Cerkvene zadeve. Sv. misijon v Braslovčah. m Od 26. maja do 3. junija t. 1. so bili za našo faro dnevi pobožnosti in svetega veselja. Naš velee. g. dekan so nam oskrbeli sv. misijon, katerega sta vodila čč. jezuita o. Doljak in o. Vrhovec. Željno je zrlo oko vsakega farana, ko so v nedeljo, 26. maja ob 6. uri zjutraj naši čč. gg. duhovniki slovesno pripeljali čč. misijonarja v cerkev, in med tem, ko je bila cerkev prenapolnjena ljudstva, so veleč. g. dekan v lepem nagovoru izročili farane svoje tema poslancema božjima za ta zlati čas. Pri pridigah je ves ta sv. čas bila cerkev prenapolnjena. Prav marljivo so se udeleževali Jarani le redke pobožnosti. Vsak. dan trikrat smo hiteli trumoma v cerkev poslušat glasu božjega. Vsakdanje pridige, molitve in neutrudljivo delovanje čč. misijonarjev v spovednici je omehčalo celo one, ki že več let niso k spovedi hodili, da so se zdaj prav skesano spovedali. Koliko veselje je bilo za vse, ko smo videli, da so vse spovednice bile zallačene od rane zore do poznega večera! Kakšna radost je bila na binkošlno soboto, ko so č. o. Doljak povabili vse farane k procosiji, ki je bila ob 6. uri zvečer s presv. Rešnim Telesom po trgu, da naj bi se vsi farani v procesiji javno zahvalili Jezusu v presv. oltarskem zakramentu za brezštevilne milosti, ki nam jih je v tem zlatem času sv. misijona tako obilno delil! Binkoštno nedeljo ob 3. uri popoldne je bila pridiga o blaženi D. M., po pridigi so veleč. g. dekan imeli pete lavretanske litanije, pri katerih je vse Ijudstvo z navdušenosljo odpevalo. Binkoštni ponedeljek, 3. junija, bil jc sklep sv. misijona. Ob 3. uri popoldne so veleč. g. dekan blagoslovili prelepi misijonski križ v navzočnosti desetih čč. gg. duhovnikov. Potem je bila procesija po trgu, pri katerej se je nesel misijonski križ; bilo je veliko število belo oblečenib deklet z venci na glavi; ljudstva pa se je kar trlo. Ko se je procesija vrnila v cerkev, stopili so zadnjikrat č. o. Doljak na prižnico, da bi imeli sklepčni govor sv. misiiona. V tem govoru so o. Doljak vse verno Ijudstvo navduševali, naj bi zdaj stanovitno v dobrem ostalo in se po sklepu, ki ga je vsak pri sv. spovedi storil, vedno ravnal. H koncu so še na glas z vsem ljudstvom ponoVili krstno obljubo in podelili sv. papežev blagoslov. Nato pa so vzeli slovo od nas s tako milim in mičnim govorom, da ga ni bilo, ki bi se ne bil jokal. Ko so s prižnice stopili, zapela se je zahvalna pesem. Nato se zahvalijo veleč. g. dekan čč. misijonarjem, pa tudi čč. gg. spovednikom, ki so vse te svete dneve pomagali v v spovednicah. Pohvalijo ludi vse farane, ki so s toliko pobožnostjo prestopili k mizi Gospodovi. Blagor nam Braslovčanom, ki imamo tako skrbnega duhovnega očeta, veleč. g. dekana, ki so nam poklicali duhovne zdravnike, čč. misijonarje, t župnijo prerodit, zgubljene poiskat in verne potrdit. Ne bomo jih zato nagradili s časnim plačilom, ki ga tudi ne želijo, ampak življenje svoje hočemo uravnati tako, da bodemo vsi deležni večnega plačila. Enako obljubimo tudi nepozabljivima oo. misijonarjema, po njib naukib živeli in moliti za njiju, da še mnogo, mnogo duš pridobila Kristusu. Srčno zahvalo smo dolžni tudi vsem čč. gg. spovednikom in domačim čč. gg. za trud, ki so ga ta čas imeli. F. Sp.