IZ VSEBINE:
3.	Podpredsednik republiške skupščine
Vane Gošnik
4.	Sozd REK le še do 1. julija
5.	Moja pisma
9. Taborišče Mathausen
Delegati nove sestave velenjske občinske skupščine so zasedali pred tednom dni. Svojega vodstva še niso izvolili, dogovorili pa so se za pravila igre — sprejeli so svoj poslovnik. Z delom bodo nadaljevali ta ponedeljek, ko bomo gotovo že vedeli, kdo bo prvi človek občine.
Velenje—Mozirje
Brezposelnost vsak mesec večja
Tako v velenjski kot v mozirski občini brezposelnost iz meseca v mesec raste. Konec aprila je preko velenjskega Zavoda za zaposlovanje iskalo delo 1072 oseb, samo v aprilu se jih je na novo prijavilo 247, kar je največ doslej. Več kot polovica iskalcev zaposlitve je žensk (616), več kot polovica jih ne razpolaga z nobeno izobrazbo, skoraj tretjina jih išče svojo prvo zaposlitev. 260 med njimi je takšnih, ki so iz tega ali onega razloga težje zaposljivi. V aprilu so preko velenjskega Zavoda za zaposlovanje uspeli zaposliti 65 oseb.
V sosednji, mozirski občini, je s pomočjo Zavoda za zaposlovanje iskalo delo 173 oseb, med njimi 71 žensk (malo več kot tretjina), manj kot polovica je v mozirski občini
tistih, ki nimajo nobene izobrazbe (drugače kot v Velenju). Prvo zaposlitev išče 29 oseb. V aprilu so uspeli preko Zavoda za zaposlovanje najti delo štirim brezposelnim.
V občini Velenje je začela zaposlenost po skoraj dvajsetih letih rasti leta 1987 prvič upadati, začel se je kazati odmik od tedaj prevladujoče politike ekstenzivnega zaposlovanja, ko so bile letne stopnje rasti tudi tri, štiri in več odstotkov. Temu primerno se je začela povečevati brezposelnost, sprva počasi, zdaj pa vedno bolj naglo. Če smo v občini Velenje še leta 1986 beležili komaj 1,2 odstotno relativno brezposelnost, smo že tri leta kasneje 3 odstotno, za letos pa strokovnjaki napovedujejo, da bo gotovo presegla 5 odstotkov.	(mkp)
Prometna varnost v
nama
TITOVO VELENJE
seja velenjske skupščine nove sestave

titovo velenje, 17. maja številka 18, cena 6 dinarjev
Zagorje
Republiška revija pevskih zborov
Ta konec tedna bo gotovo nadvse veselo v Zagorju, in sicer na republiški reviji otroških in mladinskih pevskih zborov. Kot smo že zapisali, bodo na njem nastopili tudi zbori iz naše občine, ki jih je osebna komisija odbrala med nastopajočimi 33. srečanja občinskih pevskih zborov »Pozdrav pomladi«.
Med otroškimi pevskimi zbori se bodo tako predstavili zbor podružnične osnovne šole Škale pod vodstvom Eme Kumer, Šaleka, ki ga vodi Natalija Lukanc. V konkurenci mlajših mladinskih zborov pa bodo prepevali pevci in pevke zbora osnovne šole Antona Aškerca iz Titovega Velenja. Vodi ga Manja Gošnik-Vovk.
Tudi pri mladinskih pevskih zborih bodo ljubitelji tovrstne glasbe slišali pevce in pevke iz naše občine. Na republiški reviji bodo namreč v tej konkurenci nastopili zbori osnovnih šol Karla Destovnika Kajuha pod vod-
stvom Valerije Balažič, Biba Ro-eck, vodi ga Marija Čerkez, oba Šoštanj, Veljka Vlahoviča ki bo zapel pod taktirko Rožice Napotnik, Mihe Pintarja Toleda, vodi ga Matjaž Vehovec ter Centra srednjih šol iz Titovega Velenja pod vodstvom Danice Pirečnik.
'P
Z MUSTANGOM
V NOVO KVALITETO, EVROPO IN SVET!
(Primorske novice)
Na velenjskem gradu bo razstavljala
Slovaška slikarka
v petek, 18. maja, ob 19.30 bodo na velenjskem gradu odprli razstavo slik slovaške akademske slikarke Edite Ambrušove. Predstavila bo 22 olj na platnu v štirih tematskih fazah. V kulturnem programu bosta nastopili Špela Močnik — flavta in Jure Tram-puš — kitara.
Razstavo bo odprl generalni konzul ČSFR dr. Karel Ručka.
lani
Žal k izboljšanju prometne varnosti ni pripomogla poostrena kontrola miličnikov, niti vse akcije, ki so jih izvajali z ostalimi dejavniki, ki skrbijo za varnost v cestnem prometu.
b. m.
Občinskega vodstva še nimamo
Predvolilna in volilna mrzlica je za nami, začelo se je čisto zares, v delegatskih klopeh. Velenjski so prvič sedli vanje pred tednom dni.
Prvotno je bilo predvideno, da bodo že na tej seji izvolili novo vodstvo, vendar so to točko umaknili z dnevnega reda, saj so se tako dogovorili predstavniki strank, ki so se na seji zbrali dan prej. Zaradi praznikov in pomanjkanja časa namreč niso uspeli dovolj kvalitetno opraviti vseh aktivnosti potrebnih za oblikovanje predloga za prevzem najodgovornejših nalog v občinski skupščini.
Tako so poslanci nove občinske skupščine namenili osrednjo pozornost poročilu občinske volilne komisije ter sprejemu začasnega poslovnika skupščine.- Tako so se torej dogovorili za pravila igre — pravila volitev najodgovornejših. Sprejeli so statutarni sklep s katerim bodo delegati zagotovili, da bodo ravnali pri svojem delu v občinski skupščini po ustavi in zakonih ter da bodo vestno in odgovorno opravljali svojo dolžnost.
Pa še nekaj zanimivosti iz poslovnika!
Dogovorili so se, da bodo imeli posamezni zbori predsednike in namestnike, da je mogoče predlagati kandidate za predsednika in podpredsednika občinske skupščine ter predsednike zborov na samem zasedanju občinske skupščine. Prvotno je bilo predlagano, da naj bi bili predlogi podani pet dni prej. Predloge lahko podajo skupine najmanj petih delegatov (prvotni predlog desetih delegatov). Soglašali so, da lahko posamezni delegati pod-pro le en predlog za posamezno nalogo, da so volitve tajne. Na enak način bodo delegati izvolili tudi mandatorja izvršnega sveta, ki mora takoj za tem, najkajsneje v roku desetih dni predložiti v potrditev sestavo novega izvršnega sveta. Dokler nova občinska vlada ne bo izvoljena, mora naloge opravljati sedanji izvršni svet.
Precej dilem je bilo tudi okoli tega, ali bomo imeli v
občini Velenje v bodoče profesionalnega ali neprofesionalnega župana. Mnenja so bila deljena, verjetno glede na predloge, saj nameravajo nekatere stranke predlagati kandidate, ki bi to nalogo opravljali neprofesionalno. Svoje mnenje o tem je povedal tudi dosedanji župan, ki je bil v zadnjem obdobju precej kritiziran, saj že nekaj časa te naloge ne opravlja profesionalno. Menil je, da je občina Velenje tako velika, to pa velja tudi za naloge župana, da je treba to delo opravljati profesionalno.
Tega vprašanja niso dorekli, ampak se dogovorili, da je bodo ob predlaganem kandidatu za župana jasno zapisati, kako (profesionalno ali neprofesionalno), je pripravljen prevzeti to dolžnost.
Vsekakor bo vse to bolj jasno že v ponedeljek, 21. maja, popoldne, saj bodo tega dne delegati ob 14. uri zopet sedli v delegatske klopi. In verjetno že izvolili tudi prvega človeka občine Velenje, (na 5. strani še fotokronika) Mira Zakošek fotografije Bogdan Mugerle
Stanje slabše kot
S prometno varnostjo v občini Velenje v prvih letošnjih štirih mesecih nikakor ne moremo biti zadovoljni, zlasti v primerjavi z enakim lanskim obdobjem.
Stanje se je namreč močno poslabšalo, tako glede števila prometnih nezgod, in še bolj glede posledic. Število nezgod se sicer ni bistveno povečalo, hujše pa so posledice, saj lani v prvih štirih mesecih ni bilo nobene nesreče s smrtnim izidom, letos pa že dve. Med vzroki za nezgode je še vedno na prvem mestu neprimerna in neprilagojena hitrost (12), sledi izsiljevanje prednosti (5), nenadno prečkanje ceste (4) in tako naprej. V teh podatkih iz objektivnih razlogov niso našteti podatki o povzročiteljih pod vplivom alkohola, so pa zelo številni. Vsekakor so med povzročitelji nezgod kot že več let nazaj na prvem mestu vozniki osebnih avtomobi-
lov, sledijo vozniki koles z motorjem, zatem pa pešci, kar je še posebej zaskrbljujoče. Odveč tudi ni podatek, da se je največ prometnih nezgod pripetilo na mestnih ulicah v Titovem Velenju, kjer so zlasti izpostavljena nekatera križišča.
Novice
»Star« izvršni svet še aktiven
(mz) TITOVO VELENJE - Prejšnji teden so se člani velenjskega izvršnega sveta sestali v prepričanju, da je to njihova zadnja seja, vendar jih je občinska skupščina nove sestave, naslednji dan, zadolžila, da svoje delo opravljajo do izvolitve nove občinske vlade.
Vseeno so že prejšnji teden svoje delo zaokrožili s poročilom o opravljenem delu, v katerem so nanizali tudi vse najbolj aktualne naloge, ki jih je po njihovo potrebno kar najhitreje razrešiti. Dopolnili so še osnutek družbenega plana občine Velenje za to srednjeročno obdobje ter pregledali uresničitev občinskega proračuna v letošnjem prvem četrtletju.
(mz)
Razgrnjen lokacijski načrt plinovoda
(mz) TITOVO VELENJE - Komite za gospodarstvo, planiranje in varstvo okolja in velenjski izvršni svet sta posredovala v javno razpravo in razgrnitev lokacijski načrt plinovoda. Preko naše občine naj bi namreč gradili nov plinovod in sicer od Kavč, Podkraja, Bevč, Hrastovca in Cirkovc. Lokacijski načrt bo javno razgrnjen v vseh omenjenih krajevnih skupnostih in v avli občinske skupščine.
(mz)
Popestrili turistično ponudbo
(mz) ŠOŠTANJ — Prizadevni turistični delavci Šoštanja-skušajo kar najbolj popestriti svojo turistično ponudbo na različne načine. Za ta konec tedna so pripravili v Kajuhovem domu dneve dalmatinske kuhinje — medse so povabili kuharja s Korčule, pristna pa bo tudi glasba.
Več telefonskih priključkov
(mkp) V zadnjih štirih letih naj bi v občini Velenje povečali zmogljivosti avtomatskih telefonskih central za skoraj 3700 priključkov. Pa jih bo precej več. Ocenjujejo, da 4332. Zgrajena bo namreč tudi nova avtomatska telefonska centrala Škale z blizu 900 priključki, ki je srednjeročni načrt ni upošteval.
Zamenjava avtomatske telefonske centrale v Šmartnem ob Paki bo opravljena v prvi polovici prihodnjega leta. Do konca tega pa bodo izdelani tudi projekti razširitve telefonskega omrežja za jugovzhodno področje občine — Staro Velenje, Podkraj, Kavče in Šentilj ter za severovzhodno območje — Selo, Paka, Gorica.
Prvi župan
(fk) Šmarje pri Jelšah — V Šmarski občini so prvi na vsem celjskem območju dobili novega župana. Novoizvoljeni delegati se sicer niso zbrali prvi, saj so imeli skupščino v četrtek popoldne, Velenjčani pa že dopoldne, vendar pa so že na prvi seji skupščine že tudi izvolili novo vodstvo. Prvi »ta pravi« župan je postal Franc Potočnik, inženir kmetijstva, pa tudi poslanec kmečke zveze v republiškem družbenopolitičnem zboru. Mandatar za sestavo občinske vlade pa je Marjan Ara-lica.
Po »izkoriščanju« ločitev
(fk) Prebold — Vse kaže, da se bo predilnica v Biogradu na morju ločila od dosedanje matične organizacije — tekstilne tovarne Prebold. Taka naj bi bila rešitev po zadnjih sporih, ko so iz tega obrata naslavljali v Prebold očitke o izkoriščanju, hkrati pa pred časom pričeli štrajk; pri tem je zanimivo, da naj bi pričeli štrajkati zaradi nezadovoljstva z direktorjem obrata. V Preboldu pa ga podpirajo in pravijo, da je le hotel narediti red in držati delovno disciplino.
Ločitev pa seveda pomeni tudi delitev premoženja, saj je preboldska tovarna vložila veliko osnovnega kapitala. Toda Biograjčani denarja nimajo, zato skupaj iščejo nove možne oblike ureditve tega spora. Domala jasno pa je, da skupaj ne bosta več delala.
Nova podoba mestnega gradu
(fk) Celje — Lahko se izkaže, da bodo imeli v Celju spet težave. Vendar tokrat povsem drugačne vrste. Ob sondažnih delih na celjskem mestnem gradu (ob Narodnem domu, do pred nekaj let vojašnica) so namreč odkrili pomembne arhitekturne elemente srednjeveške viteške dvorane. Ker so celjski mestni grad velikokrat prezidavah ter tudi nadzidali eno nadstropje, tudi večina strokovnjakov ni pričakovala takih odkritij. Z deli bodo seveda nadaljevali — ne le to, nekateri so prepričani, da bi z izkopavanji na grajskem dvorišču in drugi okolici odkrili še marsikaj drugega zanimivega.
Težave, ki se lahko pojavijo v Celju, so seveda zato, ker bi kazalo vse te najdbe ustrezno urediti. To pa pomeni, da bi norali spremeniti sedanje načrte o predvideni namembnosti ega območja.
Emona ekspres
Pomlad v praksi
Piše:
VINKO VASLE
Nek moj znanec je pred kakšnim tednom poklical v svoje podjetje, kjer je bil tudi drugače zaposlen, in naročil tedaj še direktorju, da naj se precej potrudi in v podjetju doseže, da bodo njega (znanca torej) imenovali za direktorja. Rečeno, bolje zagroženo — storjeno! Ta oblika »nove« kadrovske politike je seveda izhajala iz dejstva, da je znanec član naše zmagovite demokratične opozicije, ki to ni več, in sploh v stranki ne nepomemben mladenič. In to so v tistem njegovem podjetju tudi dobro vedeli in se ravnali po načelu, da če oblast že ne spoštuješ, se je vsaj boj! Zato so padli na »telefonsko ka-
drovsko politiko«, ki seveda — da bo resnici zadoščeno — ni ravno izum sedanje oblasti, ampak prejšnje, ki tudi ni vprašala, kdo je kaj in kaj zna, ampak jo je zanimalo samo to, čigav je. Bolj je bil »naš«, večje možnosti je imel. In ravno v tem tiči nevarnost za sedanji režim: da se v svoji bleščeči zmagi ne bo znal izmuzniti boljševističnim pastem, ki jih je v predvolilni kampanji toliko napadal, kritiziral in sploh.
Tudi — politično gledano — amaterski napad na TV urednike in nekatere slovenske novinarje je bil poskus zamenjave starih kadrov z novimi. Pri čemer je vladajoča koalicija dosegla samo to, da so se novinarji ne glede na notranje razlike, spore in spopade, cehovsko združili in udarec vrnili. Pa je bilo treba Demosovcem samo malo počakati, pa bi se zadeve na TV Slovenija začele kar same po sebi urejati! Ker so jim očitno primanjkovale informacije, niso vedeli, da je Tv novinarski sindikat že pred časom za 7. maj napovedal štrajk — tudi pro-
ti sedanji televizijski vladajoči strukturi. Namesto tega, si je sindikat zaradi cehovske solidarnosti moral premisliti in štrajk usmeriti proti tistim, ki so toliko obetali.
Vse to napoveduje, da se pri nas, poleg tehnoloških, znova pojavjajo tudi ideološki presežki, ki se bodo zdaj morali pokoriti za svoje grehe, a nekateri tudi samo za prepričanje. Za tiste z grehi je v redu, za te druge pa že malo manj. In če smo že ustoličili splošno narodno spravo z včerajšnjimi sovražniki in »sovražniki«, bo kmalu dozorel čas za novo: ko se bodo morali spraviti strankarsko razdeljeni Slovenci, ker nekako ne fizično in ne geografsko ne gre, da bi eni šli v Evropo, drugi pa bi ostali na Balkanu. Nasploh se mi zdi slabo, da zdaj ne-^ kateri prikrivajo svoje bivše komunistično poreklo in se je v eni od ljubljanskih občin zgodilo, da so nekateri bivši tovariši kar v vrsti stali pred partijskim komitejem, da bi dvignili svoje dokumente, ki bi jih lahko obremenili. Med njimi seveda tudi
takšni, ki so zdaj v drugih, zmagovitih strankah, ker so še pravi čas zaslutili kam piha veter na slovenskem. Si kar predstavljam,kako bodo — ko bo zmagala kakšna druga stranka, kar se v demokraciji rado zgodi — bežali drugam in spet prisegali, da so bili zaradi ogroženosti, ne pa iz srca člani padle stranke. Tudi zato ne razumem trditve gospoda Bučarja, novega predsednika parlamenta, ki je v nastopnem govoru rekel, da so šli komunisti v NOB zato, da bi si izbojevali monopolno oblast. Prvič, zmage niti v sanjah niso mogli predvideti, drugič bi me pa res zanimalo, zakaj je gospod Bučar bil v partizanih! Pa menda ja ne zato, da bi skoraj petdeset let po osvoboditvi prišel do oblasti? Če je tako, potem grem jutri v gozdove in ni vrag, da ne bi vsaj čez dvajset let zasedel kakšen pomemben stolček.
Če gozdovi še bodo, ker jih lubadar in esodva pošteno ogrožata.
Vinko Vasle
Savinjsko-saleska naveza
Odprt lov na novinarje
Saj so že bili časi, ko so bili novinarji v nemilosti; ko so jih dobili po grbi od obstoječe oblasti in so tedaj že domala na vsaki seji gasilskega društva mislili, da lahko tudi udarijo po njih. Ampak složno in ob veliki podpori javnih medijev samo šli v novi čas, ko smo vendarle mislili, da se bodo stvari postavile na svoje mesto. Pa smo se očitno zmotili.
Če natančno pomislim, me sedanji s ploskanjem in vzklikanjem podprt protest »predstavnikov prave demokracije« niti ni povsem presenetil. Zato ne, ker sem nekaj podobnega že začutil v sebi.
Že na predvolilnem zboru ene od nastajajočih strank
na Celjskem so rekli, da mora biti rdečega obveščanja konec. Niso sicer z ničimer podkrepili te svoje trditve, oziroma so za to navedli le drobec. Pa tudi na eni celjskih javnih tribun, kjer so po dolgem in počez obračunavali z našo preteklostjo, so zagrozili, da bo treba v uredništvu počistiti s komunističnimi novinarji. Pa pri tem pozabili, da je ravno tista redakcija, na katero so očitki leteli, bila tedaj najmanj »partijska«.
Očitno je bilo, da so že tedaj nekateri v porajajoči se »svobodi«, kjer so si svobodo razlagali tako, da lahko vsakdo pove, kar hoče, ne da bi za to potreboval kakšen dokaz, videli novinarje le kot
razlagalce ene resnice in še to vedno tiste, ki vleče nazaj.
Zdaj se je v Ljubljani zgodilo, kar se je zgodilo. In če smo pred leti rekli, da revolucija žre svoje otroke, bi lahko v nekem smislu zdaj isto rekli za to našo demokracijo. In zgodilo se je že prav tisto, kar se je dogajalo tedaj, kot sem zapisal na začetku : ko je uradna politika rekla, da je lovopusta konec, so vsi začeli streljati. Pa pridem v gostilno in me ozmerjajo z lažnivcem že takoj, ko zvedo, kdo sem; pa čeprav ne vedo, kaj pišem in za koga. Dovolj je biti eden »tistih«.
Res se bojim, da bo težko iti naprej, če bomo uporabljali slabe stare metode. Končno imamo v slovenskem
vrhu tudi take ljudi, kot je Vane Gošnik, ki je nekoč vendarle precej prisegal na objektivnost javne besede.
Pa Vitodrag Pukl — da naštevam le nekatere vodilne ljudi z našega konca. Zdaj je namreč enkrat čas, ko je celjsko območje v republiškem vrhu kar dobro zastopano. Ne bi bilo prav, da bi zato kdo očitek za nekatere slabe poteze naslavljal na ta naš konec.
Je že res, da smo novinarji vedno trdili, da nismo le ogledalo, ampak tudi ustvarjalci — toda včasih je komu tudi dobro pokazati samo ogledalo. To pokaže nepo-tvorjeno sliko!
(frk)
Celjsko območje
Poti nazaj ni več
Sinoči se je pričel na Rogli letošnji posvet ekonomistov in podjetnikov — 6. tribuna tržnega gospodarstva. Ti posveti privabijo na Rogli vedno dosti udeležencev; tako je bilo že tedaj, ko so z mislijo o trgu in nujnosti takega obnašanja bolj ali manj orali ledino, pa seveda zdaj, ko smo v trg in trženje vendarle že dodobra stopili. Saj pravijo organizatorji, da so se ta čas razmere pri nas tako spremenile, da poti nazaj ni več.
Prav s tržnim obnašanjem naj bi si tudi priborili vstop v Evropsko skupnost. Še lani so predstavniki te skupnosti in nekateri naši predstavniki
govorili o tem, kaj moramo storiti, da se bomo skupnosti približali. Do letos se je pri tem veliko zgodilo in predsednik zveznega predsedstva dr. Janez Drnovšek je po vrnitvi s sedeža Skupnosti napovedal že kar skorajšnjo vključitev. Zato tudi letos ne bodo več govorili toliko o splošnih pogojih, bolj naj bi dali besedo tistim, ki morajo stvari primerno urediti v svojih podjetjih. Ob vsem tem pa seveda ne bodo mogli mimo dveh osnovnih stvari: razjasnjevanju pojma trga kapitala in problematike lastnine. Ob predstavitvi trga kapitala v tržnih pogojih bodo predstavili tudi delo ljubljan-
ske borze, predstavnik laške pivovarne pa bo spregovoril o projektu in realizaciji vključitve vrednostnih papirjev v kapital podjetja.
Nasploh velja, da bodo ob nekaterih znanih strokovnjakih od drugod na tej tribuni dali tvoren prispevek predstavniki podjetij s celjskega območja. Tako bo na tematski razpravi o izdelkih široke potrošnje danes pripravil uvodni prispevek magister Jure Toplak iz Gorenja, v razpravi o izdelkih industrijske potrošnje bo med uvodničarji tudi Breda Kovše iz konjiškega Konusa, Aleš lic iz Kovinotehne pa bo sprego-
voril v delu razprave o vlogi trgovine v Evropi 92.
Razprava na letošnji tribuni naj bi pripomogla tudi k temu, da bi v sedanjih zaostrenih razmerah, ko še več delavcem grozi izguba delovnega mesta, še bolj pospešili pravočasno izdelavo tržno sprejemljivih programov in izdelkov. O tem so razpravljali že lani, ko so ob obravnavi »majskih ukrepov« že zaznavali nove razmere — zdaj so te že pokazale sadove. Seveda tudi v velikem številu »kritičnih« organizacij, ki jim grozi stečaj.
(-fk)
Vane Gošnik, sociolog iz Titovega Velenja, podpredsednik Zelenih Slovenije in predsednik Zelenih Velenja, je novi podpredsednik prvega povojnega večstrankarskega slovenskega parlamenta. Gotovo ga ni treba posebej predstavljati, Ve-lenjčanom in bralcem Našega časa je dobro znan. Mi smo se z njim srečali v nedeljo zjutraj, ker prej in kasneje za pogovor ni imel časa — obveznosti doma in obveznosti v republiškem središču, sta mu to preprečevali.
•	Kako se počutiš v vlogi podpredsednika slovenskega parlamenta?
VANE GOŠNIK: »Še
vedno so to precej mešani občutki. Zgodilo se je hitro, kot se je hitro dogajalo vse v zadnjem času v slovenskem političnem prostoru. Moja izvolitev je posledica dejstva, da se stranke Demosa niso uspele dogovoriti s preostalimi strankami o možni razdelitvi najvišjih funkcij v skupščini Slovenije. Znano je, da je Demos želel obdržati zase dve pomembni funkciji — predsednika skupščine in predsednika družbenopolitičnega zbora in eno manj pomembno, to je podpredsednika zbora združenega dela. Preostalih šest funkcij je bil Demos pripravljen prepustiti strankam današnje opozicije v republiški skupščini. Do tega sporazuma ni prišlo, zato je bil Demos prisiljen sam prevzeti vso breme sestave nove skupščine. Pri tem smo postali kandidati tudi nekateri poslanci, ki sprva nismo bili predvideni. Jaz sem bil sicer že v prejšnjem scenariju nekako kandidat za predsednika družbenopolitičnega zbora, vendar sem to funkcijo odklonil.«
•	Zdaj boš gotovo več v Ljubljani kot v Titovem Velenju, koliko se ti bo zaradi tega spremenilo življenje?
VANE GOŠNIK: »Ni mi še povsem jasno koliko se bo spremenilo, prav gotovo pa se bo. Funkcija enega od podpredsednikov republiške skupščine je profesionalna in zahteva celega človeka, vendar jaz nameravam ostati prebivalec Šaleške doline, nameravam dejavno delovati pri Zelenih Velenja, torej se ne mislim za stalno preseliti v Ljubljano, gotovo pa bom večji del delovnega tedna v Ljubljani. Bilo bi zelo neprijetno in žal bi mi bilo, če bi Zeleni Velenja po toliko vloženega dela na naslednjih volitvah ostali brez ustreznega števila odbornikov v občinski skupščini. Današnjih pet odbornikov nam daje možnost uresničevati cilje,
) )
II, UMU JO OLG ÜOrOCHK)
iiim n]m take
riiOoti«
ki smo si jih zastavili, in ki smo jih volilcem obljubili.«
# Spraševali smo te že o tem, kakšni bodo tvoji prvi koraki kot poslanca Zelenih v republiškem družbenopolitičnem zboru, naj te zato sedaj vprašamo, kako boš deloval kot podpredsednik skupščine?
VANE GOŠNIK: »Z dr. Francetom Bučarjem, mojim predpostavljenim v tem mandatu kolikor bo pač trajal, se ne strinjam povsem, ko je pred kratkim dejal, da bo kot predsednik skupščine zastopal mnenje svoje stranke oziroma Demosa. Moje mnenje je, da so vse tri funkcije nadstran-karske. Vsak nosilec te funkcije lahko in mora glasovati tako kot je v interesu njegove stranke, vendar pa mora samo vodenje sej skupščin delovati nadstran-karsko, ne sme se tak človek opredeljevati za eno ali drugo stran, vodenje mora biti takšno, da daje najboljše možne rezultate. Najpomembneje v času, ki prihaja, pa je preprečevati blokade pri delu skupščine. Vsem je jasno, da bo do tega prihajalo, bati se je, da bi prišlo do najhujšega, to je do možnega razpada skupščine in vseh posledic, ki bi jih to prineslo. Vloga vseh treh nosilcev funkcij je zato zelo odgovorna do celotnega slovenskega naroda, saj mi ni jasno, kaj bi se zgodilo, če bi ta skupščina ne zmogla delovati.«
9 S čim konkretno boste v parlamentu začeli?
VANE GOŠNIK: »Prva stvar je imenovanje mandatarja republiške skupščine. Jasno je, da bo to Lojze Peterle, sestava vlade, sestava vladnega programa, sprejetje tega programa. Potem pa — takojšnja priprava za sprejem nove slovenske ustave, vzporedno s tem pa že udejanjanje konfederal-nega statusa republike Slovenije v Jugoslaviji ter ekonomsko in politično osamosvajanje Slovenije. Ni mi jasno, kaj se bo zgodilo, ko bomo zaznali vse razsežnosti ekonomskega in fi-
nančnega kolapsa pred katerim smo. Zadnji primer je Elan, firma, za katero se verjetno nikomur ni sanjalo, da se je lahko potopila tako globoko kot se je. Ampak po moje to niti približno še ni vse. Ko bomo razkrili vse mehanizme preli-
parlamentu, in drugi cilj —
uresničiti skupne točke skupnega programa. Ker oba cilja — konfederalni status Slovenije in sprejetje nove ustave še nista uresničena, ne vidim razloga, da republiški Demos ne bi ostal takšen kot je, vsaj še
vanja sredstev oziroma locirali vsa finančna brezna, ki so tukaj tudi kot posledica politike, ki jo je vodil, in ki jo vodi Beograd, ko bodo vsi računi na mizi, šele potem bodo znane razsežnosti ekonomske situacije v Sloveniji in šele takrat bo mogoče zastaviti prave načrte za reševanje.«
# Vemo, da ste Zeleni Velenja izstopili iz Demosa. V Mladini pa v zvezi z Zelenimi Slovenije beremo: >po eni strani so še vedno člani Demosa, po drugi pa že vztrajajo pri tem, da se v kuhanje predvolilne kaše vključi liberalce. Na sestanku kluba Demosa, ki je potekal pred sejo parlamenta, so se Zeleni vendarle odločili, da se bodo obnašali kot člani Demosa<. Trdite, da je bil ta korak nujen, da ne bi prišlo do razpada Demosa. Kako to komentiraš?
VANE GOŠNIK: »Znano je, zakaj smo se Zeleni pridružili republiškemu Demosu — preprosto zato, da bi lažje uresničili svoj prvi cilj: doseči najmanj absolutno večino v republiškem
kakšno leto, kolikor je najmanj potrebno za sprejetje nove slovenske ustave. Tukaj smo se Zeleni tik pred prvo sejo republiške skupščine obnašali tako kot smo se edino lahko — nismo razmišljali o kakršnem koli izstopu iz Demosa, saj bi to pomenilo njegov razpad. Brez Zelenih Slovenije Demos nima več absolutve večine. Bomo pa Zeleni vztrajali na tem, da je naša barva med strankami Demosa razpoznavna in pri uresničevanju tistih skupnih točk Demosa, ki smo jih prispevali vanj Zeleni Slovenije.«
• Kako pa je na lokalni ravni?
VANE GOŠNIK: »Povsem drugače. Kot je znano, smo imeli Zeleni na lokalnih ravneh povsem proste roke. Lahko smo se povezovali s komer koli, le z dvema strankama ne — Zvezo komunistov in Socialistično zvezo. Tak je bil sklep izvršnega odbora, pa še ta je bil bolj mišljen v obliki priporočila. V Velenju smo bili Zeleni del predvolilne koalicije De-
mosa, po volitvah pa je prišlo do položaja, v katerem smo se morali odločiti, da izstopimo iz možne povolil-ne povezave. Razloga sta dva. Stranke Demosa, omeniti moram žal prav eno — Slovensko demokratično zvezo, ni bila pripravljena sprejeti in sooblikovati skupnega programa Demosa. Drugi razlog pa je bil, da nismo uspeli priti do sporazuma o oblikovanju skupnih pravil igre za kandidiranje funkcionarjev občinske skupščine. Lahko pa bi dodal še tretjega, ki je manj pomemben — to pa je dejstvo, da stranke Demosa na občinskih volitvah niso dobile absolutne večine v občinski DPZ. Torej naš izstop iz povolilne koalicije Demosa ni pomenil bistveno oteževanje položaja ostalim strankam. Zeleni smo se odločili, da v občinski skupščini in občinskem političnem prostoru nastopamo samostojno, in da se bomo povezovali z vsemi strankami, ki bodo podpirale naše konkretne težnje, zahteve in cilje.«
•	Se je ta izstop Zelenih iz velenjskega Demosa kaj odrazil v republiški skupščini?
VANE GOŠNIK: »Ja
prav v zvezi z mano je prišlo do neprijetnosti pred prvim zasedanjem. V ponedeljek (prejšnji) je imel republiški Demos plenarno zasedanje, na katerem so bile postavljene kandidature za republiško skupščino. Oglasil se je poslanec, član Demosa in izjavil, da se mu zdi moja kandidatura neprimerna, saj da sem izstopil iz Demosa. Tega seveda nisem storil, ampak smo Zeleni Velenja izstopili iz možne povolilne koalicije. Reakcija predsedujočih je bila pomirjujoča, dejali so, da so lokalne poteze strankarskih vodij oziroma lokalnih strank povsem njihova avtonomna zadeva, in da to ne more vplivati na kandidaturo za republiško skupščino, da pri tem pač igra najpomembnejšo vlogo teža posamezne osebe oziroma njene kvalitete.«
#	Kako pa ocenjuješ zahtevo soboškega Demosa po zamenjavi nekaterih urednikov in novinarjev televizije Slovenije?
VANE GOŠNIK: »To ni bila zahteva Demosa, ampak telegram naslovljen na predsednika republike Slovenije Milana Kučana, v katerem je ta Demos prosil predsednika, da uredi določene stvari pri urednikih televizije Slovenija, ki so po njihovem mnenju nekorektno prenašali prvo zasedanje republiške skupščine. Ured-
niki so naredili iz tega pravi rompompom, pri tem je zanimivo dejstvo, da se tako solidarno doslej ti uredniki niso obnašali ob nobenem primeru, ko so novinarji zgubljali službe, ko so izgubili funkcije urednikov. In zdi se mi ta zadeva precej neokusna, je pa seveda razlog za to v njihovem strahu, da bi izgubili pomembna mesta. Vemo kakšen pomen imajo mediji v vsaki državi. Če bo ostala televizija Slovenija državni medij, in če bosta vsaj prvi program televizije in prvi program Radia Ljubljana ostala nacionalnega pomena, to pač pomeni, da bo imela država, se pravi parlament, pomembno vlogo pri imenovanju urednikov. Domnevam, da bo tu prišlo do sprememb. Nekatera imena se bodo morala zamenjati, o tem odloča slovenski parlament, ne pa posamezniki. Ne vidim pa prav nobene bojazni in to je iz trte zvito, da bi kdo preganjal novinarje, da bi jih kdo metal iz služb. Novinarji bodo morali v bodoče pač zadovoljevati strokovne kriterije pri svojem delu, morali bodo delati tako kot se spodobi, profesionalno in taki bodo ostali v svojih službah, drugi pač ne. Ampak, o tem ne bodo odločali politiki, temveč izključno uredniki.«
•	Kako so te sprejeli Ve-lenjčani na četrtkovi seji parlamenta?
VANE GOŠNIK: »Oh, meni je bilo nerodno, ker nisem vajen take pozornosti. Res je, da mi je mnogo ljudi čestitalo, tudi predsednik skupščine Drago Šulek je na samem začetku zasedanja izrekel čestitko. Bil sem počaščen, ampak kot pravim, nisem vajen takšne pozornosti. V takšni obliki seveda. V drugačni ja. Sem pač kamen spotike marsikje s svojimi stališči. Prijetno je bilo, seveda. Ampak to hitro splahni ob vseh težkih zadevah, ki so pred nami in pred mano osebno.« __
•	Boš ostal še naprej Vane Gošnik, tak kot ga poznamo Velenjčani?
VANE GOŠNIK: »A, seveda in ostal bom tudi Ve-lenjčan. Ostal sem in bom odbornik, delegat v občinski skupščini, kjer imamo Zeleni Velenja marsikaj za postorit. Naša želja in upanje je, da bomo uresničili najpomembnejši cilj, s katerim smo šli pred volilce, to je, da bomo dosegli 90 odstotno zmanjšanje bruhanja žveplovega dioksida iz šo-štanjske termoelektrarne do konca leta 1992.«
MILENA KRSTIČ-PLANINC
Svobodni sindikati preverjajo članstvo
V občini Velenje, tako kot tudi drugje, poteka v tem času včlanjevanje v sindikate dejavnosti Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, ki naj bi ga sklenili do konca maja. Možnost pristopa v sindikat pa bo možna seveda tudi naprej. Akcije včlanjevanja potekajo v podjetjih, na Občinskem svetu pa je odprto stalno vpisno mesto za nezaposlene delavce, za delavce zaposlene pri zasebnih obrtnikih, upokojence, ljudi, ki delajo v svobodnih poklicih, vsak delovni dan od 7. do 15. ure.
Iz podjetij sproti pošiljajo na Občinski svet zbrane pristopne izjave, od tod pa jih pošljejo potem na Zvezo Svobodnih sindikatov Slovenije.
Do 15. maja je na Občinski svet prispelo 4170 pristopnih izjav. Akcijo so zaključili v nekaterih manjših sindikatih podjetij — Interevropi, v bivših družbenopolitičnih organizacijah, v Merx Pekarne, Gozdnem gospodarstvu Šoštanj, kjer se je v sindikat poprečno včlanilo 95 odstotkov zaposlenih. Z Rudnika lignita Velenje so doslej poslali 3055 izjav, iz Elkroja 170, Elektrostrojne opreme 292, Sipaka 154. »Pri tem kako poteka včlanjevanje je veliko odvisno od sindikalnega zaupnika in njegovega pristopa k članom, od poznavanja programa,« pravi Mira Videčnik, predsednica Občinskega sveta Zveze Svobodnih sindikatov Velenja.
(mkp)
Izobraževanje sedanjih in bodočih podjetnikov
Savinjsko-Šaleška gospodarska zbornica zadnje čase precej pozornosti namenja izobraževanju sedanjih in bodočih podjetnikov in obrtnikov. Konec prejšnjega tedna so v sodelovanju z Delavsko univerzo pripravili eno od oblik, ki je bila zelo dobro obiskana.
Po besedah Boža Lednika, to ne bi smelo presenečati, saj se pred ljudmi v zvezi s podjetništvom pojavlja veliko vprašanj, o tem recimo kako začeti, kje začeti. »Vsak dan prihajajo k nam na zbornico ljudje, ki jih to zanima. Da bi kakovostno in več hkratim omogočili ta znanja, smo se skupaj z Delavsko univerzo odločili za predavanje«, pravi Lednik. >Kako upravljati malo pod-jetje< je bil skupni naslov, pod katerim so se seznanili z uvozno-izvoznimi predpisi, sklepanjem pogodb, ustanavljanjem podjetij, vodenjem knjig ...
Danes popoldne (četrtek, 17. maja) bodo pripravili brezplačno okroglo mizo o tem kako sploh začeti, kjer bodo bodoči podjetniki dobili prve in konkretne napotke. Na zbornici razmišljajo o tem, da bi jim en dan v tednu nudili brezplačne informacije in svetovali.
Zaenkrat pa vas vabijo, da se okrogle mize udeležite že danes. Na Delavski univerzi se bo pričela ob 16. uri in trajala do 20. ure.	(niki>)
Namesto postavke »sodelovanje Titovih mest«
Več denarja za »pokroviteljstvo«
Pri uresničevanju programa telesne kulture za letos ostaja odprtih vrsto vprašanj, med drugim tudi srečanje partnerskih mest. Letos naj bi se športniki naše občine udeležili mladinskega športnega festivala v Schiedamu. Zaradi vse večjih finančnih zagat klubov in društev naše občine pa telesna kultura tega bremena ne zmore.
Izvajanje dejavnosti na področju športa in rekreacije doma je pač prednostna in je zato, po mnenju članov odbora za telesno kulturo in komiteja za družbene dejavnosti, odpovedovanje vseh oblikam sodelovanja kot so srečanje Titovih mest, pobratenih ZTKO-jev in partnerskih mest povsem na mestu. Rezervirana sredstva za te namene bo telesna kultura tako raje namenila za pokroviteljstva ter tekmovalni in vrhunski šport oziroma za reševanje finančnih težav naših rokometnih ekip.
'P
Titovo Velenje - Kviz o škodljivostih
V splet vrste akcij, ki jih v mesecu maju organizira občinska organizacija Rdečega križa Velenje, sodi tudi kviz o škodljivosti naslad sodobnega časa — o alkoholizmu in narkomaniji.
Ta bo v soboto, 19. maja, v prostorih osnovne šole Šalek v Titovem Velenju. Udeležile se ga bodo po dve tričlanski ekipi i/ vseh osnovnih šol velenjske občine ter po ena ekipa iz vsake usmeritve na Centru srednjih šol.
Dneve prijetnega nakupa
Rek — Elektrostrojna oprema
Preizkus naprave za odžvepljevanje
Erina maloprodaja pripravila
V lanskem letu je ESO podpisal s TEŠ-em pogodbo o izgradnji naprave za aditivno odžveplavanje dimnih plinov za bloke 5, 4, 3 ter ena in dva. Pogodba zajema tudi izgradnjo centralnega skladišča z zmogljivostjo 4.000 kubičnih metrov aditiva. ESO je projektant omenjene naprave in generalni dobavitelj potrebnega materiala, sodelujejo pa še Hidromontaža, Gostol in Metalna. V pogodbi je zapisano, da bodo dela na napravi za odževplavanje dimnih plinov potekala postopno v letošnjem letu.
Kaj so doslej že storili? Od 17. do 26. aprila je bil na bloku 5 že opravljen zagonski preiskus naprave. V tem času je bilo uporabljeno, oziroma vpihano, v kurišče 250 ton aditiva in sicer prahu kalcit-ne moke ter hidriranega in karbidnega apna. Vodja projekta inž. Slobodan Petrovič nam je že povedal, da so bili preikusi uspešni in zaključeni pred začetkom remonta bloka 5. Po mnenju strokovnjakov, ki delajo na tem projektu so prvi rezultati zelo dobri in obetavni, sproti pa jih je spremljal in ugotavljal dobre in slabe strani inštitut Milan Vidmar iz Ljubljane.
Levo spodaj: izgradnja centralnega skladišča aditiva; desno zgoraj: postrojenje AODP na bloku 5
Zapišimo, da je bilo očiščenih 40 do 45 odstotkov dimnih plinov.
In še nekaj o prihodnjih aktivnostih pri izgradnji naprave za aditivno odžveplavanje dimnih plinov. Po mrežnem planu so naslednje: na bloku 5 junija tehnični pregled in v začetku julija pričetek rednega obratovanja; na bloku 4, maja začetek montaže naprave, predviden začetek obratovanja v oktobru; centralno skladišče aditiva; maja začetek montaže,
trenutno izvajajo gradbena dela, prve količine aditiva pa naj bi skladišče sprejelo v oktobru; bloki I, 2, 3 so v fazi projektiranja, začetek obratovanja naprave je predviden za konec leta 1990.
Gradnja naprave poteka po pogodbenih rokih z dobrim sodelovanjem s predstavniki investitorja. Neodvisno od omenjenega projekta se v ESU pospešeno pripravljajo na mednarodni razpis naprave za končno čiščenje dimnih plinov.	B. M.
Sozd Rek Franc Leskošek-Luka le še do 1. julija
Prerazporediti premoženje in kadre
Po petkovi seji delavskega sveta sozda REK Franc Leskošek-Luka je jasno, da kombinata že 1. julija letos ne bo več. Ne glede na to, ali se bosta do takrat že uspeli v samostojni družbeni podjetji registrirati Termoelektrarna Šoštanj in Rudnik lignita Velenje ali ne. Z osamosvojitvijo obeh energetskih delovnih organizacij v samostojni podjetji namreč prenehajo vse pravne podlage, ki so utemeljevale obstoj sozda.
Nedorečeno ostaja še vprašanje, kaj z delovno skupnostjo Zavarovanje in kaj z Družbenim standardom, medtem ko so se v Avtoprevozništvu in servisih že odločili, da se do 1. julija skušajo tudi sami organizirati v podjetje.
Posodobljeno poslovanje v trgovinah
V času Erinih poslovnih dni, se	<
v prostorih skladiščno poslovnega centra v industrijski coni dogaja vsak dan kaj zanimivega. Velepro-daja seveda sklepa posle s kupci iz vse Jugoslavije. Največ za Gorenje, saj so eden največjih grosi-stičnih prodajalcev bele tehnike. Poslovni partnerji jih obiskujejo iz vse Jugoslavije.
Vino iz Šmartnega ob Paki je prav tako razstavilo svoje izdelke, še bolj pristna pa je pokušina vin. Z razstavo sadja sodeluje Kmetijstvo, Koplas pa prav tako s številnimi izdelki. Največ zanimanja je pritegnila računalniško vodena blagajna, ki bo kot vse kaže, kmalu olajšala delo tudi v Erinih trgovinah. (na sliki)	(mz)
xwononnnwwvvmwwwwuuuouuonn^
Delavskemu svetu tako v petek ni preostalo nič drugega, kot da sprejme nekaj povsem operativnih sklepov naravnanih na to, da 1. julija letos, po petnajstih letih obstoja, ugasne sozd REK. Do takrat je treba izvesti prerazporeditev premoženja in delavcev ter opraviti vse potrebne formalne postopke za ukini-
V novo porajajočih razmerah tudi obrt oziroma zasebno delo ni več tisto, kar je bilo ob koncu preteklega leta. In prav je tako. Kaj si od sprememb obetajo obrtniki velenjske občine? Predvsem to, da bodo iz obdobja, v katerem so rastli precej samorastniško in zato tudi neusmerjeno in stihijsko postavili svoje nove cilje ter temelje. Z njimi hočejo sorazvijati in soodločati pri razvoju družbe v vseh njenih elementih, tako gospodarske kot družbene nadgradnje. »Hočemo in želimo postati poslovno uspešni in ekonomsko močni, da bomo lahko ustvarili lastne pogoje za stalni razvoj, povečati ugled in položaj osebnega dela ter si nenazadnje pridobiti enakopraven družbeni položaj,« poudarjajo.
Te svoje želje in zahteve so zapisali v uvodnem delu programskih sumeritev. Med posameznimi poglavji slednjega zavzema posebno mesto razvojno področje, v katerem ne manjka teženj po tržnem in kakovostnem izdelovanju izdelkov ter nudenju storitev. Pri tem niso pomembni le programi, ampak tudi kriterij znanja in materialov. V poglavju o financiranju je poleg lastnega prispevka zapisana zahteva po
tev, kar pa se ne sme poznati pri poslovanju.
Osnovni kriterij prerazporeditve delavcev delovne skupnosti skupnih služb bi naj bila svobodna menjava dela, znotraj tega pa so sprejeli konkretne kriterije (izobrazbena struktura, kadrovske potrebe delovnih organizacij, celovitost služb, delovna doba, pri in-
vključevanju v vse vire, ki se zavzemajo za razvoj novih programov. V omenjenih programskih usmeritvah so se obrtniki velenjske občine lotili še zahtev po reševanju prostorske problematike, osnovni temelj poslovnega področja pa je večanje profita. Zaradi tega zahtevajo jasen in ekonomsko spodbuden davčni sistem. Menijo namreč, da bo hitrejši razvoj te gospodarske veje omogočilo le razbremenjevanje tistih dajatev, ki še vedno bremenijo uspešnost poslovanja (prometni davki pri nakupu repro-materiala, previsoke obremenitve osebnih dohodkov). Vključevanje v izvozno-uvozne tokove, zahteva po jasnih in enostavnih predpisih, administriranju, vključevanje v delo vseh organov in ustanov, kjer se kroji usoda, politika razvoja ter življenja občine in izven nje naj bi navsezadnje prav tako pripomogli k čimhi-trejšemu reševanju in uresničevanju zahtev, potreb zapisanih v programskih usmeritvah, da posebej ne omenjamo poslovne informatike in informacijskega sistema.
»Takšen nadvse zahteven program, bomo razdelali po operativnih fazah in organih združenja kot so izvršilni odbori ter ga ko-
validih kraj nastanka invalidnosti). Predlog bo pripravil kolegij kadrovskih delavcev sozda, kolegij poslovodnega odbora pa naj bi prerazporeditev delavcev potrdil že do konca tega tedna. Za delovno skupnost Zavarovanje bodo proučili možnost preoblikovanja v podjetje, če to ne bo možno, pa za delavce te službe velja kadrovska razporeditev, ki je bila določena na dan — 15. november 1989.
Delavski svet je potrdil tudi spremembe v vodstvu sozda — Rafka Berločnika, ki je 15. maja prevzel naloge direktorja Ljubljanske banke Splošne banke Velenje so razrešili dolžnosti predsednika poslovodnega odbora sozda, na njegovo mesto pa imenovali kot vršilca dolžnosti Janka Luk-nerja.
(mkp)
nec koncev ponudili tudi izvoljeni vladi v sprejetje ali premislek kot naše skupno vodilo. Zanjo upamo, da nam bo bolj naklonjena od sedanje,« poudarja sekretarka velenjskega obrtnega združenja Sonja Jamnikar. Ce ponujen program ne bo sprejet, bomo o mestu obrtništva pri nas spet samo govorili, nič pa naredili. »Z vlado ali brez nje, življenje bo teklo dalje. Samo vprašanje je, ali bodo težave obrtnikov in podjetnikov odgovorni reševali hitreje in učinkovito ali po starem. Živimo v času, v katerem je spoznanje, da sta zasebno delo in s tem obrt enakopraven partner v dogovarjanju vse večji. Tudi zaradi dejstva, da imamo v občini 480 obrtnikov z več kot 500 zaposlenimi, 60 novih podjetij, med katerimi so danes mnoga v fazi tržnega prilagajanja, novega zaposlovanja, smo prepričani, da smo vredni novega zaupanja in drugačnega spoštovanja,« je sklenila pogovor Sonja Jamnikar.
Izziv je torej tu. Kako ga bodo izkoristili posamezniki in stranke, ki so v predvolilnem boju obljubljale marsikaj tudi na tem področju, pa bo pokazal čas. Vsekakor pa se bodo morali mlini zavrteti mnogo hitreje, da bo iz sedanje moke kaj kruha.
V Erine poslovne dneve, že enajste, se vključuje tudi Maloprodaja z vsemi svojimi prodajalnami po Titovem Velenju, Šoštanju, Celju in okolici.
Glede na to, da pripravljajo v tem času potrošnikom številna spresenečenja, da cene skorajda vseh izdelkov padajo in je nakup torej vsak dan ugodnejši, so se odločili za še posebej ugodno ponudbo in pripravili DNEVE PRIJETNEGA NAKUPA. Za takšen slogan so se odločili, ker so prepričani, da bo v njihovih prodajalnah vse prijetneje kupovati.
Ena najpomembnejših nalog, ki so se je lotili v tem času je namreč kultura prodaje, ki jo skušajo izboljšati. Trgovec naj ne bi bil le nekakšen distributer izdelkov in artiklov, temveč naj bi bil potrošnikov dober svetovalec. Da bo to resnično lahko, pripravljajo številne seminarje za svoje prodajalce. Pa ne le to. Kulturni, privlačni, pa tudi poučni videz želijo dati svojim prodajalnam. V vsaki bodo pripravili kakšno zanimivost, na primer v Centru razstavo razvoja spodnjega perila.
Dom za varstvo odraslih
S sprotnimi dvigi cen osnovne oskrbe namreč niso dohitevali vrtoglavega naraščanja inflacije, kajšele, da bi odvajali sredstva za akumulacijo. Ukinitev sisov, porazdelitev njihovih obveznosti na občinski in republiški izvršni svet, spremembe na področju zakonodaje — zakon o javnih službah, kamor naj bi sodili socialni zavodi kakršen je dom za varstvo odraslih, še namreč ni sprejet — so naredili svoje. Nastale razmere so se v domu tako še bolj zaostrile. Za nameček se je precej spremenila še struktura oskrbovancev, saj jih je od 191, kolikor jih je ob koncu lanskega leta preživljalo svojo jesen življenja v njem, bilo več kot 100 nepokretnih. Seznam samoplačnikov, po katerem je velenjski dom slovel, pa se je precej skrčil. Od 191 oskrbovancev je bilo le 63 samoplačnikov, 22 osebam so bivanje v domu do-plačevali svojci, 83 socialno skrbstvo, 23 pa je slednje v celoti poravnavalo stroške.
Od vseh predvidenih načrtov so v domu najceloviteje dosegli le plan storitev, povsem zasedene pa so bile tudi njegove zmogljivosti. Napori zaposlenih pa so se obrestovali predvsem pri uvedbi delovne in fizioterapije, ki zagotavljata korak bliže k želje-ni kakovosti življenja v tej ustanovi. Omembe vredno je tudi krajšanje uric oskrbovancev z najrazličnejšimi prireditvami. Organizirale so jih kulturniške skupine ali prebi-
V teh majskih dneh, tradicionalnih Erinih, se bodo presene-čanja za kupce vrstila vsakodnevno. Kar povsod bo kakšen poseben pult z izjemno nizkimi cenami. Ugodne oziroma, kakor oni pravijo, prijetne nakupe bodo pripravili v sodelovanju s številnimi proizvajalci.
Posebej naj omenimo SLADKI sejem. V sodelovanju s Pionirjem iz Subotice bodo prodajali sladke izdelke na Cankarjevi cesti v Titovem Velenju. Tu pa ne bo le sladko, ampak tudi zabavno in veselo. Vse od II. do 18. ure bo tu glasba in še marsikaj. Med drugim se bo najmlajšim pridružil znani gledališki igralec »Ceferin«. Ta prireditev bo tudi v primeru slabega vremena. vendar v pasaži Standarda. Era bo poskrbela tudi za tiste, ki so radi moderno in sodobno oblečeni. Pojutrišnjem, torej v soboto, 19. maja ob 10. uri bodo pripravili na Titovem trgu v Titovem Velenju modno revijo. Žal pa bo ta v primeru slabega vremena odpadla. Povejmo še to, da bodo na modni reviji predsta-
valci doma sami.
Za mirno in srečno jesen življenja v teh spremenjenih pogojih to žal ni dovolj. Osnova vsemu je še vedno denar. »Vsebina dela se v hiši ni bistveno spremenila, čeprav bi si želeli, da bi se uresničile napovedi in težnje o izgradnji centra za starostnike v našem mestu. Zaradi finančnih in prostorskih težav zamisel o hotelskem tipu doma po besedah direktorice Jelke Imperi, ni uresničljiva. Namesto spodbudnejših razmišljanj v tem letu vse močneje prodirajo na plan težave pri investicijskem vzdrževanju.
Ob ceni osnovne oskrbe, ki ni tako nizka, težko odvajajo denar za prepotrebno obnovo opreme in vzdrževanje stavbe same, kajšele za izgradnjo novega doma. Slednji je bil v naši občini načrtovan. Do sedaj je namreč skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije predvidela denar za tovrstne naložbe, s tem letom pa je ta vir sredstev usahnil in tako ostaja tudi to področje predvsem na občinskih razmerjih. Za prvo silo bi bila nadvse nujno potrebna posodobitev kuhinje, sicer jim bo sanitarna inšpekcija ... Z razširitvijo pralnice bi pridobili prostor za likal-nico. Že lani pa so med drugim v naložbenem programu predvideli ureditev prehoda iž drugega nadstropja starega v nov del doma — s tem bi pridobili 24 postelj predvsem za oskrbovance potrebnih in-
vili oblačila, ki jih boste lahko kupili v Erinih trgovinah.
Se veliko zanimivega bo v Erinih trgovinah v teh dneh. O tem bodo potrošnike obveščali s plakati, preko radia Velenje, kjer sodelujejo z nagradno igro, ki jo bodo sklenili jutri. Poslušalcu, ki bo uganil geslo celega tedna, so pripravili zares lepo nagrado. Omenimo še. da so pripravili v pasaži Standarda sejem za prosti čas, v nekdanjem bifeju Standarda pa so uredili prodajalno z ekskluzivnimi uvoženimi izdelki. Za otroke se bo zvrstilo v Zibki več prireditev, med drugim bo njihov gost čarovnik. V Standardu se vrstijo demonstracije malih gospodinjskih aparatov Gorenja, v Zlatici vam brezplačno zavijajo darila, v trgovinah s prehrano pa še imajo različne pokušine.
Erini dnevi prijetnega nakupa so zares prijetni. Povejmo pa še to, da tako ne bo le te dni. Po besedah direktorja Maloprodaje Marjana Jeriča, se želijo potrošnikom čimbolj približati in pridobljeno zaupanje tudi ohraniti.
Mira Zakošek
tenzivne nege — pa iz vsega skupaj ni bilo nič.
»Tudi sedanje razmere in položaj ne obetajo nič boljšega. Neučinkovito reševanje vrste vprašanj za nameček otežuje še nedorečena zakonodaja. Pravzaprav se je po svoje bojimo. V njej so namreč na vseh področjih izraženi tržni mehanizmi in ne vem, kako se bodo ti lahko odražali v naši dejavnosti. Človek potrebuje nego neglede na sistemske in druge ureditve, neglede na pomanjkanje denarja.«
Odgovora na vsa omenjena vprašanja, ki so za življenje v domu nadvse pomembna, ne vedo. Vedo pa zelo dobro, da se z njimi ne bi ubadali, če bi že pred neugodnimi pogoji za te namene ne odvajala naša družba sistemski dinar. »Na pol poti kljub gospodarskim težavam ne smemo ostati, ampak moramo naprej po napovedih ge-rentološke znanosti. Upamo in želimo si skupaj z našimi oskrbovanci, da bi v naši humani družbi postala skrb za starejše resnično prednostna naloga, saj se nenazadnje v odnosu do starejših oseb odražata kultura in napredek družbe.«
Čeprav se tako kot tudi v drugih občinah vse bolj in bolj oddaljujemo od sprejetega koncepta doma za varstvo odraslih, bojazen zaposlenih, da kljub prizadevanjem obroči ne bodo zdržali, in da bodo omenjene težave slejko-prej sodu izbile dno, najbrž niso zaman. Le upi v boljše čase, brez takojšnje pomoči širše družbene skupnosti, najbrž njim, še manj oskrbovancem, niso in ne morejo biti v uteho.	.Jap-
Obrtno združenje Velenje
Stopicanje na mestu ali razvoj !?
Kako iz začaranega kroga?
Neugodni pogoji gospodarjenja v preteklem letu se niso odražali le na poslovnih rezultatih, ampak tudi v dejavnosti kot jo izvajajo v Domu za varstvo odraslih v Titovem Velenju.
MOJA PISMA
Prva seja
velenjske občinske skupščine

v skupščini
ZAKAJ KANDIDIRAMO IVANA ATELŠKA ZA PREDSEDNIKA SKUPŠČINE OBČINE VELENJE
^!SSŠ0SiWk
Gospod Atelšek je domačin, ki mu ne more biti vseeno, kako se bo razvijala občina!
Med prebivalstvom je poznan kot človek z izredno energijo in človeško toplino, blizu tudi najpreprostejšim ljudem!
V tujini in doma je znan po svoji delovnosti in doslednosti. s katero opravlja dogovorjene obveznosti. Posebej pomembno je. da je znan v krogih, ki lahko veliko doprinesejo k hitrejšemu in kvalitetnejšemu razvoju doline in občine (gospodarstveniki, kulturni delavci...)!
In zadnje, po pomenu pa na prvem mestu — gospod Atelšek je dobil daleč največje število glasov volilcev občine Velenje! Zato je po našem mnenju najprimernejši kandidat za mesto župana občine Velenje.
UTEMELJITEV NEPROFESIONALNE FUNKCIJE ŽUPAN A.-
Ivan Atelšek ima kot upokojenec reden vir dohodka in bi želel z odpovedjo profesionalizacije napraviti prvi
korak k racionalizaciji občinske uprave, ki bo nujno sledila in jo smatra gospod Atelšek kot prednostno nalogo novega občinskega vodstva. Očitki, da predsedovanje zahteva celega človeka in resno delo vsekakor žalijo Ivana Atelška. "ki ni znan po izmikanju odgovornosti in nedoslednem delu. Ravno tako Ivana Atelška in ZSMS-Liberalno stranko močno prizadanejo očitki, da kot nepro-fesionalec lahko kadarkoli obrne hrbet občini — povsem brez sankcij. To bi pomenilo dosti večjo moralno sankcijo za osebnost Ivana Atelška, ki s kakršnimikoli finančnimi sankcijami preprosto ni primerljiva. Poleg tega pa se je že kar nekaj občin odločilo, da bo predsednik skupščine občine svoje delo opravljal neprofesionalno.
Predsedstvo ZSMS—Liberalne stranke Velenje
Delavska enotnost
V najnovejši številki prinaša Delavska enotnost različne odmeve na prvo zasedanje novega slovenskega parlamenta. Svoje bralce seznanja tudi z obnavljanjem članstva v nekaterih sindikatih podjetij. Tudi tokrat Delavska enotnost prinaša v svoji rubriki MARIJA K SEBI KONZALTING nekaj primerov kako drhal veselo krade družbeno premoženje. Tokrat objavlja Delavska enotnost tudi prispevek dr. Staneta UHANA o kolektivnih pogodbah.
Delavska enotnost je že pri vašem prodajalcu časnikov.
Večino stvari smo običajno opravili v času, v katerem smo mislili, da storimo premalo.
Ebner-Eschenbach
Ljudje na svetu bi se bolj gnali za uspeh, če bi uspešni zbujali srečnejši vtis.
Ameriški pregovor
Družbeno podjetje Vegrad
Uspešni na tujem
V prvih treh mesecih letošnjega leta so dosegli delavci Vegrada izredno dobre rezultate na tujih trgih, kjer zaposlujejo rekordno število delavcev, preko petsto. Vrednost proizvodnje za to obdobje znaša 8,5 milijonov DEM, kar predstavlja 35 odstotkov celotne Vegradove realizacije v tem obdobju.
Takšen obseg del, ki jih izvajajo na tujem je za Vegrad izjemno pomemben, še posebej v zadnjem času, ko se doma vse bolj soočamo s perečo finančno nedisciplino, ko podjetja svojih obveznosti zaradi likvidnostnih težav ne poravnavajo.
»Na zunanjem trgu pridobivamo dela pri zanesljivih investitorjih, ki svoje obveznosti sproti poravnavajo,« pravi Franc Gumze, vodja Vegradovega sektorja zunanji trg, ki ob tem poudarja, da so dobri finančni dosežki (akumulacija), ustvarjeni na tujem trgu, kasneje okrnjeni, saj jih v Vegradu porabijo za razreševanje likvidnostnega in dohodkovnega izpada na domačem trgu. Ob tem postavlja vprašanje, kako dolgo bo lahko zunanji trg, v tem obsegu še vlekel celotno kompozicijo. Ob tem je treba upoštevati, da mora ta Vegra-dov sektor svoje obveznosti poravnavati v skladu z mednarodnimi dogovori in da mu morajo biti lastna sredstva vedno na razpolago.
O delih, ki jih izvajajo na tujem in o naročnikih podrobno vodja Zunanje trgovine zaradi poslovnih interesov ne želi govoriti. Konkurenca je namreč na tujem neizprosna, tu podjetnost, iznajdljivost, sposobnost (pri nas je vse to šele na pohodu) že dolgo odigravajo odločilno vlogo. Vsekakor pa lahko povemo, da gradijo v tem času v Zvezni republiki Nemčiji, v Nemški demokratični republiki in v Sovjetski zvezi, možnosti za pridobitev del pa imajo tudi na Madžarskem in na Češkoslovaškem. Na tujem gradijo predvsem industrijske objekte in hote-
le. Precej del prevzamejo direktno od investitorjev, nekaj pa tudi kot podizvajalci.
»Pridobivanje del in izvajanje del se vrši na principu projektnega vodenja realizacije inženiring projektov.
Za delo na tujem potrebujemo dobre delavce in režijski kader. S pridobitvijo nimamo težv, saj je pri nas že začel delovati takoimenovani trg delovne sile. V kolikor ustrezno usposobljenega kadra nimamo v lastnem okolju, torej v Vegradu, ga poiščemo drugje. Temu naj dodam, da se imajo vsi naši delavci možnost izobraževati tako strokovno kot jezikovno za potrebe zunanjega trga.« pravi Franc Gumze.
Vodja zunanjega trga je prepričan, da ima Vegrad velike možnosti na tujih trgih tudi v prihodnje. Organizirani in že tudi registrirani kot družbeno podjetje z opredeljeno izjemno široko dejavnostjo na tujih trgih, se bodo zahtevam tujih investitorjev tudi lažje prilagajali.
Mira Zakošek
Spoštovani tov. Atelšek
V zadnjih dnevih pogosto slišim, predvsem neuradne, informacije o strankarskem mešetarjenju s posameznimi funkcijami nove (demokratične) oblasti. Tem govoricam je skupno predvsem to, da stranke menda ne najdejo skupnega jezika. Nadvse zanimiva pa so seveda ugibanja o novem županu. Med kandidati ste doslej Vi, tovariš Atelšek, na ulici veljali za dokaj zanesljivega favorita, a slišim, da bi to funkcijo (če bi bili izvoljeni seveda) opravljali le neprofesionalno.
Dovolite mi, da se nad tem močno začudim. Zato namreč, ker je vaš (strankin) agresivni predvolilni boj obetal tudi močnega in odločnega župana in ker so volilci na lokalnih volitvah ravno Vam očitno dali prednost pred ostalimi kandidati. Vašo osebno odločitev gre vsekakor spoštovati, toda prišla je v javnost šele sedaj, ko je izbor župana tik pred vrati. Sedaj ta odločitev ni več čisto osebna, saj vas je toliko in toliko volilcev obkrožilo v prepričanju, da bo na čelo skupščine prišel izkušen, razumen in odločen mož, človek, ki bo vso svojo energijo in ambicije usmeril v trdo delo za sedanjost, predvsem pa prihodnost doline.
Med predvolilnim bojem ste večkrat izjavili, da ne kandidirate zaradi tega, kei bi potrebovali plačo župana, ampak zato, ker vidite, koliko se da v tej dolini postoriti za njen obstoj in razvoj, pa zato ker so vam bli zu ljudje iz liberalne stran ke s svojim zanosom, energijo in ambicijami. Priznam, da sem vam verjel (kot mnogi drugi), danes pa se že sprašujem, če je vse to res. Mislim, da smo v predvolilnih pogovorih nekako izoblikovali vlogo in pomen župana po novem in nam je bilo jasno, da če je bil župan dosedaj bolj reprezentativna osebnost, potem bo odslej to človek s poznavanjem doline, njenih problemov in osebnost z močnejšimi pristojnostmi in večjo odgovornostjo seveda. Zato po mojem skromnem mnenju tako zahtevnega in odgovornega dela ne more opravljati nekdo za hobi (v »popoldanskem času«), pa če je še tako sposoben.
Dejali ste, da je v Velenju, v ljudeh, ogromen potencial, ki ga je potrebno izkoristiti. Stroj da je treba le
naoljiti, pa bo tekel. Voz da je treba potegniti iz blata, v katerega je zagreznil. Seveda, se strinjam, ampak voza ne bomo potegnili iz blata s paradnimi, temveč z vlečnimi konji. In, oprostite mi, zdaj se mi dozdeva, da ste si v predvolilnem boju šli vsaj malo parade. Bili ste jasni, glasni in odločni (» .. . bil.je tak fant, da bi gore premikal . ..), zdaj pa imam občutek, daje parade konec in je pripravljenost hkrati s častjo in priznanjem prevzeti tudi vso težo odgovornosti obljub, uplah-nila. Profesionalno županstvo pomeni čast, priznanje, garanje in polno odgovornost, neprofesionalno pa čast, bistveno manjšo obve-zanost do garanja in občutno manjšo odgovornost. Ste morda ugotovili, da ste si s kandidaturo vendarle naložili pretežko breme, da je bila vaša samozavest in odločnost le pretirana, ker je voz tako zelo v blatu, da je njegovo reševanje za novega župana dokaj tvegano podjetje? Na nek način ste zdaj (z zaupanjem stranke in volilcev) doživeli rehabilitacijo in morda ni potrebno, da bi svoj ugled ponovno izpostavljali?
Za vas osebno, je to morda čisto primerna rešitev, toda hočeš nočeš ste od dneva, ko ste pristavili svoj podpis, kandidat za župana, ki mora vsaj malo upoštevati tudi glas tistih, ki ste jih »prepričali«, da so vam dali svoj glas. Mene (kot občana, volilca) sedaj tole vse skupaj močno spominja na tisto deklico (poskušal bom zapisati na čim manj vulgaren način, saj mi znanci še sedaj namreč očitajo tiste pizde iz prejšnjega pisma), ki si strašansko želi spolnega občevanja z moškim, hkrati pa niti slučajno njegovega spolnega uda ne bi pripustila v svojo nožnico.
K pisanju tega pisma, tovariš -Atelšek, me ni spodbudila jeza, bolj bi rekel, da je to bilo neko razočaranje — potem, ko se mi je za trenutek zazdelo, da se je na tej medli velenjski sceni pojavilo nekaj kar je štrlelo ven, pa se je izkazalo, da ni čisto tako.
Ne zamerite, ker to pismo prebirate v Našem času, pisal bi vam na dom v Šmartno ob Paki, a sva se doslej vedno pogovarjala javno, pa ohranjam tradicijo.
Lepo vas pozdravlja
U. Hrast
Požarna varnost v občini Velenje
Vse več požarov
Požarna varnost v občini Velenje se je po podatkih, zbranih do sredine maja, v primerjavi z lanskim letom zelo poslabšala. Letos je bilo že 42 požarov, ki so terjali precejšnjo materialno škodo. Natančno jo je težko oceniti, ker se postopki ocenjevanja škode nemalokrat zavlečejo.
Največkrat, kar v 16 pri
merih, je zagorelo na travniških in gozdnih površinah. Zelo se je povečalo število požarov v zabojnikih za smeti, saj je zagorelo kar 11-krat. Trikrat so ognjeni zublji pustošili v gospodarskih poslopjih, dotrajani dimniki, vžigi na vozilih, vžigi v kleteh in smeteh ter drugo, pa so vzroki za dvanajst požarov.
Med najčešče vzroke za požare lahko uvrstimo malomarnost, igro otrok, namerne zažige, neupoštevanje požar-no-varstvenih predpisov in drugo.
Na omenjenih požarih in pri reševanju je sodelovalo 398 članov velenjskih gasilskih društev, pri gašenju požara v Škalskih Cirkovcah pa več kot sto.
B. M.
Nekateri so se verjetno sestali pred zasedanjem skupščine in skupaj prišli... še marsikaj je bilo treba doreči
Oddaja pooblastil stalnih delegatov — odslej se na skupščini ne bodo menjavali
Kdo bo župan ?
Čestitka novoizvoljenemu podpredsedniku republiške skupščine Vanetu Gošniku
»Z vztrajnostjo, voljo in pridnimi rokami se daleč pride«
Alenka in Janez Anželak iz Zavodenj
Zavodnje — idilična vasica nad Šoštanjem. Kraj, ki postaja vse bolj in bolj priljubljena izletniška točka. Prejšnji konec tedna smo se »tam gori« mudili tudi mi. Obiskali smo namreč Pavl-nove.
Tisti, ki jih poznajo dalj časa zatrjujejo, da se je v zadnjih letih na 16 hektarjev veliki kmetiji, od tega je polovico gozda, precej spremenilo, na bolje seveda. Bili so med prvimi v občini, ki so se odločili za prosto rejo, za napeljavo mle-kovoda v hlevu, slednjega tudi sicer posodobili, razširili in ga napolnili s telica-mi ter kravami. 32 repov imajo danes v njem. To pa še ni vse. Več kot le omembne vredno je krčenje gozda, »ravnanje« robov njiv in travnikov, izgradnja še treh silosov, pa postorje-nih toliko in toliko manjših stvari pri hiši. Alenka in Janez — mlada gospodarja na Anželakovi kmetiji našo trditev takole komentirata. »Že oče in mama sta že precej postorila. Sama pa kolikor sva lahko. Rezultati skupnih prizadevanj so danes res vidni. Konec koncev, dolgoročna vlaganja se vendarle morajo nekje poznati, mar ne.« Pri vsem tem so nadvse pomembni tudi proizvodni rezultati. Ti sicer po mnenju naših sogovornikov še niso takšni kot bi si želeli, pa vendarle: lani so oddali 62 tisoč litrov mleka, letos šest tisoč litrov na mesec oziroma 200 litrov na dan. In čemu pripisujejo vse uspehe? Znanju, Alenka je namreč končala sred-
njo kmetijsko šolo, usklajenemu delu oziroma delu z roko v roki. »Rada bi se zahvalila očetu — mamo smo namreč že izgubili, da nama je dal proste roke pri uvajanju sodobnejših delovnih metod na kmetiji. Ker pa izkušnje starejših marsikdaj prav pridejo, tudi njegove kori-
Alenka, Janez in njegov oče Franc niso le prijetni sogovorniki, ampak kmetje, ki ved8, kako je treba ravnati z zemljo, da na njej kaj zraste
stne nasvete in pomoč pri delu znava ceniti. Razumemo se kot le malokje tako,«
poudarja Alenka. Pa še nekje se skriva ključ do uspehov: zelo dobro se Anželakovi drže znanega pravila: ko daš seme v brazdo, je tako kot da položiš nebogljeno dete v zibelko.
Na razvoj kmetijstva naša sogovornika gledata z nekoliko bolj optimističnimi očmi kot pred časom. Zemlji je poskočila cena,
Študentski vogal
Puli 90- it(s) we-ŠŠK
Jože Kolar
»S pesmicami
želim zabavati in vzgajati«
wffla mm....... ■ ■ i v......art m Slm m-i sči......... i mm i mu attfiii«Hl88§i8Sj SaaSBI i i H
Absolutno nemogoče je z enega vidika opisati kolikor toliko opisno eno zadevo, ki jo je 30 ljudi doživljalo vsak s svojega vidika, in obzorja so migotala vsem. Predstavljajte si, da hočete v litrsko steklenico natočiti 2 litra tekočine. Hopsl Ne bo šlo. Ampak nam je uspelo. Intenzivnost dogajanja je primerljiva z ničemer, kar bi dalo realno primerjavo, pa bom poskušal inver-
Na zalogi
Spet imamo na zalogi eno zanimivo in prijetno novico. Ker ne zavlačujemo in ovinkarimo radi, vam jo bomo povedali takoj, zdaj in tu. V torek, 22. maja, bomo ob 16. uri začeli že tradicionalni pohod na Rožnik. (Kdaj ga bomo končali, seveda še ni znano. Verjetno ob x uri. Vsekakor pa bo to 23. maja.). Sam pohod kot pohod ni pomemben. Bistvo vsega je v pikniku, športno, kulturna-zabavna prireditev ali kakorkoli to imenujete. Lahko bi ga označili tudi kot žur v naravi„Da ne bomo preveč dol-govezili, naj povemo še, da bo ta eden boljših žurov sploh in hkrati generalka za »bicikl rally«, ki bo enkrat junija.
Ta konec tedna v ŠŠK pričakujemo računalnik, ki bo gotovo razveselil precej študentov. Do-itopen bo prav vsem in to praktično 24 ur na dan. Vabimo vse, ki ii ga radi uporabljali, da se ogla-,ite v placu. Na računalnik boste ahko pisali svoje seminarske, diplomske in še kakšne naloge, pa udi kaj drugega. Če ste si kdaj '.cieli računalnik, vaša želja je se-
zno. Predstavljajte si nežno vijolico, skrito v senci mirnega grma, ki tiho izžareva svojo lepoto naravi in vesolju. Sedaj si pa predstavljajte nekaj povsem nasprotnega — to smo mi v Puli.
Ne vem, če ima smisel naštevati dogodke, ob katerih se ti gate trgajo in trepalnice dobijo nenaravno lego, ker ene stvari pač najmočneje živijo v danem tre-
daj izpolnjena. Čeprav ne bo stal v vaši sobi, bo kljub temu vaš. Lahko ga uporabljate, ni pa vam treba z njega brisati prahu (in nenazadnje prihranki niso nič manjši). Če ne pride računalnik k tebi, pridi ti k računalniku. ..
Jutri, v petek, bomo študentje organizirali informativni dan na Centru srednjih šol v Titovem Velenju, kjer bodo učenci zaključnih letnikov lahko dobili informacije iz prve roke o vseh mogočih in nemogočih študentskih vprašanjih.
Vse študente bi radi opozorili, da naj namenjajo malo več pozornosti plakatom ŠŠK, s katerimi jih obveščamo o vsem, kar se v ŠŠK dogaja. Na teh plakatih je objavljen tudi program dejavnosti placa za vsak konec tedna.
Placovski TV je bil na popravilu, a že stoji na svojem mestu. Tako bo v soboto, 19. maja, okrog 20. ure prva video projekcija. Pridite in poglejte.
Prav tako v soboto bo v našem prostoru še ena prireditev oziroma prijetnejših tekmovanj, kar jih poznamo — v degustaciji vina. Prijavite se lahko v petek od 19. ure dalje (v placu seveda). Prostor bo pravi — vino, sirčki, glasba,... M M M ! Že grem !
nekoliko višje cene mleku so kmetu vrnile več volje ter veselja do dela in kakovostne proizvodnje. Toda, vsemu ne bi smelo s tem biti že konec. Nove ideje, še višje cene proizvodov morajo skozi vrata v lepši svet tudi za kmetijstvo. Ljudem bi po njunem mnenju mora-
la družba na nek način pomagati pri reševanju začetnih težav, sploli mlade spodbujati, da bi se oprijeli dela na zemlji. »Težko je danes v korak z razvojem, ki je tudi v tej gospodarski panogi hiter na samem začetku brez kakršnih osnov. S časom pa moraš naprej, če hočeš doseči večjo proizvodnjo, kar je naš cilj,« razmišlja Janez. Slejkoprej bi morali med drugim doreči katero okrog socialne varnosti
nutku in vzdušju. Ce sem rekel, ne vem, še ne pomeni, da ne bom. Zdaj mogoče vsi mislite, da bom. Pa ne bom, kaj vas pa na koncu koncev briga kaj smo mi tam počeli. Tisti, ki jim je bilo kaj do tega, da bi to izvedeli, so tako šli zraven. Za tiste, ki niso šli zraven, pa jim je bilo kaj do tega, da bi kaj izvedeli, smo, če je bilo nam kaj do tega, v Placu tako že nekajkrat obnovili prebliske nekontrolirane pameti v kontrolirani situaciji.
Za vse ostale pa nima nobenega smisla razlagat, kako je bilo fain. Da kako smo se ea nažrli ko biki, ko tako po vsakem žuru rečejo, da jim je najpomembnejše.
Zgolj v informacijo pa bi rekel, da je Pulj 90 (in podobne variante) nagrada za vse, ki v ŠŠK
Turnir v trojkah
V soboto, 21. aprila, je bil v Placu ŠŠK tarok turnir, ki je potekal v sodelovanju s fotoklu-bom Zrno. Na ta študentski tarok turnir se je prijavilo le dvajset najboljših. V finalu so igrali štirje študentje. V izčrpavajočem boju je zmagal Munič, ki si je razen zmage, naslova in slave priigral tudi lepo steklenico konjaka. Drugi je bil Febo. Ta je dobil Whisky, tretji, Leban, pa je odnesel buteljko. Za četrtega, Bala-žica, je ostala še tolažilna nagrada — steklenica starega dobrega Laškega.
Turnir je vsekakor uspel, nekaj pritožb je letelo le na sistem turnirja. To bomo seveda upoštevali in tako se bo tudi to do prihodnjega turnirja spremenilo na boljše. Turnir bo verjetno kar kmalu, seveda spet v Placu ŠŠK. O tem boste še obveščeni, že zdaj pa vas lahko povabimo. Morda bodo nagrade še vabljivejše kot tokrat. Vzdušje je pa tako ali tako vedno cool. Zdravo!
kmetov, samostojna zadružna organiziranost pa bi morala pomeniti le korak bližje vsemu temu.
Z vztrajnostjo, voljo in pridnimi rokami so Anželakovi dokazali, da se daleč pride. Tudi v prihodnje bodo. Ljubezen do zemlje je naredila svoje, doseženi uspehi Alenko in Janeza samo spodbujajo k snovanju še zahtevnejših in višjih ciljev. Izgradnja in posodobitev hleva še zdaleč ni vse. Pravzaprav ju zahtevnejše delo še čaka. Kakovostna čreda je treba v hlev, jo nekoliko še povečati. Do tega pa ni lahko priti. Tudi nekaj strojev dokupiti, pa še in še. Vsak dan se jima porodijo nove misli, želje, potrebe. »Vztrajala bova pri mlečni proizvodnji, čeprav je zahtevna. Red, higiena, veliko dela je potrebnega. Upava, da bo vse skupaj še bolje cenjeno kot je bilo doslej.
Vse naše njive in travniki so prislonjeni v breg, in jih je zato nekoliko težje obdelovati. Toda, nikoli nisva in ne bova tožila, da je kmetovati hudo. Nasprotno zatrjujeva. Preveč ljubiva zemljo, preveč rada imava delo na njej, da bi razmišljala kako drugače kot razmišljava.« Le zdravja si želita, da bi lahko še naprej uspešno kmetovala, kajti trdne volje in veselja ter načrtov jima ne manjka. Ob tem pa po tihem prida-jata upanje, da ne bi doživela enake usode kot druž-mirski kmetje. Selitve ne zaradi ugreznin, ampak zaradi nevarnosti večje onesnaženosti zraka.
Švica(dežela mog sna)jo, in dobra, poglobljena zabava za vse, ki tega ne delajo v ŠŠK-ju (na športnih terenih, v postelji, nikjer) pa jim le-ta vseeno nekaj pomeni. Je pokazatelj imidža mlajšim generacijam in spodbuda za delo v bodoče za vse, nove in stare.
Osebno upam, da mi bo zdravje dopuščalo še veliko podobnih žurk, ker so odlične.
Za vse prizadete en iskren: »Na zdravje!« za vse neprizadete pa totalno nič.
Baltek
17. avtorally invalidov
DI Velenje je tudi letos ob dnevu zmage organiziralo avtorally za invalide. To ni bila prireditev samo za invalide občine Velenje, temveč za vse invalide društev invalidov celjske regije. Na ta rekreativno-športni nastop so povabili tudi invalide iz rudarskega mesta Ajka na Madžarskem. Skupno je nastopilo 13 ekip in 60 invalidov. Pokrovitelj prireditve je bilo podjetje NAMA, podjetje VEPLAS pa je podarilo dve vredni praktični nagradi. Za izvedbo so zaslužni funkcionarji AMD Velenje, pa tudi odbor invalidov v KS Šmartno ob Paki, ki je koristno izrabil priložnost domačega terena in prepričljivo zmagal.
Rezultati: 1. POI Šmartno ob Paki, 2. DI Mozirje, 3. ADI VEPLAS, 4. DI Šmarje pri Jelšah, 5. POI Konovo itd. Med posamezniki so bili najboljši vozniki: Albin Božič, Anton Ocvirk in Anton Gračner, najboljši kegljači: Jolanda Jehart, Jože Kovačič in Kristina Lah. Najbolje so streljali Andrej Pečnik, Dominik Pušnik in Boris Šlo-ser, v pikadu pa so se izkazali Drago Božičevič, Stane Konečnik ter Ferdo Komljenovič.
Gostje iz Madžarske se sicer s svojimi ekipami niso mogli z našimi uspešno kosati, bili pa so zelo zadovoljni s sprejemom. Še zlasti so bili veseli praktičnega darila — čelade Veplasa — in so obljubili, da bodo ta izreden proizvod znali reklamirati v svojem okolju. Tako je tudi dosežen pravi namen donatorja, pa tudi pokrovitelja saj so invalidi iz Madžarske marsikaj nakupili tudi v ljubljanski Nami.	trih
Sredi prejšnjega meseca so pevci in pevke otroškega pevskega zbora Ciciban glasbene šole Frana Koruna Koželjskega iz Titovega Velenja pripravili promocijo nove kasete. Zanje, za njihovo tovarišico zboro-vodkinjo, gotovo tudi za starše teh otrok, je bil to pravi pevski praznik. Po treh, štirih mesecih napornih vaj trud vendarle ni bil zaman.
Veselje in radost, ki sta prevevala mlade pevce ob tem dogodku, nista bila lastna le njim, ampak tudi avtorju vseh 14 luštnih skladbic za predšolske otroke. Jože Kolar iz Raven pri Šoštanju je gotovo ob tem doživljal vse to, kar so mladi pevci. »Navdušen sem tako kot so otroci in ljubitelji tovrstne glasbe,« pripoveduje.
Sam sebe ne uvršča med otroške pesnike oziroma skladatelje. Meni le, da je zapisovalec tistega, kar se mu v določenem trenutku utrne, neglede na kraj in čas. Misel, ki mu šine v glavi, zabeleži najprej v notnem črtovju, nato melodiji prida še besedilo. To do končne obdelave običajno doživi še kakšno spremembo, melodija pa ostane nespremenjena. Ko Jože in njegovi domači preverijo, kako gre v ušesa še na klavirju, kitari, sin na violini, je pesem nared za tistega, ki naj bi jo prepeval.
Pesmice, predvsem jih piše za predšolske otroke, z njegovim poklicem nimajo nič skupnega. Po poklicu je namreč filozof. »Pisanje pesmic je zame konjiček. Nikoli ni v meni tlela želja, da bi si z glasbo služil kruh. To jemljem kot nekaj ob nečem drugem.«
V svet glasbe je Jože stopil pred približno sedmimi leti po »zaslugi« njegovega najstarejšega sina. Prvi pesmici je spontano sledila druga, pa tretja, danes jih ima v svoji zbirki okrog 20.
Povsem po naključju so prišle v javnost in za svoje jih je vzel še marsikateri zbor-ček, nazadnje pevci in pevke Cicibana. Vzornika, po katerem bi se zgledoval, naš sogovornik nima. Da so
t \ Z i ^
njegove skladbice luštne, pa dokazujejo naročila iz vseh koncev in krajev Slovenije. »Po naročilu ne pišem rad. Nima smisla posi-Ijevati. Če je bila moja želja na začetku pesnikovanja predvsem zabavati tistega, ki jo prepeva in posluša, danes namenjam precej pozornosti tudi vsebini. S pesmicami bi rad otroke še vzgajal, seveda na svojstven način.«
Njegovi načrti? Pravzaprav jih nima, saj tudi pesmice ne nastanejo po utir- I jenih poteh. Vse kaže, da bodo Jožetovi dogovori z Mladinsko knjigo in RTV Slovenijo v začetku leta 1992 obrodili željene sadove. Takrat naj bi namreč izšla njegova pesmarica z ilustracijami. »Upam, da bo izpod mojega peresa izšla še kakšna. Toda, z odraščanjem otrok, ki obiskujejo glasbeno šolo, bo gotovo nastala večja potreba po zahtevnejših, dvo- in večglasnih zborovskih skladbicah. Čas bo pokazal, ali jim bom tako kos kot sem enostavnim enoglasnim pesmicam,« je sklenil pogovor Jože Kolar.
-Tap-
GD Šmartno ob Paki
Pridobitev za gasilce in krajane
V začetku prejšnjega meseca so postali gasilci Šmartnega ob Paki, ki sodijo med najprizadevnejša tovrstna društva v naši občini, bogatejši za novo cisterno. 4000 litrov vode in prav toliko penilne snovi je »v njej«, sodi pa med srednje velike.
Za požarnovarstveno območje, ki ga varuje šmarško gasilsko društvo, je najprimernejša. Da bo lahko služila svojemu namenu, jo morajo sedaj še dodatno opremiti s cevmi in topom. Največ denarja za zamenjavo 11 let stare cisterne z novo je prispeval bivši sis za varstvo pred požari občine Velenje. Stala je le okrog 180 tisoč dinarjev, saj so prvi obrok zanjo plačali že oktobra lani.
Načrtov o posodobitvi strojnega parka v šmarškem gasilskem društvu, ki šteje približno 130 članov, s tem še ni konec. Če bodo uspeli odprodati staro cisterno in staro orodno vozilo, bodo kupili novega, sodobnejšega. Upajo, da bodo lahko to željo uresničili še v tem letu, v katerem naj bi prav tako dokončali izgradnjo prizidka.
Cisterna Tam 130 je strojni park vrlih šmarških gasilcev precej posodobila


GASPARIJEVE RAZGLEDNICE VNO V TUJINO
PONO-
Praznik tamburic
Razstava »Gasparijeve razglednice« je bila prvič predstavljena v Kulturnem centru Ivan Napotnik. Od takrat je obiskala že več deset galerij tako doma kot v tujini. Zadnjič je gostovala v Pittsbughu in Clevelandu, kjer so jo naši izseljenci prisrčno sprejeli. Že to nedeljo bo ponovno med našimi izseljenci, tokrat v Belgiji in Holandiji. V holandskem mestu Kerkrade bodo razstavo postavili v nedeljo, 27. maja, in z njo počastili tamkajšnji materinski dan.
Razstavo bo postavil njen avtor Marjan Marinšek. Skupaj s sinom Petrom bosta pripravila tudi prireditev z diapozitivi pod nazivom »V deželi mlinov na veter«.
OBISKI V DRUGIH SREDIŠČIH
Kulturni center Ivan Napotnik sporoča, da so zasedeni vsi termini za obiske na Dunaju in v Veroni.
Tamburica je prišla na ozemlje današnje Jugoslavije s prodorom Turkov. Ljudje so jo sprejeli in tako je postala avtohtona. Kot ljudski instrument je najbolj razširjena na Hrvaškem. Zanimivo pa je predvsem to, da je to naš edini ljudski instrument, ki se je razvil v orkestralni instrument. Na Slovensko so tamburice prodrle v začetku tega stoletja in se obdržale do danes predvsem v folklornih skupinah in tudi v samostojnih orkestrih.
DESETO SREČANJE TAM-BURAŠKIH SKUPIN SLOVENIJE, 12. maja 1990 v Titovem Velenju, je lep prikaz te glasbene dejavnosti pri nas. K prazničnemu vzdušju na srečanju je nedvomno obilo prispeval tambura-ški orkester »Ferdo Livadič« iz Samobora, ki se je kot gost udeležil srečanja. Siniša Leopold, sicer tudi dirigent tamburaškega
orkestra RTV Zagreb, je že na krajši predstavitvi v velenjski Nami navdušil priložnostne obiskovalce s pestrim programom in izvrstno interpretacijo.
Osrednji del tamburaškega srečanja se je pričel ob 17. uri v veliki dvorani glasbene šole. Nastopilo je petnajst skupin in orkestrov iz vse Slovenije. Vsak je zaigral dve skladbi. Čeprav je bil program precej pester, je bil malce predolg. Vseeno pa so gledalci celi dve uri z zanimanjem sledili izvajanju.
Preveč časa bi izgubil z opisovanjem celotnega programa, zato citiram le besede prof. Siniše Leopolda, ki jih je izrekel po srečanju vodjem tamburaških skupin: »Moram priznati, da sem res navdušen nad vsem, kar sem danes slišal tukaj, saj sem pričakoval, da bo vse skromnejše. Presenetila me je kvaliteta, pa tudi
kvantiteta, koliko imate pravzaprav orkestrov, ki so na dobri poti, da postanejo res dobri.«
Po krajšem odmoru je oder naše čudovite dvorane zasedel orkester »Ferdo Livadič«. Kljub temu, da se je pričenjala že tretja ura programa, je ostala dvorana nabito polna in poslušalci so res imeli kaj slišati. Samoborski glasbeniki so si izbrali mogoče celo preveč raznolik program, saj so hoteli pokazati, da zmorejo prav vsako glasbeno zvrst, zato mi je bilo kar malo žal, da niso namenili nekaj časa tudi ljudskemu melosu. Občinstvo je bilo navdušeno, saj so »spustili« tam-buraše z odra šele po četrtem dodatku. Upam, da bomo samobor-ske umetnike lahko še kdaj pozdravili v naši koncertni dvorani, ki je kot ustvarjena za tambura-še, kot so izjavljali sami izvajalci.
Iz naše doline so sodelovale
kar tri skupine: tamburaši Kole-de, KUDa Lipa Konovo in Mladi Tamburaši DPI) Svoboda iz Pesja. Vse tri skupine so se po oceni komisije dobro predstavile, posebej tamburaši Kolede, saj so bili, kot je dejal prof. Siniša, dobro uvežban sestav z uravnoteženim zvokom, zelo dobro uglasitvijo in s primernim programom. Pohvalil je tudi Konov-čane in tamburaše iz Pesja ter jim svetoval, da naj predvsem skušajo izboljšati kvaliteto instrumentov, kar je seveda povezano s sredstvi.
Celotna prireditev je pokazala, daje tamburaštvo zanimivo glasbeno področje, ki ima tudi v naši dolini že večje možnosti za razvoj, če mu bomo le znali pravilno prisluhniti.
Mile Trampuš
Ivo Svetina: »Šeherezada«
POLETNE KULTURNE PRIREDITVE
Vabimo vse, ki bi želeli sodelovati v 6. poletnih kulturnih prireditvah, bodisi kot glasbeniki, igralci, plesalci, amaterji ali profesionalci, da svoj nastop ponudijo Kulturnemu centru Ivan Napotnik Velenje, Titov trg 4, ali na telefon 853-574.
Laže je zamenjati časopise in novinarje kot tisto, o čemer pišejo.
Dušan Radovič
sih.
Raje sem knez v peklu kakor hlapec v nebe-
Milton
/z muzeja Velenje
fi
Zgodilo se je
• •
LETA 1955
Mariborski Večer je tega dne med drugim objavil tudi nekaj kratkih novic iz Velenja:
»Šolski svet nižje gimnazije v Velenju se je ponovno sestal in sklenil, da bodo pobirali prostovoljne prispevke v podjetjih za radijski aparat, ki je danes nujno in sodobno učilo. Elektrarna pa bo poskrbela za ozvočenje šole.«
Danes poznamo že mnoga učila, ki so sodobnejša in veliko bolj nujna kot radio, a jih žal velika večina šol še nima.
Naslednja novica, ki potrjuje moje razmišljanje iz prejšnje številke Našega Časa, pa je zopet posvečena velenjskim upokojencem :
»Včeraj so imeli upokojenci v Velenju svoj redni letni občni zbor.«
Zadnja novica pa je bila namenjena velenjskim gledališ-čnikom:
»Pred dnevi je ljudska univerza Velenje pripravila temo »Kaj veš o igri?«. V čitalnici se je nabralo precej aktivnih igralcev, ki so napeto poslušali predavanje režiserja Furlana.«
Kot je bilo mogoče razbrati iz članka v prejšnji številki Našega časa, je takšnih aktivnih igralcev vse manj, raste pa mladi rod, ki mu entuziazma in volje do dela ne manjka. Mimogrede povejmo še, da je bil Zdenko Furlan duša velenjskega gledališča, odličen režiser in prvi urednik »Velenjskega rudarja«. Leta 1957 so pod njegovim vodstvom velenjski gleda-liščniki z Linhartovo Županovo Micko dosegli svoj vrhunec, kot najboljša amaterska gledališka skupina v Sloveniji. Okolje Furlanu ni bilo najbolj naklonjeno in je kmalu zatem zapustil Velenje.
LETA 1958
V Slovenskem poročevalcu, predhodniku današnjega Dela, pa je bila objavljena naslednja novica:
»Dan mladosti, ki ga bodo v Velenju proslavili 18. maja bodo izpolnili še s športnim programom. Takoj za povorko bo pevski koncert, ki ga bodo izpopolnili z recitacijami. Takoj po koncertu bodo razna športna tekmovanja na stadionu. Pomerile se bodo srednje in strokovne šole. Ljudska tehnika pa bo priredila propagandne motorne dirke. Za zaključek se bodo pomerili Šoštanjčani in Velenjčani še v nogometu.«
Zanimivo bi bilo primerjati ta program, s programom, ki ga bodo pripravili letos in v prihodnjih letih ob Dnevu mladosti.
LETA 1962
Naslednjo novico iz naše doline smo zopet našli v ljubljanskem Delu:
»Na zadnji seji OBLO Šoštanj so izvolili novega predsednika ing. Ludvika Malija. Dosedanji predsednik je odšel na novo službeno mesto. Na seji so sprejeli predlog odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka za krajevne odbore Pesje, Šentilj in Škale ter za Stanovanjsko skupnost Velenje. V prvih treh krajih bodo s samoprispevki uredili predvsem ceste, v Velenju pa otroška igrišča, ki so jih nekaj pričeli graditi, pa doslej še niso bila urejena. Tako bo dobilo rudarsko mesto še lepši videz, otroci pa prostore, kjer se bodo lahko sprostili.«
Z otroškimi igrišči smo otroci v Velenju zares dobili lep prostor za sprostitev in igro, res pa je tudi, da je bilo v teh časih prostora za igranje v Velenju in bližnji okolici še ogromno.
DAMIJAN KUAJIČ
Brez začetka, kot sedanji trenutek, ki izvira v neskončnosti, ki je tu od vekomaj. To ni bila navadna predstava, saj smo pravzaprav mi, gledalci prihajali zadnji v gledališče, v dogajanje, ki je že teklo. Kot, da sem vzstopil sredi predstave, a vendar sem bil med prvimi. Kot, da sem prišel v drugi svet, prostorsko ozek, a neznansko skrivnosten, nekako absoluten in težak, mučen v ponavljanju gibanja in pretresljiv ob pogledu na prežeče izraze obrazov.
Droben, zožen oder je do tesnobne skrajnosti nabit z občutjem, energijo, potrebno za čimbolj intimno doživljanje sporočila. Lik vladarice — matere; njena energija je bila usmerjena v sina, zorečega sina, ki bi potreboval zglednega očetovskega vzornika in prijatelja. Tako se je pričela razraščati mračna usoda, zakon, ki je neprelomljiv, se je pričel uresničevati, kajti nenara-
vno razmerje mati — sin, je zgr-melo v prepad. Sin, mlajši sin je bil določen za novega vladarja cesarstva. In mati je pozabila, da postaja njen sin moški, da ji nujno uhaja iz naročja ter išče notranjo svobodo, v kateri bo sam našel svojo pot. Vse, kar je imel na razpolago, vse ženske harema, dragocenosti in moč oblasti, vse to ga je že zgodaj zaslepilo. Postajal je človeško slep, popoln narcis, zagledan le vase. Ob tem sem se spomnil na »zanimivo« reklamo, ko moški na koncu reče: »Poln samega sebe!« Takšen je bil naš »svetli« junak, junak brez svetlobe. Nekatere scene so bile resnično »grozne« in pretresljive, skrajno nazorno, skoraj grobo so prikazale patološki nar-cizem, bolezensko zaljubljenost vase.
Človek in oblast sta se izključevala, šla sta vsak svojo pot, pot pogube. Iskanje sovražnikov zu-
naj sebe, v drugih ljudeh, v napetosti nasprotovanja in zlasti premagovanja, pogosto vodi v osebni nič, v človeško odsotnost.
Vsa živost predstave me je ujela v svoj svet, v nemočno opazovanje šopirjenja in orgazmičnega davljenja v krčih samouživanja; bil sem obsojen na sotrpljenje, kajti v duši sem prepoznaval globoke kali človeške izprijenosti. Slutnja, da so nekje pokoli ljudi v resnici storjeni, da je to neizbrisen del zgodovine človeštva, me je pretresla. V mislih sem zagledal Goli otok in rahlo zaslutil, da je slo do sovraštva mogoče. Da je sovraštvo meč mojega ega, ki hoče zmagovati, biti pred drugimi, se nenehno vzpenjati — kam? — v brezno niča.
Postalo je jasno, da ljudje sami ustvarjamo svoje strahove. Če se tresemo pred svojim šefom, nadrejenim, je to tudi zato, ker nas je nekoč pohodil. Stopil je
na našo dušo, zabolelo nas je do srca in za večno se bojimo te skeleče bolečine. Sama oblast ni vprašljiva, vprašljivo je srce, ki vlada.
Pripovedovanje Šeherezade je mlademu vladarju, rahlo odprlo oči. V zgodbi doživi uvid, ko se v njej prepozna. Pravi: »To je vendar zgodba o meni!« A to se zgodi šele tedaj, ko je že v veliki meri zadostil svoji rušilni prisilil. Pokazalo se je, da je najtežje premagati samega sebe, spoznati svojo nepomembnost, majhnost. To bi ga rešilo, kajti v majhnosti so tudi naše stiske manjše, porazi manj globoki.
Ob tem se mi porodi še misel, da sem poln v sebi le tedaj, če me napolni energija ljubezni. A zanjo moram sam storiti prvi korak. Vedno.
Bernard Krajnc
10 literarnih skupin in
zbornik
»Moja pesem
ni le moja pesem«
MOJA PESEM
NI LE MOJA PESEM
Pomlad škalske kulture
V razgibano življenje našega kraja je vtisnilo svoj pečat tudi kulturno društvo »Stane Sever« s številnimi aktivnimi sekcijami. Naše zadovoljstvo, ker je taka aktivnost trajala celo vrsto let, je nekoliko grenila bojazen, kaj bo takrat, ko bodo dosedanji entuzi-asti prestopili prag njihovih možnosti. Prvi žarek upanja nam je prineslo večje vključevanje mladih v mešani pevski zbor. Pohvaliti pa moramo predvsem dekleta, ki so se vključila v res lepem številu, pri fantih pa gre to bolj počasi, upamo pa, da je za zače-
tek dober znak tudi to.
Prijetno presenečenje so nam pripravili mladinci, ki so izrazili željo, da nastopijo, kot samostojna igralska skupina. Dobro nam je znano, kaj pomeni igralcu uspešen nastop, zato smo tudi tej skupini, ki je v režiji Rosvite Vu-grinec pripravljalo mladinsko igro »Magnetni deček« zagotovili pomoč mentorke Ljerke Belak iz Celja. Ni nam žal. Mladinci so nam pripravili prisrčno zabavno igro, ki so jo vedro sprejeli vsi, od najmlajših do odraslih, četudi je vsebina najbolj namenjena
predvsem generacijam višjih razredov osnovne šole. V škalah so si igro otroci in odrasli ogledali že dvakrat, prepričani pa smo, da bi jo z veseljem sprejeli tudi drugod. Škoda, da zaradi podaljšanih priprav skupina ni sodelovala na občinski reviji »Naša beseda«. Mladim igralcem čestitamo, vsem, ki se bodo še vključevali v kulturno življenje našega kraja želimo vedno več uspehov in obilo osebnega zadovoljstva.
Dolfe Lipnik
Pri Zvezi kulturnih organizacij Velenje uspešno deluje odbor za sodelovanje s šolami.
Letos, že petič zapored, so pripravili večer literature mladih. 16. maja zvečer se je v Knjižnici Velenje zbralo deset literarnih skupin iz vseh osemletk in iz Centra srednjih šol. Na prireditvi, oplemeniteni z glasbeno sceno, so brali pesmi in prozo nadarjeni mladi ustvarjalci.
Večer literature so zaključili z nastopom petih, najbolj obetavnih mladih kulturnikov.
Hkrati je izšla tudi peta številka literarnega zbornika Moja pesem ni le moja pesem. Knjižico so opremili z likovnimi stvaritvami mladih. Večer lepe besede je bil privlačen za prenekaterega Ve-lenjčana, ki so, po besedah mladih, ugotovili kaj si mladi želijo in kako je beseda teh odkrita in lepa.
-Viš-
Občina Mozirje
400 mladih pevcev
V nedeljo je bila na Ljubnem ob Savinji letošnja revija otroških in mladinskih pevskih zborov občine Mozirje. Nastopilo je deset mladinskih pevskih zborov z vseh osnovnih šol Zgornje Savinjske doline. Skupno 400 mladih pevcev je navdušilo prepolno dvorano ljubenske osnovne šole, razveseljiva pa je vse večja kakovost nastopajočih.
Revija odraslih pevskih zborov občine Mozirje bo v soboto, 19. maja, ob 18. uri v dvorani mozirskega kulturnega doma.
ZKO Velenje
7. srečanje otroških folklornih skupin
Folklorni odbor pri zvezi kulturnih organizacij naše občine bo pripravil to soboto, 19. maja, zanimivo, pravzaprav narodopisno prireditev, že sedmo srečanje otroških folklornih skupin.
Na njej bodo zaplesali mladi folkloristi z osnovnih šol Veljka Vla-hoviča, bratov Mravljakov, Šaleka — vsi Titovo Velenje, podružnične šole Šentilj ter Pesje. Ob njih pa bodo ljubitelji starih plesov in običajev videli še mlade folkloriste z osnovne šole Ljubno ob Savinji. Prireditev pa bodo s nastopom popestrili še mladi tamburaši Pesja, ki bodo obiskovalcem pokazali, česa so se naučili v tem šolskem letu.
Prireditev bo v domu kulture v Titovem Velenju, začeli pa jo bodo ob 18. uri. Vstopnice so v preprodaji, in sicer v domu kulture, kupite pa jo lahko tudi uro pred začetkom srečanja. Zanjo boste odšteli le 30 dinarjev.
tp
Šaleški likovniki
Nadvse ustvarjalni
Šaleški likovniki ne poznajo počitka. V kulturnem domu v Mislinji razstavlja svoja dela Ar-pad Šalamon, v Vegradovi galeriji Ana Ojsteršek, v galeriji Reka pa Milica Zupan iz Mozirja. Svoja dela šaleški likovniki razstavljajo še v avli glasbene šole v Titovem Velenju, in sicer risbe ter akte. Od prejšnjega petka pa so v Mayerjevi vili v Šoštanju na ogled dela, ki so jih likovniki ustvarili v likovni delavnici. V njej so neumorno delali dva meseca, pod vodstvom akademske slikarke Terezije Bastelj iz Gornjega Grada.
L. O.
MU
Včasih je bilo na vasi družabno življenje zelo pestro in raznoliko, zadnji čas pa se sosedi komaj še videvajo in še manj obiskujejo. Življenje na deželi je skratka postalo enako kot v mestu, kjer se ljudje v istem stanovanjskem bloku sploh ne poznajo. Tudi v Kavčah so ugotovili, da se v njihovem kraju ne dogaja nič takega, kar bi tamkajšnje prebivalce združevalo, zato so se odločili ustanoviti trim društvo, katerega delo temelji na obujanju starih običajev, ki nezadržno tonejo v pozabo.
Tonetu Hojanu, predsedniku trim društva Kavče, gre zahvala in priznanje, da je bilo društvo leta 1984 ustanovljeno. Pred šestimi leti je namreč povabil v svojo zidanico nekaj krajanov z namenom, da pretrgajo družabno mrtvilo v tem kra-
Ljubno ob Savinji
Že vrsto let so se na Ljubnem ob Savinji trudili, da bi na najrazličnejše načine ohranili in predvsem oživili bogato izročilo ljudskih godcev, ki je prav za ta kraj in okolico posebej značilno in pomembno. V letošnjem letu so se te pomembne naloge lotili še posebej zavzeto in načrtno. Z veliko volje in strokovnosti Jelke Marovtove in s pomočjo Anke Rakunove ter turističnega društva so se marljivo pripravljali in za prvo javno poskušnjo v dvorani ljubenskega prosvetnega doma pripravili nastop. Dvorana je bila nabito polna, še več, pred njenimi vrati je ostalo mnogo ljudi, ki so želeli prisluhniti njihovim vižam in domislicam. Točno 30 ljudskih godcev je namreč
ju. Zastavili so si delovni program in smernice za naprej. Njihovo dosedanje delo je bilo zelo uspešno in plodno. Vse zastavljene naloge so uresničili razen sankanja, ker pač ni bilo snega.
Eden izmed najaktivnejših trimarjev je SLAVKO JAN, ki pravi »Vsako leto organiziramo več resnih in šaljivih prireditev in tudi letos bo tako. Nekatere so postale že tradicionalne, ki jih vestno z delom in tudi materialno izvaja nekaj najbolj zagnanih zanesenjakov. Petje ob treh kraljih izvajajo pevci zbora, ki tudi deluje v društvu; organizirali bomo avtobusni izlet zlasti za starejše krajane, ki se ne morejo udeležiti drugih podobnih izletov, na katerih se predvsem veliko pešači, maja načrtujemo trim pohod. Za to priložnost smo ustanovili planinsko sekcijo, ki se bo vključila v
predstavilo skoraj že pozabljene domače pesmi, predvsem pa skladbe in pesmi, ki gredo iz roda v rod, torej zanje ni notnih zapisov in besedil, posebna draž nastopa pa je bila vedra in vesela ponazoritev šaljivih običajev z ohceti in sorodnih prireditev.
Nastopajoči so navdušili, zato so na Ljubnem pred dnevi njihov nastop ponovili, prav tako z uspehom. To je vsekakor lepa spodbuda za napore godcev samih in vseh, ki skrbijo za ohranitev lepih domačih skladb in pesmi, v domači izvedbi seveda. Zato so razumljivi načrti in želje, da bi v prihodnje k sodelovanju pritegnili tudi ljudske godce iz ostalih krajev Zgornje Savinjske
Vesele viže
Vadba na trim stezi
ZTKO občine Velenje nudi občanom tedensko po eno uro vadbe na trim stezi pod strokovnim vodstvom. Vadba je vedno v petek in se prične ob 18. uri, seveda do jesenskih mesecev. Vključijo se lahko vsi, ki se želijo vsaj enkrat tedensko razgibati in s tem prispevati k boljšemu počutju in zdravju. To velja tako za moške kot ženske, predvsem pa za srednjo generacijo. Pridružite se, saj je v družbi lažje in prijetneje.
Pred časom smo zapisali, da je v Gornjem gradu šla neopazno mimo 850-letnica benediktinskega samostana.
»Neopazen« je bil seveda le pravi dan te visoke obletnice, sicer pa na tako pomemben del svoje več kot bogate zgodovine v tem kraju nikakor niso pozabili. Tudi o zgodovinskem izročilu in dokumentih je bilo precej zapisanega, na vse skupaj pa se v Gornjem gradu resno in temeljito pripravljajo in bodo skozi vse leto tej in drugim obletnicam namenjali veliko pozornosti in prireditev, ki jih bodo kronali še z delovnimi zmagami, kakršnim že dolgo nismo bili priča.
Minilo je torej 850 let odkar je gornjegrajski benediktinski samostan prvič omenjen v ohranjenih dokumentih.
Temu zares častitljivemu podatku se letos pridružujejo še drugi za kraj pomembni jubileji. Letos bo namreč preteklo 110 let od ustanovitve tamkajšnjega prosvetnega društva, ki vsa ta dolga desetletja uspešno opravlja svoje poslanstvo, minilo bo 100 let od ustanovitve pevskega zbora, pomembni pa sta tudi le-
Takšne letine pa že dolgo ne
Za začetek posnetek delovne akcije športnikov, ki so pričeli širiti in obnavljati igrišča.
tnici, ki sta povezani z imenom znanega nadučitelja in planinca Frana Kocbeka. Točno pred 100 leti je namreč prišel v Gornji grad in tu ostal ter deloval desetletja, mineva pa tudi 60 let od njegove smrti in vsega tega se bodo v kraju spomnili na najrazličnejše načine.
Od junija do septembra bo tako v Gornjem gradu pestro in delavno kot že dolgo ne. Za te potrebe so imenovali širši odbor v katerem sodelujejo vse organizacije in vsa
društva v kraju. Med drugim bodo v kulturnem domu pripravili razstavo, ki bo obiskovalcem predstavila Gornji grad skozi stoletja, prikaz enkratne zgodovine kraja načrtujejo tudi za letošnji čebelarski praznik, obnovljeno katedralo bo 12. avgusta blagoslovil mariborski škof, svoje obletnice bodo primerno počastili kulturniki in pevci, planinci in športniki, vsi skupaj pa se bodo veselili novih delovnih dosežkov, za razvoj krajevne skupnosti še kako pomembnih.
Med največje dosežke v letošnjem letu vsekakor sodi dokončanje del pri asfaltiranju cestnih odsekov v Kanol-ščici in v Rogaškem grabnu v skupni dolžini skoraj 4.500 metrov, ki so brez neštevilnih in neovrednotenih prostovoljnih delovnih ur veljala 3 milijone dinarjev, dokončno in celovito so obnovili prosvetni dom, ob planinskem domu na Menini planini krajani gradijo leseno kapelico, športniki so že pričeli z deli pri povečanju in posodobitvi športnega igrišča, lovci na prostranstvih Menine gradijo svoje objekte, ki so za njih in za lovni turizem še kako pomembni in še marsikaj bi lahko našteli.
Vse to ima seveda veliko težo, zato so v Gornjem gradu predlagali, da bi bil letošnji praznik občine Mozirje v njihovem kraju. Seveda izjemoma, saj po utečenem vrstnem redu letos niso na vrsti.
Prepričani so, da bodo v občinskih zborih prisluhnili temu predlogu, kar bi letošnjim slavjem in uspehom Gornjegrajcev in vse občine dalo dodatni pečat.
j- P-
ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA
»Vse dosedanje prireditve trim društva Kavče, ki so vsako leto bolj obiskane, so dokazale, da si jih krajani iskreno želijo, žal pa nam širitev prireditev omejuje prostorska stiska. Res je, da imamo na voljo dom krajanov, vendar je mnogokrat prostor v njem premajhen. Zato smo morali nekaj prireditev organizirati v sosednjih krajevnih skupnostih, v njihovih dvoranah, kar pa vsekakor ni najboljša rešitev. Prav zato našega trim društva ne širimo v Podkraj, menim pa, da bi bilo prav, če bi takšno društvo ustanovili tudi v tem kraju.«
Kako je s financiranjem vaših prireditev?
»Vse prireditve smo doslej . financirali sami. Večkrat smo že razmišljali o tem, da bi društvo uradno predstavili in tako dobili finančna sredstva iz drugih virov. Toda, s tem bi si na glavo nakopali še več dela, administrativnega seveda. Prepričan sem, da bomo v krajevni skupnosti našli dovolj razumevanja in za kakšno prireditev dobili tudi finančno pomoč,« je sklenil pogovor Slavko Jan.
B. Mugerle
Kavški trimarji
Navlaka, kamor pogledaš
V	soboto so v zdravilišču v Topolšici risali šaleški likovniki. Med njimi sem se mudil tudi jaz in imel kaj videti. Ne samo, kako so ustvarjali, ampak tudi umazanijo in navlako, kamorkoli sem se obrnil. Zanemarjena okolica, neurejene zelenice, pomanjkanje košev za smeti, polomljene in umazane klopi,... gotovo turističnemu kraju, kar naj bi Topolšica bila, ne more biti v ponos. Prav tako ne umazan potok Toplica, v katerem je toliko navlake, da težko verjameš svojim očem, da posebej ne omenjam okolice čistilne naprave, kjer ne manjka ... Le čistoča v hotelu Vesna je za turiste gotovo mnogo premalo, nenazadnje tudi za tiste, ki so v tem kraju na zdravljenju.
V	Topolšici je med drugim vrtnarija. Ta gotovo ni brez vrtnarja, zato je takšen odnos do okolja še toliko manj razumljiv.
Obujanje običajev
planinsko društvo Titovo Velenje. Prav tako maja se bomo udeležili srečanja planincev na Ojstrici in izvedli trimski pohod na Kozjak. Junija bo izlet v Robanov kot, v začetku septembra pa v Bohinj in na Vogel. Pripravili bomo tudi več piknikov, sem sodita gobarski in kostanjev, ki sta že tradicionalna, tu je vsakoletno martino-vanje. Na pustni karneval ne smemo pozabiti, saj je bil letos že šesti po vrsti. Družno smo ga tokrat organizirali skupaj s krajani Podkraja, največ zaslug za to pa ima predsednik sveta KS Drago Ring.«
doline, ki jih tudi ne manjka, sami nastopi pa bi s tem veliko pridobili na vsebini in kakovosti.
0- N
Kolesarska steza ob Partizanski cesti
Ob Partizanski cesti v Titovem Velenju bomo dobili kmalu kolesarsko stezo. Sredstva zanjo bo zagotovila republiška cestna skupnost. Še vedno pa bo ta cesta verjetno brez pločnika, saj sredstev v te namene ni. Bila pa bi potrebna kar znatna, saj bi bilo treba prestaviti obstoječo razsvetljavo in telefonsko napeljavo.
(mz)
godcev
Ob upokojitvi sod in vrtalni stroj —. Eiektri-
čarji in ključavničarji rudniške Jamske mehanizacije so se pred nedavnim prav veličastno poslovili od svojega sodelavca Janča Stropnika iz Ljubljanske ceste v Titovem Velenju. S pravo domačo »fešto«, sodom in vrtalnim strojem so proslavili njegovo upokojitev.
Spili so vina kolikor so ga zmogli, pospravili sto kilogramsko svinjo in se veselili do zgodnjih jutranjih ur. Za prijetno razpoloženje pa so poskrbeli še muzikanti.
- -.=. .-iflfU
ljudskih
V Šentilju novo gasilsko vozilo
V sedanjih precej težkih gospodarskih časih, ko škriplje tako rekoč na vseh koncih in krajih, ko je potrebno za vsak dinar dobro premisliti kako ga bomo obrnili, se še najdejo posamezna društva in organizacije, ki se lahko pohvalijo s kakšno pridobitvijo oziroma delovnim uspehom.
Eno izmed takšnih je tudi Gasilsko društvo Šentilj, čigar člani so poznani po svoji prizadevnosti. Zadnji rezultat njihovega dela je novo TAM-ovo orodno vozilo, ki so ga dobili te dni. Kot sta povedala predsednik in poveljnik društva Bogomir Jelen in Mičo Pačnik, jim je novo vozilo več kot dobrodošlo. Dosedanje je že precej dotrajano in kot takšno ne služi več svojemu namenu.
Menim, da je prav, da za konec ponovimo besede, ki jih je izrekel ob čestitki svojim mlajšim stanovskim tovarišem eden izmed prvih poveljnikov šentiljskih gasilskih vrst, veteran Edo Kuhar. »Želim vam, da bi vozilo uporabljali čim več za vaje in čim manj za akcije.«
M. Hrusti
Večni spomin in
Ob 45-obletnici osvoboditve taborišča Mauthausen
Prišli smo zgodaj in si ogledali >se grozote
Milan Cavnik razlaga, kako je preživel Dachau
Proslav ob 45. letnici osvoboditve taborišča Mauthausen se je udeležilo blizu 8000 ljudi iz skoraj vseh evropskih držav, med njimi okoli tisoč Jugoslovanov, med katerimi je bilo veliko Slovencev. Proslave so potekale štiri dni — v Redl Zipfu, Vöcklabrucku — Wareinu, v Gunskrichnu, Gusenu I in v Ebsenseju. V vseh teh krajih počivajo mnogi Jugoslovani. Po uradnih podatkih so v Mauthau-senu sprejeli prve interniran-ce 8. avgusta 1938. leta, od takrat je skozi to taborišče šlo 335 tisoč ljudi. Nikoli se jih ni vrnilo 122.167, med njimi 12.890 Jugoslovanov.
Tudi letos je bila pred jugoslovanskim spomenikom proslava. Kulturni program so pripravili pevci in recita-torji iz Beograda, spregovorila pa sta dr. Ivan Brnelič naš ambasador na Dunaju ter Zorica Milosavljevič v imenu borcev Jugoslavije.
Da sem se tudi letos odločil, da grem v Mauthausen, je bila nekaj kriva radovednost, da kaj več zvem o vprašanju odškodnine jugoslovanskim žrtvam nacizma v drugi sve: tovni vojni. Vemo, da je pri
tem še precej nerešenih in nerazčiščenih vprašanj tako za politične internirance kot za ukradene otroke.
Spraševal sem še živeče internirance, tiste, ki so na prsih nosili prešite taboriščne številke. Med njimi so bili nekateri, ki so na sebi nosili obleke iz tistih časov. Pogovarjal sem se s Hermanom Zaregorzenom iz Rusije (v prejšnji številki Našega časa je bila objavljena njegova pe-rorisba),. ki je nosil številko 7239 in prišel v taborišče v začetku leta 1942. Pove mi, da pri njih še niso dobili nič izplačanega, da pa so dobili Poljaki, in da tudi njim obljublja Gorbačov. V pogovor se je vključil Francoz, ki živi v Španiji in je v to taborišče prišel leta 1941 in nosil taboriščno številko 4317. 4. maja 1945 je srečno dočakal osvoboditelje. Sebastian Mena je zgovoren možak, vedno pripravljen na hece. Denar, ki ga je dobil, je koristno naložil. Ima lepo pokojnino, pa tudi farma ovac mu daje lep prihodek. Ko mu omenjam, da interniranci iz Jugoslavije — Slovenije niso dobili od-
škodnin, ne more verjeti. Sprašujem naprej, naše. Nekateri me pošljejo v p. m., kmet iz Kikinde pa reče >za-jebi< to odškodnino, »prodam ti nekaj vagonov koruze, ceno lahko določiš sam, samo da mi najdeš kupca za 50 vagonov.«
Zamerim občinskim pa tudi republiškim odborom ZB NOV, da s temi odškodninami tako zavlačujejo. V zadnjem času se v našem tisku pojavljajo prispevki, ki govorijo o vprašanju odškodnin jugoslovanskim žrtvam nemškega nacizma v drugi svetovni vojni. Prispevki so po vsebini mučni in neprijetni,
saj prihajajo na dan nečedne, da ne rečem nemoralne manipulacije. Veliko olja na ogenj pa je prilil še živeči nekdanji predsednik zahodno-nemške vlade Wili Brandt s svojimi spomini, v katerih je govora tudi o miljardi DEM, ki jih je Jugoslavija dobila kot posojilo v zameno za odškodnino žrtvam nacizma.
Štiri vprašanja v zvezi s tem je pet prizadetih ukradenih otrok naslovilo na predsednika predsedstva SFRJ dr. Janeza Drnovška, vendar še do danes niso prejeli nobenega pojasnila in nobenega odgovora.
Lojze Ojsteršek
Ob dnevu novinarjev
Ob dnevu novinarjev Slovenije bo slovensko novinarsko društvo v ponedeljek, 21. maja, v prostorih skupščine republike Slovenije podelilo letošnje Tomšičeve nagrade in zlata odličja. Slavnostni govornik bo starosta slovenskih novinarjev Jurij Gustinčič. Pred tem bo dopoldne v prostorih ČGP DELO izredni občni zbor društva slovenskih novinarjev.
Z gostovanja Kolede v partnerskem mestu Neath
Dolgi meseci trdega dela in potenja pri ponavljanju plesnih korakov so pri koncu in hkrati je to začetek našega težko pričakovanega gostovanja v Južnem Wa-lesu. Po vsem trudu, ki smo ga vložili, čutimo, da je med nami spet moč, moč tiste Kolede, ki je in še vzbuja doma in po svetu zadovoljne obraze ljudi ter burne aplavze, ki ti ostanejo v spominu.
Naša pot se je pričela zelo neresno, 1. aprila ob jutranjem svitu, ko smo se začeli zbirati pred garderobo Kolede, otovorjeni s prtljago, predvsem pa hrano za tri dni. Naš cilj je mesto Neath v Walesu, kjer je potekal mednarodni festival glasbe, na katerem so sodelovale skupine iz partnerskih mest Esslingena, Vidma, Schiedama in seveda mi iz Velenja. Močni in naspani fantje so naložili na avtobus lesene zaboje, v katerih je bilo skrbno zloženih vseh deset kompletov narodnih noš, kolikor plesov smo se namenili plesati. V nošah je vložena druga polovica našega truda, da o bogastvu ne govorimo. S pomočjo našega Toneta, ki je, razen redkih izjem, stalni šofer na naših potovanjih, so bili zaboji in prtljaga hitro zloženi v avtobus. Na žalost smo s prtljago napolnili tudi stranišče, drugače ni Šlo!
Prvi dan nas je pot vodila preko Viča in Miinchena do Wartenberga, kjer smo prespali. Večer v tem mladinskem domu je minil po večerji ob igranju odbojke in raznih iger, na koncu pa še petja ob tabornem ognju, kar smo naslednje jutro ob ranem bujenju vsi dobro čutili. Spanje smo nadoknadili v avtobusu, nekateri pa so se zabavali ob gledanju video kaset vse do belgijske meje. Žal smo si Belgijo ogledali le iz avtobusa z avtoceste. Hiteli
smo proti Severu, da ne bi zamudili trajekta. Ko smo se ob štirih popoldne v ponedeljek peljali proti Oostendu, smo že čutili vpliv Atlantika, saj so nas zmočile kaplje dežja. Se vedno polni pričakovanj smo se v slabem vremenu vkrcali na ogromen trajekt. Dež in močan veter pa nas le nista pregnala s krova od koder smo opazovali odhod trajekta v sivo zeleno morje, ki nas bo pripeljal na angleško obalo. Stiri ure dolga vožnja in zahtevna angleška carina sta nas tako utrudila, da smo se prebudili (vsaj nekateri) šele ob prihodu v London. Po nekaj zapetljajih smo našli hotel, vsaj malo pretegnili noge, če se že ne pošteno naspali in se naslednje jutro odpeljali na ogled mesta. Naša vodička Bože-na (Slovenka) nam je postregla z najrazličnejšimi informacijami in podatki. Ogledali smo si tudi muzej voščenih lutk, Madame Tussaud. Vsega je bilo toliko, da smo v tem velemestu še želeli ostati ter še kaj videti in poslikati.
Na London smo pozabili, ko smo v večernih urah prispeli na naš cilj, v Neath. Lepo mesto, nekoliko večje od Velenja, je imelo nekdaj močno razvito industrijo premoga, danes, po opuščanju kopanja premoga pa se preusmerjajo na drobno gospodarstvo. V prijaznem hotelu Castle so nam pripravili prisrčen sprejem. Že dolgo nismo spali v takih razkošnih sobah, opremljenih s TV, avtomatskim likalni-kom, čajnikom z vsem priborom ... Vsako jutro smo si postregli s prav razkošnim zajtrkom. Izredno topel sprejem smo doživeli na sprejemu pri g. županji, Moiri L. Lewis. Do solz je bila ganjena, ko smo ji izročali darilo našega mesta in ob tem tiho prepevali »Oj Dobriču«. V četrtek nas je čakal prvi celovečerni nastop, ki smo ga zaradi slabih pogojev nekoliko skrajšali, a je kljub temu navdušil gledalce. Nekoliko krajši nastop smo imeli v petek, skupaj z italijanskim zborom iz Vidma. Domačini so nas tedaj prvič presenetili s pet-
Opto-	* ' " M
me-	
ter	/■ m
Odpiralni čas vsak po svoje
V Evropo zdaj ni le fraza, saj se nekateri bolj in drugi manj uspešno pripravljajo na to pomembno pot. Nekateri so temu, žal jih je zelo malo, že prilagodili delovni čas. Seveda bi bilo zapletov veliko manj, če bi bili pri odločitvi za evropski delovni čas bolj dosledni, zlasti pa enotni. Sedanje izkušnje namreč kažejo, da ena lastovka ne prinese pomladi. Tudi zato, ker bi morali rešiti še druga pomembna vprašanja, kot so prevozi na delo in z njega, vrtci in končno trgovine.
Prav o slednjem želimo spregovoriti nekoliko več in sicer konkretno o odpiralnem času.
Skoraj toliko kolikor je v Titovem Velenju trgovskih podjetij, toliko je tudi različnih odpiralnih časov. Ko smo urine kazalce premaknili nazaj, se je pričetek odpiranja trgovin ponenotil. Na primer: vrata Erinih prodajaln s prehrano se odprejo zjutraj ob 8. uri in zaprejo ob 19., medtem ko bifeje, ki so v sklopu teh trgovin odprejo že ob 7. uri. Omenjeni odpiralni čas potrošnike zelo moti, nenazadnje tudi nekatere prodajalce, saj imajo pri pravočasni izdobavi mesnih izdelkov in drugega za menze kar nekaj težav.
Ljubljanska Nama v Titovem Velenju ima samopostrežno trgovino odprto od 7. do 20. ure, v petek do 21., v soboto pa do 15. ure. Tudi v Nami so se s premikom ure odločili za drugačen odpiralni čas, ker pa potrošnikom ni bil po volji so se 2. aprila odločili za drugega, bolj prilagodljivega.
Velenjska Nama je predlagala skupščinskemu organu, da bi z zamikom ure trgovine naj spremenile obratovalni čas in sicer na enotnega za naše mesto.
Prav tako naj bi spremenili odlok o poslovnem času. Svoj predlog so v vednost poslali ostalim trgovskim podjetjem, žal pa je naletel na gluha ušesa.
Zapišimo še odpiralni čas KK Ptuj — Tržnica, ta je od 7. do 19. ure, razen sobote, je pa edina prodajalna, ki ima vrata odprta tudi v nedeljo dopoldne.
Kaj na kraju še dodati? Le to, da je to dokaz več, kako stvari rešujemo čisto po svoje, ne da bi rešitve poiskali na skupnem dogovoru. In še to.
Ali smo potrošniki res tako nepomembni, da bi nas kdo vprašal tudi za naše mnenje?
Tri desetletja TVD Partizan
jem. Tudi Valežani radi prepevajo, tako kot Slovenci, ni kaj! Še dolgo smo sedeli in prepevali, iz-menjaje in skupaj, kar smo znali ali se naučili.
Toda kadar je lepo in prijetno, čas kar hitro mine, tako da smo v soboto komaj še imeli čas za zadnje nakupe. Dopoldne smo še malo zaplesali domačinom pred trgovsko hišo, zvečer pa smo imeli še zadnji nastop z vsemi gostujočimi skupinami. V 30 minutnem programu smo se predstavili z najboljšim pestrim programom. Koleda smo bili med vsemi edina plesna skupina, vendar smo bili prav tako z navdušenjem sprejeti kot ostali. Prav gotovo je blestela profesionalna jazz skupina iz Schiedama s simpatičnima pevcema.
Na žalost smo se morali po koncertu kmalu posloviti, ker smo ponoči odhajali na pot. Avtobus je bil obremenjen še z nekaj nove prtljage, tako da je bilo stranišče vedno bolj polno. Od gostitelja smo se poslovili z Zdravico. Zelo so nas razveselile besede, ki so prihajale iz srca, da se zopet vidimo in da takrat ne bodo videli naše skupine samo prebivalci Neatha ampak tudi drugih mest Walesa in Anglije. Vsakemu od nas še zadnji stisk roke in potem na dolgo rajžo.
Ko smo se pripeljali s trajekta v Belgijo, sta bila najbolj srečna šofer Tone in vodja poti Brane, ker ni bilo več treba voziti po levi strani. Še posebno smo bili veseli, ko smo prevozili cerino in šaleški predor ter zagledali velenjski grad. Za nami je bila več kot 4000 km dolga pot, polna doživetij in novih vtisov i/ še nepoznanega sveta Walesa. N.iš trud je bil poplačan!
Zapisala je: H AHII AHA /M »/.//VC
Nadvse uspešno in živahno so stekle priprave na 30-letnico TVD Partizana Mislinja, ki jo bodo pripravili 26. maja v Misli-nji. Takšen častitljiv jubilej bo povezan s številnimi prireditvami, ki se bodo dogajale skoraj ves mesec, nekatere pa bodo še v naslendjih. Poleg osrednje prireditve, bo takrat potekalo še tekmovanje, tretje zapovrstjo, med krajevnimi skupnostmi velenjske in slovenjegraške občine »MED NAMI NI MEJA«, 16. junija bo organiziran že 10. gozdni tek po stezah in cestah mislinjskega Pohorja, pa kolesarski maraton med krajevnima skupnostima Dolič in Mislinja. Prav tako bo še otvoritev večnamenskih igrišč v Dovžah in Vavkarju pri Misli-nji kjer so se številne športne panoge in aktivnosti tako razmahnile, da je potrebna razširitev športnih objektov.
Poseben organizacijski odbor, ki mu predseduje dr. Stanko Sto-porko, človek čigar ime je tako ali drugače tesno in nerazdružlji-
vo povezano s TVD Partizanom in krajem, pa bo izdal še posebno številko biltena, kjer bo zajeto 30-letno delovanje vseh sekcij, ki so se zvrstile v okviru Partizana skozi vsa ta leta. Skratka, 26. maja se obeta v Mislinji prireditev, ki se jo nedvomno splača ogledati.
Gasilsko društvo Mislinja je bilo supaj z OGZ Slovenj Gradec organizator tečaja za čin izprašani gasilec za člane domačega društva ter Doliča in Dovž. 40 članov se je tako dodatno usposobilo v številnih gasilskih panogah in veščinah od predpisov o gašenju, do številnih strokovnih področij, ki jih mora poznati gasilec, da je lahko uspešen v intervenciji ob požarih. Vso pohvalo zasluži vodstvo GD Mislinja, saj je s svojo strokovnostjo (tudi po predavateljski plati) dokazalo, da je pripravljeno ob vsakršnem času izpeljati tudi tako zahtevne tečaje kot je bil prav ta.
Silvo Jaš
Velenjski avtomobilski sejem
Največ
manjših avtomobilov
Nekaj zadnjih nedelj se je, tudi zaradi toplih in sončnih dni, na velenjskem avtomobilskem sejmu pred Rdečo dvorano zbralo kar precej prodajalcev železnih konjičkov in motornih koles ter seseda kupcev. Tudi to nedeljo so želeli prodajalci svoj avto prodati po kar najvišji ceni, kupci pa ga kupiti po kar najnižji. Kako je enim in drugim to uspelo, ne vemo. Verjetno k slabši prodaji na vseh sejmih botrujejo tudi v zadnjem času bolj ugodni pogoji za nakup novega avtomobila, seveda pa brez sejmov tudi v prihodnje ne bo šlo.
Poglejmo še nekaj cen: Škoda 120 L, 1982, 3.300 DEM, Škoda 120 L, 1986, 60.000 dinarjev, Opel aseona, 1978, 6.300 DEM, Opel kadet, 1983, 13.000 DEM, Renault 4, 1983, 3.000 DEM, Renault 5, 1988, 120.000 dinarjev. Golf x, 1987, 17.300 DEM, Yugo 45, 1986, 5.500 DEM, Zastava 101, 1980, 20.000, Fičo. 1981, 1.800 DEM, Fičo, 1983, 2.100 DEM, Fiat 126, 1986, 25.000 dinarjev. Fiat 126. 1982. 1.600 DEM. Nissan, 19X2, 7.500 DEM.
Srečno vožnjo vsem, ki slo kupili avto.
B. M.
Rudar :Slovan 3:2 (0:1)
Izola neulovljiva-škoda!
RUDAR: Hrast, Polovšak, Oblak, Kostanjšek, Golač, Macura, Omič (A. Kotnik), Javornik, Zirdum, Cvikl (Lah), R. Kotnik.
STRELCI: 0:1 - Mrak (19), 1:1 - Zirdum (58 - 11-m), 2:1 -Cvikl (62), 3:1 - A. Kotnik (67), 3:2 - Roblek (75).
Glede na nedeljsko tekmo bi lahko bili »rudarji« zgled skoraj vsem ligaškim ekipam z našega področja. Imeli so odličnega nasprotnika, do nedelje drugouvrščeno ekipo Slovana. Čeprav so zaigrali v zelo oslabljeni postavi, brez poškodovanega Brdžanoviča in kaznovanih Pranjiča in Dolerja, so s požrtvovalno igro dokazali, da se lahko s srčnostjo doseže dober izid, se pravi zmaga. Zmagali so s 3:2 in se z novima dvema točkama povzeli na drugo mesto. V vodstvu je verjetno že nedosegljiva Izola z 31 točkami, na drugem in tretjem mestu sta z enakim številom točk (26) Rudar in Domžale. V 22. kolu bodo Velenjčani gostovali v Rušah pri moštvu Pohorja, ki je doslej zbralo le deset točk, zanj pa velja zanimivost, ki smo jo že večkrat omenili — doslej še ni zmagalo. Seveda lahko upamo, da Pohorje svojega, sedaj že lahko rečemo, rekordnega dosežka, ne bo prekinilo prav proti Rudarju. (vos)
Elkroj : Izola 0:0
Pričenjajo »kvalifikacije«
ELKROJ: Janko, Janežič, Gostečnik, Remic, Božičevič, Kolar, Türk, Da. Ermenc, Grobelšek, Dr. Ermenc, Žurej.
Nogometaši Elkroja so se v tem kolu v pomembnem srečanju za obstanek v ligi srečali z vodilno Izolo, prvič pod vodstvom novega trenerja Sivke. Znova so se »izkazali« z neučinkovitostjo, ki jih »spremlja« že ves pomladanski del prvenstva, sicer pa so bili gostje celo bliže zmagi. Odsotnost Hrena ne more biti opravičilo za neučinkovitost, saj se tudi z njim v prejšnjih kolih niso velikokrat veselili zadetka. Točka z vodilnim sicer ni neuspeh, bolj pa skrbi dejstvo, da so zaradi slabe in neučinkovite igre sedaj pri dnu lestvice, skupaj z žalskim Partizanom imajo 16 točk. Pred zadnjim Pohorjem imajo sicer šest točk prednosti, za Stolom pred njim pa zaostajajo za dve. »Prvo kolo kvalifikacij« za obstanek v ligi bo na vrsti že v nedeljo, ko se bodo v Žalcu srečali z neposrednim tekmecem Partizanom Hmezad. Do konca je sicer še pet kol, vsako pa je lahko odločilno.
ERA Šmartno :Drava 0:1 (0:1)
Izpadli po 23 letih
ERA ŠMARTNO: Magrič, Oprčkal, Podvratnik (Stropnik), Oblak, Majhen, Fajdiga, Radivojevič, Centrih, Vuletič, Kopušar, Ne-žič.
STRELEC: 0:1 - Žitnik - (41).
Nogometaši ERE Šmartnega nimajo več možnosti za obstanek v OČL — vzhod in bodo po 23 neprekinjenih letih sodelovanja v slovenskih ligah izpadli. Tudi v nedeljo so doma razočarali v srečanju z Dravo, ki se je s to zmago skoraj že rešila izpada. Šmarčani so tri kola pred koncem prvenstva globoko na zadnjem mestu. Za predzadnjim Partizanom zaostajajo za pet, za Proletarcem pred njim pa za celih osem točk. V prihodnjem kolu bodo gostovali pri Dravinji.
Mali nogomet
V Skalah dnevno-nočni turnir
V Škalah bodo člani tamkajšnjega kluba malega nogometa 1., 2. in 3. junija izvedli tradicionalni turnir v malem nogometu v njihovem novem športno-rekreacijskem središču. Igrali bodo po pravilih FIFA, sodili bodo republiški sodniki, prijavnina je 400 dinarjev (žiro račun: 52800-678-57198 — TVD Partizan Škale — sekcija za mali nogomet). Prijavnico in kopijo potrdila je treba poslati do 26. maja na naslov: Slavko Kobale, Skale 94/d, 63320 Titovo Velenje.
Žrebanje bo v prostorih TVD Partizan Škale v domu krajanov 29. maja ob 19. uri, med žrebanjem pa bo še možno vplačati prijavnino. Nagrada za prvo mesto bo 8.000 dinarjev, za drugo 4.000 in za tretje 2.000. Prve tri ekipe bodo prejele še pokale v trajno last, najboljša pa še prehodnega. Druge podrobnosti lahko dobite pri Alešu Rednaku, telefon (063)-857-578 (doma) in 881-111, interna 319 (v službi), (vos)
Turnir v Kokarjah
Še tretjič KMN Lajše?
Turnir v malem nogometu pripravljata tudi športno društvo Dreta in Bife Emil iz Kokarij. To bo že tretji po vrsti, posvečajo pa ga dnevu mladosti in spominu na Franca Strgarja. Do 25. maja se lahko prijavite v Bifeju Emil V Kokarjah ali v Bistroju Merlin v Mozirju. Najboljše čakajo lepe denarne in praktične nagrade ter pokali in priznanja. Turnir v Kokarjah je dvakrat zapored osvojila ekipa KMN Lajše in ji bo ob morebitni tretji zaporedni zmagi pripadel pokal v trajno last.	(jp)
Aeroklub Velenje
Lepi športni dosežki
Tople prvomajske praznične dni so za športno letenje izkoristili tudi velenjski jadralci. Zadnji aprilski dnevi so bili termično lepo razviti in so omogočali dobro jadranje. Pilot Jože Verdev je ponovil svoj uspeh in je 30. aprila opravil prosti prelet dolžine 300 km s povratkom, Mirko Meža in Mitja Ribarič pa sta istega dne izpolnila enega izmed pogojev za srebrno C značko — prosti prelet 50 km. Slednji je bil uspešen že dan poprej, saj je opravil trajanje s kar sedmimi urami neprekinjenega jadranja.
Kotalkanje
Tečaj in rekreacija ob glasbi
Kotalkarsko-drsalni klub Rudar iz Titovega Velenja pripravlja tečaj za začetnike. Pričel se bo 23. maja, prijave pa zbirajo 21., 22. in 23. maja med 18. in 19. uro na kotalkališču. Tečaj bo za otroke letnik 1984, 1985 in 1986, trajal bo 20 učnih ur, cena pa je 150 dinarjev.
Klub bo organiziral tudi rekreacijsko kotalkanje ob glasbi. Na kotalkališču bodo z njim pričeli v soboto, 26. maja, sproščeno kotalkanje pa bo vsakokrat od 19. ure do 20.30.
Šoštanj :Aero Celje 24:26 (22:22, 13:10)
Oddolžitev le polovična
ŠOŠTANJ: Gradišnik, Čater, Krejan 4, Ramšak 2, Šerbec 5, Pla-skan 5, Požun 1, Žolger, Rozman, Vrečar 3, Vogler 4, Vajdl.
Plesni klub Velenje
Odlične uvrstitve v Kranju
V soboto in nedeljo je bilo v Kranju tekmovanje najboljših jugoslovanskih plesnih parov v vseh petih starostnih kategorijah. Tokrat so se potegovali za naslove v kombinaciji standardnih in latinskoameriških plesov. To tekmovanje je za plesalce izredno naporno, saj traja vsak tekmovalni ples dve minuti, kar pomeni 20 minut v enem kolu.
Nastopilo je okrog 70 najboljših parov iz vseh jugoslovanskih klubov, mladi velenjski plesalci pa so ponovno osvojili naslov državnega prvaka. V skupini mlajših mladincev (od 12 do 14 let) sta bila nepremagljiva Matej Krajcer in Mirjam Šulek, saj sta zmagala v vseh desetih plesih. V skupini mladincev do 16 let sta Peter Uplaznik in Nataša Ževart osvojila peto mesto, prav tako peta sta bila pri starejših mladincih Aljoša Oštir in Petra Žist, Rok Alt in Lea Sunarič pa sedma. Povejmo še, da je v kategoriji mladincev do 16 let prav tako zmagal Velenjčan Miha Rabič, ki sicer živi in trenira v Ljubljani in tako lahko trdimo, da je Velenje mesto mladih plesnih talentov.
Najuspešnejši velenjski plesalci na državnem prvenstvu: od leve: Mirjam Šulek — Matej Krajcer, Nataša Ževart — Peter Uplaznik, Lea Sunarič — Rok Alt, Petra Žist — Aljoša Oštir
Karate
v
Presenetljiva zmaga Šoštanja
TVD Partizan Šoštanj je organiziral turnir, na katerem so sodelovale trenutno najboljše slovenske ekipe v karateju. Skupno je nastopilo šest ekip in med njimi gostiteljica, karate sekcija šoštanjskega Partizana, ki je presenetljivo osvojila prvo mesto. Šoštanjčani so v finalnem srečanju s 4:2 premagali ekipo Borisa Kidriča iz Maribora, sicer velikega favorita. Tretja je bila ekipa Angela Besednjaka iz Maribora, četrta Brežice, za njimi pa Celje in Rogaška Slatina.
Ljubo Javoršek, trener moštva Borisa Kidriča je dejal, da je bi la organizacija turnirja odlična, ob tem je čestital domači in ta dan nepremagljivi ekipi, posebej pa je poudaril, da imajo Šoštanjčani pod vodstvom izkušenega trenerja Smajloviča velike možnosti, da zmagajo tudi v slovenski ligi. Trener Safet Smajlovič ga je takole dopolnil: »Uspel nam je veliki met. Fantje so se na ta turnir marljivo pripravljali skoraj štiri mesece in so zasluženo premagali Mariborčane. Veljajo jim torej čestitke z željo, da bodo uspešno nastopili tudi na evropskem klubskem pokalu v Milanu. Seveda velja zahvala tudi krajevni skupnosti Šoštanj in vsem, ki so turnir denarno podprli.«
Zmagovita Soštanjska ekipa: (od leve proti desni) stojijo: Pože-gič, Radič, trener Smajlovič, Jukič, sedijo Guberinič, Čerkezo-vič in Todorovič, manjkajo pa Cimperman, Ahmetovič in Gor-
Bolj kot na srečanju rokometa-šic je bilo zanimivo na derbiju med Šoštanjem in Aero Celjem. Tekma sicer ni v ničemer odločala, saj bo Aero samo drugi, čeprav je načrtoval uvrstitev v prvo zvezno ligo, Šoštanjčani pa verjetno peti. Na to mesto so s četrtega padli po mnogih kolih, zasledovalci pa za njimi zaostajajo za dve točki. Srečanje je bilo torej zgolj prestižnega pomena.
Gostje iz Celja so se Šoštanjča-nom pač želeli oddolžiti za jesenski poraz v dvorani Golovec, s katerim so se pričeli majati njihovi načrti za uvrstitev v višjo raven tekmovanja. Za poraz so se sicer oddolžili, vendar samo polovično, saj so osvojili le točko, ker so zmagali šele po podaljšku. V rednem delu je bil izzid 22:22,
v dveh petminutnih podaljških pa so imeli gostje več moči.
Sicer je bil razplet na igrišču do 45. minute v prid gostiteljem. Že v polčasu so vodili s tremi zadetki, po dobrih desetih minutah v nadaljevnaju pa so z odlično igro povedli s 16:11. Tedaj je moral zaradi poškodbe z igrišča njihov najboljši igralec Šerbec in prišlo je do preobrata, ki ga skorajda nihče ni pričakoval. Šo-štanjčanom je pričela pojenjavati tudi sapa in gostje so v desetih minutah dosegli pet zadetkov, domačini le enega in v 51. minuti je bil rezultat 19:19. Do konca smo nato gledali enakovredno igro, v podaljšku pa so gostje z več moči zasluženo zmagali. V zadnjem kolu bo ekipa Šoštanja gostovala pri Željezničarju v Sarajevu.
• Še to. Ekipo Šoštanja sedaj začasno vodi nekdanji igralec in tudi trener mladincev Zoran Kompan. Slišali pa smo tudi, da bi uprava znova rada pritegnila za trenerja Mira Požuna.
Na koncu jim je žal zmanjkalo moči
•	Ljubitelji rokometa se tudi vse bolj sprašujejo kaj bo s Šoštanjem, ekipo, ki je kljub malce slabšim rezultatom v pomladanskem delu, presenetila z dobro igro, naslednjo sezono.
•	»Če ne bo denarja, bomo morali izstopiti,« smo mimogrede slišali besede predsednika kluba Franca Plaskana. To so slišali tudi sobotni nasprotniki, saj so že nagovarjali domačega predsednika, da bi jim dali Šerbca in še kakšnega igralca.
•	Ne glede na to pa ekipa (najbrž) ne bo ostala v sedanji sestavi. Nekaterim igralcem je, kot pravijo, zadosti obljub (oh, te gospodarske težave) in bodo prav gotovo zamenjali okolje.
(ros)
Niso igrale ne zase, ne za gledalce, ampak za gostje?
VELENJE: Lakič, Misaljevič, Golič 2, Topič 1, Zidar 6, Katic 1, Oder 3, Hudej 10, Vičar 2, Jan, Delie, Hrast.
Rokometašice Velenja in rokometaši Šoštanja so se za letošnjo sezono od svojih navijačev poslovili na najslabši način, saj so oboji igrišče zapustili s sklonjenimi glavami. Igralke Velenja so izgubile z vodilno Podravko s 25:31. Rokometašice iz Koprivnice so bile pred tekmo vsekakor favoritinje, saj so v Titovo Velenje prišle kot vodilna ekipa druge zvezne lige, skratka nasprotnice vredne spoštovanja. Zdi pa se, da so jih domača dekleta le preveč spoštovala, ali pa je bilo vmes kaj drugega. Igrala so povsem brezvoljno, pogostokrat smešno grešila in gostjam ni bilo potrebno pokazati niti pol tistega kar mora znati ekipa, ki bo po tej zmagi verjetno zaigrala v prvi zvezni ligi. Žal je tudi to »jugoslovanski« šport, pri čemer so igralke Velenja pozabile, da ne igrajo le zaradi lastnega zadovoljstva, ampak tudi zaradi gledalcev. Po predzadnjem kolu so Velenjčanke na šestem mestu, ki ga bodo obdržale tudi na koncu, v zadnjem kolu pa bodo gostovale pri Lokomotivi v Mostarju. (vos)
To je bila doslej ena najslabših iger
Močan udarec — žal mimo vrat in proti fotoreporterju
Zdravstveno dežurstvo
"V	#
nazaj v Šoštanj
Neprijetno nas je presenetila ukinitev zdravstvene dežurne službe v Šoštanju. Sedaj, ko se Šoštanj obnavlja in si pridobiva podobo prejšnjega mesta, ki je bilo središče naše doline, so mu odvzeli enega najnujnejših stvari: DEŽURNEGA ZDRAVNIKA. Sem srčna bolnica in poznam neprijetnosti in iznenade-nja te bolezni, zato me je to toliko bolj prizadelo. Posebno, ker ob drugih priložnostih toliko poudarjamo o vlogi hišnega zdravnika. Če smo sedaj imeli kakšno možnost s tem nazivom, je sedaj gotovo izgubljena. V rubriki DEŽURNE SLUŽBE V VELENJU berem imena zdravnikov, ki jih sploh ne poznam.. In kar je najvažnejše v bolezni — v svojega zdravnika imam zaupanje in to je že del zdravljenja.
Prebrala sem članek dr. Ivana Zupanca v VEČERU in NAŠEM ČASU, pa tudi del radijskega odgovora na vprašanje Šoštanj-čana sem ujela v nedeljo dne 6. 5. 1990. Piše, da centralna oblika dežurne službe ne posega v sistem družinskega zdravnika! Pa še kako posega. On ve po navadi za vsakega pacienta, vsaj takega, ki kronično boluje in mu ni treba razlagati vsega. Zdravniki v Šoštanju in Šmartnem ob Paki so poznali vsako hišo, jo našli ob vsaki nočni uri. Kako bodo pa ti novi zdravniki iskali ponoči pa-
cienta po oK-oinem, Velikem vrhu, sploh v odmaknjenih krajih. In ob nujnem primeru, kdaj bo prišel? Pred vojno sta bila v Šoštanju dva zdravnika in spomnim se dr. Medica, ki je zdravil še po vojni, kako je bil požrtvovalen. Hčerka je bila stara štiri leta. Bilo je leta 1954 ali 1955, ko je zbolela za pljučnico. Temperatura previsoka, jedla ni nič, tudi govorila ni nič. Zima pa tako huda in mrzla, da je od mraza vse pokalo. Avtomobilov ni bilo in tudi ne telefonov. Na nedeljo zvečer je sosed vpregel konja s sanmi in z možem sta se odpeljala v Šoštanj. Ko sta zdravnika, ki je bil takoj voljan iti zraven, peljala domov v Gorenje, je ta bil zaskrbljen in se je bal, da bi mu zmrznila injekcija. Takrat so pač bila taka zdravila. Ko jih je na cesti došel tovornjak, je dr. Medic ta tovornjak sam ustavil in se pripeljal naprej, dal hčerki injekcijo in stanje se ji je kar kmalu izboljšalo. Nazaj smo ga zopet peljali z sanmi in še danes, ko je že pokojni, čutim do njega iskreno zahvalo. Primer sem opisala zato, ker preveliko udobje dežurnega zdravnika, ki ga imajo v Velenju, tudi odvrača od požrtvovalnosti, da bi obiskal bolnika takoj. Že tekma na televiziji lahko zmanjša elan dolžnosti.
V šoštanjskem zdravstvenem območju, kamor spada tudi ambulanta Šmartno ob Paki so
zdravniki imeli dovolj dela z oziram na kraje, katere so pokrivali s svojo službo: Šoštanj, Ravne, Lokovica, del Pesja, Družmirje, Gaberke, Razbor, Podgorje, Za-vodnje. Ravne, Šentvid, Topolši-ca, Bele vode, Florjan, Šoštanj-sko Skorno, Paško Skorno, Gorenje, Paška vas, Šmartno ob Paki, Rečica ob Paki, Podgora, Mali vrh. Veliki vrh, Gavce, Slatine in del Letuša. Če so dežurne službe bile »na razdalji štiri — pet kilometrov je tako v geografsko majhni občini . .. neracionalno in strokovno neutemeljeno imeti dve taki dežurni službi« tako v VEČERU. V NAŠEM ČASU pa piše »Seveda oblika nove dežurne službe ni cenejša«! Torej kakor piše v NAŠEM ČASU, ta služba ni bila ukinjena zaradi cenejšega zdravljenja. Če pa pomislim, da nam bo nudila večjo varnost, se mi pa zdi to neverjetno. Če je dr. Župan delal račun po velenjski starostni strukturi, ki je menda, kakor sem nekje prebrala 34 let v samem mestu, območni kraji pa imajo precej več starih in bolanih ljudi, potem je računica zgrešena. Naši domovi, ki so tudi bili nekakšen temelj novemu modernemu mestu so sedaj osiromašeni še za tisto, kar so nam velikomeščani pustili v Šoštanju.
Celotno zdravstvo je zraslo iz naših prispevkov, ki smo jih od vojne sem plačevali za razvoj in
tudi za svoje dobro. Zdaj, ko si se iztrošil, se upokojil, zbolel (gotovo ne zaradi lenobe) pa nimaš niti toliko DELNICE v tem zdravstvu, da bi se to zdravstvo v vrhu pripognilo k nam in se glede ukrepov, ki nas prizadevajo, pogovorilo z nami. Iz časopisov smo morali izvedeti, kaj se je sklenilo za tako velik okoliš, kot je naš. Strokovnost pa tudi ni bila tako slaba, da bi je ne mogli obdržati kot dežurstvo. Vprašajte malo ljudi okrog sebe, ki jih zdravijo tukajšnji zdravniki! Skoraj se mi s tem, ko to boljšo strokovnost tako poudarjate v Velenju zdi, da dajete nezaupnico našim zdravnikom. Mislim, da primeri, ki bi bili v Šoštanju nerešljivi, to je tisti strokovno opremljeni rešilni avtomobil, prevzame tudi tukajšnjega pacienta, saj je sigurno za celo občino nabavljen.
V VEČERU piše, da se s tem ne strinjajo samo občani, ampak so zahtevali nazaj dežurstvo tudi na zboru Demokratične zveze. Jaz pa polagam na srce vsem strankam in vsem prizadetim občanom, da to store v svoje dobro in da pokažejo samozavest o skupnih odločitvah. Več kot si bomo pustili odvzeti, več nam bodo pobrali očimi v velenjskih merodäjnih službah. Ali bomo res vedno velikomestni pastorki?
Marinka Obu
Nedoslednost
Ni moj namen analizirati vzroke za rezultate minulih volitev. Volilci so se odločali na podlagi trenutne klime, kakor se pač so.
Pripombo pa imam na nedoslednost Kučanovih volilcev; ko po eni strani soglašajo s Kučanom in s tem z njim pristajajo na vse večjo prispevno stopnjo finančnih sredstev za razne naslove in nenasitne potrebe za zvezno blagajno, se po drugi strani
ti isti Kučanovi volilci hočejo izogniti prispevkom in dajatvam tako, da se množično vozijo po nakupe v sosednje države zato, da bi se izognili dajatvam in davkom, ki so pri nas vezani na maloprodajno ceno izdelkov pri nakupu, vendar, s te vrste davki soglaša tudi gospod Kučan.
Na vso moč kritizirajo kapitalizem in ravno tja hodijo naku-povat. S takim početjem delajo
sicer velikansko uslugo gospodarstvu in trgovini sosednjih držav, lastno državo, — na katero sicer prisegajo, pa vsakodnevno oškodujejo za nekaj milijonov konvertibilnih dinarjev in tako pomagajo gospodarstvu naše države do splošnega bankrota.
Pošteno bi bilo od Kučanovih volilcev, da bi tako, kakor soglašajo s Kučanovo komunistično idejo, soglašali tudi z davki na storitve in izdelke in se ne bi vozili preko meje v »gnili« kapitalizem po ugodni ceni nakupovat. Lepa doslednost, ni kaj.
Ivan Glušič Mozirje
Šahovska novica
Od 27. aprila do 2. maja je bilo na OKROGLEM pri Kranju odprto republiško člansko prvenstvo v šahu za slepe. Predstavniki iz našega območja so med 20. udeleženci dosegli naslednje uvrstitve: 4. rhesto Ivan Mla-čnik, 9. mesto Viki Vrtačnik in 18. mesto Franc Pungar-tnik.
Viki Vrtačnik
razvoja Logarske doline z vidika varovanja naravne in kulturne dediščine
Vrednote Logarske doline
Ko govorimo o Logarski dolini, se moramo zavedati, da celo v evropskem merilu težko najdemo dolino, ki bi jo po lepoti lahko primerjali s to dolino, katero je narava oblikovala v osrčju Savinjsko-kamniških Alp. Izredno slikovita ledeni-ško preoblikovana dolina prevzame še tako zahtevnega in kritičnega opazovalca in ljubitelja gorskega sveta. Dolina je izredno bogata in pestra z naravnimi zanimivostmi, ki pričajo na dogajanja skozi dolga geološka obdobja, svojevrsten pečat pa so dolini dale redke kmetije, ki so dolino oživele in obogatile z zanimivo kulturno dediščino, ki nam priča o načinu življenja v gorski dolini.
Naravnih zanimivosti smo v Logarski dolini našteli kar 41. Nekatere med njimi so zaradi svojih kvalitet razglašene za naravni spomenik, nekatere pa so v predlogu za razglasitev. V Logarski dolini naletimo na naravna okna, dedce, melišča, vršaje, balvane, zijalke, slapove .. . Poleg teh 41 zanimivosti pa bi na težje dostopnih mestih sigurno naleteli še na druge. Le redko kje najdemo na tako majhnem območju toliko naravnih zanimivosti.
Za Logarsko dolino lahko rečemo, da ima visoko vrednost kot kulturna krajina. Krajinsko vrednost Logarske doline opredeljujemo s tremi temeljnimi komponentami in sicer jo obravnavamo kot historično — prostorsko, vizualno percepcijsko in ekološko. Prva komponenta (historično prostorska) sc izraža v /godo vinski kontinuiteti rabe tal in s
tem ohranjenosti specifične podobe ter razmerja krajinskih sestavin. Od časa kolonizacije oz. naselitve, ki po virih datira v 13. stoletje, zagotovo pa od leta 1825 (Franciskejski kataster) se osnovno velikostno razmerje med kmetijskimi in gozdnimi površinami ni bistveno spremenilo, enako pa je ostalo tudi med pobočnimi gozdovi in skalnimi predeli spremljajočih gora, kar nareku
jejo klimatske in rastiščne razmere. Glavne historične sestavine današnje kulturne krajine predstavlja gozd na obstoječih lokacijah, obstoječe čistine, lokacije domači j, trasa ceste Pod-brežnik- Logar ter posamična drevesa (Logarjevi lipi in brest pri Plestniku.
Vizualno	percepcijsko
komponento vrednosti kulturne krajine predstavlja prostorska pestrost območja, ki sloni
na njegovi sestavljenosti t.j. številu različnih prostorskih elementov in sestavin, ki imajo vsaka zase jasno čitljivost in identiteto. Največjo stopnjo prostorske pestrosti izražajo območja dolinskih celkov, kjer je sestavljenost struktur največja, sem pa štejemo tudi območji vizualnega stika oz. značilni krajinski prizorišči, ki zajemata tudi del obodnega gorskega sveta.
SVETUJEMO VAM
Pravi čas za prvo košnjo
Za čim cenejšo in uspešno živinorejsko proizvodnjo je pomembna doma pridelana krma. Poglaviten del krme (krmne osnove) se pravi zelena krma, paša, silaža in mrva naj bi pridelali doma. S pridelavo krme doma si bomo pocenili proizvodnjo, saj ne bo treba kupovati drage močne krme.
Pri pridelovanju krme sta najbolj pomembni količina in kvaliteta krme.
Na količino in kvaliteto krme vplivajo različni dejavniki:
1.	način izkoriščanja travinja
2.	čas izkoriščanja (zrelost trav in detelj v ruši)
3.	število koriščanj
Glede na čim boljšo izkoriščenost travinja strokovnjaki priporočajo kombinirano rabo (v istem letu paša in košnja). Od časa košnje (prve paše) je odvisno ali bomo kosili mlado z beljakovinami in škrobno vrednostjo bogato travo ali pa staro brezvredno travo (»slamo«), Izbirati najugodnejši čas za košnjo za seno alf siliranje ni tako enostavno. Travna ruša je sestavljena iz različnih vrst trav, detelj in zeli, ki dozorevajo v različnem času. Zato moramo pravi čas košnje določiti po fazi rasti tiste travne vrste, ki v naši ruši prevladuje.
V tabeli bomo prikazali kvaliteto pospravljene krme v odvisnosti od časa spravila in načina sušenja.
čas košnje
Prebavljene sur. belj. g/kg
Škrobne enote g/kg
začetek latenja	86	411
pred cvetenjem	63	363
v cvetenju	57	333 sušenje
ob koncu cvetenja	35	255 na
ostarela trava	29	205 tleh
začetek latenja	86	411 — prevetrov.
konec latenja — začetek cvet.	63	364 — prevetrov.
cvetenje	54	299 — kozolec
travna silaža	73	499
V	času cvetenja trav hitro narašča vsebnost surovih vlaken, hkrati pa pada vsebnost beljakovin in škrobna vrednost.
Surove beljakovine se najhitreje zmanjšujejo pri travah. Večji kot imamo procent trav v naši ruši bolj moramo biti pozorni na pravilni čas prve in vseh naslednjih rab (košnja, paša).
V	drugi tabeli bomo prikazali kako s časom pada vsebnost surovih beljakovin, če vzamemo, da je najboljši čas za košnjo od 15. 5. do 25. 5. in je to vrednost 100 pri travah, deteljah in zeleh. Iz tabele vidimo, da je vsebnost surovih beljakovin v travah v času košnje od 10. 6. do 15. 6. zmanjšana skoraj za polovico.
čas prve košnje	trave	detelje	zeli
15. 5.-25. 5.	100	100	100
1. 6.-5. 6.	79	86	94
10. 6.-15. 6.	56	72	79
Iz tabele je razvidno tudi to, da ruše z večjim deležem trav oziroma z majhnim deležem detelj in zeli hitreje starijo, kot ruše z večjim deležem detelj in zeli.
S staranjem trave se zmanjšuje tudi prebavljivost organskih snovi, pa tudi količina mineralnih snovi, več pa je celuloze — naslednja tabela:
čas košnje	beljakovine %	celuloza %	mineralne snovi %
mlada trava košena			
10,—14. 5.	14,65	22,97	15,33
trava košena 9. 6.	11,16	34,88	7,95
trava košena 26. 6.	8,46	38,15	7,34
Če hočemo pridelati kakovostno krmo moramo travinju tudi pomagati v obliki hranil. Spomladansko gnojenje je že opravljeno. Po prvi košnji in po vsakem obhodu živine s 40—60 kg čistega dušika/ha ter fosfor in kalij glede na kemično analizo tal. Za dognojevanje lahko uporabimo 100—200 kg UREE ali 200—500 kg KAN-a ali pa NPK gnojila, če nismo posebej gnojili s fosforjem in kalijem: 18 : 9 : 9 - 300 kg 15 : 15 : 15 - 300-400 kg 10 : 30 : 20 — 400—600 kg 17 : 8 : : - 300-400 kg 13 : 10 : 12 - 400 kg
Pri gnojenju travinja je pomembno načelo. Več kot gnojimo z N (dušikom) več košenj moramo opraviti, prva košnja čim bolj zgodaj!!
ZZV Celje Tatjana Pevec, dipl. ing. agr.
m
Uspešni v Ljubljani
34. pohoda po poteh svobodne Ljubljane so se udeležili kar številni udeleženci iz občine Velenja, med najštevilnejšimi pa so bili člani tekaške sekcije Gorenje, ki so tekmovali kar s 5 ekipami v najtežji disciplini — partizanskem maršu 3-članskih ekip na 28 km dolgi poti.
Pionirskih tekov na 1000 m se je udeležilo več predstavnikov osnovnih šol, med najboljšimi pa so bili Špela Gril na 4. mestu med mlajšimi pionirkami, 7. Vlado Brajer med starejšimi pionirji, Jolanda Steblovnik je zmagala med starejšimi pionirkami, 4. je bil Jure Steiner med st. pionirji, 2. Natalija Cesar med st. pionirkami, Igor Fenko je zmagal med mlajšimi, Miha Pohar pa med starejšimi mladinci.
V	partizanskem maršu je bila ekipa AK Velenje 22. s časom 2:03,34, I. ekipa tekaške sekcije Gorenje je bila 34. s časom 2:08,40, III. ekipa Gorenja 36. in II. ekipa Gorenja na 67. mestu med več kot sto uvrščenimi ekipami članov osnovnih organizacij. V ženskem maršu na 12 km je bila ekpa AK Velenje na drugem, ekipa Gorenja pa na 10. mestu, kar je doslej največji uspeh prizadevnih članic te tekaške sekcije. Tudi ekipa veteranov Gorenja je dosegla lep uspeh.
V	teku prijateljstva je nastopil za mesto Titovo Velenje Mirko Ivšek in bil med 32 uvrščenimi na 22. mestu, tek pa je dobil bivši član AK Velenje Romeo Živko.	H. J.
Člani tekaške sekcije Gorenja so dosegli letos še eno izmed dobrih uvrstitev na množičnih tekmovanjih.
Obiščimo zeleni Smrekovec (1569 m)
V soboto, dne 26. maja
1990 bo na Smrekovcu srečanje planincev in drugih ljubiteljev narave iz več občin. Obiskovalci bodo prišli iz Šoštanja, Črne na Koroškem in Ljubnega ob Savinji.
Start v Šoštanju bo okoli 7. ure pred hotelom Kajuh. (Podobno tudi na preostalih izhodiščih.) Udeleženci bodo krenili v smeri Šentflorjanski graben —Bele vode —Smrekovec. Sicer pa je v Šoštanj (žel. postaja Florjan) mogoče pripotovati tudi z vlakom. Iz celjske smeri je prihod ob 6.16 in 9.10, iz velenjske ob 7.09. V povratku ob 19.10 oziroma 19.35. Tudi jutranji
avtobus iz Mozirja se ustavi v Florjanu on 6.30 in 7.30, velenjski za Mozirje pa ob 6.15 in 7.15.
Pokrovitelj akcije je GORENJE SERVIS. Skupaj s PD Šoštanj, PD Črna na Koroškem, PD Mežica, TD Mežica in Savinjskim M DO PD bo poskrbel za najnujnejše oznake na križiščih, spremstvo na poti in tudi zagotovil čaj za udeležence. Hrano priporočamo iz nahrbtnika, nekaj pijače in jedače pa bo po zmernih cenah mogoče kupiti tudi na Smrekovcu. Kot dokaz opravljenega vzpona bo letos služila posebna vpisna knjiga na vrhu, izkaznica sledi prihodnje leto, leta 1992 pa še značka.
Koča na Smrekovcu (1377 m)
Tradicionalni trimski pohod na Paški Kozjak
V nedeljo, 6. maja, se je zbralo na Paškem Kozjaku blizu 700 pohodnikov.
Lepo jutro je privabilo v Šalek, kjer je bil začetek poti, mnoge planince oz. ljubitelje narave. Pred gasilskim domom so po-hodniki dobili 1. žig na kontrolni kartonček. Že po 8. uri so začeli prihajati v skupinah, posamezne družine in posamezniki. Za hojo v hribe res niso pomembna leta, ampak le volja in korajža. Za pot so se tokrat odločili mnogi ne glede na kondicijo in planinski »staž«. Prvi vzpon do razvalin gradu Šalek, je bil za korajžo in prvi razgled na mesto, ki je bilo obsijano z jutranjim soncem. Bilo je lepo, čisto, zeleno in kot umito. Pot so nadaljevali po Šaleški planinski poti — označbi markacij«. Kontrolna skupina je pričakala planince pri Gonžarju.
Tukaj je bil že skoraj vsakdo potreben krajšega počitka oz. okrepčila. Če ni bilo več tega v nahrbtniku, si lahko dobil jedačo in pijačo pri prijazni domačiji, ki jo mnogi obiskujejo tudi ob koncu tedna sicer.
Ozelenela narava je sama s svojo lepoto, mirom in ptičjim petjem poskrbela, da so pohod-niki v hoji uživali in po dobrih 2—3 urah dospeli na Paški Kozjak.
Od Gonžarja do Jurka je pot lepa in zanimiva. Tu so dobili udeleženci TRIM-a tretji žig. Od tod pa nekoliko bolj strmo na Visoko, ali pa po macesnovem gozdu pod Visokim. Že si zaslišal glasbo, ki je razveseljevala utrujene popotnike. Pred kočo jih je bilo čedalje več. Nekateri so prišli tudi iz Pake, Dobrne, Velenja in Doliča ter Vinske gore. Bilo je veselo srečanje planincev, znancev, prijateljev in celo sorodnikov, čaj, ki ga je dobil vsakdo na cilju pred kočo, se je prilegel. Za prehojeno pot pa je dobil sleherni pohodnik spominsko značko. Letos ni bilo družinskih plaket.
Oskrbnika sta poskrbela za
dovolj jedače in pijače ter prijetno živo glasbo.
Okrog 12. ure so se začeli športno zabavne igre. Vodil jih je Edi Hriberšek, ki je izdelal tudi nekatere rekvizite (hodulje, palice z obročki).
Še prej pa so bile podeljene I., 2. in 3. nagrada »Ljubiteljem Pa-škega Kozjaka«. To postaneš, če v I letu od TRIMA do TRIMA prideš na Paški Kozjak vsaj 10-krat ali več in se seveda vpišeš v »ZELENO KNJIGO«. Lansko leto sta bila to zakonca Onuk iz Titovega Velenja^ letos pa zakonca Krempuž iz Stor in ponovno zakonca Onuk. Prvo nagrado sta letos dobila zakonca Krempuž, drugo in tretjo pa zakonca Onuk.
Tekmovanje se nadaljuje.
Športno-zabavne igre so razgibale odrasle in otroke. Obsegale
so:
1.	Iskanje 4-ih skritih predmetov v okolici koče
2.	Natikanje obročkov na steklenice
3.	Vožnja drv v samokolnici — tekmovalec ima zavezane oči
4.	Hoja s hoduljami
5.	Tekmovanje v pobiranju odpadkov okoli koče
Vsi tekmovalci so bili simbolično nagrajeni. Lepo vreme in ozeleneli travniki blizu koče so sami vabili na sončenje. Mnogi so ostali do večera, saj sta se neumorna muzikanta preselila z odra zunaj koče v gostinski prostor, kjer so nekateri celo zaplesali. Smeh, petje, ples, hoja in igre — vse to je obogatilo po-hodnikom nedeljo, za katero lahko rečemo, da je bila prav zaradi tega lepa.
Če ste bili med pohodniki in vam je bilo na Paškem Kozjaku všeč, se še kdaj odpravite tja!
Julijana Hočevar
Dopisujte v
NAŠ ČAS
cxg.
S tem kuponom boste dobili v ERINIH prodajalnah z živili do 19. maja:
zaboj vina Črnina
— 10 kos toaletnega papirja Paloma
20%
ceneje!
leži na prostrani jasi na zahodni strani gore. Zgradili sojo planinci iz Mežiške doline leta 1951. Sedaj jo upravlja PD Črna na Koroškem. Kot je znano pa so prvo kočo postavili šoštanjski planinci že leta 1933.
Smrekovec je znan kot najmlajši ugasli slovenski vulkan. Nanj spominja kamenina ande-zit, zelenkastosive barve, kot tudi prostrano in kopasto pogorje proti Raduhi. Sicer pa je to področje v normalnih zimah zanimivo za turne smučarje, poleti pa priljubljena točka izletnikov in nabiralcev sadežev.
Z vrha, ki se imenuje Roma, je obsežen razgled na vse strani, tako gore, gozdne jase, gorske kmetije, kot številna naselja v dolini.
Organizatorji naprošajo udeležence množičnega pohoda, da se držijo okvirnih navodil in časov, ne odmetavajo odpadkov in zaradi dolžine poti (iz Ljubnega in Šoštanja okoli 4 ure, iz Črne 3 ure) predhodno opravijo lažjo preizkusno turo.
V primeru dežja, bo izlet ponovljen teden dni kasneje, to je v soboto, 2. junija 1990.
Na svidenje na Smrekovcu! Slikoviti gori, ki je pomenovana po tisočerih smrekah.
KJE STE HLAPCI — Čas košnje je tu. Škoda da je na kmetijah vse več traktorjev in drugih strojev in skoraj nič več hlapcev. Le kdo bo ob vse hujših političnih zdrahah še lahko poskrbel za naraščaj in napredek slovenskega kmetijstva ? Prilika je lepa.
Mednarodna uveljavitev mladih
Mladinski ekipi Šoštanja in Velenja sta pred nedavnim na-
ADEG MARKT KRAU! SUPERDISKONT PIIBERK
v bližini cerkve
S tem kuponom boste dobili				
n satelitska antena komplet iF dalj. krmiljenje /Af i \ »<*« o"M		)	avtoradio neto od Mj\	
			prenosni radio 'liCff 1 s kasetami neto jQj I	
televizor 36 cm QA/ neto od "Ul		)		
stereo center "J 'J Q/ neto od l«30l		)	frotir brisače ^( 3 kom / \	U
likalnik od J	[79		avtoprevleke z lesenimi kroglicami X «J^	
video player z daljinskim /UXI upravljanjem neto		)	breskve kompot ^^ 6 + 1 kg J J	
syntheseizer SSi KEYBOARD neto od JJl		)	Adeg diskont A A kava 1 kg hffcf	
rolke SKATE BOARD neto	199		Panasonic video kasete Qf 180 HQ J J	
stopili na mednarodnem rokometnem turnirju v italijanskem Rovigu blizu Benetk. Poleg njih so sodelovale še ekipe iz ČSSR, Avstrije in Italije. Oboji so bili zelo uspešni, kar še posebej velja za mladinke ŽRK Velenje, ki so v finalu premagale mladinke aktualnega evropskega prvaka, Hy-pobanke z Dunaja, s 25:19 (14:12), pred tem pa ekipo Starta
iz Bratislave z 22:19 (11:8). Šoštanjski mladinci so v boju za tretje mesto premagali domači Rovigo s 34:16 (16:6), pred tem pa so tesno s 23:24 izgubili z ekipo Volksbank z Dunaja, kasnejšo zmagovalko turnirja. Najboljša strelca na turnirju sta bila pri mladinkah Zidarjeva, pri mladincih pa Krejan.
živila — tekstil — hi-fi ure — igrače Vedno najugodnejša ponudba!
TEKSTILNA DELAVNICA
n.
czs
p a rtizanska
IO
t.velenje
ep
,0 —
T
Šoštanj, Partizanska 5
OTROŠKA IN DE-] KLIŠKA OBLAČILA pf^IPO UGODNIH CENAH:

modni brezrokavniki (fantovski in dekliški št. 2 do 14)
od 120 din
od 190 din
do400din
bluzice in srajčke bluze iz viskoze od 280 aktualna hlačna krilaonn __ft
(številka 2 do 16) od ZOO do450din
Veselimo se vašega obiska! Pričakujemo vas od 9. do 12. in od 16. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure!
RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1990/91
Za šol. leto 1990/91 razpisujemo naslednje štipendije:
Naziv poklica
st. zaht.
število štipendij
GRADBINEC II
zidar	IV	7
tesar	IV	7
železokrivec	IV	2
pečar	IV	1
slikopleskar	IV	1
LESAR Š. P. (mizar
Žagar	IV	8
tesar)
PREOBLIKOVALEC IN SPAJALEC KOVIN
str. ključav.	IV	1
OBLIKOVALEC KOVIN
strugar	IV	1
VZDRŽEVALEC STROJEV in VOZIL
avtomehanik	IV	1
LESARSKI TEHNIK	V	1
DIPL. GRADBENI ING.	VII	2
DIPL. EKONOMIST
(finančna smer)	VII	2
RAZPIS KADROVSKIH . . .
K izpolnjeni prijavi za štipendiranje na obrazcu 8,40 DZS (SPN-1) priložite:
—	overjen prepis ali fotokopija zadnjega spričevala
—	potrdilo o opravljenih izpitih za študente, ki so že vpisani ter frekventacijsko potrdilo
—	potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu
—	kratek življenjepis
Po samoupravnem sporazumu o štipendiranju v občini Velenje upoštevamo pri izbiri štipendistov učne sposobnosti in nagne-nje kandidatov za izbrani poklic ter njihov socialno-ekonomski položaj tako, da lahko zaprosijo za kadrovsko štipendijo tisti, katerih dohodek na družinskega člana ne presega povprečni mesečni dohodek na zaposlenega v RS za preteklo leto. Štipendisti gradbene in lesarske usmeritve do IV. stopnje zahtevnosti dobijo povečano osnovno štipendijo za dodatek deficitarnosti.
Kandidate za štipendije do IV. stopnje zahtevnosti bomo napotili na zdravniški pregled pred podpisom štipendijske pogodbe. Kandidati za štipendije naj prinesejo ali pošljejo izpolnjene prijave do 10. 6. 1990 na naslov: GIP VEGRAD VELENJE
IZOBRAŽEVALNI CENTER
Prešernova 9/A 63320 TITOVO VELENJE
Vse informacije dobite po telefonu št. 063-856-391 (kadrovska služba).
ČETRTEK 17. maj
TV SI
9.00
9.20
9.40
10.00
10.20 10.50
14.44 15.05 15.35
16.30
16.45
17.15
18.15
18.35
19.00 19.30 20.05
21.15 22.20 22.40
0.05
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni. 10.05 Teleshop. 10.30 Mož z rikšo, kitajska komedija. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Perrine, Kuhajte, Ladja ljubezni, Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop. 16.05 Kadeče pištole. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Moda. 17.50 Duki, akcijska serija. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 T. J. Hooker, serija (William Shatner). 21.00 Gigot, ameriški film, 1961 (Jac-kie Gleason). 22.50 Poročila. 23.00 Petek, trinajstega, serijska gr ka. 23.50 Zgodovina filma. 0.05 Satirične lutke.
RTL PLUS
6.00 Malo, Evropa. 10.05 Cena je vroča. 10.35 Dragi striček Bill. 11.00 Explosiv. 11.45 Quincy, serija. 12.30 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Maske. 15:30 Igra. 15.43 Gospodarstvo. 16.00 Munsterji. 16.30 Novo v kinu. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Nevidni. 18.45 Poročila. 19.15 Moški za šest milijonov dolarjev. 20.15 Očarljivi paglavec, ameriški film (Walter Matthaw). 22.00 Nogomet. 23.05 Poročila. 23.15 Volčja dolina smrti, ameriški film, 1984 (Michael Barryman).
L	i	j		
6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal, 7.00 Za otroke. 9.30 Odbojka li), Španija. 11.30 Svetovni šport. 12.30 Nogomet. 14.30 Tenis, odprto prvenstvo Italije za moške, Rim.
19.00 Moto novice. 19.30 SP v nogometu. 20.30 Tenis, odprto prvenstvo Italije za moške. 0.00 Wrestling. 1.00 Avstralski nogomet.
SUPER CHANNEL
7.00 Daybreak. 8.00 Poročila. 8.15 Video moda. 8.45 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night.
____Night.
19.30 Poročila. 19.45 Time Warp, klasične tv «erije preteklosti. 20.00 Klasični filmi: Čas tvojega življenja,
ameriški film, 1948 (James Cagnev)! 22.00 Poročila. 22.15 Korejski golf. 22.20 Kino klub: Kriv Izdaje, ameriški film, 1949 (Paul Kelly). 0.Ó0 Poročila
18. mai
SOBOTA 19. maj
20. maj_ I 11. maj _■ 22. maj
1 ■ TV SLOVENIJA TB TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1
Tv mozaik — Spored za otroke In mlade — Grizli Adams, ameriška nanizanka, 5. del Šolska TV — Da ne bi bolelo: Bronhialna astma Estetska vzgoja: Oblačenje, 9., zadnja oddaja Kulturna dediščina: Fortunat Bergant
Mostovi, ponovitev Video strani Video strani Žarišče, ponovitev Shaka Zulu, ameriška nadaljevanka, 4. del, ponovitev Tv dnevnik 1
Tv mozaik — Mostovi, ponovitev
Šolska TV, ponovitev — Bronhialna astma, Estetska vzgoja: oblačenje, Fotunat Bergant Spored za otroke in mlade — Ciciban, dober dan: Poletje v dolini ribnikov
Ovčar Hobo, ameriška nanizanka, 9. del
Risanka Tv dnevnik 2
E. Waugh: Vnovič v Brides-headu, angleška nadaljevanka, 2. del Tednik
Tv dnevnik 3
Retrospektiva sodobnega slovenskega filma: Leta odločitev Video strani
TV SLOVENIJA 2
18.00 Umag: Mednarodno prvenstvo Jugoslavije v tenisu, prenos. 17.00 Regionalni program TV Slovenija — Studio Ljubljana. 19.00 Alo, alo, angleška humoristična serija. 19.30 TV dnevnik 2. 20.00 Žarišče. 20.30 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija, 1/12. 20.55 Plesni nok-turno: Mikronožci — Vidov ples. 21.15 Ptice na Kosovu: Posiljevalci in posiljeni, dokumentarna oddaja. 22.00 Svet na zaslonu. 22.30 Kronika tv festivala Neum 90. 23.20 Mednarodno prvenstvo Jugoslavije v tenisu, posnetek iz Umaga.
TV ZAGREB 1
9.00 Šolski spored (do 12.35). 15.40 Poročila. 15.00 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Družinski magazin, izobraževalna oddaja. 17.50 Doživljaji kapitana Kuglofa, nanizanka za otroke. 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Risanka. 18.45 Črna skrinjica, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnev-rivV.. 7B.00 Labirint, politični magazin. 21.05 Kvizkoteka. 22.20 Tv dnevnik. 22.40 Šport danes. 22.45 Noč z vami, nočni spored. 0.45 Poročila.
TV ZAGREB 2
13.35 Poročila. 13.40 Tv koledar. 13.50 Tenis iz Umaga. 16.20 Filmska nanizanka. 17.05 Tenis iz Umaga. 20.30 — 8, jugoslovanski film. 22.10 Poročila. 22.15 Tv razstava. 22.25 Francoski šanson.
SATELITSKA TV
9.30 Bo| za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija, 1. del 9.55 Ptice na Kosovu: Posiljevalci
in posiljeni, dok. oddaja 10.40 P. Wheeler: Bluebell, 8., zadnji
del angleške nadaljevanke 11.30 Video strani 15.25 Svet na zaslonu, ponovitev 15.55 Žarišče, ponovitev 16.30 Tv dnevnik 1 16.50 Tednik, ponovitev 17.50 Koroška poje 89, 2. oddaja,
ponovitev 18.20 Spored za otroke in mlade:
r Lutkovna igrica 18.35 Poltrona expres, španska nanizanka, 9. del 18.45 Noro, norejše, norišnica, norveška igrana serija, 9. del 19.00 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Bajke na Slovenskem, 4., zadnji del dokumentarne serije 20.55 S. Bochco: Zakon v Los An-gelesu, ameriška nanizanka, 1. del 22.35 Tv dnevnik 3 23.00 Pogledi: Njegovo veličanstvo čevelj 23.00 IMoja čudovita pralnica, angleški film
TV SLOVENIJA 2
16.00 Umag: Mednarodno prvenstvo Jugoslavije v tenisu, prenos. 17.50 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Maribor: Tele M. 19.00 Videomeh. ponovitev. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče 20.30 I 90, oddaja pred SP v nogometu. 21.00 Skupščinska kronika. 21.30 Koncert Simfoničnega orkestra Slovenske akademije — Beethoven: 9. simfonija. 22.40 Kronika tv festivala Neum 90. 23.30 Mednarodno prvenstvo Jugoslavije v tenisu, posnetek iz Umaga. 0.30 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB 1
9.00 Šolski spored (do 12.35). 14.50
Poročila. 15.00 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Znanstveni spored. 17.50 Mati Zemlja, oddaja za otroke. 18.20 Številke in črke. 18.40 Risanka. 18.45 Mup-pet show. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Filmska nanizanka. 20.55 Domači show spored. 21.40 Tv dnevnik. 22.00 Kulturni magazin: slike časa. 23.00 Šport danes. 23.05 Noč z vami, nočni spored. 1.05 Poročila.
TV ZAGREB 2
13.35 Poročila. 13.40 Tv koledar. 13.50 Tenis iz Umaga. 16.20 Filmska nanizanka. 17.05 Tenis iz Umaga. 20.45 Poročila za gluhe. 20.55 Skupščinska kronika. 21.25 En avtor, en film. 22.00 Angel, angleški film.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni, Kuhajte. 10.05 Teleshop. 10.30 Gigot, ameriški film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Ghostbusters, Potovanja, Ladja ljubezni, Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop. 16.05 High Chapar-ral. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Test. 17.50 Družina Addams. 18.15 Iztirjenci. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Trije angelčki za Charlija. 21.00 . . . ker veter ne zna brati, angleški film, 1985 (Dirk Bogar-de). 22.55 Poročila. 23.05 ATP turnir v Rimu. 23.35 Samice, nemško-franco-ski film, 1970 (Irina Demick, Uschi Glas).
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. 10.05 Cena je vroča. 10.35 Maske. 11.00 Avto. 11.45 Novo v kinu. 12.30 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Tv kuhinja. 15.30 Igra. T6.00 Ljudje in živali. 16.30 Oče Murphy, serija. 17.10 Cena je vroča. 17.45 Tv butik. 18.00 Sierra. 18.45 Poročila. 19.15 Prva ekipa, serija. 20.15 Lesketajoči asfalt. 21.10 Sanghaiska policija, hongkonški film, 1985. 22.40 Poročila. 22.50 Obmejni volk, ameriški akcijski film, 1984.
EEEEZH
6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Odbojka (ž), SP v Španiji. 11.30 Trax. 12.00 Moto novice. 12.30 Boks. 14.30 Tenis, odprto prvenstvo Italije za moške, prenos. 19.00 Odbojka (ž), Španija. 20.00 Trax. 20.30 Tenis, odprto prvenstvo Italije. 0.00 Wrestling. 0.30 Pustolovščina.
SUPER CHANNEL
7.00 Daybreak. 8.00 Poročila. 8.15 Turistični magazin. 8.45 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 19.00 Hit studio. 20.00 Koncert. 21.00 Blue Night 22.00 Poročila. 22.15 Glasba osemdesetih. 23.15 Snub. 23.45 Max Hea-droom. 0.15 Poročila. 0.30 Blue Night.
10.30 Infošov. 11.00 Poltergeist 3, ameriška grozljivka, 1988 Heather
O'Rourke). 13.30 Infošov. 14.00 Poletie na dvijih vodah, ameriški film, 1985 (Kevin Bacon). 15.30 Telemix. 16.00 Mesečni (Moonstruck), ameri-
0.15 Blue Night.
mix. 20.00 Kraj zločina 911 (No Man's Land), ameriška kriminalka, 1987 (Charlie Sheen). 21.50 Modra globina, francoski film, 1987 (Jean^Marc Barr). 23.50 Zadoščenje, ameriški akcijski film, 1981 (Anthony Qulnn).
8.55 Spored za otroke In mlade: 0.00 Radovedni Taček: Pismo 9.10 Lonček, kuhaj!: Skutlna pita 9.25 ZBIS: Mlada Breda 9.40 Ciciban, dober dan: Poletje v
dolini ribnikov 9.55 F. Puntar: Ku-ku: Pustolovščina, lutkovna Igrica, 12. del 10.10 Allea v deželi risb, oddaja TV
Sarajevo, 3. del 10.25 Ovčar Hobo, ameriška nanizanka, 9. del 10.50 Zgodbe Iz školjke 11.20 Carnei Trophy 90 (Španija, Francija), dokumentarna oddaja
11.55 Naša pesem Maribor 90,1. oddaja
12.25 Video strani 14.15 Video strani
14.25 Tribute to Benny Goodman,
ponovitev 1. dela 15.25 I 90, oddaja pred SP v nogometu, ponovitev 15.55 Žarišče, ponovitev 16.30 Tv dnevnik 1 16.50 Ciklus filmov Walta Dlsneya:
Emil in detektivi, amer. film 18.30 Vaš zelenjavni vrt, izobraževalna serija, 6. del 19.00 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 19.59 Utrip
20.20 Žrebanje 3x3
20.30 Križkraž
22.05 Tv dnevnik 3
22.25 J. Gould: Grehi, ameriftka
nadaljevanka, 5. del 21.15 D* kola, nemški film
TV SLOVENIJA 2
18.00 Videonoč, ponovitev. 10.00 Danes skupaj, oddaja Tv Zagreb. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Filmske uspešni-ce: Arthur, ameriški film. 21.55 Kronika tv festivala Neum 90. 22.40 Nagrajena oddaja Tv festivala Neum 90. 23.25 23.40 Mednarodno prvenstvo Jugoslavije v tenisu, posnetek iz Umaga.
TV ZAGREB 1
9.00 Izbor iz izobraževalnega sporeda (do 10.30). 10.35 Čebelica Maja, ponovitev risane nanizanke. 11.00 Risanka. 11.10 Francoski šanson, ponovitev. 12.05 Saga o Forsythih. 13.00 Spregledali ste, poglejte. 14.05 Prisrčno vaši. 14.50 Ivica in Marica, bajka. 15.40 Sedmi čut. 15.50 Kritična točka. 16.35 Tv dnevnik. 16.50 Tv aukcija, prvi del. 17.20 Michelangelo, posnetek predstave Splitskega poletja 70. 18.30 Tv aukcija, 2. del. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20J 5 Alf, humoristična nanizanka. 20.UI Obsodba, ameriški film. 23.00 Tv dnevnik. 23.15 Športna sobota. 23.35 Poročila v angleščini. 23.40 Noč z vami, nočni spored.
Il I I II I I I —
10.20 Tv koledar. 10.30 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami. 12.30 Danes skupaj. 13.00 Predstava za otroke. 14.00 Tenis iz Umaga. 16.00 Finalna nogometna tekma za pokal Jugoslavije (mladi): Crvena zvezda—Prole-ter. 17.55 Finalna nogometna tekma za pokal Jugoslavije: Crvena zvezda— Hajduk. 20.00 Tenis iz Umaga. 21.45 Poročila. 21.55 Kronika tv festivala Neum 90. 22.40 Grand Prix. Neum 90. 23.25 Elizabetin dvor
SATELITSKA TV
SAT 1
7.30 Dobro jutro s Sat 1. 8.30 Trije angelčki za Charlija. 9.30 Gospodarski forum. 10.05 Teleshop. 10.30 Ghost-
busters. 11.00 .. ker veter ne zna brati, angleški vojni film. 12.50 Kuhajte. 13.00 Tenis, ATP turnir v Rimu. 17.35 Znanost. 17.45 Dobitek na Sat 1.17.50 Novo iz videotek. 18.15 Potovalni magazin. 18.45 Poročila. 19.05 Batman. 20.00 Stingary, serija (Nick Mancuso). 21.00 Jake in McCabe. 21.55 Poročila. 22.05 Conan, ameriški film, 1981 (Arnold Schwarzenegger) 0.20 Črni muzej, angleški film, 1959 (Michael Gough).
i9
RTL PLUS
8.00 Za otroke. 9.10 Sharky. 10.30 Tv butik. 11.00 Rumena vrtnica in skrivnost Bukarešte, romunski film, 1983. 12.35 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30
Ragazzi. 14.15 Smith in Jones. 15.05 oz iz
Street Hawk. 17.45 Čudovita leta.
Moz iz Atlantisa^ 16.0Q CHiPs. 16.55 Cu
18.15 Razpoka v skledi (Hysterical),
li). 23.00 Stevardese, švicarski seksi film, 1971 (Evelyn Traeger). 0.30 Sexy Clips.
EHHSH
7.00 Morski greben. 7.30 Leteči kivi. 8.00 Za otroke. 10.00 BMX. 10.30 Avstralski nogomet. 11.00 SP v nogometu. 12.30 Košarka. 14.00 Tenis, odprto prvenstvo Italije. 20.00 Boks. 22.00 Kolesa. 23.00 Tenis, odprto prvenstvo Italije, za moške.
SUPER CHANNEL
7.00 Za otroke. 11.00 Mix. 16.00 Leteti visoko. 17.00 Video moda. 17.30 Dick Powell. 18.30 Ultra šport. 20.30 Velika dolina. 21.30 Deliti posteljo in kopalnico, ameriški film, 1931. 23.00 Cona somraka. 0.00 Vamplrskl netopir, ameriška grozljivka, 1933 (Lionel At-will).
Video str m il 8.50 Otroika matineja 9.50 Živ žav
9.45 Poltrona expres, španska nanizanka, 9. del 9.55 Noro, norejše, norišnica, norveška igrana serija, 9. del 19.10 J. Gould: Grehi, ameriška nadaljevanka 11.00 Alo, alo, humoristična oddaja,
ponovitev 11.30 Alpski večer, 1. oddaja 12.00 Kmetijska oddaja TV Novi Sad 13.00 Video strani
14.10 S. Saada—R. Geoffrione: Formula 1, francoska na-dalj. 6. del 14.55 Kolo sreče 16.30 Tv dnevnik 1 16.50 Pojmo s ptički, otroška oddaja 17.05 Divja dvajseta leta, ameriški čb film 18.50 Risanka 19.00 Tv mernik 19.30 Tv dnevnik
20.05 G. Mihič: Balkan ekspre«, nadaljevanka TV Beograd in TV Novi Sad, 9. del 20.55 Zdravo 22.25 Tv dnevnik 3 22.45 Shaka Zulu, ameriška nadaljevanka, 5. del 23.35 Video strani
TV SLOVENIJA 2
10.00 Oddaja za JLA in igrani film. 14.00 Nedeljsko športno popoldne. 18.30 Nadaljevanje nedeljskega športnega popoldneva. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Drobno gospodarstvo. Mi in drugi, dokumentarna serija, 3. del, ponovitev. 20.30 Najlepša jutra so zjutraj, dokumentarna oddaja. 21.50 Športni pregled.
TV ZAGREB 1
9.30 Poročila. 9.35 Miki maček, risana nanizanka. ;0.00 Nedeljsko dopoldne za otroke. 11.00 Zelena panorama, kmetijska oddaja. 12.00 Oddaja resne glasbe. 13.00 Uragan Tracy, avstralska nanizanka. 13.50 Poročila. 13.55 Prosto, nedeljsko popoldne. 16.25 Tajna orožja, poljudnoznanstveni film. 17.15 Clarens, škileči lev, ameriški film. 18.45 Miki maček risani film. 19.10 Tv fortuna. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Vrnitev Arsena Lupina, filmska nanizanka. 21.00 Zabavna glasba. 21.30 Tv dnevnik. 21.50 Športni pregled. 22.35 Poročila v angleščini. 22.40 Noč z vami.
TV ZAGREB 2
7.45 Tv koledar. 7.55 Poročila. 8.00 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami. 10.00 Danes za jutri. 13.00 Športno popoldne: konjeniški šport iz Lipice in tenis iz Umaga. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Dober posel, tuja dokumentarna nanizanka 20.45 Poročila. 20.50 Tv razstava. 21.00 Pisana nedelja, dokumentarni spored. 22.40 Argumenti.
SATELITSKA TV
SAT 1
8.05 Za otroke. 8.30 Batman. 9.20 Kuhajte. 10.00 Šport. 10.30 Od tu In tam. 11.00 Tenis, ATP turnir, Rim. 12.45
Zgodovina Nemčije. 13.15 Ljudje In živali. 13.45 Sejemski žurnal. 13." Tenis, Rim. 17.10 Zlata boginja R Benija, nemško-francoski film, 1964
55 a Rio
(Pierre Brice, Harald Juhnke). 18.45 Poročila. 19.05 Lepotica in zver. 20.00 Sanje Mullerjeve Lizike, nemški film, 1961. 21.40 Sport. 22.00 Pogovor. 23.15 Na begu.
RTL PLUS
8.00 Za otroke. 9.35 Sharky. 10.05 Beg Iz Zlate dežele, češka seriia. 11.00 Tednik. 12.05 Čudovita leta.
vožnja groze, italijanski znanstvenofantastični film, 1965 (Jack Stewart). 16.00 Zadnjo besedo ima Tilby, ameriški film, 1973 (Henry Fonda). 17.35 Ruleta. 17.50 Glasbena revija. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz. 20.15 Polet groze, ameriški film, 1966 (Jack Lord). 21.45 Spiegel TV. 22.15 Prime Time. 22.35 Tutti Truttl. 23.35 Kriminalistične zgodbe. 0.25 Sexy Clips.
t f J T
7.00 Religija. 8.00 Za otroke. 10.00 BMX. 10.30 Trax. 11.00 Nogomet.
13.00 Kolesa. 14.00 Tenis, odprto prvenstvo Italije, nato motocikllze alije
21.00 Motociklizem, Italije. 22.00 Nogomet, film o letu 1978. 0.00 Tenis, odprto prvenstvo Italije, finale Iz Rima.
8.00
9.00
9.15
9.45 15.25 15.35
16.30 16.45 18.10
18.20
18.35 19.00 19.30 20.05 21.10 22.00 22.20
23.00
Mozaik, ponovitev Spored za otroke — Zgodbe, otroška serija TV Zagreb, 1. del
Mladinski pevski festival Celje 89 — Dekliški pevski zbor iz Sarajeva
Utrip, Zrcalo, Mernik Video strani
Shaka Zulu, ameriška nadaljevanka, 5. del Tv dnevnik 1
Mozaik, ponovitev — Zdravo Spored za otroke in mlade — Radovedni Taček: Klobuk. Alica v deželi risb, otroška serija TV Sarajevo, 4. del Zaspano, japonska pravljica Risanka Tv dnevnik 2 Filmi študentov AGRFT Osmi dan Tv dnevnik 3
Operne zgodbe, angleška serija, 6. det
Shaka Zulu, 6., zadnji del ameriške nadaljevanke
TV SLOVENIJA 2
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.30 Kulturna dediščina Židov v BiH, 2. del izobraževalne oddaje TV Sarajevo 19.00 Cannes 90: Podelitev nagrad, prenos. 20.00 Žarišče. 20.30 Po sledeh napredka. 21.00 Sedma steza, športna oddaja. 21.15 Koncert za Nelsona Mandalo, 3. oddaja. 22.00 Satelitski programi, poskusni prenosi.
TV ZAGREB 1
9.00 Šolski spored (do 12.35). 14.50 Poročila. 15.00 Ponovitev nočnega sporeda Noč z ami. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Nekaj več, izobraževalna oddaja. 17.50 Naj bo red, nanizanka za otroke. 18.05 Zmajevci, nanizanka za otroke. 18.20 Številke in črke. 18.40 Risanka. 18.45 Teledisch. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Vrnitev katarine Kožulj, dramska nanizanka. 21.05 Svet danes, zunanjepolitična oddaja. 21.35 Tv dnevnik. 21.55 Šport danes. 22.00 Noč z vami, nočni spored. 0.00 Poročila.
TV ZAGREB 2
18.20 Poročila. 18.25 Tv koledar. 18.35 Alf. ponovitev humoristične nanizanke. 19.00 Podelitev nagrad na filmskem festivalu Cannes 90, prenos. 20.00 Svet športa. 20.50 Poročila. 21.00 Gori, gori moja gospodična, italijanski film 22.10 Dokumentarni večer: Univerzitetna knjižnica v Zagrebu.
SATELITSKA TV
SAT 1
Benija, nemški film. 12.15Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Kazimir, Ladja . 15.55
t
ubezni, Zaljubljen v čarovnico.
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni, Potovanje. 10.05 Teleshop. 10.30 Zlata bo^jnja iz Rio
4.05 Ka
ljublje
eleshop. 16.05 Daniel Boone. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Narava. 17.50 Hotel, serija (James Brolin). 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Traper John M. D. 21.00 Princesa iz St. Wolfganga, nemški domovinski film, 1957 (Marianne Hold). 22.40 Poročila. 22.50 Magazin. 23.15 Spiegel TV. 23.45 Messidor, švicar-sko-francoski film, 1979 (Clemetine Amouroux).
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. 10.05 Cena je vroča. 10.35 Dr. Who. 11.00 Heatcliff. 11.10 Orion 3000, italijanski znanstveno-fantastični film. 12.30 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Dragi striček Bili. 16.00 Tammy. 16.30 Moški za šest milijonov dolarjev. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Delvecc-hio. 18.45 Poročila. 19.15 Trop črnih ovc, serija. 20.10 Airwolf. 21.05 Zajtr-kuje se doma, film. 22.50 Poročila. 23.00 Kulturni magazin. 23.30 Playboy, film. 0.15 Wrestling.
6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Tenis, Italija. 11.30 Trax. 12.00 SP v rokometu. 13.00 Nogomet, film o letu 1978. 15.00 Motociklizem, 500 ccm, Italija. 16.00 Odbojka (ž), Španija. 17.00 Horse box. 18.00 Hokej. 20.00 Moto šport. 21.00 Športni pregled. 22.00 Motociklizem, 500 ccm. 23.00 Hokej.
SUPER CHANNEL ■ SUPER CHANNEL
7.00 Za otroke. 11.00 Mix. 12.00 Novo življenje. 12.30 Mix. 15.00 George Vandeman. 15.30 Mix. 16.00 Turistični magazin. 16.30 E.R.F. 17.30 Jutrišnji svet. 18.00 Financial Times. 18.30 Mix. 19.30 Video moda. 20.00 Hollywood, dokumentarec. 21.00 Mož z zlato roko, ameriški film, 1955 (Frank Sinatra, Kim Novak). 22.30 Barnaby Jones.
7.00 Daybreak. 8.00 Poročila. 8.45 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Turistični ma-
Sazin. 20.30 Potovanje v Indijo. 21.00 ivje življenje. 21.30 Znanost. 22.15 Div e življenje. 22.45 Potnika v času. 23.15 Turistični magazin. 23.45 Znanost. 0.15 Poročila.
9.00
9.35
10.00
10.20
10.30 11.00 11.15
12.00 14.20 14.30
15.00 16.30 16.45 17.40
17.50 19.05 19.30 20.05
21.00
22.45 23.05
Mozaik, ponovitev — Spored za otroke In mlade — Zgodbe
iz školjke, 21. oddaja Šolska TV — Zgodbe iz življenja rastlin: Orhideje in kukavi-čnice
Šolska TV — Kmečki upori na Slovenskem — Hrvaško-slo-venski kmečki upor 1573. leta Šolska TV — Dobro videti in biti dobro viden Nemščina, 11. lekcija Sedma steza, oddaja o športu Mozaik, ponovitev — Osmi dan
Video strani Video strani
Nemščina, 11. lekcija, ponovitev
Žarišče, ponovitev Tv dnevnik 1
Mozaik, Šolska TV, ponovitev Spored za otroke in mlade — Lonček kuhaj: Ocvrte miške Pogledi, ponovitev Risanka Tv dnevnik 2
J. O. Ormesson: Moja poslednja sanja, francoska nadaljevanka, 5. del Aktualno — Razprodaja družbene lastnine Tv dnevnik 3
Skrivni predal, francoska nadaljevanka, 1. del
TV SLOVENIJA 2
10.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.05 Svet športa, oddaja TV Zagreb. 18.55 Slovenska ljudska glasbila in godci. Razvoj Citer. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Umetniški večer — Šoah (Uničenje), 3., zadnji del francoskega filma.
TV ZAGREB 1
9.00 Šolski spored (do 12.35). 14.50. Poročila. 15.00 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Izobraževalna oddaja. 17.50 Mali, veliki, oddaja za otroke. 18.20 Številke in črke. 18.40 Risanka. 18.45 Znanstveni spored: zgodovina in sodobnost. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žrebanje lota. 20.05 Otok Ellis, avstralska filmska nanizanka. 21.05 Teme in dileme, kontaktni spored. 22.30 Tv dnevnik. 22.50 Šport danes. 22.55 Noč z vami, nočni spored. 0.55 Poročila.
TV ZAGREB 2
16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar. 17.00 Limačijada. 18.00 Zagrebška panorama. 18.20 Regionalni program Slavonije in Baranje. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zabavni torek. 21.00 Poročila. 21.10 Gaspard in sin, kanadski film. 22.40 Preteklost v sedanjosti. 23.10 Nočni spored kulture: ekran brez okvirja.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje. 10.05 Teleshop. 10.30 Princesa iz St. Wolfganga, nemški film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Koala, Denar, Ladja ljubezni, Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop. 16.05 Bo-nanza. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Avto. 17.50 Cannon (William Conrad). 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Veselo dalje. 20.30 Pravdne ribe. 21.00 Mr. Bilion, ameriški film, 1977 (Terence Hill, Valerie Perrine). 22.40 Poročila. 22.50 V, iz-venzemeljski, začetek, ameriške znanstveno-fantastične serije, 1983 'Jane Badler, Michaeli Durrell). 23.40 otovanje v notranjost.
pi
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. 10.05 Cena je vroča. 10.35 Dragi striček Bili. 11.00 Zal-trkujemo doma, ameriški film. 12.35
iinuj&iiiv uuuia, aiiicnsni iiiiii. i&.vt«;
Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Dragi striček Bili. 16.00 Znova ti. 16.30 Bionska ženska (Lindsday Wagner). 17.10 Cena je vroča. 18.00 Kaz in družba. 18.45 Poročila. 19.15 Knight Rider. 20.15 Ugrabitev Harija Swensona, film. 22.05 Explosiv. 23.00 Priložnost za ljubezen. 23.40 Ne dotikaj se bele ženske, francoski film, 1974 (Catherine Deneuve, Marcello Mastroianni).
■ VJifflfrJil
6.00 Poslovni raport in kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Moto novice. 10.00 Hokej. 12.00 PS v rokometu. 13.00 Horse box. 14.00 Avstralski golf. 16.00 Motociklizem. 17.00 Evropsko prvenstvo v namiznem tenisu, Göteborg. 18.00 Moto šport. 19.00 Športni pregled. 20.00 Tenis, ženske, Berlin. 21.00 Športni avtomobili v ZRN. 22.00 Wrestling. 23.00 Avstralski golf.
SUPER CHANNEL
7.00 Daybreak. 8.00 Poročila. 8.15 Video moda. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Ultra šport. 22.00 Poročila. 22.15 Ultra šport.
10.30 Infošov. 11.00 Poročevalska vročica (Brodcastnews), ameriški film, 1987 William Hurt). 13.30 Infošov. 14.00 Šuper tepec, ameriška komedija, 1987 (Robert Carradine). 15.25 Telemix. 16.00 Škandal v Palm Beachu, ameriška drama, 1989.17.35 Pregled. 18.00 Sylvester, ameriški
Pustolovski film. 1985 (Richard arnsworth). 19.40 Telemix. 20.00 Upor na ladji Calne, ameriški vojni film, 1954 (Humphrey Bogart). 22.05 Bobo (Walk Like a Man), ameriška komedija, 1987 (Christopher Lloyd). 23.30 Sajgon, ameriška kriminalka,
10.30 Infošov. 11.00 Wall Street, ameriška drama, 1987 (Michael Douglas, Charlie Sheen). 13.30 Infošov. 14.00 Tellina zgodba, ameriška drama, 1988 (Tess Harper). 15.30 Telemix. 16.00 Želim si, da bi bila tu, angleški film, 1987.17.30 Infošov. 18.00 Excalibur, meč kralja Arthurja, angleški film, 1980. 20.25 Smrt zime, ameriška kriminalka, 1987 (Mary Steenburgen). 22.05 Boj lovcev, ameriška drama, 1987. 23.40 Pošast vojna, ameriški film o afganistanski vojni, 1988.
10.30 Infošov. 11.00 Dokler bodo ženske, francoska komedija, 1987. 13.30 Infošov. 14.00 Caddyshack, ameriška komedija, 1979 (Chevy Chase). 15.35 Telemix. 16.00 Zelly and Me, ameriški mladinski film, 1987. 17.30 Infošov. 18.00 Jack, izzivalec, ameriška komedija, 1987. 19.20 Telemix. 20.00 Fandango, ameriške komedija, 1985. 21.30 Pod ničlo, ameriški film, 1987 (Andrew McCarthy). 23.10 Dvoboj najboljših, Italijanski fantazijski film, 1983 (Rick Edwards).
TV SLOVENIJA 1
8.50 Video strani
9.10 Mozaik, ponovitev — Spored za otroke in mlade — J. Ribičič: Nana, mala opica, 3. del 9.15 Filmi študentov AGRFT, ponovitev
10.15 Mozaik, ponovitev — J. D. Or-messon: Moja poslednja sanja, francoska nadaljevanka, 5. del
11.10 Video strani 14.50 Video strani 15.00 Žarišče, ponovitev 15.30 Skrivni predel, francoska nadaljevanka, 1. del 16.30 Tv dnevnik 1 16.45 Mozaik, ponovitev — Najlepša jutra so zjutraj, dokumentarna oddaja 17.20 Po sledeh napredka 18.05 Spored za otroke in mlade —
ZBIS: Zlata ptica 18.20 B. A. Novak: V ozvezdju postelje, predstava PDG 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik
20.05 Film tedna — Ženski na
strehi, švedski film 21.35 Mali koncert 21.50 Tv dnevnik 3 22.10 Videogodba 22.55 Skrivni predal, francoska
nadaljevanka, 2. del 23.45 Video strani
TV SLOVENIJA 2
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.30 Alpe Jadran. 19.00
Vaš zelenjavni vrt. izobraževalna serija, 7. del. 19.15 Opera Prima, dokumentarna oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Dunaj: Finale PEP v nogometu. Milan: Benifica, prenos. 22.15 Svet poroča. 21.15 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB 1
9.00 Šolski spored (do 12.35). 14.50 Poročila. 15.00 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami 17.00 Tv dnevnik 17.20 Zoo vrtovi: prtice, izobraževalna oddaja. 17.50 Najlepša leta. nanizanka za otroke. 18.20 Številke in črke. 18.40 Risanka. 18.45 Modri spored: morje, ljudje, obale 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Filmoskop. 22.45 Tv dnevnik. 23.05 Šport danes. 23.10 Noč z vami, nočni spored. 01.10 Poročila,
TV ZAGREB 2
16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar. 17.00 Limačijada. 18.00 Zagrebška panorama. 18.20 Regionalni spored Kar-lovca, Siska, Gospiča, Bjelovara in Va-raždina. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Dunaj, nogomet: Milan —Benfica. 22.15 Poročila.
SATELITSKA TV
SAT 1
dje 10.i
6.00 Dobro iutro s Sat 1. 8.35 Sose-' e, Ladja ljubezni, Gospodinjstvo. >.05 Teleshop. 10.30 Mr. Bilion, ameriški film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Alf, Zdravje, Ladja ljubezni, Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop. 16.05 Nori Divji Zahod. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Vrt. 17.50 Vesoljska ladja Enterprise. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Mike Hammer. 21.00 Očetov dan, gledališka burka. 22.50 Poročila. 23.00 Mrtve priče ne izdajajo, italijan-sko-španski film, 1973 (Franco Nero, Fernando Rey)
RTL PLUS
Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Dragi striček Bill. 16.00 Bogati in lepi. 16.30 Hulk. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Quincy. 18.45 Poročila. 19.15 Equalizer, serija. 20.15 Pri Črnem konjičku, avstrijska komedija, 1961 (Karin Dor, Peter Kraus). 22.00 Stern TV. 22.30 Delo na črno. 23.30 Poročila. 23.40 Viharji življenja. 0.30 Borec, ameriški akcijski film, 1951 (Richard Conte).
■ Vlil'Hfrlill
6.00 Poslovni raport in poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Trax. 10.00 EP v namiznem tenisu (m). 11.00 Wrestling. 12.00 SP v rokometu. 13.00 Moto šport. 14.00 Wrestling. 12.00 SP v rokometu. 13.00 Moto šport. 14.00 Avstralski golf. 16.00 Tenis, ženske, Berlin. 17.00 EP v namiznem tenisu, Götheborg. 18.00 Tenis, odprto prvenstvo Nemčije. 20.00 Svetovni šport. 21.00 Boks. 23.00 Nogomet, finale, Dunai.
SUPER CHANNEL
)ayb
Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 ITN News. 20.30 Der Spiegel. 21.00 Reportaže. 21.30 Financial Times. 22.00 Poročila. 22.15 ITN News. 22.45 Der Spiegel. 23.15 Financila.
TELECLUB
10.30 Infošov. 11.00 Madrid Connection, ameriška kriminalka, 1986 (Michael Pare). 13.30 Infošov. 14.00 Denar Maxa Dugana, ameriška komedija, 1982 (Marsha Mason). 15.35 Telemix. 16.00 Poletje na divjih vodah, ameriški film, 1985.17.30 fnfošov. 18.00 Zadoščenje, ameriški akcijski film, 1981 (Anthony Quinn). 19.35 Telemix. 20.00 Iz ljubezni in obupa, ameriška drama, 1989 (Brian Bloom). 21.35 Maškera-da, smrtonosna igra, ameriška kriminalka, 1987 (Rob Lowe). 23.10 Utripanje, ameriška grozljivka, 1987 (Cliff de Young).
Odprto prvenstvo RTC Golte v jadralnem padalstvu
V soboto in nedeljo bo na Golteh odprto prvenstvo tega centra v jadralnem padalstvu, ki ga bosta pripravila rekreacijsko-turistični center Golte in padalska sekcija šaleškega alpinističnega odseka. Prijave bodo sprejemali v
Gisiro JO
soboto^ 19. maja od 7. do 9. ure v Zekovcu. V soboto se bodo jadralni padalci pomerili v disciplinah »trajanje—
cilj« in »trajanje—boja— cilj«, v nedeljo pa za pokal Merxa v disciplini točnost pristanka.
OSNOVNA ŠOLA ŠLANDROVE BRIGADE LJUBNO OB SAVINJI
RAZPISNA KOMISIJA PRI SVETU
OSNOVNE ŠOLE ŠLANDROVE BRIGADE LJUBNO OB SAVINJI
RAZPISUJE DELA IN NALOGE
RAVNATELJA
pogoji:
— kandidat mora poieg zakonskih pogojev izpolnjevati še pogoje 89, in 137. člena Zakona o osnovni šoli in imeti:
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj v šoli
—	opravljen strokovni izpit za učitelja
—	organizacijske in strokovne sposobnosti za uresničevanje smotrov in nalog osnovne šole.
Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov.
( REK Rudnik lignita Velenje ri. sol. o
EŽ: Titovo Velenje
DO Rudnik lignita Velenje Kadrovsko-splošni sektor
Delavski svet DO RLV
RAZPISUJE
dela oz. naloge
GLAVNI ING. MEHANIZACIJE
Pogoji: — visoka (VII. stop.) oz. višja (VI. stop.) strokovna izobrazba elektro ali strojne smeri;
—	strokovni izpit za delo v metanskih jamah;
—	5 let delovnih izkušenj v metanskih jamah po strokovnem izpitu;
—	organizacijske sposobnosti in sposobnost dela z ljudmi;
—	znanje enega svetovnega jezika.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z ustrezno dokumentacijo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Kadrovska služba DO RLV, Partizanska 78, 63320 Titovo Velenje z oznako »za razpisno komisijo«.
Izbran delavec bo imenovan za 4 leta.
Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
SREČNO!
Kozmetični in frizerski salon IRIS
Cesta 1/8, Titovo Velenje Telefon: 063/856-837
ŽELITE BITI LEPŠE, VITKEJ-ŠE?
Z novim aparatom MYOUFT vam bodo odlično pozdravili akne, brazgotine, strije, zmahjšali gube, odstranili gubice okrog oči, očvrstili prsi, odstraniji celulit in vas rešili odvečnih kilogramov.
Še je čas. pohitite, poletje bo kmalu tu!
Vabi vas kozmetični in frizerski salon IRIS na Gorici v Titovem Velenju! Že po prvem obisku bo vaš videz lepši, postali boste vitkejši za 4 do 6 cm.
Naročila sprejemajo po telefonu 856-837!
/
SKR V IS ZAMRZOVALNIKOV
fc >am skrinja toči. rosi. ledeni, neprenehoma deluje, pokličite 062/511-743 ali 512-348 NON STOP. Garancija, kilometrine ne zaračunavamo.
V
ONESNAŽENOST ZRAKA
na območju občine Velenje
V dneh od 7. 5. do 13. 5. so bile na posameznih merilnih postajah izmerjene naslednje koncentracije SO2 višje od polurne MIK 0,75 mg/m3
Datum:	Ura:	Merilna postaja:	Koncentracija SO mg/m1
7. 5.	14.00	Šoštanj	1.49
	15.30	Šoštanj	1.02
	16.30	Šoštanj	0.83
8. 5.	05.30	V. Vrh	1.12
9.5.	09.00	V. Vrh	0.99
	10.30	V. Vrh	0.81
10. 5.	11.30	Topolšica	0.77
		Zavodnje	1.04
13.5.	10.00	V. Vrh	0.79
Nagradna križanka
Nagradna križanka MERX AVTO CELJE
Pravilna rešitev križanke:
spak, topot, aroma, Naser, Strie, SR, AVTO CELJE, red, var, Li, proteza, Oparin, arak, Ada, lo-ček, kompromis, Nablus, UN-RA, sla, Anhovo, prinos, lov, AN, RN, Anand, Asa, klovni, lira, LT, Borg, TJ, Renoir, Aleksa, kin, Ri, RB, ŽD, tok, Jose, Šiko-ku. Ebner, družinski frajla, kredit, LP, koloid, ataka, Ain, ohm, avtosalon, zi, splavar, ME, Paar, Taal, Menam, osnova, ikona, OR, IV, ETC, Zrenjanin, solzni-ca, Mai, orka, Ika, izolator, Vaduz, oko, Niger, MA, lafeta, Stella, AN, tara, Ufo, anali, oaza, AE, Veno, tirs, Onatas, oda, smoter, kadrovik, stara mama, Aci, at, krosist, Viminal, ris Nagrajenci:
1.	nagrado — meglenke prejme: Andrej Oder, Kozjak 17 a, 62382 Mislinja
2.	nagrado — prevleke prejme: Aleš Koradej, Šmartno ob Paki 16, 63327 Šmartno ob Paki
3.	nagrado — okrasne kape prejme: Marko Uratnik, V. Vla-hoviča 44, Titovo Velenje
4.	nagrado — komplet čistil za avto prejme: Gregor Rupnik, Šer-cerjeva 10, Šoštanj
5.	nagrado — komplet čistil za avto prejme: Suzana Jeraj, Pri-hova 48, 63331 Nazarje
Nagrajenci lahko dobite nagrade v uredništvu Našega časa vsak dan od 7. do 15. ure.
Vsem nagrajencem iskreno čestitamo!
»Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Fran-tiška Foita 10.
»NAŠ"ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 6 din, mesečna naročnina 24,00 din, trimesečna naročnina 65,10 din in trimesečna naročnina za tujino 112,50 din.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine R Slovenije, številka 421-1/72 po 8. februarju 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Velenje
Oddajamo na ultrakratkovalov-nem območju, na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 mega-herca (oddajnik Plešivec).
Naročila za vaše čestitke in pozdrave. obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10, v Titovem Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
PETEK, 18. MAJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu sove (oddaja, ki jo pripravlja šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 20. MAJA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 12.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat (odgovorili bomo na vprašanja, ki ste nam jih zastavili pred 14 dnevi, takoj za tem pa po telefonu 855 963 sprejemali takšna vaša vprašanja na katera sami niste uspeli dobiti odgovorov); 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 21. MAJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje: 17.30 Mladi mladim; 18.00 Lestvica Radia Velenje.
SREDA, 23. MAJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi (Predstavili bomo velenjski klub vodnih športov — v pogovoru z našimi gosti boste lahko sodelovali po telefonu 855 963).
Prodaja oljnih slik. grafik in skulptur Prodaja izdelkov domače in umetne obrti Prodaja plošč in kaset klasične glasbe Prodaja likovnih monografij, plakatov in razglednic Založniška dejavnost za področje umetnosti in kulture Posredovanje likovnih razstav doma in v tujini Galerija Kolar. Šolska alica 5, 62380 Slovenj Gradec, Jugoslavija, tdefoo (9938) 0602/44-044
I |K| ilNlot » m
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 17. 5. ob 18. uri ter petek, 18. 5. ob 18. in 20. uri
SLADKO DOZOREVANJE -španski, drama. Vloga: Jorge Sanz Petek, 18. 5. ob 10. uri ter sobota in nedelja,-19. in 20. 5. ob 18. in 20. uri
VOJNA ROŽ — ameriški, črna komedija. Vloga: Michael Douglas Ponedeljek, 21. 5. ob 10. in 18. uri ter torek, 22. 5. ob 18. in 20. uri
IZGANJALCI DUHOV II -amer., fantast. komedija. VI.: Bili Murray
Sreda, 23. 5. ob 10., 18. in 20. uri
V TIGROVEM GNEZDU -hongkonški, karate. Vi.: Donnie Yen
NOČNI KINO V REDNEM KINU
Četrtek, 17. 5. ob 20. uri ter
petek, 18. 5. in nedelja, 20. 5. ob 22.
uri
REŽISER PORNO FILMA -ameriški, trda erotika. Vloga: Sharon Mitxhell
Sobota, 19. 5. ob 22. uri ter ponedeljek, 21. 5. ob 20. uri
SLA POD PALMAMI - ameriški, trda erotika
OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA NOČNIH PREDSTAV!
KINO DOM KULTURE
Sobota, 19. 5. ob 20. uri
SLADKO DOZOREVANJE -španski, drama. Vloga: Jorge Sanz Nedelja, 20. 5. ob 10. uri
OTROŠKA MATINEJA: ZAKLAD NA PLANETU - ameriški, risanka
Ponedeljek, 21. 5. ob 20. uri
OSMI POTNIK II - ameriški film v režiji Jamesa Camerona. Vloge: Si-gourney Weaver, Carrie Henn
NAJBOLJ GLEDAN FILM 1986, NOMINIRAN za 7 oscarjev
OTROŠKA MATINEJA BO TOKRAT NAMESTO PRIHODNJI TEDEN IN JE ZADNJA V TEJ SEZONI. PONOVNO BO V SEPTEMBRU 1990.
V PRIHODNJE BODO FILMSKE PREDSTAVE V DOMU KULTURE ZOPET OB ČETRTKIH NAMESTO OB SOBOTAH IN SICER OB 20. uri.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 19. 5. ob 16. uri
OTROŠKA MATINEJA: ZAKLAD NA PLANETU — ameriška risanka
Sobota, 19. 5. ob 20. uri
NOČNI KINO: REŽISER PORNO FILMA — ameriški, trda erotika Nedelja, 20. 5. ob 19. uri
IZGANJALCI DUHOV II - ameriški, fantast. komedija Ponedeljek, 21. 5. ob 19. uri
VOJNA ROŽ — ameriški, črna komedija.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 18. 5. ob 20. uri
VOJNA ROŽ — ameriški, črna komedija
Nedelja, 20. 5. ob 15.30 uri
OTROŠKA MATINEJA: ZAKLAD NA PLANETU - ameriška risanka
Nedelja, 20. 5. ob 20. uri
NOČNI KINO: REŽISER PORNO FILMA — amer. tr. erot.
KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE
PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA
Občina Mozirje
KINO »DOM« MOZIRJE
17. 5. — KOKAIN SE OPROŠČA, ameriška kriminalka
19. in 20. 5. - POSLEDNJE KRISTUSOVE IZKUŠNJE, ameriška drama
24. 5. - POPER IZ MIAM1A II, ameriška erotika KINO »JELKA« NAZARJE
19. in 20. 5. - HODITI PO OGNJU, ameriški avanturistični
23. 5. - GOSPODIČNA, španski erotični
KINO LJUBNO
19. in 20. 5. - NAJAVLJENI ZLOČIN, ameriška kriminalka
StbolL Oijfa/ii
Tel. št.: 853 451 |0|
.855 450.
VEČ PARCEL V PRELSKI, KS
Vinska gora, prodam. Rošer Branko, © 855-999 ali 854-627. TERENSKO VOZILO LANDROVER, kratki, registrirano do februarja 1991, motor v okvari, poceni prodam. © 850-545. ZA POMOČ NA KMETIJI sprejmem moškega. Nudim hrano in stanovanje. Ostalo po dogovoru. Ponudbe pod šifro »Dogovor«.
MINIBUS TAM, 80 A 6, 18 sedežev, star 4 leta, ugodno prodam. Jože Pusovnik, Studence 40 B Žalec
PREKLICUJEM AVTOBUSNO KARTO na ime Zdenka Bunič, št. 237, relacija Šalek —Gorenje. POSLOVNE PROSTORE ODDAM V NAJEM. Splitska 29, ® 858-022.
ŽENSKO USNJENO JAKNO,
novo, rjave barve, daljšega modernega kroja, številka 42, cena 2000,00 din. © 852-102 popoldan.
ŠESTDESET VREČ PERLITA PRODAM 25 % ceneje. ® 850-669.
WARTBURG KARAVAN, letnik 1986, registriran do konca oktobra 90, prodam. Cena 38.000,00 din. ©063/844-140. HIŠO V LAZAH, 15 pri Titovem Velenju, prodam. Kletna etaža 26 m\ stanovanjska površina 38 m2. 'S? 856-928. UGODNO PRODAM TRO-SED, spremenljiv v posteljo. Način odplačila možen na tri obroke. Cena obroka 2800,00 din. ® 858-244.
MLADA DRUŽINA vzame v najem stanovanje v Velenju ali Šoštanju. © 882-781 od 18. do 20. ure.
V FLORJANU PRI ŠOŠTANJU, prodam novejšo hišo s prizidkom obrtne delavnice. ® 881-175.
UVOŽEN KOMBINIRAN otroški voziček, prodam. ® 884-087. GARSONJERO ALI ENOSOB-NO STANOVANJE v Titovem Ntìenju najameta dve dekleti. Šifra »Slovenki«.
KUPIM GARSONJERO v
Titovem Velenju ali Šoštanju. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista »Gotovina«. OKROGLO BELO MIZO S STOLI, otroško stajico, prodam. © 851-582, popoldan.
REJCI KOKOŠI! Enoletne kokoši nesnice, rjave, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodajamo vsak dan na farmi Roje pri Šempetru do 24. maja. Cena ugodna. Plačate lahko s čeki na dva obroka.
IŠČEM MLAJŠO UPOKOJENKO, ali žensko, ki živi sama brez obveznosti, v ne najboljšem finančnem stanju. Sem obrtnica (gostinstvo) in želim, da mi pomaga v določenih opravilih. Ponudbe pošljite na uredništvo Naš Čas pod šifro »Obrtnica«.
ROLETE IN ŽALUZIJE v
več barvah izdelujemo in montiramo. ® (063) 24-296.
PRODAJAMO JARKICE —
Lohman, vsako soboto od 8. doli. ure pred kmetijsko zadrugo KZ Era Velenje. 'Sf 36-427.
TRGOVSKO PODJETJE
PRODAJA ŠOŠTANJ
po
AUDI-80, letnik 1978, obnovljen in dobro ohranjen, ugodno prodam. ® 857-018. OTROŠKI VOZIČEK in posteljico prodam. © 857-111.
V	VELENJU ALI OKOLICI nujno najamem enosobno stanovanja ali garsonjero. Telefon v uredništvu.
POROČNO OBLEKO PRODAM. © 857-941. NEDOKONČANO HIŠO v Velenju prodam. ® 850-968. INSTRUIRAM OSNOVE ELEKTROTEHNIKE za I. letnik srednjih šol. ® 850-612. RAČUNALNIK AMIGA-500 in BTV Fisher (ekran 52), ugodno prodam. ® 850-612. BRAKO PRIKOLICO KAM-PER, prodam. ® 856-067. BRAKO PRIKOLICO PRODAM. © 853-408. UVOŽEN OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran, ugodno prodam. © 857-890. ŠOTOR UVOŽEN, za 4-6 oseb in zamrzovalno omaro, prodam. © 855-514.
MLADO KRAVO SIMENTAL-
KO, prodam v Črnovi št. 43. T. Velenje.
KOLO MOUNTAIN BIKE, Pony kolo, športno kolo za dve osebi, Pony expres, motor CTX-80, TV ČB Silva 65 in pisalno mizo, ugodno prodam. © 858-706. BRAKO PRIKOLICO, UGODNO PRODAM. © 857-510 popoldan.
SONČNO ELEKTRARNO z nekaj potrošniki (razsvetljava, črpanje vode) prodam. © 701-269.
V	GABERKAH PRI ŠOŠTANJU, prodam hišo z gostinskim lokalom in nekaj zemlje. ©881-066.
ZAPOSLIM ŽENSKO za delo v strežbi. Šifra »Lep zaslužek«. TOMOS AVTOMATIC, s smerokazi in čelado, ugodno prodam. © 856-904. TOMOS AVTOMATIK, star 3,5 leta, lepo ohranjen, rdeč, prodam za 3.800,00 din. ® 854-720. IŠČEM SOBO v Titovem Velenju ali okolici. ® 855-568 do 16. ure.
DOBRO OHRANJENO LADO 2105, 11/85, garažirano z dodatno opremo, prodam. © 778-023. KOMPRESOR TRAKTORJA
IMT 539, motorno škropilnico Panonija novo, prikolico moto-kultivatorja Gorenje, zelo ugodno prodam. ©891-164 po 15. uri.
TERENSKO VOZILO (Wilos) z dizelskim motorjem, prodam, janež Anclin, Paška vas 7. ATX PRODAM za 10.500 din. © 855-396.
odpira
20. maja svoj v Šoštanju in Gorici
niQVöMT
DISKONT
TUDI OB NEDELJAH OD 8. DO 11. URE.
Ob ugodnih, nižjih diskontnih cenah in bogati izbiri vina, piva, mineralnih vod in ostalega trajnejšega živilskega blaga vas pričakuje tudi v nedeljo
MERX PRODAJA ŠOŠTANJ!
Priprava vegetarijanskih jedi
Vljudno vabljeni na pogovor o pripravi vegetarijanskih jedi. Lahko jih boste tudi poskusili.
Pridite v dvorano Krščanske adventistične cerkve na Cesto talcev 17 v soboto, 19. maja ob 18. uri. Vstop je prost!
DEŽURSTVA
Dežurni zdravniki v zdravstvenem domu Velenje:
Četrtek, 17. maja — dopoldan dr. Zupančič, popoldan dr. Rus, nočni dr. S. Popov in dr. Menih
Petek, 18. maja — dopoldan dr. D. Popov, popoldan dr. Grošelj, nočni dr. Rus in dr. Smon-kar
Soboto, 19. maja in nedeljo, 20. maja — dopoldan dr. D. Popov, popoldan in nočni dr. O. Renko in dr. Lazar
Ponedeljek, 21. maja — dopoldan dr. Vidmar, popoldan dr. Smonkar, nočni dr. D. Popov in dr. Pirtovšek
GIBANJE PREBIVALSTVA
OBČINA VELENJE
Poroke:
Peter Kajzer roj. 1964, avto-prevoznik iz Skal in Tatjana Škoflek, roj. 1968, šivilja iz Skal, Nedeljko Putar, roj. 1966, stru-gar iz Šoštanja in Brigita Čre-tnik, roj. 1966, višja med. sestra iz Šoštanja in Bojan Zager, roj. 1964, zidar iz Lokovice in Anica Stropnik, roj. 1969, brusilka iz Lokovice, Zdravko Sušeč, roj. 1966, str. ključavničar iz Raven in Hilda Rahten, roj. 1970, ekonomski tehnik iz Florjana.
Smrti:
Vilma Domonkoš, upokojenka iz Titovega Velenja, Kidričeva c. št. 23, roj. 1902, Franc Sodržnik, kurjač iz Dobrneža št. 19, roj. 1935, Kari Košak, upokojenec iz
Objame naj me večni mir! Pustite, naj enkrat ves zveselim se, iz dna srca zavriskam do neba! Pustite, naj enkrat ves izsolzim se izpivši kupo grenko vso gorja ; Potem naj mine tu mi vsa radost, z radostjo mine zemska naj bridkost! Konča naj moj se častni tir, Objame naj me večni mir!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina, brata in očeta
Vlada Osredkarja
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali in ga pospremili na njegovo zadnjo pot.
• Zahvaljujemo se kolektivu REK Titovo Velenje, TOZD HTZ ter vsem ostalim za darovano
cvetje.
Zahvala tudi govorniku Janezu Zapušku za poslovilne besede, duhovniku za opravljen obred, godbi ter pevcem za zapete žalostinke.
Posebna zahvala velja tudi častni straži.
Žalujoči: Oče Janez, mama<Stanislava, brata Ivo in Stane z družinama, sestra Milena z Markom
ter drugi sorodniki.
Laškega, Cesta na Debro 5, roj. 1912, Lado Osredkar, operater iz Titovega Velenja, Šaleška 20/a, roj. 1956, Franc Cverlin, upokojenec iz Rogaške Slatine, Tekav-čeva 52, roj. 1919, Štefan Božnik, obrtnik iz Dobrne 65, roj. 1905, Agata Jeseničnik, upokojenka iz Titovega Velenja. Ul. Veljka Vlahoviča št. 40, roj. 1907, Antoniji Pinter, upokojenka iz Žalca, Lev stikova 15, roj. 1915.
OBČINA MOZIRJE
Poroke:
Alojz Detmar, roj. 1967, iz Poljan 35 in Gabrijela Markuš, roj. 1970, iz Radegunde 9, Peter Žagar, roj. 1965, iz Podvolovljeka 34 in Tatjana Moličnik, roj. 1968, iz Podvolovljeka 22.
Smrti:
Frančiška Kaker, roj. 1932, upokojenka z Ljubnega 109, Ro-zalija Nerat, roj. 1945, gospodinja iz Grušovelj 12.
Rojstva :
V marcu se je v mozirski občini rodilo 6 deklic in 12 dečkov.
ß
nama
i Dežurna zobozdravnica v zdravstvenem domu Velenje:
V nedeljo, 20. maja je dežurna zobozdravnica dr. Emilija Živko-vič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti Zdravstvenega-doma Velenje.
Dežurni veterinar na veterinarski postaji v Šoštanju:
Od 18. do 25. maja je dežurni dipl. veterinar, Blatnik Franc,. Stanetova 47m telefon: 857-875.
Dežurni veterinar na veterinarski postaji v Mozirju:
Do 20. maja je dežurni dipl. veterinar Drago Zagožen, Ljubno, telefon: 840-179.
Od 21. do 28. maja je dežurni dipl. veterinar Marjan Lešnik, Ljubija, telefon: 831-219.
Namin kotiček
V veleblagovnici Nama Titovo Velenje so vam v teh dneh pripravili nakup po zelo ugodnih cenah:
SAMOPOSTREŽNI PRODAJALNI v kletni etaži
prekajena rebra prekajene krače prekajen sv. hrbet—kare planinska klobasa čajna klobasa suha mesna panceta mežiška klobasa čokolade Žito 100 gr. bonboni 400 gr
— na oddelku obutve
ženski sandali od št. 35 do 41 mladinski usnjeni čevlji od 35 do 40 ženski natikači od 35 do 40 otroški natikači od 31 do 34
-	v TEKSTILNEM DISKONTU
brisače
uvožene holahopke 5 kom moške pižame tridelne moški kompleti hlače, srajca
-	na oddelku POHIŠTVA
otroška soba Tamara belo-rdeča sedežna garnitura VERONA E 295 kuhinje MARLES 2,80 m dolžine	od
kg
64,60	din
39,70	din
82,90	din
91,00	din
82,70	din
71,80	din
39,70	din
9,90	din
17,40	din
358,50	din
282,40	din
167,70	din
71,60	din
320,10	din
81,00	din
247,30	din
266,30	din
13.269,80 din 16.269,70 din 13.000,00 din dalje
Program ŠIPAD lahko kupite do 50 % ceneje!
Nagrajenka - udeleženka NAMINEGA IZLETA, ki je bila izžrebana v soboto je MARIJA MIKLAVC, Cesta IV/25, Titovo Velenje.
OBVESTILO SADJARJEM
Opažamo močan pojav škrlupa. Zato vam priporočamo škropljenje sadnega drevja, predvsem jablan in hrušk z BAYKOR WP 10 dag na 100 litrov vode, ki mu dodamo DITAN 20 dag na 100 lùrov vode.
Zaradi toplih dni pričakujemo razvoj listne in krvave uši. Priporočamo PIRIMOR 10 dag na 100 litrov vode. Sedaj je tudi optimalni termin za zatiranje sadnega-listnega lupinarja. Priporočamo DIMILIN.
[UMSIjTM) ©(MfM]©
TONE GRLICA
Hofbaverjeva 1, Mozirje Tel.: 063/831-203
vam nudi: — popravila malih gospodinjskih aparatov in električnega orodja
I
I® Iskra #
I
L
BLACK & DECKER
— previjanje vseh vrst elektromotorjev
Delovni čas: vsak dan od 8. do 17. ure
n i
i i
i j
POGREBNE STORITVE
Pogrebna služba »STRAHOVNIK, Žalec«, z dolgoletno tradicijo vam ob boleči izgubi bližnjega nudi naslednje vrste storitev po konkurenčnih cenah:
—	široka izbira krst in opreme
—	prevoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev)
—	dekoracija sobe, postavitev odra na domu
—	izkop grobnih jam in ureditev grobov
—	postavitev žarnih niš
—	ureditev kompletne dokumentacije
STRAHOVNIK JOŽE POGREBNE STORITVE ŽALEC, Vrečarjeva ul. 3
tel.: (063) 712-261
Na uslugo smo vam ob vsakem času! Za zaupanje se zahvaljujemo.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, brata in strica
Avgusta Zakška
26. 9. 1915 - 28. 4. 1990
se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala rudarski častni straži, rudarski godbi ter gospodu župniku za opravljen obred.
Zahvala tudi Domu za varstvo odraslih za nego v času njegove težke bolezni. Posebna zahvala družini Goljuf za pomoč v težkih trenutkih. Žena Lucija v imenu vsega sorodstva.
Strašna noč sester Kveder
Na koledarju je pisalo 24. april 1990. Na prijetno vas Ponikva pri Žalcu je počasi legal večerni mrak. Po naselju, kjer je še čutiti utrip vaškega življenja, ki marsikje tako neusmiljeno izginjale bilo živahno. Domačini so hiteli z večernimi opravili po hišah in pri živini. Dan je bil dolg in zaradi obilice pomladanskega dela precej naporen, zato si je vsak želel čimprejšnjega počitka.
Tudi 62-letna Rozika in nekaj let mlajša sestra Zofka Kveder, ki živita bolj ali manj sami na manjši kmetiji, sta tako kot že tolikokrat do sedaj postorile po hiši in hlevu. Po večerji so še stopile ven, da pozaklenejo in se prepričajo če je okrog domačije yse na mestu, ko nista opazile nič posebnega, sta odšli nazaj v hišo, si voščile lahko noč ter odšle vsaka v svojo izbo k zasluženemu počitku, nesluteč, da bo to ena najstrašnejših noči v njunem življenju.
»Ko sem se preoblekla in kot vsak večer navila budilko, ki je kazala ravno 21. sem legla in nekoliko pomolila. Veste, to je moja navada, saj mi potem spanec
ponudil, je bil strašen. Ves spodnji del hiše, kjer se je drži opuščena hmeljska sušilnica, je bil v plamenih in to po dobrih dvajsetih minutah, ko sva bili zadnjič zunaj. Poizkušala sem klicati na pomoč, vendar so bili moji klici podobni nekakšnemu hrope-nju.«
Takšna je pripoved Jurčove
lažje pride na oči. Med premiš-ljanjem sem zavonjala dim, vendar mu nisem pripisovala posebne pozornosti, saj bližnji sosed često sežiga smeti. Tudi na svetlobo, ki je čez nekaj časa pričela naraščati zunaj nisem bila pozorna. Menila sem, da prihaja od avtomiblov, ki so z nočno vožnjo po nekoliko višje ležeči cesti
osvetljevali našo hišo. Ko pa je le-ta postajala vse močnejša in nenavadna, pa tudi dim sem že pošteno začutila. Zaslutila sem, da mora biti nekaj narobe. Kolikor mogoče hitro sem vstala in stopila v vežo, tam pa sem našla sestro, ki je posumila, da je nekaj narobe. Skupaj sva odprli vhodna vrata. Prizor, ki se nama je
MILIČNIKI SO ZAPISALI
IZ STEN POTEGNIL KABEL
V času med 4. in 7. majem je doslej še neznani storilec na gradbišču na Vojkovi cesti v Titovem Velenju potegnil kabel iz PVC cevi že montiranih v stene. Neznano kam ga je odnesel 180 metrov na škodo delovne organizacije ESO.
TATOVE ZAJCA SO ODKRILI
Z. B. in V. L. sta si v času med 8. in 9. majem očitno zaželela zajčjega mesa. Odšla sta k počitniški hišici Vide K. na Rebercah in ga ukradla. Miličniki so ju kmalu izsledili.
ODNESEL KRIŽ S KIPCEM
Doslej še neznani storilec je v času med 7. in 9. majem iz kapele Franca H. v Gaberkah odnesel lesen križ s Kristusovim kipcem velik približno 70 cm.
IZKORISTIL
NEPAZLJIVOST
Z elektrooddelka v Standardu je nekdo 7. maja med 12.30 in 13.30 odnesel likalnik in stropno svetilko.
IZGINILO MOTORNO KOLO
Izpred Sodobne opreme je 10. maja izginilo motorno kolo To-mos registrske številke CE 29-604 last Andreja T. iz Škal.
UKRADENE ŽAROMETE NAŠLI
Na parkirišču pri velenjskem gradu je 10. maja Ferdinand G. odmontiral žaromete z osebnega avtomobila. Miličniki so ga izsledili in mu jih zasegli.
ODNESEL
ELEKTRIČNEGA
PASTIRJA
V noči na 12. maj je nekdo odnesel 200 metrov alkalnih cevi in električnega pastirja, last pašne skupnosti Lom v Topolšici.
PRETEPEL GA JE
Že pred prvomajskimi prazniki, 24. aprila letos je v gostilni v Starem Velenju Ivo P. pretepel Eda U. Pri tem ga je tako hudo telesno poškodoval, da se je slednji vse do 12. maja, ko je pretep tudi prijavil na Postaji milice, zdravil v celjski bolnišnici.
DEKLICE BOLJ VARNE
V	Našem času smo kar nekajkrat pisali o predrznežu, ki v Titovem Velenju nadleguje mlade deklice. Te so bolj varne, saj so celjski kriminalisti v sodelovanju z velenjskimi miličniki predali javnemu tožilcu skupaj z zajetnim spisom devetindvajsetlet-nega Mihaela Ž., doma iz Celja. Osumljen je več kaznivih dejanj spolnih napadov na otroke.
NENADOMA PRED AVTOMOBIL
Voznik osebnega avtomobila peiinštiridesetletni Kemal Čukul je peljal 11. maja nekaj po 15. uri po cesti na Selo. Nenadoma mu je pritekel na cesto devetletni Asmir Ikič in se zaletel v bok vozila. Pri tem se je hudo telesno poškodoval.
PRETEPEL JO JE
V	Družmirju je 11. maja zvečer Mirko L. pretepel svoje bivše dekle Jelko š. Žagovarjati se bo moral pri sodniku za prekrške.
KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR
Jana R. s šercerjeve je X. maja še po 22. uri vrtela glasno glasbo
in s tem motila sosede. Upoštevala je šele drugo opozorilo miličnikov.
V	restavraciji Jezero se je 8. maja okoli 20. ure ponovno srečala »stara družba«. Očitno so imeli pred nedavnim generalko, saj so pretep ponovili. Sodelovali so Hamdo K., Ivo N. in Pavel R. Upajmo, da jih bo sodnik za prekrške, kamor bodo morali, le pomiril.
10. maja že opoldne so morali posredovati miličniki v Kolodvorski restavraciji v Titovem Velenju, kjer je razgrajal Stevo C. Naslednjega dne pa v Salonu S v šaleku, kjer pa je kršitelj K. odšel pred njihovim prihodom.
V	bifeju Sonček na Kidričevi cesti v Titovem Velenju je 12. maja nekaj po 14. uri razgrajal Mirzet S. Opozorilo miličnikov je zaleglo. Istega dne okoli 22.30 so v Ribiški koči v Šoštanju praznovali mladi fantje, ki so bili precej glasni. Franjo T. se je odločil, da jih pomiri. Končalo pa se je s pretepom. Stepel se je / lankom F. in Sašom M. Vse tri ■io miličniki prijavili sodniku za prekrške.
Rozike, kakor se domačije drži domače ime. V velikem požaru sta praktično izgubili vse, ker je bila hiša lesena, seje požar širil z veliko hitrostjo, tako da je v kratkem času zajel tudi hlev, ki je stal v neposredni bližini. Domačim gasilcem so prvi prihiteli na pomoč gasilci iz Šentilja. Kljub prizadevanju jim ni uspelo rešiti drugega kot nekaj orodja in strojev ter živino in prašiče, slednje v zadnjem trenutku in s precejšnjim tveganjem. Stvari, ki so še rešili iz goreče hiše pa so tako poškodovane, da niso več uporabne.
Nesrečni sestri sta našli zatočišče v župnišču. Živino pa so
Ljubno ob Savinji
Enajsti planinski pohod na Travnik
Planinsko društvo z Ljubnega ob Savinji pripravlja že enajsti planinski pohod na Travnik, ki je posvečen obisku mesta kjer je med vojno delovala partizanska bolnišnica Celje, smoter vsakoletnega pohoda pa je tudi spoznavanje smrekov-škega pogorja. Pohod bo v nedeljo, 20. maja, avtobus bo z Ljubnega odpeljal ob 7. uri, sicer pa bodo pohodniki krenili na pot ob 7.45 iz Rastk. Ob dobri telesni pripravljenosti in primerni opremi pohodnikom priporočajo še poln nahrbtnik dobre volje.
Eno hišo prodajal trikrat
Da je treba biti previden, ko kupuješ nepremičnine, dokazuje primer, ki je svoj epilog dobil na Temeljnem sodišču Celje, enoti Titovo /Velenje. Ivan Petek, zasebni obrtnik iz Mozirja, je trikrat prodajal eno in isto hišo, z njo pa še travnik
in vrt, ki nista njegova.
Prvič je našel kupca 27. julija 1986. leta. F. M. mu je takoj izplačal polovico dogovorjene vsote, preostali del pa je Petek dobil od kupca 14. aprila naslednje leto. Petek je pri tem zamolčal, da travnik in vrt, ki ju je s hišo prodajal, nista njegova last in tudi to, da misli parceli in hišo prodati novemu kupcu, kar je tudi storil. Konec leta 1986 je za isto stvar sklenil kupoprodajno pogodbo s H. G. Ob sklenitvi pogodbe mu je izročila več kot polovico denarja, ostali del kupnine pa poravnala z lesom.
4. novembra 1987 je Ivan Petek spet prodajal. Tokrat je hišo kupoval B. M.
Sodišče je zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije po I. odstavku 171. člena KZ SRS Ivanu Petku izreklo pogojno obsodbo 2 leti zapora, če v preizkusni dobi štirih let ne stori novega kaznivega dejanja. F. M. pa mora do 30. junija 1990 vrniti 30 tisoč DEM v dinarski protivrednosti.
(mkp)
namestili pri bližnjem sosedu. Misel, da bi si same obnovile kmetijo je praktično nemogoča, saj sta obe starejši in invalid ni. Potrebna bo pomoč krajanov Vtv družbe. Kot prvi se je za rešitev njunega zares težkega položaja zavzel domači župnik, ki je pri nedeljski maši prosil farane, da po svojih najboljših močeh pomagajo pri odpravljanju posledic požara. Na izredni seji se je sestal tudi svet KS Ponikva.
O vzrokih požara je še težko govoriti, čeprav vsi znaki kažejo, da je bil podtaknjen.
M. HRUSTL
EPP za Naš čas
Saj bi začela s tistim po-cukranim, kako se trudimo, da bi bili oh in sploh ... Pa se mi upira. Upira zato, ker si takšnih utvar ne delam, pa tudi nihče v uredništvu ne. Trudimo se že, trudimo, samo takšni, da bi se za nas pred kakšno trafiko stepli, pa še nismo. Se je pa že zgodilo, da je kdaj v kakšni trafiki v hipu pošlo vse, kar so imeli za prodati.
Spomnim se, da smo pred časom, ko smo že postajali debelejši, drugačni in odkritejši, slišali tole: stopi možak do Erine Name v četrtek popoldan po Naš čas. >ZmanjkaIo<. je bila kratka prodajalka. >A si lahko mislite,< je kasneje razložil, >tako me je zanimalo, kaj neki je v njem, da sem se
peš odpravil v center. Po svoj izvod.<
Ali drug primer. V redakciji je bilo, nekega sredinega dopoldneva, ko si vsi oddahnemo po končani številki in še nismo prav vneti za novo, pa bolj kot kaj drugega prebiramo časopise in si izmenjujemo (ne)koristne informacije. Pride starejši mož in takoj odločno začne : >Tako, zdaj sem vam pa prišel povedat, da bi morali pisati tako, pa tako in tako, pa več tega, pa več onega, pa na tak način in tako<. Ni in ni bilo konca njegovih ostrih in kritičnih besed. Poslušali smo ga, kaj bi drugega, in ko je zajel sapo in smo prišli do besede tudi obljubljali, kako da seveda bomo. Kaj bi drugega? Am-
pak se ni dal kar tako. Precej odločen je bil, da pove do konca, kar je mislil. Edina stvar, ki jo je, po njegovih besedah za prebrati v celem cajtengu je Vasle z Emono ekspres. >To je nekaj, to, ne pa .. .< No, pa smo ob bralca, smo si rekli, pa nas je presenetil: >Pa da boste vedeli, prišel sem vas naročit.<
Ali tretji primer. Klic: >Čujte, sem izpolnil tisto vašo roža kartico. Samo v TV programu pa le nadomestite tisto s tistim.<
Ko smo potem seštevali te in podobne zgodbice smo si rekli: ja, nekaj bo treba narediti, da vas obdržimo in pridobimo. Nobena skrivnost ni, da smo v precejšnjih škripcih, odkar so
nam zapovrstjo odpovedovali kolektivno naročnino — v Elektrostrojni opremi, v Gorenju ... in nam je naklada precej upadla. Ampak mi smo optimisti in računamo na vas. Če še niste naročnik — naročite se. (Malo EPP-ja).
Še več ga je bilo pred tednom dni. Kupe in kupe Našega časa smo naložili v Nadjino stoenko in jih zapeljali v Gorenje. Ne na ka-pijo, kamor so jih prejšnje tedne, mesece in leta vozili poštarji in kjer so delavci segali po njem >zastonj<. Nekateri po več izvodih, da so imeli enega za brata, drugega za staro mamo .. . in so potem doma brali vsak svojega. Za vsak primer, da se niso kregali kdo
bo prvi, če je bilo kaj zanimivega. Tokrat smo Naš čas prodajali in zbirali nove naročnike. (Zanimivo — nihče si ni naročil dva).
V Gorenju smo pred jedilnico postavili mizo, na njo izvode časopisa, za njo pa Vesno, Jernejo in Bilja-no, dijakinje naravoslovne šole. Da ne bo pomote — niso špricale, samo pouka niso imele, ker so bili učitelji na izletu. So že nadomestili, vsi, ni problem. Denar, bodo porabile za kaj lepega. Recimo za počitnice, so rekle.
Seveda, je bila takoj za tem na vrsti generalka. »Kupite Naš čas, še bolje — naročite ga. Danes Naš čas zadnjič«. Tu se je izkazalo, da je bila generalka nujna,
kajti to zadnje je bilo treba temeljito popraviti. Naš čas še bo! Samo v Gorenju je bil zadnjič zastonj za tistega, ki se je tudi naročil nanj.
Opoldne sta prišla po Naš čas Robin in Peter. Akcija tudi na Rudniku lignita Velenje, smo si rekli. Eden z vrečami na stari šaht, drugi v Nove Preloge. Da jih spodbudimo, da razmislijo, morda ga kdo želi vsak četrtek na domač naslov? Ga vi že imate? (EPP-blok).
Če vas zanima, koliko naročnikov smo v četrtek dobili in koliko so zaslužili Vesna, Jerneja, Biljana, Robi in Peter, naj vas kar zanima.
Vi pa, če še razmišljate... (tu se EPP konča).
Milena Krstič-Planine