A vtorji iz F ra n k fu r ta  so prispevali sledeče razprave: K laus W olf »Razmiš­
lja n ja  o oblikovanju geografskega raziskovanja in štud ija  na visokih šolali«, 
Roswitha H antschel in E lke T harun  »Pripom be k m etodologiji kvantifikacije«, 
F ranz Schym ik »Problemi razum evanja regionalne m obilnosti in imobilnosti«, 
P eter Ju rczek  »Vrednost m ikroprostorskih raziskav v geografiji«, K urt G athof 
»Bivanje v naselju  D ietzenbach (Analiza zadovoljstva z bivališčem  kot rezu ltat 
okolja)«, H ans Georg Glaesser »A schaffenburg-N ilkheim  (K nastanku  in razvoju 
m estnega predela v A schaffenu glede na učinek urbanističnega n ač rta  ter jav ­
nih in poljavnih  nosilcev zazidave«, D oris K rüger-R oth »K položaju stanovanj 
v predelu F rankfurt-Sachsenhausen« in  Peter Roth »Razm išljanja o proučevanju  
za rekreacijo  po trebnih  površin v urbanem  prostoru«.
O d slovenskih geografov pa so prispevali razprave sledeči: V ladim ir K le­
menčič »Položaj geografije v Sloveniji«, Igor V rišer » Industrializacija Slovenije«, 
Jakob  Medved »Tržna usm erjenost km etijstva v Sloveniji«, M arijan  Klemenčič 
»Socialni prelog v Sloveniji«, M arjan  R avbar »Prostorska s tru k tu ra  funkcije 
izobraževanja v Sloveniji«, M atjaž Jeršič »Kratek pregled raziskovalnega dela 
na področju  geografije tu rizm a na Slovenskem«, M irko P ak  »Funkcija oskrbe 
p ri razvoju regionalne stru k tu re  v občini Slovenska Bistrica«, Borut Belec 
»Tipi vinogradniških  regij v Sloveniji«, Božidar K ert »Novejše transform acije  
ag rarnega prostora in ag rarne produkcije v Pesniški dolini pod vplivom hid ro ­
melioracij«, M avricij Zgonik »Prekom ejne m igracije v Severovzhodni Sloveniji 
kot nov prostorski pojav« in  L udvik O las »Sezonska zaposlitev preb ivalstva iz 
P rekm urja  kot dejavnik  prostorskih  sprememb«.
K ljub tem u, da so skoraj vsi prispevki p redstavili ustrezna m etodološka 
izhodišča, pa so v tem pogledu nekateri prispevki še posebej izstopali (Hantschel, 
T harun, Jurczek, Glaesser, Vrišer). W olfov uvodni prispevek je bolj teoretične 
narave. Redko kateri zbornik je  tako bogat na teoretičnih in metodoloških p red ­
stavah kot ta. Posebno vrednost mu daje dejstvo, da so h k ra ti podana p rak tičn a  
uporaba metod na konkretn ih  p rim erih  in k ra tk a  predstav itev  rezultatov tak š­
nih metodoloških pristopov. N ekaj razp rav  pa je sploh p rv a  tovrstna p red sta­
vitev izsledkov določene problem atike.
M. P ak
Zlatko Pepeonik: Jugoslavenska ekonomska em igracija u Švedsku, Radovi 
In stitu ta  za geografiju, br. 13, Zagreb, 1976, str. 5—132.
Med številnim i štud ijam i inštitu ta  za geografijo v Zagrebu o problem ih eko­
nom ske m igracije v evropskih državah  je  š tud ija  o jugoslovanski ekonomski 
m igraciji na Švedsko nedvom no na jbo lj poglobljen in  kom pleksen prikaz jugo­
slovanske ekonom ske m igracije v neko državo. Č eprav delež jugoslovanskih 
ekonom skih m igrantov na Švedskem ni velik in je le ta 1970 znašalo število jugo­
slovanskih državljanov  na Švedskem le 36.863, p a  so toliko večji problem i, spe­
cifičnosti in učinki te m igracije p ri sam ih m igran tih  in  k ra jih , od koder ti p r i­
ha ja jo  ali kam or se vračajo.
Svoje proučevanje je av to r oprl na dokaj skrom ne podatke jugoslovanskega 
popisa preb ivalstva 1971 te r trim esečnih in vsakoletnih poročil švedskega m i­
n istrstva za m igracije. Še posebej koristn i so bili podatk i ankete o priseljencih 
na Švedsko iz leta 1969. Na osnovi teh podatkov je avtor obdelal in s številnim i 
tabelam i in  grafičnim i prilogam i predstav il ekonomske, prostorske in socialne 
problem e jugoslovanske ekonom ske m igracije na Švedskem. Zlasti podrobno so 
predstav ljen i dejavniki, k i vp livajo  na preobrazbo začasnih m igrantov v stalne 
em igrante.
Znanstven pristop  in osebno poznavanje problem a d aje ta  delu deloma vzorč­
ni značaj za podobna proučevanja, k a r še zlasti velja za p roučavan ja ekonom ­
ske m igracije z v idika socialne geografije in sociologije. Ob tem pa vendarle 
osta ja  odprtih  še v rsta  prostorskih  problem ov, ki zadevajo bistvo geografskega 
zan im anja o gospodarskih selitvah.
M. P ak