iJlij             Materino srce.
4 JKWkXJQ ;:             Bil j1-' Božič.    Lep,  vesel  čas,  ob katerem   bije
j^SfJC-JERŽ^fc? milijon in milijon sre veselja in blažeoosti. Veličastno ©S&.JžBEiSjfgg' tiho se je vlegivl mrak h čarobue, breikončn? ne-fd^nm| liesni: siujave doli na suežno-bclo zemljo. In ko so ""¦Sl^^*»^* lcpo ubrani zvonovi zadoniili iz blizu io daleč v veli-iabtnem soglasji oznanujoč resolnjeinu svetu staro, sladko skiivnost nebeške Ijubezni; ko so se jela razsvitljevati okua po hišah in se razlegati uepopisno veselje presrečnih otrok okolo lepo nakitenih jelčic, sedela je v nizkej, ubožnoj sobi pri slabo brlečej luii mlada žena v temnej obleki; bila je vdova. Eoki je imela sklenjeni ter nemo in nepremično zrla v brlečo lufc. Tuga in žalost se jej je videla na obledelem liei.   Iz daljave so doneli zvoDOvi tako lepo iu
I
9        7
veličastno, tako veselo tja do borne izbp zapušfiene vdove, — v srečnih hišah pa so odmevali veseli glasovi prettrcčnih otrok. Še celo starčki so se veselili sporaina nekdanjih srečnih mladostuih let — samo v vtiovinem srei ga ni bHo žarka nobcnemu veselju, v njenem arci je bilo vse tiiio in prazno! —
Da, ttidi ujeno sreč je bilo nekdaj veselo. Imela je ljubega, plavolasega sinka — bil je njena nada, njen ponos iu veselje. Mi tega so jej pred dvoma meseceffia poJožiJi v ze-jnJjo pod zeJeno njso, poleg njegovega, oj prerano umrlega Jjubega oceta.
Nikogar nimu  zdaj.   ki bi  se z   njo  voselil božifinega drevesca.   In ta ' prelopi praznik za vsako materino srce — tudi za njo nekdaj poln radosti in veselja — obnovil je v njeuera srci znova komaj zaceljeue, krvavefie rane.
Bfkikosti jej poka sr<-e. Zdajei vstaoe, vzame z mize majbeno pa lepo na-kiteno božično drovfisce, zagrne sa v veliko sivo rtito, ter se tiho odpravi iz hiše. Po teiaoih stopnicab pride v razsvitljene ulice, in -- ali je rcs? ko tako urnitni koraki dalje stopa, izvedri se jej lice, sladek nasmeh jej poigr4 okolo tonkili nstnic. Kam-li gre tako nrco? Naravnost na pokopališ6e. Tu je groh umrlega sopniga — tii njenegit plavolasega Jjubljenca. — Drevesce postavi ua thl, s trndom odkoplje sneg raz grobova in v sredo mej njiju postavi tenko jelfiico, ter prižge bele svečice. Kakor v srčnej molitvi. skleuila je roei, a v njenem jasncm, k nebu obrnj«tnom pogledu, odsevala je udauost v voljo božjo — iu živo upanje na svidenje v nebeškem veselji. — Milijono in milijone zvezdic je blestefo na temno-sinjera, noČDem nebu in bilo prifa o tem, kar je napolajevalo nje dužo in srce. V živej domišJjiji je videla svojega sinčka, ki je sladko sn smijoč stczal roeioi po njej in klieal: Ne jokaj, ljuba mamica moja: kmalu, kinalu prideva po-te jaz iu Ijubi moj atej!
Jutranja zora jo je vzbudila iz srečnih sanj. Hitela je domov z utolaze-nim srcem in nruirjeuo dušo. Saj so to noč angeli božji ozuanjevali vesolnjemu svetu: nMir iu slava vsem, ki so svete volje!" Tudi na njo — zapuščeno vdovo — padel je žarek neskončne milosti božje. Izpolnila se jej je vroea želja — v raalo tednih je bila združena ua večno se svojimi Ijubimi.
Janja