številka 48 v.;- m spi četrtek, 14. decembra, 1995 130 tolarjev FIMEX NOVOLETNA AKCUA Ckmuz:_wr I Prodajno razstavni salon (stekleni prizidek.) pri hotelu Paka v Velenju, tel. 852-465 Tekmi za svetovni pokal v smučarskih skokih so v soboto in nedeljo lepo izkoristili tudi člani SSK Velenje in organizacijskega odbora za 6. revijo skokov Velenje 96, ki bo vključevala 6. Ski Jumping Challenger in 10. nočno tekmo za rudarsko svetilko. Velenjski predstavniki so bili zelo zadovoljni s sprejemom in odmevi na predstavitev Velenja in njegovih tekem v smučarskih skokih. Slike so navezali z vsemi sodelujočimi reprezentancami, ki so načelno že obljubile udeležbo, že sedaj pa je povsem jasno, da bodo nastopili skakalci iz Češke, Slovaške. Poljske, Italije in vsaj dva tekmovalca Japonske. Slednji bodo namreč v tistem času na pripravah v Evropi, zato z njihovo udeležbo naj ne bi bilo prevelikih težav. Posebej so bili velenjski predstavniki veseli, da sta jih sprejela predsednik svetovnega pokala Pavel Hausenhuber in man-ager tega tekmovanja Walter Hoffer. Oba sta z zadovoljstvom spremljala njihovo predstavitev, velenjski reviji sta naklonjena in sta celo predlagala turnejo treh mest sosednjih držav, pogoj zanjo pa je 90-metrska skakalnica v Velenju. Sedanja naprava je za velike Mednarodne tekme premajhna, velenjski smučarsko-skakalni delavci pa že imajo idejni načrt za njeno obnovo in povečanje, česar pa Velenje samo ne bi zmoglo. Zdaj želijo za ta projekt pritegniti slovensko zvezo, čemur so nekateri v Sloveniji zelo naklonjeni, drugi pa proti. Slednje velja predvsem za Kranj in okolico, kjer želijo zgraditi novo veliko napravo. Ob tem velja dejstvo, da bi bila gradnja v Kranju vsaj petkrat dražja, kol povečanje skakalnice pod velenjskim gradom. KVALITETNI OSEBNI RAČUNALNIKIH Open Predvsem pa naj bi se po besedah Franca Severja, ki je bil na njej spet najbolj "ploden" (beri najdaljši in najpogostejši) razpravljalec, zgodila največja umazana igra v dosedanjem delovanju sveta. In to pri glasovanju za dobitnike priznanj, čeprav .so se svetniki sami odločili, kako bodo glasovali in šele po tajnem glasovanju ugotovili, da bi morali glasovati o vsakem predlogu posebej. Sever je celo menil, da je bilo svetnikom ukazano, kako Kaj se čudita, premetavanje v snegu je všeč tudi nama! naj glasujejo... Župan je resnici na ljubo i/, njegovih lisi slišal precej pikrih na račun svojega dela in dela svoje ekipe. Zato ni bilo čudno, da mu je prekipelo, pa čeprav pri lako "banalni" točki dnevnega red;i, kot jc prodaja in nakup službenega avtomobila. Vstal je in sejo zapustil. Kaj bo, če bo'res uresničil grožnjo, da na seje sveta ne bo več prihajal in tudi njegovi sodelavci ne, dokler bo rut njih moral poslušati podla podtikanja in diskvalifikacije? Še večje in težje vprašanje je, kako naj to resnično preprečijo. Ni kaj, demokracija je včasih naporna reč. H bš 9 ISSN 0350-5561 Naloga je zahtevna in ne dopušča polovičarstva Prvič seje v Šoštanju dilema o tem, ali naj župan opravlja naloge poklicno ali nepoklicno, pojavila ob obravnavi statuta. Zagovorniki poklicnega opravljanja naloge so izhajali iz zahtevnosti funkcije, zagovorniki nepoklicnega pa, da gre za srednje veliko občino in daje župan že zaradi dela, ki ga opravlja, v stiku z ljudmi in tako posredno prihaja do in forumeij, ki jih potrebuje pri svojem delu. Čas in naloge, ki stojijo pred župani, pa so pokazale, da je naloga zahtevna in da ne dopušča polovičarstva: pred vrati je temeljna reorganizaci ja krajevnih skupnosti, prvi resen in samosto- jen proračun občine, kot župan pa se dr. Bogdan Menih želi aktivno vključiti tudi v normativni del delitvene bilance med novonastalimi občinami na področju zdravstva, katere zaključek vidi v ustanovitvi Zdravstvenega zavoda Šoštanj. Začetna odločitev glede nepoklicnega opravljanja naloge župana je temeljila na previdnosti, kot danes ugotavlja dr. Bogdan Menih, da se ne bi po nepotrebnem s prenagljeno odločitvijo o poklicnem opravljanju te funkcije neracionalno trosila propračunska sredstva. Svet občine Šoštanj jc upošteval ta dejstva in na seji pred tednom dni polrdil odločitev, da župan Šoštanja od l. januarja naprej naloge oprav lja poklicno. ■ Milena Krstič - Planine V petek se je zaključil letošnji ekološki projekt "Varujmo In ohranimo Šaleško dolino". Sedmošolci iz Velenja, Šoštanja In Šmartnega ob Paki so na zaključni Okrogli mizi dvorano "preplavili" z res dobrimi plakati. Več na 10. strani. O foto:bš 9770350556014 2 NAS vas DOGODKI 14. decembra 1S9! _ Pred tednom dni jebila vŠoštanju^deseta^ sej^ svete občine Premoženjska bilanca terja skrbno pripravo Pred tednom dni, v četrtek, 7. decembra, so svetniki občine Šoštanj na seji obravnavali vrsto novih odlokov, z nekaterimi so se seznanili v prvem branju, druge pa so v drugem potrdili. Na kratko: pritrdili so županu Šoštanja, dr. Bogdanu Menihu, da bo nalogo župana od 1. januarja prihodnjega leta opravljal poklicno; razveljavili so odločitev o podražitvi šoštanjskih vrtcev, ki so jo sprejeli na prejšnji seji; se seznanili s potekom delitvene bilance med novonastalimi občinami; imenovali iniciativni odbor, ki ki bo na noge postavil novo organiziranost športa in rekreacije v občini Šoštanj in se dogovorili o vrsti aktualnih nalog, ki so pred občino Šoštanj. Šport in rekreacija v Šoštanju drugače Z nastankom občine Šoštanj so nastali novi pogoji tudi na področju športa in rekreacije ter društev in družin. Vsebino bo treba na novo proučiti in predvideti zanjo primemo organiziranost. Nalogo so zaupali iniciativnemu odboru, ki bo pripravil vsa potrebna strokovna gradiva in podlage za odločanje. Vanjo so imenovali Branka Sevčnikarja, Nina Ošlovnika, Ratka Stevančeviča, Draga Skornška in Milana Kopušarja. V pomoč odboru bo dokument z naslovom Startegija in razvoj športa v občini Šoštanj, ki je biia izdelana sredi tega leta in daje osnovo bodoče organiziranosti. Nova občina - novi odloki Novonastaie občine imajo veliko dela pri postavljanju osnov bodočega delovanja, pri čemer so' v ospredju odloki, po katerih se bo naravnavalo življenje in delo v NT o r i o e Zgornja Savinjska dolina Fotomonografija o Solčavskem Bogatemu spisku najrazličnejšega gradiva, ki doma in v svetu na posebno lep način predstavlja Zgornjo Savinjsko dolino, seje v minulih dneh pridružila še fotomonografija o krajinskem parku Logarska dolina z naslovom "Solčavsko." Uradno so to enkratno stvaritev predstavili v torek v dvorani Zemljepisnega muzeja Slovenije v Ljubljani, zanjo so poskrbeli Logarska d.o.o.. Založba Epsi iz Nazarij in Zemljepisni muzej Slovenije pri Inštitutu za geografijo, slikovno gradivo je prispeval Marko Lenarčič, besedilo pa Marta Orešnik. ■ jp Vrtec Gornji Grad ••••••••••••• Prostor za logopedinjo V ponedeljek opoldne so v Gornjem Gradu odprli prizidek k tamkajšnjemu vrtcu. Najbolj pomembno je, da so z novogradnjo, vredna je 1,3 milijona tolarjev, pridobili poseben prostor za logopedinjo, nove so tudi garderobe in sanitarije. Prisrčen program so pripravili malčki s pomočjo svojih vzgojiteljic, temu pa je treba dodati, da bosta vrtca v Gornjem Gradu in Bočni z novim letom delovala v sklopu gornjegrajske osemletke in ne bosta več pod okriljem mozirskega vzgojno-varstvenega zavoda. ■ jp ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje PRILOŽNOSTNI KOVANCI - TUDI LEPO DARILO Želite podariti nekaj posebnega, pa nimate ideje? Vam lahko pomagamo? Banka Slovenije izdaja ob dogodkih, pomembnih za našo državo priložnostne kovance - zlatnike in srebrnike. Oglasite se v LB SB Velenje, poslovni enoti Rudarska 3 in si jih oglejte. Izbirate lahko med: - kovanci, izdanimi ob 1. obletnici plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije - kovanci, izdanimi ob 300-letnici ustanovitve Academie operosorum labacensium - kovanci, izdanimi ob 50-letnici ustanovitve Denarnega zavoda Slovenije - kovanci, izdanimi ob 1000-letnici smrti škofa Abrahama, pisca Brižinskih spomenikov - kovanci, izdanimi ob 50-letnici zmage nad nacizmom in fašizmom - kovanci, izdanimi ob 100-letnici postavitve Aljaževega stolpa Morda je med njimi kakšen, primeren tudi za Vas! njih. V občini Šoštanj so tokrat dali prednost prostoru in poudili zamisli, zapisane v dveh odlokih, ki na nek način urejajo odnose v prostoru. Eden od njih je odlok o določitvi pomožnih objektov, za katere zadustuje dovoljenje za priglašena dela. Z njim so v Šoštanju določili vrsto, namen, največjo velikost ter postopek za pridobitev dovoljenj. Za te objekte ne bo potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, ampak bo zadoščalo dovoljenje za priglašena dela. Drug dokument pa je odlok o soglasjih občine Šoštanj za posege v prostor na območju občine, s katerim so opredelili pogoje in postopek za izdajo soglasij oziroma mnenj za posege v prostor do spremembe oziroma dopolnitve veljavnih odlokov o prostorskih izvedbenih aktih, veljavnih na območju občine Šoštanj. Sprejeli so tudi odlok o pečatu in žigih občine Šoštanj in se v prvem branju seznanili s predlagano vsebino odloka o organi- Šoštanjski svetniki preklicali sklep o podražitvi^oskrbnine Vrtci v Šoštanju še ne bodo dražji! Ko so v Šoštanju pred mesecem dni obravnavali podražitev oskrbe v enotah Vzgojno-varstvenega zavoda Šoštanj in sprejeli sklep o 10-odstotni podražitvi, ki velja od 1. novembra naprej, so od predstavnikov terjali pisno obrazložitev tistega, na podlagi česar so tak sklep sprejeli. Ker pisne obrazložitve do četrtka, ko se je svet občine Šoštanj sestal na redni seji, niso prejeli, so ta sklep preklicali. Ponovno bodo podražitev obravnavali, ko bo do sveta prišlo ustrezno gradivo, na podlagi katerega bodo lahko odločali. ■ mkp zaciji in nalogah krajevnih skupnosti v občini Šoštanj in odloka o ustanovitvi javnega glasila občine Šoštanj. Premoženjska bilanca bo trd oreh Svetniki občine Šoštanj so se seznanili s potekom aktivnosti v zvezi s premoženjsko bilanco med novonastalimi občinami in to vse od začetka, ko je država posredovala usmeritve in priporočila izdelavo premoženjskih bilanc občin. Komisije so se sestajale po področjih, in sicer za šole, vrtce in druge izobraževalne objekte; za zdravstvo, šport, kulturo in socialno skrbstvo ter za stanovanjski sklad, komunalno in cestno dejavnost, kmetijska zemljišča in blagovne rezerve. Sestavljala premoženjske bilance imajo naporno delo, saj so se v preteklosti spreminjali predpisi, ki so vplivali na bilančni prikaz premoženja, še posebej pa to velja za starejše objekte. V občini Šoštanj je tudi mnogo objektov in parcel, ki so v postopku dena- cionalizacije. To zahteva posi pristop. Opozorili pa so še na vrsto drugih dilem. Svet občine Šoštanj je ocenil, da bo priprava premoženjske bilance najbrž trajala dlje, kot je predvidela država, ker jo bo potrebno pripraviti skrbno, saj bi površnost lahko kasneje povzročila vrsto problemov in dvomov med občinami. 0 spremembi 8. člena statuta prihodnjič O tem, ali krajevne skupnosti občine Šoštanj pravne osebe ali ne, je bilo v svetu že veliko govora. Po tistem, ko je Milan Ko pušar predlagal spremembo 8., člena statuta v tem smislu, da bi krajevne skupnosti pravne osebe le bile, je svet predlagal pobudniku, da svojo pobudo svetu vloži pisno in jo tudi utemelji. Ker tega svetnik še ni naredil, te pobude svet na zadnji seji še ni obravnaval. Milan Kopušar bo pisno obrazložitev podal ta teden, kot je rekel, tako da jo bo svet lahko obravnaval na naslednji seji. ■ Milena Krstlč - Planine Občinski svet Gornji Grad Stvari bodo vzeli v svoje roke Gornjegrajski občinski svetniki so se v petek zbrali na 13. redni seji in v marsičem je bila ta seja v znamenju "nesrečne" številke. To se je pokazalo že ob razpravi o rebalansu občinskega proračuna, ki je poslej vreden 113 milijonov tolarjev. Ob prerazporejanju dodatnih sredstev se je pokazalo, da svetniki očitno premalo poznajo posamezne postavke, ali si jih vsak razlaga po svoje. Že kar "sporna" je bila namreč razprava o dodatnih sredstvih za krajevne skupnosti, otroško varstvo in za kulturna društva. Prav pri slednjih niso upoštevali osnovnega kriterija, to pa je razvejanost načrtovanega in predvsem opravljenega dela. Tako so sredstva za kulturo znižali na podlagi odstotkov in pri tem "osiromašili" gornjegrajsko društvo, več sredstev pa sta na tej podlagi dobili društvi iz Bočne in Nove Štifte. Ker to ni edini primer, bi bilo dobrodošlo, če bi občinski svet vendarle izdelal prednostno listo. Geslo "vsi enaki vsi enakopravni" pač vodi le v skupno životarjenje. Pomembana točka je bila tudi pismo o nameri glede nadaljnjih usmeritev organiziranja in izvajanja občsinske politike. Z njim občina Gornji Grad želi svoje razvojne vizije predstaviti tudi ostalim občinam, saj v središču Zadrečke doline očitno niso zadovoljni s sedanjim stanjem ine želijo stvari vzeti v svoje roke. Dediščina bivše občine Mozirje je bila tudi na dnevnem redu. Gre namreč za prošnjo Glinovega podjetja Pohištvo za podaljšanje odplačila kredita iz solidarnostnih sredstev. Svetniki se z odlogom niso strinjali, kot se niso strinjati z odlogom za vse ostale dolžnike. Nazar-sko podjetje je namreč v lasti sklada, do novega leta očitno ne bo prodano, vsa zadeva je odvisna od dogovora petih občin o delitvi premoženja in če tega dogovora ne bo, bo z novim letom vse skupaj prevzela država. Vrnitev tega dolga je vprašljiva že sedaj, po novem letu bi bila še bolj negotova. Občinski svetniki so sprejeli tudi sklep o izločitvi vrtcev v Gornjem Gradu in Bočni iz sedanjega Vzgojno-varstvenega. zavoda Mozirje in o njegovi priključitvi k gornjegrajski osemletki, kar naj bi uresničili že s prvim dnem prihodnjega leta, bili pa so pri tej odločitvi soglasni. Niso pa bili soglasni že pri naslednji točki. Šlo je namreč za sofinanciranje plemenskih žrebcev, merjascev in ovnov. Kmetijska svetovalna služba je namreč izračunala, daje teh sredstev iz gornjegrajske občine premalo, kar velja tudi za sofinanciranje veterinarske službe. Veterinarjem naj bi bila občina dolžna 800.000 tolarjev, plačala pa jih je le 200 tisoč. Takšno zagato bi lahko delno rešili s sredstvi proračunske rezerve, prevladalo pa je stališče, da se bodo z veterinarji in svetovalci natančno pogovorili in dogovorili. ■JP Potrebna bo spremeba klime Kot da ne bi bilo dovolj, da se je postavila proti nam zahodna Evropa, zdaj se je proti nam zarotila še narava. Uspelo nam je, da se nismo vpletli v balkansko vojno, ne moremo pa se upreti skupinskemu napadu šestih virusov in še gripa po vrhu. Vsi ti so se složno lotili slovenskega ljudstva in ljudi polagajo v postelje. Kot da ne bi vedeli, da je z našim zdravst\'om že tako na tanko in da marsikje, kjer so postavili na ceste vse "presežne" delavce, zdaj res pogrešajo, če si še kdo privošči bolezen. Ampak gripa in vsi ti virusi se očitno za to ne zmenijo. Pravijo, da je zdaj pri nas za njihov prodor zelo ugodna klima. Morda je to čudno. Te bolezni se namreč širijo, ko so ljudje bolj na kupi, ko so blizu drug drugemu. Pri nas pa česa takega ni, saj si Slovenci med sabo že dolgo nismo več tako prismi, da bi se radi družili in se tesneje približevali drug drugemu. In ta nesrečna bolezen nas je popadla prav v času, ko ljudje v belem z grožnjo štraj-ka opozarjajo na svoje denarne tegobe. Še sreča, da tudi nekateri strokovnjaki pravijo, da za zdravljenje teh obolenj zdravnikov skorajda ne potrebujemo. Razen da nam napišejo bolniško. Sicer pa naj bi bilo to zdravljenje podobno političnemu: zdravniki naj bi dali bolnikom le nekaj napotkov. Da je treba piti čimveč čajev, uživati čimveč vitaminov, predvsem pa ostati doma in počivati. Vse to nam, če je treba, lahko predpiše tudi vlada. In še na pot v ambulanto nam ne bo treba in čakati pred ordinacijami, da pridemo na vrsto, da nam zdravnik pove, da za nas ni zdravila. Za to, da smo Slovenci v povprečju vse več doma, pa je (tudi) vlada že tako in tako poskrbela, ko pa je za delovne ljudi še vedno vse manj dela. Ob takem življenju je edino večji problem oskrba z vitamini. Ti nesrečni vitusi pač udarijo najraje tedaj, ko je najteže priti do zelenjave in sadja. Za nekatere ima ta pohod virusov vsaj eno dobro stran. Strokovnjaki namreč odsvetujejo obiske. Za nekatere je tako ta virusno-gripozni napad prišel malo prezgodaj. Bolj bi ga bili veseli tik ob boiično-novoletnih praznikih. Vsak obisk namreč pomeni tudi strošek. Nevarnost prenosa okužbe pa bi bil seveda najbolj eleganten izgovor za neobiske. Kaj žalostno za nas pa je, če so te bolezni le še en razlog več, da bo do dobil o nas mnenje, da smo nezdrava družba. Naokoli se namreč tako mnenje že kar preveč širi. Še posebno je žalostno, da doslej takega mnenja niso imeli zaradi nobenega od pravih virusov, ki razsajajo po Sloveniji. Slabo mnenje o naši deželi na južni strani Alp si nekateri ustvarjajo zaradi "virusov" posebnih sort, ki kužijo zdravo mnenje o Sloveniji, ki je nekdaj veljalo. Tudi za te "viruse", kot te prave, ki so zdaj na pohodu, pa velja, da zanje ni pravega zdravila. Pri teh še napotki zdravnikov ne zaležejo. V obeh primerih bo verjetno bolje šele, ko se bo pri nas spremenita klima. Toda spremembe temperatur od vročih do mrzlih, ki so ugodno leglo za prave viruse, bodo kmelu minile. Vprašanje je, kdaj se bo spremenila ona druga klima! MM 14. decembra 1995 DOGODKI Xi\S vas 3 11. seja sveta JVIestne občine Velenje Dob 11 vi i ki rš aj vi šj i h občinskih priznanj znani Svetniki Mestne občine Velenje so imeli na dnevnem redu torkove 11. seje 11 točk. Pri obravnavi dnevnega reda je bilo podanih kar pet predlogov za umik posameznih točk z dnevnega reda ali njihovo preoblikovanje, svetniki pa so izglasovali dve preoblikovanji točk, nobene pa niso umaknili. Tako je Franc Sever predlagal, da ne odločajo o dobitnikih priznanj mestne občine Velenje za leto 95, ker se mu je zdelo, da je bilo veliko stvari kršenih, predvsem pa, da je bila javnost premalo vključena. Svetniki tega niso potrdili. Želel je, da župan poda informacijo o realizaciji ločenega računa občine Velenje za devet mesecev in ne celotnega proračuna, ki je do oktobra veljal še za vse tri občine (to so svetniki potrdili) in da se umakne ali prekvalificira predlog odloka o ustanovitvi in delovnem področju občinske uprave Mestne občine Velenje, v katerem je bil en urad več kot v osnutku, s čimer se svetniki niso strinjali. Župan je namreč pojasnil, da lahko "sporni" Urad za gospodarsvo in finance ostane tudi enoten, vendar se mu zdi bolj racionalno, če sta dva. Svetniki pa se niso strinjali tudi s predlogom Marka Jeraja, da umaknejo obravnavo t.i. rebalansa občinskega proračuna, kar je predlagatelj utemeljil s tem, da niso pridobili stališč delovnih teles sveta, in da nimajo vsi svetniki enakih stališč. Drago Martinšek mu je pojasnil, da svet delovnih teles sploh nima. Svetniki pa so podprli predlog Igorja Centriha in Predlog pravilnika o ravnanju s komunalnimi odpadki prekvalificirali v osnutek. Do dobitnikov priznanj s tajnim glasovanjem Drago Martinšek je že pri obravnavi dnevnega reda pojasnil, kako je potekalo oblikovanje sklepa o priznanjih MO Velenje za leto 95, ki jih bosta župan in predsednik sveta podelila ob letošnjem občinskem prazniku. Kot veste, ga bomo letos praznovali 26. decembra. Novembra.je svet z veliko večino glasov sprejel sklep, da se objavi razpis za zbiranje pobud, saj svet na dan, ko je objavil datum letošnjega praznovanja, ni imenoval komisije za priznanja občine. Objavili so razpis, rok za oddajo predlogov pa je bil 1. december. Do tega roka so prispele naslednje pobude: Za grb občine Velenje so bili predlagani Premogovnik Velenje (pobudnik Srečko Meh), Dom za varstvo odraslih Velenje (pobudnica Helena Imperl), PGD Šalek (pobudnik Franc Jošt), Kulturni center Ivana Napotnika Velenje (pobudnik Pankrac Semečnik) in Karitas Šaleške dekanije Velenje (pobudnik SKD in Tone Lovrec). Za plakete pa so bili podani predlogi za Staneta Hafnerja, Mileno Koren Božiček (pobudnik Ivan Stropnik) in Ivana Josipa Povha (pobudnik DESUS). V odsotnosti predstavnikov list, ki imajo mandate v svetu RZS, SDA, SDSS in ZLSD, je bil 5. decembra kolegij predsednika sveta in ravno zaradi tc odsotnosti so menili, da do usklajenega stališča ni prišlo. Pojasnil je še, da je šlo za instrukcijski rok (obvestilo javnosti) in da rok razpisa zato ni bil zavezujoč in prekluziven. Temu ustrezna mnenja strokovnjakov je pisno predložil tudi podpredsednik sveta Anton Lovrec. Na kolegiju so sklenili, da bodo pobudo za Dom za varstvo odraslih obravnavali prihodnje leto, ko bo 20 letnica obstoja in delovanja. S pobudo PGD Šalek bodo seznanili GZ Velenje, ki naj za posamezna društva ob pomembnih jubilejih oblikuje enotne pobude, pobude Ivana Stropnika (ki ni občan Velenja, razpisni pogiji pa so to zahtevali) bodo predložili institucijam kulture v dopolnitev in ju obravnavali prihodnje leto. Zaradi kratkega roka delovanja (5 let) so za Karitas predlagali podelitev plakete. Zaradi instrukcijskega roka pa so na seji svetniki podali še dve pobudi za dobitnike grba; za Marijo Kovačič, ravnateljico Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje (pobudnik Mirko Lorger) in Franca Severja (pobudniki Marko Jeraj, dr. Vladimir Korun in Mirko Lorger). Po daljši razpravi so se odločili, da izvedejo tajno glasovanje. Tričlanska komisija (dr. Vladimir Korun, Igor centrih in Ludvik Hribar) je pripravila dva glasovalna lističa. Z večino glasov so potrdili, da sta dobitnika najvišjega občinskega priznanja, Grba MO Velenje, Premogovnik Velenje in Kulturni center Ivana Napotnika Velenje, dobitnika plaket pa Karitas Šaleške dekanije in Ivan Josip Povh. O tem so odločali v "paketu". Niso pa podprli pobude za Franca Severja in Marijo Kovačič (o vsaki so odločali posebej). To je pri delu svetnikov vzbudilo začudenje in ogorčenje, nekateri so bili prepričani, daje šlo za umazane politične igrice in naknadno ugotavljali, da bi morali o vsakem predlogu odločati posebej. Veliko pobud, prav toliko vprašanj Tudi tokrat so svetniki podali kar nekaj pobud in zastavili mnoga vprašanja. Tako je Franc Špegel opozoril na pomanjkanje pitne vode v Vinski Gori in delu Prelske. Tone Lovrec je opozoril, da že nekaj časa ni semaforja na glavenm križišču na Foitovi. Herman Arlič je imel kar Občina Šmartno ob Paki Dvomljivcev je vse manj Mineva prvo leto samostojnega delovanja nove občine Šmartno ob Paki. Kako je zaživela, kako so z njo zaživeli krajani? "V prvih dneh naše mlade občine je bilo med našimi občani precej dvomljivcev. Prepričan sem, da smo s skupnimi napori stvari v veliki meri postavili na pravo mesto in daje nezadovoljnih vse manj. Posebno pozornost smo namenili lokalnim, manjšim in na videz amanj pomembnim nalogam, ki pa krajanom v njihovem živl-jenskem in delovnem okolju veliko pomenijo. Precej dosežkov smo zabeležili na tem področju in jih bomo v prihodnje še več," je prepričan župan Ivan Rakun. Res je sicer, da prav vseh načrtovanih nalog še niso uresničili, glavni razlog za to pa tiči v dejstvu, da so pričeli denar na lasten račun dobivati dokaj pozno. Trenutno so v ospredju zlasti tri naloge. Najprej kanalizacija od Šmartnega do Rečice in dokončanje vodovoda v Podgori. Za oboje so projekti pripravljeni, na podlagi razpisa izbrani izvajalci in z deli bodo nadaljevali ob prvem ugodnem vremenu, morda še v decembru. Tretja naloga je malo bolj "kočljiva", saj je edina neuresničena iz bivšega samoprispevka krajevne skupnosti Šmartno ob Paki, to pa je dokončanje ceste v Podgori, kar bodo tudi kmalu nadoknadili. Še marsikatero navidezno "drobnarijo" so ali še bodo opravili. Tako so že naročili izdelavo in postavitev avtobusnih postajališč v Gorenju, Paški vasi in Skornem, v zadnjih tednih so popravljali krajevne ceste, da jih zima ne bi dodatno in po nepotrebnem poškodovala, kupili pa so tudi 150 metrov varnostnih ograj, ki jih bodo na najnevarnejših cestnih odsekih postavili krajani sami. Veliko razburjenja je bilo na širšem občinskem področju glede prevozov otrok v šolo in težava še vedno ni urejena. Zupan Ivan Rakun meni, da jc občina glede na oddaljenost po zakonu dolžna plačevati pogodbeni prevoz iz Skornega, iz Paške vasi in Gorenja pa ne; vsaj ne v celoti, saj je sedanji način predrag in pomeni za občino prevelik zalogaj. Najti bo torej treba kompromisno rešitev, ki seveda pomeni soudeležbo staršev. Sicer so vaški odbori veliko postorili glede varnih prehodov za otroke in za vamo pot v šolo, v prihodnje bodo skupaj z občino poskrbeli za še več prometnih znakov in ogledal, naročili pa so tudi že izdelavo cestnega prehoda, ki bo otrokom še olajšal pot. Še nekaj je, kar je otežilo bolj učinkovito delo. To je kadrovska nezasedenost v občinski upravi. Z zaposlitvijo tajnika občine po novem letu bo delo olajšano, problem pa ostajajo prostori, saj sedanji pač ne ustrezajo potrebam nove občine. Ob ostalih bo to gotovo prva in zelo pomembna naloga začetka prihodnjega leta. Mjp nekaj pobud v zvezi z organizacijo in prijavo prireditev, želel pa je tudi, da se cesta skozi Škale vriše v načrte, da si bodo ljudje lahko predstavljali, kje bo tekla. Adolf Štorman je dal pobudo, da se seje sveta snemajo in v celoti predvajajo na VTV-ju in da se ustanovi odbor, ki bi poskrbel, da se razna podjetja iz drugih mest (Telecom, Elektro...) prenesejo v Velenje, izrazi! pa je tudi začudenje, da niti en osrednji medij nima dopisništva v Velenju. Opozoril je tudi na pomanjkanje parkirnih prostorov, sploh, ker gradnja novih trgovskih centrov v centru mesta hitro napreduje... Dodaten denar za razvoj občine Srečko Meh je svetnikom podal informacijo o realizaciji ločenega računa proračuna občine in pojasnil, da je težko pripraviti podatke, saj morajo pripraviti ločene račune za vse tri občine, nekatere stvari pa še niso razčiščene. "Težave so precejšnje, tudi kadrovske. Zaenkrat stroške obvladujemo. Delitev med Šoštanjem in Šmartnim ob Paki bo tekla zelo dolgo in verjetno v našem mandatu še ne bo končana, če ne bo arbitraže," je pojasnil. Ker je Ministrstvo za finance RS oktobra povečalo obseg sredstev proračuna za zagotovljeno porabo MO Velenje za 245 milijonov SIT, so svetniki v nadaljevanju obravnavali njihovo razdelitev, torej rebalans. Občina Velenje ima sedaj 99% povprečno slovensko javno porabo na prebivalca, kar jo uvršča v sredino med slovenskimi občinami. Srečko Meh je pojasnil, da bodo lahko zadovoljni šele, ko bo dovoljena 110 do 120 % poraba. Večino sredstev so namenili področjem, ki omogočajo razvoj. Predvsem so jih razporedili tja, kjer se je vedelo, da jih je bilo v prvotnem proračunu premalo. Tako so dodatna sredstva razporejena na področje družbenih dejavnosti, komunalne in cestne infrastrukture, kmetijske dejavnosti, zaščite in reševanja, turizma ter /.a delovanje občinske uprave in organov občine. Pri tem so upoštevali merila resornih ministrstev in jih skoraj povsod presegli. "Ob upoštevanju razvojnih ciljev naše občine so preostala sredstva namenjena za preselitev ginekološke ambulante ter ureditev prostorov za zobozdravstvo v ZD Velenje, izgradnjo visoke glasbene šole, del sredstev je predviden za odkup prostorov Zavoda za zaposlovanje in za področje stanovanjskega gospodarstva za nakup stanovanj...," je pojasnil župan in dodal, da se bo Občina prijavljala le na razpise za kredite, ki bodo res ugodni, saj je del svetnikov izrazil nasprotovanje zadolževanju Občine. Predlagal je tudi, da se del sredstev nameni za izplačilo zamudnih obresti od izplačanih razlik premalo izplačanih plač zaposlenim na občini Velenje. K temu sta vložila amandma gospodarstvenika mag. Vinko Grm in Milica Tičič, ki sta predlagala, da se postavka črta. Ob tem sta želela opozoriti na težak položaj gospodarstva, kjer ni možno izplačati niti razlik premalo izplačanih plač (te so zaposlenim na občini že izplačali v letu 93), kaj šele zamudnih obresti. Mag. Grm je opozoril na neenak položaj med delavci v gospodarstvu in negospodarstvu in poudaril, da bi v primeru, da bi gospodarst-* vo moralo te razlike izplačati v "kešu", bila marsikje edina možnost stečaj, saj gre za milijonske zneske v DEM. V razpravi so potem ugotavljali, da v podjetjih obstaja možnost, da to razliko prekvalificirajo v delež delavca v podjetju, na občini pa to ni možno in amandmaja niso podprli. Igor Centrih pa je po razpravi Franca Severja, ki se je spraševal, kako bodo porabili vsa sredstva iz posameznih postavk proračuna do konca tega leta, izrazil prepričanje, da večina svetnikov proračuna sploh ne razume in poskušal pojasniti, da denarja ni treba porabiti že do tega roka. Na koncu so svetniki potrdili rebalans s 19 glasovi za, 7 proti in 1 vzdržanim. Županu je bilo dovolj podtikanj Niso pa potrdili odloka o ustanovitvi in delovnem področju občinske uprave mestne občine Velenje, s katerim bi ustanovili urade, službe in direkcije MO Velenje, določili njihovo delovno področje ter notranjo organiziranost. Župan je opozoril, da ima bistveno premajhno ekipo, da bi lahko zagotavljal nemoteno delovanje občinskih organov, v letu 96 pa je skupaj s funkcionarji predvidel zaposlitev 65 uslužbencev. V upravi naj bi bilo za nemoteno delovanje potrebnih 87 ljudi. S prvim januarjem naj bi se tudi spremenil način poslovanja. Župan bi takrat lahko prenesel pooblastila na vodje uradov. Največ pripomb je spet podal Franc Sever, ki je zahteval zagotovitev strokovnosti in racionalizacije občinske uprave, predlagal pa je tudi, da se del kadrovske stiske rešuje s podelitvijo koncesij in ne rednim zaposlovanjem. Pankrac Semečnik je opozoril, da v primeru, da odloka ne potrdijo, pričenjajo vrteti začaran krog; župan brez ljudi ne bo mogel dobro delati, potem ga bodo spet lahko kritizirali... Na glasovanju pa odlok, kot že rečeno, ni dobil zadostne podpore. Srečku Mehu pa je prekipelo, ko so svetniki razpravljali o odprodaji in nakupu službenega vozila. Franca Severja je namreč zanimala vrsta stvari; če je kupec že znan, kdo bo vozil novi avtomobil in katere znamke bo, če je res, da so menda en avtomobil lani, ali pa mogoče letos že kupili... "Na seje ne bom več hodil, dokler ne boste zagotovili moje diskvalifikacije. Podlih podtikanj mi ni treba več poslušati," je povedal meti odhodom iz dvorane. Svetniki so sejo izpeljali do konca in obravnavali še osnutek odloka o komunalnih odpadkih, kjer je bilo pobud ponovno veliko, sprejeli so pravilnik o uvedbi intervencij za celotno urejanje kmetijskih zemljišč (z njim so določeni pogoji in postopek za pridobitev proračunskih sredstev za agromeliorizacije, namakanje, osuševanje...kmetijski h zemljišč) in potrdili dr. Vladimirja Koruna in Draga Blagusa za predsednika in člana komisije za pripravo Statuta občine in Poslovika sveta. Naslednjič se bodo svetniki sestali že ta torek. ■ Bojana Špegel Borzni slovarček 1. KAJ POMENI BITI IMETNIK DELNIC? Imetnik delnic je solastnik podjetja - delniške družbe, ki je delnice izdala. Delež podjetja, ki ga ima v lasti je v sorazmerju z nominalno vrednostjo delnice. Npr.: nominalna vrednost delnice je 10.000 SIT, delniška družba ima 10 mio SIT osnovnega kapitala, je lastniški delež posameznika enak 10.000/10 mio, kar pomeni, daje lastniški delež 0,1 odstotek. Ne glede na to, da so lastniki podjetij tisti, ki imajo v lasti njihove delnice, vsi ne morejo upravljati v podjetju. Vlogo upravljanja imajo samo lastniki rednih ali navadnih delnic. Redne ali navadne delnice smo pridobili tudi vsi državljani z zamenjavo lastniškega certifikata. 2. PRAVICE IMETNIKA DELNIC PRIDOBLJENIH Z ZAMENJAVO LASTNINSKEGA CERTIFIKATA! Z menjavo certifikatov smo vsi imetniki prejeli navadne delnice, ki nam nudijo: - Pravico do izplačila dividende. Dividcnda jc redni letni zaslužek imetnika delnice, ki je odvisen od števila delničarjev (rednih in prednostnih) ter višine dobička, ki jo podjetje nameni za izplačilo dividend. Npr.: dobiček delniške družbe znaša 100 mio SIT, za izplačilo dividend je namenjenega 10 mio SIT, rednih delničarjev je 1000. Vsakcnr.t delničarju bo nakazana dividenda v višini 10.000 SIT za eno delnico. Velja omeniti, da se dividenda rednim delničarjem izplača šele, ko je izplačana dividenda prednostnim. - Pravico do upravljanja družbe. Vsak redni delničar ima glede na število delnic tudi pripadajoči; število glasov v upravljanju družbe. - Pravico do nakupa novo izdanih delnic. To pomeni, da ima obstoječi latnik pravico kupiti novo izdane delnice pred tistimi, ki še niso delničarji. Razen, če statu ne določa drugače. - Pravice do sorazmernega dela oz. preostalega premoženja družbe v primeru stečaja družbe. I LIRIKA d.d. Ljubljana Darja Kanduti 4 ms ms ■ -v * i" ■ : -- - ■ ■■ - AKTUALNO SUsIl BSS »»»s! M 14. decembra v: Ljubno ob Savinji • ••••••••••••C* Pošta v novih prostorih Minuli petek popoldne so na Ljubnem ob Savinji odprli nove prostore tamkajšnje pošte. Dosedanji so bili premajhni in slabo opremljeni, novi v zadružnem domu so dvakrat večji od prejšnjih, ponašajo se s sodobno poštno in notranjo opremo, kar bo gotovo v veliko zadovoljstvo poštnim delavcem, krajanom in 2.800 naslovnikom v 900 gospodinjstvih, naložba pa Je veljala 12 milijonov tolarjev. Morda je zanimivo, da so prvo pošto v tem kraju odprli 1. marca davnega leta 1873, prvi telegraf so dobili aprila 1887, telefon aprila 1927, avtomatsko centralo pa so postavili leta 1975. Do leta 1906 so pošto dostavljali peš, od takrat do leta 1925 z vozom, od tu naprej pa že z avtobusom, ki je vozil med Generalni direktor Pošte Slovenije mag. Alfonz Podgorelc Je bil tudi vesel nove pridobitve za Ljubno, ki je sicer malenkost v sklopu velikih načrtov slovenske pošte Šmartnim ob Paki in Solčavo. Petkove otvoritve so se udeležili številni krajani in mnogi gostje. O naporih za boljše delovanje poštne službe na našem širšem področju je spregovoril direktor celjske poslovne enote Štefan Zidanšek, o pridobitvah in smelih načrtih v Sloveniji generalni direktor Pošte Slovenije mag. Alfonz Podgorelc, o velikem pomenu za Ljubno in okolico pa županja Anka Rakun, ki je tudi prerezala otvoritveni trak. Mjp Si n d i kat ^ prj dob i va nj a jejier£et skih surovi^ Slovenije Mednarodna izmenjava izkušenj Med 4. in 6. decembrom je bila na obisku pri vodstvu Sindikata pridobivanja energetskih surovin Slovenije v Premogovniku Velenje delegacija madžarske Zveze sindikatov delavcev rudarstva. Vodil jo je podpredsednik zveze Ferenc Rabi, spremljala pa sta ga strokovna sodelavca Erzsebet Gydrine Haszon in Janos Bonis. To je bil prvo mednarodno srečanje sindikata SPESS, odkar je bil letos februaija ustanovljen. Namen obiska madžarskih sindikalnih voditeljev je bil predvsem seznanitev ter izmenjava izkušenj in informacij s člani največje sindikalne organizacije v premogovništvu Slovenije. Gostitelji so jim predstavili svoje delovanje in organiziranost sindikata po razhodu s Sindikatom dejavnosti energetike na kongresu v Krškem, na katerem so bili tudi madžarski sindikalisti. Franc Druks, predsednik SPESS, je v imenu gostiteljev v uvodnih razgovorih poudarili tradicionalno dobre odnose med obema državama, ki se ne odražajo samo v visokih državniških obiskih na obeh straneh, temveč tudi v dobrih odnosih med ljudmi ob meji in nasploh v gospodarskem sodelovanju med mnogimi podjetji. Ker sta Slovenija in Madžarska v tranziciji. lahko izmenjata informacije, izkušnje pri razreševanju podobnih problemov, še posebej pa na področju energetike, ki se v obeh državah lastnini. Zato so v pogovorih z madžarskimi kolegi izmenjali izkušnje glede lastninjenja energetike, sklepanja kolektivnih pogodb in soupravljanja. Madžarski sindikalisti so gostitelje predvsem opozorili na nekatere stvari, ki jih na Madžarskem niso najbolj posrečeno izpeljali. Vodja madžarske delegacije je gostitelje seznanil tudi z vsebino zadnjega kongresa svetovne sindikalne organizacije rudaijev v Washingtonu, v kateri je eden od podpredsednikov Madžar Antal Schalkammer in ki zdaj združuje 22 milijonov članov iz 114 držav. mt&i ""'u • ■' ' Velenjska strojna industrija na Japonskem ESO Oprema - strojna industrija Velenje - je pravkar zaključila izjemno pomemben posel za naročnika MANNES-MANN DEMAG, HUETTENTECHNIK MEER iz Nemčije. Ves projekt "Oprema za transport in manipulacijo železarskih proizvodov velikih dimenzij" je bil namenjen končnemu kupcu na Japonsko. Celotna količina zahtevne strojne in hidravlične opreme je znašala približno 225 ton. Oprema je bila v celoti izdelana, zmon-tirana in preizkušena v ESO Opremi, vključno z vsemi instalacijami, kot so hidravlične napeljave, cevovodi za centralno mazanje, elektroinstalacije. gornja Savinjska dolina Prepolovljena cena mleka? Mnogim Je znana nedavna izjava slovenskega ministra za kmetijstvo dr. Jožeta Osterca: "NI vse tako slabo v slovenskem kmetijstvu in ni vse tako zanič, kot bi radi prepričali z mal-odušjem prežeti kmetje In tisti, ki to malodušje širijo." Pa Ima minister prav? Slovenski kmetijski inštitut ugotavlja, da se v kmetijstvu sicer kažejo ugodne spremembe, vendar ga še naprej pestijo znani problemi, kot sta razdrobljena kmetijska posest in veliko število malih lastnikov, kljub temu pa se obseg kmetijske proizvodnje vendarle povečuje. Večja je denimo pridelava krušnega žita in industrijskih rastlin, na drugi strani pa v Sloveniji pridelamo vse manj krompirja. Prav tako zaostajata sadjarstvo in vinogradništvo, razlog za to pa je preskromna obnova nasadov. Ustavili smo tudi padec v govedoreji, ki še vedno ostaja najpomembnejša panoga slovenskega kmetijstva, saj se je prireja ob nespremenjenem številu živali povečala za 3,5 odstotka. Nove zagate kmetijstvu prinaša pridruževanje Cefti in približevanje Evropski skupnosti, tudi v kmetijstvo Zgornje Savinjske doline. Kakšna bo torej njegova usoda? "Nič posebej dobrega se nam ne obeta. Tržne količine smo glede na lansko leto sicer povečali, vendar se ob tem podirajo cenovna razmerja, saj stroški naraščajo hitreje od prihodkov. Povrh vsega se nam prihodnje leto obetajo veliki problemi z mlekom, saj je kmetijsko ministrstvo sprejelo sklep, da mlekarnam nc bo treba odkupiti vseh količin mleka, ampak bo to urejeno s pogodbami. V odnosu do mlekarn smo torej v izrazito neugodnem položaju, saj pride- lamo 40 odstotkov več mleka, kot ga potrebujemo. Mlekarne nameravajo prihodnje leto odkupiti največ toliko ali celo manj mleka kota lani, s presežki pa bomo očitno delili usodo svetovnega trga, kar pomeni tudi za polovico nižje cene," je poudaril direktor Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Anton Vrhovnik. Dejstvo je, da je največji problem Zgornje Savinjske doline prevelika razdrobljenost kmetijskih posesti. To otežuje še hribovita pokrajina, ki se po načinu kmetovanja nikakor ne more primerjati z nižinskim svetom. Država bi zato morala sprejeti ustrezne zaščitne ukrepe, kakršne na primer poznajo v Švici in Avstriji. Ne glede na vse tegobe je Anton Vrhovnik prepričan, da bosta glavni usmeritvi zgomje-savinjskega kmetijstva tudi v prihodnjih letih pridelava mleka in reja plemenske živine. UJP Logarska dolina • tr» •••••••••• Čistilna naprava do pomladi Sindikat SPESS si prizadeva za vključitev v [o zvezo in madžarski kolegi jim bodo pri tem skušali pomagati ter jih sproti obveščati o delu in sklepih zveze. Del obiska madžarske delegacije je bil namenjen tudi sprejemu pri direktorju podjetja dr. Francu Žerdinu. Predstavil jim je podjetje in njegove poslovne cilje, povezanost s TE Šoštanj, proces lastninskega preoblikovanja podjetja, politiko zaposlovanja ter razložil vodenje podjetja in upravljanje. Vodja delegacije se je zahvalil za možnost ogleda jamskih delovišč in poudaril, da so se med ogledom lahko prepričali o zelo humanih pogojih dela in nasploh o veliki skrbi za delavce. Zadnji dan obiska v Velenju so se madžarski sindikalisti pogovarjali z vodstvom TRC Jezero, kjer so razpravljali o možnostih izmenjave počitniških zmogljivosti. Interes in možnosti za to so obojestranske, zato so se dogovorili, da si bodo predstavniki obeh strani spomladi ogledali ponujene objekte; v Sloveniji je to počitniški dom v Fiesi in kamp v TRC Jezero, na Madžarskem pa hotel v zdravilišču Heviz in hotel ob Blatnem jezeru. ■ Diana Janežič V tej alpski lepotici že od septembra gradijo mehansko biološko čistilno napravo, ki bo odplake očistila 95-odstotno, njena namestitev pa je bila pogoj mozir-ske upravne enote za obratovanje novega hotela. Rok za začetek obratovanja je sicer maj prihodnje leto, potek del pa zagotavlja, da se bo to zgodilo že kakšen mesec prej. Zemeljska dela so namreč že sklenili, zdaj je treba namestiti še opremo. Predračunska vrednost je 14 milijonov tolarjev. Od tega bo tretjino iz sredstev za demografsko ogrožena področja prispevala država, ki je denar že odobrila, ne pa tudi nakazala, oslalo pa bodo prispevali tisti, ki bodo nanjo priključeni. To so ob Hotelu Plesnik še penzion Palenk, dom Kozorog in dom celjske Cinkarne, seveda pa ostaja možnost priključitve še nekaterih drugih bližnjih porabnikov. Poleg te v Logarski dolini načrtujejo vsaj še eno čistilno napravo, čeprav v tem trenutku še ne vedo kje. Takšni načrti so nujni že zaradi dejstva, da gre za zelo veliko področje, ki pa je redko poseljeno, zato bi bil pretok v ceveh premajhen. Eno od možnih mest za naslednjo čistilno napravo je vstopna cona pred Logarsko dolino, za katero projekte že pripravljajo in naj bi omejila osebni avtomobilski promet po dolini. Ureditev takšne cone je nujna, saj so letos v enem samem v dolini našteli kar 1.400 avtomobilov, kar med drugim pomeni, da je bilo z njimi povsem zapolnjenih kar štiri kilometre njenega zgornjega dela. Seveda ostaja možnost še veCjega števila manjših čistilnih naprav, zanje pa naj bi v bodočnosti poskrbeli lastniki posameznih objektov, ki na obstoječe čistilčne naprave ne bodo priključeni. Kakorkoli že, več kot spodbudno je dejstvo, da bodo glavni onesnaževalci na čistilno napravo priključeni žc v naslednjih mesecih. W.lp Pobuda sindikata SPESS Vodstvo sindikata SPESS je madžarskim gostom med njihovim obiskom izročilo pismo z neobvezno pobudo za preučitev predloga za začetek razprave za oblikovanje, sprejem in uveljavljanje skupnih minimalnih osnov za doseganje delovnih in življenjskih pogojev rudarjev v Evropi. V tej pobudi se predvsem zavzemajo za doseganje minimalnih pogojev, ki jih morajo zagotoviti delodajalci delavcem predvsem pri zagotavljanju varstva pri delu in primernih delovnih pogojev, zagotavljanju primernih plač in drugih prejemkov na osnovi dela ter pravne in socialne varnosti v primeru zmanjševanja proizvodnje ali zapiranja rudnikov. Pobuda je posledica spremljanja globalnih gospodarskih procesov, kjer se politična mednarodna dejavnost vse bolj podreja interesom kapitala, interesi delavcev pa so ogroženi. Uresničevanje naštetih zahtev bi morala doseči mednarodna sindikalna organizacija prek organizacij mednarodne skupnosti (Svet Evrope, Evropska gospodarska unija), ki naj bi sprejele prepoved uvoza premoga in električne energije iz tistih držav, v katerih proizvajalci ne zagotavljajo omenjenih minimalnih delovnih in življenjskih pogojev delavcev. SPESS pričakuje preučitev pobude in soglašanje z njo ter zastavitev ugleda in moči, ki jo madžarska sindikalna organizacija rudarjev uživa v mednarodnem sindikalnem gibanju, za njeno uveljavljanje. Izdelavo so ves čas spremljali strokovnjaki naročnika, ki so bili izredno zadovoljni s kvaliteto in rokom izdelave. Opremo je bilo treba zapakirati za preko-morski transport. Naročnik jo je z nekaj izrednimi prevozi odpeljal v zbirno pristanišče Benetke, od koder bo posebna ladja vseh petindvajset zabojnikov odpeljala na Japonsko v podjetje Sumitomo. Zaradi velikega obsega posla in kratkih rokov je ESO k sodelovanju pritegnil tudi nekaj kooperantov. S tovrstnimi projekti si ESO Oprema - strojna industrija Velenje - uspešno utira pot na zahtevna svetovna tržišča na področju izdelave opreme za različne panoge težke industrije. Priznanje Na pobudo Zveze sindikatov delavcev rudarstva Madžarske je Industrijsko ministrstvo Republike Madžarske podelilo spominsko plaketo sv. Barbare Francu Druksu za vestno rudarsko dejavnost. To jc prvo tovrstno priznanje, ki ga je dobil kakšen nemadžarski sindikalni delavec. Franc Druks je v zahvali za priznanje poudaril, da je s tem dano priznanje za delo njegovim sodelavcem in vsej sindikalni organizaciji premogovnika. Franc Druks si je že kot predsednik Sindikata dejavnosti energetike zelo prizadeval za mednarodno vključevanje slovenske energetike in je bil tudi pobudnik organizacije mednarodne konference sindikatov energetike srednjeevropskih držav, ki je bila lani junija v Kranjski Gori in ji je kasneje sledila vključitev Slovenije v mednarodno zvezo rudarjev - MIF. 14. decembra 1995 AKTUALNO '. >V-' v '-'i '•*•• NAS CAS 5 Gorenje Notranja oprema • ••••••••••••••••••••a V korak z zahtevami evropskega trga Gorenje Notranja oprema, proizvajalka kuhinjske in kopalniške opreme ter keramičnih ploščic, vse bolj utrjuje svoj položaj med vodilnimi v Sloveniji. To so dokazali tudi z uspešno predstavitvijo na ljubljanskem pohištvenem sejmu, ki se ga je letos udeležilo rekordnih petinsedemdeset tisoč obiskovalcev. 0 tem, o trenutnih aktivnostih in nadaljnjih načrtih smo se pogovarjali z njihovim direktorjem Gregorjem Verbičem. □ Z letošnjo predstavitvijo na ljubljanskem pohištvenem sejmu, največji tovrstni predstavitvi pri nas, ste bili zadovoljni. GREGOR VERBIČ: "Zanimanje kupcev za naše programe je bilo veliko, pa tudi naš razstavni prostor je po mnenju obiskovalcev sodil med najlepše urejene. Tokrat smo se odločili za predstavitev petih kuhinj, za katere menimo, da bodo za kupce najzanimivejše. Največ zanimanja pa je bilo za kuhinjo LANA, ki jo tudi na evropskem tržišču najuspešneje prodajamo. Poleg tega smo razstavili še eno veliko kopalnico v beli barvi, umivalniški blok in paleto keramičnih ploščic. Naš celotni program pa smo predstavili v novem prospektu, ki je izšel tik pred sejmom." □ Kako zanimivo pa je pravzaprav za vas slovensko tržišče? Direktor Notranje opreme Gregor Verblč: "Večinski lastniki Notranje opreme bodo delavci." GREGOR VERBIČ: "Zelo, saj četrtino proizvodnje prodamo tukaj. Nadaljnjih pet odstotkov prodamo v republike nekdanje Jugoslavije, sedemdeset odstotkov proizvodnje pa izvozimo, pretežno na zahtevna evropska tržišča." □ Kakšna,pa bo vaša letošnja proizvodnja ? GREGOR VERBIČ: "Osemsto zaposlenih v Notranji opremi bo v letošnjem letu proizvedlo okoli 40 000 kuhinjskih elementov, 2 500 mini kuhinj, 600 000 kuhinjskih front, 20 000 kopalniških blokov in milijon dvesto tisoč kvadratnih metrov kera-iničnh ploščic. To pomeni, da 60 odslotkov celotnega prihodka dosežemo s pohištvom, 30 odstotkov s keramiko, preostanek pa s kopalniško opremo. Z letošnjo proizvodnjo, ta bo dosegala okoli 45 milijonov nemških mark, nismo povsem zadovoljni, saj smo na začetku leta predvideli, da bo vsaj 5 milijonov mark višja." □ Kaj je vzrok temu? GREGOR VERBIČ: "Naraščajoče povpraševanje po naših izdelkih na evropskih tržiščih je malenkost popustilo, konkurenca zlasti Italijanov, ki so lahko dobro izkoristili padec lire, je vse večja, slovenski izvozniki pa smo ob vsem tem v težkem položaju. Kar dvajset mesecev smo bili prepuščeni samim sebi. Doma imamo še vedno dokaj visoko inflacijo, ki ji vrednost tolarja kar dvajset mesecev ni sledila. Za domači reproma-terial plačujemo zato vedno več, naraščajo tudi plače, za svoje izdelke pa dobivamo na tujem enako ali pa celo manj, saj se moramo prilagajati vse večji konkurenci. Pa ne le to, tudi na domačem tržišču se srečujemo, še zlasti za keramiko, z vse večjo -nelojalno konkurenco uvoznikov, ki brez nadzora in plačila dajatev uvažajo italijansko keramiko." □ Slovenska vlada je izvoznikom vendarle prisluhnila. GREGOR VERBIČ: "Je, a prepozno. Za letošnje leto bomo dobili za 20 milijonov tolarjev izvoznih stimulacij, zaradi tečajnih razlik pa smo izgubili vsaj 250 milijonov. Četudi smo sprejeli vrsto ukrepov, s katerimi smo še bolj racionalizirali proizvodnjo, zmanjšali stroške, se izgubi ob koncu letošnjega poslovnega leta verjetno ne bomo izognili." □ Kar sedemdeset odstotkov svoje proizvodnje izvozite, to seveda pomeni, da se morate nenehno prilagajati zahtevam evropskega tržišča. Notranja oprema seje uspešno predstavila na pohištvenem sejmu v Ljubljani GREGOR VERBIČ: "Seveda. Ob teh posodobitvah pa stremimo tudi za tem, da uvajamo ekološko čistejšo proizvodnjo. To smo letos storili v proizvodnji umivalnikov in front. Naložba nas je veljala 7 milijonov mark. Uvedli smo ekološko neoporečno lakiranje in tudi sicer povsem posodobili to proizvodnjo, ki se razprostira na tri tisoč kvadratnih metrih." □ Tudi sicer namenjate kakovosti vso skrb. GREGOR VERBIČ: "Brez tega seveda ne gre. Že nekaj let gradimo in nenehno dograjujemo sistem kakovosti, ki smo ga sklenili do takšne stopnje, da smo se odločili tudi za uradno certi-fikacijsko presojo, ki jo v teh dneh pri nas opravlja Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje." □ Kako pa je z lastninskim preoblikovanjem vašega podjetja? GREGOR VERBIČ: "Prvo soglasje agencije smo že pridobili, zdaj pa čakamo še na drugega. Notranja oprema se lastninsko preoblikuje samostojno, pretežni lastniki pa bodo delavci, nekdaj zaposleni in upokojenci." ■ Mira Zakošek Velenje je v precepu: razvoj ovira prostor V sodelovanju s strokovnjakom, vodjem programa urbanizma na velenjskem Zavodu za urbanizem in pooblaščencem za varstvo okolja in urejanje prostora v Mestni občini Velenje, dipl.inž. Markom Vučino, bomo skušali v nizu člankov, ki jih pripravljamo, obdelati problem prostora v Mestni občini Velenje. Začenjamo s prostorskim načrtovanjem in težavami, ki jih to danes povzroča, nadaljevali pa bomo s posameznimi deli Mestne občine Velenje: centralnimi predeli in rešitvami, ki so zanje predvidene, s problematiko naselij Šalek 2 in Šalek 3 ter Gorico, šolskim kompleksom v Šaleku, starima mestnima jedroma (Starim Velenjem in Šalekom), rušnim poljem Premogovnika Velenje (rekultivirane površine in ureditev rekreacijske cone) ter okolico Velenja s posebno pozornostjo na problematiki stanovanjske gradnje in adaptacij. Glavni problem, ki se kaže v zadnjem obdobju, je potreba po izdelavi novih prostorskih načrtov za Mestno občino Velenje. Za to obstajata dva temeljna razloga. Načrti, ki so bili narejeni v letih 1985 in 1986 do leta 1990, so že zastareli, čeprav zakonodaja pravi, da so veljavni vse do sprejetja novih prostorskih načrtov. Dolgoročne usmeritve, ki zajemajo obdobje med letoma 1986- 2000, pa so prešle v drugo fazo in ne vsebujejo tistega, kar se kot nuja kuže danes. Nova lokalna samouprava je prinesla velike spremembe pri delitvi občin. Te so dolžne same urediti prostorske plane. Mestna občina Velenje je iz bivše občine Žalec pridobila območje Vinske Gore, zaradi česar je tudi potrebno revidirati vse prostorske načrte. "Delitvena bilanca med občinama Velenje in Žalec sc ni stekla, smo v dogovarjanju. Prostorski načrti, ki so bili narejeni za občino Žalec sicer zajemajo to področje, vendar nam občina Žalec še ni predala dokumetacije, zato nastajajo veliki problemi pri pridobivanju lokacijske dokumentacije, gradbenih dovoljenj ... Mislim pa, da bomo to v najkrajšem času razrešili," pravi Marko Vučina. Čas je "povozil" stare prostorske akte Nov čas je prinesel torej s seboj potrebo po revidiranju prostorkih načrtov. Ti so nastajali v času, ki ni predvidel tako hitrega razvoja privatizacije in malih podjetij, kot se je zgodil. Ta potrebujejo za svoje delovanje prostor. Čeprav .so prejšnji načrti v svojih sestavinah določali namenske površine za usmerjeno gradnjo, so jih v Mestni občini Velenje praktično že presegli. Površine, ki so bile namenjene za stanovanjsko in obrtno gradnjo, so pozidane, Velenje pa danes nima površin za nove gradnje in v tem se skriva ed> n največjih problemov mesta in okolice. Prejšnji načrti tudi niso predvideli površin za hiter razvoj trgovine, poslovne in obrtne dejavnosti, ki je danes v Velenju v velikem razmahu. V novih planih bo zato treba te površine najti. Proste površine so zaščitene z zakonom o kmetijstvu "Na eni strani nas ovira veliko rušno polje, po drugi strani pa kmetijske površine, prva območja, ki so trajno namenjena kmetijstvu in se zajedajo v jedro mesta. Onemogočajo nam gradnjo na navidez prostih površinah, ki pa so zaščitena z zakonom o kmetijstvu. Na teh površinah danes ni mogoča nobena gradnja," ugotavlja Marko Vučina. . Tu se je Velenje znašle v precepu: hotelo bi se razvijati, pa nima prostora za razvoj in prav tu bo treba največ narediti pri novih prostorskih načrtih. "Prizadevati si bo potrebno, da bi izvzeli določena zemljšča, nujno potrebna za razvoj mesta i/ prvih kmetijskih območij, kar ne bo enostavno. Potrebna bodo usklajevanja z ministrstvom za kmetijstvo in z državo, ki varujeta prva kmetijska območja, potrebno pa bo izkoristiti tudi vse možne površine rekultiviranih območij na u g r e z n i n s k e m področju premogovnika," je prepričan Marko Vučina. Pri tem ima v mislih dejavnosti, ki bi se lahko razvijale na rekultiviranih ugrezninskih površinah, kjer danes ni možna nobena gradnja. "V mislih imam zlasti eno površino, ki je že dolgo na očeh urbanistov: površino južno od osrednjega parka, kjer stoji današnja vrtnarija praktično sredi mesta. Prepričani smo, da je ta površina predragocena za gojenje cvetja in zelenjave in bi to dejavnost lahko brez vsake škode prenesli na rušno polje, saj bi steklenjaki prenesli tudi določene premike terena, površino, ki jo danes zasedajo, pa bi lahko namenili racionalni stanovanjski gradnji." Omejitve v prostoru dušijo mesto Predvsem bo pomembno, da bodo s tistim, kar nameravajo narediti urbanisti, zadovoljni uporabniki prostora. Zalo je njihov namen, kot poudarjajo, poiskati novo prostorsko komponento razvoja mesta. Omejitve, ki so okrog in okrog Marko Vučina: "S pametnim načrtovanjem bi lahko pridobili nove površine za nova vlaganja." njega, ga dušijo, onemogočajo mu razcvet in razmah podjetništva ter razvoj na področju trgovine. Za investitorje pa je občina Velenje zaradi sorazmerno velike kupne moči in velikega števila prebivalcev nadvse zanimiva. "Tu bo še velik boj za površino Trebuše, ki je v sred- njeročnem planu predvidena kol zeleni pas. Kol urbanist pa menim, da bi s pametnim načrtovanjem in jasno usmerjeno politiko na področju poselje-vanja prav tu lahko pridobili nove površine za tiste investitorje, ki želijo vlagati v Velenju. Dnevno prihajajo podjetniki, ki želijo postaviti avtosalon, trgov ki center, manjše trgovine Obrtniki in podjetniki se povezujejo, želijo postaviti večje objekte, mi pa jim ne moremo ponuditi nobenih površin in to je eden največjih problemov Velenja danes." Prihodnjič: Centralni predeli mesta Velenje. ■ Milena Krstič - Planine Poslovne novice Vabimo vsa podjetja na brezplačen seminar - posvet o GOSPODARSKIH POGODBAH IN ZAVAROVANJU PLAČIL, ki bo v torek, 9. januarja 1996, ob 11. uri v dvorani skupščine Mestne občine Velenje. Zaradi priprave gradiva prosimo za predhodno prijavo na Območno gospodarsko zbornico Velenje. Opozarjamo vse prevoznike v mednarodnem javnem cestnem prevozu, da do 15. decembra 1995 predložijo vlogo za pridobitev CEMT dovolilnic za leto 1996. Vse informacije, pojasnila in prijavne obrazce dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2. Telefon: 063/856-920, fax: 063/855-645. f: — MNENJA in ODMEVI 14. decembra 1995 Cesta Škale -Velenje Nikoli nisem doumel, zakaj ljudje brez posluha tako radi po-jo in to na ves glas. Na to so me ponovno spomnili občinski svetniki Združene liste s svojimi izjavami za Naš čas od 9. 11. v' zvezi s cesto Škale - Velenje. Javnosti so povedali predvsem to, da ne vedo, kaj je krajinski park in da bi bila prava ekološka katastrofa, če bi za cesto v Škale porabili 1 ha ugreznin na področju Škal. Nič jih ne moti, da je bilo več kot 100 ha ugreznin danih na razpolago za odlaganje posebnih in komunalnih odpadkov ali da je na robu "krajinskega parka" zgrajen zračilni jašek, ki vsak dan vzame iz okolice na descttisoče m3 čistega ■raka in vrne vanj nekaj več onesnaženega. Velenje z dolino ne bo postalo nikdar Velenje, dokler ne bo ozdravljeno širše naravno okolje (g. Dušan Mlinšek). Me le varovati 25 ha namesto 24 ha, pač pa stotine ha, za katere jim je figo mar. Šele, če boste spoznali poslovno ozadje zadeve in kdo so solastniki premičnin in nepre-ničnin Konjeniškega kluba in l.o.o. Gost, boste spoznali ves -noralni blišč in bedo nasprotnikov gradnje nadomestne ceste v ikale. Verjemite, ptičjereja in 'krajinski park" sta le obrobna jrnamentika. Kako je z umirjanjem premikov tal? Gospod Anton Seher piše, da .o poleti 1964 z regulacijskimi leli želeli preusmeriti potok So->oto. Ugrezanje krovnine na tem >odročju seje že precej umirilo, liše, saj so dela v tej jami bila irekinjena leta 1958. Torej v šes-ih letih so se tla precej umirila. 3isanje g. Seherja potrjuje grobo iceno, ki ni moja, da se pri taki lebelini in strukturi krovnine logreznc 75 % tal že med odko->avanjem premoga, ostalih 25 % >a po neki eksponencialni kriv-llji, po času s pogrezki, ki se nanjšajo proti nič. S posplošeno zjavo o premikih tal poskuša g. Tiril Grebenšek pri neobveščeni avnosti ustvariti vtis, da tla na eni področju še niso primerna za iradnjo ceste. Ceste v Škale ni v prostor-kem načrtu, ker temu že več let lasprotuje gospod Srečko Meh, eprav je občinski sekretariat za irejanje prostora izdal pozitivno nnenje o našem predlogu. Kaj je ploh škalskega bilo v prostor-kih aktih? Ko sta bili porušeni olski zgradbi, je bila izdana ■dločba o ukinitvi osnovne šole Škalah, vmes ne bom našteval. Ko smo se nazadnje odločili a plinifikacijo, je bil sprejet klep. da se bo gradila po letu 995. Nič nam ni bilo dano, pač a pogosto oporekano. Kar ima-io. smo si pridobili s trdim de-Dm in vztrajnostjo. Tako bomo erjetno morali priti tudi do na-omestne ceste za nekdanje štiri bčinske, ki so povezovale za-odni del Škal, Plešivec in Graš-o goro / glavno cesto. Nedavno lega je Premogov-ik Velenje ogradil in zaprl za rajane Škal pomembno občin-ko cesto, ki je povezovala zhodni in zahodni del kraja. V edemdesetih letih jo je Sob Ve-^nje zaradi pogrezanja na tem odročju dala v upravljanje :LV. RLV je krajanom zagotav-al, dajo bo za njihove potrebe onovno usposobil po letu 1990, I najkasneje do leta 1995. Škalčani naj bi bili ponosni, daje Premogovnik škodo, ki jim jo je povzročil, pripravljen poravnati sebi. Take demagogije je zmožna le gospa Groznik. Po letu 1950 se Škalčani vozimo na delo in po opravkih v Velenje že po deveti obvoznici. Po malomarno vzdrževanih obvoznicah smo pogosto le z gumijastimi škornji uspevali prebres-ti blato in vodo. Predaleč bi me zapeljalo, če bi našteval, kolikokrat smo, po sedanji, drug drugemu tiščali avtomobile vrh klanca, in druge nevšečnosti. Po štiridesetih letih je napočil čas, ko je treba trajno in dokončno urediti cesto med Škalami in Velenjem. Škalčani smo predlagali najkrajšo smer, brez večjih strmin, usekov in nasipov. V odgovor na našo pobudo so začeli pospešeno izsekavati ločje. Na severovzhodnem področju jaška Škale so ga posekali najmanj toliko, kolikor gaje še ostalo in ga hočejo s pomočjo dobro plačanih strokovnih mnenj ohraniti do zadnjega grma, da ne bi bilo treba vrniti ceste. Ni pohotno po zaključenem rudarjenju na tem področju zahtevati eno optimalno speljano cesto, kot nadomestilo za štiri uničene. Sedanja severna obvoznica ne izpolnjuje tehničnih pogojev za cesto takega reda. Dokazuje pač, da je RLV iskal zasilno rešitev in da ni znal graditi cest, kar je razumljivo. Neumestno je na osnovi svoje terenske poklicne dejavnosti, če ni gradbena, sklepati o ustreznosti severne obvoznice na področju Škal. Ustanove, službe ali posamezniki so za terensko delo opremljeni s terenskimi vozili, navadni občani pa za dnevne potrebe ne. Izjava o pohotnosti je podla. Neverjetno, koliko je na področju varovanja, vzdrževanja in obnove okolja sprenevedanja, dvojne morale in manipuliranja z občani. ■ S. Lipnik Spoštovani! Ko sem ošvrknil delo poročevalcev Našega časa, kadar pišejo o delu legalnih in legitimnih organov občine Šoštanj, meje k temu vzpodbudilo pisanje g. Janeza Plesnika o gozdnih cestah, za katere bo proračun občine Šoštanj plačal cca 2 milijona tolarjev, država pa bo po izjemno natančnem postopku (če bo), vrnila tukajšnjim davčnim zavezancem, ki plačujejo davščine od katastrskega prihodka iz gozdov, namensko za vzdrževanje cest manj kot 1 milijon tolarjev. Ker ste pa v svojem zapisu zgolj dali možnost g. Cajncrju, da se "zjoče", ker letos ne bo mogel (več) iz šoštanjskega proračuna spleti cca 5 milijonov tolarjev, sem reagiral, kakor sem pač. Morda glede na položaj, ki ga zasedam, res nič kaj diplomatsko, pa vendar imam za vse trditve močne argumente, ki pa jih ne nameravam razgrinjati v NaŠein času. O vašem prispevku sem napisal naslednje: Zadnji cvel v icj seriji je članek izpod peresa g. Jane/a Plesnika, ki v Našem času "pokriva" Zgorjo Savinjsko dolino, z naslovom Kritično stanje v šoštanjski občini. Govori pa o domnevno slabem vzdrževanju gozdnih cest. Seveda se tudi g. Plesniku ne zdi vredno, da bi o vzdrževanju povprašal tistega, ki ga plačuje. Niti ne vpraša tistih, ki ccsie uporabljajo, niti tistih, ki vzdrževanje strokovno nadzirajo. Ne. Povprašat gre tistega, ki bi ceste rad vzdrževal, pa jih ne more več, ker je predrag. Gre za očitno poročevalčevo nepoznavanje stvari, saj te kot slepa kura ponavlja fioskule o zakonih, ne da bi katerega kdajkoli odprl in pogledal, kaj piše v njih. Pa tako ni čudno, da mu niti slučajno ni jasna struktura reorganizirane gozdarske službe. Hitra užaljenost, ki je pogost pojav med vašimi stanovskimi kolegi, veje tudi iz vašega odgovora, v zadnjem odstavku pa ste se celo eksplicitno distancirali od bistva cele zgodbe in nočete izkoristiti možnosti, da bi do kraja razkrinkali domnevne nepravilnosti pri izbiri izvajalca za vzdrževanje gozdnih cest, za kar g. Cajner, na isti strani, kot vi, že kar direktno trdi, da je občina Šoštaj pri tem goljufala. Zato vas ponovno vabim, da pridete proučiti dokumentacijo o tej zadevi. Če pa se vam zdi pod častjo prestopit prag naše občine, vam dokumente na naše stroške v celoti (več kot 500 strani) skopiram in pošljem. ■ Peter Rezman tajnik občine P.S. Kar se pa tiče moje zele-nosti, naj pojasnim, da sem po imenovanju za člana IS SO Velenje in tudi danes, ko sem tajnik občine Šoštanj, v prvi vrsti v službi vseh občanov, ne glede na strankarsko pripadnost, zato govorim o svojih aktivno zelenih časih pred tem. Drugače sem še vedno član Zelenih Slovenije in svoje članske izkaznice nisem spravil v zamrzovalno skrinjo, ker mesto sekretarja v občini ali občinskega tajnika ni tako pomembno, kot denimo položaj predsednika države, pa tudi odjuga lahko takšno zmrzal kaj hitro prežene... Moderna ali nemoderna zgornja tržnica Ere Hoditi po lepi svetli trgovini z živili je užitek, ki se človeku le redko ponudi. Takšna je Erina trgovina z imenom Tržnica. Lepo urejene police in dobro založene, na oko dobro očiščeni nakupovalni prostor, vse to so odlike sodobne trgovine. Po nakupu pa je treba blago tudi plačati. Noja, pošteni to store, ostali pa si včasih tudi kaj prilastijo. Torej, ko natovorimo voziček ali košaro, seje potrebno še prebiti do blagajne in plačati. Todajoj pre-joj, ko pa je tukaj že kar dolga vrsta. Blagajničarke se trudijo, da bi ulovile čas s pridnim delom, vendar to včasih ne zadostuje. V tej trgovini je najnovejša tehnika odbrzela kar hitro mimo. Blagajne namreč še nimajo tekočega traku, prav tako tudi ni barkode in registratorja le-te. Kako pridne so blagajničarke, je kar težko izmerljivo. Veliko blaga je potrebno pretovoriti kar ročno, in sicer tako, kot je Krpan tovoril angleško sol na kobilici, noja, njemu je vsaj kobilica pomagala pri fizičnem delu, lu pa še te pomoči ni. Vtipkavanje cen je najbrž že kar posebena spretnost, še dobro, da ni preveč napak pri vsej tej množici artiklov. V Eri Tržnici v Velenju se je čas ustavil in se ne spremakne v korak z današnjo tehniko. Kdo je li.^li. ki ima občutek, tla jc čas Martina Krpana ustrezen današnjim kupcem? Mogoče pa bo le rahel namig zadosti, da bo v velikem koncer-nu Ere vzklila majhna lučka napredka, ki bo olajšala trgovcem delo, strankam pa prikrajšala kakšno minuto časa in jeze. V velikem upanju, da ho čas prinesel svoje, je kar težko žive- ti veliko časa. Ampak kdaj bo napočil trenutek sodobnih Erin-ih trgovin, tudi v Tržnici Velenje ne ve nihče. ■ Rado Jeromel, Mislinja Ko so politiki botri Tudi novinarje vlečejo za nos, mar ne? Iskreno povedano, nisem pričakoval odgovora direktorja in glavnega urednika Časopisno-založniškega in RTV podjetja Naš čas d.o.o. gospoda Borisa Zakoška na moj daljši zapis v zvezi s sredstvi iz likvidacijske mase podjetja HPH. Prej sem pričakoval, da se bo oglasil kdo od akterjev manipulacij s temi sredstvi. Gospodu direktorju se res ni treba postavljati v bran manipulativnim postopkom s sredstvi HPH, ker v članku ni bilo niti najmanjšega namiga, da bi sodil med akterje teh manipulacij. Prav nasprotno, njegovo podjetje seje lahko prepoznalo v navedenih podatkih kot oškodovanec. Kakorkoli že, na zapis g. Borisa Zakoška se oglašam, ker s svojim zapisom ni pripomogel, da bi se natančno ugotovilo, kdo poskuša podrediti lokalna medija političnim interesom. To bi se od njega kot direktorja in glavnega urednika, pričakovalo. Raje seje odločil za polemiziranje z menoj. Nič hudega, če se bo na ta način prišlo do imena tistega ali tistih, ki izvajajo podrejanje, sem vsekakor pripravljen sodelovati. G. Boris Zakošek v članku najprej zatrdi, da je bilo v mojem zapisu veliko resnice in veliko poenostavitev, in to vse v želji, da bi ideja, ki sem jo želel ustvariti, dobila ustrezno podobo. Pri tem bi se naj ravnal po krilatici, da namen posveču je sredstva. V nadal jevanju pa domneva, da sem z zapisom želel povedati, daje bilo v mojem mandatu le nekaj narejenega za informiranje oziroma za sredstva, ki naj bi jih Naš čas dobil od delitve HPH. Prvič slišim, da se iz podatkov ustvarja ideja, vedno sem bil prepričan, da se delajo zaljučki. Moj zapis je bil poln podatkov in dogodkov, tako kot so si sledili. Zaključki na osnovi teh podatkov so lahko tudi drugačni, kot sem jih zapisal, toda ne taki, ki bi bili v nasprotju s temi dejstvi. Nikoli nisem bil v partiji, da bi se lahko naučil, kako uporabljati krilatico, da namen posvečuje sredstva. To je nekorektno podtikanje. Menim, da je g. Boris Zakošek prezrl moj stavek, v katerem sem zapisal, da je bil komentar Braneta Piana ponesrečen, kajti iz tega komentarja se je dalo razbrati, da se je sedanje občinsko vodstvo končno odločilo izplačati Našemu času del sredstev od HPH. Iz. podatkov in dogodkov, ki sem jih objavil, pa se da zaključiti, da so kol pomembni politiki v nekdanji Zvezi komunistov imeli to možnost že davno prej, pa tega dokazano niso storili. Ali drugače povedano: zaenkrat še niso storili nobenega koraka, razen i istega dvoličnega, ko so na skupščini izglasovali sklep, potem pa na njega "pozabili", da bi sc lahko verjelo v njihov pošteni namen. To je bila glavna nit mojega pisanja in ne, da povem, da seje v mojem mandatu le nekaj naredilo za Naš čas. Ne vem, kako bi se dalo poenostavljati podatke, kar se mi očita v članku, so pač takšni, kakršni so. Res pa jc, da številni drugi v zvezi s HPH niso bili navedeni, ker se ne tičejo Našega časa v zvezi s skupščinskim sklepom. Kot na primer, daje skupščina s sklepom namenila razliko od 365.659.500 din sredstev na žiro računu, ki bo nastala, ko se pokrijejo stroški z odprodajo nepremičnin, skladu Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje, ki tega denarja ni nikoli prejel. Ne vem, v čem jc g. Boris Zakošek prepoznal moje ograjevan-je od vprašanj financiranja redne dejavnosti Našega časa. Namreč, na podlagi tega, kar sem zapisal, daje dejavnost Našega časa s strani občine bila financirana v letu 91 v znesku 1.610.250 tolarjev in v letu 92 v znesku 22.611,90 DEM tolarske protivrednosti in da so to bile takrat objektivne možnosti občinskega proračuna, se ne da trditi, da sem se temu vprašanju hotel izognili oziroma od njega ograditi. G. Boris Zakošek morda ne ve, ali pač, da v letu 91 ni bilo nikakršne pravne podlage za sofinanciranje dejavnosti Našega časa, ker je SZDL ustanoviteljst-vo Našega časa prenesla na podjetje in ne na občino, tako kot so to storili drugod, pa se je kljub temu sofinanciranje izvajalo. Če je bilo tako hudo v letih 91 in 92, kot se prikazuje, ali morda ne tiči razlog za to, v napačni odločitvi pri prenosu ustanovitelja? Za koga in kaj dela Naš čas zastonj, ne vem. Občina Velenje je tako v letu 91 kot tudi v letu 92 plačevala naročene objave in oglase. Zaradi sofinanciranja dejavnosti je bila 10. 7. 1991 sicer sklenjena pogodba o 50 % popustu, toda računi so v skladu s to pogodbo prihajali in se tudi plačevali. Z vso odgovornostjo lahko zatrdim, da občina v mojem mandatu ni določala cene za Naš čas in da ni nikoli izjavila, da so reklame v časopisu nezaželjene. Vse, kar sem želel povedati v tistem delu zapisa, ki ga g. Boris Zakošek uvršča v tretji del, je strnjeno v zaključku, in sicer da ni nobene koristi, če se za napad na neodvisnost in samostojnost medija obtožuje kar povprek, ampak jc (reba tisle, ki to počenjajo, naravnost imenovati. Povsem iz trte je izvita trditev, da sem po lastnih kriterijih umeščal Naš čas in njegove novinarje. Kam bi jih naj umeščal, pa g. Boris Zakošek ne pove, ker za to v mojem pisanju ni podlage. Res je, da sem zapisal nekaj dilem, ampak o teh dilemah v zapisu g. Borisa Zakoška nisem prebral niti besedice. Ko bom pa prepričan, da lahko izrečem trditev in ne le dilemo, bom tudi uvrščal, in to po lastnih kriterijih in ne po kriterijih drugih. Vedno sem se odločal na podlagi lastnega prepričanja. Če se poskus političnega podrejanja tednika Naš čas in Radia Velenje utemeljuje s tem, ker so na površje prišle nekateretlileme, ki kažejo na njuno pretirano naklonjenost politiki aktualne občinske oblasti in v škodo korektnega poročanja, je to milo rečeno pretiravanje. Opozicija ni imela še nikoli možnosti, da bi lahko podrejala medije. Vedno je ta nevarnost pretila s strani oblasti. Pisal sem o pasteh, ki prežijo na poti preoblikovanja iz strankarskega k samostojnemu in neodvisnemu mediju. In prav ena od takih pasti je prepričanje g. Borisa Zakoška, da je kopica amandmajev, replik in protestov svetnikov i na odločitve oblastnih struktur zgolj pljuvanje po teh strukturah, - : njihova objava pa bi bili le zmazki. Namreč, takega prepričanja ni bil takrat, ko so te strukture kot opozicija vlagale do petkrat več amandmajev (v enem primeru celo več kot 50), veliko več re-plicirale in protestirale, pa se to ni štelo za pljuvanje, ampak za normalno parlamentarno dogajanje, ki sta ga oba medija pozorno spremljala in o tem veliko poročala. Ta dejstva potrjujejo, da tako Naš čas kot radio, vede ali nevede, nadaljujeta uredniško prakso, ki temelji na nekritičnem odnosu do politike nekdanjih DPO oziroma sedanje Združene liste, Liberalne demokracije in Desusa. Ali je res mogoče prepričati javnost, daje vse, kar te stranke izvajajo v občini, sijoče zlato, tudi podražitev varstva otrok v vrtcih, zadolževanje občine, neplačevanje računov, razprodaje občinskega premoženja in podobno? Ali je res mogoče trditi, daje opozarjanje in zoperstavljanje takemu početju pljuvanje, pisanje o tem pa zmazki? Ne glede na to, da imava o tem z g. Borisom Zakoškom različna mnenja, ga nisem imenoval za sovražnika demokracije, niti za kar koli krivil, ne njega in ne njegovih novinarjev, tako kot mi to hoče podtakniti. Ne vem, s čigavo glavo je mislil takrat, ko sem " bil predsednik izvršnega sveta, zagotovo pa lahko zatrdim, da mu zaradi tega ni bilo treba podstavl-jati pleča, četudi ta glava, s katero je mislil, morebiti ni bila njegova. Zahvaljujem se g. Borisu Za-košku za ponudbo, da naj v prid argumentiranega in korektnega obveščanja javnosti podstavim svoje plača. S tem, ko je za korektnost obeščanja ljudi treba pod-stavljati pleča, smo delček bližje odgovoru na vprašanje: Kdo vrši podrejanje Našega časa in Radia Velenje političnim interesom in s tem izkorišča medija za lastne politične koristi? ■ Franjo Bartolac Trgovsko in servisno remontno podjetje AVTO CIEI.JI: 63000 Celje, Ljubljanska c. 11 BOGATA IZBIRA RABLJENIH VOZIL ZA VSAK OKUS! ; tip barva letnik mpc »i ford orion 1,6 16 v siva met. 92/93 1.814.000.00 sit cimos bx 15 re siva met 88 768.454,00 sit ford esc 1.8 0 ghia siva met 92/93 1.793.000,00 sit daihatsu char cs rdeča 90 766.030,00 sit daihatsu charade bela 93 1.024.500,00 sit fiat tipo 1.4 media bela 91 1.065.912,00 sit fiat uno 1.1 3 v siva met 93 1.039 750,00 sit ford fiesta 1.1 cu rdeča 90 1.047.589,00 sit ford escort 1,4 i bela 90 1.069.683.00 sit ford mondeo clx1.8 m0d.met. 93 2.284.800.00 sit ford sierra 1,8 cl sreb.met 91 1.560 673,00 sit hvundai p0ny 1.3 l bela 90 800.550,00 sit imv r 18tlj- krem 87 667.000.00 sit * imv renault 18 tl rjava 87 703.500,00 sit ladasamara 1300 5 v rdeča 93 837.550.00 sit lada samara 1500 5 v zelena m. 94/95 978.700,00 sit i nissan micra 1.2 s bela 90 1.076.250,00 sit peugeot 106 XN 3 v bela 92 1.082 684.00 sit peugeotXR 106 3 v rdeča 93 1.164 657.00 sit peugeot xr 106 5 v rdeča 93 1.372 885.00 sit V0LKSWAGtfJ TRANSPORT bela 89 1.209.056.00 sit za'tava ¥UG0 55 skala bela 88 178 500,00 sit Skoda pick up ix bela 93 808.990,00 sit škoda 120 L rdeča 86 248 170,00 sit citroen AX 14 RD siva met. 89 819.700.00 sit fiat panda 750 bela 90 569 801,00 sit r 5 campusd siva met 91 938.220,00 sit r TRAFIC T 1000 D bela 87 850.000,00 sit nissan sijnv 1.6 SLX siva met. 90 1.175 200,00 sit peugeot 405 gl lux siva met. 91 1.407 480.00 sit VOZILA s\ PRODAJA RABLJENIH VOZIL IPAVČEVA 21. CELJE TELEFON 063 I 31 -919 TEHNIČNO BREZHIBNA. /MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO. UGODNI KREDITI BREZ POLOGA I Z9.5%0BR.MER0/ Medobčinsko društvo invalidov Šaleške doline ob Paki V vseh treh občinah delujejo odbori invalidov Invalidi Šaleške doline so se organizirali skladno z novo lokalno samoupravo. Ustanovili so Medobčinsko društvo invalidov Šaleške doline ob Paki s sedežem v Velenju. V njem delujejo posamezni odbori jd so jih ustanovili v vseh treh novo-nastalih občinah. Tam, kjer so predvideli, da bi se invalidi zaradi lažjega skupnega delovanja in nastopanja radi še bolj povetali, pa so predvideli tudi odbote po krajevnih skupnostih in podjetjih. Dva takšna zelo aktivna, poleg teh v posameznih občinah, že delujeta: odbor v krajevni skupnosti Konovo in aktiv invalidov Premogovnika Velenje. "Naši invalidi so se odločili, da bomo delo nadaljevali skupaj in to potrdili na redni letni skupščini. Sedež osrednjih organov društva bo v Velenju. Na nivoju društva kot celote bomo skrbeli za organizacijsko-formalne zadeve, nudili članom pravne nasvete in pravno pomoč, predvsem pa skrbeli za izvajanje programa varstva zdravja, negovali program rekreacije in športa ter izletništva in razvedrila. Posebej tankočutni pa bomo do socialno ogroženih invalidov," je povedal predsednik Medobčinskega društva invalidov Šaleške doline ob Paki Edvard Centrih, ki se je obenem lahko tudi pohvalil, da so po delu in rezultatih eno najboljših društev v državi. Edvard Centrih Gašper Brglez Mimogrede: v Sloveniji deluje 62 društev invalidov, v Medobčinsko društvo Šaleke doline pa je povezanih več kot Odbore pod okriljem Medobčinskega društva invalidov Šaleške doline ob Paki vodijo: v Mestni občini Velenje Gašper Brglez, občini Šoštanj Anton Ple.šnik, v občini Šmartno ob Paki Milan Rogel, odbor invalidov KS Konovo Justa Lah in akliv delovnih invalidov Premogovnika Velenje Valter Golob. 3600 invalidov. Preko zveze društev invalidov Slovenije lahko koristijo zmogljivosti v zdraviliščih in letoviških krajih: Čateške topo-lice, Izolo in Fieso; članom pa omogočijo tudi nakup cenejših kart za kopenaje v Topolšici in Dobmi. Zbiranje člansta in povezovanje na terenu pa bodo izvajali posamezni odbori invalidov. "Radi bi prišli do vsakega invalida. Že s 1. januarjem bi radi začeli delati po novem principu," pravi predsednik, za svoje delovanje pa seveda potrebujejo tudi sredstva. Glavnino jim predstavlja denar Loterije Slovenije, letno dobijo za dejavnost okoli 2,5 milijonov, kar za tako število članov kot jih imajo, ni prav veliko. Pomagajo pa si tudi s članarino, kjer pa imajo s pobiranjem precejšnje težave. So le razpršeni na precej velikem območju. Čeprav letna članarina znaša le 500 tolarjev, jo uspejo zbrati samo 55 odstotkov. V odbor invalidov Mestne občine Velenje, ki ga vodi Gašper Brglez, je vključenih 1222 invalidov. "Vstop v društvo je prostovoljna odločitev vsakega invalida posebej. V našem odboru se bomo v prihodnjem letu še posebej posvetili organiziranemu delu na terenu in se skupaj z društvom vključili tudi v vse programe," je povedal Gašper Brglez. Uradne ure ima društvo in odbor Mestne občine Velenje vsak ponedeljek od 16. do 18. ure in četrtek od 11. do 13. ure, sedež pa imajo v ulici bratov Mravljak 1 v Velenju. ■ mkp, foto: vos Študent naj bo Novice tatice 28. 12. bo v Stiskami prvi tradicionalni tarok turnir. Vsi fanatični tarokaši se lahko prijavite v Placu in celemu svetu dokažete, da na faksu ne veljajo le ocene, pač pa tudi tisto, kar naredi študij tako pester. V soboto bo ŠŠK organiziral sankaško morilski spust po vražjih naklonih smučišča Šalek. Sankanje bo odpadlo, če se bo sneg odločil, da ima rajši bolj tekoča stanja. Odločitev bo padla v petkovem Placu. Plač se ponaša z novo razstavo: razstavo, ki vam bo pokazala, kako so daljnega leta 1977 gradili Titov spomenik, kako so iz človeka naredili velikana, kako... Vabljeni iz dna proletarske^a srca! Alter lestvica 95 -tretji krog V soboto se lagodja vajeni Sovarji prestrašeno dvigovali telefone in komaj sledili besni bitki, ki je divjala za prvo mesto na Alter lestvici. Študent v studiu je bil tako raztresen, da je pozabil na svoje angleške spomine - imena skladb in izvajalcev je izgovarjal slabše kot neizobražen zunanji ministri. Zato se ponižno opravičuje in obljublja, da se kaj takšnega ne bo nikoli več ponovilo. Po tretjem krogu je stanje na lestvici takšno: SKLADBA l.Shaggy 2. Cranberries 3. P.J. Harvey Magnifico 5. Laibach 6. A je to 7. Beasti boys 8. Primus NASLOV GLASOVI 16 12 10 Bombastic Ridicolous thoughts Down by the water Čefur Final counldown 7 Jožica 6 Rooth dovvn 5 Wyonna big veaver 4 Sledi ji še Green day, Bjorg 2227, Demolition group, Collio, Blur, Soundgarden... Svoje glasove lahko pošljete na dopisnicah do sobote na naslov: Alterlestvica, Radio Velenje, Stari trg 15, 63320 Velenje. Glasujete lahko tudi v Placu, na gimnaziji in seveda v soboto ob 18. uri v oddaji V imenu sove. Končne rezultate in nagrajence bomo dobili 30. decembra v Sovi. Za vse tiste, ki sle preleni, da bi poslali svoj glas - vam je namenjena tokratna Sovina pesem ledna (vsak dan ob pol petih na valovih Radia Velenje) Demolition Group - Japanci. Klimaks, DMK in le prehodnost... Sesfanek*iz'vr?ilne oblasti Šaleškega'študentskega Uradni list "pji nesel" jZakon o žrtvah vojnega nasilja Izvedbeni akti še niso sprejeti kluba je bil tokrat kljub razmeroma majhnemu številu udeležencev nenavadno ploden. V petek smo potegnili nejasne črte, sešteli grobe številke in v glavi naredili prve obrise letošnjega Dneva mladih in kulture. Prireditev, ki je prerasla svojo dolino, svoje cilje, celo svojo ime, naj bi letos dihala tri dni in imela okoli 100 nastopajočih. Pojedla bi tudi skoraj tisoč "prijatlov" in odžrla še več študijskih ur, a kaj, te bi verjetno odžrli prijat'!i druge vrste. Torej, tudi letos bomo imeli mladi svoj dan mladosti. Zanimivo je, da se v razmeroma dolgi zgodovini prireditve nikjer niso dvignili nobeni glasni glasovi, ki se s samo prireditvijo ne bi strinjali. Celo nasprotno -občinski možje so tudi letos obljubili, da nas bodo podprli, Študentska organizacija v Ljubljani je že skoraj nakazala finančno podporo, celo možje postave, ki vsako leto pokažejo veliko mero tolerance in v zgodnjem jutru pustijo prireditev živeti še nekaj minut dlje, bodo letos enaki (kajne). Očitno DMK ni samo priljubljen, pač pa tudi potreben del Velenja. Mestu ne dajo samo promocije malo drugačnega, pač pa tudi tako iskano Življenje. In če hvalo stopnjujem s parafriziranjem Kenndedyja do klimaksa: študentje nismo povprašali, kaj lahko mesto naredi za nas, pač pa kaj lahko mi naredimo za svoje mesto. Nekoč je bil dan mladosti dela prost dan, napisan z rdečimi črkami v majski koledar se je svetil iz šolskih dnevnikov, časopisov, parol. Danes tega praznika ni več in mladi si ga moramo narediti sami. Narediti nekaj in imeti nekaj pa sta dve zelo različni besedi. DMK je zato zmeraj organiziralo nekaj lentuziastov, ki so verjeli v ideale, a imeli kljub temu toliko domišljije, da so vsaj za trenutek pozabili na grozne izpite. Seveda pa je vsako volunterstvo prekratko in veliko starih organizatorjev je po koncu prireditve zasikalo in reklo: "Letos sem zadnjič delal - ta DMK mi bo uničil faks!" Zalo. dragi soštudentje (in tudi ostali someščani), ŠŠK, Plač, predsedstvo ni ena sama zaprta celica, ki bi pred seboj zatrla vse, kar ni v skladu z zapisanimi interesi, ŠŠK je in mora biti odprt za čim več ljudi, za čim več idej. Plač torej pričakuje in potrebuje vse: gimnazijske maturante, bruce, dijake, ne/redne študente, absolvente, Študente kar tako... Z Dnevom mladih in kulture se bo brfz skupnega dela zgodilo enako, kot se je zgodilo z nekdanjim dnevom mladosti - izginil bo. Deja vue - Študentski cinik, ki je ob popoldanski kavi prebral članek, je izrekel modro misel: "Ko bodo v Ljubljani demonstracije proti zmanjšanju subvencij za študentske bone, bo Ljubljana polna. Seveda, saj so polni trebuhi interes množice. Mesto Velenje pa ni interes množice - zanjo Velenje ni mesto prihodnosti -pač pa mesto prehodnosti. SS Jure Trampuš V 63. številki Uradnega lista Republike Slovenije, ki Je izšel 11. novembra letos, so bili objavljeni trije zakoni: zakon o vojnih invalidih, zakon o žrtvah vojnega nasilja in zakon o vojnih veteranih. Ker Uradni listi niso dostopni vsakomur, želimo zainteresirane opozoriti, da začno vsi trije zakoni veljati 1. Januarja 1996. Treba pa bo sprejeti še 12 izvedbenih aktov, s katerimi se bodo opredelile vse podrobnosti za izvajanje. Zakon o žrtvah vojnega nasilja Z njim so opredeljene pravice žrtev vojnega nasilja. V to kategorijo sodijo osebe, ki so jih nemške, italijanske ali madžarske okupacijske sile v času od 6. aprila 1941 do 15. maja 1945 zaradi političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov prisilno izselile (izgnanec), poslale v taborišče (taboriščnik), zapor (zapornik), na prisilno delo (delovni deporlirancc) ali internacijo (interniranec) ter osebe, ki so pobegnile pred vojnim nasiljem (begunec) in bile nasilno odvzete staršem (ukradeni otroci). Žrtve vojnega nasilja so tudi državljani Republike Slovenije, ki so jim organi JLA ali ONZ dotedanje SFRJ v času od 25. junija do 18. oktobra 1991 odvzeli prostost. Prav tako se za žrtve vojnega nasilja štejejo državljane Republike Slovenije, ki je bil v času od 6. aprila 1941 do 15. maja 1945 prisilno mobilizirani (prisilni mobiliziranec) v redne okupatorske enote. Za žrtve vojnega nasila zakon pod določenimi pogoji v 8. členu določa sledče pravice: zdravstveno varstvo, zdraviliško in klimatsko zdravljenje, povračilo potnih stroškov, priznanje pokojninske dobe, pravice do pokojnine pod ugodnimi pogoji, pravica do vojne odškodnine po posebnem zakonu, doživljensko mesečno rento in prednost pri dodelitvi socialnega stanovanja. Kot primer navajamo doživljenjsko mesečno rento (člen 16), ki znaša za vsak mesec nasilja, in se valorizira tako kot pokojnina za taboriščnika in zapornika, 300 tolarjev, za izgnanca in interniranca 200 tolarjev in za delovnega deportiranca in pobeglega pred izgonom 120 tolarjev. Status in pravice se po tem zakonu uveljavljajo na zahtevo posameznika (21. člen). Pred uveljavljanjem posameznih pravic si mora posameznik (čimprej) zagotoviti vpis v evidenco žrtev vojnega nasilja ter potrdilo o statusu žrtve vojnega nasilja, seveda si je predhodno potrebno zagotoviti ustrezen dokument, s katerim se dokaže status žrtve vojnega nasilja, ki ga lahko dobite tudi na naslovu: Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo, Arhiv republike Slovenije, 61000 Ljubljana, Zvezdarska 1. Na podlagi dokumenta o statusu žrtve vojnega nasilja si posameznik zagotovi ustrezno evidenco pri pristojni upravni enoti. S podrobnejšimi pojasnili pa se posamezniki lahko seznanijo pri ustreznih društvih - organizacijah - žrtev vojnega nasilja. Zakon o vojnih veteranih Ta zakon na novo opredeljuje status in pravice vojnih veteranov. V 2. členu zakona so našteti pogoji za status vojnega veterana ter pravice za posamezne kategorije. Med drugimi so vojni veterani tudi borci in udeleženci NOV Slovenije, ki jim je čas udeležbe NOV do 15. maja 1945 vštet v pokojninsko dobo v dvojnem ali dejanskem trajanju. Po 5. členu imajo vojni veterani pod določenimi pogoji pravico do: veteranskega dodatka (dosedanja priznavalnina), dodai-ka za pomoč in postrežbo, do letnega prejemka, zdravstvenega varstva, zdraviliškega in klimatskega zdravljenja, brezplačne vožnje, pogrebnine in priznanja pokojninske dobe. Vsi vojni veterani (tudi borci in udeleženci NOV Slovenije) si morajo čimprej zagotoviti vpis v evidenco vojnih veteranov ter izkaznivo vojnega veterana. Borci in udeleženci NOV si vse to zagoovijo v pristojni upravni enoti. Vpis v evidenco se zagotovi z odločbo o priznanju posebne dobe, odločbo o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, vojaške knjižice ali drugega ustreznega dokazila. Posebej velja opozoriti. d;i borci in udeleženci NOV, ki so doslej prejemali priznavalnino, bodo to prejemali še naprej s tem, da se bo revizija izvedla do 1. julija 1996. S podrobnimi pojasnili se vojr,, veterani lahko seznanijo pri ustreznih društvih oziroma zvezah, borci in udeleženci NOV pri organizacijah ZZB NOB na terenu ali pri pristojnem upravnem organu. Za območje bivše občine Velenje pii upravnem organu republike Slovenije Velenje (občinska stavba). ■ Franc Korošca Mladi knjižničarji na OS MPT •••••••••••••••••••••••• "Preganjalci dolgčasa", ki radi berejo in se smejejo V letošnjem šolskem letu so na OŠ Miha Pintarja Toleda v Velenju dobili nov krožek. Knjižničarka Marina Krk je v šolsko knjižnico, kjer se sestajajo vsak ponedeljek pet minut pred 13. uro, povabila vse, ki radi berejo, se pogovarjajo, spoznavajo nove stvari, se smejejo in veselijo življenja. Zato je njihova maskota Smeško. Na začetku jih je bilo le nekaj, manj, kot je prstov na obeh rokah, sedaj jih je že za cel razred. Ko smo jih prejšnji teden obiskali, so nam povedali veliko zanimivih stvari o njihovi dobri prijateljici knjigi in o krožku, ki ga obiskujejo. Marina Krk je torej mentorica tega krožka, zalo sem jo vprašala, kaj vse bodo v njem še počeli: "Letos bomo pri našem krožku delali malo drugače. Opazovali, poslušali, preučevali, veliko brskali po knjigah in zelo veliko brali. Razmišljali in delali bomo zaključke, iskali bomo bistvo. Skušali bomo biti čim bolj natančni in predvsem vztrajni. Pomagali bomo ovijati knjige, nove knjige, pomagali bomo pri pospravljanju knjig na knjižne poličke, pomagali pri sestavljanju knjižnih ugank in razstav in pri predstavitvah aktualnosti." Zelo je vesela, ker so v zadnjem času police šolske knjižnice zapolnile nove knjige. Veliko jih je. Vesla je tudi zato, ker včasih ni bilo tako. Sedaj pa lahko učencem ponudi res veliko zanimivih čtiv. Potem sem se pomešala med mlade knjižničarje. Petra mi je povedala, da ji knjige pomenijo zelo veliko, ker jo veliko naučijo in se približajo duši. Grega ima rad stripe in napele knjige, nazadnje ga je navdušila knjiga Tajno društvo PGC. Vsi so mi zatrdili, da v krožek radi hodijo, ker se pogovarjajo o knjigah, ki so jih prebrali. Potem smo se pogovarjali še o drugih stvareh, ki so jih letos že doživeli. Marina Krk jih je peljala na 12. knjižni sejem v Ljubljano, ki jih je navdušil. Več o tem mi je povedala Maja: "Zelo sem bila vesela, da sem lahko obiskala knjižni sejem, saj sem veliko videla in izvedela. Spoznala sem založbe, pesnike in pisatelje. Žal smo šli na sejem popoldne in zato smo imeli bolj malo upanja, da bomo kakšne- ga pesnika ali pisatelja tudi srečali. Že na začetku se nam je nasmehnila sreča, ko smo zagledali Marušo Stupica. Re> smo videli veliko knjig. Čeprav jih veliko še nisem prebrala, so me kar same vabile k branju. Na koncu Cankarjevega doma pa smo zagledali še pesnika Nika Grafenauerja. Veseli In vedoželjni smo pohiteli k njemu. Vprašali smo ga, kako piše, in prosili za avtogram. Z velikim veseljem sc nam je podpisal v knjigo in nam podaril še svojo knjigo Stara Ljubljana." Pogovarjali smo se tudi o pravljicah, ki jih imajo še posebej radi, pa še o čem. Ni kaj, zanimiv krožek. Zaželimo mu lahko le še naprej tako uspešno delo. Bi bš Mladi knjižničarji z mentorico Marino Krk. 10 NAS VAS NASI KRAJI IN LJUDJE Okrogla miza, plakati in razlage mladih ekologov Nazarje Pai «t ■ ■. Občinska zveza prijateljev mladine Velenje in ERICo Velenje - Zavod za ekološke raziskave, sta letos drugič pripravila in izvedla projekt z nazivom "Varujmo in ohranimo Šaleško dolino". Vanj je bilo letos vključenih 749 sedmo-šolcev iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. V petek dopoldne so v sejni dvorani Mestne občine Velenje pripravili okroglo mizo ob zaključku projekta; na njej so predstavili letošnji Zbornik, stene so krasili izvirni in kvalitetno narejeni ekološki plakati, ki so jih mladi ekologi še okrepili s svojimi razlagami. Okroglo mizo je vodil Rok Poles, ki je na govorniški oder vabil predstavnike posameznih šol. Tako, kot so zavzeto delali med potekom projekta, so se pripravili in izvedli tudi nastop pred polno dvorano. Razlagali so, kaj so spoznali novega o ekoloških prizadevanjih, peli so pesmice na to temo, rccitirali... Veliko lepih in izvirnih misli so nam nanizali, predvsem pa so spoznali, da tistim, ki so v preteklosti morili naše okolje že dolgo ni več vseeno, kako odpraviti posledice, kako Šaleško dolino spet obarvati zeleno in jo narediti vsem nam, ki živimo in bomo živeli v njej, lepšo in zdravo. Vsako leto je ekoloških uspehov več, kar so lahko potrdili tudi raziskovalci ERICa, ki so projekt izvajali. Vsako leto pa še ostaja nekaj temnih lis, ki jih bomo s skupnimi močmi in strokovnim znanjem, pa tudi podporo celotne države, počasi odpravili. In prav je, da je naša mladina s tem dobro seznanjena, k temu pa takšni projekti obilo pripomorejo. Zato morajo ostati, se nadaljevati in vsako leto novi generaciji sedmošolcev pokazati, kakšno je stanje. Tako so Velenje Majda Lesničar razglasila nagrajene razrede; trije med njimi so si namreč z izvirnimi plakati, ki jih je komisija spoznala za najboljše, prislužili izlet. Kam, je zaenkrat še skrivnost. To so bili 7.a iz OS Antona Aškerca (ki so pripravili tudi poseben šolski list, posvečen tej temi), 7.a iz OŠ Biba Roecka Šoštanj in 7.b iz OŠ Gorica. Kristina Kovač pa se je ob koncu zahvalila vsem tistim, brez katerih projekta zagoto- Učencl dveh nagrajenih razredov pred tremi nagrajenimi plakati. izzvenele tudi sklepne misli udeležencev. In govor župana Srečka Meha, ki je mladim ekologom približal še nekaj načrtov in dosežkov iz področja ekologije. Tik pred koncem okrogle mize je predsednica OZPM vo ne bi bilo. Omogočili so ga TEŠ, Premogovnik Velenje, Regionalni center za okolje za vzhodno in srednjo Evropo, Občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, ERICo, Komunalno podjetje Velenje in PUP. ■ Bojana Špegel Veliki in mali ekologi o projektu • ••••••••••••••a T« ••••<•••• Besede, ki Kot že rečeno, so ob koncu okrogle mize razglasili tri najboljše plakate. Izmed predstavnikov učencev teh razredov smo izbrali sogovornici, ki sta nam opisali, kako so se dela lotili, pa tudi, kako bi projekt ocenili. Za mnenje pa smo zaprosili tudi učiteljico in strokovnega vodjo projekta. Urša Pajk, 7. a iz OŠ Antona Aškerca: "Plakat smo izdelovali na razrednih urah, pomagala pa nam je učiteljica za likovni pouk, ki nam je le svetovala, drugače pa je bila to pravzaprav naša zamisel. Projekt nam je bil zelo všeč, zato smo si rekli, zakaj se tudi mi ne bi vključili. Malo smo si ogledali tudi lanskoletne plakate, vendar smo hoteli, da bo naš nekaj čisto posebnega, nekaj čisto našega. Najbolj me je presenetilo, da se na ekološkem področju že veliko popravlja. Da ljudem ni vseeno. Po odlagališču pepela sem hodila prvič, zato je bilo zame to novo doživetje. Katja Župevc, 7.a OŠ Bibe Roecka, Šoštanj: "Najprej smo Ost- šli na teren in si naredili zapiske. Tudi fotografirali smo. Ker je bilo veliko materiala, smo skušali izbrati najboljšega. Idejo smo dobili, ko je sošolec pripravil tudi igrico. Veliko zelene barve smo uporabili, saj je to barva čistega okolja. S celotnim projektom srno bili zadovoljni. V Šoštanju se je namreč velikokrat čutilo, da je žveplo v ozračju. Nekaj o prizadevanjih za čistejše okolje sem že vedela, nekaj pa sem izvedela šele s tem projektom. Sploh sem o jezeru bolj malo vedela, o PH-ju in življenju v njem. Vedela sem le za krogotok in čistilno napravo." Danica Š v a r c , učiteljica biologije na OŠ Bibe Roecka: "Sama v tem projektu sod e1u j em letos prvič. Cela predstavitev projekta je bila super. Učenci so si veliko stvari zapisali in tudi zapomnili. Ko smo se lotili izdelave plakata, smo imeli ogromno materiala, vendar smo izbrali tista, kar seje nam zdelo najpomembnejše. Našim učencem ekološka prizadevanja veliko pomenijo, saj smo iz Šoštanja. Učenci so bili nad doseženim navdušeni tudi zato, ker veliko staršev dela v termoelektrarni. predniki mnogih so živeli v Družmirju, kjer je sedaj jezero. Bilo bi idealno, da s tem projektom nadaljujejo. Vsako leto nam namreč že lahko pokažejo kaj novega, celotna generacija pa bo s tem prispevala za res lepše okolje." Emil Šterbenk, ERICo, strokovni vodja projekta: "Moram reči, da sem nad sedmošolci navdušen. Skoraj ne morem verjeti, kaj odnesejo v eni uri teoretičnega pouka in treh urah terenskega ogleda. Občino so zasuli s plakati in na njih je bilo toliko idej, da se lahko tudi ljudje, ki se ukvarjamo z varstvom okolja iz njihovih idej marsikaj naučimo. Raziskovalcem ERICa je bila to tudi popestritev dela. Tu imamo takoj neposredno povratno informacijo. Otrokom posredujemo neko znanje, potem pa že v kratkem času vidimo, da so naše besede padle na plodna: tla in da so otroci i/, tega projekta veliko odnesli tudi /ase." m bs 1 ^ *** Nazarsko prosvetno društvo Jelka je v nedeljo drugič zapored izvedlo srečanje družin Zgornje Savinjske in Zadrečke doline. Že ob lanski krstni izvedbi je bilo srečanju ime "Družina - ključ sreče", že prvo srečanje je bilo več kot prisrčno in je navdušilo nabito polno dvorano nazarskega delavskega doma, nič drugače ni bilo na nedeljski prireditvi. Dvorana je bila spet prenapolnjena in ni mogla sprejeti vseh, ki so želeli prijetno preživeti nedeljsko popoldne in uživati v lepi domači pesmi, ubranem igranju in drugih prisrčnih nastopih. Lani je nastopilo dvanajst družin, v prvem nastopu morda malce nelagodno, letos jih je bilo štirinajst, pa še nekaj so jih morali organizatorji zaradi "časovne stiske" vljudno zavrnili in jih povabiti na sodelovanje čez leto dni. V nedeljskem popoldnevu nelagodnosti ni bilo, srečanje je priraslo k srcu vseh družin in mnogim ljubiteljem izvirne kulturne ustvarjalnosti, zato ni bojazni, da prihodnje srečanje ne bi bilo še boljše, prijetnejše, peščici zagnanih in srčnih članov Prosvetnega društva Jelka pa velja priznanje in zahvala. Logarska dolina • • r« •••••••••• V minulih dneh je zima vendarle "prišla" tudi v Logarsko dolino. Vrvež priprav na smučiščih, tekaških progah in drugod po dolini obeta ljubiteljem zimskih radosti veliko užitkov že v teh dneh, sicer pa v tej alpski lepotici tudi v "vmesnem" času niso mirovali. Izkoristili so ga za različne oblike, izobraževanja za delavce na turističnem področju. Tako so v Hotelu Plesnik v sodelovanju z Nacionalnim turističnim združenjem Slovenije pred kratkim izvedli seminar o vodenju hotelov, motivaciji vodstvenih in drugih delavcev ter gostov in med drugim tudi o organizaciji turistične ponudbe hotela in okolice. Pri izobraževanju so pomagali priznani avstrijski strokovnjaki, udeleženci so prišli iz skoraj vse Slovenije, organizatorji pa so predvsem pogrešali turistične in hotelske delavce iz Spodnje in Zgornje Savinjske ter Šaleške doline. B j P Predsednik Nacionalnega turističnega združenja Janez Širše, izvršna sekretarka in vodja projektov izobraževanja Tanja Bezget ter direktor Hotela Plesnik Marko Lenarčič so bili s seminarjem zadovoljni in jih bodo skupno nadaljevali, tudi v Logarski dolini Nekuj pa le velja pripomnili. Pa ne na srce ali dušo peščici več kol pridnih članov nazarskega prosvetnega društva, ki so v množico najrazličnejših prireditev zasejali novo in izvirno srečanje. Dobronamerna pripomba je to in velja za vse, ki upravljajo nazarski delavski dom, ki v njem organizirajo vse vrste prireditev. Ob še tako velikih naporih prirediteljev in nastopajočih je malce grenak občutek zaradi slabega ozvočenja, ki po nepotrebnem vzbuja nelagodnost in slabo voljo. Nič ne bi bilo narobe, če bi vsi strnili vrste in združili vsak po nekaj sredstev; bo v nazorskem domu še lepše. V soboto je direktor poročni obred v poročni dvo-Premogovnika Velenje opravil rani Mestne občine Velenje,, v katerem sta zakonca Marija Id Ivan Podlesnik iz Pesja rekla svoj ponovni DA na svoji bisr erni poroki. Čeprav ima IvaJ že 87 let, Marija pa je tri letfe mlajša, se oba še vedno zelfl dobro držita. V zakonu so se jima rodile tri hčerke in sin, družina pa se je povečala še za 8 vnukov in 7 pravnukov. In kakšen je recept za dolgo zakonsko razumevanje? Veliko medsebojnega razumevanja, prilagajanja in odpuščanja. Poleg tega pa pošteno delo, zmerno počivanje in imeti za vsakega prijatelja lepo besedo. Od hrane Ivan vsakemu priporoča dobre kmečko hrano, vino ter miren spanec. 9 L. Ojsteršek 14. decembra 199 v v c sreče Srečanje je privabilo družine iz vseh kotičkov obeh dolin, nastopile pa so družine: Mlačnik iz Krnice pri Lučah (5 članov), Mikek iz Devc pri Bočni (2), Scnica z Dol Suhe pri Rečici ob Savinji (6), Brgles iz Savine pri pri Ljubnem (4), Oblak - Pečnik iz Mozirja (8), Brinovšek iz Ljubije pri Mozirju (4), Dobrovnik z Dobrovelj v„/f Grmelj iz Raduhe pri Lučah (3), Čerček iz Solčave (4), Slapnik iz Bočne (4), Ročnik iz Podhoma pri Bočni (6), Podlesnik iz Tera pri Ljubnem (4), Matk iz Matkovega kota, z desetimi člani pa so bili najštevilčnejši Završnikovi iz Zavodic pri Nazaijah. UJP Crtfti mrtvi" Prvi ustanovni zbor je imela družina Topli vrelec 18. decembra 1955 v osnovni šoli v Topolšici. Takrat je družina štela 25 članov, delovali pa so štirje vodi. Prvi glavar družine je bil Vili Vybihal, načelnik Anton Kugonič, med ustanovitelji pa so bili še Jože Delopst, Vida Menhart, Gela Delopst, Kata Vrčkovnik, Jože Jug in Mara Delopst. Toplemu vrelcu so sledili Šoštanjčani in nekoliko kasneje u-stanovili Pusti grad, velenjski Jezerski zmaj je bil na vrsti zadnji. Prvi v nekdanji občinski zvezi tabornikov pa so bili v Šmartnem ob Paki, kjer so družina Hudi potok ustanovili med prvimi v Sloveniji, že leta 1951. [40 let taborništva v Topolšici godbo dolgo '40 let bi tež-Uozaključili lepše, kot seje jo zgodilo topolškim ta-mikom rodu Topli vrelec. Na proslavi ob jubileju je, otem, ko so se zvrstili Havnostni govo/njki, iz vrst blskovalcev vstal mož ter danjemu načelniku roda Matjažu Cesarju predal iiekaj, kar je hranil doma". Isfo "nekaj"Je bil dokument l ustanovitvi družine Topli irelec iz leta 1955. Sicer pa bo vitrine topolških bbornikov odslej krasilo tudi iriznanje Zveze tabornikov [Slovenije, ki jim ga je ob vi-iokem jubileju predal Emil Humel, predstavnik starešin-btva Zveze tabornikov Slovenije. Prisotne so nagovorili na-Ifelnik roda Matjaž Cesar, šoš-Itanjski župan dr. Bogdan Me-lnih (županje tudi bil tabornik, [pa je uradni del nastopa raje [simpatično nadomestil s kratko anekdoto iz taborniškega (življenja) in Anton De Cosla -[Sine. Danes je v rodu Topli [vrelec 90 tabornikov, dela 12 »vodov, prihajajo novi vodniki, |v Ribnem pri Bledu pa se je [letos velenjskemu in šoštanj-[skemu pridružil tudi topolški [tabor. Najpomembcnjše je gobovo dejstvo, da so mladi vod-[niki domačini ter da v Topol- šici ponovno raste nov. močan rod. Posebnega scenarija za sobotno prireditev v topolški ki-nodvorani taborniki niso potrebovali. Izvedli sojo nu najbolj naraven način, to je taborniški. Na odru so postavili mini tabor v katerem so potem izpeljali zbor, ob petju taborniške himne so dvignili zastavo, prikazali del programa, ki ga taborniki osvajajo med letom in na taborjenju, izvedli družabni program (v okviru žc trajajočega) ter, ker red mora biti, Po hribih in dolinah Oufi v neznano Sezona organiziranega pla-| ninskega izletništva se konča [ nekako takrat, ko potrka na vrata zima in miruje vse do tedaj, ko se pričnejo množični pohodi na posamezne spomin-j ske kraje in gorske vrhove. [ Vmesno obdobje izkoristijo ' planinski vodniki za razna sre-; Janja, na katerih si izmenjajo I izkušnje, nabrane med letom. : Za obnovo znanja in pridobi-l vanje novega, ki je še kako po-i trebno pri tako odgovorni nalogi, kot je vodenje izletov, posebno še tistih v visokogorje. PD Velenje spada med tista društva, ki veliko vlaga v dobro usposobljenost svojih vodnikov. V ta namen pripravijo ' vsako leto poleg raznih preda-' vanj in tečajev na pragu zime tako imenovani "Vodniški izlet : v neznano", na katerem si u-\ deleženci s pomočjo kompasa in karte iščejo pot do cil ja. Preden je snežna odeja prek-i rila zemljo, so se zbrali v Šaleku v gostišču Kavčič, kjer se pri-! čenja Šaleška planinska pot. ! Vseh vodnikov tudi tokrat ni bilo. To je po besedah glavnega [organizatorja Marjana Skaza S skoraj nemogoče, saj je bilo pre-[ cej odsotnih iz upravičenih razlogov. Bili pa so tudi takšni, ki se jim ni dalo iz tople postelje v hladno megleno in, na videz, neprijazno jutro. Kar pa za pravega naj ne bi bila ovira. Kot , že rečeno, je bil začetek pohoda v gostišču Kavčič, kjer so vodniki pohodniki obnovili teoretično delo s kompasom in zemljevidom. Potem so sc razdelili v skupine, dobili naloge in se podali na teren. Vsaka skupina v svojo smer, kjer so s pomočjo kompasa, karte in objektov v naravi od točke do točke iskali skupni cilj. Letos je to bila Lovska koča na Lopatniku, kjer so po končanem pohodu pregledali in ocenili rezultate pohoda. Pošteno so se tudi okrepčali, saj je pot marsikomu pošteno izpraznila želodec. Za nameček je svoje prispevala tudi narava, ki je poskrbela, da so sončni žarki pregnali zoprno meglo. Ob tej priložnosti smo za • mnenje povprašali nekatere udeležence. Med redkimi pohodni-cami je bila tudi Vikica Grač-ner: "Tega izleta se udeležujem Že od vsega začetka. Tudi letos so moji vtisi enkratni. Prav je, cia se vsaj enkrat na leto dobimo zapeli dnevu in najmlajšim še ob toplem vrelcu, v Ter- taborniško uspavanko Dan je šel, mah. noč je tu. Noč so zaključili skupaj ^^ ^ Lokalna samouprava v Zgornji savinjski dolini, razdrobljena in (ne)srečna sama s sabo, ubira svoja pota, v vsem smeri, le k skupnemu cilju ne. Zdrahe okrog mozirskega komunalnega podjetja so znane in še vedno nerazrešene (čeprav so vnovični skupni vidiki že na vidiku), o (ne)enotnosti glede zapuščinske razprave ni treba zgubljati besed (razen tega, da jim bo vsem skupaj zmanjkalo časa), samouprava se širi tudi na otroško varstvo. Skupni vzgojno-varstveni zavod je tudi predrag in v gornjegrajski občini so že sprejeli sklep o izločitvi vrtcev v Gornjem Gradu in Bočni iz njega ter o njuni priključitvi k domači osemletki. O tem razmišljajo še kje drugje, na najslabšem pa so v Nazarjah, kjer bi tudi izločili vrtec, pa ga lahko priključijo le k mozirski osemletki, kamor nazarska podružnična šola seveda sodi; v sosednjo občino torej. Se torej pojavlja kategorija občinskih in medobčinskih malčkov. Pa ja ne bodo lokalno-fonnalno razseljeni otroci žrtve takšne in drugačne razseljenosti loktrine politike in politikov? So pred kratkim v Logarski dolini organizirali seminar o hotelskem managementu. Hvale vredna pobuda, predavali so priznani domači in avstrijski strokovnjaki, tudi udeležba hotelirjev iz skoraj rse Slovenije je bila zadovoljiva, le vse Savinjske in Šaleške doline jih ni bilo f razen organizatorjev seve-da). V Žalcu in Celju se morda lahko izgovarjajo, da takega izobraževanja ne potrebujejo, ali preprosto za kaj takega nimajo časa, v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini pa nimajo izgovora - nimajo namreč mdi hotelov. (Kadri imajo dovolj časa, gotovo bodo zrasli skupaj s hoteli). Poslanec državnega zbora iz Velenja Ivo Verzolak (v kateri poslanski skupini je že?): "Brez skrbi. Tole z referendumom res ni šlo, ampak takoj, ko bomo imeli čas, su bomo s Sašom Lapom in Marjan o m Poljškom vse-dli in se česa spomnili. Le malo potrpljenja prosim." Sneženje prejšnjega (ne tega tedna!) vsaj v spodnjem delu Zgornje Savinjske doline ni nikogar presenetilo. Najmanj .seveda pridnih lastnikov zasebnih hiš, ki so doma in imajo čas, pa so že zgodaj zjutraj lepo poskrbeli za površine okrog svojih bivališč, prav tako malo "reorganiziranih " občinskih in krajevnih zimskih služb, ki ne vedo kam s pravkar (ne)sprejetimi načrti, ni presenetilo niti komunale, ki kljub takšni ali drugačni volji niti nima dovolj mehanizacije. Več ali manj so vsi skupaj dejali, zakaj bi se živcirali, kdor je sneg dal, ga bo tudi vzel! Pa pika! vodniki in se pobliže spoznamo, si izmenjamo izkušnje. Če bo vse posreči, pridem tudi naslednje leto." Drago Potočnik - vodja skupine: "Menim, da je bil tudi ta pohod dobro pripravljen, saj je potekal brez posebnih težav. Vsak je lahko odnesel kaj koristnega. Zjutraj smo imeli sicer nekoliko kislo vreme, kar pa ni tako pomembno, saj mora biti vodnik pripravljen na vse. U-pum, da bo ta pohod tudi naslednje leto, saj je takšen način zelo primeren za vse tiste, ki se ukvarjamo z vodenjem izletov. " Marjan Skaza - vodja pohoda: "Prav zadovoljen sem, da je tudi letošnji izlet uspel. Ker je med letom izpregel moj pomočnik, je tokrat vse delo obtičalo na mojih ramenih. Še sreča, da mi je veliko pomagala mojh hčerka Tanja. Vendar mi to ni vzelo volje do priprav za naslednji pohod. Ob tej priliki bi se tudi rad zahvalil zakupnikoma koče na Lopatniku ga. Marjani in g. Viliju Hriberšek, ki se nista oderuško obnašala, tako da smo lahko pošteno zaključili naš pohod." Preden se je sonce dotaknilo zahodnega obzorja, so se vsi dobre volje razšli. Eni v dolino, tisti bolj neugnuni pa na Paški Kozjak pogledali kako živi in gospodari oskrbnica Olga. KM H a v « 1 i i wm& 00 VSEPOVSOD S « ' _ ' a*-- 12 Šolskih klopi | C Naravoslovni dan Nedavno smo v šoli imeli naravoslovni dan. Tema je bila optika. Prvi dve uri pri biologiji smo se pogovarjali o očesu. Omenili smo njegovo zgradbo, naloge delov očesa in še mnogo lepih stvari, ki smo jih z veseljem poslušali. Pogovarjali smo se tudi o barvni slepoti, kaj to pomeni in zakaj do tega pride. Skratka, zvedeli smo veliko novih stvari, česar prej nis-. mo znali. Po ogledu kratkega filma o tej temi smo si o očesu tudi nekaj zapisali. Prišel je čas za malico, za slastne pizze in nato sta sledili dve uri fizike, kjer smo v skupinah reševali zanimive naloge na temo optika. Pri tem je sodelovala višja medicinska sestra g. Branka Drk. Z njo smo opravili test barvne slepote. Potem smo se podali na 15-minutni sprehod do optike Rožič. Tam so nas lepo sprejeli. Po zaključenem predavanju g. Čuješ o tem, kako na- redijo očala, o vrstah okvirjev, o lečah in o vsem kar spada zraven, smo odšli domov. Ta naravoslovni dan mi je bil zelo všeč, tema pa še posebej. Stačana Mrkonjič, 7.a, O.Š.Šalek Da bi zmogel reči ne... Kako preprostih je teh pet besed. Tako odkrite, goreče in naivne so. Da bi zmogel, ko pa vsi vemo, da je vendar to tako težko. Ko se znajdeš v situaciji, ko bi moral reči NE, bi to moral za-kričati, pa vendar... Človeka v življenju čakajo razpotja in križišča in eno izmed takšnih razpotij je situacija, ko naj bi se odrekel drogi, cigaretom in alkoholu, a se bojiš reči ne. Po glavi se ti podijo misli in veš, da če boš odgovoril z: "Ne, hvala!" se ti bodo vsi posmehovali. Am- pak kaj je glavni vzork, da vedno več mladostnikov (in seveda ttidi drugih) posega po drogah? Živimo v svetu, kjer se vsi ženejo za boljšim avtomobilom, lepšo hišo in večjo vsoto denarja. Materialne dobrine so vse, kar "šteje" in glavno pravilo sveta je: "Denar je sveta vladar." Duša jc brez pomena. Ne vemo več, kaj je pravi in odkrit pogovor, smo res veliki egoisti in ni nam mar za druge in njihove težave. Kje je smisel življenja, če ne v tem, da pomagamo sočloveku? Odgovor na to je v nas samih, le poiskati ga moramo. Pa vendar... Droge obstajajo. Zaradi nas. Ljudje se utapljajo v alkoholu. Zaradi nas. Kaj nas žene k temu, da raje poiščemo uteho v drogi, kot pa v prijateljevem objemu? Nisem psiholog, pa vendar vem, da vse, kar človek potrebuje v teh časih, je pogovor. Naj sogovornik prenese nekaj skrbi na naša pleča in ga razbremenimo. Preveč pričakujemo drug od drugega in prav dobro vemo, da marsikdo ne izpolni naših pričakovanj. Pa kaj potem? Je zato manjvreden? Ne, le mi želimo, da bi dobil takšen občutek. Krivci za vso zlo na svetu smo mi - ljudje. Naša ncvoščljivost, egoizem in hudobija je premočna za ta svet; preveč jo je že in žalostno je, da smo takšni, kakršni smo. Nismo sami krivi, da smo takšni, preprosto hudobni. Takšna je naša nra in če si še tako zelo želimo, je ne bomo spremenili. Prav tako nikoli ne bomo izkoreninili drog, kajti to so vrata v svet iluzij, v svet topline. Pa čeprav za kratek čas. Ne izgubimo upanja - morda pa sebo nekoč le našel nekdo s čarobno paličico v roki in bo zamahnil in izginile bodo vojne, droga, onesnaževanje in druge hudobije sveta. Vsi se bomo imeli radi in živeli srečno do konca svojih dni, zato optimistični gledam v svet in u-pajoče zaključujem z besedami pisatelja Roberta Fulghuma: "Verujem, da je domišljija močnejša od znanja. Da je baja bolj prepričljiva kot zgodovina. Da so sanje močnejše od dejstev. Daje smeh edino zdravilo za žalost. In verujem, daje ljubezen močnejša od smrti." Petra Gostečnik, 8.c, O.Š. Šalek Velenje s a s 3 a m Državno prvenstvo v športnih plesih Minulo soboto je bilo v velenjski Rdeči dvorani letošnje državno prvenstvo v standardnih plesih. Pari so nastopili v petih starostnih skupinah, najmočnejša konkurenca je bila pri starejših mladincih, saj slovenski pari sodijo v sam svetovni vrh, plesne veščine pa so ocenjevali sodniki iz petih držav. Najboljši pari po posameznih kategorijah so bili - pionirji do 12 let: 1. Matic in Lena Pavlinič (Urška Ljubljana), 2. Uroš Cafnik-Daniela Pekič, 3. Gregor Dobrijevič-Tina Horvat (vsi Pingi Maribor); mlajši mladinci do 14 let: 1. Miša Cigoj-Matja Marč (Urška Ajdovščina), 2. Blaž Bezek-Nina Medja, 3. Jaka Cerar-Katja Kristan (vsi Fredi Ljubljana); mladinci do 16 let: l.Miha Žveglič-Mojca Kodela, 2. Lovro Iskra-Tina Pšag (vsi Urška), 3. Domen Krapež-Mateja Čuk (Fredi Ljubljana); starejši mladinci do 19 let: 1. Aleš Cvetek-Mirjam Šulek, 2. Matej Krajcer-Janja Lesar (vsi Urška), 3.Bojan Fesel-Gordana Grandošek (Pingi Maribor); člani nad 19 let: 1. Andrej Škufca-Katarina Venturini (Fredi Ljubljana), 2. Mirko Vavpotič-Nataša Potrč (Pingi Maribor), 3. Tilen Černe-Alenka Žagar (Fredi Ljubljana). Alpsko smučanje Rauterju norma za SP Na drugem superveleslalomu letošnjega svetovnega pokala se je v Val d'Iseru izkazal tudi Miran Rauter. S pogumno vožnjo na smukaško postavljeni progi je osvojil 24. mesto, s tem svoje prve letošnje točke za svetovni pokal, obenem pa izpolnil normo za nastop na svetovnem prvenstvu, kar je že pred njemu uspelo kolegoma v reprezentanci Koblarju in Brezavščku. Zanimivo je, da je boljšo uvrstitev zapravil na startu, saj je imel sicer na posameznih delili proge celo deseti čas. V torek so vsi trije nastopili na dveh superveleslalomih za evropski pokal v Obereggnu. Na prvem je bil Kobiar 14., Rauter in Brezavšček sta odstopila, na drugem pa je bil Kobiar deveti, Brezavšček 12., Rauter pa 26. B Smučarski skoki t. J « * « '•'* 3 ««*<*« Najmlajši dobri v Avstriji Na nedeljski tekmi za svetovni pokal v Planici se Rolando Kaligaro in Peter Kolenc nista uspela uvrstiti v glavno tekmovanje, Jure Jerman pa je nastopal kot predtekmovalec. Mlajši člani velenjskega kluba so v nedeljo nastopili na močni mednarodni tekmi v avstrijskem Zahomcu in bili zelo uspešni. Pri dečkih do 11 let sta četrto in šesto mesto osvojila Mario Lamešič in Luka Smagaj, pri dečkih do 13 let je bil Marcel Klemenčič 12., Andrej Podlipnik 18., Marko Štehamik pa 34. pri dečkih do 15 let je bil s 4. mestom odličen Marko Zorko, Milan Živic je bil 10., Uroš Kočnik 23. Šahovske novice V četrtek, 7. novembra, je bil zadnji mesečni hitropotezni turnir za prehodni pokal ŠŠD za leto 1995. Udeležilo se ga je 26 tekmovalcev, ki so odigrali 9 krogov po švicarskem sistemu. Vrstni red: 1. Milan Matko (7.5 točke), 2. Aleš Kopač (6.5), 3. Milan GorŠek (6.5), 4. Drago Kristan (6.0) itd. V skupnem točkovanju (odigranih je bilo 10 turnirjev) je prepričljivo zmagal Milan Matko (138 točk), ki je osvojil prvo mesto kar na petih mesečnih turnirjih. Za njim so se uvrstili: 2. Drago Kristan (87). 3. Milan GorŠek (63), 4. Radiša Rajkovič (53), 5. Andrej Novak (50), 6. Boris Brešar (48) itd. Na turnirju za osnovnošolce do 12 let, kije bil v petek 8. decembra, je prepričljivo zmagal Sašo Brusnjak, ki jc premagal vse svoje nasprotnike. Drugo mesto je osvojil Predrag Djukič, tretje pa Uroš Mevc. ■ Andrej Novak Jutri šolsko prvenstvo SSK Velenje bo jutri, v petek, na malih skakalnicah pod velenjskim gradom izvedel občinsko šolsko prvenstvo za učence od prvega do četrtega razreda, najmlajši bodo lahko skakali tudi z alpskimi smučmi, klub pa jih seveda vabi v svoje vrste, saj jim brezplačno nudi tekmovalno opremo za nadaljnji trening. Prijave za jutrišnje tekmovanje bodo zbirali v klubskih prostorih pod skakalnicami do 14. ure in 30 minut, sicer pa se lahko mladi klubu priključijo vsak dan v popoldanskem času. ;f%,V.,..,.'v : •" , •,... -.. - • • •• • V H:.: - ■ v • 1 - RS r ' .Ml j ; -..-i- •■■■■ . .'h ■ i ' ■ ■ - V ' i | islli-' -i. J®; Ejmmg Simona Blatnika 11 (1. nadstropje Interevrope) Tel. 063/854-973, 854-967 Priložnost v DECEMBRU, ki je ne smete zamuditi: VELIKA AKCIJSKA PRODAJA BELE TEHNIKE GORENJE IN AKUSTIKE ZNANIH PROIZVAJALCEV!!! PLAČILO NA CEKE 1+7 BREZ OBRESTI Obiščite nas in ne bo Vam žal, saj Vam ob ugodnih cenah nudimo zelo privlačne plačilne pogoje! Akcija: -SUSILEC PERILA - ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK - PRALNI STROJ WA 608 X - BTV UNIVERSUM 70 ST TTX - BTV UNIVERSUM 63 ST TTX že za 40.711,00 že za 37.905,00 že za 56.990,00 že za 85.490,00 že za 80.740,00 Prireditve Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje Ljudska pesem v meni poje •V četrtek, 14. decembra, ob 19.00 bo v knjižnici Velenje zanimiv kulturni večer na katerem se nam bo predstavila pevka in raziskovalka ljudskega izročila iz Notranjske Ljo- ba Jenče. Na večeru bo predstavila preplet starih pesmi iz vseh slovenskih pokrajin. Dotaknila se bo arhitipov, ki še vedno določajo utrip današnje kulture. Vstop prost. Prava predstava za najmlajše •V petek, 15. decembra, ob 16.00, bo v Domu kulture Velenje že tretja predstava za Pikin abonma in izven. Tokrat bo gostovalo Mariborsko lutkovno gledališče z lutkovno predstavo Zlatka Krliča: • < PRAVLJICA O VELIKANU MRAZAKU Vas zanima, zakaj ob zori najbolj pritiska mraz? Dogajanje prehaja iz sveta resničnosti v svet domišljije, ljudje in živali se srečujejo z velikani, ki poosebljajo mraz, sneg, led, ogenj in zarjo. Svet velikanov se razkriva kot prijazen, človeku in živalim nesovražen in uravnotežen, dokler ga ne uniči želja po moči in oblasti... ' Vstopnice za izven 500 sit. Galerija KC Ivana Napotnika Velenje Prodajna razstava • V Galeriji KC Ivana Napotnika se bo 16. decembra iztekla retrospektivna razstava del slikarke Mire Pregelj, ki jo bodo 22. decembra postavili v njenem rojstnem kraju, Litiji, kjer ta dan praznujejo občinski praznik. Izbor in postavitev bosta pripravili velenjski galeristki Milena Koren-Božiček in Kornelija Križnič, ki sta tudi avtorici razstave. V torek, 19. decembra, ob 13. uri, pa se bo v Galeriji pričela vsakoletna Novoletna prodajna razstava. Na njej se bo tokrat predstavilo 33 avtorjev iz Slovenije in tujine. Med ponujenim boste našli veliko različnih umetnin; slike, grafike, skulp-ture, unikatni nakit.... Vabljeni! Galerija na Velenjskem gradu Akvareli, nastali na Paškem Kozjaku ©Jutri ob 18.h bodo v Galeriji na Velenjskem gradu otvor ili razstavo akvarelov, ki so nastali na prvi slikarski koloniji akvarelov, ki je na Paš k eni Kozjaku potekala leta '94, Udeleženci so bili prav iz vse Slovenije, pripravilo pa Jo i« Društvo Šaleških likovnikov in ZKOS. Razstava, ki sta jo pripravila Društvo Šaleških likovnikov ii Galerija KC Ivana Napotnika, bo na ogled do 8. januaija 96. Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje Dva božična koncerta •Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje, Consoi tium musicae Velanensis, Glasbena mladina Velenje in "Carn um" Kranj vas vabijo na Božični koncert. V koncertni dvorai glasbene šole bo v četrtek, 21. decembra, ob 19.30 nastop komorni orkester "CARNIUM" iz Kranja. Dirigent bo Peter Škrjanec, solist pa Brane Brezavščel Spored: Corelli, Bach, Torelli, Grieg, Manfredini. Rezervacije in prodaja vstopnic: Glasbena šola Velenje, vsa dan od 10. do 12. ure in uro pred koncertom. Tel: 063/855-911 Dan kasneje ste vabljeni na Božični orgelski večer. Izvaja ci bodo učenci orgelskega oddelka Glasbene šole Velenje. Koncert bo v šoštanjski župnijski cerkvi sv. Mihaela v petel 22. decembra ob 19. uri. Vstop bo prost! Galerija Mozirje ■■■■■■■■■■■■ 1000 namišljenih cvetličnih motivov •V galeriji Mozirje je od 15. do 22. decembra na ogle razstava likovnih del domačina, likovnega samorastnil Vlada Parežnika. Razstava je rezultat sklepnega obeleževanja 30-letnice ja nega likovnega ljubiteljskega nastopanja. Avtor se predstavlja izborom 1000 namišljenih cvetličnih motivov, ki so odtisnje na sto belih majic v črno-beli tehniki. Razstava ni prodaji značaja, avtorje vsa dela z razstave podaril humanitarnim org nizacijam v Sloveniji. Božič z oktetom TEŠ in gosti • V cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Šoštanju ponedeljek, 18. decembra, ob 19. uri Razstavlja Mladen Stropnik Prva likovna razstava • Od 25. novembra do 15. januarja je v avli trgovine I Standard, v trgovinici Kreativa, na ogled prva likovna razs va del Mladena Stropnika. Prikazuje del slik in risb, u varjenih v dosedanjih dijaških letih. Ogledate si jo lahko vs delovni dan od 9. do 13. in od 16. do 18. ure, v soboto pa 0( do 13. ure. decembra 1995 za ^jizveciriio 13 NAS OS HOROSKO :•.» .........; Oven (od 21. marca do 21. aprila). r Napredovali boste in beležili pomembne uspehe, dokler se ne boste na lastno željo ustavili - zasebna sreča bo v tistem trenutku pomembnejša kot vse drugo. Sprejmite ponudbo, ki vam jo nekdo naravnost vsiljuje. Zadeva je v resnici še mikavnejša kot na prvi pogled. Poskusite prepričati partnerja, naj bo v vseh pogledih vaš zaveznik. Bik (od 22. aprila do 20. maja) ^^ Prijetna novica vas bo razveselila v trenutku, ko boste I najbolj zdolgočaseni in utrujeni. Ne zavrnite tistega, I ^^ ki vam ponuja svoje srce, ampak raje pretehtajte vse tiste točke svojega življenja, s katerimi niste zadovoljni. Neka dogodivščina, ki ste jo nameravali zamolčati, bo prišla na dan. Dobili boste precej denarja. Dvojčka (od 21. maja do 21. junija) II^BMk Zakaj hočete po vsej sili slišati olepšano zgodbo, ko pa bi vas tudi gola resnica razveselila in vam vrnila I^HHA voljo do življenja? Ne upirajte se svojemu notranjemu glasu, sledite svoji srčni želji in si privoščite vse, kar vas mika. Na cesti bodite previdnil Rak (od 22. junija do 22. julija) Najprej poskrbite zase, šele nato začnite razmišljati, tS ft kaj vse potrebujejo vaši najbližji. Če ne boste pohiteli, boste zamudili izjemno priložnost. Odkar ste izvedeli, kdo vam je naklonjen, poskušate to nekako izkoristiti v svoje namene. Ne delajte računov brez krčmarja, raje se zadovoljite z malim. Lev (od 23. julija do 23. avgusta) Zaradi nekega srečanja vas bo bolelo srce. Preveč JWM boste mislili na zamujene priložnosti, premalo si boste prizadevali ustvariti podlago za nova, zanimivejša doživetja. Tiha sreča v dvoje se obeta v nedeljo zvečer. Zakaj ne pozabite tega, kar je za vedno minilo? Odleglo vam bo šele, ko boste dobili denar. Devica (od 24. avgusta do 23. septembra) Zaverovani ste v svoj prav, zato ne slišite in ne vidite ■ ■Up ničesar, kar se dogaja okoli vas. Bodite previdni, ko IK^ boste obljubljali zvezde z neba, nekdo je pripravljen vzeti vaše besede za suho zlato. V srčni zvezi boste pogoreli, v prijateljstvu pa boste utrdili čustva, ki jih skrbno gojite že nekaj časa. Tehtnica (od 24. septembra do 23. oktobra) Odkar ste videli, kaj vse imajo drugi, vam srce ne da miru. Hrepenite po razmevanju in po sreči, hkrati pa se niste pripravljeni odreči neki svoji razvadi. Zakaj se ne pogovorite s partnerjem, ki komaj čaka, da bi vam povedal, kaj mu teži srce? Škorpijon (24. oktobra do 22. novembra) j Čakajo vas velika presenečenja in spremembe, ki mmdfl bodo postavile na glavo vse vaše dosedanje življen-ftf ie- Kmalu se boste znašli in vse, kar se bo dogajalo, boste obrnili v svojo korist. Neki znanec, ki ga načrtno ne vključujete v svoje podvige, vam bo poskušal metati polena pod noge. Obrekovanje vam zna pokvariti konec tedna. Strelec (od 23. novembra do 22. decembra) Nekaj vas tako mika, da ne znate, pa tudi ne zmorete reči "ne". Zamudili ste priložnost, da bi povedali nadrejenemu vse, kar vas teži. Odslej boste živeli bolj zgledno, bolj zmerno, pa tudi bolj dolgočasno življenje, vendar bo to vašemu zdravju in notranjemu miru samo koristilo. Ne čakajte na denar, ampak pojdite ponj. Kozorog (od 23. decembra do 20. januarja) ^^^^ Veselje, na katero niste pripravljeni, vas bo doletelo v soboto zjutraj. Namesto, da vsem razlagate, kaj se vam je zgodilo, raje izkoristite dogodek tako, da boste res imeli kaj od tega. Predvsem pa se prepustite sreči, saj ste jo kar nekaj časa čakali. Partner bo na vaši strani. Vodnar ( od 21. januarja do 19. februarja) Navadili ste se imeti zadnjo besedo, sedaj pa je nekomu v vaši okolici zrasla samozavest in vam ogorčeno nasprotuje. Poslali ste sporočilo, ki pa še ni prišlo na prav i naslov. Manjka vam priložnosti, da bi dokazali, koliko žara je v vašem srcu. Tokrat ste se izmazali, prihodnjič pa boste morali izpolniti obljubo. Ribi (od 20. februarja do 20. marca) ^ j* Vest si boste pomirili na svojevrsten način, ki se bo flk^r zdel nekaterim zabaven, drugim pa sploh ne. 0 Počakajte do ponedeljka, ko boste končno videli, kaj se dogaja v vašem prijateljskem krogu, kadar vas ni zraven. Nekaj boste morali storiti, če ne boste zmogli sami, počakajte na dobrodošlo prijateljsko pomoč. vseeno kožo pod njimi lahko diha... ludi kompleti s hlofomi in bundami, največkrat puhovkami, so priljubljeni. Vedno bolj ponovno s posebnimi smučarskimi "španorcami", ki so prov tako narejene iz povsem «1 novih materialov, kroji po so prirejeni zodnjim zapovedim. Pri letošnji smučarski garderobi seveda velja nekaj novosti. Barve so »j izredno žive, večinoma metalne, tudi srebrne in zlate so vštete, veliko črne v kombinaciji z belo ali srebrno, ali zlato, po tudi živimi barvan1 Vzorčastih materialov je malo, če so bmbinezoni ali bunde že pisane, gre le za igro enobarvnih tkonin v različnih barvah in istem materialu kuharski namig Zimska juha žmvmmi&ik la 4 osebe potrebujemo: 200g krompirja, 2 vloženi papriki, 1 žlico oljo, sol, 4 kose belego kruha, 1 strok česna, 2 žlici olivnega olja, drobnjak, dišavno zelišča, 800g kuhonega belega fižola iz konzerve, 1/41 mesne juhe iz kocke. Krompir umijemo in skuhamo. Kuhanega olupimo. Medtem, ko se krompir kuha, očistimo papiiko in jo narežemo na kocke. Če imamo zmrznjeno papriko, jo prepražimo na olju, riato solimo. Če vza memo kislo vloženo papriko, jo samo narežemo. Kruhu obrežemo skorjo, sredico narežemo na kocke. Ponev natremo s prerezanim strokom česna. V ponev nalijemo olivno olje, poprožimo kruhove kocke, do zlato zarumenijo. Narežemo drobnjak in sesekljamo dišavna zelišča. Kuhani in olupljeni krompir narežemo no kocke. V skodelico damo papriko, zelišča, kruhove kocke in na kocke narezan krompir. Fižol in sok iz konzerve sesekljamo v električnem mešolniku. Prilijemo mesno juho in zavremo. Po okusu začinimo. Juho ponudimo zelo vročo, z dodatki kot je krompir, kruh, paprika in zelišča po si pri mizi postreže vsak po okusu. Na mizo lohko postavimo še razne druge dodatke: trdo kuhana jajca, olive, kapre, kislo smetano... Juho je izdatna in hitro kuhana. Nega usnjenih oblačil Verjetno ste toplo usnjena oblačila že vzeli iz omar, vendar za začetek vseeno nekaj besed o shranjevanju. Pa čeprav vam bo prišlo prov šele v pomladnskih mesecih. Usnjenih oblačil ne smemo nikdar hraniti v plastičnih vrečkah. Usnje je naraven material, zato mora dihati. Hranimo ga v bombažnih vrečah. Pomagamo si lahko tudi s staro prevleko za blazino, v kateio naredimo luknjico za obešalnik. - Mokrega usnja, pa noj bo velur ali napa, ne smemo nikdar sušiti no soncu oli v bližini peči. Oblačilo obesimo no obešalnik in sušimo pri sobni temperaturi. Zelo premočeno usnje najprej obrišemo z brisačo. - Gube in izbokline, ki sčosomo nastanejo na usnjenih oblačilih, lohko previdno polikomo. Jej te po pameti, živite zdravo Zo obed bi rad i pripravili perutnino. Izbeiite kokoš ali piščanca, ker nista loko mastna kol no primer gos ali raca. tudi pusto puronje meso ni redilno, je pa nekoliko dražje Povsod slišite in berete, koko zdrave so ribe. Niso kar vse po vrsti dobre - krop je masten in zelo nasitljiv, postrv pa pusta in zato bolj zdrova. Izbirajte med prilogami; čeprav bi vam kakšno hranljiva bolj teknilo, se odločite za kako drugo, ki bo monj škodovala prebavi in liniji. Slan krompir noj ima prednost pred pomes frittes-om, ki ima več kalorij in tudi obleži v želodcu dalj časa. Solatno polivko si pripravite z limoninim sokom ali jogutrom, namesto s smetano ali celo majonezo. Imote rodi posladek? Slaščice so prave kalorične bombe. Tablica čokolade vam prinese 540 kalorij, 100 gromov bombonov 450, 100 gramov lešnikov po kar 650 kalorij. Somo ti trije posladki pokrijejo tretjino potreb po energiji pri odraslem človeku. Če le morete, se ubranite teko po kikirikiju, ker je zobonje teh razvada, ki jo drago plačate, saj se skoraj zanesljivo redite. Zdravniki nimajo pomislekov proti kozarčku žganega, ki si ga od časa do časa privoščite kot operitiv - seveda samo, če ste zdravi. Alkohol celo spodbudi izločanje prebavnih sokov v želodcu. Toda natanko tok učinek dosežete, če popijete kozarec soka iz svežih grenivk. Zdravniki priporočajo, da greste po obedu za dvajset minut počivat. Ležite na desno stran, ker v tej telesni legi želodec najlažje prebavijo. Hodite na zrak ob vsokem vremenu in hitro hodite. Večkrat na dan popijte skodelico zeliščnego čaja, ki si ga pripravite iz poprove mete, lipovega cvetja in kamilic. Temperaturo likalnika naravnamo no volno, in usnje previdno likamo no norobni strani, skozi suho tanko krpo. Velur moramo nato na licu še skrtočiti. - Za odstranjevanje madežev lahko uporabimo samo sredstva, ki so namenjena zo usnje, nikoli po čistilnih sredstev zo tkanine, bencina, terpentina in drugih. Čistilo najprej preizkusimo na kokem manj vidnem delu, na spodnji strani ovratnika oli notranjem robu oblačilo. - Usnje čistimo le, kador je resnično umozano ali kadar madežev ne moremo somi odstraniti. Piepogosto čiščenje usnju škoduje, usnje postane trdo in barva se spremeni (tudi pri naravnem usnju). Pri oblačilih, ki so sestavljeno iz dveh delov (kostim), damo v čiščenje vedno oba delo. Vožno je, da domo madeže, ki jih ne moremo odstraniti sami, čimprej v čiščenje, pri tem pa čimbolj natančno opišemo, kako so nastali. (nadaljevanje prihodnjič) 11 11J Ji'ffftmPTifž.aPlK '^§198 © dobro © srednje © slabo Oven Bik Dvojčka Rak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar Ribi delo © © © © © © © © © © © © ljubezen © © © © © © © © © © © © denar © © © © © © © © © © © © zdravje - _ © © © © © ■ © © © © © © 14. decembra iS ČETRTEK, 14. DECEMBRA SLOVENIJA 1 10.05 Tillove dogodivščine 10.25 Batman, 10/32 10.50 Starodavni vojščaki, 4/13 11.15 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Oči kritike 15.30 Skalagrig, ang. drama 17.00 TV dnevniki 17.10 ŽIV ŽAV 18.00 Samo za šalo, 1/7 18.30 Umetnost in civilizacija 18.45 Kolo sreče, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Moja najljubša teta, 2/3 20.40 Mož, ki je sanjal zvezde, 5/6 21.10 Tednik 21.55 Nikar, oddaja o prometu 22.10 TV dnevnik 3 22.30 Žarišče 22.50 Poslovna borza 23.00 SOVA: sledi Alfred Hitchcock vam predstavlja, 21722 23.30 Načelnik Scali, 14/21 SLOVENIJA 2 16.10 Detektiva, 6/6 16.40 SOVA, ponovitev sledi Noro zaljubljena, 12/22 17.10 Načelnik Scali, 13/21 18.00 Regionalni program 18.45 Znanje za znanje 19.15 TOKTOK 20.05 Moški, ženske 21.05 Umetniški večer: življenje na obroke, portret Igorja Torkarja 22.15 Podoba podobe 23.00 Rorile, ital. film VTV 09.15 Testni signal 09.30 NAJ SPOT, ponovitev 10.30 TROPSKA VROČICA III, ponovitev 8. dela 12.00 Videostrani 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RAČUNALNIŠKA KRONIKA, 13.del 19.30 IV IZLOŽBA 20.00 EPP 20.10 DIVJE PALME, 6., zadnji del del ameriške nadaljevanke 20.55 VABIMO KOGLEDU 21.00 ČLOVEK IZ VESOUA, pogovor v studiu 21.45 Celovečerni film : POUČI J SKA ZGODBA 2 23.15 REGIONALNE NOVICE 23.20 HOROSKOP 23.25 TV IZLOŽBA 23.30 Videostrani do 24.00 ^ REGIONALNI STUDIO ^ Vaša televizija - kanal 52 VtlfHJE, Stanislava 2 tel: 063/854 405. toc 063/854 268 K_£_;_- PETEK, 15. DECEMBRA SLOVENIJA 1 10.00 V zasneženi deželi, 2. oddaja 10.15 Otroci širnega sveta, 11/26 10.40 Roka ročka 11.40 Pande - velikani, ki vznemirjajo, poljudznan.oddaja 12.35 Znanje za znanje, učite se z nami 13.00 Poročila 16.15 Kam vodijo naše stezice 17.00 IVdnevniki 17.10 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 17.25 Heathcliff 18.00 Samo za šalo, 2/7 18.30 Umetnost in civilizacija 18.45 Hugo - tv igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Poglej In zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.40 SOVA: sledi Frasier, 15/22 23.05 Načelnik Scali, 15/21 23.55 Človek v morju, franc. film SL0VENDA2 12.15 Forum 12.30 Učitelj, 11/24 13.20 Omizje 15.20 Osmi dan 16.10 Samo za šalo, 1/7 16.40 SOVA, ponovitev sledi Alfred Hitchcock vam pre stavlja, 21/22 17.10 Načelnik Scali, 14/21 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Svetovni poslovni utrip 19.15 Planet šport 20.05 Smrt Jugoslavije, 3/5 20.55 Stanley in ženske, 2/4 21.45 Obiski 22.45 Aida - opera VTV 08.45 Testni signžl 09.00 DOBRO JUTRO 09.30 DIVJE PALME, pon. 10.15 ČLOVEK IZ VESOUA, pon. 11.00 Ponovitev filma 12.30 Videostrani 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM, Računalniška kronika, 14. del 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 VABIMO KOGLEDU in EPP 20.05 ŽIVETI DANES - Išče se bog, dok. oddaja 20.30 AVTODROM 21.30 REGIONALNE NOVICE 21.35 HOROSKOP 21.40 TV IZLOŽBA 21.45 Videostrani do 24.00 SOBOTA, 16. DECEMBRA SLOVENIJA 1 08.40 Radovedni Taček 08.55 Učimo se ročnih spretnosti 09.20 Pod klobukom 10.10 Oglejmo sil, 9/12 10.35 TOKTOK 11.20 Zgodbe iz školjke 11.50 Plešasti duh, danski film 13.00 Poročila 13.05 Moški, ženske 14.20 Malo angleščine, prosim 14.35 Tednik 15.20 Poglej in zadeni 17.00 TV dnevniki 17.10 Slončkovo rojstvo, dokum. oddaja 18.00 Pajčevine življenja, 1/2 18.50 Hugo - tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2 19.50 Utrip 20.10 Teater paradižnik 21.15 Skrivnostni svet Arthurja Clarka, 8J13 21.40 Za tv kamero 21.55 Ozare 22.10 TV dnevnik 3 22.20 Šport 22.35 Grace na udaru, 15/26 23.00 Sosed, avstrijski film SLOVENIJA 2 10.00 Koncert kvarteta Came-rata Slovenica 10.30 Moja najljubša.teta, 2/3 11.00 Turistična oddaja 11.25 SPv alp. smuč., smuk (Ž) 12.30 Samo za šalo, 2/7 13.00 SOVA, pon. sledi Frasier, 15/22 13.30 Načelnik Scali, 15/21 14.20 Videošpon 16.55 Športna sobota sledi Rogaška Slatina: DP v košarki (M): ROGAŠKA DO-NAT MG - IDRIJA, prenos 18.30 Alpe-Donava-Jadran 19.05 Karaoke 20.10 Na poti k sončku, posnetek prireditve iz Cankarjevega doma 21.40 V Vatikanu s Petrom Ustinovom, 3/6 22.30 Trend, oddaja o modi 23.30 Sobotna noč sledi Novice iz sveta razvedrila sledi Mariah Carey sledi Angleška glasbena lestvic VTV 09.00 Testni signal "" 09.30 Otroški Miš Maš, pon. 10.30 ŽIVETI DANES, pon. 10.55 AVTODROM, pon. 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program: RAČUNALNIŠKA KRONIKA, 15. del 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 VABIMO KOGLEDU in EPP 20.05 435. VTV MAGAZIN 20.35 MARJANCA V RADENCIH 21.55 SIRENE, 7. del 22.00 HOROSKOP 22.05 TV IZLOŽBA 22.10 Videostrani do 24.00 NEDELJA, 17. DECEMBRA SLOVENIJA 1 08.35 ŽIV ŽAV 09.20 Čebelica Maja 09.45 Samo za punce, 9/13 10.15 Slončkovo rojstvo, dokum. oddaja 11.05 Grace na udaru 11.30 Obzorja duha 12.00 Opazujmo naravo, 7/12 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Karaoke 14.10 Policisti s srcem 14.55 Notredamskl zvonar, franc. film 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 18.50 Hugo - tv igrica 19.05 Risanka 19.20 Loto 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Nedeljskih 60 21.15 Antologija skupine The beatles, 4/6 22.20 TV dnevnik 3 22.35 SOVA: sledi Spletke, 2/4 sledi Načelnik Scali, 16/21 SLOVENIJA 2 08.30 Planet šport 09.15 V vrtincu 09.25 SP v alp.smuč. SL (Ž), 1. tek 10.15 SPv alp.smuč. vsl (M), 1. tek 10.45 Stanley in ženske, 2/4 11.40 Teater paradižnik 12.10 SP v alp.smuč. SL (Ž), 2. tek 12.55 SPv alp.smuč. VSL (M), 2. tek 17.00 Športna nedelja sledi Košarka: NBA 18.00 Predbožični koncert simfonikov RTV Slovenija, prenos iz Cankarjevega doma 20.10 Biblija 20.40 apartma, amer. film 22.40 Športni pregled 23.00 Billy, kako vam Je uspelo, dokum. film VTV 08.00 Videostrani 08.15 SALTY, am. serija a 08.45 OTROŠKI MIŠ MAŠ, pon. 09.45 434. VTV MAGAZIN, pon. 10.15 ŠPORTNI TOREK, pon. 10.40 EPP 10.45 435. VTV MAGAZIN, pon. 11.15 SKRBIMO ZA ZDRAVJE, pon. 12.15 MARJANCA V RADENCIH, pon. 13.35 Videostrani 15.00 AVTODROM, pon. 16.00 ČLOVEK IZ VESOUA, pon. pogovora 16.45 NAJ SPOT, pon. 17.45 Policijska zgodba 2, pon. filma 19.15 HOROSKOP 19.20 Videostrani do 24.00 PONEDELJEK, 18. DECEMBRA SLOVENIJA 10.00 Malo angleščine prosim 10.15 Pritlikavčki, 3/12 10.40 Pepelka na obisku, glasbena pravljica 11.10 Svetovni poslovni utrip 11.35 Izobraževalna - dopolnilo 12.00 Trend-moda 13.00 Poročila 13.05 Športni pregled 14.40 Umetniški večer 15.50 Obzorja duha 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.25 Oglejmo si, 10/12 18.05 Simpsonovi, 11/48 18.30 Umetnost in civilizacija 18.45 ABC-ITD., tv igrica 19.10 Risanka 19.18 Žrebanje3x3 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Celia, 6/6 21.10 Informativna oddaja 22.05 TV dnevnik 3 22.25 Žarišče 22.45 SOVA sledi Fina gospa, 7/10 sledi Načelnik Scali, 17/21 SLOVENIJA 2 14.50 15.05 15.20 16.20 17.10 sledi 18.00 bor 18.40 19.00 20.05 20.55 kanad. 22.35 23.35 VTV Utrip Zrcalo tedna Nedeljskih 60 Policisti s srcem, 6/26 SOVA, ponovitev Načelnik Scali, 16/21 Regionalni studio Mari- TV avtomagazin Sedma steza Pro et contra Zakonska postelja, drama Studio city Brane Rončel izza odra 08.45 Testni signal 09.00 DOBRO JUTRO 09.30 435. VTV MAGAZIN, pon. 12.00 Videostrani 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 VABIMO KOGLEDU in EPP 20.05 DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK, kontaktna oddaja; gost: Dr. MARJAŽ KMECL 21.05 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO, 21.35 REGIONALNE NOVICE 21.40 HOROSKOP 21.45 TV IZLOŽBA 21.5o Videostrani do 24.00 TOREK, DECEMBRA SLOVENIJA 1 09.55 Drejček in trije mar-sovčki, 2/10 10.15 Zlati čeveljčki 10.40 Apartma, amer. film 12.40 TV avtomagazin 13.00 Poročila 13.05 Sedma steza 14.05 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevniki 17.10 Samo za punce, 10/13 17.40 Prozorni prijatelj, Ital. film 18.00 Samo za šalo, 3/7 18.30 Umetnost in civilizacija 18.45 Kolo sreče, tv igrica 19.10 Otrokom za praznike 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Učitelj, 12/24 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.40 Poslovna borza 22.50 SOVA: sledi Ko se srca vnamejo, ■ 11/20 sledi Načelnik Scali, 18^21 SLOVENIJA 2 09.55 SPv alp.smuč. SL (M), ltek 12.55 SPv alp.smuč. SL (M), 2. tek 15.00 Malo angleščine prosim 15.15 Studio city 16.15 Simpsonovi, 11/48 16.40 SOVA, ponovitev sledi Fina gospa, 7/10 17.10 NačelnikScaii, 17/21 18.00 Regionalni program 18.45 Iz življenja za življenje 19.15 Videošpon 20.05 Gore in ljudje 20.45 Roka ročka 21.45 Somrak stoletja Zarota, slovenski film VTV 09.00 Testni signal 09.30 DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK, pon. pogovora z dr. Matjažem Kmeclom 10.30 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO, ponovitev 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 VEBIMO KOGLEDU in EPP 20.05 436. VTV MAGAZIN 20.30 ŠPORTNI TOREK 20.55 ŠPORTNI GOST 21.20 HOROSKOP 21.25 TV IZLOŽBA 21.30 Videostrani do 24.00 SREDA, 20. DECEMBRA SLOVENIJA 1 09.50 Pasje mesto, 2/23 10.50 Smrt Jugoslavije, c 11.40 Iz življenja za življenje 12.05 Skrivnostni svet/ Clarka, JV13 12.30 Alpe-Donava-Ji 13.00 Poročila 15.20 Biblija 15.50 Obiski o H 17.00 IV dnevniki 17.10 Male sive celice, l< 18.00 Samo za šalo, AH 18.30 Umetnost in civilizacija 18.45 Kolo sreča, tv Igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme .;/ 20.05 Forum 20.25 BoemskoHvtJenje.tiu-. sko-franc. film 22.10 IV dnevnik?. - ; 22.30 Žarišče " "-^H 22.50 SOVA: sledi Noro zaljubljena, 13/22 . sledi Načelnik Scali. 19C1 1 00.10 Alica, evrop.kulunagaan SLOVENIJA 2 11.25 SP v alp.smuč.! (Ž), prenos £ M 14.55 Zgodbe iz školjke 15.20 Celia, 6*6 " f3» 16.20 Samo za šalo, 3/7 j 16.45 SOVA, pon. J sledi Kose srca vnamejo,' ■ 11/20 17.10 Načelnik Scali, 18/21'" 18.00 RPL studio Luvvigana 18.45 Starodavni vojščaki, 5/13 19.15 V vrtincu .'. J \ 20.05 Košarka; evropski pokal: ZRINJEVEC:SMELT OLIMPIJA, posnetek Iz Zagreba § 21.45 SPv alp. smuč. SVSL (Ž),posnetek *: , 22.30 Omizje VTV 08.45 Testni signal . 09.00 DOBRO JUTRO, kontaktna informativna oddaja 09.30 434. VTV magazin, pon 09.55 ŠPORTNI TOREK, pon. 10.20 ŠPORTNI GOST, pon. , 1 12.00 Videostrani 19.00-REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKE ifHj 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 VABIMO KOGLEDU in : EPP 20.05 VIDEO TOP, kontaktna oddaja, gostje DAJ.. In SENDI 21.05 TROPSKA VROČICA ' . III, am. nanizanka, 9. del 21.55 REGIONALNE NOVICE 22.00 HOROSKOP 22.05 TV IZLOŽBA . H 22.13 Videostrani do 24.00' Sobota, 16. decembra TVSl 11.50 PLEŠASTI DUH, dan-ski film, 1992 Režija: Brita Wielopolska Igrajo: Benjamin Rothen-borg Vibe, Jannie Faurschou Ko se pomlad prevesi v poletje, ob kresu, se lahko dogajajo tudi neverjetne reči in natančno take se zgodijo enajsletnemu Jasperju tiste dni, ko se poletje že napoveduje in bo Jasperju, dobrosrčnemu fantu, odprlo vrata v področje neznanega. Vtem času na Danskem ljudje kurijo kresove, da bi pregnali zle duhove zime. V tistih dneh je umrl tudi Jaspeijev prijatelj Aron, stari ribiški posebnež, ki je Jasperju zapustil. svojega mačka... TVSl 20.10 TEATER PARADIŽNIK, 1 del THE HAMMERS Tudi v novi sezoni ne gre vse normalno. Že na začetku je Huben zgrožen. Med tem ko njegovi delavci jamrajo v garderobi se on ukvarja s preživetjem gledališča. Zbolel je glavni igralec za skeč, nimajo glasbenega gosta in še scenskih delavcev ni od nikoder. Vse se lepo uredi. Plesalke se preoblečejo v njihove delovne obleke in poskrbijo za sceno, Edwin se prijavi za vlogo manjkajočega igralca, glasbeni gost pa... 22.55 SOSED, avstrijski film,1992 Režija: Goetz Spielmann Igrajo: Rudolf Wessely, Dana Vavrova, Hana Cai-ner Film je postavljen v staro, zanemarjeno dunajsko četn, med propadajoče hiše v bližini proge, kjer ljudje živijo svoj enolični vsakdan, brez posebnih pretresov in razburjenj. Drug drugega dobro poznajo, navajeni so svojega okolja, v katerem ni posebnih medsosedskih odnosov. Med njimi je Rudolf, upokojenec, ki ima izposojevalnico pogrošne literature, v katero rade prihajajo njegove sosede. Ne nazadnje tudi zato, da z njim malo poklepetajo. Ko umre os mljena starka za katero je skrbel Rudolf, se v prazno sta-' -novanje naseli njen sin,' ki se . dotelj nikoli.niprikazal. S.seboj pripelje mlado ženo z majhno hčerko... Nedelja, 17. decembra TVSl 14.55 NOTREDAMSKI ZVONAR, franc. film, 1956 Režija: Jean Delannoy Igrajo: Gina Lolobrigida, Anthony Quinn, Jean Da-net V Parizu se praznuje dan norcev. Medtem ko v notranjosti katedrale poteka predstava, se na trgu pred cerkvijo zbirajo množice, ki občudujejo ples prelepe ciganke Esme-ralde. S svojimi čari osvoji moški svet, pritegne dvomljive poglede alkimista Frolloja, ' krjo obenem žeji in ljubosumno sovraži. Esmeraldo zapelje plemič Phoebus, ker pa Frollo izve za zmenek, se ljubimec zgrudi zastrupljen, Esmeraldo pa obsodijo za čarovnico. Rešijo grdi in pohabljeni Qua-simodo, notredamski zvonar in kralj norcev. Zapre Jo v stolp in zdaj mora Esmeralda samevati v njegovi dmžbi... TVS2 20.40 APARTMA, amer. film,1960 Režija: BillyWilder Igrajo: Jack Lemmon, Shirley McLaine, Fred McMurry V velikem poslovnem središču vNewYorku uživa nepomembni, samski uslužbenec C. C. Baxter sloves dobrega in prijaznega fanta. Rad je pripravljen pomagati, celo tedaj, kadar je treba posoditi svoje stanovanje, da lahko bolj vplivni kolegi pripeljejo vanj ljubice, za protiuslugo pa mu obljubljajo dobro besedo pri šefu. Baxterupa, da bo na ta način dosegel napredovanje, kipa ga noče in noče biti... Ponedeljek, 18. decembra TVS2 20.55 ZAKONSKA POSTELJA, kanad. drama Režija: Martin Lavut Igrajo: Linda Griffiths, Layne Coleman, Vivian Reiss Anne je na videzobičajna ženska, kot jo lahko srečaš na vsakem koraku, v resnici pa je izjemno bistra, občutljiva in • precej nesrečna. V tretje je ■ noseča, rada ima domače J • jr« ognjišče, a kaj, ko jI manjka eden od pomembnih vogalov: njen mož Ross Je ugotovil, da potrebuje več osebne svobode, zato se Je nastani/ v 'komuni", med ljudmi, ki naj bi mu pomagali najti samega sebe. V tednu pred božičem premišlja Anne o srečnejših časih. Prijateljica Bonnie, poslovna ženska, Ji svetuje, naj se spet vrne k znanstvenim raziskavam, Margaret ji ponuja drugega moškega, mati pa ji predlaga, naj gre z njo na eksotično potovanje... zj 14kdecembra 1995 Preiskovalni sodnik, ki je osumljena zaslišal, je zoper I.K. odredil pripor. Promet terjal novo žrtev V nedeljo, 10. decembra, je cesta spet pobrala svoj davek. Huda prometna nesreča se je pripetila ob 7.25 na regionalni cesti Solčava -Luče v kraju Igla. Iz smeri Solčave proti Lučam je vozil tovorni avto 32-letni Danijel M. iz Proda pri Gornjem Gradu. Ko je pripeljal do zoženega dela vozišča, je iz neznanega vzroka zapeljal desno čez pločnik, trčil v železno ograjo in jo podrl. Od ograje je vozilo odbilo v strugo reke Savinje, kjer seje prevrnilo na levi bok. Voznik Danijel M. je na kraju nezgode umrl. samo na Zavijanje gasilskih siren Tudi teden, ki je za nami, za gasilce GZ Velenje ni minil povsem mirno. Intervenirali so dvakrat Prvič so bili alarmirani v nedeljo, ko je ob 15.33 zagorelo v kleti bloka na Kernikovi 17 v Velenju. Gasilci PGD Velerje so požar hitro ukrotili. V ponedeljek ob 13.15 pa je zagorela peč za sušenje jamborjev v podjetju Veplas. Požar so prav tako pogasili gasilci PGD Velenje, nastala škoda pa je bila precejšnja. Gostinstvo, turizem, trgovina d. o.o. Matkov kot Začetek zimskih radosti ŠPORTNO REKREACIJSKI ZAVOD rdeča dvorana V višinah nad Matkovim kotom konec prejšnjega tedna snežna odeja sicer še ni bila pretirano debela, vseeno pa so na smučiščih ob Ložekarjevi domačiji zimske radosti že uživali številni smučarji. Sneženje v zadnjih dneh je seveda odejo odebelilo in za prihodnje dni bosta ob smučiščih skoraj gotovo urejeni tudi smučarski skakalnici, zanesljivo po nadmorski višini "najvišji" v Sloveniji. sobota, 23.12. ob 20. uri v RDEČI DVORANI Preko 20 glasbenih in baletnih ansamblov, pevcev ter zborov iz Nemčije, Avstrije, Paragvaja, Hrvaške in Slovenije. Nastopajo: - Claudio Escobar - Corado in Brendi - Ivo Robič - Edvin Fliser - Fred Haid - Franc Kompare ■ Claudia - Prerod ■ Jess Robin - Manja Šalamon ■ Beautifull Music Orchestra - Moni - Kaiser Valdecho - Tina Trnjar - Irmtraude & Roman - Maja Pur - Black & White - Karmen Plazar - Alfi Nipič - Gimnazijski pevski zbor Velenje • Simona Weiss - Operni balet Maribor Zapleti ob imenovanju ravnateljice VVZ Šoštanj ti X & K % & % X. K * tz K K * a K K K X K X >» % ti & K K * V & Ignorirali ustanovitelja da so obstojali vsi pogoji za imenovanje ravnateljice. Svetniki so se spraševali tudi, kdo je sprejel sklep o objavi razpisa. Če gaje sprejel svet VVZ, potem predlagajo, da se ponovi postopek izbire med kandidati, če pa svet VVZ takšnega sklepa ni sprejel, potem predlagajo, da se razpis ponovi v celoti. Svet občine Šoštanj meni, da bi se moral čim prej ponovno sestati svet VVZ v sedanji sestavi in sprožiti potrebne postopke za odpravo pomanjkljivosti, ki so bili ugotovoljeni v aktih: Zaradi nepravilnosti, ki so v postopku razpisa in imenovanja v.d. ravnateljice nastali, pa so svetniki ostro kritizarili dosedanjo ravnateljico VVZ Šoštanj. . . i . 7 i ', „ . , ■ mkp Precejšnje pozornosti svetnikov občine Šoštanj je bilo na zadnji seji deležno imenovanje v. d. ravnateljice Vzgojno- varstvenega zavoda Šoštanj. Pri odločanju o tem, kdo naj bi to bil, so povsem zaobšli ustanovitelja, občino Šoštanj. S tem so kršili tako Statut VVZ kot Zakon o zavodih. VVZ Šoštanj je objavil razpis za novega ravnatelja vrtcev, ni pa o tem obvestil ustanovitelja, ki daje soglasje k imenovanju. Po mnenju sveta občine Šoštanj pa je v zvezi z razpisom prišlo še do drugih pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti. Na razpis so se namreč prijavile tri kandidatke, vse tri so izpolnjevale pogoje razpisa in svet bi se moral odločiti in izbrati za ravnateljico eno od njih. Svet pa je odločil, da imenuje vršilko.delžnosti, kljub temu Program za vse generacije. To bo nepozaben predbožični družinski večer. Uživali boste v glasbi, plesu in humorju ter skupaj z nastopajočimi ob lučki zapeli božično pesm. Vstopnice po 400 SIT v predprodaji: restavracija Klub, bistro Arkada, Nama Beli cvet in ■ v ■ Rdeča dvorana.-. — Zlatka in Jože Podmiljšak, lastnika Renaultovega servisa v Levcu prodajata avtomobile že od leta 1989. Preko pet tisoč (novih in rabljenih vozil) se jih je že odpeljalo iz njune prodajalne, večina jih ostaja zvestih avtomobilom te znamke in jih seveda tudi servisira v servisu v Levcu. Na Miklavža pred petimi leti sta Podmiljščakova predala namenu nov sodobno razstavno prodajni avtosalon in servis v Levcu, letos prav tako na Miklavža pa še svojo drugo koncesijo v Pepelovi hiši v središču Mozirja. S tem sta priljubljene francoske Renaulte približala tudi krajanom Gornje Savinjske doline. Upata, tako je v otvoritvenem govoru poudarila direktorica RSL Zlatka Podmiljščak, da bo vsak tretji voznik Gornje Savinjske doline vozil avto Renault. Otvoritev RSL so prebivalci Gornje savinjske doline z navdušenjem pozdravili in se tudi v velikem številu zbrali na slavnostni slovesnosti. Slavnostni govornik je bil mozirski župan Jakob Presečnik, ki je v nagovoru lastnikoma med drugim dejal: "Za vašo dejavnost ste si z dogovorom z lastnikom izbrali objekte, ki že od nekdaj služijo temu namenu. Zato je izbira Pepelove hiše v Mozirju po mojem prepričanju zelo dobra poteza, saj je priznana daleč naokoli." Slovesnosti se je udeležil tudi direktor Prodaje Revoza iz Novega mesta Ivo Ban, ki je pozdravil odločitev zakoncev Podmiljšak, predstavil mnoge prednosti vozil Renault, katerih prodaja bo v letošnjem letu zavzemala že četrino celotne slovenske maloprodaje. V novem RSL v Mozirju lahku kupite v tem mesecu še pod posebej ugodnimi pogoji vozila celotnega programa Renault, nudijo pa tudi avtomehanične storitve in prodajajo barve Standox-Herberts. Obiščete jih lahko od ponedeljka do petka vsak dan med 8. in 16. uro. Gorenje - Dobova 30:20 (16:10) ■■laaiiatiiiiaiiiiiiina Kovinotehna Savinjska Polzela: Iskra Litus Litina 97:61(52:22) aaBSBassBaaBaaaaaaeB Končno dobra igra Košarkarji Kovinotehne Savinjska Polzela so v 13. kolu A1 slov enske košarkarske lige doma gostili ekipo Iskre Litus iz Litije in jo visoko premagali z rezultatom 97:61. Polzelani so bili ves čas srečaj boljši in zasluženo zmagali s kar 36 točk razlike, kar je v tem del prvenstva največja zmaga Polzelanov. Koše za Kovinotehno Savinjsko Polzela so dosegli: Zaletel 14, Kobal 8, Stavrov 12, Petranovič 25, Rituper 6, Jagodnik 14, Tiller 14 in Cize! 4. Srečanje si je kljub slabemu vremenu prišlo ogledat kakih 700 gls alcev. Na prvenstveni lestvici so Polzelani na četnem mestu, v sobo pa bodo gostovali pri Litostroju v Ljubljani. ■-er Odbojka ■ a a • a a Poraz v derbiju V tekmi za drugo mesto so po pe.tih nizih izgubili z ravenski .Fužinarjem z 2:3 (-13, 11,11, -10, -7). Povedli so gostje z 1:0, gostitelj dobili dva niza zapored, po vodstvu z 2:1 pa povsem popustili. Slabo sprejemali, predvsem pa izredno slabo servirali, saj so v četrtem n do 5:5 zgrešili petkrat, do konca pa še osemkrat. Ostali so torej na tretjem mestu, v naslednjem krogu pa bodo gostovali v Piranu pri ekipi Simonov zaliv, ki prepričljivo vodi na lestvici. ji Mali nogomet - Rdeča dvorana Velenje »(■atiaaaiaaiaaaaaansaiaiaai Mednarodni furnir Od petka (od 17. ure dalje) do nedelje bo v Rdeči dvorani mednarodni turnir v malem nogometu, na katerem bodo sodelovali klubi iz Slovenije in Hrvaške. Klubi bodo razdeljeni v skupine po tri, zmagovalci skupin pa bodo v nedeljo razigravali za končnega zmagovalca. Kakovost turnirja potrjujejo dosedanji zmagovalci, med katerimi velja omeniti ekipe Vuko iz Ljubljane, Talci iz Maribora, Klateži iz Celja, Vero iz Zagreba, Zlata ladja iz Splita, Siofok iz Madžarske in Lent bar iz Maribora. Hkrati z glavnim turnirjem bo tudi turnir veteranov nad 35 let. ••v ' •":, ■ ••■'••t •Ljubitelje malega nogometa obveščamo, da si lahko rezervirajo termine v Rdeči dvorani za čas od 25. do 29.12.95. Rezervacije sprejemamo samo s predplačilom do vključno 21.12.95 -cena 3.500,00 SIT na uro. Vljudno vabljeni! ŠRZ RDEČA DVORANA Zlatki in Jožetu Podmiljšak je čestital predstavnik Renault a iz Francije. iiaši zmagi dosegel kar 16 zadetkov. Od takrat naprej smo stalno izgubljali. Menim, daje letos med njimi in nami vendarle takšna kakovostna razlika, da bi vendarle morali zmagati. Žal smo začeli zelo slabo, domači so visoko povedli, moji igralci pa se nikakor niso mogli ujeti. Nato so le zaigrali kot je treba in z delnim izidom 9:0 povedli s 16:13. Vodili smo tudi 18:15, imeli še dva nasprotna napada, vendar jih igralci niso u-spešno končali. Pet minut pred koncem smo še vedno vodili z 19:17, takrat sta svoje storila tudi sodnika Kalin in Kodrič, ki sta nam s piskanjem prekrškov v napadu odvzemala žogo, za name- ček sta nam izključila še dva igralca in 6 sekund pred koncem so domači izsilili sedemmetrovko in izenačili. Ta točka nam vseeno veliko pomeni, saj je imel Fructal doslej zelo težak razpored, konec koncev je doma premagal že Slovana, izgubil pa le s Pivovarno Laško in s Kodeljevim, ostale tekme pa je igral v gosteh," je ocenil srečanje trener Bojan Požun. GORENJE: Anžič, Čater 2, Krejan, Ojsteršek 2, Plaskan 4, Khimtchenko 2, Ilič 4,.German 1, Tome, Semerdijev 4, Lapajne, Cvetko 2. ■ vos Gorenje B aiaaaaaa V dveh tekmah le točka Rokometaši B ekipe Gorenja so tekmo 9. kroga v drugi državni ligi odigrali prejšnjo sredo, ko so v Rdeči dvorani gostili Sevnico. Zmaga se je ves čas srečanja nasmihala enemu ali drugemu nasprotniku, na koncu pa sta se ekipi razšli z neodločenim izidom 26:26. Zadetke za Gorenje so dosegli: Beno Oštir 11, Gavriloski in Sovič po 4, Rožič 3 ter Tamše in Fricelj po 2. V 10. krogu so Gorenjčani gostovali pri vodilni ekipi Papir v Radečah in visoko izgubili. Domači so bili boljši z 31:23 (17:10) in so se še utrdili na prvem mestu z 18 točkami, Velenjčani pa so 12 točkami na petem mestu. RENAULT SERVIS LEVEČ Leveč 54, 63301 Petrovče Prodaja vozil Tel. 063/ 452-515 Moralo je biti dovoli Rokometaši velenjskega Go- omeniti krožnega igralca Cvetka Rokometaši velenjskega Gorenja so sinoči v Dobovi odigrali povratno tekmo osmine finala slovenskega pokala. Imeli so kar dest zadetkov prednosti s prve tekme v sredo prejšnji teden v Velenju in gotovo je bila ta razlika dovolj za uvrstitev v četrt-flnale. Žal bomo lahko rezultat objavili šele v naslednji številki. Na prvi tekmi so Gorenjčani igrali sijajno vseh 60 minut in to je bila njihova najboljša igra v zadnjem času. Ob tako visoki zmagi si zaslužijo pohvalo seveda vsi igralci, vseeno pa je treba posebej Fructal - Gorenje 21: omeniti krožnega igralca Cvetka, ki je bil z osmimi zadetki najboljši domači strelec, mladinskega reprezentanta Germana, ki je z dobro igro in šestimi zadetki na najboljši način dokazal, da je uspešno pozdravil poškodbo. Strelsko so se izkazali še Ilič (6), Ojsteršek (4), po trikrat pa sta zadela Plaskan in Semerdijev. Zanimivo, tudi pri gostih je bil najuspešnejši strelec njihov krožni napadalec Stojakovič, kie je dosegel prav toliko zadetkov kot Cvetko. 21(13:11) Z zadnjim samo Po zelo dobri igri v pokalni tekmi je trener Bojan Požun napovedoval zmago tudi v 9. prvenstvenem krogu v Ajdovščini, a velenjski rokometaši niso o-pravičili vloge favorita. Ajdovci so bili v prvem polčasu precej boljši in celo vodili s petimi zadetki razlike, v nadaljevanju so gostje zaigrali precej bolje, kar pa vseeno ni bilo dovolj za popoln uspeh. Kljub izgubi točke so zadržali drugo mesto z 12 točkami, kolikor jih ima tudi tretje Kodeljevo. V vodstvu je še naprej Pivovarna Laško brez izgubljene točke (18), na dnu pa sta Akripol in Fructal s po štirimi točkami. "Ajdovci so za nas v svoji dvorani vedno neugoden nasprotnik, saj tam nismo zmagali že kakšnih deset let. Kot zanimivost naj povem, da smo jih" premagali nazadnje tedaj, ko je za nas še igral Iztok Puc in ob Košarka s ■ s « » a Hud poraz Elektre Košarkarji Elektre so na gostovanju pri moštvu Ekipa Janče v Zgornjem Kašlju visoko izgubili. Gostitelji so jih nadigrali in zmagali s 85:59 (47:30). S tem porazom si igralci Elektre delijo sedmo mesto ana lestvici. V soboto bodo v novi športni dvorani v Šoštanju gostili ekipo Bistrice. Srečanje bodo začeli ob 18.uri. Pohitite v RSL in njihovo novo prodajalno v Mozirju. V tem mesecu so nakupni pogoji še posebej ugodni! .' \ signal 1ztoh sestavin: svehostne, barvne in sinhronirnih impulzov, sestavni del tv signala PRIHOD V PROSTOR vrsta sin-tctčne talne obloge dekleva IGOR-peter pavel •na zdravje', po skandinavsko stik roke s trupom ŽMNO ZDRAVNIK kamenčki V ušesu TRNUUE" mesto v severni itauj! NOSILNI SIEBERV huda jeza, bes drago erman slovesna oprava himalaj. država teza embalaže MOLEKULE prebivalec _A2M_ črnomor letovišče živalska mJm obtoona, žival slikar akvarelov del prebavnega trakta staro ime mesta talunn kraj na kočevskem TAUSOVA ORANŽADA ŠOP SPLETENIH LAS nada CERKOVNIK zem. ožina na mala« bog smrti vinduski mitologiji krilo ant. rimske konjenice kraj in rt naseveru otoka paga država v j.afriki karel vanek okrašena indijanska pipa, pipa miru mm POLAGALEC TAPET protest, ugo-va/uanje DRŽAVA NA BLIŽNJEM VZHODU ;,(BAGDAD) špansko žen. ime (popularna popevka) krvno mez-govninotr organ pri človeku SfcjHKŠ SRPRTINIIIKHEAIJIJA Streljanje Olimpija in Mrož za prvo mesto V 6. krogu I. državne strelske lige pištoljarjev so strelci Mroža dobili srečanje s strelci Dušana Poženela iz Rečice pri Laškem s 1682 :1658. Za Velenje so nastreljali: Veternik 575, Šterman 555, Klančnik 552 kroga. Pri domačinih je bil najboljši Peter Tkalec s 562 krogi. Kot kandidat za 1. mesto je tako izpadla strelska družina Dušana Poženela, ostale so še Olimpija in Mrož Velenje. Vsakoletnega strelskega tekmovanja za pokal Evrospekter v Ljubljani sta se udeležila tudi velenjska pištoljaija Veternik in Šterman. Simonu Veterniku je pripado 3. mesto s 564 krogi, zmagal je Robi Kranjc Olimpija s 570 krogi, drugi pa je bil Peter Tkalec Rečica - 564 krogov. Šterman je nastreljal 550 krogov. Društvo invalidov je izvedlo drugi del Občinskega strelskega tekmovanja z zračno puško. V moški konkurenci je zmagal Franjo Žučko s 693, 2. Tone Tratnik 626, 3. Mirko Junačko 609, 4. Milan Burger, 5. Jože Orlačnik. V ženski konkurenci je 1. mesto osvojila Kristina Jehart pred Faniko Razbornik in Ane Mari Melanšek. UFŽ Namizni tenis • •■■•(•■lili Z nekaterih šol ni bilo tekmovalcev Športna zveza Velenje je v Rdeči dvorani organizirala Občinsko prvenstvo v namiznem tenisu za učence osnovnih šol - ŠŠD. Tekmovanja se žal niso udeležili učenci z vseh šol, kar bo otežilo prireditelju izbor, kdo naj bi predstavljal občino Velenje na Regijskem in Republiškem turnirju. Kljub temu se je na tekmovanju zbralo več kot 90 udeležencev. Absolutna prvakinja je Karmen Steblovnik - Livada, prvak pa Damijan Vodušek - Gustav Šilih. Ekipni prvaki so učenci OŠ Gustava Šiliha v postavi: Vodušek, Sever, Tratnik. Pri učenkah pa OŠ Livada v postavi: Steblovnik, Klemenčič, Sluga in Širca. Za to šolsko leto bo Državno prvenstvo ŠŠD 18. 4.1996 v Velenju. Mladinska ekipa ERE seje odzvala vabilu, da tekmujejo na 3. Me-morialnem turnirju Antona - Tove Stipančiča v Zagrebu. V izredni konkurenci igralcev šestih držav se je Urošu Slatinšku uspelo uvrstiti med osem najboljših, Bogdanu Simončiču pa med šestnajsterico. Oba igralca sta izgubila s Hrvaškima reprezentantoma Ivanekom ter Rakvi-nom. NTK Preserje je odlično izvedel Članski TOP 12. Na čelu z Robertom Smrekarjem so na turnirju nastopili vsi najboljši igralci Slovenije in med njimi je Tadej Vodušek s tremi zmagami in štirimi porazi zasedel 10. mesto v 2. skupini, ter si priigral novih 19 točk. ■A.V. skopuh, st1skač spakova-nje, krem-ženje moder nem. skladatelj overner) lovrenc arnič MEFJLNA LESTVICA RIM. BOGINJA JEZE BOMBAŽNO PLATNO ZA PERILO SUMERSKA BOGINJA PLODNOSTI Nagradna križanka TRGOVINE MIKLAVC P FOITOVA 4, TEL.: 063 / 864 - 200 IZŽREBALI BOMO TRI NAGRADE: P Če prenesete s pomočjo številk črke iz križanke v manjši 1. nagrada: nakup v TRGOVINI MIKLAVC v vrednosti f, lik , boste dobili geslo križanke TRGOVINE MIKLAVC. 5.000 SIT | Geslo opremljeno z vašim naslovom, pošljite najkasneje do 2. nagrada : nakup v TRGOVINI MIKLAVC v vrednosti 22. decembra na naslov; NAŠ ČAS d.0.0., Foitova 10,63320 3,000 SIT ; Velenje, s pripisom " NAGRADNA KRIŽANKA TRGO- 3. nagrada : nakup v TRGOVINI MIKLAVC v vrednosti I VINE MIKLAVC " 2.000 SIT posebna, ločena soba za ožjo družbo pupom.za pisanje jordanska kraljica ■ ladko : korošec pisatelj zajc Sabljanje Tekmovali na tujem Sabljači imajo razgiban december, saj skorajda ne mine konec tedna, da ne bi nastopili na domačem ali mednarodnem turnirju. Tako so v nbedeljo v avstrijskem Moedlingu tekmovali na turnirju, ki so se ga udeležili sabljači iz Nemčije, Belgije, Poljske, Bolgarije, Madžarske, Češke, Slovaške, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. V kategoriji, v kateri sta nastopila člana velenjskega kluba Rudolf Cvetko, je bilo 100 sabljačev. Rok Bezlaj je zasedel odlično 19. mesto, z nekaj več športne sreče pa bi lahko bil še boljši, saj je borbo za četrfinale izgubil v podaljšku le za en vbod. Mlajši in manj izkušeni Jure Uranjek je v tej konkurenci osvojil 64. mesto. Med 91 tekmovalkami je Tina Močilnik tekmovanje sklenila v predtekmovanju, bila pa je toe njena prva preizkušnja v tako močni konkurenci. Prav tako v nedeljo je bil vsakoletni božični turnir v italijanskem San Giorgio di Nogaro, na*katerem se med več kot 200 sabljači nastopili tudi Velenjčani. pri starejših dečkih je bil s 6. mestom izvrsten Matej Gorjan, Tine Čas ke bil 21., Žiga Žuber 38. in Tadej Knez 50. Med deklicami je bila Barbara Kapfer odlična enajsta. Po teh uspehih se bodo velenjski sabljači že to nedeljo borili na memorialu Rudolfa Cvetka v Ljubljani. Judo - Uspešni na Nagaoki 95 Na 32. mednarodnem judoističnem turnirju Nagaoka 95 v Ljubljani je v soboto in nedeljo nastopilo 283 tekmovalcev in tekmovalk iz Avstrije, Italije, Švice, Hrvaške in Slovenije, v tej konkurenci pa so se izkazali tudi predstavniki velenjskega kluba. Med dečki do 35 kg je zmagal Uroš Jošt, Boštjan Ogrizek pa je bil peti; do 42 kg je bil Tomaž Vaupotič šesti, do 46 kg pa Branko Matič osmi. Pri mladincih je bil Bojan Andreje tretji, Sebastjan Sevnik peti in Aleš Divjak šesti. Pri članicah je edina predstavnica Velenja Simona Kranjc osvojila drugo mesto in se z lanske tretje letos prebila na stopničko višje. S tem je potrdila dobro formo, saj je to že njena osma letošnja medalja, poleg tega je državna prvakinja pri kadetinjah do 15 let, zelo uspešna pa je tudi v mladinski in članski konkurenci. ■ podzemni žužkojed tone uršič emil nolde tur pesnik (emin) rudolf černič usa. maroga krajvbo-w kotorski reka v mongoliji črtomir anžlovar tekmovali tudi na Češkem Skupina velenjskih plavalcev se je konec preteklega tedna prvič deležila mednarodnega tekmovanja v češkem mestu Zlin. Žal zaradi olezni niso odpotovali na Češko vsi plavalci.' Andraž Valcl, Jure rimožič in Mario Petras so zaradi viroze morali ostati doma. Tek-lovanja, ki je potekalo samo v absolutni konkurenci, v pokritem 50 i azenu, se je udeležilo 230 plavalcev iz Češke, Nemčije, Poljske, ialije in Slovenije. Med našimi plavalci sta bili najuspešnejši Ajda 'alcl in Špela Bukovec. Dosegli sta eno drugo in dve tretji mesti. V domačem bazenu pa so prizadevni člani kluba organizirali 2. kolo tdtekmovanja prvenstva Slovenije za dečke in deklice ter mlajše dečke mlajše deklice. Predtekmovanja seje udeležilo 110 plavalcev Branika i Maribora, Fužinarja z Raven na Koroškem in domačega kluba. Njeni nagi na 50 m prosto in 100 m prsno sta bili zelo prepričljivi. Med dečki tokrat presenetil Domen Velički z zmago na 400 m prosto. Rezultati iz Zlina - Članice -'100 m hrbtno: 2. Ajda Valcl 1:09.62; 00 m hrbtno: 3. Ajda Valcl; 100 m delfin: 4. Špela Bukovec 1:09.50; «0 m delfin: 3. Špela Bukovec;100 m prosto: 5. Ajda Valcl 1:03.35; 00 m prosto: 4. Špela Bukovec 2:18.68; 100 m prsno: 7. Mateja Idovičič 1:22.33; 200 m prsno: 9. Mateja Udovičič 2:58.74; 200 m lešano: 6. Špela Bukovec 2:34.69. Rezultati iz Velenja - Mlajše deklice - 50 m prosto: 1. Nina Kugo-5 34.93, 2. Sanja Kališnik 38.37, 7. Sandra Pandža 46.22; 100 m prs-b: 1. Nina Kugonič 1.45.83, 3. Urška Doki 1:53.25, .4. Sanja Kališnik ;59.68. Mlajši dččki - 50 m prosto: 8. Aljaž Vrabič 38.41, 10. Aljaž Velički 8.51; 100 m prsno: 6. Aljaž Vrabič 1:46.92, 10. Kristijan Vrhnjak .'50.09; štafeta 4 x 50 m delfin: 3. Velenje 3:30.26 (Vrabič, Preradovič, elički in Vrhnjak). Deklice - 400 m prosto: 3. Maja Sovinek 5:44.72, ,TejaTomažič 5:58.74; 200 m hrbtno: 2. maja Sovinek 3:0131,3. Nina ovinek 3:03.08; 200 m mešano: 2. Nina Sovinek 3:04.47, 3. Maja So-inek 3:04.94, 5. Teja Tomažič 3:12.34. Dečki - 400 m prosto: 1. Do-len Velički 5:17.34; 200 m hrbtno: 3. David Danev 2:48.06; 200 m nešano: 4. Domen Velički 2:51.32, 5. David Danev 2:58.60. U Marko Primožič koničasto kladivo: zamun-ske kamne potrošnja količina porabljene snovi avtor križanke r.n0č nik0la tesla VOONE RASTLINE am.režiser (robert) vrsta vrbe BV ESCEVALEC — j. j'' "«, - ^ 14. decembra i GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroki: Mirjan Prisovšek, Volčanski Ruti št 27, Tolmin in Mateja Lednik, Volčanski Ruti št 27, Tolmin; Obnovitev sklenitve zakonske zveze - biserno poroko 60. let sta praznovala zakonca PODLESNIK Marija In Ivan iz Velenja, So-kličeva ul. št. 7. Smrti: Marija Prislan, roj. 1920, Šentjanž št 51; Mihael Klokočovnik, roj. 1912, Arjavasšt 44; Olga Štrakl, roj. 1928, Florjan št 13; Marija Pimat, roj. 1908, Celje, Cesta v Ostrožno št. 43; Franc Plemenitaš, roj. 1926, Tuncovec št 15. Upravna enota Žalec Poroka: Niko Ožir, Dobrič in Jožica Praunseis, Slovenj Gradec Smrti: Terezija Pihler, stara 89 let, upokojenka, Sv. Lovrenc št. 22; Jožefa Dosedla, stara 70 let, dniž. upok., Kasaze št. 87; Silvester Gorišek, star 56 let, Žalec, Ul. bratov Letonja št. 6. "S7V PRAZNIČNEM DECEMBRU NE POZABITE ^ NA NOVO PEDIATRIČNO KLINIKO! T orno ci JO porsEBOiEt^' ^obiioo1 Objav« o prltpavldh prabarlta v ravl|l Otrok In drullna. tSt* u., jMi u.< s>**> i ZELEZNINA DELTA ŠOŠTANJ Kajuhova 12, tel.: 881-049 NOVOLETNA PONUDBA * orodje Black & Decker 25 % ceneje * neverjetne cene nemške sanitarne keramike: - bldeji, školjke, kotlički 2.980 SIT/kom - umivalniki, tuši 4.980 SIT/kom - kopalniške police 980 SITAom * sekire od 600 do 1000 g že od 538 SIT * seti za beljenje že od 927 SIT * set čopičev že od 808 SIT * električni razdelilec trojni 381 SIT * velika izbira novoletnih jelk in okraskov TRGOVINA in BISTRO KOŠARICA Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici) Telefon/fax:: 063/728-080 *** UGODNA PONUDBA *** UGODNA PONUDBA *** sladkor 50/1 kg 103,90 Jeruzalemčan 12/11 320,00 olje Zvijezda 12/11 148,90 but. Jeruzalemčan 0,75 339,00 moka TIP 500 2V1 kg 54,90 Laški rizling Haloze 0,75 259,90 moka TIP 850 2V1 kg 46,90 sok Jumbo 12/1 149,90 kava Bar 100 g 138,90 kolofonija 1 kg 298,00 Vegeta 1 kg 959,00 prašek Persil 2,4 kg 599,90 orehova Jedrca 1 kg 899,00 Welsser Riese 2,4 kg 519,90 čokol. Milka mlečna 100 g 95,90 krm. pšenična moka 1 k; 17,90 riž Splendor 1 kg 99,90 krm. koruzna moka 1 kg 22,90 sol morska 1 kg 39,90 pesni rezanci 1 kg 23,90 Predpraznična izbira daril: igrač, sladkega programa, tekstila, kozmetike. Vsa pri nas kupljena darila vam do 31.12. brezplačno aranžiramo. Pri nas lahko kupita tudi vse vrste krmil, motorne žage in verige Jonsered, pečina petrolej pa tudi druga gospodinjske aparate in električna orodja Iskra. *** KDOR VARČUJE- V KOŠARICI KUPUJE *** SLOVENSKAlNVESTICIJSKABANKA.d.d. Slovenska investicijska banka Ljubljana Poslovna enota Žalec Ponudba za varčevalce Zagotavljamo Vam hitro in kakovostno opravljanje bančnih storitev - vpogledno tolarsko varčevanje - namensko vezani tolarski depoziti - tolarski depoziti z mesečnim izplačilom obresti - tolarski depoziti z devizno klavzulo - gotovinski krediti - depotno poslovanje in seli Poleg že omenjene ponudbe vam od 1.11.95 omogočamo vezavo tolarskih sredstev z devizno klavzulo na osnovi prodaje vaših deviz in ponovnega nakupa deviz v višini glavnice in pripadajočih obresti, nakup in prodaja potekata po srednjem tečaju banke Slovenije. Obrestne mere za tolarske depozite z devizno klavzulo za DEM in ATS od 31 dni dalje pa nad 12 mesecev so od D+5,0%do D+7,5% Vsem poslovnim prijateljem želimo VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO Poslovna enota Žalec Pečnikova ulica 1 TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI V tednu od 4. decembra do 10. decembra 1995 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh: 4.12... AMP Veliki vrh.....................350 mikro-g S02/m3 zraka 5.12... AMP Veliki vrh.....................200 8.12...AMP Zavodnje.....................130 9.12... AMP Veliki vrh.....................140 10.12. AMP Topolšica.....................130 ...........AMP Veliki vrh.....................230 ■ MESTNA OBČINA VELENJE, VARSTVO OKOLJA tOdTANJ TOPOLitCA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKA O ■ 4.12. BS. 12. DS. 12. ■ 7.12. 638.12. D».12. HIO.12.1 gorenje Program Kopalnice Primorska 6/b 63325 Šoštanj telefon: 063/ 882-122 Gorenje Notranja oprema ima v Šoštanju, poleg tovarne za proizvodnjo osnovne sanitarne opreme iz umetnega marmorja, Prodajni studio, v katerem si lahko ogledate celoten program kopalnic. V decembru bodo vsi kupci kopalnic Gorenje še posebej nagrajeni, saj dajemo pri plačilu z gotovino kar 20% popust. gorenj eKopalnice Tel. (063) 855 935 POJEM BOGATE PONUDBE v trgovini KEROS-a v Velenju - Pesje ste ob nakupu nad 10.000,00 SIT ie dobitnik praktičnih nagrad in sicer: od 10.000,00 SIT do 50.000,00 SIT - kozarci 3/1 ali foto album od 50.000,00 SIT do 100.000,00 SIT - kavni servis s podstavkom od 100.000,00 SIT do 200.000,00 SIT - kavni mlinček nad 200.000,00 SIT - električni rezalnik Razlog več, da obiščete KEROS-ovo trgovino! i i 1 1 J ij 1. 1 .—1 1 J 1 1 1 J 1 J 1 J 1 K A III O V 12 LEN. ČETRTEK, 14.DECEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Na današnji da 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbeni fljubO) Poročila; 9.00 ljubljanska banka se predstavlja; 9.30 Poročila; 10 svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje.kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Press aml 18.00 D'J news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. % DEŽURSTVA MALI OGLASI KUPIM GARSONJERO. Telefon 857-948. AVTO RADIO PIONEER KEHP6200RDS, nov, nerabljen, prodam za 470 dem. Telefon 854-112. GOLF BENCIN, letnik 1979, vozen, prodam za 2000 dem. Vrbnjak, Šmartno ob Paki 69. TROSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE, vseljivo takoj, prdam. Telefon 063-832-366 po 18. uri. TRDA SUHA DRVA PRODAM. Tele fon 882-427._ MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE SPOROČA, da bo v nedeljo 17.12. prodajala mlade kokoši nesnice stare 6 mesecev, že nesejo. Od 8. ure do 8.30 v Šaleku pri cerkvi. Telefon 0602-61-202. KRZNEN PLASC, korejski pes št. 42/44 prodam. Telefon 853-924 zvečer. VLEČNO KLJUKO in domače vino, vstekleničeno, prodam. Telefon 882-781. GOLF DIZEL JXD letnik 87, reg. do 10/96 prodam za 9800 DEM. Te-lefn 857-163. NOVO TOPLOTNO ČRPALKO IN TRAJNO ŽAREČO PEČ FERO-TERM 23.000 ccal, prodam 30% ceneje. Telefon 853-693. V MOZIRJU PRODAMO STANO- ZASTAVO 850, letnik 85, prodam. VANJE 64 m2. Telefon 831-728. Telefon 893-558 popoldan. STANOVANJSKO HIŠO v Rečici pri Šmartnem ob Paki prodam. Telefon 0609-624-775. KIOSK NA GORIŠKI CESTI ob avtobusni postaji, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 852-894. SKVARNA in semenski krompir, prodam. Telefon 893-157. KINO KAMERO IN PROJEKTOR z nekaj filmi prodam. Telefon 851-776. RAČUNALNIK ATARI 800 XL in 200 igric, prodam. Telefon 850-359. PODARIM ENOLETNO PSIČKO črno-sive barve. Telefon 893-251. AVTO OPEL KADET letnik 68, v voznem stanju, neregistriran, prodam. Telefon 856-692. TELICO BREJO 8 mesecev, prodam. Telefon 888-213. TRODELNI REGAL, dobro ohranjen, prodam za 40.000,00 sit in pisalni stroj Olimpija za 10.000 sit. Telefon 855-818. OPEL KADET, letnik 81, reg. vse leto, prodam. Telefon 850-625. ZA VIDEO V TELOVADNICI IŠČEMO STAR barvni televizor. Telefon 857-045. INŠTRUIRAM MATEMATIKO ZA OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE. Telefon 857-729. DAUNJSKI TELEFON PANASONIC in satelitski sprejemnik Provi-sion za 2 TV ugodno prodam. Telefon 857-679. ANOVANJE, VIKEND IN AVTO ENJAM ZA HIŠO. Telefon .4-327. V ŠOŠTANJU PRODAM HIŠO z '"om 700 m2. Telefon 882-472 '20. uri.__ CENITEV NEPREMIČNIN IN PREMIČNIN po najsodobnejših metodah in standardih za vse namene. Telefon 721-679 po 16. uri. 'A ŽAROMETA H4, štinoglata za Zastava in plavsmušarski kom-nezon št. 56 vse novo prodam, felefbn 856-056. AIAMEM AU KUPIM MANJŠE STANOVANJE. Telefon 855-014 »poldan. SEČI TEHTNICI 200 in 300 kg, prodam. Telefon 33-058. ELETRIČNI ŠTEDILNIK, vrata in adilnik, ugodno prodam. Telefon ■^-608 zvečer. CTOR FERGUSON 42 KS, dobro ohranjen, prodam. Telefon 894-518. PRAŠIČA 130 kg, domače reje za zakol prodam. Telefon 885-652. IŠČEM VARSTVO ZA enoletno deklico na domu. Naslov v uredništvu Našega časa. LJUBITELJEM ŽIVALI PODARIM lepe, mlade mucke. Telefon 885-609. STAREJŠO HIŠO, za nadomestno gradnjo, z nekaj zemlje, hišno številko, vodovod, elektrika v Zabovcih (Markovci, 6 km izven Ptuja), ugodno prodam. Telefon 062-779-689. TELICO SIMENTALKO, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 852-278. NOVO MOTORNO ŽAGO HU- Torek, 19. decembra - dnevni dežurni dr. Friškovec, nočni dežurni dr. O.Renko in dr. Lazar Sreda, 20. decembra - dnevni dežurni dr. V.Renko, nočni dežurni dr. Stupar in dr. Vidovič Zobozdravstvo: 16. in 17. decembra dr. Miroslav Pavlovič v dežurni zobni ambulanti od 8. do 12. ure. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 15. decembra do 22. decembra - Tomo VVankmulIer, dr.vet.med., mobitel: 0609-633-676. 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 14. decembra -dnevni dežurni dr. Slavič, nočni dr. V.Renko in dr. Pirtovšek Petek, 15. decembra - dnevni dežurni dr. O.Renko, nočni dr. Kozorog in dr. Kočevar Soboto, 16. decembra - dežurni dr. Rus in dr. Vidovič Nedeljo, 17. decembra - dežurni dr. Rus in dr. Vidovič Ponedeljek, 18. decembra - dnevni dežurni dr. Urbane, nočni dežurni dr. Slavič in dr. Grošelj Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da ]e tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno ta-kojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za Informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko ADAM CMC 19.12.1949-10.12.1995 MADŽARSKA- NAKUPOVALNI IZLET. Telefon 850-449. Zahvaljujemo se vsem ljudem, ki so našega dragega Adama pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Dragica, sin Adam, mama Kata, bratje Ivo, Mirko, Stipo z družinami ter sestri Barica in Ljubica z družinami. ZAHVALA Dotrpela je moja mama in naša sestra MICKA, ZAHVALA Zahrbna bolezen nam je vzela našo najdražjo MARIJA VERZOLAK MARUO MIHELEC mL 1950-1995 Zahvala vsem, ki sočustvujete z nami, vsem ki ste nam ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo v tako lepem številu pospremili na zadnjo pot. Posebna zahvala velja govrnikoma gospodoma Panetu Semečniku in Dolfu Lipniku za globoko občutene poslovilne besede, pevskemu zboru za ganjivo petje, gospodu dr. Jožetu Reberniku za zdravljenje in gospodu duhovniku za opravljen obred. Zahvala tudi gospodu Francu Pirnatu in sodelavcem za pomoč pri organizaciji pogreba in osebju Doma za varstvo odraslih Velenje za skrbno nego. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih, darovali cvetje, sveče ter izrekli besede sočutja. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremljali od domače hiše k mnogo preranemu grobu. Toplo zahvalo izrekamo celotnemu osebju ZD Velenje za skrb in nego. Iskrena hvala govrnikom, pevcem, izvajalcu Tišine in še posebej gospodu duhovniku JOŽETU BELAKU za opravljen pogrebni obred. Žalujoči sin Ivo, brata in sestre z družinami. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, dragega ateka, brata, dedija, tasta in strica ZAHVALA ob boleči izgubi dragega brata, strica in prijatelja JOŽETA - PEPIJA PIRHA upokojenega gostilničarja iz Šentilja 23.2.1912-4.12.1995 FRANCA UGOVSKA 20.1.1956 - 6.12.1995 Iskreno se zavaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekali sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se EIT bolnišnice Celje, posebna hvala vsem govornikom za poslovilne besede in vsem sodelavcem podjetja VEPLAS Velenje. Enaka zahvala velja društvu "Pust Mozirski", pevskemu zboru za odpete žalostinke in gospodu župniku za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu preranemu grobu. V globoki žalosti: vsi njegovi Žalujoči: brata Jože in Milan, sestri Marinka in Vida z družinami ter brat Vinko. "Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje \l NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. M; Izhaja ob četrtkih. W l Po mnenju Ministrstva za informiranje St 23/26-92 je 'NaS čas' uvrščen med ^ proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna številka 3, za katere se (Sačtije S od&totrii prometni davek. ' * . Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Taijana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), 'Peter Rihtarič, Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalca). Sedež uredništva In uprave: Velenje, Foto/a 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761, telefax 851990 Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 130,00 tolaijev, trimesečna naročnina 1430, polletna naročnina 2860, letna naročnina 5200 tolarjev. Rač. prelom in oblikovanje: tliililliVJ rttf/*1 Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tenis Katarina blesti Katarina Srebotnik nadaljuje velike uspehe na mednarodnih turnirjih za deklice do 14 let. Po vseh letošnjih uspehih, naslovih evropske in svetovne prvakinje, sijajno igra tudi na daljnji Floridi, saj se ji je izpolnila že kar sanjska želja, da zaigra na velikem turnirju Orange Bowl, ki velja za neuradno svetovno prvenstvo, na njem pa so svoje blesteče tekmovalne poti pričele vse najboljše svetovne igralke zadnjih desetletij. Pred tem tunirjem, pričeli ga bodo 18. decembra, mlade igralke nastopajo še na dveh turnirjih, na katerih se privajajo na drugačne pogoje in podlogo na igriščih. Na prvem od teh, to je bil turnir Eddie Herr Internacional, je bila prva nosilka. Prebila se je do finala, v katerem pa je klonila proti Rusinji Ekaterini Sisoyevi z 1:2 (6:1, 0:6, 4:6). Prvi niz je Katarina gladko dobila s 6:1, v nadaljevanju pa ji je očitno zmanjkalo moči. Dan pred tem je namreč v pol-finalu po dveh urah in pol igre pri vročini 30 stopnij Celzija v dramatični igri ugnala prav tako rusko predstavnico Eleno Dementjevo. Rusinja je namreč že vodilas6:l in5:2, Katarina pa je zmogla pravi preobrat - dobila je drugi niz s 7:5 in tretjega s 6:4. Uspešna je bila tudi v igri dvojic, kjer se je s Čehinjo Luzarovo uvrstila v polfinale. Njene soigralke, Mariborčanke Tine Pisnik, s katero sta bili v letošnjem letu nepremagljivi, na Floridi zaradi poškodbe namreč ni. Takoj za tem je Katarina že pričela zadnji turnir pred osrednjim Orange Bovvlom, to je tako imenovani Sunshine turnir. V prvem krogu je premagala predstavnico Bosne in Hercegovine, v drugem tekmico iz Rusije, njo je gladko premagala v prvem krogu prejšnjega turnirja, v 3. krogu pa se je v torek sestala s predstavnico Hrvaške Peničevo. Zlahka jo je premagala z rezultatom 6:0 in 6:1. Takoj zatem je v četrtfinalu premagala še madžarko Stadleijevo z rezultatom 6:2,6:4. Vpolfinalu pa je bila včeraj popoldan njena nasprotnica Rusinja Livanova. Kaj je bil razlog obrata in poraza v finalni tekmi prvega turnirja, nam je na kratko povedala po telefonu: "Malo sem bila res utrujena po težkem poljinalnem srečanju, malo je bilo treme, poleg tega sem imela občutek, da bom zlahka zmagala, obenem pa sem se zmage ustrašila. Seveda so vse misli usmerjene v glavni turnir Orange Bowl, ki ga bomo pričele v nedeljo. Nastopilo bo 128 najboljših igralk v moji kategoriji, torej bi morala za to prestižno trofejo zmagati kar osemkrat." Povedala je še, dajo tekmice spoštujejo, prav tako spoštuje ona njih, saj slabih na Floridi ni, z veseljem pa pozdravlja vse sošolce in razrednika, pa seveda vse, ki so ji pomagali in spremljajo njene nastope. (Mi pa dodajmo, daje v prejšnji številki pri naštevanju vseh, ki so ji omogočili pot na Florido, povsem naključno izpadlo podjetje ATP iz Velenja, kipa se kljub temu zagotovo tudi veseli njenih zmag). Bralci tednika Naš čas - izberite! "NaJ osebnost" leta 199<5 Ja, res se bližajo tisti dnevi, ko ne bomo več mislili ne na politiko, ne na vsakdan, ampak samo še na odhajajoče leto in tisto novo, polno neznank. To se pozna tudi pri glasovalnih kupončkih za "Naj osebnost" leta 1995. Zelo veliko smo jih prejeli v preteklih dneh, imen, različnih, je vedno več. Danes vam jih bomo nekaj tudi razkrili, ne bomo pa še povedali, kdo vodi, saj je časa za glasovanje še dovolj. Morda med njimi najdete idejo tudi vi. Glasovali ste za Katarino Srebotnik, Cvetko Tinauer, Miro Videčnik, Heleno Blagne (ki žal ni naša soseda), Ireno Vrčkovnik... med damami in Marjana Marinška, Srečka Meha, dr. Jožeta Zupančiča... med gospodi. To je le nekaj imen, ki jim lahko dodate še svoje predloge in svoje glasove na kuponu št. 3, ki je danes pred vami. Se enkrat ponavljamo pravila. Želimo, da po vaši presoji skupaj izberemo osebo, ki je na vas v letu 1995 naredila največji vtis. Osebo (njo ali njega), ki je na kateremkoli področju (kulturnem, športnem, političnem...) naredila veliko za vse nas. Da je to nekdo, ki živi z nami, v naši bližnji okolici. Ko se bomo 31. decembra poslavljali od letošnjega leta, na Titovem trgu v Velenju, ko boste lahko na odprtem silvestrovali z Radiom Velenje in Našim časom, bomo razglasili "Naj osebnost" leta 1995, ki jo boste izbrali prav vi. Za vse tiste, ki boste v izboru sodelovali, bomo pripravili tudi lepe nagrade. Prva bo radiokasetofon, druga darilna košarica v vrednosti 10 tisoč tolarjev in še 3 majice Našega časa in Radia Velenje, 4 Almanahi občin Velenje, Šoštanj In Šmartno ob Paki 1996 in 3 čestitke na Radiu Velenje. V pričakovanju vašega sodelovanja, vas Uredništvo Našega časa tudi tokrat lepo pozdravlja. Izpolnjene kupone pošljite na naslov: Naščas d.o.o., Foitova 10,63320 Velenje (s pripisom: Za "Naj osebnost") Izbcr za "Nai esebnest" leta 1995 ! ž? -s&šsiiž ■" ■ '■ Glasujem za: Utemeljitev: _ Ime, priimek in naslov: Rastkejpri Ljubnem Dobri ljudje naredijo vse Številnim letošnjim pridobitvam v občini Ljubno ob Savinji so konec minulega tedna dodali še dobra dva kilometra posodobljene ceste v Rastkah. Ljudem v zaselku Planina in pod njim nova asfaltna prevleka pomeni mnogo, dobesedno preživetje. Omogočila jim bo nadaljnje posodabljanje kmetu, lažjo in varnejšo pot otrokom v šolo in krajanom v dolino, torej krepi upanje, da bodo mladi ostali na zemlji svojih očetov. Zakaj takšen slavospev? "Cesta je speljana ob potoku Žep, ki ob nalivih podivja in nam je že mnogo let povzročal veliko skrbi in težav. Hudourna voda iz strmin je cesto neprestano uničevala in na posameznih mestih tudi odnašala. Naravi pač nismo bili kos, zato nam posodobljena cesta toliko več pomeni," je med drugim dejal predsednik gradbenega odbora Janez Kramer. V hudi stiski so torej imenovali gradbeni odbor in pričelo se je tekanje od vrat do vrat. Nikjer niso naleteli na gluha ušesa, vsi so radi priskočili na pomoč s sredstvi ali udarniškim delom. Zato so krajani posebej hvaležni občini Ljubno, državi za njen pris- komu, predvsem pa so sami: ponosni na opravljeno de "Še enkrat smo potrdili, daje v slogi moč, da dobri ljudje lahko naredimo vse," je še dodal! Janez Kramer. Trak sta prerezala županja Anka Rakun In predsednik grad- , benega odbora Janez Kramer pevek iz sklada za demografsko ogrožena področja, nazar-skemu gozdnemu gospodarstvu, Zgornjesavin-jski kmetijski zadrugi Mozirje, ljubenskim ribičem in planincem, lastnikom zemljišč in še -m Slovesnosti so se udeležili I mnogi krajani, predstav vseh, ki so pomagali, izvaji in drugi gostje, trak pa je prerezala ljubenska županja Anka . Rakun. Mjp Šoštanj je v č* dobil novo lepo športno dvorasio iikiiiiiiiiiiiiiiiiii8as8 Velika pridobitev za kraj Šgštanjje dobil v četrtek, 7. decembra, novo, lepo, svetlo športno dvorano ob 1 osnovni šoli Biba Roeck. Zgradili so jo Šoštnjčanl s sredstvi samoprispevka In ob pomoči podjetij. To je bil dogodek za Šoštanj in okolico, za učence šole in delavce osnovne šole Biba Roeck in za vse, ki bodo športno dvorano v prihodnje uporabljali. Bil pa je tudi dogodek za vse tiste, ki so dvorano gradili in po svojih močeh prispevali k temu, da so jo pred tednom dni lahko predali namenu. Nova športna dvorana, lepotica ob šoli in Majerjevi vili, bo zdaj lahko polna življenja. Tako kot je bila že ob otvoritvi, ko so pripravili priložnostni program učenci in godba Zarja. Ravnateljica Vida Rudnik je bila ena od tis- Dlrektor TEŠ Jaroslav Vrtačnik Je z metom na koš simbolično otvoril novo telovadnico tih, ki nad pridobitivjo niso skrivali veselja in zadovoljstva. Športna dvorana bo šoli omogočila organizirano izvajanje športne vzgoje in športnih dejavnosti učencev, ki so bile v zadnjem letu in pol okrnjene ali celo onemogočene. Investitor športne dvorane je bila krajevna skupnost Šoštanj, dela je vodil gradbeni odbor, ki gaje krajevna skupnost imenovala jeseni leta 1993 na čelu z Ivanom Gabrom, izvajalec gradbenih del je bil Vegrad, strojna in elektro dela je opravilo podjetje Kinel, Elan je dvorano opremil, za parket, pomemben del vsake športne dvorane, pa je poskrbelo podjetje Omega iz Velenja. Naložba je vredna 160 milijonov tolarjev. S Ivan Gaber predsednik gradbenega odbora je orisal pot od prvih idej pa do končne izvedbe dvorane, ki je velika 38 krat 39 krat 13 metrov,' parter je velik 1004 kvadratne metre, vhodni del 82, garderobe zavzemajo 52 kvadratnih metrov in sanitarije 32. Na stalnih tribunah je 233 sedežev, na zložljivih še 274, športne dogodke pa si bo z dodatnimi stoli in na stojiščih lahko ogledalo oki' 1200 ljudi. Slovesen trenutek je m topil, ko je predsednik grai benega odbora izroči ravnateljici onsovne šole Biba'; Roeck uporabno dovoljenje za športno dvorano in ko se jp ravnateljica gradbenemu od* boru za opravljeno delo zahvalila s sliko, izdelkoj učencev te šole. Zbrane je nagovoril tui župan Šoštanja dr.Bogi Menih. "Vem, da je bilo po bno trdno delo gradbenega bora in izvajalcev, za kar jim izrekam vse priznanje," je rekel. S simboličnim metom žoge proti košu pa je športno dvorano predal namenu predsednik sveta zavoda osnovne šole Biba Roeck Jaro, Vrtačnik. Za ves trud in prizadevanje, da so v Šoštanju lahko otvorili ta objekt, pa so se zahvalili tudi predsedniku krajevne skupnos Šoštanj Matjažu Natku. Šoštanj je tako dobil športno dvorano ins tem objekt, ki so si ga mladi, športniki, rekreativciiu krajani gotovo zaslužili. ■ Milena Krstič-Planin loto: A. Ojsterš