- ■ BnnrattffiigNrn SVETNIKOV. Spifal FRANZ V E R I T I. ZHETERTE BUKVE. V’ natif teh bukev fo miloftljivi Firfht GOSPOD GOSPOD AlRTUliT AlhlJiTS! LJUBLJANSKI SHKOF pet in dvajftiga Svezhana i83i dovolili. V’ LJUBLJANI natif ni l Jo s hef B l a s n i k. Na prodaj per Janesu Klemensu, bukvovesu. 1844 « 77595 H n c/A f i T* v j i3. C s KosoperCk. L dan kosoperfka. iSveti Remigi Jhkof. I^veti Remigi je flovezh v’ katolfhki zerkvi, vpervizh savoljo fofebniga shivljenja, vdrugizh ker je bil duhovni ozhe mogozhniga kralja in veliziga naroda. Bil je od imenitnih in boga- bojezhih ftarfhev rojen na Franzofkim okoli le¬ ta 358. Njegov ozhe Emili in njegova mati Zilinja fta ga vedno opominjevala, de naj Boga ljubi, in mu svefto flushi. Ufmiljeni Bog je otroka Remigja 1’ fvojo gnado napolnil , mu dal nedolshnoft ohraniti , in v’ dobrim rafti. Njegovo nedolshno shivljenje je vfim fvetilo. Le 22 let ftar je bil od duhovfhine in vernih veliziga mefta Remsa fhkof isvoljen. Preftra- fhil le je tiga , in fe branil s’ vfo mozhjo ; pa njegova ponishnoft je fhe bolj preprizhala, de je fhkofiftva vreden. Shegnan je bil okoli leta 36o. Ozhitno fe je vidiio, de je bilo od Boga njegovo isvoljenje. Sveti Remigi , ako ravno 4 mlad, je bil poln ponishnofti, ljubesni, poter- peshljivofti, modrofti in vfiga , kar naftopnik apofteljnov potrebuje. S. fhkof Venanzi Fortu- nat, pifar njegoviga sbivljenja , pravi: „Sveti Remigi je bil poln velike ponishnofti in gore- zhe ljubesni ; molitev in premifhljevanje je bilo njegovo shivljenje in njegov vfakdanji kruh ; tudi je s’ vednim pokorjenjem fvoje telo deval pod poftavo.“ Bil je ozhe ubogih , krotak s’ vfi- mi , in fvojo zhedo je pafel f’ zhiftimi nauki, ktere je pervi dopolnoval. Gofpod Bog je fvo- jiga sveftiga flushabnika vifoko povifhal , in mu dal velike zhudeshe delali. Osdravljal je bol¬ nike , isganjal hudizhe, tudi mertve obudoval. Savoljo tih zhudeshev fo ga vifoko zhaftili ; on pa fe je per Bogu in ljudeh zhedalje bolj ponisheval, ker je vedil , de gre le Bogu vfa hvala. Kar je f. fhkofa Remigja nar bolj flave- zhiga ftorilo, je to , de je Bog po njem fpre- obernil mogozhniga kralja Klodoveja in nje¬ govo ljudftvo. Vef Franzofki narod je malike molil, in je shivel v’ fmertni nevednofti pravi- ga Boga. Franzosje fo is Nemfhkiga perder- li v’ deshelo, ktera fe sdaj po njih imenuje ; fo Rimljane, gofpodovavze deshele, premagovali, in fe zhedalje bolj rasfhirjali. Kralj Klo bolesrii je premifhljeval fvoje praš¬ no shivljenje , in je fposnal nizhemernok fve- ta in potrebo Bogu svekeje flushiti. Te niifli fo bile od gnade boshje obujene, in nifo bile v’ njem nerodovitne: terdno je fklenil le Bo¬ gu shiveti. Po tej bolesni je po meliu grede frezhal na pol nasiga gofpofkiga zhloveka ; ta fe mu je fmilil, in fvojo fuknjo mu je dal. Bil je zhedalje bolji v’ vfim : vfo pofvetno drush- bo je sapuftil , famotno shivel , dolgo molil, in fe po mozhi pokoril. Eniga dne je is meka jesdaril, in goboviga mosha frezhal; fkozhil je f’ konja, gobovimu moshu nekaj denarjev podelil, in ga kufhnil is ljubesni do Jesufa. Imel je perferzhno ljubesen in veliko ufmiljenje do bolnikov, jih je obifkoval. jim llregel, po- terpeshljivok perporozhal , in f’ fvojim pre- moshenjem pomagal. Kar koli je samogel do- briga koriti, je rad delal, in fzhafama dofe- gel popolnamolt. Ozhe njegov, vef v’ lakomnih sbeljah sa- kopan, je bil slo sbaloken sbivljenja in ufmi- ijenja njegoviga dobriga finu Franzifhka. Ne- umniga in sapravljiviga finu ga je imenoval, in ojftro fvaril in krahoval , de bi ga v’ fvoje la¬ komne mifli napravil ; pa ga ni mogel. La¬ komni ozhe ni vedil kaj s’ njim koriti , je vezh perpomozhkov fkufhal , in na sadnje ga pe¬ ljal pred mekniga fbkofa , in mu rekel : ,»Tu¬ kaj vprizho nafhiga fhkofa fe odpovej vlimu mojimu premoshenju.“ Mladenizh Franzifhk, 26 kterimu ni bilo mar sa vfe bogallvo beta, je bil bersh voljan to florili, fe je vfimu ozheto- vimu premoshenju odpovedal, je tudi fvoje oblazhila flekeJ , in mu jih dal rekozh: ,,Do sdaj fim dva ozheta imel, odfihmal bom bolj . upno fvojimu Bogu rekel Ozke. Shkof, viditi ferzhnoft f. mladenzha Franzifhka, je vAal, ga objel in kufhnil ; potlej mu je dal oblazbilo eniga fvojih hlapzov. S. Franzifhk jo to revno oblazbilo hvaleshen vsel, in fhel. Bil je takrat 2.5 let Aar ; vender je bil she fvetu odmeri, in je le nebefhkih dobrot ifkal, S. Franzifhk ni drusiga shelel ko Bogu v’ farnoti flushiti, in vlimu fvetu nesnan ofta- ti. Is liga fvetiga konza je hodil po desheli, in perpravne famote ifkal. Ljudje fo menili, de nori, fo ga sanizhevali, poAopazhi in totrozi fo sa njim vpili, blato in kamnje va-nj me¬ tali ; pa on je vfe poterpel. Bliso mefta Afisa v’ kraji, ki fe mu je reklo Porzjunkula, je majh¬ no zerkev fosidal, ktero je imenoval zerkev Ma¬ rije kraljize angelov. Ondi bliso je prebival v’ farnoti, v’ molitvah, v’ poftih. Fniga dne je flifhal med f. mafho is evangelja brati te befede Jesufove : „Ne imejte slala, ne frebra, ne tafhke na potu , tudi ne dveh fukenj, ne zhevljev.“ Ta bet, kteriga je bil Jesuf bo¬ jim uzhenzam dal, je f. Franzifhk fklenil po zherki natanko dopolniti : sbivel je v’ velizim ubofhtvu in pomankanji vfiga. Tudi je dru¬ ge nagovarjal pofvetno sanizhevati, in v’ u- bofhtvu sbiveti. Njegove befede fo bile pol- — 2 7 — ne mozhi , ker je fam shivel, kakor je dru¬ gim perporozheval. Nekteri fo fe mu tudi pod- vergli, de ki fe od njega nauzhili ravne poti v’ nebefa. To je bil sazhetik bratovfhine f. Franzifbka v’ letu 1208. Poflal je fvoje duhov¬ ne otroke pokoro osnanovat, in jim rekel : „Bo- dite poterpeshljivi v’ nadlogah, ftanovitni v’ mo¬ litvi, ferzhni v’ terpljenji, hvaleshni dobrotni- kam, nedolslini pcr Bogu, in bolte prejeli ne- befhko kraljeftvod’ Potlej je fpifal sapovedi, po kterih bi shiveli; te je poterdil papesh fnozenzi III., in njemu in njegovim miniham perpufhe- nje dal pokoro osnanovali. S. Franzifhk je bil v’ popolnamolli ukore¬ ninjen ; fhtel fe je nevredniga grefhnika, in le Boga je hvalil savoljo vlili fvojih dobrih del. Tudi je fvojim duhovnim otrokam ponishnoft perporozheval, ker bres ponishnofti ni nobe¬ ne fvetofti , ni nizh dobriga. Ljudje fo fposna- li njegovo refnizhno ponishnoft, in ga vifoko zhaftili; vifokejfhi pa ko fo ga zhaftili , bolj fe je ponisheval. De bi njegovi minihi v’ po- nishnofti shiveli, jim je ojftro snpovedal ubo- fhtvo rekozh: ,,Ubofhtvo je ravna pot v ne¬ befa, je duhovni ozhe fvete ponishnofti, je ko¬ renina kerfhanfke popolnamofti in sazhetik vli- ga dobriga.“ Tudi zhiftoft jim je slo sapo- vedal, in jih fkerbno uzhil, kako jo obraniti. On je bil sgled obojiga: ljubil je ubofbtvo, in o h ra nil zhiftoft; nobene shenfke ni rado- voljno pogledal , ker je vedil , de ozhi pobi¬ rajo fkufhnjave. Tudi je fvojim miniham djal: 28 „Zhe je potrebno s’ shenfkimi govoriti, go¬ vorite malo in framoshljivo ; tudi na fpovedi govorite s’ njimi le toliko , kar je treba k’ svelizhanju.“ Tudi je fvojim miniham ojllro prepovedoval lenobo, ker je ta sazhetik vli- ga hudiga. Vfe to prizhuje, de je f. Duh vodil f. Frarizifhka. On je ne le sa svelizhanje fvoje dufhe in sa svelizhanje fvojih minihov, am¬ pak tudi sa svelizhanje drusih ljudi fkerbel. V’ daljne deshele je fvoje duhovne otroke po- fhiljal vere in pokore osnanovat. Sam je fhel v’ Sirijo med Turke is slielj Jesufovo kralje- ftvo rasfhirjati; potlej je fhel na JLafhko na¬ ša j , in je povfod fkerbel sa boshjo zhaft. To njegovo terpljenje je bilo veliko , vender fe je njemu premajhno sdelo : na golih tleh je leshal, malokrat kaj kuhaniga jedel, in fvoje telo drugazhi pokoril. To fofebno fveto slav¬ ljenje mu je od ufmiljeniga Jesufa fofebno mi- loft sadobilo. Na hribu Alvernu v’ Tofhkani pred prasnikam f. Mihaela, veliziga angela, je imel prezhudno perkasen. po kteri fo ofta- le na njegovim telefu snamnja Jesufovih pete¬ rih ran. Te fo ga grosno bolele in flabile, pa njegova gorczha dufha je vfe bolezhine ra¬ da poterpela. Is ljubesni do terpezhiga Je¬ sufa je vefelo terpel is upanja prihodniga pla- zhila. Vezhkrat je djal: ,.Nebefhke dobrote, v’ ktere upam priti, prevernejo v’ vefelje vfe moje bolezhine.“ Bog je hitel tiga fvojiga sve- ftiga flushabnika v’ nebefa vseti; v’ klofhtru 2 9 Porzjunkuli je mirno umeri v’ letu 1226. S. Bonaventura prizhuje, de fe je veliko zhude- shev na njegove profhnje godilo. JV a 11 k. Ubofhtvo je zhloveku v' prid. S. Franzifhk je bil fin bogaliga kupza ; pa on ni maral sa veliko premoshenje , ker je vedil , de bogaftvo napravlja fkerbi, pre- vsame zhloveka, in mu brani dufho svelizha- ti. Bog je bogate in uboge ftvaril : bogatini fo reveshev potrebni , in reveshi fo bogatinov potrebni; pa bogatini ne fmejo bogaftva lju¬ biti , in reveshi morajo v’ ubofhtvu poterp- ljenje imeti. Radovoljno ubofhtvo je fofebne hvale vredno. Jesuf Kriftuf, vfiga in vfib gofpodar fi je isvolil ubogo mater, in je hotel od roj- ftva do fmerti nboshen biti. On in njegovi uzhenzi fo shiveli is tiga, kar fo jim bogabo- jezhi ljudje dajali. Ni bil fvojih ftvari po¬ treben , njegovo je bilo vfe ; vender ni hotel bogaftva pofefti. Sam je djal: „LeJize ima¬ jo jame in ptize gnjesda ; fin zhlovekov pa nima kam glave na/loniti Mat. 8, 20. On je dal sgled sanizhevali bogaftvo, in v’ ubo¬ fhtvu poterpeshljivo shiveti. Sato je prepo¬ vedal lakomne sbelje: ,,A r e fherbile (nepokoj- no) sa fvoje slavljenje rekozh: Kaj borno jedli, in J" zhirn fe bomo oblazhili?" Mat. 3o 6, 26. O zhlovek! delaj In trudi fe shivesh in oblazhilo pofhteno saflushiti; pa nikar ne¬ umno ne fkerbi, in ne obnemaguj savoljo fvo- jiga ubofhtva. Ifhi nebefhkiga kraljeftva, in ufmiljeni Ozhe nebefhki bo tudi tvoje telo ofker- bel. Bodi, kakorfhnimu ti f. Peter biti sapove rekozh : ,, FJo fvojo fkerb Bogu srozhi , ker on sa v je fkerbi “ I. 5 , 7. Nikoli ne sheli obilnofti, ampak le toli¬ ko , de fe samorefh P pofhtenim delam shi- viti. Premifli , de te ubofhtvo varnifhi vodi po poti svelizhanja. Ubogim je veliko fkufh- njav nesnanib ; loshej shive bogabojezhe , in loshej utnerjejo. Ubogi fo tudi perpravnifhi boshjo befedo poflufhati. Prej fo ubofhzi, pot¬ lej bogatini v’ katolfhko zerkev prifhli. Sato je Jesuf rekel Janesovim uzhenzam: Ubogim Je evangeli osnanuje Mat. 11, 5 . Ubogi fo perpravnifhi po naukih evangelfkih shive- ti. Sa fvoj shivesh morajo terdo delati, tru¬ dijo fvoje telo, in shive revno; to slo pomaga ga devati in dershati pod poftavo. Ubogi lo¬ shej hrepene po nebefhkim kraljeflvu , ker ni¬ majo, kar bi jih na fretu vefeliio, in ga lah¬ ko sapufte. Vender nikar ne meni, de te bo ubofhtvo she svelizhalo : ubofhtvo je le per- pomozhik 'svelizhanja, pa ti ne pomaga, zhe fi lakomniga ali nepoterpeshljiviga ferza. Ne terpljenje, ampak poterpljenje te dela Bogu prijetniga, ne po velikofli fvojiga terpljenja, ampak po velikofli fvoje poterpesbljivofli bofh prejel plazhilo od Gofpoda. David pravi : „Poterpeshljivo/i ubosih ne bo sgubijen a. “ Pf. 9, 19. Pomifli, kako prerok govori. Ne pravi: „Terpljenjc ubosih ne bo posabijeno , temuzh le : ,, P olerpes kljivoji ne bo posab- ljena.“ Molitev. O Jesuf! li li me s’ sgledam in s’ befedo preprizhal, de je ubofhtvo dobro in koriftno : vender fe ga grosno bojim; le bogallvo, obil- nok in vefelje mi je per ferzu. Jeli verujem tebi , vezhni refnizi ; vender fi moje sapelja- no ferze ne pulti dopovedati. O Gofpod, osdravi mojo bolno dufho, odvsemi od nje vfo lakom- noft, daj mi ponishne mifli, kori me sado- voljniga fvojiga niskiga kanu, kvari v’ meni novo ferze, de bom v’ frezhi in nefrezhi po- nishen in pokoren. O f. Franzifhk, ki fi is ljubesni do ubosiga Jesufa vfe bogakvo sanizhe- val! fprbli mi gnado is ferza isgnali vfo ne¬ umno ljubesen do fveta in po nebefbkim kra- Ijekvu hrepeneli, de v’ njem vshivam vezhne dobrote. Amen. V. dan kosoperfka t Svela Gala sakonfka. t ^vela Gala je bila hzhi bogatiga in flovezhi- ga Simaka mlajfhiga in feftra f. Probe, ktere shivljenje je bilo popifano fedmi dan pretezhe- niga mefza kimovza. Bila je rojena v’ Rimu, in srejena po fvojim vifozim kanu. Kadar je bila odrafbena , fo jo njeni flarfhi dali boga- timu Rimfkimu mladenzhu, kteriga ime fe ne ve. Smert, pravi f. Gregori papesh, je kmalo njun sakon rasderla; she pred letam ji je mosh umeri. Dobra vdova Gala je po njem perferzh- no shalovala, vender fe je Bogu podvergla. Bila je bogata in mlada, imela je vfe lepe laftnolli, dufbne in telefne; vender fe ni ho- tla vdrugizh omoshiti; raji Ji je isvolila v’ fa- moti, v’ ponishnofti in v pokorjenji shiveti. Od gnade boshje je bila nauzhena, de boga- ftvo, lepota, zhaft, vefelje, in kar koli fvet fvojim flushabnikam obeta ali daje, je prašno: de je le Bogu flushiti prava modroft. Mifli te dobre mlade vdove fo bile Bogu vfhezh, ker fo bile od njega le njemu je skelela dopa- fti, in fvojo edino neumerjozho dufho sveli- zbati. Ufmiljeni Bog jo je, de bi jo v’ tim dobrim fklepu terdil , s’ nesnano bolgsnijo obifkal, njen lepi okras premenil in ognjufil. Gala je hvalesbno fposnala dobrotljivo ufmi- 33 ljeniga Boga, je to fhibo kufhevala, fe poni- shevala, in ga hvalila, ker jo je 1’ tim obvaro¬ val saiesovanja laltne ljubesni in ljubesni drusi- ga fpola. Bogabojezha vdova Gala je fizer doma fa- motno in fveto sbivela , vender je shelela po- polnifhi flushiti Bogu. Dolgo jo premifhljevala, in potlej s’ bosbjim fvetam fbla v’ blofhter bo- gabojezhih nun biisu velike zerkve fvetiga Petra apoftelna. Ondi je nozh in dan Boga hvalila, in v’ vfih dobrih delih llanovitna oltala. Bila je nar bogateji Rimfka gofpa , vender je v’ ve- lizim ubofhtvu in ojllrim pokorjenji shivela; 1’ fvojim velizim bogaftvam je ubogim pomagala. Njeno ufmiljenje je bilo modro; vedila je ko¬ mu , koliko in sakaj dajati, ker je po lepi pre- vidnofli fkerbela refnizhno ubogim, ne lenim poltopazhem shivljenje polajfhali. De bi varno hodila po poli svelizhanja, fi je modriga in fve- liga duhovniga ozheta isvoliia , namrezh fvetiga fhkofa Fulgcnzja. Ta je njeno f. fellro Probo in tudi njo s' lepimi nauki fkerbno uzhil. V’ enim njegovih likov , ki jih je f. Gali pofhiljal , je bilo tako le sapifano : „Tvoja f. feftra Proba ti bodi sgled kako shiveti. Prefeshe te fizer s’ devifhtvam ! pa v’ drusih dobrih delih mo¬ rete enake bili. Ti fi bila na fvetu flovezha savoljo veliziga hogaftva in mogozhne rodovine; pa she vefh in verjamefh , de te bo le ponish- noft povifhala per Bogu. Sanizhuj fvojo po- fvetno vifokoft, in ponishuj fe v’ duhu. Moli neprenehano , polti fe po fvoji mozhi : in dajaj IV. 3 34 lazhnim, kar fvojimu telefu pertergafh, Zhe uboge shivifh , nikar fi ne domifhljuj , de fi vezhi od njih ; saftonj bi bila ufmiljena in ubo¬ ga , ako bi bila v’ fvojim ferzu laftne hvale lazhna.“ S. Gala je bila is ferza rada pokorna vfim naukam f. fhkofa Fulgenzja, kakor f. Gregori papesh od nje prizhuje. Bog je imel fofebno dopadenje do te fvoje svefte flushabnize ; pa ravno sato jo je s 5 dolgo bolesnijo ozhifheval in ozhiftil, de bi v’nebelih prejela obilnifhi povra- zhilo. Tri dni pred fmertjo fe ji je f. Peter apoftel perkasal, in ji rekel: ..Tretji dan bofh od fvela odlozhena.” Refnizhno je bilo to: nje¬ na zhifta dufha fe je tretji dan odlozhila , in fhla Boga vshivat vekomaj, ker ga je na fvetu bolj ko vfe ljubila. N a n k. Bres vedniga pokor j en j a ni JlanavitnoJii »’ dobrim. S. Gala , bogata Rimfka gofpa, je po oj- ftri poti pokorjenja hodila ftanovitno do fmerti. Ne ve fe , de bi bila kedaj fmertno grefhila: pred sakonam je bila pofhtena dekliza , v’ sako- nu svelta shena , po sakona rasvesi bogabojezha vdova. Sakaj je bila v’ vednim pokorjenji, zhe ji ved ni nizh veliziga hudiga ozhitala? Sato, de bi krotila fvoje hudo poshelenje , ktero fe bres ftrahovanja in pokorjenja ne da premagati. 35 Pokorjenje je potrebno nedolshnim , de ohranijo nedolshnoft; je potrebno grefhnikam, de fe poboljfhajo; je potrebno fpokornikam , de fe v’ dobrim uterdujejo. Sveti Pavel je bil apoftel in poln gnade ; vender fe je vedno po¬ koril, kakor fam prizhuje. I. Kor. g, 27. O zhlovek ! zhe hozhefh fvojo dufho svelizhati, ljubi dufhno in telefno pokorjenje 5 zhe meh¬ ko shivifh, te tvojo hudo poshelenje premaga, in ti gladi pot v’ vezhno pogubljenje. Nato- ra vfih je fpazhena , in zhe je ravno od gna¬ de boshje podpirana , zhuti le vender nafprot- no voljo ali nagnjenje do greha. Vfak zhlo¬ vek je podoben israelzam . kteri fo radi fhli is Egipta ; vender fo v’ pufhavi po dobrotah Egipta hrepeneli. Vlak zhlovek je enak bol¬ niku , kteri fe fizer varuje jefti in piti fhkod- ljiviga; vender zhuti ljubesen do liftiga, zhe- far fe radovoljno varuje. Kaj je ftoriti ? To, kar fim poprej pravil , s’ vednim pokorjenjem devali pod poRavo fvojo fprideno natoro. Zhe ravno premagafb fvoje hudo poshelenje ; te samore le vender fpet kmalo premagati , ker njegova korenina smiraj sbiva oftane v’ tvojim ferzu. Zhe fe vedno pokorifh in premagu- jefh , pomanjfhujefh mozh fvojiga budiga po- shelenja ; vender fe nikar ne sanafhaj, in ni¬ kar mu ne odjenjuj, de te fmertno ne rani. Zhe v’ pokorjenji shivifh , in f’ pomozhjo gnade boshje premagujefh hudo poshelenje ; imafh nad feboj snamnje boshjih flushabni- kov. Sveti Pavel pravi : „ Kteri fo Krijtufo- 3 * 36 vi, fo fvoje mefo krishali, grehe in shelje.“ Gal. 5 , 24 . Tudi po sadobljeni odvesi fi dolshen po¬ koriti fe. Po opravljeni fpovedi ne bodi bres fkerbi: zhe fi poboljfhan in odvesan, fo ti tvoji grehi odpufheni ; pa hudo poshelenje ni odvse- lo. Dopolnuj svetlo pokorjenje. ki ti je od fpovednika sapovedano ; pa pokori fe tudi, ka¬ kor fveti evangeli sapoveduje. Tudi sadobljeni odputtki te ne odveshejo, od dolshnotli pokoriti fe; sadobljeni odputtki ti odputte ali fkrajfhajo s’ grebi snflushene fhtrafnige, vender ti je ved¬ no pokorjenje potrebno , de v’ prihodno ne grefhifh. Davidu je bil greh odpufhen, Bog ga je potlej pokoril ; vender ta pokorni kralj ni jenjal pokoriti fe, kakor njegovi pfnlmi pri- zhujejo. Sapovedano ttanovitno pokorjenje sapopa- de vfe, kar dufho in telo pokori. De fvojo dufho pokorifh ; premifhljuj rasodete rebrne, moli gorezhe, ne bodi radoveden nepotrebni- ga, fhe manj pa flabiga , imej Boga v’ ferzu, ne glej , ne poflufhaj, ne govori in ne delaj, kar te fkufhati samore. Svoje flabo telo poko¬ ri s’ vfim , kar ga deva pod sapovedi : bodi sdershen per jedi, per pijazhi, per pozhitku ; trudi ga f’ pofhtenim in pametnim delam , ne pulti ga v’ lenobi. Persadevaj fi v’ vednim po- korjenji shiveti, po ojftri poti Jesufoviga krisha hoditi , in fkosi voske vrata v’ nebefhko kralje- ftvo priti. 3 7 0 Molitev. O Jesuf, uzhenik in sapovedovavj z p 0 t re b- niga pokorjenja! shaloftno fposnam ? de n ifim po tvoji fveti volji delal, temuzh de fj m v ’ meh¬ kobi shivel, ker me je do sdaj mefe na ljubesen gofpodovala. Kaj pa , de lim sbelel pravizhno shiveli ; ali moje shelje fo bile lashnjive, ker ni- fim bolel perpomozhkov, ktere fi ti sapovedal. Vfi pravizhni fo v’ pokorjenji shiveli; jeft pa, velik grefhnik , fe ga branim. O Gofpod ! daj mi duha pokore in mozhne shelje do pokorjen- ja, kakorfhne fi dal fvoji dobri flushabnizi , f. Gali, de sa teboj f krishem obloshen hodim. Ker pa ne vem, kakofhno pokorjenje saflushim, me ti pokori po fvoji veliki milofti , de tukaj terpim, ne pa po fmerti. S’ pomozhjo tvoje gnade ti hozhem pokoren biti, in vedno poko¬ riti fe, de najdem tvojo miloft, in pridem v’ tvoje kraljeftvo. Amen. 38 SV. dan kosoperfka. t Sveli Brunon minili. ^veli Brunon je bil rojen od bogatih in bo- gabojezhih ftarfhev na Nemfhkim v’ meftu Ko- lonji oboli leta io5o. Imel je vfe laftnofti, dufhne in telefne , btere zhloveka flovezhiga flore, btere fvet hvali in povifhuje. Bog mu je f’ fvojo gnado dal fposnati, de je vfe to prašno in fhkodljivo bres bogabojezhiga shiv- Ijenja. S’ pomozhjo gnade bosbje je prave frezhe ifbal, in fe nedolshniga ohranil v’ fredi fpazheniga fveta. Njegov ozhe ga je pofial v’ veliko mefto Pariš , kjer bi fe bil filno lahko pobujfhal nad fouzhenzi; pa Urah boshji ga je obvaroval. Pridno fe je uzhil, in profil je Bo¬ ga, de naj mu fveto modroft da. Ko jo je do- fegel , fi je slo persadeval v’ nje rafti. Vfi fo fe nad njegovim lepim, framoshljivim in fvetim shivljenjem slo zbudili, fe sauseli nad njegovo fofebno uzhenoftjo. Njegov veliki fhkof Anon ga je k’ febi poklizal , in ga med fvojo dubov- fhino poftavil. Po fhkofovi fmerti je fhel v’ me¬ fto Berns, kjer je bil vifhej povsdignjen : pa ondi ni praviga miru nafhel savoljo grehov, pohujfhanja in prepira. Bil je vfiga tiga hudi- ga shaloften , in vezh mu ni bilo tukaj oftati. Premifhljeval je, kam bi fhel najt ljubiga miru. Ker fi ni mogel ismifliti, je Boga gorezhe pro- fil, de naj mu rasfvetljenje da, in ga napelje na varni pot vezhniga svelizhanja. Bol) li mu to veliko butaro odlo- shil. Papesh fe je nad njegovo ponishnoftjo sa- vsel, vender je v’ njegovo profhnjo dovolil. S. Bonaventura fe je papeshu lepo sahvalil, in ve- fel fhel v’ klofhler naša j. Papesh Gregori X. je tiga fofebniga boshjiga flushabnika ravno tako slo zhiflal, ga je kardinala in fhkofa is- volil. Sveti Bonaventura je hitel do papesha. in ga ponishno profil, de naj ga v’ klofhterfki famoti pufti. Papesh fe mu ni vdal , temuzh mu je sapovedal pokornimu biti , in iti v” me- fto Lijon, kjer je bil velik sbor napovedan. Sveti Bonaventura fe je is pokorfhine do nar vifhiga nameftnika Jesufoviga podvergel , in je fhel v’ Lijon, kamor je poflan bil savoljo na- povedaniga sbora. Ondi je neisrezheno terpel sa zhnfl boshjo in sa lepoto katolfhke zerkve. Od veliziga terplenja sdelan , je nevarno sbo- lel . in fveto umeri 14. dan maliga ferpana v’ letu 1274. Ni fkoraj mogozhe sapopafti ? kako je fveli Bonaventura samogel tolikanj bukev fpifati , in v drusih velizih opravilih smiraj biti. Veliko fvetih bukev je fpifal , polnih zhiflih naukov, kteri zhloveka vodijo po varni poti kerfhanfke pravizhnofti. Defiravno je bil poln mnosih po¬ trebnih flterbi, je le vender dofti fvetih Iju- 48 kev fpifal, ker ni zhafa malopridno saprav- 1 jal , in ker je od Boga fofebno modroft prejel. Sveti Toma uzhenik, njegov perferzhni prija- tel, ga je eniga dne poprafhal: „ Ljubi moj! povej mi, kje fi jemal toliko fvetih naukov ?“ Sveti Bonaventura mu je pokasal podobo kri- shaniga Jesufa rekozh : „To fo bukve, is kte- rih jemljem, kar pifhem.“ Befnizhno je to: kdor je poln Jesufoviga duha, kdor Jesufa prav fposna , ima vfo uzhenoft ; kdor po Jesufu shi- vi, ima vfo pravizhnofl. Tukaj je perloshno sapifali, kar je fveti Bonaventura priproftimu minihu Egidju rekel. Minih Egidi je sdihoval rekozh : »Bog je vam uzhenikam veliko mo- droft dal , in mu samorete popolnama dopalli ; pa mi nevidni in neuzheni kaj mu samoremo dopadljiviga ftoriti?“ Sveti Bonaventura mu je modro odgovoril rekozh: „Zhe vi neuzheni bolj ljubite Boga ko uzheniki, fte mu prijetni- fhi ko uzheniki bres ljubesni.“ Vfe bukve fve- tiga Bonaventura fo ogenj in luzh , ker je bila njegova dufha polna gorezhe in fofebne po- nishnofti. Nauk. Kako dopajii Jesufa P Sveti Bonaventura je Jesufa ljubil, in po njem shivel. Njegovo vefelje je bilo Jesufa hvaliti , ga osnanovali, mu vfe ljudi podvre- zhi, de bi mu vfi dopadljivo flushiii. Jesufov — 49 — duh je bil v’ njem, miflil, govoril in delal je po - Jesufovi volji, sato je dopadel Jesufu, ker ravno to je Jesufu dopafti. Ljubesen je ftorila in ohranila fveto in mozhno saveso med Jesu- fam in f. Bonaventuram, in is te ljubesni fo is- hajale gorezhoft , ponishnoft, modroft in vfe do¬ bre dela. On je bil sdrushen s’ Jesufam, in Je- suf s’ njim, po befedah, ktere je Jesuf poprej govoril fvojim apoftelnam: „OJianite n’ meni, in jeji vafš‘ Jan. i5, 4- O kriftjan! ljubi is vfe dufhe ljubesnjiviga Jesufa, shivi od njegoviga duha, njegova fveta volja naj te gofpoduje, in tako mu bofh dopa¬ del. Zbe nili tak; nifi pravi kriftjan, nifi pra- vizhen, Jesufa ne fposnalh, ga ne ljubifh, mu ne flushifh, mu ne dopadefh, in ne pridefh v’ kraljeftvo. Tedaj flezi ftariga fpazheniga zhlo- veka , Adama; obleži noviga pravizhniga, Jesufa Kriftufa: v miflih , v’govorjenji in v’ djanji bo¬ di podoba Jesufova , in tako mu dopadefh. De fe po Jesufu poboljfhafh, ga vedno in gorezhe profi, de naj ti gnado da; le njega premifhljuj, in poflufhaj, ne glej po flabih , in ne poflu- fhaj fleparjev; ne poflufhaj fveta, kterimu je Je¬ sufova volja nesnana , teinuzh hodi sa bogaboje- zhimi, kakor fo oni sa Jesufam. Ref, v’ Jesufa ravno glej ; njegovi sgledje in nauki fo luzh tvo¬ je teme. tvoja hramba soper pohujfhanje , in ravna pot v’ nebefa. On fam je rekel : •••leji /im pot , ref niza in shivi / enje, “ Jan. 14 , 6 . Ljubi Jesufa is vfe dufhe. Le tako shivifh po Jesufu, in mu dopadefh. Zhe ne ljubifh iv. ' 4 5o Jesufa , fi nehvaleshen, hudoben in preklet, bar fveti Pavel prizhuje rekozh: ,.Kdot' ne ljubi Gojpoda na fhi ga, Jesufa Hrijiufa , bodi pre- klet .“ I. Kor. 16, 22. Jesuf te je ljubil, in te ljubi neisrezheno; toraj ga tudi ti ljubi is vfe mozhi, de per njem shivifh vekomaj. Premifli njegovo shivljenje , njegove nauke in zhudeshe, njegovo terpljenje in njegovo fmert. Kakor je to prizhevanje Jesufove ljubesni do tebe, tako morajo tudi od tvoje ljubesni do njega dobre dela prizhevati. Glej njegovo ponishnofi! On, gofpod v figa . je nam enak poftal, in je na kri¬ ški vprizho veliko ljudftva saframovan umeri. Ne framuj fe tedaj, zhe savoljo Jesufa in njegovih sapoved sanizhevanje terpifh. Premifli njegovo pokorfhino. Jesuf fe je savoljo odrefhenja vfiga zhlovefhtva ne le fvojimu nebefhkimu Ozhetu , ampak tudi krivizbnim oblaftnikam podvergel, in jim je pokoren bil do fmerli na krishi. Tu¬ di ti bodi pokoren po njegovim sgledu, in tako mu bofh dopadel. Premifli njegovo pokorjenje. Jesuf je bi! rojen od uboge matere v’ revnim hlevzu, je v’ ubofhtvu shivel, fe je pofti! v’pu- fhavi, in na sadnje je v’ fmertnih britkoftih na terdim lefu umeri. Ne brani fe tudi ti terplje- nja, terpi voljno is ljubesni do njega, in tako mu bofh dopadel. V’ vfim. imej le Jesufa pred ozhmi, in shivi po njem, de bofh tudi po fmerti per njem. ižhe to delafh , bofh sa fvetim Pav¬ lam refnizhno djal : „KriJtaJ' je moje shivljenje , in fmert dobizhih-“ Fil. 1 , 21. / 5i Molitev . O Jesuf , sazhetik shivljenja, uzhenik in sgled vfiga dobriga ! premalo fim te fposnal, nesvefto fim ti flushil, in shivel fim po Tvojim hudim poshelenji , ker fim te premalo ljubil. Nebefhki ozhe mi te sapove poflufhati, in ti fi umeri na krishi, de bi me k’ Tebi potegnil; jeli pa fim ko fvojoglavna ovza beshal od tebe, do¬ briga in ediniga paftirja. Odpufti mi vfe mo¬ je Tlabofti in grehe, in flori me fvojiga sve- ftiga flusbabnika. Pofihmal bom le v’ te ravno gledal, in po tebi sveflo shivel, de imam per tebi vezhno shivljenje. O ljubesnjivi Gofpod ! flvari v’meni novo ferze , napolni ga f’Tvojo lju- besnijo, de ti bom is ljubesni vTelej pokoren. O Tveti Bonaventura , ki fi JesuTa perTerzhno lju¬ bil , in mu sveflo Tlushil , ki fi ga vedno hvalil, in ga bosh hvalil vekomaj ! Tprofi ljubesen , pa nepremagljivo ljubesen do JesuTa, de mu moja dufha dopade, Te od njega nikdar ne lozhi, in de bo s’ njim v’ nebelih vekomaj sdrushena. A- men. * 4 VIIL dan kosoperfka. t Sveta Brigita vdova. I^veta Brigita je bila rojena v’ Shvedfki desheli od mogozhnih in bogabojezhih ftarfhev v’letu i5o3. Njen ozbe Brigeri je bil kraljeve rodovine, in tudi njena mati Sigrida je bila vi- foke shlahte. Oba tla fkerbela fvojo ljubo hzher Brigito bogabojezhe srediti. Bog je kmalo po- kasal fvoje ufmiljeno dopadenje nad Brigito. Do tretjiga leta ni mogla niz h govoriti; potlej je fpregovorila, in bersh vedila od vlake rezki ko odrafhen zblovek govoriti. Vli fo fe zhudili, in vfigamogozhniga Boga hvalili, kteri je nad njo fvojo miloft fkasal. Majhna Brigita je bila vfa v’ Boga saljubljena, in zbedalje bolj je raftla v’ ljubesni do njega. Le defet let tiara je pofiu- fhala pridigo od terpljenja Jesufoviga, in fkoraj je omedlela od velike shalofti. Tifto nozh je v’ perkasni vidiia Jesufa Kriftufa krishaniga, in od tifte ure ga ni mogla nikdar posabiti; vedno ga je pred fvojimi ozhmi imela, in njegove bo- lezhine premifhljevala in obshalovala. Tudi pre¬ ljubo devizo Marijo je vifoko zhaftiln ; Jesufa in Marijo je smiraj v’ ferzu imela, in vedno fker¬ bela obema dopafti. Ko je bila odrafhena, jo je ozhe mogozh- nimu mladenzhu Ulfu sa sheno dal. Raji bi bi- 55 la nesavesana shivela, pa is poI7 nize boshje je bila tudi fofebna. Defiravno je bila vifoko povifhana in bogabojezha , fe je vender nevredno Hvar in veliko grefhnizo ime¬ la. Slo fe je bala kakimu zhloveku flabo do- pafti ; salo fe ni nikoli lepotizhila, je bila fra- moshljivih ozki, varniga govorjenja in ponish- nih oblazhil , kakor fe bogabojezbi shenfki fpodobi. Dobri mosh je bil njenih fvetih del filno vefel : Boga je hvalil, ker mu je mo¬ dro sheno dal ; fkerbel je po njenim dobrim sgledu shiveti ; bil je ozhe reveshev in per- beshalifhe potrebnih. V’ fvoji veliki zhnfti, oblaki in obiinofti je bil sdershen , ponishen in krotak ; tudi je slo fkerbel sa pravizo in sa zhaft boshjo. Sveta Jadviga je bila zhedalje bolj sheljna ponishevanja in popolnamafli. S’ dovoljenjem fvojiga dobriga mosha je tudi nunfko oblazhi- lo nolila , in nekaj zhafa per nunah pfebivala ; pa tudi doma je po klofhterfkih sa povedih v’ pokorjenji shivela. Njena dobra dufha fe ni nikedar ponishevanja in drusih dobrih del na- velizhala. Bolnike, slafti revne, je obifkova- la , ubogim noge klezhe umivala , in reve- shem ko Jesufu ponishno ftregla. Is njene ve¬ like ponishnofti je is - hajala fofebna krotkofl, poterpeshljivoft; in perljudnoll s’ vfimi. Kader je koga fvarila, ga je liubesnjivo fvarila ; ni¬ kogar ni sanizhevala , in nikogar nepotrebno shaiila. Njena poterpeshljivoft v’ velizih nad¬ logah je tudi prizhevala od njene velike po- nishnofti in pokorfhine. Kader je bil njen dobri mosh v’ vojfki vjet, in potlej njen bo- gabojezhi pervorojeni fin v’ vojfki ubit; je fi- zer perferzhno shalovala, pa Bogu tudi fe je popolnama podvergla rekozh : „Naj fe sgodi boshja volja ! vfe je dobro, kar Bogu dopa- de !“ Tukaj je tudi perloshno nekoliko popifati njeno ojftro shivljenje. Vfe njeno shivljenje je bilo fizer vedno pokorjenje , vender ji je bilo to fhe premalo, ker je po terpljenji slo hrepenela. Vfak dan fe je poftila, le ob ne¬ deljah ne. Enkrat v’ dan je malo in flabo je¬ dla , le ob nedeljah in velizih prašnikih dva¬ krat. Poftila fe je filno rada , pa tudi modro po mozhi fvojiga telefa , de bi pod ojftrim po- korjenjem ne opefhala. Skrivaj je ojftro sbim- nato oblazbilo nofila , na golih tleh ali na kof- mati koshi leshala , de bi bila perpravnifhi vftajati in Boga hvaliti in moliti. Sama le je rada hodila blishnih zerkev obifkovat, in pa zelo bofa. Zhe je zhloveka vidila , fe je bersh obula, de bi nihzhe ne vedil , kaj fofebno do- briga dela. Ravno tako je druge fofebne ne- sapovedane dobre dela fkerbno fkrivala , de bi njena dufha ne bila od napuha fkufhana. Ko je v’ zerkvi molila, ali fe per f. mafhi sna- fhla , je bila vfa v’ Boga samaknjena , in je obilno jokala. Ni mogozhe povedati; kako fkerbno fe je k’ fvetimu obhajilu perpravlja- la. Pogofto je ta nebefhki kruh in s’ njim obil¬ no gnado prejemala. Bog je tej fvoji svefti flushabnizi dal mozh zhudeshe delati , tudi lig fkrivne ali prihodne rezhi prevediti. Vender je pa oftala v’ ponishnofti , drusiga ni shelela bo terpeti savoljo Boga, njegovo zhaft povi- fhevati, in priti v’ njegovo kraljeftvo , de bi ga hvalila vekomaj. Njene ognjene shelje fo bile fpolnjene ; i 5 . kosoperfka v’ letu 1243, je v’ Gofpodu mirno safpala , in fhla k’Bogu, kte- riga je is vfe dufhe ljubila, in mu is vliga fer- z a flushila. Nauk. Mehko shivljenje je pogubno. Sveta Jadviga je bila vifoziga (lanu, filno bogata,' in bi bila lahko vfih pofvetnih dobrot obilno imela ; pa vender ni hotla v’ mehkobi , v’ lenobi , v’ fladnoftih , ampak je shelela v’ vednim pokorjenji shiveti. V r fi ljudje nimajo enaziga premoshenja , tudi ne enazih opravil, vender morejo vfi v’ pokorjenji shiveti. Shiv¬ ljenje Jesufovo , Mariino in fvetnikov prizhuje sadofti , de je pokorjenje vfakimu potrebno. Sveti Peter pravi : ,,/T ierpljenju Jie poklizani, ker je tudi KriJiaJ sa naj ter pel, in nam s g le d sapujtil , de po njegovih Jtopinjah ho- dile.“ I. 2, 2i. Mehko shivljenje je vlim prepovedano. De vefh, ktero je mehko shivljenje, ti povem. Mehko shivljenje je po fvojim poshelenji shi¬ veti. To je lahko tudi per reveshih in roko- delih, zhe ravno dofti terpe. Ti fizer ne mo- 1 20 rejo ko bogatini v’ vefelji in dobrotah shiveti; pa zhe neumno ljubijo fvoje telo , ftreshejo, kolikor samorejo , fvojimu poshelenju , ali zhe delajo le sa fvoje telo , shive mehko. Ni ma¬ lo bogatih in revnih , ki fo polni lenobe , ne- marnofti , poftopanja in mehkote ; ti mehko shive. Dofti jih je , kteri hozhejo le bres de¬ la shiveti , fo vedno v’ igrah , v’ nizhemerno- ftih , v’ prašnih delih. Tako' shivljenje je ob- fojeno od fvetiga evangelja. Jesuf uzhi, de je pot v’ nebefa ojftra , in de fe nebefhko kralje- ftvo s’ vojfkovanjem , f’ pokorjenjem in terplje- njem sadobi. Sapovedal nam je fvojo voljo premagovati, fvoj krish sa njim nofiti , po¬ koriti fe. To obfodi mehko shivljenje , in ka- she vosko pot pokorjenja, po kteri fo fvetni- ki sa Jesufam hodili. Oni nifo shiveli v’ leno¬ bi , v’ poshrefhnofti, v’ plefu , v’ fmehu , am¬ pak v’ dobrih delih, v’ pokorjenji , v’ folsab. Kdor v’ mehkoti shivi, ne bo dobriga plazhi- la prejel. Gofpodar je fvojimu hifhniku re* kel : „Pohlizhi delavze , in daj jim plazhilo. il Mat. 20. 8 . Kaj pa fo poftopazhi dobriga pre¬ jeli ? Nizh. V' refnizi , mehko ali leno shivljenje sa- flushi pekel. Kdor shivi mehko ali leno , je enak nerodovitnimu drevefu , ki je v’ ogenj obfojeno. Nerodovitno drevo je v’ ogenj ob- fojeno , ne sato , ker flab fad rodi , temuzh ker dobriga ne rodi ; ravno tako leni kriftjnn. Kdor pa mehko ali leno shivi, ni bres hudih del. Kriftjan mebkiga shivljenja nima vefelja 12 1 do boshjiga , moli flabo , govori in poflufha dobi flabiga, in zhaf sanikerno sapravlja. She to je preobilno hudo ; pa is taziga shivljenja pride tudi lahko poshrefhnob , nezhibob in do¬ bi drusiga hudiga djanja. Modri pravi : .,Po- Jtopanje je veliko hudiga naiizhilod' Sirah 33, 29 . Zhe je pa mehko ali leno shivljenje bres hudiga djanja, kar ni verjeti, je she poman- karije dobrih del in mehkola vredno pogublje¬ nja. O ljubi kribjan ! bodi priden, pokori Tvo¬ je flabo telo , premaguj Tvoje flabe shelje , in i’ krishem obloshen bodi sa Jesufam, de pri- defh v’ njegovo kraljabvo. Molitev. O Gofpod Jesuf Kribuf! kako bom isgo- vorjen, zhe mehko shivhm ? Sveta Jadviga, vifo- ziga banu in nedolshniga' shivljenja, je do fmer- ti v’ pobih , v’ pokorjenji in v’ dobrih delih shi- vela, je v’ nedolsbnobi in v’ pokorjenji vedno obala; jeb pa, grefhnik, Te pokorjenja bojim? Moja labna mefena ljubesen me je sapeljevala, pofihmal je ne bom poflufhnl. Is ljubesni do tebe, o Jesuf! hozhem terpeti, pridno delati, Tvoje posheljenje premagovati , pokoriti Te , in po voski poti sa teboj hoditi. O ljubi svelizliar! daj mi gnado vfe to dopolniti; bori me fvojiga terpljenja delesbniga, de po kratkim shivljenji pridem v’ tvoje vefelje. Amen. XVIII. dan kosoperfka. fiveti JLukesh evangeliji. ^veti Lukesh je bil is mefta Antiohije , rojen od nevernih ftarifhev , in srejen v’ malikovanji. Po fhegi nevernikov je bil vifoko uzhen , in tudi imeniten sdravnik. Bog mu je dal , de je pohlevno poflufhal svelizhavne nauke , ki fo jih apofteljni osnanovali ; veroval je v’ bosh- jo befedo , fposnal praviga Boga in ufmiljeni- ga odrefhenika, in P /Veto vero dofegel sve- lizhavno modroft. Bleso ga je fveti Pavel fpreo- bernil ; ve vfaj fe, de fta bila med feboj f’ fo- febno ljubesnijo sdrushena. Sveti Pavel ga je slo ljubil , in v’ fvojih pifmih hvalil , ker je bil zhifte vere, in je fkerbel Jesufovo kralje- ftvo rasfhirjati. Ko je fveti Lukesh fofebni dar fvete vere prejel, je bil Bogu neisrezheno hva- leshen ; sapuftil je fvoje flepe malike , in sa- nizheval hojo ajdovfko uzhenofl:. Tudi je lah¬ ko vidil prezhifto divizo Marijo . in jo poflu¬ fhal , ko je od rojftva shivljenja , fmerti in vfta- jenja Jesufoviga perpovedovala. Sveti Pavel fi je okoli leta 5i po Jesufovim rojftvu f. Lukesha isvolil tovarfha in pomagav- za v’ osnanovanji f. evangelja, kar obilno pri- zhuje od njegove shive vere , fofebne gore- zhofti in fvetiga shivljenja. S. Lukesh je okoli leta 55 fpifal v’ Grefhkim jesiku f. evangeli, 123 to je popifovanje vzhlovezhenja , shivljenja, naukov, zhudeshev , terpljenja , fmerti , vfta- jenja in vnebohoda Sinu boshjiga. Poprej fta tizer she f. Matevsh in f. Marka ravno to po- pifola. pa v’ njunim pifanji je bilo dofti fpu- fhenign. Sveti Luka je to sapifal , de bi verni brali , in loshej ohranili , kar fo flifhali s’ be- fedo uzhiti. Pa tudi fveti Luka ni vfiga popifal, kar je Jesuf delal in uzhil ; sato je v ? katolfhki zerkvi uftno srozbilo ali nesapifana befeda boshja sraven fvetiga pifma potrebna. Sveti Luka je f. evangeli tudi sato pifal , ker je bilo veliko dru- '■ sih, kteri fo ti persadevali , pa nifo mogli prav popifati. kar je Jesuf delal in uzhil, kakor fnm fveti Lukesh prizhuje v’ i , 1 . To ni rezheno od apofteljnov. ampak od drusih, kterih pifanje ni bilo od zerkve poterjeno. Kor je fveti Luka pifal , ali kar fo drugi evangelifti pifali , je od fvetiga Duha, je befeda boshja , in nepremaklji¬ va oftane. Okoli leta 63 je f. Lukesh tudi druge buk¬ ve fpifal , ktere fe djanje apofteljnov imenu¬ jejo. Te bukve obfeshejo , kar fe je godilo v’ tri defe ti h letih po Jesufovim vnebohodu. Te popifujejo prihod fvetiga Duha v’ apofteljne, sazhelik in rnsfhirjanje katolfhke zerkve. Sveti Lukesh v' tih bukvah fofebno popifuje veliko persadevanje in terpljenje f. apofteljna Pavla, kteriga je bil sveft tovarfh in pomngaviz. Ver¬ ni naj radi berejo te fvete bukve , ker fo sgoli i nefniza, lepe in poduzhne. Sveti Lukesh ni le , pifal boshje befede , temuzh je tudi shivel po 124 njej, in jo je osnanovel. Sveflo je fvetiga Pavla fpremljal, in mu pomagal. Po njegovi fmerti je fam okoli hodil, f. evangeli osnanoval, in ljudi fpreobrazhal. V’ tim fvetim delu je neis- rezheno terpel , in fvoje fveto shivljenje f’ zha- ftito fmertjo fklenil. Nauk. Od duha evangelja Jesufoviga. Sveti Lukesh je poflufhal Jesufove apo- fteljne, veroval befedi boshji, in tudi fpifal f. evangeli. Sveti Duh ga je ftoril evangelifta in osnanovavza fvetiga evangelja. Kakor je uzhil, tako je shivel , namrezh v’ pokorjenji, v’ trudu in v’ vfih dobrih delih. Od fvojiga fpreober- njenja do fmerti je hodil po kervavih ftopi- njah terpezhiga odrefhenika Jesufa. Evangeli je vefelo osnanilo , ker osnanu- je odrefhenje fveta, in uzhi ravno pot v’ ne- befa ; vender je pa zhlovekovi flabi natori grenak. Evangeli je vefelo osnanilo; pa sapo- veduje mefene shelje premagovati, fvoje mefo krishati , in fvoje poshelenje pod sapovedi de- vati, To je duh evangelja Jesufoviga, in kdor ne shivi po njem , ne more svelizhan biti. Vfi evangelfki nauki fo sapopadeni v’ veri, v upanji in ljubesni. Kdor ima zhille nauke Jesufove, in po njih shivi, ima shivo vero, pravo upanje in delavno ljubesen. Sveti Pavel uzhi: ,,Shwile po duhu , in ne fpolnujte shelj - 125 — fvojiga mefa“ Gal. 5 , 16. Od tiga uzhi vef evangeli, in drugazhi ne more biti. Ako bi prav 'bilo po flabi natori shiveti, bi ne po¬ trebovali ne uzhenika . ne odrefhenika , ne gnade fvetiga Duha, kar je soper vero. S. evan- geli sapoveduje satajevanje. pokorjenje , po- nishnoft, zhiftoft , poterpeshljivoft, ufmiljenje, pravizo , dobrodelno!! in dofti taziga. Ravno to je po voski poti hoditi. Kdor tako ne shi- vi, hodi po fhiroki poti v’ vezhno pogublje¬ nje. Defiravno fveti evangeli te grenke sdravila sapoveduje, je vender velelo osnanilo, ker ni druge poti v’ nebela , kakor po njegovim du¬ hu shiveti. Vlak zhlovek ima fvojo veli, vla¬ ka deshela fvoje navade , vlak zbal fvoje smo¬ le; vender oftane fveti evangeli nepremakljiv, m vlak mora po njem shiveti. Sam Kriftuf Hfchi: .,A ! ebo in semlja bojta prefbla , ali moje bejede ne bodo pref'ble. u Luk. 21 , 33 . dudi: .. JBefeda , klero Jim vam govoril , vaj bo /odda pojlednji dan d' Jan. 12. 4 8 . O Kriftjan ! fkerbno ohrani to refnizo : Jesuf bo tebe in vfe ljudi fodil po fvoji befe- di. Imej in ohrani duha evangelja v’ fvojim lerzu, de po njem shivifh. Ne isgovarjaj fe rekozh : ,,Drugi tako shive ; zhe ne delam ko °ni , me sanizhujejo ; nilim rad ftoril , pa pri- jatli fo me napravili.“ Ti in drugi taki isgo- von prizhujejo soper sapovedi , de poflufhafh •■aji druge ko Jesufa. Kaj menifh , de bodo pofvetne navade ali pohujfhanja fveti evan- - 12 6 ' - geli overgle ? Ne, temuzh hoshja befeda te bo fodila , in obfodila , zhe ravno drugazhi miflifh ali delafh is hude vefti. Le Jesufa po- flufhaj , po njegovih naukih shivi , in dobro ti bo. M o l i i e v. O Jesuf, moj in vfih uzhenik! ti fi is ne- bef prifhel fveta uzbit in odrefhit , ker fi ne- isrezheno ufmiljen ; tvoji fveti nauki fo nam filno potrebni , tako potrebni ko tvoja fveta kri, prelita v’ nafhe odrefhenje. Tvoja pre¬ draga kri bi bila saftonj prelita . ako bi naf ne bil uzhil. Y r fe zhlovefhtvo fe je bilo v' A- damu fpazhilo, vfi fmo bili ko neumne ovze safhli , in kdo bi bil bres tebe pravo pot v’ nebefa nafhel ? O Gofpod ! fposnam , de fim tvojih fvetih naukov filno potreben : pa moja flaba natora jih ne more nofili ; pomagaj mi jih ti po tvojim duhu fposnati , in po tvoji vo¬ lji dopolnovati. Pomagaj mi uhogimu v' du¬ hu biti, ftori me ponishniga, daj mi zhiftoft, dodeli mi poterpeshljivoft in vfe, kar ti do- pade. Upam v’ tvojo nefkonzbno miloft. pro- fim in zhakam od nje vfih perpomozhkov po tvojim evangelji shiveti , de premagujem tvo¬ jo hudobno voljo, in tvojo delam. O f. Luka, pilar, osnanovaviz in delaviz f. evangelja Je- sufoviga ! fprofi • mi gnado po boshji befedi fta- novitno shiveti , de , kader bom po njej fojen — 127 — saflifhim od ufmiljeniga Jesufa: ,,Pojdi s me¬ noj v’ nebefhko kraljeftvo !“ Amen. XIX. (lan kosoperfka. t Sveii Peter Alkantarijan . ^yveti Peter je bil rojen v’ letu 1499 v ma_ lim Shpanfkim meflu Alkantari. po kterim fo mu perimik dali. Njegov ozhe Alfons je bil meftni poglavar, bogabojezh kriftjan in dober gofpodar. Slo je fkerbel fvojiga fina Petra Bogu v’ zhaft srediti , in ta njegova fkerb je obilen fad rodila , ker je Peter fofebno gnado od Boga prejel , je rad ubogal, molil , fe u- zhil, in Bogu flushil. Ko je bil odraltel ; je premifhljevnl velike nevarnolti sapeljiviga fve- ta , in je ponishno Boga profil , de naj ga ras- fvelli, in mu kashe pravo pot, po kteri fe pride v’ nebefa. Lahko bi bil mogozhen na fvetu, pa is ponishnolti fe je bal vifokofti in oblaki 5 torej je skelel in fklenil iti v klofhter f. Franzifhka , kjer bi v’ famoti mirno Bogu flushil. Kader fo bile njegove shelje fpolnjene, je bil slo vefel. in je f’ fofebno gorezhoftjo po vdih sapovedih shivel. She poprej je imel du¬ ha molitve , ponishnolti in pokorjenja 5 toraj mu je bilo v’ klofhtru vfe prijetno. Dolge molitve, flabi shivesh, polt, zhuvanje in dru- 128 go mu je bilo vfhezh , ker ni drusiga ho¬ tel , ko fvojo dufho svelizhali. Vfim vidnim rezhem je odmeri; le s’ Bogam je bil sdru- shen, in vfe je delal v’ njegovo zhaft. Ko je bil 25 let ftar , je bil is pokorfhine do fvojih oblaftnikov mafbnik pofvezhen , in potlej je f fofebnim pridam fvojih poflufhavzov osnano- val befedo boshjo. Slava njegove uzhenofti in fvetofti fe je zhedalje bolj rasfhirjala ne le na Shpanfkim , ampak tudi v’ Portugalu in po drusih deshe- lah. Shelel je smiraj v’ nesna ni famoti tizha- ti; vender je is shelj drugim pomagati tudi v’ daljne deshele bodil, pa le flabo oblezhen in bres obutala . ker je vfe v’ duhu pokore de¬ lal. Njegova refnizhna ponishnoft je tudi v’ ve¬ likim povifhanji ftanovitna oftala , tudi kader je imel oblaft drugim sapovedovati , in kader je bil od kraljev in mogozhnih fveta vifolto zhefhen. Vedno je fkerbel v’ por.ishnofti in j)okorjenji shiveli , tudi vfe duhovne otroke f. Franzifhka po tim duhu ftanovitno voditi, ko¬ likor mu je bilo mogozbe. Ker je bil filno lazhen kerfhanfke popolnamaki , je v’ letu i55i prolil in dofegel od papesha Julija III. perpufhenje klofbtrov fosidati . v’ lderih bi mi- nihi po vfih ukasah ali sapovedih fvetiga Fran¬ zifhka shiveli. Pervi klofhter je bil dodelan v letu i555 bliso Predrose. Klofhter in zerkev in vfe kar je bilo v’ nju, je bilo ponishno in uhoshno. Defiravno je bil poglavar klofhtra, fi je vender sa fvoje prebivalifhe isvolil majhno 129 luknjo, kjer ni mogel ne po konzu ftati, ne istegnjen leshati. Le Tede je malo fpal, fe ojftro poftil, tudi po simi bot hodil , in koli¬ kor je samogel , tvoje telo pokoril. Ni mu bi¬ lo mar kake pofvetne rezhi svediti ali pogle¬ dali , ker je le v’ Boga tvoje verne ozhi imel. On tam je fveti Teresii rekel : ,,Meni je eno, zhe vidim , ali tim flep.“ Defiravno je bil fo- febno ojftriga shivljenja ; je bil vender perlju- den in prijasen s’ vfimi, ker je bil poln lju¬ be sni in ponishnofti. Sveti Peter je bil poftavljen ofkerbnik vfih klofhlrov t. Franzifhka na Shpanfkim. Hodil je okrog, de bi vte rezhi po volji boshji po¬ ravnal , in v*fi to ga radi flufbali , ker je bolj s’ dobrim sgledam ko s’ befedo snpovedoval. Zhe je ravno bil poglavar . je raji on dru¬ gim ftregil , kakor pa de bi bili drugi njemu hregli. V’ klofhtru je hotel smiraj smed vfih sadri ji biti. Njegove velike fkerbi , njegovo vedno lerpljenje in ojftro pokorjenje ga je fil- no oflabilo in potlazhilo. Nevarno je sbolel, m te fkerbno perpravljal is fvela iti. Ondi bliso je bil bogabojezh knes. Ta je ukasal fvetiga Petra v’ grad nefti , in mu s’ vfo fkerbjo ftrezhi. Sveti Peter fe je fizer vdal; ali slo je bil shaloften obilne ftreshbe bogabojezbiga kne- sa, in ga je nadleshno profil, de naj ga uka- she v’ blishni klofhter A renas nasaj nefti, de bi per tvojih minihih v’ pokorjenji tvoje shiv- ljenje fklenil. Ondi je fvete sakramente prejel, ln mirno zhakal lozhenja od fveta. Kader fe IV. Q i3o je sadnja ura blishala, je minihe profil, de naj mu is poftelje pomagajo, de bi na golih tleh umeri. V' molitvi klezhe je v’ Gofpodu velelo safpal 18. kosoperfba v’ letu i562, 63 let dar ; 47 let je bil minih. Vel zhaf fvojiga shivljenja fe je perpravljal frezhno umreti , in sato je od boshje milofti velelo vezhnoft dofe- gel. Bog je fvojiga ponishniga flushabnika vi- foko povifbal pred fmertjo in potlej s’ veliko zhudeshi, kteri fo fe po njem godili. Nauk. Kako popolnamajt dofezhi. Kratko popifovanje shivljenja fvetiga Petra ti kashe pot do popolnamafti. Shivel je fveto, smiraj je bil lazhen pravizhnofti ; vedno fi je persadeval fv e te ji prihajati , in smiraj je po- nishen oftal. Boshjim ozhem ni nobena ftvar popolnarna zhifta , ni ga zhloveka bres vfiga madesha ; vender fi more vfak persadevati to¬ liko popolnamafti dofezhi, kolikorfhna je zhlo- veku mogozha. Premifli , ti li umna boshja ftvar , f’ prefveto kervjo Jesufovo pofvezhen , in namenjen sa nebefhko kraljeftvo ; tedaj nio- refh fveto shiveli , in po popolnamafti hrepe¬ neti. Kako je mogozhe med sapeljivim fvetani. v’ fredi nadleshnih fovrashnikov in nevarnih fkufhnjav nedolshno shiveti ? Kako je mogo¬ zhe v’ flabim telefu zhiftoft ohraniti, kako v’ ' obilnofti sdershno shiveti , kako v’ bogaftvu bo- gaftvo sanizhevati , kako v’ ziiafti ponishnoft ohraniti ? O kriftjan ! ne preftrafhi fe liga , ker je vfigamogozhni Gofpod tvoj pomozhnik, in v’ njem vfe samorefh. Zhe hozhefh po- polnamaft dofezhi : proti ponishno , gorezhe in ftanovitno ; bodi smiraj lazhen obilnifhi pravizhnodi; fkleni terdno, in ponavljaj fklep tvoje flabofti premagovati; vojfkuj te terzhno soper vfako fkufhnjavo ; vtak dan pomanj- fhuj tvoje flabofti , in pridnifhi delaj dobro; delaj vfe Bogu v’ zhaft , fkerbi smiraj po- polnifhi prihajati ; vender pa fe mifli smiraj flabiga. Zhe hozhefh popolnamaft dofezhi , koli¬ kor je zhloveku mogozhe; biti v’ ljubesni ra¬ fti, ker je v’ njej vfa fvetoft sapopadena. Ved¬ no premifhljuj sapovedi, in s’ njimi fodi pra- vizhno fvoje dela ; imej smiraj Boga prizhu- jozhiga , smiraj pomni fmert, fodbo in vezh- noft . vfe fvoje rezili delaj, ko bi takrat pred bosbjo fodbo fhel ; fofebno fi persadevaj fpo- snati isvire tvojih grehov , de fe fkerbno va- rujelh in snebifh vfiga , kar ti v’ greh perlosh- noft daje. To fposnanje ni lahko, ker je fer- ze polno svijazh in isgovorov. Korenina vti- ga hudiga je poshelenje ; to fe ne da pokon- zhati, ampak le premagovati P pomozhjo gna- de. Hudo poshelenje premagovati je dolsh- noft in potrebno, in kdor ga premaguje , shi- vi pravizhno. Nobena kazha ni tako svita in fhkodljiva ko hudo poshelenje. To fkufha zhloveka ozhitno in fkrivno; fe rasodeva , fe fkriva , fe premenuje , in s’ mnogim svijazha- mi sapeljuje. To fposnati je nebefhka mo- droft, in lih naftav varovati fe je popolnamaft. Zhe hozhefh popolnamaft: dofezhi , premaguj fvojo poglavitno flaboft. Vfak zhlovek ima mnoge fiabofti , med kterimi je ena fofebno nevarna. Per enim je nezhifto poshelenje , per drusim napuh, per tretjim lakomnoft, per dru- sih druge. Poglavitna flaboft je tifta , ktera zhloVeka nar loshej premaga ; tedaj je nar po- trebnifhi to premagati. Profi gorezhe ufmilje- niga Boga , de naj ti pomaga ferzhuo prema¬ govati poglavitno flaboft; zhe to dofeshefh, bofh frezhen. Zhe fe hozhefh fposnati , premagovati, in popolnama shiveti , bodi ponishen. Ponishnoft te perganja k’ molitvi , ti fprofi gnado , ti po¬ maga fposnati fe, ti brani prenaglo verjeti fi, te uzhi le Boga hvaliti , in smiraj trepeta¬ ti savo] jo froje flabofti. Tvoja popolnamaft bodi to : vfe poravnati in delati po volji bo- shji, smiraj flabiga fhteti fe, in vedno fker- beti popolnifhi bili. Bodi ponishen tudi v obilnofti dobrih del , ker ne vefh , kakofhen (I per Bogu. Jesuf Kriftuf to uzhi rekozh: H a de?' vje Jtorile , kar vam je sapoveda- niga, razile : t Smo nepridni hlapzi.“ Luk. 17, 10. — i33 — Molitev. O ljubi Jesuf! poln fini teme, svijazh in hudobije, in vekomaj bom nefrezhen , zhe mi ti ne pomagafh. Ti fi fvellobo is nebef per- nefel , in fi mi gnado fvetiga Duha saflushil; vender ne jenja moja fpazhena natora hudiga delati. Dolshen fim po tvojim sgledu fveto shi- veti, in ti mi pomagafh po poti pravizhnofti hoditi, pa jeft, neumnesh , poflufham raji fvo- je hudo poshelenje. O Gofpod ! daj mi fvo- jirnu nesveftimu hlapzu mogozhno gnado , f’ ktero bom fposnal in premagoval fvoje hudo poshelenje. JLe to mi brani po vfih tvojih fve- tih sapovedih sliiveti, in popolnamaft dofezhi. Kar fo tvoji svetli prijatli samogli, tudi jeli samorem f’ pomozhjo tvoje gnade. Skerbrio fi bom persadeval vfe sapovedi svefto dopolno- vati. Ti velik boshji prijatel in moj dobrot¬ ljivi pornozhnik, fveli Peter , ne jenjaj sa-me Boga profiti po Jesufu Kriftufu, in fprbfi mi po tem terdnim fklepu delati, de svelizham fvojo dufho. Amen. XX. dan kosoperfka. t . f Terdovratni gref/iniki bodo lahko nefrezhno umerli. S. Hilarijon je od prejetiga kerfta do fmer¬ ti v’ dobrih delih shivel, vender ga je pred fmertjo Arah obfhel. Okoli 70 let je Bogu flu- silil; sato ni bil sapufhen, in je frezhno u- merl. Ref! lfdor sbivi pravizhno, umerje fve- to ; l Nam fe ni vojfkovati soper roefo in kri , so- per ljudi s’ oroshjem , ampak soper hude du¬ hove , ktere lahko premagujemo s’ boshjim oroshjem gorezhe vere in ftanovitne molitve. Hudizh je golpodovaviz temniga fveta, to je , neumnih, hudobnih in neframnih ljudi, kteri fe mu radovoljno podvershejo ; ne gofpoduje pa tiftih, kteri fo terdni v’ veri , gorezhi v’ molitvi, ponishni v’ ferzu, svefti v’ dopolnova- nji boshjih sapoved. Pomagaviz tih je vfiga- mogozhni Bog, in jim da premaganje. O ker- fhanfka dufha ! vsemi to boshje oroshje , ka¬ kor fveli Pavel sapove, vojfkuj fe ferzhno s’ njim ; in ne bofh premagana od hudizha. Hudizh je fovrashnik vfiga dobriga ; pa fvet je fhe bolj sapeljiv. Befeda fvet pomeni vfe vidne sapeljive rezhi, fofebno pa hudob¬ ne ljudi. Basujsdani zhlovek je nevarnifhi od liudizha ; hudizhevo kraljeftvo bi fe ne rasfhir- jalo toliko . in ne bilo bi toliko dufh pogub¬ ljenih , ako bi hudobni ljudje ne pomagali hu- dizhu. Hudizh beshi, zhe verno klizhefh Je- sufa na pomozh; hudobni ljudje te sanizhuje- jo, in fo ti nadleshnifhi , zhe kaj boshjiga go- vorifh. Ni malo dufh , ktere fo premagale hudizha , premagane pa fo bile od hudobniga zhloveka. Jesuf Krilluf ravno sato vfe opo¬ minja : ,, Varujte fe hudobnih ljudi .“ Mat. 10 , 17. Kriftjan ! ne poflufhaj hudobnih, am¬ pak Jesufa. Hudobni fo temniga uma, svili¬ ga ferza in golufniga govorjenja ; vfako rezh i65 imenujejo po fvoji hudobii , ker fo tema in fpazhenoft. Njih modroft je per Bogu noroft, ne daj fe od njih sapeljati; ftanovitno flushi Jesufu, kteri je fodnik pravizlinikov in grefh- nikov. Zhe fe Jesufa framujefh , fe bo tudi on tebe framoval, in te bo pahnil od febe v’ vezhni ogenj. Hudizh in fvet tla dva huda fovrashnika , pa fhe hudobnifhi je mefo. Telo je polno hu- diga posheljenja : le po vidnih dobrotah in po- zhutnih vefeljih hrepeni . in ne ve poftave boshje. Telefna fpazhenoft je kriva, de fo vli drugi fovrashniki filno sapeljivi ; mefo tudi dufho odvrazhuje od pokorfhine do Boga, ker mu s’ njim sdrushena rada pregleduje. Telo je nevaren fovrashnik tudi salo, ker ni mogo- zhe od njega beshati; le fmert bo lozhila du¬ fho od telefa. Vender ga moramo rediti, va¬ rovati in ohraniti, dokler fmo na tej revni semlji. Skerbeti moramo sa fvojiga budiga fovrashnika ; pa ga moramo tudi fveto fovra- shiti , in modro pokoriti , de aufhe ne pogu¬ bi. Skerbna modroft je vediti , kaj in koli¬ ko fmemo ali ne fmemo fvojimu telefu pervo- fhiti , to je modroft fvetnikov ; pa tudi oni ni- fo mogli tiga dognali , sdihovali fo in trepe¬ tali sa f. Pavlam rekozh : „0 j e Ji nefrezhni zhlovek! kdo me bo rejhil od lelefa f mer ti?" Rimi j. 7, 24. O kriftjan! shivi po duhu, ne po mefu, fveto fovrashi fvoje flabo telo, in f’ pokorjenjem ga devaj pod sapovedi, de du- fhe ne pogubifh. Premifii, kaj f. Pavel pra- 1 66 vi: ..Meri po mefu shive, ne morejo Bogu dopaJti.i‘ Rimlj. 8 , 8. Molitev. O Jesuf! z ti e premiflim tolikanj ferditi h fovrashnikov moje edine dufhe , fim permo- ran v’ te klizati : ,.0 Gofpod ! ohrani me , de ne poginem.” Hudizh , fvet , mefo mi vofhi- jo pogubljenje, me vedno fkufhajo ali s’ ozhit- no lilo, ali s’ svijazhno sapeljivoftjo ; Jim ko brodnik v’ flabi ladii ponozhi gnan od mozh- nih mnogih vetrov 5 kaj bo s’ menoj , zhe me ti sapuftifh ? Upam v’ te ; prolim te , po¬ magaj mi , in f tvojo pomozhjo bodo vfi mo¬ ji fovrashniki premagani. Upam fizer v’ tvo¬ jo pomozh . pa tudi jeft li bom persadeval ferzhno vojfkovati in premagovati fe. Prolim te , o ferzhni vojfhak Jesufov, fveti Teodorct! bodi moj pomozhnik per Bogu , de tudi jeli frezhno premagam vfe fovrasbnike, in pridem v’ vezhno plazhilo. Amen. XXV. dan kosoperfka. 4 Sveti Felikf , Jhkof in marternih. I^veti Felikf je bil rojen bleso v’ Afriki oko¬ li leta 247. Ne ve fe, kako je bil sre jen, in — 167 — kaI po boshji beTedi Tkerbno shiveli. KeTeda boshja je bila rodovitna v’ njih, ker To bili dobra in perpravna semlja , to je, ker To is ferza Tkerbeli po vTi volji boshji shiveli. Tu¬ di ti- o kriftjan ! bodi po sgledu pervih bo- gabojezhih vernih ; ozhilli Tvoje Terze T’ po- mozbjo gnade boshje ; is - sheni is njega vTe srnote in vfe sadershke , kteri ti branijo boga- bojezhe shiveti ; varuj fe fkerbno vfiga , kar boshjo befedo flabi. Boshja befeda je zhifta in mozhna ; vender oftane nerodovitna , zhe J(i ti neperpravljena semlja,* zhe li maloverni- ga in terdiga ferza. To pa ne bo bres pokor- jenja. Prerok Jeremija pravi : ,.GoJpodoi:a bc- Jeda je ljudem sanizhljiva ; salo Jim Go- Jpodoviga shuganja poln , de ne samoreni vezli prenejii. Islil bom , pravi Gofpod , zhes nje fvojo jeso.“ 6 , 10. 11. Perpravljaj fvojo dufho s’ gorezho mo¬ litvijo , f’ premifhljevanjem vezhnih refniz in s’ refnizhnimi sheljami jo svelizhati ; tako te bo vefelilo poflufhati befedo boshjo, in ne bo prašna v’ tebi oftala. Zhe tiga ne delafh , je tvoja du- fha mersla , ji ni mar boshje befede poflufhati, ali jo pGflufha mlazhno. Modri pravi : ,.Mo- drojii sazhetik fo shelje rej"nizi me po naiiku. u Modr. 6 , 18. To je ref: pa ref je tudi, de je sanizhevanje naukov isvir in sazhetik vfiga hudiga. Presheni mersloto , in zhutil bofh ve¬ liko mozh befede bofhje. Varuj fe nepotrebnih fkerbi in nepotreb- niga nepokoja. Vfak zhlovek ima fvoje dolsh- nofti , potrebne fkerbi in opravila ; she to je zhlovekovi flabofti nadleshno breme , smot- njava in nepokoj , zhimu fi bofh fhe nepntreb- ne nndleshnodi nakopaval ? Zhe ne ftorifh ta¬ ko , bofh nepokojniga in rasmifhl jeniga fer¬ za , pofvetne smolnjave ti bodo sniiraj fhume- 1 7 X le po glavi , ne bo li mar ne vediti , ne dela¬ ti volje boshje. Si brnet, fi gofpod , fi flu- shabnib ? Delaj Bogu v’ zhaft , in nikar fe ne moti s’ nepotrebnimi rezhmi , ktere sadufhe boshjo befedo, in jo delajo nerodovitno. Varuj fe lakomnofti. Shelje obogateti , obilna fkerb sa pofvetno, in kar is lakomno¬ fti isvira , je tvojima flabimu ferzu bodezhe ternje. Lakomnoft ti napravlja velike fkerbi, nepokoj . jeso . prepir in dofti taziga. Zhe fi lakomnik. fi enak zhloveku ob derezhi vodi, kteri ne flifhi in ne ve, kaj drugi pravijo. La- komnoft je korenina vfiga hudiga ; fofebno pa merslote, opufhanja kerfhanfkih dolshnoft in molitve. Lakomnik pade v’ sadergo budizhe- vo in veliko fhkodljivih shelj , ktere ga potope v’ pogubljenje. J. Tim. 6 , 9. Premaguj fvoje hudo poshelenje v’ vfim in le tako bofh fkerben poflufhaviz in dela- viz befede boshje. Hudo poshelenje , zhe v’ zhloveku gofpoduje , odjemlje mozh befedi boshji, in ne rodi fadu. Hudo poshelenje ti brani poflufhali , verovati in fhiveti , kakor Bog osnanuje. Hudo poshelenje napravi zhlo- veka maloverniga in svijazhniga ferza. To vidin, nad vfimi terdovratnimi grefhniki , kte- n befedo boshjo raslagajo po fvojim hudim ferzu, in imajo smiraj perpravljene isgovore soper sapovedi ; le neurnneshem verjamejo, ker shele po njih sbiveti. Israelzi fo fe nave- bzhali pufhave, in fo sheleli nasaj v’ Egipt 'd; sato fo radi verjeli lashnjivim oglednikam Kananfke deshele. Kralj Savel je po fvoji lakomnofti raslagal sapoved Amalezhane in njih prernoshenje pokonzhati, ktero mu je Bog po Samvelu Lil dal. Kralj Herod , vef v’ nezhiftofti sakopan , ni mogel poflufhati pravizhniga fvarjenja f. Janesa kerftnika. Ta¬ ko drugi terdovratni grefhniki ne poflufhajo s’ dobrim ferzam , fo nesvefti in svijazhni. Zhe ljubifh krivizo , plef, valovanje, nezhi- ftoft ali drugo hudo ; kako ti bo zhifta in oj- ftra befeda boshja vfhezh ? Prav govori Job: „ModroJti ni v njih, kteri o’ vejelji s/iive," j 38, i3. Modri Sirah pravi: ..Modroji je grejhnikam gnjufoha I. 26 - Is-sheni is fer- za, o grefbnik! ljubesen do greha, in le ta¬ ko bo befeda boshja dobrih del rodovitna. IVI o l i l e v. O Jesuf, vezhna refniza in uzhenik vli- ga fvela ! tvoja zhifta befeda fe osnanuje v’ katolfbki zerkvi , ta daje pravo modroft, u- , zhi pravo pol, in vodi zhloveka v’ tvoje kra- ljeftvo , vender je bila tvoja zhifta , fveta, mozhna in ognjena befeda v’ meni nerodovit¬ na, ker me je hudo poshelenje gofpodovalo. O ufmiljeni Gofpod! daj mi vefelje do tvojih fvetih naukov in delavno voljo po njih shive- ti, de sadobim vezhno svelizhanje! Sveti Felikf! ki fi raji umeri , kakor bukve f. pifma never- nikam v’ roke dal , ravno sato, ker fi boshjo befedo fpofhtoval ; fproli mi gnado ljubiti ras- — i 7 3 — odeto befedo boshjo , in po njej ttanovitno sbiveti , de po ravni poti pridem v’ vefelo vezh- nolt. Amen. XXVI. dan kosoperfka. t S. Malk pufhavnik. ^hivljenje f. Malka je popifal f. Hieronim ta¬ ko. Sveti Malk je bil rojen bliso veliziga metla Nisibe v’ Mesopotamii h’ konzu tretjiga veka ali ftoletja po Jesufovim rojftvu. Bil je edini otrok. Sato fo ga njegovi ftarfhi tilili osheniti te: pa branil fe je, ker je shelel v’ devifhtvu oftati. Ker fo ga neprenehama nadleshevali, de naj bi fe oshenil. je raji fhel v’ klofhter v ’ daljno pufhavo bliso Arabije. Ondi je vezh let bil po navadi fvetih pufhavnikov v’ ubo- fhtvu , v' terpljenji in molitvi. Kader je sve- dil fmerl fvojiga ozheta , fe je domu namenil fvojo ljubo mater obifkali, in svediti, kakofh- na bo s’ domazbim premoshenjem. Svojimu poglavarju je to rasodel , in ga profil perpu- fhenja iti pogledat domu. Poglavar mu je bra¬ nil rekozh : ,,Ta tvoja rnifel je fkufhnjava hu- dizheva , ktera te bo s’ isgovoram dobriga na¬ peljala v’ hudo. Oilani tukaj, in ti bo prav.” Malk je raji febi ko modrimu fvetovavzu ver¬ jel, fe je napravil , in v’ drushbi veliko ljudi hitel domu. Ti revni popotniki fo bili od to¬ lovajev obdani , vjeti, in v’ daljno deshelo od¬ peljani. Kader fo tolovaji domu prifhli , fo fi vjete fushnike rasdelili. Malk in neka ker- fhanfka shenfka tla bila fushna terdiga never- niga gofpodarja. Sveti Malk je bil odlozhen shi- vino padi , shenfka pa domazhe dela oprav¬ ljali. Takrat je fveti Malk fposnal fvoj greh, greh nepokorfbine do fvojiga modriga fveto- vavza , je profil Boga odpufhenja , fe je sa- flusheni nefrezhi podvergel . in vfe nadloge voljno terpel. Per neumni shivini je imel zhaf moliti; je premifhljeval . molil in fvete pef- mi pel , kakor fe je bil v’ klofhlru nauzhil. Tudi je bil fvojimu gofpodarju sveti savoljo Boga. Neverni gofpodar je bil flushbe f. Malka sadovoljen ; tudi mu je bila vfhezh una kritl- jana. De bi bila oba zhedalje svefteji , je f. Malku sapovedal . de naj fe s : njo porozhi. S. Malk je gofpodarju to odrekel ; pa ta je rnezh isderl , in ga hotel umoriti , ako bi v’ to ne dovolil. Perfiljen je floril , kar je gofpodar sapovedal ; pa je bil grosno shalotlen. Sve- zher, kader tla bila farna, je f. Malk na vef glaf jokal in djal : ,,Oh , jeli nefrezhni ! v mladofti fini devifhtvo ohranil, in sdaj v’ fivih lafeh fim fe oshenii ! To je fhlrafniga mojih grehov. Ko je tako sdihoval , milo jokal , i» Boga profil pomozhi ; je shena k’ njemu per- dopila , in mu rekla : ..Ljubi moj ! ne shaluj sato, jeti tim omoshena , in bi raji umerla, - i 7 5 - Ialo pokorfhine fkasoval : pofihmal hozbern 1 pomozhjo tvoje gnade tebi in tvojim nameft- jukam is ferza rad pokoren bili, de ne sajdem, •n de po pravi poli pridem v’ tvoje kraljehvo. — i8o — To mi dodeli na profhnje fvojiga flushabnika f. Malka. Amen. XXVII. dan kosoperfka. Frumenzi fhkof. I^veti Frumenzi je bil rojen v’ permorfkim meftu Tiru , potlej je bil apoftelj v’ Eliopii ali Abifinii po fofebni previdnofti boshji , kakor bode sdaj popifano. Uzheni Merob , tudi ro¬ jen v’ Tiru, je svedii, de je v’ Eliopii dolti prezhudnih in nesnanih rezhi ; is sgoli rado- vidnolli fe je namenil v’ tifto deshelo. Na to daljno pot je tudi napravil Frumenzja in Edef- ja, Jinova fvojiga brata. Ta dva mladenzha fta fhla rada , pa nifta vedila zhudne poti bosh- je previdnofti. Ti trije fo fhli na morje , fo veliko fveta obhodili , in potlej fe namenili domu. Ravno fo miflili odrinili, kar deshela- ni planejo v’ ladijo , vezh njih pomore, in obropajo ladijo. Frumenzi in Edeli brata fta bila takrat ravno na fuhim pod kofhatim dre- vefam v’ fenizi, in nifta vedila , kaj fe je sgo- dilo. Ropavzi fo ta dva fanta nafhli v’ miru fedeti, brali in pogovarjati fe ; nizh jima nifo shaliga ftorili , ker fta bila prav lepa in pri- jasna mladenzha, vender fo jih feboj gnali) in pred fvojiga kralja peljali. Bog, kteri ob- i8i varuje nedolshnoft, je kralja nagnil mladenzhe- ma ufmiljenje fkasati. Silno fta mu dopadla 5 sa fvoje jih je imel , jih dal uzhiti , in s’ vfim ofkerbel. Kader fta she snala jesik deshele in druge navade ; je oba povifhal , fofebno pa Frumenzja, ker je per njem vezh rasumnofti in perpravnofti vidik Kralj je oba ljubil ko fvoje otroke , jima vfe saupal , in s’ njunim fvetam vfe delal. Kralj je mlad umeri , pa pred fmertjo jima je prijasno rekel: ,,Vaji sa- hvalim sa vfo sveftobo , ki fta mi jo fkasala, in dopufheno vama je iti, kamor fe vama po¬ ljubi. Ko je bil kralj pokopan, je kraljiza oba lepo profila, de naj per njej oftanela , in ji pomagata . de bo ftarji fin fam samogel kraljevati. Vdala fta fe kraljizhini profhnji , in ondi oftala. Frumenzi je bil pervi oblaft- nik vfiga veliziga kraljeftva , pa tudi njegov brat Edefi je veliko flushbo imel. Frumenzi je modro , perijudno in p ra v izb no gofpodo- val : vfi. mogozhni in niški, fo ga ljubili, fpofhtovali in flufhali. Sveti Frumenzi, she doma v’ katolfhki ve¬ ri poduzhen , je tudi v’ nesnani desheli boga- bojezbe sbivel , in v’ velizih opravilih Boga pred ozhmi imel. Med neverniki je bil, ven- der fe ni bal kriftjana rasodevati fe, in Bogu f 1 us h. iti. Bog mu je dal mifel in voljo tudi sa svelizhanje drusih fkerbeti. Nar poprej je pifma pofliiljal po vfim kraljeftvu . de bi sve- dil , zbe fe v’ njem kak kriftjan snajde. Sve- d*l je, de jih nekoliko savoljo kupzhije ali dru- siga opravila prebiva v’ kraljeftvu. Vfim tim kriftjanam je fofebno ufmiljenje fbasoval is konza tudi rojake pervabili k’ fveli veri. Tu¬ di je kriftjanam perporozhal fvojo vero ozhit- no rasodevali, in nevernike po fvoji mozhi uzbiti. Deshelani fo bili krotki 5 dali fo fi do¬ povedati , in slo nagnjeni fo bili v’ praviga Bo¬ ga verovati. Sveti Frumenzi je bil liga vefel; pa shaloften je bil, ker ni bilo nobeniga fhko- fa v’ kraljeftvu. Kaj je ftoril ? Shel je v’ dalj¬ no mefto Alekfandrijo do veliziga fbkofa Ala- nasja , je vfe to povedal , in profil, de bi tje v’ Etiopijo poflal neklere Jesufove nameftnike ljudi fpreobrazhat. Sveti fhkof Atanasi je Boga hvalil sa to vefelo novizo, in f. Frumenzju re¬ kel : ,,Kje bom perpravnifhiga zhloveka na- fhel ko tebe, ki fi she poln boshjiga duha ? ,; Shegnal ga je fbkofa : in mu sapovedal nasaj iti. To je bilo v’ letu 55i. S. fhkof Frumenzi je bil Bogu pokoren, in je hitel nasaj v’ Etiopijo , od koder je bil prifhel. Vfi fo fe obvefelili njegoviga priho¬ da . in radi fo ga poflufhali. Prebival je v’ velizim meftu Ažurni , fkerbno osnanoval evan- geli, duhovne pofhiljal po kraljeftvu, in tudi fam po njem hodil ljudi preobrazbah Ni rao- gozhe popifati, koko radi fo fe deshelani bosh- ji befedi vdajali ; tudi ne povedati, kako je bil Beti fhkof vefel. Bog mu je dal cblaft zhu- deshe delati , kteri fo hitreje dognali fpreober- njenje vfiga raljeftva. Kralj, deshelni oblaft- niki in vfi fo bili f. evangelju pokorni, fo f i83 fofcbno gorezhoftjo zerkve sidali , in vfe dru¬ go delali po fhegi katolfhke zerkve. Krivo¬ verni zefar Konfhtanzi je bil rasfhirjanja ka- tolfhke vere shaloften , in fi je slo persadevnl jo fpazhiti ; pa nihzhe ga ni hotel poflufhati. Sveti fhkof Frumenzi je fvojo flushbo svefto o- pravljal 29 let , in je v’ Gofpodu safpal okoli leta 36o. Nauk. Is njegoviga shivljenja. Sveti Frumenzi je fvojiga ftriza fpremil v’ nesnane deshele, in je bil od ropavzov vjet ; pa defiravno je bil fhe mlad med neverniki, je vender nedoishno shivel ; defiravno je bil ptujiz, je bil vender od vfih ljubljen, in Bo je po njem veliko kraljeftvo fpreobernil. T ima veliko poduzhenja v’ febi. Mladenizh Frumenzi fe je zhes morje v’ daljno nesnano deshelo prepeljal is sgoli ra- dovidnolti ; ondi je bil vjet, potlej povifban , in na sadnje apoftelj veliziga kraljeftva. Ne- kedaj je mladenizh Josbef tudi po fkrivni na- redbi boshje modre previdnofti v’ Egipt pri- fhel ; potlej je bil ohranik vfe deshele , ofkerb- nik fvojiga ozheta in vfe njegove drushine. 0 prezhudna boshja modroft ! ..Kdo smed lju¬ di samore bosh/i fvet vedili ? kdo samore oujlili , kar Bog hozhe P Sirah g , i3. i,0 vijokoJi bogajiva boshje modrojii m O i84 snanja ? kako nesapopadljive fo njegove fod- be , in nesvedljive njegove pola !“ Hi ml j 11, 33. O zhlovek ! uzhi fe is tiga ponishnofti iti pokorfhine. Bog zhuje nad Tvojimi ftvarmi, in jih po fkrivnih potih vodi v’ Tvoj namen, kteri je miloft in praviza. Navada je rezhi: „To fe je pergodilo po frezhi in nefrezhi ; fla- bi ali dobri ljudje ; vetrovi ali druga rezh je liga kriva.” To in tako govorjenje je pokri¬ valo nevednofti ali napuha. Vera uzhi, de je Bog gofpodar in vladnik vfiga; on, naj bo fkrivno ali ozhitno , ravna vfelej iniloftivo in pravizhno. S. Frumenzi je med neverniki pravizhno shivel , in pravizhno gofpodoval : salo je bil ljubljen in fpofbtovan od vfih. Shivo vero je v’ ferzu imel , in po njej shivel ; sato je bil poterpeshljiv v’ nefrezhi, ponishen v’ vifokofti. pravizhen v’ oblaki . in fe ni zhuditi , de fo ga vfi ljubili. O krikjan ! ravno tako je tebi, zhe shivifh po vfih sapovedih fvete vere. Ako hi po njih shivel; hi hil nedolshen, krotek, ufmiljen , pravizhen in poln vfiga dohriga. Povej , kdo bi te sanizheval , fovrashil ali pre¬ ganjal, ako bi bil po sgledu f. Frumenzja in drusih fvetnikov ? Pravifh : „Imam doki fo- vrashnikov , vfi me savidijo , fo mi nevofblji- vi, me preganjajo, in mi miru ne dajo.“ Kaj ne, vfi fo krivizhni , ti fam fi nedolshen? 0 prijatel ! fodi fehe po ponishnofti , druge fodi po ljubesni, in lahko hofh fposnal, de fi fam napravljafh nepokoj , in drashifh flahe sopei’ i85 Jebe. V’ ifkro pihafh, is nje vftane velik ogenj; potlej godernjafh soper fvoje brate, ktere fi fam nadrashil. Neumnesh ! poboljfhaj febe, po tem bodo tudi drugi pokojni. Va¬ ruj fe smed tiftih biti, od kterih modri go¬ vori : ..Hadobnesh plele hudo v' fvoj im Jer za, in v fak zhaf prepir feje.^ Prip. 6, 1 4. Zhe prepira ifhefh , ga bofh nafhel. Sveti Frumenzi je fofebno plazhilo od Bo¬ ga prejel , ker je sa njegovo zhali slo fker- bel. Sveto je med neverniki shivel , fvoje ve¬ re v’ praviga Boga ni fkrival, nagovarjal je druge, de naj Boga fposnajo, in mu flushi- jo; po njem je bil Bog v’ vfim kraljeftvu mo¬ ljen. Premifli to dobro. Duhoven , kleri slo fkerbi sa svelizhanje Jesufove zhede ; ftarfhi, ki slo fkerbe sa kerfnanfko srejenje fvojih o- trok ; drugi, ki s’ dobrim fvetam , s’ Ijubes- njivim kvarjenjem blishniga od hudiga odvra- zhujejo , bodo prejeli plazhilo fvoje delavne ljubesni, in bodo deleshni vfiga dobriga, kar fe po njih rasfhirja. To ti bodi fppdbadek blishnimu v’ dobro pomagati. Premifli tudi, de, zhe fvojiga blishniga pohujfhafh , li tiga hudiga kriv , in tudi vfiga , kar is^ tiga daniga pohujfhanja is - haja. Pohujfhanje je kuga, ta fe rasfhirja, in vfe pade tifiimu na glavo, kteri je bil sazhetnik. To naj te varniga de¬ la. ker vefh , kaj Krilitif govori: Gor/e zhlo- ue/ui , po klerim polinjjiianje pride.'' Mat. i8, 7- i86 Molitev. O moj Bog ! molim tvojo modro, ufmi- Ijerio in pravizhno previdnofl. Vfi tvoji fkle- pi fo miloft in praviza, in popolnama fe jim podvershem. Kar je is tvojih ufmiljenih rok, o nar bolji Ozhe ! ne more flabo biti. Ti fi ref Ozhe vfiga ufmiljenja , fkerbifh sa moje ohranjenje, sa mojo zhafno in vezhno frezho. Slo mi je shal , de fim ti bil premalo poko¬ ren, de fim premalo ljubil tebe in blishniga, in premalo fkerbel sa povifhanje tvoje zhafti, Shal mi je tudi, zhe fim koga pohujfhal, in mu v’ pogubljenje pomagal. Odpufti mi , o dobrotljivi Gofpod ! vfe grehe , in daj mi ti ftanovitno flushiti. S’ tvojo pomozbjo fi bom persadeval po sgledu tvojiga prijatla f. Fru- menzja tebi v’ zhaft in drugim v’ svelizhanje shiveti , de svelizham tudi fvojo edino neumer jozho dufbo. Amen. XXVIII. dan kosoperfka. Sveta jiimon in Juda Tadej, apo/ieljna. I^\eli Simon je bil od uzhenika Jesufa isvo- ljen apoflelj , in namenjen osnanovati f. evau- geli Judam in nevernikain. Bil je ko drugi apoflcljni Galilejiz is majhniga meila Kane, — 187 — kjer je Jesuf na shenitnini vodo v’ vino fpre- vernil in salo mu je bil primik Kanjan. Tudi fo mu rekli Serdnik, ker je f’ fvetim ferdam fkerbel sa zhaft fvojiga uzhenika Jesufa. Ne ve fe , kako je shivel, preden je f. Duha pre¬ jel , ker to ni sapifano ; pa lahko fe ve , de je bil od Jesufa pofvezhen, in perpravljen biti vreden osnanovaviz f. evangelja , fofehno ko je bil s’ drusimi apolteljni f. Duha prejel. Po prihodu f. Duha je f. Simon nar poprej Ju¬ dam, potlej nevernikam f. evangeli osnanoval, je veliko terpel savoljo prefvetiga imena Jesu- foviga, in potlej f’ zhallito fmertjo fvoje shiv- 1 j e n j e fklenil. Vifoko uzheni kardinal Baro¬ ni pifhe tako: „Malo vemo od shivljenja in terpljenja Simona apolleljna in tudi od dofti drusih fofebnih fvetnikov , de fe nauzhimo po- nishnolti , ne hvale ljudi ifkati, ko hinavfki pifmouki in fariseji. Apofleljni fo bolj fkerbe- li dobro delati, ko fvoje dobre dela sapifovati po ponishnim duhu nove savese, to je, po naukih in sgledih ponishniga gofpoda in uzhe¬ nika Jesufa Kriflufa. Sveti apoftelj Juda. f’ primkam Tadej, je raslozhen od uniga Juda, sdajavza fvojiga do- brotljiviga uzhenika Jesufa. Sveti Juda Tadej je imenovan Jesufov brat , ker je bil njegovi prezhifli materi Marii v’ rodu. Per Judih je bila navada, kakor fvelo pifmo prizhuje, de fo fe forodniki ali blishni shlahtniki bratje in fe- kre imenovali. Sveti Juda je bil refnizhen brat f- apolleljna Jakopa maliga, in tudi f. Simeo- i88 na , Jerusalemfkiga fhkofa. Sveti Tadej je sa- puftil fvojo drushino in fvoje premoshenje, kader ga je Jesuf k’ apofteljftvu f’ fvojo mi- loftjo poklizal. Spremljal je fvojiga Gofpo- da, poflufhal njegove nauke, vidil njegove zhudeshe in drugo , kar fe je godilo. Kader je Lil f. Duha prejel , je veliko deshel obho¬ dil , fofebno Libijo in druge jutranje deshele, Jesufoviga kraljeflva rasfhirjat. Sveti Juda in Simon apofteljna fta fe v’ Persii vkupej sna- fhla, in fta ondi oba en dan bila sa vero u- morjena. Sveti Juda je fpifal katolfhk 1 iIt vfim vernim, de bi od sopel ji vih in neframnih kri- voverzov ne bili oflepljeni. JNjegov lift je kra¬ til;, pa poln fveliga ognja , od kteriga je f. Juda gorel. N a a k. Katolfhko zerkev zhajiili. Sveti Simon in Juda Tadej , tudi drugi apofteljni fo osnanovali zhifto vero v’ praviga Boga in v’ dobrotljiviga odrefhenika Jesula Kriftufa . fo jih kerfhevali. ltteri fo osnanjeni befedi verovali, in fo ferzlmo umerli sa vero. ktero fo od Jesufa prejeli. Spreobernjein Judje in neverniki fo bili s’ apofteljni in nje¬ govimi naftopniki sdrusheni in ene vere pod nevidnim poglavarjem Jesufam Kriftufam ; ta njih drusbba je kerfhanfka zerkev, ktera ko je sa vfe zhafe , vfe l n 1 f s f 1 r F o a d h 5 g« to vrata v’ nebefhko kraljeflvo ; shivi ko dober otrok fvoje fvete matere; tako jo zhaflifh, in pojdefh v’ nebefhko kraljeftvo. Molite v. 0 Jesuf Kriftuf, pnflir in poglavar fvoje zerkve ! ne morem te sadofti hvaliti in sahva- liti savoljo fofebne milofti , ki fi mi jo ftoril, ker fi me v’ fvojo zerkev poklizal, in mi dal vfe perpomozhke k’ svelizhanju. O Gofpod ! shal mi je slo , de fini ti bil premalo hvole- shen , in de nifim shivel , kakor fe kriftjanu fpodobi. Bil fini mcrlev ud katolfhke zerkve; le unanjo drushbo fini s’ njo imel , v’ meni pa ni bilo ne shive vere , ne delavne Ijubesni. Pofilimal fi bom slo persadeval ne le v’ ferzu ohraniti fveto vero , ktero fim po tvojih fvetih apofteljnih prejel, temuzh to fveto vero tudi s’ deli fkasovati, de pridem v tvojo zhaftito ne¬ hefhko zerkev med tvoje isvoljene. Amen. XXIX. dan kosoperflta. Sveti IVarzis fhkoj'. S fveli Narzis je bil rojen okoli leta 120. Nje- S ,,v ° sbivljenje je bilo nedolsbno in fveto ; sa- 1,3 je bil isvoljen fbkof veliziga mcfta Jerusa- lema. Zerkveni pifar Evsebi prizhuje, de je f. fhkof Narzis veliko zbudeshev od Boga fp ro¬ li 1 , kteri fo ga bliso in delezh flovezhiga de¬ lali ; mifliii in govorili fo od njega kakor od fvetiga in vredniga naftopnika apofteljnov. Nje¬ gova fofebna fvetoft , defiravno refnizhna in ozhitna, ga ni obvarovala hudobnih jesikov, obdolshenja, preganjanja. Trije hudobneshi, de bi ne bili od fvojiga fvetiga fhkofa po fvojim saflushenji ozbitno pokorjeni , fo ga hudobno obdolshili velike pregrehe, in fo f’ perfego fvoje krivo obdolshenje poterdili. Per- vi je rekel: ,,Zhe ni ref, kar pravim, naj me Bog fhlrafa s’ ognjem. 44 Drugi je djal: ..Zhe ni ref. kar pravim , naj bom gobov. 44 Tretji je rekel: „Zhc to ni ref, naj oflepim. 44 Defi¬ ravno fo ti trije soper fvojiga fhkofa perfegli, jim vender nihzhe ni hotel verjeli , ker fo vfi vifoko zhaftili f. fhkofa Narzisa. S. Narzis je bil slo sbaloften krive perfege fvojih nafprot- nikov, in je dolgo premifhljeval, kaj je kori¬ ti potlej je fkrivaj fhel v’ daljno pufhavo v’ miru Bogu flushit. Vligamogozhni in pra- vizhni Bog je fvojiga fveftiga flushabnika o- zhitno nedolshnigar rasglafil , in je lashnjive prizbe fhtrafal. Nad vfakim je bilo dopolnje¬ no , kar je govoril, fi vofhil, in ii s’ lashnjivo perfego saflushil. Hifha perviga fe je nagle vnela, in fo sgoreli on in njegova drushina v njej. Drusiga fo fe gobe, nekake gerde °' fkrumbe po vfim sbiv.otu, prijele, in je hit* -0 nefrezhno umeri. Tretji vidili, kar fe je dve- — »93 — m a tovarfhema sgodilo , je pred duhovfhino in vernimi fvojo veliko pregreho ozhitno po¬ vedal. Ta njegova ozhitna fpoved ni bila is famiga flrahu , ampak is pomozhi milobi bo- sh je. Is ferza je tako dolgo obshaloval fvoj velik greh, de je od vednih fols oblepil. Sgo- dilo fe je nad njim, kakor je govoril, ven- der v’ njegovo svelizhanje. Kader fo duhovni in verni to vidili, fo bili fhe bolj preprizhani od nedolshnofti fvo- jiga f. fhkofa Narzisa, fo slo fkerbeli ga sve- dili ; pa ni bilo niogozhe, ker je v’ daljni pu- fhavi tizhal. Jerusaleml jani fo bili permora- ni fi fhkofa isvoliti: ker je pa ta hitro umeri, fo bersh drusiga isvolili , in fhe le takrat je fveti Narzis v’ Jerusalem prifbel. Duhovni in verni, ki fo ga vidili po meftu hoditi, fo fe zhudili , in Boga hvalili; vfe je sa njim vrelo, njegovo revno oblazhilo kufhevalo, in jokalo od veliziga vefelja. Sveti Narzis je tudi potlej po fvoji mozbi fkerbel sa zhaft boshjo in sa svelizhanje Jesufovih ovz , in je okoli 116 let dar umeri. N a n h. Od perfege. Trije hudobneshi, kteri fo krivo perfegli soper fvojiga fvetiga fhkofa Narzisa , fo bili pravizhno pofhtrafani od Boga; ozhitno fo bi¬ li pofhtrafani , de bi vfi fposnali , kako hu- iv. !3 — i 9 4 — dobno in ftrafhno je prefveto ime bosbje na f prizho Iashi jemati. Potrebna in refnizhna perfega je perpufhena, in tudi dobra ; prenag¬ la , nepremifhljena , nepotrebna perfega , zhe je ravno refnizhna , je grefhna ; kriva, ali krivizhna perfega je ftrafhna hudoba, in veli¬ ke fhtrafnige vredna. Perfezhi fe pravi Boga na prizho vseti. Tudi perfeshe, kdor tako govori : ,.Bog je moja prizha , kakor gotovo je, Bog refnizhen, kakor je Jesuf Kriftuf pravi Bog, kakor je f. evangeli refnizhen, per moji veri, per moji dufhiali drugazhi , zhe Boga ali kaj bo- shjiga imenuje is mifli perfezhi. Perfega je tu¬ di roko proti nebu vsdignili , ali tri perfte vsdignjene dershati , ali pertakniti fe bukev f. evangelja, ali drugazhi, zhe je navada ta¬ ko perfegali , ali oblatlniki tako sapovedo. Ta¬ ko govoriti , ali snamnje dati is navade in bres mifli perfezhi . ni fizer prava perfega; vender je greh , in lahko veliko grehov ob- , rodi. Potrebna in refnizhna perfega je Bogu vfhezh. David tako govori: „Vfi, kleri «’ Bogu perfegajo , Je bodo s ’ njim hvalili ker Jo jim ujta samaf/iene , hleri lash govore .“ Pf. 62, 12. Kriftuf fizer pravi: „V^aJ'he go¬ vorjenje bodi : Je , je . ne , ne ; kar je po vezli ko io , je od /indiga.' 1 Mat. 5 , 07. ven¬ der ne prepove potrebne in refnizhne perfe- ge. Ni rekel : ,,/far je vezh ko to. je hu- do “ temuzh : ,.je od /indiga is flabofti i*' — i 9 5 — * baja. Ako bi vfi govorili refnizo, bi ne bi¬ lo treba perfegati, ternuzh bi bilo sadoki re¬ zili „je , ne,“ in vfak bi rad verjel. Ref, per- fega je is hudiga ; vender je refnizhna per- pufhena , ln Boga hvaliti , ker imamo drushbo s njimi s saveso ljubesni. Zerkev naf vabi fe hosh- )'m pri jat lam perporozhati, de bi nam po Je- Hifu Kriftufu enako frezho fprofili. Boshji in IV. 14 nafhi prijatli fo , in proiijo Boga sa naf, de bi v’ njih drushbo prifhli ga hvalit vekomaj. Zerkev obhaja s’ enim godam fpomin vfih fvet- nikov , de zhaltimo tudi tifte , kterih shivljenje in ime nam je nesnano. Shlevilo fvetnikov je filno veliko . fofebno pa marternikov. Sveti Ja- nes je v’ duhu vidil veliko trumo fvetnikov, kterih nobeden ne more prefhteti ; is vfih na¬ rodov, rodov, ljudftev in jesikov. Skr. rasod. 7, 9. Vezhi del fvetnikov nam je nesnanih, pa naj bodo snani ali nesnani , jih zhaftimo, ker fo boshji in nafhi prijatli in nafhi po- mozhniki. Zerkev naf hozhe vnemati po sgle- dih fvetnikov shiveti, kakor fo oni jao sgledu Jesufovim shiveli. To je nar potrebnifhi, Bo¬ gu in njegovim fvetnikam nar prijetnifhi ; v’ tim je prava zhaft do fvetnikov sapopadena, in bres tiga ni nobene prave zhafti do njih , tudi ne svelizhanja. Kar per enih ali drusih fofebni- ga najdemo , ni vfim sapovedano ; pa po sa- povedih shiveti, kakor fo oni shiveli, je po¬ trebno vfim. ' Svetniki in fvetnize , kteri fe v’ nebefhkim kraljeftvu velele , fo bili mofhki in shenfke , bogati in ubogi , vifoki in niški , sa- konfki in nesavesani , ftari in ndadi , vfih naro¬ dov , jesikov in zhafov. Tedaj naj bodo vfi verni ferzhni, in naj saupno rezhejo sa fvetim Avgufhtinam : „Zhe fo ti iti te samogli , šakal jeft ne ? -< S’ gnado boshjo fe vfe samore ; f e l tudi fvetniki farni is febe nifo nizh samogli) kakor govore vfe pifma. O kriftjan ! bodi p«' nishen in ferzhen ; profi Boga, de naj ti ponia- 211 ga savoljo Jesufa , in s’ njegovo gnado hili po ftopinjah fvetnikov , de pridefh v’ njih fveto drushbo hvalit ufmiljeniga Boga vekomaj. JV a n k. Mogozhe je po sgledih fvetnikov shiveti. Ni prav miflili, de ni mogozhe v’ nebe- fa priti ; tudi ne, de fe bres viiga persadeva- nja pride v’ nebefa. Svetniki fo fhli v’ rie- befhko kraljeflvo , pa fo terpeli nebefhko kra- Ijeltvo sadobili; tudi ti v’ njih fveto drushbo pridefh , zhe po njih sgledih shivifh. Jesuf pravi : ,.Persadevajte Ji fkosi voske vrata w’ nebefhko kraljeflvo priti.'' Luk. i 3 , 24. Tu¬ di : „ Nebefhko hraljejivo Jilo ierpi, in fini ga sgrabijo .“ Mat 11, 12. Premifli befede uzhenika Jesufa. On ne pravi , de ni vrat v’ nebefa , temuzh de fo voske. Svetniki fo sa vojvodam Jesufam terpeli , in fhli v’ nebe¬ fa ; ti delaj ravno tako. Zhe menifh s’ lah¬ koto priti v’ nebefa , fe goltifafh , ker ne le¬ ni, ampak ferzhni vojfhaki jih sgrabijo. Bog je fizer vfe ljudi kvaril sa nebefa, in Jesuf je sa vfe terpel ; pa le tiki pridejo gori , kteri po sgledih fvetnikov , po vfih sapovedih shi- y e. Zhe fi flab , profi Jesufa , de naj ti poma¬ ga ; fam is fvoje mozhi ne samorefh , s’ njego¬ vo gnado pa samorefh. Jesuf je djal : „Per ljudeh je to nemogozhe; per Bogu je vfe rno- gozheS' Mat. 19, 26. 14 * 2 12 De upafh, profifh in f! persadevafh , po¬ glej neisrezheno fhtevilo boshjih prijatlov. Pre- mifli, tudi oni fo bili fpazheni otrozi grefhni- ga Adama, bo vfi; imeli fo nadleshno natoro, bo drugi : hudizh, fvet, mefo fo jih nadleshe- vali , ko naf; imeli fo dela, opravke, dolsh- nofti , teshave , perloshnofti , morebiti vezhi ko ti. Veliko fvetnikov je v' nebefih , kteri fo fe teshej svelizhali , kakor bi fe ti. Pra- vizhni ftare savese fo imeli veliko manj per- pomozbkov k’ svelizbanju, kakor jih sdaj ima¬ mo. Apofteljni , marlerniki, pufhavniki in dru¬ gi fo neisrezheno lerpeli : ni jih malo fvetni¬ kov, kteri fo shiveli med neverniki, v’ fredi neframnih salesovavzov , v’ velikim pohujfhanji. Zerkev je bila s’ ozhitno filo fkosi 3oo let pre¬ ganjana. Verni, fvojo vero in nedolshnoft o- hraniti , fo sgubili fvoje premoshenje, ali dali fvoje shivljenje ; fo fe potikovali po jamah in berlogih ; fo poterpeli v' jezhah veliko fmra- du , lakote, sheje . bolezhin in dofti ta žiga j fo bili ftrafhno fkufhani in martrani : vender fo oftali flanovitni. Sveti Pavel popifuje njih veliko terpljenje tako: „JLevam fo gobze maj/uh j drugi Jo bili raspeli , ker nifo holli rejhe- nja; drugi fo sajramovan/e in lepenje pre- lerpeli, tudi shelesje in Jezhe ; bili fo kain- njani, preš h. a gani . fkufhani , s’ mezhern mor¬ jem; potikali Jo Je po pufkavah , po go¬ rah , po berlogih Hebr. 11 , 53 — 3 7 . To premifli in odgovori, zhe bofh fhe fvojo leno¬ bo in mehkobo isgovarjal. 2l3 Hodi dobrovoljno po ftopinjah boshjih fvet- nikov. Oni ti pravijo , kar je f. Pavel vernim rekel : „ Ravnajte Je po meni . kakor Je jejt po Krijiufu .“ I. Kor. 4, 16. Ni ti treba v’ pufhavo sbeshati, vfiga fvojiga premoshenja sa- puftiti, ali fvoje kervi preliti j dolshen bi bil , pa nobeden te ne preganja sa vero in sapove- di, ko une : bodi ftanoviten v’ Gofpodovi flush- bi , ne poflafhnj hudobnih , ne vdaj fe fkufh- njavam , in bofh svelizhan. Porezhefh: .(Ka¬ ko bom v’ nebela fhel , ker lim velik grefh- nik ? i4 Odgovorim : Zhe fi velik grefhnik, (pokori fe, shivi pravizbno, ollani ftanoviten, in bofh svelizhan. Bog ni le ufmiljen bil , je tudi sdaj , in bo ; ponishno ga profi po Jesufu Kriftufu, in bofh uflifhan. Kaj menifh, de fo vfi fvetniki neprenehama ohranili nedolsh- noft? V’ tih bukvah fi she bral, kako veliki grefhniki de fo nekteri smed njih bili, pa fi tudi bral od njih refnizhnc pokore in od njih ferzhne ftanovitnofti : tako ftori , in dobro ti bo na dufhi. Zhe fi nektere pofnemal v’ grehih; pofnemaj jih tudi v’ pokori : opufti , kar sba- li Boga ; delaj, kar mu dopade, in bofh mi- loft dofegel. Varuj fe hudiga, in delaj dobro, in bofh imel vezhno prebivalifhe f’ fvetniki v’ nebelih. Pf. 36 . 27. Molitev. O Bog vezhne zhaftij moje ferze v’ meni pofkakuje, ko premifhljujem neisrezheno fhte- - 214. — vilo fvetnikov in fvetniz, kteri te vshivajo in hvalijo v’ tvojim kraljeftvu. Ti vfi fo Adamo¬ vi otrozi , moji bratje in feftre, kteri fo fi f’ kratkim terpljenjem od tvoje milobi vezbno zhaft saflusbili. O Gofpod ! zhe fim ravno flab, upam, de bom samogel, kar fo uni samogli, zhe mi dobrotljivo pomagafh; daj mi gnado, in vodi me sa uzhenikam Jesufam, sa kterim fo tvoji fvetniki hodili. O frezbni boshji in moji prijatli! fprofite mi vezbno frezho. Pre- zhifta diviza , boshja porodniza Mariia ! proli Jesufa sa - me ubosiga grefhnika. Vfi fvetniki in fvetnize boshje ! pomagajte mi f’ fvojimi profhnjami po Jesufu Kriftufu , de premagu¬ jem vfe fkufhnjave , in pridem v’ nebefa s’ va¬ mi hvalit ufmiljeniga Boga vekomaj. Amen. II. dan liftoviga gnoja. Opomin v Jih vernih dufh v’ vizah. JZ i*-atolfhka zerkev je vfelej verovala vize, in molila sa dufhe vernih mertvih, ktere fe v’ njih pokore , de bi bile refhene , in bi v’ ne¬ befa fhle. Dufha, le eniga fmertniga greha kriva, je v’ pekel obfojena na vekomaj ; zhe je popolnama zhifta, pojde bersh v’ nebefhko kraljeftvo Boga vshivat ; zhe ima majhne gre¬ he , ali zhe fe je savoljo odpufhenih premalo pokorila, pojde v’ vize fe ozhifhevat in ozhiftit. S. Janes pravi: „Nizh omadeshevaniga ne poj¬ de u’ nebejhko kraljejivo Skr. ras. 21, 27. Zerkev moli fizer vfak dan , slafli per fveti rnafhi , sa ohladenje in refhenje terpezhih dufh v’ vizah , in nobena dufha ni posablje- na, kakor kak neveden meni ; vender moli ta dan ozhitno sa-nje, de tvojo vero in ufmi- Ijenje ozbitno fkasuje, in de ravno lo vero in ufmiljenje per shivih vernih obroduje. Zer¬ kev bozhe tvoje otroke tudi uzhiti in prepri- zhati , kako ojftro Bog pokori majhne grehe nad tvojimi prijatli , de hi fe grehov varova¬ li , in fe tudi savoljo odpufhenih fkerbno po- korili. Zerkev moli in perporozha moliti sa dufhe mertvih , ker imamo s’ njimi saveso lju- besni. Nafhe ufmiljenje , dufham mertvih ver¬ nih fkasano , ki fe v’ vizah pokore , je Bo¬ gu vfhezh ; salo je sapifano: ,. t Sveta in do¬ bra je mifel sa nierlve moliti, de bi bili od grehov refheni II. Makab. 12 , 46- Zhe s h i v i verni po sapovedi kerfhanfke ljubesni sa dufhe v’ vizah molijo, pomagajo njim in febi. S’ dufhami mertvih vernih imamo drushbo, ker fmo vfi udje eniga telefa ; zhe jim is lju¬ besni pomagamo , to ne more bres dobriga saflushenja biti. Kosarez mersle vode , sbej- ninm zhloveku savoljo Boga podan , ni bres plazhila ; veliko manj samore bres plazhila oftati ufmiljenje do dufh v’ vizah terpezhih. Verne dufhe, ktere fe v’‘vizah pokore, fo v’ velizih bolezhinah, vender Bogu popolnama pokorne in poterpeshljive, shele refhene bi¬ ti, in k’ Bogu iti ga vshivat, ker ga neisre- zheno ljubijo, pa ravno is te ljubesni do nje¬ ga fo mu pokorne. Te boshje in nafhe prijat- lize zhakajo pomozhi vernih, in naf profijo, de jim pomagajmo , s’ befedami Jobovimi : ,,U- Jmilite Je naj', ujm iti le Je naf, vfaj vi nafhi prijalli, ker naj’ je G ojpodava roka sadela.'‘ lg , 20. Verni naj ne bodo neufmiljeni , tudi ne nehvalesbni , temuzh naj bile fvoiim bratam in feftram pomagat is viz, de tudi oni sadobe ufmiljenje. N a u H. Kaj uzhe vize ? Vize uzhe ojtlroft boshje pravize fposna- ti. De jo nekoliko fposnafh , premifli , kaj verne dufhe terpe. Ozhaki fploh terdijo , de fo v’ ognji, metno kteriga je nafh ogenj fe- niza. S. Augufhtin pravi, de ogenj, kteri du¬ fhe vernih v’ vizah pokori, je huji od vlih bo- lezhin in britkoft, ktere Ji samoremo ismifli¬ ti . 44 Sveti Ziril tako govori: „Ni ga raslozbka med terpljenjem vernih dufh v’ vizah, in ob- fojenih v’ peklu ,. kakor de je pervih terpljenje zhaftio , drusih pa vezhno.“ Sveti Tomash uzhe- nik pravi : ,.Nar manj bolezhina vernih dufh v’ vizah je vezhi od vfih bolezhin fveta.“ De fhe bolj sapopadefh ojtlroft boshje pravize, pomifli, de te boshje prijallize terpe neisre- 2*7 zheno savoljo majhnih grehov, ali ker fe nifo sadofti fpokorile, sato morajo v’ ftrafhnih vi¬ zah oftati. de fe popolrfama ozhiftijo. Ponii- fli tudi , de fo te dufhe Jjoshje prijatlize, ker fo fe v' gnadi od fveta odlozhile , vender mo¬ rajo neisrezheno terpeli . de fe vredne ftore boshjiga oblizhja. Sveti Jane« pravi : „Nizh omades/tevaniga ne pojde v' nebefhko kralje- Jivo. ii Skr. ras. 21, 27. Oh, kako ftrafhna je boshja praviza ! Vize uzhe, de fe tukaj refnizhno pokori¬ mo. Varuj fe slo fkerbno vfih grehov, ne le velizih , ampak tudi majhnih. „f /r fake fenize greha fe varuj. “ J. Tef. 5 , 22. Kriftuf pra¬ vi: „Povem vam, de sa vfako prašno bejedo bojte odgovor dajali Jodni dan. 1 ' Mat. 12, 36 . „Grefhi/no lahko vji, in zhe porezhemo, de jmo bres greha, ni refnize v na/ I. Jan. 1 , 3 . O ftrah ! kdo saniore vediti neisrezhe¬ no veliko fhievilo grehov . in koliko, poko- rjenja saflushijo ? Premifli tudi, kaj f. Avgufh- liri pravi: „Noben nar manji greh ne more bres pokorjenja oftati. Vfak greh mora fhtra- fan biti od zhloveka , ali od Boga. Zhe fe grefhnik ravno pokori, je fhe potreben veli- 7, ga ufniiljenja boshjiga, ker fe ne mora nike- dar po vrednofti fpokoriti ; kaj pa je rezhi od nefkerbnih in od hudobnih kriftjanov ? Hu¬ dobni bodo v’ peiga hudiga ; vli bi bili svelizhani. To pri¬ kuje , de fo duhovni dobrotniki vfiga zblo- vefhtva, de jih morafh ljubiti, zhaftiti in bo¬ gati. Kdor duhovfki ftan sanizhuje ; je bres vere in bres uma , je pijan v’ duhu, je hu- dobnesh. Zhe vidifh nad duhovnimi kako fla- hoft, ji m sa to ne odteguj dolshniga fpofhto- 256 vanja in pokorfhine; zhlovefhki otrozi fo, ven- tler Jesufovi nameftniki. Premifli befede Jesu- fove : „Na Jtola Moše/'ovim fede pifmotiki in fariseji. VJe tedaj, kar vam bodo (po pofta- vah) rekli , J'polnite in Jtorite, ali po njih de¬ lih ne delajte .“ Mat. 23, 2 . 3. De duhovne zhaftifh, premifli veliko ob¬ laft, ktero jim je Jesuf dal. Marija deviza je in bo frezhna imenovana, ker je Jesufa rodi¬ la ; mafhnik ponavlja s’ befedami Jesufovinii to veliko fkrivnoft na altarji. Tomash je djal fvoj perft v’ ftran Jesufovo ; mafhnik nofi po rokah Jesufovo prefveto telo. Angelji molijo ponishno Jesufa; on hozhe duhovnam, fvojini flushabnikam , pokoren biti. Elija je (profil ogenj is neba; mafhnik poklizhe Jesufa is ne- bef na altar. O prezhudna oblaft, od Jesufa duhovnam dana! Premifli tudi veliko oblafl grehe odpufhati, ktero fo mafhniki prejeli. Sam Bog samore grehe odpufliti; Jesuf je du¬ hovne fvoje oblafti deleshne floril. Jan. 20 , 23. Mogozhni, kralji, zefarji fe morajo pred mafhnikam ponishati, lizer ni odpufhenja gre¬ hov. Sakaj je Jesuf to veliko oblaft fvojim na- meftnikam dal ? Ta velika oblaft jim je dana v’ prid vfiga zhlovefhtva. Duhovni prerode otroke hudizheve v’ otroke boshje; oni fo an¬ gelji varhi Jesufovih ovz, vodijo jih v’ nebe- fhko kraljeftvo , od rojftva do fmerti fo ji* 11 dobri ozhetje ; kaj! tudi zelo po fmerti poma¬ gajo dufham , ktere fe pokore v’ vizah. Te¬ daj zhafti duhovne fvoje dobrotnike. „Is v/e — 237 — fvoje duf/ie ljubi Boga, in fpofhiaj njegove mafhnike. Sirah. 7 , 33 . Molitev. O Jesuf Kriftuf, veliki paftir vfih paftir- jev in veliki mafhnik vfih mafhnikov ! sahva- lim te , ki fi fvoji zerkvi fvoje nameftnike dal, in jih dajefh. Namefti tebe uzhe , fvare, po- fvezhujejo in vodijo ljudi v’ nebefhko kralje- ftvo. O Gofpod! nehvaleshen fim hil tebi in tvojim nameftnikam , ker nifim pomiflil do¬ brot , ki fim jih po tebi in tvojih nameftnikih prejel. Rasfvetli moje dufhne ozhi , de fpo- snam tvojo veliko miloft; daj mi pokorno du- flio, de delam vfe , kar mi po duhovnih sa- povedujefh. Tudi te profim, napolni vfe fvo¬ je nameftnike f’ fvetim Duham, de bi bili po tvoji fveti volji, kakor je bil tvoj flushabnik, k fhkof Karl. Dajaj fvojo mogozhno gnado paftirjem in ovzam , de ti bomo vfi pokorni, in f’ teboj, velizim paftirjem, sdrusheni v’ ne- befhkim kraljeftvu vekomaj. Amen. V. dan liftoviga gnoja. .Sveti Emerik. ^veti Emerik je bil poboshen fin f. Shtefa- na ) Ogerfkiga kralja, in bogabojezhe matere Gisele, feftre fvetiga ze farja Henrika. Ufmi- Ijeni Bog mu je dal fofebno gnado. Njego¬ vi dobri ftarfhi fo ga fkerbno uzhili ljubiti in bati fe Boga, in f’ fvetim sgledam fo mu pomagali bogabojezhe shiveli. Defiravno fhe otrok, ni nizh otrozhjiga nad feboj imel, le boshje ga je vefelilo ; tudi ponozhi je vdajal molit in hvalit Boga ; njegovi flushabniki fo fpali, on je zhul, molil, pfalme pel, profil Boga gnade, pred njim fe ponisheval, fvoje flabolli obshaloval. Dobri ftarfhi , viditi fvo- jiga otroka tako fkerbno f 1 us hiti Bogu, fo bi¬ li lilno vefeli, in fo Boga hvalili, od kteriga pridejo vfi dobri darovi. Dobre dela f. Eme- rika nifo bile is nagle gorezhofti ali le k’ vi- desu, ampak fo bile refnizhne in llanovitne, ker je bila gnada f. Duba vlita v’ njegovo fer- ze, in ga je vodila po poti pravizhnofti. Bog nikedar ne sapufti zhloveka zhe on ni od zhloveka sapufhen; kdor je prejeti gnadi sveft, prejema obilnifhi gnade, in flushi zhedalje lo- shej Bogu. Kader je f. Emerik bil v’ letih, v’ kterih fe hudo poshelenje nevarnifhi raso- deva; je bolj gorezhe molil, fkerbnejfhi shi- vel, ponishnifhi bil, in fe ojftreje pokoril. Njegov ozhe ga je bil grosno vefel, in je od vefelja pofkakoval; vender ni bil bres fkerbi, smiraj ga je uzhil, in mu vedno perporo- zhal, de naj ohrani nedolshnoft. Tudi mu j e fpifal nektere potrebne nauke, in mu jih dal, de bi po njih fvoje shivljenje ravnal. Velik 0 naukov mu je dal, med kterimi fo nar p 0- — 23g — trebnifhi ti le : „Ohrani fveto katolfhko ve¬ ro, in shivi vfelej po njej ; fpofhtuj duhovne, bodi sgled dobriga fvojim podloshnim, ftrahuj ismifhljevavze lashnjivih naukov , ljubi fvoje podloshne, bodi poterpeshljiv in ufmiljen, moli in hvali Boga.“ S. Emerik je bogal fvojiga dobriga ozhe- ta, in vedno fkerbel, kako bi bolj dopadel Bogu; doma in ozhitno ga je molil, tudi je ponozhi hodil blishnjih zerkev obifkovat. Eno nozh je fhel s’ bogabojezhim flushabnikam v’ zerkev, de bi Boga ponishno profil, in od njega svedil, kako bi mu mogel prijetnifhi flushiti. Dolgo je ldezhe molil in sdihoval ; ko je molil, ga je nebefhka luzh obfvetila, in je flifhal glaf : „Devifhtvo mi dopade.“ Is ferza je sahvalil Boga, in ga ponishno profil, de naj mu da gnado devifhtvo obraniti. Sker- bel je potlej f’ ponishnoftjo in f’ pokorjenjem to lepo zhednoft neomadeshano ohraniti. S. Emerik ni ozhetu rasodel fvojiga fklepa, salo fe je dal od njega pregovoriti v’ shenitev ; ven- der, o zbudna mozh gnade boshje ! je v’ sa- konu devifhtvo ohranil. Ravno mu je ozhe hotel dali gofpodarftvo vfiga kraljeftva ; pa Bog ) e drugazhi obernil, in ga k’ febi f’ fveto fmertjo poklizal. Sbolel je, in ni fe mu dalo pomagati, defiravno fo fi sdravniki slo persa- oevali , in vfi profili Boga, naj ga ohrani. E°g je fvojiga sveftiga flushabnika is te revne doline v’ nebefa vsel, in namefti pofvetniga kraljeftva, mu dal kraljevati v’ nebefhkim kra- 240 ljeftvu. Le 28 let ftar je v’ Gofpodu safpal v’ letu io 34> Veliki zhudeshi fo fe po njem go¬ dili. Nauk. Roshjo voljo Jpolnovati. Sveti Emerik je gorezhe fpolnoval vfe sa- povedi, in delal , kar koli je vedil , de je Bo¬ gu dopadljivo; sa tega voljo je v’ sakonu de- vifhtvo ohranil, kar je fizer nenavadno in ne- sapovedano. Smiraj je gorel od velizih shelj v’ dobrim zhedalje bolj rafti, in Bogu zhedalje prijetnifhi flushili. Kriftjan ! tudi ti fkerbi Bogu dopafti. Pre- mifli, sakaj lx od njega ftv-arjen , kaj hozhe od tebe, in kakofhno plazhilo je tvoji svefto- bi obljubljeno. Jesuf je djal : Jejt Jim is nebef pri f/tel, ne de bi fvojo voljo /ioril. temuzh de jtorirn voljo Ozheta , hlevi me poflal .“ Jan. 6 . 38. Kaj ti porezbefh, o zblo- vek ! de li mar na fvetu, de bi fvojo voljo de¬ lal ? Ne , ampak de bi delal voljo fvojiga ftvar- nika. Ne bogatin, ne mogozhni, ne kralj ne fme ftoriti, kar bi on hotel, ampak kar Bog hozhe. Kaj je volja boshja ? Nafhe pofvezhenje in sve- lizhanje; to je pa le is dopolnjenja poftave. Zhe oftudnofti dopernafhafh , norofti pozhe- njafh , krivize delafh, zhaf sapravljafh ; ne de- lafh boshje volje, temuzh delafh soper volj 0 241 boshjo, in ne bofh svelizhan. David pravi: ,,Kleri hudobijo delajo , ne hodijo po Gospo¬ dovih potih. u Pf. 118, 3 . Bodi vef vnet sa zhaft boshjo in sa fvoje svelizhanje , premaguj fvoje flabe shelje, in v’ vlim bodi tvoja volja po boshji volji; tako bofh svelizhan. Prod in sheli is ferza, kakor je Jesuf uzhil in sapove- dal: ,,Sgodi le tvoja volja , kakor v’ nebelih, tako na semlji. Proli is vfe dufhe , ne de bi Bog ftoril , kar hozhe , njegova volja je vliga- mogozhna bres tvoje ; temuzh de bi ti gnado dal vfelej delali, kar on hozhe. Tako ne bofh shivel po zhlovekovih fpazhenih sheljah, am¬ pak po volji boshji. I. Pelr. 4 > -• Bodi v’ lej potrebni pokorfhini uterjen ; pa zhuj tudi, de ne bofh sapeljan. Premifli, kaj je volja boshja, in shivi popolnama po njej ; fvojo voljo delati je tebi prijetno, pa Bogu nili prijeten , sunaj zhe li njemu v’ vlim pokoren. Premifli priliko : Gofpodar ima dva nlapza enako pridna in delavna: eden dela fkerbno, kader, kar in kakor gofpodar sa- poveduje; drugi dela pridno, pa le kader, kar in kakor on hozhe. Kteri tih dveh do- poinuje gofpodarjevo voljo? Lahko vef h, de pervi. Delaj tedaj po njem, in le tako do- padefh Bogu. Gofpodar naj moli ko pufhav- "ik, zhe pa ni priden v’ fvojih dolshnoflih , *ke otroke ali drushino pufha bres ftrahu; kaj mu molitev samore pomagati ? Nekteri je "fmiljen , pa dolgov ne plazhra, kaj mu po- inaga ufmiljenje bres pravize ? Shivi po vfih IV. 16 sapovedih, dopolnuj vfe dolshnofti , in to is ljubesni do Boga; tako dopolnujefh njegovo fveto voljo. Proli ufmiljeniga Boga dvojne gnade, nje¬ govo fveto voljo bres smote fposnati, in jo sve- fto delati. jNi vfe vfakimu sapovedano: Bo¬ ga in blishnjiga ljubili, v’ zhiftofti po ftanu, v’ ponishnofti in drusih kerfhanfkih zhednoftih shiveti, je vfih dolshnotV; pa flehern Han ima fofebne sapovedi, kakor je Bog ljudi raslozhil, in bres dopolnjenja tih ni nobene fvetofti. Vfe to fkerbno premifli, pa tudi okolifhine, ktere fe vedno premen jujejo, de fe pravizh- no fodifh. Hudo poshelenje , to je. napuh, lahomnoft, nevofhljivoft, nezhiftoft, ali kaj dru- siga hudiga , fe v’ vfako rezh vtikuje, in tvo¬ ja dufha je lahko sapeljana ; sato profi Bo¬ ga , poprafhuj modriga fpovednika, in boga| ga, de ne sabredefh v’ smote, in Boga ne shalifh. Molitev. Dobrotljivi Jesuf! daj mi fvojo gnado, de tvojo fveto voljo fposnam in fpolnujem. Ponishno te profim, daj mi fposnati vfe pi' e ' pveshene svijazhe fvojiga temniga ferza, in jih vfe poravnati po tvoji fveli volji. Moja vo¬ lja je flaba, fpazhena in hudobna; tvoja volja je zhifta, fveta in ljubesnjiva , ker nozhe dru - siga , kakor le moje svelizhanje. Odpovem fvoji flabi volji, in le po tvoji hozhem slu- veti. V’ dobrim in hudim, v’ dobrotah in brit- koftih, v’ shivljenji in fmerti naj fe sgodi tvo¬ ja fveta volja. S. Emerik, ki drusiga nili ho¬ tel in ifkal, kakor dopafti Bogu! fproli tudi meni enako gnado, de mu tudi jeft dopadem, in fe svelizham. Amen. VI. dan liftoviga gnoja. t S. Leonarda apai. ^veti Leonard je bil imeniten flushabnik Klo- doveja, perviga kerfhanfkiga kralja na Franzo- fkim. S. Remigi fhkof je , kakor kralja, ta¬ ko tudi Leonarda njegoviga flushabnika h’ ka- tolfhki veri fpreobernil in kerflil, kralj fam je bil njegov boter. INjegova poboshnoft in fo- febna rasumnoft fte kralju slo dopadle; v’ ve- zhi fl ushbo in zhaft ga je hotel povifhati. Pa beti Leonard, v’ kerfhanfki veri dobro podu- z hen , in od gnade boshje rasfvetljen , ni ma- r »l sa dobrote fveta; bogaltvo , vifokoft, ob- bft, zhaft, vfe to mu je bilo ko blato, ker je ve dil, de je v’ pofvetnib opravilih tesbko Bo¬ li 11 flushiti. Torej fe je dobrotijivimu kralju le po sahvalil sa ponujeno flushbo , je fvetu 'ef odmeri, in le boshjiga kraljeftva ifkal. Ko 1° h Remigi vidil njegovo fveto shivljenje, lnu je mafhnikovo pofvezhevanje dodelil, in 16 * 244 ga pofial fvetiga evangelja osnanovat. Gore- zhe je uzhil, veliko nevernikov k’ pravi ve¬ ri. veliko grefhnikov k’ pokori napeljal, ker je Bog s’ njim delal. Po vfim kraljeftvu fe je to rasglalilo , in zelo kralj je svedil njegovo ( gorezhoft v’ osnanovanji in fvetoft njegoviga j shivljenja. Kralj ga je na fvoj dvor poklizal, s in ga je miflit fhkofa isvoliti, kakor hitro bi j fe kaka fhkofija isprasnila. Pa f. Leonard je j dobro vedil, de je v’ niskofti in famoti loshej j Bogu flushiti, fe je vfim kraljevim ponudbam j umaknil, in je f bel v’ klofhter , ki fe mu je p reklo Mili, bliso mefta Orleana. Tukaj je bil i vfim fvojim bratam sgled fvetiga shivljenja, 1 in vfi fo ga vifoko zhaftili. Ko je prednik Ido- j fhtra umeri, je fliel v’ drug fhe bolj famoten y klofhter ob meftu, ki mu je Beri ime, kjer t je s’ shivo befedo boshjo vfe malikovavze Kri- s ftufu perdobil. Od tod je prifhel v’ kraje Li- j mofhkiga mefta. Nekoliko zbafa je v’ nekim p gojsdu pred ljudmi fkrit oftal, in fe od farnih s sel in korenin shivil ; le Bog je bil prizha nje- j goviga fpokorniga shivljenja. Potlej je sazhel j befedo boshjo osnanovati, in Bog mu jo je f dal s’ velizirni zhudeshi poterdovati ; torej j e ] lilno ljudi k’ Bogu fpreobernil, in veliko jih £ je ne le na dufhi, ampak tudi na truplu osdra- j vil. Pergodilo fe je, de je bila kraljiza, she- r na kralja Teodoberta is Akvitanije, na poro- p du v’ frnertni nevarnofti. Kralj, kteri je p° /] kmetih svedil, kolike zhudeshe je f. Leonard z she ftoril, je po-nj pofial. S. Leonard p rJ ' v — 2 45 — de, moli nad kraljizo, in bersh je bila oteta. Kralj, neisrezheno vefel, mu rezhe, de naj profi, kar koli hozhe, prejel bo. Pa fveti mosh ni profil nizh drusiga, kakor malo gojs- da, de bi v’ njem prebival. Kralj je rad v’ to dovolil. S. Leonard je v’ gojsdu napravil zerkvizo, je evangeljfke refnize in fvoje fla- bofti premifhljeval, dolgo molil, fe ojftro po¬ bil , in fe fhe drugazhi pokoril. Njegova fve- toft je po vfi desheli flovela. Is vfih krajev lo ljudje k’ njemu hodili, ga fveta profili, sve- fto poflufhali, in delali po njegovih naukih. Veliko jih je shelelo per njem oftati, in s’ njim v’ famoti shiveti. Tedaj je ondi klofhter po- bavil, in je v’ lepi edinofti in fvetofti shivel s’ vlimi Tvojimi uzhenzi. Tudi do reveshev, ki nifo k’ njemu mogli, je bil slo ufmiljeniga fer- za. Sam je hodil do bolnikov, jim ftregel, in jih k’ saupanju v’ Boga in k’ poterpeshljivo- fli opominjal. S’ kraljevim perpufhenjem je zelo jetnike v’ jezhah obifkoval, jih uzhil, jih k’ pokori opominjal, iri poboljfhanirn od kra¬ lja refhenje fprofil. Hvaleshni fo po tem pri- Ihli, Ivoje ketine pred-nj pokladali, in ga mi¬ lo profili, de naj fhe per Bogu sa-nje moli, de ne pridejo kedaj v’ peklenfko jezho. S. Leonard je molil sa-nje, in je veliko grefh- nikam sadobil obilno frezho , ktere fo sheleli. Poln lepih zhednoft in dobrih del je 6 dan li- ftoviga gnoja v’ letu 55g tudi fam bil vset v’ zhaft isvoljenih boshjih, ki jo sdaj vshiva , in bo vshival vekomaj. — 246 — N a u k. _Svojo dafh o Bogu podvrezhi. S. Leonard fe veleli v’ nebelih , in je zhe- fhen v’ katolfhki zerkvi , ker je fvojo dufho Bogu pokorno imel. Vfi fvetniki fo Bogu po¬ korno shiveli, in kres pokorfhine ni svelizha- nja ; vfe nizh ne pomaga , z, h e pokorfhine ni. Modri pravi: „Moj Jin ! ne posctbi moje po Jiave , in tvoje Jerze naj ohrani moje sapove- di ; sakaj v' tim bofh mir nafhel Prip 3, 1 . 2 . Zhe fvoje dufhe Bogu ne podvershefh, li ne bo miru, ne zbafniga, ne ve/.hniga. Zhe nifi Bogu pokoren, shivifli nepokojno, umer- jefh nefrezhno, in bofh vershen med hudizhe. Zhe ti je pa tvoja flepota napravila Iashnjiv mir, kaj pomaga to ? V’ lashnjivim miru shivifh, in po fmerti ti ga ne bo. Nefrezhen je grefhnik , kteriga veft pezhe, nefrezhnifhi je , zhe ga ne pezhe. ker ne ve in ne fkerbi odpraviti, kar shali Boga. Mifli in premifh- i j u j , kolikor hozbefh, ni druge poti praviga miru in frezhe , kakor Bogu flushiti f’ popol¬ no pokorfhino. Premifli fvetiga Avgufhtina pred fpreobernjenjem in potlej. Nekaj let je f 1 u- shil in pokoren bil fvojimu poshelenju, pa in 11 ni bilo miru. Silni viharji fo tergali njegovo ferze; njegova dufha je bila ko ladija v’ fredi ferditiga morja od mogozhnih vetrov gnana, v’ fkerbi, v’ ftrahu. Ko fe je Bogu podvergeK — 247 — in mu je s’ vfo fvojo dufho sazhel flushiti; takrat fe je njegovo ferze vefelilo , in je od ve- felja pofkakovalo : tudi v’ nadlogah in v’ obil¬ nih folsah je fladek mir vshival. Mir vefti je plazhilo boshje flushbe in saftava vezhniga mi¬ ra; pezhenje vefti je plazhilo nepokorfhine in perzhetik vezhne nefrezhe. ,.Hdo fe Jtavi Bo¬ ga , in ima mir ? Job. 9 , /4. Slushi svefto ljubesnjivimu Bogu, in ti bo dobro. Bog hozhe tvoje ferze imeli pokorno savoljo tvoje frezhe, napolnuje te s’ dobrota¬ mi, de te ljubesnjivo lili ga "svefto ubogati, in sa plazhilo sapovedane pokorfhine fe ti bo dal vshivati vekomaj. Premifli, kako ljubesnjivo govori Bog: „ Moj otrok! daj mi fvoje fer¬ ze in glej na moje sapovedi.“ Prip. 23 , 26. Ako bi bilo kamnato tvoje ferze, bi fe mo¬ glo Bogu fvojimu Gofpodu in dobrotniku vda¬ ti: njegov li, vfe prejemafh od njega, vfe upafh od njegove milofti; sakaj bi mu bil ne- hvaleshen in nepokoren ? Ne delaj ko hudo¬ bni Kajn, kteri ni febe, ampak fvoje dari Bogu dal. Bog je njegove dari savoljo nje- goviga nepokorniga ferza sanizheval, saver- shen je bil. Ne delaj po njem , ker je sapi- fano : „Gorje jim , kteri fo fe na pot Ka;na podali Jud. 11. Kdor le unanje befede, dari ali kaj drusiga daje Bogu , febe pa nozhe dati, pofnema Kajna, in bo pogubljen. Zhe li bil do sdaj Bogu nepokoren , zhe li fvo- jiga ftvarnika, odrefhenika, pofvezhevavza sani¬ zheval s’ grefhno nepokorfhino ; fpokori fe, vdaj fe fvojimu gofpodu in dobrotniku, shivi v’ njegovi pokorfhini, in bofh prifhel v’ lepe nebefa. Molitev. O moj dobrotljivi Bog in Gofpod! fra- mujem fe fvoje gerde nehvaleshnofti in grefh- ne neppkorfhine; fovrashim jo, in jo hozhem opuftiti. Sposnal fim dobro , in vender fim hudo delal. 0'Gofpod! le tvoja gnada mi sa- more pomagali, de ti fkashem pravo pokor- fhino, in fvojo dufho podvershem; daj mi jo obilno savoljo ljuhesnjiviga Jesufa, de ti hozhem in samorem flushiti. S’ njeno pomozhjo ho¬ zhem , kader koli bom fkufhan , is ljubesni do tebe ftanoviten oftati, in od tebe nikedar od¬ klopiti. O f. Leonard, ki fi bogaftvo , zhaft in vfe pofvelno sanizheval, de bi v’ famoti fveflo Bogu flushil ! fprbfi mi pokorno dufho, vfo vdano Bogu, de vfe delam po njegovi fveti vo¬ lji, in nizh po fvoji. Amen. VII. dan liftoviga gnoja. c «Sy'. Vital in Agrikola , marternika . c ^veli Vital je bil hlapez fvetiga Agrikola. Oba Ila bila shive vere in fvetiga shivljenja. Ob nju- — 249 — nim zhafu fo neverniki hudo preganjali zer- l'ezh do konza ftanovitna oftala. Kader fta bi¬ lo pred oblaftnika perpeljana, fta ferzhno pri- z hala praviga Boga, in malike sanizhevala. Nekdo is nevernikov je rekel : Vfi kriftjani n «j shivi sgore v’ ognji, kteri bogove in ze- ^ ai 'je sanizhujejo.“ Oblaftnik jima je mezheje govoril, in ju nagovarjal, de naj bogove mo- Id®, rekozh : ,,Vi dva fe mi vidita modra; te- doj ne bilita pred zhafam neumno umreti , *emuzh raji molita nafhe mogozhne bogove.“ Trifon je oblaftniku odgovoril : ,,Modroft }e ref per nama, ki Jesufa, vezhno modroft, 254 poflufhava, in sa njim hodiva; druge poti ni do prave modrofti.“ Oblaftnik ju je bersh ukasal po vfim telefu rasrnefariti. Sf. Trifon in Refpizi fta fvoje oblazhila tje vergla, fe ulegla , in fe obrazhala, kakor fo oblaftniko- vi flushabniki sapovedovali; tri žele ure fta bila hudo terpinzhena, pa nifta nikar enkrat sdih- nila , le Jesufa fta klizala na pomozh, in ne- verniga oblaftnika profila , de naj nikar bogov ne moli , ampak le Jesufa Kriftufa. Neverni oblaftnik je njune befede sani- zheval; je fhel na lov, in sapovedal oba ondi puftiti na mrasu do njegoviga prihoda. Ta dva fveta marternika fta ga zhakala svesana na tleh v’ kervi, na mrasu, v’ bolezhinah in v’ boshji hvali. Kader je bil oblaftnik prifhel, fta mu ko poprej ferzhno odgovarjala , Jesu¬ fa hvalila, in bogove sanizhevala. Oblaftnik je fvojim flushabnikam rekel: „Versite oba v’ temno jezho,“ in je fhel v’ drugo mefto. Bersh ko je bil prifhel nasaj, je ukasal oba pred fe perpeljati, in jima je rekel: ,,Ufnii- lita fe fvoje mladofti , in ne hitita neumno presgodaj umreti.“ Odgovorila fta nul : ..Svoji dufhi fva ufmiljena, zhe oftaneva v’ prizhanji Jesufoviga imena. Oblaftnika je rasferdila njuna ftanovitnoft; ukasal je njune noge s’ she- lesnimi sheblji prebofti, ji vlazhiti po meftn • med tim pretepati , in s’ shelesnimi greben 1 njune telefa tergati. Nifta vezli bila zhlove- ku podobna. vender fta glafno molila : ,,Go' fjjod Jesuf Kriftuf! savoljo tebe terpiva, in te 255 profiva, daj nama ferzhno ftanovitnoft.“ Ne¬ verni oblaftnik, vidi ti njuno ftanovitnoft, kte- ro je terdovratnoft imenoval, je ukasal obe¬ ma glavo odfekati, in tako fta frezhno umerla oholi leta 2 5 1. Nauk. V' pohuj[kanji nedolshno shiveti. Sveta Trifon in Refpizi fta sbivela med fpazhenimi neverniki in ob zhafu hudiga pre¬ ganjanja. Neverniki fo menili, de je hudo po- shelenje nebefhk dar; nifo vedili fpazbenofti zhlovekove natore, in fo v vfih hudobijah mir¬ no shiveli. Ta dva fveta marternika fta [le¬ poto nevernikov obshalovala, le Jesufa poflu- fhaia, in mu ftanovitno flushila. Blagor krift- j»nu, kteri fc ne da od hudobnih pohujfhati! Sdaj ni med nami nevernikov, pa ni malo hriftj anov, kteri shive ko fovrashniki krisha Jesufoviga 5 tih nikar ne poflufhaj. Bogu »ve¬ ko flushili, dokler ni fkufhnjav, je lahko; pa ftanovitnoft in sveftoba v’ fkufhnjavah in po- kujfhanji , to je hvale vredno, to je potrebno. Kriftjan ! flab fi in med hudobnimi; med tolikanj ljudi je fkoraj nemogozhe, de bi po- ftnjfhanja ne bilo ; pohujfhanje te lahko vle- zhe ravno to mifliti, govoriti in delati, kar nad drusimi vidifh. Sato ne posabi Jesufa, tudi ne njegovih fvetnikov, profi ga is ferza, ft e naj ti da fvojo gnado , iii tudi ti bodi va- 256 ren, de v’ njegovi flushbi ftanoviten oflanefh. Neverniki fo fvoje malike ozhitno molili, s’ njimi fe hvalili, njih godove rasujsdano ob¬ hajali, in po njih ismifhljenim sgledu gerdo shiveli. Tudi hudobni kriftjani imajo fvoje malike: eni molijo fvoje flabo telo, 'ga lepo- lizhijo, in s’ njim naftavljajo saderge pripro- flim; eni molijo fvojo prašno zhaft , in ji da¬ rujejo vfe; eni molijo blago , in is lakomnih shelj nimajo poziiitka ; drugi druge malike molijo, in jih povifhujejo, ker fo od fvojiga poshelenja oflepljeni. Ti sapeljani kriftjani govore svijazhno soper sapovedi, polajfhuje- jo jarme fvetiga evangelija , sanizhujejo po- korfhino, pokorjenje in vfe dobro. Vfe kota fo polne sapeljiviga pohujfhanja; pa ne daj fe sapeljati, flusbi svefto Bogu, ne posabi Jesufo- vih naukov, ljubi sapovedi, vedno pomni fmert, fodbo in vezhnoft. Zhe to delafh, refnizhno rezhefh sa Davidam : ,, £ Sovrashim hudobijo , in fe mi gnjuji; tvojo pojiavo pa ljubim•" Pf. 118 , 1 63. Ako bi bilo malo sapeljivzov. bi lahko kam pobegnil; pa jih je povfod veliko, in le f’ ftanovitnoftjo samorefh fvojo dufho ohraniti nedolshno. Ako bi fe hotel vfih hudobnih ' r *' rovati , bi mogel is tiga fvela iti. S. Pavel tako pravi : ., Kolikor je moz/i , fe varuj drushbe hudobnih, ne perdrushi fe rasujsdanim , bo¬ di famoien , kolikor samorefh , in ne hodi sa neumno mnoshizo , de bi hudo Jioril. 11' Mos. 23, 2 . Zh'e sbivifh varno, bofh manj- — 257 — krat fkufhan, defiravno bofh fkufhan. Kaj ti je koriti? Delaj, kar je Joshef v’ hifhi nezhi- Ite gofpodinje ; kar je Tobija v’ fredi never¬ nikov; kar je Lot v’ nezhikim meku; kar je Susana od karzov fkufhana: to je, bodi fer- zhen, kanoviten in nepremagljiv; ne daj fe premagati od hudiga, temuzh premaguj hu¬ do s’ boshjim ftraham. Zhe vidifh doki flabi- ga, pomni pravizhno fodbo boshjo, per kteri hudobni ne bodo ne tebe, ne febe isgovarjali. •,Bog bo vfakimu po njegovih delih povernil. i( Rimlj. 2, 6. Zhe vidifh mogozhne, oblaknike , uzhe- ne flabo shiveti , ne daj fe pohujfhati od njih. Grefhno shivljenje imenitnih ljudi ne isgovar- ja greha, ampak ga povifha. Pohujfhanje mo- gozhnih je nevarnifhi. ,,Njih gospodovanje je ljudem v ’ pogubljenje .“ Prip. 28, 12. ,.Zhes nje bo nar ojjirejjhi fodba j Jilne bolezhme bodo terpeli. ii Modr. 6, 5 . 6. Bog je velizi- ga in majhniga , bogaliga in revesha , oblakni- ka in podloshniga kvaril, in bo vfaziga pra- 'izhno fodil. Sveti Pavel pravi: „ Nadloga in britkojt zhaka dufhe vfaziga zhloveka , kle¬ ni hudo dela j zhaji in hvala zhaka vfa- z 'ga zhloveka , kleri dobro delar‘ Rimlj. 2 , 9 - 10. Sato ne daj fe pohujfhati , in ne re- : ,,Zhe fe od hudobnih lozhim, me sani- *hujejo.“ To ni kerfhanfko govorjenje ; to je 'avno tako kakor bi rekel: ,,Roji rasshalim ^esufa ko zhloveka, raji lim od njega preklet, k° od ljudi sanizhevan.“ Le mifliti to je kra- IV. 17 258 fhno ; tedaj oftani sveft Bogu, de bofh od Je- sufa saflifhal : „ Dobri in svejti hlapez! pojdi v' vefelje fvojiga Gojpoda. Mat. 25 , 21. M o l i t e v. O Jesuf! verujem te fvojiga Gofpoda, u- zhenika in fodnika : vender raji poflufham in bogam hudobne ljudi, fe nad njimi pohujfham. in po njih sgledih shivim. Kaj mi bo per fod- bi pomagalo, zhe bom v’ velikim fhtevilu tvo¬ jih fovrashnikov ? O ufmiljeni Gofpod ! ti vefh mojo veliko flaboft, podpiraj jo P fvojo mo- gozhno gnado, ftori me fvojiga sveftiga flushab- nika, ohrani me v’ fvoji flushbi ftanovitniga. O fveta Trifon in P«.efpizi, ki fta premagovala fvojo flaboft, hudobijo rasujsdanih, shuganje, bolezhine in fmert! fprofita mi sveftobo in fta- novitnoft, de le ljubesen Jesufova v’ meni ne¬ premagljiva gofpoduje. Amen. IX. dan liftoviga gnoja. Sveti Teodor marlernik. t ^veti Teodor marternik je v’ jutrovih deshe- lah imenovan Teodor veliki, ker je imel f°' febno ferzhnoft v’ bolezhinah. Vojfhak je bil sveft in ferzhen, pa tudi dober kriftjan in f er ' — 25g — zhen vojfhak Jesufov; ni fkrival fvoje vere, in jo je tudi per nevernih ozhitno prizhal. Sra- ven ftanovitne vere je imel tudi nedolshnoft in pravizhnoft; je fveto shivel, ni bil nobenimu nadleshen , je bil pokoren fvojim oblaftnikam, in vfim dober. Kader fta zefarja Makfimijan Galeri in Makfimin Daj v’ letu 3o6 ponavlja¬ la preganjanje soper zerkev boshjo v’ jutro- vih deshelah , je bil s’ drusimi vojfhaki v’ Pon¬ tu v’ meftu Amaseji. Vojafhki poglavar je ve- dil , de Teodor sanizhuje bogove ; ga je po- klizal , in mu rekel : „Bodi pokoren zefarju, in daruj bogovam.“ S. Teodor mu je odgo¬ voril : „Ne maram sa premoshenje, sanizhu- jem prašno zhaft, dam tudi fvoje telo na drob¬ no rasfekati raji, kakor de bi prelomil svefto- bo, ki lim jo fvojimu Bogu obljubil.“ Pogla¬ var ga je peljal pred meftniga oblaftnika. Oba fta ga slo nagovarjala, de naj fe vda, in mu tudi hude bolezhine napovedala, ako terdo- vraten oftane'. S. Teodor je obema ob krat¬ kim povedal, kaj de veruje , in je perfta- vil: „To je moja bogoflushnoft , to je moja vera, to bom ohranil, bom naj tudi umorjen, bom naj rasfekan, ali shiv foshgan; zhe vfi. moji udje poginejo, naj bodo ftvarniku daro¬ vani , od kteriga fim jih prejel.“ Kader fta vidila njegovo nepremakljivo ferzhnoft, fta mu re kla: „Sa sdaj pojdi, in premifli, kaj ti je ftoriti.“ S. Teodor je fhel v’ miri, in ker je ve- dil, de bo fhe fkufhan, je vedno molil in 260 profil Boga ftanovitnofti; tudi druge kriftjane je gorezhe nagovarjal, de naj vfe terpe, in umro sa fveto vero. Shelel je vfe bogove po- konzhati, in vfe ljudi napraviti, de bi pravi- ga Boga molili. Bliso mefta je bil imeniten tempelj boginje Zibele, ktero fo flepi never¬ niki ril teli mater vfih bogov. S. Teodor je fhel tje ponozhi, in tempelj sashgal, kteri je hitro sgorel, in kup pepela poftal. To ni bi¬ lo fizer perpufheno, ker to ni bilo v’, njegovi oblafti 5 pa f. Gregori Nizhan pravi : „Bog, gofpodar vfiga , mu je to inifel v’ ferze dal." Neverniki fo bersh svedili , kdo de ga je fo- sbgal, fo ga prijeli, svesali, in peljali pred meftniga oblaflnika. Neverni ohlaftnik je bil grosno ferdit, vender mu je rekel : „Zhe mo- lifh nafhe bogove, ti odpuftim. in te bom fto- ril darovavza nafhih mogozhnih bogov.“ S. Teodor mu je odgovoril: „V.i fte hudobni, ki lashnjive bogove molite ; kteri vafhim bogovani darujejo , fo hudobnifhi od vaf: kako bi bil jeti te hudobne flushbe sbeljen ?” Ohlaftnik je od togote pofkakoval, kader je te befede saflifbal , ga je bersh ukasal pretepfti , in ras- mefariti do kofti. V’ tih neisrezhenih bole- zhinab je Bogu hvalo pel rekozh : ,,Hvalil bom Gospoda vfele;njegova hvala bo srni- raj na mojim jesikn -“ PL 53, 2 . Neverniki fe nifo nikedar mogli prezhuditi, ker nifo ve- dili , od kod de je njegova nepremagljiva po- terpeshlj.ivoft. Oblaftnik mu je rekel : „Ti nefrezhni! fe ne framujefh upati v’ krishani- 26l ga hudodelnika? S. Teodor mu rezhe „To je framota, f’ ktero fe vfi hvalijo, ki v’ Jesu- fa verujejo.“ Oblaftnik ga je ukasal v’ jezho vrezhi: pa angelji fo k’ njemu prifhli , in s’ njim Boga hvalili; tudi je bila vfa jezha v’ ve¬ liki fvetlobi, de fo fe neverni flushabniki slo zhudili. Oblaftnik ga je fhe fkufhal ; ker pa ni nizh per njem opravil , ga je v’ ogenj ob- fodil. S. Teodor je fhel vefel na germado , fe je f’ fvetim krishem sasnamnjal, in je v’ boshji hvali v’ ognji umeri, N a a k. Is hvaleshnojii do Boga Je greha varovati. Sveti Teodor je bil poln dolshne hvalesh- nofti do dobrotljiviga ftvarnika ; sato ga ni ho¬ tel shaliti, raji je umeri, ko njega sapuftil. Blagor kriftjanam, kteri v’ shivo zhutijo mozh vere in drusih dobrot, ki jih od ufmiljeniga Boga prejmejo, de bi is shive hvalesbnofti do njega nikedar ne grefhili. Bodi tedaj enak zhiftimu Joshefu, kteri je v’ fkufhnjavi miflil m rekel: „Kako bi mogel to hudobijo Jto- nLi , in soper fvojiga Boga grefhili?" I. Mos. 3g , 9. O kriftjan ! vefh , koliko te shali in pe- z he, kader prejmefh hudo sa dobro. Kaj fo pa tvoje dobrote blishnjimu fkasane memo bosh- BB , ki li jih prejel ? Zhe je zhlovek zhloveku nehvaleshen, je gerdo in grefhno; pa hudob- 262 nifhi je ufmiljenimu Bogu povrazhati hudo sa dobro. Bodi hvaleshen Bogu ne le s’ befedo, ampak tudi f’ fvelim shivljenjem ali f’ flanovitno pokorfbirio. Bi fe ti hvala blishnjiga sadofti velika sdela, ako bi ti prijasno in bvaleshno govoril , in ob perloshnotli nafproti delal ? Smel bi mu po pravizi rezki binaviz in lash- nik. Pa ti delafh ravno to s’ ufmiljenim Bo- gam. Le pokorni kriftjani fo Bogu hvaleshni, nepokorni fo mu nehvalesbni; salo je sapifa- 110 : ..P oj le hvalo Gojpodu vi , njegovi Jvet- niki.“ Pf. 29. 5 . Tudi je sapifano : ,, Hvala ni lepa v ’ ujtih grefhnihovP Sirah i 5 , 9. Hvala pravizhnih je Bogu prijetna, ker je ref- nizhna; hvala hudobnih je Bogu soperna, ker je lashnjiva. Sveto pifmo nam pokashe lep sgled hva- leshniga ferza nad kraljem Afveram. Timu kralju je bilo navadno sapifati vfako prejeto dobroto, de bi nobene ne puftii bres plazhi- la. Eno nozh, ko kralj ni mogel safpati, je fvojimu flushabniku sapovedal , de mu je bral sgodovine kraljeftva. V’ bukvah je bilo tudi sapifano, de je Mardohej kralju sbivljenje otel. Kralj je poprafhal, kaj de je Mardohej sa to svetlobo dobriga prejel ? Slushabnik inu je odgovoril , de nizh. Kralja je to fpeklo, in drugi dan je svefliga Mardoheja vifoko p°' vsdignil. Eti. 6. O kriftjan! kako velike bi bile bukve, ako bi va-nje vfako prejeto dobro¬ to sapifal ? Loshej prefhtejefh svesde na ne¬ bu, ko dobrote, ki fi jih od Boga prejel. Pre- mifli, kaj fi dobriga prejel, in prejemafh od Ozheta ftvarnika, od Jesufa odrefhenika , od f. Duha pofvezhevavza! Premifii nalome in zhes- natorne prejete dobrote; ni mogozhe vfih ve- diti, vender kar jih vefh , jih je neisrezheno : tedaj ne bodi ufmiljenimu Bogu nehvaleshen. Zhe fi Bogu nehvaleshen, fi enak nepokorni- mu rasujsdanimu otroku, kteri v’ hifhi fvoji- ga dobriga in hogatiga ozheta vfe dobrote vsili¬ va , vender ga nehvaleshno shali in sanizhuje. Ne bodi vezh nehvaleshen, ampak refnizhno bvaleshen , delaj po Davidu, kteri je bil v’ boshji hvali vnet, in je is ferza rekel : Hva¬ li Gofpoda, moja dafha , in nikar ne posabi njegovih dobrot Pf. 102, 2. Le posabiti prejete dobrote je gerda ne- hvaleshnoft ; hudo sa dobro povrazhati je hu¬ dobno ; sa veliko dobriga veliko hudiga vra- zhevati je hudobnifhi. Boshje prejete dobro¬ te , kterih nifi bil in ni Ji vreden , naj vnema¬ jo tvojo dufho : ljubi ufmiljeniga Boga , in sve- Ito mu flushi ; pomagaj tudi drugim Boga hva¬ liti, brani ga shaliti, v’ tim bodi ftanoviten , in tako fi mu hvaleshen. Molitev. O ljubesnjivi in vfigamogozhni Bog! tvo¬ je dobrote, ki fi mi jih flori 1 , fo neisrezhene , 'n moja nehvaleshnofl nefkonzhna. Jeft fnm 's febe nifim nizh, in ne morem nizh; kar km , kar imam, in vfe je od tvoje nefkonzhne milofti. 0 dobrotljivi Ozhe ! pred teboj sha- loftno povem Tvojo hudobno nehvaleshnoft, in te ponishno profim , odpufti mi dobrotljivo. Pofihmal hozhem premifhljevati tvojo neTkonzh- no milofl:, nozhem vezh tebe shaliti, ampak te hvaliti , in ti Tlushiti. S. Teodor, ki Ti v’ ferzu smiraj ohranil shivi fpomin boshje mi- lolli, in Ti raji umeri , ko Boga Tvojiga do¬ brotnika rasshalil ! Tproli tud imeni enako hva- leshnoft, de Boga hvalim tudi v’ nebefih ve¬ komaj. Amen. X. dan liftoviga gnoja. L S. Andrej A mlin. kyveti Andrej je bil rojen v’ Novimgradu na INeapolTkim v’ letu 1621. Bil je v’ katolTbki veri in bogoTlushnofti Tkerbno poduzhen od Tvojih dobrih ftarThev , in ToTebno od Tvoji- ga duhovniga ftriza. S. Andrej je bil slo zhedniga oblizhja in telefa , in sato je bil vezhkrat Tkufhan od neTramnih shenTkih. Eni- ga dne je bil v’ meftu Neapolu grosno nevar¬ no TkuThan ; pa je sbeshal . Tvoje blago on¬ di popuftil , in ga raji sgubil, ko v’ tifto hi- fho nasaj Thel. Ta Tveti mladenizh je Tvojo duTho ohranil nedolshno T’ ToTebno ponishno- ftjo, f’ TramoshljivoTljo , f’ pokorjenjem in sla¬ di ro bel f’ kai g° nn pr mi i e fvi Ij« je fh fk k< bi 10 g' P o d n n 11 f, P t 265 a- in o. h- rk li- o- a- e- la ki id lo it i- o )- i- lli s’ mogozhno pomozhjo Marije devize, kte- i'o je fofebno ljubil. Zhaftil je Marijo ne le s’ befedo, ampak tudi s’ nedolshnim shivljenjem, P pokorfhino do naukov Jesufovih , in s’ vfim, kar Jesufu in Marii dopade. Ker je bila nje¬ gova zhaft do Marije refnizhna, je po njenih mogozhnih profhnjah od Boga fofebne gnade prejemal, in nedolshno shivel. Neapolfki fhkof mu je mafhnikovo pofvezhevanje dodelil , ker je bil uzhen in (Vet. V’ tim vifokim ftanu je fveteje shivel, je rad fpovedoval, in grefhnike ljubesnjivo vodil po varni poli fols in pokor- jenja v’ narozhje bosbje milofli. Neapolfki fhkof mu je sapovedal nekaj rasujsdanih nun- fkih klofhtrov poravnati po pervih sapovedih , ker fo nune pofvetno shivele, in fvoje oblju¬ be posabile. S. Andrej je to teshko narozhi- lo opravil frezhno, pa f’ tim dobrim delam fi je dofti fovrashnikov nakopal. Eden tih ga je globoko v’ obras ranil, kakor mu je bil po¬ prej napovedal. 'Fo veliko krivizo mu je bersh odpuftil, in je tudi profil deshelfke oblaftnike , de fo mu odpuflili. S. Andrej je fkufil , de fe med nepokoj- n, rn fvetam teshko flushi Bogu, je dolgo pre- nnfhljeval , profil Boga, de naj ga rasfvetli, lr > je fhel v’ klofhter. Nemogozhe je popi- f^fi, k^ko fveto je v’ tifti ljubi famoli shivel; poprej je bil fvet, potlej fhe fveteji, ker je Wl poln fvetiga ognja , in nobena rezh ga ni m otila. Njegovi oblaftniki fo mu sapovedali oovinze uzhiti , in to flusbbo je defet let o- 266 pravljal po vfi volji boshji, ker je Boga gore- zhe ljubil , in druge vnemal ga is vfe dufhe ljubiti. Bogu je terdno obljubil fvojo voljo ferzhno premagovati, in vlak dan boljfhi per- hajati. To fpolnovati je smiraj fkerbel, pa fe je vender ponisheval; druge je fveto uzhil, fam je tudi sbivel, kakor je uzhil, pa fe je vender fhtel nevredniga grefhnika. Bog je ti ga fvojiga sveftiga flushabnika s’ naglo fmertjo k’ febi poklizal. Ravno je perzhel f. mafho, kar fo mu udje saftali , in je mirno umeri. V’ frezhno vezhnoft fe je prefelil danafhni dan v’ letu 1608. Nauk. c Svo;e shivljenje fkerbno premifhljevati. S. Andrej je naglo umeri, vender ni ne- perpravljen umeri, ker je bil smiraj perprav- ljen frezhno umreti. Tudi ti shivi smiraj fve¬ to , de bofh frezhno umeri , zhe tudi nog' 0 umerjefh. Nagla fmert fe le poredko p er ' meri; vender je tudi fmert terdovralnih grefh- nikov nagla, defiravno imajo dolgo bolesen, ker pokoro vedno odkladajo. Skerbno premifhljuj fvoje shivljenje, ^ e je po boshjih sapovedih ali ne. K’ pravim 11 fposnanju je tvoje potrebno: gnada boshja' snanje poftave in dobra veft. Zhe nimaH' rasfvetljenja gnade, ti vfa uzhenoft ne pom 9 ' gaj tvoja veft bo temna, svijazhna, in tvoje shivl jen je hudobno : Zhe po fvetih naukih ne hrepenifh, ne morefh fposnati boshje volje, in tudi ne pravizhno shiveti. Zhe vefh sapo- vedi, in fi flahe velti; jih ne bofh po volji boshji umel, bofh svijazhen, in poln lashnji- vih isgovorov. Tedaj vedno profi Boga, de naj ti f’ fvojo gnado pomaga ; bodi smiraj sheljen fvetih naukov, in smiraj lazhen pravizhnofti :• tako fe bofh fposnal, in bofh popravil, kar ni Bogu prijetno. Lepo te profim , fkerbno premifhijuj, zhe shivifh kerfhanfko ali ne. Lahko, de ne sanizhujefh boshjiga nauka s’ befedo, de s rokami rie kradefhj tle nimafh djanfkih ne- zhiftih grehov , aii drusiga ozhitniga hudiga, kar tudi hudobni fposnajo , de je grefhno 5 k pa morebiti v’ drusih fkrivnih grehih sapo- paden , kar te vender per Bogu krivizhniga >n pogubljenja vredniga dela. Zhe le uiia- "je ozhifhujefb , pa notranje pravizhnofti ni- mafh , fi enak pobeljenim grobam, ki fo su- *>aj lepi , notri pa polni gnjufobe in mertvafh- kih kolti. Zhe nad fvojim ferzam ne zhujefh , 1,1 ne premifhljujefh, kaj fe v’ njem godi ; iniafh tako pravizo ko pifmouki in fa rise ji od Jesufa obfojeni. Sato je on uzhil ; ,^ko vafha pravizhnoji ni obilnifhi od prainzhnojii pif- monhov in farise/ev , ne pojdete d nebe/iiko kralg/i vo “ Mat. 5 , 20. Zhe ni fi nikoli odllopil od nobene refni- katoifhke zerkve, premifli , ali is vere shi- V1 ^> to je, ali je tvoja vera shiva in delav- na ; zhe vera ni delavna, ni upanja , ni Iju- besni , in tudi ne svelizhanja. De fe bojifh Boga, vem, pa premifli, ali fe ga bojifh is ljubesni; zhe fi Boga vefel, je prav in potreb¬ no, pa popolna pokorfhina do njegovih sa- poved ti prizhuje, de je vfe to refniza. Zhe gledafh po ljudeh, kaj ti pomaga ali fhkodu- je ; zhe vilifh med Bogam in fvetam , je tvoja pravizhnoft prašna. Zhe Boga ljubifh , fe vfi- mu, bodi ti dobro ali hudo, prijetno ali so¬ pemo, lahko ali teshko , podversbefh bres vfi- ga isgovora, delafh ferzhno, kar mu dopade, in fe vfiga varujefh , kar ga shali. Premifli. koliko, kako in sakaj molifh. Ni kriftjana bres vfe molitve; pa le kdor je lazhen pra- vizhnofli, prav moli in profi. Zhe v’ lelefnih nadlogah gorezhe molifh, v’ dufhnih pa ma¬ lo ali nizh ; zhe vpijefh v’ Boga, de naj te re- fhi is telefnih nadlog, pa ga ne profifh, de bi te refhil is dufhnih nevarnoft: fi flab kri- ftjan in nevreden otrok hoshji. Premifli, ka- kofhno obzhutenje imafh v dobrim in hudim- Zhe le ne vefeli, kar dopade Bogu ; zhe te ne pezhe, kar shali Boga; zhe nefkerhifh sa nje¬ govo zhaft, in ga ne hranifh shali ti : fi hudo¬ ben , in nebefhkiga kraljeliva nevreden. Skosi ferze fi preftreljen od majhne sopernofli sanizhevanja , greh pa te ne pezhe ; kaj *° pomeni ? To pomeni , de febe ljubifh neum¬ no , Boga pa ne ljubifh. Premifli , kakofhna je tvoja pravizhnoft v’ drusih rezheh, sakaj tukaj je bilo malo re¬ je: jlOV :op k j:ifi |i, ed lii, dl tik ta pa 'je' 'ol in ■at ! P< na h, Un Jo »7 la i ia lju. ojifh h is treb- sa- Zhe odu- tvoja vfi- i so- vli- ade, lini, jana pra¬ lnih ma- re- de kri¬ ka- Jim. ne nje- udo- kosi ali " to um- n od re- kniga. Le od ene sapovedi je veliko nau- |»v, kaj pa od vlih ? Vfe sapovedi fo fizer sa- »padene v’ ljubesni, pa ljubesen fega fhiro- i», sapopade vfe sapovedi. Zhe slo ne fker- ifh, bofh lahko sapeljan ; nifo vfi flanovi ena- 'i, zliaf, perloshnoft in druge okolifhine fe edno premenjujejo , in kdor ni pravizhne ve¬ li, ima smiraj dofti isgpvorov. To je dobrini | a njegove profhnje godili. 275 Nauk. Is njegoviga shivljenja. Sveti Mariin je bil foldafhkiga poglavarja fin , in po sapovedih Rimljanov je tudi on bil foldafhini podvershen. Is pokorfhine do Bo¬ ga fe je fvojim oblaflnikam podvergel, in jim svefto flushil; je bil pravizhen, ufmiljen in fer- zhen. Shelel fizer je kam iti v’ miru Bogu flu- shit; pa v’ mifel mu ni prifhlo beshati , te- muzh fvoje oblaflnike je ponishno profil , in le s’ dovoljenjem je prozh fhel. Kriftjan ! nad fvetim Martinam imafh sgled , kako fe v’ tim sadershati. Ne flavi fe gofpofki , klera te med vojfbake nameni : svetlo, pravizhno in ferzh- no dofloj fvojo flushbo , ne pohujfhaj fe nad flabimi tovarfbi, ne poflufhaj nepokornih ali puntarjev, nobenimu ne flori krivize, bodi f’ fvojo plazho sadovoljen , bodi polerpeshijiv v’ terpljenji, ferzhno brani fvojo deshelo ; pa to m vfe delaj is dobre vefli savoljo Boga. Sveti Martin je fvoj plajfh preresal , in s’ njegovo polovizo oblekel ubosiga. O kako lc- P° je ufmiljenje per vojfhakib ! Bogabojezh , pravizhen in ufmiljen vojfhak je Bogu in lju- deni ljub 5 nikedar ne more prehvaljen biti. Krifluf fe je fvetimu Martinu v’ fpanji perkasal °gernjen f’ polovizo plajfha, ki jo je bil ubo- giniu podal , kakor de bi jo bil od f. Mariina prejel. Ref je to , kdor ubogim savoljo Jesufa 18* pomaga, Jesufu daje, kakor je fam govoril re- kozh : ,,Har Jie komu tih mojih nar manjfhih bratov Jiorili, to Jie meni JioriliJ Mal. 2 5, 4o. Sveti Mariin je velelo flnsliil Bogu; le eno ga je smiraj peklo, Tiepola njegovih nevernih ftarfhev. Kaj je ftoril ? is 7 ,hiIIe im mozhne ljubesni do njih je is Franzofkiga na Ogerfho fhel jih preuzhit in fpreobernit. O , de bi vfi otro 7 .i tako mo 7 ,hno ljubili Tvoje ftarfhe! Kdor jih ne ljubi , ni zhloveku , ampak je sve- ri podoben. Ni jih malo otrok , kteri sapufte fvoje ftarThe, jih shalijo, jese . in jim ponia- gajo^v : pogubljenje; tako hudo sa dobro vra- zhujejo. Modri Sirah pravi : „ Kako huda je jlova tijiiga , kteri ozhela sapujii! Preklet je pa od Boga , kteri J voj o mater rasferdi Sirah 3, 18 . Sveti Martin je od deietiga leta do fmerli v’ pokorjenji shivel ; njegovo telo je bilo od pollov, od Tols in terpljenja prepadeno. Sdaj poshreThniki in pijanzi s’ njegovim godam is- govarjajo Tvoje neumne pojedine in greThno pijanzhevanje. Kjer vino perdelujejo , obha¬ jajo njegov Tpomin , kakor fo flepi neverniki obhajali Tpomin Tvojih neframnih bogov ; vfe mora pijano bili, in tako zhafte Tveliga Martina. Ako bi kriftjani fliThali praviti , de fo fvetniki bili posbrelhniki , pijan7.i in rasujsdanzi , bi n e mogli njih Tpomina flabej obhajati ; ker p a vedo , de To fvetniki v’ molitvah . v’ poTlih , v folsah in v’ pokorjenji shi veli , kako fe vsa na« njih shivljenje s’ shivljenjem fvetnikov ? n k n ti ti k. 7,1 n b sl S g- Sč bi hi (li fv n V n j« ir te b (t b k ■e- ih o. no iih ne ho hi e! ve¬ ke la- ra- da let rti od daj is- n o ha- iki vfe na, ihi n e pa v in a Sveti Mariin fe ni bal umreti, in fe ni bra¬ nil shiveti; bil je voljen shiveti ali umreti, hakor bi Bogu dopadlo. Tudi ti delaj po tem sgledu : shivi fveto, de fe ne bofh bal umre¬ ti ; bodi Bogu pokoren , in fe ne brani shive¬ ti ; shivi in umri Bogu. Bogu bodi pokoren, kader te poklizhe is fveta; pokoren mu bodi, zhe te pulti v’ terpljenji: ne vofhi fi fmerti is nepoterpeshljivolti, ne brani fe fmerti is lju- besni do shivljenja ; bodi fi sdrav ali bolan , v’ shivi jen ji ali v’ fmerti, delaj po volji bosbji. Sveti Mariin je sadnjo uro vidil hudizha , pa fe ga ni nizh bal, ker mu ni nikedar flushil; sato mu je ferzhno rekel : ,,Nizh fvojiga ne bofh nafhel per meni. Tudi ti fe ne bofh hudizha bal , in te ne bo premogel , zhe sdaj ftanovitno flushifh Bogu. Sdaj moli Boga f’ fvetim shivljenjem , in ne bofh nikedar od njega sapufhen. ..Ohrani nedolshnojt , in delaj pr avizo ; saka j takima zhloveku bo na po/led- nje dobro.“ Pf. 36, 37 . Molitev. O Bog! tvoj flushabnik, fveti Martin, mi je sgled vfiga dobriga. Bil je sheljen refnize, m shivel je po njej; bil je pokoren, sveft, kro- tak , ufmiljen in bogabojezh ; uzhi me fvojiga klishniga fveto ljubiti , fvojiga ftanu dolshno- ki svelto fpolnovati, oblaltnike savoljo Boga u- kogati. fvoje Itarfhe perferzhno ljubiti, v’ po- korjenji vedno shiveti, in tebi v’ vfem sve- — 278 — fto flushiti. Blagor mi , ako bi bilo moje shiv- Ijenje fvelo po njegovim sgledu. O Gofpod! ufmili fe me , in na njegove profhnje mi do¬ deli te gorezhe ljubiti , in li svefto flushiti , de, kader bo odlozheni zhaf prifhel is tiga fveta iti, mirno in frezhno umerjeni. Amen. XII. dan liftoviga gnoja. ,Sveli Mariin papesh in marternik. I^veti Martin je bil rojen od bogatih ftarfhev v’ meftu Tudertu i 3 milj delezh od Rima. Bil je uzhen , in bi bil na fvetu vifoko povifhan, ako bi pofvetniga ne bil sanizheval. Bog ga je sa fe odlozhil , in ga namenil perviga po¬ glavarja in nepremagljiviga vojfhaka katolfhue zerkve ; sato mu je dal fvelo lakoto do pre- mifhljevanja in dopolnovanja vernih refni*- Njegova modroft, nedolshnoft in ferzhnoft je vlim dobrim dopadla. Mafhnik je bil sbegnan, in po fmerti papesha Teodora na ftol f. Petra povifhan v’ letu 649. Ob njegovim zhafu f® bile slo hude smefhnjave v’ katolfhki zerk ' 1 savoljo krivoverzov , kteri fo uzhili , de je le ena volja v’ Jesufu Rriftufu. Konfhtantinop®' litanfki zefar Konftanzi je s’ vfo mozhjo km 0 ' verze podpiral , in vfe fhkole filil od katol' fhke refnize odflopiti. Papesh fveli Martin je ve- liko fhkofov v’ Rim poklizal, s’ njimi obfodil krivoverni nauk, in v’ Jesufu Krillufu dve vo¬ lji, hoshjo in zhlovefhko prizhal. Zefar, od tiga refnizhniga fklepa grosno rasshaljen , je oblaftnika Olimpja v’ Rim poflal fvetiga papesha ujet, ali umoril. Olimpi je bersh fhel v’ Rim, in ta hudobnesh je hudiga flushabnika poflal papesha umorit, ko je ravno per allarji bil. Slushabnik je fhel tje ; pa Bog ga je oflepil, in tako je bil fveti Martin ohranjen. Olimpi fe je tiga preftrafbil, je sbeshal is Rima v’ Sizi- lijo, in ondi kmalo umeri. Zefar Konftanzi je v’ fvojim fklepu ter- dovraten oftal , je fvojimu hudobnimu flushab- niku Teodoru sapovedal f’ foldati v’ Rim iti, fvetiga papesha svesat, in v’ Konfhtantinopel po- flat. Teodor je s’ svijazho in iilo fvetiga papesha v’ fvojo oblaft dobil , ga fem ter tje vlazhil , in fe je s’ njim v’ ladii v’ Konfhtantinopel pre¬ peljal. Hudobni Teodor in foldatje fo f. Mar¬ tina sanizhevali , ko bi bil hude fmerti hudob¬ nih vreden. She huje fe mu je v’ Konfhtan- tinopolu godilo. Bersh ko je bil prifhel , fo ga gnali v’ temno jezho, in ondi tri mefze puflili ; flregli fo mu , kakor hudodelniku , malo in flabo , defiravno je bil bolehen. Nje¬ govi fovrashniki fo lashnjive prizhe podkupi¬ li j in jih napravili krivo perfezhi soper f. pa¬ pesha. Sam ni mogel iti pred krivizhniga fod- mka , ker fo ga noge bolele; nefli fo ga. Vi- L iili lashnjive prizhe , je fodniku ponishno re- kel: „V’ Gofpodovim imenu profim, ne lili 28 o prizh krivo perfegati; s’ menoj pa •flori, kar hozhefh.“ Nobeden ga ni hotel poflufhati, ker ga je bil krivoverni zefar sapovedal ob- foditi. Po tim fo ga foldatam v’ roke dali, njegove oblazhila rastergali , ga po meflu vla- zhili, in vergli v’ fmerdljivo jezho rned ubi- javze. kjer je fhtiri mefze bil. Od vfiga tiga je bil fveti papesh tako sdelan, de je fkoraj u- merl ; vender je bil popolnama poterpeshljiv, in tudi vefel , ker je bil sheljen sa vero fer- peti. Krivoverni zefar je sapovedal fvetiga Mar¬ tina zhes zhernb morje v’ neko puflo desbelo prepeljati med neverno in neufmiljeno ljud- flvo. Shtiri mefze je shivel v’ tifti pufti de- sheli; nobene pomozhi ni imel od nikoder; flabo oblezhen, bres vfe ftreshbe , in v’ po- mankanji vfiga je ondi bil do fmerli. Neki- mu fvojih prijatlov je v’ Konfhtantinopel pi- fal tako : ,,Hvalim Gofpoda , kteri me po fvoji modri previdnofli , in po moji potrebi pokori; v’ tej desheli ni ne kruha ne drusiga; zhe no¬ bene pomozhi ne dobim, mi je nemogozhe shiveli. Moj duh je ferzhen, pa moje mefo je flabo.“ Tudi je pifal fvoji duhovfhini v Rim. „Med neverniki shivim ; nobene pomn- zhi nimam od njih , tudi ne od vaf. Zhudim fe, de fte me posabili. Bojezbnoft vam brani mi pomagati ; jeli pa profim Boga, vaf v’ zhifli ve¬ ri ohraniti, in mene bo Bog ofkerbel , kakor fe njemu prav sdi. Upam v’ njegovo miloft, d e bo kmalo konez mojiga popotovanja, in de 28l mi bo pomagal po njegovi volji do konza shi- veti.“ Ta fveti papesh je ftanoviten ollal v’ ka- tolfbki veri , in je mirno umeri 16 . dan ki- movza v’ letu 655. Zerkev obhaja ta dan nje¬ gov zhaftiti fpomin , ker je bilo ta dan njego¬ vo fveto truplo v’ Rim prenefeno , in poloshe- no v’ zerkev- f. Silveftra. Bog je po njem pred in po fmerti veliko zhudeshev ftoril. Nauk. Sakaj je hudo na fvelu ? Sveti Mariin je bil sveft flushabnik bo- shji , je modro vladal katolfhko zerkev, in fe ferzhno vftavljal fovrashnikam soper refnizo; sa vfe to je hudo prejel, je bil fovrashen, preganjan in poflan v’ pufto deshelo never¬ nikov, kjer je v’ velizih britkoftih shivel in umeri. Velikokrat fe tako godi na fvetu, pa sakaj ? Sato, ker Bog fvoje prijatle s’ nadlo¬ gami zhilli , in ker po hudobnih ispeljuje fvo¬ je zhudne in fkrivne naredbe. To prizhuje od boshje modrofti , in de bo po fmerti drugo s kiv]jenje. Kriftjan ! na fvetu fi shelifh jafno nebo in rodovitno semljo, vrozhino in desh ob pravim 7 'kafu , sdravo in terdno telo, ferze smiraj po¬ kojno, obilnoft vfiga dobriga, in bres preneha¬ la vshivati, kar tvoje mefeno ferze vefeli; na- H^edi tiga le sadevajo krishi in nadloge , in shi- 282 vifh nepokojno. Vprafham te: Kaj te teshi, in kteri krishi fo ti nadleshni? Odgovorifh: Ni mogozhe vfiga povedati: fo vojfke , bolesni, krivize, lakota in doki taziga , fvet je poln na¬ dlog, in fkoraj dneva ni mirniga v’ ti revni dolini. Zhe je taka, fi fe she odpovedal ne- pokojnimu fvelu , in hrepenifh le po nebefh- kim kraljekvu ? Nizh tiga , temuzh nadloge fovrashifh , godernjafh in fe liudujefh , ker fvet neumno ljubifh. Poloshifh fe soper pravizhno previdnok boshjo, ker ti brani nepermerjeno vshivati kvari, ktere grefhno ljubifh. Sveti Gre¬ gor papesh pravi : „Svet je poln nefrezh in folsa, vender ga ljubi flepo ferze.“ Zhe ga ljubifh polniga nadlog; kako bi ga ljubil pol- niga dobrot ? Ako bi fe ti po tvoji volji go¬ dilo : bi bil fushnik fveta, in bi bil savershen. hvali tedaj ljubesnjivo in pravizhno modroll boshjo, ktera ti pomaga fvetu odmreti, in ne- befhkiga kraljekva ifkati. Lot , kader fe je bil od Abrahama lozhil , je fhel prebivat v’ Sodo¬ mo ; deshela je bila prijetna ko Gofpodov vert, pa prebivavzi deshele fo bili filno hudobni' Dva angela fta ga f’ lilo odtergala ; shaloften je bil , ker ni posnal veliziga ufmiljenja bo- shjiga : potlej ga je fposnal , in Boga hvalil' Ravno tako pomagajo nadloge, ktere Bog l! ljubesni ljudem poshilja. ,,Od Gofpoda f* n ° Jvarjeni, de nifrno f ’ tim fvetam pogubljeni I. Kor. 11, 32 . Porezhefh: „Zhe je to ref, sakaj imajo nekteri dobro, drugi hudo; ali nifrno vfi otro- 283 zi eniga Ozheta ? In pa fhe nekteri hudob- neshi plavajo v’ dobrotah, nekteri pravizhni tizhe v’ nadlogah. “ O zhlovek! kdo fi ti, de fe predersnefh foditi fvojiga ftvarnika ? Bog je vfe ftvaril , in sa vfe fkerbi; on je ljudi in njih opravila po fvoji modri previdnofti raslo- zhil , on je gofpod vfih in vfiga, in kdo ga Ime vprafhali : Sakaj tako delafh? V r fak sheli bo¬ gat in frezhen biti , pa to bi bilo vfimu zhlo- vefhtvu fhkodljivo. Poflufhaj ! Ako bi mno- shiza bogatinov holla farna v meftu prebivati, in bi nobeniga revesha ne terpeli; bi bili vfi ti bogatini veliki reveshi, bi mogli farni per- pravljati dreva , kuhati jedi, prati , f hi vali, ko¬ vati, in vfe drugo. Zhimu tedaj njih bogaftvo? Naj bi pa v’ meftu le reveshi prebivali, kako jim bo shiveti ? Kdo bi gofpodoval ? kdo bi u- bogal ? kdo bi hudobne ftrahoval ? Vef fvet hi bil v’ veliki smefbnjavi; pufti tedaj Boga gofpo- dovati. Zhe fo vzhafi nedolshni v’ nadlogah in hudobni v’ dobrotah, sakaj fe pohujfhafh ? Bog ve sakaj to dela ; zbe ti ne vefh , ti je sadofti vediti. de po fmerti pride drugo shivljenje, pravizhno plazbilo dobrih in hudih. Nekteri neumni modrijani fo djali : ,.Zhe je Bog , od kod je hudo , od kod fo sgledi, sa- haj jih Bog perpufha ? -< Sveti Tomafh uzhenik jim je odgovoril : ,.IIudo farno prizhuje. de je Bog.“ Zhe zhlovek grefhi , ga veft pezbe, ln nima pokoja ; to je refnizhno fprizhevanje, de Bog hudo fovrashi in fhtrafuje. Ubogi v’ nadlogah, bolnik v’ bolezhinah, jetnik v’ je- 284 zhi in drugi reveslii sdihujejo v’ Boga, kteri- ga fo v’ dobrotah fkoraj posabili. Vzhafi pre¬ maga kriviza; pa ona gofpoduje , dokler Bog hozhe ; kader fe njemu prav sdi, potlazhi pre- vsetnike, in povifha uboge. Bog perpufha hu¬ do , on ispeljuje fvoje zhudne fodbe ; pa je vfelej pravizhen. Kader fo Jakopovi finovi fvo- jiga nedolshniga brata v’ fushnoft prodali, bi ne bili verjeli, de fe bodo ravno pred njim ponishevali. Joshef je bil prodan . pa ta ne- frezha je bila sazhetik njegoviga povifhanja in frezha vliga Egipta. Judje fo nedolshniga Je- sufa krivizhno krishali; pa ravno takrat fo ga na njegov kraljevi fedesh pofadili , ker je f krishem vfe fovrashnike premagal. Neverni zefarji fo zerkev preganjali ; pa f’ to krivizo fo veliko marternikov v’ nebefa poflali , in ob enim fkasovali , de boshja mozh verne pod¬ pira. Mefenim ozhem fe vidi drugazhi ka¬ kor vernim. Ljudje delajo ; kar hozhejo , ker imajo profto voljo, pa deliravno delajo, kar hozhejo . Bog dela s’ njimi, kar hozhe. Hu¬ dobije grefhnikov ni Bog deleshen, temuzh njih hudobijo napeljuje v’ to , kar hozhe ; flu- silijo boshji modrofti , defiravno soper voljo boshjo delajo : oni fo hudobni , Bog pa smiraj pravizhen in fvet. Molitev. O Bog! sdaj nekoliko vem, sakaj je hu¬ do na fvetu, in sakaj slege perpufhafh , in p°' 285 nishno molim tvoje pravizhne fodbe. Tvoja modroft je neismerjeno morje. Kdo je tvojo mifel vidil , ali lifhi plazhilo te zhaka ; zhe pa jih je prema- 1 ° 5 kako fi bofh po fmerti pomagal? Svoje herfhanfke dolshnolti in tudi dolshnofti fvoji- 8 a ftanu svefto dopolnuj, in le tako fi Bogu 'fhezh. Lenoba je fhkodljiva. Salomon pravi : >\Sim fhel zlies njivo leniga, in vfe je bilo polno kopriv , in sernje je semljo pokrivalo ^ r ip- 24, 3 o, 3 i. Leniga njiva je polna ko- ago priv in ternja, tako je dufha leniga polna hu¬ dih del. Leni kriftjan ne fposna potrebe in vrednofti gnade boshje, fvetih naukov, fvetih sakramentov; sato mu ni mar moliti in pro¬ fiti , ker mu je le prijetno v’ grefhnim po¬ zlatim shiveti. Leni nima sliive vere, pravi- ga upanja , gorezhe ljubesni. Vera leniga ni shiva, ampak je mertva, ker je nerodovitna; upanje njegovo je flabo , ker ne dela dobriga, kar in kakor mu Bog snpove; ljubesni ni v’ njem , ker sapovedi boshje sanizhuje. S. Ju¬ da Tadej pravi : „Leni Jo oblaki bres vode , jefenfke drevefa bres fa.da , J ” korenino is- derte.“ Jud. 12. Lenoba je pot v’ pogublje¬ nje. Lena dufha je fofebne gnade potrebna, pa ne fposna, je nezhutna; zhe huji pefha, manj mara in profi. Salomon pravi: Le¬ ni je vedno v ’ poirebi Prip. 21, 5 . Ref, je vedno v’ potrebi ; pa ne ve, je fvojiga u- bofhtva sadovoljen in vefel , dokler ne pride v’ vezhno jezho, ki je lenim flushabnikam na¬ menjena. Tudi telefna lenoba je fhkodljiva. Leni je nar loshej fkufhan in premagan, ker P trudam ne pokori fvojiga telefa, ima dofli neumnih mifel in befed ; pollopa, novize p°' bira in perpoveduje, ker drusiga dela nima. Leni fi nakopava ftradanje, revfhino in fker- bi ; ne dela, kadar bi lahko, in v’ ftarofti vfi' ga hudiga konz jemlje. O kriftjan ! varuj fe lenobe ; zhe fe je ne varujefh , fe bofh teshko poboljfha). Lem kriftjan je enak bolniku, kterimu je kri ope - — agi — fhala; je bliso fmerti, vender velizih bolezhin ne zhuti. Zhe ne fkerbifh, l;ader imafh po- mozh gnade boshje ; kako bofh fkerbel , kader bofh bres nje ? Drugi grehi imajo ozhitno hu¬ dobo , lenoba pa je nezhuten ftrup; fladko fpifh, in to fladko fpanje je fmert. Premifhljuj verne refnize, de fkerbifh, molifh, in klizhefh v’ Boga, de naj ti pomaga in te podpira. Molitev. Nebefhki Ozhe! ti fi me po fvojim Sinu Jesufu v’ fvojo flushbo poklizal, in me najel delati v’ vinogradu katolfhke zerkve, jeft pa, tvoj leni hlapez, fe terpljenja bojim, in tvoje vezhno plazhilo sanizhujem. O Gofpod! po¬ magaj mi fvojimu lenimu flushabniku 5 ogrej mojo rherslo dufho s’ ognjem gnade f. Duha, in flori me dobrih del rodovitniga, kakor fi ftoril f. Brikzija. Ushgi v’ meni ' o v’ njem ogenj fvete ljubesni, kteriga je Jesuf na fvet pernefel , de vfe dobre dela po tvoji fveli volji opravljam. Amen. XIV. dan liftoviga gnoja. Homobon, knpez. u fmiljeni Bog je f. Hnmobonu fofebne gna- nameni!; sato je perpuftil , de fo ga nje- * 292 govi ftarfhi Homobona, dobriga zhloveka, ime¬ novali. Bil je rojen v’ metin Kremoni od bo- gabojezhih ftarfhev. Njegov ozhe je bil ku- pez, pa bres vfe lakomnofti in krivize; tako je tudi fvojiga lina uzhii flushiti Bogu, ne- dolshno shiveti , in pravizhno kupzhevati. Mla- denizh Homobon je rad poflufbal in ubogal fvojiga dobriga ozheta; je bil s’ vlimi prija- sen , pa tudi varen in framoshljiv: vfe melo ga je ljubilo in hvalilo. Kader je bil odraftel, mu je ozhe brumno nevello odbral. Per nji je shivel v’ miru in v’ sakonfki zhiltofti, ka¬ kor fe krili ja n u fpodobi. Kader mu je bil ozhe umeri, je fveti Ho¬ mobon fklenil Bogu fkerbnejfhi flushiti, fofeb- no pa ubogim obilnifhi pomagati. On je fizer per fvoji kupzhii oltal . pa po tanki pravizi kupzheval , in sato je vfe mefto k’ njemu ku¬ povat hodilo. Mu ni bilo mar zhafniga do- bizhka, po kterim lakomno ferze hrepeni, te- muzh fkerbel je fi sbrati bogaflvo v’ nebelih, ktero ne bo nikdar odvseto. Njegovo ufmilje- nje do ubogih je bilo tako veliko, de ga je shena profila in fvarila rekozh: ,.Nikar toliko ne dajaj; zhe fe ne bofh preuzhil, pojdem« mi dva in otrozi berazhit.“ Prijasno ji je od¬ govoril : „Kar fe ubogim da, fe Kriftufu da; ufmiljenje refbi dufho od grehov, fproli mi- loft in gnado od Gofpoda; vfe nafhe je boshje; sato Bog nam pomaga, de tudi mi drugim p°' magajmo; tudi ti bodi deleshna mojiga ufmi- ljenja, de bofh tudi boshjiga plazbila.“ Tako — 2.g3 — je fvojo sheno uzhil in tolashil, in ni odflopil od fvojih dobrih del; vender je bolj fkrivno ubogajme dajal fvoje, de bi shene ne shalil. Ni le ubogim pomagal, temuzh je tudi bolnike obifkoval, nevedne uzhli, grefhnike fvaril, vlim dober sgled dajal. Njegova molitev je bila ve- dna, ker je dolgo molil, in vfe delal Bogu v’ zhaft. Sraven njegove hifhe je bila zerkev f. Egidja; va-njo je hodil podnevi in ponozhi molit; vlak dan je bil vfaj per eni fveti mafhi in tako poboshno, kakor bi bil v’ nebelih pred boshjim oblizhjem. Ljudje, ga viditi tako go- rezhe Boga moliti, fo tudi Boga hvalili, in ze¬ lo terdovratni grefhniki fo fe fpreobernili. Nje¬ gova fvetofi; je bila Bogu vfhezh; mu je dal mozh zhudeshe delati, ktere je po mozhi fkri- val, de bi od napuha fkufhan ne bil. Prifhel je zhaf iti v’ vezhno plazhilo, ktero je Bog, obljubil, in daje fvojim dobrim flushabnikam. S. Homobon je fhel pred i 3 . dnevam liltovi- ga gnoja tifto nozh v’ zerkev f. Egidja molit ; molil je do jutra. Med fveto malho je povsdi- gnil fvoje roke v’ nebo, in na tla mertev padel. Drugi fo menili, de moli, pa fo ga rnertviga nafhli. To je bilo v’ letu 1197. Meltnjani, l 5, 7 . Menijo, de morajo legati, fe rotiti, hudizhu sdajati in perfegati, de fe jim verja¬ me , ali de loshej fvoje brate golufajo. Poho¬ dijo refnizo in pravizo ; de fe jim verjame, d e fo refnizhni in pravizhni. — 2g5 — Kupovavzi in prodavavzi fe morajo varo¬ vati golufije. Krivizhno je blago kupiti bolj po ženi od potrebnih ali nevednih; ali, drasheji ga prodati ko je tifti zhaf navada ga prodati v’ desheli. Slabo ali fprideno blago ali shivi- no sa dobro prodali, per vagi, per meri, per denarjih ali per drugim golufati, je hudobno. Prip. 20, 10. Tudi je krivizhno prodajali bla¬ go drashej enim ko drugim , zhe fe okolifhi- ne ne premene. Prodajaviz naj preudari , ka¬ ko bi pravizhno prodajal fvoje blago, de ima pravizhen dobizhik per njem, in naj bo zena vlim enaka, ker ima tudi fleherniga denar ena¬ ko vrednoti. „Noben naj predelezh ne Jto¬ pi, in fvojiga brata v ’ nobeni rezki ne golu- fa ; sakaj Gofpod je mafhevaviz vjiga tiga.“ I. Tef. 4 » 6 . Porezhefh : „Bi malo zhafa kupzheval, ako bi po tanki pravizi delal.“ To ni ref, temuzh frezhnifhi bi v’ fvoji kupzhii kil. Ljudje bi te lposnali pravizhniga, od te¬ be kupovali, bi imel vezh pravizhniga dobizh- ka, in sraven tudi nedolshno vefl. Kupovavzi in prodajavzi naj fe varujejo lakomnofti. Kupzhevati bres lakomnofli je zhlo- vekovi flabolli teshko, ker je fploh kupzhija IS lakomnih sbelj. Pravizhen dobizhik je per- pufhen, pa lakomnoll ne fposna pravize. Ku- pez naj pravizhno opravlja fvojo flushbo , de fe pofhteno shivi, in Bogu flushi. Zhe po bo- gallvu hrepeni, zhe ima vedno v’ kupzhii fvo- j e mifli; kako bo flushil Bogu ? Svet Pavel pravi: „Hteri hozhejo obogateti, padejo v sa- dergo hudizhevo in v veliko fhkodljivih shelj, kiere zhloveka potope v' pogubljenje .“ I. Tim. 6,9. S. Pavel nizh ne govori od krivize, lctera lahko pride is lakomnolli, ampak le od shelj in Hčerki, ki jih lakomnoft obroduje, in prizhuje, de one zhloveka potope v’ po¬ gubljenje. Kdor ima ferze in fpomin poln fkerbi, lahko posabi fvojo dufho , malo mo¬ li, prašnikov ne pofvezhuje, in clruge kerfhan- fke dolshnolli opufha. Al o l i t e v. O Bog, kteri fi po fvoji modrofti ljudi in dela raslozhil, daj meni in vlim to delati, kar ti je dopadljivfhi in nar varnifhi. Hozhem in obljubim per fvojih pofhlenih opravilih tvojo fvetoft, pravizo in zhaft pred ozhmi imeli, de per njih fvojo dufho svelizham. Sofebno fe hozhem varovati golufije, lashi in lakomnolli, de ti bodo moje dela vfhezh. O fveti Honio- bon, ki fi tako svefto fiushil Bogu, in fe nifi od nobene rezhi puftil od njegove flushbe od- vernili ! fprofi mi refnizhne in llanovitne shelje po nebefhkim kraljellvu, de ga v’ vfih fvojih opravilih imam pred ozhmi, in ga refnizhno sadobim. Amen. 2 97 XV. dan liftoviga gnoja. ^veti Leopold, EJierajfhki vojvoda. i^veti Leopod IV. tiga imena je bil fin Leo¬ polda III. Efterajfhkiga vojvoda, in Ite, hzhere zefarja Henrika III. Slo je bil perpraven le vfiga dobriga nauzhiti, ker mu je ufrniljeni Bog dal rasfvetljeno modroft in dobro dufho vedi ti in delali, kar mu dopade. Njegovi ftar- fhi fo ga fkerbno uzhili ; pa bil je smiraj la- zhen fvelih naukov, in vedno Boga profil , de bi ga nedolshniga ohranil. Rad je bral fvete bukve. fofebno pa fveti evangeli, v’ kterim ljubesnivi Jesuf fvojo fveto voljo rasodeva. Je- sufove nauke je vedno premifhljeval, in go- rezhe profil Boga, de naj mu pomaga po njih shiveti, ker je bil preprizhan, de je I. evan¬ geli niškim in mogozhnim osnanjen, de mo- ra jo tudi oblallniki po voski poti pokorjenja m satajevanja hoditi, in de ni druge poti v’ nebefhko kraljeflvo. Nauke Jesufove fi je glo¬ boko vtifnil v’ le rze , in je s’ vfo mozhjo fker- bel jih fpol novati. Defiravno je bil fin mo- gozhniga vojvoda, in potlej golpodar velike deshele ; je bil le vender ponishen, sdershen, z bift, ufmilj en in poboshen. Savoljo krisha- n, ga Jesufa fe jo vfimu grefhnimu in nepo- teebnimu vefelju odpovedal ; vfe njegovo ve- felje je bilo fvoje telo krishati, in po voski — 2 9 8 — poti Jesufoviga krisha hoditi. Tudi je bil do ubosih neisrezheno ufmiljen; she v’ mladofti je febi pertergoval, de bi ubogim obilnifhi delil. V’ letu 1096 mu je ozhe umeri, on je sa njim naftopil. Bil je gofpodor velike de- shele , pa smiraj ponishen in ljubesnjiv, ko dober ozhe je ufmiljeno in pravizhno gofpo- doval , smiraj fkerbel sa zhaft boshjo in sa frezho fvojih podloshnih. De bi ne safhel, fi je modre in bogabojezhe fvetovavze odbral, kleri bi mu pomagali preteshko breme nofiti, njegovo hifho fo hifho pravize imenovali. Nje¬ govo ljudftvo je tifti zhaf bilo nevedno , vrash- no in neufmiljeno. S. Leopold je ko nek¬ daj Salomon, profil Boga, de naj mu obilno modroft da fvoje divjafhko ljudftvo preuzhi- ti , in ga dobriga in bogabojezhiga ftoriti. To fo bile njegove mozhne shelje , in po njih de¬ lati fi je persadeval do fmerti. Ni fizer vfiga samogel, kar je shelel, vender veliko, ker fo vfi njegovi podloshni fposnali njegovo dobro ferze. Bil je refnizhno dober ozhe fvojih pod¬ loshnih ; varoval fe je vojfke , davke jim j e odjenjal , vfaziga profhnje je poterpeshljivo uflifhal. Uboge vdove , sapufheni otrozi in drugi potrebni fo dobivali obilno pomozh od njegoviga ufmiljeniga ferza ; vfe njegove dela fo osnanovale pravizo in miloft. Ker j e Boga in blishjiga ljubil; je vedno fkerbel s* zhaft boshjo, grehe odvrazheval, in sglede da¬ jal fvetiga shivljenja. Materi katolfhki z er ' 2 99 kvi je bil vfelej pokoren ; ljubil, fpofhtoval in flufhal je Rimfke papeshe, fhkofe in vfo du- hovfhino. Is zhide shelje sarod dobiti fe je sarozhil s’ Nesho , poboshno hzherjo zefarja Henrika IV. Ta sakon je bil frezhen , ker da fe fkerb- no in kerfhanfko k’ njemu perpravljala. Oba fta eden drusimu pomagala Bogu svetlo flushi- ti, otroke uzhiti, in druge dolshnotli dopolno- vati ; v’ fvetim miru tla do fmerti shivela. Le¬ po je bilo vidi ti njuno ognjeno fkerb sa sve- lizhanje fvoje in blishnjiga dufhe; oba tla bra¬ la f. bukve, fe pogovarjala od boshjiga, fku- paj molila ; tudi ponozhi tla vdajala Boga hva¬ lit. S. Leopold ni mogel molili, kolikor je skelel, savoljo fvojih velizih in mnogih oprav¬ kov ; sato je pet ur delezh od Duneja per Do¬ navi zhadito zerkev in prodoren klofhter fosi- dal sa prebivalifhe minihov , kteri bi nozh in dan molili in hvalili Boga. Okoli 40 let je pravizhno in ufmiljeno gofpodoval, in pofvet- no kraljedvo s’ nebefhkim premenil danafhnji dan v’ letu ii36\ Bog je njegovo fvetod f’ *hudeshi rasodel. in papesh Inozenzi VIII. je v letu 1485 sapovedal njegov fpomin obhajati. IV a u k. Dober sgled prednikov ima veliko mozh. le S. Leopold, od Boga povifhan, je bil ne bojim podloshnim, ampak tudi vfim ver- 3oo nim fvojih in potlejfhnjih zhafov v’ pomozh. Popifovanje njegoviga fvetiga shivljenja je fpod- badek fveto shiveti. Ref, pohujfhanje imenit¬ nih ljudi je sapeljevavnifhi, njih dober sgled pa mozhneji. Kriftjan, ltteri v’ famoti vlimu fvetu ne- snan bogabojezhe shivi, je otrok fvetlobe, mo¬ li fvojiga Boga f’ zhifto dufho, in mu dopa- de : pa njegova poboshnoft je enaka sakladu, ki je v’ semlji fkrit ; komaj fofedje vedo sanj, vfim drugim je nesnan. Bogu ni nesnan, per ljudeh pa shivi in umerje v’ temi ; je in bo frezhen , pa fvet ga ne posna. Kdor je vifoko povsdignjen , in bogabojezhe shivi, je enak dobrotljivimu fonzu , ktero je vfi semlji ozhitno: kakor delezh pride flovenje njego¬ viga vifoziga imena, flovi tudi njegovo fveto shivljenje; blishnji in daljni, meita in deshe- le fe nad njim savsamejo, in fo od njegoviga dobriga sgleda vneti Bogu flushiti. To je Da¬ vid mifiil, in sato je refnizhno djal: ,. Hudob¬ ne hozhern ( s’ dobrim sgledam) tvojih pot uzhili, in grefhniki Je bodo k' Bogu [preobr¬ nili." Pf. 5o, i5. Ref, njegov greh, pa tu¬ di njegova pokora bo do konza fveta v’ veden fpomin; ravno tako sgledje drusih mogozhnili in prednikov. Dolli jih je flabih in prebojezhih kriftj*' nov, kteri fe naukov Jesufovih neumno l ra ; mujejo; zhe pa mogozhne fveta vidijo hodit 1 sa Jesufam, dobi dufha bojezhih ferzhnoft? ,n fe ne framuje ponishevanja krishaniga vojvo¬ da Jesufa. Zhe mogozhni fveta doma in po zerkvah ponishno molijo . fe niški vnemajo v’ boshji flushbi. Zhe mogozhni ftrahujejo sa- nizhevavze boshjih sapoved, le hudobni ne predersnejo fvojiga rasujsdanja kasati. Zhe pred¬ niki fpofhtujejo zerkev, fo tudi drugi na¬ gnjeni jo fpofhtovati, in duhovfhino zhaftiti. Zhe fo imenitni ponishni , zhifli in bogaboje- zhi, zhafte vfi drugi te zhednofti, ktere vidi¬ jo per vifozih v’ zhafti. Srezhno mefto in de- shela, kjer fo oblaftniki sa vero vneli. in po njej shive ! Dobri podloshni fo obvarovani, hudobni ftrahovani. in veliko rezhi je po vo¬ lji boshji poravnanih, zhe mogozhni in pred¬ niki sa zhatt boshjo fkerbe; to je korenina prave pokorfhine do katolfhke zerkve in do deshelfke oblafti, to je sazhetik pravize, mi¬ ru, zhafne in vezhne frezhe. Molite v. Ufmiljeni Ozhe nebefhki, od kteriga vfi dobri darovi pridejo ! pofvezhuj fvoje ftvari f’ fvetim Duham po fvojim Sinu Jesufa Kriftufu, te fposnajo in hvalijo s’ shivo vero in fve- tlrn shivljenjem. To miloft fkashi vfim, fofeb- 110 pa oblaftnikam, de, ko fo od tebe prejeli ohlaft gofpod ovati , fvojim podloshnim s’ do- l'rim sgledam fvelijo. Ti li ivojiga flushabnika, ^ et 'ga Leopolda, povifhal, in s 1 gnado na¬ polnil v njegovo frezho in v’ frezho njegovih podloshnih ; da) tudi nafhimu Ijunesnjivimu zefarju in njegovim nameftnikam rasfvetljeno modroft in gorezho poboshnoft , de oni in mi pridemo v’ nebefa. Amen. XVI. dan liftoviga gnoja. iSveli Dionisi Alehfandrijan , fhkof. ^f^veti Dionisi je bil rojen v’ medu Alekfan- drii. Njegovi ftarfhi fo bili flepi neverniki, lil- no bogati in flovezhi. Svojiga lina fo v’ mehko¬ bi redili, ga uzhili malike molili, in tudi po- f bi 1 ja li v’ fholo nevernih uzhenikov, de bi pofvetno modroft dofegel. Mladenizh Dionisi je bil filno lazhen vifoke uzhenofti , je nepre- nehama bral , kar koli je v’ roke dobil; is la¬ me radovednolli slediti , kaj de kriftjani ve¬ rujejo, in kakofhne sapovedi de imajo, je bral lifte 1. Pavla. V’ njih branji mu je Bog govo¬ ril v’ ferze ; grosno fo mu dopadli, pokoren je bil refnizi , in fklenil je flushiti pravimo Bogu. V’ tiftim zhafu je bil Demetri nielbn fhkof. It’ njemu je fhel, mu fvoje shelje raso- del, in ga profil, de naj mu pravo pot kashe v’ nebefbko kraljeftvo. Shkof Demetri ga f ljubesnjivo in vefelo fprejel, uzbil in kerftil’ Ker je f. Dionisi is vfe dufbe skelel pravig* Boga fposnali; fe je k’ fvetimu kerftu fkerl)" 0 3o5 perpravljal , in je per njem fofebno gnado prejel. Boshja gnada ga je f’ fofebno fvetlobo in mozhjo napolnila; odpovedal fe je vfi po- fvetni zbaAi, in sa ponishnim Jesufam je po- nishno hodil. De bi na poti svelizhanja Aa- noviten oAal; je bral in premifhljeval fveto pifmo, obilno molil, in le katolfhke uzhenike poflufhal. Po lej varni poti je Aanoviten bo¬ dil, in vifoko uzhenoA dofegel ; bil je vreden fposnan sa imenitnim Origenam druge uzhili v’ meAu Alekfandrii. Duhovfhina in verni meAa Alekfandrije ga po fmerti f. fhkofa Heraklija isvolili fvo- jiga fhkofa, ker fo ga te vifoke flushbe vred- >dga fposnali. To je bilo okoli leta 247* V’ bitim zhafu fo verni pod zefarjem Filipam v’ velikim miru sbiveli; vender fo fe v’ letu 249 'b neverni meAnjani ferdito vsdignili soper firiftj ane, in jih veliko umorili. To je hitro Hlinilo; pa eno leto potlej je zcfar Filip umeri, "1 Dezi naAopil. Ta je sapovedal zerkev boshjo neufmiljeno preganjati, in jih umoriti, fiteri koli bi ne hotli malikov molili. Verni [p fe preArafhiii , in fo Boga profili. de naj J ,m da AanovitnoA; nekaj pa jih je sbeshalo, 1,1 fe pofkrilo. Sveti fhkof Dionisi je obal v’ Hicftu v’ fvoji hifhi , de bi fvojim ovzhizam po Ipozhi pomagal. OblaAnik Sabin je eniga fvo- J'fi hlapzov poflal fvetiga fhkofa poifkat , in pred - nj perpeljat. Illapez ni fhel v’ fbkofo- '° bifho, ker je terdno menil, de ga ni do- rna , temuzh de kje f krit tizhi. Shliri dni ga 3o4 je po vfim meflu in po vfih hifhah ifkal , in ga ni nafhel. Zheterti dan svezher je f. Dio- nisi fhel is mefta , de bi fe kam f kril, in vezh vernih je fhlo sa njim. Sadeli pa fo ravno v’ neverne foldate, kteri fo hodili in kriftjanov ifkali , ter fo bili vfi vjeti. Neverni foldatje fo f. fhkofa in verne v’ neko hifho gnali, in jih varovali do jutra. Bliso tifle hifhe fo kme¬ tje shenitnino imeli. Ti fo s’ velikim vpitjem v’ hifho planili : foldatje fo fe preflrafhili, in sbeshali ; kmetje pa fo f’ lilo is hifhe nefli f. fhkofa, in njega in njegove tovarfhe permo- rali s’ njimi iti. fo jih delezh fpremili. in potlej nasaj fhli. S. Dionisi je bil shaloften, ker mu je bila perloshnoft odvseta sa Jesufa terpeti in umreti; vender ni hotel iti v’ mello nasaj, temuzh je fhel v’ pufhavo deshele Li bije , kjer je oftal do fmerti neverniga zefarja Dežja. Defiravno je bil v’ pufhavi ; je vender fkerbel sa fvoje duhovne otroke, sa-nje molil, in jih f’ fvojimi lifti uterdoval v’ fveli veri. Svet Dionisi je fhel' v’ Alekfandrijo nasaj v’ letu 2 5 1. Vezh fizer ni bilo preganjanja nevernikov; bile pa fo druge nadloge, nani- rezh sapeljevanje krivoverzov in kuga. Serzh- no fe je krivoverzam vftavljal , in jim s’ vlo mozhjo branil verne sapeljevati. Tudi je pi°' lil in opominjeval verne, de naj fvojim bolnim bratam pomagajo in ftreshejo. On , duhov- fhina in verni fo kushnim bolnikam radi ftreg' li do konza; nifo fe fmerti bali, temuzh ve- 3o5 felo fo umerli sa fvoje bolne brate. On fam popifuje ljubesen vernikov tako: „Ob zhafu kuge fo verni s’ nevarnoftjo fvojiga shivljenja bolnikam ftregli; nifo fe bali fmerti, temuzh v’ dobizhik fo fi fhleli sa fvoje bolne brate umreti. Nekteri pravijo Tvojim prijatlam, de hozhejo sa-nje umreti, tode to fo le prasne befede ; per vernih pa fo bile refnizhne , ker fo umerli is ljubesni do blishnjiga. Bili fo per Tvojih bolnih bratih do konza, in fo jih potlej pokopali; zhe fo oni sboleli, fo jim drugi ftre¬ gli. Veliko jih je v’ tim umerlo ; pa ta fmert je frezhna, ker je is shive vere in gorezhe ljubesni. Kdor is ljubesni do blishnjiga umerje, je malo flabji od uniga, kteri prelije kri sa 'ero; umerli fo, tode le na fvetu; prenefeni fo bili v’ vezimo shivljenje.“ S. fhkof Dionisi je she imel veliko saflu- dienje per Bogu, vender ga je Bog s’ veliko nadlogo fkufhal. Neverni zefar Valerijan je ponovil preganjanje soper zerkev boshjo. To preganjanje je napravilo veliko smefhnjav; Ihkofje fo bili raskropljeni , duhovfhina vfa Pregnana is deshele, in verni fo bili v’ ftrahu, bor f 0 oftali bres paftirjev. Deshelni oblaft- n jb je pofial po f. Dionisja, ga prijasno in °jftro nagovarjal, de naj moli bogove; ker S* ni mogel v’ fvojo hudo voljo nagniti, ga 1® ukasal v’ daljno pufto deshelo med never- n, ke gnati. Njegov prihod je bil v’ frezbo ne- 'ornim deshelanam: vezh vernikov je prifhlo * fretimu fhkofu; on in drugi fo fpreoberni- IV. 2 0 3o6 li veliko nevernikov. ' Tako je modri Gofpod to vidno nefrezho v’ veliko frezho prevernil. Okoli leta 26 o je naša j prifhel v’ mefto Ale- kfandrijo: pa je bil fpet shaloften , ker je voj- fka, punt in kuga neisrezheno fhkodo delalo; verhi tega fe je mogel tudi lerdo vftavljati kri- voverzam, in tako ta fveti boshji flushabnik nikjer ni nafhel pokoja. Zbaf je vender pri- fhel vezhniga plazhila ; Bog ga je okoli leta 2 65 vsel is te nepokojne doline v’ vezhni mir. Nauk. Kako kupzhevali sa ne.be fh ko kraljejivo. Sveti Dionisi je shivel v’ teshavah, v’ pre¬ ganjanji in v’ drugih krishih: pa je bil snu- raj Bogu pokoren; vfe mu je flushilo li per Bogu dobro saflushenje namnoshiti, ker je do¬ bro in hudo Bogu v’ zhaft obrazhal. Bil je ref rasumen kupez, ker je vfe dal sa nebefhko kraljeftvo. Drugi fvetniki fo ravno tako mo¬ dro kupzhevali , veliko perkupzhevali. in s* zhafno dobili vezhno kraljetlvo. Ravno tako moder bodi ti, in bofh frezhen vekomaj. Kupez je lakomen dobizhka, po njem hre¬ peni, li glavo lomi, in vedno premifhljuje* kako bi vezh perkupzheval, in bolj obogatel- Sheljen je veliziga in rnajhniga dobizhka. ho¬ ji fe velike in majhne fhkode. Kar ta is h' komnofti dela, delaj li is ljubesni do Boga [" do fvoje dufhe: hrepeni po dobrih delih, 1,1 kupzhuj po sgledu fvetnikov, de li naberefh veliko bogaftvo, iti ga vshivafh v’ nebefhkim kraljeftvu. Skerbi zhedalje bolji in Bogu smi- raj dopadljivfhi prihajati; varuj fe velike in majhne dufhne fhkode. Smertni greh ti od- vsarne vfe duhovno premoshenje, in ti saflu- shi pekel ; varuj fe ga fkerbnejfhi ko telefne fmerti. Majhni grehi ti pomanjfhujejo gnado, varuj fe jih slo fkerbno ; zhe ne, bofh more¬ biti oflabel , in dufho sapravil : ,, Varuj fe hudiga , in delaj dobro, in bofh vezhno pre¬ bivali fhe (v’ nebelih) imel; šaha/ Gofpod lju¬ bi pravizo Pf. 36 , 27. 28. Kupez dela, zhuje in terpi. zhe mu do- bizhik kashe : tako delaj tudi ti. On li vefe- lje krati in perlerguje, de namnoshi fvoje pre¬ moshenje : tudi li premaguj fvoje hudo po- fhelenje , ne uleni fe , pridno delaj dobro, m ravnaj fe po vfih sapovedih ; varuj fe vliga , 'o premaguj vfe, kar ti brani v’ nebefhko kra- Ijeftvo. Kupez prejema blago od drusih ljudi, ga prodaja s’ dobizhkam, tudi ga upa pravizh- 'iim ljudem, ker ve, de bo ob fvojim zhafu plazbilo prejel. Tudi ti li prejel in prejemafh 0, 1 Boga, de prekupzhujefh ; dajaj pravizhni- 1X1,1 Bogu na upanje, to je, delaj dobro is u- P»nja v’ Boga, kteri ti bo pravizhno povernil, 1,1 ne bo nobeniga dobriga dela puftil bres po- ' r azhila. Dajaj vfe pravizhnimu Bogu, tudi boje shivljenje, ako je treba, bofh obilno pla¬ nilo nafhel v’ nebelih. * 20 3o8 Kupez je vefel, kader je femenj, ker fe obilniga dobizhka nadja. Semenj dufhniga do- bizhka fo nedelje in prasnila, tudi advent, veliki polt in drugi odlozheni dnevi. V’ tih naj bo tvoja dufba vefela, ker fo ji perloshni zhaf veliko saflufhili per Bogu. Ne bodi len, temuzh moli obilno, isprafhuj fvojo veft, oh- shaluj fvoje grehe, bodi v’duhu sbran per fveli rnafhi, poflufhaj fkerbno boshjo befedo, beri fvete bukve , hvali Boga, obifkuj bolnike, in delaj, kar samorefh dobriga, de po fmerti poj- defh v’ vezhno plazhilo. Modri kupzhevaviz pregleda vezhkrat fvo¬ je premoshenje, in premini, koliko ima fhe blaga, koliko denarja per febi ali per drusih, koliko je dolshen , de ollane njegovo premo¬ shenje per mozhi, in fe ne prekuzne v’ kre¬ sno ubofhtva. Ravno tako delaj tudi ti. Pre- mifli fvoje prelezheno in fidanje shivljenje, kaj li dobriga ali hudiga ftoril in delafh, kaj fi opuftil in opufhafh, sakaj fi dobro delal in delafh, od kod fo tvoji grehi, kako fe h j e poboljfhati, ali je dobra tvoja pokora; pi - e- mifli premoshenje Rojih dobrih del, kaj ti j e fhe treba , in kako bofh obftal per fodbi. Kupez je shaloften, zhe fe mu fhkoda ali nefrezha pergodi, in premifhljuje, kako fi bo pomagal, kako od druge Hrani perdo- bil. Tudi ti bodi shaloften fvojih grehov, shi- vi fkerbnejfhi, varuj fe hudih perloslmoft, fp®" kori fe, hiti po dobrih delih, de f’ fvojim p rI ' dam odidefh nefrezhi, ki je lenim in saprav- ljivzam namenjena, [mej veliko ali malo, ni tvoje , ampak je Gofpodovo 5 ti fi hifhnik, in mu bofh odgovor dal sa vfe prejeto premoshe- nje. Preden bo fodba , fe isprafhaj, in po¬ pravi; potlej bofh per Bogu nafhel ufmilje- nje.“ Širah 18, 20. .fileji hitro pridem, pravi Gojpod, in moje plazhilo je s ’ menoj, de vjakirnu povernem po njegovih delih. u Skr. rasod. 22, 12. Molitev. O Jesuf Kriftuf! refnizo fi govoril: ,.Olro- zi fveta Jo urnnifhi od otrok Jvetlobe Jeli fim bil od tebe rasfvetljen , pa hudo poshele- nje me je oflepilo; sato mi je bolj mar sa pofvetni ko sa dufhni dobizhik. Kaj in koli¬ ko terpim sa fvet, kako malo pa fi persade- nem sa vezhno svelizhanje ! Shivim v’ lenobi, sapravljam tvoje darove , in sanizhujem nebe- [hko kraljeftvo. Pazh fim neumen kupzhevaviz, ko prodajam fvojo dufho in lepe nebela sa kratko vefelje, sa nizbemerne rezbi: 0 Go¬ spod! kakofh na bo s’ menoj ? kaj bom pozhel, kader mi bofh rekel: „Daj odgovor od fvo- jiga hifhevanja ?“ Kako bom fkasal, de fim 8 danim premoshenjem perkupzheval P Imej ufmiljenje s’ menoj, daj mi fvojo gnado, po- koljfhati fe hozhem. Slo fi bom persadeval P° sgledu f. Dionisja modro in fkerbno per- kupzhevati, vfe delati po tvoji fveti volji, in v fe obrazhati v’ tvojo zhaft, de fi kupim ne- 3io befhko kraljeftvo, klero fi (Vojim pridnim flu- shabnikam miloftivo obljubil. Amen. XVII. dan liftoviga gnoja. * ,S. Gregori zhudodelnik , fhkof. ^yveti Gregori, savoljo velizih zhudeshev, ki jih je delal, imenovan zhudodelnik , je bil ro¬ jen v’ sazhetku tretjiga veka ali ftoletja v’ me- ftu Neozesareji. Njegovi ftarfbi fo bili bogati in imenitni , pa f lepi malikovavzi, in fo tudi fvoje otroke uzhili flepe bogove moliti. Svet Gregori fe je bil namenil v’ metlo Berit fe pofvetne modrofti uzhiti , in fe povifhati na fvetu, pa Bog mu je is fofebne milofti per- loshnoft naklonil fposnati uzhenika Origena v meftu Zesareji. Origen ga je napravil , de je per njem oftal, ga je dolgo uzhil , in lahko preprizhal, de je ajdovfka vera prašna in go- Ijufna. S. Gregori je Origena filno rad poflu- fhal, fe od njega nauzhil Boga in febe fpo¬ snati, in mu dopadljivo shiveti; ni le vedil, kaj Bogu dopade, tudi mu je svello flushil. slafti po prejetim kerftu. Nizh ni maral fvoje veliko premoshenje ; vender je is Ijubes- ni do fvoje matere fhel domu, ondi famotno shivel, fe pokoril , molil in premifhljeval f' pifmo. Fedim, veliki fhkof v’ Pontu , je s ve- dil njegovo fofebno fvetoft in uzhenofl, in sa¬ lo ga je isvolil fhkofa v’ mellu Neozesareji. Ve¬ liko mefto je to bilo , pa polno nevernikov ; le 17 kriftjanov je bilo v’ njem. S. Gregori, ko je to svedil, fe je preftrafhil, in sbesbal v’ daljno pufhavo: vender fe je potlej pod- vergel, ker fe je bal boshji volji nepokoren Bili; fam je prifhel k’ fhkofu Fedimu, in fe I puftil fhkofa shegnati. Po prejetim shegnu je profil nekoliko odloga fe perpravljati s’ mo¬ litvijo , premifhl jevanjem in drusimi dobrimi deli. Ker fe je tako fkerbno perpravljal fhko- fove dolshnofti dopolnovati , in je bil voljen savoljo svelizbanja blishnjiga med nevernike iti; mu je Bog fofebno uzhenoft dal, in tudi mozh zhudeshe delati. S. Gregori, poln gorezhofti in mozbi, fe je okoli leta 294 vsdignil , in hitel v’ mefto Neozesarejo. Na poti je bil od temne nozhi in od veliziga viharja permoran v’ tempelj bo¬ gov iti, in ondi prenozhiti; vfo nozh je mo¬ lil , in sjutraj sgodaj odrinil. Tifti tempelj je bil v’ veliki zhafti per nevernikih, ker fo on¬ di od hudizha dobivali odgovore, f’ kterimi jih je fleparil. Komaj je bil fveti Gregori odfhel, je malifhki pop prifhel v’ tempelj bogovam darovat; pa ni bilo nobeniga odgovora prav sato, ker je fveti Gregori v’ tempeljnu pre- nozhil. Popa je to filno rasferdilo ; hitel je sa njim, ga dofhel , in shugal ga per oblaftnikih satoshiti. Sveti Gregori mu je pohlevno odgo- Vor il: „Jeft imam oblaft od Boga tvojim hudi- zhem ali bogovam sapovedovati, ali jih isgriati, ali poklizati.“ Po tim mu je dal malo popirja, na klerim fo bile te befede sapifane: ..Gregori sapove hudizhu nasaj priti.“ Pop je bersh nefel prejeti popir v’ tempelj pred malika, kteri je po navadi odgovarjal. Pop je is tiga fposnal, de moli f. Gregori mozhnejfhiga Bo- ' ga, je fpet sa njim tekel, fe dal uzhiti, in fe je fpreobernil. Kader je bil f. Gregori bliso mefta Neozesareje, /o mu kridjani in neverni¬ ki naproti prifhli , in ga vefelo fprejeli , ker fo flifhali od njegovih zhudeshev. V r ’ medu je veliko bolnikov osdravil, befedo boshjo 0- snanoval , in molil sa njih fpreobernjenje. Kmalo je bilo veliko kridjanov. Sveti fhkof je sa vfe to Boga hvalil, in sa fpreobernjene she- lel prodorno zerkev fosidati. Kraj , kjer je hotel zerkev sidati, je bil premalo prodoren; verno je pomozhi profil Boga, in bersh (e je hrib toliko odmaknil., kolikor je bilo treba. Se dobro ve, kako fo fe verni in neverni zhu- dili. Dva brata da fe ferdilo prepirala sa voljo ribnika ali jeserza , v’ kterim je bilo veliko rib ; vfak ga je hotel imeti v’ fvoji obladi. Sveti Gregori je profil Boga, in ribnik fe je bersh pofufhil. Ne slo delezh od meda je tekla derezha voda , ktera je kmetam veliko fhko- do delala; njive in fenosheti jim je jemala. Sveti Gregori je fhel do vode, je fvojo palizo v’ semljo safadil, profil Boga, in v’ njegovim imenu vodi sapovedal, de naj ne predopi p°‘ ftavljeniga mejnika. Paliza je oselenela , in v 3i3 veliko drevo sraftla , in voda je potlej le po navadnim vodotozhi tekla. Dva Juda fla hot- la boshjiga mosha golufati : eden fe je na po¬ ti ulegel ; drugi ga je mertviga obshaloval , in f. Gregorja memo gredozhiga profil, de naj mu kaj podeli sa pokop mertviga tovarfha. S. Gregori ni imel per febi nizh denarja, podal mu je fvojo luknjo , in fhel. Golufni Jud je rekel tovarfhu, de naj vdane; pa ni mogel, bil je ref mertev. S. fhkof je fvojo fhkofijo v’ miru vladal do leta 25 o ; pa pod nevernim zefarjem Dez- jam je vrtalo hudo preganjanje. S. Gregori je sbeshal v’ hribe, in ondi molil sa fvoje ov- ze. Neverniki fo ga po vfih gorah ifkali , pa ga nifo nafhli; prav memo njega in njegoviga tovarfha fo neverni foldatje fhli, pa njih ozhi fo bile sadershane, menili fo, de rte dve dre- 'efi, fe vernili, in f. fhkofa v’ miru puftili. V tim preganjanji je bilo veliko vernih vjetih •n umorjenih sa vero; Bog jim je ftanovilnoft dal na profhnje f. Gregorja, kteri je na gori Mosef sa fvoje ljudftvo neprenehama molil. Kader je bilo preganjanje minilo, je f. Gre¬ gori fhel v’ merto nasaj, in fi fkerbnejfhi ko poprej persadeval vfe svelizhati; pa Bog ga ni hotel v miru puftili, f’ kugo je merto in dc- shelo obifkal. r I'a ftrafhna fhiba je bila v’ po- m ozh. Neverniki fo fvoje gluhe bogove ne- Pridama profili: ker nifo bili uflifhani, fo fe ! pravimu Bogu obernili, in od njega dofe- 8 1 miloft in pomozh. S. Gregori je v’ Jesu- — 3i4 — lovim imenu veliko kushnih osdravil, in f’ tim Jesufovo kraljeftvo rasfhirjal. Zhe fo mu kako plazhilo sa fkasano dobroto ponujali, jim je odgovoril: „Drusiga plazhila nozhem, kakor to , de Bogu svefto flushite , in fvojo dufho svelizhajte.“ S veli Gregori je bil she 26 let fhkof, ko mu je bil Bog rasodel ali napovedal odhod od fveta. Pred fmertjo je fkerbel na tanko svedi- ti, koliko je nevernikov v’ fhkofii . in je sve- dil, de jih je le 17 fhe. Takrat je fvoje ro¬ ke v’ nebo povzdignil rekozh : „0 Bog ! te sa- hvalim , sakaj ravno toliko je bilo kriftjanov, kader fim fbkotijftvo naftopil.“ Profil je Boga, de naj tudi lifte fpreoberne , in fpreobernjene v’ veri ohrani ftanovitne. Ta fveti fhkof, v’ mozhi in gorezhofti apofteljnam enak, je v’ Gofpodu safpal okoli leta 270. Nauk. Zhlovekov um bodi veri podvershen. Bog je dal fvetimu Gregorju lepoto pra¬ ve vere fposnati; fvojimu dobrotniku je bil hvaleshen , je jarmu vere fvoj um podvergel, po veri sime!, in fe svelizbal. Sveto vero j e nevernikom osnanoval, jo f’ zhudeshi poterdo- val, in tudi li fo vfe katolfhke refnize terdno verovali. Prava modrofl in velika frezha j e fveti veri fe podvrezhi. Ne umni, ampak ne¬ umni fo, ktere fveti veri nozhejo pokorni bi- 5i5 ti. Svetoft, lepota in namen rasodete vere osnanuje. de je is nebef, in le radovoljno fle- pi fe ji branijo vdati. V’ iidanjim zhafu je veliko modrijanov, kteri zhlovekov um nepermerjeno povifhuje- jo. Um je dar boshji ; pa mora biti pokoren Bogu, kteri ga je dal. Um je natorna fvet- loba, zhloveku potrebna: potreben je v’ vfim, pa ne fme rasujsdano gofpodovati ; zhe pre- vsetno gofpoduje, fe poviihuje v’ sanizheva- nje ufmiljeniga ftvarnika. Um je natorno fon- , kashe dobro in flabo, pa nepopolnama: ljudje is eniga in drusiga konza fveta imajo slo enak sapopadek od dobriga in hudiga , pa nobeden ne ve 'figa, kar potrebuje v’ vezhno frezho; le rasodeta vera uzhi zhloveka sadofti. l J a tudi vera ima veliko fkrivniga, kar prefe- she nafho natorno pamet, in prav sato je 'fak dolshan fvoj um podvrezhi fveti veri. Na- torni um vfih nevernih modrijanov je safhel, 'n njih hude smote prizhujejo, de je zhlove- l ( °v um flab bres daru prave vere. Kdor zhlo- vekov um taji, febe dela neumni shivini ena- Z 1 ga; kdor hozhe s’ natorno pametjo fkrivno- fti vere umeti , fe Bogu dela enaziga, ker ho- z be njegove fkrivnofti dognati , -kar je nar hu- dobnifhi napuh. Vera je zhloveku vifoka in fkrivna, pa mora bili. Ako bi vera ne prefegla zhlo- 'ekoviga uma. l)i ne bila zhesnatoren dar; Bi bil zhloveku enak, in zhlovek Bogu, «ar ne more bili. Bog je nesapopadljiv, vender 3i6 je v’ Tvojih delih ozhiten ; kar vidimo in ume- mo , naj naf vodi verovali, kar je Bog raso- del, zhe tudi ne vidimo in ne umemo. Zhlo- vek ne ve, kar ima smiraj pred ozhmi, tudi vidne ftvari To mu fkrivne ; kako Te predersne foditi boshje Tkrivnolli ? Um zhloveku pomaga po ftvarjenih rezheh ftvarnika fposnali, mu kashe dolshrioft Bogu svefto Tlushiti, sapopade nekoliko tiftiga, kar Bogu dopade, ali ga sha- li ; pa le vera rasfvetli zhloveka , in bres nje ni dopadljive boshje flushbe, ni svelizhanja. „Bres vere je nemogozhe Bogu do p a Ji L" Hebr. 11,6. Smiraj pomni ta nauk: „Ne sheli vezh vediti, kakor kar je treba vediti.“ V’ katol- fhki veri bodi dobro poduzhen; pa ne sheli boshjih Tkrivnoft dognati, ali po Tvojim umu rasodetih reTniz raslagati. ..Kdor hozhe bosh¬ je velizhajivo sapopajti , bo od zhajti poila - zhen Prip. 20, 27. Slabe ozhi, ki hozhejo v’ Tvello Tonze ravno gledati, oTlabe ; ravno ta¬ ko bo neumnesh v’ veri oTlabel , zhe preders- no hozhe boshje Tkrivnotli dognati. Eni ras- lagajo nntorno vTe zhudeshe, ki To v’ T. piTmu sapifani; eni pomanjThujejo, kar Te jim sdi v’ veri previToziga ; eni raslagajo sapovedi m drugo po Tvoji Tlabofti; tako gladijo ti, druga- zhi drugi vTe, de zhlovekov um nizh teshki- ga ne najde v’ veri. Ti bodi ponishen, M ne bodi umnifhi, kakor je treba , de ne bofh neumen. Prid. 7, 17. Zhe Te hozheTh raslozhi- ti, in drugazhi vediti kakor katolThka zerke^ — 3i 7 — uzhi; bofh nefrezhen vekomaj. „Pravizhni shi¬ vi is vere; ako bo pa odjiopil, ne bo Bogu dopadel. u Hebr. 10 , 38. Le eno refnizo fla- biti je velik greli. O k ribja n! hvali ufmiljeniga Jesufa, kteri je vfo refnizo uzhil, in ti dal fofebni dar ve¬ re, ktere ko n e z, je vezhno svelizhanje. Bodi ftanoviten v’ fveti katolfhki veri, in shivi fkerb- no po njej. Sdaj je zhaf, od kteriga f. Pavel govori: ,, Leli ho je nepokornih , slilabiidr ajtih in sapeljivzov .“ Tit. 1 , io. Ne poflufhaj hudobnih, ohrani prejeto vero, in shivi po njej, de bofh svelizban. Molite v. O Bog, vezhna refniza in modroft! ti fi n «m po prerokih, po Jesufa in po apofteljnih fveto vero osnanil, in jo f’ zhudesbi poterdil ; sato fe ponishno podvershem tvoji befedi. Tvo¬ je rasodenje nam je filno potrebno, ker je lenien nafh um; ti fam vefh, kar ti dopade, 111 nobeden ne ve , kako bi ti dopadel, zbe ga h ne uzliifh, in mu gnade ne dafh. O Go¬ spod! sahvalim le, ko fi is nesaflusheniga u- fmiljenja zhloveku rasodel, kako te samore fpo- s,) ali, kako ti flushili, in v’ nebefa priti. Daj IT11 ponishno pokorfhino do rasodetih refniz , l ^ e mi je fofebni dar prejete vere v’ sveli- z hanje. Sposnam fizer, de je tvoje rasodenje potrebno, fveto in zhifto , pa temni oblaki g'efhniga napuha in hudiga poshelenja hozhe- 3i8 jo olemnili to nebefhko fvetlobo ; ne dopufti, de bi fi moje flabo ferze kaj hudiga ismifh- Ijevalo, ali rasujsdane poflufhalo. Tvoja fve- ta vera je vfelej imela veliko fovrashnikov, pa jeft hozhem tvoji zerkvi pokoren biti ; daj mi dobrotljivo v’ tvoji in po tvoji fveti veri ftanovitno shiveti. S. Gregor!! ki fi s’ shivo vero po obljubi Jesufovi velike zhudeshe delal, in s’ verno molitvijo vfe Iprofil ; fprbfi tudi meni flanovitnoft in rodovitnoft v’ fveti katol- fhki veri , de ti f terdno in delavno vero (lo- padem , in fe svelizharrf. Amen. XVIII. dnu liftoviga gnoja. ^veti Roman in Rami otrok , rnariernika. I^veti Roman je bil diakon ali duhoven fhe- Iliga shegna v’ meftu Zesareji ; pa savoljo fo- febnih opravil fe je snafhel v’ Antiohii ob zhafu neufmiijeniga preganjanja, klero fta ne¬ verna .zefarja Dioklezijan in Makfimijan sapo- vedala. Deshelni poglavar mefta Antiohije j e bil neufmiljeni Afklepiad. Ta je hifhe kriflj»' nov ropal, njih zerkve podiral, in jih moral bogove moliti. Eni fo bili nevernimi! oblaflm- ku pokorni; drugi fo raji umerli, ko le v’ u- nanjim Kriftufu nepokorfhino fkasali. S. R°" man, viditi veliko nevarnoft fvojili bratov, h je vnel, jih na fkrivnim in ozhitno gorezhe opominja), in profil, de naj nikar Jesufa ne sa- pufte. Verni fo ga radi poflufhali, maloferzh- ni fo terdneji prihajali, in tudi nesvefii fo popravili poprejfhnjo flaboft s’ refnizhno po¬ koro. Oblaftnik je to svedil , ukasal f. Roma¬ na popafti, ga pred -fe perpeljati, in mu fer- dilo rekel, kako de fe predersne soper bogo¬ ve in zefarje puntarfko govoriti, in druge na¬ pravljati v’ hudo nepokorfhino. Sveti Roman ni oblaftniku drusiga odgovoril, kakor de je per- pravljen vfe bolezhine preterpeti sa vero v’ Jesufa Kriftufa. Te befede fo bile rasferdeni- mu oblaftniku prevezi) : ukasal ga je raspeti, in neufmiljeno pretepati. S. Roman je savpil: »Ne bom nikoli zefarju pokoren , kader mi sapove hudobijo.“ Savoljo tih befed ga je ob- laftnik sapovedal s’ shelesnimi grebeni po vfim telefu tako rasmefariti, de bi fe mu oferzhje 'idilo. V' tih velizih bolezbinah ni jenjal bo¬ gov sanizhevati. in Jesufa povifhevati. Tudi )e rekel : ,,Globoke rane mi pomagajo Jesufa obilnifhi hvaliti.” Sraven tiga f. marternika je flala kerfhan- fka shena. Viditi, kaj on terpi, fe je v’ do¬ brim filno vnemalo. Per febi je imela majh- n, ga fina, Barula po imenu. Sveti Roman je nevernimu oblaftniku rekel : „Zhe meni ne v erjamefh, de je en fam Bog, poprafhaj tiga majhniga otroka .' 4 Oblaftnik je otroka Barula 'prafhal: ..Kaj je prav, vezh bogov ali eni- g ; * famiga moliti ?* 4 Otrok Barul mu odgovovi: 320 „En fam Bog je, ni vezh bogov. “ ,.Kdo te je to uzhil ?“ ga je oblaAnik vprafhal. Otrok je odgovoril: „Mati fo me tako uzhili, Bog pa mater. “ OblaAnik oframoten, jo je ojAro [va¬ ril , de tako fpridi fvojiga otroka; tudi je sa- povedal otroka flezhi, in vprizho matere hu¬ do tepfti. Otrok je bil vel kervav, vfim fe je fmilil, le mali je bila velela. V’ tih bolezhi- nah ni otrok odAopil , temuzh le malo vode je profil. Mati ga ojAro pogleda, in mu re- zhe : ,,Sakaj vode profifh ? Sdaj le shejin bo¬ di po nebefhkim kraljeAvu : ne fkerbi drusi- ga, ko sa KriAufa ferzhno umreti.‘ £ Otrok, od materinih befed, ali bolje rezki. od gnade boshje uterjen , je vfe bolezhine sanizheval, velel bil, in fe fmejal. Neverni oblaAnik je le fveliga Romana vfiga tiga obdolshil, in fvojim hlapzam sapovedal ga fhe huje rasmefariti. On pa je oblaAnikn in njegovim hlapzam rekel: ..Glejte in po- miflite, kako Ae naozhni; vfi Ae soper mene, Ae sbe trudni, vender me ne morete umoriti.“ OblaAnik ga ni mogel vezli poflufhati. je vAal, in mu gredozb rekel: Umreti shelifh; ne hoj fe, bofh uflifhan. Potlej je flushabnikam u- kasal: „Sa sdaj versite oba v’ jezbo. S. Ro¬ man je fodniku odgovoril : ..KriAuf bo popra¬ vil tvojo krivizhno fodbo." Te befede fo ob- laAnika tako rasferdile, de je oba obfodil re- kozh: ,,Roman naj bo foshgan. Barulu glava odfekana. Bogabojezha mali je fvojiga J ju bi" ga otroka ferzhno fpremila na fodifhe, ondi 32 1 ga kufhnila , in mu rekla : ,,Ljubesnjivi moj! sdaj fe lozhiva. Kader bofh v’ nebefhkim kra- lieftvu, ne posabi mene, fvoje matere. Sdaj fi moj lin, potlej bofh moj pomozhnik.“ Ka¬ der je rabelj s’ me/.hem mahnil , je vefelo re¬ kla : „Draga je per Gofpodu fmert njegovih fvetnikov.”* Po njegovi fmerli je fhla vefela do¬ mu, in je Boga hvalila. Neverni flushabniki fo ondi bliso f. Ro¬ manu germado nanefli, ga na - njo pervesali, in she sashgati hotli; pa nifo mogli, ker je Bog v’ prizhevanje njegove nedolshnofti velik desh dal. Sveti Roman je na germadi malike sanizheval, in Boga hvalil. Oblaftnik ukashe mu jesik odresati, de bi vezh ne sanizheval bogov. Pa Bog je fvojimu sveftimu flushabni- ku dal ravno tako in fhe bolj govoriti kakor prej. Kriftjani fo Boga hvalili ; neverniki fo djali, de je zopernik , in fo terdovratni ofta- b. Oblaftnik je ukasal ga terdo vkleniti , in v jezbo gnati. V’ temni in fmerdljivi jeziti je f. Pioman vezh mefzov bil. Kriftjani fo ho¬ dili ga obifkovat in poflufhat, de bi fe tudi °*n vnemali sa Jesufa umreti. Kader je ob¬ laftnik svedil. de jih varhi. od kriftjanov pod¬ kupljeni, pufhajo v’ jezbo k’ f. Romanu, je 'abeljna poflal ga sadavit. Njegova fveta fmert J e bila 17 . tiga mefza v’ letu 3o3. IV. 21 322 Nauk. Od mnogih vojfhakov Jesufovih. Sf. Roman in otrok Barul fta fe ferzhno vojfkovala, in frezhno premagala neufmiljene nevernike. Nekteri kriftjani fo bolezhine terpe- li , pa nifo bili do konza ftanovitni ; nekteri fo tudi bres vfiga vojfkovanja od Boga odftopili. Ravno tako fe sdaj na fvetu godi , pravi f. Av- gufhlin. Vfak kriftjan mora biti vojfhak pod vojvodam Jesufam soper hudizba, fvet in mefo. Kriftjani fo od kralja Jesufa najeti , s’ orosb- jem ofkerbljeni, in s’ gnado jim je pomagano dufhne fovrashnike premagati. Ni fhe sadofti fe vojfkovati, ampak tudi premagati fe mora. Kdor fe vojfkuje , pa ne premaga, pride v’ fushnoft biulizhevo ; kdor fe pa nozhe vojfho- vati , radovoljno proda fvojo dufho v’ vezhno fushnoft. Varuj fe fkerbno fkufhnjav in nevarnih perloshnoft. Zhe fi varen , bofh manj fkufhnjav nafhel, defiravno jih bofh imel, ker fi flab. in fo drugi tudi f la bi. Zhuj in moli, de v fkufhnjavo ne padefh. Kader fi fkufhan, kli»hi v’ Jesufa , in fe ferzhno vojfkuj , de premagafh- Ufmiljeni Bog ti rad pomaga savoljo ljubesnji' viga Jesufa ; ti rad pomaga, ne de bi bres voj¬ fkovanja premagal, ampak de bi f’ ferzhnim vojfkovanjem premagal. Ta fvet ni mefto p°' zhitka, ampak vojfkovanja in terpljenja ; meft° mira , pozhitka in vefelja bo le v’ nebefih. 323 Slab vojfhak Jesufov bi bil, ako bi fe voj- fl in rezi: 334 Molitev . O Bog ! zhe premiflim shivljenje tvoje flu- shabnize fvete Elisabete, me je fram fvoje ozhi k’ tebi povsdignili, ker je moje shivljenje bilo in je flabo, in pa ne le flabo, ampak tudi hu¬ dobno. O Gofpod! daj mi na profhnjo te fvo¬ je svetle flushabnize mozhno ljubesen do tebe, de me bo, vfaj pofihmal , vodila po poti tvo¬ jih sapoved, de savershen ne bom. Vem, dc fim pogubljenja vreden ; pa upam v’ tvojo ne- fkonzhno milotl gnado fpreobernjenja sadobiti. S’ tvojo gnado ti hozhem in obljubim v’ vfun pokoren biti, le tvojo, nikedar fvoje volje fpolnovati, de pridem v’ nebefa tvoje milofti hvalit vekomaj. Amen. XX. dan liftoviga gnoja. t Soeli Barlam marlernik. Dva imenitna uzhenika kalolfhke zcrkve, fvcti Basili in fveti Janes Krisotloin, tla pifala in hva¬ lila ferzhno tlanovitnotl f. Barlama , kteri j e neisrezhene bolezhine sanizheval . in ferzhno umeri is ljubesni do Jesufa. Pred fvetam maj¬ hen , neuzhen in reven kmet bliso metla Antio¬ hije je bil; neobdelan, pripreti, ubog, nc- sgovorcn, pa poln shive vere in gorezhe lj"' 335 besni. Nizh ni imel nad feboj, kar fpazheni- mu fvelu dopade; imel pa je vfe, kar je Bo¬ gu vfhezh. Shivel je ob zhafu neufmiljeniga preganjanja neverniga zefarja Dioklezijana, kte- ri fe je neumno namenil zerkev bosbjo po- konzhati. Vfe je bilo polno morije in kervi kriftjanov; vender je fveti Barlam doma nepre- ftrafhen oftal , ker je shelel sa prejeto vero umreti. Per nevernim oblaftniku je bil sato- shen, kteri je fvoje flushabnike pofial ga sve- sat, in v’ fmerdljivo jezijo vrezh. V’ temni in fmerdljivi jezhi je bil dolgo pufhen , de bi njegova dufha oflabela, in fe vdala; pa ni bilo tako , ker fe je v’ jezbi fkerbno perprav- ljni sa Jesufa umreti. Meftni oblaftnik je ukasal ga pred - fe per- peljati, in kakor je por Rimljanih navadno bilo, ga ozhitno prafhal od njegove vere. Sveti barlam je praviga Boga prizhal, in flepe ma¬ like sanizbeval. Njegovo govorjenje je bilo ravno in ferzhno, pa tako neperpravno, de ga je fodnik komaj umel, in de fo fe mu vfi sraven ftojezhi neverniki na glaf fmejali. Nizh ,le de, ker Bog ne mara sa modre ali perlis- n jene befede,. temuzh gleda v’ ferze; pofvet- 111 modri fo fe mu fmejali , pa je bil boshje hvale vreden. Oblaftnik ga je nagovarjal bo¬ gove molili ; fveti Barlam je v’ pravi veri ftano- 'den oftal. Oblaftnik ga je fvojim hlapzam re- hel tako dolgo tepfti, de od fvoje terdovratno- h' odftopi. Neufrniljeno fo ga tepli; pa f. Bar- l«m ni enkrat sdihnil, vefelo je terpel, in to 336 vefelje ozhitno kasal ; prej fo fe hlapzi nave- lizhali ga martrati, kakor on lerpeti. Njego¬ va prezhudna poterpeshljivoft in nepremaglji¬ va ftanovitnoft je oblaftnika filno rasferdila. U- kasal ga je s’ shelesnimi grebeni po v/im te- lefu tergati, de bi fe ko/li vidile: pa tudi v’ tih velizih bolezhinah je Jesufu sveft oftal , in ga hvalil ; notranje vefelje gnade fvetiga Duha je premagalo vfe telefne bolezhine. Oblaftnika je peklo, de ga sanizhljiv zhlovek premaga, in vfe martre sanizhuje. Sraven je bil allar, in na njem ogenj malikam v’ zhaft. Oblaftnik je fvelimu Barlamu sapovedal nad altarjem defnizo dershali; hlapzam pa je ukasal sber- javze in kadila na njegovo roko djali , de bi, od pezhenja permoran, odtrefel ogenj in ka¬ dilo na altar, in f’ tim pokasal , de maliku daruje. Oblaftnik . od fatana nauzhen , fi je prekanjeno kaj taziga ismiflil; vender ni do- fegel , kar je skelel. Sveti Barlam ni hotel ko¬ riti , kar je neverni oblaftnik shelel, je fvojo roko nepremaknjeno dershal, de je bila vfa roka foshgana. Neverniki fo fe nad njegovo ferzhnoftjo zbudili, ker nifo vedili , kaj zhlo- vek samore s’ mozhjo gnade fvetiga Duha. Nje¬ govo ferzhnoft fo imenovali terdovratnoft; fveh Barlam pa jih ni poflufhal , je vfe bolezhi¬ ne vefelo preterpel, v’ njih umeri , in fhel ' nebefhko kraljeftvo vshivat vezhniga plazhil«’ ki ga je Bog obljubil tiftim, kteri fo mu do konza ftanovitni. o - 337 - <• N a n h. JStanovitnoJi v' dobrim je potrebna. S. Barlam je bil neobtefan kmet, ni ve- dil modrofti fveta, in ni shivel po sheljah dru- sih, ampak po shivi veri, ktero je imel v’ vfi- gamogozhniga Boga: le njemu dopafti je hotel, in sato je raji umeri, ko njega sapultil. Ne¬ verniki fo fe mu pofmehovali, angeli fo fe nad njim vefeliii; pred ozhmi fveta je nefrezh- no umeri, pa njegova fmert je bila draga per Gofpodu : fvet ga ni bil vreden, sato ga je Bog v’ IVoje kraljeftvo vsel. O frezhna ftano- 'itnofl; tiga sveftiga boshjiga flushabnika ! Kriftjan! ftanovitnofl v’ dobrim ti je po¬ trebna. „Bodi Jtanoviten na Gojpodovi poti Si ra h 5. 12 . „Sa Jvoje dujhe voljo Je poteg¬ ni s ’ v Jo mozhjo sa refnizo do J'merli. u Si- ra h 4, 33. Sam Kriftuf pravi : „Kdor bo do konza Jtanoviten, bo sveliz/ian.“ Mat. 24» i3. Veliko jih je poklizanih, pa malo isvoljenih , tar je malo prave ftanovitnofti. Zhe dobro sazhnefh , fi v’ fhtevilu poklizanih ; pa ne bofh m «d isvoljene prifhel. zhe ftanoviten ne ofta- nefh. Od dobriga odftopiti je hudobnifhi, ko •nkedar dobro sazheti. Ne zhudi fe nad tim, ' 2 !• Neftanovitnoft Boga filno rasshali, in IV. 2 2 338 njegovo saupanje saflushi. De je to ref, pri- zhuje fveti Pavel rekozh : ,,Kteri Jo enkrat rasfvelljeni bili , tudi oku/ili dar, in de leshni po/tali f D Liha, in Jo padli : tim jt nemogozhe Je fpel k ’ pokori ponoviti .“ Hebr. 6,4 — 6. S. Pavel ne meni iizer, de je ne¬ mogozhe ; pa tako pifhe, pravijo ozhaki, f ba¬ sati , de je poboljfhanje neftanovilniga kriftja- na lilno redko in teshko. Bodi ftanoviten v’ boshji flushbi, in nike- dar fe ne daj premagati. Sovrashnikov je ref veliko, in ti li flab; pa to ne isgovarja tvojih grehov, temuzh te ponishnofti in varnofti uzhi. Skerbno premifli flabolli, fkufhnjave in per- loshnofti, ktere fo te prej sapeljale. de fe jih varujefh; ponishno poflufhaj, in svetlo delaj, kar ti je fpovednik na fpovedi povedal; ne pohujfhaj fe nad hudobnimi, temuzh njih fle- poto obshaluj ; zhe je vezh pohujfhanja, bolj gorezhe Bogu flushi: ne navelizhaj fe ojftre poti pokore, ker kmalo pride fmert, in vezh- nofl je nefkonzhna •, vedno premifhljuj verne refnize, in gorezhe moli, de ne opefhafh, te- muzh oftanefh ftanoviten, in obljubljeno pl«' zhilo prejmefh. V 7 ’ Boga upaj. profi ga, bo¬ di ponishen in ferzhen , de bofh v’ dobrim fta¬ noviten , in v’ vezhni mir pridefh. M o l i t e v. O Jesuf! premifhljujozh tvojo ftanovitno ljubesen do moje grefhne dufhe, in premifh' <* _ 33 9 — e ljujozh Tvojo grefhno neftanovitnoft, fe framu- jem, shalujem in profim, de mi odpuftifh. Ti li mene ftanovitno do konza ljubil, is ljubesni do mene li na krishi umeri, in tudi sdaj me ljubish; jeft, tvoj nehvaleshni otrok, lim te sapuftil ; obljubil lim ti ftanovitno flushbo, pa lim fpet odflopil, in ponavljal fvoje velike gre¬ he v’ tebe fvojiga dobriga ozheta. 0 preljubi Gofpod! ne sapufti in ne obfodi me, temuzh fkashi fvojo miloft nad Tvojo nehvaleshno ftvarjo. Na proThnje fvojiga sveftiga flushabnika fvetiga Barlama mi daj obilno gnado, in ne jenjaj mi je dajati, de od njene fladke mozhi uterjen nikedar vezh od tebe ne odftopim. S’ tvojo po- mozhjo ti obljubim svefto flushiti, de ne bom nikedar od tebe odlozhen. Amen. XXI. dan liftoviga gnoja. Marije devize ofrovanje. K^atolfhka zerkev ta dan obhaja fpomin da¬ rovanja Marije devize v’ Jerusalemfkim tem- P e ljnu. Sveti Joahim in fveta Ana , bogabojezha s «konfka, od Boga namenjena porodnika prezhi- devize Marije matere odrefhenika Jesufa, dolgo zhafa bres saroda bila. Ona fta fra- niolo Tvoje nerodovitnofti voljno poterpela; ven- der vedno profila Boga, de jima sarod da, in 22 * 34o ga njemu obljubila, ako bi ga miloftljivo do- fegla. Bog jima ga je bil namenil ; pa je od- lafhal, de bi bilo njuno veTelje obilnifhi. Ka¬ der fta sbe perletna bila, fta dofegla fpolnje- nje Tvojih gorezhih shelj, fta deklizha doTeg- la, in jo imenovala Marijo. Sakonfki ftare savese To bili saroda slo sheljni, in To menili, de je nerodovitnoft velika fhtrafinga boshja. Bolj od vfih drusih To po rodovitnofti hrepe¬ neli ti, kteri To bili rodovine Davidove, ker je bil is nje Odrefhenik obljubljen. ST. Joa- him in Ana fta bila rodovine Davidove; salo fta bila Tvoje nerodovitnofti shaloftna, in potlej Tilno veTela, kader To bile njune proThnje od Boga uTliThane. Ni mogozhe popiTati velizi- ga veTelja njuniga Terza, Tofebno ko fta vidila Marijo bolj angelju kakor zhloveku podobno; hvalila fta Boga neprenehama. Kakor fta prej Tklenila Tvojo ljubo hzher Marijo Bogu v’ dar dati , fta ftorila. Kader je bila nekoliko odraft- la, fta jo peljala v’ tempelj, v’ Jerusalem, in jo Bogu ofrala. Velik dar je bilo to , ker je bila Marija sbe tiftikrat polna gnade , ljuba boshja prijatelza in namenjena mati Jesufa Kriftufa. Tudi je verjeti , de je Marija v drushbi Tvetih deviz v’ tempeljnu oftala, ,in od Tveta odlozhena Bogu nozh in dan Tlushila, dokler ni bila T’ Tvetirn Joshefam sarozhena. Marija ni bila le od Tvetih ftarThev Bogu v dar dana, ampak tudi Tama Te je Bogu olrala, in ta dopadljivi ofer neprenehama ponavljala- Deviza Marija, vTa Tveta in nedolshna, je bila 34i \ Q< jhe takrat prijetno prebivalifhe fvetiga Duha, in fe je perpravljala, defiravno ni boshjiga fklepa vedila , mati boshja bili. O frezhna fve- ta Joahim in Ana , velika prijalla vfigamo- gozhniga Boga, ki fta od njega dofegla , in fvetu dala preljubo devizo Marijo, od ktere je bil rojen Jesuf, fonze pravize in odrefhe- nik vfiga fveta ! Nauk. Od prave bogoJlushnoJii. Sveta Joahim in Ana fta refnizhno flu- shila Bogu, ker fta po vlih sapovedih shivela , in fta njemu v’ dar dala, kar fta nar bolj ljubila , fta mu fvojo ljubo hzher darovala. Tudi Marija fe je Bogu darovala , fvojo du- fho in telo mu podvergla , njemu v’ zhaft shivela , in ni nikedar od dolshne pokorfhine odftopila. She velikokrat je bilo govorjeno; ven- der nikedar prevezh ne more biti rezheno od prave in napazhne bogoflushnofti , ker je pra- Vl sapopadik od nje slo potreben. Prava bo- goflushnoft je sapovedana v’ ljubesni , ktera J e delavna is zhifte vere in terdniga upanja. Delavna ljubesen je popolnama pokorfbina v’ 'hm, ali dopolnovanje vfih sapoved, Sam Kri- pravi: ljubesni do Boga je sapo- Padena vfa po /tava in preroki.'' Mat. 22, Zhe dopolnujefh vfe sapovedi is ljubesni 342 do Boga, je to boshja flushba. Bogollushnoft, praviza, pravizhnoft, brumnoft ali poboshnoil, fvetoft je eno. Zhe Bogu ne flushifh, nili fvet; Bogu ne flushifh, zhe viih sapoved ne dopolnujefh: vfih sapoved ne dopolnujefh, zhe Boga is vfiga ferza in blishnjiga ko febe ne ljubifh. Bog ne mara sa tvojo hvalo, sani- zhuje tvoje dari , in overshe vfe tvoje unanje zhefhenje, zhe ga ne molifh f’ zhiilo dufho, zhe ga ne ljubifh is vliga ferza, zhe mu ne flushifh f’ pokornim shivljenjem. Befede nifo ljubesen , ne pokorfhina. ampak fo prašen in lashnjiv glaf, zhe je tvoje ferze drugazhno. Zhe Boga s’ shnablji zhaftifh , in je tvoje ferze delezh od njega; kaj drusiga saflushifh ko fli- fhati : „Hinaviz ji ?“ Mat. i5, 7 . 8 . Ne posabi nikedar, de pokorfhina is lju- besni je prava bogoflushnoft. Zhe fi lazhen ali delaven vfe pravizhnofti, zhe ti ni drusiga mar, ko boshjo voljo delati, zhe dopadenje nad Bogam vfe flabo premaguje, mu refnizh- no flushifh. Bog je vfigamogozhni Gofpod viih in vfiga: ti ni dal shirati, delati ali opufhati, kar fe ti poljubi ; temuzh hozhe tvojo voljo vfim sapovedim podversheno imeti. Zhe te nefrezha sadene , Bogu fe podversi; zhe pre¬ ganjanje terpifh, bodi poterpeshljiv savoljo nje¬ ga ; zhe li fkufhan grefhiti, premaguj fkufh- njavo is ljubesni do Boga; zhe ti Bog ljubig« zhloveka vsame, rezi naj fe sgodi njegova f' e ' ta volja. V’ tim in v’ vfim bodi Bogu poko¬ ren, to je boshja flushba ali bogoflushnofti 343 ahe tiga ne delafh , in Boga le s’ unanjim zhe- fhenjem molifh, fi v’ fhtevilu farisejev, Merim je Jesuf velikokrat rekel gorje. Skerbno premifli, zhe fi poboshen ali ne. Žhe rad molifh, k’ fveti mafhi, k fpo- vedi hodifh je prav; vender pit je prašno bres premagovanja fvojiga hudiga posbelenja. Boga molifh le s’ jesikam . zhe s’ njim oprav- ljafh fvojiga blishnjiga, zhe med fvoje brate prepir fejefh. Kako fi per fveti mafhi bil , in kako fi premi fhljeval poterpeshljivoft Jesufovo na krishi, zhe fi doma ko ferdit lev, zhe nirnafh ufmiljenja f’ flabimi ? Kako fvoje fpo- vedi in obhajila opravljafh, ako gerdiga go¬ vorjenja ali neframniga sbivljenja ne opuftifh ? Svetnike zhaftifh ; pa morebiti ob dnevih njih fpomina pijanzhujefh : plefhefh, igrafh, in s’ drusimi flabimi, riizhemernimi ali grefhnimi deli Boga in fvetnike sanizhujefh. Bratovfhine, odpuftki, prozefije. in kar je taziga le po unanjim opravljeniga, je vfa tvoja bogoflush- noft; sanizhujefh pa zhiftoft, pravizo, miloft, krotkoft. Bog me varuj sanizbevati bratovfhi¬ ne , odpullke , prozefije, in kar je taziga ; ven¬ der je potrebnifhi ljubesen, brumnoft, pravi¬ ca. Nekteri fkerbe sa fnashnoft boshje veshe, de je prijetna nnisika , de fe flrelja med du¬ hovnim opravilom; pa imajo kamnato ferze do dobrotljiviga Boga, de 1 jubesnjiviga Jesufa fe po mefenih malikih po zerkvi gledajo , ali fe sunaj zerkve med fveto mafho ali pridigo Pogovarjajo. Ako bi ti tak bil, bi ti rekel — 344 — * || hinaviz in hudobnik. Premifli fe, ’» ponishaj f< fe , in moli: v Molitev. 1 ) Ji V O Jesuf Kriftuf! Gofpod in uzhenik viiga d fveta, tvoj fveti evangeli in tvoje fveto shiv- n ljenje me uzhi. kakofhna de mora biti prava j; poboshnoft ali bogoflushnoll. Bogu flushiti v’ s duhu in v’ refnizi, njega ljubiti is vfe du- i fhe, njemu vfe podvrezhi, in fvojo voljo nje- j govi volji vfelej podversheno imeti, to je pra- 1 va, dopadljiva in potrebna bogoflushnoft. Daj i mi ljubesen, in pa ljubesen, de vfe delam is i fvetiga dopadenja do tebe, in fe nikedar ne i odlozhim od tebe. O fveta Ana, ki fi is lju- ] besni do Boga v’ dar dala, kar fi na fvetu i nar boljiga imela , namrezh fvojo preljubo i hzher Marijo! bodi moja pomozhniza per Bo¬ gu, de mi pomaga vfe delati, kar mu dopa- de, vfe opufliti, kar ga shali: sakaj le tako ga bom dopadljivo molil , in ga bom v’ nebe- | lih molil vekomaj. Amen. XXII. dan liftoviga gnoja. t Sveia Zezilija , deviza in marterniza. ^Sveta Zezilija je bila bogata Rimfka gofpodi' zhina, bogabojezha krifljana, zhifta deviza ) n 345 ferzhna m a rte rima, she od nekdaj zhefhena v’ katofhki zerkvi. Od njeniga fvetiga shiv- Ijenja in njene ferzhne fmerti sa vero Jesu- fovo fe ne more nizh gotoviga vedi ti ; to fe ve, de je bila od nekdaj vifoko zhefhena, in de she v’ zhetertim ftoletji je bila v’ Piimu Bo¬ gu in nji v’ zhaft lepa zerkev, od ktere fvet papesh Simak prizhuje. Tudi je refnizhno . de she od llarih zhafov je v’ katolfhki zerkvi fpo- min obhajan (Vete devize in marternize Zezilije. Sploh mifel je, de je fvela Zezilija bila od ftar- fhev v' sakon permorana s mogozhnim never¬ nim mladenzhem \ r alerijanam, kteriga je per- vo nozh k’ veri fpreobernila, in ga pregovo¬ rila njeno zhiftoft fpofhtovali. Tudi njegoviga brata Tiburzija je v’ pravo vero fpreobernila. Oba fta bila od papesha fvetiga Urbana kerfhe- na, in kmalo po prejetim kerftu sa fveto vero umorjena. Sveta Zezilija je sa njima umerla sa vero v’ letu okoli 23 o. V’ ofmim ftoletji je Aftulf kralj Longobar- 1 dov, s’ mozhno vojfko obdal Rimfko mefto, 'n po njegovim odhodu fe je po Rimu fploh govorilo , de je on nafhel in odnefel truplo fve- le Zezilije. Papeshu fvetimu Pafkalu I. fe je v fpanji perkasala, in mu rekla njeno truplo poifkali. Sveti papesh ga je kmalo nafhel v’ pokopalifhi Proteftata ob zefti Apii. Papesh ga ) e prenefel v’ mefto v’ zerkev she prej imeno- vano Rete Zezilije. To fe je godilo v’ letu 821. Papesh, vfa duhovfhina in verni fo bili te ve- like frezhe vefeli, fo fklenili ftaro zerkev po- 346 dreti, in lepfhi sidati Bogu in fvetPZezilii v’ zhaft. Sosidali fo jo, in sraven tudi klofhter, v’ kterim fo bili minihi, potlej nune, in fo do danafhnjiga dne. V’ letu 1699 je Bog dal v’ ferze papeshu Klemenu VIII. shelje svediti, kakofhno de je truplo fvete devize in marterni- ze Zezilije. To je narozhil bogabojezhimu in uzhenimu kardinalu Baroniju, kteri je vprizho veliko duhovnov in vernih odperl grob. kteri je bil is beliga marmorja; v’ njem je bila le¬ pa truga is ziprefa, in v’ nji je bilo truplo fve¬ te Zezilije fhe zelo , tudi njeno oblazbilo je bilo fhe lepo. Nobeden fe ni predersnil tiga fvetigfl trupla fe dotakniti is fpofhtovanja do te fofebne fvetnize; duhovni fo lefeno trugo is ziprefe vsdignili . in jo f’ fvetim truplam poloshili v’ proftorno freberno. Kardinal Baroni, kteri je vfe to vidil in popifal, tudi sraven perftavi, de je bil per nogah fvete Zezilije majhen ker- vav pert. f’ kterim fo verni njeno fveto truplo brifali, kader je bila sa vero umorjena, in f fvetim truplam pokopali. Uzheni kardinal tudi prizhuje. de je Bog tiflikrat veliko zhudeshev delal, de bi verni vifoko zhaftiii to fofebno fvet- nizo, in fe ji perporozhevali. Tudi pifhe, de sraven groba fvete Zezilije fo bile tudi trupla fveliga Valerijana njeniga zhiftiga shenina, nje- goviga brata f. Tiburzja, f. papesha Urbana m f. Makfima. Vli ti fo bili ob enim zhafu savolj® Jesufa umorjeni, in sato fo jih verni vkupej p°' kopali. To je, kar fe gotoviga ve od zhiH® devize in ferzhne marlernize f. Zezilije. Nauk. Haj pomenite te dve bejedi: deviza in mar- terniza. Defiravno ne vemo bogabojezhih del f. Zezilije, in tudi ne, kako je bila umorjena, sadofti je vedili, de deviza in marterniza ; v’ tih dveh befedah je vfa njena hvala sapo- padena. Velika je hvala in zbali, ktero je prejela od Boga, ker je premagala fvojo na- torno flaboft, sapeljive prijatle in neufmilje- ne fovrashnike; flabim sheljam je odmerla, in tudi umerla, de bi per Jesufu shivela ve¬ komaj. Sveta Zezilija je zhilla deviza. S. fvetlo- bo f. vere je fposnala, de devifhtvo Bogu do- pade, in ga je is ljubesni do njega fkerbno ohranila. Ni ga zhloveka bres flabolli , tudi °na ni bila ; mlad zhlovek ima veliko . fovrash- nikov, tudi ona jih je imela; neverniki, med kterimi je bila , fo neframno shiveli: pa ne natorne flabolli , ne ozhitno pohujfhanje , ne salesovanje hudobnih, nizh ni moglo prema¬ kniti te zhille devize od terdniga fklepa nike- famota, molitev, ponishnoll in ferzhnoll — 348 — fo bili zhuvaji te zhifte devize, in saVo je ne¬ premagana oftala. Tudi ti, o kriftjan! bodi po sgledu f. Zezilije, de Bogu dopadefh. „Kdor Jerza zhijtoft ljubi, je prijatel nebejhkiga kralja .“ Prip. 22, 11. Vfi Ilanovi nifo ena¬ ki ; pa zhiftoft ferza mora vender vfak ljubiti, in po fvojim ftanu zhilto shiveti. Natorna fla- boft je velika, pohujfhanja dofti, fkufhnjavzov povfod , in ne bofh ohranjen, zhe ne delafh po sgledu f. Zezilije in drusih fvetnikov. Mo¬ li , zhuj, bodi ponishen in ferzhen, nikoli ne posabi Boga, in bofh s’ njegovo pomozhjo vfe fovrashnike premagal. Sveta Zezilija je ferzhna marterniza. Lju- besen do shivljenja je mozhneji od vfih; zhlo- vek rad da vfe , kar ima in premore, de fvo- je shivljenje perhrani. Ravno to prizhuje od fofebne ljubesni f. Zezilije, ktera je savoljo Boga rada umerla, de bi njemu oftala ftano- vitna. Sveftoba v’ boshji flushbi je lahka, dokler ni fkufhnjav, nadleshnoft, preganja¬ nja ali drusiga hudiga 5 pa je redka, kader hude fkufhnjave ali nadleshno preganjanje na- dleshujejo zhloveka. S. Zezilija je ne le fkufh¬ njave, fkufhnjavze , nadleshnofti in preganja¬ nje premagala, ampak tudi bolezhine in fmert- To prizhuje od njene shive vere, terdniga ti¬ panja in gorezhe ljubesni. Bila je mehkiga fpola in obzhutniga telefa; pa njena mozhria dufha je vfe preterpela, fmertne bolezhine premagala , in Bogu oftala svefta do konza- O mehki kriftjan ! glej in premifli to ferzhno « — 34g — devizo pred nevernim oblaftnikam , med nje¬ govimi neufmiljenimi hlapzi v’ fmertnih brit- koltih, in obshaluj fvojo grefhno neftanovit- noft rekozh : Mo l i t e v. O Jesuf, shenin zhiftih dufh in vladnik vlih marternikov! sahvalim te savoljo mogozh- ne gnade, ki fi jo dal fvoji flushabnizi f. Ze- zilii in vfim fvojim marternikam. 0 kako je lepo vidili ali preminiti ferzhno vojfkovanje in ferzhno premaganje tvojih flushabnikov! Pa ravno to me filno ponishuje , ker mi ozhi- la grefhno mehkobo in gerdo neftanovitnoft, Idere fim poln. Sveta Zezilija, flaba shenfka , fe je nepreltrafheno vojfkovala in ferzhno pre¬ magala, mene pa vfaka majhna fkufhnjava ta¬ ko odlozhi od tebe. O Gofpod! ne sapufti in n e obfodi me 5 daj mi mozhno gnado vfe vi¬ dne in nevidne dufhne fovrashnike premagati, de ftanoviten oftanem, de v’ tvoji flusbbi shi- v, na in umerjeni. Amen. 35o XXIII. dan liftoviga gnoja. t Sveti Klemen , papesh in mariernik. Od imenitniga papesha f. Klemena fo v’ pos- nejfhih zhalih veliko pifali; tukaj je njegovo shivljenje, kakor ga je popifal uzheni kardi¬ nal Orsi v’ tvojim popifvanji zerkvenih sgo- deb. S. Klemen je bil uzheniz in pomagazh apofteljnov, kterim je dopadel s’ shivo vero, fvetim shivljenjem in gorezho ferzhnoftjo v’ osnanovanji f. evangelja. Rimljan je bil ; vfaj te ve, de je bil v’ Rimu f fvetim apofteljnam Pavlam, kakor on govori v’ tvojim liku Filipa- nam pitanim. Od njegovih totebnih dobrih del fe ne ve; pa dopadenje fvetih apofteljonov nad njim obilno prizhuje, kako velik flushabnik boshji de je bil. S. Klemen je bil zhelerti Rim- tki papesh. Pervi je bil f. Peter, sa f. Petram je naftopil f. Lin , sa f. Linam f. Klet, in sa f. Kletam je naftopil f. Klemen okoli leta 90 po Jesufovim rojftvu. Ta f. papesh je prej bil malikovaviz , pa fpreobernjen od fvetih apoftelj¬ nov Petra in Pavla; bil je prejeti gnadi srni* raj hvaleshen. svefto je poflufhnl njune bet® nauke, pofnemal njuno shivljenje, in njih zha- ftito fmert vedno imel pred tvojimi ozhmi. K® - kor je nad fvetim Petram in Pavlam vidil, j e vishal tvojo fhkofijo in vfo katolfhko zerkev; j e fkerbel verne v’ dobrim ohraniti, in nevernik® fpreoberriiti, de bi bil Jesuf od vfih moljen. Ta f. papesh je svedri, de je bila v’ Korinta huda raspertija vihala savoljo nevofhljivofti nekterih vernih soper nektere bogabojezhe mafhnike. To je bilo is grefhniga napuha, is kteriga nifo ho- tli mafhnikam podversheni biti. S. Klemen je bil tiga prepira shaloflen ; pa ni mogel, kakor je shelel, nepokornim bersh pifati, ker fo bile tidi zhaf v’ zefarftvu velike smefhnjave in voj- fbe. Kader je fpet mirno bilo, je nepokojnim pifal, jih fvaril, pokorfhinofti uzhil, in jim do¬ povedal, kako je grosno fhkodljivo fe prepirati, in fe eden soper drusiga vsdigovati, slalli so¬ per te, kterim jih je Bog podvergel. S. Kle¬ men je defet let neutrudno delal in fkerbel *a vfo katolfhko zerkev, in je bil sa vero u- morjen pod zefarjem Trajanam okoli leta 100 po Jesufovim rojftvu. iV a u h. TSevofkIjivoft je slo fhkodljiva. Sveti papesh Klemen je svedil, de fo v ? Korintu velike smefhnjave, in vfe is grefhne nevofhljivofti. Vedil je, de nevofhljivoft pri- l ' e is napuha ali lakomnofti. in sato jih je u- ^'1 fe boshji naredbi podvrezhi, mafhnike ipofhtovati, jim pokorni bili, in po ftanu po- nishno shiveti, v’ kteriga je Bog fleherniga po- ii ftv il. Bog je ljudi in dela raslozhil: kakor ,ld je telefa nimajo vli eniga opravila, ampak 352 flehern fvoje v’ prid vfiga telefa; ravno tako fo ljudje raslozheni v’ prid vfiga zhlovefhtva, in kdor fe boshji naredbi ftavi, je hudobriik in puntar. Zbe Bog hozhe enimu obilnifhi dati, ali ga vifhej povifhati . sakaj bi bili drugi nevofhljivi ? Varuj fe te gerde in fhkod- ljive pregrehe. Bog je pravizhen in moder; zhe li fvojim bratam nevofhljiv. fe soper Bo¬ ga puntafh. Premifli, kako fhkodljiva je ne¬ vofhljivoft. Nevofhljivoft je tvoji dufhi fhkodljiva, ker vfo ljubesen is tebe preshene, in te flori hudi- zhu enaziga, kaj. fhe hudobnifbiga. Bog sa- pove vfe ljudi ljubili. fe frezhe blishnjiga ve- feliti, njegovo nefrezho obshalovati: kako samo- refh tej sapovedi pokoren biti. zhe li nevofh¬ ljiv ? Zhe fi blishnjimu nevofhljiv. ii hudob- nifhi od nevofbljiviga hudizha . ker njemu ni, tebi pa je sapovedano blisbnjiga ljubiti. Pre¬ mifli kar modri pravi : ...Skosi hudizhevo ne- vofhljivoji je fmert na (vet priflila . in kieri Jo na njegovi Jtrani, po njem pojhema/o." Modr. 2 , 24 — 25 . Zhe le blisbnjiga frezha pezhe, ali blishnjiga nefrezha vefeli; nifi zhlo- veku, ampak li hudizhu podoben, in ti 1 >° gorje vekomaj, ako fe ne poboljfhafh. Nevofhljivoft obroduje krive fodbe 111 opravljanje. ,,Ljubesen ni nevofhljiva , rie mi/li hudiga .“ J. Kor. i5. 4 . 5. Tedaj- kjer ni ljubesni . je nevofhljivoft. in fo hude mifli soper blishnjiga. Nevofhljivoft te u a ' pravi, de vfe hudo verjamefh, in tudi dobro 353 ra sl n ga f h' flabo ; noben neumnefh ali hudob- nik li ne bo mogel tolikanj hudiga ismiflili, de -bi ti rad ne verjel od ljudi , kterim li ne- vofhljiv. Kako bo tvoj jesik molzhal, zhe je tvoje ferze hudobno ? Zhe rad verjamefh hu¬ do, bolh tudi govoril hudo, ker jesik is obi 1- nofti ferza rad govori. Kriftuf je farisejem rekel: ..Gadja rodovina! kako morete dobro govoriti, ker Jte hudobni? Sakaj is obilnofti ferza ujta govore Mat. 12 , 24 . Zhe li ne- vofhljiv, raslivafh ko gad Hrup v’ nedolshne; tudi per pravizhnih ifhefh hudobije, in govo- rifh od njih hudo. Is nevofhljivofti fe is - haja fovrafhlvo, ma- fhevanje , kriviza in dobi drusiga hudiga. Ne- vofhljiviz je flep, in meni, de biftro vidi; meni, de fvojiga blishnjiga pravizhno zherli, m fe ne pubi preuzhili , ker je njegovo ferze hudobno. jNevofhljivi Kajn je brafhen sgled, kaj hudobna nevofhljivoft samore hudiga bo¬ dli. Nedolshni Joshef, od bratov v’ fushnoft prodan , je fkufil krivizo fhkodljive nevofhlji- v °bi. Savel je menil , de nedolshniga Davi¬ da pravizhno preganja , in ni hotel fvoje kri- y ize fposnati. Nevofhljivi farisej fo ljubesnji- v, niu Jesufu rekli: ..Ne rezhemo ti prav , de J 1 ti t Samarijan. in hudizha imafh P" Jan. 8. 48. Nevofhljivob hudobnih oblabnikov ni kila nalitena . dokler nifo vidili nedolshniga Je- s, da na krishi umreti. Tudi sdaj je veliko hu¬ diga is nevofhljivofti. ker ta peklenfka pofhaft ne ienja nikoli hudobe rodili. IV. 2 3 — 354 — Ljubi kriftjan! varuj fe nevofhljivofti. De fe je varujefh, premifli njeno fhkodljivoft in oftudnoft. Ljubi Boga in blishnjiga ; bodi po- nishen in bres vfe lakomnofti ; hvali Boga sa dobro blishnjimu dano. Vezli ii prejel. kakor fi saflushil ; Bog je gofpodar IVojih darov. „Sa- kaj je tvoje oko hudobno . ker je Bog dober ? Ali mu ni perpufheno J' J voj im delali , kav hozhe ?“ Mat. 20, i 5 . Varuj fe nevofhljivo¬ fti, ktera shali Boga, ti je fhl/odljiva, in te flori hudizhu enaziga. M o l i i e v. O Bog ! kteri li po fvoji modri , pravizh- ni in ljubesnjivi previdnofti ljudi in njih 0- pravke raslozhil, kteri li popolnama gofpodar fvojih darov , dajefh meni in drugim Boje dobrote po fvojih fklepih ; daj mi refnizhno ljubesen, ponishnoft, hvaleshnoft. in kar samo- re mojo dufho osdraviti. O Beti Klemen, ki k gorezhe fkerbel vfo nevofhljivoft is ferza ver¬ nih pregnati! profil sa - me Boga, de me od vfe nevofhljivofti proftiga flori , me napolni s lju- besnijo, in obrani v’ njej , de pridem v’ kra- ljeftvo vezhne ljubesni. Amen. 355 fr' XXIV. dan liftoviga gnoja. Scela Flora in Marija, deuizi in marlernizi. ^veta Flora in Marija nifte bile eniga mefta, p« fte obe ob enim zbafu sa vero Jesufovo u- morjene , kakor pifhe f. Evlogi marternik, kte- ri je f’ fvojimi ozhmi njuno ftanovitnoft vidil. Sveta Flora je bila rojena v’ velikim Shpanfkim meftu Kordovi. Njen ozhe je bil Turfhke ve- re, njena mati pa kerfhanfke, ker to bili v’ tiftim zhafu Turki in kriftjani v’ Shpanfki de- sbeli namefhani. Bog je dal, de ji je ozhe umeri , je fhe majhna bila , in savoljo tiga jo je njena mati bres vfiga ftrahu kerfhanfke vere uzhila. Svete Flore brat je bil hudoben >u neufmiljen ; bil je ftarji od nje , in od ozhe- ta nauzhen filno vnet sa fvojo flepo vero. Bog je fvoji flushabnizi Flori obilno gnado dal , ln jo napolnil f’ zhifto ljubesnijo do vfiga Pobriga. Ufmiljeniga Boga je is vfe dufhe ljubila , in fkerbela mu dopafli f’ zbiflim shiv- benjem. Ni mogozhe povedati, kako de je ljubila famolo , in fvet sauizhevala. Bila je pvidna v’ fvojih domazbih opravkih, materi 'lelej pokorna : ftanovitno je molila , in fe ved- 110 pokorila. Kader je bil od katolfhke zerkve spovedan polt, je, defiravno fhe majhna , le svezfoer malo jedla. Materi fe je savoljo mla- 'loki fmilila, in sato ji je opoldne kaj jefti 23 * 356 dala; poboshna dekliza pa je prejeto jed ubo¬ gim fkrivaj podelila, ker je bila do blishnjiga ufmiljena, do febe pa ojftra. Sveta dekliza Flora je bila vfih kerfhan- fkih dobrih del obilna ; vender jih je v’ sa- zhetku fkrivala savoljo fvojiga hudobniga bra¬ ta , kteri je smiraj zhul nad njo. Posneje je fposnala , de f. vere in dobrih del zhlovek ne fme fkrivali . in je ozhitno shivela po vfih sapovedih vprizho neufmiljeniga brata in dru- sih Turkov. Njen brat je bil savoljo tiga neis- rezheno ferdit; nizh vezh ni mogla njegove ferdilotli preflati , sbeshala je , in fhla f kri¬ va j v’ drugo hifho. kjer fo bili vfi bogaboje- zhi kritljani. Brat ni vedil kaj od togote po- zheli , je vfe kota veliziga metla preifkal, in ker je ni mogel najti . je po metinim Turfh- kim oblatlniku vfe njene snanze . duhovne in prijatlize hudo preganjal. VTe to jo svedila. je bila shalottna. in ni mogla prenetli . de bi drugi savoljo nje preganjanje terpeli. Shla je ferzhno pred fvojiga hudobniga brata, in mu rekla: ,,Tukaj tim; kriftjana tim. in perprav- Ijena vfe preterpeti is ljubesni do Jesufa < kterirnu fim fvoje devifhtvo v dar dala. in upam v’ njegovo milob . de me ne bo nik¬ dar saputlil." Bral jo je nar poprej s’ lep 0 nagovarjal. de naj Jesufa sapuili , po tem j° je tl ra h o val in tepel : pa je ni mogel p ,e ' makniti. Ko je obupal jo premotili. j° f pred metlniga Turfhkiga oblatlnika peljal, > n mu lashnjlvo rekel: „Ta moja fetlra je bil» ■ l — 357 ~~ v’ sazhetku nafhe vere, pa kriftjani fo jo sa- peljali.“ Oblaftnik jo vprafha: ,.Je li ref, bar tvoj brat soper te govori Sveta Flora mu ferzhuo odgovori : ,,Smiraj fim bila , in tu¬ di sdaj fim briftjana; nikedar iiifim bila flepe vere tvojiga lashnjiviga preroka Mohameda.“ Turfhki oblaftnik . ki ga je njen ferzhni od¬ govor filuo rasferdil, je dvema foldatama u- kasal jo hudo lepili, in fta jo tako neufmilje- no ftepla , de je bila vfa bervava in fkoraj mertva. Oblaftnik rezhe po tem njenimu bra¬ tu: ,,Pelji fvojo neumno fefl.ro domu, uzhi jo v’ nafhi veri , in potlej jo fpet pred me per- pelji.“ Brat je fvojo feftro domu peljal, je fkerbel njeno telo osdraviti, pa tudi njeno dufho od prave vere odverniti. Prevsel je dve prekanjeni Turfhki sheni, jima jo podvergel, in sapovedal , de naj ji ne puftite s’ nobeno kriftjano govoriti. Sveta Flora je bila v’ laftni kifhi fushna , in ni mogla vezh preftati toli¬ kanj nadleshnofti: sbeshala je ponozhi , in fhla delezh od mefta v’ miru flushit Bogu. V’ tim fvetim pozhitku fe je neisrezheno vnela sa 'ero umreti; Bog ji je mifel dal v’ rnefto Kor- dovo iti, in pred Turfhkim oblaftnikam fvojo 'ero v’ Jesufa fpet prizhati. Shla je v’ mefto ; P« preden fe je oblaftniku perkasala, je fhla v zerkev molit in profit Boga , de bi ji mo- goahno gnado dal. Ko je fveta Flora v’ zerkvi molila, je druga kerfhanfka d eviza is desbele ravno v’ tifto zer- kev prifhla. Ta je bila Marija, feftra fvetiga 358 dijakona Valabonsa , kteri je bil malo poprej sa vero umorjen. Ta fveti marternik fe je fvoji feftri v’ fpanji perkasal , in ji je rekel : ,,Hiti 1<’ meni priti v nebefhko kraljeftvo.* 1 Od te perkasni uterjena fe je fveti Flori perdrushila; obe fte fhle pred oblaftnika , in fvojo vero pri- zhale. Sveta Flora mu je rekla: ,,Jefl fim tifta, ktero je moj brat pred teboj kerfhanfke vere toshil ; sdaj ponovim fvoje pervo prizhanje , in sanizhujem tvojiga lashnjiviga preroka.* 4 Ma¬ rija mu je rekla : ,,Jeft imam brata marterni- ka ; kakor je on prizhal Jesufa Kriftufa , ga tu¬ di jeft, in pravim , de je tvoja vera ismifhlje- vanje hudizhev.“ Turfhki oblaftnik jima ni odgovoril, temuzh je ukasal obe v’ jezho vre- zbi, de bi fe smodrile. Pa Boga fte sato hva lile. in ftanovitne oftale. Sveti mafbnik Evlo- ' s , gi jima je pifal , in ji s’ ognjenimi befedanu v’ veri uterdil. Nektere Turkinje fo ju v’ je¬ zho hodile nadleshevat, de bi fe vdale oblaftni- ku, pa ftanovitne fte oftale, ker fte shelele sa krishaniga Jesufa umreti. Njune shelje fo bi¬ le dopolnjene; oblaftnik je ukasal obema glavo odfekati, in fte fvoj tek ferzhno dokonzhale da - nafhnji dan v’ letu 85i. Nauk. Od potrebe dobriga konza ali namena . Sveta Flora in Marija fte radovoljno fhle pred Turfhkiga oblaftnika. Bog jima je to e 11 ' — 35 g — fel dal, de bi f’ fvojo ferzhnoftjo podpirale ve¬ ro maloferzhnih kriftjanov, de bi le, l in po lih je to kratko popifovanje. Sveta Katarina je bila bogata in imenitna gofpodizhna v’ mellu Alekfandrii. Nje vifoki roc l, flovezhe bogallvo, prezhudna lepota in ve lika uzhenotl jo je delala imenitno; pa vfe 364 to je bilo nevredno memo njene shive vere, gorezhe ljubesni do Boga in fofebne zhiftofti. Vfi, verni in neverni, fo jo hvalili; pa po- nishna aeviza je fkerbela le Jesufu dopafti. Zefar Ma klim i n, neframen salesovaviz fvete zhiftofti in neufmiljen preganjaviz katolfhke vere, je flifhal hvaliti prezhudno lepoto fvete devize Katarine, in je bil vnet v’ poshelenji do nje. Kar koli fi je mogla njegova hudo¬ bija ismifliti, in kar koli je njegova velika oblah premogla, je prekanjeno in ohlaftno fku- fil f. Katarino premotili, in v’ fvoje gerde she- lie napraviti; pa od njene modrofli in ferzh- ne hanovitnofti je bil • premagan. Ta nezbifti zefar, od njene ftanovitnofli rasshaljen , jo je sazhel preganjati sa voljo vere, ktero je hu¬ dobno fovrashil. Sveta Katarina in fhe druge kerfbanfke devize in shene fo veliko hudiga raji preterpele, tudi bolezhine in fmert, ka¬ kor de bi bile v’ njegove grefhne shelje do¬ volile. Sveta Katarina je fklenila s’ begam v’ drugo desheio ohraniti fvojo zhilloft in vero; je vfe fvoje veliko premoshenje sapullila, m sbeshala v’ Arabijo v’ nesnane hribe, kjer je bilo veliko kriftjanov f kri ti h aavoljo tiga neu- fmiljeniga zefarja. Zefar. v’ fvoji jesi nepo- tolaslien , je fvojim nameftnikam pifal in povedal jo prijeti, martrati in umoriti, ako nozhe fvoje vere sapuftiti. Sveta Katarina je tudi ondi enako ftanovitnoft fkasala, in je ra ] 1 hotla umreti, kakor zhiftoft sgubiti, ali odftopili. Ta fveta deviza, mnogo fk u ' vere 365 fhana in martrana, je ftanovitna oftala, in ra¬ da umerla. Njeno fveto telo je bilo pokopa¬ no verhi Sinajfke gore. Verni Arabljani fo njeno pokopalifhe v ! veliki zhalli imeli , ga obifkovali , in veliko gnati po tej f. devizi in marternizi dofegli. Nauk. Slanoviinoji v' dobrim je JoJeben dar boshji. Sveta Katarina, deviza in marlerniza, je bi- la ftanovitna v dobrih delih, in ftanovitna do konza. Raji je sgubila fvoje veliko premoshe- nje, in raji dala fvoje mlado telo v' fmert, kakor de bi Boga sapuftila. Blagor ji, in blagor vlim. kteri oftanejo ftanovitni do kon- 20 . Slehernima ie sapovedano: .Bodi Jtano- viten na Go [podori poti." Sirah 5, 12 . Stanovitno!! v’ dobrim je fofeben dar bosh- jk Bog je sazhetik in dokonzhevaviz viiga dob riga ; bres njegove gnade ni mozh kaj do- briga mi Hiti ali ftoriti. vfe dobro je is boshje nfmiljene pomozbi. To pilhe fveti Pavel Filip- lianam: ..Sanejem [e , de bo Bog. kteri je dobro delo v' raf sazhel. ga tudi dokonzhal do dneva Hrijiufa Jesufa .** Filip. 1 . 6. Kdo drugi Samove fpazheniga zhloveka ftoriti pra- 'lzhniga, in ga v’ pravizhnofti ohraniti? J.,e ^°g samore to, ker bres njega ni nizh, v’ njem P® je vfe. ... Sami is febe ne moremo nizh n, if/iti 5 temuzh na [ha premoshnojt je od Bo - 366 O ga.“ II. Kor. 5 , 5 . Bog is sgoli ufmiljenja daje gnado; nobenimu ni ni z h dolshen, in pomaga le sato , ker je dober. Vlaka gnada je neisrezheno vredna ; pa mogozhna gnada, f’ ktero Bog daje ftanovitnoft, je vrednifhi od vlih drusih. Kralj Savel je dobro sazhel, pot¬ lej pa safhelJuda je zhudeshe delal, potlej pa nesveft bil, in fe pogubil: tudi drugi fo bili enal kaj de na to odgovori. Je liho odgovo- 'd • »Obljubim v’ Jesufa verovati , zhe me o- s dravi.“ Takrat fo verni pokleknili, in dolgo 'golili: fo Jesufa ponishno profili, de naj bol- ”'? a oblaftnika osdravi. in f’ tim , zhudeshem nishe refnizo kerfhanfke vere. Por opravljeni 'Molitvi je f. mafhnik Antim bolnimu oblaftni- u ^'nijanu rekel: „FJtani, sukaj Jesuf ie je IV. 24 — 070 — osctravil.“ Oblaknik je hitro vkal, in hodil, kakor hi nikoli bolan ne bil , in je velel hva¬ lil Jesusa. On in njegova shena ka verna po¬ kala , fe dala uzhili v’ kerfhanfki veri. in fla fveti kerk prejela. S’ gnado boshjo fpreobernje- na, fta v’ veri llanovitna okaia , po veri fveto shivela . vernim obilno pomagala , in v’ lih be¬ tih delih frezhno umerla. Sveti mafhnik Antim je fhel is meka v’ grad fpreobernjeniga Pinijana . in je ondi per- krit okal. K’ njemu fo verni sahajali boshje befede poflufhat, in fvete mafhe flifhat. Aj- dovfki kmetje, ondi okoli prebivajozhi , fo to svedili, ali fe jim je sdelo, sakaj de krikjani tje hodijo; sbrali fo fe, fhli v’ grad, f. mafh- nika Antima popadli, ga f’ kolmi tolkli, n" 1 kamen na njegov vrat navesali, ga k’ vodi vlekli, in va - njo vergli. Verni tiga nifo ve- dili ; drugi dan fo po navadi fhli v’ grad k fvetimu Antimu, in gredo po opravljeni flush- bi boshji domu. Ajdje fo fe jim pofmehoveli rekozh : „Kaj je vafh duhoven danf lepiga p°' vedal ? Zhe ga hozhete poflufhati , fkozhite *' to vodo, kamor fmo ga mertviga vergli.“ ^ er ' ni fo jim odgovorili : „Ni ref. kar pravite! nafh duhoven Antim fo sdravi, in fo naf rav¬ no kar lepo uzhili.“ Ajdje, ravno tiki. kter' fo ga tolkli, in f’ kamnam na vratu v’ vod° vergli, nifo verjeli, de shivi ; fo tje fhli-" 1 ga sdraviga najdejo. Nad tim velikim zlmd f shem fo fe savseli, fo okermeli, in vfig‘ in ’° gozhnok praviga Boga fposnali. S. mafh nl< - 3 7 i - Antim jih je lepo uzhil, in uzheno preprizhal, de maliki nifo nizh, in de je le en pravi Bog, ftvarnik nebef in semlje. Tiftikrat in potlej fo ga radi poflufhali, fo fvoje malike od febe smetali, in vfe malifhke loge pofekali. Kma- lo po tim je neki njeveren oblallnik is Rima metno pofekanih logov fhel , fe je zbudil, po- prafhal in svedil , sakaj de fo jih kmetje po¬ fekali , in kdo de jih je napravil, de fo to fto- rili. Se je nflavil, je fvoje hlapze bersh po- flal po f. Antima, de ga svesaniga pred - nj per- peljejo. S. Antim je pred oblaftnikam vfe to polerdil , in malike sanizheval, in rekel, de bogovi fo hudizhi, zhafti nevredni, in de gre le pravima Bogu vfa hvala. Oblaftnik je uka- S «1 ga ondi umoriti. S’ mezhem je bil umor¬ jen okoli leta 287. Nauk. Nehvaleshni krijljan je pogubljenja vreden. Sveti Antim je bil v’ imenu Jesufovim ne- jerniga oblaftnika Pinjana osdravil; Pinijan fe ) e fpreobernil, in mu smiraj svetlo flushil. To ) e namen boshjih dobrot, de fmo Bogu hva- leshtti in pokorni. Hvaleshnoft je sapovedana, »ehvaleshnoll je prepovedana ; prava hvalesh- noft j e v ’ svelizbanje, nehvaleshnofl je v’ po- o u bljenje. Bogu dopadljiva hvaleshnoft je, ne P°8abiti njegovih dobrot, ga is ferza hvaliti, 'fe prejete dobrote v’ njegovo zhaft obrazhati. 24 * — 372 — Kdor tiga ne dela , je nehvaleshen in pogublje¬ nja vreden. Modri pravi: ,,Otf hiffie iijtiga, kteri dobro J'' hudim vrazhuje, ne bo nefrezha odf/ila .“ Prip. 17, i 3 . Bog nam dobro daje is sgoli milofti; ni dolshen nizh dati , vender daje . ber je ne- fkonzhno ufmiljen. Veliko dobriga tukaj da¬ je , in veliko vezli bo po fmerti fvojirn flu- shabnikam dobriga dal , namrezh farniga fe- be vshivati vekomaj. Tedaj ga moramo tukaj hvaliti P pokornim shivljenjem . in po tem ga bomo hvalili \ nebelih vekomaj. Kdor ga tu¬ kaj ne hvali, bo po fmerti vershen med ne- hvaleshne duhove, med hudizhe. Napuhnjeni in nehvalesbni duhovi fo prejete darove soper ufmiljeniga Boga in soper njegovo zhaft ober- nili , sato fo bili versheni v’ peklenfki ogenj; enaka nefrezha, pravi f. Bernard, sadeva vfe nehvaleshne. Po sgledu nehvaleshnih angeljev delajo , tedaj pojdejo med nje, in oltanejo pei' njih vekomaj. Kriftjan ! fpremifli boshje dobrote in fvo- jo nehvaleshnoft. Ne morefh gnad prefhteti. kolikor fi jih od Ozlieta ftvarnika , od Sina odrefhenika , od f. Duha pofvezhevavza prejel in prejemafh; pa fi Ozhetu, Sinu in f. Duhe nehvaleshen. Svojo dufho, po podobi boshji ftvarjeno, omadeshujefh, s’ grehi. Jesufovo pi -6 ' fveto kri taptafh , in gnad,o f. Duha sani^hU' jefh ; sa vfe dobrote , ki jih v’ katolfhki zerkn vshivafh, ti ni nizh mar, in ne hvalifh B°n A sa - nje. Piavno tako obrazhafh morebiti na ' •— 3 y5 — lorne dobrote v’ boshje rasshaljenje. Zhe imafh natorno modroft, hvalifh febe, ne Boga; do¬ kler li sdrav, shivifh , kakor bi ti ne bilo u- mreti; zhe semlja obilno rodi, bahafh, pijan- zhujefh, plefhefh , norifh, in s’ drusimi grehi shalifh Boga; obilnifhi ko prejemafh , hudob- nifhi fi; nikoli ne vrazhujefh Bogu tolikanj hudiga, kakor takrat, kadar ti on veliko do- briga daje. Mosef je nehvaleshnim Judam re¬ kel : „77 nejpametno Ijndjivol tako Gofpo- (lu vrazhujefh?“ V. Mos. 32, 6. Tiga pra- vizhniga [varjenja li tudi ti vreden, zhe fi fvo- jimu ufmiijenimu Bogu nehvaleshen. V’ vezh- no pogubljenje te ne bo ubranila le ufina hva¬ la, zhe je tvoje ferze delezh od Gofpoda. Nje¬ ga s’ befedo hvaliti, in s’ deli sanizhevali , je hinavfko in hudobno. Hvali ufmiijeniga Bo¬ ga v’ ferzu , hvali ga s’ befedo, pa veliko bolj ga hvali f’ pokornim shivljenjem. Zhe grefbno shivifh, ne more tvoja uflna hvala Bogu do- pafti. „ Hvala ni lepa v ufiih grefhnikov Sirah. i5, 9 . Molitev. O ufmiljeni Bog! pred tvojim velizhaflvam fe jeli, tvoj nehvaleshni otrok, ponisham in fe kom ponisheval, ker te nifim po fvoji dolsh- n °di hvalil. in fim te verhi tega fhe s’ djanj- fkimi grehi shalil in sanizheval. Hudo sa do- k p o, veliko hudiga sa veliko dobriga lim ti vra- z keval; jeft nilim jenjal hudobno shiveli, ti nili — 374 — jenjal mi dobrotljive gnade dajati, vender fim bil terdiga in nehvaleshniga ferza ? O Gofpod! odpufti mi mojo grefhno nehvaleshnoft; daj mi , de fe [pokorim, in tvojo hvalo vedno osnanujem ; flori me fvoji [veti volji pokorni- ga, de te„ f’ pokornim shivljenjem ftanovitno hvalim. O f. niafhnik Antim, ki fi bil v’ mno¬ gih nadlogah Bogu vedno pokoren, in fi ga tudi v’ britkofti smiraj hvalil ! fprofi mi hva- leshno dufho, de fe riikedar ne odlozhi od Bo¬ ga , de ga hvali tukaj ftanovitno, in po fmerti vekomaj. Amen. XXVII. dan liftoviga gnoja. S. Bernard rninih, marternik. Dokler je bilo vezhi del Shpanfkiga kralje- ftva v’ fushnofti Turkov, je ondi vezh Tui- fhkih kraljizhev gofpodovalo. Eden tih je ' meftu Kordovi kraljeval. Ta je imel dva fina> Almanzorja in Akmeda. Almanzor je bil A» |- ‘ ji, in je po ozhetovi fmerti kraljeval : Akmed je k’ drusimu kralju fhel, in je bil per njem pervi nameftnik. Akmed je bil sveft, prebri fan in ferzhen. Kralj ga je ljubil, in mu vfe velike opravke srozhil. Eniga dne ga je kralj poklizal, in mu rekel do drusiga kralja iti na ' povedane vojfke odvernit. Akmed je vezh fi u ' — 3 7 5 — shahnikov feboj vsel, in je odrini). Vezli dni je frezhno hodil, pa eniga dne je pravo pot sgrefhil, v’ velik gojsd prifhel, nozh ga je obfhla , in je mogel ondi prenozhiti. Malo je fpal, ker je bil v’ fkerbi. Po polnozhi je lepo, pa nesnano petje saflifhal, in dolgo po- flufhal. Ni vedil , od kod de je to nesnano petje; lafje fo mu po konzu Hali. To petje je bilo ondi bliso prebivajozhih minihov, kte- iih klofhtra ni mogel viditi. Kader fe je da¬ nilo , je Akmed fvojim hlapzam rekel: „Pojdi- mo tje, od koder fe je petje flifhalo, de vidi¬ mo, kaj de je. 4> Kmalo je prifhel do klofhtra, in poterkal. Minihi fo odperli; pa fo ofterme- li, in fe preftrafhili nesnanih Turkov. Akmed jim rezhe: „Ne bojte fe, nizh shaliga vam ne (lorimo: le to mi povejte, zhe tle vi to nozh peli ?“ Minihi fo mu odgovorili: „Smo peli: to je nafha navada ponozhi vdajati, in fvoji- ga vfigamogozliniga Boga hvaliti . 44 To je Ak- medu dopadlo , je hotel vfe viditi po klofhtru, m je minihe oprafheval veliko rezhi. Ufmi- Ijeni Bog mu je dal vefelje do vfiga, kar je 'idil in flifhal ; tudi mu je v’ ferze dal per tikih minihih oftati. Svoje hlapze je drugam poflal ; pa jim ni povedal, kaj de mifli. Mini¬ la fo mu pravili, kaj verujejo, in kaj upajo, zhe po sapovedih shive : njih nauke je shelj- no poflufhal, je nauke kerfhanfke in nauke boje vere premifhljeval , in od gnade boshje 'asfvetljen fe je fveti veri vdal. Minihi fo ga 'ezh zhafa uzhili, potlej ga kerftili , in per f. — 376 — kerftu mu ime Bernard dali, in le v’ tim ime¬ nu je v’ katolfhki zerkvi snan. Sveti Bernard je po hoshjih in klofhter- fkih sapovedih svetlo shivel, ker mu je Bog pravo fpreobernjenje dal. Boga je vedno hva¬ lil, ki mu je dal ga fposnali. De je bilo nje¬ govo fpreobernjenje refnizhno, prizhujejo de¬ la. Imenitni flushbi fe je odpovedal , je vfc fvoje veliko premoshenje sapuftil, fe ni bal je- se Turfhkih oblafltnikov, gofpodovavzov deshe- le, in je fvetu odmeri, de bi fvojo dufho sve- lizhal. Minihi fo ga bili slo vefeli, ker je bil bogabojezh. krotak in vliga dobriga poln. Po¬ glavar klofhtra ga je potlavil ofkerbnika vfiga, ker je vidil njegovo veliko modroft, perprav- nolt in svetlobo. S. Bernard je to nadlesbno flushbo opravljal poterpeshljivo in modro. Tu¬ di je bil grosno ufmiijen do ubogih , in jim je obilno delil. Minihi mu nifo mogli kej re- zhi ; le sato fo nad njim godernjali , de je pre¬ obilno ufmiijen , ker fo fe bali ubofhlva. Sa- toshili fo ga per poglavarji, in ga profili, de naj mu gofpodarftvo odvsame. Poglavar ga je poklizal, in mu vprizho viih minihov prijasno rekel: ,.Daj odgovor od fvojiga gofpodartlva, de vemo, per zhim je nafhe premoshenje.“ Vfe jim je fkasal , in fe ozhiftil. Minihi fo bili ve¬ feli, in fo fposnali, de vfigamogozhni Bog <>- fmiljenimu Bernardu pomaga. Nobeden ni ' 1 potlej ni bil nadleshen. Sveti Bernard fe je she bil potlaral , in j c pofvetne fkerbi odloshil, de bi Bogu mirno flu - ~ 377 — sbil. Smiraj je bi! vefel fvoje frezhe, in smi- raj je hvalil ufmiljeniga Boga: pa shaloften je bil , lm fo vfi trije fklenili sbeshali; ponozhi fo sbeshali, in hiteli, kolikor fo mogli. Brat Al- nianzor je to sjutrej svedil, je bil filno ras- krjen, je nekaj hlapzov feboj vsel, in dirjal 8a njimi, in jih kmalo dofhel. Mezh je vsdi- gnil, in fvojimu bratu ferdito rekel : ,.Bersh ^ odpovej Kriftufu, zhe ne fi mertev.“ Sveti ^ornard mu je pohlevno odgovoril : „Sa Kri- kola voljo rad umerjem . 44 Almanzor ga ni °' e l fam umoriti, fvojim hlapzam je ukasal — 3 7 8 — ga pofekati. Bil je umorjen okoli leta 99 8 ' Tudi dve feftri lle v’ katolfhki veri ftanovitne oftale, in fte bile malo potlej savoljo nje u- morjene. N a n k. Dola h nojii fplofhne vfih krijtjanov. S. Bernard je poprej flabo shivel po fvoji fiepi veri, po tem pa fvelo po vfih sapovedih, kakor je bil per fvetim kerftu obljubil. To je dolshnoft vlih krilljanov, ker fo per fvetim kerftu poftali otrozi nebefhkiga Ozheta, udje Jesufa Kriftufa, prebivalifhe fvetiga Duha. Sve ti Pavel viim kriftjanam pravi : „< Grehu Jie od- merli , shivite Boga v ’ Krijtaju Jesufu. Greh naj ne gofpodaje v’ vafhim umerjozhim tele- ju, de bi bili njegovimu poshelenju pokorni-' Rimlj. 6 , 11 , 12 , Kriftjan! otrok fi nebefhkiga Ozheta . °' hrani to vifokoft f’ fvetim shivljenjem. .^ a,]X f. Duh nafhima dahu prizhnje, de J mo »■ trozi boshjir • Rimlj. 8 , 16 . Ozhe nebefhki te je sa fvojiga otroka vsel, in ne bodi t e l veliki milofti nehvaleshen. is nefkonzhne mil°' fti je fvojiga ediniga Sinu na fvet poflal tebe in vfih refhit is peklenfke fushnofti, te je °' troka fvetlobe in fvojiga kraljeftva ftoril; ,|f poverni fe v’ poprejfhino fushnoft, in ne odp° vej fe njegovimu kraljeftvu. Ne shali fvojir* dobriga Ozheta, temuzh svefto mu flushi 15 — 379 — vfe dufhe. S. Pavel opominja vfe kriftjane: „Nekdaj Jte bili lema , sdaj fte fvetloba v' Gofpodu. Kakor olrozi fvetlobe shivile; fad fvellobe je v' v Ji dobroti , pravizi, m rejnizi shiveti.“ Efesh. 5 , 8. 9. Kriftjan! smiraj pomni, de fi ud Jesufa Kriftufa. On je glava. flehern naf kriftjanov je njegov ud. „Ne vejte, pravi f. Pavel , de fo vajhe leleja Krijtufovi udje?“ 1 . Kor. 6'. i5. S’ nami je sdrushen, ker fe je vzldove- zhil, s’ nami sdrushen f Tvojim duham, kakor je lam govoril: „JeJi jun v’ Jvojim Ozhetu , m vi u’ meni, in jeji u’ vaj'. ii Jan. i 4 j 2 o. To te uzhi, de morafh Jesufu podoben bitij zhe ne, bofh savershen in preklet vekomaj. Premifli Jesufovo ponishnoft, in bodi tudi ti ponishen; premifli njegovo krotkoft, de fvojo jeso premagafh ; premifli njegovo ufmiljenje Jo fovrashnikov. tudi ti rad odpufhaj Tvojim fovrashnikam; premifli njegove bolezhine. in nikar fe pokorjenja ne brani; premifli njego- 'o shivljenje, in fkerbi mu podobno shiveti. ^ fim je rezheno: „Shivile Bogu v Krijhifit J esufu“ Kirni j. 6, n. Kriftjan! per f. kerftu fi prebivalifhe f. Kuha poftal ; nikar ga ne shali , in ne isshe- 111 ga is febe. Dufha je bila she v’ Adamu s’ greh a m ognjufhena, in per fvetim kerftu opra- ' 17 'hena s’ gnado f. Duha; je poftala pribiva- ilhe boshje. in bila namenjena v’ nebcfhko ualjeftvo. Tudi telo fe je nekoliko vdeleshi- 0 l e zhafli, in je f’ pofvezhenim oljem po- 38o rnasano. Ohrani fvoje telo nedolshno, podver- si ga dufhi, dufho pa Bogu. Poflufhaj fveti- ga Pavla: „Ne ve/ie, de Jie tempelj boshji, in Duh boshji d’ vaj' prebiva P Ako bo kdo tempeljnu boshjimu nezhajt Jtoril, ga bo Bog konzhal. Saka j fvet je tempelj boshji , in lo Jie vi.“ i. Kor. 3 , 16. 17. Ljubi moj! niko¬ li ne posabi te refnize, in nikedar ne dovo¬ li v’ greh; pravizhnoft te dela fvetimu Du¬ hu prijetniga, greh ga isshene, in bres nje¬ ga bi bil nefrezhen vekomaj. „Hudo rnafhe- vanje sa/lnshi, kdor Duhu nezhajt Jtoril Hebr. 10, 29. Molitev. 0 moj Bog! blagor mi, ako hvaleshno /posnam prejeto frezho, kakor jo je f. Bernard fposnal. On nikedar ni mogel posabiii, kako de fi mu bil dober in ufmiljen , jeft pa fe ne fpomnim, de bi te sahvalil, ki fi me v’ ka- tolfhko zerkev poftavil 5 on ti je po f. kerAu neprenehama flushil, jeft pa shivim , kakor 1» te ne posnal ; on je fkerbel druge k’ tebi p er ' peljati, jeft pa fim druge pohujfhal , in jih od tebe odpeljal. Gofpod ! kakofhna bo s menoj? Prelomil in sanizheva! fim obljube p er fvetim kerftu ftorjene, fim shivel ko otrok teme. fim pogubljenja vreden, in pravizhno bi me obfodil v’ pekel ; vender tvoja miloft je vezhi od moje hudobije, in mi dobrotljivo odpuftifl’, zhe fe fpokorim. Daj mi gnado praviga fp re ' — 381 — obernjenja, de shivim vfe dni fvojiga shivlje- nja v’ pokori in v' tvoji flushbi. Amen. XXVIII. dan Jiftoviga gnoja. .Sveti Jakop , mariernik. Iyveti Jakop je bil bogat in mogozhen gofpod per Persijanfkim kralji Isdegerdu. Is ftrahu je bil od vere odftopil, pa kmalo fe je fpreo- bernil, in sa vero umeri. V’ Persii je bilo ve¬ liko kriftjanov, pa nifo imeli ftanovitniga mi¬ ru. Kralj Sapor II. jih je dolgo in neufmilje- no preganjal ; vender jih je fhe veliko oftalo. l J od kraljem Isdegerdam fo bili verni 20 let v miru pufheni ; pa prenagla gorezhoft fhlso- la Abda, kleri je malifhki tempelj sashgal, je kralja rasferdila , in ga napravila, de je ver¬ ne filno hudo preganjal. Isdegerd je nar po¬ prej sapovedal vfe zerkve po vfim kraljeftvu podreti, kar je bilo bersh ftorjeno. Po tim je 'firn Tvojim podloshnim ojftro ukasal fonze mo- kti po ftari navadi Persijanov; tudi je s’ ro- panjem vfiga premoshenja in f’ fmertjo verne nioral Kriftufa sapuftiti. Veliko kriftjanov je ra j' umerlo, ko krivizhniga kralja ubogalo ; 'eoder jih je nekaj tudi bilo pokornih. Med nesveftimi kriftjani je bil Jakop. Veliko pre- nioshenje in vifoko flushbo je imel $ to mu je 38i bilo per ferzu, je oflabel, in fe krivizhnimu kralju podvergel. Njegova mati in njegova she- na rte svedile njegovo nesveftobo, fte bile groš- no shaloftne, in mu pilale, in ga nagovarja¬ le , de naj fe fpet verne k’ Jesufu. Ljubesnji- vo fte mu ozhitale veliko ftorjeno hudobijo in neisrezheno pregreho, in ga lepo profile, de naj svelizha fvojo dufho tudi s’ sgubo fvojiga shivljenja. V’ shivo fte mu popifale nefkonzh- no miloft Jesufovo ; pa tudi, kaj ga hudiga zhaka, zhe oftane terdovraten. To lepo pifa- nje fte fklenile tako : ,,Zhe fe ne dafh prego¬ vorili, in fe ne vernefh na pravo pot, te nizh vezli fvojiga ne fposnave. Kako bove per tebi prebivale, ko fi fvojiga Boga sapuftil ?- 4 Jakopu je veft she poprej bodezhe ozhi- tala, in ga k’ pokori opominjala ; ko je to pih mo prebral, fe mu folse vdero, iti rezhe jo¬ kaje: „Glejte! moja dobra mati in moja sve- fta shena fte she tolikanj shaloftne mojiga hu¬ diga padza, kako je flie Je vfigamogozhni Bog rasshaljen ? Britko bi mi bilo, ako bi fe one od mene odlozhile; kaj pa bo, zhe bom od Boga odlozhen , od njega savershen, in p ie " klet vekomaj ?■* Bersh je pokleknil , milo jo¬ kal , Boga ponishno profil, de naj mu dobrot¬ ljivo odpufli, in mu je ftanovitno sveftobo ob¬ ljubil. Tfmiljeni Bog je njegove folse ufb- fhal. in mu neisrezheno ferzhnoft dal vfe bo- lezhine raji preterpeti, kakor njega fhe I< e ' daj sapuftiti. Njegova nesveftoba je bila she vfim snana ; sato jo je hotel po sapovedi bosh- 383 ji ozhitno popraviti. Ozhitno je fvoj greh ob- ftal in prizhal rekozh : „Kri£tjan fim, in shal mi je, de fim bil fvojiga Boga sapuftil. 14 Kralj Isdegerd je kmalo svedil, kaj fe je sgodilo, in filno ga je to rasferdilo. Ukasai je Jakopa popafti, in pred-fe perpeljali; de bi ga bil hudo, fhtrafal. Kadar ga je bil kralj sagledal , mu je ferdito rekel : ..Tvoja hudobna nefta- novitnofl ne shali le mene, ampak veliko bolj mogo7,hne bogove ; zhe jih ne molifh , bofh ftrafhno umorjen.” Sveti Jakop mu je pohlev¬ no , pa ferzhno odgovoril : ,,0 kralj ! kriftjan fini, in slo me pezhe , de fim bil Boga is fla- bofli sapuflil ; ni 7 .l 1 vezli ne borim tiga.“ Kralj ga ni hotel vezh fkufhati ali nagovarjati, ker je bil vef togoten ; ukasai ga je odpeljati, in ftrafhno umoriti, j^ar poprej fo mu vfe per- (le na rokah in nogah odfekali, potlej roke in noge, in na sadnje tudi glavo. V’ tih ve- lbih bolezhinah je bil velel, je rad podajal r ol — 3g 7 — dobno, de Jesufa Kriftufa nozhe vfih ljudi fod- nika fposnati. Poglavar rezbe : ,,Nikar mi ne povelizhuj fvojiga Kriftufa, ki fo ga na krishi umorili.“ Sveti Andrej odgovori: ..Kriftuf je ter- pel in na krishi umeri. ker je fam hotel; le is ljubesni do ljudi fe je fvojimu nebefhkimu Ozhelu v’ dar dal , de bi jih ref bil od grehov in pogubljenja , in vekomaj svelizhal.“ Po¬ glavar rezhe : ,,To perpoveduj tiftim, kleri 10 verujejo, ako pa bogovam ne darujefh , te bom dal ftepfti in krishati.“ Sveti Andrej odgo¬ vori : ,,Jeft darujem vfak dan vfigamogozhni- mu Bogu, tode ne vafhih junzov mefa, in tu¬ di ne kervi vafhih koslov. ampak neomadesha- no jagnje na altarji. klero zelo in shivo ofta- 11 n j tudi ko fo verni njegovo mefo in kri she vsilili.“ Poglavar rezhe: „Kako je to mogo¬ če?« Sveti And rej odgovori s „Ako hozhefh njegov uzheniz bili , ti bo fkrivnoft rasodeta.“ la je poglavarja slo rasferdilo. ..Tesavniza, pravi« bo /pravila pravi odgovor is tebe.‘‘ In sapove ga popalti , vkleniti . in v’ hudo jezho Suati. Verno ljudftvo ga je hotlo f’ lilo re¬ diti is jezhe : pa fveli Andrej jih je profil, de na j mu nikar ne branijo nebefhke krone, ki ) e she sdavnaj sheli, in jih je umiril. Drugi ( l i ' n je poglavar po-nj poflal v’ jezho. Per- Pdjejo ga uklenjeniga. Poglavar ga vprafha, a [' fi je she premiflil , in fe odpovedal krisha- n>mu Bogu. Sveti Andrej odgovori nepreftra- lfin: ..Nimam nizh premifhljevati.“ Pogla- ai-; ,,Daruj tedaj mogozhnim bogovam 1 zhe - 3 9 8 - ne, bofh krishan.“ Sveti Andrej odgovori: ,,Terp- ljenje me bo Bogu fhe le prijetnifhiga ftori- lo.“ De bi ga preftrafhil, ga poglavar ukashe ftepfti , in mu vnovizh shuga f’ fmertjo na kri- shi , zhe fe ne vda. Sveti Andrej rezhe pohlev¬ no : „Sej fim flushabnik krisha; in moram fhe bolj ga sheleti , kakor fe ga bati. Moje terpljenje je le kratko, ali tvoje bo vezhno.*' Tn fhe govori poln fvetiga Duha od zhafti Jesu- foviga krisha , in raskasuje fvojim fovrashnikarn, kteri mu nezhalt delajo, njih flrafhno flepoto, ko poglavar vef raskazhen savpije: „Na krisli s’ njim , na krish ! Ko fvojiga uzhenika krish povsdiguje, naj ga fhe on pokuli !“ Ko je ljudftvo to saflifhaio, in vidilo fvetiga Andreja v’ fmert peljati, je jokalo in vpilo : „Kaj je pra- vizhni hudiga boril , de bi bil krishan ?“ Sveti Andrej pa jih je tolashil , in je vefel bil, de mu je dano fvojiga svelizharja tudi v’ fmerti po- fnemati. Ko je od delezh sagledal fvoj krish. je v’ nebefa samaknjen rekel na glaf: „0 p!' e ' zhaftitljivi, o prefveti krish, ki fi telo mojiga Gofpoda nofil ! o prefladki krish , ki fim dolgo she ifkal, in she tolikanj hrepenel po te¬ bi! Glej, pokojin in vefel tezhem proti teki j fprejmi me , in srozhi me mojimu uzhenik" Jesufu, de me po tebi prejme , ko me je » a tebi odrefhil!“ Ko je bil do krisha prifheh ga je kufhnil, potlej fo ga flekli , sa roke u’ noge na krish perbili, in povsdignili nakv-ifhhe- Na lo-ishi je dva dni fhe shivel v’ nesnanih ho- lezhiiiah, Jesufov evangelji osnanoval, in sa fv°J l — 3 99 — morivze molil. Nad tem fe je veliko prizhu- jozhim ushalilo, in f’ krisha fo ga po vfi lili kotli imeti. Ali fveti Andrej je molil : „Gofpod! ne perpufti, de bi tvojiga llushabnika f’ krisha vseli; vsemi me raji ti k’ febi , sakaj zhaf je she, de k’ tebi pridem.“ Po tej molitvi je sdihnil , in umeri ravno danafhnji dan okoli leta 62. Maklimila , bogabojezha shena , je nje¬ govo truplo djala v’ difhezhe mašilo , in v’ lep kraj pokopala. Njegove kolti fo bile pod Kon- fhtantinam , pervim kerfhanfkim zefarjem , v 1 Zarigrad ali Honfhtantinopel , in posneje v’ Almalfid prenefene ; in njegovo glavo je pa- pesh Pius II. v’ zerkev f. Petra, njegoviga bra¬ ta 5 v’ Rimu saloshil. Nauk. Kdor ni polerpesliljiv, nima nizh dobriga. Sveti Andrej, vef saljubljen v’ krish Je- sufov, je shelel na krishi umreti . je Itopil ve¬ ki na krish, in je na njem vefel umeri. Be- f e( le, ktere je pred fmertjo govoril, rasodeva- )° njegovo vneto ferze do terpljenja ; njegova jjubesen do krishaniga Jesufa je bila mozhne- 1 ' °d fmerti ; salo je vefelo umeri. Zhe ti , Itriftjan, nimafh popolnamalti f. apolleljna An- 'keja, de bi v’ krishih in teshavah vefel bil, P r elerpi jih vfaj voljno is ljubesni do Jesufa. 'k nadloge poterpi is ljubesni do Boga in do '°je dufhe v’ duhu pokore, in le tako* ti bo 4oo dobro. Podversi fe brishem , ali brani fe jih, terpeti jih morafh le vender; terpeti s’ rol jo ali nevoljo, ne bofh fvojib krishev odloshil, kader ti hozhefh, temuzh kader Bog hozhe. Zhe tudi inenifh , de pravizhno shivifb , ne brani le krishev , ker nifi per Bogu popolna- ma zhift; in ako bi ravno bil , kar ni verjeti, nifi vender nedolshen ko Jesuf, kleri je na krishi umeri. Sveti Peter govori tako : ..Zhe prav shivite , in voljno terpile , je lo prijetno per Boga; sakaj k ’ terpljenjn Ji e poklizani . ker je tudi Kri/tuf sa naj' terpel. in nam sgled sapujtil. de po njegovih Jtopinjah hodi¬ mo .“ 1 . 2, 20. 21. Sveti Jakop tako pravi: hjSrezhen je zhlovek. kleri nadloge prelerpi. sakaj krono shivljenja ho prejel. 1 " 12. Poter- peshljivi kriftjan je frezhen , nepolerpesbljiv nefrezhen. Ref je to, kdor ni polerpeshljiv • nima nizh dobriga. V nepoterpeshljivim kriftjanu ni shive ve¬ re. Vera uzhi, de naf nadloge lozhijo od ne¬ varne ljubezni do fveta . in naf filijo nevidnih dobrot nebefhkiga kraljeftva ifkali. David pri' zha : ..Kader je Bog grejhnike moril. J° ga ifkali ." Pf. 77, 5 'j. Kdor ni poterpesh- Ijiv, je mersle vere, fe dobrotljivi boshji p re ' vidnofti ne podvershe , fe manj boji vezhnig‘ 1 ko kratkiga lerpljenja. V’ nepoterpeshljivim kriftjanu ni terdni- ga upanja. Zhe menifh , de fi od Boga s> v pufheijfi , ako ti nadloge pofhilja, ali te v’ nad' logah/pufha; nimafh shive vere, in tudi llC terdniga upanja. Boshja befeda prizhuje: „Pra- viz/ine sadeva veliko nadlog , ali Gojpod jih bo is njih refhilPl. 33, 20 . „S/ato in Jre- bro fe u’ ognji pofkufha : tako ljudje , ki fo namenjeni v ’ nebejhko kraljeJtvo.“ Sirah 2 , 5. Zhe godernjafh in fe hudujefh soper fvoje krishe , kterih fi vreden in potreben ; je to snamnje , de upafh le v’ fvet in njegove sa- peljive dobrote , in de upanje prihodniga pla¬ nila ne podpira tvoje dufhe. Ni praviga upa¬ nja v’ tebi, in ne bofh dofegel, kar ti je Bog obljubil, zhe poterpeshljiv nifi. V’ nepoterpeshljivim kriftjanu ni gorezhe ljiibesni. Ni ljubesni bres pokorfhine, in ni pokorfhine bres poterpeshljivofti. Zhe Boga ljubi fh , fi njemu, fvojimu dobrimu Ozhetu, pokoren, tudi kader li da terpeli, ker te is ljubesni tepe. „Kogar Bog ljubi, njega tepe .“ p np. 3, 12 . V’ nepoterpeshljivim kriftjanu ni duha po- We, Pravizhni Tobija, v’ fushnoft odpeljan, ) e ponishno fposnal: „Bog naj' je pokoril sa- voljo najhih grehov Tob. i3, 5. Tako fo drugi boshji prijatli miflili, in v’ duhu pokore 'lo nadloge voljno preterpeli. O grefhnik ! ti ' pogubljenja vreden, vender fe branifh zhaf- !"e a terpljenja ? Nadloge fo pokorjenje, ki ga ) ft ''figamogozhni in ufmiljeni Bog dal ; zhe fe J" 11 pa vftavljafh, fi hudoben, fi flep, fi nepo- <0ren < ne fposnafh hudobije fvojih grehov, in llofh v’ njih umeri. IV. 2fi t 26 402 Nepoterpeshljivi kriftjan ni podoben Jesu- fu. Glej in premifhljuj fvojiga ljubiga odre- fhenika, krishaniga, umirajozhiga in mertviga na terdim lefu f. krisha; po njegovim sgledu fo Marija, apofteljni, marterniki in drugi fvet- niki radi terpeli, de bi mu bili podobni, in ti, nevredni grefhnik, fe branifh ? Premifli f. Andreja, veliziga terpljenja sheljniga is ljube- sni do krishaniga Jesufa, de bofh tudi ti ne¬ koliko deleshen njegoviga krisha. Krishe, kten te Jesufu podobniga delajo, noti voljno; zhe ne, fi enak levimu rasbojniku kleri je na krishi sraven krishaniga Jesufa nefrezlino umeri. Poterpi voljno vfe krishe in nadloge, in ne rezi: „Moji krishi fo preteshki, jih ne moreni nofiti.“ > Hozhefh ti bolnik fvojiga sdravnika u- zhiti, kako de naj te osdravi? Ilozhezh ti grefh¬ nik fvojiga vfigavedniga Gofpoda uzhiti, kaj de ti pomaga? Porezhefh: „Ako bi bili moji krishi od Boga, bi jih voljno poterpel ; pa 1 ° od hudobnih ljudi, salo jih ne morem voljno nofiti.“ Prijatel! ti povem , tvoje mifli fo smo- tene, in nifo is vere. Vedi, de Bog daje do¬ bro po dobrih, in hudo po hudih. Veliko sgle' dov je v’ fvetim pifmu , pa sadofti je nedolshm Job. On je po veri govoril: „ Bog mi je dah Bog mi je vsel, kakor mu je dopadlo, fe je sgodilo; ime Gofpodovo bodi hvaljeno • Job. 1, 21. Tako mifli in govori po veri, vfe nadloge voljno preterpifh. t 4o3 Molitev. O vfigamogozhni, modri in ufmiljeni Bog! vli ti nauki me sadevajo, in fo mi pravizhno bodezhi, ker fim slo malo polerpeshljiv. Jeft, hudobni grefhnik, shelim nebo, semljo in ljudi Ivoji volji pokorne imeti; tebi, vfigamogozhni- mu Gofpodu, pa nifim pokoren. Jeft, tvoj hudo¬ bni hlapez, mnoshim vfak dan fvoje hudo sadol- shenje: vender shelim v’ dobrotah plavati. Veli¬ kokrat fim fi pekel saflushil, vender fe ufmilje- niga pokorjen ja bojim in hranim. O Gofpod! daj mi fvojo hudobijo fposnati, de fe is ljubesni do tebe po sgledu Jesufovim in tvojiga apofteljna k Andreja ne branim krishev, temuzh de jih 'oljno preterpim. Srejha velika je ta, ker mi bo vezhno frezho saflusbila. Po poli rev in teshav hozhem sa krishanim Jesufam hoditi, de po fmerti pridem v’ vezhno vefelje. Amen. G r u d e n. I. dan grudna. t S. Eligi Jlikof. ^veti Eligi je bil od bogabojezhih ftarfhev vojen na Franzofkim okoli leta 58 vfe dobro je bilo v’ njem. Njegova perva fberb je bila fvoje ovze fposnati , sdrave v’ dobrim uterdovati, in bolne osdravljati. Ne- peenehama jim je pomagal s’ gorezho ^nolitvi- 1 ° 5 f’ fvetim sgledam in f’ zhifto befedo bo- 4o6 shjo. Skufhal je tudi nevernike v’ katolfhko zerkev perpeljati. S’ vfo ponishnoftjo, poter- peshljivoftjo in uzhenoftjo jim je osnanoval be- fedo sveiizhanja. Dolgo fo fe vftavljali fvoji- mu dobrimu paftirju, tudi fo bili na-nj fer- diti, in fo ga hotli umoriti: pa njegova lju- besnjiva in poterpeshljiva ftanovitnoft je njih flepo terdovratnoft premagala; vdali fo fe mu, in fzhafama vfi v’ katolfhko zerkev prifhli. Sveti Eligi je bil poln gorezhe ljubesni do Boga in do blishnjiga ; sato ni grefhnikam pre¬ gledoval , temuzh jih je fvaril in uzhil po vos¬ ki poti hoditi. Neisrezheno je fkerbel, de bi fvoje ovze odtergal od ljubesni fveta, od grefb- niga vefelja, od vliga, kar namnoshi fkufh- njave, ali mozh daje hudimu poshelenju. En¬ krat je ojftro govoril soper plef in druge na- pazhnofti, ktere poshelenje vnemajo, in dufbo flabe; pa neumneshi fo fe filno rasferdili, in fvojimu dobrimu paftirju hudo shugali. Vdru- gizh je soper to ojftreje govoril, in te grefli¬ ne vefelja vfim prepovedal. Terdovratni grefb- niki fo fe pogovorili in fklenili ga is poti fpraviti; vender mu nifo nizh shaliga ftorili- Sveti fhkof, njih grefhno terdovratnoft vidi- ti, je profil Boga, in po sgledu fveliga apo- fteljna Pavla fatanu sdal njih telefa v’ oblaiE de bi bile njih dufhe osdravljene. Bog ga j e uflifhal. Petdefet nar hudobnifhih in terdo- vratnifhih je bilo od hudizha obfedenih, i n ftrafhno pokorjenih. Sveti Eligi jih je zelo leto -pfiftil v’ tej ftrafhni pokori v’ njih in — 407 — drusih poboljfhanje; potlej jih je refhil, ker fo fe ponishevali, in pokorfhino obljubili. She druga nadloga je bila per njegovim ljudflvu, vli fo bili polni fhkodljivih vrash : fo ugano- vavzam ali vedeshem verjeli, fanje vrashno ras- lagali, na plizhe gledali, in druge prasne rezbi po fhegi nevernikov verovali. Uzhil jih je le v’ vfigamogozhniga Boga verovati in v’ to, kar je Jesuf uzhil, in ne fvojih dufh s’ grefh- nimi vrashami hudizhu podvrezhi. Bog je po njem veliko zhudeshev ftoril, in s’ njimi uter- doval njegove fvete nauke. Ta f. fhkof fe je 20 let neprenehama tru¬ dil sa svelizhanje fvojih ovz ; slo je opefhal na telefu, in blishal fe je zhaf odhoda is fveta k’ Bogu. She bliso fmerti je tako le molil : ,,0 Gofpod! vsemi fvojiga hlapza v’ miru. O Je¬ suf, moj odrefhenik! ne fodi me po moji 'rednolli, ampak po fvoji milofti. Ti fi bil moj vedni pomozhnik; tudi sdaj me ne sapu- di, in vsemi mojo dufho v’ fvoje kraljeftvo. ^ifirn te vreden vshivati , vender upam v’ tvo¬ jo miloft; vsemi me v’ nebefa , ktere fi fvojim flushabnikam obljubil.“ Ravno ta dan je fve- 1 ° umeri v’ letu 65 g. Nauk. Saka/ bo pojlednja fodba? Zhe fe fvetiga fhkofa Eligja shivljenje in n »uki prav premiflijo, fe lahko fposi.a , de 4o8 je vfe to is-hajalo is vedniga premifhljevanja pravizhne fodbe boshje. Vef zhaf fvojiga po¬ potovanja je premifhljeval befede Jesufove, f’ kterimi bo fodbo fklenil : ,,Pridite v’ nebe- fhko kraljeftvo , poberite fe v’ vezhni ogenj! 1 * Kriftjan! eno ali drugo bofh saflifhal od Je¬ sufa, in to bo oftalo vekomaj. Sdaj morebiti flushifh premalo ali flabo Jesufu, gledafh na grefhnihe, perkrivafh f’ hinavfhino fvoje hu¬ de dela, fodifh flabo od dobriga in hudiga, ali shalifh drugazhi Jesufa; pa kaj pomaga to, ker tvoje smefhane mifli ne bodo prevergle pravizhne fodbe. Skerbno premifhljuj pofled- njo fodbo, in tudi sakaj de bo, de fe fkerbno perpravljafh Jesufa najti prijasniga. Poflednja fodba bo sato, de bodo vfi o- zhitno fposnali in molili Jesufa odrefhenika. Rekel je velizimu duhovnu Kajfu in vfiniu sboru: ,,BoJie vidili Jinu zhlovekoviga priti v ’ oblakih neba Mat. 26, 64. Neverniki. Judje, krivoverzi, hudobni pravoverni in vfi Jesufovi fovrashniki ga bodo vidili v’ veliki zhafti in oblafli 5 fe bodo mogli pred njim p°' nishati, ker fo ga poprej savergli. Ti ga sdaj moli, sdaj mu flushi, in ga nikoli ne sap«' fti, de ga bofh potlej vefelo molil. Poflednja fodba bo, de pravizhni ozbit- no hvalo in plazhilo, hudobni pa ozhitno 0- framotenje in fhtrafnigo prejmejo. Sdaj f° pravizhni vezhkrat sanizhevani in nedolshno ob- dolshevani; hudobni pa fo isgovarjani in hva- — 4og — ljeni. Vfe bo na fvetlobo prifhlo, in vfak bo, bakorfhen je v’ rcfnizi. Isaija pravi : »Gor¬ je vam, hitri hudo dobro, in dobro hudo ime¬ nujete j hteri imate lazh sa temo, in temo sa luz/i5 , 20. Hudo obdolshenje hudobnih ne bo fhkodovalo pravizhnim ; oftudna hinavfhi- na ali tema ne bo perkrila grefhnika. „l\tzh ni fkritiga, kar bi Je ne rasodelo, ali hu- diga, kar bi Je ne svedilo .“ Mat. io, 26. Tiga nikoli ne posabi, in shivi fveto, de per fodbi oftanefh. Zhe fi krivizhno obdol- shen , bo tvoja nedolshnoft rasodeta; zhe li pa hinaviz bo tudi tvoja hinavfhina rasode- la. Krivo obdolshenje te ne bo obfodilo, in lashnjiva hvala te ne bo opravizhila ; loraj shivi pravizhno , in pravizhni Gofpod ti bo do¬ bro povernil. Poflednja fodba bo sato, de bodo fkriv- nofti bosbje modrofti, milofti in pravize raso- dete. Neumni ljudje sdaj govore od blishnji- 8 a , od Boga, od vfiga po fvojim sadershanim urriu; pa fodni dan bodo poravnali fvoje pre- na gle fodbe. Bogabojezhi fo vzhafi v’ nadlo¬ gah, hudobni pa v’ dobrotah; nedolshnoft je T ezhkrat potlazhena , kriviza velikokrat ob- Ve lja; vfe je zhudno in prepresheno, pa ni- bar prenaglo fodili. ,.Ne Jodile pred zha- fam , pravi f. Pavel, dokler Gojpod ne pri- ^ e, “ I. Kor. 4 > 5 . Neumnesh! febe ne fpo- Sn afh, in ne doshenefh, kar imafh pred ozh- J* 11 j sakaj fe predersnefh neisvedljive /boshje °dbe fodili? Ravno to, kar zhudniga ria-Jve- — 4io — tu vidifh, te opominja, de zhakaj poterpesh- Ijivo do fodbe, in ne fodi prenaglo Boga ali ljudi. Poflednja fodba bo, de bo dufha f’ tele- fam vredno plazhilo prejela. Zhlovekova du¬ fha je veliko vredna; je podoba boshja, ne- umerjozha, pofvezhena od prefvete kervi Jesu- fove. Telo je is semlje, in fe bo povernilo v’ semljo; pa fodni dan bo vrtalo, in bo potlej tovarfh dufhe v’ dobrim ali budim vekomaj. O kriftjan! premifli to, in tvoja dufha naj ne fpregleda flabimu telefu v’ nobeni rezhi soper sapovedi; zhe fe tvoja dufha grefhnimu tele- fnimu poshelenju ferzhno ne vftavija, bo febe in telo pogubila vekomaj. Poflednja fodba bo, de bo vfak vidil in prejel, kar je is njegoviga lepiga ali flabiga shivljenja is - hajalo. Zhe duhovni gorezhe fkerbe sa svelizhanje zhede Jesufove , zhe ftar- fhi poboshno rede otroke, zhe drugi fkerbe blishnjiga odverniti od hudiga, in napeljati v dobro ; fe te dela ljubesni rasfhirjajo, in po- vifhujejo njih plazhilo. Nafproti, kdor fvo- jiga blishnjiga pohujfha, li namnoshi f’ p°' hujfhanjem teshko obfojenje. Pohujfhan njega pohujfha druge, on in drugi shalijo Bo¬ ga grosno velikokrat, in vliga tega je kriv ti- fti, kteri je sazhetik bil. Premifli to, de> zhe fi pohujfhanja kriv, ga hilifh s’ vfo mozb- jo popraviti; zhe pa prav shivifh , in nik°' gar ne pohujfhafh, fhe ni sadofti, temuzb fkerbi sa svelizhanje fvojih bratov, de bofb fodni dan vefel, in prejmefh obilnifhi pla- zhiio. O kriftjan! premifhljuj vedno veliko zhaft in oblaft fodnika Jesufa, tudi vefelje dobrih in Urah hudobnih ; zhe bofh na debli ali na levi, vset v’ nebo, ali versben v’ pekel. Ne¬ vernik ne bo isgovorjen , krivoveriz ne bo obftal 5 kaj pa ti, katolfhki kriftjan, zhe hu¬ dobno shivifh ? Takrat bofh vidil, koga li s’ grehi sanizheval , vef preftrafhen bofh profil gore, de naj na-le padejo, in naj te po¬ krijejo pred pravizhno jeso Jesufovo ; pa ne bofh uflifhan. Ko je Joshef fvojim bratam prijasno rekel: ,,Jeft fini Joshef vafh brat, kteriga fte v’ Egipt prodali,“ fo oftermeli, in le preftrafhili; kako pa bo tebi per ferzu, 7 -fie bofh saflifhal: ,,Jefl firn Jesuf, tvoj Bog 'n odrefhenik, kteriga kri fi taptal ?“ Pomni 111 premifhljuj smiraj Jesufove befede, f’ kte- nmi bo fvojo pravizhno fodbo fklenil: „Pri- , vi ljubi, v’ nebefhko kraljeftvo ; pojdi- * e i vi prekleti, v’ vezhni ogenj !“ Kar bo Je- suf govoril , ne bo nobeden prenaredil , ofta- 1° bo vekomaj. Te verne refnize premifhljuj Ikerbno; tudi fe na tanko isprafhuj, in liili popravili, kar Jesufa shali, de per njem ufmi- i en je najdefh. Molitev. O Jesuf Kriftuf! pravizhni in vfigpvedni °dnik! daj mi fvoje grehe fposnati, in jih opu- ftiti; presheni is mojigA ferza vfo hinavfhino; flori me ponishniga in pokorniga, de fodni dan ne bom savershen. O Gofpod! f’ pomozhjo tvoje gnade hozhem in obljubim tebi famimu flushiti. Skerbno fe bom varoval fkrilih in ozhitnih grehov, in ne bom od pravizhnofti od- ftopil savoljo nadleshnofti hudobnih. Kaj bi mi pomagalo le pred ljudmi pravizhnimu biti? Kdo me bo ubranil , zhe li ti soper mene ? De v’ dobrim flanoviten oftanem, de fkerbim le tebi dopafti ; hozhem po sgledu fvetiga Eligja tvojo pravizhno fodbo vedno premifhljevati, in fe f’ fvetim shivljenjem k’ fodbi perpravljati. de bom od tebe saflifhal: „Pojdi s’ menoj v’ nebefhko kraljeftvo.“ Amen. Sl. dan grudna. fivela Krifpina marlerniza. ^yveta Krifpina je bila rojena v’ meftu Tag arl v’ Afriki. S. Avgufhtin povifbuje neisrezheno to fofebno prijatlizo boshjo, ker je ferzhno premagala vfe sadersbke, in raji umerla, b®' kor od Boga odftopila. Bila je imenitniga r0 ' du, filno bogata, obzhutniga telefa, sakonfl * 9 in mati vezh otrok. Vfe te pofvetne save 5C ji nifo ubranile sa vero umreti, ker je bi } 9 shive vere, in v’ Boga saljubljena. Kader J c 4i3 bilo preganjanje soper zerkev boshjo v’ Afriki oklizano, fe f. Krifpina ni uftrafhila, temuzh fe je vefelila , ker je po nebefhkim kraljeftvu hrepenela. Ker je bila bogata gofpa in odkri¬ ta kriftjana, je fhiroko flovela. Oblaftnik Anu- lin jo je ukasal prijeti, v’ meJo Tebeft vkle¬ njeno perpeljati, in v’ temno jezho vrezhi. V’ temni jezhi fe je perpravljala sa fveto ve¬ ro ferzhno umreti, in je gorezhe profila Bo¬ ga, de naj ji ftanovitnoft da. Rodovina, pri- jatli, prijatlize in otrozi fo jo jakaje profi¬ li, de naj fe ohrani per shivljenji; pa ni jih poflufhala, temuzh oftala je nepremakljiva. Uni' fo jo le is natorniga ufmiljenja obshalovali , °na pa je nje tudi is praviga verniga ufmilje¬ nja obshalovala. Oblaftnik Anulin je ukasal f. Krifpino pred fe perpeljati, in ji ozhitno rekel: ,,Ti je sna- na sapoved nafhih zefarjev, de mora vfak zhlo- 'ek bogove moliti ?‘‘ Serzhno mu je odgo¬ vorila : ..Nifim in ne bom nikoli malikov mo¬ lila, ampak le praviga Boga in njegoviga Si¬ on Jesufa Kriftufa, kteri je rojen bil, in je ferpel sa naf.“ Oblaftnik je nad njo savpil: >,Opufti (g f vo j 0 vrashno vero , in podversi fvo- )° glavo nafhim mogozhnim bogovam.“ „Vfak ? an molim fvojiga Boga, mu je odgovorila, 1,1 vfe tvoje bogove sanizhujem.“ Neverni oblaftnik ji je ferdito rekel : „Ti fi terdo- ' la tna, torej bofh po sapovedih fhtrafana, ‘ er is sgoli napuha nozhefh fvoje vrashne ve- re sapuftitJj in nafhih bogov moliti. S. JAri- 414 fpina mu je odgovorila: „Kar koli hozhefh, bom rada terpela sa fveto vero ; ne posnam bogov, le eniga famiga Boga molim ; nikoli ne bom molila hudizhev, ampak le Gofpoda, ftvarnika nebel, semlje in vfiga.“ Neverni oblaftnik Anulin jo je s’ lepo nagovarjal, de naj moli bogove, de bi f’ tim dopadla zefar- jem. Rekla mu je : „Ne bojim le ljudi, am¬ pak le Boga, in gorje mi, ako bi bila njemu nesvefta! Verujem in upam v’ Boga, in kaj mi ljudje samorejo hudiga flori ti ?‘‘ Oblaftnik jo je fpet nagovarjal rekozh : ,.Ne sanizhuj ze- farjev, in ne podversi le fmerti ; premifli ne- frezhno fmert fvojih terdovratnih tovarfhiz. Makfime, Donalile in Sekunde (te fo bile ma¬ lo poprej umorjene sa vero.) Zhe terdovratna oftanefh, te bom v’ fmert obfodil.“ Sveta Kn- fpina , fhe ferzhneji ko poprej, je nevernima oblallniku odgovorila: ,,Nizh le ne bojim; ne maram sa zbafno shivljenje ; vezhne fmer¬ ti le fe bojim, in drusiga ne skelim ; kakor de bi fvojo dufho svelizhala.“ Ko je neverni oblaftnik vidil, de per njej nizh ne opravit je pilarju rekel : „Preberi, kar fi pifal.“ k * 61 Rimljanih je bila navada ozhitno isprafheva- ti hudodelnike, in vfe popifati, kar fe je g°' vorilo. Pifar je vfe prebral , in po tim je °k' laftnik f. Rrifpino obfodil rekozh : ,,Sapovein> Krifpini odfekajte glavo , ker je bogove in ^ farje terdovratno sanizhevala.‘‘ Ro je fveta Ik[ fpina' to krivizhno fodbo saflifhala, je s aV P' la„Hvala bodi Jesufu Kriftufu; hvaljen k° di Gofpod, kteri me vredno flori savoljo nje- goviga prefvetiga imena umreti! ;< Ts terdniga upanja v’ Boga je fvojo glavo mezhu podver- gla, in vefelo umerla 5. dan liga mefza okoli leta 3o4. Nauk. Udor bogabojezhe shivi, prav upa. Sveta Krilpina je Bogu flushila, fvet sa- nizhevala, po nebefhkim kraljeftvu hrepenela, '» shelela sa fveto vero umreti; toraj je terd- no in prav upala, in tudi dofegla, kar je u- pala. Tako upanje imej tudi ti, in ne bofh oframoten. Pravo upanje je fveto shiveli, in terdno upati v’ Boga. Zhe ne shivifh pravizh- »o, kako prav upafh ? Zhe ne shivifh pra- 'izhno ; sanizhujefh boshje sapovedi, fe odpo- 'efh nebefarn , in filifh v’ pogubljenje. Zhe fi Po ga sapuftil, upaj va-nj, in profi ga, de na j ti da duha pokore , ne upaj pa v’ njegovo de bi v’ grehih predersno shivel. U- ffoiljeni Bog nozhe fmerti grefhnika, temuzh fe fpokori in shivi. Zhe fe pa nozhe fpo- koriti, bo v’ fvojih grebih umeri. Shivi boga- f>°jezhe, in tako prav upafh. David pravi: "Udor fe Gofpoda boji, bo mozhen v ’ upanji .“ Pf - i /., 26. Upanje bres vere in ljubesni je prašno. er ujefh vfe rasodete refnize , pa imej delav- no vero is ljubesni. Sveti Pavel pravi: ,fLju- 4i6 besen vje upa A I. Kor. i 3 , 7. Kako govori ta fveti apoftelj ? Sakaj pravi: „Ljubesen vfe upa ?“ Ljubesen ni upanje, ker upanje je fo- febna zhednoft, od vere in ljubesni raslozhe- na. Tako fe ti sdi ; vender je refnizhno rezhe- no, ker fo vera, upanje in ljubesen med fe- boj sdrushene. Bres dobrih del je vera mer tva, ni praviga upanja, ni refnizbne ljubesni. Dela ljubesni, is shive vere opravljene, daje¬ jo pravo upanje. Ljubesnjivi apoftel Janes ta¬ ko govori: ,,Ako nam najhe ferze nizh ve- liziga hudiga ne ozhita, imamo sanpanje v Boga A I. 3 , 21. Zhe hozhefh, kakor upafh in shelifh, v’ nebefa priti; shivi po sapove- dih, ker je le fpolnovanje sapoved pot v’ ne¬ befa. „Ako hozhefh v ’ shivi jen j e iti , fpol- nuj sapovediA Mat. 19, 17. Druge poti ni v’ nebefa , tudi drusiga upanja ni praviga. Po- rezhefh : „Ta nauk mi ni vfhezh, ker fini grefhnik.“ Zhe ti grefhnik; hiti odpraviti, kar ti brani v' nebefhko kraljeftvo. Kaj bi rad flifhal : ,,Ne boj fe Boga, Bog ne bo nobe- niga savergel ; nezbiftniki, poshrefbniki , pij 911 ' zi, krivizhniki, preklinjevavzi in vfi hudodel- niki pojdejo v’ nebefa?“ Tiga bi ne mogel verjeti, ker bi bilo soper vero: tedaj ni dru- gazhi, poboljfbaj fvoje grefhno shivljenje, ,n shivi po sapovedih, potlej imafh pravo upanje* Kdor fe Gofpoda boji, bo mozhen v’ upanji. Terdno upaj . zhe fi ravno v’ nadlogah", in pa.prav sato upaj terdno, ker te Bog oa« 1 ' fhuje s’ nadlogami. Zhe shivifh ravno dobro, nifi popolnama zhift , in fi pokorjenja potre¬ bno. Preterpi opno vfe nadloge , in rezi s’ ne- dolshnim Jobam : .Mko bi me ravno Bog n- moril. bom va-nj upal." i3 , 10 . Zhe v’ na¬ dlogah obrtpafh , imafh flabo vero , in fi bres ljubesni. Ravno v’ nadlogah upaj terdno , in ne odftopi od Boga : tako li ho dobro veko¬ maj. Poterpeshljivoft ti ie potrebna . de Jiorifh bosh/o vol/o . in dojeshe/li obljubo (vezhniga svelizhanja). Hehr. so , 36'. Molite v. 0 Jesuf Kriftuf 1 ti fi moj uzhenik, moje upanje in vfe. Ti fi me uzhil pot pravize, ‘n mi dobrotljivo obl|ubil vezimo svelizhanje, »ko po njej shivim. Moje upanje je f’ tvojo pomozhjo po tvojih naukih shiveti, pa lirah m e obide, ko premiflim fvoje hudobne dela, ktero mi branijo v’ tvoje kraljeftvo. 0 lju- besu ji vi Golpod ! tvoja neisrezhena miloft naj hvaliena od vekomaj do vekomaj , ker da- l p fh tudi grefhnikam upanje, ako fe fpokore, 1,1 )inj pomagafh fpokorili fe. Defiravno fiin g'efhnilt : upam v’ tvojo miloft, le upno pro- km , de mi f’ fvojo gnado pomagaj , in persa- knval fi bom s’ njo po tvoji fveti volji shiveti, dofeshem , kar fi mi rniloftivo obljubil. O fy eta Kri fpina , ki fi le v’ Boga upala, in is u- P B| i]a v’ njegove obljube sanizhevala fvet,, nje- ? 0ve dobrote in tudi fvoje shivljenje ! fprdfi mi od ufmiljeniga Boga pravo l fe ojftro pokoril. Spet je fhel v' Rim, on¬ di otroke in nevedne uzhil. in bolnikam ftre¬ gel. Ravno tifti zhaf je Portugalfki kralj pa¬ peška Pavla Ul. profil , de naj mu neklere do- bee duhovne da , ltteri bi v’ Indii nevernike peeobrazhali. Papesh fe je tega obvefeli!, je 1'etiga Franzifhka v' Porlugal poflal, kleri je 'elelo fhel . in ondi sheljno zhakal perloshnofti, de hi fe zhes morje v Indijo prepeljal. Kader ) e I kralj evim nameftnikam v’ ladijo fhel, fe ni nizh s’ shiveshem prefkerbel, ker je v bosh- 1° previdno!! upal. Kraljev nameftnik ga je ho- 'el per fvoji miši imeli, pa mu je odrekel; 11111 je hottd hlapza dati sa njegovo ftreshbo, 37 * ‘ 420 pa odgovoril mu je : „Moje roke fo moj lila- pez; delati ni nezhaft, ampak grefhiti.“ I’ct- najd mefzov fe je po morji vosil ; med lini je slo fkerbel . de bi rasujsdane brodnike pobolj- fhal , in ne malo jih ga je poflufhalo, ker fo vidili njegovo fveto shivljenje, in fposnali nje¬ govo ljuhesnjivo ferze. Sveti Franzifhk je 6. dan veliziga travna leta i54i frezhno prifhel v’ Indijo v’ mefto Goa. Ondi je bil neki fvet fhkof in veliko kriftja- nov. s’ neverniki namefhanib ; pa bili fo le po imenu kridjani. \ fe hudobije in krivize fo bi¬ le per njih, in verhi liga fo fvojiga fvetiga fhkola sanizhevali. Sveti Franzifhk ni obupal, temuzh fkerbel je s' molitvijo n P podam m drusimi dobrimi deli jim milod boshjo fproli- ti. Nar poprej fi je persadeval fpazhene krid- jane poboljfhati , ker je bilo njih hudobno shivljenje nevernikam v veliko pohujfhanje. Vfak dan je otroke , fushne . hlapze in druge uzhil . bolnike Ijnbesnjivo obifkoval , in 'fini potrebnim s’ vfo mozhjo pomagal. Ufmiljei" Bog je njegovo gorezhod poshegnal , vfe rne- fto je bilo drugazhno . in je bogabojezhe shi- velo. Sveti Franzifhk je sa vfe to Boga vifoko hvalil . in potlej fhel v permorfko deshelo. v’ nafhim jesiku imenovano Ribnik. V’ tej de sheli je nekaj kridjanov nafhcl . pa tako fp a ' zhene , nevedne in vrashne, de per njih 1,1 bilo podobe praviga kerfhandva. 'Fe je p°' terpeshijivo in pridno uzhil . in velike zhmF' she med njimi delal. Ko angelja boshjig 8 — 42 1 — ga radi poflufhali . in Boga hvalili. Pollej je fhel v’ kraljeftvo Travankar, kjer jih je tudi veliko fpreobernil. Sveti Franzifhk je bil poln vefelja, vitli ti obilni fad boshje befede in gna- de. Spreobernjeni ajdje fo fvoje malike od febe pometali, malifhke tempeljne podirali, in zer- kve Bogu v’ zbaft sidali. Skerbel je to dobro delo tlanovitno koriti. Spreobernjenim je dal v’ njih jesiku kerfhanfki nauk , in tudi molitve katolfhke zerkve; jih je ofkerbel s’ dobrimi duhovni, in jim slo perporozheval , de naj v’ fveti veri llanovitni oftanejo. Sveti Franzifhk fe je potlej perpeljal po morji v’ veliko metlo Ma- laka. Njegovi prebivavzi fo bili kritljani , Ju¬ dje , ajdje in Turki. Metlo je bilo lepo in bo¬ gato, deshela rodovitna in lepa; pa prebivavzi !o bili filno rasujsdani , ni bilo drusiga v’ me¬ du ko pojedine, musika , plef, vpitje, otludnoft 1,1 nesnane grefhne navade. Sveti Franzifhk je milo jokal nad njimi, in Boga gorezhe profil , de naj jih fpreoberne. Ko drugi Jona jim je pokoro osnanoval , in ojftre fhtrafnige napove- doval, zhe fe ne fpreobernejo. Vfa njegova Ikerb je bila saflonj, ker jih je Bog bil sapu- d'1; fhel je is njih metla. Kmalo je bila roka kosbja f’ tefhko fhibo nad ' terdovratnimi pre- kivavzi : nar poprej je vojfka, potlej kuga rne knane ojftro pokorila , ker nifo hotli boshji- earnetlnika poflufhati. Ta svetli flushabnik boshji je bil zheda- ’e bolj sheljen dufhe fpreobrazhati; neVarni- 11 ko je bilo , bolj je upal v’ Boga , in ferzh- neje je osnanoval fveti evangeli. Svedil je , de v’ neke otoke ni bil nikedar noben duhoven prifhel . ker fo bili njih prebivavzi filno neu- fmiljeni. Nesnaniga zhloveka fo bersh umo¬ rili ali s’ mezhem ali f’ ftrupam : tudi vje- te fovrashnike fo ko neumno shivino klali in jedli. Vli prijatli fvetiga Franzifhka fo mu branili tje iti , pa odgovoril jim je : ..Rad umerjeni , zhe le samorem eno dufbo Bogu perdobiti.“ Serzhno je tje fhel. Otozhani fo mu prijasno naproti prifhli , in fo vefelo vpi¬ li: ..Glejte dobriga ozbeta! glejte dobriga o- zheta! Veliko fe jih je fpreobernilo , in fo po fveti veri bogabojezhe shiveli. Tudi v druge daljne deshele je hodil , vfim osnanoval zhifto vero in shivljenje po sapovedih : pa bosh- ja mozh ga je povfod fpremljala , in fe je s velikimi zbudeshi rasodevala. V’ boshji mozh> je veliko kraljev , poglavarjev in podloshnik fpreobernil : ref, veliko Ro tavshent ljudi |e Bog po njem fpreobernil. Pa vfe to mu ) e fhe premalo bilo ; shelel je in napravil fe j e v’ Kino , kamor fhe ni bila prifhla fvetloba prave vere. Namenil fe je v’ tifto mogozli- no kraljeftvo, in is Japona fe perpeljal do oto¬ ka Sanzijana, ne delezh od Kine. Ondi l c bil konez njegoviga apoftolftva ; sbolel je, > n umeri 2. dan grudna v’ letu i 552 . Enajft l f * fe je v’ tiftih daljnih deshelah neisrezheno tru¬ dil , in fhel v' nebefhko kraljeftvo , v’ kra¬ ljeftvo? vezhne ljubesni, ker je na semlji g orC od velike ljubesni do Boga in do blishnjig 8 ' 423 Tudi po fmerti je Bog na njegove prdfhnje veliko zhudeshev ftoril. Nauk. Blagot' krijtjanu , v' klerim je Ijubesen. Sveti Franzifhk Kfaverjan, imenovan apo- ftelj Indije , je neisrezheno terpel sa fpreober- njenje hudobnih krifljanov in f 1 epi h neverni¬ kov. Hodil je po nesnanih desbelah , delezh fe vosil po nevarnih morjih, nikoli ni pozhit- ka imel ; vender je bil smiraj vefel. Vedno fe je poftil, ftanovitno le je uzhil, smiraj je kil v’ fkerbi , komaj dve ali tri ure je na ter- dih tleh pozhivnl ; vender je menil, de malo terpi« in je bil terpljenja vefel. Od kod je k;!a njegova neisrezhena mozh in fianovitnofl ? Is ljubesni do Boga in do blishnjiga. Ta ga je delala lazhniga terpljenja; ta mu je dajala o- kilno vefelje v’ velizim terpljenji ; ta ga je u- 'kila nesapopadljive modrofti , kako s’ grefh- mki ravnati: ta je dajala mozh njegovim be- fedam, de fo grefhnikam bile ljubesnjiv ogenj, blagor njemu, in blagor vfim , kteri fo polni ljubesni , ker is nje vfo voljo boshjo dopolnu* lejo, in po fmerti gredo v’ kraljeftvo vezhne ljubesni vshivat veliziga plazhila ! Blagor Kriftjanu. v’ klerim je Ijubesen, ker vfe sapovedi dopolnuje ! Ljubesen sdru- s ki kriftjana s’ Bogam in s’ blishnjim. ^eliko 'l°padenje ima nad Bogam, in le v’ njem fe vefeli ; ljubi in tlela . ltar Bogu tlopade, fo- vrashi in fe varuje v figa, ltar Boga shali. Kdor ljubi: ima pravizhno ved, fofebno modroft, dobro voljo in vfe. Kdor ljubi, ima delavno vero, terdno upanje: prav moli. ker je pra- vizhnofti sheljen ; ima poterpeshijivolt v’ nad¬ logah , ker je Bogu rad podvershen ; je ftano- viten v’ fkufhnjavah in v’ pregamjanji , ker ga ljubesen mozbniga dela vfe premagati. Kdor ljubi, je tudi s’ blishnjim dober, pravizhen in ufmiljen : preterpi nadleshnoft blishnjiga . in le fkerbi, de bi ga poboljfhal ; je vefei njegove frezhe, zhe mu flushi k’ svelizhanju ; je shalo- Ilen njegove nefrezbe . zhe mu je refnizhno fhkodljiva: fodi od dobriga in hudiga le po ljubesnjivi volji bosbji. naj bo to per prijatlih ali fovrashnikih ; fkerbi blisbnjimu pomagati, ga uzhili in fvariti, de bi vezhno frezho dofe- gel ; fe varuje prenaglih fodeb, grefhniga go¬ vorjenja, ozhitanja , nevofbljivofti . opravljanja, obrekovanja, in kar rasdere saveso ljubesni. Kdor ljubi, je tudi ljubljen: Bog in ljudje imajo dopadenje nad njim , velik pokoj vsili¬ va, dobri ga ljubijo, in zelo hudobni ga fpofli- tujejo. Ljubi Boga in blishnjiga ; tako li fre- zhen, in bofh vekomaj frezhen. Molitev. O ljubesnjivi Gofpod Jesuf Kriftuf , ki fi ogenj ljubesni na fvet pernefel , ljubesen fka- soval , perporozheval in sapovedoval ! daj m 1 goreti od nje, de v’ grefhrii mersloti ne po¬ ginem. Ponishno le profirn, vlij v’ moje mlazh- no ferze ljubesen , k te ra je sazhetik in konez vfiga dobriga : daj mi ljubesen, ktera je sa- popadik vfe pravizhnofli. /polnjenje viih sa- poved in kljuzh v’ nebefbko kraljeftvo. O fve- ti Franzifhk ! profi sa - me ufmiljeniga odre- fhenika Jesufa , de mojo dufho s’ ljubesnijo napolni , in me flori po tvojim sgledu iVojiga sveftiga flushabnika. Blagor moji dufhi sdaj in vekomaj , ako gori od nebefhkiga ognja! Torej ne jenjaj profiti, de mi ljubesen fpro- fifh, f’ ktere mozhjo hozhem refnizhno fker- beti sa zbafl bosbjo in sa svelizhanje blishnji- g«, de bom po mozhni savesi ljubesni s’ Bo¬ ga m, sazhetnikam ljubesni, sdrushen vekomaj. Amen. IV. dan grudna. t Sveia Barbara , deviza in marterniza. j v ela Barbara . flovezba deviza in ferzhna Hjarterniza . je bila is veliziga mefta INikome- r ^i e - Bila je hzhi mogozbniga neverniga Dio- jV ra , nar bogatejfhiga meftnana ; ravno salo 11 ga nekleri zerkveni pifarji imenovali kralji- ^ 1a - Otrozi shive radi po sgledu fvojih ftar- ' ev i pa per fveli Barbari ni bilo tako, bila je vfa drugazhna ko njen ozhe. On je bil never¬ nik, ona verna; on napuhnjen , ona ponishna; on fovrashnik boshji, ona prijatliza boshja, ker ji je Bog is fofebne milofti dal mogozhno gna- do. Ozhe Diofkor je vidil, de je njegova hzhi Barbara iilno lepa , in deliravno je bil never¬ nik , ji je vender branil v’ kako hudo perlosh- noft ali naftavo , kterih je fvet poln : sa tega voljo jo je v’ odlozheno vifoko hifho saperl , ji odkasal vfo ftreshbo in vfe drugo, kar je po¬ trebovala. Sveta deviza Barbara je bila fvojimu ozhetu pokorna. V’ tej farno ti je imela zhaf veliko rezili premifhljevati ; premifhljevala je lepo nebo, fvetlo fonze, druge nebefhke luzhi, sernljo, drevefa. shivali in druge ftvarjene re- zhi. Bog ji je dal fposnati, de je on fam ftvar- nik in gofpod vfiga , in de maliki, ktere ozhe in drugi neverniki molijo, nifo drusiga ko smo¬ la hudizheva. Sposnala je, de je le en pravi Bog. kteri je nebo in sernljo, in kar je na nju, dvaril. de mora le njega farniga moliti, in le njemu famimu flushiti. Bog jo je uzhil , p ie ' prizhal . in njeno ferze nagnil k’ fveti veri, Neki zerkven uzhenik pravi, de je med flu- shabnizami fvete Barbare ena bila kriftjana, kte- ro ji je bil ozhe ponevedama dal . in de je bi¬ la od nje v’ veri poduzhena. Veliko bogatih mlndenzhev je ozheta D>' ofliora profilo, de bi jim fvojo hzher Barbar® v sakon dal. Ali fveta Barbara, pravi f. Janes D®' mafhzban . fi je Jesufa shenina isvolila , in dru¬ siga ni hotla. Med tem fe je ozhe Diofk 01 — 427 — napravil v’ daljno deshelo. Poprej fhe je v vifoki hifhi , kjer je fveta Barbara prebivala, zhumnato s’ dvema oknama, in v’ njej kopel, de bi se kopala, ukasal narediti. Miflil je, de bo hzhi, ko njega ne bo doma, fi premini¬ la in v’ moshitev dovolila. Ali fveta Barbara je v’ zhumnati fhe tretje oknu rekla pertlavili v zhatl lvete trojize: tudi fi je dala na durih v’ kopel snamnje krisha Jesufoviga vfekati. ker ni hotla fkrivati fvoje vere v’ praviga Boga in v’ odrefhenika Jesufa , je prejela fv e ti kerll, in ponovila terdno saljubo fvojiga devifhtva. Kader je bil ozhe nasaj prifhel, je fveto Barbaro k’ febi na dom vsel , prijasno s’ njo ravnal, in ji kmalo fpomnil od moshitve. Huda fkufh- nja je bila to sa fveto Barbaro. Ali ponishno in s' vfim fpofhtovanjem je povedala ozhetu, de veruje v’ trojediniga Boga , in sanizhuje mali¬ ke, in de ne mara sa nobeniga shenina , ker je fvoje ferze she Jesufu v’ dar dala. Te be- fede fo ozhela Diofkora ko tlrela pobile, kaj hziga fi nikoli ni domiflil. Od jese ne ve. kaj ki flori 1. Po mezh je fegel . in na metlu jo je kotel umoriti. Pa Bog je fvojo svetlo flushab- nizo obvaroval, de bi fe pokasala, njena ferzh- 11 a tlanovitnotl . in de bi fi s’ vezhim terplje- njem tudi zhatlitljivfhi krono premaganja sa- flusViil«. Sbeshala je, in fe fkrila v’ famoten kerlog. Ozke jo je ferdit ifkal , jo je nafhel , oeufmiljeno otepe! , svesal , do neverniga ob- laftnika Marzijana vlekel , in njemu v,’ oblati , de bi jo fhlrafal savoljo kerfhanfke ve- re. Oblaflnik je fveto devizo Barbaro nar poprej prijasno nagovarjal, de naj bo pokorna ozlie- tu, in naj moli malike; pa ji je saftonj govo¬ ril. Torej jo je ukasal s’ volovfkinii shilami hudo prelepili , rane in proge f’ zhepinjanii rasprafkati , in po tem v’ jezho jo gnati. V’ jezhi je Boga hvalila, ker je velelo terpela sa- voijo prefveliga imena Jesufoviga ; ravno sa- to jo je nebefhka luzh obfvetila , Kriftuf fe ji je prijasno perkasal , jo popolnama osdravil, ji llanovitno poterpeshljivofl sapovedal Drugi dan fi je neverni oblallnik f. in da in Bar¬ baro dal fpet perpeljati , in jo je fpet fkufhal f' ftrafhnimi bolezhinami od fvete vere odver- niti. Viditi sazeljeno in sdravo njeno truplo, ji rezhe : „GIej , bogovi fo te osdravili , da¬ ruj jim v’ hvalo.“ Sveta Barbara odgovori: ,,Har je mertvo, mi ne more sdaljfhati shivljenja; osdravila me je le mozh Jesufa Kriftufa , kte- riga ti v’ fvoji flepoti ne morefh in nifi vre¬ den fposnatiT To je napuhnjeniga olilaftni- ka slo rasferdilo. IJkasal je s’ shelesnimi gre¬ beni rasni e fari ti vfe njeno devifhko telo, s ognjem ji Hrani shgati, in po glavi jo tlezbi. Polno ran in kervi je bilo njeno telo ; pa njen mozhni duh fe ni dal od Boga odverniti. Pro¬ ti nebefam je med tem gledala in molila : ,,Go- fpod Jesuf! pomagaj mi . nikar me ne sapu- Ili." Potlej fo ji hudobneshi perfi odresah- Tudi med tem je molila: ..Gofpod ! le fvojig* duha mi nikar ne odvsemi, de ne omagani’" Na to fo jo flekli, in nago po ulizah rnefl* peljali in saframovali. To gerdo saframovanje je framoshljivo devizo bolj ho vfe drugo bo¬ lelo ; pa is ljubesni do fvojiga nebefhkiga she- nina je tudi to ftanovitno preterpela. Sadnjizh jo je neverni oblailnik , vef raskazhen . ko je ne more premagati . v fmert obfodil. Nezhlo- vefhki ozbe Diofkor je bil vefel nje obfoje- nja ; fam zelo je prifbel , in Tvoji hzheri, kte- ra je bila ravno 20 let ftara, glavo odfekal. Njegovo nesnano neufmiljenje je v’ nebo vpi¬ lo na rnafbevanje ; vprizho vfih ga je ilrela ubila. Smert fvele devize Barbare je bila ob ®hafu neverniga Rimfkiga zefarja Gordijana okoli leta 2.10. Ker je vfe naftave zhlovefhki- ga fovrasbnika s boshjo pomozhjo frezhno premagala, fe verni hriftjani v' njene profh- n je perporozhajo sa frezhno sadnjo uro. Nauk. Te pojiishni fo veri in sapovedim pokorni. Sveta Barbara , imenitna hzhi bogatiga in mogozhniga Diofhora , je po ftvarjenib rezheli 111 is poduzhenja fposnala ftvarnika, in fe ka- •olfhki veri ponishno podvergla, ker ji je Bog jofebrii dar vere dal. Svoj um in fvojo voljo 'eri podvergla ; raji je bila sanizhevana in umorjena •, kakor de bi bila od vere odftopila. I udi ti, o zhlovek! bodi ponishen . ker le loko vfe rasodete refnize terdno verujefh , in Spovedim fvojo vero podvershefh. jNapuh je 43o sazhetik nevere in krivoverftva, ponishnoft pa je sazhetik prave vere in refnizhne pokorfhine. Napuh je bolesen vfiga zhlovefhtva, po¬ nishnoft je le is gnade ; le gnada ponisha in osdravi zhloveka. Rasodete fkrivnofii prefe- shejo zhlovekov um ; pa ponishnoft podver- she zhlovekov um rasodeti boshji hefedi. Pre- vsetneshi rniflijo in govore od vfiga po fvoji flepoli; in imajo dofti isgovorov soper vfaho refnizo in sapoved, klera je njih hudimu po- sheljenju nadleshna ; ponishni fe ftanovitno dcr- she naukov katolfhke zerkve. Js rasujsdaniga shivljenja fe ferze moti, ker siveli, de hi biio perpufheno . kar grefhno ljubi. Hudi/,h je pervim ftarfhem lashnjivo rekel : ..Bojte -ho bogovi Hudobneshi shele poshiviniti fe. kei' po shivinfko shive ; shele . de hi dufha ne ki¬ la neumerjozha , in de hi ne bilo pravizhniga fodnika, ker fo le fvojinni gerdimu posliele- nju pokorni. Ponishni podvershejo tvoj um in fvojo voljo Bogu, ker imajo upanje dobri- ga povrazhila. Ponishen bodi ; potlej fi B°‘ gu hvaleshen ! rasodeti veri in oznanjenim S|V povedim pokoren. Bres ponishnofti fi teshlm zhifte vere; bres nje pa ni prave pokorfhine, ni svelizhanja. Premifli . dva uzhenza fta -k' sufa profila , de naj jima da perve fedeshe v fvojim kraljeftvu. Jesuf jima je odgovoril- ,,Ni v' moji oblajii tega vama dali." 3 'k' 1 - 20, 23 . Uzbeniki razlagajo tako te befede : ' k’ je bilo Jesufu v' oblafti , ne pa prevsetnih v fvoje kraljeftvo vseti. Le tifti bodo povifhani, kleri fe po njegovim sgledu ponishujejo. Le ponishni shive lahko po sapovedih, ker Bog le ponishnim f’ Tvojo gnado pomaga, ali pa jim jo daje, de bi bili ponishni. Bres ponishnofti je nemogozhe Boga moliti, ker ga le ponishna dufha reTnizhno hvali; bres ponishnofti je nemogozhe Boga dopadljivo pro¬ fili, ker prevselna dufha ne fposna Tvojih fla- boft. Tvojih grehov, nevarnofti sapeljivib fkufh- njav; bres ponishnofti ni nobene prave po- korfhine do duhovnov , do deshelfkih oblaft- nikov, do ftarThev: bres ponishnofti je nemo¬ gozhe premagovati nevofhljivoft . jeso in sani- zhevanje ; kdor ni ponishen . je jesizhen , o- pravljiviz ; lashnik , preklinjevaviz , in poln 'figa hudiga. Tedaj bodi ponishen , in bofh rasodeli veri in njenim sapovedim rad poko- 'en. Sveti Augufhtin govori prav : „Napuh je °'he puntarjev . ponishnoji mali pokornih Sam veTh. de le prevsetni ljudje fe vsdiguje- jo soper raso ne bil svelizhan. Upanje je tudi potrebno, in kerfhanfki nau k te uzhi prav upati, de vefh v’ koga in s al je, in sakaj fo od Jesufa pojavljeni; kaj de od fleberniga veruj, in kako fe k’ fleherninu* perpravi, de po njih prejmefh gnado in S' e ‘ lizhanje. Kerfbanfka praviza , pravizhnoft ali f' e ' to j je is dopolnjenja vfih sapoved, vfih dolsh- noft f’ pomozhjo gnade bosbje. Kerfhanfk* praviza je greha fe varovali, in dobro delal' po sgledu in naukih Jesufa Krijufa. Ta im* neisrezheno fhirjavo in globozhino, ker sa ' popade dopolnjenje vfih sapoved in okolifh" 1. Ne morefh tega vediti, zhe te Jesuf ne uzhi! zhe ne poflufhafh njegove befede, zhe ne ho- difh h’ kerfhanfkimu nauku. To je tvoja dolshno j , in ravno sato je vfako nedeljo 111 vfak napovedan prašnik kerfhanfki nauk. G 1 '®' fhifh, zhe te lenoba ali nizhernerni opravki) in veliko huje, zhe te hudobija QdvernC od te dolshnofti. Profi Jesufa, de naj ti da njegove nauke prav poflufhati, in po njih shiveti, de bofh svelizhan. Ljubi kriftjan ! aho hi pravi sopopadik Je- sufovih naukov v’ ferzu imel , bi ti ne bilo treba vedno perporozhati , te profiti in fvari- ti, de fe varuj noroft fveta , ktere fi je hudizh ismiflil, s’ njimi oflepil nevernike in mefene kriftjan e. Kar je f. Peter Krisolog zhertil in prepovedal, je fhe sdaj na fvetu, morebiti hu¬ je ko takrat. Ob njegovim zhafu fo kriftjani le pervi dan fonzhniga leta noreli ; sdaj pa ni konza noroft, in kdo pomifli, de je to soper kerfhanfko pravizhnoft ? Kdo samore po- pifati, kar fe pred puftam hudiga godi? Hu¬ dobna navada fe je vkoreninila, in ta je nor- zam sapoved. ,. 7 Ve hodi sa mnoshizo , de hi hudo Jtoril.“ II. Mos. 23 , 2. Poflufhaj Je- s ufa, kteri fvojim uzhenzam pravi: ,.f 1 bojie shalovali in jokali , /oe/ pa fe ho vefeld. 11 ■lan- 16, 20. Kaj fi isvolifh, s’ dobrimi sba- lovati . ali f’ hudobnimi norzhevati ? Poflu- Ikaj fkerbno nauke Jesufove, in fe ne bofh s nriotil ne v’ djanji, ne v’ miflih , iemuzh bofh '-a Jesufam svefto hodil. Molitev. O Jesuf, edini uzhenik vfiga zhlovefblva! 1 * " 0 , de te prav poflufham in bogam ; -napol- ni mojo dufho f’ fvojim duham , kakor 0 na- 438 polnil dufho fvojiga flushabnika f. Petra. Vem, de nifim bil sheljen poflufhaviz in priden de- laviz tvoje befede, ker nifim gledal na te ali na tvoje fvetnike, ampak na tvoje fovrashnike, Polihmal hozhem le tebe poflufhati, in le po tebi shiveti ker drugazhi ne bom per tebi shi- vel vekomaj. Nikoli ne bom posabil refnizh- nih befed fvetiga fhkofa Petra : „Kdor fe lio- zhe J ’ tem vejeliti , h ar fi hudizh ismifkljuje, fe ne more J ’ teboj vejelili Odpovem fe hu- dizbu in njegovim vefeljem; po tvojih naukih in sgledih , o Jesuf! bom polihmal shivel, de ne bom savershen , temuzh fe bom vefelil v’ tvojim kraljekvu vekomaj. Amen. VI. dan grudna. C S. Nikolaj ali Niklavsh, fhkof. 9 veti Nikolaj ali Niklavsh fhkof je eden nar vezhih fvetnikov v’ katolfhki zerkvi. Bil je ro¬ jen v’ mellu Patari v’ Lizii. ki je sdaj Turkain v’ oblaki. Njegovi flarfbi fo bili bogati in b°" gabojezhi, in fo fi slo pcrsadevali Nikolaja ' boshjim krahu srediti. Bog jim je dal nad A' kolajem veliko vefelja. Otrok fhe je sbe ras- odeval, de bo velik fvetnik kedaj : sakaj vla¬ ko fredo in vfak petik, ki ka bila takrat p°^‘ na dneva v’ tednu, fe je pokil kakor odrafh«' — 43g — ni; tudi je rad molil, pridno fe uzhil, in fkerbno fe ogibal flabe tovarfhije. Ko je od- raftel mladenizh, je v’ uzhenofti in fvetofti vfe fvoje verftnike prefegel. Shkof v’ velizim me- rtu Miri ga je med fvojo duhovfhino vsel , in eniga dne je od njega rekel: „V’ Nikolaji fe nova luzh boshji zerkvi fvetli ; blagor zhedi, ktera ga bo kedaj paftirja dobila.“ Med tem fo f. Nikolaju ftarfhi sa kugo u- merli , in mu veliko premoshenje sapuftili. S. Nikolaj je prevsel premoshenje, pa ne sa - fe, ampak sa uboge; sakaj bil je neisrezheno ufmi- ljen do ubosih. Med deli njegoviga ufmilje- nja je pofebno to le fpominja vredno. Neki meftnjan je bil v’ veliki revfhini, in je she miflil fvoje tri hzhere rasujsdanimu shivljenju prepuftiti, de bi s’ grefhnim dobizhkam fe in bojo drushino lakote otel. Ko je f. Nikolaj ta hudobni fklep svedil; gre ponozhi fkrivaj h hifhi nefrezbniga ozheta, in mu fkosi od- perto okno toliko denarjev vershe, de je nar barji hzher s’ njimi omoshil. Ref hi ti fhe uni ( be feftri is nevarnofli greha, je Nikolaj vdru- gizh in tretjizh kako ftoril. Vtretjizh je ozhe fhe zhul , je planil fkosi duri sa nesnanim do- hrotnikam , ga dofhel, pred-nj na kolena pa- 'bl, in ga hvalil. Pa Nikolaj ga je ljubesnji- '° vsdignil, mu rekel, de je le po dolshnolli t° ftoril, in ga profil, de naj nikar nikomur te ga ne pove. Nekaj zhafa po tem je f. Nikolaj fhel na hoshjo pot v’ Jerusalem, in je pozhaftil fvete 44o kraje, kjer je nafh svelizhar rojen bil, shi- vel, terpel im umeri. Na tej poli fe je v’ do¬ brim slo vnel, in de bi loshej v’ pokori shi- vel, in bolj sa Tvojo dufho delal, Te je od Tvc- ta in njegovih opravil lozhil, in je fhel v’ ne¬ bi blofhter. Ali to ni bilo po boshji volji. Eni- ga dne, bo je v’ Tvoji liiThizi blezhal , in k’ Bogu molil , mu je bilo, kabor de bi TliThal befede : „Nikolaj! to ni njiva , na kteri mi boTh Tad obrodil , bi ga perzhabujem od te¬ be ; oberni Te k’ Tvojimu poprejThnjimu shiv- Ijenju, de bo po tebi moje ime zheTheno." Torej je Tveti mosh bloThter sapuftil . in nasaj v’ Miro Thel. Ni bil dolgo v’ lem medu , bar To ga po poTebni boshji previdnofti v’ njem ThboTa isvolili. Nar TtarThimu smed Tbbofot namrezh, bi To noviga ThboTa v’ Miri volili, je Bog v’ miTel dal, de naj liftiga isvolijo, kteri bo drugo jutro pervi v’ zerbev 'priThel ; in glejte, T. Nikolaj je bil pervi v’ zerbvi. Bra¬ nil Te je te zhabi ; pa duhovThina in ljudlbo ga niTo pred nehali nadleshevati, de Te j fi vdal. Sdaj je kakor luzh na Tvezhniku Tvojim ovzhizam Tvetil v’ vfih zhednoftih. Per vfi zhalli, h’ kteri je bil po^sdignjen, je bil snii- raj ponishen , in od Tvojiga ojftriga shivljenja nizh ni odjenjal, The le ojftreje je shivel. Go- rezhe je molil, in vedno per Bogu imel b oje miTli ; slo Te je pobil, ob Tredah in petkih f e The zelo oleThal ni 5 tudi per Tpanji Ti je slo pertergoval, in nad vfimi Tvojimi pozhutki je grosno zhul. Sraven tega je bil od ubosih ka- 44i kor poprej ufmiljen, per krivizah poterpesh- ljiv, v’ opominjevanji in kvarjenji moder, v’ osnanovanji boshje befede vef vnet in gorezh. Neufmiljeni zefar Dioklezjan ga je v’ jezho vergel ; pa zelo tukaj je drusim jetnikam f. evangeli osnanoval. Konfhtantin, pervi ver¬ ni zefar, je fvetiga fhkofa is jezhe refhil , in s’ velikim vefeljem fo ga ovzhize fprejele ; ze¬ far fam tudi ga je savoljo njegove uzhenofti in fvetofti slo fpofhtoval. Ko je bil zefar tri po nedolshno satoshene flushnbnike k’ fmerti obfodil , in pred namenjeno fmertjo tifto nozh f. Nikolaja v’ fpanji pred feboj vidil, in pre¬ nagljeno in krivizhno fodbo flifhal ozhitati ; je obfojenim bersh miloft dodelil, in rekel: de naj fhkofa Nikolaja sa to sahvalijo. Tudi boje sadnje leta je f. Nikolaj v’ frezho fvojih ovzhiz obrazhnl. Poln dobrih del in previden f’ fvetimi sakramenti je 6. dan tega mefza oko¬ li leta 327 v’ Gofpodu safpal. Njegove pofled- n i e befede fo bile is 3o. pfalma, ki ga je mo¬ ki 1 ,,Gofpod! v’ tvoje roke srozhim fvojo du- fl >0i“ Njegovo fveto truplo je bilo zhaftilo po¬ kopano v’ veliki Mirfki zerkvi, in na njegove P r ofhnje fo fe ondi veliki zhudeshi godili. V’ letu 1087 i e klilo od nekaj kupzov v’ mefto bari na Neapolfko prenefeno, kjer fo mu le¬ po zerkev fosidali, in ga imajo fhe dan da- nafhnji v’ veliki zhafti. 442 N a u k. Snamnja napuha. Nikolaj je ljudem veliko dobriga ftoril na dufhi in na telefu; pa fe ni hvalil s’ dobrimi deli, fhe le fkrival jih je fkerbno, de bi ga ljudje ne hvalili. To je snamnje velike po- nishnofli, ktera da ženo vlim drusim zhedno- ffim in dobrim delam, in povifha zbloveka per Bogu. Napuh pa odvsame vfimu dobri- mu ženo in saflushenje, in ponisha zhloveka globoko v’ boshjih ozheh. Kriltjan ! varuj le vliga napuha. De fe fposnafh, premifli. Napuhnjeni miflijo vifoko od febe. So pijani v’ duhu, ne vidijo grehov, ktere ima¬ jo , ampak le zhednofti kterih nimajo. Ima¬ jo fladko dopadenje do febe, do fvojih del in do vfiga, kar je njih. So farni per febi mo¬ dri , in jim v’ mifel ne pride, de fo flabi, de fe lahko smolijo ali golufajo; sato fe ne dado preuzhiti , nozhejo fvojih smot fposnali, opra- vizhujejo ali isgovarjajo fvoje grehe , lashejo in tudi perfegajo, de fo nedolshni viditi. Ena¬ ki fo fariseju , kteri je bil velik grefhnik , ven- der fe v’ tempeljnju vprizho Boga fhteje ne- dolshniga. Premifli, kakofhen fi v’ fvojih mil- lih , de jih poravnafh po sgledu ponishnig * 1 Jesufa in njegovih ponishnih flushabriikov. Napuhnjeni radi govore od febe. So t°' likanj polni dopadenja do febe, do fvoje to°' 443 drofti in do opravil, de ni nikoli konza njih nadleshniga govorjenja, P kterim fe povifhu- jejo. V’ fleherno rezh fe vtikujejo ; govore od febe, bodi fi perloshno ali neperloshno; hozbejo vfe Podi ti in uzhiti; tudi prevedo in prerokujejo pribodne rezhi , ali pravijo pot¬ lej: ,,Sim vedil , fim djnl , de bo tako.“ Me¬ nijo, de vfe vedo, in de nobeden nizh ne ve, ihe ni od njih nauzhen. ,,Gorje fvetu, ko bi njih ne bijo! - ‘ menijo ; tolikokrat imajo na jesiku : ,.JeJi , j e Ji /V de fe jim tudi modri morajo fmejati. Povfod trobijo , kaj in koliko delajo dobriga, ker menijo, de fo nefrezhni, ali de saltonj dobro delajo, zhe vli ne svedo njih dobrote in ufmiljenja. Premifli fe po tih naukih, de fe fposnafh, in fe poboljfhafh. Napuhnjeni sanizhujejo druge ljudi. So T fvojih miflih in befedah umni, modri, pra- 'i7.hni in v’ vfim popolni ; drugi fo neumni , nefpametni , krivizhni in hudobni. Ne sani- 7 hujejo grehov blishnjiga, in ne fovrashijo, kar ^°ga sbali, is ljubesni do pravizhnofti, te- mu *h sanizhujejo in fovrashijo ljudi is napu- Zhe fkashejo fovrafhtvo nad greham , je l e sato, de imajo isgovor soper blishnjiga go- v °riti, morebiti fo grehov blishnjiga vefeli, l* ei ' jim dajo perloshnofi: hudo govorili, in sra- ' e n fvoje hudo ferze perkrivati. Farisej je *°kiarja sanizheval , je Boga sahvalil , de ni la «or on ali drugi hudobnik in krivizhnik; P* je bil per Bogu hudobnifhi od tiftih,. ktere ) e prevsetno sanizheval. 444 To je le nekoliko snamenj grefhniga na¬ puha ; pa sadolli ti je, zhe fe shelifh fposna- ti. Nikar fe prenaglo ne mifli ponishniga; napuh je bolesen vfiga zhlovefhtva, je pijanolt duha, je prefejan flrup, in savoljo tiga oflanefh lahko v’ fvoji smoli. Vedno profi Boga po- nishnofti , de nikoli febe, ampak smiraj le nje¬ ga hvalifh. Vedi in imej ali malo ali veliko, smiraj bodi ponishen , premifii befede f. Pavla: ..Kaj imafh, de bi ne bil od Boga prejel? 7Jie fi pa prejel; saka j Je hvali f h , kakor de bi ne bil prejel I. Kor. 4, J- Molitev. Vfigamogozhni Bog, livarni k in Gofpod vfiga ! daj mi fposnali fvojo veliko revfhino, nepremoshnoft in hudobijo, de fe ponishu- jem, in le tebe hvalim. Ti fi vef vnet sa bo¬ jo zhall, in prevsetne flrafhno pokorifh, ker te napuh neisrezheno shali. Ti fi prevsetne duhove v’ pekel obfodil; perve flarfhe ojlh' 0 pokoril ; kralja Nabuhodonosarja neumni shi- vini enaziga floril ; kralja Heroda po fvojim angelji udaril, in druge ojllro pokoril, ki 1° febe. ne pa tebe hvalili: ravno to bo mene sadelo, in gorje mi bo, zhe fe hvalim in p°' vifhujem f’ tem, kar fi mi ti dobrotljivo dal- Ponishaj me tedaj f’ fvojo gnado , de ne boni ponishan od tvoje pravize; flori me is milolb ponishniga, de dofeshem plazhilo, ki je tvoje^ milofli ponishnim obljubljeno. 0 G<>' 445 fpod! dodeli mi to na mogozhne profhnje fvoji- ga ljubi ga prijatla fveliga Nikolaja po Jesufu Kriftufu Gofpodu nafhim. Amen. VII. dan grudna. t Sveli Ambrosi , fbkof in zerkveni uzhenik. 9 veli Ambrosi, velik flushabnik boshji, vre¬ den naftopnik apolteijnov, zbali katolfhke zerk- ve in vefelje vfib pravovernikov, je bil Rim¬ ljan, in vifoziga rodu. Njegov ozhe , tudi Ambrosi imenovan , je bil poglavar Franzofke 'n Shpanfke deshele , je prebival v’ medu Tri- cru. Ondi mu je bil fin rojen v’ letu 340, lderiga je holel po febi imenovali Ambrosja. Ozke mu je kmalo umeri ; njegova mati ga je feboj peljala v’ Rim, in ondi ga uzhila po vlih Spovedih svello shiveli. S. Ambrosi fe je fhe do mlad v’ fvelo zhiftoft nepremagljivo salju- *''l, in jo fkerbno ohranil; tudi je druge opo- m,n jal in nagovarjal, de naj zhifto shive. Slo »zlien je bil v’ veliko flushbo povifhan, in od 'fih ljubljen in hvaljen. Oblaflnik Prob je ze- firja Valentinjana I. profil, de naj Ambrosja ' Milan pofhlje pogl avarja, kar je lahko do- f(! 8 e j* Oblaftnik Prob je Arnbrosju rekel: „Poj- d'- in bodi v’ fvoji flushbi bolj fhkofu ko ob¬ rtniku podoben.“ Mu je hotel rezhi: Ponishno, 446 krotko in ljubesnjivo gofpoduj. V’ Milanu fo bili pravoverni in krivoverni namefhani. Mefl- ni fhkof Avkfenzi je bil krivoveriz. Kader je ta hudobnik umeri, fo fhkofje deshele v’ Mi¬ lan prifhli drusiga fhkofa isvolit ; bili fo pra¬ voverni in krivoverni. Pravoverni fo hotli ka- tolfhkiga fhkofa imeti, krivoverni pa fvoje ve¬ re. Shkofje in ljudftvo fo bili shrani v’ veli¬ ki zerkvi : pa fo fe slo prepirali, in fkoraj bo¬ jevali. Ambrosi je bil poglavar rnefta in de¬ shele , njemu je bila fkerb sa mir; fhel jev’ zerkev, in jih lepo nagovarjal, de naj fi bres hrupa in prepira fhkofa isvolijo. Takrat fo pravoverni in krivoverni ob enim zhafu sa- vpili : „Ambrosi naj bo nafh fhkof ! -4 Deshel- ni poglavar Ambrosi , ko od ftrele preftra- fhen, je is zerkve sbeshal domu, je ukasal nekaj jetnikov pred-fe perpeljati, in jih ozhit- no martrati, de bi ga ljudje , ko bi vidili nje¬ govo ojftroft, fhkofiftva nevredniga fposnali. Tudi je dofti drusiga nenavadniga ftoril, de bi ljudi od tiga fklepa odvernil. Vfe njegovo persadevanje je bilo saftonj, ker je ljudftvo do¬ bro vedilo, sakaj de on lo dela, in je glafne- je vpilo: ,,Ambrosi naj bo nafh fhkof ! 44 Od veliziga ftrahu ni vedil kaj pozheti , in kako fe fhkofiftva ubraniti ; sbeshal je opolnozhi is nie- fta Milana, in fe namenil v’ Pavijo. Do dne¬ va je hodil , iri ko fe je danilo, fe je snafhel per meftnih vratih, imenovanih Rimfkih. Med' njani.fo ga ugledali, mu ubranili beshali , tro pifali do zefarja, in ga ponishno profdh — 447 — de naj dobrotljivo perpufli, de bi bil pogla¬ var Ambrosi njih fhkof. ■ Zefarju Valentinijanu je to slo dopadlo, je Boga hvalil, in rad do¬ volil. Preden je od zefarja odgovor prifhel, je Ambrosi fpet ubeshal ; pa kmalo fo sa-nj sve- dili, fo tje fhli, ga prijeli, in ga f’ filo peljali v’ Milan. Ambrosi fhe ni bil kerfhen ; pa boshja volja je bila tabo ozhitno rasodeta, de fo vfi fhkofje desbele in tudi papesh radi v’ to dovolili. Bil je kerfhen , in potlej je po redu vle shegne prejel; 7. dan grudna v’ letu b ']4 je bil she fhkof pofvezhen. S. Ambrosi . defiravno od ozhitne bosh- je volje v’ fhkofiftvo namenjen , fe ni dal po- tolashiti , in je bil smiraj shaloflen fvojiga po- vifhanja; ker pa ni moglo drugazhi biti, je slo fkerbel fvoje velike dolshnofti svetlo fpol- novati. Vfe fvoje premoshenje je zerkvam >o ubogim rasdal; pet dni fleherniga tedna l e je podil ; nikoli ni hotel . detiravno povab- !jeu, per nobeni pojedini biti; bil je perprav- Ijen vfaziga poflufhali, in vfiin pomagati; ker mu podnevi ni bilo mogozhe, je vezhi del po- uozhi molil, bral in premifhljeval , de bi sa- m°gel po vfi volji boshji shiveti in druge u- *hili. B oga je vedno profil modrofli. Bog ga ) e uflifhal, in s’ veliko modroftjo napolnil. ^ fako nedeljo in vfak prašnik je osnanoval bo- s ^)° befedo ; prijasno in ljubesnjivo, pa tudi ferzhno i„ ognjeno je govoril. Slovenje njego- ' R fvetolli in uzhenofti je delezh, in zelo do Afrike prifhlo; od vfih krajev fo dobri ljudje 448 k’ njemu hiteli fe poti boshje uzhit. Tudi je uzhene bukve fpifal sa poduzhenje vernih, kjer je zhiba in Ijubesnjiva refniza. Mozh in ferzhnob njegove dufhe fe je fo- febno rasodevala v’ vojfkovanji soper krivo- verze, Jtteri fo lashnjivo uzhili, de Jesuf Kri- ftuf ni Bog. Uzbeno in ferzhno je pridigoval in pifal jih preuzhiti. Sa tega voljo fo ga fo- vrashili in preganjali. Neka krivoverna she- na ga je zelo v’ zerkvi sanizhevala ; pa rol« boshja je bila nad njo, na tla fe je fofedla, in naglo umerla. To je krivoverze fizer o- ftrafhilo, pa ne fpreobernilo. Krivoverna zefa- riza Jubina fe jim je perdrushila in je vfih perloshnod ifkala fvetimu fbkofu fhkodovati. Krivoverni bogatin je zefarizi obljubil f. Am- brosja bres hrupa popadi, in v’ daljno deshe- lo poflali. Ta budobnik je v’ nefrezho padel, ktero je fvetimu fbkofu vofhil ; bil je savoljo fvojih hudih del pregnan v’ daljno desbelo. S. Ambrosi je k’ njemu fhel, ga prijasno to- lashil, in mu denarjev dal, ki jih je bil p°' treben ; tudi hudobni zefarizi je dobro sa hu¬ do vrazbeval. Dvakrat je fhel na Franzofho vojfke odvernit; vender ni oddopila od fvoji- ga hudobniga fklepa mu nefrezho nakopati. Hotla je imeti zerkev sa krivoverne , in nefre¬ zho mu je shugala, zhe v’ to ne dovoli. h er ni mogla s’befedo, je hotla f’ lilo to od fvelig a fhkofa dofezbi; foldate je poflala, de naj g* permorajo. On pa je danoviten odal. Katoj- fhki verni fo f. Ambrosja neisrezheno ljubil'! 449 in smiraj zhuli, de bi fe mu nizh hudiga ne sgodilo; vfe nozhi fo bili v’ zerkvi per njem. 8. Ambrosi fe je punla bal , bteriga bi bil rad f fvojo fmertjo odvernil ; loraj je verne tola- sliil, jih poborfhine uzhil, in opominjal, de naj raji vfe terpe , kakor de bi fe oblafti pun- tarfko davili. Ob lej perloshnodi je verne na¬ pravil , de fo v’ zerkvi fvete pefmi peli. Ver¬ ni fo nozli in dan v' zerkvi zhuli , de bi jim njih dobri padir ne bil odvset; fveli Ambrosi je s’ njimi molil in pel. Vfe nozhi fo pfalme in fvete pefmi peli Bogu v’ zbad . in ta lepa na¬ vada fe je potlej po katolfhki zerkvi rasfhir- jala. Sveti Ambrosi fe nikedar ni vdal krivover- ? am, in Bog ga je obvaroval, de mu nifo nizh hudiga mogli borili. Sveti fhkof Ambrosi je tudi ob drugi per¬ loshnodi fvoio ferzhnod fkasal. Zefar Teodo- d je is Honfhtaritinopola prifhel v’ Milan. Ta ®efnr je bil katolfhhe vere in bogabojezh, pa naglo jese. Ko je v’ Milanu bil. je svedil, de ) e v medu Tefaloniku velik punt vdal ; pun- ' ,1r ji fo ubili medniga poglavarja in vezh dru- s, h zefarfkih flusbabnikov. Zefarja je to gros- n ° rasferdilo; pa od fhkofov in sladi od fve- hga Ambrosja fe je dal potolasbili. Posneje ) e nekaj perlisnjenih fvetovavzov zefarja na- 'hashilo in napravilo, de je puntarfko medo "ihro pofhtrafal. Zefar je poflal foldate, kte- 11 fo jih vezh tavshenl umorili. Puntarji fo 'nd frnerti vredni , pa savoljo krivizhnih ni bi- 0 Perpufheno nedolshnih morili. Sveti Ambrosi IV. 45o je bil tiga grosno shaloften , je zefarju lepo pi- fal, in ga gorezhe opominjal , de naj fe fpo- kori , in nikar v’ zerkev ne gre , dokler ni f' folsami boshje pravize potolashil. Zefar je ho¬ tel le vender po navadi v’ zerkev hoditi ; pa fveti Ambrosi ga je per zerkvenih vratah uftavil rekozh : ..Zefar! tvoja velika oblaft ti brani fvoj greh fposnati; pa ti fi Bogu podvershcn ko vfi drugi; fpokori fe, in f’ pokoro osdra- vi fvojo dufho.“ To in vezli drusiga taziga mu }e fveti Ambrosi rekel. Zefar mu je odgo¬ voril : „Tudi David je grefhil.“ Sveti Ambrosi je zefarju rekel : „Zhe fi grefhil po Davidovo, fe tudi po Davidovo pokori. u Zefar fe je pred Jesufovim nameflnikam ponishal, je pokleknil, fvoj greh jokajozh fposnal, in fe domu ver¬ nik Ta ponishni zefar je bil ofem mefzov ' r ozhitni pokori, in ni fmel v’ zerkev; sato )e doma velikokrat jokaje djal : ,,Berazhem m fushnim je zerkev odperta , meni pa je saper- ta.“ Kader je bilo ofem mefzov preteklo, j e zefar f folsami in ponishevanjem f. Ambrosja fprofil , de ga je drugim vernim perdrushil. S. Ambrosi , vidi ti njegovo refnizhno pokoro . ga je odvesal , in mu perpuftil v’ zerkev hoditi. Ta ponishni zefar je v’ zerkvi klezhe fvoj gi' c ^ fpel fposnal, in Boga hvalil $a prejeto niiloH' Zefar Teodosi je smiraj ljubil in fpofhtoval f fhkofa Ambrosja , in drugim sgled sapufld s refnizhno pokoro fvojo dufho ponishali. S. Ambrosi je veliko krivoverzov in gred 1 ' nikov fpreobernil; tudi je Jesufu perdobil ii 1 ' 6 ' nitniga fveliga Avgufhtina, kteri je bil in je zhaft in vefelje katolfhke zerkve. Svetimu Ambro- sju je prifhel zhaf is fveta iti v’ vezhno pla- zhilo. Nevarno je sbolel , in dobro vedil, de ga Bog k’ febi klizhe. Kader je sbolel , fe je vfe metlo preftrafhilo ; nar mogozhnifhi is ze- farjeve hifhe fo ga prifhli obifkat, in ga pro¬ fili, de naj klizhe v’ Boga, de bi mu shivlje- nje sdaljfhal. Sveti fhkof jim je odgovoril: „Nifim shivel med vami, de bi me bilo fram shi ve ti , in tudi ne, de bi fe bal umreti, ker imam dobriga Gofpoda.“ Honorat, fhkof Ver- zelifkiga metla , je prifhel v’ Milan fvojiga bol- mga prijatla , fveliga Ambrosja, obifkat, in mu pomagat. Pred zhetertim dnevam maliga trav¬ na tiflo nozh je fhkof Iionorat, ko je leshal, tnkrat flifhal glaf: ,,Vrtani, ker je Ambrosi l>liso fmerli.“ Je naglo vrtal, bersh obhajal f. Ambrosja , in po prejetim obhajilu je v’ Gofpo- ( ln mirno safpal. Njegova fveta fmert je bila v letu 397. Njegovo fveto truplo fo zhaftito pokopali , in perferzhno obshalovali sgubo fvo- )'ga dobriga fhkofa, kteriga je Bog pred in po fnaerli f’ zhudeshi povifhal. Nauk. Is njegoviga shivljenja. Kratko popifovanje shivljenja f. Ambrosja P'’izhuj e sadofti, de ga je Bog namenil v’ vifo- <0 oblati in zhaft, in poftavil med poglavarje 4-52 kraljeftva Jesufoviga. Pravoverni in krivoverni, zefar, fIili medu je fvojiga ozheta in fvojo mater fre- ? d'al; bersh da ga fposnala, in fe filno vefeli- a s ker ga she sdavnaj nida vidila. Lepo da 8 a profila, de naj per nju odane , in s’ njima 462 veliko premoshenje, ki ga imata, v’ miru vsili¬ va; pa ga nifta mogla pregovoriti. Pofilila fta mu nekaj slatov; jih je vsel , pa bersh oddal, de bi nizh fvojiga ne premogel. S. Saba je fhel v’ fvoj klofhter nasaj ; pa kmalo mu je fveli apatEvtimi umeri. Po fmerti tiga fvetiga ozheta fo minihi v’ dobrim flabeli; lozhil fe je od njih, in fhel prebivat v’ berlog nad potokam Zedronam. Pet let je ondi sgoli fam bil, fadje in seli je imel v’ shivesh , mir¬ no in vefelo je Bogu flushil. Nekteri fo ga profili, de bi brneli per njem oflati, de bi fe od’ njega nauzhili poti pravizhnofti, branil fe je tega is ponishnofti , pa njih nadleshnoft je premagala njegovo ponishnoft. Ti fo fi fho- tore, vfak fvojiga, sraven njegove jame nare¬ dili. Sveti Saba jih je fkerbno uzhil, kako naj fe v’ pufhavi pofvezhujejo s’ gorezho molitvi¬ jo, f’ Itanovitnim delam, s’ vedno ponishnofl- jo in pokorfhino. ..Tako, jim je velikokrat djal, bofte premagali hudizha . fvoje grefhno poshelenje in vfe flabofti. INikoli fe ne nave- lizhajte terpeti ; ne bodite shaloftni , ampak vefeli v’ terpljenji, in po fmerti pojdete v’ ne- befhko zhaft. 4 ’ Nekteri fo ga radi poflufliak in ubogali. Drugi fo bili nevoljni njegove f' e ' te ojftrofti, fo fhli v’ Jerusalem , in fhkofa pr<>' fili, de naj jim drusiga ozheta da. rekozb • „Nafh apat Saba je neobtefan mosh , je p rI ' proft in neperpravljen naf vladati ; ni mafk' nik , tudi nozhe bili, in ne pufli , de bi kd° drug smed naf bil. Shkof, kterimu je bila b' e ' 463 tolt, uzhenoft in ponishnofl: IVetiga Saba do¬ bro snana, ga je k’ febi poklizal , ga mafhni- ka shegnal vprizho njegovih minihov, jim oj- Ilro sapovedal, de naj mu bodo pokorni , in jih odpravil. Shkof je kmalo v’ pufhavo sa njimi fhel , in pofvetil majhno zerkev, klero je bil fveti Saba fosidal. Ta fveii pufhavnik je bil toliko shaloflen te neperzhakane zhafti, de mu je bilo umreti, ker is velike ponishnofti ni fposnal fvoje fvetofti. Bog mu je dal mozh zhudeshe delati: pa tudi zhudeshi fo ga poni- shevali , ker fe je zhlovekove hvale bal ; zbu¬ dil fe je, de Bog po njem nevrednim fiushab- niku Tvojo vfigamogozhnoll rasodeva. Sveti Saba ni le fherbel Tebe in Tvojih mi- nihov poTvezhevali, Tkerbel je tudi sa vTo ka- tolfhko zerkev ; s’ vednimi Tolsami je obshalo- 'nl hudobne verne in Tlepe krivoverne , in ftorezhe profil Boga sa njih fpreobernjenje. Krivoverni zeTar Anaftasi je rasdeval zerkev, )e duhovfhino in verne preganjal , in jih mo- r *l katolThki nauk sapultili. Sveti Saba je Thel ' KonTlilanlinopel zeTarja profit in napravit, de bi pravoverne v’ miru puftil. Varhi zeTar- ) e 'e hiThe To menili, de je berazh, in To ga 0c l Tebe Tpodili ; eni To ga potlej Tposnali , in f>* Tpremili do zeTarja, od kteriga je doTegel , } !ar je profil. Sveti Saba, she 90 let Tiar, je 15 ljubesni do vTe deshele vdrugizh Thel v’ KonThtanlinopol do zeTarja Teodosja , in od "lege vTe Tprofil, kar fi je namenil ga profili. ?Kel je v’ Judejo v’ Tvojo puThavo nasaj , in 464 ondi je, g3 let ftar, 5. dan grudna v’ letu 53i v’ Gofpodu safpal. Nauk. Snamnja ponishnofti. Sveti Saba je bil refnizhno ponishen, in Ja¬ to je velik fvetnik. Rad je sapuftil fvoje veli¬ ko premoshenje, in fe vfi pofvetni zhafti od¬ povedal , de bi v’ nesnani pufbavi tizhal ; de- firavno je bil fvet , fe je mafhtva bal, in fe je po tej prejeti zhafti bolj ponisheval ; fcrzh- no je hodil po poti pravizhnofti , vender smi- raj sbivel v’ svelizhavnim ftrahu. Ne le ta. ampak vfi fvetniki fo bili ponishni, in sato fo povifhani; ni ga in ni je v’ nebelih bres te poglavitne zbednofti. Ponishnoft je sazhelik, konez in sapopadik v figa dobriga. in bres po¬ nishnofti ni nizh dobriga. Ponishnoft pcrga- nja moliti, in vfe fprofi ; ponishnoft uzhi po- korfbino, odganja nevofhljivoft , ubrani 1i/Ve fodite pred zhafam , dokler Gofpod ne pride dobrih in hudih fodil; /deri bo rasfvet- m , kar je n’ terni fkriliga , in ho mijli Jerz rasodel.^ I. Kor. 4, 5. Molitev. O vfigamogozhni Gofpod Jesuf Kribuf ! ti h te sa grefhnike neisrezheno ponishal , jeft g r efhnik te povifhujem; ti, nebefhki kralj, li s sgledam in s’ befedo perporozheval in sapo- ' e doval ponishnoft, jeft, poln fkufhnjav in 3o* 468 grehov fe nozhem ponishevali. Daj mi fpo- snati fvojo nevrednotl , fvoje flabolti in grehe, de me napuh nihedar ne premaga. Kar imam, lini od tebe prejel, ker je vfe dobro od tebe; kar hudiga delam, je moje, in lam is febe sa- morem le hudo delati. Slep lini , fe ne fpo- snam, ne vem, kaj od mene miflifh , ne veni, ali bom svelizhan ali pogubljen ; vender fe ne ponishujem , in druge sanizhujem ? O Gofpod! te prolim, in te bom smiraj profil, daj mi po- nishnoft, ker bres nje ne bom svelizhan. Ti fi fe ponisheval, ponishno mater, ponishniga osnanovavza, ponishne apofteljne fi hotel ime¬ ti , in nobeniga prevsetniga ne vsamefb v’ fvo¬ je kraljellvo; ftori loraj tudi mene ponishni¬ ga , de bom povifhan v’ tvojim kraljeftvu. 0 fveli Saba , ki fi bil slo ponishen po sgledu in sapovedi ponishniga Jesufa! fprofi mi po njem veliko ponishnoft, f’ ktero Bogu dopa- dem, in jom od njega povifhan. Amen. X. dan grudna. Sveia Evlalija , deviza m marierniza. atolfhka zerkev obhaja fpomin dveh fvetm® lena; obe fte devizi in marternizi. 0^ perve f. Evlafije is meda Barzelone na Slipa' 1 ' fkirn je bilo shhdjenje popifano 12. fvezhana* tiga — 469 — sdaj bo od druge. Ta Cveta Evlalija je bila rojena v’ velildm ShpanCkim meflu Meridi od kerChanCkih ftarfhev. Ko je bila fhe mlada, je s’ vfo dufho flushila Bogu , in mu fvoje de- vifhtvo saljubila. Od gnade boshje rasfvet- Ijena je vedila , de je nemogozhe Bogu in Cve¬ tu dopafti , nizhemerno in nedolshno shiveti 5 sato Ce je Ckerbno varovala vfiga nepotrebniga vefelja , je doma v’ Camoti per Cvojih poChte- nih opravkih in molitvi tizhala, je bila smiraj poChteno in Cramoshljivo oblezhena , ni niko¬ li imela drushbe s’ malopridno shenCko, in s’ nobenim moChkim ni bres potrebe govorila. Taka je bila ta Cveta deviz.a , kakor priz.hu je 1’rudenzi , piCar njeniga shivljenja. Dokler je Che v’ mladofti tako Ckerbno Clushila Bogu, fta neverna RimCka zeCarja Dioklezijan in Mak- fimijan dala povCod in tudi v’ mebu Meridi obliža ti, de morajo kribjani obojiga Cpola bo¬ gove moliti. Sveta Evlalija Ce je neisrezhe- no rasveCelila , in je Ciino shelela sa Cveto vero bojo kri preliti; sakaj CliChala je bila. kako ferzhno kribjani JesuCovo vero prizhajo , in 'Te, tudi zelo shivljenje rodi sa-njo dajo, in to j° je v’ dobrim neisrezheno vnelo. Njena ma- b je bila Cizer dobra krilljana ; vender je ne¬ koliko is nalome ljubesni do Cvoje hzbere, nekoliko is ftrahu, de bi mlada Evlalija bano- 'dna ne obala, s njo Chla is meba v’ daljno V< 'C, kjer bi bile obe perkrite obale. Mati, deliravno delezh od meba, je zhula nad Cvojo — 470 — hzherjo, de bi fkrivaj ne ufhla, in ne ifkala perloshnofti umorjena biti. Sveta dekliza Evlalija je bila vfiga liga sba- loftna , in je zhedalje bolj shelela sa [velo ve¬ ro umreti. Bog ji je dal mifel in voljo v’ mc- fto Merido iti pred neverniga oblaftnika, in Jesufa ferzhno prizhati, de bi druge verne v’ veri uterdovala. Skrivaj ponozhi je ufhla, vfo nozh po nesnanih polib hodila, de bi je nihzhe ne dofhel, in prifhla v’ mefto, kamor jo je fveti Duh peljal. Shla je na ravnoft pred neverniga oblaftnika, in mu ferzhno rekla: „Ti fkerbno ifbefh kriftjanov; glej, tudi jeft fim kriftjana. Sbvrashim tvoje bogove, s’ be- fedo in s’ ferzarn verujem in terdim le eniga Boga. Tvoji bogovi nifo nizh , ker fo delo zhlovekovih rok , in tudi tvoji zefarji fo v’ smoti , ki jih molijo.“ Oblaftnika fo njene ferzhne befede slo rasferdile, dvema hlapzania jo je ukasal do kofti rasmefariti , de bi fkufi- la , kako je hudo bogove sanizhevati; pa knia- lo fi je premiflil , in jo poprej s’ lepo fkufil od Boga odverniti, in napraviti, de bi bogove molila. Rekel ji je: „Meni fe fmilifh, de ti mlada dekliza in pofhteniga rodu hozhefh bo- lezhine terpeti, pred zhafam umreti, in Ro¬ je ftarfhe s’ veliko shaloftjo napolnili , ko bi bila lahko frezhna, vefela in prijatliza nafhih zefarjev, ako bi nafhe bogove molila.“ Veli¬ ko vezh fhe ji je neverni oblaftnik prekanjeno govoril, in de bi jo bolj uftrafhil , tudi poku¬ šal mezhe, ogenj in drugo oroshje rekozh: — 47 1 — „Vfe to bofh na febi, fkufila, zb e nafhe bo¬ gove terdovratno sanizhujefh. Kaj fe bofh bala, in kaj pa je to, malo kadila s’ dvema perftama vseli, in ga v’ ogenj vrezhi v’ zhaft iiafhih bogov ? ; ‘ Sveta deviza Evlalija, pravizh- no rasshaljena od tih njegovih sapeljivih be- fed , je malika poderla, in kadilo svernila. Ko je neverni oblahnik to vidil , je od velike to¬ gote fkoraj fkopernel. Dva hlapza Ita jo sgra- bila, na vifoko pervesala, in jo s’ sbelesnirni glavniki tako dolgo po perfih in ftraneh praf- kala, de fo fe ji sbe gole kolti vidile. Rane fo bile Itrafbne, kri je is vfih zverla 5 pa fveta Evlalija je f’ fubimi ozhmi vfe bolezhine pre¬ trpela , in le enkrat ni sdihnila, temuzh je boje bolpzhine Jesufu vefelo darovala , in mo¬ lila : ,,Gofpod Jesuf! s’ sbelesam in jeklom mi ranijo sbivot , in zbaftito fe fveti na njem tvo¬ je ime.“ Njena ferzhna poterpeshljivoll je hu¬ je raskazhila oblaftnika in njegove hlapze , s’ ognjem fo jo shgali po vfim telefu : vfa je bi¬ la ena rana, vfa opezhena , in v’ tih bolezhi- nah je ferzhno umerla okoli leta 3o5. Verni 1° njeno fveto truplo vseli, pokopali, in Bo¬ ga hvalili sa premaganje , ki ga je dal fveti devizi Evlalii. — 47 2 — Nauk. Okolifhine premen/ujejo v rednoJt zhlovekovih del. S. Evlalija je od fvoje matere fkrivaj fhla in hitela v’ metlo pred neverniga oblaftnika, har ni bilo perpufheno ; pa v’ to je bila od Boga napeljana, de bi vernim, mofhkim in shenfkim, sgled dala vfe terpeti sa fvefo ve¬ ro. Neverni oblaftnik ji je rekel : „Kaj je to, malo kadila s’ dvema perllama vseti, in ga v’ ogenj vrezhi ?“ Ref, to farno na tebi ni nizh, pa to lloriti malikam v’ zhall je velik greh; sato ni holla. To njeno vedenje naj te uzhi premifliti konez in okolifhine fvojih del, de vfe ravnafh po volji boshji, in de fe ne sope- ljujefh. Okolifhine premenjujejo vrednoft tvo¬ jih mifel, befed in del ; sato morafh varne in dobre vefti bili. Ta nauk ti je slo potre¬ ben , de fvoje grehe in dobre dela pravizhno fodifh , in fe ne golufafh, kakor je svijazhnim krifljanam navadno, kteri fe v’ hudim nedolsh- ne fhtejejo. Dober konez ali namen je potreben. Do¬ ber konez je Bog , njegova zhafl, svelizhanje fvoje in blishnjiga dufhe. Mifli, befede, de¬ la, pozhitik , jed, pitje, ufmiljenje, tvorje¬ nje, molitev in vfe mora biti is dobriga kon- za ; zhe ne, je nevredno ali grefhno. koli delale .v’ bejedo ali j’ djanjem delo)' te vfe v’ imenu Gofpoda Jesufa Hrifhfo-" — 47 3 — Kol. 3 , 17. Nekteri sgledje ti bodo loshej do¬ povedali. Nedolshni Jakop je is ftrahu pred ferditim bratom Esavam fhel v’ Sirijo. Tam¬ kaj je vidil deklizo P^ahelo , fvojo febrizhino : ko je svedil, kdo de je, jo je kufhnil , in fe od velel ja sjokal na glaf. I. Mos. 29. To je is zhibe ljubesni boril, in je nedolshen obal; pa ravno to is hudiga poshelenja boriti, bi bi¬ lo grefhno. Mosef. viditi Israelze okoli slaliga teleta plefali in vpili, je na tla vergel in ras- bil dve kamnati tabli, ktere je bil na gori od Gofpoda prejel. II. Mos. 32 . Menil je Mosef, de je fhemabo ljudbvo neperpravno sapovedi poflufhati, is fovrafhtva nad njih hudobijo je to boril ; kaj pa, ko bi bil is sanizhevanja pre¬ jeti tabli vergel in rasbil. Mosef je po bosh- jim ukasu Israelzam bronabo kazho v’ pufha- V1 naredil; pa ravno to kazho je liogabojezhi kralj Ezekija rasdrobil , ker je Israelzam per- loshnob dajala malikovati. IV. kralj. 18. Oba da po volji boshji borila savoljo drusih okoli- kbin in dobriga konza. David je sapovedal Goje podloshrie popifati. Ako bi bil is modre previdnobi to sapovedal , bi bilo prav ; pa je grefliil, ker je is napuha to boril, in sato je Gofpoda rasferdil. II. kralj. 24. Abfalon je kil vfimu ljudbvu ponishen in prijasen ; pa *° je delal is hudobniga konza fi ferza vfih "egniti, i n jih pomagavze imeti, kader fe bo soper fvojiga ozheta Davida fpuntal. II. kralj. j 0, Joab , poglavar vojfhakov kralja Davida, ) e bil ferzhen ; pa le sato , de bi bil imeniten — 474 — in oblaften , kakor vfe njegovo shivljenje pri- zhuje. Fariseji fo veliko dobriga delali , pa ie savoljo fvoje hvale , in sato fo bili veliki grefh- niki per Bogu. Po tih sgledih premifli febe in Boje dela, de fe ne sapeljujefh. Scrze je neisrezheno svijazhno, slabi kader ga mcfena ljubesen , lakomnoft , napuh , hinavfbina , ne- vofhljivoft ali kaj drusiga hudiga gofpoduje, Ponishni kribjani fo savoljo liga smiraj v’ fker- bi , hudobni fe f’ tim isgovarjajo in opravi- zhujejo. Premifli tudi druge okolifhine , klere ti bodo pomagale vrednoti fvojih del fposnati. Dobre dela nifo Bogu vfhezh, zhe nifo po vfili okolifhinah dobre. Ufmiljenje do ubosih ni dobro, zbe sa tega voljo ne morefh poplazha- ti dolgov: nedolshno govorjenje je grefhno, zhe zbloveku govorifh, kakor je kazha Evi go¬ vorila , de jo je v’ greh sapeljala. Greh je huji , ako isvirajo drugi grehi is njega ; zhe lashnjivo govorifh v’ fhkodo blishnjiga; zhe refnizo govorifh ali prizhujefh soper blishnji¬ ga is fovrafhtva 3 zhe delafh in fe trudifh, fl e bi pijanzheval, ali kaj drusiga hudiga boril j zhe fe nozhefh pobili v’ pohujfhanje drusih. Greh je vezhi ali manji po okolifhinah. B e ' svetloba sakonfkiga je hudobnifhi od padza ne- savesaniga zhloveka ; kriviza ubogimu ftorjen« je huji, kakor bogatiga obfhkodovati v’ ena!" velikofti ; oblabnika sanizhevali je huje, kak" 1 sanizhevali zhloveka fvoje e n ako tli ; kar b ar ‘ 1 fm.ejo otrokarn , ne fmejo ftarfhem otrozi rC dii; neframoshl jive ozhi v’ zerkvi fo hudob- nifhi bo druge) ; v’ nedeljo ali prašnik fe vpijanili je liujc , ko v’ delavnik. Kdo samore vfe okolifhine popifali ? Tukaj je le malo re- iheno, de shivifh varno, fe prenaglo ne o- pravizhujefh , in blishnjiga prenaglo ne obfo- jujefh. Oboje je nevarno , in is - haja is na¬ puha. Porezhefh : ,.Kdo samore vfe rezki pre- mifliti in rasfoditi? - * To ni preteshko, zhe imafh dobro in ravno ferze. Ref, nifo vfi ljud¬ je, ftanovi in zbali enaki. Kar je enimu, ni drusimu ; kar je danf, ni jutri; kar je v’ enim, ni v’ drusim kraji perpufheno. Eden govori is potrebe bres vliga greba, kar govori drugi 's hudiga ferza. Kako per mofhkih in per shenfkih, per ftarih in per mladih , per to¬ gotnih in per mirnih, s’ oblaftniki in f’ pod- loshnimi govorili . fe vefti ? To je lilno veli¬ ko in prepresheno; pa zhe imafh ftrah bosh- I 1 ! ljubesen do Boga in do blishnjiga, modroft ln framosbljivoft ; bo tvoje djanje vfelej po v °lji boshji, ker bofh vedil in delal, kar Bo¬ gu dopade. Premifli modriga in bogabojezhi- go zhloveka , kako fe framoshljivo nofi, mo- 'Iro govori, in vfe njegove dela fo po pravi r, 1 s urnnofti: je odkritiga, pa varniga govorje- J|l a ) je prijasen , pa ne rasujsdan , je dobrovo- i en ali shaloften, molzhezh ali sgovoren , ka- „ 0r fo zhafi in ljudje , pa smiraj po volji bošk¬ ih ker ve vfe rezhi prav obrazhati. Vidifh nloveka neperpravniga, zhudniga in nefpa- — 476 — metniga, njega neperpravno govorjenje, mol- zhanje , fmeh , nofha in drugo ti ne dopade, ker vidifh nad njim snamnja prasniga in ne- umniga ferza. Kar tvoji dufhi ne dopade, fkoraj ne morefh s’ befedo povedati; vender sapopadefh in rasfodifh. Kar ti nad blishnjim ne dopade, tiftiga fe varuj; kar vidifh dobri- ga nad njim , delaj, in sbivi po sgledu mo¬ drih, de je tvoje shivljenje po vfih sapovedih in okolifhinah. Mo l i l e v. O moj Bog! ti fi perve fiarfhe v’ nedolsh- nofti in pravizhnolli ftvaril , pa hudizbeva ne- vofhljivofl jih je fpazhila ; njih greh in fp 9 ' zhenoft tla v’ me prefhla, in od tod fo mnoge svijazhe mojiga flahiga ferza , ktere me sape- ljujejo, in v’ sapeljivofti pulte, zhe mi ti fvo- je ufmiljene roke ne podafh. Temota, v’ ktc- ri fe snajdem , hi me mogla ponishevati, ,n me morati , de hi v’ te klizal ; pa ravno ta te¬ mota je moji sapeljani dufhi fmertna feniM- ker najdem v’ vlim isgovore sa vfe grehe, fj Gofpod! pofhlji v’ me fvojo luzh , de raspod' temo, mi kashe pravo pot, mi da ravno f er ' ze po tvoji fveti volji. Sapoved in dolshnoH je veliko, in okolifhine fe vedno premenju) e ' jo ; pa tvoja gnada mi bo is smot pomagal 9 ' me vodila po poti pravizhnolli. Sveta Evlalij 9 ' ki fe ni fi dala od prekanjeniga neverniga loftnika sapeljati ! profi sa - me per Bogu >'l 0 — 477 — tudi jeft v’ naftavo hudizhevo ne pridem ; fpro- fi mi ravno ferze , de fposnam in delam dobro, in dopadem pravizhnimu Bogu, Amen. XI. dan grudna. i S. Darnas papesh. ^veti Damas je bil rojen v’ Shpanfkim rne- ftu Gvimaranes oboli leta 3o4- Otrok fhe je prifhel v’ Rim, in mlad fhe je bil med duhov- fliino fare f. Lovrenza v’ Rimu poftavljen ; pif- mobraviz je bil. Ker je bil po fvoji flushbi dolshen vernimu ljudftvu fveto pifmo brali, je tudi boshjo befedo premifhljeval , vifoko uzhe- »oft dofegel, in po rasodeti boshji befedi na tanko shivel. Bil je v’ fkrivno lepoto Bogu dopadljive zhiftolli slo saljubljen, in v’ devi- fhtvu je ftanoviten oftal. Njegova fofebna fve- lo k in uzhenoft ga je zhedalje bolj povifheva- ^ Papesh Liheri mu je fhefti shegen dodelil, ( ' e bi ga pomagavza imel v 1 fvojih mnogih in teshUih opravilih. Sveti diakon Damas , vifhej porsdignjeti , je tudi obilnifhi rasodeval fvojo hfebno gorezhoft sa zhaft boshjo in svelizhanje 'disbnjiga. Ravno sato mu je sgorej imenova- 1)1 papesh mafhnikovo pofvezhenje dodelil , in per fehi imel. Papesh Liberi je veliko nad- °g in preganjanja terpel od krivoverzov in — 478 — od njih mogozhniga pomagavza zefarja K011- ftanzja. Ta papesh je bil savoljo vere v’ dalj¬ no radio Bereo gnan. Sveti mafhnik Damas jc bil tiga slo shaloften , ni sapuftil fvojiga ozhe- ta papesha, je Rimfbo duhovfhino in ljuditvo profil in opominjal, de naj mu svefti oftanejo: je tudi fvojiga ljubiga ozheta papesha v’ od- kasano mefto fpremil, in nekaj zhafa per njem oltal, de bi mu pomagal in Ilregel. Papesh Liberi je prifhel v' Rim nasaj , in je umeri v’ letu 366 . Po njegovi fmerli je vezhi del du- hovfhine in vernih f. Damasa isvolil papesha. ker fo nad njim vidili vfe snamnja Jkerbniga paftirja in veliziga poglavarja vfe zerkve. Bil je tiftikrat 62 let ftar. Sveti Damas je v’ tej vifoki zhafti teshke krishe in filne britkofli nafhel. Nekteri pun¬ tarji fo drusiga papesha isvolili ; salo fo bile velike smefhnjave v’ Rimu , ktere fo f. Dama sa permorale , de je obilno jokal. Bil je pobi krotkofti, ponishnofli in vere ; sato je nepie- nehama profil ufmiljeniga Jesufa , de naj f' 0 ' ji zerkvi pomaga, kar je floril po zefarji Va- lenlinijanu I. Ta je namrezh is Rima in L® fbkiga isgnal lashnjiviga pofiljeniga papesha. in je fvetiga Damasa v’ miru puftil I Israelzi imeli uzhenike, in bi po njih pra' 1 " mu Bogu darovali. Tako je otlnlo do priho¬ da Jesufoviga, namrezh okoli i56o let. J e ’ suf Krittuf, pravi Bog in zhlovek . uzhenik odrefhenik vfiga fveta , kteriga fo preroki na¬ povedovali, pravizhni zhakali, in vfe opra- 48i vila ftare savese pomenovali, je ob rezhenim zhafu prifhel. Tri leta je uzhil v’ duhu in refnizi Bogu flushiti, in je f’ zhudeshi fvoje fvete nauke poterdoval. Smed vlih uzhenzov fi je dvanajft apofteljnov isvolil, in jim sapo- vedal po vfim fvetu osnanovali f. evangeli. Smed dvanajft apofteljnov je eniga , namrezh Petra, vifhej povsdignil, in ga perviga po¬ glavarja vfe zerkve poftavil savoljo potrebne pokorfhine in edinofti. Na krishi je umeri , tretji dan od fmerti vftal , in potlej v’ nebefa fhel. Vfi apofteljni in uzhenzi fo po njem is maloverniga ferza shalovali; pa defet dni po Jesufovim odhodu , binkofhtno nedeljo, je f. Duh v’ apofteljne prifhel, in jih f’ Tvojimi darmi napolnil. S. Peter in drugi apofteljni fo ravno v’ Jerusalemu, kjer je bilo pohujfha- oje Jesufove fmerti, Jesufa in novo saveso sa- *heli osnanovati. Veliko Judov je verovalo, fe fpreobernilo, in kerftiti dalo, in tako je lualjeftvo Jesufovo ali katolfhka zerkev per- ^hetik imela. Apofteljni fo po sapovedi Jesufovi v’ blish- n )'h in daljnih deshelah, Judam in neverni- l n v ' 1 v 8 V a 21 »j 8 > h «a. 483 voditi po vofld poli v’ nebefhko kraljeltvo. Pa- peshi, fhkofje in drugi duhovni fo hiteli na pomozh, kamor je hilo treba, in fo bili med feboj in s’ vernimi sdrusheni s’ saveso vere in ljubesni. Vfak je bil vlim v’ pomozh, de bi fe vera rasfhirjala, de bi bili vfi svelizhani. V’ tiftih zhalih nifo duhovni nizh odlozheniga v’ fvoj shivesh imeli; lemuzh fo fe shivili is tiftiga, kar fo jim verni radovoljno dajali. Ko fe je bil mogozhni zefar Konfhtantin fpreobernil, in je zerkev fpofhtovati sazhel; fo verni hiteli zerkve sidati, fo jih s’ vlim o- fkerbeli, in v’ njih ozhitno boshjo flushbo o- pravljali. Pod tim dobrim zefarjem fo bile deshele rasdeljene v’ fhkofije. Vfak fhkof je fofebno fkerbel sa fvoje, pa tudi sa druge, ker fo bili udje .ene zerkve. Shkolje fo v’ potrebi sbore imeli, in eden drusimu pomagali v’ prid mh. Rimfki papeshi, naftopniki f. Petra, fo bili in bodo poglavarji vfe zerkve , to je, vfih fhkofov, duhovnov in vernih. V’ velizih meftih b> hili veliki fhkolje, pod kterih oblaftjo fo, y faj nekoliko, drugi fhkofje. Mafhniki in dru¬ gi duhovni fo bili fvojimu fhkofu podversheni. ' tim je bilo fizer kako premenjenje; vender ke bile pa edinoft in pokorfhina v’ katolfhki ® e rkvi smiraj sapovedane. 0 kriftjan! de fhe bolj sapopadefh Ijubes- n ) ly o fkerb Jesufovo, premifli. Kriftuf je eni- 8 a veliziga poglavarja savoljo edinofti poftavil, bteri nad vfo zerkvijo zhuje. Pa kako bi fam s «mogel vlim vfe perpomozhke dajati k’ sveli- 3i * 484 zhanju! Sato fo fhkofje tudi od Jesufa pojav¬ ljeni , pomagavzi v’ svelizhanje njegove zhede, Sami fhkofje bi tudi malo samogli , in bi ne mogli vfih vernih fvoje fhkofije s’ sakramenti in s’ drugim ofkerbeti; sato fo fare in v’ njih fajmafhtri. Pa tudi nektere fare fo prevelike enimu famimu duhovnu ; sato fo drugi duhov¬ ni v’ pomozh. Tako ima vfaka dufha, naj bo v’ hribih ali v’ famoti, vfo duhovno ftresh- bo k’ svelizhanju. Tudi premifli, de ima fle- hern kriftjan v’ potrebnih rezheh saveso f’ Tvo¬ jim paftirjem , kterimu mora pokoren biti. Verni ene fare in njih paftir fo pod oblaftjo fvojiga fhkofa , in fo s’ njimi v’ edinofti vere sdrusheni. Verni fleherne fare , njih portirji in fhkofje fo med feboj sdrusheni, in vfi li fo sdrusheni f’ papeshem, velikim poglavar¬ jem zerkve , kteriga fo vli dolshni flufhati v’ potrebnih rezheh , in pokorni biti Jesufu Kri- ftufu , edinimu gofpodarju vfe zerkve. Vfak veren kriftjan , vfaka fara in fbkofija je ud ka- tolfhke zerkve, in vfak ud je v’ potrebni po korfhini in edinofti zerkve, ktera vfe vodi p° poti zhifte refnize , ker fe ona v’ rasodetih ref- nizah ne more smotiti. Tako fe v’ katolfhki zerkvi edinoft vere , pokorfhina in red ohrani' in ravno to je kraljeftvo Jesufovo, ktero ho do konza fveta. Sahvali Jesufa sa vfe te velik® dobrote. — /,85 — Molitev. O Jesuf Kriftuf! s’ vfo dufho te sahvalim sa vfe dobrote , ki jih vshivam v’ tvojim kra- ljeftvu , v’ katolfhki zerkvi. Ti li obljubil s’ njo biti do konza /veta , in de je peklenfke vrata ne bodo premogle, sato verujem, de je v’ njej zhifta refniza, in de tebe poflufham, ako njo poflufham. Tvoja miloft je neisrezhe- na, vender te fhe ene gnade profim: daj mi po naukih katolfhke zerkve na tanko shiveti, de pridem v’ tvoje kraljeftvo, kteriga je tvo¬ ja zerkev podoba. O f. Damas, veliki vidni poglavar vfiga Jesufoviga kraljeftva na semlji! fprofi vfim paftirjem in vernim popolno po- korfhino velikanu nevidnimu poglavarju zerk- ve, Jesufu Kriftufu, de bomo v’ zhaftitljivi zerkvi vfih isvoljenih s’ njim sdrusheni veko¬ maj. Amen. XII. dan grudna. (Sveta Dionisija, lovarfhize in tovor f hi , mar- terniki in prizhevavzi. * petim veku ali ftoletji je v’ Afriki neufmi- Ijeni krivoverni kralj Unerik gofpodoval, in ka- kilfhke verne hudobno preganjal. S. Shkof 486 Viktor je to grosno preganjanje prav tako pc- pifal, kakor je fam vidil , ker ga je bil tudi on deleshen. Ta fveli pifar pravi : ,,Unerik, ko neufmiljena sver, ni bil kerfhanfke kervi nikoli nafiten . 44 V’ mellu Kartagi in bliso je veliko nedolshne J lr akusa delezb. Bog je po njej velike zhu- — 494 — deshe delal, kteri fo bliso in delezh floveli. Obe, mati Evtikija in hzhi Luzija, Ae fhle po- kopalifha f. Agate obifkat, in fe ji perporo- zhat. Mali je vezh let flabela savoljo kervo- toka, kteriga ni nihzhe samogel pregnati. Per- merilo fe je, de Ite per mafhi flifhale ravno evangeli od shene, ki je dvanajft let sa kervo- tokam bolehala, in od Jesufa, ko fe je s’sa- upanjem robu njegoviga oblazhila dotaknila, sdravje sadobila. S. Luzija je fvoji ljubi bo¬ lehni materi upno rekla : „Ljuba mati! kakor fe je shena osdravila, ktera fe je roba Jesufo- viga oblazhila dotaknila; tako upajte, de vam bo f. Agata po Jesufu Kriftufu sdravje fprofila, zhe fe verno dotaknete njeniga pokopalifha. Ona je sa Jesufa voljno umerla , in samore ve¬ liko per njem.“ Obe 'fte per 'grobu f. Agale pokleknile, in dolgo molile. S. Luzija, bosh- ja volja je to bila , je med molitvijo safpaku in v’ fpanji f. Agato vidila, ktera ji je rekla: „Savoljo tvoje vere je tvoja mati osdravljena; ti pa, ki ii is ljubesni do Boga devifhtvo ohra¬ nila , bofh tudi krono marternikov dofegla-" S. Luzija fe je sbudila, in je fvojo mater o- sdravljeno nafhla. Obe fte Boga hvalile, in v njegovi hvali domu fhle. S. Luzija, od tiga zhudesha fhe bolj vne¬ ta v’ flushbi ufmiljeniga Boga, je ponovila sa- ljubo deviza oftati, in mater profila , de na) ji nikoli vezh ne ponuja shenina , ker je J esU ’ fu fvoje devifhtvo saljubila. Tudi je f v0 )° mater profila , de naj del, kteriga ji je nam c — 4g5 — nila, ubogim da. Ko fte domu v’ Sirakus prifhle , fte bersh sazhele fvoje laftine proda¬ jali, in' njih ženo ubogim dajati. Bogati mla- denizh, kteri je shelel f. deklizo Lužijo v’ sa- kon vseti, je bil tiga shaloften, in fe je njeni materi Evlikii potoshil. Ker per njej nizh ni opravil, je f Lel pred neverniga deshelniga oblaftnika Pafkasja, in satoshi f. Lužijo ker- fhanfke vere. Tifti zbaf fta dva hudobna ne¬ verna zefarja, Dioldezijan in Makfimijan, go- fpodovala, in vfim fvojim oblaftnikam ojftro sapovedala, de naj kriftjane k' malikovanju morajo. Neverni oblaftnik Pafkasi je fvojim hlapzam bersh ukasal po f. Lužijo iti, in jo pred-nj perpeljati. Kader je pred njim ftala, jo je s’ vfim nagovarjal, de naj bogove moli. S. Luzija mu je ferzhno odgovorila : „Ne po- suam drusiga Boga, kakor vfigamogozhniga ftvarnika nebef in semlje; le njega molim, in bom molila.“ Oblaftnik rezhe : „To govori bojim , jeft pa fe dershim zefarjeviga pove- 'i«.“ S. Luzija je rekla : „Ti fe zefarja bo- )'fh, jeft fe Boga ; ti fkerbifh zefarjem dopa- ^>1 jeft fvojimu Bogu. Stori, kar fe ti po- Ijubi 5 in jeft bom ftorila, kar mi je v’ sveli- z banje.“ Oblaftnik ji je ferdito rekel : „Ti fi opravljivka, ki h poftopazhem fvoje veliko P l- emoshenje rasdala 5 vfa oftudna fi po du- fbi i n po telefu.“ Mu je odgovorila : „Svo- ) e premoshenje fim dobro saloshila; fvojim ubogim bratam in feftram fim ga rasdala, in n, fim sapravljivka. Tadi nifim oftudna, ker — 496 — lim fvojo zhiftoft ohranila; ti fi oftuden, ker ljudi od praviga Boga odvrazhujefh, in jih filifh hudizhe moliti.“ „Ne vezh befed ! je oblaftnik savpil ; hude bolezhine te zhakajo, ako nifi pokorna, in v’ njih ne bofh jeskala. 11 Sveta Luzija mu je ravno tako ferzhno odgovo¬ rila : ,,Boshja befeda ne umolkne 5 sakaj Kri- ftuf nam je obljubil dali po f. Duhu govoriti, kader fmo pred kralji in obIaftriihi.“ Oblaft¬ nik : „Imafh tedaj f. Duha v’ febi ? i( S. Luzi¬ ja : „Imam ga ; kteri fo zbifliga ferza , je re¬ kel f. Pavel, fo tempeljni f. Duha.“ Oblaftnik: „Te bom ukasal gnati v’ hifho neframnofti; ko bofh oframotena , te bo f. Duh she sapu- ftil.“ S. Luzija oblaftniku: ,,TeIo ne grefhi, zhe dufha v’ greh ne dovoli ; fila, soper mo¬ jo voljo ftorjena, mi bo saflushenje zhiftofti povifhala.“ Oblaftnik, ki je ni mogel s’ be- fedo premagati , jo je ukasal v’ hifho nefram- nih peljati ; pa je nifo mogli is mefta premak¬ niti. “ Ker mozhni junaki nifo mogli f. Lu- zije premakniti, je oblaftnik savpil : „To je zopernija! „Ne zopernija , mu je ona odgo¬ vorila , ampak mozh boshja je.“ Oblaftnika je bilo fram , de je vprizho vfiga mefta p' e ' magan ; ukasal je okoli nje germado naneftii in jo sashgati , de bi v’ ognji sgorela. S. Lu - zija mu je rekla : „Naj bo ftorjeno, kar fi g°’ voril; jeft pa bom fvojiga Gofpoda Jesufa p r °' fila , de naj mi vojfkovanje sdaljfha , de vi ne¬ verniki fposnate njegovo mozh.“ In glej, ye ' lik ogenj je fhvigal okoli nje, in puhal na- — 4g? — kvifhko ; Luzija pa je nepofhkodovana v’ njem, in hvali Boga, in vpitje je vita!o : ,,Velik je Bog kriftjanov!“ Oblaftnik je fhkripal od to¬ gote , in savpil, de naj ji s’ mezhem glavo od¬ tekajo. Sveta Luzija je pokleknila, molila, in Boga profila, de naj fvoji zerkvi mir da. Po tej molitvi fe je perpognila , in fi dala glavo od¬ tekati ravno ta dan v’ letu 3o4* Verni fo jo zhatlito pokopali , in ondi posneje lepo zerkev fosidali. Neufmiljeniga Pafkasja je fhiba bosh- ja sadela : Sizilijani fo ga per zefarji krivize obdolshili, in je bil umorjen. Nauk. čtanoviinoji dobrim prizhuje, de fo f po¬ vedi dobre bile. Vfi verni kriftjani vifoko zhatle fveto Lužijo, ] n prav, ker je velika boshja prijatliza in mo¬ gočima pomozbniza. Verni jo fploh fhtejejo poniozhnizo sa telefne ozhi. Ne vem fizer sa- l (a j , pa naj njih mifel in upanje obvelja. To 'ezhem , de naj bi fe ji tudi perporozhevali, 1,1 jo profili , de bi jim sdrave dufhne ozhi in tlanovitnoft v’ dobrim od Boga sadobila. Sdra- ' e telefne ozhi fo velik dar boshji, pa sdrave dufhne ozhi fo fhe potrebnifhi. Rasfvetljena ‘lutka fposna boshjo fveloft , fvojo vrednoti in t'°je dolshnofti : sato fe greha varuje , in do- l )r ° dela ; fe ne da smotiti sapeljevavnim fkufh- n l av am , in tudi ne ftrafhnim odverniti. O iv. 32 — 4g8 - grefhnik , ki fi neumnimu otroku v’ obetanji in neftanovitnofti enak! kako upafh, de fo bi¬ le dobre tvoje fpovedi ? Sveta Luzija je Bogu sveftobo obljubila, mu je svefta oftala , in je raji fvojo glavo pod mezh dala, ko njega ras- shalila: ti pred Bogam in pred fpovednikam obljubo ponavljafh raji umreti ko grefhiti; pa tim obetnim befedam ni tvoje shivljenje po¬ dobno , in fhe vender upafh, de fo tvoje fpo¬ vedi dobre , in obhajila vredne. Porezhefh : „Na kaj fe hozhem tedaj sa- nafhati, zhe ne na fpoved, klero je Jesuf v odpufhenje grehov sapovedal ? if Odgovorim: Prav delafh , de fi Jesufu in njegovi zerkvi pokoren: pa nikar ne mifli 'prevezh na debe¬ lo , in ne meni de je farna fpoved sadofti. Ako bi bila le fpoved sadofti , kdo bi bil smed kriftjanov pogubljen ? Ne bodi bres potrebe prevezh nepokojin , pa tudi ne upaj predersno v’ opravljene fpovedi : oboje je fhkodljivo. P re ' mifli fvoje shivljenje ; pa ga glej s’ rasfvetlje- nimi ozhmi , de fe ne golufafh. Pravo in fta- novitno poboljfhanje ti obeta odpufhenje gi' e ‘ hov in mir vefti s’ odveso, ki fi jo per fpove¬ di od Jesufoviffa nameftnika sadobil. Sveti G re ' O . s gori papesh pravi : ,,Kaj pomaga grehe raso- devati, zhe ni fpreobernjenja ?“ Sveti Zipnjan'• „0dvesa bres poboljfhanja je nevarna fpoved' niku, in fhkodljiva grefhniku.“ She sdavn»l poprej je modri govoril : „Kdor fe f v 0 J^ grehov fpove, in jih sapnfii, on bo ujtrdi) 6 ' nje dofegel.“ Prip. 28, i 3 . — 499 — To je fofebno rezheno tiftim , kteri ne le is flabofti , ampak is hudobije fvoje grehe po¬ navljajo; ker nozhejo hudih perloshnoft opu- ftiti, ko nalafh ifhejo fkufhnjav, in fe nozhe¬ jo tiftiga varovati, kar njih hudo poshelenje rasdrashi. Ti , zhe ne odflopijo od fvojih hu¬ dih navad, nifo ufmiljenja, ampak fo pogublje¬ nja vredni. Kaj jim pomaga fpovedovati fe, zhe fo po fpovedi v’ enakih perloshnoftih in grehih ? Njih neftanovilnoft je sgoli radovoljna, in salo fo njih fpovedi flabe. Po prejetim u- fmiljenji grehe ponavljati, je hudobnifhi in ne- varnifhi. „ Kader gre nezhijii duh is zhlove- ka savol/o pokore , nima pokoja ; fedem dru¬ idi hujfhih duhov pervsame , in gredo v' zhlo- vtka , ker je Jpel greftiil, in prebivajo ondi; ,n po/lednja tiga zhloveka je huji ko perva.“ Mat. 12 , 43 — 45. To je rezheno od zhlo- ve ka, kteri je grefhil po prejetim odpufhenji; l fli, kako je vifoko zhefhen ta ponishni fveti ihkof; in tudi ti bodi vfelej ponishen, de bofh po Jesufovi obljubi povifhan. Sveti Spiridijon je pnfel ovze fvojih flar- ^hev, in sraven fi je persadeval dobiti potrebno Sna nje, kako Bogu flushiti. Sato je bral in pre- •nifhljeval fveto pifmo, in poflufhal boshjo be- ^do v’ zerkvi. Tudi, kader je bil fhkof, ni ifkal nepotrebne uzhenofti , temuzh je le fker- ^ e l •> kako bi febe in druge svelizhal. Tudi ti 5o4 delaj po sgledu fveliga Spiridijona. Uzhi fe prid¬ no kerfhanfkiga nauka, de imafh pravi sapo- padik od kerfhanfke pravizhnofti ali kerfhan¬ fkiga shivljenja; uzhi fe brali, de fvojo dufho s’ branjem fvetih bukev nafilujefh ; uzhi fe tu¬ di vfiga , zbefar ti je treba, de dolshnofti fvo- jiga ftanu na tanko fpolnujefh. Tudi pridno delaj po ftanu , v’ kterim fi, in nikar nepo- trebniga ne ifbi. Salomon pravi: ,,Haj je treba previfozih rezhi itkaii? Ne bodi bolj umen , kakor je treba , de ne bofh neumen Prip. 7, 1. 17. Zhe vodi napuh tvoje nizhe- merno ferze , bofh lahko safhel: ti, morebiti prasnoglaviz, bofh menil, de vfe vefh , ker ne vefh, koliko je fhe vediti treba ; bofh ho¬ tel vfe, tudi fveto pifmo raslagati; te bo fram rezhi : „Ne vem , ne urnem ,“ in tako bofh v’ smote sabredel, is kterih fe ne bofh dal po¬ tegniti. Ni flabfhiga zhloveka, kakor je tihi, kteri meni, de dofti ve, in ne ve. ,,Kdo je , kteri med fkrivno govorjenje nej : 'pametne bejede plete ?'* Job 38 , 2. Tifti je, kteri ma¬ lo ve, in od napuha smoten meni, de dofti ve. Skerbi vediti , zhefar ti je treba ; pa bo¬ di ponishen, in tako ti bo dobro. Sveti Spiridijon je s’ ravnim in kratkim g°' vorjenjem oframotil in premagal prevsetniga modrijana , kteriga nifo drugi vifoko uzhem mogli preprizhati. Ti po njem ravnaj f’ p ,e piravnim zhlovekam. Varuj fe zhloveka, l< tf ' ri prepira ifhe, slafti taziga , kteri fe hozb« is napuha od v lih drusih raslozhiti, kteri l e 5o5 febe modriga , vfe druge ljudi neumne fhteje. Kakofheri dobizhek bofh imel, zhe fe s’ baha- zhem prepirafh ? Ne bofh preprizhal zhloveka, kleri ifhe le prepira, ne pa refnize, Zhe bofh permoran s’ njim hefedovali fe, le ponishno in prijasno govori. Zhe ga shalifh , sanizhu- jefh in rastogotifh ; mu ne bo drusiga mar, kakor kako hi ti obilnifhi saframovanje pover- nil. Pohlevna befeda lese v’ ferze, in ga lah¬ ko preuzhi; huda befeda napravi jeso, ozhi- tanje in veliko taziga. ,.Prijasen odgovor uto- laski jeso, lerdo govorjenje napravi togoto .“ Prip. i5, j. Zhe hozhefh mirno shiveti ; bodi s drusimi miren, kolikor je mozh. De mirno shivifh , bodi pravizhen in ponishen per Bogu m per ljudeh. Sato nikoli ne sheli svedili, kaj ljudje soper te govore , in tudi ti soper druge ne govori ; in zhe kako lashnjivo hefedo svefh . sanizhuj jo , in v’ globozhino jo versi. Zhe kozhefh vfako muho vjeti , to je, vfako befe- do dognati, svedili, od kod de je, in prepi¬ hi fe ; nikoli ne bo konza nepokoja in pre- PU'a. Zhe je potreba fvojo nedolshnoft fkasa- k> le pohlevno govori; in tako bofh loshej P°j konez dofegel. Premifli krotkoft Jesufovo P p °ti hudobnim fovrashnim opravljivzam, de * Ut li ti po njegovo delafh. Molitev. njivi Jesuf! daj mi, ko fvojimu fvetimu Spiridijonu, ponishnoft. Ljubes lushabniku 5o6 in krotkoft. Vem, moje ferze je nepokojno, ker je premalo ponishno; ker je premalo po- nishno , je moj jesik hudoben , in s’ njim fi veliko fovrashnikov nakopljem, febi in njim mir odjemljem. Toraj te prolim , o Gofpod! daj mi pravo ponishnoft , de bom is nje febe sanizheval , in premagoval krive fodbe , hude befede, in kar me samore shaliti. Ti fi meni in drusim neisrezheno ufmiljen in persana- fhen , defiravno fmo grefhniki , pogubljenja vredni: tudi jeli hozhem f’ fvojim blishnim ufmiljen in persanafhen biti, de ti dopadem, in pokojno shivim. O fveti Spiridijon, podoba Jesufove ponishnofti in krotkofti! fprofi mi po¬ nishno in krotko dufho, de fe po lozhenji od /veta vefelim v’ vezhnim miru. Amen. XV. dan grudna. Sveta Dekla. e fvetnize ime je nesnano. Ker je bila y fushnoft odpeljana , in je v’ fushnofti fveto shi- vela; fo ji fveta Dekla rekli, in to ime je oftalo do danafhnjiga dne. V’ zhetertim veku ah ftoletji po Jesufovim rojftvu ob zhafu mogozl’' niga zefarja Konfhtantina, kakor uzheni R u ‘ fin pifhe , fo neverni ropavzi, is Iberije, ide- — 507 — ra deshela je per Kafpifkim morji , v’ ker- fhanfke deshele perderli, in veliko blaga, shi- vine in ljudi v’ fvojo deshelo odpeljali. Med vjetimi je bila bogabojezha shenfka. Ta fe je Bogu podvergla, ga je v’ nesnani desheli is vfe dufhe molila, mu je svefto flushila, in je bila tudi fvojimu Gofpodu v’ vfim pridna in svella savoljo Boga. Neverni gofpodar in go- fpodinja nifta bila tej fveli Dekli nizh nadlesh- na savoljo drugazhne vere, temuzh fta jo lju¬ bila in hvalila v’ vfim. Tudi lla drusim pravila, kolikor de moli, fe pofti, in drusiga dobriga dela. Domazhi in blishni fofedje, kteri fo vi- dili ali vedili njeno fofebno shivljenje, fo fe nad njo slo zhudili, ker nifo kaj taziga nikoli 'idili ali flifhali. Vprafhali fo jo, sakaj de tako shivi. Jim je odgovorila : ,,Tako shivim, de Jesufu, fvojimu Gofpodu dopadem , in po fnierti v’ njegovo kraljeftvo grem.“ Prefveto lm ® Jesuf in njegovo kraljeftvo jim je bilo ne¬ znano, vender fo nad f. Deklo lepo dopadenje imeli. V’ tifti desheli ni bilo nobeniga sdravni- Zhe je kdo sbolel, fo domazhi po hifhah bodili oprafhevat, kako bi fe mu is bolesni pomagalo. Zhe je mati imela bolniga otroka, ? a je nofila po hifhah, kaziga sdravila svedit, ln niu is bolesni pomagat. Slo shaloltna ma- ll ie fvojiga bolniga otroka pernefla v’ hifho, 'l er je bila Dekla, in je tudi njo vprafhala, 7, be kaj ve? Ji je odgovorila: ,,Sdravila na- torn iga ne vem ; pa moj Gofpod Jesuf Kriftuf, 5o8 ako hozhe, ga samore osdraviti.“ Sveta Dekla je bolniga otroka v’ fvoj hram nefla, poklek¬ nila, in Jesufa upno profila, de naj ga osdra- vi. Kader je bila odmolila , je bil otrok sdrav, Njegovi materi ga je dala , pa tildi rekla : ,.Ne jeft, ampak Jesuf ga je osdravil.“ Ta zhu- desh fe je povfod rasglafil , in neverniki fo ne¬ koliko fpofhtovali Gofpoda, kterimu je fveta Dekla flushila. Malo potlej je kraljiza nevar¬ no sbolela; nihzhe ji ni mogel pomagati, in sato je poflala po fveto Deklo. Ta ni hotla k’ njej iti, ker fe je bala zhafti. Kraljiza je fvo- jim flushabnizam ukasala, de fo jo nefli v’ hifho fvete Dekle, in jo je profila, de naj ji p° Jesufu sdravje sadobi. Sveta Dekla je nad kralji¬ co verno molila, in jo v’ imenu Jesufovim osdravila. Po tem je kraljizi rekla : ,,To mi- lofl fi od Jesufa dofegla 5 tedaj veruj v’ njega) praviga Gofpoda, in flushi mu; ker je le on deliviz sbivljenja in kralj kraljev.“ Kralji* 1 ' je fhla vefela domu. Kralj, njen mosh, j° sdravo viditi , je bil tudi neisrezheno vcfel, in je bersh sapovedal drage darila fveti Dekj 1 nefti v’ sahvalo. Kraljiza je kralju rekla: r^ 1 ' kar, ker ona vfe to sanizhuje ; njena edin* sbelja je ta, de mi molimo Boga, kteriga on* moli, in od kteriga mi je sdravje fprofila.“ Neverni kralj je nekaj zhafa premifhlj e val, kaj bi ftoril, in Bog mu je dal dobro Ijo f. Deklo poflufhali in bogati. Po f. Deld° je poflal, in ji rekel : ,.Povej mi, kaj naj rim, de bom Bogu dop a clel, kterimu ti fk ! — 5og — shifh?“ Sveta Dekla, polna veliziga vefelja, ga je po fvoji mozhi uzhila, in mu dopovedala, kako de naj shivi. Kralj le je njenim befedam rad vdal, in je pervake kraljeftva in druge podloshne poklizal. Potlej je on mofhke, kra- ljiza pa shenfke profila, de naj fe pravimu Bogu podvershejo, ker je le on pravi in vfi- gamogozhni Gofpod. Vfi fo v’ to nagovarja¬ nje radi dovolili, in sazheli, profiorno zerkev sidati. Per sidanji te zerkve je tudi velik zhu- desh bil. Vezh kamna tih Bebrov fo she po¬ javili , pa sadnjiga nifo nikedar mogli vsdig- nili, ne premakniti , zlie fo ravno vfe potreb¬ no orodje imeli. Kralj in delavzi fo oframo- teni in shalofini domu fhli. Sveta Dekla je bila filno shaloflna ; vfo nozh je ondi per fiebru k’ Bogu molila, in malo pred dnevom domu fhla. Ko fe je danilo, fo kralj, sidarji in drugi tje fhli, in fo fe grosno savseli vidi ti fleber she jati, ne na llalu , ampak nekoliko vifhej. Ko f° ga debelo gledali, in fe zhudili, fe je fpu- jil doli na Balo bres vfe zhlovekove pomozhi. la zhudesh je fhe bolj kralja in druge v’ ve- 11 uterdil , in hiteli fo zerkev dodelati. Ko je Ihla dodelana, je kralj poflal v’ Konfhtanti- "°pol zefnrja Konfhtantina profit, de bi mu fhhofov in drusih duhovnov poflal , kteri bi n ) e ga in njegovo ljudftvo v’ katolfhki veri u- 8 ^'li. Zefar je bii tiga slo vefel, in je vfe po profhnji Boril. Tako fe je neverna deshela beri j a p 0 kerfhanfki fushrii perdrushila ka- f°lfhki zerkvi. Uzheni pifar Rufin nizh vezh 5io ne pravi od fvete Dekle; pa ni mogozhe druga- zhi mifliti, kakor de je potlej fveteje shivela, in v’ Golpodu mirno safpala, ker je na semlji sa zhaft boshjo in svelizhanje blishnjiga neisre- zheno fkerbela. Na uk. Ne bati J'e voske poti. Sveta Dekla kriftjana (tako je njen zhaltiti fpomin v’ Rirnfki pratiki sapifan) je bila v nesnano deshelo nevernikov odpeljana ; pa ta njena nefrezha je bila naredba boshje modro- fti , njena nefrezha je bila frezha veliko flepih dufh. To fizer uzhi modrimu Bogu v’ vlim fe podvrezhi; vender fad fpomina fvete Dekle na) bo po njenim sgledu po voski poti hoditi. Meti neverniki je Jesufu svefta oftala. De bi fe nad njimi ne pohujfhala ; je fkerbnejfhi molila- f’ polti fvoje telo pokorila, in vedno sdihova- la po obilnifhi pomozhi gnade boshje. To )' ni bilo sadolti; temuzh je tudi fvojo nefred ' 0 voljno preterpela, fvojimu gofpodarju svefto flushila , in vfe nadloge v’ duhu pokore nofi* la. Ravno to fe pravi po voski poli hoditi ' nebefhko kraljeftvo. Ne boj fe voske poj 1 ; po kteri je Jesuf hodil , in fo njegovi fvetniki hodili; le zhe po njej hodifh, pridefh ' vezhno frezho. Po voski poti hoditi je po sa ' povedih shiveti ; kdor po njih shivi, je na p° ti vezhniga svelizhanja. 5n Ne uftrafhi fe voske poti savoljo fvoje fla- bofti , ne ismifhljuj ti nadleshnih teshav, in ne poflufhaj rasujsdanih , kteri opravljajo pot pravizhnofli , de f’ tim tvojo lenobo isgovarjajo. Vem, ni bres terpljenja in vojfkovanja pot, po kteri pravizhni hodijo ; pa oni to tudi pol¬ ni miru , upanja in vefelja. Hudobnim je ve- felje pravizhnih nesnano, ker nifo fkulili in ne vedo, koliko fladak je Gofpod. Hudobni ne sapopadejo fladkiga vefelja pravizhnih; ker vedo le , kar flabi pozhutki sapopadejo. Nor- fki fmeh , klafanje , plet, noroft, poshrefhnoft, pijanzhevanje, nezhiftoft, in kar je taziga. je njih vefelje; drusiga ne vedo in ne sapopa¬ dejo, ker fo fe poshivinili. David pravi tim Speljanim dufham : .,Poknfile in poglejte , kako fladak je Gofpod Pf. 33, g. Ne poflufhaj hudobnih fleparjev. ker fo flepi befedniki fvoje grefhne norohi. Kaj menifh, de je pot hudobnih ref gladka in lahka ? Ni re f< polna shalofti , teshav in terpljenja je. prav premiflifh; fposnafh, de vfaka pre¬ neha, slafti huda navada sa feboj vlezhe fhtraf- ni go, ktera grefhnika fhe na tim fvetu poko- ri ' Lenuh , togotnesh , nezhiftnik , poshrefh- n ‘l<, pijaniz in drugi zhutijo pred ali potlej n ®d feboj grenki fad fvoje hudobije; tudi zbu¬ di 0 pezhenje vehi , ker jim vera nefrezhno 'ezhnoft osnanuje. Sami fo permorani fpo- Sn ati: „Na poli krivize in pogubljenja fmo ( e utrudili .“ Modr. 5 , 7 . Bogabojezhi krift- l an ? kteri fvoje poshelenje premaguje, je ve- 5x2 fele dufhe, lahke vehi, in fe v’ fvojim Gofpo- du vefeli, kteriga vekomaj vshivati fladko li¬ pa. Pravizhnik vshiva velik mir, pa tudi fpo- korni grefhnik ima lahko ferze. Vefelfhi je fpokorni grefhnik v’ folsah , ko flepi grefhnik v’ grefhnih dobrotah. Obilnifhi ko fe grefh¬ nik pokori , premaguje , joka ; terdneje upa miloft sadobiti. Ravno to upanje polajfha vfe terpljenje tako, de sa f. Pavlam refnizhno re- zhe: „Imam Jilno veliko veftlja v' v ji Jvoji nadlogi II. Kor. 7 , 4* Ne uftrafhi fe voske poli f. evangelja. in ne rezi: „Moji flabofti je to nen»ogozhe.“ Zhe to miflifh, fi sapeljan; zhe to govorifh, fi be- fednik fvoje lenobe. Tvoja lenoba pa je is grefhne ljubesni, klera le vodi v’ pogublje¬ nje. Sam is fvoje mozhi ne morefh, vem; pa v’ Bogu samorefh vfe, kakor fo samogh in samorejo njegovi fvetniki. Bog je bil in je vfi- gamogozhen in ufmiljen; upaj v’ njegovo ne- fkonzhno miloft, prhli ga neprenehama, > n bofh zhutil njegovo pomozh nad feboj. Pi’ a ' vifh: ,,Kako zhern shiveti v’ rednim pokorje- nji; nikoli ne ftoriti, kar jeft hozhem, am¬ pak le, kar Bog hozhe ?•* Te tvoje befede 1<* - shejo, de je tvoje poshelenje do greha filn 0 mozhno ; pa flufhaj me, in ti bo dobro. I’°' gofto premifhljuj verne refnize, de fe dufha s’ boshjim ftraham napolni , in gorezhe p 1 '^' Kader te sapeljiv tovarfh ali na dleshna fkufb - njava vabi rasujsdano vefeliti fe; poglej ' el ' no krishaniga Jesufa, in rezi : „0 ljubi J c 5i3 suf! savoljo tebe fe hozhem budiga sdershati.“ To ponovi, kader koli fi fkufhan; v’ sazhetku ti bo teshko, potlej bo loshej , in na sadnje fladko delati po Jesufovi volji. Potlej fe bofh lierfhanfkiga shivljenja pervadil, Bogu vefelo flushil , in fe shaloftno zbudil nad fvojo po- prejfhnjo noroltjo in grosrio flepoto. Ufmilje- ni Bog ti bo dal mozhno in ftanovitno voljo ferzhno in ftanovitno po njegovih sapovedih shiveti, in tako veliko mozh bofh v’ febi zhu- til, de sa Davidam refnizhno porezhefh : ,. Sim fklenil in perfesel sapovedi boshie pravize fpol- novali.“ Pf. 118, 106. Molitev. O ljubesnjivi Ozhe nebefhki! sakaj fe bra- n, tn tebi flushili? Neumno lini menil, de je ' e bi flushili teshko, shaloftno in grenko, ker bm bil fushen fvojiga budiga poshelenja. Hu¬ do poshelenje me je gofpodovalo, ker je bila ' e,- a mertva v’ meni. Oh, jeft neumni in ne- bvaleshni otrok ! obilnoft vfiga dobriga fim per teki vshival ; pa fim fe is fvojovoljnofti od te¬ be lozhil, fbel v’ deshelo posabljivofli in teme oezhednih fvinj , fvojih gerdih shelj paft sa plazhilo vezhniga pogubljenja. Vedna hvala bodi tvoji nefkonzhni milofti, ktera me je od P°h vezhne fmerti savernila ; sdaj in smiraj bozhem le tebi flushili. Kaj je fidanje me- uto vezhniga terpljenja, kaj je fidanje shivlje- n ) e memo nefkonzhne vezhnofti ? Ti, ufmi- iv. 33. 514 ljeni Gofpod ! she tukaj fvojim dobrim flu- shabnikam proti plazhujefh , ker jim dajefh mir in vefelje , potlej jim bofh dal febe vshi- vati vekomaj. Ljubesnjivi Ozhe ! daj mi sa- voljo Jesufa in na profhnje fvoje flushabni- ze fvete Dekle gnado fvetiga Duha, de me s’ mozhjo napolni , me (premija , in fladko mora po voski poti bodili , de v’ tvoje kraljellvo pri¬ dem. Amen. XVI. dan grudna. Sveti Evsebi, fhkof in marlernih. l^veti Evsebi je bil rojen na otoku Sardini« na Lafhkim h’ konzu tretjiga veka ali floletja. Njegov ozbe je bil sa vere voljo odpeljan v Rim, in je ondi marternik umeri. Njegova dobra mati ga je peljala v’ Rim, ga fkerbno uzhila , in tudi v’ fholo pofhiljala. Bil je vefe¬ lje fvoje bogabojezhe matere in vfib dobrib, in savoljo fofebne uzhenofli je bil poftavljeo med duhovfhino Rimfke zerkve; potlej je M isvoljen fhkof v’ meftu Verzeli v’ Piemontu^ Bil je ref fhkof po volji bosbji, in je slo fl '- 5i5 ftoft je bil saljubljen , in tudi druge je sa-njo vnemal. Duhovfhina in verno ljudftvo fo ga grosno ljubili , fpofhtovali in flnfhali, ker je s’ sgledam in s’ befedo uzhil. INjegovo go¬ vorjenje je bilo tolikanj prijetno, ljubesnjivo, ognjeno in rnozhno, de je lahko tudi lerdo- vratne ferza premagalo, fofebno sato, ker je ta fveti fhkof Boga vedno profil, de bi fvojo gnado njegovim befedam perdrusheval , nje¬ ga in vfe svelizhal. Sveti Ambrosi, Milanfki fhkof, je fvetiga Evsebja in njegovo duhov- fbino imenoval nebefhko rnnoshizo , ki Boga vedno hvali. Ob zhafu liga fvetiga fhkofa je bilo veliko hudobnih krivoverzov, kteri fo lashnji- 'o uzhili, de Jesuf Kriduf ni Bog, ampak je le zhlovek. Zefar Konfhtanzi je bil pomozhnik krivoverzov in preganjaviz pravovernikov. Pa- pesh Liberi je sbor v’ Milanu napovedal, is upanja krivoverze preuzhiti. Zefar je v’ to f ad dovolil, is upanja katolfhke fbkofe f’ filo permorati v’ krivoverdvo. Papesh fe je sanefel ' fofebno uzhenoft, modroft in ferzhnoft fvetiga fkkofa Evsebja ; sato mu je pifal in sapove- dal v’ Mil an iti. Bil je papeshu pokoren, je ludolfhko refnizo vprizho krivoverzov in krivo- 'erniga zefarja Konfhtanzja ferzhno fprizhe- in fe ni dal ne s 1 svijazhami , ne f’ flra- kovanjem prenagniti. Zefar, vef rastogoten , 8® je hotel s’ mezhem prebodi ; pa ravno ta- k° mu je refnizo govoril, ker fe ni bal sa ve- r ° umreti. Zefar ga je ukasal uklenili, in gna- l| v’ modo Szitopol v’ Judejo. Krivoverni fo ' 3j ^ 5x6 mu is ferza to nefrezho pervofhili; pravoverni fo obshalovali ferzhniga vojfliaka Jesufoviga , ki je bil savoljo refnize od hudobnih preganjan. On je bil fvojiga terpljenja vefel, in le sato shaloften , de je refniza preganjana. Sveti Evsebi je prifhel v’ odkasano mello Szitopol, kjer je bil krivoverni in neufmilje- ni Patrofin fbkof. Ta hudobnik je f. Evsebja zhaftil, miloval , in ga , kakor is ufmiljenja, svijazhno nagovarjal , de naj fe zefarju vda. Kader je vidil , de per njem nizh ne opravi, ga je ukasal v’ majhen hram terdno sapreli. mu malo jefti dajati . in ga hudo sanizhevali. Kri voverzi fo f. Evsebja sgrabili, ga vlazhili po tleh, v’ hram saklenili , mu vfe pobrali« kar je premogel , in kar fo mu dobrotniki da¬ jali ali pofhiljali. Vfak dan fo kri voverzi tiga fveliga fhkofa sanizhevali , in ravno to fo delali s’ vfimi njegovimi prijatli. Vzhafi fo ga puftib vezb dni bres jedi, de bi fe jim bil vdal, in katolfhko refnizo sapuftil. Ali nikoli fe ni ni®b pertoshil, nikedar ni shale befede rekel, vfe nadloge in krivize je poterpesbljivo preter- pel, in v’ refnizi flanoviten obal. Krivoverci ■ oframoteni in rasferdeni, de ga ne morejo od refnize premakniti. fo krivoverniga zefarj* profili, de ga je prefelil v’ Kapadozijo, in p o1 ' lej v’ Egipt , kjer je v’ vfih nadlogah bil do fmerti krivoverniga zefarja Konfhtanzja, to J e< do leta 36x. Ko je zefar Julijan zefarftvo n« 1 ’ ftopil, je njemu in drusim preganjanim fb^ 0 ’ — 5i 7 — fam perpufhenje dal , vfazimu v’ fvojo fhkofijo nasaj iti. Sveti Evsebi, nasaj grede v’ fvojo fhkofijo, je obifkoval fhkofe in verne, jih v’ veri uter- doval, in krivoverze nagovarjal, de naj fe k’ fvoji dobri materi, katolfhki zerkvi , vernejo. Vfi pravoverni fo ga vifoko zhaftili, zhaftito (prejemali, in s’ vfim ofkerbeli. Kader je fveti Evsebi na Lafhko prifhel, pravi fveti Hieronim, fo vfi pravoverni neisrezheno vefelje obhajali, mu premagavzu krivoverzov fofebno zhaft fka- sali; duhovfhina in verni fo ga ko angelja boshjiga, ko Kriftufa zhaftito fprejeli. On je slo fkerbel vfe hude smote poravnati, fe je ne- urezheno trudil sa svelizhanje vfih, in je bil v ’ tih dobrih delih llanoviten do fmerti, ktera je bila okoli leta 3jO. Ni fizer sa vero umeri; ker je pa sa - njo neisrezheno terpel, ga katol¬ ika zerkev med marlernike fhteje. Nauk. Jesiifa Krijtufa fposnati je potrebno. Sveti fhkof Evsebi fe je soper krivoverze nepremagljivo vojfkoval , je veliko terpel, in tudi umreti shelel v’ prizhevanje Jesufove bo- i)e natore, ktero fo oni lashnjivo tajili. Vfi katolfhki verni s’ vfo zerkvijo fposnajo, de je W Kriftuf pravi Bog od praviga Boga, in P r avi zhlovek is prezhifte devize Marije rojen, ena perfhona je v’ Jesufu Krilhifju, pa dve , 5i8 natori in dve volji , boshja in zhlovefhka. Dve refnizhni natori fte sdrushene v’ njem; le zhlovefhka je terpela, ih boshja je njenimu terpljenju nefkonzhno saflushenje dala. Vfak mora fposnati , kar je Peter rekel: ,, Ti Ji Hri- Jtuf „ 3 g. Zbe pa grefhnik is obilnofti hudobije mn'- no shivi, je fhe nefrezhnifhi; to je snamnje boshjiga sapufhenja in vezhniga pogubljenja. O kriftjan ! imej dobro in mirno veft, in tako bofh pravizhno vefel, in vefel vekomaj. Dobra in mirna veft je is pravizhniga shivlje- nja. Shivi fveto, in vefeli fe v’ Gofpodu ; naj ti bo vfe prijetno , kar Bogu dopade , in tako bofh tudi v’ nadlogah miren. Ne verjemi grefhnikam, in ne pohujfhaj fe nad njimi, zhe jih vidifh vefele. Boshja volja jim je nesnana , nikoli nifo okufili fladkofti praviga miru, ali pa fo pot miru sgrefhili; salo fe jim shivljenje pravizhnih vedno umiranje sdi, pra- vizhnim fe pofmchujejo, pa ne bo smiraj ta¬ bo. Sami bodo f’ preposno shaloftjo fposna- b: ,.Sgrej/iili fmo ref nize pot, pravize luz/i nam ni fvetila. Na poti krivize in pogublje¬ nja fmo fe trudili, in po teshkih potih hodi¬ li: sa Gofpodovo pol pa 'nifmo redili ; nobe- niga snamnja zhednojti ne moremo pohasa- b, iemuzh n’ Jvoji hudobii fmo honez vselil Modr. 5, 6. 7 . i3. Molitev. 0 poterdnik fveti Duh ! ti fi fvetloba, mozh 1,1 vefelje njih, klere f’ fvojo gnado navdafb. Osdravi moje dufhe ozhi, rastergaj sagrinja- mojiga fpazheniga ferza, daj moji flabi vo- de fposnam, ljubim in delam, kar ti do- P a H moder in pokoren, fe je rad in lahko uzhil, je kerfhanfke refnize sheljno poflufhal, m °' bilno molil. Ko je bil fveti Janes 12 let je neki minil) , is pufhave v’ Jerusalem name¬ njen , v’ Konfhtantinopol prifhel. Vidil ) c miniha po meftu hoditi ; fe mu je penim shil , in ga prijasno oprafheval , od kod d e pride, kam de gre, kdo de je, in dolfi t«* 1 ' , ga. Minih mu je vfe povedal , kar je skele svediti., in fofebno, kako v’ klofhtru rnolij°> fe poftijo in pokore. Otrok Janes je savpil : ..Pojdem s’ vami v’ pufhavo !*‘ Minih , is kon- za njegovo nadleshnoft odpravili, mu je re- kel : „Sdaj grem v’ Jerusalem ; kader nasaj pridem, te bom feboj vsel.“ Otrok Janes je bil te obljube filno vefel, je k’ fvoji materi hitel, in ji prijasno rekel: ,,Lepo vaf profim , kupite mi evangeljfke bukve ; shelim jih bra¬ li, in uzbiti fe Jesufu dopafli.“ Shelel jih je imeti, s’ njih branjem fe vnemati, in fe v’ pufhavo perpravljati; tiga pa materi ni pove¬ dal. O/.he je svedil, kaj de fin sheli, je bil vefel, in mu je lepe bukve kupil. Otrok Janes je neprenehama bral in premifhljeval f. evan- geli, in fe zhedalje bolj vnemal v’ klofhter 'ti, de bi le minih prifhel, kakor mu je ob¬ ljubil. Minih je prifhel v’ Konfhtantinopol na- s >'j, obifkal otroka Janesa, in fhel. Janes te- zlie sa njim, ga doide, in fe nikakor ne da pregovoriti, de bi fe domu vernik Minih je n 'enil, de je to volja boshja , in fta fhla. Dol- 8° fta hodila, in prifhla v’ klofhter. Poglavar klofhtra fe je slo branil otroka bres fveta nje- g°vih ftarfhev v’ klofhter vseti; pa Janes je Pokleknil, in ga tako dolgo profil, de je bil "flifhan. V’ klofhlru je Janes fveto shivel , fv °jo flabofl in fkufhnjave ferzhno premago- ' l 'l> in vfe na tanko fpolnoval, kar fo mu sa- P 0v edali. S. Janes kili v’ vedni Sa bogaftvo IV. je bil vezh let per fvetih mini- boshji flushbi, in ni nizh maral ali druge pofvetne dobrote, ker 3 H 53o je bil fam febi odmeri. Is upAnja v’ boshjo gnado in is shelj obilnifhi pokoriti fe bi bil rad po sgledu fvetiga Alekfja, kteri je bil ne sdavnaj poprej, v’ hifhi fvojih harfhev nesnan umeri, domu fhel, in v’ IVoji hifhi nefposnan shivel. S. Janes je apata profil , de naj ga domu puhi, in mu povedal , sakaj de tega sheli. V’ tihih zhafih fo minihi is klofhtra fhli, kader koli fo holli. Apat in minihi fo ga dol¬ go nagovarjali, de naj per njih oftane: ker je pa nadleshno profil, fo nad njim molili, mu v/e dobro vofhili, in ga puhili. Hitel je domu, na poti frezhal berazha , in s’ njim fvo- je oblazhila premeni!. V’ zunjah je fhel v Konfhtantinopol, pred hifho fvojih harfhev vfo rsozh molil, in Boga profil , de bi ftarfhe nag¬ nil v’ njegovo voljo, zhe bi bilo to njegovi dufhi dobro. Hlapez je sjutrej hifhne duri odperl, kar sagleda tiga berazha, in ga vpra- fha, kaj de hozhe. S. Janes mu je odgovo¬ ril : ,,Vfo nozh fim tukaj pod milim nebam. ker nimam kam pod hreno ; toraj profi sa-nie hifhniga gofpodarja , de me v’ fvojo hifho vsa- me in ohrani. Hlapez je profil sa-nj. Gofpo- dar, filno ufmiljen, je v’ to profhnjo dovolili gofpodinja pa ni bila voljna, vender ni mogla ubraniti. Starfhi ga nifo fposnali, ker je bil od harohi, od pohov, in v’ berafhkim oblozbr lu vef premenjen, in jim tudi ni bilo v *bi- flu poprafhati, kdo de je. S. Janes je bil tri leta nesnan v’ hifhi fvojih harfhev v’ sani*b f j vanji, v’ pohih in molitvah; ker fo vid ' 1 53i ra 3 , al- er li> ) c ro- v vfo mg; rovi luri pra- OVO- am- -me vsa- afp 0 ' olil; iogl a e bii laabi' ’ ihi' )il W ni*b e ' vidiH njegovo fofebno pobosbno shivljenje, fo ga vender preterpeli. Po lim zhafu je nevarno sbolel , in li bil lahko isgovorjen ; pa kdo fe more sa- uafhati , de is zhiftiga ferza rcfnize fkerbno 'fhe ? Napuh , nevofhljivoft, lakomnoft , me- feno posheljenje ali kaka druga huda rezh sa- peljuje zhloveka fkrivno , in sanafha fe na fvo- 1° pravizo, defiravno soper pravizo dela. Kralj Savel je is sgoli grefhne nevofhljivofti ne- dolshniga Davida preganjal; vender je menil $ l l e je pravizhen. Judovfki veliki fo bres vli- 8 a veftniga ozhitanja Jesufa fovrasbili, in fo po fvoji sapeljani vefti ferzhno rekli: ne pravimo prav, de Ji ^Samarijan, in irnafh 534 hudizha ?“ Jan. 8 , 48. Oni fo bili tako pre- prizhani Tvoje pravizhne gorezhofti , de lo pred Pilatam vpili : »Njegova kri pridi na naj in na nafiie otroke.“ Mat. 25 , 27. Holli fo rezhi: „Le obfodi ga v’ Tmert , in mi ob- Todimo Tvoje dufhe v’ pekel , zhe bo njego¬ va kri po nedolshno prelita. O flrafhna /le¬ pota ! Sveti Pavel, prej Savel, je po Tvoji vefti verne preganjal in je menil, de sa zhaft bosh- jo Tkerbi; huje ko je rasdeval zerkev boshjo, vezli je menil, de je saTlushil per Bogu; pa vfe to je bilo grefhno, kakor Tam Tposna in prizhuje rekozh : ..Niji m vreden apojtelj ime¬ novan bili , ker jim preganjal zerkev bosh- jo.“ I. Kor. i 5 , 9. Koliko je goluTov, le¬ nuhov, klaTazhev, rasujsdanzov in drusih grefh- nikov , ki po Tvoji lashnjivi vefti delajo, in v’ Thkodljivim miru shive ! Salomon pravi : pot , ktera Je zhloveku prava sdi; njeno po- Jlednje pa pelje v Jmert (v’ pogubljenje)." Prip. j 4, 12. Nikoli ni perpuTheno soper Tvojo veft ft°' rili, ker ima zhlovek hudobno voljo in gr c ' Thi , zhe je ravno nedolshno, kar ftori. Kdoi' ftori, kar meni, de je prepovedano, ali " e ftori , kar meni, de je sapovedano , gotovo greThi , ker ima hudobno voljo. Tukaj H u ' shi, kar Tveti Pavel Tpreobernjenim Rimljanani piThe. Med njimi je velik prepir vftal: enl To menili, de je perpuTheno od meTa malika!" darovaniga jefti, ker To vedili, de m aliki ni 7 - 1 ' niTo; eni pa To menili, de je to greh, in ^ 535 fe nad unimi pohujfhevali. S. Pavel jim lo rasloshi, in potlej fhlene : „Kdor raslozhik de¬ la (med jedmi, in meni , de je greh od njih jedi), je pogubljen , ako bo jedel , ker ne dela po veri (ne dela po vefti.) VJe , kar ni po veri, (po vefti), je greh.“ Rimi j. 14. Porezhofh : ,,Zhe ni perpufheno ne po radovoljni lasbnjivi vefti, ne soper lashnjivo veft delali, kakofhna pa ho ? i£ Odgovorim ti: Skerhi zhifto refnizo fposnali, shivi po njej ; vender hodi ponishen , ker utegnefh snpeljan biti. Zhe je tvoje ferze ravno , profifh in sdi- hujefh, poflufhafh befedo boshjo , oprafhu- jefli fvojiga fpovednika in modre , in fi v vfim fkerben 5 upaj rasfvetljenje sadobiti, in zhe je v tebi kaka smola, bofh nafhel miloft per Bogu. Filip. 3 , i 5 . Zhe ti pa ni mar refnize fposnati, ker fi fushen fvojiga gerdiga poshe- Ijenja, zhe hudobne poflufhafh, ker po njih rad shivifh : nifi isgovora vreden. Modri pri¬ kuje : ,,Hudobni Jo fe motili , sakaj liudo- jdi je sapeljala Modr. 2, 21. Ako bi nevednoft vfelej isgovorila, bi bila velik dar boshji , in f 1 epi terdovratni grefhniki bi bili n edolshni, kar ne more bili. Vprafhafh : Kaj mi je ftorili, zhe fim permoran eno isvolili pa me mnoge snpove- ( b ali okolifhine obfujejo , in ne vem , kaj je bolje ali flabji?“‘ Ti odgovorim: V’ tih okoli- bhinah fi isvoli, kar fe ti manj nevarno sdi "°ga rasshaliti. Mali ima majhniga otroka, 1,1 n e more obftati, zhe fe pofti: kaj ji je 536 flori ti ? Nekdo ima bolnika, fam je per njem, nevarno je famiga pufliti, pa sapoved ga fili k’ f. mafhi, ker je nedelja; kaj je ftoriti ? Drug ima zhudniga bolnika, kteri sheli kaj fhkod- Ijiviga jefli ali piti; zhe mu da, kar hozhe, ga veft pezhe ; zhe mu ne da, fe ga shalili boji; kaj mu je floriti ? Kriftjan, flifhi govor¬ jenje kvarjenja vredno , nad kterim fe otrozi pohujfhajo; pa zhe vprizho otrok fvari, fe boji, de bi fhe vezh pohujfhanja ne bilo; kaj je ftoriti? V’ tih in drusih ftifkah fi isvoli, kar fe ti bolje po veri ali manj nevarno sdi. Varuj fe pa sapeljivofti hudiga poshelenja, le¬ nobe ali drusiga hudiga, kar utegne tvojo veft golufati. Ni ti perpufheno legati, de bi « lashmi ltrivizo odvernil, ali dofegel , kar she- lifh. Ne fmefh perpuftili hudiga, de bi fe blisbnji nad teboj ne jesil. Ni perpufheno hu- dobii pregledati is prasniga ftrahu. Imej pra- vizhno veft; de jo imafh, ljubi Boga, moli rad, poflufhaj boshjo befedo, poprafhuj modre, tode bogabojezhe modre, premaguj hudo po- shelenje, ne daj fe gofpodovati od nobene pre¬ grehe , ljubi in ifhi refnize, in tako bofh pr*' vizhne vefti- Modri pravi: ,,Afo/ fin / oko modrojti sheli ('h , ohrani pravizo , in Bog h jo bo dodelil Sirah 1 , 33. Molitev. O moj Bog! premifhljujem te nauke, grosna tema je pred mojimi dufhnimi ozhnu- — 537 — Moja dufha in moje telo lla polna hudiga po- shelenja. Ta f 1 54i ga bres prida rasnafhati, ga sanizhevati, fe nad greham vefeliti. Ljubesen ti sapove fvojiga fla- biga brata ufmiliti fe, in mu is greha poma¬ gati. Premifli, kar modri govori : ,,Hleri hu¬ dobni g a opravizhi . in kieri nedolshniga obfo- di , oba Jia per Bogu gnjiif'oba. (( Prip. 17, i 5 . Ljubesen je uftuiljena, pa tudi pravizhna. Ko vidifh rasujsdane med f. mafho ali pridigo sunaj zerkve ali v’ zerkvi pogovarjati ali fme- jali fe ; ne fmefh mifliti, de je to prav. Ko fiifhifh flrafhno preklinjati, ali neframno kla- fati j ne fmefh mifliti, de je prav. Tako mo- rafb v’ drugim ozhitnim grefhnim djanji mi¬ fliti po veri in po sapovedih. To ni krivizh- na, ampak je pravizhna fodba. Ne bodi v’ fvojih miflih soper blishnjiga prenagel ; vender bodi zhujezh, de ne sade- ne fhkoda ali tebe ali blishnjiga. Boshja sa- poved te saveshe nad fvojimi otrozi, nad fvo- Jo drushino ali drusimi zhuti ; zhuj, zhe rav¬ no nizh hudiga od njih ne vefh. Zhe is pre- dobriga ferza le dobro miflifh , bofh morebi- k preposno jokal. Mladenizh ali dekliza fe ti perlisuje ko kazha Evi: ne verjemi, beshi, va- >'uj fe; zhe is flepiga dopadenja le dobro mi- ^'fh , ti bo morebiti preposno shal. Tako delaj, kader koli bi tebe ali drusiga kaka fhko¬ da utegnila sadeti. Nikogar ne fodi krivizh- n °, bodi pa varen , de bofh obvarovan. Zhud- n ° in neumno bi bilo mifliti hudo, kader bres 'de fhkode lahko miflifh dobro, in predobro Ul >flili, kader je nevarnoft grefhiti. Shivi po 542 tih naukih, de bofh imel ljubesen, pravizo, ufmiljenje, in bofh varen. Molitev. 0 Gofpod Jesuf Kriftuf, uzhenik in sa- povedovaviz ljubesni! daj mi ljubesen , de ne fodim biishnjiga krivo, de njegove ozhitne gre¬ he pravizhno fodim , de fe njegove sapeljivofli varujem, de ga nikoli ne sanizhujem, in de ga poboljfhati fkerbim. O Gofrjod! shal mi je, de fim fvojiga biishnjiga prenaglo fodil, de fim prašnim befedam neumno verjel, in nefpa- metno govoril ; pofihmal hozhem v’ vfim varen bili, bodi mi tudi li ufmiljen. Zhifte devize in ferzhne marternize, ki fte obdolshenje in krivizo voljno preterpele! fprofile mi pravizh- niga in poterpeshljiviga duha, de ne fodim fvojiga biishnjiga po krivim, in de krive fodbe drusih voljno poterpim. Amen. XX. dan grudna. t S. Fabijola, vdova. ^veta Fabijola zhaft kriftjanov, pravizhnofti, je ktero fveti Hieronim imenuie perbeshalifhe ubosih in sgled bila bogata Rimfka gofp» v 545 zhetertim vel in fhe sdaj jih sheli pokoriti; pa nafha 55o velika Tlabolt ji brani. O Gofpod! persadeval Ti bom Tvoje ozhitne in fkrite grehe nad Teboj po mozhi pokoriti , de miloft sadobim. O Tveta Fabijola! Tprofi mi pravo Tposnanje grehov, du¬ ha shalofti in pokore, de po tvojim sgledu vedno obshalujem in pokorim Tvoje grehe, de ne hom v’ vezhno pokorjenje obTojen, temuzh vset v’ nebeTbko kraljeftvo. Amen. XXI. dan grudna. fiveti Tomash apojtel. l^veti Tomash, imenovan dvojzhizh, eden smed dvanajftih apoftelnov JesuTovih, je bil, ko drugi apoftelni, Galilejiz. Bil je ubog ri- bizh, in Te je T’ trudam shivil. JesuT ga je T’ Tvojo miloftivo mogozhno gnado k’ Tebi pokli- zal, in med Tvoje apoftelne vsel. Sveti Tomash je bil JesuTu pokoren in hvaleshen, je vTe sa- puftil, per njem oftal, sa njim hodil , poTlu- Thal njegove Tvele nauke, in prizha bil nje¬ govih velizih zhudeshev. Svoje velike Trezbe je bil slo veTel, in gorel je v’ ljubesni do Tvo- jiga boshjiga uzhenika JesuTa. Malo pred Tmert- jo je JesuT Tvojim uzhenzam napovedal , de naj sa njim gredo is Galileje v’ Judejo, v’ Be- tanijo, kjer je Lazar umeri. Uzhenzi To Te tega preftraThili, ker To vedili, de Judje iThe- — 551 — jc Jesufa umorili. Tomash fe ni bal s’ Jesu- lam ali sa Jesufa terpeti , salo je drugim u- zhenzam ferzhno rekel: ,,Pojdimo tudi mi, de s’ njim umerjemo.“ Bil je refnizhno vnet sn Jesufa, vender je ob zhafu njegove fmerti kakor drugi uzhenzi oflabel. Kader fo bogaboje- zhe shene pravile, de je Jesuf od mertvih vftal, jim uzhenzi nifo hotli verjeti. Ko fo ti To- mashu pravili: „Gofpoda fim vidil!“ jim ni verjel, in je fhe rekel : „Ako ne vidim na njegovih rokah snamenj shebljev , in fvojiga perila v’ njegove rane ne poloshim, ne bom veroval.“ Drugi fo bili maloverni , ko nifo hotli shenam verjeti ; flabfhi fhe pa je bil To¬ mash, ko ni hotel vfim uzhenzam verjeti. Ta njegova mala vera ni bila bres greha; vender jo je Jesuf perpullil, de bi bila terdno prizhe- vanje Jesufoviga vflajenja. .Njegova mala ve¬ ra je nafhi veri v’ pomozh. Uzhenzi , in fo- febno Tomash, fo bili maloverni: potlej fo pa vender vftajenje Jesufovo terdno verovali, in «a to refnizo ferzhno umerli. To je nafhi flaboOi v’ pomozh, in podpira nafho dufho, de v’ veri lianovitna oOane. Ufmiljeni Jesuf fe je ofem dni po vOajenji fpet perkasal fvo- Pm uzhenzam , med kterimi je bil tudi To- oiash. Skosi saperte duri je k’ njim prifhel , ln jim mir vofhil ; po tem je rekel Tomashu: »Vloshi fvoj perft femkaj, in poglej mojih rok; Podaj femkaj fvojo roko, in deni jo v’ mojo dran , in ne bodi neveren , ampak veren.“ Te pnjasne in fvarezhe befede uzhenika Jesufa fo 552 preprizhale in ponishale maloverniga Tomasha, kteri je verno in vefelo savpil: ,,Moj Gofpod in moj Bog !* 4 Bil je maloveren ne is hudob- niga, ampak is flabiga ferza; ni fe hal, te- muzh shelel je Gofpoda shiviga viditi ; vidil je Gofpodovo telo, in veroval in prizhal nje¬ govo boshjo natoro. Jesuf mu je odgovoril: ,,Tomash! ker li me vidil, li veroval; frezhni fo , kteri nilo vidili, in fo verovali . 44 Te be- fede Jesufove pomenijo nafho frezho, ker fmo fofebni dar vere prejeli, in verujemo, kar fveti Tomash, zhe ravno nifmo kakor on Gofpoda Jesufa vidili. Kader je bil fveti Tomash prejel fvetiga Duha, je nekaj zhafa v’ Jerusalemu in Judeji osnanoval Jesufa ; potlej je fhel v’ daljne deshe- le fvete vere osnanovat. Obhodil je deshele Par- tijanov, Medijanov, Baldrijanov in drusih ne¬ vernih in neufmiljenih narodov, jih preobra- zhal in kerfheval. Veliko jih je fpreobernil fofebno sato , ker je Jesuf po njem velike zhu- deshe delal. Poflednjizh je v’ Indijo fhel, on¬ di osnanoval fveti evangeli, in ga f zhudeshi poterdoval. Eni fo ga poflufhali, in fe fpre- obernili; eni pa fo ga fovrashili, in na sadnje umorili. Neisrezheno veliko je savoljo fvetiga evangelja terpel, in sa-nj ferzhno umeri; sato vshiva sdaj veliko plazhilo v’ nebefhkim kra- ljeftvu, in ga bo vshival vekomaj. 553 Nauk. Od napuhnj enih maloverzov. Sveti Tomash je bil maloveren, pa ne is hudobije, ampak is flabofli. Sanizhljiva fmert Jesufova na krishi ga je bila pohujfhala, pa shelel je Jesufa shiviga viditi ; sato fe je vdal, in je njegovo boshjo natoro velelo prizhal , kader ga je vidil shiviga. Nekteri fo malover¬ ni ne is flabofti ko Tomash , ampak is hudo¬ bije , is napuha, ker fe hozhejo od drusih ras- lozhiti , in drugazhi vediti, kakor uzheniki ka- tolfhke zerkve vedo in uzhe. Zhe kako befedo flifhijo od sanizhevavza katolfhke vere , mu bersh verjamejo vfaj nekoliko , in flabe v’ ve¬ ri. Zhe kdo smed hudobnikov pravi : „Spoved je ismifhljevanje duhovnov, ni greh v’ petik ali feboto mefo jeftiali zhe kaj drusiga ta- ®iga flifhijo: zhutijo bersh mozhne fkufhnja- y e, in ne vedo , kaj je prav, ker nifo uterje- n ' v’ fveti veri. Ti maloverni, zhe bero bu¬ kve po tatinfko natifnjene, v’ kterih fo pre- 'lersne mifli soper rasodete refnize , fe bres premifelka pufte voditi in napeljati, kamor sa- pel ji vi pifar hozhe. Saka j in od kod je to? 1° je is napuha ali is hudiga poshelenja, de b' fe od drusih raslozhili. Te hudobne prasno- Ž’ av ze popifhe fveti Juda Tadej Arafhno rekozh: "Urn Jo oblaki bres vode; jefenfke drevefa l>res fadu, dvakrat ujahnjene, J’ korenino is- farte ; valovi grosovitniga morja , kleri fvnjo 554 Jramoto penijo $ nejtanovitne svesde, ki jim j temni vihar na vekomaj perhranjen.'' 12 , i3. Kdor je ponishen , je rasodeti veri lahko pokoren. Vfigamogozhniga in ufmiljeniga livar- niha fposnati, mu flushiti , in ga hvaliti, je vefelje dobre in ponishne dufhe. Ta je dobrot- ljivimu Jesufu neisrezheno hvaleshna, kteri je fvet odrefhil, in katolfhko zerkev pollavil , v’ kteri lami fe vfe refnize nepopazbene hranijo. Ponishna dufha veruje le eniga Boga , pa tudi le eno zerkev, ki je poliavljena na podflombo apolteljnov, ktere je fam Krilluf poglavitni vogelni kamen. Ponishna dufha premifhljuje ljubesnjive rasodete refnize in sapovedi; fpo- sna, de je vfe to v’ pofvezhevanje , v’ zhafno in vezhno frezho vfiga zhlovefhtva : salo flu- shi Bogu vefelo, in zhaka upno vezhniga pl#- zhila, ki je sveftim boshjim flushabnikam ob¬ ljubljeno. Tako ne dela prevsetnesh. Njegovo ferze je hudo, in njegove mifli fe medejo, ker hozhe vezh vediti, kakor je treba. K’ nje¬ govi malovernolli tudi slo perpomore njegovo grefhno shivljenje. Skoraj bi shelel poginiti ko neumna shivina, de bi le neumni shivim enako shivel. Njegove mifli fe vsdigujejo so- per vero, ker fvoji flabi natori rad dovoli #°" per sapovedi. Vera mu je nadleshna , ker do¬ brim dobro obeta, in hudim hudo shuga. Sato fkerbi huaobnesh kako rnozh rasodete ver® odverniti ali pomnnjfhati , tle bi dremotno slo¬ vel v’ fvojih grehih; ne rezhem mirno , am¬ pak dremotno, ker bo zhaf prifhel , de bo > i3. lito ar- j' •ot- < e . , v’ i)0. udi ibo itni iuje fpo- fno na¬ pit' ob- ;ovo jjO| nje¬ govo initi Ivi«! so- so- do- S«to vere slii' ain- bo — 556 — hudobnesh fvoje radovoljne smote fposnal, sinili pa v’ bolesni. Ti bodi Bogu po rasodeli veri hvaleshno pokoren v’ vfim , in bofh prejel vezhno pla- zhilo. Bodi Bogu rad pokoren ; zhe ne, mu bofh nerad pokoren , pa bres vfiga prida. Kralj Antioh je menil hribe prenafhati, vef fvet ftrahovati, tudi boshjo mozh uflavili; potlej je v’ bolesni fvoj napuh fposnal , pa preposno , ker ni milofli dofegel. Shivi is vere , ne po- flufhaj bahazhev in shlobudrallih, bodi poni- shen in pravizhen-, de prejmefh, kar ti obetata vera in upanje. Molitev. Ufmiljeni Gofpod Jesuf Krifluf! hvalim in sahvalim t sa vfe refnize, ktere fi dobrol- ijivo rasodel. Kako bi samogel vediti, kaj ti dopade , ako bi me ti ne uzhil? Prav ne u- *em, kar imam smiraj pred ozhmi; kako bi 'edil , kar zhlovekov um prefeshe ? Ohrani me ' veri katolfhke zerkve , ki fi jo ti uzhil, apo- deljni osnanovali, in marlerniki sa-njo umerli. ■'e dopufli, de bi smola moje pameti ali po- ^ifhanje flabovernih otemnilo prejete refnize. tudi e profim, pomagaj mi savoljo saflushenja lv °jiga fvetiga apolleljna Tomasha in vfih fvet- 'nkov p tvojo gnado po tej fveli veri shiveti , 'K jo -zhiftofli in zhafli ohranim do tvojiga Ppboda, in pridem v tvoje kraljeflvo. Amen. \ 4 > J&V — 556 — XXII. dan grudna. L Sveti Marzel minih. I^veti Marzel je bil rojen v’ Sirii. Njegovi ftarfhi fo bili filno bogati , in fo po vfi deshe- li floveli ; pa umerli fo mu, ko je bil fhe slo mlad, in njih pomozhi nar potrebnifhi. Mar fikteri bogat mladenizh bi fe bil vifoko nolil. v’ pojedinah, v’ igrah, v’ rasujsdani drushbi bahal, in hudobno shivel; on pa fe je viiga tiga fkerbno varoval. Starfhi fo mu umerli, pa shiviga Boga je imel pred ozhmi ; ftarfhi ga nifo mogli flrahovati, pa ni posabil , srni- raj je pomnil, kar je poprej od njih flifhal, in ftrah boshji ga je sapovedim podvergel. Ta fveti mladenizh fe je fkerbno varoval drush- be hudobnih tovarfhev, kteri bi ga bili radi pohujfhali, in ga po flabih potih vodili; f a ’ motno je shivel . in v’ famoti premifhljeval, kako bi nadleshnim naftavam odfhel, in fvojo dufho svelizhal. S’ boshjim fvetam je fklenij iti v’ mebo Antiohijo , in je fhel , de bi ondi nesnan v’ pokorjenji shivel. V’ tim veliktf' melu fvetimu Marzelu ni bilo mar viditi svediti, kar je fofebniga , ampak moliti, p r ®" mifhljevati , katolfhke uzbenike poflufha* 1 ' fe s’ bogabojezhimi od boshjiga pogovarjati' fe pobiti, in Bogu flushiti. Ondi je svedil. d e je v’ mebu Efesu veliko rasfvetljenih uzhen 1 ' ko de Ke po Bo pri klc ) e > flo lik ) 0 . ki o )e ob; fhe zel nili nik je je lilo Por ^he Har I vfe agovi ešhe- e slo Mar- lofil, ushbi vfigs lerli. tarfhi srni- ifhal, Ta Irush- radi fa ' jevali f v ojo kleni! ondi »likini iti al' , pre- fbat|i »rjati, il.de zheni' kov in poboshnih kriftjanov; toraj je tje fhel, do bi fe od njih uzhil ravne poti v’ nebefa. Ker je is dobr : ga ferza pravizhnofti ifkal, je pot pravizhnofti nafhel, pravizhno shivel , in Bogu dopadel. Vfe te dobre dela fo fe mu premajhne in flabe sdele; sato je shelel v’ klofhter iti, in do fmerti v’ njem oftati. Svedil je, de je v’ velikim meftu Konfhtantinopolu flovezh klofhter, v’ kterim minihi shive v’ ve¬ likim pokorjenji, in nozh in dan Boga hvali¬ jo. Vsdignil fe je, hitro hodil, in prednika klofhtra ponishno profil. de naj ga med fvo- je uzhenze vsarae. Uflifhan je bil, in je ondi oftal. V’ klofhtru je pokoj in vefelje ferza na- fhel, kteriga je ifkal, in ob kratkim vfe dru¬ ge minihe v’ fvetofti dohitel in prefegel. Alekfander, apat klofhtra, je fveliga Mar¬ ala fofebno ljubil, ker je bil vef po volji bosh- ( !'• Po fmerti apata Alekfandra fe je nekaj mi- n 'hov pogovorilo fveliga Marzela fvojiga pred¬ elka isvolili. S. Marzel fe je tega preftrafhil, ) e sbeshal , in toliko zhafa perkrit oftal, de ) e bil drug isvoljen. Kader je fveti Marzel v’ klofhter nasaj prifhel, je bil obfojen nar tesh- ji in gerji klofhlerfke dela opravljati; vefel ! e bil tiga, in profil je zelo, de naj ga v’ tim fmerti pufte. Ravno ta njegova refnizhna P°nishnoft je napravila minihe, de fo ga po foierti apata Janesa fpet fvojiga duhovniga o- I*beta isvolili, in vfi fo fe mu radi podvergli. ^'no takrat je f. Marzelu brat umeri, in mu 'fo fvoje veliko premoshenje sapuftil. Ta fve- ti flushabnik boshji je f’ prejetim premoshe- njem veliko fushnih odkupil, ubogim poma¬ gal, in ga sa druge dela ufmiljenja obrazhal; febi pa in fvojimu klofhtru ni belizha pervo- fbil , ker je vedil, de je ubofhtvo podflomba klofhterfke nedolshnofti, in ohrani ponishnoft in pokorjenje. Sveti Marzel je veliko zhudeshev ftoril ; pa le nekaj jih bodi tukaj. Minih El- pidi je v’ uftih raka imel ; govorili she ni mo¬ gel . in bliso fmerti je bil. Sveti Marzel ga je obifkal, v’ ferze fe mu je fmilil, je molil, sa-nj, in ga osdravil. Minih drusiga klofh- tra je fvelimu apatu Marzelu porozhil in pro¬ fil, de naj ga obifhe ; preden je do bolni¬ ka prifhel, je she umeri. Sveti Marzel je fto- pil pred merlizha, je molil, in merlizh je oshivel. Vfi fo fe zhudili , in ta zhudesh o- snanovali, ako ravno jim je fveti Marzel ojftro prepovedal od tiga govoriti. Jud is Samarije je tudi Marzela profil, de naj mu osdravi hudo rano, ki jo je na ofarasu imel, in j« obljubil v’ Jesufa verovati, zhe sdravje saelo- bi. Sveti Marzel mu je fprofii sdravje, pa ter- dovratni Jud je v’ fvoji flepoti oftal. Savoljo njegove nesveftobe fe mu je rana ponovila. Spet je po f. Marzelu sdravje sadobil , pa fp et prelomil fvojo obljubo v’ Jesufa verovati. E fr fe je ta hudobni Jud s’ Bogatil norzlieval. 1® naglo in nefrezhno umeri. Blishni in dali" 1 fo po fvelimu Marzelu pomozh dobivali; sata je njegovo ime flovelo po vfih jutrovih deshe- lab. i; o- la ev 21 - 10- i e ii, fh- ro¬ li i- fto- ) e o- ftro rije ravi ) e »do- ter- olj 0 vila- fpet Ker 1, i« aljni sat° esh«' — 55g — Ta fveti flushabnik boshji fe je ferzhno vojfkoval sa zhiftoft katolfhke vere soper kri- voverzej ni fe dal od njih sapeljati, uzhil, in fvaril jih je, fkufhal je od njih sapeljane pre- uzhiti, in smiraj je fkerbel, de bi bila povfod in per vfih zhifta vera. Shivel je dolgo; Bog mu je sdaljfhal shivljenje v’ prid vfe zerkve. Slo ftar je umeri v’ letu 485. Nauk. Is poprejfhnjiga popifovanja. Sveti Marzel je bil v’ nar nevarnifhih letih, kader fo mu ftarfhi odmerli, in mu veliko premosbenje sapuftili. Sgubo fvojih ftarfhev je obshaloval, pofvetno prernoshenje sanizheval ; 'n v’ boshjim flrahu shivel. Slabo telo ga je fltufhalo , nevofhljivi hudizh ga je nadleshe- '“l, binavfki prijatli fo ga v’ hude perloshno- ki vabili , hudobnihi fo mu pohujfhanje daja¬ li, in vfe sapeljivofti fo ga ob enim obdale; pa vfe to je ferzhno premagoval, ker je Bo- S a ljubil, in fe ga is ljubesni bal. Vidifh, o kddjan, kaj sarnorefh, ako je Bog f’ teboj ! Mladoft je she farna na febi mozhna in dolga ikufhnjava po fvojim poshelenji shiveti; mla- ^°d in bogaflvo fkupaj je huji fkufhnjava ras- "Kdano shiveti, in fvoje gerde shelje nafito- Ull i mladoft, bogaftvo , proftoft in sapeljivi jovarfhi fkufhajo fhe huje zhloveka: ali lirah os *'ji premaga vfe fkufhnjave. Ne isgovarjaj 56o fe rekozh: »Sim mlad, hudizh me je smo- til, tovarfhi fo me sapeljali.“ Zhe fi mlad) moli obilnifhi, de dobifh gnado vfe fovrashni- ke premagati. Ne le ftarim, ampak tudi mla¬ dim fo sapovedi dane. Zhe li mlad, morebiti umerjefh mlad, zhe shivifh dolgo, bofh tudi od fvoje mladofti Bogu odgovor ' dajal ; zhe imafh veliko premoshenje, bolh li boshje da- ri v’ dobrotljiviga Boga hudo obrazhal ? Te tovarfhi fkufhajo, premifli, de ti oni per fodbi ne bodo pomagali. Premifhljuj pravizh- no fodbo in vezhnoft, de shivifh v’ boshjim ftrahu, in upafh fvojo edino dufho svelizhati. Premifli, kaj govori David: „ Velika in mno¬ ga je tvoja dobrota, o Gofpodl hi jim jo per- /iranifh, hieri Je te boje, in v , te upajo .“ Pf. 3 o, 20. 2i. Strah hoshji naj te povfod fpremlja, ufmiljeniga Boga in pravizhniga fod- nika Jesufa nikoli ne posabi , in bofh nedol- shen : ,,GoJpodov Jirah je slavljenja Jtude- niz, de fmertnim sadergam odidefh." Prip- >4» 2 7- . Sveti Marzel je fvoje mello sapuftil, je Inei v’ Antiohijo, potlej v’ Efes, in na sadnje v Konfhtantinopol is zhiflih shelj fvetih naukov- Ob njegovim zhafu je bilo fhe veliko neverni¬ kov in veliko krivoverzov , kterih fe je bal j Sl1 ' to je ifkal fofebnih dobrih uzhenikov , de hi fe v’ katolfhki veri uterdil. Ne prašna rado- vednoft, ampak refnizhna shelja holjfhati l e ’ ga je po fvetu vodila, kakor prizhuje nj e 8 ° vo bogabojezhe kerfhanfko shivljenje. Kade ] i i I r p d s] h n te P' zl Vi k( lil ■j« tv 'i fk Sn do jel na do io ti f pc i i- »- ti tli ie a- re ,er ih- im ati. n o- i er- o.“ fod fod- dol- ude- >rip. fhel 1 e v ikoV' erni- 5 le b' rado- [ fei ijego- Kadei' — 56i — j'e v’ Konfhtanlinopolu v’ klofhtru nafhel vfe perpomozhke v’ vezhni mir, ni vezh odftopil ; 6o let je bil v’ klofhtru, in je ondi fveto u- merl. Ljuba kerfhanfka dufha! preden fe f’ fvetim Marzelam isgovarjafh, premifli fkerbno nagibe fvojiga ferza , is kterih okoli hodifh, 11 uzhenike sbirafh, in po fofebnih naukih hre- penifh. Hodifh rada po boshjih potih, poti pokorjenja pa ne vefh; hitifh po odpuftku, pa dovolifh tudi v’ grehe, kteri ti fhtrafnige mno- shijo; te vefeli flifhali fofebne nauke, pa ne Ipolnujefh ne tih ne drusih : te ferbe ufhefa kaziga dobriga pridigarja poflufhati, in fvojih hudih navad ne opuftifh ; imafh fpovedriike na mefze , fkoraj nobeden ti ni vfhezh , ker v’ tebi ni ponishnofti , ni pokorfhine. V’ snamnje ponishnofti fe klezhe fpovedujefh 5 potlej ho- *hefh fvoje uzhenike uzhiti, jih per fvojih to- varfhizah opravljafh, in soper nje jesljafh, ker nifo hotli gladiti tvoje prefejane prevset- »olti, ali milovati teshke nofhe tvojih ismifh- Ijenih krishev, ali pufhati te k’ f. obhajilu po hoji farnopafhni poboshnofti. Ljuba kerfhan- fka dufha ! premifli fe, de fe ne golufafh. Umiraj li lazhna naukov, verider ti ne pridejo d° ferza, de bi fe poboljfhala. Se potoshu- de fi fovrashena, sanizhevana, sapufhe- 11 a in preganjana od vfih 5 vli drugi pa vedo dofti govoriti soper tvoj nepokojni jesik in tvo- )® hudo jeso. Kaj fo tedaj vli drugi hudobni, 11 lama li pravizhna? Premifli fe, proli Boga f posnanja, bodi pokorna fpovedniku, ifhi pra- IV. 56 56a viga miru, in ga bofh nafhla. Zhe nifi' taka, fi sadeta od fvarezhih befed fsaija preroka; ,X)d dne do dne me ifkejo , pravi Gofpod , in h o zhe/o snati moje poti; vender delajo po fvoji volji. (i 58, 2 . 3. Samarijan, kteriga je bil f. Marzel dva¬ krat osdravil, pa fe vender ni Jesufu vdal, in je v’ fvoji grefhni flepoti umeri , pomeni ter- dovratne grefhnike, kteri boshjo milob sani- zhujejo, in sa tega voljo fo boshje milobi ne¬ vredni. Sveti Avgufhtin pravi: ,,Pred greham fe boj pravize, po grehu upaj v* boshjo mi- loJi.“ Ref, upaj v’ boshjo milob ; pa hiti fe tudi fpokorili, de je bofh deleshen. Zhe bosh¬ jo milob sanizhujefh. fi boshje milobi nevre¬ den. Lulika je bila veliko zhafa na njivi med pfhenizo pufhena; ker je pa lulika oba¬ la , je bila v’ ogenj vershena. Kdor fe bo- shji milobi radovoljno ne podvershe, fe ji bo permoran podvergel. Modri Sirah te le¬ po uzhi rekozh: ,.7Ve rezi: Grefhil Jim , in kaj fe mi je shaliga sgodilo ? sakaj nar vifhi je poierpeshljiv mafhevaviz.“ 5, 4. 0 grefhnik! vdaj fe ufmiljenimu Bogu, in zhe sanizhujefh bogabvo njegove velike persanafh- nobi, fi bofh pravizhno jeso nakopal , is kte- re ne bo refhenja. Veliko jih je v’ peklu bres viiga upanja, ker fo v’ shivljenji p*' e ' dersno upali. „ Bog je pravizhen in poter- peshljiv fodnik. Pf. 7 , 12 . Ne pubi zhafa boshje milobi pretezhi, sakaj potlej ne bo u- fmiljenja. 563 Molitev. O Gofpod Jesuf Kriftuf! napolni f’ fvojim duham mojo dufho, de sanizhujem dobrote fveta, fovrashim grefhne vefelja, ne poflu- fham fkufhnjavzov. shivim v’ tvojim ftrahu , in fe bom vefelil per tebi vekomaj. Mladoft, bogaftvo , hudo poshelenje, pohujfhanje hudob¬ nih in drugo me ref sapeljuje ; pa vfe samo- rem premagati, zhe fi ti s’ menoj. Obljubim f’ pomozhjo tvoje gnade ti svetlo flushiti, de te per fodbi prijasniga najdem, in pojdem v’ tvoje vefelje. O f. Marzel, ki fi smiraj bosh- je zhafti ifkal , in delal, kar je Bogu dopadlo ! fprofi mi refnizhno voljo boshjo voljo dopol- novali, in v’ gnadi boshji umreti. Amen. XXIII. dan grudna. L Serval berazh. zhafu papesha f. Gregorja I., kteri je ka- tolfhko zerkev vladal od 5go. do 604. leta , je bil v’ Rimu bogabojezh berazh , Servul po 'iienu , kteriga shivljenje je sgorej rezheni f. Pregori popifal. S. Servul je bil ubosih ftar- ^hev, i n nesmoshen li kruha flushiti savoljo ^°lge bolesni, f’ ktero ga je Bog obifkal. V’ "iladolli she je bil mertvuden, to je, udje fo mu 36 * — 564 — odmeril, in ni mogel delati, tudi ne hoditi, in zelo is Tvoje terde poftelje ne vrtati. Vef je bil revesh, na telefu in tudi na premoshe- nji. SoTedje fo ga n.ofili k’ zerkvi f. papesha Klemena, de bi mu verni ufmiljeno pomagali. Sveti Servul je bil vfim meftu snan , vrt fo vidili njegovo flabo telo, in vedili njegovo ubofhtvo: sato fo mu radi vbogajme dajali. Boshji fhibi fe je podvergel , ker je vedil , de ga Bog is ufmiljenja tepe ; hvalil je Boga v’ Tvojih nadlogah, in mu Tvoje krishe daroval; JesuTa Kriftufa krishaniga je vedno premiThlje- val; hvalesben je bil dobrotnikam, in je obil¬ no sa-nje molil. Obilno pomozh je prejemal, ker To ga ljudje revniga in poboshniga posna- li; pa uboshno je smiraj shivel , nikoli li ni pervofhil dobre jedi ali kaj drusiga, kar bi bilo zhes njegov ftan. Kar mu je od njegoviga revniga shivesha oftajalo, je drugim ubogim dajal. V’ zerkev ni mogel hoditi k’ fveti ma- Thi in k’ boshji befedi , ker ni mogel is Tvoje terde poftelje ; pa v’ duhu je premiThljeval f. mafho, in P Tvojim duham je per njej bik Kupil fi je f. piTmo, in ga je smiraj per febi imel. Kader je kak duhoven ali minili ali kdo drug memo Thel, ga je ponishno profil, de naj mu nekoliko bere in rasloshi is T. pifma. Ta je bila njegova vedna Tkerb; poflufhal je in premiThljeval, kar To mu drugi brali, *d' Tvetiga pravili: tako je bil prav dobro podn- zhen v’ vfih potrebnih naukih. Njegova potei- peshljivoft je bila velike hvale in obilniga sa 565 flushenja vredna. Vli fo fe nad njim zbudili , de je bil tako poterpeshljiviga in vefeliga ferza. Veliko terpljenje je bilo nozh in dan neprene- hama veliko let v’ terdi poftelji leshali, ker je sraven tiga vedniga pokorjenja tudi velike bo- lezhine terpel; vender je Boga hvalil , in mu fvele pefmi v’ zhaft vefelo pel. Velikokrat je is ferza djal : „Sahvalim Boga, ki me je f’ to bolesnijo udaril.“ Zhaf je prifhel obilniga boshjiga plazhila, ubogimu in poterpesbljivimu Servulu namenje- niga. Silno velike bolezhine fo mu blishnjo tmert napovedovale. S’ fvelim sakramenti fe je ofkerbel , in je upno zhakal is fveta iti. Du- bovni in verni fo ga radi obifkovali, in fo fe bolj farni od njega uzhili, kakor njega uzhili frezhno umreti. Eniga dne , ko je bilo veli¬ ko vernih per njem , jim je rekel : ,.Ljubi moji! pokleknile in molile sa mojo dufho , de v’ frezhno vezhnoft gre.“ Glafno fo per ujem molili , on je tiho molil sa njimi. Med molitvijo je savpil : ,,Prenehajte moliti, in poflufhajte nebefhko petje.“ Ravno takrat fe je njegova dufha odlozhila, in je, fpremlje- ea od boshjih angeljev, fhla v’ nebefhko kra- ljeftvo. Sveti Gregori perftavi tudi fhe, de je ojegovo fenjafto truplo tako neisrezheno pri¬ jetno difhalo, de ni mogozhe dopovedati. Ti- g« fvetnika fo v’ zerkev f. Klemena zhaflito pokopali, in po njem fofebne gnade dobivali. Kjer je veliko let bolan leshal, fo v’ kamen is- 566 fekali sapopadik njegoviga fvetiga shivljenja, in ta zhaftiti fpomin oftane do danafhnjiga dne. Na uk. Jesuf sapove pokorjenje in poierpeshljivojt. Sveti Servul je bil shiva podoba ubosiga in poterpeshljiviga Jesufa. Ta svefti flushab- nik boshji je bil ubog in bolan vfe dni fvoji- ga shivljenja; pa ne to dolgo terpljenje, am¬ pak poterpeshljivoft, ki jo je imel savoljo Bo¬ ga, mu je nebefhko kraljeftvo saflushila. Tesh- ki krishi ne pomagajo, zhe ni poterpeshljivo- fti ; saflushenje per Bogu ni po teshi krishev, ampak je po poterpeshljivolli. Jesuf je s’ sgle- dam in s’ befedo sapovedoval pokorjenje in po¬ terpeshljivoft ; hodimo tedaj po sgledu fvetiga Servula sa Jesufam. Jesuf, vfigavedni Gofpod, ve nafho veliko flaboft, nafhe hudo nagnjenje do fhkodljivih dobrot in nafho neperpravno voljo pokoriti fe; sato nam je sdravila pernefel naf osdraviti. Te sdravila fo grenke, tode potrebne: fam fe je ponishal, de bi fe tudi mi ponishevali; je smi- raj shivel v’ ubofhtvu, de bi bili tudi mi u- bogi v’ duhu; je neisrezheno terpel, de bi fe tudi mi pokorili. Sveti Janes pravi: ..Bejeda je bila na fvetu , pa f vel je ni Jposnal. V fvojo lajtino je prifhlo, in njeni je nijo fp re ' jeli .“ 1, io. li. S. Janes popifhe veliko mi- loft Jesufovo in mersloto mefenih ljudi, kteri — 56 7 — (e mu nifo hotli podvrezhi, ker fo raji v’ grefh- nim vefelji shiveli, kakor s’ njim terpeli. Glej, o kriftjan! de nifi tudi ti v’ njih fhtevilu, in de poli nebefhkiga. kraljeftva ne sgrefhifh. Pot terpljenja in pokorjenja je ojftra in bodezha, lode potrebna fprideni natori. Porezhefh: »Ve¬ liko terpirn , imam dofti krishev, in upam sa Jesufam hodili.Prav govorifb, zhe prema- gujefh fvoje hude shelje , in voljno nofifh fvo- je krishe. Kaj bi ti pomagalo veliko terpeti, pa tudi fvojo hudo voljo po mozhi fpolnova- li ? Kaj bi ti pomagali krishi, ako bi jih s’ godernjanjem nolil ? Jesuf naf uzhi, de vfo grefhno ljubesen do ftvari premagujmo, in ubogi v’ duhu bodimo. Sato je bil rojen v’ revnim hlevzu. je smiraj shivel uboshno, je sapovedal nebefhkiga kralje- ftva ifkati. S. Servul je sS Jesufam bodil , ne ker je bil ubog v’ premoshenji, temuzh ker je bil ubog v’ duhu; ni shelel bogativa , volj¬ no je nolil fvoje teshke krishe, in Boga hva¬ lil, ko ga je s’ nadlogami obloshil. O krift¬ jan ! zhe ima vera kaj mozhi v’ tebi , fi Bogu refnizhno hvaleshen , kteri ti nadloge pofhi- Ija, de bi fe fveta navelizhal, in nebefhkiga kraljeftva ifkal. Vsbivaj hvaleshno , kar ti Bog daje ; delaj pridno, de fe pofhteno shi- vifh • bodi pa bres lakomnofti , in pufti Boga gofpodariti po tvoji fveti volji. Boshja volja [ e godi, naj bi ti hotel, ali ne hotel; pa gor- ) e ti, zhe fe ftavifh njegovi volji. Lakomne shelje, nepokojne fkerbi, godernjanje in ne- 568 volja, kaj ti ho to perneflo? Bofh li oboga¬ tel, bofh Ii loshej shivel, ali bofh li bres nad¬ log, zhe fe jih branifh ? Ne, temuzh bres dobriga saflushenja bofh, obilnifhi bofh ter- pel tukaj, in po fmerli ti ne bo dobro. Ter- pi voljno, sanizhuj fvet; tako bofh lahko u- merl, in po fmerli veliko plazhilo prejel. Dc to delafh, premifli befede modriga: »V ma- J/ievanja dan ne bo bogajtvo nizh pomagalo; praviza pa bo od (hude) fmerli refh.Ua Prip. xi,4* Molitev. O Jesuf, uzhenik ubofhtva, pokorjenja in poterpeshljivolti; daj mi fposnati fvoje veliko sadolshenje, de fe rad pokorim, in vfe krishe voljno nolim. Moji fpazheni natori fo tvoje grenke sdravila soperne, tode potrebne. Gorje mi, ako bi. bilo po moji volji! hudobno bi shivel, in nefrezhno bi umeri. Kaj imajo sd»j bogati v’ peklu od fvojiga obilniga premoshe- nja, od vlih grefhnih fladnolt ? Sveti Servul, tvoj flushabnik, je bil dolgo v’ velikim ter- pljenji, sdaj te vefel hvali v’ nebelih. Dobro in hudo mine; dobro in hudo saflushenje pa oftane vekomaj. Raji hozhem sa teboj, o Go- fpod! po sgledu tvojiga flushabnika, fvetiga Servula, hoditi, de po njegovo sa teboj pridem v’ tvoje kraljeftvo fe vefelit vekomaj. Amen. 56g XXIV. dan grudna. ^veti Daniel prerok. Uaniel prerok, zheterti med velizimi pre¬ roki, je fofebne hvale vreden, ker je v’ tiari savesi, okoli 600 let pred prihodam odrefhe- nika Jesufa, po vfih sapovedih med neverniki nepreftrafheno shivel. Njegovo telo je bilo v’ fushnofti; njegova dufha pa je profta, frezh- na in Bogu svefta oftala. Katolfhka zerkev ga vifoko zhafti fofebno sato, ker je ne le, ko drugi preroki, prihod obljubljeniga odrefhe- nika prevedil in osnanoval , temuzh je tudi na tanko pravil zhaf njegoviga prihoda in njego¬ ve fmerti in fhtrafnige terdovratnih Judov. Ravno is tiga konza je tukaj njegov fpomin v’ dan pred Jesufovim rojftvam prenefen. Daniel je bil rojen v’ Judeji ob zhafu kraljevanja bogabojezhiga Judovfkiga kralja Jo- ! >ja. Bil je kraljeve kervi. Nabuhodonosor, Babilon fki kralj, je po fmerti poboshniga kra¬ lj* Josija s’ mogozhno vojfko fhel nad Jerusa- ^m, ga premagal, in kralja Joakima, pervake kraljeftva in vfe terdne moshe v’ Babilon fush- ne odpeljal. Mladenizh Daniel je bil tudi v’ kisbnoft odpeljan. Bog mu je dal modroft, 8°rezhoft in ftanovitnoft, de bi med neverni¬ ki njegovo zhaft osnanoval, in fvoje fofushne krate v’ veri uterdoval. Nabuhodonosor kralj — 570 — je sapovedal smed odpeljanih mladenzhev nar imenitnifhi, lepfhi, umetnifhi in perljudnifhi v’ njegovo Areshbo odbrati 5 fvojimu hifhniku pa je sapovedal odbranim mladenzhem jed in pijazho od kraljeve mise dajati, in jih Kaldej- fkih umnoft uzbili. Daniel je bil pervi smed odbranih mladenzhev. Bil je fhe mlad , pa imel je modroft ftarih ; sato je vfe te kraljeve dobrote sanizheval , in fklenil tudi v’ ptuji tle- sheli sapovedi fvojiga Boga terdno dopolnova- ti. Vedil je, de kralj je in pije malikam da¬ rovane jedi in vino, ali take jedi, ki /o Ju¬ dam po Mosefu prepovedane ; sato Je je bal grefhiti, in je hifhnika ponishno profil, de naj njemu in njegovim tovarfhem fozhivje in vodo daje. Povedal mu je tudi, de profi to savoljo vefti , ne is sanizhevanja kraljeve do¬ brote. Hifhnik je bil malikovaviz, vender mu je profhnja veftniga mladenzha Daniela do- padla; le kralja le je bal, in sato fe branil v’ Danielovo profhnjo dovolili. Daniel je ti- fhal, in nadleshno profil, in bil je uflifhan. O fveti mladenizb ! Bog ga je savoljo njegove ■ sveftobe filno povifhal. Nabubodonosor je v’ [panji zhudno podo¬ bo vidil; njegov duh fe je preftrafhil , in ) e posabil, kaj fe mu je fanjalo. Poklizal je u ' ganovavze pred-fe, in jim sapovedal, de > ia l mu povedo fanje, ki jih je imel, in pa kaj de pomenijo. Ker tiga nifo mogli , je kralj id ,a ' sal vle modre pomoriti. Daniel je profil Bo¬ ga, de naj mu to fkrivnoft rasodenc, je f® e h’ kralju, in mu vfe rasloshil. Kralj je ofter- mel, in savpil: „Refnizhno, vafh Bog je Bog bogov, Gofpod kraljev in rasodevaviz fkriv- noft!“ Kralj je Daniela slo obdaril, in pofta- vil poglavarja vfih Babilonfkih desbel. Kralja Baltasar in Darj fta tudi ljubila Daniela, ker fe je vfelej modro in svelto obnafhal. Drugi fo mu bili nevofhljivi , in fo ga sheleli umo¬ riti, Napravili fo kralja Darija, de je sapove- dal, de, kdor v’ tridefetih dneh kaziga boga ali zhloveka proli, bo v’ levnjak vershen. Is- miflili fo ti tako prekanjeno, ker fo vedili, de Daniel vfak dan fvojiga Boga moli. Boga- bojezhi Daniel je po fvoji navadi trikrat v’ dan per odpertih oknih molil. Nevofhljivi moshje (o fkerhno gledali po njem, ga v’molitvi nafhli, )er kralji satoshili in tifhali, de naj ga po o- blizanim ukasu v’ levnjak vershe. Kralj je to fiier dopuftii ; pa od shalofti ni vezherjal, in »i fpal. Kader fe je danilo, je kralj fhel k’ levnjaku , in Daniela obshaloval she mertviga ; jender ga je po imenu poklizal. Daniel fe mu ) e bersh oglafil, in Boga odrefhenika hvalil. Kralj fe je rasvefelil, je ukasal Daniela is lev- n jaka potegniti, in njegove toshnike levam po- n 'etati. Levi fo jih »grabili in rasdrobili. Kralj l e praviga Boga hvalil , in vtim fvojim pod- '°shnim sapovedal, de naj fe njega boje. Ta- ' !0 fe je snanje vfigamogozhniga Boga po Ba- “donfkim kraljeftvu osnanovalo. Daniel je bil kralju vfhezh , in je per nje- S«vi miši, kar mu je bilo od Mosefove poka- > — 572 — ve jelti perpufheno, jedel. Pa Daniel ni ma¬ ral sa to zbali in dobroto; dopadljivo mu je to bilo farno sato, ker je imel perloshnoft kra¬ lju refnizo govoriti, in zhefhenje praviga Bo¬ ga povifhevati, kakor te dve pergodbi prizhu- jete. V’ Babilonu v’ velikim tempeljnu je bi¬ la podoba perviga Babilonfkiga kralja Bala , in to podobo fo neumni Babilorizhani molili ; tu¬ di kralj je hodil vfak dan je molit. Tej po¬ dobi fo vfak dan darovali dvanajft mer bele moke, fhtiridefet ovz in fheft velizih verzhev vina, ker fo upali, de je in pije. Kralj je Danielu rekel: „Sakaj ti Bala ne molifh ?' 1 Daniel mu je odgovoril: „Jeft molim shiviga Boga, ne merlvih podob.“ Kralj pravi na to: ,,Sej je tudi Bal shivi bog; ne vidifh, kolibo vfak dan poje in popije ?“ Daniel fe je kra¬ lju pomusal, in je rekel: „Bal ne more jefli, ne piti.“ Potlej je kralja modro preprizhal , de ga popi golufajo. Kralj je ukasal golufne pope pomoriti, in Bala Danielu v’ oblalt dal, de ga je rasdrobil. Babilonzhani fo tudi dra- kona ali veliko kazho molili. Kralj je Danie¬ lu rekel : ,,Vfaj od tiga ne morefh rezili : de ni shivi bog; tedaj moli ga.“ Daniel je kra¬ lju rekel: ,.Zhe mi dopuftifh, ga bres mezha in palize umorim.“ Kralj mu je odgovoril 1 ,,Le.“ Daniel je nekoliko fmole, malti in dlak vsel, to vkup fkuhal, in drakonu metal; dra- kon je to pojedel, in kmalo poginil. Daniel, vef gorezh sa praviga Boga, J c to ftoril, in fvoje shivljenje v’ fmertno nevar- hort pbrtavil, de bi kralja in Babilonzhane od njih vrashne in napazhne vere odvernil; pa kdo samore neumno ljudftvo preuzhiti ? Kralj je Daniela smiraj ljubil ; Babilonzhani pa fo ga fmertno fovrashili , fo fe fpuntali , in nad kralja fhli rekozh : „Sdaj nam Daniela , kteri je Bela rasdrobil, in drakona umoril; zhe ne, bomo tebe in tvojo drushirio pomorili.“ Kralj ni mogel Daniela ubranili. Sgrabili fo ga , in levam vergli. V’ levnjaku je bilo fedem levov ; fheft dni jim nifo dali jefti, de bi Da¬ niela posherli. Bog pa ni sapuftil fvojiga flu- shabnika. Angelj je preroka Habakuka in jed, ktero je fvojim delavzam nefel , is Judeje v’ Babilon v’ levnjak v’ hipu prenefel, in ga bersh na njegovo mefto v’ Judejo poftavil. Da¬ niel je ufmiljeniga Boga hvalil in jedil, kar >nu je dobrotljivo poflal. Vfi fo terdno mini¬ li, de je Daniel od levov posherl. Sedmi dan je kralj fhel pred levnjak Daniela mertviga obshalovat; je v’ levnjak pogledal, in vidil Daniela shiviga in sdraviga v’ fredi levov fe- deti. Kralj fe je savsel, in savpil : „Velik fi, Gofpod, Danielov Bog!“ Ukasal je Daniela is levnjaka potegnili, in njegove fovrashnike le- Vfl m pometati, kteri fo bili naglo posherti. ^figamogozhni in ufmiljeni Bog je te velike *hudeshe delal v’ refhenje fvojiga sveftiga flu- *l>abnika Daniela ; pa tudi v’ pomozh fvojiga fashniga ljudftva, de bi ga ne posabilo, in mu flushilo. — 574 — Daniel fe je bil poftaral ; zhefhen je bil od kraljev in od Judov, vender je bila njego¬ va dufha v’ vedni britkofti, ker je vidil fvoje brate v’ teshki fushnofli. To ga je smiraj pek¬ lo , sato je Boga vedno profil njih refhenja. Eniga dne je po fvoji navadi fvoje in fvojiga ljudftva grehe vprizho Boga milo obshaloval, in po refhenji sdihoval, kar Gabriel, veliki angelj, k’ njemu perftopi, in mu rasodene miloftljivo refhenje is Babilonfke fushnofti; tu¬ di mu je rasodel zhaf prihoda obljubljeniga Odrefhenika, zhaf njegove fmerli in fhtrafni- ge Judov. Kar mu je veliki angelj Gabriel rasodel, je sapifal, in to fe je na tanko do¬ polnilo . de bi Judje fvojo flepoto fposnali, in kriftjani oftali ftanovitni v’ fveli veri. Ref, bodi Bogu hvala, ko nam je dal fposnali Je- sufa, kteriga fo preroki osnanovali, in pra- vizhni sheleli. Nauk . Is popre;f'knjiga popisovanja. Svefli flushabnik boshji, prerok Daniel, kashe in uzhi, de, kdor Boga ljubi, in fe g * 1 is ljubesni boji, je smiraj frezhen, in nepre¬ makljiv v’ dobrim , zhe fe ravno okolifhi |ie premenjujejo. Bogabojezhim zhloveku fo vfe rezhi, dobre in hude, v’ svelizhanje. Bil ]c v’ fushnofl: odpeljan, potlej pov ifhan , lj u ^‘ ljen od kraljev, fovrashen od hudobnih ; P* — 575 — itanoviten je v’ boshji flushbi oftal, nobena ne- irezha ga ni omogla. V’ preganjanji je bil po- terpeshljiv, v’ vifokofti ponishen. Tudi ti shi- vi is vere, ljubi Boga , ravnaj po njegovih sa- povedih fvoje shivljenje; potlej ti bodo vfe re¬ zili v’ dobro. S. Pavel pravi: „Vemo, de fe jim , hlevi Boga ljubijo , vfe v’ dobro is ide. u Rimi j. 8, 28. Daniel , kraljeve in kneshje kervi, vef nedolshen in poboshen , je bil v’ fushnoll od¬ peljan. Nedolshnimu Tobiju fe je ravno to sgodilo. Judje fo bili od neverniga kralja Na- Imhodonosorja premagani, in v’ Babilon v’ fushnoft odpeljani, ker fo bili Boga f’ fvojimi grehi rassbalili ; kaj pa je Daniel hudiga fto- ril ? O zhlovek! varuj fe fvojiga pravizhniga ftvarnika in njegovih fklepov predersno foditi. Daniel je v’ Babilonu uzhil praviga Boga fpo- snovati ; sato je bil povifhan , de je nevernim kraljem refnizo govoril. Tudi je fvojim vje- tim bratam veliko pomagal , in jih opominjal, 'le naj ne sapufte fvojiga Boga. Sa tega voljo je Bog po fvojim angelji preroka Habakuka is Judeje v’ Babilon prenefel lazhniga Daniela na- fititi, de bi v’ Judeji in v’ Babilonu vedili, ka- . ko sa fvoje flushabnike fkerbi, in bi v’ njego- v ° vfigamogozhnoft upali. Bodi pokoren Bo- I ?u) kteri je nefkonzhno moder, pravizhen in u Dniljen , in ne godernjaj soper njegove pra- ' l? -hne fodbe. „Bog je ftvaril majhniga in l diziga, in sa vfe fkerbi enako.“ Modr. 6, 8. . 1 — 5j6 — Le en vrabiz ne pade na semljo bres volje Ozheta nebefhkiga.“ Mat. 10, 29. Premifli sdershnoft Danielovo. Bil je vi- foziga rodu, Babilonfki kralj ga je fvojiga flushabnika odbral, mu je od Tvoje obilne mi- se odkasal jed in pijazho ; vender je hifhnika profil , de naj mu raji fozhivje in vodo da¬ je. Marfikteri flaboverni poshrefhniki bi bili vefelo rekli: „Dobra je ta, hvala bodi Bogu sa to frezho! zhe je kaka jed po Mosefu pre¬ povedana, kaj to? sdaj ne more drugazhi bi¬ ti. “ Daniel Te je obilnofli dobriga bal , in je profil, de naj ga v’ vednim poftu pufti. Tudi ti delaj po njegovo. Predobro jefti, obilno pili je fhkodljiva dobrota ; zhe shivifh , de jefh in pijefh, fi Te she poshivinil. Jej in pij sdershno , de bofta dufha in telo sdrava in Bo¬ gu flushila. Dufha je v’ poshrefhnim telefu vfa omamljena , pitano telo je rasujsdano , in potlej bo obema gorje. ,,/Ve bodi per nobeni pojedi¬ ni fatnogollen , in ne posheli vfake jedi.“ Si¬ ra h 37, 32 . Premifli tudi to : Daniel v’ fush- nofti med neverniki je hotel fpolnovati, in je fpolnoval Mosefove ukase; saka j fe ti med krift- jani framujefh fpolnovati sapovedi fvojiga Boga in katolfhke zerkve ? Premifli tudi Danielovo gorezhoft sa zhaA vfigamogozhniga Boga. Vedno ga je molil 1» hvalil ; tudi je fkerbel neverne Babilonzhan® od malikovanja odverniti , in fvoje shivljenj® v’ nevarnoft poftavil sa zhafi fvojiga Boga. ^ e ' umneshi fe ne dado s’ lepo preuzhiti; fvojig* f s 0 11 L n z d E Z V d Vi A lj Oj 01 d< 0 fe lj« R, vi Si m Je — 5 77 — dobrotnika fo fmertno fovrashili, in ga med ferdite leve vergli. Dvakrat je bil v’ levnjak sa zhaft boshjo versben, in obakrat ga je Bog ohranil. V fredi lazhnih levov je bil ko pa- ftir v’ fredi krotkih ovz bres vfe fhkode. Ako bi ga bili ravno levi posherli, bi bil marter- nik umeri, in v’ nebefa fhel, ker bi bil sa zhaft boshjo umeri. 0 kriftjan ! ne boj fe hu¬ dobnih , kleri te hozhejo od Boga odverniti. Bog je tvoj pomozhnik , koga fe bofh bal ? Zhe te Bog ravno nozhe zhudno obvarovati, kakor je Daniela ali druge fvetnike, bofh ven- der frezhen ; nizh budiga ne more biti zhlo- veku, kteri terpi ali umerje sa sapovedi. Kri- ftuf pravi: „ Blagor jim, kleri sa pravize vo¬ ljo preganjanje lerpe; njih je nebe/hko kra- Ijejtvo.' 1 Mat. 5, 10 . Preroku Danielu je Gabriel veliki angelj osnanil zhaf prihoda in fmerti obljubljeniga odrefhenika , ker je bil poln ognjenih shelj do njega. Daniel je bil Bogu hvaleshen sa to neisrezheno miloft, veliko bolj hvaleshni mo- la mo mi biti. On je v’ duhu vidi! dobrote, ki jih bo Jesuf pernefel; mi pa jih vshivamo. 0 kriftjan! obudi shivo vero, povsdigni fvoje k p ze, in hvali ufmiljeniga Boga, kteri je is ljubesni do grefhnikov med grefhnike prifhel. ^avno kar bo hvalni fpomin obhajan milofti- v, ga boshjiga obifkanja ali prezhudniga rojftva ?' r >u boshjiga; ne bodi mlazhniga ferza, te- m »zh hvali in sahvali preljubiga odrefhenika ^ e sufa, in bodi mu do fmerti hvaleshen, fo- iv. 37 — 5 7 8 — febno f’ pokornim shivljenjem , de ga tudi po fmerti hvalifh. Molitev. O moj Bog ! daj mi po sgledu fvetiga pre¬ roka Daniela vfelej shiveti, de ti nepreftrafheno flushim, in do konza sveft oftanem. Dodeli mi fvojo mogozhno gnado, de s’ njeno po- mozhjo vfe nadloge voljno preterpim, v’ fre- di pohujfhanja ne odftopim od dobriga, fe nikogar ne bojim, sa tvojo zhaft vedno delam, in fvojo dufho svelizham. O ufmiljeni Ozhe! fofebno te profim , preprizhaj, koliko Jim fvo- jimu ljubesnjivimu odrefheniku dolshen. Vem. de je njegova dobrota neisrezhena ; vender je moja dufha mlazhna, in moje ferze mu ne¬ pokorno : Jlori me gorezhiga in pokorniga, de bom njegoviga miloftiviga odrefhenja dele- shen. Amen. XXV. dan grudna. \ Rojjivo Jesufovo. ^*he. okoli fhtiri tavshent let po ftvarjenji b' e ' ta je bil zblovefhki' rod v’ fushnofti greha- prifhel je zhaf od boshje miloiti odlozhen- Jesuf, Sin boshji in Sin Mariin, je v’ Belk' po pre¬ leno ideli po- ire- am, zhe! fvo- em, ;r je i ne- >ig a ) dele- J fve- reh« j zhen- Betle¬ hemu rojen , od angelja osnanjen , in od paftir- jev moljen. Odrefhenik je bil pervim ftar- fhem bersh po grehu obljubljen ; preroki fo to dobrotljivo obljubo velikokrat ponovili; pra- vizhni fo ga sheleli, po njem sdihovali , in Boga profili, de naj ga pofhlje , kteriga je po- flati obljubil, de jenja greh, in gofpoduje praviza na semlji. V’ malim meftu Nazaretu je bila deviza , po imenu Marija , Davidove ro¬ dovine. To je Bog namenil, f’ fvojo gnado napolnil , in f’ zhudeshem rodovitno ftoril. Je fpozhela odrefhenika, kakor ji je angelj Ga¬ briel obljubil. Prerok Mihej je bil she pred fedem fto leti povedal, de bo odrefhenik v’ Bet¬ lehemu rojen ; in dopolnilo fe je. Zefar Avguft je sapovedal popifati ljudi vfiga zefarftva, in vfaziga ondi, kjer fo bili njegovi defhzhiki ro¬ jeni. David kralj je bil okoli io85 let poprej v’ Betlehemu rojen. Marija in fveti Joshef fla bila Davidoviga rodu, sato fta is Nazareta is Ga¬ lileje v’ Betlehem bliso Jerusalema k’ popifo- va nju fhla. O prezhudna modroft boshja! Bog k poflushi neverniga zefarja Avgufta dopolniti, W je po fvojim preroku obljubil. Marija, vfelej Bogu in oblaftnikam Savo¬ vo n jega pokorna, je f’ fvojim zhiftim sheni- na m hitela v’ Betlehem, fkoraj tri dni hoda ( lelezh , k’ popifovanju. Kader fla v’ mefto P r ifhla, fta ifkala in profila, kam pod ftreho P r *ti; pa ni bilo mogozhe. Vfe mefto je bilo P°lno ljudi; uboga fta bila, in sato ni bilo tfoiiljenja. Meftnjani fo bili ref premalo ufmi- 58o Ijeni; pa Bog je hotel , de bi bil odrefhenik fveta v’ revnim hlevzu rojen. Marija in fveti Joshef fta bila permorana is mefta iti , in ondi bliso v’ kako hifho fprofiti. Bliso mefta je bil reven hlevez , jami podoben, kamor fo pafti- rji pod ftreho bodili, in fvojo shivino saga- njali v’ hudim vremenu. V’ ta hezhedni hle- viz fta Marija in fveti Joshef fhla. Ravno v’ be¬ di sime, bres vfe ftreshbe in pomozhi, fta on¬ di oftala. V’ tem hlevzu je Marija Jesufa ro¬ dila. Jesuf Kriftuf, Bog in zhlovek, odrefbe- nik vliga zhlovefhtva, fvetloba vfiga fveta, kralj angeljev in gofpod vfih , je v’ nezhednim hlevzu ravno opoinozhi 25 . dan grudna rojen. Marija je fvojiga Sinu molila, ga v’ plenize povila, in v’ jafli poloshila. Tako fe je kralj nebef in semlje ponishal , in f’ fvojim ponish- nim prihodam fvoje ftvari obifkal, de bi jil> ponishnofti uzhil. Ondi bliso fo paftirji nad fvojo zhedo zhu- li, ker je savoljo napovedaniga popifovanja ve¬ liko ljudi tudi ponozhi hodilo. Gofpodov an- gelj , poln nebefhke fvetlobe, fe je k’ njim u- ftavil , in jim prijasno rekel: ,,Ne bojte b ■ veliko vefelje vam osnanim, pa ne le vam. ampak tudi vfim ljudftvu, vlim ljudem. Danf vam je rojen svelizhar, kteri je Kriftuf Go¬ fpod; rojen je v’ meftu Davidovim , v’ Betle¬ hemu, ki je pred vami. Po tih snamnjih g a bofte posnali: Nafhli bofte dete v’ plenize p°' vito, in v’ jafli polosheno.“ Angelj je sgimb fe drugim angeljem perdrushil, in vfi fo ^ e ' 58i po peli: „Zhaft Bogu na vifhavi, in mir na semlji ljudem, kteri fo dobriga ferza. 44 Paftir- ji fo fe preftrafhili. kader fo bili boshjiga an- gelja v’ veliki fvetlobi vidili; ko fo pa safli- fhali: „Ne bojte feb 4 fo ga svefto poflufhali, in fposnali , de je njim in vfim odrefhenik ro¬ jen, vifoko fo hvalili Boga, kakor fo jim an- gelji sgled dali. Zhudili fo fe neisrezheno, de jim ufmiljeni Bog angelja pofhlje te vifoke fkrivnofti rasodet; fo miflili in djali: ,,0d kod je nam revnim paftirjem ta velika dobrota? Glejte ! vfigamogozhni Bog nam pofhlje fvoji- ga angelja povedat, de je odrefhenik rojen. Urno pojdimo tje vidit te rasodete fkrivnofti, in molit fvojiga odrefhenika. 44 Tekli fo , pa poprej s’ dufho ko f’ telefam v’ hleviz prifhli, fo vfe nafhli, kakor jim je bil angelj osnanil, •fesufa ponishno molili, fe mu v’ dar dali, in Boga hvalili. Tudi Marijo fo zhaftili, in fe ji perporozhili. Dobri in nedolshni paftirji fo f e v’ hlevzu per Jesufu tako lepo pogovarjali °d te fofebne boshje milofti , de jih je Marija, rasfvetl jena deviza, filno rada poflufhala, in 'udi njih befede s’ dopadenjem premifhljevala. Baftirji fo obvefeljeni nasaj fhli, Boga hvalili 8a vfe, kar fo vidili in flifhali , in tudi dru- fpm pravili to veliko fkrivnoft, de bi vfi Jesu- f® fposnali, in Boga hvalili. — 582 — Nauk. Is liga prašnika. Vzblovezhenje in rojftvo Sinu boshjiga je polno vifozih, ljubesnjivih fkrivnoft, ktere nam prizhujejo , babo grosno fmo od Boga Ijiiblje¬ ni , ako ravno fmo njegovi nevredni hlapzi. Vligamogozhni Bog fe je do naf ponishal, de bi naf povifhal v’ fvoje braljeftvo. Sin bosh- ji pod revno podobo zblovefhke natore je ho¬ tel peblenfko kazho premagali , in f’ fvojo fmertjo nam mertvim shivljenje dati, de bi pravizhno shiveli , in ga vekomaj hvalili. Ro¬ jen je v’ Betlehemu, pa vekomaj shivi; fin je devize Marije , pa od vekomaj fin Boga Ozlie- ta; v’ plenize je povit, in v’ jafli poloshen, pa je kralj nebef in semlje, vfe zhafti in flush- be vreden. Prerok Isaija govori tako: „De- ie nam bo rojeno , fin nam bo dan , in go- fpojivo bo na njegovi rami; ime mil bo prezhudni fveiovaviz, Bog mozhi, ozhe po¬ hodnih zhafov, poglavar mirii.“ 9 ,6. To in drugo , kar je bilo od fvetofti , vifokolU* mozhi in oblafti odrefhenika po prerokih pre- rokovaniga, povifhuje njegovo prezhudno p<>' nishevanje. On, Sin boshji, je od ponishne uboge matere v’ revnim hlevzu rojen, de bi nafho hudo prevsetnoft in fhkodljivo lakom- noft osdravil. Uzhi fe tedaj ponishnofli od p°' nishniga Jesufa, de bofh od njega povifho 11 ' Sin boshji fe je sa grefhnike neisrezheno p°' 583 nishal ; kako bo napuh isgovorjen ? Zefarji in kralji bi ne bili vredni Jesufu ftrezhi, tudi an- gelji ne; on pa leshi v’ jaflih med neumno shivino. Ubogih ftarfhev otrok ima obilnifhi ftreshbe , kakor jo je hotel Jesuf, kralj nebef in semlje , imeti. To bosbje dele neisrezheno terpi ; ne brani fe , o grefhnik , saflusheniga pokorjenja , temuzh rad terpi po sgledu terpe- zhiga Jesufa , ker je le to pot v’ njegovo kra- ljeftvo. Rojftvo obljubi jeniga odrefhenika bi bilo nesnano oftalo, pa Bog ga je rasodel. Angelj ga je osnanil paftirjem, svesda modrim, fveti Duh pravizhnimu Simeonu in prerokinji Ani. Jesuf je bil dobrim snan, hudobnim nesnan. Pa- kirji fo fizer od Jesufoviga rojftva veliko go¬ vorili, pa pofvetnim ljudem ni bilo mar ga fposnati. Ravno taka je sdaj : veliko kriftja- nam je Jesuf nesnan; le po imenu ga posnajo, pa njegoviga duha ne vedo , ga ne ljubijo , in po njem ne shive. Tim je Jesuf nesnan , in ne bodo svelizhani. Premifli nefkonzhno ufmiljenje vligamo- gozhniga Boga do paftirjev. Napuhnjen zhlo- v ek bi ne bil revnih paftirjev ogovoril , angelj hosliji prijasno govori s’ njimi. Rralj nebef in se mlje je fvojiga angelja ubogim paftirjem po- flal osnanit rojftva Jesufoviga, in jim po njem |iubesnjivo pravi: „Ne bojte fe!“ Bog ni fvo- )’ga angelja poflal k’ Herodu ali k’ velikim Ju- kovfkiga ljudftva, poflal pa ga je k’ paftirjem, ^ er ljubi le nedolshnoft in ponishnoft. Paftirji 584 fo bili nar perpravnifhi boshje rasodenje po- flufhati. Zhuli fo , kader fo drugi fpali; v’ rev- fhini in v’ terpljenji fo polerpeshljivo shiveli; famoto fo ljubili ; fpazhenoft , fladnoft in fhum fveta fo fovrashili. To uzhi, de, kdor ne zhu- je, fe ne pokori, famote ne ljubi , in fe f’ tim fvetam grefhno vefeli, je neperpraven Boga po- flufhali, ker nima vefelja do dobriga, in gna- do sanizhuje. Ref je, kar modri Sirah pravi: „ Modro/t je grefhnikam gnjiifoba. u 1, 26, Angelji fo lepo peli: „Zhaft bodi Bogu, in mir ljudem dobriga ferza.“ Glafno fo peli; in Boga hvalili, de ga tudi mi hvalimo. Ange¬ lji fo Boga hvalili savoljo rojftva obljubljeniga odrefhenika Jesufa, kteriga ne potrebujejo; ve¬ liko bolj ga moramo mi hvaliti, ker je nam, ne angel jem rojen. ,~Bog je fvet tako ljubil , de je dal fvojiga edinorojeniga Sinu , ne de bi Jvet fodil , temuzh de bi po njem sveh- zhan bil“ Jan. 3 , 16. 17. O velika mozh boshje ljubesni do zhlovefhkiga grefhniga ro¬ du! Hvali Boga , in povifhuj njegovo nefkonzh- no ufmiljenje, o kerfhanfka dufha ! Vli boshji darovi fo vredni hvale, pa ta nesapopadljiva dobrota prefeshe vfe druge dobrote , ker bi bi¬ le bres nje vfe druge saflonj; sato vedno hva¬ lo prepevaj ufmiljenimu Bogu, moli Jesufa, in flushi mu is vfe dufhe , de tako fvojo re- fnizhno hvaleshnoll pokashefh. Priprofli paftirji fo fe preftrafhili fvetlig a boshjiga angelja viditi; potlej fo fe filno ot)- vefelili flifhali od njega rojflvo obljubljenig* 585 10 - !V- li ; im iu- im ) 0 - la- 5 : u, li; ;e- !ga ve- i/7, de eli- >zh ro- sh- hji iva bi¬ va- fa j re- iga ob- iga odrefhenika; eden drusimu fo djali : Pojdimo do Betlehema vidit fkrivnofti, ki nam je po angelji osnanjena !“ In fo hitro fhli. Pre- mifli, o kriftjan ! pokorno dufho nedolshnih paftirjev. Angelj jim je fizer osnanil rojtlvo Jesufovo, pa jim ni sapovedal tje iti. Shivi¬ na nad ktero fo zhuli, je bila njih lahna; ne¬ varno jo je bilo farno puftiti ponozhi, slafti savoljo nesnanih ljudi, ki fo bili savoljo po- pifovanja v’ mehu in okoli mefta : vfe to pa dobrim paftirjem ni ubranilo k’ Jesufu iti, ker fo bili dobriga ferza. Ljudje dobriga ferza, kterim fo angelji mir osnanili, fo tihi, kteri po sgledu pokornih paftirjev radi, hitro in po- polnama sapovedi dopolnujejo. Dobro ferze je farno tifto, ktero fe Kriftufu v’ vlim pod- vershe ; kdor pa fpolnuje fvoje gerde shelje in fe grefhno vefeli, ni dobriga, ampak je hudiga ferza. Kriftjan! hiti f’ pokorno dufho k’ Jesufu po sgledu pokornih paftirjev, pre¬ magaj ferzhno vfe sadershke, moli in sahvali Jesufa f’ fvetim shivljenjem, ne posabi nikoli njegovih dobrot; po tem bofh mir vshival, kteri ga fo angelji osnanili : ,,-Mir l/udem do¬ briga ferza /“ Molitev. O preljubi svelizhar * tvojim angeljem fe perdrushim , in s’ njimi vefelo rezhem: ,.Zhaft kodi Bogu , kteri te je nam revnim grefhni- kam dal k 4 Po sgledu nedolshnih paftirjev te 586 shelim moliti in hvaliti; daj mi dobro in po¬ korno ferze, de bom vfe delal, kar mi sapo- vedujefh, in fe vfiga varoval , kar mi prepo- vedujefh. Presheni napuh is mojiga ferza, daj mi ubogim v’ duhu biti , flori mi pokor- jenje prijetno, pomagaj mi po tvoje shiveli, de per tebi shivim vekomaj. Nikoli ne bom posabil tvoje velike ljubesni, vedno te hozhem hvaliti, ker li vfe ljubesni in hvale vreden. O preljuba deviza in prezhudna mati mojiga in vlih svelizharja, Marija, ki fi ga zhifto fpo- zhela in rodila ! ne odverni od mene fvojih ufmiljenih ozhi, temuzh pomagaj mi f’ bo- jimi mogozhnimi profhnjami, de per Jesufu miloft najdem , in mi bo njegovo rojftvo v’ mo¬ je svelizhanje. Amen. XXVI. dan grudna. fiveti JShlefan , pervi marternik. kyveti Shtefan je pervi smed Jesufovih uzhen- zov fvoje shivljenje dal sa njegovo prefveto ime ; ravno sato fe imenuje pervi marternik- She njegovo ime je to pomenilo , ker Shtefan krono pomeni v’ Grefhkim jesiku. V’ djanj 1 apoftelnov je popifano njegovo fveto shivlje¬ nje , njegovi zhudeshi, njega gorezhoft, ferzh- nofl, ufmiljenje in fmert. Sveti Duh je po f' e ' — 58 7 — tim Luku vfe to popifal, de bi bil f. Shtefan vlim vernim kriftjanam sgled in fpodbadik bo- gabojezhe shiveti , in ferzhno umreti savoljo Jesufa. Sveti Shtefan je bil Jud, je prebival v’ Jerusalemu, apofleljne sheljno poflufhal , in fe fpreobernil. Poprej je po Mosefovi pofta- vi na tanko shivel , in je zhakal in skelel odre- fhenika , kteriga fo preroki osnanovali ; sato je bil befedi apofleljnov pokoren , je v’ Jesufa Kriftufa veroval , in fe dal kerftiti. Njegovo shivljenje po prejetim kerftu je bilo popelna- raa po naukih Jesufovih; sato je apofteljnam in vernim dopadel. Apofteljni fo bili s’ delam preoblosheni; sato fo mnoshizo vernih poklizali, in jim rek¬ li : „Bratje ! isvolite smed febe fedem rnosh dobriga imena, polnih fvetiga Duha in modro- di, de jih fvoje pomagavze poflavimo; mi pa fe bomo molitve in osnanovanja befede boshje dershali.“ Verni fo isvoiili fedem mosh polnih modrofti, smed kterih pervi je bil fveti Shtefan, 'n fo jih poftavili pred apofteljne , kteri fo nad n )imi molili, roke na-nje poloshili, in jih di¬ akone pofvetili , to je , fhefti shegen jim do¬ delili. Sveti Shtefan, she poprej vef po volji hoshji , je f’ pofvezhenjem fofebno gnado pre- ) e k Sveto pifmo pravi : „Shtefan je bil poln gnade in mozhi.“ Bil je sveft pomagaviz apo- deljnov, je befedo boshjo ferzhno osnanoval, in v poterjenje osnanjene refnize je delal zhu- d e she in velike snamnja med ljudmi. V’ veli- ZI *n nieflu Jerusalemu je bilo veliko mogozh- 588 nih in ferditih fovrashnikov vere; shiveli fo fhe , kteri fo po rokah nevernikov Jesufa kri- shali. Lahko je vedil, de mu sa shivljenje gre , in de ga bodo sa refnize voljo umorili; vender fe ni hal ozhitno osnanovati Jesufa , ker je shelel sa - nj umreti. Veliko flepih Judov fe je J’ fvetim Shle- fanam prepiralo. On je terdil , de je Jesuf od- refhenik fveta, in je to f’ fvetim pifmam fpri- zhal ; uni pa fo nafproti govorili. Njegovi nar hujfhi fovrashniki fo bili is fhol Libertinov, Zirenjanov, Alekfandrijanov in drusih. Liber- tini fo bili imenovani otrozi odflushivfhih ali odkupljenih fushnikov ; drugi fo fe imenova¬ li po desheli in po meltu , kjer fo prebivali. Vfi ti fo bili Judje, kteri fo prebivali v’ blish- njih in daljnih deshelah; pa fo v’ Jerusalemu sa-fe fhole imeli, kader fo t je prifhli, ali pa sa fvoje otroke, ktere fo pofhiljali Mosefove pollave uzhit fe. Uzhili fo fe Mosefove pofta- ve , ktera je osnanovala Jesufa ; vender pa jim je nesnan bil , in sato fo fe f’ Shtefanam fer- dito prepirali , in ga fovrashili , ker je osna- noval Jesufa odrefhenika fveta, de bi va-nj verovali, in fe svelizhali. Terdovratni Judje nifo kaj mogli Duhu, kteri je is fvetiga Shtefana govoril. Sram jih je bilo; sato fo mu po navadi napuhnjeshev, kte¬ ri ne ifhejo refnize , ampak prepira, sashu- gali, fhli in fklepali, kako bi ga umorih- Nar poprej fo hudobno fkerbeli, de bi krive prizhe dobili , ktere bi per sboru soper njega - 58g - lashnjivo prizhevale; po tem fo ljudftvo , u- zhenike in druge v’ fvetiga Shtefana nadrashili s’ lashnjivim govorjenjem , de je fovrashnik fve- tiga tempeljna in Mosefa, in de je dobro de¬ lo tega hudobnesha is poti fpravili. Slepi Jud¬ je fo fvojim lashnjivim bratam radi verjeli , fo popadli fvetiga Shtefana, in ga pred sbor pe¬ ljali rekozh: „Ta zhlovek ne jenja govoriti so- per fveti tempelj in poflavo. Rezhi fmo ga flifhali : Jesuf Nazarezhan bo tempelj rasdjal, in fhegc premenil , ktere nam je Mosef sro- zhil.“ Ko fo krive prizhe in drugi tako hudo fvetiga Shtefana toshili, in ga hudobniga popi- fovali ; je Bog njegovo nedolshnofl rasodel. Vfi, ki fo v’ sboru fedeli, in va-nj gledali, fo vidi- li njegovo oblizbje kakor oblizhje angeljevo. Ve¬ liki duh oven fe je vsdignil, in je fvetiga Shte¬ fana vprafhal : ,, Al i je ref, kar ti soper le prizhujejo.“ Sveti Shtefan je odgovoril: ,,Brat¬ je in ozhetje poflufhajte !“ In potlej je veli- 2imu duhovnimu in vfimu sboru dolgo govoril od velizih boshjih dobrot do Judovfkiga ljud- kva od Abrahama do Jesufa odrefhenika , in jim fkasal , de mu je Bog in Mosef, tempelj 'n poftava v’ zhafti, pa tudi, de fe je ta zhafl n »d Judi smiraj pogrefhala. In na sadnje je fklenil f’ timi le befedami: „Vi terdovratni ■n neobresani na ferzih in ufhefih! vedno fe 'kavljate fvetimu Duhu ; kakor fo fe vafhi o- 7 'hetje, tako fe mu tudi vi. Kteriga preroka neki nifo vafhi ozhetje preganjali? Oni fo jih borili, kteri fo prerokovali prihod odrefhe- — 5go — nika ; vi pa fte njega saali in umorili. Po an- geljev rokah fte prejeli poftavo, fpolnovali pa je nifte. Veliki duhoven in drugi fo fvetiga Shtefana poterpeshljivo poflufhali, dokler je od bosh- jih dobrot in terdobe njih ozhetov govoril; kader jim je pa njih terdobo in neufmiljenje ozhital, fo fe rastogotili, in s’ sobmi fhkripali soper fvojiga dobrotljiviga sdravnika. Ker je fveli Shtefan per sboru Jesufa ferzhno osnano- val , mu je Bog dufhne in telefne ozbi odperl, in vidil je boshjo zhaft in Jesufa ftali na defni- zi boshji. Takrat je vefelo savpil: ,,Glejte, vidim nebo odperto in Sina zhlovekoviga na defnizi boshji !“ Terdovratni Judje fo menili, de preklinja , fo sazheli divjati in vpiti, in fi ufhefa satifkati , de bi ne flifhali, kar govori, in vfi kmalo va-nj planejo, ga sgrabijo, in ga is melia vlezhejo kamnjat. Krive prizhe fo fvoje sgornje oblazhila f’ febe djale, in po- loshile k’ nogam neufmiljeniga preganjavza Sa¬ vla, de bi fvetiga Shtefana loshej kamnjali. Kri¬ ve prizhe fo nar poprej, potlej pa vfe hudobno ljudftvo kamnje metalo v’ fvetiga flushabniba boshjiga. Sveti Shtefan fe tega ni bal, temuzb je shelel umreti sa refnizo. Stal je, ko je od vfih ftrani kamnje va-nj letelo, v’ nebo gle¬ dal in rekel: „Gofpod Jesuf! vsemi mojo du- fho.“ Viditi hudobno flepoto in grefhno fe* - " ditoft fvojih fovrashnikov, fo fe mu v’ fer* e fmilili; pokleknil je, in sa-nje Jjubesnjivo pro¬ fil, de bi fposnali, kako mozhno jih ljubi, i n — 5gi — de jim je le is perferzhne ljubesni do njih dufh Jesufa osnanoval; s’ velizim glafam je rekel: „Gofpod ! ne perfhtej jim tega v’ greh.“ Vfi flepi in hudobni ga nifo poflufhali, temuzh fo ga neprenehama kamnjali. Sveti Shtefan pa, komej je to isrekel, je na tla padel , in v’ Go- fpodu safpal. Shel je v’ nebefhko zhalt, kte- ro mu je Bog malo poprej pokasal. Zhallita fmert tega ferzhniga vojfhaka in perviga mar- ternika Jesufoviga je bila pervo leto po Jesufo- vi fmerti. Nauk. Is poprejf'knjiga popisovanja. Sveti Shtefan, poln fvetiga Duha, modrofti, ferzhnofti in gorezhofti; fi je slo persadeval hoje terdovratne brate preprizhati, de je Je- suf odrefhenik fveta. Bil je fvoje frezhe vefel, enako frezho je fvojim bratam vofhil, de ki bili frezhni vekomaj. To perferzhno ufmi- Ijenje je terdovratne Jude hudo shalilo, fovra- shili fo ga, in umorili; pa ravno to mu je obilnifhi plazhilo saflushilo. Premifli fofebno gorezhoft fvetiga Shtefana. ®°ga in blishnjiga je ljubil; sato je bil ferzhen, 'let sa zhaft boshjo in sa svelizhanje blishnji- 8 1 *; sato je fkerbel grefhnike fpreoberniti. Ve- je, de fovrashniki Jesufovi bodo tudi nje- S 0v i; pa kakor je Jesuf sa grefhnike umeri, l «ko je on shelel po njegovim sgledu sa sve- — 5g2 — lizhanje grefhnikov umreti. Sveti Shtefan ni mo¬ gel Jesufu in Judam dopafti ; ni rekel : „Sdaj ni perloshno jih uzhili , jih bom potlej ob per- loshnim zhafu.“ Ljubesnjivo, pa tudi ferzh- no je uzhil, in tudi velike zhudeshe v’ imenu Jesufovim delal, de bi fvoje flepe brate pre- prizhal. Nifo fe refnizi vdali, temuzh fo fe nad njim togo lili; pa vfe to je na njih glavo padlo. Kriftjan ! ljubi Boga in blishnjiga, in lahko bofh po sgledu fvetiga Shtefana delal. Ne shali grefhnikov s’ neperpravnim [varjenjem; pa ne boj fe tudi njih krivizhne jese, kader fi dolshen is potrebe govorili. Bodi 1 jubesnji- vo moder, pa ne neumno mehak, de bi po ve¬ tru plajfh obrazhal is mefene modrofli. Ne od- ftopi od fposnane refnize is zhlovefhkiga ftrahu, tudi ne is lakomnofli, is flabe ponishnofti, ali savoljo drusiga. S. Shtefan je enako govoril od odrefhenika Jesufa per prijatlih in fovrashni- kih , na fkrivnim in ozhitno, pred sboram m vfelej. Perporozhaj fe fvetimu Shtefanu, de na) ti fproli od Boga ljubesen , modrofl: , gorezhoft in llanovitnoft, ker fi vfiga tiga slo potreben. Nikoli ne posabi befed Jesufovih: ,.Kdor bo merie vprizho ljudi satajil, bo tudi satajen vprizho angeljev boshjih.“ Luk. 12,9. Slepi in terdovratni Judje fo f. Shlefan«! fvojiga ufmiljeniga sdravnika , fovrashili in u ' morili; sraven pa fhe menili, de f’ tem Bog u prijetno flushbo ftore. Nad njimi fe vidi ra 5 ' odeta vfa hudobija zhlovefhkiga ferza , na nv rezh: grenka nevofhljivoft, lashnjiva gorezhoft' krivo obdolshenje in fmertno fovrafhtvo pod podobo boshje flushbe. Serdito fo fe f’ f. Shte- fanam prepirali, ne is konza refnizo svediti, lernuzh de bi ga oframotili. Kader fo vidili, de kaj ne morejo njegovi modrofti, fo fe fhe huje rasferdili; ifkali fo krivih prizh, in jih napravili , de fo pred sboram govorile in pri- zhale soper f. t Shtefana, kar nikoli ni govoril. Morebiti fo jim rekli: „Ne bojte fe, ta greh mi na fvojo veft vsamemo ; dobro in Bogu v’ zhaft je tega hudobnesha is poti fpraviti, de ne bo ljudi sapeljeval.“ Ravno tako fo po me¬ du govorili, in nadrashili lashnjivo poboshne soper f. t Shtefana. Slepi fo fleparjem radi ver¬ jeli , in nedolshniga umorili. O kriftjan premi- fli svilo hudobo flepih Judov, in fkerbi fvojo fposnati. Morebiti fe tudi ti prepirafh, in nikoli oe pomiflifh, de bleso tvoja ni prav. Zhe fi žarjen, fe soper ljudi togotifh, in fvojih gre¬ hov ne fovrashifh. L'ekanjenja in krivize; pa kdo fposna? Proli °°ga rekozh : „GoJpod , vodi me po poti pra- eke.“ Pf. 5, g. „Ras/vetli moje ozki, de v ’ fmerti ne safpimS 1 Pf. 12 , 4* De je f. Shtefan terdovratne Jude is zhi- he ljubesni uzhil in fvaiil, je obilno fprizhal IV. 38 — 5g4 — f’ fvojo ufmiljeno profhnjo sa-nje. Njegova ljubesnjiva profhnja sa hude fovrashnike je bi¬ la Bogu vfhezh, ko je savoljo nje zhudno fpreobernil t Savla , potlej Pavla imenovaniga, kteri je oblazhila krivih prizh varoval. Pre- mifli, o togotni kriftjan! kedaj in sa ktere je f. Shtefan perferzhno profil. Profil je sa fvo- je fovrashnike, ravno ko fo ga neufmiljeno kamnjali. Njegovi ferditi fovrashniki fo ftrafh- no vpili, ga kleli, in kamnje va - nj luzhali; on pa je klezhe profil Boga, de naj jim greh odpufti. Njih velika hudoba je v’ njem obil¬ ni fhi ufmiljenje obudila, ker je febi nebo vi- dil odperto, oni pa fo bili v’ nevarnofti po¬ gubljenja ; sato je s’ velikim glafam vpil; in profil sa njih fpreobernjenje. t S. Shtefan je po sgledu Jesufovim flori 1, ki je na krishi sa fvoje morivze ljubesnjivo profil. Jesuf je vfim sapovedal: „ Ljubile fvoje fovrashnike $ dobro jim Jiorite, kieri vaj fovrashijo , in molih sa-nje, kieri vaf preganjajo .“ Mat. 5, 44- O kriftjan! sakaj fi Jesufovi sapovedi nepo¬ koren ? sakaj njegov, in njegoviga flushabm- ka, f. t Shtefana , sgled sanizhujefh? Zhe fi pofhkodovan ali rasshaljen, pravifh: „Na du- fhi ti to krivizo puftim, naj fe tudi tebi ena¬ ko poverne, de bi poginil! naj te hudoba vsa- me!“ Povej, kdo th je tako uzhil, in sakaj tako govorifh? Tvoj hudobni ferd te uzhi ta¬ ko govoriti, in tako nekerfhanfko govorifh savo¬ ljo kake prasne befede ; sa majhno sopernoft, prašno nizh. Naj bi bila kriviza ali rasshaljenje 5g5 tudi veliko, bi mogel vender is ferza odpuftiti; ne zhes dva mefza ali eno leto, ampak bersh in popolnama, kakor je f. t Shtefan ftoril. Zhe ne flufhafh , ne bofh ufmiljenja od Boga dofegel, in kader molifh: „Odpufti nam nafhe dolge, kakor mi odpufhamo fvojim dolshnikamli pogubljenje vofhifh , kakor bi rekel: „Bog, ne odpufli mi mojih grehov, ker tudi jeft no- zhem drugim odpuftiti.“ Modri c Sirah pravi: ..Kdor f s hozhe majhevaii, na njim fe bo Gofpod mafheval, in mu bo grehe terdno sadersha!.“ 28, 1. Molitev. O Gofpod Jesuf Kt-iftuf! daj mi po sgle- (!u tvojiga sveftiga flushabnika f. ^htefana fta- novitno shiveti. Dofihmal mu nifim bil nizh podoben , in savoljo tiga ti nifim dopadel. Ni mi bilo mar sa tvojo zhaft, grehu fim pregle¬ doval, po volji grefhnikov fim fe ravnal, in vfe mi je bilo prav, de le jeft nifim bil ras- shaljen. Zhe fim bil le malo sadet, ni bilo permere , ni bilo konza moje hudobne jese. Sato o Gofpod! te fpet profim, daj mi po sgle- , du f. Shtefana shiveti; de umerjem v’ tvoji geadi, in najdem nebefa odperte. Amen. 38 * — . 5g6 XXVII. dan grudna. t Sveii Janes apojtel in evangeliji . I^veti Janes, apoftel in evangelift, je v’ evan- gelji imenoven Ijubesnjivi uzheniz GoJ'podov, To je ime od vfih imen nar lepfhi in boljfhi, ker pomeni veliko dopadenje Jesufovo nad njim. ( S. Janes je bil fin Zebedejev in t Salomin, in brat f. Jakopa , veliziga imenovaniga. Oba bra- , ta tla bila ribzha per jeseru Genesaretu. Per perloshnofti, ko fta f’ Petram in njegovim bra- tam Andrejem v’ tem jeseru ribe lovila, fta vidila velik zhudesh, ki ga je Jesuf ftoril. Vfo nozh namrezh To lovili, pa nifo nizh vjeli; ko fta bila pa Peter in Andrej sjulrej na Jesufove befede v’ globoko jesero mresho pometala, fta toljkanj rib sajela, de fta tudi ona f’ fvojim 1 zliolnam jima fhla pomagat, in fo oba zholna i napolnili. Na ta zhudesh fta , kakor Peter in ^ Andrej, tako tudi Janes in Jakop filno ofter- | 1 mela, in ko je Jesuf bil rekel : „Hodite sa 1 menoj, in ljudi bofte pofihmal lovilije tudi : - Janes s’ Jakopam vfe sapuftil , in sa njim fhel. Nekaj zhafa potlej je Jesuf uzhenza Janesa, kteri je njegove nauke pofebno svefto poflu- fhal, v’ fhtevilu fvojih apoftelnov vseh S. Ja¬ nes je bil mlaji od vfih apoftelnov, vef lj u ' besnjiv, nedolshen in zhift. Vfe dni fvojiga t shivljenja je devifhtvo ohranil; sato je Jesufu 1 “ 5 97 — neisrezheno dopadel, in od njega fofebne gna- de prejemal. S. Janes je fvojiga nebefhkiga uzhenika Jesufa is vfe dufhe ljubil. Ko do¬ ber otrok per dobrim ozhetu je po domazhe per Jesufu bil , prijasno s’ njim govoril, in mu bil v’ vfim pokoren. Jesuf je nad njim fofebno dopadenje imel, in mu fofebno lju- besen fkasal. t Seboj ga je vsel na goro, ka¬ der fe je zhudno premenil, ali zhaft fvoje boshje natore rasodel. Tudi per sadnji ve- zherji je f. Janes per Jesufu fedel, in na nje¬ govim narozhji flonel; le njemu je na snanje dal, kdo smed uzhenzov je njegov sdajaviz. Jesuf ga je tudi hotel per febi imeti na vertu Getfemani, kader je molil k’ fvojimu Ozhetu, I kervav pot potil, in vjet bil od hudobnih Ju¬ dov. Tiftikrat fe je fizer f. Janes preftrafhil, in je beshal, vender ni fvojiga ljubiga uzhe¬ nika sapufl.il. ( S. evangeli prizhuje, de je v’ drushbi Marije devize na gori mertvafhkih glav pod krishem Jesufovim Ital, in ga obsha- loval. Njegova perferzhna ljubesen je Jesufu I slo dopadla; salo je pred fmertjo fvojo ljubo mater Marijo njemu srozhil, in njega Marii. jiSin je rekel Janesu ; glej fvojo maler!“ In fe je v’ Marijo obernil ; in ji djal : „Mati, glej fvojiga Iinu.“ Jesuf je f. Janesu srozhil, i kar je na semlji nar bolj ljubil, fvojo fveto ! mater. ( S. Janes je dobro fpolnil to fofebno milolt in ljubesen, ki mu jo je Jesuf fkasal; toi 'ej je devizo mater Marijo k’ febi vsel, jo ljubil, o fpofhtoval, in ji ftregel. - 5 9 8 - t Sveli Janes je s’ drusimi apoftelni f. Du¬ ha prejel ,■ in s’ njegovimi darmi napolnjen bil. Poprej she je bil v’ ljubesni gorezh, pa potlej fhe veliko bolj. Judam je Jesufa ferzhno osna- noval, in nauke f’ zhudeshi poterdoval. Der- shal fe je f. Petra, veliziga poglavarja zerkve; je per njem bil, ko je f. Peter v’ imenu Jesu- fovim hromiga mosha per tempeljnu osdravil. Oba fla bila v’ jezho versbena; pa nifta jenja- la f. evangelja osnanovati, vefela fta bila, de fta savoljo Jesufoviga imena kaj terpela, in fta ferzhno pred sboram prizhevala, de je Jesuf, ki fo ga Judje savergli, odrefhenik fveta. Tu¬ di je P f. Petram v’ Samarijo fhel, po dia¬ konu f, Filipu fpreobernjenih in kerfhenih birmat, in f. Duha va-nje poklizat. S. Janes je bil tudi potlej v’ Jerusalemfkim sboru, kjer je bilo fklenjeno, de verni nifo dolshni Mo- sefovih fheg fpolnovali. Po nevernih deshe- lah je hodil, tudi med neufmiljene Partijane Jesufa osnanovat, in njegoviga kraljeftva ras- fhirjat. V’ mali Asii je bilo po njem veliko Judov in nevernikov fpreobernjenih; fhkofe jim je pufbal, de fo Gofpodovo delo dodelo- vali. V’ meftu Efesu je ftanoval, fkerbel s» vfe fhkofije v’ desheli, in vedno uzhil. V’ k' tu g5 po Jesufovim rojftvu je bil na povelje neverniga zefarja Domizijana is Efesa v’ R lin zhes morje prepeljan, in obfojen, de bi bil v’ kotel vreliga olja vershen in umorjen. 1 0 mu ni nizh fhkodovalo, temuzh bil je terdneji potlej, ker ga je Gofpod Jesuf f’ R'°' — 5gg — jo vfigamogozhnolijo ohranil. Verni fo posne- je ondi, per vratih imenovanih Latinfkih, kjer je bil f. Janes ohranjen, zerltev fosidali. c Spo- min liga zhudesha fe v’ katholfliki zerkvi ob¬ haja fhelli dan veliziga travna. Neverni ze- far je nad tim zhudeshem oflermcl, ga ni hotel umoriti, temuzh ga je ukasal peljali na mali otok Patem, sdaj Palmosa po imenu, ne slo delezh od Efesa, kjer je poprej ftanoval. Okoli eniga leta je bil f. Janes na tem otoku; ondi je imel fkrivno rasodenje, ki je pol¬ no velizih fkrivnoft: in fofebno posnejfhiga preganjanja, vojfkovanja in smage katolfhke zerkve. Neufmiljeni zefar Domizijan je bil v’ letu 96 umorjen, in vli njegovi ukasi fo bili o- versheni. t S. Janes je fhel po tem fklepu fpet v’ mello Efes prebivat. Slo je bil ftar, ven- der je v’ velikim pokorjenji shivel; ni me- la jedel , ne vina pil, in je vedno delal sa sve- lizhanje blishniga. Ob njegovim zhafu fo kri- voverzi lashnjivo uzhili ; de Jesuf Krilluf ni Bog, ampak le zhlovek. Veliko napazhniga fo med verne rastrofili, in jih fkufhali sapeljali. Vezh fhkofov in vernih je f. Janesa ponishno profil o, de naj jim sapifano pufti, kar je s’ hefedo uzhil, de bi soper krivoverze imeli ne¬ premagljivo oroshje; fofebno fo ga sato profili, tar fo bili vfi drugi apofieljni she pomorjeni. iS. Janes je v’ to profhnjo rad dovolil, in de- dravno poln f. Duha, je napovedal molitev 1,1 poli, de bi Boga pomozhi profili. Po tim 6oo je fpifal f. evangeli, kteri fe tako le perzhne: „V’ sazhetku je bila Befeda, in Befeda je bila per Bogu, in Bog je bila Befeda.“ Drugi evangelifti fo bili she veliko popifali od zhlo- vefhke natore Jesufove; f. Janes je vifoko pi- fal od njegove boshje natore, in fkasal, deje Jesuf Kriftuf pravi Bog od praviga Boga. Vfi kriftjani fo fizer to verovali; vender je f. Ja¬ nes pifal, de bi krivoverzi ne takrat, ne po¬ tlej ne samogli sapeljati tiftih, kteri bi fe bosh¬ je befede dershali. 4 S. Janes je tudi tri lifte vernim pifal, v’ kterih fe vidi njegova ljubes- njiva dufha. Ljubesen in ljubesen sapovedu- je in perporozba ta ljubesnjivi apoftel, ker fo v’ njej vfe sapovedi sapopadene. Koliko je fkerbel sa svelizhanje blishniga, prizhuje ta le sgodba. Preden je bil f. Janes na otok Pa- tem savoljo vere poflan, je is Efesa v’ blisb- nje melto fhel. * Ondi je vidil slo prijasniga in obetniga mladenzha. Tiga je meftnimu fhko- fu srozhil rekozh: ,,Vprizho Jesufa Kriftufa in njegove zerkve ti ga fofebno perporozhim.“ Shkof ga je v’ fvojo hifho vsel, ga uzbil, ker- llil in birmal. Menil je, de bo mladenizh fta- noviten, in ga je nekoliko v’ proftofli puftil- Naletel je v’ sapeljivze; feboj fo ga napravil' na pojedine; tudi kralli, in vezh drusiga bu- diga fo ga nauzhili. Mladenizh fe je rasvadil) ni imel vezh bosbjiga ftrahu, in vojvoda to¬ lovajev je bil na sadnje. Velike hudobije 1 e mladenizh sdaj pozhenjal. S. Janes ni vedih kakofhen de je; pa smiraj ga je per fe^ u 6oi imel. Ob perloshnofli zerkveniga opravila je fhel do fhkofa, kterimu je bil mladenzha sro- zhil. Ko je f. Janes opravilo opravil, je re¬ kel fhkofu. ,,Kje je mladenizh, ki fim ga bil tvoji fkerbi srozhil ?*‘ c Shkof je sdihnil in od¬ govoril: „Umerl je.“ t S. Janes ga naglo vpra- fha: ,,Kakofhne fmerti?’ 4 ,,Dufhne fmerti je umeri, vojvoda tolovajev je tam le v’ uni gori,“ mu je fhkof rekel. Ljubesnjivimu Janesu fo fe obilne folse vderle, is shalofti preterga ob- lazhilo, in pravi jokaje: ,,Oh, flabiga paftir- ja fim dufhi fvojiga brata dal. Bersh mi do¬ bite konja in zhloveka, de pojdem sa njim.“ Ljubesnjivi fiarzhik je hitel , kolikor je samo- gel sa sgubljeno ovzo, kamor fo mu pokasali. Eden tolovajev, ki je bil na ftrashi, ga je ufta- vil j pa f. Janes mu je rekel: ,,Shelim priti do tvojiga vojvoda, pelji me do njega .“ Mla¬ denizh je imel oroshje v’ rokah , in je nesna- niga jesdiza zhakal s’ napetim lokam. Kader je bil f. Janes she bliso njega , ga je mlade¬ nizh fposnal, fe preflrafhil, in sbeshal od fra- mole. t S. Janes je sa njim hitel in vpil : .,Lju¬ bi moj otrok! saka j beshifh pred revnim ftarzh- bam ? Moj fin! ufmili fe me , ne beshi pred Sojini ozhetam , fbe je upanje sa - te 5 jefi: fim boj porok per Jesufu Kriftufu, rad dam fvoje življenje sa-te, kakor je Jesuf Kriftuf sa naf 'fe dal fvoje sbivljenje. Pozhakaj, upaj, Je- s yf me je do tebe poflal.“ Mladenzhu fo te fjubesnjive befede ferze prefunile; obftal je, Or oshje od febe vergel, na glaf fe jokal, fve- 602 timu apoftelnu naproti fhel, ga objel, in mu perkrival fvojo delno roko, ki jo je 1 ’ toliko hudobijami omadesheval. ( S. Janes ga je ufmi- ljeno fprejel, je pokleknil, ga kufhnil, sa-nj molil, in ga k’ njegovimu fhkofu peljal. On¬ di fta f. Janes in mladenizh fkupej molila, in fe poftila; velikokrat ga je uzhil , opominjal, in ni fhel domu, dokler ni terdno upal, de je Bog fpokornimu mladenzhu odpuftil. Mla¬ denizh fe je ref fpreobernil, in je bil potlej sgled prave pokore. ( Sveli Janes fe je bil slo poftaral, she ho¬ dit ni mogel ; sato fo ga uzhenzi fkorej na ro¬ kah v’ zerkev nofili. Ni mogel shranim ver¬ nim veliko govoriti; vfelej jim je djal: „Otro- zhizhi moji! ljubite fe med feboj.“ Verni fo fe navelizhali le eno flifhati; torej fo mu po- nishno rekli: „Ozhe! sakaj nam smirej to pravifh?“ Odgovoril jim je; „Sato ker je sn- poved Gofpodova, in zhe jo prav dopolnite, je k’ svelizhanju sadofti.“ Okoli 100 let ftar je ta ljubesnjivi apoftelj v’ metili Efesu mirno v’ Gofpodu safpal. Nauk. Kdor febe neumno ljubi, ne ljubi ne Bogo.) ne febe , ne blishniga. 4 Sveli Janes ljubesnjivi uzheniz in apoftelj Jesufov, je bil poln zhifte in velike ljubesni. Njegova vneta dufha, njegove fvete dela, nje- 6o3 govi ljubesnjivi nauki, njega fofebna krotkoft, neisrezheno ufmiljenje in vfe je prizhevalo od njegove zhifte in velike ljubesni do Boga, do febe in do blishnjiga. Ni mogel fkorej kaj drusiga mifliti, govoriti, pifati in uzhiti, lh prekanjeno isprafhal zhaf svesde, in jih v Betlehem poflal rekozh: „Pojdite , in fkerb- n ° oprafhujle po detetu; kader ga najdete, mi pridite naša j povedat, de ga tudi jeft grem molit.“ Tako hinavfko je govoril, de bi mo- ne vedili, kaj mifli; pa Bog jih ^ni ^do- 6o8 puflil sapeljati, temuzh je modrim povedal, de naj fe ne vernejo k’ Herodu, temuzh naj po drugi poti v’ fvojo deshelo nasaj gredo. Is shelj- ne dufhe lo Jesufa ifkali, ga nafhli, molili, s’ slatam, kadilam in miro obdarovali, in od Boga v’ fanjah poduzheni fhli po drugi poti domu. Herod je prihoda modrih sheljno zha- kal, pa jih ni bilo. Svedil je, de fo she od- fhli, filno fe je rasferdil , in je premifhljeval, kako bi Jesufa umoril. Gofpod je fvojiga an- gelja fvetimu Joshefu poflal, in mu sapovedal s’ Jesufam in njegovo materjo Marijo bersh odriniti v’ Egipt; tudi mu je povedal sakaj, ker ga namrezh Herod hozhe umoriti. t S. Jo- shef je bil Bogu pokoren, je bersh vftal, in ponozhi fhel is Betlehema. Herod vef ferdit, ko mu ni hinavfhina pomagala, je fvoje neu- fmiljenje pokasal, ker je fvoje hlapze poflal vfih fantizhkov v’ Betlehemu in v’ njegovih ftraneh pomorit, kar jih je bilo dve leti in manj karih. Miflil je: „Novorojeni kralj mi je nesnan, modri fo me fpeljali; pa mi vender ne bo odfhel, s’ drusimi nedolshnimi bo umorjen, de fvoje kraljeftvo uterdim.“ Herod je to miflil; pa njegova neufmiljena modroft ni nizh sda- la , ker je bil Jesuf ohranjen. Njegovi hlap- zi fo fhli, in ftorili po njegovim povelji. Po¬ padali fo nedolshne otroke,' jih materam ter- gali is narozhja, morili, ob tla metali, vfe hi- fhe in kota preifkali, de bi nobeden fmerh ne odfhel. Shaloftne matere fo neisrezheno vpi¬ le in jokale , ko fo vidile fvoje deteta v’ kervi — Cog — I prevrazhali fe; tudi drugi fo bili grosno sha- loftni neufmiljenja, kakorfhniga nifo nikoli fli- fhali; v’ meftu in okoli mefta je bilo obilno shalofti, upitja in fols. Nedolshni otrozi fo malo zhafa terpeli; po fmerti pa fo fe vefelili, in fe vefele, de fo bili umorjeni savoljo Jesu- fa, kteri jih je potlej v’ fvoje kraljeftvo vsel. Herod je kmalo prejel vredno plazhilo. Bog ga je s’ nesnano bolesnijo udaril. Strafhno pezhenino je po vfih udih imel, ko bi v’ ognji bil, zhervi fo ga shiviga jedli, obupal je, in fe hotel umorili. Umoril bi fe bil, ako bi mu domazhi ne bili ubranili. V’ hudih bole- zhinah in v’ obupanji, od Boga in od ljudi fovrashen, je nefrezhno umeri. Ta hudobni kralj je nedolshniga Jesufa is napuha fovra- shil, in ga hotel umoriti, de bi mu kraljeftva ne prevsel ; is tega konza je ukasal nedolshne otroke umoriti: ali kmalo potlej je kraljeftvo, shivljenje in dufho sgubil. Nauk. Od pohujf'kanja. Hudobni kralj Herod, moriviz nedolshnih °h'ok, je podoba neufmiljenih pohujfhevavzov, kteri boshje otroke more. Herod je bil gros- oo neufmiljen, pa njegovo neufmiljenje je bi¬ lo nedolshnim otrokarn v’ vezhno frezho; po- kujfhevavni zhlovek je hudobnifhi, ker fvojim kratam in feftram vezhno fmert nakopava. Po- IV. 39 1 • hujfhanje je befeda, delo ali opufhenje soper sapoved, ako je ozhitno. Kdor na fkrivnim grefhi, je fovrashnik fvoje dufhe; kdor pa ozhitno grefhi , je tudi fovrashnik fvojih bra¬ tov. Nar hudobnifhi je , kdor fvojiga blishnji- ga radovoljno pohujfha, in ga sheli sapeljati. Pohujfhanje ima veliko mozh, ker je natora flaba ; pa gorje zhloveku, po kterim pobuj- fhanje pride. Kdor fvojiga blishnjiga proftovoljno pohuj¬ fha , je fovrashnik boshji. Ufmiljeni Bog ho- zhe svelizhanje vfih ljudi; je Ozhe vfiga ufmi- ljenja , nam vfe perpomozhke daje k’ sveli- zbanju, in naf sheli frezhne vekomaj. Sveti Pa¬ vel prizhuje : ,, Bog hozlie , de bi bili v Ji lju¬ dje svelizhani.“ I. Tim. 2, 4. ,,To je volja bosbja, vafhe svelizhanje I. Tefal. 4 > 3 . Pohujfhevaviz fe dobrotljivi volji boshji vftav- 1 ja, je fovrashnik in puntarfk otrok boshji) ker fi persadeva njegove otroke pogubiti. Kdor fvojiga blishnjiga proftovoljno pohuj¬ fha, je fovrashnik Jesufov, in tapta po njego¬ vi fveti kervi. Pohujfhevaviz fkerbi Jesufovo kraljeftvo konzhati , in hudizhevo rasfhinh- Kriftjani vfak dan molijo : Pridi A’ nam tvo¬ je hraljeJivo.“ pohujfhevaviz pravi: „Pokon- zhano bodi Jesufovo kraljeftvo !“ Ni li ta fo¬ vrashnik Jesufov? Sveti Pavel pravi: „Ker ta¬ ko grejhile, in veji fvojih bratov ranite, so¬ per Krijiufa grefhite I. Kor. 8, 12. K j”' besnjivi Jesuf je prelil fvojo fvelo kri sa sveh- / j o d n h k, hi h, ?J ra hi v o K, do Sv D) er m pa •a- 'ji' iti. ira uj- >uj- ho- mi- eli- i Pa- Iju- ilja i 5 . [lav* bji, huj- eg o- fovo liriti' ivo- >kon- :a f°’ r le- , s °- L)«; — 611 — zhanje vfih , pohujfhevaviz fkerbi to veliko mi- loft nepridno floriti. O ftrafhna hudoba. Kdor fvojiga blishnjiga proftovoljno pohuj- fha, je fovrashnik fvojih bratov. Vfi fmo bra¬ tje in feftre , ker fmo vfi otrozi nebefhkiga Ozheta in posemeljfkiga ozheta Adama. Bog nam je ojftro sapovedal, de fe med feboj lju¬ bimo ; tudi zelo hude fovrashnike moramo lju¬ biti. Sveti Janes uzhi : „Sa brate moramo slav¬ ljenje pojtavili I. 3, i5. Smo dolshni fvo- je shivljenje poftavili , ako ni drugazhi mogo- zhe, fvojim bratam v’ pekel ubraniti. Kako neufmiljen in hudoben je, kdor fvojimu blish- njimu v’ pekel pomaga? Tak je drug Kajn, drug Herod, ubijaviz fvojih bratov in moriviz ncdolshnih. Kdor fvojiga blisbnjiga proftovoljno po- bujfha, je nameftnik hudizhev. Iludizh ifbe, boga bi posherl in pogubil ; ravno to dela po- bujfhevaviz. Zhlovek, ki fvojiga blishnjiga po- bujfha, je hudobnifbi od hudizha, ker hudi- *hu ni sapovedano ljudi ljubiti. Tudi je ne- varnifhi od hudizha, ker jih velikokrat sapelje, klerih hudizh ni mogel. Sveti Janes tako go- v ori: ,,Kdor grefhi, je od hndizha. u I. 3, 8. Kdor fkerbi d uge v’ greh napeljati, je hu- dobnifhi, je nameftnik, brat in fin hudizhev. ? y eti Pavel je sapeljivzu Elimu rekel: „0 polni *fih svijazh in vfe hudobe , Jin hudizhev!“ bjan. ap. i3 , 10 . O kriftjan ! fkerbno premifli te nauke, fposnafh hudobo grefhniga pohuj^ha^ja, ^9 * / 6l 2 de nikogar ne pohujfhafh, in de fe nad ni¬ komur ne pohujfhafh. Gorje zhloveku, po kterim pride pohujfhanje, in ludi tiftimu, lde- ri fe pohujfhati da. Zhe fi pohujfhanja kriv. ohshaluj fvoj greh, hiti popraviti, kolikor ti je mozh ; zhe ne , te huji obfojenje zhaka. Pre- mifli, kaj bi ti pravizhni fodnik Jesuf rekel, ako bi jim v’ pekel pomagal, sa ktere je on fmertne bolezhine terpel, in vfo fvojo kri pre¬ lil. Strafhno obfojenje bi prejel , preklinjali hi te od tebe sapeljani vekomaj. Varuj fe ko¬ ga pohujfhati, popravi po mozhi dano pohuj¬ fhanje, poboljfhaj fvoje shivljenje ; uzhi, fva- ri, moli, de sadobifh ufmiljenje. Molitev. O Gofpod Jesuf Kriftuf, fkerbni paftir na- fhih dufh in ufmiljeni odrefhenik vfih! tvoja dobrotljiva flterb , tvoja grenka fmerl na kri- shi in vfe drugo me preprizha, kako hudo je hlishnjiga pohujfhati , in mu pomagali v’ vezh- no pogubljenje. Herod je bil neufmiljen, p a njegova krivizhna jesa je nedolshnim otrokani vezhno frezho napravila. Defiravno pa je to ref, je vender grosno grefhil; ojllro pokor¬ jen je bil she na fvelu, in po fmerti je fhd v’ vezhno pogubljenje. Kaj pa bi mene zhaka- lo , ako bi bil moriviz fvojih bratov? Ko ko- shji in hlishnjiga fovrashnik bi v’ drushbi neu- fmiljeniga kralja Heroda v’ peklu terpel ve- komaj Odpufti mi, o Gofpod ! zhe fini koga 613 pohujfhal; daj mi gnado , Aorjeno krivizo po¬ pravili, varuj me blishnjiga sapeljali, in od nje¬ ga sapeljanimu bili. Daj mi liubesen do tebe in do blishnjiga ; daj mi ftanovitnoft v’ dobrim, de Tvojim bratam v’ nebefa pomagam , in ofta- nem, tudi v’ fredi hudobnih, v’ tvoji flushbi llanoviten. Amen. XXIX. dan grudna. iSveti Tomash, ftikof in marlernik. ^yveli Tomash je bil rojen od bogatih in ka- tolfhldh ftarfhev v’ velikim meilu Londonu na Anglifkim v’ letu 1117. Njegovi poboshni ftar- fhi Gilbert in Matilda To ga fkerbno uzhili kogabojezhe shiveli, in To nad njim slo zhuli, ker je bil prebrifaniga uma in ognjene nato- r e. Kader je bil 21 let ftar, To mu ftarfhi u- merli, in mu veliko premosbenje sapuftili. Po fmerli Tvojih dobrih TtarThev je nekoljko zba- •a v’ poTvetnih dobrotah nepremiTbljeno shi- 'el ; pa Bog ga je rasTvetlil , de je prasnoto f'ojiga shivljenja Tposnal , in po dobrih delih s »z,hel hrepeneti. Skerbno Te je uzhil, viTo- ko uzhenoft je doTegel , in Te v’ duhovTki Tlan Namenil , de bi Bogu popolniThi Tlushil, Tebe In blishnjiga svelizhal. Teobald, veliki fhkof 'figa AngliTkiga kraljeilva, je T. Tomasha med 6i4 Tvojo duhovThino vsel, ga ljubil, in v’ fvojih teshkih opravilih pomagavza imel. V' mellu Kanterburi, kjer je bil per Tvojim velizim ThkoTu, je mogozhniga in nepotolashljiviga fo- vrashnika nafhel. Sveti Tomash je vfe krivize, ki mu jih je delal, voljno preterpel, dobro sa hudo vrazheval, in Tvoje dolshnoki svello Tpol- noval. Njegova krotkok in pridnok je velizi- mu ThkoTu slo dopadla, in veliziga diakona ga je isvolil. Tako viToko poviThan je bil ponish- niThi; praviza, uTmiljenje, poboshnok in vfe dobro je bilo per njem. Kralj Henrik II. je njegovo Tofebno modroft svedil, ga k’ Tebi vsel, poTluThal, in delal po njegovim Tvetu. Kralj ga je tudi isvolil uzhenika Tvojiga pervoroje- niga finu, de bi pod pokorThino taziga ras- Tvetljeniga uzhenika pokal moder in bogabo- jezh kralj. Sveti Tomash je veliko nadleshnih imel; vender ni Boga posabil, je vTak dan bral in premiThljeval Tveto piTmo, molil in pro¬ fil , de bi po poti pravizhnoki kanovitno ho¬ dil. Tudi v’ kraljevi hifhi je doki Tovrashni- kov naThel, kteri To ga TkuThali per kralji po- zhernili; pa tiki zhaf ga nifo mogli. Teobald , veliki Thkof v’ Kanterburi, j e v’ letu 1162 umeri. Kralj je T. Tomashu bo¬ jo sheljo rasodel, de hozhe njega isvoliti na- ftopnika ranziga Teobalda. Sveti Tomash Te je branil , in je kralju rekel : „Se bojim kake ras- pertije , in de potlej ne bova prijatla , sato no- !ihem.“ Kralj je le tiThal, duhovThina in Ijuil' kvo ga je tudi hotlo imeti, papeshev nanieft' 6i5 nik je v’ to dovolil ; torej fe je mogel pod- vrezhi. Ko je bil veliki fhkof, je shivel ko na- llopnik apoftelnov. Vfo nizhemernoft fveta je opuftil , minifhko oblazliilo oblekel , malo je¬ del , dolgo molil, bolnike fkerbno obifkoval, uboge nafitoval, in jim tudi ftregel , de fe je bolj ponisheval. Ni mozh povedati, kako je fkerbel, de bi bil mogozhne in niške fpreo- bernil , v’ pravizhnofti ohranil , in vfe sveli- zhal. Ta fveti fhkof je shivel in delal le salo, de bi bil Bog od vfih hvaljen; pa hudobni ga uifo v’ miru pullili , nadleshni fo mu bili, in ga per kralji toshili , ker fe ni hotel njih la¬ komnim sheljam vdat. Kralj ni fizer vfiga ver¬ jel; vender je bil she mlazhen do f. fhkofa, in ga ni ko poprej ljubil. Potlej je kralj nekej sapovedal, in vfim fhkofam fvojiga kraljcflva dal, de naj fe podpifhejo; ker pa ni bilo po vedi f. fhkofa Tomasha, fe je kralju vftavil , in fe ni hotel podpifali. S’ lepo in gerdo fo ga napravljali, de naj fe podpifhe, pa vfe je bilo saftonj. Kralja je to filno rasshalilo in rasferdilo. Sveti Tomash fe je fizer kraljeviga ferda bal, ali vender fbe bolj boshjiga. Skri- y aj fe je zhes morje na Franzofko prepeljal, kjer je bil ravno popesh Alekfander Til. Ozhe- * u papeshu je fvoje nadloge povedal, veliko škofijo v’ njegove roke srozhil, in potlej fhel v klofhter mirno shivet. Njegov odhod je kra¬ ji® fhe huje rasferdil ; njemu in njegovim pri- jallam je vfe premoshenje vsel , jih je is deshe- * e fpodil , in kolikor je samogel, f. Tomasha 6i6 shalil. Papesh in Franzofki kralj fta pifala Anglifkimu kralju Henriku, in profila, de naj ne preganja dobriga fhkofa, in naj fe s’ njim fpet fprijatli. Sveti Tomash je bil she fheft let na Franzofkim v’ klofhtru ; v’ nobeni rezhi fe ni hotel od minihov raslozhiti, vefel je shivel v’ lepim miru, v’ pokorjenji, je Boga hvalil, in perferzhno molil sa Henrika kralja in dru¬ ge preganjavze. Rad bi bil v’ ljubi famoli do fmerti oflal; pa is ljubesni do fvojih ovz je vender, llo (ih j* rhi je- va¬ ri a- no el, bil- l e oft, jen. jres she- ogu iam fhi, in bofh milojt nafhel per Bogu.“ Sirah 3, 20 . Le ponishnoft, in kar is ponishnofti is-haja, dopade Bogu, in le ponishnoft je sazhetik vTi- ga dobriga. Ponishnoft uzhi Boga moliti. Bres ponish¬ nofti ni prave boshje flushbe, ni prave gore- zhofti sa boshjo zhaft, ni Bogu dopadljive mo¬ litve. Ponishnoft uzhi kriftjana pred boshjim velizhaftvam globoko ponishevati fe ; le po- nishni ifhe boshje zhafti, Tvoje nikoli; le po- nishni zhuti veliko tesho Tvojih Tlaboft, ne- varnoft sapeljivih TkuThnjav, in moli is Terza. 1 Napuh nar huje shali in sanizhuje vfigamo- j gozhniga Boga, ponishnoft pa mu nar bolj dopade. Ponishnoft uzhi pravo in popolno pokor- fhino. Ponishni zhlovek je Bogu, Tvojim ob- laftnikam, Tvojim ftarThem in vfim pokoren, kteri imajo oblaft mu sapovedovati. Ponishnoft j 'n pokorfhina fte smiraj sdrushene. Pokorfhi- na ponishniga zhloveka je popolna, hitra, ferzhna , ftanovitna, savoljo Boga, Te ne isgo- 'arja , ne godernja, Te ne vftavlja, ker je po¬ nishni v’ vfih mogozhnih in perpuThenih re- *heh rad pokoren. Ponishnoft uzhi modroft. Ponishni zhlo- ve l< ve, kako gre Tlufhati, in kako sapovedo- 'ah; je Tramoshljiv, varen, krotak, Terzhen, sveft J n v ’ vTim prebriTan is boshjiga ftrahu, ^ ei ' fi persadeva Bogu dopafti. Ponishni kri¬ žan je poboshen bres hinavThine; je Terzhen, pa ne terdovraten; je krotik bres flabofti, ve IV. /j o - 626 dobrimu in hudimu zhloveku bres boshjiga ras- shaljenja ftrezhi; njega govorjenje, nofha, [var¬ jenje , prijasnoft, ojftroft in vfe je prav, ker ifhe le boshje zhafti, Tvoje pa nikoli ne. Ponishnoft odganja nevofhljivoft, hudo vo- fhenje, krive fodbe, krivizhno jeso, ozhitanje, opravljanje in vezh taziga. Ponishni kriftjan je od boshje befede in od Tvoje Tlobofli pre- prizhan , de je velik boshji dolshnik, in fe Thteje naj TlabThiga med vfimi ; salo nikogar ne sanizhuje , ni nikomur nevoThljiv, nikogar krivo ne Todi ; ima poterpljenje s’ drusimi, ker ve, de je tudi on boshje in zhloveThke poterpeshljivofti potreben. Zhe upa, de Bogu Tlushi, ne sanizhuje ozhitnih greThnikov, ker ve, de bi on The huje lahko greThil, ako ki mu Bog is ufmiljenja ne pomagal. Ponishnoft daje poterpeshljivoft v’ nadlo¬ gah. Ponishni kriftjan objame v’ duhu poko¬ re vTe krishe , in kuThuje Thibo , T’ ktero ga Bog pokori, ker ve, de to is ljubesni dela. Nadlogam Te podvershe, naj pridejo, od ko¬ der fi bodi. Per vfim je ponisben : zhe Te mu po Trezhi godi, Te sahvali, in ponishen ofta- ne , ker je preprizhan , de je bres saTlushe- nja obdarovan; zhe hudo prejme, Te ponishai ker ve, de je dolshnik per Bogu ; zhe ga ljud¬ je hvalijo, Te ponishuje, zhe ga sanizhujejo) Te ponishuje. Ponishnoft Tprofi gnade, in sadobi odpU' Thenje grehov. Ponishni kriftjan, zhe is Tla- bofti jgreThi, ne isgovarja Tvojiga greha, f e j j 1 1 r t h v 1< h lc n ni P je k( in su f' ni P< Vfi je] nc bc IS- ir- ! er r o- e, an m, ike )gU kr bi dlo- >ko- ko- mu ofta- ishe- sba. ljud- iejo, dpu- fla- , (e — 627 — ponishuje , profi in sdihuje , je fvojimu fpoved- niku odkrit in pokoren. Greh ponishniga krift- jana mu je v’ nauk, de obilnifhi moli, fe ne sanafha na fvojo mozh, fe varuje hudih per- loshnoft, in vfe ftori, kar ga ftanovitniga ohrani. Ponishnoft obroduje in ohranuje vfe zhed- nofti, in odganja vfe grehe. Molitev ponish¬ niga je gorezha, refnizhna in ftanovitna ; sa- to je Bogu dopadljiva, in od njega uflifhana. Molitev ponishniga predere oblake , in per vfi- gamogozhnim in ufmiljenim Bogu vfe fproli, kakor boshja hefeda prizhuje. Bog je oblju¬ bil ponishnim fvojo gnado dajati, gnada pak vfe samore. Ponishnoft jo dobi, in ponishnoft jo ohrani. Ponishni kriftjan je v’ vednim ftra- hu savoljo fvoje flabofti, vedno v’ boshjo mi- loft upa, fe boji fkufhnjav in hudih perlosh- noft. Tako shivi varno , in dopade Bogu. O kriftjan ! to ti je rezheno , de fe pre- miflifh , ali fi ponishen ali ne, in de vedno profifh Boga obilnifhi ponishnofti. Ponishnoft je nar polrebnifhi zhednoft, ponishnofti ni ni¬ koli prevezh ; ponishnifhi ko fi, popolnifhi fi , 'n obilnifhi plazhilo bofh prejel , kakor je Je- suf obljubil: „Kdor fe ponishuje, bo povi- fhan .“ Luk. i 4 > 1. Tudi f. Jakop pravi: „Po- nishajie fe pred Gofpodam, in on vaf bo Poviffta 4, 10. Premifli Jesufa, Marijo in y fe fvetnike , de fe po njih sgledu ponishu- jefh. Proli gorezhe Boga , de naj te f’ ponish- n °ftjo napolni; profi neprenehama, in smiraj fe k°j, de bi ne bil premalo ponishen. Premifh- I 4o*'' 628 Jjuj prejete dobrote, fvoje flabofti, fkufhnjave, nevarnofti, grehe in drugo, kar te zhedalje bolj ponishuje, de sadobifh ufmiljenje. Molitev. O Jesuf! kako samorem per tebi isgovor- jen biti, zhe nitim ponishen? Ti vligamogozh- ni Bog ti fe sa-me ponishal, ponishnofl: li sa- povedoval , ponishno mater ti ti isvolil , po- nishniga osnanovavza li pred fvojim oblizh- jem poflal, ponishnim apolteljnam li sapovedal po vlim fvetu ponishnofl; osnanovati , vender lim tvoji befedi , tvojimu sgledu in sgledu tvo¬ jih fvetnikov nepokoren ? O Gofpod! jeft fini poln hudiga, v’ nevarnofti vezhniga pogublje¬ nja, ne vem, zhe lim ljubesni ali jese vreden, zhe bom svelizhan ali pogubljen; vender fe ne ponishujem. Daj mi po fvoji veliki milotli na profhnje fvetiga Teodora veliko ponishnofl, de ti dopadem , in bom v’ tvojim kraljeftvu po- vifhan. Amen. XXXI. dan grudna. i S. ilvejter papesh. I^veli Silvefter je bil Rimljan, lin Rulina i ' 1 Jufte. , Ozhe mu je umeri, ko je fhe majhen bil, in njegova bogabojezha mati ga je sro- zhila poboshnimu maChniku Zirinu, kteri ga ' je ljubesnjivo in Ckerbno uzhil po volji boshji shiveli. Mladi Silvefter je fvojiga ufmiljeni- ga in bogabojezhiga uzhenika Ciino rad poClu- fhal in bogal. Ker je njegovo Cveto shivljenje vlim dobrim dopadlo, je bil , defiravno mlad, med duhovfhino Rimfke zerkve vset, in pre¬ jel je male sbegne. Papesh Cveti Marzelin je fo- Cebno dopadenje nad njim imel, ker ga je po- boshniga , uzheniga in modriga Cposnal , ga je poviChal, in maChnika poCvetil. Neverna in hudobna zeCarja Dioklezijan in MakCimijan fta hudo preganjala katolChko zerkev, in tudi Cveti papesh Marzelin je bil sa vero umorjen. To je bilo okoli leta 3o4. Tudi Cveti maChnik Silvefter je v’ tifti perloshnofti Cvojo Cerzhnoft Ckasal, pa Bog ga je ohranil v’ prid Cvoje zerkve. Sveti Silvefter Ce je v’ RimCki zerkvi fvetil C’ zhifto vero, C’ CoCebno gorezhoftjo, P fvetimi nauki in s’ nedolshnim shivljenjem ; sa- voljo vfiga tega Co ga po Cmerti papesha Mel- kijada s’ eno voljo veliziga poglavarja zerkve isvolili i3. dan proCenza v’ letu 3i4* Kakor hitro je bil na Petrov ftol poviChan, je bila njegova perva Ckerb krivoverze in od zerkve I odlozhene k’ pravi veri in k’ potrebni edino- perpeljati. Vedne Ckei-bi; velike britkofti, ^ r ah in preganjanje nevernih zeCarjev ga ni ! nikoli v’ miru puftilo. Sveti Silvefter je v’ hudih zhafih vladal katolfhko zerkev. Hude preganjanja, filna voj- 63o flf. Martinijan, Makfima deviza in to- varflii, marterniki. — §vetne da prave frezhe 110 XVII. dan. fjveta Jadviga, Poljfka kraljiza. — Mehko shivljenje je pogubno . . .115 XVIII. dan. S. Lukesli evangelift. — Od duha evangelja Jesufoviga . . . 1 22 XIX. dan. f*>. Peter Alkantarjan. — Kako popol- namaft dofezhi? . . . . . .137 XX. dan. f*>. Janes Kenzhan, fajmafliter. — Ne obrekovati in opravljati, ne poflufhati obre- kovavzov in opravljivzov . . . 133 XXI. dan. Sf. Urfhula in tovarfhize, devize in marternize. — Nezliiftoft je slo fhkodljiva . 140 XXII. dan. §. Hilarijon pufhavnik. — Terdovratni grefhniki bodo lahko nefrezhno umerli . . 146 XXIII dan. §f. Filip fhkof in tovarfhi, marterni¬ ki. — Zerkvam pomagati je dobro . . 154 XXIV. dan. §. Teodoret mafhnik, marternik. — Premagovati hudizha, fvet, tnefo . . 160 XXV. dan. §veti Felikf, fhkof in marternik. — Skerbno fe varovati vfiga, kar boshjo befedo flabi ........ 166 XXVI. dan. Malk pufhavnik. — Bodi pokoren fvojimu fpovedniku . . . . .173 XXVII. dan. §. Frumenzi fhkof. — Is njegoviga shivljenja ....... 186 XXVIII. dan. §f. fjimon in Juda Tadej, apofteljna. Nauk. Katolfhko zerkev zhaftiti . . .189 XXIX*. dan. §. Narzif fhkof. — Od perfege . 191 III §fran. XXX. dan. fjf. Marž el in Kafijan, marternika — XXXI. dan. >ss. Volfgang 1'hkof — Sapeljivzov ne poflufhati ....... 203 I. dan. Prašnik vlili fvetnikov. Nauk. Mogozhe je po sgledih fvetnikov shiveti . . . 208 II. (lan. Opomin vlili vernih dufh v’ vizah. — Kaj uzhe vize? . . . . . . . 214 III. dan. Sji. Marzijan pufhavnik. — Zerkvene opra¬ vila po mertvih raslagane .... 220 IV. dan. Karl Uoromej fhkof. — Zhafliti du¬ hovne fvoje dobrotnike . . • \ • • 229 V. dan. §. Emerik. — Iloshjo voljo fpolnovali . 237 VI. dan. §. Leonard apat. — $vojo dufho Bogu podvrezhi ....... 243 VII. dan. §f. Vital inAgrikola, marternika. — Bog daje Tvojim flushabnikam frezhno fmert 24S VIII. dan. Sf. Trifon in llefpizi, marternika. — V’ pohujfhanji nedolshno shiveti . . . 253 IX. dan. S. Teodor marternik. ■— Is hvaleshnofti do Boga fe greha varovati .... 258 X. dan. $veti Andrej Aveliu. — .Svoje shivljenje fkerbno premifhljevati ..... 264 XI. dan. S. Martin fhkof. — Is njegoviga shiv- ljenja.270 XII. dan. .S. Martin papesli in marternik. — Sa- kaj je hudo na fvetu ? .... 278 XIII. dan. §. Brikzi fhkof. — Lenoba je pre- grefhna in flikodljiva ..... 285 XIV. dan. §. Homobon kupez. Nauk. Kako kup- zhevati pravizhno? ..... 291 XV. dan. §. Leopold, Eftrajfhki vojvoda. —• Do¬ ber sgled prednikov ima veliko mozh . Le Jesuf je nafh kralj 197 4 L i ft o v g n o j. IV. 297 IV Stran. XVI dan. §. Dionisi Alekfandrijan, fhkof — Kako kupzhevati sa nebefhko kraljeftvo? . . 302 XVII. dan. §. Gregori zhudodelnik, fhkof — Zhlo- vekov um hodi veri podvershen . . .310 XVIII. dan. Sf. Roman in Barul otrok, marternika — Od mnogih vojfhakov Jesufovih . .318 XIX. dan. §. Elisaheta, Ogerfka kraljizhina — Is njeniga slavljenja ..... 325 XX. dan. S. Barlam marternik — .Stanovitrioft v’ dohriin je potrebna ..... 334 XXI. dan. Marije devize darovanje — Od prave bogoflushnofti ...... 339 XXII. dan. §. Zezilija, deviza in marterniza — Kaj pomenite te dve befedi: deviza in mar¬ terniza ?....... 344 XXIII. dan. S. Klemen, papesh in marternik — Nevofhljivoft je slo fhkodljiva . . . 350 XXIV. dan. Sf. Flora in Marija, devizi in mar- ternizi — Od potrebe dobriga konza ali na- ,mena ........ 355 XXV. dan. ,S. Katarina, deviza in marterniza — §tanovitnoft v’ dobrim je 1‘ofeben dar boshji . 363 XXVI. dan. fji. Antim, mafhnik in marternik — Nelivalesbni kriftjan je pogubljenja vreden . 368 XXVII. dan. §veti Bernard minili, marternik — Dolshnofli fplofhne vfih kriftjanov . . . 374 XXVIII. dan. S. Jakop marternik — Poboljfhanje odlafhati je nevarno ..... 381 XXIX. dan. fji. iSaturnin, fhkof in marternik — , Le eniga famiga Boga moliti . . . 387 XXX. dan. !*>. Andrej apoftelj — Kdor ni poter- peshljiv; nima nizli dobriga .... 393 v §tran. Gruden. I. dan. Jjveti Eligi fhkof. Nauk. Sakaj bo po- flednja fodba ? . . . . 403 II. dan. §. Krifpina marterniza. — Kdor boga- bojezhe shivi, prav upa .... 413 III. dan. !*>. Franzifhk Kfaverjan. — Blagor krift- janu, v’ kterim je ljubesen . . . . 418 IV. dan. f*S. Barbara, deviza in marterniza — Le ponishni fo veri in sapovedim pokorni . 435 V. dan. §. Peter Krisolog, fhkof. —- ^lehernimu fe perporozha kerfhanfki nauk poflufhati . 433 VI. dan. i>>. Nikolaj ali Niklavsh, fhkof. — Snam- nja napuha ....... 438 VII. dan. §. Ambrosi, fhkof in zerkveni uzhenik. — Is njegoviga shivljenja .... 445 VIII. dan. §pozhetje devize matere Marije. — Vi- fokoft in fvetoft Marije je neisrezhena . . 455 IX. dan. $. Saba minil). — Snainnja ponishnofti 460 X. dan. §. Evlalija, deviza in marterniza. — Okolifhine premenjujejo vrednoli zhlovekovih del.468 XI. dan. $. Damas papesh. ■—- Sapopadik kra- Ijeftva Jesufoviga ali katolfhke zerkve . 477 XII. dan. $. Dionisija, tovarfhize in tovarfhi, mar- terniki in prizhevavzi. — Is poprejfhnjiga po- pifovanja ... .... 485 XIII. dan. $. Luzija , deviza in marterniza ■— .Stanovitno)! v’ dobrim prizhuje, de fo fpovedi dobre bile ....... 495 XIV. dan. .S. ^piridijon fhkof. — ls njegoviga shivljenja ....... 500 XV. dan. §. Dekla. — Ne bati fc voske poti . 506 XVI. dan. §. Evsebi, fhkof in marternik. — Je- sufa Kriftufa fposnati je potrebno 4i^ 514 VI §tran. XVII. dan. fj>. Olimpija vdova. — Od vefelja krift- janov ........ 521 XVIII. dan. §. Janes Kalibljan. — Ni vfe prav, kar je po vefti ...... 528 XIX. dan. Veliko deviz in marterniz v’ Afriki. — Od krivih fodeb ...... 537 XX. dan. §. Fabijola vdova. — Od ozhitne po¬ kore ........ 542 XXI. dan. Jji. Tomash apoftel. — Od napuhnje- nih maloverzov ...... 550 XXII. dan. §. Marzel minih. — Is poprej fhnjiga popifovanja ....... 556 XXIII dan. §. §ervul berazh. — Jesuf sapove pokorjenje in poterpesliljivoft . . . 563 XXIV. dan. fj>. Daniel prerok. — Is poprejfhnji- ga popifovanja .... . 569 XXV. dan. Rojftvo Jesufovo. — Is liga prašnika. 578 XXVI. dan. §. !*>htefan, pervi marternik. — Is poprejfhnjiga popifovanja .... 586 XXVII. dan. ,S. Janes apoftel in evangelift. — Kdor febe neumno ljubi, ne ljubi ne Boga, ne febe, ne blisbnjiga ..... 596 XXVIII. dan. §f. nedolshni otrozi, marterniki. — Od pohujfhanja ...... 606 XXIX. dan. J*>. Tomash, fhkof in marternik. — Napuh je sazhetik vfih grehov . . . 613 XXX. dan. §. Teodor minih. — Is ponishnofti is- hajajo vfe zhednofti ..... 621 XXXI. dan. f>!. §ilvefter papesh. — Ne zhafa sapravljati ....... 628 Kasalo nepreftavnih godov A. 'yveti Abram fhkof . . .15. S. Adalbert, fhkof in marternik. . 27. $f. Adavk in veliko marternikov . 7 . §. Afra marterniza . . . .9. §. Afraat pnfhavnik . . . 10. §. A^ata, deviza in marterniza . 5. §. Alban marternik .... 23. fj. Alekfander marternik . . . 23. $. Alekfander fhkof. marternik . 11. §. Alekfander §avli, fhkof . . 14. §. Alekfi.17. Alojsi Gonzaga . . . .21. $. Ambrosi, fhkof in zerkveni uzhenik 7. Ana, mati devize Marije . . 26. §f. Ananija mafhnik in tovarfhi mar- terniki.25. §• Andrej Korsin, fhkof ... 4. §• Andrej Avelin . . . .10. Andrej apoftelj .... 30. •S. Anselm, fhkof in zerkveni uzhenik 21. §• Antim, mafhnik in marternik . 26. Antoni Padovan . . . .13. Anton, duhovni ozhe pufhavnikov 17. §• Antoniu fhkof . . . .11. fvczhana. mal. travna, fvezhana. vel. ferpana. mal. travna, fvezhana. rosim, zveta. mal. travna, vel. ferpana. kosoperfka. mal. ferpana rosim, zveta. grudna, mal. ferpana. fvezhana. lift. gnoja. mal. travna, lift. gnoja, rosil, zveta. profenza. vel. travna. VIII Sf. Apijan in Edesi, brata, marter- nika ...... §.f. Apolon, Filemoft in tovarfhi, mar- terniki ..... tj. Arkadi marternik >^if. Armogaft, Arkinim in tjatur, pri- zhevavzi . . . . . !■>. Arseni pufhavnik fj. Afzelina deviza .... tj. Atanasi, fhkof in zerkveni uzhe- nik ...... §. Avgufhtiri, fhkof in zerkveni u- zhenik ..... B. fj. Barbara, deviza in marterniza . S. Barlam marternik tj. Barnaba apoftel . . . . !*>. Basili fhkof, zerkveni uzhenik !*>. Basili mafhnik, marternik . S. Bernardin Jjijenzhan S. Benedikt, duhovni ozhe veliko mi— nihov ...... §. Benjamin levit, marternik . ij. Bernard apat . . . . §. Bernard minili, marternik >8. Blafh , fhkof in marternik . S. Bonaventura fhkof, kardinal, zer¬ kveni uzhenik . . . . fj. Bonifazi marternik tj. Bonifazi fhkof, uzhenik Nemzov, marternik . §. Bonifazi fhkof, uzhenik Rufov, marternik . . . . . tj. Bolhtjan marternik fj. Brigita vdova ... S. Brikzi fhkof . . . . S. Brunon minili . . . . 1. mal. travna. 9. fufhza. 12. profenza. 28. fufhza. 11. mal. ferpana. 22. vel. travna. 2 . — 28. vel. ferpana. 4. grudna 20. lifi. gnoja. 11. roshn. zveta. 14 . — 22. fufhza. 20. vel. travna. 21. fufhza. 31. — 20. vel. ferpana. 27. lift. gnoja. 3. fvezhana. 7. kosoperfka. 14. vel. travna. 3. roshn. zveta. 7. — 20. profenza. 8. kosoperfka. 13. lift. gnoja. 6. kosoperfka. IX * X G. XI XII XIII §. Klara deviza, nuna §. Klemen Anzirjan, fhkof in mar- ternik . fi. Klemen papesli, marternik . §. Klotilda , kraljiza §. Konrad . fjf. Kosina in Damijan brala, mar- ternika. §f. trije kralji . §. krisha snajdenje . §. krisha povifhanje Jj. Krifpina marterniza §. Kvirin fhkof, marternik 12. vel. ferpana. 16. profenza. 23. lift. gnoja. 3. rosim, zveta. 19. fvezhana. 27. kimovza. 6. profenza. 3. vel. travna. 14. kimovza. 2. grudna. 4. rosim, zveta. L. §. Ladiflav, Ogerfki kralj $. Leon papesli ) §. Leonard apat j §. Leopold, Eftrajfki vojvoda . ] (S. Liberat, apat in tovarfhi, marter- niki ..... fji. Lidvina deviza $. Lovrenz levit, marternik §. Lovrenz Juftinijan, fhkof §. Ludmila, 1’emfka kraljiza . §1 Ludvik fhkof fj. Ludvik, Franzofki kralj §. Luka evangelift . §. Luzija, deviza in marterniza §. Luzijan marternik 27. roshn. zveta. 11. mal. travna. 6. lift. gnoja. 15. — 17. vel. ferpana. 14. mal. travna. 10. vel. ferpana. 5. kimovza. 17. — 19. vel. ferpana. 25. — 18. kosoperfka. 13. grudna. 7. profenza. M. §edem bratov Makabejev in njih mati 2. vel. ferpana. Makari Alekfandrijz, pufliavnik . 2. profenza. $. Makari, Egiptovfki pufhavnik . 15. — $. Makrina deviza .... 27. mal. ferpana. §f. Makfim in Ziril otrok, marter. 29. vel. travna. I XIV XV Devize Marije prašniki. §pozlietje Rojftvo . Darovanje Poroka . Obifkanje Ozliifhevanje ali fvezhniza Deviza Marija §neshniza V’ nebo vsetje 8. grudna. 8. kimovza. 21. lift. gnoja. S3. profenza. 2. mal. ferpana. 2. fvezhana. 5. vel. ferpana. 15. — N. §. Narzif fhkof .... .šf, Nerej , Ahilej marternik, Dorni- tila in tovarfhize devize, mar- ternize . §. Nesha deviza, marterniza . $. Neftori, fhkof in marternik !jf. Nikander in Marzijan, marternika §. Nikolaj ali Niklavsh Tolentinjan . §. Nikolaj ali Miklavsh fhkof . §. Norbert . $. Norburga deviza, dekla 29. kosoperfka. 12. vel. ferpana. 21. profenza. 2G. fvezhana. 18. roshn. zveta. 10. kimovza. 6. grudna. 6. roshn. zveta. 13. kimovza. O. Olimpija deviza . §• Ormisda marternik Oton fhkof . §f. nedolshni otrozi . 17. grudna. 8. vel. ferpana. 3. mal. ferpana 28. grudna. P. §• Pakomi pufhavnik §• Panliar marternik Pafhkal Uajlon, paflir §• Pavla fpreobernjenje . §• Pavel apoltel . 13. vel. travna. . 20. fufhza. . 17. vel. travna. . 25. profenza. . 30. roshn. zveta. S XVI čp. Pavel, pervi pufhavnik §. Pavel pufhavnik, imenovan pri- profti ...... §. Pavla ...... S. Pavlin fhkof . . . . $. Pelagija, fpokorna grefhniza §f. Perpetua , Felizita in tovarfhi , marterniki . ... . §. Peter apoftel . fp. Petra f(ol v’ Antiohii . S. Petra ftol v’ Rimu . §. Petra ketine . . . . fj. Peter Damijan, fhkof . Peter Gonzalez . . . . §. Peter marternik . . . . tpf. Peter, Andrej in Pavel, marter¬ niki, in Dionisija, deviza in mar- terniza ..... §. Peter Alkantarjan S. Peter Krisolog, fhkof . §. Pioni mafhnik, marternik S. Platon minih . . . . S. Polikarp fhkof, marternik . §. Poljon marternik . . . . .8. Polona ali Apolonija deviza in mar- terniza . Sf. Primash in Felizjan brata, mar- ternika . §. Proba'deviza . . . . .'p. Profper, zerkveni uzhenik . §. Pu,sik marternik . . . . 10. profenza. 6. fufhza. 28. profenza. 22. roshn. zveta. 9. kosoperfka. 2. fufhza. 29. roshn. zveta. 22. fvezhana. 18. profenza. 1. vel. ferpana. 21. fvezhana. 16. mal. travna. 29. — 15. vel. travna. 19. kosoperfka. 5. grudna. 30. profenza. 9. mal. travna. 29. profenza. 28. mal. travna. 9. fvezhana. 9. roshn. zveta. 7 . kimovza. 25. roshn. zveta. 20. mal. travna. R. . Radegunda kraljiza . Rajmund kardinal . Ratija ali Dorotea, deviza in mar- terniza . . . . . S. Remigi fhkof . . . . 14. vel. ferpana. 31. — 6. fufhza. 1. kii.soperfka. XVII 4 XVIII §. §htefan; Ogerfki kralj Vfi fvetniki. T. S. Tajda, fpokorna grefhniza . •Sr. Tarak, Prob in Andronik, mar- terniki ...... J*>. Tekla deviza, marterniza §. Teobald . . . . . §. Teodor marternik Teodor minih . . . . §. Teodosija, deviza in marterniza . §. Teodoret mafhnik, marternik §. Teodos, duhovni ozhe veliko mi- nihov ...... (■>. Teodot ofhtir, marternik §. Teresija deviza, nuna Timotej flikof, marternik f£. Tomash Akvin, uzhenik §. Tomash Vilanovijan, l'hkof . Tomash apoftel . . . . .S. Tomash flikof, marternik §. Trankvilin marternik . $f. Trifon in llefpizi marternika U. §. Umbelina .....' §. Urban papesh, marternik §. Urh, flikof. §f. Urfhula in tovarfhize, devize in marternize . . . §. Ultazan marternik V. §. Valentin, mafhnik in marternik . ■S. Venzeflav, Pemfkl kralj ali voj¬ voda , marternik .... 3. kimovza.- 1. lift. gnoja. 3. kosoperfka. 11 . — 34. kimovza. 3. mal. ferpana. 9. lift. gnoja. 30. grudna. 3. mal. travna. 34. kosoperfka. 11. profenza. 39. vel. ferpana. 13. kosoperfka. 34. profenza. 3. fufliza. 33. kimovza. 30. grudna. 39. 7 . mal. ferpana. 8. lift. gnoja. 36. vel. ferpana. 35. vel. travna. 4. mal. ferpana. 31. kosoperfka. 19. mal. travna. 14. fvezhana. 38. kimovza. XIX Vernih mertvih fpomin S. Vid marternik . §f. Viktor in tovarfhi, marterniki . Sf. Viktorijan in tovarfhi, marterniki in prizhevavzi . S. Vilhelni minili . §. Vinzenzi Fereri - . Vinzenzi Pavijan, duhovni ozhe , uzhenikov ubogih S. Vinzenzi levit, marternik >Sf. Vital in Agri k ola, marternika §. Volfgang fhkof . 2. lift. gnoja. 20. roshn. zveta. 12. mal. ferpana. 23. fufhza. 10. fvezhana. 5. mal. travna. 19. mal. ferpana. 22. profenza. 7. lili. gnoja. 31. kosoperfka. Z. .8. Zesari, fhkof in zerkveni uzhenik S. Zezilija, deviza in marterniza S. Ziprijan marternik, in f. Jnftina, deviza in marterniza . S. Ziprijan fhkof, marternik . §f. Ziril in IVjfetodi, fhkofa §. Ziril, Jerusalemfki fhkof §f. Ziril, levit in tovarfhi, marter¬ niki ...... S. Zosim mafhnik, pufhavnik . 27. vel. ferpana. 22. lift. gnoja. 20. kimovza. 10 . 13. fufhza. 18. — 29. — 0. mal. travna. 4 * IV. K a s a 1 o naukov » fe je Bogu v’ oblafti . Od prezhudne, pa pravizhne previd- nofti boshje . Zliudne in fkrite i'o pota Iioshje ino- drofti. Sakaj je hudo na (Vetu? . Le eni ga 1'amiga Boga moliti . 10. fufhza. 14. profenza. 11. vel. ferpana. 12. lift. gnoja. 29. — Bogof kislino ft. Ufmiljenimu Bogu sveflo flushiti Po veri .shiveti, fvet sanizhevati, sa nebefhko kraljeftvo fkerbeti Od ftanovitnofti v’ boshji flushbi Se mora pravizhno shiveti, in v’ pra- vizhnofti rafti . Pofhteno shivljenje pred fvetam ni ' sadofti pravizhno per Bogu , Nekteri nauki od prave bogoflushnofti Bogabojezhoft bogatinov in vojfhakov je nar prijetnifhi Bogu flushiti je dolshnoft in vefelo . Ni prav shiveti, kakor ljudje fploh shive ...... Pravizhno shiveti, nobeniga fe bati . 26. profenza. 7 . fvezhana. 3. fufhza. 6. mal. travna. 10 . — 21. vel. travna. 30. — 1. rosim, zveta. 6 . — 14. — XXI Kdo je per Bogu refnizhno pravi- zhen? . . . . .31. vel. ferpana. Od prave bogoflushnolii . . .31. lif(. gnoja. Befeda. Verni morajo biti fvetih naukov sbelj- ni, in delati po njih . Poflufhaj, ohrani, premifhljuj in fpol- nuj 1'vete nauke .... Od dobrih in flabih poflufhavzov boshje befede ..... Ne posabiti befede boshje Sakaj befeda boshja ne rodi ladu? . Od /.budnih poflufhavzov befede boshje Boshja befeda flabim ne dopade fjkerbno varovati le v liga, kar boshjo befedo 1'labi . . . . Od duha evangelja Jesufoviga IJIehernimu fe perporozha kerfhanfki nauk poflufhati . . . . 7. profenza. 37. — 5. jnal. travna. 8. vel. travna. 30. — 13. rosh. zveta. 13. vel. ferpana 35. kosoperfka. 18 . - 5. gfrudna. Gnada boshja. pomozhjo gnadc boshje fe lahko pravizhno shivi . . . . .8e perpravljati k’ binkufhtnim pras- nikam . . . . . §. Uuh uzhi pravo pot v’ nebela Bog daje is sgoli liiilofti fvojo gnado Zhlovek je flab, ako nima pomozhi gnade . . . . . gnado boshjo fe vfe sainore Zhudno vojfkovanje hudiga poshele- nja in gnade . Ne sanizhevati boshjiga pokliza 33. profenza. 3. vel. travna. 13 . 3. rosim, zvela. 3. — 4. 38. vel. ferpana, 1. kosoperfka. 42 * XXII Govorjenje. Hvaleslmolt — nehvaleslmolt 0Sa blishnjiga sveli/.hauje fkerbeti je zhaftito, lahko in dolshnojt . (•Slabi sanizhujejo dobre, vender ne vfelej ...... l*o sgledu ufmiljeniga Boga vfe ljudi ljubiti ..... Od flepe ljubesni do fvojzov Kdor fovrashuikain odpufha, fcbi po¬ maga ...... Savoljo koga in kako blishnjiga lju¬ biti ?...... Grefhnike is ljubesni sanizhevati Kako ljubiti dufho in telo blishnjiga? Svojimu blishnjimu f’ fvarjenjem in s’ dobrim sgledam pomagati Od snamenj llabe in f. prijasnofli Ljubesen do blishnjiga ni per vlili zhifta in l'v,eta . . . . Poterpeshljivo in varno per greflmi- kih shiveti . . . . . S. malha — f. obhajilo. !*i. malha je nar imenitnifhi daritev; slo pomaga bogabojezhe shiveti . 11. fvezhana. Nevredno obhajilo je velika pregreha 13. mal. travna. XXVI Od pogoftniga obhajila . . . ‘ i7. vel. travna. 0(1 bolehnih darov vredrtiga obhajila. 11). roshn. zveta. Od blishniga perpravljanja k’ IVetimu obhajilu . . . . .13. vel. ferpana. Modroft rasfvetljena — pofvetna. 7 XXVII Od telefne in dufhne bolesni fjiidanjc terpljenje je majhno mejno vrcdnofti nebefhkiga kraljeftva Bolje je terpeti na fvetu, ko v’peklu Kdor ni poterpeshljiv, idma nizli do¬ briga . Jesuf sapove pokorjenje in poterpljenje 27. kimovza. 10. kosoperfka. 12 . — 30. lift. gnoja. 23. grudna. Namen. Od dobriga in flabiga konza ali na¬ mena ...... 25. vel. travna. Od potrebe dobriga konza ali namena. 24. lift. gnoja. Napuh — ponislmoft. Od hinavfhine . . . . .11). inal. travna. Nevofhljivoii Nevofhljivoft, je gerda pregreha . 8. mal ferpana' Nevofhljivofl je fhkodljiva . . 21). lift. gnoja. Oblaftniki — podloshni. Dobri duhovni nifo flabim kriftjanam vlhezh ..... 27. mal. travna. Od dolshnoft vernih do fvojih duhov¬ nov .. 12. ipal. ferpana. XXVIII XXIX r Od pokore ali fpreobernjenja . §preobernjenje ni fploh naglo, am¬ pak je po/,liafno .... Ne uftrafhiti fe pokore Od pokorjenja pravizhnih, grefhnikov in fprdobernjenih Sakaj in kako fe morajo grefhniki pokorili? . Ozhitni grefhniki fo ozhitne pokore potrebni . . . . . Od ozhitne pokore . . Od vfakdanjiga pokorjenja Od pokorjenja savoljo majhnih grehov, fštariga zhloveka flezhi in noviga ob- lezhi ...... §posnanje in fpreobernjenje je le od gnade f. Duha . Poboljfhanje odlafhati je navarno Od perpomozhkov fposnanja fvoje vefti Svoje shivljenje fkerbno premifhljevati Kakofhna mora biti grevniga . Kako grevnigo obuditi? . Le po pravim obshalovanji grehov fe sadobi njih odpufhenje Od laftnoft fklepa ne vezli grefhiti . Ne samolzhati grehov na fpovedi §poved je velik perpomozhik k’ sve- lizlianju . . . . . Od dolge fpovedi . . . . Bodi pokoren fvojimu 1’povedniku Odvesa ni dobra bres poboljfhanja . Kedaj je dobro ali flabo fe sanafhati na prejeto odveso? Kteri grefhniki fo odve.se nevredni ? Prevsetni grefhniki krivizhno goder- njajo soper varne lpovednike 23. fvezhana. 9. fufhza. 83. — 2. mal. travna. 3. — 22. mal. ferpana. 20. grudna. 23. mal ferpana. 27. — 24. vel. ferpana. 14. vel. travna. 28. lift. gnoja. 3. kosoperfka. 10. lift. gnoja. 28. fufhza. 29. — 9. kosoperfka. 17. vel. ferpana. lfi. fufhza. 30. mal. travna. 16 . kimovza. 20. kosoperfka. 20. fufhza. 7. mal. travna. 8 . — 9. jnal. travna. XXX Stanovitnoft v’ dobrim prizhuje de fo fpovedi bile dobre Od kod je neftanovitnoft v’ dobrim ? Bres vedniga pokorjenja ni fianovit- nofti v’ dobrim ... ^Stanovitnoft v’ dobrim je potrebna . Stanovitnoft v’ dobrim je fofeben dar boshji . . . . . Od odpuftkov . Polt. Od pofta ...... Kakofhen mora biti poft ? S a ko n. 13. grudna. 26. mat. travna. 5. kosoperfka. 20. lift. gnoja. 25. — 16. kimovza. I. bukve ftr. 21. 6. fufhza. Ne prenaglo ali flepo fe v’ sakon sa- vesati ..... Nauk sakonfkim, med kterimi ni Iju- besni ...... Sapovedi. Od teslikiga fposnanja. Od pokorfhiue ..... Boshjo voljo v’ vfim fpolnovati. Od nevednofti kerfhaufkih doLshnoft . Zerkvene sapovedi fo v’ pomozh Boshjo voljo fpolnovati Svojo dufho Bogu podvrezhi Skiiflmjave. S’ vednim jiokorjenjem fvoje hudo po- sbelenje premagovati . Is ponishnofii beshi pred nevarno per- loshnoftjo . . . . . Od kod je fpazhenoli per odrafhenih? Vojfkovanje soper dufhne fovrashnike Kaj delati pred fkuflinjavo, v’ fkulh- njavi in po fknfhnjavi ? 12. vel. travna. 6. mal. ferpana. 20. fufhza. 17. rosim, zveta. 18. — 22 . — 2. vel. ferpana. 5. lift. gnoja. 6 . 5. profenza. 3. fvezhana. 4. — 24. mal. travna. 15. vel. travna. XXXI i Od perfiljenih grefhnili perloshnoft . 23. vel. travna. Kako fe fkufhnjavzam vftavljati ? . 30. — lludizhu ne proftora dati . . .13. mal. ferpana. Bog daje fvojim flushabnikam frezhno 22. — Strah — upanje Svelizhanje — pogubljenje. Mogo/dte je v’ nebela priti . . 4. profenza V’ flehernim fianu je mogozhe dufho svelizliati . . . ... 9. — XXXII Od nizhemernofti fveta in perprav- ljanja v’ vezlmoft Od pofvetnih in dttfhnih fkerbi Vezlmoft premifhljuj Dufho svelizhati je nar potrebnifhi . Od zhafniga in vezhniga ognja Bres voj ('kovanja ne pride nilizhe v' nebela . S’ dobrimi deli fe perpravljati v’ vezh- noft ...... Od refuizhne volje 1'vojo dufho sveli¬ zhati ...... Dufho pogubiti je grosna nefpamet . Vlak naj sdihuje po nebelih Kaj pomaga vfe, zhe fe dufha po¬ gubi ? . . . . . Od velizih in vezlinih nebefhkih do¬ brot ...... Od boshje in zhlovekove volje dufho svelizhati . . . . . Veliko je poklizanih, malo isvoljenih Kako kupzhevati sa nebefhko kra- ljeftvo? . . . . . Ne bati fe voske poti 21. fvezhana. 21. fufhza. 27 . — 21. mal. travna. 4. vel. travna. ;>. — l»-,i - 20. rosim, z vet a. 21. mal. ferpana. 22. vel. ferpana. 1. kimovza. 9 . — IG. lili. gnoja. 15. grudna. Svetniki. Marija naf ljubi, kako ji dopafti? . Kako sa Marijo v’ nebefa priti Od refnizhne zhafti do Marije . Svetoft in vifokoft Marije je neisre- zhena ...... Svetnike zhaftili je dobro in koriftno. Vfakimu kriftjanu je dolshnoft in mo- gozhe po fvetnikih shiveti . Od fpofhtovanja do fvetinj ali oftan- kov fvetnikov. 5. vel. ferpan. 15 . 8. kimovza. 8. grudna. 90. mal. ferpana. 3. vel. ferpana. XXXIII Mogozhe je po sgledih fvetnikov shiveti 1. Iift. gnoju. Kaj befedc deviza in marterniza po¬ menile ?..... 22. — Svet. Kdor hozhe Bogu svefio flushiti, naj preshene Ijubesen do fveta . . 10. profenza. §vet sanizhevati . . . .18. vel. ferpana. §vet ne da prave frezhe . . .16. kosoperfka. Vera ali katolfhka zerkev. Od zhudesliev . Katolfhka zerkev je od Boga zbudilo poftavljena in ohranjena Od fvetili marternikov fploh Od zhifte, ftanovitne in shive vere . Od vrasli . Le katolfhka vera je refnizlina ^pofhtovanje, Ijubesen in pokorfhina gre zerkvi . Katolfhka vera je- dobrini prijetna, hudobnim grenka ... Katolfhko zerkev zhafliti . Zhlovekov um bodi veri podvershen. Sapopadik kraljeftva Jesufoviga ali katolfhke zerkve Od napuhnjenih maloverzov Veli Od teshkiga laftniga fposnanja Od dobre in flabe vefti Ni vle prav, kar je po vefti . Vize. Kaj vize uzhe ..... 20. fvezhana. 22 . — 2. fufhza. 13. — 1. mal. travna. 7. mal. ferpana. O. — 7. vel. ferpana. 28. kosoperfka. 17. Iift. gnoja. 11. grudna. 21 . 20. fufhza. 20. mal. travna.. 18. grudna. 2. Iift. gnoja. Vftajenje niefa. Vftajenje Jesufovo kaj uzhi? . . I. bukve ftr. 59. Od vftajenja mertvih . . • 28. mal. travna. XXXIV Zhaf. Shivljenje je kratko, kaj uzhi ? . 22. mal. travna. Ne zhafa sapravljati. . . .31. grudna. Od fhelj do dolsiga shivljenja . .11. mal. ferpana. Zerkev — boshja veslia. Pofvezhevanje zerkve, kaj uzhi ? . f. bukve ftr. 96. Zerkvam pomagati je dobro . . 23. kosoperfka. Zhiiioft — nezhiftoft. Kako zhiftoft ohraniti? . . .21. profenza. Zhiftoft je lepa, pa ima veliko fo- vrafhnikov.15. fufliza. Od fkrivniga napeljevanja v’ nezhiftoft 24. vel. travna. Nezhiftoft je velik greh . . .9. vel. ferpana. Kakofhne naj bodo devize? . . 7. kimovza. Zhlovek je od natorne flabofti nape¬ ljevali v' nezhiftoft ... 2. kosoperfka. Nezhiftoft je slo fhkodljiva . .21. -— Sofebni nauki. Od nesveftiga Judata in zhlovekove neftanovitnofti .... Od branja fvetiga pifrna . Od boshjih pot .... Od fvetih evangeliftov in fvetiga evan¬ gelija . ... . . Ofhtirfka flushba je nevarna, ka~ kofhni morajo biti ofhtirji ? Od prave vifokofti .... Od popotovanja fidanjiga shivljenja . Samota je zhloveku dobra in potrebna Zerkvene opravila po mertvih fo ras- lagane ..... Okolifhine premenujejo v re d no ft zhlo- vekovih del . • 24. fvezhana. 15. mal. travna. 17. — 18. vel. travna. 24. roshn. zveta. 25. mal. ferpana. ' 4. kimovza. 9. lift. gnoja. 10. grudna.