Kamniški občan
LETO XXXI.
KAMNIK, 14. JANUARJA 1991
Skupno zasedanje občinske skupščine
mnenje naj poda neodvisna strokovna ustanova
Poslanci občinske skupščine so po izkušnjah sodeč sicer zelo lezaupljivi, kar zadeva mnenja raznih institucij (predvsem ko gre za ipravne organe v občini), vendar pa so ponovno zahtevali, da > gospodarnosti in racionalnosti projekta kamniške matične knjiž-lice, sploh pa o vodenju njenega inženiringa, presodi neodvisna trokovna institucija oziroma sodni izvedenec. Poročilo o tem, kakor udi korektnejše poročilo o izvedenih delih na matični knjižnici
strani organizacije, ki je vodila inženiring, pa delegati pričakujejo la marčevski skupščini.
Poslanci so menili, da niso dojili zadovoljivih odgovorov na že la prejšnjem zasedanju postav-jena vprašanja, ker pa tokrat od Jredstavnika inženiringa niti )redsednika gradbenega odbora li bilo na seji, tudi niso dobili )dgovorov na sproti postavljena 'prašanja. Dilem v zvezi s knjižnico pa ni malo. Tako direktor Comunalnega podjetja kot druž->eni pravobranilec, ki sta v zvezi j knjižnico postavila nekaj konkretnih vprašanj, z nepopolnimi »dgovori nista bila zadovoljna, udi zato ne, ker so prišli šele na lan zasedanja. Največ dvomov je >ilo predvsem o načinu odkupa tare knjižnice, ki je bila po mne-iju večine prepoceni prodana iz-ajalcu - Graditelju.
Svoje nezadovoljstvo z inženi-ing organizacijo oziroma njeno iredstavnico je izrazil tudi žu->an, sicer tudi član gradbenega idbora. Dejal je, da slednja tudi radbenega odbora ni redno ob-eščala o vseh delih na projektu. )b tem, da so poslanci poročilo
gradnji knjižnice zavrnili, do larčevske skupščine pa zahteva-
novega, popolnejšega, pa so
kljub vsemu sprejeli program za dokončanje knjižnice (kotlarna in delno oprema), za katerega je bil denar iz proračuna že zagotovljen. Miha Novak je na seji poudaril, da je to dokončanje po temeljitih pogajanjih stalo 3,3 milijona dinarjev in ne 4,5 milijona dinarjev, kot je bilo prvotno izračunano!
Temu je sledila sedma skupna seja skupščine, na kateri so delegati dnevni red razširili s sprejemanjem odloka o prispevni stopnji za financiranje zdravstvenega varstva, obravnavali pa so tudi problematiko odlaganja komunalnih odpadkov v občini.
Prispevna stopnja za zdravstveno varstvo bo poslej 0,4 iz bruto osebnega dohodka. Razprava o deponiji odpadkov, ki se vleče že nekaj sej, pa je bila tokrat bistveno bolj konstruktivna kot doslej. Ker so se šli predstavniki strokovnih organov in člani predsedstva na željo krajanov o možnosti reševanja odpadkov v naši občini pogovarjali v samo krajevno skupnost, kjer so skušali razložiti vse posledice in učinke takega posega v kraj, je bil odpor
■rednovoletni utrip i Kamniku
Pred novim letom je bilo živahno tudi v Kamniku na vsakem iraku. Lepo okrašeno in razsvetljeno mesto je privabljalo številne amničane in okoličane, da so si ga pobliže ogledali, na trgu kaj lpili.
Praznično razpoloženje je bilo tudi na obrazih ljudi. Za hip so >zabili na probleme in težave današnjega in jutrišnjega dne ter se redajali opojnosti novega leta.
Promet v trgovinah je cvetel. Ljudje so nakupili vse potrebno, da bi >vo leto dočakali v prijaznem okolju, in ob dobrem razpoloženju prijatelji in znanci.
Stane Simšič
•ednovoletni zimski pogled na Kamnik
poslancev kljub vsemu manjši. Nič več za vsako ceno ni bila zavrnjena misel o dolgoročnejši rešitvi za komunalne odpadke v naši občini, vse bolj pa se razprave o tem širile tudi na področje koristnosti, na spodbude, ki bi jih morala imeti tista krajevna skupnost, ki bo dala svoje zemljišče za deponijo - dejstvo je, da bi ob zagotovitvi strokovnosti, ekološke varnosti morali okoliškim prebivalcem nuditi tudi vse možnosti, da si na račun tega pridobijo dodatne ugodnosti. Poslanci so predvsem ob sodelovanju predstavnikov Zelenih Kamnika, ki so si ogledali že nekaj strokovno narejenih deponij doma in v tujini, govorili o drugačnih načinih zbiranja odpadkov v občini, o možnosti kompostiranja in predelave odpadkov, še posebno pa so se vsi strinjali s poslancem iz Novega trga, ki je dejal, da pogreša celovit načrt reševanja problematike odpadkov v občini, saj je po njegovem mnenju deponija šele ena zadnjih faz. Sicer pa so poslanci večkrat poudarili, da je treba glede odpadkov ljudi nenehno osveščati in čimbolj strokovno obveščati o možnih strokovnih rešitvah bodočega odlagališča. Ker pa je začasno odlagališče na Križu že skoraj polno - po zagotovilu direktorja Komunalnega podjetja bo odvoz tja možen najdlje do aprila, maja, bo treba v občini čimprej poiskati novo rešitev - novo lokacijo za začasno depo-
nijo. Zato so poslanci potrdili predlog izvršnega sveta, da se je treba še naprej pogovarjati tako z občino Domžale kot z Ljubljano o dolgoročnejši rešitvi deponije komunalnih odpadkov, čeprav se zavedajo, kot so dejali, da se Kamničani najlaže zanesemo nase in jamo za svoje odpadke poiščemo doma!
Tudi tokrat pa so imeli poslanci veliko pobud, predlogov in vprašanj. Še vedno nekatere žuli-jo takoimenovani »črnogradite-lji«, predvsem iz vrat občinskih funkcionarjev, daljša razprava pa se je razvila tudi o možnosti vrnitve škode za posledice poplav. Poslanka KS Center je namreč vprašala, če imajo zasebniki, ki so prijavili škodo ob poplavi, možnosti za kakršnokoli nadomestilo oziroma ugodnejše bančno posojilo. Predstavnik komiteja za prostor je povedal, da na podlagi potrdila, ki ga stranka lahko dobi na tem komiteju, če je ob poplavi prijavila škodo, lahko dobi ugodno posojilo pri Stanovanjsko komunalni banki. Sicer pa so sredstva za povračilo škode ob poplavah po določenem prednostnem redu že razdelili. Komu in koliko pa naj bi bilo po zahtevah poslancev objavljeno tudi v našem časopisu. Ob še nekaterih vprašanjih in pobudah pa sta se oglasila tudi poslanca, ki sta dejala, da bi se ta skupščina končno morala začeti ukvarjati s problemom prestrukturiranja gospodarstva in iskanjem rešitev prezaposlovanja kamniških delavcev, pri čemer je treba vsako samozaposlovanje podpreti. Delegat zbora krajevnih skupnosti pa je dodal, da je tudi problematika razvoja krajevnih skupnosti (gradnja infrastrukture - cest, vodovoda...) po krivici zbledela zaradi obrobnih problemov, ki jih nekateri postavljajo nad vse ostalo.
ROMANA GRČAR
osvetljeni Kamnik v večernih urah
Kmalu z avtobusom do Kamniške Bistrice?_
Novembrska ujma je poškodovala precej asfaltnega cestišča proti Kamniški Bistrici. Avtobusni promet je bil z odločbo prepovedan. Del cestišča je že usposobljen za promet, del, na nevarnih mestih, pa še vedno čaka na obsežnejša popravila.
Številni planinci, turisti in krajani Kopišč vprašujejo, kdaj bo zopet stekel avtobusni promet po voznem redu.
Ker smo v Času zimske smučarske sezone, so mnogi brez lastnih prevoznih sredstev (prevoz z osebnimi avtomobili je mogoč), prisiljeni pešačiti dolge kilometre. Krajani Kopišč, ki se prav tako pritožujejo, ker so odtrgani od sveta, pa hočejo čimprejšnjo normalno povezavo z dolino.
Kako kaže z avtobusnimi prevozi do Kamniške Bistrice, smo vprašali Petra Prešerna, ki je odgovoren za potniški promet. Odgovoril nara je: »Cesta proti Kamniški Bistrici je za avtobusni promet uradno, zaradi varnosti, zaprta. Manjših vozil za prevoz potnikov pa ni. Za to cestno povezavo smo zainteresirani, toda varnost prevoza je pomembnejša. Takoj, ko bomo prejeli odgovarjajoče odgovore, bo promet stekel normalno. Zavedamo se, da je prekinitev prevoza v turistično-zimski sezoni boleča, toda tudi od zainteresiranih institucij do danes nismo prejeli nobenih zahtev. Če nam bo ustrezni komite izdal dovoljenje, bodo avtobusi takoj začeli voziti po ustaljenem voznem redu«
Na komiteju za promet in zveze občine Kamnik smo se po telefonu pogovarjali z Markom Magistrom, ki nam je povedal, da je cesta do Kamniške Bistrice sicer že nekaj dni odprta, vendar pa varnost še ni povsem zagotovljena.
Povprašali smo tudi Upravo za ceste Republike Slovenije. Pogovarjali smo se z Branetom Vlajem, ki nam je povedal, daje zapora ceste sicer res umaknjena, toda za prevoz z avtobusi mora ustrezno dovoljenje izdati še Komite za promet in zveze Republike Slovenije oziroma njen inšpektorat, ki je cesto tudi zaprl.
Reševanje vprašanja te ceste se je nekoliko zavleklo zato, ker je na nekateri!) ogroženih mestih treba postaviti varovalno ograjo. Te dni so končno našli izvajalca del v Libojah, ki bo varovalno ograjo montiral v nekaj dneh. Ko bo ta postavljena, bo Cestno podjetje Ljubljana takoj zaprosilo republiški inšpektorat za ustrezno odločbo, ki bo dovolila promet z avtobusi z določenimi omejitvami (enosmerni promet). Promet bi lahko Stekel v drugi polovici januarja.
Će bodo vremenske prilike ugodne pa bo promet v celoti normaliziran v dveh ali treh mesecih. V tem času bodo lahko zavarovali del ogroženega cestišča s podpornimi zidovi in drugimi ukrepi.
Lahko upamo, da bodo postedice vodne ujme kmalu odpravljene. Z avtobusom se bomo lahko peljali do Kamniške Bistrice v nekaj dneh (mogoče bo to že prej kot bo to sporočilo objavljeno), dokončno ureditev pa pričakujemo v spomladanskih mesecih. Upajmo, da bo res tako. STANE SIMŠIČ
Utrinki s plebiscita
Tudi v naši občini je bila udeležba na plebiscitu, 23. decembra, zelo visoka, na glasovalna mesta je prišlo 19342 upravičencev ali 93,4 odstotka vseh. Od oddanih 19338 lističev jih je bilo 18610 ali 89,9 odstotka za samostojno in neodvisno državo Slovenijo, proti je bilo 554 ali 2,7 odstotka, neveljavnih je bilo 174 ali 0,8 odstotke lističev.
Glasovanje je na vseh glasovalnih mestih potekalo mirno, v vzdušju, ki je izražalo prepričanje, da bodo tudi glasovalni upravičenci v naši občini odločno za samostojnost. V posameznih krajevnih skupnostih so ljudje prihajali na glasovalna mesta že navsezgodaj, a tudi čez dan volilni odbori niso bili brez dela, čeprav je glasovanje potekalo hitro, brez zapletov. Sicer pa so bila tudi glasovalna mesta dogodku primerno urejena.
STANE SIMŠIČ Nadaljevanje na 2. strani
Tuhinj-Laze — ženica je z veseljem izpolnila svojo dolžnost
Šmartno — Ljudje so stalno prihajali. Že v dopoldanskem času jih je volilo več kot 60%
Srednja vas — komisija je imela polne roke dela, toda pri glasovanju ni bilo zastojev
Pustouanje u Kamniku hal
Plavalni klub Kamnik je z lansko organizacijo kvalitetnega pusto-vanja dobil tako dobre izkušnje, da bo letošnja organizacija še kvalitetnejša.
Vabijo vas, da se vsaj pod krinko pustne maske sprostite in zabavate na letošnjem pustovanju v hali že v soboto, 9. februarja ob 20. uri. Ansambel Ringel špil je pripravljen igrati vse do jutranjih ur, dokler boste vi zmogli. Pripravljajo še bogat srečelov, pa tudi pijače, krofov in klobas za prigrizek ne bo zmanjkalo. Najbolj izvirne in lepe skupinske in posamezne maske bodo nagradili.
Veliko jim je do tega, da bi bili vi zadovoljni in da bi se vsako leto vračali. Izkupiček bo namenjen za normalno poslovanje PKK malih plavalcev (vožnja v Ljubljano, stroški bazena, tekmovanja...), ki so po dveh letih rednega dela že priplavali prve medalje. Potrudili se bodo, zaupajte jim! Veseli bodo vašega obiska!
Za PKK A. J.
Utrinki s plebiscita
Nadaljevanje s 1. strani
Udeležba in rezultati glasovanja po voliščih
	v imeniku	zdomci	upoštevano					
	+	in	za	skupaj	od-			neve-
volišče	s potrdili	JLA	izid	glasovalo	danih	ZA	PROTI	ljavne
1. Motnik	263	5	258	231	231	226	4	1
			100,0%	89.5%		87,6%	1,6%	0,4%
2. Špitalič	204	0	204	188	188	179	4	5
			100,0%	92,2%		87,7%	2,0%	2,5%
3. Tuhinj	699	20	679	646	646	638	5	3
			100,0%	95,1%		94,(1%	0,7%	0,4%
4. Šmartno v Tuhinju	480	10	470	458	458	455	3	0
			100,0%	97,4%		96,8%	0,6%	0,0%
5. Pšajnovica	112	4	108	104	104	100	4	0
			100,0%	96.3%		92,6%	3,7%	0,0%
6. Srednja vas	413	5	408	398	398	396	0	2
			100,0%	97,5%		97,1%	0.0%	0,5%
7. Sela	371	12	359	349	349	345	3	1
			100.0%	97,2%		96.1%	0,8%	0,3%
8. Nevlje-šola	751	15	736	696	696	678	13	5
			100,0%	94,6%		91.1%	1,8%	0,7%
9. Nevlje	292	0	292	280	278	274	4	0
			100,0%	95,9%		93,8%	1,4%	0,0%
10. Godič	531	3	528	508	508	496	3	9
			100,0%	96,2%		93,9	0,6%	1,7%
11. Gozd	98	2	96	93	93	93	0	0
			100,0%	96,9%		96,9%	0,0%	.0,0%
12. Gozd - šola	289	5	284	266	266	262	2	2
			100,0%	93,7%		92,3%	0,7%	0,7%
13. Črna - Rudnik	170	0	170	157	157	153	4	0
			100,0%	92,4%		90,0%	2.4%	0,0%
14. Stahovica - Kalcit	614	4	610	579	579	570	8	0
			100,0%	94,9%		93,4%	1.3%	0,2%
15.	Stranje - šola	657	10	647	626	626	613	K)	#- ,
				100.0%	96,8%		94.7%	1,5%	0.5%
16.	Tunjice	427	6	421	404	404	396	3	5
				100,0%	96,0%		94.1%	0,7%	i,2i
17.	Komenda	1531	12	1519	1458	1458	1423	22	13
				100,0%	96,0%		93,7%	1.4%	0.9%
18.	Križ	325	5	320	302	302	293	6 . .	3
				100.0%	94.4%		91.6%	1,9%	0,9%
19.	Moste	994	3	991	953	953	944	3	6
				100,0%	96,2%		95,3%	0,3%	0,6%
20.	Podgorje	598	8	590	567	567	550	11	6
				100,0%	96,1%		93.2%	1,9%	1,0%
21.	Šmarca	907	10	897	855	855	838	11	6
				100,0%	95.3%		93.4%	1,2%	0.7%
22.	Volčji Potok	243	2	241	232	232	223	4	5
				100,0%	96,3%		92.5%	1,7%	2,1%
23.	Vranja Peč	187	1	186	178	178	176	1	.1
				100,0%	95,7%		94,6%	0,5%	0.5%
24.	Duplica - Kult. dom	1376	17	1359	1215	1215	1119	79	17
				100,0%	89,4%		82,3%	5,8%	1,3%
25.	Duplica - šola	1541	33	1508	1345	1345	1226	100	19
				100,0%	89,2%		81,3%	6.6%	1.3% '.
26.	Mekinje	1066	15	1051	976	976	940	30	6
				100,0%	92,9%		89.4%	2,9%	0.6%
27.	Kamnik - kino dom	1208	21	1187	1050	1050	978	65	7
				100,0%	88,5%		82,4%	5,5%	0,6%
28.	Kamnik - občina	768	27	741	684	684	659	18	7 •
				100,0%	92,3%		88.9%	2.4%	0.9%
29.	Novi trg	375	9	366	351	351	339	5	7
				100,0%	95,9%		92,6%	1,4%	1,9%
30.	Perovn	623	12	611	556	556	528	27	1
				100,0%	91,0%		86.4%	4,4%	0.2%
31.	Perovo - gas. dom	742	6	736	639	639	589	45	5
				100,0%	86,8%		80,0%	6,1%	0,7%
32.	Zaprice - šola	1067	28	1039	955	955	91(1	25	20
				100,0%	91,9%		87,6%	2.4%	1,9%
33.	Zaprice	828	23 ■	805	758	758	726	26	6
				100.0%	94,2%		90,2%	3.2%	0,7%
909 občina Kamnik		285	0	285	285	283	275	6	2
O delu občinskih inšpekcijskih služb
Postopki tečejo, karavana gre dalje_
Inšpekcijske službe so že tako področje dela, da so vedno malo bolj »na udaru«. Pa vendar si tokratnega sogovornika, načelnika inšpekcijskih služb v naši občini. Staneta Zamika, le nismo izbrali povsem naključno. Njegov resor je v Kamniku postal ne le predmet skupščinskih debat in nenehnih vprašanj poslancev, ki so vse bolj pogosto naslovljena na inšpektorat predvsem zaradi »črnogrudite-Ijev«, ampak zaradi vse večje medijske »popularnosti« Kamnika, ki naj bi bil »meka za črnograditelje«... »kjer se marsikaj dogaja z občinskim žegnom« in podobno.
— Dovolj časa je že minilo od volile v, ko sle nastopili vlogo »šefa« v inšpektoratu, zato bi lahko že ocenili vaš oddelek, predvsem pa povedali nekaj o trenutno najbolj perečih zadevah?
»Že na prvih sejah skupščine novega sklica se je postavljalo vprašanje dela inšpekcijskih služb, še posebej gradbene in urbanistične inšpekcije. Težave se niso začele z mojim nastopom, ampak so bile prej. Sodu so izbili dno dogodki iz začetka našega mandata - problem »Piccolino«, ki smo ga z velikimi napori in po dolgih usklajevanjih znotraj občinske hiše le uspeli odstraniti; objekt smo porušili. Drugi sporni objekt je avtomehanična delavnica Cotman v Godiču. Tu so stvari veliko bolj zapletene. Ker se investitor pri gradnji delavnice ni držal prostorsko ureditvenih pogojev, smo bili prisiljeni izdati ustavitveno odločbo. Povedati moram, da je bil urbanistični inšpektor na kraju samem najmanj desetkrat. Cotman pa na njegove intervencije niti slučajno ni hotel ustaviti del. Ker ustavitvene odločbe niso prinesle ustreznih rezultatov, je prišlo do odstranitve-ne odločbe, na to pa se je g. Cotman priložil. Ko bo zadeva rešena na drugostopenjskem sodišču, bo sledil sklep o izvršbi te odločbe. Poleg navedenih so bila i/vedena še ostala pravna dejanja, kot na primer predlog sodniku za prekrške, predlog za ovadbo izvajalca del SGP Nova Gorica, tako da vsi postopki pri omenjeni črni gradnji tečejo. Poudarim pa naj. da nam je po devetnajstih letih uspelo rešiti problem v zvezi s Kuretovo delavnico. Na drugi stopnji je bila za nas ugodno rešena odločba o odstranitvi delavnice na Duplici.
Slednje je sicer slab zgled! Zaradi možnosti nenehnih pritožb na vse mogoče sklepe, odločbe o izvršbah in podobno, se posamezni problemi lahko vlečejo tudi nekaj let. V primeru upravnega spora pa se potem običajno razpravlja še o primernosti izvrš-
be. Ce poenostavimo - navsezadnje, ko so zaključeni vsi postopki (in ko je medtem črnogra-ditelj svobodno dograjeval svoj objekt), se sestane posebna komisija na drugostopenjskem sodišču, ki ugotavlja, kaj bi bilo družbeno bolj koristno oziroma škodljivo - porušiti na črno narejen objekt, ali morda zaradi škode, ki bi bila s tem narejena, lastniku omogočiti, da na legalen način nadaljuje z dejavnostjo in ga seveda le primerno kaznovati za storjen prekršek.
- Postopki tečejo, gradnja se nadaljuje, kazni so prenizke, karavana gre dalje, ...pa vendarle, kako bi inšpekcijske službe le lahko postale učinkovitejše?
»Na žalost zakonodaja ne pozna »prisilne ustavitve«. Mi lahko ukrepamo le z odločbami o ustavitvi gradnje, če pa nanje sledijo pritožbe, se pa seveda stvari zavlečejo. Tudi kazni so minimalne. Zato bi bilo več kot nujno, da tudi na tem področju preidemo na tržno usmerjenost, kazni bi morale biti takšne, da se kršitelju ne bo izplačalo kršiti zakonodaje. Zaenkrat pa na žalost tudi na tem področju prevladuje tako-imenovana logika humanosti. Prav to pa je povsod, ne samo v naši občini (to so nam potrdili tudi ostali občinski inšpektorji na nedavnem posvetu v Krškem!), rodilo nemalo črnograditeljev.«
- Kaj je novega s Petkovo hišo?
»Znano je, da je inšpektor ustavil dela. ker je šlo za očitno prekoračitev del. Očitno pa se izvajalec za to ni zmenil, saj je jasno, da je kazen za to (0,50 dinarja na dan) resnično banalna. Za Petkovo hišo moram poudariti, da se kaže očitno nesode-lovanjc v naši hiši, saj so se zapleti začeli predvsem v zvezi z namembnostjo objekta. Bolj kot ostalo je bilo pomembno to! Napake so seveda na obeh straneh: na strani Graditelja, ki ni nadaljeval z upravnim postopkom, potem ko jc pridobil lokacijsko dovoljenje za drugo nadstropji;. Kot že rečeno, pa so se zapleti
Stane Zarnik načelnik inšpektorata v Kamniku
začeli pri namembnosti prostorov. To pa ni več naše področje. V naši hiši bi se morali dogovoriti drugi, in pri tem peljati postopke tako, da bi bila vloga občine prava. Ta vloga ne sme biti le represivna, ne smemo le preprečevati določenih zadev, ampak zagotavljati pogoje za normalno delo tukajšnjih prebivalcev - tako posameznikom, kot tudi podjetjem v naši občini.«
- Še cvetka je v prednovolet-nem času zbodla Kamničane. Ne toliko zaradi vsebine, kot zaradi neprimernega prostora, so se ljudje hudo v ali nad leseno barako sredi Titovega trga, v kateri je firma ELKOP prodajala tehnične in druge stvari. V Delu Plus smo lahko prebrali zlobno bodico, da je očitno tudi to postavljeno z »občinskim žegnom«?
»ELKOP je dal vlogo na Turistično društvo Kamnik za pred-novolelno prodajo na Titovem trgu. Stvar je za oživitev mesta sicer spodbudna, vlogo smo obravnavali tudi na kolegiju predstojnikov upravnih organov. Svoj pristanek je dal tudi uprav-ljalec trga - Komunalno podjetje. Za tako postavitev bi bila potrebna odločba za priglasitev del za začasni objekt - sezonskega značaja. Naša inšpektorica je že takoj prvi dan lastnika objekta opozorila, da si mora to dovoljenje pridobiti, vendar ta tega očitno ni storil. Čeprav bi jo na našem upravnem organu za prostor, če bi se zavzeli, po mojem mnenju lahko izdali v nekaj urah! In če bi stekel upravni postopek za začasni objekt, bi si pridobili tudi mnenje Zavoda za spomeniško varstvo, ki bi verjetno predlagal drugo lokacijo. Taka lesena baraka, ki se nikakor ne vklaplja v samo mesto ne bi stala sredi
Titovega trga. In če na tem mestu zaključim z razpravljanjem o kamniških »črnih gradnjah«, ki vse niso čisto to (!), naj le rečem, da je poslanskih debat za moj okus na to temo le že preveč. Skupščina bi morala kaj prispevati, ne pa le spodbijati in iskati bogve kje še skrite črne gradnje (mislim na individualne hiše). Imam že občutek, da gre za prizvok revanšizma. »V zadnjem obdobju delegati največ vprašanj naslavljajo na inšpekcijske službe. Na večino tudi ažurno odgovorimo, in prav zato je morda vprašanj potem še več, predvsem pa so nekatera pomotoma naslovljena kar na inšpekcije, ne pa tudi na druge upravne organe. Tudi na tiste, ki kaj dovoljujejo, ne le k nam. ki prepovedujemo, čeprav tudi mi raje delujemo preventivno in strankam svetujemo«.
- V zadnjem obdobju so bile v inšpektoratu nekatere kadrovske spremembe?
»Konec leta nas je zapustil gradbeni inšpektor, šel je v pokoj. Z razpisom smo najprej iskali drugega inšpektorja za to področje, potem pa smo rešitev našli znoraj inšpektorata. Dosedanji urbanistični inšpektor, sicer sprejet le začasno, nadomeščanje
med porodniškim dopustom, bo oslal za nedoločen čas. Dosedanja delavka pa bo po novem nastopila kot gradbena inšpektorica - za to ima tudi vse potrebne kvalifikacije. Nov je tudi cestno-komunalni inšpektor, nad katerim se morda jezi kar nekaj Kam-ničanov, ki narobe parkirajo in dobivajo od njega podobne listke, kot jih za napačno pakriranje dajejo miličniki. Od novembra so naše kazni popolnoma usklajene. Čeprav je odredba o ureditvi prometa začasnega značaja, bi se morali prometnih predpisov vsi držati. Pa se ne. saj sami lahko vidimo, kje vse parkiramo - po vseh pločnikih na Titovem trgu, na obeh straneh Kidričeve, na prometni površini Trga prijateljstva (za hotelom), medtem ko je parkirišče za Planinko nemalokrat prazno!«
- Kot ste že omenili, pa inšpekcijske službe ob represivnem delovanju poznajo še preventivnega in svetovalnega?
»Da, to so predvsem obilni pregledi - pregledi poslovalnic, izdajamo odločbe za firme. Ne želimo namreč le prepovedovati, ampak čimbolj spodbujati zasebno pobudo, jim čimbolj olajšati delovanje. Prizadevamo si torej prebiti zid birokratske miselno-
sti, ko so se trudili, da bi obrtniku čimbolj nagajali. Tudi pri gradnji objektov jim skušamo čimbolj pomagati z nasveti, kako najhitreje priti do dovoljenja .... že na kraju samem pa si želimo rešiti čimveč problemov.«
- Ko smo pred tem omenjali najbolj pereče probleme inšpektorata, smo omenjali le urbanistično in gradbeno inšpekcijo. Kaj pa druga področja?
»Ja. lahko bi dobili občutek, da drugje sploh nimamo dela. Pa ni tako. Na primer, ravno danes zjutraj smo imeli dva, lahko rečem ekološka problemčka. Odvajanje odplak na Gmajnci, kjer se kmet pritožuje, da ima zato manjši pridelek, drug problem pa je na Lobodovi ulici v Kamniku, kjer se pet lastnikov še vedno ni priključilo na kanalizacijo. Tudi inšpektor dela ima čedalje več dela. Delavci imajo zaradi stalno spreminjajoče delovne zakonodaje čedalje več zahtevkov za pomoč pri našem inšpektorju, še več se v zadnjem času obračajo nanj kot na pravobranilca. Na žalost pa zaradi zmešnjave v za- j konodaji tudi inšpektor velikokrat ne ve. kako bi svetoval. Mi-slim, da bo na tem področju v bo- \ doče še ogromno dela«
ROMANA GRČAR
Ustanovljen mladinski center
Potem ko je okvirni program dela z mladimi v prostem času v občini na eni od sej izvršnega sveta konec novembra dobil zeleno luč, so mladi Kamničani začeli ustvarjati tisto, kar jim je po prenehanju delovanja ZSMS kot družbene organizacije manjkalo. Skupina mladih si je namreč zadala projektno nalogo za ustanovitev Mladinskega centra. V začetku decembra so ha poseben sestanek, imenovali so ga informacijski, povabili številne posameznike, ki so se že v preteklosti ukvarjali z mladinskimi vprašanji, potem predstavnike društev in organizacij, ki imajo v svojih programih tudi delo z otroki, nenazadnje pa so bili vabljeni tudi predstavniki vseh političnih strank in poslanskih klubov.
Na informacijskem sestanku so predstavili okvirni program dela in vizijo Mladinskega centra. Na tem sestanku so tudi določili iniciativni odbor, ki naj bi do konca leta pripravil vse potrebno za ustanovitev Mladinskega centra. Odbor je takoj pričel delati in rezultat tega je bil ustanovni občni zbor Mladinskega centra 20. decembra lani. Potek seje in sprejeti sklepi so bili pričakovani, čeprav se je na začetku malce zatikalo. Ko pa so ugotovili, da z ustanovitvijo Mladinskega centra ne ukinjajo nobene druge sorodne organizacije, ni bilo več
težav. Vsi prisotni so si bili enotni, da je vsako strokovno delo v centru močno zaželeno in da nikakor ne mislijo takega dela odklanjati, prej nasprotno. O samem delu Mladinskega centra še niso dorekli zadnje besede, saj precej svobode prepuščajo novoizvoljenim vodjem posameznih delov Mladinskega centra. Ob sprejemanju pravil organiziranosti v Mladinskem centru ni bilo večjih pripomb, le vse možne so-ustanoviteljske organizacije so izpustili - menili so namreč, da kot ustanovitelji nastopajo ta večer prisotni člani Mladinskega centra. S sprejetjem pravil in okvirnega programa dela je bil Mladinski center formalno ustanovljen, na članstvu pa je bila še naloga, da izvolijo svoje prvo vodstvo. Glasovanje je potekalo javno in brez vsakršnih zapletov so bili izvoljeni:
Grega KONCILJA - za predsednika
Stojan DEBEVC - za področje MLADINSKI KLUB
Darja ČERMELJ - za področje KLUBA VZGOJITELJEV
Olaf GRBEC - za področje POVEZAVE Z IS IN SKUPŠČINO
Suzana LANIŠEK — za področje MLADINSKI URAD
Ivana SKAMEN - za področje KLUB STARŠEV
Za področje MLADINSKEGA TURIZMA še niso izvolili predstavnika, pač pa so upravnemu odboru naložili, da sam določi primernega člana. Prav tako je upravni odbor dobil naloge, ki so bolj tehničnega značaja, so pa pomembne za delovanje društva - to so predvsem registracija društva, odprtje žiro računa, selitev v nove prostore, dogovor s Študentskim servisom iz Ljubljane, oblikovanje in zagovarjanje finančno ovrednotenega programa dela, razpis prostih del in nalog profesionalno zaposlenega koordinatorja Mladinskega centra in izbira ustreznega kandidata ...
Po skoraj dve uri trajajočem ustanovnem zboru so se prisotni razšli z željo, da bi Mladinski center predvsem s preselitvijo v nove prostore in s tem s popolno osamosvojitvijo tudi v praksi dokončno zaživel in kot tak postal eden vodilnih faktorjev pri delu z otroki in mladino v občini, zlasti v prostočasnih dejavnostih.
Z novim letom pa je že tudi uresničena ena od nalog upravnega odbora, saj se je Mladinski center - enota ŠTUDENTSKI SERVIS preselila v nove delovne prostore na Ljubljansko 1 (stari zdr. dom). Vse stranke hkrati obveščamo, da poslujemo po starem urniku.
OLAF GRBKC
Pol stoletja Osvobodilne fronte
Nekdanji borci NOV in še nekateri udeleženci bojev na Kostavski planini.
Kostavska planina
Na dan slovenskega plebiscita, 23. decembra, sta krajevna organizacija ZB Tuhinj in stranka prenoviteljev pripravili vsakoletno spominsko srečanje na Kostavski planini. Pri organiziranju tega srečanja so sodelovale tudi KS Tuhinj. Šmartno in Špitalič.
Leta 1942, v decembru meseca, je mnogo večje število Nemcev napadlo partizane, ki so na tem območju taborili in se pripravljali na prezimitev. V neenakem boju je padlo 16 partizanov in počastitev njihovega spomina je vsakoletni pohod in srečanje.
Tokratnega srečanja se:je kljub spremenjenim političnim razmeram udeležilo zelo veliko ljudi, precej več kot druga leta. Med udeleženci je bilo opaziti veliko mladih, ki so se srečanja udeležili tudi kot tekmovalci. Najbolje uvrščeni so prejeli lepa priznanja.
Uvodni nagovor na srečanju je imel Branko Božič, predsednik stranke prenoviteljev v občini Kamnik. Razen o podatkih in številu udeležencev v bojih decembra 1942 na tej in okoliških planinah je govoril še o poskusih nekaterih, da bi boj za narodno osvoboditev in izgon okupatorja razvrednotili oziroma ga enačili z bojem tistih, ki so našo domovino izdali v najusodnejših dneh slovenske zgodovine. Žrtve, ki so padle na Kostavski planini in grobovi, posejani širom po Jugoslaviji, so najzgovornejši dokaz njihovega plemenitega cilja, za kar so dali največ, svoja življenja.
Ivan Jan, slovenski pisatelj, dolgoletni voditelj radijske oddaje »Še pomnite, tovariši« in pisec kronike Kokrškega odreda, je navzoče seznanil s konkretnimi dokumentiranimi podatki o vlogi in pomenu osvobodilnega boja partizanskih enot na Slovenskem in našteval akcije izdajalcev, ki so se udinjali okupatorju, zaradi česar so bile žrtve še številnejše. Za nerazumna povojna dejanja ni mogoče kriviti osvobodilnega gibanja.
V kulturnem programu so sodelovali pevci moškega zbora Solidarnost iz Kamnika, recitatorji in domačini, ki so položili vence pred spomenik padlim na Kostavski planini.
Prijetno vzdušje in lepo vreme je marsikomu popestrilo enkratnost srečanja. Tu so si podajali roke nekdanji borci, udeleženci bojev na tej planini in drugi, ki so na srečanje prišli in vidijo v naši polpretekli zgodovini zagotovilo, da žrtve, ki so padle, niso bile zaman.
Organizacija, domačnost in prijaznost Tuhinjcev in ostalih, ki so pripravljali to srečanje, do vseh obiskovalcev, bo tudi v prihodnje še privabljala ljudi na ta košček naše lepe Tuhinjske doline.
Družabno srečanje se je nadaljevalo v popoldanske ure. Precej obiskovalcev pa je hitelo kmalu po zaključku v dolino, da bi se udeležili plebiscita, ker jim zjutraj ni bilo mogoče opraviti te dolžnosti.
STANE SIMŠIČ
U spomin padlim žrtvam v Rudniku
Letos mineva 50 let od napada na Jugoslavijo, od vstaje slovenskega naroda in 50-letnica ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda.
Pol stoletja je kar primerno obdobje, da skozi zgodovinska očala lahko objektivneje presojamo našo prehojeno pot. V tem okviru je tudi mogoče pravilneje vrednotiti nekatere dogodke in dileme, ki so še vedno prisotne v našem vsakdanu.
Organizacija zveze borcev NOV na republiški in občinski ravni je izdelala program aktivnosti kot priporočilo vsem članom ZZB NOV in delovnim ljudem ob teh obletnicah.
V tem letu naj bi obeležili 50-letnico ustanovitve OF in vstaje slovenskega naroda čim bolj slovesno. To je tudi primerna prilika, da iz polstoletne časovne oddaljenosti ponovno ocenimo prelomno 1941. leto. Ohranjena zgodovinska dokumentacija, zlasti tista iz okupatorjevih virov, ne dopušča nobenega dvoma o na-
Na pragu zmage je 6. januarja 1945. leta, po zaslugi domačih izdajalcev, ki so služili okupatorju, padlo več kot 20 žrtev v Rudniku. Pobitih je bilo veliko vodilnih ljudi Kamniškega okrožja, kar pa ni vplivalo na nadaljnji razvoj dogodkov. V spomin na njihovo herojsko smrt vsako leto Zveza borcev NOV organizira spominsko slovesnost.
Kljub izredno slabemu vremenu (dež s snegom) se je svečanosti udeležilo veliko ljudi, vsaj toliko kot lani. Med njimi so bili nekdanji partizani, aktivisti in številni krajani. Vsi so pozorno sledili besedam predstavnika ZZB NOV občine Domžale Rajka Hafnerja. V kratkem orisu je razgrnil dogajanja tistega časa. Še danes, 46 let po tem tragičnem dogodku in 50 let po začetku vojne pri nas, so rane še sveže in nezaceljene. Vsi poskusi, ki smo jim priča v sedanjem času, da bi razvrednotili rezultate osvobodilne vojne, ne morejo obroditi do-
brih sadov. Lahko samo še bolj razdvojijo slovenski narod. Take razdvojenosti, kot smo ji priča danes, ni bilo vse od časov vojne 1941-1945. Borci smo za spravo, toda nikakor ne za ceno zanikanja zgodovinskih dejstev. Partizani so se borili za samostojno in neodvisno Slovenijo. Le partizanskemu boju gre zasluga, da danes lahko soodločamo o naši nadaljnji poti. Brez NOB ne bi bilo plebiscita, na katerem smo se tako enotno izrekli, je poudaril govornik. Povabil je obe občinski organizaciji ZZB NOV, Kamnika in Domžal, da v letu 1991 ob 50-letniei napada na Jugoslavijo organizirata več prireditev in spominskih srečanj.
Moški pevski zbor je zapel nekaj narodnih pesmi, mladinki sta recitirali Prešernovo Zdravljico, medtem pa se je 18 praporov poklonilo spominu padlih.
STANE SIMŠIČ
menih zavojevalcev. Polarizacija sil ob napadu na Jugoslavijo je bila prav v Sloveniji izredno globoka in je večino nasprotnikov OF kasneje pripeljala na pot narodnega izdajstva.
Obeležitev 50-lctnice ustanovitve OF naj bi veliko prispevala k utrditvi spomina na povezanost našega osvobodilnega gibanja s protifašističnim gibanjem v Evropi.
Občinski odbor ZZB NOV občine Kamnik daje pobudo članstvu, da bi slovesno obeležili 50-letnico ustanovitve OF, ki bo že letos verjetno združena z dnevom vstaje slovenskega naroda. Občinski skupščini predlaga, da ustanovi odbor za obeležitev 50-letnice ustanovitve OF in vstaje slovenskega naroda. Ta odbora naj bi vodil in usmerjal vse aktivnosti in k sodelovanju povabil čim bolj raznovrsten krog ljudi. Skrbel naj bi za to, da bi bila proučena in obdelana vsa področja.
Osrednja proslava ustanovitve OF naj bi bila v Ljubljani, kjer naj bi pripravili tudi množične prireditve, razstave in razna strokovna posvetovanja.
.Zveza borcev NOV bo spodbujala muzeje, gledališča in sredstva javnega obveščanja, da bi posamezne zgodovinske dogodke aktualizirali. Pri tem bi bilo nujno zagotoviti, da obravnava-
nje preteklosti ne bo enostransko in da bo brez sovraštva in maščevalnosti, kar se sicer danes dogaja.
S konkretnimi aktivnostmi v naši občini, ki bodo posvečene 50-letnici ustanovitve OF. bo širšo javnost seznanjala Zveza borcev NOV in tudi Kamniški občan.
STANE SIMŠK
Zbor krščanskih demokratov v Komendi
Da bi delo krščanskih demokratov na Komcndskem potekalo čim bolj organizirano in smotrno, sc je članstvo te organizacije 28. decembra 1990 sestalo na »ustanovnem zboru« v Komendi. Sprejeli so programske usmeritve in izvolili tudi prvo pravno telo - krajevni odbor SKD.
Za predsednika so izvolili dr. Marka Žerovnika, za tajnika ing. Baldomirja Kremžarja in za blagajnika Jožo Šorn; nadzorno delo bosta opravljala dipl. theol. Matija Remše in ing. Pavel Ocepck.
Prve naloge, tako so na tem zboru soglasno sprejeli, bodo usmerjene na socialno in kulturno področje ter na pojasnjevanje političnega programa Slovenskih krščanskih demokratov, in seveda na pridobivanje novih članov v organizacijo SKD. Ob navedenih bodo usmerili svoja prizadevanja tudi na gospodarska področja in v ohranjevanje naravne in kulturne dediščine v Komendi in bližnji okolici ter na množične strankarske shode, ki pa bodo predvidoma večinoma na občinskem, regionalnem, ali celo vsc-slovenskcm nivoju.        Ž. I.
Spominska svečanost v Rudniku
Odmevi, polemike, kritična mnenja...
Odprta pisma
Predsedniku Občine Kamnik Predsedniku IS Občine Kamnik Oddelek za gospodarstvo Občine Kamnik Obrtno združenje Kamnik Časopis Kamniški občan
Podpisani lastniki, najemniki in uporabniki poslovnih prostorov, trgovin, trgovinic in lokalov storitvenih in servisnih dejavnosti v ožjem delu mesta Kamnik, to je na Šutni (Kidričeva) in na Titovem trgu predlagamo in prosimo pristojne in odgovorne na občini da izdajo novo uredbo o ureditvi prometa v Kamniku. Želimo tako. da bo mestu vrnila osnovni namen, to je življenje »mesta«, takd, da bo v mesto lahko prihajalo z veseljem več ljudi, kajti ti dajo mestu mestno značilnost.
Ugotavljamo, da se je po uvedbi sedanjega prometnega režima in z nasilnimi fizičnimi zaporami vsem zmanjšal promet. V mesto prihaja vedno manj ljudi po vsakodnevnih opravilih, nakupih, ogledih, povpraševanjih. V tem času je bilo ukinjenih precej, do spremembe prometnega režima oz. uvedbe sedanjega, uspešnih trgovin, lokalov, dejavnosti. Mesto postaja pusto, prazno, zanemarjeno. Mnogo smo vložili v svoje dejavnosti, želeli bi še več. želimo si lep izgled mesta vsak dan, žive ulice, polne ljudi, želimo si večji obisk v naših prostorih. Vse to je možno le. če bo v mestu več življenja, če bo mogoče laže in enostavneje v mesto priti. Z uvedbo sedanjega režima je postal dostop v mesto otežkočen in nelogičen. Občani in krajani iz južnih predelov mesta in občine se mestu izogibajo. Narejenih je sicer dosti urejenih parkirnih prostorov, le označeni niso dobro, premalo je opozoril, da so in kje so!
Zavedamo se, da je Kamnik mesto s pomembno zgodovinsko in umetniško vrednostjo, ki jo je treba čuvati, gojiti in vzdrževati. To delamo, kolikor lahko, želeli bi več. Več pa lahko samo tako, da bi sc obseg poslovanja povečal; to se pa bo zgodilo, če bo mesto bolj obiskano zaradi vsakodnevnih nakupov in drugih potreb in potnikov. Želimo, da bi imelo mesto poleg zgodovinske in kulturne pomembnosti še poslovno.
Predlagamo, da uvedete nov prometni režim, tak ki bi omogočal vstop v mesto z južne strani. Parkiranje oz. ustavljanje naj bo dovoljeno povsod v modri coni za čas npr. pol ure. Na Kidričevi na eni strani, na Titovem trgu pa na obeh straneh ceste, ki je dovolj široka. Prepovedano naj bo parkiranje na pločnikih, ti so za pešec in varnost. Parkiranje za daljši čas od dovoljenega pa bi bilo potrebno plačati, parkirnino, ne kazen, in to visoko. Parkiranje in ustavljanje na pločnikih ne ovira samo vstopa v hiše in lokale ampak daje tudi neurejen izgled kraju, ulici. Hitrost vožnje bo manjša, lahko se jo pa s predpisom omeji. Dostava pa bo lažja in hitrejša.
Predvidevamo in trdimo, da bo z lažjim dostopom v mesto prišlo, v mesro več ljudi. Promet bo porastel, več bo denarja za vzdrževanje in obnovo, več bo davkov. Del denarja, ki ga občani naše občine porabijo v sosednjih mestih in krajih, bo ostal v domači občini. Pri urejevanju prometa se strinjamo z načrtovalci, da si poiščejo izkušnje v drugih mestih. Morajo pa upoštevati posebnosti, te pa so navade in način življenja ljudi doma, velikost kraja, lega, turistična razvitost, ne samo potencialna možnost, tradicija. Glede na to sc moramo meščani in mesto potruditi, da naredimo mesto zanimivo za čim več ljudi i da jih vanj tudi privabimo in omogočimo vstop. Gotovo obstoji ravnotežje med realnostjo, potrebami, življenjem sedaj in romantiko in nostalgijo. Naš kraj se že stoletja imenuje mesto in to naj ostane živahno, polno življenja z občutkom, da sc moramo vanj še vračati, ker je prijazno in gostoljubno. Sedaj nezadržno mrtvi.
Podpisi lastnikov, najemnikov in uporabnikov poslovnih prostorov so v uredništvu.
* ★ ★
Predsedstvo Skupščine občine Kamnik je na seji dne 26. decembra 1990 obravnavalo Zahtevo lastnikov poslovnih prostorov, trgovin in lokalov za izdajo nove uredbe o ureditvi prometa v Kamniku in sprejelo naslednji zaključek:
Skupščina občine Kamnik bo na 8. skupni seji, dne 20. 2. 1991, obravnavala kot točko dnevnega reda »Osnutek odloka o ureditvi cestnega prometa na območju občine Kamnik«. Predsedstvo meni, da je zahtevi s tem ugodeno.
Kamnik zapreti za promet in zgraditi ieua abuaznita
V članku z gornjim naslovom nas novinar Janez Pctkovšck v Delu (28. 12. 90) seznanja z idejno študijo o prometni ureditvi v središču Kamnika in načrtom za tako imenovano »levo« kamniško obvoznico. Članek ilustrira tudi skica načrtovanih posegov.
Popolnoma se strinjam z idejno študijo prometne ureditve v starem mestnem delu Kamnika, katere avtor je absolvent arhitekture Tomaž Schlcgl, ki predvideva postopen umik prometa z motornimi vozili iz. starega mestnega jedra. Te površine naj bi bile namenjene le pešcem. Predlaga še tlakovanje tega predela in postavitev tipičnih kamniških svetilk in klopi.
Vsekakor pa je vprašljiv, po mojem mnenju pa povsem nesprejemljiv, načrt projektne skupine Prostor, ki deluje v okviru Liberalno demokratske stranke Kamnik, o novi kamniški »levi« obvoznici. Načrt predvideva poleg sedanje, »desne« obvoznice, še novo (!). »levo«, ki naj bi potekala od Muzejske poti na Šutni do Kemijske industrije Kamnik - KIK na Grabnu. Tu bi zavila mimo kina Dom. prečkala most čez Kamniško Bistrico pri Zarji, nato pa se po Cankarjevi cesti priključila desni obvoznici. Ob trasi ceste je predvideno še več parkirišč, skupaj za prek 300 vozil. Nova obvoznica naj bi bila speljana kar po trasi sedanje železniške proge. (!) Do tu bralec še nekako racionalno spremlja in sprejema ponujene novosti, od tega mesta dalje pa močno podvomi o strokovni resnosti in splošni osveščenosti avtorjev projekta. Vrli načrtovalci so kar z enim nonšalant-nim zamahom na risalni deski vehementno ukinili del proge Kamni-čana z dvema železniškima postajališčema vred (p. Kamnik-mesto in p. Kamnik-Graben).
Predlog za »levo« obvoznico je po mojem mnenju nesprejemljiv iz. več tehtnih razlogov.
1. Z gradnjo obvoznice bi bil ukinjen železniški potniški in tovorni promet od 1. postaje Kamnik do ž. p. Kamnik-Graben. S tem bi se morah potniki iz severnega dela mesta preusmeriti na avtobusni promet, vemo pa, da se sedaj večina šolarjev vozi prav z vlakom. O problemu ukinjenega tovornega prometa.. ki je na tej relaciji pomemben predvsem za KIK (industrijski tiri!) pa bi kaj več lahko povedali le strokovnjaki. Tako bi železniški promet na kamniški progi praktično ukinili, namesto posodobili!
2. »Leva« obvoznica bi le delno razbremenila, ne pa rešila problema desne obvoznice, to je spornega odseka gosto poseljene Cankarjeve ceste. Zaradi ozkega grla - sedanjega železniškega predora pod Žalskim hribom - bi bila leva« obvoznica, kar je videti tudi iz predložene skice, propustna le za enosmerni promet. Menim, da širjenje predora in odstranitev ali prestavitev Plečnikove železniške postaje ne pride v poštev zaradi ogromnih stroškov in neprimernega terena.
3. Z izgradnjo ceste bi bil prostorsko degradiran še eden izmed redkih ohranjenih predelov starega Kamnika, ki še ni utrpel večje škode zaradi samovoljne in stihijske pozidave in nestrokovnih posegov v prostor. Izničeni bi bili najzanimivejši vedutni pogledi na mestno jedro in na kvalitetne prvovrstne arhitekturne spomenike v tem predelu Kamnika: grad Zaprice, Žale, Rautarjev gradič (Trutz-turm), Plečnikova postaja, dvoriščni deli izredno zanimivih in zaščitenih hiš na Šutni ob progi. Že s staro, desno, obvoznico jc bila storjena nepopravljiva škoda z uničenjem enega najstarejših in najbolj slikovitih (pred)mestnih predelov - Podgore; s posegom v severni breg Starega gradu pa izničen vedutni pogled na mesto z vzhoda, da o negativnih ekoloških vidikih tega podviga sploh ne govorim.
4. Z zgraditvijo te obvoznice, ki bi zasekala v najbolj slikovite in urbanistično najbolj občutljive predele mesta (del ceste bi potekal po ali ob trasi nekdanjega mestnega, danes samostanskega obzidja), bi bil Kamnik kot mesto - urbanistični in arhitekturni spomenik - povsem degradiran. Zato upajmo, da bo zmagal razum in bomo lahko vsaj nekaj lepot starega mesta še ohranili zanamcem.
5. Z realizacijo projekta bi bilo staro mestno jedro, s predmestjema Graben in Šutna dobesedno, okrog in okrog, opasano z obveznico-(ami), kar bi bil edinstven primer(ck) urbanističnih zablod.
Res je, da so prometne razmere na sedanji desni obvoznici, predvsem odseku Cankarjeve ceste, nevzdržne. Gosto naseljena Cankarjeva c. nikoli ni bila grajena za težak tovorni promet in je bila iz prometno povsem mirne mestne ulice nasilno in samovoljno spremenjena v del obvoznice, brez najmanjše zaščite prebivalcev. Vendar tudi »leva« alternativa ni nikakršna rešitev! Moj predlog je. naj sc. kot je bilo prvotno že načrtovano, pa nikoli izvedeno, zgradi nova povezovalna cesta (del obvoznice) vzporedno (vzhodno) s Cankarjevo cesto. Ta bi potekala od novega mostu pri Zarji, mimo stadiona, tu zavila, prečkala Drnovškovo pot in sc priključila obstoječi obvoznici na Plečnikovem mostu na začetku Cankarjeve. (Ali pa bi sc zgradil nov most višje od sedanjega'.'). Menim, da bi bila to tudi finančno najbolj sprejemljiva varianta zaradi ugodnega terena trase, pa tudi rušenja bi bila minimalna. Tudi ekološko in urbanistično bi
Nadaljevanje na 4. strani
Nadaljevanje s 3. strani
bila to šc najbolj ugodna inačica. Prometno bi sc razbremenila Cankarjeva cesta, dobili pa bi manjkajoči odsek, grajen /*> vseh pravilih obvoznice, ki bi bila sprejemljiva za težka tovorna vozila in avtobuse in dovolj prepustna za vse gostejši promet.
DUŠAN LIPOVEC
Delegatsko pohoda za o redite v prometa u mesto Kamnik
Projektna skupina PROSTOR, ki deluje v okviru OO LDS Kamnik, v kateri so za področje prometa sodelovali predstavniki Zelenih Kamnika in skupina, neopredeljenih iz zborov občinske skupščine, predlaga občinski skupščini in njenemu izvršnemu svetu, da s projektno nalogo, na podlagi javnega razpisa, obdela našo pobudo, da se za razbremenitev prometa v mestu Kamnik, za ohranitev starega mestnega jedra Kamnik uredi obvoznico iz Kidričeve ceste na Muzejsko pot in po železniških tirih do Grabna. Projektna naloga naj poleg obvoznice opredeli železniško postajo Kamnik na Zapričah kot končno železniško potniško in tovorno postajo ter predvidi ustrezno avtobusno povezavo med to postajo in celotnim mestom.
Poudarjamo, da naj po našem predlogu tiri na tej relaciji ostanejo in da se na teh tirih izvede utrditev ter položi asfalt.
Projektna skupina PROSTOR se zaveda, da samo predlagana obvoznica ne bo rešila zagat s prometom v mestu Kamnik, zato je potrebno z obvoznico, s peš potmi in s parkirnimi prostori v neposredni bližini zagotoviti živahen trgovski utrip starega mestnega jedra.
Za samo mesto Kamnik, še zlasti za čas prihoda in odhoda z dela, je zelo pomembna čimprejšnja izgradnja mostu in povezava na obvoznico pri podjetju Titan Kamnik^ kar bo vsekakor močno razbremenilo Ljubljansko, Kidričevo in Šolsko ulico.
V realizacijo te pobude ne moremo iti brez jasnega programa za staro mestno jedro, ki naj vključi še zlasti preselitev Utoka in izgradnjo večje trgovske hiše, preselitev Alprema in izgradnjo parkirnega prostora neposredno ob nakupovalnem središču.
Ob zadostitvi navedenih pogojev bo zapora Kidričeve ceste pridobila pravo veljavo in namen in bo možno prestopiti tudi k nekaterim idejnim rešitvam g. T. Šlegla, ki v svojem projektu predvideva tlakovanje vseh tistih površin, ki so namenjene pešcem, najprej pa seveda v območju Titovega trga.
Vse navedeno je projektna skupina PROSTOR predstavila članom sveta KS Kamnik-Center, ki podpirajo našo pobudo in upajo, da bodo že v letošnjem letu storjeni s strani izvršnega sveta s programom dela občine za leto 1991 prvi koraki. ^A LDS
STANE ZARNIK ZA ZELENE IVAN TOKMAŽ1Č
Odlagališta - danes ali nikoli
Neresen je odgovor INŠPEKTORATA na delegatsko vprašanje št. 40. a v Kamniškem občanu, 10. decembra 1990. v zvezi s sanacijo bivšega odlagališča odpadkov na Duplici. Kot edini argument za podaljšanje roka izvršitve sanacije odlagališča navaja samo neažurnost pooblaščenih institucij. To pomeni samo neodgovorno nadaljevanje neodgovorne politike reševanja tovrstne problematike. Nepoučene je najlažje odpraviti oziroma zastrašiti s številko odločbe in sklicevanjem na okornost in nepravočasnost pooblaščenih organizacij, čeprav so le te vezane z rokom in pogodbo. Dejstvo pa je, da odpadki nastajajo zdaj. Enako velja tudi za nasprotovanja občanov izbiri lokacije, saj bi ustrezen pristop in sodobne tehnološke rešitve zagotovile še tako zahtevnemu nasprotniku tovrstnih odlagališč mirno eksistenco z aktivno zaščito zdravja in okolja tudi najbližjih okoličanov; zato je treba ukrepati takoj: Ne zanimajo nas »politični lobiji« (to velja tudi za Zelene) na račun deponije, niti opravičevanje pretekle nesposobnosti pooblaščenih v zvezi z reševanjem tega problema.
Še enkrat bi poudaril, da je iluzorno pričakovati trenutno rešitev problema, trajajočega 8 let in vrednega X din. Bodimo realni (glede na dejstva, katera nam zaenkrat narekuje samo zdrava zavest za zaščito okolja, kije tako pomembna kot zaščita človekovih pravic) in prekinimo razvlačevanje reševanja gordijskega vozla med investitorji, projektanti in uporabniki. Samo uporabnik plača, živi le investitor in projektant. Zakaj ne bi živel uporabnik, in to zdravo tudi za kasnejše rodove. Kako pa se reši gordijski vozel, pa je tudi vsem
znano- VIUEM TURŠIČ
Odgovor Stanislavi Zauršnik
Stanislavi Završnik ne bom dokazovala, kar je že dokazano. Njeno pisnjc potrjuje, da je kamniška lipa sprave v resnici farsa in slepilo.
Zato želim, da prof. Breda Podbrcžnik - Vukmir objavi pismo, ki ga je poslala meni, v Kamniškem občanu, da se končno razjasni ' namen spomenika z verzi Kajuha in Balantiča. Spomenik, kakršen je, ne posvečuje svojega namena, nasprotno, obtožuje pobite in slavi zmagovalce. Je to sprava? V Grahovem pomnik, v Kamniku, rojstnem kraju, pa komunistično blatenje pokojnega pesnika.
Tli.hA JESENIH
»Ke bodimo sovraštva med
Uvelimi-:
Na članek št. 18 z dne 20. 12. 1990
Vem. da je vsak dialog z avtorico članka odveč! Odveč je pisati pesniku Francetu Balantiču »v dobro« karkoli, kajti vsi beroči Slovenci ga dovolj poznamo. Dovolj je Balantič storil, tudi zase, da vzdrži »članek sprave« tov. Završnikove!
Drugače pa je z ljudmi, ki jim je sprava zgolj na jeziku in jim služi samo za mirno življenje, brez odgovornosti za minuli čas. Sprave v srcu nimajo, imajo zaobljube »prave poti«, aroganco ali mržnjo.
Pesnik ni. kot trdi avtorica članka, »postal slaven kar naenkrat.« Slaven je vseskozi, celo že pred vojno. Tovarišica Završnikova pa seveda ni imela interesa in pogojev, da bi do te resnice prišla.
Srhljiva je njena skrb za mlade Slovence, ki ne bodo dobri in zavedni Slovenci, če bodo končno zvedeli resnico*
Da. tudi doma so umirali ljudje, celo otroci, žal pa ne vedno od okupatorjeve roke.
ELEKTRO SERVIS STANOVNIK
Popravila drobnih gospodinjskih mehanizacij, sesalnikov, sušilnikov za lase, brivnikov in električnega ročnega orodja.
Montaža klasičnih in satelitskih antenskih naprav. Podgorje 55, Kamnik, tel. 813-838, popoldan.
»V srce segajoč« je njen klic: »Ostanimo v svobodni Sloveniji!« Nezaslišano! Očitno njeno pojmovanje ne dosega pomena sprave! Saj niti pomena plebiscita ne pozna!
Zato odločno podpiram, z mnogimi drugimi, gospo Jesenikovo. glede Spomenika sprave!
Če sprava ni v nas (vseh) srcih, naj bo vsaj na Spomeniku! Saj je leta namenjen predvsem zanamcem!
MAKS ŠIMENC
Kekel in ostal.. J?
Ali kako kulturno razpravljamo o kamniškem kulturnem domu
1. maj 90... »Kino predstav v kinu Dom Kamnik ne bo več. ..« Nekdo mi pove, da je vzrok temu zvišanje najemnine uporabniku kinu Kranj. »To pa res ni lepo« si rečem. toda. ko izvem za podatek, da je bila najemnina vse do maja 90 le borih 50.00 din in da je povišana do prav tako borih 250.00 din na mesec, mi duša ponori. In ljudje, ki smo dvorano uporabljali v prostih terminih, se lahko le čudimo: plačevali smo 20-kratno najemnino za dve uri uporabe dvorane! Saj to ne more biti res! Sicer pa. ljudje vse prenesemo, saj 45 let to že počnemo... Po naključju ujamem in prisostvujem debati o možnostih najema zdaj prazne in izmolzene dvorane. »Ni problema. Daj ponudbo, dogovoriti se je treba še s kulturno skupnostjo, najti skupni jezik in zadeva bo končana«... Čez čas izvem, daje bila ponudba posredovana na kolegiju KIK-a in pozitivno sprejeta. Dana je tudi cena najemnine: 5.000,00 din plus ogrevanje in elektrika. Ni kaj! Sprejeto z moje strani. »Pokličem te. ko bo pripravljena pogodba« in jaz vesel zapuščam KIK in v glavi se že rojevajo misli o delu. ki mi veliko pomeni in sem ga celo mogoče sposoben delati. Tudi o programu že razmišljam: resne kulturne prireditve, razstave, zabavni večeri ob koncu tedna, mogoče celo možnost svetovnih filmskih uspešnic, tudi studio bi lahko napravil za tonsko snemanje vseh zvrsti glasbe... Super!
Bliža se konec junija in v glasbeni šoli imamo zaključno konferenco. »Sprejemamo novo učiteljico za poučevanje harmonike, tov. Krt pa tako in tako ne bo potreboval zaposlitve, saj bo vzel v najem kino Dom Kamnik«... Kaj res? Sem jo že dobil? Kako g. Lipičnik ve tisto, česar jaz ne vem?! Pa kaj morem: diplome nimam, učiti ne znam, imam pa dvorano... No, usta ostanejo nema in odhod tih. Ostane mi še vedno ansambel KRT, d. o. o. KRT in seveda ostajam še naprej organist in pevovodja v župniji Stranje...
Julij in avgust sta bila burna meseca: igranje po veselicah in misel na novo notranjo preobleko kina Dom. September je bil mirnejši.
V šolo ni bilo treba, pa sem odšel v KIK.
»Tukaj je osnutek pogodbe, vanjo je vnesena tudi adaptacija tal in oprema odra, cena pa g. Škufci ni všeč. saj taka dvorana stane mnogo več«. No. bila je omenjena cena 50.000,00 din na mesec in da jo je pripravljen tudi nekdo celo plačati. Kar strese me... Kako to, da g. Škufca ni ocenil dvorano tako visoko že prejšnjemu najemniku? Ali mogoče hoče zdaj nadoknaditi izgubljene denarje? Sicer pa: kulturni prostor je vedno drag, za kulturo pa denarja vedno manjka. In vprašam se, zakaj ravno jaz rinem zdaj v to? »Zvišala bova ceno na 10.000,00 din na mesec, jaz pa bom obvestila predstavnika ZKOing. Škufco, da se dobimo in pogodbo podpišemo!« V redu, sicer pa lahko kar podpišem, potlej pa mi daj znak za start. Ta je bil mišljen za L november 90. Sicer ne bo lahko obnoviti tal in odra, urediti marsikaj in obenem še plačati konec meseca najemnino... Pa nič zato. Važno mi je bilo le to, da Kamnik dobi nekaj novega!... VABIMO VAS NA POGOVOR O KULTURI IZ OČI V OČI. GOST BO PREDSTAVNIK REPUBLIŠKE ZKO. Škoda, ker sem zadržan, saj zdaj s privatnim poučevanjem skrbim za prepotrebni dinar. Sicer pa je moja ponudba v pisni obliki posredovana in me bo. če bo treba, že kdo zastopal z mojimi načrti o kulturnem življenju v Kamniku.
No, kmalu zatem berem v Kamniškem občanu: »Za nas so pomembni vsi, ki kakorkoli delujejo v kulturi. .. naj bo to klasika ali zabava... naj bo prostor za vse... ideologija pa naj se kulturi ogne!«
Če se spomnim besedičenj nekaterih kamniških kulturnikov, potem temu možu iz republike ne segajo niti do kolen! Osebno bi dodal, naj se kulturi ognejo tudi tisti, ki ne poznajo bistva te besede, ki niso sposobni nekaj narediti, so pa sposobni pobirati lovorike s plezanjem po tujih hrbtih. In ognejo naj se ji tudi tisti, ki so jo krojili s politiko za pisalno mizo in gledali na to. kdo je rdeč in kdo bel. niso pa gledali na sposobnost. Hvala bogu. časi sc le spreminjajo, mislim pa, da se nekateri ljudje ne bodo spremenili nikoli!?
Je mogoče kdo izmed vodilnih kulturnikov poskusil ljubiteljsko 25 let hoditi na vaje cerkvenega zbora in nastopati vsako nedeljo pri prvi jutranji maši? Je kdo nudil kulturo mladim rodovom, učil. kompo-nirla, pripravljal proslave za rdeče in bele, sodeloval na vseh mogočih prireditvah (ne kot gledalec)Oprostite, veliko nas je. pa v kulturi zasedamo nižji razred, saj smo le pohlevne ovčice. Zdaj pa izgleda, da sc bo le nekaj premaknilo in štejem si v čast, da sem tudi sam lahko malo potisnil ta kamniški kulturni voz.
»Kulturnega delovanja v občini ne bi smeli prepustiti stihiji in delovanju zagnanih volonterjev.« Sprašujem se: sem res eden izmed njih ? »Osnovni pogoj za nastope je zgledna dvorana.« Sprašujem sc: sem mar hotel narediti hlev, ko sem predlagal ureditev tal v dvorani in na odru. ko sem bil pripravljen opremiti oder z ustrezno razsvetljavo in ozvočenjem, obenem pa urediti tudi kvalitetno sceno? Ste mogoče že videli kakšno evropsko dvorano, ki služi najrazličnejšim namenom? »KIK« pa se po zagotavljanju nekaterih dogovarja z zasebnikom, ki bi dvorano vzel v najem in vanjo prinesel zabavno življenje - različnega žanra« Ta zasebnik sem jaz, ali to res niste vedeli?! Tudi vam, g. Maleš, sem to povedal v družbi z lastnikom kavarne in bilo vam je všeč. Pa tudi moj dopis z dne 25. 10. vam jc bil na razpolago, pa ste ga žal zelo površno pregledali - ne prebrali. Ne verjamete? Imam kopijo! In v njem vse lepo piše: o volonterstvu, o zgledni dvorani... itd. Po besedah nekaterih pa sem izvedel, da vi nikakor ne bi prišli v primeru mojega najema dvorane do mene, da bi se domenila za koncert vašega pevskega zbora. Zakaj pa ne? Spila bi kozarček vinca in se o vsem lepo dogovorila. Jaz pa bi vam dvorano pripravil, da bi bilo kot v raju. Sicer pa to ne bi bilo potrebno, saj bi tako ali tako pisalo (je pisalo?) v najemni pogodbi, da ima en dan v tednu (petek) na razpolago kulturna skupnost.
»Zaradi tega bi odstranil stole in postavil mize. Kamniški kulturniki menijo, da je treba to preprečiti!« Iz mojega dopisa ste hitro naredili gostilno in manjkajo še skupine TRIJE FENTILČKI. pa je prireditev pripravljena...!? slaba razlaga dopisa. Dvorana bi po odstranitvi teh stolov in z namestitvijo stolov z mizami dobila širšo namembnost, po želji posameznikov pa bi sc mize lahko odstranile in postavili samo stoli. Vse to lahko vidite po Evorpi. kamor si tako srčno in hitro želimo priti! In zagotavljam vam. da so ljudje s tem načinom nadvse zadovoljni. Kaj. ko bi o tem povprašali Kamničane. ki so menda v to dvorano celo vložili svoje krvave žulje, zdaj pa g. Škufca z visoko najemnino preprečuje vstop kulturi, oziroma kot sem slišal; jc pripravljen dvorano preurediti v veleblagovnico? No. ne on sam, mogoče prijatelji. Sicer pa: dal sem idejo in poskusite sami. jaz pa se umaknem! Mogoče še nekaj glede volonterstva: ali ste bili mogoče prisotni pri RITMIČNI MAŠI, mogoče na prireditvi
V PESMI JE LJUBEZEN, pa na DOBER DAN SOSED in mogoče na KAMNIŠKI JESENI 90! Tudi NEW SVVING OUARTETje imel
svoi zelo uspešen koncert. Vas, g. Maleš, sem osebno z dopisom, kakor tudi oba zbora SOLIDARNOST povabil na MARTINOVO VESELO RAJANJE. Prišla je LIRA. CANTEMUS. pa SVOBODA iz Črne.ljudi res ni bilo veliko, pa je bilo vseeno dobro vzdušje. Se vam je moje povabili tudi tokrat zdelo manjvredno! Nič zato, zadržanost je pač opravičljiva. Spomnim se tudi prvega sodelovanja zbora FRANCE GAČNIK na občinski reviji pevskih zborov in moram povedati, da je bil naš nastop takrat zelo vprašljiv z vaše strani. Seveda je to lahko zanikati, toda po zagotavljanju nekaterih to kar drži. Sami ste namreč pri uvodnih besedah dejali: KDOR POJE, SLABO NE MISLI! Smo torej mi mislili slabo? Po vsem tem in vašim predsednikovanjem pri ZKO Kamnik se sprašujem: ali je kamniška kultura vaša last, mogoče tudi last kakega administratorja? Mislim, da bi bil že čas. da si nalijemo čistega vina in da v kulturo vključimo tudi LJUDI - BELE IN RDEČE. VSE. KI SE KAKORKOLI UDEJSTVUJEJO NA KULTURNEM PODROČJU (dalje citat iz Kamniškega občana).
Od prijatelja izvem, da so me čakali na sestanku, kamor sem bil osebno PISNO povabljen. Žal. povabila nisem prejel, čeprav je pri njem pisalo, da sem vabljen. Ker pa mi je že vse skupaj glede dvorane, čakanja in najemnine šlo rahlo na živce (hotel sem delati samo dobro), sem se odločil stvar tudi preveriti. Oglasil sem se pri g. Močnikovi na občini, saj jc ona vabila na ta sestanek. Žal ne vem. s čim se ukvarja, po zagotavljanju nekaterih pa bo verjetno njeno delovno mesto ukinjeno in bi nadvse rada novo službeno mesto pri ZKO poleg kavarne, kot posrednica kulturnozabavnih prireditev v občini Kamnik. (ZKO je potrebo za novim delavcem, izrazila že leta 88, pa iz vsega tega ni bilo nič - ni denarja in tako sc marljiva kulturnika, g. Faniing. Tone, morata sama spoprijeti z veliko, veliko dela!) Žal takrat g. Močnikova ni potrebovala te zaposlitve, upam pa. da bo sedaj imela več sreče pri iskanju kot jaz, saj ima boljše prijateljske veze z g. Malešem kot jaz. Po tem članku pa sploh...! No, pri g. Močnikovi se nikakor ni dalo 'dobiti moje pošte, kije bila celo vrnjena z obrazložitvijo »NEPOZNAN«. »Vi jo imate. ne. vi ste jo imela...« se je slišalo, potem smo preverili na vložišču: NIČ. Vrnjena je bila iz centralne pošte. »Kaj? To pa ni mogoče, saj vas še jaz poznam!« je dejala prijetna informatorka. ki se ji opravičujem, ker jo sam ne poznam. »Če boste potrebovali mojo pomoč, kar pridite!« mi je dejala in odšel sem domov, nekoliko pomislil in se odločil, da vse skupaj takole opišem. Zdaj pa ugotavljam, da Kamniški občan ni moj osebni časopis, zato se moram posloviti. Ne vem sicer, ali samo od časopisa ali tudi od kulturnega življenja in organizacije prireditev v našem lepem Kamniku. Vsekakor pa vsem, ki ste tole prebrali: HVALA za vaš čas. če pa boste obenem tudi priskočili na pomoč pa: DVAKRAT HVALA. In še tole: če boste. g. Močnik, našla moje vabilo na sestanek, ga vseeno poskusite še enkrat poslati, da ga bom imel za arhiv. Lahko ga daste »Temnemu valčku« in verjetno ga bom dobil, ker me pozna, vam pa ob koncu za vnaprej šc moj popotnik naslov: d. o. o. KRT Kamnik ali Krt Dominik. Zg. Stranje 17, ali
»NEPOZNAN«
Opravičilo
V novoletni številki nam jo je tiskarski škrat krepko zagodel in naredil pravo zmedo v podpisih k slikam pri dveh prispevkih. Tako je bila fotografija na 9. strani ob prispevku Kamniški koledniki med rojaki v Južni Ameriki brez podpisa, slednji pa je bil objavljen na 10. strani ob prispevku Ta čas je poln veselja in trošta velikega... Pri fotografijah, ki so ilustrirale ta prispevek, so bili tako zamešani vsi podpisi. Za nehoteno napako, do katere je prišlo pri postavljanju strani v tiskarni, se opravičujemo avtorjema, Janezu Majcenoviču in Marjanci Klobčar in seveda tudi bralcem.
UREDNIŠTVO
tm ZOR4, DOMŽALE
GRADITELJE
- POTROŠNIKE GRADBENEGA MATERIALA IN STORITEV
obveščamo:
- da razširjamo svojo dejavnost z enoto STANOVANJSKA ZADRUGA in s ponudbo različnega GRADBENEGA MATERIALA
- da skupno z zadružniki in kooperanti nudimo storitve s področja GRADBENO ZAKLJUČNIH DEL.
Obiščite nas v Mengšu, Prešernova 33, oziroma nas pokličite na telefon 737-224.
D. G. MARKETING
d.o.o.
POSREDOVANJE, IZDELAVA, SVETOVANJE EKONOMSKE PROPAGANDE ZA: RADIO SLOVENIJA, RADIO GA-GA, RADIO KRANJ, CATV IMPULZ, DRUGI MEDIJI.
Prihranite čas in denar, pokličite 831-165 in obiskali vas bomo.
Knjiga o zmajiku Bimu
v času, ko kot gobe po dežju nastajajo nove privatne knjižne založbe, je tudi v Kamniku nastala nova založba Harlekin, ki je tik pred novim letom poslala med otroke bogato ilustrirano knjižno izdajo z naslovom Zmajček Bim. Besedilo je napisala novinarka. Kamničanka Mateja Reba, ilustracije in likovno-grafična ureditev pa je delo akademske slikarke Marije Prelog. Lična slikanica je izšla v razmeroma visoki nakladi 3000 izvodov, natisnila pa jo je tiskarna CGP Delo v Ljubljani.
Običajno nastopajo v otroških knjigah personificirane, znane živali, kot so so: medvedi, kužki, mački, zajčki in podobno. Mateja Reba pa si je rekla, da bo za spremembo napisala namesto o običajnih in znanih zbirka zgodb o zmajčku Bimu in o njegovih skoraj čisto človeško-otroških zgodah in nezgodah. Iz zgodbe v zgodbo zvemo, da imajo zmajčki enake radosti in težave kot otroci, odrasli zmaji pa, tako kot starši, enako veselje ali probleme z njimi. Bim je star šele 40 let (zmaji živijo seveda zelo dolgo, tja do 800 let), pa je za svoja leta že zelo pameten in premeten, pa tudi otroško naiven in prisrčne. Slikarka Marija Prelog pa nam je predočila, da so zmaji tudina pogled čisto simpatična in prijazna bitja. Njihov izgled je sicer skoraj človeški, le nekoliko zeleni so, glave imajo zmajevske, par ne'topirskih kril in greben na hrbtu, rep in nekoliko daljše krempeljce.
Slikanica, ki nas na 64 straneh in ob številnih izvirnih in likovno dognanih barvnih in črno-belih ilustracijah popelje v pravljični svet zmajev in zmajčkov, je domiselno, duhovito in prisrčno humorno branje, tako po tekstovni, kot slikovni plati. Priporočimo jo torej malim, škodila pa ne bo tudi odraslim otrokom. Na koncu knjige pa se Bim še zahvali vsem, ki so mu pomagali, da je lahko prišel med otroke. To so LB Gospodarska banka d. d., TTP Kompas d. d. in podjetje Sonce, vsi iz Ljubljane. O založbi in obeh avtoricah pa bomo, upajmo, slišali.
DUŠAN LIPOVEC
Jubilejni XX. novoletni koncert
Gromki aplauzi so povedali vse
Letošnji tradicionalni novoletni koncert, ki ga je Simfonični orkester Domžale-Kamnik pripravil na večer pred plebiscitom, je bil zaradi svojega bleščečega jubileja XX.-letnice še posebej slovesen. Njegova izjemnost pa je bila tokrat še v nečem. Ideja, da bi se Kamničani zavrteli ob zvokih revijskega orkestra in večno zelenih priredbah klasikov, je bila stara že nekaj let — je končno dozorela.! In ker je lahko na svet prišla le v naši občini (koncert je bil, kot do sedaj, tudi v Domžalah in Mengšu) so se ob Kamničanih zavrteli tudi plesalci od drugod, tudi Ljubljančane je bilo opaziti.
Simfonični orkester Domžale-Kamnik, ki ga že dvajseto leto uspešno vodi dirigent Tomaž Habe, je praktično edini amaterski simfonični orkester te vrste daleč naokoli - prav gotovo v Sloveniji, lahko pa bi celo rekli v Evropi! Svojo izjemnost so letos potrdili z izbrano lahkotnejšo klasično glasbo. Mozart, Čajkovski, Straus, Smetana, Bernstein, Verdi, Haydn, Gobec in še nekaj avtorjev je izzvenelo v koncertnem delu programa, še posebej pa so navdušili solisti: sopranist-ka Irena Baar-Vremšak, tenorist Marjan Trček, pianist Aci Ber-toncelj, violinistka Branka Beča j
in citrar Tomaž Plahutnik. Tudi izvajanje mešanega pevskega zbora IUBILUS je bilo vredno poslušanja. Program je povezoval Tone Ftičar. Kot že rečeno, je bil klasični del prvič v zgodovini teh koncertov dopolnjen z resnično gala plesom.
Ob spremljavi revijskega orkestra so se v tem delu predstavili vokalni solisti Natalija Šimuno-vič, Nuša Pirnat-Burger in Janez Majcenovič. Navdušile so pevke vokalnega terceta MKM - Mateja Arnež, Katarina Habe in Marija Pirnat ter vokalna skupina VOX. Instrumentalni solisti so bili: Martina Bohte - klavir,
Branka Bcčaj - harmonika, Klemen Repe - pozavna, Janez Per - pozavna. Tone Savnik - trobenta. Janez Krt - trobenta, Jernej Gnidovec - klarinet in Miro Novak - kitara. Seveda je bil aranžer in dirigent TOMAŽ HABE, duša in gonilna sila v prizadevanjih in izvedbi vseh dosedanjih koncertov.
Soorganizator je bila tudi ZKO Kamnik in njeni prizadevni strokovni sodelavec Tone Ftičar, ki nam je ob tej priložnosti povedal, da je bil ples, ki smo se ga lotili le v naši občini, kar velik zalogaj, predvsem finančni. Pa tudi tehnična izvedba koncerta je bila zelo zahtevna. Pri tem so na pomoč priskočila nekatera družbena in zasebna podjetja v Kamniku. Generalni pokrovitelj je bil zlatar Janez Banič. Svoj prispevek h kulinarični ponudbi (večerja je bila po besedah navzočih izbranega okusa, pa tudi ne predraga) sta dodala brata Mlakar (Kavarna Veronika in gostilna
Bevc).
Dvorana (izkazala se je za izredno akustično!) je bila nabito polna (700 ljudi), gostje so bili navdušeni, pokazalo se je, da Kamničani te vrste zabavo pogrešajo in z dolgimi aplavzi so potrdili, da bodo hvaležni za kakršnokoli podobno zabavo s plesom tudi v bodoče. Tone Ftičar nam je zagotovil, da bodo skušali čimprej organizirati kaj podobnega (priznati je treba, da v Kamniku vztrajno oživlja duh meščanstva!). Omenil pa je, da bo treba v bodoče voditi programsko in tehnično organizacijo, saj se je slednja pri tako veliki dvorani pokazala za dokaj zahteven projekt, ki ga je treba usklajeno izvajati; pri tem naj bi bilo čim manj improvizacij.
Skratka - ocena koncerta je plus pet!, s tem, da bi pridali majhen minus za preveč osvetljeno dvorano (plus in minus pa se izničita, mar ne?).
ROMANA GRČAR
Razstava slikarskih del Grete Boltar
V kavarniških prostorih v Kamniku razstavlja svoja dela, slike. Greta Boltar iz Kamnika. Na otvoritvi razstave, 21. decembra, je bila kavarna polna ljudi, željnih, da sodelujejo pri tem kulturnem dogodku. Na stenah kavarne je 11 slik. Tri od teh so na temo narodnih noš »rute«, nekaj slik so tihožitja s cvetovi, ostale razstavljene slika pa sodijo v tematsko področje Arbore-tuma.
To je že tretja njena samostojna razstava in bo odprta do 20. januarja. Lepa dela je mogoče tudi kupiti.
V pogovoru z avtorico del Greto Boltar, ki je bila rojena 1934 v Nevljah, smo zvedeli, da
duh in želja po slikanju živita v njej že od mladih let, intenzivneje pa se je lotila tega »poklica« leta 1975. Kasneje se je včlanila v likovno društvo Kamnik, kot slikarka amaterka.
Zadnja leta ima kot upokojenka več časa. Zato se ukvarja s slikarstvom ne samo za hobi, ampak čisto zaradi notranjega hotenja, zato se temu področju vedno bolj prepušča. Svoje slikanje še dopolnjuje s sodelovanjem v ženskem pevskem zboru Solidarnost iz Kamnika.
V kulturnem delu otvoritve razstave, ki ga je pripravila prof. Tina Romšakova z izborom starih ljudskih pesmi iz Vrhpolj, so sodelovale Tjaša in Marjanca, na
citre pa je igrala Ana Vrankarje-va. Tudi ta del programa je bil zelo lepo sprejet.
Greta Boltar nam je še zaupala, da bo spomladi, če bodo to prilike dopuščale, priredila raz-
stavo akvarelov.
Sama razstava, kljub številnim drugim prireditvam, ki so bile organizirane v tem času, pomeni za Kamnik prijetno kulturno osvežitev. STANE SIMŠIČ
Avtorica razstave Greta Boltar
Srečanje malih uakalnih Gorenjske_
Slikarka zotišij
V kavarni Veronika v Kamniku razstavlja od 21. decembra do 20. januarja svoje slike v oljni tehniki Kamničanka Greta Boltar.
Slikarka je članica Likovnega društva Kamnika, ki povezuje likovne ljubitelje različnih stremljenj, usmeritev in generacij. Kot likovnica-amaterka je v slikarstvu dosegla stopnjo kvalitete, ki raven ljubiteljskega slikarstva povsem zadovoljuje, če ne celo presega. Slikarstvo Boltarjeve. ki jc dokaj samobitno in razpoznavno, obsega predvsem tihožitja in izseke iz narave. Vehementno naslikana, pastozna, cvetlična tihožitja, v pastelnih tonih so izpovedno močnejša in likovno bolj kvalitetna od njenih podob z draperijami (tihožitja z deli garderobe narodnih noš), kjer je tu in tam opazno pomanjkanje risarskega predznanja in slikarske rutine. Šc posebno so zanimivi svojevrstni kompozicijski izseki iz narave. To so intimna zatišja ob ribnikih z lokvanji (Volčji potok), zamaknjeni prostori, ki z diskretno barvno lestvico vzpostavljajo melanholična vzdušja in posebna razpoloženja. To, sicer v srebrnih in zelenih sivinah, dokaj umirjeno in bolj kot ne, dekorativno slikarstvo, nas vendarle spomni na podobne poglede v naravo, denimo, našega Vavpotiča. V skrajni konsekvenei pa so te slike lahko tudi reminiscenca na znamenite impresionistične slike ribnika z lokvanji poznega Claudea Moneta.
Iz vabila k razstavi je razvidno, da jc organizator razstave Florjan Mlakar, lastnik kavarne, ki v tem prostoru prireja tudi takšne in drugačne likovne prireditve že od odprtja lokala, predlani poleti, kar je vsekakor vse pohvale vredno. Žal pa vse razstave niso dosegle zaželene optimalne ravni kvalitete, zato bi kot akademski slikar in član Slovenskega društva likovnih kritikov rad priporočil gospodu Mlakarju večjo kritičnost pri izboru razstavnega gradiva ob posameznih predstavitvah ali pa posvetovanje s strokovnimi likovnimi izvedenci. Stroki, publiki, avtorjem in kavarni v prid. Zgoraj navedeno ne velja za to razstavo, opozorilo pa ni mišljeno — niti najmanj zlonamerno, temveč kot povsem dobrohoten nasvet.
DUŠAN LIPOVEC
skupin
Zveza kulturnih organizacij Kamnik je bila lani organizator srečanja malih vokalnih skupin Gorenjske. Zaradi množice drugih prireditev in po raznovrstnih zapletih je bila prireditev le izpeljana 15. decembra. Slovenska pesem se je umaknila mestnemu vrvežu in zato še lepše zazvenela v domačem vzdušju Kulturnega doma v Komendi. Poslušalcev sicer ni bilo veliko. Res pa je, da so pevci drug drugemu najboljši poslušalci in ocenjevalci.
Peti v komorni zasedbi pomeni vsakemu pevcu poseben izziv, saj vsak posameznik prispeva večji del, kot če bi pel v zboru. Komorna skupina od pevca zahteva zborovsko vokalno tehniko. Marsikdo s svojim solističnim načinom petja ali premočnim glasom prej pokvari enotnost skupine, kot pa prispeva k zlitosti lete. Zato taka skupina od vodje zahteva več induvidualnega dela. Organizacijsko, finančno, pa tudi disciplinsko je delo v komornih skupinah lažje in enostavnejše kot v večjih zborih.
Svoje predstavnike so poslali iz šestih gorenjskih občin. Domžale ie zastopal Moški komorni zbor
»Mengeški zvon«, ki je pred kratkim praznoval 15-letnico delovanja. Zbor od vsega začetka vodi Janez Nastran in njemu gre zasluga za kultiviran, zlit zvok zbora. Iz jeseniške občine je sodeloval Moški oktet DPD Svoboda - France Prešeren iz Žirovnice, ki ga vodi Marjan Jemec. Skupina prepeva doma in v zamejstvu.
Iz Kranja se je srečanja udeležil Ženski nonet slepih in slabovidnih »Tomo Zupan«. Pevke so požele prisrčen aplavz poslušalcev za prepričljivo zapete narodne pesmi. Delo s slepimi zahteva od vodje Petra Škrjanca posebno prizadevnost.
Sledila sta dva že uveljavljena okteta. Prvi je bil »Lip« Bled z umetniškim vodjem Matevžem Fabijanom in je zastopal občino Radovljico. Njihov nastop je bil sicer prepričljiv, vendar preveč rutinski.
Drugi - oktet »Jelovica« iz Škofje Loke (vodja Slavko Mi-helčič) je po stažu najstarejši. Predstavil se je z najtežjimi, a lepo odpetimi pesmimi.
Na koncu je kot domačin nastopil Tunjiški oktet, ki ga vodi
Anica Štele. Deluje šele nekaj let in prav v zadnjem času je dosegel velik napredek. Fantje imajo sicer šibke glasove, manjka jim samozavesti, so pa presenetili z lepim in čistim zvokom.
Splošna ocena je, da so vse skupine pokazale zelo soliden ni-
vo. Nekateri več pojejo solistične pesmi, kar škoduje usklajenosti glasov vse skupine. Ob lepih slovenskih pesmih sem sicer pogrešal malo več sproščenosti, fantovskega zagona ali predrznosti, če hočete. Poslušalci pa smo kljub temu odhajali domov z zavestjo, da nam ni žal za čas, ki smo ga preživeli s pevci, saj sc je marsikdo od starejših poslušalcev gotovo z nostalgijo v srcu spomnil, kako so včasih zapeli fantje na vasi.
JANEZ KLOBČAR
Uecne Steleta
franceta
Fotograf in oblikovalec ter neumorni (samo)založnik France Štele z Gore pri Komendi nas je ob koncu preteklega leta zopet presenetil z za naše razmere kar razkošno knjižno izdajo z naslovom, ki ne more bolje predstavljati našega slovenskega trenutka: Večne lipe.
Steletova knjiga fotografij z literarnimi prilogami, velikega formata, je povsem avtorsko delo, saj je Štele avtor fotografij, izbora besedil, uvodnega teksta, oblikovanja, pa tudi založništva. Le lekturo je opravil Stanko Kli-nar, knjigo pa je natisnila tiskarna Jože Moškrič v Ljubljani.
France Štele je za pričujočo knjigo izbral sedemdeset črno-belih fotografij iz svojega obširnega opusa, ki temelji predvsem na bogati slovenski tradiciji klasične krajinarske fotografije. Torej ni slučaj, da je večina podob v knjigi hvalnica lepoti slovenske zemlje. Štele je tudi vešč portretist; objavljenih je nekaj izrednih portretnih študij slovenskih ljudi. Zanimajo ga tudi drobni detajli, zanimivi izseki iz narave, stara, predvsem ljudska arhitektura, flora in favna, skratka obeležja naše bogate in raznolike dediščine. S fotografskim medijem vešče beleži mikro in makro svet tega našega lepega predalpskega koščka Evrope, vendar njegove fotografije niso nikoli nekritično predstavljanje domačijskega mi-Ijeja in vzdušja, temveč išče in najde v vsakem posnetku neko notranjo, včasih očem nevidno lepoto. Ob današnji poplavi fotografije vseh vrst in tehničnih možnosti, od povsem utilitarne, dokumentacijske, novinarske.
eksperimentalne, itd., pa do vrhunske estetskem in tehničnem smislu, je sodobna kritika povsem opustila sintagmo »umetniška fotografija«. Fotografija ni a priori, ampak je lahko tudi umetnost! Mislim, da se ne bomo zmotili, če zapišemo, da so Stele-tovi fotografski posnetki »umetniške fotografije« par excellence. Opozoriti velja še na zanimivo dejstvo, da vztraja Štele v glavnem pri črno-beli tehniki kar se zdi danes, v času prevlade barvne fotografije, svojevrsten anahro-nizem. Vendar se da določene efekte, vzdušja in sporočila doseči le v črno-belem in kot pravi avtor v uvodu: »V določenih slikah lahko barve popolnoma izničijo sporočilno vrednost.«
Literarni del knjige so izbori iz del klasikov slovenske besede. Zastopani so: Vodnik, Prešeren, Jenko, Aškerc, Gregorčič, Erjavec, Tavčar, Murn, Kette, Go-lar, Cankar, Župančič, Gradnik, Kosovel, Bevk, Balantič, Kajuh, Kocbek in slovenska ljudska literatura. Štele je izbral bisere iz slovenske literature, ki so mu najbolj pri srcu, »tisto najbolj sveto, kar bi želel vedno imeti pri sebi; slovensko sveto pismo«, kot sam pravi.
In zakaj naslov knjige Večne lipe? Tudi na to odgovarja avtor sam v zaključku uvoda h knjigi: »Ta knjiga nima veliko skupnega s pravimi lipami - drevesi. Vendar naj bi bile besede na njenih straneh kot VEČNE LIPE, ki že stoletja kljubujejo viharjem nad slovensko domačijo in naj bi jih nobena sila nikakor ne mogla ukloniti in iztrgati. Te slovenske lipe   .«.    DUŠAN LIPOVEC
Najamem
enosobno stanovanje
ali dve manjši sobi za poslovni prostor v centru Kamnika, obvezno s telefonom. Tel. 811-521 od 17. do 20. ure.
Predsednik ZKO občine Kamnik Anton Lipovšek podeljuje priznanje Tunjiškemu oktetu. Priznanje prevzema zborovodkinja ANICA ŠTELE, (foto Drago Štefula)
ZASEBNA AVTOŠOLA
»MIKANEC«, d.o.o.
Domžale, Prešernova 38, tel. 721-947
organizira tečaj CPP. Tečaj se prične 4. februarja 1991. Predavanja bodo potekala v centru srednje kovinarske šole v Domžalah. Cena tečaja je 350,00 din. Možna je izposoja učbenikov.
Organiziramo tudi tečaj prve pomoči, ki bo potekal v istih prostorih kot CPP.
Ure praktične vožnje potekajo na vozilih R5 campus in R5 TD.
Cena za 1 uro je 200,00 din.
Za vse informacije se oglasite v pisarni na Ljubljanski 102 v Domžalah (bivša zgradba milice), tel. 721-947. Pisarna je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. in od 15. do 18. ure.
OBČANI - pridite, kajti pri nas boste prišli hitro in kvalitetno do šoferskega izpita!
Agrarne skupnosti - nekdaj in danes na Kamniškem
Ob moratoriju sečnje v družbenih gozdovih in denacionalizaciji so večkrat omenjene nekdanje agrarne skupnosti. Izraza agrarna skupnost, razen v kolikor se omenja v zvezi z zakonom o agrarnih skupnostih (20. decembra 1947) in zakonom o upravljanju in o gospodarjenju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti (15. marca 1956), današnja zakonodaja ne pozna. Namesto njih je namreč danes tudi že bivši zakon o združevanju kmetov urejal skupnosti na podlagi pogodbe - strojne, melioracijske, pašne in druge kmetijske skupnosti. Vse te takoimenovane
gre za urejanje celotne planine, za čiščenje in za krčenje, ki ne more biti stvar samo ene družine, enega kmetijskega obrata. Prav tako so na skupno, na družno kolektivno kmetsko delo navezane naloge, ko je treba ograditi planino, jo je bilo nemara potrebno tudi zavarovati in trajno varovati zoper zveri, zlasti medvede in še bolj volkove itd. Veliko brigo je bilo treba posvečati dohodom do planin, živinskim in pastirskim stezam, oskrbo z vodo, napajališčem itd. Skratka: planinsko gospodarstvo je takšne prirode, da že samo sili v skupne napore, v organizirano kolektiv-
Hlev in pastirski stan na pašniku Zavrata pod Krvavcem
pogodbene skupnosti naj bi bile del kmetijske zadruge, v.kolikor so uporabljale družbena sredstva (denar, zemljišča), če pa so bile v privatni lasti in niso uporabljale družbenih sredstev, naj bi bile registrirane pri občinskem upravnem organu, pristojnem za kmetijstvo. Seveda pa oblika teh skupnosti ni bila nikoli tako čr-nobela in zato, vsaj v naši občini, skupnosti na podlagi pogodbe niso bile registrirane pravzaprav nikjer.
Oblikovanje in ureditev zadrug se na splošno bistveno spreminja, z njimi pa se bo moral spremeniti tudi status pogodbenih skupnosti. Poslej lahko namreč zadrugo ustanovijo že najmanj tri poslovno sposobne osebe, sploh pa je lahko poslovanje zadruge mnogo preprostejše kot doslej. Celo skupnosti na podlagi pogodbe se bodo lahko preoblikovale v zadruge, če bodo imele trdnejšo materialno osnovo (gozdove, kmetijska zemljišča, obrale itd.) in če jih bo, kot doslej, še vedno vezal skupni interes.
Danes, ko imamo samo eno kmetijsko zadrugo celo za področje treh občin, si težko predstavljamo, da smo imeli pred drugo svetovno vojno samo v kamniški občini 21 različnih kmetijskih zadružnih organizacij, po vojni do leta 1956 pa tudi še vedno 12 kmetijskih zadrug. Kasneje je šel razvoj v smeri centralizacije združene uprave vse do današnjih dni. V preteklosti so med zadružnimi oblikami doživele poseben zgodovinski razvoj in obliko gospodarjenja prav agrarne skupnosti, ki jih je vsakokratna oblast z oziroma na to, da so bile tudi lastnice velikih zemljiških kompleksov. vedno posebej obravnavala. Agrarne skupnosti, ki jih je bilo zlasti na starem Kranjskem in Goriškem kar precej, namreč niso bile neka revo-lucijska in novejša socialistična iznajdba po ruskem vzoru, pač pa se je takšna oblika izkoriščanja zemlje izoblikovala že skozi tisočletja. Predvsem v goratih predelih se je že od nekdaj uveljavilo kolektivno gospodarstvo. Da je bilo res tako, naj citiram odstavek iz knjige dr. Antona Melika Planine v Julijskih Alpah iz leta 1950. ki opisuje v poglavju Posestne razmere in upravljanje planin nekdaj in sedaj in v njem med drugim omenja tudi kamniško območje:
»Gospodarjenje v planinah v takšnem zemljišču, kakor ga imamo na razpolago v Julijskih Alpah, v zelo kamnatem. pa močno gozdnatem in dokaj visoko ter odročno ležečem gorskem ozemlju, nikakor ni lahka stvar in zahteva velikega napora, pa zadostnih delovnih moči. Tudi
no delo, v takšno, kakor ga je pač mogla opravljati in opraviti srenja. Zato moramo za trdo računati, da je skupno gospodarjenje v planinah v Julijskih Alpah že prastaro in da so že najstarejše, prve planine urejali s skupnim delom ter da se srenjska oblika kolektivnega gospodarjenja v planinah deduje odtlej morebiti brez presledka. Spričo tega bi bilo sila interesantno spoznati do dobra ves razvoj planinskega gospodarstva.« Zaključek tega poglavja pa je takšen: »Iz vsega tega izhaja docela določno, da so trdno sklenjene, povečini dokaj močne vasi, stoječe v dnu dolin tista naselbinska oblika, ki je ustvarjala planine v Julijskih Alpah in jim dajala prevladujoči značaj kolektivnega dela. Kakor so posamič stoječe kmetije izjema, tako je v jedru izjema tudi individualni tip planine.«
Kmetijska oblast in pravo sta po osvoboditvi ugotovila, da starega tradicionalnega prava ni bilo mogoče ohranjati naprej v novo dobo. Novi zakon o agrarnih skupnostih, ki ga je sprejela ljudska skupščina LRS v letu 1947, je z enim zamahom odpravil to baje zastarelo neenakopravnost ter agrarnim skupnostim odvzel zemljo in upravljanje skupnega gospodarstva, pravico do paše pa socializiral brez ozira na dotedanje tisočletne tradicije. Namesto agrarnih skupnosti so to imovino
njih 31(1 na 232. Lahko pa trdim, da sedanje pašništvo ni nikakršno gospodarjenje, pač pa samo neko životarjenje in čakanje na boljše čase. Razvoj planinskega pašništva po vojni ni šel v smeri, ki so jo začrtali takratni načrtovalci kmetijske in še zlasti zemljiške politike. Povsem pa se je izjalovila težnja, da bi se pašništvo socializiralo s tem. da bi na skupnih pašnikih pasli vsi rejci živine določenega okoliša, seveda pod pogojem, da bi se včlanili v kmetijske zadruge.
Kasnejši zakon o kmetijskih zemljiščih in tudi njegove večkratne spremembe so tudi povsem prezrle specifičnost naših visokogorskih planinskih pašnikov, da ima vsaka kmetija že od nekdaj svoj lastni stan in svojega pastirja na planini, kar je nenazadnje tudi naša etnološka značilnost in kulturna vrednota v primerjavi s skupnimi hlevi, ki so se širom po Sloveniji na veliko propagirali in kmetom vsiljevali.
Naše planinske pašnike je dodobra osiromašil tudi odvzem gozdov, ki so bili še pred vojno kot gozdovi ali gozdnati pašniki v lastništvu agrarnih skupnosti in v sestavi skupnih pašnikov. S tem so pašniki izgubili najmanj polovico vseh najboljših zemljišč, s tem pa tudi lesno maso za vzdrževanje raznih objektov na pašniku, dohodek od lesa pa je tudi sicer zagotavljal trdno planinsko gospodarstvo.
V zadnjih desetletjih so bile pašne skupnosti povsem odvisne od dotacij, ki pa so zadnje čase vse redkejše in skromnejše.
Pred drugo svetovno vojno je bilo na področju naše občine registriranih pet agrarnih skupnosti z naslednjo posestjo:
zemljiški odvezi je izvajanje zakonodaje o uvedbi in razdelbi skupnih zemljišč le počasi napredovalo in je do prvih uradnih dokumentov o razdelitvi skupne posesti po posameznih lastninskih pravicah (deležih) prišlo šele leta 190«. Zadeve glede lastninskih pravic in nadzora nad premoženjem bivših agrarnih skupnosti so se pri pašnih agrarnih skupnostih odvijale podobno kot pri Meščanski korporaciji v Kamniku, saj so vse te skupnosti spadale vedno pod nadzor iste agrarne oblasti. Razlika med poslovanjem Meščanske korporacije in drugimi agrarnimi skupnostmi pa je bila zlasti v tem. da je bila Meščanska korporacija povsem samostojna pri upravljanju in gospodarjenju s premoženjem in se je do druge svetovne vojne že razvila v pravo podjetje oziroma zadrugo z vsemi organi upravljanja in nadzora, dočim so bile ostale agrarne skupnosti še vedno na bolj primitivni ravni in povsem odvisne od tedanje agrarne oblasti, zlasti takoimenovanih agrarnih komisarjev, ki so odločali praktično o vsem. med drugim tudi o takšnih preprostih zadevah kot na primer: v katerem predelu planine se smejo pasti konji in kje krave.
Na te agrarne komisarje imajo planšarji še danes lepe spomine in jih večkrat omenjajo, kadar med seboj ne morejo poravnati kakšnih sporov in enake ukrepe pričakujejo tudi od sedanjih kmetijskih upravnih delavcev Seveda je danes vse to precej drugače, tudi pašne skupnosti so se lahko šle neke vrste samoupravljanja, za kar pa se tudi niso preveč navduševale.
Pri sedanjem razvoju dogodkov glede listine so bivše agrarne skupnosti spet često predmet pogovorov in celo razmišljanj, da njihov obstoj in način gospodarjenja le ni bil tako zgrešen, kot se je to dozdevalo takoj po osvobo-
Zaprisega sodnikov porotnikov
Velika planina	557,1319 ha
Mala planina	201,2695 ha
Gojška planina	219,4142 ha
Meščanska korporacija	6.005,4601 ha
Limovska planina	219,1040 ha
Skupaj	7.202,3797 ha
Zemljišča bivših agrarnih skupnosti sedaj izkoriščajo naslednji uporabniki (približna ocena):
Pašne skupnosti, naslednice nekdanjih agrarnih skupnosti 580 ha Drugi kmetje, pašni interesenti, ki niso nasledniki agrarnih skupnosti 100 ha Gozdno gospodarstvo Ljubljana                                  5500 ha Drugi uporabniki (planinski domovi, počitniški objekti, lovske koče, smučarski objekti in naprave) 22 ha Planine (neplodno, vknjiženo kot SLP)                      -  1000 ha
Skupaj
7202 ha
O agrarnih skupnostih veliko-planinskega pbmočja imamo ohranjenih veliko arhivskih dokumentov, dočim bi se o tuhinjskih, razen ustnih izročil, našli podatki v katastru in zemljiški knjigi. Agrarne skupnosti so, kot rečeno, nastajelc že tisočletja, nadzor nad njimi pa je v fevdalni dobi posredno preko zemljiških gospodov, takoimenovanih do-
ditvi, da so le bile morda na pravi poti razvoja, ki se je začel že pred davnimi časi. Postavlja se tudi vprašanje, kakšna oblika gospodarjenja bo predpisana z novo kmetijskozemljiško in gozdarsko zakonodajo na teh posestih. Lahko se namreč zgodi, da bo nova zakonodaja usodo agrarnih skupnosti, s tem pa tudi pašnih skupnosti, dokončno zapečatila, morda pa bodo sedanji pravni nasledniki teh skupnosti le skušali zavrteti kolo sreče v svoj prid in v smeri, ki jo je začrtal zgodovinski razvoj na Kamniškem.
IVANKA NOVAK
Občinska skupščina je na svoji seji 27. novembra lani izvolila 80 sodnikov-porotnikov pri temeljnem sodišču Ljubljana, enota Kamnik. Ti sodniki porotniki bodo pomagali pri sojenju v zadevah, ki jih določa zakon.
V sredo. 26. decembra lani. so sodniki porotniki dali SLOVESNO IZJAVO pred predsednikom občinske skupščine Kamnik Maksom Lavrincem.
Pred slovesno izjavo je Stanislava Avbelj, v. d. vodje Temeljnega sodišča v Ljubljani - Enota
Kamnik porotnike seznanila z vlogo sodnikov porotnikov.
Slovesno izjavo, ki se glasi: »Izjavljam, da bom ravnal po ustavi in zakonih ter da bom vestno in odgovorno opravljal svojo dolžnost«, so vsi prisotni sodniki porotniki tudi podpisali.
V občini Kamnik so bili izvoljeni naslednji sodniki porotniki:
Precej teh sodnikov porotnikov je to dolžnost opravljalo že do sedaj, nekaj pa je novih, ki bodo soodločali pri delu sodišča v Kamniku.     STANE SIMŠIČ
Marija ANDIČ, roj. 1934, Rudniška 1. Kamnik Joži ANŽ1N, roj. 1951. Jelovškova 14. Domžale Jože ARKO. roj. 1958, Pot na Poljane 5, Kamnik Janez BENKOVIČ. roj. 1948, Novi trg 37/A, Kamnik Slavko BERGANT. roj. 1934, Podgorje 101. Kamnik Franc BERLEC, roj. 1943. Klavčičeva 5, Kamnik Milenka BRAJER, roj. 1951. Godič 80/B, Stahovica Ivo BURJA, roj. 1930, Kettejeve 17, Kamnik Ivan CARIC, roj. 1928, Kamniško zasavskega odreda 9/A. Kamnik Stanislav ČASL, roj. 1944, Moste 8, Komenda Neža DROVENIK, roj. 1941, Tunjiška 2, Kamnik Ana FIDLER, roj. 1945, Volčji potok 30, Radomlje Jože FLERIN, roj. 1942, Ncvlje 2. Kamnik Janez GJURIN, roj. 1950, Zikova 3, Kamnik Božidar GOLE, roj. 1952, Zikova 5. Kamnik Davorin GREGORIČ, roj. 1949. Jurčičeva 5, Kamnik Franc GRILJC roj. 1932, Godič 8, Stahovica Oskar GRZINCIČ, roj. 1908, Šutna 2. Kamnik Jože HOČEVAR, roj. 1938, Gradišče 5, Laze v Tuhinju Breda HOMAR, roj. 1937, Podhruška 1(1. Kamnik Ervin HORVAT, roj. 1940. Jakopičeva 7, Kamnik Miha HORVAT, roj. 1938, Kamniško zasavskega odreda 1, Kamnik Marija HRIBAR, roj. 1948. Laze 3, Laze v Tuhinju Marija Marta JAMNIK, roj. 1935, Lobodova 5, Kamnik Ivana JEGLIČ, roj. 1939, Ogrinčcva 10. Kamnik Zdenka KLANČNIK, roj. 1955, Loke 8/A. Laze v Tuhinju Danica KOCJANČIČ, roj. 1935, Groharjeva 8, Kamnik Ida KOČAR, roj. 1956, Radomeljska 2. Kamnik Nada KOLAR, roj. 1955. Mlakarjeva 3/A. Kamnik Alojz KONDA, roj. 1923. Ljubljanska 3/C, Kamnik Tatjana KORITNIK, roj. 1953, Toma Brejca 6/A. Kamnik Majda KOVAČIČ. roj. 1949. Klavčičeva 9. Kamnik Srečo KRZNAR, roj. 1959, Zikova 7, Kamnik Anton LIPOVŠEK, roj. 1940. Sleletova 5, Kamnik Božidar LISIČIĆ, roj. 1940, Župančičeva 3. Kamnik Alojz LOGAR roj. 1925, Ogrinčcva 5, Kamnik Jana M A LETI C, roj. 1957, Podgorje 100/A, Kamnik Janez MARKOVIČ, roj. 1953, Toma Brejca 5/A, Kamnik Franc MARTINC, roj. 1945, Vegova 25, Kamnik Vera MEJAČ, roj. 1949, Ljubljanska 3/A, Kamnik Branko MODRIJAN, roj. 1962, Sidol 1, Laze v Tuhinju Slavica NAVINŠEK, roj. 1933, Kidričeva 56. Kamnik Stane NOVAK, roj. 1925, Neveljska pot 17. Kamnik Ana OCEPEK, roj. 1919, Volčji potok 9, Radomlje Dušan OSREDKAR, roj. 1930. Miklavčičcva X. Kamnik Anton PALČIČ, roj. 1939, Pot na Poljane 9. Kamnik Kristan PESTOTNIK, roj. 1926, J. Zupana 6/A, Kamnik Anda PETERLIN, roj. 1922, Matije Blejeal2, Kamnik Nikolaj PINTERIC. roj. 1956, Tunjiška 2/C. Kamnik Franc PLEVEL, roj. 1934, Križ 28. Komenda Stane POLJANSEK. roj. 1940, Markovo 2/B. Kamnik Janez PREGLED, Tunjiška mlaka 5/B. Kamnik Viktorija PUŠNIK, roj. 1949, Kranjska 3/C. Kamnik Valentin ROMŠAK. roj. 1923, Krivčevo 2. Stahovica Ivan SEKAVČNIK, roj. 1939. Grintovška 10, Kamnik Mija SENOŽETNIK, roj. 1955. Groharjeva 2. Kamnik Ciril SIMIČAK. roj. 1929, Toma Brejca 11. Kamnik Beno SITAR. roj. 1929, Zapricc 6. Kamnik .Ivana SKAMEN, roj. 1952, Zikova 7, Kamnik Franc SPRUK, roj. 1924, Levstikova 2, Kamnik Avgust ŠILER, roj. 1933, Kersnikova 5, Kamnik Silva ŠIRCELJ, roj. 1927. Ljubljanska 3/C. Kamnik Anica ŠKRABA, roj. 1933, Podgorje 120. Kamnik Danica ŠKUFCA, roj. 1933, Kranjska 4/C, Kamnik Alojz ŠTROS, roj. 1934, Jakopičeva 25, Kamnik Justi ŠUŠTAR, roj. 1943, Zg. Tuhinj 16, Laze v Tuhinju Slavko ŠUŠTAR, roj. 1929, Ljubljanska 3/C, Kamnik Ciril TAVČAR, roj. 1951, Groharjeva 8. Kamnik Janez URANKAR, roj. 1928. Oševek 15. Kamnik Milka URŠIČ, roj. 1943, Županje njive 9, Stahovica Ivica VAVPETIČ, roj. 1956, Podgorje 110. Kamnik Konrad VAVPOTIČ, roj. 1932, Kamniška 42. Kamnik Janez VODLAN, roj. 1939, Sp. Palovče 6, Kamnik Milena VRVIŠČAR, roj. 1948. Matije Blejca 20. Kamnik Ivanka WAHL, roj. 1930. Pot Marije Vere 7, Kamnik Dominik ŽAGAR, roj. 1931, Kranjska pot 1. Komenda Olga ŽELEZNIK. roj. 1949, Kranjska 4/C. Kamnik Marija ŽLEBNIK, roj. 1942, Pipanova 10, Ljubljana Tone ŽIBERT, roj. 1947, Volčji potok 12/C. Radomlje Marija ŽNIDAR, roj. 1941, Kranjska 4/C, Kamnik
Pašnik Košutno v zaraščanju
nekaj let upravljali krajevni ljudski odbori, katerih teritorij je bil povsem različen od nekdanjih srenj, podobčin, korporacij itd., zato se tudi pašne skupnosti, sedanje nekakšne nasledice agrarnih skupnosti, brez lastništva nad posestjo, s takšnim stanjem pravzaprav niso hotele nikoli sprijazniti. Zaradi navedenih in seveda tudi drugačnih vzrokov se je po raziskavi Jurija Senegačnika iz leta 1989 Novejši razvoj planinskega gospodarstva v slovenskih Alpah, število planin zmanjšalo od leta 1966 do danes od nekda-
minijev, katerim so bile podložne posamezne kmetije, izvajala nad-vojvodska ali cesarska oblast. Poseben status je imela le Meščanska korporacija oziroma njen predhodnik, staro mestno jedro Kamnika, ki je samo po sebi predstavljalo dominij deželno-knežjega mesta.
Čeprav si je že v fevdalni dobi državna zakonodaja vztrajno prizadevala za razdelitev skupnih zemljišč, zlasti vaških pašnikov, je od razdelitve striktno izvzemala skalnate površine in še posebno vse planinske pašnike. Po
ELEKTRIKA IZ SONCA
OKOLJU PRIJAZNA ENERGIJA
BREZ DIMA IN HRUPA BREZ DALJNOVODOV IN KABLOV!
njena cena je vsak dan nižja, tako da ni več vprašanja napajanja:
- planinskih, lovskih in gozdarskih koč
- bivalnih prikolic in čolnov
- električnih pastirjev
- signalnih in varnostnih naprav
IZDELUJEMO OPREMO, SVETUJEMO, MONTIRAMO.
Brezplačno svetovanje vsak delavnik od 10. do 12. in od 14. do 16. ure, v Kamniku, Medvedova 10 (na dvorišču), izven tega časa pa po telefonu 814-677.
Soldr
d. o.
o.
Dnevno nočne novite
Leto 1990 je za nami in pred nami so lepši časi in to vsestransko lepši časi. Prometna situacija se bo v letu 1991 nedvomno še izboljšala, saj »zalivska kriza« in neprestano rožljanje z orožjem že povzročata dvigovanje cen nafte in kot posledico - vse dražji bencin. In ker se bomo manj vozili in predvsem bolj previdno, bo tudi manj prometnih nesreč.
Markovič je z novim letom dvignil »marko« na devet dinarjev. Narodna banka Srbije pa je ta tečaj, z »ljubezenskim darilcem« matični republiki ogrozila že takoj po praznikih, tako da lahko pričakujemo še nadaljnjo devalvacijo uboge pare - dinarja! Ta ukrep prav gotovo ne bo znižal cen alkohola v trgovinah in oštarijah, tako da lahko pričakujemo tudi manj lumparij. Skratka obeta se nam mirno in pomanjkanja polno leto. Kako pa je bilo lani?
S kamniško statistiko vas bomo seznanili v eni prihodnih številk, na slovenskih cestah pa je bila »gospa s koso« bolj prizanesljiva, kot leto poprej, saj je zahtevala 39 življenj manj. V resnici pa takšna gola statistična števila ne prikažejo realne situacije na cestah. Upal bi si celo trditi. da je akcija »10 odstotkov« žalostno propadla, saj z vsakim dnem srečujemo vse več takoimenovanih . »cestnih razbojnikov«, ki so pripravljeni tvegati življenje, samo da bi dokazali, da hitrejših od njih na naših cestah pač ni!
In kaj poreče na to naša zakonodaja in njena izvršilna oblast?
Ne prav veliko, saj je inflacija spet razvrednotila denarno kaznovanje, razne prijave in kazenske ovadbe pa vsaj v glavah storilcev skoraj prej zarjavijo. preden se »sodniški mlin« odvrti do konca.
Pa kaj hočemo, naš pravni, pa tudi gospodarski sistem je (na žalost, pa tudi srečo nekaterih) še vedno jugoslovanski!
- Sosedje so bili priče spora med bivšima poslovnima sodelavkama. Francko K. in Janjo K., ki ni ravnala svojemu socialnemu statusu primerno. Gospa, ki se je do Franckine hiše pripeljala v mercedesu, je namreč z ročno torbico, v navalu besa, razbila dve barvni stekli na garažnih vratih, za kar so jo kazensko ovadili. To pa ji ni bilo do-
volj, saj sc ji je drugič »strgalo« že čez uro in pol, ko se je šla »ostrostrelko«. Rezultat je bil dober, nadaljnji dve razbiti stekli. Miličnikom je ušla, a že čez dve uri se je še tretjič vrnila. Napadla je še druga garažna vrata in spet razbila dve stekli. Ovadili so jo, ne bi pa škodoval niti kak vzgojno kazenski ukrep, ki ga včasih starši izrečejo svojim malčkom za podobne lumparije. Le da ti navadno ne bežijo z mer-cedesi.
- Klic obupane Maje je miličnike takoj pognal v akcijo. Na njenem stanovanju so resno opozorili bivšega moža, saj jo je pretepel in ji strgal obleko. Opozorilo je zaleglo, vendar v napačni smeri, saj je bilo drugo pretepanje še bolj intenzivno, intervencija miličnikov pa neuspešna, saj jim je vinjeni pretepač pobegnil ...
... in se znova vrnil. Razbil je vhodna vrata, Majdi pa je uspelo pobegniti skozi streho. Vsi udarci, ki so leteli v polno in prazno in neugnani maligančki so tako izčrpali borca, da se niti miličnikom ni prehudo upiral. Treznih so ga na postaji.
- Še isto noč (lahko bi jo skoraj imenovali »noč dolgih nožev«) so morali možje postave še v eno podobno intervencijo. Nad svojo ženo se je od 22. pa do 2. ure zjutraj izživljal Nadžip. Najprej jo je zvezal, ji na glavi razbil tri prazne steklenice, potem pa jo je po golem telesu pretrepel še z žico. Vinjenost za takšna in podobna dejanja ne more biti opravičilo. Tereza pa še vedno poje: »Sve se vrača, sve se plača...«
- Pes je vsega kriv! S tem sta se na koncu strinjala oba, Marjan in Jože. In kako se je začelo? Med modno revijo na Titovem trgu se je milo storilo Marjanovemu psu, ki je pod vplivom vitkih in dolih nog skočil na manjšega psa. Šokirana je bila lastnica, Jože pa ogorčen, saj je lastniku in ljubimcu napovedal smrt z ustre-litvijo. Ta grožnja je bila povod za razpravo na milici, ki se je končala z uradnim zaznamkom. Skratka, volk sit, koza cela. kuža pa nepotešen.
- »Zakon v Kamniku« bi lahko bil naslov naslednjega primera. Miličnike so skrivoma poklicali na sodišče, kjer naj bi ena od prič v pravkar obravnavanem
TRGOVINA »SCORPIO« V MOSTAH PRI KOMENDI
Nudimo vam po izredno ugodnih cenah:
- obutev domačih in tujih proizvajalcev
- usnjeno konfekcijo in galanterijo
- otroške, moške in ženske trenirke
- kavbojke in jakne iz jeansa
- modne dodatke
Odprto od 9.30 do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure.
V JANUARJU 10% POPUST NA ZIMSKA OBLAČILA IN OBUTEV.
Že vnaprej se veselimo vašega obiska!
En sam trud in trpljenje je bilo Tvoje življenje. V grobu zdaj spiš. a med nami si vedno in z nami živiš.
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je zapustila naša draga mama. sestra, stara mama, tašča in teta
ANGELA KOŽELJ
rojena Košir, iz Podgorja 109 pri Kamniku
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izražena ustna in pisna sožalja in vsem, ki so darovali za maše in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi Komunalnemu podjetju Kamnik, dr. Logarju in pevcem Soldarnosti za prelepe zapete žalostinke. Posebna zahvala župniku g. Dragu Markušu za lep tolažilni pogreb.
Žalujoči vsi njeni
Podgorje, december 1990
primeru skrivala strelno orožje. Preiskovalci so zvedeli, da je prijavo prejela sodnica na lističu papirja. Nemudoma so odpeljali osumljenca v drugo sobo, kjer so ga »na roke pregledali« in ugotovili, da je bilo obvestilo lažno. Osumljenec pri sebi ni imel orožja, vsaj strelnega ne in obravnava se ie lahko nadaljevala.
- Zdravko V. je v tem zimskem času sklenil obiskati Stari grad in to kar z avtomobilom. Lepo mu je šlo, dokler ni, približno 500 metrov pred ciljem, zapeljal v nepregledni ovinek, po klancu navzdol. V svojo grozo je namreč pred seboj opazil avtomobil in voznika, ki je nameščal snežne verige. Za umik je bilo prepozno, zaviranje ni prineslo rezultata in Zdravko je zdrsnil pod cesto, v zimsko idilo. Manjkal pa je dedek Mraz, tako da je ostal Zdravko sam med zasneženimi smrekami in z materialno škodo 5.000 din.
- Pa preidimo na predbožične in novoletne dogodke. Lepo okrašene smrečice in jelke po našem mestu, so kar vabile zmikavte, naj si jih »ogledajo«. Boris S. in Robert P. sta zato sta z nje odvila 30 raznobarvnih žarnic. To pa lastniku ni bilo všeč, a ju je vseeno pustil v enem kosu. Se več, do prihoda miličnikov ju je položil »v jasli«.
- Otroke sta decembra presenečala še Miklavž in Božiček. Nives pa je presenetil Andrej V., saj je s parkirišča pri gostilni Pod skalco zapeljal na prednostno cesto, v bok njenega vozila. Odbil se je od njega, Nives pa je vrglo v levo, čez pločnik in na travnati nasip, po katerem je drseia več kot 20 metrov. Vozilo je obstalo na sredini travnika, pretreseno in lažje poškodovano voznico pa so odpeljali v klinični center. Povzročitelj je nesrečo očitno komaj
opazil, saj je po ogledu svojega vozila zapustil kraj dogajanja. Prišel, videl, zmagal, pobegnil, bi lahko rekli. Pa ne za dolgo, saj so ga kmalu izsledili pri dekletu, kjer je celil rane. Miličniki so mu tudi hoteli pomagati - z alkotestom, vendar je preizkus... hik... odklonil.
- Nepoznavanje sumljive kvalitete naših cest je že marsikaterega tujega voznika drago stalo. Tudi Janez Z., stanujoč v Švici, še ni dognal, da se zaupanje pri nas večinoma zelo drago plačuje (ne samo na cestah). Skozi Sotesko je peljal precej hitreje, kot mu je poledenelo vozišče dopuščalo, tako da se je kaj kmalu znašel v najbližji živi meji in naprej v sadovnjaku, kjer je malce neposrečeno »obrezal« dve jablani. Lastnik ni bil navdušen. Janez pa še manj, saj so mu začasno odvzeli potni list in sprožili postopek.
- Silvestrsko vzdušje komu včasih tudi nehote zmeša glavo, da počne tisto, česar v treznem stanju ne bi. Za naslednjo lumpa-rijo pa le najbrž ni kriv alkohol, saj specifičnost dejanja kaže na jezne mladoletne osebe, ki so si privoščile sprehod po OŠ Toma Brejca. Na žalost ni ostalo le pri sprehodu, saj so storilci povzročili tak nered, da se ga ne bi sramoval niti »Franček Piromanček.« Zakurili so lep ogenjček, ki so ga ohranjali z raznimi dokumenti, med katerimi so bile (po neuradnih virih) tudi šolske redovalni-ce. In ker »cevki« radi gorijo, se je vžgala še omara, ki so jo pravočasno pogasili kamniški gasilci. Komisija LINZ iz Ljubljane pa je med preiskavo ugotovila, da podtaknjenemu požaru lahko pripiše še stikanje po predalih, čečkanje po omarah, pisanje raznih grafitov z žaljivo vsebino itd. Več o primeru v naslednji številki Kamniškega občana.
MATIC ROMŠAK
Dom upokojencev Kamnik Neveljska pot 26, Kamnik
na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. 3 medicinske sestre - izvajanje medicinske nege
Pogoji: - srednja šola za zdravstvene delavce
- trimesečno poskusno delo
2. 2 negovalki — negovanje oskrbovancev in pomoč pri medicinski negi
Pogoji: - izobrazba III. stopnje ali z delom pridobljene delovne zmožnosti
- dvomesečno poskusno delo
3. 1 materialni knjigovodja — izvajanje materialnega knjigovodstva
Pogoji: - izobrazba V. stopnje ekonomske smeri
- 1 do 2 leti delovnih izkušenj
- trimesečno poskusno delo
4. 1 ekonom — skladiščnik — nabava in skladiščenje materiala
Pogoji: - izobrazba V. stopnje ekonomske smeri
- 2 leti delovnih izkušenj
- trimesečno poskusno delo
Za opravljanje navedenih del bomo sklenili delovno razmerje pod točko 1., 2. in 3. za določen čas - nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu, pod točko 4. za nedoločen čas.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev vložite v 8 dneh od dneva objave na naslov: Dom upokojencev Kamnik, Neveljska pot 26.
Trud in trpljenje, tvoje je bilo življenje. Zdaj k počitku leglo je telo. a tvoje delo in trpljenje nikoli pozabljeno ne bo,
ZAHVALA
V 93. letu nas je zapustil dragi
oče, stari oče, brat, stric in pradedek
JANEZ MARTINC
Erjavškov oče iz Godiča 28
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga tako množično spremljali na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se dr. Andreji Krt. ki mu je bila ob vsakem času pripravljena nuditi zdravniško pomoč, gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Posebej se zahvaljujemo sosedom Burjevim. Malijevim in Verovškovini ter govornikoma Francu Uršiču in Ivanu Kosirniku za ganljive besede ob odprtem grobu. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje in boste skupaj z nami dragega očeta ohranili v lepem spominu. Še enkrat vsem iskrena hvala.
_Žalujoči: vsi njegovi_
AVTO CLUB
NAJBOLJŠA POT, DA POSTANETE DOBER VOZNIK
Zasebna avtošola »Avto-club« P&K, Kamnik nudi svojim kandidatom več kot ostale avtošole:
1. organizira tečaje in izpita iz CPP; priče-tek bo 21. 01. 1991 ob 18. uri v SENŠRM Kamnik;
2. organizacijo tečaja in izpita iz PP v SENŠRM Kamnik;
3. Ure vožnje z avtomobili:
peugeot 205, R-5 campus, zastava in yugo;
4. brezplačna prva ura izpitne vožnje;
5. brezplačno pripravo kandidatov na občinske teste iz CPP;
6. organizacijo in izvedbo občinskih testov
iz CPP;
7. zdravniške preglede za svoje kandidate v ZD Kamnik;
8. kondicijsko vožnjo za osebe, ki imajo vozniško dovoljenje, a slabo praktično znanje;
9. takojšni začetek vožnje, izbiro inštruktorja, prilagajanje kandidatom glede časa in kraja pričetka vožnje.
Avtošola »Avto-club« P&K ima najboljše inštruktorje, ki zagotavljajo kvalitetno poučevanje vožnje in uspeh.
Inštruktorji, ki poučujejo vožnjo so: Rafko Zagoričnik, Rajko Žebaljec, Franci Grilje, Nikola Bijelić, Ivica Džudović, Igor Verbič, Emil Mučič, Štefan Mustavar in Dušan Jerin.
Uradne ure v Kamniku so v pisarni, Titov trg 2, 1. nastropje (hotel Planinka) vsak dan, razen sobote in nedelje, od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure.
^  je bilo tvoje življenje. V grobu zdaj spiš. a med nami še vedno si
m z nami zivis.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi drage mame, tašče, babice, prababice, tete in svakinje
MARIJE NAJGER
iz Kamnika, Ljubljanska 3/a
ki nas je zapustila v 90. letu, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sostanovalcem z Ljubljanske 3/a in Zupančičeve 6, znancem in prijateljem za podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala dr. Sedlaku za nesebično pomoč, g. Merčunu za poslovilni govor, p.č. g. Dragu Markušu za poslovilni obred, društvu upokojencev za zadnje slovo in pevcem za zapete pesmi.
Vsi njeni
Kamnik, december 1990
ZAHVALA
Zapustila nas je draga mama in stara mama
NOFA SHEIKHA
iz Palestine
Zahvaljujemo se vsem, ki ste se prišli poslovit od naše drage mame, ji prinesli cvetje ali darovali za druge namene, nam izrekli sožalje in jo pospremili na zadnjo pot. Posebej iskrena hvala g. župniku iz Stranj za tople besede slovesa in lepo opravljeno zadnje slovo, cerkvenim pevcem za občuteno zapete pesmi in osebju Zdravstvenega doma Kamnik za pomoč.
Žalujoči: sinova z družinama
Stranje, Tunjice, januar 1991
AZUR KAMNIK - Vrhpolje 170 Tel. 832-875
Trgovina z gradbenim materialom V januarju nadaljujemo z
RAZPRODAJO
gradbenega in instalacijskega materiala ter stavbnega pohištva.
Trgovina AZUR KAMNIK je za kupce pripravila izredno
UGODEN NAKUP na 4 OBROKE
naslednjega materiala:
- izolacijski material: izotekt V3 in V4, bitumen, ibitol, strešna lepenka, stiropor vseh dimenzij
- armaturne mreže: R 524, R 424, R 335, R 196
- modularna opeka, betonski kvadri 30 in 20 cm
- okenske police iz marmorja
- betonska in opečna kritina
- betonska korita, gladka in prana
- keramične talne in stenske ploščice
- peči za centralno kurjavo, cisterne za olje
- kamini
NOVO! STALNO NA ZALOGI VELIKA IZBIRA STENSKIH
IN TALNIH KERAMIČNIH PLOŠČIC. Se priporočamo!
^ <P<P
Odličja za nase male plavalce  Kamniški planinu snujejo
Bil sem že v Afriki
Po dveh letih discipliniranega in rednega dela, pod dobrim strokovnim vodstvom, so se otro-ci-plavalci. letnik 1979/80. izkazali na prvem tekmovanju v tujini. Med 25 klubi iz ZRN, Švice in Jugoslavije so na mednarodnem plavalnem mitingu 17. in 18. novembra 1990 v Tutthingenu dosegli 10 odličij in 40 diplom, kar pomeni: vsak nastop - uvrstitev med prvo deseterico. Čestitamo!
Vojko Jončeski je dosegel 1. mesto na 100 m hrbtno. 2. mesto na 100 m prsno, 2. mesto na 200 m prsno in 2. mesto na 200 m mešano.
Žiga Ogrin je dosegel 2. mesto na 100 m delfin, 3. mesto na 200 m kravi, 3. mesto na 100 m kravi in 3. mesto na 200 m prsno.
Sandi Sadnikar je dosegel 1. mesto na 100 m delfin.
Marko Justinek 3. mesto na 100 m delfin.
Med prvo deseterico so se uvrščali še Rok Vengust, Jure Volgemut, pa tudi dekleti Maja Ravter in Urša Zule.
Plavalci so se na tekmovanje zelo dobro pripravljali, čeprav na tekmi, kljub dobri uvrstitvi, niso
uspeli doseči svojih najboljših rezultatov. Bili so precej utrujeni od 800 km dolge poti, ki so jo imeli za seboj.
Pa vendar, prvi stiki s tujimi klubi so stekli, dobil smo povabilo, naj se drugo leto spet udeležimo. Da smo se lahko udeležili tekmovanja že letos, ima veliko zaslug skupina zelo prizadevnih staršev, pa tudi ambiciozen trener s plavalci. Komunalno podjetje Kamnik, predvsem njegov direktor Andrej Skodlar, je delo staršev na bazenu po povodnji nagradil in s tem finančno podprl odpravo naših plavalcev, saj bi sicer 4-dnevno bivanje v tujini zelo bremenilo žepe staršev. Posebna zahvala tudi naši rojakinji Kseniji Sadnikar, ki živi v ZRN in je bistveno pocenila odpravo, saj jih je kar dva večera in noči oskrbovala kot goste. Svoj prispevek je dodal še Zdravko Ber-gant, ki je navdušen nad rezultati; brezplačno je vozil vso to dolgo pot s kombijem. Vsem hvala!
Prva odličja so torej tukaj, mladi plavalci pa obljubljajo, da jih bo v prihodnje več.
ZA PKK A. J.
nove akcije
Pred zaključkom starega leta se je sestal tudi izvršni odbor PD Kamnik v širši sestavi. Predsednik Planinskega društva Kamnik, Slavko Rajh, je seznanil prisotne z realizacijo delovnega programa, posredoval predlog o višini članarine za leto 1991 in povabil vse Člane, da z enako vnemo in odgovornostjo poprimejo za delo v novem letu. Nalog je veliko, zahtevajo polno angažiranje vseh planincev, da bi tudi 1991. leto bilo enako uspešno, kot so bila pretekla leta.
V družabnem pogovoru pa so člani obdelali še vrsto zadev in se v sproščenem vzdušju dogovorili o najvažnejših akcijah. Planinci so prepričani, da bodo naloge reševali v vsesplošno dobro planinske organizacije in se bodo poleg tega v polni meri osredotočili na vključevanje novih članov med aktivne planinske delavce.
STANE SIMŠIČ
Dežurstva trgovin
SOBOTA, od 7. do 19. ure
19. januarja METKA, MOSTE, STRANJE 20. 26. januarja MARKET, KOMENDA 27. 2. februarja ZAPRICE, DUPLICA 3. 9. februarja BAKOVNIK, ŠMARCA 10. 16. februarja EMONA, MOSTE, STRANJE 17.
24. 3. 10. 17. 24. 31.
23. februarja MERCATOR, KOMENDA 2. marca METKA, DUPLICA marca MARKET, ŠMARCA marca ZAPRICE, MOSTE, STRANJE marca BAKOVNIK, KOMENDA marca EMONA, DUPLICA
9 16 23 30
NEDELJA, ob 8. do 11. ure
januarja METKA januarja MARKET februarja ZAPRICE februarja BAKOVNIK februarja EMONA februarja MERCATOR marca METKA marca MARKET marca ZAPRICE marca BAKOVNIK marca EMONA
Proste dni 29. novembra je naša družina letos preživela v Afriki. Nestrpno sem pričakoval prvi polet z letalom in prvo srečanje z daljno, skrivnostno deželo Afriko.
V letalo smo vstopali od zadaj, česar še nisem nikoli prej videl na televiziji in tudi drugje ne. Ko je letalo krenilo, dobivalo zalet in se odlepilo od tal, sem bil zelo vznemirjen, saj me je skoraj pribito na sedež, sprednji del letala pa sem gledal od zadaj navzgor. Moja vznemirjenost je trajala ves čas, dokler se nismo izravnali na 10.000 m visoko, pilot pa nam je povedal, da letimo 900 km/h, zunanja tempertura pa je -50° C. Prijazne stevardese so nam postregle z letalsko pakirno hrano in ves čas skrbele da smo bili potniki zadovoljni. Leteli smo ponoči, zato se je še prav posebej lepo videlo osvetljeno mesto Rim. S prijateljem Tomažem sva prosila stvardeso, da nama je dovolila vstopiti k pilotoma v kabino. Priznam, da sem si pilotovo kabino predstavljal drugače. Po dveh urah leta smo pristali na otoku Djerbi v Afriki.
Delavci na letališču in tudi ljudje, ki smo jih srečevali kasneje, niso bili črni, temveč le temno
Iz Doma upokojencev
Ha poplavljenem območju v ljubnem
novice s kegljaških stez
Na pobudo iz naših vrst smo tudi mi pripravili akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov za po-plavljencc. To so bila nova in rabljena oblačila, denar, igrače in slaščice. Posteljne garniture in hrano je daroval dom. Predstavniki delavcev in stanovalcev smo 6. decembra - na Miklavžev dan - obiskali Ljubno in štiri družine z otroki. Videli smo posledice katastrofe na kraju samem. Podrta drevesa, porušene hiše, poškodovani mostovi, povsod sledovi neurja oziroma poplave. Bilo je hudo. S krajevnega urada so nas spremili do družin Zagožen. Fale, Kladnik in Prušnik. ki so
nas gostoljubno sprejele, vesele našega obiska in prinesenih darov. Otroci so strmeli v igračke. Mamica male Blanke je rekla, da pravljice še obstojajo. Pripovedovali so nam o preživetih hudih dneh in nastali škodi. O vodi, ki je preplavljala, vdrla v hišo in naraščala, nanesla blato, prekrila pohištvo, vse predmete uničevala. Lotili so se obnove, a veliko bo še treba napraviti. Poguma niso izgubili, veseli so pomoči in spodbude, ki so jo prejemali od drugod. Z optimizmom gledajo naprej, v vseh štirih družinah. Posebno pa še pri Prušnikovih, ki so kmečka in harmonična druži-
ZABOJNIK ZA SMETI
vroče cinkan, 240 I
Proizvaja:
Ključavničarstvo LJUBIC
Dobrunjska cesta 32/b 61261 Dobrunje Tel. (061) 484-920 (tudi v soboto in nedeljo)
na s tremi otroki. Mladi so, ne bojijo se prihodnosti, čeprav jim je voda izpodkopala hišo. da ne morejo v njej prenočevati. Odneslo jim je tudi njihovo mlekarno, ki jim je dajala vsakdanji kruh. Stara mama jim stoji ob strani, mož je obležal za gripo, kar pa družini ni vzelo poguma. Le v sanjah še podoživljajo hude dneve katastrofe.
Dobili smo veliko v srce sega-jočih vtisov o vsem, kar se je dogajalo v nesreči in po njej. o vzdušju v družinah, ki so to doživele in o medsebojnih odnosih med prebivalci, ki so pripravljeni pomagati drug drugemu.
Na krajevnem uradu Ljubno so se zahvalili vsem..ki so pri nas sodelovali v tej akciji in nam zaželeli srečne novoletne praznike. Zaželimo tudi mi njim vse dobro v novem letu.
MARIJA LAVRIČ
Mali oglasi
V Kamniku ali okolici iščem eno ali dvosobno stanovanje - lahko tudi v stanovanjski hiši. Ponudbe na tel. 813-365, int. 28, Janez.
Instruiram matematiko, fiziko in elektrotehniko. Tel. 738-662.
Pionirji: II. kategorija:
1. Luka PODJED FA 492 p. k.
2. Grega PAJEK FA 448
3. Emir ADROVIČ FA 419
III. kategorija:
1. Aleš PROSEN TB 342
2. Tadej INGLIČ FA 301
3. Marko KOTNIK FA 299
IV. kategorija:
1. Damjan PIPAN 389
2. Franci KNAVS 374 •3. Albin GRUBAR 347
Vsem nastopajočim iskrene čestitke.
In kako naprej? Vse, ki bi radi trenirali, vabimo, da se nam pridružite. V klubu bomo poskušali zagotoviti dovolj terminov za vse navdušence, najboljšim pa še kaj več. Novosti nam obljublja tudi republiška zveza, toda o tem drugič.
Vsem občanom, športnikom, še posebej pa ljubiteljem kegljanja SREČNO '91 Me„
Pionirke: II. kategorija:
1. Vesna ZORE FA 388 p. k.
2. Saša MARKOVIČ FA 357
3. Mirni MICKOV FA 327
III. kategorije:
1. Irena BRUNŠEK FA 288
Klavdija KLEMENC FA 288 3. Darinka CEVKA FA 257
IV. kategorija:
1. Simona HREN 298
2. Karmen MARKOVIČ 241
rjave polti. Pojasnili so mi, da so to Arabci. Po opravljenih carinskih obveznostih, kjer smo morali izpolnjevati razne lističe, smo se odpeljali v hotel prenočit. Bila je tako topla in mirna noč, kot je pri nas na morju v septembru. Doma pa je še dan poprej snežilo.
Naslednje jutro smo že ob 7. uri odpotovali v land-roverji v neznane kraje po južni Tuniziji, najprej z otoka s trajektom na celino, potem pa skozi pusto, nepregledno pokrajino, skozi mesta v mesto. Pesek, nizko grmičevje tu in tam. pa v dželabe oblečeni in s turbani-oviti pastirji ovac in koz, so nas spremljali vso pot skozi pustinjo.
Prava posebnost se mi je zdelo izsušeno Slano jezero, po katerem je speljana cesta, pa jahanje na kameli v čisto »ta pravo« Saharo. Saharski pesek mi je bil tako zelo všeč. da sem ga ponesel s seboj in ga bom razdelil prijateljem. V Matmati smo prespali v podzemnih prostorih tako kot Berberi, ljudje, ki živijo tam.
Še veliko drugega sem doživel, a to mi je ostalo najbolj v spominu. Bilo je lepo. Želim si. da bi še šli na podobno pot, a v druge kraje.
MARKO JUSTINEK 5. a. OŠ FA
Ob zaključku koledarskega leta, ko vsi delamo nekakšno inventuro opravljenega dela, si oglejmo še delo pionirskih kategorij v keglja-škem klubu Kamnik.
V začetku leta 1990 smo se obrnili na vodstvo osnovnih šol in jim ponudili sodelovanje, da zanimivo športno panogo približamo mladim. Žal sta se odzvali samo dve šoli (FA in 27. julij), toda tudi s tem smo bili zadovoljni. Z resnim in strokovnim delom smo uspeli pridobiti okrog 30 pionirjev, ki so s svojimi rezultati privabili tudi svoje prijatelje. Na zadnjem občinskem prvenstvu je tekmovalo že zelo veliko učencev osnovne šole TB.
V letošnjem letu nameravamo organizirati seminar za učitelje športne vzgoje in seveda tudi druge zainteresirane, ter jih seznaniti s teoretičnimi in praktičnimi osnovami kegljanja, tako da bodo pridobljeno znanje lahko posredovali svojim učencem.
Zal tokrat ne morem posredovati vseh rezultatov zadnjega turnirja za republiško prvenstvo. Z zadovoljstvom pa ugotavljamo, da so rezultati vedno boljši, s tem pa tudi uvrstitve. (Aleš Prosen je osvojil 1. mesto s 383, Luka Podjed pa 3. mesto s 504 podrtimi keglji)
Poglejmo si še rezultate drugega občinskega prvenstva:
GLOBINSKO ČISTIM JOGI JE, OBLAZINJENO POHIŠTVO, TALNE OBLOGE, TEPIHE.
POKLIČITE NA TEL. 816-245 OD 16. URE DALJE.
Aj Kamniški občan
KAMNIŠKI OBČAN - ustanovitelj in izdajatelj Skupščina občine Kamnik, - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Janez Balantič, Tone Ftičar, Damjan Gladek, Romana Grčar, Dušica Jese-nik-Bremšak, Ivo Pire, Bojan Traven, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Janez Her-le. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 1, telefon 831-511, 831-504 in 831-266 interna 29 - žiro račun: Sredstva za dejavnost Kamniškega občana 80 Kamnik 50140-637-763592 - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.