GLASILO OBČINE HAJDINA Leto XVI, št. 5, oktober 2014 — Poštnina plačana pri pošti2288 HAJDINA II -vr .S ■ ESTITAMO i 16. PRAZNIK ČINE HAJDINA! 1 . m * ■SIP r r >__^ 1 F Kg Ural Ki^S Sfl r ^ " w .. ' \ T N-' o 4—' 945 I . v* Nova občinska ekipa - novoizvoljeni člani občinskega sveta z županom mag. Stanislavom Glažarjem in sodelavci občinske uprave. Na fotografiji je tudi Anton Cestnik, ki pa mu občinski svet mandata na prvi seji še ni potrdil. (Foto: Črtomir Goznik) Kdo so novi hajdinski svetniki V torek, 21. oktobra, je bila v sejni sobi Občine Hajdina 1. konstitutivna seja občinskega sveta, ki jo je vodil najstarejši svetnik Viktor Markovič. Novoizvoljeni člani občinskega sveta so se najprej seznanili s poročilom občinske volilne komisije o izidu lokalnih volitev v občinski svet in volitev župana, ki ga je predstavila predsednica OVK Občine Hajdina Urška Pesek, univ. dipl. prav. Poročilo občinske volilne komisije o izidu lokalnih volitev v občinski svet in volitev župana je predstavila predsednica komisije Urška Pesek. Konstitutivno sejo je vodil najstarejši svetnik Viktor Markovič. Sledilo je imenovanje komisije za potrditev mandatov članov sveta in ugotovitev izvolitve župana, ki jo je vodil Franc Krajnc, člana komisije pa sta bila Karl Svenšek in Ivan Ogrinc. Po krajšem premoru in poročanju Začel se je novi štiriletni mandat v Občini Hajdina. prej omenjene komisije je občinski svet najprej opravil seznanitev z ugotovitvijo izvolitve župana mag. Stanislava Glažarja, sledilo je potrjevanje mandatov občinskega sveta, kjer pa se je zataknilo in devet svetnikov je bilo proti potrditvi mandata Antonu Cestniku iz stranke DeSUS. Povod za to je bila pritožba treh političnih strank na »nedopustno« predvolilno dejanje Cestnika, njegove stranke in Nestrankarske liste - za razvoj občine Hajdina. Ob zaključku seje je imel nagovor tudi novi - stari župan mag. Stanislav Glažar, ki je naprej čestital vsem svetnikom in svetnici, ob tem pa poudaril, da ima iz preteklosti V mandatu 2014-2018 so v Občinski svet Občine Hajdina izvoljeni: Ivo Rajh, Janko Malinger, Karl Svenšek, Jožica Lešnik, Franc Krajnc, Uroš Matjašič, Uroš Krajnc, Janko Merc, Slavko Burjan, Viktor Markovič, Ivan Ogrinc, Emil Ogrizek in Ivan Lešnik. Na potrditev mandata še čaka Anton Cestnik. dobre ustvarjalne pogoje za delo. »Osebno sem zadovoljen, da smo v prejšnjem mandatu prerasli strankarske okvire in želeli vsak na svojem področju narediti največ za svojo občino. V tem smo uspeli, izpeljali smo mnoge naložbe in zanje pridobili veliko dodatnih sredstev. Ponosen sem, da je potrjena tudi strategija trajnostnega razvoja Občine Hajdina do leta 2025. Ob tem dajem tudi svojo svečano prisego in si želim, da skupaj gledamo na prihodnost naše Občine Hajdina.« TM Oktober 2014 UVODNA BESEDA Volitve po »hajdinsko« Spoštovane občanke in spoštovani občani! Tokrat sem se odločil, da vam napišem nekoliko drugačen uvodnik z naslovom Volitve po »hajdinsko«, ki je hkrati tudi javni odgovor na dopis, ki je bil posredovan vsem občanom Občine Hajdina s strani politične stranke DeSUS (uradni zastopnik Anton Cestnik) in Nestrankarske liste (uradna zastopnika Emil Ogrizek, stanujoč Zg. Hajdina, in Marija Lešnik, stanujoča Gerečja vas) po pošti dne 3. oktobra 2014. 1. Občina Hajdina je sklenila pogodbo za izgradnjo igrišča z umetno travo, ograjo in razsvetljavo pri osnovni šoli z Nogometno zvezo Slovenije. Projekt je bil financiran s strani Evropske nogometne zveze (UEFA), sofinanciranje s strani naše občine je bilo v višini 18.384 evrov. Ocenjena vrednost projekta znaša skoraj 100.000 evrov. Zelo vesel bi bil, če bi kdo z drugega področja zagotovil takšen projekt s tako minimalnim sofinanciranjem lokalne skupnosti. Verjetno je tudi moje podpredsedniško mesto v Nogometni zvezi Slovenije nekaj pripomoglo k realizaciji tega projekta, pomembnega za naše šolarje, rekreativce in tekmovalce. 2. Občina Hajdina izbira izvajalce del za svoje storitve v skladu z obstoječo zakonodajo. Veseli smo, kadar lahko določena dela opravljajo tudi poslovni subjekti, ki imajo svojo dejavnost prijavljeno v naši občini. Z nami so oziroma še poslujejo Williams, d. o. o., Kamnoseštvo Drago Petrovič, d. o. o., Mega Marketing, d. o. o., Gajec, d. o. o., Štrafela Martin, s. p., Krtek Aleš Kiseljak, d. o. o., Pomlad, d. o. o., Ivo Rajh, s. p., Gradbeni servis Hajdina, d. o. o., Majhen Sebastien, s. p., Štraf, d. o. o., Danijel Lipavšek, s. p., Rado Kaisersberger, s. p., Em-grad, d. o. o., Aleksander Lonča-rič, s. p., Kiring Mitja Kirbiš, s. p., Pleskarstvo Kalik Dalibor, s. p.... Tudi Cartl Darko, s. p., je v teh letih podobno kot drugI opravljal različne gradbene storitve (ureditev parkirišča ob osnovni šoli, cestišča ...), ampak ne zaradi »žlahte«, temveč, ker je bil najugodnejši ponudnik. Seznam poslovnih subjektov, ki zaradi zakonodaje (povezava z občinskimi svetniki) ne smejo poslovati z občino Hajdina, je tudi javno objavljen. Zanimivo je to, da se na seznamu teh subjektov pojavlja tudi Grafika AC, d. o. o. (Anton Cestnik), kjer Supervizor za pretekla leta prikazuje transakcije v višini 15.062,40 evra. 3. Za otroke iz občine Hajdina, ki obiskujejo vrtec v drugih občinah, je treba v skladu z zakonodajo del sredstev za razliko med ceno programov in plačili staršev zagotoviti iz lokalne skupnosti. Osnovni šoli Kidričevo, v sklopu katere je tudi vrtec, je tako bilo v letih 2012-2014 poravnano za osem otrok z Zg. Hajdine, enega iz naselja Draženci, dva predšolska otroka s Sp. Hajdine, tri iz Hajdoš, enega iz Gerečje vasi in enega otroka iz Slovenje vasi. 4. Športna društva in klubi iz naše občine dobivajo sredstva za svoje delovanje v skladu s pravilnikom preko kriterijev, ki jih je zapisala Športna zveza občine Hajdina. Nekateri uspešni športniki iz naše občine pa nastopajo tudi v klubih izven naše občine. V okviru Atletskega kluba Ptuj so se z izjemnimi rezultati v preteklosti na mednarodne igre šolarjev uvrstili tudi naši tekmovalci (Maja Bedrač - Hajdina, Boštjan Nahberger - Draženci). Igre so potekale v Koreji in Kanadi, letos pa so v Avstraliji. Župan Občine Hajdina mag. Stanislav Glažar Foto: osebni arhiv Omenjena sredstva so predstavljala le del potnih stroškov, drugo so morali zagotoviti starši s sponzorji. 5. V okviru športnega parka ob osnovni šoli je nastala tudi atletska steza, izvajalec je bil Šport projekt, d. o. o., v višini 18.351,66 evra. Ob omenjeni atletski stezi se je za izgradnjo nogometnega igrišča, igrišča z odbojko na mivki ter razsvetljave in rokometnega igrišča z umetno travo (vse ob osnovni šoli) v letih 2012-2015 pridobilo 113.117 evrov sofinanciranja s strani Fundacije za šport Republike Slovenije. 6. Pogodba z Ostrogo, d. o. o., je bila podpisana že v preteklem mandatu v višini 60.000 evrov za izdelavo projektne dokumentacije, polovica od tega je že poravnana. Drugega dela nismo poravnali, ker projekti niso bili narejeni. Bolj smiselno bi bilo vprašanje za tiste pred nami, zakaj se je poravnal prvi del računa po pogodbi. O uspešnosti priprave projektov in kandidiranja na različnih javnih razpisih v tem mandatu pa pričajo podatki o pridobljenih sredstvih za kanalizacijo, modernizacijo cest, komasacijo, urejanje vaških jeder, za energetsko sanacijo šole, športne projekte, ureditve dvoran ... Spoštovani občanke in občani! Iskreno se vam zahvaljujem za udeležbo in izkazano podporo na preteklih lokalnih volitvah. Obljubim, da bom s svojim strokovnim, transparentnim in poštenim delom dokazal, da sem vreden vaše podpore. Mag. Stanislav Glažar, župan Občine Hajdina 3 Oktober 2014 SPOSTOVANE OBČANKE, OBČANI, UPOKOJENKE IN UPOKOJENCI! Najprej bi sc vam zahvalil za vašo podporo na lokalnih volitvah, ki ste jo dali naši stranki DcSUS in našemu kandidatu za župana mag. Stanislavu Glažarju. Sedaj je pravi trenutek, da dobimo župana, ki si ga tudi zaslužimo in to je mag. Stanislav Glažar. Ponovno vas pozivam, da izkoristimo našo pravico in dolžnost, se udeležimo volitev za župana in oddamo svoj pomemben glas prav njemu. Ima vse kvalitete, ki jih mora imeti dober župan. Torej od ustrezne izobrazbe do pravilnega odnosa do sočloveka in do vodenja še tako odgovornega delovnega mesta kot ga trenutno upravlja, saj je že osem let direktor mestne uprave v Mestni občini Ptuj, Njegove bogate izkušnje iz različnih področij življenja bodo pripomogle k dobremu vodenju naše občine in boljšemu življenju vseh občanov. Njegov nasprotnik g, Janko Mere s katerim sem bil osem let skupaj v občinskem svetu občine Hajdina je upokojence in mene osebno kar nekaj krat užalil, Češ, da kaj imamo upokojenci za delali v občinskem svetu, da naj raje pazimo vnuke doma. Jasno in glasno je povedal, da bi v kolikor bi on sprejemal zakone prepovedaf upokojencem, da bi lahko sploh kandidirali za člane občinskega sveta. Je tudi glavni krivec, da imamo na ravnem hribe {preko avtoceste), ki pa so zelo nevarni. Takega župana pa si mi ne zaslužimo. ZATO VAS PROSIM, DA NE DAJEMO SVOJEGA POMEMBNEGA GLASU JANKU MERCU AMPAK PODPREMO mag. Stanislava Glažarja, tako da na nedeljskih volitvah obkrožimo Št. 1. Anton^Cesfnik Dopis podpore g. Cestnika izpred štirih let Športni park pri OŠ Hajdina za tiste, ki sedijo v občinskem svetu in imajo slab spomin in še slabše namene. subvencijo za vsa gospodinjstva naše občine in izvajalce nepridobitnih dejavnosti. Prisotna sta bila tudi soavtorja dopisa Anton Cestnik (DeSUS) in Ivo Lešnik (NLH). Strinjam se, da bi naši kmetje, ki so omejeni pri obdelavi kmetijskih površin, morali dobiti primerne odškodnine, za to se borimo že dalj časa. V zadnjem obdobju smo jim to vsaj delno uredili preko Komunalnega podjetja Ptuj. 9. Pod pojmom »občinski izleti« si avtorji dopisa verjetno predstavljajo strokovno ekskurzijo kletarjev in občinskih svetnikov, na katero so povabljeni vsi, ki pri delu sodelujejo. Del sredstev za omenjeno je v sprejetem proračunu, drugo pa pokrije vsak posameznik. Žal eni ne privoščijo niti sebi, kako bi šele drugim. 7. Da o etičnosti govori človek z dvojno moralo, je pravi paradoks. Občinski svetnik (soavtor posredovanega dopisa), ki želi plačilo sejnine za sejo občinskega sveta, na kateri ni bil prisoten! Človek, ki skozi ves mandat pritiska name kot na župana in na nadzorni odbor občine za ovadbo Simoniča in Merca za nepravilnosti pri izgradnji vrtca, potem pa je podpornik istega kandidata za župana. O morali in etičnosti veliko pove tudi priložen dopis pred prejšnjimi lokalnimi volitvami, ko pa na žalost ni podpiral istega kandidata kot na zadnjih volitvah. Sam sem večkrat povedal, da se ne bom ukvarjal z zgodovino in nepravilnostmi, ki jih omenjeni občinski svetnik vedno poudarja, ampak me zanima prihodnost naše občine. Tudi si ne bom »kupoval« miru v občinskem svetu z nakupom majic in kap v podjetju Grafika AC v Dražencih. 8. Zapisi o položnicah za oskrbo s pitno vodo so naravnost smešni. O cenah vode smo se v skladu s spremenjeno državno zakonodajo uskladile vse občine Sp. Podravja. Razlike v cenah so samo zaradi različnih omrežnin za infrastrukturo, kjer pa smo na občinskem svetu dne 31. januarja 2014 sprejeli 50-odstotno Na omenjena vprašanja je dobil odgovore s strani strokovne službe (25. september 2014) in mene osebno Anton Cestnik. Odgovore na del teh vprašanj, ki se nanašajo na športno sfero, pa tudi Ljubo Javoršek (kandidat na listi NLH za občinski svet) na seji Upravnega odbora Športne zveze Hajdina dne 29. septembra 2014. Vse to je vključeno v sprejetih proračunih občine, ki sta jih Anton Cestnik (DeSUS) in Ivo Lešnik (NLH) tudi potrdila. Veliko od tega pa je bilo na kolegijih še dodatno obrazloženo, zato je toliko bolj čudno, da je bil omenjeni dopis posredovan občanom zadnji dan pred volitvami. Namen je popolnoma jasen: diskredi-tirati župana in tiste, ki v tej občini pošteno, uspešno in transpa-rentno delajo. Se je kdo od avtorjev besedila povprašal, koliko je sam prispeval k razvoju te občine? Od kod potem pravica za tako blatenje in zavajanje javnosti? Žalostno in sramotno! Zaupanje ljudi si boste pridobili s poštenim delom, ne pa z blatenjem ljudi, ki delajo za javno dobro. Mag. Stanislav Glažar, župan Občine Hajdina 4 Oktober 2014 2. izredna seja Občinskega sveta Občine Hajdina Septembra se je občinski svet sestal na 2. izredni seji, ki je bila 26. septembra 2014 ob 17. uri v prostorih Občine Hajdina. Na seji je bilo sprejeto: 1. Sklep o priznanjih Občine Hajdina za leto 2014. Podelijo se naslednja priznanja: 1. PRIZNANJE OBČINE HAJDINA - PGD Hajdoše - za 60-letno uspešno delovanje društva, - Moški pevski zbor PGD Hajdoše - za 40-letno uspešno delovanje društva, - KD Skorba, dramska sekcija - za 30-letno uspešno delovanje, - Ivan Ornik, Gerečja vas 107a, roj. 3. 4. 1957 - za večletna dejanja in zasluge na področju športa v vasi, - Adela Kovše, Gerečja vas 20, roj. 13. 1. 1943 - za večletna dejanja in zasluge na področju vaške skupnosti, - Janez Žumer, Hajdoše 66, roj. 13. 5. 1954 - za večletno delovanje na področju vaške skupnosti, - Janja Bračko, Slovenja vas 61, roj. 29. 10. 1983 - za prispevek na področju turistične dejavnosti, za izjemne uspehe in dosežke na družbenopolitičnem, kulturnem, izobraževalnem, humanitarnem in drugih področjih ter za širjenje prepoznavnosti občine, - Ida Kraner, Hajdoše 1e, roj. 6. 1. 1944 - za aktivno sodelovanje pri različnih dejavnostih Društva žena in deklet Občine Hajdina, - Jakob Kokol, Skorba 19a, roj. 25. 4. 1942 - za večletna dejanja in zasluge na področju vaške skupnosti, - Dragica Meglič, Skorba 23, roj. 20. 7. 1955 - za večletno delovanje in zasluge na področju vaške skupnosti. 2. ZLATA PLAKETA - Ekipa starejših gasilcev PGD Haj-doše za dosežene uspehe na tekmovalnem področju. 2. Sklep o priznanjih za najlepše urejeno vaško skupnost in za najlepše urejene objekte v Občini Hajdina za leto 2014: - Vaška skupnost Hajdoše, priznanje za najlepše urejeno vaško skupnost, - Mesnica Turnšek, Zg. Hajdina 8e, priznanje za vzorno urejen poslovni objekt, - Kmetija Mlakar - Kolarič, Slovenja vas 58, priznanje za vzorno urejeno kmetijo, - Družina Drevenšek - Nedeljko, Zg. Hajdina 202a, zlata vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo, - Družina Petek, Gerečja vas 19b, srebrna vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo, - Družina Ogrinc, Skorba 35, bronasta vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo, - Družina Drevenšek - Tomanič, Gerečja vas 36a, bronasta vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo. 3. Sklep o imenovanju kletarja letnika 2014, s katerim se za kletarja letnika 2014 imenuje Franc Kancler s Sp. Hajdine 38. Občinska uprava Občine Hajdina OBVESTILO S 1. 1. 2015 obvezno pošiljanje računov v javni sektor v elektronski obliki Konec leta 2013 je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike (Uradni list RS, št. 111/2013). Bistvena novost, ki jo prinaša ta predpis, je, da je od 1. 1.2015 obvezno pošiljanje e-računov vjavnem sektorju. To pomeni, da bodo morali vsi, ki opravljajo kakršno koli storitev ali dobavo blaga občini ali drugim proračunskim uporabnikom, izdati račun izključno v elektronski obliki. Račun, poslan po elektronski pošti, ni e-račun. Enotna vstopna točka za prejemanje e-računov za proračunske uporabnike je izključno Uprava za javna plačila (UJP). Na podlagi tega vas obveščamo, da pravi čas poskrbite za možnost izdajanja in pošiljanje e-računov na UJP za prejemnike, ki so proračunski uporabniki. Zato vam svetujemo, da se za vsa dodatna navodila v zvezi z izstavljanjem računov obrnete na svojo poslovno banko ali na UJP. Občinska uprava Občine Hajdina Čestitamo Čestitamo mag. Stanislavu Glažarju ob ponovni izvolitvi za župana Občine Hajdina in čestitka tudi novemu Občinskemu svetu Občine Hajdina. Želimo jim uspešno delo, predvsem pa veliko dobrih, skupnih odločitev ter da uresničijo zadane cilje, ki naj bodo navdih za nove ideje in nadaljnji razvoj lokalne skupnosti. Uredništvo 5 Oktober 2014 Aktualno na področju investicij Kljub mnenju, da se gradnja infrastrukture izvaja samo v času pred volitvami, je treba javnost obvestiti, da priprava in sama izvedba trajata več let in da je težko terminsko doseči izvedbo tik pred volitvami. Veselje po asfaltiranju ... Zaradi lažje predstavitve je treba pojasniti, da predstavljata začetek vsake investicije izdelava dokumenta identifikacije investicijskega programa (DIIP) in njegova potrditev s strani občinskega sveta, če je vrednost večja od 500.000 evrov, pa je potrebna še izdelava investicijskega projekta. Po izdelavi investicijske dokumentacije je potrebna še prijava na razpis za dodelitev evropskih sredstev. Po uspešnem kandidiranju sledi izbira izvajalca del, kar pomeni, da se projekti, katerih izvedba traja dve leti, praktično pripravljajo in izvajajo štiri leta in več. Vaško središče v Slovenji vasi z novo podobo Urejeni in posebej označeni sta tudi poti za pešce in kolesarje. IZGRADNJA KANALIZACIJE V OBČINI HAJDINA UREDITEV KOMUNALNE IN PROMETNE INFRASTRUKTURE Evropa investira v podeželje »Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 prednostne usmeritve Regionalni razvojni programi razvojne prioritete Razvoj regij.« Za vse odcepe na novo zgrajenih kanalizacijskih vodov je bilo pridobljeno uporabno dovoljenje, tako da je Občina Hajdina do roka, to je 30. septembra 2014, lahko podala končni zahtevek za izplačilo deleža EU. Na kanalizacijsko omrežje se je že priključilo 42 gospodinjstev od 86, ki se morajo v roku treh let od zaključka operacije priključiti na javno kanalizacijo in s tem na centralno čistilno napravo Ptuj. Republika Slovenija O t EK RP Evropski kmetijski sklad Republika Slovenija za razvoj podeželja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano »Operacijo delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa financira v podeželje - program razvoja podeželja 2007-2013 v okviru ukrepa 322 - obnova in razvoj vasi iz PRP2007- 2013. Sofinancerska sredstva so v celoti namenska sredstva Evropske unije, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Delež prispevka EU v celotnih javnih izdatkih zanaša največ 75 %.« Sredstva bodo izplačana iz proračunskih postavk: - 9200 - Program razvoja podeželja 2007- 2013 - delež EU, - 9201 - Program razvoja podeželja 2007-2013 - delež SLO. Tako kot pri prej navedenem projektu nam je tudi pri tem uspelo dela dokončati in oddati zahtevek za izplačilo deleža EU do roka - 3. oktobra 2014. Pri sami izvedbi del so 6 Oktober 2014 bili doseženi vsi fizični cilji operacije. Ob sami izvedbi del so se na samih lokacijah pojavljala še nujna dodatna dela, brez katerih ni bilo možno investicije kakovostno zaključiti oziroma bi se ob njihovi nedokončanosti kasneje pojavili višji stroški izvedbe. REKONSTRUKCIJA IN DOGRADITEV LC 328 221 V NASELJU ZG. HAJDINA - I. FAZA Ob tesnih rokih za dokončanje investicij in obveznostih do sofinancerjev je žal pri nekaterih projektih prišlo do zamikov. Pri tem projektu je prišlo tudi do sprememb, ki vplivajo na dokončanje del. UREDITEV VAŠKEGA SREDIŠČA SLOVENJA VAS Ob zapletih pri začetku izvedbe investicije so se dela zaključila tudi pri ureditvi vaškega središča Slovenja Zaključena je tudi investicija v središču Gerečje vasi. vas. V sklopu prometne ureditve in izgradnje javne razsvetljave se je izvedla tudi gradnja kanalizacijskega omrežja, tako da ne bo več potrebna rušitev asfaltne prevleke v križišču javnih poti. Asfaltno prevleko je dobil tudi krajši odsek ceste v Hajdošah. ENERGETSKA SANACIJA OŠ HAJDINA V skladu z rokom za oddajo zahtevka za sofinanciranje investicije so se dela kljub obilju deževnih dni zaključila pravočasno. Občinska uprava Občine Hajdina Skupina strokovnjakov Inštituta za vode Republike Slovenije in mariborske enote Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave je v okviru projekta SEE River z zunanjimi sodelavci, strokovno podporo različnih organizacij in posameznikov ter predstavniki vključenih občin oblikovala razvojni koncept rečnega koridorja Drave od Maribora do Zavrča. Koncept predvideva, da bosta reka in izbrani koridor postala ekološko-razvojna os sodobne turistično-energetsko-kmetijske regije Spodnjega Podravja. Razvojni koncept spodbuja, povezuje in usklajuje rešitve s področij upravljanja voda, varstva narave, pridobivanja energije, kmetijstva, turizma in rekreacije ter drugih prepoznanih sektorjev. Te predloge in rešitve so prepoznali in opredelili predstavniki različnih sektorjev na delavnicah, individualnih srečanjih in predstavitvah, projektna skupina SEE River pa jih je analizirala in jih skušala umestiti v prostor glede na trenutno stanje in možnosti, ki jih določena lokacija omogoča. Več prostora reki Podobo reke Drave in razvoj območja ob njej so močno zaznamovali tradicionalni in pogosto nasprotujoči si vodnoupravljavski, naravovarstveni, energetski, kmetijski, turistično-rekreativni in drugi interesi. Dravo pogosto povezujemo z energetiko in infrastrukturo, dejansko pa ima veliko možnosti za celovit in trajnostni razvoj. 15. oktobra so na Ptuju aktivnosti projekta SEE River na rečnem koridorju Drave v Sloveniji zaokrožili z zadnjo delavnico, ki se je je udeležilo 50 predstavnikov občin, strokovnih organizacij, društev in podjetij. 7 Oktober 2014 Izkaznica projekta SEE River Ime projekta: Celostno upravljanje z mednarodnimi rečnimi koridorji v jugovzhodni Evropi Vodilni partner: Inštitut za vode Republike Slovenije Pilotne reke: Drava v vseh petih obrežnih državah ter Bodrog, Neretva, Prut, Soča, Vjosa Mednarodno partnerstvo: 26 institucij iz 12 držav južne in jugovzhodne Evrope Vrednost celotnega mednarodnega projekta: 2.107.354,30 evra Financiranje: Program transnacionalnega programa Jugovzhodna Evropa Trajanje: od 1. 10. 2012 do 30. 11. 2014 Spletno mesto: www.see-river.net, dokumenti in aktivnosti v Sloveniji: www.see-river.net/library-slo.html Ob Dravi se že odvijata šport in rekreacija, ki sta združena in prilagojena naravovarstvenim zahtevam, a sta v zavesti in poznavanju za zdaj še malce odrinjena na stran. Obstaja mnogo priložnosti za sodobnejšo trajnostno rabo potencialov Drave, med drugim športno-rekreacijsko izkoriščanje obstoječe vodne in hidroenergetske infrastrukture, kjer bi z zasnovo multifunkcionalnih prostorov protipoplavni nasipi lahko omogočali tudi hojo, tek, kolesarjenje in podobne sprejemljive aktivnosti. RAZVOJNI PREDLOGI NA OBMOČJU OBČINE HAJDINA Razvojni koncept opredeljuje želeno stanje v prostoru, ki so jih udeleženci delavnic opredelili v Viziji za Dravo 2030, hkrati pa predlaga točne korake, kako to stanje tudi doseči. Ena izmed vsebin razvojnega koncepta je tudi predlog prihodnjih projektov za uresničevanje vizije in razvojnega koncepta. Med projektnimi predlogi razvojnega koncepta, ki segajo na območje občine Hajdina, je predlog prostorske umestitve Dravske kolesarske poti in plovna pot, ki sta zasnovani kot izhodišče za razvoj regijske turistične ponudbe in produktov. Pomemben del razvojnega koncepta pa se nanaša na tako imenovano obnovo rečnega koridorja Drave od Maribora do Zavrča in skupni vodnogospodarsko-naravovarstve-no-energetski vodni režim Drave, dobre gozdarske in kmetijske prakse na poplavnih in vodonosnih območjih v rečnem koridorju Drave. Osnovna usmeritev pri analizi in umeščanju projektnih predlogov v prostor je namreč bila, da je reki Dravi treba dati več prostora, če želimo spodbuditi trajnostni razvoj in doseči želene cilje porečja oziroma regije. Razvojni koncept zato predstavlja strokovno podlago za regionalni razvojni program in regionalni prostorski načrt, hkrati pa podaja splošne usmeritve za trajnostni razvoj ob reki Dravi. Med osrednjimi stebri prihodnjega razvoja so tudi spodbujanje razvoja športno-rekreacijsko-turistične vodne osi Maribor-Ptuj-Zavrč, izobraževanje in ozaveščaje javnosti in vključevanje v čezmejno upravljanje reke Drave. SKUPINA ZA DRAVO Poglavitno vlogo pri uresničevanju razvojnega koncepta imajo različne organizacije iz zasebnega in javnega sektorja na pilotnem območju oziroma v regiji, ki imajo interes in prepoznajo priložnosti za nadaljnji razvoj ter prevzemajo izvajanje projektnih predlogov in akcijskega načrta v finančni perspektivi 2014-2020. Sicer pa so predstavniki strokovnih in drugih organizacij ter občin, ki so sodelovali v projektu SEE River, izpostavili potrebo po trajni obliki povezovanja organizacij na celotni Dravi in ob njej v Sloveniji. Junija letos se je oblikovala tako imenovana Skupina za Dravo, ki predstavlja temelj za oblikovanje organizirane oblike povezovanja organizacij in posameznikov ob Dravi in za Dravo. Skupina za Dravo se bo v okviru projekta SEE River sestala še novembra. 15. oktobra so na Ptuju aktivnosti projekta SEE River na rečnem koridorju Drave v Sloveniji zaokrožili z zadnjo delavnico, ki se je je udeležilo 50 predstavnikov občin, strokovnih organizacij, društev in podjetij. Delavnico so udeleženci sklenili s simbolnim podpisom, da si bodo prizadevali za uresničevanje Vizije za Dravo 2030 in razvojnega koncepta. Lucija Marovt, sodelavka projekta SEE River Matej Cunder, Inštitut za vode RS Mateja Softic, Zavod Iskriva Simon Veberič, Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor 8 Oktober 2014 II • I V • • I v* ■• • Hajdosani pri domači lipi Tretje leto zapovrstjo so se vaščani Hajdoš zbrali pri svojem krožišču ob Dravskem kanalu, tam, kjer je prijeten prostor za druženja in kjer lipa in trta dobro rasteta. 4. oktobra so se Hajdošani zbrali v velikem številu in tako znova dokazali, da jim tovrstna druženja veliko pomenijo. V domačem kraju je zapel hajdoški gasilski pevski zbor. Ob vaški lipi je domačine pozdravil Mirko Abraham, predsednik vaške skupnosti, pridružil pa se mu je tudi župan mag. Stanislav Glažar, ki je bil vesel, da se v Hajdošah znajo družiti tudi na tak način in si pokazati, kaj vse znajo in kaj zmorejo. V kulturnem programu so nastopili sami domačini: pevci moškega gasilskega pevskega zbora, mladi harmonikarji, mladi glasbeniki ter pesnici Olga Vidovič in Marija Markovič. Ob vaški lipi člani hajdoškega vaškega odbora z županom Glažarjem Druženje so po uradnem delu nadaljevali v sproščenem vzdušju, ob golažu, sladkih dobrotah in domači vinski kapljici, na koncu pa si obljubili, da se ob letu znova srečajo. Besedilo in foto: TM 9 Oktober 2014 SKORBA TRGA IN PREŠA Osrednja prireditev je bila v soboto, 11. oktobra, na Megličevi kmetiji, kjer se že v zgodnjih jutranjih urah začnejo priprave. Pripraviti morajo klet, sode in prešo, ki navadno stoji sredi dvorišča, postavljene morajo biti mize za obiskovalce. Dela nikakor ne zmanjka, vendar je s skupnimi močmi, dobro voljo in sodelovanjem vse veliko lažje. Skorbski mautarji se nato odpravijo po vasi z vozom in traktorjem, pobirajo grozdje od hiše do hiše ter ljudem prinašajo veselje in radost. Skupaj s kletarji so se nato okoli 14. ure vrnili na dvorišče, kjer je v uvodu zbrane pozdravil Silvo Pernat, predsednik organizacijskega odbora. Ob tem je povedal, da je zelo zadovoljen z letošnjo letino, saj je v »skorbske« sode skupno nateklo kar 1200 litrov mošta sort gamaja, jurke in kvino-ta. Na martinovo bo tako na mizi že prvo vino novega letnika, tudi letos pa bodo skuhali sok in likerje. Sledil je bogat kulturni program v organizaciji Kulturnega društva Skorba, v katerem so nastopili najmlajši, Ljudske pevke iz Skorbe in plesna skupina Kulturnega društva Valentina Žumra iz Hajdoš pod vodstvom Doroteje Trčko. Med letošnjimi gosti je bila Stoperška banda. Veliko dobre volje na 6. skorbski trgatvi V skorbski kleti so že polni sodi V Skorbi je letos že šesto leto zapored potekala prireditev »Skorba trga in pre-ša« z namenom ohranjanja tradicije in druženja na vasi. Kletarji, njihove žene in drugi vaščani že več dni pred prireditvijo pobirajo grozdje pri tistih vaščanih, ki tega ne zmorejo več sami. Grozdje so darovali tudi nekateri občani iz sosednjih vasi, zato so tudi njim priskočili na pomoč. Vaški kletarji in mautarji so zaključili vaško trgatev. 10 Oktober 2014 NOVI KLETAR JE SILVO HORVAT V okviru prireditve je vsako leto izbran tudi kletar, to častno funkcijo je letos prevzel Silvo Horvat, ki se je zaobljubil, da bo kapljico negoval, ljubil in vzgajal ter vzorno kletaril. Pri tem mu bo pomagalo drugih pet kletarjev, ki imajo bogate izkušnje. V veliko podporo mu bo tudi njegova žena Vera. Novi kletar je ocenil stanje v kleti in zadovoljno ugotavljal, da je letošnja bera kljub slabemu vremenu odlična. Morebiti bo treba dodati nekoliko več sladkorja kot lani, a kapljica je domača, kakovostna in predvsem zdrava. Od kletarjev je dobil nov, svečani predpasnik, s katerim bo promoviral svojo vas tudi izven meja občine. Nato je sledil prikaz izdelave dekliškega vina, ki služi za dober pridelek in srečo na vasi. Pri tem je kletarjem pomagala domača natakarica Mojca iz bara Boško, ki se zelo dobro spozna na rujno kapljico. Kletarji so ji pomagali v kad z grozdjem, ki ga je nato z bosimi nogami dobro pretlačila. Ko je delo zaključila, ji je novi kletar Silvo pomagal iz kadi. Sledilo je obuvanje nogavic in čevljev, kar je Silvo opravil z levo roko. Pri tem opravilu seveda ni manjkalo smeha in šal. Sledila je pogostitev, ki so jo pripravili kletarji z ženami s pomočjo Vaškega odbora Skorba, domače gospodinje pa so poskrbele za sladke dobrote. Skorbski sodi so tako polni in vsi skupaj sedaj čakamo prihod sv. Martina, ki bo mošt spremenil v vino. Besedilo in foto: Estera Korošec Stoperška banda je zapela in zaigrala. Kletarji čakajo na pregled sodov. Zaobljuba šestega vaškega kletarja Silva Horvata Prikaz izdelave dekliškega vina 11 Oktober 2014 Vinski prestol za ustoličenje kletarja leta na tradicionalnem praznovanju »Iz mošta vino, pridi na Hajdino« ob občinskem prazniku in župnijskem žegnanju. Zvonimir Pintarič bo rezbarstvo dopolnil še z likovnim znanjem Preden smo se udeleženci prve sekcijske likovno-fotografske kolonije lotili dela, smo si najprej ogledali vzorno urejeno okolico cerkve sv. Martina na Haj-dini in si poiskali vsak svoj motiv. Nekaj se jih je odločilo tudi za ogled cerkvene notranjosti, ki nam jo je predstavil Zvonimir Pintarič, član sekcije. Le redki med nami smo vedeli, da je pri njeni več kot petnajstletni obnovi največ svojega časa in znanja prispeval prav naš skromni, redkobesedni Zvonimir. Glavni oltar v ozadju, levo in desno stranska oltarja, v ospredju pa oltarna miza - dar družine Mlakar iz Skorbe. Na krilih je obogatena z izrezljanim grozdjem in pšeničnim klasjem, v sredini z lipovimi listi kot znak slovenstva. Osrednja slika izžareva sveto hostijo in Jezusove besede, globino zakramenta svete evharistije pa dopolnjujejo kelih, ribi in hleb kruha. Na zadnji strani je zemljevid občine in župnije Hajdina, ki ponazarja darovanje svete maše za vse župljane. Starodavni krstni kamen z lesenim pokrovom in simbolom goloba »Domačini bolj poznajo mojo ženo Mileno, ki je že poldrugo desetletje katehistinja hajdinskim osnovnošolcem,« je najin pogovor začel oče Petra, Luke, Davida, Antonia, Ivane in Timoteja Pavla, »poglavar« družine, ki že tri leta stanuje v Slovenji vasi. Kje? »Mi živimo v cerkvi,« je v šoli napisal devetletni Antonio in narisal njihov dom. Zvonko, kot ga kličemo v sekciji, rojen v mizarski obrtniški družini Antona in Anice Pintarič, se je ob sestri Albini in bratu Marjanu, kot najmlajši, odločil iti po moških stopinjah osem let starejšega brata in njunega očeta ter se izučil za mizarja - lesar širokega profila je njegov poklic. »Zaposlitev sem kot štipendist takoj po končani šoli dobil na Kmetijskem kombinatu Ptuj. Prakso sem si bogatil v delovnem okolju v času, ko je bilo mizarstvo še daleč naokoli cenjen paradni konj našega, po vinu slovečega podjetja,« pove mojster, ki se je samoiniciativno specializiral za rezbarstvo in s tem oplemenitil vse lesene elemente v cerkvi, zakristiji in na koru, ki so jih izdelali v Mizarstvu Pintarič v Budini. »Ko smo, še v času gradnje cerkve v Slovenji vasi, pod očetovim vodstvom montirali ol- tar in klopi, si nisem mislil, da bo moja družina kdaj našla v tem svetem hramu svoj dom. Danes najini otroci uživajo v naravi, ni strahu pred cesto in nevarnostmi, ki pretijo na vsakem koraku. Odraščajo drug ob drugem, mlajši se učijo od starejših, posvečajo si veliko svojega časa in dobre volje. Vsi uživajo v glasbi, Ivana bo baletka, Timotej Pavel pa še ni prepričan, kateri instrument bo najraje igral. Pridno pomagajo tudi mami in očetu pri skrbi za cerkev in njeno okolico. Najstarejši Peter je že odletel iz družinskega gnezda in se osamosvojil. Rad prihaja domov in takrat je pravi praznik, ko se zbere vsa družina in se oglasi hišni ansambel.« 12 Božji grob, leseni obod je obdan z rezbarjenimi Družina Pintarič - samo Timoteju Pavlu še ni dano iti v šolo, a od starejših bratov in sestrice kot gobica simboli slovesnega vhoda v Jeruzalem (palmove pridno vsrkava znanje. Manjkata študent Luka in prvorojenec Peter, ki se je že osamosvojil. vejice), Kristusovega trpljenja (bič, žeblji, sulica ...) in vstajenja. Družino Pintarič sem obiskala zvečer, preden so se mali nadobudneži ob maminem branju zgodbic za lahko noč prijazno poslovili od naju z Zvon-kom. »Vsak večer jima eden od naju prebere zgodbo, vsakemu svojo,« je pojasnil skrben oče, ki je že nekaj časa zaradi posledic bolezni brez službe. Zato sva se zapletla v ustvarjalen pogovor, kaj vse si bo kot bodoči likovnik naredil, da bo njegovo slikanje v naravi čim bolj enostavno. Kovček za risalni blok in pripomočke, ki bo uporaben tudi kot podlaga za risanje na kolenih, stojalo, ki ga bo enostavno možno zložiti in dati v avto, zložljiv stolček ... Idej mu ne manjka. Zato se ne čudim, kako sta s farnim župnikom naddekanom Marijanom Feslom vsa leta obnove cerkvene notranjosti v les prenašala ideje, ki so se porajale ob obojestranskem odličnem poznavanju Svetega pisma. Zvonko in Milena sta mi pokazala družinsko knjižnico, ki bi jima jo zavidal marsikateri slavist. Knjige največkrat kupijo v bukvarni, ker jim starejši letniki izdaje veliko pomenijo. Urejene jih imajo tako, da vsak vedno najde ti- Ročno rezbarjeni čipkasti motivi na naslonih in stra nicah cerkvenih klopi sto, kar išče. Vsi zelo radi berejo in tudi komaj triletni Timotej Pavel že dobro ve, da je treba s knjigami lepo ravnati. Še na nekaj sta »četrtstoletna« zakonca Pintarič zelo ponosna. V posebnih mapah imata bogato zbirko podobic, ki jih jima od marsikje prinašajo njuni prijatelji. »Največkrat jih svojci ob smrti starejših oseb preprosto vržejo v smeti, ne da bi pomislili, kako bogata zgodovina se skriva v njih.« Mogoče pa se bo ob branju Hajdinčana kdo spomnil, da ima kje kakšen »pildek«, kot smo včasih rekli spominom na romanja ali različne spominske cerkvene dogodke, pa z njim ne ve kaj početi. Pintaričevi v Slovenji vasi bodo Zvonimir se je z barvami odlično izkazal že ob prvem srečanju večine članov Likovno-fotografske sekcije. vsakega prinašalca zelo, zelo veseli. Zdaj pa se na posnetkih malo sprehodimo po hajdinski cerkvi in uživajmo ob rezbarijah Zvonimirja Pintariča, kot smo udeleženci kolonije. Prepričani smo, da bo naš Zvonko enako kot rez-barsko dodelal tudi svojo likovno tehniko. Želimo mu veliko zadovoljstva pri ustvarjanju in se veselimo naših likovnih delavnic. Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak 13 Oktober 2014 PREGLEDNIK KPD STANE PETROVIČ HAJDINA Dramska sekcija po poletnem mirovanju jeseni načrtuje študij nove dramske igre. Kaj bodo izbrali, je odvisno od članov, ki so še pripravljeni sodelovati. Težavo predstavljajo predvsem moški, vsi se namreč otepajo večjih vlog, žal pa so ravno za njih napisani najboljši komadi. Ljudski pevci in ljudske pevke so zelo aktivni. Čez poletje, v jeseni, vse do konca leta nastopajo od dva- do trikrat tedensko na različnih prireditvah znotraj občine in izven nje. Lutkovna sekcija pripravlja novo lutkovno igrico, ki bo na ogled okrog božiča. Recitatorsko-moderatorska sekcija pridno vodi številne prireditve. Likovno-fotografska sekcija je trenutno najbolj številčna in najbolj aktivna sekcija. Začeli so drugi del likovnih delavnic, ki potekajo na OŠ Hajdina vsako sredo. 4. 10. 2014 so izvedli likovno kolonijo v naravi. Poteka fotografska delavnica (spoznavanje fotoaparatov in njihove funkcije, fotografski efekti ...). KD VALENTIN ŽUMER HAJDOŠE 19. 9. 2014 je KD Valentin Žumer Hajdoše obeležilo 15 let delovanja društva. Ob tej priložnosti so izdali zloženko, v kateri so na kratko predstavili dejavnost društva skozi 15 let. Na sami prireditvi so se predstavile vse sekcije društva in člani s svojimi skupinami. 22. 10. 2014 je članica literarne sekcije Olga Vidovič predstavila svojo drugo pesniško zbirko z naslovom Lepo je biti ženska. Olga piše tudi besedila za ansamble širom po Sloveniji, več kot 30 njenih pesmi je uglasbenih. Tematika pesmi je osebnoizpovedna, lirično obarvana, ljubezenska, vezana na zemljo in kraj, kjer živi. DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET OBČINE HAJDINA 13. 9. 2014 so bile na strokovni ekskurziji v Vulkanlandu v Avstriji. Tam so spoznale, kako lahko iz nerazvite, neperspektivne pokrajine nastane uspešna, samooskrbna in turistično zanimiva skupnost. Potrebno je le dobro vodenje, medsebojno sosedsko sodelovanje in posluh lokalnih oblasti. Nekaj dni kasneje so bile v Šempetru v Savinjski dolini. V Rimski nekropoli so pripravile degustacijo rimskih jedi. Konec septembra se je zaključil dveletni projekt Bogastvo okusov podeželja. Predstavitev knjige in degustacija jedi sta bili v restavraciji Pan v Kidričevem. V začetku oktobra so trgale koruzo na Kirbiševi kmetiji, sledilo je kožuhanje. Potekala je tudi čistilna akcija v gasilskem domu. 11. 10. 2014 se je ekipa društva udeležila družabnega srečanja in tekmovanja v lupljenju jabolk v Zavrču. DRUŠTVO ŽENSK HAJDOŠE Poleg rednih sestankov so se članice udeležile popoldanske ekskurzije v Šmarje pri Jelšah z okolico in sodelovale pri srečanju vaščanov z VO Hajdoše. KD SKORBA Septembra so se po krajšem poletnem oddihu ponovno začele redne vaje ljudskih pevk KD Skorba, ki so medtem že opravile nekaj nastopov in sodelovale na vaških prireditvah, ob trganju in prešanju grozdja, ob katerih so sodelovali tudi drugi člani društva. Gostovale bodo tudi v vrtcu Hajdina in ob proslavi obletnice gledališke skupine ter izven občine. Gle-dališčniki so se pripravljali na proslavo ob 30-letnici. Prireditev je potekala v soboto, 18. 10. 2014, na njej pa so prikazali prizore vseh odigranih iger na domačem odru. Srečali so se vsi gledališki ustvarjalci, ki so ali še aktivno delujejo na domačem odru. Ob tej priložnosti so igralci prejeli Linhartove značke in društvene zahvale za dolgoletno aktivno delovanje. DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET GEREČJA VAS Septembra so bile članice DŽD Gerečja vas na predstavitvi knjige Bogastvo okusov podeželja in se pripravile na jesensko sezono dogodkov. Aktivno deluje tudi MePZ DŽD Gerečja vas. Oktobra so se udeležile proslave ob Dnevu šole, kožuhale so na Hajdini in v Zavrču lupile jabolka. 22. 10. 2014 so ponovno kuhale z Lidijo Zebec, vsak torek pa se redno dobivajo tudi ob stezi za bovling, kjer redno vzdržujejo svojo kondicijo. Prva sekcijska likovno-fotografska kolonija je za nami V programu dela Likovno-fotografske sekcije so tudi organizacije likovnih kolonij. Za začetek smo se člani odločili, da po enem letu našega uspešnega sodelovanja najprej organiziramo sekcijsko kolonijo in si pri tem naberemo potrebne izkušnje za takrat, ko bomo med nas povabili udeležence od drugod. Zbirno mesto je bilo pri našem gostitelju, članu fotoskupine, naddekanu Marijanu Feslu. Kavica, čaj in pecivo so bili spodbuda za začetek našega dela, ki mu je piko na i dodal še župan mag. Stanislav Glažar. V imenu Občine Hajdina je namreč prišel pozdravit člane kolonije in nam zaželel uspešno in »slikovito« delo. ševec za svojo družinsko slikarko Aleksandra Nemec se je odločila za drevo Jano. z zvonikom. Naša druga skupinska razstava bo v času občinskega praznika in praznika našega farnega patrona sv. Martina, zato smo se prvič zbrali na Hajdini (malo tudi iz previdnosti zaradi nestabilnega vremena) in si za motiv izbrali okolico cerkve in župnišča, ki sta vzorno urejena in si zaslužita, da ju na neki način »ovekovečimo« s svojim dosedanjim likovnim znanjem ali skozi fotografski objektiv. 14 Oktober 2014 Pod vodstvom našega člana Zvoni-mirja Pintariča smo si ogledali tudi notranjost cerkve, ki je v ponos vsem, verujočim in tudi tistim, ki se le občasno ustavijo pred njenim pročeljem, označenim z Martinovo stopinjo. Kljub precej hladnemu sobotnemu dopoldnevu smo 4. oktobra vsi uživali pri ustvarjalnem druženju. Kaj je nastalo, si boste lahko ogledali 6. novembra 2014 v dvorani Društva upokojencev Hajdina, ko bomo svoja dela predstavili na drugi skupinski razstavi, ki bo organizirana v počastitev občinskega praznika. Že sedaj ste prijazno povabljeni! Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak Vesna Jančič (levo) in Nežka Kurnik sta motiv za vsak primer ujeli še v računalnik. Jana Kraševec prikazuje uporabo mini okvirčka, skozi katerega slikar opredeli motiv, ki ga želi narisati. Na koncu še posnetek za kroniko sekcijskega delovanja. Mentorici Romana Kiseljak in Cecilija Bernjak sta bili z delom udeležencev zadovoljni. Kaj bo reklo občinstvo, pa bomo slišali 6. novembra. (Foto: Tatjana Mohorko) I NAPOVEDNIK Ljubiteljski slikar Anton Gojkovič in vodja fotosku-pine Boštjan Vrabl - vsak v svojem delovnem elementu KPD STANE PETROVIČ HAJDINA Ljudski pevci 13. 11. 2014 načrtujejo celovečerni koncert v Izoli. 6. in 7. 11. 2014 bo v dvorani DU organizirana likovna razstava (v okviru prireditev ob občinskem prazniku). 25. 10. 2014 bo fotografska sekcija sodelovala pri postavitvi razstave v občinski stavbi na temo cerkva sv. Martina. KD VALENTIN ŽUMER HAJDOŠE V petek, 7. 11. 2014, bo ob 18. uri v šotoru pri PSC Hajdina 15. Štajerska frajtonarica. Prijave sprejemajo do nedelje, 2. 11. 2014. Več o razpisu in prijavah lahko preberete na spletni strani www.hajdina.si pod rubriko Aktualno. DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET OBČINE HAJDINA 24. 10. 2014 bodo imele predavanje z naslovom Kaj so jedli Rimljani. Predavala bosta profesorja Svetlana in Božidar Slapšak iz Ljubljane. 25. 10. 2014, sledi kuhanje rimskih jedi - tečaj pod vodstvom prof. Slapšakove. Oktobra se je začela tudi rekreacija v šolski telovadnici pod strokovnim vodstvom fizioterapevtke. DRUŠTVO ŽENSK HAJDOŠE 24. 10. 2014 načrtujejo predstavitev projekta o fižolu. Da bodo tudi pozimi »fit«, napovedujejo zimsko telovadb enkrat tedensko. KDSKORBA 15. 11. 2014 bodo ljudske pevke pripravile Večer vinskih pesmi, na katerem bodo nastopile gostujoče skupine ljudskih pevcev in godcev. V tem času bo v Skorbi odprt tudi pušelšank domačih skorbskih kletarjev. Igralci bodo začeli redne gledališke vaje ob ustvarjanju nove igre. Z novo igro se bodo ob miklavževem predstavili tudi člani otroških gledaliških skupin. V zadnjem mesecu bodo v okviru društva organizirali bo-žično-novoletni koncert. DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET GEREČJA VAS Novembra načrtujejo nadaljevanje projekta Barvanje te-kstilij z naravnimi barvami in priprave na njihovo predstavitev ter tradicionalni, že 12. turnir v paveršnopsu za ženske. Veseli december bo zagotovo prinesel še kakšno delavnico in ogled predbožičnega Zagreba. Pripravila: Sanja Kokol 15 Igralska zasedba komedije Trojčki iz leta 1997 PRED TRIDESETIMI LETI Poglejmo na kratko na sam začetek. Dom krajanov Skorba je bil zgrajen s pomočjo vaščanov in predan namenu leta 1982. S tem so bili postavljeni temelji za razvoj kulturno--družabnih dogodkov, ki jih sicer v Skorbi ni nikoli manjkalo. Takratni organizator in pobudnik za kulturni razvoj v Skorbi je bil Ivan Ogrinc. Jeseni leta 1983 je sklical ustanovni sestanek mladih igralcev, režiserja in mentorja, ki jih je pred tem tudi sam poiskal. Gledališka skupina je začela delovati pod imenom »Gledališka skupina mladinskega aktiva Skorba«. Kar hitro so igralci začeli bralne vaje, ki jih je vodila Jožica Skok, režijo pa je prevzel njen mož Jože Skok s Sp. Hajdine. Oba sta bila izkušena igralca. Mentor gledališke skupine je bil upokojeni poklicni režiser Peter Malec s Ptuja, ki je tudi izbral prvo dramsko delo - Domačijo. Po tej drami so si sledile predstave Podlaga za zakonsko srečo, Roksi, Začarana Ančka, Trije fantje in eno dekle, Tridesetletna vojska in Namišljen bolnik. Oktober 2014 Minilo je že 30 let Minilo je natanko 30 let, odkar je zaživel gledališki oder v Skorbi. Obletnico smo obeležili v soboto, 18. oktobra 2014. V tem času se je zvrstilo veliko gledaliških predstav, menjalo ogromno igralcev in nekaj režiserjev. Jubilejno proslavo smo si zamislili kot sprehod skozi tridesetletno zgodovino. Spomine smo obujali preko dokumentarca, ki je vseboval slike in posnetke vseh preteklih predstav, tako odrasle kot otroške gledališke skupine. Prireditev smo popestrili s pogovori z nekaterimi nekdanjimi igralci in režiserji, ki so nam zaupali svoje spomine na njihovo ustvarjanje. SLEDILA PONOVNA OŽIVITEV Z REŽISERJEM SILVOM VUČAKOM V letih 1991-1995 je gledališka dejavnost zamrla. Z ustanovitvijo Kulturnega društva Skorba je po nekaj letnem premoru gledališka skupina na pobudo Ivana Ogrinca ponovno začela delovati. Ivan Ogrinc in takratna režiserka Jožica Skok sta skupaj izbrala veseloigro Trojčki. Zaradi bolezni režiserke je režijo kmalu prevzel domačin Silvo Vučak. Premiera je bila na domačem odru leta 1997. Predstava je bila zelo dobro sprejeta in je doživela devet ponovitev, posnela jo je tudi Televizija Slovenija za informativno oddajo. Po Trojčkih je gledališka skupina vsako novo sezono pripravila novo gledališko predstavo. Na domačem odru in na številnih gostovanjih so se v naslednjih letih zvrstila predstave Trije vaški svetniki, Zmagovita ljubezen, Klobčič, Vdova Rošlinka, Zakonci stavkajo in Butalci gremo naprej. Vse predstave, razen Treh vaških svetnikov, je režiral Silvo Vučak, Tri vaške svetnike pa je režiral Maks Kampl. Vsi gledališki ustvarjalci, ki so delovali od leta 1984 do danes, ponovno na domačem odru. Morda koga spet zamika, da stopi na odrske deske. 16 Oktober 2014 Prejemniki bronastih, srebrnih in zlatih Linhartovih značk Prejemniki društvenih zahval REŽISERKI MARIJA ČERNILA IN SIMONA HAZIMALI Nato je režijo prevzela Marija Černila iz Vidma. Pod njeno taktirko so nastale predstave Dve nevesti, Zadrega za zadrego, Dobrodošla, miss Agata, Gospa poslančeva in Častni povabljenec. In prišel čas, ko je režiserko Marijo zamenjala domačinka Simona Hazimali. Za odraslo gledališko skupino je režirala naslednje predstave: Niti tat ne more poštno krasti, Podnajemnik, Cecilija ali šola za očete, Županova Mica, Mož moje žene 1 in 2. Čez leta se je na odru zvrstilo veliko igralcev. Nekateri so delovali več let, nekateri so prenehali prej, vedno pa so se pridružili tudi kakšni novi, mladi igralci. Letošnje leto, ravno v čast obletnici gledališke skupine, smo se odločili, da se ponovno zberemo igralci, ki smo bili pred tem dolga leta aktivni, in naredimo predstavo za spomin na stare čase. Zbrali smo se: Uroš Krajnc, Barbara Krajnc, Janko Turnšek, Estera Korošec, Kaja Abraham, Patricija Kikl in Tanja Furek ter uprizorili odštekano komedijo Punči. Kot režiser se je izkazal Janko Turnšek. OTROŠKA GLEDALIŠKA SKUPINA Seveda ne smemo pozabiti, da je dolga leta aktivna tudi otroška gledališka skupina. Ustanovljena je bila leta 2004, takrat je bila mentorica Nada Golob. Prva igrica je bila Izgubljena veverica. Otroška gledališka skupina je bila usta- novljena z namenom, da mlajše navdušimo za gledališko ustvarjanje na odru. Pod mentorstvom Nade Golob so naslednje leto uprizorili še Cesarjeva nova oblačila, nato pa je mentorstvo prevzela Simona Hazimali. Igrice, ki so nastale, so bile: Prijateljice, Zakaj kokoši živijo na zemlji, Pujskovo kolo, Zdravilo za medveda. Od leta 2010 začneta v KD Skor-ba delovati dve otroški gledališki skupini. Mentorica ostaja Simona Hazimali, drugo skupino pa je prevzela Tanja Furek. Leta 2010 je otroška gledališka skupina skupaj z mentoricami prvič pripravila še igrico za otroke iz občine Hajdina ob prazniku sv. Miklavža in obdarovanju otrok v decembru. Prireditev za otroke je postala tradicionalna, saj je bila zelo dobro sprejeta in obiskana. Tako vsako leto v tem času pripravimo z otroki novo gledališko predstavo s prihodom sv. Miklavža in obdarovanjem otrok. Leta 2011 se je kot mentorica pridružila Renata Gabrovec. Pripravili so igrice Igrače imajo najraje otroke, O žalostnem klovnu in zaljubljeni princesi in Sapramiška. Medtem je ena skupin prerasla v mladinsko skupino. Letošnje leto pa se je kot mentorica otroške gledališke skupine pridružila še Katja Zupanič. Tako sedaj v KD Skorba delujejo dve otroški, mladinska in odrasla gledališka skupina. Skupno so vse gledališke skupine v Skorbi do zdaj odigrale 88 predstav. PREJEMNIKI LINHARTOVIH ZNAČK IN DRUŠTVENIH ZAHVAL Člani, ki na gledališkem področju ustvarjajo vrsto let in so še vedno aktivni, so prejeli Linhartove značke, ki jih podeljuje JSKD. Podeljene so bile bronaste (za 5 let), srebrne (10 let) in zlate (15 let). Zasluženo je bila podeljena tudi častna Linhartova značka, ki jo je prejel ustanovitelj gledališke dejavnosti v Skorbi Ivan Ogrinc. Častno priznanje se podeljuje za več kot 30 let delovanja na kulturnem področju. Prejemniki bronastih značk so: Barbara Kokol Krajnc, Kaja Abraham, Tilen Abraham, Kaja Amon, Jaka Purg, Patricija Kikl, Neža Mlakar, Ana Vogrinec in Špela Horvat. Srebrne Linhartove značke sta si zaslužila Mitja Furek in Simona Hazimali. Zlato Linhartovo značko pa sta za 15 let ali več aktivnega gledališkega ustvarjanja prejela Janko Turnšek in Tanja Furek. Tisti člani, ki so že prenehali aktivno delovati in po merilih ne dobijo Linhartove značke, presegajo pa pet let skupnega delovanja v gledališki skupini, ter člani otroške skupine, ki delujejo skupno več kot pet let, pa so povsem zasluženo prejeli društvena priznanja. To so: Franc Mlakar, Silvo Vu-čak, Damjan Ogrizek, Estera Korošec, Boštjan Zelenko, Uroš Krajnc, Darja Trafela, Drago Brumec, Aleksandra Kamenšek, Anita Polanec, Marjan Zelenko, Janko Polanec, Gašper Mlakar, Manja Gabrovec, Taja Glažar, Larisa Glažar, Matic Šlam-berger, Lucija Mlakar, Marija Černila in Občina Hajdina. Po končani prireditvi so v čast in zahvalo vsem nekdanjim in sedanjim igralcem zapele domače ljudske pevke. Druženje se je nadaljevalo s pogostitvijo. Prav prijetno je bilo po dolgem času ponovno obujati spomine, klepetati z nekdanjimi igralci in listati po albumih s slikami. Tanja Furek 17 Oktober 2014 Teden otroka v vrtcu Najdihojca na Hajdini Tako pridno smo otroci vijolične igralnice poslušali pravljico Rdeča kapica v an- Otroci modre igralnice smo uživali ob vragolijah klovna Boza. gleškem jeziku. Otroci oranžne igralnice smo pridno telovadili z učiteljema športnega društva Biba se giba. Teden otroka je letos potekal pod geslom »Za razigrano in ustvarjalno otroštvo«. V vrtcu smo se odločili, da vsem otrokom omogočimo udejstvovanje v obogatitvenih dejavnostih vrtca in aktivnostih zunanjih ponudnikov. Na povabilo so se odzvali vsi zunanji ponudniki, ki v našem vrtcu izvajajo plesne in športne dejavnosti: Plesna šola Power dancers, Plesna šola Moreno, ABC šport in ŠD Biba se giba. Vsi so za vsako skupino vrtca posebej pripravili dejavnost, kar je bilo otrokom v veliko veselje. Vključila se je tudi učiteljica OŠ, ki izvaja v vrtcu igralne urice angleščine, vsaki skupini otrok je predstavila zgodbice in pesmi v angleškem jeziku. Zadnji dan v tednu otroka je potekal v zabavnem vzdušju, saj nas je obiskala čisto prava klovnesa. Klovnesa Anka, sicer mamica deklice, ki obiskuje naš vrtec, je z otroki plesala, jih učila hoditi po vrvi, jih naučila klov-novsko igro in še in še. Vsem izvajalcem aktivnosti, vzgojiteljici, ki je bila zadolžena za vsebinsko pripravo aktivnosti v tednu otroka, in vsem zaposlenim v vrtcu se zahvaljujem za sodelovanje pri tako pestri ponudbi tega, za otroke še bogatejšega in zabavnejšega tedna. KOSTANJEV PIKNIK - DRUŽENJE S STARŠI V tednu otroka smo v vrtcu izvedli tudi prvo neformalno druženje s starši - kostanjev piknik. Otroci in starši so pridno nabirali kostanje in jih prinesli v vrtec, priskrbeli smo velik kotel in pod spretnimi rokami atija Tadeja je kmalu zadišalo po pečenih kostanjih. V tem popoldnevu smo združili prijetno s koristnim in izvedli gibalne naloge, ki so v načrtu športnega programa Mali sonček. Starši in otroci so z opravljanjem nalog zbirali žige, in ko so zbrali vse, so prejeli priznanja za sodelovanje. Popoldne je minilo hitro in predvsem razigrano. Videli smo nasmejane obraze otrok in staršev, slišali vzklike ob uspešno izvedenih nalogah in videli spretne prstke, ki so lupili slastne kostanje. Želja vseh, ki smo se piknika udeležili, pa je, da so tudi naslednja srečanja tako vesela, razigrana in polna veselja. Viktorija Vrabl, pomočnica ravnateljice za Vrtec 18 Oktober 2014 V tednu otroka nas je obiskala gospa, ki vodi športno dejavnost Gita golf. Ker je gospa Brigita dobra golfistka, smo jo otroci zelene igralnice presenetili. Izdelali smo si palice za golf in žogice ter ji pokazali, kako znamo igrati golf tudi v vrtcu. Že je zadišalo po pečenih kostanjih. H Na kostanjevem pikniku so otroci in starši izvajali tudi naloge, ki so v načrtu športnega programa Mali sonček. Otroci rumene igralnice smo plesali s Špelo iz Power dancers. Ekipa reševalcev v zdravstvenem domu na Ptuju nam je razkazala reševalno vozilo. V TEDNU OTROKA OBISKALI POLICIJSKO POSTAJO IN ZDRAVSTVENI DOM Otroci vrtca Najdihojca s Hajdine smo v sredo, 8. oktobra 2014, obiskali policijsko postajo in zdravstveni dom na Ptuju. Na policijski postaji nas je pričakal rajonski policist za okrožje Hajdina Igor Levstik. Otrokom je razkazal prostore in razložil, kakšne so naloge in delo policista. Ogledali smo si vozila, s katerimi se policisti vozijo, in pripomočke, ki jih uporabljajo pri svojem delu. Otroci so imeli veliko vprašanj. Ko smo se namalicali, smo se odpravili proti zdravstvenemu domu. Pogledali smo si zobozdravstvene ambulante, prijazna sestra pa nam je pokazala, kako se pravilno umivajo zobje. Za nagrado je dobil vsak otrok svojo štampiljko. Pred zdravstvenim domom nas je pričakala ekipa reševalcev skupaj z zdravnikom. Pokazali so reševalno vozilo. Vsak otrok je smel vstopiti vanj in si ga podrobneje ogledati. Opisali so nam naloge in delo, ki ga opravljajo. Otroci so znali veliko povedati, a še več vprašati. Dan je bil zelo lep, videli in izvedeli smo veliko novega. Vzgojiteljica Maja Bezjak 19 Otroci rumene in rdeče igralnice smo obiskali gasilce s Hajdine. Najbolj so nas navdušili gasilski avtomobili. OTROCI RUMENE IN RDEČE IGRALNICE OBISKALI GASILCE S HAJDINE Otroci rumene in redeče igralnice vrtca Najdihojca s Hajdine so v petek, 17. oktobra 2014, obiskali hajdinske gasilce. Predsednik PGD Hajdina Emil Ogrizek je otroke seznanil z delom gasilca, nalogami in pripomočki, ki jih gasilci uporabljajo. Skupaj s člani društva, Damjanom Ogrizkom in Brankom Vrbnjakom so nam tudi ponazorili, kako mora biti gasilec opremljen, ko se odpravi na požar. Otroci so aktivno sodelovali, najbolj pa sta jih navdušila vožnja z gasilskim avtomobilom in zavijanje sirene. PGD Hajdina se zahvaljujemo za predstavitev in pogostitev, ki nas je čakala v gasilskem domu. Zahvaljujemo se jim tudi za pobarvanko s poučno vsebino, ki so jo pripravili za naš obisk. Vzgojiteljice rdeče in rumene igralnice VKLJUČENI V PROJEKT TURIZEM IN VRTEC V vrtcu Najdihojca Hajdina smo se v šolskem letu 2014/15 vključili v projekt Turizem in vrtec. V okviru projekta bomo raziskovali domačo občino Hajdina. Oktober 2014 Človek je del družbenega okolja, v katerem raste, živi in deluje. Da bi lahko otroci sodelovali z okoljem, vplivali nanj in ga pozneje tudi aktivno spreminjali, naj bi postopoma spoznali bližnje in širše družbeno okolje. Tako smo si tudi mi zadali cilj, da otroke popeljemo po občini in spoznamo značilnosti, znamenitosti in običaje našega prelepega kraja. Svoja doživetja in raziskovanja bomo zabeležili v obliki fotografij in izdelkov. Pri tem nam pomagajo turistična društva, društva žensk, kulturna društva, posamezniki iz okolja, stari starši, starši idr. Tako smo obiskali kmetijo Me-glič, kjer smo spoznali živali na kmetiji in sodobno mehanizacijo, ki jo danes najdemo na kmetijah. Ogledali smo si tudi razstavo buč in pojedli kmečko malico. V vrtec smo povabili ljudske pevke KD Skorba, ki so nam predstavile običaj ličkanja. Prikazale so nam, kako so si ljudje včasih ob opravljanju kmečkih del krajšali čas s prepevanjem ljudskih pesmi, same jih pa rade prepevajo še danes. Zapele so tudi nam. Skupaj z njimi smo prepevali in obljubili, da se bomo še kakšno naučili in tako tudi s pesmijo predstavljali Hajdino, naš domači kraj. Vzgojiteljici Barbara in Renata V vrtec smo povabili ljudske pevke KD Skorba, ki so nam predstavile običaj lič- Otroci zelene igralnice smo obiskali kmetijo Meglič v Skorbi, kjer smo spoznali kanja in nam seveda tudi zapele. živali na kmetiji in sodobno mehanizacijo, ki jo danes najdemo na kmetijah. 20 Oktober 2014 Dan šole in Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Dan šole je za vse učence poseben dan, saj je po navadi namenjen različnim zanimivim aktivnostim, učenci pa se v kulturnem programu predstavijo staršem in javnosti. Tako je bilo tudi letos. V sodelovanju z Družbo Radio-Tednik Ptuj in Občino Hajdina smo v petek, 3. oktobra, praznovali dan šole. Ta dan delo ni potekalo po ustaljenem urniku, ampak so učence zjutraj pričakali člani Akademske folklorne skupine Študent iz Maribora. Akademska folklorna skupina združuje 120 otrok, dijakov, študentov, mednje pa sodijo tudi člani veteranske skupine, ki so hkrati ustanovni člani društva. S plesom, pesmijo in prikazovanjem ljudskega izročila, ki je značilno za celo Slovenijo, se ukvarjajo že 50 let. Prepotovali so že skoraj celo Evropo in obiskali vse celine z izjemo Afrike. OŠ Hajdina je obiskalo 17 folklornikov, ki so najprej v vsakem razredu posebej učencem predstavili značilnosti ljudskega plesa, petja in jih poučili o ljudskih običajih. Učence so naučili plesati nekaj najznačilnejših slovenskih ljudskih plesov (požugana, ob bistrem potoku je mlin, zajček, rašpla, lepa Anka, seljančica, gospod, gospa ...), s katerimi so se ob koncu kulturnega dne v telovadnici tudi predstavili. Posebno doživetje je bilo, ker so se plesalci oblekli v noše posameznih pokrajin, jih predstavili in pokazali ples, značilen za to pokrajino. HAJDINSKI PEVCI ZAPELI NA PRIREDITVI OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Popoldan smo imeli za starše, delav- ce in upokojene delavce šole kulturno prireditev, na kateri so nastopali učenci šole in pevke Učiteljsko-vzgo-jiteljskega zbora naše šole. Zbrane sta nagovorila ravnateljica Vesna Mesarič Lorber in župan občine mag. Stanislav Glažar. Oba sta poudarila pomembno pridobitev, saj je šola v poletnih počitnicah s pomočjo občine in finančnih sredstev iz Evropskega sklada dobila novo fasado in toplotno izolacijo. Osrednji dogodek je bil pevski nastop učencev šole na prireditvi z naslovom Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki je potekal v okviru Radio-Te-dnika Ptuj in ga je finančno podprla Občina Hajdina. S samostojnim pevskim nastopom se je predstavilo 14 otrok naše šole. V šolski telovadnici je skoraj dve uri odmevala pesem, slišalo se je tudi glasno navijanje učencev in drugih obiskovalcev. Z gotovostjo lahko rečemo, da smo na prireditvi uživali in tako na prijeten način obeležili letošnji dan šole na Osnovni šoli Hajdina. Nataša Štumberger 21 Oktober 2014 Prvošolčki na obisku pri ravnateljici OŠ Hajdina Sredi septembra smo ob obisku OŠ Hajdina naleteli na gnečo na hodniku. Prvošolčki so s svojimi učiteljicami v dveh skupinah obiskali pisarno svoje ravnateljice in se z njo nekaj časa pogovarjali. Nič jim ni bilo nerodno, spro- ščeno so odgovarjali na njena vprašanja in si z zanimanjem ogledovali, kaj vse ima na pisalni mizi in kaj visi na stenah. Besedilo in foto: S. Brodnjak Naj ostanki hrane ne ostanejo zavržena priložnost Vrtci in šole so priložnost za krepitev odnosa do hrane in zmanjševanje ostankov hrane. 16. oktobra smo obeleževali svetovni dan hrane, ki je letos potekal pod sloganom »Ostanki hrane, zavržena priložnost«. Nacionalni inštitut za javno zdravje si je v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje izbral to geslo predvsem v želji po zmanjševanju ostankov hrane v gospodinjstvih in javnih zavodih. Vse slovenske šole in vrtce pa bi ob tej priložnosti radi spodbudili, da bi pripravili aktivnosti, s katerimi bi še dodatno krepili odnos slovenskih malčkov in šolarjev do hrane ter jih ozavestili o pomenu zmanjševanja ostankov hrane. V Sloveniji zavržemo povprečno kar 82 kilogramov hrane letno na prebivalca, zato bi morali kot družba temeljito spremeniti odnos do zavržene hrane, ki konča v smetnjakih, pa tudi do kmetijstva in hrane nasploh. Po podatkih strokovnega spremljanja šolske prehrane, ki ga izvaja Nacionalni inštitut za javno zdravje, otroci v vrtcih in šolah najpogosteje zavračajo zelenjavo. Raziskave tudi kažejo, da je zelenjava med otroki in tudi odraslimi nasploh najmanj priljubljena. Največjo težavo pri tem predstavljajo nezdrave prehranske navade otrok in neustrezen odnos do hrane. Tudi na OŠ Hajdina smo praznovali svetovni dan hrane, nad katerim smo bili navdušeni vsi učenci. Prvošolčki, ki so na naši šoli prvič obeleževali ta dan, so bili z izbiro hrane zelo zadovoljni. Tudi drugi učenci smo se z veseljem posedli za mize in izbirali med raznolikim sadjem in zelenjavo. Upam, da bomo zaradi takih dni vsi ohranili zdrav življenjski slog. Urška Kiselak, 8. a Mladi filatelisti v Trakoščanu Člani filatelističnega krožka smo dobili prav posebno vabilo. Bojan Bračič nas je povabil, da se kot edini predstavniki Slovenije udeležimo IX. mednarodne šole filatelije v Trakoščanu, kjer se mladi filatelisti učijo o načinih zbiranja malih sličic, ki so del zgodovine in kulture posamezne države. Tako so se Petra Habjanič, Lea Koderman, Jan Kopše in Lana Sel skupaj z mentoricama odpravili dogodivščinam naproti. 22 Oktober 2014 Po kulturnem programu smo se udeležili delavnice, ki jo je vodil Dino Murič. Spoznali smo Mirka Bistroviča, ki je avtor prve poštne znamke Republike Hrvaške. Napisali smo pismo članom krožka, ki so ostali doma. Tekač, maratonec Slavko Murič, je naše pismo, tako kot v starih časih, odnesel na prvo odprto pošto. Kasneje so učenci sodelovali na natečaju za znamko, ki bo izdana v božičnem času. Naslov teme je bil Božična miza. Popoldne smo si ogledali grad Trakoščan in filatelistično razstavo. Gostitelji so nas razvajali. Bili so zelo prijazni in povabili so nas, da se naslednje leto prireditve ponovno udeležimo. Učenci so prejeli diplome. Skupaj smo preživeli zanimiv in prijeten dan, ki je kar prehitro minil. Zahvaljujemo se naši ravnateljici in Bojanu Bračiču, ki sta nam omogočila spoznavanje kulturnih znamenitosti Hrvaške in biti del »filate-listične pravljice«, ki je potekala v Trakoščanu. Več fotografij si lahko ogledate na šolski spletni strani. Petra, Lana in Jan so namreč tudi člani fotografskega krožka in so dogajanje fotografirali. Karmen Jerenko, mentorica filatelističnega krožka Foto: Majda Ber Obisk Taluma, sodelovanje v projektu Tudi športni dan je lahko prijeten Ljudje pravijo, da je gibanje pomembno in seveda zdravo. Zato smo se letos že dvakrat z avtobusom odpeljali na Vurberk in potem šli peš do naše šole, enkrat pa do Trnovske vasi. Med potjo smo se veliko pogovarjali, zabavali in seveda občudovali lepote narave. Zakaj pa ne, saj je oko kar švigalo po gozdu, ko so iz njega prihajali takšni in drugačni glasovi. Med potjo nas je skoraj napadel pes, ampak so ga vodiči hitro umirili. Domov smo prišli vsi živi in zdravi, z rahlimi bolečinami v nogah. Gabrijel Škraba, 8. b V letošnjem šolskem letu smo se v OŠ Hajdina z enoto vrtca Najdihojca odzvali povabilu tovarne Talum, da se ob njihovi 60-letnici vključimo v projekt Lahkotni svet. Novembra nas bodo tako obiskali predstavniki tovarne skupaj s pisateljico Janjo Vidmar, ki je ustvarila dve zgodbi s tematiko, vezano na ravnanje z odpadki iz aluminija in pomenom reciklaže za varovanje okolja. Januarja bomo v šoli in v dveh skupinah vrtca z otroki začeli ustvarjati na temo aluminija, varovanja okolja, pomena recikliranja ... Septembra pa se je del kolektiva šole in vrtca odzval povabilu »fabrike«. Ob strokovnem vodenju in v prijetnem vzdušju smo se seznanili z zgodovinskim razvojem tovarne do danes in pobliže spoznali osnovno dejavnost Taluma. Preživeli smo prijetno in poučno popoldne. Hvala! Tatjana Habjanič, koordinatorica projekta Foto: Aleksandra Jelušič 23 Oktober 2014 Sprejem prvošolcev v šolsko skupnost učencev Ob tednu otroka, začel se je drugi teden v oktobru, smo imeli na šoli različne dejavnosti. Učenci od šestega do devetega razreda so imeli športni dan, od prvega do petega razreda pa so obiskali kino. Učenci prve triade so si ogledali risanko Ernest in Celestina, drugi pa film Zeleno kolo, pekli smo kostanje, risali s kredami po asfaltu ... Petek, 10. oktobra 2014, je bil za prvošolce prav poseben dan. Sprejeti so bili v Šolsko skupnost učencev. Učenci drugega razreda so jim pripravili kratek kulturni program. Kuharica jim je spekla torto, hkrati pa je vsak učenec dobil svojega novega prijatelja iz devetega razreda. To pomeni, da jih bodo učenci devetega razreda spremljali in jim pomagali skozi šolsko leto pri domačih nalogah, se z njimi občasno družili med odmori in v podaljšanem bivanju. Prvošolčki so bili prav prijetno presenečeni nad novimi, velikimi prijatelji. Po končanem uradnem delu so se ob spremstvu velikih prijateljev posladkali s torto in pečenimi kostanji. Dragica Kosi, mentorica Šolske skupnosti Svečani dan za hajdinske prvošolce Foto: arhiv OŠ Gasilci PGD Gerečja vas na hajdinski šoli V petek, 17. oktobra 2014, smo na OŠ Hajdina izvedeli evakuacijsko vajo, kot to počnemo vsako leto v oktobru, mesecu požarne varnosti. Utrinki z letošnje gasilske vaje na območju OŠ Hajdina 24 Oktober 2014 Ko smo vsi zapustili notranjost šolskega prostora, so že zatulile sirene na gasilskih vozilih in prispeli so gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Gerečja vas. Gasilci so učencem predstavili gasilski vozili, prikazali pa so tudi način gašenja požara, če se vname plinska jeklenka ali če doma v kuhinji nastane oljni požar. Bilo je zanimivo in poučno. Članom Prostovoljnega gasilskega društva Gerečja vas se zahvaljujemo za obisk in sodelovanje. Vesna M.Lorber NAŠ KULTURNI DAN S FOLKLORNIKI Učiteljica nam je povedala, da bomo imeli kulturni dan, ki bo namenjen plesu. V šolo so prišli študentje Akademske folklorne skupine Študent iz Maribora. Naša voditeljica je bila Katarina Barbara, malo pa je pomagal tudi voditelj Luka. Preden smo začeli, smo se ji vsi predstavili. Najprej smo se naučili ples gospod in gospa. Plesali smo v učilnici. Ko smo že znali korake, sta v razred prišla glasbenika, ki sta nam zaigrala na harmoniko in violino, mi pa smo plesali. Najbolj mi je bil všeč ples zibenšrit, ki so ga plesali učenci 5. razreda. Med vajami smo se igrali različne igre. Zadnjo šolsko uro smo v telovadnici imeli predstavitev plesov. Vsak razred je zaplesal ples, ki se ga je naučil. Popoldan smo imeli v šoli prireditev Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Ta kulturni dan je bil poln plesa, veselja in smeha. Zelo hitro je minil in bil je zabaven. Laura Jambrovič, 4. a DAN ŠOLE V petek, 3. oktobra, smo praznovali dan šole. Šolska prireditev je bila skupaj s prireditvijo Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, na katero so se prijavili učenci šole, ki radi pojejo. Iz našega razreda sta se prijavili Šanaja Zupanič Robar in Elizabet Šuler. Peli sta pesem Ona sanja Pariz pevca Dejana Vunjaka. Prireditev smo pričeli ob 18. uri. Najprej smo imeli kulturni program, v katerem so nastopali učenci šole, zapela sta šolski pevski zbor in učiteljski zbor. Nato so peli posamezni učenci. Vsak je ob koncu svojega nastopa dobil darilo - ročno uro. Vsi v dvorni smo zelo navijali in zraven tudi peli. Ko so se predstavili vsi učenci, je komisija razglasila zmagovalca. Zmagala je Lana Varžič s pesmijo Hvala, ker si ob meni ti pevke Tanje Žagar. Ta dan mi je bil zelo všeč. Maja Klaneček, 4. a BILI SMO V KINU Ob tednu otroka smo imeli v sredo, 8. oktobra, kulturni dan, ki smo ga preživeli v kinu Ptuj. Preden smo se odpravili na pot, nam je učiteljica povedala nekaj zanimivosti o filmu z naslovom Zeleno kolo, ki smo si ga ogledali. Najprej smo imeli malico, nato smo se peš podali proti Ptuju. Hodili smo kar dolgo, ampak bilo je zelo lepo. Pred kinom smo pojedli sendviče in sladkarije, šli na stranišče, nato pa v kinodvorano. Začel se je film, ki je trajal eno uro in pol in je bil zelo lep in zanimiv. Govoril je o deklici iz Savdske Arabije, ki ni imela enakih pravic kot dečki, ki živijo tam. Na skrivaj se je naučila voziti kolo. Želela si je zeleno kolo, da bi se vozila z njim, a je bilo predrago. Prijavila se je na tekmovanje, kjer je zmagala in bi morala dobiti denar, vendar ji ga niso dali. Imela je prijatelja, ki ji je želel pomagati, a jima ni uspelo. Na koncu ji je kolo kupila mama. Film je bil lep, pa tudi žalosten. Najbolj mi je bil všeč tisti del, ko je mama presenetila hčerko in jo odpeljala v garažo, kjer ji je nastavila kolo, ki ji ga je kupila. Nazaj proti šoli smo se odpeljali z avtobusom. Bilo je čudovito. Ria Ana Hotko, 4. a ŠPORTNI DAN Učiteljica nam je povedala, da bomo imeli v četrtek, 18. 9. 2014, športni dan. Na športnem dnevu bomo izvedli kros. Zjutraj smo se zbrali pred šolo in odšli na sprehod. Ogledali smo si tudi progo, po kateri bomo tekli. Pričeli smo z ogrevanjem in razgibavanjem telesa. Ko smo se pripravili, je učiteljica dala znak za start. Najprej so tekli dečki, za njimi pa deklice. Pri fantih je na cilj prvi pritekel Aljaž, pri dekletih pa jaz. Ko smo odtekli, smo se šli igrat v gozdiček. Nekaj učencev je dražilo ose, ki so nas začele pikati, zato smo hitro odšli nazaj proti šoli. Nato je bila v jedilnici podelitev priznanj, ki jih je delila učiteljica Dragica Kosi. Po športnem dnevu smo bili malo utrujeni, jaz pa sem bila vesela, ker sem najhitreje pritekla na cilj. Tia Pleteršek, 4. a 25 Oktober 2014 Simbioza giba 2014 Simbioza od leta 2011 povezuje Slovenijo. Socialna inovacija, ki je združila modrost ter mladost in pokazala, da je medgeneracijsko sodelovanje prava smer prihodnosti, je v računalniške delavnice vključila več kot 20.000 ljudi. Snovalci Simbioze verjamemo, da je prav, da pozitivno energijo tedenske akcije ohranimo. Želimo ustvarjati družbo, kjer mladi spoznavajo, kakšno bogastvo modrosti se skriva v starejših, in kjer starejši verjamejo v prihodnost, predvsem zaradi solidarnih mladih, ki ponudijo roko sodelovanja v tednu v oktobru. Letos je Simbioza gibala. Naša želja je bila, da odpremo športne objekte in ponudimo priložnost, da starejši spoznajo nove športe in se udeležijo različnih vadb vsak dan med 10.00 in 11.00 ter med 17.00 in 18.00 od 13. do 19. oktobra 2014. Simbioza pa je gibala že pred samo akcijo. V soboto, 4. oktobra, je družba Dnevnik v Marini Portorož pripravila športno-rekreativno prireditev Dnevnikov humanitarni tek, katere namen je bil pomagati družinam z otroki s posebnimi potrebami. Šlo je za sklepni dogodek večmesečne akcije Dnevnikovih tiskanih medijev, v sklopu katere javnosti predstavljajo zgodbe otrok, ki jim je bila sreča manj naklonjena in za bolj polno življenje potrebujejo našo pomoč. Tek ni bil tekmovalne narave, v ospredju sta bila predvsem druženje in dobrodelnost. Teka sta se udeležila tudi Simbioza giba - prav vsi koordinatorji, prostovoljci in vodje projektov - in pobudnik projekta Žiga Vavpotič. V ponedeljek, 13. oktobra, je na Fakulteti za šport v Ljubljani potekala slavnostna otvoritev akcije, kjer sta kot gosta nastopila predsednik RS Borut Pahor in pobudnik projekta Simbioza Žiga Vavpotič. Da je tovrsten projekt prerasel državne okvire in da tako v Sloveniji kot v tujini ponovno vzpostavlja in krepi vrednoto, kot je sodelovanje, se je strinjal častni pokrovitelj otvoritve akcije, predsednik RS Borut Pahor: »Ta akcija želi posebej poudariti pomen sodelovanja med mlajšo in starejšo generacijo. Prva ima silovito energijo, druga modrost. To akcijo zelo podpiram. Radi bi, da vsi prostovoljci, ki bodo sodelovali pri akciji, vedo, da za njo stoji država. Začenja se nekaj dobrega, lepega, nekaj, kar nas združuje.« Projektu Simbioza giba sem se pridružila, ker verjamem v sodelovanje. Pri projektu sodelujem že od prvega dne, saj menim, da smo ustvarjeni, da živimo v simbiozi - sožitju, da sodelujemo, se povezujemo in soustvarjamo. Prihodnost in kakovost sobivanja sta odvisni od nas samih, ključ pa je v sodelovanju vseh. Združiti v zdravem načinu življenja mlado in staro je v teh časih zahtevna, a odlična naloga. Sodelovanje pri projektu mi daje nove možnosti razvoja, večletne izkušnje in znanje s področij, ki se vežejo na projekt. Zavedam se, da je moje udej- stvovanje le kapljica v morje, vendar verjamem, da lahko skupaj premikamo gore. Vendar se gora vsekakor ne premakne brez truda in vanj vloženega dela - dela posameznika, bodisi mladega bodisi starejšega. Leta nikakor niso pomembna, štejejo samo dejanja. Kot regionalni koordinator projekta za celotno Podravje sem tako imela priložnost obiskati kar 21 lokacij in spoznati več kot 2000 sodelujočih -Terme Ptuj, OŠ Hajdina, Dnevni center aktivnosti v Staršah, posestvo Marseila, Dom Danice Vogrinec, Dom pod gorco, Društvo joga v vsakdanjem življenju, Plesno šolo Pingi, Gimnazijo Ormož, Dom starejših Idila, Center Sonce, Rokoborski klub Poljčane, OŠ Poljčane ... Ob tem sem še posebej vesela dejstva, da se je projektu pridružila tudi Osnovna šola Hajdina. V Hajdini smo tako ponudili različne vadbe, ki so seveda bile povsem brezplačne: nordijska hoja, pohodi, plavanje, kolesarjenje, športno-družabne igre, namizni tenis, aerobika, strokovno predavanje o pomenu gibanja in zdrave prehrane. 26 Oktober 2014 ZAHVALA Zahvaljujem se Roku Mariniču za fotografijo s pohoda učencev 1.-5. razreda OŠ Hajdina, skupaj z njihovimi babicami in dedki. Omenjena fotografija je tako zelo navdušila pobudnika projekta Žiga Vavpotiča in vodje projektov, da je postala predstavitvena fotografija projekta Simbioza giba 2014 v Sloveniji. Prav tako je bila nad fotografijo navdušena tudi dr. Anja Kopač Mrak, ki bo v naslednjih mesecih predstavljala projekt Simbioza giba na Nizozemskem, Japonskem in v Kuvajtu, in to s predstavitveno fotografijo s Hajdine. Ob zaključku projekta se želim še posebej zahvaliti županu Občine Hajdina mag. Stanislavu Glažarju, ravnateljici OŠ Hajdina Vesni Mesarič Lorber in Roku Mariniču za podporo projektu Simbioza giba. Od vsega začetka so verjeli v uspeh projekta, ga podprli in vesela sem, da so prepoznali, da je v tem projektu veliko dobrega. Projekt Simbioza giba jih je navdušil, saj je prinesel nov val povezovanja in sode- lovanja ter omogočil starejšim, da ponovno oživijo svojo strast do gibanja in druženja ter posledično dvignejo kakovost svojega življenja. Prav tako pa je mladim poleg športa prinesel nove življenjske izkušnje. Projektu so se pridružili, ker verjamejo, da so tako del nečesa lepega, kar bo pustilo trajen pečat. Verjamejo, da sta šport in zdrav ter predvsem pozitiven pogled na svet nekaj, kar nam lahko polepša življenje, ne glede na naša leta. Zasluge gredo tudi njim, da je projekt na Hajdini zaživel v takšni meri in da je Žiga Vavpotič, pobudnik projekta Simbioza giba, v medijih zapisal te besede: teh dneh ljudje sprašujejo, koliko je udeležencev v projektu Simbioza giba. Če je na več kot 200 lokacijah po Sloveniji tako, kot je v Občini Hajdina, potem vem, da je Slovenija povezana in da je že do sedaj gibalo res veliko ljudi. Hajdina je dokaz, da je mogoče združiti cel kraj in da je med-generacijsko sodelovanje prava pot tudi v prihodnosti. Bravo, Hajdina!« Janja Bračko, regionalna koordinatorica projekta za podravsko regijo Gasilci PGD Gerečja vas ponovno na stopničkah Na Ptuju je 12. oktobra potekal kviz gasilske mladine OGZ Ptuj. Udeležilo se ga je 12 ekip pionirjev, 16 ekip mladincev in ekipa pripravnikov. Kviza smo se s tremi ekipami udeležili tudi gasilci PGD Gerečja vas in dosegli zavidljive rezultate. V nedeljo zjutraj smo se gasilci PGD Gerečja vas z eno ekipo pionirjev in dvema ekipama mladincev odpravili na kviz gasilske mladine, ki je tako kot vsako leto potekal v prostorih gasilskega doma Ptuj. Vedeli smo, da smo dobro pripravljeni, zato nas ni bilo strah. Najprej smo poslušali pozdravni govor predsednika mladine OGZ Ptuj Janka Fi-šingerja. Nato smo mladinci odšli na praktični, pionirji pa na teoretični del tekmovanja. Sledila je zamenjava mest. Po opravljenih nalogah smo imeli malico. Po malici je sledila razglasitev. Vsi smo se odlično odrezali, zato smo upali na dobre rezultate. Postrojili smo se, nato pa čakali na rezultate. V kategoriji pripravnikov je sodelovala ena ekipa - pripravniki iz PGD Hajdoše. V kategoriji mladincev je sodelovalo 16 ekip. Šestnajsto in trinajsto mesto so dosegli mladinci iz PGD Draženci, mladinci s Hajdine so bili 15., mladinci iz Hajdoš deveti, mi, mladinci iz Gerečje vasi, pa smo osvojili 1. in 3. mesto. Fantje so za las izgubili nastop na regijskem tekmovanju, dekleta pa smo se uvrstile v naslednji krog. 27 Oktober 2014 V tekmovalni kategoriji pionirjev je sodelovalo 12 ekip. Pionirji iz Hajdoš so dosegli 11., 10. in 5. mesto, pionirji iz Dražencev so bili osmi, pionirji iz Gerečje vasi pa so bili drugi. Tako se je tudi njim uspelo uvrstiti na regijsko tekmovanje. Naša mentorja sta zelo ponosna na nas, saj se nam je tako pionirjem kot mladinkam uspelo uvrstiti na regijski kviz, ki bo 8. novembra 2014 v Poljča-nah. Upam, da bomo s takšnimi uspehi nadaljevali tudi v prihodnje. Urška Kiselak Foto: Uroš Paveo Zmaga ekipe pripravnikov PGD Hajdoše Na letošnjem kvizu gasilske mladine OGZ Ptuj se je odlično izkazala ekipa pripravnikov PGD Hajdoše. Četudi so bili edini, se je bilo treba na tekmovanju izkazati, zato uspeh ni izostal. TM Zmagovalna ekipa PGD Hajdoše: Matic Bedrač, mentor (levo zadaj), ob njem Miha Bedrač, Žiga Glažar (levo spodaj) in ob njem Urban Lenart Foto: arhiv PGD 28 Oktober 2014 Izbirno tekmovanje za mladinsko olimpijado 2015 V Šentjurju pri Celju je 27. septembra potekalo 1. izbirno tekmovanje za mladinsko gasilsko olimpijado 2015. Sodelovalo je 22 ekip mladincev in 21 ekip mladink. Tekmovanja smo se udeležili tudi mladinci PGD Gerečja vas. Ob 8. uri smo zapustili gasilski dom in krenili na pot, ki je bila polna pričakovanj in dobre volje. Ko smo prispeli v Šentjur, se je napetost začela stopnjevati. Razdelili smo si znake, nato pa smo se odpravili na ogled tekmo- Foto: Mateja Mlinaric valnega poligona. S tribune smo opazovali druge ekipe ter se fizično in psihično pripravljali na izvedbo vaje. Nekaj minut čez deseto smo že stali pri komisiji A, kjer so preverjali naše podatke. Nato smo čakali pred progo in se razgibavali. Ko je bila proga prosta, smo si pripravili orodje. Za vajo smo imeli na razpolago 12 minut. Potem smo se postavili v zbor in počakali na elektronsko povelje. Vajo smo izvedli skoraj brez napak. Ostal nam je čas, zato smo vajo ponovili še enkrat. Potem smo opravili še štafeto z ovirami. Po dobro opravljenih nalogah smo se odpravili nazaj na parkirišče. Tam smo se slikali in zabavali, saj je ravno tisti dan naša srečna sedmica, Aljaž Nahberger, imela rojstni dan. Pošteno smo ga presenetili s torto in čestitko na radiu. Ko smo na parkirišču pojedli torto, smo se odpravili do bližnjega Slivniškega jezera. Ob njem smo preživeli veliko časa in se zelo zabavali ob igranju odbojke. Nato smo se odpravili nazaj in počakali na zaključno slovesnost. Pričakovali nismo preveč, saj je bila naša konkurenca zelo močna, naš čas pa je imel vseeno preveč sekund. Postrojili smo se, nato pa nestrpno čakali na rezultate, ki jih je slovesno naznanila slovenska himna. Ko so nas pri štirinajstem mestu poklicali, nismo bili preveč razočarani. Najbolj pa nas je navdihnil govor podpoveljnika GZS Zvonka Glažarja, ki je dejal, da smo junaki vsi, ki smo se sploh udeležili tekmovanja na tako visoki ravni v državi in da moramo biti na to ponosni. Nato smo se utrujeni in polni novih izkušenj vrnili domov v gasilski dom. Kljub vsemu je bil dan uspešno zaključen in pripravljeni smo na nove gasilske izzive. Za uspešen dan se moramo zahvaliti našima mentorjema Mateji in Urošu, ki sta nas vseskozi spodbujala in sta ponosna na nas. Hvala tudi Mojci Požgan, da nas je ta dan spremljala kot voznica. Urška Kiselak Foto: Mojca Požgan 29 Oktober 2014 Mladinci PGD Gerečja vas ponovno zbirali star papir Mladinci PGD Gerečja vas smo se ponovno odločili za akcijo zbiranja starega papirja po naši vasi. Na delovno jutro je deževalo, ampak to nas ni oviralo pri našem delu in dogovoru. Vsak si je oblekel dežno pelerino našega gasilskega društva, nato pa akcija. V soboto, 13. septembra 2014, smo v dopoldanskem času z gasilskim kombijem in prikolico po vasi pobirali papir, ki so ga vaščani in vaščanke zaradi slabega vremena shranili pod streho. Med vožnjo so nas tudi ustavljali in napotili po papir, shranjen v njihovih garažah. Akcija je bila prav tako uspešna kot prvič, saj smo se morali pošteno potruditi, da smo nabran papir spravili v keson, ki sta ga priskrbela naša mentorja Uroš in Mateja. V ponovno predelavo bo šlo 2570 kg starega papirja. Veseli smo, da smo s to akcijo poskrbeli za naše okolje in s tem ohranili tudi gozdove. Mladinci smo preživeli deževen, delaven in hkrati zabaven sobotni dan. Ob zaključku akcije smo se fotografirali in odločili, da bomo v prihodnosti izvedli še kakšno takšno akcijo. Urška Kiselak Dan odprtih vrat slovenjevaških gasilcev V oktobru, mesecu požarne varnosti, so se tudi v PGD Slovenja vas odločili, da krajanom in prijateljem gasilstva na stežaj odprejo vrata gasilskega doma in pokažejo opremo in tehniko, s katerima razpolagajo. Sobotni popoldan, 18. oktobra, je bil prava izbira, saj se je pri gasilskem domu zbralo lepo število obiskovalcev, tudi mladih članov gasilske organizacije, med njimi pa je bil tudi poveljnik občinskega poveljstva Hajdina Ivan Glažar. Uvodni nagovor na druženju je imel Uroš Matjašič, predsednik PGD Slovenja vas, ki je zbranim tudi na kratko predstavil društvo, člane in osnove prostovoljnega gasilstva, posebej pa se je vsem zahvalil za podporo in obisk. Bolj podrobno je prostovoljnega gasilca operativca predstavil poveljnik Ignac Skaza, ne samo skozi osebno zaščitno opremo, temveč tudi skozi usposobljenost in izobraževanje, brez katerega si danes težko predstavljamo uspeh v slovenskem gasilstvu. Predstavil je tudi gasilsko tehniko in opremo, s katerima razpolagajo gasilci v Slovenji vasi. Vse to so si obiskovalci lahko pogledali od blizu, tudi notranjost gasilskega doma, še posebej zanimivo pa je bilo spremljati delo poklicnega gasilca, sicer domačina Alojza Klemna, ki je prikazal gašenje začetnega požara, ki se največkrat pojavi v kuhinji, ko zagori vroča maščoba. Kako ukrepati, ko zagori v kuhinji? Besedilo in foto: TM 30 Oktober 2014 Obiskovalci na dnevu odprtih vrat v PGD Slovenja vas Tudi pri hidratnem omrežju je bilo treba opraviti delo. 66 pohodnikov na Donačko goro Planinci in ljubitelji pohodništva so se v petkovem popoldnevu, 17. oktobra, v velikem številu zbrali na osrednjem občinskem trgu, od koder so krenili na tradicionalni nočni pohod na Donačko goro. Pohod so posvetili letošnjemu občinskemu prazniku, pod organizatorja pa se je vpisalo Planinsko društvo Hajdina. Prijetno vzdušje planincev pred odhodom na »Ha-loški Triglav« Pisana planinska druščina na osrednjem občinskem trgu na Hajdini pred odhodom Na osrednjem občinskem trguje planince pozdravil predsednik hajdinskih planincev Jože Majerhofer in izrazil zadovoljstvo nad odličnim odzivom, saj se je na pohod odpravilo kar 66 pohodnikov različnih starosti. S Hajdine so se pod Donačko goro zapeljali z avtobusom, na vrh pa potem dobro uro in pol hoje ter vračanje v temi, kar je bil poseben čar. Četudi jim je na poti nekoliko ponagajalo vreme, nekaj dežnih kapelj ni vplivalo na dober zaključek letošnjega nočnega pohoda, ki bo vsem udeležencem prav gotovo ostal v lepem spominu. Besedilo in foto: TM In potem pot pod noge in na pot v Haloze 31 Oktober 2014 Kolesarski dan znova v počastitev občinskega praznika Letošnja kolesarska ekipa, ki se je v sončnem sobotnem dopoldnevu, 18. oktobra, zbrala pri ŠD Slovenja vas, je uspešno »prestala« kolesarski krog, dolg kar 40 kilometrov. Na kolo po nova jesenska doživetja šel pozdravit župan mag. Stanislav Glažar in jim zaželet srečno na poti, organizacijski vodja Franc Škrinjar pa je kolesarjem predstavil osnovne informacije in kolesarsko turo, na ka- teri sta jih spremljala tudi avtomobil občine Hajdina in redarske službe. Vsi kolesarji so se srečno vrnili na cilj. Besedilo in foto: TM Hajdinčani uspešni tudi v Srbiji Člani karate kluba WKSA Hajdina so se septembra udeležili 19. turnirja Tara Open v Bajini Bašti v Srbiji. Iz Slovenije so se tega tekmovanja udeležili tudi tekmovalci iz Slovenske Bistrice. V katah in športnih bojih se je skupno merilo več kot 400 tekmovalcev iz Srbije, Romunije, BiH in Slovenije. Še pred začetkom kolesarskega dogodka sta zbrane v Slovenji vasi posebej pozdravila župan mag. Stanislav Glažar in organizacijski vodja Franc Škrinjar. Kakih 40 rekreativnih kolesarjev iz hajdinske in okoliških občin se je udeležilo letošnjega kolesarjenja, posvečenega občinskemu prazniku, ki so ga začeli v Slovenji vasi, potem pa pot nadaljevali skozi Gerečjo vas, Kungo-to, Kidričevo, Njiverce, Turnišče, Videm, Šturmovce do Zabovcev in Spu-hlje, vračali pa so se mimo ptujskih Term do izhodiščne točke, v Slovenjo vas, kjer sta jih čakali manjša pogostitev in zahvala. Še pred odhodom je udeležence pri- Med posamezniki je med Hajdinčani najboljši rezultat dosegel Aljoša Plajnšek, ki je v kategoriji športnih bojev po štirih zaporednih zmagah osvojil 1. mesto. Nastopili so še Jaka in Žiga Javoršek ter Mitja Koderman, a niso stopili na zmagovalne stopničke. V katah je nastopil Nik Hvalec in osvojil 3. mesto. V bojih ekipno je ekipa Hajdine (Aljoša Plajnšek, Aleksander Bajrič in Jaka Javoršek) v kategoriji 12-13 let v fina- lu presenetila ekipo Srbije in osvojila 1. mesto. Kadeti A (Mitja Koderman, Peter Ofentavšek in Žiga Javoršek) so v prvem krogu ugnali Romune, v finalu pa so se z neodločenim izidom razšli z ekipo Srbije. Po sodniški odločitvi so zmagali domačini. Ljubo Javoršek, trener WKSA Hajdina: »Trenutno nam zaradi nekoliko daljšega premora manjka tekmovalnega ritma, kljub temu pa so naši mladi tekmovalci prikazali izredno borbe- nost. Pred nami je še eno tekmovanje v Novem Sadu, nato pa svetovne igre do 13. leta in EP za kadete in mladince v Londonu. Vse to je povezano z velikimi stroški, ki jih pokrivamo starši sami.« JM, Štajerski tednik 32 Oktober 2014 AMD Hajdina državni ekipni prvak S preizkušnjo na Vranskem se je konec septembra za voznike kartinga končala letošnja sezona. Ta je vsebovala štiri dirke za državno prvenstvo: prva in zadnja sta potekali na Vranskem (21. 6. in 27. 9.), druga na kartodromu v Hajdošah (17. 8.), tretja pa v Novem Marofu na Hrvaškem (30. 8.). Ena izmed dirk za državno prvenstvo je tudi letos potekala na kartodromu v Hajdošah. Foto: ČG, Štajerski tednik V vseh so imeli veliko uspehov člani AMD Hajdina, ki so ekipno tekmovanje končali med najboljšimi. Hajdin-čani so po štirih letih prevlade AMD Šlander iz Celja skočili na sam vrh in osvojili ekipni naslov. »V vsaki dirki smo imeli dobro pokrita mesta, tako da smo na Vranskem kar pričakovano ubranili vodstvo in osvojili ekipni naslov. Tega smo posebej veseli, saj imajo nekateri naši tekmeci zelo visoke proračune, mi pa delamo na povsem drug način, z majhnimi lastnimi sredstvi - veliko postorimo na prijateljski bazi. Ob uspehu smo prejeli veliko čestitk tudi iz konkurenčnih društev, česar smo bili še posebej veseli,« je o velikem uspehu povedal predstavnik AMD Hajdina Branko Pšajd, ki je pod okriljem društva združil voznike z različnih koncev države. In zadel v polno ... Vozniki AMD Hajdina so bili tudi na zadnji dirki v ospredju v več razredih in so stopili tudi na stopničke za zmagovalce. To je v razredu Rotax Max Junior uspelo Janu Šlosarju, 3. mesto je v istem tekmovanju uspelo osvojiti Luku Železniku. Na drugi stopnički sta tokrat končala Primož Matelič v razredu Rotax DD2 in Maks Mlakar v razredu KZ2. Samo na tej dirki so člani AMD Hajdina slavili med društvi (zbrali so 64 točk), drugi so bili vozniki AMD Šlander (57 točk). V skupnem seštevku vseh štirih dirk sta najvišje posegla Vid Pšajd in Primož Matelič, ki sta sezono končala na drugih mestih v svojih razredih. Na stopničkah, na 3. mestu, je pristal še Maks Mlakar. Tik pod stopničkami so iz hajdinskega kluba obstali še Mark Pokalno tekmovanje Sportstil (sodelujejo tudi vozniki iz tujine) Rotax Micro Max: 1. Marko Turk (Hrvaška), 8. Matic Kolmanič (AMD Ptuj) ... Rotax Mini Max: 1. Anže Dovjak (AKK Sportstil), 3. MarkŠkulj(AMDHajdina)... Rotax Max Junior: 1. Katja Pivk (AMD Šlander Celje), 5. Luka Železnik, 6. Jan Šlo-sar (oba AMD Hajdina)... Rotax Max: 1. Pierre Runic (BiH), 5. Anja Vodušek (AMD Ptuj), 8. Vid Pšajd (AMD Hajdina)... Rotax DD2: 1. Sandro Lukovic (Avstrija), 3. Primož Matelič (AMD Hajdina), 13. Borut Kolar (AMD Ptuj), 19. Vladimir Hreščak (AMDHajdina)... Rotax DD2 Masters: 1. Boris Oven (AKK Sportstil), 2. Primož Matelič, 9. Vladimir Hreščak (oba AMD Hajdina)... KZ2: 1. Karim Greblo (AKK Sportstil), 3. Maks Mlakar, 5. Jan Skledar, 6. Vid Pšajd (vsi AMD Hajdina), 9. Matjaž Dominko (AMD Ptuj), 10. Albin Pernat, 11. Zvonko Črešnik (oba AMD Hajdina), 16. Zlatko Oman (AMDPtuj)... KZ2 Masters: 1. Karim Greblo (AKK Sportstil), 2. Maks Mlakar, 3. Albin Pernat, 5. Zvonko Črešnik (vsi AMD Hajdina), 7. Zlatko Oman (AMDPtuj)... Amatersko tekmovanje 125 Shifter: 1. Radko Kovačič (AKK Sportstil), 7. Niko Gla-žar(AMDPtuj)... Škulj, Luka Železnik in Jan Šlosar. Hkrati se je končalo tudi pokalno tekmovanje Sportstil, v katerega je štel seštevek sedmih dirk: po dve sta potekali na Hrvaškem in v Italiji, tri pa v Sloveniji. V tem seštevku sta najvišje posegla Maks Mlakar v razredu KZ2 Masters in Primož Matelič v razredu DD2. 33 Primož Matelič (AMD Hajdina) Foto: ČG, Štajerski tednik Končni skupni vrstni red R2 Rotax Micro Max: 1. Mai Sadar (Jeffra Racing Klub 1) 69 točk 2. Julijan Huč (MLM Racing karting team) 54 3. Mark Kastelic (AMD Šlander Celje) 37 4. Matic Kolmanič (AMD Ptuj) 36 R3 Rotax Mini Max: 1. Anže Divjak (Sportstil) 78 2. Nik Prunk (Športni klub Mega) 74 3. Nik Štefančič (MLM Racing karting team) 53 4. Mark Škulj (AMD Hajdina) 52 R4 Rotax Max Junior: 1. Katja Pivk (AMD Šlander) 76 2. Klemen Jug (Sportstil) 59 3. Tim Jerič (Sportstil) 56 4. Luka Železnik (AMD Hajdina) 52 5. Jan Šlosar (AMD Hajdina) 45 R6 Rotax DD2: 1. David Rotar (AMD Moste) 89 2. Primož Matelič (AMD Hajdina) 62 3. Boris Oven (Sportstil) 43 7. Borut Kolar (AMD Ptuj) 18 9. Vladimir Hreščak (AMD Hajdina) 15 R7 KZ2: 1. Blaž Podlesnik (AMD Rokart) 68 2. Vid Pšajd (AMD Hajdina) 42 3. Maks Mlakar (AMD Hajdina) 40 Oktober 2014 4. Janez Preša ml. (Avto klub NSR) 32 5. Matjaž Dominko (AMD Ptuj) 31 7. Jan Skledar (AMD Hajdina) 29 8. Albin Pernat (AMD Hajdina) 25 10. Zvonko Črešnik (AMD Hajdina) 25 11. Zlatko Oman (AMD Ptuj) 10 Ekipno 1. AMD Hajdina 239 točk 2. AMD Šlander Celje 214 3. AMD Ptuj 108 4. AMD Moste 89 5. AMK Rokard 814 6. Jeffra Racing Team 80 7. Športni klub Mega 74 8. MLM Racing 53 9. Avto klub NSR 43 10. ŠK PIP 22 Jože Mohorič, Štajerski tednik Športne prireditve ob občinskem prazniku 2014 Športna zveza Hajdina in športni klubi iz občine Hajdina so bili organizatorji številnih športnih prireditev ob letošnjem 16. prazniku občine Hajdina, zvrstilo se je kar 14 dogodkov. Velika večina prireditev je bila tekmovalnih, nekatere pa so bile predvsem družabnega značaja. Najboljši so pokale prejeli na samih prireditvah, ki so bile lepo obiskane in so popolnoma dosegle svoj namen. MALI NOGOMET - ČLANI (6. oktober) IN VETERANI (7. oktober) Tudi letos sta bila turnirja v malem nogometu organizirana na novem igrišču z umetno travo pri OŠ Hajdina, v vsaki kategoriji pa je bilo udeleženih vseh šest vasi iz občine Hajdina. Pri članih so po lanskoletni blamaži Gerečani tokrat prepričljivo ugnali celotno konkurenco in zanesljivo ponovno osvojili prvo mesto. To je njihov že deveti naslov v 16-letni zgodovini občinskih prvenstev. Najboljši strelec turnirja je bil Boštjan Pacher z doseženimi desetimi zadetki. Bolj zanimivo je bilo pri veteranih. V skupini A je slavila ekipa Hajdine, drugi so bili Gerečani, v skupini B pa so Hajdo-še slavile pred Draženci. Člani PGD Gerečja vas - zmagovalci turnirja v malem nogometu 34 Oktober 2014 Lanski zmagovalec, ekipa Skorbe, je tokrat razočaran zelo hitro zapustil turnir z dvema porazoma. Morda velja omeniti še v predtekmovanju zelo zanimivo srečanje Hajdoše - Dražen-ci (2 : 1), tekma se je razpletla šele v zaključku srečanja, ob igralcu več za Hajdošane. V finalu sta se pomerili ekipi Hajdine in Hajdoš, zmaga pa je pripadla Hajdinčanom, ki so tako prvič po 16 letih osvojili veteranski turnir. Najboljši strelec turnirja je bil Jože Šmigoc z osmimi zadetki. NAMIZNI TENIS (18. oktober) Letos je bila udeležba nekoliko slabša. Zmagal je Boštjan Sagadin, drugi je bil Davorin Zupanič, tretje mesto pa je osvojil Žiga Zupanič. DAN ONŠ GOLGETER HAJDINA (19. oktober) Tudi letos se lahko pohvalimo z odličnim obiskom staršev in otrok ONŠ Golgeter Hajdina, peko kostanjev v režiji U-11, tradicionalno tekmo med mamicami in otroki, ki se je seveda končala z remijem 4 : 4, veliko peciva (kot na »kakšni poroki«) in z animacijo v družbi društva RUD Eleja. ONŠ GOLGETER HAJDINA NA REPREZENTANČNI TEKMI SLOVENIJA - ŠVICA Kar sto oseb iz ONŠ Golgeter Hajdina se je v četrtek, 9. oktobra, udeležilo skupinskega ogleda reprezentančne tekme slovenske nogometne reprezentance v Ljudskem vrtu proti Švici. Dva avtobusa, odlično vzdušje na tekmi, gol Novakoviča, zmaga Slovencev ter »mehiški val«, ki smo ga na stadionu v 65. minuti ustvarili prav mi, so dejstva, ki smo jih vsi udeleženci dogodka doživeli skupaj. S tem smo še enkrat več dokazali, da smo »nogometna šola z razlogom« in da so nam zraven nogometa v ospredju tudi druženje, zabava ter obilo dobre volje. ŠZ Hajdina Utrinek s podelitve pokalov v članski konkurenci Zanimivo je bilo po turnirju veteranov, kjer je slavila ekipa NK Hajdina. Živahno je bilo tudi na dnevu ONŠ Golgeter Hajdina. Pogled na nogometno zelenico Posebej zanimiva je bila tekma med mamicami in otroki. Pokali za najboljše v veteranski konkurenci 35 Oktober 2014 Za okusen pražen krompir zmaga hajdinski ekipi Na letošnjem 3. Krompirfestu v Dornavi se je 33 ekipam pridružila tudi ekipa spretnih žena iz Društva žena in deklet občine Hajdina. Tekmovanje v praženju krompirja je bilo 28. junija v angleškem parku pred baročnim dvorcem v Dor-navi. Lepo okrašen in okusen pražen krompir DŽDH je letos še kako prepričal komisijo. Za izjemen dogodek so znova poskrbeli člani Etnografskega društva Cigani Dornava, ki so ob tekmovanju pripravili še voden ogled dvorca, razstavo ciganstva in zeliščarstva, poku-šnjo ciganske hrane in še veliko zanimivega. Hajdinsko ekipo so letos sestavljale: Kristina Kirbiš, Angelca Cartl, Berta Šlamberger, Marija Repič, Marjana Veronek, Tilika Štumberger in Marija Žunkovič kot vodja ekipe. Vzdušje v ekipi je bilo enkratno, spretne Haj-dinčanke pa so se tudi letos izkaza- Zmagovalna hajdinska ekipa na letošnjem Krompirfestu v Dornavi le z odlično pripravljenim praženim krompirjem, izjemno dekoracijo, poskrbele pa so tudi za dobro vzdušje in postrežbo na svoji mizi. Posebna oce- njevalna komisija jim je letos dodelila prvo mesto, za kar jim tudi posebej čestitamo. TM V jabolčni dvorani v Zavrču Kot že tradicionalno so članice Društva gospodinj Zavrč tudi letos oktobra organizirale tekmovanje v lupljenju jabolk, udeležilo se ga je lepo število ekip od blizu in daleč. Poleg bogate in okusne večerje so gostiteljice pripravile tudi številne dobrote iz jabolk, ki so bile prava paša za oči. Tokrat je tekmovanje potekalo v gasilskem domu Zavrč, kjer so dvorano spremenile v pravo »jabolčno dvorano«. Stene so krasile številne risbe jabolk, ki so jih za ta namen pripravili učenci osnovne šole, čudoviti aranžmaji iz jabolk in seveda obilo dobrot iz jabolk, ki niso bile samo okusne, temveč tudi prava paša za oči. Občina Hajdina je bila tokrat zastopana samo z dvema ekipama tekmovalk, Jabolčni olupek je lahko tudi prava »mojstrovina« v dolžini 2,7 metra. tekmovanja so se udeležile članice DŽD Gerečja vas in ekipa DŽD občine Hajdina, zmago pa so si tokrat prislužile gostiteljice. Po tekmovalnem delu Del ekip iz naše občine, predstavnici DŽD Gerečja vas in DŽD občine Hajdina so se zbrani v »jabolčni dvorani« še naprej prijetno družili ob bogati večerji in jabolčnih dobrotah. Besedilo in foto: MI 36 Oktober 2014 Jesenski dogodki hajdoških žensk Članice našega društva smo tudi v jesenskem času skupaj preživele precej časa. Kar nekaj nas je bilo prisotnih ob praznovanju 60-letnice našega društva - PGD Hajdoše. Prijetno nas je presenetil prejem priznanja, kar potrjuje naše zgledno sodelovanje. Že v začetku septembra smo na skupnem sestanku na hitro pregledale in predelale dnevni red - pošto, dejavnosti v avgustu in načrt za september, saj nas je čakalo praznovanje okrogle obletnice naše članice Vanje. Ob zdra-vici, pogostitvi in prijetnem klepetu smo preživele nekaj lepih trenutkov. Dogovorile smo se za popoldansko ekskurzijo v Šmarje pri Jelšah. 18. septembra se nas je zbralo 24 članic. Že na avtobusu je bilo prijetno vzdušje, saj nas je spremljalo lepo vreme. Hitro smo prispele v Šmarje, kjer sta nas sprejela župan Jože Čakš in Vlasta Kramperšek Šuc. Po županovi predstavitvi občine smo si ogledale nov občinski muzej. Po skupnem fotografiranju pred občinsko stavbo nas je naša vodička Vlasta, za kar smo ji izredno hvaležne, popeljala po Kalva-riji do cerkve sv. Roka. Že pri vstopu v samo cerkev smo bile presenečene nad njeno zgodovinsko vrednostjo. Naslednja postaja je bil nam malo poznani kraj Lemberg. Slavica, ki ljubiteljsko predstavi kraj in njene znamenitosti, nas je izredno navdušila s svojim nastopom in predstavitvijo. V Lembergu smo si organizirale pogostitev na prostem, saj smo s seboj prinesle dobrote. Ob vrnitvi domov smo vse po vrsti ugotavljale, da smo preživele čudovit popoldan. Članice smo bile 19. septembra povabljene na 15-letnico delovanja KD Valentin Žumer iz Hajdoš, prejele smo tudi priznanje za vzorno sodelovanje med društvi. V Hajdošah je 4. oktobra potekalo srečanje vaščanov ob vaški lipi. Ob velikem številu obiskovalcev je bilo kar nekaj naših članic, ki smo se aktivno vključile v organizacijo in izvedbo tega dogodka, tako s postrežbo kot s pecivom, ki ga ni nikoli preveč. Majda Turnšek Foto: arhiv društva Septembra so hajdoške žene članici Vanji nazdravile ob njeni okrogli obletnici. Hajdošanke so se imele odlično tudi v kraju Lemberg. Skupna fotografija pred občinsko zgradbo v Šmarjah pri Jelšah 37 Oktober 2014 Kožuhanje letos pri Kristini Kirbiš na Zg. Hajdini Petkov večer, 10. oktobra 2014, na Zg. Hajdini pri družini Kristine Kirbiš je bil letos drugačen, kot so običajni jesenski večeri. Igrala sta muzikanta, po taktu so »slačili« koruzo, moški so jo odnašali na voz, na koncu pa tudi zaplesali. Pravkar sva poslali SMS in na Facebooku objavili fotko z nocojšnje delovne akcije, sta povedali vnukinji Katarine Cibula iz Slovenje vasi. Skoraj tako kot nekoč, ko so sedanje babice bile mlada dekleta in so hodi- le vsak večer drugam na kožuhanje in kasneje pozno v noč plesale, pele in se veselile. Po nekaj letih, ko je lička-nje potekalo v Skorbi pri Megličevih, se je letos spet preselilo na Zg. Hajdi-no. Kje pa bo prihodnje leto? Tam, kjer bodo imeli posluh in smisel za ohranjanje zapuščine naše preteklosti. Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak Dragica Meglič, ki je v teh dneh prvič postala babica, se je tokrat počutila mnogo bolje kot takrat, ko je bila v vlogi letošnje gospodinje Kristine. Mali morajo začeti, da bodo veliki znali. Bo Vulkanland povzročil vulkan idej? Cilj jesenske ekskurzije Društva žena in deklet občine Hajdina je bila vulkanska dežela, o kateri nismo vedele kaj dosti, čeprav ni daleč od naše meje na JV Avstrije. Vodička Valentina Pregl nas je navdušila s pripovedjo o tem, kako povezano delujejo prebivalci pokrajine, ki je nekaj desetletij nazaj veljala za eno najmanj razvitih. Spoznali so pomembnost medsebojnega sodelovanja, ki je temelj delovanja funkcionalne regije Vulkanland. Skrbijo za to, da med seboj prodajajo in kupujejo lokalno pridelano zelenjavo, sadje, poljščine in seveda meso in mesne izdelke. To jim omogoča konkurenčne cene na trgu in bogato ponudbo, ki smo jo občutile tudi na krožnikih pri kosilu in večerji. Spet se je potrdil pregovor Vsak zna nekaj, vsi pa znamo več. Najprej smo se sladkale v čokoladni-ci Zotter v Riegersburgu in od daleč opazovale tudi njihov živalski vrt. Na kmetiji Golles, ki slovi po proizvodnji balzamičnega kisa in pijačah iz sadja, jagodičevja in zelenjave, smo okušale njihove napitke, nato pa se nam je prileglo kosilo, ki so nam ga gostoljubno postregli v družinskem gostišču Kaufmann v Wetzelsdorfu. Gospodar nam je moral prinesti folijo, da smo nekaj mesa odnesle tudi domov, ker ni bilo možno pojesti vsega, kar je bilo na krožnikih. Zelo prisrčno je bilo tudi srečanje s članicami Društva kmečkih žena »Eigenart Gnas«, ki imajo svoje prostore v več sto let starem obnovljenem mlinu. Naše ročnodelske mojstrice so si podrobno ogledovale njihove razstavljene izdelke in sedaj že pridno ustvarjajo, saj so spet našle veliko novih idej za svojo dejavnost. 38 Oktober 2014 Vse znamo, le svojega znanja ne znamo prodati. Bojazen pred ureditvijo dopolnilne dejavnosti je še vedno premočna, da bi tudi pri nas začeli tržiti svoje delo. Nič manj sposobne nismo od naših severnih sosed, tudi pridnosti nam ne manjka, potrebno je le še nekaj več samozavesti! Sončno popoldne nas je popeljalo k »Mariji na nebeški gori«, kjer smo obiskale Marijino, Sebastijanovo in Flori-janovo cerkev. Malo pa smo se sprehodile tudi po njihovem pokopališču, kjer se obnašajo mnogo bolj ekološko kot pri nas. Postanek v muzeju Bulldog wirt na prostem nas je povrnil v stare čase, saj na enem mestu še nismo videle zbranih toliko izdelkov, orodij, naprav in različne opreme iz preteklosti kot tu. Nekoliko manjšo zbirko hranijo tudi v V tem obnovljenem mlinu so se rojevale ideje, kaj bi lahko naredili tudi v naši občini, če bi združili in povezali domače znanje, izkušnje in sposobnosti ... vinotoču in oljarni Ratschendorf, kjer smo čisto od blizu videle tudi čredo kamel, ki skupaj skozi stekleno steno prijazno opazujejo številne goste. Po obilni večerji smo si predpisale dvodnevni strogi post in veliko gibanja ... Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak Petra Škarja med poslušalci, V I • • • • II • I« • zeljnimi znanja, na Hajdini V Športnem parku na Sp. Hajdini je v Baru Kavalo v organizaciji podjetja Learning Enterprises Organisation Ltd. iz Oxforda v Veliki Britaniji, ki se ukvarja s podjetniškim treningom in odkrivanjem skritega potenciala posameznikov, potekalo srečanje z mlado slovensko podjetnico Petro Škarja. V zadnjih letih je vedno bolj prepoznavna v slovenskem in mednarodnem prostoru. Je tudi soorganiza-torka vseslovenskega poslovnega dogodka 500 podjetnic, napisala pa je tudi dve zelo zanimivi knjigi: Česar nas niso naučili v šolah in Ameriški mi- Tokrat ni bil ponedeljek lijonarji so spregovorili. Zadnjo je tudi predstavila na dveurnem predavanju, ki se ga je udeležilo več kot 30 obiskovalcev, željnih znanja in podjetniških izkušenj. Besedilo in foto: S. Brodnjak V četrtek, 9. oktobra, je hišnik Branko v gasilskem domu na Hajdini odprl vrata četici »metloznanstvenic«, ki je prišla na delovno akcijo. Po njihovem odhodu se je dvorana svetila, pogled skozi okno je bil manj meglen in kuhinja v zgornji etaži je spet doživela generalko. Dokaz o dobrem sodelovanju gasilcev in Društva žena in deklet občine Hajdina, ki se vsak ponedeljek v letu zbirajo pri ročnem delu. Besedilo in foto: S. Brodnjak 39 Oktober 2014 Program Svit lahko reši naše življenje, če se nanj odzovemo Zakaj bi se vključili v program Svit Preventivni programi, ki se izvajajo v Sloveniji, so priložnost, da naredimo nekaj dobrega za svoje zdravje in počutje ter ne nazadnje za izboljšanje kakovosti življenja. Eden izmed takih programov je državni presejalni program Svit, ki si prizadeva za odkrivanje raka debelega črevesa ali danke v tako zgodnji fazi, da z ustrezno odstranitvijo maligne tvorbe pride do popolne ozdravitve. Vsekakor pa s tem vplivamo na izboljšanje kakovosti življenja, ki je ključnega pomena zlasti v starejšem življenjskem obdobju. V primeru, da program Svit doseže vsaj 70-odstotno odzivnost ciljnega prebivalstva, bi država dosegla zastavljen cilj - zmanjšanje obolevnosti in smrtnosti zaradi raka debelega črevesa in danke ter upravičila finančni vložek. Tako bi za to boleznijo letno umrlo 200 ljudi manj, približno 300 ljudi manj pa bi letno zbolelo (spletni vir: Svit). Program Svit se je v dosedanji praksi (izvaja se od leta 2009) pokazal kot zelo učinkovit, predvsem zato, ker uporablja preprost, a zelo občutljiv test za odkrivanje krvavitve v blatu, ki je neopazna s prostim očesom. Slednje ne pomeni, da ima oseba raka, temveč je opozorilo, da je potreben temeljit pregled črevesa s kolonoskopijo. Šele ta pregled bo dokončno ugotovil pravo stanje in razloge za krvavitev, hkrati pa je možno ob takem diagnostičnem postopku v večini primerov tumor tudi odstraniti. Kolonoskopija je endoskopska preiskava s kolonoskopom - upogljivo cevjo, sestavljeno iz številnih optičnih vlaken, po katerih se slika črevesne notranjosti prenaša na televizijski zaslon, kar zdravniku omogoča pregled sluznice celotnega debelega črevesa in danke. Pred pregledom je nujno, da si bolnik z ustreznimi odvajali izpra- zni in očisti črevo. Med kolonoskopijo lahko zdravnik polipe v črevesu tudi odstranjuje (polipektomija). Če pri preiskavi zdravnik opazi tumor, odvzame delček tkiva za preiskavo - pravimo, da je opravil biopsijo. Odvzeto tkivo pregledajo pod mikroskopom zdravniki patologi in pripravijo pato-histološki izvid, ki potrdi ali ovrže sum na raka ali drugo črevesno bolezen. Novejše ankete udeležencev v programu, ki so opravili kolonoskopijo, kažejo na zelo majhen delež oseb, ki o tej preiskavi govorijo kot o zelo neugodni ali nevzdržni. Večina je priznala, da so pričakovali veliko hujše bolečine, kot so jih bili deležni. Komu je program Svit namenjen in kako poteka Program Svit je namenjen moškim in ženskam, starim med 50 in 69 let z urejenim osnovnim zdravstvenim zavarovanjem, ki ne kažejo nobenih bolezenskih znakov. Ti prejmejo vabilo v program po pošti na naslov stalnega bivališča. Dodatnih finančnih stroškov posameznik nima. Ko posameznik prejme na dom vabilo, je zelo priporočljivo, da se nanj čim prej odzove (odgovori na vprašalnik!). Po vključitvi v program oseba prejme navodila in komplet za odvzem vzorca blata. Pri kakršni koli nejasnosti se lahko obrne na osebnega zdravnika ali medicinsko sestro, ki bo po potrebi lahko poslal patronažno sestro na dom. Problemi pri izvajanju programa Svit - trenutno stanje Predvsem zaradi strahu pred različnimi fazami postopka v programu in tudi zaradi vsesplošnega nezaupanja v zdravstveni sistem je žal odzivnost ljudi v program kljub vsem ugodnostim ponekod prenizka. Problemi pri izvajanju programa Svit - trenutno stanje Predvsem zaradi strahu pred različnimi fazami postopka v programu in tudi zaradi vsesplošnega nezaupanja v zdravstveni sistem je žal odzivnost ljudi v program kljub vsem ugodnostim ponekod prenizka. Najnovejši podatki kažejo, da se je prvemu vabilu za vključitev v državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki (program Svit) lani odzvalo 56,82 % povabljenih v Podravju (spletni vir: CINDI Slovenija). Podravje skupaj s Pomurjem sodi med slabše odzivne regije v Sloveniji, zlasti nekateri njegovi deli. V občini Zavrč se je v prvem polletju 2014 v primerjavi z letom 2013 odzivnost znižala za 10,25 %. Odzvalo se je 31,96 % občanov s stalnim bivališčem. Na prvo vabilo za vključitev v program Svit se je odzvalo 27,69 % moških in 40,63 % žensk. Spoštovani prebivalci, izkoristite izziv in se odzovite na vabilo za vključitev v program Svit. Poskusite dojeti vabilo kot priložnost in ne kot grožnjo. Človeško je, da nas je strah ugotovitev preiskav, vendar lahko vse strahove prežene misel na to, kaj bi se lahko zgodilo, če dejansko zbolimo in kako bi to vplivalo ne le na naše zdravje, temveč tudi na kakovost našega življenja in življenja naše družine. Več o programu Svit na: http://www. program-svit.si/ Asist. Olivera Stanojevič Jerkovič, dr. med., spec., koordinatorica programa Svit v Podravju 40 Oktober 2014 Regijsko srečanje Društva revmatikov Slovenije v Občini Hajdina V soboto, 11. oktobra 2014, je v Hotelu Roškar v organizaciji ptujske podružnice potekalo srečanje podružnic Društva revmatikov Slovenije (DRS) Ptuj, Maribor in Murska sobota, ki se ga je udeležilo 73 članic in članov. Utrinek s predavanja prof. dr. Sonje Praprotnik, dr. med. V uvodnem delu je navzoče pozdravil vodja DRS podružnica Ptuj, Branko Gojkovič, nato pa so skupaj obiskali hajdoške gasilke, prejemnice zlate kolajne na zadnji gasilski olimpijadi v Franciji. Tam jih je med drugim nagovoril župan Občine Hajdina mag. Stanislav Glažar in jim na kratko predstavil Občino Hajdina in njene uspehe. Po obisku pri gasilkah je sledilo predavanje prof. dr. Sonje Praprotnik, dr. med., kjer so se udeleženci seznanili z novimi načini zdravljenja revmato-idnega artritisa. V zadnjih dvajsetih letih je zdravljenje revmatoidnega artritisa precej napredovalo. K temu pa so veliko pripomogla t. i. biološka zdravila, a tudi spoznanje, da je tre- Skupinska fotografija udeležencev srečanja ba bolezen zdraviti zelo zgodaj, saj je tako možno preprečiti trajne poškodbe hrustanca in sklepov. Dostopnost zdravljenja z biološkimi zdravili za bolnike z revmatoidnim artritisom se v EU razlikuje od države do države. Poleg zdravljenja z zdravili je zelo pomembno, da je bolnik tudi telesno dejaven. V zaključku se je organizator srečanja še enkrat zahvalil za izjemno udeležbo, predavateljici za izvedeno predavanje in pa hajdoškim gasilkam in županu Občine Hajdina za izkazano gostoljubje. Maja Leber V Skorbi frizerski salon Tia V Občini Hajdina je zaživel nov frizerski salon. Triintridesetletna Jasmina Furman iz Skorbe se je odločila, da gre na svoje. V prostorih gostilne Koštomaj je uredila ličen salon, ki ga je poimenovala Tia. Jasmina je po poklicu frizerka, svoje izkušnje pa je nabirala v različnih frizerskih salonih. DELOVNI ČAS od ponedeljka do petka med 8. in 17. uro sobota med 8. in 12. uro nedelja in prazniki zaprto oziroma po dogovoru Vsako leto se udeležuje tudi seminarjev in sledi najnovejšim modnim smernicam. Pri svojem delu uporablja najkakovostnejše preparate za nego las in lasišča. Poleg standardnih frizerskih storitev, kot so moško in žensko striženje ter barvanje las, ponuja tudi strokovno svetovanje glede vaše nove frizure. S prefinjenim smislom za barve izvaja različne tehnike barvanja las in pramene las v različnih odten- kih. Svoje delo opravlja strastno, se veseli vsakega novega izziva in je seznanjena z zadnjimi trendi in modnimi usmeritvami. Po besedah Jasmine Furman je njeno vodilo v prvi vrsti zadovoljstvo strank. Besedilo in foto: Estera Korošec »Zadovoljstvo strank je na prvem mestu,« pravi mlada podjetnica iz Skorbe. 41 Oktober 2014 Sedem desetletij spomina na dogodek v Zg. Pristavi Zveza borcev za vrednote NOB Hajdina je skupaj z borci in njihovimi prijatelji iz Dolene, Podlehnika, Vidma in Majšperka obeležila spominski dan, 27. september 1944, še posebej pa letošnjo 70. obletnico spomina na žalostni dogodek v Halozah. Spomin na 27. september 1944 je še kako živ. Na spominski slovesnosti so nastopili tudi učenci OŠ Hajdina. Terezija Mirkovic, predsednica ZB za vrednote NOB občine Hajdina, je v svojem nagovoru znova spomnila na 27. september, na težki boj partizanskih kurirjev, postaje TV-8 S, v boju s premočnimi okupatorjevimi vojaškimi silami v Rodnem Vrhu v Halozah. Enota je v dolini, pri Dravinji, naletela na močno sovražnikovo zasedo, ker so bili izdani. Med bitko so bili trije borci ranjeni, štirje so padli, drugi pa so se prebili čez Dravinjo. Med padlimi je bil tudi komandir, takrat 23-letni študent Stane Petrovič - Ivan s Hajdine. Čez štiri dni po hudem boju blizu Dežnega in ob Dravinji so se v Rodnem Vrhu sestali preživeli zdravi kurirji, je pojasnila Mirkovičeva in dodala, da so na novo vzpostavili prejšnje zveze, izdajalko so kaznovali s smrtjo, za novega komandirja postaje TV-8S pa so postavili Rudija Lutra - Borisa. »TAKŠNI SPOMINSKI DNEVI NAJ SE OBUJAJO IZ PRETEKLOSTI« Tudi letošnja slovesnost je bila v Domu krajanov v Doleni, med številnimi gosti pa je bil tudi Viktor Marko-vič kot predstavnik občine Hajdina, ki je zbrane nagovoril v imenu župana in občine Hajdina. Slovesnosti so se udeležili še mnogi Hajdinčani in okoličani, tudi borci iz Gorišnice, Mar-kovcev, s Ptuja in iz Ljutomera, župan občine Videm Friderik Bračič pa je v svojem nagovoru med drugim poudaril pomen ohranjanja vrednot NOB in se zahvali vsem, ki so omogočili, da danes živimo v svobodi in da bomo svobodo kot največjo vrednoto varovali kot svoje življenje. Ob tej priložnosti je še obljubil, da bodo v občini storili vse, da bo spomenik v Zg. Pristavi vzdrževan. Slavnostni govornik na spominski slovesnosti je bil Stanislav Lepej, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj, ki je posebej poudaril: »Takšni spominski dnevi naj se obujajo iz preteklosti, ker lahko le tako gradimo prihodnost in ne pozabimo, da so mnogi darovali svoja življenja, da lahko mi danes živimo v svobodi.« V kulturnem programu so nastopili plesalci FD Rožmarin Dolena, ljudski pevci in ljudske pevke s Hajdine, recita-torji in glasbenika iz OŠ Hajdina z mentorico Silvo Hajšek. Nastopili so: Alen Gojkovič - harmonika, Lucija Tement - citre ter recitatorji: Nuša Steiner, Nik Volgemut in Gabrijel Škraba. Spominski slovesnosti v Doleni je sledil še spominski trenutek pri spomeniku v Zg. Pristavi, kamor so venec in svečke odnesli Friderik Bračič, Viktor Markovič in Stanislav Lepej. TM V hvaležen spomin 1. Katarina Zupanič, Skorba 19, roj. 9. 1. 1922, umrla 29. 9.2014. 2. Marija Paradiž, Hajdoše 7, roj. 16.6. 1927, umrla 9.10.2014. 3. Stjepan Tretinjak, Draženci 68, roj. 12.7.1951, umrl 13. 10.2014. 4. Štefan Turnšek, Gerečja vas 40g, roj. 14.4.1948, umrl 11. 10.2014. 42 Oktober 2014 60 let poroke zakoncev Varžič iz Hajdoš V Martinovi cerkvi na Hajdini je bilo v soboto, 27. septembra, še posebej slovesno. V krogu sorodnikov in prijateljev sta biserni zakonski jubilej proslavila zakonca Ana in Ivan Varžič iz Hajdoš. Civilni obred zlate poroke je vodil župan mag. Stanislav Glažar ob navzočnosti zapisnikarja svečanega obreda, podžupana Franca Mlakarja. Skupaj sta slavljencema čestitala tudi v imenu občanov občine Hajdina ter jima zaželela še mnogo zdravih let v zakonu. Slovesno mašo je daroval naddekan Marijan Fesel, s pesmijo pa je slavljencema čestitala Ula Šegula. Zakonca Varžič, Ivan in Ana, z dekliškim priimkom Šeruga, sta se poročila 20. septembra 1954 v Staršah. Oba prihajata iz sosednje Slovenje vasi, skupen dom in družino pa sta si ustvarila v Hajdošah, kjer sta združila ljubezen, srečo, uspehe in neuspehe - predvsem pa toplino in varnost. Trdna volja, vera in povezanost so jima zagotovili ohraniti življenjsko moč in trdnost v njunih 60 letih skupnega življenja. V zakonu so se jima rodili Silva, Ivan in Ivanka, danes pa so njuno veliko veselje in sreča vnuki Jasna, Simona, Mojca, Matej, Katja, Urška, Blaž in Lana ter tudi že pravnuki Kaja, Ana, Nino, Neža, Žiga, Hana, Zara-Ajša, Tia in Tinkara. Kostanji so zadišali za hajdinske upokojence Drugega oktobra je bilo v Dražencih v domu vaščanov spet veselo. Na 11. tradicionalnem kostanjevem pikniku se je zbralo veliko število upokojencev, ki so lep jesenski popoldan izkoristili za svoje srečanje. Bisernoporočenca Varžič v družbi prič, vnukinj Mojce Ornik in Jasne Strnad Foto: arhiv Varžič Ob častitljivem zakonskem jubileju sta slavljenca obudila marsikateri spomin, prisluhnila številnim dobrim in lepim željam ter nazdravila še na mnoga, srečna in zdrava skupna leta. Bisernoporočencema Varžič čestitamo tudi iz uredništva Hajdinčan! TM Po zdravici je sledilo kosilo, ki so ga skuhali pri Čelanovih. Pogovor se je vrtel okoli dnevno aktualnih zadev, vmes se je oglasila pesem, tudi zaplesali so. Redno pa so odhajali »v kontrolo«, kaj se dogaja okoli vsestranskega Edija in njegovih pomočnikov. Besedilo in foto: S. Brodnjak Uvodoma so po pozdravu predsednika DU Hajdina Antona Cestnika zapeli oboji pevci. Ugotovili so, da v mešani zasedbi tudi zelo lepo zapojejo. Kaj bi šele bilo, če bi bili vsi kompletni? T: 021 78 06 430 GSM 04H 670 102 I www.iblo.si E: iblo@iblo.sil Vljudno vas vabim na prireditev ob16. prazniku Občine Hajdina v soboto, 8. novembra 2014, ob 15. uri z 19. tradicionalno prireditvijo »IZ MOŠTA VIMO - PRIDI MA HAJDIMO« v farni cerkvi sv. Martina, ob 16.30 z osrednjo prireditvijo v šotoru na trgu pred občino. Vesel bom, če se boste tudi vi pridružili našemu praznovanju! Mag. Stanislav Glažar župan Občine Hajdina ; 1$ GLEDALIŠKI SPEKTAKEL - KOMEDIJA DOBRI VOJiK &VEJK Več kot štirideset nastopajočih igralcev, pevcev in plesalcev! Izvedba: KG D PTIČICA' In gostje Nedelja, 9. november 2014, ob 18. uri PRIREDITVENI ŠOTOR NA TRGU PRED OBČINO HAJDINA Brezplačne vstopnice bodo na voljo v občinski upravi. ka ETELKAKAKANY kin mož PIŠTA KAKANY DOBRI VOJAK SVEJK JAROSLAV HAŠEK Priredba in režija: JOŽE EKART iči SAGADIN tatic PIGNAR ernarda KURBUS ig. MANJA VINKO Predstava sega v čas velikih grozot pred stotimi leti in predstavlja nenasilen odpor proti posameznikom in institucijam vseh hierarhičnih stopenj. Jožef Švejk, se v začetku 1. svetovne vojne znajde v zaporu. Kasneje postane sluga vojaškega duhovnika, ki ga zaigra pri kartah in ga zato prepusti mlademu nadobudnemu oficirju, s katerim Švejk doživi nove zgode in nezgode. Med drugim Švejk pristane celo v ujetništvu lastne vojske. Toda tudi takrat, ko je že zapisan smrti, se uspe izogniti najhujšemu. Švejk ni upornik, ni protestnik in nima sovražnikov. Je le človek, ki poskuša čim manj stresno preživeti v nenormalnih okoliščinah, v katere ga znova in znova zapleta življenje. l/se sprejema prostodušno in stoično, pri tem pa spravlja ob živce vojaške in uradniške avtoritete, kar gledalce večkrat nasilji. STOS 0™ fBSfe^ Jgp] |S!| „l-nOLC HAJDINČAN je glasilo Občine Hajdina. Člani uredništva: Tatjana Mohorko (odgovorna urednica), Silva Hajšek, Jože Mohorič, Tanja Furek, Maja Leber, Magda Intihar, Silvestra Brodnjak, Sanja Kokol in Estera Korošec Lektoriranje: Petra Krajnc Tisk: Tiskarna Ekart, d. o. o. Oblikovanje in priprava na tisk: Mspot, s. p. Naslov uredništva: Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 44a, 2288 Hajdina, telefon: 02 788 30 30, telefaks 02 788 30 31, elektronski naslov: uprava@hajdina.si Glasilo Občine Hajdina je vpisano v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 1639. V skladu z določili Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 33/2009, 13/2011 - uradno | prečiščeno besedilo, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012) je glasilo Hajdinčan uvrščeno v proizvode, od katerih se obračunava in plačuje 9,5-odstotni davek. SVENŠEK in