34
Občni zbor c. k. kmetijske družbe
28. dne januarija 1885.
Gospod družbeni podpredsednik Jos. Fr. Seunig otvori! je občni zbor na mesto obolelega družbenega predsednika gosp. barona Wurzbacha ob 11. uri dopo-ludne. S svojo navzočnostjo počastila sta občni zbor gg. deželni predsednik baron Winkler in deželni glavar grof Thurn.
Predsednik g. Seunig pozdravi zbrane ude ter naznanja, da so skoraj vse c. kr. kmetijske družbe v Avstriji imenovale svojim zastopnikom pri zboru gosp. bar. Wurzbacha, hrvatsko-slavonsko gospodarsko društvo g. tajnika Gustava Pire a in c k. kmetijska družba v Insbruku g. odbornika Brusa.
K  drugi točki  programa:  „Poročilo  o delovanji centralnega odbora" poprime besedo druž beni tajnik Gustav Pire:  Visoki zbor!   Ker  so gg. članovi kmetijske družbe dobili uže tiskano poročilo o delovanji centralnega odbora  c. kr. kmetijske družbe kranjske od poslednjega občnega zbora 21. novembra 1883. leta do konca 1884. leta, uže kot prilogo „Kmetovalcu" in „Oeconomu", zato prosim si. zbor, da me oprosti branja celega poročila, ter da le nekoliko omenim dveh drugih važnih zadev. Prva je imenovanje vrtnarja za poskuševalni vrt na Poljanah. Centralni odbor je uvidel potrebo preustrojbe družbenega vrta,   ter je po daljših razpravah pritrdil nasvete, da se vrt spremeni v veliko drevesnico, iz koje dobivali bodo kranjski gospodarji deloma brezplačno,   deloma proti nizki ceni dobro sadno drevje.    Ker je pa v izpeljavo tega načrta  v prvi  vrsti bilo potrebno  nastaviti vrtnarja, ki je  vešč  v vseh  sadjarskih  opravilih,   razpisal je glavni odbor  to službo ter izmed raznih kompetentov si izbral vrtnarjem Josipa Urbančiča iz  Trnovega. Druga zadeva, katere hočem omeniti, je današnja izložba sušenega sadja gospoda grofa Attemsa. Glavni odbor VC; kakošno važnost ima sadjarstvo za našo deželo,  zato ga je to tudi napotilo,   da je odposlal meseca novembra p. 1. gosp. odbornika dr. Po ki u k ar j a in mene v Gradec  k shodu  c. kr. društva avstrijskih pomologov, da se tam podučiva o zdajšnjem stanji sadjarstva, posebno pa zato, da si ogledava osrednjo postajo za razpečevanje sadja in zelenjade v Liebenau-u pri Gradcu.   Glavni odbor ve,  ako priporoča  gospodarjem se poprijeti sadjarstva,  da  mora  tudi on ob enem preskrbeti in omogočiti razpečavanja sadjarskih pridelkov.  Ob priliki dobrih letin, kakor na pr. letos, ko je vsled obilega sadja le težko sadje po dobri ceni v denar spraviti, priporoča se sušenje sadja.   Zdajšnji pri nas običajni način za sušenje sadja je še po vsem nedostaten, izdelek za kupčijo skoraj popolno nerab-Ijiv.   Sušenje sadja po  amerikanskem  načinu da pa jako lep izdelek, kakor se gospodje člani iz razstavlje-neda sadja zamorejo  prepričati,  in  kmetijski  družbi bode zavod grofa Attemsa  v Liebenau-u  v tej stroki uzor,  po  katerem se  bode  ona po svojih skromnih močeh ravnala.
Predsednik Seunig popraša, ali kedo k tej točki programa želi govoriti, in ker se nihče^ne oglasi, pozivlje gospoda odbornika Brusa, ki je društveni blagajnik, da poroča o tretji točki programa: „Predlog družbenega računa za leto 1883. in proračun za leto 1885.
Ker je tudi računski izkaz družbe tudi uže dlje časa v rokah, poroča g Brus le na kratko ter ko-nečno prosi, da se izkaz odobri.
Eačunski izkaz se soglasno odobri.
(Dalje prihodnjič.)
43
Občni zbor c. k. kmetijske družbe
28. đnć jaimarija 1885.
(Dalje.)
Tajnik g. Pire poroča v imenu glavnega odbora o četrti točki programa: „Poročila in predlogi podružnic in predlogi posameznih družbenikov po prepisu §. 19 družbenih pravil."
Podružnica novomeška stavi tri predloge, koje utemeljuje g. Ogulin pismeno, ker je zaradi slabega vremena zadržan se osebno zbora vdeležiti.
Prvi predlog novomeške podružnice se glasi: Vinarska in sadjarska šola se naj ustanovi v bližini Novega mesta.
Gosp. Ogulin utemeljuje svoj predlog s tem, da namen take šole ne bode le teoretično in praktično podučavanje učencev v šoli, ampak največ, kmeta podučiti z izgledi, ki jih bo videl pri dobro vrejenem šolskem posestvu. Razširjevanje trtne uši na Dolenjskem je pa vzrok, da je nujnost ustanovitve take šole še silneja postala.
Gosp. odbornik Robič misli, da ni treba nika-koršnih sklepov o tej zadevi, ker je deželni zbor uže v tej zadevi storil svoj sklep in je uže razpisano, naj gospodarji, ki imajo pripravna posestva, stavijo svoje ponudbe deželnemu odboru. Naj se predlog le na znanje vzame.
Deželni predsednik gosp. baron Wink 1 er pravi, da je deželni odbor vladi uže predložil predlog, da se ustanovi kmetijska šola za Dolenjsko. C. kr. vlada bode predlog pri ministerstvu toplo podpirala in o vspešnem izidu ni dvomiti. Ministerstvo poljedelsko dovolilo je uže velike svote za kmetijsko šolo na Goriškem, torej tudi Kranjski ne bode odreklo podpore.
Tajnik g. Pire pravi, da bode gotovo vplivalo pri volitvi kraja za šolo, sposobnost ponujanega posestva. Vsi dolenjski okraji potegujejo se za to^ da dobijo šolo v svojo sredo, do kar jih napotita dva vzroka. Prvič prinesla bode šola v dotični okraj nekaj denarja,  drugič bode pa korist šole vživala bližnja
okolica šole, kajti za napredek v kmetijstvu ne boda toliko storili nje učenci, kakor praktični izgledi, ki jih bodo imeli kmetje v dobro obdelanih velikih zemljiščih.
V očigled veliki in neizogibljivi nevarnosti, ki preti dolenjskemu vinarstvu^ po trtni uši bode pa prva in najvažnejša naloga nove kmetijske šole na Dolenjskem, kmete podučiti, kako naj s trtno ušjo ravnajo. To nalogo izvršiti zamogla bode pa šola edino le v okraji, kjer je uže trtna uš.
Pri glasovanji vsprejme se predlog g. Robiča.
Drugi predlog novomeške podružnice je: Ker je pri zmirom bolj razširjajočem se okuženji vinogradov po trtni uši edino sredstvo, da se ohrani vinarstvo na Dolenjskem, ako se sade amerikanske trte, katerih se trtna uš ne prime, naj bi se za deželno vinarsko in sadjarsko šolo na Slapu, kakor za jednako šolo, ki se ima na Dolenjskem ustanoviti, dovolila posebna remuneracija, da se imenovane trte odgojujejo.
Gosp. Ogulin v pismenem utemeljevanji tega predloga pravi, da ogerska in hrvatska vlada, kakor tudi francoska in nemška vlada jako previdno ravnajo o tej zadevi. Ustanovile so si uže mnogo trtnih šol za nasad amerikanskih trt Na Dolenjskem uničilo se bode po trtni uši vsa vinoreja, ako se proti temu ne zavaruje po amerikanskih trtah. Vinograde preiska-vati, kakor se je to lansko leto zgodilo v Kostanjevici, je popolnem brezvspešno, in ako se preiskovanje vrši takrat, ko mrčes preletava, se le zanaša v kraje še ne okužene. Vlada, deželni odbor in hranilnica naj se tedaj naprosijo, da dovolijo subvencije za nakup amerikanskih in naj se brezvspešno preiskavanje opusti.
Gosp. dr. Sterbenc podpira ta predlog, kateri se tudi vzprejme.
Novomeška podružnica stavi 3. predlog: Pošlje naj se na državni zbor peticija, da bi se posestnikom onih vinogradov, kateri so poškodovani po „Peronospora viticoli^' nekoliko davka odpisalo.
Gosp. Ogulin ta predlog pismeno podpira opiso-vajC; kako škodljiva je „Peronospora viticola" za vinograde. Kakor hitro list odpade po tej bolezni, grozdje ne dozori več in tudi trs omaga. Zato se v Ameriki boje bolj „Peronospore^', nego trtne usi. Leta 1880. se je ta bolezen v dolenjske vinograde vgnjezdila in več ko 50% navadnega pridelka uniči Peronospora v vinogradih, zato je predlog popolnem utemeljen.
Tajnik g. Pire ta predlog novomeške podružnice zboru posebno priporoča, ker je škoda storjena po tej glivici posebno velika in tudi Notranjci imajo veliko škodo zaradi nje v svojih vinogradih. Vendar bi se usojal nasvetovati krajši pot, to je, da bi se sklenilo enako c. kr. deželnemu kulturnemu svetu v Insbruku, obrniti se na c. k. finančno ministerstvo s prošnjo, da bi se trtna bolezen „Peronospora viticola" smatrala za novo sovražnico trte, na kojo ozirati se ni bilo mogoče pri določevanji čistega katastralnega donosa, nadalje z ozirom na to, da ta gljivica provzroči veliko škodo, naj si. c. k. finančno ministerstvo to zelo uvrsti med one elementarne nezgode, vsled katerih se davek odpisuje.
Predlog se s to nasvetovano prenaredbo sprejme.
(Dalje prihodnjič.)
51
Občni zbor c. k. kmetijske družbe
28. đnć januarija 1885.
(Dalje,)
Podružnica postojinska stavi do občnega zbora prošnjo, da se sklene iz državne subvencije za leto 1885. kupiti bika muricodolskega rodu, koji bi se podružnici brezplačno oddal.
Gosp. blagajnik Brus omeni, da je postojinska podružnica pred kratkim po svojih računih izkazala stanje svojega premoženja, katero znaša 322 gold., s kojim denarjem zamore vendar uže sama bika kupiti. Družba ne more samostojno in brez sporazumljenja s c. kr. poljedelskim ministerstvom spremeniti določil o podporah. Predlogi v razdeljenji državne podpore poslati se morajo ministerstvu v potrdilo, pri posvetovanji odbora za subvencije navzoča sta pa zmirom zastopnika vlade in deželnega odbora.
Gosp. dr. S t erb ene podpira predlog podružnice. On pravi, da je edina nada pivškega kmeta živinoreja, koja se pa toliko časa ne bode izdatno zboljšala, dokler se ji ne uvede dobrih, za pleme sposobnih bikov.
Predsednik Seunig omenja, da so predložile glavnemu odboru enako prošnjo tudi občine bistriške doline. Glavni odbor je sicer to prošnjo gorko podprto odposlal si. C. kr. ministerstvu, ali on ima le malo upanja, da se prošnja vsliši.
Gosp. Lavrenčič iz Postojine meni, da predlog, kakor ga je podružnica stavila, ni pravi, kajti on je bil navzoč pri občnem zboru podružnice v Postojini, a tam je le slišal ukrep, vsled katerega se ima kmetijska družba prositi, da ona na račun podružnice kupi enega bika muricodolskega rodu ob priliki, ko bode družba za-se plemensko goved kupovala.
Tajnik gosp. Pire navede, da je po njegovem mnenji sedanji način porabe državne subvencije za živinorejo za sedaj dober. Ako bi se sklenilo, plemenske bike občinam zastonj oddajati,  sledilo bi iz tega pre-
mnogo neprilik. Vsaka občina štela bi se zaradi tega, da dobi bika zastonj, med najrevnejše v celi deželi, neprilikam bi se izogniti dalo le s tem, da se vsem občinam enaka pravica prizna. Ako se pomisli, da na Kranjskem rabimo okolo 1500 bikov in da bi se dala iz državne subvencije nakupiti vsako leto 10 bikov, prišle bi občine, ki so uže dobile bika, vnovič še le-čez 150 let na vrsto. Koliko bi en bik čistega rodu,, ki je k večem dve leti v rabi, zamogel v teku 150 let izboljšati domače pleme, to vsak zamore sprevideti Dalo bi se še navesti veliko enakih neprilik, zato naj se pa sedanji način porabe državne podpore ne zame-tava; vsaj toliko časa ne; dokler ne dobimo nove postave v povzdigo živinoreje. Imamo pa enkrat to postavo, potem se bode pa moralo drugače delati z podporo.
Pri glasovanji se predlog postojinske podružnice ne sprejme, obljubi se pa podpora pri nakupu enega ali dveh bikov muricodolskega rodu.
Podružnica metliška stavi tri predloge.
Prvi predlog se glasi: „Živina nakupljena iz državne podpore, postavi naj se na dražbo letos v Metliki ali Črnomlji, če pa drugače ni mogoče, vsaj v Novem mestu.
Tajnik gosp. Pire misli, da o tem predlogu ni treba govoriti, ker je glavni odbor v tem smislu uže storil ukrep.
Drugi predlog metliške podružnice je: kmetijska družba naj na to dela, da iz vseh dolenjskih okrajev, kjer se ljudje z vinarstvom pečajo, gre nekaj sposobnih osob v kostanje-viški okraj, kodar se poduče o trtni uši na mestu, to je, v vinogradih, v katerih je ta mrčes uže zaploden.
Tajnik gosp. Pire naznanja, da je v smislu tega predloga uže c. k. vlada potrebno ukorenila, ker bode še v teku prihodnje spomladi en tečaj za poduk o trtni uši ustanovljen v krškem okraji in eden v pripravnem kraji na Notranjskem. Vdeleženci tega tečaja dobili bodo od vlade plačano poštnino in dnino.
Tretji predlog metliške podružnice so glasi tako: „Glavni odbor naj ljudskim šolam brezplačno cepiče podeli, ker oni iz Slapa naročeni so predragi.
Tajnik gosp. Pire opozori, da cepiči iz Slapa nikakor niso tako dragi; zastonj oddati pa nima pravice vodstvo šole, niti deželni odbor, kajti vsi pridelki slapške vinarske in sadjarske šole so grofa Lan-thierija. Manjše zneske v prospeh sadjarstva pa kmetijska družba vsako leto deli, žalibog se pa mora zabilježiti neprijetna izkušnja, da se vzlic dovolj razglašenim oklicem ^a take podpore oglasi komaj pet ljudskih šol. Sicer je pa krška razstava pokazala, da je na Dolenjskem uže veliko sadnega drevja prav dobrih sort le oči je treba odpreti in nekoliko potruditi se, pa se doma dobi potrebno število cepičev.
Podružnica cirkniška na Notranjskem stavi predlog: C. kr. kmetijska družba naj pri si. vladi potrebno ukrene, da se zabrani velika škoda, ki jo dela v preobili meri držana divjačina; posebno v prostorih na novo pogojzdenih.
Tajnik gosp. Pire meni, da v tem ni treba sklepati, ker gozdna postava in postava za pokončevanje divjačine od 20. decembra leta 1874. uže dajo kmetovalci sredstva v roki, s kojim se zamore pred tako škodo obvarovati.
Podružnica cirkniška nadalje predlaga: C. kr. kmetijska podružnica naj seza to poteguje,
52
da bode občinam moč dana, se branitiproti poljedelskim tatovom.
Tajnik gosp. Pire pove, da imamo v tej zadevi uže postavo iz dne 7. januarija L 1875., katera daje občinam pravico, nastaviti zaprisežene poljske čuvaje.
(Konec prihodnjič.)
58
Občni zbor c. k. kmetijske družbe
28. dne januarija 1885.
(Konec.)
Podružnica j eseniš k a predlaga: C. kr. kmetijska družba naj napravi v teku tega leta, najbolje meseca septembra, premiranje goveje živine v Kranjski gori.
Tajnik g. Pire podpira ta predlog tem bolj, ker on ve, da posestnikom tu ne gre za visoka darila v denarji, ampak več za čast, kar je gotovo pomenljivo. Tajnik predlaga to zadevo v rešenje prepustiti glavnemu odboru.   Predlog se sprejme.
V rešenje 5. točke obravnav: Volitev enega odbornika v centralni odbor namesto po §. 22 družbinih pravil izstopivšega, volil se je vnovič gospod Rajko Kastelic.
K 6. točki dnevnega reda: Priznanje častnih diplom za hvalevredne zasluge v poljedelstvu, predlaga tajnik g. Pire v ime centralnega odbora od podružnic nasvetovane sledeče gospode, katerim zbor enoglasno priznanje izreče:
Ivan Lapajne, vodja meščanske šole na Krškem in Anton Ogulin v Rudolfovem, oba za odlično prizadevanje za regionalno razstavo v Krškem; dr. Jurij Sterbenc, župnik v Hrenovicah, Peter Kraigher, posestnik v Orehku, oba za pospeševanje sadjarstva; Alojzij Lavrenčič, posestnik v Postojini, za pospeševanje živinoreje in za vzgledno gnojišče; Ignacij Stefin, posestnih v Zalogu, za pospeševanje konjereje; Alojzij Dekleva, posestnik v Postojini; Janez Saj ovi c, župnik v Slavini; Janez D eklev a, posestnik v Petelinah in Janez Saj o vic, posestnik v Starivasi, vsi štirje za pospeševanje čebelarstva; Sken-der Ličan, posestnik in trgovec v Ilirski Bistrici, za pospeševanje sadjarstva in vinarstva in napredek v kmetijstvu, posebno v živinoreji; Janez Urbančič, posestnik v Trnovem, za umno sadjarstvo in vinarstvo; gosp. Knapp, vodja c. k. spodnje gimnazije v Kočevji, in Jožef Rancinger, posestnik glažute v Kočevji, za pridno sadjarstvo, in Matej G-erm, učitelj v Adlešičah, za pospeševanje in poduk sadjarstva.
K 7. točki programa: Volitev častnih in dopisu-j o čili družbinih udov, predlaga tajnik g. Pire v ime občnega zbora imenovanje dopisujočim članom c. kr. kmetijske družbe gosp. Karola Rambouseka, c. kr. stotnika i. si., posestnika semenske postaje v Zbo-rovu itd.
(losp. Pire na kratko navede zasluge omenjenega gospoda za c. k. kmetijsko družbo, na kar se predlog enoglasno sklene.
Po poročilu gosp. dr. viteza Bleiweis-Tr s teniškega o družbini podkovski šoli (8. točka dnevnega reda) da g. predsednik besedo članu gosp. c. k. prof. Linhardtu.
Gosp. prof. Linhardt razpravlja v daljšem govoru kmetijski poduk na kranjskih ljudskih šolah in govori o naših šolskih vrtih, ter stavi sledečo resolucijo: „Z ozirom na to, da je poduk o kmetijstvu v ljudskih šolah vspešen le takrat, kedar mu služijo dobro urejeni šolski vrti za podlago, je želja občnega zbora c. kr. kmetijske družbe, da se vse za ta nauk določene subvencije večinoma porabljajo za napravo popolnem pripravnih šolskih vrtov po krajih za to posebno ugodnih" Ker pri stavljenji te resolucije občni zbor ni bil več sklepčen, izroči se resolucija centralnemu odboru v daljno porabo.
H koncu zborovanja poročal je gosp. deželni predsednik baron Winkler o novi postavi, kojo meni vlada predložiti deželnemu zboru ter omenja, da je ta postava v najožji zvezi z novo občinsko postavo.
Ob L uri zaključi gosp. predsednik zborovanje.