Pomurski VESTNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA, 16. MARCA 1961 Leto XIII. — Štev. 11 Cena 15 din Ob letošnji spomladanski setvi ZAKAJ PREPOČASI? Sodeč po zbranih podatkih, so kmetijske zadruge zopet na taki poti, da zakasnijo spomladansko setev. Marsikje še imajo namreč največ dela z združevanjem, sklepanjem pogodb, pripravo zemlje, vse ostalo pa so potisnili na stran. Teh ugotovitev pa seveda ne moremo posploševati, čeprav so primeri precej številni. Ko ugotavljamo, da imajo zadruge sedaj, ko je setev že tik pred vrati, sklenjene pogodbe komaj za dobro četrtino predvidenih površin, moramo tudi ugotoviti, da se nekatere borijo še z najbolj zahtevnimi vprašanji — z nabavo umetnih gnojil. Za večino zadrug bi lahko rekli, da so planirale porabo umetnih gnojil prenizko. Stanje bi lahko tudi sedaj popravile, če ne bi tovarna v Rušah ustavila proizvodnjo nitrofoskala. Agro-merkur v Murski Soboti, preko katerega so zadruge gnojila naročale, je ukrenil vse potrebno ter navezal stike s tovarno »Zorka« iz Subotice. Kljub temu pa bodo zadruge, ki so gnojila naročale prepozno, dobile tudi pošiljke nekoliko kasneje. Pri številnih zadrugah smo se zanimali, kako pri njih potekajo priprave za spomladansko setev in še posebej sklepanje pogodb. Skoraj največ pogodb so sklenili v kmetijski zadrugi Prosenjakovci, kjer so se sklepanja pogodb lotili pravočasno. V tej zadrugi imajo doslej sklenjene pogodbe za nad 30 hektarov hibridne koruze, kar predstavlja že preko polovico planiranih površin. Prodali pa so tudi že 10 vagonov umetnih gnojil. Manjše število pogodb pa imajo sklenjenih tudi v beltinski zar drugi, medtem ko še na Cankovi v začetku minulega tedna niso začeli s širšo akcijo za sklepanje pogodb: Slabo je glede tega. tudi v Kmetijski za-drugi v G. Radgoni in še v številnih drugih. V Radgoni so nam povedali, da so s skle- PRIJAVE ZA ZVEZNO MLADINSKO AKCIJO Za zvezno mladinsko akcijo pri gradnji avtostrade v Makedoniji se je iz radgonske občine prijavilo že 36 mladink in mladincev. Največ mladink in mladincev se je prijavilo v vaškem aktivu LMS v Spodnji Ščavnici in v Stogovcih. Na mladinsko delovno akcijo bodo verjetno odpotovali že 25. marca. SESTANEK S ŠTIPENDISTI V GORNJI RADGONI Pred dnevi je Komisija za štipendije pri ObLO Gornja Radgona sklicala sestanek s štipendisti radgonske občine, ki študirajo v Ljubljani, Sestanek je vodila predsednica Občinskega odbora Socialistične zveze Gornja Radgona, razpravljali pa so o učnih uspehih in o socialnem Stanju štipendistov, Med drugim so se dogovorili, da bodo medicinske fakulte opravili obvezni staž v soboški bolnišniči. panjem pogodb nekoliko odlašali zaradi nejasnosti glede kreditiranja. Večina zadružnikov v tej in tudi v ostalih zadrugah se je odločila za kon-trahažne oblike kooperacije. Na Cankovi so imeli resne skrbi zaradi nitrofoskala, vendar-smo pozneje zvedeli, da jim ga bodo dostavili v teh dneh. V nekaterih zadrugah s sklepanjem pogodb še sploh niso začeli. V več primerih so nam prav tako kot v Radgoni omenili zaskrbljenost glede kreditov za kooperacijo. Toda v Zadružni hranilnici ih posojilnici v Murski Soboti so nam povedali, da so krediti za te namene zagotovljeni. Hkrati pa so dodali, da zadruge, razen redkih izjem, sploh niso zaprosile za kredite! Plani pogodbenega sodelovanja se gibljejo nekako na i-sti ravni kot lani, vendar se ob sedanjem tempu priprav u-pravičeno sprašujemo, če jih bodo zadruge lahko docela realizirale. Medtem ko je v zadrugah čutiti nekak zastoj, pa so priprave na družbenih gospodarstvih v polnem teku. Razlika je v tem, da so se ta preusmerila predvsem na krmne rastline, koruze bodo sejala le 310 hektarov in zasadila 50 hektarov krompirja. Na posestvih so celo mnenja, da bodo ob tako, ugodnem vremenu končali S setvijo pravočasno. J. Stolnik PO KONGRESU Misli, ugotovitve, napotki in naloge, izrečene na V. kongresu Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, ki je bil zaključen minuli teden, bodo nedvomno še dolgo v središču pozornosti, Iz vsakega stavka resolucije, ki jo je sprejel Kongres ob svojem za-, ključku, namreč lahko razberemo naloge za vsakogar izmed nas, za člana delovnega kolektiva v katerikoli gospodarski organizaciji, člana katerekoli družbene organizacije, odbornika v komuni, uslužbenca v družbenih službah. Skratka, vsakomur izmed nas članov Socialistične zveze, delavcu in uslužbencu, zadružniku ali odborniku je med drugim naložena naloga, da si po svojih močeh prizadeva u-resničiti to-le misel tistega dela resolucije, ki govori o pomenu novih ukrepov v izpopolnjevanju novega gospodarskega sistema, katerega idejne politične temelje je oblikoval V. kongres SZDL Jugoslavije in katere je sprejela Zvezna ljudska skupščina: »Družbena vsebina sprememb je v tem, da nadalje osvobaja človekovo delo, kina ta način postaja vse bolj odločujoča prvina socialističnih družbenih odnosov, da zagotavlja nadaljnji razvoj in e-mancipacijo človekove osebnosti, s čimer postaja Jugoslavija dežela, v kateri se tako po vsebini, kot po obliki odpravlja mezdni odnos. Tako postajajo Marxove ideje o svobodnem proizvajalcu stvarnost.« Tovariš Miha Marinko pa-je v svojem referatu »O nekaterih aktualnih nalogah, SZDL v komunalnem sistemu« o teh spremembah med drugim dejal: iSpremembe gospodarskega sistema nimajo za cilj samo uveljavljanje načela: enako plačilo za enako delo, ki se v delitvi dohodka znotraj podjetja, v ožjih okvirih - omejeno na individualno vrednost vloženega živega dela — že sedaj uveljavlja, marveč da spodbuja vsesplošno smotrno gospodarjenje tako podjetij kakor komune, torej tudi posamezne družbene dejavnosti izven čistega gospodarstva. Dajejo materialno osnovo in spodbudo za razvijanje samoupravnih oblik vseh družbe- nih dejavnosti... Gre za uveljavljanje položaja proizvajalca, da si sam določa merila za osebno nagrado po kriteriju količine in kvalitete in individualnega deleža v kolektivni proizvodnji in po objektivnih kriterijih viška dela, ki se oblikuje na trgu, oziroma pod vplivi gospodarske politike družbene skupnosti, ki jo vodi ta za usklajevanje družbenih odnosov. To bo spodbudilo interes proizvajalca za sodelovanje v delavskem in družbenem u-pravljanju, zaradi preprostega toda epohalnega dejstva, da bo le na ta način realiziral svoje ekonomske interese.... ... Namen teh sprememb je dati osnovo za čiste socialistične odnose, tako neposrednega, proizvajalca do proizvodnje, kakor delavca katerekoli druž-bene dejavnosti do produkcijskih in drugih sredstev v družbeni lastnini do rezultata dela in. njegove razdelitve, in do materialnih pogojev svojega dela v šoli, inštitutu, bolnišnici in drugod. Daje osnovo za čimpopolnejšo transformacijo državne lastnine v družbeno lastnino.. Smoter teh sprememb je torej pospešitev razvoja proizvajalnih sil, proizvodnosti in poglabljanja socialističnih odnosov. Kako uresničevati ta načela, kako čimprej doseči ta smoter, pa je bila ena izmed tem razprave v vseh treh kongresnih komisijah. Ena izmed ugotovitev, izrečenih na Kongresu, glede nadaljnjega izpopolnjevanja razdeljevanja dohodka v gospodarskih organizacijah, in vsakemu delovnemu človeku bodisi v gospodarskih enotah, bodisi v družbenih službah je treba zagotoviti osebni dohodek po delu, hkrati s temeljnim demokratičnim načelom socialističnih družbenih odnosov. In druga: da so nujno potrebne poleg predstavniških, tudi takšne oblike samoupravljanja, ki bodo proizvajalca še močneje vključile' v neposredno odločanje. Iz teh, navidezno skopih napotil pa vendarle ne gre prezreti obsežnosti nalog. Še vedno je namreč moč ugotoviti, da se marsikje niso premaknili niti ža ped delj glede razdeljevanja osebnih dohodkov, kakršnega so uveljavili pred dvemi, tremi ali štirimi leti. Dalje, da je še vrsta gospodarskih organizacij, kjer ozka skupina ljudi odloča o vsem, o investicijah, delitvi dohodka, programiranju in podobnem. Dotlej, dokler ne bodo v takšnih kolektivih (žal je teh še precej) doumeli, da so dozoreli pogoji za večji razmah notranje demokracije delavskega samoupravljanja s tem, da gospodarske organizacije dosledneje prenesejo odločanje o neposrednem gospodarjenju, delitvi in delovnih razmerjih na. enote znotraj gospodarskih organizacij, napotkov kongresa še ne bomo docela uresničili. In uresničevati jih velja čimpreje, kajti v bistvu gre pri tem tako za boljše gospodarjenje in skladno za povečanje dohodka proizvajalcev, kakor tudi za proces preobrazbe komune v resnično a-sociacijo svobodnih proizvajalcev. POVEČANI OSEBNI DOHODEK Družbeni plan ljutomerske občine sprejet Občinski ljudski odbor v Ljutomeru je v ponedeljek sprejel letošnji družbeni plan in proračun ljutomerske občine. Letošnji družbeni plan vsebuje precej pomembnih postavk za povečanje proizvodnje in narodnega dohodka. Kot omenja družbeni plan, bo vrednost proizvodnje znašala letos skoraj pet milijard dinarjev, narodni dohodek pa se bo povečal za 804 milijone dinarjev. Predvideno je tudi znatno povečanje sredstev za sklade Obrtnih in industrijskih podjetij. Pri kmetijskih zadrugah pa je predvideno le malenkostno povečanje sredstev za sklade. Vzporedno z ostalim pa se bodo letos povečali tudi osebni dohodki. Najobčutnejše povečanje proizvodnje je predvideno v industriji, saj računajo, da se bo povečala vrednost za preko eno milijardo dinarjev. Občuten skok pa je predviden tudi pri narodnem dohodku. Tudi vinogradniško gospodarstvo bo povečalo vrednost proiz- vodnje za preko 100 milijonov dinarjev, celotni dohodek kmetijskih zadrug pa se bo povišal za okrog 16 milijonov di narjev, medtem ko se bo vred-nost proizvodnje na zasebnem sektorju povečala z uporabo sodobnih agrotehničnih ukre-kov in nadaljnjim razvijanjem pogodbenega sodelovanja za 46 milijonov dinarjev, Seveda so v tem letu predvidene tudi precejšnje investicije. Te bodo znašale okrog 747 milijonov dinarjev. Največja vlaganja so predvidena v industriji in na Vinogradniškem gospodarstvu v Ljutomeru, Pri tem računajo na težave pri zbiranju sredstev za soudeležbo pri najemanju posojil, zato se bodo tudi letos osionili na zbiranje razpo- ložljivih sredstev gospodarskih organizacij., Vredno je omeniti tudi stanovanjsko izgradnjo. V skladu za stanovanjsko izgradnjo je na razpolago letos 43 milijonov dinarjev za najnujnejše gradnje; 9 milijonov, so iz tega sklada namenili za združene graditelje stanovanj, šest milijonov pa za posojila delavcem in uslužbencem, ki dokončujejo svoje hišice in nimajo dovolj sredstev za dograditev. S tem nameravajo hkrati ublažiti perečo stanovanjsko problematiko. -ko Start M. Sobota - cilj Makedonija V nedeljo zjutraj s prvim vlakom, 26. marca, bosta odšli iz Murske Sobote na zvezno delovno akcijo »Bratstva in enotnosti« dve mladinski delovni brigadi. Obe brigadi skupaj bosta šteli 240 brigadirjev. To so v glavnem kmečki fantje in dekleta iz vsega Pomurja in bodo ostali na trasi avtoceste štiri, oziroma tri mesece. Ena brigada bo specialna-trak-torska, druga pa specialna-zi-darska. XII. pomurska mla- VREMENSKA NAPOVED za čas od 16. do 26. marca Med 16. in 19. marcem iz-boljšanje vremena. Nekako od 20. marca dalje nestalno s pogostimi . padavinami in ohla-ditvami zlasti pa okrog 26. marca. Dr. V. M. dinska delovna brigada »Štefan Kovač« se bo predvidoma naselila za štiri mesece v mladinskem naselju v Aginem selu blizu Skopja, medtem ko bo XIII. pomurska mladinska brigada »Štefan Cvetko« ostala tri mesece v mladinskem naselju v Ranutovcu blizu Vranja. Zbor obeh brigad bo v soboto, 25. marca popoldne v Murski Soboti, v nedeljo zjutraj pa bosta obe krenili s prvim vlakom proti Makedoniji. Med pomursko mladino je za odhod na zvezno delovno akcijo veliko zanimanje. Občinski komiteji LMS so zbrali že nad 170 prijav, pričakujejo pa, da bo do konca tega tedna že več ko 200 prijav mladincev in mladink, ki žele iti na delovno akcijo. NajVečje je zanimanje med mladino, ki nima poklica, šaj bodo v treh ali štirih mesecih na delovni akciji pridobili kvalifikacije traktoristov, zidarjev, vodovodnih inštalaterjev, elektroin-stalaterjev, kuharic, itd. Dosedaj se je v soboški občini prijavilo že nad 70 mladincev, v radgonski 35, v ljutomerski 25, v beltinski 25, v petrovski 10, zelo malo prijav pa je še v lendavski občini in sicer le 10. Občinski komiteji še vedno zbirajo prijave za odhod na zvezno delovno, akcijo, prav tako pa tudi posamezni aktivi LM. V nekaterih aktivih se je prijavilo v brigado več mladincev, izgle-da pa, da je največje zanimanje v aktivu LM v Melincih v beltinski občini, kjer se je odločilo za odhod v brigado kar osem mladincev. V vseh aktivih LM tekmujejo, kdo bo dal več mladincev v brigado, Sukič Karel Brzojavka zagorskim rudarjem Vse nas je globoko pretresla vest o nesreči v rudniku — sožalje soboških srednješolcev pa je tem večje, ker so nedavno navezali iskreno prijateljstvo z dijaki iz teh lepih krajev. Nadvse prisrčen je bil sprejem soboških srednješolcev v Trbovljah, kamor so prispeli na povratno srečanje s kulturnim programom... Bilo je v soboto zjutraj, v soboto, ko se je še poslednji ponesrečeni rudar oklepal svojega življenja v trboveljski bolnišnici. Le kaj bi moglo takrat izvabiti samo en glas iz mladih grl? Občinskemu ljudskemu odboru Zagorje ob Savi, kolektivu rudnika in vsem, od včerajšnje nesreče tako hudo prizadetim družinam, naše iskreno sožalje. Murska Sobota, 12. 3. 1961 Učiteljski zbor in dijaki gimnazije in učiteljišča v Murski Soboti Mladina v Beltincih pripravlja novo športno igrišče DOVOLJ MILIJONOV ZA SVOBODE ? V zadnjem času občinski ljudski odbori dajejo več sredstev za Ljudske univerze, Svobode in prosvetna društva. Tako so na primer namenili za uspešno delovanje Ljudske univerze letos okrog 2 milijona dinarjev, prav tako v Murski Soboti, ne zaostajajo pa tudi v Ljutomeru. Edino beltinska Ljudska univerza je dobila le okrog 300 tisoč dinarjev. Tudi Svobode in prosvetna društva so glede materialnih sredstev na boljšem, kakor so bila pred leti. Najteže pa je v petrovsko-šalovski občini, kjer Svobode in prosvetna društva že vsa leta nazaj dobivajo premalo dotacij ali pa jih sploh ne dobivajo. Sicer pa finančna sredstva za kulturno-prosvetno delo pa vasi ne bi smela biti posebna ovira. Ce je katero društvo aktivno, si s svojim delom more pridobiti do-~ volj materialnih sredstev. Prav gotovo pa si zagotovijo dovolj denarja tiste Svobode in prosvetna društva, ki s svojimi sekcijami prirejajo kulturno-zabavne prireditve v raznih krajih, torej z gostovanji. Poseben problem je kader. Prosvetni delavci so še preveč 'obremenjeni, zato delo skoraj povsod sloni na posameznikih. Posebno težaven položaj s kadrom je v lendavski in petrovsko-šalovski občini. V petrovsko-šalovski občini so le tri ali štiri društva bolj aktivna. Zelo aktivna so društva tudi v beltinski občini. Poleg Ljudske univerze v Ljutomeru, ki je verjetno najbolj aktivnai v našem okraju, ne zaostajajo tu S svojim delom tudi Svobode in prosvetna društva. Svojo aktivnost kažejo društva tudi v radgonski in soboški občini. Povsod pa bi se seveda morala v večji meri čutiti povezava Ljudskih univerz s Svobodami in prosvetnimi društvi. -rj- V RADGONSKI OBČINI več prireditev ob 20-letnici vstaje Svet za prosveto in kulturo ObLO Gornja Radgona je na nedavni seji razpravljal o proslavah 20. obletnice revolucije. Sprejet je bil okvirni koledar prireditev, ki se bodo vrstile od aprila do oktobra. I Že 9. aprila bo občinski' pionirski festival, na katerem bodo določili najboljše zbore, ki Še bodo udeležili okrajnega festivala. 27. aprila bo radgonski pionirski pevski zbor priredil slavnostni koncert, s katerim bo hkrati proslavil 15-letnico svojega uspešnega delovanja. Praznovanje 1. maja bo letos imelo še posebno svečano obeležje. V Radgoni je predvidenih več prireditev (akademija, baklada, kresovanje), proslavljali pa bodo seveda tudi v vseh večjih krajih občine. Šolska mladina in osnovne organizacije LMS bodo tudi proslavam Dneva mladosti dale večji poudarek. . V juniju bodo v Radencih nastopili pevski zbori Svobod in prosvetnih društev, največ prireditev pa bo seveda v juliju; 1. julija bodo gojenci Glasbene šole iz Radgone izvedli svečani koncert na gradu (tudi Glasbena šola praznuje 10-letnico svojega obstoja). PRIPRAVE NA OBČINSKI PIONIRSKI FESTIVAL Pred nekaj dnevi je Svet; Svobod in prosvetnih društev soboške občine sklical sestanek vodij pionirskih pevskih zborov, katerega se je udeležilo lepo število pevpvodij. Pripravili so vse potrebno za občinski pionirski festival, na katerem bo sodelovalo 17 pevskih zborov. Festival bo primerna manifestacija pionirskih odredov ob proslavah 20-letni-če naše revolucije in je sestavni del programa pionirskih i-ger. Festival je predviden za 23. april. OBČNI ZBOR GASILSKE ZVEZE V LJUTOMERU Na nedeljskem občnem zboru Občinske gasilske zveze Ljutomer so razpravljali o vrsti problemov, posebno pozornost pa so v razpravi namenili problemu vključevanja mladine, pionirjev in žena v gasilske organizačije. Kritično so pregledali vodne razmere, ki so nezadovoljive, govorili pa so tudi o obveščevalni službi in o strokovni vzgoji, ter zlasti o komandnem kadru. V ljutomerski občini je namreč 9 gasilskih društev, kjer nimajo niti podčastnika. Nezadovoljivo je tudi stanje o-rodja in opreme, brizgalne pa so stare že več deset let. Občnega zbora v Ljutomeru so se udeležili tudi zastopniki gasilcev iz Čakovca, Ormoža, Šoštanja, Beltinec in Murske Sobote. V juliju bodo večje svečanosti še pri Vidmu, kjer bodo proslavljanje povezali z otvoritvijo novega gasilskega doma. Do takrat bo dograjena tudi blaguška pregrada, na kateri bodo vzidali spominsko ploščo 14 talcem, ki so bili ustreljeni v bližini. Kulturno-umetniško društvo od Vidma pa bo pripravilo domačo igro Rokovnjači s katero bodo gostovali tudi v Radgoni in drugod. Občinska, zveza Partizan bo prav tako izvedla najprej vrsto lokalnih tekmovanj, nato pa še občinsko akademijo. Za prvomajske praznike bodo organizirali okrajni pionirski nogometni turnir. Praznovanje 20. obletnice vstaje bo zaključeno v oktobru. 15. oktobra S na občinski praznik— bo v Radgoni centralna proslava za radgonsko občino. Na ta dan bodo odkrili’ padlim borcem narodno-osvo-bodilne borbe nov spomenik. V okolici Grada na Goričkem — novi sadovnjaki POGOSTOKRAT Z ZATOŽNE KLOPI NA VODILNI POLOŽAJ V ponedeljek dopoldan je bil v prostorih Okrajnega komiteja ZKS v Murski Soboti koordinacijski, sestanek OkrajnegS javnega tožilstva, Oddelka za notranje zadeve pri OLO, vseh sodišč in inšpektorskih služb pri OLO Murska Sobota. Posvetovanje je vodil okrožni javni tožilec dr. Vilko Beguš. Na posvetovanju so poudarili, da sodišča nekaterih novih inštitucij materialnega kazenskega prava v praksi še niso dovolj dojela. Osnovna ugotovitev 'je ta, da so za relativno manjša kazniva dejanja izrečene primerne kazni, dočim tega ni čutiti pri večjih kaznivih dejanjih. Poudarili so, da sodišča denarne kazni izreka- jo zelo redko ali pa sploh ne, čeprav je dokazano, da učinkujejo denarne kazni mnogokrat bolj kakor pa zaporne kazni. Na posvetovanju so obravnavali pojave vedno večjega gospodarskega kriminala, zaradi katerega je bilo v lanskem letu povzročene za okrog 23 milijonov dinarjev škode. Kri- tično so obravnavali neupravičene plače in honorarje nekaterih: uslužbencev! v gospodarskih organizacijah. Opaža se, da posamezniki v svojem rednem delovnem času opravljajo honorarna dela za druga podjetja. Prav tako obsojanja vredno je izkoriščanje družbene lastnine posameznikov v gospodarskih organizacijah. Udeleženci posvetovanja so opozorili na to, da bi bilo potrebno v takih primerih ukrepati bolj strogo. V odkrivanju teh kaznivih dejanj imajo važno vlogo inšpektorski organi, prav tako pa sodelovanje z raznimi družbenimi činitelji lahko mnogo prispeva za lažje odkrivanje takih; pojavov: Dalje so ugotavljali, da so posamezni vodilni uslužbenci, ki so naredili eno ali več kaznivih dejanj, po preteku kazni, bodisi zaporne ali kakšne druge, zopet prišli na vodilne položaje kljub temu, da je inšpektor- Na Murščaku in tudi drugod gre rez h kraju Z OBČNEGA ZBORA DPD »SVOBODA« MURSKA SOBOTA ska služba v nekaterih primerih organom občinskega ljudskega odbora odsvetovala, da bi take ljudi zaposlili. Na posvetovanju so med drugim poudarili tudi neupravičeno dviganje cen, ki bi utegnilo neugodno vplivati na življenjski standard. Poleg navedenega so proučili še več predlogov za izboljšanje preiskovalne službe in za pospešitev postopka. - M. L. PRIPRAVLJAJO SE NA POČITNICE Pionirji in mladina na Osnovni šoli I. v Murski Soboti se 'že pripravlja na letošnje poletne počitnice. V ta nameri so nabavili že nekaj šotorov iz sredstev, ki so jih dobili lan-sko leto ob tekmovanju pionirskih zadrug. Nekaj sredstev pa so zbrali z nabiralne akcijo odpadnega papirja. USPELA RAZSTAVA slikarjev - amaterjev V LJUTOMERU Pred kratkim je DPD Svoboda v Ljutomeru priredilo prvo razstavo slikarjev-ama-terjev iz ljutomerske občine. Odziv je bil kar dober. Svoje dela je namreč razstavilo kar sedem amaterjev: Milan Kuharič, Miro Benčik, Janez Plevel, Boris Ludvik, Jože Lah, Ignac Žižek in Stanko Lašič. Skupno so razstavili 44 najrazličnejših del. Razstava jel uspela. To potrjujejo tudi zapisi obiskovalcev in število razprodanih slik na razstavi. Obiskovalci raz-, stave so med drugim zabeležili tudi to, da si podobnih-raz-stav še želijo. To je vzpodbudilo organizatorje, da bodo prihodnje leto zopet priredili podobno razstavo, vendar v večjem obsegu. Ugotavljajo namreč, da je v občini še precej skritih talentov, ki jim je slikanje konjiček. OB TABORNEM OGNJU NA VANEČI V okviru Jugoslovanskih pionirskih iger bodo letos v Pomurju organizirali skupno z organizacijo ZB in URO J pohod Po partizanskih poteh Pomurja. Mladina in pionirji iz raznih krajev Pomurja se bodo zbrali 4. julija v znani koči na Vaneči. Na predvečer Dneva borcev pa bodo preživeli večer ob tabornem ognju skupno s člani ZB. Za pionirje in mladino bodo pripravili tudi poseben kulturni program. Vrteli bodo filme iz na-rodno-osvobodilne borbe, preživeli borci na Vaneči pa jim bodo pripovedovali o dogodkih iz NOB. K IVOVIM OBLIKAM IN SPROŠČENOSTI Že letos simfonični orkester Pomurja? Ugotovitev, da je aktivnost posameznih sekcij v društvu lani dokaj nazadovala, je bila vodilni moto razprave na letnem občnem zboru Soboškega DPD Svoboda, ki je bil minuli četrtek. Vzrokov za to je seveda več, glavni pa bi bili: premalo smelosti pri iskanju in uveljavljanju novih oblik društvenega dela, sproščenih oblik, ki bi bile bolj pogojene z zanimanjem in potrebami prebivalstva in zato tudi bolj dostopne večjemu krogu ljudi, premajhna naslonitev na delovne kolektive in pionirske odrede na šolah, od koder bi lahko postopoma pridobivali tudi potreben kader za društvene sekcije, če bi tem kolektivom pri njihovem internem kul- turnem prizadevanju posredovali tudi strokovno pomoč, predvsem kot svetovalci, pomanjkanje ustrezne dvorane, ki še očituje predvsem v lanski pasivnosti dramske sekcije itd. Vendar pa društvena bilanca kljub temu ni brez pomembnih dosevkov. Tako je imela godba na pihala lani 37 večjih javnih nastopov in je sodelovala na številnih prireditvah tudi izven občine. 23-. članski orkester je s svojo udeležbo na osrednjih proslavah v Soboti dal tem prireditvam harmonično umetniško zaokroženost. Dramska sekcija je lani naštudirala samo dramo »Strast pod bresti-«. Na 4 predstavah šo našteli okrog 800 obiskovalcev. 2etev te sekcije je za soboške kulturne potrebe vsekakor prepičla. Društvo je letos odprlo tudi plesno šolo, za katero je zlasti med mladimi ljudmi veliko zanimanje, saj je med 120 obiskovalci tudi precej mladih plesalcev s podeželja, ce- lo z desnega brega Mure. Lutkovna sekcija, ki šteje 25 Članov, je imela 6 premier in 3 reprize lutkovnih predstav, ki se jih je ogledalo nad 2000 pionirjev. Ta sekcija pa je preveč prepuščena samo posameznim prosvetnim delavcem, medtem ko se jim doslej še ni posrečilo pridobiti društvene člane za delo v njej. Se prav posebno pomembno vlogo odigrava Mestna knjižnica s pionirsko knjižnico in čitalnico kot društvena sekcija, ne samo v mejah mesta, marveč pomaga z mentorstvom in posojanjem knjig tudi podeželskim in drugim knjižnicam v Pomurju. Ob ugodnih gmotnih pogojih, ki jih je zagotovila predvsem pomoč ObLO, je knjižnica posredovala napredno knjigo, tudi v tujih jezikih, desettisočim bralcev. Tako so našteli lani okrog 2000 rednih mladih in odraslih bralcev, čitalnico je obiskalo okrog 11 tisoč ljudi itd. Lani si je knjižnica omislila tudi televizor, ki pa bo z drugimi sodobnimi pripomočki lahko odigral svojo vlogo šele v jeseni, ko nameravajo odpreti ob knjižnici tudi društveni klub, s čemer bodo omogočili članstvu in ostalemu prebivalstvu tudi bolj sproščeno izobraževanje in razvedrilo. Letošnji društveni program je v znamenju proslav 20-letnice ljudsko revolucije. Posebno rje omembe vreden predlog, da naj bi društveni orkester s. pomočjo orkestrov v Ljutomeru, Radgoni in Lendavi prerasel v osrednji pomurski orkester, ki bo že letos s posebej naštudiranim programom gostoval v vseh vfečjih krajih Pomurja. Godbo na pihala bodo pomladili in znova oživeli tudi društveni pevski zbor. Ob letošnjem praznovanju Prvega maja nameravajo prirediti revijo dosežkov delavskih kulturno-umetniških ansamblov. Nastopajoče kulturne skupine in posameznike bodo tudi ocenjevali in najboljše nagradili. Do glavne proslave bodo skušali naštudirati tudi dranrp na prostem. Ustanovili bodo kultur-no-zabavno sekcijo, ki bo pripravila več veselih večerov in v jeseni naštudirala tudi opereto. Vse društveno prizadevanje pa bo letos usmerjeno tudi k temu, da bi čimprej preuredili staro kino dvorano v grajskem poslopju predvsem za potrebe dramske sekcije in za druge prireditve. HUDA NESREČA V ZAGORSKEM RUDNIKU PRI NESREČI IZGUBILO ŽIVLJENJE ,13 RUDARJEV — SOŽALJE KOLEKTIVOV IN POSAMEZNIKOV IZ VSE DRŽAVE — PRVA GMOTNA POMOČ DRUŽINAM PONESREČENIH RUDARJEV — POGREBA SE JE UDELEŽILO NAD 20 TISOČ LJUDI. Kolektiv Rudnika rjavega premoga v Zagorju je zadela v soboto ob pol dveh ponoči huda nesreča. Ob eksploziji metana na odkopu številka 144 obrata Kotredež je izgubilo življenje 13 rudarjev. Tu je delalo v nočni izmeni 14 rudarjev, od katerih je ostal po srečnem naključju le eden nepoškodovan. Na kraj nesreče so takoj prihiteli domači izvežbani reševalci, kmalu pa jim je na pomoč priskočila še reševalna ekipa trboveljskega rudnika. Pri življenju so našli le še enega rudarja, ki so ga takoj prepeljali v bolnišnico, kjer pa je zaradi hudih opeklin kmalu podlegel. Ves sobotni dan je v jami preko sto rudarjev vztrajalo v nenehnem boju s plini, da bi vroča« med moštvoma Beltinec in Grafičarja. Seveda pa tudi presenečenja niso izključena, saj se lahko še tudi kdo od spodaj pririne v ospredje in tedaj bo slov« za odločilnimi točkami še zanimivejši. Za uresničitev tega smotra pa bo potrebno uveljaviti nekatere ukrepe, ki naj olajšajo ta prehod k višjim oblikam. Tako je n. pr. v razpravi predlog, da bi naj v jeseni usta- novili v slovenskem merilu dve ligi — zapadno in vzhodno. V vzhodno slovensko ligo bi se potem lahko uvrstila tri najboljša rokometna moštva iz Pomurja. Tudi sodelovanje naših najboljših moštev v Mariborski rokometni ligi bi bilo vzpodbudna stimulacija za doseženo kakovost. V jeseni bo kazalo v Pomurju samem ustanoviti dve moški ligi: v prvi bi igrala kakovostno boljša, v drugi pa slabša moštva in novinci. Tudi ustanovitev dveh lig bi pripeljala k boljši kakovosti, večji konkurenci in popularnosti te igre v naših krajih. Na tej poti pa bo največja zapreka vsekakor pomanjkanje ustreznih igrišč, ki jih je že sedaj premalo. Posebno v Murski Soboti bo potrebno zgraditi osrednje asfaltno igrišče, na katerem bodo omogočena tudi kakovostnejša srečanja, kajti sedanje več ne ustreza in je tudi že preobremenjeno za tolikšno število tekem v enem dnevu. RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA RADIJSKI PROGRAM od 19. do 26. marca NEDELJA 8.00 Mladinska radijska igra — Friedrich Feld: Jezdec na oblaku; 8.47 Iz albuma skladb za otroke; 8.57 Z zabavno glasbo v novi teden; 9.50 Ivo Lhotka-Kalinski: Zemlja; 10.00 Še pomnite, tovariši.. Štefka Brodar: Raztrganci na Limbarski obali — Bogomila Romih: Ob Kolpi; 10.30 Finale tekmovanja za evropsko popevko za Veliko nagrado Evrovizije 1961; 11.30 < Zdravko Stefančič: Ali res mora biti tako? 13.30 Za našo vas; 15.30 Kar radi poslušate; 16.00 Humoreska tega tedna — Fr. Wede-kind: Zapeljivec; 16.40 Peli so jih mati moja; 17.00 Zvoki za nedeljsko popoldne; 17.30 Radijska igra — Emile Zola — Max Gunderman: Therese Raquin; 18.49 Polk in valčkov poln koš za dobro voljo — mesto rož; 19.30 Radijski dnevnik in športna poročila; 21.00 O-bisk pri skladatelju Ivu Petriču; 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku. PONEDELJEK 8.00 Poročila; 8.05 P. II Čajkovski: Trnjulčica, baletna suita; 8.35 Iz filmov1 in glasbenih revij; 9.00 Naš podlistek — Zgodovinski popotnik — I; 9.20 Naši operni solisti pred mikrofonom; 10.15 Poljska in češka zabavna glasba; 10.40 Komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Milka Skoberneta; 11.00 Po svetu jazza; 11.30 Za otroke; 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Jože Korošec: Za katere travno-deteijne mešanice je seme letos zagotovljeno; 12.25 Zabavni orkester Les Baxter; 12.45 Majhen koncert pia- nista Janeza Lovšeta; 13.30 Filip Bernard: Partizanske zgodbe — Igra Mariborski instrumentalni ansambel, dirigent Jakov Cipci; 13.50 Zvočni kaleidoskop; 15.40 Naši popotniki na tujem; 16.00 P. I. Čajkovski: n. dejanje opere Pikova dama; 18.00 Športni tednik; 18.50 Človek in zdravje’; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Glasbeni va-rietč; 20.45 Kulturna tribuna; 21.00 —23.00 Koncert orkestra Slovenske filharmonije — Solist Ranko Fi-ljak — klavir; 23.05 Mladim plesalcem. TOREK 8.00 Poročila; 8.05 Izberite melodijo tedna! 8.50 Klavir v ritmu; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Trije v čolnu; 9.25 Antun Dobronič: Jugoslovanski Simfonični plesi; 10.15 Violinist Byron Co-lassys igra skladbe grških skladateljev; 10.55 Hammond orgle; 11.00 Odlomki iz opere Thais Ju-lesa Masseneta; 11.40 V tričetrtinskem taktu; 12.00 Trio orglic Andreja Blumauerja; 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Franc Kervi-na: Poklic molzača v farmski reji krav; 12.25 Poje Nat King Cole; 12.45 Zaplešimo s Kmečko godbo; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Dr. Kajetan Gantar: Iz- De-mostenesovega življenja; 14.35 Dva prizora iz opere Hovanščina; 16.00 Izbrali smo za vas.; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Razgovor z volivci; 17.25 Ernest Chauson: Simfonija v B-duru; 18.00 Iz naših kolektivov; 18.15 Pet minut z Jackiem Gleasonom; 18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe (ponovitev); 18.45 Izobraževalni obzornik; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00, Poje zbor RTV Beograd p. v. Bore Simiča; 20.30 Radijska igra — Paolo Levi: Postaja v megli; 21.20 Claude De-bussy: Mesečina; 21.40 Orkester Les Baxter vas vodi skozi Pristanišča radosti; 22.15 Komorni večeri pri W. A. Mozartu; 23.05 Godala v noči; 23.25 Po svetu jazza; »Človek nikdar ne ve«. SREDA 8.00 Poročila; 8.05 Mladi talenti Srednje glasbene Šole v Ljubljani pred mikrofonom; 9.15 Igramo za vas; 10.15 Solisti, zbor in orkester Mariborske opere izvajajo odlomke iz opere Istrska svatba Antonia Smareglie; 11.00 Od tanga do sambe; 11.30 Za ^cicibane; 12.00 Trio Slavka Avsenika; 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Jožica Farčnik: Superfosfat v hlevih; 13.30 Edvard Mac Dowell: Indijanska suita; 14.35 Glasbena medigra; 14.40 »-Kaj pa fantič dela?-«; 15.45 Radijska univerza — Rene Colar: Onečiščenje voda; 16.00 Koncert po željah poslušalcev; 17.15 Sestanek v sredo; 17.45 Jazz ha koncertnem odru; 18.00 kronika; 18.20 Od Gallusa do Hin-demitha — 21. oddaja; 18.45 Hitri prsti; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 GiuseoDe Verdi: Trubadur: Opera v štirih dejanjih 22.15 V ritmu današnjih dni; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Iz modernega glasbe-^ nega sveta =? 23. oddaja. Četrtek 8.00 Poročila; 8.05 Glasba ob delu; 8.35 Poje Koroški pevski zbor p. v. Pavla Kernjaka; 8.55 Radij- ska šola za višjo stopnjo ’(ponovitev) — Dr. Kajetan Gantar: Iz De-mostenesovega življenja; 10.15 Popevke se vrstijo; 10.40 Pet minut za novo' pesmico in Pozdravi za mlade risarje; 11.15 Zvočni Jnter-mezzo; 12.00 Veseli godci; 12.15 Kmetijski nasveti — Dr. Rajko Rakovec: Zaščita govedi pred met-ljavostjo; 12.25 Nekaj znanih o-pernih uvertur; 13.50 Poje Slovenski oktet; 16.00 Majhna prodajalna plošč; 16.30 Pozdrav pomladi; 17.15 45 minut turizma in melodij; 18.30 Zabavni orkester Steve Allen; 18.45 Ljudski parlament; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Literarni večer — Večer umetniške besede Vida Juvanova; 22.15 Po svetu jazza; 23.05 Pesem, melodija in ritem. PETEK 8.00 Poročila; 8.05 Blaž Arnič: Zapeljivec, simfonična pesnitev; 8.30 Ali vam ugaja?; 9.00 Naš podlistek — Zgodovinski popotniki — IL; 9.20 Ljubljanski komorni zbor p. v. Slavka Zlatiča; 9.35 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.15 Violinist Dejan Bravničar igra plese za violina in klavir; 10.35 Panorama melodij; 11.00 Dva pri-zdra iz Dvoržakove Rusalke; 11.30 Človek in zdravje (ponovitev); 12.00 Petnajst minut z Veselimi planšarji; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Ivo Žnidaršič: Kmečki borovi gozdovi- na Dravskem polju — I. del; 12.25 Pet pevcev pet me-pevk; 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.30 Španija v pesmi in plesu; 13.45 Vsakomur nekaj iz arhiva domačih poskoč- nic; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Neža Maurer: Pomlad igraj se z nami; 14.35 Iz Handlo-vih oper; 16.00 Petkovo glasbeno popoldne; 17.25 Vesela godala; 17.35 Gostje iz Stuttgarta; 18.00 Iz naših kolektivov; 18.15 Lepe melodije; 18.30 Tako pojo in igrajo tuji narodi — / XII. oddaja; 20.00 Četrt ure z orkestrom Franck Po-urcel; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 Z violino skozi čas — 13. oddaja; 21.09 G. Rossini: II signor Bruschino, uvertura; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.35 Moderna plesna glasba; 23.05 Nočni koncert. SOBOTA 8.00 Poročila; 8.05 Glasba ob delu; 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — Neža Maurer: Pomlad, igraj se z nami (ponovitev); 9.25 Melodija in ritem; 10.15 Krešimir Baranovič: Imbrek z nosom, baletna suita; 10.55 Orkester Alfred Scholz; 11.00 Po svetu jazza; 11.30 Pionirski tednik; 11.50 Otroci izbirajo pesmice; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Ivo Žnidaršič: Kmečki borovi gozdovi na Dravskem polju — n. del; 13.30 Slovenske narodne ob spremljavi harmonike; 13.50 Od arije do arije; 14.20 Šport in športniki; 15.40 S knjižnega trga; 16.00. Radi bi vas zabavali; 16.40 Obrtniški zbor Enakost iz Kranja p. v. Viktorja Fabianija; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Po kinu se dobimo; 17.45 Orkester Billy Vau-ghn; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.15 Bedrich Smetana: Blanik, simfonična pesnitev iz cikla Moja domovina; 18.30 Pozdrav z gora; 18.45 Okno v svet; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Za uvod — 20 minut po domače ...; 20.20 Henry Cecil: Obe plati postave 3. epizoda: Ni na jedilnem listu; 21.00 Za prijeten konec tedna;.22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.05 V plesu do polnoči. RADIO MURSKA SOBOTA NEDELJA 12.00 Razgovor z volivci, lokalna poročila; 12.20 Domači zbori in ansambli; 12.30 Obvestila, reklame; 12.40 Oddaja v madžarskem jeziku; 13.00 Želeli ste, poslušajte. PONEDELJEK 17.00—17.15 Športna poročila, oddaja za mladino, obvestila. TOREK 17.00 Lokalna poročila, obvestila, reklame; 17.25 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.35 Glasbeni spored. ČETRTEK 17.00 Lokalna poročila, obvestila, reklame; 17.25 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.35 Želeli ste, poslušajte. SOBOTA 17.00 Naš sobotni sprehod; 17.15 Obvestila, reklame; 17.30 Želeli ste, poslušajte. Radio Murska Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 5.00-8.00 in od 15.00-23.00. Ob nedeljah in praznikih pa od 6.00 do 23.00 ure. POMURSKI VESTNIK, 16. III. 1961 4 ŠPORT - ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT NOGOMET - od tu in tam GRAFICAR : RUDAR (Mursko Središče) 3:1 (1:1) Moštvo soboškega Grafičar-ja je moralo v nedeljo sprejeti v goste moštvo Rudarja iz M. Središča na igrišču NK Radgona v Gornji Radgoni, ker ni dobilo na razpolago igrišča doma. Prijateljska tekma v. Radgoni ni bila posebno zanimiva in je potekala ž menjajočimi se napadi, vendar pa so po ugodnih priložnostih za gol imeli domači možnosti za še prepričljivejšo zmago. Tokrat lahko govorimo o več ali manj enakopravni igri obeh enajstoric. Za Grafičarja sta bila uspešna Puklavec z dvema in Maroša z enim golom. RADGONA : PUSCA 3:3 (1:3) Tudi, moštvo Pušče se pripravlja na spomladansko tekmovanje v PNL. V nedeljo je gostovalo v G. Radgoni. Domačini so dosegli prvi gol po Oskarju. Že so številni gle- dalci menili, da bo Pušča tokrat doživela pravo katastrofo na njihovem terenu, ko se je moštvo zbralo in začelo nevarno oblegati vrata domačinov. Svojo nadmoč so gostje tudi izrazili s tremi goli. Pušča je prikazala lepo igro v prvem, Radgona pa v drugem polčasu, ko je sicer prišlo na obeh straneh tudi do grobe'igre. Pri Radgoni so se posebno novinci zelo trudili, da bi dosegli kaj več, vendar pa se jim to ob požrtvovalni obrambi gostov ni posrečilo. Pri domačinih je najbolj ugajal Oskar, pri gostih pa J. Baranja in E. Horvat. TUBNISCE : BELTINCI 11:1 Uspel revanš GRAFICAR : NAFTA 0:3 (0:1) V torek se je z -novimi igralci okrepljenemu moštvu Lendavske Nafte posrečilo premagati domdčega Grafičarja z dokaj prepričljivim rezultatom in se tako uspešno revanširati za nedavni poraz na domačem terenu. Gostje so bili tokrat nedvomno boljše moštvo, predvsem z dobro obrambo, domačini pa niso bili kos tehnično boljšemu in tudi požrt-vovalnejšemu nasprotniku; posebno neučinkovit je bil napad, ki se mu ni posrečil niti častni gol, čeprav se je sicer večkrat znašel pred nasprotnikovimi vrati. EKIPI MLADOSTI A' ’> ZMAGOVALCA V nedeljo so priredili na soboški II. Osemletki namiznoteniški dvoboj med ekipami Mladosti in Poleta. Čeprav so igralci Mladosti zmagali prepričljivo in izgubili 3 točke brez igre zaradi manjkajočega igralca, je bilo tudi pri Poletu opaziti nekaj skritih talentov, ki so se kar uspešno upirali svojim nasprotnikom. Posebno so se odlikovali Firm, Sraka, Vadnal, Sapač, Debelak in Vild. REZULTATA: Mladost A : Polet A 5:0, Mladost B : Polet B 5:3. ŠPORTNI DAN V TURNIŠČU Pred dnevi so imeli na osnovni šoli v Turnišču športni SLUŽBENE OBJAVE ORO Nedelja, 19. marca 1961 — Vlil. KOLO: V Murski Soboti ob 10. uri: Grafi-čar : Sloga; v Beltincih ob 10. Uri: Beltinci : ESS; v Lendavi ob 10. uri: Vajenec .: Krog. Prijateljska srečanja pred tekmovanjem za prvenstvo Krog : Tekstilec (Tov. Mura) 41:20 (18:9) Krog : Tekstilec (članice) 21:1 (11:0) Grafičar : ESS 29:8 dan. Program je bil zelo poster: deklice so se pomerile v igri Med dvema ognjema, dečki pa v nogometu* Izvedli so tudi mali kros, skok v daljino iri višino z mesta. Pionirji nižjih razredov so-pod vodstvom učiteljic prikazali nekaj otroških igric. Najlepši vtis so napravili pri gledalcih pionirji prvih dveh razredov s simbolično prosto vajo. ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK "Tobi" zelo ugodno prodam. Naslov v upravi lista: M-287 VOLNENA pisana otroška čepica je bila izgubljena na poti od Murske Sobote do Črnskih mej. Poštenega najditelja naprošam, da jo proti nagradi odda v u-pravi lista. M-288 POSESTVO, srednje veliko v ravnini, četrt ure -od Radgone, hišo z gospodarskim poslopjem poleg državne ceste, vse v dobrem stanju, prodam zaradi starosti. Informacije pri Stefanu Kuharju, krojaču v Petanjcih ali v upravi lista. | M-259 POSESTVO 2,5 ha, vinograd, sa-dovnjak z gospodarskim poslopjem v Vučji vasi prodam na 4-letne obroke. Cena je 700.000 dinarjev Informacije dobite pri Alojzu Pertoei, Mali Bakovci št. 158 pri M. Soboti. M-270 TRAKTOR »Štajer« s prikolico kupim. Naslov v upravi lista. M-269 3.000 kg SLAME prodam. Janez Lešnik, Podgradje 22, Ljutomer. M-271 MURSKA SOBOTA - od 17.-19. marca ameriški vistavisionski film: »Nekateri- so za vroče«; od 20.—21. marca ameriški film: »Krivično obtožen«; od 22.-23. marca nemški -film: »Prfoks«. -SLATINA RADENCI - od' 18. do 19. marca ameriški barvni ki-nemaskopski film: "Slab dan v Black Rocku" 23. marca francoski film: »Tatovi draguljev«. VERŽEJ — od 18,—19. marca ameriški film: »Modri pajčolan«. LENDAVA od 117.—19. marca me- hiški film: »Glasba ponoči«; od 21—22. marca jugoslovanski film: »Skozi veje nebo«. GORNJA RADGONA od 18;-19. marca ameriški barvni kinema-skopski film: »Risarka modelov«; 22. marca francoski film: »Moderna devica«. LJUTOMER od 18;—19. marca italijanski barvni kinemaskop-ski film: »Herkules«; od 22.-23. marca francoski barvni film: »Sestanek z vragom«. VIDEM OB ŠČAVNICI - od 18. do 19. marca ameriški film: »Dej-vi kroket in pirati«. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU -od 18.—19. marca nemški film: »Kapetan iz Kepenika«; 22. marca švedski film: »Nasmeh poletne. noči«. MOTORNO KOLO NSU »Lux« v odličnem stanju, prodam. Ogla-, site se pri Janku Slani, KZ Slatina Radenci. M-272 30 AROV VINOGRADA';— mladi nasad, v Stahetinskem vrhu, po ugodhi ceni prodam. Mirko Trnovec, Hrašenski vrh 18. M-273 KMETOVALEC srednjih let z lastno hišo in lepim posestvom, želi šposihati gospodinjo do 55 let Starosti zaradi skupnega gospodarjenja. Samo resne, ponudbe poslati na upravo lista pod šifro »Marec«. M-274 ZIDNO OPEKO, večjo količino, prodam. Naslov v upravi lista. M-277 1.80 ha LEPEGA GOZDA s sečnim dovoljenjem za 25 kb. metrov ugodno prodam. Naslov v pravi lista. M-279 DVE STAVBENI PARCELI, razno poljedelsko orodje, črpalko za gnojnico, kmečki voz, v Murski Soboti prodam Poizvedbe pri Koldfnahu Vargi, Slomškova va 1, Megrška Sobota. M-280 SPALNICO iz trdega lesa in štedilnik Tobi ugodno prodam. Informacije v ulici Stefana Kovača 19-2-3. M-285 OSEBNI AVTO Žaštava-600 bo prodan na javni licitaciji v podjetju »Agroservis« Murska Sobota, dne 20. marca, 1961 ob 10. uri. Izklicna cena450.000 dir. Avtomobil ima prevoženih samo 2611 km in ima nekoliko poškodovano karoserijo, M-284 MOTORNO KOLO »Galeb« SR 150 ugodno prodam. Ludvik Novak, Crrielavci 9. M-266 KRASNO SRENJEVELIKO posefet-. vo vseh kultur z hišo in gospodarskim poslopjem prodam pri Ormožu. Viktor Spolenak, Dobrava 17, Ormož. M-286 ČESTITKA Na agronomski fakulteti je z odličnim uspehom diplomiral Jože P e nt ek iz Polane. Iskreno čestitajmo! OBVEŠČAMO KMETOVALCE posebno v bližini- Murske Sobote, da bomo odkupovali v času košnje vse količine lucerne, črne detelje, nokote in travniškega ali. njivskega sena v svežem ali uvenelem stanju/ bodisi na rasti ali pa dostavljenega v naše skladišče v Murski Soboti. Vsi interesenti se naj oglasijo v pisarni obrata AGROMERKUR v Murski Soboti, Kerenčičeva ul. 5., kjer prejmejo vsa potrebna pojasnila 'in lahko sMenejo pogodbe. Tudi v Murski Soboti kegljaški klub Pred dnevi so se na pobudo Sindikalne podružnice industrijo kovinske galanterije »Panonija« v Murski Soboti sestali predstavniki sindikalnih podružnic občine Murska Sobota. Razpravljali so o pobudi omenjenega sindikata, naj bi v Murski Soboti ustanovili kegljaški klub ali ustrezno sekcijo pri TVD Partizan.- Svojo iniciativo utemeljujejo s tem, da Sobota, ki ima toliko prebivalstva kot vsa ostal# tri druga mesta v Pomurju, , premore sploh nobenega kegljišča, v delavskih športnih tekmovanjih pa vsako leto nastopa okrog 160 kegljačev. Nedvomno je tistih kegljačev, ki so v izbirnih tekmovanjih izpadli ali pa kegljajd samo priložnostno, še vsaj toliko. Ker je gledč na pomanjkanje BELTINSKI PIONIRJI - DOBRI ŠPORTNIKI Telesno-vzgojni aktiv beltinske osnovne šole je letos izredno aktiven. V njem deluje 136 pionirjev in mladincev, ki so vključeni v rokometno, košarkarsko, nogometno in namizno-teniško sekcijo. Na šoli- so redna jesenska in spomladanska tekmovanja. Košarkarji so tekmovanje pravkar zaključili., Spomladanski prvak pri pionirjih je 8 b razred, pri pionirkah pa 7 c razred. V rokometu vodi pri pionirjih 8 a razred, pri pionirkah pa 7 c razred. V nogometu je sedaj prvi 8 a razred. kegljišča v Soboti potrebno tekmovati na dvosteznem kegljišču v Ljutomeru, kamor morajo potovati tudi na treninge, so tekmovanja kegljačev dokaj draga, da ne govorimo še o nepotrebni izgubi' časa in odvisnosti od vlakovnih zvez in o drugih nevšečnostih. Na prvi seji so predstavniki sindikalnih podružnic izvolili štiričlanski odbor, ki bo pobudo uveljavil v življenju. PRIZNANJE ZA TITANA IN SEFERJA Znani športni delavec prof. E. Titan je prejel od Košarkarske zveze Slovenije plaketo ob 15. obletnici dela za napredek košarkarskega športa v Sloveniji. Plaketa je bila izročena na letni skupščini KZS. Prav tako je ob tej priložnosti prejel priznanje KZS tudi Hčrbert Sefer, tajnik Pomurske košarkarske podzveze. HOKEJISTI ŽE TRENIRAJO Tudi soboški hokejisti že trenirajo in se pripravljajo na tekmovanje za republiško prvenstvo. Za sedaj trenirajo mladinci in pionirji, medtem ko prvo moštvo še ni povsem znano. Izšla je prva knjiga letošnjega programa knjižne zbirke Pomurske založbe ČZP Pomurski tisk Nace Kranjec - Pajlin; »KER SEN ČLOVEK...« Lično opremljena in urejena zbirka pesmi, vezana v celo platno po ceni din 545 je v prodaji v knjigarnah ČZP Pomurski tisk: Dobra knjiga Murska Sobota, Vesna Lendava, Knjigarna Radgona in Ljutomer. Zbirko pesmi Si lahko naročite tudi pri ČZP Pomurski tisk Murska Sobota — Pomurska založba, Kocljeva' ul. 7. Petek, 17. marca — Ljuboslav Sobota, 18. marca — Edvard Nedelja, 19. marca — Jože Ponedeljek, 20. marca — Igor Torfek, 21. marca — Beno sreda, 22. marca — Vasilij Četrtek, 23. marca — Slava DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI V MURSKI SOBOTI od 6. do 11. marca 1961 Stane Dešnik — drugič, Milan Okretič, — četrtič, Edvard Stariec — četrtič, Franc Zajc - tretjič, Ti-bor . Luthar — četrtič, vsi iz Murske Sobote; Helena Fras iz Ber-kovec — četrtič, Terezija Antolin iz Odranec — tretjič, Euf eni ja Ma-rjč. - šestič, Marija Mlinarič in Antonija Bohnec — osmič, vsi iz Gornje Bistrice; Kristina Balek, Cecilija Šebjanič, obe iz Ženavelj; Helena Smodiš iz Rankovec - četrtič, Slavko Lindič — drugič, Julijana Biro — drugič, Matilda Ivanji — drugič, vsi iz Lendave; Marija Kepe pg tretjič iri Barbara Nemec iz Gornjega Lakoša,; Helena, Čeke iz Radmožanec — , drugič. V imehu bolnikov, se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje Transfuzijska postaja M. Sobota VABILO Na' osnovi 14. člena Pravil Vodne skupnosti za melioracijo Prekmurja, v Murski Soboti sklicujemo VII. BEDNI LETNI OBČNI ZBOR delegatov Vodne skupnosti, ki bo v ponedeljek, dne 3. aprila 1961 ob 8. uri v dvorani Hotela »Zvezda« v Murski Soboti. Dnevni red: 1. Otvoritev in ugotovitev sklepčnosti, 2. Izvolitev delovnega predsedstva, zapisnikarja in dveh overovateljev zapisnika, 3. Poročilo upravnega in nadzornega odbora, 4. Tehnično poročilo in prikaz gospodarskega pomena Vodne skupnosti, 5. Razprava o poročilih, 6. Poročilo o finančnem poslovanju Vodne skupnosti in odobritev zaključnega računa za 1960, 7. Dopolnitev Pravil Vodne skupnosti za razširjeno dejavnost, 8. Izmenjava članov upravnega odbora, 9. Ra z no. V primeru nesklepčnosti ob napovedanem času, bo zbor po polurnem čakanju pri vsakem številu prisotnih delegatov. Prosimo delegate . za točnost in polnoštevilno udeležbo. UPRAVNI ODBOR Komisija za razpis delovnih mest pri Živinorejsko-vete-rinarskem zavodu za Pomurje v Murski Soboti razpisuje delovno mesto finančnega knjigovodje Pogoj’: dokončana srednja šola-in tri leta prakse v finančnem knjigovodstvu. Prošnje sprejema komisija iživinorejsko-veterinarskega zavoda do 25. marca 1961. Obvestilo V nedeljo, torek, sredo in četrtek t. j. dne 19., 21., 22. in 23. marca 1961 bo fluorografiranje (slikanje pijač) za prebivalstvo mesta Murske Sobote po sledečem razporedu: V nedeljo, dne 19. marca 1961 od 8. do 12. in 13. do 15. ure na dvorišču doma »Partizan« Murska Sobota za ulice: Mladirisko, Cankarjevo, Trstenjakovo in Kerenčičevo (prej Slomškovo). Na dvorišču bloka št. 9 na Štefana Kovača ulici (Rous Marjeta,.stavbiščekjza ulice: Stefana Kovača, Prežihovo (prej Krekovo), Kopitarjevo Aškerčevo in ulico Stefana Kuzmiča. V torek, dne 21. marca 1961 od 8. do 12. in od 13. do 15. ure na dvorišču TVET »Partizan« v Murski Soboti za ulice: Kidričeva, Juša Kramarja, Kuharjeva, Daneta Sumenjaka, Žitna, Talanyijeva, Otona Zupančiča in Kroška. Na dvorišču bloka št. 9 na Štefana Kovača ulici (stavbi-šče Marjete Rous) za ulice: Mikloša Kuzmiča, Miklošičeva, Mojstrska, Prešernova, Vrazova, Stara, Ciril-Metodova, Ljube Šercerja in Severjeva. V sredo, dne 22/marca 1961 od 8. do 12. in od 13. do 15. ure na dvorišču TVD »Partizan« Murska Sobota za ulice: Matije Gubca, Zorana Velnarja, Tišinska, Tomšičeva, Čopova, Panoh&kai Bakovska, Poljska, Vegova ih Ulica 17. oktobra ter Miizge. Na dvorišču bloka št. 9 na Štefana Kovača ulici (stavbi-šče Marjete Rous) za ulice: Kopališka, Temlinova, Borovnjakova, Vrtna, Prečna, Grajska, Trubarjev drevored, Kajuhova, Zvezna, Kocljeva in Kardoševa. V Kolodvorski restavraciji za ulice: Kolodvorska, Gregorčičeva, Partizanska in Titova. V četrtek, dne 23. marca 1961 od 8. do 12.30 in od 14. do 15.30 ure v Kolodvorski restavraciji za ulice: Lendavska, Klavniška, Iva Lole Ribarja, Cvetkova in Staneta Rozmana. Prebivalstvo bo prejelo posebna vabila, kjer je označen točen čas in kraj fluorografiranja, zato naj se v celoti ravna po vabilih. Osebe, ki zaradi nerednega prijavljanja spremembe bivališča ev. ne bi prejele vabila, naj še fluorografiranja udeležijo brez vabila po gornjem razporedu. Vse gospodarske organizacije in ustanove so dolžne omogočiti svojim delavcem in uslužbencem fluorografiranje s tem, da jihi za čas fluorografiranja oprostijo dela. Delavci in uslužbenci pa so dolžni fluorografiranje dokazati z vabilom, na katerem je odtisnjeno besedilo »Fluorografiran«. Fluorografiranje je obvezno po odloku, ki ga je leta 1959 izdal Okrajni ljudski odbor Murska Sobota in zato se ne-udeležence kaznuje z denarno kaznijo 3000 din. Podrobnejše informacije o fluorografiranju lahko dobijo interesenti pri Odseku za zdravstvo in socialno varstvo ObLO Murska Sobota (grad) št. 4. Zdravje je največje blagostanje, zato si ga čiivajmo in obolenja pravočasno odkrivajmo. Štab za fluorografiranje pri ObLO Murska Sobota OGLAS' Realitetna agencija, poslovalnica’ Murska Sobota obvešča cenjeno prebivalstvo, da odkupuje .motorna kolesa vseh vrst, osebne in tovorne avtomobile, traktorje s traktorskimi, priključki in prikolicami ter brez prikolic, stabilne motorje, kosilnice vseh vrst. Posreduje pri nakupu in prodaji nepre-mičnin. Istočasno sporočamo, da sprejemamo v skladišče moteč- na kolesa, stabilne motorje, kosilnice kakor tudi ostale stro- je. Vskladiščimo brezplačno. Tukajšnja poslovalnica razpisuje delovna mesta trgovskih potnikov. Kandidati morajo predložitj pismene prošnje s kratkim opisom dosedanje zaposlitve najpozneje do 1. aprila 1961 na gornji naslov. REALITETNA AGENCIJA Kocljeva 16, MURSKA SOBOTA Komisija za sprejem in odpust delavcev pri Industrijskem podjetju KONFEKCIJA Ljutomer r a z p i š u j e naslednja delovna mesta 1. FINANČNEGA KNJIGOVODJE(-inje) 2. OBRATNEGA KNJIGOVODJE(-inje) 3. SKLADIŠČNIKA Pogoji: pod 1. in 2. srednja strokovna izobrazba ali nepopolna srednja šola in nekaj let prakse na takem ali po-dobnem delovnem mestu. Pod 3. kvalificiran trgovski dela-vec z nekaj let prakse, po možnosti tekstilne' stroke. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe pošljite na gornji naslov najpozneje do 30. marca 1961. Osebni dohodki po Pravilniku o razdeljevanju osebnih dohodkov. Uprava Trgovskega podjetja »MERKUR, v M. Soboti razpisuje delovno mesto poslovodje v prodajalni v Predanovcih Pogoji: kvalificiran delavec z večletno prakso. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe s 1. aprilom 1961. Prošnje sprejema uprava podjetja do 25. t. m. Uprava Trgovskega podjetja »MERKUR« Relija kuharske spretnosti in sejem opreme za gostinstvo od 11. do 19. marca 1961 na Razstavišču MARIBORSKEGA TEOMA MUUBaia VkSTNIB. - Ust UO»l« la tiska Casoptsio in založniško podjetje »Pomurski tisi v Murski Soboti - Direktor ln - Uraduje uredniški odbor - Ust pošiljamo same po prav PLAČILU - Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo nanje - Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica T - letna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev , za inozemstvo letna naročnina 1500 dinarjev. Tekoči račun banki v Murski Soboti It IOS-70 POMURSKI VESTNIK, 16. III. 1961 5 VESTI DOBROVNIK — Te dni gostuje v Prekmurju 22 članska gledališka skupina Radia iz Novega Sada. V naših krajih se bodo zadržali šest dni. Predstavili nam bodo dve gledališki igri v madžarskem jeziku in sicer: Barvani mozaik in Deset satelitov. Prvič so se v nedeljo predstavili v Dobrovniku, kjer si je igri ogledalo veliko ljudi madžarske narodnosti. Nameravajo pa še gostovati v Lendavi in Hodošu. PERTOCA - Mladinski aktiv Cankova je pred kratkim priredil v vasi Pertoča kulturno-zabavni program. Udeležba je bila velika, kar kaže, da si vaščani podobnih prireditev želijo tudi v bodoče. CANKOVA — Na osnovni šoli na Cankovi imajo učenci poleg drugih predmetov tudi tehnični pouk. Učne ure tehničnega pouka so izkoristili za ureditev parka na Cankovi. Z ureditvijo parka so zadovoljni in so sklenili, da se bodo v bodoče lotili tudi drugih podobnih -del. GRAD — V nedeljo je bil pri Gradu zadružni zbor, katerega so se udeležili predstavniki kmetijskih zadrug iz Vadarec, Kuzme in Grada. Na zboru so razpravljali o združitvi omenjenih zadrug in sprejeli sklep, da bi naj bil sedež kmetijske zadruge pri Gradu. ROGASOVCI — V Rogašovcih je bila v nedeljo redna letna partijska konferenca Osnovne organizacije Zveze komunistov. Konferenci je prisostvoval tudi sekretar Občinskega komiteja ZKS iz Murske Sobote, Franjo Sonaja. RADOSLASCI - Zadružni svet Kmetijske zadruge v Radoslav-cih je v minulem tednu imel sejo. Razpravljali so o dosedanjem delu in o priključitvi kmetijske zadruge h KZ v Ljutomeru. VIDEM - Pred nekaj dnevi je bil pri Vidmu zaključek šivilj-sko-kuharskega tečaja. Tečaj je trajal dva meseca, vodila ga je Marica Kreft. Ob zaključku so tečajnice pripravile tudi razstavo. VESCICA - V Veščici je bila v počastitev Dneva žena, proslava v novih prostorih gasilskega doma. Proslave se je udeležilo okrog 200 žena iz Veščice in okoliških vasi. V MINULEM TEDNU ŠTIRJE POŽARI Minulemu tednu bi lahko upravičeno rekli teden požarov, saj smo v našem okraju zabeležili kar štiri. Minuli četrtek se je zaradi slabo speljanih dimnih naprav vnelo gospodarsko poslopje Stefana Mlinariča na Gibini v ljutomerski občink Čeprav so gasilci iz Raz-križja takoj priskočili na pomoč, je zgorelo celotno ostrešje in nekaj orodja ter opreme. Nastalo škodo cenijo na blizu 300 tisoč dinarjev. V soboto okrog poldneva .je izbruhnil požar pri Francu Kovaču pri Gradu. Zgorelo je o-strešje gospodarskega in del stanovanjskega poslopja. Od tod se je požar razširil še na poslopje Ludvika Kovača. Tako cenijo nastalo škodo na obeh poslopjih na približno milijon dinarjev. V soboto zvečer pa se je vnelo gospodarsko in stanovanjsko poslopje Julijane Markovič v Logarovcih. Kljub temu, da je prihitelo gasit kar sedem gasilskih društev iz vse okolice, jim dolgo ni uspelo omejiti požara. Zgorelo je celotno osrešje v vrednosti milijon dinarjev. Zadnji požar pa smo zabeležili v nedeljo popoldne pri Alojzu Grahu v Bakovcih. Vnela se Je slama. Požar so hitro omejili. Povzročena škoda pa znaša okrog SO tisoč dinarjev. -ko -ml PROMETNA NESREČA PRI LJUTOMERU Minulo nedeljo proti večeru se Je pri železniški postaji v Ljutomeru zgodila težja prometna nesreča, ki bi skoraj zahtevala člo- veško žrtev. Do nesreče je prišlo, ko se je Lojze Jureš iz Ljutomera peljal z avtomobilom proti Ljutomeru in se je proti njemu zapeljal s stranske ceste kolesar Karel Veldin, strojevodja iz Murske Sobote. Jureš se je skušal izogniti, vendar vozila ni mogel tako naglo zavreti, da bi se izognil trčenju. Kolesarja je vrglo na prednji del avtomobila, kjer se je teže poškodoval in so ga morali takoj odpeljati v bolnišnico. Skoda na avtomobilu znaša približno 109 tisoč dinarjev. -ko OBRAČUN MED BRATOMA NA KRAPJU Minuli petek je prišlo na žagi na Krapju do medsebojnega obračuna med bratoma Francom in Martinom Pozderecom iz Melinec. Oba sta zaposlena na žagi in sta se že večkrat sprla. Tokrat pa je Martin izvlekel žepni nož in bratu zadal sedem ubodov. Pri tem se je tudi sam močneje porezal in so morali oba prepeljati v bolnišnico. -ko N A Š A K R I Ž A N K A DROBNE ZANIMIVOSTI PREVIDNI SODNIK Neki ameriški nogometni sodnik nima strahu pred razjarjenimi na-vijačit Kadar sodi kakšno nogometno tekmo, sedi za golom njegov pes bokser. Ce pride na igrišču do prepira med sodnikom in gledalci, sodnik samo zapiska na piščalko in pri priči je pri njem pes, ki prične deliti pravico na levo in desno. Pravijo, da so prepiri s tem sodnikom zelo redki in kratki. NOVO PARIŠKO LETALIŠČE Pariz je dobil pred kratkim novo letališče, ki je največje in naj-moderneje urejeno na svetu. Imenuje se Orly Est in bo lahko letno odpremilo 8 milijonov potnikov. Na letališču je zaposlenih nad dvajset tisoč oseb. V SZ GRADIJO ATOMSKO LETALO Novo sovjetsko letalo na atomski pogon, ki so ga že pričeli graditi, bo imelo podoben atomski stroj, kakršnega ima atomski ledolomilec Lenin. Šakali tudi pri nas Šakal spada v vrsto psov, katerih domovina je Azija, vendar živi tudi na Balkanskem polotoku. Pred leti se je pojavil tudi v Ma- kedoniji in v Dalmaciji, enega pa so ustrelili tudi v bližini Vrhnike v Sloveniji. syo ljudi - sto Čudi Tako pravi pregovori vsak človek ima, kakšno posebno navado. Nekateri zbirajo znamke, drugi jedilne liste, tretji avtograme itd. Rajko Dosič iz Rakovice pa je pravi maratonec v štetju. Nekega dne se je odločil, da bo preštel koliko las ima človek na glavi. Toda, kdo se bo dal ostriči? Kmalu se mu je pri neki stavi ponudila priložnost. Pričel je Šteti in v 74 dneh je ugotovil, da je imel človek, ki je izgubil stavo, na glavi 334.560 las. Poleg drugih nenavadnih del, je Dosič ugotavljal tudi to, koliko kapljic vode je v desetih litrih vode, koliko koruznih zrn je v stokilskih vrečah itd. REŠITEV KRIŽANKE V ŠTEVILKI 8 Rešitev: 1. smrt, 5. spor, 9. ma nira, 11. - Apolon, 13. AT, 14. Ma ribor, 16. LA, 17. tir, 19. kabel, 20 led, 21. Iran, 23. kal, 24. pata, 25 atek, 27. R, 28. teta, 29. ipol, 31 sila, 32. zmaj, 33. N, 34. pilo, 3( Emil. 37. Ral, 39. neva, 41. ter, 42 begam, 44. ein, 45. er, 46. revizor 48. ta, 49. raketa, 51. topel, 53. Ja ka, 54. obok. 665 MOPEDISTOV 0PRAVI10 IZPITE Mopedist je počasi pritiskal na plin in se plaho oziral na obe strani. Kdo ve ali iz previdnosti ali pa iz bojazni pred miličniki. Ozrl se je nazaj in iztegnil desno roko. Zavil je naravnost proti pisarni Avto-moto društva v Murski Soboti. Peljal se je na izpit. Na tesnem dvorišču se je zbralo že precej kandidatov. Pričakovanje, nestrpnost in ugibanje ... Nekateri se vozijo že precej časa, čeprav brez izpitov. Toda — miličniki ne poznajo šale in mošnjiček se prazni. In kdo se potem ne bi poglobil v prometne predpise in raje napravil izpit, ki stane le nekaj stotakov? Na vrsti je bil starejši kandidat, ki je tokrat prišel na izpit že drugič. Prvič ni bilo sreče. Jože Kocjan mu je vešče postavljal vprašanja, listal po skicah ter vpraševal po prometnih znakih. Tokrat na srečo, ni mogel računati, pomagalo je znanje. Dobil je Izpisan kartonček »Potrdilo o znanju prometnih predpisov« in se vsedel na moped. Zdaj ne bo več imel strahu, če se bo pred njim dvignila miličnikova roka, seveda, če bo predpise, s katerimi je seznanjen, tudi upošteval. Pri drugem kandidatu je šlo nekoliko hitereje. Tu in tam se je zataknilo, malo je pomislil in spet je šlo naprej. Tako se ponavlja vsak torek. Sekretar Jože Benedik nam je povedal, da je doslej pri njih opravilo izpite že 665 kandidatov, med njimi tudi precej žena. Največ se jih prijavlja iz Murske Sobote in iz Goričkih krajev. V zadnjem času pa jih prihaja precej tudi iz ostalih občin, čeprav imajo v vseh občinskih središčih razen v Petro vcih AM društva, ki imajo pooblastila za opravljanje izpitov. V zimskih mesecih je bilo nekoliko manj interesentov, zato je društvo moralo opustiti tečaje, ki jih je imelo poprej s kandidati. Te tečaje pa bodo morali zopet organizirati, kajti ugotavljajo, da so se tisti mopedisti, ki so obiskovali tečaje, na izpitih bolje odrezali. -ko OBČNI SINDIKALNE PODRUŽNICE V RADENSKEM ZDRAVILIŠČU Zdravilišče Slatina Radenci ima zelo močno sindikalno podružnico, saj šteje v glavni sezoni blizu 500 članov. Letošnji občni zbor so združili s proslavo otvoritve novega obrata Boračevo. Na to porfiemb-no proslavo so povabili tudi u-pokojence. ROJSTVA Rodile so: Marija Cerpnjak iz Nuskove — deklico, Helena Lepoša iz Dolenjec — dečka, Terezija Horvat iz Velike Polane — deklico, Vera Šeruga iz Markišavec — deklico, Manja Kustec iz S. Bistrice — deklico. Vera Konter iz Belti-nec — dečka, Etelka Savel iz Se-beborec — deklico, Dora Kastelic iz Apač — deklico, Jožefa Jaušovec iz Orehovskega vrha — deklico, Marija Škafar iz Lipe — deklico, Darinka Car iz Saiamenec — deklico, Marija Horvat iz Žižkov — dečka, Manja Horvat iz Murske Sobote — dečka, Barbara Fticar iz Turnišča — dečka, Roza Bukovec iz Kobilja — deklico, Marija Tratnik iz Stogovec - dečka, Kristina Korpič iz uepinec SI dečka, Marija Olaj iz Lemerjagl dečka, Ida Flisar iz Veščice — dečka. SMRTI Umrli so: Vinko Sabotin iz M. Sobote, star 46 let; Marija Jarno-vič iz Murske Sobote, stara 80 let; Pavel Kučan iz Križavec, star 64 let in Jožefa Erjavec iz Murske Sobote, stara 62 let. KRIŽANKA VODORAVNO: 1. ime za psa; 6. jajčasta oblika, oblika elipse; 9. vrsta noža; ll. bogat; 13. arabski žrebec; 14. naslednik; 16. Lu-dolphovo število; 17. igralec NK Manoor; 19. nadležna žuželka; 20. barva kart; 21. kazen v soli; 23. vzročni veznik; 24. prevozno sredstvo; 25. najmanjši delec; 27. fizikalna kratica za čas; 26. Orodje menanika — kleparja; 29. ogibanje; 31. domače živali; 32. kraj v Istri; 33. kemični znak za kalij; 34. naš voditelj; 36. zopet; 37. sinonim za pif; 39. tisoč (pri merah); 41. vrtnina; 42. n^oško ime; 44. naj večji sesalec; 45. oranje; 46. naselje pri M. Soboti; 48. časovni veznik; 49. znamka pecilnega praška; 51. pojasnjen v opisu; 53, veleblagovnica; 54. reka v Shakespearovem rojstnem kraju v Angliji. NAVPIČNO: 1. domač naziv za lekarno, apoteko; 2. latinski zaimek; 3. mrtvoud; 4. mestece pod Fruško goro; 5. Avar; 6. šala, hec; 7. kemični znak za aluminij; 8. klej (množ.); 9. mesto ob Kaspijskem morju; 10. kopno, obdano z morjem; ll. muslimansko moško ime; 12. moško ime; 15. malta; 18. geometrijsko merilo'; 20. človek, ki se ukvarja's politiko; 22. z rogovi, ki nosi roge; 24. element; 26. migljaj; 28. steza; 30. kemični znak za bor; 31. soglasnik; 32. trmast; 33. kitajski prevoznik z rikšo; ^5. lepega vedenja; 36. nesporazum; 37. ločilo; 38. popularno ime za jFiat 600; .40. ime pesnika Zupančiča; 42. domače žensko ime; 43. ljubkovalno ime za očeta; 46. glavno mesto Italije; 47. NIV; 50. glas gosi; .52. oblika pomožnega glagola Na pobudo sindikalne podružnice je bil lani v Radencih ustanovljen center za izobraževanje. Center je organiziral politično šolo, osemletko za odrasle, razne tečaje in seminarje, ekonomsko srednjo šolo za odrasle, jeseni pa bo odprta tu še gostinska srednja šola. V zvezi z izobraževanjem bi morala podružnica stremeti tudi za tem, da doseže pri svojih članih večjo aktivnost kulturno-prosvetnega dela. NESMRTNOST ZA VSE Ljudje umirajo najpogosteje zato, ker odpove kateri izmed nenadomestljivih organov v človeškem telesu: srce, ledvice ali jetra. Če je moč rešiti ali ozdraviti katerega od teh, je človek kot prerojen. Zato strokovnjaki sodijo, da bi bilo moč ob nadomeščanju teh organov podaljšati človeško življenje na 150, večji optimisti pa trdijo, da celo na 800 let. Novo poglavje v tem prisojajo elektronskim srcem, ledvicam in jetrom. Takrat, ko bo znanosti uspelo tudi to, bomo lahko rekli, da je nastopila doba »nesmrtnosti za vse«. Danes se v medicini poslužujejo presajevanja posameznih človekovih organov. V nekaterih državah, kjer je medicina dosegla višek, poslujejo takozvane »banke kosti«, v katerih pod Izrednim mrazom hranijo posamezne človeške kosti, ki jih potem uporabljajo za presajevanje v poškodovane dele telesa. Konj pije pivo V neki znani angleški kobilarni dajejo enemu izmed dirkalnih konj pred vsakim treningom in tekmo po dve steklenici piva. Do tega je prišlo čisto slučajno. Trener je dolgo razmišljal, kako bi svojemu konju pomagal do boljše kondicije in tako je poskušal z ječmenovim pivom. Rezultat je bil baje izreden in danes ljubitelji športnih konj v Angliji živo razpravljajo o pivu kot prehrani za dirkalne konje. MAŠČEVALNO NAKLJUČJE Anthony Berkeley »In zdaj veste toliko, kolikor vemo mi, gospod Sherlngham,« je zaključil glavni inšpektor Moresby; »in če lahko poveste, kdo je poslal siru Williamu te čokoladne bonbone, boste vedeli precej več.« Roger je zamišljeno prikimal. ■»Zverinski primer. Včeraj sem srečal nekega moškega, ki je hodil z Beresfordom v šolo. Ni ga poznal posebno dobro, ker je Beresford študiral realije, moj znanec pa je bil na klasičnem oddelku, vendar sta bila v isti hiši. Ta mi je povedal, da je Beresford čisto strt zavoljo ženine smrti. Res želim, da bi našli človeka, ki je odposlal tiste čokoladne bonbone, Moresby.« »To želim tudi jaz, gospod Sheringham,« je turobno odgovoril Moresby. »Lahko je bil kdorkoli na.svetu,« je na glas premišljeval Roger. »Kaj pa ženska ljubosumnost, na primer? Kaže, da zasebno življenje sira Williama ni bilo ravno neomadeževano. Lahko da bi se maščevala kaka bivša prijateljica, če jo je zpustil zavoljo novega znanstva?« »Saj, na to sem sam najprej pomislil, gospod Sherlngham,« ga je očitajoče zavrnil glavni inšpektor Moresby, češ kako mu more priti na misel, da bi utegnil pozabiti kaj takega. »To je bilo prvo, česar sem se domislili. Zakaj edino, kar je mogoče trditi z vso gotovostjo, je, da je to žensko delo. Samo ženska lahko pride na misel, da bi poslala moškemu zastrupljeno čokolado. Moški bi poslal zastrupljen whisky ali kaj podobnega.« »To je zelo razsodno stališče, Moresby,« je priznal Roger. »Bes zelo utemeljeno. In sir William vam ni mogel pomagati?« »Ne,« je odvrnil Moresby s slednjo ogorčenostjo v glasu, »razen če ni hotel. Najprej sem pomislil, da nemara sam kaj sumi, a bi rad zaščitil kako žensko. Vendar sem to misel zavrgel.« »Ha!« Videti je bilo, da Roger ni docela prepričan. »Ali vas ta primer na kaj spominja? Ali ni nekoč neki norec poslal zastrupljene čokolade policijskemu komisarju? Dober zločin ima zmerom posnemovalce, kakor sami veste.« Moresbyju se je zjasnil obraz. »Zanimivo, da pravite kaj takega, gospod Sherlngham, zakaj to je sklep, do katerega sem nazadnje prišel tudi jaz. Pretresel sem vse druge hipoteze, in zdaj vem, da ni žive duše, ki bi si želela smrt sira Williama, bodi zaradi materialnih koristi, maščevanja ali česar koli, skratka, da ni človeka, ki bi mu mogel pripisati kaj takega. Drži, da sem se po takem premišljevanju oprijel možnosti, da je človek, ki je poslal čokoladne bonbone, kaka nora ženska, kaka družbena ali verska zanesenka, ki ga verjetno nikoli še videla ni. In če gre za to,« Moresby je vzdihnil, »je največja smola v mojem življenju, da mi je prišla ta stvar v roke.« »Razen če bo posredovalo Naključje, kakor se pogosto zgodi,« je vedro odvrnil Roger, »in vam pomaga. Po goli sreči je bilo rešenih nenavadno veliko število primerov, kajne? Naključje — maščevalec. To je bil izvrsten naslov za film. A v njem je dobršen del resnice. Ce bi bil praznoveren, bi seveda rekel, da maščuje žrtev ožja previdnost, ker nisem, pa se moram zadovoljiti z izrazom (naključje*.« »Veste, gospod Sherlngham,« je rekel Moresby, ki tudi ni bil praznoveren, »da povem po pravici, mi je le malo mar, kaj je tisto, dokler mi omogoča, da primem pravega krivca.« Ce je bil Moresby obiskal Roger ja Shernighama s trohico upanja, da mu bo pretipal možgane, je odšel od njega zelo razočaran. Po pravici povedano se je Roger oprijemal sklepa glavnega Inšpektorja, da je bil poskus umora sira Williama Anstrutherja in dejanski umor nesrečne gospe Beresfordove delo neznanega zločinskega norca. To je bil tudi glavni vzrok, da ni niti poskušal vzeti primera v svoje roke, čeravno je o njem dosti premišljeval naslednje dni. To je bila tiste vrste zadeva, ki potrebuje nešteto zasliševanj in poizvedovanj, za katera nima civilist ne časa ne moči, da bi jih izvedel, ampak se jih lahko poprime samo policija. Rogerjevo zanimanje za problem je bilo torej docela teoretično. Zgodilo se je po slepem naključju, po nepričakovanem srečanja kak teden pozneje, da se je njegovo zanimanje obrnilo iz teoretičnega v osebno. Roger se je napotil na Bond Stret z namenom, da bi si (o, kakšna muka je bila to!) kupil nov Jtlobuk. Nenadoma je zagledal na pločnika gospo Verrekef-le-Flemming, ki se mu je naglo približevala. Gospa Verreker-le-Flemming je bila majhna, odlična in bogata dama, vdova, ki se je Šla njegovo vneto učenko, kadarkoli ji je dal priložnost, da ga je srečala. Imela pa je lastnost, da je govorila, govorila in govorila. Roger, ki je sam kar rad kaj povedal, tega ni mogel prenašati. Zato se Je skušal prebiti čez cesto, vendar v reki prometa ni bilo mogoče misliti na kaj takega. Bil je ujet. Gospa Verreker-le-Flemming se je veselo obesila nanj. »O, gospod Sherlngham! Vi ste edini človek, ki sem ga vroče želela srečati! Gospod, povejte mi vendar. Boste prevzeli strahotno zadevo uboge Joan Beresfordove?« Roger, ki mu je obraz otrpnil v neumen nasmeh, ker se pač n! mogel pregrešiti čez pravila o lepem vedenju, je zaman poskušal vskočiti z besedo. Zgovorne vdove ni bilo' mogoče ustaviti. »Zgrozila sem se, ko sem slišala za to, kratko malo zgrozila. Veste, midve z Joan sva bili tako zaupni prijateljici. Popolnoma Intimni. In strašna stvar, zares strašna stvar je to, da je Joan pravzaprav sama kriva. Ali ni to grozljiv o?« Roger ni več hrepenel po tem, da bi pobegnil. »Kako ste rekli?« Posrečilo se mu je, da ji je postavil to nezaupno vprašanje. Vohun na POMURSKI VESTNIK, 16. III. 1951 e