UDK 808.63: 92 Skrabec Jože Toporišič Fi lozofska f aku l t e t a . L j u b l j a n a ŽIVLJENJE IN JEZIKOSLOVNO DELO O. STANISLAVA SKRABCA Pater S tanis lav Šk rabee (1844—1918) je na jveč j i jezikoslovec slovenist 19. stol., oče t istega jezikoslovja pri Slovencih, ki bi bi lo pri kon t i nu i r anem na- d a l j n j e m razvoju slovenskega jezikoslovja že z d a v n a j uvel javi lo nače la s t ruk - tu ra lnega o b r a v n a v a n j a jez ikovnih po javov . Š. je u temel j i t e l j s lovenskega (modernega) kn j i žnega p ravoreč ja z nag lasom; realist ično je določil t e d a n j o oblikoslovno, s in tak t ično in s lovarsko normo kn j i žnega jez ika ; a f i r m i r a l je znans tveno jezikoslovje naspro t i jez ikoslovnemu l jub i t e l j s tvu . In the field of Slovene s tudies F a t h e r Stanis lav Sk rabec (1844—1918) is the greates t l inguist in the 19th c e n t u r y ; he is t he or ig ina tor of tha t k ind of l anguage s t u d y which — had the subsequent deve lopment of the Slovene l inguist ic science been con t inuous — would have long since es tabl ished the pr inciples of the s t ruc tu ra l t r ea tmen t of l inguist ic phenomena . S. Sk rabec is the f o u n d e r of the Slovene (modern) l i te rary o r thoepy a n d stress; he realisti- cally laid down the morphologica l , syn t ac t i c and lex icographic norm of the l i t e ra ry l anguage of his t ime; and he is a champion of the scient i f ic s tudy of the l anguage as dis t inct f rom philological ama teu r i sm. I Letos mineva 100 let, kar je o. Stanislav Škrabee s svojim epohalnim spisom O glasu in naglasu našega jezika v izreki in pisavi uvedel ob- dobje slovenskega jezikoslovja, ki ga v polni meri zna ceniti šele sodobni jezikoslovni strukturalizem: Škrabee je namreč nekak njegov predhodnik. (Pred dvema letoma pa je bilo 50 let od njegove smrti.) Rezultati njegovega velikega dela so — zlasti po njegovi smrti 1918 v slovenskem jezikoslovju premalo prisotni med drugim tudi zato, ker je Škrabčevo razpravljanje tematično slabo pregledno, v bistvu površno pa je tudi vse doslejšnje pisanje o njem. Pričujoča razprava na jpre j zbira in ureja važne podatke iz Škrabčevega življenja, nato pa po kratkem pregledu naslovov Škrabčevih razprav prikazuje Š. jezikoslovno delo po tematičnih skupinah, kot so glasoslovje, obliko- slovje, naglas, pravopis, skladnja, stilistika; na koncu je govor o Š. raziskovanju Brižinskih spomenikov in o njegovih kritikah in polemikah. (V pripombah pod črto, ki v glavnem kažejo, kje Š. obravnava posa- mezna vprašanja, rimska številka pomeni letnik Cvetja z vertov sv. Frančiška, arabska številka številko letnika, črke b с d pa 2., 3. oz. 4. stran platnic. Kratica JS pomeni jezikoslovne spise, ki ®o začeli izhajati 1916. 1. (s 4. snopičem, 1919, pa jili je objavljal A. Breznik). Na te spise se pod črto sklicujem načeloma le pri razpravah, ki niso bile objavljene na platnicah Cvetja, ampak npr. v i zvest j u novomeške gimnazije, v Soči, Kresu ali Jagicevem Archirvii.) II Oče Stanislav Škrabec se je rodil 7. I. 1844 v vasi llrvača pri Rib- nici; oče Anion, mati Marija, roj. Zobec. Krščen je bil za Antona. Stanislav je Skrabčevo redovniško ime. Osnovno šolo je Škrabec obiskoval v Ribnici (verjetno v letih 1850 do 1855), gimnazijo pa od 1855 do 1863 v Ljubljani; tu je tudi maturiral. Na nagovor mlajšega sošolca, Angelika Hribarja, je 25. avg. 1863 vstopil v frančiškanski samostan v Ljubljani. Enoletni noviciat je prebil v samostanu frančiškanske hrvatskonkranjske province na I rsatu (redovno obleko prejel 26. avg. 1863). Nato je 4 leta študiral bogoslovje: prvi 2 leti (1864/65 in 1865/66) v Gorici (živel je v samostanu na Kostanjevici), drugi dve (1866/67 in 1867/68) pa v Ljubljani. 30. avg. 1866 je napravil slovesne redovne obljube, 3. avg. 1867 pa je bil posvečen v mašnika. Od jeseni 1868 je bil 2 šolski leti profesorski pripravnik (poučeval je grščino, nemščino in slovenščino) na frančiškanski gimnaziji v Novem mestu. S koncem šol. leta 1869/70 je bil kot učna moč brez stalne namestitve ob svojo službo (dotlej frančiškansko gimnazijo je prevzela država), in frančiškansko vodstvo ga je poslalo v Gradec študirat klasično in slovansko jezikoslovje (1870—1873). Že 1873 je bil nastavljen na redovniški dvorazredni gimnaziji v Gorici in tam pouče- val slovenski, hrvatski, latinski in grški jezik. (L. 1867 je napravil v Gradcu državni profesorski izpit.) Na tem zavodu je ostal vse do je- seni I. 1915, zadnja leta že kot upokojenec. Nekaj časa je poučeval tudi bogoslovce na redovniški bogoslovnici iu bil tudi ravnatelj domače gimnazije. 28. nov. 1915 se je zaradi topniškega obstreljevanja Gorice preselil k ljubljanskim frančiškanom. Tu je umrl 6. oktobra 1918;1 pokopan je med redovnimi sobrati na ljubljanskih Žalah. 1 Dos l e j šn j e b iog ra f i j e (print, z a d a j b ib l iog ra f i jo o Škrabeu) si niso enotne glede dneva smrt i . Y mrl i šk i knj igi f r a n č i š k a n s k e župn i j e v L j u b l j a n i (Tomus XIII , str. 13, št. 134) je kot čas s ini t i zap i sano 6. 10. ob 9 7« zv., poko- pan 8. 10. ob 4. pop . Kot nadarjenega učenca osnovne šole je sina Antona poslal v ljub- ljanske šole njegov podjetni oče (mati je bila preprosta kmečka žena). Anton se je že kot dijak zanimal za jezikoslovje; bral je npr. Miklo- šičevo Glasoslovje in se sam učil ruščine. V tem je po vsej verjetnosti vplival nanj njegov profesor slovenščine Josip Marn, posebno nemara s svojo razpravo Slovnice slovenskega jeziku (ljubljansko gimnazijsko izvesitje 1861. I.), v kateri so nekaitere misli in metode dokazovanja, ki so pozneje značilne tudi za Škrabea. (Verjetno je, da je duhovni lik tega duhovnika jezikoslovca vplival tudi na Škrabčevo izbiro poklica.) Z jezikoslovjem se je ukvarjal tudi kot bogoslovec. Kot novic se je imel še posebno priložnost seznaniti s hrvatskim jezikom, posebej z njegovim hudo zanimivim čakavskim narečjem. Kot profesorskega pripravnika ga je k tvornosti gotovo spodbujal zgled učiteljskega kolega na istem zavodu, redovnega sobrata, prof. o. Vladiislava II rov al a. Res je že tedaj nastala njegova slovita razprava O glasu in naglasu našega knjižnega jezika v izreki in pisavi (Novomeško gimn. izvestje, 1870).2 Kot študent klasične in slovanske filologije se je v nalogah in izpitih spet posebej odlikoval. — Objavljal vse do 1. 1878 ni nič; vsaj po profesorskem izpitu 1876 pa goitovo ni več le študiral sodobno jezikoslovje (za svoj denar je naročal drage znanstvene knjige, npr. Jagičev Archiv, Miklošičeve spise, Maly slovnik naučiti itd.), temveč je tudi že pisal.3 L. 1878 je začel objavljati v goriški Soči4 v glavnem pravopisne pripombe, a so' mu že poslano nehali objavljati in so zato nekatere stvari izšle šele 1886 v Cvetju (VI, 10 in si.). Svoje spise je 1878 ponujal tudi Slovenski matici, pa mu na ponudbo sploh odgovorila ni. 1879 je spet ponujal za Matičin Letopis, a so ga odpravili z obljubo, da bo natisnjeno v Novicah; vendar se to ni zgodilo.5 Od 1880 je pisal na platnicah »Mesečnega lista za verno slovensko ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška«, prav zaradi teh razprav po svetu zelo znanega »Cvetja z vertov sv. Frančiška«. Tu je do konca 1. 1915 v 36 letih izšlo 32 letnikov (po 12 številk s po tremi jezikoslovnimi stranmi). 2 P r o g r a m m des kaiserl . königl. G y m n a s i u m s zu R u d o l f s w e r t h (Novomesto), str . 3—42. 3 Z iv l jenjepisni poda tk i so v g lavnem za je t i iz sestavkov, naveden ih v bi- b l iograf i j i na koncu te r azprave . ' Pravopisne opazke. VIII 1878, št. 45—52. Ponat i s v Jezikoslovnih spisih (dal je JS) I (1916), 60—80. 5 V 8 b—d (beri: 5. le tnik; 8. š tevi lka; 2., 5. in 4. s t r an platnic) . Drugje je med tem časom objavljal le izjemoma: v Kresu6 so mu sicer natisnili razpravo Prešeren, a je zaradi kritike Levstikovih pogledov na to vprašanje prišel pri listu v zamero in s tem ob možnost, da bi tu še objavljal.7 Podobno se mu je godilo tudi v Arcliivu (Jagič mu na- daljevanija polemike8 z V. Oblakom ni tiskal9 iz obzirnosti do O. vseuči- liške kariere). Nekaj malega je objavljal še v Danici,10 Voditelju v bogoslovnih vedah,11 Času12 in Učiteljskem Tovarišu.13 O tern, kakšne težave je imel z objavljanjem, o Cvetju in svojem delu je poročal več- krat.14 Cvetju je bil od ustanovitve I. 1880 pa do 4. štev. leta 1884 dejanski, nato pa tudi nominalni urednik do konca 32. letnika (zadnjič podpisan kot urednik v 5. štev. I. 1915). — Posebnih časti v življenju ni dosegel: nekaj časa je bil definitor in kustos province in bil tudi v provincial- nem predstojništvu. Ob koncu življenja je bil konsistorialni svetnik go- riške nadškofije in ocenjevalec njenih knjig in spisov. 12. sept. 1920 so mu na rojstni hiši vzidali reliefno spominsko ploščo, delo. F. Kralja: 1968 je bila odkrita spominska plošča na kostanjeviiškem samostanu. O. Stanislav Škrabec je zaslužen za slovensko kulturo predvsem kot jezikoslovec, vendar ne gre prezreti niti njegovega poljudnoznanstve- nega (npr. Častimo so. Cirila in Metoda Tisočletnica smerti svetega Metoda, velikega škofa slovenskega,10 Goriška nadškof ija in cerkvena 0 1/1881, 520—525. 7 P r im, samo še Zali, Kres III 1885, št. 8, 428—450. 8 Izšli del ima nas lov Über einige schmierigere Fragen der slooenischen Laut- und Formenlehre, XIV, str . 521—547; pona t i sn jeno v JS I. 500—557. 9 T a del je izšel šele v J S 1, str. 557—606, pod nas lovom Erläuterungen und weitere Erwägungen. Svojo domnevo, da mu Jag ic ni več t iskal zaradi ozirov do O b l a k a , je Š. pozne je prekl ica l , čeprav so J. izgovori neprepr ič l j iv i in na raz l ičn ih k r a j i h raz l ični (prim. npr . C v e t j e /da l j e Cv/ XXVIII 2 c, pod črto). 10 Doksologija, kako bi se imela glasiti o naši slovenščini — in še kaj po- dobnega; 2 (57) 1904, list 59—42. 11 Ave Maria — Zdrava Marija, 7 1904, zv. 3, 333—342; O pisavi imena Mojzes, 18/1915, zv. 2, 160. 12 V sporazumi jen je, 1917, 279—289. 13 Obiteljski večeri = stariški večeri — Elternabende, 17/1907, | t . 4. str . 48. и V 8 - 9 , 11; XV 11 b - c ; XVI 2 с; XX 5 b; XXVI 7 b, c; XXVIII 2 b ; XXX 12 d; XIX 5 b. 15 I I I 195—197, 225—250. 10 VI 1885 1—4. okrajina Ilirskega kraljestva;17 Spoznajmo se,lla Povesti iz življenju sve- tega Frančiška18) in nabožnega pisanja v Cvetju,1" s katerima je do- kazal lepo oblikovalno moč, v vsem svojem pisanju pa izrazito jezi- kovno silo in dognanost. I l l Širšo t e m a t i k o je sistematično obdelal le v glasoslovju: prim, njegovi razpravi O glasu in naglasu .. .20 in Nekoliko slovenske slovnice za poskušnjo. I. del. Glasoslooje.21 Tu je svojo prvo razpravo razširil nekako tako, da je zajela vsa vprašanja slovenskega pravopisa (18,2 strani), glasoslovja (23 strani), naglasa (30,4 strani), in sicer hkrati s pravorečnimi določitvami in zgodovinskimi osvetlitvami. Tretjič je to tematiko podajal v omejenem obsegu v nekako neprimerno naslovlje- nem razpravl janju Naša fonetika v prozi in poeziji?2 V razpravi Cusani, Christianus moribundusи je podal klasičen vzorec slovnične obdelave zgodovinskega besedila; obdelal je glasoslovje in oblikoslovje. Nedokončana je ostala podobna njegova razprava o slovenskem obliko- slovju s posebnim ozirom na naglasne tipe, objavljena pod naslovom Valjavčeo sPrinos k naglasu и (nooo)slovenskom jeziku« in prihodnja slovenska slovnica.2* Z obširnejšo enotno tematiko ima Škrabee še dve veliki razpravi: Načert berzopisne abecede za slovenske in druge glavne evropske jezike25 in Eulalia?* razprava o Škrabčevem umetnem jeziku. Vse drugo so ali razprave in članki o specialnih, ostro začrtanih posameznih pojavih iz glasoslovja, oblikoslovja, skladnje in pravopisa ali pa nekake zbirne obravnave po več takih pojavov; zadnje posebno običajno v člankih, ki po naslovu kažejo na recenzije ali pa so sploh še kako drugače malo primerno naslovljene. 17 V1/1883, eit. p o Carn io l a 9/1919, 230. 17a VI/1885, 225—228, 257—260, 289—295. IB VI/1885. 10 P r i m . Ca rn io l a 9/1919, 221—251. 2° CI. op. 2. хпГ V le tn ik ih J f f l (1893) 1—XIV (1893) 5. 22 XXX 1 - 8 , 11; XXXI 8 - 1 2 ; XXXII 2 - 5 . 2a IX. 1889 1—12. 24 XIV 1895 7—10, 12; XV 1896 1. 25 XXIV 1907 9—12: z doda tk i XXV 1908 1—4, 6; p r im, tudi XXIV 4. 20 XXV 1908 8—9, 11 — 12; z nedokončan imi d o d a t k i : XXVI 1909 1—7 in XXVII 1910 5. P r im, tudi XXV 4, 5, 7. Primeri za vrsto tematično omejenih razprav so npr.: O naglaše- vanju velevnega naklonu v naši slovenščini;21 O besedah z dvema po- vdarjenima zlogoma;2* Nekoliko o hijatu o naši poeziji;29 O naglavnih in drugih diukritičnih znamenjih v znanstveni pisavi naše slovenščine;30 Obedan;31 Nekoliko o svojilnih zaimkih.*2 Posebno temeljito je njegovo razpravljanje o časih v slovenščini (zlasti o prihodnjiku in sedanjiku): Bom! Odperlo pismo gospodu ... и ... и о . .. Ii;33 Pobomkajmo se malo še enkrat;34 Futurum ex actum, aoristus gnomicus, alia;3'' Odgovor gosp. M. M. Hostniku v Moskvi;36 Odgovor na »odgovor na »odgovor««.,31 kar se s 16. letnikom nadal juje pod naslovom Boj z učeno senco.38 O efek- tivnem sedanjiku je pisal v razpravi Praesens effectivum.39 Na prehodu k tematično nevezanim razpravam so naslednje: Über einige schmierigere Fragen der slowenischen Laut- und Formlehre;40 Erläuterungen und weitere Erwägungen;41 K naši dialeklologiji42 ter razprave, ki obravnavajo v glavnem izgovor črke /: Slovenski pravopis. Sestavil Er. Leveč;43 A. Janežičeva Slovenska Slovnica ,-44 O učenju naše knjižne slovenščine v začetnih in višjih učiliščih;45 Zaščitnikom Levčevega pravopisa v preudarek.4e O pravorečnih problemih (npr. glasu v in sploh nezložnih predlogih) govori v razpravi O pouku slo- venskega jezika.*1 Tematično nepovedni so naslovi48 in podnaslovi sicer zanimivih in važnih razpravl janj o jezikoslovnih zadevah, kot npr.: Popravki in do- c ' 1 1880, 3—4. — 28 I 1880, 5—6. — 28 I 1880 7—8. — 30 1 1880 9—12. 31 II 1881 3—4. — 32 II 1881 8—12. — 33 XI 1892 1—3. — 34 XV 1896 2. — 35 XV 1896 4—5. 30 XV 1896 6—9. — 37 XV 1897 11 — 12. 38 XVI 1897—1898 1—12; XVII 1898 2—5. 30 XXIII 1906 7; XXVII 1910 10—12; XXVIII 1911 1, 5. 7, 9 12; XXIX 1912 1, 3—7. 10 Gl. točko 8; vsega 38 str . v J S. 41 Gl. točko 9; vsega 69 str . v J S. 42 XXIX 1912 9—12. 43 XVII 1898 6; 1899 7—12; XVIII 1900 1—7. 44 XVIII 1900—1901 8—12; XIX 1901 1. 3—6, 8—10. 45 XX 1902 8—12; XXI 1904 1 — 12; XXII 1905 1—6, 8. 40 XIX 1901 2. 47 XX 1902 1—4. 48 T a k o ima npr . vse r a z p r a v l j a n j e p rv ih 4 letnikov C v glavni naslov Opazke. V I. le tn iku s podnas lovom literarne, jezikoslovne in dringe. V n j ih se je zvrst i lo 10 ruzprav( ic ) : I. O naslovu našega lista (2 b); 2. Zakaj »sonce«, ne »solnce«P (2 b—e); 5. Kako je kaj s tistim »mej« namesti »med«? (2 c) ; 4. O nagluševanju veleonega naklona v naši slovenščini (3—4); 5. O pesmih sv. Frančiška Asiškega (5 h—e); 6. O besedah z dvema povdarjenima zlogoma stavki;*9 Gosp. Dr. Č. v C.;50 Slovniški pomenki;51 Jezikoslovni po- menki;52 Jezikoslovne drobtinice;53 Zimske mušice;54 Napake o izreki in (5 с—d. 6); 7. Od kod izvira *Cvetjiče sv. Frančiška« (Fioretti di S. Fran- cesco)? (7 b—c) ; 8. Nekoliko o hijatu v naši poeziji (7 c—d, 8); 9. Oriflamme (9 b) ; 10. O naglasnih in drugih diakritičnih znamenjih v znanstveni pisavi naše slovenščine (9 b—d. 10—12). V II. letniku je pod skupnim naslovom Opazke II posamezne stvari podnaslavl ja l tako: 1. Jambi in trolieji v naši poeziji (1—2); 2. Grajanski (2d) : 5. Obedan (5—4); 4. Gdo, kado. kateri (5); 5. Inviolutu (6 b) ; 6. kukar (6 c- — 7): 7. Nekoliko o svojilnih zaimkih (8—12). V l i l . letniku je pod naslovom Opazke I I I poda ja l nas lednje enote: I. Jerdrut (1 b—c); 2. »Popravki in dostaoki« pa se vlečejo do konca tega letnika in se n a d a l j u j e j o v št. 2 in 5 naslednjega. V IV. letniku je poleg že omenjenega n a j p r e j Poskušnja pisave v. nagluš- nimi in drugimi diakritičnimi znamenji po nasvetu v poslednjem zvezku lan- skega letnika (1); Drugo pismo o novi znanstveni pisavi za našo slovenščino (4—5): Nove knjige (6); Odgovor nu pismo v 4. in 5. zvezku (7- 12). 49 i l l 1892 2—12. IV 189) 2—"5. V njih obravnava svojilne zaimke, predponi o in и. besedo sonce in sploh zložni / ter r (v zvezi s tem govori o splošnih pravopisnih načelih v slovenskem jeziku), o besedah prešuštvo, tjulenj, jablan. o l in f f , o slovenskih o-jih, o namenu svojega p i san ja na p la tn icah Cv in o znanstveni pisavi slovenščine. 50 V 1884 1—4, 6—9. 11 —12. Tu je r azprav l j a l npr . o vp ra šan ju l i turgičnega jezika v katoliški cerkvi, o svojem predlogu znanstvene pisave in slovenskem pravoreč ju ; o slovenščini v krogu drugih slovanskih jezikov; o jezikoslovju pri Slovencih in o svojih poskusih o b j a v l j a n j a v slovenskem periodičnem in Matičinem t isku; o nekater ih svojih jezikovnih posebnostih. 51 VI 1886 8, 10—11 VII 2 b—c. Podnaslovi: Nekoliko o naših dveh dolgih naglasih (8); O nekaterih ozirnih zaimkih (10); »Kir« in »keru in še kuj (11): Prinesek k nauku o časih o naši slovenščini (VII 2). 52 VII 1887 4—5; XI 1892 8—12. V VII. letniku je obravnaval besede državljan in državljanski, pisavo juta in dr., nato pa še: Nekaj o končnicah naše »sestavljene sklanje<. V XI. letniku je pisal o besedah žegnuna-bluženu- blagoslovljenu-blagovita, potem pa med drugim zlasti o besedah Trst in tržaški (tudi o Forumu Julii). 5:1 VII 1887 7—11. V nj ih se je n a j p r e j vrnil k problemu slov. obedan (7 b—d), k besedi prešuštvovuti in k sestavljeni sklanj i . Nas lednjemu nadal je- vanju je že dodal podnaslove: tKaj«, «kit, skat in >kujti« (8—9); Še enkrat »kaj« (10-11) . 54 VIII 1889 7—12. Tu je r azprav l j a l o izgovoru črke e v besedah svetnik in svet (consilium) (7 с), o pisavi prešeren (7 с—d), o Jerneju (8 с—d), o kakar, kumar in podobnem (9 b—d), o pisavi t ipa težko (9 d), o pouku oz. poduku (lOb—с), o pri jeleni (10 с—d), o p redponah и in v (11), o načelu »Govorimo pravilno kakt i na pismo« (12) v zvezi z izgovorom črke /. naglašeoanju naše knjižne slovenščine,55 v ka ter i se skriva monograf i ja o polglasniku in j a tu : O pouku slovenskega jezika;™ O učenju naše knjižne slovenščine v začetnih in višjih učiliščih;57 Naša fonetika o prozi in poeziji:58 Junaštvo in zvestoba.5' Tak j e s p l o š e n p o g l e d n a t e m a t i k o Š k r a b č e v i h j e z i k o s l o v n i h r a z p r a v in č l a n k o v . V e s č a s j e p i s a l t u d i j e z i k o s l o v n e i n j e z i k o v n e k r i t i k e . K a j j e Š k r a b e c v r e s n i c i s t o r i l z a s l o v e n s k o j e z i k o s l o v j e , p a n a m l a h k o p o v e le p o d r o b n e j š i ra izbor p o s a m e z n i h j e z i k o s l o v n i h p a n o g . 55 X 1890 1—2; X 1891 3—12; XI 1892 5, 7. Tu o b r a v n a v a zlasti ma l ičen je besed za rad i h i t r ega govora (I b); izgovor dolgih samoglasn ikov names to k ra t - kih (1 b—c); polg lasnik (1 с—d), posebe j v besedah kovčeg (1 с—d) , mesec, zajec, pajek. Slomšek (2 b—c); e v kiselo, prijatelj, kamen, znamenje (2 cd), kolek (3 b—c); oh ran i t ev s ta rega po lg lasn ika med d v e m a d rug ima zlogoma besede (3 с—d). Na to p o d a j a ka r seznam besed s polg lasn ikom (4 b — 7 b) in p remeno po lg lasn ika z a (8 — 9e) . Sledi r a z p r a v l j a n j e o j a tu (9 c) (in sicer n a j p r e j v končn icah in obrazi l ih) , na to pa lista besed z ja toni v k o r e n u (od beda X 1 c) do okrevati (12 d), v 5. in 7. št. XI. le tn ika pa vse do srebati. 58 XX 1902—1903 1—4. Tu r a z p r a v l j a o i l i rs tvu in l j udsk i zvestobi slo- venstvu (1), o raznih me todah pri p o u k u b r a n j a in v zvezi s tem zlasti o izgo- voru slov. č rke o. posebno tudi p red loga (2) in p r e d p o n e v oz. и (3) ter d rug ih p redpon in predlogov: z/s (3d, 4 b ) , k (4с—d). 57 XX 1903 8—12; XXI 1904 1—12: XXII 1905 1—6, 8. O b r a v n a v a p redvsem izgovor č rke /. O b tem še: b lagoglas je (XX 12 d; XXI 1 b), vpl iv glasov џ in j na p r e d h o d n e samoglasn ike (XXI I c—d), h o m o g r a m n e besede (XXI 3 b, 4), to, kdo ima odločilen vpl iv na k n j i ž n o normo (XXI 5—6), v rednos t d ig ramov I j in nj (XXI 9—10), odnos / in Ij (XXI 11—12, XXII 1); p rob lem bralec - bravec (4 c—6, 8); o / v rod. mn . XXII 2, 3 b—с; o tel — telj XXII 3 d — 4 c. 58 XXX 1913 1—8, 11; XXXI 1914 8—12, XXXII 1915 2 c—d, 3—5. N a j p r e j govori o p o m a n j k l j i v o s t i h p ravop i sov r azn ih evropskih jezikov glede na poda - j a n j e g lasovja govor jene besede (1—2), na to o r a zmer j u na reč i j do kn j i žnega jezika (3 b). Na to o b r a v n a v a narečno u temel jene n a p a k e v izgovoru kn j i žnega a (3 b — 4 c ) ; polg lasnik (4 с — 6 d); sploh k r a t k e samoglasn ike (7), izgovor č rk b d g z ž (7 d); r a z m e r j e med o. { in џ (8, 11). O p r o b l e m u v piše še v XXXI 8, o po lg lasn iku ob neka te r ih predlogih pa 8 d do 10; o j in n (11). Y XXX11 še o p r e d p o n a h v in и ter še o r edukc i j i glasov i и ê. 59 XXXI, 1—4, 6 d, 7b—c. T u piše p redvsem o tem, k a k o n a j se v slovenski kn j i žn i jezik p r e n a š a j o tu j i glasovi (1), o p r idevn i šk ih obrazi l ih -oo in -in (2), o rabi predlogov z in od ob deležnikih na -n in -t (2 d) te r o rabi nedoločnika v zvezah kot sem slišal moža govoriti (2 d, 3 b). Sledi r a z p r a v l j a n j e o končnici za 3. os. mn. (5 b—d) in o del. na -č (4. 5 c, 6 d, 7b—c) . IV Kot v vsem Skrabčevem delu je tudi v g l a s os l o v j u mogoče ločiti obravnave, ki se tičejo knjižnega jezika, in obravnave narečnih (sodobnih in zgodovinskih) posebnosti. Pri knjižnem v o k a l i z rnu 8 0 je v nasprotju z dotlejšnjo Kopitar- jevo normo skušal uveljaviti razlikovanje dvojnih ozkih e-jev in o-jev:01 eden, ki bi imel i oz. и za dvoglasniškim jedrom (tj. e iz jata, o iz eti- mološkega cirkumflektiranega o in iz zgodaj podaljšanega novoakuti- ranega o (mesta — bog, nog)), drugi, ki bi imeli i in и pred dvoglasniškim jedrom (vsi drugi ozki e-ji in o-ji). Na ta način bi slovenski knjižni je- zik razločeval 9 dolgih samoglasniških fonemov. To je bila kompromisna rešitev med vokalizmom slovenskega knjižnega jezika v 16. stoletju, dolenjskim ljudskim govorom in knjižnim jezikom 19. stol. (Trubar je v pisavi ločil bog (tj. bug) od nosim, večinoma pa ne tudi nosim od gora — kar vse loči dolenjščina, knjižni jezik 19. stol. z gorenjščino pa ne loči bog in nosim.) S tem seveda ni mogel prodreti. Dosledno je Š. zahteval ločitev v kvaliteti naglašenih proti nenagla- Šenim i, и in jat, ter jih označeval pisno s krativcem; v primerih, ko so se kratki samoglasniki v živi govorici reducirali, pa je označeval kvali- teto tudi pri nenaglašenih o in e (d gre vzporedno z naglašenim o). Za pravice polglasnika se je potegoval v okviru njegove razširjenosti v 16. stoletju, ne pa sodobnega s tanja: prim, lahko, kateri, vendar, kukar, izašlo ipd. Samoglasniški sistem slov. knjižnega jezika bi torej po Škrabcu imel naslednja samoiglasiniška sestava."2 Dolgi: i и Kratki: i/i ц/ы e o è o ç o à e o e o а Dvoglasnika: ar in on. а 00 P r im, zlasti r azp ravo O glasu in naglasu ..., č l anke o znans tveni pisavi za slovenščino in posebej v r a z p r a v i Nekoliko slovenske slovnice za poskušnjo (XII 2 e—d, 8 b, 10 b — 12 с); p r im, še v pog lav j ih o nag lasu (XIII 5 b — 12 d; XIV 1 b in 3; XXX 7). 01 P r im, g rad ivo iz točke 60, k j e r pa v razprav i še ne loči dvo jn ih ozkih e in o; za čisto k n j i ž n e besede pu je zagovar j a l še nevtralni e, t j . tak , ki se ne bi nagibal ne k ie ne k et, k a k o r se sicer n a v a d n a s lovenska ozka e v Škrab- čevi in te rp re tac i j i (npr. XII 2e ) . 62 XII 2 с—d: IV 1, 5. Pr im, še l i t e ra tu ro o naglasu in p ravop i su (štev. 245, 261). Гак vokalizeni je sicer bilo v precejšnji meri mogoče uveljaviti v slovarju (Pleteršnik) in je bil koristen za razumevanje narečnih poja- vov, nikoli pa niti približno v resnični govorni praksi. Neprimerno dragocenejše je Škrabčevo razpravljanje o slovenskem vokalizmu s stališča zgodovine slovenskega jezika in s stališča njegovih narečij. Tak, kot ga je prikazal Škrabec. je slovenski vokalizeni res nekoč bil na velikih prostranstvih slovenskega jezikovnega območja (posebno na Kranjskem), nadal jnj i razvoj pa je to stanje v glavnem ohranil (dolenjščina in deloma štajerščina) ali pa bistveno poenostavil (gorenjščina), drugod, posebno na Koroškem in Primorskem, pa je cel razvoj tudi bistveno drugačen. Marsikaj od tega nam je pojasnil in spravil v medsebojno zvezo prav Škrabec. Na j omenim najvažnejše. Pri s a m o g l a s n i k i h je ugotovil, da so prvotni i, и in jat (npr. na Dolenjskem, k jer se dolgi jat diftongira v ei) podložni redukciji do stopnje polglasnika, nakar dele usodo le-tega (tj. tudi izginejo).63 Sploh je prikazal glavne obrise v zgodovinskem poteku slovenske vokalne re- dukcije"4 ter njen odsev v glavnih tipih slovenskih narečij. Poleg sistem- ske redukcije omenjenih glasov (pa še prehoda o-ja v a"5 in a-ja v o6") je opozarjal na posamezne primere redukcije ali preglasa ter vokalno- harmoničnih prilagoditev tudi glasov a, o in e. Med take primere gre tudi posebno zgodnja redukcija končnega -i v nedoločniku, kar je imelo za posledico nastanek kratkega nedoloč- nika kakor še v večji meri v nekaterih drugih slovanskih jezikih.07 Posebej je treba omeniti redukcije primarnih refleksov nosnikov л- a- sklanjatvi.08 V zvezi s tem je treba opozoriti tudi na Škrabčevo ugoto- vitev, da je redukcija refleksa nosnega o — prav tako na Primorskem povzročila nastanek nove intonacije (on to imenuje zatezanje)."" Pri obravnavanju reduciran i h ali/in kako drugače izgubljenih/spremenje- 63 JS 1, 32: i in u (kolikor ne s to j i t a v zače tku besede, npr . in, i g ra ; v prvem delu zloženke, npr. velikonočen, rudokop; pred u. npr. pisanje, puščava) p r e h a j a t a v polglasnik . J a t ( JS I 46), kol ikor se sprot i ne n a r e j a po nagla- šenili m o r f e m i h iste besedne druž ine , npr . peščen po pések. P r im, še IV 12; XXX 6 с — 7 b. m у g lavnem na istih mestih, ki smo jih omen ja l i v točki 63; p r im. npr . Cv IX 7 с; X 3 b ; XII 5 b - c . us Cv IX 9 b si. «• Npr . IX 8 d: XXVI 11 с; XXX 3 c. 07 IV 8 с si. u» P r im . XX 3 b. «» XX 3 b. nili sarnogl.70 obravnava na raznih mestih nacoj < nocoj, sbota < so- bo/«, pondeljek i (npr. Jerni < Jernej ali nejsem > nisem), na refleks kratkega jata in i ter e približno na ozemljih, kjer dolgi jai reflektiira kot ie : ej; na zamenjavo jata z eti- mološkim e v nekaterih besedah; na zgodnji izpad jalovega refleksa 70 O tem piše na nas l edn j ih mes t ih : I I I 11 b: VI l ( )d; VIII 9 b ; IX 4 d , 5 d — 6 d , 7 c, 8 b—d, 10 с; X 2 c - d , 3 b, 8 с; XII 11 d. 12 с; XX 3 b; XXX 5 b, 7 e. Večk ra t je pisal o s ta rem (Kreljevem) z a z n a m o v a n j u reduc i ran ih sa- moglasnikov. 71 Pr im. IV d, 7 b ; IX 8 b—d; XIII З е ; XXXI 6 b. 72 Vi l 3 d ; IX 8, 9 d ; X 2 e ; XI I I l d in op. 4: XXX 4 b. 7:1 Veliko tega o b r a v n a v a zlasti v svojem Cusaniju, posebno IX 8. Pr im, še: II 8 с—d ; 10 b; VII 5 b—cl; Uber einige... 303—520: Erläuterungen ... 537—566. 74 V 6 d . 75 XVII 2 b — d . 711 XI 5 b ; XII 10d. 77 II 12 c—d; XIX 1 c—d. ™ Pr im. : 11 8(1; IV 7 d — 8 b ; VIII 8 d ; IX 7 e ; X 9 с 12 d ; XI 5 b—d, 9 b—d; XII lOd in op. 7, 11 b ; ХП1 2 b ; XX 7 d: XXX 6 b - c . (djal < dejal). — Posebno zanimivi so tudi njegovi podatki o ei za jat in on za ô tudi na Gorenjskem,79 ne le na Dolenjskem, Notranjskem. Vipavskem, Štajerskem in v Prekmurju.80 Pri polglasniku81 je obravnaval primere done.s < danas, soman j < šaman j, lohko < lahko, poper < paper, oun < van, rnoščeoali < mašče- vati, cerkoo < cerkdo; razpravljal je o polglasnikovem a-jevskem re- fleksu v odprtem zadnjem zlogu82 (ta za m. spol. ženil kot rodil, шло.), posebno pa o njegovi distribuciji v zvezi s predlogi od, s in predpono o z (boijerval pa se je proiti polglasniku ob predlogih k iin D).83 Posebno po- membna je njegova lista besed s polglasmiikom84 (in enaka lista z jaitom) v korenu ali osnovi (prim, tudi a iz e)85 iin prehod »u v и ali o v ои.на Pri nosnikih je opozarjal. da je ponekod na Goriškem nekdanji nosni e še nekako rahlo nosen glas.87 Tudi tu je obdelal primere, ko se namesto prvotnega noenika govori etimološki e88 ali pa tudi polglasnik (mesec, zajec).*9 Pri nosnem o je opazil, da po redukciji vpliva na čezmerno zatezanje predhodnega zloga,90 iin sekundarno nazalizacLjo na Goriškem.01 Tudi pri širokih e in o je navedel precej obširno listo besed s tema glasovoma,02 pr i a pa je opozoril na prehod v o.93 Posebna Škrabčeva ljubezen so bili dvoglasniki.94 Omenjeno je že bilo, da je v knjižnem jeziku imel za dvoglasnika zvezi dr in on v primerih kot npr. vrt in poln, sicer pa sploh zveze samoglasnika + н ali i. V narečjih je o diftongizaciji obširno govoril v zvezi z e-jevskimi in o-jevskimi samoglasniki. Dobro je poznal obe tipični zaporedji dvo- glasnišlkriih prvin po odprtostmi stopnji95 (tipa ie/uo in e\(/он).98 Ohranjal je jezikoslovni zavesti Kopitarjevo opozarjanje na razvoj dvoglasnika ou v u.97 79 XVIII 11 d, 12 b. 80 XII 8 с; XVIII l t d. 81 II 5 b ; IV 7 с; IX 5 b - d , 4 c - d , 8 b : X 1 — 9 с; XXX 4 - 6 . 82 IX H d; X 8 b - 9 b. 83 1 U d ; X 3 d . 6 b - d ; XX 2 d , 3 c - d , 4. 84 X 4 — 7 c. — 85 X 2 b—c. 86 IV 10 d ; XXI11 1 c. 87 XII 8 b, И с op. 2; XXVIII 1 c. 88 XII 11 c. — 89 X 2 b—c. — 90 XX 3 b. 91 XII 11 op. 2. — 92 XIV 7 c—d. — 93 XII 1 d, zlasti op. 4. 94 XI 6 d; XII 8 с; XVIII l t b — 12e; XIX 1 b—с; XX 7 d ; XXI t b; X X X 8 c . 95 XVIII 11 d. »e III 8 с — 9 b. 97 XVIII 12 b. V k o n z o n a n t i z m u je najbolj obdelal različne vrste l -o\ :m prvotnega slovanskega in slovenskega trdega," zlogotvornega,100 sred- njega101 iin mehkega,102 menjavo Г z l in Z.103 Pisal je tudi o prvotni skupini Ibj."* V zvezi s posameznimi /-i je posebej obravnaval načela za razvrstitev /-a in zobnoustničnega pripornika v (zlasti pri priponi -alec, -alen, -alnik itd. oz. -avec, -aven itd.).105 Zlasti obširno pa je pisal o razvrstitvi I in и v položaju ne pred samoglasnikom.100 Za tedanji knjižni jezik je normiral brezizjemen izgovor nekdanjega trdega / ne le v položaju ne pred samoglasnikom, pač pa tudi pred poliglasnikom kot и (torej tudi v besedah kot stolp polk, tkalac), sred- nji / pa na j bi se govoril samo pred samoglasniki. Za nekdanji mehki /, ki se je v (tedanjem pravopisu zaznamoval z I j, je zahteval enoglasni trdonebni izgovor tako pred samoglasnikom kot ne pred njim, čeprav se je zavedal, da bi se ga ogromna večina Slovencev morala šele učiti. Izgovor Ij za pisani l j pa je zahteval v primerih, ko se je I j razvil iz Ibj. Zaradi teh nazorov se mu je zdel analogni srednjejezični l v rodilniku množine (npr. sil) ter v izpeljankah iz podstav na / (npr. nasilni) in sploh v lakih položajih v tujkah vplivan od nemškega jezika (kar je "" O glasu in naglasu..., J S 1 50—55; Popravki in dostavki, 111 5 b — 4 b. 5 с, b b—d. 8 b ; Cusani, Christianus moribundus, IX 2 b — 4 e, 6 b — d ; Nekoliko slovenske slovnice za poskušajo, XII 9 b — c , 12 e; Slovenski pravopis. Sestavil Fr. Levee... XVII 7 с — 12 d ; XVIII 1 b—d, 3 b — 7 d ; Janežičeoa slovenska slovnica, XVII I 8 b — i l d ; XIX 5 e—d, 6 d, 8 b — 10 d ; Zaščitnikom Levčevega pravopisa v preudarek, XIX 2 d — 4 d; O učenju naše knjižne slovenščine o začetnih in višjih učiliščih, XX 8 b — 12 d ; XXI l b — 2 d, 7 b — 12 d; XXII 1 b — 6 d, 8 b—d. »» JS 5 0 - 5 5 ; Cve t j e : I 12 c; III 8 b ; X 5 с; IX 2 b; XI11 3 с; XVIII 1 d, 3 c, 6 с—d, 7 d, 10 d, 12 b ; XIX 3 c, 4 d, 9 b - 10 b : XX 8 e - 10; XXI 2 b ; XXII 2 h —d, 6 b ; XXIII 1 с; XXXI 7 d. JS 55; Cve t j e : I I I 2 d — 4 b ; XII 121). tudi op. 3: XIX 1 b ; XXIII l e . 101 J S 52; Cv. : XIX 4 b - d , 5 с; XXI l e , 2 b - e , 7 b - d , 10 b—d, 12; XXII 1 b — 4 d, 5 d ; XXX 10 d. 102 1 12 d; IV l e ; IX 2 d , 5 d — 6 d ; X 2 d, 3 b ; XII 6 d; XIX 6 d, 8 b si.; XVIII 6 d, 7 b - d ; XXI 9 b - 10 e; XXII 3 b - 4 e, 2 b ; XXIII 1 b - c . 103 XIX 9 b ; XXI 12 b, с si. 1<и IV 10 с; XI 6 d ; XXI 9 d — 10 b. 105 XVII 7 с — 12 d. V XV1I1 1, 3—7 ista r a zp rav a z a j a m e sploh izgovor n e k d a n j e g a ve la rnega I pr i nas in v s lovanskih jez ik ih; v 7. štev. tega letniku začne o b r a v n a v a t i isto snov pod nas lovom Junežičevu s lovenska slovnica. O bravec — bralec p r im, od 8 с in še v 9, XIX 2 d, 9 с - 10 d ; XXII 4 с — 6 d, 8. 109 Gl. že zgo ra j pr i s r e d n j e m 1, o e l k a n j u pu: XIX 1 d, 2 d — 4, 5 c—d, 6 d, 8 - 1 0 ; III 5 b — 8 b ; VIJI 12 b - d ; XVII l i c si.: XVIII 3 b si. po njegovem docela prevladalo v češčini in kajkavščini). Namesto ana- lognega srednjega bi po njegovem v primerih, ko nikakor ne gre izgo- varjali u, morali pisati / j , tj. npr. silj, siljni, strel jec, kopaljnica, ulj ko- liolj in pri mnogih izposojenkah in tu jkah itd.107 Škrabčev odpor proti srednjemu I v položaju ne pred samoglasnikom je bil tako velik, da je bil v boju z elkarji pripravljen celo v deležniku na -l, k jer se vendar splošno govori ji, sprejeti izgovor l-a, vendar starega imehkonebnega.108 (Za čudo pa je toleriral srednji / pred zadnjenebnimi samoglasniki.) S temi svojimi nazori škrabec seveda ni mogel prodreti, v precejšnji meri zaradi njihove lastne nevzdržnosti. Že Ramovš je ugotovil, da re- fleks trdega l pred polglasnikom ni u, temveč /. ravno tak kot pred drugimi zadnjejezičnimi samoglasniki; tudi narečja, ki so še do danes ohranila razliko med trdim in srednjim /, izgovarjajo analogni I netrdo. in prav takega tudi v mlajših tujkah. Zaradi tega sploh ni bilo potrebno predpisovati pisave silj, aljkoholj ipd. Slovenci se seveda tudi niso naučili izgovarjati palatalni l, temveč knjižni pisni Ij pred samoglas- nikom izgovarjajo dvoglasno (pogovorno kar /). Nekdanji trdi / pa se danes v knjižnem jeziku izgovarja kot и dosledno le v deležniku na -/, v izpeljankah na -al sploh in večinoma tudi v izpeljankah na -le-, -Isla-, -Isk-, kolikor gre za delujoče osebe, ter v zelo pogostnih drugih primerih (npr. v besedah gol, kol, pol), sicer pa se izgovarja srednji /. Veliko se je Škrabec trudil, da bi določil meje med priponama а Нес in u/ivec. Končni rezultat njegovih raziskav je bil, da imajo besede, ki pomenijo delujočo osebo, vse lahko bodisi pripono z o ali z /, le da prva pomeni tistega, ki je glagolsko dejanje že izvršil, druga pa (istega, ki ga sploh vrši ali more vršiti; samo z / pa so možne tiste pripone, ki so se, kot npr. tkalec, razvile iz poimenovanja za orodje (večinoma imamo v takih primerih poimenovanja na -lo, npr. gobezdalo, strašilo, vrelo), samo z o pa spet take, ki so nastale iz glagolskega pri- devnika na -av(en), npr. smrkavec, delavec < smrkav, delaven. Za praktično knjižno rabo seveda ta pravila niso bila, zato se je vse do pred par leti pisalo načeloma le -lec, na -vec pa le večina iz- peljank iz glagolov brez nedoločniške glagolske pripone (pivec, pevec, brivec), izpeljanke iz pridevnika na -av(en) in še izrazi iz glagolskih korenov in podstav, ki so v zlogu pred -lec imele /, (volivec). — Velike vrednosti pa so še danes Škrabčeve ugotovitve v zvezi z zgodovino vseh teli oblik. XVIII 6 d, 7 b - d ; XXI 9—10. 108 XXI 10 c. Že za 16. stol. je Š. ugotovil prve prehode nekdanjega trdega I v u. posebno v zahodnih in koroških narečjih, nato pa je podal dovolj po- droben pregled slovenskih slovstvenih spomenikov in narečij glede tegu pojava ter pregled izjav slovenskih slovrničarjev o izgovoru trdega l oz. njegovih refleksov.10" Poleg tega je kazal na analogno razšir janje u-ja (oaoček, teoček < valjček, teliček),110 prehod trdega / v dvoustmčnii d,111 nato v zabnoustničnega in končno v 2 in vpliv trdega I na polglasnik (logati < lagati113 ipd.). Režijainslki srednji I namesto trdega si je raz- lagal z vplivom furlanščine,114 štajerski stol113 pa po llešiču z vplivom drugih sklonov na imenovalnik (in tožilnik), spolUB z vplivom cerkvene govorice, medtem ko si je solmi in živalmi117 razlagal z vplivom izgub- ljenega polglasnika in enako izgovor živalski; oolek pa z vplivom otro- škega govora.118 Izgovor Ij je zahteval v primerih kot: sol+jo, vesel + je, kobil+ji, clal + ji in (narečno) angel+je.119 Podobno za nj: dlan+jo, ločen+je. jelen + ji. Bil pa je proti trdonebnemu l v besedi prijatelj.1-0 Pri refleksih zložnega 1 je obravnaval izpad I-a v sonce121 in homec122 (ne prvo ne drugo pa ni splošno slovensko). Ogromno časa in energije je Škrabee porabil za to. da je dokazoval slovanskost trdega I in njegovega refleksa u.123 Pri tem je pogosto opozarjal tudi na vzporednosti v neslovanskih jezikih.124 Že v zvezi z glasovi / se je srečal s problematiko priporniških zobno- ust nič mikov v-m-u in njihovih premen z и ali f . m Posebej je obdelal predponi u- in d-120 (bil je samo za D-). Tu je reševal še prehod o-ja v /'. b, g (npr. v skupini zoo-, dvo-; prim, še ovpca < ovca). Obdelal je tudi protetični v- in njegovo metatezo ter končno izpad fj-ja. Posameznosti so npr. prehod f v h ali p v f , vpliv u-ja na prehod au v on ipd.127 Škrabčeva zasluga je, da se v slovenskem knjižnem jeziku ni uve- ljavil šolski izgovor črke v kot zobnoustničnega pripornika s premeno f po vzorcu parnih soglasni kov tipa d — Z.128 Ugotovil je tudi, da se 109 XVIII 3 c si. — XXIII 1 e. — ш XVIII 7 d. 1,2 XVII 7 d, op. 113 XIII 3 e. — 114 XXX 10d. — XXII 1 c—d. 110 XXII I c. — 117 XXII 3 e—d. — 118 XIX 4 e—d. "» XI 6 d; XXI 9 b - d , 10 b—c. 120 IX 5 d - 6 d; X 2 d , 5 b: XXII 3 d — 4 c ; XIX 6 d. 8 b si. 121 XII b op. 3; III 2 d — 4 b . 122 XII 12. op. 3. — 123 XVIII t e — d ; XXI 2 b. — 124 XIX I b. 125 JS I 36—37; l i l e ; XXX 8 b - d , 11 c—d; XXXI 8 b - d . 120 XX 2c , 5 b si.; XXXI 8 с—d. 127 XXX 8(1. — 128 XXX 8 b si. 13 — Slavistična revija predlog v izgovarja v vseh položajih kot и (položajno tudi kot u),129 kar je spet priznal šele Slovenski pravopis 1962. Zmedo, ki se je še danes nismo docela rešili, pa je povzročil z opozorilom, da se v Ribnici korenski v pred r in pred množinsko končnico -je ter pred orodniško končnico -jo izgovarja kot zobnoustnioni pripornik (to je namreč pozneje rodilo splošno tezo, da se pisano vr in vi izgovarja z zobnoustničnim v, iin sicer ne samo v korenu, kot je v omenjenih primerih navajal Škrabec, temveč celo tedaj, ko tak soglaisameki sklop dela predlog (ali pred- pona) p.130 Fonem /u—v/ je pravilno spravljal v par z /i—j/,131 vendar velja nasprotje /i—j/ le za nekatera slovenska narečja oz. zgodovinska ob- dobja. Potrditev za inačico j je bila Škrabcu prehod tega pripornika v trdonebni g (ali cl) in po prilikovanju na predhodni nezveneči soglas- nik v k. Pojav je posebno značilen za prekmurščino (getra, vucke < jet- ra, vue je),132 v drugih narečjih pa ga je našel potrjenega v primerili kot tretki, treki < tretji, otkide < otjicle, Vidrga < Idrija, ciden < cijen.133 — Tudi tu je razpravljal o protetičnem in vrinjenem j (npr. pridejo < prideo), o njegovi izgubi med dvema samoglasnikoma (npr. pri prvotno sestavljeni pridevniški sklanjatvi) ali sicer (npr. ranik < rajnik; posebno pa na začetku oziralniih zaimkov v brižinskih spome- nikih), ter končno o prehodu j v / j (nasproten proces pa je zaznamoval pri lj).134 Pri uetičnikih je opozoril na primere parazitskega p (nem piski) in na čudno razmerje med v in g v besedah vox — gož.135 Pri noismiilkih je Škrabec za knjižni jezik ločil dva zobna: navadnega in mehkega, poleg tega pa sklop nj na morfemski meji (nima, njiva, dlanjo).136 V položaju pred k ali g je opozarjal na pogostno palataliza- cijo (in s tem nevtralizacijo z mehkim n) prvotnega trdega n (manjka < manka) in pred priponama -ski in -ški.137 V knjižnem jeziku je za palatalni n zahteval tudi tak izgovor, čeprav je vedel, da se v slovenskih 129 111 2 c - d ; IX 1 с; XX 2 d ; XXXI 8 b - c . 130 XXI 8 b. 131 XXX 11 b si. 132 VII 10 d ; XIX 11 d ; XXV111 2 с s i ; XXIX 9 b si.; XXX 11 c. 133 XXVIII 3 b ; XII I 3 d , op. 4; VII И с; I I 11 c. 134 XXXI 3 c—d; XX 7 d ; VI 10 d; 11 4 d ; XXI 12 b. 135 VII 10 b - c ; XXXI 8 c. 130 IV 1 с; XXV 4 b; XXI 9 b - d . 137 XII 12 с; XIX 5 c. narečjilli (razen ponekod na Primorskem in zelo redko po Gorenjskem)138 med ljudmi večinoma ne govori več. Y knjižno govorečih slovenskih usitih se palatalnega n seveda kl jub temu ni več posrečilo obuditi. — Zanimivo je, da je Škrabec branil tudi oblikoslovno premeno tipa nagelj - nageljna (Ijn < U),139 opozarjal je na vrinjeni n v primerih kot Denči, venčernicauo in na izgubo n-a v primerih kot pesem (<. pesen) ali gnu- soba (< gnusnoba) ter pri predlogu s (< san) in o < van;1*1 prim, še šaman j in Kranjec-.1*2 Pri zobnikih je ugotovil njih prehod v mehkonebnike v prvotnih sklopih d j in tj {gjul < d j al, kje < tja),"» ti in dl (firkl < firtl,1** gl,en < dien),115 usodo j < d pred -ski in r (briški < brjski),4e in v besedi mej (= med); tudi prehod zobnojezičnega d v medzobni147 in končno v s; in obratno pripornika v zliti glas in celo v zapornik. Po- sebej je zavračal analogni d namesto j v predlogu in predponi med.ue — Posamezne zanimivosti so: mehčanje glasu t pred -nik (kočnik < kot- nik) in -la (dečlu < detla) ter -ka (тајка < matka);1M prim, še izpad d-ja v zrao (< zdrav) in d v zcloečiti ( — žvečiti), odtidem, odleti, vzdešel in k v besedi liki < /iči.150 Pri zobnih pripornikih je obravnaval razmerje med sičniki in šu- mevci posebno v priponah -ski in ški151 in mehčanje l-a pred -ski, -sivo ipd. (živalski),152 prilikovanje sičnikov preti .s (slišati).153 Večkrat je obravnaval predlog in predpono zlr'4 in zahteval za knjižni jezik variante s-z-sa-za, vpraševal pa se je tudi, od kod č namesto с v rezi- janskih izposojenkah iz furlanščine tipa novic.155 Pri šumnikih je ugotovil zanimive prehode č-ja v k (pekina, liki < pečina, hči)156 ter prehod zlitega šumnika v priporniškega (šč > š, čk > 133 IX. 2 d ; XXV 4 b. 1311 IX 6 e - d ; XIX 8 d. 140 XII 11 c, op. 2. 1)1 IV 10 с; XI 7 b ; IX 2 b ; X 6 c. 14a X 6 c , d; XXVI t o d . 14:1 IX 2 d ; XII I 3 d , op. 4; XXIX 9 c. 144 X И с; XI 7 с; XIII 4 b, op . 2. 145 X 12b. — 140 XIX 5 c. ,47 XII 9 c, op. 3. 143 1 2 c; p r im, še IX 1 d. XIX 5 с; X 11 с; XIX 9 b, op. '»» IX I d ; XII I 4 с; VIII 4 c - d ; XVIII 3 b ; Vil И с; XII 12 d, op. 3. 1Л1 VU 10 b - d ; XII 3 d ; XIX 5 с. >« XXI 12 с. — 153 XIX 5 с. — 154 XX Зс—d. 4 b—с. — 155 XXX 9 с. 15,1 VII 11 с; XII 12 ор. 3. šk) in narobe (šk > čk).157 Pojasnil je č v nihče (t + že),158 šumnike v izposojenkah tipa žiV/a150 ter prilikovanje šumnika v sičnik {Trstu).™" Končno je obravnaval .s < šč, veči, prešuštvo, nocoj, Carnje < Carnia.181 Ponovno je S. pisal o tako imenovanem zlogotvornem r v sloven- ščini:162 glede na njegovo dvoglasniško izgovorjavo se je zavzemal tudi za dvočrkovni zapis (npr. smeri) in se po tem v Cvetju tudi dosledno ravnal. Poleg tega je obdelal disimilacijo r-a in njegov nastanek iz nenaglašenega samoglasnika pred soglasnikom ( f r žo l < fažol).10* Pisal je tudi o prvotnem mehkem r in njegovih refleksih (npr. tudi o žerjav in rjuha).10* Pri mehkonebnikih je obravnaval II. palatalizacijo (tudi slovensko) greš/lici,105 veJicega,100 III. palatalizacijo (počuti).107 sekundarno slo- vensko palatalizacijo (šiša ipd.),168 prehod ng v nj,im besedo možjani.170 Veliko je pisal o prehodu j v k in g v prekniurščini171 ter o predlogu k.172 Razen tega je obravnaval k pri oziralnih zaimkih,173 prehod glasu j v g in srednjenebnike174 ter posebnosti v zvezi s prvotnim /);175 na koncu tudi o rezijanskem ih iz i.176 Že doslej so bili omenjeni nekateri primeri vplivanja enih soglas- nikov na druge. Škrabčeva zasluga je. da se je v knjižnem jeziku in njegovi slovnici začelo priznavati prilikovanje po zvenečnosti (gozd bo < pisanega gost bo) in izgovor nezvenečega parnega fonema pred 157 VII 10 e. 158 XIII 4 h, op. 3. 150 XVII 2 b ; XVI 12 с—d. 100 XII 3 d. 101 IX 1 с; Х Ш 4 1). op. 5: IV 6 e—d; XII 3 d ; XIII 3 d ; XXX 7 c : XXVI 12 c. 102 IS I 33—59; XII 5 d ; XIV 12b—c. 103 III 1 b—e; XI 7 I). 104 XXX 9 d ; XII 12 c. 165 VII 10 d. >«« XIII 2 с—d. 107 XI I I 2 c, op. 7. 108 XIII 5 1), op. 5; li l l e . 1(10 XII 12 c. >7° VII И с; XXIX II d. 171 XXIX 9 d. 172 IX 1 c—d: XX 4с—d. 173 VI 10 d. 174 XXX 11 c. 175 XXII 9 с; XXVI 9 b ; IX 1 d. 470 XXX 9 c. premorom ali novo besedo, ki se začenja s samoglasnikom ali zvočni- kom.177 Poleg tega se mu je nabralo še nekaj zanimivih primerov pre- metov178 (npr. gomila < mogila; jermen), izpadov179 (gatroža) in p ril .i - kovanj (izba < ispa).180 V V o b l i k o s l o v j u je Škrabee obravnaval imenske oblike po pra- slovanskih sklanjali. Prva 11111 je bila a-jevska, druga o-jevska (srednja in moška), četrta i-jevska (prav tako moška in ženska) in peta soglas- niška (v glavnem srednja). Vztrajal je pri tem, da se hkrati z oblikami obravnava tudi naglas, češ da obojega v nekaterih primerih sploh ni mogoče ločiti.181 Objektivno gledano pa so taki primeri v resnici iz- jemni, sa j je naglas nadsegmentalni pojav in se kot tak lahko obravnava posebej. V a-jevski sklanjatvi je največ truda posvetil razlagi končnice za rodilnik množine (in dvojine).182 Za -a tipa gora smo že videli, da je menil, da se je razvil neposredno iz polglasnika (kakor se je res v zaimku ta). To mnenje ni obveljalo, pač pa, da se je tak -t uveljavil pod vplivom i-jevske sklanjatve.183 Rodilnik ednine z akutom (-é)184 si je razlagal s skrčenjem praslovanske domnevne dvozložne končnice (se- danja razlaga pa je, da je to vpliv kazalnega zaimka teje, kar se je res kontrahiralo v té). Končnico -e v im. in lož. dvojine185 si je na podlagi zgodovinsko izpričanih oblik z jatom pravilno razlagal kot zakonito dvojinsko obliko. Da se je v slovenščini v dajalniku (in mestniku) tudi pri mehkih osnovah posplošila končnica trdih, t j . jat, mu je bil dokaz Trubarjeva oblika k mui dušej.18" Goriško končnico -0 < a < o za tož. ed. sam. ž. sp. na а je Л ud i poznal.187 V o-jevski moški sklanjatvi je največ razpravljal o rodilnik 11 mno- žine. Registriral je precejšnje število brezkončniških primerov moškega spola, poleg njih pa končnico -i.188 Pri srednjem spolu je za besede 11а -je opozarjal 11a rod. mn. na -ji (ne 11a -ij). Prav bizarno končnico je 177 XIII 3 c. — 178 XXXI 7 d. 170 XIII 5 b ; VIII 8 d . 180 VU 11 d. 181 XIV 7 с si. 18ä XIV 8 b ; XIX 3 d , 4 b . 183 IX 11 b—d. — 184 XIX 11 b—c. — 185 XIII 1 c. 18U XI I I 3 b. 187 XX 31); IX 7 e. XIV 2 с sl„ 10 b; II 4 d ; XIV 10 b, op. 4. registriral za samostalnik veselje, namreč veselju, m klad, t'j. klud- vov.lm Prav je razložil tudi -a- v daj. mn. (in or. ed.), češ da je prišel sem iz imenoval niške imnožinske oblike srednjega spola.190 Za -i- v mest. množine je menil, da se je razvil iz jata.191 Tudi za mest. ednine mu je bila prvotna končnica jat,1"2 v dajaln.iku pa -u,193 ki se je npr. v gorenj- ščini reduciral v -o. Končno je veliko pisal o -je v imenovalniku mno- žine in opozarjal na njegovo pogostnost v Prekinurju.194 Na podlagi zgodovin skill in narečno izpričanih primerov je vzpostavil sklanjatveni vzorec za prvotno cirkumflektirane osnove z naglasom v vseh sklonih na končnici (npr. za srednji spol: mesô mesu mesu meso mesé mesom).195 Glede besede oča1"" je pristajal na Štrekljevo misel, da gre tu za iz- peljanko na -ja. Z Gomilskega je zabeležil feminizacijo imen na -sko (na Vransko — z Vranske). Pisal je tudi o tož. ed. duh197 in večkrat o orodniku,198 npr. o končnici -mi. Pri sklanjatvi tipa bukev je rod. mn. bukvi razlagal z analogijo po i-jevski sklanjatvi. Tako končnico je zagovarjal tudi za primere kot službi, tj. z zapletenejšim soglasniškim sklopom na koncu osnove.199 Pri i-jevski sklanjatvi je zapisal staro dvojinsko orodniško obliko očima in našel v 16. stol. potrdilo za fonetično podobo sklonskih oblik, katerih končnice se začenjajo s soglasiniki (ij. bolezanjo, bolezanmi itd.) namesto sedanjih končnic -ijo, -imi itd., ki pa jih je tudi bil pripravljen trpeti (čeljustijo, čeljustima, čeljusiimi). Pri tipu, k jer se osnova končuje na nezvočnik + zvočnik, je za 16. stol. ugotovil v množini tudi končnice -am, -ah in -ami.200 Za besedo gospod je zaznamoval rod. in daj. ednine na -i, za pot pa moško in žensko sklanjatev. Množine pota si ni znal razložiti.201 Zabeležil in razložil je končnico -i v radilniku množine a- sklanjatve.202 189 IV 10(1; XIV 9 c; 101), op.*; V 5 c. '»« II 4 b - c ; IX 9 b ; XV 10 d. 191 X 9 c. 192 I I 10 d ; VI I I 10 c - d . 193 IX 11 b ; XII I 11 c, op. 7. 194 Pr ini . XIV 10 b ; VII 10 d in l i t e ra tu ro o p rehodu j v k v p rekmuršč in i . »» XIV 9 b , 10 d ; III 9 b ; II 4 b: XIII l i c . 190 XIV 10 b - c ; XXVIII 4 d. 197 XXIП 1 с; XIV 10 b. 198 IX l i b ; XIV 12b. 199 IV 8 с; XIV 8 b , op. 5. 209 IX 11 b; XV 1 b. d ; IV 10 c. 291 XV 1 d, 1 c. se2 IX 11 c. Pri soglasniških osnovah je Š. upravičeno obžaloval, da je knjižni jezik prezrl ljudsko uvrščanje samostalnikov moškega spola, ki se jim osnova končuje «a samoglasnik, v t ip oče očeta (torej tudi Jaka Jakata, Arko Ar kot a. Hiti Hitita, Premru Premruta).203 Bliže ra zgovornemu jeziku bi bil naš knjižni jezik tudi v primeru, da se je v knjižni jezik sprejela oblika prijatel namesto prijatelj. Seveda pa bi bilo v tem primeru treba pred -/ priznati polglasnik namesto e-ja. Podrobneje je obravnaval tudi -im v imenih prebivalcev.204 / a konec na j omenimo, da je bil Škrabeu zvalnik ogovorili imeno- valnik205 in da je imel brezpredložni orodnik (večinoma v vlogi poved- kovega določila) za slovansko nepotrebno vsiljenko, gosposko spako- vanje.200 I udi za zvalnik je vedel, da ga enaki l judje delajo pod vplivom srbohrvaščine in deloma latinščine.207 Pri p r i d e v n i k u je Š. pravilno ugotovil, da so končnice -ega, -emu in -em nastale v slovenščini s kontrakcijo iz prvotnih troglasij (e je jat).208 Obširno je prikazal izvor končnice -ega ipd. pri svojilnih zaimkih.209 Uspešno je pregnal nedoločno obliko pridevnikov na -ski (npr. slovensk),210 Pravilno je menil, da je člen ta ob pridevniku za izražanje določnosti zakonito razvit iz razmer slovenskega jezikovnega ustroja.211 Zaman pa se je upiral brezkončniškemu rodilniku množine osamostaljenega pridevnika na -.ski (žensk).212 Sorazmerno veliko je pisal tudi o stopnjevanju.213 Tu se je preveč oziral na zgodovinsko in narečno izpričane oblike, ki se v ustroju knjižnega jezika niso uveljavile (zahte- val je npr. obrazilo -iši nam. -ejši, če ni bilo naglašeno, ali več i nam. večji). Besedo starši je izvajal iz primeirniške stopnje pridevnika in zanjo navajal še pridevniške končnice.214 Pisal je še o n v rešno telo215 in o določni obliki pridevnika.2,0 203 XIV 10 с; XXXI 1 d. 204 IX 5 d — 6 d ; XXII 3 d . 205 XIV 7 c. ™ l i l 2 с; XXI 6 b - d ; XXII 5 b, op. 1. XIV 7 c. 20B II 10 b—d; VII 5 b—d, 7 c, d ; X 10 b. c. 20" II 8 b si. 21,1 IV 11 b—c. 211 XIV 3 c, op. 3. XXVI 2 d . 21:1 IV 11 b; IX 12 b; X 9 с; XIII 4 b in op. 5; XIX 5 b in c, op. 1; XX 7 c—d. 214 XIV 12 с; IX 11 b. IX 2 t—d. IV 11 d — 12 b. Pri števniku doa in zaimku oba je ugotovil staro dvojinsko podlago v pluraliziranib oblikah doejuli. obejuh poleg doeju in ugotovil, da en kot nedoločni zaimek (en kmet v pomenu neki kmet) ni germanizem. saj ga poznajo tudi drugi slovanski jeziki.'217 Pri z a i in k i b je Š. najpogosteje raziskoval njihov nastanek in vo- kalizeni. Veliko je pisal o kaj (izvajal ga je iz čbga) in o oblikah rodil- nika,218 o Lsg. pri njemu210 in rod. ed. sr. spola os. zaimka (je)--0 ter sploh o svojilnih zaimkih, posebno tistih, ki so nastali iz rodilnika oseb- nih zaimkov.821 Pisal je tudi o oziralnih zaimkih ter o zaimenskili pri- slovih,222 o nilkalniih zaimkih,2-'3 o kateri224 iin o nedoločnih.--5 Podrobneje je raziskoval še vpliv zaimenskili končnic na pridevniške in narobe22" 1er indoevropski izvor končnice -go.2'27 Pri teh svojih razpravah se je včasih (npr. pri kaj ali -go) pretogo opiral na fonetično razvojno raz- lago domnevnih izhodiščnih oblik, načeloma pa so nj ih zelo dobre raz- lage podprte z bogatim ponazorovalnim gradivom. Posebno odlično je njegovo razpravljanje o svojilnih in oziralnih zaimkih (npr. zgd. razvoj od Brižinskih spomenikov do najnovejših časov). V kolikor je v 16. stol. izpričane oblike hotel uveljaviti tudi v sodobni pisavi (npr. kakar za kakor, ke za ko, kedo ali gdo za kdo, keteri za kateri ipd.), pa nii uspel razen izjemoma (npr. pri kakršen).'228 Pred -r na koncu oziralnih za- imkov je dopuščal le polglasnik (bil je torej proti komur in za komer).2'20 Zanimiva je njegova ugotovitev, da se svojilni zaimki v prilastkovni vlogi radi stavijo za svojo od nosn ico.230 Pri g l a g o l u gredo Škrabcu tele zasluge: Prvi je temeljilo obdelal kratki nedoločnik. Menil je — kot smo videli — da ni praslovanska varianta, temveč posledica zgodnje redukcije končnega -i v slovenščini. Zanj je našel prve primere že pri protestantih in podal sezname oblik 217 l i l 2 с; XVI 9 c. 218 XIII 3 d ; XV111 2 d ; XIX II d ; VII 11 d ; IX U d. 2'» II 12 b—c; 111 2 b - c ; VII 11 b - d : IX 12 b ; XIX l i c ; XXIV I d. 220 XIV 3 1), op. 1. 221 II 8 b — 12 d ; 111 2 b—с; IX 12 b. 222 II 7 b - d ; VII 9 b - d ; XXIII 4 c—d; I <)b; II 7 c. 203 XIII 4 c, op. 6: I 6 с—d ; II 5—4. » XIII 1 b. op. 3; X 4(1. IX lOd ; XVIII 2 d , 4 c. 226 Vi l 5 b - d . 7 c - d . s " VII 11 b—d: XIX 11 c. 228 1 6 b ; II 6 b — 7 d ; VII 9 b— d; II 5 b si.; X 4 c. d; I 6 b. 220 I 6 d . 23« III 2 b . kratkega nedoločnika po Miklošičevih glagolskih vrstah,231 primerjajoč ga z dolgim nedoločnikom in namenilnikom232 (tudi za namenilnik je sestavil sezname primerov).233 Nedoločnik v zvezi z glagoli zaznavanja (videl sem ga ili) si je razlagal z vplivom nemščine in opozarjal na stare slovanske zveze videl sem te idoč (sedaj videl sem te idočega).234 — Pri deležniku je (npr. Dalmatinove) oblike kot hodeoč razlagal z vpli- vom 3. os. i it il. sedanjika tipa pleteoč; obsojal pa je oblike tipa veruje in z Miklošičem zagovarjal zakonitost analogne tvorbe na -aje (vero- ouje).235 Glas e namesto a v obliki prišedši mu je bil rusizem in je zanj priporočal časovni odvisnik z veznikom ko. Zanimivo je, da je že pri Dalmatinu naj t i v deležniku na -en oblike brez jotacije končnih korenskih soglasnikov (npr. oklesien nam. okleščen).™ Pri končnicah sedanjika si je Škrabee -m (in -ste na Primorskem) razlagal z vplivom brezpriponskih glagolov, - т о z vplivom italijan- ščine,237 -š z zelo zgodnjo izgubo končnega -i.288 3. os. množine si je raz- lagal kot kontaminacijo prvotne »kratke« oblike in teanatiičnega samoglasnika iz drugih oseb (nesejo, kupujejo) oz. kot kratko obliko + -o za znak množine (video) in nato spet pod vplivom drugih oseb vidio ( + zmeraj zevni j).230 Od starih oblik je imel v evidenci za 1. o«, ednine oblike na -o (hočo čo ipd.) in izjemnih vèdê, za 2. osebo vês za sedanji veš, za 3. c«. množine pa kupujo, mogo ipd.240 - Nekaj malega pripomb je tudi o glagolskih tematičnih samoglasnikih: bom namesto bodem si je raz- lagal z enakostjo oblik bodo in vedo in od iti po vem še oblika bom: enako seveda pri grem. Obliko bodem (za bom) je imel za starinsko.241 Soetvati svetvum si je razlagal z vplivom sedanjiške pripone na nedo- ločniško (pridiguvati), po izpadu u-ja pa z mehanično tvorbo oblik tipa delati -am.242 Opazil je nedoločniško glagolsko pripono -e pri glagolih 231 IV 8 b - d ; IX 12b : XIII 7 b. 232 IV 9 b — 101). 233 IX 12 b—e; XIII 12 b. 234 XXXI 6 d si. 235 XXXI 4 b . 3 с; IX 12 с; XXX 3 b si.. 3 d . ™ XXX 3 d ; X 12 c. 237 XIIJ 4 с—d; IX 12 b. we n 4 e; IV 8 b ; XIII 4 e. 230 XXXI 3 с—d, 4 с; XIII 5 b ; IX 12 e. 2140 IV 8 b; JX 12 c, 9 1). 241 IX 9 b . -•J2 IV 6(1. na -im, četudi stoji pred njo šumnik (glušeti, pršeti) in obravnaval atemaisko dem deš.2M Veliko je pisal o rabi glagolskih oblik, posebno osebnih244 sedanjika in prihodnjika. Dokazoval je starost slovenske rabe sedanjika dovršnih glagolov za izražanje dejanju, ki se izvrši v trenutku govorjenja (efek- tivni ali izvršilni sedanjik),245 zlasti ob glagolih rekanja, in zavračal Miklošičevo mnenje, da bi bilo do te rabe prišlo pod vplivom nemščine. Pri nedovršnem sedanjiku je kot slovenske branil zveze kot julri (ali letos) gremo na izlet v ..., odsvetoval pa njegovo rabo namesto velelnika v primerih kot prosi (e, da si pameten.24e Dokazal je tudi slovanskost (in s tem slovenskost) rabe prihodnjika bom + deležnika na -/ dovršnih glagolov, v dovršnem sedanjiku pa je videl predvsem zaznamovanje izvršitve dejanja ne glede na čas; prav s to njegovo lastnostjo si je razlagal sposobnost dovršnega sedanjika izražati tudi dejanje v pri- hodnosti. Sedanjik za izražanje prihodnjega časa je imel za stilistično zadevo in je svetoval njegovo rabo le v zvezah, kjer je glagolsko dejanje že z drugimi jezikovnimi sredstvi časovno jasno določeno.247 Pm pred- pretckliku248 je opozarjal, da je od nedovršmh glagolov mogoč le v primerih, ko se rabijo kot dovršili (lani sem ti bil pisal / tj . ponovno sem ti bil poslal pismo/, pa sem zastonj čakal odgovora). V razvidu je imel ostanke imperfekta in aorista v slovenščini249 in razpravljal o hipotetičnem sigmatičnem prihodnjiku.250 Od naklonov se je največkrat ustavil ob velelniku.251 V razvidu je imel dve obliki izražanja velelnosti za 3. os. ednine (z velelnikom in z naj + sedanjik, ki si ga je razlagal iz nehaj (= pusti)); pri Trubarju je našel starinsko množinsko obliko najte,252 razpravljal o velelnikih pojdmo, pojmo,-53 pravilno razlagal rabo prihodnjika namesto velel- nika254 in opozarjal na mogoče slovenske prevode latinskega ko- njunktiva.255 243 XII I 2 d ; X 11 b. s» VII 2 b - c . 245 Х Х Ш 7 b si.; XXVII 101) si.; XVIII 1 b si. JIU XVI l i b ; XIX 7 b, c. 317 VII 2; XI 1 b — 3 d ; XV 2 b—d, 4 b si., 6 b si., 11 b si.; XVI 1 b si. a«1 V 5 с; VI I I 5 с; XX 5 d ; XXXI 6 c. 2411 XIX 5 b - c , 6 d ; II 4 d ; XXX 10 d. 250 X VI 4 с — 5 c. I 4 b si.; IX 10 d; XXII 7 d; XXX 10 b si. 252 XX 7 d. — 253 IX 8cl. — 284 XVI 7 b . 2511 XXII 7 b si. Pri glagolskeni vidu je opozarjal na primere d vovidskosti (npr. stati stanem, rodili, žrtvovati se, darovati; prositi, krstiti, svetovali, terjati, veleti) in prehod dovršnosti v nedovršnost (zdeti se, zaslužiti pohvalo, poznati) in narobe;250 razložil je tudi nastanek oblik začenjati namesto pričakovanega začinati, pa postavati < postojavali ipd.257 O dovršnosti in nedov. je seveda pisal še pri časih.258 Pri načinih ni bil naklonjen brezosebnemu izražanju s se in s pred- metom glagolskega dejanja v itožilniku (npr. sumniči se jih namesto sumničijo jih aLi vsako reč se da spremenili nam. vsaka reč se da spre- meniti, hribe se še vidi nam. hribi se še vidijo, hribe je še videti). Pri- znal pa je, da te stvari zavrača kot slovenske obrobne (nastale pač pod italijanskim vplivom), čeprav je vedel, da se tudi po Kranjskem že govori tip sem slišal moža govoriti,259 VI Prav ogromno je Škrabec pisal o slovenskem n a g l a s u.2eo V primeri z Valjavcem mu gre zasluga, da je opozoril na tonemske razlike do- leinjiščine v primeri z gorenj ščino. Prvi pri nas je podrobneje primerjal si. naglase s čakavskimi261 (že v O glasu in naglasu govori tudi o drugih slovanskih jezikih),262 dal sorazmerno zelo bogate, po slovničnih kate- gorijah urejene spiske posameznih tipov naglasov,263 v Nekaj slovnice ima npr. tako razporeditev: 258 XXIX 4 b , 5 d, 6 c - d ; XXVIII l t c ; X X I I I 7 d ; XV 2 b si.; X X I I I 7 e. XXXI 3 с ; XXIX 6 c. 258 X X V I I I 5 b si., 101) si. 259 XXXI 2 d si. 200 P r in i . : O glasu in naglasu... J S I, 5—21; Nekoliko o naših dveh dolgih naglasih, VI 8; Napake o izreki in naglašeoanju naše knjižne slovenščine, X 1 si., z las t i od 4 in 10 с d a l j e ; Nekoliko slovenske slovnice za poskušnjo, XI I I 5 si.; Valjaočeo »Prinos k naglasu и novoslovenskom jeziku« in prihodnja slovenska slovnica, XIV 7 si.; Novi slovar, X I V 11. 291 O glasu in naglasu J S I, 5 si. X I I I 5 b si. 2,12 X I I I 6 b—c, op. 4. газ у Nekoliko slovnice... je g l a v n i k r i t e r i j p o s a m e z e n tonem, in sicer c ir- k u m f l e k s n a k r a t k e m zlogu (XIII 6 с si.), a k u t , n a s t a l po p r e m i k u s k r a č i n e p r o t i z a č e t k u besede (XIII 7 с si.) in n a s t a l po k o n t r a k c i j i (XIII 7 d si.) itd., k o n č n o c i r k u m f l e k s na do lgem z logu (XII I 10 d si.). V tem š i r šem o k v i r u pa n a g l a s e o b r a v n a v a in r a z p o r e j a po ob l ikos lovn ih nače l ih . V Valjavčevem Prinosu p a je n a p r v e m m e s t u ob l ikos lovna k a t e g o r i j a , n p r . s k l a n j a t e v , n a t o p a s lede t ip i ; v I. skl . n a s l e d n j i : dobrava, riba, guba. glava (na glâvo) gospa. (. СП. na kratkem zlogu: A - zlog je prvotno naglušen: В — naglas je prešel nanj z odpadlega polglasnika; C — naglas na prvotno nezad- njein zlogu: A В C dnô čabar brat dežja bob deskam, deskah oslè cvateš ràd deska bost naš mr loa bolj sedèt, cedit, ropotat lega zaboden bril corl daj coesti jaz, nič, pač šla govoriva (v) časti nè 2. Akut obravnava v štirih skupinah: A — nastal po premiku prati začetku besede na iprvoitno kratki zlog; В — nastal po kon tir akcij,i: C — nastal po premiku proti začetku besede na dolgi zlog; D nastal po podaljšanju nezadnjega skrajšanega: A В C D čelo gospâ greli brata boba stal kolač /.übe métla (iz) kasti petek blato (o) kosti (z) vodo nasad kradla dobra (od) té na bregu znati V glavnem na teh mest ih se o b r a v n a v a j o tudi izrazi te posebnost i ; p r . po po- sameznih s k l a n j a t v a h : o - j e v s k a : Lsg. lisle — X 9 с; XXX 6 e : Dsg. bogû. — XXVIII 8 d; garni gar m à — XIV 12 b. e. op. 4: nu grôbu — XIV 12 b; coartjè — XIV 9 b; čudež' čudo — XXVII 5 b. i - j e v s к a : kokoš — XV 1 с; globel -ëli — XV I b. a - j e v s k a : izdaja — XIII 11 d: dežela deželo XIII I l e . op. II.» P r i d e v n i k : blêd bléda -!} -egii proti dràzega — XIII 9 с; kroâv -а -о — XIII 12b. СП a g о I : splošno o njegovem i n t o n i r a n j u — XIII 9 с—d. 10 b—c. bodla (iz) vodé mléko mléti njega (pet) did brana nési zelenje bel néxe apnén lient i bledu kotel blizu podkev dôlbsti vélik dôlbe köpat (trepetat, poji) vasovat) začeti dobrega začela pojejo rdé enotnosti vrne otrok kdo boter Ъ. Pri cfl. na dolgem zlogu nasi, skupine: Л na prvotnem mestu alii na naslednjem zlogu po preskoku; В nastal po kontrakeiji ali za- radti naslednjega dolgega zloga; ( ' — nastal zaradi izpuščenega polglas- nika: D — še v drugih primerih namesto akuta: A В C D bog ig rû j o ribnica (pri) brûtu golob (z) ribo luknja jelenov čeljust rib ur hruška jelenih na večer ribič lisca (z) jeleni bl.ago rib im dëla (mn . ) nogo -e -ûma -âmi ribji kradel ovac klala podoba nesiva blêd -б; -â -e; -i -e -e s kito krvav brez kit mi, iT> dvû brût grede bil -о: г! -e; -é e -a brâl -o; -a -e: -i -e -a pustîv Podrobneje je obravnaval tudi vpliv predpone (predloga) na cir- kumflektiirane besede204 ali klitike na kratke.265 O slovenskih tonemih je menil, da je razlika med akutom in cirkumfleksom (podobno kot v stari grščini) utemeljena z izrazitostjo druge oz. prve more naglašenega jedra zloga.206 Prehod naglasa z zadnjega kratkega zloga na predzad- njega (vsak je bil kot ena mora) na j bi bil sprožil izgubo tonemskega nasprotja tudi v dvomornih, to je dolgih zlogih po štajerskih in pri- morskih narečjih in drugod.267 Za vipavščino je registriral kratek refleks za prvotni с 11. na dolgem zlogu268 in podal svojo interpretacijo Miklo- šičeve navadne in dvojne dolžine.269 I ako imenovano zvalniško intonacijo, tj. cirkumfleks namesto aku- ta,270 si je prav razlagal kot stavčnolonetični pojav, ki pa ni značilen le za zvalnik, temveč za vse posebej poudarjene besede v stavku. Škrabec je podal primere oblikoslovno-naglasnih variant samostalnikov in pridevnikov in našel veliko zgodovinskih potrditev za cirkumfleks na prvotno upravičenem zlogu, kar pa je nalika pozneje spet zabrisala (npr. daj . blagü, mesit. blage, or. blagum ipd.). Za tip veselje je ugotovil novi podaljšani akut na prvotno kratkem zadnjem zlogu. Za akut pri vprašalnih zaimkih (kdo, kogâ, česa, kdaj, kam, kako, doklé) je do- puščal domnevo, da je posledica vprašalnega zatezanja.271 V primeri z Valjavcem opozarja na večje število cirkumflektiranih metatoničnih kategorij. Novi cirkumfleks si je razlagal s položajem pred dolgim sa- moglasnikom oz. pred soglasniškim sklopom, ki mu je izpadel polglas- nik.272 Registriral je tip nit niti in zibel -/Abeli ter tip voskû in na vasi; poudarjal , da je pri deležju t ipa molče obrazilo cirkumflektirano, pri tipu zdihooaje pa akut i rano. V besedotvorju je obravnaval naglas izpeljank kot delec, črnomaljski. pripono -išče, -stoo, -en ipd.273 264 Pred log ali p r e d p o n a s p rvo tn im cfl . : X1J1 10 d, 11 b, c, d ; I I I 9 b, op.; XIV 3 b . 205 Kra tk i naglašeni zlog + k l i t ika : I 3 e. 2«o jsfpj-. o glasu in naglasu; pod robne je o tem pr im. ./. Toporišič, Po jmo- v a n j e toneiničnost i s lovenskega jezika, SR 1967, 65—68. 267 XI I I 5 с, op. 3 , — 2es XIII 6 e , op. ш VI 8 d. 270 XIV 7 с. 271 XIII Юс, op. 1. 272 Pr im, t ipe v točki 248. 273 XIII11 d — gorkôta; XXIII I d išče; XXX 4 b — črnomaljski; XIV 11 d — glavnikar — glavničar; XIV 9 b stoo; XIII 9 с — apnén; XI I I 11 с raz- stava — razstava. Zavzemal se je za (о, krompirišče ipd.). — Škrabee je priznaval dva naglasa v nekaterih tipih besed,274 precej pa je tudi pripomb k naglaševanju posameznih oblik (npr. zaimkov). VII Zelo veliko se je Škrabee ukvarja l s slov. p r a v o p i s o m . 2 7 5 Škrabčevo pravopisno načelo je bilo zgodovinsko fonetično, tj. slo- venski pravopis je uravnaval po izreki določene dobe; Slovenci na j bi v knjižnem jeziku pisali tako, kot se je govorilo na Kranjskem v 16. stoletju. V knjižni jezik pozneje sprejete stvari pa na j bi se pisale tako, kot bi se bile govorile, ko bi bile obstajale v slov. jeziku že v 16. stoletju. — To načelo se seveda ni moglo v polnosti uveljaviti v nekaterih splošnih stvareh pri vokalizmu (dolenjski must, mejsiu za v 19. stol. navadno most, mesto), pač pa ga je Škrabee276 vsiljeval v nekaterih po- 274 JS J, 18—19; Cv. 1 5 с — 6 d ; XIII 5 e. 2 , 5 Splošno znan je po svoj ih p ravop i sn ih posebnost ih , ki so posledica n je - govih s p o z n a n j o »legitimni« govorni podobi m o r f e m o v in besed (podrobneje gl r točko 276). — Mesta, k j e r je o p ravop isu na jveč r azp rav l j a l , so n a s l e d n j a : Pravopisne opazke, JS 1 60—80 (prvotno Soča, 1878, 8. nov. do 24. dec.). — O naglasnih in drugih diakritičnih znamenjih o znanstveni pisavi naše slovenščine, I 9 b si. — Popravki in dostavki, I II 2 с si.; 4 b sl„ 10 b si.: — Poskušnja pisave z naglasnimi in drugimi diakritičnimi znamenji po nasvetu v poslednjem zvezku lanskega letnika, IV 1 b si. — Gosp. Dr. Č. v C., Y 2 si. — Opazke o angleških imenih v naši slovenščini, VI 1. — Zimske mušice, VII 7 с si. — Cusani. IX 1 с si.; — Kaj početi? še enkrat! XI 6. — Nekoliko slovenske slovnice za poskušnjo, XII l b — 3 c, zlasti pa 4 b — 7 d. — Novi slovar, XIV l i b . - Navada železna srajca, XVII 1. — Slovenski pravopis, XVII 6 с si. — A. Jane - žičeva Slovenska slovnica, XVIII 8 b si. — O pouku slovenskega jezika. XX 2 b si. — O učenju naše knjižne slovenščine v začetnih in višjih učiliščili, XX 8 b si. — Naša fonetika v prozi in poeziji — XXX 1 si. — Junaštvo in zvestoba. XXXI 1 si. 270 Sonce — I 2 b; 111 3 b si.; Prešeren — JS I 81—88; VII I 7 d si.; mej I 2 c; coetjiče — I 7 b si.; obedan — II 3 b si.: kdo/gdo — II 5 b si.; — kado — II 5 b si.; keteri — I I 5 b si.; kaker — 11 6 с si.; ke — VII 8 si.; nikamer — VII I 9 b si. sameznostih (npr. keteri za kateri ipd.). Zelo primerno pa je bilo Škrabčevo stališče za slovenski knjižni konzonantizem (npr. pisava delal za govorjeno delan), aH i>»lk za gov. oouk). Tudi v takih primerih pa bi seveda ne pisali vseh fonetično pogojenih premen glasov v mor- femilh, temveč bi pisali fonološko razločevalno, itj. oblike z večjo količino obvestila: predlog od npr. bi vedno pisali z d na koncu, ker je njegova premena s t mehanično predvidljiva glede na sledeči nezveneči glas (prim, odhod); parne soglasnike na koncu besed bi pisali glede na iz- govor pred samoglasnikom ali zvočnikom iste besede (torej mož, ker moža im možmi, pa koš, ker koša). S tem v zvezi ni bila v nobenem na- sprotju niti pisava olmem, ker pred zvočnikom v takih, sicer redkih, primerili res govorimo nezveneči nezvočnik. Pač pa na j bi se bilo po Škrabcu raje pisalo gdaj in gdo namesto običajnega kdaj in kdo, kakor se piše zdaj, ne glede na oblike kedaj in kedo in sedaj. Omenili smo že, da na j bi se po njegovem t. i. zložni r pisal z er. Razpravljal je tudi o imenih črk.-*77 O pisavi -a lec -avec ipd. gl. spredaj pri glasoslovju. prav tako o priponi -lelj. Škrabec sicer ni prodrl s svojim predlogom, da bi tudi tuja lastna imena pisali fonetično478 (na podlagi izgovorjave 16. stoletja), pač pa v veliki meri s predlogom, da se fonetično pišejo tujke. Breznik je zakri- vil. da pišemo po latinskem pravopisu za /-jem naslednji samoglasnik brez glasu j, ki bi tudi pisno odpravljal zev (torej socialen namesto socijalen, kakor pišemo npr. misijon), in da tujk ob sprejemu v slovenski knjižni jezik dostikrat ne pišemo takoj fonetično, temveč šele po daljši karanteni, ki pogosto povzroči izmaličen izgovor tujke. Škrabec je v pravopisu pravilno postavil 16. stoletje kot mejo, ki je pri ugotavljanju govorne podlage — in ta je osnova za pisanje — ne gre prekoračevati. (Kot znano, je to delal Levstik, ko je slovenščino uravnaval po stari cerkveni slovanščini.) 16. stoletje je Škrabec izbral zato, ker je slovenskih jezikovnih spomenikov z naravnimi jezikovnimi oblikami šele za to dobo dovolj, in si oblik ni treba teoretično (večinoma zelo subjektivno) vzpostavljati; pa tudi zato, ker od glasovja tiste dobe vodi še najlažja pot h glasovom najrazličnejših sodobnih slovenskih narečij. Pač pa bi bil Škrabec lahko priznal poprotestantovsko pravo- pisno resničnost v lislili primerih, ko je bilo ustreženo tako sistemskosti knjižnega jezika (npr. kdo, kdaj, kakor) kakor tudi novi govorni res- *77 XXI 12 c - d . 278 VI l b—d; XII 6 si.: XXXI I с si. ničnosti (npr. navadni l v primerih kot skal, skalnat) in celo pisnemu izročilu (npr. pri predponah u- in d-).27B Na tem mestu je treba opozoriti še na Škrabčev, kot ga je imenoval, znanstveni pravopis slovenskega knjižnega jezika.280 Po tem sistemu bi pisno ločili ne le vse slovenske glasovne in naglasne razločevalne last- nosti (tako tri vrste e-jev in o-jev, polglasnik, trdonebna n in l, zvezi nj, Ij, v zvezi z naglasom tudi dolžine in kračine), temveč tudi nekatere položajne variante (npr. reducirane i, и, o in jat): u, ko se premenjuje s fonemom I, pa še i in j. Predlagal je za vse to različne sisteme zna- menj. večinoma pa kombinacije ostrivca, krativca in strešice za označe- vanje samoglasniške kakovosti, pike, navzgor in navzdol obrnjene ve- jice (ali podpičja) za oznako tonemov (in kolikosti njihovih nosilcev). Ob »oglasnikih so taka znamenja lahko pomenila tudi ka j drugega (vejica zgoraj ob n dvoustničnost, 10 za črko l njegov dvoustnični iz- govor itd.). — Škrabčevih znamenj ni prevzel nihče, pač pa njih trans- formacije v grafično primernejše rešitve Pleterštnik (Škrabčev ô 6 je Pleteršnikov o o) in za njim drugi (kakovost samoglasnikov se označuje pod črko za določen glas, naglas /s kvantiteto/ z znamenji nad črko, и iz trdega / se piše z l, položaj no utemeljene variante samoglasnikov upravičeno ostajajo brez znamenja). Razpravljal je tudi o primernosti latinskih črk za zaznamovanje slovenskih glasov,281 o starem zaznamo- vanju polglasnika in o grafiki starih piscev. Že spredaj smo omenili Škrabčev sistem stenografije,282 tudi njegov umetni jezik eulalija. je seveda imel svoj pravopisni sistem.283 VI11 V s k l a d u j i je Škrabee obravnaval predvsem stavčni poudarek in besedni red. Ob zadevni Breznikovi razpravi284 je Š. pokazal, da besedni red ni odvisen od stavčnega poudarka, saj se npr. v stavku s petimi besedami pri nespremenjenem besednem redu da poudariti katera koli beseda. Danes bi rekli, da pr ide na konec stavka tisti njegov del, ki prinaša bistveno novost stavčnega sporočila, in navadno ni poudarjen, temveč samo položajno izpostavljen. Kot vsi drugi deli 270 I I I 2 с—d; VII I 11 b—d; X 3 d ; XXXI 8 c. as» j 9 _ 1 2 ; JU 12; IV 1; XI 6 si. XII 2 c—d; XVII t . 281 VII 4 с—d ; XXX 5 b ; — I 12 с; IX 1 b - c ; XII 1 b - d . a«2 XXIV 4 b - d , 6 b - d , 9 b si. 283 XXV 8 b si.; zlasti pa XXVI 1 si. 2«< XXV 10 b - d . 14 — S l a v i s t i č n u r e v i j a sporočila pa seveda tudi sam lahko dobi poudarek izrazitosti ali vztra- janja (insistence). Pravilno je Škrabec ugotavljal različno mero na- glašenosti besed v skladenjskih enotah in v izjemnih primerih sploh izgubo naglasa. Obravnaval je breznaglasnice in sestavil listo slovenskih breznaglasnic.285 Pri besednem redu je Škrabec opozarjal na normalno zaporedje nasiouk (sestavil ije lisito tipičnih nizov naslonk) in na njihov pravilni položaj v stavku (načeloma po prvem sttavčnem členu, izraženem lahko tudi z odvisnikom, vendar nikoli ne za prilastkom). V veliki meri je Škrabec pojasnil tudi posebne primere besednega reda ali pa jih pro- glasil za neveljavne. Zavračal je stavo klitik po zgledu na srbohrvaščino ( l ip » K a m greš?« vpraša/ je loan). O p o z a r j a l je na p r imere , ko ima tudi povedek na koncu stavka pravilen položaj (nekateri so ga namreč zaradi Levstikove kritike, da se povedek prerad stavlja na konec stavka, hoteli iz tega položaja sploh odpraviti).286 Zanimiva je končno njegova ugotovitev, da bi bil nepoudarni položaj svojilnega zaimka kot prilastka za odnosnico, ne pred njo.287 Danes čutimo ravno narobe, Škrabčevo mnenje pa si lepo razlagamo z dejstvom, da so se svojilni zaimki (za 3. os.) razvili iz osebnih, ti pa so v prilastkovi vlogi kol samostalniška beseda v rodilniku prvotno res stali za svojo odnosnico (vznožje gore, oče nje). V zvezi s predlogi so zanimive njegove pripombe o podvojitvi pred- logov d in z v narečjih (t)-ja tudi v knjižnem jeziku, prim, izgovor uoanj iz voanj)2BS in seznani dvojnih predlogov tipa ruta za na glavo. Dvojne predloge je dopuščal, če je prvi do, iz, z in za. Vezavo je pri z, iz in do uravnaval po prvem predlogu, pri za pa po njegovi drugi sestavini (npr. do poil hriba proti za k maši). Ni pa dopuščal prirednih povezav predlogov (tip na in v gorah), in sicer ne glede na enako ali različno vezavno moč prvega in drugega predloga (za drugo prim, па in pod zemljo)2™ Zanimiva je Škrabčeva razlaga predlogov ob in na v zvezah, ki izražajo čas: o božiču, na božič = okrog božiča, na božični dan.200 Opozorili smo že, da je Škrabec dopuščal in ga imel za slo- venskega nedoločni člen (en mlad človek)P1 Na pol vikanje (ste bil) je imel za italijanizem.292 Branil je slovenskost trpnika tipa da bomo vredni storjeni.2"3 V odvisnih da-stavkih je upravičeno zavračal se- danjik dovršnih glagolov za izražanje dejanja, ki šele ima nastopiti ali »« XIV 3 b si.; 4 h si, 6 c ; XXV11I 6 c. 2И6 XIV 3—6. — 287 III 2 b. — 288 VI 10 d. — 281 XXVI 9 c. —292 IX 12 d. — 293 XXII 7 c. 289 XIV 3 b . — 2«> XXII 7 b - c . pa je zaželeno (tip moraš mu tako povedali, da želi še oeč slišati /na- mesto da bo želel.../; priporočite mu, da dela pran /pravilno da naj dela .. ./O.2"4 V upravičenih primerili je branil tožilniški predmet ob za nitkam ei 11 poved ku.295 IX Med dela, ki gredo v s t i l i s t i k o v širšem smislu, spada Škrabčevo razpravl janje o zvrsteh jezika, in sicer pogovornega in pretirano knjiž- nega ter parlamentarnega:296 »Prava knjižna izreka naše slovenščine je prav ta, ki se sliši v neprisiljenem govorjenju izobraženih Sloven- cev v zasebnem občevanju.«297 — Y stilistiko besede gre Škrabčevo razpravl janje o tujkah. Bil je zoper nepotrebne tujke, branil pa navi- dezne, kot npr. brati,298 Opozarjal je tudi na liomonime.299 Škrabee je razpravljal tudi o slovenski metriki;300 v tem okviru tudi 0 rimah.301 Vprašanje lepote mu je bil zev, ki ga v slovenščini ni trpel.302 Muzikaličen mu je bil tisti jezik, ki ima več samoglasnikov in dvoglas- nikov kakor soglasni kov.303 Obvladanje stilističnih norm je Škrabee dokazoval v svoji lastni pisani besedi (posebno dobro je obvladal tudi ironijo in sarkazem); realistični stilistični nazori pa so osnova za nje- govo zavračanje vsega neorganskega v našem jeziku 19. stoletja bodisi v izgovoru, oblikah, besedah, skladnji, deloma tudi v pisavi.304 X Omenimo še njegovo razpravl janje o B r i ž i n s k i h s p o r n e n i - k i li ,305 o katerih je bilo posebno v zadnjih dveh, treh desetletjih ob- javljenih več nasprotujočih si mnenj glede tega, ali so slovenski ali ne. 284 XIX 71). — 295 XIV 6b—c. 200 XX l i b — d ; XXII 8 с — d , 12 b si. P r im, še deba te o p r a v i l n e m izgovoru črk n in l. 207 XX 11 c. гон XVII 3 h—d; m a r s i k a j tega je tud i v r azn ih k r i t i kah . 2»° XVI 5 b ; XXI 4 b—c. 300 XXII 1 b — 2 d ; XXVII 1 с; XVIII 8 b — d . 301 I I I 8 с; XXVII 3 с—d. •«и XVII 1 с; 1 8 b - d . 303 XX 12 d. 304 T a k o že v uvodu k r azp rav i O glasu in naglasu.... po tem v mnogih k r i t i kah l i t e ra rn ih in d rug ih del ; p r im. : XVJI 6 d; XX 11 b - c ; XXI 3 d ; XXX 1 b si. O e l k a n j u zlasti : VI 11 12 b—d; XVIII 8 b si. in v r a z p r a v a h o p rob lemu braoec — bralec. MS II 3 d — 4 d ; XVI 8 с—d ; XVII 2 b ; XXVII 12 b - d ; XXVIII 1 b si.; XXX 8 c. Prim, tudi Nekoliko o svojilnih zaimkih, II 8 b si. Škrabee je v tem oziru zastopal slovensko stališče nasproti Vondraku in Jagicu ter okleva jočem u Oblaku. Njune slavizme je po vrsti ovrgel in opozarjal na njihovo slovensko podlago: cliisti, comusdo (= kiždo, komuždo) ni staro cerkveno slovansko (Vostokov. Jagic), saj ne gre za refleks di, temveč za žbdo, kakor je dokazal že Šafarik; menjavanje pridevniške in zaimenske končnice za rodilnik ednine moškega spola -go in -ga je posledica naravnega razvojnega prehoda od -go na -ga pod vplivom moških imenskih oblik (opozarjal je na goriško s tastom in ta- staim); glagofski variantni končnici -ši in -.š v 2. os. ed. v B. sponi, sta mu podobni oblikam nedoločnika na -ti iin -t pri Trubar ju ; tudi o es iz vesi je izgubil svoj i šele v slovenščini, ne pa v stari cerkveni slo- vanščini. Isto je s skrčenimi im nesikrčenimi oblikami svojiIniiih zaimkov (npr. me g а nam. mojega), ki jih najdemo tudi v drugih slovenskih spome- nikih, a so se pozneje spet nadomestili z etimološko jasnejšo osnovo moj-. Z razvojem v slovenskem jeziku si je razlagal variantni končnici -e in -y v tož. množine. Opozarjal je, da se v 2. spomeniku gotovo še ločita y in i, ker sta se ločila v času, ko je bil ta spomenik zapisan. (Najstarejši je bil Škrabcu spo. 11. nato 111 /lahko bi bila tudi enako stara, pa v različnih kraj ih zapisana/, najmlajši I). Pri variantah grechoo in grech je opozarjal na še danes brezkončniški tip rodilnika množine zob. Pri primerih z rotacizmoni in brez njega je opozarjal na ribniški varianti vže/vre, eže je sedanje tere, že pa spet ohranjen v niliče. Slovenskost je videti v dejstvu, da se začetim e v oziralriih zaimkih, eden in akože v B. sponi, piše brez začetnega j, ker ga je slovenščina ali izgubila ali pa zamenjala s k (pač pa se je ohranil pred nosnim e /jetra/'). Tudi aorist in imperfekt sta bila slovenska: hrvaška sloven- ščina jih je imela še v 17., rezijska v 18. stoletju; ohranjen je aorist v celovškem rokopisu. Posebno odličen dokaz slovenskosti spomenikov mu je dovršni sedanjik za izražanje prave sedanjosti (medtem ko ima stara cerkvena slovanščina tu samo nedovršnike, čeprav morda samo pod vplivom grščine). Prevajalec Brižinskih spomenikov je docela ob- vladal glagolski vid (prim, tvoriti — stvoriti /simpleks — kompoziiuni/, pasti / t rajni/ — s p as ti /dovršni/ — s p usât i /ponavljalni/) ; Škrabee je opozarjal, da stara cerkvena slovanščina nima glagola pasti v tem po- menu. Opozoril je nadalje, da se v B. sponi, glasova š in ž pišeta s črko s, ker se je le-ta v stari nemščini izgovarjala kot š, glas s pa se je pisal s črko z. Slovenskost je videl tudi v kontrakciji straduho nam. stradaaho; slovenizem mu je tudi dam se dolžan. Nadalje je opozoril, da se fonem /o/ že v Brižinskih spomenikih piše v skladu s slovensko distribucijo njegovih variant: zobnoustnična varianta se piše z PU, UU, UP ali PP, in sicer pred samoglasnikom; na koncu in pred soglasnikom in med soglasnikom ter samoglasnikom pa P ali u, kar zaznamuje dvo- uistiiični o. V Brižiimskih spomenik i h razen v grafiki in morda v kak:i besedi Škrabec ne vidi nobenega nemškega ali kakega drugega tuje- jezičnega vpliva, čeprav so prevedeni iz latinščine ali iz nemščine, njihov prepisovalec pa ni bil najboljši glasoslovec. Razpravljal je tudi o Stiškem300 in Beneškem307 rokopisu. XI Škrabčeve k r i t i k e i n p o 1 e m i k e se tematično dele na več skupin. Veliko je recenzij knjig in del z leposlovno in zabavno,308 poljudno nabožno in vzgojno,309 versko, narodno in družbeno nazorsko310 ter zgodovinsko in teološko311 vsebino. Škrabec jib je pisal v bistvu kot jezikoslovec, zato je o leposlovni ali nravstveni vrednosti obravnava- nega dela govoril le splošno, obširneje pa se je ustavljal ob njihovih jezikovnih pomanjkljivostih. Tu je zavračal slovansko in germansko in italijansko jezikovno navlako v slovenskem knjižnem jeziku predvsem 19. stoletja in se ni utrudil opozarjali na značilnosti slovenske preproste govorice, zlasti dolenjske in sploh kranjske, kot merila za pravilnost v slovenskem knjižnem jeziku. V končni liniji je, posebno ker je nje- govo delo pozneje nadaljeval Breznik, večinoma tudi uspel in tako slovenski jezik uveljavil v njegovi naravni, realistični podobi, iz katere edine je mogla zrasti tudi velika umetnost slovenske moderne. =»« XXVIII 5 b; XXXI 7 c. 307 XXIV 1 c—d. 308 V 5 с—d; VI 6 d, 7 b, e; VII 3 c - d , 12 Ь; VII I 6 e - d ; XIV 6 b - d ; XVII 6 с; XIV 2 b—d; XXVI 9 b - d ; XXVII t b—d; 3 b—d; XXVIII 6 Ь — d ; XXXI 1—4, 5 c—d, 6 d, 7 b—d; 2 b ; 6b—c. I 5 b—c, 7b—c, 9 b ; H 6 b ; IV 6 b—d; V 10b—d, 12 d; VI 7 d ; VII 3 b—c; 12 b—d; VIII 1 b—d; XV lOb—c; 12 c—d; XVI 4 d ; XVII 3 d ; 6 b—c; XVIII 9 b ; XIX 6 b ; 7 b - d ; XX 5 d ; XXII 7 b - d ; XXIII 8 b ; XXIV 2 d , 8 b - d ; XXVI 5 d ; XXVII 6 b - 9 d ; XXIX 1 b - d . ai» у ! 2 b — 3 d ; 4 b — 6 c ; VI 9 b—d; 12b—d; VII 1 b; VII I 2 b — d ; 3 b—d; 5 b - c ; XX 5 c; 6 c - d ; XX 7 b - d ; XXII 9 d ; XXIII 3 b - 5 d ; 4 d ; 6 b - d ; 8 b - c ; XXIV 7 b - c . »и VI 7 c—d; VII 12 b ; XXIII 3 d ; 4 d ; XXIV 5 b—d. V silovitih nazorskih spopadih ob Mahničevem nastopu se je pokazal kot človek, ki mu ideološko (nravstveno) stališče ne dovoljuje kompro- misov niti z umetnostjo, ki bi utegnila biti nravstveno škodljiva. Kot trezen realist pa je zavračal napačno in pretirano ocenjevanje škodlji- vosti življenjskih pojavov (prim. Mahnič proti Stritarju in Gregorčiču312 ali Škrabčevo razpravljanje v zvezi s protialkoholnim gibanjem313). Kot samosvoj duh je videl korist v stvareh, ki so se tradicionalistom zdele škodljive (npr. bogoslužje v slovenskem jeziku), in se ni podajal apriornemu gledanju na stvari, temveč jih je vse hotel imeti naravno utemeljene. Posebna skupina Škrabčevih poročil in prikazov obsega jezikoslovna dela.314 Tudi tu ne gre za prave kritike, ki bi v prikazu in oceni obsegle celotna obravnavana dela. Večinoma jih je le splošno predstavil, po- drobneje pa razpravljal o stvareh, za katere je menil, da jim ve boljšo ali pravo razlago. Te vrste so npr. poročila o velikih slavističnih delih, ki so mu jih pošiljali ruski univerzitetni profesorji. V drugih primerih, (npr. ob koncu Valjavčevih razprav o slovenskem naglasu, ob izidu Pleteršnikovega Slovensko-nemškega slovarja, Levčevega Slovenskega pravopisa, nove izdaje Janežičeve slovnice, pa tudi v debati s Peruškom ali Uostnikom) pa so se njegove pripombe k tem delom razvile v dolge razprave o pojavih, ki so se mu zdeli v teh delili pomanjkljivo prika- zani ali napačni (npr. naglasni tipi v slovnici, nepravi naglasi, elkanje, raba sedanjika in prihodnika . . .) . Škrabcu je bila največja vrednota resnica. Neresnica, napačna pod- mena, ali celo potvorba, so ga prizadevale v najgloblje bistvo, in ne- utrudno ter ne glede na lastne koristi se je z vso svojo duhovno močjo bojeval proti njim in za resnico, za pravilno pojmovanje stvari, proti potvarjanju in poneumljanju. Zaradi tega se je zamerjal tistim, ki so bili v sporu z resnico, pa so bili premali duhovi, da bi bili svoj osebni poraz v boju s Škrabcem pojmovali kot zmagoslavje resnice, ne pa bojevnika zanjo. — Drugačno razmerje je bilo med Škrabcem in res velikimi duhovi, kot so bili ruski in drugi profesorji, Baudouin de 312 VII 6 b—d; VI I I 4 b - d , 5 c—d, 6 b - d . 313 XXII 9 d ; 10b—d; l l b - d ; 12b—с; XXIII 6 b—d; 8 c — 12 d ; XXVII 2 b — h . 314 XII 7 d, 8 d ; XIII 8 c - d ; XV 1 d, 3 d ; 10 b—c; U d; XVI 1 d ; XIX 5 b—c, 6 b—d; 6 b—с; XX 3 b ; 5 b; 5 b—c; 6 b—c; 7 b—d; XXII 9 b—c; 9 c—d; 12 c—d; XXIV 1 с—d; 3 b—d; XXVI l O b - e ; Ю с - 12 d ; XXVIII 2 b — 3 d ; 4 b - d ; 8 d; XXIX 9 b - 12 d; XXX 9 b - 10 d; 12 b - d ; XXXI 6 b - c ; vo j ska /vo jna XXXII 1 b—d, 2 b—c; Ev ropa — XXXII 6-8 b - d , 9-10 b - d , 11-12 b - d . Courtenay, Bogorodickij, Ljapunov, Brandi — ali drugi,315 npr. Broch, Valjavec, Štrekelj, jagič, Oblak, Breznik. Te je Škrabee sani spoznaval za ljudi, ki zelo veliko zmorejo, pa prav zaradi tega tudi vedo, da ne vsega, in zato brez odlašanja priznavajo argumente resnice, ki so jih sami pirezirli in ki jih mainje opozarja recenzent. Rahlo senco na Škrab- čevo delo morda meče lastnost, da mi mogel priznati m a n j idealne so- dobne resničnosti, ki jo v knjižnem jeziku, čeprav sprva neupravičeno vpeljano, pot r ju je resnično dolgotrajno zgodovinsko obstajanje (npr. pisava -vec -lec, predpona u-lv-, kakor, pisava tujih lastnih imen) in logika sistematizacije (.skal z l namesto z u), in se je trmasto potegoval za boljšo in preprostejšo zgodovinsko resnico. XII Škrabee je brez dvoma naš največji jezikoslovec slovenist 19. stol., v 20. stol. pa ga — vendar samo kot sintetizator celotnega dotlejšnjega znanja o slovenskih narečjih in konzonantizinu — prekaša le F. Ramovš. Škrabee je utemeljil naše moderno pravorečje in se vztrajno bojeval za njegovo uveljavitev v javnosti in šoli, realistično je določil sodobno obli- koslovno, sintaktično in slovarsko normo knjižnega jezika in v zvezi s tem zmagal nad zablodami slovenskega praktičnega in »znanstvenega« jezikoslovnega ljubiteljsitva 19. stoletja; potrjeval je življenjsko moč slovenskega jezika in entuziasttčno branil njegovo samostojnost. Ne na- zadnje je Škrabee zgled pravega znanstvenika, ki govori le s treznimi argumenti resnice in morda prav zaradi tega ostaja v svoji dobi manj priznan, kot zasluži. Vendar so njegova spoznanja v vsej moči še vedno razodevajo in potr jujejo povsod tam, kjer se resnično poglablja naše spoznavanje slovenskega jezika. B i b l i o g r a f i j a o Š k r a b с u 1. Jakob Rigler, T e m a t i č n a b ib l iog ra f i j a Škrabčev ih jezikoslovnih in kri- t ičnih spisov v C v e t j u z vertov svetega F ranč i ška (rokopis). т. р. (Maka Pleteršnik), Otec Stanis lav Škrabee . K petdeset letnici njegovi . LZ 1894, 46—49. P. S. Z., O. Stanis lav Škrabee . (S por t re tom.) DiS XV/1902, št. 2, 77—82. B(reznik) A(rilon), Sedemdeset le tn ica p. S tan i s lava Škrabea . DiS XXVII / 1914, št. 1—2, str . 70. 315 Gl. pod 314 in še: VII 7 b — Levstik, XV 12 b - Val javec, XXIX 8 b - d - Št rekel j , XIX 3 b—c, XXVI11 2 с - Jagič , XV 3 b - d , 10 d, XVIII 2 b—