življenje in- svet Tedenska priloga .Jutra" Stev 38 V Ljubljani, dne 1. oktobra 1927. Leto 1 Anton Kristan: Ameriški vtisi. VII. Naši ameriški kolonisti. — Srečanje z znanci. — Slovenske naselbine. — Koliko ie Slovencev v Zedinjenih državah. Prekmurski separatizem. — Podporne jednote. — Nevarnost potujčenja. — Kako pa naši rojaki — izseljenci? Obiskal sem jih v njihovih naselbinah. Mnoge sem posetil na domu, Obiskal njih društva, govoril na slhodih, predaval v narodnih, delavskih in društvenih domovih. Bil sem jih vesel. Zapustili so staro domovino kot sinovi naših srednje premožnih kmetov, kot hčere kmetiških domačij, kot bajtarski in delavski otroci. Odšli so po večini prav mladi, mnogi še pred vojaško dobo. Vso ,svojo izobrazbo so si pridobili z neznatnimi izjemami na ljudsikih šolah, ki so jim dale to, kar so jim pač mogle dati. Oblikovala jih je šele tujina. Hude čase so morali prebiti iziprva. Mnogi so mi pripovedbvali: »Veste, če bi bil mogel prvo leto kjerkoli dobiti nekaj denarja, bi se bil takoj vrnil domov, tako hudo je bilo.« Pravili pa so tudi: »Peš bi bili odšli takrat domov, če med Ameriko in Evropo ne bi bil Atlantski ocean«. Seveda so premagali vse težave — ti lažje, oni težje —, se prilagodili novim razmeram in novemu življenju. Mnogi pa so ostali stari Janezi... Vendar pa sem bil lahko vesel večine naših ljudi. V njihovih hišah sem videl tisto blagostanje, ki je eden izmed pogojev za srečo. Njih hiše so lepe in se ponašajo s praktično urejenimi prostori za bivanje; skoraj povsod imajo kopalnice, okoli hiše pa je nekaj žemljice, kjer bohotno rasto nageljni, gavtrože in rožmarini. Skoraj vedno sem po vna-njosti uganil, kje stanujejo Slovenci. Včasi si spoznal slovenska bivališča — tako so mi pripovedovali — po harmoniki in po veseli druščini olb polnih bokalih... Zares mi je (bilo prijetno pri srcu, ko sem videl, da se naši rojaki odlikujejo po snagi in ličnosti njihovih hiš. Predstavil se mi je neki mož, gentle-man po videzu. — Ali me poznate, gospod Kristan? Gledam ga, promatram. Imam sicer dober spomin, ali tu se nisem mogel spomniti. — Pastir sem bil pri »Tincu«. Skupaj sva pasla krave. Iz Polhovega gradca sem doma. -Spoznal sem ga in vesel sem bil, ko sem primerjal tega gentlemana z onim — le pastirjem, ki sem ga bil pred dolgimi 40 leti menda uvajal v prve začetke čitanja in pisanja... Zopet drugi: — Ali se me spomnite: BiH sem mizar pri P. Na shode sem hodil... Pa tretji in četrti in tako dalje. Pristopila je starejša gospa. Ko sem jo spoznal in ji povedal dekliško ime, nji, ki je pred tridesetimi leti zapustila našo vas, so ji stopile solze v oči. Ima že Štiri omožene hčere, Iki so vse hišne posestnice. Sama poseduje še tri hišice, ki ji prinašajo Okrog 200 dolarjev mesečne najemnine ... INašel sem prav veliko nekdanjih znancev in prijateljev. Večini se ne godi slaibo, zakaj standard je že ameriški: dobro! Po večini jim gre tako, da na popotovanjih posedajo na žametnih sedežih... ★ Po ameriškem .službenem štetju je bilo 1. 1920 v Zedinjenih državah: Slovencev 102.744, Hrvatov 83,063, Dalma-tincev 2112, Srbov 36.471 in Črnogorcev 4198. Naš rojak Ivan Mladineo, ki je direktor ijugoslovenskega odseka znanega društva »Foreign Longnage Inforimaition Service« v Newyorku, pa trdi v svoji študiji, ki jo je izdal 1. 1925 kot s strojem spisan rokopis, da je v Zedinjenih državah 170.000 Hrvatov, 122.000 Slovencev in 48.000 Srbov, skupaj 340.000 Jugoislovenov. In imel bo prav, zakaj -že članstvo naših, hrvatskih in srbskih podpornih Jednot upravičuje korekture g. Mladinea. V Ameriki je mnogo prekmurskih Slovencev, ki jih ameriška statistika najbrže ne poizna. Izdajajo tednik »Amerikanszki Szlovenczov Glasz«, ki izihalja vsak petek v Betleihemu Pa, PittSburgu Pa, Bridgeportu in Connu že sedimo leto. Pravijo, da je ta »Glasz« — »najvekse i najbole razsiirjene vendszke novine vu Zdruzseni drzselaj, steri vszaki red vu Ameriki zsivonesi vendov szlisnoszti szliizsi«. Uredniki in izdajatelji morajo biti zagrizeni ma- džarofili. V zadnjem času so se malce potuhnili, iker jim je naša država pred leti odtegnila poštne ugodnosti, to pa zaradi neverjetno šovinistične pisave tega lista. Videti je, da se namenoma in smotreno odtujujejo slovenščini. Kot izdajatelj je označen: »Alex Kardos, re-ditel«. Prekmurski Slovenci imajo tudi lastno podporno društvo, ki se imenuje »Rokoczi Vogrszko Betezne Pomaga-joucze Društvo«. Največ jih biva v Pensilvaniji, v Pittsburgu in okolici, v Betlehemu in v Connu, v Bridgeportu in Newyorku: v slednjem imajo »Szpej-vszno driistvo Domovina«. Zanimivo je, da se zgoraj omenjeni prekmursko - slovenski list ne omenja nikjer med slovenskimi časniki. V Ameriškem družinskem koledarju za 1. 1927 je izšel zelo izčrpen članek o jugoslo-vensikem časopisju v Ameriki, toda tednika prekmurskih Slovencev članikar ni poznal in ga ne beleži. Tudi v statistiki Jednot ni nikjer omenjeno podporno društvo prekmurskih Slovencev. Tudi v lepi Zavrtnikovi knjigi »Ameriški Slovenci« nisem zasledil »Prekmurskih Szlovenczov« in njih tednika. Zdi se mi, da se bod'o morali vodilni možje v bodoče bolj zanimati za te naše rojake in jih pridobiti za slovenstvo, kamor spadajo po rodu in jeziku. * Obiskal sem razne organizacije naših rojakov in sicer podporne, zadružno-konzumne. zadružno - denarne, bančne in politične. Med podpornimi je največja Slovenska narodna podporna jednota v Chicagu, ki združuje nad 500 društev v Zedinjenih državah in Kanadi. Njen poglavitni namen je skrb za slovenske naseljence. in njih otroke z zavarovanji za slučaj bolezni, nezgode in smrti. V Ameriki ni ne državnega ne zveznega bolniškega zavarovanja. Vsak mora skrbeti zase, če ga obišče bolezen ali nesreča. Imajo sicer neke odškodninske zakone, vendar pa niso niti zdaleč zadostni. Jednota skrbi tudi za duševno povzdigo svojih članov: s shodi in predavanji, raznimi publikacijami. z dnevnikom »Prosveto« in z mesečnikom »Mladinski list« (glej »Življenje in svet« št. 36, str. 839—841). SNPj v Chicagu iima premoženja skoraj 3 milijone dolarjev (približno 170 milijonov Din), ki je naloženo v nepremičninah in dobrih papirjih. Ima svojo tis- kamo in velik društveni dom za urade in zborovanja. O razširjenosti »Pro-letarca« smo že pisali. Jednoti nače-luje Vincent Cajnkar, rojak iz Prlekije. Mimo te največje podporne jednote so velike še Kranjsko - slovenska katoliška jednota v Jolietu, potem Ju-goslov. katoliška jednota v Eli (Minnesota) in Slovenska svobodomiselna podporna zveza v Chicagu, čije glasilo je v prejšnjih člankih omenjeni tednik »Enakopravnost« v Clevelandu. Obstoji pa še vse polno manjših lokalnih podpornih organizacij, ki služijo različnim namenom. Želeti bi bilo v tem pogledu večje centralizacije. V Clevelandu sem bil Obiskal Slovensko delavsko zadružno zvezo, ki ima 4 prodajalne, v Vavregenu, v Ca-nonsburgu in Covemangtu tudi krajevne konzumne zadruge, ki so sad večletnega dela naših rojakov. V Clevelandu je največ Slovencev. Tu imajo Narodni dom na Ulici sv. Klare, medtem ko sta v Colinwoodu dva, ločena po politični barvi. Tu imajo tudi lepo prospevajočo Hranilno in posojilno društvo in — banko, ki se imenuje North Amerikam state bank. Predseduje ji zdraivnik dr. Seliškar. Hranilna in posojilna društva so tudi že škoraj v vseh naselbinah. V kolikor sem spoznal njih poslovanje, jih moram pohvaliti. ★ Pisal sem že o amerikanizaciji mladine. Takoj sem opazil, da otroci naših izseljencev neradi govore slovenski. Na slovenski nagovor odgovore po angleško. Naše organizacije, zlasti pa SNPJ, se trudijo, da bi preprečile proces po-tujlčevanja. A tudi tu so mnenja deljena in se vrše o tem vprašanju hude debate. Nekateri mladi, amerikanizirani sinovi slovenskih starišev (n. pr. advokat Rihard Zavrtnik) propagirajo izključno rabo angleškega jezika z geslom: »Proč s sentimentalnostjo glede slovenščine!« Starejši zelo nasprotujejo tem nazorom. Glavni odbor SNPJ se je na julijski seji odločno postavil zoper aimeriikanizacijsko propagando. Naša država je nasproti izseljencem in vsem njihovim vprašanjem zgolj »službena«. Imamo poslaništvo v Wa-shingtonu in 4 konzulate: v Newyorku in Chicagu, v Kaliforniji in Montrealu. Kajpak, med obsobjem ni niti en Slovenec. Edino v Newyorku je za pisari- co Ljubljančanka G., ki pa je tudi že na pol reducirana. Izselljeniški komisarijat vodi Slovenec, ima pa silno omejen kredit in mu je delovanje skoraj onemogočeno. Bil pa je tudi že — reduciran. Naša država je prevzda 'kot dedšči-no male Srbije njen 'diplomatski in konzularni zbor, ki se je instaliral v časih, ko 'So imeli še srednjeveške nazore o nalogi poslanikov in konzulov v .tujih državah. »Reprezentacija« je bila prva in poglavitna zahteva. Poslaniška mesta so se zasedala po političnih vidikih ali v simislu protekcije, kakor so bila v Avstro - Ogrski privilegij aristokracije. Takim ljudem ni bilo mar za socialna vprašanja izseljencev ali za trgovinske in industrijske interese; take zadeve so jim bile po večini španska vas. Današ- nja doba pa zahteva vse kaj drugega. Kakšna bodi nova diplomacija, so pokazale nekatere manjše države, n. pr. Češkoslovaška. Mi smo žal na tistem mestu, kjer smo bili pred tridesetimi leti, (ko se je slepo kopiralo brezdelje diplomatov velilkih držav. V Zedinjenih državah smatrajo naši izseljenci ('tako slovenski kakor hrvatski ter srbski iz Vojvodine) naše konzulate za — srbske. Vse je v cirilici. Kje pa so se slovenski ljudje pred 10—20 leti učili cirilice?! Pa še tisti birokratizem, o katerem smo že govorili. Treba bo temeljito izipremeniti nazore o službi in nalogah naših zastopnikov v širokem sveltu, če hočemo, da so boljše i v domovini i med našimi kolonisti v tujini. Amerika pa je v tem pogledu še poglavje zase. Ibis: O vinski trti in vinu S'pet trte so rodile, Prijaitli, vince nam (Sladko, Ki nam dživlja žile, Srce razjasni in oiko, Ki v topi Vse skilbi, V potrtih prsih ulp fbuidi Prešeren (L 1844). neumornem koncertu čiričkov kiopota-jo klopotci Slovenskih goric. Se malo in se bo oglasil sirom naše Arkadije Slomškov klic: Že čriček (prepeva, 'Ne more več slpat'; V trgatev veleva, Spet ipojdemo brat. I a pragu je mesec vinotok. Prišel je, da nam natoči kozarce mladega vina. Dozorelo je grozdje in ob Doživel sem jesen na 'slavonskih ravninah. Sume so že orumenele, po cestah so škripali s koruznimi storži obilno na-tovorjeni vozovi. Melanholično šumenje je šlo čez polja in v daljne gozdove. Iz skednjev je prihajal glas tamburice s pesmijo o »dolgih jesenskih nočeh«, ko hrepeni ljubica po »dragomu«. Na cestah z jagnedi pa so ipeli vozniki zateg-njene, otožno - šegave slavonske pesmi. Dišalo je po pečeni koruzi, po čredah, ki se vračajo s pašnikov, po konjskem mleku iz ciganskih šotorov. Čutil si: začela se /je doba večertiih »divanov«, žganjarjenja, plesov in ženitev. Taka je trgatev koruze. V vinorodnih krajih je ob trgatvi več veseloisti, vriskanja in razposajenosti. V krščanskih podobah oživlja poezijaBacchovega kulta. Ni tako samo pri nas: tudi v dalmatinskih in srbijanških vinogradih, v Ghampaglni in Burgundiji, v vinogradih ob Renu, v francoskem delu Švice in v drugih vinorodnih pokrajinah. Vinska trta ima povsod poseben kult. Vzrok je povedal škof Slomšek v svoji pesmici o »Vinski terti«: Na Svetu lepše rui fait dire le mot ipour rire. (Po domače: Dobro vino vzpodbuja ljudi k smehu.) Že od nekdaj so slovele po slovenskih kraljih pojedine z obilnimi vinskimi »plohami«; tudi stari Valvasor beleži AMOR VEŽE BAKHA. Po sliki neznanega mojstra bolonješke šole XVII. stoletjr. zgodbe o slovenskih pijancih. Naši pro-svetljenci so bili 'kot daljni učenci francoskega klasicizma takisto prijatelji izbrane kapljice; ljubljanske krčme niso slovele nič manj kot ljubljanska dekleta. Valentin Vodnik je prav tako malo čislali vodo kakor Prešeren in njegov »ibratec Andrej« z vsem takratnim pe-naltskim omizjem. Ali si lahko mislite Kersnikove novele brez gostilne? Pri Jurčiču je dobra kroma prav taiko v čis-lih kakor hiša božja. Cerkev in krčme najbolj karakterizirajo našo domovino: imate jih na visokih vrhovih in v zakotnih dolinah. Kjer je cerkev, se tudi odpuščajo grehi; kjer so krčme, ondi ni doma samo pijančevanje, marveč tudi veselje, petje, godba. Življenje pa je že tako, da je ni luči brez sence, veselja brez žalosti, greha brez posledic. Radi verjamemo našim protialfkoholikom, da bi ibila Slovenija čisto drugačen svet, če ne bi vsako leto pognali po grlu za celo milijardo alkohola. No. pa bi bili brez tega preveč popolni in bojim se resno, da bi na mah izginila iz naše trde, grčave mature vsa veselosl Izgi-nili bi naši sv. Urbani, naši divni vinogradi, naši sv. Martini. Mar mislite, da lahko kopica jezikovnih razprav, ki bi jih več dali strogo trezni Slovenci, odtehta praznovanje sv. Martina z mastno gosjo in mladim vinom? Tako radikalna preosnova se mi ne zdi verjetna, zakaj povprečen Slovenec si ne bo nikdar dal vzeti pravice, da vsaj enkrat ma mesec pogleda malo globlje v kozarec. Saj tudi francoski pesnik veleva: Temom notre Hippocrate Qui dit, qu'il ifarult a dhaque mois Dot moins s' enivrer iune foiis. Ker večini Slovencev v ta namen ni treba Hippoikratovih nasvetov, ne bom neveščim francoščine nilti prevajal teh verzov. Vsekakor ima vino mimo svoje poezije in stare zgodovine tudi svojo filozofijo. Je začud'0 podobno človeku: kakor človek je nepopolno, bedasto in duhovito, kislo in sladko, veselo in ■mrko, blagodejno in hudobno, čisto iti nečisto, vzvišeno in prostaško. Lahko je najvišja žrtev Bogu ali Pa bodrilo pocestnemu tolovaju. Tudi človek je lahko kakor vino osrečujoča in k dobroti vzpodbujajoča stvar, ali pa nesreča in gorje za svojo okolico ... V času dozorelega grozdja, ko se nam obeta žlahtnima, poslušajmo starega nemškega poeta in ga pijmo, — če ga že pijemo — le »mit Andacht«. Ali pa kot veleva naš Župančič: 'Še ga idajino tistega, tistega od ziida. Svet Ije tnalo pridat, samjaimo si čistega! Skrivnosti človeških žlez Tajni kovači naše usode. — Notranja sekrecija in nje zveza z našim značajem in telesno vnanjostjo. — Pri vrelcu po-mlajenja. — Skrivnosti spola in spolnosti. Razvoj, rast, temperament, vna-njost in nadarjenost posameznega človeka zavise od drobčkanih organov v človeškem telesu, ki so težki komaj en ali par gramov ter dolgi in široki nekaj mm, največ par cm. Ti čudni organi se imenujejo žleze in so znani po tem, da izločajo sok, tako zvame sekre-cije. V prejšnjih časih jih niso poznali, 1. 1864. je znani Virchow prvi opisal nekatere izmed njih. Danes postaja njih pomen v znanstvenem in praktičnem zdravilstvu od leta do leta večji. Sekrecije so dvojne: notranje in vnanje. Pri vnanjih gredo izločki po posebni poti na mesta, ki so jim določena. Sem spadajo predvsem potne in lojne žleze in pa razne žleze, ki vplivajo >na prebavo: n. pr. ustne slinavke, želodčni in črevesni sok. vranica, trebušna slinavka in jetra z žolčem. Žleze z notranjo sekrecijo pa oddajajo svoje soke naravnost krvi in sokrvici. Ti izločki se imenujejo hormoni, po grški besedi hormao, ki pomeni priganjati, vzpodbujati. Zaznavamo jih po njih učinkih: telo ali posamezni organi postanejo dražljivi za rast ali funkcijo. V vratu imamo zelo važno žlezo, ščitno žlezo ali ščitnico, ki izloča v eni uri 1/2000 gramov soka s približno 1/3,000.000. joda. Potemtakem vsebuje kri 0,000.000.006% joda. Ta neizmerno drobčkan delec pa .ie tako dragocen, da je priroda posebej poskrbela za to, da bi bilo njegovih dobrot deležno vse telo. V ta namen je ščitna žleza bolj podpluta s krvjo nego drugi organi; enako je tudi pri drugih žlezah z notranjo sekrecijo. Vsa kri, kar je je v telesu, jo obide 16 krat na dan. O važnosti žlez z notranjo sekrecijo se bomo brž prepričali. Na spodnji strani možganov je tako zvana hipofi-za, ki tehta komaj 5 gramov. Ima tri loputnice. Če .ie ni ali ako iz kakih bolezenskih vzrokov ne proizvaja več hormonov, je oviran razvoj kosti. Tak človek ne raste več v višino. Vsak izmed nas .ie videl kakega pritlikavca. Ti pedenj - možje so zaradi tega tako zaostali v rasti, ker jim je hipofiza pokvarjena. Pa tudi ljudi z nenavadno veliko glavo, rokami, nogami, brado ali ušesi ste nemara že videli. Le-te je skazila tako zvana akromogelija ali dolgoraslost, ki prav tako izvira iz hipofize. Srednja loputnica tega čudnega organa ima še neko zanimivo lastnost, ki ji daje važno vlogo pri nosečih ženskah. V tem stanju naraste 2 in pol krat in daje pobudo za rast novega bitja. Ko se bliža porod, silijo njeni hormom k izločitvi, t. j. rojstvu otroka. Zadejšna loputnica pa lahko povzroči silno debele kolke, založi z mastjo okolico spolovil in grudi ter zabriše vnanja spolna znamenja. Mnogi na teh mestih nenormalno debeli ljudje, ki jih srečujemo na ulicah, so žrtve takih motenj v hipofizi. 1 V možganski okolici imamo še neko važno žlezo: tako zvano epifizo ali če-šariko, ki je 8 mm dolga, 6 mm široka in tehta 2 desetinki grama. Ta žleza ima veliko vlogo v človeškem razvoju, ker je v zvezi s spolnimi žlezami. Otrok, pri katerem se iz tega ali onega vzroka ustavi proizvajanje češarikinih hormonov, postane prezgodaj spolno žrel. Pet in pol leta stara deklica, ki jo je preiskal pisec teh vrstic, je bila na onih delih telesa, ki so v zvezi s spolnim življenjem, tako razvita kakor 13—151etno dekle. Obolelost češarike lahko provzroči nenavadno velikost. To je druga skrajnost, Kakor motnje v hipofizi ovirajo rast in delajo pritlikavce, tako motnje v češariki pospešujejo rast in ustvarjajo obre. Zelo važne so nadalje že omenjene ščitne žleze. Le-te izločajo žolto, ilovici Zleze z notranjo sekrecijo in njih zveza z žilami v telesu dvanajstletne deklice, a) Hipofiza; b) ščitna žleza; c) epiteli j* ska telesca; d) Thymusova žleza; e) priobisti; f) trebušna slinavka; g) ova* rije. podobno sluz, tako zvani kalloidi, ki — kakor smo že omenili — vsebuje silno neznatno, a tudi silno- važno- količino joda. Ako izloča ita žleza zaradi nekih motenj preveč hormonov, nastane tako zvana Basedowa bolezen, ki jo posebno označujejo -golše na vratu. Živčni sestav takih bolnikov je vrlo razdražen, oči so napete in srčno delovanje povišano. Če bolniku izreže-mo vso žlezo, bo za nekaj časa ozdravljen, kmalu pa Posledice obolenja ščitne žleze. 24 lei slari kreten poleg normalnega, enako starega moža (desno). bo jel neozdravljivo hirati. Preje je bil preveč razdražen, zdaj pa postaja čedalje bolj top, njegove duševne sposobnosti propadajo, rast zastaja in tudi spolne žleze ustavijo delovanje. Taki bolniki se imenujejo v medicini mixode-mi. Odkar se je spoznalo, kakšne posledice zapušča odstranitev omenjene žleze, se pri operacijah golše ne izreže več cela žleza. Golšavost v zvezi z obolelostjo ščitne žleze se pojavlja kaj rada v goratih po- krajinah; tako je posebno znana zaradi številnih kretenov dolina Ohamonbc na podnožju najvišje gore v Evropi Mo-nt Blanca. V tej pokrajini in -nji podobnih se je dognalo, da je i v vodi i v prsti ter v živilih, katera vsebujejo jod, premalo joda. Najnovejša raziskavama pa so dognala, da jod ni edina učinkovita sestavina kalloidov ščitne žleze; če namreč kretena zdravimo s samim jodom, ne bo postal zdrav. Ako pa tak Posledice odstranitve ščitne žleze: Dve enako stari kozi, desno normalna, levo zaradi odstranitve ščitne žleze kretini* rana žival. človek več let uživa substanco iz ščitnih žlez, utegne postati iz topoumnega bitja človek z duševnim in umstvenim življenjem. V primerih, kjer poteka slaboumnost in idiotija iz drugih vzrokov, na pr. -pomanjkljivega razvoja -možganov in lobanje, je seveda tudi to sredstvo zaman. Ščit-na žleza se razteza v dveh 1-oput-ni-cah. Na nji s-o epi-telije, t. j. vrhnijice, ki izločajo kalloid in ki jih je odkril 1. 1864 že omenjeni Virchow. Ako- jih odstrani- mo, nastanejo težki krči (tetan). Njih hormon vpliva na rast zobovja in kosti. S poizkusi na živalih se je dognalo, da po odstranitvi teh epitelij postanejo kosti krhke in mehke. Nove rastejo vrlo počasi ali pa sploh ne; preprečen je ves proces poapnenja tako pri kosteh kakor pri zobovju. Če živalim zopet vcepimo te epitelije, izginejo vsi nenormalni pojavi. Največja žleza iz notranjo sekrecijo v otroški dobi je Thymus ali priželjc, ki vpliva na doraščajočega človeka vse do spolne zrelosti. Če ga iz tega ali onega vzroka ni, so močno prikrajšani živci in mišice, kosti imajo premalo apna in spolni razvoj zaostaja. Spolne žleze in Thymusova žleza delujejo vse do nastopa spolne zrelosti. Pomanjkanje spolnih žlez povzroča močno debelost in povečanje Thymusa. Ko postanejo žleze dozorele, izgine Thymus; pri odraslih ga najdemo le kot drobčkan ostanek. Važne so nadalje 2—3 cm široke in 5 cm dolge, 10—15 g težke, polmescu podobne priobisti na ledvicah, ki izločajo dva nasprotna si hormona: adrenalin in cholin. Ako priobisti odstranimo, nastanejo težke črevesne in živčne motnje, ž njimi pa popolno telesno in duševno propadanje. Koža poprime 9ri tem procesu brončeno barvo. V zvezi z rodnimi žlezami vplivajo priobisti tudi na lase in sploh na rast dlake. Če mlado dekle zboli na teh žlezah, se umanjšajo jajčniki, vrhu tega pa zraseio na bradi in pod nosom bujni brki, cesto postane vse telo kocinasto. Taka je bila mehiška plesalka Pastrana, ki je v prvi polovici prejšnjega stoletja potovala po vsej Evropi. Imela je dve vrsti zob na zgornji in spodnji čeljusti, brke in koničasto brado. Po vsem životu so ji zrasle goste kocine. Bolj ali manj brkate ženske se če-šče vidijo. Danes si ta pojav lahko razložimo, za časa PaStrane, ki je umrla nekaj pred razkritji Virchowa, pa je bil uganka. Za želodcem ležeča trebušna žleza ima i vnanjo i notranjo sekrecijo. Le-ta dobavlja črevesom prebavne soke, hkrati pa proizvaja inzulin, ki uravnava sladkorno vsebino krvi. Izpremembe in-zularnih celic povzročajo sladkorno bolezen, ki se zdravi z umetnim dovajanjem inzulina. Rodne žleze so postale posebno popularne zaradi pomlajevalnih metod (Stei-nach, Voronov). Tudi te imajo vnanjo in notranjo sekrecijo. Pri moškem dozorevajo semena v modih, pri ženski pa jajca v ovariju. Ženska ima za spolno zrelih let še posebno žlezo z notranjo sekrecijo, zvano Corpus luteum. Ta žol-ta telesca izločajo hormon, ki je v zvezi z mesečnim perilom, nosečnostjo in dozorevanjem jajc. Danes ni dvoma, da vplivajo rodne žleze pri moškem in pri ženski na obliko telesa, na značaj, na duševno življenje in osebnost. Če jih pri moškem odstranimo, dobimo evnuhe. Pri živalih dosežemo s skopljenjem to, da postane poprej divji bik pohleven in za delo uporabljiv vol, iz merjasca pitana svinja, iz žreb ca priden konj. Hormoni rodnih žlez so zelo važni tudi za vzdrževanje in tvoritev telesnih in duševnih spolnih iznakov. Če te žleze precepimo, podvežemo ali obsevamo z Rontgenovimi žarki, začnejo bodisi znova proizvajati hormone ali pa jih proizvajajo v večji meri ko preje. To so dokazali poizkusi dunajskega profesorja Steinacha. Povišano proizvajanje hormonov povzroča pri prezgodaj postaranem bitju pomladitev. Vplivi rodnih žlez na možgane so izrazito erotični; pri poizkusih z živalmi se je pokazalo, da se samci z veliko vnemo zanimajo za samice, kažejo korajžo in voljo do rav-sanja in podobno, pri samicah pa se pojavlja večja materinska ljubezen, če samca skopimo in mu vcepimo jajčnik, jame dobivati njegovo telo in značaj čisto ženske lastnosti, tako da ga po vnanjosti težko razločimo od ženske. Pri samicah se pokažejo pojavi v nasprotnem smislu. Posrečil se je tudi že poizkus, da so vcepili kastrirancu oboje: testikel in ovarije, tako da se je v enem bitju umetno združilo oboje spolov z njih nasprotujočimi se lastnostmi. V naravi taki pojavi niso preveč redki. V medicinski literaturi se posebno omenja kot izrazit polutan (dvospolnik) Avgusta Persdotter. Rodne žleze so pri mi-kroskopični preiskavi pokazale substanco testikla in ovarij. S tem v zvezi je tudi splošno znan pojav, da kažejo nekateri moški tipično žensko nastrojenje ali da so žene možače. Poznamo moške z ženskim životom, brez brk in brade, s prsmi, ki prehajajo preveč k ženskim oblikam. Taki moški imajo radi žensko obleko (ali vsaj žive barve na svoji obleki) in nosijo s posebnim veseljem dolge lase. Prinašamo sliko že pokojnega pl. T., nezakonskega sina gospe S ... in cesarja Franca Jožefa. Ta mladenič je imel čisto ženski obraz in postavo. Rad se je oblačil po ženskem okusu. Ko je postal starejši in je občutil mučno raz- dvojenost svojega značaja in vso težo dvospolnosti, je obupal nad seboj In storil samomor. Tudi možače niso redke: njih medenica je ozka, prsi so premalo razvite, glas jim zveni bolj globoko, pod nosom poganjajo brke, češče se tudi oblačijo v moško obleko. Med tema oblikama pa je seve mnogo prehodov. pi čez nekaj časa duševna in duševno-seksualna pomladitev. Steinachove teorije nekateri še odločno pobijajo, vendar pa jih je praksa v neštetih primerih potrdila. Proučevanje notranje sekrecije je dalo podlago tako zvani organo4erapiji. V obliki tablet ali injekcij se dovajajo te- Pl. T., nezakonski sin cesarja Franca mladeniča \ Sem spadata telesna in duševna ženska in moška homoseksualnost, v kolikor sta prirojeni. Tako zvani transvestiti dobe v nekaterih deželah policijska dovoljenja za nošenje Obleke drugega spola. Prav tako kot notranja sekrecija vpliva naravno staranje na človekovo telesno in duševno stanje. To spoznanje je uporabil tudi Steinach, ki se je začel bojevati zoper starostne znake z obnovo notranje sekrecije. Ce preveže ali prereže semenovod postarane živali, nasto- Jožefa I. in gospe Sch., tip ženskega lesu izvlečki iz ščitnih žlez, thymusa, hipofize, priobisti, testikla in ovarij, ki se izdelujejo iz organov raznih živali. Pred vsem rabijo v te namene kamele, koze, teleta, kunci, mačke, psi, morski prešiči, podgane in miši. Vsak preparat se najprej delj ča!sa preizkuša na živalih; stoprav po temeljitih poizkusih se uporabi tudi za človeka. iKolikor že vemo o notranji sekreciji in o nje vplivu na telesni, duševni in spolni razvoj in o pobijanju motenj takih sekrecij z organo-terapijo in z drugimi zdravilskimi pripomočki, toliko stojimo stoprav na začetku uporabe teh izsledkov ma področju psihiatrije, kriminalnega dušeslovja itd. Poznamo n. pr. tako zvano psihozo nosečnosti, ki je v zvezi s preveliko obremenjenostjo ovariij. Žene, ki kažejo ta 'bolezenski znak, bi utegnile zblazneli, če 'bi se nosečnost ponovila. Preje so zdravili omenjeno psihozo s skopljenjem ali sterilizacijo (neplodnostjo). Frankelu je uspelo, da je pospešil notranjo sekre-cijo ovariij in tako ozdravil psihozo nosečnosti. Lombroso in drugi so dognali zvezo med ženskim zločinstvom in mesečnim perilom. V severni Ameriki so že upeljali prepotreben ukrep, da se notorični zločinci obeh spolov store ne-plodoviti oziroma neoplodljivi, s čemer se skuša preprečiti razmnoževanje duševno 'manjvrednih oseb. Tudi nervozne motnje, nekatere oblike padavice in duševne depresije so po mnenju nekaterih raziskovalcev v zvezi z notranjo sekrecijo. Morda ni daleč čas, ko se ho v šoli, v mladinskih zavodih, pri policiji, sodiščih in drugod presojal človek nekoliko drugače. Ne bo se jemalo v poštev samo to, kar kažejo človekova dejanja in osebnost, marveč se ibo tudi iskal vzrok .njegovih dejanj in izvir njegove osebnosti na osnovi skrbnega proučevanja človekove notranje sekrecije. (Po dr. G. Loewensteinu /—s.) Ob štiridesetletnici esperanta (Iz esperantskih krogov.) Letos slave esperantisti širom sveta 40 letnico obstoja mednarodnega pomožnega jezika esperanta. Meseca julija L 1887. ije izšla v Varšavi brošura: »Dr. Bsperanto. Internacia lingvo« za Ruse, nekaj mesecev kasneje pa še poljska, francoska in nemška izdaja. Po psevdonimu »Dr. Esperanto« (upajoč), je dobil novi svetovni pomožni jezik svoje ime. Obletnica gibanja, ki je tudi pri nas dokaj znano, zasluži, da ji posvetimo nekaj vrstic. Če ideja še ni popolnoma prodrla, pa imajo prav njeni pristaši, ki trde, da gre pri esperantu za tako velik pojav, da pomeni čas štiridesetih let sicer važno, vendar pa prekratko dobo za uresničenje teko dalekosežnih stremljenj. Razvojna črta esperantskega gibanja od njega početka do danes je tako zanimiva, da bi morala biti vsaj v poglavitnih potezah znana slehernemu izobražencu. Obširno je opisal zgodovino esperanta dr. Edmond Privat v dveh knjigah: »Historio de la lingvo Esperanto«. Spominjajoč se štiridesetletnice esperantskega gibanja, ne bomo uganjali propagande, marveč se bomo samo spomnili onih mož, ki so pred 40 leti, zasmehovani in prezrti orali ledino. Vzgon njihove akcije ni bila sebičnost, temveč poštena volja, da prispevajo k blaginji človeštva. Nad vsemi vstaja postava dr. Ludvika Zamenhofa, ustvaritelja esperanta. Če se spomnimo, da je bila usoda vseh mož, ki so resnično koristili človeštvu taka, da se pričenja njih ime uveljavljati v šolski zgodovini takrat, ko je njih ideja že zdavnaj zajela ves svet, tedaj se ne bomo čudili, da pozna današnji inteli-gerit Zamenhofa le kot poljskega Žida, ki je izumil neki jezik. Kdo bi se zmenil za to, da mu je celo eden najhujših nasprotnikov, Leskien, priznal genijal-nost! A ni bil samo genij, ampak tudi apostol, ki je tako trdno veroval v zmago svoje ideje, kakor more verovati zgolj duh, ki gleda v daljno bodočnost. Vse življenje je posvetil esperantu, živeč kot očesni zdravnik skromno, da celo v pomanjkanju. Odklonil je visoko vsoto denarja, ki mu jo 'je ponudil francoski zdravnik dr. Javal, če privoli v neke izprememibe v sistemu novega jezika. Prav tako ni sprejel ponujene mu profesure na Sorbonni. Poznavajoč njegovo naivnost, ga je naposled slavni profesor Bourlet pregovoril, da je sodeloval pri novo ustanovljenem espe-rantskem časopisu, ki mu je plačeval primeren honorar. Takrat se je pričela klasična doba esperaritizma, ker je Za-menhof ustvarjal dela nevenljive vrednosti. Gonilna sila njegovega delovanja je bila ljubezen do človeštva. Bil je pacifist v najboljšem pomenu besede. Smatrajoč nerazumevanje zaradi mnoigojezič-nosti za glavno oviro medsebojnega sporazumljenja, je zapel: Sut neutrala lingva fundamento Komprenante unu la alian, La popoloj faros en konsento Unu grandan rondon familian! Mladi Zamenhof — oče mu je bil učitelj jezikov — je govoril doma ruski. Ko ,pa si je ustanovil v Varšavi lastno družinsko ognjišče, so govorili doma poljski. Prvi esperantisti so bdi Rusi in ponovno se je že naglašalo, da se ima esperanto tej okolnosti posebno zahvaliti za svoijo veliko gibčnost v sintaksi. Zanimiva je tedaj sinteza: esperanto je ustvaril na romansko-germanski pod-lagi Žid, čigar materni jezik je bil ruski, poznejši občevalni pa poljski. Silno počasno je bilo začetno razširjanje esperanta, nad vse primitivna prvotna organizacija pristašev. Toda vse-kdar, kadar so hotele nepredvidene okolnosti upropastiti novi pokret, se je pojavila v kaki nadaljni državi ojačena propaganda. Medtem ko je bilo na začetku središče v Rusiji, se je pozneje premaknilo v 'Nemčijo, nato pa v Francijo. Od 1. mednarodnega esperantske-ga kongresa 1. 1905. v Boulogne-sur-mer se pričenja za esperanto nova -razvojna doba. Pristaši te ideje rastejo čedalje bolj. Oglašajo se iz vseh delov sveta. Literatura se rapidno množi, organizacija izpopolnjuje. Od leta 1922. jo lahko primerjamo glede -njene popolnosti z največjimi in najboljšimi mednarodnimi organizacijami. Še. pred leti je bilo priznavanje k esperantu prava bojna napoved javnemu mnenju. Zdaj je smotrena propaganda dosegla vsaj toliko, da so šolani krogi 'zelo previdni pri presojanju tega vprašanja. Vzrok je jasen: dnevno časopisje poroča 'toliko o esperantskem gibanju, da ne kaže nepremišljeno omalovaževati ideje, o kateri je razpravljalo Društvo narodov, ki jo odobrava mnogo najslavnejših sodobnikov, ki se oglaša na radio sirom sveta itd. Precejšen del javnosti spremlja danes pokret mednarodnega pomožnega jezika s simpatijami. Toda esperantisti se ne smejo udajati varljivim nadejam, da jim bo že ta simpatija priborila zmago. Priznati je sicer treba, da so tudi vlade več ali manj naklonjene esperantskemu gibanju, vendar se za bližnjo bodočnost ni nadejati, da bi vlade posegle v to vprašanje. Esperantisti bodo morali z lastno propagando doseči tako velike uspdhe, da bodo le-ti prisilili vlade k zadnji, sklepni besedi. To bo bolj Suha konstatacija dejstev, nego aktivno sodelovanje. Kako stališče naj zavzamemo Slovenci nasproti pokretu ob njegovi 401et-nici? 'Res je, da bi -nam, ki živimo kot majhen narod med večjimi narodi, nujna rešitev, tega vprašanja še -prav posebno koristila. Res je tudi, da o resnični reformi srednjih šol ne more biti besede, dokler se bo moral vsak dijak učiti štirih in več jezikov. Toda današnje -razmere so take, da nam bo mnogojezičnost še dolgo jemala najboljše moči učeče se mladine, saj bi bila eliminacija tujih jezikov danes res utopija. Ker pa so koristi, -ki jih daje esperanto po sorazmerno neznatnem trudu, zares velike, ker odpira esperanto vsakomur vidike, ki jih sicer dobi le dobro načitan človek, ki pozna več jezikov; ker je tudi tako zvana »interna ideja« esperantizma vredna priporočila, je sigurno, da se bo tudi pri nas število privržencev in poznavalcev esperanta vedno -bolj množilo. Gotovo je zanimivo, da pričakuje centralno vodstvo esperantistov vzlic temu, da je največ privržencev na izapadu, odločilnih uspehov v jezikovno močno mešani srednji Evropi in na Daljnem vzhodu. Tega članka nikakor ne smatrajmo kot propagando za esperanto. Le-ta bodi prepuščena esperantskim društvom. Ob 40 letnici esperanta smo hoteli samo počastiti njegove prve sejalce in zagovornike. Ti možje z dr. ZameUhofom na čelu s-o neustrašeno stopili v boj za mednarodni pomožni jezik. Slutili so, da utegne neverjetno hitro napredovanje tehnike prej ali slej zbrisati umetne ovire med narodi in državami. Takrat, ko bodo stiki med posameznimi narodi še splošnejši in zaupnejši nego so dandanašnji, bo človeštvo lahko sprejelo iz rok idejnih potomcev dr. Zamenhofa in tovarišev dar, ki bo nemara ena največjih 'zgodovinskih pridobitev: espe-rantski jezik, splošno upelj-an kot pomožni mednarodni jezik, katerega bo govoril mimo materinskega vsak količkaj omikan človek. NAŠA NASLOVNA SLIKA. Danes prinašamo na naslovni strani mičen fotografski posnetek — tri mlade zale Mariborčanke v pohorski narodni noši. Lesoreze v današnji številki je izdelal E. Justin. p. v. b. Francoščina za samouke. Metoda jezikovnega pouka na praktični podlagi Son chien4, lai?se23jans24 nourriture25, avait dechire26 en lambeaux27 les vete-ments28 de sa maitresse29 et devore30 les chairs31 du cou32 et d'un bras33. (Quotidien, 1. 1* 1927.) 50 fpliizjcer) 21 (l<*drwa) 22 (mar) 23 (lese) laisser 24 M 25 (nuritiir) 26 (avE-dešire) decHra 2' (i*bo) edn. lambeau 28 (vEima) m. 2 (nutrss) 30 (devore) 81 (šer) ž. 32 (ku) m. 85 (bra) vec , mesto smrt; prim. 1 puščen pustiti brez hrana ie bil raztrgal raztrgati krpa, kos (hm bo) obleka gospodarica požrl; gl. 8 meso [splošen izraz; la viande meso kot hrana) vrat roka [od rame do zapestja) Razlaga. 25.) Predpretekli čas Če hočemo povedati, da se je nekaj zgodilo pred drugim dejanjem, ki stoji v preteklem času, izrazimo to s predpreteklim časom. Imamo dva predpretekla časa, ki se po svojem pomenu ne razlikujeta dosti drug od drugega: I predpretekli čas, plus-que-parfait, (pliiskaparfs) se tvoii z imparfaitom pomožnika in s p eteklim deležnikom: j'avais nage plaval sem bil; j'etais arrive prišel sem bil. II. predpretekli čas, passe anterieur, (pase Kterjoer) se tvori z dovišno preteklim časom (passe s mole) pomožnika in s pretek im deležnikom: j'eus nage plaval sem bi; je fus arrive prišel sem bil. Kateri glagoli se spregajo z avoir in kateri z etre, gl. Razlaga 15.), str. 25. Predpretekli čas pomožnikov. Plus-que-parfait. j'avais eu (žavszii) tu avais eu (tu-avszii) il avait eu (i-lavstii) nous avions eu (nu - zavjfizu) vous aviez eu (vu-zavjezii) ils avaient eu (il - zavstii) imel sem bil itd. j'avais ete tu avais ete i l avait ete nous avions ete vous aviez ete ils avaient ete bil sem itd (žavi - zete) (tuavs - zete) (ilavs-tete) (nuzavja - zete) (vuzavje - zete) (ilzavs-tce) Passe anterieur. j eus eu tu eus eu ii eut eu nous eflmes eu vous eutes eu ils eureat eu imel sem bil itd. j'eus ete tu eus ete il eut ete nous eumes ete vous eutes ete ils eurent ete bil sem itd. (tu-uzu) (i - liitii) (nu ziimzii) (vu - ziitzii) (ii-ztirtu) (žti - zete) (tii - ii • zet;) (ilii-tete) (nuziim-zete) (vuztit- zete) (ilziir - tete) Primtri za predpretekli čas: II etait venu (9; 34, 39) prišel je bil. La livre s'etait detendue ( 4; 2, 5, 6) angleški funt je bil popustil. Elle avait tire (28; 23) ustrelila je bila. La nageuse avait ete mordue (30; 93, 94) plavalka je bila ugriznjena. Urejuje Božidar Borko. — Izdaja za konzorcij «Jutra» Adolf Ribnikar. — Za «Na» rodno tiskarno-o d d kot tiskaraarja Fran Jezeršek. — Vsi v Ljubljani.