Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 10 din Tedenski dogodki Pričetek Titove štafete veslačev n-ii/tn Ti m m Trr.kiii/’ Fl Z KU LTURNI T E DN I K Leto Vlil. — Štev. 30. V Ljubljani, dne 11. maja 1952. V I. kolu teniškega tekmovanja za Davisov pokal je Jugoslavija premagala Finsko 3:2 V SOBOTO SE PRIČNE V BEOGRADU SREČANJE Z ANGLIJO Helsinki, 11. maja. V četrtek po. odpotovala iz Pariza v Beograd, kamor bo | niških igriščih v Hannovru poldne se je na centralnem teniškem stadionu pred 4000 gledalci začelo eno ic jrauza. v ucugiau, fuuiiuj. w i *&'■**»»-“* » * ■ — so se namreč prispela v sredo. Našo reprezentanco bodo člani nemške Davis cup reprezentance sre-tudi za to srečanje sestavljali Palada, Pe- j Čali z Avstralijo, nemške teniške igralke pa Stadionu prea 4VVU gieuaui zaieiuenu luui za. tu oiccaujc ac^tavijaii. x ^ v.- i ^ -------- ----------p i izmed obeh preostalih srečanj L kola trovič in Plečevič, verjetno pa tudi Lazslo. so imele dvoboj z ^ameriškima igralkama ^ • Od naših igralcev pričakujemo, da se bodo Hartovo in Fry. Srečanje za Davisov pokal .. * -v vi m. .* ' _ _ 1 ! 1 I 1 "V T — TU 11 11 + r\ L/-\ evropske cone v tekmovanju za Da-vhov pokal med Jugoslavijo in Finsko. Za tekmovanje je vladalo zelo veliko zanimanje, ker so Finci z optimizmom pričakovali izid dvoboja. V prvi igri posa-‘neznikov, ki je bila zelo napeta, sta se srečala Jugoslovan Petrovič in Salo. Petrovič je zelo dobro začel, tako da je dobil oba prva niza z rezultatom 8:6 in 6:1. Toda v nadaljevanju igre je bil Salo pre-cej sigurnejši in gibkejši od Petroviča ter k po veliki borbi dobil tretji niz s 7:5. Ko se je po odmoru pričakovalo, da bo Petrovič ponovil svojo igro, se je Salo nspešno zoperstavil in prihajal na mrežo, kjer je zbiral važne točke ter dobil oba Preostala niza s 6'A in 7:5. Tako je Salo P» dvoboju, ki je trajal polne tri ure, osvo-jii prvo točko za Finsko. Nato sta prišla na igtišče Finec Forsman in Jugoslovan Palada, ki je z zmerno, sigurno in izkušeno ‘Sto lahko premagal svojega borbenega na-Sprotnika 6:2, 6:1, 6:0 in tako rzenacd stanj« po prvem dnevu na 1:1. V igri parov sta v petek Palada in Petrovič premagala Finsko dvojico Salo— Porsman t štirih nizih 5:7, 6:3, 6:2, 6:3 *n povedla Jugoslavijo v vodstvo z 2:1. Včerajšnji dan je bil odločilen za obe eLpi, toda že po prvi igri je bila zagotov-ijena zmaga Jugoslavije, ker je Petrovič Premagal Forsmana 2:6, 6:4, 8:6, 6:3, do-čim • - • ■ ■ • •— —n'''” .7»ii- na novih igriščih Partizana pri velikem stadionu borili z vsemi svojimi močmi za čim boljši uspeh v tem srečanju. * Na mednarodnem teniškem prvenstvu Pariza od 22. t. m. do 2. junija bosta sodelovala tudi naša igralca Palada in Petrovič. Na to tekmovanje sta povabljena tudi dva naša mladinca, ki nista starejša kakor 18 let. V Atene so danes odpotovali naši teniški igralci Milojkovič, Šarič, Legenstein in Pavlovič, ki bodo sodelovali na mednarodnem prvenstvu kluba »Penelinios« od 11. do 20. t. m. Prvo srečanje II. kola evropske cone za Davisov pokal med Nemčijo in Brazilijo, k: je moralo biti v Hannovru istočasno, z zadnjima dvema srečanjima I. kola, je bilo preloženo na konec prihodnjega tedna, ker je te dni nemška teniška zveza slavila 50-letnico svoje ustanovitve, za kar je organizirala dve reprezentančni srečanji. Na te- Med 25 ljubljanskimi srečaliimi šolami je v krosu zmagala XII. gimnazija med Nemčijo in Brazilijo bo zato koncem tedna na igrišču Rochus v Diisseldorfu. FRANCIJA : NORVEŠKA 5:0 V Oslu je bilo drugo izmed obeh zadnjih srečanj I. kola evropske cone tekmovanja za Davisov pokal med Francijo in Norveško. Že po prvem dnevu je Francija vodila 2:0, ker je Remy premagal Liea 6:4, 6:3, 6:3, Deslremeau pa Hessena 6:1, 6:4, 6:3. Francoski par Abdesselam—Remy je nato v petek premagal norveški par Hessen— Lie 6:1, 6:3, 6:2. Sinoči so v Vevčah plavalci že otvorili letošnjo sezono, visoko v hribih pa Je še prava zima, ki lahko ob lepem vremenu nudi največje užitve in razvedrilo, lahko pa postane tudi strašna poguba, kakor se je pripetilo preteklo nedeljo v stenah martuljskega špika. , Atletske steze so oživele _ __ A \/ T v • ■ Ivi (««-■«■ (ti n I c/\fl flllf Na mitingu v Celju je dosegel Lorger na 200 m 22.9 Celje, 11. maja. Danes dopoldne je atletsko društvo Kladivar organiziralo v okviru proslav za 500-letnico mesta Celja svojo prvo letošnjo atletsko prireditev. Nastopilo je nad 150 atletov iz raznih društev Slovenije. S svojim številnim članstvom nas je presenetil organizator, saj je nastopilo okrog 100 atletov Kladivarja. Na mitingu se je odlikoval Lorger, ki je dosegel v teku na 200 m odličen cas 22,9! ža vanje so ‘telovadni učitelji opravili v dobri uri. Vse ekipe so se borile za pokal AZ,S, ki bi Ba lahko osvojil v trajno last lanski zmagovalec klasične gimnazije. Toda vsem je prekrižala načrte XII. gimnazija, k. je . . . . ____1. ~AA~\UiU Krvi i itr^nflC.ene '■mi je Palada zadnjo igro proti Šalu izgu-bil. Tako je Jugoslavija premagala Finsko 5:2 in se plasirala v II. kolo evropske cone tekmovanja za Davisov pokal, v katerem igrala 17., 18. in 19. t m. proti An- ^ ....... Shji v Beogradu. y . imela v vseh oddelkih bolj izenačene tekače. . kgiedi nase reprezentance v srečanju z pionirji so se borili za pokal MTO ~ Anglijo so zelo majhni, ker so -^1 ^ »gralci letos v odlični formi. To nam “»J* SSJrto kS ‘mUdihKe 500, st. mladinke “olj dokazuje prijateljsko srečanje .med 600 ml mladin‘ci 1000, starejši mladinci pa Anglijo in Francijo v Parizu, kjer so Angleži po prvem dnevu vodili 4:2. V tem Srečanju so člani angleške Davis cup re-prezentance dosegli lepe zmage. Tako je ^ottram premagal Francoza Bernarda 6.2, 6:4, Paish pa drugega Francoza Dubuca 6:4, 10:12, dočim sta Mottram in Paish v parih premagala Francoza Bernarda in Američana Pattyja 4:6, 6:3, 6:4! Angleška Davis cup reprezentanca za srečanje z Jugoslavijo, ki jo sestavljajo, ka-kor smo že poročali, Mottram, Paish in ^acket; bo po poročilih iz Londona jutri i zija 566, 4. TŠš 464 itd. Ljubljana, 11. maja. Danes dopoldne je izvedel aktiv profesorjev telesne vzgoje prvenstvo ljubljanskih srednješolcev X gel V teKU na ZUU m uunccu ca, — krosu. Med 446 tekmovalci so bili le izbrani presenečenje je poskrbel tudi Urbajs v sko- posamezniki, ki so se plasirali na izbirnih ,..........1 or»/•r« I T-JAnr Mafita ie že na zavednih tekmah, zato je bila prireditev na dostojni kvalitetni stopnji. Celotno tekmo. 1200 m dolgo progo. Člani so tekmovali na ‘5 R e z u U a ti fiC Gp i o n i r k e: ^ m" Boc .(Rili. |.). 2. Gregorčič (XI. g.)f 3. Fotrm .Ojb g-)-pionirji: I. Zupančič HVIII.). 2. Tabornik (XIUI ) 3.—4 Jemec (XIII.) in Verbič (IV.), ml. mladinke: 1. Stanejčič (Vil ), 2. Potokar (V.), 3. Prosen (klas.); st. mladinke. 1. Kačar (V.), 2. Župič (V.), 3. Cerar (V.); ml. mladinci: 1. Keržan (VIII.), 2. Breznik (XII.), 3. Rotar (XII.); st. mladinci: 1. Kunc Peter (klas.), 2. Kune Pavel (III.), 3. Kap-Ijan (IKS); člani: 1. DolinšekAGT), 2 Ton. Čič (II.), 3. Babnik (III.): clan,“; ‘ 1 os mine (VII.). Ekipni plasma: 1. XII. gimna* zija 723 točk, 2. klasična 714, 3. V. gimna ku v višino 180 cm! Hanc Matija je že na začetku sezone dokazal, da moramo v letošnji sezoni resno misliti na njegove nastope. Prireditev je bila v dopoldanskih Moški: 100 m: Lorger (K) 11,3, mla. drnci: Hvala (K) 12,0; 200 m: Lorger (K) 22,9, mladinci: Čelik (K) 24,6, 800 m: Hanc (K) 1:58,8, mladinci: Gajšek (K) 2:06,7, 3000 m: Petek (O) 9:07,0, 5000 m: Kovačič (O) 16:57,0, troskok: Zagorc (K) 13,47 m, kopje: Kopitar (K) 53,95 m, kladivo: Markež (Ž) 42,22, da. Ijina: Petaver (K) 6,37, disk: Peterka (K) 43,11, višina: Urbajs (K) 180 (Žgalin, Štrukelj, Kolbe vsi 175), mladinci: Kovač (K) 165, palica: Čerpez (Ž) 3,50 m, kro. gl a: Golc (K) 13,03. Ženske - <60 m: Bajželj (Ž) 8,8, mladinke: Jager (K) 9,2, 100 m: Florijan r V DANAŠNJI ŠTEVILKI BERITE NA 5. STR. POSEBNO REPORTAŽO IGORJA ŠENTJURCA: TEKMA S SMRTJO %SD Cdiz eepufrUšla pwatc v tbUbmdu, ZSD CELJE : ENOTNOST 13:8 (6:5) ŽSD Celje: Šmid, Herman, Šalekar, Jezernik, Polutnik, Uršič, Bukovac, Ramsku-bfer, Poznik, Cizelj, Fijavž. Enotnost: Kovač, Tratar, Kren, Djurdje-Vič, Čare, Perišič, Paučič, Žabkar, Vatovec, Papež, Petrovič. Strelci: Celje: Uršič 4, Poznik 3, Bukovac 2, Jezernik 2, Cizelj 1, Fijavž^ 1; Enotnost: Papež 3, Žabkar 2, Petrovič 2, Vatovec 1. Celje, ll. maja. Preko 500 gledalcev je odo danes priča tipično prvenstveni in razburljivi tekmi za naslov prvaka Slovenije. V prvem polčasu so se najprej v igri Znašli gostje. Čeprav so dom; dosegli Rodilni gol. Enotnost je, lahko trdimo, ime-prvih 15 minut igro v svojih rokah. Celjani pa niso popustili. Pričeli so z najlep-protinapadi in v pet minutah igre naj-Prej rezultat izenačili, nato pa se dosegli vodilni gol. V drugem polčasu se je Enotnost zopet žilavo borila, toda le vprvih 15 minutah. Domačini kljub vsem naporom niso utegnili zvišati rezultata na večjo razliko, saj je 15 minut pred zaključkom tekme bilo stanje 8:7 za Celjane. Potem so Ljubljančani močno odpovedali, igrali brez Volje, izgleda pa, da jih je močno utrudil tudi oster tempo igre in vročina. Domačini so izkoristili popustiljivost gostov in nizali ?°1 za golom. Gledalci so močno vzpodbudi^ domačine, le žal da nekateri prenape-te2i niso pokazali dovolj dostojnosfi v iz-Tazanju ter so sodnika in igralce Enotnosti j°osipal[ z najbolj prostaškimi izrazi. V urah, kar je zakrivil nogometni klub Kla-varja, ki ni bolel prestaviti lokalne nogometne tekme na dopoldanski čas. Vsekakor bi bilo . boljše, če bi. bila atletska prireditev popoldne, tik pred tekmo slovenske lige Nafta : Kladivar. (K) 14,2, višina: Železnik (K) 135 cm, mladinke: Likovič (L) 125 cm, daljina: Knez (K) 5,28; mladinke: Bajželj (Ž) 4,22, krogla:.Flaez (K) 10,78, mladinken: 4,22, krogla: Knez (K) 10.78, mladinke: 34,40, mladinke: Rajtar (K) 27,19. Prvenstvo Slovenije v nogometu V Ljubljani premalo sodnikov j Tudi v Ljubljani je včeraj Odred prire- < dil atletski miting, ki je pokazal, da ima- ■ mo vrsto mladih atletov, sodnikov pa pre- i malo. Podoba je, da atletske prireditve organizirajo vedno isti funkcionarji, medtem ko mlajšega sodniškega kadra nimamo. Ta problem bo treba še v letošnji sezoni do- i končno rešiti. Rezultati: Člani . 100 m: Wagner 11,2, i mladinci D: Pokorn 11,9, C: Cajhen 11,9, 300 m: Kramar 39,9, ml. D: Belšak 38,(1, 1000 m: Tratnik 3:04,0, ml. D: Lenarčič1 2:55,8, C: Rebec 2:56,3, krogla: Goljat 10,82, ml. D: PetruŠič 9 87, C (5 kg): Kunc 12,34, višina: Ravnikar 165 m, ml. D: Pefrušič 170, C: Friedl 160, palica: Pungartnik 3,05 m, daljina: Wagner 6,63 m. Članice - 60 m: Perišič 8,2, 600 m: Blaž 1:47,6, krogla: Kotlušek 12,74, višina: Sima 140 cm, daljina: Perišič 4,73- i Miting Grafičarja Včeraj in danes so v Tivoliju nastopili atleti Grafičarja in Železničarja... Rezultati.: , Moški — 100 m: Soba (Ž) 11,9, 300 m: Ko- , man (Ž) 38,6, 500 m: Hajdnik (G) 1:16',9, ml. D; Rožna (D) 1:12,0. G: Janežič (G) 1:17,(>. 2000 m: Opašknr (G) 6:20,0, daljina: Borštnar (Ž) 6,32, višina: Tomažič (Partizan —. Narodni dom) 1,65, palica: Strmšek (G) 260 e In. , krogla: France (G) 11,08, ml. D: Vovk (G) 12,19, C (5 kg): Penko (G) H.,90(!) — 7*’ 10 cm boljš’ rezultat od jugoslovanskega nila-dinskega rekorda, disk: France (G): 32,88; ml. , D: Vovk (ž) 32,75. C: Penko (G) 40,20, kopje: 1 Kostanjnšek (O) 43,05; ženske — 60 m: Polj-; Sak (G) 9,6, daljina: Novak (G) 3.88. I nost je v splošnem pokazala raztrgano igro. Zadovoljil je le Žabkar in Kovač na golu, ki j: ubranil precej nevarnih strelov. J. K. Nastop državne reprezentance v Celju V torek, 13, t. m. bo naša državna rokometna reprezentanca na povratku iz Leobna odigrala tekmo proti reprezentanci Slovenije. Po nedavnem nastopu državne reprezentance v Ljubljani vlada za to srečanje v Celju veliko zanimanje. IO RZS je za to srečanje določil naslednje igralce^ Kovač, Tratar (oba Enotnost), Rihar (Žel. Lj.); Uršič, Polutnik, Jezernik, Bukovac (vsi ŽSD Celje), Papež (E), Poznik (Celje), Vatovec, Žabkar (oba E.). Kot rezerve so določeni: Šmid, Herman, Levičnik, Novak in Fijavž. Tekma bo ob 18. uri na Glaziji. Slovan : Krim 7:2 (2:1) Ljubljana, 11. maja. V današnji predzadnji tekmi republiške lige je ženska eldpa Slovana visoko porazila ekipo Krima, ki je nastopila samo z 8 igralkami. Gole so dosegle: Slamič 3, Grčar I 2, Grčar II 1 in Zalta 1 za Slovan ter Tomec in Ce-lešnik za Krim. rrvenstvo oioveiuje v nugumcm DvošfievUčni rezultat v Murski Soboti Enotnost Slovan Krim 3 2 0 21: 6 15:12 9:27 Najboljše strelke so bile: Preša (E) 7, Grčar I (S) 7, Bradic (E) 5, Mura : Odred 2:10 (1:5) Murska Sobota, 11. maja. Vreme lepo, gledalcev okrog 800, sodnik Kukanja iz Murske Sobote, stranska sodnika Švajger iz Maribora in Flisar iz Murske Sobote. Strelci: Hočevar 5, Potočnik 3, Toplak in Piskar po 1 iz enajstmetrovke za Odred, Horvat in Fujs za Muro. Odred: Todorovič, Medved, Piskar, Pa. jon, Berginc, Pelicon, Potočnik, Životič, Hočevar, Toplak, Belcer. Mura: Hrastelj, Klepec, Seiko, Norčič Stefan, Babič, Deskovič, Matiček, Zelko, V rt ar ič, Horvat, Fujs. Začetni udarec je imelo domače moštvo, ki je takoj v začetku prišlo v premoč. V gelu, katerega ’e dosegel Horvat s krasnim strelom iz šestnajstmetrovke takoj v 5. min., je Odredove igralce zmedlo in niso mogli takoj povezati svojih vrst. Toda po nesrečnem naključju je obramba Mure zakrivila roko v kazenskem prostoru in je tako sodnik upravičeno dosodil enajstmetrovko, s katero je Piskar izenačil rezultat na 1:1. Po izenačenju se je moštvo Odreda zbralo in bilo ves čas do konca tekme boljše in zasluženo zmagalo. Rezultat tekme je sicer' izražen nekoliko previsoko, kajti v polju je bilo moštvo Mure enakovreden nasprotnik, toda vsi napadi Odreda so se fakorekoč končali z go se je močno občutila odsotnost dveh igralcev, ki nista mogla nastopiti vsled poškodb. Takoj v začetku drugega polčasa je bil izključen iz igre igralec Odreda Belcer in to povsem upravičeno, kajti nepravilno je uda-tii z nogo igralca Mure, ko ta ni imel žo- ge. V ostalem je tekma potekla v redu ki| miru brez kakšnih incidentov. Sodnik Ku-; kanja je sodil odlično, vendar ni imel za- -dostne opore pri stranskih sodnikih. Tako j sta padla dva gola v korist Odreda iz off-; sidea. Hakl Ustiti ctvfrfrlz Bcct-niUd- ttOkd ičo-zoitMiGm —Jtpaii z najDoij prosiasKum iziazi. v c, vjigcil j. <•, j_»i.aulG vlj/ paal L^areaa so se uih.ui.ets.uc Kuncan z. gu- ^oštvu Celjanov so kljub zmagi zadovoljili j Grčar II (S) 4, Buh (K) 4, Kopitar lom. Za tako visoki poraz domačega mole Jezernik, Poznik in deloma Uršič. Enot- (E) 3, Slamič (S) 3 itd. Štva nosi glavno krivdo obramba, v kateri Branik : Korotan 3:1 (1:1) Maribor, 11. maja. Stadion ob Tržaški cesti, vreme lepo, teren dober, gledalcev 1500. Sodnik Starašina (po sporazumu), mejna Pliberšek in Zupan, vsi iz Maribora. Strelci: Plaznik v 11. in 75. min., Pocajt v 57. min za Branik, Majce v 21. min. za Korotan. Branik: Filipančič, Petek, Hercmanski, Janžekovič, Gajšek, želeidnger, Gabrijan, čučko, Pocajt, Rozman, Plaznik; Korotan: Kovačič, Brezar M., Sire, Eler, Razpotnik, Jan, Majce, Andrjašič, Brezar F., Ijačič, štular. . Današnja republiška prvenstvena tekma se je začela s četrturno zamudo, ker delegiranega sodnika Doberleta iz Ljubljane ni bilo in sta se upravi klubov po daljšem razpravljanju končno odločili, da sodi tov. Starašina iz Maribora. V začetku je bilo le tipanje moči, dokler ni hitri Plaznik prisebno izkoristil lepega pred-ložka z desne strani in dosegel prvi gol. Branikov! igralci so precej napadali, toda kmalu so tudi Korotanovci prodrli in je Majce z lepim strelom s 16 m izenačil. V napadu domačinov je »vlekel« Plaznik, toda njegovi lepi predložiti niso našli strelca. Dobro je igral železinger, ki je vzbujal posebno pozornost s svojimi uspelimi zračnimi akrobacijami. Pn gostih sta bila solidna napadalca Andrljašič in Brezar F. Med požrtvovalnimi krilci je bil najboljši neumorni Razpotnik, vratar pa jo rešil mnogo nevarnih situacij s hitrimi in energičnimi posredovanji. V drugi polovici igre je Branik pritisnil goste povsem v obrambo in se je napad za napadom valil na gol Kovačiča, ki je !mel polne roke dela. V 57. min. je ušel Plaznik po krilu In idealno predložil Pocajtu, ki je z ostrim strelom povišal na 2 : 1. Napadalci Branika zamujajo celo vrsto lepih priložnostih, ali pa streljajo mimo in čez gol. Selo 75. min. Je pritekel Plaznik v sredino in z volejem zabil zadnji gol tekme. Tudi Kranjčani so imeli zrelo priložnost po napaki Fil -pančiča, nerodno stuacjo pa je re^il Gajšek. Branikova 'gra je bila danes v splošnem dobra Ce bi napad znal akcije zaključevati j* točnejšimi streli, bi moral' gostje najbrze večkrat po žogo v mrežo. Priložnosti je bilo mnogo, koti 4 : 0 za Bran'k. Občinstvo je tokrat kar zadovoljno zapustilo igrišče, Branik pa je rešil važni dvo točk’ Kladivar Bergant Nafta 0:2 (0:1) Celje, 11. maja. Današnja prvenstvena nogometna tekma se je končala z nepričakovanim porazom Kladivarja na lastnem igrišču. ■ (Nadaljevanje na 4. strani) Od prihodnje nedelje dalje bo izhajal „Polei" vsak® nedeljo na 6 straneh z dosedanjo ceno V celjskem okrožju dobro pripravljeni za Titovo štafeto Za letošnjo Titovo štafeto, ki bo zaradi 60«letnice rojstva maršala Tita In favoljo zapletenih dogodkov ob tržaškem vprašanja še prav posebno pomembna, se v celjskem okrožja prav resno pripravljajo. Takoj, ko je bil formiran okrožni štab v Celja, so tudi pričeli z delom že okrajni štabi ▼ Trbovljah, Šoštanju in Celju. V , TrI?ovli® so že v začetku aprila orga* nizirali tudi krajevne štabe v vseh središčih okraja, tako da imajo sedaj izpeljanih že nad 30 lokalnih prog s skupno dolžino 165.2 km, katerih bo teklo predvidoma 1215 nosilcev Poleg tega so organizirani sprejemi * manifestacijskimi mitingi v Hrastniku, Zb danem mostu in _ Zagorju. V krškem okraju. Mr telesnovzgojnem pogledu ni preveč raz* giban, je bilo prav po zaslugi požrtvovalnega tov* Agreža vse pripravljeno za dostojno iz« vedbo Titove štafete. V izdelavi so že šta* letne palice, prav tako pa okusno pisane po« zdravne. čestitke. Slovesne sprejeme štafeti pripravljajo tudi v Sevnici, Senovem, Rajhen* burgu. Krškem, Leskovcu in Brežicah. 15. maj dan dcušc/cniU zmage — 15. maj je naš obvezni iz« letni dan. Tega dne morajo prirediti vsa naša društva z vsem članstvom, tudi pod* pornim, celodnevni peš izlet v okolico. Kjer jo mogoče, naj se dogovorijo sosednja dru* štva ali za skupni pohod ali vsaj za sni* denje na določenem kraju. Pionirji lahko gredo po krajši poti in se snidejo na glav* nem počivališču z ostalim članstvom. Okrož* na načelništva naj takoj sprožijo take do* govore ali pa naj sama priredijo skupne ali Omrežje vseh prog je večje kot prejšnja leta, saj znaša dolžina prog nad 207 km, na katerih bo tekmovalo več kot 1500 tekačev. V šoštanjskem okraju »e v teh dneh izvr« šujejo zadnje priprave za izvedbo štafete. Poleg glavne proge je organiziranih še 16 stranskih prog, ki potekajo v glavnem s pla* ninskih predelov. Ena najznamenitejših prog bo potekala prav s Savinjskega sedla — stične točke treh zgodovinskih slovenskih mej Kranjske, Koroške in Štajerske *— preko prelepega Okrešlja, mimo izvira Savinje in slapa Rinke ter skozi Logarsko dolino po vsej Gornjesavinjski kotlini in se bo v Gor* njegradu priključila republiški progi. Tudi po vseh grebenih prostranih mozirskih pla* nin bodo tekači prinašali planinske pozdrave maršalu Titu. Dolžina vseh prog v tem okraju znaša 199.3 km. Tudi v Celju vlada veliko zanimanje za Titovo štafeto. Pred poslopjem MLO bo slo* vesen sprejem in manifestacijski miting. Vse organizacije v Celju bodo poklonile maršalu Titu štafetno palico, ki ponazarja 500*letnico mesta Celja. Palico bo izdelala celjska zla* tarna. V okraju Celje*okolica je pripravijo* nih 26 prog, ki bodo povezale industrijske kraje z vasmi. Skupna dolžina prog znaša 305.9 km, tekačev bo nad 2000. Morda se bo marsikdo začudil, ko bo zve* del. da bo v majhnem Celju znašala dolžina lokalnih prog nad 33 km. Pionirji, ki bodo zajeli vse najmarkantnejše točke mesta, bodo pretekli okoli 15 km, ostalih 18 km pa od* pade na štafete srednješolcev, podjetij, to* varn, ustanov Itd. Ob sprejemu štafete bo v Celju vse živo telovadnih in športnih oblek naše mladine, za poživitev pa bodo poskrbeli konjeniki,- motociklisti in kolesarji. Nosilci štafetne palice bodo v Celju vrhunski atleti in telovadci. Posebnost letošnje Titove Štafete bo tudi v tem, da bodo na glavnih progah sodelovali še pripadniki JLA, gasilcev in PAZ. Nedvomno bo letošnja Titova štafeta v celjskem. okrožju, ki v 910.4 km povezuje vse prebivalstvo mest, vasi in industrijskih krajev, veliko prispevala k utrditvi in poži* vitvi dela telesnovzgojne organizacije »Par* tizan«. Kros v Guštaiiju Pred dnevi je TVD »Partizan« iz Guštanja organiziral kros, kjer je nastopilo največ pionirjev. Med člani je zmagal Osenjak Jože, med mladinci Podgoršek Franc, med pionirji Fanedl Drago, med članicami Lasnik Eva, med pionirkami Krivobrad Marija, pri Dr, Viktor Murnik Pomen telovadbe za obrambno in delovno moč naroda Da se mnogo gibajo, Je res. Res pa Je tudi, da Je to gibanje enostransko, >Kmečki človek se giblje in dela, ali to delo ga utruja, često Je tega dela čez mero, ima smer na iste dele telesa in ne očvršča, kakor raztegnjeno in raznovrstno se menjajoče gibanje,« pravi Demčnjr.1 Prav za to očvrščanje je tudi kmetu treba pravih telesnih vaj, to Je »raztegnjenih in raznovrstno se menjajočih gibov«. Res je tudi, da poljedelec dela na zdravem zraku in na svetlem, ali od tega zraka nima dovolj koristi, kakor bomo videli pozneje. Vobče se misli, da so ljudje na deželi bolj zdravi, kakor v velikih mestih. Pred leti pa so na Nemškem Izvršili uradna preiskovanja, ki so ugotovila, da Je na deželi in ▼ malih mestih umrljivost večja, kakor v velemestu. Pripisali so to boljšemu zdravstvenemu skrbstvu v velemestih, kjer je treba pospeša-vanju telesnih vaj v čvrstem zraku priznati posebno važno vlogo. Opazovalci in preiskovalci poljedelskega dela so ugotovili tudi to, da Je nemški kmet pri delu preveč oblečen, to posebno v visokem poletju. Pri nas je v tem pogledu komaj bolje. Premalo telesa Je izpostavljenega zraku in svetlobi. Zanimivi so tudi poskusi, ki so jih naredili s poljedelskimi delavkami v obleki, ki Jih Je utesnje- nodmladku oa Kristan Werner in Pori Hilda. vala. in v enakem času pri istem delu Uspešen prvi start Železničarja v letošnji sezoni Ljubljana 11 maja. Sinoči so imeli številni gledalci fe Vevč priliko prisostvovati plavalni prireditvi, ki tako po kvalJteti kakor po organizaciji m zaostajala za sličnimi tekmovanji, ki smo jih vajeni Sle. rlaf, »r I ntKlianil J J a dati v Ljubljan?. koncentrične pohode več društev. Ce je mo* Plavalci reškega Primorja, ki so si — goče. pojdite skozi kraje ali na kraje, ki 2 majhno tradicijo — izbrali Vevče kot so si — že _____ ______________ ___j_, __ _ . _ vsa* so znani iz narodnoosvobodilnega boja. koletno »uvodno« prireditev v novo sezono. Kratek govor o takratnih tamkajšnjih dogod* so letos tekmovali s plavalci ljubljanskega kih in o pomenu 15 maja naj nas. zlasti Železničarja. Rečani so nastopili s svojo pa mladino, spomni na znameniti čas. prvo ekipo, v kateri so se zlasti odlikovale Na glavnem počivališču ne prebijte brez državna prvakinja Loparičeva, Lavrenčičeva vzgojnega dela. Telovadne igre razveselijo in Basta. Med omenjenimi olimpijskimi kan* slehernega! Kjer se snidejo s sosednjimi dru* didatinjami je dosegla Loparičeva z rezul* štvi, napravite z oddelki preizkušnjo pro* tatom na 100 m prosto 1:12.9 najboljši re* stih vaj za nastop, da vidite, kaj še manjka! zultat večera, medtem ko Lavričeva še pre* Tudi kosanje v tei ali om vaji (skok. tek, cej zaostaja od olimpijske norme na 200 m meti. raznoterosti, plezanje na drevo, re* prsno, dovne vaje in druge nredvojaške vaje) bo koristijo in razvedrilo Kjer^moreleT^DOvaš . Ljubijanski Železničar n tekmi je na tej prvi v««;« LCK1U1 uspešno uveljavil. Čeprav plavalke - • Železničarja spričo visoke kvalitete držav* bite mladino in odrasle Hme|«hkJ Doka!etealLr'majh>noCeiivnomterit "IJ. Prvakinj v ekipi Primorja niso mogle vadbo in iim c koristnosti telovadbe pa o plemenitih namenih »Partizana« tudi kak* šno trezno poveste Pohod na cesti naj bo discipliniran, v redovni tvorbi (četverostopu) S svojo ure* jenostjo naj opozori prebivalstvo ob poti na ... . ... . , . »Partizana« Ne pozabite na naše lepe po» 0 anl m°s^e ek>Pe- .ki nIS,° ‘8ra.li. podrejene L . i . , »v v Ap n sp ipi l »nrsu* na 1 Ul) m biti gostom resna konkurenca, vendar niso dosegle zaželenih rezultatov. Vzrok bo prav gotovo pomanjkanje rednega treninga. Do glavnih tekem v sezoni pa nas ločita še dva meseca in se bo dalo zamujeno še nado* knaditi. Mnogo lepši uspeh pa so dosegli hodne * partizanske in narodne pesmi Hrano vloge. Zelo se je izkazal Goršič na vzemite s seboi in odvračajte članstvo od hrbtuo, ki je -'--ozal 1U0 m zadnjih metrih prav .esno gostilne ki naivečkrat" dMela'uniči 'vzgojni °firož_al rutiniranega Sojiča Lahkoten in učinek izleta Zlasti mladino navajamo, da '«hln‘cnor,dovrsen slog. daje s uliti, da SC bo Skromno živi ob svoji torbi kakor vojak. Izletni Gotsic razvil se v odličnega hrbt.iš*. Pohod izrabite za izpopolnitev v predvoja= P°brf rezultate so dosegli tud, cravrasti ši^m znanju (orientaciiski pohod po zemlje* btrgulec, Kacijan, Kos in Kotter, saj so ze v ' i kompasu, zavarovan — nastopni — po* v I??aJu dos®fih tlst® rezultate, ki so jih bed ali nahod v pat.olah itd Ce ste od. !meh lam na v‘sku Pralne sezone. Prije.no govorni za snidenje z drugimi društvi, bi |e Presenetil tudi Hočevar, ki je v ostri bilo kot nalašč, da se »izvohate, s patrola* konkurenci »metuijekarjev« zasedel s kia= mi. mladina ie sila vneta za take naloge). sičn'm slogom in dobrim rezultatom d.ugo Našteli smo Je nekaj primerov, da nakažemo mesto. Končno stanje točk plavalnega dvo» možnosti za koristno delo zato se ne držite boja je /6:49 v korist gostov. samo tega Waterpolo tekma se je končala z zmago V najkrajšem času moramo vedeti, kako ' Bostov 9.2 (5:2). Ce upoštevamo, da so v so se izleti obnesli, zato nam pošljite do Primorja nastopali prvorazredni igralci, 2°. maia kratko poročilo s pomembnimi po= je končni rezu!tat za domačine zadovoljiv, datki. zlasti o številu izletnikov no spolu in i.jubijančani so v prvem p0i5asu pokazali starost, (oddelki), poti (kam), času odhoda , ^ enakovredno igr0j še]e proti koncu m vrnitve, koliko ur hoda ka, ste počel, na $0 tm zaradi pomanjkanja vzdržlji. pohodu, kaj na nocvahsch s katerim, dru. vosti. Organizacija prireditve je bila dobra 0,m, društvi ste se =e«h. vreme m podobno jn kažej da bo ta prireditev pripomogla k »Partizan« — zveza za telesno razvoju plavanja tudi v tem industrijskem vzgojo v Sloveniji predelu Ljubljane. TEHNIČNI REZULTATI: Moški — 100 m prosto: 1. Mohorič (P) 1:06.7, 2.—3. Kos in Rotter (oba Ž) 1:08.0, 4. Smokvina (P) 1:11.3, 200 m prosto: 1. Kor* dič 2:34.6, 2. Vukelič (oba P) 2:38.1, 3. Str* guleč 2:45.4, 4. Kacjan (oba Ž) 2:47.1, 100 m hrbtno: 1. Sojič (P) 1:21.1, 2. Goršič (ž) 1:21.5, 3. Grohar (Ž) 1:28.5, 4. Koprivnikar (P) 1:29.4, 100 m prsno: 1. Štampalija (P) 1:20.4. 2. Hočevar (Ž) 1:23.6, 3. Battelino (Ž) 1:24.2, 4. Filičič (P) 1:25.9, 3 K 66 m mešano: 1. Primorje 2:20.2, 2. Železničar (Goršič, Battelino, Mušič) 2:29.5, 3 X 33 m prosto: 1. Železničar (Hočevar, Grohar, Kos, Rotter) 1:14.6, 2. Primorje 1:18.1, 100 m prsno — mladinci: 1. Marolt 1:28.6, 2, Kajfež 1:38.2, 3. Koman 1:38.6. Ženske — 100 m prosto: 1. Loparič 1:12.9, 2. Spicierič (obe P) 1:23.0. 3. Gaspari 1:35.4, 4. Babnik (obe Ž) 1:36.9, 100 m prsno: 1. Lavrenčič 1732.0 (200 m 3:12.4), 2. Volčič (obe P) 1:35.0, 3. Jakomin 1:39.4, 4. Konc (obe Ž) 1:43.1, 100 m hrbtno: 1. Basta 1:26.2, 2. Trošelj (obe P) 1:31.9, 3. Bar 1:42.2, 4. Kovačič (obe Ž) 1:51.7. P. M. 66 cU&av frriiaztittoiU za Helsinki Nogometne zveze Slovenije V zvezi z nedavnimi izgiedi na nogomet* vsekakor stremeli tudi v bodoče za stro* nih igriščih je Izvršn: odbor Nogometne kovno izpopolnitvijo lastnih vrst, vendar zveze Slovenije izdal resolucijo »Nogomet* smo mnenja, da bolj ali manj nepomembne nim klubom in športni ^avnosti« Čeprav vsi strokovne pomanjkljivosti (o katerih si več* športni novinarji to resolucijo v načelu krat niso edini celo najboljši strokovnjaki) odobravamo -~ saj je slednjič res čas, da v poročilih morejo in ne smejo razvijati naš najvišji nogometni forum napravi red klubaštva. Naloga športnega poročevalca je v svojih vrstah — vendar ne moremo kar predvsem, da popolnoma nepristransko poda tako mimo nekaterih trditev, ki prizadevajo duh tekme in pohvali oziroma graja vse po* športno novinarstvo. j zitivne oziroma negativne pojave v zvezi s Resolucija trdi med ostalim, da je k raz* , tekmo, dočim so razne strokovno*tehnične vijanju klubaških tendenc delno pripomogel podrobnosti večinoma bolj ali manj po* tudi športni tisk. Nedvomno je sicer, da stranskega značaja. športni tisk v celoti ni izpolnil svojega vzgojnega poslanstva, s čimer pa še ni rečeno, da je pripomogel k razvijanju klu* baških tendenc. Športni tisk je doslej vse nezdrave pojave, za katerimi se skriva klu* baštvo, vselej obsojal, če je ta očitek delno utemeljen, je le v toliko, da je bil športni tisk pri bičanju teh nezdravih pojavov še vse premalo oster in neizprosen. V zaključkih (točka 5.) smatra TO NZS, da se »podvzamejo ukrepi«, s katerimi bo športni tisk posvetil več pozornosti objek* tivnemu poročanju s tekem, .kakor tudi stro* kovnemu usposabljanju športnih novinarjev. Obenem pa »priporoča« Zvezi nogometnih sodnikov Slovenije, da dvignejo svojo stro* kovnost in vsestransko vzgojo. Prav gotovo bi se ta formulacija morala glasiti obratno. Novinarji imamo svoje forume in mesta, kjer se pogovorimo o takšnih problemih, po drugi strani pa vemo iz dolgoletne prakse, da je v večini primerov prav sodnik s sla* bim sojenjem povod za izbruh raznih po* iavov klubaštva Športni novinarji bomo Športni novinarji smo mnenja, da more NZS težišče vse svoje borbe proti kluba* štvu usmeriti predvsem v lastno organiza* čijo — na klube in društva, trenerje, in* struktorje. funkcionarje. igralce, sodnike, disciplinska sodišča itd., pa tudi v lastne vrste — in brez popustljivosti zatreti vsak pojav, ki zavira zdravo rast slovenskega nogometa. Kadar bo med našimi nogometaši takšen duh, da bo kapetan moštva sam izključil svojega igralca za kakršenkoli prekršek, ali da bodo funkcionarji sami zahtevali kazen za svojega nediscipliniranega nogometaša — takrat bo izginilo klubaštvo v vrstah nogo* metne organizacije, pa tudi med gledalci. Športni novinarji pa bomo to borbo proti klubaštvu s tiskom podpirali in v bodoče vsakogar, ki se še ne more otresti klubaštva, razkrinkali še ostreje kakor do danes, ne glede na njegov položaj in mesto v šport* nem ali javnem življenju. Sekcija športnih novinarjev Slovenije Finski olimpijski komite je sprejel doslej 66 začasnih prijav za udeležbo na letni olim* piadi v Helsinkih. Prijavile so se naslednje države: Švedska, Bolgarija, Švica, ZDA, Belgija, Nemčija, Jugoslavija, Velika Brita* nija, Saar, Kanada, Danska, Pakistan, Fran* cija^ Egipt, Porto Rico, Nigerija, Italija, Peru, Norveška, Island, Avstralija, Argen* tina, Avstrija, Iran, Čile, Nizozemska, Uru* gvaj. Poljska, Mehika, Zahodna Indija, Nizo* zemski Antil, Ceylon, Zlata obala. Nova Ze* landija, Burma, Honkong, Panama, Paragvaj, “Ska*. Jamaica, Luxemburg, Južna Afrika, Turčija. Romunija, Filipini, Portugalska, Tri* nidad. Finska, Japonska, Singapur, Brazilija, Siam, Indija, SSSR, Španija, Bermuda, CSR, Lichtenstein, Britanska Guajana, Madžarska, Venezuela, Koreja. Grčija, Kuba, Monaco in Vietnam. Finski olimpijski komite je te dni objavil, da po prvih začasnih prijavah pričakuje, da bo olimpiadi prisostvovalo približno 8000 športnikov, funkcionarjev in trenerjev. Naj* številnejšo ekipo bo vsekakor imela Finska, za njo pa bo po številu najbolj zastopana Švedska, ki bo imela 272 tekmovalcev in 26 tekmovalk, 13 rezerv, 55 funkcionarjev in 9 ostalih voditeljev ter 11 igralcev rokometa, ki bodo nastopili v ekshibicijski tekmi. Za Švedsko bo številčno najmočnejša reprezen* tanca ZDA z 266 tekmovalci, 41 tekmoval* kami, 34 rezervami in precejšnjim številom funkcionarjev. Na tretjem mestu bo Fran* cija. ki bo imela 262 udeležencev, nato Švica z 240 in Italija z 236 udeleženci. ZSSR doslej še ni nič sporočila o sestavi svoje reprezen* tance, vendar računajo, da bo skupno število njenih zastopnikov okoli 300. Najmanjši po številu bosta reprezentanci Trinidada in Lich* tenstein, ki bosta imeli po 4 udeležence. Zelo dobri rezultati na atletskih tekmah v ZDA Na dveh atletskfh tekmovanjih v ZDA so bili doseženi zelo dobri rezultati, in sicer v Philadelphiji — 100 y: Bragg 9,7, 1 milja: 1. Johansson 4:10,2, 2. Wilt, 3. Dutzler, 440 y ovire: Rauch 53,3, višina: Gilcrist 1.93 m, daljina: Thompson 7.40 m, palica: Ellis 4.30 m, krogla: Chandler 16.13 m, Nilsson (Švedska) 16.11 m. disk: Nilsson 50.89 m, kopje: Miller 65.84 m, 4X110 y: Manlutian *2.0; v Dcs Moinesu pa so bili doseženi naslednji rezul* tati — 120 y ovire: Monulty 14.4, 440 y ovire: De Vinney 52.4, višina: Gordon 1.98 m. pa* lica: Colman 4.36 m, 4 X HO y: Jowa 41.5, 4X440 v: Kansas 3:13.1. Ademir ni najboljši strelec na južnoameriškem prvenstvu Na južnoameriškem nogometnem prvenstvu, ki je bilo v Čileju, ni bil najboljši strelec Brazilec Ademir, temveč Perujec Lopez, ki metni pokal. Tako ima Bickel žc doslej 8 zlatih medalj zmagovalca v tekmovanju za pokal, kar je svojevrsten rekord. Angleški prvak II. nogometne lige Sheffield Wednesday bo ta teden gostoval v Švici, kjer bo igral dve tekmi. V prvi tekmi bo imel Sheffield za nasprotnika reprezentanco Tesina, v drugi pa reprezentanco Švice, ki se pri* pravlja za srečanje z Anglijo. V Londonu je amaterska olimpijska nogo* metna rerezentanca Anglije v trening*tekmi n profesionalno B*reprezentanco Anglije doži* vela katastrofalen poraz 0:7. Za tri tekme, ki jih bo nogometna repre* zentanca Anglije igrala na svojem gostovanju po Evropi, so določeni naslednji sodniki: Be* ranek (Avstrija) za tekmo Italija : Anglija, Carpani (Italija), za tekmo Avstrija : Anglija in Baert (Belgija) za tekmo Švica : Anglija. V prvem kolu nogometnega prvenstva Finske so bili doseženi naslednji rezultati: Kiffen : TPK 2:2, VPS : Pyrrkija 1:0, TPS : Kuopio 2:1, Vaša : Haka 2:0. Nova svetovna rekorda v dviganju nteži V Sverdlovsku je Arkadij Vorobiev dose* gel nov svetovni rekord 134 kg ▼ dviganju uteži za lažjo težko kategorijo z obema ro* kama sunkoma. Prejšnji rekord 133.5 kg je imel od leta 1951 Američan Scheemansky. Drugi novi svetovni rekord 129.5 kg pa je dosegel Jurij Duganov tudi z obema rokama sunkoma, toda v srednji kategoriji, m je tako prekosil svoj prejšnji rekord za 0.5 kg. Mladinski plavalni četveroboj nordijskih reprezentanc V Oslu je bil plavalni četveroboj mladin* skih reprezentanc Finske, Danske, Norveške in Švedske, na katerem so bili doseženi ne* kateri odlični rezultati — 400 m prosto: B. Larsson (Š) 4:58.6, Ikonen (F) 4:59.4, (nov finski rekord), 200 m prsno: Gleie (D) 2:43.4; ženske — 100 m prosto: Ove Petersen (D) 1:09.2; 400 m prosto: Ove Petersen 5:28.7. V skupnem plasmaju je zmagala Danska s 100 točkami pred Švedsko 94, Norveško 56 in Fin* sko 50 točk. Na plavalnem tekmovanja v hitrem bazenu v Troyesu je Francozinja Josette Irene Del* mas preplavala 400 m prosto v odličnem času 5:17.4, Maurice Lusien pa je zmagal na 100 m prsno z 1:09.1. Ameriške plavalke bodo imele svoj zadnji predolimpijski kvalifikacijski nastop za odhod v Helsinki od 4.—6. julija v Indianopolisu. Žensko svetovno prvenstvo v sabljanju preloženo Danska je kot prireditelj ženskega svetov* je od skupnega števila 14 golov, kolikor jih . - je doseglo njegovo moštvo, sam dal 7. Na nega prvenstva v sabljanju 8 floretom na prvenstvu ie bilo prodanih skupno 423.320 zahtevo nekaterih^ zvez .preložila datum ^od V“- l . • i . • ^ prvenstvo bo v Kodanju. FC Saarbrucken je kot sparmg*partner pre* magal na lastnem igrišču reprezentanco Luk* semburga 4:2 (2:0). Bivši švicarski reprezentant Fredy Bickel je bil tud iletos član zmagoslavnega moštva Grasshoppers. ki je osvojilo švicarski nogo* Naročajte se na »POLET' ohlapno oblečenimi delavkami. Šteli so števil® dihov v minuti, število utripov žile v minuti Hi krvni pritisk v mm živega srebra ter do* gnali pri delu y ohlapni obleki 22 dihov. 83 utripov žile, krvni pritisk 102; pri delu ▼ ozki obleki pa so te številke zvišale D® 28, 112 in 117. V ozki obleki Je bilo torej več porabe moči. Ker ima mnogo težkega dela, pri katerem Je treba kar najbolj napeti mišice, se polj6* delec tako navadi močnega napenjanja mišto da ga uporablja tudi tam, kjer tega ni treba ter da sčasoma ne zna več napetja zadostn® popuščati. Zaradi pogostega dolgotrajnega del* z lopato ali t kopačo, držano seve s skrče* nimj prsti, mu morejo prsti tako zastati ’ večji ali manjši skrčenosti, da Jih le težK® ali sploh ne more več popolnoma iztegniti. Težko delo, ki more povzročiti bolečine * ramah, v križu in v nogah: dolgotrajna ko0' nja, nakladanje gnoja, sena, žita itd., dolg0' trajna hoja za plugom ali brano itd. sl^b0 učinkujejo na telo, zlasti na noge, ki post&j nejo težke in se gibljejo okorno z napre* porinjenimi koleni; posledica je tudi nost k nabreklim žilam na nogah. Ce je kmečki človek neokretnejši kakor mestni, to ni *°a narave«, ampak zaradi posledic njegovega dela. Ker Je pri tem in onem delu često ‘J dolgo sključen, se pri njem lahko razvil® »okrogli hrbet«. Težko delo mu sicer razvU® močne mišice na rokah, hrbtu in posebno prsih — trde in kepaste mišice na hrbtu I® na prsih pa ovirajo delo pljuč, zavirajo krepj kejše dihanje. Prsni koš postaja že zgodaj tr01 in širina dihanja se zelo zmanjša: kaj V0" maga potem čvrsti zrak, če more le stisnjen® dihati! Vse to seveda neugodno učinkuje na nJJ* tranje organe In zmanjšuje telesno zmogU’' vost. Vseh škodljivih posledic pa se Pra^ tako, kakor ljudje drugih poklicev tudi poIJe' delec more obvarovati ali jih odstranjati • telesnimi vajami, gojenimi že iz mladega, se mladina na kmetih kaj kmalu vpreza ’ težko delo na kvar konstituciji !n zdravem0 razvoju telesa. Tako vidimo, da so telesne vaje potrebo® vsakemu civiliziranemu človeku, da osta0® zdrav in kar najbolj dela zmožen. Vedno boJJ bodo potrebne tudi gospodarskim poklicc®: \ napredki tehnike, z vedno novimi In boIjSim* stroji bodo mišce vedno manj zaposlene, tej lesne moči vedno slabše. Toda s tehničnim1 napredki, ki bodo krajšali tudi delovni bo tudi vedno več časa za telesne vaje. T®1® temeljiteje se jim bo potem mogoče posvetit** Jn če se jim bo vsakdo, pridemo morda neko® zopet v — primitivno stanje, seveda sam® kar se tiče zdravja in telesne zmogljivosti. Pa se obrnimo sedaj k moralnim močem* njihov’ vzgoji in krepitvi s telesnimi vajam** O MORALNIH MOČEH PRI DELU Delavčeva delo se kaže v izdelku. Izvod je lahko dober ali pa slab. Ce ni dobeft kaže, da je bil delavec len, nepazljiv, raztresen, brez zadostne volje. To pomanjkanje, t® slabosti odsevajo iz slabega izdelka, kakor 80 iz dobrega razodevajo vrline dobrega delavca* Slab izdelek daje slab izkaz delavcu. Tako pa je že vajencu, gospodarskem0 učencu, ko se vadi tehnične spretnosti ** svoje delo, ko torej vadi to, kar imenujem telesne moči, treba obenem vaditi se v Pr,®‘ nosti in v potrpežljivosti, v vestnosti In v °a' tančnosti, v energiji, v trdn volji, v zbiram0 vseh misli na delo, vaditi torej to, kar me' nujemo moralne moči. V teku časa pa, ko Je že izučen in se J® navadil vedno z vsemi mislimi biti pri de*0' morda pride na to, da bi se kakšno delo m®* rebiti dalo še bolje narediti, še popolnej®| kakor se Je delalo doslej, ali pa tudi, da P se moglo napraviti na lažji in hitrejši naC.^ prav tako dobro ali še boljše več tak1® iznajdb so iznašli vprav delavci, pa seveu taki, ki so bili ne le z zbranimi mislimi P*: svojem delu, ampak msliti še nekaj več: izboljšanje. Tako se rode napredki. Ni talent ali celo genij, ki ga Je treba, da ® ustvarijo novi napredki. Največji talent 0 pomaga nič, če ga ne vodi in šele razY 4j trdna volja. Da, trdna volja često šele vzb®“ talent v ljudeh, ki so prej mislili o njih, ® so popolnoma brez njega. Koliko prime$tf slavnih mož imamo, na kateremkoli torišc° človeške dejavnosti, o katerih se Je i* KT četka mislilo, da ne bo kaj prida iz m1®' Toda^ taki možje so svojo voljo razvili ® najvišje mere. Nasprotno pa: koliko in .j. mnogo, mnogo več primerov Je takih li0® ■ ki so očito bili jako nadarjeni, pa jim je pi botna volja talent »zakopala«. ,e Pa tudi že za vsako navadno treba, če hočemo, da se dobro izvrši, tr(1° volje. Nekaj volje pa Je treba že za to, pridejo telesne moči sploh do zavestnega oej*|g vanja. Že za to, da se premakneš, da nar6®- n o V o 4 VriTT 4« 4r» V... . volji in moralni moči. Ti že znajo hoditi skoro nezavedno, brez čutnega napenja0* volje In tudi brez čutnega napenjanja 0018 prestavljajo noge. Navajeni so goditi. T® navajeni so hoditi le neki čas tako, da J ni treba posebne volje za to. Ako pa Pbft sega ta čas navadno mero, pa je že tre . vedno več volje, da premagajo utrujenost, jim jo povzroča nevajena daljša hoja. Th deluje trdna \oIja In moralna moč, ki P i0 maguje trud in utrujenost. Trdno voljo Pa l* treba imeti vsakomur ob vsakem cilju, ki 1 še n* vajen dosegati, če pa Je cilj tudi že, če ga že zna dosegati in ga je tr® vedno iznova dosegati. Otroku, ki se šele v* ^ hoditi, je treba močnega napetja volje j0 telesnih moči. Tudi v delu, ki se ga kdo uči, mora tako rekoč shoditi. Da tu »sh®®^ mu Je tudi treba močnega napetja volje* pravzaprav mora človek, ki streže P® jjj predku, vedno iznova shoditi, slioditi v v8 . stvari, ki mu je količkaj nova: resnično, - f prednemu človeku učenja in vadbe* ni konec. (Dalje) ANDERL * Ir dl ZADNJI PROBLEMI ALP PRVO POGLAVJE PRVI USPEHI IN PORAZI Osvojitev severne stene Maiierborna Rešitev zadnjih treh problemov Alp je v tesnejši medsebojni zvezi, kakor sluti nepoučen človek. Ni zgolj naključje, da so konec koncev izključno mundienske naveze premagale severne stene. V tridesetih letih je v Miinchenu doraščal rod alpinistov, ki so imeli pred seboj že zglede vrhunskih plezalcev, med njimi Hansa Dul-ferja, Otta Herzoga, Emila Sollederja, Hermanna Kohla in druge. Toda je že tako, da se mladina ne zadovolji s tem, kar so ji pokazali starejši; hoče jih prekositi. Pri tem ni premišljevala dosti o smislu planinstva, silno doživetje narave jo je pač prevzemalo — v glavnem pa se je želela sprostiti in preskusiti mladostne moči. Razen tega se je ravno v letih po 1928 začela velika brezposelnost, ki je posebej trdo zadela mladino. V prisilnem brezdelju je prenesla svoj gon po uveljavljanju v gore. Mene je zadela ista usoda. Bil sem tudi popolnoma brez vseh obveznosti in neodvisen. V zvezi s svojim doživljanjem alpinizma, ki je v tesni zvezi z režitvijo zadnjih problemov, bom poročal o žalostnih in srečnih poskusih in vzponih. Niti stopinje še nisem naredil v nobeno steno, ko sem že v krogu prijateljev svojega dve leti starejšega brata slišal o problemu severne stene Matterhorna. Hermann Kobel in Emil Solleder sta namreč že leta 1925 mislila na ta vzpon. Vendar nista niti poskusila. Nedvomno bi bila po svojih močeh sposobna za to. Toda usoda ju je prezgodaj odpoklicala. Prvi se je ponesrečil Kobel, ki ga je v Benediktovi steni pobilo kamenje, in nekaj let za njim je šel v smrt Solleder, ko se je pri prekoračenju Meije v Dauphineji ponesrečil pri spuščanju z vrvjo. Prve plahe poskuse svoje plezalne kariere sem napravil v Kaiserju na vrvi bratovega prijatelja. Potem sem sam preplezal veličasmi planinski svet Kanvendla, strmeč sedel pod mogočno severno steno Lalt-dererja in premišljeval: J>Kdor to doseže in more varno preplezati tako steno, mora čutiti, da je vzvišen nad vse človeške malenkosti.« S spoštovanjem sem prebiral v vpisni knjigi v Falkenhutte imena tistih, ki so preplezali to steno. A takih dejanj nisem dolgo le spoštljivo občudoval. Ko sem se izuril v miinchenskem plezalnem krožku, kjer sem prebil sleherno prosto urico, in spoznal mlado miinchensko plezalno družino, sem tudi sam kmalu zmagoval stene Kaiserja in z Ludwigom Grammingerjem pre- plezal tudi severno steno Lalidererja. Zdaj moj zagon ni poznal v meja. Vse znane stene in smeri v naših Alpah sem sistematično P1 plezal, nismo si pa še upali misliti na prvenstvene vzpone. Medtem sem postal član alpinističnega kluba »Hochempor« ^ odseka »Bayerland« nemškega alpinističnega društva v Miinchenu. s sem spoznal tovariše, s katerimi sem preplezal največ smeri — Pre vsem Lea Rittlerja in Hansa Brehma. Leta 1929 je Walter Stosser iz Pforzheima na nekem predavalof.^ večeru v odseku »Bayerland« pripovedoval o svojih potnih doživlpj^^ v Dolomitih in pri tem omenil, da se mu je pri četrtem vzponu c severozahodno steno Civette od police pri vstopu odkmšil velik k »Vzponi na Civefto so potemtakem bržkone že šteti,« je dejal ^ ustrašil sem se, kajti zdaj sem moral kar hitro v dotlej najtežavnd5 steno, dokler jo je sploh še mogoče preplezati. , Tako sem se odločil za svoje prvo potovanje v Dolomite. » spremljevalec je bil Hans Brehm. g Z malo denarja, velikima nahrbtnikoma in z občutkom pop0 ^ svobode sva se na pomlad leta 1930 odpeljala s kolesi čez Brennef čudovito deželo najinih sanj — v Dolomite. Samo en cijj sva pozna ^ severozahodno steno Civette. Vstop se utegne odkrušiti in potem ^ bo več mogoče preplezati. Vozila sva mimo prelepega Rosengartena Cordojski prelaz navzdol v Aleghe. Sele, ko sva bila pod_ velikan steno Civette, sva se ustavila. (Dalje) Tekma s smrtjo v severozahodni steni Špika ^red njimi je zazijal prepad. ^ra je kazala dve popoldne, oilo jih je šest. Po imenih: Maks Medja, Janez Krušic, Uroš Zupančič, Andrej More, Llril Praček, Stane Koblar. S sabo so nosili prvi. cepine, dereze in reševalne naprave. £° Prepadu pod njimi so se vlekle megle. Joda tudi miže ali ponoči bi vedeli pokazati |očno smer proti Martuljku, Kepi, Babi, Go* lc* ali Stolu na oni strani doline, kajti vso panoramo okrog njih so poznali kot svojo Jeseniško Železarno. Ukrog njih je divjal vihar, da so se mu P}°rali sključeni upirati z vso močjo; v ®braz jim je gnalo dež, pomešan s sodro. * steni pod njimi so bili trije ljudje, jih je treba rešiti. Sprva jih je bilo Pet. v soboto, dva dni prej so šli v steno Jeseli in dobre volje. Namenjeni so bili v rrdamane police, toda zvabila jih je seve« J°2ahodna stena Špika, ki se je bela in '0Pla dvigala pred njimi. Začeli so plezati ^ Uibonovo smer in vse je šlo po sreči. Do ;.rha ni bilo več daleč, ko se je zgodilo l,sto strašno. V globino sta padla Ivan, ki so mu pra« di Vanč, in Hinko. Eden izmed njiju je zfiubil oporo in zdrsnil. Padel je. Takoj ?? njim je padel tudi drugi. Počasi, kakor ll se upirali globini, ki ju je potegnila ^ase, sta začeli njuni telesi padati. Z raz« Pjostrtimi rokami, polagoma se vrte, sta Sndli v navpičnem prepadu. Konec prepada je moral biti nekje tristo .h Štiristo metrov pod njimi. Milan, Franc P Jože so gledali njuni telesi, kot bi bile oi j°ve oči prikovane k njima. Potem so pedali navzdol, ko sta telesi že davno iz* ?*nili, kakor ne bi mogli doumeti to, kar rr ie zgodilo. In takrat je začela globina IJ.eč* k sebi tudi nje. S temnimi, vabljivi* mehkimi rokami, vedno močneje, vedno Jpeneje _ močneje — močneje — da so "Vsnili obraze k steni, ki se je nagnila nad |*Je kot en sam ogromen previs brez opri* polkov, brez mesta, kamor bi se dalo po* javiti nogo — in za njimi je bilo strašno ®_}>rezkončno brezno. Obstali so tam, kjer so bili. Stiskali so . . k steni in vedno znova so videli padati , ,esi prvih dveh. Nad njimi je visela nji* jj-,Va vrv in se rahlo zibala v sunkih vetra. jj. ie dobra nylon vrv, svetlikala se je nv arOs2eleno in je včasih tleskajoč udarila v*<*r° steno. je postajal močnejši. Klicali so na Po??5' Začelo je rositi. Okoli njih so se b^dl]e megle. V obraz jih je zbadala sodra, k? ,.skaI* je začela teči voda; sprva po ^Pljicah, potem v drobnih svetlikajočih se Jerkih (ki so jim bili dobrodošli, kajti bili *°,žejni) in še čez čas v vedno debelejših, ?adležnih potočkih, ki so se spreminjali v J16-® slapove. "°tem je bila okoli njih noč in bili so vi* osno sami. Njihove klice sta požirala ~ ter in megla in požirala jih je celo stena. Posebna reportaža o reševanju Jožeta Uršiča iz Severozahodne stene Špika »ekuit!" ie stajai čas.” Sekunda za [o, minuta za minuto, počasi in ne* bf]drW čas.“'Del" tistega “iasa. ki jim je le?« odmerjen in ki je vendar tekel tako {aj..0Sn° počasi, čeprav je bil dragocen — -J 1 kdo ve koliko ga še ostane. lt!iaito pa je bif zopet4 dan in vihar je po< utJa* močnejši. Deževalo je v vedno dalj* bln ln Vedno močnejših sunkih in iz glo* ne so mimo njih in čez vrh nad njimi »iše Igor Sentflurc edia -e lne2le. Na pomoč r UKeJe. Bilo je mrzlo; mraz jim je rezai mes°t prsti so bili trdi, da so jih komaj in se skalnatih onriiemov držali še so klicali vedno mraz jim je rezal I OKJ It lil vil, J se skalnatih oprijemov držali -s težavo. Od časa do časa se je kdo njih začel tresti; tresel se je divje, ^mpetal je z zobmi in se ni mogel pre* a2ati. Zeblo ga je in bilo ga je strah. In akaj pravzaprav naj bi se ^-“magoval? kotcm je zopet prišla noč in z njo prvi lvidi. Na pomoč so zaklicali le še od ;ih jim Rok v — so se oklepali le še instinktivno. Ho* ■ so živeti, pod njimi pa je globina, ki .. sesa vase in v globini je smrt. Noč je a neskončna. In sredi te temne neskonč* p1! so naenkrat slišali človeški glas. nnajal je od nekod, prinesel ga je veter, od k -n mahčil, da je bil le še malo a -,en. človeškemu glasu. Sprva so mislili, a J1 j ^ma za norca domišljija (kolikokrat ovVe°n° bolj pogosto so čuli človeške gla* kaf’ Pa bil le veter, ki je žvižgal okoli . » skozi kamine in prehode) in mu sploh o odgovorili. Toda glas se je trdovratno navijal in bil je vedno bližji in potem ve^ glasov, ki so klicali njih. n ^la Pomoč!« je zaklical Jože — »na po* ahoooj — na pomoč!« Toda njegov ia8.Je bil šibak in zlomljen in veter mu kali6 l2^rSaI izpred ust in zanesel med 7'’. da ga onj spodaj niso slišali. Klicali »Greš, Maks?« je vprašal Uroš. »Da. Grem.« »Prekleto vreme,« je rekel Uroš. Odvijali so vrvi. Delali so hitro in smotrno. Janez in Maks sta se navezala. Cez greben je tulil vihar in jim podil v obraze dež in sodro. »Rokavic sploh nima, glej!« je rekel Andrej in Uroš nato: »Na, daj mu moje.« Maks je spravil rokavice v žep. Tik pod njimi se je odkrušil kamen In brne skočil čez pomol pod njimi in izginil v globino. »Greva,« je rekel Janez. Začela sta se spuščati. Janez spredaj, potem Maks. Spustiti se je bilo treba do trikotnega snežišča spodaj. V žlebu je bil led. Poleti se tu ne bi moglo spuščati, je pomislil Janez. Napredovala sta hitro, čeprav je pomenil vsak nov korak novo nevarnost. Žleb je bil izpostavljen in navpično pod njima je bilo strmo trikotno snežišče, pod snežiščem pa — praznina. Lopa sredi med grebenom in snežiščem je ostala nad njima. Nato sta bila na snežišču. Prečkala sta ga. Začel se je vzpon. Naprej Janez, potem Maks. Za njima je ostala votlina. Tu bomo počivali, ko ga bomo peljali nazaj, je pomislil Maks. Na pomolu nad votlino sta zabila klin in Janez je začel prečkati izpostavljeno, skoraj navpično steno. Tu čez ni šel še nihče, je pomislil, prvi sem — prvi — to je takorekoč prvenstveni vzpon — prvenstveni — avtomatično in nesmiselno je ponavljal besede, ki so mu ravno prišle na pamet, kajti vse njegove misli so bile zdaj osredotočene na roke, na noge, na skalo, na delo mišic in vsaka njegova kretnja je bila preračunana. Takrat pa je rekel Jože (sedaj ni bilo več posebno daleč do njega; treba je bilo samo še do konca te stene, potem nekaj izpostavljenega vzpona, nato čez majhno trikotno snežišče in v skalo nedaleč od snežišča, kjer je stal s hrbtom prilepljen ob steno, po kateri je tekla voda): »Franc je umrl — mislim, da je umrl —« in potem so se izgubile njegove besede v nerazločnem mrmranju. Takoj nato se je zgodilo tole: Franc se je sesedel vase, omahnil nazaj in počasi začel padati v brezno. Padal je mehko, z razširjenimi rokami. Nato se je vrv, s katero je bil privezan ob Milana nad njim, napela, telo v zraku se je za hipec obotavljalo in potem mu je sledilo še Milanovo truplo. Skupaj sta padala v nič in izginila v megli spodaj. »Jo-o-o—ji« je zavpil Jože in Janez in Maks sta stisnila obraze k steni in globina za njima, ki sta jo doslej Izključila iz zavesti, je naenkrat postala strašna in usodna., ju vlekla k sebi in jima grozila. Obraze so obrnili tudi oni na grebenu. Kazalci na uri so kazali tričetrt na šest. Zdaj Je b*l v steni samo še eden. Povprek čez izpostavljeno steno (zgoraj na grebenu so jima svetovali, jima nakazovali smer in vedno znova mislili: saj je nemogoče tu čez!) sta napravila »ograjo«. Na pomolu nad votlino prvi klin, sredi stene drugi, na polici onkraj (tam, kjer je bilo treba zopet navzgor) tretji. Skozi vponko sta napeljala vrv. Potem sta se povzpela na snežišče. »Zdaj grem naprej jaz,« je rekel Maks, »ker imam dereze. Ti varuj.« Ko je bil sredi snežišča, ga je pogledal Jože v steni nedaleč onstran z očmi, ki niso ničesar razumele. Vprašal je: »Kaj pa je? Gresta po mene?« »Še malo,« je rekel Maks, »še malo potrpi. Takoj bom pri tebi.« Jože je molčal. Potem Je prišel do njega. »Ali si lačen, žejen? Povej, ali boš jedel?« Dal mu je čokolado. Odvil jo je Iz papirja in ga krmil. Jože je Jedel pohlepno In izgledalo je, da ne razume ničesar. »Ali te zebe?« Je vprašal Maks in ga gledal: oblečen je bil v gojze-rice, od katerih je na podplatu odstopila guma, pumparice in čez srajco je imel samo pulover. Od njega Je tekla voda. »Alj te zebe?« je Maks ponovil in Jože je topo, odsotno prikimal. še pred nekaj dnevi sem predaval gorskim reševalcem, da je treba nuditi ponesrečencem že v steni čimboljšo strokovno pomoč. Zdaj sem šel na greben, da bi bil pri ponesrečencih čimprej. S seboj sem imel krvno plazmo za transfuzijo krvi, pa tudi vsa druga zdravila, ki pomagajo pri izčrpanosti in šoku. Alpinist nisem in bilo mi je malce tesno, ko smo se odpravili v temno noč. Veter je tulil. Gorski reševalec Krušic deževalo je in celo roko pred očmi je b'lo komaj videti. In po tej temi sta se kretala moja vodnika kot doma po sobi; samo včasih sta zaklela, če se je kdo spotaknil ob kamen ali pa se je spomnil na to, da nam dež tolče v obraze in nam mrzel veter piha skozi blago prav do kosti. Pot je postajala vse bolj strma. Okoli nas se je podila megla. Vzpenjali smo se čez skale. Moja vodnika sta mi pomagala, kadar je šlo težko. Potem je postalo svetleje. Pogledal sem na uro: bilo je blizu polnoči. »Zdaj bomo kmalu na vrhu,« je rekel tisti za mano. »še nekaj korakov.« In potem sta se pred temnim nebom pojavili dve če bolj temni človeški silhueti. »Tu smo,« je rekel eden izmed mojih vodnikov. »Pazite, tu je greben! Za grebenom je stena.« Stopil sem naprej. Mislil sem, da je stena na oni strani takšna, kot je ta, po kateri smo prišli, kajti tudi ta se mi je zdela strahotno strma. Morda celo malo bolj strma, toda v glavnem .ne mnogo hujša od te._ Toda pod mano se je nenadoma odprla pošastna globina in v temi nekje spodaj so bili ljudje. * Počasi so prečkali majhno, trikotno snežišče. »Ves — sem — sem — trd. Jaz — sem — sem — ves trd — ne morem — ne morem - je spraviti na greben, kjer ga čaka zdravnik. Toda zdaj so bili šele onkraj prvega sne-žiščsL Do police pred steno, ki jo bo treba prečkati, je šel naprej Maks. Potem je Janez navezal Jožeta, ki mu pri tem ni mogel prav nič pomagati in ga počasi spustil prosto skozi zrak navzdol. Ko je bil Jože spodaj na polici, je Maks pogledal v njegov obraz in oči in pomislil: ne bo vzdržal —. Za steno, ki je bila široka za eno vrv, to je približno petintrideset metrov, so porabili štiri ure, morda jh Je blo celo pet —. Dve ur! jih z grebena sploh niso opazili in samo slišali so ju včasih. Jože pa Je pešal. Šlo je za minute, dragocena je bila vsaka sekunda, tekle pa so — ure. Nekajkrat je omahnil, toda vrv je držala in klini so bili trdno zabiti. Potem so bli končno na pomolu onkraj stene. Zopet so se začeli spuščati. Do velikega snežišča se je bilo treba spustiti približno osemdeset metrov, šlo je zopet po starem: naprej Maks, potem Jože, ki ga je spuščal Janez. Sredi sestopa je bila votlina — tista, o kateri je prej pomislil Maks, da bo dobro počivališče. Zdaj je tam, na rob, posadil Jožeta. Čakala sta Janeza. Nenadoma^ je Jože zamolklo zastokal, omahnil naprej in mu z glavo butnil v prša. Potem še enkrat. In zdaj je Maks pomislil: izgleda, da je z njim konec. Toda niti za hip ni pomislil: saj se ne Izplača. In zopet je šlo navzdol. Veter je tulil, : jim trgal vrvi iz rok in začelo je snežiti. Pod j njimi se je med črnimi skalamj nerazločno ! belilo snežišče. Čez glave se jim je usul plaz; kamenje je žvižgalo in brnelo kot salva odbojnih strelov. Najprej morajo do snežišča in to snežišče še jim je zdelo daleč, kot še nikoli. Jože pa je bil trd in hladen in komaj da se Je še lahko gibal. * Pripoveduje dr. Koršič: »Bilo je mrzlo, da so mi prsti v roka* vicah postajali trdi. Začelo je snežiti. Ve* ter je tulil čez razsekani greben in vrtinčil debele goste snežinke. Počasi in previdno sem stopil izza skale ob prepad. Zdelo se mi je neumljivo, da morejo biti v tem tu* lečem breznu ljudje. »Kje so?« sem vprašal reševalca ob meni. »Spodaj,« je rekel. Globoko spodaj se je nerazločno, komaj vidno belila svetla lisa in oni je nadaljeval: »To jc snežišče. Do tja se je spustil Uroš. Pomagal bo Maksu in Janezu. Sredi med snežiščem in grebenom, na katerem stojimo, je lopa. V njej so Praček. More in Stane Koblar. Ponesrečenca bodo potegnili najprej do tod in potem sem gor na greben.« Čez čas pa: »Ga že vlečejo. , Slišite? Bogve ali je še živ?« ..... In iz teme spodaj so prodirali skozi vinar : pošastni, votli, od vetra in snežnega meteža , raztrgani glasovi bitij, ki naj bi bila ljudje: , »Vleci — hoj! — H*o*o*ruk. be!« Veter. ; »Daj*! Ho*o=o*ruk! H*o*o*c*« veter »*Ho*o*o* ruki Pazi! Previs!«^ Veter. »H*o*o*o*rukJ , H*o*o*o*ruk!« In še in še in še in še. V tem žrelu je bilo šest ljudi in vsi so trudili okoli enega. Lahko bi vseh šest krat je le malo manjkalo, da ne ba Janezu pod njim z derezami prebodel rame. LftoS je ostal spodaj pri Jožetu. ZačeH so vleSi za vrv. Šlo je težko. Breme je bilo dvojno: Navezana sta bila Jože in Uroš, ki ga je varoval. Vrv se je drgnila ob mokre skale. Vlekli ao za stavo s smrtjo. Vpili so: *H*o*o*ruk*l H*o*o*o*rukl in vihar jim je sproti trgal besede z ustnic ter jih - snežinkami vred vrtinčil v temo. * Pripoveduje dr. Koršič: »Tekmovali so s smrtjo. Zmagala je smrt. Na vzhodu se je začelo rahlo daniti, ko je javil Uroš Zupančič, da je tik pod ledenim previsom umrl. Ob smrti mu je svetila Uroševa petrolejka. »Čuk« ji pravijo. Toda na vzhodu se je svetlikalo. Ko so ga po* tegnili na greben, sem mogel ugotoviti samo smrt. Izgorel je. Organsko je moral biti mrtev že dolgo. Pri življenju ga je držal* le še silna volja in močno srce. Toda bilo je zaman. Bilo je zjutraj ob četrti uri in trideset minut.« URADNO POROČILO GRS Jesenice, 11. maja. Centrala gorske reševalne službe sporoča, da si še nadalje piizadeva, da bi prišli v steni Špika do ostalih treh pogrešancev. V soboto, 10. t. m. se je povzpela po Zigonovi smeri skupina treh gorskih reševalcev iz Kranja, da bi čim bliže pregledala teren in zasledila trupla pogrešanih. Ekipa je ugotovila, da leži v steni še eno truplo, ki ga doslej še niso opazfti. To truplo leži v steni približno 150 metrov nad že prej ugotovljenim truplom. Reševalci te ekipe pa se niso mogli pribil* žati ponesrečencu, pač pa so točno ugotovili njegov položaj. V nedeljo je šla na delo ponovno ekipa jeseniških reševalcev iz Podsrca^ z name* nom, da pride do najnižje ležečega pone* srečenca. Kakor prejšnjem ekipam, tako __ ves trd — ne morem — ne muicm." se iruum ukuh '-■■'-k*'- . .. s pravil Jože. Nenadoma mu je spodrBn;lo umrlo za enega. Toda tega niso vpraša j; ™;i c nnd strmino »Uh!« ie iztisnil Tekmovali so s smrtjo in jaz sem pomislil. Nagnil se je nad strmino. »Uh!« je iztisnil Maks izza stisnjenih zob in se prilepil na ed. Skoraj bi šli dol, je pomisli Janez in k vodi, ki mu je drsala čez obraz, se je pridružil znoj »Pazi, pazi!« je rekel Maks, ki je sel za Jožetom. »Počasi in previdno. Kmalu bomo zgoraj.« Gorski reševalec Medja Maks Tekmovali so s smrtjo in jaz veliki in močni ljudje so. Iz globine pa je divjal vihar. * Prišli so do snežišča. Tam jih je čakal Jožetom, »rocasi in prevmuu. — rjrox »Hitro!« je rekel. »Dajmo ga v vrečo.« , -i zgoraj.« Njihove kretnje so bile počasne in nerodne. , tudi njej m uspelo zarad, staln* vodmh Toda pred njimi je bilo še — koliko Mraz se jim je zaBrizel nohte. V Jožetu ^ap“v Pa ^ položaj JSo točno ugo» vrag vedi koliko metrov izpostavljenega se- je le -se ^edlo brlelo življenje Hitro - ’'s “C"Cadaljn i7d(7 z bližnjega skalnega «6= ES' Na brčicah p°d .“oso?lefe popoldne fpet v Podsrce, kjer bodo taborili, ??sa-d Ji i Irtodilo isto kot Maksu prej. v sredo zjutraj pa bodo navsezgodaj sku* zisce, se J® a omi,hnil naprej Skoraj šali naskočiti kamenju in slapovom izpostav« Z?2® N. bo Zdržal ie Ijeno steno. Verjetno bo tej odpravi uspelo VCk/lIl/OU JZ* ----- »ograja« — pa vseeno!), potem zopet sestopa za dve dolžini vrvi ln vrv je dolga 35 m in potem bodo šele na snežišču. Od tam do grebena pa je tudi svojih stotrideset metrov po Izpostavljenem, ledenem žlebu. Če bi človek IZpUSiaViJCIICIU, , - •_ pomislil tako natanko, od prijema do prijema, od police do police in od klina do klina, bi menil: nemogoče! Zraven tega pa se to, da je ta siromak že napol mrtev; pravzaprav je skoraj gotovo, da na vrb ne bo prišel ziv. Vendar pa na to nista mislila. D k 1 e^r Pni *n jim je lažje. llT. en\ Pa so glasovi zopet šli in ostal je a eden, ki jim je od časa do časa pravil, °° pomoč kmalu prišla, da je pravzaprav 1 n. m m naI le še malo potrpijo, ker je 1 r’ vibar in dež in sodra in megla lorei 0“ — t0 Prekleto vreme krivo, da ne e ib apr» in je premalo opreme in sploh morejo do njih. Toda kmalu bodo prišli ~ t0 i« «7 7 minej __ , , ™a tisti glas r . 1* stvar nekaj uric. sve j ° * ni®ga vse motno. In tudi gla* ^eh tn (bilo je v ponedeljek ob sr .^Poldne) je slišal le še motno in ka* . j., velike daljave in tudi Jožetov glas cupai PraV t.ako moten in oddaljen. In vse is n oj ^e..nieSa ni več tikalo. Kmalu bo 2bl0 ' * riJ®tno je spati. Bil je truden in a ni Bilo mu je vseeno. Vrv rijetJ®* rezala v život; prav res: bilo je t e Ij t i k° p r ed en° asp i 5 mr2li sobi v t0p,i Potem je zaspal. * Sest ljudi je gledalo v sten« l tih trije: eden, tisti, l sploh ni več ganil; drugi, Voa nyi]m ^ iaw?nil le od ^asa (Jo tretji je izeledal r^nejši in je gledal navzgo/V8^’ ibal bflgovarjal jim je. Njegov glas je bli in slišali so, da ga spravi le » težavo a ‘rdih ustnic. 5Kdo gre dol?« je vprašal Uroš. sGrem,« je rekel Krušic. »Kdo gre zra- še malo živi živi. Treba ga bi ga porinil navzdol. Ne bo vzdržal, je mislil zdaj, konec je — in je vseeno hitel, kolikor je mogel. . . Potem so ga imeli v vreči. Janez in Maks sta začela plezati ob napeti vrvi navzgor. Bila sta izčrpana. Roke in noge so ju komaj nosile. Maksu je dvakrat spodrinilo in en* Jsau IlUMVUh.111 HdlllVUJU 1 »I 01 tl JZ vz v — . Ijeno steno. Verjetno bo tej odpravi uspelo priti do obeh ponesrečencev, kajti stanje v steni je v jutranjih urah bolj mirno. Na* čelnfflt gorske reševalne službe se je že vrnil iz Innsbrucka z moderno reševalno pripravo. Delo se bo nadaljevalo vse dotlej, dokler ne bodo rešili iz stene vseh treh trupel. p m5** " -mr*-* - Igralci Železničarja vztrajno nspresiniego , , 1 i • in tako kvalificirala kot 7. Včeraj in danes so bile na sporedu prve tekme v slovenski odbojkaški ligi. Že v prvem kolu so bila presenečenja, kar nam daje slutiti, da bo tekmovanje v slovenski ligi zelo zanimivo. Severovzhodna stena špika. Zgornji križec in pikčasto označena smer označuje mesto, od koder so reševali pokojnega Jožeta Uršiča. Spodnja križca kažeta mesta, kjer še leže trupla ponesrečenih. Krog in puščica označuje mesto in smer padca prve naveze. »Greva,« je potem rekel Maks, »pojdi, greva nazaj.« Toda oni se je oklepal stene in ni hotel nikamor. In v njegovih očeh, globoko v temnih Česnih duplinah, je bila groza. Njegove roke so bile bele in Izlužene. »Na, rokavice,« mu je ponudil Maks in mu jih sam nataknil na roke, ki niso čutile ničesar. »Pojdi, greva,« mu je prigovarjal. »Greva, Jože, pojdi — glej — za oba je bolje, da prideva čimprej iz te preklete skale. Greva! Zgoraj te čaka obleka, čaj, tudi zdravnik je zgoraj —.« * Pripoveduje dr. Koršič: »Bilo je v ponedeljek. Bil sem v službi na ljubljanski kliniki. Od pol dvanajstih so me klicali k telefonu. Bil je Uroš Zupančič, telefoniral mi je z Jesenic. Suho in stvarno mi je povedal, da so v severozahodni steni Špika trije alpinisti, ki že dva dni čakajo pomoči, medtem ko sta dva že mrtva padla sta tristo ali štiristo metrov globoko. Zdravnik je nujno potreben. Pripravil sem se. Obvestil sem kolega, dr. Žvanuta od nezgodne postaje ln ob petih popoldne smo bili ze v Mihovem domu. Tu je ostal dr. Žvanut, da bi lahko ponesrečencem nudil strokovno in učinkovito prvo pomoč, jaz pa sem^ ee odločil, da grem z dvema gorskima reševalcema 1 greben. ŽENE: ŽELEZNIČAR : KRIM 5:0 (15:3, 15:13, 15:3) Že rezultat nam pove, da Je bila borba samo v drugem nizu, ko so igralke Krima vodile že z 12:5! Oba ostala niza pa sta pokazala odločno premoč igralk Železničarja, ali točneje, veliko izkušenost Tilke Gaj-škove. Krivično bi bilo sicer reči, da ostale igralke Železničarja niso pokazale zadovoljivega znanja, nasprotno, pri njih opažamo vztrajni napredek in ob koncu sezone bomo ugotovili njihovo stvarno kvaliteto. Krimove igralke so samo na trenutke navdušile navzoče občinstvo, v splošnem pa so bile mlačne ter se vse premalo borile za žogo. Ugajala nam je nova igralka iz Kamnika, ki je prav gotovo velik talent za odbojko. V splošnem moramo reči, da smo šele na začetku sezone in bosta morali obe moštvi vložiti veliko truda za dosego homogene igre. MOŠKI: ŽELEZNIČAR KRIM 3:2 (15:9, 4:15, 16:14, 9:15. 18:16) Ta igra je bila seveda precej bolj živa, saj je bila borba dveh enakovrednih tekmecev. Železničar si je že v prvem nizu neopazno nabiral točke, tako da ob koncu kljub jtre-cejšnji razigranosti Krim ni mogel dohiteti nasprotnika. V drugem setu je bilo moštvo Krima boljše, v ostalih nizih pa se je razvila ogorčena borba, končno pa je Železničarju uspelo v odločujočem setu po veliki borbi in s precejšnjo požrtvovalnostjo premagati renomiranega nasprotnika. . . „ Kaj nam je tekma pokazala:' V splošnem lahko rečemo, da igralci še niso pripravljeni za novo sezono. Pri obeh moštvih smo zapazili netočno podajanje, predvsem je bila slaba prva podaja, ki je, kakor ve- mo, pri odbojki osnova. Igra obeh moštev je bila visoka. Že zadnjič nam je trener državne reprezentance Ivo Cirman razložil, ^ da je srednja igra koristnejša in če nam je to dokazal strokovnjak, potem naša moštva ne bodo uporno nadaljevala s prejšnjo visoko igro. — Železničar je bil homogenejši, vendar kljub temu znatno izstopa državni reprezentant Antekolovič. Pohvaliti moramo še Meserka in Garibaldija, ki je hkrati še trener Železničarja. Pri Krimu nam je tokrat ugajal Kosec. Večkrat je reševal že skoraj izgubljene žoge, pa tudi njegovi udarci na mreži so nas večkrat navdušili. Skratka, podoba je, da Kosec še ni rekel svoje zadnje besede v odbojki. Mirno pa lahko trdimo, da je Cirman, ki je vstopil v igro šele v drugim nizu, še vedno najprisebnejši igralec m izvrsten podajač. Tržiča in se tako kvalificirala kot 7. član I. republiške lige Slovenije (ljubljanska cona) Tekma se je končala z rezultatom 3:1 (15:6, 7:15, 15:7. 15:10) za Papirničarja. M. D. PRVENSTVO LJUBLJANSKE UNIVERZE V ODBOJKI 14. in 15. t. m. bo na iarišču Krima pod Cckinovim Gradom prvenstvo ljubljanske Uni* verze v odbojki. Pravico nastopa imajo re* prezentance posameznih fakultet, za katere lahko iGrajo samo vsi redno vpisani študenti. Prijave pošljite do 13. t. m. na UK ZŠJ, Uni* verza Ljubljane. Moški: Kamnik (5:15, 15:11. »Partizan« 3:1 15:7. 15:4) Novo mesto, 11- maja. Danes sta sc po* merila Kamnik in novomeški »Partizan« (prej Krka). Domačini so^ doživeli nepri* čakovani poraz. Mlado moštvo _ Kamnika j® sicer izGubilo prvi niz, vendar je vse ostale nize odločilo v svojo korist. iGra je bi a borbena. Igralci Kamnika so pokazali zelo izenačeno igro. Zenske: Železn. (Mb) : »Partizan« 3:1 (6:15, 15:8, 15:6, 15:9) Odbojkarice mariborskega Železničarja so odločile prvensteno tekmo v svojo korist, čeprav so si domačinke zelo prizadevale, vendar pa niso bile kos Mariborčankam, ki so pokazale večjo rutino. Papirničar novi član slovenske lige Ljubljana, 11. maja. Danes je ekipa Papir« ničarja iz Vevč v dokaj zadovoljivi igri na nevtralnem iGrišču v domu Ljube ber* cerja premagala ekipo TVD »Partizan« iz Pionirji so preživljali svoj dan na Ljubljanici Toplo pomladansko sonce je privabilo danes na stotine pionirjev na Ljubljanico in na ribnik v Tivoliju. Že v dopoldanskih urah so si pionirji ogledovali z velikim zadovoljstvom športne naprave veslačev in kajakašev. Pomorsko brodarsko društvo »Cveto Močnik« je pripravilo poleg čolnov, kajakov in jadrnic na Ljubljanici tudi precej sandolinov na ribniku, kjer so se pionirji tudi prevažali v čolnih Mestne vrtnarije. Na prosUru veslaškega kluba »Savice« je bila tudi stojnica, kjer so si lahko pionirji nabavili za mal denar mleko in druga okrepčila ter slaščice. Največje veselje pa je povzročil pionirjem motorni čoln na Ljubljanici, ki je vozil ves dan, in pa šolski ’ osmerec, v katerem so veslači prevažali pionirje. Pričakujemo, da bosta veslaški klub »Savica« in pemersko brodarsko društvo »Cveto Močnik« nadaljevala s prirejanjem takšnih pionirskih prireditev in še večkrat organizirala izlete za pionirje. AU •.. da nek znani nogometafi kranjskega Korotana pred kratkim ni nastopil na ligaški tekmi zato, ker si je gasil prehudo žejo (pa ne z vodo, ampak z žganjem) . . ^ ... da državni reprezentant in olimpijski kandidat v metu diska, J. Miler, v celi Ljub« Ijani nima možnosti trenirati na regularnem stadionu ... ... da okrožni telovadni odbori Postojna, Celje in Ljubljana-okolica kljub ponovnim urgencam še do včeraj niso poslali »Partizanu« — Zvezi telesnovzgojnih društev Slovenije načrtov lokalnih prog Titove štafete ., 4 Druga zmaga Sloga Sloga : Železničar Mb. 4:2 (2:2) Ljubljana, 11. maja. Stadion Odreda, vreme deževno, igrišče primerno za igro, gledalcev okrog 100. Sodnik Gvardjančič, mejna Betetto in Logar, vsi iz Ljubljane. Železničar: Jlapnik, Fisinger, Borojevič, Žižek, Šliftar, Križan, Novak ,Dobnik, Vi. dic, Rajninger, Kucer. Sloga: Stefanovič, Belic, Lenarčič, Šer. cer, felic, Veljko vic, Falka, Jelačič, Čiro. vič, Part telic, Pantič. Istočasno kot srečanje med Rudarjem in Železničarjem je bila danes odigrana povratna prvenstvena tekma med domačo Slogo in mariborskim Železničarjem. Tekma sama je bila vseskozi nezanimiva in raztrgana, uveljavljali so se le posamezni igralci, ki so s prodori napadali nasprotnikova vrata. Sloga je imela \eč od igre in je izkoristila nezanesljivost vratarja gostov, tako da so napadalci Sloge z lahkoto zabili vse štiri gole in bi bil morda ob bolj točnem streljanju rezultat še boljši. Niti pri domačih, še manj pa pri gostih ni bilo videti kakšnih smiselnih potez in je bila ta tekma le zgolj nabijanje žoge iz gola na gol. * Kot vidimo, Je bil danes v Ljubljani dvojni nogometni spored, skoraj ob isti uri, toda na dveh različnih igriščih. Brez dvoma to meče zelo slabo luč na medsebojne odnose med upravami ljubljanskih nogometnih klubov. Kolikor smo obveščeni, se upravi železničarja in Sloge nista mogli sporazumeti zaradi delitve dohodkov od vstopnine in je b i kot posledica tega obisk na obeh tekmah slabši, kot bi bil sicer. Ker nam je znan sličen dogodek glede istega vprašanja zaradi dvojnega sporeda na praznik 1. maja (kar sta pa upravi Odreda in železničarja po dolgem prerekanju končno le ugodno rešili), bi vprašali vse prizadete, ali je namen republiških nogometnih tekem čim večji dohodek, ali pa z dobrimi medsebojnimi odnosi ustvarjati boljše vzdušje med klubi in na ta način izpodbijati sicer že tako preveč razvneto klubaštvo. Železničar vidno napreduje Prvenstvo Slovenije v nogomet« (Nadaljevanje s l. strani) Kladivar je tako spet izgubil dve dragoceni točki in se vedno bolj približuje nevarnosli, da bo obtičal na repu lestvice. Po poteku igre Kladivar ne bi zaslužil poraza. Dobro plasirani prosti strel Vidaka II v 12. in neprevidnost domačega Vratarja v 87. minuti pa sta zapečatila poraz Kladivarja. Razen redkih minut so sicer domači vseskozi prevladovali. Tekmi je prisostvovalo 1500 gledalcev. Sodil je Zajc iz Ljubljane. V predtekmi jc mladina Kladivarja I. premagala mladino Kovinarja (Store) 5:0 (4:0), mladina Kladivarja II pa je izgubila tekmo proti Celju I z rezultatom 0:4 (0:2). Zadnje izbirne tekme strelcev za Helsinki Naši strelci postavili 13 slovenski!! rekordov Ljubljana, 11. maja. Danes je bilo v Ljubljani zaključeno tridnevno izbirno tekmovanje slovenskih strelcev za sestavo drž. reprezentance za svetovno prvenstvo in olimpiado. Rezultati tega tekmovanja so zelo zadovoljivi, saj je bilo doseženih 15 ^venski rekord), 5. Miliorko Milovan Planinc Franc 507 krogov; malo-kaliberska precizna paška: 1. Mlinarič Karl 1120 krogov (stoje je s 362 krogi dosegel nov slovenski rekord)-2. Planinc Franc 1119 krogov (kleče in leže s 377 in 391 krogi nov sD' novih slovenskih rekordov. Najbolj se je izkazal Planinc Franc, ki je v streljanju s švicarsko vojaško puško leže dosegel 185 krogov, kar je tudi tokrat prekosil svoje učitelje je le 4 kroge manj od svetovnega rekorda. Mladi Mariborčan Mlinarič v streljanju z malokalibersko precizno puško. precizna pištola: 1. Delorenzo Edvard 524 krogov (izenačen slovenski rekord), 2. Planinc Franc 520 kro-j gov, 3. Kranjc Milan 519 krogov; : švicarska vojaška puška na 300 m: 1105 krogov; težka precizna puška na 300 m: 1. Miliorko Milovan 105^ krogov- (izboljšani slovenski rekordi v vseh treh položajih — stoje 333-kleče 347, leže 379 krogov), 2. Pia' ninc Franc 1042 krogov. Naši strelci se bodo obenem z ostalimi kandidati iz vse države srečali na zaključneia tekmovanju v Zagrebu čez 14 dni-nakar bo izmed najboljših določena državna reprezentanca, ki nas bo zastopala na olimpiadi in svetovnem prvenstvu. A. Ž. Lokomotiva četrti finalist v borbi za naslov prvaka FLRJ Maksimim, glavna prvem delu prikazal lepo, hitro in tempe* ramentno igro. Igralci Rabotničkega se niso Stadion Dinama v Maksimim glavna prvem delu prikazal lepo, hitro in tempe* ! Hajduk: Beara, Alrcic, Broketa, Grcih Železničar Lj. , Radar 2,0 (U0> | “ „K .SS-TTSTS - «»»*, *«*jT »»"«<"»> » SSTtJB SSŠJ&TOJgS r**, KrMl. L,.«...,“! s,;?., “1, ssas Sm SE SSSie :»r s w*s-S5ss»v jas ‘' s,«n««T ' ti n /"i/. c/„ ' nila. Dinamovci so bili ali zadovolini z vi* ’ J * - carja je bila pVcdlMedafcT odigrana - > polčasa je Železničar dvakrat izsUil kot publiška prvenstvena nogometna tekma, ki;'* katerega je ob drugem strelu kompos jo je vodil sodnik Orel iz Celja s pomočjo fosegel naj epsi gol_ tekme. Do konca pob Stepanoviča in Sušnika iz Ljubljane. Igrišče «sa je imel Zelezmcar se nekaj priložnosti, je bilo primerno, vreme pa spremenljivo, ki jih pa ni izkoristil. , Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: . V današnji igr. je Železn,carjev napad Rudar: Ahlin, Zavolovšek, Butkovec, Blat. | isM mnogo boljše kakor ponavadi in tud. nik, Sori, Orač, Sore, Koncilija, Klančišar, ! bolj povezano, s kr.lsko vrsto m obrambo. Knaus, Klenovšek; V ,n.apaflI ?e Je občutila prisotnost He železničar: Hegler, Leban, Dekleva, Cebo. aedisa. k. je precej zaposlil tudi danes pre-hin, Sočan, Mežan, Vertelj, Hegediš, Kom. ce. ležerne« Komnoša. Mladi levi krilec poš, Mužijevič, Čekov. Današnjo tekmo med Rudarjem, ki je na praznik igral proti Odredu zelo borbeno, in pa domačim Železničarjem, ki je predvsem v zadnji tekmi s Slogo pokazal boljši no* gomet od prejšnjih tekem, so pričakovali ljubljanski gledalci s precejšnjim zanima* njem. V tem srečanju pa se je pravzaprav urei. M je on preav: č dir krizo iz prvega dela prvenstva cej ležernega Kompoša. Mladi levi krilec Mežan je pokazal, da se bo razvil v dobrega nogometaša. Pri Rudarju je bil najboljši Orač v kril* ski vrsti, v napadu pa Sore in vratar Ahlin. Koncilija je igral zelo grobo, pa tudi Sore mu je vneto »pomagal«. Sploh so bili Ru* .i _ •_: :^^ I. • x ,, o darjevi igralci preveč ostri v startu, kar pa sodnik Orel. ki je bil predvsem presoji Mečne- Petrovi L Obradovii Gegič, Sle. ' v £ ! in 61. min. za BSK, Vukas pa v 5. in fr fanovic //., Vilotic, Kovačevič, btefanovic vem polčasu in so popustili. Ni bilo niti sledu : za Hajduk. Rogič, Jakus, Krstič. tiste hitre in tehnično lepe igre. Posamezni j v - Lokomotiva: Grcevič, Etlinger, O ze go vič, ' igralci so s svojo ležerno in dolgočasno | Split, 11. maja. Ko je Vukas že v > Bobek, Andročec, Reiss, Odzak, Čenč, Firm, 1 dlm^činoT^o^dlbrT^korUmj ! l“n,uti ,do£«el <.vodfr: f Hajduka- Koželj, Hmelina. j Skopijanci, ki so bili v tem delu igre precej , 2-delo, da bodo Splicani danes sigurno z boljši ter so večkrat ogrožali Dinamova | gali. Toda Beograjčani so kmalu uredli* vrata. Vendar se jim je le enkrat posrečilo i svoje vrste 2ačei; z dolgimi Žogami OSVi' Sda"zmanjšajo | jati nasprotnikov prostor, tako da je Jod rezultat. Mateško Bučati j že v 11. minuti neovirano prodrl po le*1 j • Vojvodi«« 4-0 (2,0) j «g “ +***£’ 1 Novi Sad, 11. maja. Na lastnem igrišču je j SSK začel igrati vse boljše. Njegovi napadi Strelci: Odzak v 23., Firm v 35. in Bobek v 87. minuli. Lokomotiva : Mačva 3:0 (2:0) Zagreb, 11, maja. Pričakovali smo bolj živahno igro. Vstop Lokomotive v skupino O - t' “ —“ o- ■ - * r------ ivvzvi «jau, 11. maja. i^tu laoiucui iijt lac ujej . • • • ' _ 7 • najboljših klubov v državi in finale končne- j doživela danes /Vojvodina visok poraz. Par* | so bili polni dinamike in zelo premisljčfl1' ga državnega nogometnega prvenstvaje bil ; v 32. .............J------ ' - in 87. minuti. Pred 9.000 gle. danes pokazal, da 1 stva se'je" lestvica" začasno nekolTko" spre. | namreč še vedno negotov, ker sta Vojvo- I til'Bobek^vVl ie"Rud«r."razen nekaj trenutkov igre. precej ; “‘"U«. v vodstvu pa je ostal Odred, ki imu dina in Partizan imela teoretične možnosti, Idalci je sodil Eppert iz Zagreba. razočaral in igral tudi bolj ostro kot po. prad 5 ‘ožk 1Pnreds,101St,:i _____J-- X7 v*,«?«.,,; Odred 10 8 1 i navadi. V začetku sta obe moštvi ^ zaigrali precej nervozno, vendar je Železničar prvi povezal svoje vrste in začel smiselno na* padati vrata gostov. Vendar je minilo več kot polovico prvega dela igre. brez gola, kajti Železničar je imel tri sijajne prilož* nosti, pa jih ie zapravil. V 26. min. je po uspešnem prodoru dosegel Vertelj prvi gol m postavil rezultat polčasa. fCljub stalnim napadom domačinov je obramba, v kateri se je predvsem odlikoval dobri Ahlin, uspešno odbijala vse napade. V drugem polčasu je ime! Rudar precej časa premoč na igrišču, vendar so se vse Razpored mladinskih in pionirskih tekem LNP NEDELJA — 18. MAJA 1952 Ljubljana — igrišče Litostroja: GrafiČar : Kočevje mlad., ob 9., služb. Močnik, sodi Stupica, Grafičar : Ilirija pion. ob 10. služb. Močnik, sodi Stupica: igrišče Ilirije: Ardel : Kočevje I. moštvo ob 9.. služb.^ Čučnik, som Branik Nafta Rudar Železničar Lj. Korotan Železničar Mrb. Kladivar Mura Sloga 10 10 10 10 10 10 10 10 10 5 2 3 5 2 3 5 1 4 4 3 3 4 1 5 3 3 4 2 3 5 2 2 6 2 2 6 46:13 19:11 15:12 14:13 18:17 21:26 18:18 9:17 16:34 11:26 17 12 12 11 11 11 9 7 6 6 Razpored nogometnih tekem republiške lige Četrtek, 15. maja 1952 železničar Mrb. : Odred, sodi Presinger, mejna Maribor; Nafta : Mura, sodi Glavič, mejna Maribor; Kladivar : Rudar, sodi Gro. šelj J., mejna Maribor; Korotan : Železni, čar Lj., sodi Doberlet, mejna Kranj: Sloga : Branik, sodi Ceh, mejna Zajec in Fajon. Nedelja — 18. maja 1952 Maribor — Železničar Mr. : Mura ob 17., sodi Orel C., mejna Maribor, služb. Pocajt da jo lahko zamenjata na tem mestu. Navzlic temu je bila igra slaba, posebno v prvem polčasu. Obe moštvi sta prikazali minimum tistega, kar zmorejo njihovi igralci. Nič se ni izpremenilo niti v drugem delu tekme. Igra je bla raztrgana, mlačna in nezanimiva. Vendar je bilo tudi v tej tekmi nekaj momentov, ki so izzvali navdušenje občinstva. To so bili goli. Čeprav so vsi trije padli po zaslugi samih realizatorjev, so bili učinkoviti in doseženi iz dokajšnje razdalje. Malesko Bučan Dinamo : Rabotnički 4:1 (4:0) Stadion Dinama v Maksimiru. predtekma današHj'ega nogometnega sporeda v Zagrebu, gledalcev 12:000, sodnik Machiedo iz Splita. Rabotnički: Ferovski, Gerasinaovski, Moj* sovski, Bačvarov, Georgijevski, Popovski, Dimitrovski, Balevski, Vučinovskl, Cobarov, Davidovski; Strelci: Cimermančič v 9. min., DvorniČ V 23. in 36, ter Senčar v 42. min. za Dinamo, Njegovan, mejni Boškovič. Elektrorveza : IU. , Maks , ,, ,. rija L moštvo ob 10,30. služb. Čučnik, sodi | Ljubljana — Odred : Kladivar ob 17., sodi Boškovič. mejni Niegovan: igrišče Slovana: Kukanja, mejna Doberlet in Perko, služb. Slovan : Domžale mlad. ob 9., služb. Belič, i major Pantič. .. sodi Gjud. mejni Anžin, Sloga : Ilirija mlad. | Dolnja Lendava — Nafta : Železničar LJ-, ob J0,30. služb. Belič, sodi Anžin, mejni ob 17., sodi Presinger, mejna Maribor, služb. ^ 1Q ^ Ier oencar v tu. imu. zia lziu suspenzije Režeka in Crn* Kovačev, Papirničar : Domžale I. moštvo jon, mejna Kranj, služb. Slamic. j kovj£a ter poškodbe Čajkovskega II., je v ob 15 . služb. Skrjanc, sodi Sovine, mejni ,1^——maB—M——wwjiwwiw .... ... _____ LESTVICA Dinamo Lokomotiva Partizan Vojvodina Rabotnički Mačva H. SKUPINE 10 8 0 2 27:13 10 7 0 3 20:9 10 6 0 4 24:15 10 5 0 5 21:15 10 2 1 7 9:30 10 1 1 8 10:29 BSK : Hajduk 3:2 (2:i) sod- Igrišče Hajduka, gledalcev 7.000. nik Miljenko Podubski iz Zagreba. BSK: Cvetkovič, Ročic, Odanovič, Da. vidovič, Spajič, Kdoperovič, Panič, Jocič, Antič, Konslantinovič, Markovič. Tekma Jugoslavija : Norveška bo v Zagrebu Sekretariat Nogometne zveze Jugoslavije je na svojem zadnjem sestanku sklenil, da bo nogometna Dinamo: Majerovič. Delič, D. Horvat, CL fanKU SKlenil, (la DO nogometna zarič,, I. Horvat, Cvetan, Gereš, Senčar, tekma med reprezentancama Norve-Cimermančič, Dvornič, Lipušinovič. ške in Jugoslavije v Zagrebu dne Kovačev. Domžale: Domžale : Krim pion. ob 15.15. služb. Pavlič, sodi Flis. Novo mesto: Partizan N m : Odred mlad ob 1.0, služb, inž.' Modic, sodi Grcgel. PODZVEZNE TEKME Slovan : Kamnik 2:0 Krim : Grafičar 2:1 (1:1) Mladina Odred : Grafičar 5:0 GREGORČIČ : KOROTAN II. 6:2 (3:1) MLADINA KOROTAN : GUMAR 3:0 (1:0) .Gregorčič : Bratstvo 9:0 (5:0) V okviru podzveznega prvenstvenega tek- Prvenstvo LRS v košarki j ŽELEZNIČAR (Mrb.) : ŽELEZNIČAR i (Celje) 72:50 (39:25) 1 Maribor, 11. maja. Včeraj sta odprla košarkarsko sezono na stadionu ob Tržaški cesti obe železničarski moštvi. Celjani so . tokrat prav ugodno presenetili. Od svojega zadnjega nastopa v Mariboru so pokazali viden napredek. Domačini so sicer morali j nastopiti brez štirih igralcev I. moštva, ; vendar pa so zaigrali prav dobro in bor- ! beno ter zasluženo zmagali. Pri gostih se je : v OKviru poazvezneua prveuaivvuvua „ i„„ u:,.: movanja kranjskega centra sta se preteklo posebno odlikoval izredno llltn Rredo srečali moštvi Gregorčiča in Bratstva, sljivi Strelec Čretnik, ki je sam Gai ^.o *w- IdV-K sev. Najboljša med domačini sta '.la Vrač .tva kar je izraženo tudi v visokem rezul* ko in Frelih, tekmo je solidno Sodil p * " Ledinek pred 500 gledalci. E. Bergant ZSSR ni povabila naših košarkaric na evropsko prvenstvo Košarkarska zveza Jugoslavije do danes še ni prejela uradnega vabila od Sovjetske Prvenstvo mariborskih srednji šol Sobotni rezultati II. skupine: Ekonomski tehnikum : III. gimnazija 9 : 0 (2 : 0); II. gimnazija : ŠUG Kov narjev 3 : 0 (2 : 0); Stektrogospodarska šola : 2IŠ 1 : 1 (0 : 0). ’rva skupina nadaljuje tekmovanje v ponede-jek popoldne. Na lestvici trenutno vodijo v J. skupini Klasčna gimnazija s 5 točkami nred I. gimnazijo, ki ima 4 točke, a tekmo nanj; v II. skupini Elektrogospodarska šola T točk, pred II. gimnazijo s 6 točkami in eno f-kmo manj. V kakšni krizi je italijanski nogomet, je razvidno tudi iz tega, da bo moral srednjega napadalca proti angleški reprezentanci igrat ... . — . ■ . _ m aL--a fr A«-a irvirfv nii]’’*G »»■ pras.njeni kanona. zveze, ki je organizator letošnjega evrop- verjetno 57-letn: Picia, ki ga nekateri ime-skega prvenstva v ženski košarki, ki bo od 18. do 25. t. m. v Moskvi. To je spet nov dokaz, kakšne razmere vladajo tudi v športu v ZSSR. Pretekli teden so košarkarji ASK odigrali v Kranju propagandno tekmo, ki se je kon* čaia 74:73 (43:31) z zmago »rdečih« nad »črnimi«. Spel razočaranje in jeza Metalne : Odred 2:1 (2:1) | smo bili zadovoljni. Ugajala nam je tudi igra proti Kvarnerju, Čeprav je bila že ne* ZVEZNA KOŠARKARSKA LIGA Železničar (Lj.) : Zadar 38:36 ASK : Železničar (Karovac) 42:37 (19:20) Jedinstvo : Mladost 50:48 (23:23) im a (Jiuii va i n vi j u, c. v [.< z n * j v« *• ^ — v »že Sto_ in Stokrat sem tekd. da koliko v zadnji Nata državna reprezentanca v košarki bo ne grem na cev!« S taki^ tekmo, da je škoda’ čiv- pa se nekateri igralci niso -vedali svojih i- in podobnim govor. , umaknil v obrambo, da obdrži zmago, k jo je dosegel popolnoma zasluženo. Tako je Hajduk prvič po treh letih t1* domačem igrišču doživel poraz v prvenstveni tekmi. _ 7vonko Barisic Crv. zvezda : Sarajevo 2:0 (1:®! Beograd, 11. maja. Na lastnem stad‘°ng sicer zaradi tega, ker ni prepredi grou nekaterih igralcev. rezultatom 3:0.