, s ka¬ terim je sklenil posebno zavezo. Ljudje so pa nehvaležni. Bog vidi in kaznuje vse njihove grehe; vidi pa tudi vsa dobra dela in se usmili spokornikov. Bog je človeka ustvaril iz prsti in ga naredil po svoji podobi in ga iz- preminja zopet vanjo. S svojimi močmi ga je obdal; šte¬ vilo dnij in čas mu je določil, ter mu dal oblast nad tem, kar je na zemlji. Vse meso je navdal s strahom do njega, da bi gospodoval nad zvermi in pticami. Ustvaril je iz njega pomočnico, njemu podobno; dal jima je pamet in 1 Sirah opisuje tu lepi red v ozvezdju: Solnce, luna, zvezde izvršujejo svojo službo brez prenehanja v najlepšem redu. 2 Ko je Bog svet stvaril in videl, da je dober, ga je blagoslovil. Glej I. Mojz. 1, 22—31; Zgodbe, str. 33. 8 Prim.: I. Mojz. 3, 19; človek in vse kar živi, je po telesu iz zemlje; zato se tudi povrne vanjo. Sir. 17, 6—31; 18, 1—6. Izveličanje v zvezi z Bogom in v pokori. 1059 jezik in oči in ušesa in srce, da sta mislila, in napolnil ju je z modrim naukom. Ustvaril jima je duševno znanje; z umnostjo jima je napolnil srce in jima pokazal dobro in hudo. Njegovo oko je čulo nad njunim srcem in pokazal jima je veličastvo svojih del, da bi častila njegovo sveto ime in hvalila njegove čudodelnosti in oznanovala njegova velika dela. Dodal je njim (ljudem) poduk in jim izročil postavo življenja. 1 Večno zavezo je naredil z njimi in jim pokazal pravico in svoje sodbe. Njihove oči so videle njegovo ve¬ liko veličastvo in njihova ušesa so sli¬ šala njegov častiti glas, ko jim je rekel: Varujte se vsake krivice. 2 Tudi je vsakemu izmed njih zapo¬ vedal skrbeti za bližnjega. Njihova pota so vedno pred njim in niso skrita njegovim očem. Vsakemu ljudstvu je postavil vla¬ darja. Izrael je pa očitno božji del. 3 Vsa njihova dela so pred božjim obličjem kakor solnce, in njegove oči gledajo brez prenehanja na njihova pota. Zaveze ni razdrla njihova hudobija, dasi vidi Bog vse njihove hudobije. Človekova miloščina je pri njem kakor pečatnik, in človekovo radodar¬ nost varuje kakor punčico. 4 Kasneje pa vstane in jim povrne, vsakemu na njegovo glavo, in jih po- meče v globočino zemlje. Spokornikom pa daje pot pravice in potrjuje omagane, da morejo pre¬ našati, in jim določa resnico v delež. 1 Sirah je doslej govoril o prvih stariših in opisoval telesne in dušne dari, katerih so deležni vsi ljudje. Sedaj pa omenja posebej izraelsko ljudstvo, ki mu je dal postavo in z njim sklenil zavezo. 2 To se je zgodilo zlasti na Sinaju. Glej II. Mojz. 19, 18—20, 18; Zgodbe, str. 216—218. 8 Bog je dal vsakemu narodu človeka za vladarja; Izraelu je pa on sam Gospod. 4 Bog vidi vse grehe, pa tudi vsako dobro delo; to varuje kakor pečatnik, ki ga človek nosi vedno pri sebi, in kakor punčico svojega očesa. Spokornost. Izpreobrni se k Gospodu in zapusti svoje grehe. Moli pred Gospodovim obličjem in zmanjšuj pregreške. Vrni se k Gospodu in odvrni se od svoje krivice, grdobije pa silno sovraži; in spoznaj božje pravice in sodbe in bodi stanoviten v svojem izvoljenem poklicu in v molitvi pred najvišjim Bogom. Druži se s svetimi na svetu, z ži¬ večimi, ki hvalijo Boga. Ne tiči v zmoti hudobnežev; slavi Boga pred smrtjo. Mrtvi namreč ne more nič slaviti. Slavi, dokler živiš; živ in zdrav slavi in časti Boga in hvali se z nje¬ govim usmiljenjem. Koliko je Gospodovo usmiljenje in njegova prizanesljivost tistim, ki se iz- preobrnejo k njemu! Vse namreč ne more biti v človeku (popolno), ker človekov sin ni neumrljiv, in v nečimernosti so mu všeč hudobije. 1 Kaj je svetlejšega od solnca, in vendar mrkne. Ali je pa kaj hudobnejšega kot kar si izmišljujeta meso in kri? 2 In to se bo kaznovalo. On gleda moči visokega neba in vse ljudi, ki so prah in pepel. Večno živi je ustvaril vse, brez iz¬ jeme. Bog sam je pravičen in ostane na veke nepremagljivi kralj. Kdo more prešteti njegova dela? Kdo bi namreč preiskal njegove čudeže, kdo izrekel moč njegove veličine, ali kdo bi se lotil povedati vse njegovo usmiljenje? Božjih čudežev ni moč ne zmanj¬ šati, ne zvišati, ne razumeti. Ko je človek pri koncu (tega preisko¬ vanja), pričenja zopet iznova, in ko neha, čuti svojo nezmožnost. 1 Pomen: Človek je slab in se nagiblje k grehu. Zato potrebuje, pa tudi zasluži božjega usmiljenja. 2 Meso in kri, t. j. človek, ki je vtopljen samo v po- zemske in telesne stvari. 67* 1060 Sir. IS, 7—33: 19, 1 — 5. Bodi usmiljen. Rad moli. Kroti slabo nagnenje. Revni človek in usmiljeni Bog. Kaj je človek in čemu je, in koliko dobrega ali hudega premore? 1 Število človeških dnij je k večjemu sto let; kakor kaplja vode proti morju in peščeno zrnce, tako majhna so njih leta proti večnosti. Zato ima Bog potrpljenje z njimi in razliva svoje usmiljenje nad nje. On vidi, da je prevzetnost njihovega srca hudobna, in pozna njihovo zvito spačenost. Zato jim pomnožuje svoje odpušča¬ nje in jim kaže pravo pot. Človek je usmiljen samo do svojega bližnjega; Bog je pa usmiljen do vsega, kar živi. Usmiljuje se, uči in vodi kakor pa¬ stir svojo čredo. Usmili se vsakega, kdor sprejme nauk usmiljenja in hitro izpolnjuje nje¬ gove zapovedi. Delaj dobro, moli in bodi previden. Sin, če storiš komu kaj dobrega, ne godrnjaj, in kadarkoli kaj daš, ne žali s hudo besedo. 2 Ali ne hladi rosa vročine? Tako je tudi (dobra) beseda boljši kot dar. Ali ni (dobra) beseda boljši kot dar? Pravičen človek pa daje oboje. Neumnež trpko oponaša, in dar ne¬ priljudnega človeka žali oči. Pred sodbo si pripravi pravico in predno govoriš, se uči. Pred boleznijo vzemi zdravilo in pred sodbo izprašaj samega sebe in našel boš usmiljenje pred Bogom. Pred boleznijo se ponižaj in ob času bolezni pokaži svoje (lepo) obnašanje. 3 Ne daj se odvrniti, da ne bi vedno molil, in ne jenjaj do smrti rasti v pravičnosti; saj božje plačilo ostane vekomaj. 1 človek ne more Bogu nič koristiti z dobrimi, pa tudi nič škodovati s hudobnimi deli. 2 Ker je Bog usmiljen, moramo tudi mi veselega srca izkazovati usmiljenje. Prim.: II. Kor. 9, 7. s Pomen zadnjih treh naukov: Bodi previden, predno pride dušna ali telesna nesreča, in ko pride, ostani trden v dobrem. Pred molitvijo pripravi svojo dušo, in ne bodi kakor človek, ki skuša Boga. Misli na jezo ob zadnjem dnevu in na čas, ko bo Bog vsakomur povrnil po tem, kakor je živel pred njim. Ob času obilnosti se spominjaj u- boštva in potreb siromaštva ob dnevu bogastva. Od jutra do večera se izpreminja čas in vse to se hitro godi pred božji¬ mi očmi. Moder človek je previden v vseh rečeh, in ob dnevih pregreh se varuje zanikernosti. 1 Vsak razumen človek pripoznava modrost in hvali onega, ki jo je našel. Kdor govori pametno, tudi pametno dela in umeva resnico in pravico, in kakor dež razliva pregovore in svete. Pijanost in nečistost. Ne hodi za svojim poželjenjem in obračaj se od svoje volje. Če izpolniš poželjivost svoji duši, te bo osmešila pred tvojimi sovražniki. Ne veseli se obilnega uživanja in ne prirejaj pojedin v ta namen, 2 da ne ubožaš, ko jemlješ denar na obresti za gostije na posodo in nimaš ničesar v mošnji; s tem postaneš sovražnik svo¬ jemu lastnemu življenju. Delavec pijanec ne obogati, in kdor malega ne čisla, se polagoma uniči. Vino in ženske pripravijo modre k odpadu in razumne v kazen. Kdor se druži z nesramnicami, je hudoben; gnjiloba in črvi ga bodo po¬ dedovali , in v veliko svarilo bo po¬ stavljen in njegova duša se ne bo več štela. Lahkovernost in blebetavost. Kdor hitro verjame, je lahkega srca in bo ponižan; in kdor greši zoper sa¬ mega sebe, bo še hujše kaznovan. Kdor se veseli greha, bo osramoten; kdor sovraži svarilo, si krajša življenje; 1 Kadar so pregrehe splošno v navadi, se moder človek tem marljivejše oklene Boga in njegovih zapovedij. 2 Vulgata: Ne veseli se ne velikih, ne malih pojedin, ker se v njih pogostoma greši. Sir. 19, 6—28; 20, 1—6. Pazi na jezik. Bratovsko svarjenje. 1061 kdor pa sovraži blebetanje, gasi hu¬ dobijo. Kdor greši zoper samega sebe, se bo kesal, in kdor se veseli hudobije, bo v sramoti. Ne ponavljaj hudobne in trde be¬ sede in ne boš trpel škode. Nikar ne pravi svojih mislij ne pri¬ jatelju, ne sovražniku, in če imaš kak greh, ga ne razodevaj; on te bo namreč poslušal in pazil nate in bo dozdevno hotel greh zagovarjati, pa te bo sovra¬ žil in vedno bo tako poleg tebe. 1 Ako si slišal kako besedo zoper svojega bližnjega, bodi pokopana v tebi, in zanesi se, da te ne bo razgnala. Norca tako tišči beseda kakor po¬ rod stokajočo ženo. Kakor v stegnu zasajena puščica je beseda v neumneževem srcu. 2 Bratovsko svarjenje. Posvari prijatelja, morebiti ne ve in poreče: Nisem storil; če je pa storil, da več ne stori. Posvari bližnjega; morebiti ni go¬ voril; če je pa govoril, da za naprej več ne govori. Posvari prijatelja; dostikrat je nam¬ reč zmota. 3 Ne verjemi vsaki besedi; marsikdo se pregreši z jezikom, pa ne iz pre¬ misleka. Kdo je pač, da bi se ne pre¬ grešil z jezikom? Posvari bližnjega, predno mu za- žugaš, in daj prostora postavi Najvišje¬ ga; 4 saj vsa modrost je strah božji in v nji je strah božji in v vsi modrosti je izpolnjevanje postave. Prekanjenost v hudobiji pa ni mo¬ drost, in izmišljevanje grešnikov ni raz¬ umnost. To je hudobija in proklet- 1 Pomen: S svojimi pregrehami se nikdar ne ponašaj, tudi pri prijatelju izgubiš s tem vse zaupanje in dasi te morda hinavsko zagovarja, te vendar zaničuje. 2 Pomen zadnjih dveh naukov: Neumnež je blebetav. Komaj čaka, da bi povedal, kar mu je kdo zaupal. 8 Pomen: Kadar o prijatelju kaj izveš, posvari ga lju¬ beznivo ; daj mu prilike, da odgovori, ker je lahko po krivem obdolžen. 4 Pomen: Prepusti kazen Bogu. stvo je na nji; in neumen je, komur manjka modrosti. Boljši je človek, ki ima malo mo¬ drosti in razumnosti, pač pa strah božji, nego kdor ima veliko razumnost, pa prelamlja postavo Najvišjega. Neka razumnost je, kateri ne iz- podleti, pa je krivična. 1 Marsikdo govori trdo, pa pove res¬ nico; marsikdo se pa hinavsko ponižuje in njegovo srce je polno zvijače. Marsikdo se preveč uklanja v pre¬ veliki ponižnosti in marsikdo gleda v tla in se dela gluhega; ko ga pa ne opaziš, te napade; in ako ne greši, ker ima premalo moči, ti bo storil kaj hu¬ dega, ko najde priliko. 2 Iz pogleda se spozna mož, in iz obraza razumni človek. Obleka na telesu, smeh na zobeh in človekova hoja kažejo, kaj je. Lažnjivo je svarjenje jeznega za- sramovalca; in marsikakšna sodba se ne more odobravati; marsikdo pa molči in je razumen. Koliko boljše je posvariti, kot jeziti se; in kdor pripozna greh, se varuje škode. 3 Kakor skopljenec, ki želi onečastiti devico, tak je, kdor s silo sklene kri¬ vično sodbo. Kako dobro je, ako posvarjen po¬ kažeš kesanje; tako namreč ubežiš pro¬ stovoljnemu grehu. 4 Molk in govorjenje. Marsikdo molči in ga imajo za mo¬ drega; kdor je predrzen v govorjenju, ga pa sovražijo. Marsikdo molči, ker ne zna nič pa- 1 Sirah govori tukaj o posvetni razumnosti. Glej Zgodbe, str. 1042. 2 Hinavec samo takrat ne škoduje svojemu bližnjemu, kadar ne more. 8 Vulgata: Koliko boljše je posvariti in prepoznava¬ jočega ne ovirati, ko prosi odpuščanja, kot jeziti se. — Pomen: Če ti je kdo storil kaj hudega, posvari ga, namestu da bi se jezil nad njim. Če ti pripozna in te prosi odpu¬ ščanja, mu odpusti. 4 Ako rad sprejmeš prijateljsko svarilo in se pokesaš, se v prihodnje ložje rešiš greha. 1062 Sir. 20, 7 — 33; 21, 1—5. Govorjenje in molk o pravem času. Krivično bogastvo nima teka. metnega povedati; marsikdo pa molči, ker ve, kdaj je pravi čas. Modri človek molči do svojega časa; nesramnež in neumnež pa ne gledata na čas. Kdor ima mnogo besedij, rani svojo dušo, in kdor si po krivici prilastuje oblast, ga sovražijo. Razuzdan človek ima včasi srečo v hudobiji, toda njegov dobiček mu je v izgubo. Marsikak dar je brez koristi; marsi- kak dar pa donaša dvojno vračilo. Marsikdo se poniža zavoljo povi¬ ševanja: marsikdo pa dviga glavo iz ponižanja. Marsikdo kupi veliko za malo ceno, vendar plača sedemkrat toliko. 1 Modri človek se z besedami prikupi; neumneževa priliznjenost se pa razgubi. Norcev dar ti ne bo v prid; on nam¬ reč gleda s sedmerimi očmi (na vračilo). Malo da, pa veliko oponaša; ko usta odpre, se vžiga požar. 2 Nekateri posodi danes, jutri pa tirja; takega človeka sovražijo. Neumnež nima prijatelja in tudi ne zahvale za svoje dobrote. Tisti, ki jedo njegov kruh, imajo namreč lažnjive jezike. Kolikokrat in koliko izmed njih ga bo zasmehovalo! On namreč ne deli po pameti, kar bi imel hraniti, in tudi ne, česar mu ni treba hraniti. Boljše je, da padeš na tlak, nego da padeš z jezikom; 3 hitro pride padec hudobnežem. Siten človek je kakor prazna prav¬ ljica, ki je pogreta v ustih slabo vz¬ gojenih ljudij. Pregovor iz bedakovih ust se za¬ metuje, ker ga ne pove o pravem času. 1 Pomen: V gmotnem oziru se goljufa, kdor gleda le na malo ceno, ker kupi navadno slabo blago. V du¬ ševnem oziru se pa vara, kdor po krivici kaj dobi za nizko ceno, ker je škoda, ki jo ima na duši, neprimerno večja nego njegov dobiček. ’ Pomen: S svojo darežljivostjo se tako hvali, kakor bi vžigal ogenj. — Grško: Usta odpira kot oklicevalec. 3 Vulgata: Padec goljufnega jezika je jednak njemu, ki pade na tlak. Marsikomu pomanjkanje brani gre¬ šiti; dasi se zdržuje, pa vendar ohrani poželjenje. Marsikdo izgubi svoje življenje za¬ voljo sramote in zavoljo nespametnega človeka je izgubi; iz ozira na kakega človeka se namreč pogubi. Marsikdo obljubi kaj iz sramežlji¬ vosti svojemu prijatelju, in si ga na¬ pravi brez potrebe za sovražnika (ker ne more izpolniti svoje obljube). Grd madež je laž na človeku; pa je vendar vedno v razuzdanih ustih. Gorji je tat kot laži navajeni člo¬ vek; oba pa podedujeta pogubljenje. Obnašanje lažnjivih ljudij je brez časti; njihova sramota je brez prene¬ hanja z njimi. Modri se prikupi s svojim govor¬ jenjem in razumnik je všeč mogoč¬ nežem. Kdor obdeluje svojo zemljo, zvišuje žitni kup, in kdor dela po pravici, bo sam povišan; kdor je pa mogočnežem všeč, odide krivici. Darila in darovi oslepe oči sodni¬ kom in jih onemijo, da ne morejo svariti. Prikrita modrost in neviden zaklad, — v kakšen prid sta oba? Boljši je, kdor skriva svojo neum¬ nost, kot človek, ki prikriva svojo modrost. Opomin grešnikom. Sin, če si grešil, ne stori več, mar¬ več prosi odpuščanja tudi prejšnjih grehov. Beži pred grehi kakor pred kačo; če se jim bližaš, se te polotijo. Njihovi zobje so levovi zobje, in more človeške duše. Vsaka krivica je kakor na oba kraja ojster meč; za njegove rane ni ozdrav¬ ljenja. 1 Prepir in krivice uničujejo premo¬ ženje, prebogata hiša se pa po pre- 1 Sirah ima tu tri lepe primere za greh: Kačji strup, levovo moč in dvorezen meč. Kakor to troje umori telo, tako umori greh dušo. Sir. 21, 6—31; 22, 1—5. Pravični so tudi modri. Sramota neumnosti. Lenuha zaničujejo. 1063 vzetnosti uničuje; tako se izruje imetje prevzetnežu. Prošnja pride iz reveževih ust do njegovih ušes in kmalu prihiti sodba nadenj. 1 Kdor sovraži posvarjenje, je na greš¬ nikovem potu; kdor se pa boji Boga, se izpreobrne v svojem srcu. Kdor ima predrzen jezik, je daleč znan; moder pa ve, da tak pade sam od sebe. Kdor si zida hišo s ptujim blagom, si nabira kamenje za svoj grob. 2 Grešna druhal je kakor kup prediva; njen konec je ognjen plamen. Grešna pot je s kamenjem gladko natlakana; njen konec je pa pekel in tema in trpljenje. Modri in neumni človek. Kdor se drži pravice, umeva njen pomen. Popolni strah božji je modrost in razumnost. Kdor ni razumen v do¬ brem, se ne da izučiti; neka modrost pa je, ki je polna hudobije, dasiravno ni razumnosti, kjer je grenkost. 3 * * * * 8 Znanje modrega se razliva kakor povoden in njegov svet ostane kakor živ studenec. Neumneževo srce je kakor ubita posoda in ne drži nobene modrosti. Pameten človek hvali vsako modro besedo, ki jo sliši, in jo nase obrača; ko jo pa sliši razuzdanec, mu ni všeč in si jo vrže za hrbet. Neumneževo govorjenje teži kakor butara na potu; na ustnicah razumnega človeka se pa najde prijetnost. Na usta modrega človeka gledajo v zboru in preudarjajo njegove besede v srcih. Kakor podrta hiša je bedakova mo¬ 1 Pomen: Prevzetni bogatin sliši reveževo prošnjo, pa se ne meni zanjo; zato ga Bog kaznuje. 2 Na Jntrovem so hudodelcem nasuli kup kamenja na grob. Prim.: Joz. 7, 25.26; Zgodbe, str. 325. Potemtakem pomenja ta vrstica: Kdor si po krivici sezida hišo, se mu utegne primeriti, da umrje kot hudodelec. — Vulgata: Je tak, kakor bi si kamenje po zimi nabiral, t. j. kakor bi po zimi slabo zidal. 8 Grenkost, t. j. greh. drost, in nerazumljive besede so ne- umneževa učenost. Nauk je neumnežu kakor železje na nogah in kakor ročne vezi na desni roki. Neumnež povzdiguje svoj glas v smehu; modri mož se pa komaj tiho smeje. Nauk je razumnemu zlato lepotičje in kakor zapestnica na desni roki. Bedak rad teče v bližnjo hišo; izku¬ šeni mož se pa sramuje mogočnega človeka. Neumnež gleda skozi okno v hišo; dobro vzgojeni pa stoji zunaj. 1 Nespametno je za človeka poslušati pri vratih, in razumniku se to zdi ne¬ sramno. Ustnice nespametnega človeka pri¬ povedujejo neumnosti; razumnikove besede se pa pretehtujejo na tehtnici. Neumneži imajo v ustih svoje srce; modri pa imajo svoja usta v srcu. Kadar hudobnež preklinja hudiča, preklinja sam svojo dušo. 2 Podpihovalec omadežuje svojo dušo in povsod ga črte; kdor pri njem sta¬ nuje, ga sovražijo. Molčeči in razumni človek je pa v časteh. Lenuh in razuzdanec. Lenuh je podoben blatnemu kamnu; 3 vsi govore z zaničevanjem o njem. Lenuh je podoben volovjeku; vsak, ki se ga dotakne, otresa roke. Razuzdan sin je očetu v sramoto, hči mu je pa v škodo. Pametna hči je dedščina svojemu možu, nesramna je pa v sramoto svo¬ jemu očetu. Predrzna sramoti očeta in moža, hudobnežem je jednaka; oba jo pa tudi zaničujeta. Govorjenje ob nepriložnem času je 1 Pomen: Surov človek je nepočakan; izobraženi pa počaka in si da kaj dopovedati. 2 Hudobnež je sam kriv svoje hudobije; zato prav za prav sebe grdi, ko jih skuša zvreči na hudiča. 8 Vulgata: Lemih je tak, kakor bi bil z blatnim ka¬ menjem posut. 1064 Sir. 22, 7—33; 23, 1. 2. Žalovanje za umrlimi. kakor godba v žalosti; šiba in poduk sta pa ob vsakem času modrost. Kdor uči norca, je podoben takemu, ki lima črepine. Kdor kaj pripoveduje komu, ki ne posluša, je podoben takemu, ki budi spečega iz trdega spanja. Kdor neumnežu razlaga modrost, govori s spečim; ko izgovori, ga vpra¬ šuje : Kaj pa je? 1 Jokaj se za mrtvim, ker je ugasnila njegova luč; tudi nad neumnežem jo¬ kaj, ker mu je zmanjkalo pameti. Za mrličem se jokaj le malo, ker je našel počitek; hudobno življenje brezbožnega neumneža je namreč hujše od smrti. Žalovanje za umrlim traja sedem dnij; nad neumnežem in hudobnežem pa vse njune žive dni. Z norcem ne govori mnogo in z neumnežem ne občuj. Varuj se ga, da ne boš imel sitnosti, in da se ne omadežuješ z njegovim grehom. Ogiblji se ga, in imel boš mir in ne prideš v zadrego po njegovi ne¬ umnosti. Kaj je težje kot svinec in kako se drugače imenuje nego: norec? Pesek in sol in železna gruda se ložje prenašajo nego nespameten in neumen in brezbožen človek. Kakor v zidovju dobro zvezan les, 2 ki se ne razmakne, tako je srce, ki je utrjeno z razumnim svetom. Mislij razumnega človeka strah ni¬ koli ne spači. Kakor se plot na višavi in zidovje brez apna ne ustavi viharju, tako se tudi boječe srce v mišljenju nespamet¬ nega človeka ne ubrani silnemu strahu. Kakor se vedno ne boji boječe srce v mišljenju nespametnega človeka, tako 1 Pomen: Če zbudiš koga iz trdega spanja, vprašuje na pol nesvestno: Kaj pa je? Tako tudi neumnež, ko mu razložiš kako stvar, nazadnje še nič ne ve, za kaj se je šlo. 2 Na vzhodu so navadno v lesen, trdno zvezan obod zidali hiše. Prijateljstvo. Molitev proti grehom z jezikom. tudi tak, ki je vselej zvest božjim za¬ povedim. 1 Kdor dregne v oko, privabi solze, in kdor zadene srce, obudi občutljivost. Kdor vrže kamen med ptiče, jih razkropi; tako tudi razdere prijateljstvo, kdor zasramuje prijatelja. Ako bi bil tudi meč izdrl proti pri¬ jatelju, ne obupaj; saj se lahko nazaj vtakne. 2 Če si zoper prijatelja rekel kaj ža¬ lega, ne boj se; saj se lahko spravita, če le ni obrekovanja, očitanja, prevzet¬ nosti, razodetja skrivnosti in zvijačne škode. Vse to pa odžene prijatelja. Bodi zvest svojemu prijatelju v nje¬ govem uboštvu, da se boš veselil tudi njegove sreče. Ostani mu zvest ob času njegove nadloge, da boš dedič pri njegovi ded- ščini. Soparica in dim se vzdigujeta pred ognjem iz peči; tako tudi pred preli¬ vanjem krvi kletvina, zasramovanje in žuganje. Ne bom se sramoval pozdravljati prijatelja; pred njegovim obličjem se ne bom skrival; in ako se mi po njem kaj hudega zgodi, bom prenesel. Vsak, ki to sliši, se ga bo ogibal. 3 Molitev. Ko premišlja Sirah dolžnosti modrega človeka, čuti lastno slabost, in zato se v goreči molitvi obrača k Bogu, naj ga varuje greha. Kdo bo dal ključavnico na moja usta in na moje ustnice trden pečat, da ne padem zavoljo njih, in da me ne pogubi moj jezik? Gospod, Oče in Gospodar mojega življenja, ne prepuščaj me njihovi nestanovitnosti in ne daj mi pasti zavoljo njih. Kdo bo zavihtel bič nad mojimi mislimi in dal moder poduk mojemu srcu, da mi ne bodo 1 Kakor je nespameten človek boječ le v nevarnosti, sicer pa predrzen, tako se tudi bogaboječ človek ne boji, razen kadar je v nevarnosti Boga žaliti. 2 Pošteno, možato nasprotstvo še ne uniči prijateljstva. 8 Pomen: Kdor bo slišal, kako varujem svojega prija¬ telja, se bo ogibal mu storiti kaj žalega. Sir. 23, 3 — 29. Priseganje. Bog vse vidi. Nečistost je nesramna. 1065 zanašale v svoji nerazumnosti in da se ne pokažejo njihove pregrehe; da ne narastejo moje nerazumnosti in se ne pomnože moje pregrehe in ne poobilijo moje hudobije, in da ne padem pred svojimi nasprotniki in se ne razveseli moj sovražnik nad menoj? Gospod, Oče in Bog mojega življenja, ne prepuščaj me njihovi volji. Ne dajaj mi visokih očij 1 in odvračaj od mene vso poželji- vost. Odvzemi mi vso požrešnost in nikar naj se me ne loti nečisto pože- Ijenje, in ne izročaj me nesramnemu in razuzdanemu življenju. Pazi na svoj jezik! Poslušajte, otroci, poduk o ustih; kdor se ga drži, se ne pogubi zavoljo ustnic in se ne pregreši v najzlobnej- ših dejanjih. Grešnik se vjame v svoji nečimer- nosti in prevzetnež in preklinjevalec se izpodtikata ob njo. Priseganja ne vadi svojih ust, v tem jih namreč mnogo pade. Božje ime ti ne bodi vedno v ustih, 2 in svetih imen ne mešaj v svoje go¬ vorjenje, sicer ne boš zavoljo njih brez greha. Kakor namreč suženj, ki je večkrat na tezalnici, ni brez ran, tako ni po¬ polnoma brez greha, kdor prisega in imenuje sveta imena. Človek, ki mnogo prisega, je poln krivice, in njegova hiša ne odide šibi. Ako ne izpolni svoje prisege, mu ostane greh; in če mu nič ni mar, greši dvakrat. Ako prisega brez potrebe, se ne da opravičiti, in njegovi hiši se bo obilno povračevalo. Se neko drugo govorjenje je smrti vredno; 3 naj se ne najde v Jakobovem rodu. 1 Visoke oči pomenjajo napuh. 2 Prim.: II. Mojz. 20, 7; Zgodbe, str. 217. 8 Drugo govorjenje, t. j. preklinjanje Boga samega. Za to je bila odločena smrtna kazen. Glej III. Mojz. 24, 14; Zgodbe, str. 257. Bogaboječi 1 pač vse to odvračajo od sebe in se ne valjajo v grehih. Razuzdanega govorjenja ne vadi svojih ust; ker to je pregrešno. Spominjaj se očeta in svoje matere tudi, ko stojiš sredi mogočnikov, da te morda Bog ne pozabi pred njimi in se ne osramotiš, ko te navada napravi nespametnega, da ne boš rajše želel, da bi ne bil rojen, in da ne preklinjaš dneva svojega rojstva. 2 Človek, ki se navadi psovanja, se ne poboljša vse svoje žive dni. Telesni grehi. Dve vrsti ljudij imata obilo grehov in tretja si nakopava jezo in pogub¬ ljenje. 3 Duša, kakor goreč ogenj vneta, 4 se ne utolaži, dokler česa ne požre, in hudobni človek ne jenja v poželjivosti svojega mesa, dokler ne užge ognja. Nečistniku je vsak kruh sladak, 5 in ne naveliča se greha do konca. Vsak človek, ki prelomi zakonsko zvestobo, zaničuje svojo dušo in govori: „Kdo me vidi? Tema me obdaja in stene me zakrivajo in nihče ne gleda za menoj; koga bi se bal? Naj višji se ne bo spominjal mojih pregreh.“ Pa ne premisli, da Njegovo oko vse vidi, in da mu tak človeški strah in človeške oči, katerih se boji, preženejo božji strah. 6 Tudi ne spozna, da so Gospodove oči mnogo svitlejše od solnca, da ogle¬ dujejo vsa človeška pota in globoka brezdna in da gledajo v najskrivnejše kote človeških src. Gospodu Bogu je bilo namreč vse znano, preden je bilo ustvarjeno; tako pa tudi vse vidi, ko je narejeno. 1 Vulgata: Usmiljeni. 2 Pomen: Ogiblji se razuzdanega govorjenja zavoljo očeta in matere; sicer poreko, da sta te slabo izredila. 8 Sirah opisuje tu tri vrste nečistih grehov: grehe na lastnem telesu, z drugimi in posebej še prešestvo. 4 Vneta, t. j. v nečistih željah. 6 Vsak kruh, t. j. vse, s čimur more nasititi svoje po- željenje. 8 Prešestnik se boji le ljudij. 1066 Sir. 3, 30—38; 24, 1—11. Modrost izvira v Bogu. Tak (prešestnik) se kaznuje na mest¬ nih trgih in podč ga kakor žrebe, in ko ne pričakuje, ga zgrabijo. 1 Pred vsemi bo v sramoti, ker ni spoznal božjega strahu. Ravno tako se zgodi tudi vsaki ženi, ki popusti svojega moža in dobi dediča iz ptuje zveze. Prvič je bila namreč nepokorna po¬ stavi Najvišjega; drugič se je pregre¬ šila zoper svojega moža; tretjič se je omadeževala s prešestvom in si dobila otrok od drugega moža. Taka naj se pripelje v zbor in naj jo izprašujejo o njenih otrokih. 2 Njeni otroci se ne bodo vkoreninili in njene veje ne bodo rodile sadu. Zapustila bo preklet spomin in njena sramota se nikoli ne izbriše. Kdor jo preživi, bo spoznal, da ni nič boljšega kot božji strah in nič slaj¬ šega kot izpolnovati Gospodove za¬ povedi. Velika čast je hoditi za Gospodom; od njega se namreč dobi dolgo življenje. Slavospev Modrosti. Poglavje 24. Grško sv. pismo ima nastopnemu odstavku naslov ,slava modrosti'. Potem ko je Sirah že povedal mnogo lepili in modrih naukov, se tako rekoč zamakne v Boga in opisuje, kako njegova večna Modrost govori o sami sebi, podobno kakor je že davno pred njim pisal o nji modri Salo¬ mon. 8 Mi vemo, da je ta Modrost jedinorojeni Sin Boga Očeta, večna Beseda, ki se od vekomaj rodi iz njega. V svetem videnju gleda Sirah, kako izhaja ta Modrost od Očeta in kako z njim v bistvu jedina ustvarja in ureja svet. Kaže se tudi človeškemu rodu v razodetju, zlasti vodi in razsvitlja izraelsko ljudstvo, pa tudi poganom se javlja. Kdor se drži te božje Modrosti, je srečen na veke. Sv. cerkev bere iz tega poglavja pri sv. maši berilo Marijinega Vnebovzetja dan, 4 v praznik 1 Prim.: V. Mojz. 22, 22 nasl.; Zgodbe, str. 302. 2 Pomen: Zakonski otroci naj se v zboru ločijo od ne¬ zakonskih. 3 Preg. pogl. 8; Zgodbe, str. 648, 649. 4 Vrsta 14—20. Matere božje Karmelske in v nedeljo v osmini Marijinega rojstva. 1 V pravem in besednem po¬ menu se umevajo Sirahove besede o božjem Sinu; ker je pa Sinu njegova mati najbližja izmed vseh ljudij, se lepo tudi nanjo nanašajo besede o po¬ osebljeni Modrosti. Staro izročilo pripoveduje, da so apostoli tri dni po Marijini smrti našli njen grob prazen; iz njega so pa duhtele najlepše cvetlične dišave. Ker se v tem poglavju primerja večna Modrost s krasnimi cvetlicami in dišečimi drevesi, zato je tem umljivejše, zakaj obrača cerkev te besede na Marijo. Uvod. Modrost hvali sama sebe in se časti v Bogu in se povišuje sredi svojega ljudstva. 2 V zborih Najvišjega odpira svoja usta in se hvali pred obličjem njego¬ vih vojsk. 3 V sredi svojega naroda je povišana in v zboru svetnikov se ji čudijo. V množici izvoljenih jo hvalijo in med blagoslovljenimi blagoslavljajo. Modrost je vse ustvarila. Tako-le pravi: Jaz sem prišla iz ust Najvišjega, 4 porojena pred vsemi stvarmi. Na nebu sem prižgala nevgasljivo luč in kakor z meglo sem pokrila vso zemljo. Na višavah prebivam in moj sedež je na oblačnem stebru. Nebesno okrožje sem obhodila sama, globočino brezdna sem predrla in se izprehajala po morskih valovih. Na vsi zemlji sem stala in nad vsemi ljudstvi in nad vsemi narodi sem go¬ spodovala. Srca vseh visokih in nizkih sem s silo potlačila. 5 6 1 Vrsta 23—31. 2 Sredi svojega ljudstva, t. j. sredi Izraelcev. 8 Pred obličjem njegovih vojsk, t. j. pred angeli in svetniki. 4 Iz ust Najvišjega, t. j. Bog sam me je rodil od ve¬ komaj. — V naslednjih vrsticah pripoveduje ta božja Modrost, da je vse ustvarila in da vse ohranja. 6 Potlačila, t. j. sebi podvrgla. Sir. 24, 12—28. Božja Modrost se je objavila tudi ljudem. 1067 Večna Modrost pri Izraelcih. Večna Modrost si je izbrala Gospodov delež, t. j. izraelsko ljudstvo za svoje posebno prebiva¬ lišče. Božji Sin je sam pripravljal med tem ljud¬ stvom svoje včlovečenje. Mojzesu se je prikazal v gorečem grmu in mu naznanil svoje ime: Sem, ki sem; skozi puščavo je vodil izvoljeni narod; v gorečem stebru je šel pred njim; pripeljal ga je v obljubljeno deželo in ga tam branil in va¬ roval. Sveto pismo imenuje božjega Sina Go¬ spoda ali pa angela Gospodovega. 1 Izajija ga slavi kot angela božjega obličja; 3 Ezekijel ga je videl v človeški podobi; 3 Danijel je gledal, kako je prihajal Sin človekov z oblaki neba, 4 in kako je v ognjeni peči rešil tri mladeniče; 5 * Malahija imenuje Zveličarja naravnost Angela zaveze 3 Sveto pismo stare zaveze torej naravnost opisuje Gospodovega angela, ki je brezdvojbeno božji Sin, kot voditelja izraelskega ljudstva. Sirah gleda božjega Sinu pod podobo večne Modrosti in tudi o nji v prelepih besedah popi¬ suje, kako si je posebno izbrala Izraelce, ki so Gospodov delež. Povsod tod sem iskala pokoja, ho¬ tela sem pa prebivati v Gospodovem deležu. 7 Tedaj je zapovedal in mi rekel Stvarnik vseh rečij in On, ki me je ustvaril, 8 je počival v mojem šotoru. In dejal mi je: Prebivaj v Jakobu in v Izraelu bodi tvoj delež in med mojimi izvoljenci se ukorenini. 9 V začetku in pred vsem časom sem bila ustvarjena in na veke ne bom ne¬ hala biti; v svetem prebivališču 10 sem mu stregla. In tako sem si utrdila Sion in v svetem mestu sem ravno tako počivala, in v Jeruzalemu je bila moja oblast. 1 II. Mojz. 14, 19; Zgodbe, str. 203. — Sodn. 2, 1—3; 6, 1 nasl.; Zgodbe, str. 338. 2 Iz. 63, 9. 8 Ez. 1, 26; Zgodbe, str. 901 4 Dan. 7, 13. 14; Zgodbe, str. 963. 8 Dan. 3, 49—51; Zgodbe, str. 950. 8 Mal. 3, 1; Zgodbe, str. 1037. 7 Povsod tod, t. j. med vsemi narodi. 8 Ustvaril, t. j. rodil od vekomaj. 0 Po božji volji si je izbrala večna Modrost Izraelce, da je med njimi prebivala. 10 Sveto prebivališče je tempel. In korenine sem pognala med slo¬ večim ljudstvom, katero je del mojega Boga in njegov delež; in v družbi svetnikov 1 je moje stanovanje. Kakor ceder na Libanonu sem rastla in kakor cipresa na sijonski gori. 2 Kakor palma v Kadesu sem visoko vzrastla in kakor rožno grmičje v Je¬ rihu. 3 Kakor lepa oljka na polju in kakor javor ob potih zraven vode sem visoko vzrastla. Kakor cimet in lepo dišeče mazilo sem dišala; kakor izbrana mira sem dajala prijeten duh od sebe. Kakor storak in galban in onik in stakte, in kakor dišava iz nenarezanih dreves sem napolnjevala svoje stano¬ vanje z dišavo in kakor nenamešan balzam je bil moj duh. 4 Kakor terebinta sem razprostirala svoje veje in moje mladike so častite in ljubeznive. Kakor trta sem rodila sladak in dišeč sad in iz mojega cvetja je sloveč in obilen sad. Darovi Modrosti. Jaz sem mati lepe ljubezni in strahu in spoznanja in svetega upanja. Pri meni je milost vsake poti in resnice; pri meni je vse upanje življe¬ nja in kreposti. Pridite k meni vsi, ki me želite, in nasitite se mojega sadu. Moj duh je namreč slajši od medu in moj delež boljši kot strd in satovje. Moj spomin traja vselej in vekomaj. 1 Svetniki se imenujejo Izraelci, ker so bili Bogu po¬ sebno posvečeni. V višjem pomenu so svetniki vsi kri- stijani, v najvišjem pa tisti, ki žive v posvečujoči milosti božji. 2 Pomen: Božje razodetje se je vedno bolj razvijalo po božjem Sinu tako kakor se ceder in cipresa razvijata v rasti. Ta misel se ponavlja tudi v daljnih vrsticah. 8 V grškem stoji nainestu v Kadesu v Kngadi, judov¬ skem mestu, kjer so rastle tudi palme. V Jerihu so bile najlepše rože. 4 Storak je dišava, ki se napravlja iz cvetlice jednakega imena; galban je sok iz nekega, na Jutrovem rastočega grma; onik je lepo dišeča lupina nekega polža; stakte se dobiva iz mirovega grmičja. 1068 Sir. 24, 29—47; 25, 1—11. Sadovi Modrosti. Tri dobre in tri slabe reči. Deset prednostij. Kdor mene uživa, je še lačen, in kdor mene pije, ga še žeja. 1 Kdor mene posluša, ne bo v sramoti, in kdor po meni dela, ne greši. Kdor mene pojasnjuje, bo imel večno življenje. Vse to 2 je knjiga življenja in za¬ veza Najvišjega in spoznanje resnice. Mojzes je izročil postavo s pravič¬ nimi zapovedmi, v kateri je delež Ja¬ kobove hiše in Izraelove obljube. Davidu, svojemu služabniku, je (Bog) obljubil, da obudi iz njega najmogočnejšega kralja, ki bo sedel na veke na čast¬ nem prestolu. 3 Bog izliva Modrost kakor Fizon in kakor Tiger spomladi. Um napolnjuje kakor Evfrat in na- množuje kakor Jordan ob času žetve. Nauk razpošilja kakor luč in na¬ stopa kakor Gehon ob času trgatve. 4 On (Bog) jo je prvi spoznal in no¬ ben slabši je ne bo umeval. Njen pomen je namreč bogatejši od morja in njen svet globočji kot brezdno. Jaz, Modrost, sem razlila reke. Jaz sem kakor odtok neizmerne vode v reki; kakor struga in kakor vodovod sem pritekla iz raja. 5 Rekla sem: Močila bom svoj zasa¬ jeni vrt in napajala bom travo svojega travnika. In glej moji odtoki so narastli kakor reka in moja reka je kakor morje. Vsem namreč razsvetljujem svoj 1 Kdor se prizadeva za modrostjo, ima pri tem toliko užitka, da si je želi vedno več. 2 Vse to, t. j. vse, kar je tukaj povedanega o Modrosti, je v Mojzesovi postavi. 8 Kralj, ki ga tu omenja Sirah, je obljubljeni Mesija. 4 V navedenih štirih vrstah se omenja pet rek, s ka¬ terimi se primerja božja Modrost, ki se kaže zlasti v Moj¬ zesovi postavi. 15 Kakor je večna Modrost ustvarila vse reke, tako razliva tudi svoje razodetje po celem svetu; najpreje ga je razlivala v raju, ko se je Bog neposredno razodeval prvim starišem; potem med Izraelci, ko jim je po Mojzesu dal po¬ stavo; sedaj pa po svetem evangeliju, ki ga je prinesel sam božji Sin na svet. — Vrh tega je pa vsak človek po svoji pameti deležen božje Modrosti, ker ima zmožnost spoznati, kar nam ukazuje naravna postava. nauk kakor zora in ga oznanjam v daljavo. Vse zemeljske globine prederem in obiščem vse speče in razsvetlim vse, ki zaupajo v Gospoda. 1 Kakor prerokovanje izlijem tudi svoj nauk in ga zapustim onim, ki iščejo modrosti, in se ne odmaknem od nji¬ hovega zaroda do svete večnosti. Glejte, da se ne trudim samo zase, marveč za vse, ki iščejo resnice. Razni nauki. Poglavje 25, 1—42, 14. Tri dobre in tri slabe reči. Moji duši so všeč tri reči, ki so od Boga in od ljudij potrjene: Jedinost med brati in ljubezen do bližnjega in mož in žena, ki sta jednih mislij. Trojne ljudi sovraži moja duša in njihovega življenja ne morem prena¬ šati : Prevzetnega reveža, lažnjivega bo¬ gatina, zaljubljenega 2 in neumnega starca. Česar nisi spravljal v svoji mladosti, kako moreš najti v svoji starosti? 3 Kako lepo se poda sivi glavi prava razsodba in starčkom razumen svet! Kako lepo pristaje postarnim mo¬ drost in imenitnikom razumnost in svet. Venec starčkov je obilna izkušnja, in božji strah je njihova čast. 4 Deset priporočila vrednih rečij. Devet rečij, o katerih nihče ne misli slabo v svojem srcu, čislam visoko, in de- seto hočem ljudem povedati z jezikom: Človek, ki ima veselje nad otroki; kdor živi in vidi pogin svojih sovraž¬ nikov; kdor je tako srečen, da ima razumno ženo; kdor se ni pregrešil s svojim jezikom; kdor ne služi takim, ki niso njega vredni; kdor je tako sre- 1 Modrost hoče pridobiti vse, tudi tiste, ki še spe grešno spanje. 2 Vulgata: nespametnega. 8 Primeri pregovor: Mlad postopač, star berač. 4 Povsod ponavlja Sirah, da je človeku najvišja čast strah božji. Sir. 25, 12 — 25. Hudobna ženska. 1069 čen, da je našel pravega prijatelja, in Hudobna in dobra ženska. kdor oznanuje pravico ušesu, ki ga rado Najhujša bolečina je srčna žalost posluša. Kako velik je tudi tak, ki je in naj večja hudobija je ženska hudobija, našel modrost in učenost! 1 Vsaka bolečina se pretrpi, le srčna Ni ga pa nad njega, ki se boji Go- žalost ne; tudi vsaka hudobija, le žen- spoda, zakaj strah božji je povzdignjen ska hudobija ne; in vsako maščevanje, nad vse. le maščevanje sovražnikov ne. Nauk Modrosti. Blagor človeku, komur je dano, da ima božji strah. Kdor ga ima, s kom bi se neki primerjal? Božji strah je začetek njegove lju¬ bezni; vendar se pa mora začetek, vera, sklepati z njim. 2 1 Osmi, katerega čisla, je modri človek, ki rad pre- mišlja Boga in njegova dela; deveti pa učeni, ki se vadi v j vsakovrstnih za življenje potrebnih in koristnih vedah in umetnostih. 2 Naj preje se mora v Boga verovati; brez vere ni strahu ; božjega. Ni je hujše glave kot je kačja glava; ni je večje jeze, kot je ženska jeza. Boljše je stanovati poleg leva in zmaja, kot prebivati pri hudobni ženi. Hudobija izpreminja ženi obličje; kakor medved zatemnuje ona svoj obraz, da se kaže kakor žalno oblačilo. Med svojimi sosedi ječi njen mož in vzdihuje po tihem, ko sliši. 1 1 Pristavi: govoriti o njeni hudobiji. 1070 Sir. 26, 25—36; 26, 1—27. Škodljivost hudobne in koristi dobre žene. Kar je peščena pot v breg nogam starega človeka, to je miroljubnemu možu jezična žena. Ne glej ženske lepote in ne želi ženske zavoljo njene brhkosti. Zenska jeza in nespodobnost in ne¬ sramnost so hude reči. Kadar gospodari žena, nasprotuje svojemu možu. Hudobna žena hlini potrto srce in žalostno obličje in srčno bolečino. Slabe roke in šibeča kolena dela žena, ki ne osrečuje svojega moža. Zena je naredila začetek grehu in zavoljo nje umiramo vsi. 1 Ne daj, da ti odteče tvoja voda; hudobni ženi pa ne daj dovoljenja, hoditi iz hiše. 2 Ako ne bo hodila ob tvoji roki, te bo osramotila vpričo tvojih sovražnikov. Loči jo od svojega telesa, da te ne bo vedno zaničevala. 3 * s * * 8 Srečen je mož dobre žene; število njegovih let je namreč podvojeno. Srčna žena razveseljuje svojega moža; v miru bo dopolnil leta svojega življenja. Dobra žena je dober dar; bogabo¬ ječim je v delež in mož jo dobi za¬ voljo svojih dobrih del. Bodisi bogat ali reven, njegovo srce je zadovoljno in njegovo lice je veselo. Treh rečij se boji moje srce in za¬ voljo četrte je preplašeno moje obličje. Izdajanja mesta, ljudskega upora, lažnjivega obrekovanja; vse to je hujše kot smrt. Srčna bolečina in žalost je sumna žena. 1 Eva je prva grešila in po tem grehu je prišla smrt nad vse ljudi. Glej I. Mojz. 3, 6; Zgodbe, str. 46. — I. Tim. 2, 11. 14; Rim. 5, 12. s Pomen: Voda brž odteče, če predere le malo jezu; tako tudi hudobna žena brž obvlada moža, če ji tudi le v malih rečeh popušča. 8 Po Mojzesovem zakonu se je mož ločil od nezveste žene. Prim. V. Mojz. 24, 1 nas].; Mat. 19, 5 nasl. Jezik sumne žene je šiba; vsem pri¬ poveduje. Hudobna žena je kakor jarem volov, ki vlečeta sem ter tja; kdor jo ima, je kakor bi škorpijona prijel. Zena pijanka je velika jeza; njena sramota in ostudnost se ne da prikriti. Nečistost ženske se spozna na nje¬ nih predrznih očeh in na njenih tre¬ palnicah. Strogo pazi na lahkomiselno hčer, da ne najde priložnosti in se je ne poprime. Zabrani vsako nedostojnost njenih očij; ne čudi se pa, če ne mara zate. Kakor žejni popotnik odpira ona svoja usta studencu in pije od vsake bližnje vode, usede se za vsakim plo¬ tom in vsaki puščici odpre svoj tul, dokler ne omaga. Prijetnost pridne žene razveseljuje moža in mazili njegove kosti. Njeno lepo vedenje je božji dar. Razumna in tiha žena, dobro pod¬ učena žena se z ničemur ne zamenja. Dar nad vse darove je sveta in sramežljiva žena in nobena cena m vredna čiste duše. Kakor svetu vzhajajoče solnce na božjih višavah, tako je lepota dobre žene njeni hiši v krasoto. Kakor blesteča svetilka na zlatem svečniku, je lepota njenega obraza v njenih trdnih letih. Zlati stebri na srebrnih temeljih so noge stanovitne žene, trdno stoječ na podplatih. Temelji za večnost v trdni skali so božje zapovedi v srcu dobre žene. Tri žalostne reči. Zavoljo dveh rečij sem žalosten v srcu in zavoljo tretje me jeza obhaja: Ko junak omaguje zavoljo revščine in ko je razumen mož v zaničevanju in ko kdo od pravičnosti odpade v greh; Bog je takega obsodil k meču. 1 K meču, t. j. v pogin. Sir. 26, 28; 27, 1—29. Ogiblji se priložnosti v greh. Ne razodevaj skrivnostij. 1071 Trgovanje. Dve reči se mi zdita težki in ne¬ varni: Trgovec ostane težko brez kri¬ vice, 1 in krčmar se ne obvaruje grehov z ustnicami. 2 Zavoljo uboštva jih mnogo greši in kdor hoče obogateti, obrača svoje oko (od Boga). Kakor klin, ki se zabije v kamneni zid, tako se vsili greh med prodajanje in kupovanje. Greh se z grešnikom vred zatare. Ako se stanovitno ne držiš božjega strahu, se kmalu podere tvoja hiša. Po govorjenju se spozna človek. Kakor pri presejanju ostanejo smeti v situ, tako tudi človekova nesnaga pri njegovem govorjenju. 3 Lončarsko posodo preskuša peč, pravične ljudi pa izkušnjava bridkosti. Kakor se spozna iz sadu, kako se je streglo drevesu, tako iz govorjenja, kakošne misli so v človekovem srcu. Preden slišiš človeka govoriti, ga ne hvali; po tem se namreč poskušajo ljudje. Ako hodiš za pravico, jo boš do¬ segel in oblekel kakor častno krilo; pri nji boš prebival, vedno te bo va¬ rovala in ob dnevu spoznanja 4 boš našel v nji trdno podporo. Ptice se družijo s pticami, resnica se pa obrača k tistim, ki delajo po nji. Lev preži vedno na rop; tako tudi greh na hudodelca. Svet človek ostane v modrosti ka¬ kor solnce, nespametnež se pa izpre- minja kakor mesec. Med neumneži zadržuj besedo do časa; med razumniki pa rad govori. Govorjenje grešnikov je zoperno in njihov smeh je v grešnem razveselje¬ vanju. 1 Vulgata: Brez nemarnosti, namreč v verskih stvareh. ’ Z ustnicami je pridejano v Vulgati. Grški izvirnik nima teh besedij. s Vulgata: Tako tudi človekova slabost v njegovem premišljevanju. 4 Ob dnevu spoznanja, t. j. sodnji dan. Ob govorjenju takega, ki mnogo prisega, vstajajo lasje po koncu, in ob njegovi nespodobnosti je treba mašiti ušesa. Prelivanje krvi izvira iz prepira prevzetnežev in njihova kletev se težko posluša. Ne izdajaj prijateljevih skrivnostij. Kdor razodeva skrivnosti svojega prijatelja, izgubi zaupanje in ne najde prijatelja po svoji volji. Ljubi svojega bližnjega in zaupno se druži z njim. Ako si pa razodel njegove skrivnosti, si ga ne boš zopet pridobil. Kakoršen je namreč človek, ki iz¬ gubi svojega prijatelja, tak je, kdor iz¬ gubi prijaznost svojega bližnjega. Kakor kdor izpusti ptiča iz svoje roke, tako ne doboš več svojega bliž¬ njega, ko si ga izpustil. Ne hodi za njim, ker se je zelo od¬ daljil; zbežal je namreč kakor srna iz mreže, ker je ranjena njegova duša. Rana se da še obvezati in za psovko je mogoče zadostilo; kdor pa razkriva skrivnosti, odmetuje upanje. 1 Hinavstvo. Kdor z očmi mežika, naklepa hudo, in kdor takega pozna, se ga ogiblje. 2 Pred tvojimi očmi se sladka s svo¬ jimi ustmi in občuduje tvoje govor¬ jenje; nazadnje pa prevrže svoja usta in se izpodtika nad tvojimi besedami. Mnogo rečij sovražim, toda nobene ne tako, kakor takega; pa tudi Gospod ga sovraži. Grešnika kaznuje lastni greh. Kdor vrže kamen kvišku, mu pade na glavo, in zvijačni udarec rani zvi- jačnika. Kdor koplje drugemu jamo, pade 1 Po Vulgati je ta stavek težje razumljiv. Glasi se: Ne boš ga mogel obvezati; zavoljo psovanja je še mogoča sprava, toda razodevanje prijateljevih skrivnostij dela ob¬ upno nesrečno dušo. * Vulgata: In nihče ga ne odžene. 1072 Sir. 27, 30—33; 28, 1—30. Varuj se prepira Ljubi resnico. sam vanjo; kdor nastavlja bližnjemu kamen, se sam izpodtakne obenj, in kdor drugim nastavlja zanjke, sam v njih pogine. Kdor dela zloben naklep, se zvali nanj, pa ne ve, odkod to prihaja. Prevzetniki zasmehujejo in zasra¬ mujejo; maščevanje pa preži kakor lev nanje. V zanjkah pogine, kdor se veseli padca pravičnih, in žalosti se usuši, preden umrje. Ne išči maščevanja; varuj se jeze. Jeza in togota sta nagnusni; grešni človek je pa obema udan. Kdor se hoče maščevati, nad njim se bo maščeval Gospod, ter mu bo gotovo pridržal grehe. Odpusti svojemu bližnjemu, ako te je razžalil; in potem se odpuste, če prosiš, tudi tvoji grehi. Človek drži na človeka jezo, — pri Bogu pa išče odpuščanja! S človekom, ki mu je jednak, nima usmiljenja, in vendar prosi odpuščanja svojim grehom! Le meso je, pa drži jezo, Boga pa prosi odpuščanja; kdo bo prosil za njegove grehe? Spominjaj se poslednjih rečij in jenjaj sovražiti; misli na strohljivost in smrt in pokoren boš njegovim uka¬ zom. Spominjaj se strahu božjega in ne jezi se nad svojim bližnjim. Spominjaj se zaveze Najvišjega in izpreglej bližnjemu njegovo nepremi¬ šljenost. Zdrži se prepira in grehov bo mnogo manj. Jezen človek vnema prepir, grešen človek draži prijatelje in napravi so¬ vraštvo med njimi, ki žive v miru. Kakoršen je gojzdni les, tako se vnema ogenj; in kakoršna je človekova moč, taka je njegova jeza, in po nje¬ govem premoženju se vzdiguje njegova togota. Nagel kreg užiga ogenj in nagel prepir preliva kri; in jezik, ki (krivično) priča, prinese smrt. Če pihaš v iskro, se vname ogenj, če pa nanjo pljuneš, ugasne; oboje pride iz ust. Grehi z jezikom. Preklet je podpihovalec in dvoje¬ zičnih; mnogo mirnih namreč zmeša. Tretji jezik 1 jih je mnogo nadražil in razkropil od ljudstva do ljudstva; utrjena bogata mesta je razvalil in raz¬ pršil močne narode. Tretji jezik je pregnal poštene žene in jim uropal, kar so si pridelale. Kdor ga posluša, nima pokoja; tudi nima prijatelja, na katerega bi se zanesel. Udarci z bičem delajo lise; otepanje z jezikom pa zmelje kosti. Mnogo jih je padlo pod ojstrim me¬ čem; pa ne toliko, kolikor jih je po¬ ginilo po svojem jeziku. Blagor mu, kdor je varen pred hu¬ dobnim jezikom, kdor ni izkusil nje¬ gove jeze in ne nosi njegovega jarma in ni zvezan z njegovimi vezmi. Njegov jarem je namreč železen jarem in njegove vezi so bronaste vezi. Smrt, ki jo napravi, je najhujša smrt, in boljši je grob kot on. Bogaboječim pa ne bo gospodoval in ne bo jih požgal s svojim plamenom. 2 Kateri zapuste Boga, padejo vanj; 3 gorel bo v njih, pa ne bo ugasnil; spustil se bo vanje kakor lev in kakor leopard jih bo ranil. Zagradi s trnjem svoja ušesa; nikar ne poslušaj hudobnega jezika in svojim ustom napravi vrata in ključavnice. Raztopi svoje zlato in srebro in na¬ pravi iz njega tehtnico za svoje besede in dobre uzde svojim ustom. Varuj se, da ti jezik kje ne izpod- leti, in da ne padeš vpričo sovražnikov, ki te zalezujejo, da tvoj padec ne bo do smrti neozdravljiv. 1 Tretji jezik, ki dela zdražbe med dvema. 2 Vulgata: Trden pa ne lio ostal, polasti se pač potov krivičnikov, pravičnih pa ne ho sežgal s svojim ognjem. 8 Vanj, t. j. v hudoben jezik. Sir. 29, 1—34. O posojilih, miloščini, poroštvu in ljubezni do doma. 1073 0 pogojevanju, miloščini in poroštvu. Kdor hoče biti usmiljen, posodi svo¬ jemu bližnjemu, in kdor pomaga s svojo roko, 1 * izpolnjuje zapovedi. Posodi svojemu bližnjemu ob času njegove potrebe; vrni pa tudi ob svo¬ jem času posojilo svojemu bližnjemu. Izpolni besedo in pošteno ravnaj z njim; in našel boš vsak čas, česar ti je treba. Mnogim se zdi, da je posojilo kakor kaka najdena reč; in delajo težavo tistim, ki so jim pomagali. Dokler prejemajo, poljubljajo dajalcu roko inv obljubah ponižujejo svoj glas; ob času vračila pa prosijo odloga, go¬ vore zoperne besede, godrnjajo in to¬ žijo o hudih časih. Marsikdo bi lahko vrnil, pa se ven¬ dar brani in vrne komaj polovico po¬ sojila in to šteje kot najdeno reč. Če pa ne more, pripravi onega ob denar in ga ima brez vzroka za svo¬ jega sovražnika; s psovkami in s klet¬ vijo ga plačuje, in za čast in dobroto mu vrača zasramovanje. Nekateri neradi posojajo, ne sicer iz hudobije, marveč ker se boje po ne¬ dolžnem priti ob svoje. Vendar bodi velikodušen z revežem in ne odkladaj mu miloščine. Pomagaj ubožcu zavoljo zapovedi, in ob njegovi revščini ga ne izpuščaj praznega. Potrosi rad denar za svojega brata in prijatelja, in ne zakoplji ga pod ka¬ men, da se ne izgubi. Obračaj svoje bogastvo po zapove¬ dih Najvišjega; to ti bo bolj pomagalo nego zlato. Zaklepaj miloščino revežu v srce in ona ti bo izprosila, da se ti ne bo zgo¬ dilo nič hudega. Bolj se bo bojevala zoper tvojega sovražnika kot junakov ščit in sulica. Dober človek je porok za svojega bližnjega; kdor je pa izgubil sramežlji¬ vost, ga prepusti samemu sebi. 1 Vulgata: Kdor obilno daje. Zgodbe sv. pisma I. Porokove dobrote ne pozabi; on je namreč samega sebe dal zate. Grešnik in nečistnik se ogibljeta svo¬ jega poroka. Grešnik pripisuje porokovo premo¬ ženje samemu sebi in nehvaležnež za¬ pusti svojega rešitelja. Človek je porok za svojega bližnje¬ ga; če pa ta izgubi svojo sramežljivost, zapusti onega. Nespametno poroštvo jih je že mno¬ go pokončalo, ki bi bili sicer srečni, in jih je kakor morski val metalo semtertje. Mogočne može je pregnalo iz de¬ žele, da so se potikali med ptujimi na¬ rodi. Grešnik, ki prestopa Gospodovo po¬ stavo, zabrede v slabo poroštvo; in kdor se loti veliko opravil, zapade sodbi. Pomagaj bližnjemu po svoji moči, toda varuj se, da sam ne padeš. Doma in na ptujem. Jude je pohlepnost po premoženju gonila na ptuje; radi so se izseljevali in hodili iskat drugam svoje sreče. V krasnih naukih slika zato Sirah, . da je ljubo doma, kdoi’ ga ima, in da tega, kar daje borni dom, tudi bogata ptujina ne more dati. Prvo v človeškem življenju je voda in kruh, oblačilo in hiša, ki pokriva sramoto. Boljša je reveževa jed pod leseno streho, kot imenitne pojedine na ptu¬ jem brez doma. Bodi zadovoljen z malim, namestu z velikim, da ti le ne bo treba slišati očitanja, da si ptujec. Hudo življenje je, vlačiti se od hiše do hiše; kjer kdo gostuje, se ne obnaša po domače in ne odpira ust. Kdor gostuje, pase in napaja ne- hvaležnike, zraven pa grenke sliši: „Pojdi sem sest, in napravi na mizo, in s tem, kar imaš v roki, pasi druge. Pojdi izpred mojih poštenih prijateljev; jaz sam potrebujem hiše, ker je brat prišel pod mojo streho. 111 1 Pomen: V ptuji hiši se zastonj trudiš, da bi si z da¬ rovi pridobil prijateljev. Vzamejo sicer vse, kar morejo, a ob prvi priliki te postavijo na cesto. 68 1074 Sir. 29, 35; 30, 1—7. O vzgoji otrok. To težko dene občutljivemu človeku, ko namreč požira trde besede zavoljo stanovanja, in ko se mu posojilo očita. Vzgoja. 1 Kdor ljubi svojega sina, ga pogostem tepe, da ima ob koncu veselje nad njim, in da mu ni treba trkati na sosedove duri. bi mu ne bil umrl; saj je zapustil sebi jednacega. V svojem življenju ga vidi in se ga veseli; ob svoji smrti ne žaluje in pri sovražnikih nima sramote. Saj zapušča proti sovražnikom va¬ ruha svoji hiši, prijatelju pa hvaležnega povračnika. Dobra vzgoja. Kdor uči svojega sina, ga bodo hva¬ lili zavoljo njega, in med domačimi se bo ponašal z njim. Kdor uči svojega sina, vnema za¬ vist v sovražniku; med prijatelji se bo pa hvalil z njim. Naj mu umrje oče; tako je, kakor 1 V grškem prevodu ima ta odstavek napis: 0 otrocih. Kdor je premehak s svojim sinom, mu sicer zavezuje rane, toda vsak glas presune njegovo srce. 1 1 Pomen: Premehak oče je podoben zdravniku, ki rane prav ne obveže, ker ga preveč pretrese bolnikovo ječanje. Vulgata: Zavoljo duš svojih otrok si obvezuje rane in nje¬ govo srce se ustraši vsakega krika. —■ Pomen: V skrbi za svoje otroke si napravi mnogo ran na svojem premoženju, zdravju itd., in kadar sliši o kaki nevarnosti zanje, se prestraši. Sir. 30, 8—27; 31, 1—10. 0 zdravju in bogastvu. 1075 Nebrzdan konj se ne da voditi, in razvajen sin postane predrzen. Le gladi sina, in v strahu te bo imel; le igraj se z njim, in žalil te bo. Nikar se ne smejaj z njim, da ne boš žaloval, in da nazadnje ne dobe skomine tvoji zobje. 1 Ne prepuščaj ga v mladosti njegovi volji, in ne puščaj v nemar njegovih mislij. Pripogibaj njegov vrat v mladosti, dokler je še otrok, da ne postane trdo¬ vraten in te več ne uboga, in da te ne bo bolelo srce. Uči svojega sina in trudi se z njim, da njegova nesramnost ne bo tebi v nečast. Zdravje. Boljši je zdrav in močan revež kot slaboten bogatin, ki ga tare bolezen. Dušno zdravje v svetosti in pravici je boljše nego zlato in srebro; in trdno telo boljše kot neizmerno bogastvo. Ni ga bogastva nad bogastvo teles¬ nega zdravja, in ni ga veselja nad srčno veselje. Boljša je smrt nego grenko življe¬ nje, in boljši večni pokoj kot dolga bolezen. 2 Sladkarije pred zaprtimi ustmi so kakor dobra jedila, razstavljena po grobu. Kaj pomaga maliku jedilni dar, saj ga ne je in ne duha? Tako je s tistim, kogar preganja Gospod (z boleznijo), ko nosi plačilo svojih grehov. 3 Ne udajaj se žalosti, in ne vjedaj samega sebe s svojimi domišljijami. 4 Vedro srce 5 6 je človekovo življenje 1 Kdor jč nezrelo, kislo sadje, dobi skomino. Slabo vzgojeni otroci so tak nezrel sad. Stariši, ki jih niso dobro vzgojili, izkušajo kazen za to. 2 Sirah govori tukaj samo v telesnem zmislu. Kristijani vemo, da se tudi dolga bolezen in trudapolno življenje lahko prenaša z božjo pomočjo, in da si s tem ubogi trpin služi zaklade za nebesa. 8 Bog pošilja bolezen večkrat za kazen. Bolnemu člo¬ veku so najboljša jedila brez haska. * V telesnem, pa tudi v dušnem življenju je prevelika občutljivost, otožnost in nestalno sanjarjenje sila škodljivo. 6 Vedro srce pomenja srčno zadovoljnost, ki izvira iz mirne vesti. in neizčrpen zaklad svetosti; veselje daljša človeku življenje. Usmili se svoje duše, da boš Bogu všeč, in premaguj se; zberi srce v nje¬ govi svetosti, in žalost 1 odženi daleč od sebe. Žalost jih je namreč že mnogo u- morila, in ona nič ne koristi. Zavist in jeza krajšata dneve, in skrbi pripeljejo starost pred časom. Vedremu in dobremu srcu se pri¬ lega jed; njegovo kosilo je pa hitro. 2 Hrepenenje po bogastvu. Bedenje zavoljo bogastva suši ži¬ vot, in skrbi zavoljo njega preganjajo spanec. Skrb za prihodnjost 3 odvrača srce (od Boga), huda bolezen pa strezni dušo. Bogatin se trudi, ko nabira bogastvo, in v svojem počitku se napolnjuje s svojim premoženjem. Ubožec se trudi, ko mu manjka ži¬ veža, in nazadnje je berač. 4 Kdor ljubi zlato, 5 ni brez greha, in kdor išče trohnobe, se napolni z njo. Mnogo jih je padlo zavoljo zlata, in njegova lepota jim je bila v pogubo. Les izpodtike (malik) je zlato njim, ki mu darujejo; gorje njim, ki ga iščejo, in vsak nespametnik se pogubi v njem. Blagor bogatinu, pri katerem se ne najde madež, in ki ne hodi za zlatom, in se ne zanaša na denar in zaklade. Kdo je tak? in hvalili ga bomo, ker je delal čuda v svojem življenju. Kdor je v tem preskušen in potrjen, ima večno slavo; lahko bi bil grešil, pa ni grešil, storil hudo, pa ni storil. 1 Žalost pomenja tukaj posvetno žalost, ki kaže po¬ manjkanje zaupanja v Boga. ’ Drugi prevajajo: Njegovo kosilo je skrbno priprav¬ ljeno.— Pomen: Veselemu in dobremu človeku jed tekne; skrbi pa, da se izogne vsaki požrešnosti in razkošnosti. 8 Skrb za prihodnjost pomenja preveliko skrb za časno premoženje. 4 Obadva se trudita; jeden si pridobiva bogastva, drugi ostane revež. Ta dva vzgleda nam pričata, da je pri člo¬ veškem delu treba božjega blagoslova. 6 Tu misli Sirah neurejeno, pohlepno ljubezen do bo¬ gastva. 68* 1076 Sir. 31, H—42; 32, 1-10. Zato je v Gospodu utrjeno njegovo premoženje, in njegove milodare ozna- nuje ves svetniški zbor. Zmernost. Ako sediš pri veliki mizi, 1 ne odpi¬ raj pri nji prvi svojih ust. Nikar tako ne govori: Veliko je na nji. Pomisli, da je hudobno 2 oko huda reč. Kaj je med vsemi stvarmi hudob- nejše kot oko? Zato goljufa pri vsa¬ kem pogledu. 3 Ne stegaj prvi svoje roke, da te zavist ne osramoti in ne zarudiš. Nikar se preveč ne najej pri gostiji. Sam po sebi spoznaj, kaj je všeč tvojemu bližnjemu. Vživaj zmerno, kar postavijo predte, da te ne zaničujejo, ko bi preveč jedel. Zavoljo spodobnosti prijenjaj in ne bodi nenasitljiv, da ne boš morda v izpodtiko. In kadar sediš med mnogimi, ne steguj prvi svoje roke in ne zahtevaj prvi pijače. Pametnemu človeku je malo vina dovolj, da ti ne preseda v spanju in ne občutiš bolečin. Požrešnež ne more spati, ščiplje ga in grize. Trezen človek ima pa zdravo spanje; do jutra spi in je vesel v svoji duši. Sin, poslušaj me, in ne zaničuj me, in nazadnje boš spoznal moje besede. Pri vseh svojih opravilih bodi uren, in nobena bolezen te ne bo zadela. Mnogo ust hvali takega, ki deli obilo kruha, in zagotovljeno mu je spri- čevanje o njegovi velikodušnosti. Zoper njega pa, ki skopo deli kruh, godrnja mesto, in spričevanje o njegovi skoposti je resnično. Vina ne ponujaj takim, ki ga ljubijo, ker vino jih je že mnogo pokončalo. 4 1 Velika, t. j. bogato z jedili obložena miza. 8 Hudobno, t. j. lakomno in zavistno oko; o takem očesu govori tudi nastopna vrsta. 8 Vulgata: Joka pri vsakem pogledu (iz zavisti). 4 V grškem: Pri vinu se ne kaži junaka. Kako se obnašaj pri mizi. Ogenj preskuša železo, če je trdo; ravno tako preskuša vino srce prevzet- nežev, če se vživa do pijanosti. Vino služi človeškemu življenju, če se zmerno pije; če ga zmerno piješ, ostaneš trezen. Kakošno življenje ima, kdor si ga krajša z vinom? Kaj jemlje življenje? Smrt. Vino je bilo v začetku ustvarjeno za razveseljevanje, ne pa za pijanost. Vino razveseljuje dušo in srce, če se pije zmerno. Trezna pijača je zdrava duši in telesu. Vino, ki se pije nezmerno, napravlja zdražbe in jeze in mnogo bojev. Vino, ki se pije nezmerno, je duši grenko. Predrznost iz pijanosti je nespamet- nežu v izpodtiko, slabi njegovo moč, in mu dela rane. Pri pijači ne svari svojega bližnjega, in ne zaničuj ga v njegovem veselju. Nikar mu ne očitaj, in s tirjanjem ga ne nadleguj. Ako so te postavili na prvo mesto, se ne prevzemaj; bodi med njimi ka¬ kor jeden izmed njih. Poskrbi zanje, in šele potem se vsedi; ko si opravil vso svojo službo, se po¬ sadi, da se razveseliš z njimi in prejmeš častni venec in zadobiš čast od zbra¬ nih gostov. 1 Govori, ako si naj starejši, saj se ti spodobi prva beseda s posebno mo¬ drostjo, petja pa nikar ne zaviraj. Kadar te ne poslušajo, ne govori, in ob nepriložnem času se ne povzdiguj s svojo modrostjo. Dragocen rubin v zlatem okovu je ubrana godba in petje pri vinski gostiji. Smaragd v zlatem prstanu je pevski zbor pri veseli in zmerni vinski gostiji. Molče poslušaj, in prikupiš se s svo¬ jim spodobnim vedenjem. Mladenič, še o svojih rečeh komaj kaj govčri. 1 Na koncu obeda so prvosedniku gostje posadili venec na glavo. Sir. 32, 11—28; 33, 1—15. Razni lepi nauki. 1077 Ko te dvakrat vprašajo, odgovori ob kratkem. Pri dosti rečeh se drži kakor ne- vednež, molče poslušaj, ter vprašaj. Med mogočniki ne bodi predrzen, in vpričo starcev ne govori obilo. Pred točo se bliska; pred sramežlji¬ vostjo pa hodi ljubeznivost; prikupen in ljubezniv boš pa v ponižnosti. Ko je čas vstati, se ne mudi; hiti prvi na svoj dom, bodi tam dobre volje in se šali; razkladaj svoje burke, toda brez greha in prevzetnega govorjenja. V vsem tem pa hvali Gospoda, ki te je ustvaril in nasitil s svojimi do¬ brotami. Razni lepi nauki. Kdor se boji Gospoda, sprejema njegov nauk, in kdor čuje pri njem, najde blagoslov. Kdor išče postave, se napolni z njo; kdor pa zvijačno dela, se izpodtika ob njo. Kdor se boji Gospoda, najde, kar je prav, in si užge pravico kakor luč. Grešnik se ogiblje svarila, in si po¬ išče razlage po svoji volji. 1 Razumen mož ne zametuje pamet¬ nega sveta, nespametnež in prevzetnež se pa še tega ne boji, česar se je treba bati, tudi ne, ko je kaj storil brez pre¬ udarka; njegovo ravnanje ga bo kazno¬ valo. Sin, ničesar ne delaj brez preudarka, in ne boš se kesal po dovršenem delu. Ne hodi po nevarnem potu, in ne izpodtakneš se ob kamen; tudi se ne podaj na težavno pot, da sam sebi ne nastaviš izpodtike. Čuvaj se tudi svojih otrok, in pazi na svoje domače. Pri vsakem svojem dejanju zvesto poslušaj svojo vest; tako se namreč izpolnjujejo zapovedi. Kdor veruje v Boga, pazi na zapo¬ vedi, in kdor vanj zaupa, mu ne bo nič manjkalo. 1 Pomen: Vsako reč tako razlaga, kakor mu ugaja; za vsak svoj greh ima izgovor. Kdor se boji Boga, se mu nič hu¬ dega ne primeri, ampak Bog ga varuje v izkušnjavi in reši hudega. Modri ne zaničuje postave in pravice, in se ne premetava sem ter tj e kakor ladija v viharju. Razumni človek veruje božji postavi, in postava je njemu zvesta. Kdor hoče kaj vprašati, naj pripravi besedo; ako ga pozovejo, ga bodo po¬ slušali; nauke naj zbira, potem naj od¬ govarja. Srce nespametnega človeka je kakor kolo pri vozu, in njegove misli se vrte kakor podvoz. Prijatelj, ki zasmehuje, je kakor žrebec, ki razgače pod vsakim, kdor ga jezdari. Zakaj je jeden dan boljši od dru¬ gega dne, in svetloba od svetlobe, in leto od leta, dasi vse prihaja od solnca? Gospodova modrost jih je ločila po¬ tem , ko je bilo ustvarjeno solnce, ki se drži svojega reda. On je odločil čase in odločil njih praznike, ki se obhajajo do sedanjega časa. Izmed teh je Bog nekatere povišal in poveličal in postavil nekatere nad število navadnih dnij. Tako so vsi ljudje iz ila, iz prsti, iz katere je bil ustvarjen Adam. Bog jih je pa vendar razločil po svoji mno¬ goteri modrosti in jim odkazal razna pota. Nekatere izmed njih je oblagodaril in povišal, nekatere izmed njih je pre¬ klel in ponižal in jih zavrgel, ker so se ločili od njega. Kakor il v lončarjevi roki, ki ga vpodablja in izdeluje, in je vsa njegova usoda v njegovi roki: tako je človek v roki svojega Stvarnika, ki mu po- vrača po svoji razsodbi. Dobremu je hudo nasprotno, in smrti življenje: tako tudi grešnik pravičnemu možu. Tako premišljuj vsa dela Naj¬ višjega: po dve in dve reči, pa je jedna drugi nasprotna. 1078 Sir. 33, 16—33; 34, 1—5. Sirah o sebi. Previdnost glede na premoženje. Sužnji. Vraže. Sirali o sebi. Nauk, ki ga je o premišljevanju božjih del napisal Sirah v zadnji vrstici prejšnjega odstavka, so izpolnjevali vsi modri možje, zlasti pa tisti, ki so pisali svete knjige. Tudi o sebi pravi Sirah, da je tako delal. Poslednji izmed svetih pisa¬ teljev nastopa, iz drugih tako rekoč pobira, vendar je njegovo delo blagoslovil Bog in zato ni brez sadu. Jaz sem se poslednji vzbudil, in sem kakor kdor po trgatvi pobira jagode. Vendar sem se tudi jaz zanašal na božji blagoslov, in sem napolnil stiskal¬ nice kakor ob trgatvi. Glejte, da nisem delal sam zase, ampak za vse, ki iščejo podučenja. Poslušajte me, mogočniki in vsa ljudstva, in zaslišite me vi, ki vodite srenje I Ne izročaj premoženja pred smrtjo. Sinu in ženi, bratu in prijatelju ne dajaj oblasti nad seboj v svojem živ¬ ljenju ; ne dajaj tudi nikomur svojega premoženja, da se morda ne boš kesal, in ne boš moral prositi zanje. Dokler živiš in sopeš, naj te noben človek ne pregovori. Zakaj boljše je, da tebe prosijo tvoji otroci, kot da bi ti svojim otrokom gledal v roke. V vseh svojih delih bodi ti gospo¬ dar. Svoji časti ne delaj madeža. Kon¬ cem svojega življenja in ob času svoje ločitve razdeli svoje premoženje. O hlapcih. Hlapci so bili pri Judih večinoma sužnji izmed vojnih vjetnikov. Pri takih seveda ni bilo pričakovati zvestobe; radi so varali svoje gospo¬ darje; če so mogli, so jim ubežali. Sirah uči, kako naj se ravna z njimi. Ves poganski svet je trdil, da sužnji nimajo človeških pravic; delali so z njimi kakor z živino. Zato se pa moramo tem bolj čuditi Sirahovim besedam. Res pripo¬ roča strogost z nezvestimi hlapci; a zraven uči, da mora gospodar zvestega hlapca tako ljubiti kakor samega sebe, in da mora ravnati z njim kakor z bratom. Do te vzvišene misli se ni ni¬ koli povzdignilo poganstvo. Pomisliti moramo, da so bili pri Judih večinoma pogani za hlapce; tudi za nje zahteva Sirah bratovske ljubezni. Naj¬ večji poganski modrijani niso priznavali sužnju nobenih pravic. Med judovskim narodom, ki je bil sam na sebi sila udan prevzetnosti nad dru¬ gimi narodi in krivični pohlepnosti, se je pa oznanjala čista in prava ljubezen do bližnjega. Ta ni mogla priti od drugod nego od sv. Duha, ki je po svetih pisateljih sredi splošne dušne teme razširjal svetlo luč resnice. Klaja in palica in breme je za osla; jed in ostrost in delo pa za (hudobnega) hlapca. V ostrosti dela in išče počitka; če mu pa pustiš lenariti, išče prostosti. Jarem in brzda ukleneta trd vrat, hlapca pa upogne vedno delo. Za hudobnega hlapca je tezalnica in železje; pošlji ga v delo, da ne bo postopal; postopanje nauči namreč mnogo hudega. K delu ga postavi, zakaj to je zanj. Ako te ne uboga, ga kroti z vezmi; nikomur pa ne nakladaj preveč, in nič ne stori brez premisleka. Ako imaš zvestega hlapca, bodi ti tako ljub kakor lastna duša; ravnaj z njim kakor z bratom; potrebuješ ga namreč kakor svojega življenja. 1 Ako po krivici grdo ravnaš z njim, ti ubeži, in ko se vzdigne in uide, ne boš vedel, kje bi spraševal po njem, in na katerem potu bi ga iskal. Vraže in prazne vere. Prazno upanje in laž oslepita ne¬ spametnega človeka, in s sanjami se neumneži bahajo. Kdor prijemlje za senco in po vetru sega, je kakor tisti, ki se briga za sanjarske prikazni. Kaj more očistiti nečisti človek, in kaj more lažnik povedati resničnega? Goljufne vraže in lažnjivo razla¬ ganje ptičjega petja in vražarske sanje so prazne. 1 V u Iga ta: S krvjo svojega življenja si ga pridobil. — Pomen: V vojski si ga v smrtni nevarnosti pridobil. — Pri¬ mernejši je prevod po grškem izvirniku. Sir. 34, 6—31; 35, 1—3. Vrednost izkušnje. Božji strah. Darovi Bogu. 1079 Kakor porodničino srce, nadlegujejo prazne domišljije tudi tvoje; ne obračaj vanje svojega srca, če te ni z njimi Naj višji obiskal. 1 Sanje so jih namreč mnogo zmotile, in izpodletelo jim je, kateri so se za¬ našali nanje. Brez laži se izpolnjujejo besede po¬ stave, usta zanesljivega moža razlagajo modrost. 2 Izkušnja. Kaj ve, kdor nima izkušnje? Člo¬ vek, ki je mnogo izkusil, veliko misli, in kdor se je mnogo naučil, pametno govori. Kdor ni nič izkusil, tudi malo ve; kdor je pa veliko popotoval, je zelo premeten. Kaj ve, kdor nima izkušnje? Kdor je bil goljufan, je poln zvitosti. Na svojem potovanju sem veliko videl; in več, nego morem dopovedati, sem izkusil. 3 * * * * 8 Večkrat sem bil v smrtni nevarnosti, pa božja milost me je rešila. Strah božji. Bog obvaruje bogaboječe in jih blagoslavlja pred svojim obličjem. Oni upajo namreč v svojega Zve¬ ličarja; božje oči pa gledajo nje, ki ga ljubijo. Kdor se boji Gospoda, se ničesar ne prestraši, in se ne trese; zakaj on je njegovo upanje. Blagor duši, ki se boji Gospoda. Na koga gleda, in kdo je njena moč? Gospodove oči gledajo nanje, ki se ga boje; on jim je mogočen varuh, močna trdnjava, pokrivalo zoper vro¬ čino in senčna streha zoper opoldan¬ 1 Sirah svari pred vero na sanje; priznava pa, da včasih Bog človeku pošilja sanje. Take sanje je imel Jakoh, egip¬ tovski Jožef, Faraon, Nabuhodonozor; v novem zakonu pa n. pr. sv. Jožef, trije Modri, sv. Pavel. Bog, ki jih pošlje, pa tudi poskrbi, da človek spozna, odkod so prišle. a Pomen: Vse drugačna nego sanje je božja postava, ki je brez laži; zanesljivi učitelji in duhovniki jo jasno tolmačijo. Zato se drži božjih zapovedij in tistih, katere je postavil Bog, da jih razlagajo, ne pa praznih vraž! 8 Vulgata: Raznovrstne šege govorjenja (sem videl). sko pripekanje; varstvo pred izpodtiko in pomoč pri padcu. On povzdiguje dušo in razsvetljuje oči, ter daje zdravje in življenje in blagoslov. Kakšni darovi so všeč Bogu? Sirah opominja v nastopnem odstavku, kako se mora darovati Bogu. Govori sicer neposredno o daritvah, ki jih je ukazovala Mojzesova postava: o prvinah, desetinah, jedilnih, spravnih in drugih daritvah (primeri Zgodbe, str. 242—245), vendar so pa njegovi nauki zelo lepega pomena tudi za nas. Uče nas, kako moramo in kako ne smemo darovati Bogu svojih dobrih del. Bog gleda pred vsem na človekovo srce in ne na obilne darove. Kdor daruje od krivičnega daru, njegov dar je omadeževan, in zasme¬ hovanje krivičnikov ni dopadljivo. Gospod je samo pri tistih, ki za¬ upajo vanj na potu resnice in pravice. Darovi hudobnežev niso všeč Naj¬ višjemu, in na darove krivičnikov se ne ozira; naj mu darujejo tudi obilo darov, vendar jim ne bo odpustil grehov. Kdor daruje dar od blaga revežev, je tak kakor bi zaklal sinu pred oče¬ tovimi očmi. Slab kruh je živež ubogih; kdor ga jim vzame, je ubijalec. Kdor ukrade v potu pridobljeni kruh, je tak, kakor bi ubil bližnjega. Kdor kri prelije, in kdor goljufa na¬ jemnika, sta brata. Kadar jeden zida, drugi pa podira, kakošen dobiček imata, kot le delo ? Kadar jeden moli, drugi pa kolne, čegav glas bo Bog uslišal? Kdor se umije, ker se je bil dotaknil mrliča, in se ga zopet dotakne, kaj mu pomaga njegovo umivanje? Ravno tak je človek, ki se posti za svoje grehe, če jih zopet dela. Kaj mu pomaga zatajevanje; kdo bo uslišal njegovo molitev? Kdor se drži postave, mnogo daruje. Izveličavna daritev je gledati na zapovedi in odstopiti od vse hudobije. Od krivice odstopiti je toliko, kolikor darovati v spravno daritev za svoje 1080 Sir. 35, 4 — 26; 36, 1 — 10. Kakšne daritve ljubi Bog? Molitev zoper sovražnike Izraelcev. krivice, in prositi odpuščanja za svoje grehe. Kdor daruje jedilno daritev, se kaže hvaležnega, in kdor izkazuje usmiljenje, tudi prinaša dar. Od hudobije odstopiti, je dopadljivo Gospodu; in od krivice se odvrniti, je prošnja za odpuščanje grehov. Ne prikazuj se prazen pred Gospo¬ dovim obličjem, ker vse to se godi zavoljo božje zapovedi. Daritev pravičnega človeka omasti oltar in je prijeten duh pred obličjem Najvišjega. Daritev pravičnega je dopadljiva, in Gospod se je spominja in je ne pozabi. Z dobrovoljnim srcem izkazuj Bogu čast, in ne zmanjšuj prvin svojih rok. Karkoli daš, daj z veselim obrazom, 1 in z veseljem posvečuj svoje desetine. Daj Najvišjemu po tem, kar je on dal tebi, in z dobrim očesom daj, kar premore tvoja roka, zakaj Gospod je povračevalec in sedmero ti bo povrnil. Pomanjkljivih darov ne daruj; za¬ kaj on jih ne sprejme. Tudi se ne zanašaj na krivično da¬ ritev; zakaj Gospod je sodnik in ne gleda na človeško visokost. Gospod ne gleda osebe proti revežu, usliši pa molitev razžaljenega. Prošnje sirotine ne zaničuje in tudi nevdovine, ko zdihovaje toži svoje reve. Ali ne tečejo vdovi solze po licih, in ali ne vpije zoper njega, ki jih izžema? Z lic se namreč vzdigujejo v nebesa, in Gospod, ki jih usliši, se jih ne veseli. Kdor moli Boga z veseljem, bo usli¬ šan, in njegova molitev se dviga v oblake. Molitev ponižnega človeka predira oblake in se ne utolaži, dokler se tje ne približa, in ne odstopi, dokler je Naj višji ne pogleda. In Gospod ne odlaša, ampak pra¬ vičnim prisoja in jim daje pravico; in Najmočnejši nima potrpljenja s hudob¬ neži, ampak jim razbije hrbet. In maščuje se nad narodi, dokler ne 1 Primeri: Veselega dajalca Bog ljubi. IT. Kor. 12, 7. pokonča prevzetne tolpe, in ne potare žezel hudobnežem, dokler ne povrne ljudem po njihovih delih, po človeških delih 1 in po njihovih naklepih; dokler ne prisodi pravice svojemu ljudstvu, in ne razveseli pravičnih s svojim usmi¬ ljenjem. Prijetno je božje usmiljenje ob času nadloge kakor deževni oblaki ob času suše. Molitev zoper sovražnike. Sveti pisatelj moli v nastopnem oddelku za svoj narod, naj bi ga Bog varoval pred sovraž¬ niki. V prvi vrsti se ozira na stiske, ki so jih prizadevali poganski egiptovski in sirski kralji Izraelcem in zlasti jeruzalemskemu mestu, zraven pa moli: naj že skorej pride obljubljeni Odrešenik v izveličanje Judom in poganom. Usmili se nas, o Bog vseh rečij, in poglej na nas, in pokaži nam svitlobo svojega usmiljenja. Pošlji svoj strah nad narode, ki te ne iščejo, da spoznajo, da ni Boga razen tebe, in da oznanjajo tvoja velika dela. Vzdigni svojo roko nad ptuje na¬ rode, da vidijo tvojo moč. Kakor si se izkazal pred njihovimi očmi svetega nad nami, tako se pove¬ ličaj pred našimi očmi nad njimi, da te spoznajo, kakor te tudi mi spoznamo, da razen tebe, o Gospod, ni Boga. 2 Ponavljaj znamenja in delaj nove čudeže. Poveličaj svojo roko in svojo des¬ nico. 3 Obudi svoj srd in izlij svojo jezo. Iztrebi nasprotnika in tepi sovraž¬ nika. 4 Pospeši čas in spomni se prisege, 5 6 da se razglase tvoji čudeži. 1 Vulgata: Po Adamovih delih. 2 Bog je kaznoval Izraelce zavoljo njihovih grehov; s tem se je izkazal svetega nad njimi. Sirah prosi, naj se tako maščuje tudi nad pogani. 3 Primeri: V. Mojz. 5, 15; 26, 8. 4 Siraha ne vodi pri teh prošnjah želja po maščevanju, marveč le ponižno hrepenenje, naj bi bilo judovsko ljudstvo rešeno svojih sovražnikov. 6 Bog je prisegel očakom, da bo rešil svoje ljudstvo. Sir 36, 11—28; 37, 1—10. Skrbi za dobro ženo in za dobre prijatelje. 1081 Kdor ubeži, naj ga požre srdit pla¬ men, in kdor stiska tvoje ljudstvo, naj najde pogin. Steri glavo sovražnim knezom, ki pravijo: Nikogar ni nad nami. 1 Zberi vse Jakobove rodove, da spo¬ znajo, da ni Boga razen tebe, in da oznanjajo tvoje čudeže, da jih sprej¬ meš v last, kakor v začetku. Usmili se svojega ljudstva, ki se imenuje po tvojem imenu, in Izraela, ki si ga sprejel kakor svojega prvo¬ rojenca. 2 Usmili se Jeruzalema, mesta svo¬ jega svetišča, mesta svojega počitka. 3 Napolni Sion s svojimi neizreklji¬ vimi besedami in svoje ljudstvo s častjo. Pričaj zanje, ki so tvoji od začetka, in obudi prerokovanja, ki so jih govo¬ rili prejšnji preroki v tvojem imenu. 4 Povrni jim, ki te čakajo (ki zaupajo na tvojo pomoč), da se izkaže resničnost tvojih prerokov, in usliši molitev svo¬ jih služabnikov po blagoslovu Arono- vem nad svojim ljudstvom. 5 Vodi nas po potu resnice, in naj vedo vsi, ki prebivajo na zemlji, da si ti Bog, ki pregleduješ večnost. Izberi si dobro ženo. Trebuh sprejema vsako jed; ven¬ dar je pa jed boljša od jedi. Grlo čuti jed divje zveri, razumno srce pa lažnjive besede. Hudobno srce napravlja žalost; iz¬ kušen človek se ji pa ustavlja. Zenska vzame vsakega moža; hči je pa boljša od hčere. 6 Lepa žena razveseljuje obličje svo¬ 1 Tako so se bahali Nabuhodonozor, Antijoh in drugi poganski kralji. Primeri: Dan. 7, 25; Zgodbe, str. 964. — Dan. 11, 37; Zgodbe, str. 978. 2 Primeri: II. Mojz. 4, 22; Zgodbe, str. 188. 8 Mesto počitka se imenuje Jeruzalem, ker je Bog v templu prebival. Ps. 131, 14; Zgodbe, str. 607. 4 Pomen: Izpolni zlasti, kar je napovedanega o Mesiju; primeri: Luk. 2, 32. 6 Primeri: IV. Mojz. 6, 24. 6 V starem veku so Stariči poiskali može svojim hče¬ ram, ki se niso smele braniti. j emu možu in mu vzbuja želje, ki pre¬ segajo vse človeške želje. Ako je njen jezik spravljiv in krotak in ljubezniv, nima njen mož sebi jed- nakega med človeškimi otroki. Kdor ima dobro ženo, začenja bo¬ gateti; pomoč in steber ima, ki se nanj naslanja. Kjer ni plotu, se ropa posestvo, in kjer ni žene, tam mož vzdihuje in strada. Kdo zaupa takemu, ki nima gnjezda in ki ostaja, kjerkoli se zmrači? Ka¬ kor oborožen ropar je, ki bega od mesta do mesta. 1 Pazi na prijatelje in svetovalce. Vsak prijatelj pravi: Tudi jaz sem sklenil prijateljstvo; marsikdo je pa le po imenu prijatelj. Ali ni do smrti žalostno, če se to¬ variš in prijatelj preobrneta v sovraž¬ nika? Oj, hudobna predrznost, odkod si se vzela, da pokrivaš zemljo s svojo hu¬ dobijo in zvijačnostjo? Marsikateri tovariš se razveseljuje s prijateljem, dokler se mu dobro godi; ob času nadloge je pa njegov nasprot¬ nik. 2 Marsikateri tovariš pomiluje prija¬ telja zavoljo trebuha, in prime za škit zoper sovražnika. 3 Ne pozabi v srcu svojega prijatelja, in spominjaj se ga v svoji premožnosti. Nikar se ne posvetuj z njim, ki te zalezuje, in prikrivaj svoje namene takim, ki te zavidajo. Vsak tak svetovalec da sicer svet, toda svetuje v svoj dobiček. Varuj se (takega) svetovalca; izvedi prej, kakošno potrebo ima; on morda namreč misli nase. Morebiti ti zabije kol v zemljo, 4 in 1 Kdor nima lastne rodbine in lastnega doma, je kakor ptič brez gnjezda, in kakor oborožen ropar kali drugim do¬ mači mir. 2 Primeri: Sir. 6, 7 — 12; Zgodbe, str. 1048. 8 Marsikdo brani svojega prijatelja samo zato, da ne bi izgubil koristij, ki jih ima od njega. 4 Zabije kol v zemljo, da ti pokaže pot in sicer v pogubo. 1082 Sir. 37, 11—34; 38, 1—7. S kom se posvetuj. O treznosti. Zdravniki in zdravila. ti poreče: Tvoja pot je dobra; pa se postavi tebi nasproti in opazuje, kaj se ti bo zgodilo. Le posvetuj se o svetosti z brez¬ verskim človekom, in s krivičnikom o pravici, in z ženo o njeni tekmovalki, z bojazljivcem o vojski, s prodajalcem o kupovanju, s kupcem o prodajanju, z nevoščljivcem o hvaležnosti, s hu¬ dobnežem o pobožnosti, z nesramne¬ žem o sramežljivosti, s kmečkim de¬ lavcem o vsakoršnem delu, z letnim najemnikom o tem, kar ima dovršiti na leto, z lenim hlapcem o obilnem delu. 1 Ne meni se pa za njihov svet, mar¬ več vselej se drži svetega moža, ki ga poznaš, da je bogaboječ, čegar duša je s tvojo dušo, in ki žaluje s teboj, če se v temi izpodtakneš. Preskrbi si srce, ki ti prav svetuje; saj nimaš nič dražjega od njega. 2 Duša svetega moža pove včasih bolj resnico kot sedem čuvajev, ki stoje na višavi in pazijo. Pri vsem tem pa prosi Najvišjega, naj vodi tvoje stopinje po resnici. Pred vsemi deli naj hodi beseda resnice 3 pred teboj, in pred vsakim dejanjem trden sklep. Hudobna beseda spači srce, iz ka¬ terega izvirajo štiri reči: Dobro in slabo, življenje in smrt; gospoduje jim pa gibčen jezik. 4 Marsikak pameten mož jih mnogo podučuje, sam sebi pa ne koristi. Izkušen mož jih pa mnogo vzgoji, in tudi samemu sebi pomaga. Kdor zvito govori, je sovraštva vreden; v vseh rečeh se vara. Go¬ spod mu ni dal milosti, in vse modrosti mu primanjkuje. Moder je, kdor je samemu sebi moder, in sad njegove modrosti je hvale vreden. 1 Sirah govori v zbadljivem zmislu. 2 Najboljše je, da sam poskrbiš za lastno razumnost in modrost. 8 Beseda resnice, t. j. modro posvetovanje. 4 Pomen: Iz srca prihajajo dobri in slabi sklepi; gib¬ čen jezik hudobnega svetovalca pa navadno izprevrne naj¬ boljše namene. Moder mož uči svoje ljudstvo, in sad njegove modrosti je stanoviten. Moder mož je poln blagoslova, in kdor ga vidi, ga hvali. Človeško življenje ima dneve od¬ štete; Izraelovih dnij je pa brez števila. 1 Moder človek si pridobiva čast med svojim ljudstvom, in njegovo ime živi na veke. Sin, preskušaj svojo dušo v svojem življenju, in ako je hudobna, ne dajaj ji nobene oblasti; zakaj vsem ni vse dobro, in vsaki duši ne ugaja vsaka stvar. 2 Bodi trezen! 8 Pri nobeni pojedini ne bodi požre¬ šen, in ne segaj po vsakem jedilu; po obilni jedi pride namreč bolezen, in požrešnost rodi slabosti. Zaradi pijanosti jih je že mnogo pomrlo; kdor je pa trezen, si daljša življenje. 0 pozemskem in nebeškem zdravniku. Spoštuj zdravnika, ker ga potrebu¬ ješ; saj ga je Najvišji ustvaril. Od Boga je namreč vsako njegovo zdravilo; od kralja pa sprejema plačo. Zdravnikova umetnost povzdiguje njegovo glavo, in mogočniki ga hvalijo. Najvišji je ustvaril zdravila iz zemlje, in razumen človek jih ne zametuje. Ali ni bila z lesom poslajena grenka voda? 4 Da so ljudje spoznali njihovo 5 moč, je dal Najvišji znanje ljudem, da bi ga častili v njegovih čudežih. Zdravnik zmanjšuje z njimi bolečine; lekar dela dišeča zdravila, napravlja zdravilna mazila, in njegovega dela ni konca ne kraja. 6 * 1 Zato je tudi modrost med Izraelci po svojih sadovih trajna. 2 Izkušaj spoznati samega sebe po svojih slabih in dobrih nagnenjih, da si izbereš pravi poklic. 8 Primeri: Sir. 31, 12—25; Zgodbe, str. 4 Primeri: II. Mojz. 15, 23—25; Zgodbe, str. 208. 6 Njihovo, t. j. zdravil. 8 Bolezni ni konca ne kraja; zato imata tudi zdravnik in lekar vedno dela. Sir. 38, 8—32. Žalovanje za mrliči. Bazne znanosti, umetnosti in rokodelstva. 1083 Saj je božji mir nad zemeljskim površjem. Sin, ne zaničuj samega sebe v bo¬ lezni, ampak prosi Gospoda, da te ozdravi. Odvrni se od greha, in uredi roke, in očisti svoje srce vsakega greha. 1 Daruj dišave in čisto moko v spo¬ min; tvoja daritev bodi mastna; po¬ kliči pa tudi zdravnika. 2 Zakaj, Gospod ga je ustvaril; ne odganjaj ga od sebe, dokler potrebuješ njegove pomoči. Pride namreč čas, ko jim prideš v roke. Oni bodo pa prosili Gospoda, naj se posreči njihovo lajšanje in zdrav¬ ljenje zavoljo njihove službe. 3 Kdor greši pred očmi svojega Stvar¬ nika, pride zdravniku v roke. 4 Žalovanje za umrlimi. Sin, objokuj mrliča, in bridko se jokaj. Po navadi pokrij njegovo truplo, in ne puščaj v nemar njegovega pogreba. 5 Žaluj bridko za njim j eden dan, in potem utolaži svojo žalost; žaluj po jeden dan ali dva po njegovi vrednosti, da te ne bodo opravljali. 6 Žalost pospešuje smrt in slabi moč; srčna žalost pripogiblje vrat. Ob pogrebu ostane žalost, in reve¬ ževo življenje je kakor njegovo srce. 7 Ne udajaj žalosti svojega srca, am¬ pak odganjaj jo od sebe, in spominjaj se poslednjih rečij. 8 1 Kristijana opominjajo te besede, da v bolezni za časa prejme sv. zakramente. 2 Prav je, če Bogu kaj daruješ za zdravje, a ne za¬ nemarjaj zdravil. 0 Pri Judih so bili zdravniki večinoma levitje. Ti so molili tudi zavoljo svoje službe. 4 Pomen: Bolezen je večkrat posledica grehu. 6 Mrtve pokopavati je dobro delo. Primeri: Tob. 12, 12; Zgodbe, str. 777. 6 Pomen: Opravi navadno žalovanje, da ti ne bo kdo očital, da se ne meniš za umrlega; a preveč nikar ne žaluj. ’ Srce reveža, ki je izgubil umrlega, žaluje tudi po pogrebu. 8 Prevelika žalost ob smrti kakega-dragega človeka ni dobra. Tolažiti se moramo z mislijo na vstajenje in na veselo svidenje v nebesih. Nikar jih ne pozabi; zakaj od tam ni vrnitve. Njemu (mrliču) ne boš nič pomagal, sam sebi boš pa škodoval. Spominjaj se njegove sodbe; zakaj ravno taka bo tvoja: včeraj meni, da¬ nes tebi. Kadar počiva mrlič, daj počivati tudi spominu nanj; tolaži se zavoljo njega, ker se je njegova duša ločila odtod. 1 Znanost in umetnost. Sveti pisatelj uči v nastopnem odstavku, da vsak lahko dobro izvršuje svoj stan, če se mu more popolnoma posvetiti. To dokazuje z vzgledi. Gotovo je hotel s tem vneti Izraelce, naj Levitom dajejo zapovedanih rečij, da hi jim ne bilo treba skrbeti za živež in bi se tem ložje posvetili pro¬ učevanju postave, raznim drugim znanostim in umetnostim. Pismoukova modrost potrebuje po¬ koja, in kdor ima malo opravkov, si pridobiva modrost. Kakošno modrost more imeti tak, ki le drevo drži, se ponaša s palico, z ostjo vole goni, 2 se samo s takimi deli peča in zna govoriti le o teletih? Le v to je zamišljen, kako bi brazde rezal, in njegova skrb je, krave pitati. Tako tudi vsak umetnik in stavbe¬ nik, ki dela noč in dan, ki izrezuje vsakovrstne umetnine in si prizadeva ustvariti razne podobe; tak misli samo, kako bi napravil podobne podobe, in s pridnostjo dokonča svoje delo. Ravno tako je s kovačem, ki sedi pri nakovalu in misli, kako bo koval železo. Ognjena soparica mu ogreva telo, in z vročino v peči se vojskuje. Ropotajoče kladivo gluši njegovo uho, in njegovo oko mu je obrneno proti podobi, po kateri izdeluje orodje. Svoje srce obrača le v to, da bi dokončal delo, in njegovo bedenje je krasi, da se dovrši. Ravno tako sedi tudi lončar pri svojem delu in z nogami vrti kolo; 1 Tolaži se'zlasti z molitvijo za njegovo dušo. 2 Se zdaj gonijo vole na Jutrovem s palicami, ki imajo na koncu železno ost. 1084 Sir. 38, 33 -39; 39, 1—25. Hvala modrih ljudij. Slava Bogu. zavoljo svojega dela je vedno v skrbeh, in vse njegovo delo je umerjeno. S svojo roko upodablja glino, in pred svojimi nogami krivi njeno krhkost. Na to misli, da dobro pocini posodo in skrbno očedi peč. Vsi ti se zanašajo na svoje roke, in vsak je moder v svoji umetnosti. Brez vseh teh se ne more sezidati mesto in v njem ne prebivati, tudi ne popotovati. V srenji se pa ne vzdignejo; na sodnem sedežu ne sede; sodnih postav ne razumejo, tudi prava in pravice ne tolmačijo in v pogovorih niso izurjeni, marveč delajo časne stvari, in njihova skrb je pri umetniškem delu. Hvala modrega človeka. Drugače 1 pa dela tisti, kdor na¬ penja svojega duha in premišljuje po¬ stavo Naj višjega. Modri človek preiskuje modrost vseh starih mož in premišljuje preroke. 2 Govorjenje slovečih mož si ohranja v spominu, in premišlja pomen njihovih pregovorov. Skrivnosti pregovorov preiskuje, in se peča s tajnostmi v prilikah. Med mogočniki služi in pred vla¬ darjevim obličjem se pokaže. Po deželah ptujih narodov hodi; on hoče namreč izkusiti dobro in hudo med ljudmi. Svoje srce vadi, da ob zori bedi pri Gospodu, ki ga je ustvaril, in moli pred obličjem Najvišjega. Svoja usta odpira v molitvi, in prosi za svoje grehe. Ako hoče vzvišeni Bog, ga polni z duhom razumnosti, in kakor dež izliva potem besede svoje modrosti in Gospo¬ da proslavlja v molitvi. 3 Po njegovem svetu in nauku se ravna, in se posvetuje o njegovih skriv¬ nostih. 1 Drugače, t. j. nego je opisano v prejšnjem odstavku. 8 Preroki so pisatelji sv. pisma. 8 Modrost je vedno božji dar. Poduk svojega nauka razglaša, in se hvali postave Gospodove zaveze. Mnogo jih hvali njegovo modrost, in nikdar se ne pozabi. Njegov spomin ne izgine, in po nje¬ govem imenu se bo povpraševalo od roda do roda. O njegovi modrosti pripovedujejo narodi, in srenja oznanja njegovo hvalo. Ako dolgo živi, zapusti večje ime nego tisoč drugih; pa tudi ko gre po¬ čivat, je dobro zanj. Slavospev Bogu in njegovim delom. V nastopnem oddelku najpreje vzpodbuja sveti pisatelj sebe in svoje bralce, naj poveliču¬ jejo Boga; potem pa slavi božjo vsegamogočnost in vsegavednost, ki oblagodarjata pobožne in po¬ gubljata brezbožnike. Gospod obrača tudi časne nesreče v dobro. Zato naj ga vsi proslavljajo. Sam seboj sem sklenil, da še nekaj povem; z gorečnostjo sem namreč na¬ polnjen. Poslušajte me, 1 deca božja, in rodite sad kakor roža, zasajena ob potokih. Kakor Liban širite prijetno vonjavo. Cvetite kakor lilija in dajajte duh in lepo zelenite in zapojte slavospev in slavite Gospoda v njegovih delih. Poveličujte njegovo ime in hvalite ga z glasom svojih ustnic in s pes¬ mimi svojih ust in s citrami, in tako-le recite, slavo pevaje: Vsa Gospodova dela so prav dobra. 2 Na njegovo povelje je stala voda kakor grič, in na besedo njegovih ust kakor v vodnem koritu. 3 Zakaj po njegovem povelju se zgodi, kar mu je všeč, in nič ne more zavi¬ rati njegove pomoči. Vsa človeška dela so pred njim, in njegovim očem ni nič skritega. Od vekomaj do vekomaj vse vidi, in nič ni čudovitega v njegovih očeh. 1 Vulgata ima uvod tej vrstici: Neki glas pravi. 8 Zato je vreden naj večje slave. Prim. I. Mojz. 1, 31; Zgodbe, str. 33. 8 Izraelci so šli po suhem skozi rudeče morje; II. Mojz. 14, 21; Zgodbe, str. 203. Sir. 39, 26—41; 40, 1—10. Slava božjih del. Človeške nadloge. 1085 Ne sme se reči: Kaj je to, ali čemu je to? zakaj vse se pokaže ob svojem času. 1 Njegov blagoslov se razliva kakor reka, in kakor valovje napaja zemljo. Narodi tako podedujejo njegovo jezo, kakor izpreminja studence v soline. 2 Njegova pota so ravna pobožnim, brezbožnikom so pa v izpodtiko. 3 Dobro je od začetka določeno za dobre, za grešnike pa hudo. Zlasti so človeškemu življenju te¬ le reči potrebne: voda, ogenj, železo, sol, mleko in pšeničen kruh, in med in grozdje, in olje in obleka. Vse to je svetim ljudem v prid, hu¬ dobnežem in grešnikom pa v škodo. 4 Viharji so ustvarjeni za maščevanje, in v svoji togoti silno razbijajo; ob času pokončanja razlivajo svojo moč in utolažijo srd svojega Stvarnika. 5 Ogenj, toča, lakota in smrt, vse to je ustvarjeno za kaznovanje; zobje divjih zverij in škorpijoni in kače in maščevalni meč v pogubo hudobnežem. Vesele se njegovih ukazov in so pripravljeni na zemlji, kjerkoli jih po¬ trebuje, in ob svojem času se ne umak¬ nejo povelju. Zato sem že zdavnaj potrjen, pre¬ udarjal sem in premišljeval in pisano zapustil. 6 Vsa Gospodova dela so dobra, in vsaki potrebi ustreza ob svoji uri. 1 V prejšnji vrsti uči Sirah, da stvari, ki so čudovite za človeka, niso čudovite pred Bogom. Zato naj pa človek zaupa, da je Bog vse prav uredil, dasi mnogo stvarij ne razume. Ob svojem času bo videl, da ima vsaka stvar svoj določeni namen. * Primeri: Ps. 106, 34; Zgodbe, str. 584. 8 Zadnje dve vrsti smo prevedli po grškem izvirniku; po Vulgati sta težje umljivi. 4 Imenovane reči rabijo dobri ljudje z dobrim name¬ nom; zato so jim v prid, hudobnežem pa v pogubo. 5 Namestu viharji prevajajo nekateri duhovi (hudobni). — Pomen te in naslednjih vrst: Naravne sile in divje zveri služijo tudi dobremu namenu; z njimi kaznuje Bog brez- božnike, pobožnim pa ne morejo škodovati na zveličanju. 6 Pisatelj pripoveduje, da si je to prepričanje o božji previdnosti že zdavnaj pridobil po premišljevanju in zapisal v svoji knjigi. Vse je dobro, kar je Bog ustvaril, četudi človek tega brž ne spozna. Ob svojem" času se vse dobro izkaže. Ne sme se reči: To je slabše kot to, zakaj vse se ob svojem času dobro izkaže. Zdaj toraj iz celega srca in na vsa usta hvalite in slavite Gospodovo ime! Nadloge človeškega življenja. Pisatelj slika v tem odstavku nadloge člo¬ veškega življenja: Vsakogar teži zakrita prihod- njost, zlasti pa neznana smrtna ura. Tej težavi se ne izogne nikdo. — Vrh tega muči človeka minljivost pozemskih stvarij in nestalnost vsega, kar je na svetu. Velike nadloge so prisojene vsem ljudem in težak jarem je nad Adamo¬ vimi otroki od dne, ko izidejo iz ma¬ terinega naročja, do dne, ko se vračajo v mater vseh ljudij. 1 Skrbi in strah imajo v srcu, ko pre¬ mišljajo prihodnjost in smrtni dan; od sedečega na častnem prestolu do po- nižanca v prahu in pepelu; od člo¬ veka, oblečenega v višnjevo svilo s krono na glavi, do njega, ki ga pokriva hodnik. Srd, ljubosumnost, nepokoj, nesta¬ novitnost in strah pred smrtjo, vedna jeza in prepir, ob času počitka na ležišču pa ponočne sanje motijo vsa¬ kogar misli. Malo ali skoraj nič ne počiva; in v spanju se mu godi kakor ob dnevu bedenja. Straše ga prikazni njegovega srca kakor takega, ki je ubežal na dan boja. Ob času, ko je na varnem, vstane in se čudi praznemu strahu. 2 Tako se godi vsemu mesu od člo¬ veka do živine; grešniku pa sedemkrat toliko. Vrh tega pride smrt, prelivanje krvi, prepir in meč, stiska, lakota in žalost in bič: vse to je pripravljeno hudobne¬ žem; zavoljo njih je prišel tudi potop. 3 1 Mati vseh ljudij je zemlja. — Primeri s tem stavkom: Job. 14, 1 nasl.; Zgodbe, str. 154.— Prid. 1, 3—8; pogl. 3, 5; Zgodbe, str. 654. 658. 659. 2 Pomen zadnjih dveh vrst: Strasti jemljejo spanje; če pa zaspi človek v njih, ga plašijo hude sanje. 8 Na zadnje se imenuje vesoljni potop, ki je uničil grešni svet. Primeri: I. Mojz. 6, 13; Zgodbe, str. 55. 1086 Sir. 40, 11—32; 41, 1—8. Koristni nauki o božji modrosti. O smrti. Vse kar je iz zemlje, se vrača v zemljo, kakor se vse vode stekajo v morje. 1 Vsaka podkupnina in krivica preide; zvestoba pa ostane vekomaj. 2 Krivičnikov premoženje usahne ka¬ kor potok, in se razbuči kakor močan grom v deževju. Dokler ima roke odprte, se veseli; nazadnje pa vendar poginejo hudob¬ neži. 3 Zarod hudobnežev ne poganja mnogo mladik; kakor tudi ne trhle korenine vrh skale. Bičje, ki raste poleg vsake vode in ob reki, se prej pokosi kot drugo seno. 4 Dobrotljivost je kakor blagoslovljen vrt, v in usmiljenje ostane vekomaj. 5 Življenje zadovoljnega delavca je oslajeno, in v njem najdeš zaklad. 6 Otroci in pa zidanje mesta ohranja ime; poštena žena je pa več vredna nego oboje. Vino in petje razveseljuje srce; več kot oboje je pa ljubezen do modrosti. Piščali in harfe se prijetno glase; nad oboje je pa ljubeznivo govorjenje. Po prijetnih in lepih rečeh hrepeni tvoje oko; še bolj pa po ozeleneli setvi. 7 Prijatelj in tovariš si pomagata v sili; bolj kot oba pa žena možu. Bratje si pomagajo ob času stiske; bolj kot oni pa rešuje usmiljenje. 8 Zlato in srebro utrjujeta nogi, 9 nad oboje je pa dober svet. 1 Kar je iz zemlje, se vime v zemljo, duh pa k Bogu, ki ga je dal. Prid. 12, 7; Zgodbe, str. 662. * Odslej se popisuje nestalnost pozemskih režij. 8 Pomen: Dokler sodnik prejema podkupnino, se ve¬ seli, a kazen mu ne izostane. * Pomen: Kakor bičje ob vodi hitreje vzraste nego druga trava in se tudi preje pokosi, tako tudi hudobneži včasih na videz napredujejo, toda kmalu propadejo. 5 Dobrotljivost in usmiljenje pomenja dobrotljive in usmiljene ljudi. 8 Zadovoljnost ni samo sladka, marveč tudi dragocena; prim. L Tim. 6, 6: Velik dobiček je pobožnost z zadovoljnostjo. ’ Ozelenela setev je naravna in zato lepša kot umetna lepota. 8 Pomen: Usmiljenje, s katerim izkazujemo dobrote, nas reši pred božjo sodbo, kjer nam bratje ne morejo več pomagati. 9 Bogatemu človeku pravimo, da je trden. Bogastvo in moč povzdigujeta srce; nad oboje je pa Gospodov strah. V Gospodovem strahu nič ne manjka, in v njem ni treba druge pomoči. Gospodov strah je kakor blagoslovljen raj; bolj kot vse lepotičje je ozaljšan. Sin, naj te celo življenje ne potare revščina; boljše je umreti nego beračiti. 1 Človek, ki se ozira na ptujo mizo, ne skrbi za svoj živež, 2 ker se pre¬ življa s ptujo jedjo. Omikan in razumen mož se varuje tega. V neumneževih ustih se pa be¬ račenje sladko zdi; toda v njegovem trebuhu se razgori ogenj. 3 Smrt. O smrt, kako grenak je tvoj spo¬ min človeku, ki v miru vživa svoje premoženje, možu brez skrbij, ki mu v vseh rečeh gre po sreči, in ki še lahko j 6. O smrt, kako ljuba je tvoja razsodba revnemu in oslabelemu človeku, sta¬ rosti opešanemu, in njemu, ki je ves v skrbeh, in obupljivemu, ki je izgubil potrpežljivost. Smrtne sodbe se nikar ne boj. Spomni se, kar je bilo pred teboj in kar pride za teboj; to je Gospodova razsodba nad vsem mesom. Kaj ti pomaga? Prišla bo nad te po volji Najvišjega; ali za deset, ali za sto, ali za tisoč let. V grobu se pač ne da tožiti za življenje. 4 Prekletstvo hudobnežev. Otroci grešnikov so gnusni otroci, kakor tudi oni, ki občujejo z brezbož¬ nimi hišami. 5 1 Kdor ne zna prav obračati svojega uboštva, zanj je boljše, da umrje. Beračija daje priložnost za raznovrstne grehe. 2 Pomen: Len je. 8 Neumnežu se lenoba in beračenje zdi začetkom prijetno; toda nemirna vest in zasramovanje, katero izkuša, mu grenita življenje. 4 Pomen: Vse kar živi, mora umreti. Nič ti ne po¬ maga proti smrti. Udaj se rajše božji volji. Ce živiš še dalje, moraš na zadnje vendar-le v grob in od tam se ne moreš nikamor pritožiti. 6 Sveti pisatelj misli na tiste Jude, ki so se vezali s pogani, ko govori o onih, ki občujejo z brezbožnimi hišami. 1087 1088 Sir. 41, 9—28; 42, 1—8. O pravi sramežljivosti. Dedščina grešnikovih otrok propada, in njihov zarod je v vedni sramoti. Nad brezbožnim očetom tožijo otroci, ker so zavoljo njega v sramoti. Gorje vam, hudobni ljudje, ki ste zapustili postavo Najvišjega. Ko se rodite, se rodite v prekletstvo, in ko umirate, je vaš delež v prekletstvu. Vse, kar je iz prsti, se vrne v prst; tako gredo hudobneži iz prekletstva v pogubljenje. 1 Ljudje žalujejo za njihovimi telesi; ime hudobnežev pa ugasne. 2 Skrbi za dobro ime; zakaj to ti ostane dalje nego tisoč dragih in ve¬ likih zakladov. 3 Dobro življenje ima odštete dneve; dobro ime pa ostane vekomaj. Prava sramežljivost. Otroci, ohranite v miru dobre nauke; če je namreč modrost skrita in zaklad neviden, — kaj hasnita? 4 Boljši je človek, ki prikriva svojo neumnost, nego človek, ki skriva svojo modrost. Pač pa se sramujte tega, kar vam povedo moja usta; zakaj vsega se sra¬ movati ni dobro, in vse, kar je prav, se vsem ne dopada. 5 Sramujte se nečistosti pred očetom in materjo, 6 in laži pred vladarjem in mogočnikom; hudodelstva pred pogla¬ varjem in sodnikom, krivice pred srenjo in ljudstvom; krivičnosti pred tovari¬ šem in prijateljem; in pred krajem, kjer prebivaš, tatvine; zavoljo božje resnice 1 Pomen: Kakor gotovo morajo vsi ljudje umreti, tako gotovo se tudi vsi hudobneži pogube. 8 Pomen: Ob pogrebu morda žalujejo nekateri tudi za hudobneži; a njihov spomin vendar-le ugasne. 3 Primeri: Preg. 22, 1; Zgodbe, str. 651. 4 V miru, t. j. v sreči. Pomen: Ko se vam dobro godi, bodite modri; sicer vaša modrost ni več vredna, nego ne¬ viden zaklad. 6 Sramežljivost se ne sme ozirati na to, kaj je ljudem všeč, ker vsem tudi to, kar je prav, ne dopada. 6 V nastopnih naukih uči Sirah, pred kom se je treba posebno sramovati; nikakor pa ne pravi, da bi bila pred drugimi ljudmi imenovana dejanja brez greha. in zaveze stiskanja kruha, 1 in goljufije pri dajanju in jemanju; molka, ko te pozdravljajo; gledanja za nesramnico, in obračanja lica od sorodnika. Ne odvračuj svojega obličja od svo¬ jega bližnjega; in sramuj se mu kaj vzeti, in ne povrniti. Ne glej za ženo drugega moža, 2 in ne zalezuj njegove dekle in ne pristo¬ paj k njenemu ležišču. Sramuj se psovanja pred prijateljem, in ko si kaj dal, ne očitaj. Ne pripoveduj drugim, kar si slišal, in ne razodevaj skrivnosti, pa se ti gotovo ne bo treba sramovati, pač pa se prikupiš vsem ljudem. Nikakor se pa ne sramuj nastopnih rečij, in ne greši kakemu človeku na ljubo: Postave in zaveze Najvišjega in pravične sodbe nad hudobnežem; be¬ sede s tovariši in ptujci; 3 razdeljevanja deležev med prijatelje; pravične teht¬ nice in uteže; pridobivanja v velikem ali malem; 4 jednakosti pri kupovanju in prodajanju; stroge vzgoje pri otro- kih; in hude kazni na hudobnem sužnju. Pri hudobni ženi je dober pečat, 5 in kjer je mnogo rok, zaklepaj. Karkoli izdajaš, preštej in pretehtaj; kar si dal in prejel, vse zapiši. Ne sramuj se svariti nespametneža in neumneža; in starcev, ki jih grajajo mladeniči. 6 Tako 7 boš v vsem izkušen, in hva¬ lili te bodo vsi ljudje. 1 Stiskanja kruha, t. j. lakomnosti, ker je Bog zapo¬ vedal usmiljenost v svoji postavi. ’ Že sama hudobna želja je pregrešna; prim. Sir. 9, 5. 8; Zgodbe, str. 1051; Mat. 5, 28. 8 Besede s tovariši in ptujci, t. j. v vsem pravičnega pojasnila in razsodbe. 4 Pridobivanja v velikem ali malem, t. j. ne sramuj se svojega posla, če imaš velik ali tudi le majhen zaslužek od njega. 6 Hudobni ženi zapiraj, kar moreš. 9 Pomen: Ne sramuj se potegniti se za stare ljudi, ki jih mladi zaničujejo. ’ Tako, t. j. če se vsega tega, kar je preje navedeno, ne boš sramoval, in če se boš sramoval vsega, kar je že preje omenjeno. Sir. 42, 9—26; 43, 1—4. Ženske. Splošna hvala božjega, stvarstva. 1089 Skrb za hčere; pazi se z ženskami! Zavoljo hčere oče skrivaj bedi, in skrb mu jemlje spanje, da bi se v mla¬ dosti ne postarala, 1 in da ne bi bila, omožena, zoperna svojemu možu; da bi se ne omadeževala v svojem de- vištvu in v očetovi hiši ne postala no¬ seča; da bi omožena ne prelomila zve¬ stobe svojemu možu, ali ne ostala ne¬ rodovitna. Pri nikomur ne glej na lepoto, in med ženskami se nikar ne mudi. Iz oblačil prihaja namreč molj, od žene pa možev greh. Boljši je hudoben mož kot vabljiva ženska in kot ženska, ki spravlja v sramoto. Drugi razdelek. Hvala Boga in svetili mož. Poglavje 42, 15—50, 31. Slavospev Bogu. Poglavje 42, 15 — 43, 37. Sveti pisatelj se večkrat med svojim spisom v pobožnem .vzdihljeju, svete ljubezni in goreč¬ nosti vnet, obrača na Boga v hvalni molitvi. Tudi drugi razdelek svoje knjige, v katerem hoče na vzgledih svetih mož pokazati, kakšno moč ima sveta modrost, pričenja s tako hvalnico. Po vse¬ bini je ta podobna že prejšnji. 2 Najprej slavi splošno Boga in njegovo stvarstvo; potem pa opisuje krasoto posamnih del: solnce, luno, zvezde, mavrico, sneg, točo, grom, slano, roso, viharje, morje in njegova čuda; nazadnje pa zopet splošno hvali Stvarnika. Spominjati se hočem zdaj Gospo¬ dovih del in oznanjati, kar sem videl. Po Gospodovi besedi so bila njegova dela. Svitlo solnce se ozira po vseh rečeh, in Gospodovega veličastva je polno njegovo delo. Ali ni Gospod zapovedal svojim svetim možem, 3 naj razglašajo vse nje- 1 Judom se je zdelo sramotno, če je dorastla hči ostala samica. 1 Sir. 39, 16 — 41; Zgodbe, str. 1085. 8 Sveti možje so pisatelji svetih knjig. Zgodbe sv. pisma I. gove čudeže, ki jih je storil vsegamo- gočni Gospod, da se vesoljstvo utrdi v njegovi slavi? Brezdno in človeško srce pregleduje in pozna njegove namere. Zakaj Gospod ve vse, kar se le more vedeti, in gleda znamenja časov; 1 pre¬ teklo in prihodnje oznanja, in razodeva sledi tajnih rečij. Nobena misel mu ni neznana, in nobeno govorjenje se mu ne skrije. Ozaljšal je veličastna dela svoje mo¬ drosti; od vekomaj do vekomaj je; nič se mu ne more dodati, nič odvzeti in nobenega svčta ne potrebuje. Kako dovršena so njegova dela, dasi jih le iskrico poznamo. 2 Vsa žive in vedno ostanejo, in ka¬ dar je treba, so mu pokorna. Vse je po dvojno, jedno proti dru¬ gemu; 3 in nič nepopolnega ni ustvaril. Jedno potrebuje dobro drugega. 4 In kdo bi se do sitega nagledal njegove slave? Visoki nebes je njegova krasota; lepota na nebu razkriva veličastvo. Solnce, ko se pokaže na vzhodu, oznanja, da je čudovita posoda, delo Naj višjega. Opoldne izžiga zemljo in kdo more prenašati njegovo vročino? Peč se razbeli za dela v ognju; solnce pa trikrat bolj izžiga gore, diše goreče žarke, s svojimi bliščečimi žarki jemlje pogled. 5 1 Znamenja časov so v prvi vrsti solnce, luna in zvezde; prim. L Mojz. 1, 14; Zgodbe, str 33; v drugi pa pomenja znamenje — čudež. Bog pozna vse, karkoli se bo kdaj čudežnega zgodilo. 8 Človeška učenost je tako majhna, da more le drob¬ tinico božjega stvarstva spoznati. Kar živi, napreduje v tem človeški rod, a vedno bolj mora priznavati, da je neizmerno več neznanih nego znanih rečij. A to, kar spozna, zadostuje, da vidi, kako modro je dovršeno. 8 Pomen: Nekatere reči si nasprotujejo, mraz, vročina, dan, noč itd., toda vsaka je v svoji vrsti popolna. 4 Vse stvari so lepo zvezane med seboj tako, da druga drugi služi v korist. 5 V južnih krajih je silna vročina, zlasti v hribih, če se solnce vpre vanje. Sirah opisuje to vročino s tem, da jo primerja razbeljeni peči. (it) 1090 Sir. 43, 5 — 37. Boga slavi nebes in zemlja; njegove hvale ni nikdar dovolj. Velik je Gospod, ki je to ustvaril, da na njegovo besedo hiti po svojem potu. In mesec je na svojem mestu ob svojem času, kaže čase, in je znamenje dobe. Po mesecu se uravnavajo prazniki; 1 luč je, ki se zmanjšuje, ko je polna. Meseci imajo po njem svoje ime; čudovito raste, dokler ni poln. Kakor šotor je, ki ga obdaja vojna na višavi, v veličastni svitlobi na ne- besu. 2 Lepota na nebu so krasne zvezde; na višavi Gospod razsvetljuje svet. Po Svetega besedi stoje v svojem redu, in ne opešajo pri svojih stražah. 3 Poglej mavrico in hvali njega, ki jo je naredil; prekrasna je v svojem sijaju. Nebes okrožuje s svojim veličast¬ nim krogom; Najvišjega roke so jo razpele. Po svojem povelju hitro pošilja sneg in nagle bliske svoje sodbe. Zato se odpirajo shrambe, in kakor ptiči izletavajo meglice. S svojo mogočnostjo dela oblake, in kakor razdrobljeno kamenje se vsiplje toča. Pred njegovim pogledom se tresejo gore, in po njegovi volji piše jug. Zemljo pretresa glas njegovega groma, vihar s severa in piš vetrov. Kakor se ptice spuščajo sedet, tako se vsiplje sneg; tako pada, kakor ce¬ pajo kobilice. Lepoti njegove beline se čudi oko, in srce se zavzema nad njegovo obil¬ nostjo. 4 Kakor sol vsiplje slano na zemljo, in ko pomrzne, je kakor bodičje na trnju. 1 Po mesecu so šteli Judje mesece in leta ter dolo¬ čevali praznike, zlasti začetek meseca, veliko noč in praznik šotorov; primeri: Zgodbe, str. 248. 249. 2 Vojna na višavi, t. j. zvezde. 8 Sveti Bog kakor vojskovodja ukazuje zvezdam, in one ga ubogajo. 4 Na Jutrovem je malokdaj sneg; zato se zdi tam po¬ sebno lepa naravna prikazen. Ko piha mrzli sever, zledenivoda; povsod kjer se zbira voda, je led in kakor z oklepom so obdane vode; gore opustoši, puščavo smodi in usuši ze¬ lenje kakor ogenj. Pomoč temu je pa, če naglo na¬ stopijo megle in nastane rosa, priha¬ jajoča iz toplote, in ga raztopi. Na Gospodovo besedo utihne veter; po njegovi volji se utolaži morje; in v njem je zasadil Gospod otoke. Mornarji pripovedujejo njegove ne¬ varnosti, in poslušaje s svojimi ušesi se čudimo. Tudi tam so imenitna dela in čudo¬ vite, raznovrstne zveri; živali in pošasti. On določa cilj potovanju in na nje¬ govo besedo je vse 1 v redu. Mnogo hočemo povedati, toda zmanj¬ kuje nam besedij; konec našega go¬ vorjenja pa je: On je v vseh rečeh? Kaj premoremo, če ga slavimo ? Saj je vsegamogočen nad vsemi svo¬ jimi deli. Gospod je strašen in silno vzvišen, in čudovita je njegova mogočnost. Častite Gospoda, kolikor morete, on je vendar še višji, in čudežno je njegovo veličastvo. Hvalite Gospoda, povišujte ga, ko¬ likor morete; on je vendar nad vsako hvalo. Povišujte ga iz vse moči; ne utru¬ dite se, ne boste ga pa dosegli. Kdo ga je videl, da bi ga opisal? in kdo ga more tako poviševati, ka- koršen je od začetka? Mnogo, kar je skritega, je večje kot to; saj mi vidimo le malo njegovih del. Vse je pa Gospod ustvaril, in je dal modrost njim, ki pobožno žive. 3 1 0 nevarnostih na morju, kjer se posebno kaže božja vsegamogočnost, primeri: Ps. 103, 25. 26; Zgodbe, str. 577- — Ps. 106, 23—30; Zgodbe, str. 584. 2 Pomen: Božjega veličastva ne moremo z besedami opisati. Vse kar je, je po njem in ima svoj obstoj v nje¬ govi volji. 3 Boga in njegovih del ne more nihče natančno spo¬ znati; pobožnim ljudem pa sam iz svoje dobrote razodeva toliko, kolikor jim je potrebno za zveličanje. To božje raz¬ odetje je najvišja modrost. Sir. 44, 1 — 26. Zakaj naj se slave sv. možje. Slava Henoha, Noeta, Abrahama, Izaka in Jakoba. 1091 Hvala svetih mož. Poglavje 44, 1—50, 31. Proti koncu svoje knjige navaja Sirah več mož, ki so v svojem življenju kazali sveto mo¬ drost. Nima namena našteti vseh; mnogo jih je izpuščenih; samo nekaj vzgledov hoče podati svo¬ jim bralcem, da se tem bolj vnamejo za premi¬ šljevanje resnice in za življenje po nji. Njegova hvala ne velja v prvi vrsti svetim možem, marveč Bogu, ki jih je vodil, podpiral in poveličal. V grškem izvirniku ima ta oddelek napis: Slavospev očetom. Uvod. Hvalimo sloveče može in svoje očake po njihovih rodovinah. Mnogo slovečega je Gospod nad njimi storil od začetka v svojem ve¬ ličastvu. Vladali so v svojih deželah; bili so možje, znameniti po mogočnosti in z razumnostjo navdani; razglašali so pre¬ rokbe; 1 zapovedovali so tedanjemu ljudstvu; učili narode najsvetejših iz¬ rekov z močjo svoje modrosti, iznašli s svojo umetnostjo blagoglasno godbo in skladali pisane pesmi. 2 Bili so bogati in mogočni možje, vneti za lepe reči; mir so ohranjali v svojih hišah. Vsi ti so dosegli čast pri rodovih svojega ljudstva, in že v njihovih dneh so jih hvalili. Njihovi otroci so zapustili tako ime, da še slovi njihova hvala. Mnogo jih pa je, o katerih ni spo¬ mina; izginili so, kakor bi jih ne bilo; rojeni so bili, kakor bi ne bili rojeni, in njihovi otroci ravno tako. Oni so bili pa možje usmiljenja, ka¬ terih kreposti niso ugasnile; njihovo blago ostane pri njih zarodu; njihovi unuki so sveta dedščina, in potomci jim ostajajo zvesti v zavezi. 3 1 Vulgata: Kot preroki so razglašali čast prerokov. Po grškem je umljivejše. Sveti pisatelj našteva razne sta¬ nove svetih mož, vladarje, pevce itd., med njimi tudi preroke. 2 Sloveči možje so imeli tudi slavne sinove. Pisane pesmi pomenjajo v prvi vrsti psalme in druge v sv. pismu ohranjene pesmi. 8 Kreposti prednikov so ostale v rodu, ki je zvesto ohranil izročeno vero. Njihovi otroci ostanejo večno za¬ voljo njih; rod in slava jim ne preideta. Njihova trupla so pokopana v miru, in ime jim živi od roda do roda. Njihovo modrost pripovedujejo ljud¬ stva in njihovo slavo oznanja srenja. Henoli in Noe. Henoh je bil všeč Bogu in je bil prestavljen v raj, nevernikom v opo¬ min k pokori. 1 Noe je bil spoznan, da je brez ma¬ deža in pravičen, in ob času srda se je po njem izvršila sprava. 2 Zato se je pustil ostanek na zemlji, ko je pri¬ šel potop. Večna zaveza se je skle¬ nila z njim, da potop več ne pokonča vsega mesa. Abraham, Izak in Jakob. Abraham, veliki oče mnogih naro¬ dov, nima sebi jednakega v slavi; dr¬ žal se je postave Najvišjega in z njim je bil v zvezi. 3 V svojem mesu je potrdil zavezo in zvest se je pokazal v poskušnji. 4 Zato mu je prisegel, da mu bo dal slavo med njegovim ljudstvom, da bo rastel kakor prah na zemlji, da bo njegov zarod povišan kakor zvezde, in da bo podedoval deželo od morja do morja in od reke do zemeljskih mej. 5 6 In z Izakom je storil ravno tako zavoljo Abrahama, njegovega očeta. Gospod mu je dal blagoslov vseh narodov in je potrdil zavezo vrh Ja¬ kobove glave. Nanj se je ozrl v svojih blagoslo¬ vih, in dal mu je dedščino in mu raz¬ delil delež po dvanajsterih rodovih. 1 Primeri: I. Mojz. 5, 22—24; Zgodbe, str. 53. 54. Henoh ni umrl. Bog ga je živega prestavil na neznan kraj; o njem se pripoveduje, da pride ob koncu sveta z Elijem oznanjat pokoro; glej Zgodbe, str. 1038. 2 Po njem se je Bog ob potopu spravil s človeškim rodom. 8 Primeri: I. Mojz. 12, 2; Zgodbe, str. 73. 4 Pomen: Dal se je obrezati in darovati je hotel Izaka; . I. Mojz. 22, 1—18; Zgodbe, str. 91. 6 Primeri: I. Mojz. 15, 18, kjer obeta Bog Abrahamu zemljo od egiptovske reke (Nila) do velike reke Evfrata; Zgodbe, str. 79. 69* 1092 Sir. 44, 27; 45, 1—23. Mojzes in Aren. In mu je ohranil može usmiljenja, 1 ki so našli milost pred vsemi ljudmi. Mojzes, Aron in Finees. Mojzes je bil ljub Bogu in ljudem; njegov spomin je blagoslovljen. Svetnikom ga je v časti jednakega storil in ga poveličal sovražnikom v strah, in na njegove besede je ustavil strašna znamenja. 2 Proslavil ga je pred kralji in mu dal povelja vpričo svojega ljudstva, ter mu pokazal svojo slavo. 3 Zavoljo njegove zvestobe in krot- kosti ga je posvetil in ga izvolil izmed vsega človeštva. Slišal je namreč njega in njegov glas, in ga je peljal v oblak 4 in mu dal vpričo zapovedi in postavo življenja in modrosti, da bi učil Jakoba njegove zaveze in Izraela njegovih pravic. Arona, njegovega brata, iz Levije- vega rodu, je njemu jednako povišal. Sklenil je z njim večno zavezo in mu dal duhovsko službo med ljudstvom, in s častjo ga je oblagodaril. In ga je opasal s častnim pasom in ga oblekel v častitljivo oblačilo in ga ovenčal z lepotičjem oblasti. 5 Dal mu je suknjo in spodnje obla¬ čilo in naramnik, in mnogo zlatih zvon¬ čkov mu je krog in krog obesil, da so zvončkali ob njegovi hoji, in da se je slišalo zvončkanje v templu v spomin njegovemu ljudstvu. Sveto oblačilo je bilo iz zlata in iz višnjeve in rdeče 1 Možje usmiljenja so na pr. Jožef, Mojzes in drugi sveti možje iz njegovega rodu. ’ Svetnikom, t. j. prejšnjim pobožnim očakom; sovraž¬ nikom, t. j. Egipčanom in drugim protivnikom izraelskega ljudstva; strašna znamenja, t. j. laži-čudeže egiptovskih čarodejev in silne šibe, ki jih je poslal nad Egipet. Primeri: II. Mojz. 7 nasl.; Zgodbe, str. 191 nasl. 8 Kralji so bili Faraon, Sehon in Og; primeri: IV. Mojz. 32, 33; Zgodbe, str. 291. Povelja je Bog dal Mojzesu vpričo Izraelcev ob Sinaju; primeri: II. Mojz. 20, lit. nasl.; Zgodbe, str. 218. — Svojo slavo mu je pokazal II. Mojz. 32, 33; Zgodbe, str. 224. 4 To se je zgodilo na Sinaju; primeri: II. Mojz. 24, 15. 16; Zgodbe, str. 220. 6 Opis oblačila velikega duhovnika glej Zgodbe, stran 234. 235. volne tkano, delo modrega, z umnostjo in resnico obdarjenega moža 1 ; iz škr¬ latnih nitij umetno tkano delo, z dra¬ gimi z zlatom okovanimi kamenčki, ki jih je obklesal umeten kamenar v spomin dvanajsterih Izraelovih rodov. Zlata ploča je bila na njegovem pokrivalu, na katerem je bilo vdolbeno znamenje svetosti in slava njegove časti, 2 dragoceno in očem v slast okra¬ šeno delo. Tako lepega ni bilo pred njim od začetka. Tako se ni oblačil noben ptujec, marveč samo njegovi sinovi in njegovi unuki vse čase. Ogenj je vsak dan sežigal njegove daritve. 3 Mojzes je napolnil njegove roke in ga je mazilil s svetim oljem. To se je zgodilo njemu in njego¬ vemu zarodu v večno zavezo, dokler je kaj dnij pod nebom, da opravlja duhovsko službo in poje hvalnice, in blagoslavlja svoje ljudstvo v njegovem imenu. 4 Izmed vseh živih je izvolil njega, naj daruje Bogu daritve, žgaven in kadilen dar, da se spomni svojega ljud¬ stva in se pomiri. In dal mu je oblast v svojih zapo¬ vedih, naj po zavezi pravično sodi, naj uči Jakoba pričevanj in razsvetljuje Izraela v njegovi postavi. 5 Nasprotniki so se pa vzdignili zoper njega, in iz zavisti so ga v puščavi ob- klopili ljudje, ki so bili z Datanom in Abironom, in srdita Koretova druhal. Gospod Bog je to videl in mu ni 1 Beseleel je izgotovil Aronovo oblačilo. 2 Na ploči je bil nadpis: Kddeš la Jahve t. j. Sveto Gospodu. 3 Prvo daritev je povžil ogenj, ki je švignil od Go¬ spoda (III. Mojz. 9, 21; Zgodbe, str. 237); ta ogenj se je skrbno varoval; z njim so se vžigale naslednje daritve. 4 Duhovniki novega zakona nadaljujejo v višjem zimslu delovanje prejšnjih duhovnikov. 5 Veliki duhovnik je imel pravico v važnih stvareh soditi. Hebron. £001 1094 Sir. 45, 21—31; 46, 1—13. Finees, Jozuve, Kaleb in sodniki. bilo všeč; in naglo jih je požrl nje- govsrd. 1 Čudež je naredil nad njimi in po¬ končal jih je z ognjenim plamenom; Aronu je pa pomnožil čast in mu je dal delež in mu odločil prvine zemelj¬ skega sadu. Zlasti jim je pripravil najboljšega kruha; 2 jesti smejo tudi Gospodovih darov, katere je prepustil njemu in njegovemu zarodu. Sicer pa nima deleža v deželi ljud¬ stva in nobenega dela med ljudstvom; zakaj on sam je njegov del in delež. 3 Finees, Eleazarjev sin, 4 je bil tretji v časti, ker ga je posnemal v Gospo¬ dovem strahu in je ostal stanoviten, ko je ljudstvo odpadalo; s pobožnostjo in gorečnostjo svoje duše je spravil Izraela z Bogom. 5 * Torej je sklenil z njim zavezo miru, da bodi on predstojnik svetišču in svo¬ jemu ljudstvu, in da pri njem in pri njegovem zarodu ostane čast višjega duhovstva za vedno. Podobno zavezi z Davidom, Jesetovim sinom, iz Judo- dovega rodu, da sin po sinu podeduje kraljestvo, je dedno duhovstvo pri Aronu in njegovem zarodu. Bog vam 0 daj modrost v vaša srca, da sodite njegovo ljudstvo v pravič¬ nosti, da se jim ne izgubi blagostanje in slava pri njihovih rodovih! Jozuve in Kaleb. Junak v vojski je bil Jezus (Jozuve), Navetov sin, naslednik Mojzesov v prerokovanju, ki se je poveličal po svojem imenu v rešitvi božjih izvo¬ ljencev, 7 ko je potolkel vstajajoče so¬ 1 Primeri: IV. Mojz. 16, 1—35; Zgodbe, str. 270. 271. 2 Najboljši kruh, t. j. pokladni kruh. 8 Duhovniki niso imeli nič posestva; živeli so le od prvin in desetin, katere jim je Gospod določil v postavi. Zato je bil Bog njih delež. 4 Eleazar je bil Aronov sin; torej je bil Finees tretji veliki duhovnik. 5 Primeri: IV. Mojz. 25, 7; Zgodbe, str. 286. 0 Sirah nagovarja v tej zadnji vrstici duhovnike. ’ Jezus Jozuve je po naše rešnik. Svojemu imenu je delal čast, ker je osvojil Kanaan in ga razdelil med Izraelce. vražnike, da je Izrael dosegel obljub¬ ljeno deželo. Kolikšno slavo je dosegel, ko je dvigal svoje roke in sukal meč zoper mesta! Kdo se je pred njim tako postavil v bran? Saj mu je Gospod sam pri¬ peljal sovražnike v roke. Ali se ni v njegovi gorečnosti usta¬ vilo solnce, da je bil jeden dan kakor dva? 1 Klical je Najvišjega, Vsegamogoč- nega, ko je napadal sovražnike od vseh stranij, in sveti Bog ga je uslišal, da se je usula silno debela kamenena toča. Napadel je sovražno ljudstvo in je pokončal nasprotnike, ko so šli navzdol, 2 da bi narodi spoznali njegovo mogoč¬ nost in da se ni lahko bojevati zoper Boga. On je hodil za Vsegamogočnim. Ob Mojzesovih dnevih je delal dobro on in Kaleb, Jefonetov sin, ko sta se ustavila sovražniku in ljudstvu branila grešiti in utolažila hudobno mrmranje. 3 Onadva sta bila sama ohranjena med šeststotisoč pešci in izvoljena, da sta jih peljala v deležnino, v deželo, kjer se cedi mleko in med. In Gospod je dal Kalebu moč in do starosti je ostal pri moči, da je mogel iti na gore v deželi, in da je tam prejel delež svojemu zarodu, da bi vi¬ deli vsi Izraelovi otroci, kako dobro je ubogati svetega Boga. 4 Sodniki in Samuvel. Potem so sodniki vsak v svojem imenu, katerih srce ni bilo spačeno, in niso se obrnili od Gospoda. 1 Glej: Joz. 10, 12 nasl.; Zgodbe, str. 328. 2 Navzdol, od Beterona; gl. Joz. 10, 11; Zgodbe, str. 328. 8 Glej IV. Mojz. 14, 6—38; Zgodbe, str. 366. 367. Jo¬ zuve in Kaleb sta bila med ogledniki, ki so šli gledat ob¬ ljubljeno deželo. Drugi so hoteli ljudstvo z lažmi vzburiti proti Mojzesu; ta dva sta pa govorila resnico in mirila ljudi. 4 Kaleb je 85 let star ohranil še mladeniško moč. Jozuve mu je po njegovi prošnji prepustil hebronsko gorovje z mestom Hebronom vred, ki se je prej imenovalo Karijat- Arbe. Sir. 46, 14—23; 47, 1. Samuvel, Natan. 1095 Njihov spomin bodi torej blago¬ slovljen in njihove kosti naj poganjajo na svojih krajih 1 , in njihovo ime naj ostane vekomaj. Slava svetih mož ostani pri njihovih otrokih. Samuvel, Gospodov prerok, ki ga je ljubil Gospod Bog, je ustanovil novo vlado in je mazilil kneze svojemu ljudstvu. 2 Po Gospodovi postavi je sodil v zboru in Bog se je ozrl na Jakoba (izraelsko ljudstvo). V svoji zvestobi se je izkazal za In Gospod je zagrmel z nebes in se je oglasil v silnem šumu in je potrl tirske kneze in vse filistejske vojvode. 1 Preden je dokončal svoje življenje in se ločil od sveta, je pričeval pred Gospodom in njegovim maziljencem, da ni vzel od nikogar denarja ali tudi le obutve, in nihče ga ni obdolžil. 2 In potem, ko je bil umrl, je kralju povedal in mu naznanil konec življe¬ nja; iz zemlje je povzdignil svoj glas in prerokoval, da bodo pokončani hu¬ dobneži izmed ljudstva. 3 Veliki ribnik pred Hebronom. preroka in zvest je bil spoznan v pri¬ povedovanju, v svojih prikaznih. 3 Klical je vsegamogočnega Gospoda, darovaje brezmadežno jagnje, da bi zmagal sovražnike, ki so ga obdajali od vseh stranij. 1 Njihove kosti naj poganjajo, t. j. iz njihovih kostij (po njihovem vzgledu) naj vzrastejo potomci. 2 Novo vlado, t. j. kraljestvo. Mazilil je prva dva kralja Savla in Davida. 8 Samuvel je imel resnične božje" prikazni. Vulgata: V svojih besedah je bil zvest spoznan, ker je videl Boga luči. Natan, David in Salomon. Po tem je vstal prerok Natan ob Davidovem času. 1 To zgodbo beremo I. Kralj. 7, 5—11 ■ Zgodbe, str. 373. Sv. pismo omenja med sovražniki samo Filistejce, a Tirci so stanovali poleg Filistejcev na obrežju in so vedno nasproto¬ vali Izraelcem; zato je umljivo, da so se udeleževali tudi tega boja. 2 Maziljenec je Savel, glej I. Kralj. 12, 3 nasl.; Zgodbe, str. 380. 381. 8 V Endoru se je Samuvel prikazal Savlu; glej I. Kralj. 28, 16 19; Zgodbe, str. 410. 411. Da se je Samuvelova napoved izvršila, priča I. Kralj. 31, 1—6; Zgodbe, str. 414. 1096 Sir. 47, 2—29. David, Salomon. Kakor se mast loči od mesa, 1 tako se je ločil David od Izraelovih otrok. V svoji mladosti se je igral z levi kakor z jagnjiči, in z medvedi je tako ravnal kakor z mladimi ovčicami. 2 Ali ni ubil velikana in odvzel sra¬ moto svojemu ljudstvu? Vzdignil je svojo roko in s kamenom iz frače je podrl Golij atovo ošabnost. Klical je namreč vsegamogočnega Gospoda, da je dal njegovi desnici silo, s katero je podrl hrabrega junaka, in povišal moč 3 svojega ljudstva. Zato so ga slavili za deset tisoč, in ga hvalili zavoljo Gospodovih blago- darov, in mu dali časten venec. 4 Saj je on povsod zatrl sovražnike in iztrebil Filistejce, ki so nasprotniki do današnjega dne; potrl je njihovo moč. 5 Za vsako delo je pel hvalo Svetemu in Najvišjemu v slavilnih besedah. Iz vsega svojega srca je hvalil Go¬ spoda in je ljubil Boga, ki ga je ustva¬ ril in mu dal moč zoper sovražnike. Tudi je postavil pevce pred oltar, in je skrbel, da so s svojim glasom prijetno peli. Uredil je praznikom sijaj in pove¬ ličeval prazniške čase do konca svo¬ jega življenja, da se je hvalilo sveto Gospodovo ime, in že od jutra povi¬ ševala božja svetost. 6 Gospod ga je očistil njegovih gre¬ hov, in je na veke povišal njegovo moč, in mu je dal kraljestvo zaveze in sla¬ ven prestol v Izraelu. 7 Za njim je vstal njegov modri sin, in zavoljo njega je podrl vso sovražno silo. 1 Pomen: Kakor se pri daritvah najboljše, t. j. mast, loči od mesa in Bogu v čast zažge, tako je bil izmed Iz¬ raelcev David posebej odločen za Boga. 2 David se sam ponaša s svojimi boji zoper zveri. I. Kralj. 17, 34—36; Zgodbe, str. 392. 8 Moč; n izvirniku stoji rog, ki pomenja moč ali zmago. 4 Žene so ga tako slavile v pesmih. I. Kralj. 18, 7; Zgodbe, str. 394. 5 Prim. II. Kralj. 5, 25; 8, 1;.21, 15; Zgodbe, str. 424. 8 David je poveličal božjo službo v templu; primeri I. Kron. 23—26. 7 O Davidovem'grehu in njegovi pokori glej II. Kralj. I1, 2—13; Zgodbe, str. 436—440. Salomon je kraljeval v mirnih časih in Bog mu je podvrgel vse sovražnike, da je zidal hišo njegovemu imenu in pripravil svetišče na veke. Kako moder si bil v svoji mladosti, in kakor reka napolnjen z modrostjo! In tvoj duh je pokrival zemljo. 1 In mnogo je bilo tvojih rekov v prilikah; daleč do otokov je slovelo tvoje ime, in ljubili so te zavoljo tvo¬ jega miru. Tvojim pesmim in pregovorom in prilikam so se čudile dežele, in sicer zavoljo imena Gospoda Boga, ki ima priimek: Izraelov Bog. Srebro si nabiral kakor medenino in kopičil zlato kakor svinec. 2 Udal si se pa ženskam, in si jim dal oblast nad svojim telesom. Omadeževal si svojo slavo, onečastil svoj zarod, priklical jezo nad svoje otroke, in dal si se zapeljati v svoji nespameti; tako se je razdvojilo kra¬ ljestvo in trdo vladarstvo ustanovilo v Efrajimu. 3 Bog pa vendar ni odstopil od svo¬ jega usmiljenja, in ni ugonobil in razdrl tvojih del; tudi ni v korenini zatrl umi¬ kov svojega izvoljenca, in ni pokončal zaroda njemu, ki je ljubil Gospoda, marveč je ohranil ostanek Jakobu in Davidu iz njegovega debla. 4 In Salomon je dokončal svoje živ¬ ljenje za svojimi očeti, in je zapustil iz svojega zaroda neumneža za seboj, nespametnega Roboama, ki je s svojim svetom odvrnil ljudstvo; in Jeroboama, Nabatovega sinu, ki je Izraela zapeljal 1 Pomen: Tvoja modrost je takorekoč obsegala vso zemljo. 2 0 Salomonovem bogastvu glej III. Kralj. 10, 22—26; Zgodbe, str. 642. 8 Bog je Salomona kaznoval, ker se je vdal nespameti, t. j. malikovalstvu, da se je po njegovi smrti razcepilo kralje¬ stvo. O Salomonovem grehu glej III. Kralj. 11, 4 —13; Zgodbe, str. 643. — Efrajim se imenuje zato namestu ce¬ lega izraelskega kraljestva, ker je bil njegov rod največji v odcepljenem izraelskem kraljestvu in ker mu je pripadal prvi kralj Jeroboam. 4 Bog ni zatrl Salomonovih del, t. j. njegovega rodu, zavoljo svojega izvoljenega Mesija, katerega je obljubil Davidu. Sir. 47, 30. 31; 48, 1—20. Elija, Elizej, Ezekija. 1097 v greh in Efrajimu odprl pot k hu¬ dobiji. 1 In med njimi je bilo prav obilno grehov, ki so jih izgnali daleč iz nji¬ hove dežele. 2 Vsakoršne hudobije so si izmišlje¬ vali, dokler ni prišlo nad-nje mašče¬ vanje in končalo vse njihove grehe. Elija in Elizej. Prerok Elija 3 je vstal kakor ogenj in njegova beseda je gorela kakor baklja. Privedel je lakoto nanje, in njegovi zavistni zasramovalci so se zmanjšali, ker niso mogli prenašati Gospodovih zapovedij. 4 Z Gospodovo besedo je zaprl nebes, in je trikrat ogenj iz nebes priklical. 5 Tako so poveličali Elija njegovi čudeži: In kdo se more tako ponašati kakor ti, ki si z besedo Gospoda Boga otel mrliča iz podzemlja in smrtne oblasti, 6 ki si kralje pahnil v pogin in izlahka potrl njihovo mogočnost, in imenitnike z njihovih sedežev. 7 Na Sinaju si slišal sodbo in na Ho- rebu maščevalne razsodbe. 8 Mazilil si kralje za pokoro, in pre¬ roke si postavil za svoje naslednike. 9 1 Jeroboam ni bil Salomonovega rodu; Sirah pravi zato, da ga je zapustil Salomon, ker je bil njegov naslednik v kraljevanju nad odcepljenim kraljestvom. Uvedel je maliko¬ vanje, in zato je Bog kaznoval njegovo ljudstvo. 2 Izraelci so bili pregnani v asirsko sužnjost. Primeri: IV. Kralj. 17, 6. 3 Elija je prerokoval v izraelskem kraljestvu ob času kralja Ahaba in Ohozija (997—998). 4 Elijevi zasramovalci so bili zlasti Balovi svečeniki; glej III. Kralj. 18, 29-40; Zgodbe, str. 693. 6 Elija je napovedal sušo; glej III. Kralj. 17, 1—7; Zgodbe, str. 689. — Ogenj je priklical jedenkrat pri daritvi na gori Karmelu; glej III. Kralj. 18, 38; Zgodbe, str. 689; in dvakrat na vojake, ki so ga hoteli ujeti; glej IV. Kralj. 1, 9—12; Zgodbe, 708. 6 Elija je obudil sina vdovi v Sarepti; glej III. Kralj. 17, 10-24; Zgodbe, str. 690. 7 Napovedal je smrt kralju Ahabu in Ohoziju; glej III. Kralj. 21, 19 nasl.; Zgodbe, str. 703. 704. 8 Na goro Horeb v Sinajskem pogorju je bežal Elija pred kraljico Jezabelo in tam je izvedel, kako bo Bog kaznoval Izraelce; glej III. Kralj. 19, 1 — 18; Zgodbe, str. 696. 697. 9 Elija je imel maziliti Hazaela za"sirskega in Jehut.a za izraelskega kralja. Mazilil ju je njegov naslednik Elizej. Vzet si bil v ognjenem viharju na vozu z ognjenimi konji. V hudih časih si bil določen, da utolažiš Gospodovo jezo, spraviš s si¬ nom očetovo srce in iznova obnoviš Jakobove rodove. Blagor jim, ki so te videli in so bili počeščeni s tvojim prijateljstvom, mi živimo namreč samo v življenju, po smrti pa naše ime ne bo tako. 1 Elija je sicer zagrnil oblak, Elizej pa je bil napolnjen z njegovim duhom. V svojem življenju se ni bal nobenega kneza, in nihče ga ni premagal s svojo mogočnostjo. 2 Tudi nobena beseda ga ni prema¬ gala; še celo njegovo mrtvo truplo ga je oznanjalo kot preroka. 3 V svojem življenju je delal zna¬ menja in po smrti je delal čudeže. Pri vsem tem se ljudstvo ni spo¬ korilo in niso zapustili svojih grehov, dokler niso bili izgnani iz svoje dežele in dokler se niso razkropili po vsem svetu. 4 Zelo malo ljudstva je pa ostalo in knez iz Davidove hiše. 5 Nekaj med njimi jih je delalo, kar je bilo Bogu všeč, drugi so pa živeli v obilnih grehih. Ezekija in Izaija. Ezekija je ogradil svoje mesto in vanje napeljal vode in z železom pre¬ vrtal skalo in zgradil vodnjak. 6 V njegovih dneh je prišel Senahe- rib in poslal Rabsaka in povzdignil svojo roko zoper nje in stegnil svojo roko na Sijon in se prevzel v svoji mogočnosti. ’ Pomen: Ob Elijevem času so bili sloveči že tisti, ki so bili z njim prijatelji; v Sirahovi dobi ni več mogoče do¬ biti take slave. 2 Zlasti pred Joramom in Jozafatom se je pokazal Elizej neustrašenega; glej IV. Kralj. 3, 14; 6, 15; Zgodbe 713. 719. 8 Glej IV. Kralj. 13, 21; Zgodbe, str. 734. 4 Izraelce so pregnali Asirci v sužnjost. 6 Ostalo je še malo judovsko kraljestvo potem, ko je bilo razdejano izraelsko. 8 Ezekija je bil judovski kralj (725—698). Glej IV. Kralj. 18, 13; 19, 37; Zgodbe, str. 782. 783. 1098 Sir. 48, 21—28; 49, 1—18. Jozija, Jeremija, dvanajst prerokov, Zorobabel, Jezus, Nehemija, Henoh, Jožef. Tedaj so jim strepetala srca in roke, in trpeli so kakor porodnice. 1 In klicali so usmiljenega Boga, ter so stezali svoje roke in jih dvigali k nebu, in sveti Bog je kmalu uslišal njihov glas. Ni se več spominjal njihovih gre¬ hov, tudi jih ni dal sovražnikom v roke, marveč očistil jih je z roko sve¬ tega preroka Izaija. 2 Razmetal je asirsko šotorišče, in Gospodov angel jih je potrl. Ezekija je namreč izvrševal, kar je bilo Bogu všeč, in je srčno hodil po potu svojega očeta Davida, kakor mu je bil zapovedal Izaija, veliki in zvesti prerok pred božjim obličjem. V njegovih dneh je šlo solnce na¬ zaj, in on je podaljšal kralju življenje. 3 Z vzvišenim duhom je videl posled¬ nje reči in je tolažil žalostne na Sijonu. Do večnosti je razodel prihodnje in skrivne reči, preden so se zgodile. 4 Jozija, Jeremija, Ezekijel in dvanajst prerokov. Jozijev spomin je kakor zmes dišav, ki jo napravlja mazilar. Njegov spomin je v vsakogar ustih sladak kakor strd in kakor godba pri vinski gostiji. Bog ga je postavil ljudstvu v iz- preobrnenje, in on je potrebil gnusobo brezbožnosti. Svoje srce je obračal k Gospodu, in v grešnih dneh je utrjeval pobožnost. Razen Davida in Ezekija in Jozija so se vsi pregrešili. Judovi kralji so namreč zapuščali postavo Najvišjega, in so zaničevali božji strah. 5 Dajali so pa svoje kraljestvo ptuj- cem in svojo čast zunanjemu ljudstvu. Ti so pa požgali izvoljeno sveto ’ Senaherib je oblegal Jeruzalem; glej IV. Kralj. 18, 13—19, 37; Zgodbe, str. 783—785. 2 Izaija je molil za svoje ljudstvo. 8 Glej IV. Kralj. 20, 1—10; Zgodbe, str. 785. 4 Izaija je prerokoval o bodoči babilonski sužnjosti, zlasti pa tudi o Mesijevem kraljestvu. 6 Sirah govori tukaj o malikovalstvu, ki so mu bili vsi kralji razen imenovanih udani. mesto in so opustošili njegove ceste, kakor je bil prerokoval Jeremija. 1 Grdo so namreč ravnali ž njim, ki je bil že v materinem telesu posvečen, 2 da bo prerokoval o razdejanju, iztreb¬ ljenju in pokončanju in o zopetnem pozidanju in prenovljenju. Ezekijel je videl prikazen veličastva, ki mu jo je pokazal na kerubskem vozu. 3 Spominjal se je plohe nad sovraž¬ niki, oznanjal je pa dobro njim, ki hodijo po pravih potih. 4 Tudi kosti dvanajsterih prerokov naj zelene na svojem kraju; oni so namreč osrečevali Jakoba in ga rešili z versko močjo. Hvala raznih svetih mož. Kako naj poveličujemo Zorobabela 5 , saj je kakor pečatnik v desni roki? kako tudi Jezusa, Jozedekovega sina, ki sta zidala v svojih dneh hišo in postavila Gospodu sveti tempel, ki je pripravljen za večno veličastvo. 6 Tudi Nehemija bo dolgo časa v spo¬ minu, ker nam je pozidal razdrto zi¬ dovje in postavil duri z zapahi vred, in je naredil naše hiše. 7 Ni ga bilo človeka na zemlji, ka- koršen je bil Henoh; zato je bil pa tudi vzet z zemlje. 8 Tudi ni bilo človeka, kakor je bil • Jožef, poglavar svojih bratov, steber svojega ljudstva, vladar svojih bratov, podpora ljudstvu; njegove kosti so se ohranile in so prerokovale po njegovi smrti. 9 1 Zunanje ljudstvo, t. j. Babilonci so osvojili Jeruza¬ lem in ga porušili. 2 Glej Jer. 1, 5; Zgodbe, str. 849. 3 Glej Ez. 1, 4—2, 1; Zgodbe, str. 899—901. 4 Ezekijel je prerokoval, da bo Bog kakor s ploho uničil svoje in izraelske sovražnike. 5 Glej Ezdr. 3, 2; Zgodbe, 985. Hagej imenuje Zoro¬ babela pečatnik; glej Hag. 2, 24; Zgodbe, str. 996. " Glej Ezdr. 3, 1; Zgodbe, str. 985. Jezus se imenuje tu Jozuve. ’ Glej zlasti Nehemijevo knjigo; Zgodbe, str. 1021 — 1033. 8 Glej Zgodbe, str. 54. 0 Jožef je naročil, naj se njegove kosti poneso v ob¬ ljubljeno deželo. To naročilo je zagotavljalo Izraelce, da pride čas, ko bodo rešeni egiptovske sužnjosti. Sir. 49, 19; 50, 1—25. Set, Sem, Adam, Simon. Sirahove želje izraelskemu ljudstvu. 1099 Set in Sem 1 sta slovela med ljudmi; Adam je pa nad vse ljudi zavoljo svo¬ jega začetka. Veliki duhovnik Simon. Simon, * 2 Onijev sin, veliki duhovnik, je podprl v svojem življenju hišo in v svojih dneh popravil tempel. Tudi je povišal tempel, dvojno po¬ slopje z visokimi zidovi ob templu. V njihovih dneh so se izlivali vod¬ njaki in so se kakor morje polnili črez mero. 3 Skrbel je za svoje ljudstvo in ga je rešil pogina. 4 S Trudil se je, da je razširil mesto, in spoštovali so ga, kadar je stopil med ljudstvo; tudi uhod v hišo in preddvor je razširil. Kakor se sveti zgodnja danica sredi megle in kakor polna luna ob svojih dneh in kakor solnce v svoji svetlobi, tako se je on svetil v božjem templu. Kakor bliščeča mavrica med veli¬ častnimi oblaki in kakor cvetoče cvet¬ lice v spomladanskih dneh in kakor lilije ob potokih in kakor dišeče ka¬ dilo v poletnih dneh, kakor svetel ogenj in kadilo užgano na ognju, kakor po¬ soda iz čistega zlata, ozaljšana z vsa- koršnimi dragimi kamni, kakor rodo¬ vitna oljka, kakor cipresa, ki se kvišku dviga: tak je bil on, ko je oblekel častno oblačilo in ko je bil napravljen z vsem sijajem. Ko je stopal k svetemu oltarju, je razsvetlil vse svetišče. Ko je pa prejemal darove iz rok duhovnov in sam stal pri oltarju, krog * Set je bil Adamov sin za ubitim Abelom; Bogu zveste ljudi pred potopom pomenja. Sem se je pa izkazal pobožnega po potopu. 2 Ta veliki duhovnik Simon je najverjetneje drugi tega imena, ki je od leta 217 pr. Kr. nad štirideset let opravljal svojo službo. Skrbel je z vso vnemo za tempel. 8 Tempel je stal na višavi; zato je bilo zelo težko pre¬ skrbeti ga z vodo. Vsled tega je Simon vreden posebne hvale, ker je napeljal vodo v tempel. 4 Ob Simonovem času je hotel egiptovski kralj Ptole- mej Filopator vstopiti v tempel, on mu je pa zabranil vstop. S tem je rešil ljudstvo pogina, ker je fcil tempel središče vsega njegovega javnega življenja. njega pa njegovi bratje, je bil kakor vsajen ceder na libanski gori; in vsi Aronovi sinovi so stali krog njega v svoji časti kakor palmove veje. Gospodove darove so pa držali v rokah pred vsem Izraelovim zborom; in ko je opravljal pri oltarju svojo službo, da bi dokončal daritev naj¬ višjega kralja, je stegnil svojo roko k pitnemu daru, in je daroval grojzdno kri; izlil jo je na tla pri oltarju v božjo dišavo naj višjemu knezu. 1 Tedaj so se oglasili Aronovi sinovi in zatrobili z dolgimi trombami in raz¬ širjali velik glas v spomin pred Bogom. Takrat je vse ljudstvo nanaglem padlo z obrazom na tla molit Gospoda, svojega Boga, in prosit vsegamogoč- nega, visokega Boga. In pevci psalmov so ga poveliče¬ vali s svojimi glasovi, in v veliki hiši je bilo polno prijetnega glasu. In ljudstvo je v molitvah prosilo Gospoda Najvišjega, dokler se ni do¬ končalo češčenje Gospodovo in dokler niso opravili svoje službe. Potem je šel doli, in je vzdignil svoje roke nad celim zborom Izraelo¬ vih otrok skazuje Bogu čast s svojimi ustnami in vesele se v njegovem imenu. In je ponovil svojo molitev in raz¬ glasil božji blagoslov. Konec Sirahove knjige. Sirah je v drugem razdelku hvalil posamne svete može; na koncu pa poudarja, da je vse, kar se je dobrega zgodilo, le dar božjega usmi¬ ljenja, katerega je treba prositi tudi za bodočnost. Sirski kralji so tedaj vladali Izraelcem; ho¬ teli so jim s samostojnostjo vzeti tudi pravo vero. Z ozirom na to poudarja Sirah moč božjega usmiljenja. Prošnje za rešitev izraelskega ljudstva. Zdaj torej prosite Boga vsega stvar¬ stva, ki je storil velike reči na celi zemlji, ki je pomnožil naše dni od rojstva in z nami ravnal po svojem usmiljenju, naj nam da veselo srce, in 1 Sirah opisuje tukaj slovesne daritve. 1100 Sir. BO, 26—31; 51, 1—2-1. Zahvalnica za božje dari, zlasti za modrost. naj v naših dneh biva mir v Izraelu vekomaj, in naj Izrael veruje, da je z nami božje usmiljenje, ki nas bo rešilo ob svojem času. Dva naroda sovraži moja duša; tretji pa, ki ga sovražim, ni narod: tisti, ki prebivajo na seirskih gorah, 1 Filistejce in neumno ljudstvo, ki sta¬ nuje v Sihemu. 2 Podpis knjigi. Nauk modrosti in vzgoje je zapisal v te bukve Jezus, Sirahov sin iz Jeru¬ zalema, ki je izlil modrost iz svojega srca. Blagor mu, kdor se vadi v teh do¬ brih rečeh; kdor si jih vloži v svoje srce, bo vedno moder. Ako se namreč ravna po njih, bo imel za vse dovolj moči, ker mu bo Gospodova luč kazala pot. V svojih sklepnih besedah kaže sveti pisatelj svoje prepričanje, da ni sam iz svojega spisal svoje knjige, marveč ga je Bog k temu na¬ vdihnil. Svojim naukom pridevlje božjo veljavo. Dostavek. Strahova molitev. Zahvalnica za božje dari. Molitev Jezusa, Strahovega sinu. Častim te, o Gospod, o kralj, in hvalim tebe Boga, svojega Zveličarja. Tvoje ime slavim, ker si bil moj pomočnik in varuh in si rešil moje telo pogina, iz zadrge hudobnega jezika in iz lažnjivih ustnic, in si bil moj po¬ močnik zoper sovražnike. 3 Rešil si me po obilnem usmiljenju svojega imena naj večjih levov, ki so me bili pripravljeni požreti, iz rok njih, ki so zalezovali mojo dušo, iz nadlog, ki so me obdajale, iz silnega plamena, ki je bil krog mene, da nisem zgorel 1 Na seirskih gorah so prebivali Idumejci. ’ Prebivalci v Sihemu so Samarijani. Imenujejo se neumno ljudstvo, ker so se vdali malikovanju. 8 Iz teh besedij se da sklepati, da je bil Sirah po krivem obtožen in vsled tega v smrtni nevarnosti, da ga je pa Bog rešil iz nje. sredi ognja 1 ; iz globočine podzemelj¬ skega brezdna in nečistega jezika in lažnjive besede, hudobnega kralja in krivičnega jezika. Do smrti bo hvalila moja duša Go¬ spoda, saj je bilo moje življenje že blizu groba. Od vseh stranij so me obkolili, in ni ga bilo, ki bi mi bil pomagal; po člo¬ veški pomoči sem se oziral, in ni je bilo. Tu sem se spomnil, o Gospod, tvoje milosti in vsega, kar si storil od nekdaj, da otimlješ tiste, ki zaupajo vate, o Go¬ spod, in jih rešuješ iz neverniških rok. Dvigal sem od zemlje svoje prošnje in prosil odvrnenja smrti. Klical sem Gospoda, Očeta svojega Gospoda, 2 naj me ne pušča brez po¬ moči ob dnevu moje nadloge in takrat, ko me preganjajo prevzetneži. Neprenehoma hočem hvaliti tvoje ime in je hvaležno častiti, ker je bila uslišana moja molitev. Rešil si me pogina in me otel iz hudega časa. Zato te hočem častiti in hvaliti in slaviti Gospodovo ime. Zahvala za modrost. Ko sem bil še mlad, preden sem šel po svetu, sem brez strahu iskal modrosti v svoji molitvi. Zdihoval sem zanjo pred temp lom, in do konca je bom iskal. In ona je razcvetela kakor zgodnji grojzd, in moje srce se je je veselilo. Moja noga je hodila po pravem potu, in iz mlada sem je iskal. Nekoliko sem nagnil svoje uho, in sem jo slišal. Veliko modrosti sem našel v sebi, in močno sem rastel v nji. Zato bom častil njega, ki mi je dal modrost. Sklenil sem namreč ravnati po nji; vnet sem za dobro, in ne bom osra- moten. 1 Levi pomenjajo sovražnike, silni plamen pa njihovo besnost. 4 V svoji stiski je prosil Sirah Mesija in Boga, nje¬ govega Očeta. Sir 51, 25—38. Vabilo k modrosti. Knjiga Modrosti: ime; kdaj je spisana. 1101 Moja duša se je bojevala zanjo, in ko sem delal po nji, sem se utrdil. Svoje roke sem dvignil kvišku, in sem obžaloval grehe proti nji. Svojo dušo sem obračal k nji, in našel sem jo, ko sem je iskal. Srce sem ji izročil od začetka; zato tudi ne bom zapuščen. Moje osrčje se je treslo, ko sem je iskal; zato sem dosegel dobro posestvo. Gospod mi je dal jezik v plačilo; z njim ga bom hvalil. Vabilo k modrosti. Približajte se k meni, neuki, in zberite se v hiši podučevanja. Zakaj še odlašate, in kaj pravite k temu, saj vaše duše silno žeja? Svoja usta odpiram in pravim: Ku¬ pite si (modrosti) brez denarja, in uklo¬ nite svoj vrat njenemu jarmu, in vaša duša naj sprejme poduk; potem jo je lahko najti. Izpreglejte s svojimi očmi; le malo sem se trudil, pa sem vendar našel zase obilnega pokoja. Pridobite si nauk kakor mnogošte¬ vilno srebro, in vzemite ga v posest kakor obilo zlata. Vaša duša naj se veseli njegovega usmiljenja, in ne sramujte se njegove hvale. Izvršujte svoje delo, preden preide čas, in dal vam bo plačilo ob svo¬ jem času. Po lastni izkušnji vabi Sirali ob sklepu svoje knjige, naj se vsi njegovi bralci oklenejo Gospoda, in naj iščejo prave svete modrosti. Sebe jim stavi za vzgled in obeta jim, da jim bo Bog za plačilo naklonil modrost na tem svetu, na dru¬ gem pa večno veselje. Nam kristijanom je mnogo ložje ustreči Sira- hovemu vabilu nego je bilo Judom v stari zavezi. Mi vemo, da je prava modrost v tistih naukih, ki nam jih je razodel Bog po svojem Sinu in ki nam jih neskvarjene podaja katoliška cerkev. S celim srcem se jih oprimimo, premišljajmo jih in živimo po njih; potem prejmemo tudi mi plačilo ol> svojem času. IX. Knjiga Modrosti. Knjiga Modrosti se zato tako imenuje, ker se v nji slavi in priporoča sveta božja modrost. 1 V grškem svetem pismu se ji pravi Salomonova modrost, ker so njeni nauki podobni naukom Salomonovih Pregovorov in ker je v knjigi sami nekaj odstavkov 2 napisanih tako, kakor bi jih Salomon sam govoril. Kdaj je bila ta knjiga spisana, ni natančno znano. Sv. Hijeronim pravi, daje bila že pr¬ votno napisana v grškem jeziku. To se da do¬ kazati iz nje same. Mnogo izrazov je v nji, ki spričujejo, da ni bila prevedena iz hebrejščine, marveč da je že njen izvirnik grški. 3 Po vsebini se da tudi približno sklepati, kdaj je nastala. Spisal jo je gotovo neki pobožen Jud v Egiptu za ptolemejskih kraljev. Zavoljo njenega grškega naslova Salo¬ monova Modrost, in ker Salomon sam govori v nji, so nekateri trdili, da jo je spisal ta naj- modrejši judovski kralj. Toda že sv. Hijeronim in sv. Avguštin sta pobijala to misel. Salomon je bil pač pri vseh Judih znan zavoljo svoje mo¬ drosti. Zato ni čudno, da se je sveti pisatelj knjige Modrosti zatopil v Salomonovega duha in tako rekoč v njegovi osebi pojasnjeval sv. modrost primerno razmeram, v katerih je živel. Morda je imel pred seboj tudi kaj Salomonovih spisov, ki so' se kasneje izgubili, in je iz njih povzel, kar polaga Salomonu v usta. Drugi trdijo, da jo je spisal judovski modro- slovec Filon (1. 25 pr. Kr. do 20 po Kr.), ki se je rodil malo pred Kristusom, toda razlike med to sveto knjigo in med Pilonovimi, še ohranjenimi spisi so tolike, da je to naravnost nemogoče. Najverjetnejše je, da je bila spisana knjiga Modrosti za egiptovskega kralja Ptolemeja Fi- lopator-a (221—205 pr. Kr.), 4 ali nekaj let kasneje; potemtakem krog 1. 200 pr. Kr. Sveti pisatelj se bojuje v nji proti zmotnemu grškemu modroslovju. .Judje, ki so prebivali med Grki, so se od teh navzeli mnogo učenosti in navadili umetnostij; bili so pa v nevarnosti, da z dobrimi 1 Glej Zgodbe, str. 1041—1043. ’ Modr. 7, 1 nasl.; 9, 8 nasl. 8 N. pr. mana se imenuje vrsta ambrozije (19, 20); smrt se imenuje hadovo kraljestvo (1, 14); po Platonovem modroslovju se naštevajo štiri poglavitne čednosti: modrost, zmernost, pravičnost, srčnost (8, 7). 4 Glej Zgodbe, str. 977. 1102 Namen knjigi. Razdelitev. zakladi grškega uma ne sprejmd tudi njegovih zmot. Zato je spisana naša knjiga v obrambo svete modrosti. Sveti pisatelj poudarja zlasti, da je Bog oseben duh, in pobija malikovalstvo. Poleg tega pa v navdušenih besedah dokazuje neumrljivost človeške duše, božjo previdnost in povračevanje po smrti. To je bilo ravno za na¬ vedeni čas potrebno. Takrat so se širile med Grki in vsled tega tudi med Judi, ki so prebivali sredi njih, blodnje modroslovca E pik ur a. Ta je trdil, da je treba skrbeti samo za srečo na tem svetu, da po smrti ni nobenega življenja več; vsak naj uživa čim največ dobrega za svoje telo; za bogove se ni treba nič meniti. Med poganskimi izobraženci se je ta nauk hitro ukoreninil. Bilo jih je mnogo med njimi, ki so naravnost tajili bogove; domala vsi so pa živeli, kakor bi jih ne bilo, češ da se ne brigajo za človeka. Na vse mogoče načine so pa skrbeli, kako bi si osladili svoje telesno življenje. Ne¬ zmernost v jedi in pijači se je silno množila; razveseljevanja po glediščih in dirkališčih so bila od dne do dne bolj nesramna; nečisti grehi so prodirali kakor nevarna povoden vedno globlje med ljudstvo. Vsled tega je propadal ves javni red. Vedno več je bilo revežev, ki so z gnjevom v srcu gledali razkošne bogatine. 1 Kralji so bili razuzdani samosilniki, njihovi dvorniki so se jim pa v priliznjeni hinavščini laskali. Sod¬ niki so se dali podkupovati, krivica je zmagovala. V knjigi Modrosti beremo opomine na mo¬ gočnike, zlasti na kralje, kjer se karajo vse na¬ vedene napake. Posebej se pa še omenja pre¬ ganjanje pravičnih. Ohole mogočnike, ki pre¬ ganjajo nedolžne pravične ljudi, svari sv. pisatelj, preganjancem pa obeta nebeško plačilo. Gotovo se je dotikalo to svarilo dejanskih razmer. To najbolj kaže na čas Ptolemeja Filopatora. Ta že omenjeni kralj je živel posebno nenravno in razkošno. Podložniki so ga porogljivo imenovali Filopatora, t. j. očetoljuba, ker seje splošno govorilo, da je zastrupil svojega očeta. Umoril je tudi svojo mater Berenico in ujca Maga. V svoji krvoločnosti je preganjal zlasti Jude in za¬ hteval od njih, naj odpadejo od svoje vere in prestopijo k poganstvu. Mnogo jih je umrlo za sveto stvar; bilo je pa tudi precej odpadnikov. Zelo umljivo je torej, da je Bog ob tem času obudil svetega moža, ki je opisal ničnost pozem- 1 Primeri Modr. 2, 7. skega veselja, nespamet malikovalstva, podlost greha in slikal božjo previdnost in pravično sodbo po smrti. S tem je navduševal Jude, da so ostali trdni ob času preganjanja in da so raj še dali svoje življenje, nego bi bili zatajili svojo vero. Ptolemeja Filopatora nasledniki niso bili kaj bolji od njega. Zato trdijo nekateri, da je bila knjiga Modrosti spisana za časa njegovih naslednikov. Daši se torej ne da čas njenega izvora na¬ tančno določiti, ostane vendar njen pomen izredne važnosti. Človeške in božje narave ne opisuje nobena knjiga starega zakona tako določno, kakor knjiga Modrosti. Človekova osebnost in z njo združena svoboda volje se krepko poudarja. Sveti pisatelj se pa tudi živo utaplja v neskončno božje življenje in razkriva še jasnejše nego Salomon v Pregovorih in Sirah v svoji knjigi, da je v je- dinem božanstvu več oseb. Božja Modrost se opisuje kot vsegamogočno umno bitje. Odpira se nam neizmerna globina večnega, rajskega, za človeka neumljivega božjega življenja. Knjigo Modrosti delimo najložje v dva raz¬ delka: V prvem (1, 1—9, 19) podučnem raz¬ delku nam splošno opisuje modrost, njen izvor, njene sadove in opominja, naj se je oklepamo. Drugi zgodovinski razdelek (10, 1— 19, 20) nam pa iz izraelske zgodovine pojasnjuje delovanje božje Modrosti. Egiptovski Judje so od nekdaj šteli to knjigo k svetemu pismu. Cerkveni očetje jo navajajo kot sveto knjigo in že v najstarejših cerkvenih zborih se našteva med drugimi od sv. Duha na- vdihnenimi spisi. V novem zakonu imamo več izrekov, iz katerih spoznamo, da so apostoli rabili knjigo Modrosti kot svetopisemsko knjigo. 1 Ko je bila grška modrost na svojem vrhuncu, je Bog navdihnil neznanega moža, da je v tej knjigi pokazal, kako revna je ta modrost gledč na najimenitnejša vprašanja o Bogu in človeku, in kako bogata in jasna je sveta Modrost, ki jo je po svoji neskončni dobrotljivosti ohranjal Bog v svojem razodetju med judovskim ljudstvom. Ob našem času se posvetna učenost oddaljuje od Boga; tiste zmote in napake se porajajo, katere vidimo že v starem poganstvu. Zato je tem bolj pri- 1 Prim. Mat. 27, 40. — Modr. 2, 17. Rim. 5, 12. — Modr. 2, 24. Rim. 13, 1. — Modr. 6, 3. I. Kor. 2, 13; Rim. 11, 34. — Modr. 9, 13. Hebr. 1,3. — Modr. 7, 25. 26. Rim. 1. — Modr. 13, 14, 22 nasl. Mudr. 1, 1—14. Pogoji modrosti. Bog ni naredil smrti. 1103 merno, da radi premišljujemo knjigo Modrosti in se v nji učimo ločiti resnico od zmote, krepost od greha, in se po nji utrjujemo v naukih včlo- večene božje Modrosti. Prvi razdelek. Modrost in njeni sadovi. Poglavje 1, 1—9, 19. Iz modrosti izvira sreča in neumrljivost. Poglavje 1, 1—5, 24. V prvem odstavku opominja sveti pisatelj, naj človek ljubi samo to, kar je stanovitno in večno, in naj se ogiblje greha, ki uničuje pravo modrost. Greh je vzrok dušne in telesne smrti. Hudobni duh je zapeljal prve stariše v greh in telesna smrt je kazen za njihov greh. Pravični ljudje morajo sicer prestajati mnogo bridkih iz¬ kušenj na tem svetu, toda zagotovljeno jim je božje plačilo na tem in na onem svetu. Grešnike pa zadeva v življenju in po smrti huda kazen. Posebno nevarno je, če se človek uda telesnim slastem. Blagor tistim, ki se prizadevajo za či¬ stost. Nečistniki so nesrečni. Pravični ljudje včasih zgodaj umrjejo. To je zanje dobro; hudobnežem je pa njihova sveta smrt v opomin. Po smrti se bo spoznalo, kako nično je posvetno uživanje. Hudobneži bodo videli, kako napačna so bila njihova pota, in Bog jih bo ve¬ komaj pogubil. Pobožni pravičniki bodo pa trdno stali v božjem varstvu proti svojim nekdanjim zasramovalcem in zatiralcem. Uživali bodo večno srečo. Kakošna je Modrost? Ljubite pravičnost vi, ki ste sodniki 1 na zemlji! Mislite dobro o Gospodu 2 , in iščite ga s priprostim srcem; tisti ga namreč najdejo, ki ga ne izkušajo, 3 in njim se razodeva, ki verujejo vanj. Hudobne misli pa ločujejo od Boga, in njegova preizkušena moč kaznuje ne- spametnike. Modrost namreč ne gre v hudobno dušo, in ne prebiva v srcu, ki je udano grehom. 4 Sveti Duh mo- 1 Sodniki, t. j. vladarji in knezi. 2 Pomen: Mislite, da je vsegaveden in pravičen sodnik. 8 Izkušajo, t. j. z nevero in grehom. 4 Sv. Tomaž Akv. dokazuje iz teh besedij, da je bila Devica Marija brez vsakega greha, ker je v nji na poseben način prebival božji Sin — včlovečena" božja Modrost. S. Th. 3, qu. 27. a. 4. drosti 1 beži pred hinavcem, in se od¬ mika nespametnim mislim in kjer pro¬ dira hudobija, se odžene. Duh modrosti je sicer dobrotljiv, toda bogokletneževih ustnic ne pusti brez kazni, zakaj Bog je priča njegovih obistij 2 in preiskuje njegovo srce in posluša njegov jezik. Gospodov Duh namreč napolnjuje ve¬ soljni svet in njemu, ki vse obsega, je znan vsak glas. Zato ne more nihče ostati skrit, kdor hudobno govori, in kaznovalna sodba ga ne zgreši; zakaj hudobneževe misli se preiskujejo in glas njegovih besedij pride pred Boga, da se kaznujejo njegove hudobije. Saj uho gorečnosti vse sliši in glas mr- mralcev ne ostane skrit. Varujte se toraj mrmranja, ki nič ne hasne, in zdržite jezik obrekovanja, ker tudi skrivno govorjenje ne bo brez kazni; lažnjiva usta pa umore dušo. Gorečnost, namreč božja, pomenja strogost, s katero Bog kaznuje grešno predrznost, zlasti pa vsako bogokletstvo. Nikar ne moli ptujega Boga: Bog gorečnik je njegovo ime: Bog je go¬ rečnih. 3 Mrmranje proti Bogu se je med Izraelci mnogokrat pojavljalo. Gotovo so se tudi ob času, ko so brez državne samostojnosti morali služiti često krivičnim in hudobnim poganskim kraljem, pritoževali proti božji Previdnosti, zlasti, ko so se udajali razuzdanemu poganskemu življenju. Obrekovanje pomenja tu zlasti bogokletno govorjenje proti božji dobroti in pravičnosti. Odkod smrt? Nikar ne hitite v smrt po zmoti svojega življenja, 4 in ne izzivajte si po¬ gubljenja z deli svojih rok; Bog namreč ni naredil smrti, in se ne veseli pogina živih. 5 Saj je vse ustvaril, da biva, in zdrave je naredil vse stvari na svetu; v njih ni pogubnega strupa in peklen- 1 Nekateri prevajajo tudi: Sveti Duh vzgojevatelj. Naš prevod je po grškem aleksandrijskem izvirniku. 2 Pomen: Bog pozna človekove najskrivnejše misli. 8 Primeri: II. Mojz. 34, 14; Zgodbe, str. 226. 4 Zmota življenja je greh. 5 Bog je ustvaril vse ljudi za neumrljivo življenje v nebesih. Greh jih pa izroča večni smrti. 1104 Modr. 1, 15. 16; 2, 1—11. Kako žive brezbožneži? skega kraljestva ni na zemlji. 1 Pra¬ vičnost je namreč večna in neumrljiva. 2 Hudobneži pa jo (smrt) vabijo z rokami in z besedami; za prijateljico jo šte¬ jejo in zavezujejo se z njo, ker so vredni, da ji pripadajo. V zadnjem stavku se sveti pisatelj trpko norčuje iz tistih, ki so se udali brezbožnim po¬ ganskim naukom. Boga in neumrljivost duše taje. S tem se torej odrekajo življenju in družijo s smrtjo. S svojimi besedami in s svojimi deli tako rekoč smrt kličejo k sebi. Potemtakem so je res vredni. V naslednjih vrstah navaja sveti pisatelj, kako govore tisti hudobneži, ki ta j e življenje po smrti. Samo telesnih slastij si žele; v nezmer¬ nosti in nečistosti iščejo svojega veselja. Vrh tega so pa strastni sovražniki vseh ljudij, ki so še udani veri in lepemu nravnemu življenju. Tako-le jih opisuje: Sami pri sebi mislijo napak, rekoč: Kratek in sitnostij poln je čas našega življenja, in ni ga zdravila ob člove¬ kovem koncu, in za nikogar se ne ve, da bi se bil vrnil iz groba. Iz nič smo se namreč rodili, in za tem bomo, kakor bi nas nikoli ne bilo. Dim je dihanje v našem nosu in mišljenje je iskra ob utripanju našega srca. 3 Ko ugasne, se upepeli naše truplo, in duh se razkadi kakor tenak zrak, in naše življenje pre¬ ide kakor oblakov sled, in izgine kakor megla, ki jo prežene solnčni žarki in jo stlači njegova gorkota. Celo naše ime se sčasoma pozabi, in nihče se ne bo spominjal naših del. Naš čas je namreč kakor mimogredoča senca, in ko smo na koncu, ni nobene vrnitve več; ta je zaprta, in nihče se ne vrne. 1 Pomen: Nobena stvar ni bila zato ustvarjena, da bi drugim škodovala. Prvotno tudi hudobni duh ni imel nobene moči nad svetom. Še-le greh je vse pokvaril. 2 Pomen: Začetkom je bil človek ustvarjen v pravič¬ nosti, s katero je bila združena pravica do večne sreče in do neumrljivosti. Po grehu se je izgubila pravičnost in z njo njene prednosti. Ko se pa človek reši greha, se mu s posvečujočo milostjo božjo vrne pravičnost in z njo pravica do večne sreče. 8 Tako so učili brezbožni učenci modroslovea Epikura. Tajili so dušo in trdili, da prihaja življenje in mišljenje samo iz telesa. Pridite torej, in uživajmo pričujoče dobrote in rabimo stvari brž še v mla¬ dosti. 1 Napolnjujmo se z dragocenim vinom in z dišavami, in ne zamudimo cvetu svojega časa. Z rožami se ven- čajmo, preden zvenejo; nobenega trav¬ nika naj ne bo, da bi ga ne prehodila naša slast. Nihče izmed nas naj ne bo ločen od naše slasti; povsod puščajmo za seboj sledi svojega veselja, ker to je naš delež in naša usoda. Človek, ki ne veruje v neumrljivost svoje duše, ne more drugače misliti kakor je opisano v teh besedah. S surovim napuhom se baha samo s svojimi grehi; zraven pa strastno sovraži vse, ki hočejo pravično živeti. V nastopnih vrstah se pojasnjuje, kako se pri brezbožnikih razvija to sovraštvo. Zatirajmo reveža, pravičnika, ne za¬ našajmo udovi, in ne spoštujmo sivih las priletnega starčka. Naša sila bodi postava pravice; 2 saj ni za nič, kar je slabega. V naslednjem odstavku govore hudobneži, kako hočejo preganjati pravičnega človeka. V splošnem pomenu veljajo te besede o preganjanju pravičnih in pobožnih ljudij sploh; iz novega za¬ kona pa spoznamo, da sveti pisatelj v božjem na- vdihnenju gleda v duhu zvijačno in sovražno vedenje judovskih prvakov z Mesijem — Jezusom Kristusom. Mesija imenujejo preroki večkrat pravičnega, 3 pravično mladiko. Mnogokrat se v svetih knjigah starega zakona tudi bere, da bo Pravični (Mesija) trpel. 4 Ta Pravični, o katerem govori kakor o vzoru vseh pravičnih ljudij pisatelj Modrosti, po¬ zna vse najskrivnejše misli, imenuje se božjega Sinu. To in tudi vse drugo se Odrešeniku najlepše prilega. Ž njim so res prav tako delali, kakor se nam tukaj opisuje. 5 6 Zato razlagajo sveti očetje po pravici soglasno ta odstavek v prvi vrsti o božjem Izveličarju. 1 Primeri: Iz. 22, 13; 56, 12. 2 Pri hudobnežih velja vedno strašno načelo: Kdor ima oblast, ima tudi pravico. 8 Primeri: Iz. 41, 2. 10; 45, 8; Zgodbe, str. 803; 53, 11; Zgodbe, str. 808; Jer. 23, 5. 6; Zgodbe, str. 860. 4 Prim : Ps. 21; Zgodbe, str. 489—492; Iz. 53; Zgodbe, str. 806—808; Zah. 11, 12, 10; Zgodbe, str. 1004. 1005. 6 Prim.: Mat. 23, 25 nasl.; 27, 43; 9, 4; Jan. 3, 19 nasl.; 5, 7; 7, 29; 9, 7. Modr. 2, 12—25; 3, 1—11. Brezbožniki zatirajo pobožne ljudi. Vkljub skušnjavam so pravični srečni. 1105 Zalezujmo torej pravičnika, ker nam je napoti, in nasprotuje našim delom, in nam očita grehe zoper postavo, in razglaša naše pregrešno obnašanje. 1 Usti se, da Boga pozna, in božjega Sina se imenuje. Odkrito nas toži zavoljo naših mislij. Siten nam je, da ga še videti ne moremo, zakaj njegovo življenje ni tako kakor drugih, in posebna so nje¬ gova pota. Za lahkomišlj ene nas ima, in naših potov se ogiblje kakor nesnažnih rečij, konec pravičnih proslavlja in se hvali, da je Bog njegov oče. Poglejmo torej, ali so res¬ nične njegove besede; posku¬ simo, kaj se bo zgodilo ž njim in spoznali bomo, kakšen bo njegov konec. Če je namreč pravi božji sin, mu bo ta po¬ magal in ga rešil iz sovražnih rok. Zaslišimo ga z zasramo¬ vanjem in tezalnico, da vidimo njegovo udanost in preskusimo njegovo potrpežljivost. K naj- sramotnejši smrti ga obsodimo; saj mu pride pomoč po njegovih besedah. Doslej so navedene predrzne besede sovraž¬ nih hudobnežev. Sveti pisatelj jim pristavlja svojo sodbo, v kateri pojasnjuje, kako grozno se motijo, in kako pravzaprav posnemajo očeta vsega greha, hudobnega duha. Tako mislijo, pa se motijo; zakaj njihova hudobija jih je oslepila; in božjih skrivnostij ne poznajo, in ne upajo na plačilo za pravičnost, in ni jim mar poveličanje svetih duš. Bog je namreč ustvaril človeka neumrlji¬ vega in ga naredil po podobi svoje sličnosti. 2 Po hudičevi nevoščljivosti je pa prišla smrt na svet: tega pa po¬ snemajo vsi, ki so na njegovi strani. Začetkom tega odstavka se poudarja, da Bog ni naredil smrti. Tu se pa naravnost pove, da ji je vzrok hudičeva nevoščljivost. 1 Primeri: II. Tim 3, 12. 2 Prim. I. Mojz. 1, 26; Zgodbe, str. 33. Zgodbe sv. pisma I. Pravični so srečni, hudobneži pa nesrečni. V prejšnjem odstavku govore hudobneži o slasteh brezbožnega življenja in opisujejo trpljenje in zgodnjo smrt pravičnih ljudij, katere preganjajo. Sveti pisatelj pobija v naslednjem oddelku nji¬ hove misli in opisuje, kako so vkljub svojemu trpljenju in svojemu zatajevanju pobožni ljudje srečni, in kako so nesrečni brezbožni in slastem udani hudobneži. Pravičnih duše so v božji roki, in smrtna muka 1 se jih ne dotakne. Ne¬ spametnih očem se dozdeva, da umi¬ rajo, in njihova ločitev se šteje, da je bridka, in njihov odhod od nas kakor uničenje; — oni so pa v miru. 2 Če¬ tudi pred ljudmi trpe bolečine, je pa njihovo upanje polno neumrljivosti. V malem so stiskani, v obilju se jim bo pa dobro godilo, ker jih Bog poskuša in najde sebe vredne. Kakor zlato v ognju jih preskuša, in kakor žgalni dar jih sprejema, 3 in ob svojem času se ozira nanje. Pravični se bodo svetili, in kakor iskre po trstju bodo tekali. 4 Narode bodo sodili in gospodovali ljudstvom, Gospod bo pa kraljeval nad njimi vekomaj. Kateri upajo vanj, bodo spoznali resnico, in zvesti v ljubezni bodo poleg njega; milost in mir pri¬ padata namreč njegovim izvoljencem. Hudobneži pa prejmo kazen, ker so zaničevali pravičnega in odpadli od Gospoda. Kdor namreč zavrže mo¬ drost in svarilo, je nesrečen; prazno je njihovo upanje, brez sadu njihov trud in brez koristi njihova dela. 1 Smrtna muka, t. j. muka večne smrti v peklu. Pa tudi telesna smrt ni za pravične nič resnično hudega, ker jim odpira večno življenje. 2 V starem zakonu so duše pravičnih uživale mir pred peklom, kjer so pričakovale Odrešenika, ki jih je peljal v nebeški mir. 8 Pobožni ljudje, ki žive samo za Boga, zlasti pa mu¬ čeniki, kateri darujejo svoje življenje za sv. vero, so podobni Bogu prijetnemu žgavnemu daru, ki je ves zgorel v božjo čast. 4 Pomen: Sredi malopridnega sveta, ki je podoben trstju, bodo pravični podobni svetlim iskram. Sodnji dan bodo pogubljene! kakor trstje in nad njimi bodo izvrševali božjo kazen sveti izvoljenci, kakor iskre, ki užigajo suho trstje (po grškem strnišče). 70 1106 Modr. 3, 12 -19; 4, 1—19. Pravični in hudobneži. Lepota čistosti. Njihove žene so nespametne, 1 in hudobni njihovi otroci. Njihov zarod je preklet; zakaj srečna je nerodovitna, neomadeževana, ki ne pozna pregrehe; rodila bo sad, ko se bo povračevalo svetim dušam. 2 Dobra dela rode sloveč sad, in ko¬ renina modrosti se ne usuši. Prešest- nikov otroci pa ne uspevajo, in pre¬ grešen zarod se uniči. Ko bi tudi dolgo živeli, so brez pomena, in njihova vi¬ soka starost brez časti. Če pa zgodaj umrjejo, nimajo upanja in sodnji dan nobene tolažbe. Grozen je namreč krivičnega zaroda konec. V naslednjih vrstah pojasnjuje sveti pisatelj še odločnejše, kako nesrečni so hudobneži, če imajo tudi obilen zarod; v lepih besedah slavi namreč krasoto svete čistosti. Neumrljiv imenuje spo¬ min čistega rodu. V resnici! Koliko moških in ženskih redov in družeb oznanja spomin svojih deviških začetnikov in začetnic. Bogu je znan čisti rod; Bog ga namreč pripoznava v ljubezni in milosti za svojo posebno rodbino. O kako lep je čist rod v svoji slavi; njegov spomin je neumrljiv; pri Bogu je znan in pri ljudeh. Dokler je tod, ga posnemajo, in ko odide, hrepene po njem; 3 vekomaj venčan obhaja zmago, ker si je priboril plačilo neomadeže- vanih bojev. 4 Brezbožno mnogobrojno potomstvo je pa brez koristi, in pre- šestne mladike ne poganjajo globokih korenin in ne postavijo trdnega temelja. In akoravno njihove veje nekaj časa zelenijo, ne stoje trdno, veter jih omaja, in vihar jih s korenino izdere. Njihove veje se odlomijo, predno dorastejo; njihov sad ni nič prida in grenak za jed, in ni za rabo. Iz greha rojeni 1 Nespametne, ker jih nevera in strast preslepita, da so nezveste svojim možem. 2 Mnogo srečnejše nego razuzdane matere so žene, ki nimajo otrok, pa so poštene in zveste svojim možem; po smrti se jim bodo v obilju povračevale njihove kreposti. 8 Pomen: Ljudje, ki se prizadevajo za sveto čistost, dajejo na tem svetu lep vzgled; po smrti se pa še bolj čuti njihova korist. 4 Neomadeževani boji, t. j. boji z izkušnjavami in za¬ peljivimi priložnostmi, v katerih se ohrani čisto, neomade- ževano srce. otroci spričujejo namreč hudobijo svo¬ jih starišev, ko jih kdo vpraša. 1 Dozdaj je sveti pisatelj dokazoval, da hu¬ doben zarod nima nobene stalnosti, marveč da kmalu pogine. Temu utegne kdo ugovarjati, da tudi pobožni ljudje cesto zgodaj umrjejo, in da se torej iz zgodnje smrti ne da nič sklepati. V nastopnih vrstah se dokazuje, da ta ugovor ne velja, ker je smrt pobožnih in pravičnih ljudij blažena; Bog jih iz ljubezni pokliče k sebi in z njihovo smrtjo opominja hudobneže. Pravični je pa v pokoju, četudi zgodaj umrje. Starosti namreč ne dela častne dolgo življenje in ne obilo let, marveč človekova razumnost velja za sive lase, in življenje brez madeža je velika starost. Ker je bil Bogu všeč, se mu je izkazala ljubezen, in ker je živel sredi grešnikov, ga je vzel. Od¬ stranil ga je, da bi mu hudobija ne popačila uma, ali zmota ne preslepila duše. 2 Mikavnost pregrehe zatemnuje namreč dobro, in nestalno poželenje spači nedolžno srce. Zgodaj je končal, pa je dopolnil obilo let; zakaj njegova duša je bila Bogu všeč; zato ga je zgodaj vzel izmed hudobij. Ljudstva vidijo to, pa ne razumejo, in ne pre¬ mišljajo, da je Bog milostljiv in usmi¬ ljen svojim svetim, in da se ozira na svoje izvoljence. Umrli pravični pa obsoja žive hudobneže in zgodaj kon¬ čana mladost dolgo krivičnikovo živ¬ ljenje. 3 Konec modrega vidijo sicer, pa ne razumejo, kaj Bog namerava ž njim, in zakaj ga je vzel Gospod v svoje varstvo. Vidijo, in zaničujejo (njegovo smrt); Gospod jih bo pa zasmehoval; brez časti propadejo, in v sramoti bodo med mrtvimi vekomaj; zakaj razdrobil bo te napuhnjence, da bodo brez glasu, in jih bo izruval iz temeljev in popol- 1 Ko jih kdo vpraša, kdo so njihovi stariši. Na svetu pričajo tako nezakonski otroci o grehu svojih starišev, pa tudi pred božjim sodnjim prestolom. 2 Smrt je potemtakem večkrat naj večja milost, ki jo Bog izkaže pobožnemu človeku, da ga še stanovitnega v dobrem pokliče k sebi. 8 Po smrti se slavi spomin pravičnega človeka in nje¬ govi lepi vzgledi so v časti; s tem se obsoja grdo, hudobno življenje. Najsijajnejše se bo pa to spoznalo sodnji dan. Modr. 4, 20; 5, 1 — 24. Božja sodba. 1107 notna bodo brez tolažbe; vzdihovali bodo, in njihov spomin bo prešel. K obračunu svojih grehov bodo prišli vsi preplašeni, in njihove hudobije jih bodo očitno tožile. Pravični in hudobneži pri sodbi. Tedaj 1 bodo stali pravični z veliko srčnostjo pred onimi, ki so jih stiskali in zaničevali njihov trud. Pri tem bo je prešinil grozen strah in preplašili se bodo, ker je tako naglo prišlo izveli- čanje. 2 Govorili bodo med seboj, žal jim bo, in ječali bodo v dušni bridkosti: „Ti so, ki smo jih imeli nekdaj v zasmeh in zasramovanje. Mi smo ne¬ umni mislili, da je njihov konec brez časti. Glej, kako se sedaj štejejo med božje otroke, in njihov delež je med svetniki! Mi smo torej zgrešili pot resnice, in luč pravice nam ni svetila, in solnce spoznanja nam ni vzhajalo. Utrudili smo se na potu hudobije in pogubljenja, in po trdih stezah smo ho¬ dili : Gospodovega pota pa nismo po¬ znali. Kaj nam je pomagal napuh? Kaj nam je prineslo bahanje z boga¬ stvom? Vse to je izginilo kakor senca; kakor sel, ki mimo teče; kakor ladija, ki splava po valovju, da ne najdeš sledu, ko odide, in tudi ne njenega tira v va¬ lovih ; ali kakor ptica, ki leti v ozračju, da ne najdeš nobenega znamenja njene poti, marveč samo šopot njenih perotij prodira lahni veter; v silnem vzletu reže zrak, peroti giblje in beži mimo, za tem pa ne najdeš nobenega znaka njene poti; ali kakor pušica, ki se iz¬ streli v določeni kraj, in se razdeljeni zrak brž zopet skupaj sklene, da se ne ve, kje je letela. 3 Tako smo tudi mi, komaj rojeni, že nehali živeti, in ne moremo pokazati nobenega znamenja kreposti; v svoji hudobnosti smo po¬ ginili/ 4 1 Tedaj, t. j. ob sodbi. 2 Pomen: Hudobneži se bodo čudili, ko bodo videli pravične v večni sreči. 8 Krasno se tu slika minljivost človeškega življenja; primeri Prid. 7, 1; Job, 9, 25; Zgodbe, str. 151. Tako govore grešniki v peklu. U- panje hudobnežev je namreč kakor pleve, ki jih raznaša veter, in kakor lahna pena, ki jo razkropi vihar, in kakor dim, ki ga razžene veter, in kakor spomin jednodnevnega, mimo gredočega gosta. Pravični bodo pa večno živeli, in pri Gospodu je njihovo plačilo, in skrb zanje pri Naj višjem. Zato bodo prejeli častno kraljestvo in krasno krono iz Gospodove roke; saj jih brani nje¬ gova desnica, in njegova sveta roka jih varuje. S svojo gorečnostjo se bo oborožil, in stvarstvo bo njegovo orožje v ma¬ ščevanje nad sovražniki. 1 Namestu oklepa bo oblekel pravičnost in na¬ mestu čelade bo vzel resno sodbo; kakor nepremagljiv ščit bo vzel pra¬ vico, svoj neutolažljivi srd bo zbrusil v sulico, in ž njim se bo bojeval svet proti neumnežem. Naravnost bodo švigale bliskove strele; kakor iz dobro napetega loka bodo drle iz oblakov in zadevale v določeni cilj. In nje¬ gova skalna jeza bo vsipala debelo točo; morska voda se bo razburkala proti njim, in reke bodo silovito skupaj vrele. Silen vihar se bo vzdignil proti njim in jih raznesel kakor vrtinec. Nji¬ hova krivica bo opustošila vso deželo, in njihova hudobija prevrnila prestole mogočnikom. Modrost vodi naše življenje. Poglavje 6, 1—9, 19. Modrost se priporoča kraljem in knezom. Pretresljive in strašne kazni čakajo vsakega, ki odpade od Boga in njegove modrosti, kakor jih opisuje prejšnji oddelek. Na duši in na te¬ lesu ga zadene grenka smrt. Vsa narava se bo¬ juje proti njemu, in po smrti ga čaka večno po¬ gubljenje. Sijajno je pa plačilo Bogu in njegovi 1 Pomen: Bog porablja vse ustvarjene reči, da ž njimi kaznuje hudobneže. Te in naslednje besede veljajo splošno o vseh tistih dogodkih, ko Bog s svojo mogočnostjo posega med hudobne naklepe in brani sv. vero in cerkev proti so¬ vražnikom; posebej se pa tičejo boja, ki bo divjal ob koncu sveta med Antikristom in Kristusom. 70' 1108 Modr. 6, 1—25. Modrost je potrebna vsem predstojnikom. Modrosti zvestih ljudij; dušni mir jih osrečuje na svetu, četudi morajo pretrpeti mnogo zunanjih te¬ žav; po smrti pa se jim obeta večno življenje. Zato naj se vsi ljudje odvrnejo od greha in se oklenejo modrosti; zlasti so pa to dolžni storiti kralji in knezi in sploh vsi, katerim je Bog dal kako oblast nad drugimi. O tem govori nastopni odstavek. Modrost je boljša kot moč inraz- umen človek boljši kot hraber. Čujte torej, kralji, in umevajte; učite se, sodniki vse zemlje! 1 Nastavite ušesa vi, ki gospodujete množicam in se po¬ našate s četami narodov. V tem odstavku kliče sveti pisatelj kralje, sodnike in kneze k modrosti. Zanje je posebna nevarnost, da se zanašajo le na svojo moč, po¬ zabijo na Boga in prezro, da bodo pravični in v sveti modrosti utrjeni ljudje svoj čas kralje¬ vali pri Bogu, hudobneži pa usužnjeni trpeli v peklenskem brezdnu. Opozarja jih v nastopnih vrstah, da je njihova oblast božji dar, in da bo treba o nji dajati odgovor. Gospod vam je dal oblast in mo¬ gočnost Najvišji, ki bo preiskal vaša dela in pregledal vaše misli. 2 Daši ste namreč oskrbniki njegovega kraljestva, pa niste prav sodili, in niste izpolnovali pravične postave, in niste ravnali po božji volji. Strašno in naglo se vam prikaže, saj čaka naj strožja sodba tiste, ki so predstojniki. Nizkemu se izkaže usmiljenje, mogočni bodo pa trpeli muke. 3 Bog ne bo namreč nikogar izvzel, in ne bo se bal nobenega viso¬ kosti; saj je sam ustvaril nizkega in mogočnega, in skrbi za vse jednako. Močnejših pa čaka močnejše trpljenje. Vam, kraljem, veljajo te moje besede, da se naučite modrosti in ne zaidete. Kdor se namreč prav drži pravice, bo opravičen, in kdor se je nauči, se bo znal zagovarjati. Zaželite si torej mojih besedij in ljubite jih; in prav se boste obnašali. 1 Primeri: Ps. 2, 10; Zgodbe, str. 473. 2 Primeri: Rim. 13, 4. 6. 8 Pomen: Kdor ima višjo oblast, ima tudi več prilož¬ nosti kaj dobrega storiti. Če jo zanemarja, bo mnogo hujše kaznovan kot priprost človek. Modrost je jasna in nezvenljiva, in kdor jo ljubi, jo lahko zagleda, in kdor je išče, jo najde. Kdor je želi, mu pride naproti, da se mu prva pokaže. Kdor zjutraj zgodaj čuje zavoljo nje, našel jo bo sedečo pred svojimi vrati. 1 O nji premišljevati je torej popolna razumnost, in kdor bedi zavoljo nje, bo kmalu brez skrbi. Saj ona sama hodi okoli, iskaje sebe vrednih; na po¬ tih se jim vesela prikazuje, in pri vsa¬ kem premišljevanju jih srečuje. 2 Njen začetek je namreč prav v od¬ kritosrčna želja po pravi omiki. 3 Zelja po pravi omiki je pa ljubezen; in lju¬ bezen je izpolnjevanje njenih zapove- dij; izpolnjevanje njenih zapovedij je pa popolnost neumrljivosti. Neumrlji¬ vost pa zbliža (človeka) Bogu. Zelja po modrosti vodi torej k večnemu kraljestvu. 4 Ako so vam torej, kralji ljudstva, všeč prestoli in žesla, ljubite modrost, da boste vekomaj kraljevali; ljubite luč modrosti vsi, ki vodite narode. Opis modrosti. Sledeči odstavek je tako sestavljen, kakor bi ga Salomon sam govoril. Povedali smo že v uvodu, kako se mora to umevati. V imenu najmodrej- šega kralja izvoljenega ljudstva tolmači sveti pisatelj, kaj je modrost, kakšne vrednosti je, kakšne lastnosti ima, in kako vzvišene sadove rodi. Kaj pa je modrost in kako je na¬ stala, vam povem in nočem zakrivati božjih skrivnostij, marveč od začetka njenega rojstva jo hočem preiskati in objaviti njeno spoznanje in nočem za¬ molčati resnice. Nočem hoditi z mr- 1 Pomen: Kdor že zjutraj misli na modrost, jo najde brez truda, saj je pri njem. Modrost je vedno pri nas, le mi nismo zmiraj pri nji. 2 Na potih, t. j. pri zunanjem delovanju v nasprotju s premišljevanjem. — Pomen je: Kdor ljubi modrost in je išče, mu prešinja vse njegovo zunanje in notranje življenje. 8 Prava omika prevajajo nekateri krotitev ali vodstvo. Pomen se ne izpremeni. Želja po pravi omiki je namreč združena s ponižnostjo. Človek čuti, da ne more do prave omike brez božje pomoči. Iz tega se rodi ljubezen. 4 Večno kraljestvo uživajo božji otroci deloma že s posvečujočo milostjo božjo, popolnoma pa v nebesih. Modr. 6, 26. 27; 7, 1 — 23. Vrednost in narava modrosti. 1109 šavo zavistjo; 1 tak človek se namreč ne udeleži modrosti. Obilno število modrih je pa blagor svetu, in moder kralj je podpora ljudstvu. Sprejmite torej omiko po mojih besedah, in ko¬ ristilo vam bo. Jaz sem sicer tudi umrljiv človek, kakor vsi iz rodu onega moža iz prsti, 2 ki je bil prvi ustvarjen. — Tudi jaz sem po rojstvu zadihal skupni zrak, in sem padel 3 na vsem jednako zemljo, in prvi glas, ki je vsem jednak, sem za- plakal. V plenicah so me redili in v velikih skrbeh. Saj nima noben kralj drugačnega začetka svojemu rojstvu, marveč vsi imajo jednak vhod v življe¬ nje in jednak izhod. Sveti pisatelj polaga te besede zato Salomonu v usta, da se iz njih spozna jednakost človeške natore pri vseh ljudeh. Tudi kralji se rodijo slabi na svet prav tako, kakor priprostih, revnih starišev otroci. Modrost jim ni prirojena. Bog jo daje njim in vsakemu drugemu, kdor je išče po pravem potu. Mogoče jo je torej vsakemu doseči, če se potrudi zanjo. V nastopnem od¬ delku se nam pripoveduje, da jo je dosegel Sa¬ lomon z molitvijo. Moliti je torej treba zanjo, kdor jo hoče imeti. Zato sem molil, in razumnost mi je bila dana; vneto sem klical, in prišel je duh modrosti vame. In cenil sem jo nad kraljestva in prestole, in bogastvo sem zaničeval v primeri ž njo. Tudi nobenega dragega kamna nisem pri¬ merjal ž njo; saj je vse zlato v pri¬ meri ž njo slab pesek, in srebro se ceni zraven nje kakor blato. Ljubša mi je bila kot zdravje in lepota, in za luč sem si jo izvolil, ker njena svet¬ loba nikdar ne ugasne. Z njo vred so mi pa došle vse dobrine 4 in brez broja slave po njenih rokah. In veselil sem se vseh rečij, ker je ta modrost hodila pred menoj; in jaz nisem vedel, da je 1 Zavist se imenuje mršava, ker zaviden človek na duši in na telesu hira. 2 Mož iz prsti je Adam; primeri: I. Kor. 15, 47. 8 Sem padel pomenja slabost novorojenega otroka. 4 Z modrostjo v zvezi je prejel. Salomon tudi čast, bogastvo in oblast. ona mati vsega tega. 1 Brez zvijače sem se je učil, in brez zavisti jo delim, in ne prikrivam njene slave. Ona je namreč ljudem neizmeren zaklad; kdor ga vporablja, je deležen božjega prijateljstva in priporočen za¬ voljo darov omike. Bog mi je dal, da modro govorim, in da spoznam vrednost tega, kar mi je podelil, ker on vodi k modrosti in nagiblje modre. Saj smo v njegovih rokah mi in naše govorjenje in vsa modrost in znanje del in omika. On sam mi je dal pravo spoznanje vseh rečij, kar jih je, da umevam sestavo sveta in moči prvin, začetek in konec in sredo časov, izpremembo obratov in menjavanje časov, letni tek in uredbo zvezd, naravo živalij in nagone zverij, moč vetrov in misli ljudij, razliko rast¬ lin in korenin moči. In karkoli je skri¬ tega in nevidnega, vsega sem se naučil, zakaj Modrost, umetnica vseh rečij, me je učila. Salomon govori v teh besedah o svoji po- zemski ustvarjeni modrosti, po kateri sije pri¬ dobil tako obširno in temeljito znanje v naravnih vedah, pa tudi v mislih ljudij, t. j. v umevanju človeškega dušnega delovanja. Naravo in človeka je poznal. Sam pa priznava, da mu je vse to znanje dal dobri Bog, uslišavši njegovo molitev. Veliko je to znanje, toda ne čudiš se mu, če po¬ misliš, da ga je darovala neustvarjena božja Modrost, ki je vsemogočna umetnica in stvarnica. V nastopnih vrstah se opisuje ta večna Modrost. V Nji je namreč Duh umnosti, ki je svet, enovit, mnogoter, globok, zgo¬ voren, gibčen, neomadeževan, resničen, prijeten, ljubeč dobro, bister, neustav¬ ljiv, dobrodelen, priljuden, dobrotljiv, stanoviten, nezmotljiv, gotov, vsega- mogočen, vseviden, obsegajoč vse du¬ hove, umen, čist, nežen. Tu se našteva 24 lastnostij duha Modrosti, ki ne morejo pripadati drugemu nego Bogu. Ta Modrost, o kateri tukaj govori sveti pisatelj, je osebna, je Duh. Z Očetom in svetim Duhom 1 Salomon ni vedel, ko je prosil za modrost, da ž njo prihajajo tudi posvetni blagri. Čista je bila torej njegova molitev. Tukaj se modrost, že pojmuje kot neustvarjena božja Modrost, ki je poosebljena v Bogu Sinu. 1110 Modr. 7, 24—30; 8, 1—15. Kaj koristi Modrost. je Bog Sin — božja Modrost — enega bistva. V svetem zamaknjenju gleda torej pisatelj knjige Modrosti sveto Trojico. Modrost je namreč bolj gibčna kot vse gibčne stvari; zavoljo svoje čistote pa vse prešinja. Ona je namreč dih božje moči in čist iztok svetlosti vsegamogočnega Boga, in zato ne pride nič omadeževanega k nji. Tudi te besede nam jasno pričajo, da po- menja tu Modrost božjega Sina, ki je od veko¬ maj rojen od Očeta, res dih njegove moči in iztolc njegove svetlosti. Ravno to pojasnjuje naslednji stavek. Ona je namreč odsvit večne luči in brezmadežno ogledalo božjega ve¬ ličastva in podoba njegove dobrote. In ker je jedina, 1 zamore vse; in v sebi neizpremenljiva prenavlja vse, in se podaja med narode v svete duše, in dela božje prijatelje in preroke. 2 Bog namreč ne ljubi nikogar razen njega, ki z Modrostjo skupaj prebiva. 3 Ona je namreč lepša od solnca in presega vse zvezdne vrste, v primeri s svetlobo je višja. Za to nastopi namreč noč, Modrosti pa hudobija ne premaga. 4 Mogočno sega torej od konca do konca in vse ljubeznivo ureja. Modrost se razteza v svojem delovanju po vesoljnem svetu. S to mislijo se sklepa odstavek o lastnostih prave Modrosti. V naslednjem nam pa pripoveduje sveti pisatelj, zakaj je Modrost ljubil, in opisuje, kakšne koristi mu je donašala. Pravi, da jo je ljubil zato, ker jo ljubi tudi Bog, ker dalje prinaša človeku nebrojno blagrov, in ker zlasti vladarja in sodnika silno tolaži in podpira. Njo sem ljubil in volil od svoje mladosti, in sem je iskal, da bi si jo bil vzel za nevesto, in sem ljubil njeno 1 Jedina, t. j. enovita, nesestavljena, duhovna. Zato ker je zgolj duh, zamore vse. 2 Svetost, vsako božje prijateljstvo in vsi nadnaravni darovi izvirajo iz večne Modrosti. 8 Ta stavek pojasnjuje prejšnji v tem-le pomenu: Mo¬ drost naredi iz človeka, ki teži po nji, božjega prijatelja in sicer samo ona, ker Bog ne ljubi nikogar razen njega, ki ljubi Modrost. 4 Pomen: Svetlobo premaga noč; hudobija pa svete Modrosti ne more. lepoto. 1 S svojo plemenitostjo se po¬ naša, ker je združena z Bogom; pa tudi Gospod vesoljstva jo ljubi; 2 saj ona uči božje sklepe, in voli njegova dela. In če si v življenju želiš bogastva, kaj je bogatejšega od Modrosti, ki vse dela? Če pa more razumnost kaj na¬ praviti, kdo je večji umetnik vsega, kar je, kot ona? 3 In če kdo ljubi pra¬ vico, — izvirajo iz nje naj večje čed¬ nosti; zakaj ona uči zmernost in raz¬ umnost in pravičnost in srčnost, nad katerimi ni nič koristnejšega v človeš¬ kem življenju. 4 In če kdo želi obilne učenosti: ona ve preteklo in preudarja prihodnje; umeva umetno govorjenje in zna razrešiti uganjke, vsa znamenja in čuda, 5 6 predno se zgode, in dogodke časov in vekov. Zato sem sklenil, da si jo pridržim za tovarišico, ker dobro vem, da bom deležen njenih dobrot in vedrila v otož¬ nih mislih. Zavoljo nje bom dosegel slavo pri ljudstvu in kot mladenič čast pri starčkih. Izkazal se bom bistroum¬ nega v sodbi, in mogočniki me bodo občudovali, in knezi bodo strmeli nad menoj. Ko bom molčal, me bodo ča¬ kali ; ko bom govoril, bodo gledali vame, in ko bom dalje govoril, bodo pokladali prst na usta. Razen tega pridobim po nji neumrljivost in zapu¬ stim potomcem večen spomin. Ljudstva bom vladal, in narodi mi bodo podložni. Grozoviti kralji se me bodo bali, ko 1 Ljubezen do večne Modrosti se tu opisuje kakor lju¬ bezen med ženinom in nevesto. Prim. Vis. pes. 6, 8. 8 Večno Modrost ljubi človek; pa tudi Bog jo ljubi, ker je ž njim jednega bistva. Vse božje sklepe pozna Modrost in ona voli, kaj naj se zgodj. To tudi razodeva ljubezen. Boga ni nihče nikoli videl; jedinorojeni Sin, ki je v Oče¬ tovem naročju, on je povedal (o njem). Jan. 1, 18. 8 Pomen: Če že človekova razumnost more marsikaj storiti, koliko večja je še-le njena moč, ko se ž njo združi božja modrost. 4 Pomen: Kdor ljubi pravico tj. kdor hoče sveto in krepostno živeti, naj išče modrosti, ker iz nje izvirajo štiri poglavitne dejanske čednosti, ki vklepajo vse druge v sebi. — Tukaj se prvič imenujejo štiri dejanske čednosti. 6 Znamenja in čuda, t. j. dogodke, ki se ne morejo dovršiti z naravnimi silami. Sefela (pusta planjava blizu Lide). 1112 Modr. 8, 16—21; 9, 1 — 15. Molitev za Modrost. me bodo slišali; 1 med množico bom veljal za dobrega, v vojski pa za ju¬ naka. Ko stopim zopet v svojo hišo, bom počival pri nji; zakaj občevanje ž njo nima nič grenkega in nje družba nobene zoprnosti, marveč radost in veselje. Molitev za modrost. To premišljevaje in preudarjaje v svojem srcu, da sta si neumrljivost in modrost v rodu, da je v prijatelj¬ stvu ž njo prijetno veselje, v delih njenih rok neusahljivo bogastvo, v po¬ govorih ž njo razumnost, in slava v razodevanju njenih govorov, sem po¬ hajal in je iskal, da bi si jo prisvojil. Bil sem pa nadarjen mladenič, in pre¬ jel sem bil dobro dušo. Da, še več; ko sem bil dober, sem zadobil neoma- deževano telo. 2 Ko sem pa spoznal, da je drugače ne morem postati dele¬ žen, 3 razen ako jo Bog dš. — in že to je bila modrost, da sem spoznal, če- gav dar je ona — sem stopil pred Go¬ spoda, in sem ga prosil iz celega svo¬ jega srca: Bog mojih očetov in Gospod usmi¬ ljenja, ki si ustvaril vse reči s svojo besedo, in si po svoji modrosti napravil človeka, naj gospoduje stvarem, ki si jih naredil, naj vlada vso zemljo v sve¬ tosti in pravičnosti, in ravnega srca 4 sklepa sodbe: daj mi modrost, ki stoji poleg tvojega prestola, 5 6 in ne zavrzi 1 Primeri: Mojzesa pred Faraonom, Danijela pred Na- bnhodonozorjem in Baltazarjem, sv. Janeza Krstnika pred Herodom. 2 Salomon pravi o sebi, da mu je Bog dal popolnoma zdravo, neomadeževano telo in dobro, t. j. z naravnimi pred¬ nostmi bogato obdarjeno dušo. Bog ga je tako pripravil, da je bil tembolj sposoben za sveto modrost. 3 Tako prevajamo po grškem izvirniku ter arabskem in aramejskem prevodu. Latinski prevod prevaja tako-le: Ko sem pa spoznal, da ne morem biti drugače zdržen, — —- sem stopil pred Gospoda. Pomen teh besedij je ta-le: Bog mi je dal neomadeževano telo. Da se more do¬ seči prava modrost, je treba, da se telo tudi neomadeževano in čisto ohrani. Spoznal sem pa, da je nemogoče, da bi ostal čist (zdržen), razen če mi Bog da to milost. 4 Ravnega srca, t. j. takega srca, ki je naravnost obr¬ njeno k Bogu, in vse tako dela, kakor Bog hoče. 6 Modrost je pri božjem prestolu, ž njim ene narave, večni njegov Sin. Primeri: Preg. 8, 23—30; Zgodbe, str, 648. 649 me izmed svojih hlapcev, saj sem tvoj hlapec in tvoje dekle sin, slaboten člo¬ vek, kratkega življenja in malo izveden v pravici in postavi. Ko bi tudi kdo izmed človeških otrok bil dovršeno po- polen, pa bi mu manjkalo tvoje mo¬ drosti, bi nič ne veljal. Kralja si me izvolil svojemu ljud¬ stvu in vodnika svojim sinovom in hčeram, in ukazal si mi zidati tempel na svoji sveti gori in oltar v mestu svojega prebivališča, podobo svojega svetega šotora, ki si ga bil pripravil od začetka. 1 S teboj je pa tvoja Modrost, ki po¬ zna tvoja dela, in je tudi takrat bila vpričo, ko si ustvarjal svet, in je ve¬ dela, kaj je všeč tvojim očem, in kaj je prav po tvojih zapovedih. 2 Pošlji jo s svojih svetih nebes in s prestola svojega veličastva, da bo pri meni in bo delala z menoj, da spoznam, kaj ti je všeč; saj ona ve in ume vse, in pre¬ vidno me bo vodila pri mojih delih in me varovala s svojo močjo. Tedaj bodo prijetna moja dela in pravično bom vladal tvoje ljudstvo in vreden bom prestola svojega očeta. Kdo izmed ljudij more namreč ve¬ deti božji sklep? Kdo si more misliti, kaj Bog hoče? 3 Misli umrljivih ljudij so namreč boječe, in naši sklepi so ne¬ stanovitni, ker strohljivo telo teži dušo, in prsteno prebivališče tlači mnogo premišljajočo pamet. V teh besedah poudarja sveti pisatelj tisti vedni boj, ki se bije med telesom in dušo. Telo je sicer strohljivo in samo kratko prebivališče za dušo, vendar pa s svojimi slabimi nagnjenji teži in tlači njeno hrepenenje in delovanje. V tem zmislu govori tudi sv. Pavel v Novem zakonu o grehu, ki hoče kraljevati v umrljivem telesu in ki zahteva, nai duša uboga njegovemu pože¬ lenju, in o dvojni postavi v človeku: dušni, ki 1 Salomonov tempel je bil narejen po vzorcu svetega šotora. Ta šotor je pomenjal nebeško svetišče od začetka, t. j. po večnem božjem 'sklepu. 2 Primeri: Preg. 8 4; Zgodbe, str. 648, 649. s Primeri: Rim. 11, 34. Modi. 9, 16—19; 10, 1. 2. Delovanje Modrosti v zgodovini. 1113 ga vodi k Bogu, in telesni, ki sili v greh. 1 V Novem zakonu je ta boj tem jasnejši, ker se nam razodeva tudi pripomoček božje milosti, da se more srečno izvršiti. Komaj slutimo, kaj je na zemlji, in s trudom najdemo, kar je pred našimi očmi. Kar je pa v nebesih, kdo bi to preiskal? Kdo bi vedel tvojo misel, ako ti ne daš modrosti in ne pošlješ svojega Duha z višave, da se popravijo steze zemljanom, in da se ljudje nauče, kaj ti je všeč? Zakaj vsi, ki so bili tebi, o Gospod, všeč od začetka, so bili rešeni po Modrosti. Človek še v pozemeljskih stvareh komaj malo sluti, kakšne so. V resnici je vsa človeška uče¬ nost le majhna slutnja. Čim več se kdo uči, tembolj se mu odpirajo nove neznane stvari, tem¬ bolj čuti, da takorekoč nič ne ve. Kako naj pa človek spozna, kar je v nebesih: Boga, njegovo bistvo, pot do njega? Za to je bilo treba, daje prišel sam božji Sin na svet, nas o tem podučil in nam poslal sv. Duha v naše razsvetljenje. Jasno se vidi v tej molitvi in tudi v prejšnjem odstavku hrepenenje po večni Modrosti, po bož¬ jem Odrešeniku. Drugi razdelek. Zgodovina pojasnjuje delovanje božje Modrosti. (Poglavje 10, 1 — 19, 20.) V drugem razdelku dokazuje knjiga Modrosti iz zgodovine, kako je božja Modrost reševala in podučevala človeštvo; zlasti kako je delovala med judovskim ljudstvom in mu dala moč zoper vse sovražnike. Modrost uči, kako neumno in hu¬ dobno je malikovalstvo, in kako ostudne so nje¬ gove posledice. Neizmerno srečnejši so častilci pravega Boga nego malikovalci. To kaže zlasti primera med Izraelci in Egipčani. Bog je Izra¬ elce čudežno varoval, Egipčane pa silno kazno¬ val. Modrost, ki se tako čudovito kaže v zgo¬ dovini, je osebna, Bog sam. Kakor v knjigi Pregovorov, v Sirahovi knjigi in v prvem raz¬ delku te knjige, tako se kaže ta resnica tudi v drugem razdelku. Od daleč svita svetemu pi¬ satelju skrivnost svete Trojice, ki nam jo je po¬ polnoma razodel še-le božji Odrešenik. 1 Rim. 7, 19—23.; Gal. 5, 17. Modrost je reševala in kaznovala. Poglavje 10, 1—12, 27. Vzgledi od Adama do Mojzesa. Ta (Modrost) je varovala njega, ki ga je Bog naredil prvega, očeta vsega sveta, ko ga je samega ustvaril, in ga je rešila njegovega greha in mu dala moč gospodovati nad vsem. Po delovanju večne Modrosti (Boga Sina) je prejel Adam s svojo ženo vred odpuščanje svo¬ jega greha v svoji veri na prihodnjega Odrešenika. — Gospodstvo nad svetom se mu je deloma vr¬ nilo, a zraven se je moral bojevati proti grehu in njegovim posledicam. Potem pripoveduje sveti pisatelj o Kajnu, da je zavrgel modrost in si s tem nakopal pogub¬ ljenje. Njegovi potomci so bili vedno bolj hu¬ dobni, in Bog jih je kaznoval s potopom; samo pravični Noe se je otel na slabotnem lesu, kakor se imenuje na tem mestu njegova ladija, po svoji veri na prihodnjega Odrešenika. 1 Rešila ga je večna božja Modrost. Abrahama je obvarovala sredi hudobnega sveta malikovanja in drugih pregreh. Dala mu je moč, da je bil pripravljen svojega sina darovati po božjem povelju. Rešila je tudi Lota iz Sodome, ko je ogenj padal na petera mesta, da je še zdaj za pričo njihove hudo¬ bije zemlja pusta in se kadi, in drevesa ne dozore svojega sadu in solnati steber stoji v spomin ne¬ verne duše, — Lotove žene. 2 Modrostjo spremljala Jakopa in Jožefa; Izraelce je čuvala v Egiptu; obudila je božjega hlapca Mojzesa, da se je po¬ tegnil zanje in jih srečno izpeljal izpod Farao¬ nove oblasti. Skozi rdeče morje jih je spremljala, njihove preganjalce je pa potopila v valovih. Tedaj so zapeli Izraelci hvalo Gospodu. V Egiptu so bili kakor nemi in kakor otročiči, ki še go¬ voriti ne znajo, ker niso smeli očitno častiti svo¬ jega Boga. Modrost je pa odprla nemim usta in je zgovorne naredila otroške jezike. 3 — V puščavi je po Mojzesu vodila izraelsko ljudstvo, jim dala moči proti sovražnikom, katere je Bog sam kaz¬ noval. S čimer kdo greši, s tem se tudi kaznuje. — Ko to premišlja sveti pisatelj, se mu vname srce v goreči molitvi, in tako-le proslavlja Boga: 1 Primeri: Hebr. 11, 7. ’ Glej Zgodbe, str. 86—88. 8 Glej: II. Mojz. 15, 1. nasl.; Zgodbe, str. 206. Primeri: Ps. 8, 3: Iz ust otročičev in dojencev si pripravil hvalo. Zgodbe, str. 478. 1114 Modr. 11, 22—27; 12, 1. 2. 12—27. Božja vsegamogočnost in ljubezen. Samo ti si vedno silno mogočen; in kdo se more upreti sili tvoje roke? Kakor prašek na tehtnici je pred teboj vesoljni svet, in kakor kaplja jutranje rose, ki pada na zemljo. Ti se pa usmiliš vseh, ker vse premoreš; in ljudem pregleduješ grehe zavoljo po¬ kore. Ljubiš namreč vse, kar je, in ničesar ne sovražiš, kar si ustvaril, ker nisi ničesar iz sovraštva uredil ali napravil. Kako bi pa moglo kaj ob¬ stati, ako bi ti ne hotel, ali se ohraniti, ako bi ti ne veleval? Ti pa zanašaš vsem rečem, ker so tvoje, o Gospod, ki ljubiš življenje. 1 O Gospod! kako dober in prijeten je tvoj duh v vseh rečeh. Zato kaznuješ polagoma tiste, ki zaidejo, in jih opominjaš, v čemer se pregreše, in jih nagovarjaš, naj za- puste svojo hudobijo, in naj verujejo vate, o Gospod. Za vzgled božjega usmiljenja navaja sveti pisatelj hudobne prebivalce palestinske dežele. Že predno je ukazal Izraelcem, naj jih pokončajo v vojski, jim je pošiljal razne kazni, da bi se morda spokorili. Vedel je, da ostanejo trdovratni, pa vendar jim je dal odloga in je imel dolgo časa potrpljenje z njihovimi grehi. Potem pa nadaljuje: Kdo ti sme reči: Kaj si storil? Ali kdo se sme ustaviti tvoji sodbi? Ali kdo sme stopiti predte potegovat se za hudobne ljudi? Ali kdo more tebe dolžiti, ako poginejo narodi, ki si jih ustvaril? Saj ni Boga razen tebe, ki skrbiš za vse, da pokažeš, da ne sodiš krivično. Ne kralj, ne vladar ne more stopiti predte in terjati odgovora o njih, ki si jih pokončal. Ker si namreč pra¬ vičen, delaš vse po pravici, in nepri¬ merno se zdi tvoji mogočnosti obsoditi koga, ki ne zasluži kazni. 2 Tvoja moč 1 Bog ne želi nikogar pogina, tudi grešnikom zanaša, če se izpreobrnejo; primeri: Ez. 18, 21. nasl.; Zgodbe, str. 916. — Po latinskem prevodu se glase zadnje besede: 0 Gospod, ki ljubiš duše. Ker Bog ljubi duše, jih je ustvaril in zanje celo svojega Sina poslal na svet, gotovo ne želi njihovega pogubljenja. ’ V prejšnjih besedah je opisana božja mogočnost. Ni¬ kogar nima nad seboj, ki bi se mogel upirati njegovim sklepom. V zadnjem stavku pa pojasnjuje, da Bog rabi svojo kaznovalno moč samo proti hudobnežem. je namreč začetek pravice, in ker si Gospod vseh stvarij, zato vsem zanašaš. V božji vsegamogočnosti je vzrok njegove pravičnosti, ker je po svoji moči Bog popolnoma neodvisen od vsake stvari, torej ne more nič vplivati nanj; vse je njegovo, in vse ustvarjene sile so od njega, zato lahko natančno razsoja, kaj kdo premore. Božja moč je pa tudi vzrok njegove usmiljenosti. Ker je vse ustvaril in je torej vse njegovo delo, ljubi vse, in je usmiljen; zanaša lahko, ker nihče ne more uiti njegovi moči. Svojo moč kažeš sicer, kjer se dvomi nad tvojo mogočnostjo; in kaznuješ predrznost onih, ki te nečejo poznati; kot Gospod moči pa sodiš s krotkostjo, in nas vladaš z veliko prizanesljivostjo; saj zamoreš vse, kadar hočeš. S takim ravnanjem si pa učil svoje ljudstvo, da mora biti pravični tudi usmiljen, in z dobrim upanjem si na¬ polnil svoje otroke, ker daješ kot sodnik odloga k pokori za grehe. Ako si namreč sovražnike svojih služabnikov, ki so smrti zapadli, kaznoval s tako prizanesljivostjo, da si jim dal časa in odloga, izpreobrniti se od hudobije, s koliko skrbjo sodiš še-le svoje otroke, katerih očetom si prisegal in dal za¬ vezo dobrih obljub? Ko torej nas tepeš, bičaš naše sovražnike še tisočkrat bolj, da mislimo, ako sodimo, na tvojo do¬ broto, in ako smo sojeni, upamo v tvojo milost. Zato si tudi one, ki so nespa¬ metno in krivično živeli, tepel najhujše s tem, kar so častili. Predaleč so nam¬ reč zašli na potu zmote, ko so to imeli za bogove, kar je med živalmi najza- ničljivejše, ter so živeli kakor nespa¬ metni otroci. Zato si jih tudi kakor nespametne otroke sramotno kaznoval. 1 Ko jih pa sramotne kazni niso pobolj¬ šale, so izkusili Boga vredno kazen. Ko jih je namreč bolelo, da po tistem trpe, kar so imeli za bogove, in da jih ravno to pokončuje, so spoznali njega 1 Sveti pisatelj misli tukaj zlasti na Egipčane, ki so po božje častili zaničljive živali, na pr. kače, mačke, opice, kro¬ kodile itd. Zato jih je Bog tudi kaznoval z zaničljivimi mu¬ hami, žabami itd. Modr. 13, 1 — 11. Malikovanje je nespametno in neopravičljivo. 1115 za pravega Boga, ki so ga prej tajili. Zato je prišlo tudi konečno pogublje¬ nje nadnje. 1 Modrost dokazuje, kako nespametno je malikovanje. Poglavje 13, 1—14, 31. Dokazano je že iz prejšnjih pojasnil, da je Bog kaznoval Egipčane in Kanaance zavoljo nji¬ hovih pregreh, posebno pa zavoljo malikovanja. Utegnil bi kdo ugovarjati, da ti narodi sploh niso imeli priložnosti, Boga spoznati, in daje torej kazen prehuda. Proti temu sveti pisatelj v nastopnem oddelku dokazuje, da so bili mali¬ kovalci sami krivi svoje pregrešne zmote iz teh¬ le razlogov: a) Bog se lahko spozna iz svojih ustvarje¬ nih del. b) Razum more natančno spoznati, kako je malikovanje neumno, če premišljuje njegov izvor in njegove lastnosti, ki pričajo, da je ž njim vedno skvarjeno srce v zvezi. Potemtakem je Jiožja sodba proti malikoval¬ cem pravična. Malikovalci, ki naravo po božje čast e. V prvi vrsti malikovalcev navaja sv. pisatelj tiste, ki po božje časte naravne sile, n. pr. ogenj, zrak, solnce ali zvezde. Jasno dokazuje, da ustvarjene stvari same kažejo na Stvarnika. Lepota, ki je razlita po njih, in moči, s katerimi so obdarjene, pričajo, koliko lepši in mogočnejši mora biti Bog, ki jih je ustvaril. Ljudje, ki torej stvari po božje časte, se ne morejo izgovarjati, da bi ne mogli spoznati Boga; pač pa se njihova zmota ložje razlaga nego zmota tistih, ki časte narejene malike. Odtrgani so od razodetja, katero Bog ohranja med judovskim ljudstvom; vedno bolj se pogrezajo v čutno naravo in zato jih preslepi lepota in moč ustvarjenih rečij, da se ne dvignejo preko njih. V čutnost zakopani, poleg tega pa napuhnjeni in grehom udani, ne mislijo na nad¬ čutne stvari, in zato tudi med čutnimi rečmi iščejo Stvarnika. Tako se nam razlaga začetek mali¬ kovalstva v tistem zmislu, v katerem ga še jas¬ neje popisuje sv. Pavel. 2 1 Faraon je večkrat priznaval moč Gospoda Boga, toda — komaj rešen nadloge — ni hotel nič več slišati o njem. Primeri: II. Mojz. 8, 25; 10, 16; Zgodbe, str. 195. 197. Zato ga je Bog pokončal. ’ Rim. 1, 20. nasl. Nespametni so vsi ljudje, ki ne poznajo Boga, ki ne morejo spoznati iz vidnih dobrot njega, ki je, in ki tudi z ozirom na dela ne spoznajo, kdo je njihov stvarnik, marveč imajo ali ogenj, ali veter, ali brzi zrak, ali zvezdno okrožje, ali derečo vodo, ali solnce in mesec za bogove, ki vladajo svet. Ako so te stvari, prevzeti od njihove lepote, imeli za bogove, bi bili morali vedeti, koliko lepši je njihov Gospodovalec; saj je Stvarnik lepote vse to naredil. Ali če so se čudili moči in delom teh rečij, bi bili lahko sklepali, da je oni, ki jih je ustvaril, močnejši od njih. Iz veličine ustvarjene lepote se namreč sklepoma lahko spozna njihov stvarnik. Ti pa še vendar zaslužijo manjše oči¬ tanje; saj se lahko motijo, ko iščejo Boga in ga hočejo najti. Ko se namreč pečajo z njegovimi stvarmi, preisku¬ jejo in se udajo (zmotnemu) prepričanju, ker je lepo, kar vidijo. 1 Vendar se pa tudi ti ne morejo izgovarjati. Če jim je bilo namreč mogoče priti do tolike razumnosti, da so mogli svet presojati, kako niso lažje našli njegovega Go¬ spoda? 2 , Častilci malikov. V drugi vrsti se naštevajo v naslednjem od¬ stavku tisti pogani, ki časte narejene malike. Pogansko ljudstvo je v resnici malike oboževalo; verovalo je, da v njih prebivajo bogovi. To vero so mu utrjevali svečeniki s svojimi sleparijami, o katerih beremo n. pr. v Danijelovi knjigi; 3 še bolj pa hudobni duh, ki je po malikih napovedo¬ val razne čudne reči in tako ljudi zapeljeval. Te obsoja sv. pisatelj hujše od prvih, in v zbadljivi trpkosti pojasnjuje njihovo neumnost. Nesrečni so pa tisti, in pri mrtvih 4 je njihovo upanje, ki imenujejo bogove dela človeških rok, zlato in srebro, umetnine, živalske podobe ali malo¬ vredne kamne, ki so delo starodavnih umetnikov. 5 Ali če kak spreten tesar 1 Pomen: Vtopljeni v čutne reči, se dajo premotiti po njihovi lepoti, da jih po božje časte. ’ Primeri Rim. 1, 19 — 21. 8 Dan. 14, 1. nasl.; Zgodbe, str. 960. 961. 4 Pri mrtvih, t. j. pri malikih, ki so brez življenja. 6 Delo starodavnih umetnikov, t. j. stare kipe. 1116 Modr. 13, 12—19;\14, 1 — 16. Kako nastajajo maliki! poseka v gozdu pripravno drevo, mu umno ostrže vso skorjo, in po svojem rokodelstvu marljivo izdela koristno posodo za potrebe v življenju, iveri svojega dela pa porabi za kuho jedij, kar pa še ostane in ni za nobeno rabo, krivi, in grčasti les pridno izrezuje, kadar utegne, in ga vpodablja po svoji umetnosti, ter ga naredi podobnega človeški podobi, ali pa ga napravi po¬ dobnega kaki živali, ga prevleče z rde¬ čilom in ga rdeče pobarva, in zamaže na njem vsak madež, in mu naredi pri¬ pravno votlino, 1 in ga postavi k steni ter pritrdi z železom, da se morda ne zvrne; dobro ga namreč oskrbi, ker ve, da si sam ne more pomagati; saj je le podoba in potrebuje pomoči. Potlej mu priporoča svoje premoženje in svoje otroke in ženo; in ni ga sram govoriti ž njim, ki nima življenja, in slabega prosi za zdravje, in mrtvega moli za življenje, in za vse nezmožnega kliče na pomoč; za srečno pot prosi njega, ki sam ne more hoditi; za dobiček in za svojo obrt in za srečo prosi njega, ki je v vseh rečeh brez moči. Kdo drug sklene podati se po morju, in ko začne jadrati preko divjih valov, kliče na pomoč les, ki je slabši od onega, ki ga nosi. Tega 2 je namreč iznašla želja po dobičku, in stavbenik ga je iztesal po svoji modrosti. Tvoja pravičnost, Oče, ga pa vodi, ker si tudi na morju napravil pot in med va¬ lovi prav varno stezo v dokaz, da za- moreš oteti iz vseh nevarnostij, ko bi se tudi kdo brez umetnosti 3 podal na morje. Da bi pa ne bila dela tvoje mo¬ drosti brez haska, zato zaupajo ljudje svoje življenje slabotnemu lesu, in pri¬ dejo na ladiji srečno črez morje. 4 Pa tudi nekdaj, ko so poginili prevzetni velikani, 5 je upanje vse zemlje 6 zbežalo 1 Pristavi: v steni svoje hiše. 2 Tega, t. j. ladijo. 8 Brez umetnosti, t. j. brez izkušnje. * Da se porabijo vse sile, ki jih je Bog vložil v naravo, zato je dal ljudem nagib, da so poskusili pot po morju. 6 Velikani so poginili ob vesoljnem potopu. 6 Upanje vse zemlje, t. j. Noe s svojo rodbino. na ladijo, katero je vodila tvoja roka, in svetu je bil ohranjen zarod. Les, po katerem se zgodi pravica, je nam¬ reč blagoslovljen. 1 Malik pa, ki je na¬ rejen z rokami, je preklet, ne le on, marveč tudi, kdor ga je naredil, in sicer oni zato, ker se imenuje bog, dasi je le zlomljiva reč. Bog namreč sovraži jednako hudobneža in njegovo hudobijo, in delo bo z rokodelcem vred trpelo. Zato se tudi ne bo prizaneslo malikom nevernikov, 2 ker so božje stvari 3 po¬ stale v gnusobo, človeškim dušam v pohujšanje in v padec nogam neumne¬ žev. Iznajdba malikov je namreč za¬ četek nečistosti in njihova uredba spa- čenje življenja. Oni namreč niso bili od začetka in tudi vedno ne bodo. 4 Kako so začeli ljudi po božje častiti? Sveti pisatelj je že opisal dve vrsti mali¬ kovalcev: tiste, ki časte naravne sile, in one, ki molijo narejene malike. Sedaj navaja tretjo vrsto, ki je pa z drugo združena, namreč tiste, ki časte človeške osebe. Lepo pojasnjuje, da je nastala ta zmota iz žalovanja po umrlih in iz časti, ki se izkazuje mogočnikom. Drage mrtve osebe, za katerimi so dolgo žalovali, in mogočnike, katerim se je izkazovala posebna čast, so polagoma jeli obo¬ ževati in se klanjati njihovim kipom in podobam. Človeška neumnost je spravila te (malike) na svet, in zato imajo hiter konec. Oče je namreč bridko objoko¬ val prezgodnjo smrt svojega sina, in si je dal narediti njegovo podobo; in je začel njega, ki je malo preje kakor človek umrl, častiti po božje, in mu je napravil med svojimi posli božjo službo in darove. Ko se je potem sčasoma ukoreninila ta hudobna navada, so se te zmote držali kakor postave, in na povelje vladarjev so častili izrezane 1 Najblaženejši les, na katerem se je izvršilo opravi¬ čenje celega sveta, je sv. križ. Primeri Gal. 3, 13; I. Petr. 2, 24. 2 Pomen: Maliki se bodo pokončali, a zraven se bo izvršila sodba tudi nad hudobnimi duhovi, ki so ž njimi zapeljevali svet. 8 Božje stvari, t. j. les, zlato itd. 4 Zmota je vedno kasnejša nego resnica, in Bog vodi vse tako, da konečno resnica zmaga. Modr. 14, 17 — 31; 15, 1—6. Malikovanje je v zvezi z grdimi grehi. Judje časte pravega Boga. 1117 podobe. In če nekaterih ljudje niso mogli vpričo častiti, ker so bili pre¬ daleč od njih, so si dali prinesti nji¬ hove podobe iz daljnih krajev; očitno so izpostavili podobo kralja, ki so ga hoteli častiti, da so nenavzočega tako zvesto častili, kakor bi bil pričujoč. 1 To češčenje je pa pri nevednežih po- vspeševala posebna umetnikova skrb¬ nost. Da bi se prikupil njemu, ki ga je najel, si je s svojo umetnostjo vse pri¬ zadel, da bi podobo čim najlepše iz¬ delal. Veliko ljudij, zapeljanih po le¬ poti dela, je pa imelo njega za boga, ki so ga malo preje kot človeka ča¬ stili. In od tod je prišla ta prevara v človeško življenje, da so ljudje hoteli ustreči svojim čustvom, 2 ali pa kraljem, in so dali nepodeljivo ime 3 kamenom in lesu. Grdi grehi združeni z malikovanjem. Ni jim bilo pa še dovolj, da so se motili v božjem spoznanju, marveč tudi v življenju, ki jim je velika vojska ne¬ vednosti, imenujejo mir tako mnogo- brojno in toliko hudo. 4 Ko namreč darujejo svoje otroke, ali opravljajo tajne slovesnosti, ali prebede norosti polne noči, ne ohranjajo ne življenja in ne zakona čistega, marveč drug drugega more iz zavisti, ali žalijo s pre- šestvom ; 5 in vse je križem: kri, uboji, tatvina in goljufija, zapeljevanje in ne¬ zvestoba, upornost in krive prisege, nadlegovanje dobrih, pozabljivost na 1 Podobe kraljev, ki so bile postavljene po raznih kra¬ jih, so izprva ljudje le zato častili, ker so jim pomenjale njihove vladarje. Lepota teh podob je pa sčasoma premotila ljudi, da so jih jeli po božje častiti. Kralji so gotovo sami to zmoto pospeševali; gojili so jo tudi njihovi priliznjeni slu¬ žabniki in svetovalci, in pred vsem jo je podpiral hudobni duh. 2 Čustvom, t. j. želji po umrlem, ki se je kazala v bridkem žalovanju. 8 Nepodeljivo ime, t. j. božje. Ime Bog se ne more nikomur drugemu podeliti kot njemu samemu. 4 Vojska nevednosti se imenuje poganstvo, ker je ne¬ srečni malikovalec sam s seboj vedno razprt. Vest mu pravi, da ne dela prav, toda ne ve si pomoči. 5 Tu je našteto več grehov, ki so v zvezi s poganstvom. Ti grehi spričujejo, da poganstvo ubija kreposti in uničuje nravnost. Otroške daritve, nesramne, tajne slovesnosti, no¬ rosti, nečistost, surovost je bila v zvezi z malikovanjem. Boga, oskrunjanje duš, zamenjavanje spolov, 1 nestalnost zakonov, razuzdano prešestovanje in nesramnost. Nagnusno malikovanje je namreč izvor in začetek in konec vsega hudega. Ko se razve¬ seljujejo, nore; vedoma napovedujejo laži; krivično žive; brez pomisleka krivo prisegajo. Ko namreč zaupajo v nežive malike, ne pričakujejo za krivo prisego nobene škode. Za oboje bodo pa prejeli zasluženo povračilo, ker so se držali malikov in o Bogu slabo mislili, in zato, ker so pravico zaničevaje krivo prisegali. Kazen za grehe, ne pa moč tistih, pri katerih se prisega, pride namreč vedno nad zlob¬ nost krivičnikov. 2 Častilci pravega Boga. Poglavje 15, 1—19, 20. Razloček med častilci pravega Boga in med malikovalci. V nastopnih vrstah se opisuje, kako grdo in smešno je malikovanje, zlasti egiptovsko, če se primerja z judovskim čistim bogočastjem. Ti pa, naš Bog, si dobrotljiv in resničen, potrpežljiv in vse vladaš v usmiljenju. Če smo namreč tudi gre¬ šili, smo vendar tvoji in spoznamo tvojo veličino; če pa nismo grešili, vemo, da nas šteješ med svoje. 3 Tebe poznati je namreč popolna pravičnost, in vedeti tvojo pravico in moč, je ko¬ renina nesmrtnosti. 4 Saj nas ni zape¬ ljala v zmoto iznajdba zlobne človeške umetnosti, tudi ne prazna slikarija, ne¬ plodno delo, pisano pobarvana podoba, katere pogled vzbudi norcu slast, da se zaljubi v obraz mrtve podobe, ki je brez duše. Kdor pa ljubi hudobijo, za¬ služi tudi, da zaupa v take reči; ne le kdor jih nareja, ampak tudi, kdor jih ima rad in jih časti. 1 Sv. pisatelj omenja tu grde, protinaravne grehe, ki so se udomačili med pogani. 2 Pomen: Tisti, ki pri malikih po krivem prisegajo, ne izkušajo sicer kaznovalne moči od malikov, pač pa jih Bog kaznuje zavoljo njihove zlobnosti. 8 Pomen: Ce smo grešili, vemo, da nas Bog ne za¬ vrže, ako se spokorimo; če pa nimamo smrtnega greha, smo pa ljubi otroci božji. 4 Primeri: Jan. 17, 5; Rim. 1, 17. 1118 Modr. 15, 7—19; 16, 11 — 17. Smešno je izdelovanje malikov. Kako kaznuje Bog? Za vzgled, kako nespametno je malikovanje, navaja sveti pisatelj lončarja, ki dela razne po¬ sode za čedno in za umazano rabo; iz ravno take tvarine pa tudi bogove. Lončar gnete mehko glino in iz¬ deluje iz nje s trudom raznovrstno po¬ sodo za naše potrebe; iz ravno te gline izdeluje posode, ki so čedne, ko se rabijo, in tudi take, ki so tem nasprotne; za kakošno potrebo pa bodi kaka po¬ soda, presoja lončar; 1 in s svojim praznim trudom napravi iz ravno te gline boga, on, kije bil sam malo preje narejen iz prsti, in ki pojde kmalu tj e nazaj, od koder je vzet, ko se bo od njega terjala posojena duša, ki jo je imel. 2 Pa ga nič ne skrbi, da bo kmalu zbolel, in da je kratko njegovo življenje, temveč tekmuje z zlatarji in srebrarji, posnema celo bronarja in si šteje v čast, da izdeluje prazne reči. Njegovo srce je pa pepel in njegovo upanje prazna prst, in njegovo življenje je manj vredno kot glina; saj on ne pozna njega, ki ga je naredil, in ki mu je vdihnil dušo in mu vpihal živega duha. Toda taki mislijo , da je naše življenje igrača, in da živimo samo za dobiček, in da je treba povsod, tudi v hudobiji iskati dobička. 3 Tak namreč ve, da bolj greši kot vsi drugi, ko dela iz prsti zdrobljive posode in podobe. Vsi ošabni sovražniki tvojega ljud¬ stva, ki mu gospodujejo, so pa neumni in silno nesrečni, ker imajo za bogove vse malike narodov, ki nimajo ne očij, da bi gledali, ne nosa, da bi dihali zrak, ne ušes, da bi slišali, ne prstov na ro¬ kah, da bi tipali, in tudi njihove noge so pretrde za hojo. Človek jih je namreč naredil, in on, ki je dobil duha na po¬ sodo, jih je izdelal. Noben človek pa ne more niti sebi jednakega boga nare¬ diti. Ko je sam umrljiv, more s hu- 1 Primeri: Rim. 9, 21. 5 Kako nespametno! Lončar je sam iz prsti, Bog mu je posodil dušo, da mu jo po smrti okrašeno z dobrimi deli vrne; pa si dela iz prsti, iz katere je vzet njegov strohljivi del, namreč telo, svojega boga. 8 Iz tega se vidi, da izdelovalec malikov sam ne veruje v bogove, marveč le slepi druge zavoljo svojega dobička. dobnimi rokami narediti le kaj mrtvega. On sam je pač boljši kot tisti, katere časti; sam vsaj živi, dasi je umrljiv, oni pa nikdar ne. Pa tudi najostud- nejše živali časte; če se primerjajo nežive reči ž njimi, so slabše od njih. Če se jih le pogleda, ni mogoče pri teh živalih videti nič dobrega; daleč so od božje hvale in od njegovega blagoslova. 1 Sveti pisatelj je v ravnokar napisanih od¬ stavkih govoril o poganstvu sploh. Zdaj se zopet vrača k svojemu predmetu 2 in opisuje, kako je Bog delal z Judi in kako z Egipčani, da je vse, kar je bilo drugim v škodo, prvim koristilo. Nad Egipčane je poslal grde živali, da so jih mučile, Izraelce je pa rešil z okusnimi prepelicami glada v puščavi. Ko so grešili, jih je pač nekaj časa kaznoval s kačami, toda kmalu se jih je usmilil in jim dal v bronasti kači znamenje rešitve; 3 kdor se je ozrl nanjo, je bil ozdravljen. Le zato so bili pikani, da bi se spomnili tvojih besedij, toda kmalu so bili rešeni, da niso padli v globoko po¬ zabo, 4 in so še mogli sprejemati tvojo pomoč. Ne zeli, ne močilne obveze jih niso ozdravile, marveč tvoja beseda, o Gospod, ki vse ozdravlja. Saj imaš ti, o Gospod, oblast nad življenjem in nad smrtjo, in vodiš k smrtnim vratom, in pripelješ zopet nazaj. Človek sicer tudi ubija v svoji zlobnosti, toda ne more vrniti odišlega duha in nazaj priklicati duše, ki je bila sprejeta (v večnost). 5 Nemogoče je uiti tvoji roki. Tiste brezbožnike, ki so tajili, da te poznajo, je tepla tvoja močna roka; izvanredno deževje in toča in ploha in ogenj so jih uničevali. In čudovito 1 Egipčani so častili na pr. miši, mačke, hrošče, opice in kače. Po pravici jim torej pravi, da časte najostudnejše živali. 2 Modr. 11, 21; Zgodbe, str. 1113. 8 Ta beseda se prilega še mnogo bolj sv. križu. Kdor namreč nanj gleda, se ne reši samo časno, marveč uide večni smrti in se izveliča. Primeri: IV. Mojz. 21, 6. nasl.; Zgodbe, str. 276. nasl. 4 Pomen: Da niso bili popolnoma pokončani. 5 Pomen: .ledini Bog je gospodar življenja; on pošilja smrt, pa lahko tudi oživlja. Človek more pač umoriti koga, toda življenja mu vrniti ne more. Modr. 16, 18—29. Bog je varoval verne Jude, kaznoval pa neverne Egipčane. 1119 je bilo pri tem, da je v vodi, kjer se vse pogasi, rastla moč ognju: zemelj¬ ski krog je namreč maščevalen borilec za pravične. Ognjena sila je namreč ponehala, da se niso sežgale živali, ki 50 bile poslane k brezbožnikom, da bi ti ob tem pogledu spoznali, da jih preganja božja sodba. Drugič je pa razkipela voda od vseh stranij, da je uničila pridelke krivične dežele. 1 Svoje ljudstvo je pa hranil z angelsko jedjo, in brez truda pripravljen kruh z nebes jim je podelil, ki ima vso sladkost v sebi in ljubkost vsakega okusa. Kruh, o katerem govori sveti pisatelj, je mana. Sveta cerkev rabi nekaj navedenih be¬ sedij v čast sv. Rešujemu Telesu: Kruh z nebes 51 jim podelil, ki ima vso sladkost v sebi. Kako je mana predpodoba sv. Rešnjega Telesa, smo že pojasnili. 2 — Pravični in pobožni Judje so rabili mano, za kar so hoteli. Drugim je bila navadna jed. 3 Tudi v tem oziru je mana predpodoba sv. Rešnjega Telesa, čegar milosti so tudi odvisne od vere in čistega srca tistih, ki je uživajo. 4 Tvoj dar je namreč kazal tvojo sladko ljubeznivost, ki si jo izkazoval svojim otrokom, in služeč vsakogar volji, seje izpreminjal, kakor je sleherni hotel. Sneg in led sta pa prenašala ognjeno moč in se nista raztajala, da so spoznali, da je ogenj uničil sadeže sovražnikom, plameneč v toči in bliska¬ joč se v vodi, da je pa nasprotno po¬ zabil na svojo moč, da bi pravični dobili hrane. Saj stvarstvo služi tebi, svojemu stvarniku, ter se razvname v svoji moči krivičnim v kazen, in se pomiri njim v korist, kateri upajo vate. Zato se je tudi takrat izpremenilo v razne oblike in je služilo tvoji milosti, ki vse pre¬ življa po volji onih, ki zaupajo vate, da bi spoznali tvoji otroci, ki jih ljubiš, 1 Glej: II. Mojz. 9, 24. nasl.; Zgodbe, str. 196. — Ogenj, ki so ga užigale strele, ni uničil živalij, ki jih je Bog poslal nad Egipčane. Silno deževje ni moglo ustaviti ognja, da ne bi bil požgal pridelkov. 2 Glej Zgodbe, str. 210. 8 Primeri IV. Mojz. 21, 5; Zgodbe, str. 276. 4 Primeri I. Kor. 11, 27. nasl. o Gospod, da človeka ne živi le sad, ki vzraste, marveč da tvoja beseda ohranja tiste, ki verujejo vate. Česar namreč ogenj ni mogel pokončati, se je brž raztopilo, ko je posijal majhen solnčen žarek, 1 da bi vsi spoznali, da je treba pred solnčnim vzhodom tebe hvaliti in te moliti ob zarji. Upanje nehvaležnega človeka se namreč staja kakor zimski led in se razgubi kakor neporabna voda. 2 Prva naša jutranja misel se mora ozirati na Boga. To resnico nam povdarja sv. pisatelj v ravno kar navedenih besedah. Kakor ptice pred dnem zažgole, kakor slavček zadrobi svoj pozdrav solncu še predno vzide, tako morajo tudi kristijani že zjutraj pozdravljati Solnce pravice — svojega Odrešenika. Prvi kristijani so imeli na¬ vado, da so pred solncem vstajali in se zbirali k molitvi obrneni proti solnčnemu vzhodu. Pretresljivo slika nato knjiga Modrosti gro¬ zno temo, s katero je Bog tri dni kaznoval egiptovsko deželo, in dostavlja temu, kar beremo v II. Mojzesovi knjigi, 3 da so v temi strahovite zveri in pošasti strašile Egipčane. Izraelskemu ljudstvu je pa sijala jasna dnevna luč; ob potu iz Egipta jim je pa tudi ponoči svetil oblačni steber. Ko se Faraon še ni udal, je Bog še hujše kaznoval njegovo ljudstvo. Za kazen, da so ve¬ levali moriti izraelske otroke, je pokončal v jedni noči vse egiptovske prvorojence brez usmiljenja. Ko so se v puščavi nekateri Izraelci pod Kore- tovim vodstvom uprli Bogu, jih je sicer tudi mnogo pokončal, toda ko je Aron pri oltarju da¬ roval in stoječ med mrtvimi in Sivimi prosil za ljudstvo, je šiba ponehala. 4, To spričuje, koliko milostnejše je ravnal Gospod z Izraelci, častilci pravega Boga, nego z malikovalskimi Egipčani. Sklep. Na koncu svoje lepe knjige ponavlja sveti pisatelj še jedenkrat, kako je Bog s čudeži branil 1 Mano je sicer gorkota strdila; kar se je pa ni po¬ bralo pred solnčnim vzhodom ob času, ko je Bog zaukazal, jo je jutranje solnce brž raztopilo. 2 Nehvaležnega človeka, t. j. takega, ki noče hvaliti Boga. Takemu se godi, kakor Judom, ki niso pred solncem nabrali mane; mana — njihovo upanje — se je raztopila in razgubila. 8 II. Mojz. 10, 21—23; Zgodbe, str. 197. 4 IV. Mojz. 16, 47. nasl.; Zgodbe, str. 272. 1120 Modr. 19, 6—20. Narava je koristila vernikom in pokončevala nevernike. svoje ljudstvo. Ustvarjene reči se ravnajo po svojih naravnih zakonih. Kadar pa Bog hoče, mu morajo služiti tudi preko teh zakonov. To vidimo pri čudežih, s katerimi je branil izraelski narod proti Egipčanom in jih varoval v puščavi. Vsaka stvar se je prenaredila v svojo prvotnost 1 in je služila tvojim poveljem, da bi bili tvoji otroci brez nevarnosti. Oblak je obsenčeval šotore, in kjer je preje voda stala, se je prikazala suha zemlja, in v rdečem morju je bila pot brez ovire in zelena trata v grozni globočini, in skozi njo je šlo vse ljud¬ stvo, ki ga je varovala tvoja roka, in videli so tvoje čudeže in znamenja. Kakor konji so se pasli in kakor jagnjeta so skakali, ter poveličevali tebe, o Go¬ spod, ki si jih rešil. Saj so še pomnili, kaj se je godilo, ko so še med njimi 2 prebivali, kako so se iz zemlje namestu živalij rodile muhe, in kako je reka namestu rib v izobilju metala žabe iz sebe. Nazadnje so pa videli novo vrsto ptic, ko so vsled slasti prosili okusnejše jedi. Da se je vstreglo njihovim željam, so namreč priletele od morja prepelice. Nad grešnike 3 so pa prišle nadloge s prejšnjimi znamenji s silnimi bliski. Po pravici so pač trpeli, po svojih hudo¬ bijah, ker so pokazali grdo sovraštvo do ptujcev. Oni 4 (Sodomijam) niso spre¬ jeli neznanih ptujcev; ti (Egipčani) so pa spravili v sužnjost ptujce, ki so jim izkazali dobrote. In ne samo to; pri onih je bilo tudi to, da so ptujce spre¬ jemali z nevoljo ; ti so pa z grozovitimi stiskami zatirali nje, ki so jih preje z veseljem sprejeli in jim dali vse svoje pravice. Pa udarjeni so bili s slepoto, 1 Pomen: Vsaka stvar je postala taka, kakoršna je bila pred ustvarjenjem, ko jo je Bog samo s svojo besedo priklical iz nič; to se pravi: vsaka stvar je bila Bogu na razpolago, da je storil ž njo, kar je hotel. 2 Med njimi, t. j. med Egipčani. 8 Nad grešnike, t. j. nad Egipčane, ki so zasledovali odhajajoče Izraelce. 4 Odslej primerja Sodomljane z Egipčani. Ti so grje ravnali z Izraelci, ki so prišli kot njihovi dobrotniki med nje, kakor Sodomljani, ki so s ptujoema (angeloma) hoteli grdo ravnati. Primeri: I. Mojz. 19, 1. nasl.; Zgodbe, stran 84. 85. Bog jih je zato kaznoval s slepoto. kakor oni 1 pred durmi pravičnega; 2 nanaglem so bili obdani s temo, da je vsak iskal vhoda svojih vrat. Vse pr¬ vine so se med seboj izpreminjale, 3 kakor se na harfi izpreminjajo glasovi, in vendar vse ohrani svoj glas, kar se lahko naravnost vidi. Pozemske živali 50 se namreč izpremenile v povodnje, in plavajoče so šle na suho. Ogenj je nad svojo moč v vodi še deloval, in voda je pozabila svoje gasilne lastnosti. Nasproti pa plamen ni škodoval mesu živalij, ki sicer tako rade poginejo, dasi so hodile v njem; tudi ni raztopil tiste dobre jedi, 4 ki se je kakor led rada raztajala. V vseh rečeh si namreč ti, o Gospod, poveličal in počastil svoje ljudstvo in ga nisi zaničeval, marveč 51 ga vselej in povsod podpiral. Vse vesoljstvo je res podobno ubrani harfi, ki na svojih strunah doni v prijetnih glasovih. Bog včasih čudežno poseže vmes in izpremeni strune v naravi, ko preko naravnih sil izvršuje svoje čudeže, toda s tem ne izpremeni cele narave. S tem, da se iz višjih namenov gode čudeži, se le še bolj kaže veličastvo vsegamogočnega Stvarnika. Slavospev, ki ž njim sv. pisatelj završuje knjigo Modrosti, nas vspodbuja, da tem bolj vneto slavimo Boga, čim večje darove smo prejeli. Bog je po svoji previdnosti vodil izraelsko ljud¬ stvo in je čudežno varoval in živil; nam kristi- janom pa v cerkvi, v zakramentih, pri sv. maši iz¬ vršuje še mnogo večje čudeže. Sveta božja Mo¬ drost, ki se je kazala v veličastnih delih starega zakona, se je včlovečila in prebiva med nami v skrivnostnem telesu sv. cerkve in dejansko v za¬ kramentu sv. Rešnjega Telesa. Hvaležnosti pre¬ vzeti se moramo torej tem bolj oklepati včlovečene Modrosti — Jezusa Kristusa, — in se truditi, da bo tudi naše življenje podobno ubranim glasovom harfinih strun, — njemu v večno slavo in čast. 1 Pomen: Egipčane je Bog kaznoval s temo, kakor angela Sodomljane. 2 Pravični, t. j. Lot. 8 Naravne moči so čudežno izpreminjale svoje sile, kakor se v nastopnih vrsticah pojasnjuje. Živali Izraelcev so šle skozi rdeče morje, kakor bi bile povodnje živali; žabe so skakale po suhem. Bog je kaznoval Egipčane s povod¬ nimi in z ognjem in povodni niso mogle pogasiti ognja. Ogenj, ki je pokončaval Egipčane, pa ni škodoval muham in komarjem, ki sicer tako hitro poginejo. 4 Dobra jed, t. j. mana. Makabejski knjigi: Doba, vsebina in pomen. 1121 X. Makabejski knjigi. Sveto pismo stare zaveze se konča z Maka¬ bejskima knjigama, ki nam pripovedujeta zgo¬ dovino izvoljenega ljudstva zlasti izza sirskega kralja Antijoha Epifana (176—163 pred Kr.) do smrti velikega duhovnika Simona (143—135 pred Kr.). Ta čas, ki ga je domala štiristo let preje jasno napovedal prerok Danijel, 1 je bil za Jude poln težav in trpljenja. V krutem preganjanju so se zatirali vsi, ki so se držali Mojzesove po¬ stave. Bila je pa hkrati sijajna in slavna doba zanje. Pokazalo se je namreč, da je med njimi še obilo junaških src. Prav mnogo jih je rajše pretrpelo najhujše muke in dalo svoje življenje, nego da bi bili zatajili vero svojih očetov. V tem oziru se ne more nobena doba judovske zgo¬ dovine primerjati s to; toliko svetega poguma, toliko verskega navdušenja ne more nobena po¬ kazati. Hude kazni, s katerimi je Bog preje tepel grehe svojega ljudstva, niso bile brez blagodejnih uspehov. Malo predno je prišel božji Odrešenik na svet, so pokazali Judje v bojih proti sovraž¬ nikom, da jim je razodeta vera največji zaklad. Na čelu jim je bila rodbina pobožnega duhovnika Matatija. Najbolj junaškemu njegovemu sinu Judu so zavoljo njegove moči, ki jo je kazal proti so¬ vražnikom, rekli Makabi, t. j. po naše kovač, češ, da kakor s kladivom bije na sovrage. Po njem se je cela Matatijeva rodbina imenovala makabejska. Doba, v kateri so se vršili ti boji, se imenuje vsled tega makabejska doba in knjigi, ki nam popisujeta te boje, se zoveta Makabej¬ ski knjigi. Prva Makabejska knjiga nam po krat¬ kem uvodu v 16 poglavjih pregledno slika, kako je prišel Antijoh Epifan preganjat judovsko ljud¬ stvo, in kako so se mu Judje pod vodstvom Ma- tatijeve rodbine ustavljali. Popisuje nam boje, ki sojih bojevali Matatija in njegovi sinovi Juda, Jonatan in Simon. Po Simonovi smrti (135 pr. Kr.) omenja še v par besedah njegovega naslednika Janeza Hirkana (135—106 pr. Kr.); potem pa sklepa svoje pripovedovanje, ki obsega torej ne¬ kako 40 let, od početka Antijohovega preganjanja 1. 167 do 1. 135 pred Kristusom. Prvotno je bila naša knjiga pisana v hebrej¬ ščini. To se vidi iz knjige same; mnogo takih izrazov je v nji, ki dokazujejo njen hebrejski iz- 1 Dan. 11, 21—38; Zgodbe, str. 978 nasl. Zgodbe sv. pisma I. virnik. Ravno to spričujeta Origeninsv.Hijeronim. Origen pravi, da je bil hebrejski napis knjigi Šarbet sar bne el (Šarbet sarbneel), t. j. zgodovina prvakov božjih sinov. 1 Sv. Hijeronimpa pravi, da je še sam videl hebrejski izvirnik. — Knjiga je bila spisana za velikega duhovnika Janeza Hirkana, čegar ime se omenja v nji, kakor smo že rekli. Druga Makabejska knjiga je prvotno spisana v grškem jeziku. Petnajst poglavij ima. Neznani pisatelj pravi, da je svojo knjigo sestavil po zgodovini nekega Jazona Cirenjana. Peča se, kakor prva, s preganjanjem in boji za sirskih kraljev Antijoha Epifana, Antijoha Ev- patora in Demetrija; torej obsega nekako 14 let. Poleg tega opisuje iz dobe Antijohovega prednika Selevka IV., kako čudežno je Bog branil templovo zakladnico Helijodoru, ki jo je prišel po kra¬ ljevem povelju ropat; začetkom pa ima dve pismi, v katerih palestinski Judje pozivljejo egiptovske, naj praznujejo praznik templovega posvečenja v spomin, da je Bog rešil svoje sve¬ tišče silnih sovražnikov. Manjšo dobo obsega od prve; pač pa opisuje posamne dogodke mnogo obširnejše, vpleta več ganljivih zgodeb (n. pr. o mukah starčka Eleazarja, o makabejski materi in nje sinovih) in pridevlje lepe nauke. Druga knjiga torej ni nadaljevanje prve, marveč obe sta samostojni. Septuaginta šteje od nekdaj obe knjigi med svetopisemske. Sveta cerkev jih tudi vedno časti kot božjo besedo. Protestantje zametujejo zlasti drugo knjigo, toda samo zato, ker jim niso všeč njeni nauki. V nji namreč beremo nedvomne dokaze za molitev za mrtve 2 in o priprošnji svetnikov, 3 kar zametava Lutrova kriva vera. Zelo jasno se povdarja v nji neumrljivost človeške duše in vstajenje po smrti. Sploh sta Makabejski knjigi polni lepih vzgledov in naukov. Zlasti sta pomenljivi v naših dneh, ko med katoličani marsikje ponehava vnema za versko življenje, ko jih mnogo živi mlačno in brezbrižno v verskem oziru. Verski sovražniki so predrzni in siloviti. Vsa sredstva so jim dobra v njihovem boju. Vedno več si jih pridobivajo na svojo stran. Zametavajo očitno sveta izročila naših očetov, blatijo in zasramujejo vse, kar je v zvezi z vero. Marsikje se vprizarja tudi te- 1 Euseb. Hist. 6, 25. 2 II. Mak. 12, 42. nasl. 8 II. Mak. 15, 14. 71 1122 I. Mak. 1, 1—10. Aleksander Veliki in njegovi nasledniki. lesno preganjanje. Po mnogih krajih trpe kato¬ ličani nebrojno krivic: zapirajo jih, izganjajo, ropajo premoženje, ki ga je verska gorečnost te¬ kom časa darovala verskim namenom; tudi mu- čeniške smrti jih mnogo umira. V takih časih je treba gorkega srca za sv. vero, treba je ju¬ naštva in nevstrašljive vneme. Makabejska zgo¬ dovina nam v tem oziru podaja najsijajnejše vzglede. Sredi spačenih rojakov se dvigne proti mogočnemu kralju majhna četica, katere jedina moč je pravica, ki jo zastopa, jedino orožje za¬ upanje v Boga. Vse grožnje, vse nečloveške muke ne morejo streti njenega prepričanja. Bo¬ juje se in zmaga. Ta vzgled je navduševal vedno krščansko ljudstvo v bojih s sovražniki, in brez dvojbe jih more ogreti tudi v naših dneh. Zato pa radi jemljimo v roko Makabejski knjigi in se izurimo v njih za nevzlomne, do smrti stanovitne bojevnike za svojo sveto vero in cerkev. V Zgodbah podajemo svojim bralcem obe knjigi hkrati. Vodilna nam bo prva; iz druge bomo pa postavili vmes posamne dogodke na tisto mesto, kamor spadajo po svoji dobi. Zgodovinski uvod. (L Mak. 1, 1-10.) Da moremo umevati zvezo med makabejsko dobo in med prejšnjim časom, moramo poseči ne¬ koliko nazaj. Ezdrova in Nehemijeva knjiga nam pripovedujeta, 1 kako dobro se je godilo Judom pod perzijskimi kralji. Uživali so popolno versko svobodo in celo iz državne blagajne so jih pod¬ pirali pri stroških za pozidanje in vzdrževanje templa in svetih obredov. Tudi politiških pravic so imeli dovolj; saj so jim kralji dovolili obzidati mesto, in sami so si brez ovire ustanovili starej- šinstvo — veliko sinagogo, 2 — ki je dobivala od dne do dnd več pravic. V Nehemijevi knjigi se omenja na koncu nekaj dogodkov izza vlade Darija II. Nota (423—405); potem pa molči sv. pismo do Maka¬ bejskih časov. Vmesno zgodovino si moramo po¬ sneti iz posvetnih pisateljev, zlasti iz Jožefa Flavija. Prva Makabejska knjiga ima v svojem začetku samo kratko, a krepko poročilo o Ale¬ ksandru Velikem (336—323 pr. Kr.), ki sijev zmagoslavni vojski podjarmil perzijsko kraljestvo. 3 1 Glej Zgodbe, str. 983 nasl.; str. 1021 nasl. 2 Glej Zgodbe, str. 1034. 3 Glej Zgodbe, str. 1039. 1040. Kratek pregled judov¬ ske zgodovine pod perzijskimi kralji glej str. 981. Tako-le pravi: Zgodilo se je: Ko je Aleksander, Filipov sin, Macedonec, ki je prvi kra¬ ljeval na Grškem, prišedši iz Ketimske dežele 1 premagal Darija, kralja Perzi- janov in Medov, se je bojeval v mnogih bojih, osvojil si obilo trdnjav in moril kralje na zemlji; prodrl je do konca zemlje, in je pograbil plen mnogih na¬ rodov, in obmolknila je zemlja pred njim. 2 Nabral si je moči in silno ju¬ naško vojsko; njegovo srce se je pa vzdignilo in prevzelo. V kratkih besedah je tukaj povedano, zakaj je Aleksander tako kmalu propadel. Njegovo srce se je prevzelo. Odkar je premagal Darija, se je obdal z vsem razkošnim sijajem perzijskih kraljev in je zahteval zase božje časti. Modrijana Kalistena n. pr., ki ni hotel pasti pred njim na obraz, je dal umoriti. Podvrgel si je pokrajine narodov in vladarje, in morali so mu plačevati davek. Potem se je pa zgrudil na po¬ steljo, in je čutil, da bo treba umreti. In poklical je svoje odlične dvornike, ki so bili iz mlada vzgojeni ž njim, in jim je še v življenju razdelil svoje kraljestvo. 3 In Aleksander je kraljeval dvanajst let, ko je umrl. Njegovi dvorniki so pa prevzeli vlado, vsak na svojem kraju, in po njegovi smrti so si vsi dejali krone na glave, in njihovi sinovi za njimi mnogo let, in obilo hudega se je začelo na zemlji. Po Aleksandrovi smrti so se pričele krvave vojske med njegovimi nasledniki. Podložni na¬ rodi so vsled tega silno trpeli; zato po pravici pravi sv. pisatelj, da se je pričelo obilo hudega na zemlji. Dne 11. rožnika 1. 323 pred Kr. je umrl Ale¬ ksander. Palestina je pripadla njegovemu vojsko¬ vodju Laomedonu. A že 1. 220 mu jo je z vojsko iztrgal egiptovski kralj Ptolemej Lagi. Ob tem času je bil Onija I. veliki duhovnik. Pod Ptole- 1 Ketimslce (kitimske) dežele pomenjajo sploh otoke in obrežje na zapadu sredozemskega morja. Primeri: Jer. 2, 10; Ez. 27, 6. 2 Pomen: Na zemlji se mu ni drznil nihče ustavljati. 8 Glej Zgodbe, str. 1039. II. Mak. 3, 1—18. Helijodor hoče oropati tempel. 1123 mejci ni bilo izprva Judom nobene sile. Ptolemej IV. Filopator (221—204), za katerega je živel veliki duhovnik Onija II., jih je pa jel preganjati. Njegovega naslednika Ptolemeja Epifana (204— 181) je premagal sirski kralj Antijoh Veliki iz selevcidskega rodu 1 krog 1. 200, in si tako osvojil judovsko deželo. Domala 60 let so od tedaj vla¬ dali sirski kralji judovsko ljudstvo. Pod Anti- johom (f 187) je bilo še vse mirno. Njegov sin Selevk IV. (187 —176) je bil začetkom dober, kmalu je pa pokazal umazano in krivično sebičnost proti Judom, kakor nam pripoveduje v nastopnem opisu druga Makabejska knjiga. 2 Kralja Selevk IV. in Antijoh Epifan zatirata Jude. (II. Mak. 3, 1-7, 42; I. Mak. 1, 11-2, 70.) Helijodor hoče oropali tempel. Ko se je v svetem mestu v popol¬ nem miru prebivalo, in so se tudi po¬ stave še natanko izpolnjevale zavoljo pobožnosti velikega duhovnika Onija 3 4 in zavoljo duš, ki so sovražile hudobijo, se je zgodilo, da so celo kralji in po¬ glavarji na vso moč častili mesto in poveličevali tempel z jako obilnimi da¬ rovi; tako da je Selevk, azijski kralj, iz svojih dohodkov preskrboval vse, kar se je potrebovalo za daritve. Neki Simon, iz Benjaminovega rodu, ki je bil postavljen za nadzornika templu, se je pa pričel prepirati z velikim du¬ hovnikom zavoljo nadzorstva nad mest¬ nim trgom. 1 Ko pa proti Oniju ni mogel nič opraviti, je šel k Apoloniju, Tar- sejevemu sinu, ki je bil takrat poglavar v Celesiriji in Feniciji, 5 * * 8 in mu je po¬ vedal, da je zakladnica v Jeruzalemu polna neštevilnega denarja, in da je neizmerno skupljenega premoženja, ki 1 Glej Zgodbe, str. 1040. 2 II. Mak. 3. s Ta Onija je tretji svojega imena. — Leta 196 je postal veliki duhovnik. 4 Ta Simon je imel skoraj gotovo nadzorstvo nad templovo zakladnico in je naročal razne stvari (žito, živino itd.), ki so se v templu potrebovale. Hotel je imeti brez dvojbe še večjo oblast, da bi bil namreč dobil pod svoje nadzorstvo ves mestni trg. morda zato, da bi mu bilo mogoče spraviti zase kaj dobička. 8 Celesirija in Fenicija sta bili Palestini sosedni pokrajini. ni potrebno za daritve, in da je mo¬ goče vse to spraviti kralju v oblast. Apolonij je poročal kralju o denarju, ki mu je bil naznanjen, in ta je po¬ klical Helijodora, načelnika svoje vlade, in ga je poslal s poveljem, naj prinese omenjeni denar. Helijodor je brž odri¬ nil, navidez sicer kakor bi hotel potovati po celesirijskih infeniških mestih, v res¬ nici pa, da bi izpolnil kraljev naklep. Ko je pa prišel v Jeruzalem, in ga je veliki duhovnik prijazno sprejel, je povedal, kaj se je naznanilo o denarju, in je razodel, čemu je tukaj; vprašal je pa, če je res tako. Veliki duhovnik mu je nato odvrnil, da je to premoženje shranjeno za živež vdov in sirot; nekaj tega, kar je naznanil hudobni Simon, je pa Tobijevega sinu Hirkana; vsega skupaj je štiristo talentov srebra in dvesto talentov zlata: da se pa po nobeni ceni ne smejo okaniti oni, ki so zaupali kraju in templu, kateri slovi po celem svetu zavoljo svoje častitlji¬ vosti in svetosti. 1 Oni je pa rekel po kraljevem povelju, da se mora to na vsak način oddati kralju. Določeni dan je torej vstopil Helijodor, da bi to izvršil. Po vsem mestu je zavladal silen trepet. Duhovniki so se v duhovskih oblačilih vrgli pred oltar, in so klicali z nebes Njega, ki je dal postavo o shranjenih stvareh, da se morajo tistim, ki so jih shranili, ohraniti nepoškodo¬ vane. 2 Kdor je pa takrat pogledal ob¬ ličje velikega duhovnika, ga je v srce zabolelo, zakaj obraz in izpremenjena barva je kazala notranjo dušno bole¬ čino ; moža je namreč prevzela neka otožnost, in telo se mu je treslo, po čemur se je kazala njegova srčna bo¬ lest vsem, ki so ga videli. Drugi so trumoma hiteli iz hiš k skupni molitvi, ker je mesto imelo priti v sramoto. 1 Veliki duhovnik se ni mogel drugače ustavljati nego z besedo; opozarjal je zlasti, da je denar, kar ga preostaja od daritev, takorekoč zaupno shranjen v templu. Ker Helijodor ni hotel odnehati, mu je preostalo le še orožje molitve. 2 Bog je to ukazal. II. Mojz. 22, 7. nasl.; III. Mojz. 6, 2. 71* 1124 II. Mak. 3, 19 —26. Bog kaznuje Helijodora. Tudi žene, na prsih opasane s spokor¬ nimi oblačili, so se shajale po ulicah; in celo device, ki so bile zaprte, so hitele k Oniju, druge pa na zidove, nekaj jih je pa gledalo skozi okna. 1 In vse so dvigale roke proti nebu, ter so molile. Milo je bilo namreč ča¬ kanje zmedene množice in velikega Helijodor je pa izvrševal, kar je sklenil, ter je bil sam z vojaki na tistem kraju pri zakladnici pričujoč. Duh vsegamogočnega Boga se je pa tako očitno razodel, da so se vsi, ki so se predrznih priti predenj, po božji moči zgrudili na tla ter strahu omedleli. Prikazal se jim je namreč konj s straš- Helijodor hoče oropati tempe!. duhovnika, ki je bil v smrtni bridkosti. Klicali so vsegamogočnega Boga, naj se to, kar se je njemu zaupalo, vse nepoškodovano ohrani tistim, ki so zaupali. 1 Žene so bile navadno le doma; izvenredna nevarnost je pa tudi nje spravila na ulice. Celo device, ki so bile za¬ prte, t. j. ki so sicer vedno živele v domačih hišah, in se niso kazale v javnosti, so se pridružile skupni molitvi. nim jezdecem, okrašen s prelepimi ode¬ jami, in ta se je s silo zagnal v Helijo¬ dora s sprednjima kopitoma; jezdecu se je pa videlo, da ima zlato orožje. Poleg tega sta se prikazala dva druga mladeniča, izredne moči, prelepega si¬ jaja in krasno oblečena, ki sta ga (Helijo¬ dora) obstopila, ga od obeh stranij bičala, in ga brez prenehanja bila z mnogimi II. Mak. 3, 27—40; 4, 1—8. Helijodor se izpreobrne. Simon obrekuje Onija. 1125 udarci. 1 Helijodor se je pa brž zgrudil na tla, in silno omotenega so hitro pobrali, položili na nosilnico in ga proč nesli. Torej njega, ki je bil prišel z mnogimi služabniki in vojaki v omenjeno za¬ kladnico, so nesli ven, ko si ni mogel nič pomagati; in očitno seje pokazala božja moč. On je ležal po božji moči nem in brez vsakega upanja in pomoči. Ti pa so hvalili Gospoda, ker je pove¬ ličal svoje mesto. In tempel, ki je bil malo prej poln strahu in ječanja, se je napolnil z veseljem in radovanjem, ker se je pokazal vsegamogočni Gospod. Tedaj je pa nekaj Helijodorovih pri¬ jateljev silno prosilo Onija, naj kliče Najvišjega, da mu ohrani življenje, ker je že pojemal. Velikega duhovnika je pa skrbelo, da ne bi kralj sumil, da so Judje izvršili kako hudobijo nad Helijo- dorom, in je daroval prošnjo daritev za moževo življenje. In ko je veliki duhovnik daroval, sta stopila ravno tista mladeniča, oblečena v ravno tista oblačila, k Helijodoru, rekoč: „Duhov- niku Oniju se zahvali, ker zavoljo njega ti je Gospod ohranil življenje. Ti pa, ki te je Bog tepel, oznanjaj vsem ve¬ ličino in moč božjo.“ In po teh be¬ sedah sta izginila. Helijodor je pa dal Bogu dar, in mu obljubil velike obljube, ker mu je rešil življenje; in zahvalivši Onija, se je vrnil z vojaki k kralju. Spričeval je pa vsem dela velikega Boga, ki jih je videl s svojimi očmi. In ko je kralj vprašal Helijodora, kdo bi bil pripraven, da bi ga še jedenkrat poslal v Jeruza¬ lem, je rekel: „Če imaš kakega sovraž¬ nika ali zalezovalca svoje vlade, pošlji ga tje in raztepenega boš prejel, če sploh ostane še živ; zakaj na tem kraju je res neka božja moč. On sam, ki prebiva v nebesih, je namreč čuvaj in varuh tega mesta, ter tepe in uničuje tiste, ki pridejo delat krivico.“ Tako se je torej zgodilo s Helijodorom in z obvarovano zakladnico. 1 Bog je poslal svoje angele, da so branili njegovo svetišče. Simon pa, omenjeni izdajavec de¬ narjev in domovine, je obrekoval Onija, kakor bi bil on Helijodora nahujskal in nesrečo zasnoval. Njega, ki je skrbel za mesto in branil svoje ljudsvo, in je bil vnet za božjo postavo, se je pre- drznil imenovati sovražnika vlade. Ko se je pa sovraštvo tako povečalo, da so nekateri Simonovi pristaši celo mo¬ riti začeli, je premišljeval Onija, kako je spor nevaren, in kako divja Apolonij, namestnik v Celesiriji in Feniciji, in s tem podpihuje Simonovo hudobijo; in je šel k kralju, ne da bi tožil someščane, marveč sam pri sebi misleč na skupno korist. Videl je namreč, da brez kra¬ ljeve pomoči ni mogoče napraviti miru, in da Simon ne odstopi od svoje ne¬ spameti. Blagi Onija skoraj gotovo nič ni dosegel pri kralju Selevku, ker je ta kmalu (1. 175) umrl. Za njim bi bil moral kraljevati njegov sin Demetrij, toda zvijačno ga je odrinil njegov stric A n ti j oh z grškim priimkom Epifan (t. j. Presvetli). 1 Selevkov in Antijohov oče Antijoh Veliki je namreč od Rimljanov premagan obljubil, da bo vedno j eden kraljevih sinov v Rimu ostal, v poroštvo, da sirski kralj ne bo več segal v rimske pravice. Sam je poslal v ta namen svo¬ jega mlajšega sinu Antijoha v Rim. Ko je za¬ vladal Selevk, je prišel v Rim njegov sin Demetrij, in Antijoh se je vrnil domov. Po Selevkovi smrti je po pravici pripadal prestol Demetriju, toda Antijoh, pregrešna mladika, kakor ga imenuje sveto pismo, 2 se ga je polastil in kraljeval do svoje smrti (1. 164). Antijoh Epifan odstavi Onija III. Ko je bil po Selevkovi smrti na¬ stopil kraljestvo Antijoh, z imenom Epifan, se je Jason, Onijev brat, pote¬ goval za veliko duhovniško službo. Šel je k kralju in mu je obljubil tristo in šestdeset talentov srebra in od drugih dohodkov osemdeset talentov. Jason je hotel izpodriniti svojega brata in zato je obljubil Antijohu mnogo več, nego se je navadno dajalo kraljem. Vrh tega se je pa iz- 1 Glej Zgodbe, str. 979. 2 I. Mak. 1, 11. 1126 II. Mak. 4, 9—27; 25, 26. Hudobnega Jasena dela in padec. Veliki duhovnik Menelaj. kušal prihliniti kralju s tem, da je začel uvajati poganske navade med svoje rojake. Obljubil je tudi še drugih sto pet¬ deset talentov, ko bi se mu dovolilo ustanoviti vežbališče in telovadno učil¬ nico 1 in Jeruzalemce vpisati za Anti- johijce. 2 Ko je bil kralj to dovolil, in je on dosegel prvaško službo, je brž začel napeljavati svoje rojake na poganske šege. Odpravil je, kar so bili kralji iz prijaznosti dali Judom;- predrznil se je celo pod gradom (blizu templa) napraviti vežbališče in najlepše mladeniče devati v nesramne prostore. To neverno in ptuje obnašanje se pa ni le začelo, marveč je rastlo in se pospeševalo vsled neizrekljive in ne- čuvene hudobije brezbožnega in ne- duhovskega Jasona; duhovniki potem že niso marali za službo pri oltarju, marveč so zaničevali tempel, zanemar¬ jali daritve in hiteli udeleževat se bo¬ rilnih iger in tekmovanja v njih in me¬ tanja v tarčo. Domačih častij niso nič čislali, le grška odlikovanja so se jim zdela najboljša. 3 * s Zato jih je zadela huda nadloga; in tisti, za katerih na¬ prave so se vnemali, in s katerimi so se v vseh rečeh hoteli zjednačiti, so bili potem njihovi sovražniki in morilci. Kdor namreč greši zoper božjo postavo, ne odide kazni; to se pa izkaže v pri¬ hodnjem času. Hudobni Jason je še gorje kazal svojo spri¬ jenost. Ko je kralj Antijoh prišel v Tir, da se udeleži bojnih iger, ki so se vršile vsakih pet let, je poslal ob tej priliki tristo srebrnih didra- hem v dar tirskeniu maliku Melkartu, ki so ga 1 V vezbališčih (gimnazijah) so se odrastli pogani vadili raznih telesnih vaj; v telovadnih učilnicah (efebijah) so se pa mladeniči učili takih vaj. Ker so se navadno vadili popolnoma neoblečeni, so izgubili pri tem vso sramežljivost. 2 Antijohija je bilo glavno mesto sirskega kraljestva; zato so imeli Antijohijei mnogo več pravic nego prebivalci drugih mest. Jason je prosil, naj bi bili Jeruzalemci z Antijohijei v jedni vrsti. S tem se je hotel prikupiti ljudstvu. s Tako so se vdali ptujemu duhu, da so že bolj čislali odlike in darila pri raznih igrah, nego čast, ki jo je dajala domača sodnijska, predstojniška,. starejšinska ali duhovniška služba. Grki imenovali Herkula. Antijoh je šel iz Tira v Jope in od tam v Jeruzalem, kjer ga je Jason z meščani slovesno sprejel; ob sijajni bakljadi in med slavospevi je vstopil v mesto, od tam pa v Fenicijo. Hotel je namreč ostati v teh krajih, ker se je bal, da egiptovski kralj z vojsko ne prihrumi, in mu ne odtrga Palestine in Celesirije. V Egiptu je takrat vladal Ptolemej Filometor (181—145 pr. Kr.), sin Antijohove sestre Kleopatre, ki se je primožila v Egipet. Njenemu možu Pto- lemeju Epifanu (205—181) je bil obljubil njen oče Antijoh Veliki Palestino in Celesirijo za doto, a je ni dal. Antijoh mu jih seveda tudi ni hotel dati. Začela se je vojska. Pri Peluziju sta butili Antijohova in Ptolemejeva vojna 1. 171 pred Kr. Antijoh je zmagal in si obdržal imenovani deželi. Med tem se je pri Judih zgodilo še nekaj važnega. Prošla so tri leta, kar je bil Jason svojemu bratu, pobožnemu Oniju III., vzel veliko duhovstvo. Ob tej priliki je poslal nekega Me¬ nelaj a k kralju Antijohu, da mu je nesel obljub¬ ljeno svoto denarja. Ta Menelaj se je pa znal kralju zelo prihliniti; obljubil mu je tristo talentov več nego Jason, in kralj mu je dal namestu Ja¬ sona službo velikega duhovnika. Ko je dobil od kralja pravice, je prišel, nič ni imel duhovstva vrednega, nosil je pa v sebi misli krutega trinoga in togoto divje zveri. Tako je bil Ja¬ son, kije bil okanil lastnega brata, sam goljufan in pregnan, ter je zbežal v amanitsko deželo. Hudobni Menelaj — veliki duhovnik. Menelaj ni hotel plačati kralju obljubljenega denarja. Zato je Antijoh njega in svojega na¬ mestnika Sostrata, ki bi ga bil moral iztirjati pri njem, poklical pred se. Med tem, ko je bil Menelaj na potu, je opravljal veliko duhovsko službo njegov brat Lisimah. Ob tem času je pa zapustil kralj Antijoh svoje glavno mesto Anti- johijo in se podal v Cilicijo, kjer sta se mu dve mesti uprli. Doma ga je namestoval knez An- dronik. Tega je Menelaj podkupil z zlatninami, ki jih je bil ukradel v templu, in ga nagovarjal, naj ubije bivšega velikega duhovnika Onija III. Ta je bil namreč ubežal v mesto Dafne blizu Antijohije, ki je bilo posvečeno malikoma Apo¬ lonu in Dijani in je imelo to posebno pravico, da se nihče ni smel na njegovem ozemlju umoriti II. Mak. 4, 35—38. 48—50. II. Mak. 5, 1; I. Mak. 1, 18—20. II. Mak. 5, 2. Antijoh osveti ubitega Onija. 1127 Lisimah in Menelaj. Antijoh gre vdrugič v Egipet. Čudežne prikazni. Kavarna v Jopah. Andronik je šel k Oniju, mu podal desnico in ga pre¬ govoril s prisego, češ da se mu ne bo nič hudega zgodilo, da je šel iz svojega pribežališča. Zunaj njega ga je pa ubil. Zavoljo tega se niso srdili sa¬ mo Judje, mar¬ več tudi drugi narodi, in so bili hudi zaradi kri¬ vične smrti to¬ likega moža. Ko seje kralj vrnil iz cilicij- skih krajev, so šli k njemu Judje v Antijohijo in hkrati tudi Grki, in so se prito¬ žili zavoljo krivičnega Onijevega umora. In Antijohu se je užalilo srce, milo se mu je storilo, in jokal je, ko se je spomnil rajnega zmernosti in lepega življenja; razsrdil se je, in je ukazal Androniku sleči škrlat in ga peljati po vsem mestu in na ravno tistem kraju, kjer je on izvršil zločin nad Gnijem, brezbožniku vzeti življenje. Tako mu je Gospod vrnil zasluženo kazen. Menelaj je odslej z Lisimahom tako brez¬ božno gospodaril v templu, da se je ljudstvo raz¬ kačeno uprlo. Lisimah je oborožil tritisoč mož proti ljudstvu, toda brez uspeha. Množica jih je nekaj pobila, druge zapodila v beg in Lisimah sam je bil pri tem uporu umorjen. Judje so nato poslali k kralju Antijohu, ki se je tedaj mudil v Tiru, tri starejšine, da bi pojasnili, kako krivično in bogoskrunsko se obnaša Menelaj, in prosili, naj ga kralj kaznuje. Menelaj je po svoji na¬ vadi zopet poskusil s podkupovanjem. Posrečilo se mu je z obilnim denarjem dobiti na svojo stran kraljevega ljubljenca Ptolemeja, in ta je kralja pregovoril, da je Menelaja nedolžnega spoznal, nesrečne odposlance pa k smrti obsodil. Takoj so torej krivično kazen pre¬ trpeli oni, ki so se poganjali za mesto in ljudstvo in svete posode. Zato so bili tudi Tirci nevoljni, in so se ob nji¬ hovem pokopu izkazali prav radodarne. Menelaj je pa zavoljo lakomnosti mo¬ gočnikov ostal v oblasti, in je rastel v hudobnosti meščanom v pogubo. Ravno ta čas se je Antijoh pripravljal (1.169 pr.Kr.) drugič na pot v Egipet. 1 Prvič je bil tam 1. 171, ko je vojno svojega nečaka Ptolemeja Filometorja pri Peluziju premagal in s tem rešil sebi Palestino in Celesirijo. To mu pa ni bilo dovolj. Zato gre še drugič tje s silno mno¬ žico, z vozmi in sloni in s konjiki in z velikim številom ladij in začne vojsko zoper Ptolemeja, egiptovskega kralja. In Ptolemej se zboji njegovega obličja, in pobegne, in padlo je mnogo ranjenih. In osvojil si je trdna mesta v egiptov¬ ski deželi in pobral plen v Egiptu. Prigodilo se je pa, da so med tem videli po vsem jeruzalemskem mestu štirideset dnij po zraku divjajoče konje, ki so imeli zlato opravo in so bili ob¬ oroženi s sulicami kakor vojne čete, 1 Glej Dan. 11, 22 ■ Zgodbe, str. 978. nasl. 1128 H- Mak. 5, 3. 4. 9. 12—15; I. Mak. 1, 23. 24; II. Mak. 5, 17—23; I. Mak. 1, 26. Jasonov nesrečni konec. Antijoh osvoji Jeruzalem in divja proti Judom in svetišču. dalje gibanje konj in naskoke od dveh stranij, premikanje ščitov in četo če- ladnikov z golimi meči, in metanje puščic in blesk zlatega orožja in razno¬ vrstnih oklepov. Zato so vsi prosili, da bi se znamenja dobro izšla. 1 Med tem se je raznesla lažnjiva vest, da je Antijoh umrl. Jason, ki je bil med Amonijani, je hotel porabiti to priliko in si iznova prilastiti veliko duhovstvo. Izbral je krog tisoč mož, naglo planil nad mesto in si je osvojil. Menelaj je ubežal v grad nad templom. Brez usmiljenja je moril Jason svoje rojake, ne pomneč, da je sreča v vojski zoper rojake največja nesreča. Velikega duhovništva pa vendar ni dosegel, marveč je moral kmalu sramotno ubežati. Šel je zopet v amonijansko deželo. Tam ga je arabski poglavar Areta tako preganjal, da je begal od mesta do mesta, vsem zopern kot odpadnik od postave in ostuden kot sovražnik domovine in rojakov; in zapodili so ga v Egipet. Od tam je hotel be¬ žati k Lacedemoncem, o katerih se je trdilo, da so z Judi v rodu. 2 Na potu je pa sam, ki jih je mnogo pregnal iz domovine, poginil v ptuji deželi; in njega, ki je veliko nepoko¬ panih tje pometal, so tudi brez žalo¬ vanja nepokopanega proč vrgli, da ni dobil ptujega pogreba, pa tudi ni bil deležen očetnega pogreba. Antijoh prične divjati proti Judom. Antijoh je zvedel, kaj se je godilo v Jeru¬ zalemu, in je sumil, da se mu Judje upirajo. Zato je prihitel ves besen iz Egipta (1. 168 pr. Kr.), in je prodrl z vojaki v mesto. Ukazal je vojakom, naj umore brez prizanašanja, kogar dobe na ulici, in naj posekajo vse, ki bi hoteli ubežati na hiše. Pomorjeni so bili vsled tega mla¬ deniči in starci, posekane žene in otroci, in pobite device in deteta. Vse tri dni 1 Podobna znamenja prihodnje šibe božje so kasneje videli. Jeruzalemci pred razdejanjem svojega mesta 1. 70 po Kr., kakor pripoveduje Jožef Flavij (Bell. Jud. VII. 12.). Še hujša znamenja napoveduje Gospod pred vesoljno sodbo. (Mat. 24, 29. nasl.) 2 Primeri: I. Mak. 11, 21. Judje so bili pač z Lace- demonei v bojni zvezi, sorodstva pa ni bilo med njimi. Pač pa je morala biti v makabejski dobi ta zmota razširjena med obema narodoma. je bilo pobitih osemdeset tisoč, štiri¬ deset tisoč vjetih in nič manj prodanih. To pa še ni bilo dovolj: predrznil se je stopiti tudi v tempel, najsvetejši kraj na vsi zemlji; vodil ga je pa Me¬ nelaj, izdajavec postave in domovine. Prevzetno je stopil v svetišče in je uropal sveti oltar in svetilnik za luč in vse njegovo orodje in mizo poklad- nih kruhov in pitne posode in skledice in zlate možnarčke in zagrinjalo in vence in zlate okraske, ki so bili na templovem pročelju, in je vse razdrobil. In vzel je srebro in zlato in druge po¬ sode, in pobral je skrite zaklade, ki jih je našel, in ko je vse pobral, je odšel v svojo deželo. Nespametni Antijoh pa ni premislil, da se je Bog nekoliko razsrdil zavoljo grehov mestnih prebi¬ valcev, in da je zato sramota zadela tempel. Ako bi namreč ne bili zako¬ pani v toliko grehov, bi bil tudi on, kakor Helijodor, ki ga je Selevk po¬ slal oropat zakladnico, takoj bičan, in gotovo bi bilodvrnjen od svoje smelosti. Bog pa ni izvolil ljudstva zavoljo templa, marveč tempel zavoljo ljudstva. Zato je bil tudi tempel deležen nesreče ljud¬ stva; kasneje se pa udeleži tudi sreče; in kakor je bil zapuščen v srdu vsega- mogočnega Boga, tako bo zopet z naj- višjo slavo povišan, ko se pomiri naj¬ višji Gospod. Antijoh je tedaj pobral iz templa tisoč osemsto talentov, in se je naglo vrnil v Antijohijo, ter je mislil v svoji prevzetnosti, da more pluti po zemlji z ladijami in po morju hoditi po cestah v svojem napuhu. Pustil je pa tam oblastnike, ki naj bi trli ljudstvo: v Jeruzalemu Filipa, Frigijca po rodu, ki je bil v svojem vedenju še krutejši nego tisti, ki ga je postavil; 1 na Gari- zimu pa Andronika in Menelaja, ki sta hujše od drugih ravnala z rojaki. In bil je velik jok v Izraelu in na vseh njegovih krajih, in zdihovali so poglavarji in starejšine; device in mla¬ deniči so obupavali, in hirala je lepota 1 Glej I. Mak. 6, 11. 14; 8, 8. I. Mak. 1, 28—57; II. Mak. 6, 2. Preganjanje Judov in njihove vere. 1129 ženam. Vsi ženini so tugovali, in mladi zakonski so žalovali, in dežela je milo- vala svoje prebivalce, in vsa Jakobova hiša je bila pokrita s sramoto. Črez dve leti (1. 167 pr. Kr.) pa pošlje kralj sovražnega vojvoda Apolonija 1 z dva in dvajset tisoč vojaki, in mu ukaže pokončati vse odraščene, žene in mla¬ deniče pa prodati. Ta je prekanjeno govoril mirne besede, in verjeli so mu. Sobotni dan, ko so Judje praznovali, je pa ukazal svojim prijeti za orožje. In vse, ki so bili prihiteli na praznik, je potolkel in po mestu z vojaki dirjaje je pomoril neizrekljivo veliko množico. In vzel je plen iz mesta, mesto zažgal in podrl njegove hiše in njegovo ozidje krog in krog; in odpeljali so žene vjete in se polastili otrok in živine. Davidovo mesto (Sion) so pa obzidali z velikim in močnim zidovjem in trdnimi stolpi, in to jim je bilo za trdnjavo; in pre¬ sadili so tje pregrešen narod, brezbožne može; in ti so se tam ustanovili. In prevideli so se z orožjem in živežem, in nanosili so plena iz Jeruzalema in ga tam shranili; in bili so velika past. To je bilo namreč svetišču v zalezo¬ vanje in Izraelu v hudobno nasproto¬ vanje. 2 Tu so bežali Jeruzalemci za¬ voljo njih, in v mestu so prebivali ptujci, in odtujilo se je svojemu rodu, in nje¬ govi otroci so ga zapustili. Njegovo svetišče je bilo puščavi jednako opu- stošeno, njegovi prazniki so se izpre- menili v žalovanje, njegove sobote v sramoto in njegov sijaj v nič. Koli- koršna je bila preje njegova slava, to¬ likšna je postala njegova sramota, in njegova vzvišenost se je izpremenila v žalost. Antijoh preganja judovsko vero. Antijoh je 1.168 iznova napadel Egipet. Pre¬ magal je sicer egiptovsko vojsko, toda Rimljani 1 Glej Zgodbe, str. 1125. 8 Sijonski grad je bil nad templom; zato se je od tam lahko opazovalo, kaj se godi v templu. Kadar se je zbiralo ljudstvo k molitvi, so vojaki lahko prihrumeli z gradu in je napadli. so prihiteli Ptolemeju na pomoč, in Antijoh se je moral odreči vsem svojim priboritvam, ter oditi domov. Ves razjarjen se je vrnil v Sirijo. Svojo jezo je znosil nad Judi in njihovo vero. Pisal je vsemu svojemu kraljestvu, naj bi bili vsi jedno ljudstvo, in naj bi vsak zapustil svojo postavo. In vsa ljudstva so privolila besedi kralja An- tijoha; tudi mnogo Izraelcev se je vdalo njegovi sužnjosti, ter so darovali ma¬ likom in oskrunjali soboto. Kralj je po selih poslal tudi pisma v Jeruzalem in v vsa Judova mesta, naj se ravnajo po poganskih postavah v deželi, in naj več ne darujejo žgavnih in spravnih dari¬ tev v božjem templu, in naj branijo praznovati sobote in praznike, in za¬ povedal je oskruniti svetišče in sveto izraelsko ljudstvo. Velel je tudi posta¬ viti oltarje in temple in malike in da¬ rovati svinjsko meso in nečiste živali in pustiti svoje sinove neobrezane in oskruniti njihove duše z vsemi ostud¬ nostmi in gnusobami, da bi tako po¬ zabili postavo in izpremenili vse božje zapovedi. Kdorkoli bi pa ne storil po povelju kralja Antijoha, naj zapade smrti. V tem zmislu je pisal vsemu svojemu kraljestvu, in postavil je na¬ mestnike nad ljudstvo, ki naj izsilijo, da se vse to zgodi. Zapovedali so torej Judovim mestom darovati. In pridružilo se jih je mnogo izmed ljud¬ stva, ki so zapustili Gospodovo postavo in uganjali hudobije po deželi. In za¬ podili so izraelsko ljudstvo v skriva¬ lišča in tajna zavetišča za ubežnike. Petnajsti dan meseca kasleva, sto pet in štiridesetega leta (t. j. odkar so Selevcidje začeli vladati; po našem 1. 167) je postavil kralj Antijoh malika Jupitra, gnusobo razdejanja, na božji oltar, da naj se imenuje jeruzalemski tempel po olimpijskem Jupitru, garizimski pa po Jupitru Radegostu. 1 1 Jupiter je bil najvišji bog pri Rimljanih. Olimpijski se imenuje, ker so pogani trdili, da prebiva na Olimpu, vi¬ soki grški gori. — Na Garizimu so bili Samarijci sezidali svoj tempel, ker jih Judje niso pustili v Jeruzalem. Njiho¬ vemu templu je dal Antijoh ime Jupitra Radegosta (Jupiter Xenios), ki so ga častili kot zavetnika popotnikov in ptujcev. 1130 I. Mak. 1, 58—67; II. Mak. 6, 10—16. 18—28. Trpinčenje vernih Judov. Eleazarja mučijo. Tudi pred hišnimi vrati in na potih so zažigali kadilo, in so darovali, in bukve božje postave so trgali in seži¬ gali v ognju. In pri komurkoli so se našle bukve Gospodove zaveze, in kdor¬ koli je izpolnjeval Gospodovo postavo, so ga umorili po kraljevem ukazu. Po svoji sili so tako delali po mestih vsak mesec z izraelskim ljudstvom, kolikor so ga našli. 1 In petindvajseti dan vsa¬ kega meseca so darovali na oltarju, ki je bil nasproti žgavnemu oltarju. In žene, ki so dale obrezati svoje sinove, so pomorili po ukazu kralja Antijoha, in obešali so jim dečke na vrat po vseh njihovih hišah, in nje, ki so jih obrezali, so umorili. Mnogo izmed izraelskega ljudstva jih je pa samo seboj sklenilo ne jesti nečistega; hoteli so rajši umreti, kot ognusiti se z nečistimi jedmi, in niso hoteli prelomiti svete božje po¬ stave; in so bili pomorjeni in silno huda jeza božja je zadela ljudstvo. Dve ženi sta bili n. pr. zatoženi, da sta obrezali svoja otročiča; otroka so jima obesili na prsi, javno so ju vodili po mestu, in pahnili črez zid. Drugi so se shajali v bližnjih jamah skrivaj praznovat sobotni dan; ko sojih izdali Filipu, jih je dal sežgati, ker so se iz tenkovestnega praznovanja bali poma¬ gati si z roko. 2 Prosim pa tiste, ki bero to knjigo, naj se ne ustrašijo nesrečnih prigodkov, ampak naj pomislijo, da to, kar se je zgodilo, ni v pogubo, marveč v svarilo našemu rodu. Znamenje velike dobrote ni namreč dolgo puščati grešnikom, da ravnajo po svoji volji, marveč takoj jih kaznovati. Gospod ni namreč tako sklenil z nami, kakor z drugimi narodi, ki jih potrpežljivo čaka, da jih ob sod- njem dnevu obilno natepe; nad nami se ne maščuje še-le, ko dopolnijo mero 1 Kolikor so dobili Judov, da niso izpolnjevali Anti- johovega ukaza, so jih segnali v mesta, tam zaprli in vsak mesec določeni dan drugim v strašilo pomorili. ’ Morda je pred jamami zakuril grmado. Judje bi si bili seveda smeli pomagati tudi sobotni dan. Njihova tenko- vestnost je bila prevelika. naši grehi; zato nam pa nikdar ne odte¬ guje svoje milosti; tepe sicer svoje ljud¬ stvo z nadlogami, toda ne zapušča ga. Eleazarjevo mučeništvo. Eleazarja, 1 jednega prvih pismo¬ ukov, moža obilne starosti in častitega lica, so silili odpreti usta in jesti svinj¬ sko meso. On je pa višje cenil častno smrt nego sramotno življenje, in je šel radovoljno na morišče. Premišljal je, kako ga dolžnost veže, da gre tje, in da potrpežljivo trpi; in je sklenil, da ne stori nič prepovedanega iz ljubezni do življenja. Poleg stoječi so se pa napačnega usmiljenja ginjeni zavoljo starega prijateljstva z možem, njemu približali in ga skrivaj prosili, naj si da prinesti mesa, kakoršnega sme jesti, in naj se hlini, kakor bi jedel da¬ ritveno meso po kraljevem povelju, da se tako otme smrti. Zavoljo starega prijateljstva z možem so mu torej kazali to usmiljenje. On je pa jel premišljati častno vz¬ višenost svoje priletnosti in sive sta¬ rosti in bele lase svoje prirojene ple¬ menitosti 2 in svoje pobožno življenje od otročjih let; in naravnost je odgo¬ voril, rekoč, da hoče iti v smrtno kra¬ ljestvo. Rekel je: ,,Hliniti se naši sta¬ rosti ne spodobi, ker bi mnogo mlade¬ ničev mislilo, da je devetdesetletni Eleazar prestopil k poganskemu živ¬ ljenju; zavoljo moje hinavščine in za¬ voljo kratke dobe strohljivega življenja bi bili zapeljani; s tem bi napravil madež in prekletstvo svoji starosti. Če se pa tudi zdaj umaknem človeški grozovi¬ tosti, roki Vsegamogočnega vendar le ne uidem ne živ, ne mrtev. Če torej srčno umrjem, se izkažem vrednega svoje starosti; mladeničem pa zapu- 1 Nekateri trde, da je bil Eleazar iz duhovniškega rodu, učitelj ali celo oče sedmih makabejskih bratov, o katerih pri¬ poveduje nastopni odstavek. Mučili so ga skoraj gotovo v Antijohiji. Svinjsko meso je bilo Judom prepovedano. Glej III. Mojz. 11, 7; Zgodbe, str. 254. 2 Bil je iz Aronove rodbine, torej res že po rodu ple¬ menit in s tem zavezan drugim dajati lepe vzglede. II. Mak. 6, 29—31. Eleazar junaško umrje. Kje so bili mučeni makabejski mučenci? 1131 stim krepek vzgled, ko umrjem poštene smrti za predrage in presvete postave.“ Po teh besedah so ga takoj vlekli na morišče. Ti pa, ki so ga vodili, in ki so bili malo preje krotkejši, so se razsrdili za¬ voljo besedij, ki jih je govoril, ker so menili, da jih je povedal iz predrznosti. Mnčeniška smrt sedmih bratov in njihove matere. Tudi o nastopnem dogodku se splošno sodi, da se je izvršil v Antijohiji. To je jako umljivo, ker je bila v Antijohiji mnogoštevilna judovska naselbina. Ostanke makabejskih mučencev so še v prvih stoletjih krščanstva častili v Antijohiji. To dokazuje našo trditev. Kralj je bil pri mu¬ čenju navzoč; to govori odločno za Antijohijo. Antijoh preganja verne Izraelce. Ko je pa že pojemal pod udarci, je vzdihoval, rekoč: ,,Gospod, ki imaš sveto modrost, ti dobro veš, da trpim hude bolečine na telesu, ko bi se bil lahko otel; v duhu pa to rad trpim, ker me navdaja tvoj strah.“ Tako je umrl, in ni le mladeničem, marveč vsemu ljudstvu zapustil spomin svoje smrti v vzgled kreposti in srčnosti. Kralju se ni čuditi, da je v svoji krutosti gledal krvave prizore. Verne Jude je sovražil na vso moč, ker je sodil, da so mu nezvesti. Mehko srce je sicer pokazal ob smrti Onija III. 1 Iz zgodovine pa je znano, kako je bil nestanoviten v svojih mislih, in zato se ni čuditi, da je potrjen od brezvestnih judovskih verskih odpadnikov Josija in Menelaja tako besno divjal proti Judom. 1 II. Mak. 4, 37; Zgodbe, str. 1127. 1132 II. Mak. 7, 1—24. Muke šestih bratov. Prigodilo se je, da je kralj dal zgra¬ biti sedem bratov z materjo vred in jih silil, naj zoper postavo jedo svinjsko meso, s tem, da jih je dal tepsti z biči in volovskimi žilami. Jeden izmed njih, najstarejši, je tako govoril: „Kaj izprašuješ in kaj hočeš zvedeti od nas? Pripravljeni smo rajši umreti kot prestopiti očetovske postave božje.“ Kralj se nad tem raztogoti in ukaže razbeliti ponve in bronaste kotle. Ko so jih brž razbelili, ukaže njemu, ki je prvi govoril, odrezati jezik, po¬ tegniti kožo z glave in mu na konceh odsekati roke in noge; in to so njegovi drugi bratje z materjo gledali. Že po vsem telesu pohabljenega ukaže vreči v ogenj in še dihajočega peči v ponvi. Ko se v nji še dolgo muči, se drugi z materjo vred med seboj opominjajo srčno umreti, rekoč: Gospod Bog gleda na resnico, in se nas bo usmilil, kakor je pričeval Mojzes v hvalni pesmi, ko je rekel: In tolažil bo svoje služabnike. 1 Ko je tedaj prvi tako umrl, pripe¬ ljejo drugega k trpinčenju, potegnejo mu kožo z glave z lasmi vred, in ga vprašajo, ali hoče jesti, predno ga mu¬ čijo na vsem telesu, ud za udom. On pa odgovori v domači (aramejski) besedi, rekoč: „Ne storim.“ Zato je prejel drugi po vrsti prvega muke. In v po¬ slednjih dihljejih je tako govoril: „Ti, največji hudobnež, nas sicer moriš v pričujočem življenju; kralj sveta nas pa obudi, ker umiramo zavoljo njegovih postav, ob vstajenju v večno življenje/ 4 Za njim so mučili tretjega. Ko za¬ htevajo jezik od njega, ga brž pomoli, in srčno stegne roke, plemenito govo¬ reč: „Iz nebes imam te ude; zavoljo božjih postav jih pa zdaj zaničujem, ker jih upam od njega zopet dobiti. 44 Kralj in njegovi spremniki so se čudili mladeničevi srčnosti, ker se ni nič menil za muke. In ko je ta tako umrl, so ravno tako mučili in trpinčili četrtega. In ko je 1 Glej V. Mojz. 32, 36; navedene besede so vzete iz grškega prevoda Septuaginte. že umiral, je tako-le dejal: „Dobro je, da morejo tisti, ki jih ljudje umore, upati v Boga, da jih bo zopet obudil; ti pa seveda ne boš imel vstajenja v življenje. 44 Nato so pripeljali petega, in ga tr¬ pinčili. Ta se ozre v onega in pravi: „Oblast imaš nad ljudmi, in storiš, kar hočeš, dasiravno si strohljiv; nikar pa ne misli, da je Bog naš rod zapustil; le malo počakaj, in videl boš njegovo veliko moč, kako bo tepel tebe in tvoj zarod. 44 Za njim pripeljejo šestega; umiraje je rekel: ,,Nikar se zastonj ne slepi; mi namreč to trpimo zavoljo sebe, ker smo grešili proti svojemu Bogu, 1 in zato se čudovito godi z nami. Toda ti si nikar ne domišljaj, da boš brez kazni, ker si se predrzno vzdignil zoper Boga. 44 Zlasti je pa vredna občudovanja in slavnega spomina mati, ki je videla sedem sinov umreti jednega dne in je to prenesla z močno dušo zavoljo upanja, katero je imela v Boga. Vsa¬ kega izmed njih je opominjala v do¬ mači besedi krepko, polna modrosti; z ženskim srcem je združevala moško srčnost, in jim je govorila: ,.Jaz ne vem, kako ste se spočeli v mojem telesu, nisem vam namreč dala ne duha in duše, ne življenja in tudi udov nisem nobenemu sama steknila, marveč Stvar¬ nik sveta, ki upodablja človeka ob spo¬ četju, in ki daje začetek vsem stvarem. On vam bo milostno zopet dal duha in življenje, kakor zdaj sami sebe za¬ ničujete zavoljo njegovih postav. 44 Antijoh 2 * je pa mislil, da ga zaničuje, in se ni menil, kaj mu očita. Ko je še najmlajši ostal, ga ni samo z besedami opominjal, marveč je tudi s prisego potrdil, da ga bo obogatil in osrečil, za prijatelja sprejel in mu dal vse, česar bo potreboval, ako zapusti vero 1 S tem ne trdi, da je on sam grešil, marveč da je grešilo vse izraelsko ljudstvo, in da zato zadeva kazen tudi njega in njegovo rodbino. * Antijoh ni razumel aramejskega jezika; zato ni vedel, kaj pripoveduje mati. II. Milk. 7, 25—33. Junaška mati in sin. 1133 svojih očetov. Ker se pa mladenič na to ni zganil, pokliče kralj mater, in ji svetuje, naj sina pregovori, da se bo rešil. In ko ji je z mnogimi besedami prigovarjal, je obljubila, da bo opo¬ minjala svojega sina. Pripogne se tedaj k njemu, in za- smehovaje grozovitega trinoga, mu reče smrt, da te ob času usmiljenja s tvo¬ jimi brati vred zopet dobim. 4<1 v Ko ona še to govori, pravi mladenič: »Česa čakate? Jaz nisem pokoren kra¬ ljevi zapovedi, ampak zapovedi postave, ki nam je dana po Mojzesu. Ti pa, ki si izmišljuješ vsakovrstnih hudobij zo¬ per Hebrejce, ne ubežiš božji roki. Mi Mučeniška smrt sedmih bratov in njihove matere. v domači besedi: »Moj sin, usmili se me, ki sem te nosila v telesu in te tri leta dojila in hranila, ter te zredila do te starosti. Prosim te, dete, ozri se v nebo in na zemljo, in na vse, kar je tam; in pomisli, da je Bog iz nič ustvaril to in človeški rod. Zato se nikar ne boj tega rabeljna,.temveč bodi vreden drug svojih bratov in sprejmi namreč to trpimo za svoje grehe. In dasi se je Gospod, naš Bog, nekoliko razsrdil nad nami, da nas opominja in pokori, bo vendar zopet milostljiv svo- 1 Mati se sklicuje na svojo skrb in s tem opominja sina, naj ne zataji vere, ki jo je prejel od nje. Opozarja ga na božjo vsegamogočnost. Bog, ki je vse iz nič ustvaril, tudi lahko obudi od mrtvih. Ob času usmiljenja, ,t. j. takrat, ko se dopolni usmiljenje Mesij e ve dobe — ob koncu sveta. Primeri: Dan. 12, 2. nasl.; Zgodbe, str. 980. 1134 II. Mak. 7, 34—42. I. Mak. 2, 1—18. Sedmi sin in mati umrjeta. Matatija se upre. jim služabnikom. Ti pa, zlobni in naj- podlejši izmed vseh ljudij, nikar se za¬ stonj ne povzdiguj s praznim upanjem, ko besniš proti njegovim služabnikom, ker še nisi ubežal sodbi vsegamogoč- nega in vsevidečega Boga. Moji bratje so pretrpeli malo bolečine, dosegli so pa pod zavezo večno življenje; ti pa prejmeš po božji sodbi pravično kazen za svoj napuh. Tudi jaz dam, kakor moji bratje, dušo in svoje telo za po¬ stavo svojih očakov, in prosim Boga, naj bi se kmalu usmilil našega naroda; ti pa v trpljenju in med udarci spoznaj, da je on sam jedini Bog. Pri meni in pri mojih bratih naj se pa jenja jeza Vsegamogočnega, ki je po pravici pri¬ šla nad ves naš rod.“ Nato je kralja zgrabila jeza in nad tem je grozovi¬ tejše divjal nego nad vsemi, ker je bil zelo užaljen, da ga je zasmehoval. Umrl je tedaj tudi ta nedolžni, ter je popolnoma v Gospoda zaupal. Na zadnje, za sinovi, so umorili tudi mater. Sveta cerkev praznuje spomin teli junaških mučencev dne 1. velikega srpana. Ob času sve¬ tega Hijeronima in sv. Avguština so se njihovi ostanki hranili v Antijohiji, kjer se jim je zidala posebna cerkev v čast. 1 Od tam so prenesli po- samne dele njihovih svetih ostankov v Carigrad, Kolin, Milan in Rim. Sveti očetje silno slave vzvišeni vzgled makabejskih verskih junakov. Sv. Gregor Nacijančan pravi n. pr.: 2 „Kaj bi bili ti, ki so bili mučeni pred Kristusovim trpljenjem, še-le storili, ko bi bili trpeli po Kristusu in bi bili imeli za vzgled njegovo smrt, ki jo je pre¬ trpel v naše zveličanje?“ Temu pristavlja, da so imeli gotovo skrivnostno vero v Kristusa, brez katere bi ne bili mogli doseči tako slavnega konca. Matatija s svojimi sinovi se upre. Tiste dni se je vzdignil Matatija, sin Janeza, sinu Simeonovega, duhov¬ nik iz Jojaribovih sinov iz Jeruzalema; prebival je na hribu v Modinu. Imel je pa pet sinov: Janeza s priimkom Gadis, Simona s priimkom Tasi, Juda, ki mu je bilo ime Makabej, Eleazarja 1 Primeri: Avg. Serm. 300; Hier. de locis hebr. * Orat. 22. in Machab. iaudem. s priimkom Abaron, in Jonatana s pri¬ imkom Afus. Ti so videli hudo, ki se je godilo med Judovim ljudstvom in v Jeruzalemu. Matatija se pravi po naše Božji dar; Joja- ribovi sinovi so bili v prvi izmed 24 duhovniških vrst, katere je David uredil. 1 Mesto Modin stoji na griču ob cesti, ki vodi iz Jeruzalema v Jope, blizu Lide; iz mesta se lepo vidi proti morju. Priimke so prejeli sinovi po svojem značaju in delovanju: Janez se je imenoval Gadi, t. j. srečni; Simon Tasi, t. j. Goreči; Juda Maltabej, kar smo že razložili; Eleazar Abaron (ali Avran), t. j. Borilec, in Jonatan Apus (Apfus, Afus) t. j. Zviti. In Matatija je rekel: Gorje meni! Čemu sem bil rojen, da gledam uni¬ čenje svojega ljudstva in uničenje svo¬ jega mesta, in posedam, ko se daje so¬ vražnikom v roke. Svetišče je prišlo sovražnikom v roke, in njegov tempel je kakor (hiša) zaničevanega človeka. Njegovo sloveče orodje je pobrano in odpeljano; pobiti so njegovi starčki po cestah, in njegovi mladeniči so padli pod mečem sovražnikov. Katero ljud¬ stvo se ne lasti njegovega kraljestva in si ne prisvaja njegovega plena? 2 Vse njegovo okrasje mu je vzeto; bilo je svobodno, sedaj je dekla. In glej, raz¬ dejane so naše svetinje in naša lepota in naša slava, in oskrunili so jih ne¬ verniki. Čemu nam je torej še življenje? In Matatija in njegovi sinovi so raztrgali svoja oblačila; in oblekli so se v raševnike, in silno so plakali. In prišli so Antijohovi seli v Modin, silit ondotne ubežnike darovati in za¬ žigati kadilo in odstopiti od božje po¬ stave. In mnogi izmed izraelskega ljud¬ stva so privolili in prestopili k njim; Matatija in njegovi sinovi so pa ostali stanovitni. Dejali so pa Antijohovi seli, ter so rekli: ,,Prvi in najimenitnejši in velik si v tem mestu, in imaš obilo si¬ nov in bratov; pristopi torej prvi, in izpolni kraljevo povelje, kakor so sto- 1 I. Kron. 24, 7. 2 Pomen: V sirski vojni so najraznovrstnejši narodi, in vsi ti ropajo in uničujejo Jeruzalem in judovsko ljudstvo. I. Mak. 2, 19—27. Matatija ubije malikovalskega Juda. 1135 rili vsi narodi in možje v Judeji, in ki so ostali v Jeruzalemu; in s svojimi sinovi vred boš med kraljevimi prija¬ telji in obdarovan z zlatom in srebrom in obilnimi darovi.“ Matatija pa odgo¬ vori glasno in reče: „Ko bi tudi vsa ljudstva ubogala kralja Antijoha, da bi prav vsak odstopil od izpolnjevanja po- Ko izgovori te besede, pristopi neki Jud vpričo vseh darovat malikom na žrtveniku v medinskem mestu po kra¬ ljevem povelju. Matatija to vidi, za¬ boli ga in osrčje se strese v njem, in vname se njegov srd, kakor veleva po¬ stava, ter skoči, in ga ubije na žrtve¬ niku. Tudi Antijohovega sela, ki je Matatija beži s svojimi. stave svojih očetov, in privolil v njegove zapovedi: jaz in moji sinovi in moji bratje bomo pokorni postavi naših oče¬ tov. Bog nam bodi milostljiv! Mi ne moremo zapustiti postave in zapovedi božje. Besedi kralja Antijoha ne bomo ubogali, in ne bomo darovali, ter pre¬ stopili zapovedij naše postave, da bi hodili po drugi poti.“ silil darovati, ubije tisti čas, in podere žrtvenik ves vnet za postavo, kakor je storil Finees Zamriju, Salomijevemu sinu. 1 1 Mojzesova postava je velevala vsakega takoj umoriti, ki zapeljuje Izraelce v malikovalstvo; ravno tako tiste, ki malikujejo; glej V. Mojz. 13, 6—15; Zgodbe, str. 301. — 0 Fineesovi gorečnosti glej IV. Mojz. 25, 6—8; Zgodbe, str. 286. 1136 I. Mak. 2, 28—54. Prvi judovki boji proti sovražnikom. Matatija na smrtni postelji. Nato zakliče Matatija na ves glas v mestu, rekoč: „Kdorkoli je vnet za postavo in se drži zaveze, pojdi za menoj.“ In bežali so on in njegovi sinovi v gore, in pustili so, kar so imeli v mestu. Mnogo jih je potem prišlo v puščavo, ki so ljubili postavo in pra¬ vico, in prebivali so tam sami in nji¬ hovi otroci in žene in živina, ker se je obilo hudega stekalo nadnje. 1 Sporočilo se je pa kraljevim možem in vojaštvu, ki je bilo v Jeruzalemu v Davidovem mestu, da je zbežalo več mož zaničevaje kraljevo povelje v skrite kraje v puščavi, in da jih je šlo mnogo za njimi. Takoj so jo udrli za njimi, in so se napravili za boj proti njim so¬ botni dan, in so jim rekli: „Ali se hočete še sedaj ustavljati? Pridite ven in sto¬ rite po besedi kralja Antijoha, in ohra¬ nite si življenje. 11 1 Odgovorili so pa: »Ne pojdemo ven in nečemo storiti po Antijohovi besedi, da bi oskrunili so¬ botni dan. 11 Nato so se jeli bojevati zoper nje. Niso se jim pa ustavljali, niti kamna niso vrgli nanje, niti zagra¬ dili skrivnih krajev, rekoč: „Umrimo vsi v svoji priprostosti, in nebo in zemlja pričajta, da nas krivično po- končujete. 11 Planili so torej nadnje sobotni dan; in umrli so oni in njihovi otroci in njihova živina; bilo je krog tisoč ljudij. Sirci so vedeli, da ne opravljajo Judje hlap¬ čevskih opravil sobotni dan. Vsa neizrekljiva podlost njihovega ravnanja se vidi v tein, da so jih ravno v soboto napadli. Judje bi se bili po natorni postavi tudi v soboto smeli braniti; toda bili so rajše zvesti postavi prav po črki. Sovraž¬ niki vere in svete cerkve delajo vedno, tudi dan¬ danes, po vzgledu Antijoha in njegovih hlapcev. Odkritega boja ne marajo, marveč le hinavsko zalezovanje in zahrbtni napadi so jim všeč. Ta¬ krat in tam najrajše naskočijo, kjer je obramba nemogoča. 1 Bežali so v judovsko puščavo, ki se prostira na za- padni strani mrtvega morja. Večinoma je vsa gola; na po- samnih krajih, kjer izvira kak studenec, pa bujno raste trava in grmičje. — Ubežniki so s tem preživljali svojo živino in sebe; skrivali so se pa po mnogobrojnih skalnih votlinah. Matatija in njegovi prijatelji so pa to zvedeli in so zelo žalovali za njimi. Drug drugemu so pravili: Ako bomo vsi delali, kakor so storili naši bratje, in se ne bomo bojevali zoper nevernike za svoje življenje in za svoje postave, nas sedaj kmalu iztrebijo z zemlje. In sklenili so tisti dan, rekoč: kdorkoli pride k nam na boj sobotni dan, se bomo bojevali zoper njega, in ne bomo vsi umrli, kakor so umrli naši bratje po skrivališčih. Tu se je združila ž njimi asidejska družba, junaki iz Izraela, vsi vneti za postavo. 1 Tudi vsi, ki so ubežali stiski, so se jim pridružili, in so jih podpirali. In zbrali so vojno, ter pobili grešnike v svoji jezi in hudobneže v svojem srdu. Drugi so pa bežali k nevernikom, da bi se oteli. In Matatija in njegovi prijatelji so hodili krog in podirali žrtvenike, in so obrezovali neobrezane otroke, kolikor so jih dobili po izrael¬ skih pokrajinah, in sicer (tudi) s silo. In preganjali so prevzetneže, in vspešno je bilo delo v njihovih rokah; in rešili so postavo nevernikom in kraljem iz rok, in niso pustili moči grešnikom. Približali so se pa dnevi Matatijeve smrti, in rekel je svojim sinovom: ,,Silno gospodari sedaj napuh in šibe; in čas razdejanja je in srdite jeze. Sedaj torej, o sinovi, gorite za postavo, in dajte svoje življenje za zavezo svo¬ jih očetov. Pomnite dela svojih očetov, ki so jih storili svoje dni; in prejeli boste veliko slavo in večno ime. Ali se ni Abraham v izkušnjavi izkazal zvestega, in štelo se mu je v pravič¬ nost? 2 Jožef je ob času svoje stiske ohranil zapoved, in bil je gospod v Egiptu. 3 Finees, naš praded, je bil silno vnet za Boga, in prejel je obljubo več- 1 Asidejska družba je bila skoraj gotovo neka posebna zveza, ki se je že pred Matatijem ustanovila proti prodira¬ jočim poganom. Ko se je vzdignil Matatija, so se mu pri¬ klopili. Da se Asidejci niso imenovali sploh pobožni in do smrti postavi udani Judje, nam spričuje I. Mak. 7, 13., kjer se naravnost ločijo od Juda in njegovih ožjih tovarišev. 2 Glej I. Mojz. 15, 6; 22, 1. nasl.; Zgodbe, str. 78; 90. 0 Glej I. Mojz. 39, 11. nasl.; Zgodbe, str. 121. L Mak. 2, 55—70; II. Mak. 8, 1. Poslednji Matatijevi opomini. Delovanje Juda Makabeja. 1137 nega duhovstva. 1 Jozuve je izpolnil be¬ sedo (božjo), in je bil vojvoda v Izraelu. Kaleh 2 je spričeval v zboru in je dobil delež. David je zavoljo svoje pobož¬ nosti dosegel prestol večnega kralje¬ stva. 3 Elija je gorel za postavo, in je bil vzet v nebesa. 4 Ananija, Azarija in Misael so verovali, in oteti so bili iz plamena. 5 Danijel je bil v svoji ne¬ dolžnosti rešen levom iz žrela. 6 In tako mislite od roda do roda, da nihče, ki vanj upa, ne obnemaga. Ne bojte se torej besedij grešnega moža, ker nje¬ gova slava je gnojna in črviva. Danes se vzdiguje, jutri ga pa ne bo več; ker se vrne v svojo prst, in njegov spomin izgine. Torej, sinovi, bodite srčni, in moško se obnašajte po postavi, ker po nji boste slavni. In glejte, Simon, vaš brat, vem, da je izveden mož, njega vselej poslušajte, in on bodi vaš oče. Juda Makabej pa, pogumen junak od svoje mladosti, bodi vaš vojni poglavar, in on naj se bojuje za ljudstvo. Pri¬ klopite si tudi vse, ki izpolnjujejo po¬ stavo, in osvetite svoje ljudstvo. Po- vračujte nevernikom, in glejte na za¬ povedi v postavi.” Nato jih je blagoslovil, in se je zdru¬ žil s svojimi očeti. Umrl je pa stoštiri- indvajsetega leta, 7 in pokopali so ga njegovi sinovi v grobeh njegovih oče¬ tov v Modinu, in ves Izrael je žaloval za njim z veliko žalostjo. Juda Makabej. L Mak. 3, 1-9, 22. Po Matatijevi smrti je stopil na čelo svoji veri zvestim Izraelcem Juda Makabej, in se je šest let (166—160 pr. Kr.) hrabro bojeval proti silovitim sirskim sovražnikom. Premagal je sirske vojvode Apolonija, Serona, Ptolemeja, Nikanora in Gorgija in celo kraljevega namestnika Lizija. 1 Glej IV. Mojz. 25, 6—13; Zgodbe, str. 286. 2 Primeri: IV. Mojz. 14, 6; Joz. 14, 14. 0 Glej II. Kralj. 7, 16; Zgodbe, str. 430. 4 Glej III. Kralj. 18, 18-40; IV. Kralj. 2, 11; Zgodbe, str. 693, 710. 6 Dan. 3, 49. nasl.; Zgodbe, str. 950. 9 Dan. 6, 22; 14, 39; Zgodbe, str 959, 962. 7 Leta 166 pr. Kr. Zgodbe sv. pisma I. Osvojil je jeruzalemsko mesto izvzemši trdnjavo za templom. Očistil je tempel in obnovil božjo službo v svetišču, nato pa ukrotil sovražne sosedne narode v Idumeji, Galaadu, Galileji in Filisteji. Antijoh je zvedel o Judovih zmagah na svojem bojnem potu v Gorenji Aziji. Ves potrt, ker so se mu izjalovili vsi njegovi načrti, je vidno od Boga kaznovan zbolel in v Perziji umrl (leta 163). Po njegovi smrti je prevzel namestno vlado Lizija, ki ga je Antijoh odhajaje z doma po¬ stavil za varuha svojemu dvanajstletnemu sinčku Antijohu. Kot kralj se je imenoval ta deček Antijoh V. Evpator. Antijoh je na smrtni postelji imenoval za vladarja, dokler sin ne doraste, svojega vojvoda Filipa. Ta je prišedši z vojno iz Perzije za¬ sedel Antijohijo in se hotel polastiti sirskega kraljestva. Lizij je Filipa premagal. L. 162 pr. Kr. je pa prihrul z vojno umrlega Antijoha Epifana brat Demetrij ubežavši iz Rima in si osvojil sirski prestol, od katerega ga je bil njegov brat po krivici izpodrinil. Grozovito se je maščeval nad Lizijem in njegovim varovancem, mladim kraljem; oba je dal umoriti. Vladal je pod ime¬ nom Demetrij I. S o ter. Juda Makabej je med tem časom krepko de¬ loval, da bi osvobodil svoje ljudstvo ptujega jarma. Takoj po smrti Antijoha Epifana je iz¬ kušal iztrgati sionsko trdnjavo sirskim nasilnikom. Lizija je z mladim kraljem brž prihitel svojim na pomoč z ogromno vojno. Posrečilo se mu je zmagovito prodreti v Jeruzalem. Tu je pa čul, da je Filip zasedel Antijohijo. Zato je brž sklenil mir z Judi, obljubivši jim svobodno versko življe¬ nje. Demetrij, ki je nato zasedel sirski prestol, je pa iznova jel preganjati Jude. Nahujskan po judovskem odpadniku Alkimu, je poslal svojega vojvodo Bakhida v Judejo; in ko ta ni nič opra¬ vil, še z večjo vojno Nikanorja. Pri Adasi je Juda premagal sirsko vojno in za nekaj časa pridobil mir svoji deželi. Med tem je izkušal z Rimci skleniti bojno zavezo. Predno se je pa to izvršilo, sta Bakhid in Alkim zopet napadla Ju¬ dejo, in v bitki pri Eleasi (Laisi) je bil Juda premagan in umorjen. S tem je prišla judovska dežela iznova pod sirsko oblast. Prvi boji Juda Makabeja. Juda Makabej in njegovi tovariši so šli skrivaj v vasi, in so sklicali so- 72 1138 II. Mak. 8, 2—7; I. Mak. 3, 2—28. Junaški Juda proti Apoloniju in Seronu. rodnike in prijatelje in judovstvu zveste može, in so jih vzeli seboj in pridružili šest tisoč mož. In klicali so Gospoda, naj se ozre na ljudstvo, katero so vsi zatirali, in se usmili templa, ki so ga hudobneži oskrunjali, naj se usmili tudi razdejanega mesta, ki ima biti skoraj do tal podrto, in naj čuje glas k njemu vpijoče krvi, naj se spomni tudi krivične smrti nedolžnih otročičev in bogoklet¬ stva, ki se godi njegovemu imenu, in naj se maščuje zavoljo tega. Ko je torej Makabej zbral četo, je bil nevernikom nepremagljiv, ker se je izpremenila Gospodova jeza v usmilje¬ nje. Nenadoma je napadal gradove in mesta in jih požigal; pripravne kraje si je pa osvojeval in med sovražniki napravljal mnogo pobojev. Zlasti je po noči izvrševal take napade in glas njegovega junaštva se je povsod raz¬ glašal. Pomagali so mu vsi njegovi bratje in vsi, ki so se bili pridružili njegovemu očetu, in z veseljem so se bojevali za Izraela. In razširjal je slavo svojega ljudstva, in obdal se je z oklepom kakor velikan, in se prepa- sal z vojnim orožjem v bojih in branil tabor s svojim mečem. Sličen je bil levu v svojih delih, in kakor mlad lev, ki rujove na lovu. Iskal je brezbožnike in jih preganjal, in vznemirjalce svo¬ jega ljudstva je sežigal. Iz strahu pred njim so se umaknili njegovi sovražniki, in vsi hudobneži so se vstrašili; in re¬ šitev se je dovršila po njegovi roki. Več kraljev je trpko razžalostil, ove- selil je pa Jakoba s svojimi deli, in njegov spomin bo vekomaj blagoslov¬ ljen. Prehodil je Judova mesta, in uni¬ čil hudobneže iz njih, in odvrnil jezo od Izraela. Slovel je do konca zemlje, in zbiral je poginjajoče. Takrat je zbral Apolonij nevernikov in Samarij cev silno močno vojno v boj proti Izraelu. Juda je pa to zvedel, in mu je šel naproti; in ga je udaril in pobil: in padlo je mnogo ranjenih, drugi so pa pobegnili. In pobral jim je plen, in Juda je vzel Apolonijev meč, in se potem ž njim bojeval vse dni. Slišal je pa Seron, vojvoda sirske vojne, da je Juda zbral četo združenih vernikov krog sebe, in je rekel: „Ime si bom pridobil in slovel bom v kra¬ ljestvu, ko se bom bojeval zoper Juda in njegove pristaše in sploh vse, ki zaničujejo kraljevo povelje.“ Pripravil se je torej; in ž njim je šla truma brez- božnikov krepko mu pomagat in ma¬ ščevat se nad Izraelovimi sinovi. In približali so se Betoronu. 1 Juda mu je pa odrinil z malo ljudmi nasproti. Ko vidijo, da jim gre četa nasproti, pravijo Judu: ,,Kako se moremo boje¬ vati zoper toliko in tako močno mno¬ žico, ko nas je malo in smo utrujeni danes zavoljo posta ?“ 2 In Juda pravi: „Lahko je, da veliko četo zajame maj¬ hna, in ni ga razločka pred nebeškim Bogom rešiti z veliko ali z majhno četo; saj zmaga v boju ne prihaja od mnogih vojakov, marveč z nebes je moč. Oni gredo k nam s predrzno trumo in prevzetnostjo pokončat nas in naše žene in naše otroke in nas oplenit. Mi se bomo pa bojevali za svoje življenje in za svojo postavo; in Gospod sam jih bo potrl pred našim obličjem; zato se jih nikar ne bojte.“ Ko je izgovoril, jih je brž napadel; in potrt je bil Seron in njegova vojna pred njim, in podil ga je od Betorona navzdol do polja, in padlo je izmed njih osemsto mož, drugi pa so zbežali v filistejsko deželo. In prepadel je strah in trepet pred Judom in njegovimi brati vse narode krog njih, in prišlo je do kralja njegovo ime, in o Judovih bojih so pripovedovali vsi narodi. Ko pa sliši kralj Antijoh te govo¬ rice, se razsrdi v duši, ter pošlje in zbere vojno vsega svojega kraljestva, silno močno četo, in odpre svojo za¬ kladnico, in da vojakom plače za jedno leto, ter jim zapove, naj bodo priprav- 1 Betoron je stal blizu Jeruzalema ob poti v Emavs; sedaj se zove Beit-ur-el-Foka. * Judje so se postili, da bi si s tem zagotovili božjo pomoč. I. Mak. 3, 29—41; II. Mak. 8, 10. 11; I. Mak. 3, 42—44; II. Mak. 8, 13—15; I. Mak. 3, 45. Lizija pripravlja H39 napad na Juda. Ijeni za vse. Ko pa vidi, da je pošel denar iz njegovih zakladnic, in da so deželni prihodki majhni zavoljo razdora in stiske, ki jo je napravil v deželi, da bi odpravil postave, ki so bile od prvih dnij, se zboji, da ne bi imel niti še za jedenkrat ali dvakrat za stroške in da¬ rove, ki jih je prej trosil z radodarno roko, v čemur je presegal kralje, ki so bili pred njim. In srce mu zelo upade, in sklene iti v Perzijo 1 in pobrati davke iz pokrajin in skupiti obilo denarja. Pustil je pa Lizija, slovečega moža kraljevega rodu, naj vodi kraljevska opravila od Evfrata do egiptovske meje, in naj vzgaja njegovega sina Antijoha, dokler se ne vrne. Izročil mu je po¬ lovico vojne čete in slonov in mu za¬ ukazal o vsem, kar je imel v mislih, in o prebivalcih v Judeji in v Jeruza¬ lemu, naj pošlje nadnje vojsko, da po¬ tare in pokonča izraelsko moč in o- stanke v Jeruzalemu in izbriše njihov spomin iz tega kraja; in naj kot pre¬ bivalce naseli ptujih sinov po vseh nji¬ hovih pokrajinah, in naj po žrebu raz¬ deli njihovo zemljo. Kralj je pa vzel drugo polovico vojne čete in je šel iz Antijohije, ve¬ likega mesta svojega kraljestva, sto- sedeminštiridesetega leta, 2 in se je pre¬ peljal črez reko Evfrat, in je prehodil zgornje dežele. 3 Med tem je jeruzalemski sirski poglavar Filip videl, da gre Judu silno po sreči, in se je obrnil na Ptolemeja, celesirskega in teniškega vojvoda, s prošnjo, naj mu pride na pomoč. Ptolemej spo¬ roči to stvar Liziju, ki je že po kraljevem po¬ velju mislil na vojsko zoper Jude, in je torej tem raj še posegel vmes. Lizija pa izbere Ptolemeja, Dorimi- novega sina, in Nikanorja, sinaGorgija, mogočna moža, izmed kraljevih prija¬ teljev, in pošlje ž njima štirideset tisoč 1 Perzija pomenja sploh pokrajine onstran Evfrata. Denarja ni nameraval dobiti samo od zakonitih davkov, marveč tudi s silo in zvijačo. 2 Leta 165 pr. Kr. 3 Antijoh je šel najpreje v Armenijo, kjer je premagal kralja Artaksija; od tam pa v Perzijo. mož in sedem tisoč konjikov, 1 da bi šla v judovsko deželo in jo pokončala po kraljevem povelju. In šla sta z vso svojo močjo, in sta prišla in obstala pri Emavsu 2 na ravnem polju. Slišali so pa kupci po deželah njuno ime, in so vzeli silno mnogo srebra in zlata in hlapcev, in so prišli v taborišče kupovat Izraelo¬ vih sinov za sužnje; in pridružila se jim je truma iz Sirije in iz dežele ptujcev. Nikanor je namreč sklenil dvatisoč talentov davka, ki ga je bil kralj Rimljanom dolžan, plačati z uje¬ timi Judi. Zato je poslal v primorska mesta vabila, naj pridejo nakupovat sužnje, in je obetal po devetdeset suž¬ njev za en talent. Ni pa mislil na maščevanje, ki je imelo priti nadenj od Vsegamogočnega. Juda in njegovi bratje so pa videli, da se je namnožilo hudo, in da so se približale vojne čete njihovim mejam, in zvedeli so kraljevo povelje, kar je bil zapovedal storiti narodu v pogubo in uničenje. In rekel je drug drugemu: »Vzdignimo svoje potrto ljudstvo, in bojujmo se za svoj narod in za svojo sveto stvar.“ In zbrala se je četa, pripravljena na boj, in so molili in prosili milosti in usmiljenja. Nekaj se jih je pa ustrašilo, in so pobegnili, ker niso zaupali v božjo pravičnost. Drugi so pa prodali, kar so imeli, in so ob jednem prosili Go¬ spoda, naj jih otme hudobnega Nika¬ norja, ki jih je prodal, predno je bil prišel k njim, če ne zavoljo njih, vsaj zavoljo zaveze z njihovimi očaki, in zavoljo svetega in častitega imena, po katerem se imenujejo. V Jeruzalemu pa ni bilo prebivalcev, marveč je bil podoben puščavi, in ni ga bilo izmed njegovih rojakov, ki bi bil hodil vanj in iz njega; in svetišče 1 Ptolemej, ki je bil vrhovni poveljnik, je Nikanorju izročil 20.000 vojakov; drugih 20.000 je še obdržal pri sebi. Ko sta bila Nikanor in Gorgija tepena, je z ostalo vojno po¬ slal Timoteja in Bakhida nad Juda. 2 Mesto Pmavs je bilo devet ur hoda od Jeruzalema. Različno je od tega Emavs, ki se imenuje v evangeliju ■ glej Luk. 24, 13. 72* 1140 I- Mak. 3, 46—60; II. Mak. 8, 16—19. 21; I. Mak. 4, 1 — 7; II. Mak. 4, 22; I. Mak. 4, 8—10. Juda navdušuje svoje. je bilo pohojeno, in sinovi iz ptujine so bili v gradu, in v njem je bilo pre¬ bivališče nevernikov; in vzelo se je veselje od Jakoba, in umolknile so tam piščali in citre. Zbrali so se tedaj (Judovi pristaši) in so prišli v Masfo, Jeruzalemu nasproti; prejšnje čase so namreč Izraelci v Masfi molili. 1 In postili so se ta dan in oblekli so se v spokorno obleko, in s pepelom so si potresli glave, in raztr¬ gali so svoja oblačila; in razprostrli so bukve postave, kakoršnih so mali¬ kovalci iskali, da bi nanje naslikali po¬ dobe svojih malikov; in prinesli so duhovskih oblačil in prvin in desetin, in pozvali so Nazarejce, ki so bili do¬ polnili dneve, in klicali so na ves glas v nebo, rekoč: „Kaj jim storimo, in kam jih peljajmo? 2 Tvoje svetišče je pohojeno in oskrunjeno, in tvoji duhov¬ niki so v žalosti in ponižanju. In glej, narodi so se zbrali zoper nas, da bi nas pokončali; ti veš, kaj mislijo zoper nas. Kako moremo obstati pred njihovim obličjem, ako nam ti, o Bog, ne po¬ magaš ?“ In zatrobili so na ves glas. In potem je postavil Juda vojvode ljudstvu nad tisoč in nad dvesto in nad petdeset in nad deset mož. In rekel je tistim, ki so zidali hiše in se ženili in zasajali vinograde in boječim, naj se vrne vsakdo na svoj dom po postavi. 3 In dvignili so šotore in jih postavili proti jugu pri Emavsu. In Juda reče: »Prepašite se in bodite srčni junaki in bodite pripravljeni za jutri bojevati se zoper te narode, ki so se zbrali zoper nas in naše svetišče, zakaj bolje nam je umreti v boju, kot videti nesrečo svojega ljudstva in svetišča. Kakor je pa volja v nebesih, tako se zgodi. “ 1 Predno je bil dozidan tempel, so molili Izraelci v Masfi; glej I. Kralj. 7, 5. 9; Zgodbe, str. 373. ’ Ker je bila božja služba v templu nemogoča, niso mogli rabiti duhovskih oblačil; prvin niso mogli darovati v templu in Nazarejoi (IV. Mojz. G, 13. nasl) niso mogli do¬ vršiti obljube, darovati zapovedane daritve. Zato vprašujejo Judje, kaj naj store z vsem tem, da bi se jih Bog usmilil in jim z zmago nad sovražniki vrnil tempel. 3 Primeri V. Mojz. 20, 5. nasl. Prosil jih je, naj se ne ustrašijo so¬ vražnikov, ki po krivici prihajajo nad nje, marveč naj se krepko bojujejo ter naj imajo pred očmi zasramovanje, ki so ga oni zlobno prizadeli svetišču, in krivico zasmehovanega mesta, pa tudi zatrte očetne postave. Oni se namreč, je dejal, zanašajo na orožje, hkrati pa tudi na predrznost; mi pa zaupamo v vsegamogočnega Go¬ spoda, ki more naše napadalce in ves svet pokončati z jednim migljajem. Opomnil jih je tudi božje pomoči, ki je bila dana očetom, in da jih je bilo pod Senaheribom poginilo stopetin- osemdeset tisoč. 1 S temi besedami so bili utrjeni v srčnosti in pripravljeni, umreti za postavo in domovino. Tu je vzel Gorgija 2 pet tisoč mož in tisoč izbranih konjikov; in vzdignili so se iz taborišča po noči, da bi pla¬ nili na judovski tabor, in jih hitro po¬ bili; možje iz gradu so jih pa vodili. Juda je pa to slišal, in se je vzdignil z junaki, da bi potolkel kraljevo vojno silo, ki je bila v Emavsu. Vojna je bila namreč še raztresena, oddaljena od ta¬ bora. In Gorgija je prišel po noči v Judovo taborišče, pa ni našel nikogar, in iskal jih je po gorah, rekoč: „Ti beže pred nami.“ Ko se je pa zdanilo, se je prikazal Juda na polju le s tremi tisoč mož, ki niso imeli ščitov in mečev, kakoršnih so si želeli; in so videli, da so vojaki nevernikov močni in oboroženi, in konjiki krog njih, ki so izučeni za boj. Juda je bil postavil tudi svoje brate Simona in Jožefa in Jonatana za vojvode ob obeh straneh, in je dal vsakemu tisoč in petsto mož. In Juda pravi možem, ki so bili ž njim: „Nikar se ne bojte njihove množice in ne ustra¬ šite se njihove sile. Spomnite se, kako so bili rešeni naši očetje v rudečem morju, ko jih je podil Faraon z veliko vojno četo. Tudi sedaj kličimo v ne- 1 Primeri IV. Kralj. 19, 35; Zgodbe, str. 784. ’ Gorgija je s svojim oddelkom hotel skrivaj po noči napasti Jude; zato se je ločil od Nikanorja. I. Mak. 4, 11: II. Mak. 8, 23—26; I. Mak. 4, 16—23; II. Mak. 8. 27; I. Mak. 4, 24; II. Mak. 9, 28—36. H41 Juda premaga Nikanorja. besa, in Gospod se nas bo usmilil in se spomnil zaveze naših očetov, in potrl bo danes to vojno pred našim ob¬ ličjem. In vsi narodi bodo spoznali, da je še nekdo, ki rešuje Izraela in ga otimlje.“ Nato jim je bral Ezdra 1 iz svetih bukev, in ko se jim je spričala božja pomoč, je planil sam vojvoda v prvi vrsti v boj proti Nikanorju. In vzdig¬ nili so ptujci svoje oči in so videli, da gredo proti njim. In šli so iz taborišča v boj. Ti, ki so bili pri Judu, so pa trobili s trombo. In zadeli so skupaj, in potrti so bili neverniki in so bežali po polju. Vsemogočni jim je pomagal; zato so pobili nad devet tisoč ljudij; večji del Nikanorjeve vojne so pa za¬ gnali v beg, ker je bila vsled ran osla¬ bela. 2 In podili so jih do Gezerona 3 in do idumejske in azoške in jamnij- ske planjave. Pobrali so pa denarje tistim, ki so jih prišli kupovat, in po¬ dili so jih na vse strani, toda kmalu so se vrnili, ker se je mudilo; bilo je namreč pred soboto. In vrnil se je Juda in njegova vojna, ki je šla za njim. In je rekel ljudstvu: „Ne glejte po plenu, ker nam preti boj. Gorgija je namreč s svojo vojno blizu nas na gori. 4 Le zdaj bodite stanovitni zoper naše sovražnike, in jih pobijte, in potem poberite plen brez skrbi.“ In ko je Juda še govoril, glej, se je po¬ kazal neki oddelek, ki je opazoval z gore. Od tam je videl Gorgija, da so njegovi ubežali, in da tabor gori; dim, ki se je videl, je naznanjal, kaj se je godilo. Ko so to videli, so se zelo zbali; in ko so zapazili tudi Juda in vojno na planjavi pripravljeno na boj, so vsi zbežali v filistejsko deželo. 1 V grškem: Eleazar. » Po I. Mak. 15 jih je padlo krog tritisoč na bojnem polju; število tistih, ki so padli med begom, nam pa nazna¬ nja II. Mak. 8, 24., ki šteje vseh padlih devet tisoč. Na begu je bilo torej šesttisoč pobitih. • Gezeron se je imenovalo hebr. Gezer na jugu Efra- jimove pokrajine. Azot in Jamnija sta bili filistejski mesti. * Ko se je Gorgija vračal k glavnemu Nikanorjevemu oddelku, je bil ta že premagan in tabor požgan. In Juda se je vrnil k plenu v ta¬ boru, in dobili so mnogo zlata in srebra in višnjeve svile in morskega škrlata in obilo blaga. Ko so pa pobrali njihovo orožje in plen, so praznovali soboto ter so hva¬ lili Gospoda, ki jih je rešil tisti dan, in je porosil svojo milost nanje, ker je dober, ker je vekomaj njegova milost. 1 Po soboti so pa delili plen ranjenim in sirotam in vdovam; ostanke so pa sami s svojimi imeli. 2 Ko se je to zgo¬ dilo, so vgi skupaj molili in prosili Gospoda, naj se popolnoma spravi s svojimi služabniki. Nikanor in Georgija sta bila torej do dobra poražena. Ptolemej je nato poslal ostalo vojno pod poveljstvom Timoteja in Bakhida nad Juda, toda tudi ta je bila premagana. V teh bojih so Judje pobili nad dvajset tisoč sovražnikov in jim vzeli več trdnjav. Razdelili so tudi mnogo plena in dali so jednake dele ranjencem, siro¬ tam in vdovam in tudi starčkom. In ko so skrbno pobrali orožje (sovražnikov), so vse shranili v primernih krajih; drugi plen so pa prinesli v Jeruzalem. Ubili so tudi Filarha, Timotejevega druga, brezbožnega moža, ki je Judom storil mnogo žalega. Ko so praznovali zmago v Jeruzalemu, so sežgali Kali- stena, požigalca svetih vrat, ki je bil zbežal v neko hišico; tako se je po¬ vrnilo vredno plačilo njegovim hudo¬ bijam. ’ Podli hudobnež Nikanor, ki je bil prizval tisoč kupcev, da bi jim prodal Jude, je ponižan po tistih, ki jih je zaničeval, slekel častno oblačilo, 3 in bežal sredi dežele, in je prišel v Anti- johijo, grozno nesrečen zavoljo izgube svoje vojne. In on, ki je obetal pla¬ čati Rimljanom davek z vjetimi Jeru- zalemci, je zdaj oznanjal, da Jude va- 1 Primeri Ps. 135; Zgodbe, str. 609, 610. * Primeri I. Kralj. 30, 24—26; Zgodbe, str. 413. Tam beremo, da je David ukazal, naj se plen razdeli po jednakih delih. 8 Častno oblačilo, t. j. obleka, ki jo je nosil kot po¬ veljnik. 1142 I. Mak. 4, 27—52; II. Mak. 10, 3; I. Mak. 4, 53—55. Judova zahvala Bogu. Očiščenje templa. ruje Bog, in da so neranljivi zavoljo njega, ker se drže zapovedij, ki jim jih je dal. Ko je Lizija to slišal, je ostrmel, in srce mu je upadlo, da se ni v Iz¬ raelu tako izšlo, kakor je on hotel, in kakor je kralj zapovedal. In drugo leto je nabral Lizija izbranih mož šest¬ deset tisoč in konjikov pet tisoč, da bi one uničil. In prišli so v Judejo in se utaborili v Betoronu. In prišel je proti njim Juda z deset tisoč možmi; in videli so močno vojno; in je molil, rekoč: „Slava tebi, Izra¬ elov rešitelj, ki si odbil orjakov napad z roko svojega hlapca Davida in iz¬ ročil filistejski tabor v roko Jona¬ tanu, Savlovemu sinu, in njegovemu oprodu. 1 Daj to vojno v roke svojemu ljudstvu Izraelu, in naj se osramote s svojo četo in s konjiki. Daj jim strahu in vzemi jim predrzno moč, da se pre¬ tresejo po svojem porazu. Poderi jih z mečem tistih, ki te ljubijo; in vsi, ki poznajo tvoje ime, te bodo hvalili v slavospevih." In začeli so se boje¬ vati, in padlo je izmed Lizijeve vojne pet tisoč mož. Ko je pa Lizija videl, da njegovi beže, Judje pa so pogumni in pripravljeni ali živeti ali junaško umreti, se je vrnil v Antijohijo, in je nabiral vojakov, da bi pomnoženi zopet prišli v Judejo. Juda očisti tempel. Juda in njegovi bratje pravijo: Glejte, potrti so naši sovražniki; vzdignimo se sedaj očistit in obnovit svetišče. In zbero se vsi vojaki in gredo na hrib Sion. In vidijo svetišče opustošeno in oltar oskrunjen in vrata sežgana in gr¬ mičje po dvorih razraščeno, kakor v gojzdu ali na gorah, in hrame podrte. In raztrgajo si oblačila, in žalujejo z veliko žalostjo, in si potresejo glave s pepelom; in popadajo z obličjem na tla, in trobijo s trombami, s katerimi 1 Primeri: Kralj. 14, 1. nasl.; 17, 50. n asi ; Zgodbe, str. 383. nasl.; 392. nasl. se dajejo bojna znamenja, in vpijejo proti nebu. Tedaj določi Juda može, ki naj se bojujejo proti posadki v gradu, dokler se ne očisti svetišče. Izbere tudi du¬ hovnikov brez madeža, ki so bili go¬ reči za božjo postavo; in očistijo sve¬ tišče, in znosijo skrunilno kamenje v nečist kraj. 1 In posvetuje se, kaj naj naredi z oltarjem za žgavne daritve, ki je bil oskrunjen. Tu jim pride dobra misel, naj se podere, da bi jim ne bil morda v sramoto, ker so ga oskrunili neverniki; in podero ga. Kamenje pa zlože na hribu božje hiše na priprav¬ nem kraju, dokler ne pride kak prerok, in ne določi, kaj bodi ž njimi. Nato vzamejo neobdelanih kame¬ no v, po postavi, 2 in zgrade nov oltar, kije bil poprejšnjemu jednak. Pozidajo tudi svetišče in kar je bilo znotraj templa, in posvete poslopje in pred¬ dverja; izgotove tudi nove svete po¬ sode in prineso svetilnik in oltar za kadilo in mizo v tempel. In polože kadilo na oltar in vžgo svetilke, ki so bile na svetilniku in so svetile v templu. Polože tudi pokladne hlebe na mizo, in obesijo zagrinjala. Tako dovrše vsa dela, ki so se jih lotili. In pred jutrom vstanejo petindvaj¬ seti dan devetega meseca (t. j. mesec Kaslev 3 ) stooseminštiridesetega leta; in ukrešejo ogenj iz kresilnih kameno v, in opravijo daritev po postavi na novem oltarju, ki so ga naredili za žgavne daritve. Ravno tisti čas in tisti dan, ki so ga bili oskrunili neverniki, je bil zopet obnovljen s pesmimi in citrami in harfami in cimbali. In popadalo je vse ljudstvo na obraz, in so molili in hvalili proti nebu njega, ki jim je dal srečo. In prosili so Gospoda na tleh 1 Skrunilno kamenje, t. j. kamenje, iz katerega je bil postavljen mališki oltar. Glej I. Mak. 1, 57. Nečist kraj je skoraj gotovo dolina Tofet, kamor se je nosila vsa ne¬ snaga iz mesta. 2 Glej II. Mojz. 20, 25; V. Mojz. 27, 6; Zgodbe, str. 303. 8 Kaslev (ali Kislev) je obsegal drugo polovico našega listopada in prvo grudna. II. Mak. 10, 4—7; I. Mak. 4, 56—59. Praznik templovega posvečenja. 1143 leže, naj bi ne prišli več v take na¬ dloge, temveč naj bi jih mečje kazno¬ val, ko bi še kdaj grešili, in naj bi jih ne izročal ptujcem in bogokletnežem. Obhajali so pa posvečenje oltarja osem dnij, kakor praznik šotorov, ker so se spominjali, da so malo poprej praznovali praznik šotorov po gorah ščitki, 1 in obnovili so vrata in hrame, in jim postavili duri. In bilo je med ljudstvom jako veliko veselje, in od¬ vrnilo se je neverniško osramotenje. Juda in njegovi bratje in ves Izra¬ elov zbor so pa sklenili, naj se obhaja dan oltarjevega posvečenja ob svojem času, od leta do leta, po osem dnij, od Juda očisti tempel. in po votlinah kakor zveri. Zato so nosili z bršljanom ovite palice in ze¬ lene vejice in palmove veje njemu v čast, ki jim je dal srečo, da so očistili njegov tempel. In z veseljem so darovali žgavne, mirovne in hvalne daritve. Ozaljšali so tudi templu lice z zlatimi venci in petindvajsetega dne meseca Kasleva z veseljem in radostjo. Ta praznik se je imenoval tudi praznik lučij- 2 v spomin, da se je v obnovljenem templu ukresal novi ogenj, so se prižigale po hišah lučice. Ime¬ nuje se tudi praznik šotorov meseca Kasleva, 1 Ščitki so se darovali v zahvalo bojnih zmag. 2 Jos. Plav. Antigu. XII. 7, 6. nasl. 1144 I. Mak. 4, 60. 61; 5, 1—21. Juda se gre bojevat v Galaad. ker so se ob tej priliki nosile palmove veje in z bršljanom ovite palice. To nas spominja zlasti praznika sv. Rešnjega Telesa in posvečevanja cerkve v novi zavezi. Utrdili so tisti čas tudi hrib Sion z visokim zidovjem krog in krog in s trdnimi stolpi, da ne bi morda prišli neverniki in ga poteptali, kakor so prej storili. In je postavil tja vojakov, naj ga varujejo, in njemu v varstvo je utrdil tudi Betsuro, 1 da bi imelo ljud¬ stvo trdnjavo proti Idumeji. Judovske zmage nad sovražnimi sosednimi narodi. Zgodilo se je: ko so slišali never¬ niki v okolici, da se je zgradil oltar in svetišče kakor poprej, so se silno razsrdili, in sklenili so uničiti Jakobov zarod, ki je bil med njimi, in začeli so nekatere izmed ljudstva moriti in pre¬ ganjati. Dvignil se je pa Juda z vojsko nad Ezavove sinove 2 v Idumeji in nad nje, ki so bili v Akrabatanah, 3 ker so napadali Izraelce; in nabil jih je z ve¬ likim porazom. Spomnil se je tudi hu¬ dobije Bejanovih sinov, ki so ljudstvu nastavljali zanjke in izpodtike, ker so jih zalezovali na potu. 4 In zaprl jih je v stolpe in se je vzdignil nanje in jih preklel in zažgal z ognjem njihove stolpe in vse, ki so bili v njih. Nato je šel k Amonovim sinovom, 5 in je zadel ob močno vojno in mnogo- brojno ljudstvo pod poveljstvom Timo¬ teja ; izbojeval je z njim mnogo bitk, in poraženi so bili pred svojim obličjem in nabil jih je; vzel je tudi mesto Gazer in njegove hčere, 6 * 8 in se vrnil v Judejo. 1 Bet sur a je bilo ravno tisto mesto, ki se v prejšnjem odstavku (v. 29) imenuje Betoron. Stalo je na Judovem po¬ gorju proti Hebronu. Njegove razvaline se še sedaj imenu¬ jejo Bait-Sur. 2 Ezavovi sinovi se od nekdaj imenujejo Edomljani. 8 Akrabatane se je imenovala neka idumejska pokrajina. 4 Bejanci so prebivali na južnem vzhodu od Hebrona. Roparsko so ob cestah napadali Jude. 6 Amonijani so prebivali severo-vzhodno od mrtvega morja. Proti njim je prerokoval Ezekijel 25, 2. naslednje; Zgodbe, str. 922. 8 Gazer (hebr. Jazef) je bilo izprva moabsko mesto. Amonijani so si je osvojili. Njegove hčere so njemu pod¬ ložna mesta. Ljudstva v Galaadi 1 so se nato zbrala zoper Izraelce, ki so prebivali v njihovi pokrajini, da bi jih pokončala. In po¬ begnili so v trdnjavo Dateman, in po¬ slali so pismo Judu in njegovim bratom, rekoč: „Zbrali so se zoper nas rodovi, ki so krog nas, da bi nas pokončali; in pripravljajo se priti in se polastiti trdnjave, v katero smo zbežali; Timo¬ tej je vojvoda njihove vojske. Pridi torej sedaj, in reši nas njim iz rok, ker padlo je mnogo naših. In vsi naši bratje, ki so bili v tubinski pokrajini, 2 50 pobiti; in vjete so odpeljali njihove žene in otroke in plen, in umorili so tam krog tisoč mož.“ Pismo se je še bralo, in glej, drugi seli so prišli iz Galileje 3 z raztrganimi haljami, in so pripovedovali nekako s temi besedami: „Zbrali so se zoper nas iz Ptolemajide 4 in Tira in Sidona; in vsa Galileja je polna ptujcev, da bi nas končali". Ko je slišal Juda in ljudstvo te be¬ sede, se je zbral velik zbor v posvet, kaj naj bi storili za brate, ki so bili v stiski in oblegani od onih. In Juda je rekel Simonu, svojemu bratu: „Izberi 51 mož, in pojdi, in otmi svoje brate v Galileji; jaz in moj brat pojdeva v Galaad. In pustil je Jožefa, sina Za- harijevega, in Azarija, kot vojvoda ljudstva, z ostalimi vojaki v Judeji za varstvo; in jima je zaukazal, rekoč: „Vladajta to ljudstvo, toda nikar se ne podajajta v boj zoper nevernike, dokler se ne vrnemo." In oddelilo se je Si¬ monu tritisoč mož, da je šel v Galilejo; Judu pa osemtisoč za Galaad. In Simon je šel v Galilejo, in je imel mnoge boje z neverniki, in pora- * Galaad se imenuje splošno pokrajina na vzhodni strani reke Jordana. 2 Tubinska ali tobska pokrajina je bila med amoni- jansko deželo in med Sirijo. 8 Galileja je severni del Palestine na zapadnem bregu reke Jordana. Tostran in onstran reke so bili torej Judje v silnih stiskah. 4 Ptolemajida je bilo nekdanje mesto Ako ob morju nad karmelskim predgorjem. Ime se mu je izpremenilo v čast ptolemejskim kraljem. Kasneje se je iznova imenovala Aka; ob križarski vojni so jo krščanski vojaki jeli imenovati Aker. I. Mak. o, 22 43j II. Mak. 10, 29 — 31. Juda premaga Timoteja. Angelska prikazen. 1145 ženi so bili neverniki pred njegovim obličjem, in podil jih je do ptolemaj- skih vrat, in padlo je izmed neverni¬ kov krog tritisoč mož; in pobral jim je plen in zbral je one (Jude), ki so bili v Galileji in v Arbatu 1 z ženami in otroki, in jih je pripeljal v Judejo ob velikem veselju. Juda Makabej in Jonatan, njegov brat, sta pa šla črez Jordan, in sta ho¬ dila tri dni po puščavi. Tu jima pri¬ dejo Nabuteji 2 nasproti; in prijazno jih sprejmeta, in oni jima vse povedo, kar se je bilo prigodilo njunim bratom v Galaadu, in da je mnogo izmed njih zajetih v Barasi in Bosoru in v Alimu in v Kasforu in Magetu in Karnajimu, 3 ki so vsa trdna in velika mesta; pa tudi po drugih mestih v Galaadu so zaprti. In sklenila sta drugi dan z vojsko planiti na ta mesta, jih osvojiti in pokončati jednega dne. In Juda se je brž obrnil s svojo vojno proti pu¬ ščavi k Bosoru, in si je osvojil mesto, in pomoril vse moške z mečem, in jim pobral ves plen, in je z ognjem požgal. In dvignili so se od tam po noči, in so šli do trdnjave (Dateman, kamor so Judje ubežali). In ko se je zdanilo, dvig¬ nejo svoje oči, in glej, bilo je nešte- vilno ljudstva, ki so znašali lestve in stroje, da bi se polastili trdnjave in jih pobili. Ko Juda vidi, da se pričenja boj, in da se vojni krik razlega proti nebu med trombnim glasom in veliko vpitje iz mesta, reče svojim vojakom: „Bojujte se danes za svoje brate!“ Nato jim plane v treh vrstah za hrbet in s trombami zatrobijo in zavpijejo v 1 Arbat je neznan kraj. Nekateri sodijo, da pomenja planjavo blizu genezareškega jezera; drugi pa pravijo, da je tista pokrajina, ki jo imenuje Jožef Flavij (de beli. jud. II. 14.) Narbata, — od Cezareje proti Samariji. 2 Nabuteji ali Ndbateji so bili trgovsk rod, potomci Nabajotovi, Izraelovega rodu; primeri I. Mojz. 25, 13. nasl. 8 Ta mesta so stala v galaadski pokrajini. Barasa je Bosra pri Jer. 48, 24; Bosor je Beser, pribežališko mesto (primeri: Joz. 20, 8 21. 36.); Alim je neznano mesto. Kasfor je nemara tisto, ki se imenuje v II. Mak. 12, 13. Kaspin; Maget je stari Magaad; Karnajim (Astarot) pa prestolnica nekdanjega bazanskega kralja Oga; primeri: V. Mojz. 1, 4; Zgodbe, str. 294. molitvi. Timotejevi vojaki pa spoznajo, da je Makabej, in zbeže pred njim; in pobije jih z velikim porazom. In tisti dan jih je padlo krog osemtisoč mož. Nato se obrne Juda v Masfo, 1 in jo napade in osvoji, in pobije v nji vse moške, in ji pobere plen, in jo v ognju požge. Odtod gre dalje, in osvoji Kas- bon in Maget in Bosor in druga mesta v Galileji. Ko se je pa to zgodilo, zbere Ti¬ motej drugo četo in se ušotori pred Rafonom onstran potoka. 2 In Juda pošlje ogledat vojno; in sporočilo se mu je, rekoč: Vsi rodovi so zbrani pri njem, ki prebivajo krog nas; zelo ve¬ lika vojna; tudi Arabcev so si najeli v pomoč, in utaborili so se onstran potoka, pripravljeni priti nadte na boj. In Juda jim gre nasproti. Timotej pa pravi poveljnikom svoje vojne: „Ako se približa Juda s svojo vojno potokovi strugi in prvi pride črezenj nad nas, ne bomo mogli obstati pred njim, ker nas bo kot močnejši premagal; ako se pa boji črezenj iti, in se ušotori onstran potoka, prebredimo k njim, in prema¬ gali ga bomo." Ko se pa Juda približa potokovi strugi, postavi ljudske zapi¬ sovalce 3 ob potoku in jim ukaže: „Ni- kogar ne puščajte tu, marveč vsi naj gredo v boj." In prebredel je prvi k njim in vse ljudstvo za njim. Ko se je pa boj vnel, se je prikazalo sovraž¬ nikom z neba pet sijajnih mož na konjih z zlatimi uzdami, ki so bili Ju¬ dom na čelu; 4 dva izmed njih sta imela Makabeja v sredi, in sta ga pokrivala z orožjem in ohranila nepoškodovanega, drugi (trije) so pa metali na sovražnike puščice in bliske, vsled česar so bili oslepljeni in zbegani, in so vsi prestra¬ šeni popadali. Bilo je pobitih dvajset ti¬ soč in petsto pešcev in šeststo konjikov. 1 Primeri: Sod. 11, 29; Zgodbe, str. 346. 2 Bafon je bilo jedno izmed desetih mest ob geneza- reškem jezeru. Potok je Jabok, ki se je iztekal v Jordan. 8 Zapisovalci so imeli vse vojake zapisane; v vojski so morali prenašati poveljnikove ukaze posamnim oddelkom. 4 Ti bojevniki so bili angeli. 1146 I- Mak. 5, 43. 44; II. Mak. 10, 32—38; I. Mak. 5, 45 In poraženi so bili vsi rodovi pred njimi, in so pometali svoje orožje in bežali v tempel, ki je bil v Karnajimu. In po¬ lastil se je tega mesta, tempel je pa z vsemi, ki so bili v njem, v ognju po¬ žgal; in ponižan je bil Karnajim in se ni mogel zdržati pred Judom. Timotej je pa zbežal v Gazaro, krepko trdnjavo, kjer je bil Kerej po¬ veljnik. Makabej pa in njegovi dru¬ go vi so veseli oblegali trdnjavo štiri dni. Ti pa, ki so bili v nji, so se za¬ našali na trdnost kraja, ter so silno preklinjali in bogokletno govorili. Ko se je pa zaznal peti dan, se je dvajset mladeničev izmed Makabejeve čete v srcu razjarilo zavoljo preklinjanja, udrli so proti ozidju in v divjem pogumu planili nanje; pa tudi drugi so prišli za njimi in so jeli stolpe in vrata za¬ žigati in preklinjalce žive žgati. Dva dni so neprenehoma poruševali trd¬ njavo, in so ubili Timoteja, ki so ga v neki jami našli skritega; tudi nje¬ govega brata Kareja in Apolonija so umorili. Ko se je to zgodilo, so po¬ veličevali s slavospevi in pesmimi Go¬ spoda, ki je velike reči storil v Izraelu in jim podelil zmago. Juda pa zbere vse Izraelce, ki so bili v Galaadu, od najmanjšega do največjega in njihove žene in otroke, silno veliko četo, da so šli v Judovo deželo. In pridejo do Efrona. 1 To je veliko mesto, stoji na prehodu, in je zelo trdno, in ni mogoče se ga ogniti, ne na desno, ne na levo, marveč sredi njega je cesta. Mestni prebivalci so se pa zaprli in zadelali so vrata s ka¬ menjem. Juda pošlje k njim z mirnimi besedami, rekoč: „Naj gremo skozi vašo deželo, da pridemo v svojo po¬ krajino, in nihče vam ne bo škodoval; le peš pojdemo skozi.“ Pa mu niso ho¬ teli odpreti. Tu ukaže Juda oklicati po taborišču, naj vsak tam, kjer je, dalje prodira. In prodirali so hrabri možje. In napadal je mesto ves dan in celo noč, in mesto je padlo njemu v roko; 1 Ta Efron je stal v Pereji v ozki soteski. 67. Judovo zmagoslavje; Jožef in Azarija poražena. in pomorili so vse moštvo z mečem, mesto je pa razdejal in mu pobral plen, in je šel skozi vse mesto po pobitih. In šli so črez Jordan na veliko pla¬ njavo proti Betsanu. 1 In Juda je zbiral tiste, ki so prihiteli za njim, in je osr- čeval ljudstvo vso pot, dokler niso prišli v Judovo deželo. In šli so na hrib Sion v veselju in radosti, in da¬ rovali so žgavne darove, ker ni nihče izmed njih padel, dokler se niso vrnili v miru. Tiste dni pa, ko sta bila Juda in Jonatan v galaadski deželi, in Simon, njun brat, v Galileji pred Ptolemajido, je slišal Jožef, Zaharijev sin, in Azarija, vojni poglavar, o srečnih zmagah in bojih, ki so se godili, in je rekel: „Oslaviva si tudi midva ime in pojva se bojevat zoper nevernike, ki so krog nas.“ In zapovedal je svojim vojakom, in so odrinili proti Jamniji. 2 Gorgija jima je pa šel s svojimi možmi iz mesta nasproti. In zagnal je Jožefa in Azarija v beg do judejske meje; in padlo je tisti dan izraelskega ljudstva krog dvatisoč mož, in hud beg je bil med ljudstvom, ker nista poslu¬ šala Juda in njegovih bratov, in sta se hotela v junaštvu izkazati. Toda ta dva nista bila iz zaroda 3 onih mož, po katerih je došla rešitev Izraelu. Judovo moštvo je pa jako slovelo med vsemi Izraelci in narodi, kjer se je slišalo njihovo ime. In hodili so jim častitat. Nato je odrinil Juda in njegovi bratje, in premagali so Ezavove sinove v de¬ želi proti jugu; 4 in nabil je Hebron in njegove hčere, njega in stolpe je pa požgal v ognju krog in krog. In dvig¬ nil se je na pot v filistejsko deželo, in je šel skozi Samarijo. 5 Tisti dan je 1 Betsan je stal blizu Jordanovega obrežja ob kraju velike ezdrelonske planjave, ki se je raztezala do Karmela. ’ Jamnija je bilo mesto na Filistejskem. 3 Ta zarod je hasmonejski, iz katerega so izvirali Ma¬ kabejski bratje. 4 JEzavovi sinovi so Edomljani. 5 Verjetno je, da je namestu Samarija v izvirniku stalo Marisa, ime mesta, ki je stalo ob potu iz edomske dežele med Filistejce. I. Mak. 5, 68. 69; 6, 1—4; II. Mak. 9, 3; I. Mak. 6, 5—7; II. Mak. 9, 4—14. Antijoh zboli. 1147 padlo nekaj duhovnikov v boju, ker so se hoteli junaške izkazati in so se brez premisleka podali v boj. 1 In Juda se je obrnil v Azot v filistejsko deželo, in je podrl njihove oltarje, in v ognju požgal kipe njihovih bogov, in je na¬ bral plena po mestih, in se vrnil v Ju¬ dovo deželo. Antijohova smrt. Kralj Antijoh je obhodil gorenje de¬ žele, 2 in je slišal, da je v Perziji jako imenitno mesto (Perzepolida)vElimajidi, 3 ki ima obilo srebra in zlata, in da je v njem zelo bogat tempel, in da so tam zlata pregrinjala in oklepi in ščiti, ki jih je pustil Alekander, Filipov sin, ma- cedonski kralj, ki je bil prvi kralj na Grškem. In je prišel, in skušal mesto osvojiti in je opleniti; toda ni mogel, ker so zvedeli o naklepu mestni pre¬ bivalci, in so se dvignili v boj. On je pa zbežal od ondot, in se odstranil zelo žalosten, hoteč se vrniti na Babilonsko. In ko je prišel do kraja, od koder se deli cesta proti Ekbatani, 4 mu pride nekdo povedat, kaj se je zgodilo z Ni- kanorjem in Timotejem, da so v beg pognani vojaki, ki so bili v Judovi de¬ želi, in da je Lizija šel tja s posebno veliko močjo, pa so ga porazili Judje, in so si opomogli z orožjem in z vo¬ jaštvom in z obilnim plenom, prido¬ bljenim v taborih, katere so razmetali; in da so podrli gnusobo, ki jo je bil postavil na oltar v Jeruzalemu, in da so svetišče, kakor je bilo prej, obzi¬ dali z visokim ozidjem, in celo tudi Betsuro, njegovo mesto. 1 Nekaj duhovnikov iz Judove vojne je v Marisi brez premisleka pričelo boj s tamošnjimi prebivalci. 2 Glej, I. Mak. 3, 37; Zgodbe, str. 1139. Antijoh je šel iskat denarja; najpreje je premagal armenskega kralja Artaksija. 8 V Elimajidi ima aleksandrijski rokopis sv. pisma; v grški in latinski izdaji se bere kakor bi se bilo mesto imenovalo Perzepolisa, kakor stoji naravnost v II. Mak. 9, 2. Elimajida je perzijska pokrajina, v kateri je stala Perzepolida. 4 Ekbatana je bilo mesto v Mediji. Antijoh ni na¬ meraval proti Ekbatani, ker je hotel na Babilonsko. Pisatelj druge knjige določuje z imenovanjem Ekbatane samo tisti kraj, kjer je kralj zvedel o tako važnih dogodkih med Judi. Raztogotil se je pa, in je mislil, da se more zavoljo zla, katero so mu bili prizadeli, znositi nad Judi; zato je uka¬ zal hitreje voziti, in je brez prenehanja hitro potoval; gnala ga je namreč ne¬ beška sodba, ker je tako prevzetno go¬ voril, da hoče priti v Jeruzalem in v njegovi groblji pokopati Jude. Toda Gospod, Izraelov Bog, ki vse vidi, ga je udaril z neozdravljivo in nevidno boleznijo; ko je bil namreč izgovoril te besede, se ga je lotila grozna bole¬ čina v osrčju in hudo klanje v trebuhu. In silno je bil otožen. Poleg tega je bil pa poln prevzetnosti, in je drhtel ognjene jeze zoper Jude. In ko je uka¬ zal še hitreje voziti, se je prigodilo, da je v diru padel z voza, in je grozno potrt po svojem životu silno trpel na svojih udih. In njega, ki je v neizmernem na¬ puhu mislil, da more zapovedovati tudi morskim valovom in teptati naj višje gore, so zdaj, do tal ponižanega, nosili na nosilnici, da je očitno sam nad seboj spričeval božjo moč; tako da so hu¬ dobnežu iz telesa lezli črvi, in je ži¬ vemu meso v bolečinah odpadalo, da je bil tudi njegov duh in smrad na¬ dležen vojni četi; in njega, ki je malo preje menil doseči zvezde na nebu, ni mogel nihče nositi zavoljo neprenašlji- vega smradu. 1 Odslej tedaj potrt po prevelikem napuhu začne spoznavati samega sebe, ko ga je opominjala ne¬ beška pokora, in ko so se bolečine vsako trenotje večale. In ko že sam ne more prenašati svojega smradu, pravi tako-le: „Prav je, da se podvržem Bogu, in da se umrljiv ne jednačim z Bogom.“ Prosil je tudi ta hudobnež Gospoda, od katerega pa ni mogel več doseči usmiljenja, 2 češ, da hoče zdaj oprostiti 1 Antijohova bolezen je bila skoraj gotovo v črevesih. Od tam se razširi gnojenje tudi po drugem telesu. Zlasti nesramneže zadeva. Za njo je umrl tudi Herod Agripa I. (Dej. ap. 12, 23.) 2 Antijohovo kesanje ni bilo odkritosrčno, marveč samo zavoljo bolečin. 1148 H- Mak- 8, 15—17; I Mak. 6, 10—13; II. Mak. 8, 18—27; I. Mak. 6, 14—16; II. Mak. 9, 28. 29. Antijoh umrje. mesto, kamor je hitel, da bi je do tal razdejal in izpremenil v razrito grobišče; in obetal je, da bo z Atenci zjednačil Jude, ki jih še pogreba ni hotel imeti vredne, marveč pticam in zverem iz¬ ročiti, naj jih raztrgajo in z otroki vred pokončajo; da bo tudi sveti tempel, ki ga je bil poprej oropal, ozaljšal z naj¬ lepšimi darovi in pomnožil svete po¬ sode, in iz svojih dohodkov plačeval daritvam potrebne stroške; vrh tega, da se hoče pojuditi in vse kraje na zemlji prehoditi in oznanjati božjo mo¬ gočnost. Poklical je tudi vse svoje prijatelje, in jim je rekel: ,,Spanje je zbežalo od mojih očij, omagal sem, in srce mi je upadlo skrbij. In dejal sem v svojem srcu: V koliko stisko sem prišel in v kolike valove žalosti, v kateri sem zdaj jaz, ki sem bil vesel in ljubljen v svoji mogočnosti. Sedaj se pa spominjam hudega, kar sem storil v Jeruzalemu, od koder sem pobral vse zlate in sre¬ brne posode, ki so bile v njem, in sem poslal uničit prebivalce v Judeji brez vzroka. Spoznam torej, da me je za¬ voljo tega zadela ta nadloga; in glej, v silni žalosti pojemljem v ptuji deželi. l<1 Ko pa bolečine niso ponehale (pra¬ vična božja sodba je bila namreč prišla nadenj), je pisal v obupu Judom prošnji podoben list, ki je to-le obsegal: „Pre- dobrim državljanom Judom kralj in vojvoda Antijoh vse dobro, zdravje in srečo! Ako ste zdravi vi in vaši otroci, in se vam vse po volji godi, sem hva¬ ležen (Bogu). Jaz sem bolan in se vas blagohotno spominjam. Ko sem se vračal iz perzijske dežele, se me je lotila huda bolezen; in potrebno se mi zdi poskrbeti za Splošni blagor. S tem pa ne obupavam nad seboj, marveč trdno upam, da uidem bolezni. Saj je tudi moj oče 2 tisti čas, ko se je boje- 1 Perzija je spadala sicer pod njegovo oblast, a je bila toliko oddaljena od njegovega doma, da jo po pravici ime¬ nuje ptujo. 4 Antijohov oče, Antijoh Veliki se je bojeval v Armeniji in Perziji. val v gornjih deželah, določil, kdo naj za njim prevzame vlado, da bi v slučaju kake nesreče ali kake hude novice tisti, ki so po deželah, vedeli, komu je dano kraljestvo, in bi se ne motili. In ko hkrati vidim, da strežejo nekateri bliž¬ nji mogočniki in sosedje na priložnost in čakajo prilike, 1 določam za kralja svojega sina Antijoha, katerega sem v gornje dežele grede večkrat 2 priporočil mnogim izmed vas. Njemu sem pa pisal priloženo pismo. 3 Prosim vas torej in želim, da se sploh in posamno spominjate dobrote, 4 da ohrani vsakdo zvestobo meni in mojemu sinu. Upam namreč, da bo pametno in lepo ravnal in delal po moji volji, in da vam bo dober.“ In poklical je Filipa, jednega izmed svojih prijateljev, in ga je postavil nad vse svoje kraljestvo, ter mu je dal krono in svoje oblačilo in prstan, naj vzgaja Antijoha, njegovega sina, in ga ohrani, da pride do kraljestva. 5 In umrl je tam kralj Antijoh sto devetinštiridesetega leta. Tako je umrl ubijalec in bogoklet- než v strašnih mukah, kakor je bil sam delal z drugimi, v ptujini žalostne smrti. Truplo je pa pokopal Filip, njegov so¬ vrstnik, ki je v strahu pred Antijoho- vim sinom zbežal v Egipet k Ptolemeju Filometoru. 6 Antijoh je umrl 1. 163 pr. Kr. skoraj gotovo v Tejbu na cesti med Snzo in Babilonom. Po- 1 Antijoh je pač lahko slutil, da bo pred vsem njegov stričnik Demetrij skušal zasesti sirski prestol. 4 Večkrat pomenja tukaj prav posebno. Antijoh se je bal zlasti svojega stričnika; zato je umljivo, da je že pred svojo potjo v Armenijo in Perzijo v pismu, v katerem je brez dvojbe tudi naznanil Lizija kot varuha in svojega namestnika, priporočil svojega sina raznim narodom svojega kraljestva. 8 To pismo se ne nahaja v sv. pismu. V njem je skoraj gotovo določil vojvoda Filipa za namestnika, dokler sin ne doraste. * Celo pismo je polno hinavstva; zato ni čuda, ako se drzne Antijoh sklicevati celo na dobrote. 5 Morda ni zato več zaupal Liziju, ker je ta pri Judih tako slabo opravil. 6 Filip se je pravzaprav bal le Lizija. V Egipet je šel iskat pomoči proti njemu. Kmalu se je vrnil in si srečno osvojil Antijohijo. II. Mak. 11, 1 — 6. Lizija zopet napade Jude. 1149 libij in Porfirij pravita, da je umrl v Tabaj-u. To mesto stavijo nekateri v paretazensko pokrajino, blizu 300 ur od Perzepolide proti severo-vzhodu. Antijoh ni imel tam nič iskati, ker je hotel na Babilonsko. Zato je najverjetneje, da je Tabaj mesto Tejb. in da bi vsako leto prodajal veliko du- hovstvo. 1 Na božjo moč ni prav nič mislil, marveč prevzeten v svojem srcu se je zanašal na četo pešcev in na tisoče konjikov in na osemdeset slonov. Udere jo torej v Judejo, in se približa Angel Gospodov vodi Izrael proti sovražniku. Juda premaga Lizija. Kmalu potem zbere Lizija, kraljev varuh in sorodnik in državni upravitelj, jezen nad tem, kar se je zgodilo, 1 osem- desettisoč pešcev in vse konjike, ter se poda nad Jude s tem namenom, da bi osvojil mesto in je dal nevernikom za prebivališče, tempel pa imel davku podvržen, kakor druge poganske temple, 1 Lizijevo vojno je Juda prej premagal. To ga je jezilo. Primeri zgoraj. Betsuri, ki je bila v soteski, pet ur 2 oddaljena od Jeruzalema, ter obleže to trdnjavo. Ko pa Makabej in ki so bili ž njim zvedo, da oblega trdnjavo, za- 1 Prejšnji vladarji so celo sami s svojimi dohodki pod¬ pirali tempel. Lizija je pa hotel imeti davek od njega. Veliko duhovstvo je hotel oddajati takorekoč na dražbi in sicer leto za letom, da bi si s tem pridobil denarja, hkrati pa tudi, da bi mu bili veliki duhovniki poslušna orodja. 2 V sedanjem besedilu stoji pet tečajev; to je pa go¬ tovo pomota v prepisovanju. 1150 II. Mak. 11, 7 — 33. Angel pred judovsko vojno. Zmaga in mir. prosijo v joku in solzah Gospoda in ž njimi vse ljudstvo, naj pošlje dobrega angela Izraelu v rešitev. In Makabej sam najprvi prime za orožje, ter opo¬ minja druge, naj gredo ž njim vred v nevarnost, in pomagajo svojim bratom. In ko skupaj z radovoljnim srcem gredo iz Jeruzalema, se prikaže pred njimi gredoč konjik v belem oblačilu, z zlatim orožjem, sulico vihteč. Tedaj vsi skupaj zahvalijo milostnega Go¬ spoda, in srčnost se jim okrepi; pri¬ pravljeni so ne samo ljudi, marveč tudi najbolj divje zveri in železne stene predreti. Radi gredo torej, ker imajo pomočnika z nebes in milost¬ nega Gospoda nad seboj. 1 Kakor levi se zaženo na sovražnike in podero izmed njih jednajst tisoč pešcev in tisoč šeststo konjikov. Vse pa poženo v beg; mnogo izmed njih je bilo ranjenih, ter so utekli brez orožja; tudi Lizija sam je sramotno bežal in ušel. In ker ni bil nespameten, je sam pri sebi premišljal poraz, ki ga je izkusil, in ker je spoznal, da so He¬ brejci nepremagljivi, kadar se zanašajo na pomoč vsegamogočnega Boga, je poslal k njim, in je obljubil, da jim vse dovoli, kar je prav, in da bo pregovoril kralja, naj jim bo prijatelj. Makabej privoli v Lizijevo prošnjo, ker je skrbel za blagor v vseh rečeh; in kar je pisal Makabej Liziju o Judih, je kralj dovolil. List, ki ga je pisal Lizija Judom, je to-le obsegal: „Lizija judovskemu ljudstvu zdravje! Janez in Abesalom, ki ste ju poslali, sta izročila pismo in prosila, naj izpolnim, kar sta mi spo¬ ročila. Kar se je moglo kralju nazna¬ niti, sem razložil, in kolikor dopuščajo razmere, je dovolil. Ako boste zvesti pogodbam, bom tudi v prihodnje skr¬ bel za vaš blagor. O drugih rečeh sem pa posamič naročil onima in tem, ki jih jaz pošiljam, naj se dogovore z vami. Bodite zdravi! Stoinoseminštiri- 1 Belo oblečeni konjik je bil brez dvojbe angel, ki ga je Bog poslal Judom na pomoč; ta čudežna prikazen je vlila takorekoč novih sil v njihove ude. desetega leta, meseca dioskura, 1 štiri¬ indvajseti dan.“ Kraljev list je pa tega-le obsega: „Kralj Antijoh (Evpator) bratu Liziju zdravje! Odkar je naš oče prestavljen med bogove, 2 hočemo, naj žive prebi¬ valci našega kraljestva brez nemirov in naj skrbe za svoje zadeve. Slišali smo pa, da se Judje niso vdali mojemu očetu, da bi se izpreobrnili k grški šegi, mar¬ več da se hočejo držati svoje postave, in da nas torej prosijo, naj jim dovo¬ limo njihove postave. Ker pa hočemo, da bodi tudi to ljudstvo v pokoju, smo sklenili in zapovedali jim vrniti tempel, da žive po šegi svojih očetov. Prav torej storiš, če pošlješ k njim, in jim sežeš v desnico, da spoznajo našo voljo, in so zadovoljni, in skrbe za lastni blagor. “ Judom je pa kralj pisal tako-le: „Kralj Antijoh judovskim starejšinom in drugim Judom zdravje! Ako ste zdravi, vam je tako, kakor želimo; pa tudi mi smo zdravi. Menelaj 3 je prišel k nam, in je povedal, da bi radi šli in ostali pri svoji lasti. 4 Njim tedaj, ki pridejo do tridesetega dne meseca ksantika, 5 damo svojo desnico v za¬ gotovilo, naj imajo Judje svoje jedi in postave kakor poprej; in nihče izmed njih naj nikakor ne trpi nadlegovanja zavoljo tega, kar se je po nevednosti zgodilo. 6 Poslali smo pa tudi Menelaja, naj se pogovori z vami. Bodite zdravi! Sto oseminštiridesetega leta, meseca ksantika petnajstega dne.“ 1 Dioskur je skoraj gotovo macedonski prestopni mesec Dystrus, t. j. judovski Adar ali pa Nisan. V našem slučaju je brez dvojbe Nisan. Po naši štetvi se je to zgodilo 1. 162 pr. Kr., kmalu po Antijohovi smrti. 2 Antijoh se je sam dal imenovati na novcih „bog“. Zato smemo sklepati, da so ga po smrti postavili res med poganske bogove. 8 Ta Menelaj je skoraj gotovo že preje omenjeni bivši veliki duhovnik. Glej II. Mak. 4, 23. nasl. 50; Zgodbe, str. 1127. 4 Vulgata ima: Da bi radi prišli fc svojim. ki so pri nas. Pomen je: Judje bi radi imeli dovoljenje vrniti se iz trdnjav, v katerih so bili vjeti, domov. 5 Ksantik (macedonski mesec) je naš mali traven. 8 S tem je Antijoh Evpator preklical krute postave svojega očeta. Glej I. Mak. 1, 13. nasl.; Zgodbe, str. 1126. 1151 1152 II. Mak. 11, 34—38; 12, 1—17. Juda napade sovražne sosede. Tudi Rimljani so poslali list, ki to-le obsega: „Kvint Memij in Tit Ma- nilij, rimska poslanca, judovskemu ljudstvu zdravje! Kar vam je Lizija, kraljev sorodnik, dovolil, tudi midva dovoljujeva. Kar pa misli, da mora sporočiti kralju, skrbno preudarite med seboj, in hitro koga pošljite, da dolo¬ čimo, kar je za vas dobro; midva greva namreč v Antijohijo. 1 Zato hitro od¬ pišite, da tudi midva veva, kaj zahte¬ vate. Bodite zdravi! Sto oseminštiri¬ desetega leta, petnajstega dne meseca ksantika.“ Ko se je sklenil mir z mogočnim sirskim kraljem, bi bili Judje radi pokojno živeli. Toda sirski uradniki so se malo menili za sklenjeni mir. Nagajali so jim in hujskali brez dvojbe tudi druge, da so jih napadali. Vojska se je iznova pričela. Juda se zopet bojuje s sosednimi narodi. Ko so bile te pogodbe sklenjene, je šel Lizija h kralju, Judje so pa jeli obdelovati polje. Toda ti, ki so bili ostali: 2 Timotej in Apolonij, Genejev sin, pa tudi Hijeronim in Demofon in poleg teh Nikanor, ciperski poglavar, jih niso pustili v miru in pokoju živeti. Jopljani so vrh tega izvršili to-le hu¬ dobijo: Povabili so Jude, ki so prebi¬ vali ž njimi, naj vstopijo v pripravljene čolne z ženami in otroki, kot bi ne bilo nobenega sovraštva med njimi. 3 Ko so se ti vsled splošnega mestnega sklepa vdali, in niso nič sumili o miru, so jih, prepeljavši na globoko, potopili, nič manj nego dvesto. Ko Juda zve to grozovitost, ki se je storila ljudem njegovega rodu, skliče može, ki so bili ž njim, in poprosivši Boga, pravičnega 1 Rimci so se radi vtikali v politiške razmere drugih narodov. Skoraj gotovo so jih Judje prej prosili za varstvo. Rimska poslanca sta hotela pred kraljem v Antijohiji za¬ govarjati judovske zahteve. 2 Tu se omenjajo razni sirski kraljevi namestniki, ki so službovali v sosedstvu judovske dežele. Ti niso izvrševali kraljevih obljub, marveč so stiskali tudi še naprej Jude. 0 Timoteju primeri I. Mak. 5, 6. 11; Zgodbe, str. 1144; o Apo¬ loniju I. Mak. 10, 69. 8 Jopljani so povabili Jude k navidezno prijateljski zabavi na morju. sodnika, gre nad ubijavce svojih bra¬ tov, zažge po noči brodovje, nje pa, ki so ubežali ognju, poseka z mečem. To izvršivši odrine z namenom, da se iznova vrne in pokonča Jopljane. Ko pa zve, da hočejo tudijamnijci tako storiti z Judi, ki prebivajo ž njimi, plane tudi najamnijce po noči, in po¬ žge pristanišče z ladijami vred tako, da se je videl ognjeni žar v Jeruzalemu, dvesto in trideset tečajev daleč. 1 Ko pridejo od tam že devet tečajev daleč na potu nad Timoteja, zadenejo vanj Arabci, pettisoč pešcev in petsto ko- njikov. 2 Boj je bil hud, a z božjo po¬ močjo se je izšel po sreči. Ostali pre¬ magani Arabci so prosili Juda, naj jim seže v desnico, in so obljubili dati pašne živine in tudi sicer pomagati. Ker je Juda vedel, da bi bili res v mnogih rečeh k pridu, jim je obljubil mir. In ko so si v roke segli, so odšli v svoje šotore. Napadel je tudi trdno mesto, obdano z mostovi in ozidjem, kjer so prebivale množice raznih nevernikov; imenovalo se je Kaspin. 3 Ti, ki so bili v njem, so se pa zanašali na trdno ozidje in na pripravljeni živež; bili so zelo razuzdani in so klevetaje dražili Juda, in prekli¬ njali, in govorili, kar se ne sme. Ma- kabej pa pokliče na pomoč velikega vladarja sveta, ki je brez ovnov in brez strojev v Jozuvetovih časih 4 razvalil Jeriho, in šiloma plane nad ozidje. Osvojivši si mesto po božji volji, jih neštevilno poseka tako, da se je bližnje, dva tečaja široko jezero videlo polno krvi ubitih. Odtod odrinejo sedemsto in petdeset tečajev daleč in pridejo v Harako 5 k Judom, ki se imenujejo Tu- 1 240 tečajev (stadijev) je dobrih 12 ur hoda. 2 Primeri: I. Mak. 5, 39; Zgodbe, str. 1145. Timotej je imel najete Arabce proti Judom. 3 Kaspin je skoraj gotovo mesto, ki se imenuje I. Mak. 5, 36; Zgodbe, str. 1145 Kasbon na vzhodu od reke Jordana. 4 Glej Joz. 6, 1—20; Zgodbe, str. 322. Ovni so bili veliki, na konceh z železom obiti hlodi, s katerimi so butali v ozidje. 5 Haraka je morda kasnejše mesto Karale v moabski deželi. II. Mak. 12, 18 — 40. Juda premaga Timoteja in Gorgija. 1153 bijanci. 1 Timoteja 2 pa niso našli v tistih krajih. Ker ni bil namreč nič opravil, se je vrnil, pustivši v neki trdnjavi posadko. Dositej in Sosipator, ki sta bila vojvoda z Makabejem, sta pa pobila deset tisoč mož, ki jih je Timotej pustil v trdnjavi. Makabej zvrsti nato šesttisoč mož krog sebe, in jih postavi po četah, ter gre nad Timoteja, ki je imel pri sebi stoindvaj- set tisoč pešcev in dvatisoč petsto konjikov. Ko pa Timotej zve o Judo¬ vem prihodu, pošlje žene in otroke in ostalo premoženje v trdnjavo, ki se imenuje Karnijon; 3 bila je namreč ne¬ premagljiva in do nje je bilo težko priti zavoljo sotesk v okolici. Ko se prikaže prva Judova četa, prepade so¬ vražnike strah zavoljo božje pričujoč- nosti, ki vse vidi; in zaženo se v beg drug pred drugim tako, da so jih bolj svojci metali na tla, in so si zadajali rane z udarci lastnih mečev. Juda jih je silno podil, ter je bil brezbožnike, in podrl je izmed njih trideset tisoč mož. Timotej sam je pa prišel v roke Dositejevim in Sosipatrovim ljudem, in je silno prosil, naj ga živega izpuste, ker ima v oblasti očete in brate mno¬ gih Judov, in ti bi bili izgubljeni, ko bi bil on umorjen. In ko je za trdno obljubil, da jih po pogodbi vrne, so ga izpustili nepoškodovanega, da bi se rešili njihovi bratje. Juda je pa šel v Karnijon, in je porazil petindvajset tisoč mož. Ko so ti poraženi zbežali, se je dvignil z vojno proti trdnjavi Efronu, v kateri je prebivala množica raznih ne¬ vernikov ; in na obzidju so stali mladi junaki, in so se krepko branili; v nji je bilo pa obilo strojev in puščic. Po- klicavši Vsegamogočnega na pomoč, 1 Tubijanci so se imenovali zato, ker se je njihovi po¬ krajini reklo Tubin ali Tob. Glej I. Mak. 5, 13. » Ta Timotej je pač drugi, nego se omenja v I. Mak. 5, 6. nasl. Nekateri trde, da je ravno tisti; zato morajo preložiti vse dogodke tega odstavka v dobo po očiščenju templa, ki smo jih opisali pod poglavjem „Judovske zmage nad sovražnimi sosednimi narodiglej Zgodbe, str. 1144. 8 Karnijon je Astarot-Karnajim. ’ Glej: I. Mak. 5, 37. nasl., Zgodbe, str. 1145. Zgodbe sv. pisma I. ki s svojo močjo podira moč sovraž¬ nikov, so osvojili mesto; in izmed njih, ki so bili v njem, so jih pobili pet in dvajset tisoč. Odtod so odrinili v Scitopolido. 1 ki je bila od Jeruzalema šeststo tečajev oddaljena. Ko so pa pričali tisti Judje, ki so bili med Scitopolci, da se ž njimi dobrotljivo obnašajo, in da so tudi v nemilih časih mirno ravnali ž njimi, so jih zahvalili, in jih prosili, naj bodo tudi v prihodnje dobrotljivi do njiho¬ vega rodu. Potem so šli v Jeruzalem, ker se je bližal praznik tednov. 2 Zmaga nad Gorgijem. Daritve in molitve za umrlimi. Po binkoštih so šli nad Gorgija, poglavarja v Idumeji. Ta je pa prihitel proti njim s tritisoč pešci in s štiristo konjiki. Ko so se spoprijeli, se je zgo¬ dilo, da je malo Judov padlo. Tu zgrabi Dositej, neki Bacenorjev 3 konjik, hra¬ ber mož, Gorgija; in ko ga hoče živega vjeti, se zažene neki tracijanski konjik vanj, in mu odseka roko. Tako je ube¬ žal Gorgija v Mareso. 4 Ko so se pa oni, ki so bili z Ezdrinom, dolgo bo¬ jevali in utrudili, je klical Juda k Go¬ spodu, naj jim pomaga in jih vodi v vojski. Začel je v očetni besedi glasno prepevati slavospeve, in zagnal je v beg Gorgijeve vojake. Juda zbere nato vojno četo in pride v mesto Odolam. 5 6 In ker je prišel sedmi dan, se očistijo po navadi, in na tem kraju praznujejo soboto. Drugi dan pa pride Juda s svojimi, da pobere trupla pobitih in jih položi k pradedom v očetovske grobe. Pod oblačili po- * Scitopolida (scitsko mesto) je Betsan. Glej I. Mak. 5, 32; Zgodbe, str. 1145. 2 Praznik tednov je bil binkoštni praznik. Glej III. Mojz. 23, 18. nasl.; Zgodbe, str. 249. 8 Pacenor je bil manjši poveljnik judovske vojne. Dositej je bil navaden vojak; torej popolnoma različen od zgoraj (v. 19. 24.) imenovanega Dositeja. 4 Tracijanski konjiki so bili najbolj sloveči. Maresa je stala v Judeji na filistejski meji. 6 Odolam (Odola) je bilo svoj čas sloveče mesto v Judovi pokrajini. Primeri: Joz. 15, 35; I. Kralj. 22, 1. nasl.; Zgodbe, str. 400. 73 1154 H- Mak. 12, 40—46; I. Mak. 6, 19—27. Molitve in daritve za mrtve. Juda napade jeruzalemski grad. bitih so pa našli nekaj darov jamnij- skih malikov, ki jih postava Judom pre¬ poveduje. Vsem je bilo sedaj očito, da so zavoljo tega padli. 1 Vsi so takoj slavili pravično sodbo Gospodovo, ki je razkril, kar je bilo skritega. Padli Judje so odnesli iz Jamnije s plenom vred nekaj stvarij, ki so se tikale malikovalstva; morda kake dragocene darove, morda tudi kake manjše srebrne ali zlate mališke kipe. To je bilo po Mojzesovem zakonu prepovedano. Juda in njegovi vojaki so priznavali božjo pravičnost in jo slavili, ker je tako očitno kaznovala prestop¬ nike njegove postave. Toda tudi svojih rajnih niso pozabili. Ker je bilo najverjetneje, da niso iz zaničevanja do božje postave, marveč samo iz človeške slabosti grešili, zato se je smelo misliti, da jih Bog ni popolnoma zavrgel, marveč da trpe samo časne kazni na onem svetu. Juda je brž odredil, da so se zanje porabili tisti pripomočki, ki edini morejo pomagati trpečim dušam; s svojo vojno je molil zanje in poskrbel, da so se zanje opravile spravne daritve v jeruzalemskem templu. In potem so se obrnili k molitvi in so prosili, naj se storjeni greh pozabi. Junaški Juda je pa opominjal ljudstvo, naj se varuje greha, ker pred očmi vidijo, kaj se je zgodilo zavoljo greha tistih, ki so padli. Potem je nabiral, in poslal dvanajst tisoč drahem 2 3 v Je¬ ruzalem, da se opravi daritev za grehe rajnih, ker je dobro in pobožno mislil o vstajenju; (ako bi namreč ne bil upal, da bodo ti, ki so bili pobiti, vstali, bi bilo nepotrebno in prazno moliti za mrtve); in ker je premislil, da je tistim, ki v pobožnosti umrjejo, prihranjeno najboljše plačilo. Sveta in dobra je torej misel, moliti za mrtve, da se re¬ šijo grehov. Ta odstavek nam kaže, da so že ob času, ko je bila pisana druga makabejska knjiga, ne¬ kateri po poganskih modroslovcih zapeljani Judje tajili neumrljivost človeške duše in telesno vsta¬ jenje po smrti. Zato se sklicuje sv. pisatelj s 1 Primeri : V. Mojz. 7, 25; Joz. 7, 21; Zgodbe, str. 325. 2 Dvanajst tisoč drahem (atiških) je bilo krog 8580 kron našega denarja. V grškem sv. pismu beremo: dva tisoč, v sirskem pa- tri tisoč drahem. tako vnemo na živo prepričanje -Juda Makabeja in njegovih tovarišev, da mrtvi vstanejo. To prepričanje nam pa hkrati dokazuje, da je bila že v starem zakonu vera v vica trdno uteme¬ ljena med Judi. Že v Tobijevi knjigi beremo, da se more z dobrimi deli pomagati rajnim. 1 Tukaj imamo pa še lepši vzgled, kako so že pred Kristusom z molitvijo in daritvami prosili pri Bogu oproščenja časnih kaznij za drage rajne. Kako lep vzgled nam je Juda! Daritev nove zaveze je neskončno večje vrednosti, nego so bile stare daritve; zato moramo s tem večjo vnemo po Judovem vzgledu z dobrimi deli, zlasti pa z daritvijo sv. maše pomagati ubogim dušam v vicah. Napad na jeruzalemski grad in boji z Antijolioni Evpatorom. Sirska posadka v sionski trdnjavi nad tem- plom seje vkljub drugim čudovitim Judovim zma¬ gam držala, in je s svojega zavarovanega kraja delala Judom velike težave, ko so hodili v tempel. Zapirala jim je pot v svetišče, in gotovo je bilo vedno mnogo manjših bojev med Judi in sirskimi vojaki. Juda tedaj sklene, da jih pokonča, in skliče vse ljudstvo, naj jih obležejo. Snidejo se in jih obležejo v sto in pet¬ desetem letu 2 in napravijo metalna orodja in stroje. Nekaj oblegancev je pa ušlo, in pridružili so se jim neka¬ teri brezbožneži iz Izraela, in so šli h kralju, rekoč: ,,Koliko časa še ne izvršiš pravice in ne osvetiš naših bra¬ tov? Mi smo sklenili, služiti tvojemu očetu, živeti po njegovih zapovedih in ubogati njegova povelja; toda sinovi našega ljudstva so se zato odločili od nas, in kogarkoli naših so našli, so ga ubili in oplenili našo last. 1 Pa ne samo zoper nas so stegnili roke, ampak tudi zoper vse naše obmejne pokrajine. In glej, sedaj oblegajo jeruzalemski grad, da si ga osvoje; in trdnjavo Betsuro so utrdili; in ako jih brž ne prehitiš, 1 Tob. 4, 18. 2 Prva Makabejska knjiga pričenja leto zNisanom, in šteje torej selevcidske dobe začetek 1.312 meseca Nisana; druga pa po grški šegi z mesecem Tisri 1. 313. Tako si lahko razlagamo, da navaja druga knjiga 1. 149 za te do¬ godke, prva pa 1. 150. 3 To govore brez dvojbe judovski odpadniki. I. Mak. 6, 28—30; II. Mak. 13, 2. 9—15; I. Mak. 6, 43-46; II. Mak. 13,16—19; I. Mak. 6, 31; II. Mak. 13, 20; H 55 I. Mak. 6, 32—34. Antijoh pridrvi v Palestino. Junaški Eleazar. Napad na Betsuro. bodo še večje reči od teh izvršili, in ne boš jih mogel premagati/' Ko kralj to sliši, se razsrdi, in skliče vse svoje prijatelje in vojvode svoje vojne in konjiške poveljnike. Pa tudi iz drugih kraljestev in morskih otokov so prišle k njemu najete vojne čete. In število njegove armade je bilo sto- tisoč pešcev in dvajset tisoč konjikov in dvaintrideset zaboj izurjenih slonov. 1 Pridružil se jim je tudi Menelaj, 2 in z veliko prekanjenostjo je vzpodbujal Antijoha, ne domovini v blagor, temveč v nadi, da doseže veliko duhovstvo. Kralj je zato prišel raztogotenega srca, da bi se Judom izkazal še hujšega od svojega očeta. Ko je Juda to zvedel, je zapovedal ljudstvu noč in dan klicati Gospoda, da bi jim, kakor vselej, tudi sedaj po¬ magal, ker so se namreč bali, da bi se jim ne vzela postava in domovina in sveti tempel; in da ne bi pustil ljudstva, ki se je komaj malo oddah¬ nilo, iznova priti v oblast bogokletnim nevernikom. Ko so tedaj vsi skupno to storili in tri dni neprenehoma na tleh leže z jokom in postom prosili Gospoda milosti, jih je opominjal Juda, naj se pripravijo. Sam je pa s starej¬ šim sklenil, da odrine, preden pride kralj z vojno četo v Judejo, in si osvoji mesto, in da prepusti izid te zadeve Gospodovi sodbi. Izročil je torej oblast črez vse Bogu, Stvarniku sveta, in je opominjal svoje, naj se hrabro boju¬ jejo, in naj bodo do smrti stanovitni za postavo, tempel, mesto, domovino in someščane. Potem je utaboril vojno poleg Modina. 3 1 Te številke so nekoliko različne od tistih, ki jih na¬ vaja II. Mak. 13, 2. Tam je 110.000 pešcev, 5000 konjikov. 22 slonov in 300 voz s kosami. Umljivo je, da se je število tolike armade vedno izpreminjalo; tako se ta razloček brez težave pojasnjuje. * Menelaj je bivši veliki duhovnik. Glej II. Mak. 4, 23. nasl.; 5, 15. Vzpodbujal je Antijoha, naj uniči Judovo, veri zvesto stranko. 3 Modin je bilo rojstno mesto Makabejcev. Glej I. Mak. 2, 1; Zgodbe, str. 1134. Sirska vojna je prišla skozi Idumejo in se je ustavila pri Betsuri. To mesto je bilo dovolj zavarovano; zato se Juda ni bal. Jeden del kraljeve vojne se je pa odločil, in je šel poleg morskega obrežja proti severu, da bi od tam na¬ padel Jeruzalem. Temu oddelku v obrambo se je utaboril Juda pri Modinu. In ko je dal svojim geslo »zmaga od Boga“, je izbral najpogumnejše mladeniče, in je planil ponoči na kraljev šotor, ter je pobil na taborišču štiri tisoč mož. In ugledal je Eleazar, Sav- rov sin, jedno med zvermi (sloni), ki je bila obdana s kraljevim grbom in višja od drugih zverij, in zdelo se mu je, da je kralj na nji. In daroval se je, da bi otel svoje ljudstvo, sebi pa pridobil večno ime. In srčno je tekel k nji naravnost skozi četo, ter je po¬ bijal na desni in levi; in padali so pred njim sem ter tja. In šel je slonu pod noge, in je zlezel podenj, in ga umoril; in padel je na tla vrh njega, in umrl je tam. Ko so (Judje) sovražni tabor napolnili s strahom in zmešnjavo, in to stvar srečno dokončali, so odrinili. To se je pa zgodilo, ko se je danilo, ker je pomagalo Gospodovo varstvo. Ko je Juda tako srečno napadel odločivši se oddelek sirske vojne, je šel ta nazaj k glavni armadi, ki se je bila utaborila pred Betsuro. Ker je torej kralj izkusil judovsko srčnost, si je poskušal zvijačno osvo¬ jiti utrjene kraje, in je pritisnil z vojno četo nad Betsuro, ki je bila silna ju¬ dovska trdnjava. In oblegali so Bet¬ suro, in so se bojevali mnogo dnij, in so napravili stroje; oni (Judje v Betsuri) so jih pa iz nje naskakovali, in jih po¬ žigali z ognjem in se junaško bojevali. Njim, ki so bili notri, je pa pošiljal Juda potrebnih rečij. Juda je postavil svoj tabor pri Betzahari, 1 nasproti kra¬ ljevemu taboru. Tu vstane kralj še pred dnem in ukaže vojni četi brž iti na pot proti Betzahari; in vojne čete se pripravijo na boj in zatrobijo na trombe. In slo- 1 Betzdhara (sedaj Beit Saharieh) stoji nekoliko na severu od Betsure. 73' 1156 I. Mak. 6, 34—42; 47—61; J F. Mak. 13, 4. Betsura pade. Menelajeva smrt. nom pokažejo kri iz grozdja in murve, 1 da bi jih nadražili k boju. In razdelili so živali v krdela, in bilo je pri vsakem slonu tisoč mož, ki so imeli luskinaste oklepe in brončene čelade na svojih glavah, in petsto izbranih konjikov je bilo postavljenih pri vsaki živali. Ti so bili že prej tam, kjer je bila žival; in kamor koli je šla, so šli ž njo, in se niso ganili od nje. 2 Bili so pa tudi leseni trdni stolpi na njih, ki so po¬ krivali vsako zver, in stroji na njih, in na vsakem je bilo dvaintrideset močnih mož, ki so se bojevali na njem, in Indijan, ki je vodil žival. 3 In druge konjike je postavil sem in tja na obe strani, naj bi s trombami vodili armado in priganjali one, ki so bili uvrščeni v njenih četah. Ko je posvetilo solnce na zlate in bronaste ščite, so se griči lesketali od njih, in bili so svetli kakor goreče sve¬ tilke. In razprostrl se je jeden del kra¬ ljeve vojne po visokih hribih, in drugi po planjavi; šli so pa previdno in zvr¬ stema. In tresli so se vsi prebivalci po deželi vsled vpitja množice in ko¬ rakanja armade in vsled rožljanja z orožjem; bila je namreč vojna četa zelo velika in močna. Juda se je pri¬ bližal s svojo vojno četo k boju, in padlo je kraljevih vojakov šeststo mož. Ko so pa videli kraljevo moč in silo njegove vojne, so se jim umaknili. Kraljeva vojna je pa šla nad nje proti Jeruzalemu, in je postavila kraljev ta¬ bor v Judeji ob sionski gori. Sklenil je pa mir z Betsuranci, in so šli iz mesta, ker niso imeli ondi v obleganju živeža, ker je bilo v deželi sobotno leto. 4 1 Sloni imajo sila radi vpijanljive pijače. Kri iz grozdja in murve, t. j. pijača iz teh sadežev je slone razvnela. 2 Da so se sloni navadili vojakov, so bili vedno poleg njih določeni možje izmed pešcev in konjikov. 8 Slone so dobivali iz Indije; zato so imeli tudi ta- mošnje domačine za vodnike slonom. 4 Betsuranci so se kralju podali. Daši jih je Juda podpiral z živežem, vendar se niso mogli za dalje časa vz¬ držati, ker je bilo vsled sobotnega leta (II. Mojz. 33, 10. 11.); splošno malo živeža. Vrh tega je pa neki judovski vojak, Rodok, izdal kralju bojne skrivnosti v trdnjavi. II.Mak. 13, 21. In kralj se je polastil Betsure, in je tam postavil stražo, da bi jo varovala. Potem je oblegal svetišče mnogo dnij, in je tam napravil metalnice in stroje in ognjene lučalnice in priprave za me¬ tanje kamenja in kopja, in škorpijone za lučanje puščic in prače. 1 Naredili so si pa tudi oni bojnih orodij proti njihovim orodjem, in bojevali so se mnogo dnij. Živeža pa niso imeli v mestu, ker je bilo sedmo leto; in kar je ostalo nevernikov v Judeji, so povžili ostanke iz skladišč. In ostalo je malo mož v svetišču, ker jih je trla lakota; in razpršili so se vsak na svojo stran. Tu pa sliši Lizija, da se je Filip, ki ga je kralj Antijoh še v življenju postavil, naj vzgaja njegovega sinu Antijoha in naj vlada kraljestvo, vrnil iz Perzije in Medije z vojno četo, ki je šla ž njim, in da hoče prevzeti vlado v kraljestvu; zato gre brž in pravi kralju in vojnim poveljnikom: „Nas je vsak dan manj, in živeža imamo malo, in kraj, ki ga oblegamo, je trden, in treba nam je poskrbeti za vlado. Dajmo torej sedaj desnico ljudem, in sklenimo mir ž njimi in z vsem njihovim ljud¬ stvom, in dovolimo jim, naj žive po svojih postavah kakor poprej; zavoljo svojih postav, ki smo jih mi zaničevali, so se namreč uprli, in so vse to storili.“ 2 In všeč je bila beseda kralju in voj¬ vodom; in poslal je k njim sklepat mir; in sprejeli so ga. Kralj jim je prisegel z vojvodi vred na vse, kar se je prav zdelo, in spravljen je daroval daritev, in je počastil tempel in je dal darov. Makabeja je objel in ga je postavil za vojvoda od Ptolemajide do Gerencev. 3 Tu je vzbudil kralj kraljev Antijo- hovo jezo zoper grešnika (Menelaja); in ko je Lizija povedal, da je ta kriv vsega hudega, ga je velel odpeljati v 1 Taki stroji so se rabili pri obleganju. 2 Lizija je hotel celo armado ohraniti, da bi se bojevala ž njim proti Filipu, zato je silil, naj se sklene mir. 8 O Ptolemajidi glej 1. Mak. 5, 15; Zgodbe, str. 1144. Gerena (Gerara) je stala proti jugu ob egiptovski meji. II. Mak. 13, 5—9. I. Mak. 6, 62. 63; 7, 1—5; II. Mak. 14, 3—9. Kralj se spravi z Judi in odrine v Antijohijo. 1157 Demetrij si osvoji sirski prestol. Alkim pride hujskat Demetrija proti Judu. Berejo in umoriti po šegi tistega kraja. 1 V tistem kraju je stal petdeset komol¬ cev visok stolp, ki je bil ves napol¬ njen s pepelom; z njega se je videlo kakor v prepad. Od ondot je ukazal vreči v pepel bogoskrunca, ki so ga vsi tiščali, naj pogine. In tako se je zgodilo, da je Menelaj, prestopnik postave, umrl, in še pokopan ni bil, in sicer prav po pravici; storil je bil namreč obilo grehov zoper božji oltar, čegar ogenj in pepel pa je bil svet; zato je bil tudi on obsojen k smrti v pepelu. In kralj je šel na sionski hrib, in si je ogledal utrjeni kraj. In takoj je prelomil prisego, ki jo je bil dal, in ukazal je zid krog in krog podreti. Ko je prišel v Ptolemajido, so bili Pto- lemajci vzlovoljeni zavoljo sklenjenega miru, ter so hoteli pogodbo podreti. 2 Tedaj je stopil Lizija na govorniški oder, je razložil vzroke in potolažil ljudstvo, in se je vrnil v Antijohijo. In našel je Filipa gospodovati v mestu; in bojeval se je proti njemu, in se po¬ lastil mesta. Kakor pripoveduje Jožef Flavij, je dal kralj po Lizijevem nasvetu Filipa umoriti. Tako se je končala bridka izkušnja za Jude. Vse je bilo že izgubljeno zanje. Betsura je že padla; Jeru¬ zalem se ni mogel več braniti; zdelo se je, da so popolnoma poraženi. Tu je pa prišla vest o Filipu med Lizijevo vojno in vsled tega se je sklenil časten mir z Judi, ki je pa, žal, trajal le malo časa. Odpadli Alkim in Nikanor proti Judom. Sto jednoinpetdesetega leta 3 je ube¬ žal Demetrij, Selevkov sin, iz rimskega mesta, in je prišel z malo možmi v primorsko mesto Tripolido, in je tam kraljeval. 1 Vulgata nima imena kraja, kjer je bil Menelaj umor¬ jen. liereja je sirsko mesto med Hijerapolido in Antijohijo, skoraj gotovo sedanje mesto Alepo. — Dogodek o Menelajevi smrti je opisan v II. Makabejski knjigi, preden se je pričela vojska. Toda naravno spada semkaj. 8 Ptolemajci so bili jezni na Jude in zato so se upirali sklenjenemu miru. 8 Leta 161 pr. Kr. Ubegli Demetrij je bil, kakor smo že pove¬ dali, 1 stričnik Antijoha Epifana, ki bi bil moral še pred njim zasesti sirski prestol. Brez dvojbe je, prišedši v Tripolido ob teniškem obrežju, raz¬ širjal misel, da ga podpira rimsko starejšinstvo. Posrečilo se mu je dobiti kmalu večino ljudstva, ki je bilo že sito Lizijevega nasilstva, na svojo stran. In zgodilo se je, ko je prišel v dom kraljestva svojih očetov, 2 so vjeli vo¬ jaki Antijoha in Lizija hoteč ju predenj pripeljati. In ko to zve, reče: „Nikar mi ne kažite njunega obličja.“ 3 Vojaki so ju torej umorili. In Demetrij je za¬ sedel prestol svojega kraljestva. Prišli so pa k njemu hudobni in brezbožni možje iz Izraela, in Alkim, njihov voditelj, ki je hotel biti veliki duhovnik. Ta je bil prej višji duhov¬ nik, pa se je prostovoljno oskrunil v dnevih zmešnjave, 4 in ko je izprevidel, da ni zanj nobene pomoči in tudi ne pristopa k oltarju, je prišel h kralju Demetriju sto jedno in petdesetega leta, 5 in mu je prinesel zlat venec in palmo in vejice, o katerih se je zdelo, da so iz templa. Ta dan je še molčal. Dobil je pa ugodno priliko svoji spačenosti. Ko ga Demetrij pokliče k posvetu in vpraša, na katera sredstva in načrte se opirajo Judje, odvrne: ,,Tisti med Judi, ki se imenujejo Asideji, ki jih vodi Juda Makabej, kurijo vojske, in napravljajo upore, in ne puste kralje¬ stva v pokoju. Zato sem tudi jaz, ki se mi je vzela čast mojih očetov (in sicer menim veliko duhovstvo), prišel sem, prvič seveda, da zvesto poskrbim za kraljevo korist, drugič pa tudi, da ko¬ ristim sorojakom; vsled njihove hudo¬ bije namreč mnogo trpi ves naš narod. Prosim te pa, o kralj, blagovoli, ko si vse to zvedel, po svoji vsem znani 1 Glej Zgodbe, str. 1125. * Dom kraljestva je bila Antijohija. 8 Iz teh besedij so vojaki po pravici sklepali, da je njegova volja, naj se umorita. 4 Izdal je svojo vero in domovino ob dnevih zmešnjave, t j. ob bojih s Sirci se je postavil na sovražno stran. 5 Vulgata ima tu po pomoti prepisovalcev 150 1. 1158 II. Mak. 14, 10—11; I. Mak. 7, 6—26; II. Mak. 14, 13—15. Alkim divja v Judeji. milosti poskrbeti za deželo in ves naš narod. Dokler namreč živi Juda, je nemogoče, da bi bile državne zadeve v miru.“ Ko je to izgovoril, so tudi drugi prijatelji, ki so bili Judu sovražni, Demetrija hujskali. In tožili so ljudstvo pri kralju, rekoč: ,.Juda in njegovi bratje so pokončali vse tvoje prijatelje, in so nas pregnali iz naše dežele. Sedaj torej pošlji moža, ki mu zaupaš, naj gre tje in ogleda vse razdejanje, katero je storil nam in kra¬ ljevim deželam, in naj ukroti njegove prijatelje in njihove pomagače! In kralj je izvolil izmed svojih prijateljev Ba- khida, ki je poveljeval v kraljestvu na oni strani velike reke (Evfrata), in je bil kralju zvest. In poslal ga je ogledat razdejanje, katero je napravil Juda; pa tudi brezbožnega Alkima je postavil za velikega duhovnika, in mu je ukazal, naj se maščuje nad Izraelovimi sinovi. In vzdignili so se, in so prišli z veliko vojno v Judovo deželo; in poslali so poslance in so govorili Judu in njego¬ vim bratom miroljubne besede v zvi¬ jačnosti. Ti pa niso poslušali njihovih besedij, ker so videli, da so prišli z veliko vojno. Nato se je zbralo pri Alkimu in Bakhidu več pismoukov tirjat pravic; in sicer najprej Asideji, ki so bili med Izraelovimi sinovi; in zahtevali so miru od njiju. 1 Rekli so namreč: „Du- hovnik iz Aronovega rodu je prišel; ta nas ne bo prekanil." In govoril je ž njimi prijazne besede, in prisegel jim je, rekoč: ,,Nič hudega ne bomo sto¬ rili, ne vam, ne vašim prijateljem." In verjeli so mu; toda zgrabil je izmed njih šestdeset mož, in jih je umoril v jednem dnevu, po besedi, ki je zapi¬ sana: 2 Meso tvojih svetih in njihovo kri so prelivali krog Jeruzalema, in nikogar ni bilo, da bi jih pokopal. Tu je obšel strah in trepet vse Ijud- 1 0 Asidejih glej I. Mak. 2, 42; Zgodbe, str. 1136. Pobožni Asideji so bili prvi, ki so poslali nekaj pismoukov svoje stranke zahtevat miru. s Ps. 78, 2. 3; Zgodbe, str. 554. stvo; rekli so namreč: „Ni je resnice, ne pravice pri njih; saj so prelomili pogodbo in prisego, ki so jo prisegli." In Bakhid je odrinil od Jeruzalema, in se je utaboril v Betzehi; 1 in je poslal in vjel mnogo ubežavših pred njim; tudi nekaj izmed ljudstva jih je pomoril in jih zmetal v velik vodnjak. Potem je izročil deželo Alkimu, in mu je pu¬ stil vojakov v pomoč. Nato je Bakhid odšel h kralju. Alkim si je pa silno prizadeval za svoje veliko duhovstvo. Vsi, ki so vznemirjali svoje ljudstvo, so se zbrali krog njega, in polastili so se Judove dežele, in napravili so veliko morijo v Izraelu. 2 In Juda je videl vso nadlogo, katero je storil Alkim s svo¬ jimi vred Izraelovim sinovom, mnogo hujše nego neverniki; in je šel po vseh judejskih pokrajinah krog in krog, in se je maščeval nad odpadlimi možmi, in ti niso več zahajali v deželo. Videl je pa Alkim, da je Juda s svojimi vred močnejši, in spoznal je, da jih ne more premagati; zato se je vrnil h kralju in jih je tožil mnogih zločinov. Bakliim in Alkim sta spoznala, da ne opravita ne z zvijačo in ne s silo nič proti Judu. Zato sta se vrnila, in zlasti grdi izdajavec Alkim je z vsemi silami pregovarjal kralja, naj pošlje vojno nad Makabeja. Kralj se je vdal. In kralj je poslal Nikanorja, jednega izmed svojih imenitnejših vojvodov, poveljnika nad sloni, ki je silno so¬ vražil Izraelce; in mu je zapovedal, naj Juda samega vjame, razkropi nje¬ gove tovariše, in postavi Alkima za velikega duhovnika velikemu templu. Neverniki, ki so bili ubežali pred Ju¬ dom iz Judeje, so se takrat četoma pridruževali Nikanorju, ker so si mislili, da bo nesreča in pogin Judov njim v korist. Ko so pa Judje slišali o Nika- norjevem prihodu in o združevanju nevernikov, so se potresli s prahom, in so prosili Njega, ki je izvolil svoje ljudstvo, da bi je večno ohranil, in ki 1 Betzeha (Bezet) je bila blizu Jeruzalema. ’ Pomen: Vsi odpadniki so pomagali Alkimu v nje¬ govih zlobnih naklepih. II. Mak. 14, 16—29; I. Mak. 7, 30—38; II. Mak. 14, 37. Nikanor se spravi z Judom. Poraz Nikanorjeve vojne. 1159 varuje svojo dedščino z očitnimi zna¬ menji. Na vojvodovo povelje so se brž dvignili od tam, in so trčili skupaj pri desavskem trgu. 1 Simon, Judov brat, se je pa jel bojevati z Nikanorjem, toda odmakniti se je moral vsled na¬ glega pritiska sovražnikov. Vendar se je Nikanor bal s krvjo razsoditi, ko je slišal o junaštvu Judovih tovarišev in o veliki srčnosti, ki so jo imeli v bojih za domovino. Zato je poslal Posidonija in Teodocija in Matija, da bi dali des¬ nico in jo prejeli. 2 In ko so se dolgo o tem posvetovali, in ko je vojvoda sam množici to razložil, so bili vsi jednih mislij, naj se privoli v spravo. Odločila sta (Nikanor in Juda) torej dan, da se tajno med seboj pogovorita; in so prinesli in postavili vsakemu svoj sedež. Juda je bil pa zapovedal, naj bodo oboroženci na primernih krajih, da bi morda sovražniki kaj hudega ne počeli. In imela sta skupen pogovor. 3 Nato je bival Nikanor v Jeruzalemu in ni nič krivičnega storil; in izpustil je čete, ki so se bile zbrale. In je ne¬ prenehoma iz srca rad imel Juda, in je bil naklonjen možu. In nagovarjal ga je, naj se oženi in rodi otroke. In oženil se je, živel v pokoju; in skupno sta bivala. Ko je pa Alkim opazil njuno med¬ sebojno prijaznost in pogodbo, je šel k Demetriju in je rekel, da Nikanor pritrjuje nasprotniškim težnjam, in da je Juda, sovražnika kraljestva, določil za njegovega naslednika. 4 Kralj se je tedaj razsrdil, in je vsled njegove tako hude obdolžitve razdražen pisal Ni- kanorju, da mu prijateljska pogodba težko de, in da ukazuje, Makabeja čim najhitreje zvezanega poslati v Antijo- hijo. Ko je Nikanor to zvedel, je bil potrt, in mu je bilo žal, da mora pre¬ lomiti pogodbo, ker ga Juda nikakor ni 1 Kje je stal Desav, se ne ve. ’ Pomen: Nikanor je poslal sela, da bi ponudili in vsprejeli mir, 8 Iz nastopnih besedij se vidi, da sta res sklenila spravo. 4 Za naslednika, t. j. v velikem duhovstvu. razžalil. Ker se pa kralju ni mogel ustavljati, je čakal prilike, kako bi iz¬ polnil povelje. Vse te dogodke, ki so vzeti iz droge knjige, popisuje prva knjiga 1 s temi le kratkimi besedami: In Nikanor je prišel v Jeruzalem z veliko vojno, in je poslal k Judu in njegovim bratom z miro¬ ljubnimi besedami z zvijačo, rekoč: „Ne bodi ga boja med menoj in vami! Prišel bom z malo možmi, da vidim vaše obličje v miru. 11 In prišel je k Judu, in prijazno sta se pozdravila. Sovražniki so bili pa pripravljeni 'zgrabiti Juda. — Prva knjiga torej ne govori o tem, kar se je godilo, preden je sklenil Nikanor zgrabiti Juda, marveč pripo¬ veduje samo glavne dogodke. Juda je pa zvedel o tem naklepu, in zbal se ga je, in ni hotel več videti njegovega obličja; in je torej zbral nekaj svojih in se skril pred Nikanor¬ jem. In Nikanor je spoznal, da je raz¬ odet njegov načrt; in šel je zoper Juda v boj pri Kafarsalami. 2 In padlo jih je izmed Nikanorjeve vojne krog pettisoč in bežali so v Davidovo mesto (jeru¬ zalemski grad). Po tem dogodku je šel Nikanor na hrib Sion. In prišlo je nekaj duhovnikov izmed ljudstva po¬ zdravit ga v miru in mu pokazat žgavne daritve, ki so se opravljale za kralja. Toda zasmehovaje in zaniče- vaje jih je osramotil in preširno je govoril, in prisegel je v svoji jezi: „Ako se mi ne izroči Juda in njegova vojna v roke, požgem to hišo brž, ko se v miru vrnem, in sezidam Bahu 3 ve¬ ličasten tempel.“ In odšel je v silni jezi. In duhovniki so šli in se vstopili pred oltarjem in templom, ter so jokaje rekli: „Ti, o Gospod, si izvolil to hišo, naj se kliče v nji tvoje ime, da bi bila hiša molitve in prošnje tvojemu ljud¬ stvu. Osveti se nad tem človekom in njegovo vojno, in naj padejo pod me¬ čem ; spomni se njihovih bogokletstev, in nikar jim ne daj obstanka.“ Tedaj je bil Nikanorju zatožen Ra- 1 L Mak. 7, 26—29. 2 Kafarsalama (polje miru) je morala stati južno od Jeruzalema. 3 Buh je bil poganom bog pijančevanja in požrešnosti. 1160 II. Mak. 14, 38—46; 15, 1—14. Razijeva smrt. Nikanorjevo bogokletstvo. Judu se prikažeta Onija in Jeremija. zija, jeden izmed starejših iz Jeruza¬ lema; mož, ki je ljubil mesto in je bil v dobrem imenu; ki so ga zavoljo do¬ brotljivosti imenovali očeta Judov. Ta se je ves čas v stiski stanovitno držal judovstva, in je bil pripravljen telo in dušo dati iz zvestobe. Nikanor je pa hotel očitno pokazati sovraštvo, katero je imel do Judov, in je poslal petsto vojakov, naj ga vjamejo; ko je pa dru- hal prodirala v njegovo hišo, razbijala duri in podtikala ogenj, in so ga ravno hoteli zgrabiti, se je prebodel z mečem, ker je hotel rajše častno umreti, nego priti v roke brezbožnikom in prenašati svojemu rodu sramotilno trpinčenje. Ker se pa v naglici ni smrtno ranil, in je druhal že drla skozi vrata, je srčno tekel na zid in se junaško vrgel med množico. Ko se je pa ta brž u- maknila, je padel ravno na prazen pro¬ stor. 1 In ko je še dihal, je poguma vnet vstal, in dasi mu je kri močno lila, in je bil silno ranjen, je tekoč pro¬ diral množico in stopil na strmo skalo, in že izkrvavljen je zagrabil svoj drob, in ga z obema rokama vrgel na čete, ter klical Gospoda življenja in duha, naj mu vrne življenje. In tako je končal svoje življenje. Božja zapoved „Ne ubijaj 4 ' prepoveduje tudi samomor. Zato moramo Razijevo dejanje obsojati. Sveto pismo popisuje njegovo smrt, ker se je tako zgodila in ker se moremo iz nje marsikaj učiti, ne pa zato, da bi ga po¬ snemali. Kaže nam, da so se celo dobri ju¬ dovski možje navzeli poganskih nazorov, ki so odobravali tako smrt, in zato nam je tem bolj umljivo, kako silno potreben je bil boj judovstva proti nevernikom in njihovemu duhu, ki se je vsiljeval med nje. Sv. Avguštin pravi, da je Ra- zija hvale vreden zavoljo svoje zvestobe do ju¬ dovske postave, svoje ljubezni do domovine in svoje žive vere, ne pa zavoljo svojega samomora. V Razijevo opravičenje pa moramo pomisliti, da je poleg tujih nazorov, ki se jih je nehote navzel, vplivala nanj tudi silna razburjenost, in da je zlasti zadnje svoje dejanje izvršil brez dvojbe brez prave zavednosti. * Vulgata ima: Ravno na tilnik. Ko je Nikanor zvedel, da je Juda v samarijskih krajih, je mislil sobotni dan z vso močjo planiti nanj. Judje, ki so bili prisiljeni ž njim iti, so rekli: „Ne delaj tako divje in neusmiljeno, ampak daj čast svetemu dnevu, in časti Njega, ki vse vidi." Tu vpraša nesreč¬ než: „Ali je mogočnik v nebesih, kije zapovedal praznovati sobotni dan?" In odvrnejo mu: „Zivi Gospod sam, ki ima moč v nebesih, je zapovedal praznovati sedmi dan." Nikanor pa pravi: „Jaz sem pa mogočen na zemlji, in velevam prijeti za orožje in izpol¬ niti kraljevo službo." Tako se ni zdr¬ žal, da ne bi izvršil svojega zlobnega naklepa. Nikanor je odrinil iz Jeru¬ zalema in se je utaboril v Betoronu; in prišla je k njemu vojna četa iz Sirije. Juda se je pa ušotoril v Adarsi 1 s tremi tisoči mož. Nikanor se je pač prevzel v največjem napuhu, in je sklenil, da postavi splošen spominik zmage nad Judom. Makabej je pa vedno upal z vso zanesljivostjo, da mu dojde pomoč od Boga; in je opominjal svoje, naj se ne boje prihoda nevernikov, temveč naj se spominjajo pomoči, ki so jo pre¬ jeli iz nebes, in naj tudi sedaj upajo, da jim bo Vsegamogočni dal zmago. Govoril jim je iz postave in prerokov, in jih je spominjal bojev, ki so jih preje prebili, ter jih je utrdil v pogumu. Vsakega izmed njih je oborožil, ne z brambo ščitov in sulic, temveč z naj¬ boljšimi nagovori in opomini, in po¬ vedal jim je verjetne sanje, s katerimi je vse razveselil. Videl je pa (v sanjah) to-le: Onija, 2 ki je bil veliki duhovnik, dober in do¬ brotljiv mož, častite postave, skrom¬ nega obnašanja in prijetnega govor¬ jenja, ki je bil od mlada utrjen v kre¬ postih, razprostira roke in moli za vse judovsko ljudstvo. Potem se prikaže še drugi mož, čudovit po svoji starosti in slavi in obdan z veliko krasoto. Onija pa izpregovori, rekoč: „Ta je pri- 1 Adarsa je bila komaj dve uri od Betorona. 2 Glej I. Mak. 3, 1. 5; 4, 1; Zgodbe, str. 1123. II. Mak. 15, 15 — 21, 25 — 26. Priprava za boj. 1161 jatelj bratov in izraelskega ljudstva; ta je, ki mnogo moli za ljudstvo in za vse sveto mesto, Jeremija, prerok božji. 1 ' 1 In Jeremija stegne desnico, in da Judu zlat meč, rekoč: ,,Prejmi sveti meč, dar od Boga; ž njim boš posekal sovraž¬ nike mojega ljudstva Izraelovega. 11 prvi strah je bil za sveti tempel. Pre¬ bivalce v mestu je pa jako skrbelo za tiste, ki so se imeli bojevati. Ko so že vsi čakali bližnje odločitve, in so bili sovražniki že blizu, in je vojna četa stala v vrstah, in so bili sloni in konjiki postavljeni na primernem kraju; in ko Onija in Jeremija se prikažeta Judu. Vzpodbujeni z Judovimi krasnimi nagovori, ki so res mogli povzdigniti navdušenje in potrditi mladeniška srca, so tedaj sklenili boriti se in krepko se vojskovati, da razsodi junaštvo v tej zadevi, ker je bilo v nevarnosti sveto mesto in tempel. Za žene namreč in za otroke, in tudi za brate in sorod¬ nike so imeli manj skrbi; največji in 1 To videnje nam izpričuje, da svetniki molijo za nas. je Makabej videl prihod vojne in obilno oborožitev in divjost živalij, je dvignil roke proti nebu, in je klical čudodel¬ nega Gospoda, ki daje vrednim zmago, ne po moči orožja, marveč kakor mu je všeč. Nikanor, in kateri so bili ž njim, so se pa bližali s trobentanjem in petjem. Juda, in kateri so bili ž njim, so pa klicali Boga, ter so se z mo- 1162 II. Mak. 15, 27—37; I. Mak. 9, 1—5. Nikanor pade premagan v boju. Bakhid napade Juda. litvijo podali v boj. Z roko so se pač borili, v srcu so pa molili Gospoda. Vojni četi sta se bojevali trinajsti dan meseca adarja; 1 in poraženi so bili Nikanorjevi vojaki in on je padel prvi v boju. Ko so pa videli njegovi vo¬ jaki, da je padel Nikanor, so proč vrgli svoje orožje, in so bežali. In podili so jih en dan hoda do Adazerja, 2 do tam, kjer se gre v Gazaro, in trobili so za njimi, da so dajali znamenje. Tu so prihiteli ljudje iz vseh judejskih vasij krog in krog, in porazili so jih popol¬ noma; ti so se iznova obrnili proti njim, pa so vsi popadali pod mečem, in niti jeden ni ostal izmed njih. Pobili jih niso nič manj, nego petintrideset tisoč, 3 silno veseli božje pomoči. In ko so nehali in se radostni vračali, so zvedeli, da je padel Nikanor v svoji opravi. Vstalo je tedaj vpitje, in dvig¬ nil se je hrup, in hvalili so vsegamo- gočnega Gospoda v domači besedi. In pobrali so rop. Juda pa, ki je bil vedno pripravljen telo in dušo dati za svoje brate, je ukazal Nikanorju odsekati glavo in desno roko z ramo vred, in prinesti v Jeruzalem. Ko je tje prišel, je sklical svoje rojake in duhovnike k oltarju, in je ukazal priti tudi onim, ki so bili na gradu. In ko je pokazal Nikanorjevo glavo in hudobno roko, ki jo je bil stegnil proti sveti hiši vsegamogočnega Boga, v prevzetni bahariji, je velel izrezati tudi jezik hudobnega Nikanorja in ga v koscih dati pticam, roko nespametneževo pa obesiti templu nasproti. Vsi so tedaj hvalili Gospoda v ne¬ besih, rekoč: „Hvaljen bodi, ki je ohra¬ nil svoje mesto neoskrunjeno!“ Obesil je pa Nikanorjevo glavo vrh grada, da bi bila vidno in očitno znamenje božje pomoči. In ljudstvo je bilo jako veselo, in obhajali so tisti dan z veliko 1 Adar je polovica svečana in polovica sušea. ’ Adazer je gotovo tisto mesto, ki se malo preje ime¬ nuje Adazra. Gazara je Gezeron. gl. I. Mak. 4, 15. 8 Pri številkah se je prepisovalcem zelo lahko vrinila kaka pomota; zato niso vedno gotove. radostjo. Tu so vsi jedne misli sklenili, da nikakor ne puste tega dneva brez praznovanja, marveč da hočejo obha¬ jati praznik trinajstega dne meseca adarja, dan pred Mardohejevim dne¬ vom. 1 In počivala je Judeja malo dnij. Juda se zveže z Rimljani. Juda je po slavni zmagi nad Demetrijevo vojno dobro vedel, da bo sirski kralj čim naj- preje iznova planil nanj in se izkušal maščevati. Izprevidel je pa tudi, da mu sam ne more več dolgo kljubovati. Zato si je iskal zaveznikov pri Rimljanih. Slišal je namreč o Rimljanih, kako mogočni so, kako premagujejo vse sovraž¬ nike in kako radi sklenejo prijateljsko zvezo, če jih kak narod prosi zanjo. To je bilo pač res, toda Rimljani so zaveznike samo izrabljali; čim se jim je ponudila prilika, so si brez ovinkov podjarmili zavezne dežele. Juda ni premislil teh posledic. Ob njegovem času pa tudi ni bilo no¬ benega preroka, da bi ga bil nato opozoril. Rim¬ ljani so sprejeli njegovo ponudbo, toda predno je dobil o tem obvestilo, je sirska vojna že prihru¬ mela v Judejo, in Juda je padel v boju. Juda junaško umrje. Ko je med tem slišal Demetrij, da je Nikanor s svojo vojno v boju padel, je sklenil iznova poslati Bakhida in Alkima v Judejo in desno krilo ž njima. 2 In šli so po potu, ki drži proti Galgali, in so oblegli Masalat v Arbeli in so se ga polastili in pobili mnogo ljudij. 3 V prvem mesecu sto dvainpetdesetega leta 4 so se utaborili z vojno četo pred Jeruzalemom. In dvignili so se, in so šli v Berejo, dvajset tisoč pešcev in dva tisoč konjikov. Juda se je pa utaboril v Laizi 5 (Eleazi), in tri tisoč 1 Glej Est. 9; Zgodbe, str. 1019. Mardohejev praznik se imenuje Purim. 2 Desno krilo armade je bil tisti oddelek, ki je stal na zapadu od Evfrata. 3 Galgala je stala tam, kjer stoji sedaj vas Džildžule na cesti iz Damaska v Egipet. Masalat je moralo biti mesto med Galgalo in Jeruzalemom. Pokrajina, v kateri je stalo, se je imenovala Arbela. 4 Prvi mesec je Nisan. L. 152 selevcidske štetve je 1. 160 pr. Kr. 5 Bereja ni znana. Balza (v grškem Eleaza) je severno- zapadno od Jeruzalema. I. Mak. 9, 6—22. Judova smrt. 1163 izbranih moz je bilo ž njim; in so vi¬ deli množico vojakov, da jih je veliko, in so se zelo bali; in veliko jih je ušlo iz taborišča, in nič več jih ni ostalo izmed njih kot osemsto mož. Ko pa Juda vidi, da se je razkro¬ pila njegova vojna, in da se bliža boj, mu upade srce, ker jih ni utegnil zbrati; in duh se mu potere. 1 Nato pravi tistim, ki so ostali: „Vzdignimo se, in pojmo nad svoje sovražnike, če se moremo bojevati zoper nje.“ In odvračali so ga, rekoč: „Ne moremo, temveč re¬ šimo sedaj svoje življenje, in vrnimo se k svojim bratom; in potem se bomo bojevali zoper nje; nas je pa premalo.“ In Juda je rekel: „Bog ne daj kaj ta¬ kega storiti, da bi bežali pred njimi; in ako se je približal naš čas, umrimo Metalni stroj za kamenje pri obleganju. srčno za svoje brate, in nikar ne oma- žimo svoje časti.“ In dvignila se je (sirska) vojna iz tabora, in postavili so se onim nasproti; in konjiki so se razdelili v dve četi, in pračarji in strelci so šli pred vojno, in prvi v boju so bili sami junaki. Bak- hid je bil pa na desnem krilu; in četa se je bližala od dveh stranij, in trobili so na trombe. Zatrobili so pa tudi ti, ki so bili na Judovi strani, in zemlja se je tresla hrupa vojnih čet, in boje¬ vali so se od jutra do večera. In Juda je videl, da je močnejši del Bakhidove 1 Judu se je vsled nezvestobe vojakov omajalo zaupanje v božjo pomoč. vojne na desnem krilu, in zbrali so se krog njega sami junaki, in porazili so desno krilo; in podil jih je do azoške gore. 1 In oni, ki so bili na levem krilu, so videli, da je desno krilo poraženo, in udrli so jo za Judom in njegovimi tovariši za hrbtom. Tu se je vnel hud boj, in od teh in od onih je padlo mnogo ranjencev. Tudi Juda je padel, ostali so pa bežali. In Jonatan in Simon sta vzela svo¬ jega brata Juda, in sta ga pokopala v grobu svojih očetov v mestu Modinu. In vse izraelsko ljudstvo je plakalo za njim v silnem joku, in žalovali so mnogo dnij, rekoč: „Kako je padel ju¬ nak , ki je rešil izraelsko ljudstvo!“ 2 Druge zgodbe Judovih bojev in ju¬ naških del, ki jih je izvršil, in njegove slave niso popisane; bilo jih je namreč jako mnogo. Veliki duhovnik Jonatan. I. Mak. Poglavje 9, 23 —12, 53. Juda je padel 1. 160 pr. Kr. Po njegovi smrti so izvolili verni Judje njegovega brata Jonatana za svojega poglavarja. Bili so silno hudi časi. Zdelo se je, da so bile vse sijajne Judove zmage brez haska. Bakhid je ostal v Judeji, tam je utrjeval trdnjave, in v njih nastavljal sirske po¬ sadke. Sinove plemenitih rodbin je zaprl kot tale v jeruzalemskem gradu. S tem je hotel pre¬ prečiti vsak nadaljni upor. A posegla je vmes božja roka. Odpadnik Alkim je hotel oskruniti tempel, a Bog ga je kaznoval, da je v groznih mukah nanagloma umrl. Bakhid je nato ostavil Judejo. Odpadniki so pa toliko časa hujskali Sirce proti Jonatanu in njegovim pristašem, da je Bakhid črez dve leti z vojno prišel nadenj. Medtem se je Jonatan tako okrepil, da ga ni mogel premagati. Sklenil je ž njim mir, ki je trajal pet let. L. 152 pr. Kr. je nastopil Aleksander Bala, češ da je sin Antijoha Epifana, proti sirskemu kralju Demetriju, da bi si osvojil sirski prestol. V tej stiski je prosil Demetrij Jonatana, naj mu pomaga; dovolil mu je, da sme zbirati vojake, 1 Azoska gora je bila na Filistejskem. 2 Te besede nas spominjajo Davidovega žalospeva nad Jonatanovo smrtjo. 1164 I. Mak. 9, 22 — 35. Pregled Jonatanove dobe. Bakhid v Judeji. in oprostil je tale v jeruzalemskem gradu. Jo¬ natan je brž porabil to ugodno priliko; šel je v Jeruzalem, priklopil si osvobojene tale in jel utrjevati mesto. Nato je pa tudi Aleksander Bala prosil Jonatana pomoči. Ta se je po pravici bolj zanesel na Aleksandrove nego na Demetrij eve obljube, in se je združil s prvim. L. 150 je Ale¬ ksander* premagal Demetrija in zasedel kraljevi prestol. Oženil se je s hčerjo egiptovskega kralja Ptolemeja Filometora, Kleopatro. Pri svatbi je bil tudi Jonatan. Kralj ga je pri tej priliki ime¬ noval za svojega vojskovodja. Judeja se je vsled tega silno povzdignila. Mir je pa trajal samo tri leta. L. 147 pr. Kr. se dvigne proti Aleksandru Demetrijev sin z imenom Demetrij II. Po njegovem ukazu pri- Matijev most ob izlivu Jarmoka v Jordan. dere njegov namestnik v Celesiriji z veliko armado v Palestino, toda Jonatan ga srečno premaga. Dve leti kasneje pa pride egiptovski kralj Pto- lemej Filometor s silno vojno proti Siriji, navidez sicer, da bi pomagal svojemu zetu Aleksandru proti Demetriju II., v resnici pa, da bi se polastil sirskega prestola. Da bi to ložje dosegel, vzame Aleksandru svojo hčer Kleopatro, in jo omoži z Demetrijem. Aleksander premagan ubeži v Ara¬ bijo, kjer konča zavratno umorjen svoje življenje. Ptolemej Filometor tudi sam kmalu umrje in za¬ četkom 1. 145 pr. Kr. zasede Demetrij II. s pri¬ devkom Nikator (zmagovalec) brez ovir sirski prestol. Izprva se je kazal Jonatanu naklonje¬ nega; zato mu je tudi Jonatan zvesto pomagal. Toda dejanja Demetrijeva so bila njegovim ob¬ ljubam popolnoma nasprotna. Zato se je Jonatan pridružil mlademu Aleksandrovemu sinu, Anti- johu, ki ga je bivši Aleksandrov vojskovodja Trifon postavil Demetriju za protikralja. Anti- joh je dovolil Jonatanu in Judom sploh mnogo pravic, in z Jonatanovo pomočjo je večkrat pre¬ magal Demetrijevo vojno. Trifon je hotel te zmage izrabiti zase in sam zasesti sirski prestol. Temu se je Jonatan uprl. Zato ga je Trifon zvijačno spravil v Ptolemajido, ga tam zaprl in 1. 143 pr. Kr. umoril. Jonatan se bojuje zoper Bakhida. Zgodilo se je, da so se po Judovi smrti vzdignili brezbožneži po vseh izraelskih krajih, in javno so nastopili vsi hudobneži. 1 Tiste dni je nastala silno huda lakota; in vsa dežela seje ž njimi vred udala Bakhidu. In Bakhid je izbral brezbožnih mož, in jih je po¬ stavil za gosposko v deželi; ti so iskali in zasledovali Judove prijatelje, in so jih vodili k Bakhidu, ki se je maščeval nad njimi, in jih je zasramoval. 2 In bila je velika stiska v Izraelu, kakoršne ni bilo od dne, ko se ni več pojavil prerok v Izraelu. 3 Tu se zberč vsi Judovi prijatelji in pravijo Jonatanu: „Odkar je umrl tvoj brat Juda, mu ga ni jednakega moža, ki bi šel nad naše sovražnike, nad Bakhida in nad nje, ki so sovražni našemu ljudstvu. Zato torej tebe danes volimo namestu njega, da boš naš po¬ glavar in vojvoda v našem boju.“ In Jonatan je sprejel tisti čas poglavarstvo, in je nastopil namestu svojega brata Juda. Ko Bakhid to zve, ga izkuša umoriti. Jonatan in njegov brat Simon in vsi, ki so bili ž njim, pa to čuvši zbeže v puščavo Tekvo, 4 in se ustavijo pri vodi asfarskega jezera. To sliši Bakhid in gre sobotni dan sam in vsa njegova vojna črez Jordan. Jonatan je bil preje poslal svojega brata (Janeza), ki je bil ljudstvu vojvoda, 1 Juda so se judovski odpadniki bali; po njegovi smrti so dobili pogum. 2 Bakhid je zasramoval judovsko vero. 8 Zadnji prerok je bil Malahija. Od takrat ni bilo tolike stiske, da bi bila lakota združena s preganjanjem. 4 Tekva se pričenja dve uri na južnem vzhodu od Bet¬ lehema. Asfar ni bil jezero, marveč le kal v puščavi, kjer se je nabirala voda. I. Mak. 9, 36 — 57. 73; 10, 1. Jonatan osveti svojega brata Janeza. Alkim umrje. Mir v Judeji. 1165 prosit Nabutejce, naj jim shranijo nji¬ hovo blago, ki so ga obilno imeli. Jam- brijevi sinovi so pa prišedši iz Madabe 1 zgrabili Janeza in vse, kar je imel, in odšli so, polastivši se tega. Po tem dogodku sta zvedela Jona¬ tan in Simon, njegov brat, da imajo Jambrijevi sinovi veliko svatbo in da peljejo iz Madabe nevesto, hčer jed- nega izmed najimenitnejših knezov na Kanaanskem, z veliko slovesnostjo. Tu sta se spomnila krvi svojega brata Ja¬ neza, in sta šla in se skrila v pogorsko zatišje. Ko dvigneta svoje oči, vidita, glej, šum in veliko spremstvo; ženin je prihajal in njegovi prijatelji in nje¬ govi bratje z bobni in godbo, silno oboroženi. Tu planejo (Jonatan in nje¬ govi) iz zatišja, in jih začno moriti; in padlo je mnogo ranjenih, drugi pa po¬ begnejo na gore; in pobero jim ves plen; in izpremenila se je svatba v ža¬ lovanje in godbeni glasovi v jokanje. Osvetivši se zavoljo krvi svojega brata, se vrneta na jordanski breg. 2 Bakhid je to zvedel in prišel so¬ botni dan do jordanovega obrežja z veliko silo. Tu pravi Jonatan svojim: „Ustanimo in bojujmo se zoper svoje sovražnike; zakaj danes ni kakor vče¬ raj in pred včerajnjem. Ker glej, vojska je pred nami; jordanska voda je pa tu in tam, in bregovi in mlake in gozd, in ni ga kraja, kamor bi se umaknili. Kličite torej sedaj proti nebu, da se rešite iz roke svojih sovražnikov." In tu se prične boj. In Jonatan stegne svojo roko, da bi napadel Bakhida; ta se mu pa umakne. In tu skoči Jona¬ tan in kateri so bili ž njimi, v Jordan in preplavajo Jordan pred njimi. 3 In padlo jih je na Bakhidovi strani tisti dan tisoč mož; in (Sirci) so se vrnili v 1 Jambrijevi sinovi (morda Amorejci) so bili kak Ju¬ dom sovražen rod. Madaba je stala na jugu Rubenove pokrajine. 2 To dogodbo o napadu Jambrijevih sinov in o osveti nad njimi je sv. pisatelj zato objavil, da se vidi, zakaj je prišel Jonatan z vojno k Jordanu. 8 Jonatan se ni hotel dalje bojevati, marveč se je umaknil na drugo stran Jordana. Sirci niso šli za njim. Jeruzalem, in so utrjevali mesta v Ju¬ deji, trdnjavo v Jerihi in Amaumi in Betoronu in Betelu in Tamnati in Fari in Topu 1 z visokim ozidjem in vrati in zapahi; in je postavil posadke vanje, da bi sovražno napadale Izraelce. In utrdil je mesto Betsuro in Gazaro in grad 2 in postavil je vanje vojakov in obilo živeža. Vzel je tudi sinove pr¬ vakov po deželi za poroštvo, in jih je zaprl v jeruzalemskem gradu. In sto tri in petdesetega leta, drugega meseca, 3 je zapovedal Alkim podreti ozidje no¬ tranjega dvorišča svete hiše in porušiti stavbe prerokov ; 4 in začel je podirati. Tu zadene Alkima kap, in njegova po¬ četja se ustavijo, in usta se mu zapro, in sključen od mrtvouda ne more več govoriti nobene besede in nič določiti o svoji hiši. In Alkim umrje tisti čas v velikih mukah. Ko Bakhid vidi, da je umrl Alkim, se vrne h kralju, in po¬ čivala je vsa dežela dve leti. 5 In jenjala je vojska v Izraelu; in Jo¬ natan je prebival v Mahmasu. 6 In Jo¬ natan je začel tam soditi, in je iztrebil brezbožneže iz Izraela. 7 Jonatan in Aleksander. Stotriinšestdesetega leta 8 je prišel Aleksander, 9 sin Antijoha Presvetlega (Epifana) po imenu, in se je polastil Ptolemajide; in poklonili so se mu, in 1 Amaum je Emavs; o Jietoronu glej I. Mak. 3, 16; Zgodbe, str. 1138. Tam nat a je mesto v Efrajimovi pokra¬ jini; Topo pa blizu Hebrona, južno od Jeruzalema. 2 Glej I. Mak. 4, 15. 29; Zgodbe, str. 1142. Grad je trdnjava nad templom. 3 L. 159 pr. Kr. meseca malega ali velikega travna (drugi mesec je Ijar). 4 Ker se je to ozidje zidalo za časa prerokov Hageja in Zaharija, se je imenovalo stavba prerokov. 6 Morda je takrat prišel rimski opomin na sirskega kralja (glej I. Mak. 8, 31 nasl.; Zgodbe, str. 1162), kar je še povspešilo Bakhidov odhod. 8 Mahmas (sedaj Mukmas) stoji 3 */ 2 ure severno od Jeruzalema. ’ Jonatan je vladal pod sirsko vrhovno oblastjo nad celo Judejo. Premirje je trajalo do 1. 152 pr. Kr. 8 L. 152 pr. Kr. 9 Aleksander ni bil sin Antijohov, marveč se je le delal za takega in je s pomočjo pergamskega kralja Atala in drugih dobil v Rimu pravico nabrati si vojno in se bo¬ jevati proti Demetriju. 1166 I. Mak. 10, 2—27. Jonatan se zveže z Aleksandrom. svojo deželo. Samo v Betsuri je ostalo nekaj tistih, ki so bili zapustili postavo in zapovedi božje; tam so imeli namreč svoje zavetje. Kralj Aleksander je slišal, kaj je Demetrij obljubil Jona¬ tanu; in povedali so mu o bojih in junaških delih, ki jih je storil on in njegovi bratje, in o trudih, ki so jih prestali, in je rekel: „Ali moremo najti še kakega takega moža? Naredimo si ga torej za prijatelja in zavez¬ nika." In pisal je list, in mu ga je poslal s temi-le bese¬ dami, rekoč: „Kralj Aleksan¬ der bratu Jonatanu zdravje! Slišali smo o tebi, da si hraber in junaški mož in sposoben biti St. Jean d’Acre, nekdanja Ptolemajida. naš prijatelj. Zato te postavi- tam je kraljeval. Ko kralj Demetrij to zve, zbere silno veliko vojno, in gre proti njemu v boj. Demetrij pošlje tudi Jonatanu list prijaznih besedij, da ga hoče povzdigniti. Rekel je namreč: „Sklenimo hitro mir ž njim, preden po¬ tegne z Aleksandrom zoper nas; zakaj spomnil se bo vsega hudega, kar smo storili njemu in njegovemu ljudstvu." In dal mu je pravico, zbrati vojno četo in izdelovati orožje in biti njegov za¬ veznik, in ukazal mu je vrniti tale, ki so bili v gradu. Nato gre Jonatan v Jeruzalem, in prebere ta list vpričo vsega ljudstva in tistih, ki so bili v gradu. In grozno so se prestrašili, ko so slišali, da mu je dal kralj pravico zbrati vojno četo. In dali so Jonatanu tale; in poslal jih je njihovim starišem. In Jonatan se je nastanil v Jeruzalemu, in je začel ob¬ zidavati in popravljati mesto. In ve- veleval je delavcem postaviti ozidje in obzidati hrib Sion krog in krog z rezanimi kamni; in tako so storili. In zbežali so ptujci, ki so bili v trdnjavah, ki jih je Bakhid sezidal; in vsak (ptuji vojak) je zapustil svoje mesto in šel v mo danes za velikega duhov¬ nika tvojega naroda, in imenuj se kra¬ ljev prijatelj (in poslal mu je škrlat in zlato krono); in kar se nas tiče, bodi z nami jednih mislij, in ohrani prijatelj¬ stvo z nami." Jonatan je oblekel sveto (veliko duhovniško) obleko sedmega me¬ seca, stoinšestdesetega leta, v praznik zelenih šotorov; 1 in nabral je vojno četo in naredil mnogo vojnega orožja. To je slišal Demetrij, in je bil silno žalosten, in je dejal: „Zakaj smo to storili, da nas je prehitel Aleksander in sklenil prijateljstvo z Judi v svojo obrambo? Tudi jaz jim bom pisal proš¬ njo in o časteh in darovih, da bodo meni v pomoč." In pisal jim je te-le besede: ,,Kralj Demetrij judovskemu ljudstvu zdravje! Da ste se držali za¬ veze z nami in ostali v našem prija¬ teljstvu, in niste prestopili k našim so¬ vražnikom, smo slišali in se radovali. 2 Ohranite nam tedaj stanovitno še na- 1 L. 152 je nastopil Jonatan službo velikega duhovnika seveda z dovoljenjem judovskega ljudstva in duhovstva. Ti so tem rajši pritrdili, ker od Alkima niso imeli velikega du¬ hovnika, ko so videli, da jih kralj Aleksander ne bo oviral. Jonatan je bil iz Aronovega rodu, torej sposoben za tako službo. 2 Te besede so hinavske. I. Mak. 10, 28.43—60. 67—74. Aleksander premaga Demetrija. Demetrijev sin pošlje Apolonija z vojno nad Jude. 1 167 prej zvestobo, in z dobrim vam povr¬ nemo, kar nam storite. Mnogo davščin vam hočemo odpustiti in vam dati darov. In kdorkoli pribeži v tempel, ki je v Jeruzalemu, in v vse njegovo okrožje, in je dolžan kralju kako stvar, naj se mu odpusti, in vse, kar je njegovega v mojem kraljestvu, naj prosto vživa. 1 In stroški za zidanje in popravljanje templovih poslopij naj se plačujejo iz kraljevih prihodkov; iz kraljevih do¬ hodkov naj se tudi poravnajo stroški za pozidanje jeruzalemskega ozidja in njegovo utrdbo krog in krog in za pozidanje ozidja po Judeji.“ 2 Ko so Jonatan in ljudstvo slišali te besede, jim niso verjeli, in jih niso sprejeli, ker so se spominjali velike hu¬ dobije, katero je storil v Izraelu, in kako silno jih je stiskal. Torej so se rajši držali Aleksandra, ker jim je prvi govoril o miru, in pomagali so mu vse dni. Kralj Aleksander je pa zbral veliko vojsko, in se je utaboril Demetriju na¬ sproti. Oba kralja sta se torej boje¬ vala, in Demetrijevi vojaki so bežali; Aleksander jih je pa podil, in jih je silno pritiskal. In boj je bil jako hud, dokler ni zašlo solnce; in Demetrij je padel tisti dan. Potem je poslal Aleksander Ptole- meju, egiptovskemu kralju, 3 poslance s temi-le besedami, rekoč: „Vrnivši se v svoje kraljestvo, sem zasedel prestol svojih očetov, in sem prejel vlado, in sem premagal Demetrija, in posedel našo deželo, in sem se bojeval ž njim, in smo porazili njega in njegovo vojno, in smo sedli na prestol njegovega kra¬ ljestva. Skleniva torej sedaj prijatelj¬ stvo med seboj; daj mi tedaj svojo hčer za ženo, in jaz naj bom tvoj zet; in dal bom tebi in nji darove, ki so tebe vredni." In odgovoril je kralj Ptolemej, rekoč: „Srečni dan, ob katerem si se vrnil v 1 Tempel je imel torej dobiti pravico zavetišča. 2 Po Judeji, t. j. po raznih judejskih trdnjavah. 8 Ptolemej Filometor je vladal od 1. 180 — 145 pr. Kr. deželo svojih očetov, in si zasedel pre¬ stol njihovega kraljestva. In sedaj ti storim, kar si pisal; toda pridi mi naproti v Ptolemajido, da se vidiva, in se izvrši zaroka, kakor si rekel." Šel je torej Ptolemej iz Egipta, on in njegova hči Kleopatra, in prišel je v Ptolemajido stodvainšestdesetega leta. 1 In kralj Aleksander mu je prišel na¬ proti, in mu je dal svojo hčer Kleopatro, in ji je napravil ženitovanje v Ptole- majidi z velikim kraljevskim sijajem. In kralj Aleksander je pisal Jona¬ tanu, naj mu pride naproti. In šel je slovesno v Ptolemajido, in je tam našel oba kralja, in jima je dal mnogo srebra in zlata in darov; in našel je milost pred njima. Stopetinšestdesetega leta je prišel Demetrij, Demetrijev sin, iz Krete v deželo svojih očetov. In kralj Aleksan¬ der je to zvedel, in je bil silno žalo¬ sten; in se je vrnil v Antijohijo. Kralj Demetrij je pa postavil za vojvoda Apolonija, ki je bil oblastnik v Cele- siriji; in ta je zbral veliko vojno, ter je prišel do Jamnije, in je poslal k Jo¬ natanu, velikemu duhovniku, rekoč: „Samo ti se nam ustavljaš; jaz sem pa zasmehovan in zasramovan, ker nam ti silo delaš po gorovju. Če za¬ upaš svoji moči, pojdi torej sedaj k nam na planjavo, in tu se izkusimo med seboj; jaz imam namreč vojno moč. Vprašaj, da zveš, kdo sem jaz in drugi, ki mi pomagajo; in povedali ti bodo, da se nam vi ne morete ustav¬ ljati; saj so bili tvoji očetje dvakrat zagnani v beg v svoji deželi. 2 In kako se hočeš sedaj ustavljati konjikom in toliki vojni četi na planjavi, kjer ni ne kamna, ne skale, ne zavetja?" Ko je pa Jonatan slišal Apolonijeve besede, je vse v njem zavrelo; in iz¬ bral je deset tisoč mož, ter odrinil iz Jeruzalema, in njegov brat Simon mu je prihitel na pomoč. 1 L. 150 pr. Kr. 2 Apolonij govori brez dvojbe tu o dveh zadnjih ju¬ dovskih porazih. 1168 I. Mak. 10, 87—89; 11, 1—29. Ptolemej premaga In vrnil se je Jonatan v Jeruzalem s svojimi, ki so imeli obilo plena. In zgodilo se je: Ko je cul Ale¬ ksander te stvari, je še bolj častil Jo¬ natana. In poslal mu je zlato zaponko, ki se je darovala navadno le kraljevim sorodnikom. Dal mu je tudi Akaron in vse njegovo okrožje v last. Jonatanov! uspehi pod raznimi kralji. Po teh dogodkih zbere egiptovski kralj vojno, kolikor je peska ob morju, in mnogo ladij, ter zvijačno izkuša do¬ biti Aleksandrovo kraljestvo in ga pri¬ klopiti svojemu kraljestvu. In odrine v Sirijo z miroljubnimi besedami, in odpirali so mu mesta, in so mu hodili naproti; kralj Aleksander je namreč zapovedal, naj mu gredo naproti, ker je bil njegov tast. Ko je pa prišel Pto- lemej v kako mesto, je postavil vojno posadko po vseh mestih. In ko pride v Azot, mu pokažejo požgani Dagonov tempel in Azot in njegove druge raz¬ valine in razmetana trupla in grobe v vojski pobitih, ki so jih izkopali ob potu. In povedo kralju, da je Jonatan to storil, da bi vzbudili sovraštvo proti njemu. Kralj je pa molčal. In Jonatan gre slovesno kralju naproti v Jope; tam se pozdravita in prenočita. In Jonatan gre s kraljem do reke, ki se imenuje Elevter, in se vrne v Jeruzalem. Kralj Ptolemej se pa polasti mest do Selev- cije ob morju, in kuje zlobne naklepe proti Aleksandru. In pošlje poslance k Demetriju, rekoč: „Pridi, skleniva zavezo med seboj, in dal ti bom svojo hčer, ki jo ima Aleksander, in kraljeval boš v kraljestvu svojega očeta. Kesam se namreč, da sem mu dal svojo hčer, ker me je izkušal umoriti.“ Grdil ga je pa zato, ker je želel njegovega kra¬ ljestva. In je vzel svojo hčer, in jo je dal Demetriju, in se je ločil od Ale¬ ksandra, in razkrilo se je njegovo so¬ vraštvo. Potem je šel Ptolemej v An- tijohijo, in si je del dve kroni na glavo, egiptovsko in azijsko. Kralj Aleksander je bil pa takrat v Ciliciji, ker so se i Aleksandra. Jonatan se sprijazni s Ptolemejem. uprli prebivalci onih pokrajin. 1 Ko čuje Aleksander o tem (Ptolemeju), odrine proti njemu na boj; in kralj Ptolemej razvije vojno četo, in mu pride naproti s silno močjo, in ga potolče. Aleksander zbeži nato v Arabijo iskat tam varstva; kralj Ptolemej je pa dospel do višine (svoje moči). Arabec Zabdijel je pa od¬ sekal Aleksandru glavo in jo poslal Ptolemeju. Kralj Ptolemej je pa umrl tretji dan; in kateri so bili v trdnjavah, so bili pokončani po tamošnjih prebi¬ valcih. 2 In Demetrij je kraljeval sto sedeminšestdesetega leta. 3 Tiste dni zbere Jonatan judejske prebivalce, da bi si osvojili jeruzalem¬ ski grad , 4 in napravi mnogo obležnih strojev. Nekateri, ki so sovražili svoje ljudstvo, brezbožni možje, so pa šli h kralju Demetriju, in so mu povedali, da Jonatan oblega grad. Ko to začuje, se razsrdi in brž odrine v Ptolemajido, in piše Jonatanu, naj ne oblega gradu, marveč naj hitro pride k njemu na pogovor. Jonatan to čuvši, ukaže naprej ob¬ legati; sam pa izbere Izraelovih sta- rejšin in duhovnikov, in se poda v ne¬ varnost. Tudi zlata in srebra in oblačil in obilo drugih darov vzame seboj, in pride h kralju v Ptolemajido; in najde milost pred njim. Nekaj hudobnežev izmed njegovega ljudstva ga je pa tožilo; toda kralj mu je storil, kar so mu storili njegovi predniki; in gaje povišal vpričo svojih prijateljev, ter mu je potrdil ve¬ liko duhovstvo in vse časti, kar jih je preje imel, in ga je prištel prvim pri¬ jateljem. In Jonatan je prosil kralja, naj oprosti Judejo davkov, in tri pokra¬ jine in Samarijo in njene obmejne de¬ žele; zato mu je obetal tristo talentov. In kralj je privolil, in je napisal Jona¬ tanu o vsem tem listino. 1 Cilicijci so se postavili na Demetrijevo stran. ’ Po Ptolemej evi smrti so se prebivalci uprli proti njegovim posadkam in so jih pobili. 8 L. 146 pr. Kr. 4 Ta grad je bil še vedno v sirskih rokah. Demetrij je sicer obljubil, da ga daruje Jonatanu, toda ta ni sprejel 1 njegove ponudbe. I. Mak. 11, 38 — 62. Jonatan reši Demetrija. Demetrijeva nehvaležnost. Jonatan potegne z Antijohom. 1169 Ko je kralj Demetrij videl, da se je pomirila dežela pred njim, in da mu nič ne nasprotuje, je razpustil svoje vojaštvo, vsakega na svoj kraj, razen ptujih vojakov, ki jih je bil nabral na otokih narodov; sovražili so ga pa vsi vojaki njegovih očetov. 1 Trifon je bil preje med Aleksandrovimi pristaši; in ko je opazil, da vsa vojna mrmra zo¬ per Demetrija, je šel k Arabcu Emal- huelu, ki je vzgajal Antijoha, Aleksan¬ drovega sinu, in ga je silil, naj mu ga izroči, da bo kraljeval namestu svojega očeta; in povedal mu je, kaj dela De¬ metrij, in da ga sovraži njegova vojna. In ostal je tam mnogo dnij. Tu pošlje Jonatan h kralju Deme¬ triju , naj odstrani tiste, ki so bili v jeruzalemskem gradu in po trdnjavah, češ da napadajo Izraela. In Demetrij pošlje k Jonatanu, rekoč: ,,Ne bom samo tega storil tebi in tvojemu ljud¬ stvu, marveč s častjo bom povzdignil tebe in tvoje ljudstvo, kadar bo pri- ložno. Zdaj pa prav storiš, če mi po¬ šlješ mož na pomoč; zapustila me je namreč vsa moja vojna.“ Nato mu pošlje Jonatan tritisoč hrabrih vojakov v Antijohijo; in ko pridejo h kralju, se razveseli kralj njihovega prihoda. V mestu se pa združi stoindvajset tisoč mož, da bi umorili kralja. Kralj zbeži v palačo; mestni prebivalci pa obsto¬ pijo mestne ceste, in se pričnč biti. Tu pokliče kralj Jude na pomoč; in vsi se zbero krog njega; (oni) so se pa vsi raz¬ kropili po mestu. Nato pobijejo (Judje) tisti dan stotisoč ljudij, in zažgo mesto in dobe mnogo plena tisti dan in otmo kralja. 2 Ko meščani vidijo, da se Judje po- lastujejo mesta, kakor hočejo, jim upade srce in proseč zakličejo kralju, 1 Vojaki so bili nezadovoljni z Demetrijem, ker je bil pretrd ž njimi, in ker se je premalo brigal zanje. * Kralj je imel poleg Judov še nekaj svojih vojakov. Ko je mestna množica napadla njegovo palačo, so jeli Judje z njene strehe streljati ogenj po sosednjih hišah. Ogenj se je širil in v nastali zmedi so Judje s kraljevimi vojaki vred pomorili 100.000 ljudij. Tako pripoveduje Jožef Flavij. (Ant. XIII. 5, 3.) Zgodbe sv. pisma I. rekoč: ,,Daj nam desnico, in Judje naj se nehajo bojevati proti nam in proti mestu.“ In svoje orožje zmečejo proč, in sklenejo mir. Judje so se pa posla- vili pred kraljem in pred vsemi, ki so bili v njegovem kraljestvu, in sloveli so po kraljestvu, in vrnili so se v Je¬ ruzalem z obilnim plenom. In kralj Demetrij je sedel na pre¬ stolu svojega kraljestva; in pomirila se je dežela pred njegovim obličjem. Toda lagal je vse, karkoli je rekel, in obrnil se je od Jonatana in mu ni vračeval dobrot, ki mu jih je izkazal; temveč silno ga je stiskal. Nato se je pa vrnil Trifon, in ž njim Antijoh, 1 mlado dete; ta je postal kralj in je imel krono na glavi. In zbrale so se krog njega vse vojne čete, ki jih je bil Demetrij razkropil, in so se boje¬ vale proti temu; premagale so ga, da je zbežal. Trifon se je pa polastil ži¬ vali] (slonov), in si osvojil Antijohijo. In mladi Antijoh 2 je pisal Jonatanu: „Potrjujem ti duhovstvo in postavim te črez štiri pokrajine, da boš spadal med kraljeve prijatelje/ 4 Zraven mu je poslal zlate posode za postrežbo, in mu je dal pravico piti iz zlate posode in oblačiti se v škrlat in imeti zlato zaponko. Simona, njegovega brata, je pa postavil za vojvoda od tirske meje do egiptovskih pokrajin. 3 Nato gre Jonatan in obhodi mesta na drugi strani reke, in krog njega se zbere vsa sirska vojna na pomoč, in pride v Askalon, in častno mu pridejo iz mesta nasproti. In od ondot gre v Gazo; in zapro se, ki so bili v Gazi; in jo oblega in požiga, kar je bilo krog mesta in ropa ondukaj. Gažani pa pro¬ sijo Jonatana, in jim da desnico, in prejme njihove sinove v zastavo; in jih pošlje v Jeruzalem. Tako obhodi deželo do Damaska. 1 Antijoh je bil star dve leti. s To je pisal Trifon v imenu svojega kraljevega varovanca. 8 Simon je bil potemtakem kraljev namestnik v Fi- listeji in najvažnejših primorskih mestih. 74 1170 I- Mak. 11, 63 — 74; 12, 1—4. 24—31. Jonatan premaga Demetrija in obnovi zvezo z Rimci in Spartanci. Tu čuje Jonatan, da izvršujejo De¬ metrijev! vojvodi zločine v Kadesu, 1 ki je v Galileji, z ogromno vojno, ter ga hočejo odstraniti od vlade v državi; in gre proti njim; svojega brata Simona pa ostavi v deželi. In Simon obleže Betsuro, in se bojuje zoper njo mnogo dnij, in jo obkoli. Ko ga pa prosijo, naj jim da desnico, jim jo da; in izžene jih od tam, osvoji mesto, in noter po¬ stavi posadko. Jonatan in njegovi vojaki pa pridejo do genezarske vode 2 in pred dnem bede na asorski planjavi. In glej, vojna Grobni spominik velikega duhovnika Simona Pravičnega (300-291). ptujcev pride na planjavi proti njemu, nastavi mu pa tudi zalezbe na gorah; on jim pa gre naravnost nasproti. Tu se vzdignejo zalezovalci iz svojih kra¬ jev, in boj se prične. In vsi, ki so bili z Jonatanom, prično bežati, in nihče ni bil stanoviten izmed njih razen Matatija, Absolomovega sinu, injuda, Kalfijevega sinu, vojvoda vojne čete. Tu raztrga Jonatan svoja oblačila, in si potrese glavo s prahom, in moli. Nato se vrne Jonatan k njim v boj, in jih požene v beg; oni se mu pa ustavljajo. To opazijo tisti, ki so ho¬ 1 Kades je bilo levitsko mesto južno-vzhodno od Tira. * Genezarska voda je genezarsko jezero. teli zbežati od njegove strani, in se vrnejo k njemu; in pode ž njim vse do Kadesa k njihovemu taboru; do tje so namreč prišli. In padlo je izmed ptujcev tisti dan tritisoč mož. In Jo¬ natan se je vrnil v Jeruzalem. Jonatanova zadnja dela. Ko Jonatan vidi, da mu je čas ugo¬ den, izbere mož, in jih pošlje v Rim, tam utrdit in obnovit prijateljstvo; tudi Spartancem in v druge kraje pošlje pisma jednake vsebine. Ko dojdejo v Rim, stopijo v starejšinstvo, ter pravijo : ,Jonatan, veliki duhovnik in ju¬ dovsko ljudstvo nas pošiljajo, da obnovimo prijateljstvo in zavez¬ ništvo, kakor je bilo preje.“ Nato jim izroče (Rimci) pisma do svojih po vseh krajih, naj jih podpirajo, da bo mirna njihova pot v judov¬ sko deželo. Tu sliši Jonatan, da so prišli Demetrijevi vojvodi z večjo vojno kot poprej bojevat se zoper njega. In odrine iz Jeruzalema in jim gre nasproti v deželo Amat; 1 ni jim dal namreč toliko odloga, da bi bili prišli v njegovo deželo. Nato pošlje oglednikov v njihov tabor; ti povedo, vrnivši se, da so skle¬ nili napasti jih po noči. Ko zaide solnce, zaukaže Jonatan svojim bedeti in z orožjem pripravljenim biti na boj vso noč, in postavi straže krog tabora. Ko začujejo sovražniki, da je Jonatan s svojimi* * pripravljen na boj, se zboje in zatrepečejo v svojem srcu, in zažgo ogenj v svojem taboru. 2 Jo¬ natan in kateri so bili ž njim, pa tega niso vedeli do jutra; videli so namreč ognjen žar. Nato gre Jonatan za njimi, pa jih ne doide, ker so šli črez reko Elevter. In Jonatan se obrne k Arab¬ cem, ki se imenujejo Zabadeji, in jih 1 Amat stoji ob reki Orontu na severnem libanonskem vznožju. 2 Predno so ubežali, so zažgali ogenj, da bi premotili Jude, češ da so še tam. I. Mak. 12, 32—49. Trifon vjame Jonatana. 1171 potolče in vzame nji¬ hov plen. Nato od¬ rine in pri¬ de v Da¬ mask , in obhodi vso de¬ želo. Simon je pa odri¬ nil in pri¬ šel do As- kalona in do bližnjih trdnjav; in obrnil se je v Jope, in se jih je polastil; (slišal je namreč, da hočejo izročiti trdnjavo Demetrijevim pristašem), in je postavil vanjo posadko za varstvo. Jonatan se je pa vrnil in sklical starejšine izmed ljudstva, in se je ž njimi posvetoval zidati trdnjave v Judeji in graditi ozidje v Jeruzalemu, in je postavil zelo visok zid med gradom in mestom, da bi bil lo¬ čen od mesta in bi stal sam zase; in da ne bi ne kupovali, in ne prodajali. 1 Skle¬ nili so torej zidati v mestu; podrl se je namreč zid, ki je bil ob potoku proti solnčnemu vzhodu, in popravil ga je; imenuje se Kafeteta. Simon je pa ob¬ zidal Adijado v Sefeli, 2 in jo je utrdil, ter napravil vrata in zapahe. Ko je Trifon sklenil postati kralj v Aziji in polastiti se krone in stegniti roko proti kralju Antijohu, in se je bal, da bi mu morda ne branil Jonatan, temveč se bojeval zoper njega, ga je skušal ujeti in ubiti. Vzdignil se je, in je šel v Betsan. Jonatan mu pa gre nasproti s štirideset tisoč možmi, iz¬ branimi za boj, in pride v Betsan. Ko Trifon vidi, da je prišel Jonatan z ve¬ liko vojno, se je zbal iztegniti svojo roko proti njemu; in sprejel ga je s 1 Pomen: Jonatan je hotel, da bi se grad tako ločil od mesta, da bi bila vsaka zveza nemogoča. Sirski vojaki bi ne mogli nič kupiti in bi se tako izstradali. 2 Adijada je bilo mesto na sefelski planjavi. Glej sliko, str. 1111. Sedanje Jope (s strehe neke mošeje). častjo, in priporočil ga je vsem svojim prijateljem, in mu je dal darov; zapo¬ vedal je tudi vsem vojnim četam, naj ga ubogajo kakor njega. Tu pravi Jo¬ natan: „Zakaj si trudil vse ljudstvo; nama ne preti vojska. Izpusti jih torej sedaj domov; izberi si pa nekaj mož, ki naj bodo s teboj, in pojdi z menoj v Ptolemajido; in dam ti njo in druge trdnjave in vojake in vse uradnike; potem se pa vrnem, ter pojdem; zato sem namreč prišel.“ In verjel mu je, ter je storil, kakor je rekel; izpustil je vojake, in šli so v Judovo deželo. Obdržal je pa pri sebi tritisoč mož; izmed njih je poslal v Galilejo dvatisoč; tisoč jih je pa šlo ž njim. Ko pa vstopi Jonatan v Ptolemajido, zapro Ptolemajci mestna vrata, in ga zgrabijo, in z mečem pokončajo vse, ki so bili ž njim. Nato pošlje Trifon pešcev in konjikov v Galilejo in na veliko planjavo 1 pokončat vse Jona- 1 Velika planjava je ezdrelonska planjava. 74* 1172 I. Mak. 12, 50—54; 13, 1—16. Simon, Jonatanov naslednik, se ustavi Trifonu. tanove pristaše. Ko so pa ti slišali, da je Jonatan vjet in ubit, 1 in vsi, ki so bili ž njim, so izpodbujali sami sebe, ter so šli na boj. In ko so videli ti, ki so drli za njimi, da jim gre za življenje, so se vrnili, oni so pa vsi prišli mirno v Judovo deželo. In zelo so žalovali za Jonatanom in za njimi, ki so šli ž njim; in plakal je Izrael z velikim jokom. In vsi narodi, ki so bili krog njih, so jih hoteli uničiti, rekoč: „Ne poglavarja, ne pomočnika nimajo; sedaj jih napadimo in iztre¬ bimo izmed ljudij njihov spomin.“ Veliki duhovnik Simon. I. Mak. Poglavje 13—16. Ko je Triton izdajski vjel Jonatana, ki je dolgo časa z veliko državniško modrostjo vodil svoj narod po pravih potih, je bilo judovsko ljudstvo iznova brez poglavarja. Pri ljudskem shodu v Jeruzalemu so izbrali na Jonatanovo mesto najmlajšega njegovega brata Simona, ki je s krepko vojno odrinil proti Trifonu. Ta je vo¬ dil s seboj vjetega Jonatana; sporočil je Simonu, da ga oprosti, ako mu pošlje 100 srebrnih ta¬ lentov in dva Jonatanova sinova kot tala. Simon mu je izpolnil zahtevo; a Trifon ni držal besede, marveč je umoril Jonatana in se vrnil v svojo deželo. Simon je svojega brata slovesno pokopal, nato pa poiskal zveze pri kralju Demetriju, ki je oprostil Judejo davkov in potrdil vse prejšnje pridobitve. Simon je utrjeval deželo, osvojil Ga- zaro in pregnal Sirce celo iz jeruzalemskega gradu 1. 141 pr. Kr. V miru je odslej nekaj let skrbel za svoje ljudstvo, obnovil je tudi zavezo z Rimljani in Špartanci. Hvaležno ljudstvo mu je pri sloves¬ nem shodu izročilo dedno poglavarstvo in veliko duhovstvo. Srečna doba je pa trajala le malo časa. Za Demetrijem II. je prevzel njegov sin Antijoh VII. Sidet sirski prestol; izprva je po¬ trdil Simonu vse prejšnje judovske pravice in mu celo dovolil, da sme kovati lastni denar. A ko je Trifona popolnoma premagal, je svoje prejšnje besede preklical in zahteval, naj mu Simon izroči Jope in Gazaro in vrh tega veliko svoto denarja. Simon tega ni storil, in pričela se je vojska. 1 Ta vest je bila lažnjiva; Jonatan je takrat še živel. Sirsko vojno je vodil Kendebej, judovsko pa Si¬ monova sinova Juda in Janez, ki sta Sirce krepko nabila. Kmalu potem je pa zlobni Simonov zet Ptolemej umoril svojega tasta in njegova dva sinova Juda in Matatija 1. 135 pr. Kr. Za Simonom je nastopil njegov sin Janez s priimkom Hirkan. S tem se završuje prva Maka¬ bejska knjiga. Začetek Simonove vlade. Simon je slišal, da zbira Trifon veliko vojno, da bi prišel v Judejo, in jo opustošil. Ko vidi, da je ljudstvo v strahu in trepetu, gre v Jeruzalem, in zbere ljudstvo, ter je nagovarja, rekoč: ,,Vi veste, kolike boje smo imeli jaz in moji bratje zavoljo Izraela, in samo jaz sem ostal. Zato pa zdaj Bog ne daj, da bi se bal za svoje življenje v kakoršnikoli stiski; saj nisem boljši od svojih bratov. Maščeval se bom torej zavoljo svojega ljudstva in sve¬ tišča, tudi zavoljo naših otrok in žen, ko se zbirajo vsi narodi uničit nas iz sovraštva.“ Ko ljudstvo začuje te be¬ sede, se mu naenkrat vname srce, in na ves glas odgovori, rekoč: „Ti si naš vojvoda namestu Juda in Jonatana, svojega brata. Vodi nas v boj; in vse bomo storili, karkoli nam porečeš.“ Nato zbere vse bojevite može in se podviza dovršiti vse ozidje v Jeru¬ zalemu ; in ga obzida krog in krog. Jonatana, Absalomovega sinu, in ž njim novo vojno četo pa pošlje v Jope; ko ta izžene tamošnje prebivalce, ostane ondukaj. Trifon se pa dvigne iz Pto- lemajide z veliko vojno na pot v Ju¬ dovo deželo; s seboj je imel vjetega Jonatana. Simon se utabori v Adusu 1 proti planjavi. Ko spozna Trifon, da je stopil Si¬ mon na mesto svojega brata Jonatana, in da se hoče ž njim bojevati, pošlje k njemu poslancev, rekoč: „Zavoljo de¬ narja, ki gaje tvoj brat Jonatan dolžan kraljevi zakladnici vsled uradov, kijih je imel, smo ga obdržali. Pošlji torej sedaj sto talentov srebra in dva nje- 1 Adus ali Adijada. Glej I. Mak. 12, 38. I. Mak. 13, 17—45. Trifon ubije Jonatana. Demetrij Nikator osvobodi Judejo. 1173 govih sinov za tala, da osvobojen ne odpade od nas; in izpustimo ga.“ Simon je pač spoznal, da mu hi¬ navsko govori; vendar je pa velel dati srebro in otroka, da bi si ne nakopal velikega sovraštva pri izraelskem ljud¬ stvu, ki bi reklo: ,,Ker mu ni poslal srebra in otrok, zato je oni poginil. 1 ' Zato pošlje otroka in srebro; (Trifon) pa ni držal besede, in ni izpustil Jo¬ natana. In po tem pride Trifon v de¬ želo opustošit jo; on se obrne po potu, ki drži v Ador j 1 Simon in njegova vojna pa gre povsod, kamor se oni obrnejo. Posadka v gradu pošlje takrat k Tri¬ tonu poslanca, naj se podviza priti po puščavi in jim poslati živeža. In Tri¬ ton pripravi vse konjike, da bi prišel še tisto noč; bil je pa zelo velik sneg, zato ni mogel priti, marveč je odrinil in dospel v Galaad. In ko se je bližal Baskumi, 2 je umoril tam Jonatana in njegova sinova. Nato se je Trifon obr¬ nil, ter je šel v svojo deželo. Simon je pa poslal tje in dal po¬ brati kosti Jonatana, svojega brata, ter jih je pokopal v Modinu, mestu svojih očetov. In žalovali so za njim vsi Iz¬ raelci z veliko žalostjo, in jokali so za njim mnogo dnij. In Simon je zgradil na grobu svojega očeta in svojih bra¬ tov visoko, vidno poslopje, iz kamna, na zadnji in sprednji strani oglajenega. In postavil je sedem piramid, drugo proti drugi, očetu in materi in štirim bratom. Krog teh je postavil velike stebre in na stebre orožje v večen spo¬ min in poleg orožja vdolbene ladije, da bi jih videli vsi, ki se vozijo po morju. Ta grobni spominik, ki ga je zgradil v Modinu, stoji do današnjega dne. Ko je Trifon potoval z mladim kra¬ ljem Antijohom, ga je zlobno preka¬ njeno umoril. 3 In kraljeval je namestu 1 Ador, sedaj Dura je bila 2uri zapadno od He¬ brona. Trifon ni šel naravnost, ker mu je Simon zaprl pot, marveč po ovinkih je od juga hotel priti v Jeruzalem. 2 Baskuma je neznano mesto. 3 Rimski zgodovinar Livij pripoveduje, da je razširil vest, da je Antijoh bolan, in podkupil zdravnike, ki so ga umorili. njega, in del si je na glavo azijsko krono, in je napravil veliko nadlogo v deželi. Simon je pa zidal trdnjave v Judeji, in jih je obdal z visokimi stolpi in velikim ozidjem in vrati in zapahi, in založil je trdnjave z živežem. Nato je izbral Simon mož, ter jih je poslal h kralju Demetriju, naj bi dal deželi polajšave, ker so bila vsa Trifonova dejanja roparska. 1 In kralj Demetrij mu je odgovoril na te besede in pisal ta-le list: ,,Kralj Demetrij Simonu, velikemu duhovniku in prijatelju kraljev, in starej- šinam in judovskemu ljudstvu zdravje! Zlato krono in palmovo vejico, ki ste jo poslali, smo prejeli; in pripravljeni smo skleniti z vami popoln mir in pi¬ sati kraljevim uradnikom, naj vam od¬ puste, kar smo dovolili. 2 Karkoli smo namreč dovolili, vam ostani. Trdnjave, ki ste jih sezidali, naj bodo vaše. Od¬ puščamo tudi zmote in prestopke do današnjega dne, in venec, ki ste ga bili dolžni; in ako je kaj drugega davku podvrženega v Jeruzalemu, ne bodi več obdačeno. In če je kaj med vami spo¬ sobnih vpisati se med naše, naj se za¬ pišejo. 3 In mir bodi med nami.“ Stoinsedemdesetega leta 4 je bil vzet jarem nevernikov z Izraela. In izra¬ elsko ljudstvo je jelo pisati v listinah in javnih obravnavah: ,,Prvo leto pod Simonom, judovskim velikim duhov¬ nikom, velikim vojvodom in knezom. 1 * Tiste dni je odrinil Simon proti Gazari, 5 in jo je oblegel z vojsko, in je napravil stroje, in jih postavil proti mestu, in je osvojil jeden stolp in ga zasedel. In kateri so bili v stolpu, so planili v mesto, in vstal je velik hrup po mestu. In mestni prebivalci so šli z ženami in otroki na zid v svojih raz¬ trganih oblekah, ter so vpili na ves 1 Judje so se po Antijohovi smrti lahko obrnili na Demetrija kot zakonitega kralja. 2 Glej L. Mak. 11, 33-37; Zgodbe, str. 1168. 8 Demetrij vabi Jude, naj se zapišejo v njegovo vojno, zlasti med njegovo telesno stražo. 4 Ii. 142 pr. Kr. 5 Vulgata ima Gaza; a verjetnejše je Gazara. 1174 I. Mak. 13, 4fi—54; 1.4, 1—20. Srečna Simonova vlada. glas in prosili Simona, naj jim da des¬ nico, in so rekli: ,,Ne povračuj nam po naši hudobiji, marveč po svoji mi¬ losti.“ In Simon se je omečil, ter jih ni več napadal; pač pa jih je izgnal iz mesta, in je očistil hiše, v katerih so bili maliki, in potlej je šel notri, v slavospevih hvaleč Gospoda. In ko je odstranil iz njega vso gnusobo, je postavil vanje može, ki so se držali postave; in je utrdil mesto, in napravil zase prebivališče. Ti, ki so bili v jeruzalemskem gradu, niso mogli iti iz njega in hoditi po de¬ želi, ter kupovati in prodajati; in silno so stradali, in mnogo jih je poginilo za lakoto; 1 in klicali so Simona, da bi pre¬ jeli desnico; in dal jim jo je; in izgnal jih je od tam, in očistil je grad oskru¬ njenja. In šli so vanj triindvajseti dan drugega meseca stojednoinsedemde- setega leta 2 s slavospevi in palmovimi vejami in citrami in cimbali in harpa- mi in petjem, ker je bil iztrebljen ve¬ lik sovražnik iz Izraela. In zapovedal je, naj se vsako leto ti dnevi z veseljem praznujejo. In utrdil je templov grič, ki je bil poleg gradu, in prebival je tam sam in kateri so bili ž njim. In Simon je videl, da je njegov sin Janez 3 hraber vojak, in postavil ga je za voj¬ voda vseh vojnih čet; in ta se je na¬ stanil v Gazari. Srečna judovska doba pod Simonom. Stodvainsedemdesetega 4 leta zbere kralj Demetrij svojo vojno, in gre v Medijo nabirat pomožnih čet, da bi se bojeval zoper Trifona. Tu čuje Arsak, perzijski in medijski kralj, da prihaja Demetrij v njegove pokrajine, in pošlje jednega svojih vojvodov, naj ga živega vjame in k njemu pripelje. 5 Ta gre in 1 Jonatan je sezidal zid med gradom in mestom; glej I. Mak. 12, 39; Zgodbe, str. 1171. Zato je bila posadka odločena od mesta. 8 L. 141 pr. Kr., koncem meseca velikega travna. 8 Janezu so kasneje rekali Kirkan. 4 L. 140 pr. Kr. 5 Demetrij si je hotel najprej podjarmiti Medijo, kjer je imel mnogo pristašev, in potem planiti na Trifona. Ar¬ sak, perzijski kralj, se mu je ustavil. potolče Demetrijev tabor, in ga vjame, ter ga pripelje k Arsaku, ki ga vrže v ječo. Potem je uživala mir vsa Judova dežela vse Simonove dni; in on je po- vspeševal blagor svojega ljudstva, in všeč jim je bila njegova oblast in nje¬ gova slava vse dni. Vrh vse svoje slave je tudi osvojil Jope za pristanišče, in je odprl pot k morskim otokom. 1 In razširil je pokrajine svojega ljudstva, in osvojil si je vso deželo. Vrh tega je zbral mnogo jetnikov, in je gospodoval v Gazari in Betsuri in v gradu, in od¬ stranil je gnusobe iz njega; in nihče se mu ni ustavljal. In vsak je obdeloval v miru svojo zemljo; in Judova dežela je dajala svoje pridelke, in poljsko drevje svoj sad. Starci so vsi posedali po trgih, in so se pogovarjali o sreči v de¬ želi, in mladeniči so se oblačili v si¬ jajno vojno obleko. Mesta je založil z živežem, in jih je oborožil tako, da se je imenovalo njegovo sloveče ime do kraja zemlje. Pomiril je deželo, in Izrael se je radoval v velikem veselju. In vsakdo je posedal pod svojo trto in pod svojo smokvo; in ni ga bilo, ki bi jih strašil. Izginili so, ki so se bojevali zoper nje v deželi; kralji (sirski) so bili potrti tiste dni. Podpiral je vse ubožce svojega ljudstva, in gorel je za postavo, in iztrebil je vse brezbožnike in hu¬ dobneže. Ozaljšal je svetišče, in po¬ množil je svete posode. In čulo se je v Rimu, da je umrl Jonatan, in celo do Sparte; in zelo so bili žalostni. Ko so pa slišali, da je bil njegov brat Simon izvoljen za velikega duhovnika namestu njega, in da ima on v oblasti vso deželo in njena mesta, so mu pisali na bronastih ploščah, naj se ponovi prijateljstvo in zaveza, ki so jo sklenili z Judom in z Jonatanom, njegovima bratoma. In to se je bralo vpričo zbora v Jeruzalemu. In to je prepis lista, ki so ga poslali Špartanci: „Spartanski knezi in mesta Simonu, velikemu duhovniku, in starejšinam in 1 Po morju so imeli Judje odprto pot po svetu. I. Mak. 14, 21—27. Obnovljena zveza s Špartanci in Rimci. 1175 duhovnikom in drugemu judovskemu ljudstvu zdravje! Poslanca, ki sta bila poslana k našemu narodu, sta nam po¬ vedala o vaši slavi in časti in veselju; in razveselili smo se ob njenem pri¬ hodu. In zapisali smo, kar sta govorila pri ljudskem zboru, tako-le: Numenij, Antijohov, in Antipater, Jasonov sin, v Rim z velikim zlatim ščitom, tisoč min težkim, naj ponovi ž njimi zavezo. Ko je ljudstvo 1 slišalo te stvari, so rekli: „Kako naj se zahvalimo Simonu in njegovim sinovom? Oni so namreč zopet osvobodili svoje brate in pre¬ gnali od njih Izraelove sovražnike. In potrdili so njegovo svobodo.“ Ljudstvo izvoli Simona za vladarja in velikega duhovnika. judovska poslanca, sta prišla k nam obnavljat z nami prejšnje prijateljstvo. In ljudstvo je pritrdilo, da se moža častno sprejmeta, in da se prepis njunih besedij dene med državne listine, da bo v spomin špartanskemu ljudstvu. Prepis tega smo pa poslali Simonu, velikemu duhovniku." .. Potem je poslal Simon Numenija Zapisali so to na bronaste plošče; in to se je priložilo k zapiskom na sionskem hribu. Prepis spisa je pa tale: „Osemnajsti dan meseca elula, tretje leto pod Simonom, velikim du¬ hovnikom, v Asaramelu, v velikem 1 Ljudstvo so Judje; v Vulgati stoji pomotoma rimsko ljudstvo. — Judje so hoteli na poseben način poslaviti Si¬ mona in njegovo rodbino. 1176 I. Mak. 14. 28—49. Simona izvolijo za velikega duhovnika in poglavarja. zboru duhovnikov in ljudstva in na¬ rodovih knezov in starejšin v deželi se je to-le naznanilo': ,,Ko so vstale mnogobrojne vojske v deželi, so se podali Simon, Matatijev sin, izmed Jaribovih sinov, in njegovi bratje v nevarnost, in so se uprli sovražni¬ kom svojega ljudstva, da bi ostalo njihovo svetišče in postava. In z ve¬ liko slavo so poveličali svoje ljudstvo. Jonatan je bil zbral svoje ljudstvo in je bil njegov veliki duhovnik; in po¬ ložili so ga k njegovemu rodu. Tu so hoteli njihovi sovražniki opustošiti in pokončati njihovo deželo in stegniti roke proti njihovemu svetišču; tedaj se je pa ustavil Simon, in se je boje¬ val za svoje ljudstvo, in je porabil mnogo denarja, in je oborožil junake svojega ljudstva, in jim je dal plačo. Tudi je utrdil mesta v Judeji in Bet- suro, ki je na judejski meji, kjer je bilo preje sovražno oroževališče; in posta¬ vil je tam posadko judovskih mož. Utrdil je tudi Jope pri morju in Gazaro na azoški meji, kjer so poprej e prebi¬ vali sovražniki; tudi tje je postavil Jude in spravil je tje, karkoli je bilo potrebno za popravljanje. In ljudstvo je videlo Simonovo delovanje in slavo, ki jo je skušal pridobiti svojemu ljud¬ stvu, in postavili so ga za vojvoda in velikega duhovnika zavoljo tega, ker je on storil vse to, in ker je ohranil pravičnost in zvestobo svojemu ljud¬ stvu, in si je prizadeval na vse načine povzdigniti svoj narod. In posrečilo se je njega dni po njegovih rokah, da so se pregnali neverniki iz dežele in kateri so bili v Davidovem mestu v Jeruzalemu v gradu, iz katerega so hodili in oskrunjali vse, kar je bilo krog svetišča, in silno onečiščali. In vanj je postavil judovskih mož, naj varujejo deželo in mesto, in povišal je jeruzalemske zidove. In kralj Demetrij ga je potrdil v velikem duhovstvu. Po- 1 Asaramel je skoraj gotovo hebr. hasar-am-el in po- menja preddverje božjega ljudstva. Ljudski zbor, pri katerem se je sklenil ta spis, je bil torej v templovem preddverju. tem si ga je izbral za prijatelja, in ga je poveličal z veliko slavo. Slišal je namreč, da so Rimljani imenovali Jude prijatelje in tovariše in brate, in da so s častjo sprejeli Simonove poslance; in da so Judje in njihovi duhovniki pritrdili, da bodi on njihov poglavar in veliki duhovnik, dokler ne vstane zanesljivi prerok; in da naj bo on po¬ glavar nad njimi, in naj skrbi za sve¬ tišče, in naj nastavlja predstojnike nad njihovo upravo in nad deželo in nad orožjem in nad trdnjavami; in naj skrbi za svetišče, in naj ga vsi po¬ slušajo, in naj se pišejo vse listine po deželi v njegovem imenu, in naj se oblači v škrlat in zlato; in niko¬ mur izmed ljudstva in izmed duhov¬ nikov ne bodi dovoljeno, razveljaviti ali upreti se temu, kar on veleva, ali sklicati zbor v deželi brez njega, in oblačiti se v škrlat in imeti zlato za¬ ponko. Kdor pa stori kaj zoper to ali kaj tega razveljavi, bodi kaznjiv!“ In vsemu ljudstvu je bilo všeč po¬ staviti Simona in storiti po teh besedah. In Simon je to sprejel, in po godu mu je bilo opravljati veliko duhovstvo in biti poglavar in knez judovskega ljud¬ stva in duhovnikov in vsem biti na čelu. Sklenili so tudi to listino vrezati v bro¬ naste ploče in jih postaviti ob notra¬ njem templovem ozidju na častnem mestu, prepis tega pa položiti v za¬ kladnico, da ga ima Simon in njegovi sinovi. Veliko duhovstvo je pripadalo po Mojzesovi postavi prvorojencem iz Aronove rodbine, torej potomcem Eleazarja, najstarejšega Aronovega sina. Za dobe sodnikov je prešla ta služba za nekaj časa na potomce Hamarja, mlajšega Aro¬ novega sina. Iz te rodbine je bil n. pr. Heli. S Sadokom, ki ga je povzdignil kralj Savel za ve¬ likega duhovnika, je zopet prišel Eleazarjev rod do svojih pravic. Ob Davidovem času je poleg njega opravljal veliko duhovsko službo Helijev pravnuk, Abijatar, ki ga je pa Salomon odstavil. Od tedaj je ostala ta služba v Eleazarjevem rodu do Onija III., katerega je Antijoh Epifan odstavil in namestu njega postavil najpreje Jasona, potem pa Mene- I. Mak. 15, 1—21. 25—27. Antijoh Sidet. Rimski list. Antijoh se spre s Simonom. 1177 laja. 1 Poganski kralji so si odslej prilastovali pra¬ vico, oddajati veliko duhovstvo. Žalostni časi so nastali. Sin Onija III. je ubežal v Egipet in je tam sezidal nov tempel; 2 v Jeruzalemu so pa sirski kralji sramotno prodajali najsvetejšo službo podlim ni- čemnikom. To seje izpremenilo še-le, ko je Jonatan ustanovil mir v svoji domovini. Ker ni bilo drugih upravičencev, je smel sprejeti od Aleksandra Bala tudi veliko dnhovstvo. Ljudstvo je po njegovi smrti iz hvaležnosti postavilo njegovega brata za dednega velikega duhovnika in samostoj¬ nega vladarja, kakor je opisano v ravnokar na¬ vedenem odstavku. A pri tem je naravnost iz¬ javilo, da ohrani ta izvolitev svojo veljavo le do tedaj, dokler ne vstane zanesljivi prerok. Iz tega se vidi, da je živela med njimi misel, da morda ne bo več dolgo, ko prenehajo Mojzesove daritve in staro duhovstvo, in ko napovedani prerok Me¬ sija ustanovi novo večno duhovstvo in novo ne- porušno kraljestvo. To se je res tudi kmalu zgodilo. Simon in Antijoh Sidet. Kralj Antijoh, Demetrijev sin, je poslal list z morskih otokov Simonu, duhovniku in poglavarju judovskega ljudstva, in vsemu ljudstvu; in to-le je obsegal: „Kralj Antijoh Simonu, veli¬ kemu duhovniku, in judovskemu ljud¬ stvu zdravje! Ker so zločinci uropali kraljestvo naših očetov, jaz pa hočem zopet osvojiti kraljestvo in je tako ure¬ diti, kakoršno je bilo popreje, zato sem nabral veliko vojno in oborožil vojne ladije; sedaj hočem torej prodreti skozi deželo, da se maščujem nad njimi, ki 50 pokončali našo deželo, in ki so raz¬ dejali mnogo mest v mojem kraljestvu. Vsled tega ti torej potrjujem vse dav¬ ščine, ki so ti jih odpustili pred menoj vsi kralji, in druge davke, ki so ti jih odpustili; tudi ti dovoljujem, da kuješ lasten denar v svoji deželi. Jeruzalem pa bodi svet in svoboden; tudi vse orožje, ki je narejeno, in trdnjave, ki 51 jih sezidal in ki jih imaš, naj bodo tvoje. In vse, kar pripada kralju in kar bo pripadalo kralju, bodi odslej in za vse čase odpuščeno. Ko pa zopet dobimo 1 Glej Zgodbe, str. 1125 nasl. * Glej Zgodbe, str. 1040. svoje kraljestvo, bomo poveličali tvoje ljudstvo in tempel z veliko častjo, da se bo vaša slava razglasila po vsi zemlji." Stoštiriinsedemdesetega leta 1 je šel Antijoh v deželo svojih očetov in zbrale so se krog njega vse vojne čete tako, da jih je le malo ostalo pri Trifonu. In kralj Antijoh ga je podil; in je prišel beže v Doro 2 ob morju; spoznal je namreč, da se je spravila nadenj vsa nesreča, in da ga je zapustila armada. Antijoh je pa postavil pred Doro sto- indvajset tisoč mož pešcev in osem tisoč konjikov, in je oblegel mesto, in ladije so se približale po morju, in stiskali so mesto s suhega in z morja, in niko¬ gar niso pustili iti ne notri ne ven. Prišel je pa Numenij in kateri so bili ž njim iz rimskega mesta, in imeli so liste, pisane kraljem in deželam, ki so to-le obsegali: „Lucij, 3 rimski konzul, kralju Ptolemeju 4 zdravje! Judovski po¬ slanci, naši prijatelji, so prišli k nam, obnavljat prejšnje prijateljstvo in za¬ vezo, poslani od Simona, velikega du¬ hovnika in od judovskega ljudstva. Pri¬ nesli so tudi zlat ščit tisoč min. Zato smo sklenili pisati kraljem in deželam, naj jim ne store nič hudega, in naj se ne bojujejo zoper nje, ne zoper njih mesta in ne zoper njih dežele, in naj ne pomagajo njim, ki bi se bojevali zoper nje. Všeč nam je tudi bilo spre¬ jeti ščit od njih. Ako je torej kaj hu¬ dobnežev iz njihove dežele bežalo k vam, izročite jih Simonu, da jih ka¬ znuje po svoji postavi." Kralj Antijoh je pa še hujše oble¬ gel Doro ter jo je neprenehoma stiskal in napravljal stroje; in zaprl je Trifona, da ni mogel ven. Tedaj mu pošlje Si¬ mon dvatisoč izbranih mož na pomoč, in srebra in zlata in mnogo orožja, pa jih ni hotel sprejeti, marveč je prelo¬ mil vse, kar se je bil popreje ž njim 1 L. 138 pr. Kr. 2 Feniško mesto Dor (danes Tantura) je stalo na jugu karmelskega pogorja na morskem obrežju. 8 S celim imenom se je imenoval konzul Lucij Kal- purnij Pizon. 4 Ptolemej je bil egiptovski kralj s priimkom Fiskon. 1178 1. Mak. 15, 28—41; 16, 1—12. Antijohova vojska s Simonom. Ptolemej ubije Simona. pogodil, in ločil se je od njega. In po¬ slal je k njemu Atenobija, jednega svo¬ jih prijateljev, naj se ž njim pogaja, rekoč: „Vi ste zasedli Jope in Gazaro in grad, ki je v Jeruzalemu; to so mesta mojega kraljestva; njihove pokrajine ste opustošili in silno ste škodovali v deželi, in zasedli ste mnogo krajev mo¬ jega kraljestva. Sedaj torej nam vrnite mesta, ki ste se jih polastili, in davke krajev, v katerih gospodujete izven judovskih mej; če pa ne, dajte zanje petsto talentov srebra, in za razdejanje, ki ste je napravili, in za mestne davke drugih petsto talentov; ako pa ne, pri¬ demo in se zbojujemo z vami." In prišel je Atenobij, kraljev prija¬ telj, v Jeruzalem, in je videl Simonovo veličastvo in blesk zlata in srebra in obilno zalogo, in je ostrmel, in mu je povedal kraljeve besede. In Simon mu je odgovoril, ter mu je dejal: „Mi nismo niti vzeli, niti nimamo zasedenih ptujih dežela, ampak le dedščino svojih očetov, ki so jo naši sovražniki nekaj časa po krivici posedali. Mi smo se pa ob ugodnem času pognali za ded¬ ščino svojih očetov. Kar se pa tiče Jop in Gazare, ki jih zahtevaš, sta sami mnogo škodovali ljudstvu in v naši deželi; vendar pa damo za nji sto ta¬ lentov." In Atenobij mu ni odgovoril niti besede, marveč jezen se je vrnil h kralju, in mu je naznanil te besede in Simonovo veličastvo in vse, kar je videl; in kralj se je silno razjezil in razsrdil. Trifon je pa zbežal na ladiji v Ortosijado. 1 1 1 In kralj je imenoval Kendebeja za primorskega vojvoda, in mu je izročil vojno pešcev in konjikov. In ukazal mu je iti z vojsko zoper Judejo, in mu zapovedal utrditi Gedor 2 in zabiti mestna vrata in se bojevati proti ljud¬ stvu. Kralj je pa šel za Trifonom. In I Ortosijada je stala na feniŠkem obrežju severno od Tripolide; od tam je zbežal Trifon v Apamejo, kjer so ga vjeli in umorili. I1 Gedor je stal na Filistejskem na južnem vzhodu od Jamnije. Kendebej je prišel v Jamnijo, in je jel stiskati ljudstvo in opustoševati Judejo in loviti in ubijati ljudi in utrjevati Gedor. In postavil je tje konjikov in pešcev, da bi odtod hodili in po potu napadali Judejo, kakor mu je ukazal kralj. Simonova smrt. Tu pride Janez iz Gazare in pove Simonu, svojemu očetu, kaj dela Ken¬ debej zoper njihovo ljudstvo. In Simon pokliče dva starejša sinova, Juda in Janeza, ter jima reče: ,Jaz in moji bratje in hiša mojega očeta smo se bojevali zoper Izraelove sovražnike od mladosti do današnjega dne, in posre¬ čilo se je po naših rokah večkrat oteti Izraela. Zdaj sem pa ostarel; bodita torej na mojem in mojega brata mestu, in pojta, in se bojujta za naše ljudstvo; pomoč z nebes pa bodi z vama." In izbral je iz dežele dvajset tisoč bojevitih mož in konjikov, in šli so nad Kendebeja, in v Modinu so spali. In zjutraj so vstali in šli na planjavo; in glej, velika vojna pešcev in konjikov jim je prišla nasproti, in dereč potok je bil med njimi. In utaboril se je njim nasproti on in njegovo ljudstvo, in videl je, da se je ljudstvo balo prebresti potok, in prebredel ga je prvi; ko so možje to videli, so šli za njim. Potem je razdelil ljudstvo, in je postavil ko- njike med pešce; bilo je pa konjikov pri sovražnikih silno mnogo. In zatro¬ bili so na svete trombe; in Kendebej se je obrnil s svojo vojno v beg; in mnogo izmed njih je padlo ranjenih, drugi so pa zbežali v trdnjavo. 1 Ta¬ krat je bil ranjen Juda, Janezov brat; Janez jih je pa podil, dokler ni prišel v Kedron, ki ga je utrdil. In bežali so do stolpov, ki so bili na azoškem polju, in požgal jih je z ognjem. In padlo je izmed njih dvatisoč mož, in vrnil se je v miru v Judejo. In Ptolemej, Abobov sin, je bil po¬ stavljen za vojvoda na jeriški planjavi, in je imel obilo srebra in zlata; bil je 1 Trdnjava je bila Gedor. I. Mak. Ifi, 13—24; II. Mak. 1, 19. Janez Hirkan, Simonov naslednik. Sveti ogenj. 1179 namreč zet velikega duhovnika. In njegovo srce se je prevzelo, in hotel si je osvojiti deželo, in je premišljal zvijačno proti Simonu in njegovim si¬ novom, kako bi jih umoril. Simon je pa hodil po mestih, ki so bila v ju¬ dovski deželi, ter je skrbel zanje; in je prišel v Jeriho sam in njegova si¬ nova Matatija in Juda stosedeminsedem- desetega leta, jednajstega meseca, ki se imenuje sabat. 1 In Abobov sin jih je hinavsko sprejel v trdnjavico, ki se imenuje Dok, ki jo je sezidal, in na¬ pravil jim je veliko gostijo, in skril je tam može. In ko je bil vinjen Simon in njegova sinova, je vstal Ptolemej s svojimi, in so vzeli svoje orožje in planili na gostišče in umorili njega in njegova sinova in nekaj njegovih hlap¬ cev. Izvršil je torej veliko izdajstvo v Izraelu, in je povrnil dobro z hudim. In Ptolemej je to pisal in sporočil kralju, naj mu pošlje na pomoč vojno četo in mu izroči deželo in njihova mesta in davke. Druge je pa poslal v Gazaro ubit Janeza; in poveljništvu je poslal liste, naj pridejo k njemu, da jim da srebra in zlata in darov. Zopet drugih je poslal osvojit Jeruzalem in hrib s templom. Nekdo je pa naprej tekel, in je po¬ vedal Janezu 2 v Gazari, da je umorjen njegov oče in njegova brata, in da je poslal (Ptolemej) ubit tudi njega. Ko je to slišal, se je zelo ustrašil; in zgrabil je može, ki so ga prišli umorit, in jih je ubil, ker je vedel, da so ga hoteli pokončati. Druge stvari iz Janezovih zgodeb in o njegovih vojskah in ju¬ naških činih, ki jih je hrabro izvrševal, in o zidanju ozidja, katero je pozidal, in njegovih delih, glej, to je pisano v dnevniku njegovega duhovstva od te¬ daj , ko je postal veliki duhovnik za svojim očetom. 1 Sabat je polovica našega prosenca in pol svečana. 2 Ta Janez, Simonov sin, s katerim se končuje prva Makabejska knjiga, je znan v zgodovini pod imenom Hirkan L Kako je dobil to ime, ni znano. 0 njegovi vladi omenjamo glavne dogodke kasneje (str. 1181 nasl.). Dva lista palestinskih Judov v Egipet. II. Mak. 1, 1—2, 19. Ptolemej Lagi je naselil veliko število Judov v Egiptu. 1 Tem se je dobro godilo. Sezidali so si celo svoj tempel in prevedli sv. pismo v grščino. Palestinskim Judom pa ni bila všeč ta ločitev. Izkušali so, kako bi oživili pri svojih egiptovskih bratih zavest, da je jedino le jeruzalemski tempel središče vsega judovskega narodnega in verskega življenja. V ta namen so jim po prestanih ma¬ kabejskih bojih priporočali v dveh listih, naj praznujejo s Palestinci vred praznik templovega posvečevanja meseca Kasleva, v slovesni spomin, kako je Juda Makabej osvobodil in očistil tempel. 2 Ta dva lista je postavil pisatelj druge Makabejske knjige na čelo svoji knjigi; in sicer obsega prvi list 1, 1—9; drugi pa 1, 10—2, 19. Pisana sta 1. 124 pr. Kr. V drugem listu se opominjajo egiptovski Judje, naj s praznikom templovega posvečevanja vred praznujejo tudi praznik ognja. 3 4 Iz starih zapiskov pripoveduje namreč drugi list, da je Jeremija velel duhovnikom, preden so se podali v babilonsko pregnanstvo, spraviti sveti ogenj z žgalnega oltarja in svete posode in vse to skriti. Sam je velel nesti ohranjeni Mojzesov šotor in skrinjo zaveze in kadilni oltar na goro Nebo, s katere je Mojzes gledal obljubljeno de¬ želo; in tje prišedši je vse to skril v neki kraj, ki ostane toliko časa neznan, dokler Bog ne zbere svojega ljudstva in se ga ne usmili. Takrat bo Gospod to pokazal in Gospodovo veličastvo se bo prikazalo v oblaku^ Iz teh besedij se sklepa, da se ob vesoljni sodbi prikaže skrinja zaveze trdovratnim Judom v spričevalo. O svetem ognju pa pripoveduje drugi list to-le daljno zgodbo: Ko so naše očete peljali v Perzijo (Babilonijo), so duhovniki, ki so bili ta¬ krat božji služabniki, vzeli ogenj z ol¬ tarja in so ga skrivaj spravili v dolini, kjer je bila globoka in suha kapnica, in v njem so ga spravili tako, da je bil kraj vsem neznan. 1 Glej Zgodbe, str. 1040. 2 Glej II. Mak. 10, 6, nasl.; prim. I. Mak. 4, 59; Zgodbe, str. 1143. Naš Gospod je tudi praznoval ta praznik v Jeru¬ zalemu; glej Jan. 10, 22. 3 Glej Zgodbe, str. 1030. 4 II. Mak. 2, 7. 8; prim. II. Mojz. 40, 32; III. Kralj. 8, 10. nasl. V novem zakonu je pričujoč Bog v sv. Režnjem Telesu. 1180 II. Mak. 1, 20—32. 36; 2, 17—19. Sveti ogenj. Nehemijeva molitev. Ko je preteklo mnogo let, je Bog hotel, da je perzijski kralj poslal Ne- hemija; 1 ta je poslal iskat ognja vnuke tistih duhovnikov, ki so ga bili skrili; in kakor so nam povedali, niso našli ognja, marveč gosto vodo. In ukazal jim je zajeti in prinesti; in darove, ki so bili položeni, je velel Nehemija du¬ hovnikom pokropiti s tisto vodo : drva in kar je bilo položenega nanje. Ko se je to zgodilo, in je prišel čas, da je posvetilo solnce, ki je bilo popreje za oblakom, se je vžgal velik ogenj, da so se vsi čudili. Vsi duhovniki so pa molili, dokler je gorela daritev; Jona- ničevane in zasramovane, da spoznajo narodi, da si ti naš Bog. Tepi jih, ki nas zatirajo in v napuhu mučijo. Po¬ stavi svoje ljudstvo na svoje sveto mesto, kakor je govoril Mojzes." 1 Du¬ hovniki so pa peli slavospeve, dokler se ni daritev sežgala. In ko je bil dar sežgan, je ukazal Nehemija z ostalo vodo politi večje kamne (ob kraju oltarja). Ko se je to zgodilo, je švignil plamen iz njih; ogenj pa, kije žarel na oltarju, ga je povžil. 2 Imenoval je pa Nehe¬ mija ta kraj Neftar, kar pomenja oči¬ ščevanje. Mnogi ga pa imenujejo Nefi. S tem dogodkom hočejo palestinski Judje brez Kraljevi grobovi v Jeruzalemu. dvojbe vneti svoje egiptovske ro¬ jake za jeruzalemski tempel, ki je jedini, kjer se morejo darovati da¬ ritve po Mojzesovi postavi. Na koncu drugega pisma, ponovivši va¬ bilo, naj praznujejo egiptovski Judje sveti spomin templovega posvečeva¬ nja in obnovljenega svetega ognja, pa pravijo: Bog, ki je rešil svoje ljudstvo in vsem vrnil ded- ščino in kraljestvo in duhov- stvo in svetišče, kakor je obljubil v postavi, se nas bo — tako upamo — kmalu usmilil, in nas bo zbral iz vseh krajev pod nebom na svetem mestu, ker nas je otel iz velikih nevarnostij tan 2 je naprej molil, drugi so pa od¬ govarjali. In Nehemija je tako-le molil: „Go- in očistil mesto. S tem smo dokončali zadnji svetopisemski knjigi. Iz sklepnih besedij drugega lista, ki smo jih ravnokar navedli, zveni prisrčno veselje, da spod Bog, Stvarnik vsega, strašni in močni, pravični in usmiljeni, ki si je¬ dini milostni kralj, jedini dobrotljivi, jedini pravični in vsegamogočni in večni, ki osvobajaš Izraela vsega hu¬ dega, ki si izvolil očete, in jih posvetil: sprejmi daritev za vse svoje ljudstvo Izrael, in ohrani ter posveti svoj delež! Izberi naše razkropljence, reši jih, ki služijo nevernikom, in ozri se na za¬ je Bog rešil svoje ljudstvo krutega pogina, s ka¬ terim so mu žugali sirski kralji. Kaže se pa hkrati nada, da se zjedinijo vsi člani izvoljenega ljudstva, tudi tisti, ki so oddaljeni od svoje do¬ movine, v jeruzalemskem svetišču. Ta nada se je izpolnila v duhovnem zmislu, ko je prišel Odre¬ šenik, in je na Golgoti daroval najsvetejšo daritev za ves človeški rod. Vsi, ki spadajo k duhovnemu Izraelu, so združeni v duhu pod njegovim križem. Molitev pobožnih Judov iz makabejskih časov se torej v najplemenitejšem pomenu uresničuje. 1 Glej Zgodbe, str. 1021. nasl. 3 Jonatan je bil takrat voditelj templovega pevskega zbora, kasneje pa veliki duhovnik. Glej II. Ezdr. 12, 12. 1 Glej V. Mojz. 10, 3—5. 3 S tem je spričal Nehemija, da je res Bog vzbudil ogenj na oltarju, ker se je plamen na kamnih z oltarjevim sprijet Sirsko kraljestvo. Rodovnik Matatijeve rodbine. Janez Hirkan. 1181 XI. Judje pod Makabejci. Usoda sirskega kraljestva. Z letom 135 pr. Kr. konča sveto pismo zgo¬ dovino starega zakona. Važno je pa za nas, da poznamo, kaj se je pozneje godilo z Judi. V ta namen moramo rabiti posvetne zgodovinarje, zlasti že večkrat imenovanega Jož efa Flavij a. Ob kratkem podajamo v nastopnih vrstah te poznejše dogodke do Kristusa. Sirski kralji so bili z vso silo napadali ju¬ dovski narod, toda niso ga mogli zatreti. Anti- joha Epifana misel, da bi uničil judovsko vero in ž njo zvezano samostojnost judovskega ljudstva, se ni dala izvršiti. Bog je posegel vmes in ohranil Jude svojim vzvišenim namenom. Antijoha Epifana naslednike smo sicer v Ma¬ kabejskih knjigah že navedli. Zavoljo večje jas¬ nosti jih pa pregledno navajamo tudi na tem mestu. Antijoh V. Evpator . . . 164—161 (sin Antijoha Epifana), Demetrij I. Soter .... 161—150 (sin Selevka IV.). Aleksander Bala, dozdevni brat Antijoha V., se bojuje za sirski prestol.151—146 Demetrij II. Nikator . . . 146—144 (sin Demetrija L). Antijoh VI. Theos .... 144—143 (sin Aleksandra Bala in Kleopatre) se bojuje proti Demetriju II. Antijoh VIL Sidet . . . 143-131 (brat Demetrija II.). Kakor smo slišali, je Demetrij II. priznal Simonu popolno samostojnost judovske države. Antijoh VIL Sidet je sicer poslal svojega vojvoda Kendebeja nad Jude, toda Simon ga je porazil L 139 pr. Kr. Judovska neodvisnost se je utrdila, selevcidsko kraljestvo je pa razpadalo. Konec se ji bliža, ko partovski kralj Fraat premaga An¬ tijoha VIL, ki se je bil vdal silno razuzdanemu, razkošnemu življenju, in ob njegovem mrtvem truplu zakliče te le značilne besede: „0 Antijoh, vino in slepa zaupnost sta povspešila tvojo smrt: ali si mar mislil, da moreš Arsakovo (partovsko) kraljestvo naliti v svoje ogromne čaše, in ga požreti na jeden dušek?“ Odslej se prično ne- prenehljivi boji, krvavi prepiri in upori v sir¬ skem kraljestvu, ki se končajo s tem, da ga Rimljani priklopijo svoji državi. Parti so se odtrgali že preje; Judeja se je osamosvojila; ostali sta samo še Sirija in Fenicija. Brez težav so torej Rimljani uničili ta važni del nekdanjega Aleksandrovega kraljestva. Rodovnik Matatijeve rodbine. Jude so vladali potomci Matatijeve rodbine. Ta se je imenovala pravzaprav hasmonejska. Matatijev praded se je namreč zval Hasmon. Po najslavnejšem svojem članu Judu Makabeju je dobila ime makabejska. V prenesenem po¬ menu so se pa imenovali vsi Judje, ki so delovali v zmislu Matatijeve rodbine — Makabejci. Tako govorimo n. pr. o makabejski materi in njenih sinovih. V nastopnem pregledu podajemo rodovnik te znamenite rodbine: Matatij a. Janez, Simon, Juda, Eleazar, Jonatan. 144—135. 166—160. 160—144. Matatija, Janez Hirkan, Juda, 135—106. Juda Aristobul I., Aleksander Janej, Antigon, 106—105. 105—78. umorjen 105. Aleksandra Salome (vdova Aleksandra Janeja). Hirkan II. Aristobul II. Antigon. Aleksander. Aristobul III. Mariamne, žena Heroda Edomljana. Janez Hirkan (135—106 pred Kr.) in Juda Aristobul I. Drugi Simonov sin Janez Hirkan, je srečno vladal judovsko ljudstvo. Podrl je tempel, ki so ga Samarijani sezidali na garicimski gori. Edomljane je prisilil, da so sprejeli judovsko vero. Ko so se mu Samarijani uprli, je poslal svoja sinova proti njim, ki sta jih premagala in Sa¬ marijo porušila. V vseh ozirih je bila njegova vlada blagonosna, tako da se Hirkanovo kra¬ ljestvo po razsežnosti in tudi drugače lahko pri¬ merja z Davidovim. Brez dvojbe je že v njegovem času deloval ž njim vred in njemu v pomoč sinedrij ali san- hedrin. 1 Velika sinagoga, ki sta jo ustanovila Ezdra in Nehemija, je za časa sirske vlade nad Judi preminola; ko so se Judje otresli sirskega jarma, je pa iznova oživela pod imenom sine- 1 Glej Zgodbe, str. 1034. 1182 Stranke med Judi. drij ali sanhedrin. 1 Poleg predsednika, ki je bil navadno veliki duhovnik sam, je imela še 70 članov. Med njimi so bili zlasti pismouki in starejšim. 2 Ta zbor je imel pravico odločevati v verskih zadevah in soditi kot najvišje sodišče. Judje so imeli po raznih večjih krajih sodišča prve stopnje treh mož, po raznih mestih sodišča druge stopnje 23 sodnikov, in v Jeruzalemu naj¬ višje sodišče — sinedrij, 3 ki je nastavljal sodišča imenovane druge vrste. K smrti obsoditi je smel jedino le sinedrij; to pravico so mu vzeli Rimljani še-le malo pred Odrešenikovo smrtjo. Ob tem času so se razvile med Judi te-le važne stranke: a) Saduceji, o katerih trdi ju¬ obražali v grški omiki. Vsled svojega bogastva, svoje omike in izobraženosti, s katero so se radi bahali, so imeli na ljudstvo precej vpliva. b) Eseni ali Eseji. Prvi nastop te stranke beleži Jožef Flavij 1 krog 1. 166 pr. Kr. Njihovo ime pomenja zdravniki (od hebrejske besede asa — zdraviti); po grški besedi so se imenovali terapevti, ki po naše tudi pomenja zdravnike. Govorilo se je namreč o njih, da poznajo tajna zdravila. Ti niso imeli med ljudstvom mnogo po¬ mena, ker so živeli v samotnih krajih, zlasti na zapadnem obrežju mrtvega morja. Premoženje jim je bilo vse skupno, nekako samostansko. De¬ lili so se v več, po Filonu v štiri vrste; jedna Puščava v Idumeji. dovsko izročilo, da izvirajo od nekega Sadoka, ki je od 1. 291—260 pr. Kr. načeloval veliki sina¬ gogi. Ti so se udali popolnoma grškim zmotam; tajili so neumrljivost človeške duše, in vsled tega so slavili samo telesno uživanje. Izvirali so go¬ tovo iz tistih ljudi j, proti katerim se bojuje knjiga Modrosti. 4 Saducejem so se prištevali zlasti bogatejši in imenitnejši Judje, ki so se iz- 1 Imenuje se tudi ,svet‘; glej Mark. 15, 34. 2 Glej Mat. 26, 57. 8 Naš Gospod imenuje prvi dve stopnji — sodbo; najvišjo pa zbor (grško: synedrion); glej Mat. 5, 22. 4 Glej Zgodbe, str. 1102; Modr. 2, 1—25; Zgodbe, str. 1101. 1105. se je pečala s teles¬ nim delom; druge so pa z molitvijo in premišljevanjem iz¬ kušale napredovati v kreposti. Samo v naj nižji vrsti so smeli sklepati za¬ kon. Drugi so živeli zdržno življenje. V tempel niso hodili, ker so zametavali krvave daritve; pač pa so pošiljali tje vsako leto znatne darove. Skoraj go¬ tovo so nastali iz nekdanjih preroških šol. 2 Morda so Eseni tisti pobožni Judje, ki jih navaja Ma¬ kabejska knjiga pod imenom Asidejev. 3 c) Farizeji, t. j. Ločeni (od hebrejske be¬ sede: faras — ločiti) se omenjajo kot stranka že pod velikim duhovnikom Jonatanom. 4 Brez dvojbe so se razvili iz srede tistih Judov, ki so se vrnili iz babilonske sužnjosti polni svete vneme za Moj¬ zesovo postavo in za pobožno življenje. Proti Saducejem so goreče zagovarjali neumrljivost člo¬ veške duše in vstajenje po smrti. Največ vpliva so imeli na ljudstvo. Izmed njih so se razvijali 1 Ant. 13, 5. 9. 2 Glej Zgodbe, str. 688. 0 I. Mak. 2, 42; Zgodbe, str. 1136. 4 Jos. Flav. Ant. 13, 5. 9. Nasledniki .Taneza Hirkana. 1183 pismouki in učitelji postave. Pri sodiščih so imeli glavno besedo; tudi v sinedriju so odločevali. Žalibog, da se je njihova vnema kmalu izprevrgla v prazne zunanje reči. Pazili so samo na črke v postavi, ne pa na duha, ki jo je oživljal. Pod plaščem raznih zunanjostij, ki so jih strogo iz¬ vrševali, so skrivali svoje grde napake: brezmejen napuh, sovraštvo proti vsem, ki niso držali ž njimi, in cesto tudi dobičkaželjno lakomnost. Janez Hirkan, ki se je izprva dobro razumel s to stranko, je ravno vsled farizejske ne¬ spametne zunanjosti prišel ž njimi navskriž. Neki Farizej, po imenu Eleazar, je namreč jel trditi, da Hirkan ni iz čistega rodu, ker je bila njegova mati nekaj časa v vojnem jetništvu, in da mora vsled tega odložiti veliko duhovstvo. To je Ja¬ neza Hirkana silno užalilo, in zato je jel zatirati Farizeje in se nagibati k Saducejem. Že to je izpodkopalo njegovo veljavo pri ljudstvu. Ko je pa v denarni stiski odprl Davidov grob, in ondi vzel nekaj zakladov, ga je ljudstvo še bolj pre¬ ziralo. Za njim je vladal Juda Aristobul L (106—105 pr. Kr.) Ta je v nečloveški surovosti dal zapreti in z lakoto umoriti svojo mater; tudi svoje brate je vrgel v ječo; le jednega, po imenu Antigona, si je pridržal, a malo pred svojo smrtjo ga je dal umoriti. Bila je sreča za Jude, da je vladal le jedno leto. Aleksander Janej (105 — 78 pred Kr.), Aleksandra Salome (78—69 pred Kr.) in nasledniki. Aleksander Janej, brat in naslednik Juda Aristobula L, je bil tudi krvoločen človek. Umoriti je dal jednega lastnih bratov. V vojski proti Ptolemejcem mu je šlo po sreči, izvojeval si je Gazo 1. 88. Uporne Moabljane je ukrotil. Judovsko ljudstvo ga ni maralo. Ni čuda! Bil je krut; poleg tega je v svoji osebni straži imel le ptujce nastavljene, in še mnogo bolj nego njegov oče, je zaničeval Farizeje. Ob prazniku šotorov so ga nekoč v ternplu javno zasmehovali. To ga je razkačilo, da je dal takoj 6000 Judov umoriti. Nastala je krvava domača vojska, v kateri je Aleksander zmagal. Sredi razuzdanih žensk pri gostiji sedeč je v svoji maščevalnosti ukazal 800 upornikov križati pred svojimi očmi. Vsa dežela si je oddahnila, ko je umrl. Njegova vdova Aleksandra Salome je vladala za njim. S Farizeji se je spravila in začetkom njene vlade je šlo še nekam po sreči. Imela je dva sina: Hirkana in Aristobula. Mlajši je bil silno nasproten Farizejem. Še pred materino smrtjo se je polastil več trdnjav in se dal oklicati za vladarja. Ko je pa zatisnila oči, se je pričel hud boj med bratoma. Starejšega, po značaju mirnega in slabotnega Hirkana II., je huj¬ skal zlasti idumejski (edomski) knez Antipater, naj ne odstopi prestola svojemu bratu, marveč naj se bojuje ž njim. L. 65 pr. Kr. se obrneta oba brata na rimskega poveljnika v Siriji (Da¬ masku) M. Emilija Skavra, naj odloči, čegav bodi prestol. Skavr je potegnil z Aristobulom II. Antipater je pa znal kmalu potem rimskega voj¬ skovodja Pompeja pridobiti za Hirkana. Aristo¬ bul se ni hotel vdati Pompejevi razsodbi. Pričela se je vojska, in ko se je Aristobul zastražil v ternplu, je Pompej planil celo nad tempel, in si ga je osvojil; Aristobula in njegova dva sinova, Antigona in Aleksandra, je pa vjete peljal s seboj v Rim. Odslej je bil Hirkan II. vladar in veliki duhovnik, toda odvisen od Rimljanov; plačevati jim je moral leten davek. Te rimske nadvlade se judovsko ljudstvo ni iznebilo; rastla je tako, da so leta 70 po Kr. rimski vojaki celo mesto in tempel do tal podrli. Aristobul II. in Aleksander sta ubežavši iz Rima večkrat poskušala otresti svoj narod rim¬ skega jarma, a brez uspeha. Aristobula II. so zastrupili, njegovega sina pa ubili. Hirkanu so pa postavili zvitega Edomljana Antipatra kot svetovalca (prokuratorja) v pomoč. Ta je gledal samo, kako bi sebi in svoji rodbini stalno zago¬ tovil judovski prestol. L. 46 pr. Kr. je otrovan umrl. To priložnost je porabil mlajši sin Aristo¬ bula II., Antigon, da je planil v Jeruzalem, vjel svojega strica Hirkana H. in mu dal odrezati ušesa, da bi bil tako nesposoben za veliko du¬ hovstvo; tako je zasedel vladarstvo. Antipatrov sin Herod, ki se je oženil z Marijamno, hčerjo Aleksandra, sina Aristobula II., 1 je pa znal z vso zvijačnostjo v Rimu, kamor je bežal, tedanja prva moža rimske države Oktavijana in Antonija tako pridobiti zase, da ga je po njunem prizadevanju rimsko starejšinstvo imenovalo 1.38 pr. Kr. za judovskega kralja. Z rimsko pomočjo je 1. 35 pr. Kr. osvojil Jeruzalem, dal obglaviti Anti¬ gona in pokončal ves makabejski (hasmonejski) rod: med njimi starčka Hirkana II. in celo svojo ženo Marijamno in dva njuna sinova. Judje so 1 Glej Zgodbe, str. 1181. 1184 Herod. bili vsled vednih domačih bojev že tako propadli, da ga je večina sinedrija brž priznala kot kralja. Cesar Avgust, ki je nastopil 1.30 pr. Kr. (30— 14 po Kr.), je potrdil Heroda. Tako je prišel na judovski prestol ptujec, Edomljan. Judje so izgubili popolnoma svojo samostojnost. Tako se je žalostno končal tako slovesno pri¬ četi boj makabejske rodbine za ohranjenje svete vere in samostojnosti. Junaški Juda je z vidno božjo pomočjo podrl sovražno silo, njegova brata Jonatan in Simon sta pa z modro previdnostjo okrepila njegove pridobitve. Jeruzalemski tempel je bil zopet središče vsega judovskega življenja. Mojzesova postava je iznova zadobila svojo veljavo. Tudi sirski kralji so izgubili vso moč. Zdelo se je, da je napočila doba sreče judovskemu ljudstvu. Toda prišlo je ravno narobe! Zunanji lesk Moj¬ zesovega bogočastja se je pač obnovil, a starega verskega duha, ki bi ga moral oživljati, ni bilo več. Treba bi bilo preroka, da bi bil v ognje¬ vitih besedah ljudstvo opominjal k pokori in obrnil srca sinov k njihovim očetom, 1 da bi z božjim duhom oživil otrplo versko življenje. Toda ni ga bilo! Judje so imeli v tolažbo le svete knjige, ki so bile v njihovih rokah; 2 a upraviče¬ nega tolmača ni bilo med njimi. Vsa skrb, s katero so Juda, Jonatan, Simon in Janez Hirkan obnovili sveta opravila v templu, ni mogla na¬ domestiti preroškega duha. Vrh tega je bila politiška judovska samo¬ stojnost ob makabejski vladi samo navidezna. Makabejci so pač oprostili svoje ljudstvo sirskega jarma, toda s tem, ker so iskali pri Rimcih po¬ moči, so se zapletli v novo odvisnost in so pri¬ pravili pot, po kateri je rimska država popol¬ noma pogoltnila judovsko domovino. Ptuje, po¬ gansko rimsko starejšinstvo je posadilo ptujca Heroda na judovski prestol. Judovsko ljudstvo bi bilo moralo spoznati, da se ne otrese pogan¬ skega gospodstva, razen z resničnim poboljša- njem. Pravo svobodo je imel prinesti še-le Me¬ sija vsem tistim, ki so ga sprejeli kot obljublje¬ 1 Mal. 4, 6; Zgodbe, str. 1038. 2 I. Mak. 12, 9. Te besede so povzete iz pisma, ki so ga pisali Judje Spartancem. nega Davidovega in božjega Sinu, kot svojega Odrešenika. Ko je nastopil Herod, se je približal čas njegovega prihoda. Takrat je bilo res vzeto žezlo od Juda. 1 Herod, grdi morilec svoje žene in lastnih sinov, je vladal do 1. leta po Kr. Rimcem se je prilizoval, Jude je pa zatiral in stiskal. Plače¬ vati so mu morali silne davke in carine. Silil jih je, da so mu tlačanih pri njegovih obilnih stavbah. Tako je pozidal malo vasico z imenom Stratonov stolp v dragoceno mesto s krasno ure¬ jenim pristaniščem; cesarju Avgustu na čast je imenoval to mesto Cezarejo. S tlako je tudi razširil mesto Samarijo, jo okrasil s templom in jo imenoval Sebaste. Na Sijonu si je sezidal veliko in sijajno palačo, krog 60 stadijev od Jeruzalema pa ličen, utrjen grad. Kako brez¬ brižen je bil v verskem oziru, nam priča to, da je ob Jordanovem izviru postavil poganski tempel Avgustu na čast. Judje so bili silno žalostni, ko so videli, kako se izpodkopava njihova sveta vera, kako se rušijo šege njihovih očetov; ne¬ zadovoljnost je kipela med njimi. Herod je to vedel in zato je skrbel, da je vsak pojav njihove nezadovoljnosti že v kali zatrl. V Jeruzalemu in v njegovi okolici je bil prepovedan vsak shod in sploh sestanek več ljudij, celd vsak skupen spre¬ hod ali skupno večje kosilo. Kdor je prestopil to prepoved, gaje čakala huda kazen. Mnogo takih, o katerih je imel kak sum, je dal skrivaj zgrabiti, odvesti v grad Hirkanij in tam umoriti. Da bi Jude nekoliko pptolažil, je začel 1. 23 pr. Kr. prezidavati tempel; vse je povečal in olepšal, mnogo na novo sezidal. Na severnem zapadu od templa je imel Herod svoj prej Baris, od njegove dobe pa Antonija imenovani grad, ki ga je dal s tajnim podzemskim rovom zvezati s templom. Če bi se v templu zgodila kaka zarota, jo je potem¬ takem mogel s svojega grada brž pogasiti. Nekako tri mesece preje nego je umrl ta p tu ji kralj Herod, se je popolnoma izpolnila prerokba umirajočega očaka Jakoba. Prišel je, ki je imel biti poslan, od vseh zaželjeni, od vseh pričakovani naš Gospod in Izveličar Jezus Kristus. 1 I. Mojz. 49, 12; Zgodbe, str. 136. Sklepna beseda. starega zakona, ki smo jih pregle- v Zgodbah sv. pisma, opisujejo sicer ovino in življenje judovskega na¬ roda, toda po svojem bistvu slikajo v velikanskih potezah zgodovino celega človeškega rodu. Ohra¬ njajo nam silno važno resnico, da izviramo vsi ljudje na svetu od jedne dvojice, da smo si torej bratje in sestre med seboj. Razlagajo nam, da je po grehu prišel v človeka tisti boj, ki ga bo¬ jujeta meso in duh, in vse hudo, ki tare Adamove otroke. Pripovedujejo nam pa tudi, kako je ne¬ skončno usmiljeni Bog takoj, ko je njegova sveta pravica proglasila kazen človeškemu rodu za greh prvih starišev, z napovedjo prihodnjega Odreše¬ nika, zaroda žene — Device Marije, vlil tolaž- Ijivo upanje v potrta srca. Razširil in delil se je človeški rod; nastali so razni narodi, ki so pa vsi nesli seboj nauke, ki jih je razodel Bog ob rojstvu človeštva: spo¬ min na nadnaravne darove v raju, spomin na izvirni greh, na kazen zanj in upanje na bodo¬ čega Izveličarja. Svoje domovinske liste, ki iz¬ pričujejo, od kod so in kaj je njihov namen, imajo vsi narodi spravljene v sv. pismu. Odtujevali so se od Boga vedno bolj; iz čistih verskih pojmov so se pogrezali v ostudne poganske zmote. Tisoč¬ letja so prešla v tem razvoju, ki so pretresljivo pokazala, kam pride človek, ako je prepuščen samemu sebi. Zgradili so si mogočne države; v znanosti in umetnosti so čudovito napredovali, a sreče, dušnega miru, zadovoljne mirne vesti si zastonj iskal v vsem tem sijaju. Najimenitnejša vprašanja, ki jim zahteva odgovora človeška duša, so ostala vedno bolj zamotana. Čutilo se je, da tako ne more iti več dalje. In pri tem je živeje razžarela iskra upanja v Odrešenika, ki je tlela vso to žalostno dobo v pepelu zmot in pregreh. Bog je v svoji neskončni dobrotljivosti poskrbel, da tudi med pogani ni ugasnila misel na obljubljenega Odrešenika. Ba- laam, poganski vedež, je prerokoval, da bo izšla zvezda iz Jakopa in vstala palica* iz Izraela, 1 in je s tem napovedal, da bo iz izraelskega ljudstva prišel človeštvu voditelj in pomočnik. Ta napo¬ ved se je gotovo ohranila med jutrovimi narodi. V asirski in babilonski sužnjosti so Izraelci svoja sveta izročila zanesli med poganska ljudstva. Med Babilonci sta prerokovala velika preroka Ezekijel in Danijel. Zlasti poslednji, ki je živel na kraljevem dvoru in si ohranil veljavo tudi po padcu babilonske države pri Dariju Medu in Čiru, je brez dvojbe s svojimi veličastnimi videnji o prihodnjih državah in o prihodu Odrešenikovem seznanil tudi pogane in s tem utrdil upanje vanj. Ravno ob času, ko je prišel na svet naš Gospod, se je to upanje povsod pojavljalo. Rimski pesnik Virgil 1 poroča o starem prerokovanju, da se že bliža zadnja doba, v kateri pride božji Sin z nebes, vrne zemlji zlato dobo, in uniči kačo. Rimski zgodovinar Tacit piše: 2 »Mnogo jih je bilo prepričanih, da se okrepi vzhod in da se iz Judeje došli ljudje polaste svetovne vlade.“ In zgodovinar Svetonij pravi: „Po celem vzhodu je odmevalo staro in stalno mnenje, da se po sklepu usode iz Judeje došli ljudje polaste sve¬ tovne vlade. “ — Pri In dih je vladala misel, da se konča doba greha, ko pride bog Višnu na svet in obnovi zlato dobo človeštva. Ko so darovali jagnje, so klicali: »Kdaj se že rodi Odrešenik ?“ — L. 61 po Kr. je poslal kitajski cesar Ming-ti vprašat v zapadne dežele, ali se je že rodilo tisto čudovito dete, o katerem govore stare pre¬ rokbe. — Tudi pri amerikanskih narodih v stari Meksiki in v Peru in drugod nahajamo upanje v odrešenje. Poleg teh raznovrstnih narodov, ki so ta¬ vali kakor izgubljeni sin daleč od Očetove hiše, je pa živelo ljudstvo, katero je Bog izbral, da je v njem ohranil čisto svoje razodetje. Zgodovina tega ljudstva je velik, trajen čudež. To judovsko ljudstvo je bilo trdovratno, uporno, neubogljivo; z vsemi silami spačene narave se je hotelo po¬ grezniti v poganske zmote. Božja moč je bila pa 1 Eolog. 4, 4—25, 49, 50—53. ’ Hist. 5, 13. 1 Glej Zgodbe, str. 284. Zgodbe sv. pisma I. 1186 močnejša nego slaba narava. Ohranili so se po tej božji moči jedino le v judovskem narodu naj¬ čistejši pojmi o Bogu, najdoločnejše resnice v dolžnostih do njega, in pred vsem najjasnejša slika bodočega Izveličarja, ki je bilo vanj obr¬ njeno vse judovsko bogočastje in vse postave. Ves stari zakon je bil le senca vzhajajo¬ čega Solnca pravice. Njegove svete naprave, njegove glavne osebe so bile predpodobe bodo¬ čega Odrešenika. Vse je merilo nanj. Njegova obljuba in njegovo pričakovanje je bilo takorekoč duša vsemu verskemu življenju med Judi. Vedno jasnejše je razkrival sv. Duh v preroških napo- vedbah njegovo podobo. Natančno se je določil čas njegovega prihoda; opisala se je njegova trojna preroška, duhovska in kraljevska služba; z zgodovinsko točnostjo se je naslikalo njegovo življenje: Kraj njegovega rojstva, deviška mati, njegovo skromno in tiho življenje, njegov ozna¬ njevalec sv. Janez Krstnik, Galileja, poglavitna pokrajina njegovemu delovanju, njegovi čudeži, njegovo trpljenje, smrt, njegovo vstajenje in po¬ veličanje. V duhu zajemaje nadnaravne pomoči od njega, so se razvili med judovskim ljudstvom sveti, pobožni možje, čisti značaji, kakoršnih ne pozna poganska zgodovina, — veličastna vrsta od ponižno vernega Abrahama do svetega na¬ vdušenja prekipevajočih Matatijevih sinov, ki se svetijo med velmoži poganov kakor demanti med glino. Izveličar je prišel, ko so se dopolnili časi. 1 * To se je zgodilo prav ob koncu tiste dobe, ki smo jo ravnokar opisali. Železna (rimska) dr¬ žava, o kateri je prerokoval prerok Danijel, je že nastopala na razvalinah starih držav. Sedem¬ deset letnih tednov, odkar je izišlo povelje, naj se pozida Jeruzalem, se je nagibalo h koncu, in tudi žezlo je bilo vzeto od Juda. V tem času je še silnejše nego preje izmed svetovnih prekucij, izmed nerazvozljivih zmot in dvomov, izmed ko¬ pice pregreh donela tiha prošnja proti nebu: „Rosite nebesa od zgoraj, in oblaki naj deže pra¬ vičnega, odpri se zemlja, in poženi Izveličarja.“ 3 Bog je izpolnil svoje obljube. Predpodobe so se uresničile; preroške napovedi so se oživo- tvorile, ko so sveto božično noč božji angeli na betlehemski planjavi krog bornega hlevca po¬ zdravljali v jaslih novorojeno dete in njegovo mater: „Slava Bogu v višavah, in mir ljudem na zemlji!“ 1 Primeri Gal. 4, 4. ’ Iz. 45, 8; Zgodbe, str. 803. Vsebina. Stran Predgovor. 3 Uvod. L Ime, vsebina in namen te knjige . . 7 II. Kaj je sv. pismo. 10 III. Sv. pismo starega zakona . . . . 12 IV. Sv. pismo novega zakona in obseg sv. pisma. 13 Stran V. Kako je prvotno pisano sv. pismo in kako so je prelagali. 15 VI. Razkladanje in branje sv. pisma . . 18 VIL Namen in pomen besed sv.pisma . . 23 VIII. Iz okrožnice sv. očeta Leona XIII. o sv. pismu. 25 IX. Sv. pismo in njegovi nasprotniki . . 27 X. Kako delimo zgodbe sv. pisma ... 29 Prva doba: Od začetka sveta do Mojzesa. Leto 4004’ Prvi oddelek. Stvarjenje in greh. Stran L Stvarjenje sveta.31 Stvarjenje šesterih dnij. Zakaj in kako je Bog ustvarjal šest dnij 33. — Kako je Bog ustvaril človeka? O angelih 35. — Veličastno je delo božje. Sedmi dan 36. II. Posvetna veda in svetopisemsko stvarjenje.37 III. Prva človeka v raju .... 39 Raj ali paradiž 40. — Prepoved 41. — Prva žena Eva 42. IV. Greh in kazen prvih starišev . 45 Kazen hudobnega duha 47. — Marija, brez madeža spočeta 48. Drugi oddelek. Razmnoževanje, pregrehe in kazen človeškega rodu. L Adamovi otroci.49 2348 II. Noe in potop.54 III. Kaj pravi posvetna veda o ve¬ soljnem potopu.60 Tretji oddelek. Od Noeta do Abrahama. I. Rod Noetov.63 2247 II- Babilonski stolp.67 Četrti oddelek. Zgodbe Abrahamove. 1926 L Abrahamova rodbina in selitev 71 II. Abraham prebiva v kanaanski deželi.73 Abraham inLot se ločita 74. — Abraham 1912 premaga kralje 75. — Melkizedek 77. III. Bog obljubi Abramu sina in ukaže obrezo. 78 Obreza — zaveza med Abrahamom in Bogom 80. IV. Abrahamova gostoljubnost in Iju- 1897 bežen do bližnjega.82 Abraham prosi za Sodomo in Gomoro 83. 1 Zavoljo ložjega pregleda navajamo tudi letne številke, kdaj so se zgodili važnejši dogodki. Iz knjige same je razvidno, da niso vse te številke do pičice gotove. A vkljub temu mnogo koristi, če se vsaj povprek more vedeti, v katero dobo spada kak dogodek. Leto 1891 1871 1859 1856 1759 1759 1739 Stran V. Kazen Sodome in Gomore . . 84 VI. Izaak rojen, Izmael gre od hiše . 88 Peti oddelek. Zgodbe Izaakove. I. Abraham daruje Izaaka ... 90 II. Abraham pokoplje Saro ... 93 III. Izaak se oženi.95 IV. Abraham umrje, Izaak dobi dva sina.98 Izaak gostuje pri Palestincih 99. V. Izaakov blagoslov.100 Šesti oddelek. Zgodbe Jakopove. I. Jakop v Mezopotamiji .... 103 Nebeška lestvica 103. — Jakop pride k Labanu. Jakopova družina 105. II. Jakop se vrne domov .... 106 Jakop se snide z Ezavom 108. III. Jakop prebiva v Kanaanski deželi 112 Jakop pride k očetu Izaaku 113 1728 1715 1708 do 1707 1707 Sedmi oddelek. Zgodbe egiptovskega Jožefa. I. Jožefa prodadd v Egipet ... 116 II. Stari Egipet.119 III. Jožef v Egiptu povišan . . . 121 Jožef pride v ječo 121. — Jožef razloži sanje kraljevima dvornikoma 122. — Jožef razloži sanje Faraonove in pride iz ječe 123. — Jožef povišan 125 IV. Jožefovi bratje pridejo dvakrat v Egipet .126 Jožefovi bratje pridejo prvič v Egipet 126. — Jožefovi bratje pridejo drugič v Egipet 128. V. Jožef poskusi svoje brate . . 129 VI. Jožef se da spoznati in pokliče Jakopovo družino v Egipet . . 130 VIL Jakop pride s svojo družino v Egipet.132 Jožef vlada egiptovsko deželo 134. VIII. Jakopov blagoslov.135 Jakop sprejme Jožefova sinova za svoja in ju blagoslovi 135. — Jakop blagoslovi svoje sinove 136. 75* Leto 1689 1635 1708 1668 Leto 1571 1531 1491 1491 Stran IX. Jakopov pokop in Jožefova smrt 139 Jakopa pokopljejo v Kanaanu. Jožef umrje 139. Leto Osmi oddelek: Zgodbe Jobove. L Job in Jobove bukve .... 140 II. Jobove nesreče.142 Jobova pravičnost. Jobova nesreča v blagu in v družini 142. — Jobova ne¬ sreča na telesu 143. III. Prvi pogovor Joba in treh pri¬ jateljev .144 Trije prijatelji pridejo k Jobu 144. — Prva tožba Jobova 145. — Elifazov od¬ govor 146. — Druga tožba Jobova 148. — Baldadov odgovor. Tretja tožba Jo- Stran bova 150. — Sofarjev odgovor 152. IV. Drugi pogovor Joba in njegovih prijateljev.152 Četrta tožba Jobova 152. — Odgovor Elifazov. Peta tožba Jobova 155. — Od¬ govor Baldadov. Šesta tožbaJobova 157. — Odgovor Sofarjev 158. V. Tretji pogovor Joba s prijatelji 159 Sedma tožba Jobova 159. — Odgovor Elifazov 160. — Osma tožba Jobova 161. — Odgovor Baldadov. Deveta tožba Jobova 162. VI. Elin.166 VII. Prikazen božja in govor božji . 171 VIII. Sklep.176 Druga doba: Od Mojzesa do kralja Davida. Prvi oddelek. Rešenje iz egiptovske sužnjosti. Stran I. Stiska Izraelcev.179 II. Mojzesovo rojstvo in beg . . 181 Mojzes rojen 181. — Mojzes se potegne za Izraelce in zbeži 182. — Velika stiska Izraelcev 183. III. Bog pokliče Mojzesa .... 184 Goreči grm 184. — Ime Božje. Povelje božje 185. — Sveto ime IHVH. Mojzes se pomišlja 186. — Pomen gorečega grma 187. — Mojzes odrine v Egipet 188. IV. Mojzes v Egiptu. 188 Mojzes in Aron pred Faraonom. Še hujša stiska Izraelcev 189. — Bog potrdi Mojzesa 190. — Mojzesovo zna¬ menje pred Faraonom 191. V. šibe božje v Egiptu .... 193 Prva šiba. Druga šiba 193. — Tretja šiba, četrta šiba 194. — Peta šiba. Šesta šiba. Sedma šiba 195. — Osma šiba 196. — Deveta šiba. Deseta šiba 197. VI. Velikonočno jagnje.198 Zapoved velikonočnega jagnjeta 198. — Angel morilec 199. — Smrt egiptovskih prvorojencev. Darovanje velikonočnega jagnjeta 200. — Prvorojenstvo posve¬ čeno. Izhod Izraelcev 201. — Pomen velikonočnega jagnjeta 202. VII. Prehod črez Rdeče morje . . 202 Faraon udari za Izraelci 202. — Izra¬ elci gredo po suhem, Egipčani se potope 203. — Otrpnelost Faraonova. Pomen prehoda 204. VIII. Mojzesova zahvalna pesem . . 206 Drugi oddelek. Izraelsko ljudstvo dobi postavo. I. Izraelci pridejo v puščavo . . 208 II. Bog da mano.208 Godrnjanje Izraelcev 208. — Prepelice in mana 209. — Mana. Posvečevanje sobote 210. III. Voda iz skale; Mojzesova moli¬ tev in Jetrc v svet.211 Voda iz skale. Mojzesova molitev 211. — Jetrov dobri svet 212. IV. Deset zapovedij.215 Bog si izvoli Izraelce za svoje ljudstvo Leto Stran 215. — Mojzes posveti ljudstvo 216. — Deset božjih zapovedij 217. V. Zaveza med Bogom in Izraelci 218 Razni nauki Gospodovi 218. — Angel božji. Stara zaveza sklenjena 219. VI. Zlato tele.220 Mojzes gre na goro 220. — Zlato tele vlito. Srd božji zaradi teleta 221. — Srd Mojzesov. Kazen zaradi malikovanja222. VII. Zaveza ponovljena.223 Bog se odloči od ljudstva. Mojzes želi videti božje obličje 223. — Novi tabli 224. VIII. Sveti šotor.226 Bog ukaže narediti sveti šotor 226. — Priprave za sveti šotor. Kakšen je bil sveti šotor? Preddvor 227. — Sveto in najsvetejše 228. — Priprave v preddvoru. Priprave v svetem 229. — Najsvetejše 230. — Sveti šotor postavljen 231. — Pomen sv. šotora 232. IX. Duhovniki starega zakona . . 233 X. Leviti.238 XI. Daritve.242 Krvave daritve 243. — Nekrvave da¬ ritve 244. XII. Sveti časi in njih obredi . . . 246 Sobota. Sobotno leto 246. — Jubilejsko leto 247. — Začetek meseca in začetek državnega leta. Velikonočni praznik 248. — Binkoštni praznik. Praznik šoto¬ rov 249. — Dan sprave 250. — Domača služba božja 252. — Postava zastran oči¬ ščevanja. Zapovedi zastran jedil 253. XIII. Državljanske postave .... 254 Izraelska država 254. — Družina 255. — Sodne postave 256. XIV. Štetje ljudstva.259 Druga velika noč 260. Od 1491 do 1451 Tretji oddelek. Izraelci štirideset let v puščavi. I. Izraelci odrinejo od Sinaja . . 260 Kako so Izraelci odhajali in postajali 260. — Odhod iz Sinajske puščave 261. — Izraelci godrnjajo. Mojzes dobi 70 pomočnikov 262. — Bog nasiti Izraelce drugič s prepelicami 263. — Marije, Moj¬ zesove sestre, godrnjanje 264. Leto 1451 Stran II. Ogledniki.264 Ogledniki dobe naročilo in odidejo 264. — Ogledniki se vrnejo. Ljudstvo hudo nezadovoljno 266. — Mojzes potolaži božjo jezo 267. — Kazen božja, da osta¬ nejo v puščavi 40 let 268. — Kazen človeka, onečastivšega soboto 269. III. Koretov upor. Aronova palica . 270 Kore in njegovi pristaši 270. — Kazen upornikov. Spomin Koretovega upora 271. — Izraelcev godrnjanje in kazen. Aronova palica 272. IV. Voda drugič iz skale in Aronova smrt.274 Mojzes pošlje k edomskemu kralju. Aron umrje 275. — Kanaanci premagani 276. V. Bronasta kača; boj z Amorejci 276 Potovanje proti Jordanu 277. — Boj z Amorejci 279. VI. Balaamovo prerokovanje ... 280 Kralj Balak pokliče Balaama 280. — Ba- laam na poti k Balaku. Balaam prero¬ kuje prvič 282. — Balaam prerokuje dru¬ gič 283. — Balaam prerokuje tretjič 284. VIL Izraelcev pregreha in štetje in Madijancev kazen . . . . . 286 Izraelci malikujejo in prešestvajo. Štetje Izraelcev 286. — Bog napove Mojzesu smrt in mu določi Jozuveta za nasled¬ nika. Vojska z Madijanci 287. — Raz¬ delitev plena 289. VIII. Dežela onstran Jordana razde¬ ljena .290 IX. Naročila za deželo tostran Jor¬ dana .291 Kako ravnati z domačini. Kaj naj se da levitom 291. — Zavetišča za nepro¬ stovoljne ubijalce 292. X. Postava ponovljena.293 Jozuve potrjen za Mojzesovega nasled¬ nika 305. XI. Mojzesova pesem.306 Bog ukaže, naj se pesem spiše 306. — Mojzesova pesem 308. XII. Mojzesa blagoslov in smrt . . 310 Mojzesov blagoslov 310. — Mojzes umrje na gori Nebo. Jozuve Mojzesov naslednik. Mojzes v smrti. Predpodoba Izveličar- jeva 313. Od 1451 do 1444 Četrti oddelek. Izraelci pridejo v obljub¬ ljeno deželo. I. Priprava za prehod . . . . . Bukve Jozuvetove. Božje povelje. Jozu- vetove naredbe 315. — Oglednika v Jerihi 316. II. Prehod črez Jordan. Izraelci odrinejo. Čudežni prehod 318. — Dvanajstero kamenov iz Jordana. Na¬ ročilo za spomin tega dogodka 319. — Obreza ponovljena 320. — Angelova prikazen 321. III. Izraelci vzamejo Jeriho . . . Obhod okrog mesta. Jeriha pade 322. IV. Jozuve pridobiva deželo . . . Ahanova pregreha in kazen 324. — Mesto Haj premagano 325. — Zaveza ob Ga- rizimu in Hebalu 326. 315 318 322 324 Leto 1434 Od 1434 do 1274 Od 1274 do 1234 Od 1234 do 1155 Od 1155 do 1135 Krog 1230 1155 1095 Od 1095 do 1075 Stran V. Jozuvetovi boji zoper kralje . 326 Zvijača Gabaončanov 326. — Jozuve premaga kralje. Čudež pri ajalonski dolini 328. — Jozuve premaga Jabina in zaveznike 329. VI. Razdelitev dežele.330 Rod Juda. Drugi rodovi 330. VIL Vrnitev treh rodov in.Jozuvetova smrt.332 Trije rodovi se vrnejo in sezidajo oltar. Gorečnost Izraelcev 332. — Jozuvetovi opomini in zaveza ponovljena 333. — Jozuvetova smrt in značaj 334. Peti oddelek. Doba sodnikov. L Prvi sodniki.335 Sodniki in bukve sodnikov. Judovo pr- vaštvo 335. — Izraelci zapuste Boga. Otonijel. Aod. Samgar 336. — Debora in Barak 337. — Deborina pesem 338. II. Sodnik Gedeon.338 Madijanci stiskajo Izraelce. Bog pokliče Gedeona 338. — Gedeonova gorečnost. Čudež na runu 340. — Gedeon premaga Madijance s 300 možmi 341. — Prepir z Efrajimovim rodom. Gedeon dobi da¬ rilo in umre 342. III. Poznejši sodniki.344 Tola. Jajir. Izraelcev grehi in stiske. Jefte 344. — Jefte vojvoda izraelski 345. — Jeftejeva zaobljuba 346. — Boj z Efrajimom 347. IV. Sodnik Samson.348 Samsonovo rojstvo. Samsonova ženitev in moč 348. — Samsonova uganka 349. — Samson škoduje Filistejcem 350. — Samson in Dalila 351. — Samsonova smrt 352. — Samson predpodoba Izve- ličarjeva 353. — Dostavek: Malikoval¬ stvo Efrajimca Miha. Hudobija in kazen Benjaminovega rodu 354. V. Ruta.354 Ruta pride v Betlehem 355. — Ruta hodi pobirat klasje 356. — Ruta se o- moži z Boozom 358. — Svaški zakon. Rutin vzgled 360. Šesti oddelek. Zgodbe Samuvelove. L Prejšnje in naslednje zgodbe . 361 Cvetere knjige kraljev. Bukve kroniške 361. — Stariši Samuvelovi 362. II. Rojstvo Samuvelovo.363 Samuvel rojen 363. — Anina hvalna pesem 364. III, Helijeva hudobna sinova . . . 364 Helijeva sinova 364. — Samuvel v tem- plu 365. — Heli svari sinova. Bog preti Heliju 366. — Bog se razodene Samuvelu. Samuvel povč Heliju božjo besedo 367. IV. Kazen Helija in Izraelcev . . 368 Izraelci pobiti, Heli umrje. Skrinja za¬ veze pri Filistejcih 369. — Filistejci vr¬ nejo skrinjo zaveze 370. — Kazen pri Betsamešanih 372. V. Samuvel sodi Izraelce . . . . 372 Izraelci spokorjeni 372. — Filistejci pre¬ magani 373. — Izraelci hočejo kralja. Pravice kraljeve 374. Leto 1075 1063 Leto 1048 1047 1046 1035 1023 Sedmi oddelek. Zgodbe Savlove. Stran L Samu vel mazili Savla .... 376 Savel išče oslice 376. — Samu vel mazili Savla 377. — „Savel med preroki” 378. II. Savel prvi izraelski kralj . . 378 Savel premaga Amonjane 379. — Savel potrjen za kralja. Samuvel opominja ljudstvo 380. III. Savlovi boji s Filistejci . . . 381 Savlova vojska. Savel prelomi božje povelje 381. — Boj s Filistejci 382. — Jonatanovo junaštvo 383. — Jonatan obsojen 384. IV. Savel nepokoren in zavržen . . 385 Vojska z Amalečani 385. — Savlova druga nepokorščina 386. V. David izvoljen Savlu za nasled¬ nika, premaga Goljata .... 388 Samuvel v Betlehemu 388. — David pri Savlu 389. — Vojska s Filistejci. Go¬ ljat. David pride k izraelski vojni 390. — David gre v boj zoper Goljata 392. VI. David in Jonatan.393 David ostane pri Savlu 393. — David Savlov poveljnik in zet 394. VII. Savel preganja Davida . . . 395 David se reši izpred Savla 395. — Da¬ vidova in Jonatanova zveza 396. — Jo¬ natan da znamenje Davidu 397. Leto 1055 1055 VIII. Savlova grozovitost. David pride v Nobo. David gre v Get k Ahisu 399. — David zbere čete pri Odolamu. Savel da pomoriti duhovnike 400. — David v Kejli 401. IX. Davidova velikodušnost do Savla David v zifski puščavi 401. — David v maonski puščavi. David pri Engadiju prizanese Savlu 403. X. David raste, Savel pada . . . David in Nabal 405. — Abigajla, Naba- lova žena 406. — Nabal umrje. David zopet prizanese Savlu 407. — David gre k Ahisu med Filistejce 408. XI. Savlova smrt. Vojska s Filistejci 409. — Savel gre k vedeževalki v Endor; Samuvel se mu prikaže 410. — Samuvelova prikazen. Davida odslove od filistejske vojske 412. — David udari na roparske Amalečane 413. — Izraelci premagani. Savel in Jo¬ natan padeta 414. XII. David v Hebronu kralj . . . Poročilo o Savlovi smrti 414. — Davidova žalostinka ob Savlovi smrti. David gre v Hebron 416. — Hudi boji med Davidovo in Savlovo vojno 417. — Abner prestopi k Davidu. Joab umori Abnerja 418. — Hudodelca umorita Isboseta, sina Sav¬ lovega 419. Stran 399 401 404 409 414 Tretja doba: Od kralja Davida do Kristusa. A. Od Davida do babilonskega preseljevanja. Prvi oddelek. Zgodbe kralja Davida. Stran I. David kralj vseh Izraelcev . . 421 Jeruzalem 422. — David in Hiram 423. — David premaga Filistejce 424. II, David prepelje na Sijon skrinjo zaveze.424 Iz Karjatjarima do Obededomove hiše 424. — Iz Obededomove hiše na Sijon 425. — Mihola zaničuje Davida 426. — Slovesna pesem Davidova 427. — Hval¬ nica Davidova. Druga hvalnica Davi- dova428. — David uredi božjo službo 429. III. Izveličar obljubljen iz Davido¬ vega rodu.429 Božja obljuba 429. — Davidova zahval¬ na molitev 431. IV. Davidove srečne vojske . . . 431 David premaga Filistejce. David pre¬ maga Sirce 431. — Davidovi junaki 433. — Davidova velikodušnost 434. — David premaga Amonjane in Sirce 435. V. Davidova pregreha in pokora . 436 Natan pred Davidom. David se obtoži. Psalm 50. 437. — Davidova pokora 439. — Salomon, Davidova zmaga 440. VI. Absalom in njegov upor . . . 441 Absalom umori brata. Absalom ubeži. Absalom se vrne domov 441. — Sprava z očetom. Absalom hujska ljudstvo 443. — Absalom začne upor. David zbeži iz Jeruzalema. Kako se je Absalom uprl 444. — Davidovi zvesti 445. — Semej preklinja Davida 446. — Absalom v Jeruzalemu. Poročilo za Davida 448. — Leto 1022 1017 1015 David in Absalom gresta črez Jordan 449. — Boj med Davidovo in Absalomovo vojsko. Absalomova smrt. David zve Absalomovo smrt in žaluje 450. — Kralj se potolaži in vrne 452. — Davidova vrnitev 453. — Seba se upre. Amasova smrt 455. VIL Davidova poslednja doba . . . Gabaončani. Poslednje vojske zFilistejci 456. — Davidova zahvalna pesem. Psalm 17. 457. — Poslednje Davidovo sporočilo. Štetje ljudstva 459. — Kazen zaradi štetja. Spravna daritev na Moriji 460. VIH. Priprave za tempel in Davidova smrt. Davidova naročila 461. — Salomon kralj. Adonijev upor. Adonija propade. David uredi duhovsko in levitovsko službo v templu 463. — Davidova naročila za tempel 464. Drugi oddelek. Psalmi. Uvod. Svete pesmi 468. — Davidovi psalmi. Drugi pevci. Oblika psalmov. Vsebina psalmov 469. — Psalmi pri službi božji. Godbeno orodje 470. — Psalmi v kato¬ liški cerkvi 472. Psalm I. do CL.od 472 do Od 1015 do 975 1014 Tretji oddelek. Zgodbe kralja Salomona. I. Začetek Salomonove vlade . . Adonija hoče izpodriniti Salomona 622. — Joab za kazen umorjen. Banaja. Stran 456 461 468 620 622 Leto 1014 1013 1011 1004 978 975 Od 975 do 953 . • i Stran Sadok. Semejeva nepokornost in smrt 623. — Salomonova ženitev. Kraljestvo utrjeno 624. II. Salomonova bogoljubnost, modrost in velikost ....... 624 Salomonova daritev in božja prikazen v Gabaonu 624. — Kakšna je bila Salomo¬ nova modrost. Salomonova modra raz¬ sodba. Salomon kraljuje modro in veli¬ častno 626. III. Salomonove priprave za tempel 628 Hiram, kralj tirski 628. — Salomonova in Hiramova zaveza 629. — Umetelnik Hiram 630. — Kraj in pričetek zidanja 631. IV. Salomonov tempel 632 Glavni deli templa. Svetišče z vežo 632. — Preddvor 633. — Bogastvo v templu. Zidanje templa 634. V. Posvečevanje templa .... 634 Skrinjo zaveze prenese v tempel 634. — Nagovor Salomonov 635. — Molitev Sa¬ lomonova 636. — Prve daritve v templu 637. — Gospod se prikaže Salomonu. Tempel središče izraelskega ljudstva638. — Duhovni pomen templa 639. VI. Salomon, veličastni kralj . . . 639 Salomon zida hiše. Salomonovo lepo- tičje 639. — Salomonovo plačilo za Hi¬ ranja. Salomon gradi mesta. Salomo¬ nova skrb za službo božjo 640. — Kraljica iz Sabe pred Salomonom 641. — Salo¬ monovo brodovje in bogastvo 642. VIL Salomonov propad in konec . . 643 Salomona premotijo ženske. Salomonov greh. Bog napove kazen. Salomonovi nasprotniki 643. — Jeroboam 644. — Salomona zadnji dnevi in smrt 645. Četrti oddelek. Spisi Salomonovi. I. Pregovori Salomonovi .... 646 Kaj in kako imenitna je modrost. Hvala modrosti 647. — Kako imenitna je mo¬ drost. Modrost, božja oseba 648. — Iz- veličalno delo Modrosti 649. II. Pridigar . . . . . . . . . 654 Kar je posvetno, je minljivo 654. — Pri¬ digarjevo prizadevanje za modrost. Raz¬ veseljevanje in uživanje je ničemurno 655. — Modrost in učenost ne da stalne sreče. Prazno delo je truditi se za dediča 656. — Vse na svetu se preminja. Kri¬ vica in zavist človeška. Človek se trudi, čeprav nikogar nima 658. — Modri opo¬ mini. Zapeljiva ženska 659. — Osoda dobrih in slabih. Ničeinurnost življenja zaradi sreče. Izreki Pridigarjevi. Pri¬ digarjevi glavni nauki 660. III. Visoka pesem ... od 662 do 669 Peti oddelek. Zgodbe kraljev do asirske sužnjosti. I. Razdor kraljestva 670 Roboam in ljudstvo 670. — Deset se¬ vernih rodov odpade od Roboama 672. II. Pregled kraljev 672 III. Jeroboam, kralj izraelski . . . 676 Jeroboam sezida dve mesti in uvede malikovalstvo. Grožnje moža božjega 676. — Žalostni konec nepokornega moža božjega 677. — Jereboamova pregreha, kazen in smrt 678. Leto Od 975 do 914 Od 953 do 918 Od 918 do 897 IV. Judovski kralji Roboam, Abija in Asa Roboam se utrdi. Roboamova pregreha, kazen in smrt 679. — Abija se srečno vojskuje z Izraelci 680. — Kralj Asa 681. V. Izraelski kralji Nadab, Baasa, Ela, Zambri in Amri. Začetek Ahabov Kralj Nadab 682. — Kralj Baasa. Ela in Zambri 683. — Amrija postavijo za kralja. Tebni njegov nasprotnik 683. — Amri kraljuje v Samariji. Ahab. Jeriha in Samarija 684. — Ahab in Jezabela 686. VI. Nekoliko o prerokih . . . . Kaj je prerok? 686. — Kako se ločijo preroki. Nadnaravno spoznanje prero¬ kov 688. 918 908 Od 914 do 889 897 884 Od 896 do 883 VIL Elija poslan k Ahabu . . . . Elija napove sušo. Elija pri vdovi v Sa- repti 689. — Elija se pokaže Ahabu 691. VIII. Elija in Baalovi preroki na Kar- melu Karmelsko gorovje 692. — Elija in Baalovi preroki. Elijeva daritev. Kazen Baalovih prerokov 693. — Dež po suši 694. — Pomen čudovitega dogodka. De¬ vica Marija 695. IX. Elija gre v puščavo in na goro Horeb Elija beži pred Jezabelo 696. — Prika¬ zen božja na Horebu 697. — Elija po¬ kliče Elizeja. Pomen prikazni božje 698. X. Ahabova vojska s Sirci . . , Kralj sirski gre zoper Ahaba 700. — Ahab premaga sirsko vojsko 701. — Sirski kralj gre drugič nad Izraelce 702. XI. Ahab vzame Nabotov vinograd . Ahab in Nabot. Jezabela da Nabota umoriti. Ahabu napovedana kazen 703. XII. Judovski kralj Jozafat in Ahab. Ahabova smrt Kralj Jozafat 704. — Jozafat se združi z izraelskim kraljem. Prerok Miheja in lažnjivi preroki 705. — Kralja gresta v boj zoper Sirce. Ahabova smrt 706. XIII. Ohozijeva trdovratnost in kazen Kralj Ohozija 706. — Ohozijeva bolezen 707. — Kazen kraljevih vojakov in Oho¬ zijeva smrt 708. XIV. Elija vzet v nebo Elija in Elizej 708. — Elija vzet v nebo na ognjenem vozu. Elijev značaj 710. XV. Začetek Elizejevega delovanja. Kralj Joram Elizej ozdravi vodo in kaznuje hudobne dečke. Joram odrine zoper Moabljane 712. — Čudežna voda v puščavi. Zmaga Izraelcev 714. XVI. Elizejeva čudežna dela . . . Čudež z oljem 714. — Sunamljanka. Eli¬ zej obudi mrtvega dečka 715. — Čudež z jedjo. Pomnoženi kruhi.J Sirec Naa- man ozdravljen gob 717. — Giezijeva pohlepnost in kazen 718. — Čudež z že¬ lezom v vodi. Elizej in sirska vojska 719. — Sirci obležejo Samarijo 720. — 885 । Sedemletna lakota. Elizej napove kralju sirskemu smrt 721. Stran 679 682 686 689 692 696 700 703 704 706 708 712 714 Leto Stran 889— 884 883-; 877 883-1 856 . 877 870— 838 856— 829 838— 758 824- 783 782—1 771 I 771-i 722 758—;- 722 XVII. Kralj Jozafat Zmaga nad sovražniki 723. XVIII. Kralja Joram in Ohozija in kraljica Atalija Joram 724. — Ohozija. Atalija 726. XIX. Kralj Jelin in kazen Ahabove hiše Jehu maziljen 726. — Jehu pobije dva kralja 727. — Konec kraljice Je- zabele. Jelin pokonča Ahabov zarod 728. — Jehu pomori judovske kralje¬ viče. Jonadab. Jehu pokonča Baalove malikovalce 730. XX. Atalija in Joas Konec Atalije 731. — Joas 732. XXI. Joahaz, Joas in Elizejeva smrt Joahaz 733. — Joas in Elizejeva smrt. Značaj Elizejev 734. XXII. Amazija in Ozija Amazija 735. — Ozija 736. — Ozijeva ošabnost in kazen 737. XXIII. JeroboamlL, Joatam in poslednji izraelski kralji Jeroboam II. Zaharija. Selum. Mena- ham. Eul pride v deželo. Eakeja. Fakee. Teglatfalasar pride v deželo. Ozee 738. — Joatam, kralj judovski 739. — Ozee. Salmanasar odpelje Izraelce v Asirijo. Pregreha in kazen Izraelcev 740. XXIV. Asirci in Babilonci .... Obseg in značaj dežele 743. — Naj- starejši prebivalci 744. — Kratka zgo¬ dovina asirska 745. — Novo babilon¬ sko kraljestvo 747. — Asirski in ba¬ bilonski pismeni spominiki 748. — Klinopisni spominiki ustvarjenju sveta in o grehu prvih starišev 750. — Asirsko-babilonski spominiki o vesolj¬ nem potopu 751. 722 724 726 731 733 735 738 743 856 783 824 783 810 710 Šesti oddelek. Sveti spisi iz izraelsko- asirske dobe. I. Prerok Ozeja 753 Življenje prerokovo 753. — Izraelcev hudobije 754. — Izraelcev kazen in re¬ šitev 755. II. Prerok Joel 756 Hude šibe 756. — Opomin k pokori. Božje usmiljenje 757. — Prerokba ©prihodnji sreči in o sodbi nad pogani 758. III. Prerok Amos 759 Napovedane kazni 759. — Preroške pri¬ kazni 760. — Poslednji dnevi 762. IV. Prerok Abdija 763 V. Prerok Jona 763 Jona beži pred Gospodom 764. — Jona v ribjem trebuhu 765. — Jona pridiga v Ninivah. Jonova žalost. Prerokov po¬ men 766. VI. Tobija 767 Tobijeva rodovina in pobožnost 767. — Tobija oslepi 769. — Tobijeva molitev 769. — Sarina žalost. Mladi Tobija 770. — Angel Rafael 771. — Mladi Tobija odpotuje z Rafaelom 772. — Mladi Tobija na poti. Mladi Tobija gre k Raguelu in vzame Saro v zakon 773. — Angel Rafael gre po denar 774. — Stari Tobija v skrbeh 775. — Mladi Leto Tobija odrine domov. Mladi Tobija se vrne in ozdravi očeta 776. — Angel Rafael se razodene 777. — Starega Tobija smrt in potomstvo 778. 742— 727 727— 698 714 698 760- 700 758 698— 643 OdS- edl 641— 610 610— 599 599— 588 588 644 Sedmi oddelek. Zgodbe kraljev do ba¬ bilonske sužnjosti. I. Kralj Ahaz . Hudobnost Ahazova. Ahazova stiska in smrt 779. II. Kralj Ezekija Ezekija odpravlja malikovalstvo. Sprav¬ na daritev 780. — Velikonočno prazno¬ vanje 781. — Asirski kralj Senaherib udari na Jeruzalem 782. — Prerok Izaija napove rešenje 783. — Senaheribov poraz 784. — Ezekijeva bolezen. Ezekijeva pesem 785. — Izkušnjava in smrt 786. III. Prerok Izaija Izaijevo življenje in prerokovanje 788. Prvi razdelek. Svarjenje Izraelcev 788. — Doba Mesijeve postave 790. — Izraelova trdovratnost. Izaija poklican za preroka 791. — Prerokovanje o Ema¬ nuelu 792. — Mesija nov kralj 795. — Kristus in njegovo kraljestvo 796. — Zahvalna pesem odrešencev 797. — Grož¬ nje raznim narodom. Razne prerokbe 798. — Bog rešitelj 799. Drugi razdelek: Glas vpijočega v pu¬ ščavi 800. — Mesija, hlapec Gospodov. Mesija, srednik zaveze in rešitve 801. — Doba odrešenja 802. — Kralj Kir, orodje božje. Odrešenje 802. — Mesija, učenik poganov 803. — Mesija bo trpel za grehe 805. — Mesijevo kraljestvo 808. - Vabljenje v Mesijevo kraljestvo. Svar¬ jenje in opomini 809. — Razsvetljenje Mesijevo 810. — Mesijeva pridiga 811. — Odrešenik ljudstva. Zmaga nad] so¬ vražniki 812. — Pogani poklicani, Izra¬ elci zavrženi 813. IV. Prerok Miheja Napoved kaznij. Rešenje po Mesiju 815. — Svarjenje in pretenje 816. V. Kralji Manase, Amon in Josija Manasetovo malikovalstvo in izpreobr- njenje 817. — Kralj Amon 819. — Jo- sijeva gorečnost 820. — Josijeva nepre¬ mišljenost in smrt 821. VI. Joahaz, Jojakim in Jehonija . . Jojakim. Jojahin ali Jehonija 822. VIL Sedekija in konec judovskega kraljestva Konec kraljev 823. — Razdejanje templa in Jeruzalema 824. — Poznejši dogodki. Povišanje Jehonija 825. VIII. Judita . . Judita in Juditina knjiga. Mogočnost Nabuhodonozorjeva 826. — Holofern gre zoper zapadne narode. Holofern pride do izraelske dežele 827. — Izraelci se postavijo v bran. Betulija 828. — Ho¬ lofern obleže Betulijo 829. — Judita 830. — Judita gre v asirski tabor 831. — Ju¬ dita pred Holofernom 832. — Judita ob¬ glavi Holoferna. Judita se vrne v Betulij o 834. — Izraelci udarijo na Asirce 835. — Slava Juditina 836. — Juditina zahvala 837. — Poznejše zgodbe in pomisleki 838. Stran 779 780 788 814 817 821 823 826 Leto 714 611 611 629— 588 Leto 595— 570 IX. Prerok Nahum Pretenje Ninivam. Pogin ninivskega mesta 839. X. Prerok Habakuk Tožba zaradi Kaldejcev 841. — Pogin Kaldejcev zaradi krivic 842. — Molitev preroka Habakuka 844. XI. Prerok Zofonija . . . . . . Dan Gospodove sodbe 845. — Svarjenje poganov in Jeruzalema 846. — Srečna doba za Jeruzalem 847. XII. Prerok Jeremija Jeremijevo življenje in prerokovanje 848. Prvi razdelek: Rojstvo in poklic preroka Jeremija 848. — Očitanje zaradi malikovalstva 850. — Svarjenje Judov in prihodnja slava 851. — Izpreobrnjenje in pokora 852. —Spačenost Judov. Stra¬ hovita kazen. Božja volja. Spoznavanje božje 853. — Zavezaj z Bogom 854. — Jeremijevo in Mesijevo trpljenje. Jere¬ mija toži o sreči hudobnežev. Napoved kazni in nesreče 855. — Jeza Gospodova 856. — Svarila Gospodova. Trdovratnost Judov 857. — Jeremija napove razdeja¬ nje jeruzalemskega mesta 858. — Jere¬ mija tepen in v kladi. Jeremija prero¬ kuje Sedekiju 859.— Opomini in na- povedbe 860. — Sedemdesetletna sužnjost 861. — Jeremija tožijo duhovniki. Podoba Stran 839 841 845 848 Leto jarmov 862. — Krivi prerok Hananija. Pismo Jeremijevo na babilonske Jude. Vrnitev 863. — Gospodova milost 864. — Prerokba o Rahelinih sinovih. Na¬ poved Mesija 866. — Nova zaveza 867. — Bešenje iz sužnjosti. Mesija rešitelj. Svarjenje zaradi nezvestobe 868. — Je¬ remija v ječi in pred kraljem 869. — Jeremija iz kapnice rešen 870. — Ob razdejanju jeruzalemskega mesta 872. Drugi razdelek: Prerokovanje o preselitvi v Egipet 872: — Judje v Egiptu 873. Tretji razdelek: Jeremija prerokuje o Egiptu 873. — Prerokovanje o Fili¬ stejcih in drugih sosedih. Konec mesta Babilona 874. — Izrael očiščen in rešen. Kir zoper Babilon. Maščevanje nad Ba¬ bilonom 875. — Strašen pogin Babilona 876. — Izrael se pritožuje zoper Babilon. Pogin mesta Babilona 877. XIII. Žalostne pesmi Jeremijeve . . Prva pesem 879. — Druga pesem 880. - Tretja pesem 883. — Četrta pesem 885. — Molitev Jeremija preroka 887. XIV. Prerok Baruh Judje na Babilonskem Judom v Jeru¬ zalemu 888. — Molitev Judov 889. — Prava modrost 890. — Nauki za Jude 891. — Vesela vrnitev iz suženjstva 893. — Jeremijevo pismo o malikovalstvu 893. B. Od babilonskega preseljevanja do Kristusa. Prvi oddelek. Iz babilonske sužnjosti. Stran Uvod 897 I. Prerok Ezekijel 898 Uvod. Ezekijelov poklic. Božja prikazen 898. — Božje naročilo 901. Ezekijel poslan k Judom 902. Prvi razdelek: Ezekijel napo¬ veduje Judom obleganje in po- rušcnje jeruzalemskega mesta. Preroška dejanja 902. — Prvo preroško dejanje: Prerok se zapre v svojo hišo. Drugo preroško dejanje: Jeruzalem za¬ risan na opeki in železna ponev. Tretje preroško dejanje: Različna prerokova lega 903. — ' Četrto preroško dejanje: Neukusni kruh. Peto preroško dejanje: Obriti lasje 904. - Razlaga petega pre¬ roškega dejanja 905. — Malikoval¬ ski Izraelci in njihove kazni. Malikovalski kraji bodo opustošeni 905. — Izpreobrnitev pregnancev. Božje ma¬ ščevanje. Ponovljeno opisovanje božjih kaznij 906.— Grehi v Jeruzalemu in kazen zanje. Štiri gnusobe v templu 907. — Znamenje rešitve 908. — Napoved vrnitve v domovino 909. — Podrobnejše napo vedbe božjih kaznij 909. — Preroško dejanje o usodi kralja Sedekija. Pomen tega dejanja. Krivi preroki 910. — Prilike o bližnjih božjih kaznih: 1. Odrezani les vinske trte. 2. Nezvesta nevesta 911. — 3. Vin¬ ska trta in orla 914. Izveličar iz Da¬ vidovega rodu. Opomin k pokori 916. — Prilika o levinji in o trti 917. — Izraelova nezvestoba in kazni zanjo. Uvod. Izraelska nehvaležnost 917. - Prilike o bodočih božjih kaznih. Leto 620— 535 586 578 538 Priliki o dveh prešestnih sestrah 919. — Preroško dejanje o stiskah obleganega Jeruzalema 920. — Prepovedano žalo¬ vanje 921. Drugi razdelek: Pogin pogan¬ skih narodov 922. — Padli angeli podoba padlega kralja. Prerokbe proti Sidonu in Egiptu 924. Tretji razdelek: Obnovljeno božje kraljestvo 926.— Prerokova služba — oznanovanje pokore 927. — Proč s praznim upanjem doma in v pre¬ gnanstvu! Gorje slabim pastirjem 928. ■— Bog sam bo pasel svojo čredo 929. - Mesija, dobri pastir 930. — Izraelci se bodo vrnili v domovino 931. — 0- življene kosti podoba oživljenega naroda 932. — Zadnji poraz bližnjih sovražni¬ kov 934. — Obnovljenje božjega kralje¬ stva 935. II. Prerok Danijel Kralji ob Danijelovem času 940. Prvi razdelek: Zgodovinski dogodki iz Danij elo vega življe¬ nj a. Uvod 941. — Danijel reši Suzano 942. — Nabuhodonozorjeve sanje. Vedeževalci v sramoti 945. — Danijel razkrije sanje 946. — Danijel razloži sanje 947. — Kralj povzdigne Danijela in njegove tovariše. Ananija, Mi- sael in Azarija v ognjeni peči. Zlata soha 948. — Azarijeva molitev 949. — Slavospev treh mladeničev 950. — Nabuhodonoz or opisuje svo¬ jim narodom sanje o visokem drevesu in njihovo izpolnitev 952. — Kralja Baltazarja gostija in smrt 955. — Danijel prvič v Stran 878 888 Stran 937 Leto 435 427 520— 515 520— 515 479 — 474 levnjaku 957. — Danijel drugič v levnjaku. Danijel in Bel 960. — Danijel in zmaj 961. Drugi razdelek: Danijelove pre¬ rokbe. Prva prerokba o štirih kra¬ ljestvih. Štiri zveri 962. — Božje kra¬ ljestvo. Mesijevo kraljestvo 963. — Raz- laga 964. — Videnje o drugem in tretjem kraljestvu. Prikazen 965. — Razlaga 966. — Prerokba o se¬ demdesetih letnih tednih. Da¬ nijel moli za svoje ljudstvo 968. — Angel Gabrijel naznani Danijelu, kdaj pride Mesija 969. — Angel pojasnuje svojo napoved 970. — Prerokbe o tretjem kraljestvu. Angel se pri¬ kaže. Angel tolaži preroka 974. — Za¬ četek grškega kraljestva. Boji med egip¬ tovskimi in sirskimi kralji 976. — Pre¬ rokba o AntijohuEpifanu 978.— Zmaga božjega ljudstva. Konec prerokbam 980. Drugi oddelek. Po babilonski sužnjosti. Uvod I. Ezdrova knjiga Prvi razdelek: Judje se prvič vrnejo iz sužnjosti. Cirovo do¬ voljenje 983. — Oltar in daritve; templu se položi temelj 985. — Samarijci ovi¬ rajo zidanje 985. — Tempel se prične zopet zidati. Uradno pismo in Darijev odgovor 987. — Tempel se dovrši in posveti. Velika noč 988. Drugi razdelek; Ezdra vJeru- zalemu. Ezdra se vrne 989. — Kra¬ ljevo pooblastilo za Ezdra 990. — Ez¬ dra se pripravlja na pot. Ezdra pride v Jeruzalem 991. — Ezdra žaluje, ker so se Izraelci zmešali s pogani. Ezdra očisti mešane zakone 992. II. Prerok Hagej Prva prerokba: Opomin, naj se zida tempel 994. — Druga prerokba: Pri¬ hodnja slava novega templa. Tretja prerokba: Božje obljube 995. — Četrta prerokba: Zorobabel, Kristusova pred- podoba 996. III. Prerok Zaharija Prvi razdelek: Videnja in o- pomini za izraelsko ljudstvo. Uvod 997. — Videnja: Prvo videnje: Mož med mirtami 997. — Drugo vi¬ denje: Rogovi in kovači. Tretje vi¬ denje: Sijon v novi slavi 998. — četrto videnje: Obnovljeno duhovstvo. Peto videnje: Zorobabeldozida tempel. Šesto in sedmo videnje: Pregreha se odstrani 999. — Osmo videnje: Kronani Jozuve predpodoba Mesijeva. Opomini in ob¬ ljube 1000. Drugi razdelek: Prihodnjost judovskega naroda 1001. — Me¬ sija kralj miru 1002. — Izraelovi pa¬ stirji 1003. — Boji in zmage bož¬ jega ljudstva. Novi Jeruzalem bo nepremagljiv 1004. — Žalost ob Me- sijevi smrti. Studenec milostij v Jeru¬ zalemu. Umorjeni pastir 1005. — Kazni in konečno poveličanje 1006. IV. Estera . Mardohejeve sanje. Kralj Asver zavrže kraljico Vasti 1008. — Estera postane kraljica 1009. — Aman 1010. — Žalo- Stran Leto 444 V. 424 981 982 424 VI. 342- 330 180 VIL VIII. 994 997 1008 vanje in molitve 1012. ■— Estera gre h kralju 1014. — Mardohejevo slavje 1015. — Amanov pogin. Ukaz, naj se rešijo Judje 1016. — Judovska zmaga 1018. — Praznik Purim 1019. — Sklep 1020. Nehemija Prvi razdelek: Jeruzalem se obzidava. Nehemija žaluje zavoljo razdejanja jeruzalemskega ozidja. Kra¬ ljevo dovoljenje 1021. — Nehemija v Jeruzalemu 1022. — Judovski sovraž¬ niki 1023. — Boj proti oderuhom 1024. — Nehemija v nevarnosti 1025. Drugi razdelek: Dogodki po dovršitvi mestnega ozidja. Praznik šotorov 1026. — Slovesno ob- novljenje zaveze 1027. — Posvečevanje mestnega ozidja. Nehemija odpravi več razvad 1031. — Judovsko ljudstvo po vrnitvi v domovino 1033. Prerok Malahija Prvi razdelek: Stari zakon razpada. Judje pozabljajo Boga 1034. — Daritev nove zaveze. Svarilo du¬ hovnikom 1035. — Proti mešanim za¬ konom 1036. Drugi razdelek: Napoved no¬ vega zakona. Mesija pride 1036.— Obljuba božjega blagoslova. Odrešenje sveta in vesoljna sodba 1037. Judje pod grško oblastjo . . . Sirahova knjiga Modrost v sv. pismu 1041. Prvi razdelek: Nauki in opo¬ mini za življenje. Modrost izvira v Bogu 1043. — Slava in sadovi bož¬ jega strahu 1044. — Potrpežljivost. Za¬ upanje v Boga. Dolžnosti do starišev 1045. — Krotkost in ponižnost, člo¬ veško srce. Bodi usmiljen 1046. — Hvala modrosti. Bodi resničen in pra¬ vičen. Varuj se predrznega zaupanja 1047. — Bodi možat. Prijateljstvo. Vzgajaj se v modrosti 1048. — Pogla¬ vitne kreposti dobrega moža 1049. — Kako se je obnašati z raznimi ljudmi 1050. — Kako se obnašaj z ženskami. Pazi, s kom občuješ. Posvetna čast in bogastvo, in prava čast in pravo bogastvo 1051. — Bodi previden 1054. — Prevzetneži in bogatini. Dobro srce in mirna vest 1055. — Hvala modrosti 1056. — Hudobni otroci 1057. Bog, svet in človek. Mogočnost in lepota božjega stvarstva. Bog člo¬ vekov stvarnik in dobrotnik 1058. — Spokornost 1059. — Revni človek in usmiljeni Bog. Delaj dobro, moli in bodi previden. Pijanost in nečistost. Lahkovernost in blebetavost 1060. — Bratovsko svarjenje. Molk in govor¬ jenje 1061. — Opomin grešnikom 1062. — Modri in neumni človek. Lenuh in razuzdanec 1063. — Molitev 1064. — Pazi na svoj jezik! Telesni grehi 1065. Slavospev m odrosti. Uvod. Mo¬ drost je vse ustvarila 1066.— Večna mo¬ drost pri Izraelcih. Darovi Modrosti 1067. Razni nauki. Tri dobre in tri slabe reči. Deset priporočila vrednih stvarij 1068. — Hudobna in dobra ženska 1069. — Tri žalostne reči 1070. — Trgovanje. Po govorjenju se spozna Stran 1021 1034 1039 1041 Leto 200 človek. Ne izdajaj prijateljevih skri- vnostij. Hinavstvo. Grešnika kaznuje lastni greh 1071. — Ne išči maščeva¬ nja; varuj se jeze. Grehi z jezikom 1072. — O posojevanju, miloščini in poroštvu. Doma in na ptujem 1073. — Vzgoja 1074. — Zdravje. Hrepenenje po bogastvu 1075. — Zmernost 1076. — Razni lepi nauki 1077. — Sirah o sebi. Neizročajpremoženjapredsmrtjo. O hlapcih. Vraže in prazne vere 1078. — Izkušnja. Strah božji. Kakšni da¬ rovi so všeč Bogu 1079. — Molitev zoper sovražnike 1080. — Izberi si dobro ženo. Pazi na prijatelje in sve¬ tovalce 1081. — Bodi trezen! O po- zemskem in nebeškem zdravniku 1082. — Žalovanje za umrlimi. Znanost in umetnost 1083. — Hvala modrega člo¬ veka. Slavospev Bogu in njegovim delom 1084. — Nadloge človeškega življenja 1085. — Smrt. Prekletstvo hudobnežev 1086. — Prava sramežlji¬ vost 1088. — Skrb za hčere; pazi se z ženskami 1089. Drugi razdelek: Hvala Boga in svetih mož. Slavospev Bogu 1089. — Hvala svetih mož. Uvod. He- noh in Noe. Abraham, Izaak in Jakob 1091. — Mojzes, Aron in Finees 1092. — Jozuve in Kaleb. Sodniki in Sa- muvel 1094. — Natan, David in Salo¬ mon 1095 — Elija in Elizej. Ezekija in Izaija 1097. — Jozija, Jeremija, Ezekijel in dvanajst prerokov. Hvala raznih svetih mož 1098. — Veliki du¬ hovnik Simon 1099. — Konec Si- rahove knjige. Prošnje za rešitev izraelskega ljudstva 1099. — Podpis knjigi 1100. Dostavek. Sirahova molitev. Zahvalnica za božje dari. Zahvala za modrost 1100. — Vabilo k modrosti 1101. IX. Knjiga Modrosti. Prvi razdelek: Modrost in njeni sadovi. Iz modrosti izvira sreča in neumrljivost. Kakošna je Mo¬ drost? Odkod smrt? 1103. — Pravični so srečni, hudobneži pa nesrečni 1105. — Pravični in hudobneži pri sodbi 1107. — Modrost vodi naše življenje. Modrost se priporoča kraljem in kne¬ zom 1107. — Opis modrosti 1108. — Molitev za modrost 1112. Drugi razdelek: Zgodovina po¬ jasnjuje delovanje božje Mo¬ drosti. Modrost je reševala in ka- Stran 1101 Leto 187— 164 176 176 172 170 167 166- 160 160—| 144 144— 135 135— 38 znovala. Vzgledi od Adama do Moj¬ zesa 1113. — Modrost dokazuje, kako nespametno je maliko¬ vanje. Malikovalci, ki naravo po božje časte. Častilci malikov 1115. — Kako so začeli ljudi po božje častiti ? 1116. — Grdi grehi združeni z mali¬ kovanjem 1117. — Častilci pra¬ vega Boga. Razloček med častilci pravega Boga in med malikovalci 1117. - Sklep 1119. X. Makabejski knjigi. Zgodovinski uvod 1122. Kralja Selevk IV. in Antijoh Epifan zatirata Jude. Helijodor hoče oropati tempel 1123. — Antijoh Epifan odstavi Onija III. 1125. — Hu¬ dobni Menelaj — veliki duhovnik 1126. — Antijoh prične divjati proti Judom 1128. — Antijoh preganja judovsko vero 1129. — Eleazarjevo mučeništvo 1130. — Mučeniška smrt sedmih bratov in njihove matere 1131. — Matatija s svo¬ jimi sinovi se upre 1134. Juda Makabej. Prvi boji Juda Makabeja 1137. — Juda očisti tempel 1142. — Judovske zmage nad sovraž¬ nimi sosednimi narodi 1144. — Anti- johova smrt 1147. — Juda premaga Lizija 1149. — Juda se zopet bojuje s sosednimi narodi 1152. — Zmaga nad Gorgijem. Daritve in molitve za umrlimi 1153.— Napad na jeruzalemski grad in boji z Antijohom Evpatorom 1154.— Odpadli Alkim in Nikanor proti Judom 1157. — Juda se zveže z Rim¬ ljani. Juda junaško umrje 1162. Veliki duhovnik Jonatan 1163. — Jonatan se bojuje zoper Bakhida 1164. — Jonatan in Aleksander 1165. — Jonatanovi uspehi pod raznimi kralji 1168. — Jonatanova zadnja dela 1170. Veliki duhovnik Simon. Začetek Simonove vlade 1172. — Srečna ju¬ dovska doba pod Simonom 1174. — Simon in Antijoh Sidet 1176. — Si¬ monova smrt 1178. Dva lista palestinskih Judov v Egipet 1179. XI. Judje pod Makabejci .... Usoda sirskega kraljestva. Rodovnik Matatijeve rodbine. Janez Hirkan in Juda Aristobul 1181. — Aleksander Janej, Aleksandra Salome in nasled¬ niki 1183. Sklepna beseda. Stran 1121 1181 1185 Stvarno kazalo. Opomba: Zgodovinske stvari so iz „vsebine" jasno razvidne; zato jih nismo vsprejeli v stvarno kazalo. Ozirali smo se sestavljaje to kazalo zlasti na verske in nravne nauke in na starinoslovske posameznosti ki so raztolmačene v Zgodbah. Abrahamovi sinovi 93. Amen 303. Angel Gospodov — Bog Sin 219. Angeli, ustvarjeni 32, popolni 36* prosijo za nas 168. Angeli varihi (Ps. 90) 566. Antikrist 963. 964. 968. 980 Apostoli, podoba dvanajst studencev 208. Asideji 1136. Astarta 336. Ašera (Astarta) malik 684. Baal 336. Balov tempel 70. Barve na pregrinjalu, njih pomen 232. Beelzebub — malik 708. Biblija 9. Blagoslov Mojzesov 304. Blebetavost 1060. Boj Kristusov s hudobnim duhom, pred- podoba: boj Davidov in Goljatov 393. Boga moramo iskati 682. Bog in človek 1060. — in človeška duša 753. Bog kaznuje cele narode (Zgled: Izra¬ elci) 740. 882. Bog sodi po srcu (David) 388. Bogaboječnost; zgled: Job 142, Sa- muvel 404. Bogastvo 1075. Bogatin in revež 1055. Bogokletstva kazen (zgled: Baltazar) 955. 956. (Nikanor) 1160. 1162. Bogoskrunstvo (Antijoh, Nikanor) 1129. Božja beseda — živež 298. Božja moč; podoba — ogenj 187. Božja narava Mesijeva 224. Božje dobrote (Ps. 104) 428. Božji rop: zgled: Ahan 324, Helijodor 1123, Antijoh 1128, Pompej 1183. Brezbožneži proti bogaboječim 1104.1105. Cerkev in Kristus — nevesta in ženin (Ps. 44) 516, mesto resnice, posvečena gora 1001; predpodobe: sv. šotor 233, Morija 92, izraelsko ljudstvo 409. — v svojih bojih; podoba: boji božjega ljudstva (Ezekijel) 935. Čarodeji egiptovski 192. Časna kazen (zgled Mojzes in Aron) 274. Častihlepnost (Jason) 1126. Čebele v sv. deželi 384. Čednosti poglavitne prvič omenjene 1110. Čistost 165, 1106; zgled: Suzana 942. Človeški otroci 52. človeško življenje minljivo 1107. Čudovitost božjih del 172. Daritev božjega Sinu (Ps. 39) 509. Dar modrosti 1042. Darovi modrosti 1109. Davidov grob — kraj zadnje večerje 467. Davidovo mesto 422. Delo telesno 1049. 1052. Denar izraelski 227. Dohodki levitov 241. Doma vrednost 1073. 1081. Domovine obramba (zgled Mojzes) 182. Drugo stvarjenje 33. Duhovniki stare in nove zaveze 238. Duhovska služba; podoba: Aronova pa¬ lica 273. Duhovsko kraljestvo 215. Dušam v vicah pomoč z miloščino (Tobija) 777; z molitvijo in darovi (Juda Makabej) 1154. Duše v vicah; podoba Absalom 443. Edinost 1068. Edomljani (Idumejci) 115. Egiptovska pisava 120. Eklezijastik 1041. Elija pride pred sodnim dnem 1038. Eseni 1136. 1182. Evangelisti (predpodoba v Ezekijelovi prikazni) 900. Farizeji 1182. Godba 470, 1076. Gorečnost (Izraelcev) 332, (Davida za tempel) 461, (Simona) 117-2. Gospodar skrben in usmiljen (zgled: Booz) 360. Gospod z vami (stari pozdrav) 356. 358. Govorjenje, kakšno bodi 1061. 1071. Grdenje Mojzesa in kazen 264. Greh; grd (zlato tele) 221, nehvalež¬ nost 437. Grešniki; podoba: suhe kosti 932—934. Grobovi v sv. deželi 94. Hasmoneji 1181. Henoh, od Boga vzet 54. Hčere, skrb zanje 1089. Hinavstvo 1071. Hiša božja (njen pomen v Salomonovi molitvi) 636. Hlapec dober; zgled: Eleazar; kako ravnaj ž njim 1078. Hvaležnost do Boga. Zgledi: Noe 58, Debora in Barak 338, David 431 (Ps. 9) 478. Hudobneži — nesrečni 1105. Hudobni duh vržen v pekel 798. 924. Hudobni duhovi 36. Itala 17. Izbiranje božje 116. Izkušnja; vrednost 1079. Izkušnjava (David) 436. Izpoved v starem zakonu 251. (Ps. 31) 500. Izpreobrnenje Judov pred sodnim dnem 1038. Izpreobrnenje poganov h krščanstvu 1001. Izraelci proti sovražnikom 289. Izvirni greh 49. Izvolitev božja (Izak) 102. Jabok, pritok Jordanov 111. 279. Jermena pri molitvi 296. Jeruzalem vdrugič podrt 1006. Jeza 1072. Jezik 68. Jezik prvih starišev 43. Jordan 74. Judovska samostojnost pod Artakser- ksom I. 990. Judovske naselbine 1040. Kajn in Abel 49. Kajnov rod 64, 67. Karavana 118. Kazen božja 150. Kazen ljudstva s slabim vladarjem 169. Kesanje (David) 437. Kletev Mojzesova 303. Kralji napovedani iz Judovega rodu 311. Kri 63. Kri Odrešenikova (kri velikonočnega jagnjeta) 202. Kristijani izmed poganov; predpodoba: Ninivljani 766. Kristus oznanjen v raju 47, Abrahamu 73, Izaku 99, Davidu 430. Kristus v preroških podobah: Zvezda in palica 284; dež na runu (iz Device rojen) 340; vogelni kamen 593; luč poganom 801. 803; jagnje 855; mladika 860. 999; ceder 916; solnce pravice 1037. Kristusa so pričakovali narodi 803.1185. Kristusova služba napovedana: Imena 795; hlapec Gospodov 801; prerok 301; dobri pastir 930; srečen pastir iz Davidovega rodu 934; pastir, ki zavrže Jude 1003; duhovnik 900; 587; kralj 543; na Sijonu 473; večen 587; pravičen 860; miren, priprost 1002; stanuje na Sijonu 998; zanesljivi prerok 1176. Kristusove predpodobe: Jožef v ječi 122; (križani K.) 126; Job 177; (križani K.) 156; Aron 235.276; Mojzes 319; Jozuve 334; Gedeon 342; Sam¬ son 349. 353; Elija 711; Jona 765; Jeremija 848; Zorobabel 996; goreči grm 187; velikonočno jagnje 202; skala z vodo 211; vnovič postavljena Davi¬ dova hiša 762; Kr. trpljenja preroška dejanja 903. Kristusovega prihoda čas: 919. 969 995. 1037. Kristusovi čudeži napovedani 799. Kristusovo kraljestvo: za vse na¬ rode 790. 963; zmagoslavno 812. 963; sijajno 810; srečno 756; kamen, ki poruši druga kraljestva 947. Kristusovo življenje: iz Semovega rodu 65; iz Jakopovega 103; iz Judo¬ vega 136; iz Davidovega 459. 796; ro¬ jen iz Device 793; v Betlehemu 815; pravičen 868; trpljenje 476.489 za člo¬ veštvo 805—808; prodan za 30 srebr¬ nikov 1004; potrpežljiv v trpljenju 805; zadnja beseda na križu 499; silovita smrt 1006; zmaga nad smrtjo 484. 970; pošlje sv. Duha 1005; prihodksodbi 1038. Krivičnega zadene kazen 843. Križ (predpodoba: goreči grm) 187; tav (Ezekijel) 909. Krotkost 1046. Krvno maščevanje 292. Eahkovernost 1060. Lakomnost 1056. Lasje in brada pri vzhodnih narodih 904. Lenuh 648. 652. 1063. Litanije (podoba Ps. 135) 609. Ljubezen božja 36. 42. 430. 1114; večna864 (podoba: prikazen Eliju) 697. Ljubezen do bližnjega (Abraham) 83, (David) 416. Ljubezen do Boga 296. Ljubezen do domovine: (Judita) 830, (Jeremija) 879, (Ezdra) 992, (Mar- dohej) 1012, (Nehemija) 1021. 1032 ; (Matatija) 1134, (Sedmi makabejski sin) 1133. Ljubezen do sovražnikov 218. Ljubezen pregrešna; zgled: Samson 351. Ljubezen v visoki pesmi 662. Logi — malikovalski 678. Makabeji 1121. Malikovalci kaznovani 1114. 1120. Malikovalstvo, vrste, začetek 1115. 1117. Marija druga Eva 47, goreči grm 187, Mirjam 207, Aronova palica 274. 1066, devica - oblaček pri Elijevi daritvi 695, Estera 1020, Izaija 793, Modrost 649. Maščevanje grešno 1072. Zgled: Ja- kopovi sinovi 113. Materialisti med Judi 1102, njihovi nauki 1104. 1105. Mati skrbna (zgled: Ana Tobijeva) 772. Mavrica 64. Maziljenec 364. 378. Meseci; imena po babil. sužnjosti 1033. Meso s krvjo prepovedano 63. Mesta za zavetje 256. Milost božja; predpodoba: čudežni stu¬ denec 936. Miloščina 1073. Minljivost življenja 151. Mir pravičnih 1106. Misel na smrt 156. 1050. 1086. Moč božja 162. Moder, kdo je 1041. Modrost (kaj pomenja) 847, (narodov in človeka) 294, zgled: Jožef 133. Modrost — Bog Sin 648. 1043. 1066. 1110. 1120. Modrost božja 153. 163. Modrosti duh 1109. Modrosti knjiga 1102. Modrosti korist 1110. Modrosti lastnosti 1109. Modrosti pogoji 1103. Mogočnost božja 115. 153. 207. Mojzes in Kristus 219 — sv. Pavel 223, zgled zvestobe 1092. Molitev 252. 889. 1060, za umrle 1154. Molitve moč (Aron) 272, 777. (Onija) 1125, (Eleazar) 1131, (Makab. bratje) 1134, (Makabejski vojaki) 1143. Molitev; zgled: Jakop 110, Mojzes212. 222. 223. 267, David 431, Estera 1012. Mrtvo morje 86. Mučeništvo; zgled: Eleazar 1130, Ma¬ kabejska mati s sinovi 1131. Mumije 119. Nabajot, sin Izmaela, unuk Abrahamov 103. Namen, dober ne opraviči slabega de¬ janja (Savel) 386. Namen, slab (babilonski stolp) 67. Napuh 1055, (Aleksander Vel.) 1122. Navdihnenje božje svetih pisateljev 11. Nebesa (sv. šotor) 233. 811, Makabejski bratje 1134. Nečiste živali 59. 254. Nečistost 286. 302. 643. 1060. 1065. Nedelja'; sedmi dan 210. 246. 252. Nehemijev vodnjak 1030. Nehvaležnost do starišev (Absalom) 450. Nepojmljivost božja 152. Nepotrpežljivost (zgled Savel) 382. Nespokornost (Antijoh) 1147. Neumnost 1063. Neumrljivost človeške duše 1132. Nevednost človekova 1113. Nevera združena s prazno vero(Ahab) 691. Neverni narodi v sveti deželi 73. Nevoščljivost. Zgled: Jožefovi bratje 117. Nezadovoljnost vsled požrešnosti 262. Oblačilo; namen 46, spomin na po¬ stavo 269. Občevanje 1051. Obredi (predpodoba Elizej) 712. Obresti prepovedane 302. Obreza 81. Obupnost; zgled Izraelci 208. 209. Odpad od Boga: Savel 643, Salomon 678, Judje ob času Antijoha Epifana 1125. Jason 1129, Menelaj 1156, Al- kim 1157. 1165. Odpuščenje grehov 267. 789. Odpuščenje sovražnikom (zgled: David) 408. 434. 454. Oljka, znamenje miru 59. Omahljivost (zlato tele) 221. Opravičenje dušno (podoba: prehod skozi morje) 204. Opresni kruhi 198. Osmi dan določen za obrezo 81, za očiščenje gobavih 245, -za očiščenje Nazirejcev 245. Otroci in stariši 1045. Otrpnelost (Faraon) 204. Ovitek (oblika knjige) 307. Palma 208. Pastir — kaj pomenja v sv. pismu 928. Pelikan 573. Pijanost 1060. Piramide 121. Podoba božja v človeku 35. 40. 41. Podpihovanje 1072. Pogum (zgled: Kaleb in Jozuve) 267. Pohlepnost po denarju 718. Pohujševanje (zgled: Ahaz) 180. Poklic 1077. 1083; Mojzes 183; Jere¬ mija 848; Ezekijel 901. Pokora, kakšna bodi 757. Pokorščina 387 Bogu, Abraham 92. Poljedelski zakoni pri Izraelcih 247. Poljedelstvo, prvo človeku (Adamu) od Boga naloženo opravilo, blagoslov¬ ljeno 39. 40. 1005. 1049. Pomoč naša v imenu Gospodovem (Ps. 123) 603. Ponižnost 1016. Popotniki smo na zemlji 140. Poroštvo 1073. Posojevanje 1073. Post 252; Eleazar, Makab. mati 1130. Potrpežljivost 1045, Job 142. Požrtvovalnost: Abraham 90, Ju¬ dita 830; Nehemiia 1025. Pravičnik živi v veri 842. Pravičnost 1047. 1079; božja 170. 1057; ob potopu 54, 58; oblastnikov 436, krščanska 472, Odrešenikova 790. Pravovernost: Taretova rodbina 72. Praznik templovega posvečevanja 1179; ognja 1143. 1179. Praznovanje, Balaam 2Š0, Ohozija 708, Savel 410. Predrznost 1047. Predstojniki 1108. Premoženje posvetno 1075. Premožnost očakov 107. Previdnost božja 1079. 1084; po¬ doba: Jakobova lestvica 104; zgledi: Jožef 132, Mojzes 181, Elija 689, Su¬ zana 942—945. Preseljevanje duš 119. Prijateljstvo 1048. 1064. 1081; David in Jonatan 396. 401. Priroda hvali Boga 428. Prisega 253, 1065. Prozelitje 1040. Rahaba, predpodoba grešnikov 317. Razumnost 1050. Razuzdanost 1063. Resničnost 1041. Revščina človeškega življenja 154. Saduceji 1182. Samomor 1160. Samum v puščavi 143. Satanova moč 192. • Sedemdesetletna sužnjost napovedana 861. Septuaginta 16. 1040. Serafi 791. Sin človekov; pomen 963. Sinedrij 1182. Sirahova knjiga; kdaj spisana 1041. Sirahove knjige lepota 1043. Sirski kralji 1181. Skrinja zaveze ob sodbi 1179. Skrivnosti se ne smejo razodeti 1071. Smrt 1086. 1103. (Antijoh) 1147. Sodba pravičnih in hudobnežev 1107. Sodni dan napovedan 846. 1031. Sovraštvo hudobnih proti pobožnim; Kajn 50. Spokornost 1059. Spoštovanje do starišev (zgled: Ruta) 357. Sramežljivost 1088. Srce človeško 1046. 1055. Sreča v izpolnjevanju božjih zapovedij 257; pravičnih 1105. Stanovitnost: Jeremija v trpljenju 869, v veri, trije mladeniči 949, Danijelova 942. 958. 961. Mak. bratje 1130. Stari zakon in Kristus 1185. Stariši premehki (zgled: Heli) 366. Starost prvih očakov 53. Stiskanje delavcev 190. Strah božji modrost 164/1079. 1044. Stvarnik človekov 1058. Stvarstvo slavi Boga 1085. Stvarstva lepota 1058. 1089. Sužnji 255. 1078. Sv. Duh 32. podoba: oblak pred Izraelci 206, posvečevalec 758. 932. Sv. Janez (Krstnik napovedan 800. 1036. Sv. Jožef; predpodoba egipt. Jožef 140. Sv. Križ, predpodoba: Aronova palica, bronasta kača 277 ; črka tav 909. Sv. krst (predpodoba: prehod skozimorje) 206; črez Jordan 320. Sv. maša napovedana 1035; predpodoba: daritve star, zakona 245; začetek (Ps. 42) 513. Sv. obhajilo; predpodobi : Velikonočno jagnje 200. 202. Mana 209. 210. Sv. Pavel iz Benjaminovega rodu 138. Sv. pismo: imena knjig in spisov 15; v slovenščini 18. Sv. Rešnja Kri; podoba: rdeče morje 206. Sv. Rešnje Telo 294.295. Sv. Rešnje Telo; podobe: Gospod na Sijonu 998; kruh z nebes 1119: žito izvoljenih in vino, ki kali device 1002. Sv. Rešnje Telo; predpodobe: raj 45; Melkizedekova daritev 77; mana 210. 1119; čudežni kruh Elijev 696. Sv. Trojica 32. 83. 690. 1109. 1110. Svarjenje bratovsko 1061. Sveta dežela — obljubljena 73. Svete zgodbe; pomen 8. Sveti možje 1091. Sveti ogenj 1179. Svetnikov priprošnja (Jeremija) 1160. Sveto leto ; jubilejsko leto 248. Sveto ljudstvo 215. Svetost božja 216. Svetovalci i082. Širokoustneži 266. Šotor 98. Štetje leta pri Izraelcih 58. Številke svete; pomen 232. 233. Telo Mojzesovo 314. Tolažba božja 147. Trdovratnost: Kajn 50; Faraon 196; Ahab 702. Treznost 1082. Trgovanje 1071. Trpljenje pravičnih 141. 1105. Uboštvo ni sramotno 1053. Učenci Gospodovi (duhovniki),pred¬ podoba 70 starejšin 262; sedemdeset palm 208. Udanost v božjo voljo (zgled Tobija) 769. Umetnost 1083. Umivanje rok po darovanju (Ps. 25.) 494. Umrlim pomoč z daritvijo (Juda) 1154. Upornost 270. Usmiljenost 1046, Tobija 768. Usmiljenje božje 168; 299. (Ahab) 704. Včlovečenje Sinu božjega; pred- podoba: Jakopova lestvica 104.866.891. Vedenje pri pijači 1076. Vedeževanje 280. 410. 708. Veličastvo božje 150. 487. 898- 901.1089. Veličastvo božje službe 1092. 1096. 1099. Velika sinagoga 983. 1034. 1182. Veliki petek — dan sprave 252. Veliko duhovstvo 1176. Veliko starejšinstvo 983. Vera; Abraham 79, Makab. bratje 1131. Vest 1077. Vino 1076. Višjih dolžnosti do podložnikov 902. Vnebohod (Ps. 23.) 428. 519. Vodnjaki v sv. deželi 90. Vojska v obrambo vere 1138. Vraže 1078. Vsegamogočnost božja 31. 497. 1114. Vsegavednost božja 1065. Vstajenje od mrtvih 158, 980, (Makabejski bratje) 1132. 1133. Vstajenje Odrešenikovo (Ps. 15.) 484. Vulgata 17. Vzgled dober (Eleazar) 1130. Vzgoja otrok 1049. 1074. Vživanje brezbožnežev 1104. Zapeljivec 301. Zatajevanje; zgledi: Elija 689, Jo- jada 731, Judita 831, Nazireji 245. Zaupanje v Boga 474. 475.477. 480; Jakob 109, Matatija 1137, Juda Ma- kabej 1138. 1140. 1045. Zaupanje v molitev (zgled Judita) 831. Zavetišče 293. Zaveza med Bogomin Judi raztrgana 1003. Zaveza nova 867. 890. 913. Zaveza stara 219. Zaharija, duhovnik, umorjen 733. Zakon: ustanovitev 43; pokvarjen 52. 54; dober (Tobija in Sara) 770. 774. Zakramenti 498. 649. Zaobljube 252. Zapeljevanje; Putifarjeva žena 121. Zdravila so od Boga 208. Zdravje 1075. Zdravnik in zdravila 1082. Zmaga nad izkušnjavo: Jožef 121. Zmaga nad poganstvom; podoba: zmaga nad Jeriho 323. Zmernost 1076. 1082. Značajnost 1048, (Matatija in sinovi) 1136. Znanost 1083. Zvezda sv. treh kraljev 285. Žalost za rajnimi 1064. 1083. Žena dobra 653. 1070. 1081. Žena hudobna 1069. Ženin in nevesta — Bog in Izrael 907. 911. Ženske 1051; na Jutrovem 97; pri Izraelcih 255. Želja po Odrešeniku med Judi 1033. Želja smrti; 145. 146. Živali; obnašanje do njih 255. Življenje dar božji 785; nadloge 1085. Kazalo podob. Slike oseb in svetopisemskih dogodkov. Stran Jurij Japelj.18 Jurij Vole.19 Greh prvih starišev.49 Abelova daritev.51 Noe dela ladijo.55 Noetova ladija.56 Izhod iz ladij e.57 Noetova daritev.59 Slika vesoljnega potopa na staro¬ rimski posodi.61 Noe prekolne Kanaana .... 65 Razhod od Babela.69 Melkizedekova daritev.76 Abraham.79 Abrahamova gostoljubnost ... 82 Lotov beg iz Sodome.85 Abraham hoče darovati Izaaka . 91 Izaak blagoslovi Jakopa .... 101 Nebeška lestvica.104 Jakop se bori z angelom .... 110 Bratje prodado Jožefa v Egipet . 118 Jožef razloži sanje Faraonove . . 124 Jožef povišan.125 Jožef se dd spoznati.131 Jakop blagoslovi svoje sinove . . 137 Trije prijatelji pridejo k Jobu . . 145 Bratje in znanci pridejo k Jobu . 176 Ramzes II.181 Aron vrže palico pred Faraonom . 191 Velikonočno jagnje pred izhodom iz Egipta.199 Mojzes moli med bojem z Amalečani 213 Mojzes prinese novi tabli s Sinajske gore.225 Ogledniki se vračajo k Izraelcem . 265 Aronova palica.273 Bronasta kača.277 Balaam na poti k Balaku . . . 281 Jozuve postavljen za vodnika Izra¬ elcem .288 Stran Bog pokaže Mojzesu z gore Abarima obljubljeno deželo.309 Mojzesov grob.312 Mojzes.314 Oglednika spuščena iz hiše Rahabine 317 Poglavar Gospodove vojske . . . 321 Obhod Izraelcev okrog Jerihe . . 323 Jozuve ukaže solncu, da obstoji . 329 Razdelitev dežele z žrebom . . . 331 Gedeonova daritev.339 Gedeon premaga Madijance . . . 343 Smrt kralja Abimeleha .... 345 Jefte in njegova hči.347 Samson usmrti leva.349 Samson pobije Filistejce z oslovsko čeljustjo.351 Samsonova smrt.353 Noema in njeni sinahi .... 355 Booz in Ruta.359 Ana, mati Samuvelova, moli pred Gospodom . . '.363 Helijeva smrt.368 Samuvel mazili Savla.377 Savel odtrga Samuvelu rob plašča 386 Samuvel mazili Davida .... 389 David premaga Goljata .... 393 Savel hoče Davida s sulico zabosti na steno.396 David in Jonatan.398 David odreže Savlu rob plašča . . 405 Samuvel se prikaže Savlu . . . 411 Savlova smrt.415 Maziljenje kralja Davida .... 425 David pleše pred skrinjo zaveze . 427 Trije junaki prineso Davidu vode iz betlehemskega vodnjaka . . 433 Semej preklinja Davida .... 447 Absalomov beg in konec .... 451 Salomon maziljen v drugič za kralja 462 „Govori, Gospod,tvoj hlapec posluša!“ 474 Stran Stvarnik sveta.576 Pevec ob reki babilonski .... 611 David, spokorni pevec.616 Kraljevi pevec David.621 Salomonova modra razsodba. . . 625 Salomon zida tempel.630 Kraljica iz Sabe pred Salomonom 642 Salomonovo malikovanje .... 644 Nevesta.664 Nevesta počiva pri svojem Božjem ženinu.668 Kraljestvo Davidovo pod Roboamom se razdeli.671 Eliju donašajo krokarji živeža . . 687 Elija obudi vdovinega sinu . . . 690 Elija usmrti Baalove preroke . . 694 PravapodobakarmelskeMatere božje 695 Elija v puščavi.698 Bog se prikaže Eliju na Horebu . 699 Ahabova smrt.707 Elija vzet v nebo.709 Elizej in malopridni dečki betelski 713 Elizej obudi mrtvega dečka . . . 716 Smrt kraljice Jezabele.729 Teglatfalasar na svojem vozu . . 739 Asirski kralj Sargon.745 Asirski kralj Senaherib .... 745 Mladi Tobija odpotuje.772 Tobija in Sara molita.775 Angel Gospodov pomori Senaheri- bovo vojsko.784 Videnje preroka Izaija.793 Safan bere knjigo postave . . . 819 Odhod v pregnanstvo.824 Judita obglavi Holoferna .... 835 Juditina vrnitev v Betulijo . . . 837 Jeremija poklican za preroka . . 865 Jeremija žaluje nad Jeruzalemom 881 Videnje preroka Ezekijela . . . 899 Prerok Danijel.939 Stran Danijel reši Suzano.943 Danijel in Habakuk.959 Glava Aleksandra Velikega . . . 981 Judje se vračajo v domovino . . 982 Temelj novemu templu .... 986 Asver povzdigne Estero za kraljico 1011 Mardohejevo slavje.1015 Jeruzalem se zida.1024 Gora Ararat.. • 62 Razvaline pri Babilonu: Birs Nimrud 70 Sedanji Damask.77 Abrahamov hrast pri Hebronu . . 84 Severno obrežje Mrtvega morja . 87 Lotov steber. 88 Star kamenit grob v sveti deželi . 94 Rahelin grob blizu Betlehema . . 114 Pogled na Sejirsko gorovje . . . 115 Mesto El-Khalil, nekdanji Hebron 117 Hermon s snegom pokrit.... 171 Gora Horeb.184 Pogled na deželo Gesen .... 197 Rdeče morje.207 Puščava pod Sinajsko goro . . . 215 Puščava Faranska.2H1 Kades Barne.268 Azijongaber.278 Reka Jabok.279 Moabska pokrajina.283 Jordanska dolina.306 Kraj stare Jerihe.324 Sejlun.365 Azot.370 Karjatjarim. 373 Betelske razvaline.375 Gabaa, Savlova domovina . . . 379 Mahmaški prehod.382 Betlehem.388 Vadi es Sant.391 Judejska puščava.402 Pogled na engadsko gorovje. . . 403 Kraj Samuvelovega groba . . . 407 Stran Ljudstvo se pokori.1029 Nauk Modrosti.1069 Dobra vzgoja.1074 Helijodor hoče oropati tempel . . 1124 Antijoh preganja verne Izraelce . 1131 Mučeniška smrt sedmih bratov in njihove matere.1133 Matatija beži s svojimi .... 1135 Slike krajev in pokrajin. Vhod v votlino pri Endorju in po¬ gled na genezareško jezero . . 410 Sedanji Jeruzalem z vshodne strani 420 Sedanji Jeruzalem z južne strani . 422 Sedanja pot v Betlehem z jeruza¬ lemskim gradom.423 Vodovod v Ematu.432 Razvaline mesta Rabe.440 Kedronska dolina in samostanMar-Saba445 Vodnjak Rogel.449 Absalomov spominik v dolini Jozafat 453 Na Sijonski gori.456 Davidov grob v Jeruzalemu . . . 467 Hiša Davidovega groba na Sijonu 468 Hrib odolamski.481 Gora Hermon.512 Tekua. . . 521 Dolina Sihemska ... ... 529 Pogled na Hermon iz daljave . . 536 Gora Tabor.563 Dolina smrtnih seno ... . 583 Palestina-pogled na morsko brežino 585 Hudournik na jutrovem .... 604 Podstav Salomonovega templa . 629 Dolenja dolina Jozafat . . 657 Grobni spominiki v dolini Jozafat 661 Okolica engadiska.665 Sebastije, nekdanja Samarija . . 685 Sarfand.689 Karmelsko gorovje . . ... 691 Kraj Elijevega oltarja na Karmelu 692 Samostan na Karmelu .... 696 Vodnjak v Bersabi . . . . . 697 Stran Juda očisti tempel.1143 Angel Gospodov vodi Izrael proti sovražniku.1149 Onija in Jeremija se prikažeta Judu 1161 Ljudstvo izvoli Simona za vladarja in višjega duhovna.1175 Elizejev studenec pri Jerihi . . . 711 Spominik moabskega kralja Mesa . 714 Grobovi kraljev pri Jeruzalemu . 725 Ostanki nekdanje Samarije . . . 740 Prekop iz Tigrisa.743 Nimrud.748 Jope ali Jafa.764 Ezekijev ribnik.787 Razvaline nekdanjega Dora . . . 799 Dolina Ben-Enom.818 Razglednica v Palestini .... 842 Zlata vrata na vshodni strani Je¬ ruzalema .891 Razvaline Darijeve palače . . . 897 Pašnik blizu Gaze . . . . 930 Jeruzalem s templom.971 Spominik pri Behistanu v Indiji . 989 Grob preroka Zaharija .... 997 Ezdrov grob.1026 Dolina Sorek v Palestini .... 1039 Salomonovi ribniki.1087 Hebron.1093 Veliki ribnik pred Hebronom . . 1095 Sefela.1111 Cesta v Jopah.1151 Matijev most ob izlivu Jarmoka v Jordan.1164 St. Jean d’Acre, nekdanja Ptolemajidall66 Grobni spominik velikega duhov¬ nika Simona Pravičnega . . . 1170 Sedanje Jope.1171 Kraljevi grobovi v Jeruzalemu. . 1180 Puščava v Idumeji.1182 Slike, tičoče se omike in starinoslovja. Samarij anski veliki duhovnik . . 16 Klinopis.60 Egipčanski maliki.72 Staroasirski kameniti oltar ... 74 Popotniki na Jutrovem .... 96 Napajanje na Jutrovem .... 105 Egiptovske mumije.119 Egiptovska piramida.120 Egiptovsko vinarstvo.123 Arabci iz puščave . . . . . • 144 Glinast kos s pečatnimi vtiski . 172 Potovanje, kakoršno kažejo staro- egiptovske podobe.180 Staroegiptovsko zidanje .... 183 Obuvalo Jutrovcev.185 Prihod ptujcev.188 Izdelovanje opeke.189 Star kip egiptovskega kralja . . 193 Egipčanski vojščaki (pešci) . . . 203 Egipčanski bojni voz . ... . 206 Sv. šotor, oltar žgavn. daritev, svečnik 229 Tabor Izraelcev s sv. šotorom . . 231 Veliki duhovnik. 234, 251 Naprsnik, pokrivalo vel. duhovnika 235 Egipčanski ročni mlin.262 Oblačilo s šopki. •• . 269 Molitveni jermeni.296 Arabska vrata z napisi .... 297 Knjige in pisalne priprave v sta¬ rem veku.307 I Spominski kameni na Jutrovem . 319 Trganje oblačil in potresanje s pra¬ hom v žalosti.325 Pobiralki klasja pri Betlehemu 357 Glasbena orodja. 470, 471 Pastir na Jutrovem.492 Ubožen kmet v Palestini . . . 503 Pisar v Palestini.515 Ženitovanjski sprevod v Palestini . 517 Sodnik sodi ob vratih.539 Ovčji pastir pelje svojo čredo . . 550 Potovanje s kamelami na jutrovem 601 Stare filistejske sulice.605 Gorski pastir.610 Mastenje grozdja v Palestini . . 627 Počivanje pod figovim drevesom . 628 Jutrovca, speča v svojih oblačilih 653 Arabski pečatni prstan .... 669 Oranje na jutrovem.700 Staroegiptovska hiša na deželi . . 705 Olepotičena žena v Palestini . . 728 Ujete žene na vozu.741 Sužni Judje pri delu.741 Klinasta pisava.744 Kralj in kraljica, obedujoča na vrtu 752 Pastir s čredo v Palestini . . . 761 Tovor na kamelah.813 Ženi pri mletju.830 Pripravljanje mleka na Jutrovem . 831 Pri vodnjaku na Jutrovem . . . 833 Malik Dagon.843 Ženske v Palestini plakajo za mr¬ ličem .867 Mati z otrokom v Palestini . . 887 Lončar pri delu.894 Jutrovci molijo.896 Vejanje žita._ . 904 Arabec.911 Beduin.914 Pogrebna slovesnost pri Arabcih . 921 Arabsko šotorišče.923 V arabskem šotoru.926 Večer ob ognju.927 Namakanje z nogo.931 Prodajalnica na Jutrovem . . ; 933 Vodno kolo na Jutrovem .... 936 Klinopisa.938 Arabec pred svojim šotorom . . 957 Perzijski grb.965 Peržan zagovarja kačo .... 967 Judje plačejo ob jeruzalemskem ozidju 978 Stran Stran i Stran Perzijska rodbina 975 Tetovirana ženska z Jutrovega . . 993 Palestinka 1036 Gosposka Armenka 979 ! Kako na Jutrovem manejo žito . 1003 Kavarna v Jopah 1127 Perzijski vojaki iz stare dobe . . 984 i Perzijski dvorniki ...... 1022 Metalnistroj zakamenjepriobleganjull63 Samum ali vroči veter v puščavi . 143 Krokodil 146 Divji osli 148 Divji kozel v Arabiji 172 Noj, orel 173 Povodni konj 174 Bičevje v Nilu 182 Hizopovo steblo 200 Egipet in Palestina 205 Načrti sv. šotora itd 228 Palestina ob času sodnikov in kraljev 371 Načrt templa 465 Tloris svetišča 631 Slike iz narave. Margaranovo jabelko 234 Palestinski sadeži 266 Palestinska smokva 299 Cedre libanonske 497 Oljka s koreninskimi izrastki . . 524 Modras v Palestini.528 Palme 568 Kobilice v sv. deželi 580 Megla v Palestini 619 Pot med vinogradi v Palestini . 652 Vedno zeleno košato drevo v sv. deželi 666 Vihar v puščavi 701 Šakali v Palestini 885 Smokva, mladika s sadom . . . 996 Oljkov gaj 1007 Načrti in zemljevidi. Načrt Salomonovega templa . . 632 Približna podoba svetišča; prerez najsvetejšega, stebra: Jakin in Boaz v Salomonovem templu . 633 Načrt hiše Salomonove .... 639 Asirija in Babilonija 742 Senaheribova palača v Ninivah . . 746 Sargonova palača 747 Sprejemna dvorana v asirski palači 749 Listi Dne 8. grudna: Brezmadežno spočetje Matere božje, Preg. 8, 22—35 648 Dne 27. grudna: sv. Janez apostol in evangelist, Sir. 15, 1—6 . . 1056 Dne 6. prosinca: sv. Treh kraljev dan, Iz. 60, 1-6 810 Dnč 2. svečana: na Svečnico, Mal. 3, 1-4 1036 Dne 21. snšca: sv. Benedikta dan, Sir. 45, 1—6 1091, 1092 iz starega zakona. Stalni prazniki. Dne 25. sušca: Oznanjenje Matere božje, Iz. 7, 10—15 793 Dne 1. vel. travna: sv. Filip in Jakop, Modr. 5, 1—5 1107 Dne 24. rožn.: Rojstvo Janeza Krst¬ nika, Iz. 49, 1—7 803 Dne 2. mal. srpana: Obiskovanje Matere božje, Vis. pes. 1, 8—14 664 Dnč 22. mal. srpana: Sv. Marija Ma¬ gdalena, Vis. pes. 3, 24; 8, 6 — 7 669 Dne 15. vel. srpana: Vnebohod Ma¬ rijin, Sir. 24, 11—20 .... 1067 Dne 21. kimavca: sv. Mateja, Ez. 1, 10—14 900 Dne 11. listopada: sv. Martina, Sir. 44. 45 1091, 1092 Dne 25. listopada: sv. Katarina, Sir. 51, 1—12 HOO V torek po 1. predpepelnični nedelji: Spomin trpljenja Kristusovega, Zah. 12, 10. 11 in 13, 6. 7 . . 1005 V petek po pepelnici: Spomin trnjeve krone, Modr. 3, 7—11; 4,1.8 1105,1106 V petek po l.nedeljivpostu: Spomin sulice in žebljev, Zah. 12,10.11; 13, 6. 7 1005 V petek po 2. nedelji v postu: Spomin tančice, Iz. 62, 11; 63, 1—7 . . 812 Premakljivi prazniki. V petek po 3. nedelji v postu: Spomin sv. ran, Zah. 12, 10.11; 13, 6. 7 1005 V petek pred cvetno nedeljo: Ma¬ tere božje 7 žalostij, Jud. 13, 22—25 834 3. nedeljo po veliki noči: Varstvo sv. Jožefa, I. Mojz. 49, 22—26 . 138 V petek po osmini sv. R. T.: presv. Srca Jezusovega, Iz. 12, 1—6 . 797 V nedeljo med osmino Vel. Šmarna: sv. Joahima, Sir. 31, 8 — 11 . . 1075 Nelastni prazniki. Prvo nedeljo meseca kimavca: sv. angelov varihov, II. Mojz. 23, 20—25 .291 V nedeljo po Malem Šmarnu: presv. Imena D. M., Sir. 24, 23-31 ■ 1067 3. nedeljo v kimavcu: Sedem žalostij, Jud. 13, 22—25 ' 8 « 4 Sv. rožnega venca, Sir. 24,14—16 . 1067 2. nedeljo v listopadu: Varstvo Ma¬ tere božje, Sir. 51, 1—8. 12 . • HOO Mučenca, ne škofa, Modr. 10, 10 — 14 Več mučencev izven velikonoč. časa, Modr. 3, 1—8 „ 1105 Modr. 5, 16-20. . „ 1107 Mučenca o velikonočnem času, Modr. 5, 1—5 . „ 1107 Spoznovaloa, škofa, Sir. 44, 45 Str. 1091, 1092 . Stran 1113 I Spoznovaloa, ne škofa, Sir. 31, 8—11 .... Stran 1075 Spoznovaloa, opata, Sir. 45, 1—6 . . . Str. 1091, 1092 Device, mučenice, Sir. 51, 1—12 in 13—17 . . Stran 1100 Svetnice, ne device ne mučenice, Preg. 31, 10—31 „ 653 V dan obletnice po mrtvih, II. Mak. 12, 43—46 „ H54