Murska Sobota, 6. julija 2000, leto Lil, št. 27, odgovorni urednik Janez Votek, cena 210 sit
Suša dobila razsežnosti naravne nesreče
V sanacijo se bo vključila država
Občinske komisije že popisujejo škodo, v kmetijskem ministrstvu pa bodo pripravili predlog ukrepov za ublažitev posledic
Central so iznakazili
ružba Pompe iz Maribora že dobre pol leta preureja del prostorov nekdanjega Centrala za prihod restavracije McDonald s v — Mursko Soboto, čeprav za to nima potrebnih dovoljenj. Na upravno enoti so sicer prinesli zahtevek o enoletnem lokacijskem dovoljenju in vlogo o priglasitvi del, vendar jim, po izjavi odgovorne osebe, ta (še) ni izdala odločbe. Toda Dušan Pompe, naročnik del, si je dovolil več kot zgolj obsežno obnavljanje prostorov na črno. Gradbinci so namreč iznakaziti zunanjo podobo spomeniško zaščitene stavbe. Celotna stavba Centrala, skupaj z zidom in drevesom na dvorišču, je namreč po še veljavnem Odloku o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Murske Sobote pod spomeniškim varstvom in je zato poseg mogoč le s soglasjem in upoštevajoč smernice Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Maribora.
rega pa lastniki nimajo.
Zakaj inšpekcijske službe več kot pol leta trajajoča obnovitvena dela na črno, in to prav v središču mesta pred očmi javnosti in kljub opozorilom v našem časopisu, niso ustavile? Jih bodo sedaj, ko so dvoriščno stran hiše z najlepšo arhitekturo v mestu iznakazili z vgraditvijo jeklenih vrat? Se Du-šan Pompe pri svojem početju naslanja na besede podpore, ki

-tfrA wMwk K®®’®-''■•;
OBSK
»MIO

V«!,«1'

naj bi mu jih na januarskem srečanju izrekel župan Anton Slavic? Bo tako, kot se je dopustilo skrunjenje stavbe, dopustil tudi poseg v spomeniško zaščiteni zid, ki je v napoto poslovnim načrtom? Varovani zid je namreč že »izginil« z zazidalne situacije odloka o spremembi zazidalnega načrta za vogal Slovenske in Cvetkove ulice. MH, FOTO! NJ

v-—,- ' t«WS

KMETIJSTVO, str. 1 3
Gorički kmetje ponovno opozarjajo
VESTNIK ZA ZVESTOBO
Vsak teden bomo objavili ime naročnika, ki nam je zvest najmanj 10 let Nagrada: VESTNIKOV ZLATNIK!
DOBITNICA VESTNIKOVEGA ZLATNIKA ZVESTOBE JE TA TEDEN
Marija PRELEC Gerlinci 22 9261 CANKOVA
o nekaj letih zatišja je suša letos spet pokazala zobe. Posledice pomanjkanja padavin so na nekaterih območjih že takšne, da je suša dobila razsežnosti naravne nesreče in v odpravo posledic se bo vključila tudi država. Že prve ocene kažejo, da bodo posledice letos katastrofalne, po izračunih, ki so jih naredili v kmetijskem ministrstvu, pa je škoda na nekaterih najpomembnejših poljščinah že dosegla 5,7 milijarde tolarjev. Poznavalci napovedujejo, da bo škoda še večja, saj bodo prve celostne ocene znane do 10. julija, ko morajo občinske komisije oddati poročila o ocenjeni škodi, končno poročilo o višini škode pa naj bi državna komisija za odpravo posledic suše prejela najpozneje do 25. julija. Več na strani 3.
AKTUALNO DOMA
Postno poroko SLS in SKD sta spremljala Dejan Fujs in Nataša Juhnov. Je bilo na svatbi res že toliko nezadovoljstva, da lahko pričakujemo rojstvo nove stranke? str. 3
INTERVJU
Ali boste živeli petdest let več, sta se ob razkritju genskega zapisa spraševala Ciril Kosednar in Darja Tibaot str. 10
NAROČNIK
2 AKTUALNO OKOLI NAS	6. julij 2000, MI
Pamflet
Sklenjeno praznovanje razkriške občine
Truplo je srednjega spola
V sebi imam organ, ki me določa. Če ga ne bi imela, bi bila ... ostala bi bitje srednjega spola. Ampak organ, ki me določa, nosim v sebi in od trenutka, ko je začel kazati znake fiziološkega dozorevanja, je nehal pripadati samo meni. Neprijetno je bilo že prvo izkustvo, kadar je bilo treba vedno znova učitelju telovadbe razlagati in se opravičevati za nekaj, povezano z njim, skrivati rdečico in poslušati zbadljivke dečkov. Občutek umazanosti, zaznamovanosti, drugačnosti, krivde je bil popoln in nihče se ni trudil, da bi dozorevajočemu ženstvu priznal, da gre za nekaj lastnega, skrivnostnega in lepega. Dopustili so razgaljanje tega pred drugimi in se sploh obnašali, kot da gre za neko »splošno« zadevo, o kateri lahko vsi vse vedo in tudi povedo.
V najstniških letih pred pragom odraslosti so nam v šoli govorili o tem, kako se moramo zaščiti, da organ, ki ga nosimo v svojem telesu, ne bi postal zibelka sadu nedozorelih ravnanj. Sporočilo šolnikov pa domačih in še koga je bilo jasno - v sebi nosite organ, ki vas potencialno lahko pahne v nesrečo, družbeno zaznamovanost, zato je odgovornost na vas, predvsem na vas. Ravnajte... v skladu s pričakovanji in družbenimi normami, da vas ne bo sram. Svoj organ postavite v funkcijo šele takrat in na način, ko bo to moralno sprejemljivo in družbeno dopuščeno.
Prišla so leta, ki jih svet že šteje za odraslost. Sad ljubezni je bil spočeti, toda po prepričanju samoupravnega družbenega okolja nespametno, saj sta ga mlada spočela v času, ko sta bila še odvisna od podpore skupnosti. Spočetje je bilo predmet obravnavanja in presojanja, kaznovanje nezrelega ravnanja je sledilo - od besednega šikaniranja do kaznovanja z odtegnitvijo denarne pomoči. In to kaznovanje družbeno oporečnega ravnanja so opravili ljudje, nastavljeni in plačani, da pomagajo ljudem v stiski.
Dozorelost je prinesla potrebo po zdravstvenem posegu v organ. Pa ta spet ni bil le moj in odločitev ne samo moja. Poseg je bil povezan z vprašanjem, ali bo zdravstvena zavarovalnica poravnala stroške, ali je to pravica zdravstvenega zavarovanja.
V takih ali drugačnih situacijah, v prejšnjem in sedanjem režimu je organ, ki določa nas ženske, vedno znova predmet razprav, moralnih presoj, vrednotenj, lastenja. Kot da nosimo v sebi nekaj, kar nam je dano le na posodo, kar mora služiti najprej pričakovanjem in dolžnostim za druge in šele potem našim hotenjem in željam. Vedno znova si ga lastijo in o njem odločajo tisti, ki imajo v rokah moč, oblast in denar. Žensko telo, kdaj boš zares osvobojeno s(l)uženj(stv)a? Šele takrat, ko boš spet srednjega spola - glejte, kako pravično, truplo je srednjega spola!
V odločilnem trenutku
Otvoritev ceste, pohod po poteh vojne za Slovenijo, prevzem grba in zastave, vaške igre
inula nedelja je bila osrednji praznični dan ob 2. prazniku Občine Razkrižje, v okviru katerega se je zvrstilo več prireditev oziroma dogodkov.
O prvem delu praznovanja smo že pisali. Ta konec tedna pa so najprej (v soboto) slovesno predali namenu asfaltirano cesto v dolžini okrog enega kilometra na Gibini (naložba je stala blizu 17 milijonov tolarjev), istega dne pa so pripravili še medobčinski turnir v malem nogometu za pokal Občine Razkrižje. V nedeljo so se prireditve nadaljevale s pohodom po poteh vojne za samostojno Slovenijo, ki so se ga
udeležili nekateri neposredni udeleženci vojne in predstavniki združenj slovenskih častnikov, veteranov vojne za Slovenijo in združenja Sever. Njihova pot se je končala v dvorani razkriškega doma kulture, kjer so pripravili osrednjo proslavo ob občinskem prazniku.
Župan Stanko Ivanušič je v svojem pozdravnem nagovoru med drugim dejal, daje ponosen na svoje občane, saj so se v
Korakanje po poteh vojne za Slovenijo je dandanes častno in prijetno dejanje.
odločilnih trenutkih vedno izrekli, da pripadajo slovenstvu. Tako tudi leta 1991, ko je ravno v tamkajšnjih krajih divjala največja vojna vihra za samostojno Slovenijo, in leta 1994, ko so si izborili v razkriški fari slovensko bogoslužje.
Vrhunec proslave je bil slovesen prevzem občinskega grba z razvitjem zastave (v ceremoniji je sodeloval tudi predsednik društva Heraldika g. Jurečič) ter podelitvijo priznanj in razglasitvijo častnega občana.
Ta laskavi naziv so podelili maestru Marjanu Potočniku (priznani glasbenik iz Ljutomera), občinska priznanja pa je prejelo 14 zaslužnih posameznikov. Ob vsem tem je bil tudi
Razkriški občinski grb je nekaj posebnega. Poleg cerkve in križa (križpotja) je v njem tudi kot simbolno znamenje Ivanov izvir.
pester kulturni program. Proslavljanje pa se je nadaljevalo in končalo s sprevodom (prikaz starih opravil), 14. vaškimi igrami in ljudskim rajanjem pri OŠ Razkrižje.
Izvolitev predsednice podmladka SLS+SKD Slovenske ljudske stranke
j.g.i
Glasnik mladine
a sobotnem združitvenem kongresu regionalnih podmladkov SLS+SKD Slovenske ljudske stranke so med drugim izvolili tudi predsednico podmladka SLS+SKD Slovenske ljudske stranke za celotno Slovenijo. To funkcijo je prevzela Nataša Kavaš iz Beltinec, študentka slavistike in filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Poklicali smo jo na novo delovno mesto in jo zaprosili za kratko izjavo.
Beltinski zaplet
Bojkot seje!?
e pičla udeležba na nedavni seji beltinskega občinskega sveta, ko je bilo navzočih le 12 od 18 svetnikov, je dala slutiti, da se nekaj »kuha«. In res! Po polurnem čakanju je moral župan Jožef Kavaš
ugotoviti, da ni zagotovljena sklepčnost, za izvedbo seje Občinskega sveta. Navzočih je bilo le 7 od 18 članov sveta, za sklepčnost pa bi bila potrebna navzočnost vsaj 10 svetnikov.
Zanimivo je, daje bilo odsotnih vseh 5 svetnikov nekdanje SLS in predstavniki preostalih političnih strank, in sicer trije iz LDS, dva iz SDS in en iz SKD. Od SDS pa je bil navzoč le podžupan Janko
Bezjak. Tako so bili na seji le svetniki iz vrst prejšnje SKD.
Ob takem razpletu dogodkov, se ne moremo znebiti občutka, daje šlo za bojkotiranje seje. Iz dobro obveščenih krogov smo zvedeli, da
je posredi merjenje politične moči med najmočnejšima strankama SKD in SLS. »Poroka« v beltinski občini bo nadvse težavna, saj se ne morejo dogovoriti, kdo naj bi bil predsednik združene stranke. SKD stavi na župana Jožefa Kavaša, SLS pa na svetnika Marjana Maučeca. Verjetno poteza SKD, ko se nihče od njenih članov ni udeležil predvidenega združitvenega sestanka, ni bila na mestu. To pa bi lahko trdili tudi za »maščevanje« SLS, ki je skupno z drugimi svetniki bojkotirala torkovo sejo beltinskega občin-
skega sveta.
Upajmo, da bo kmalu prevladal zdrav razum in bosta obe stranki čimprej našli skupni jezik. Kdo bo v tem političnem boju za prevlado na lokalni ravni potegnil daljši ali krajši konec, bo pokazal čas. Dotlej pa lahko pričakujemo še nekaj zapletov, ki v predvolilnem obdobju seveda ne bodo v prid volivcev, od katerih bo najbolj odvisno prihodnje razmerje političnih strank v beltinskem občinskem parlamentu.
MILAN JERŠEi
Kot pravi sogovornica, je bila že prej politično in mednarodno aktivna kot glavna tajnica Evropske demokratične mladine. V novi funkciji pa se vidi predvsem kot glasnik mladine. '
Pri tem poudarja, da je potrebno oblast iz centra prenesti na lokalno raven in videti ter prisluhniti problemom mladih v vseh slovenskih regijah.
Zelo pomembna se ji zdi nespolitiziranost mladinske scene, poudarja pa pomoč mladinskim organizacijam pri financah in pri posredovanju informacij, pomembnih tako za izobraževanje kot tudi za prosti čas pri mladih.
Glede na to, da je edina Prekmurka na mestu predsednika kakršnegakoli podmladka kakršnekoli stranke pri nas, smo jo vprašali, kaj si lahko obetajo mladi v naši regiji.
Zaveda se, daje potrebno sedanje stanje predvsem na področju mladinskega izobraževalnega in kulturnega dogajanja oživiti in s tem posredno zmanjšati probleme, ki tarejo mlade v Murski Soboti in okolici.
Pri tem ji omenjena funkcija lahko pomaga, da tako denarno kot tudi v obliki drugih pomoči pomaga domači regiji.
VESTNIK
IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za informiranje d. d.
Murska Sobota
Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Mana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj. Majda Horvat, Milan Jer-še, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emrt (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom).
Naslov uredništva in uprave: M. Sobota. Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960,33O19(no-vinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za tri mesece je 2.700,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8,000.00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 210,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512.
Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v cSno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost. Uradni list 23. 12. 1998, št. 89.
Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si.
Kdo se boji Črnega moža?
Politiki običajno pravijo, da je lahko vzročno-posledično sklepanje o povezavi politike na oblasti in gospodarskega razvoja posameznih regij zelo neodgovorno početje. Zaradi zavezanosti skupni politiki posamezne stranke, ki ji pripadajo, imajo politiki roke bolj zvezane, kot si predstavljajo tisti, ki so jih volili. Tako pravijo politiki. Vendar, kot vemo, politiki nimajo vedno prav in rezultati njihove politike se dajo na tehtnico ob vsakokratnih volitvah. Takrat se merijo tudi »regionalni« učinki strankarskih politik.
Pomurci smo imeli vedno politike, ki so (bili) v Jugoslaviji in Sloveniji na visokih in najvišjih položajih, pa smo kljub temu še vedno gospodarsko najbolj zaostala slovenska regija. Kako to, da dr. Anton Vratuša in Rudi Čačinovič kot najbolj eminentna predstavnika jugoslovanskega roda politikov iz naših krajev nista mogla narediti še več, kot sta, in še bolj pomagati k zmanjšanju te relativne gospodarske zaostalosti? Ali predsednik Kučan, ki je tako priljubljen, še posebej v Pomurju, res ne more še bolj - uradno in neuradno - pritisniti na vladno politiko, da bi pripeljala v naše kraje večji finančni delež sektorskih razvojnih programov, predvsem s po-Hrnčia izobraževanja?! In navse
zadnje, ali ni škandalozno, da prevladujoča vladavina liberalne demokracije med pomurskimi župani v tem dolgem obdobju koalicijske oblasti razkoraka v razvitosti med Pomurjem in drugimi slovenskimi regijami ni uspela vsaj obdržati na enaki ravni, če ga že ni mogla zmanjšati?!
Posebej zanimive so strokovne raziskave na temo pojava odvisnosti ideološke umeritve političnih strank in njihove gospodarske politike na Norveškem. Tam so na podlagi dolgoletnega empiričnega spremljanja gospodarske politike norveških občin prišli do sklepa, da leve vlade relativno več investirajo v šole, vrtce in socialo, desne pa več v večanj« konkurenčne sposobnosti gospodarstva in spod- I
bujanje bolj učinkovitega delovanja trga. To naj bi tudi potrjevalo klasično predstavo o »levi« in »desni« gospodarski politiki, pri čemer naj bi bila prva bolj socialna in protekcionistična, druga pa bolj »nesocialna« in tržno odprta.
Kako je s tem v Sloveniji in kako se to lahko pozna pri regionalni politiki? Sedanji državni sekfetar za kmetijstvo, mag. Franci But, je na predstavitvi kmetijske politike pred nekaj meseci v Beltincih pravilno ugotovil, da v Sloveniji v celoti ne drži klasična politična delitev na »levo« kot opcijo urbanih volilnih območij in »desno« kot opcijo podeželskih območij. Kot primer, ki to potrjuje, je navedel ravno Pomurje.
Prejšnja levosredinska vladna koalicija je imela dokajšnje težave z umeščanjem regionalne strukturne politike v svoj delokrog. Zaradi relativne (pre)moči liberalnega dela koalicije je bila regionalna politika v prejšnji vladi dokaj zapostavljena. Zakon o
spodbujanju skladnega regionalnega razvoja je sicer uveljavil načelo izvajanja regionalnega razvoja »od spodaj navzgor«, vendar so morali podzakonski akti, ki so dali tej politiki tudi krvi in mesa, čakati na svoje sprejetje dolge mesece prek roka, predvidenega za njihovo sprejetje. Šele »evropska dimenzija« regionalne strukturne politike, torej razvojni denar, ki ga v primeru članstva v Evropski zvezi Slovenija lahko pričakuje za spodbujanje svojega gospodarskega in družbenega razvoja, je liberalcem v koaliciji dala vedeti, da so na področju regionalne politike popolnoma bosi. In ker velja, da tam, kjer je denar, je tudi potencialna politična oblast, je bilo zavedanje za liberalno demokracijo več kot grozno.
Izhod je liberalna demokracija potem iskala v zastarelem ideološkem modelu iskanja rešitve v centralizaciji odločanja in pri poskusih vodenja (tudi) regionalne strukturne politike prek Ministrstva za finance.
Ali lahko zaradi spremembe vlade pričakujemo tudi spremembo stanja na področju regionalne politike in več neposrednega denarja za regionalni razvoj? Če imajo »črni« resni namen pridobiti vpliv na podeželju, bi moralo biti tako. Odgovor bi lahko bil tudi, da so imeli »črni« resor za regionalni razvoj v svojih rokah tudi v prejšnji vladi, pa so bili rezultati bolj kilavi.
Vendar se slovenski minister za regionalni razvoj nikoli ni štel za posebno strankarskega človeka in sedaj mu je uspelo na mesto državnega sekretarja za regionalno politiko postaviti celo človeka, kije bil kot strokovnjak v bistvu eden glavnih strategov slovenske regionalne politike. Trdimo lahko, da je dobila nova vlada s tem dovolj možnosti, da bo v tem kratkem času lahko pustila za sabo kakšno pozitivno sled vsaj pri regionalni politiki. Prepričan sem, da se regijam tokrat ni potrebno bati tj Črnega “ moža«.
ANDREJ HORVATI
«!■ , 6. julij 2000
AKTUALNO DOMA
3
Računsko sodišče preverjalo tudi poslovanje Občine Lendava
Komentar
Pet glavnih
županovih »grehov«
Jožef Kocon je prepričan, da govorice, češ da mu je kontrolo poslala narodnostna poslanka Maria Pozsonec, niso resnične - Ker ni upravičen do dodatka za dvojezičnost, mora vrniti 2,4 milijona tolarjev
otem ko je Računsko sodišče R Slovenije opravilo tudi nadzor poslovanja lendavske občine, je bilo veliko zanimanja, kakšne so ugotovitve. V javnosti so namreč krožile različne govorice o odkritih nepravilnostih in tudi o tem, da naj bi za kontrolo poskrbela poslanka Pozsončeva, ker naj bi s tem spravila v neugoden položaj lendavskega župana Kocona, ki menda namerava biti njen protikandidat za narodnostnega poslanca na letošnjih volitvah.
Preteklo sredo je bila ta zadeva na dnevnem redu občinskega sveta. Poročilo Računskega sodišča je imelo še oznako »Uradna tajnost - strogo zaupno«, ker ni bilo pravnomočno, zato naj bi imel župan pravico predlagati, da bi pri obravnavi izključili javnost (novinarje), vendar je dejal, da tega ne želi, ker se ne bo pritožil, s tem pa bo postalo poročilo po preteku 15-dnevnega roka pravnomočno in bo tudi javno objavljeno (na internetu). Poleg tega je dejal, da ne verjame govoricam, češ da mu je kontrolo poslala Pozsončeva.
Nepravilnosti oz. prekoračitve pristojnosti župana je Računsko sodišče povzelo v pe-
tih točkah. Prvi večji greh je bil
storjen lani oktobra in novembra, ker župan ni ustavil del pri gradnji kulturnega doma v Lendavi, čeprav v proračunu ni bilo denarja v ta namen, ampak je plačilo »zapadlo« na januar in februar, ko pa občina še ni imela sprejetega novega proračuna za leto 2000. Župan je sebi v bran povedal, da bi ostalo v primeru ustavitve del na cesti okrog sto delavcev. Kocon je nadalje prekoračil svoja pooblastila pri nakupu zemljišča v Čentibi za čistilno napravo, ki jo bo gradil Lek, ter v zvezi z urejanjem zelenic pri NK Nafta Lendava (skupni znesek 13,2 milijona tolarjev). Ce tega ne bi storil, ne ti imeli
Suša dobila razsežnosti naravne nesreče
V sanacijo se bo vključila država
Občinske komisije že popisujejo škodo, v kmetijskem ministrstvu pa bodo pripravili Predlog ukrepov za ublažitev posledic
D
ržavna komisija za sanacije je vsem občinam že posredovala navodila in obrazce za pripravo prvega poročila, občinske komisije pa so z delom že začele. Ministrstvo za kmetijstvo bo potem, ko bo znana dejanska višina škode, državni komisiji za sanacije predlagalo ukrepe, ki naj bi jih sprejela vlada.
Ta bo morala pripraviti interventni zakon za zagotavljanje sredstev iz državnega proračuna, poslovnim bankam bodo predlagali znižanje obrestne mere za najete kredite prizadetih oškodovancev oziroma moratorij za vračanje anuitet, Skladu kmetijskih zemljišč pa bodo predlagali, da se na prizadetih območjih odpove najemninam za zakupljena zemljišča. Pri priznavanju olajšav pri davkih in prispevkih naj bi bila kmetijska podjetja v enakem položaju kot kmetje, ministrstvo za ekonomske odnose pa bo proučilo
možnost olajšav pri interventnem uvozu krme.
Vsa odgovornost, da dobro opravijo svoje delo, je zdaj na občinskih komisijah. Po podatkih, ki so nam jih posredovali iz kmetijskega ministrstva, bi lahko Pomurje potegnilo kratek konec, saj je po teh podatkih v Pomurju zaradi suše prizadetih le 3.324 hektarjev pšenice, 195 hektarjev rži, 555 hektarjev ječmena, 162 hektarjev ovsa, 695 hektarjev sladkorne pese, 3.413 hektarjev koruze, 3.810 hektarjev travinja in 310 hektarjev krompirja. Če upoštevamo, da je v Pomurju
Intervencijski zakon za odpravljanje posledic suše naj bi parlament sprejel še pred počitnicami.
možnost kandidirati za sredstva iz posebnega sklada Evropske unije v Bruslju, od koder pričakujejo okrog 1,2 milijarde tolarjev nepovratnih sredstev. Prekršek naj bi bil torej storjen v veliko korist občine. V primeru NK Nafta pa so bila dela nujna zato, ker klub sicer ne bi mogel nadaljevati s tekmovanjem v ligi oziroma bi moral še naprej go-
stovati na igrišču v Gaberju. Računsko sodišče je dalje ugotovilo, da župan (kot funkcionar) ni upravičen do dodatka za dvojezičnost, zato se je moral pisno obvezati, da bo ta sredstva (2,4 milijona tolarjev) vrnil v občinski proračun do konca svojega mandata. Prav tako je moral znižati osnovne plače (količnike) zaposlenih v občinski upravi oziroma jih uskladiti z izobrazbeno stopnjo, ker doslej ni bilo tako. Izdatki so bili tako previsoki za okrog 16 milijonov tolarjev. Zaposlenim v občinski upravi pa tega ni potrebno vrniti. Župan je ta prekršek komentiral z besedami, da namen revizije Računskega sodišče ni varčevanje z občinskim proračunskim denarjem, ampak ugotavljati zgolj izvajanje predpisov. Varčevali so namreč pri številu zaposlenih v občinski upravi, saj bi jih lahko imeli namesto 13 kar 27. Peti greh pa se je nanašal na pristojbine za uporabo občinskih zemljišč, pri čemer so se zadeve že spremenile v prid občine.
Župan je ob koncu še poudaril, da so bile napake pri poslovanju odpravljene že med revizijo in da je zelo vesel, ker ni bilo nepravilnosti pn javnih naročilih, ki terjajo zelo zahteven postopek.
JOŽE GRAJ I
okoli 18 tisoč hektarjev pšenice in da so le redke površine neprizadete, potem podatki ministrstva gotovo ne držijo. Podobno velja tudi za druge poljščine in travinje, kjer zagotovo ne bo vsaj enega odkosa.
V oceno škode po suši niso vključeni tudi trajni nasadi, ki so
na nekaterih območjih že utrpeli veliko škodo. Ob močno zmanjšanem pridelku v letošnjem letu bo posledice suše čutiti tudi prihodnje leto, saj suša pritiska prav v obdobju oblikovanja cvetnih nastavkov.
LUDVIK KOVAČ«
Kartonaža
Ali so delavke nategnili?
Delavci bodo terjali odpravnine
ladimir Ivanc, direktor Kartonaže, za javnost ni želel dati informacije o tem, koliko delavcem so zadnje dni junija izročili ugotovitveni sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi uvedbe prisilne poravnave. Lahko, da ga je prejelo vseh enainšestdeset delavcev, kolikor jih je bilo predvidenih v programu prenehanja delovnih razmerij zaradi finančne reorganizacije družbe, ali pa jih bodo odpuščali postopoma. Pravne službe sindikata Pergam v Ljubljani zanje že pripravljajo pritožbe na delovno sodišče.
Načrt finančne reorganizacije družbe GEP Kartonaža Murska Sobota namreč ne opredeljuje, v kakšni obliki in v kolikšnem znesku bodo odpuščeni delavci prejeli pripadajoče odpravnine. Govori namreč samo o strošku odpravnin za tiste delavce, ki jim je delovno razmerje prenehalo še pred uvedbo prisilne poravnave. To pa pomeni, da morajo odpuščeni delavci zaradi prisilne poravnave z zadnjo plačo prejeti tudi celotno odpravnino v znesku, kot določa zakon o delovnih razmerjih za presežne delavce. Če tega ne bodo prejeli, bodo lahko vložili tožbo, pravniki pa jih bodo najverjetneje napotili še na Jamstveni sklad, da prek njega prej dobijo vsaj del odpravnine. (Jamstveni sklad potem ta znesek terja od podjetja.)
Zakaj terjatve delavcev (upnikov) niso bile opredeljene v finančnem načrtu, v, katerem bi lahko družba v prisilni poravnavi časovno opredelila njihovo poravnavo? Kako, da sta to spregledala prisilni upravitelj in senat? Dopolnjeni zakon o jamstvenem skladu res govori o izplačilu dela odpravnine delavcem, ki izgubijo zaposlitev zaradi prisilne poravnave, vendar le največ v znesku minimalne plače, izplačilo preostalega dela odpravnine pa s tem ni izničeno in ostaja kot terjatev zaposlenih.	MH ■
Ljudje so v stiski, o tem ni potrebno posebej modrovati, to se čuti na vsakem koraku. Ni potrebno daleč, le do kake zbiralnice mleka ali se potikati med gručami, ki se zbirajo v času čakanja na prodajo pšenice. Količine, ki Jih letos vozijo v silose, so skoraj za polovico manjše, kot so jih pričakovali in kot je kazalo še spomladi. Toda ljudje so nekako že otopeli in vdani v usodo, niti
J. VOTEK«
politizirajo ne več, kot so včasih, čeprav jim izredno neugodne vremen-
ske razmere nekako »gredo« na roko. Kar naenkrat so postali spoštovana stranka. Letos jih mlinarski mastodonti ne zavračajo s premajhno količino, preveč primesmi ali čudnim padnim številom. Če smo pred tednom še slišali, da obstaja nevarnost, da iz letošnjega zrna ne bo pravega kruha, da če bo pšenica vlažna, se bo iz te moke pekel močnik in ne kruh, je ta teden že drugače, saj domači mlinar obljublja takojšnje plačilo po opravljeni analizi. Ni znano, kako bo reagiral največji slovenski mlinar ljubljansko Žito, ki je zaradi pre-
Kmet
in njegova cena
visoke odkupne cene predlanskim pod pretvezo uvoza in mešanja tri-tikale med pšenico zagnal močno kampanjo proti pomurskemu kmetijstvu. Ni prvič, da položaj na svetovnem trgu s poljščinami ni ravno najbolj ugoden in predelovalna industrija išče rešitev pri pomočem kmetu. To išče pri poljščinah, nekoliko drugače je pri prašičih. Ravno to nasprotje med pšenico na eni in prašiči na drugi strani, in če še k temu dodamo še mleko, odpira tisti problem, na katerega opozarjam že nekaj časa, namreč odnos med predelovalno industrijo in kmetom in vprašanje njune koeksistence. Sedanji položaj, ki so ga povzročile neugodne vremenske razmere, namreč kaže, da govorjenje o nekakšnem prilagajanju predelovalne industrije evropskim kriterijem brez primarnega kmetijskega sektorja -pridelave - ali z izključitvijo le-te ni mogoč. Dosedanje ribarjenje v kalnem, ki si ga privošči pridelovalna industrija, ki z vsakovrstnimi manipulacijami prenaša tudi s pomočjo države rizike svojega poslovanja na kmeta in pri tem išče rešitev le v kriznih razmerah, je očitno. Veliko pa k temu prispevajo kmetje sami, ki teh razmer zaradi svoje neorganiziranosti niso sposobni obrniti sebi v prid. Sedaj je namreč idealen čas, da bi od predelovalcev izsilili pogodbe o dolgoročnejšem poslovnem odnosu. Smrkolj vsega le ne more rešiti. Je pa res, da ta tudi včasih prehiteva in se podreja diktatu predelovalcev. To se sedaj kaže pri mesu, ko bi namesto težnje k samooskrbi s prašičjim mesom država podlegla pritisku mesarjev in prisilila kmete k zmanjšanju proizvodnje. Sedaj pa ob rasti cen mesarji ponovno pritiskajo na uvoz in grozijo z izgubami. Ali ne bi bilo racionalneje, da namesto pritiskov nekaj vložijo v prirejo. Toda to je druga zgodba, ki kapitalsko močni predelovalni industriji, locirani zunaj okolja z močno prirejo, nikakor ni po godu. Namesto podleganju in pristanku na uvoz je sedaj idealna prilika, da mesarji nekaj tudi vložijo v domačo prirejo. Vendar bo to težko, kajti kapitalskim monopolom in oskrbnikom edinega v državi kupno močnega prostora, Ljubljane, ta logika nikakor ne ustreza. Ali ni v tej zgodbi zanimivo dogajanje z mlečno embalažo. Potem ko Pomurske mlekarne že kar nekaj časa izkazujejo visoko kakovost svojega mleka, so to kakovost začeli sesuvati z embalažo. Zanimivo pa je, da ne prej, preden se ni povezala s Ptujčani, in ko je napovedala povezavo s Celjani. Kljub puščavski vročini z vročim puščavskim vetrom, ki ni ravno najbolj ugoden za razmišljanje, kaj šele za akcijo, bi le bilo dobro, da kmetje prestopijo svoje plotove in se povežejo. Očitno jim zbornica in propadajoče zadruge niso v veliko oporo, zato bi bil čas, da se otresejo teh spon in balasta in vzpostavijo nove avtonomne zadružne organizacije, ki edine lahko vzpostavijo ravnotežje med pridelavo in predelavo. P tej igri pa nikakor ni smiselno izključiti največjih kmetov - kmetijskih gospodarstev.
Skupščina družbe Mura
Dobiček ostaja nerazporejen
Izvolili nov nadzorni odbor
elničarji Mure, ki so zastopali 66 odstotkov kapitala, so se v začetku tedna sestali na šesti skupščini družbe in z visokim odstotkom oddanih glasov podprli sklepe, ki sta jih predlagala uprava in nadzorni svet. Skupščina je sprejela letno poročilo o poslovanju družbe v letu 1999 ter sprejela sklep, da ostane čisti dobiček v višini nekaj več kot 156 milijonov tolarjev nerazporejen. Skupščina je tudi odločila, da člane nadzornega sveta za celotno mandatno obdobje nagradi s 300 tisoč tolarji v bruto znesku.
Ker je nadzornemu odboru potekel mandat, je skupščina iz vrst delničarjev v nov nadzorni svet, ki bo to funkcijo opravljal prihodnja štiri leta, izvolila Romana Ambroža iz Nacionalne finančne družbe, mag. Sandija Jermana iz TMI HORS, Darka Pejnoviča iz ABC Pomurke International, Leonarda F. Peklarja iz Sociusa in dr. Tomaža Subotiča iz Intertrade Praga. Od predstavnikov zaposlenih so v nadzornem svetu Jože Turki, Gregor Miklič, Peter Gruškovnjak, mag. Cvetka Peršak in Marija Potisk.
Skupščina Mure je na tej seji v skladu z zastavljeno politiko odkupovanja lastnih delnic in strategijo družbe sprejela tudi sklep o umiku 457.045 delnic in sklep o oblikovanju novega sklada delnic.
L. KOVAČ ■
4	LOKALNA SCENA
6. julij 2000, Villl
Potrebe po gradnji doma za ostarele
Negovo oprostili sofinanciranja občine
Ceste na prvem mestu
č
eprav so na zadnji seji občinskega sveta v Gornji Radgoni odločali o 28 točkah dnevnega reda, je seja potekala brez posebnih razprav in zapletov, saj jim je uspelo sprejeti skoraj vse pre-
dlagane sklepe in odloke, razen spremembe in dopolnitve Statuta občine G. Radgona, ki bo šel v drugo obravnavo.
Med zanimivejšimi sprejetimi sklepi bi lahko poudarili idejo o gradnji doma za ostarele. V poročilu direktorice Centra za socialno delo v G. Radgoni Marije Šauperl je bilo govora o naraščanju števila starejšega prebivalstva v občinah G. Radgona, Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici. Po podatkih je v omenjenih treh občinah 2709 prebivalcev, starih nad 65 let, kar je 46 prebivalcev več kot leto poprej in znaša 13 odstotkov vsega prebivalstva v navedenih občinah. Ker torej število starejših narašča, kapacitete možne oskrbe starejših v domovih pa že sedaj ne zadoščajo več, se direktorica centra obrača na občinske svete, da proučijo možnosti in razpravljajo o morebitnih rešitvah. Odbor za področje družbene dejavnosti pri občini G. Radgona je oblikoval sklep, kjer se zavzema za pripravo gradnje doma za ostarele. Kot je pozneje pojasnil župan, načrtujejo, da bi se prva faza projekta začela v septembru 2003. Občinski svet je sklep odbora sprejel, tako da se bo projekt že upošteval pri sprejemanju proračuna v naslednjem letu. Med drugim so na tokratni seji sprejeli tudi sklep o seznamu neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna. Neposredni uporabniki so občinski organi in krajevne skupnosti v občini G. Radgona. Posredni uporabniki pa so: VVZ Manka Golarja, vse osnovne šole v občini. Glasbena šola, Ljudska univerza, Zdravstveni dom, Center za socialno delo. Stanovanjski sklad, Zavod za turizem, RRA Mura. Potrdili pa so tudi prioritetni vrstni red investicij v komunalno infrastrukturo. V letu 2000 dajejo prednost rekonstrukcijam cest Vratja vas-Vratji vrh, Pli-tvica-Lutverci in Lomanoše-Lešane.
Nekoliko več besed je bilo izrečenih k predzadnji točki dnevnega reda, kjer je Krajevna skupnost Negova občino G. Radgona zaprosila, da najame kredit v dobro KS Negova. Za kredit v vrednosti 25 mil. SIT, ki naj bi bil namenjen asfaltiranju krajevnih cest, se KS Negova zavezuje, da ga bo povrnila iz lastnih sredstev, vendar ga bo najela le, če občinski svet sprejme sklep, da KS Negovi, dokler odplačuje kredit, ni potrebno sofinancirati gradnje cest, ki so predvidene po občinskem programu. Nekateri svetniki so bili mnenja, da bi o tem sklepali na naslednji seji, ker ta točka še ni zrela za sprejetje, medtem ko so drugi govorniki simpatizirali z odločitvijo KS Negova, ker bo sama poskrbela za svoje ceste in poravnala kredit. Občinski svet je sprejel sklep o kreditu in po občinskem programu. CIRIL KOSEDNAR ■
Opravičilo
V članku Gospodarski interesi in posojila iz prejšnje številke Vestnika je prišlo na strani 4 do neljube napake, ko smo zapisali, da je podal zahtevo o vplivu ART-centra na okolje g. Franc Nežic. Zahtevo je v resnici podal g. Jože Štefko. Za napako se g. Nežiču opravičujemo.
Svetniki občine Radenci o avtocesti
V čakalnici do leta 2005
Tako pravijo predstavniki ustreznih ministrstev, ki so se udeležili seje občinskega sveta v Okoslavcih - Za 408 metrov avtoceste bo odvzetih 3,3 hektara najboljših zemljišč
Z
gradnjo avtoceste skozi radensko občino, kjer je med drugim s prestavitvijo Boračevskega potoka zagotovljena gradnja podvoza v Radencih, ki bo namenjen izključno za cesto, in dostopi do
sleherne parcele ni težav tudi zato, ker so načrtovalci 408 metrov dol
gega avtocestnega odseka, ki bo potekal v bližini Okoslavec, upoštevali pripombe iz obravnave osnutka lokacijskega načrta, ki je bil v razpravi že leta 1998.
To so poudarili na seji radenskega občinskega sveta - izjemoma so jo imeli na domačiji svetnika Franca Kupljena v Okoslavcih - ob sprejetju dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega razvoja radenske občine v letu 2000. Le-te pa so v tesni zvezi z lokacijskim načrtom za avtocesto na odseku Cogetinci-Vučja vas.
Sicer pa bo prihodnja trasa avtoceste, ki bo potekala po nasipu prek melioriranih zemljišč v
Ščavniški dolini, zavzemala približno 3,3 hektarja površin. Gre izključno za najboljša kmetijska zemljišča, na katerih bo treba vzpostaviti režim odvajanja vode in drenažne mreže, ki bo z gradnjo avtoceste presekana. Trasa AC je zasnovana kot zunajnivojska štiripasovna cesta z odstavnimi pasovi in vmesnim ločilnim pasom. Zgrajen bo tudi most čez Ščavnico, urejena bodo prečkanja avtoceste z nadvozi in prestavljen melioracijski ja-
Podpisali pogodbo za ČN Lendava
Te dni je bilo opravljeno še zadnje dejanje v dogovarjanju Občine Lendava in delniške družbe Lek iz Ljubljane o zgraditvi skupne čistilne naprave -podpis pogodbe o skupnem vlaganju pri tej naložbi. Občina je odkupila v ta namen okrog 3 hektarje zemljišč, za kar je odštela blizu 74 milijonov tolarjev, tovarna Lek pa bo vložila okrog 1,3 milijarde tolarjev za zgraditev čistilne naprave, na katero bodo speljali tudi občinsko kanalizacijsko omrežje (zgraditev bo stala okrog 2 milijardi tolarjev), ki bo povezalo Lendavo, Dolgo vas, Čentibo, Gornji in Dolnji Lakoš, Gaberje, Kapco, Kot, Trimline in Petišovce. Preostale kraje v občini (Pince, Pince - Marof, Benica, Genterovci, Mostje, Radmožanci, Banuta in
rek.
S potrditvijo omenjenega lokacijskega načrta za avtocesto je storjen pomemben korak. Kot so povedali predstavniki ustreznih ministrstev, naj bi ta odsek avtoceste - gradnja bo trajala okrog tri leta - predvidoma dokončali do leta 2005. Ob čedalje gostejšem tranzitnem prometu skozi Radence se zdi ta rok, na kar so opozorili svetniki, precej
oddaljen, zato bo radenska občina vnovič zahtevala prekategorizacijo cestnega odseka Gornja Radgona-Spodnji Ivanjci-Sveta Trojica v državnega. Očitno pa svetniki ne bodo več pristajali na zavlačevanje z začetkom gradnje odseka avtoceste na njihovem območju. Pri tem sta tako Dars kot prometno ministrstvo, skladno z dogovorjenimi roki, nadvse dobro seznanjena s trenutnim stanjem. Ker so pripombe že doslej v glavnem upoštevali, v radenski občini ne vidijo več razloga za odlašanje s čimprejšnjim začetkom gradbenih del.
MILAN JERŠEi
Na seji so prižgali zeleno luč za predlog odloka o oskrbi s pitno vodo v občini. Zaradi vedno pogostejših suš in pomanjkanja vode gre za prednostno naložbo. V ta namen imajo zagotovljenih 20 milijonov tolarjev proračunskih sredstev, medtem ko bodo znašala nepovratna državna sredstva 20 odstotkov od investicijske vrednosti.
Protestno zborovanje ob razkriški Murici
Žitkovci) pa bodo reševali na drug način. Predstavniki Leka so poleg tega obljubili, da bodo pomagali tudi pri gradnji kanalizacijskega omrežja (s premostitvenim vložkom ali posojilom, če bo to potrebno). Delež za gospodinjstva še ni določen, po trenutnih izračunih pa kaže, da bo znašal okrog 1.500 mark
v tolarski vrednosti, kar je dokaj ugodno v primerjavi z drugimi območji, kjer so gradili kanalizacijo.
Pogodbo o skupnem vlaganju pa so podpisali član uprave Leka, d. d., Andro Ocvirk (na sredini), lendavski župan Jožef Kocon in direktor podjetja Komunala Lendava Štefan
Šomen. G. Ocvirk je ob tem dejal, da je Lek pristopil k tej naložbi predvsem zato, ker morajo imeti urejeno ekologijo, če želijo še naprej uspešno nastopati na svetovnem trgu. Poleg tega lahko sedaj skupaj z občino pričakujejo tudi odobritev donacijskih sredstev Evropske unije. Besedilo in foto: J. GRAJ
Še več dostopne narave


Kje so tisti časi, ko so se lahko na Razkrižju, Šafarskem, Gibini, Veščici in drugod ob reki Ščavnici (tam ji pravijo Murica) kopali in lovili ribe? Zdaj je to ena najbolj umazanih, smrdečih in zastrupljenih rek v Evropi. In celo ime je zelo ustrezno, čeprav naj bi ga dobila po ščavju in ne odplakah (»ščavah«). Glavni krivci za onesnaženost so v Ljutomeru - tovarna za predelavo kož Konus, mesni obrat Simentalka in drugi proizvodni obrati, poleg njih pa še mestna kanalizacija brez ustrezne čistilne naprave. Razkrižanom je začelo zaradi tega čedalje bolj prekipevati. Nikakor se ne morejo sprijazniti s tem, da jim »pošiljajo« iz Ljutomera toliko umazanije. Na protestnem zborovanju minulo soboto dopoldne -vodil ga je razkriški župan Stanko Ivanušič - so zato izrekli veliko kritičnih misli (niso bile neposredne naperjene proti Ljutomerčanom) in odločno zahtevali, da mora Občina Ljutomer čimprej poskrbeti za zgraditev centralne čistilne naprave. Ljutomerski župan Jožef Špindler (tudi državni poslanec) se je ob koncu zborovanja odzval na kritike, rekoč, da razume njihove zahteve po čistejši Ščavnici in da se Ljutomer (s koncesionarjem) pripravlja na gradnjo čistilne naprave; če pa naj bi že prej ukrepali, bi morali zapreti nekatere proizvodne obrate, ki ponujajo kruh tudi Razkrižanom. Problem torej ostaja. IT 3 k n dnino	Besedilo in foto: JG
oleg otvoritve novih cestnih odsekov in drugih družabnih prireditev so v sklopu prvega občinskega praznika v Kuzmi, ki poteka že ves minuli teden, prejšnjo soboto odprli tudi Gozdno učno pot Tromejnik v Trdkovi. Govorniki na otvoritvi, med njimi tudi župan občine Kuzma Jožef Škalič in poslanec državnega zbora Geza Džuban, so poudarili pomen tega gozdnega območja, ki je bilo pred desetimi leti še nevarno za gibanje, sedaj pa bo to kraj sprostitve in vrnitve k naravi.
Gozdna učna pot, ki so jo začeli urejati lansko leto z občinskimi sredstvi ob pomoči Zavo-
da za gozdove, je speljana skozi gozd v dolžini 2600 m. Učna pot je takšnega tipa, da ni potrebno
Ljutomer: več kot sto spričeval
udi Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer se je vključila v Program 5000, ki ga sofinancira Zavod R Slovenije za zaposlovanje. Organizirali so poklicni tečaj predšolske vzgoje za odrasle (za poklic vzgojitelj predšolskih otrok), ki ga je minulo soboto uspešno končalo več kot sto vpisanih kandidatov. Med njimi je bila večina takih, ki so končali gimnazijo, pa niso šli študirat ali so študij opustili, nekateri pa so bili že zaposleni v vrtcih, a so si želeli pridobiti ustrezno stopnjo izobrazbe (prekvalifikacijo). Izobraževanje je trajalo eno leto.
JG ■
strokovno vodstvo, ampak se na pot lahko poda vsak, ki si želi sprostitve, pa tudi tisti, ki hočejo vedeti kaj več o gozdnem rastju in živalstvu goričkega sveta. Gradivo (vodnik) v obliki zloženke, kažipoti in poučni napisi obiskovalca vodijo in ga informirajo o šestnajstih drevesnih vrstah, ki rastejo na tem območju, o ptičih in drugih živalih ter o pomenu mejnega kamna med tremi državami, ki je del poti. Zanimivost poti so tudi nekateri objekti, ki so opremljeni tako, da lahko uporabimo vsa čutila za spoznavanje gozda. Tako lahko pri »orglah dišav« preizkušamo vonje smreke,'jelke in bora ter ob panoju »ptiči na Goričkem« poslušamo zvoke domačih ptičjih vrst.
Kot pravijo pobudniki učne poti, nameravajo turistični ponudbi vsako leto dodajati kaj novega, kar bo še bolj privlačilo obiskovalce.
CIRIL KOSEDNAR ■
5
TOK, e. julij 2000 LOKALNA SCENA
V občini Kuzma praznovali prvi občinski praznik Spomini za preteklost, načrti za prihodnost
Zasadili spominsko drevo in položili temeljni kamen za večnamensko zgradbo
OŠ III M. Sobota
osrednjo slovesnostjo na prostoru pred občinsko zgradbo so minulo nedeljo v Kuzmi končali s prireditvami ob občinskem prazniku, ki so ga letos praznovali prvič. Občani Kuzme so si za svoj praznik izbrali 2. julij, ko je v osamosvojitveni vojni pred devetimi leti v slovenske roke prešla še zadnja jugoslovanska stražnica na tem območju. V spomin na dogodke iz leta 1991 so v Kuzmi uredili tudi spominski park, ki je edini tovrstni v Sloveniji, pred nedeljsko osrednjo slovesnostjo pa so v parku zasadili tudi spominsko drevo.
Praznovanje prvega občinskega praznika so zaznamovali s številnimi delovnimi zmagami, predvsem s posodobljenimi cestnimi odseki, saj so ob cestah v Doliču in Gornjih Slavečih minuli petek predali namenu še 1.600 metrov ceste v Matjaše-vcih, za katero so v občinskem proračunu zagotovili 12 milijonov tolarjev, 3 milijone tolarjev pa so prispevali vaščani sami.
Pred osrednjo nedeljsko prireditvijo se je na slovesni seji sestal občinski svet, ob tej priložnosti pa so podelili tudi dve občinski priznanji. Prejela sta jih trgovsko podjetje Goričanka iz Trdkove za dosežene poslovne rezultate in Ludvik Kočar, prvi župan občine Kuzma. Položitev temeljnega kamna za novo večnamensko zgradbo v Kuzmi je bilo gotovo najbolj slovesno dejanje pred nedeljsko osrednjo slovesnostjo, saj bosta v njej dobili svoje prostore tudi zdravstvena ambulanta in lekarna, s čimer želijo zdravstvene storitve kar najbolj približati
store dobili tudi zdravstvena ambulanta in lekarna. Fotografija: L. KOVAČ
Konstituiran učiteljski zbor
V okviru Ekonomske šole Murska Sobota bodo z novim šolskim letom začeli izobraževati tudi v višješolskem programu komercialist (v našem tedniku smo o tem že obširneje pisali), v katerega se je vpisalo dovolj kandidatov za dva oddelka. Medtem so stekli tudi predpisani organizacijski postopki, kakršen je konstituiranje učiteljskega zbora in glasovanje o ravna-telju/-ici. Ta zgodovinski dogodek, kakor ga je poimenoval ravnatelj Ekonomske šole M. Sobota Štefan Harkai, je bil minuli četrtek. Zbrali so se skoraj vsi, ki jim je strokovni svet podelil naziv predavatelj višje šole. Edina kandidatka za ravnateljico, to je pedagoškega vodjo višje šole (razpis je bil
objavljen v sredstvih javnega obveščanja), je bila Marija Šadl, ki je bila poleg Harkaija tudi nosilka priprav za ustanovitev višje strokovne šole v Murski Soboti. Na tajnem glasovanju učiteljskega zbora je dobila vso
podporo. Za predsednico oz. vodjo študijske komisije pa so z javnim glasovanjem podprli Ivano Domjan. Jeseni bomo torej srečevali v Murski Soboti tudi redne študente. J. G.
Preveč KS v lendavski občini?
&
endavski občinski svet je v prejšnjem mandatu omogočil, da so se lahko tako rekoč vsi kraji oblikovali kot samostojne krajevne skupnosti s statusom pravne osebe.	(
To možnost je večina vasi tudi »zagrabila« in tako je nastalo kar 16 krajevnih skupnosti, med njimi tudi Kot, ki šteje le okrog trideset hiš. Po eni strani je to lahko dobro - povsod samostojno odločajo o namembnosti lastnih sredstev, delajo zase po drugi strani pa se lahko znajdejo v hudih kadrovskih in finančnih težavah, če je na primer potrebno izpeljati kakšen večji projekt, pri katerem veljajo pravila o javnih naročilih. Nadzorni odbor Občine Lendava, ki ga vodi Marija Dominko, je zato dal občinskemu svetu pobudo (na priporočilo revizorjev Računskega sodišča), da izpelje ustrezne postopke, s katerim bi v določenem času odpravili status samostojne pravne osebe za krajevne skupnosti. To bi recimo lahko izvedli potem, ko v določeni krajevni skupnosti ne bi več podaljšali krajevnega samoprispevka. Prvi odziv na to pobudo je v glavnem odklonilen oziroma je več takih, ki so mnenja, da bi bilo bolje znova združevati posamezne vasi v skupno krajevno skupnost, npr. Hotiza - Kapca - Kot.	JG ■
občanom. Za izvajalca del pri gradnji nove večnamenske zgradbe, ki jo bodo gradili etapno, so izbrali obrtno zadrugo Prekmurka, kot podizvajalci pa bodo sodelovali predvsem obrtniki s tega območja.
Ob navzočnosti številnih domačinov in gostov so na nedelj-
ski osrednji slovesnosti, ki so jo popestrili s kulturnim programom, razglasili tudi najlepše urejene kraje v občini. Za najlepšega so izbrali Trdkovo pred Matjaševci in Kuzmo, med šolami pa osnovno šolo iz Kuzme.
LUDVIK KOVAČI
Vabimo vas, da do 12. julija 2000 oddate prvo prijavo za vpis na izredni študij PEDAGOŠKE FAKULTETE MARIBOR
ZA UNIVERZITETNI ENOPREDMETNI PROGRAM RAZREDNI POUK - vpis v 3. letnik
INFORMACIJE IN PRIJAVE
LJUDSKA UNIVERZA M. SOBOTA SLOMŠKOVA 33 osebno ali po telefonu 53 61 560.
Od tabora do tabora
Med dokaj številnimi tabori za mlade v našem okolju ima najdaljšo tradicijo tehniški tabor na tretji soboški osemletki. Ni namenjen komur koli, temveč samo nadarjenim učencem in učenkam iz Slovenije, ki so
obenem kandidati za Zoisove štipendije. Zato ima ta tabor državni značaj in ga sofinancira tudi Zavod R Slovenije za zaposlovanje. Kot nam je povedal vsakoletni vodja tabora Jože Horvat, dajejo poudarek pri vsebinskem delu programa vrednosti oz. uporabnosti znanja iz naravoslovja, zlasti fizike in matematike. »Lahko bi rekli, daje bilo to srečanje s spletom naravoslovnih ved, kijih uporablja tehnika.« Udeleženci tabora so izvajali tudi raziskovalna dela na področju tehnologije in obdelave gradiv, elektrotehnike, elektronike, kibernetike idr.
FOTO: JG ■
OŠ II
Teme 6. tabora so bile Pozabljene poljščine, Ogroženo cvetje in krajinski park, Odpadna embalaža in Gradbeni posegi v okolje. Udeleženci tabora so opazovali, merili, opisovali, fotografirali... Iskali so vzroke in ugotavljali posledice poseganja v okolje, s svojimi ugotovitvami pa skušajo vplivati na večje varstvo narave. Tabor sta vodila Helena Frumen in Franc Vogrinčič.
OŠI
8. naravoslovno-kemijski tabor so poimenovali tudi Čudoviti svet snovi. Pod vodstvom Maje Rubin so opazovali in raziskovali mrtvico pri Veržeju, korovsko »goro«, Grad in okolico tromeje, imeli so biološko, geološko, kemijsko in estetsko delavnico, ogledali so si laboratorije ŽVZ-ja v M. Soboti in krajinski park treh dežel, pripravili so razstavo idr. Med udeleženci je bilo tudi petnajst kandidatov za Zoisove štipendije, zato je tudi ta tabor sofinanciral Zavod R Slovenije za zaposlovanje.
DOŠ Prosenjakovci
Republiški značaj je dobil tudi 1. čebelarski tabor na dvojezični OŠ v Prosenjakovcih, ki se ga je udeležilo 12 osnovnošolcev iz različnih krajev Slovenije, z njimi pa sta največ delala Koloman Kozic in Kornelija Torhač. Spoznavali so čebele, njihove pridelke in izdelke, pri katerih je sestavni del tudi med (v sodelovanju z Medičarstvom Celec), bolezni, ki napadajo čebele, čebelarjeva opravila, medovite rastline in
drugo, kar je povezano s čebelarstvom. Ogledali so si vzrejo čebeljih matic pri Jakšičevih na Kapci, bili so tudi na čebelarski učni poti v Krapju in na šolski učni poti pri Selu. Imeli pa so še nekatere druge aktivnosti. Med našim obiskom so pripravljali zanimivo razstavo.
FOTO: JG ■
OŠ Puconci
Štirinajst mladih iz različnih krajev Slovenije in iz mesta Tordas na Madžarskem je s pomočjo OŠ Puconci in pod mentorskim vodstvom Ignaca Čeha spoznavalo življenje na podeželju - dan na kmetiji, dan na turistični kmetiji, dan med sadjarji... Imeli so tudi eko-dan, v okviru katerega so spoznali delovanje in cilje ekošole, vključili pa so še temo Zdravilne rastline (nabiranje, določanje, namen in uporaba). Sklepne prireditve (predstavitve) se je med več uglednimi gosti udeležil tudi slovenski kmetijski minister Ciril Smrkolj.
OŠ Bakovci
Že sedmo leto so organizirali naravoslovni tabor Žabec. Letos so dali poudarek spoznavanju gozda (drevesa, ptice, divjad in drugi prebivalci), čebel in pasemskih psov (nemški ovčarji). Pri vsem tem so vključevali tudi okoljsko vzgojo. Strokovni vodja je bila Anica Horvat, organizacijski vodja pa Olga Hodošček.
Veržej
Območno združenje Rdečega križa Ljutomer je organiziralo drugo počitniško srečanje pod imenom Tabor mladih članov RK Pomurja in avstrijske Radgone. Tabor je potekal od 3. do 8. julija v domu Janeza Smrekarja v Veržeju, osrednja tema pa je bila Droge in mladi - to je obenem projekt, ki gaje podprl tudi sklad za male projekte v okviru programa Phare.
Fokovci 2000
Astronomsko društvo Krnica M. Sobota je v sodelovanju z Regionalnim centrom Zveze za tehnično kulturo Slovenije organiziralo slovenski mladinski raziskovalni tabor Fokovci 2000, kije potekal na OŠ Fokovci. Vsako jasno noč so izvedli opazovanja s pomočjo astronomskega observatorija, ki so ga uredili v Fokovcih. Imeli so tudi predavanje o planetih pri drugih zvezdah in izvajali še nekatere druge dejavnosti.
6 GOSPODARSTVO 6. julij 2000, «1
Motocenter Gaber naprodaj
Videno -
kupljeno že julija?
odišče je sprejelo predlog stečajnega upravitelja Milorada Vidoviča za prodajo premoženja stečajnega dolžnika Karel Gaber, s. p., Trgovina z rezervnimi deli Avto Dixi iz Serdice po principu videno -kupljeno, zato je za ponedeljek, 24. julija, razpisana prva dražba Gabrovega premoženja.
Izklicna cena je ocenjena vrednost premoženja, in sicer 315 milijonov za celotno poslovno premoženje, 21 milijonov za cerkveno zemljišče (v velikosti 1 hektarja in 77 arov), na katerem je zgrajen del poligona, za 16 milijonov pa bo naprodaj premoženje podjetnika Gabra za osebne potrebe. (Priznanih upniških terjatev je za 656 milijonov tolarjev.) Po dogovoru med stečajnim upraviteljem in mariborsko škofijo se bosta premoženje stečajnega dolžnika in zemljišče v lasti Rimskokatoliške cerkve prodajali v paketu, saj gre za poslovno celoto, posebej pa bo naprodaj dolžnikovo premoženje za lastne potrebe (hiša in nekaj zemlje), kar bo lahko odkupil Gaber sam. Takšna je namreč sodna praksa ob stečajih družb v lasti samostojnih podjetnikov. Drugega premoženja Karel Gaber v svojem imenu in njegovi sorodniki do četrtega kolena po zakonu o stečaju ne morejo kupiti.
Slednja odločitev stečajnega upravitelja Milorada Vidoviča, torej predlog za licitacijo premoženja stečajnega dolžnika, še ni bila pričakovana, a je razumljiva, saj je vozlov in vozličkov okrog Gabra toliko, da bi njihovo odmotavanje, če bi se ga stečajni upravitelj lotil, trajalo do nepredvidljivih časovnih razsežnosti. Stečajni upravitelj se je zato raje odločil, da premoženje ponudi potencialnim kupcem z vsem dobrim in slabim vred. To pa pomeni, da se bo novi lastnik sam dogovarjal o najemnih in drugih razmerjih. Četudi bo v paketu odkupil tudi cerkveno zemljo, mu bo ostalo razmerje še do občine, saj se ob cesti proti Noršincem del poligona zajeda v zemljišče javnega dobrega (tuje predvidena gradnja kolesarske steze), urediti pa bo moral še odnose s sosedi.
Stečajni upravitelj je svojo odločitev o prodajanju centra Gaber najve- -
rjetneje naslonil na predpostavko, da gre za poslovno atraktivni moto center, ki ga bo mogoče, če ne v prvo pa v drugo prodati in gotovo za več kot polovico ocenjene vrednosti objekta. In kdo naj bi bili potencialni kupci ali kupec? Ga bo finančno servisirala domača banka, največja upnica v stečajnem postopku? Bo tako posredno mogla priti do obliža za 'opeklino, ki jo je utrpela ob poslih z Gabrom? Se bo našel kdo, ki bo Karlu Gabru v drugo posodil denar ali v svojem imenu zanj opravil nakup? Možnosti je veliko, kombinacije pa so se začele delati z dnem, ko se je izvedelo, daje center Gaber naprodaj.	MH ■
O Pomurski banki
V
zadnji številki vašega časopisa je bilo objavljeno razmišljanje novinarja gospoda Kovača o perspektivah Pomurske banke, ki me je spodbudilo k temu, da po dolgih letih javno izrazim svoje razmišljanje.
V sedemdesetih in osemdesetih letih sem opravljal pomembne finančne funkcije v tedanjem kmetijskem kombinatu in pozneje sozdu ABC Pomurka. Kot finančnik sem neposredno sodeloval pri ustvarjanju poslovne politike v odborih te banke in tudi tedanje skupne Ljubljanske banke, kajti potrebe po investicijskem denarju za Pomurje so bile vedno večje, kot so bile možnosti razmeroma majhne lokalne Pomurske banke.
Ob razpadu jugoslovanskega trgaje bila ekonomsko ogrožena večina tedanjih komitentov te banke. Sam sem to ogroženost opazoval kot predsednik tedanjega izvršnega sveta Občine Murska Sobota skozi veliko nelikvidnost podjetij in nesposobnost vračanja kreditov, ki so bili obremenjeni z izredno visokimi inflacijskimi obrestmi. Podoben problem so občutili tudi drugi v Sloveniji, zato je sledil Zakon o sanaciji bank. Tega so območja Ljubljane, Maribora in Nove Gorice s pridom izkoristila. Danes imajo močne banke, ki lahko zadovoljijo vsem finančnim potrebam gospodarskih subjektov svojega okolja. To, da so te banke v lasti države, koristnikov finančnih storitev nič ne moti, mogoče moti le vodilni kader zaradi morebitne ogroženosti njihovih položajev. Tudi sam sem v tistem času, ko se mi je iztekla funkcija »izvr-šnika«, vložil prošnjo s programom delovanja na razpis za direktorja banke v M. Soboti. Na številne intervencije pri komitentih in lastnikih, da bom odpravil samostojnost banke z vključitvijo v sanacijo po Zakonu o sanaciji bank, na razpisu nisem uspel. Banka je nato šla po poti, ko bo izgubila samostojnost v skladu z zakonitostmi, ki jih narekujeta globalizacija in ekonomija. Če bi uspel na razpisu in v sanaciji, to je prenosu slabih naložb v breme državnega proračuna, bi verjetno ostalo več zdravih jeder lokalnih takrat zelo zadolženih podjetij in marsikatero podjetje bi v desetletnem obdobju ob sanirani banki doseglo svoj razvoj brez večjih težav.
In za konec še nekaj o dilemi o samostojnosti na lokalni ravni. Čudim se, da o tem sploh še kaj na veliko razmišljamo. Mogoče še vedno živimo v času, ko pričakujemo, da bo banka upoštevala priporočila lokalnih političnih veljakov in mimo ekonomskih zakonitosti financirala dvomljive projekte, Ti časi so mimo. Banka je prisiljena dajati kredite po takšnih pogojih, ki ji zagotavljajo finančno uspešno poslovanje, mi kot komitenti pa bomo te pogoje preverjali tudi drugod in se odločali za sodelovanje na osnovi konkurenčnosti oziroma ugodnostih. V slovenskem bančništvu bomo priča velikim spre-
membam, zagotovo pa ne tistim, ki bi ohranjale lokalno zaprtost.
IVAN OBAL, UNIV. DIPL. EKON. ■
Mizarstvo Ljutomer
S
Proizvodnja pod Brestom
amostojni podjetnik iz Gančan Marjan Maučec in stečajni upravitelj Mizarstva Ljutomer Milorad Vidovič sta petnajstega junija opravila primopredajo kupljenega premoženja stečajnega dolžnika,
stečajni upravitelj pa bo, kot je dejal, še ta teden pripravil osnutek glavne razdelitve stečajne mase. Glede na še nerešene tožbe bosta razdelitvi dve, narok pa bo objavljen najverjetneje po sodnih počitnicah.
Gančanski podjetnik Marjan Maučec se je lotil nujnih vzdrževalnih del na objektih, popravila strehe in fasade, pričakuje pa tudi, da bodo prihodnji teden elektrikarji priklopili še elektriko. V kupljenih prostorih bodo namreč ponovno zagnali proizvodnjo ploskovnega pohištva, in to v sodelovanju z Brestom iz Cerknice. Podrobneje bo spregovoril o poslovnih načrtih in ponovnem zagonu proizvodnje novi lastnik Mizarstva
Radgonski mesarji med vodilnimi po zaklanih prašičih
Bodo cene
prašičev ponorele?
Jeseni bodo začeli s selitvijo predelave v Elradove prostore na Meleh
eprav so v radgonskem MIR-u poslovno leto 1999 zaključili z manjšim dobičkom, direktor Branko Križan z rezultati poslovanja ni zadovoljen. Rezultati lanskoletnega gospodarjenja so
makroekonomskih razmer in nestabilnosti na tržišču, ki
bodo še bolj vplivali na rezultate poslovanja v letošnjem letu.
Radgonski mesarji so ustvarili lani s prodajo mesa in mesnih izdelkov 3,8 milijarde tolarjev prihodkov, od tega polovico s prodajo mesa in polovico s prodajo izdelkov. Prihodki od izvoza so predstavljali v skupni realizaciji le 10 odstotkov in kažejo na to, da se MIR vedno bolj usmerja na domače tržišče. Imajo
25 lastnih prodajaln po vsej Sloveniji, najslabše so navzoči na Primorskem, njihove izdelke pa prodaja tudi slovenska trgovska mreža. Največji kupec je Merka-tor, dobro so zastopani v združenju trgovcev SUMA 2000 pa tudi v trgovinah TUŠ.
Tudi letošnje prvo polletje so zaključili z manjšim ostankom dohodka, fizična realizacija je pri svežem mesu podobna lanski v enakem obdobju, medtem ko je obseg predelave zaradi manjšega izvoza nižji za 10 odstotkov. Največ zastojev je pri izvozu na Hrvaško, tudi v Bosni prihaja do omejevanja, normalen je izvoz v Makedonijo, medtem ko imajo pri poslovanju s Črno goro in Kosovom težave s plačili.
MIR še vedno ohranja status ene največjih slovenskih klavnic prašičev, saj so lani zaklali le tisoč prašičev manj kot v Pomurkini Mesni industriji. Zdaj jih tedensko
zakoljejo okoli tisoč za lastne potrebe, od teh jih petino uvozijo iz Madžarske, 500 prašičev zakoljejo storitveno, dokupijo pa tudi nekaj svinjskih polovic. Branko Križan zatrjuje, da bi lahko prodali 20 odstotkov več svinjine, vendar se že srečujejo s pomanjkanjem pra-
šičev na tržišču. Na Madžarskem seje ponudba prašičev zmanjšala, ker je madžarska država ukinila izvozne spodbude, pa narašča tudi cena. Ta je že presegla 200 tolarjev za kilogram žive teže, in ker slovenska vlada ni pripravljena ukiniti prelevmanov pri uvozu prašičev, močno rastejo odkupne cene na domačem trgu. Radgon-
venskem trgu dovolj, v radgonski klavnici pa jih zakoljejo od 80 do 100 tedensko.
V lanskem letu jim je uspelo odplačati vse obveznosti, ki so jih imeli z nakupom Elradovih prostorov na Meleh, kamor bodo preselili predelavo. Tako na stari lokaciji niso vlagali v posodabljanje predelave, obnavljali so le toliko, da so zadostili zahtevam inšpekcijskih služb. 30 milijonov tolarjev so vložili v posodobitev hladilnice, ki zdaj ustreza vsem zahtevam. Elabora-
prleškega programa, kar sedanji prostori onemogočajo. Še naprej razvijajo tudi izdelavo varovalnih živil, trije tovrstni izdelki so že na prodajnih policah, s tovrstnimi živili pa želijo zajeti čim širši krog potrošnikov.
Težnje, ki so v zadnjem času pri slovenskih mlekarjih, gotovo ne bodo obšle tudi mesarjev, pravi direktor Križan. O povezovanju mesne predelave se v Sloveniji veliko razmišlja, vendar do konkretnih premikov na tem
ski mesarji odkupujejo prašiče od rejcev v severovzhodni Sloveniji in v vseh slovenskih farmah. Cene že presegajo 300 tolarjev za kilogram, in ker na domačem trgu ponudba ne zadovoljuje vseh potreb, se kaj lahko zgodi, da bodo odkupne cene še višje. Govedi je na slo-
ti za preselitev predelave so v pripravi, preseljevati naj bi se začeli jeseni, obrat predelave pa bo še naprej ostal industrijski in bo zadovoljeval vse zahteve Evropske unije. Po preselitvi bodo lahko povečali tudi proizvodnjo tako imenovanega
Potrošnikova reakcija na primerjavo cen
področju še ne prihaja. Bodo pa povezave nujne, o njih se v MIR-u pogovarjajo z različnimi partnerji in eden od teh je tudi Po-murkina Mesna industrija.
LUDVIK KOVAČ FOTO: NATAŠA JUHNOVB
Zdaj je najcenejša soboška Bauta!
Primerjava diskontnih cen Potrošnika z Mercatorjevimi in Sparovimi - Izločili meso, sadje in zelenjavo
V
prejšnji številki objavljena košarica osnovnih življenjskih potrebščin je vzbudila različne odmeve. Po eni strani so nas ljudje pohvalili, da smo se lotili tega dokaj občutljivega področja, saj
cene v marsičem vplivajo na družinski proračun, zlasti še, če gre za osnovne življenjske potrebščine. V ta namen smo takrat primerjali 23 izdelkov iz košarice v večjih samopostrežnih trgovinah v Pomurju, Prišli smo do zanimivih ugotovitev, ki kažejo, da ne gre zanemariti razlik, o katerih smo se lahko prepričali na lastne oči. Iz tedanje tabele smo lahko sklepali, da se najbolj splača kupovati v Mercatorju, zatem v Šparu, Tušu in Potrošniku,
Očitno pa podatek, da je najdražje v Potrošniku, ni ostal brez komentarja. Iz te soboške veletrgovine namreč zatrjujejo, da so zaradi omenjenih cen prizadeti.
Če bi namreč iz tabele izločili meso, kjer je največje odstopanje v cenah, sadje in zelenjavo, kot zatrjujejo, bi bila podoba košarice povsem drugačna. Cene, ki so navedene v sedanji Potrošnikovi primerjavi, so kom-
skega diskonta in diskontnega centra Bauta v Murski Soboti. Od posameznih vrst blaga (riž, sadni sok...) pa so upoštevali le najcenejše blago.
Kaj reči? Naš osnovni namen je bil, da realno prikažemo cene košarice življenjskih potrebščin, zato smo obiskali le tiste prodajalne, kjer lahko potrošnik na enem mestu kupi vse potrebno za vsakodnevno rabo.
Ker v diskontu ne premorejo tm ann vi v m a c n o n rl i a in 7P.
lenjave, ne bi mogli priti do ustreznih primerjav, ki smo jih naredili.
Ali bodo sedaj v Mercatorju in Šparu zadovoljni s primerjavo diskontnih cen Potrošnika, pa je seveda drugo vprašanje.
MILAN JERŠEB
Izdelek	Mercator M. Sobota	Spar M. Sobota	Potrošnik, diskont
Rženi kruh	280,00	270,00	245,00
Konzumno mleko	75,70	87,00	105,90
Navadni jogurt	63,30	49,00	49,00
Skušina konzerva	285,40	339,00	234,00
Salama	1.329,00	1.264,00	1.016,00
Namizna margarina	159,40	129,00	130,50
Olje	179,00	150,00	189,00
Vinski kis	139,00	155,00	139,60
10 jajc	180,00	159,00	212,00
Sladkor	140,80	145,00	146,90
Ostra moka	114,60	135,00	113,90
Riž	169,00	235,00	160,80
Mladi krompir	112,30	125,00	83,50
Špageti, 0,5 kg	129,00	129,00	92,40
Kumare	200,20	139,00	187,90
Sadni sok	119,00	129,00	119,70
Mineralna voda	69,00	69,00	69,40
Barcaffe, 100 dag	129,00	145,00	152,70
Število najcenejših izdelkov 6		6	8
SJViinno vr^rlnnct	3 873 70	3 853.00	3.448.20
WIII , 6. julij 2000
GOSPODARSTVO	7
Celofan in trakovi
Prvi, ki ni
tra je tudi zelo ugodno vplivalo na povečan obseg posla, ki se je povečal kar za 80 odstotkov. S svojo ponudbo namreč pokrivajo dobro tretjino slovenskega trga. Ob tem je zanimivo, da se s tovrstno dejavnostjo ukvarjata še dva
»pošinfal« občine
Rengeo, d. o. o., obvladuje dobro tretjino trga
avla Rengea in njegovo družinsko podjetje Rengeo, d. o. o., poz-
najo verjetno Beltinčani in predvsem cvetličarji. V javnosti delajo podjetje prepoznavno kvečjemu njegovi mali tovornjaki z napisom Rengeo, d. o. o.
Podjetje deluje dobrih deset let in se o njem v javnosti veliko ali sploh ne govori. To je verjetno dobro in pomeni, da gre za solidno podjetje, ki deluje in se postopoma razvija. Njihova dejavnost je povezana predvsem s cvetličarji. Kot pravi Pavel Rengeo, je začel konec osemdesetih »popoldansko« prodajati gobo za ikebane in takrat so ga nekateri cvetličarji spodbudili, da ponudbo razširi na vse artikle, potrebne za aranžiranje cvetja in daril. Po zatonu Rašice se je posla lotila še žena in tako se je začelo. Svojo rast ob poudarku, da od vsega začetka niti dneva niso imeli blokiranega računa in da podjetje danes zaposluje šest delavcev, ponazarjajo s svojo ponudbo, kije na začetku obsegala 100, danes pa že 5000 artiklov in z oskrbo 600 strank. Ob svoji rasti so bili nekje po petih letih na razpotju, ko so bili zaradi prostorske utesnjenosti na mejniku, ali vložiti v nove poslovne prostore ali životariti pri takratnem obsegu poslov. Pavel Rengeo je eden re-
trgovca, ki pokrivata preostali del Slovenije in s katerim tudi pri nakupu artiklov iz uvoza zelo tesno sodelujejo. Tako tudi nimajo ambicij in ne potrebe, da bi se širili v Ljubljano, kajti po oceni Pavla Rengea je Ljubljana le preveč oddaljena in bi bili stroški poslovanja preveliki. Ob solidnem delu in rasti so zadovoljni tudi s tem, da ima podjetje naslednico v mlajši hčeri. V lanskem letu je imelo podjetje okrog 110 milijonov prihodkov in ustvarilo okrog 4,5 milijona tolarjev dobička. Po finančnih kazalcih je podjetje doseglo 15-odstotno rast.
JV, FOTO: JZ ■
dkih sogovornikov, ki se ni lotil države, ampak je odkrito priznal, da mu je bila pri gradnji skladiščnih in poslovnih prostorov v veliko pomoč občina, ki mu je z javnimi razpisi omogočila, da je
Če vij arstvo - komaj še »živa« obrt
Ljubezen do dela za majhen zaslužek
Mlad čevljar Branko Hedžet deluje v Ljutomeru več kot dve leti
evljarštvo je veljalo nekaj desetletij nazaj za zelo cenjeno obrt, v prejšnjih stoletjih celo več kot potrebno. Ta pomen se je izbrisal s pojavom industrializacije, ko je cenejša serijska proizvodnja izpodrinila ročno spretnost čevljarskih mojstrov. Danes po mestih še najdemo kakšnega čevljarja in vsak od njih bi najverjetneje pritrdil, da je za to delo potrebno veliko veselja, saj je za uspešnost treba vložiti precej truda.
Branka Hedžeta iz Križevec pri Ljutomeru je že od nekdaj zanimalo oblikovanje in umetniško delo, rad je imel ročno spretnost, zato se je po končani osnovni šoli odpravil v Kranj, kjer je obiskoval Srednjo obutveno in tekstilno šolo. Sledilo je
pripravništvo, ki gaje Branko opravljal v Murski Soboti, kjer je bil zaposlen do leta 1998. V tem času je že precej razmišljal o tem, da bi tudi sam začel z obrtjo, prvotno je to nameraval v Radencih, vendar je takratjzve-del, da v Ljutomeru na Miklo-
Branko Hedžet opravlja čevljarsko dejavnost na 18 m2 površine.
pravi, da so mu bila ta sredstva v veliko pomoč, saj si je lahko tako uredil vso potrebno dokumentacijo za začetek obratovanja, udeleževal se je tudi raznega strokovnega izobraževanja, hkrati pa mu je denar pomenil začetni kapital. Zdaj ga že dobro poznajo in z delom si počasi zagotavlja stabilnost poslovanja, vendar pravi, da na velik zaslužek ne more računati. Z delovnim časom se je bolj prilagodil strankam kot prejšnji čevljar, uvajati pa je začel tudi brušenje rezil in izdelavo cilindričnih, avtomobilskih in navadnih ključev. Ljudje mu največkrat prinašajo obutev ali torbe, ki jih mora zalepiti ali zašiti, veliko je tudi raztegovanja čevljev, pred kratkim pa je začel izdelovati naprstnike, za katere je veliko zanimanje. Česa drugega ne namerava izdelovati, saj je material zelo drag, splačalo pa bi se le, če bi delal v večjih količinah.
Mlademu mojstru ni žal, da se je odpravil na svoje, saj delo z veseljem opravlja, poleg tega pa pravi, da mu ponuja samostojno delo poseben izziv, kajti le od njega je odvisno, kolikšno plačo si bo mesečno prislužil. »Tukaj mi je zelo všeč in poleg dela že od nekdaj nadvse rad komuniciram z ljudmi, česar je pri mojem delu zelo veliko.
Pravzaprav je to tako zelo pomembno kot kakovostno opravljeno delo, saj le tako obdržiš stranke,« razmišlja Branko. Police mladega čevljarja so dokaz, da čevljarje vendarle še potrebujemo.
DARJA TIBAOTi
Družba Mure, d. d., po šesti skupščini delničarjev
V
ponedeljek, 2. 7. 2000, je imela družba Mura, d. d., šesto skupščino delničarjev, na kateri je bil izglasovan predlog umika kapitala. Kaj to pomeni in kakšen bi bil lahko vpliv na trg kapitala, lahko
prikažemo z več zornih kotov. In sicer iz samih poslovnih rezultatov, iz la
stninske strukture, iz vpliva umika kapitala in s primerjavo podobnih družb oziroma panoge.
najel ugodne kredite s subvencionirano obrestno mero.
Ta ugodnost jim je potem pozneje omogočila, da so se normalno razvijali in odprli skladiščni in distribucijski center v Mariboru, in to z namenom, da približajo svojo ponudbo strankam, ki jih imajo veliko na štajerskem in koroškem koncu. Odprtje tega cen-
Tabela z osnovnimi podatki in kazalci tržne moči za družbo Mura, d. d., od leta 1994 do 1999
v 1000 SIT	1994	1995	1996	1997	1998	1999
Skupni prihodki	15.529.377	15.389.245	15.808.457	17.529.063	18.984.220	18.184.893
Skupni odhodki	15.435.246	15.472.580	15.647.133	17.159.481	18.831.249	18.028.658
Čisli dobiček	94.131	■83.335	161.324	369.582	152.971	156.235
Gospodarnost poslovanja	1.01	1.00	1.03	1.03	1.02	1.01
Število zaposlenih	6.076	6.025	5.627	5.531	5482	5262
Število delnic	5.612.765	5.257.045	5.257.045	5.257.045	5.257.045	5.257.045
Dobiček na zaposlenega	15.492	■13.831	30.926	68.307	27.904	29.691
Dobiček na delnico	16.77	■15.85	33.10	71.87	29.09	29.71
Cena delnice	na	na	na	300	650	630
Knjig, vrednost delnice	1.725	1.825	2.017	2.276	2476	2694
Cena na knjig, vr. delnice	na	na	na	0.13	0,26	0.23
Iz tabele šestletnih podatkov se lahko razberejo določeni trendi oziroma gibanja pri posameznih kategorijah.
Prihodek je z izjemo leta ’99 v porastu, za leto 1999 je značilen vpliv negativnih trendov konfekcije na tujih trgih, ker se število zaposlenih iz leta v leto zmanjšuje, se povečuje tudi dodana vrednost na zaposlenega (to je značilno za zadnji leti). Knjigovodska vrednost delnice je porasla v šestih letih za 56 odstotkov v primerjavi z letom ’94 ali, če upoštevamo v istem obdobju še umik kapitala, celo za 71 odstotkov. Podobno
oziroma še hitreje je porasla tržna vrednost delnice s 300 SIT v letu ’97 na 630 SIT v letu 2000.
Tako je bilo gibanje cene delnic na neorganiziranem trgu. Bi bilo drugače, če bi delnica kotirala na borzi?
Odgovor bi dobili morda pri gibanju tržne cene za delnico Lisce, ki je iz sorodne ali celo iz iste panoge, zato je smiselna tudi primerjava.
Po knjigovodski vrednosti sta si delnici zelo blizu, na dan 31. 12. 1998 je bila knjigovodska vrednost Liscinih delnic 2.651 tolarjev, njena tržna vrednost se je gibala med 1.000 in 1.500 tolarji. Pri tej delnici je treba omeniti še dokaj močno konsolidacijo lastništva v preteklih letih, zato tudi taka dinamika tržne cene.
Za primerjavo vzemimo še donosnost delnic na borznih trgih v ZDA med obdobjem iz začetka ’94. in začetkom ’99. leta za tekstilno panogo. Donosnost je 32-odstotna, seveda ob oceni relativnega tveganja (0,92 •%), kije dokaj podpovprečno. Po drugi strani pa je prav ta panoga po donosnosti le pred panogami gradbeništva in jeklarstva.
Zmanjšanje osnovnega kapitala
šičevem trgu prodajajo poslovne prostore s čevljarskim delovnim orodjem. Tukaj je namreč prej že deloval čevljar, vendar je zaradi slabega poslovanja moral prenehati z obratovanjem. Branko je kljub temu tvegal in začel z delom.
»Samostojno delo je izziv«
Glede na to, daje čevljarstvo že dokaj stara, vendar precej pozabljena obrt, je Branku v začetnem zagonu pomagala tudi država z nepovratnimi finančnimi sredstvi, edini pogoj je bil, da obdrži obrt vsaj dve leti. Branko
Na šesti skupščini delničarjev je bilo izglasovano, da se umakne 8,7 odstotka lastnih delnic. To je bilo doseženo pri glasovanju z navadno večino na skupščini delničarjev, oziroma če je v statutu drugače določeno.
Kaj to predstavlja za ‘male’ delničarje: Odtujitev lastnih delnic v breme dobička v bistvu pomeni, da se del dobička porabi ali razdeli za umik lastnih delnici S tem se za nominalno vrednost umaknjenih delnic zmanjšata osnovni kapital in sorazmerni del revalorizacijskega popravka osnovnega kapitala in povečajo rezerve.
Torej je znašal osnovni kapital	družbe
5.257.045.000,00 SIT, če ga zmanjšamo za 457.045 delnic, ga znižamo na 4.800.000.000,00 SIT ali drugače: po novem je emi
sija delnic v višini 4.800.000 delnic. Ker se umik osnovnega kapitala in del revalorizacijskega popravka kapitala preneseta na rezerve, se vrednost kapitala pri pasivi (bilanca stanja) ne spremeni, se pa zato poveča knjigovodska vrednost delnice z zdajšnjih 2.693 SIT na 2.950 SIT.
Ali bo zato prišlo do povečanja tržne vrednosti za okrog 8,7 odstotka ali ne, je stvar ocen in-vestitorjev, ki bi bili pripravljeni sprejeti to povišanje. Če pogledamo še lastninsko strukturo, vidimo, da seje, odkar so delnice prosto prenosljive (28. 09. 1997), precej spremenila. Največji upad je pri delavcih,
upokojencih in nekdanjih zaposlenih. Njihov lastniški delež se je v dveh letih prepolovil na vsega 27 odstotkov lastništva (leta 1997 je bil delež v višini 57 odstotka). V strukturi so se v drugi polovici leta 1999 pojavili še drugi subjekti, Zanimiveje še to, da v zadnjem času pada delež tujim fizičnim in pravnim osebam, raste pa PID-om.
Ker vpliva na tržno ceno delnic cela vrsta dejavnikov, je zelo težavno napovedovati, ah bo na trgu cena porasla čez nominalno vrednost ali ne, ali bo del-
to	to pa
tos dUl
; Wt*<**'
niča s kotacijo na Ljubljanski borzi vrednostno pridobila ali ne, dejstvo pa je, da bo kotacija prinesla večjo preglednost in transparentnost trgovanja za posameznega delničarja.
8
(IZ)BRANO
6. julij 2000, WNIK
TERMINATOR
Murskovalovka Nataša Praprotnik je igre in tekmovanja v Lendavi vodila objektivno in ne-
vtralno, le pri tekmovanju v plavanju je dokaj očitno navijala za člana soboškega potapljaškega kluba Igorja Praprotnika. Najbrž sta sorodnika.
*****
Po dogovoru med stečajnim upraviteljem in mariborsko škofijo se bosta premoženje stečajnega dolžnika in zemljišče v lasti Rimskokatoliške cerkve prodajali v paketu, saj gre za poslovno celoto, posebej pa bo naprodaj dolžnikovo premoženje za lastne
potrebe (hiša in nekaj zemlje), kar bo lahko odkupil Gaber sam. Takšna je namreč sodna praksa ob stečajih družb v lasti samostojnih podjetnikov. Drugega premoženja Karel Gaber v svojem imenu in njegovi sorodniki do četrtega kolena po zakonu o stečaju ne morejo kupiti.
*****
Bo nakup centra Gaber finančno servisirala domača banka, največja upnica v stečajnem postopku? Bo tako posredno
mogla priti do obliža za opeklino, ki jo je utrpela ob poslih z Gabrom? Se bo našel kdo, ki bo Karlu Gabru v drugo posodil denar ali v svojem imenu zanj opravil nakup? Možnosti je veliko, kombinacije pa so se začele delati z dnem, ko se je izvedelo, da je center Gaber naprodaj.
******
Računsko sodišče je dalje ugotovilo, da župan (kot funkcionar) ni upravičen do dodatka za dvojezičnost, zato se je moral pisno obvezati, da bo ta sredstva (2,4 milijona tolarjev) vrnil v občinski proračun do konca svojega mandata. Prav tako je moral znižati osnovne plače (količnike) zaposlenih v občinski upravi oziroma jih uskladiti z
izobrazbeno stopnjo, ker doslej
Tiskovna konferenca KS Gančani
Gančani za 3000
Od petka do nedelje številne prireditve - V znamenju zdrave prehrane in zdravja - Slavnostni govornik bo dr. Franc Zagožen - Nogometna tekma med SLS+SKD in SDS
K
onec tedna se v Gančanih obeta zares zanimiva tridnevna prireditev pod naslovom Gančani za 3000, ki jo skupno s krajevno skupnostjo organizirajo gasilsko, kulturno-umetniško, turistič-
no in strelsko društvo ter nogometni klub. Ves izkupiček bo razdeljen med omenjenih pet društev, ki se lahko ponašajo z bogato dejavnostjo. Kot je v imenu organizacijskega odbora zagotovil Marjan Maučec, bo v program od 7. do 9. julija v bistvu vključena skoraj vsa vas, saj je tema o zdravi prehrani in njeni pridelavi zanimiva za širši krog ljudi. Povrh bodo v nedeljo pripravili družinsko kosilo.
Tako se bodo pod geslom Z gibanjem in zdravo prehrano do boljšega zdravja v petek popoldne v športnorekreacijskem centru v Gančanih začele tridnevne prireditve. Prvič v Prekmurju bodo v petek na enem mestu določili ogroženost za zdravje in svetovali o ukrepih. Merili bodo krvni tlak, holesterol v krvi, stanje prehranjenosti in srčni utrip, zatem pa s testom hoje na
dva kilometra določili telesno zmogljivost slehernega posameznika. Svetovali bodo ukrepe za boljše zdravje. Zvečer ob 20. uri pa bo še okrogla miza o pomenu zdrave prehrane (Cindi in kmetijsko ministrstvo).
Osrednje prireditve pa se bodo zvrstile v nedeljo. Ob 9. uri bo na prireditvenem prostoru maša, ob 10. uri pa slovesen prevzem gasilskega vozila in večna-
menske dvorane s slačilnicami za športnike, streliščem za zračno puško in pokrito tribuno s petsto sedeži. V kulturnem programu bodo nastopili bakovski pihalni orkester, domači recitatorji in pevski zbori. Slavnostni govornik bo predsednik SLS+SKD Slovenske ljudske stranke dr. Franc Zagožen. Opoldne se bo začelo rajanje, uro kasneje pa bo meddruštveno tekmovanje z zračno puško, ki bo prvič v pokritih prostorih. Ob 17. uri se obeta privlačna nogometna tekma med SLS+SKD Slovenska ljudska stranka in SDS. Kapetana ekip bosta Marjan Podobnik in Janez Janša.
MILAN JERŠE1
Projekt promocije zdravja CINDI v Pomurju
Izobraževanje za boljše zdravje
V Pomurju živimo najbolj nezdravo v Sloveniji
omurci živimo v povprečju eno leto manj kot prebivalci preostale Slovenije, so povedali predstavniki Cindi Slovenija in Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota na tiskovni konferenci o novih smernicah za boljše zdravje prebivalcev pomurske regije. Za to pa je krivo nezdravo
življenje, posledica česar so pogosteje kot drugje bolezni srca in ožilja, novotvorbe, poškodbe in zastrupitve, bolezni dihal in prebavil.
delavcev in drugih strokovnjakov v regiji, za promocijo zdravja in preventivo, organizirali bodo sistematično izvajanje preventive odraslih, sodelovali pa bodo tudi z lokalnimi skupnostmi in gospodarskimi organizacijami in sploh načrtovali aktivnosti za boljše zdravje ljudi. Cilj je, v petih letih zmanjšati obolelost za temi boleznimi za 15 do 20 odstotkov.
Prejeli smo
Matjan Dora v Pena dezinformiral javnost
Gospod Marjan, resnica boli ali resnice niti voda ne izpere. Storjeno krivico veljakov nekdanjega PMNS-ja in izkoriščanje Goričkih Madžarov smo uspešno ustavili in s tem smo si pridobili, da bomo imeli tudi mi Gorički Madžari blagajno, saj le tako lahko uspešno izvajamo zakonsko predvidene naloge. Svet MNSS Občine Moravske Toplice je pravilno odločil. Želja tu živečega pripadnika madžarske narodnosti je razvoj na vseh področjih, ne pa dobro življenje posameznikov na račun manjšine, kot so to počeli posamezniki v prejšnjem PMNS-ju. Prvi velikanski uspeh naše neodvisnosti in samostojnosti je, g. Marjan, da smo v DOS Prosenjakovci preprečili prihod vaših prijateljev za gospodarja. Tujega nočemo, svojega ne damo - in s tem smo tudi uspeli »šola je naša«!
Res pa je, da nas je vladna kriza časovno zavirala, ampak to bomo sedaj pospešeno nadomestili. Želja Goričkih Madžarov je enotna ■- če bo potrebno, bomo to z lastnoročnim podpisom tudi množično pokazali -, to je razvoj na kulturnem in gospodarskem področju, mirno življenje, korektno informiranje. Ne bomo dopustili, da bi za svoje osebne interese g. Marjan in njegovi prijatelji iz nekdanjega PMNS-ja razbijali sožitje med manjšino in večinskim narodom! Mislite, da sem puško vrgel v koruzo, ne, tega nikoli ne bom naredil.
Tečejo pogajanja - pred dnevi sta me obiskala g. direktor Urada za narodnosti pri Vladi RS in g. Geza Bačič. Seznanil sem ju z našimi cilji in jima povedal, da poti nazaj ni. PMNS ne obstaja več. Miting v Dobrovniku, ki ga je sklical Tomka, ni uspel. Nihče ne more Goričkih Madžarov prisiliti, da bi naprej živeli pod jarmom, v našem imenu pa bi drugi dobivali finančna sredstva.
G. Marjan, pišete o volitvah. Čez dve leti jaz vaše pomoči res ne potrebujem, ampak če se že ponujate - novembra bomo tudi imeli volitve. Ce se bom odločil za kandidaturo, potem boste vi, g. Marjan, moj asistent. Dokler bom imel jaz govor po posameznih vaseh, tačas mi boste vi popazili in krmili konja ter na kočiji opravili tehnični pregled, da ji zaradi vožnje po teh prekmurskih avtocestah ne bi odpadla kolesa.
Mene osebno so prosili vaši prijatelji, naj se vrnemo - ponujali so ljubezen in finance. Vse sem odklonil. Smo na poti resnice in gremo do končne zmage.
Lep pozdrav in še mi pišite!
PREDSEDNIK MNSS OBČINE MORAVSKE TOPLICE TIBOR VOROŠK
Da bi nevarnost takih obolenj zmanjšali, je tudi nastal projekt promocije zdravja in preprečevanja žilnih in drugih kroničnih bolezni, z imenom Cindi. V okviru .tega programa je potekal v Murski Soboti prejšnja dva tedna dvotedenski izobraževalni seminar za trideset pomurskih zdravstvenih delavcev z naslovom Šola za promocijo zdravja in preprečevanje kroničnih bolezni v osnovnem zdravstvenem varstvu/družinski medicini.
Da je potrebno v Pomurju nenehno seznanjati ljudi z boljšim načinom življenja in jih k temu tudi spodbujati, kažejo rezultati raziskave, ki sojo naredili. Ugotovili so, da je bila v opazovanem desetletnem obdobju v Pomurju stopnja umrljivosti večja kot drugje v Sloveniji. Najvišjo stopnjo umrljivosti zasledimo v upravni enoti Gornja Radgona, najnižjo pa v upravni enoti Ljutomer. Bolezni srca in ožilja so najpogostejši vzrok smrti
tudi v Pomurju, za to boleznijo pa najpogosteje umirajo starejši od 65 let. V obdobju od leta 1987 do leta 1996 je zaradi bolezni srca in obtočil umrlo 8354 ljudi, to je povprečno 835 letno. Tudi umrljivost zaradi novotvorb je v Pomurju višja kot v povprečju v Sloveniji, pogosteje pa so žrtve moški. Leta 1996 je bilo kar 20,8 odstotka umrlih zaradi novotvorb, najpogosteje zaradi malignih bolezni.
Direktorica Cindi Slovenija Jožica Maučec Zakotnik je na tiskovni konferenci povedala, da je v Sloveniji ta program začel delovati že leta 1990, v Pomurju pa je v preteklih tednih potekalo izobraževanje pomurskih zdravstvenih delavcev, ki bodo v omrežju lokalnih (regijskih) promocijskih preventivnih skupin po Sloveniji predstavljali to skupino za Pomurje. Lokalna promocijska preventivna skupina, ki se je tako izoblikovala, bo v prihodnje skrbela za izobraževanje zdravstvenih
J. GABOR I
Popravek
Na radiu vodi SDS
V 26. številki Vestnika so bili v članku o volitvah (stran 8) objavljeni podatki junijskega glasovanja poslušalcev Radia Murski val. V članku povzeti podatki so nepopolni, saj ni bil upoštevan del glasov za stranki LDS in SDS, ki sta jih avtorja oddaje zabeležila na novo stran.
Skupaj se je na volitve odzvalo kar 330 poslušalcev Radia
Murski val, ki so glasovali takole: Socialdemokratska stranka Slovenije (SDS) Liberalno demokratska stranka	(LDS)
Združena lista	(ZL)
SLS + SKD Slovenska ljudska stranka Zeleni Slovenije
Koalicija Slovenija
Demokratična stranka upokojencev (DESUS)
150 glasov 91 glasov 41 glasov 24 glasov
13 glasov 9 glasov
2 glasova
V Bodoncih je minulo soboto potekalo 14. državno tekmovanje v kmečkih igrah, ki so ga skupaj organizirali kmetijsko ministrstvo RS, Uprava RS za pospeševanje kmetijstva, Zveza slovenske podeželske mladine, Društvo podeželske mladine Goričko Bodonci in Kmetijsko svetovalna služba pri ŽVZ za Pomurje. Nastopilo je 15 ekip s po šestimi člani ob bučni podpori svojih navijačev. Na programu je bilo pet iger: predstavitev ekipe v svojem narečju in noši, košnja, grabljanje, »pajsanje« hloda in luščenje koruze. Največje skupno število točk oz. prvo mesto je na koncu osvojila ekipa DPM Slovenske gorice iz Lenarta, drugo je bilo moštvo DPM Zbure, zelo dobro pa so se odrezali tudi domačini DPM Goričko Bodonci, ki so bil skupno tretji, po posameznih igrah pa so se odrezali takole: predstavitev ekipe 3. mesto (zmagovalci Šentanel), košnja 10. mesto (Zbure), grabljanje 5. mesto (Gorje I), »pajsanje« hloda 2. mesto (Šentjur) in luščenje koruze 6. mesto (Slovenske gorice). Besedilo in foto: TOMO KOLEŠ
TD Sv. Jurij ob Ščavnici
Dragocene starine naj ostanejo doma
Turistično društvo Sv. Jurij ob Ščavnici opozarja vse občane, da naj bodo pozorni na ljudi, ki v zadnjem času obiskujejo tamkajšnje domačije in se predstavljajo kot predstavniki turističnega društva. V imenu društva pobirajo sta-
rinske predmete, ljudje pa jim lete v dobri veri predajajo, saj so prepričani, da bo predmet ostal v domačih krajih. Tako TD obvešča vse občane, da ni nikogar pooblastilo za kakršno koli tovrstno opravilo po terenu, saj njihovi člani opravljajo takšna
dela izključno s pisnim pooblastilom in žigom turističnega društva Sv. Jurij ob Ščavnici. Hkrati pa TD seznanja vse občane, da starine še naprej zbirajo, in sicer jih lahko vsakdo prinese v »Štiblc« na Staro Goro, predmete pa potem razstavijo v bližnjem muzeju, na željo tudi pripišejo ime lastnika, in starino pozneje vrnejo.
DTI
VESTNIK, 6. julij 2000
(IZ)BRANO
Dejan Horvat iz Strehovec - novomašnik
Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte!
Množica na novi maši v Bogojini
»Rekreativno se ukvarjam s kolesarstvom in planinstvom. Mislim, da je to tudi privlačno za mlade, med katerimi bom deloval.«
Dejan Horvat, čigar nove maše se je udeležila množica ljudi, je prijeten sogovornik. Sledil je glasu svojega srca in postal duhovnik.
Novomašnik Dejan Horvat bo ponovil novo mašo v nedeljo, 23. julija, v cerkvi sv. Vida v Strehovcih.
TEKST: Š. SOBOČAN FOTO: J. ZAUNEKER ■
D
uhovniška služba je služba posebne odgovornosti v Cerkvi, odgovornosti za to, da bi drugi člani te Cerkve ostajali na poti, ki je začrtana z Jezusovim naukom in življenjem, in da bi Jezus,
ki je sebe označil za Pot, Resnico in Življenje, to tudi res postal za čim
več ljudi v tem svetu,« je v novomašni Družini zapisal novi mariborski pomožni škof dr. Anton Stres, zapis pa naslovil Duhovnik izroča, kar
sprejema.
Katoliška cerkev na Slovenskem ima v tem letu 25 novoma-šnikov. Iz Pomurja je letos samo en novomašnik: 26-letni Dejan Horvat iz Strehovec, župnija Bogojina. Novo mašo je imel v nedeljo, 2. julija, v Bogojini. Pridigar - pomožni škof dr. Jožef Smej je svoj duhovni nagovor razvijal na treh »točkah« duhovnika: duhovnik je izvoljen (po Jezusu Bog usliši molitve), služabnik božje besede (težek poklic, saj razlaga božje besede) in delilec zakramentov (krst, birma, poroka...).
O tem, da bi postal duhovnik, je začel razmišljati že kot učenec šestega razreda OŠ, ko je bil na duhovnih vajah za ministrante.
- Kako so tvoji domači sprejeli odločitev, da greš študirat teologijo?
»Računali so sicer, da bom nadaljeval s kmetijstvom, toda ko sem jim povedal, da bom morda postal duhovnik, se nišo vznemirjali, ampak so z razumevanjem sprejeli mojo izbrano pot. Pokazali so razumevanje in me pozneje podpirali.«
- Kaj pa so porekli nekdanji sošolci, prijatelji...
»Ker sem ministriral tudi kot dijak in obiskoval obrede, so me v poklicni šoli včasih ogovarjali s popom. Navadno je bilo to v začetku tedna, ko smo se pogovarjali, kaj je kdo počel ob koncu tedna. Eni so rekli, da so v nedeljo orali, jaz pa sem rekel, da sem bil pri maši.«
- Za svoje duhovno geslo si si izbral odlomek iz Matejevega evangelija, ki pravi, da je Jezus naročil apostolom, ko so šli med ljudstvo: Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte!
»Da, to je moje geslo: delovanje med ljudstvom, dajanje ... Kot duhovnik - kaplan nameravam delati predvsem z mladimi, ostarelimi, bolnimi, s starši..., da bi tako najbolje izpolnil svoje poslanstvo. Kar najboljše stike želim imeti tudi s svetno oblastjo, kajti določene naloge lahko uspešno sklenemo z združenimi močmi.«
- Na novi maši si prejel kar nekaj daril, med njimi tudi kolo.
Lokalna turistična organizacija Ljutomer
Zakaj toliko nejasnosti?
Promocija turističnega območja z LTO-jem ugodna tudi za obrtnike?
K
ar nekaj mesecev je trajalo, da so se začele odpirati možnosti za sodelovanje oz. iskanje skupnih smernic med obrtniki in občino oz. LTO-jem. Drugo srečanje predstavnikov območne obrtne
zbornice Ljutomer in LTO-ja je prineslo nekaj sprememb oz. zaenkrat samo še predlogov, ki jih občinski svet (lahko tudi v spremenjeni obliki) sprejeme ali tudi ne, vsekakor pa je rezultat srečanja, kot so
ugotavljali navzoči, dobra spodbuda za sodelovanje.
Dialog je stekel
Predstavniki obrtnikov so dali kar nekaj predlogov za spremembe, med katerimi je najbolj zanimiv tisti o izenačenju lokacij za plačevanje članarine, kar je pravzaprav skrajno nerazumljiva poteza. Obrtniki torej predlagajo, da imajo ne glede na to, kje kdo opravlja dejavnost (ali je to mesto Ljutomer ali okoliška vas), vsi enak kriterij za višino članarine -olajšav na tem področju torej naj ne bi bilo. Velik problem je po mnenju obrtnikov pravzaprav v tem, da prihodnji obvezni člani sploh ne vedo, kdo od njih bo plačeval članarino. Članarina se trenutno ne plačuje, dokler ne bo odgovora z ustavnega sodišča, kamor je območna obrtna zbornica sprožila ustavni spor, višina članarine pa naj bi se po predlogu obrtnikov postopno uvajala - za I. 2000 bi plačali 25 % od osnove, I. 2001 50 %, 1.2002 75 %, v letu 2003 pa naj bi začeli s polnim plačevanjem sedaj določene višine članarine.
iicHai^valni DO20V0F
(naslednji naj bi bil konec avgusta) med obrtniki in v. d. direktorja Valentinom Odarjem je bil glede na prejšnje »kratke stike« v komuniciranju precej uspešen in tudi korekten, najbolj moteče pa so bile »poglobljene« ugotovitve Jožeta Pečnika, ljutomerskega svetnika, ki seje občutno preveč trudil s čezmernim moraliziranjem v stilu »podajmo si roke«, ter Antona Kapuna, predsednika občinske turistične zveze, ki pa v svojih razglabljanih o problematiki ni bil najbolj uspešen. Navzoča sta se sestanka najverjetneje udeležila z namenom »umirjanja žogice«, s tem da sta s svojimi trditvami kar nekajkrat dosegla prav nasproten učinek in ostro protestiranje obrtnikov.
Obrtniki so med drugim kar precejkrat omenjali vprašanje, na kakšen način je Ljutomer sploh prišel do statusa turističnega območja, na podlagi katerega so lahko ustanovili LTO. Menijo namreč, da Ljutomer ne premore 30.000 registriranih dnevnih obiskovalcev v preteklem letu,
26-letni Dejan Horvat iz Strehovec je v nedeljo daroval v bogojin-ski cerkvi prvo mašno daritev.
zato so se po razlago, potem ko je niso dobili na občinski ravni, obrnili na pristojni državni organ.
V. d. direktorja Valentin Odar pojasnjuje
Začetni kapital za LTO je zagotovila občina kot ustanoviteljica v višini pet milijonov SIT. Članstvo je obvezno za pravne osebe in podjetnike posameznike, katerih dejavnost je neposredno povezana s turizmom, in lastnike turističnih sob ter tiste kmete, ki opravljajo gostinsko dejavnost in imajo na območju občine Ljutomer svoj sedež, poslovno enoto ali drugo obliko registrirane dejavnosti. Dejavnosti, ki so povezane s turizmom, se delijo v štiri skupine - v prvi skupini so v glavnem gostinci, v drugi so pretežno prevozniki, v tretji prevladuje trgovina, v četrti pa je v glavnem gradbeništvo in pridelava živil. Višino članarine določi ustanovitelj (država je pripravila le priporočilo), obračunava pa se s pomočjo točk (glede na dejavnost in dosežen, prihodek). Člani ljutomerskega LTO-ja lahko maksimalno dosegajo 250 točk (točka je vredna 1000 SIT), torej je najvišja letna članarina 250.000 SIT (primer: gostinec spada v prvo skupino dejavnosti, povezane s turizmom,. kjer se mu določi 150 točk in npr. še dodatnih 100 točk za najvišjo višino prihodka v preteklem koledarskem letu - nad sto milijonov SIT), članarine pa ni treba plače-
Valentin Odar, v. d. direktorja ljutomerskega LTO-ja
vati tistim, ki ne dosegajo 500.000 SIT prihodka v preteklem letu.
Osnovni namen LTO-ja je med drugim oblikovanje in promocija celostne turistične ponudbe, razvoj turistične, infrastrukture in informiranje obiskovalcev. »S pomočjo LTO-ja bo naše območje razpoznavno, v te kraje bomo privabljali ljudi in to posledično pomeni boljšo možnost za člane LTO-ja, saj bi tako prihajali potencialni kupci, seveda pa je to treba dobro izkoristiti,« je prepričan Odar, vendar meni, da je glavni problem v tem, da ljudje ne ločijo občine in LTO-ja. »Tudi pogovori z obrtniki kažejo, da^judje niso dovolj seznanjeni s funkcioniranjem LTO-ja, največji problem pa je širjenje dezinformacij. Dokler ni bilo odloka o članarini, sploh ni bilo sodelovanja z obrtno zbornico, zato je bilo pozneje toliko nesoglasij, vendar so zdaj že premiki, kajti ob skupnem poglabljanju v zadevo so stvari dosti jasnejše, tudi bolj argumentirane,« meni sogovornik.
DARJA T1BAOT ■
Anketa
»Ne bomo zmogli plačevati«
S
tanje obrtnikov je zadnje čase ob že kar krepko razširjeni plačilni nedisciplini vse prej kot spodbudno, v Ljutomeru je to ob precejšnjem nazadovanju gospodarstva še opaznejše. Zadnje čase
pa se ljutomerski obrtniki ubadajo še z dodatno problematiko, kajti občina Ljutomer je novembra lani ustanovila Lokalno turistično
organizacijo (LTO) kot javni gospodarski zavod, kjer so med drugim tudi obrtniki obvezni člani, ki morajo plačevati članarino. Dejstvo pa je, da obrtniki v večini sploh niso seznanjeni s tem, vse, kar vedo, so informacije, kijih prinaša ulica. Najbolj žgoča je seveda tista o plačevanju (»ne tako nizke«) članarine, ob čemer se sprašujejo, kako neki bodo to ob še drugih finančnih obremenitvah sploh še zmogli.
Jacqueline Steržaj, cvetličarstvo in vrtnarstvo, Ljutomer:
»Po mojem mnenju so obrtniki v Ljutomeru v primerjavi s stanjem obrtništva drugod po Sloveniji precej na slabšem. Med drugim je tukaj zelo slaba kupna moč ljudi, kajti gospodarstvo je vedno bolj v krizi. Kar se tiče LTO-ja, sem o tem izvedela na sestankih, ki smo jih imeli s cvetličarji, vendar sem do danes slišala že več stališč. Sama organizacija me ne moti, vendar je zame sporen način določanja članarine, ker mislim, da nihče nima pravice, da nam določi člana-
rino, ki bi lahko bila prostovoljna oz. čisto minimalna. Mi smo bili informirani, da je Ljutomer uvedel najvišjo možno višino članarine, a mislim, daje obrtniki v Ljutomeru ne bodo zmogli plačevati, čeprav moram poudariti, da sem dobila o višini članarine tudi dru-
gačne razlage, vendar še vedno ne vem, katera je prava.« Darinka Štuhec, knjigovodski servis, Babinci:
»Vedno več obrtnikov je plačilno nesposobnih, v Ljutomeru to še posebej izstopa, kajti ko so npr. pri nekem obrtniku samo Siri mesečne realizacije dolžnikov, je nekaj narobe. O LTO-ju sem se seznanila sama preko uradnega lista, nekaj skopih informacij pa je prišlo tudi iz obrtne zbornice. Mislim, da bi nas občina kot ustanoviteljica LTO-ja morala obvestiti o tem, saj je informiranost o LTO-ju zelo slaba. Kolikor se sliši o članarini, je vprašanje, kdo jo bo sploh
lahko plačeval. Neki minimalni znesek, mogoče 10.000 SIT letno,
bi še plačevala, čeprav jaz s svojo dejavnostjo LTO-ja sploh ne potrebujem. Ko še pogovarjam z obrtniki, se vsi zelo razburjajo glede plačevanja članarine, vendar nimamo nobene moči nad zakonom, poleg tega pa. je premala sodelovanja z lokalno skupnostjo.«
Zdenko Novak, avtoprevozništvo in prevoz potnikov z avtobusi,
Radomerje:
»Obrtniki v večjih mestih so seveda na boljšem, bolj so povezani, tukaj pa se vsak od nas bori po svoje. Dogaja se, da kakšnega prevoza sploh ne dobim plačanega, posebej v tovornem prometu. Z avtobusi delam šolske vožnje, ki mi jih redno plačuje občina, veliko težav pa sem imel, ko sem opravil vožnjo, ki naj bi jo plačala država, kar so storili z nekajmesečno zamudo, vsi pa vemo, kako je, če mi takoj ne plačamo državi. O LTO-ju sem dobil prve informacije od drugih prevoznikov in tr-
govcev, vendar bolj podrobno s tem nisem seznanjen. Če se prav
spomnim, smo sicer bili vabljeni na neki sestanek o tej tematiki in tu smo si obrtniki sami krivi, da se ga v večini nismo udeležili. Vem, da
bi morali plačevati članarino, vendar sploh ne vem, za kaj bi se ta denar namenil, sploh pa ne vem, kako bomo lahko plačevali npr. med 100.000 in 200.000 sit članarine.«
Marija Tivadar, fotografska dejavnost, Ljutomer:
»Mislim, da imamo v občini veliko raznih in dobrih obrtnikov, zadnje čase pa je težava predvsem v plačilni nedisciplini, vendar bo to morala država s kakšnimi ukrepi v prihodnje urediti. O LTO-ju sem izvedela na sestanku z obrtniki že lansko leto in mislim, daje takšna organizacija v Ljutomeru zelo dobrodošla, saj je prav, da čim več ljudi zve za naše čudovite kraje. Moti me edino to, da moramo to plačevati obrtniki, mislim, da bi si morale tovrstne
organizacije najti drugi vir financiranja. Tudi obrtnikom v začetku nihče ni pomagal, sami moramo poskrbeti za vlaganja, da gremo s časom naprej, da se razvijamo. Obrtniki bi bili verjetno pripravljeni plačevati, sploh če bi videli kakšen napredek v delu organizacije, vendar bi moral to biti občutno nižji znesek.«
Miran Kurbos, gostinstvo, Noršinci:
»Obrtniki smo premalo složni, saj je preveč ljubosumja. Mislim, da pri nas sploh ne znamo ravnati s tujimi gosti, saj jih naši zakoni kvečjemu samo odbijajo. Prej sem več let deloval v Nemčiji, kjer je demokracija v pravem smislu, pri nas pa demokracije ni. Kako nam lahko kdo recimo določa obvezno članarino v LTO-ju? Kaj takega se lahko dogaja samo v Sloveniji, kajti podobne organizacije v tujini sploh niso novost, vendar so organizira-
ne precej drugače in bolj smiselno kot pri nas, kajti problem je, da pri nas ne vedo pravilno uvajati zakonov, ki veljajo v tujini. Vedno govorimo, da bi šli radi v Evropo, ampak na ta način nam bolj slabo kaže. Glede LTO-ja menim, da bi ga v Ljutomeru moral voditi nekdo, ki je domačin, ki pozna naše običaje in pokrajino, zelo nesmiselne pa so višine članarine, ki so absolutno previsoke. Če bi bila primerna vsota in bi bil seznanjen s programom LTO-ja, bi to tudi plačeval, saj si lahko od tega obetamo tudi koristi.«
DARJA TIBAOT ■
1O
INTERVJU
6. julij 2000, IBTII
i ga človeka, če mu je v življenju lepo postlano, ki ne bi hotel živeti večno ali pa vsaj malo dlje kot do sedaj. Da bo
filmska fantastika morda nekega dne postala realnost, je pred dnevi poskrbelo odkritje zaporedja človeškega genoma. Ne zanima nas, kaj to odkritje pomeni v biotehno-loški in medicinski znanosti, ampak, glede na to, da bodo ti izsledki prav gotovo vodili v praktično uporabnost in s tem dodatno pospešili za nekatere sporno tehnologijo genskega inženiringa, kaj to pomeni za človeka in družbo v prihodnje.
Jasno je, da se bosta tudi tukaj, kot je to navada ob novonastalem pojavu, dogodku ali odkritju, pojavila dva tabora. Eni bodo trdili, da je človeško življenje vrednota, katero bi ne smeli spreminjati z znanstvenimi posegi, medtem ko drugi pravijo, da narava in človek nista popolna in zakaj ju ne bi izboljšali in izpopolnili, če imamo to možnost. Da bi lahko novi izsledki v genetiki naredili človeka nesmrtnega, verjame le redko kdo, je pa res, da lahko znanstveniki sedaj, ko vedo več o genih, učinkoviteje zdravijo dedne bolezni in genske okvare, kar vpliva na daljšo vitalno obdobje človeške celice ter posledično podaljša človeško življenje. Znanosti, kot je medicina in druge, na ta način zagovarjajo uporabo izsledkov v praktične namene, ker v zdravljenju in podaljšanju življenja vidijo svoje poslanstvo. Drugačnega mnenja pa so tisti posamezniki in ustanove, ki se zavzemajo, kot pravijo temu sami, za kakovostnejše življenje v smislu ohranjanja človeških vrednot, navad in tradicij, ki so povezane z zdajšnjim (umrljivim) načinom življenja.
Kaj o odkritju meni znanost, kot je medicina?
Dr. Jurij Miloš Borovšak, patolog v bolnišnici Rakičan:
Za kaj gre pri odkritju znotraj genske tehnologije in kako daleč lahko z njo posežemo?
»Odkritje genoma je končna stopnja dolgotrajnega procesa, ki se je pričel z odkritjem DNK-ja in sestavnih delov našega genetskega materiala. Če odkritje primerjamo z računalništvom, smo s tem ugotovili sestavne dele »hardvera«, pravzaprav smo odkrili zemljevid, vemo, kje kaj je, zdaj pa se začne raziskava »softvera« ali programske opreme, za kar mislim, da se bo zgodilo v zelo kratkem času. »Hardvera« se v bistvu ne da spremeniti, veliko pa se da spremeniti v programski opremi, gre pravzaprav za pomembne malenkosti. Samo odkritje genoma je le vrh ledene gore, kajti že dvajset let se uporablja genetska analiza za odkrivanje kriminalcev, očetovstva, zelo uporabna je tudi za ugotavljanje čistokrvnosti živali. Genetska tehnologija omogoča namreč razmnoževanje npr. tisoč enakih zarodkov krave. Lahko se zgodi, da npr. transfuzija ne bo več potrebna, enostavno bodo v ta namen razmnoževali matično celico, tudi kožo že razmnožujejo na ta način, ni več boja lastnega telesa proti tujku. Možnost je tudi, da bolna jetra nadomestijo z zdravimi, s pomočjo genetike delajo
Čas dopustov in stanovanja ostanejo prazna.
Vašo odsotnost navadno izkoristijo nepridipravi, ki vam odnesejo najdragocenejše predmete. Če se želite izogniti neljubim presenečenjem, vam podjetje VABACO ponuja za čas odsotnosti varovanje z najeto alarmno centralo, povezano z našim dežurno-varnostnim centrom.
VABACO VAROVANJE, Murska Sobota, d. o. o.
Lendavska 5a, M. Sobota
Tel.: (02) 53 71 220
Brez raziskovalne odgovornosti tvegamo
Daljše ali kakovostnejše
življenje?
Znanstvenik naj pri svojem delu upošteva etični kontekst
tudi inzulin. Še nekaj let nazaj je bila oploditev zunaj maternice nekaj nepojmljivega, danes je to že običajni postopek. Pri vsem tem je problem pri stranskih učinkih, ki so nepredvidljivi in po mojem mnenju »božja moč«. Najhitreje bo ta razvoj šel na področju, kije etično sprejemljivo (transfuzije, operacije...). Tako je zaenkrat, nadaljnje raziskave pa se lahko sprevržejo v skrajno negativnost, ki bo imela značaj atomske bombe, ali v pozitivno smer, kot je lahko elektrika, slednje le, če bomo dovolj pametno uporabljali to znanje.«
Čeprav se zavedamo nevarnosti, gremo dalje...
»Ne moremo odnehati, kajti v nas je tekmovalnost, raziskovanje neznanega in želja po uspehu. S poudarjanjem etičnih vprašanj raz
voja znanosti ne bomo ustavili. Izkoriščanje tega ni etični problem, pač problem pravnega sistema.«
Ali se bo res uresničilo to, kar napovedujejo - podaljšanje življenja in odprava dednih bolezni?
»To ne gre tako hitro, to je podobno, kot če bi rekli, da s penicilinom ne bo več infekcij. Narava je namreč mnogopla-sten subjekt, čeprav možnosti za to so, saj je v to vloženih ogromno potencialov in financ, tako da bo razvoj na tem področju zelo hiter, vendar pa ni jasno, v katero smer, saj je znano, da kapitalistični gospodarstveniki doslej niso pre
več vedeli delati z zdravo pametjo. Veliko bolezni s tem ne bo odpravljenih, saj bolezni odpravi le nekaj takega, kot je npr. zdrava prehra
na. Z odkritjem genoma bomo lahko le izboljšali svojo ljudsko naravo (»hardver«), svojo lastno strukturo, izločili bomo stvari, ki bi nam oteževale življenje, bolezni pa ne bomo popolnoma izkoreninili.« Ali dajete osebno prednost daljšemu ali kakovostnejšemu življenju?
»Vprašanje je, kaj je kakovost življenja. Eni jo bodo videli v podaljšanem življenju, drugim pa, ki živijo umirjeno in vidijo užitke tudi v preprostih vsakdanjih stvareh, je dolgost sedanjega življenja pravšnja in v_pjem iščejo kakovost. Eden od filozofov je rekel, da se smrti najbolj bojijo ljudje, katerih življenje ni dovolj polno. Smrti se bojijo tisti, ki so nekaj v življenju izpustili, in bi zato radi imeli dolgotrajno življenje.«
Genetika in gensko inženirstvo
Genetika je nauk o dednem prenašanju telesnih in duševnih lastnosti iz roda v rod po nekih določenih naravnih zakonih. Kot osnovno enoto, s katero pojasnjuje dedovanje, uporablja gen, ki je del molekule DNK (deoksiribonuk-leinska kislina), ki je v celici nosilec dednih informacij. Pri tem pa je genom celoten dedni zapis celice oziroma celotno zaporedje DNK-ja v celici.
Gensko inženirstvo pa je krovni naziv, ki med drugim pomeni tudi zdravljenje z uporabo genskih tehnik za omilitev ali odpravo bolezenskih posledic okvarjenega gena. Zdravijo se lahko napake v telesnih celicah, kjer se le ublaži bolezen določenih organov, ali gre za sporno zdravljenje napak v celicah zgodnjega zarodka, ki pomeni odpravo te napake za vse prihodnje generacije potomcev.
Pomen izsledkov za farmacevtsko industrijo
Zavedati se je potrebno, da bodo to odkritje poskušali vnovčiti predvsem proizvajalci zdravil. Da se omenjena industrija zelo resno zanima za odkritje človeškega genoma, je potrdil dr. Anton Štalc, odgovoren za stike z javnostjo pri Leku Ljubljana, d. d.
Ali lahko na kratko razložite, kako lahko genske okvare zdravimo z zdravili?
»Poznamo vsaj dva načina takšnega zdravljenja. Tehnologija anti-sens uporablja polimere nuklein-ckib Vidin tn hinmflkrnmnlpVii-
le, iz katerih so zgrajeni tudi geni. Takšne molekule se na različnih mestih v celici lahko vežejo bodisi na nukleinske kisline ali beljakovine. Po specifični vezavi strukturno ustrezne biomakromulekule preprečijo prenos informacije z gena ali motijo osnovno funkcijo kakega proteina. Na ta način lahko zdravimo različne bolezni. Na področju rakastih obolenj pomenijo pomembno novost, saj s posegom na določene gene lahko ključno vplivamo na razmnoževanje, specializacijo ali apoptozo (programirana smrt) celic. V ZDA je s tega področja že registrirano zdravilo vi-traven. Uporabljajo ga za zdravljenje vnetja očesne mrežnice, ki ga povzroča virus. Zdravljenje temelji na tem, da preprečimo sintezo tiste beljakovine, ki je osnovna za virusov življenjski ciklus. Drugi način zdravljenja pa najdemo znotraj pojma genomika, ki pomeni področje razvoja zdravil, ki se šele rojeva. Prav k nje
nemu razvoju pa bo bistveno prispevalo odkritje zaporedja človeškega genoma. S tem zaporedjem bomo pridobili osnovne podatke o tem, kaj usmerja življenjske procese, ter spoznanja o biologiji posamezne celice, tkiv in procesov pri boleznih. Pričakovati je, da se bo s tem tudi bistveno spremenila proizvodnja zdravil. Današnja konvencionalna zdravila so usmerjena predvsem na beljakovine (receptorje, encime, strukturne sestavine celice), ki so končni produkt genskega izražanja, medtem ko je genomika usmerjena predvsem k odstranjevanju vzroka bolezni. Današnja zdravila so delujoča na okoli 500 različnih mestih, medtem ko naj bi bila gensko temelječa zdravila delujoča na več kot 100.000 mestih. Z enim zdravilom oziroma sklopom zdravil bi zdravili ožje skupine bolnikov, to pomeni bistven napredek k individualnemu, a bolj zanesljivemu zdravljenju.«
Na ta način so torej novi izsledki zanimivi za farmacevtsko industrijo?
»Omenjena načina zdravljenja spadata k skupnemu pojmu genska terapija. Genska terapija v vseh primerih pomeni pomembno novost za zdravljenje. V nasprotju s tradicionalnimi zdravili, s katerimi pretežno odstranjujemo simptome bolezni, naj bi bila ob pomoči genetike razvita zdravila usmerjena k preprečevanju bolezni. Genska zdravila so zato za farmacevtsko industrijo nedvomno pomembna nova perspektiva.«
Kakšne so možnosti slovenske farmacevtske industrije pri zdravljenju genov?
»Trenutne možnosti so danes
Bolezni, ki so bolj ali manj dedne
Poznamo bolezni, ki so popolnoma dednega izvora, in bolezni, ki so popolnoma neodvisne od dednosti in so posledica dejavnikov iz okolja. Med tema dvema skrajnostma pa so tiste, ki so odvisne od dednosti (genotipa) in okolja. K dednosti se predvsem nagibljejo Duchennova mišična distro-fija, fenilketonurija, galaktozemija, hemofilija, cistična fibroza in druge.
Med nam bolj znanimi boleznimi pa naj bi bile vsaj delno odvisne od dednosti tudi sladkorna bolezen, za katero temelji dokaz, da je vsaj delno genetično določena, na študiji dvojčkov in pogostnosti bolezni med sorodniki zbolelih; povišan krvni tlak; ishemija srca ali koronarna tromboza, kjer gre za oženje koronarnih arterij; peptični ulkus, ki pomeni poškodbo sluznice želodca ali dvanajstnika; shizofrenija, za katero so značilne osebnostne in emocionalne spremembe; mentalna retardacija, kjer gre za nizki nivo inteligenčnega kvocienta, kj je lahko tudi pod 50; nekatere oblike raka, predvsem rak na tankem in debelem črevesu ter pljučni rak. Te nam bolj ali manj znane bolezni so zaradi omenjenega odkritja kandidati, da se popolnoma odpravijo ali vsaj delno zmanjšajo.
za farmacevtsko industrijo v Sloveniji skromne, vendar smo prepričani, da se bomo tudi na tem področju ustrezno angažirali, ko bo za to prišel primeren trenutek. Vsekakor je to elementarni izziv za 21.
stoletje, ki že trka na vrata. Pri tem je pomembno poudariti, da bomo s tem uspeli, če bodo tudi naši raziskovalni laboratoriji na fakultetah in državnih inštitutih soustvarili za takšno delo ustrezno raziskovalno klimo.«
Etično stališče
Za mnenje smo povprašali tudi dr. Karla Bedernjaka, moralista, ki je tudi avtor nekaj knjig, ki se ukvarjajo z etičnimi problemi, med katere sodi tudi poseganje v človeško življenje.
Kaj lahko kot teolog in moralist rečete o raziskovanju in neverjetno hitrem napredku v znanostih?
»Kot moralist in teolog se že nekai časa ukvarjam z vprašanji
etičnega vidika genetike. Najprej bi rekel, da sem zadovoljen, daje znanost prišla tako daleč, daje odkrila tudi zaporedje genoma. Na neki način znanost posega v skrivnost narave človekovega življenja, kar nam je lahko predvsem v pomoč. Odkritje genoma je zadovoljitev človekovega iskanja skrivnostnosti našega življenja, za čimer ljudje stremimo že od nekdaj. Tovrstno raziskovanje ni v nasprotju s teologijo, nasprotno, s tem se pomaga človeku, vendar pa so teologi, moralisti, antropologi in filozofi zavezani k temu, da vse, kar se dogaja v znanosti, okvalificirajo etično. Če pa gledamo stvari etično, jih moramo gledati celostno v razvojnem smislu - kaj je to prineslo v preteklosti in kaj bo to pomenilo za sedanjost in prihodnost. Razvoj je potrebno omejiti z etičnimi okviri. V nasprotnem primeru se bo zgodilo to, kar se je zgodilo z raziskovanjem plutonija, kjer seje koristnost tega odkritja uporabljala tudi v negativne namene. Zaradi tega je pri raziskovanju pomemben pristop oz. motivacija, ki vodi raziskovalca pri odkrivanju. Poznamo dve vrsti motivacije: motivacija iz napuha oz. zaslužkarska,, motivacija in dobronamerna motivacija s kančkom etične odgovornosti. Človek lahko dela iz plemenitih motivacij, služiti in pomagati človeku. Ker pa je osnovno gibalo novih družbenih odnosov človekovo nagnjenje, strast, pohlep, mnoge lahko vodi tudi pri tem odkritju napačna motivacija, biti prvi in uspešen. S tem spregleda vidike odgovornosti in z novimi odkritji v znanosti človeku prej škodi' kot koristi.«
Čim večje so zmogljivosti znanosti in tehnologije, tem večja mora biti etična odgovornost.
Kakšne vplive na človekovo življenje bo imelo odkritje zaporedja človeškega genoma, če vzamemo za predpostavko, da se bo življenje podaljšalo in da se bodo odpravile določene bolezni?
»Vsega, kar nam ob odkritju zemljevida človeškega genoma obljubljajo znanstveniki, se lahko veselimo, vendar npr. daljše življenje ni nujno, da je tudi kakovostnejše. Človek naj bi imel podaljšano življenje do sto, sto petdeset let, potem pa bo enostavno ugasnil. Živel
bo, delal bo, zabaval se bo, potem pa ga ne bo več. Mislim, da je ta pogled na življenje zgolj biološki in zato omejen. Treba pa seje zavedati, da bolezen, kljub njeni spremljajoči bolečini, vnaša nove vidike, ki okvalificirajo življenje. Z vidika teologije gledamo na čas bolezni in umiranja kot na čas največje človekove svobode, ker se tukaj človek osvobodi telesnih vezi. Če je človek telesno zdrav, še ne pomeni, da ima duševno in vsebinsko kakovostnejše življenje, kajti to je lahko življenje brez vseh moralnih vrednot. Daljše življenje torej-ni nujno tudi kakovostnejše.«
CIRIL KOSEDNAR, DARJA TIBAOT FOTO: DT■
rem , 6. julij 2000
KULTURA
Soboški dnevi 2000
lvanocyjevi večeri
Takšno in drugačno dogajanje
e v teh poletnih večerih na prizorišču v grajskem parku ali na grajskem dvorišču v zadovoljstvo številnih meščanov in okoličanov. Zadnje večerne ure so z lutkovnimi igricami, klovnijadami, otroškimi plesnimi skupinami namenjene otrokom, ne pa prepovedane za odrasle, ki pozneje lahko uživajo predvsem v folklornih nastopih.
Posebno privlačni so nastopi plesalcev iz eksotičnih dežel - Filipini, Kolumbija - pa tudi iz naših nekdanjih jugoslovanskih republik, Bosne in Makedonije ne gre zanemariti. Folklorni nastopi so vedno priljubljeni pri gledalcih vseh starosti in profilov. Posebno zanimivost in možnost drugačne zabave oziroma že kar sodelovanja ponujajo poulična
minu, če drugače ne, vsaj iz sobotnega programa Soboških dne-vov. Pravzaprav bi ekscentrikom s severa Francije težko rekli gledališčniki, saj v svoje predstave mešajo veliko glasbe, včasih še več kot igranja. So tudi pihalni orkester, ki pa uporablja glasbo kot iztočnico in poanto svojih skečev. Njihova predstava Fanfare de la rue je parodija na vse in
vsakogar, tudi parodija na nastope, kot je njihov, tako da bi lahko rekli, da snobi v bistvu parodirajo sami sebe. Čeprav se ves čas delajo, da govorijo, iz njihovih ust ne prihajajo besede, ampak vsakomur v občinstvu je vseeno jasno, za kaj gre. Kljub temu se jih je nekaj v prvih vrstah prestrašilo ob nenadnih eksplozijah, saj uporabljajo tudi pirotehnične efekte. Eden najbolj posrečenih skečev pa je bila parodija na modno revijo.
Da marsikomu ni jasno, kam bi uvrstili ekstravagantneže iz
dežele evropskih nogometnih prvakov, dokazujejo povabila, kot je bilo npr. tisto na 7. mednarodni festival dixielanda in jazza aprila letos v španski Tar-ragoni, kjer so fantje (in dekle) nastopili med kopico čisto glasbenih izvajalcev. Ampak tudi snobi svoj glasbeni del zelo dobro obvladajo, poleg tega pa uspešno skrivajo svojo pravo identiteto pod imeni, kot so Oxyde de Cuivre, Le Snob in Uranus Bryant.
TOMO KOLEŠ B.B.L. ■
gledališča, letos iz Belgije in Francije, pozne večerne ure pa so namenjene mlajšim letnikom s koncerti različnih znanih pop in rock skupin. Program torej, ki je naravnan v družabnost, obenem pa tudi zadošča visokim merilom kakovosti. Lahko ga spremljamo ob kozarčku, jedilu, klepetu s prijatelji. Primeren je za počitniške dneve, posebno zanimiv za tiste, ki ne bodo šli nikamor, in na tak način »svet« pač pride k njim, kar v današnjem času niti ni težko, če je mogoče zagotoviti denar, ki je za takšne prireditve potreben.
Snobi? Ne, gledališčniki in muzikantje obenem!
Nastop francoske skupine pouličnega gledališča Fanfare Le Snob bo marsikomu ostal v spo-
Francoski ekstravagantneži Fanfare Le Snob so v soboškem parku pozirali ekskluzivno za Vestnik. Foto: TK
Tamburaši KD Petra Dajnka Črešnjevci praznovali 90-letnico
V Crešnjevcih pomurski tamburaški praznik
Gallusova značka jubilantom iz Črešnjevec pri Gornji Radgoni
K
onec minulega tedna, v soboto 1. julija, se je pri Dajnkovi domačiji v Crešnjevcih pri Gornji Radgoni zgodil izjemno zanimiv kulturni dogodek.
V okviru praznovanja 90-let-nice obstoja in uspešnega delovanja tamburaške skupine KD Petra Dajnka Črešnjevci sta namreč omenjeno društvo in Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - območna izpostava Gornja Radgona pripravila tudi veliko pomursko medobmočno Revijo tamburaških skupin. Na pri-
reditvi, ki je pravzaprav minila v znamenju domačih slavljencev, so največ nastopali tamburaši iz Črešnjevcev. Že pred tem pa so se številnim obiskovalcem in gostom predstavili otroci iz radgonskega VVZ Manka Golarju -enota Črešnjevci, glasbena skupina Cugari iz Apač pod vodstvom Antona Rovšnika, Fol-
klorna skupina Gornja Radgona pod vodstvom Nade Jaušovec ter Ljudske pevke TD Sveti Jurij ob Ščavnici pod vodstvom Marije Simonič.
Pred začetkom medobmočne-ga srečanja tamburaških skupin pa je nastopajoče in goste, med katerimi sta bila tudi predstavnika Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Vladimir Brlek in Dušan Nadovič (ki je ocenil nastope pomurskih skupin), pozdravil Milan Nekrep, predsednik 10 izpostave Sklada LKD Gornja Radgona. Na reviji pa so se poleg jubilantov iz Črešnj-
evcev, ki so pod vodstvom Alojza Wolfa na začetku in na koncu zaigrali po tri lepe pesmice, s po štirimi zlasti narodnimi pesmimi predstavili: tamburaška skupina Odpisani s Cankove pod vodstvom Draga Rojka, tamburaško društvo Drotmantraši iz Radencev pod vodstvom Mitje Kovačiča, Tamburaška skupina KUD Beltinci pod vodstvom Mirka Smej a - Mikija in Tamburšaka skupina Bisernica DU Ljutomer pod vodstvom Janeza Potočnika. In kljub dejstvu, daje organizator pogrešal še nekatere skupine, zlasti z območja Ljutomera in Lendave, je bila revija zelo uspešna.
Ob koncu so članom tambu-. raške skupine Petra Dajnka iz Črešnjevec podelili jubilejno Gallusovo značko in posebno priznanje SLKD RS za dolgotrajno in uspešno delo.
OSTE BAKAL ■
Mladi pri glini in čopiču


Filovci so že od nekdaj bili znani po pridelovanju izdelkov iz gline, kajti lončarji so svoje izdelke nekoč prodajali po kramarskih in drugih sejmih. Da pa izdelovanje teh izdelkov ne bi utonilo v pozabo, v Filovcih na tovrstnem področju skrbijo sedanji kulturniki in turistični delavci. Osnovna šola Bogojina pa že deset let vodi aktivnosti lončarskih delavnic, ki jih vsako leto povezujejo tudi z likovnimi delavnicami. Letos je šola ob pomoči Zveze organizacij za tehnično kulturo Murska Sobota, razvojne agencije Sinergija iz Moravskih Toplic, Zavarovalnice Triglav in Potrošnika v Filovcih pripravila osmo malo likov-no-lončarsko delavnico. Zbralo se ie 20 mladih osnovnošolcev
med 4. in 8. razredom iz številnih slovenskih šol, kijih obdelovanje z glino in risanje na platno veseli. Prišli so tudi učenci-lončarji in likovniki iz osnovnih

šol: Bogojina, Ljutomer, Murska Sobota, Kapela, ter s področja Maribora in Ljubljane.
BESEDILO IN FOTO: JŽi
Društvo krščanskih izobražencev
Pomurja že pripravlja nov sklop predavanj za naslednjo sezono
Na svojem zadnjem sestanku pred počitnicami so člani društva pregledali in ocenili delo v prejšnji sezoni ter sprejeli program za naslednjo, ki se bo začela septembra. Društvo, ki deluje že dve leti in je nastalo na pobudo dr. Karla Bedernjaka, se je že uveljavilo v pomurskem kulturnem prostoru z Ivanocyjevimi večeri, ki so potekali enkrat mesečno od septembra do junija v Jakijevi dvorani zavarovalnice Triglav.
Člani so z doseženim zadovoljni, saj se predavanj vedno udeleži dovolj ljudi, kijih bolj ali manj pritegnejo zanimive teme pa tudi možnost druženja in pogovora. Prvo leto so znani predavatelji z različnih vidikov osvetljevali slovensko pot v Evropo, minulo pa je potekalo v znamenju duhovnih, etičnih in družbenih tem. Cikel, ki se bo začel septembra, pa bo posvečen družini, po mnenju psihiatra dr. Magdiča že izpraznjeni besedi, ki pa je bolj kot kdaj potrebna pozornosti. Društvo si bo prizadevalo tako kot doslej tudi v ta namen pridobiti karseda kompetentne predavatelje, ki se ukvarjajo s problemi družine v širšem slovenskem prostoru. Teme pa se ne bi lotili le v obliki predavanj, ampak bodo skušali organizirati kakšno okroglo mizo, pritegnili pa bi tudi poslušalce v drugih pomurskih centrih -Ljutomeru, Lendavi in Gornji Radgoni. Seveda pa bo tako kot pri vsakršni tovrstni dejavnosti treba rešiti tudi finančne probleme - s članarino in sponzorji, za kar bo poskrbelo novoizvoljeno vodstvo. V prihodnje bo delo društva vodil ekonomist Štefan Sedonja.
B.B.L!
Kulturno društvo Frana
Šaleškega Finžgarja iz Žižkov
Ob kulturnih prireditvah so poleg skoraj vsi
Naslednje leto tridesetletnica društva
ulturno društvo Frana Šaleškega Finžgarja iz Žižkov je bilo ustanovljeno leta 1971 in v teh tridesetih letih so po besedah sedanje predsednice društva Minke Hozjan uspeli ohranjati raz-
noliko dejavnost kraja na kulturnem področju. Ob proslavah in priredi-
tvah, ki jih pripravijo v kraju, jim uspe vedno angažirati kar precej
občanov, ki se že nekako čutijo dolžni, da h kulturnemu življenju v
svojem kraju kaj prispevajo.
O kulturni dejavnosti v kraju zasledimo sicer tudi dokaze v zgodovinskih virih iz obdobja okrog leta 1920, ko so krajane na področju kulture uspešno angažirale šolske sestre.
V žižkovsem kulturnem društvu deluje kar nekaj sekcij. V dramski sekciji so lani pripravili veseloigro s petjem z naslovom Na trški gori, letos bodo pripravili zabavni Veseli večer, naslednje leto, ob 30. obletnici društva, pa načrtujejo uprizoritev igre po Finžgarjevi zgodbi, torej po zgodbi pisatelja, po katerem se društvo imenuje. Dramsko
sekcijo vodi Minka Hozjan. V folklorni skupini starejših plesalcev pleše devet parov, ob nastopih pa jih spremljajo trije muzikanti. Skupino, ki pleše predvsem domače ljudske plese, vodi Jožica Žalik, mentorica pa je Irma Cigut. V društvu pleše tudi otroška folklorna skupina, ki jo vodi Monika Žalik, in je prav tako pod mentorskim vodstvom Irme Cigut. Da je v tem kraju doma tudi glasba, dokazuje skupina ljudskih pevcev, v kateri je dvajset članov. Z ljudskimi pesmimi iz kraja in okolice navdušujejo tako v domačem kraju kot
Shirle/ Roden in Alenka Zupan gostovali
V radenski cerkvi
sv. Cirila in Metoda
Cerkve so poleg svojega osnovnega namena, to je bogoslužja, zelo primerne za različne, prostoru ustrezne glasbene nastope. V teh poletnih dneh se jih različni izvajalci radi poslužujejo in tudi privabijo precej poslušalcev.
V Radencih sta tako v okviru nekakšne male turneje po Sloveniji gostovali pevka Shirley Roden in flavtistka Alenka Zupan s koncertom duhovne glasbe, kot jo imenujeta sami. Prva je v Slovenijo prišla pred sedmimi leti in očitno se ji je dežela tako priljubila, da odslej prihaja vsako leto, kar lepo se je naučila tudi našega jezika, Alenka Zupan pa je končala Akademijo za glasbo in poučuje na koprski glasbeni šoli. Izvedli sta prijeten preplet duhovnih in ljudskih pesmi iz Slovenije, Irske, Walesa, nekaj pesmi je bilo iz repertoarja klasične cerkvene glasbe, flavtistka Alenka Zupan pa nam je predstavila tudi lastno skladbo. Pomurci so ju lahko poslušali še v Beltincih, Pečarovcih in Turnišču.	B.B.L. ■
tudi drugje. Želijo si, da bi svojo glasbeno dejavnost predstavili tudi na kaseti. Ljudske pevce vodi Jože Horvat. V recitatorski skupini sodeluje osem mladih članov, vključuje pa vse od tistih iz osnovne šole pa do študentov. Pod vodstvom Urške Horvat redno sodelujejo na domačih prireditvah in proslavah. Pomemben del kulture v Žižkih so bili v preteklosti tudi tamburaši, med katerimi je bilo tudi precej starejših. Ker je v zadnjem času njihova dejavnost zamrla, so se v društvu dogovorili, da bi se do konca leta spet organizirali in vključili tudi mlajše. Pobudnik tega je Bojan Žižek.
Poleg nastopov v domačem kraju so zabeležile kulturne sekcije kar nekaj gostovanj, folklorna skupina pa pleše tudi gostom v hotelu Lipa v Lendavi.
J. GABOR!
12	AKCIJE
6. julij 2000, TONIK
Tončka Topolnik v družbi s svojima vnukinjama Petro in Tino. - Foto: Š. S.
Vestnikov zlatnik za Tončko Topolnik
| Babica in vnuki
Skoraj četrt stoletja je vdova
prva je Vestnik prihajal na naslov Feliksa Topolnika, ki pa je žal umrl pred triindvajsetimi leti; odtlej list pošiljamo na ime njegove žene oziroma vdove
Tončke.
S
»Bila sem v najlepših letih svojega življenja, ko sem izgubila moža. Taka pa je pač usoda. V zakonu se nama je rodilo šest otrok: štirje sinovi in dve hčerki,«je povedala Tončka o mojem obisku, ko sem ji prinesel zlatnik. Vedela je, da ima izžrebano darilo predvsem moralno vrednost, kar ji tudi veliko pomeni, zato se je prisrčno zahvalila. Potem je na kratko še predstavila svoje:
»Doma, na rojstnem gruntu, pri meni, živi sin Alfonz z družino; sin Feliks z družino nam je sosed; Anton živi z družino v Murski Soboti; Zvonka si je ustvarila družino v Križevcih, Vera v Borečih, Marjan pa živi z družino v Bohinjski Bistrici. Imam 14 vnukov in pravnukinjo.«
V vročen nedeljskem popoldnevu babica Tončka ni bila sama doma, četudi je bila Alfonzova družina zdoma, kajti pri njej sta bili na obisku vnukinji
Značilne prekmurske in prleške jedi
52 jedilnikov za 52 tednov Jedilniki, solate in drobno pecivo za posebne priložnosti
Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota.
Kuharsko knjigo
Boug žegnjaj lahko naročite tudi po telefonu 069 31 998, ga. Silva Zavašnik, ali po E-mailu informiranje.dd@siol.net
v utoru m< t
Petra in Tina. Prva bo šla septembra v prvi letnik trgovske šole, druga pa v sedmi razred osnovne šole. Pogovarjale so se. Tudi o rožah, ki jih imajo vse zelo rade.
Tončka se je rodila na znani Slanov! kmetiji v Bolehnečicih in se priženila v Križevce. Z možem Feliksom sta pridno gospodarila in dokupila nekaj zemlje. Načrte zdaj že nekaj let uresničuje sin Alfonz, saj obdelujejo deset hektarjev zemlje, redijo štirinajst presečnic (plemenske svinje) in dvesto beko-nov.
Izžrebana dobitnica Vest-nikovega zlatnika ostaja seveda še naprej naša zvesta bralka. Ima sicer kar nekaj težav z zdravjem, toda ker se drži zdravnikovih navodil, nekako gre. Vsekakor pa lahko vselej računa tudi na pomoč svojih otrok in njihovih družin.
Š. S. ■
Mlečne kumarice
800 g kumaric, 70 cl kislega mleka, 30 cl kisle smetane, 60 g čebule, sladka mleta rdeča paprika, sol
Kumarice olupimo in naribamo na lističe, prav tako Čebulo. Vse skupaj solimo in pustimo stati 30 minut, da se iz kumaric izloči sok. Kumarični sok odlijemo, dodamo kislo mleko, smetano in po potrebi solimo. Premešamo in po vrhu posipamo z rdečo papriko.
Naročam.....izvodov kuharske knjige Boug žegnjaj Format knjige: 21 x 29 cm, trda vezava, 168 strani
Ime in priimek:
Naslov: ..
Podelili smo Vestnikovo super nagrado
Fiat punto na Prajndlovem gruntu
Za dobitek zvedel na proščenju
rejšnji četrtek, 29. junija, je bil cerkveni praznik sv. Petra, ki je farni zavetnik župnije Gornja Radgona, zato je bilo v tem mestecu žegnanje oziroma proščenje. Upokojenec 69-letni Franc Prajndl iz Lomanoš, ki rad pomaga v župnijski cerkvi, je bil dopoldne seveda tam in niti slutil ni, da je v Vestniku, ki je izšel tistega dne, objavljeno njegovo ime. To je zvedel na poti domov. Okrog poldneva, ko pa mu je (kot dolgoletnemu naročniku) pismonoša prinesel Vestnik, je seveda prepoznal fotografijo dopisnice, ki jo je poslal na žrebanje.
»Kar pogosto sodelujem v raznih nagradnih igrah, toda doslej nisem še ničesar dobil. Resnično pa sem presenečen in vesel, da se mi je tokrat nasmehnila sreča,« nam je povedal dobitnik Vestnikovega fiata punta. Razkril nam je tudi, da si avta doslej ni mogel kupiti, saj je imel kot delavec cestnega podjetja preskromne osebne dohodke, že 28 let pa se vozi s Tomosovim »tribrzin-cem«.
Ali bo Franc Prajndl šel delat izpit za avto in vozil fiat punto, ki je tako nepričakovano pristal na nje-
Mislim, torej...
Ob nakupu Nubire nudimo: - brezobrestni kredit ali - 150.000 SIT popusta
‘velja za vozila na zalogi
Za več informacij pokličite 02/ 530 46 60
T RAMINHMS
Industrijska la. Murska Sobota
www.flamin-ms.si
KREDIT IN LEASING
govem gruntu v Lomanošah, ali bo vozilo prodal? Na to vprašanje v torek, ko je avto prevzel pri avtoservisu Lajter v Dobrovniku (ključe mu je izročila direktorica Podjetja za informiranje Irma Benko), še ni mogel zanesljivo odgovoriti. Otroci, zeti in snahe ter vnuki ga nagovarjajo, naj bi postal voznik. Po drugi strani pa je tudi res, da v njegovi soseščini živita dva otroka z družinama in imata seveda avta. Zakoncema Francu in Mariji Prajndl se je sicer rodilo sedem otrok (pet hčera in dva sinova). Vsi so si ustvarili družine in si
DAEWOO
MOTOR
zgradili hiše, pri čemer sta jima - v okviru gmotnih možnosti in tudi z delom - pomagala'starša, zato so jima hvaležni. Prajndlova, ki sicer živita sama, imata 16 vnukov. Njuni otroci in člani njihovih družin ju pogosto obiskujejo, zato se sploh ne počutita osamljena.
Srečno vožnjo, gospod Prajndl, pa naj bo ta za volanom punta ali za krmilom »tribrzinca«! Š. S. ■
Vztrajno pošiljanje kuponov se je 69-letnemu upokojencu Francu Prajndlu, ki sicer Še nima izpita (ima pa avto), obrestovalo: nepričakovano je bif izžreban za fiat punto - lepo in varčno vozilce, ki pristoji vsakemu gruntu. - Foto: N. J.
OSVEZISCE
Prijetna, senčna in prijazna vročici pasjih dni sovražna
IŠČEMO NAJLEPŠO IN NAJPRIJAZNEJŠO POLETNO TERASO
Poletje je tu. Čas dopustov, vročih popoldnevov in romantičnih večerov. Kako in kje jih bomo preživeli? Različno. Kot pribito pa velja, da se bomo vsi hladili v prijetni senci lokalov - nekateri s sladoledom, drugi z osvežilno pijačo, tretji s čim drugim. Ti prijetni opravki pa so toliko ugodnejši, če jih »opravljamo« na lepi terasi in v dobri družbi seveda.
Bralci Vestnika, vabimo vas k sodelovanju. Če poznate prijetno teraso, kjer je tudi osebje prijazno in ponudba ustrezna, izpolnite priloženo prijavnico in jo pošljite na naslov: VENERA, agencija za trženje, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Na voljo boste imeli štiri prijavnice, zadnja bo objavljena v Vestniku 6. julija (zbiramo jih do 10. 7. 2000).
Štiri terase, ki bodo dobile največ vaših glasov, bomo obiskali in predstavili v Vestniku.
Na terasi, ki bo naj... (to bo tista, ki bo dobila največ vaših glasov), bomo pripravili konec julija skupaj s pokroviteljem akcije Radensko iz Radenec prijetno druženje z zabavo.
Nanjo ste že sedaj vabljeni vsi, ki boste glasovali, obenem pa obljubljamo, da pripravlja Radenska za srečne izžrebance tudi presenečenja.

Naslov lokala:
Prijavnico pošilja (ime, priimek, naslov):

»i , 6. julij 2000
KMETIJSTVO
13
Prejeli smo
Zgodila se mi je krivica
repričana sem, da se mi je zgodila krivica. Na izpolnjevanje obrazcev, na katere so vpisovali podatke o kmečkem gospodarstvu, sem v Vidoncih čakala od 9. ure dalje. Gospodje popisovalci so ob dvanajstih odšli na malico, po 40 minutah sta se dva vrnila, tretji se je vrnil šele čez uro. Bila sem prva na vrsti, vendar me je popisovalec, ki mu je ime Ivan, zavrnil in kričal name, da imam samo 5 arov obdelovalne zemlje in zato nisem upravičena do nadomestil. V resnici imam 62, 21 ara travnika in 51,11 ara njive, od katere obdelujem 5 arov, na preostalih površinah pa raste trava, ki jo sama čistim in ne pustim, da bi se vse skupaj zaraslo.
O dogodku sem obvestila ŽVZ v Murski Soboti, kjer so me tudi zavrnili in mj pojasnili, da lahko sama izpolnim in pošljem obrazec v Ljubljano. Sem zelo prizadeta, saj drugih, ki imajo morda celo manj zemlje kot jaz, niso zavrnili. Kako dolgo bodo še delali razlike med ljudmi?
Prizadeta občanka Vidonec (naslov je v uredništvu)
X. tekmovanje koscev v Dragotincih
Kosa je najboljše rezala Lovru Sijancu ter Veri Šiftar
ljub temu, da se tamkajšnji gasilci kot glavni prireditelji niso držali ljudske modrosti - Ko se rosa s trave preseli na ramena kosca, je treba tisti dan s košnjo prenehati, in so kosili domala v največji pripeki, je tekmovanje koscev (in kosic) tudi letos več kot imenitno uspelo.
Pogum, da v košnji preizkusijo svoje moči, predvsem pa znanje, je letos zbralo pet krepkih mož: Anton Fekonja je prišel s Čakove, Lovro Šijanec z Jamne, Edi Leskovar s Stare Gore, Marjan Miiller s Ptujske ceste, Franc Kurbus z Radenskega Vrha pa je bil tisti, ki se je lahko pohvalil s košnjo na vseh desetih dosedanjih tekmovanjih. Da košnja (žal) že zdavnaj ni (več) samo moško opravilo, so potrdile tri pogumne žene, ki so spretno prijele za kosišča: Jožica Žajdela je prišla iz Jamne, Vera Šiftar iz Podgradja, čast domačink (in tudi domačinov) pa je rešila Jelka Vesenjak.
Stroga ocenjevalna komisija, ki jo je vodil domači kmetovalec Karel Mlinarič, je tudi letos najvišje ocenila košnjo Lovra Šijanca, ki se, kot pravi, velikokrat še vedno poslužuje ročne košnje. Na drugo mesto se je uvrstil gotovo najbolj izkušeni tekmovalec - Edi Leskovar, ki ga v teh krajih že vrsto let kot aktivnega udeleženca srečujemo tudi na drugih etnoloških prireditvah; tretji pa je bil Anton Fekonja s Čakove. Med ženami je bila tudi letos najuspešnejša Vera Šiftar, sledita pa ji Jožica Žajdela in Jelka Vesenjak.
GEZA GRABAR ■

Slovarček -1
inkubacija - inkubacijska doba - čas od uspele infekcije do pojava prvih bolezenskih znamenj. Dolžina inkubacijske dobe je pri posameznih boleznih genetsko določena, kljub temu pa se v določenih mejah spreminja v odvisnosti od toplote in nekaterih drugih dejavnikov okolja.
inpregnacija - prepajanje lesa z zaščitnimi sredstvi proti trohnenju in gnitju.
Kole in stebre inpregniramo tako, da jih sveže namočimo v 5% raztopino modre galice, karbolineja, katrana ali drugega inpregnacijskega sredstva. Inpre-gnacijo moramo izvesti vsaj dva do tri tedne pred uporabo.
insekticidi - kemična sredstva za zatiranje žuželk. Insekticidi lahko delujejo na vse razvojne stadije žuželk, številni pa delujejo samo na posamezne stadije in tako govorimo npr. o ovicidnem delovanju (na jajčeca), lar-vicidnem delovanju (na ličinke) in adulticidnem delovanju (na odrasle žuželke).
izbor - trgatev prezrelega grozdja s prisotnostjo žlahtne gnilobe, ki poudari značilnost izbora (nedozorele jagode ali grozde odstranjujemo). Minimalna sladkorna stopnja za laški rizling in šipon je 105°Oe, za vse ostale sorte pa 1O8°Oe.
I intenzivna pridelava - pridelava, kjer izboljšujemo I pridelek na določeni površini z razumnim in večjim vlaganjem denarja in dela. Za intenzivno pridelavo se odločamo v dobrih klimatskih in talnih razmerah, ker je tu manjše tveganje.
integrirano varstvo - način varstva rastlin, kjer se za uporabo kemičnih sredstev odločamo le na podlagi kritičnega števila ali praga škodljivosti. Strogo pazimo na odmerke kemičnih sredstev, po možnosti pa tudi, na to, da bi jih uporabljali v času, ko naravnih sovražnikov ni, ali pa jih je malo.
Pri integriranem varstvu rastlin poskušamo združiti različne načine varstva rastlin (biotične, mehanične, fizikalne in kemične).
Med kemičnimi sredstvi izbiramo le takšna, ki nimajo nezaželenih stranskih učinkov na koristne vrste, ali pa so ti učinki čim manjši.	«
Uporabljamo kemična sredstva z ozkim ali specifičnim učinkom in krajšim delovanjem. S pomočjo naravnih sovražnikov preprečimo močnejšo razmnožitev škodljivcev.
To lahko dosežemo s spodbujanjem in ohranjanjem domačih naravnih sovražnikov ali pa z vnosom le-teh od drugod.
Žetev letos prej kot običajno
Interventnega odkupa ne bo
Zaradi nižjih pridelkov in gibanja cen žitaric na tujih trgih bodo mlinarji in drugi zainteresirani že ob žetvi odkupili vse ponujene količine
etev se je letos začela veliko prej kot običajno in nekateri največji pridelovalci krušnih žit so pospravili že več kot polovico letošnjega pridelka. K zgodnji žetvi sta seveda
največ prispevala vreme in seveda suša, ki je na nekaterih območjih tudi zelo znižala pridelke. V kmetijski svetovalni službi, kjer so že pred časom ugotavljali posledice suše, pravijo, da so pridelki na najmanj prizadetih območjih nižji za 10 odstotkov, na najbolj prizadetih pa je izpad tudi do 80-odstotni. Na 18 tisoč hektarjih polj, kolikor so jih pomurski pridelovalci jeseni zasejali s pšenico, bodo letos naželi precej manj pridelka od načrtovanega in vse kaže, da ga bodo mlinarji in drugi zainteresirani v celoti tudi odkupili še pred interventnim odkupom.
ž
V Kmetijskem gospodarstvu Rakičan, ki sodi med največje slovenske pridelovalce krušnih žit, so pospravili že polovico pridelka s skupnih 1.800 hektarjev površin, zasejanih s pšenico, pridelki pa so na najbolj prizadetih območjih od 35 do 40 odstotkov nižji od pričakovanih in se gibljejo med 4 in 6 tonami na hektar, pri nekaterih kmetih pa so pridelki še nižji. Zadovoljiva pa je kakovost pšenice, zlasti število padanja, primesi so nižje od lanskih, hekto-litrska teža je podobna lanski in tudi vsebnost beljakovin je ugodna.
V tovarni močnih krmil v Lipovcih, ki je v lasti Kmetijskega gospodarstva Rakičan in kjer bodo
prevzeli vse ponujene količine pšenice, so do torka v silose sp-
Gorički kmetje ponovno opozarjajo
Bo divjad požrla tudi kmete?
Škoda, ki jo povzroča divjad na kmetijskih površinah, dobiva takšne razsežnosti, da nekateri kmetje že opuščajo obdelovanje
godba, ki smo ji lahko prisluhnili v začetku tedna v Šalo-vcih na Goričkem in v okoliških vaseh, ni nova. Ponavlja se leto za leto za letom, žal pa ji ne vemo ali nočemo na-
rediti konca. Škoda, ki jo povzroča divjad tamkajšnjim kmetom, dobiva razsežnosti, ki je ni moč obvladovati, kmetje izgubljajo voljo do kmetovanja, posledica tega pa je, da je predvsem ob meji vedno več kmetijskih površin v zaraščanju. Pritisk divjadi na kmetijske površine v notranjost je zato toliko večji in pred divjadjo je ogroženih vedno več novih kmetijskih površin.
Z
Na srečanju predstavnikov prizadetih kmetov, lovcev, območne enote zavoda za gozdove, gojitvenega lovišča Kompas in predstavnikov ministrstva za kmetijstvo nismo slišali nič novega, le podatki so morda nekoliko drugačni. Sicer pa so vse, kar jih žuli, povedali že lani in prejšnja leta, vendar rezultatov ni. Populacija divjadi,, predvsem jelenjadi in divjih prašičev, je na tem območju dobila take razsežnosti, da je trenutno ni moč obvladovati. Kmetje pravijo, daje rešitev v večjem odstrelu, predstavniki stroke pa z njimi ne delijo ravno podobnega mnenja. Problem je namreč v tem, da divjad na ta območja zaradi bližine meje prihaja tudi iz Madžarske, zato tudi povečan odstrel problema ne bo povsem odpravil.
Tudi lovska zakonodaja, ki je zastarela, predstavlja nemalokrat ovire za reševanje te problematike.
ravili 7.400 ton pridelka, od tega 3.400 ton kmečke.
Pogodbe še sklepajo, pšenico zaenkrat plačujejo po akontacijski ceni 22 tolarjev za kilogram (poračuni bodo pozneje), pridelek pa bo plačan v 15 do 30 dneh po prodaji.
Prevzemajo tudi pšenico, ki ne ustreza 1. kakovostnemu razredu, vendar je te letos izredno malo, cena pa bo bistveno višja od tiste, ki jo je določila vlada.
Tudi v soboškem Mlinopeku odkup pšenice teče nemoteno,
Predstavniki Kompasa zatrjujejo, da se morajo držati sprejetih lo-vsko-gojitvenih načrtov, saj bodo sicer sankcionirani. V ministrstvu za kmetijstvu pa pravijo, da tisti, ki te načrte sprejemajo, lahko predlagajo tudi njihovo spremembo. Z lo-vsko-gojitvenim načrtom za letošnje leto so odstrel jelenjadi povečali za tretjino, vendar poznavalci pravijo, da bo rezultat viden šele prihodnje leto. Kmetje pa zatrju-
Zahteve, ki bi omilile škodo zaradi suše
metovalci na kmetijskih površinah v okolici Beltincev, Gančanov, Ivanec, Turnišča in Renkovec se počutijo najbolj prizadeti po suši, zato so pred
dnevi na Ivancih sklicali novinarsko konferenco, na kateri so podali nadrobno sliko o dosedanjih in pričakovanih posledicah suše.
Izpad ječmena je okrog 50-odstoten, medtem ko je izpad pšenice tudi do 75-odstoten. Letošnji pridelek pšenice je tako le, povprečno vzeto, 2-2,3 tone na hektar. Podobno je tudi s poznejšimi poljščinami, kot sta sladkorna pesa in koruza, pri katerih ocenjujejo, da bo izpad do 40-odstoten. Kar se tiče travnih krm, je situacija še hujša, čeprav je sena nekaj le bilo, se otave po mnenju kmetov ne bo splačalo kositi, ker so travniki praktično požgani.
Zaradi takšnega položaja kmetovalcev in živinorejcev v tem delu Prekmurja so oblikovali kmetijski svetovalci in oškodovani kmetje določene zahteve, ki jih naslavljajo predvsem na kmetijsko ministrstvo. V prvem delu zahtev želijo, da bi bila minimalna odkupna cena pšenice 28 sit za kilogram in da se prepove uvoz pšenice v Slovenijo. V drugem delu zahtev pa navajajo, da naj bi se to območje obravnavalo kot del SV Slovenije, ki je doživel elementarno nesrečo in da se kompenzacijsko izplačilo (18.000,00 SIT po glavi živine) izplača že v septembru, kar bi rejcem omogočilo nakup izpadle krmne hrane pred zimo, da ne bi bilo potrebno zmanjšati števila živine. Rejci, ki pa bodo kljub pomoči morali prodati nekaj živine, zahtevajo, da se cena odkupa ne zmanjša.	CIRIL KOSEDNAR ■
K
odkupna cena je dokončna in za kilogram pšenice standardne kakovosti plačujejo 26,50 tolarja. Od pridelovalcev bodo prevzeli vse pogodbene količine pšenice za lastne potrebe, presežke pa odkupujejo za Zadružno kmečko družbo.
Poskrbeli so tudi za pravočasno izplačilo, saj pridelovalci lahko denar za oddano pšenico dvignejo takoj, ko so znani rezultati analize.
LUDVIK KOVAČ«
jejo, da je tudi za tretjino povečan odstrel prenizek in bi bilo potrebno populacijo divjadi še bolj omejiti.
V gojitvenem lovišču Kompas, ki gospodari na 11 tisoč hektarjih lovnih površin, so lani namesto načrtovanih 185 jelenov odstrelili kar 126, podobno je bilo tudi pri divjih prašičih, vendar škoda zaradi tega letos ni nič manjša. Po trditvah lovcev je za večjo škodo, ki jo letos povzroča divjad, v veliki meri kriva tudi suša, saj divjad išče zeleno hrano, to pa najde le na poljih s posevki.
Kakor koli že, dejstvo je, da je škoda po divjadi več kot očitna in kmetom bo škodo potrebno povrniti. Kompas, ki je v preteklosti to škodo vsaj delno skušal poravnavati, je letos v celoti ne bo uspel plačati, zato se bo morala v sanacijo vključiti tudi kmetijsko ministrstvo. Njegovi predstavniki so ob ogledu prizadetih površin in na pogovoru s prizadetimi obljubili, da bodo skušali najti najprimernejše rešitve. Tako bodo del sredstev za sanacijo nastale škode na tem območju skušali zagotoviti tudi v okviru intervencijskih sredstev, ki naj bi jih država namenila prizadetim zaradi suše. LUDVIK KOVAČ«
Cene sredstev za varstvo rastlin
SKZ Martjanci, prodajalna Martjanci		
izdelek	Pakiranje	Mac v sil
reldan 40	0.2	1.403.50
zolone liouide	0.125	622.00
basudin 40 wp	0.1	411,80
mimic	0.2	2.237.10
strobv wq	20 o	987.10
cosan	1/1	388.30
močljivo žveplo	1/1	360.80
pepelin	1/1	392.00
mithos	1/1	1.683,70
topas 100 ec	0.1	887.00
dithane m 45	1/1	1.123.40
euparen	1/1	3.450,40
antracol combi	1/1	3.194,20
ridomil aold	250 a	989,30
mikal	1/1	3.267,00
ouadris	0.1	2.058,40
folicur ew 250	0.1	1.593,30
svsthane 12 e	0,1	938,90
anvil	0.2	2.210,30
roundup	1/1	1.922,40
roundup	5/1	9.180,00
basaaran 600	1/1	3.707,30
motivel	1/1	9.999,60
motivel	0.5	5,324,60
dual aold	1/1	3.878,50
herbocid	1/1	882,70
bancol wp 50	0.1	758,40
fastac ec	0.1	1.065,90
decis 2.5 ec	0.1	1.113,80
karate	1/1	6.309,90
karate	0.2	1.968,20
antracol	1/1	1.365,30
hostaauick	0.1	1.456,10
boom efekt	1/1	2.058.70
bancol	0.1	758,40
topbor	5/1	2.091,50
bor tekoči	1/1	786,00
SKZ Kmetovalec, Oskrbovalni center Ljutomer
izdelek	pakiranje	Mpc n sit
reldan 40	1/1	4.595,00
reldan 40	0.2	1.294,00
basudin 40 wp	1/1	2.360,00
pirimor	100 a	1.895,00
chorus	• 15 a	853.00
strobv wa	200 a	5.985.00
bavleton sp.100 g	325,00
cosan 1/1	376,00
močljivo žveplo 1/1	306,00
pepelin 1/1	360,00
mithos 1/1	7.375,00
mithos  0,2	1.650,00
captan 50 1/1	1.258,00
delan sc-750	0,1	1.400,00
tilt cb 1/1	3.096,00
topas 100 ec 0,1	813,00
dithane m 45 1/1	1.070,00
euparen 1/1	3.310,00
antracol combi 1/1	3.063,00
ridomil gold 250 g 920,00 rcnilan 1/1	7.213,00
mikal 1/1	3.020,00
guadris 1/1	15.544,80
auadris	0.1	1.900.00
folicur ew 250	0.1	1.590.00
anvil	0.2	1.285,70
tilt 250 ec	0.5	4.110.00
rina + extravon	25 o	3.170,00
basanran 600	1/1	4.730.00
tarot 25	5 x 10 q	10.060.00
motivel	1/1	9.600.00
motivel	0.5	5.200.00
dual aold	1/1	3.830.00
herbocid	1/1	850.00
banvel 480	0.2	1.509,00
banvel 480	.1/1	6.463.00
starane 250____________1/1	6.220.00
starane 250____________0,2	2.402,00
bancol wp 90____________Oj	714,00
volaton ec_____________1/1	3.200,00
confidor sl 200________0,1	3,290,00
fastac ec______________0,1	1,114,00
lastac ec_____________0,25	1.840,00
decis 2,5 ec___________0,1	1,060,00
karate________________ 0,2	1,800,00
antracol_______________1/1	1,310,00
bavistin______________ 1/1	4,584,00
hostaguick oj	905,00
boem etekt_____________1/1	1,899,00
orthus_________________0,1	1,113,00
motivel________________1/1	9,600,00
dipterex sl 80_________0,2	905,10
topas c 50 wp 0,25	1.490,00
eclair 49 wq 1/1	19,247,00
aviso dl 1/1	2.914,00
nu-film-17( močilo) 0,5	1.730,00
topbor 5/1	2.060,00
bor tekoči 1/1	1085,00
borogreen 1/1	2.072,00
magneziogreen 1/1	737,00
14 IZ NAŠIH KRAJEV	6. julij 2000, »IB.
Na kratko
Člani Motorističnega kluba Gronska strejla Gornji Petrovci so se izobraževali
Mele
PGD Mele, kije od 1910. do 1952, leta sicer delovalo v sklopu PGD Šratovci, je v nedeljo, 18. junija, proslavilo 90-letnico. Dopoldne je bilo tekmovanje pionirjev in mladincev, popoldne pa osrednja slovesnost, na kateri so najzaslužnejšim gasilcem podelili razna priznanja; upokojeni radgonski župnik Franc Puncer pa je blagoslovil sliko sv. Florijana, ki je nameščena na gasilskem domu. (F. KI.)
Filovci
V tem kraju se že nekaj časa ubadajo s pomanjkanjem parkirnih prostorov, zlasti pred lončarstvom Bojnec. Na bankinah ozkih ulic v neposredni bližini lončarstva je namreč skoraj vsak dan parkiranih veliko avtobusov in osebnih vozil obiskovalcev, ki resno ovirajo lokalni promet, zlasti premike kmetijskih strojev. Krajani grozijo s cestno zaporo! (G. G.)
Z motornimi kolesi odslej varneje na pot
Motorist je v prometu najbolj ranljiv
P
ravkar je poteklo leto od ustanovitve Motorističnega kluba Gronska strejla Gornji Petrovci. Klub šteje okoli trideset članov oziroma ljubiteljev voženj z motornimi kolesi. In ker je motorist
v prometu najbolj ranljiv, so v Gornjih Petrovcih nedavno pripravili teoretični in praktični tečaj varne vožnje.
Goričke motoriste je poučeval Brane Legan, inštruktor in demonstrator varne vožnje. Članom kluba je strokovno in zelo nazorno prikazal pasti, ki čakajo motorista, ko se vključi v promet v različnih okoljih. Poudarjal je, da morata biti brezhibni predvsem pnevmatika in zavora. Njuno stanje je potrebno preveriti pred sleherno vožnjo. In motoristovo življenje pogosto reši dobra čelada. Odločilnega pomena za varno vožnjo je pravilna drža na motorju...
nje in šele zdaj se bodo varno podali na daljšo pot oziroma doživetjem naproti. In da bo njihovo strokovno izpopolnjevanje in klubsko delo nasploh uspešno, so jih denarno podprli: Murska transport, zavarovalnici Triglav in Maribor, ABC Pomurka Internacional, trgovina Ju-ma, okrepčevalnica Tulpika, Eu-rest, mesarstvo Kodila in še kdo.
Čas počitnic, dopustov, sončnih dni je napočil. Gorički motoristi se bodo odslej vozili varneje.
Motoristi so se preizkusili v praktični vožnji. Z zanimanjem
so sledili vožnji inštruktorja Braneta Legana. S svojim praktičnim prikazom vožnje z motorjem jih je opozarjal na napake, ki se jih morajo motoristi odva-
Veselo in srečno na pot!
F. Š. ■ I
Člani Motorističnega kluba Gronska strejla Gornji Petrovci med teoretičnim poukom
Najstarejša prebivalka in prebivalec Lomanoš živita pod isto streho, a nista zakonca
Janžev Vrh
Okrog 450 članov Moto touring kluba Radenci, ki ima sedež na Janževem Vrhu, vzorno skrbi za stezo za motokros, saj letno opravijo tudi do tisoč ur prostovoljnega dela. Veliko nevšečnosti povzroča plazovito 3,5-hektarsko pobočje, ki ga je treba znova in znova utrjevati oziroma obnavljati. Ker so zelo predani športu, jim to ni pretežko. (F. KI.)
diti. Odslej bodo vedeli, kako usodnega pomena je pravilno, pravočasno zaviranje. Na to mora biti motorist pripravljen vsak trenutek. Zbrani so spoznali, da so doslej zavirali »po svoje«. Naučiti so se morali tudi pravilne veščino vožnje v ovinek ...
Tajnik kluba Bojan Prosič je s tečajem posebej zadovoljen. Poudarja, da bi moral tak tečaj opraviti sleherni motorist, kajti koristi njemu in drugim udeležencem v prometu.
Petrovski motoristi so torej lahko za zgled drugim tovrstnim klubom. Najprej so osvojili zna-
Planinsko društvo Matica
»Prosil sem boga in Marijo, da me krogla ne dobi...«
Spomin na zimo, preživeto v partizanski bolnišnici
Lomanošah št. 20 preživljata jesen življenja najstarejša prebivalka in prebivalec tega kraja. Marija Golob je v 88. letu, Anton Kavčič v 87. In pod streho toplega donia obujata spomine na težka leta iz druge svetovne vojne in na vsakdanje življenje, ko se je bilo težko preživljati.
Anton Kavčič seje v Loma- I grada leta 1947. Žena Kristina noše priženil iz bližnjega Pod- I mu je umrla lani, stara 86 let.
Poseben poudarek pomurski planinski poti
""1 eprav je pokrajina ob Muri ena od tistih v Sloveniji, kjer otroci I ne odraščajo s pogledom na planine, aktivnost planinskih dru-I štev dokazuje, da je kljub temu med ljudmi za gore precejšnje zanimanje. Nedvomno to že petdeset let dokazuje tudi dejavnost Planinskega društva Matica, katere člani so prehodili že vrsto planinskih poti. V društvu je trenutno okrog 480 članov, lani so jih zabeležili 481, od tega jih 238 spada v tako imenovano skupino C, ta je za mladino do dopolnjenega 18. leta in redne študente do 25. leta.
V društvu imajo tudi osemnajst izšolanih planinskih vodnikov. Kot pravi predsednik društva Jože Ružič, so cilji obiskovalcev gora čedalje zahtevnejši, to pomeni večje tveganje, zato sta vzgoja in izobraževanje članstva najvažnejši nalogi članstva, za kar skrbi njihovih osemnajst planinskih vodnikov, želeli pa bi, da bi bilo
več izobraževanja na osnovnih in srednjih šolah. Tako iz njihove dejavnosti kot iz načrtovanih in izvedenih pohodov je razvidno, da pomemben del svoje aktivnosti posvečajo pomurski planinski poti, zavedajo pa se tudi pomena reke Mure za prihodnost pomurskega pohodništva in rekreacije, zato tudi vsako leto organizirajo množično prireditev Spust po Muri. Lani so se njihovi člani udeležili skupaj več kot petdesetih pohodov, približno toliko jih bo tudi letos, obenem pa pripravljajo tudi predavanja ter druge prireditve in akcije. Njihovi člani se v prejšnjem desetletju lahko pohvalijo kar s šestimi pohodi na gore, visokimi okrog 6000 metrov, med drugim so to gore Kilimandžaro v Tanzaniji, Aconca-gua v Argentini in Gaullatiri v Peruju.
J. GABOR ■
» j
Nova ISDN izbira!
<1
G.,«'
Preprosto več svobode! V izbiri, v odločitvi, v telefoniranju! Olajšali smo vam odločitev in poenostavili izbiro s ponudbo paketov, ki vključujejo praktično vse! Odslej lahko izberete tudi prenosni ISDN telefon Eurit I33 švicarskega proizvajalca Ascom. Prenosni telefon združuje svobodo in vse	*
prednosti digitalne telefonije: display na slušalki, obsežen spomin, kodiran signal, možnost zadržanja klicev,prevezovanja in konferenčnih klicev,zmogljive baterije.
Pokličite brezplačno telefonsko številko 080 3000 ali povprašajte v najbližji Teletrgovini!
SVET GOVORI HITREJE! Telekom V)
Slovenije	Vs
Odrezati so mu morali pol odmrlega stopala. »Prosil sem boga in Marijo, da me krogla ne dobi...« nam je prijazen starostnik doživeto opisal tiste viharne čase.
Pod isto streho živi zadnjih sedem let tudi Marija Golob, mati Kavčičeve snahe Hanike. Od leta 1945 je vdova in je žive-
Marija Golob in Anton Kavčič sta najstarejša prebivalca Lomanoš in živita pod isto streho. Foto: F. Š.
Ubadala sta se s kmetijstvom na 4-hektarskem posestvu. Še danes je pri hiši pet govedi, od tega dve kravi. Zdaj je gospodar sin Franček in gospodinja snaha Hanika, kije hčerka Marije Golob.
Dedek Anton je največ pretrpel med drugo svetovno vojno. Leta 1942 gaje kot nemškega vojaka potegnilo v vojni metež na Hinjah na Notranjskem, kjer so ga zajeli partizani. Pozneje se je boril v vrstah desete Ljubljanske brigade. Zmrznile so mu noge. Zdravili so ga v partizanski bolnišnici v Kočevskem Rogu..
Na kratko...
la s šestimi otroki na bližnjem lomanoškem bregu. Ona in otroci so se ubadali s kmetovanjem na trihektarskem posestvu. In tako je šlo iz dneva v dan. Otroci so se razkropili in tudi »bog jih je poklical k sebi«. In zdaj je Marija hvaležna, ker ji je lepo v zavetju hčerkine družine. In ko sem želel najstarejša prebivalca Lomanoš skupaj fotografirati, je pripomnila: »Ne slikajte naju skupaj, saj nisva zakonca ...«, a je potem vseeno nastal zgovoren posnetek. Njune oči izpričujejo hvaležnost, spomine ... F. Š. ■
Moravske Toplice
V tukajšnji občini niso zadovoljni s čiščenjem melioracijskih jarkov med njivami, ki jih je (jarkov) več kot sto kilometrov. Koncesijo za vzdrževanje - v prvi vrsti gre za košnjo - ima Vodnogospodarsko podjetje Mura Murska Sobota, ki pa se dela loti ponavadi pozimi, ko je trava že povsem suha. Kositi bi morali poleti in jeseni, menijo svetniki in se zavzemajo, da bi poslej nabrusili kose delavci komunalnega podjetja Čista narava iz Tešanovec. (G. G.)
Ljutomer
Na območju Prlekije in Prekmurja deluje kar 255 gasilskih društev, od tega devet »industrijskih.« Najstarejše PGD je v Ljutomeru, saj so ga ustanovili daljnega 1871. leta. Leta 1873 ustanovljeno PGD Lendava pa je dve leti mlajše. Gasilsko društvo v Žibercih je prav tako z bogato tradicijo, kajti ustanovili so ga 1878. leta. 1882. leta-pa so ustanovili gasilska društva v Apačah, Gornji Radgoni, Orehovcih
I in Ženovcih. tF. KI.)
»K , 6. julij 2000
IZ NAŠIH KRAJEV
15
»Radomerci zaron stonejo, kobilice na pašo nagojajo
V Radomerju so ljudje živeli že v bronasti dobi in tudi zdaj jih je vedno več
Dobivajo priznanja za najlepše urejen kraj
od obronki razsežnih goric jugozahodno od Ljutomera si je na-| šla svoj tok Kostanjevica, ki jo domačini imenujejo Piškur, in I tukaj so se že v bronasti dobi naselili ljudje. Vas pa se prvič »uradno« omenja leta 1422. Če je verjeti podatkom, se je tukajšnje prebivalstvo v zadnjih šestdesetih letih povečalo kar za 133. Hišnih
številk je 52 oziroma 30 več kot ।
Radomerje je sestavni del krajevne skupnosti Železne Dveri. Pogovarjali smo se s podpredsednikom Marjanom Pihlarjem, kije tudi predsednik Turističnega društva Železne Dveri - Radomerje. Povedal nam je, da ima vas šaljivi grb s piškurjem. To je kači podobna riba, ki je živela v tamkajšnjem potoku. Imajo tudi vaško himno in oboje je predstavljeno na tabli, ki izletnike vabi v vas.
Najbolj dejavneje v kraju turistično društvo. Nedavno je organiziralo že trinajsti pohod po poteh kulturne dediščine. Te prireditve se udeleži tudi do petsto pohodnikov. Društvo ima še več dejavnosti. Sekcija ročnih spretnosti se ukvarja z izdelavo spominkov in vizitk za posebne priložnosti. Imajo še sekcije za kulinariko, razvedrilo in šport. Pozabiti pa ne smemo tudi na spretne tamburaše.
Tretjina prebivalcev ima manjše kmetije. Pridelujejo sladkorno peso, pšenico, koruzo, eni se gredo vinogradništvo, drugi bolj živinorejo. Sicer pa jih je Precej zaposlenih v Ljutomeru in drugod.
Za napredek kraja skrbijo domači podjetniki. Podjetje Jesko proizvaja kis vseh vrst za slovenske potrebe. Imajo Avtobusno podjetje Novak, Vodoinštalater-stvo Ludvika Belovica. Za trgovsko in gostinsko-turistično ponudbo skrbi podjetje Stari hrast Angele Pihlar. V vasi pa je še dnevni bar Babilon.
Prostovoljnemu gasilskemu društvu predseduje Branko Novak, ki je tudi tajnik Občine Ljutomer. Lani so gasilski dom, ki rabi tudi vaškim potrebam, obnovili. Napeljali so tudi centralno ogrevanje. Skupaj s turističnim društvom zdaj opremljajo še kuhinjo za potrebe vasi. Te prostore koristijo tudi člani Rdeče-
ga križa, Zveze borcev, upokojenci ter mladi iz Radomerja in Železnih Dveri.
Vodovod je sem napeljan iz Ormoža. Zdaj se dogovarjajo, da bi se vas povezala z ljutomersko kabelsko televizijo.
Naselje je vzorno urejeno. Pred nekaj leti so bili izbrani za najlepši manjši kraj v Sloveniji. V okviru Občinske turistične zveze Ljutomer so bili izbrani za najlepši kraj v občini. Tu gojijo predvsem izletniški turizem. Obiskovalci radi obiščejo bližnji Rado-merščak, kjer je rojstna hiša slavista Frana Miklošiča. V bližnjem Cubru je muzej starih kmečkih orodij in naprav Ralo. In zgoraj so razgledni vinorodni griči.
Radomerčani so tudi ponosni, ker imajo svojo vinsko kraljico. Za lanskega Martina jo je izbralo Društvo vinogradnikov Ljutomer. To je prikupna Mateja Štabuc, ki ji zdaj pravijo kar Martina V.
In življenje v Radomerju je veselo, ko si domačini zapojejo svojo himno:	“
»Radomerci zaron stonejo, kobilice na pašo nagojajo, z brezovimi pliigi orjejo, z gabrovimi lanci zavirajo. Vrag ga je zmisla, šment ga je da, radomerški Fenrih je prvi žjin oral«
FRANČEK ŠTEFANEC ■
Radomerje nam je predstavil Marjan Pihlar, predsednik turističnega društva in podpredsednik KS Železne Dveri - Radomerje.
leti.
Radomerje je lepo urejeno naselje ob cesti, ki vodi iz Ljutomera proti Ormožu. Fotografije:tF. Š.
Prijetno kolesarjenje ob reki Muri in po Slovenskih goricah
Bolje spoznajmo bližnje kraje
V zgornjem delu Slovenskih goric vključuje obmejna panoramska pot tudi Anino pot
ašim in avstrijskim ljubiteljem narave, pohodništva, kolesarjenja, odkrivanja krajinskih lepot in kulturnoumet-niških znamenitosti je vsekakor dobrodošla pred časom določena obmejna panoramska pot. Vodi od Koralp v Avstriji, vstopi v Slovenijo pri Juriju nad Pesnico in vodi do Gornje Radgone.
Panoramska pot se od Jurija, v razdalji, primerni za enodnevni kolesarski izlet, nadaljuje tik ob meji do mejnega prehoda Šentilj. Poteka med čudovitimi vinogradi in sadovanjaki, skozi gozdiče in prek travnikov ter pašnikov. Od Šentilja se pot na-

I alokdo danes ve, da je bil v Lastomercih v radgonski obči-I ni 18. marca 1874 rojen kipar Jožef Ajlec. Prirojen smisel ■ za likovno ustvarjanje ga je v mladosti pripeljal k mariborskemu rezbarju Ivanu Čuvanu, potem je delal kot pomočnik v avstrijskem Gradcu in potem so se mu odprla nova pota.
Želja po izpopolnjevanju kiparskega znanja ga je pripeljala na dunajsko likovno akademijo. Študiral je v letih 1898-1902. Specializiral seje pri K. Kundmannu v letih 1902-06. Na Dunaju je bil med ustanovnimi člani kluba Vesna.
Kipar Jožef Ajlec iz Lastomerec, eden od »izgubljenih« prleških umetnikov
Je skulptura Fant z bikom spomin na Lastomerce?
Ustvarjal v Nemčiji in predvsem Avstriji
Kipar Ajlec je opravil leta 1907 študijsko potovanje v Italijo, leto pozneje v Rusijo. Zatem je ustvarjal v Nemčiji in si nato uredil atelje na Dunaju. Tam je umrl 19. septembra 1944. leta. V tistem času je bilo v naših krajih sorazmerno malo naročil za tovrstno dejavnost in si je bilo potrebno najti delo v večjih središčih. In Prlekija je premogla kar nekaj umetnikov, ki so se izgubili v večjih in pomembnih kulturnih središčih tistega časa. Gre za tako imenovane »izgubljene« prleške slikarje in kiparje.
Oblikoval je cerkveno in malo plastiko ter portrete. Bil je predstavnik akademskega realizma. Leta 1907 je ustvaril delo Ursus in Ligija. Njegov Fant z bikom je nastal leta 1909. Morda je ta skulptura spomin na njegove rojstne Lastmerce? Iz njegove povprečnosti pa izstopa tudi njegov križev pot. Nastal je v letih 1912-14. Zaradi življenja na tujem je doma skoraj neznan.	F. Š. ■
Pohodniki po obmejni panoramski poti se bodo lahko napotili tudi na Anino pot, ki pelje skozi osrednji del Slovenskih goric. Na sliki je naselje Sv. Ana, ki se vedno bolj odeva v turistično zanimivo preobleko. Foto: F. Š.
ZlatoporočencaZver
■ ba sta se narodila 1924. leta: Franc Zver v Gaste-raju, Genovefa pa pri Sv. Trojici. Dom sta si ustvarila v Negovi.
Zlasti težko je bilo Francevo življenje, kajti kot sedemnajstletnik je bil mobiliziran v nemško vojsko in prehodil je dobršen del Evrope (od južne Francije do Rusije). Dvakrat je bil ranjen, a pomembno je, da se je vrnil in 1950. leta se je poročil z Genovefo - nekdanjo sošolko iz prvega razreda osnovne šole. Zaposlen je bil v Opekarni Košaki, pozneje pa pri Snagi Maribor, od koder je odšel v pokoj. Življenje sta dala štirim hčeram in sinu, ki pa je žal 1976. leta umrl v prometni nesreči. Zverova imata deset vnukov in šest pravnukov. Ob zlatem jubileju sta bili slovesnosti v negovski cerkvi in na matičnem uradi pri Svetem
in
Juriju ob Ščavnici.
bili poročni priči: hčerka Angela I Bakal
daljuje do reke Mure, ki ji sledimo do obmejnega prehoda Trate. Potem nas pot popelje skozi Apaško dolino in zaplato ravninskega sveta do znamenitih vinogradniških leg Radgonsko-Kapel-skih goric tik pred Gornjo Rad-gono# kjer se pot konča. V tako imenovane tematske pohodniške poti je vključena tudi Anina pot, ki popelje pohodnike skozi slikovite predele občine Sv. Ana, ležeče v osrednjem delu Slovenskih goric. Speljana je med vinogradi in gozdovi, kjer sta še posebno zanimivi ogradi z divjadjo.
Med številnimi slatinskimi izviri in vinogradi ter zidanicami znamenitih Radgonsko-Kapel-skih goric se na marsikateri vz-
petini odpira lep razgled na Panonsko nižino. In tu sije mogoče ogledati tudi Trstenjakovo hišo v Rodmošcih.
Tematske poti omogočajo našim pohodnikom spoznavanje naravnih in kulturno-zgodovin-skih znamenitosti tudi na avstrijski strani. Tako si je na primer v avstrijski Radgoni zanimivo ogledati muzej, staro orožarno, ženska vrata, žensko cerkev, mestno obzidje, stolp mestne hiše...
In da bi bolje spoznali bližnje kraje, zadostuje, da vzamemo v roke zemljevid. Z nasveti pa so nam na voljo tudi turistične agencije, turistična društva...
Gornji Lakoš
avod za zdravstveno varstvo Murska Sobota je odvzel v vaškem vodovodu deset vzorcev vode za bakteriološko in štiri vzorce za kemično analizo. Bakteriološka analiza je pokazala, da so bili le trije vzorci neoporečni. Ocena: voda iz vodovodnega zajetja v Gornjem Lakošu ni zdravstveno ustrezna, zato priporočajo priključitev na lendavski vodovod. (J. Ž.)
16	REPORTAŽA
6. julij 2000, imi
Prireditev na lendavskem kopališču
Živio, počitnice!
Dan druženja in zabave, da bi pritegnili več kopalcev
a lendavskem kopališču ob hotelu Lipa je potekala v soboto celodnevna zabavna prireditev Term Lendava in Murskega vala, ki jo je prenašal tudi radio Murski val z naslovom
Živio, počitnice. Ob kopanju so se obiskovalci lahko zabavali še z
igrami in se ob raznih predstavitvah tudi kaj naučili.
Tako so se najprej predstavili motoristi oldtimerji, obiskovalci pa so se z motorji častitljive starosti lahko tudi popeljali. Potapljaški klub iz Murske Sobote je prikazal potapljanje, kar je naletelo na precejšnje zanimanje mlajših obiskovalcev. Sodelujoči so tekmovali v igrah na vodi, plavanju in hoji po vodi s smučmi. Svoje akrobatske sposobnosti pa so pokazali tudi skaterji iz Madžarske, ki so državni prvaki in so med drugim preskakovali tudi avtomobil in skupino šestih ljudi. Pripravili so tudi rolerski tria-
tlon za rekreativce, ki je bil organiziran posebej za otroke in odrasle. V triatlonu so se pomerili v tekmovanju z rolerji, in sicer z metanjem na koš, v slalomu in tekmovanju v vzdržljivosti, torej rolanju na nekoliko daljšo razdaljo. •
V igrah in pri celotni prireditvi je aktivno sodeloval tudi direktor lendavskih Term Milan Grah, ki nam je tudi povedal, da razmišljajo o gradnji še enega bazena na zunanjem kopališču, v načrtu pa je tudi širitev hotela. Svojo spretnost v igrah je pokazal tudi novi predsednik len-
davskega turističnega društva Karel Pojbič mlajši, kije Lendavčane povabil, naj se čim več sproščajo in zabavajo na lendavskem kopališču. Prireditev je kljub precejšnji vročini neutrudno povezovala mur-skovalovka Nataša Praprotnik, ki je igre in tekmovanja vodila objektivno in nevtralno, le pri tekmovanju v plavanju je dokaj očitno navijala za člana soboškega potapljaškega kluba Igorja Praprotnika. Najbrž sta sorodnika. Tudi novinar Murskega vala Boštjan Rous je pokazal svoje rolersko znanje v rolerskem triatlonu, kar ga je vidno izčrpalo. Boštjan na koncu resda ni bil med najboljšimi, zadnji pa tudi ne.
J. GABOR T. KOLEŠ I
Štirje skaterji iz Madžarske so preskakovali tudi najpogumnejše obiskovalce. Med njimi je bila tudi murskovalovka Nataša Praprotnik.
Gotovo bi osmi Bikers Weekend motorističnega kluba Road Warriors (cestni bojevniki), ki je bil tokrat v Petišovcih, minil manj opazno, če se pred časom v javnosti ne bi pojavilo anonimno pismo skupine prestrašenih Lendavčanov, ki so ga poslali na več pomembnejših naslovov. V pismu se avtor ali avtorji zgražajo nad motoristi in opozarjajo na veliko nevarnost, ki s to prireditvijo preti Lendavi in njeni okolici.
Nam, ki smo že v preteklosti spoznali nekaj ljubiteljev težkih motorjev, se je seveda stališče zdelo neverjetno, z njim pa se je ob našem povpraševanju strinjala tudi večina občanov. Treba pa je priznati, da imajo bikerji s temnimi oblačili specifičen imidž, ki skupaj z motorji poudarjajo moč, večja moč pa še nikakor ne pomeni tudi bolj nasilnega človeka. Vendar pa je vsebina anonimnega pisma prav gotovo prestrašila kakšno ženico, ki je za zaklenjenimi vrati izza zavese prestrašeno kukala, ali pridejo ti grozni motoristi. Osebno mislim, da je anonimka organizatorjem v propagandnem smislu koristila in da je bilo zaradi nje še več obiskovalcev.
V resnici je bilo razpoloženje na prireditvi v Petišovcih prav prijetno. Motoristi so nam vsi prijazno odgovarjali na novinarska vprašanja in so se bili tudi pripravljeni fotografi-tati. Pa tudi pri trgovini v Petišovcih smo opazili zanimiv prizor, ko so starejše krajanke razpravljale z motoristi in vsi so bili videti prav dobre volje. Prireditev je potekala v petek in soboto, nastopila pa je vrsta kakovostnih glasbenih skupin. Pravzaprav je bilo opaziti, da so bili dejansko veliko bolj agresivni mla-
Takšni so videti čevlji za hojo po vodi. Tekmovalci so bili kljub temu, da so prvič hodili po vodi, zelo spretni.
Najstarejši motor na srečanju oldtimerjev je bil nemški DKW- Das kleine Wunder-, star 74 let.
Na osmem Bikers Weekendu v Petišovcih
Lendava je ostala cela
V dveh dneh več kot deset tisoč obiskovalcev
Fantje iz Avstrije so bili že precej utrujeni. Kljub temu so mi pove-
Motorji, motorji, motorji...
motoristi, a tudi pri teh kakšnih večjih posredovanj varnostnikov ni bilo. Za prireditev je skrbelo devetdeset varnostnikov, kljub temu pa so imeli, po besedah motoristov, glavni organizatorji prireditve zaradi veliko skrbi v preteklih dneh kar nekaj neprespanih noči.
V petek je bilo štiri tisoč, v soboto pa sedem tisoč obiskovalcev prireditve. Prav za Petišovce so se odločili zaradi stadiona za spidvej, kjer so v soboto pripravili meddržavno tekmovanje, s spi-mn •-> rv» /-> mi in! n ti iHi m nrihn_
dnje čim bolje sodelovati. Med drugim so nastopile glasbene skupine Juff, Agenti, Posodi mi jurja.
Rockbitch, Let 3 in Thin Lizzy. Na zelo dober odziv pri publiki je naletela domača skupina Posodi mi jurja, medtem ko je bil odziv publike na svetovno znano skupino
Thin Lizzy bolj mlačen in so v njej uživali predvsem starejši rokerji,
čeprav gre gotovo za najkakovostnejšo skupino na prireditvi z mojstri na glasbenih instrumentih.
JOŽE GABOR ■
Med motoristi je bil tudi Mito Grah iz Murske Sobote. Na motorju
ca mn ia nriHru^ila nriiarna Primorka.
IBIIK , 6. julij 2000
KRONIKA
17
Neznani leteči predmet v Pečarovcih
Žitni krogi -znamenja vesoljcev
Močno sevanje v desetcentimetrskem »pokrovu«
petek popoldne je kombajn pokosil ječmen na delu Zelkove njive na pobočju Trbižka v Pečarovcih, te dni pa bodo pokosili še pšenico. Tako na teh mejnih poljščinah ne bo več videti »povaljanega« klasja v obliki prstana (širokega okrog metra) s premerom 32 metrov in kroga v njegovi notranjosti s premerom osem metrov. Oba lika sta se pojavila v noči s 17. na 22. julij, ki si ju je ogledalo in pokomentiralo nekaj sto ljudi, prvi pa ju je opazil Bela Sever. Seveda so o NLP poročali vsi slovenski mediji.
Na povabilo Zelkovih si je ogledal agriglife tudi dipl, radiestezist in bioenergetik Štefan Titan. Povedal nam je, da je takoj začutil v velikem krogu (prstanu) neznatno sevanje, ki je bilo podobno radioaktivnemu. Potem je vstopil v center (krog s povsem povaljanim klasjem) in ugotavljal aktivnosti sevanja na višini enega metra in pozneje še v nagibu zemljišča 180 centimetrov od tal. Pri opravljanju dela je opazil (enako žena in tudi g. Zelkova, ki sta bili poleg) močno vijoličasto barvo rok. Potem je preverjal sevanje še čisto pri tleh, ker je hotel ugotoviti, odkod prihaja, in ugotovil, da pri tleh sevanja sploh ni bilo. Najmočnejše je bilo v središču v višini enega metra in v nagibu parcele v višini 180 centimetrov od tal. Najmočnejše sevanje je prihajalo od nevidnega »pokrova«, debelega kakih deset centimetrov. Predvideva, da je povzročitelj neznani leteči predmet (NLP); lahko je posledica opazovanja iz vesolja, ne izključuje pa tudi tretje dimenzije. Prepričan pa je, da pečarovski dogodek nima nič skupnega s sevanji pri Gradu. Ne izključuje pa tudi delovanja oddajnikov v trikotniku Vaneča-Nemčavci-Pečarovci, kajti Zelkova njiva je v središču tega trikotnika.
Na kraju samem sem se hotel prepričati o radiestezistovih trditvah. V petek okrog 20. ure smo se (radiestezist Štefan Titan,
ri ocea
g I
boste poletje?
•s
* J
J K
*
IM
RENAULT Clio
www.renault.si
Če krenete takoj na pot in se do konca julija oglasite v najbližjem prodajno-servisnem salonu Renault, ga boste z lahkoto osvojili. Clio Ocean bo namreč vaš že za osvežujočih 1.537.000 tolarjev. Če pa ciljate na Clia s 5 vrati, boste prišli do svojega Oceana že za 1.621.000 tolarjev. Ponudba velja samo do 31. julija. Vabljeni!
Renault Clio.
Svet je njegovo mesto.

njegov sin in podpisani novinar) odpeljali v Pečarovce. Najbolj me je zanimalo, ali bodo tudi moji prsti na levi roki postali vijoličasti, ko jih bom držal nekaj časa v višini, kjer je desetcentimetrska plast sevanja. Res so dobili drugo barvo. Sicer ne tako izrazito vijoličasto, kot so bili Titanovi prsti, pa vendar! Nekaj torej je! Na lastne oči pa sem se tudi prepričal, da se je bajalica v središču kroga dvignila kvišku, torej je energija prihajala od zgoraj. Mimogrede: ko iščemo vodo (in jo najdemo), potegne bajalico k tlom. Je pa radiestezist povedal, da je bilo tokrat sevanje nekoliko slabše kot dan prej. Opozoril je tudi, daje na sicer pohojenih tleh opazil jamice, po čemer je mogoče sklepati, da je NLP morda vzel vzorce zemlje. Morda pa tudi vzorce pšenice in/ali ječmena? Zagotovo pa je vzel te vzorce dipl, radiestezist in bioenergetik Štefan Titan in dal semena kalit. Bodo vzkalila?
Podpisanemu novinarju pa šo se medtem oglasili iz slovenskega uredništva mednarodne revije Sha-re International.
»Pri žitnih krogih gre za še en dogodek, ki najavlja spremembe v naši civilizaciji v zelo bližnji prihodnosti. Žitni krogi so samo eden od znakov navzočnosti višje razvitih bitij na našem planetu. Druga znamenja so na primer svetlobni križi; čudežni pojavi premikajočih se ki-

pcev, ki tudi jočejo’ krvave ali oljnate solze; prikazovanje device Marije in angelov; prikazovanja Jezusa; avtoštoparjev, ki izginjajo iz avtomobila itd. Razlika je v tem, da žitne kroge ustvarjajo naši vesoljski bratje’ z drugih planetov, preostale .čudeže' pa razsvetljeni posamezniki, t. i. mojstri modrosti, ki so izšli iz človeške vrste tega
Dipl, radiestezist in bioenergetik Štefan Titan in njegov sin sta vpričo Vestnikovega novinarja dokazala močno sevanje v desetcentimetrskem plašču meter od središča kroga. Tokrat smo tudi natančneje ugotavljali poležanost pšenice in ječmena: zunanji rob nepoležanega klasja je bil oster, notranji pa bolj »top«. Poležano klasje (v nasprotni strani urinega kazalca) je »sililo« v levo stran prstana oziroma kroga, kar daje slutiti, da je delovala neka središčna (vrtinčasta?) sila: NLP. - Foto: Š. S.
planeta in so v človeški evoluciji dosegli popolnost. Seveda .vesoljci’ in mojstri modrosti vzajemno sodelujejo; vse njihovo delovanje sledi podrobno izdelanim načrtom,« pojasnjuje urednik Janez Ferjanič.
Pečarovski žitni krog je (bil) prvi tak agroglif v Sloveniji. To in drugi pojavi (za nas čudeži) najavljajo prihod visokorazvitih posameznikov z drugih planetov pa tudi mojstrov modrosti v naše javno življenje. Kot pravi škotski ezoterik Benjamin Creme, bo človeštvo z njihovo dobrodejno pomočjo prebrodilo sedanje krize in negotovosti in v naslednjih stoletjih postavilo temelje civilizacije, kakršne ta svet še ni videl. Bova tudi midva, dragi bralec, del tiste družbe? Vse je mogoče, saj so prav v tem času prišli do izjemnega dosežka na področju genetike.
Š. SOBOČAN ■
Korovski gasilci gredo na olimpiado l	V- *
Na državnem gasilskem tekmovanju, ki je bilo v Mariboru, so gasilci iz Korovec tekmovali v skupini člani A, v kateri je sodelovalo kar 229 ekip. Prvi dan so pristali na prvem mestu, drugi dan pa jih je prehitela ekipa iz Rogaške Slatine, tako da so zbrali tekmovalci iz Korovec 33,8 točke in pristali na drugem mestu. Tudi to je odličen uspeh. Uvrstili so se na gasilsko olimpiado, ki bo julija prihodnje leto v Helsinkih na Finskem. Sicer pa so se dobro odrezali tudi tekmovalci PGD Šratovci, ki so se uvrstili med prvo deseterico. PGD Korovci oziroma njegove tekmovalne ekipe dosegajo v zadnjem času nadvse dobre uspehe, saj se uvrščajo na tekmovanjih na prva mesta. O tem pričajo tudi osvojeni pokali, več kot 150 jih krasi gasilsko sobo. S. B.
Je na delu tatinska druščina
Agro Radgona ob pet milijonov
Slavko Kralj podnevi prodaja, ponoči pa mora dežurati
IV noči s 30. junija na 1. julij so neznanci prežagali rešetke na I vratih trgovine Agro Radgona v Apačah in ukradli iz notranjosti I manjšo priročno blagajno. Računali so seveda, da je polna denarja, a so se ušteli: v njej je bil pisarniški material, zato je škode le za 10.000 tolarjev.
Vlomilci so se spet vrnili v noči s 4. na 5. julij.
»Med 23.30 in 6.00 je nekdo ukradel iz skladiščnih prostorov podjetja Agro Radgone dva mulčarja. En je izdelek INO Brežice TFZ-220, kombinacija rdeče in rumene barve, težek okrog 400 kilogramov. Drugi mulčar je rotacijski Maschio, oranžne barve, težek 250 kilogramov. Ker je trgovina ob glavni cesti
in poteka po njej promet vso noč, je morda kdo, ki se je peljal mimo, opazil kaj sumljivega, zato prosim, da nas ali policijo o tem obvesti,« je povedal inž. agr. Slavko Kralj in pozval morebitne očividce, da pomagajo pri odkrivanju vlomilcev in tatov, ki so z zadnjo protipravno prilastitvijo oškodovali podjetje Agro Radgona za 665.969 tolarjev. Prerezali so namreč verige, s katerimi sta bila delovna stroja privezana, in izginili v noč.
»Zadnja dva vloma pa nista bila prva. Že prej so bili izvršeni trije vlomi (kraja kosilnic Gorenja in drugo), zato je naše Podjetje za ekologijo in ekonomiko v kmetijstvu, d. o. o., oškodovano za okrog pet milijonov.
Policija sicer pravi, da za storilci poizvedujejo, menda imajo tudi osumljence, vendar jim za zdaj storitve ne morejo dokazati. Na delu naj bi bila tatinska združba, ki vlamlja in krade po.vsej Sloveniji.
Na novinarjevo pripombo, da so določeni tehnični predmeti v Agro Radgona v Apačah razstavljeni pred trgovino in vsem na očeh, je inž. Kralj povedal, daje to res, vendar tam niso nastavljeni tatovom (kot jim včasih očitajo policisti), ampak zato, da bi jih kupci videli in - kupili.
Eksponati pa so tudi zavarovani z ograjo in povezani z verigami. Še več: kar nekaj nočnih ur so že dežurali, da bi odgnali tatove ali jih odkrili in morda celo sami prijeli.
Š. S. ■
Zgodilo seje...
Prometne nesreče
Ob koncu prejšnjega in v začetku tega tedna se zgodilo na območju Pomurja več prometnih nesreč, vendar so prevladovale take, v katerih je nastala materialna škoda ali so jo udeleženci le lažje skupili. Težji prometni nesreči pa sta bili dve.
18
ŠPORT
6. julij 2000, VESTNIK
Pokalni nogomet
Hokej na travi
Namizni tenis
V Lendavi Nafta -Beltinci
Izžrebani so bili pari šestnajstine finala pokala Nogometne zveze Slovenije, kjer sodeluje 6 pomurskih moštev. Tekme bodo v nedeljo, 16. julija, ko bodo igrali Pohorje : Mura in Kerna Puconci: Domžale ter v nedeljo, 6. avgusta, ko bodo na sporedu tekme Tolmin : Bakovci, Živila Triglav: Odranci in Nafta: Beltinci. (FM)
Mali nogomet
Izpadeta Ivanci in
Lek Lipovci državni in pokalni prvak
Hokejisti Leka iz Lipovec, ki že vrsto let sodijo med najboljše klube v hokeju na travi v Sloveniji, so se izkazali tudi v minuli tekmovalni sezoni, saj so osvojili kar tri državne naslove. Postali so članski državni in pokalni prvaki ter mladinski državni prvaki. Zanimivo je, da je bil to že osmi zaporedni članski naslov (od devetih) državnih prvakov in četrti pokalni naslov.
V letošnjem državnem prvenstvu, ki je potekalo po štirikrožnem tekmovalnem sistemu, je bil zlasti opažen napredek pri ekipi ljubljanske Svobode, ki je bila najhujši tekmec Leku in nekaj časa celo vodila. Lipovčani so se v zadnjih
kolih zopet zbrali in z nekaj zaporednimi zmagami prevzeli vodstvo in ga obdržali do konca. Vsekakor jim je olajšal delo odstop Svobode iz Ljubljane. Zanimivo je tudi, da je Lek v letošnjem prvenstvu kar štirikrat premagal svojega vselej najnevarnejšega tekmeca Triglav iz Predanovec. Mladinci Leka so si naslov državnega prvaka priborili šele v zadnjih dveh kolih v tekmah z direktnima konkurentoma Triglavom in Svobodo. V pokalnem tekmovanju je Lek v predtekmovanju premagal Moravske Toplice in Mursko Soboto, v finalu pa Triglav iz Predanovec in brez posebnih težav ubranil lanskoletni naslov.
Med igralci sta se posebej izkazala kapetan Franc Maučec in Robi Mesarič.
Hokejisti Leka iz Lipovec letos niso sodelovali na evropskem tekmovanju, ker Slovenija ni bila uvrščena v to tekmovanje. Sodelovali pa so na močnem mednarodnem turnirju v Niirnbergu v Nemčiji, kjer so dosegli lep uspeh, saj so zasedli drugo mesto. Sicer pa se Lipo-včani lahko pohvalijo, da dobro delajo z nižjimi selekcijami, iz katere nenehno črpajo igralce za člansko moštvo. Tako so v člansko moštvo uvrstili kar pet mladincev, ki uspešno igrajo. Člansko ekipo vodita trener Stanko Kerman in pomočnik Miran Mesarič, mladinsko pa nekdanji vratar Štefan Sraka.
FERI MAUČECI
Meteor
Hokejisti Leka iz Lipovec - državni in pokalni prvaki. Stojijo od leve: Kerman (trener), M. Mesarič (pom. trenerja), Sraka, Vučko, D. Maučec, Kavaš, G. Forjarr, S. Forjan, Gabor, B. Tivadar, Z. Stanko (fizioterapevt), Sraka (teh. vodja); čepijo: Časar, A. Tivadar, B. Stanko, F. Maučec, P. Forjan, R. Mesarič, Š. Mesarič, Štiblar, Koren; ležita: Tratnjek in Hozjan.
Medobčinska nogometna zveza Lendava
Bistrica prvič tretjeligaš, Petišovci ostali v ligi
tovili z dobro igro v drugem delu rednega prvenstva in v končnici. Vod-
Potem ko nogometašem Bistrice v prejšnji tekmovalni sezoni v kvalifikacijah ni uspelo priti v tretjo državno nogometno ligo vzhod, jim je to uspelo letos. V Ligi Triglav Lendava so namreč zasedli prvo mesto s.prednostjo treh točk pred zasledovalcem Nedelico. Prvo mesto so si nogometaši Bistrice žago-
dobčinski ligi.
Najbolj disciplinirano moštvo so bili nogometaši Nedelice z 91 kazenskimi točkami pred Dobrovnikom, 118, in Bistrico, 123 kazenskih točk. Najbolj nedisciplinira-
Puconska Kerna okrepljena v prvo ligo
Namiznoteniški klub Kerna iz Puconec, ki obstaja šele tri leta, je v tem kratkem času dosegel izjemne rezultate. V dveh letih so se sprehodili v tretji in drugi državni članski ligi ter si kot prvak druge lige že lani zagotovili tekmovanje v prvi državni ligi, za katerega pa se niso odločili. Prepričljivo, brez poraza, je ekipa Kerne (Štefan Kovač, Borut Benko, Andrej Sapač in Robert Smodiš) osvojila naslov prvaka v drugi ligi tudi v minuli sezoni. Sodelovanje v najmočnejši slovenski ligi jim je tudi omogočilo, da bo lahko v tretji državni ligi nastopala druge ekipa, za katero bodo lahko igrali tudi mlajši in še neizkušeni igralci.
Da bi lahko uspešno tekmovali v prvi državni članski namiznoteniški ligi, je bilo potrebno ekipo okrepiti, zlasti še, ker sta se prva dva igralca Štefan Kovač in Borut Benko zaradi službenih obveznosti odpovedala nastopanju v prvi državni ligi. V klub sta prišla dva izkušena igralca - Mirko Unger, ki je doslej nastopal za Moravske Toplice Soboto, in Bojan Pavič, ki je doslej igral za Radlje ob Dravi. Gre za izkušena prvoligaška igralca, ki sodita med najboljše v Sloveniji. Za drugo ekipo Kerne iz Puconec bodo v tretji ligi nastopali mladi igralci Vasja Gorčan, Primorž Gider in Mario Balažič, ki so doslej igrali za Moravske Toplice Soboto, pridružili pa se jim bodo še domači naraščajniki in si tako nabirali potrebne izkušnje. Želja Pucončanov v prvi državni ligi je uvrstitev v sredino lestvice, zadovoljni pa bodo tudi z obstankom v prvi ligi. To sta povedala na tiskovni konferenci NTK Kerne iz Puconec predsednik Ernest Nemec in tehnični vodja Robert Smodiš.
FERI MAUČECI
V pomurski ligi malega nogometa ne bo izpadlo pet moštev, kot je bil prvoten dogovor, temveč le zadnji dve. To sta moštvi Ivanec in Meteorja iz Melinec.
Tako so se dogovorili na seji odbora pomurske lige malega nogometa.
Nova člana pomurske liga pa bosta predstavnika soboške in radgonske zveze klubov malega nogometa.
Prvo leto tekmovanja v pomurski ligi malega nogometa so imeli največ težav zaradi sodnikov, zato so se dogovorili, da mora vsaka zveza, katere moštvo sodeluje v pomurski ligi, zagotoviti po enega sodnika. Prestopni rok za igralce malega nogometa bo od 1. do 15. julija. (FM)
Pande zmagale v Mostu na Soči
V Mostu na Soči je bil ženski turnir v malem nogometu.
Med osmimi ekipami, ki so v predtekmovanju igrale v dveh skupinah, je sodelovala tudi ekipa Pande iz Murske Sobote in dosegla lep uspeh, saj je zasedla prvo mesto. Pande so v polfinalu premagale Škale s 4 : 2, v finalu pa s 4 : 1 Jarše po streljanju kazenskih strelov. V regularnem času se je tekma končala brez golov.
Najboljša strelka na turnirju je bila Anica Korpič, ki je dosegla 6 golov. Vrstni red: 1. Pande, 2. Jarše, 3. Senožeti. (FM)
Šport od tod in tam	__________
Šah - V Mariboru je bil mednarodni mladinski šahovski turnir. Meč 46 šahisti so sodelovali tudi mladi tekmovalci ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote. Lep uspeh je dosegel Denis Gjuran, saj je s 6 točkami pristal na osmem mestu. Maja Vučko je osvojila 4,5, Leon Cajnko in Boštjan Hočevar po 4, Maja Hočevar in Sara Kramar pa po 3,5 točke. (FM)
Šah - Na hitropotezenem turnirju Radenske Pomgrada za dečke in deklice v mesecu maju je zmagal Jernej Buzeti s 5 točkami pred Jankom Lapošijem, 4, v mesecu juniju pa je prvo mesto zasedel Jernej Buzeti s 4,5 točke pred Rokom Muratom, 3,5, in Denisom Duhom, 2,5 točke. (FM)
Šah __________________________________________________
Aleš Lazar mojstrski kandidat
Na nedavnem odprtem mednarodnem prvenstvu Ljubljane v počasnem šahu, na katerem je sodelovalo 129 šahistov iz 9 držav, med njimi 6 velemojstrov in 13 mednarodnih mojstrov, so se izkazali nekateri pomurski šahisti. To še posebej velja za kandidate za mlado olimpijsko reprezentanco, ki bo leta 2002 sodelovala na šahovski olimpiadi na Bledu, saj so se enakovredno kosali z uveljavljenimi šahisti z mednarodnimi naslovi. To so Miha Gomboc, Aleš Lazar in Denis Gjuran, od katerih lahko pričakujemo, da se bodo pridružili trem pomurskim nosilcem mednarodnih naslovov mojstrov Fide (Štefan Cigan, Boris Kovač, Jože Gerenčer). Na turnirju je zmagal ruski velemojster Ecgeny Gleizerov s 7,5 točke. Med pomurskimi šahisti sta bila najuspešnejša Miha Gomboc in Aleš Lazar, ki sta zasedla s po 6,5 točke enajsto in trinajsto mesto. Drugi pa so osvojili naslednje število točk: Tomislav Gruškovnjak 6, Dezider Ivanec 5,5, Denis Gjuran 5, Lea Števanec 4,5, Štefan Režonja in Maja Hočevar po 4 in Boštjan Hočevar 3,5 točke. Aleš Lazar, ki je dosegel 4 zmage (premagal je dva mednarodna mojstra) in 5 remijev (z dvema mednarodnima mojstra in 2 mojstroma Fide), je osvojil naslov mojstrskega kandidata. (Feri Maučec)
stvo so prevzeli v devetem krogu in				no moštvo pa so bili nogometaš				
ga niso več izpustili iz rok. Največji				Lakoša s 184 kazenskimi točkam				
konkurent za prvo mesto je bila			Ne-	pred Olimpijo, 150, in				Čentibo,
delica, ki se jim je približala na eno				129 kazenskih točk.				
samo točko. Odločilna pa so bila				Najboljši strelec v ligi je bil Emi				
medsebojna srečanja, saj je Bistri-				Pal (Čentiba), ki je dosegel 14 go-				
ca dvakrat premagala Nedelico,				lov, sledijo: Dejan Kustec (Bistrica),				
dvakrat pa sta se tekmi končali ne-				Janez Sobočan in Štefan Sobočan				
odločeno. Nogometaši Petišovec,				(oba Nedelica), po 13, Roman Ko-				
ki so zasedli zadnje mesto, so odi-				lenko (Bistrica), 12, Mitja Car (Do-				
grali kvalifikacije z drugouvrščenim				brovnik) in Silvo Gyurkač (Lakoš),				
moštvom v drugi lendavski me-				po 11, Bojan Kuzma (Bistrica), 10,				
dobčinski ligi Kapco. Z zmago so si				Alojz Čizmazija (Nedelica) in Dejan				
zagotovili obstanek v		prvi	ne-	Horvat (Panonija), po 9 golov. (FM)				
Liga Trigla Lendava 1999/2000	1	2	3	4	5	6	7	8
1. Bistrica		2:0	2:2	0:1	5:1	2:3	2:1	5:0
		3:1.	6:1	2:0	1:2	4:0	1:1	8:1
		1:1	4:2	4:2	-	-	-	-
		2:2	T1	3:2	-	-	-	-
2. Nedelica	0:2		0:3	1:4	2:0	4:2	2:1	4:2
	1:3		2:0	1:1	3:1	5:2	4:0	5:1
	1:1		4:0	4:3	-	-	-	-
	2:2		1:1	12:3	-	-	-	-
3. Panonija	2:2	3:0		3:2	1:1	3:3	2:2	1:1
	1:6	0:2		4:2	4:1	0:0	4:0	3:0
	2:4	0:4		1:0	-	-	-	-
	0:1	1:1			-		-	-
4. Čentiba	1:0	4:1	2:3		1:2	2:1	3:2	7:4
	0:2	1:1	2:4		1:2	3:0	3:1	3:0
	2:4	3:4	0:1		■ -	-	-	
	2:3	3'12	3:4		-			-
5. Lakoš	1:5	0:2	1:1	2:1		1:1	0.2	3:1
	2:1	1:3	1:4	2:1		0:0	3:1	4:1
	-	-		-		3:2	0:3	11:0
	-	-	-	-		2:3	2:2	1:2
6. Dobrovnik	3:2	2:4	3:3	1:2	1:1		2:1	2:1
	0:4	2:5	0:0	0:3	0:0		3:1	0:1
	-	-	-	-	2:3		2:2	8:0
	-	-	-	-	3:2		1:3	4:1
7. Olimpija	1:2	1:2	2:2	2:3	2:0	1:2		5:1
	1:1	0:4	0:4	1:3	1:3	1:3		0:2
	-	-	-	-	3:0	2:2		1:5
	-	-	-	-	2:2	3:1		6:0
8. Petišovci	0:5	2:4	1:1	4:7	1:3	1:2	1:5	
	1:8	1:5	0:3	0:3	1:4	1:0	2:0	
		-	-	-	0:11	0:8	5:1	
		-	-	-	2:1	1:4	0:6	
Nogomet
Priprave pomurskih ligašev
Nogometaši Mure so po uvodnih pripravah za spomladanski del prvenstva v prvi državni ligi v Fazaneriji pod vodstvom trenerja Zlatka Kranjčarja odigrali prvo tekmo za trening v Renkovcih, kjer so premagali novega drugo-ligaša Renkovce s 3 :1 (Grizold, Bagola in Cifer iz 11 m za Muro ter Ritlop za Renkovce). V moštvu Mure je zaigral tudi Matič iz Hrvaške, ki je na preizkušnji. Potem pa so odšli na osemdnevne priprave v Monošter v Porabju na Madžarskem, kjer so odigrali prvo tekmo za trening z madžarskim tretjeligašem Rabatothfalom in zmagali z 2 : O (Mesarič, Petrovič). V sredo, 19. julija bo v Murski Soboti gostoval Partizan iz Beograda.
S pripravami za novo tekmovalno sezono v drugi državni ligi so začeli nogometaši Beltinec pod vodstvom trenerja Draga Posavca. Klub so zapustili Kuzma, Zver, Tratnjek, Ulen in Bukovec, Popescu in Adjei, prišli pa so Fekonja (Čarda), Gruškovnjak (Črenšovci), Sunčič in Fras (oba Veržej) in Novak (Mura). Beltinčani imajo že dogovorjene tudi prijateljske tekme. Že v soboto, 8. julija bo v Beltincih gostovalo moštvo SAK iz Celovca, ki tekmuje v tretji avstrijski ligi. V ponedeljek (10. 7.) bo v Beltincih gostoval celjski Publikum. V nedeljo (16. 7.) bo v Beltincih igral novi član prve hrvaške lige Čakovec. Dva dni kasneje, v torek (18. 7.) bodo Beltinčani gostovali pri hrvaškem prvoligašu Zagrebu. V soboto (22. 7.) bodo Beltinci gostovali v Odrancih. V nedeljo (30. 7.) pa v Beltincih gostuje Ormož.
Nogometaši lendavske Nafte bodo začeli s pripravami za novo tekmovalno sezono v drugi ligi začeli v nedeljo, 9. julija pod vodstvom trenerja Stranka Prearadoviča in pomočnika Tomislava Tota. Klub je zapustil Tompa, prišli pa so Tratnjek, Ulen, (oba Beltinci),Godina (Črenšovvci) in Gy6rk6š (Hotiza). S tem pa spisek okrepitev še ni popoln. Pogodbi sta podaljšala Madžar Tarnaš Varga in Sebastjan Starovasnik. V času priprav bo Nafta odigrala več prijateljskih tekem, med njimi tudi s Slavenom Belupo in soboško Muro. V soboto, 22. julija pa bo v Lendavi gostoval Partizan iz Beograda. V predtemi pa se bodo pomerili mladinci Nafte in ZTE. (FM)
Veterani Nafte prepričljivo prvi
V Drugi medobčinski nogometni ligi Lendava so naslov prvaka prepričljivo osvojili veterani Nafte iz Lendave. Naftarji so po petem kolu tekmovanja prevzeli vodstvo na lestvici in ga obdržali do konca, tako da naslov prvaka sploh ni bil vprašljiv. Prepričljivo drugo mesto je zasedla Kapca, ki pa v kvalifikacijah za vstop v prvo lendavsko medobčinsko ni imela sreče, saj je izgubila tekmo s Petišovci in bo tako še naprej tekmovala v drugi ligi. Nekoliko slabša od preostalih moštev je bila Dolina. Veterani Nafte pa so bili poleg tega, da so zasedli prvo mesto, tudi najbolj disciplinirano moštvo s 27 kazenskimi točkami pred Dolino, 28, in Graničarjem iz Benice, 41 točk. Najbolj nedisciplinirano moštvo je bila Kapca z 49 kazenskimi točkami pred Mostjem, 47, in Žitkovci, 43 kazenskih točk.
Najboljši strelec je bil Janez Drk (Graničar) s 15 goli, sledijo: Janez Gazdag (Žitkovci), 14, Karči Toth (Kapca), 13, Marjan Brunec (Mostje), 11, Daniel Herženjak (Kapca), Mihael Prša, Mirko Recek (oba Graničar), Ladislav Varga (Nafta), po 10, Marjan Dominko (Nafta) in Alan Sakač (Kapca), po 9 golov. (FM)
2. MNL Lendava 1999/2000	1	2	3	4	5	6
1. Nafta veterani		2:1	1:2	2:1	2:0	3:2
		1:4	5:1	2:1	4:3	1:0
		1:0	4:2	3:0	3:0	0:1
		1:4	2:1	4:1	3:4	1:0
2. Kapca	1:2		2:1	1:1 ’	4:4	3:3
	4:1		2:1	3:2	2:3	4:0
	0:1		2:1	2:1	4:0	2:2
	4:1		2:3	6:0	9:3	1:5
3. Žitkovci	2:1	1:2		3:1	1:2	3:0
	1:5	1:2		0:2	6:2	4:3
	2:4	1:2		3:3	6:0	0:1
	1:2	3:2			5:4	4;1
4. Graničar	1:2	1:1	1:3		5:2	4:0
	1:2	2:3	2:0		1:2	3:1
	0:3	1:2	3:3		8:2	5:0
	1:4	0:6	5:1		1:3	2:3
5. Mostje	0:2	4:4	2:1	2:5		1:2
	3:4	3:2	2:6	2:1		2:2
	0:3	0:4	0:6	2:8		2:0
	4:3	3:9	4:5	3:1		1:0
6. Dolina	2:3	3:3	0:3	0:4	2:1	
	0:1	0:4	3:4	1:3	2:2	
	1:0	2:2	1:0	0:5	0:2	
	0:1	5:1	1:4	3:2	0:1	
fBIlK , 6. julij 2000
ŠPORT
19
Predstavljamo vam_________________________________
Renkovci po dvajsetih letih drugoligaš
Nogometaši Renkovec, ki so lani praznovali dvajsetletnico delovanja, so dosegli z naslovom prvaka v tretji državni nogometni ligi vzhod in uvrstitvijo v drugo državno ligo svoj največji uspeh.
Nogometni klub Renkovci, ki je bil ustanovljen na pobudo mladinske organizacije, se je najprej vključil v tekmovanje Druge občinske nogometne lige Lendava, kjer so tekmovali eno leto, potem so štiri leta nastopali v Prvi občinski ligi Lendava, štiri leta v pomurski ligi in nato zopet tri leta v prvi občinski ligi Lendava. V tekmovalni sezoni 1993/94 so postali prvaki v Prvi občinski ligi Lendava in igrali kvalifikacije za vstop v tretjo državno ligo. V prvi kvalifikacijski tekmi so doma premagali prvaka ptujske nogometne zveze Stojnce z 2 : O, z enakim rezultatom pa so izgubili na povratni tekmi v Stojn-cih. O zmagovalcu so odločale enajstmetrovke. Pri tem so bili boljši Renkovci, ki so zmagali s 6 : 5 in se prvič uvrstili v tretjo državno nogometno ligo vzhod. Moštvo Renkovec, ki ga je vodil predsed
Nogometaši Renkovec - prvaki v tretji državni nogometni ligi in novi člani druge lige. Stojijo od leve: Alim Huskič (fizioterapevt), Metod Cigut (predsednik), Damjan Balažič, Bojan Kocet, Simon Bojnec, Borut Litrop, Slavko Lebar, Borut Horvat, Andrej Lebar, Goran Koveš (trener); čepijo: Danijel Faršang, Danijel Plej, Aleš Ritlop, Simon Kerman, Robi Bojnec, Damjan Ritlop, Bojan Graber, Boris Balažič, Uroš Felbar. Fotografija: Jure Zauneker
nik Franc Režonja, treniral pa Boris Radoš, je nastopalo z naslednjimi igralci: Režonja, Kocet, Koren Štaus, Markoja I, Toplak, Zadravec, Bpojnec I, Markoja II, Tompa, Bojnec II. V tekmovalni sezoni 1994/95 so nogometaši Renkovec v tretji državni ligi z 20 točkami zasedli deveto mesto. Renkovci bi si lahko zagotovili obstanek v tretji ligi na zadnji tekmi doma z mariborskim Kovinarjem, saj so dve minuti pred koncem vodili z 2 : 1, vendar
so gostom dovolili, da rezultat izenačijo, zato so morali odigrati za obstanek v ligi kvalifikacije s celjskim predstavnikom Uniorjem iz Zreč. Ker sta se obe tekmi končali z rezultatom 2 : 2, so o zmagovalcu odločile enajstmetrovke. Pri tem so bili uspešnejši nogometaši Uniorja in se uvrstili v tretjo ligo. Po treh letih tekmovanja v prvi lendavski nogometni ligi so nogometaši Renkovec v sezoni
Kajak kanu
Borut Horvat četrti
Na reki Lofri v Avstriji je bilo tekmovanje kajakašev in kanuistov v spustu za svetovni pokal. Med njimi je bil tudi kanuist Borut Horvat, član Kajak kanu kluba Mura iz Kroga, ter zasedel osmo in deveto mesto. To je manj, kot je bilo pričakovati in kot je Borut sposoben doseči. V skupni uvrstitvi je zasedel Borut Horvat četrto mesto in ni ponovil lanskega uspeha, ko je bil tretji. (FM)
[ Kolesarstvo
Simon Špilak vodi
V Novem mestu je bila mednarodna cestnokolesarska dirka za veliko nagrado Krke, tekmovali pa so tudi dečki za pokal Slovenije. Sodelovali so še tekmovalci Kolesarskega kluba Tropovci. Zopet se je izkazal Simon Špilak, ki je zmagal med dečki v dirki za pokal Slovenije in v skupni uvrstitvi vodi z 10 točkami razlike. Med mlajšimi mladinci Tilen Črvek in Blaž Gyoha nista imela sreče, saj sta bila v skupini, ki je padla. Med starejšimi mladinci pa je zasedel Zlatko Mesarič med 65 kolesarji na 92 km dolgi progi osmo mesto. (FM)
V Selu na Goričkem je bilo odprto arzavno prvenstvu
Kolesarski klub Murska Sobota in Nogometni klub Rotunda iz Sela. Sodelovalo je 111 kolesarjev iz Avstrije Hrvaške in Slovenije, ki so tekmovali na 2000 in 4200 metrov dolgih progah. Med njimi so bili tudi kolesarji iz Veržeja in Murske Sobote. Pri rekreativcih je Peter Panič iz Veržeja zasedel peto, Saša Dolgov iz Murske Sobote pa sedmo mesto. Med ženskami je bila Irena Čeh iz Veržeja sedma, pri ml mladincih je Luka Gyoha iz Murske Sobote zasedel deveto, pri st. mladincih Jože Panič šesto in Aleš Flisar (oba Veržej) sedmo mest*. V konkurenci kolesarjev do 23 let je zasedel Aleš Flisar iz Murske Sobote devetnajsto mesto. (FM, fotografija: JZ)
Šport od tod in tam
Atletika - V avstrijskem Brucku na Muri je bil ulični tek. Med več kot dvesto tekači je sodeloval tudi Geza Grabar (TS Radenska) in zasedel v absolutni kategoriji v teku na 6,1 km peto mesto, v svoji starostni kategoriji pa je bil četrti. (GG)
Mali nogomet - Na prvem medobčinskem turnirju v malem nogometu za pokal občine Razkrižje je sodelovalo sedem ekip iz Pomurja. V finalu je Meteorplast premagal Beltince z 2 : O in zasedel prvo mesto. Za tretje mesto pa je Šafarko premagalo Malo Nedeljo s 4 : 1. Najboljši strelec je bil Andrej Pozde-rec iz Beitinec. (NŠ)
Strelstvo - SD Varstroj Lendava je pripravila v Čentibi regijsko tekmovanje v streljanju z MK puško. Sodelovalo je osem ekip. Ekipno je zmagala SD Ormož s 1049 krogi pred SD Kolomana Flisarja Tišina, 1046 krogov. Med posamezniki je zmagal Dušan Ziško (Tišina) s 369 krogi. Robi Kančal je zadel 276, Bruno Pintarič (oba Varstroj) pa 275 krogov. Med mladinci je ekipno zmagal Varstroj s 743 krogi, med posamezniki pa Igor Paušič (Varstroj), 282 krogov. (A. Zver)
Kasaštvo - V Kalmarju na Švedskem je bilo tekmovanje za evropski pokal Fegat voznikov amaterjev. Med udeleženci iz 12 držav je Slovenijo v ženski konkurenci zastopala Darja Jureš (KK Ljutomer). V kvalifikacijski dirki je zasedla 4. mesto in se uvrstila v finale, kjer je v kombiniranem nastopu (moški, ženske) zasedla odlično četrto mesto. (NŠ)
Tenis - V pomurskih rekreativnih teniških ligah je bilo na sporedu 3. kolo. V absolutni B- kategoriji vodi Matej Starčič z 52 točkami pred Iztokom Vršičem in Benom Žnuderlom, po 41 točk. V C-kate-goriji (nad 35 let) vodi Miha Potočnik s 84 točkami pred Dejanom Kolaričem, 50, in Milanom Žnuderlom, 34 točk. V kategoriji D (nad 45 let) vodi Franc Maučec s 76 točkami pred Jankom Nahberge-rjem, 47, in Lojzetom Filipičem, 45 točk. V absolutni ženski kategoriji vodi Martina Bagari z 80 točkami pred Vero Nahberger, 40, in Darjo Vršič, 26 točk. (FM)
Hitrostno rolanje - V Lendavi je bilo tekmovanje v triatlonu na rolerjih. Med člani je zmagala Riljana Kramberger (MS) pred Ladislavom Solaričem (Lendava) in Gelči Jamnik (MS). Pri otrocih je zmagal David Solarič pred Niko Koncut in Doris Solarič (vsi Lendava). Rolerji iz Sombotela na Madžarskem pa so prikazali akrobatsko rolanje. (F. B.)
Danilo Kacijan - vodja tekmovanja v 3. SNL vzhod_____
Bil sem ponosen, da sem Slovenec
1997/98 postali prvaki in se drugič uvrstili v tretjo državno ligo. Moštvo Renkovec je treniral Goran Koveš. V tekmovalni sezoni 1998/ 99 so zasedli Renkovci v tretji državni ligi četrto mesto z enakim številom točk (51) kot tretji Bakovci. V minuli tekmovalni sezoni pa so Renkovci brez poraza postali prvak v tretji državni ligi in se prvič uvrstili v drugo državno ligi. Za ta uspeh so poleg igralcev zaslužni tudi trener Goran Koveš, predsednik Metod Cigut in celotni upravni odbor. Z uvrstitvijo v drugo državno nogometno ligo so se dogovorili, da v klubu ostanejo vsi igralci, moštvo pa bodo okrepili z nekaterimi mladimi igralci soboške Mure. Da bi zadostili potrebam tekmovanja v drugi državni ligi, so se lotili širitve klubskih prostorov, kjer bodo uredili tudi centralno ogrevanje. Dela bodo končali v treh tednih, ko si bo igrišče in klubske prostore ogledala komisija NZS. Spomladi pa se bodo lotili tudi gradnje tribun za tisoč gledalcev. Moštvo v drugi ligi bo vodil trener Goran Koveš, njegov pomočnik pa bo Štefan Ivanič. V Renkovcih so ponosni na dosežene uspehe svojega moštva, status drugoligaša pa želijo obdržati tudi v prihodnje.
FERI MAUČEC ■
Medobčinska nogometna zveza Murska Sobota bo v novi tekmovalni sezoni vodila tekmovanje v tretji slovenski članski in tretji slovenski mladinski ligi vzhod. Vodja tekmovanja je Danilo Kacijan, podpredsednik MNZ Murska Sobota ter član IO NZS in predsednik registracijske komisije pri NZS. Z njim smo se pogovarjali o vtisih z evropskega nogometnega prvenstva in pričakovanjih na tekmovanju, ki ga vodi.
- Bili ste na evropskem nogometnem prvenstvu. S kakšnimi vtisi ste se vrnili?
»Na evropskem nogometnem prvenstvu sem si ogledal dve tekmi
slovenske reprezentance, in sicer v Amsterdamu Slovenija : Španija in v Arnhemu Slovenija : Norveška. V nepozabnem spominu mi je ostala tekma v Amsterdamu s Španijo, saj se je na njej zbralo tudi nad 11.000 slovenskih navijačev, ki so živeli z reprezentanco. Takrat sem bi ponosen, da sem Slovenec. Z rezultati slovenske reprezentance sem zadovoljen, čeprav osebno obžalujem, da nismo dosegli še kaj več, saj se možnosti za uvrstitev v četrtfinale ne ponujajo vsak dan. Posebno sem zadovoljen z igro in odnosom naših nogometašev, ki so Slovenijo promovirali v najboljši luči in dokazali, da v nogometu ni več malih in velikih ter da smo povsem upravičeno sodelovali na evropskem prvenstvu.«
- Po dveh letih je prevzela vodenje tretje slovenske članske in mladinske nogometne lige vzhod pd Lendave Medobčinska nogometna zveza Murska Sobota. Kaj kot vodja pričakujete od tekmovanja?
»Moram povedati, daje Medobčinska nogometna zveza Lendava dve leti uspešno in korektno vodila tekmovanja. Mi želimo s takim delom nadaljevati in upravičiti zaupanje Nogometne zveze Slovenije. Takoj po končani tekmovalni sezoni smo začeli z aktivnostmi za vodenje lige. V Odrancih smo izžrebali pare tekmovanja za sezono 2000/2001. Stekle pa so tudi druge aktivnosti, potrebne za vodenje tekmovanja.«
- Kaj pričakujete od tekmovanja?
»Pričakujem, da bo tekmovanje potekalo v najlepšem redu, da bo kakovostno, pošteno in profesionalno, zato pa moramo zagotoviti vsem akterjem enake možnosti za tekmovanje. To bo tudi garancija, da si bo tekme ogledalo veliko gledalcev, za katere se nogomet tudi igra.«
FERI MAUČEC ■
Judo
Pet zmag Gorana Hašiša
V Ventimigli na Ažurni obali v Italiji je bilo tradicionalno odprto ekipno prvenstvo Italije v judu, na katerem je sodeloval tudi Sobočan Goran Hašaj (73 kg), ki tekmuje za Impol iz Slovenske Bistrice, in dosegel lep uspeh. Ekipno je Impol med 18 ekipami iz 12 držav zasedel odlično drugo mesto. Impol je premagal predstavnike Francije, Nemčije, Romunije, Nizozemske in Belgije ter šele v finalu izgubil z reprezentanco Italije. Goran Hašaj je dobil vseh pet borb, medtem ko je moral finalni dvoboj zaradi poškodbe predati brez borbe. Upajmo, da poškodba ni hujša in da bo pozdravljena do začetka avgusta, ko se začnejo v Izoli priprave državne reprezentance, ki se bodo nadaljevale na Slovaškem. (FM)
Atletika____________________________
Glažar in Mauko dvakratna podprvaka
V Ljubljani je bilo državno atletsko prvenstvo za veterane v atletiki. Sodelovali so tudi štirje tekmovalci iz Pomurja in se lepo odrezali. Najboljša sta bila Karel Glažar, ki je v skoku v višino (140 cm) in v metu krogle (10,28 m) zasedel drugi mesti, in Zdravko Mauko, ki je bil drugi v skoku v daljino (5,45 m) in v teku na 400 m (57,14). Oba sta postala dvakratna državna podprvaka. Vlado Andrejek je v metu krogle (9,82) zasedel tretje, Miran Kondrič pa v skoku v višino (150 cm) četrto mesto. (KG)
Hitrostno rolanje
Deseterica na evropsko prvenstvo
V madžarskem Jazszberenyu bo od 11. do 16. julija evropsko prvenstvo v hitrostnem rolanju za kadetske in mladinske kategorije. V slovenski ekipi, ki jo bosta vodila Ladislav Solarič, predsednik Zveze kotalkarskih športov Slovenije in trener rolarjev Aleš Gros, bo deset tekmovalcev. Med njimi bodo štirje pomurski tekmovalci. Med kadeti bo nastopil Jernej Škri-lec (Roller klub Murska Sobota), med kadetinjami Mojca Duh (Dokonča Lendava), med mladinci Miran Rožman (Dokonča Lendava) in med mladinkami Tanja Koren (Do konca Lendava). F. Bobovec
Rokomet
Monošter premagal Krog
V Krogu je bilo tradicionalno mednarodno srečanje rokometnih veteranov Monoštra iz Madžarske in Kroga. Boljši so bili gostje iz Porabja, saj so zmagali s 25 : 22 (13 : 11). Strelci: Šernek, 7, J. Varga, 5, Kovačič, Kol-manko, Titan, Meolic F. Varga, Bertalanič in Svetec, po enega za Krog, ter Toth, 7, Kocsis, 6, Banfi, 5, itn. za Monošter. Povratno srečanje bo jeseni v Monoštru. (FM)
20 MULARIJA
6. julij 2000, VESTNIK

Ko sem prvič kuhal, je šlo seveda vse narobe.
Bil sem zelo lačen, zato sem se odločil, da si bom spekel piščanca. Dal sem ga v ponev, polil z oljem in nato vse skupaj dal v pečico. Vključil sem štedilnik in čakal. Čez nekaj časa sem se spomnil, da ga nisem osolil. Odprl sem pečico in potresel nanj sol. Bil je že precej pečen. Hotel sem, da še malo porumeni. Medtem sem se šel igrat z žogo. Pozabil sem na piščanca. Ko sem se vrnil, je bilo vse v dimu in je zelo smrdelo. Piščanec je bil ves črn. Tako sem ostal še naprej lačen. Počakal sem
Na morju smo bili, se lepo zabavali, plavali, se potapljali in se nori delali.
Učitelji so živce Izgubili in se na vso moč trudili, da bi stvar razrešili.
Potem smo spet kaj ošpičili, da so jim živci kar počili.
Ko domov smo se vrnili, so starši od veselja poskočili; učitelji pa so se pritožili, da smo težave jim povzročili.
ANDREJA HOLSEDEL, 4.
RAZ.
OŠ SVETI JURIJ

V petek sem dobila spričevalo in kolesarski izpit. Zelo sem se veselila.
Med počitnicami bom šla k bratrancu. Tam bom ostala tri dni in se zabavala ob računalniških igricah. Počitnice imamo dva meseca in pol. K meni bo prišla sošolka Ines. Ostala bo en teden. Veliko se bova igrali, pogovarjali... Obiskali me bodo tudi sorodniki. Verjetno me čaka še kakšno počitniško presenečenje.
TAMARA PERŠA
OŠ CANKOVA
Že od malih nog so me učili, da moram biti priden in ubogati. Včasih pa je to v mojih letih zelo težko. Zase lahko povem, da sem precej priden otrok, toda pridejo tudi dnevi, ko ne morem iz svoje kože, ko sem zelo nagajiv in neposlušen. Pred kratkim je bilo tako.
Očetu in mami sem ugovarjal na vsako njuno besedo, da o ubogljivosti sploh ne govorim. Na kratko povedano: nič si nisem dal dopovedati. Zaradi tega sta me zelo oštela, pa tudi moja za zadnja jih je nekaj dobila. Takrat sem jima obljubil, da se kaj takega ne bo več ponovilo. Ker obljuba dela dolg, kot pravi pregovor, bom skušal to držati. Vendar vem, da bo to težko.
BLAŽ NEMEC, 4. B
OŠ I M. SOBOTA
Jaz sem košek za smeti. Imam velika usta. Vedno sem lačen. Moja najljubša jed so papirčki, ogrizki, olupki banan in arašidov. Tudi škatle, steklo, zamaški, pločevina in druga šara mi teknejo. Jem lahko štiriindvajset ur na dan. Bolj ko je poln moj trebuh, čistejša je vaša ulica.
ANJA SLEKOVEC, 1. RAZ.
PODRUŽNIČNA OŠ CVEN
***
Koševa oziroma tvoja pripoved se mi zdi zelo zanimiva. Se strinjaš, da gre za nenasitni in ne nasitni koš?
mamo, ki mi je končno pripravila nekaj za jesti.
Sklenil sem, da ne bom več kuhal.
MARKO RECEK, 4. RAZ. OŠ SV. JURIJ
***
Tako hitro pa spet ne smeš obupati. Učimo se vendar na napakah. No, paziti je potrebno, da nas storjene napake ne bi preveč stale.

Bil je lep sončen dan. Vse je bilo zeleno.
Miha se je odločil, da bo šel na sprehod v gozd. S sabo je vzel tudi fračo. Prišel je do velikega drevesa. Na njem je zagledal ptičje gnezdo. Začel je plezati navzgor. Ko se je dotaknil gnezda, mu je spodrsnilo. Pri tem je zamahnil z roko in vrgel dol gnezdo s ptičkami. Tudi on je padel na tla in si zlomil nogo. Mama ga je peljala k zdravniku, ki mu je dal na nogo mavec.
Tako je moral Miha ležati v postelji. Zunaj pa je sijalo toplo sonce.
Tudi letos smo se z otroki Vrtca Gaberje odpravili na letovanje k morju. Prvič smo se nastanili v počitniškem domu v Zambratiji in moram priznati, da nam je bilo zelo lepo. Stroške prevoza nam je poravnala Občina Lendava, s čimer je zmanjšala stroške staršem. Vsi smo bili takšne pomoči zelo veseli. Veliko staršev si ne more privoščiti dopusta na morju, privoščijo pa počitnice svojim otrokom.
MILOJKA UTROŠA
Bilo je nekega sončnega dne.
Prišla sem domov iz šole in torbo vrgla na kavč. Bila sem jezna, zelo zelo jezna. Mama je prišla iz kuhinje in mi dejala: »Zdravo, Janja, kje pa je Damjan?«
»Joj, veš, moral je ostati po pouku, ker morajo narediti plakat,« sem rekla. »Kje pa je tvoje kosilo? Zelo sem utrujena in lačna,« sem dodala.
»Čakaj, čakaj, Janja, saj sem komaj prišla iz službe! Misliš, da
vJ^tčee a o-čeh fzMJtou-otfau
uteemtttj-e j
7. babico greva večkrat ob reki Ščavnici. Z nama hodi tudi pes in včasih še muca.
Bilo je poletje. Trava je bila ponekod že zelo velika. Jaz sem tekel naprej. Naenkrat sem zagledal pod sabo kačo. Oba sva bila presenečena. Skočil sem čez njo, ona pa se je odplazila vstran. Babica je rekla, da je bila belouška, ki ni strupena. Je zelo koristna, saj lovi miši In druge glodal-ce.
To je bilo moje prvo srečanje s kačo.
MATIC DOBRANJŠČAK, 3. RAZ. OŠ STROČJA VAS
Lepi so občutki, ko daješ drugim nekaj, kar potrebujejo. Naj bo to prijazen nasmeh, prijazna beseda, ponujena roka ... Prostovoljci Srednje zdravstvene šole M. Sobota že več let bogatimo in lepšamo življenje varovancem Doma starejših Rakičan (na posnetku) in v Domu Lukavci. Obiskujemo jih enkrat tedensko, največkrat ob petkih. Varovanci in prostovoljci preživimo skupaj lepe in prijetne trenutke.
Sfrntč črt fa&otaU um, je,
nisem delala, da sem tam poležavala?!« mi je zabrusila. Tako sva se sprli.
»Veš, mama, nekaj mi je prišlo na misel,« sem dejala čez čas.
»Kaj?« je zanimalo mamo.
»Lahko bi skupaj skuhali kosilo, tako bi bilo imenitnejše!«
»Ne vem, ali bi ti pomagala,« je veselo dejala.
»Oprosti, mama!«
»Dobro! Zdaj pa hitro skuhajva kosilo, preden bo Damjan prišel
domov,« je dejala pomirjujoče.
Čez nekaj časa se je Damjan res vrnil in dejal: »Kako odlična hrana! Kdo je skuhal kosilo?«
»Jaz in mama,« sem mu odgovorila.
Pohvala mi je dobro dela in sklenila sem, da svoje jeze ne bom več stresala na druge in s tem povzročala prepir.
JANJA TKALEC, 4. B OŠ FRANCETA PREŠERNA
ČRENŠOVCI
Obiskujemo tudi otroke v Vrtcu Lavra M. Sobota (na posnetku) in otroke OŠ IV M. Sobota. Is
krice v otroških očeh in njihov smeh nam povedo, kako so srečni že ob našem obisku. Pro
stovoljci dobimo ob tem tudi izkušnje za svoj poklic in življenje.
Najzaslužnejšim prostovoljcem smo na zaključni prireditvi po-delili pohvale. Zahvala pa naj velja tudi vodstvom in osebju vseh ustanov, ki so nam omogočili in sodelovali z nami pri našem prostovoljnem delu. Kako malo je potrebno, da osrečiš človeka! Tako pa si srečnejši tudi sam.
IRENA ŠUMAK, MENTORICA PROSTOVOLJNEGA DELA
J^t,
Prvi vlaki so bili počasni. Poganjala jih je parna lokomotiva. Imeli so velike dimnike, iz katerih se je kadil gosti dim. Čez čas so izumili dizelske lokomotive. Danes so najmodernejši električni vlaki. V novem tisočletju pa bodo izumili vlake na raketni pogon. Ti bodo hitri kot raketa.
ANIRAKODILA, ^,A OŠ CANKOVA i
O
Počitnice so kot nežno valovanje morja, tiho šumenje v krošnjah sadnih dreves ... So kot neskončni ples pisanih metuljev in topel dotik sončnih žarkov. Počitnice so nestrpno lesketanje zvezdic v otroških očeh.
RAZREDNIČARKA 1. B-RAZREDA OŠ KRIŽEVCI
***
In kaj so napisali nekateri učenci o počitnicah?
- Kopal se bom na morju. (Peter)
- Naspal se bom in odšel k babici. (Matej)
- Med počitnicami bom doma in tudi na morju. (Stanko)
-Trenirala bom konje. (Sabina) - Presenetila bom babico in dedka.
(Tamara)
- Igral bom košarko. (Patrik)
- Veliko bom risala. Pisala bom tudi učiteljici. (Jasmina)
Tam zadaj za lopo velik hrast stoji.
Spomladi se razcveti in nas prijetno hladi.
Nekega dne so ga podrli, drevo je ječalo...
Za to ni vedel nihče, trpelo je tudi moje srce.
PETRA HAMER, 6. B OŠ APAČE
in čudefat
Nekega sončnega dne, ko se je Jan vrnil iz šole, se je šel vozit s kolesom. Kmalu je ugotovil, da ga kolo ne uboga.
Popeljalo ga je namreč zelo daleč med planine. Bile so zelo visoke. Hotel je iti na eno od njih. In čudežno kolo ga je popeljalo tja. Bil je zelo presenečen in srečen. Ko je prispel na vrh, se je spomnil, da doma ni nič povedal. Odločil se je, da se bo vrnil. Planina je bila zelo strma, zato je šel peš do doline, nato pa se je dalje peljal s kolesom.
Ni ga bilo potrebno poganjati, ampak ga je peljalo samo, ker je bilo čudežno. Ko se je vrnil domov, ga je mama kregala, zakaj se ni po pouku takoj vrnil domov.
Zagrozila mu je, da mu bo vzela kolo, če se bo še kdaj potepal. Od takrat gre Jan takoj po pouku domov.
PETRA FRANKO, 3. B OŠ PUCONCI
***
Tako je Petra opisala eno od slik v delovnem zvezku. Zanimivo, kajne? Ampak ni mi jasno, zakaj je kolo Jana popeljalo na vrh planine, dol pa je moral peš.
>
HNIK 6. julij 2000
NA SCENI
Vaša pisma, vaša čustva, vaša mnenja!
Sašo (YesterdaY) - pesem zate
Ne morem verjeti, ta tvoja pesem - Sprehod z depresijo, kakor da bi na kratko zapisal moje življenje. Tudi jaz sovražim tisti svoj »moram biti«. Zakaj bi ga končala, zakaj bi ga živela? Lahko pa najdem nekaj vmes, pravzaprav sem že našla, tisto, tisto vmesno pot, ko ljubiš vse in sovražiš vse.
Nihče me ne razume, zakaj potem govorijo, da me poznajo? Sašo, ne poznam te, pa vseeno - zakaj upaš in čakaš?
Naredi si svoj svet, bodi drugačen - verjamem, da si že! Izbriši besedo življenje, bodi upornik, verjemi, našel boš smisel v vsem tem nesmislu.
Tema se še vedno spušča name, toda zdaj je drugače.
Tisti občutek, ko te vsi gledajo in si mislijo, da si na koncu, to življenje, ki ga preziram, in ta tema skozi katero gledam... Ti me razumeš, mar ne?
»Black Roses«
Povej mi, reka Mura
Le tebi lahko povem, kako zelo mi je hudo, le tebi lahko povem, kako zelo trpim, le tebi, reka Mura....
Le tebi lahko povem, da želim si proč, le tebi lahko povem, da želim si živeti, le tebi, reka Mura...
Veš, kmalu te bom zapustila, tebe, tvoje gozdove, polja in ljudi, odšla bom tja, kjer bom lahko živela. Povej mi, reka Mura, ali ti bo takrat hudo?
Tamarine
Le ti
Prosim te, stisni se k meni.
Poljubi me, misel na to me še sedaj boli.
Pri meni si, brez tebe ne vem, kaj bi.
Le ti si mi vse, kar čutim.
Zato se bojim, da te ne izgubim.
Le tebe čutim, le tebe želim si!
Mateja H.
Hej, mali
Ni me doma, če iščeš me ti, vedi, da zastonj pri vratih zvoniš, podoknice poješ mi in mi rože nosiš, ker jaz ne ljubim te, še simpatije čutim ne, zato ne išči me, ker zate me ni doma, ker nisem osamljena, ob menije on in tvoj trud je zastonj, ni me doma, če iščeš me ti,	t
hej, mali, drugo poišči si.
Sonja
Slika bolečine
Na dlani slika mi leži in solza roko žalosti, ko gledam te tvoje oči, ki nekoč zame žarele so.
Zaprem dlan, da pozabim vse tiste dni, a ljubezen še vedno v meni živi.
Nataša C.
Napovednik koncertov
strogo zaupno
Dragi M............I
Do sedaj ljubezni prave nisem poznala, a ko sem tebe spoznala, sem spoznala drugi del sebe in s tem ljubezen do druge osebe. Spoznala sem, da ni vse črno, kar je še pred mano, da so tudi svetli dnevi, ki so z žarki obsijani.
Hodila sem dolge poti, vendar nikogar pred mano bilo ni. Naenkrat si prišel ti in srce odprl mi. Od takrat naprej sva eno, tako kot življenje in ljubezen.
In sedaj skupaj hodiva to pot, ki popeljala naju je v svet ljubezni.
^vala ti, dragi!
Tvoja Seny
Dragi moj mucek, to pismo je namenjeno samo tebi, da ti pove, kako te ljubim. Hočem, da bi zares vedel, da mi pomeniš vse na svetu in da je moja ljubezen do tebe večna. Moje srce si osvojil že v tistem trenutku, ko sem te prvič zagledala. Prav tako hitro se je večala moja naklonjenost do tebe. Bilo je mnogo trenutkov, ko sem nestrpno čakala, da te ugledam med množico ljudi. Neizmerno sem srečna, ker te imam. V moje življenje si prinesel veselje in zadovoljstvo, obarval si ga z barvami sreče in ljubezni, kot ga ni še nihče. Odkar se ljubiva, je moj življenjski cilj, da te osrečim. Zdaj si težko predstavljam vsak nov dan brez tebe, čeprav te kakšen dan ni ob meni. Ljubezen, ki jo v svojem srcu čutim do tebe, nima meja, ker še vedno raste iz dneva v dan in je ne more nihče ustaviti ali uničiti. Ne morem več živeti tako, da te ne bi ljubila. Omami .me že samo tvoj prijetni glas, tvoj prečud-
Tebi, Vili!
oviti pogled, in ko čutim dotik najinih rok, se zavem, kako močna je ljubezen, ki jo nosim v sebi. Obožujem te! Tvoje ustnice, tvoji nežni in sladki poljubi me spravljajo ob pamet in neskončno lepo in varno se počutim v tvojem objemu. Potrebujem te ob sebi, da lahko srečno živim, kajti ti si moj sončni žarek, ki razsvetli temo dneva. Trenutki, ki jih preživiva skupaj, so tako dragoceni, da jih ne more nič nadomestiti, še bolj pa ne more nihče nadomestiti tebe, ker si prav ti tisti, s katerim sem zares srečna. Vse, kar imam rada, izgubi svojo vrednost, če tega ne morem deliti s teboj. Zate bi dala vse, a najpomembnejše - moje srce - že imaš. Ne želim si ničesar in nikogar drugega, samo tebe, ker si ti smisel mojega življenja. Rajši v življenju s
tabo propadem kot s komer koli drugim uspem! Hvaležna sem ti za vso tvojo podporo, dobroto, pomoč, razumevanje in nesebično ljubezen, ki mi jo daješ. Z veseljem obujam spomine na preteklost in ponosna sem nate, moj Vili, da si tako dober fant. Vem, da si vreden moje ljubezni in da si edini, ki ga bom vedno ljubila. Nikoli te nočem izgubiti, ker si ti srce, ki bije v meni, da lahko živim. Vse trenutke življenja si želim deliti samo s teboj in s teboj želim dočakati vsak nov dan! Hvala ti, da me že toliko časa ljubiš, kajti želim si, da bi nama bilo naklonjeno še mnogo, mnogo, mnogo skupnih in srečnih dni, da bi ti lahko vsak dan znova izkazovala svojo ljubezen. Oprosti mi za vse, s čimer sem te užalila ali prizadela, saj nikoli ni bilo namerno! Vili, ljubezen moja, upam, da si ob tem pismu vsaj malo dojel veličino moje ljubezni. Ti si moj angel sreče! Ljubim te!
Samo tvoja Jožica
Prihaja član legendarne zasedbe Idoli
Nostalgija v živo
I o nogometnem srečanju Slovencev in Jugoslovanov bomo v soboto, 8. julija, na soboškem grajskem dvorišču doživeli še ____I eno tovrstno mednacionalno srečanje, le da bo to veliko mirnejše, nostalgično in namenjeno obujanju spominov. Zvečer ob 21. uri bo namreč nastopil član nekdanje legendarne beograjske skupine Idoli Vlada Divljan s svojo skupino Old Starš Band, v kateri so še basist in spremljevalni vokalist Zdenko Kolar (ex Idoli), klavia-
turist Aleksandar Sandorov, tolkalist in spremljevalni vokalist Boris Bunjac, bobnar Marko Mi-livojevič (ex Ekaterina Velika) in še ena legenda, Srdjan Gile Gojkovič, nekdanji vodja razvpite skupine Električni orgazam, avtor znanega komada Igra rock’n’roll cela Jugoslavija.
Na koncertu bo Vlada s skupino predstavil skladbe z zadnjih dveh albumov Sve laži sveta (na njem je tudi priredba Buldožerjev Novo vreme), ki je bil skupaj s CD-rom®m posnet sredi leta 1998 v Novem Sadu in v Sydneyu v Avstraliji, kjer je Divljan preživel skupno šest let, in Odbrana i zaštita, kjer so posnete uspešnice Idolov - Retko te vidam sa devojkama, Rado-stan dan, Jedina/uzurlikurli, Dbkdobuje kiša/u ritmu tam-tama, Kenozoik, Vetar i zastave, Nebeška tema, Maršal/poslednji dani, Nemo, Rusija, Ona to zna, Plastika, Moja si, Gdje si sad Cica-Maco, Amerika, Male-na, Maljčiki in Hajde,.sanjaj me, sanjaj - v živo z različnih koncertov. Vlada Divljan je pevec, kitarist, pisec glasbe in besedil, ustvarjalec filmske glasbe, producent, aranžer in zvočni dizajner, ki se je rodil 10. maja 1958 v Beogradu. Prvi ansambel je ustanovil že pri desetih letih, imenoval se je Faraoni, a je kasneje zaradi znane koprske skupine spremenil ime. Sledili sta skupini Merilin in Zvuk ulice, kjer ga je stalno spremljal njegov stari prijatelj Zdenko Kolar, dokler ni prišlo leta 1980 do ustanovitve in uveljavitve novovalovske skupine VIS Idoli, ki je doživela velik uspeh pri občinstvu in
Murska Sobota
6.	julija: Salamat (Egipt), grajsko dvorišče
6.	julija: Riki Zadravec & Jam Session, Art Caffe
7.	julija: Eugene »Hideaway« Bridges (ZDA), grajsko dvorišče
8.	julija: Vlada Divljan & Old Starš Band, grajsko dvorišče
18.	julija: Bela Somi (Kontrabant), Zvezda
Ljutomer
14.	julija: Vlado Kreslin + Mali bogovi, atrij mestne hiše
11.	avgusta: Posodi mi jurja, atrij mestne hiše
Maribor
6.	julija: Zabranjeno pušenje, Večerov oder
7.	julija: Alfredo de la Fe (Kuba), glavni oder
7.	julija: Dhafer Youseff (Tunizija), Jazzlent
8.	julija: Luisa Celentano & Band, sodni stolp
8.	julija: Tamara Obrovac Transhistria Ensemble, Jazzlent
9.	julija: Sir Oliver Mally’s Blues Distillery, Jurčkov oder
9.	julija: Bela Fleck &The Flecktones, Jazzlent
Ljubljana
11.	julija: Zoran Predin, Križanke
12.	julija: Jorge Ben Jor, Križanke
14.	julija: Jose Cura, Križanke
18.	julija: Dream Theater, Križanke
19.	julija: Celia Cruz + Jode Alberto »El Canario«, Križanke
1.	avgusta: Lou Reed, Križanke
30.	in 31. avgust: The Magic of the Dance (Irska)
6.	september: Lee Scratch Perry + Mačka B + Sunny Orchestra
Zagreb
12.	julija: Bloodhound Gang, Tvornica
Gradec
6. julija: Aliče Cooper, Orpheum
16.	julija: Bryan Adams, Schwartziteich
20.	-22. julija: Al Di Meola, Summer Musič Festival
Dunaj
6. julija: Natalie Cole, Statsoper
11. julija: Bela Fleck & The Flecktones, Szene
16. julija: Groove Armada, Arena
1. avgusta: Tina Turner + John Fogerty, Ernst Happel Stadion
9. oktobra: Lincoln Center Jazz Orchestra/ Wynton Marsalis, Konzerthaus
19. oktobra: Billy Cobham, Porgy & Bess
Spielberg
15. avgusta: Bon Jovi, A-1 Ring
kritikih, njihov
drugi album od petih, Odbrana i poslednji dani, pa je bil večkrat razglašen za enega od najboljših rock albumov vseh časov v Jugoslaviji.
Idoli so razpadlfleta 1984, Divljan pa se je nato posvečal solo karieri ter pisanju glasbe za dokumentarce, film in gledališče, medtem pa se preselil tudi v Avstralijo. Skupino Old Starš Band je ustanovil ob vrni-
tvi v Jugoslavijo leta 1995, v njej pa je zbral priznane klasične, jazz in rock glasbenike. Sledili so številni koncerti v Makedoniji, na Madžarskem, v Sloveniji, Angliji in Srbiji. Album Odbrana i zaštita je bil razglašen tudi za najboljši CD leta. Od aprila 1999 Divljan živi na Dunaju, kjer pripravlja projekt VVIada Divljan prasentiert Kulturzugfurer.	TOMO KOLES ■
z ViVO v POLI
S plesom v počitnice

S predstavitvijo celoletnega plesnega izobraževanja so se osnovnošolci pod vodstvom mlade in ustvarjalne Nine Fras iz Veržeja poslovili od šolskih dni in pozdravili poletje. S kar petindvajsetimi plesnimi točkami so se predstavili učenci osnovnih šol Bakovci, Beltinci, Bistrica, Grad, Ljutomer, Križevci pri Ljutomeru, Stročja vas, Sv. Jurij ob Ščavnici in Veržej ter plesne šole Devžej in Fitko iz Murske Sobote. Mladi plesalci bodo s plesnimi urami začeli spet jeseni, ko bo Nina za njih pripravila nove in še zanimivejše plesne korake. DT
22 DOBRO JE VEDETI■e. Junj 2000, VKIMK
OVEN
DVOJČKA
LEV
DEVICA
ŠKORPIJON
STRELEC
KOZOROG
VODNAR
RIBI
TEHTNICA
BIK
RAK
F
Pomurske lekarne razkrivajo
Ona: Je že res, da sedaj nisi ravno v zavidanja vrednem položaju, toda naj te tolaži, da bi bilo lahko vse skupaj še veliko slabše. Tako pa ti še vedno ostaja vsaj partnerjeva podpora, pa četudi le moralna.
On: Začel se boš spraševati, ali je določen dogodek le golo naključje ali premišljeno delo nekoga, ki se ti že dolgo mota pod nogami. Nikar se ne zanašaj na svojo srečno zvezdo, ampak stori kaj konkretnega!
Ona: Če boš hotela prisiliti partnerja, da bo živel po tvojih pravilih, ga boš kaj kmalu izgubila. Poskusi biti vsaj malo strpnejša in mu ponudi neke vrste kompromis. Zadnja beseda pa bo vseeno tvoja ...
On: Nima smisla, da porabljaš svojo energijo tam, kjer nimaš od tega prav nobene koristi. S prijatelji se boš domenil za nekaj prav imenitnega, kar ti bo dodobra popestrilo dolgočasen vsakdanjik.
Ona: Nikar ne zamudi priložnosti, ki se ti bo ponudila. S prijatelji se boš odpravila na zanimiv potep, ki pa se bo končal na povsem nepričakovan način. Toda kaj hitro boš sprevidela, kam pes taco moli. On: Vprašanje je, ali bo tvoj poslovni partner privolil v razmerje, ki nima s poslovnostjo prav nobene zveze. Kaj hitro se ti lahko zgodi, da se boš na koncu zapletel v mreže, ki si jih nastavil nekomu povsem drugemu.
Ona: Nenadoma se ti bo zazdelo, da te vse skupaj dolgočasi. Le kje so tisti časi, ko se je okoli tebe dogajalo tisoče zanimivih reči? Mogoče pa je že skrajni čas, da storiš nekaj tudi zase in za svojo srečo.
On: S prijatelji se boste kar pošteno poveselili, za nameček pa boš ponovno spoznal še izredno privlačno dekle iz daljne preteklosti. In oba bosta ugotovila, da sta si bila že takrat zelo všeč, sedaj pa bosta to tudi izkoristila.
Ona: Bodi pozorna na prijateljeve besede in mu poskusi tudi ti povedati kaj lepega. Zgodilo se ti bo nekaj zelo neprijetnega, a se boš po temeljitem razmisleku vsemu skupaj le še smejala. Premisli o nasvetu za počitnice.
On: Skušal boš potolažiti svojo prijateljico in to ti bo tudi uspelo. Vajin odnos bo prišel v bolj normalne vode - obeta se vama prav prijetno potovanje, iz katerega lahko potegneta korist oba.
Ona: Nikar ne računaj s tem, da ti bo partner kar tako odpustil zadnji spodrsljaj, saj postaja zaradi tvoje raztresenosti že rahlo nestrpen. Preveliko tveganje ti lahko prinese le izgubo, zato raje dvakrat premisli.
On: Posli so se začeli obračati na bolje in od tebe bo odvisno, ali jih boš uspel obdržati na trenutni ravni. Prijatelji ti bodo pripravili presenečenje, toda vprašanje je, ali ti bo všeč.
Ona: S popolnoma novim pristopom boš napravila na svoje prijatelje kar precejšen vtis. Izkoristila boš trenutno situacijo in prav hitro se boš znašla v prijetni moški družbi. Pazi na svoja čustva.
On: Poslovni uspehi so ti odprli mnoga vrata, o katerih si nekoč mislil, da bodo ostala za vedno zaprta. Potrudi se obdržati trenutni življenjski ritem, saj se ti obeta kopica prav zanimivih doživetij. Darilo!
Ona: Izogibaj se prepirom, saj lahko v jezi izgovoriš veliko besed, za katere ti bo kasneje še presneto žal. Dobila boš priložnost, da začneš popolnoma na novo, a te bo preteklost preveč privlačila..
On: Začel boš zanemarjati svoje delovne naloge, kar ti bo prineslo kopico kritik in nasprotovanj. Po drugi strani pa ti bo v ljubezni vse to obilno povrnjeno, čeprav na nekoliko drugačen način, a še lepši kot ponavadi.
Ona: Ne poskušaj spreminjati življenjskih navad, saj boš kmalu naletela na osebo, ki te bo prav zaradi njih kovala v zvezde. Predvsem pa hodi naokoli z odprtimi očmi in ušesi, kajti nekaj se bo zgodilo.
On: Tvoje prepričanje, da je pametneje skrivati svoja čustva, te bo pripeljalo do resnih nesporazumov s partnerko. Drugače pa bo na poslovnem področju, saj se ti obeta prava eksplozija.
Ona: Vedi, da lahko od prijatelja pričakuješ kvečjemu toliko, kot si mu pripravljena dati ti sama. Toda nikar ne čakaj predolgo, saj lahko kaj hitro ostaneš sama in praznih rok. Poskusi raje z majhno zvijačo.
On: Končno bo odkrita tvoja velika skrivnost, vendar bo vse skupaj minilo brez velikih posledic. Izlet v dvoje ti bo prinesel prijetno osvežitev v ljubezni, ki si jo iskal že dalj časa. Pazi se, nekdo ti hoče škodovati!
Ona: Partner si bo tvoje trenutno omahovanje razlagal popolnoma drugače, kot bi si želela ti sama. Nikar ga ne podcenjuj, kajti prav hitro se ti lahko zgodi, da boš ostala sama. Poskrbi za svoje zdravje. On: To, da si nekaj želiš, še ni dovolj, potrebno se bo tudi angažirati in storiti potrebne korake. Predvsem pa se ne podcenjuj, saj si sposoben tudi takšnih reči, ki so bile nekoč resnično nedosegljive.
Ona: Ne razmišljaj toliko o globini in pomenu nekega prijateljstva, ampak živi raje tako, kot ti narekuje tvoje srce. Nasprotnik, ki ti greni življenje, te samo podžiga v prizadevanjih, da bi čimprej dosegla svoj cilj. On: Nekdo se zelo trudi, da bi ti olajšal neprijetno situacijo, vendar ti ostajaš še naprej slep in zaverovan v nekaj, kar sploh ne obstaja. Poslovni načrti se ti lahko kaj hitro prevesijo v pravo polomijo.
zdravilne skrivnosti
Naj ne bo kot v šali: »Bolnik sicer ni ozdravel, a se dobro počuti.«
Zel šentjanževke (Hyperici her-ba)
Svetla plat. Izboljša razpoloženje, zveča duševno in telesno zmogljivost ter voljo do dela, ker uskladi delovanje osrednjega in avtonomnega živčevja. Rabi se pri običajni potrtosti, malodušju in brezvoljnosti, duševnih težavah v klimakteriju in preobčutljivosti za vremenske spremembe. Odpravi tudi spremljajoče bolezenske znake, kot so slabo počutje, izguba teka in nespečnost. Jemlje se lah-
ko več tednov ali mesecev. Velika žlica (4 g) droge se prelije z 2 decilitroma vode, pokrito pusti stati 10 minut in precedi. Odrasli pijejo čajni napitek zeli zjutraj in zvečer sveže pripravljenega. Učinek pričakujte po 10-14 dneh. Če se ne pojavi po 4-6 tednih, zdravljenje prekinite. Šentjanževo olje, ki se rabi zunanje proti opeklinam, ne vsebuje fototoksičnega hipericina.
Temna plat. Ne smejo se užiti čezmerni odmerki. Ne smejo je jemati zanjo preobčutljivi posamez-
Nova navodila za hitrejšo gradnjo
Po enostavnejši poti do večjih stanovanj
unija so začela veljati dolgo in težko pričakovana navodila o tem, kaj šteje za dokazilo, da ima investitor pravico graditi na določenem zemljišču ali obnavljati objekt. Omenjeno navodilo namreč omogoča veliko krajšo in enostav-
nejšo pot do gradnje ter bistveno povečuje gospodarjenje z nepremičninami. Kot menijo strokovnjaki, bo navodilo najbolj koristilo občinam, gospodarskim družbam, sanatorjem in stanovanjskim zadrugam.
Novi pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za gradnjo stanovanjskih zgradb in stanovanj natančneje opredeljuje pogoje za varno gradnjo. Med drugim določa, da morata biti stanovanjska stavba in stanovanje zgrajena tako, da bosta ob normalnem vzdrževanju ves čas uporabe izpolnjevala bistvene zahteve najmanj 60 let.
Ker so v praksi marsikdaj ugotavljali, da uporabna raven stanovanj upada, želijo projektante prisiliti, da bodo projektirali primerno velika stanovanja. V primeru neupoštevanje teh določb pravilnika lahko posameznemu projektantu celo odvzamejo licenco.
Zanimivo je, da pravilnik natančno določa, katere hiše morajo imeti eno ali več dvigal. Po novem bodo morale imeti vse stavbe s pritličjem in več kot tremi nadstropji vgrajeno najmanj eno dvigalo, v stanovanjskih blokih z več kot osmimi nadstropji pa najmanj dve dvigali. Spremembe se obetajo tudi na stopniščih tovrstnih zgradb, kjer bodo morale biti enako široke in visoke prav vse stopnice. Prostori v stavbi pa bodo morali biti trajno zavarovani pred vlago, padavinskimi, talnimi in odpadnimi vodami. Novost je tudi ta, da bodo stanovanjski prostori morali biti dvignjeni vsaj 30 centimetrov nad najvišjo ravnijo, ki jo lahko dosežejo talne vode.
Po novem mora stanovanje obsegati najmanj eno sobo s podno površino vsaj 18 kvadratnih metrov, prostor za pripravljanje hrane, torej kuhinjo, in prostor za osebno higieno ter stranišče. Praviloma mora imeti še predsobo oziroma vetrolov. Zelo zanimivi so tudi pogoji v zvezi s kuhinjo. Le-ta mora biti v samostojnem prostoru in imeti okno. Ena od zahtev je tudi ta, da mora biti kuhinja dovolj velika, s čimer bi zagotovili namestitev in uporabo tipske kuhinjske opreme za hrambo živil in pripravljanje hrane ter hrambo in pomivanje posode in preostalega kuhinjskega pribora. Med kuhinjskih pohištvom, postavljenim v nizu, in nasprotno steno mora biti najmanj 1,2 metra širok prehod, prav tako tudi med dvema nizoma pohištva. Tako je opredeljeno, da mora
biti višina sten v kuhinji in drugih prostorih najmanj 2,5 metra.
Kot primer navajamo, da bo lahko stranišče v kopalnici samo, če bo imelo stanovanje še eno ločeno stranišče. Samostojna stranišča pa bodo morala biti opremljena z umivalnikom. Nata način investitorji ne bodo več mogli prodajati novih stanovanj kot nadstandardnih že samo zato, ker imajo dve straniščni školjki. Nedvomno se bodo zelo razveselili lastniki štirikolesnih konjičkov, saj na vsako stanovanje odpade najmanj eno parkirno mesto za osebni avtomobil.
Nadzor nad izvajanjem določb novega pravilnika bo že v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja. Gradnjo bodo nadzorovale pristojne inšpekcije. V prihodnje pa bo nujna tudi revizija vseh načrtov, razen za enostavne objekte.
MILAN JERŠEi
niki. Ne sme se dati otrokom, mlajšim od 6 let, otrokom med 6 in 12
letom pa se dovoli le manjši odmerek po posvetu z zdravnikom. Le na njegovo priporočilo, ko koristi odtehtajo tveganje, jo smejo piti tudi nosečnice in doječe matere. Ker vsebovani hipericin lahko povzroči preobčutljivostno reakcijo na osvetljeni koži, se notranja raba odsvetuje med sončenjem in obsevanjem z žarki UV. Pozorni naj bodo bolniki, ki že jemljejo druga zdravila. Spodbudi namreč jetrno presnovo zdravil, s tem pa zniža njihovo raven v krvi in učinek. Lahko zmanjša učinkovitost zdravljenja depresije s tricikličnimi antidepresivi (Amyzol). Ob njej so manj učinkovita zdravila proti strjevanju krvi (Marivarin). Manj pomagajo triptan-ska zdravila zoper migrenske glavobole (Imigran). Slabše delujejo nekatera zdravila proti težkemu dihanju (Teotard) in kašlju (Phago-san). Zmanjša se učinek zdravila za srce digoksina (Lanicor). Manj učinkoviti so nekateri virostatiki (Crixivan) za zdravljenja herpesa in zdravila, ki zmanjšajo imunski odziv (ciklosporin). Dvomljiva postane tudi peroralna hormonska zaščita pred zanositvijo.
Sklep: Vzeti v obzir temno in izbrati svetlo plat.
JANEZ ŠPRINGER, MAG. FARM. ■
Na sejmišču pri soboškem Agroservisu so v ne-Ijo prodajali 18 rabljenih avtomobilov, pro-
dali pa so le dva, in sicer škodo favorit 136 Lx, letnik 1993, prevoženih 46.000 kilometrov, za 350.000 sit, in lado Samaro 1,5, letnik 1995, prevoženih 71.000 kilometrov, za 400.000 sit.
Znamka	Letnik	Prev, km	Cena
Mercedes 190 D	1986	201.000	650.000 SIT
Opel Kadett 1,3 S	1990	103.000	400.000 SIT
Passat Cl 1,8 karavan	1993	125.000	1.050.000 SIT
Renault 5 Campus	1991	125.000	500.000 SIT
Fiat Regata 100 S	1986	178.000	120.000 SIT
FiatUno 1,0	1993	74.000	380.000 SIT
Peugeot 405 Gl	1993	102.000	720.000 SIT
Rover 416 Gsi	1995	134.000	850.000 SIT
Sipa v solati
Sadne kroglice
Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana
Piščanec v zeliščnem testu Nadevane bučke s krompirjem Solata
Sipa v solati
800 g sipe, 400 g jajčevcev, 200 g paradižnika, 300 g paprike, 20 g česna, 3 cl oljčnega olja, 5 cl bučnega olja, 5 cl kisa, sol, poper
Sipo očistimo in v slani vodi skuhamo. Kuhano ohladimo in narežemo na kocke. Prav tako narežemo tudi jajčevce, paradižnik in papriko. Vse skupaj damo v skledo, začinimo s česnom, soljo in poprom. Prelijemo z oljem in kisom. Rahlo premešamo in hladno ponudimo.
Piščanec v zeliščnem testu
1000 g piščanca, 20 cl navadnega jogurta, 1 jajce, 20 g peteršilja, 10 g kopra, 20 g drobnjaka, 30 g moke, 20 cl belega vina, 1000 cl vode, sol, olje za cvrenje
Piščanca v hladni vodi splahnemo, osušimo in raz-režemč na ne prevelike kose. Damo v lonec, zalijemo z vodo in vinom, solimo in kuhamo 15 minut. Nato kose piščanca poberemo iz lonca in ohladimo. Ohlajene povaljamo v moki ter potopimo v pripravljeno maso iz jogurta, jajca, sesekljanega peteršilja, kopra in drobnjaka. Počasi cvremo v globokem olju 15 minut. Ocvrte kose polagamo na papirnato servieto, da popivnamo odvečno maščobo. Ponudimo vroče.
Nadevane bučke s krompirjem
500 g krompirja, 600 g mladih bučk, 50 g čebule, 30 g masla, 100 g ovčjega sira, 20 g česna, sol, poper
Krompir skuhamo. Kuhanega olupimo in takoj pretlačimo. Damo v skledo, primešamo na maslu prepraženo čebulo, nariban ovčji sir, sesekljan česen ter solimo in popramo. Bučke po dolgem razpolovimo in iz sredine nekoliko izdolbemo notranjost. Solimo in s pomočjo dresime vrečke nadevamo. Bučke zložimo v pomaščen pekač in pečemo 20 minut pri 170 °C.
Sadne kroglice
100 g marelic, 120 g rozin, 270 g smokev, 60 g mletih orehov, 7 cl oranžnega soka, 1 cl ruma, 1 vanilin sladkor, kristalni sladkor
Suho sadje operemo in osušimo. Vse skupaj zmeljemo. Zmletemu sadju dodamo preostale sestavine in dobro premešamo. Iz zmesi oblikujemo kroglice, ki jih povaljamo v kristalnem sladkorju.
za zdravje in dobro počutje
VESTNIK , 6. julij 2000
DOBRO JE VEDETI
23
Bolj pritiska suša, prijetnejša je voda tudi v vrtu
vročini, kot je letos, je lahko vodna površina v vrtu zanimiva poživitev, čeprav je velika le kot škaf. Povsod, kjer je voda, je polno življenja, tako rastlinskega kot živalskega, ki ga je zelo poučno in zanimivo opazovati od blizu. Pri ureditvi manjše površine veljajo nekatera pravila, ki jih je potrebno upoštevati.
Vrtnarski
močvirne rastline, kot so kolmež,
vodna perunika, kalužnica in po-
Splošno znano je, da živali vodo onesnažujejo, rastline pa čistijo, zato mora biti v vsaki, tudi najmanjši mlaki nekaj primernih rastlin, ki pobirajo iz vode rastlinska hranila, ki jih izločajo živali. Vode, v kateri rastejo rastline, ne prerastejo alge in se ne pokvari, če je ravnotežje med živalmi in rastlinami primemo. Tudi v starem škafu se brez težav lahko ohrani kristalno čista voda. V vrtu poiščite kar se da sončen prostor, to je pogoj za bujno rast vodnih in obvodnih rastlin. V polsenci ali senci dobro rastejo le redke obvodne in vodne rastline, je pa primerna za življenje vodnih živali,
Cene (SIT) na tržnicah
Sadje in zelenjava	Murska Sobota	Gornja Radgona	Ljutomer	Maribor
Jabolka		... 160-200 			 250 .....	J	 200			250
Hruške 			 450			 400 			 400			500
Pomaranče			 240			 180			 200			300
Limone			 280			 250			 290			300
Banane			 120			 200			 200			180
Kivi		.. 300-400 			 450			 300			400
Suhe slive			-			 800 			 700			1.000
Orehi-jedrca			-			 980 			 800			1.000
Solata			 250			 200			 200			300
Belo grozdje			 650			 900			 800			1.200
Rdeče grozdje...		 -			 900			 850 			1.000
Zeleno zelje			100			 100			100			120
Rdeče zelje			 -				 150				200
Kumare 			 200			 180			 200			200
Korenček			 250			 250			 250 			260
Paradižnik			 260		..220-300		.. 220-300		.. 200-250
Paprika		..400-500			 450		. 400-600		.. 460-500
Stara čebula			 100			80			90			 100
Mlada čebula ....		 200			 200 			 230			200
Mladi krompir....	.... 60-100			90			80			 150
Stari krompir			 100			80			80			 100
Stročji fižol			 500				 450			500
Peteršilj			 400			 500 			 500			800
Cvetača			 300			 350 			 330			350
Breskve 		.. 200-300			 350 			 300			360
Borovnice			 1.200			 2.000				2.100
Ananas 			 -			 500			 450			600
Por			 -				 300			500
Klementine			 -				 300			250
Sveže slive			 450			 250 				400
' Zelena				 -					400
Marelice			 400			 350				350
Ohrovt		.... - 				 300			250
Lubenice			160			 150			160			180
Mandarine			 250				 200 			300
Bučke 			 350			 350			 300			400
Grenivke			 300			 300			 300			300
Suhe fige		.... -			 800			 800			1.000
Nektarine			 200			 450			 400 			400
Suhe marelice...		 -			 1.000			 1.200 			1.200
Dinje			 400			 360 			 450			400
Česen 			 400			 400 			 400			380
Melancane			 300			 350			 400			400
kot so ribe in dvoživke.
Zemlja za rastline mora biti podobna, kot je v mlakah. Če se uporablja vrtna, se vzame iz globljih plasti, ki vsebuje manj humusa. Ilovica je primernejša, ker ima veliko sposobnost vezanja škodljivih snovi in apna iz vode. Za rastline, posajene v košarah za vodne rastline, zadostuje, da se dno prekrije s peskom ali prodcem. Dobra vrtna zemlja ali kompost povzroča rast alg. Rastline se izbirajo glede na globino vode in velikost mlake. Za manjše površine in plitvejšo vodo se izbirajo manjše rastline in obratno.
Plavajoče rastline potrebujejo vsaj 60 cm globoko vodo, lokvanji od 20 do 100 cm globoko, odvisno od velikosti. V plitvi vodi od 10 do 40 cm rastejo rastline, kot so rogoz, trstika in druge bujno rastoče rastline. Ob robu, v vodi, globoki do 10 cm, rastejo
dobne. Med obvodne rastline prištevamo številne trajnice za vlažna rastišča. Vse vodne, močvirne in obvodne rastline zelo bujno rastejo, zato se ne sadijo pregosto. Ob vodi se pusti nekaj nezasajene-ga prostora, kjer se lepo poda nekaj kamenja. V pokrajini ob Muri se podajo lepše kot lomljen kamen izbrani prodniki iz gramoznic ali Mure, kakšen star štor ali star les.
Primeren čas za sajenje vodnih in močvirnih rastlin je, ko se voda ogreje, to je pri nas od maja do konca poletja. Po presajanju so za mrzlo vodo posebno občutljivi barviti lokvanji, ki v njej ne odženejo in zgnijejo. Vodo se čez zimo pusti v mlakah. Zima rastlinam ne škodi, tudi lokvanjem ne, če voda ne zmrzne do tal. To se v naših klimatskih razmerah zagotovo ne zgodi, če je
ta globlja od 80
cm. Vrtna mlake so manjše in pli-
tvejše. V čisto majhnih, velikih dva
do tri kvadratna metra, se prepreči tvorbo ledu v globino tako, da se vso površino in okolico prekrije s plastjo listja ali slame, ko je led debel 5 cm.
Pojav alg v vodi je znak, da je ta preveč založena z rastlinskimi hranili kot posledica prevelikega števila rib ali nepravilnega gnojenja rastlin. Za pobiranje hranila iz vode ne zadostujejo samo lokvanji, za to so primerne bujno rastoče rastline za plitvo vodo in močvirni rob z ozkimi listi, kot so rogoz, trst, kolmež in vodna perunika, v globlji vodi pa plavajoče rastline, kot so navadni rogolist in razni dristavci. Te rastline v taki vodi zelo bujno rastejo, zato jih je potrebno, ko zavzamejo preveč prostora, deloma odstraniti. Če se pojavijo alge v velikih množinah, jih je potrebno odstraniti zato, da se z njimi odstranijo hranila, kar pa ne zadostuje. V vročem vremenu se razmnožijo v nekaj dnevih. Edini način je, da se
čim bolj omeji stalež rib in njihovo hranjenje. Dolgoročna rešitev je, če se posadijo rastline, ki začnejo odstranjevati hranila šele, ko se nekoliko razrastejo.
Vodo v mlakah, bazenih, škafih in drugih mokriščih, ki je izhlapela, bi bilo najbolje nadomestiti z deževnico, a žal, ko bi jo najbolj potrebovali, je največkrat ni. Potrebno je dotakati vodo iz vodnjaka ali vodovoda, ki vsebuje v primerjavi z deževnico veliko primesi, posebno železa in apnenca, ki še dodatno kvarita vodo.
Kdor pa želi imeti bazen z vodo, modro, kot je v Soči, pa te ne bo mogel vzdrževati brez kemikalij in filtrov. V tako vodo ne sodijo rastline in živali, je pa še vedno primerna za kopanje.
aši
Rdeča luč za časovno stisko
aglica, časovna stiska in pomanjkanje časa ogrožajo človekovo poklicno (poslovno) perspektivo, obenem pa slabijo tudi njegovo zdravje in vitalnost. Če tudi sami sodite med množico nenehno hitečih Zemljanov, ki bi najraje skočili iz svoje kože in prehiteli tok zgodovine, vam svetujemo, da se poskusite upreti časovnemu pritisku, se umiriti, si privoščiti trenutek ali dva razkošnega brezdelja.
Če se vam to zdi preveč zahtevna naloga, vam ponujamo v pomoč in spodbudo nekaj nasvetov za boljše upravljanje časa in premagovanje časovne stiske, nepotrebne naglice in utesnjenosti, ki povzročajo živčnost, napetost, stres in najrazličnejše psihofizične motnje.
Čas začnite varčevati že zjutraj, takoj ko se zbudite. Če imate pred seboj obilico obveznosti, takoj vstanite in se lotite dela. Dodatno poležavanje, lenarjenje in pretegovanje v postelji, potem ko je budi-
Ika že davno odzvonila, povzroča pri jutranji stres. Če se težko predramite, si privoščite vročo prho. Zjutraj je telo običajno ohlajeno, krvni pritisk nizek, cirkulacija upočasnjena, življenjska energija pa v stadiju minimuma. Dvig temperature in vzpostavitev regulacijskih mehanizmov povzročata občutek spočitosti, sproščenosti in dinamike na pragu novega delovnega dne.
Ne zapravljajte časa zaradi »višje« sile oziroma zato, ker drugi tako hočejo oziroma vas okoliščine prisilijo k temu. T. i. mrtvi čas izkoristite za mini počitek, sprostitev, prijetne misli in smele načrte. Povprečno porabi človek na dan dobro uro do dve uri za (ne)aktivnosti, ko stojite v vrsti, se vozite in se razburjate nad počasnim tempom sveta, ki vas obdaja. Ta čas naj za
vas ne bo izgubljena priložnost, marveč vir dragocenega časovnega razkošja, ki vam ga ne more nihče ukrasti.
Izoblikujte si prednostne naloge, pazite na pravilen vrstni red aktivnosti in vodite terminski koledar. Vsak dan si pustite nekaj časa za nepričakovane nujne opravke in (ne)ljuba presenečenja. Obenem pa ne pozabite na rubriko »moj prosti čas«.
Kadar ste v časovni stiski, si vzemite nekaj minut, prelistajte zadnjih par strani terminskega kole
darja in na podlagi praktičnih izkušenj ugotovite, kje, kdaj, kako in zakaj se vam je zalomilo, obenem pa poskrbite-, da se vam kaj podobnega ne bo več pripetilo.
Ne objokujte zamujenih trenutkov in izgubljenih priložnosti. Zakaj bi zapravljali (pre)dragocen čas z beljenjem glave in razmišljanjem o rečeh, ki vam jih ni uspelo postoriti, o zadevah, ki jih niste uredili, dolžnostih, ki jih niste izpolnili, o situacijah, ki se niso izšle, kot ste načrtovali, in o ciljih, ki jih niste dosegli v predvidenem roku. Po mnenju ameriškega psihologa dr. Davida Lewisa je skrb za reči, ki jih ne moremo več spremeniti (preprečiti, izboljšati ali rešiti propada), največja in najpogostejša izguba časa.
M. J. I
Generalni pokrovitelj Soboških dnevov:
24. junij - 14. julij 2000.
za zdravje in dobro počutje
24
O TEM IN ONEM
6. julij 2000, KHK
SOBOŠKI DNEVI 2000
Program kulturnih in zabavnih prireditev
Četrtek, 6. julij
grajsko dvorišče
ob 21.00 koncert etno glasbe: SALAMAT-Egipt
Petek, Z. julij
Sobota, 8. julij
grajsko dvorišče
- ob 21.00 koncert rock glasbe: VLADA Dl-VLJAN (IDOLI) & Old Starš Band, Jugoslavija
MM/
Radio Murski val 94,6 MHz
PROSTOVOLJNO
GASILSKO DRUŠTVO
BRANOSLAVCI
TŠDBRANEK
^SREČANJE HARMONIKARJEV
grajsko dvorišče
ob 21.00 koncert blues, rythm and blues in gospel glasbe: EUGENE »HIDE-AWAY« BRIDGES -ZDA
VESTNIK NA INTERNETU:
WWW.MNF.SI
MALE OGLASE
ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 531 19 98 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE.
Prekmurski Orleki, bluzerski gospod Lucky
oboški dnevi so na vrhuncu, to dokazujejo številni obiskovalci in gostinci, ki so se dobro pripravili na to največjo brezplačno prireditev v naši prestolnici. Iz programa od četrtka do nedelje je treba predvsem omeniti petkov spored, ki
je postregel s kakovostnima folklornima skupinama Mirče Acev iz Makedonije in Carmen Lopez iz Kolumbije ter hrvaško skupino Los Caballeros, ki igra mehiško glasbo mariachi. Mogoče bi bilo bolje, da bi hrvaški »Mehičani« vseeno nastopili na grajskem dvorišču, kjer bi publika stala, saj so njihovi ritmi bolj poskočne narave, ne pa za ljudi, ki sedijo na klopeh, in je zato tudi manjša interakcija med izvajalcem in občinstvom. O Magnificu pa ne kaže izgubljati besed, človek je res fenomen slovenske
poprock scene.
Mi bomo vzeli bolj pod drobnogled sobotni progam. O francoski gledališki skupini Fanfare Le Snob si lahko preberete več na naših kulturnih straneh, za njimi pa so nastopili stari znanci, Orleki iz Zagorja ob Savi, katerih vodja, pevec in kitarist Vlado Poredoš izhaja iz prekmurskih Beltinec. Z Baretka-šem smo se srečali nedavno v Zvezdi na koncertu Jukeboxa, tokrat pa je bilo zanimivo prisluhniti njegovemu bendu, ki ga - zanimivo - eni uvrščajo v zvrst etno punk.
Orleki so odigrali dokaj dolg dober enoinpolumi nastop in dokazali, da imajo v sebi še nekaj tiste začetne nadobudne energije, čeprav bi nekateri njihovi člani - predvsem pihalci in trobilci, ki so nekako najbolj razpoznavna točka njihove glasbe - lahko pokazali malo več življenja. Ampak mogoče je temu kriva že omenjena sedeča publike, ki ne vpliva ravno spodbudno na glasbenike tipa Orleki. Ampak aplavz je bil zato toliko glasnejši, repertoar ustrezno porazdeljen, Vlado je s pogovarjanjem v prekmurščini vzbudil občutek domačnosti, ob tem pa so fantje prodali še nekaj CD-jev in kaset, kar tudi ni slabo, saj navseza-
dnje od tega tudi živijo.
Luciano Gherghetta oz. Mr, Lu-cky s svojo skupino Sen-Sa-Shun (beri kot Sensation) Band, ki je preživljal svoje učne bluesovske ure v Ameriki v mestu bluesa Chicagu, je poskušal prenesti uro blu-esovskega muziciranja tudi na soboško publiko, a so bili njegovi komadi predolgi, prerazpotegnjeni, tako da mu je lahko pozorno sledil res le pravi ljubitelj bluesa, drugi pa
so se že posvetili pijači, jedači in debati. Sicer tovrstna glasba »paše« ob teh dejavnostih, a vprašanje je, kako na to gledajo glasbeniki na odru. Občutek je, da pride Luc-kyjeva glasba bolj do izraza v manjših lokalih tipa Caffe Art, kjer je Italijan pred meseci že nastopil.
Pri nedeljskem nastopu Gibon-nija so organizatorji premaknili termin za pol ure zaradi nogometnega finala, a se je že pred tem vedelo, da to verjetno ne bo dovolj, če bodo podaljški (in tako je tudi bilo). Pri malce večji previdnosti bi tako njegov nastop že od začetka spremljalo še več ljudi. Sedaj se bo dogajanje preselilo na grajsko dvorišče, kjer bodo od 6. do 8. julija nastopili Egipčani Salamat (etno), Američan Eugene »Hideaway« Bri-dges (blues) in Jugoslovan Vlada Divljan (poprock). To bodo nedvomno prave glasbene poslastice.
TOMO KOLES ■
DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA
MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B
zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545
ZA DAROVANA
SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO!
9. 7. 200
NEDELJA
MESARIJA HANŽEKOVIČ MIRKO s.p.
UL Frana Kovaliča 8, Veržej, Slovenija
Tel: (069) 888-270, 888-273
Fax: (069) 888-271
'^SIMONA ŠPINDLER
in
BOŠTJAN ROUS
ansambel

ih
hanžekovič
OB
GAJŠEVSKEM
JEZERU
VZGOJNO-VARSTVENI ZAVOD MANKA GOLARJA GORNJA RADGONA, Kocljeva ulica 2, 9250 Gornja Radgona, tel./faks: 561 12 74, razpisuje prosta delovna mesta
SPECIALNEGA PEDAGOGA - za delo s predšolskimi otroki s posebnimi potrebami, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom;
ŠTIRIH POMOČNIKOV VZGOJITELJA - za določen čas (šolsko leto 2000/2001), s polnim delovnim časom;
POMOČNIKA VZGOJITELJA - za določen čas (šolsko leto 2000/2001), s polovičnim delovnim časom; KUHARSKE POMOČNICE - za določen čas (šolsko leto 2000/2001), s polnim delovnim časom. Pogoj za sprejem na delo je ustrezna izobrazba ustrezne smeri v skladu z Zakonom o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja.
Strokovni delavci morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določata Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in 40. člen Zakona o vrtcih, pogoj za sprejem kuharske pomočnice pa je končana poklicna
šola. Prijave z dokazili o izobrazbi in državljanstvu ter kratkim življenjepisom pošljite v osmih dneh po objavi razpisa na naslov vrtca s pripisom »za razpis prostih delovnih mest«. Nastop dela je 1.9. 2000.
Kandidate bomo obvestili o izbiri v zakonitem roku.
Prodajate ali kupujete obveznice ali delnice podjetij In pooblaščenih investicijskih družb?
Naročilo za nakup ali prodajo lahko preprosto oddate v poslovalnici Nove Ljubljanske banke v Murski Soboti in enotah Pomurske banke. Izvedli ga bodo borzni posredniki, ki so izkušeni, visoko strokovno usposobljeni in se pri svojem delu opirajo na izvrstno analitično in informacijsko bančno podporo. Prt izvajanju naročil bodo upoštevali vaša navodila in vaše interese ter poskrbeli za diskretnost.
Vabimo vas:
-v poslovalnico Nove Ljubljanske banke d.d., sektor investicijskega bančništva. Poslovalnica za trgovanje z vrednostnimi papirji Izpostava Murska Sobota
Slovenska 41
9000 Murska Sobota
-v enote Pomurske banke:
- PE Murska Sobota, Trg zmage 7, 9000 Murska Sobota
-PE Ljutomer, Ormoška 8, 9240 Ljutomer
-PE Lendava, Mlinska cesta 2, 9220 Lendava
-	PE Gornja Radgona, Partizanska 9a, 9250 Gornja Radgona
-	Ekspozitura Radenci, Panonska 7, 9252 Radenci
-Ekspozitura Črenšovci, Ul. Prekmurske čete 19, 9252 Črenšovci
©ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
PANADRIA, d. o. o
Ljubljana
Stegne 33
Smo mlado in uspešno podjetje, ki širi obseg svojega poslovanja in zato vabi v svoje vrste:
1	. VODJO POSLOVNO-SERVISNEGA CENTRA v MURSKI SOBOTI
Pogoji:
-	VI. oz. VII. stopnja strojne oz. ekonomske smeri
-	poznavanje trga pnevmatik in avtomobilov
-	aktivno znanje angleškega jezika
-	uporaba računalnika v okolju Windows (Word, Excel)
-	komunikativnost, samoiniciativnost
-	starost do 40 let
-	vozniški izpit B-kategorije
2.	SERVISER - AVTOMEHANIK v MURSKI SOBOTI
Pogoji:
-	končana šola za avtomehanika
-	ustrezne delovne izkušnje
-	starost od 20 do 35 let
-	vozniški izpit B-kategorije
3	. SERVISER - AVTOELEKTRIČAR v MURSKI SOBOTI
Pogoji:
-	končana šola za avtoeiektričarja
-	ustrezne delovne izkušnje
-	starost od 20 do 35 let
-	vozniški izpit B-kategorije
4	. VULKANIZER v MURSKI SOBOTI
Pogoji:
-	končana šola za avtomehanika
-	ustrezne delovne izkušnje
-	starost od 20 do 35 let
-	vozniški izpit B-kategorije
Izbranim kandidatom ponujamo dinamično delo in stimulativni osebni dohodek. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z ustreznimi delovnimi izkušnjami. Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Kandidate prosimo, da pošljejo vloge in povzetek delovnih izkušenj v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: PANADRIA, d. o. o., Stegne 33, Ljubljana.
Televizijski spored od 23. do 29. 6. 2000
TV SLOVENIJA 1
9.30 Udarna brigada
9.45 Na liniji
10.20 Risanka
10.30 Neukročeni planet, dok. serija
11.20 Začetek
13.00 Poročila
13.10 Tedenski izbor
13.45 Slovenci v Avstraliji, srečanja
14.35 Novakovi, nanizanka
15.00 Vsakdanjik in praznik
16.00 Mostovi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Lahkih nog naokrog: Terme Čatež
17.45 Spoznavajmo, ameriška dok. serija
19.00 Kronika
19.30 TV Dnevnik
20.05 Petka
21.15 Deteljica
21.25 Polž v solati
22.05 Odmevi
22.40 Kultura
22.55 Marketing
23.00 PoDekameronu
23.30 Polnočni klub
TV SLOVENIJA 2
12.10 Gore in ljudje: S poti po Tajski - Od Bangkoka do Mekonga
13.10 Tedenski izbor: Leteči cirkus Montyja Pythona
15.05 Spi, dete, spi, ameriški film
16.55 Helsinki: EP v plavanju, prenos
19.00 Parada plesa
19.30 Videospotnice
20.05 Will Shakespeare, angleška nad.
21.00 Grace na udaru, ameriška nanizanka
21.25 Film tedna; Sedel sem za Patsy Ciine, avstralski film
23.00 J.A.G., ameriška nadaljevanka
23.45 Z, ameriška nadaljevanka
00.40 Noč z Dickom, am. nart., zadnja epizoda
POP TV
7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.30 Brez zapor z Jonasom - 9.30 Modna popotovanja - 10.00 Top shop - 10.30 Disneyjevo živalsko kraljestvo - 11.30 Agnus Bethune, film - 13.00 Top shop - 13.30 Ljubezen ali denar - 14.00 Wimbledon, neposredni prenos - 19.15 24 ur v 20.00 Poslednji spust, ameriški film- 21.45 Komandosi - 23.00 Wimbledon, vrhunci dneva - 23.-30 Milenium - 0.30 Hindenburg, ameriški film - 2.00 Ponovitev 24 ur
KANALA
7.00 Videostrani - 8.25 Dogodivščine Rokca in Binča, risana serija - 9.15 Angela -10.10 Luz Maria - 11.00 Oprah show - 12.00 Atlantis - 13.30 Princ z Bel Aira -14.00 Jakein debeluh - 15.00 Ricki Lake - 15.55 Oprah show: Avanture slavnih -16.50 Angela - 17.40 Luz Maria - 18.30 Fant zre v svet - 19.00 Seinfeld, humoristična nanizanka - 19.30 Malcolm in Eddie - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21,00 Simpatije - 22.00 Globina, film - 0.20 Miami vice - 1.20 Ricki Lake - 2.20 Dannyjeve zvezde
TV IDEA - GAJBA TV
14.30 VVimbledon, ponovitev - 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa -Kulturno- razvedrilno - Intervju: Aleksander Jevšek - Navigator - Anketa - 2. občinski praznik Občine Razkrižje - Aktualno - 16.00 Na zdravje!, nan. - 16.30 Služba in družba, nan. - 17.00 Odpadnik, nan. - 18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 F/X - umori s trikom, nan. - 20.10 Melrose Plače, nad. - 21.00 Melrose Plače, nad. - 22.00 Živa, regionalni program - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - S soboške tržnice - 22.15 TV Pika: Kirurgovo srce - Aktualno - 23.00 Novi nedotakljivi, nan. - 23.30 Krila, nan. - 0.00 To je življenje, nan. - 0.30 Pop bazar
TV AS-KANAL 54
09.30 • fines, informativna oddaja. 10.00- Olimpijada na radijskih valovih, 3. olimpijske igre radioamaterjev. 10.30 - Foto Šimonka nagrajuje. 10.35 - Viva turistica, turistična oddaja. 11.25 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 11.55 - Glasbeni spot 12.00-Videostrani. 15.30 - Gnes, informativna oddaja. 16.00-Foto Šimonka nagrajuje. 16.05 - Viva turistica, turistična oddaja. 17.00 ■ Glasbeni spoti. 17.30 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 18.00 - Olimpijada na radijskih valovih. 18.30 - Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 ■ Gnes, informativna oddaja. 20.30 ■ Na domači grudi, kmetijska oddaja. 21.30 - Ekologija, ekološka oddaja. 22.00 - Moto šport, športna oddaja. 22.30 - Gnes, informativna oddaja. 23.00 - Videotop, glasbena oddaja. 00.00 - Erotika. 01.10 • Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
12.35 Labirint strasti, nad. - 13.20 Kuharski dvoboj - 14.00 Poročila - 14.10 Film - 15.55 Poročila -16.00 Arabella, otroška serija - 16.25 Briljantina - 17.00 5000 kilometrov po Mehiki - 17.30 Hrvaška danes - 18.20 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Leta groze, nad. - 21.00 Trg: Dubrovnik - 22.30 Dnevnik - 22.50 Trg: Dubrovnik
TV HRVAŠKA 2
13.20 Poljudnoznanstvena serija - 14.20 Sharman, nad. - 15.35 Plen, nad. - 16.25 Urgenca, nan. - 17.10 Hotel Grand, nad. - 18.05 Hladna vojna, serija - 19.00 Hugo -19,30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Velikani, serija - 21.35 Film - 23.10 Čas je za džez - 0.10 Umetnine svetovnih muzejev
TV HRVAŠKA 3
14.00 Tenis, prenos dveh polfinal iz Wimbledona - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Animavizija - 20.40 Seinfeld - 21.05 Veronikine skrivnosti - 21.30 Frasier - 21.55 Bisl Bis! - 22.20 Stoletje filma: Osebno potovanje z Martinom Scorsesejem
TV MADŽARSKA 1
14.05 Guldenburgovi - 14.55 Reka: Rojstvo Nila - 15.30 Evropski parlament, 1. del -15.58 Poročila - 16.00 Kalaka - 16.25 Ulica Box - 16.55 Regionalni dnevniki - 17.05 Telešport, EP v plavanju- 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Nova budimpeštanska dvanajstica - 20.10 Čas je obstal, madž. film - 21.45 Hannover 2000, posebna oddaja - 22.15 Dnevnik, aktualno - 23.00 eMeR Ton Gala - 23.55 Kvartet, brazilski film
TV MADŽARSKA 2
15.30 Madžarska hiša, diaspora - 16.00 Šolska ulica - 17.30 72 ur, kulturne ponudbe za konec tedna - 18.00 Družinski krog; izselitev -19.00 Aero magazin - 19.30 Glasbena veriga - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Naše stoletje, 23. del - 21.00 Madžarska leta 2000 - 20.30 Mislec - galerija portretov - 22.00 Telešport, plavanje, peteroboj - 23.05 Zaključek - 0.05 Halo, tukaj sem! - Nočni program:
AVSTRIJA 1
14.55 Pacific Blue -15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul -17.10 Princ z Bel Aira - 17.35 Vsi pod eno streho -18.05 Glej, kdo tam razbija -18.30 Varuška - 19.00 Prijatelji -19.30 Čas v sliki - 20.15 Film po izbiri: Ptič na žici, Samo težave s tipom ali Policist v vrtcu - 22.05 Policist z Beverly Hillsa, kriminalka - 23.45 Umor na Rainbow Driveu, kriminalka
AVSTRIJA 2
13.40 Srečna družina -14.25 Gorski zdravnik -15.15 Bogati in lepi"- 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Siska - 21.20 Vsakdanje zgodbe - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi - 23.10 Komisarka - 0.00 Čas v sliki
TV SLOVENIJA 1
8	.00 Odmevi
8.30 Zgodbe iz školjke
9	.00 Radovedni Taček: Bodica
9.50	Kino Kekec: Mali Lord, nemški film
9,10	Srebrnogrivi konjič, risana nanizanka
12.00 Tednik, ponovitev
13.00 Poročila
13.40 Petka
14.50 Vzorni starši, francoski film
16.45 Fračji dol, lutkovna nanizanka
17.10 Fliper in Lopatka, risana nanizanka
17.50 Na vrtu
18.15 Ozare
i 18.20 Novi raziskovalec
19.05 Utrip
19.30 Dnevnik
20.05 Vesna, slovenski č.-b. film
«	21.50 Velika imena malega ekrana
;	22.50 Poročila
23.20 Oekameron: 0 študentu in gospe, tv-nanizanka
00.00 Vran, kanadska nanizanka
00.45 Drakulov ugriz, angleški film
02.15 Vrtiljak
TV SLOVENIJA 2
7.30 Vremenska panorama
9.25 V telovadnici, brazilska nadaljevanka
9.50 Med zemljo in morjem
10.40 Tedenski izbor
12,39 TV prodaja
16.55 Helsinki: EP v plavanju, prenos
19.00 Športni film
20.05 Praznovanje 35. obletnice ansambla Lojzeta Slaka
21.00 Z zemlje na luno, ameriška nanizanka
21.55 Sobotna noč: Uriah Heep
00.00 Svetnik, angleška nanizanka
00.50 Šok, nanizanka
POP TV
7.00 Brez zapor z Jonasom - 8.00 Srečna Ness - 8.30 Računalničarji - 9.00 Hrošče-borgi v 9.30 Knjižni molj Wishobone -10.00 Zbornica - 10.30 Košarkarji - 11.00 Navihanka -11.30 Mowgli ■ knjiga o džungli - 12.00p Sabrina: mlada čarovnica -12.30 Modna popotovanja - 13.00 Scaramoushe, ameriški film - 15.00 VVimbledon - 19.15 24 ur - 20.00 Striptiz, ameriški film - 22.00 Dva usodna dneva, ameriški film - 23,55 Wimbledon - vrhunci dneva - 0.25 Zvodnik, ameriški film
KANALA
8.00 Zajec Dolgouhec in prijatelji - 9.30 Družinske zadeve -10.00 Nora hiša - 10.30 Prijatelja v krilu - 11.00 Brooklynski most - 11.30 Mladoporočenci - 12.00 Nova misija nemogoče -13.00 Kung fu -14.00 Perry Mason: Lahkomiselni Romeo, film - 15.40 Ned in Stacey, nanizanka - 16.10 Divja Amerika -17.15 Divji svet -18.00 Skrivnosti morskega kraljestva - 19.00 Dellaventura - 20.00 Živa bomba, film -21.45 Razvpita, film - 23.30 Zdravilo proti raku, film - 1.20 Atlantis, ponovitev
TV IDEA - GAJBA TV
10.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - S soboške tržnice - 10.15 TV Pika: Kirurgovo srce - 10.45 Aktualno - 11.00 Pregled dogodkov tedna - 15.30 Wimbledon, ponovitev - 16.00 Kakršen oče, takšen sin, ameriški film - 18.00 Rojeni v svobodi, nan. - 19.00 Maggie; nan. - 19.30 Veronikine skušnjave, nan. - 20.00 Stražar, nan. - 21.00 Dosjeji X, nan. - 22.00 Smrtonosna igra, ameriški film - 0.00 Pop bazar
TVASKANAL54
09.30 - Gnes, informativna oddaja. 10.00 ■ Videotop. glasbena oddaja. 10.50 - SQ JAM, glasbena oddaja. 11.50 - Glasbeni spot. 12.00 - Videostrani. 15.30 - Gnes, informativna oddaja. 16.00 ■ Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 16.40 - Videotop, glasbena oddaja. 17.25 - Glasbeni spoti. 17.40 - SO JAM, glasbena oddaja. 18.30 ■ Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 - Gnes, informativna oddaja. 20.30 - Olimpijada na radijskih valovih. 21.00 - Prestreznik, ameriški film. 22.30 ■ Gnes, informativna oddaja. 23.00 ■ Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
8.30 Poročila - 8.35 Raziskovalec, serija - 9.25 Za otroke - 10,25 Zvezdne steze, nan. - 12.00 Dnevnik - 12.35 Trg: Dubrovnik - 15.05 Poročila -15.15 Film - 17.05 Beverly Hills, nad. - 18.05 Melrose Plače, nad. - 19.30 Dnevnik - 20.10 Parni valjak, koncert - 21.15 Film - 23,00 Dnevnik - 23.20 Ples na glasbo časa, nad. -1.20 Nočni filmski maraton
TV HRVAŠKA 2
11.55 Labirint strasti, nad. - 15.25 Potovanja, serija - 16.30 Črno-belo v barvah - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zlata krila, nan. - 21.00 Damon, nan. - 21.25 Svet zabave - 22.00 Pravi čas - 23.30 Umetnine svetovnih muzejev
TV HRVAŠKA 3
14.15 Hišni ljubljenčki - 15.00 Tenis (ž.), prenos finala iz Wimbledona - 17.00 Šport -18.30 Top DJ Mag - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Oprah šov - 20.55 Rock Otočec, posnetek - 21.40 Šport danes - 21.55 Tenis (ž.), posnetek finala
TV MADŽARSKA 1
5.45 Vaška TV - 6.00 Zlati dim, magazin - 8.00 Za reformatorje - 8.10 Zanzibar, mlad, program - 9.30 Otroški šport - 10.00 Sobotni mozaik: Kje, kaj? Za upokojence, Okno -12.00 Zvon, poročila - 12.05 Bravo TV - 13.05 Na mirnih vodah - 14,00 Delta - 14.30 Najlepše poletje naše najstniške dobe, nan. -15.00 Naše stoletje, 24. del - 15.30 Napisne table pripovedujejo -16.00 Telešport: EP v plavanju, EP v peteroboju -19.00 Loto-šov - 19.30 Dnevnik, šport -20.00 Muhasti letni časi, zabavni magazin - 21.00 Takoj! M. Vamos - 21.5 Osnovni ton - 22.50 Podelitev nagrad športnikom, gala (do 23,30)
TV MADŽARSKA 2
7.25 Vaška TV - 7.40 Družina z jasnega - 8.30 Manjšinski program, vmes Slovenski utrinki - 12.00 Zvon, Reševalci, nan. - 13.05 Komedijanti, 9. del -14.00 Filmski muzej: Zlata mrzlica, amer, film, č.-b. - 15.30 Letalska družba Piavo nebo - 16.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Najstniška zabava - 21.00 Ulica upanja, nan. - Nočni program: 23,50 Bravo TV - 0.45 Sobotni mozaik - 2.35 Skladbe Sz. Fenyesa - 2.50 Svaki, reportaža - 3.25 Telešport: EP v plavanju, EP v peteroboju
AVSTRIJA 1
6.20 Otroški program -12.05 Šaljivec Carey - 12.25 Življenje in jaz - 12.50 Nick Freno -13.10 Princ z Bel Aira - 13.35 Dvojček redko pride sam - 13.55 Sabrina -14.20 i) 3 Austria Top 40 - 15.05 Beverly Hills 90210 - 16.35 Melrose Plače -17.20 Jesse - 17.45 Srček - 18.35 Varuška -19.00 Šport -19.30 Čas v sliki - 20.15 Jack, filmska komedija - 22.50 Tango in Cash, akcijski film - 23.40 Noč odločitve, akcijski film
AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Pustolovščina na Missis-sippiju, film -11.10 Štirideset milijonov išče moža, filmska komedija -13.00 Čas v sliki - 13.10 Kopališki mojster Spargel, filmska komedija - 14.45 Noge od Dolores, filmska komedija -16.25 Dežela in ljudje -16.55 Religije sveta -17.05 Pogled v deželo -17.35 Živalski magazin - 17.55 Bingo - 18.25 Konflikti - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Vse je TV! - 21.50 Ljubezenske zgodbe in poročne stvari - 22.15 Poletni kabaret - 23.35 Ločene postelje, filmska komedija
FOREO
Četrtek, 13.7.2000
TV SLOVENIJA 1
7	.55Tedenski izbor
12	.00 Dokumentarna oddaja
13	.00 Poročila
13.10	Vremenska panorama
13.40	Tedenski izbor
16.00 Slovenski utrinki, oddaja Madžarske TV
16.30 Poročila
16.45 Enajsta šola
17.20 Iz življenja Hraystkovih: Peti dan
17.45 Neukročeni planet, ameriška dokumentarna serija
19.30 Dnevnik
21.00 Marketing
21.25 Novakovi
22.35 Kultura
22.55 Po Dekameronu - 0 spovedi gospoda Ciappelletta
23.25 Slovenci v Avstraliji - Lipa Šumi med evkalipti - pesnica Daniela Hliš
00.00 Gibljive slike: Glasba na filmu
00.30 Neukročeni planet, ameriška dokumentarna serija
TV SLOVENIJA 2
8.25Tedenski izbor
8.25Videospotnice
9.00lz dobrega gnezda
9.45Uboga mala bogatašinja
10.35 Grace na udaru, ameriška nanizanka
13.15 Svet poroča
13.45 Kolesarska dirka pd Franciji, prenos
16.50 Praznovanje 35. obletnice ansambla Lojzeta Slaka
17.50 Družinskimi zdravnik
19.00 Nenadoma Susan, ameriška nanizanka
20.05 Leteči cirkus Motyja Pythona
21.00 Pot k slavi
22.00 Poseben pogled: The Voung Poisoner Hanbook, angleški film
23.35 Nisem nezvest, angleška nadaljevanka
00.25 Ljudje pod vezivom, italijanska nanizanka
POP TV
7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.30 Brez zapor z Jonasom - 9.30 Modna popotovanja - 10.00 Top shop - 10.30 Tri ženske - 11.30 Divji angel - 12.30 Labirint strasti -13.30 Top shop - 14.00 Domače kraljestvo -14.30 Matlock - 15.30 zakon v Los Angelesu - 16.25 Tri ženske - 17.15 Divji angel - 18.10 Žrebanje - 18.15 Labirint strasti - 20.00 Mali razposajene!, ameriški film - 21.30 Raztresena Ally - 22.20 Prijatelji - 23.05 Nikita - 0.00 Frankenstein - 2.00 24 ur
KANALA
8.15 Dogodivščine Rokca in Biriča - 9.15 Angela - 10.10 Luz Maria - 11.00 Oprah show - 12.00 Adrenalina - 13.30 Princ z Bel Aira - 14.00 Jake in Debeluh - 15.00 Ricki Lake -15.55 Oprah show: Nasveti za ženske - 16.50 Angela - 17.40 Luz Maria - 18.320 Fant zre v svet, nanizanka - 19.00 Seinfeld - 19.30 Malcolm in Eddie - 20.00 Lepi časi - 20.50 Življenjske zgodbe: Lepotica - 22.40 Bob - 23.15 Miami Vice -0.15 Ricki Lake - 1.10 Dannyjeve zvezde
TV IDEA - GAJBA TV
15.00 Živa, ponovitev reg. programa - Živijo počitnice, reportaža iz Term Lendava -Potepanje po Gardalandu - Aktualno - 16.00 Na zdravje!, nan. - 16.30 Služba in družba, nan. - 17.00 Odpadnik, nan. - 18.00 Zvezdne steze, nan. - 19.00 Aktualno, infor. oddaja - 19.15 F/X - umori s trikom, nan. - 20.10 Sorodnica, am. film - 22.00 Živa, reg. program - Navigator (film, kultura, prosti čas) - Intervju: Ivo Rotdajč - 22.20 Anketa - 22.25 Soboški dnevi 2000, reportaža - 22.45 Aktualno - 23.00 Novi nedo-takljivi, nan. - 23.30 Krila, nan. - 0,00 Pri Addamsovih, nan. - 0.30 Pop bazar
TV AS-KANAL 54
09.30 ■ Gnes, informativna oddaja. 10.00 - Drugačne zvezde. Gospodarji živali. Zvone Šeruga. 10.30 ■ Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 11.20 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 12.00 - Videostrani. 15:30 • Gnes, informativna oddaja. 16.00 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 16.50 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 17.30 • Iz produkcije ZLTV, Studio Signal, Ljubljana. 18.00 ■ Risanke. 18.30 • Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 ■ Gnes, informativna oddaja. 20.30 ■ Foto Šimonka nagrajuje. 20.35 ■ Viva turistica. turistična oddaja v živo. 21.30 - Iz produkcije ZLTV, Studio Signal, Ljubljana. 22.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 22.30 - Gnes, informativna oddaja. 23.00 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
11.25 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.35 Labirint strasti, nad. - 13.20 Kuharski dvoboj - 14.00 Poročila - 14.10 Film - 16.00 Za otroke - 17.00 Alpe - Donava - Jadran -17.30 Hrvaška danes - 17.55 Zagrebška panorama - 18.20 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zgodbe hrvaških otokov: Susak - 20,45 Kviz - 21.15 Ciklus mladih avtorjev - 21.45 Seinfeld, nan. - 22.20 Dnevnik - 22.40 Film - 0.30 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
13.45 Kulturno poletje - 14.45 Pacifiške palisade, nad. - 15.30 Newyorška policija, nan. - 16.20 Leta groze, nad. - 17.10 Nostromo, nad. - 18.05 Hladna vojna, serija -19.00 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Čarovnija, nad. - 21.20 Urgenca, nan. - 22.15 Latinica - 0.15 Umetnine svetovnih muzejev
TV HRVAŠKA 3
18.05 Vojak na dežju, ameriški film - 19.30 Glasbeni program - 19.55 Plavalni miting, prenos z Reke - 21.15 Kiparka štiridelna serija - 0.35 Oddelek za umore, prvi del serije
TV MADŽARSKA 1
5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno, vesti in kaj je za njimi - 8.30 Prelomnica tisočletja - 8.35 Beštija - 9.05 Samo danes, zabavno dopoldne, vmes nanizanke - 12.00 Zvon, dnevnik-13.00 Skupaj - 13.58 Poročila -14.00 Poslednji Wereczkey -15.00 Musiča Histroca - 15.20 Alpe - Donava - Jadran, magazin - 18.58 Poročila - 16.00 Za otroke - 16.30 Židovski glasbeni festival - 17.00 Pomagač - 17.30 Varstvo mest - 18.00 Dnevnik-19.00 Mreža - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Milenijske povesti - 20.30 Otrok v času, amer, film - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.50 Kino Dore Prokopp - 23.20 Kir Royal, nanizanka - 0.20 72 ur, kulturne ponudbe za konec tedna
TV MADŽARSKA 2
5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.20 112, krimimagazin - 9.00 Kronika 2000 - 9.30 Znanost- 11.00 Telesreča- 11.30 Gospodarstvo v zagonu- 12.00 Zvon, Dva falota, eno dekle in picerija - 12.45 Narodne vrednote -13.00 Dnevnik - 14.00 Glavni trg -15.30 Zabavni program - 16.05 Šolska ulica - 127.30 Soočenje, posebna oddaja KrF mimagazina - 18.00 Telešport - 19.40 Pravljica - 20.30 Dnevnik- 20.35 Zasebna Madžarska - 21.15 Milenijska knjižnica: Budimpeštanska pomlad - 22.45 Zaključek - 23.50 Sanje semjaz -1.25 Aktualno -1.50 Polnočni maraton - 2.40 Šolska ulica
AVSTRIJA 1
6.10 Otroški program - 10.00 Pohlep, filmska komedija - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke -14.55 Pacific Blue -15.40 Zvezdne steze -16.25 Herkul - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Formula 1, studio - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Šest v poletju - 22.00 Pravi Dunajčan ne propade - 23.10 Popolno življenje - 23.45 Oddaja o kulturi
AVSTRIJA 2
9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 10.10 Kaj pa ve mama o ljubezni, filmska komedija - 12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Dežela in ljudje - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Srečna družina - 14.25 Gorski zdravnik - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlič - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Uni-verzum - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Euro Auslria - 23.00 Primer za dva
Vsak dan ob 1830in 2O00: GNES -inform. oddaja
RADIO MURSKI VAL
UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 64S KHZ)
PETEK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -11.30 Mali oglasi - 11.20 Zamurjen-ci -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Od petka do petka -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -13.30 Predstavljamo vam - -14.00 Poročila - 14.05 Obvestila - 14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 18.00 MV-dur- 19.00 Poročila - 19.15 Mladi val - 20.00 Siplimi-21.00 Poročila - 21.10 Sipli mi - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč
SOBOTA: 06.00 - Jutro na Murskem valu; Prebujajte se z nami -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Popoldne na Murskem valu - 14.00 Poročila - 14.05 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 1 7.20 Obvestila - 17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč
NEDELJA; 05.00 Vedro v dobro jutro - 07.00 Panonski odmevi - 08.00 Misel in čas - 8.40 Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja - 12.30 Poročila - 12.35 Obvestila - 13.00 Minute za kmetovafce -13.30 Najtepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč)-19.00 Poročila -19:15 Oddaja tedna - 20.00 Gnezdo Murskega vala - 21.00 Poročila - 21.10 Gnezdo Murskega vala - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč
PONEDELJEK: 05.00 Vedro v dobro jutro- 10.00 Poročila - 10.05
Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 1 4.00 Poročila - 14.30 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 -Obvestila - 18.00 Šport - 19.00 Poročila - 19.15 Krpanke- 20.00 Kak je indafajn bilou - 21.00 Poročila - 21.10 Kak je indafajn bilou - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč
TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij-11.00 Poročila -11.30 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti-19.00 Poročila! -19.15 Na narodni farmi -20.00 Jukebox- 21.00 Poročila -21.10 Jukebox - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč
SREDA: 05.00 Vedro dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.15 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -13.30 NSTSNMV-14.00-14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Glasba našega srca - 19.00 Poročila - 19.15 Intervju - 20.00 Mursko-morski vai - 21.00 Poročila - 21.05 Mursko-morski val - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč
ČETRTEK: 05.00 Vedro dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 1 3.00 Poročila'- 13.10 1. oseba ednine - 13.30 Sedem veličastnih — 1 4.00 Poročila -- 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila-18.00 Mali radio - 19.00 Poročila - 19.10 Bilo je nekoč! -20.00 Geza se zeza - 21.00 Poročila - 21.05 Geza se zeza - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč
c________>
Nedelja, 9. 7. 2000
TV SLOVENIJA 1
8	.00 Živ žav
10	.00 Mali upi v Radencih
10.55 Ozare
11	.00 Svet divjih živali
11	.30 Obzorja duha
12.00 Ljudje in zemlja
13.00 Poročila
13.10 Homo turisticus
13.30 Pomagajmo si
14.00 Tedenski izbor
16.05 Prvi in drugi
16.30 Poročila
16.50 Vsakdanjik in praznik
17.45 Slovenski magazin
18.15 Naravni parki Slov.: Kranjinski park Lahinja
18.50 Žrebanje lota
18.55 Danes
19.05 Zrcalo tedna
20.00 Bela mafija, ameriška serija
21.30 Intervju
22.45 Dobrodelni gala večer Baletnega in opernega gledališka Kirov v Kraljevi operni hiši v Londonu
TV SLOVENIJA 2
11.00 Parada plesa, ponovitev
11.30 Policija na naši strani
12.00 Janez Bole - Legenda
12.25 Donington: Motoci. VB ■ do 250 ccm, pr.
15.55 Smu. skoki za rudarsko svetilko, pos
16.55 EP v plavanju
18.45 Polni
19.25 Marketing
20.00 Nove pustolovščine Nocholasa Hulota, francoska dokumentarna serija
21.00 Murphy Brown, ameriška nanizanka
21.25 Marketing
21.30 Cikcak
22.00 Šport v nedeljo
23.00 Velike počitnice, fran.-italijanski film
POP TV
7.00 Brez zapor z Jonasom - 8.00 Srečna Ness - 8.30 Računalničarji - 9.00 Hroščeborgi - 9.30 Knjižni molj VVishbone - 10.00 Zbornica - 10.30 Košarkarji - Navihanka - 11.30 Manhattan bo moj - 12.30 Sto najpomembnejših ljudi revije Time -13.00 Moll Flan-ders - 15.00 Wimbledon, neposredni prenos - 20.00 Slačipunce - 22.20 Šola golfa -22.55 VVimbledon - vrhunci dneva - 83 ur do zore, ameriški film
KANALA
8.00 Zajec Dolgouhec in prijatelji - 9.30 Družinske zadeve, nanizanka -10.00 Nora hiša, nanizanka -10.30 Prijatelja v krilu -11.00 Brooklyinski most -11.30 Zmenka-rije - 12.00 Nova misija nemogoče - 13.00 Kung fu - 14.00 Nedeljska matineja: Stari bevskač, film - 15.50 Klik! Vitezi za volanom - Miza za pet - Do ušes zaljubljena -19.00 Duh bojevnika - 20.00 Film tedna: mali veliki trener, film - 22.10 Stilski izziv: Večerna prosojnost - 22.50 Umor, film - 0,30 Videostrani
TVIDEA — GAJBA TV
10.00 Živa, regionalni program - Soboški dnevi, reportaža -10.35 Iz našega studia: Dodatno pokojninsko zavarovanje -11.10 Amerika, obljubljena dežela -11.50 Intervju: Aleksander Jevšek - 12.05 Anketa - 12.10 Ob 2. občinskem prazniku Občine Razkrižje - 12.25 Komentar tedna - Pregled dogodkov tedna - 16.00 Divja srca, ameriški film - 18.00 Rojeni v svobodi, nan. - 19.00 Maggie, nan. - 19.30 Jesse, nan. - 20.00 Stražar, nan. - 21.00 Dosjeji X, nan. - 22.00 Lepa punčka, ameriški film - 0.00 Pop bazar
TV AS-KANAL 54
09.30 - Teden ob Muri, informativna oddaja. 11.00 • Na domači grudi, kmetijska oddaja. 12.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 12.30 - Videostrani. 17.20 ■ Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 18.30 • Gnes, informativna oddaja. 19.00 -Iz našega arhiva. 20.00 - Foto Šimonka nagrajuje. 20.05 - Viva turistica, turistična oddaja. 21.00-Videostrani. 
TV HRVAŠKA 1
8.00 Poročila - 8.05 Za otroke - 10.00 Festival tamburaške glasbe - 11.00 Svetovne kulture, serija - 12.00 Dnevnik - 12.40 Kmetijska oddaja - 13.35 Mir in dobrota -14.05 Parni valjak, koncert - 15.05 Poročila - 15.15 Oprah Show - 16.00 Risanka -16.15 Inšpektor Rex, nan. - 17.00 Stoletje, serija - 18.00 Risanka - 18.30 Felicity, nan. - 19.30 Dnevnik - 20.15 Tretja sreča - 21.45 Čas bojevnikov, tv-film - 22.35 Dnevnik - 23.00 Bisl, nan. - 23.25 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
10.45 Portret cerkve in mesta -11.00 Nedeljska maša - 12.05 Risanka -12.30 Čarovnija, nad. - 14.00 Zlata krila, nan. - 14.50 Film - 16.60 Film - 18.30 Svet narave, serija - 19.30 Dnevnik - 20.10 Trgovina, nad. - 21.05 Prevara, ameriški film - 22.45 Umetnine svetovnih muzejev
TV HRVAŠKA 3
15.00 Tenis, prenos finala iz Wimbledona -18.40 Motociklizem za VN Velike Britanije, posnetek - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Olimpijski magazin - 20.40 Tenis, posne-tek finala - 22.40 Šport danes
TV MADŽARSKA 1
6.00 Vaška TV - 6.30 Ažurno - 7.20 Biblija - 7.30 Glavni trg, odkrivajmo Madžarsko skupaj - 9.05 Otroški program -10.30 Tri želje -11.00 Z mladim srcem - 12.00 Zvon, poročila - 12.05 Madžarska prihodnosti - 12.35 Minute za srečo - 13.00 TV-klinika, zdrav, magazin - 13.30 Narodna glasba - 14.00 Telešport: EP v peteroboju, prenos -15.40 Za reformatorje - 16.10 Čarobna šestica - 16.40 Telešport: EP v plavanju, PE v peteroboju - 19.00 Teden, vmes Dnevnik - 20.00 Šlagerteve - 21.00 Prej ali slej, šov - 22.00 Ulica upanja, nan. - 22.50 Na željo gledalcev: Donna Summer - koncert
TV MADŽARSKA 2
7.25 Vaška TV - 7.50 Program za vernike - 10.00 Madžarska hiša, iz zemeljskih madžarskih TV-programov - 10.30 Glasbeni butik - 11.25 Otroški šport - 11.55 Mozart - 12.00 Zvon, Nedeljski otok - 13.30 Nazdravje! Naš obrambni mehanizem - 14.00 Festival kalaka - 14.30 Zagovornik, jezikoslov. program - 15.00 Sporočilo svetih krajev - 15.25 Jani gre na dom - 15.55 Koncert Ansambla Apostol - 17.25 Muhasti letni časi, zabavni magazin - 18.00 Tema opoldne, opera J. Sarija - 18.50 Čarobna šestica - 19.20 Noetova barka, nemški film - 21.00 Teden, vmes Dnevnik - 22.00 Telešport: plavanje, peteroboj - 23.10 Razbita ogledala, nizoz. film - Nočni program: 1.00 Glavni trg - 2.35 Telešport, peteroboj - 4.15 Musiča Historica - 4.30 Telešport, plavanje, peteroboj 
AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program - 11.30 Šport - 12.10 Ninja deček, film - 13.40 Obala čudežev, filmska komedija - 15.00 Maneken II, filmska komedija - 16.30 Ninin alibi, filmska komedija - 18.00 Imeti srečo - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Policist z Beverly Hillsa II, kriminalka - 21.55 Kolumbe - 23.35 Kraj dejanja
AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Samo enkrat biti ljubi Bog, filmska komedija - 10.30 Teden kulture - 11.00 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, moja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.15 Univerzam -15.00 Heidi in Erni -15.26 Cesarski lov v Salzkammergutu, film - 17.05 Poletni klub -18.00 Milijonsko kolo -18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije -19.00 Dežela danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Pogledi s strani - 20.16 Viharno srečanje, romanca - 21.55 Že videno - 22.40 Suzie Washington, film
'_________I
Ponedeljek, 10. 7. 2000
TV SLOVENIJA 1
8.00 Utrip
8.40 Pomagajmo si
9.10 Otroška oddaja
9.35 Lahkih nov naokrog: Terme Čatež
10.10 Klapa zahodnega dela
10.40 Spoznavajmo, ameriška dok. serija
11.35 Na vrtu, oddaja
13.00 Poročila
14.00 Ljudje in zemlja
14.50 Polnočni klub
16.00 Dober dan, Koroška
16.45 Radovedni Taček: Brki
17.00 Pleme
19.00 Kronika
20.05 Hotel ob Vrbskem jezeru, nemška nan.
21.00 Pravna država v zaostanku, ponovitev
22.00 Odmevi
22.35 Kultura
22.40 Šport
22.50 Dekameron
23.30 Gospodarska panorama: Test in atest
POP TV
6.20 24 ur - 7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 87.30 Brez zapor z Jonasom - 9.30 Modna popotovanja - 10.00 Top shop - 10.30 Otroški policist, ameriški film- 12.30 Zadnja priložnost - 13.30 Top shop - 14.00 Ljubezen ali denar -14.30 Matlock -15.30 Zakon v Los Angelesu - 16.25 Tri ženske -17.15 Divji angel - 18.10 Žrebanje - 18.15 Labirint strasti - 19.15 24 ur - 20.00 Columbo: Velike prevare - 21.46 Razu-tresena Ally - 22.35 Prijatelji - 23.05 Nikita - 0.00 Osmi potnik, ameriški film - 2.00 24 ur
KANALA
8.15 Dogodivščine Rokca in binča, serija - 9.15 Angela - 10.10 Luz Maria- 11.00 Oprah show - 12.00 Dannyjeve zvezde - 13.00 Prodaja - 13.30 Princ z Bel Aira -14.00 Jake in Debeluh - 15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.55 Oprah show: Moški, ki varajo - 16.50 Angela - 17.40 Luz Maria - 18.30 Fant zre v svet - 19.00 Seinfeld, humoristična serija - 19.30 Malcolm in Eddie - 20.00 Filmske uspešnice: Mali Nikita, film - 22.00 Profesionalci- 23.00 Bob - 23.40 Miami Vice - 0.40 Ricki Lake -1.40 Dannyjeve zvezde - 2.40 Videostrani
TV SLOVENIJA 2
11.45 Cikcak
12.15 Sobotna noč - Uriah Heep
1116 Policija na naši strani
14.45 Domače obrti na Sovenskem: Kamnarji in kamnoseki
15.15 Kolesarska dirka po Franciji, prenos
17.15 Veliki ruski skladatelji: Fjodor Šaljapln, angleška glasbeno-dokumentarna serija
18	.05 Snežna reka, avstralska nadaljevanka
18.55 Marketing
19	.00 Lingo, tv-igrice
20	.05 Jasno in glasno, kontaktna oddaja
21	.00 Studio Cily
22	.00 Znanost v vojni, angleška dokumentarna serija
22	.50 Brane Rončel izza odra
TVIDEA - GAJBATV
15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - TV Pika: Oder občutkov - 16.00 Na zdravje!, nan. - 16.30 Služba in družba, nan. - 17.00 Odpadnik, nan. -18.00 Zvezdne steze, nan. - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 F/X - umori s trikom, nan. - 20.10 Zob za zob, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Kronika - Pregled športnih dogodkov - 22.15 Kasaške dirke v Ljutomeru - 22.45 Aktualno - 23.00 Novi nedotakljivi, nan. - 23.30 Krila, nan. - 0.00 Pri Addamsovih, nan. - 0.30 Pop bazar
TV AS-KANAL 54
09.30 ■ Ta nori dan ali lisičke se ne dajo, film o glasbeni skupini Foxy teens. 10.00 -Drugačne zvezde, Sahara, reportaža, Zvone Šeruga. 10.30 ■ Risanke. 12.00 - Videostrani. 16.00 - Na domači grudi, kmetijska oddaja. 17.00 - SO JAM, glasbena oddaja 18.00 - Risanke. 18.30 ■ Gnes, informativna oddaja. 19.00 Iz našega arhiva. 20.00 Glasbeni spot. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20.30 - Orleki odleteli čez ocean, reportaža. 21.16 - Sinko, ameriški film. 22.35 - Gnes, informativna oddaja. 23.05 -Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
6.15 Risanke - 7.00 Labirint strasti, nad. - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.25 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.35 Labirint strasti, nad. -13.20 Kuharski dvoboj - 14.00 Poročila - 14.10 Prvi vrzi kamen, ameriški film - 15.45 Risanka - 15.55 Poročila - 16.00 Za otroke - 16.45 Dokumentarna oddaja -17.30 Hrvaška danes - 17.55 Zagrebška panorama - 18.20 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zgodbe hrvaških otokov: Vis - 20.45 Dokumentarna oddaja - 21.20 Dubrovniški poletni festival - 22.20 Dnevnik - 22.40 Dubrovniški poletni festival -0.00 Poročila - 0.10 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
12.40 Svet narave, serija - 13.30 Svet zabave - 14.00 Ples na glasbo časa, nad. -16.00 Cadfael, nan. - 17.15 Hotel Grand, nad. - 18.05 Hladna vojna, serija - 19.00 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Poln krog, serija - 21.20 Prijatelji, nan. -21.55 Pacifiške palisade, nad. - 22.40 dueenska logika, ameriški film - 0.30 Umetnine svetovnih muzejev
TV HRVAŠKA 3
18.00 Ninočka, ameriški film - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Kapelski kresovi - 21.30 Koraki: Davor Gobac - 22.30 Transfer - 23.15 Beverly Hills - 0.00 Melrose Plače
TV MADŽARSKA 1
13.58 Poročila - 14.05 Guldenburgovi - 14.50 Tam, kjer mali Tur... - 15.58 Poročila -16.00 Madžarska hiša, iz zamejskih madžarskih TV-programov -16.30 Adagio, pesmi S. Tčtha - 16.40 Mojster čopiča J. Bakallar -16.50 Srečanje z Jezusom - 17.00 Na poti, evropski magazin -17.36 Sporočilo svetih krajev -18.00 Dnevnik - 19.00 Tele-sreča - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 112, krimimagazin- 20.35 Ime planeta zemlja -21.25 V dvoje, pogovor - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.50 Jaramuschev kino: Pod udarcem zakona, amer, film, podnaslovi, č.-b.
TV MADŽARSKA 2
5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.30 Delta - 9.00 Festival knjige - 9.25 Madžari ob prelomu stoletja - 10.35 TV-klinika, zdravf magazin -11.00 Madžarska prihodnosti -11.30 Angleščina - 12.00 Zvon, Dva falota, eno dekle in picerija, nan. - 12.45 Narodne vrednote - 13.00 Dnevnik - 14.00 Iz TV-arhiva: Skladbe Petra Wolfa, Tkane himne - 15.05 Glasbeni butik - 16.00 Šolska ulica - 17.30 Državljanske vojne na Madžarskem, 1. del - 18.00 Telešport -19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Videodnevnik - 21.25 Art kino: Posebne zgodbe, iranc. ital, film - 23.25 Zaključek, Klub znanstvenikov 2000 - 0.30 Halo, tukaj sem! - Nočni program: 2.05 Aktualno - 2.30 Šolska ulica - 4.00 Telešport
AVSTRIJA 1
6.45 Otroški program - 10.20 Ninja deček, film- 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke -14.65 Pacific Blue - 15.40 Zvezdne steze -16.25 Herkul - 17.10 Princ iz Bel Aira -17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuška - 19.00 Karolina v velemestu - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Pohlep, filmska komedija - 22.05 Intervju z vampirjem, film - 0.00 Tatovi teles, srhljivka
AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 V Avstriji - 9.30 Bogati in lepi - 10.10 Kopališki mojster Spargel, filmska komedija - 12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Srečna družina -14.25 Gorski zdravnik - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karllč - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Podarim ti mojega moža, prvi del filmske komedije - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki
ZAPORED /	Torek,
I r 11.7.2000
TV SLOVENIJA 1
18.20	Mali: Čeri v stepi - dežela gora, 1. del, avstrijska dokumentarna oddaja
11.10	Velika imena malega ekrana. 3. oddaja -Tomaž Terček
12.05 Hotel ob Vrbskem jezeru, nemška nanizanka
13.00 Tedenski izbor
14.30 Poletje v stari Ljubljani
15	.05 Tomna Brauer in Ellias Meiri
16	.00 Izobraževalna oddaja
16.30 Poročila 16.45 Povodnjak in makov škrat, lutkovna nan. 17.00 Tuja nanizanka
17.45 Zibelke svetovnih kultur, nemška dok. serija
19.00 Kronika
19.30 TV-dnevnik
20.05 Na morje, avstralska nadaljevanka
21.00 Poslovni barometer
22.35 Kultura
22.50 Po Dekameronu
22.55 0 ukradenem ljubimcu, tv-nanizanka
23.25 Day one, ameriška drama
00.55 Zibelke svetovnih kultur, nemška dokumentarna serija
TV SLOVENIJA 2
8.25Z zemlje na luno, ameriška nanizanka
9.55Snežna reka, avstralska nadaljevanka
10.45 Jasno in glasno, kontaktna oddaja
11.40 Euronews 13.35 Nove pustolovščine Nicholasa Hulota, francoski film
17.00 Studio City
18.05 Gimnazija strtih src
19.00 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka
20.05 Odraščanje v deželi baskov, španska dokumentarna oddaja
21.00 La Tribu, francoski film
22.30 Poroka, nizozemski film
23.55 Svet poroča
POP TV
6.20 24 ur - 7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.30 Brez zapor z Jonasom - 9.30 Modna popotovanja - 10.00 Top shop - 10.30 Tri ženske - 11.30 Tri ženske - 11.30 Divji angel - 12.30 Labirint strasti - 13.30 Top shop - 14.00 Domače kraljestvo -14.30 Matlock - 15.30 zakon v Los Angelesu v 16.25 Tri ženske - 17.15 Divji angel - 18.10 Žrebanje - 18.15 Labirint strasti - 19.15 24 ur - 20.00 Resnične zgodbe: Po tišini, ameriški film - 21.45 Raztresena Ally - 22.35 Prijatelji - 23.05 Nikita - 0.00 Osmi potnik 2, ameriški film,
KANALA
7.00 Videostrani - 8.15 Dogodivščine Rokca in Binča, risana serija - 9.15 Angela -10.10 Luz Maria - 11.00 Oprati show - 12.00 Atlantis - 13.30 Princ z Bel Aira - 14.00 Jake in Debeluh - 15.00 Ricki Lake - 15.55 Oprah show: Odsotni očetje - 17.40 Luz Maria - 18.30 Fant zre v svet - 19.00 Seinfeld - 19.30 Malcolm in Eddie - 20.00 Poslednja ura, film - 21.40 Mesto zločina, nanizanka - 22.40 Bob -23.15 Miami Vice, akcijska nanizanka - 0.15 Ricki Lake -1.15 Dannyjeve zvezde, vedeževanje
TV IDEA — GAJBA TV
15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Pregled športnih dogodkov - Kasaške dirke v Ljutomeru - Aktualno - 16.00 Na zdravje!, nan. - 16.30 Služba in družba, nan. - 17.00 Odpadnik, nan. - 18.00 Zvezdne steze, nan. - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 F/X - umori s trikom, nan. - 20.10 20.000 milj pod morjem, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Koncert pevskega zbora Odranci -22.30 8, Bikers Weekend v Lendavi - 22.45 Aktualno - 23.00 Novi nedotakljivi, nan. - 23.30 Krila, nan. - 0.00 Pri Addamsovih, nan. - 0.30 Pop bazar 
TV AS * KANAL 54
09.30 - Gnes, informativna oddaja. 10.00 - Drugačne zvezde, Savana, Zvone Šeruga. 10.30 - Glasbeni spoti. 12.00 ■ Videostrani. 15.00 - Gnes, informativna oddaja. 15.30 - Dirka starih motociklov, Vransko, reportaža. 17.00 - Risanke. 18.30 ■ Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00' Glasbeni spot. 20.05 - Gnes, informativna oddaja. 20.30 - Teden ob Muri, informativna oddaja. 22.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 22.30 - Gnes, informativna oddaja. 23.00 - Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
6.15 Risanke - 7.00 Labirint strasti, nad. - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.25 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.35 Labirint strasti, nad. -13.20 Kuharski dvoboj - 14.00 Poročila - 14.10 Naš tuji otrok, nemški film - 15.55 Poročila - 16.00 Otroška serija - 16.30 Prizma - 17.30 Hrvaška danes - 17.55 Zagrebška panorama -18.20 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.05 Zlata ribica - 21.00 V ospredju - 22.50 Dnevnik - 23.10 Evromagazin - 23.55 Poročila - 0.05 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
13.35 Carstvo živali, serija - 14.30 Carstvo divjine, serijb - 14.55 Trgovina, nar 15.45 Cape Canaveral, nan. - 17.15 Hotel Grand, nad. - 18.05 Hladna vojna, serij 19.00 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Čarovnija, nad. - 21.25 Newyori policija, nan. - 22.10 Po poteh uma, serija - 23.00 Jutri bo nov dan, ameriški filr 0.30 Umetnine svetovnih muzejev
TV HRVAŠKA 3
18.00 Ženska v rdečem, ameriški film - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Rock k cert - 22.00 Maher, prvi del hum. serije - 22.25 Pravica za vse
TV MADŽARSKA 1
5.45 Vaška TV -6.00 Ažurno, vesti in kaj je za njimi - 8.30 Prelomnica tisočletja - 8 Beštija, nan. - 9.05 Samo danes, zabavno dopoldne, vmes nanizanke - 12.00 Zv dnevnik - 13.58 Poročila - 14.06 Lejte, to sem jaz, E. Galambos -14.45 Priporoča čtivo za šolarje - 15.58 Poročila - 16.00 Ekovizija - 16.30 Zelena pika, šport v । stem času - 17.00 Kronika 2000 - 17.30 Katoliška kronika - 18.00 Dnevnik - 19 Gospodarstvo v zagonu - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Dnevnik, aktualno - 22 Svet je naš, prvih 10 let BBSja (do 0.50)
TV MADŽARSKA 2
5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.30 Nekje in nekoč... - 9.00 Iz TV-arhiva: Simfoni koncert, Budimpeštanske antikvarnice - 11.00 Evergrini - 12.00 Zvon, Dva fah eno dekle in picerija, nan. - 12.45 Narodne vrednote - 13.00 Dnevnik - 14.00 upokojence - 14.30 Okno, magazin, - 15.30 Bili smo v Hanovru - 16.00 Šolska u - 17.30 Državljanske vojne na Madžarskem, 2. del-18.00 Telešport - 19.40 Pravi - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Železna zavesa, dokum. film - 21.25 Komedij, malega mesta, angleško-welški film - 23.05 Zaključek -0.10 Sanje sem jaz, J. Zel Nočni program: 1.45 Aktualno - 2.10 Musiča Historica - 22.25 Šolska ulica - 4 Telešport
AVSTRIJA 1
6.15 Otroški program - 10.25 Obala čudežev, filmska komedija - 11.45 Konte 12.10 Risanke - 14.65 Pacific Blue - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul - 17 Princ z Bel Aira - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18 Varuška -19.00 Karolina v velemestu - 19.30 Čas v sliki - 20.16 Sladkih 17, res ha zgodba - 21.45 Gia ■ cena lepote, resnična zgodba - 23.40 Smrtonosni prijat film
AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.30 Bogati in lepi - 10.05 Noge od Dolores, filmska komedija - 11 Velika Britanija praznuje - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Sre družina - 14.25 Gorski zdravnik - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Kadit 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pog s strani - 20.15 Univerzum - 21.05 Reportaža - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Ogle 23.05 Križem kražem - 0.00 Čas v sliki
»ORED
Sreda, 12.7.2000
TV SLOVENIJA 1
9.20 Fliper in Lopaka, risana nanizanka
10.30 Zibelke svetovnih kultur
11.30 Obzorja duha
12	.05 Na morje, avstralska nadaljevanka
13	.00 Poročila
13.25 Tedenskik izbor
16.00 Mostovi
16.45 Pod klobukom
17.45 National Geographic, ameriška dokumentarna serija
19.30 Dnevnik
20.05 Sedmi pečar. Bean, angleški film
21.30 Polni!!!
22.00 Odmevi
23.00 Po Dekameronu
23.30 Otvoritev dunajskih slavnostnih tednov
2000
01.00 National Geographic, ameriška dokumentarna serija
TV SLOVENIJA 2
8.30Tedenski izbor
9.05Med zemljo in morjem, francoska nadaljevanka
9.65Gimnazija strtih src, avstralska nadaljevanka
10.35 Poroka, nizozemski film
12.00 Odraščanje v deželi baskov, španska dokumentarna oddaja
12.30 Tuja dokumentarna oddaja
13	.00 Glasbeni festivali, ponovitve
16	.00 Vohunke, ameriški film
18	.06 Uboga mala bogatašinja, ameriška serija
18.65 Marketing
19	.00 Šef, angleška nanizanka
20	.05 Marko Brecelj - Dirkalni konj, dokumentarni film
22	.50 Pravičnik, francoska nadaljevanka
00.20 Spi, dete, spl, ameriški film, ponovitev
POP TV
24 ur - 7.30 Obraz tedna v 8.30 Brez zapor z Jonasom - 9.30 Modna popotovanja -10.00 Top shop - 10.30 Tri ženske -11.30 Divji angel -12.30 Labirint strasti v 13.30 Top shop - 14.00 Domače kraljestvo - 14.30 Matlock - 15.30 Zakon v Los Angelesu - 16.25 Tri ženske -17.15 Divji angel - 18.10 Žrebanje -18.15 Labirint strasti -19.15 24 ur - 20.00 Ali si nocoj sama, ameriški film- 21.45 Raztresena Ally - 22.35 Prijatelji - 23.05 Nikita - 0.00 Izgubljeni fantje, ameriški film
KANALA
8.15 Dogodivščine Rokca in Binča, serija - 9.15 Angela -10.10 Luz Maria -12.00 Dannyjeve zvezde - 13.30 Princ z Bel Aira - 14.00 Jake in Debeluh - 15.00 Ricki Lake - 15.55 Oprah show: Pretiran nadzor -16.50 Angela -17.40 Luz Maria -18.30 Fant zre v svet - 19.00 Seinfeld - 19.30 Malcolm in Eddie - 20.00 Moj film: Prva liga, film, Obiskovalci, film. Popoln pobeg, film - 22.15 Vsi županovi možje, nanizanke - 22.50 Will in Grace, nanizanka - 23.20 Bob - 0.00 Miami Vice -1.00 Ricki Lake - 2.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje
TV IDEA-GAJBA TV
15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Koncert pevskega zbora Odranci - 8. Bikers Weekend v Lendavi - Aktualno - 16.00 Na zdravje!, nan. - 16.30 Služba in družba, nan. -17.00 Odpadnik, nan. -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 F/X - umori s trikom, nan. - 20.10 Bumerang, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Živijo počitnice, reportaža iz Term Lendava -22.15 Potepanje po Gardalandu - 22.45 Aktualno - 23.00 Novi nedotakljivi, nan. -23.30 Krila, nan. - 0.00 Pri Addamsovih, nan. - 0.30 Pop bazar
TVAS-KANAL54
09.30 - Gnes, informativna oddaja. 10.00 - Drugačne zvezde. Pot v pragozd, Zvone Šeruga. 10.30 - Teden ob Muri, informativna oddaja. 12.00 - Videostrani. 15.30 - Gnes, informativna oddaja. 16.00 - Teden ob Muri, informativna oddaja. 17.30 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 18.00 - Glasbeni spoti. 18.30 • Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 - Gnes, informativna oddaja. 20.30 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja v živo. 21.20 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo. 22.00 Iz produkcije ZLTV, Studio Signal, Ljubljana. 22.30 -Gnes, informativna oddaja. 23.00 - Videostrani. 
TV HRVAŠKA 1
6.15 Risanke - 7.00 Labirint strasti, nad. - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.25 Za otroke -12.00 Dnevnik - 12.35 Labirint strasti, nad. -13.20 Kuharski dvoboj -14.00 Poročila -14.10 Dober oče, britanski film -15.55 Poročila - 16.00 Za otroke - 17.00 Mednarodni folklorni festival - 17.30 Hrvaška danes - 17.55 Zagrebška panorama - 18.20 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zgodbe hrvaških otokov: Elafiti - 20.45 Poslovni klub - 21.15 Kulturno poletje - 22.25 Dnevnik - 22.45 Donatski večeri - 0.15 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
12.50 Po poteh uma, serija - 13.40 Evromagazin - 14.25 Kviz - 14.55 Veliki Aze nad. - 16.25 Inšpektor Rex, nan. - 17.15 Hotel Grand, nad. -18.05 Hladna vo serija - 19.00 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Čarovnija, nad. - 2 Veronikine skrivnosti, nan. - 21.50 Plen, nad. - 22.35 Ni ravno metulj, finski fil 0.15 Umetnine svetovnih muzejev
TV HRVAŠKA 3
17.15 Odbojka na mivki, posnetek s prvenstva Hrvaške - 18.00 Jutri je nov < ameriški film - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Raziskovalec - 21.05 Umori v I somerju - 22.45 Pravica za vse
TV MADŽARSKA 1
5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno, vesti in kaj je za njimi - 8.30 Prelomnica tisočletja -Beštija, nan. - 9.00 Samo danes, zabavno dopoldne, vmes nanizanke - 12.00 Z dnevnik -13.00 Za manjšine - 13.58 Poročila - 14.00 Milenijska filmoteka: nov iz leta 1934, č.-b. - 14.20 Novi sorodnik, madž. film, č.-b. - Novi sorodnik, madža film - 15.58 Poročila -16.00 Angleščina - 16.30 Malteška organizacija - 17.00 sr II se bomo v Sydneyju - 18.00 Dnevnik - 19.00 Kofer, ture v tujini - 19.30 Dnevn 20.00 Ni prvnomočno, šov - 20.30 Večno članstvo, Marika Oszvald - 21.30 Sooči krimimagazin - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.50 Madžarski slon, kultura - 21 Morje, angleško-irski film
TV MADZARSKA2
5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.30 Panorama - 9.05 Iz TV-arhiva: Lyonski omnib 11.00 Regiment oddaja zvečer - 12.00 Zvon, Dva falota, eno dekle in picerija - 1 Narodne vrednote - 13.00 Dnevnik - 14.00 Zlati dim, magazin - 15.45 Pop glasi 16.00 Šolska ulica - 17.30 Sotrpini - 20.30 Simfonični festival - 21.25 Ime plai zemlja - 22.10 Osupljivo področje - 22.55 Zaključek - 24.00 Halo, tukaj sem - N program - 1.325 Aktualno - 2.00 Bili smo v Hannovru - 2,30 Šolska ulica
AVSTRIJA 1
6.10 Otroški program - 10.10 Kolumbo - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.55 cific Blue -15.40 Zvezdne steze -16.25 Herkul -17.10 Princ z Bel Aira - 1 Nogomet, prenos - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Top Gun, akcijski film - 22.00 Oger nebu, znanstvenofantastični film - 23.45 Nogomet
AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi -1 Cesarski lov v Salzkammergutu, film -12.05 Reportaža -13.00 Čas v sliki - 1 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Srečna družina -14.25 Gorski zdravr 15.15 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 1 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.1! darjam ti mojega moža, drugi del filmske komedije - 22.00 Čas v sliki - 22.301 narodna reportaža - 23.15 Avstrija - naše stoletje
c
f Billi , 6. julij 2000
27
1.	m * X y 1 Jr					AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK	PRISTAŠ SPIRITUALI-ZMA	DEL MESTA REKA (HR)	ŽGANJE (ZAST.)	PESEM HVALNICA	SAMOSTOJEN NASTOP	SLAVNOSTNI MOŠKI SUKNJIČ	MOLIBDEN	PRITOK REKE SEVERN V ANGLIJI	KITAJSKA DINASTIJA	VOJAŠKA FORMACIJA	ZGODNJA SORTA GROZDJA						
					HRVAŠKI POLITIK IZ 19.ST0L. (JOSIP J.)																	
					PRVOTNA DOMOVINA																	
					DEL FOTO-APARATA							REKA V MONGOLIJI										
												DRŽAVA V PIRENEJIH										
					ITALIJANSKA TELEVIZIJA				TURŠKI NOGOMETAŠ					TITAN								
														JEZERO NA JV. FINSKE								
					D.PRITOK SENE				SLOVENSKI NOGOMETAŠ													
					—►					VEZNIK			GL.MESTO JEMNA					SNEŽNI ČLOVEK	AROGANTEN ČLOVEK	NEMŠKI FILMSKI PIONIR (MAK)	OTOČJE V MOLUKIH	ČETRTI RIMSKI KRALJ
										STAR SLOVAN			DEL MLINA									
VESTNIK	SLOVENSKI SOCIOLOG (ADAM)	MUSLIMAN- SKO MOŠKO IME	REMI PRI ŠAHU	i			USTAVNO DOPOLNILO								AM.ZVEZNA DRŽAVA		J					
			KRALJEVA PALICA				KIT.IGR.NAM. TENISA(QIAO								4.IN 16. ČRKA							
LAKOMEN, POHLEPEN ČLOVEK								SLOVENSKI PISATELJ (ANTON)				*'				HRV.NOGOM. (NIKOLA)						
																PRAZNIČNI OGENJ						
								KRČMAR														
ESTETSKO OBLIKOV. UPORABNIH PREDMETOV											PRIPADNIK KATOLIŠKE CERKVE											
											NAGOTA											
REZKALNI STROJ										ZOLAJEV ROMAN					ZMES RŽI IN GRAŠIČE						LUKA NA SICILIJI	TEKOČA VODA
															HAVAJSKI OGNJENIK							
										MIK												
ZGORNJI DEL SAPNIKA					PREDMET ZA IGRANJE							ZDRAVILO IZ GOMOLJEV KUKAVIČEVK		A				ŽIDOVSKI MESEC				
					DOBA TERCIARJA																	
												FIN.JEZERO										
VESTNIK	OSMI DEL CELOTE	KONJ.HRANA					PISEC TRAGEDIJ							ARISTO- FANOVA KOMEDIJA				PEVEC JUNKAR				
		VRSTA NAKITA, NAČELEK																				
							BORILNI ŠPORT											AŠKERČEVA PESEM				
														JAHVE								
OSEBNI DOHODEK			GORLJIVA SNOV Z BARJA					POSMEHO- VANJE								SL.SLIKAR (KOSTJA)						
																TROPSKA OVIJALKA						
			SUMA					NACIJA														
ŽIVAL SIVE BARVE						ANG.DOLŽ. MERA				JAPONSKA ALKOHOLNA PIJAČA					INDUSTRIJSKA RASTLINA				ORANŽADA			
						NEKD.MURAŠ (BOJAN)																
										SLOG												
ČLANICA FILMSKE EKIPE									NEPRIJETEN OBČUTEK						JUŽNOAM. INDIJANEC				WALLACE EDGAR			PERZIJSKI KRALJ
									LJUDSTVO V GANI						IZRASTEK NA GLAVI				KUB.POLITIK (RAUL)			
UMETNI MEDNARODNI JEZIK				FR.IGRALEC (PHILIPPE)							IT.DIRKALI- ŠČE F1						PARTSKI KRALJ		R			
				ONDREJ NEPELA							ČEHOV OLGA						SLAVKO DEBELJAK					
ČISTA TEŽA BLAGA					SLOVENSKI NOGOMETAŠ (SAŠO)							AMERIŠKA IGRALKA (LINDA)						SLONOV OKRAS				
GLAVNO MESTO JORDANIJE					MERILO, KRITERIJ							OBDELANO, POSAJENO ZEMLJIŠČE	■4					ANGLEŠKI FILOZOF (ALFRED J.)		Y		
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 22. 6. 2000:
BRANKO ČASAR, REZERVACIJA, ATOM, EREVAN, ZLATKO, TRATA, ZEN, ARNE, SOR, GRAMATIKA, SORA, LSD, NAPUH; KONDOR, ZLATA BULA, EKOLOG, RAVNIKAR, VRATAR, ČO, AVOKADO, KRN, KOKARDA, AVT, IRONIJA, EDDA, ODIJ, ŠEVČIK, REDITELJ, MENAM, IKRA, ŠOP, COLE, EN KI, ERA, LOMLJENEC, BONUS, ILOK, ICO, UKORITEV, REGRAT, ON, AJVAR, RITA, IRINA, NlEVO, DAKOTA, LATI-NEC, LEIPZIG, ANANAS, OTIRAČA, INČ, ADA
Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke
Med reševalce bomo razdelili
>w
ra o
RIŠE IN PIŠE: PETERNELJI
MICA
1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti
5.000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada.
Ime in priimek:
Naslov:
TAKR.AT 7 A POSVETU. *
ra N
ra
cn s ra —
ZE4P/ !
1.	NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT:
Terezija Horvat, Čentiba 429, 9220 Lendava
2.	NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT:
Franc Sinic, Partizanska ul. 8, 9000 Murska Sobota
3.	- 7. PRAKTIČNE NAGRADE:
Gizela Kolerič, Apače 10, 9253 Apače
Mihaela Lipovec, Cezanjevci 40b, 9240 Ljutomer
Marija Novak, Cvetna 5, Bakovci, 9000 Murska Sobota
Ludvik Vratar, Berkovci 3, 9207 Prosenjakovci Darinka Vogrinčič, Sv. Jurij 85, 9262 Rogašovci
E ra
<0 0
>O E 0 O C 0 a
0 TJ ra
0 '0 k o.


Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika,
Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 14. julija 2000.
Q/si tej boukši kaditi ti gospoda/tstui čakajo, ka spadne komanda ga gamenjavo. oTak je delto g/tatafo cifou mafo neganes^jivo, p/taui ^Befia, šteM pogna takše “oneje”, s šte/timi onodjivajo gdaj tej od nouve Ade. TKa un je po natu/ii doben psiMog. Čigftj ka od psikoCogije najbofe pogna psiho od njegove starte spalnice. Si je pa oMi gnješnje situacije gačno popejvati na tisto pognano nouto:
^a mi nfica gdaj ta Rada, či ne p/tijden do nje, komaj prijeten v nje Migino, ge njoj dob p/teieče.
cTe se u(ada ta poftikta si nastala fidij, vse si svoje namesti, točke not ne pistij.
S« gCaš vina spijejo pa vesefc naptej pesem edno viggejo
^toda deto s seuj de mejto, ka fepou se namesti',
te pa ge de ftok jesenski, - gmagosfauni nasmej, uoftte^ čas ge pftiCeft.
Ja, na/tod pa ge čaka ka de s toga gdaj, čl de tiij defegen od te gmage kaj? uMasod tou ge čaka gdaj.
28
6. julij 2000, VESTNIK
motorna vozila
DAEWOO nubiro 2.0 ICDX, 1999/ 10, karavan, vsa oprema, prvi lastnik, prodam. Tel.: 61 623. m4327
FIAT PUNTO, nov, prodam. Tel.: 21 537. m4275
FORD ESCORT 1,3 CL, letnik 1988, rdeč, JUGO 55, letnik 1989, GOLF JGL, letnik 1982, na novo registriran, prodam. Rogašovci 6, GSM: 041 625 560. m4311
GOLF JGL, letnik 1981, registriran do marca 2001, prodam. Tel.: 031 347 757. m4325
HONDO CMC 1,4 i, letnik 1998, 24.500 km, 1. lastnik, prodam. Tel.: 069 24 727. m4319
KARAMBOLIRANO OSEBNO VOZILO, novejši letnik, kupim. GSM: 031 305 557. m4314
PEUGEOT 309, motor delno v okvari, v celoti, prodajo. TeL: 48 268. m4299/7
živali
KRAVO, brejo 6 mesecev, prodam. Tel.: 24 030. m4276
MLADE OVCE, plemenske, romano-vsko-jezersko-solčavske pasme, prodam. GSM, 041 751 659. m4174
NESNICE, mlade jarčice, hisex, rjave, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu. Naročila sprejemajo: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 069 28
T90, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 069 439 170, Franc Movrin, Petanjci 98c, tel: 069 46 505, gostilna Šarike Železen, Beznovci, tel.: 069 49 025, gostilna Čeh, Nedelioa, tel.: 069 72 146, gostilna Rajser, Grad, tel.: 069 55 31 148. m4179
PLEMENSKO KOZO in dva mladiča prodam. GSM: 041 339 532. m4323
TELICO, brejo 4 mesece, prodam. TeL: 553 14 25. m4303
TELICO, brejo 9 mesecev, prodam. Vaneča 79, tel.: 45 431. m4300
TELICO; brejo 6 mesecev, kontrola A, prodam. Žižki 45, tel.: 70 865. m4306
posesti
Zaradi tragičnega dogodka prodamo kompletno proizvodnjo za iz-
‘Nepremičnine ‘Nikolaj ‘Kuhar, s. p.
nakup, prodaja, najem, oddaja stanovanj, hiš in drugih nepremičnin.
Trg zmage 8,9000 IM. Sobota (hotel ^vezda), tel.: 02 51418 66 §SSW: 041 77 32 90,041 773 290
POSREDUJEMO POD NAJUGODNEJŠIMI POGOJI.
Stranke obiščimo na dimi po celotnem Pomurju r najkrajšem možnem času. m4321
Prostovoljno Gasilsko društvo Gančani
Nogometno klub Gančani
Turistično društvo Sodar Gančani
Strelsko društvo Gančani
Kulturno-umetniško društvo Dolinec Gančani
VAS VABIJO NA PRIREDITEV GANČANI ZA 3000
ki bo na nogometnem igrišču v Gančanih
Petek, 7. JULIJA 2000
OB 17. URI - MERJENJE TLAKA, HOLESTEROLA, SRČNEGA UTRIPA
OB 18. URI - POHOD NA 2 km IN DOLOČITEV OCENE OGROŽENOSTI
OB 20. URI - OKROGLA MIZA - POMEN ZDRAVE PREHRANE (CINDI IN KMETIJSKO MINISTRSTVO)
PRVIČ V PREKMURJU
Sobota, 8. JULIJA 2000
00 20.00 NAPREJ VESELICA Z NASTOPOM MIŠA KOVAČA IN
TEREZE KESOVIJE
PRVIČ SKUPAJ
Nedelja, 9. JULIJA 2000
OB 9.00 MAŠA NA PRIREDITVENEM PROSTORU
OB 10.00 KULTURNI PROGRAM OB PREVZEMU GASILSKEGA VOZILA IN VEČNAMENSKE DVORANE - SLAVNOSTNI GOVORNIK DR. FRANC ZAGOŽEN
OB 12.00 VESELO RAJANJE Z ANSAMBLOM MAVRICA
OB 13.00 MEDDRUŠTVENO TEKMOVANJE Z ZRAČNO PUŠKO
OB 17.00 NOGOMETNA TEKMA MED
SLS + SKD SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA : SDS
KAP. EKIPE MARJAN PODOBNIK KAP. EKIPE JANEZ JANŠA
PRVIČ V ZGODOVINI KOT VLADNI STRANKI
NA VSEH PRIREDITVAH POSKRBLJENO ZA PIJAČO IN JEDAČO! VLJUDNO VABLJENI!
delavo nerjavečih cevi, možen tudi širši spekter uporabe. GSM: 041 627 105. m4191
PUCONCI! Gradbena parcela naprodaj. Tel.: 23 909. m4221
GRADBENO PARCELO v centru Moravskih Toplic prodamo. Tel.: 004 981 024 131. m4255
TRIINPOLSOBNO STANOVANJE v Slovenski ulici v M. Soboti prodam. GSM: 041 569 991.m4261
HIŠO V CENTRU M. Sobote, primerno tudi za pisarniške prostore, prodam. Tel.: 21 865 ali 041 328 367. m4264
STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem prodam ali dam v najem z odkupom. Slamar, Kruplivnik 76, tel.: 66 440. m4265
DVOSOBNO STANOVANJE v Vrtni 8 v M. Soboti oddam v najem. GSM: 041 357 181,m4266
4-POSTELJNE APARTMAJE za letovanje v mestu Korčula (otok Korčula) oddam. Ivan David, tel.: 00385 40 866 489. m4267
ZAZIDALNO ZEMLJIŠČE, 18 arov, v Gederovcih, ob glavni cesti, prodam. GSM: 041 673 224. m4272
GRADBENO PARCELO, 34-'arov, v središču Turnišča. V bližini vodovod in elektrika ter dostopna pot. Tel.: 041 326 125. m4331
HIŠO v Tomšičevi ul. 48 v M. Soboti prodam. Informacije Elek Fujs, Dom starejših Rakičan. m4280
KOMFORTNO DVOSOBNO STANOVANJE z balkonom in pokritim parkiriščem v središču mesta ugodno prodamo. Tel.: 041 760 268. m4285
OPREMLJENO GARSONJERO v centru Murske Sobote prodam. Tel.: 22 232, zvečer po 19. uri. m4287
DVE PARCELI v Murski Soboti, v izmeri 12,32 arov, prodam. TeL: 32 910, od 7. do 15. ure od ponedeljka do petka. m4289
TRISOBNO NOVEJŠE STANOVANJE, 73 m2, v centru M. Sobote, takoj vseljivo, prodam. Možno na kredit. GSM: 031 588 489. m4301
NOVEJŠO VRSTNO HIŠO, 200 m2 stanovanjske površine z opremo, prodamo. GSM: 041 529 385. m4310
LOKAL V ROGAŠOVCIH in hišo z garažo dam v najem. GSM: 031 654 629. m4312
GOSTILNO, opremljeno, prodam. Tel.: 02 548 15 33. m4317
KUPIM dvosobno stanovanje v Murski Soboti. Tel.: 26 786, zvečer. m4322
kmetijska mehanizacija
SAMONAKLADALKO s puhalnikom ugodno prodam. Tel.: 48 339. m4186
KUPIJO frezo Gorenje Muta. Tel.: 86 168. m4258
KOMBANJ FAHR M600, v odličnem stanju, prodam. Tel.: 551 14 60 ali Poznanovci 11. m4305
KUPIJO samonakladalko SIP, majhno, in puhalnik za seno. Tel.: 063 821 837 ali 041 604 932 v večernih urah. m4297
BALIRKO New holland, širine 1,20 m, pajke z dvema in štirimi vreteni, dvobrazdni obračalni plug prodam. TeL: 557 14 50. m4256
kmetijski pridelki
LUŠČENO KORUZO prodam. Tel.: 40 278. m4257
PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE prodam. TeL: 70 299. m4282
DOMAČE VINO, šmarnico, po ugodni ceni prodam. Tel.: 45 563. m4320
VINO, laški rizling in beli pino, prodajo po 200 SIT. Tel.: 76 891. m4307
razno
PREKLICUJEM VELJAVNOST Naloga za vpis mleka za maj 2000, HK št. 06938-5, od HKS PANONKA na ime Karel Recek, Matjaševci 17. m4271
SVETUJEMO PRI NAJEMANJU DOLGOROČNIH KREDITOV. TeL: 041 210 147. m4273
PREKLICUJEM VELJAVNOST hranilne knjižnice HKS 522 KZ Kmetovalec na ime Janez Sabotin, Cven 44. m4286
STARIGRAD - PAKLENICA - severno od Zadra - oddajam urejene turistične sobe in apartmaje v bližini morja, po ugodni ceni. TeL: 00 385 23 369 581, vsak dan. m4298
FIESA - UGODNO - tik nad morjem, polni penzion - 5.200 SIT, do 12 let 4.200 SIT. Od 19. 8. dalje še 10 % popusta. Tel.: 01 515 35 76 od 7. do 10. in od 12. do 14. ure. m4291
srečanja
35 LETNI FANT išče dekle za resno zvezo. Tel.: 031 305 746. m4283
storitve
DIMNIKI, vstavitev nerjavečih cevi in postavitev novih dimnikov. BEAM, d. o. o., Maribor, tel.: 062 422 688. m4193
DELNICE MURE, ELEKTROMATE-RIALA, Cestnega podjetja in Murale-sa odkupujemo po ugodni ceni. TeL: 041 832 146. m4242
KLJUČAVNIČARSTVO Anton Makovec, s. p., Bakovci, Partizanska 24, 9000 M. Sobota, telefon 43 068 -Izdelava, sanacija in montaža dimnih cevi vseh dimenzij iz nerjaveče pločevine (»rostfrei«) z vijačenjem s pridobljenim certifikatom. m4292
PONUJAMO VAM RAZLIČNE TEN-DE, žaluzije, lamelne zavese, rolete, alu rolete, plise zavese. Senčila Žalik, Žižki, tel : 069 71 410 ali GSM 041 340 572. m4304
DAMIR BANFI vesčica
KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM.
PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI.
TEL.: (069) 348 060, FAX: (069) 251 170, 9000 MURSKA SOBOTA
Vse odhaja kakor hitra reka, le spomini spremljajo človeka ...
N SPOMIN
8. julija bodo minila tri leta od takrat, ko nas je zapustila naša najdražja žena in mama
Anica Jošar
z Vaneče
Hvala vsem, ki postojite ob njenem preranem grobu in se je z lepo mislijo spominjate.
Njeni najdražji
Ko v tihi noči sami zremo v nebo, le zvezde, ve ste priča, kako nam je hudo.
N SPOMIN
5. julija minevata dve leti od takrat, ko nas je zapustila naša najdražja
Erika Škaper
z Vaneče 80
Hvala vsem, ki postojite ob njenem preranem grobu in se je z lepo mislijo spominjate.
Skromno in tiho si živel, zdaj sredi tišine spiš, i vendar v naših srcih še živiš.
V SPOMIN
5. julija mineva leto dni od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče, tast in dedek
V"
Stefan Smej
iz Bratonec
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče, nosite rože ali se ga vsaj za trenutek spomnite z lepo mislijo in molitvijo.
Vsi njegovi
SVET ZAVODA VDC MURSKA SOBOTA Trstenjakova ulica 69 9000 MURSKA SOBOTA
objavlja na podlagi 56. člena Zakona o socialnem varstvu JAVNI RAZPIS za imenovanje
DIREKTORJA ZAVODA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
-visoka ali višja stopnja strokovne izobrazbe po 69. členu Zakona o socialnem varstvu,
- strokovni izpit za delo na področju socialnega varstva,
- najmanj 5 let delovnih izkušenj, - predložen program dela zavoda.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in kratkim življenjepisom sprejema v kuverti z oznako »Ne odpiraj - javni razpis« tajništvo zavoda 15 dni po objavi razpisa.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh od dneva objave razpisa.
Izbrani kandidat bo imenovan skladno s 56. členom Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS št. 54/92, 42/94 - odločba US RS, 1/99, 41/99 in 36/2000) in za dobo štirih let v skladu s 33. členom Zakona o zavodih (Uradni list RS št. 12/91, 17/91,55/ 92, 13/93, 66/93, 4594 in 8/96).
Kse odhaja kakor hitra reka, le spomini spremljajo človeka ...
N SPOMIN
Mineva leto dni od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče, dedi in tast
Jože Kozic
iz Borejec 8
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prinesete cvetje in prižgete svečo.
Vsi njeni
Ob odhodu v večno življenje naj bo iskrena zahvala vsem, ki so žrtvovali noč ob nenadni smrti.
ZAHVALA
V 84. letu nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
Štefan Kovač
zidar v pokoju, iz Strehovec 19
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za svete maše in prispevali v dobrodelne namene. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, Matildi za vso pomoč, gospe Marjeti za besede slovesa in pogrebništvu Banfi.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči domači
Pred desetimi leti smo vas izgubili, a kljub letom vas nikoli ne bomo pozabili. Za podarjeno življenje, delo in skrbi vam hvala.
N SPOMIN
1. julija je minilo deset let, ko nas je zapustila draga mama, stara mama in sorodnica
Helena Vlaj - Poredoš
iz Šalamenec 72
Vsem, ki ste jo ohranili v srcih in mislih, obiskujete njen grob, prinašate cvetje in prižigate sveče - prisrčna hvala!
Otroci: Marta, Karči in Nada z družinami
Kakor kaplje smo na veji, veter pihne - padajo, kratko naše je življenje, dnevi hitro minejo.
ZAHVALA
V 76. letu nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek
Štefan Kous
iz Borec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in gasilcem, ki ste ga pospremili na njegov; zadnji poti, nam pa v najtežjih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala g. župniku in pevcem za pogrebni obred. Hvala za darovane vence, cvetje, sveče ter sv. maše in druge namene. Posebej hvala pljučnemu oddelku bolnice v M. Soboti.
Vsi njegovi
»K , 6. julij 2000
29
ZAHVALA
V 66. letu nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, sorodnik in prijatelj
Sreča je kakor sonce, ko je najlepša, zatone ...
ZAHVALA
V 48. letu nas je zapustil
Ivan Pivar
iz Gančan
Odšel si tja, kjer ni trpljenja, ne bolečin, ostal nam bo drag spomin.
V SPOMIN
Jutri bodo minila tri leta od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in brat
Jože Bence
iz Čepinec 8
Ob težki izgubi se zahvaljujemo vsem dobrim ljudem, ki ste nam med boleznijo in v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala g. župniku za obred in pevcem za ganljivo odpete žalostinke.
Hvala vsem darovalcem cvetja, sveč in za svete maše ter kakršnokoli pomoč.
Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi
Vsa leta si delal, pošteno živel, potem pa izmučen si tiho zaspal.
Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo večno ostal.
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je v 77. letu mnogo prezgodaj zapustil dragi mož. oče, dedek in tast
Franc Kustec
iz Gasilske ulice 6 v Črenšovcih
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in dom. Hvala tudi osebju zdravstvenega doma Črenšovci in osebju internega oddelka bolnišnice Rakičan za vso pomoč med boleznijo. Posebej hvala gospodu kaplanu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala tudi govornikoma za ganljiv govor ob odprtem grobu, domačim gasilcem in gasilcem iz sosednjih vay ter pogrebništvu Ferenčak.
V žalosti vsi njegovi
Ko živel sem, ljubil sem vas vse, zdaj, ko me več med vami ni, ljubite me v spominu vi.
ZAHVALA
V 81. letu nas je za vedno zapustil naš dragi oče, dedek, svak in stric
Karel Fruhvirt
iz Murske Sobote
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli ustno ali pisno sožalje ter darovali vence, cvetje in sveče.
Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku mestne četrti Park za poslovilne besede.
Vsem še enkrat - hvala!
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, sodelavcem, znancem in prijateljem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in prispevke v dobrodelne namene.
Hvala g. kaplanu za pogrebni obred in pevskima zboroma za odpete žalostinke ter govorniku za ganljivo slovo ob odprtem grobu.
Vjem skupaj in vsakemu posamezniku - iskrena hvala! *
Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi
Oko zapremo, v spominu vedno znova tebe uzremo. Nikjer te ni in to nadvse boli. Spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, saj v naših srcih večno boš živel.
V SPOMIN
4. julija minevata dve leti žalosti od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče, sin, brat, stric in zet
Janez Mencigar
s Cankove
Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob, se ga spomnite z lepo mislijo in mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Preveč bilo je krutih sil, ki niso dopustile ti doseči cilj. Miren in tih naj ti bo zadnji dom.
Tvoji najdražji
V 83. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni zapustila draga mama/ stara mama, tašča, sestra, teta, soseda in sorodnica
ZAHVALA
Ema Gaber
iz Zenkovec 64
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli pisno in ustno sožalje, darovali cvetje in sveče ter prispevali za mrliško vežico in dobrodelne namene.
Hvala g. duhovniku Jošarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi njeni
Zenkovci, 28. 6. 2000
Avgust Grah
iz Ropoče
Hvala vsem, ki se ga spominjate.obiščete njegov grob in mu v spomin prižgete svečko.
Vsi njegovi
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo, hudo boli.
V SPOMIN
Mineva žalostno leto od takrat, ko nas je zapustil naš najdražji
Franc Rojko
s Cankove 49
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečo ali podarite cvet.
Žalujoči tvoji najdražji
Hotel si ujeti ptico, pa je odletela.
Hotel si utrgati cvet, pa je ovenel.
Hotel si nam nekaj reči, . pa si odšel.
.	. ZAHVALA
V 66. letu nas je zapustil dragi mož, oče, tast in dedi
Mihael Brunec
iz Dokležovja
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter prispevali za svete maše in orgle. Hvala tudi za prispevke v dobrodelne namene.
Zahvaljujemo se g. župniku za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, govornici g. Mariji za besede slovesa, Lovski družini Bakovci - Dokležovje, rogistom in pevcem za lovsko slovo ter g. Lukaču za govor, Medobčinski zvezi društev invalidov, Območnemu društvu vojnih invalidov Pomurja in Območni obrtni zbornici Murska Sobota.
Hvala tudi osebju Zdravstvenega doma Beltinci, dr. Čaru in dr. Kovešu ter osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota.
Vsi njegovi
Tvoji najdražji
Utrujen od bolezni je v 68. letu tiho zaspal dragi mož, oče, dedi, tast, brat in sorodnik
Večerni zvonovi zvonijo, ti miren počitek želijo.
ZAHVALA
Franc Pod lese k
iz Murske Sobote
Od njega smo se poslovili 30. junija 2000 na noršinskem pokopališču.	, ..
Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa >zrek" s°zalje' Hvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Jančariču za ganljive besede slovesa, vsem gasilcem, posebej iz Noršinec, in pogrebništvu Banfi.
Žalujoči vsi njegovi
In pride dan, ko se končajo upajoče sanje.
In prišel je dan, ko se končalo tvoje je trpljenje. Toda spomini lepih trenutkov bodo trajali večno.
Štefan Tratnjek, dipl, oec.,
dolgoletni komercialni direktor nekdanje Termike v pokoju, ljubljeni mož, oče, stric, dedi, nas je zapustil.
Na njegovo željo smo se od njega poslovili v družinskem krogu. Zahvaljujemo se vsem, ki ste mu med boleznijo kakorkoli pomagali.
Za izrečeno sožalje in darovano cvetje - iskrena hvala! Kogar imamo radi, ne umre ... ostane med nami.
V imenu vseh, ki jih je imel rad, Žena Andreja Ljubljana, 28. 6. 2000
Končan je boj.
Zdaj ni več bolečin, saj sam sebi nisi hotel verjeti, koliko si moral pretrpeti. Nam pa žalost srce trga in solze zalivajo oči, ker tebe med nami, dragi Boris, zdaj več ni.
Le tam je gomila tiha, na kateri tebi drobna luč gori.
ZAHVALA
V 46. letu nas je po hudi bolezni mnogo prezgodaj, 6. junija, zapustil naš dragi sin, mož, oče, dedek in brat
Boris Kosednar
iz Mačkovec, stanujoč na Hajdini, pokopan na mariborskem pokopališču Dobrava
Globoko pretreseni in z žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v tienutkih bolečine stali ob strani in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili k njegovemu preranemu počitku.
Žalujoči: neutolažljiva mama in oče, žena Lidija s sinovoma Alenom in Žanom, sin Žani z družino, sestra Darinka z družino iz Nemčije, sestra Nada z družino ter sestra Dragica z družino iz Kanade
30
OGLASI
6. julij 2000, MK
GLOBINSKI SESALNIKI
VORWERK
VREČKE 'pJaNAČ' PRIKLJUČKI
CVETLIČARNA oRbfoeja
Mikloša Kuzmiča 29, M. Sobota
Tel.: 31 289, 041 773 289
Z ORhiOSJO JE SVET LEPŠI	Z VORWERKOM ČISTEJŠI
IZDELAVA IN MONTAŽA ALU OKEN, VRAT IN ZIMSKIH VRTOV.
IZDELAVA IN MONTAŽA PVC OKEN IN VRAT!
STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO Drago Miholič, s. p.. Š. Kovača 32. Odranci tel.: 737 147. faks: 737 146, GSM: 041 404 650
TUROPOLJE d.o.o.
ul. Zorana Velnarja 13,9000 M. Sobota, tel.: 36 580
Svet Krajevne skupnosti Puconci objavlja
RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB ZA ODKUP STAVBNEGA ZEMLJIŠČA Z OBSTOJEČIM OBJEKTOM
Predmet razpisa je prodaja stavbnega zemljišča v središču Puconec, par. št. 1808/5, skupne površine 611 m2. Na zemljišču stoji gradbeni objekt tlorisne površine 407m2, ki ga mora kupec porušiti na svoj račun. Na predmetnem zemljišču je ponudnik oz. kupec dolžan zgraditi nadomestni večetažni poslovno-stanovanjski objekt, ki se mora vključevati v obstoječe stanje.
Namembnost novega objekta naj bo:
- pritličje: poslovni prostori za osnovno zdravstveno in zobozdravstveno dejavnost, lekarno in trgovsko dejavnost z možnostjo manjše gostinske ponudbe;
- prva etaža: večnamenska dvorana ter prostori za potrebe krajevne skupnosti in društev, drugi poslovni prostori in stanovanja;
- druga etaža oz. mansarda: stanovanja in poslovni prostori. * Izhodiščna prodajna vrednost gradbenega zemljišča z obstoječim objektom je 6.500.000,00 sit. Stroški dajatev na promet nepremičnin bremenijo kupca.
Drugi pogoji:
- ob predložitvi ponudbe mora kupec predložiti tudi idejni projekt za nov objekt;
- ponudnik oz. kupec mora porušiti obstoječi objekt in zgraditi nadomestnega najpozneje do 30. 6. 2001;
- Krajevna skupnost Puconci bo odkupila prostore večnamenske dvorane ter prostore za potrebe KS in društev po gradbeni ceni. Ponudbe pošljite do ponedeljka, 7. avgusta 2000, na naslov: Krajevna skupnost Puconci, Puconci 80, z oznako »Ponudba za VGD«. Dodatne informacije so ponudnikom na voljo po predhodnem .telefonskem pogovoru pri članih sveta krajevne skupnosti g. Časarju (300 940 služba in 45 047 dom), g. Crnkoviču (35 910 služba in 459 350 dom) ter g. Kuharju (45 520).
Svet krajevne skupnosti
V FRANŠIZNI NAJEM ODDAMO TRGOVINE COMING
Ljubljana: Dunajska 20, Miklošičeva 38, Rojčeva24
Postojna: Tržaška55
Ravne na Koroškem: Prežihova 3
Gornja Radgona: Partizanska 28
Mova msto; Novi trg 7
Sevnica: Prešernova 3
Trbovlje; Trg revolucije 29a
Zagona: Kidričeva 13
Celie: Stanetova 16
Grosuplje: Adamičeva 3a
interesenti za najem morajo izpolnjevati naslednja pogoja:
- registracija za opravljanje trgovinske dejavnosti (s.p. ali d.o.o.)
- izkušnje v trgovini
Vsebina najema bo natančno objavljena v franšizni pogodbi.
Vloge sprejemamo 14 dni po objavi v časopisu na naslov: Corning d.d., družba za trgovino, Slovenčeva 24,1001 Ljubljana, s pripisom "Franšiza" Izbrane kandidate bomo povabili na razgovor. Dodatne informacije dobite na telefonu št 061/160 4010.
stihi:
BETONARNA PETELIN
Trate 23, Gornja Radgona Tel.: (02] 564 94 10; el. pošta: betonarna.petelin @siol.net
M.Sotota. VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE TRGOVINA DOM-OBRT OPREMA ZA STROJNE OMETE
9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9
Tel.: (069) 30 40 44
GSM: 041 504 999
E-mail: rhdoo@siol.net
IN GRADBENIKE OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO
Gradbene izolacije HACK
Oobrovnik 244, tel.: 57 99 1 66, GSM: 041 636 489
I^ITRO IN KAKOVOSTNO _ NAREDIMO HIDROIZOLACIJE
OPEČNIH, KAMNITIH IN BETONSKIH ZIDOV, RAVNIH STREH, TERAS, KLETI, KI JIH ZALIVA VODA
REZANJE IN VRTANJE BETONA!
ZA VSA DELA DAJEMO 1O-LETNO GARANCIJO!
NAJCENEJE TA HIP I!
—P DO RAZPRODAJE ZALOG !
■ [KLIMA NAPRAVE za poslovne prostore, stanovanja, hlajenje kleti in vina, 
S J. Baukarta 16, 9240 Ljutomer tel.:02/584 80 50’GSM:041/623-72& www.pegas.si, e-mail: pegas.ljutomer@siol.net
d.o. o.
NEPREMIČNINSKA
,o-
Slovenska 43, Murska Sobota ________069/304-123________
-Prodaja, nakup, oddaja, najem
-NAJŠIRŠI IZBOR NEPREMIČNIN V POMURJU
-Urejamo vso dokumentacijo ob najnižjih stroških
tel.: 528 14 83 j GSM:041 402 880 j ULKANIZERSTVO’
Marjan Martinec, s. p.
Rakičan, Zvezna ul. 23
DA MRZLO NI
ALI ŽELITE PRODATI - KUPITI DELNICE?
za VAS POSKRBI
Murska Sobota:
(02) 54 59 280
MURSKA SOBOTA, Slovenska 42
069/32 - 945
KURILNO OLJE
najnižja PROVIZIJA V SLOVENIJI 0,7% ?
najugodneje, najhitreje najkvalitetneje, najprijaznejše
POGLED V PRIHODNOST NASVETI IN POGOVORI 090 46 92 090 46 93 011 d. n. o. Cena minute pogovora 156 sit.
ZAUPNO VAM SVETUJE IN POMAGA
VEDEŽEVALKA META
090 46 412
Raval s.p., cena: 156 SIT/min.
PHOJZUOONJA AUIMIHIJ4STIH ROLET ' IZOLACIJA
• PROTIRRUPHOST' VABIHBT
Mlkt til.: 1062) 703 SO 43. l4t.:I0S2l 703 60 44

HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJA ZIDOV.
Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. S faks: I069I 48 426.
GSM: 041 772 426, 041 733 948
Ponudba:
- proizvodnja betona,
- storitve (prevoz, črpanje betona, delo z gradbenimi stroji), - betonski izdelki (vinogradni in vrtni stebri, robniki, škarpniki, vrtne poti, kanalete, mulde, požiralniki, korita za rože, kanalizacijske cevi in jaški, temelji za drogove, stojala za senčnike in kolesa ipd).
Možnost izdelave po naročilu ali želji kupca. NOVOST: izdelava zunanjih štukatunnih elementov.
DRUŠTVO ZABOJ
PROTI RAKU POMURJA
M. Sobota, Arh. Novaka 2b
zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 ZA DAROVANA
SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO!
Zldarstvo-Fasaderstvo in izolacija zidov Strojni ometi JOŽE HORVAT s. p.
Filovci 110, 9222 Bogojina, lel. & faks: (069)47 014 GSM: 041 631 193, stanovanje: (069) 47 300
Pokličite nas in vse o ugodnih nakupnih pogojih ter o financiranju do 7 let, vam bomo z veseljem razložili tudi na domu! DOEMOBIL
Ob Dravi 3/a, Ptuj, 02 783 82 81
IBIIK , 6. julij 2000
NAPOVEDNIK 31
kulturni koledar
KINO
Delimo vstopnice za kino
Opomba: Program Soboških dnevov si lahko ogledate na strani 24!
KONCERT
MURSKA SOBOTA
- V četrtek, 6. julija, ob 19. uri bo v Art Caffeju nastopil harmonikar Rihard Zadravec s skupino, ki bo predstavil svoj novi CD Na oder. Po promociji jam session!
GORNJA RADGONA
- V soboto, 8. julija, ob 20. uri bo na tržnici v okviru prireditve Koncert mladim po srcu nastopila etno rock skupina Posodi mi jurja.
OTVORITEV
MURSKA SOBOTA
- V četrtek, 6. julija, ob 20. uri bo v Galeriji otvoritev razstave Fotografije, sanje in spomini -Izbrana dela 1972-1998 avtorja Mirana Miša Hochstatterja.
LENDAVA
- Od petka, 7., do sobote, 15. julija, bo v prostorih Galerije - Muzeja 6. Mladinska likovna kolonija Lendava, na kateri bodo sodelovali mladi umetniki: Dubravko Baumgartner, Klaudija Vi-dak, Vanja Šmit, Sebastijan Časar, Csilla Tomka, Katja Pal, Janez Hanc in Peter Orban. MOŠČANCI
- V nedeljo, 9. julija, bodo slavnostno proslavili otvoritev gradbenih del na gasilskem domu.
DOGODEK
RAZKRIŽJE
- V soboto, 8. julija, bo kovaško srečanje pri kovaškem muzeju.
MELINCI
- V soboto in nedeljo, 8. in 9. julija, bodo ob Muri Ciglarski dnevi.
PREDANOVCI
- V nedeljo, 9. julija, bo mednarodno gasilsko srečanje.
GORNJA RADGONA
- V ponedeljek, 10. julija, bo v starem vagonu na železniški postaji tiskovna konferenca pred začetkom 6. gledaliških prireditev Meja na reki - Grenze im Fluss.
PUŽEVCI
- V nedeljo, 9. julija, bo tradicionalna Margeta.
IVANJŠEVCI
- V nedeljo, 9. julija, ob 15. uri bo prevzem in blagoslovitev gasilskega vozila.
GORNJA BISTRICA
- Do sobote, 8. julija, bo trajal mednarodni tabor »Logarnica« 2000, na ta dan pa bo tudi podelitev nagrad.
RAZSTAVE
MURSKA SOBOTA
- V soboškem gradu si lahko ogledate stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Poleg stalne postavitve je na ogled tudi stalna likovna razstava Od poznega srednjega veka do modernizma. - V kavarni Jelša je na ogled razstava fotografij Jožeta Denka.
- V preddverju grajske dvorane je na ogled razstava del študentk 3. letnika Oblikovanja tekstilij in oblačil Manice Stvarnik in Sonje Toplak.
- V prostorih stanovanjske hiše avtorja Ernesta Bransbergerja je na ogled likovna zbirka Lepote stare Sobote. Za obisk se najavite po tel.: 21 433.
- V novi galeriji Zavarovalnice Triglav je na ogled razstava del akademskega slikarja Jožeta Šubica iz Maribora.
LJUTOMER
- V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko. V muzeju se lahko naročite tudi za ogled mesta.
- V knjižničnem oddelku za otroke in mladino je na ogled razstava Človek in okolje, v malem razstavnem prostoru pa je razstava slik in skulptur Marjete Zajnkovič.
- Do 20. julija bo v galeriji Anteja Trstenjaka otvoritev razstave likovnih del Milana Ivška z naslovom Reliefi iz keramike in porcelana.
MORAVSKE TOPLICE
- V zdravilišču do 14. julija razstavlja slikarka Ljubica D. Mikola, ki slika v akrilni tehniki.
BELTINCI
- V prostorih zdravstvenega doma so razstavljena dela Izidorja Horvata - Izaka.
PUCONCI
- V občinski zgradbi je na ogled razstava del osnovnošolskih otrok Cvetje, simbol miru in sožitja med mladimi v združeni Evropi.
DOBROVNIK
- V Kulturnem domu je na ogled razstava Plečnik skozi Prekmurje, dijaka mariborske Srednje gradbene šole Boruta Šantaka.
Murska Sobota
Četrtek, 6. julija: ob 19.00 in 21.00 ameriška znanstvenofantastična drama
Misija na Mars
Petek, 7. julija: ob 19.00
Misija na Mars, ob 21.00 ameriška zgodovinska drama Ana in kralj
Sobota, 8. julija: ob 19.00
Misija na Mars, ob 21.00
Ana in kralj
Nedelja, 9. julija: ob 19.00
Misija na Mars, ob 21.00
Ana in kralj
Ljutomer
Do konca redakcije nismo prejeli sporeda!
KINO
BORZ
Z N A N Jj
je informa-
cijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim!
In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo?
- Iščejo se inštrukcije iz italijanskega jezika na vseh stopnjah.
- Ponujajo se znanja računalništva v okolju Windows.
- Iščejo se inštrukcije iz poslovne matematike.
Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 36 566, vsak delavnik od 10.00 do 18.00.
Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota
PROSTA DELOVNA MESTA
s pogoji za zasedbo
GRADBENI DELAVEC
DELO V GRADBENIŠTVU; določen čas 12 mes.; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI PRIUČENI TESAR; do 13.07.00; KOHEK GRADBENIŠTVO D. 0. 0., BAKOVCI, PARTIZANSKA 31, MURSKA SOBOTA
POMOŽNI DELAVEC
POMOŽNA NATAKARICA; čas zaposlitve: ni podatka; jeziki: slovenski jezik ■ govorno; do 07.07.00; GAL LADISLAV S. P. BAR ZARJA, G. BISTRICA 157, ČRENŠOVCI POMOŽNA DELAVKA ZA NATAKARSKA OPRAVILA; nedoločen čas; Skupno stanovanje' do 11.07.00; Vojkovič Štefan, S.P. RESTAURANT SCHWEISERHOF NIGHT CLUB, BOŽIČKI VRH 53, videm ob Ščavnici
MONTER OGREVALNIH NAPRAV
MONTER OGREVALNIH NAPRAV; določen čas 1 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; do 11.07.00; TRATNJEK DRAGO S. P. INŠTALACIJE VODOVODA IN OGREVANJA, LENDAVSKE GORICE 33Ž, LENDAVA - LENDVA
STROJNI MEHANIK
KLJUČAVNIČAR; določen čas 24 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: zaposli se lahko tudi priučeni ključavni čas s prakso,pričetek dela takoj, sprejemajo pisne vloge z dokazili o izobrazbi; do 12.07.00; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, G. RADGONA
AVTOMEHANIK
ŠOFER TOVORNEGA MOTORNEGA VOZILA (KONČANA KATERAKOLI TRILETNA ŠOLA IN IZPIT C IN E KATEGORIJE); določen čas 12 mes.; vozniški izpit kategorije: C,E; do 13 07 00; KOHEK GRADBENIŠTVO D. 0. 0., BAKOVCI, PARTIZANSKA 31, MURSKA SOBOTA	„ , , ,
AVTOMEHANIK; nedoločen čas; 2 I. delovnih izkušenj; Samsko stanovanje; jeziki: slovenski jezik - govorno; ostali pogoji. ZNANJE NA TOVORNEM VOZILU, ZAŽELJEN
IZPIT IZ C KATEGORIJE; do 11.07.00; ŽIŽEK ANTON S. P. AVTOPREVOZ, GORNJA BISTRICA 116B, ČRENŠOVCI
KVALIFICIRANI ALI VISOKOKVALIFICIRANI ZIDAR OBVEZNA SPOSOBNOST VODENJA SKUPIN, VSAJ 5 LET DEL.IZK.V GRADBENIŠTVU); določen čas 12 mes., 5 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; do 13.07.00; KOHEK GRADBEN!š{V0 D 0. 0., BAKOVCI, PARTIZANSKA 31, M SOBOTA KVALIFICIRANI ALI VISOK°KW\^ ZIDAR (OBVEZNA SPOSOBNOST VODENJA SKUPIN, VSAJ 5 LET DELOVNIH IZKUŠENJ V GRADBEN.); določen čas 12 mes., 5 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit■ M««®-do 13.07.00; KOHEK GRADBENIŠTVO D. 0.
PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU
Območje	Izobrazba
_____________________l-ll	lll-IV	V	VI	VII-VIII	SKUPAJ
Murska Sobota 2	11	2	4	26	45
0., BAKOVCI, Partizanska 31, M. SOBOTA ZIDAR; določen čas 12 mes.; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI POM.GRADB. DELAVEC S PRAKSO,PRIČETEK DELA TAKOJ, SPREJEMAJO PISNE VLOGE Z DOKAZILI 0 IZOBR. IN PRAKSI; do 12.07.00; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA
VOZNIK AVTOMEHANIK
VOZNIK TOVORNJAKA; nedoločen čas; jeziki: nemški jezik - govorno, madžarski jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: C,E; ostali pogoji: ZANESLJIVOST, POŠTEN, ZAVEDAJOČ SE ODGOVOR NOSTIM; do 11. 07.00; JEREBIC TRANS IN PARTNER, GOSTINSTVO IN STORITVE D. N. 0., ODRANCI, PANONSKA 8,
VOZNIK ZA TOVORNA VOZILA CINE KATEGORIJE V MEDNARODNEM PROMETU (PROSTA SO TRI DELOVNA MESTA); nedoločen čas; 2 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: C,E; do 29.07.00; MARTINEC ANTON S. P. TONATRANSPORT - ORGANIZACIJA PREVOZOV, MARKIŠAVSKA 3, MURSKA SOBOTA
NATAKAR
NATAKARICA; nedoločen čas; do 06.07.00; ČERPNJAK FRANC S.P., DNEVNI BAR, GORNJI PERTOVCI 34/D , PETROVCI
NATAKARICA; nedoločen čas; Samsko stanovanje; ostali pogoji: VODJA DELOVNEGA OBRATA; do 11.07.00; KRANJEC SIM0N-RIHARD S.P., OKREPČEVALNICA PIZZERIA, HOTIZA 164, LENDAVA ■ LENDVA NATAKARICA; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: PRIJAZNOST,POŠTENOST,ZANESLJIVOST; do 1 1.07.00; JEREBIC TRANS IN PARTNER, GOSTINSTVO IN STORITVE D. N. 0., ODRANCI, PANONSKA 8, ČRENŠOVCI
UPRAVNI TEHNIK
SODNA ZAPISNIKARICA LA RAZR.ZA NE-DOL. ČAS ALI PRIPRAVNICA ZA DOL.ČAS 6 MES. (PISANJE NA OBRAVNAVAH, NAROKIH, ZASLIŠANJIH,..; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik • govorno in pisno, madžarski jezik ■ govorno; znanje programskih orodij:; ostali pogoji: PREDH.PREIZKUS ZNANJA STROJEP. OBVLADANJ E 10 PRSTN.SLEPEGA PISANJA IN DOSEGANJE NAD 350 ČISTIH UDAR-CEV/MIN.ZA I A STROJ; do 1 T.07.00; OKRAJNO SODIŠČE V LENDAVI, PARTIZANSKA 7, LENDAVA-LENDVA
VARUH PREDŠOLSKIH OTROK
POMOČNICA VZGOJITELJICE S POLOVIČNO
OBVEZO V VRTCU HODOŠ IN POLOVIČNO OBVEZO V VRTCU DOMANJŠEVCI; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno, madžarski jezik - govorno; znanje programskih orodij:; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: ZNANJE SLOVENSKEGA IN MADŽARSKEGA JEZIKA Z DOKAZILOM; do 07.07.00; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA PROSENJAKOVCI VZGOJNO VARSTVENA ENOTA HODOŠ, HODOŠ 53, HODOŠ - HODOŠ
VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK
UČITELJICA PODALJŠANEGA BIVANJA IN MADŽARSKEGA JEZIKA; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij:; ostali pogoji: AKTIVNO ZNANJE SLOVENSKEGA IN MA-DŽARSKEG A JEZIKA Z DOKAZILOM; do 07.07.00; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA PROSENJAKOVCI, PROSENJAKOVCI 97C, PROSENJAKOVCI - PARTOSFALVA VZGOJITELJICA V VRTCU DOMANJŠEVCI; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij:; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: ZNANJE SLOVENSKEGA IN MADŽARSKEGA JEZIKA Z DOKAZILOM; do 07.07.00; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA PROSENJAKOVCI VZGOJNO VARSTVENA ENOTA DOMANJŠEVCI, DOMANJŠEVCI 65, KRIŽEVCI VZGOJITELJICA; določen čas 8 mes.; do 07.07.00; OSNOVNA ŠOLA GORNJI PETROVCI OTROŠKI VRTEC, GORNJI PETROVCI 2, PETROVCI
UČITELJ RAZREDNEGA POUKA UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; določen čas 12 mes.; znanje programskih orodij:; ostali pogoji: OSNOVNO RAČUNALNIŠKO ZNANJE ZA PROGRAMIR ANJE IN UPORABO INTERNETA; do 1 1.07.00; OSNOVNA ŠOLA, MALA NEDELJA 37, MALA NEDELJA
PREDMETNI UČITELJ ZA STROKOVNE PREDMETE
UČITELJ STROJEPISJA IN OBDELAVE BESEDIL IN PRAKTIČNEGA POUKA; določen čas 12 mes.; ostali pogoji: VISOKA IZOBR. IN ZNANJE STROJEP.TER TEČAJ IZ RAČUNAL. ZA UČITELJE RAČUNAL.IN POSLOV. INFORM.; do 11.07.00; EKONOMSKA ŠOLA, SLOVENSKA 11, MURSKA SOBOTA
PREDMETNI UČITELJ TELESNE VZGOJE
UČITELJ ŠPORTNE VZGOJE; nedoločen čaš; vozniški izpit kategorije: B; do 11.07.00; OSNOVNA ŠOLA, MALA NEDELJA 37, MALA NEDELJA
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE ZA TELEKOMUNIKACIJE
MERILEC; čas zaposlitve : ni podatka; 3 I. delovnih izkušenj; do 07.07.00; ELTI D. 0. 0. G. RADGONA, PANONSKA 23, G. RADGONA
DIPLOMIRANI EKONOMIST
UČITELJ STROKOVNO-TEORETIČNIH PREDMETOV; nedoločen čas; do 11.07.00; EKONOMSKA ŠOLA, SLOVENSKA 11, MURSKA SOBOTA
UČITELJ STROKOVNO-TEORETIČNIH PREDMETOV; določen čas 12 mes.; do 11.07.00;
EKONOMSKA ŠOLA, SLOVENSKA 11, MURSKA SOBOTA
UČITELJ STROKOVNO-TEORETIČNIH PREDMETOV; nedoločen čas; do 11.07.00; EKONOMSKA ŠOLA, SLOVENSKA 11, M. SOBOTA
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INFORMATIK
UČITELJ INFORMATIKE IN POSLOVNE INFORMATIKE; nedoločen čas; ostali pogoji: PROFESOR INFORMATIKE IN POSLOVNE INFORMA TIKE; do 11.07.00; EKONOMSKA ŠOLA, SLOVENSKA 11, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 2
UČITELJ INFORMATIKE IN POSLOVNE INFORMATIKE; določen čas 12 mes.; ostali pogoji: PROFESOR INFORMATIKE IN POSLOVNE INFORMA TIKE; do 11.07.00; EKONOMSKA ŠOLA, SLOVENSKA 11, MURSKA SOBOTA
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI ORGANIZATOR INFORMATIK
UČITELJ RAČUNALNIŠTVA-ORGANIZA-TORJA INFORMACIJSKIH DEJAVNOSTI S PEDAGOŠKO-ANDRAGOŠKO DOKVALIFIKACIJO; določen čas 10 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: zahtevno računalniško znanje; do 07. 07. 00; OSNOVNA ŠOLA SV. JURIJ OB ŠČAVNICI, VIDEM 14B, VIDEM OB ŠČAVNICI
PROFESOR RAZREDNEGA
POUKA
UČITELJICA RAZREDNEGA POUKA; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij:; ostali pogoji: ZNANJE SLOVENSKEGA IN MADŽARSKEGA JEZIKA Z DOKAZILOM; do 07. 07. 00; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA PROSENJAKOVCI, PROSENJAKOVCI 97C, PROSENJAKOVCI -PARTOSFALVA
UČITELJICA MADŽARSKEGA JEZIKA NA RAZREDNI STOPNJI; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij:; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: ZNANJE SLOVENSKEGA IN MADŽARSKEGA JEZIKA Z DOKAZILOM: do 07.07.00; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA PROSENJAKOVCI, PROSENJAKOVCI 97C, PROSENJAKOVCI - PARTOSFALVA UČITELJICA RAZREDNEGA POUKA NA PŠ HODOŠ; določen čas 12 mes.; jeziki: sloven-
Popolni naslov filma je Misija na Mars, kar je med številnimi pravilnimi odgovori vedela tudi naša nagrajenka Jasmina Sitarič, Puconci 82, 9201 Puconci. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje se glasi:
Je človek v resnici že bil na Marsu ali ne?
Odgovor:
Odgovore pošljite do 11. julija na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota.
Kupon št. 27
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V
1.	FLY ON THE WINGS OF LOVE - Olsen Brothers
2.	MY STAR - Brainstorm
3.	AFTER THE RAIN HAS FALLEN - Sting
4.	SHE'S GOT ALLTHE FRIENDS - Chumbawamba
5.	THE TIME IS NOW - Moloko
6.	SUMMER MOVED ON - A-ha
7.1 NEED TO KNOW - Marc Anthony
PREDLOGI:
BEAUTIFUL THAT WAY - Noa
ZASTAVE - Parni valjak
ROME WASN’T BUILT IN A DAY - Morcheeba
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH
1.	MOJE SRCE - Natalija Verboten
2.	LUNANANI - Siddharta in Vlado Kreslin
3.	MINI BIKINI - Kingston
4.	MOJA SIMPATIJA - Foxy Teens
5.	NE USTAVI ME NIHČE - Anja Rupel
6.	GLAS SRCA - Twins
7. POSKUSI POZABITI - Miran Rudan
PREDLOGI:
ODISEJA-Vili Resnik
MALI SVET - Kondor’s Band
MESEČINA - Tanja Ribič
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA
1.	ZALJUBLJENO DEKLE - Jože Bohorč s prijatelji
2.	ŠUMIJO GOZDOVI DOMAČI - Vesele Štajerke
3.	SEZIMO Sl V ROKE - Nagelj
4.	SANJAJ Z MENOJ - Ans. Lojzeta Slaka
5.	MAJHEN DEČEK - Show band Klobuk
6.	VRAČAM SE DOMOV - Ptujskih 5
7.	LOVEC IN LISIČKA - Dvojčici Vesna in Vlasta s prijatelji PREDLOGI:
LJUBEZEN ZA PRIHODNOST OTROK - Rosa
SREČA ME JE ZAPUSTILA - Čuki
ŠRANGAJMO - Gregorji
Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 13. julija 2000, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice.
Kupon Št. 27 ■ GLASUJEM ZA SKLADBO
NSTSNMV: _______________________________________________
| 7 VELIČASTNIH:________________________________________
■ GLASBA
j NAŠEGA SRCA:  1 | Ime in priimek ter naslov: ' । [  J
ski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: ; ostali pogoji: ZNANJE SLOVENSKEGA IN MADŽARSKEGA JEZIKA Z DOKAZILOM; do 07.07.00; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA PROSENJAKOVCI PODRUŽNIČNA ŠOLA HODOŠ, HODOŠ 53, HODOŠ - HODOŠ UČITELJICA RAZREDNEGA POUKA NA PŠ DOMANJŠEVCI Z DOPOLNJEVANJEM GLA-SABENE VZGOJE NA MATIČNI ŠOLI; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij:; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: ZNANJE SLOVENSKEGA IN MADŽARSKEGA JEZIKA Z DOKAZILOM; do 07.07.00; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA PROSENJAKOVCI PODRUŽNIČNA ŠOLA DOMANJŠEVCI, DOMANJŠEVCI 65, KRIŽEVCI
PROFESOR JEZIKA S KNJIŽEVNOSTJO
UČITELJ SLOVENSKEGA JEZIKA; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik • govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij:; ostali pogoji: ZNANJE SLOVENSKEGA IN MADŽARSKEGA JEZIKA Z DOKAZILOM; do 07.07.00; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA PROSENJAKOVCI, PROSENJAKOVCI 97C, PROSENJAKOVCI -PARTOSFALVA
PROFESOR ZA VZGOJNE PREDMETE
UČITELJ ŠPORTNE VZGOJE; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik ■ govorno in pisno; znanje programskih orodij:; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: ZNANJE SLOVENSKEGA IN MADŽARSKEGA JEZIKA Z DOKAZILOM: do 07.07.00; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA PROSENJAKOVCI, PROSENJAKOVCI 97C, PROSENJAKOVCI - PARTOSFALVA
PROFESOR ZA MADŽARŠČINE KNJIŽNIČAR-UČITELJ MADŽARKEGA JEZIKA IN GOSPODINJSTVA; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno^ madžarski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij:; ostali pogoji: ZNANJE SLOVENSKEGA IN MADŽARSKEGA JEZIKA Z DOKAZILOM; do 07.07.00; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA PROSENJAKOVCI, PROSENJAKOVCI 97C, PROSENJAKOVCI - PARTOSFALVA
UČITELJ MADŽARSKEGA JEZIKA IN KNJIŽEVNOSTI; določen čas 12 mes.; ostali pogoji: DELOVNI ČAS ODVISEN OD OBSEGA POUKA MADŽ ARSKEGA JEZIKA IN KNJIŽEVNOSTI; do 11.07.00; EKONOMSKA SOLA, SLOVENSKA 11, MURSKA SOBOTA PROFESOR ANGLEŠČINE
UČITELJ ANGLEŠKEGA JEZIKA; nedoločen
čas; do 11:07.00; EKONOMSKA ŠOLA, SLOVENSKA 11, MURSKA SOBOTA UČITELJ ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA; nedoločen čas; do 11.07.00; EKONOMSKA ŠOLA, SLOVENSKA 11, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 2
UČITELJ ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA; določen čas 12 mes.; do 11.07.00;
EKONOMSKA ŠOLA, SLOVENSKA 11, MURSKA SOBOTA
PROFESOR NEMŠČINE
UČITELJ NEMŠKEGA JEZIKA; določen čas 12 mes.; do 11.07.00; EKONOMSKA ŠOLA, SLOVENSKA 11, MURSKA SOBOTA
PROFESOR MATEMATIKE
UČITELJ MATEMATIKE; nedoločen čas; do 11.07.00; EKONOMSKA ŠOLA, SLOVENSKA 11, MURSKA SOBOTA
UČITELJ MATEMATIKE; določen čas 12 mes.; do 11.07.00; EKONOMSKA ŠOLA, SLOVENSKA 11, MURSKA SOBOTA
PROFESOR KEMIJE
UČITELJ KEMIJE IN KEMIJE S POZNAVANJEM BLAGA; čas zaposlitve : ni podatka' do 11.07.00; EKONOMSKA ŠOLA, SLOVENSKA 11, MURSKA SOBOTA'
PROFESOR PSIHOLOGIJE
SVETOVALNI DELAVEC (DOPOLNJEVANJE DELOVNE OBVEZE S POUČEVANJEM PSIHOLOGIJE); nedoločen čas; do 11 07 00' EKONOMSKA ŠOLA, SLOVENSKA 11 MURSKA SOBOTA
PROFESOR ŠPORTNE VZGOJE
PROFESOR ŠPORTNE'VZGOJE; nedoločen čas; do 07.07.00; OSNOVNA ŠOLA KAPELA, KAPELSKI VRH 95, RADENCI
UČITELJ ŠPORTNE VZGOJE; čas zaposlitve : ni podatka; do 11.07.00; EKONOMSKA SOLA, SLOVENSKA 11, MURSKA SOBOTA
PROFESOR RAČUNALNIŠTVA Z MATEMATIKO
UČITELJ RAČUNALNIŠTVA Z MATEMATIKO; nedoločen čas; do 11.07.00; EKONOMSKA ŠOLA, SLOVENSKA 11, MURSKA SOBOTA
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PSIHOLOG
SVETOVALNI DELAVEC (PSIHOLOG, PEDAGOG, SOCIALNI PEDAGOG, SPECIALNI PEDAGOG); nedoločen čas; ostali pogoji: DOPOLNJEVANJE 40% NA OŠ NEGOVA,9245 SP.I VANJCI; do 07.07.00; OSNOVNA ŠOLA KAPELA, KAPELSKI VRH 95, RADENCI
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI BIBLIOTEKAR
KNJIŽNIČAR; nedoločen čas; do 11.07.00; EKONOMSKA ŠOLA, SLOVENSKA 11, MURSKA SOBOTA;
ZADNJA STRAN
Menjalniški tečaj
Pomurske banke 4. 7. 2000
Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 4. 7. 2000 od 00. ure dalje.
Država	Enota	Banka Slovenije	Nakup	Prodaja
Avstrija	1	14,9333	14,9669	15,1091
Francija	1	31,3262	31,3967	31,6949
Nemčija	1	105,0634	105,3000	106,3000
Italija	100	10,6125	10,6364	10,7374
Švica	1	132,1369	131,1102	133,6922
ZDA	1	216,6204	217,1082	219,1700
OBRESTNE MERE
od 1. julija 2000 dalje
V dvoje je lepše
Danes predstavljamo zakonca, ki sta kar dvanajst let živela v zunajzakonski skupnosti, letos pa je dozorel čas za poroko.
»Poročiti sva se nameravala že pred sedmi leti, toda poroko sva morala preložiti na nedoločen čas zaradi smrti v družini in prometne nesreče mojega partnerja,« je današnja mladoporočenka nekako »opravičeva-
Temeljna obrestna mera -TOM - za julij je 0,8 % mesečno oz. 9,86 % letno. V juliju vam med drugimi ponujamo tudi naslednje možnost' varčevanja:
Kratkoročna vezava tolarskih sredstev
Rek vezave
Obrestna mera
Skupna letna obr. mera
IM 91 do l80*n
M 181 «>365 dni
od™ + O,8%doTom + 1% od TOM+ 1,6% do Tom* 2% od TOM* 24% do 1001*2,75%
10,74 7. do 1596% 1162% do 12,067.
12,50% te 12,89%
Dolgoročni depozit z valutno klavzulo (Va = DEM, EUR)
Rok vezave
Nad 12 mesecev
Nad 24 do nad 60 mes.
Znesek
od 500 OEM, od 250 EUR
od 500 DEM, od 250 EUR
Skupna letna obrestna mera val. ki.* 3,33% vat ki * 4,33% do ral. M. * 5,55%
Depozit z rokom vezave
Rok vezave
Nad 24 mesecev
Nad 36 mesecev
Nad 60 mesecev
Obrestna mera
TOM* 4,33% do 1081*4,50%
TOM* 4,85 do TOM* 5% TOM 555% do TOM $70%
Skupna letna obrestna mera 14,627. do 14,81% 15,19% do 15,36% 15,96% do 16,137.
la« nenavadno dolg zunajzakonski staž.
Liljana Rigler in Vilijem (Vili) Krancelbinder iz Grab na Apaškem polju sta se poročila na matičnem uradu v Gornji Radgoni, pozneje pa sta si podelila še zakrament sv. zakona v apaški župnijski cerkvi. Liljana, ki zase pravi, da je gospodinja, in Vili, ki je po poklicu tesar, imata dva otroka: sedemletnega sina Blaža In devetletno hčerko Tjašo. Tega, da sta se starša končno poročila, sta bila vesela tudi onadva in se pražnje oblekla. Liljana je prevzela možev priimek Krancelbinder. Mladoporčencu je bil priča brat Franc, mladopo-ročenkin priča pa je bil stric Jože Rigler iz Podgrada. Gostija je bila v gostišču Zverovih v Apačah, gostov pa je bilo kar sto dvajset, to pomeni, da so vsi vzeli stvar (poroko) zelo resno in jo tako tudi proslavili.
Nepozabni so bili tudi Kurbusovi muzikanti.
Krancelbinderjeva živita na kmetiji, ki obsega 5,5 hektarja zemlje. Redita 18 glav govedi, od tega pretežno pitance. Obseg reje bosta povečala, saj sta kmalu po poroki začela graditi nov večji hlev.
»To je najin dopust!« se je-pošalila zelo zgovorna gospa Krancelbinder iz Grab blizu Apač. »Morda pa bova šla tudi na kako veselico, da se malo sprostiva,« je še dodala. Na vprašanje, kako sta se spoznala, pa je odgovorila nekoliko dvoumno: »Po sreči.« - Š. S.
Ponujamo vam tudi standardni izbor možnosti kratkoročne vezave tolarskih sredstev. Za podrobnejše informacije nas obiščite v najbližji enoti. Z veseljem vam bomo svetovali.
Kateri prašeč je odvrgel svinjo?
/O ) pomurska banka
Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Če ne morem zmagati...
I i vsaj dovolite, da pogumno poskusim. - Društvo Sožitje iz I Murske Sobote je sodelovalo na specialni olimpiadi Slovenije * na Ravnah na Koroškem. Šlo je za športno in družabno srečanje, na katerem so se osebe s posebnimi potrebami pomerile v atletiki, plavanju, namiznem tenisu, kolesarjenju, košarki in balinanju. Naša tekmovalca - Boštjan Podlunšek iz Černelavec in Tine Čuk iz Radenec - sta v plavanju na 25 metrov prosto dosegla prvi mesti in prejela zlati medalji. Na tekmovalca smo (trenerka, spremljavalci in starši) upravičeno ponosni. Šport združuje ljudi in tega so se zavedali tudi naši pokrovitelji, ki so nam velikodušno priskočili na pomoč.
V Sožitju bomo še naprej spodbujali šport naših članov, ki je zanje izrednega pomena pri krepitvi zdravja in dobrega počutja. - (Darina Zelko)
ole fotografijo smo posneli ob cesti Noršinci-M. Sobota, le nekaj deset metrov pred odcepom proti Rakičanu. Kje so imeli koline, nam ni znano, očitno pa je, da tistemu, ki je meso pospravil v zamrzovalno skrinjo, svinjska glava ne diši preveč, zato jo je skupaj z drobovjem in kožo odvrgel kar v jarek. Pravijo, da se kože ne splača odpeljati na KOTO, saj z njo ne iztržiš niti za bencin. Fotografija: JURE Z.
Otroški dodatek-višji
ružine, upravičene do družbene pomoči otrokom, bodo 12. julija prejele za 3,7 odstotka višje zneske otroških dodatkov.
Za toliko so od januarja porasli življenjski stroški, prva letošnja valorizacija ali uskladitev pa je bila opravljena januarja. In kako se giblje število upravičencev v Pomurju? Po podatkih murskosoboškega Centra za socialno delo bo pre-
jelo za junij otroški dodatek 7490 družin za 11884 otrok, to je v skupnem znesku dobrih 118 milijonov tolarjev. V gornjeradgonski upravni enoti bo prejelo družbeno pomoč otrokom 2815 družin za 4507 otrok, v skupnem znesku okoli 48 milijonov tolarjev. Na lendavskem koncu je bilo do otroškega dodatka v maju upravičenih 3118 družin za 5056 otrok, skupaj pa so prejeli dobrih 52 milijonov tolarjev in po podatkih ljutomerskega Centra za socialno delo bo otroški dodatek prejelo 2398 družin za 3899 otrok, skupni znesek izplačila pa bo nekaj manj kot 43 milijonov tolarjev. MH ■
VESTNIKOV KOLEDAR
6.	julij, četrtek, _____
7.	julij, petek,VILMA
8.	julij, sobota, __ EVGEN
9.	julij, nedelja, VERA	s
10.	julij, ponedeljek, MALČI
11	.julij, torek,________OLGA
12.	julij, sreda,MOHOR
11. julija bo sonce vzšlo ob 5. uri in 22 minut, zašlo pa ob 20. uri in 52 minut. Dan bo tako dolg 15 ur in 30 minut in bo že za enajst minut krajši kot pred desetimi dnevi. 8. julija ob 14. uri in 54 minut bo nastopil prvi krajec.
VESTNIK znova preseneča in nagrajuje
NAROČAM VESTNIK (najmanj za eno leto)
Ime in priimek:
Ulica:__________
Kraj: _
Pošta:
Datum naročila:
rt
S

V X X)
a
>u
Te dni bo otvoritev novega štanta za zelenjavo v Potrošnikovi Bauti. Kupci so veseli, saj bodo tako najnižje cene poskočile na najvišje v povprečju.
•kkkkk
Če Gaber center ne bo prodan, so ga pripravljeni za nekaj časa prevzeti gramiso-vci. Ti imajo v tej vročini izredne probleme s kumaricami, ki se jim namreč kisajo, zato si želijo zaradi bližine centra in njihovega skladišča, da bi jih hladili na poligonu.
■kkkkk
Prekmurska pšenica je bila donedavna neprimerna za kruh, saj naj bi iz nje namesto kruha pridobivali močnik. Ko so peki ugotovili, da je na madžarski stepi s pšenico še veliko huje kot pri nas, je postala domača pšenica dragoceno blago.
*****
Jože Kavaš - Telžup in Marjan Maučec - Ploskovni se še zmeraj ne gledata. Pritisk pri obeh je menda zelo visok, zato ni znano, kateri bo na večeru zdravega življenja v Gančanih prej sedel na stol in si dal izmeriti holesterol in krvni tlak. Znano niti ni, ali jima bo dovoljeno zaužiti obrok družinskega kosila pečenega bika.
*****
V mastodontu sreče Gidgra-du so obesili tudi to obvesti-lo: Glede na to, da zaradi objektivnih okoliščin ne izplačujemo mesečnih plač v rednem času (jih sploh ne izplačujejo, op. p.), nas je Zavod opozoril, da zavarovancem ne bo več priznaval bonitet iz dodatnega zavarovanja in istočasno predlagal, da naj bi vsak zavarovanec sam plačeval prispevke za dodatno zavarovanje naravnost zavodu. (Prej so jim to odbijali od plače.) Uprava predlaga, da si vsak sam plačuje prispevek. Kje naj dobijo denar, pa delavcem ne predlagajo.
*****
Nasprotnikom ljutomerskega LTO-ja je vodstvo zagotovilo velik donos in delitev dobička iz turistične dejavnosti.
*****
Potem ko je bilo potrjeno, da bosta levi in desni breg Mure povezana s harfo, so se pomurski župani le začeli povezovati. Ugotovili so namreč, da če jim država že da harfo, potem bi bilo dobro, da poskrbijo vsaj za harfiste.
*****
Franc Šlihthuber je kupil Škaperja.
*****
Štefan Kovač - Mehka gozdna varianta je naročil pri Verigi kar nekaj kilometrov verige. Potem ko je podlegel lovskemu lobiju, nekako mora rešiti še goričke kmete. Odločil se je, da bo divjad, ki presega normalno število populacije, na Goričkem spravil na ketne. S tem se strinjajo tudi lovski lobisti znotraj njegove službe. Ni pa znano, ali se bo s tem strinjala Zora Rengeo.
*****
V Veržeju te dni intenzivna sušijo čebulice narcis.
KEŠEM m KONJ