CELJE
Celje - skladišče
D-Per
III 19/1981
lini iiii ii inf in
resTniK
GLASILO SOZD MERX
ŠTEVILKA 8 — LETO I — OKTOBER 1981
Komunisti se morajo odločneje spoprijeti z nalogami
Na tretji seji političnega aktiva sestavljene organizacije Merx Celje 21. 10. 1981 smo spregovorili o nalogah komunistov pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije.
Sklepi 21. seje CK ZKJ nas obvezujejo, da se odgovorno, z vso zavzetostjo vključimo v razreševanje problemov, s katerimi se vsakodnevno srečujemo v temeljnih delovnih organizacijah in sozdu. To se pravi preiti od besed k dejanjem ali drugače rečeno, narediti preobrat v svojem vsakdanjem delu.
Da pa bomo to dosegli, moramo zaostriti odgovornost komunistov, samoupravnih, sindikalnih, poslovodnih in drugih organov. Vsak mora prevzeti svoj del odgovornosti in se boriti, da bodo v vsakem okolju začeli odločneje reševati probleme. Ob teh nalogah moramo zbrati čimveč ljudi, jih mobilizirati, da bodo poiskali rešitve za težave, ki jih imamo. Predsednik aktiva zveze komunistov Žare Frančeškin je v svojem izvajanju opozoril odgovorne člane zveze komunistov, da v svojih vodstvih brez odlašanja pregledajo svoje programske usmeritve in jih uskladijo s sklepi 21. seje CK ZKJ.
Iz razprave, ki je sledila, pa žal ni bilo moč ugotoviti, ali smo dovolj in kako pristopili ter zastavili aktivnosti v vseh sredinah. Morali bi se vprašati zakaj? Predsednik kolegijskega poslovodnega organa Franc Ban je povdaril, da se mora zveza komunistov odločneje spoprijeti z nalogami, se kot idejno politična sila dokazovati pri usmerjanju in osveščanju delavcev v svojih sredinah. Stremeti moramo za tem, da se okrepi proces dogovarjanja in sporazumevanja, ko gre za naš skupni interes. Spregovoril je o pobudah nekaterih delovnih organizacij, ki želijo postati članice sozda Mera. Ko je razpravljal o naložbah, je povdaril, da bo kolegijski poslovodni organ z vsemi drugimi odgovornimi strukturami v sestavljeni organizaciji dosledno upošteval resolucijska določila in v okviru le teh izdelal program razvoja za naslednje srednjeročno obdobje.
Konjiška jabolka v izvoz
Pridelki konjiške kmetijske zadruge so to jesen kljub vremenskim nezgodam med letom boljši. kot so pričakovali. Najbolj je presenetil pridelek jabolk, saj je bil dober tako po količini, še bolj pa po kakovosti. Ravno odlična kakovost je zadrugi tudi omogočila, da bo prodala kar 1260 ton jabolk na zahodnoevropska tržišča, za katera vemo, da so tam zahteve po kakovosti še kako visoke.
Jabolk je ostalo dovolj tudi za prodajo za ozimnico, ki traja že več kot mesec dni. Cene so bile sicer ugodne, poznalo pa se je letos, da so najboljša jabolka izvozili. Domači kupci so to skušali nadomestiti s skrbnim izbiranjem preostalih jabolk, toda oktobra je bilo to že kar težko. Kljub temu kupcev ni manjkalo.
Da so v konjiški kmetijski zadrugi pridelali letos toliko kvalitetnih jabolk, je zasluga tudi pravočasno opravljenih del v sadovnjakih. Izvoz lahko ocenimo kot izredno ugoden, saj je v tej panogi prava redkost, poleg tega pa bodo lahko že s tretjino pridobljenih deviznih sredstev pokrili vse svoje potrebe po devizah. Očitno je torej mogoče s prizadevnim delom doseči veliko.
MILENA B. POKLIC
Koliko kave bomo pili?
Slovenija potrebuje letno 9000 ton surove kave
Slaba preskrba tržišča s kavo, ki traja že dalj časa, tudi v bodoče ne bo nič boljša. Sprememba sistema za zagotavljanje deviz za nakup kave in sicer, da morajo republike same skrbeti za devize, v naši republiki pa celo vsaka pražarna ali sozd, nas je postavila v nerešljiv problem.
Za normalno preskrbo tržišča v Sloveniji potrebujemo 9000 ton surove kave. V letošnjem letu bomo uvozili samo od 4000 do 5000 ton kave. Na sestavljeno organizacijo Mera Celje odpade od celotne količine za Slovenijo samo 400 ton, kar znese 1.800.000.- ali 41.000.000.- deviznih dinarjev. Ta količina kave predstavlja samo 60 do 65 % realnih potreb našega področja. Na drugi strani pa združiti tolikšna devizna sredstva samo za to količino zopet predstavlja problem. Čim več deviznih sredstev moramo dobiti vsekakor v okviru sestavljene organizacije. Z ustanovitvijo interne banke bo to lažje, kljub temu pa se bodo morale vse delovne organizacije s kmetijskega področja čimbolj potruditi, da bodo pripravile blago, ki bo primerno za izvoz. Gostinske delovne organizacije, ki pa so velik potrošnik kave, bodo morale združevati devizna sredstva za te na-
Veliko smo se trudili pri Komiteju za tržišče in splošne zadeve ter pri siseotu, da bi del potrebnih deviznih sredstev za kavo lahko dobili iz združenih sredstev republike. Ker pa nam
je znano, da se v tej težki gospodarski situaciji potrebujejo devizna sredstva za druge, še bolj pomembne artikle, vsekakor ne smemo veliko pričakovati. CVETO KOLENC
Prvi november, vseh mrtvih dan. Mrtvih ljudi, ki so bili, živeli z nami, za nas, pa so odšli potiho, boleče in brez povratka.
Smrt, beseda, ki je ne bom nikoli razumela.
Zakaj umreti, kako, meni večna neznanka. Morda ne morem razumeti zato, ker še nisem izgubila nikogar izmed svojih najbljižjih in meni najdražjih ljudi. Toda nekega dne se bo tudi to zgodilo. Vem, da je to zakon narave, ki mu ni moč kljubovati, toda srce ne more in ne more dojeti.
Po tolikih letih svobode ljudje nismo več vajeni množičnega umiranja, razen ob nesrečah in hudih boleznih, toda spomin, ki v srcu in duši kljuva vse življenje, nam znova in znova prikaže podobe tistih, ki jih več ni med nami. Vse kar so storili v času svojega življenja nas obdaja, sadove trdega dela in ne samo dela, tudi trpljenja uživamo danes vsak hip in na vsakem koraku. To so bili veliki ljudje, požrtvovalni in širokosrčni. Res je, da smo v njihov spomin postavili spomenike, toda teh je malo, ljudi, ki pa so umirali za svobodo, za pravičnejšo družbo je pa veliko. Zapisani so v zgodovini revolucije in v naših srcih. Z ničemer več jim ne moremo poplačati njihovega trdega dela, a vendar je častno plačilo ohraniti nanje v srcu spomin. Lepo je od nas samih, da mrtvi ne gredo v pozabo, tudi s tem je izkazana hvaležnost posameznika in celotne družbe.
Ni dneva, da ljudje ne pomislimo na tega ali onega, ki je živel, pa ga je neizprosna smrt potegnila za sabo, le njihove grobove ne obiskujemo tako pogosto, toda na ta dan mrtvih, so skoraj vsi grobovi polni cvetja in lučk, ki migljajo še dolgo v noč tudi do jutranje zarje.
Življenje pa teče dalje, kakor reka in vse nas čaka ista neizbežna pot. Vsako leto se znova utrne življenje ljudi, ki
Ko zaplapolajo plamenčki
jih ne bi želeli nikoli izgubiti, toda bolezen, katere poslednji obiskovalec je smrt nam iztrga človeka, ki ga ljubimo, spoštujemo in globoko cenimo.
Tako seje zgodilo tudi lani, 4. maja, ko je prenehalo biti srce našega najdražjega človeka, očeta vseh nas, plemenito srce tovariša Tita. Globoka in neizbrisna je žalost, ki bo trajala dokler bo naš rod živel. Mi, ki smo ga poznali, ki smo živeli z njim, še posebej čutimo v srcih praznino, kije ostala ob slovesu in ta kotiček srca bo ostal prazen za vedno. To je ljubezen do človeka, ki je ni moč nadomestiti z nobeno drugo, bila je ena sama, najlepša in najbolj iskrena.
Ostala je samo velika in bogata dediščina in zavest, ki jo je s svojimi tako preprostimi besedami vlival v nas. Njegovo delo je nesmrtno, ne samo narodi Jugoslavije, cel svet je žaloval za njim, vsi ga pogrešamo, ker je bil človek s srcem, ne le za svoj narod, temveč za vse ljudi sveta. Vso blaginjo za sedanje in za prihodnje rodove je ustvarjal s svojimi soborci, somišljeniki, kot so Kardelj, Kidrič in še mnogi drugi, ki pa so žal tudi že pokojni. Njihova dela so ostala, skozi požrtvovalnost in trdo delo, pa so tudi sami postali nesmrtni...
Človek je pač tako bitje, da nenehno premišljuje in ugotavlja smisel lastnega in tujega življenja. Med mnogimi tudi jaz premišljujem, da življenje, ki je bogato, ima tudi posmrtno življenje v spominu drugih, svojih najbližjih, sodelavcev, prijateljev in znancev.
V naših srcih pa je tudi kotiček za vse tiste, ki imajo razsejane grobove kdo ve kje in so brezimeni. Nismo pozabili na vas. Tudi vam bodo v vetru migljali plameni svečk, kijih bomo prižgali v spominu na vas.
ZDENKA DETIČEK
Manifestacija množičnosti
V igrah »TRIM — MERX — 81« je sodelovalo 14 sindikalnih organizacij
Na pobudo osnovne organizacije sindikata delovne skupnosti skupnih služb SOZD »MERX« CELJE, so se konference sindikata delovnih organizacij združenih v SOZD »MERX« CELJE, opredelile, da se pristopi k stalni, enkrat letni organizaciji športno-rekreacijskih iger pod imenom »TRIM-MERX«.
Športnorekreacijske igre »TRIM-MERX« naj bi bile vsakoletna manifestacija množičnosti športno-rekreacijske dejavnosti delavcev združenega dela kmetijske in živiljske proizvodnje, trgovine in gostinstva ter transportne dejavnosti združenih v SOZD »MERX« CELJE.
Pomen telesne kulture je večstranski, saj vpliva na oblikovanje celovite osebnosti človeka in razvijanje njegovih ustvarjalnih sposobnosti, koristnosti za zdravje, podaljšanje aktivnega življenja in krepitev obrambnih sposobnosti. To so
le nekatere koristi, ki jih preko množičnega športa lahko pridobimo.
Zato na teh športno-rekreacijskih igrah niso in ne bodo pomembni doseženi rezultati, pomembno je, da zagotovimo množičnost in da na teh igrah sodelujejo vse organizacije sindikata delovnih organizacij združenih v SOZD »MERX« CELJE.
Z veseljem lahko ugotovimo, da so sindikalne organizacije delovnih organizacij v veliki večini upoštevala ta načela, saj je na športno-rekreacijskih igrah »TRIM - Mera 81« sodelovalo 14 sindikalnih organizacij s preko 550 tekmovalci ki so tekmovali v 8. moških in 5. ženskih disciplinah.
Tekmovanja so se odvijala v športnem in tovariškem vzdušju, čeravno so se v posameznih disciplinah razvnemale prave tekmovalne strasti, podprte z bučnim bodrenjem gledalcev.
Prve športno-rekreacijske igre »TRIM - MERX - 81« so bile organizirane v prijetnem okolju Športno rekreacijskega centra »GOLOVEC«, le mali nogomet, atletika in streljanje je bilo organizirano na drugih športnih igriščih v Celju.
Da bi te športno-rekreacijske igre postale stalna oblika srečanj sindikalnih organizacij je Medobčinski sindikalni svet Čelje podaril prehodni pokal, ki ga bo vsakokrat osvojila sindikalna organizacija, ki je dosegla največ točk v moških in ženskih disciplinah.
Na prvih športno-rekreacijskih igrah »TRIM — MERX — 81« je to lovoriko osvojila sindikalna organizacija delovne organizacije »BLAGOVNI CENTER« Celje.
Več o športnih izidih berite na 10. in 1 L strani.
FRANC PETAUER
I
SOZD >Merx< včeraj - danes
| Pogovor s predsednikom kolegijskega poslovodnega organa sozda Merx Francem Banom
I
I
1
I
I
1
I
I
1
I
1
I
I
1
1
I
i
*
I
I
1
1
I
1
I
I
I
I
I
I
I
1
I
I
I
I
I
i
I
I
I
1
I
1
1
1
1
I
1
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
Oblikovanje in ustanovitev sestavljene organizacije združenega dela Merx Celje je terjalo obilico truda in naporov vseh delavcev, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov ter vodstvenih in vodilnih delavcev v posameznih delovnih organizacijah, ki so podpisale sporazum o združitvi v sestavljeno organizacijo. Osnovni cilj in smoter ustanovitve sozda Merx je bil doseči večjo učinkovitost v povezovanju in organiziranju proizvodnje in predelave hrane ter seveda preskrbe na širšem celjskem območju. Ob tem pa so bile izpostavljene tudi vse dolgoročne usmeritve, ki jih takšno povezovanje terja, od večjega izkoriščanja naravnih prednosti, obstoječih proizvodnih zmogljivosti, razpredene preskrbovalne mreže, do kadrov.
Za nami je določeno obdobje delovanja sozda Mera, ki je ob ustanovitvi sprejel težko in odgovorno nalogo. Kaj smo v tem obdobju dosegli, kateri so načrti sozda Mera v prihodnosti? O tem smo se pogovarjali s predsednikom kolegijskega poslovodnega organa sozda Francem Banom.
Razvojni program sestavljene organizacije za obdobje 1981-85 ter usmeritve za realizacijo ste sprejeli na centralnem delavskem svetu sozda ob imenovanju kolegijskega poslovodnega organa. Kako ocenjujete realizacijo tega programa od nastanka sozda pa do danes?
FRANC BAN: Razvojni program sozda smo pripravili na podlagi obširnih razprav v temeljnih in delovnih organizacijah. Obdobje devet mesečnega poslovanja kaže, da smo na dobri poti uresničevanja dogovorjene politike kljub močnim restrikcijam in zahtevni gospodarski situaciji. Potrdil se je panožni princip, vzpostavljeni so dobri medsebojni odnosi. Probleme, ki se pojavljajo, rešujemo sproti v dogovoru z družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi. Lahko rečem, da se je sozd Mera potrdil ter da se uveljavlja v posameznih občinah, regijah, Sloveniji in na širšem jugoslovanskem prostoru. Res pa je, da nam dosedanje izkušnje kažejo, da bo potrebno še veliko volje in naporov vseh za še bolj dosledno uresničevanje začrtane politike.
Danes smo v obdobju odločnih stabilizacijskih prizadevanj in dokaj zahtevne gospodarske situacije. Kako ste v okviru sestavljene organizacije uspevali uresničevati naloge na področju preskrbe?
FRANC BAN: Sozd Mera je eden izmed najpomembnejših sistemov na področju preskrbe celjske in koroške regije, pa tudi drugod.
ba tekla normalno in vzporedno s tem tudi ustvarjanje potrebnih rezerv v posameznih občinah. Z mnogimi velikimi sistemi v Vojvodini, Hr-vatski in Sloveniji imamo sklenjene samoupravne sporazume o dolgoročnem poslovnem sodelovanju in zagotavljanju nekaterih osnovnih živilskih proizvodov. Ugotavljamo pa. da prihaja pri realizaciji teh sporazumov do mnogih odstopanj, ki pa jih objektivno narekuje situacija, v kakršni smo danes v Jugoslaviji. Namesto da bi izvažali, hrano uvažamo in potrebni bodo veliki napori za spreminjanje takšnih razmer v naslednjih obdobjih. Prvi prispevek k temu so akcije za povečano proizvodnjo hrane, ki so stekle v zadnjem času, predvsem pri setvi pšenice.
Sestavljena organizacija Mera je organizirana panožno:	primarna kmetijska
proizvodnja, blagovni promet, gostinstvo in turizem ter mlinsko predelovalni kompleks. Ali takšna organiziranost ustreza današnjemu času?
FRANC BAN: Takšna organiziranost se je v praksi potrdila. Pri načrtovanju našega nadaljnega razvoja pa bomo morali vsekakor dati še večji poudarek povečanju deleža proizvodnje, predvsem hrane; okrepitvi gostinsko turistične dejavnosti, ki ima danes dolgoročno gledano zelo velike možnosti za razvoj na celjskem in koroškem območju; povečanju izvozne dejavnosti; specializaciji na področju preskrbe in blagovnih tokov.
Izhajajoč iz izkušenj v obdobju od nastanka do danes in ob upoštevanju strategije razvoja, ki je bila postavljena na samem začetku ustanovitve sozda, verjetno že oblikujete dolgoročno orientacijo sestavljene organizacije.
FRANC BAN: Vaša ugotovitev je pravilna. Na kolegijskem poslovodnem organu in strokovnem kolegiju smo oblikovali izhodišča za dolgoročno orientacijo sozda, pred nekaj dnevi pa smo jo verificirali tudi na razširjenem političnem aktivu, kjer so bili prisotni najodgovornejši delavci zveze komunistov, sindikata, mladine in zveze borcev. Takšna orientacija nam bo služila za temeljite razprave v samoupravnih organih temeljnih in delovnih organizacij in sozda. Izhodišča so jasna. Veliko bolj moramo izkoristiti vse možnosti na kmetijskem področju in predelavi in na ta način doseči večje izvozne rezultate. Tudi na področju turizma imamo velike rezerve, ki bi jih lahko na relaciji proizvodnja — preskrba in končni potrošnik v gostinstvu in turizmu zelo dobro dohodkovno med seboj povezovali. Ob
realizaciji nekaterih zahtevnih investicijskih projektov pa bomo postopoma izkoristili tudi vse rezerve na področju blagovnega prometa.
V današnji gospodarski situaciji lahko dobro poslujejo samo kvalitetno organizirani veliki sistemi. Eden izmed njih je vsekakor tudi sestavljena organizacija Mera. Ali prihajajo s strani delovnih organizacij širšega celjskega in koroškega področja pobude za vključevanje v sozd?
FRANC BAN: V zadnjem času resnično obravnavamo pobude nekaterih delovnih organizacij za vključitev v sozd Mera. Naj kar navedem posamezne primere. Gostinsko turistična delovna organizacija Košenjak Dravograd z mejnim prehodom Vič se je na referendumu, ki
je bil 10. 10. in je uspel 100 %, že odločila za vključitev v našo sestavljeno organizacijo. Iz ekonomskega elaborata, katerega smo pripravili skupaj s predstavniki občine Dravograd je razviden nadaljni razvoj te delovne organizacije glede na to, da je na manj razvitem, obmejnem področju ter da ima velike možnosti deviznega priliva.
Pripravili smo tudi ekonomski elaborat za vključitev delovne organizacije Zdravilišče Dobrna, ki predvideva vse ustrezne rešitve in ukrepe za sanacijo te delovne organizacije, od preložitve kreditov do dopolnilnih programov, tako da bi že v letu 1982 lahko ta delovna organizacija poslovala pozitivno.
Podobne aktivnosti tečejo tudi za vključitev delovne organizacije Zdravilišče Laško, ki ima prav gotovo velike možnosti nadaljnega razvoja.
S trgovsko delovno organizacijo Savinjski magazin smo pripravili programska izhodišča in jih tudi uskladili, vendar pa so začasno vse aktivnosti ustavljene. Predvidevamo, da bi se proti koncu leta nadaljevala prizadevanja za vključitev oziroma za tesnejšo povezavo.
Moram poudariti, da so prisotne tudi nekatere konkretne aktivnosti na področju koroške regije. Prav sedaj vodimo temeljite razprave o ekonomski upravičenosti za predvidene združitve.
Ali ste v sestavljeni organizaciji Mera razpravljali o omejitvah naložb za srednjeročno obdobje glede na novi zakon in katere investicije bodo imele prednost?
FRANC BAN: Kolegijski poslovodni organ je skupaj z najodgovornejšimi delavci delovnih organizacij ocenil, da bo potrebno glede na močne restrikcije in pomanjkanje sredstev za pokrivanje lastne udeležbe, sprejeti nekatere omejitve pri realizaciji našega razvojnega programa za obdobje 1981—85. Prav sedaj se zelo konkretno pogovarjamo o tem, kaj bomo od načrtovanega realizirali v letu 1982 in 1983 in katere so tiste naložbe, ki bodo morale počakati, da se bomo v okviru sozda v celoti usposobili. Ponovno pa moram poudariti, da bodo imela vso prednost vlaganja v primarno kmetijsko proizvodnjo oziroma proizvodnjo hrane, nadalje vlaganja v tisti del gostinsko turistične dejavnosti oziroma objekte, ki so devizno interesantni ter ne nazadnje vlaganja na področja, kjer bomo lahko resnično zagotavljali osnovno preskrbo prebivalstva. Do konca tega meseca bo sprejet tudi samoupravni sporazum o
Moderen objekt delovne organizacije Zdravilišče Dobrna
jutri
združevanju sredstev za realizacijo našega razvojnega programa. To je prav gotovo pomemben in kvaliteten premik za izvajanje začrtane politike. Veliko objektov imamo v tem trenutku v obnavljanju ali v zaključni fazi dograditve, zato bomo morali najprej vse to dokončati in potem zelo trezno oceniti naše na-daljne možnosti. Graditi bomo morali ceneje, enostavneje in bolj pripravljeni, kot pa smo bili do sedaj. To posebej velja za trgovske, skladiščne in gostinsko turistične objekte, kjer bo potrebno več skromnosti, racionalnosti in dobro organiziranega pristopa.
Za nami je določeno obdobje delovanja sozda Mera. Kakšne so ugotovitve glede organiziranosti delovne skupnosti sozda in kako razmišljate za v naprej?
FRANC BAN: Ob nastanku sozda smo sprejeli organizacijsko shemo delovne skupnosti. Praksa nam je v tem obdobju pokazala, da bo potrebno določene stvari dodelati. predvsem pa bolj racionalno izkoristiti vse kadrovske potenciale, ki jih imamo v delovnih skupnostih temeljnih in delovnih organizacijah ter v sozdu. Pokazalo se je. da se nekatere službe podvajajo. Čeprav smo že večkrat razpravljali v tej smeri, pa smo vsi skupaj naredili še premalo.
Izdelane imamo predloge za dograditev organiziranosti interne banke, sektorjev marketing, razvojno investicijskega, AGP. plansko analitskega ter služb skupnega pomena, da bi lahko bili kos zahtevnim nalogam, ki nas čakajo v prihodnosti. Z delovno organizacijo Kovinotehna se dogovarjamo o formiranju skupne službe za AOP in izvoznega oddelka za zagotavljanje maksimalno učinkovitega dela. Prav tako se moramo na področju dolgoročnega razvoja dogovoriti
Obnovitvena dela klavnice v Šentjurju bodo kmalu končana.
za nosilce, kajti praksa nam je pokazala, da drugače stvari ne potekajo tako, kot bi morale. V delovni skupnosti sozda potrebujemo kvalitetne in prodorne kadre, ki bodo v vsakem pogledu kos zahtevnim nalogam, katere opravljajo. To pa seveda ne pomeni, da bo zaradi tega prišlo do močnejšega povečanja števila zaposlenih v delovni skupnosti.
Ena izmed pomembnih nalog, zapisanih v samoupravnem sporazumu o združitvi v sestavljeno organizacijo Merx je tudi skrb za delavca. Tovariš predsednik, k^j je bilo narejenega na tem področju?
FRANC BAN: Velikokrat se dogaja, človek bi dejal kar prepogosto, da govorimo o planiranju, načrtih, investicijah, pri tem pa pozabljamo na družbeno ekonomski položaj delavca. Rekel bi, da posebno učinkovitih akcij na tem področju do sedaj nismo uresničili, res pa je. da se jih organizirano lotevamo ter da bi morale priti do popolne veljave v letu 1982. Tu mislim predvsem na enotne kriterije nagrajevanja po panož-
nih principih, stanovanjsko politiko, rekreacijo in oddih, zdravstvo, kakor tudi razreševanje vrsto socialnih problemov in vprašanj, ki so danes prisotna. Storiti bomo morali vse tisto, kar bo ljudi med seboj povezovalo, krepilo elemente solidarnosti in medsebojne pomoči in zagotavljalo dolgoročno socialno varnost slehernega delavca. Najprej pa bo seveda potrebno premagati nekatere stare navade, ki so vse preveč zakoreninjene v posameznih sredinah. Tu nam bo pomagala usklajena in enotna kadrovska politika v okviru sozda ter sprotno in kvalitetno medsebojno informiranje. Naše skupno glasilo Vestnik je prav gotovo velik prispevek k dobremu informiranju vseh delavcev sozda Mera. V tej smeri moramo samo nadaljevati.
Že uvodoma ste omenili, da sozd Mer* sodeluje z nekaterimi velikimi sistemi. Kako poteka to povezovanje?
FRANC BAN: Da bi zagotavljali redno preskrbo imamo podpisanih nekaj samoupravnih sporazumov z veliko sistemi v Jugoslaviji.
Povdariti bi želel, da smo sicer v tem kratkem obdobju delovanja sozda Mera navezali dobre poslovne odnose z nekaterimi drugimi sozdi kot so: ABC Pomurka, TIMA Maribor, Hmezad Žalec, V1PA Ajdovščina in delovnimi organizacijami Kovinotehna, Era, Paka itd. S sozdom Hmezad Žalec pripravljamo formiranje plansko poslovne skupnosti, z delovno organizacijo Kovinotehna samoupravni sporazum o dolgoročnem poslovnem sodelovanju, kar pa pomeni, da želimo v praksi čimbolj učinkovito realizirati dogovorjeno in začrtano politiko. Obveze, ki stojijo pred nami, so izredno zahtevne, zato smo zadovoljni, ko vsakodnevno čutimo pomoč odgovornih družbenopolitičnih struktur občin, bank, zbornic in vseh ostalih dejavnikov. Pričakujemo pa, da bo čimprej zaživela tudi samoupravna interesna skupnost za preskrbo regije, in tako prispevala k večji proizvodnji hrane in čim boljši preskrbi širšega območja. Skratka — smo optimisti, kljub težkim gospodarskim razmeram.
JANA PERTINAČ
Izgradnja blagovnice Bevce v Velenju
■1
I
I
1
1
I
I
I
1
I
1
1
1
1
I
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
I
1
1
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
1
I
1
1
1
1
I
I
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
I
I
I
1
J
V pripravah na volitve
Pogovor z Radom Teržanom in Aleksandrom Gričnikom
V vseh delovnih sredinah sta potekali dve pomembni družbeno politični akciji: evidentiranje možnih delegatov za opravljanje družbenih funkcij in kadrovske ter vsebinske priprave na bližajoče se volilne konference zveze komunistov. Zanimalo nas je, kako sta akciji potekali, zato smo poprosili za razgovor dva aktivna družbeno politična delavca, da bi nam povedala, kako so se pripravili pri i\jih, v njihovih delovnih sredinah.
RADO TERŽAN, predsednik konference sindikata delovne organizacije Tkanina
Kako je v vaši delovni sredini potekalo evidentiranje možnih kandidatov za delegate družbenih funkcij?
»V vseh temeljnih organizacijah in delovni skupnosti smo imenovali komisije za volitve, ki so jih sestavljali predsednik sindikata in mladine, sekretar zveze komunistov, evidentičar in predstavnik samoupravnih organov. Evidentirali smo vse delegate, ki so opravljali delegatsko dolžnost v prejšnjih dveh mandatnih dobah, ocenili njihovo aktivnost ter evidentirali kot možne kandidate tudi tiste sodelavce, ki združujejo delo v naši delovni organizaciji krajši čas. S tem smo hoteli, da se čim hitreje vključijo v našo delovno sredino tudi po tej poti in prenesejo pozitivne izkušnje iz okolja, kjer so prej delovali.«
S kakšnimi problemi ste se srečevali pri tej akciji?
»Evidentiranje kandidatov je zaradi relativno majhnih temeljnih organizacij zajelo večino delavcev. Iz izkušenj vemo, da zahteva delo delegata celega človeka, zato se bojimo, da bi se stara praksa ponovila, ko delo delegacije proti koncu mandatne dobe prične šepati. Vedno ne moremo evidentirati za delegate zagnane delavce in tako zagotoviti idealno delo delegacije. Težave, ki so se po-
V	dogovoru z Živinorejsko poslovno skupnostjo in skladno z napori za povečanje izvoza in prestruktuiranja gospodarstva, smo pričeli aktivno s pripravo programa za rejo kuncev.
V	program so vključene vse štiri kmetijske delovne organizacije v sestavi SOZD »MERX«. Program bo usmerjen predvsem v kooperacijsko rejo kuncev. S tem želimo aktivirati tudi vse tiste, ki jim je kmetijstvo dodatni vir dohodka, niso pa sposobni za večjo organizirano proizvodnjo.
V	pripravi je celoten program od pridobitve razpolod-nega materiala, vzreje, klanja, izvoz mesa ter sušenja in prodaje kožic.
Proizvodnja mesa je namenjena predvsem za izvoz, kožice
Rado Teržan
javljale v prejšnjih mandatnih obdobjih bomo lahko presegli z večjo prizadevnostjo sektorja za samoupravno organiziranost in kadre, tajništva samoupravnih organov in seveda uspešnega izbora vodij delegacij.«
Kako ocenjujete dosedanje delo delegatov, kje so problemi?
»Problem je hiter tempo v delovnem in življenjskem okolju, ki ni naklonjen proučevanju suhoparnega in obširnega delegatskega gradiva. Tudi tu bi poudaril skoraj že obrabljen apel, da se morajo vsi, ki pripravljajo gradivo za delegatske razprave zavedati, da bo jedrnato gradivo, napisano v razumljivem jeziku, največ pripomoglo k hitrejši stabilizaciji.«
ALEKSANDER GRIČNIK,
predsednik akcijske konference zveze komunistov v delovni organizaciji Potrošnik
Kako so pri vas potekale priprave na volilno konferenco?
»V naši temeljni organizaciji Prodaja Celje je sekretariat zveze komunistov pripravil kandidatno listo, ki smo jo vskladili z OK ZKS in nato bodo o njej razpravljali v osnovni organizaciji. Po enakem postopku so potekale priprave tudi v vseh ostalih temeljnih organizacijah in v delovni
pa v neomejenih količinah odkupi tovarna klobukov ŠEŠIR Škofja Loka. Tovarna je pripravljena sovlagati v program kunčjereje. Z uvoznimi restrikcijami je namreč njen program ogrožen. Definirani so že tudi kupci kunčjega mesa v Italiji, Švici in Franciji.
Glede na vse ugotovitve, so se delovne organizacije KK Šentjur, KZ Slovenske Konjice. KZ Laško in KZ Celje odločile, da v letu 1982 aktivno pričnejo s programom reje kuncev in organiziranja klanja ter prodaje preko skupnega nosilca poslov v SOZD »MERX«.
Finančno še program ni ovrednoten, predvidevamo pa, da začetna sredstva ne bodo velika.
Jože Gračnar
Aleksander Gričnik
skupnosti. Na nivoju delovne organizacije pa se je sestala akcijska konferenca zveze komunistov, ki je pripravila terminske roke za vse volilne konference, jih vskladila z OK ZKS v različnih občinah in se dogovorila, katerim vsebinskim stvarem bomo dali na volilnih konferencah povdarek.«
Volilne konference boste torej imeli v dogovorjenih rokih. Čemu boste dali poudarek na konferencah?
»Najpomembnejša točka, o kateri bomo razpravljali, bo vsekakor trenutni gospodarski položaj temeljnih organizacij in delovne organizacije Potrošnik, s tem povezano pa vsa ostala problematika naše dejavnosti, to je trgovina. Nadalje bomo kritično spregovorili o samoupravni organiziranosti od ocene dela delavskega sveta, samoupravne delavske kontrole, delegacij, splošnega odbora za SLO in DŠ. Še posebno bomo izpostavili delo družbenopolitičnih organizacij in kadrovsko politiko. Pri tem pa seveda ne bomo pozabili na socialni in ekonomski položaj naših delavcev, s kakšnimi problemi se srečujemo pri tem, od delovnih pogojev do nagrajevanja, stanovanjske problematike, rekreacije itd.«
Razgovor s predstavniki Zadružne zveze
Na osnovi predhodnega razgovora in problemov, ki se pojavljajo in hromijo razvoj kooperacijske proizvodnje, so se kmetijske delovne organizacije sozda Mera odločile za konkreten razgovor s predstavniki Zadružne zveze Slovenije o nadaljnji obliki delovanja strokovnih in pospeševalnih služb.
Sestavljena organizacija Mera je namreč sestavljena po branžnem principu, kar pomeni v dolgoročnem razvoju uveljavljanje specializacije. Ob tako zastavljeni politiki pa se v temeljnih zadružnih organizacijah in organizacijah kooperantov pojavlja problem pridobivanja dohodka. Kmečko kooperantsko proizvodnjo ne moremo na ta način dosledno organizirati in izvajati, ker so strokovne službe TOK in TZO usmerjene na pridobivanje dohodka iz nekmetijskih dejavnosti.
Kunci za izvoz
Štiri DO pripravljajo program
PRIPRAVLJAMO SE NA 3. KONFERENCO SLOVENSKIH SINDIKATOV
Pereči problemi žena
Vprašanje socialne politike na rešetu v Tkanini
Delavci v gostinsko turistični dejavnosti imqjo težke delovne pogoje, od popoldanskega, nedeljskega dela, dela ob praznikih. Menijo, da za to delo niso pravilno nagrajeni ter da bo potrebno veliko naporov, če bomo hoteli, da ne bo prišlo do prevelikega odliva kadrov v druge dejavnosti.
Izobrazbi večjo skrb
V DO Gostinstvo in turizem se šola le pet delavcev
Zaposlovanje delavcev v delovni organizaciji Gostinstvo in turizem Celje se počasi umirja. V naši dejavnosti še vedno primanjkuje veliko kvalificiranih delavcev, saj je od 333 zaposlenih le 155 kvalificiranih delavcev, 130 pa z dokončano ali nedokončano osnovno šolo. Upamo, da bomo v gostinstvu z uvedbo usmerjenega izobraževanja pridobili kvalitetne in strokovne kadre. Trenutno se v naši delovni organizaciji vključuje v usmerjeno izobraževanje 18 štipendistov, po starem učnem programu pa se še vedno izobražuje 55 učencev. Na splošno pa ugotavljamo, da danes delavci niso zainteresirani za pridobitev ustrezne osnovnošolske izobrazbe, kakor tudi za na-daljne strokovno usposabljanje, saj se ob delu izobražuje le 5 delavcev in še to na srednjih in višjih šolah.
Odsotnost z dela je bila v delovni organizaciji v prvih šestih mesecih letošnjega leta 12,7%, predvsem zaradi nege otroka in koriščenja porodniškega dopusta, saj vemo, da imamo pretežno žensko delovno silo. Prav tako je želja vseh delavcev, ki iščejo zdravstveno varstvo in morajo na zdravstvene preglede čakati po nekaj ur, da se ustanovi obratna ambulanta. Na ta način bi zdravstveni delavci spoznali pogoje dela delavcev v gostinstvu in se pravičnejše odločali za bolniški stalež.
Znano je, da v gostinski dejavnosti le manjše število delavcev uveljavlja pravice do redne starostne upokojitve, ker se predčasno invalidsko upokojijo, ali pa se zaradi nezmožnosti opravljanja tega poklica preusmerijo v drugo dejavnost. Trenutno imamo 7 invalidov II. in III. kategorije, ki svoje delo opravljajo pod določenimi delovnimi pogoji. Naša delovna organizacija ne razpolaga z delovnimi mesti, kamor bi lahko prerazporedili delavce — invalide, zavod za rehabilitaci-
jo invalidov pa nam pri reševanju teh problemov ni dosti v pomoč.
Nesreče pri delu v naši delovni organizaciji ne predstavljajo posebne problematike zaradi dobre organiziranosti dela in varnega dela. V prvem polletju je bilo evidentiranih 7 nesreč v lažji obliki, kot so opekline in vreznine.
V naši dejavnosti organizirana prehrana med delom ne predstavlja posebnih težav, izhajajoč pri tem iz narave dejavnosti. Regresiranje je urejeno v okviru družbenega dogovora, vsi delavci koristijo topel obrok hrane.
Zelo velika je v naši delovni organizaciji fluktuacija kadrov zaradi izmenskega dela, deljenega in nočnega dela, nedeljskega. dela na praznične dni, otroškega varstva, neorganiziranega prevoza na delo in iz dela. Vsekakor gostinski delavci delajo pod težjimi delovnimi pogoji. Z dobro organizacijo in primerno stimulacijo lahko delno vplivamo na delovni čas, ne moremo pa na organizacijo javnega prevoza, otroškega varstva. Tako je v vzgojno varstvene ustanove vključenih malo otrok naših delavcev. Prav tako je politika vzgojno varstvenih ustanov neprilagodljiva, vzgojnine so previsoke, če vemo, da so ustanove zgrajene s samoprispevki delavcev in da se mesečno odvajajo sredstva v sis otroškega varstva. Zato ne moremo govoriti, da gre za organizirano varstvo in vzgojo predšolskih otrok.
Dosedanje reševanje stanovanjskih vprašanj je bilo ugodno, saj smo od ustanovitve do danes dodelili 7 stanovanj in veliko sredstev za kredite. V prihodnje bomo zaradi neugodnih poslovnih rezultatov težje reševali pereče stanovanjske probleme.
Vsej opisani problematiki pa moramo pridružiti še nagrajevanje. Delavca pravilno in ustrezno motiviramo in nagrajujemo z delovnim prispevkom na podlagi vloženega dela. Osebni dohodki delavcev v gostinstvu so pod spodnjo lestvico OD zaposlenih v SRS. Menimo, da bi vsa socialno ekonomska problematika ne vplivala tako na status gostinskih delavcev, če bi delovne organizacije s te dejavnosti bile sposobne pra--vilno stimulirati in nagrajevati in na ta način izenačiti te delavce z delavci ostalih dejavnosti, ki lažje in z manj truda dosegajo boljše osebne dohodke, ki največkrat niso rezultat njihovega dela, temveč izvirajo iz položaja dejavnosti.
MARJANA LORGER
Težke gospodarske razmere v svetu in zaostrena gospodarska situacija v Jugoslaviji slabšajo položaj našega delavca. Po uradnih statističnih podatkih je v letu 1980 padel realni osebni dohodek v Jugoslaviji za 6.5 odstotkov glede na leto 1979, v Sloveniji povprečno za 8,3 %, v trgovini pa celo za 10%. (Vir GV št. 22/81). V danem trenutku je doseganje dobrih poslovnih rezultatov, ki bi preprečili nadaljno slabšanje položaja delavcev objektivna nujnost, naloga nas vseh pa je, da k temu po svojih močeh pripomoremo. Sindikat, ta množična organizacija delavcev, v tem letu posveča problematiki socialne politike in socialne varnosti veliko pozornost, saj bo temu namenjena tudi III. konferenca Zveze sindikatov Slovenije.
Skrb za delavca, zlasti za tistega s podpovprečnim osebnim dohodkom, je že prisotna v vseh kolektivih, poglobljene raziskave in analize socialne problematike pa na žalost niso preveč pogoste. Ker bi morala vsaka osnovna organizacija sindikata imeti pregled nad problemi njenih članov, želimo v tem prispevku orisati predkongresno aktivnost v DO Tkanina Celje in podati rezultate. do katerih smo prišli.
Program je bil zasnovan tako, da je zajel vse strokovne delavce, ki se ukvarjajo s socialno problematiko oziroma razpolagajo z ustreznimi podatki, člane izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata, preko ankete pa vse zaposlene žene v naši delovni organizaciji. .
Že pri pripravi akcije smo ugotovili, da delavci v trgovini, če jih primerjamo z delavci v industriji, nimajo težkih pogojev dela, med tem ko je položaj pri delavkah bistveno dugačen. Izmensko in deljeno delo, težka fizična opravila, delo stoje, prepihi in umetna svetloba otežuje ženam delo v trgovini do te mere, da komaj še najdemo panogo, ki bi bila za zaposlovanje žena manj primerna. Na drugi strani pa ugotavljamo, da postaja delo prodajalca vse bolj žensko, saj najdemo močnejši spol pretežno le še v
železnini, pohištvu in v tehničnih trgovinah.
Problemi zaposlenih žena so v različnih starostnih kategorijah različni. Do 20 let se jih večina poroči, zato beležimo v začetku 20 let največjo odsotnost delavk zaradi porodniških dopustov. Nekako do 30 leta se nato delavke srečujejo s problemi predšolskega varstva, po tridesetem letu pa prevladujejo problemi varstva šoloobveznih otrok. Po 40 letu se pojavljajo prvi znaki poklicnih obolenj (krčne žile, revmatična obolenja, poškodbe hrbtenice in kolkov), ki se pred izpolnitvijo pogojev za upokojitev pogosto tako stopnjujejo, da bi morala delavka zadnja leta službovanja opravljati lažja, zato pa slabše plačana dela in naloge, kar je vsekakor slaba osnova za odmero osnove za pokojnino.
Anketa, ki so jo delavke rade izpolnjevale (dobili smo odgovore od več kot polovice zaposlenih, kljub dopustniškemu obdobju), je vse zgornje navedbe tudi praktično potrdila. Iz več anketnih listov pa smo razbrali, da so osebni dohodki v trgovini nižji kot na strokovno enako zahtevnih delih v drugih panogah.
Poleg položaja zaposlenih žena smo proučevali tudi ostala področja kot so: zdravstveno varstvo, invalidska problematika, varstvo pri delu, družbena prehrana, problematika delovnega časa in prosti čas, stanovanjska problematika, medsebojna delovna razmerja, SLO in delovanje delegacij.
Po temeljitih razpravah v vseh osnovnih organizacijah sindikata in na nivoju konference, ob prisotnosti predstavnikov občinskega sindikalnega sveta, smo prišli do nekaterih ugotovitev. Tudi delavci v Tkanini se jezijo nad predolgimi vrstami pred ambulantami, kljub temu pa odsotnost z dela zaradi bolniških izostankov upada. Obsojamo vse tiste zdravstvene delavce, ki dajejo podporo simulantom, sami pa ne pomišljamo obiskati bolnika na domu in na kraju samem ugotoviti, ali so vzrok bolniški domača opravila ali enostavno izmikanje delu v času konic.
Invalidnosti posvečamo ustrezno pozornost, saj so bili vsi problemi naših invalidnih delavcev zadovoljivo rešeni. Preventivni vzgoji s področja varstva pri delu se imamo zahvaliti, da so nesreče pri delu redkost in da ni pojavov družbene škode zaradi opuščanja potrebnih varnostnih ukrepov.
Z organizacijo družbene prehrane smo zaposleni zadovoljni, saj bo do konca leta v obeh temeljnih organizacijah v Celju potekalo razdeljevanje tople malice v lastnih razdelje-valnicah, z letom 1982 pa bodo tudi zaposleni v Zagorju imeli organizirano prehrano. Tako bodo vrednostne bone prejemali le delavci v dislociranih prodajalnah, kjer toplega obroka ni mogoče organizirati, delavci z dietno prehrano in nočni čuvaji.
Večjo izrabo delovnega časa dosegamo z njegovo prerazporeditvijo, saj v letnem planu predvidimo večjo delovno obveznost takrat, ko pričakujemo povečan obseg dela. Novost je bila najprej uvedena v TOZD Veleprodaja v času komercialnih akcij. Zaradi ekonomske učinkovitosti in možnosti, da si delavci vnaprej organizirajo tudi ostale obveznosti, pa smo to obliko osvojili tudi v delovni skupnosti skupnih služb, kjer je sicer že dalj časa v uporabi premakljiv delovni čas. Organiziranju rekreacije, pogostim trim akcijam ter prizadevnemu športnemu referentu smo dolžni zahvalo, da lahko delavci aktivno preživljajo tudi svoj prosti čas in daje ekipa Tkanine osvojila skupno tretje mesto na prvih športnih igrah SOZD. V času sezone so polno zasedene vse naše počitniške kapacitete (počitniški dom na Šilu in tri camp prikolice), kar opravičuje tovrstne naložbe.
Stanovanjska problematika je najbolj pereča v tozdu Maloprodaja. saj zaposluje več mladih ljudi, ki začenjajo samostojno pot in si ustvarjajo družine. V TOZD Veleprodaja se rešujejo stanovanjski problemi tekoče, kar bi lahko glede na ostale DO konec koncev posplošili za celotno Tkanino.
Opažamo malo kršitev odgovornosti in discipline, vzorno urejujemo odnose med TOZD-i in svobodno menjavo dela z delovno skupnostjo skupnih služb. Pričakujemo, da bodo v najkrajšem času tako urejeni tudi odnosi z delovno skupnostjo SOZD-a, saj proračunskega sistema dandanes ni več mogoče tolerirati na daljši rok.
Delovanje naših delegacij je povezano z enakimi težavami kot v drugih delovnih organizacijah, saj včasih težko dosegamo sklepčnost, aktivnost pa pri vseh delegatih ni enaka. Delo delegacij koordinira sektor za samoupravno organiziranost in kadre v delovni skupnosti zlasti preko tajništva samoupravnih organov. Tako se usklajuje tudi delo samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij v in med TOZD-i ter celotno področje SLO in družbene samozaščite.
RADO TRŽAN
Izmensko in deljeno delo, težka fizična opravila, delo stoje, prepihi in umetna svetloba otežuje ženam delo v trgovini do te mere, da komaj še najdemo panogo, ki bi bila za zaposlovanje žena manj primerna.
Nova pridobitev TDO Savinja Mozirje
V soboto, 10. oktobra, je bila v okviru krajevnega praznika Rečica ob Savinji odprta nova manjša samopostrežna trgovina v na Spodnjih Pobrežjih.
Trgovina je v prostorih starega, opuščenega gasilskega doma, ki so ga za te namene krajani v celoti obnovili, delno z lastnimi sredstvi, s sredstvi krajevne skupnosti in TZO KZ Mozirje, delno pa z lastnim delom. V tej fazi je TDO »Savinja« sodelovala le z nasveti in podala tehnološko rešitev, med tem ko je po opravljenih obrtniških delih pridobljene prostore opremila in napolnila z blagom, ter vse skupaj ob priložnostni svečanosti predala svojemu namenu v splošno zadovoljstvo krajanov, ki do sedaj niso imeli svoje trgovine.
Tako se je vez med trgovino in potrošniki poglobila, saj gre v bistvu za sovlaganje krajanov in naše delovne organizacije.
RUDI GABROVEC
Dravograjčani v družini Merx
V DO Košenjak vsi
V okviru sestavljene organizacije tečejo v zadnjem času razprave o združevanju nekaterih delovnih organizacij v družino Merxa.
Ena izmed pobud je prišla tudi iz delovne organizacije KOŠENJAK iz Dravograda. Glede na to, da je na obmejnem in manj razvitem področju ter ima velike možnosti deviznega priliva je zanimiva, ob tem pa ob današnjem porajanju velikih sistemov ni več videla samostojne perspektive. Z občino Dravograd je bil še pripravljen ekonomski elaborat za nadaljni razvoj Gostinskega podjetja Košenjak v okviru sestavljene organizacije. In 10. oktobra je padla odločitev. Delovni ljudje so se 100 % odločili za priključitev k sozdu Merx.
In kaj je vodilo to delovno organizacijo, da se priključi sozdu Mera? Vsekakor njihova dolgoročna razvojna politika, kije temeljila na združitvi v eno izmed večjih turističnih or-
Popravek
V zvezi z objavljenim člankom pod naslovom »V Mlinsko predelovalni industriji veliko bolnih«, objavljenem v številki 7 glasila Vestnik, vam sporočamo, da je pri izračunu odstotka staleža prišlo do napake, ker je bil stalež izračunan po osebah in ne po urah.
Pravilni odstotki bolniškega staleža bi bili: v delovni organizaciji MPI 7,17 %, v tozdu Pekarne in slaščičarne Celje 7,77 %, v tozdu Pekarne in slaščičarne Rogaška Slatina 8,32 % in v tozdu Mlin 4,38 %.
Vsem bralcem Vestnika, posebej pa delavcem delovne organizacije Mlinsko predelovalna industrija, se za neljubo napako opravičujemo.
Kadrovsko splošni sektor DO MPI
delavci »za«
ganizacij v Sloveniji in v specializaciji turizma: trazitni turizem, poslovni turizem, izletniški turizem. Želijo, da bi v tem srednjeročnem obdobju pričeli z razširitvijo dejavnosti na mejnem prehodu Vič, torej z izgradnjo novega hotela in trgovskega objekta ob cesti mejni prehod Vič — Dravograd.
Z obstoječimi gostinskimi objekti ta delovna organizacija ni bila sposobna sprejeti vseh tranzitnih gostov, še posebno v času glavne sezone, kar pa geografska in prometna lega Dravograd vsekakor omogoča. S tem bi v tej delovni organizaciji naredili tudi kvaliteten premik iz gostinske v večjo turistično gostinsko delovno organizacijo z visokim deležem deviznega prometa. Ob tem pa bo potrebna tudi preusmeritev in adaptacija vseh obstoječih poslovnih enot. Z vključitvijo so Košenjaku podane enake možnosti dolgoročnega razvoja kot vsem ostalim članicam sozda Mera.
Delovna organizacija Košenjak Dravograd je bila ustanovljena leta 1949. Takrat je podjetje predstavljal edini obrat Hotel Košenjak, v času poslovanja pa seje z izgradnjo in nakupom novih kapacitet razširilo tako, da ima danes 7 poslovnih enot: Hotel Košenjak. Restavracijo Kajzer, Restavracijo Vič, Gostilno Peter-nuš. Gostilno Bač. Gostilno Meža in Menjalnico s prodajalno spominkov Vič. Izračuni ekonomskih pokazateljev za leto 1980 so pokazali, daje delovna organizacija poslovala rentabilno, da je bila ekonomičnost ugodna ter da je bilo na zaposlenega ustvarjeno 27.644,62 din dohodka. Zaposlenih je 45 delavcev in 14 učencev.
Z združitvijo v Mera je delovna organizacija Košenjak dobila določene prednosti pri združevanju dela in sredstev za hitrejši razvoj gostinstva in turizma, pri skupni poslovni politiki, povezovanju z velikimi sistemi in povečanju uspešnosti dela ter kvalitetnejši ponudbi.
JP
Sopotnikov ne potrebujemo
Odločna stabilizacijska akcija v Mlinsko predelovalni industriji
Organiziranje delovne organizacije Mlinsko predelovalna industrija ter želja po hitrejšem, usklajenem razvoju te dejavnosti v okviru sozda Mera zahteva nove pristope, ki bodo dajali ugodnejše rezultate. Z dogovorjenimi akcijami smo v kolektivih že uspešno reševali določena nasprotja oziroma žarišča nestabilnosti. Vsi ti ukrepi pa niso bili napisani, zato bomo s pripravo konkretnih akcijskih programov v temeljnih organizacijah le nadaljevali uresničevanje politike ekonomske stabilizacije pri nas.
V žitopredelovalni industriji so se razmere močno zaostrile, zato lahko pričakujemo dobre učinke stabilizacije le preko hitrejših in realnejših razvojnih možnosti ter večji in racionalnejši proizvodnji ter sodobnejši tehnologiji z dvigom produktivnosti. Z širše zastavljeno družbeno-politično akcijo v tozdih, delovnih organizacijah in sozdu je potrebno spremeniti odnos do nalog, pri čemer pa ne gre samo za doseganje boljših rezultatov gospodarjenja, ampak tudi za bitko pri nadaljnjem uveljavljanju sistema socialističnega samoupravljanja. Nekatera razmerja, zlasti v odnosu do dela in kršitve delovne discipline, kažejo v zadnjem času negativne posledice in povzročajo zaostrovanja. Nadaljevanje le-tega lahko ima za posledico slabitev naše skupne akcije, zato se bomo s posamezniki. ki ne bodo tvorno sodelovali, odločneje spopadli kot doslej, kajti za takšne ni mesta v našem kolektivu.
Osnovne naloge za stabilnejši druž-beno-ekonomski razvoj delovne organizacije MPI v naslednjem obdobju so sledeče:
ZAGOTOVITEV SUROVIN
Že v tekočem gospodarskem letu, še zlasti pa za naslednje leto moramo storiti vse, da se oskrbimo z zadostnimi količinami žita za nemoteno 11-mesečno proizvodnjo mlina in obvezne enomesečne rezerve pšenice. S tem bi zmanjšali uvoz pšenice oziroma bi se mu v prihodnje popolnoma odrekli.
Cilj bomo dosegli:
—	z naročeno proizvodnjo ter večjim povezovanjem z domačimi pridelovalci pšenice v širši regiji in z vzpodbujanjem pridelovanja in odkupa pšenice,
—	z sovlaganji v žitorodne predele v druge republike ter trdnejšimi dohodkovnimi povezavami,
—	z zmanjševanjem porabe pšeničnih mok z ustreznim nadomeščanjem z ostalimi mokami v kruhu (koruzna,
ržena, ajdova, ječmenova, ovseni kosmiči, krompirjev pire, soja itd.).
POVEČANJE STORILNOSTI
V tozdih Pekarstvo in slaščičarstvo Celje in Rogaška Slatina smo pri organizaciji dela za večjo produktivnost veliko naredili. To nam pokažejo primerjalni podatki za izplačan OD za 1 kg proizvoda, ki se lani in letos ni tako močno povečal, kot so rastli osebni dohodki. V tozdu Mlin moramo čimprej reorganizirati poslovanje med skladišči ter skladišči in pekarnami.
Cilj bomo dosegli:
—	z izpopolnjevanjem tehnološke opreme v enotah.
—	z izpopolnjevanjem organizacije dela v proizvodnji in pri režiji,
—	s posodobitvijo transporta mok z av-tocisterno (Rog. Slatina, Velenje) in spremembo namembnosti skladišč (prodajna skladišča za tuje kupce, za občinske blagovne zaloge, dodatno proizvodnjo).
SPREMEMBA ASORTIMANA IN TRŽIŠČA
Čeprav smo na tem področju veliko naredili, pa še vedno nismo dosegli zadovoljivo raven. Vedno znova moramo razmišljati in spremljati želje potrošnikov. Organizirati se moramo tudi na pridobivanju trga in s tem povečevati količinsko proizvodnjo (Zagreb, Hrvatsko Zagorje).
Cilj bomo dosegli:
—	v pekarstvu z novim asortimanom na osnovi specialnih mok in dodatkov
—	v slaščičarstvu z usmerjanjem v zadovoljevanje potreb rastoče družbene prehrane,
—	v mlinarstvu z namenskimi mešanicami mok.
—	v iskanju novih prehranskih proizvodov (osnova je moka),
—	s kvalitetnim in celovitim zadovoljevanjem trga v okviru sozda in izven,
—	s prodornejšo prodajo mlevskih izdelkov in specialnih izdelkov iz mok,
—	s konstituiranjem komercialne službe v DSSS delovne organizacije.
INVESTICIJSKI RAZVOJ
(prihranek na energiji, prestruktuiranje) Brez ustreznega razvoja si ne moremo predstavljati hitrejšega napredka. Ozka grla so predvsem skladiščne kapacitete za žitarice in proizvodne kapacite-
te za kruh in pecivo. Z izgradnjo ustreznih kapacitet bomo dosegli:
a/ silosi za žitarice in moko: zagotovitev zadostnih količin žitaric ob žetvi, sodobnejšo tehnološko povezavo z mlinom in pekarnami, povečano zmogljivost za skladiščenje blagovnih rezerv,
b/ industrijska pekama v Celju: stabilnejšo in zagotovo oskrbo trga, zmanjšanje prevoznih in razvoznih stroškov in porabe energije (nafta), povečanje kvalitete in asortimana, sprostitev ostalih pekarn za potrebe naraščajoče slaščičarske proizvodnje, ukinitev obratov, ki ne odgovarjajo sanitarno tehnično, izboljšanje delovnih pogojev in zmanjšanje deleža nočnega dela.
NAGRAJEVANJE
Razvijali in krepili bomo stimulativ-nejšo delitev osebnih dohodkov v tozdih in delovni skupnosti, ustrezneje vrednotili zahtevno proizvodno delo, hkrati pa uvajali in razvijali ekonomske motive za čimboljšo izrabo lastnih in ustvarjalnih sposobnosti za boljše delo.
Cilj bomo dosegli:
—	z uskladitvijo, preizkusom ter stalnim spremljanjem količinskih normativov.
—	z dopolnjenim katalogom delovnih nalog in opravil,
—	s spremljanjem pravilnika o delitvi OD (stimulativno nagrajevanje),
—	s spremljanjem in korigiranjem rasti OD v skladu z rastjo dohodka.
POVEZOVANJA
Izpeljali bomo kvalitetne integracije v okviru dejavnosti v regiji. Zapiranje in razdrobljenost nista porok za naš hitrejši razvoj. Sedanji trenutek, zlasti v naši dejavnosti zahteva enoten in prodoren nastop navzven. Čvrsta povezanost v sozdu Mera nam daje številne prednosti ki se že kažejo, kljub kratkemu času obstoja.
Cilj bomo dosegli:
—	s povezovanjem pekarstva in slaščičarstva regije v delovno organizacijo MPI.
—	z dosledno izpeljavo dogovorjene politike v sozdu Mera.
Vse navedene naloge so le osnova za pripravo akcijskih programov v tozdih in jih je potrebno še podrobneje razdelati in dopolniti z zmanjševanjem materialnih stroškov, večjo varčnostjo, delovno disciplino itd.
— nik
Ruše čim bolj ublažiti nastalo izgubo do konca leta 1981. To pa bomo dosegli le s skupnimi interesi, predvsem z veliko resnostjo v kolektivu blagovnice in seveda s pomočjo strokovnih nasvetov delovne organizacije. Če se bomo tega vsi zavedali — vsaj morali bi se — upamo v nekoliko boljše poslovne uspehe v drugem letu obratovanja naše blagovnice.
V teh neugodnih trenutkih pa se je pokazala medsebojna solidarnost delovne organizacije in prav mi Rušani smo jo bili prvi deležni. V kolikor do tega ne bi prišlo, bi vsi delavci temeljne organizacije od prvega avgusta dalje prejemali osebne dohodke na osnovi povprečja treh mesecev letošnjega leta.
Menim, da je prav, da se vsem temeljnim organizacijam zahvalim v imenu kolektiva za izkazano solidarnost. Vsi prav dobro vemo, da si vsak delavec želi za svoje delo tudi zasluženo plačilo.
MAKS MIUC
Leto dni je minilo odtlej, ko se je v Rušah odprla dolgo pričakovana blagovnica, da bi zadovoljila želje občanov — potrošnikov Ruš in ne nazadnje tudi delavcev temeljne orga-
nizacije Prodaja Ruše.
Ugotovili smo, da blagovnica v enoletnem poslovanju ni dala zaželjenih učinkov. Nasprotno. Kolektiv te temeljne organizacije je pripeljala v iz-
gubo. Vsi se močno zavedamo težkega položaja, zato bomo poskušali z dobro zastavljenimi programi v okviru delovne organizacije Potrošnik in temeljne organizacije Prodaja
Solidarni do delavcev iz Ruš
Tolšča iz mleka
Zadnje čase smo vsi skupaj bolj pod vtisom podražitve olja, margarine in rastlinske masti, tako, da nam je skoraj ušla iz rok informacija, da od 21. oktobra dalje pijemo mleko z manj tolšče, kot pa je deklarirana še vedno na embalaži.
Torej bomo v prihodnje pili mleko, ki bo imelo 2,8 odstotka tolšče, za razliko od dosedanjega, ki je bilo mastno s 3,2 odstotka tolšče. Cena v prodaji je ostala enaka, saj bo prihranjen denar po dogovoru med slovenskim izvršnim svetom in komitejem za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano namenjen rizičnemu skladu za mlekarstvo pri živinorejski poslovni skupnosti. S tem denarjem se bo tudi odplačeval odkup mleka z dvajsetimi parami več pri litru. To naj bi mlečne proizvajalce spodbudilo k večjemu odkupu oziroma ponudbi mleka.
Zakaj smo iz mleka spravili tolščo oziroma jo zmanjšali? Preprosto zato, da bi prihranili v Sloveniji dragocene devize za uvoz surovega masla. Slovenske mlekarne namreč obljubljajo, da bodo zaradi manj tolšče v mleku lahko proizvedle 760 ton več masla. Le-tega smo doslej veliko uvažali in zanj potrošili dober poldrug milijon dolarjev.
Kanček veselja pa je vendar ob manj mastnem mleku! Razveselijo se ga lahko namreč mnogi srčni bolniki in drugi, ki jim je predpisana manj maščobna prehrana. Tudi za kardiologe je manj mastno mleko bolj zdravo!
MITJA UMNIK
Uresničujemo sklepe?
Odbori delavske kontrole ne delajo
Med sklepe problemske konference komunistov sozda Merx, ki je bila 10. junija, smo zapisali:
»Komunisti v vseh sredinah moramo stalno spremljati delovanje odbora samoupravne delavske kontrole. Preverjati vsebino gospodarske stabilizacije v vseh tozdih in delovnih skupnostih ter sproti seznanjati delavce o doseženih rezultatih oziroma ukrepati, če se stabilizacijski programi ne izvajajo. Zadolženi: odbori za gospodarjenje, sekretarji OO ZK in člani predsedstva akcijske konference. Rok: takoj« Hoteli smo izvedeti, kako se v delovnih sredinah izvaja ta izredno pomembna naloga oziroma sklep, zato smo se po telefonu pogovarjali s sekretarjema osnovnih organizacij zveze komunistov. V pogovoru smo jim zastavili sledeča vprašanja:
1.	Kolikokrat se je v letošnjem letu sestal odbor samou-
pravne delavske kontrole in kaj je obravnaval?
2.	Ali imate izdelan stabilizacijski program?
3.	Ali obravnavate mesečne ocene dobrega gospodarjenja in jih posredujete koordinacijskemu odboru občine Celje?
Naši sogovorniki so bili:
DORA IRŠIČ, sekretar OO ZK TOZD Pražarna, delovna organizacija Blagovni center:
»Odbor za samoupravno delavsko kontrolo imamo, veliko se tudi pogovarjamo o delu odbora na vseh sestankih samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacijah, toda moram priznati, da se odbor do danes še ni sestal. V okviru delovne organizacije imamo izdelan stabilizacijski program, obravnavali smo ga na delavskem svetu in OO ZK ter pripravili dopolnitve. Strokovne službe so nam pripravile oceno
dobrega gospodarjenja za mesec september v roku, po obravnavi smo jo posredovali občinskemu odboru.«
IVANKA COKAN, sekretar OO ZK TOZD Ojstrica, delovna organizacija Gostinsko podjetje Celje: »Odbor za samoupravno delavsko kontrolo se je v letu 1980 sestal trikrat in obravnaval periodične obračune, trošenje sredstev (reprezentanca, dnevnice, kilometrina), popis osnovnih sredstev itd. V letu 1981 se odbor ni sestal niti enkrat. Stabilizacijski program imamo izdelan, konec junija smo ga tudi dopolnili z dodatnimi ukrepi za povečanje produktivnosti, ekonomičnosti. Mesečno obravnavamo in ocenjujemo poslovanje temeljne organizacije. Do postavljenega roka smo poslali oceno tudi za mesec september Občinskemu sindikalnemu svetu.«
Naloga je opravljena
Za ozimnico prodali skupaj 1.510 ton blaga!
Velika naloga je za nami. Čeprav bi bilo bolje, če bi o njej spregovorili drugi, potrošniki. kupci in ostali, naj vendarle zapišemo, kako smo jo ocenili sami. O tem kratek pomenek z direktorjem Marketing sektorja, Francem Pe-tauerjem.
»Naj ponovim, to kar smo že zapisali in ugotovili: na to pomembno akcijo smo se dobro pripravili. Zagotovili smo zadostne količine blaga za ozimnico in v primerjavi s prejšnjimi leti celo povečali spisek blaga, tokrat za češenj in slive.
SOZD	Dopisujte
merx	
CELJE	v svoje glasilo
Na sploh smo prodali dosti več kot lani. razen krompirja. Tega je šlo manj v zaboje za ozimnico. Morda tudi zaradi cene. Kdo ve? Če smo lani prodali 150 ton paprike, smo je letos 350, češnja je šlo v promet 15 ton, čebule 225 ton, medtem, ko smo jo v lanski prodaji za ozimnico vnovičil 150 ton. Vrh tega smo prodali 124 ton svežega zelenja, lani 60, nadalje 170 ton jabolk, lani samo 40 in končno še 626 ton krompirja, v tem ko smo ga lani nekoliko več •— 850 ton«.
»Ali ste to akcijo primerjali morebiti z enakimi na drugih območjih?«
»Tudi to smo več ali manj spremljali in ugotovili, da smo bili v naši republiki na širšem celjskem območju najbolje organizirani in da smo prodali tudi v glavnem največje količine blaga.«
»Kaj pa zdaj?«
»Tudi na to smo pomislili. Lahko rečem, da smo si zago-
tovili zadostne količine tega blaga tudi za zdajšnjo in poznejšo prodajo, čeprav je seveda na dlani, da po desetem oktobru, ko je bila zaključena prodaja za ozimnico, veljajo za vso to blago dnevne cene in nič več nižje kot v času prodaje za ozimnico.
Tako imamo v zalogi še 20 ton češnja, 200 ton čebule, 600 ton kisanega zelja, 800 ton jabolk in okoli 400 ton krompirja. Glede na te količine, je na dlani, da blaga ne bo zmanjkalo in da ga bo dovolj tudi za zimsko obdobje.«
Veliko delo, ki je imelo tudi družbenopolitično obeležje, saj takšna prodaja, če je dobro pripravljena in izvedena, ugodno vpliva na razpoloženje delovnih ljudi in občanov, oziroma nasprotno, je za nami. Dalo nam je tudi nekaj dragocenih izkušenj, kijih bo kazalo upoštevati v naslednjem letu in pozneje. Za zdaj — vse dobro.
Filmski praznik pred nami
9. novembra se bo v Celju pričel 9. Teden domačega filma
Celje bo v dneh od 9. do 18. novembra že devetič zapored postalo mesto, kjer bodo našli svoj ustvarjalni stik ob domačem filmu njegovi ustvarjalci, porabniki, vsi tisti, ki jim ni vseeno, kakšne estetske, sporočilnostne in druge vrednote nosi s seboj domači film. Celje bo tako vnovič gostitelj tradicionalnega Tedna domačega filma, največje slovenske filmske manifestacije. Delavci združeni v SOZD Merx smo letošnjo manifestacijo še posebej podprli, saj smo pristopili med glavne pokrovitelje celotne manifestacije, dve organizaciji (DO Teko in Tkanin TOZD Maloprodaje) pa sta se odločili še za pokroviteljstva nad posameznimi filmskimi predstavami.
Te dni bodo mesto preplavili zunanji znaki domačega filma. Vnovič bodo na TDF opozorili aranžerji večjih blagovnic in trgovin, vsepovsod bodo na prireditve
vabili letaki in lepaki. Zato o programu v tem zapisu le na kratko. Letošnji spored prinaša šest filmskih sporedov. Med njimi velja ob premiernem z devetimi filmi posebej opozoriti zlasti na spored v mali dvorani kinogledališča, kjer bodo ves čas trajanja TDF na sporedu najrazličnejši slovenski kratki filmi. Zares velja izrabiti priložnost in videti ta dela, ki jih bo sicer le še težko kje ujeti. Gre za filme slovenskih producentov, akademije za gledališče, radio, film in TV, filme amaterjev in študentov ter druge. Letos mineva 20 let neuvrščenosti. Tudi na kulturno menjavo med neuvrščenimi bo TDF posebej opozoril s tremi izbranimi sporedi kratkih filmov in z enim celovečercem. V letu, ko se spominjamo 40 letnice vstaje, gotovo ni bilo mogoče mimo filmov, ki so veličino vstaje in borbe jugoslovanskih narodov in narodnosti še posebej ve-
ličastno obeležili. Spet bomo gledali Deveti krog, Okupacijo v 26 slikah, Užičko republiko. Sedmino in druge filme. Pa tudi mladina ne bo ostala praznih rok. In nenazadnje, pozornost zasluži še izbor, v katerem bodo predstavljeni najboljši črnogorski filmi.
Prireditev bodo zaokrožila strokovna posvetovanja, delovna srečanja in pogovori o filmih, razstavi in vrsta drugih delovnih manifestacij.
Vse delavce pozivamo, da izrabijo priložnost in z ogledom večih filmskih predstav, še posebej tistih, ki so izven najbolj privlačnega premiernega sporeda, prispevajo k uspehu te celjske kulturne manifestacije, ki vsako leto izzveni v ljubezni do domačega, slovenskega in jugoslovanskega filma.
... k dejanjem
Delavci DSSS kot obiralci jabolk
Kmetijska zadruga Slovenske Konjice ima večje plantaže kvalitetnih jabolk, ki jih goji tudi za izvoz. Ob skrbnem delu maloštevilnega kolektiva, s sodobnimi agrotehničnimi merami ter ob ugodnih vremenskih razmerah je pridelek jabolk obilen. Zato je v času obiranja jabolk potrebno veliko število obiralcev, da sadeže pravočasno oberejo. Kolektiv KZ povabi k sodelovanju občasno obiralce, vendar je odziv zelo skromen. Pomanjkanje delovne sile je narekovalo potrebo po hitrem ukrepanju. Pristojni organi upravljanja v KZ Slovenske Konjice so se za rešitev tega problema obrnili za pomoč na sindikalne organizacije SOZD »MERX« CELJE. Ta pobuda je bila posredovana predsednikom konference sindikal-
nih organizacij in njihovih osnovnih organizacij, ki so jo tudi z razumevanjem sprejeli. Dogovorili so se, da bodo oblikovali delovne skupine iz vrst delavcev strokovnih služb, ki bodo vsakodnevno odšle na obiranje jabolk na plantaže.
In tako smo dne 22. septembra pričeli z našo akcijo. Kot prvi so bili na plantaži delavci strokovnih služb DO Gostinsko-turi-stičnega podjetja Celje s 16 obiralci. Naslednji dan so z obiranjem jabolk nadaljevali delavci DO »BLAGOVNI CENTER« Celje z 21 obiralci. Tako so se vrstile delovne skupine dan za dnem z določenim številom obiralcev.
V 20 dneh, kolikor je trajala akcija obiranje jabolk je sodelovalo 237 obiralcev, ki so nabrali 98.600 kg jabolk.
Iz posameznih DO je sodelovalo:
—	SOZD MERX CELJE DSSS	54 delavcev
—	POTROŠNIK CELJE	48 delavcev
—	BLAGOVNI CENTER CELJE	37 delavcev
—	MLIN. PREDELOVAL. IND. CELJE 29 delavcev
—	GOSTINSKO PODJETJE CELJE 23 delavcev
—	GOSTIN.-TURISTIČNO PODJ. CELJE 16 delavcev
TEKO CELJE MODA CELJE TKANINA CELJE
15 delavcev 10 delavcev 5 delavcev
Delovna akcija delavcev SOZD »MERX« CELJE je bila uspešna tako po številu obiralcev, kakor tudi po količinah obranih jabolk. Zato smo tudi prejeli priznanje in zahvalo pristojnih iz KZ Slov. Konjice.
Zlasti gre zahvala za izvršeno delo delovnim ko-
lektivom, ki so pristopili k akciji z razumevanjem in so se je organizirano udeležili v večjem številu. Bila pa je to tudi priložnost za delovno akcijo mladih, katerih udeležbo pa smo tokrat pogrešali.
ELZA SAGADIN
Na mladih svet sloni
Aktivni mladi zadružniki v Šentjurju
Mladi zadružniki so se na Kmečkih igrah v Dramljah pomerili tudi v grabljenju sena
Laščani polni načrtov
Mladi kmetovalci so pripravili kmečki praznik
Vsi se zavedamo, da prihodnost našega kmetijstva v veliki meri sloni na mladih, ki se pripravljajo za ta poklic ali pa že delajo v kmetijstvu. Vendar vsi skupaj premalo naredimo na tem področju.
Začnimo v osnovni šoli. Malo je takih šol, ki imajo v svojem učnem programu kmetijski pouk. To bi bilo potrebno predvsem na podeželskih šolah, kjer so večinoma kmečki otroci. Več bi morali narediti tudi pri poklicnem usmerjanju mladih v kmetijske šole, tako da bi imel vsak mlad gospodar, ki bi bil ostal doma na kmetiji, končano vsaj poklicno kmetijsko šolo.
Pogosto se znajde mlad človek, ki se odloči, da bo ostal doma na kmetiji, v težavah, kot so: prevzem kmetije, plačevanje invalidsko pokojninskega zavarovanja zaradi šibkega ekonomskega stanja kmetij, kreditna politika, kosanje zemljišč na več delov, premalo zemljišč za obdelovanje, nizke pokojnine. To so vzroki, da se starši neradi odločijo za oddajo kmetije nasledniku ter da si mladi poiščejo zaposlitev izven
kmetijstva in se iz oddaljenih krajev, ki so slabo povezani z mestom, celo izselijo. Zato imamo v južnem predelu naše občine, ki je precej hribovit, že veliko kmetij brez naslednika.
Vsi ti problemi, s katerimi se srečujejo mladi, ki delajo v kmetijstvu so narekovali, da smo ustanovili aktive mladih zadružnikov. Tako ima vsaka proizvodna enota kmetov tudi v TOK Šentjur svoj aktiv. Delo aktivov obsega strokovno usposabljanje, predavanja, ekskurzije, razna tekmovanja, kvize, poskuse z koruzo in umetnimi gnojili. V programih imamo tudi ustanavljanje proizvodnih krožkov za pridelovanje koruze, v katerih naj bi mladi tekmovali za najboljše pridelke.
Določene uspehe smo dosegli tudi pri družbeno-politič-nem usposabljanju mladih na vasi, saj imamo ustanovljene štiri oddelke dopisne šole samoupravljanja za mlade v kmetijstvu.
Mladi, organizirani v aktive mladih zadružnikov, se aktivno vključujejo tudi v samoupravljanje, saj je okrog 20 %
članov v zadružnem svetu in področnih svetih mladih.
Pri Občinski konferenci ZSMS v Šentjurju imamo ustanovljeno konferenco mladih v kmetijstvu. Pokazala se je potreba po takšni organiziranosti, saj na ta način lažje rešujemo probleme, ki se pojavljajo. Imamo tudi skupen program dela, za katerega lahko rečemo, da smo ga skoraj v celoti izpolnili.
Organizirali smo tudi »Kmečke igre« v Dramljah, na katerih so sodelovali aktivi mladih zadružnikov ter osnovne organizacije zveze socialistične mladine iz Kmetijskega kombinata Šentjur. Ta prireditev je bila že tretjič in upamo, da bo postala tradicionalna. Letos smo igre še razširili, tako da so se mladi pomerili v več disciplinah in sicer: v košnji, grabljenju, sestavljanju kmečkega voza in skakanju v vrečah. V košnji so se pomerili tudi starejši tekmovalci. Pripravili smo povorko kmetijskih strojev, na kateri smo prikazali sodobno kmetijsko mehanizacijo.
BRANKO SEKIRNIK
Kdorkoli se je kdaj soočil s kmetijstvom ve, da je to področje, kjer se vedno nekaj dogaja.
Tudi pri Kmetijski zadrugi Laško poskušamo narediti čim več, kajti zavedamo se, da je proizvodnja hrane bistvenega pomena. Pospeševalci kmetijstva se z upanjem oziramo čez travnike, polja, zaselke hiš, hlevov in silosov, ko vsakodnevno prihajamo na kmetije in si želimo, da bo seme naporov in prigovarjanj obrodilo sadove.
Zgodi se, da včasih dobimo povabilo, naj pridemo na košnjo. Letos so to pripravili mladi zadružniki iz Vrha nad Laškim in z veseljem smo se odzvali takšnemu povabilu.
Tekmovanje je bilo v Goz-decu. Ko prideš tja, občutiš utrip prihodnosti, utrip mladih tekmovalcev. V rezek ritem kos, ki nosi s sabo spomin preteklosti, so zaropotale kosilnice z mladimi gospodarji, polnimi načrtov in prihodnosti. Tekmovanje so pripravili sami, na lastno iniciativo. Hoteli so opozoriti nase, želeli so, da bi
družba spoznala, da lahko računa na njih.
Vsi mladi, ki so kakorkoli povezani s kmetijsko zemljo, pa čeprav so danes porazgubljeni po šolah, po službah, so prišli in napravili čudovit praznik iz neke vsakdanje nedelje. Prišli so ljudje iz vseh strani, od daleč in blizu. Spominjali so se lastne mladosti. Živeči že od vsega začetka s spravilom sena in zadnji čas vedno bolj ob pripravi silaže, so pokazali svojo
SOZD
merx
CELJE
Dopisujte v svoje
glasilo
moč, svoje zadovoljstvo in tudi svojo srečo. Kmečki človek zna biti srečen. Med žulji svojih rok grabi zadovoljstvo.
Kasneje so se za prislužen denar odpeljali z avtobusom na Dolenjsko. Bil je poln avtobus mladih obrazov. Pesem in šale med pogledi skozi okno so pričarale enkratno vzdušje. Rekli so, da gredo na izlet, ker to zveni bolj praznično in neobvezujoče. V bistvu pa je bila to ekskurzija. Obiskali so Formo vivo, Pleterje, Kmetijski šolski center, Grm in tri kmetije v okolici Šentjerneja. Veliko so videli in slišali o kmetijstvu.
Mladi so kritični, kjerkoli so.
Mladost je odkrita in razposajena, zato hoče novih poti.
Bogata je mladost.
Niso jim ušle napake in težave dolenjskega kmeta in kmetijstva in kot da bi bile njihove, so jih razumeli.
Kdo ne bi razumel to prihodnost, ki se rojeva in hodi po pravi, trdno zarisani poti?!
ANASTAZIJA DEŽELAK
Na Kmečkih igrah pa seveda ne gre brez košnje
Akcija za kruh
Letošnje setvene akcije so se resno lotili tudi v vseh občinah na širšem celjskem območju, čeprav lahko pričakujemo zelo rezlične učinke ob prihodnji žetvi. Več tržnih viškov žita lahko pričakujemo v občinah Celje, Laško, Šentjur, Šmarje in Žalec, medtem ko le delno lahko računamo na nekaj več pšenice iz konjiške občine, pa prav nič iz mozirske, kije tako zaradi naravnih razmer v glavnem vsa preusmerjena v živinorejo in prirejo mleka.
Kljub »kampanjskemu« značaju, je torej akcija v glavnem uspela, prav zdaj gre v zemljo še zadnje pšenično seme, začenja pa se razmišljati, da bi to akcijo prihodnje leto razširili na vso rastlinsko proizvodnjo: na krompir, koruzo za zrnje in silažo ter še na nekatere druge poljščine. Razveseljivo je še to, da je tudi že stekla akcija za zagotovitev semen, gnojil in zaščitnih sred-
stev-	MITJA UMNIK
Novi ukrepi za dosego
Osnovno pogodbo o pridelovanju in prevzemu pšenice v proizvodnem letu 1982 so v skladu s predpisi, z družbenimi dogovori in s samoupravnimi sporazumi dopolnili z aneksom in sicer z naslednjimi členi:
L — odkupna cena pšenice II. razreda v primerjavi s koruzo je 1 : 1,3,
—	pridelovalci bodo za krmo lastne živine lahko zamenjavali oddano pšenico za koruzo v količinskem razmerju 1:1, po vrednosti pa v razmerju 1:1,3 v korist pšenice,
—	pridelovalec lahko dobi za krmo lastne živine še do 20 % otrobov ali krmilne moke po tržni ceni,
—	pridelovalec pšenice se zavezuje, da zamenja svoje očiščeno seme s priznano semensko pšenico po navodilih strokovne službe v razmerju 1:1 in pri oddaji 20 q pšenice na ha prizna polni regres,
—	razliko v ceni med semensko in mer-kantilno pšenico se pokriva iz republiških interventnih sredstev,
—	v višini vrednosti za pogodbeno do-
govorjene količine pšenice je pridelovalec upravičen do kredita za potrebni reprodukcijski material,	,
—	pridelovalec, ki po dogovoru prepe-
setvenega plana
lje pšenico na prevzemno mesto žitno predelovalne industrije, prejme za pokritje stroškov prevoza po 0,20 din/kg.
2. — Skupščina občine Celje zagotavlja iz proračuna občine kmetu kooperantu, ki sklene kooperacijsko pogodbo s Kmetijsko zadrugo Celje, TZO za pogodbeni odkup pšenice v letu 1982 regres za umetni gnoj v višini 2,50 din po kg. Regres se prizna do največ 1000 kg porabljenega umetnega gnoja na ha. Poračun regresa se napravi med Kmetijsko zadrugo in članom do najkasneje 31. 12. 1981.
3. — organizator proizvodnje Kmetijska zadruga Celje se zavezuje organizirati žetev pšenice s kombajni, ki so že na terenu pri kooperantih po enotni ceni. Za vse, ki imajo sklenjeno kooperacijsko pogodbo o prevzemu pšenice v letu 1982, bo za 10% nižja od povprečne cene kombajniranja. Sredstvi za popust iz tega člena pri kombajniranju bo ugotovila občina Celje iz sredstev proračuna za pospeševanje kmetijstva v letu 1982.
Kako je mogoče
Zatajila je družbena samozaščita
Bila je sobota, desetega oktobra. Kazalci na uri so se bližali poldvanajsti, ko sem bila v blagovnici Nova vas priča nenavadnemu dogodku.
Dolge vrste čakajočih ljudi pred štirimi blagajnami so onemele, ko so vse štiri blagajničarke prenehale s svojim delom in pričele s štetjem denarja, lahko bi rekli milijonov. Bila sem ravno na vrsti, zato sem povprašala blagajničarko, kako to, da denar štejemo kar pri blagajni, v prisotnosti čakajočih potrošnikov. Povedala je, da to delajo po nalogu tovarišice poslovodkinje oziroma namestnice poslovodkinje. Ozrla sem se naokrog in opazila tovarišico, kije prišla po milijone kar z navadno, majhno papirnato vrečko. Vsi smo se oddahnili, ker smo upali, da bo prevzela denar in bo delo nor-
malno steklo dalje. Pa ni bilo tako. Vsi skupaj od blagajničark do potrošnikov smo čakali, daje ta tovarišica pri vsaki blagajni posebej še enkrat denar preštela. In ko smo čakali, je bil denar na predalniku blagajne, ena izmed njih pa ga je celo držala v roki in zdelo se je, da ga je ponudila potrošniku, ki je čakal v vrsti. Ni ga vzel. Kako pa bi ravnal kdo drugi ob podobni priložnosti?
Tovariši, ki ste odgovorni za normalni potek dela, dobro organizacijo, povejte, kje je pri vas družbena samozaščita? Ali se je to zgodilo samo na ta dan, ali je morda to vsakodnevna praksa? Upamo, da bomo na ta članek dobili odgovor in ga objavili v prihodnji številki Vestnika.
Jana Pertinač
Blagajne in označevanje blaga
Uvajanje elektronike preživlja svoje »otroške bolezni«
Nabava blaga, svetovanje kupcem in prodaja blaga kupcem, so in ostanejo glavna naloga trgovskih delavcev. To so naloge in usluge, ki jih lahko opravljajo predvsem razumni in predani ljudje.
Povečevanje prometa in produktivnosti ima v trgovini omejene, vendar še zelo slabo izkoriščene možnosti. Organizacija blagajniškega poslovanja in označevanja blaga pogojuje tudi izbor temu primerne tehnične opremljenosti.
BLAGAJNE
Blagajna je pomembno mesto racionalizacije delovnega procesa. Pri tem pa ni mišljena avtomatizacija kasiranja, kar je za naše prilike še zelo nedoločen in iz tehničnih razlogov neizvedljiv pojem.
Ugotovitev, da je blagajna v maloprodaji najvažnejše mesto nas zavezuje, da blagajniško mesto organiziramo in opremimo tako, da bo to zadovoljevalo interese firme, osebja in kupcev. Ti interesi so:
1.	Naloga prevzema in registriranja denarja.
2.	Dodatna naloga, priprava statističnih podatkov in informacij za kontrolo in
bra elektronska blagajna še vedno cenejša, kot navadna mehanska. Razvoj elektronike je opravil svoje na področju blagajn, žal pa še ne na področju miselnosti posameznikov, ko odločajo o programu tehnologije elektronike v trgovini.
ELEKTRONSKA BLAGAJNA
Elektronska blagajna je še vedno uporabljena kot nadomestek za mehansko registrirno blagajno. Po svoji koncepciji drugače grajena pa bo in je elektronska blagajna druge generacije že računalnik z lastnostmi blagajne. Vnosni modul za podatke je internationalna desetična tastatura, ki jo blagajničarka obvlada za slepo tipkanje v dveh petdnevnih tečajih (veliko lažje kot na mehanski blagajni). Tipičen izhoden modul pa je pisalnik za bon žurnal in blok, ki ga lahko pri okvari enostavno zamenjamo z novim.
TASTATURA
Tipično za elektronske blagajne je internacionalna desetična tastatura, ki je lažja za delo kot dosedanja polna tastatura. Zajemanje podatkov — cen se lahko pospeši z enostavnim učenjem slepega tipkanja. Vse dodatne funkcije, kijih
ukrepe na področju blagovnih tokov.
Enoten model in pristop za vse vrste trgovin ni primeren in možen. Poleg obeh prejšnih interesov pa moramo posebno pozornost posvetiti organizaciji in možnosti kontrole. Kakšni blagajniški sistemi bodo v bodoče zadovoljevali te potrebe je jasno — elektronski. Razvoja in proizvodnje na področju mehanskih blagajn v svetu ni več. Z izrabo obstoječe tehnologije bo nedvomno konec »Dobrih starih mehanskih blagajn«.
Po proizvodni tehnologiji je zelo do-
nudi elektronska blagajna, so posebno pomembne za evidenco blagovnih skupin artiklov in drugih časovnih količinskih in vrednostnih informacij v neživilskih blagovnih skupinah. Nadaljna je delitev prometa na gotovino, ček, kredit — virman, vplačila in izplačila. Na osnovi takih možnosti lahko dobimo dnevno zelo izčrpna poročila. Posebno pomembna je še brzina registriranja s pomočjo množenja, ker blagajna opravlja vse štiri računske operacije in ponavljalno avtomatiko.
KRMILNA AVTOMATIKA
Na svetlobni skali imamo stalen pregled katero od številnih možnih operacij blagajna izvaja, kar pri klasičnih mehanskih blagajnah ni možno. Tu že lahko govorimo o programih, po katerih se odvija poslovanje in evidentiranje poslovnih dogotkov. Po enakem vrstnem redu dobimo tudi podatke izpisane na žurnalnem traku, ko zaključimo zvečer blagajno.
STATISTIČNO ANALITSKI PODATKI
Veliko na novo zgrajenih trgovin nima pričakovanega uspeha, ker so zgrajene na pomanjkanju ali pomanjkljivih podatkih, ki pa nam jih nudi vsaka blagajna. Število kupcev — nakupov na uro, dan in teden nam določi frekvenco, od katere je odvisno število in tehnologija blagajniškega prostora, blagajn in blagajničark.
—	Povprečno število artiklov kupljenih po kupcu vpliva na odločitev med košaro ali vozičkom in tudi na velikost — litraže vozičkov.
—	Povprečni nakup na kupca pomaga pri razporeditvi trgovine v pravilno skupino za normo in plan delovne sile. Isti podatek nam tudi olajša odločitev za uvedbo hitre blagajne do pet artiklov.
—	Registriranje posameznih artiklov ali blagovnih skupin na ločeni števec nam da podatek strukturnega deleža na kratek rok ali za posamezen artikel pri določenih pogojih.
Zbir takih in točnih podatkov je osnova, da ne sprejemamo napačnih poslovnih in investicijskih odločitev.
PREDALI BLAGAJN
Vse blagajne bi morale imeti (novejše imajo po naročilu) po dva notranja predalnika za denar, da blagajničarkam ni treba zaključevati blagajne v trgovini. Druga blagajničarka pride v blagajno s svojim menjalnim denarjem in predalnikom. Uvajanje elektronike preživlja svoje »otroške bolezni«, ki pa žal trajajo predolgo. Kakor si danes ne moremo zamisliti naš vsakdan brez elektronskega kalkulatorja, tako jutri ne more biti trgovine brez elektronske blagajne, elektronsko obdelanih podatkov, elektronske tehnice. Upamo, da bodo čimprej tudi nekateri pesimisti preboleli »otroške bolezni«, čeprav so te v poznih letih nevarnejše.
ANTON LAZNIK
NOVO V ZAKONODAJI
Izvršni svet skupščine SR Slovenije je na podlagi 59. in 60. člena Zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen ter 13. člena Zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene izdal ODLOK O OBVEZNI USKLADITVI DOLOČENIH PROIZVODOV S SPREJETO POLITIKO CEN V LETU 1981 (objavljen v Uradnem listu št. 27. z dne 24. septembra 1981).
Obveznost uskladitve cen se nanaša na proizvajalne organizacije združenega dela, ki so dolžne:
—	uskladiti cene, ki so se povečale v času od 1. januarja do 19. junija 1981, s politiko cen, tako, da znaša to povečanje glede na cene, ki so v skladu z veljavnimi predpisi obstajale na dan 31. decembra 1980, največ za 25 %. To velja tudi za cene tistih proizvodov, ki so oblikovane po 14. členu Zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (ur. list SFRJ, št. 1/80 in 38/80 — 14. člen: »Če uporablja ustrezno samoupravnemu sporazumu o združitvi proizvode in storitve posamezne temeljne organizacije druga temeljna organizacija pri nadaljnji proizvodnji ali končni porabi, oblikujeta cene zanje ti dve temeljni organizaciji, s samoupravnim sporazumom o ugotavljanju in razporejanju skupnega prihodka, doseženega s prodajo končnega proizvoda oziroma s samoupravnim sporazumom o cenah.«)
Obveznost uskladitve pa se ne nanaša na
—	OZD, ki do 19. junija 1981 niso povečale cen oziroma so jih povečale za manj kot 25 %,
—	OZD. katerih cenike je potrdila Republiška skupnost za cene,
—	cene iz obveznosti o cenah, s katerimi je Republiška skupnost za cene pismeno soglašala oziroma pri katerih je bila odločba o začasnem združevanju njihove uporabe odpravljena.
Rok za uskladitev z ravnijo določeno v tem odloku je 15 dni od dneva uveljavitve tega odloka (9. oktober 1981).
Nadzor nad izvajanjem tega odloka bo opravljal Republiški tržni inšpektorat, ki bo mesečno obveščal Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
PAVLA ŽMAHAR
Naj ostane med nami
Kako dolga je pot od izdaje našega glasila do delavca, smo se lahko prepričali pred kratkim, ko nas je poklical delavec iz industrijske pekarne v Velenju.
Predzadnja številka glasila je izšla 28. avgusta, delavci v industrijski pekarni v Velenju pa ga še do 14. septembra niso prejeli. Kdo je odgovoren za to? Povprašali smo v delovni organizaciji Mlinsko predelovalna industrija. Pravijo, da pri njih takoj po prejemu glasila razpošljejo najprej v temeljne organizacije. In kako je pri njih? Dosledno upoštevajo načelo stabilizacije, zato ga ne pošiljajo v delovne enote po pošti, ampak počakajo na de-lovodski sestanek, da ga delovodje odnesejo sabo.
Ali se ne bi dalo ob boljši organizaciji dela upoštevati tudi načelo stabilizacije? Delovni organizaciji predlagamo rešitev. Ob prejemu glasila naj ga takoj razpošljejo v delovne enote in ne v temeljne organizacije.
Delavci Prodaje Šentjur so kolesarili
»Vsi na kolo — za zdravo telo«. Pod tem geslom organiziramo v okviru osnovne organizacije sindikata tozd Prodaja Šentjur kolesarjenje za svoje delavce. Na ta način želimo združiti rekreativno dejavnost s koristnim delom. Vzporedno si ogledamo tudi naše poslovalnice in druge enote.
Zadnjega kolesarjenja se je udeležilo dvajset delavcev in nekaj njihovih družinskih članov. Na poti smo si ogledali dve naši poslovalnici in sicer Market Dramlje in Market Ponikva.
Za letos načrtujemo še eno takšno akcijo, pri kateri pa bi si želeli ogledati še Market Gorica in Market Planina. Upamo, da nam bo to uspelo, kajti delavci v trgovini si težko najdemo prosti čas, še posebno zaradi odpiralnega časa.
IVAN GRAČNAR
Informacija o zelenem vlaku
5. oktobra je pričel na relaciji Titovo Velenje — Ljubljana voziti poslovni vlak — zeleni vlak, ki je prvenstveno namenjen poslovnim ljudem za potovanje v Ljubljano — središče gospodarskega, političnega in kulturnega življenja v Sloveniji. Vlak vozi od ponedeljka do petka.
Pri uvedbi zelenega vlaka je bil predvsem pomemben gospodarnostni vidik, na kar nas opozarjajo nekatere zakonske omejitve, kot tudi zahteve po varčevanju z energijo, za katero se zahtevajo devizna sredstva.
Naj prikažemo primerjavo za relacijo Titovo Velenje — Ljubljana:
enosmerna	povratna	karnet	letna
vožnja	vožnja	10 voženj	vozovnica
zeleni vlak	156.-	257,-	1.248.-	55.000,-
kilometrina	447,-	894,-	4.472,-	220.065,-
osebni avto	261.-	522,-	2.610,-	128.412,-
Podatki nam zgovorno kažejo na ekonomsko prednost zelenega vlaka. Poleg tega ima zeleni vlak še ostale ugodnosti: oddelek za kadilce in nekadilce ter manjši prostor z mizo in pet stoli — salon za sestanke. V ceni vozovnice je vračunana tudi konzumacija, ki zajema hladni prigrizek in topel ali hladni napitek. Na razpolago bo tudi dnevno časopisje.
Vozni red: Titovo Velenje	6.30	17.10
Šmartno/Paki	6.45	16.54
Žalec	6.59	16.39
Celje	7.11	16.30
Ljubljana	8.30	15.10
Vse naštete značilnosti zelenega vlaka nam poleg sodobnega prevoza in prihranka časa, omogočajo tudi sodelovanje v borbi za varčevanje energije in ohranjanje čistejšega zraka in okolja.
»Anuga« — trg za prehrano
Pri ponudbi prehrambenih in kmetijskih proizvodov Jugoslavija zaostaja
Vsako tretje leto se v Kolnu Zvezna republika Nemčija, organizira svetovni sejem prehrambenih in kmetijskih proizvodov, gostinstva ter strojev za embaliranje in transport prehrambenih proizvodov. Ta sejem nosi ime »ANUGA« kar pomeni SVETOVNI TRG ZA PREHRANO. Sejem je bil odprt v času od 10. do 15. oktobra 1981.
Na sejmu je sodelovalo 79 držav iz vseh petih kontinentov. Te države je zastopalo okroglo 4.000 podjetij, ki so razstavljale svoje proizvode v 14. velikih enonadstropnih dvoranah na preko 120.000 m2 razstavnih površinah.
Za obiskovalca je ogled sejma enkratno doživetje. Na enem kraju se lahko seznani, kaj danes svet nudi s področja prehrambene proizvodnje ob upoštevanju kmetijstva, ribolova, lova, vinogradništva in sadjarstva.
Težko je iz množice proizvodov izluščiti posebnosti, ki jih sicer na sejmu ni manjkalo. Pretežna večina razstavljalcev se je potrudila, da bi širokemu avditoriju obiskovalcev prikazala svoje dosežke na področju prehrambene proizvodnje. Tudi ta veja proizvodnje doživlja v zadnjem času izreden napredek pri smotrnem izkoriščanju primarnih kmetijskih proizvodov. Na splošno je v svetu prevladala parola: »Večja proizvodnja hrane in bolje izkoriščanje razpoložljivih surovinskih osnov«.
Nekaj pomembnejših za-paženj sprememb in premikov v proizvodnji in potrošnji določenih prehrambenih skupin lahko strnemo v naslednje:
Izredno velika, bogata in pestra ponudba mesnih izdelkov in suhega mesa vseh delov prašiča in tudi junetine, nasprotno temu skromna ponudba konzerviranega mesa. Enaka ugotovitev velja tudi za ribe, saj se potrošnikom nudi v maksimalni možni ponudbi sveža odnosno ohlajena in zmrznjena tako sladkovodna kot morska riba. Seveda je tudi konzerv dovolj, vendar ne v takšnem izobilju kot na preteklih razstavah. Ponudba kandiranega sadja (s sladkorjem vkuhano sadje) prihaja vse bolj v ospredje. Ponudba je izredno pestra in zajema skoraj vse vrste sadja in sočivja. Ponuja se v celih plodovih ali v krhljih, embalirano v ličnih zabojčkih ali kartonih. Za industrijsko uporabo in tudi široko potrošnjo se pripravlja v centimeter velikih kockah sortirano ali pomešano razno sadje. Kot posebnost je bila prikazana višja, kandirana z različnimi naravnimi aromami kot napri-mer: ananas, jagode, mentol, malina in pomaranča. Za široko potrošnjo so ti proizvodi embalirani v najbolj enostavne polivinil vrečke ali podoben cenen material, kakor tudi v izredno razkošno kartonsko ali pločevinasto embalažo, vendar
se daje poudarek ceneni embalaži.
Posebnost ponudbe razstavljalcev na ameriškem paviljonu je bila tokrat koruza pokovka (Popcorn) v surovem stanju in embalirana v polivinil vrečkah, plastičnih prozornih dozah, in v pločevinkah različnih tež od 100 g do 5 kg. Vsi ti razstavljale! so na praktičen način prikazovali kako se pripravlja pokovka, koliko olja ali drugih primernih maščob ter začimb se dodaja za razne okuse glede na želje potrošnikov. Istočasno so nazorno prikazovali uporabo različnih pekačev — strojčkov za pripravo pokovke. Vsi pekači so bili prirejeni in prilagojeni za domačo in gostinsko pripravo ter za pripravo na javnih prostorih.
darek na različnih dodatkih, ki se dodajajo pri proizvodnji testenin kot na primer: paprika, paradižnik, zelena, kopriva, rdeča pesa, meta in druge eksotične začimbe. Ponudba testenin za prikuhe vrste »tortelini« je bila izredno velika tako po obliki kot mesnih nadevih. Seveda ni manjkala ponudba znanega parmskega sira par-mesan.
Močan poudarek so posamezne dežele dajale brezalkoholnim naravnim napitkom iz raznovrstnega domačega in južnega sadja ter paradižnika. Švica je svoje znane planinske čaje ponujala izključno v obliki instant embalirano v praktičnih PVC dozah in plastificira-nih vrečkah. Mnoge dežele po-
jeno izredno praktično pipo. Karton je oblikovno tako izdelan, da se lahko da v vsak srednje velik hladilnik in je zelo praktičen za manjše gostinske obrate. Za široko potrošnjo pa so Francozi predstavili zelo praktično papirnato-plastično embalažo za 25 cl vina, ta embalaža je dobila oskar De Lemballage 1FEC 1979 (vzorec se nahaja v marketing sektorju).
Raznovrstna zelenjava in povrtnina sta tudi tokrat imela pomembno mesto v paviljonih Danske, Nizozemske, Italije, Španije, Bolgarije ter mnogih drugih dežel. Težko je opisat slikovitost te ponudbe saj je vzbujala pozornost pri slehernem obiskovalcu. Zanimivo, da so tudi navaden krompir, sveže zelje in repa imeli častno mesto na razstavnih policah.
Danska, Nizozemska, Francija in Švica so tudi tokrat ostale zveste svoji izredno bogati in pestri ponudbi mlečnih izdelkov, če bi hoteli našteti vse vrste razstavljenih mehkih in trdih sirov ter sira za namaz bi ta seznam vseboval preko 300 značilnih vrst sira. Poleg znanih vrst sira so se proizvajalci letos predstavili s siri, ki so imeli značilni okus, vonj in barvo po: rdečem korenju, pe-teržilu, zeleni, meti, mentolu in drugimi eksotičnimi začimbami. Ta proizvodna skupina je dokazala, da v proizvodnji sirov, domišlija nima meja.
Italijani so še vedno nepre-kosljivi mojstri v proizvodnji najraznovrstnejših testenin. Pri klasičnih testeninah je bil pov-
sebno Italija in Amerika, so ponujale na poseben način posušene jabolke, ki lahko ob ustrezni pripravi služi za kompot ali jabolčni napitek.
Pri ponudbi vina bi lahko zapisali, da ni bilo nič novega, razen če ne upoštevamo posebno prizadevanje Francije. Italije, Španije, Portugalske in delno Nemčije, Tunizije, Alžirije in Avstralije, da bi obiskovalcem prikazali izredno bogato in pestro izbiro vin različnih sort in letnikov. Kljub temu pa kaže opozoriti na novost na področju embaliranja vina, ki sojo ponudili Francozi. Ta novost se predvsem odraža v izredno praktični papirnati embalaži kvadratne oblike za 3, 5 in 10 litrov. Karton ima vgra-
Lahko bi se še naštevalo teh posebnosti, kajti vsaka dežela je želela prikazati svoj napredek na področju posameznih proizvodnih skupin in vsepovsod je bil zapažen napredek tako v izboru blaga kot v načinu embaliranja.
Iz splošnega zapažanja se lahko ugotovi, da so največji ponudniki prehrambenega blaga industrijsko najbolj razvite dežele kot na primer: Amerika, Francija, Nemčija, Italija, Španija, Danska, Nizozemska, Belgija. Anglija, Avstralija. Dežele iz Afrike, Azije in Južne Amerike nudijo predvsem prehrambeno blago nižje stopnje predelave z izjemo Japonske, Izraela in Južne Afrike.
Dežele vshodnega bloka so zavzemale pomembno mesto v prikazovanju svojih dosežkov na področju proizvodnje hrane. Močno sta izstopale Madžarska in Bolgarija, ki sta se resnično dobro predstavile na tem pomembnem svetovnem sejmu prehrane.
TUDI Jugoslavija je storila korak naprej v primerjavi s preteklimi leti. Toda še vedno močno zaostaja za vsemi evropskimi deželami, posebno če upoštevamo, da smo si v srednjeročnem razvojnem programu začrtali izvoz prehrambenih proizvodov v skupni vrednosti 2. milijarde dolarjev letno in da bo ta sejem ponovno šele leta 1984, ko se bo naš srednjeročni plan že iztekal.
Obisk sejma je bil izreden, bil je pravi Babilon. Slišal si lahko govorico iz vseh petih kontinentov in vendar so se vsi med sabo dobro sporazumevali in to pravgotovo zato ker je to bil sejem prehrane in ne orožja.
V prihodnji številki »VEST-NIK«-a bomo nekoliko podrobneje opisali zapažanja iz gostinske in tehnične stroke, ki je bila prikazana na »ANUGI«.
PETAUER Franc
Obvestilo smučarjem
V prodajalni »Trim« Tkanina Celje se lahko vpišete v članstvo Smučarske zveze Slovenije.
Ob ponedeljkih, sredah in petkih se od 16,00 do 18,00 ure nahaja v prodajalni »TRIM« smučarski strokovnjak, ki pridobiva ljubitelje smučanja za članstvo v Smučarsko zvezo Selovenije.
Isti strokovnjak — učitelj smučanja — vam tudi rade volje svetuje pravilni nakup smučarske opreme. To se pravi, pravilno izbiro smuči, vezi, čevljev in podobno.
Če pristopite v članstvo Smučarske zveze Slovenije, si že lahko v prodajalni »TRIM« nabavite smučarsko opremo z 10 % popustom. Istočasno imate še druge ugodnosti, kot je 10 % popust na vseh slovenskih žičnicah, 10 % popust v raznih hotelih, kampih, kopališčih in športnih objektih.
Vse ostale informacije dobite v prodajalni »TRIM«.
Prodajalni Trim in Topsport za vas
Pri večjem nakupu športne opreme v prodajalni TRIM vašim željam mnogokrat ne morejo popolnoma ustreči. Zato so se povezali s prodajalno TOPSPORT v Pliberku, kjer bodo rade volje ustregli željam, kijih potrošniki niso mogli uresničiti v prodajalni TRIM.
Vse napotke za takšno sodelovanje lahko dobijo vsi zainteresirani v prodajalni TRIM in v prodajalni TOPSPORT, kjer lahko manjkajočo športno opremo kupijo celo s popustom.
S polic Prešernove družbe
Pred obletnico rojstva dr. Franceta Prešerna, ki jo slavimo 3. decembra, je Prešernova družba spet izdala svojo redno letno knjižno zbirko. Ta. gotovo najcenejša zbirka na Slovenskem, vezana v platno, z večbarvnim ščitnim ovitkom (broširan je le koledar) in tiskana na brezlesnem papirju, stane vsega 450 dinarjev. Če ne potrebujete trdih platnic in boljšega papirja, se lahko odločite za broširano izdajo, ki stane le 350 dinarjev.
Naročnino lahko plačate tudi v dveh obrokih.
Vendar to ni vse, zaradi česar na izid zbirke opozarjamo tudi člane našega kolektiva. Skrbno izbrano in mikavno branje je vredno, da bi ga imeli v vsaki družini:
Prešernov koledar za leto 1982 — knjiga velikega formata z okrog 200 stranmi prinaša poleg koledarskega dela, opremljenega z barvnimi reprodukcijami slik Maksima Gasparija, vrsto aktualnih člankov, ki bodo prav gotovo pritegnili vsakega bralca: Vekoslav Grmič razpravlja o mestu kristjanov v naši samoupravni socialistični družbi, Jože Smole nam razgrinja podobo današnjega nemirnega sveta, Anton Trstenjak kritično razmišlja o grozeči sili porabniške družbe in samomoru, Ivan Sedej pa primerja staro in novokmečko in sodobno ljudsko arhitekturo. Tu so še: Jože Dolenc — Ob štiristoletnici Gregorijanskega koledarja. Janez Gregory — Tudi pri nas je živalstvo ogroženo, France Adamič Spomini na brata Louisa Adamiča, pa še pesmi in kratka proza sodobnih slovenskih ustvarjalcev — Vladimirja Kavčiča. Miška Kranjca, Pavleta Zidarja, Karla Grabeljška, Toneta Svetine, Miloša Mikelna in drugih.
Ta glavna Urša — privlačna lahkotna pripoved znanega slovenskega romanopisca Smiljana Rozmana, napisana v obliki dnevnika predstavnice sodobne šolske mladine.
Ljudje pod Osojnikom — delo, v katerem nam pisatelj France Bevk z enkratnim mojstrstvom in umetniško tenkočutnostjo prikaže usodo svojih rojakov, kmetov, dninarjev in drugih hribovskih prebivalcev.
Po jam borni cesti ... v mestu na peklu — na bogatih pričevanjih osnovan kulturno-zgodovinski zapis dr. Miroslava Pahorja ob sodelovanju Ilonke Hajnal. Knjiga pripoveduje o stari rimski cesti pod Nanosom, po kateri so od nekdaj prevažali les proti Trstu.
Hitro pripravljanje jedi — priročnik, ki daje sodobnim mladim kuharicam in kuharjev v roke napotilo za hitro pripravljanje okusnih jedi. Napisala gaje priznana avtorica tovrstnih del Andreja Grum.
Zbirko lahko naročite pri poverjeniku ali na naslov: Prešernova družba, Ljubljana, Borsetova 27.
PRVE ŠPORTNE IGRE -TRIM MERX 81
Zbor vseh sodelujočih ekip za otvoritveno svečanost pred halo Golovec
Pozdravni govor predsednika KPO SOZD MERX Prve športno rekreacijske igre TRIM-MERK-81 je Franca Bana	o tvoril Ivan Kramer
Rezultati
KONČNI VRSTNI RED EKIP
točke
1. BLAGOVNI CENTER CELJE 266
2.	POTROŠNIK CELJE	203
3.	TKANINA CELJE	188
4.	MPI CELJE	174
5.	DSSS SOZD MERK CELJE 160
6.	DRAVINJSKI DOM SL- KONJICE	110
7.	TEKO CELJE	79
8.	GTP CELJE	78
9.	SAVINJA MOZIRJE	52
10.	KK ŠENTJUR	50
11.	MODA CELJE	28
12.	KZ KONJICE	25
13.	GPC CELJE	14
SKUPNA UVRSTITEV — ŽENSKE
točke
1.	BLAGOVNI CENTER CELJE	96
2.	POTROŠNIK CELJE	85
3.	TKANINA CELJE	81
4.	MPI CELJE	62
5.	DSSS SOZD MERK CELJE	53
6.	TEKO CELJE	46
7.	GTP CELJE	39
8.	DRAVINJSKI DOM SL- KONJICE35
9.	MODA CELJE	28
10.	SAVINJA MOZIRJE	22
11.	KK ŠENTJUR	7
SKUPNA UVRSTITEV — MOŠKI
		točke
1. BLAGOVNI CENTER CELJE		170
2. POTROŠNIK CELJE		118
3. MPI CELJE		112
4.-5. TKANINA CELJE		107
DSSS SOZD MERK CELJE		107
6. DRAVINJSKI DOM		75
7. KK ŠENTJUR		43
8. GTP CELJE		39
9. TEKO CELJE		33
10. SAVINJA MOZIRJE		30
11. KZ SLOV. KONJICE		25
12. GPC CELJE		14
KEGLANJE — MOŠKI —	EKIPNO	
	keglji	točke
1. TKANINA CELJE		
(Mlinarič, Vehovar, Šopar, Grešak)	746	25
2. BLAGOVNI CENTER CELJE		
(Herič, Mlakar, Radič, Korošec)	740	20
3. SAVINJA MOZIRJE		
(Macun, Jeremita, Filipič, Vončina)	717	15
4. MPI CELJE		
(Lorenčak, Rednak, Melanšek, Stritin)	692	12
5. POTROŠNIK CELJE		
(Lakovšek, Kmet, Gorinšek, Tavzes)	686	11
6. DSSS SOZD MERK		
(Štukelj, Bevc, Maček, Ilovar)	665	10
7.	GPC CELJE		
	(Moškotevc, Mavec,		
	Šenk ar, Golež)	663	9
8.	GTP CELJE		
	(Podpečan, Vodušek,		
	Romih, Verdnik)	647	8
9.	DRAVINJSKI DOM		
	(Lipoš, Romih,		
	Javornik, Veren)	633	7
10.	KK ŠENTJUR		
	(Škorc, Boršič,		
	Galuf, Kukovič)	607	6
KEGLANJE — ŽENSKE — EKIPNO
1.	TKANINA CELJE
(Vrtačnik, Zalokar,
Zavec, Krajnc)	639
2.	BLAGOVNI CENTER CELJE (Brložnik, Škoflek,
Hvalec, Zimšek)	548
3.	SAVINJA MOZIRJE (Cokan, Zakrajšek,
Kuster, Slokan)	525
4.	MPI CELJE (Šumečnik, Novak,
Savič, Rebernil)	502
5.	DSSS SOZD MERK (Thaler, Peprko,
Orešnik, Vostri)	479
6.	GTP CELJE (Lorger, Podgoršek,
Leban, Brumec) .	446
7.	MODA CELJE (Brložnik, Kužner,
Gajšek, Gačnik)	397
8.	POTROŠNIK CELJE (Razgoršek, Požin,
Žafran, Rudušč)	376
25
20
15
12
11
10
9
8
STRELJANJE — MOŠKI — EKIPNO
	krogov	točke
1. POTROŠNIK CELJE		
(Založnik, Grešak, Tavzes, Bevc)	630	25
2. DRAVINJSKI DOM		
(Fevžer, Brumec, Knez, Jančič)	541	20
3. BLAGOVNI CENTER CELJE		
(Sajnkar, Lamut, Pavline, Seničar)	528	15
4. MPI CELJE		
(Sisinger, Korun, Kolar, Čmer)	522	12
5. TKANINA CELJE		
(Lazar, Grašak, Stropnik, Wagner)	454	11
6. KK ŠENTJUR		
(Strnad, Sekirnik, Škorc, Šamec)	441	10
7. DSSS SOZD MERK CELJE		
(Frančeškin, Kolenc, Dolinšek, Arčan)	396	9
8. GTP CELJE		
(Vodušek. Valer, Bužinovski, Verdnik)	387	8
9. TEKO CELJE		
(Zagradišnik, Gmajnič, Vravnik)	365	7
STRELJANJE — ŽENSKE	— EKIPNO	
	krogov	točke
1. BLAGOVNI CENTER	CELJE	
(Velenšek, Iršič, Žibret, Zimšek)	472	25
Prehodni pokal pokrovitelja iger, medobčinskega sveta ZSS, je prejela Zadpji krog in tekači bodo na cilju. Treba je napeti vse sile in izkoristiti Ura neusmiljeno teče. Šahisti rabijo mir, kajti zbranost je lahko odločil-delovna organizacija Blagovni center Celje.	še zadnje atome moči ...	na. Niso se pustili motiti.
PRVE ŠPORTNE IGRE - TRIM MERX 81
2.	DRAVINJSKI DOM (Fink, Adam,
Gumzej, Rampe)	389
3.	TKANINA CELJE (Tomažin, Pertinač,
Vindiš, Žurak)	316
4.	POTROŠNIK CELJE (Ojsteršek, Vodenik,
Pajenk, Vodenik)	313
5.	DSSS SOZD MERK CELJE (Meštrov, Thaler,
Peperko, Orešnik)	313
6.	TEKO CELJE (Detiček, Lovrinc,
Šeligo, Popovič)	297
7.	GTP CELJE (Podgoršek, Lorger,
Dolinar, Bumec)	272
8.	MODA CELJE (Gregorin, Strniša,
Hoferle, Doler)	257
9.	SAVINJA MOZIRJE (Zakrajšek, Slokan,
Čokan, Kuster)	253
10.	MPI CELJE
(Poljski, Podpečan,
Križan, Šumečnik)	251
PLAVANJE — MOŠKI — EKIPNO
L
8.
BLAGOVNI CENTER CELJE (Sabolčki, Tamše,
3.
Golavšek, Andušič) POTROŠNIK CELJE	2:16,2	25
(Kmet. Mele, Perdan, Petkovški) DRAVINJSKI DOM	2:28,4	20
(Travner, Glavnik, Rečnik, Jelen)	2:37,6	15
TEKO CELJE (Krenker, Čajič, Gaber, Koren) TKANINA CELJE	2:44,0	12
(Mlinarič, Lojen, Pavlič, Mikolan) MPI CELJE	2:47,1	11
(Borlak, Kampuš, Čmer, Juvan) KK ŠENTJUR	2:47,9	10
(Zapušek, Grosek, Sekirnik, Samec)	2:50,6	9
DSSS SOZD MERK CELJE (Pataver, Bevc,
Petek, Štukelj)	3:00,2
PLAVANJE — ŽENSKE — EKIPNO
POTROŠNIK CELJE (Muhovec, Uršič,
Pajenk, Škergo)	3:16,4	25
2. BLAGOVNI CENTER CELJE		
(Premšak, Jan, Zimšek, Jošt)	3:43,0	20
3. DRAVINSKI DOM		
(Rozman, Lepšina, Ercek, Požek)	3:51,7	15
4. TEKO CELJE		
(Thaler, Lavrinc, Simon, Badovinac)	3:58,0	12
5. DSSS SOZD MERK		
(Romanič, Dimeč, Klančišar, Ojsteršek)	4:13,9	11
6. MPI CELJE		
(Poljski, Šumečnik, Podpečan, Knez)	4:15,3	10
7. TKANINA CELJE		
(Založnik, Mavrič, Pušnik, Fijavž)	4:19,1	9
8. GTP CELJE		
(Zorko, Pečnik, Tomašič, Drzek)	4:19,2	8
9. KK ŠENTJUR		
(Zdolšak, Frece, Strašek, Čuješ)	4:25,2	7
TEK NA 1500 M — MOŠKI — EKIPNO
L BLAGOVNI CENTER CELJE (Šket J., Šket F.,
Golavšek, Jamnik)	21:25,7	25
2.	MPI CELJE (Čmer, Stepišnik,
Kolar, Kanšek)	21:52,9	20
3.	POTROŠNIK CELJE (Mele, Novak,
Perdan, Plankl)	22:58,7	15
4.	DSSS SOZD MERK
(Bevc, Ilovar)	10:35,2	12
5.	TKANINA CELJE
(Lujen)	5:15,8	11
TEK NA 1200 M — ŽENSKE — EKIPNO
	čas	točke
MPI CE' 'E		
(Frece, Kovačič, Cigler, Novak) TKANINA CELJE	21:22,9	25
(Potočnik, Pušnik, Štravs, Čuk) POTROŠNIK CELJE	22:04,8	20
(Čas, Kreuh, Šibanc, Bobek)	22:25,9	15
GTP CELJE		
(Božič, Petek, Stopar, Biškup)	23:03,3	12
BLAGOVNI CENTER CELJE		
(Zagorc, Padežnik, Majcen, Petrovič) DSSS SOZD MERK	23:09,5	11
(Ratej, Oset, Šuflaj, Mansuti)	24:22,7	10
TEKO CELJE (Bunderla)	4:27,5	9
NAMIZNI TENIS — MOŠKI — EKIPNO
točke
L DSSS SOZD MERK	25
2.	BLAGOVNI CENTER CELJE 20
3.	POTROŠNIK CELJE	15
4.	GTP CELJE	12
5.	TKANINA CELJE	11
6.	MPI CELJE	10
7.	KK ŠENTJUR	9
Opomba: sodnik nam ni posredoval poimenskega seznama udeležencev
NAMIZNI TENIS — ŽENSKE — EKIPNO
točke
L POTROŠNIK CELJE	25
2.	BLAGOVNI CENTER CELJE 20
3.	TEKO CELJE	15
4.	TKANINA CELJE	12
5.	MODA CELJE	11
6.	DSSS SOZD MERK	10
7.	MPI CELJE	9
Opomba: sodnik nam ni posredoval poimenskega seznama udeležencev
VLEČENJE VRVI — MOŠKI — EKIPNO
		točke
L	MPI CELJE	25
2.	BLAGOVNI CENTER	20
3.	TKANINA CELJE	15
4,-	-6. GTP CELJE,	
	POTROŠNIK,	
	DRAVINJSKI DOM	11
7.-	-9. SAVINJA,	
	TEKO,	
	DSSS SOZD MERK	8
ŠAH — MOŠKI — EKIPNO		
		točke
L	BLAGOVNI CENTER	25
2.	DSSS SOZD MERK	20
3.	MPI CELJE	15
4.	DRAVINJSKI DOM	12
5.	TKANINA CELJE	11
6.	POTROŠNIK CELJE	10
Opomba: sodnik nam ni posredoval poimenskega seznama udeležencev
NOGOMET — MOŠKI — EKIPNO
točke
L KZ SLOV. KONJICE	25
2.	BLAGOVNI CENTER CELJE 20
3.	DSSS SOZD MERK	15
4.	TKANINA CELJE	12
5.	POTROŠNIK CELJE	11
6.	DRAVINJSKI DOM	10
7.	KK ŠENTJUR	9
8.	MPI CELJE	8
9.	SAVINJA MOZIRJE	7
10.	TEKO CELJE	6
11.	GPC CELJE	5
jp

Nekateri so pri streljanju dosegli odlične rezultate
Ho-ruk, ho-ruk, so vzklikali navijači Dravinjskega doma iz Slovenskih Konjic
Precizen met in plastični možici so padli ...
NAGRADNA KRIŽANKA
Riše: MILAN ALAŠEVIČ
Sanja
in
resničnost
Nagradni razpis
1.	nagrada: prehrambeno blago v vrednosti 500,00 din
2.	nagrada: prehrambeno blago v vrednosti 250,00 din
3.	nagrada: prehrambeno blago v vrednosti 150,00 din
Nagrade prispeva delovna skupnost skupnih služb SOZD Mera.
Pri žrebu bomo upoštevali le pravilne rešitve, pošljite jih najpozneje do srede, 11. novembra do 12,00 ure.
Pošljite jih na naslov: Glasilo SOZD Mera Celje, Ul. 29. Novembra 16, 63000 Celje. Na kuverto napišite NAGRADNA KRIŽANKA.
Veliko razvedrila pri reševanju, vam želi uredniški odbor glasila.
Izid žrebanja
1.	nagrada: Lizika Zadravec, Ljubljanska 26, 63000 Cel-
je
2.	nagrada: Marjetka Berglez, Goričica n.h., 63230
Šentjur
3.	nagrada: Zinka Kac, Blagovnica Merx-bife, 63325
Šoštanj
Rešitev križanke, objavljene v /.številki Vestnika
Vodoravno: TEP, SLAP, KRPAN, ARIANA, OSI-NA, PARTER, BLAGOVNICA, TA, VIATOR, OSAR, GORIVO, NART, KNUTA, MOTOVILO, MORA, AREH, IR1GATOR, AMEBA, ATA, NIT, AGIS, ADAM, LIJ. OLIVIN, EON, NADAV, VA, SESTAJANJE, OMORIKA, USTA, VENOSA.
Glasilo SOZD Mera Celje izdaja kolektiv SOZD Mera, Naklada 6500 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. Ureja uredniški odbor: Jana PERTINAC (glavni in odgovorni urednik), Elza SAGADIN, Bogomir MOJSILOVIČ, Aleksander PERDAN, Majda MEŠT-ROV, Franjo ŠARLAH, Franc PEVEC, Ladislav ČMER, Tone LAZNIK, Boris ROPOŠA, Mladen DOMINKO. Tehnični urednik: Franjo BOGADI. Naslov uredništva: SOZD Mera, Ul. 29. Novembra 16, 63000 Celje, telefon (063) 21-352. Tisk ZGEP »POMURSKI TISK«, TOZD Tiskarna Murska Sobota. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo SOZD Mera Celje oproščen plačevanja davka, sklep št. 421-1/72.