Sv. Anton na Pohorju. Sveti Matija se je spomnil nvoje pravice: po3lal nam je snega in z njim tudi leda. Da bi si le nihče nosu ne potolkel pri vožnji lesa, ki ga leži še precej po naših gozdovih! — Naše vrle tečajnice so še kaj pridne. Radovedni pa smo, če nam bodo tečajnice priredile kakšno razstavo kuhinjskih umo- in rokotvorov. Selovec. št. Janž pri Dravogradu. Kriza osobito lesna, katere noče biti konec, possbno pri nas, ker črpamo glavni vir dohodkov iz gozdarfitva, neusmiljeno davi. S cenami pri stavbcnem lesu so prišli že tako nizko, da kmalu kmetu- producentu ne bo ostalo drugega za les, kakor drva in stelja! Z živino je ravno isto, če pojde še tako naprej, s cenami navzdol, bo propast kmeta gotova. Mesarjem bo najbrž treba dati še nagrado, da bi prišli na kupčijo. Zato je pa tudi cvenka tako malo med nami. Da bi kateri kdaj dal za kak četrt se pač redko zgodi. Pa vseeno pojde brez cvenka; če to ne verjamete, pa priditi k nam pogledat. Sv. Lenart v Slov. goricah. V lenartskem okraju, posebno pa v bivših občinah Radehova in Sp. Porčič nas zadnja leta tlači hujše zlo kakor toča ali mraz: fazani. Razplodili so oe tako, da se kmetje vprašamo, ali bi sploh kazalo sedaj, ko pride spomlad, kaj sejati. živi namreč na stotine škodljivcev na račun kmeta v tem komaj par sto ha velikem okolišu. Vidiš jih lahko kjer jih hočeš; ko pride čas odstrela, se po- sebno pazi na to, da se strelja samo fazane. Tako se je ta kmečka kuga tako razpasla. Pritožili smo se; kako bo pritožba reSena, še ne vemo. Vsi posestniki dveh občin na tem mestu javno prosimo, da se nekaj ukrene glede tega, ker sicer nima veC smisla obdelovati naših polj. Sv. Barbara v Slov. goricah. Na veseli gostiji pri Petkovcih v žikarcih, kjer sta kar naenkrat dve nestri-nevesti zapustili »ta ledik stan« z ženini Lešnik-Kokol, so se spomnili tudi afrikanskih zamorčkov in nabrali v ta namen za kruh Sv. Antona 160 Din. Blagim darovalcem stoteri Bog plačaj, novoporočencem pa obilo sreče v novem stanu. Križevci pri Ljutomeru. Od drugod so priSll k nam svatje. Med potom so srečali voz z mrličem in neki vročekrvni svat jo skočil na voz, hoteč pokazati, kako je danes korajžen. Niti mrtvega človeka ne pustijo pri miru. čudna olika! — Pust se je zaključil s fantovskimi pretepi. NesreCni alkohol, kaj storiš iz ti3tega, ki te nezmerno pije. Starši, zaklenite svoje pretepa željne fante doma, ne pustite jih ponoči laziti okrog. Fantje, spametujte se, ne iščite ve"elja v pijančevanju in v slabi družbi! — Stari odbor »Jeruzalemskega osla« je sklenil, da je boljše stati na trgu ter prezebati, kot pa besedo božjo poslušati. Kokoriči pri Ljutomeru. Pravijo, v tretje gre rado. Da je to res, smo se prepričali na pustnj torek, ko so naši fantje in dekleta že tretjič v tem predpustu obhajali svojo takozvano »vedro« o pitjem in plesom. Smešno se nam. zdi, da so prireditelji tega »vedra« vabili skupaj ne samo odrasla domača dekleta, katera se baje itak niso hotela udeležiti, pač pa so pobrali skupaj vse, kar je pač bilo, še male šolarice, ki še niti šolskih torbic nlso dale iz rok. Včasih je ženski svet ob dolgih. zimskih večerih, ko se je odmolil rožni venec, šival ali kaj dobrega čital, dandanes pa s fanti vred pije in pleše cele noči, doma pa marsikomu primanjkuje dinarjev za sol in žajfo. Pravijo: kriza je! Ja, ljudje božji, pri pijači pa ni krize? če se zaprosi za en dinar ali dva, se pa koj mošnjički zadrgnejo, češ, še sami nimamo. Vsi upamo, da se bomo ta postni čas spokorili in obrnili svoj korak k lepšim ciljem. Stoperce. Zaprosili smo za obnovo občine Stoperce s šolskim okolišem, ker je bivša občina Stoperce bila pod bivšim režimom razkosana in razdeljena med občini Majšperg in Rogatec, karnor je pešhoda okrog 8 km. Stoperce imajo 4razredno šolo, posojilnico, pomožno pošto z dnevnim pismonošem, prosvetno društvo, kmetijsko društvo in politično organizacijo. Nekaj bivših režimovcev dela propagando proti obnovi občine Stoperce s tem, da raznaša med sosedne všolane občine neresnično vest, da bodo dotični, ki bi se priklopili novi občini Stoperce, morali plačati 80.000 Din. Upamo, da se oblasti na to protiakcijo ne bodo ozirale, marveč ustregle zakonit.o izraženi želji volilcev. Videž pri Slov. Bistrici. Naš predpu3tni čas se je kar dobro obnesel: kar trije so se vpregli v zakonski jarem. 17. febr.: Kamenik Marija si je pripeljala na svoj dom Rak Karla iz Križnega vrha. Dne 24. febr. si je izbral šela Anton za gospodinjo Leskovar Anico ter jo odpeljal v Križni vrh. Na gostiji Kamenik Rak so svatje zbrali za brizgalno znesek 112.25 Din. Na gostiji Šela-Leskovar pa 190.50 Din. Bog plačaj vsem darovalcem! Dne 24. febr. je Hajšek Viktor poročil Rober Rozo ter gre v Prihovo. Novoporoftencem obilo sreče! Sv. Jernej pri Ločah. Cisto smo se »spufali«, •lamreč pri nevestah. Niti ene letošnji pust niemo omožlli. Ne zato, kakor bi jih ne imeli, ampak denarja nimajo, ali pa samo hranilno knjižico, s katero pa si ženin ne more nič pomagati, ker denarja ne dobi. Pomislite, pred dvema letoma smo samo ob pustu imeli 10 porok, celo leto pa 17, kar še ni bilo, kar fara obstoja, letos pa nobene. Le še leta 1917 je bilo tako, ko je bila samo meseca novembra ena poroka, več pa nič, še slabše pa leta 1915, ko ni bilo celo leto prav nobene. Takrat je bila kriva vojska, sedaj pa kriza. — Umrla sta letos: Pak Cecilija, pridna Marijina družbenica iz Ličnice, in Ratej Jožef, posestnik iz Brezja. — 211etni Ribič Albin je vrtal vojaško patrono, ki mu je eksplodirala in mu ranila desno oko, tako da je sedaj slep. — Tudi na 7. božjo zapoved še nismo pozabili. Vedno novi, mladi se vadijo v tej obrti, tako da pri nas menda ne bo nikoli izumrla in se nas bo slab glas držal, dokler bo fara obstala. Frankolovo. Z ozirom na dopis v »Domovini« z dne 13. februarja si dovoljujem, ker me dopisnik osebno napada, poslati sledečo pojasnilo: Leta 1934 je občinski odbor v seji določil, da se ce3ta skozi Jesenico do križišča postavi v prvi red (občinska cesta I. reda). Odbor, kateri je bil pozneje izvoljen pri ponovnih volitvah, je menda pozneje drugače sklenil in to cesto, oziroma kolovoz, postavil mimo doma sedanjega upravitelja občine Frankolovo ter jo uvrstil v 1. red. Ker pa ta cesta vodi skozi potok, se je upravičeno sklenilo, da se cesta postavi na suho. Največja ovira pri tej premestitvi ceste je bila njiva, ki je last pristaša JRZ. Pripomniti je treba, da dejanski uspeh ne bi bil dosežen, ker bi tam bilo večno blato. Občinski odbor je zaprosil za komisijo, ki je prišla dne 3. februarja na lice mesta, da lastnika razlasti. Bili pa so podani razlogi, da fe cesta lahko tudi drugače gradi, namreč na drugi strani potoka. Tam je močno lapornat evet in je to v interesu vseh, da se tam cesta uredi, ker jo rabi 16 poaestnikov za spravljanje lesa. Na tej strani potoka bi pa bila uporaba zanje nemogoča. To izjavo sem podal komisiji. Ce sem pa govoril v imenu JRZ, naj povem, da imamo danes v tej organizaciji že cirka 80% volilcev včlanjenih. Ker ti plačujejo občini doklade, imajo tudi pravico govoriti. Če se jih je drugi dan po komisiji prijavilo še 21 članov. je to znak, da je JRZ na pravem potu, če je proti pritisku, osobito ko hoče sedanja občinska uprava ta diktat še izvajati. Mislim. da 17.000 Din niso mačje solze. če me dopisnik vpraša, kaj imam od tega, odgovarjam, da se potegujem za VELIKA DEPUTACIJA KMETOV PRI MINISTRIH RADI BATE«. Časniška poročila o protestnih zboril: proti .Bati« in zahteve čevijarjev, da sc prcpovc prodaja Batinih« opankov, so bila vzrok, da so se tudi kmetje začeli brigati za to stvar. Seveda s čisto drugačnega gledišča. Te dni je prišla deputa* cija 29 kmetovalcev iz sreza Bijeljina in Zvornik pod vodstvom narodnega poslanca g. Ljube Pantiča, lekarnarja iz Bijeljine, ter obiskala vse ministre in tudi ministrskega prcdsednika. Deputacija je ministrom predočila svoj tcžek položaj in siromaštvo, v katerem živi naš kmet vsled padca cefl njihovih pridelkov in vslcd nerazmerja cen industrijskih proizvodov. Prosili so vse ministre, če že ne morejo pomagati s tem, da se povišajo cene njihovim pridelkom in živini, da vsaj omogočijo, da se zamorejo za sebe in svoje družine preskrbeti s cenenimi industrijskimi izdelki in sploh blagoir, ki ga kupujejo v mestu. Na vsak način pa, da preprečijo podražitev takega blaga in izdelkov z občinskimi trošarinami in podobno. pravičnost in pravično gospodarstvo v občini. — Jožef Goršek. Zadobrova pri Celju. Svojčas je banska uprava dala navodila, kako naj občine osnujejo obCinske cestne odseke in kako imajo isti za občinske ceste skrbeti. Toda mi ZadobrovCani v škofjevaški občini imamo take ceste, da so bolj podobne blatni reki kakor cesti. Tukajšnji posestniki smo na pristojnem mestu že parkrat prosili, da se naj ceste popravijo. In kakor omenjeno, je tudi banska uprava župane k temu opominjala. In kljub vsemu temu se nič ne storl za naše zadobrovske občinske ceste. Zato prosimo sresko načelstvo v Celju, da naj pove občinskemu predstojniku, kdo ima za občinske ceste skrbeti. Sv. Florijan pri Rogatcu. Na pepelniCno sredo popoldne se je poslovila od nas gdč. Milica Valenčič, ki je s toliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo odgajala otroke drugega šolskega razreda. Bila je res Milica v pravem pomenu besede. Mila ali draga je bila hvaležnlm šolskim otrokom, draga je bila svojim višjim šolskim predstojnikom, ki so poznali njeno temeljito strokovno izobrazbo in usposobljenost. draga je bila tudi staršem otrok in draga svojim stanovskim tovarišicam. ki so poznale njen dobrotni značaj. Zato pa je bilo žalovanje za njo splošno in veliko, ko se je dne 24. februarja poslavljala od ljubih šolskih otrok. Mi ji kličemo na njeno novo službeno mesto, to je Spodnjo Slivnico pri Ljubljani: Bog blagoslavljaj še naprej Vaš neomejen trud v šoli, Vam utrjuj Vaše zdravje, da se boste Cutili popolnoma srečno in zadovoljno na novem mestu! Sv. Peter-Medvcdovo selo. V letošnjem predpustnem času so se iz št. Petra na Medvedovem Belu izselila tri dekleta in se vpregla v zakonski jarem. Izmed teh je Lizika žerak šla v sosedno kostrivniško faro in se poročila z vrlim mladeniCem Ignacijem Tadlna, sinom bivšega župana občine Kostrivnica. Druga je Mimika Novak iz Hajnskega, ki je šla v Virovce. Tretja pa je Micika Kužner, hčerka našega cerkvenega ključarja, ki je šla na lepo posestvo v Marčjo ves v fari Sv. Ema. Bila je vneta cerkvena pevka. Vsem nevestam, ki so odšle iz fare, želimo, da bi bile srečne in zadovoljne. Sv. Rok ob Sotli. V nedeljo dne 23. februarja se je vršila pri nas ganljiva slovesnost zlate poroke Andreja in Neže Potočnik. Lep zlatoporočni obred je izvršil na-i njima njen sin vlč. g. J. Potočnik, župnik pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah, ki bo letos obhajal srebrno sv. mašo, katere se močno veselijo njegovi župljani in rojaki. Po cerkvenem obredu se je na domu posvetila cela Potočnikova hiša presv. Srcu Jezusoverau. Od osmih otrok jih še živi pet, med temi je tudi ena hčerka usmlljena sestra. Zlatoporočencema želimo vesele In mirne dneve do skrajnih mej človeškega življenja! Globoko pri Brežlcah. Sivolasi borci JNS so se zganili in zapeli svojo labodjo pesem ob premestitvi g. Medved Branka, učitelja in gdč. Marlje Cotič, učiteljice. Dve uri so točili krokodiJove solze ob slovesu premeščenih, kakor tako ganljivo to opisuje eden izmed njih v »Jutru«. Niso si ti borci mogli kaj, da ne bi celo pesmic skovali na račun naših otrok in jih poklanjali v spomin in slovo odhajajočih. Ganljivo! Cudimo se pa le teniu, da nam šola v Globokem še ni odplavala vsled povodnji, ki je nastala od zgoraj omenjenih krokodilovih solz. Toda nebo je z nami. Kako b' v teh težkih. čaeih zmogli, da bi si postavili nov učni zavod? Osiveli borci JNS pa nam naj oprostijo, da smo el drznili poseCi v njihovo težko bol in žalost! Pišece. ženinov in neve3t imamo bolj malo. Toda nekaj parov smo tudi imeli, med njimi celo dva iz učiteljskih vrst: Tominc-Skalamera in Slabe-Cotič! Da bi bil vsem lahek in sladek ta zakon. — Divje svinje z merjascl še vedno stra6ijo okrog nas. Pa vam imajo naši lovci dober pogled. Deset korakov od postojank streljajo, da jim pot lije s čela. Pa glej ga šmenta! Pufika ne deluje! Ko jo pa ščetinar mirno odkoraka naprej, opazi presenečen lovec, da ima puSko radi varnosti zaprto. Takih lovcev so SCetlnarji, kakor tudi dolgouhci lahko veseli. — Naše »Prosvetno druStvo« ima lepo število knjig V svoji knjižnici članom na razpolago vsako nedeljo po obeh sv. mašah. člani segajte po njih, pristopajte pa tudi novi! Peter ftcšefar rešetari. Nerodni otroci. JeftiCevi poslanci so v parlamentu polomili vse igrače in ker novih niso mogli hitro dobiti, so raje zapustili parlament. Vlada je ta trenutek uporabila in mirno izglasovala proračun. Zakaj so si opozicijski poslanci zvišali dncvniee? Ker so sl morali nabaviti novo parlamentarno orodje: raglje, kole, bobne, piščalke itd. »Domovina« In domovina. Srečala sta se Marufiič in Pucelj in sta si podala roke in zadnjo »Domovino«. Pucelj: »Si čital, »Domovina« naju J« zatajila.« — Marušič: »Ma, maledetto, misUm, da to ni hudo, ako naju je zatajila »Domo vina« v ušescih, hudo je, ker naju je zatajila domovina brez ušesc« Zakaj naenkrat ta zamera? Kramerjevi listi naenkrat zamerijo Marušiču in Puclju, ki sta bila zdravstvena ministra, da nista poskrbela za veC bolnic v Sloveniji. Ta zamera je razumljiva, ker se je Kramerjevih ljudi kljub pohorskemu ozračju lotila politična jetika, pa nimajo bolnikov kam dati. Se en klub poslancev. Zadnjič sem poročal, da sedaj ni več mogoče ustanoviti nobenega novega kluba. ker je Jeftič že zlifroval vse poslance, kl jih je imel v svojem klubu. In vandar se je kljub temu ustanovil še en novi klub. V tega so stopili poslanci, ki niso bili sprejeti v nobenem klubu. Pof v dejanju. Na Pof smo kar pozabili. šele sedaj nas je Jeftič zopet spomnil na njega, ko je pod njegovim vodstvom zavladal pof po klopeh v parlamentu. Francosko-ruska ohcet. Znano je, da na Francoskem v predpustu vsako leto zelo norijo. Le- tos pa so tako noreli, da so obhajali svatbo celo b samo boljševiSko zvezdo! Godbe za enkrat še ni bilo, pravijo pa, da bodo Nemci nekaj o priliki zagodli. Na predvečer te svatbe pa so se fantje na Japonskem na preži stepli in je nekaj mrtvih. To je razpoloženje na svatbi zelo močno motilo. Japan je hud panj! Japonska je na drugi strani zemlje, za kar bodirno Bogu hvaležni! Tam napravijo kar kratek proces! Nam ne morejo do živega. Kadar napravijo načrt, da bodo izvršili revoluvijo ponoči, je pri nas dan. In kadar jo napravijo po dnevi, je prl nas noč.