IN PR V dvorani Kulturnega doma Grosuplje sta 27. maja zvečer z Bing Bandom Grosuplje, ki ga vodi Igor Lunder, nastopila svetovno znani hrvaški vibrafonist Boško Petrovič ter mladi in talentirani Vid Jamnik s Koroške, prav tako vibrafonist. Koncert je bil »generalka« pred nastopom na Radiu Slovenija, ki so ga posneli v Studiu 14 in predvajali v živo na 3. programu 1. junija ob 20. uri. NADALJEVANJE V RUBRIKI KULTURA ur w:tn. IMDLLOMRUiE^i li OBČIN uomroiit, IHANCIA GORJU IN CROiUnit 15 let po vojni Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo je v počastitev 15. obletnici vojne za Slovenijo izdalo spominski zbornik. Prispevke v prvem delu tega zbornika so napisali ljudje, ki so sodelovali pri različnih vojaških, policijskih, upravnih, specialnih in civilnih nalogah v letih 1990 in 1991. Le-ti bodo nedvomno dragocen vir za dopolnitev mozaika o slovenski osamosvojitvi, pa tudi za nadaljnje raziskave tega enkratnega slovenskega zgodovinskega obdobja. Pri tem je treba poudariti, da so pisci prispevkov večinoma opisovali dogodke, ki so se nanašali neposredno ali posredno na naš prostor, območje današnjih občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Drugi del zbornika pa je namenjen predvsem delovanju OZVVS Grosuplje od ustanovitve do danes, ki glede na območje pokriva enak teritorij (razen KS Struge) kot opisani dogodki med slovensko osamosvojitveno vojno. SLIKE NA NASLOVNICI: - Prvo uradno dvigovanje slovenske zastave v Grosupljem pred Gasilskim centrom Grosuplje ob proslavljanju razglasitve samostojne države Republike Slovenije. Zastavo je dvignila častnica Teritorialne obrambe (TO) Damjana Jurkovič. - Svečanemu dvigovanju slovenske zastave so prisostvovali tudi predstavniki Upravnega organa za Ljudsko obrambo Občine Grosuplje in pripadniki TO. - Postroj pripadnikov 57. območnega štaba TO ob prvem dvigovanju slovenske zastave v Grosupljem. dneh^kos-mfo UBRANIL) kersmoip LJUBILI.... ZUPAN IN DELAVCI OBČINSKE UPRAVE OBČINE GROSUPLJE VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ČESTITAMO OB DNEVU DRŽAVNOSTI IN OBČINSKEM PRAZNIKU. Glasilo prebivalcev občine Grosuplje / letnik XXXII / številka 6 / junij 2006 OGLASI Zgodbe iz pekarne Bolje pet minut prej, kot deset minut pozneje JE KOMI SION AR? KaKSEN JE NJEGOV delavnik? Kaj SPLOH POČNE V PEKARNI,,.,« SO VPRAŠANJA, NA KATERA NAM BO POSKUŠAL odgovoriti Jože Tomažin, V Pekarni Grosuplje namreč dela prav na tem delovnem mestu. Poleg čuta za organizacijo pa ima Jože še en dar - je namreč ODLIČEN PRIPOVEDOVALEC, RADi SMO MU PRISLUHNILI, etnajstletne izkušnje si je v grosupeljski pekarni pridobival tako pri pripravi kruha kot tudi pri sami peki in pri prevozu. Danes pa dela kot komisionar in skrbi za od pošiljati je izdelkov. Vsaka beseda ima svoje mesto, zato jih Jože izbira počasi in preudarno. »Tudi delo .s kruhom zahteva poseben odnos. Je čast. Poglejte, marsikje so tutli danes ljudje še vedno kruha lačni. Mi pa imamo dnevno na razpolago ogromno najrazličnejših vrst. Zato ga je treba spoštovati. Že naše babice so rekle: Drobtinice pobe r i,« pove Jože z glasom, polnim spoštovanja. Njegov delavnik poteka od 22. do 5. ure zjutraj. Najprej pripravi dobavnice, sledi polnjenje vozičkov in košar s kruhom in pecivom. Vmes prihajajo vozniki kamionov, ki izdelke naložijo in odpeljejo. Pri tem delu je pomembna or- Jože Tomažin jeprep riČttr), da je pri delu odločilnega pomena dobra organizacija, saj vsaka stvar zahteva svoj čas. ganizaeija. »Vendar to človeku pride v kri,« skromno zatrdi. Jože je dober poznavalec navad kupcev. »V mest ti gre bolje polnozrnati kruh in kruh s semeni. Na vasi pa se bolje prodaja beli in črni. Mi, zaposleni v Pekarni Grosuplje, smo podaljšana roka kupca. Eden brez drugega ne moremo,« zveni njegova simpatična in modra ugotovitev. Jože je tisti, ud katerega je odvisno, da so kamioni pravočasno in pravilno naloženi. »Vse oh svojem času. Kolje pet minut prej, kot deset minut pozneje,« sta reka, ki ga spremlja ta tako na delu kot tudi v zasebnem življenju. »Maj lepše je zj u t raj, ko se peljem domov. Takrat v avtu diši po toplem, svežem kruhu. Ponavadi je na sedežu poleg mene še topli Tabore. Spomladi pa je najbolj »hištno«, ko greš zjutraj domov in se prebujajo ptice. Takrat občutiš svežino novega dne in obenem veš, da si svoje delo dobro opravil. To je posebno doživetje," je slikovit Jože. Njegova družina se prilagaja njegovemu delavniku. Zgodaj zjutraj pri Jožetu namreč napoči čas šc za prijeten družinski klepet. Tekarna ^rosuplje ■ ■■ ■ Narejeno z ljubeznijo Hiba rt'- najljubšiJožetov sopotnik v raniti jutranjih urah. junij 2006 GROSUPELJSKI ODMEVI 3 NAMESTO UVODA Glasilo prebivalcev občine Grosuplje 15 let po vojni ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO Proti koncu lanskega leta me je vodstvo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje, verjetno glede na dosedanje izkušnje pri lokalnem časopisu, zaprosilo, če bi poskrbel za uredniška in oblikovalska dela ter druga organizacijska in tehnična opravila, ki so potrebna za natis zbornika. Povedali so mi le svojo željo, da bi prispevke pripravili pretežno člani združenja ob jubilejni, 15. obletnici slovenske osamosvojitvene vojne v letu 1991, o pripravah na osamosvojitev, nekaj pa tudi o samem delu v združenju. Delo sem z veseljem sprejel, čeprav sem se zavedal velike odgovornosti pri tem delu. Pri izdelavi spominskega zbornika nas je v uredniškem odboru vodilo prepričanje, da je treba ohraniti spomin, kako so nas Slovence vodili močna volja, odločenost, znanje, organiziranost, povezanost in še marsikaj drugega, da smo si v tako nenaklonjenem času in s celo kopico raznih ovir lahko izborili svojo državo in uresničili tisočletne sanje naših prednikov. Jože Miklič v prispevku Še nekaj urednikovih besed Prvi UVODNI prispevek DRAGE BRALKE IN BRALCI je napisal Primož Zgonc, sedanji sekretar združenja. V njem poleg namena zbornika pojasnjuje tudi stališče, ki ga branimo v združenju: »Prepričan pa sem, da si zapisani prispevki zaslužijo svoje mesto tudi pri domovinski vzgoji mlajših generacij za krepitev domoljubja. O tem bi nedvomno morali razmišljati tudi drugi, ki so poklicani za to.« Verjetno mnogi občani ne vedo, da je član združenja tudi naš, trenutno predsednik Vlade Republike Slovenije, Janez Janša, v času vojne pa je bil obrambni minister in velik del zaslug za tako elegantno dobljeno vojno lahko pripišemo tudi njegovim naporom. V enem od odgovorov na naša vprašanja, ki smo mu jih postavili v uredniškem odboru Dušan Hudolin, Jelka Janežič, Franc Skalja, Vera Šparovec, Davorin Tomažin, Primož Zgonc in jaz, v zvezi z dogodki pred 15 leti, pravi: »Pravzaprav je šlo za en sam, strnjen proces v času, ki je bil nenavadno zgoščen. Vsak dan smo bili priča pomembnim dogodkom, vsak dan je bilo treba sprejeti vrsto težkih odločitev. Šele po mnogih letih se bolj jasno rišejo posamezni dogodki in dejanja: Roška, prve svobodne volitve, akcija MSNZ, plebiscit, priprave na obrambo, vojna, mednarodno priznanje. Uspeli smo, ker je takratna Demosova vlada in koalicija pod vodstvom dr. Jožeta Pučnika gradila na vsenarodni enotnosti, zato nas niso prizadele usodne delitve, tako kot ob preizkušnji pol stoletja prej. Zaradi te politične modrosti in enotnosti so časi slovenskega osamosvajanja najpomembnejši del vrednostnega središča slovenskega naroda, ki nas tudi danes združuje v naporih za boljši danes in jutri«. Na vprašanje, kaj bi posebej izpostavil ob praznovanju 15. obletnice osamosvojitve Slovenije, pa je dejal: »To, kar vidite okoli sebe. Slovenijo danes, ki je sama po sebi dokaz pravilnih odločitev tistih časov. Kajti danes imamo trdno, varno državo, ki se je izredno hitro uveljavila v svetu, izvedla večino tranzicije v tržno in demokratično skupnost, postala spoštovana članica Evropske unije in zveze Nato, državo, ki jo že čez dobro leto in pol čaka vodenje EU. Rezultati, doseženi na temelju pravilnih odločitev v letih 1990 in 1991, so več kot zadosten razlog za velike in iskrene čestitke vsem veteranom, ki so pred 15 leti s svojim pogumom zavarovali najusodnejšo in najboljšo odločitev v vsej naši zgodovini.« Po tem uvodnem delu smo v uredniškem odboru zbornik razdelili na del, ki se neposredno nanaša na čas vojne in smo ga poimenovali V VOJNI ZA SLOVENIJO. Posamezni prispevki pa so razdeljeni po naslednjem vrstnem redu: MSNZ in organizacija TO ter se nadaljuje prek vojaških, policijskih, upravnih in na koncu civilnih tem v vojni leta 1991. % 4 Prvi prispevek v tem sklopu je napisal Janez Skubic, takrat član posebne tajne organizacije - MANEVRSKE STRUKTURE NARODNE ZAŠČITE (MSNZ), ki je skrbela za orožje našim vojakom oziroma teritorialcem, saj je znano, da je JLA z ukazom odvzela tudi tisto orožje, ki smo ga sami Slovenci nabavili za potrebe teritorialcev. V svojem prispevku pravi: »Iz spontanega upora je nastala v Sloveniji ena najbolje organiziranih in oboroženih tajnih organizacij, ki je na pobudo Janeza Janše dobila ime Manevrska struktura Narodne zaščite - MSNZ. Organizacija je dobila zakonsko podlago v Zakonu o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Narodna zaščita je bila od leta 1982 namreč zakonsko opredeljena v tem zakonu...« Nato navaja imena te skupine: Vinko Blatnik, Janez Skubic, Janez Lesjak, Marjan Balant, Andrej Ambrožič in Roman Klopčič ter nadaljuje: »Na podlagi usmeritev Republiškega sekretarja za LO Janeza Janše smo v občini Grosuplje sprožili aktivnosti za iz-vzem orožja in streliva, ki je bilo nabavljeno za potrebe Upravnega organa za LO občine Grosuplje in delovnih organizacij z območja občine, ki je bilo shranjeno v skladišču Občinskega štaba za TO v vojašnici JLA v Grosupljem. Načelnik Upravnega organa za LO občine Grosuplje Vinko Blatnik je na podlagi sklepa Občinskega sveta za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v pogajanjih s poveljnikom - upravnikom vojašnice, skladišča JLA, podpolkovnikom Andelkovi-čem, dosegel dogovor za izvzem navedenega orožja.« Naslednji prispevek je napisal Dušan Hudolin, ki je v času pred vojno in med njo delal kot vojaški častnik v 510. UČNEM CENTRU NA IGU. Takole pravi: »15. maja 1991 je bilo v obeh učnih centrih posebej slovesno. Že pred napovedanim časom prihoda prvega nabornika na služenje vojaškega roka v enotah TO Republike Slovenije se je pred vhodom v centra razlegal glas harmonike, na avtomobilih so bile slovenske zastave, okoli vhoda pa je množica kar naraščala. Skozi vhodna vrata 510. UC Ljubljana (Ig) je tako vstopilo 180 nabornikov, skozi tistega v 710. UC Maribor (Pekre) pa 120. Med njimi sta bila tudi Boštjan Bavdek in Robert Zrimšek iz tedanje občine Grosuplje. Kljub temu, da so svojci nabornikov vztrajali pred vrati centrov in se veselili, da bodo njihovi fantje prvič v zgodovini slovenskega naroda služili vojaški rok v SV, je v centrih hitro zavladal red, začelo se je nameščanje nabornikov v sobe, razdeljevanje opreme in formiranje učnih enot pripadnikov prve poskusne generacije slovenskih vojakov, kar je dokazoval znak na levem rokavu uniforme - velika rumena številka 1 na temni podlagi, obrobljena z barvami slovenske zastave. Ta dan v Slovenski vojski in vsej državi s ponosom proslavljamo kot dan Slovenske vojske.« Hudolin pa nadaljuje tudi z naslednjim: »Že v zgodnjih dopoldanskih urah (27. junija 1991 -op. J.M.) smo prejeli ukaz, naj se na agresijo začnemo odzivati tudi z ognjem - odločitev, da bomo tudi v vojaškem spopadu zavarovali odločitev o samostojnosti. Ko sta v dopoldanskem času UC preletela vojaška helikopterja, so bili starešine in enote za delovanje pripravljeni. In ta pripravljenost je trajala do popoldneva, ko je iz operativnega centra iz Ljubljane prišlo dovoljenje za streljanje na vojaška helikopterja, ki sta se bližala centru. Izstreljena je bila ena raketa - en helikopter se je v plamenih zrušil na Ljubljansko barje, drugi pa je poškodovan odletel. V svoji knjigi je tedanji obrambni minister Janša ta dogodek komentiral z besedami: 'In začela se je vojna.'« Tretji prispevek v tem sklopu o DELOVANJU UPRAVNEGA ORGANA ZA OBRAMBNE ZADEVE OBČINE GROSUPLJE V LETIH 1990 - 1991 je napisal Primož Zgonc. Področje dela v njem so pokrivali naslednji referenti: Marjan Balant - vojaško mobilizacijske zadeve, Primož Zgonc - statusne in naborne zadeve, Jože Jamnik - upravne zveze za potrebe občine, Ja- nez Skubic - družbeno gospodarski sistem, Franc Skalja - civilno zaščito, Marija Mehle - finančno računovodske zadeve in Jelka Janežič - splošne zadeve. V prispevku pa med drugim navaja: »V noči na 26. junij 1991 je pričel Upravni organ za obrambne zadeve Občine Grosuplje ob odkriti agresiji JLA na zahtevo Ministrstva za obrambo Republike Slovenije Janeza Janše izvajati tajno - delno vojaško mobilizacijo. Organiziran je bil sprejem in pošiljanje prebeglih vojakov JLA iz skladišča Kamna gorica v zbirni center Spodnja Slivnica in prostovoljcev iz vrst prebivalstva v enote TO. Delavcem je bilo podeljeno vse orožje po vojni formaciji in ustanovljena je bila enota za zaščito Upravnega organa za obrambne zadeve in občinskih organov. Za poveljnika enote je bil postavljen Miran Strmole iz Šentvida pri Stični. Deloma je bila zaradi zavarovanja občinskih organov, vodnih zajetij, transformatorskih postaj in nekaterih podjetij, pomembnih za preskrbo prebivalstva, aktivirana tudi Narodna zaščita v določenih krajevnih skupnostih. V vseh 24 krajevnih skupnostih je bilo organizirano 24-urno dežurstvo. Preko njih so tekle vse akcije: kurirji za potrebe vojaške mobilizacije, narodne zaščite in civilne zaščite. Orožje, last Upravnega organa za obrambne zadeve in orožje MSNZ, takrat že shranjeno v zaklonišču Gasilskega centra, je bilo predano 57. Obm ŠTO.« Miloš Sonc, polkovnik, je kot takratni poveljnik opisal DELOVANJE 57. OBMOČNEGA ŠTABA TERITORIALNE OBRAMBE, ki je deloval na območju tedanjih občin Grosuplje in Litija. »Blokada skladišča JA Grosuplje, popoln nadzor vseh komunikacij (Bič - Grosuplje - Ljubljana, Litija - Ljubljana, Bič - Bogen-šperk - Litija, dolina Krke - Grosuplje - Ljubljana, komunikacije proti Dobrepolju, Turjaku, itd.) in drugega terena, so predstavljali vojaško suverenost in iniciativo na vseh področjih izvrševanja obveznosti.« Proti koncu svojega prispevka pa ugotavlja: »Danes se pojavljajo posamezni očitki nekaterih, da tam, kjer ni bilo bojev, ni bilo »prave vojne«. Tudi v nekaterih »strokovnih« tolmačenjih teh dogodkov prihaja do podcenjevanja. Odgovor je lahko le: Ker smo vse svoje cilje in naloge dosegli z vojaškimi formacijami ter po pravilih o bojnem delovanju, oboroženi in primerno vodeni, naše aktivnosti le niso bile samo »martinčkanje« oziroma poletno sončenje.« Svojemu prispevku je na koncu dodal še natančno tabelo vseh skupin, ki so bile organizirane v 57. Območnem štabu TO. Jože Jamnik je opisal DELOVANJE ENOTE ZA UPRAVNE ZVEZE OBČINE GROSUPLJE. V njej so delovali poveljnik enote - stotnik Jože Jamnik, namestnik - stotnik Dare Kavšek, pov. oddelka KV zvez - višji vodnik Janez Perme, pov. oddelka UKV zvez - višji vodnik Anton Novljan, pov. oddelka telef. zvez - višji vodnik Polde Janežič, pov. oddelka kurirskih zvez -naddesetnik Jože Nučič in pov. oddelka kriptozaščite - višji vodnik Jože Novak. Takole med drugim pravi: »Zaradi zaostrovanja razmer in vedno slabše politične situacije v nekdanji državi ter po uvedbi dežurstva na UO za LO, ki ga je izvajala enota za zveze, smo že spomladi leta 1991 začeli z načrtovanjem možnih varnih lokacij za potrebe delovanja dela občinskih organov in enote za zveze. Za prvo tako lokacijo je bil izbran gasilski dom na Spodnji Slivnici, katerega smo začeli pripravljati za namestitev enote. Skupaj z odgovornim monterjem PTT Grosuplje (Janez Strle) smo predvideli določene telefonske in telegrafske prevezave linij za zagotavljanje žičnih zvez, preizkušeni so bili vsi sistemi radijskih zvez in možnost prikritega delovanja kurirskih zvez. Omeniti moramo tudi izredno razumevanje in pomoč pri logistični zagotovitvi nastanitve takratnemu predstavniku Gasilskega društva Spodnja Slivnica, g. Stanetu Šemetu (žal že pokojni), ki je bil vedno na voljo za vse potrebe, ki so se pojavljale pri pripravi lokacije.« ORGANIZACIJO ZVEZ V 57. OBMOČNEM ŠTABU TERITORIALNE OBRAMBE MED OSAMOSVOJITVENO VOJNO opisuje Matjaž Goričar, podpolkovnik. Pravi: »Vzpostavitev in delovanje prvega bojnega radijskega omrežja v podporo osamosvajanju Slovenije je bil dogodek, ki je pomenil strateško in tehnološko presenečenje ter poraz za nasprotnika - nekdanjo JLA. Danes ugotavljamo, kako odločilne in pomembne so bile naloge, ki smo jih takrat opravili. Veliko znanja in poguma je bilo potrebno. To je bil nenadomestljiv zgodovinski prispevek vseh vezistov - veteranov osamosvojitvene vojne za Slovenijo.« NOČNE MORE LETA 1991 (in more tudi mnogih Slovencev!) je opisal Boris Peterka, ki v prispevku kot nekdanji miličnik Posebne enote milice med drugim pojasni, kako so ujeli glavnega koordinatorja akcij JLA v Sloveniji kar v stanovanju v ljubljanskih Mostah: »Nadaljevali smo s pregledom prostorov in v kuhinji za mizo našli polkovnika, ki je dvignil roke in rekel: "Pre-dajem se, nemam oružja." Dvignili smo ga izza mize in ga vkle-nili. V tem trenutku pa je prišlo obvestilo širše blokade, da gre na pomoč vojaška policija. Polkovnika smo po stopnicah odnesli do vozil, ki so bila parkirana pred blokom, ter se nato odpeljali proti Prešernovi cesti in sedežu uprave. Med vožnjo smo menjavali ulice, da bi zmedli pripadnike vojaške policije. Kmalu zatem je bil polkovnik izročen pristojnim na upravi NZ, kjer smo izvedeli, da je bil koordinator akcij JLA v Sloveniji.« VOJNO Z NEKOLIKO DRUGAČNEGA VIDIKA opisuje sedanji vojaški kurat Jože Plut, ki je bil v času vojne kot kaplan v ljubljanski stolnici med teritorial-ci na Malem Hudem pri Ivančni Gorici: »Letala nad našimi glavami spustijo rakete nad Medved-jek. Dokaj nenavaden občutek. Nekaj fantov ne vzdrži. Morajo poiskati pomoč in pozneje gredo domov. Nihče jih ne obsoja. Vsem je težko. Nekdo predlaga, da bi imeli mašo. V Stično gremo po mašno opremo. Pater Janez jo z veseljem priskrbi. Gremo nazaj na Hudo in v gozdu poiščemo prostor za mašo. Vse obvestimo, da je udeležba pri maši prostovoljna. Fantje naredijo iz vej križ in ga prevežejo z ovijalko. Na bližnji bukvi izrežejo kos lubja in v njem napis IN-RI. Na vzpetinico postavimo šotorsko krilo, nanj kelih in pateno s hostijami. Vse je pripravljeno. Pridejo vsi, razen tistih, ki so bili na straži in opazovalnici. Posedejo po bre-žini. Poveljnik naroči, naj imajo orožje ob sebi, če bo potrebno iti. Ministrantov je dovolj. Berilo bere Sašo Hribar. Marsikdo med mašo dobi solze v oči. Bili smo skupaj, verni in neverni. Mislili smo na dom, na najdražje in ljubljene. Mislili in molili. Vsi s(m)o neizmerno bolj umirjeni in sproščeni. Bili smo pač že nekaj časa skupaj, postali smo prijatelji, delili smo misli in vprašanja, bolečino in ugotovitve, in bili smo skupaj pri maši. NADALJEVANJE NA STRANI 4. Ustanovitelj časopisa: Občinski svet občine Grosuplje Odgovorni urednik: Jože Miklič tel. popoldne 786-07-22, 786-07-21 GSM 041-98-22-33 e-pošta: jozem@siol.net Uredniški odbor: Barbara Pance, Janez Pintar, Marija Samec, mag. Tatjana Jamnik Skubic, Vera Šparovec, Matjaž Trontelj. Naslov uredništva: 1290 Grosuplje, Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50) Lektoriranje: Marija Samec Oblikovanje in fotografije: Jože Miklič COBISS-ID: 6 1 1 4 8 1 6 0 ISSN: 1 5 8 0 - 0 9 1 1 Računalniška priprava: AMSET - MACEDONI 1290 Grosuplje, Pod gozdom 3/9 Tisk: PARTNER GRAF d.o.o. 1290 Grosuplje, Kolodvorska 2 V skladu z določili Zakona o medijih (Ur. list 35/2001) je z odločbo št. 006-61 1/2002 z dne 13. septembra 2002 lokalni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) spada časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 20 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno (od junija 2005 dalje) v nakladi 5.952 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. SPOROČILA DOPISOVALCEM PRISPEVKE ZA GROSUPELJSKE ODMEVE V JULIJU 2006 JE TREBA ODDATI DO PETKA, 7. julija 2006. Nenaročeni prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katere koli pravne ali fizične osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o medijih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslovom - pravne osebe morajo prispevek avtorizirati in dodati se žig. Avtorji besedil so po zakonu odgovorni za navedbe. Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, oddanih po datumu za oddajo, ne objavljamo. V uredništvu nismo zavezani, da se z vsemi pisci prispevkov tudi strinjamo. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nena-ročenih prispevkov. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Javne ustanove imajo pravico do brezplačnih objav nekomercialnih prispevkov. Nenaročeni prispevki bralcev in pravnih oseb ter PR prispevki se ne honorirajo. Če želite posamezno gradivo vrnjeno, priložite ustrezno kuverto z znamko in na njej napisan vaš poln naslov. Vse ostale pravice in obveznosti uredništva in sodelujočih ureja ODLOK O USTANOVITVI IN IZDAJANJU LOKALNEGA ČASOPISA GROSUPELJ-SKI ODMEVI (št. 006-1/95-1), ki je bil sprejet na seji Občinskega sveta občine Grosuplje dne 30. 10. 2002. NAVODILA ZA PRIPRAVO BESEDIL Zaradi velikega števila prispevkov bralcev in zaradi žeIje uredništva, da čim večjemu številu Ijudi omogoči povedati svoje mnenje, pripombe in pobude, bomo objavljali prispevke dolge do največ 30 tipkanih vrstic (cca. 1800 znakov). Daljše prispevke bomo skrajšali ali jih ne bomo objavili. Prispevke v digitalnih oblikah je treba oddati v RTF, TXT ali DOC zapisih brez vnešenih fotografij. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printana v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt in dovolj močnem temnejšem natisu brez kakršnih koli barvnih in drugih okrasnih podlag. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedila, temveč naj bodo priložene posebej, v/pri samem besedilu pa naj bo označeno, kaj posamezna fotografija predstavlja. Krajši, na roko napisani prispevki, naj bodo čitljivi. TEHNIČNA NAVODILA ZA PRIPRAVO FOTOGRAFIJ IN OSTALEGA SLIKOVNEGA GRADIVA Fotografije, risbe in ostalo slikovno-grafično gradivo naj bodo posredovani na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih, le izjemoma so lahko tudi diapozitivi ali negativi. Digitalne fotografije naj bodo zapisane v JPG (brez stiskanja), TIF ali PDF zapisu, 300 dpi, barvne v CMYK razslojitvi. Najmanjša ločljivost glede na želeno velikost objave in motiv mora biti 180 dpi. NAMESTO UVODNIKA, SKOZI ŽUPANOV OBJEKTIV marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 4 V trenutku, ko praznujemo pomemben občinski jubilej, letos prvič v občinskem središču Grosupljem kot mestu, se je potrebno nekoliko ozreti po delu in dosežkih, ki so bili doseženi v tem obdobju. Naša občina je ena bolj dinamičnih v Sloveniji, to je, sem prepričan, očitno vsakomur. Veliko se dogaja na področju razvojnih dejavnosti, kot so gradnja in razvoj gospodarstva, stanovanjske gradnje, cestnih povezav in komunalne infrastrukture. Še več aktivnosti pa vlagamo v izgradnjo kapacitet družbenih dejavnosti in ustvarjanje pogojev za aktivno, brezskrbno, predvsem pa ustvarjalno rast in napredek naših mladih občanov. Osrednji projekt v občini je v tem trenutku izgradnja centralne knjižnice v občini, ki bo dominanten kulturni objekt za danes in v bodoče. Iz preteklih nemogočih razmer na tem področju bomo v tej ustanovi do konca leta zagotovili vrsto prepotrebnih kulturno-izobraževalnih dejavnosti, brez katerih sodobna družba ne more. Na področju otroškega varstva in vzgoje bomo z odprtjem novega vrtca s petimi igralnicami končno pokrili potrebe po vzgojno-varstvenem prostoru za naše najmlajše. V reševanju problematike osnovnošolskega prostora smo pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za podružnično osnovno šolo v Žalni. V primeru, da ne bo večjih zapletov, bodo dela stekla to jesen, tako da načrtujemo za naslednje šolsko leto že začetek pouka v novih prostorih. Za športne, rekreativne in kulturne potrebe otrok, mladih in manj mladih iz okolice pa bo na razpolago večnamenska dvorana in obsežno zunanje športno igrišče. Z začetkom izgradnje vodnega zadrževalnika Bičje v letošnjem letu se bo začela intenzivna in obsežna dejavnost za protipoplavno zavarovanje Grosupeljskega polja. V ta namen se pripravljajo projekt in ukrepi za protipoplav-no ureditev potoka Grosupeljščice, z državo pa se že več kot dvajset let natezamo za izgradnjo glavnega vodnega zadrževalnika Veliki potok. Upamo, da nam bo tokrat uspelo. Poleg teh velikih projektov pa tečejo priprave in izvedba še na vrsti infrastrukturnih objektov od lokalnih cest, vodovodov do kanalizacij. Za občane najbolj zanimiva dela pri urejanju prometnih razmer se dogajajo na cesti Cikava - Grosuplje, kjer smo ravnokar končali prvo fazo rekonstrukcije pred trgovskim centrom Mercator. V tem trenutku potekajo dogovori o nadaljevanju, II. fazi, to je rekonstrukciji omenjene ceste v nadaljevanju do križišča na Cikavi. Pri financiranju tega projekta je prišlo do težav, saj so v državnem proračunu 'izginila' letošnja sredstva za nadaljevanje izgradnje. Na občini se zavedamo, da se dela na tako problematičnem odseku ne smejo ustaviti, zato smo ponudili rešitev in upamo, da jo bodo investitorji sprejeli. Tudi drugi veliki državni, cestni projekt krožišče Kovinastroj je zaradi težav s pridobitvijo zemljišč v velikih težavah. Denar za izvedbo tega projekta v letošnjem letu ima država in občina, vendar nam čas obupno hitro beži. Na občini se trudimo, da pride do realizacije, saj se bojimo, da v nasprotnem primeru nemogoče prometne razmere na tem križišča še dolgo ne bodo rešene. Najpomembnejše za dolgoročni razvoj občine pa se dogaja v letošnjem letu na področju načrtovanja uporabe prostora. V fazi priprave sta strateški prostorski dokument in prostorski red, ki bosta za daljše obdobje zakoličila zazidljivost in drugo uporabo prostora v občini. V teh prostorskih aktih bodo do parcelne meje natančno določene možnosti bodoče pozidave in druge oblike uporabe prostora. Dobra stran tega bo, da bodo občani in investitorji sedaj v zelo kratkem času lahko izvedeli, ali je parcela, ki jo imajo na razpolago, zazidljiva ali ne. Slaba stran pa je ta, da novih zazidljivosti ne bo možno pridobivati brez spremembe temeljnih prostorskih aktov, kar pa bo lahko trajalo nepredvidljivo dolgo. V občini bomo morali začeti zmanjševati hitro gospodarsko predvsem pa stanovanjsko pozidavo in v bodoče racionalno koristiti še preostali prostor, predvsem pa bomo morali razvojne potenciale pustiti tudi našim zanamcem. V ta namen bosta omenjena temeljna prostorska dokumenta orientirana predvsem na reševanje v preteklosti nastalih prostorskih problemov in zagat in notranje urejanje urbanih področij. Predvsem na slednjem bo v bodoče potrebno veliko postoriti. Kvalitetno urbano bivalno okolje in očuvana krajina, to so največje vrednote, h katerim bo potrebno stremeti v bodočem razvojnem načrtovanju. Spoštovane občanke in občani, dovolite mi, da vam ob tej priliki čestitam k občinskemu in državnemu prazniku. Ob tem ko se spominjamo uspehov v našem ožjem lokalnem okolju, pa se moramo spomniti tudi dogodkov izpred petnajstih let, ko smo državljani Slovenije sprejeli zgodovinsko odločitev in stopili na samostojno pot razvoja. Petnajst let res ni dolgo obdobje, storjenega pa je bilo veliko. Če v mislih preletimo teh nekaj let, ne bomo imeli razloga za nezadovoljstvo. V tem času smo si zgradili čvrste temelje za nadaljnji razvoj in uspešno promocijo našega naroda v novem skupnem evropskem prostoru in širše. Župan Janez Lesjak OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO GROSUPLJE VABI ob 15. obletnici vojne za samostojno Slovenijo na SLAVNOSTNI KONCERT ORKESTRA SLOVENSKE VOJSKE, ki bo v petek, 23. junija 2006, ob 18. uri v avli Osnovne šole Louis Adamič Grosuplje. Pokrovitelji prireditve so občine Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. JAZ TE IMENUJEM MATI Jaz te imenujem mati, ker sem tvoj sin in ker imaš mehko srce kakor mati. Jaz te imenujem mati, ker imaš solzo za mojo žalost in smeh za moje veselje. Jaz te imenujem mati, ker si moj dom in ker mi daješ tolažbo ob hudih urah. Jaz te imenujem mati, ker imaš kruh za mojo lakoto in posteljo za mojo bolezen. Jaz te imenujem mati. - Kako naj tebe imenujem, domovina? (Tone Kuntner) Vsem občankam in občanom, prijateljem in članom stranke čestitamo ob DNEVU DRŽAVNOSTI in ob OBČINSKEM PRAZNIKU. Občinski odbor Grosuplje 15 let po vojni ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO nadaljevanje s 3. strani Janez Lesjakje nanizal nekaj ODLOMKOV IZ SVOJE KNJIGE SPOMINOV NA DOGAJANJA PRED 15. LETI. V enem od njih pravi: »Tisto noč nisem veliko spal. Dolga leta sem aktivno delal v TO in se pripravljal na ta ali podoben trenutek. Zaupal sem v svoje sposobnosti in nekako globoko v sebi sem bil vesel, da bom svoje znanje in izkušnje lahko uporabil v tako usodnem in pomembnem trenutku za svoj narod. Vendar bil sem še vedno mirnodobni človek, ki se je v podzavesti krčevito upiral misli, da gre tokrat zares. Tisti boleč, travmatičen duševni prelom in preobrazba v borca, pripravljenega na vse, se v meni še ni zgodil. Še vedno sem upal v razum in si obupno želel, da do neposrednega spopada ne bi prišlo. Žal, razum ni prevladal in JLA je krenila v avanturo, katere si ne bi smela in si je ni imela pravice privoščiti. Katastrofalna izkušnja, ki jo je tedaj doživela v Sloveniji, je bila zanjo porazna in dolgoročno usodna. Slovenijo so čez nekaj mesecev zapuščali ostanki nekdanje JLA, ki ni bila več ne ljudska, ne večnacionalna, predvsem pa se je sesul mit o njeni nepremagljivosti. Danes, ko je znan konec te avanture, se zastavlja vprašanje, kako je bilo to sploh mogoče in kaj bi bilo, če bi se izteklo drugače. Vendar drugače se v Sloveniji za JLA ni moglo končati.« V odlomku o odhodu v Ljubljano pa opisuje, kako je odšel na pokrajinsko poveljniško mesto: »Pozno popoldne sem se vrnil v 57. Obm ŠTO Grosuplje in kake pol ure za tem me je dežurni poklical k telefonu: »Kliče te minister Janša!« Prevzel sem slušalko in na drugi strani pozdravil kolega iz mladih dni. Bil je kratek. »Kje si in kaj delaš? ... Tu v Ljubljani imamo težave v poveljstvu, ali bi ti prevzel poveljevanje?« »Težko rečem, ne poznam dovolj razmer ...« »Se boš že znašel.« »Ali imam kaj časa za razmislek?« »Jaz ga nimam nič, ti ga imaš pa dve sekundi!« »Prav, sprejmem! Kdaj moram biti tam?« »Še danes! Ali imaš prevoz?« »Ne.« »Pripravi se! Takoj pridejo po tebe. Če imaš kakega sposobnega, ga vzemi s seboj.« Nadaljuje pa tudi s svojim razmišljanjem o posameznih dokaj kritičnih trenutkih v posameznih situacijah, ko tudi v teritorialni obrambi še ni vse delovalo tako kot bi moralo. Tako je bilo tudi ob skorajšnji nepremišljeno načrtovani akciji zavzetja skladišča orožja v Kamni Gorici pri Grosupljem. O DELOVANJU CIVILNE ZAŠČITE V OBČINI GROSUPUEVČASU GROŽENJ, OSAMOSVAJANJA IN VOJNE govori takratni načelnik v občini Franc Skalja. »CZ v občini Grosuplje je vodil 16-članski OŠ CZ, ki je imel sedež v Gasilskem centru Grosuplje in rezervno lokacijo na Komunalnem podjetju Grosuplje. Štab so sestavljali: poveljnik - Janez Bajc iz Šentvida pri Stični, načelnik štaba - Franc Skalja iz Grosupljega, operativec - Tone Kogovšek iz Grosupljega, zaklanjanje prebivalstva in materialnih dobrin - Matjaž Špolar iz Grosupljega, zaščita in reševanje ob rušenjih in eksplozijah - Jože Mehle iz Paradišča, zaščita in reševanje ob požarih - Božo Knez iz Grosupljega, prva medicinska pomoč - Ciril Golob iz Grosupljega, ki je takrat stanoval v Ljubljani, zaščita in reševanje živali in živil živalskega izvora - Franc Javornik iz Grosupljega, radiacijska, kemijska in biološka zaščita - Anton Ljubič iz Šmarja-Sapa in Blagoje Stefanov iz Grosupljega, oskrba ogroženega in prizadetega prebivalstva - Janez Lužar iz Grosupljega, izmik in evakuacija prebivalstva - Jože Novak iz Grosupljega, zaščita in reševanje rastlin in živil rastlinskega izvora - Anton Bučar iz Grosupljega, zatemnjevanje in maskiranje - Jože Kocjan iz Male vasi pri Grosupljem, asa- nacija (izboljšanje) terena - Jože Kozinc iz Krške vasi, za administrativne zadeve - Antonija Berlan z Lobčka pri Grosupljem. V času dežurstev od 27. junija pa do 16. julija 1991 se je Občinski štab največ ukvarjal z grožnjami eksplozije v vojaškem skladišču: »Po oceni OŠ CZ in nekaterih strokovnjakov ter poznavalcev vojaškega skladišča je bilo takrat v Kamni gorici najmanj 6.000 ton eksplozivnih sredstev. Po kasnejših poizvedovanjih so bile ocene, da je bilo lahko eksplozivnih sredstev celo več. Točnega podatka OŠ CZ ni dobil, je pa po vsej verjetnosti nevarnost realno ocenil. O nevarnosti je obvestil Izvršni svet občine Grosuplje in RŠ CZ. Ustanovil je skupino za izdelavo načrta evakuacije prebivalcev Grosupljega in okolice v do-brepoljsko dolino, širše območje Ivančne Gorice in Šentvida pri Stični.« K temu prispevku je dodano tudi nekaj izvlečkov iz takrat izdelanega načrta in dokumentov. V SVOJIH SPOMINIH NA OSAMOSVAJANJE SLOVENIJE Rudolf Rome kot predsednik takratne Skupščine občine Grosuplje opisuje nekaj zanimivih in usodnih trenutkov: »28. junija 1991 smo dobili sporočilo o smrti Francija Špelka iz Trebnje Gorice pri Krki, ki je bil ubit pri izhodu iz vojaškega skladišča JLA v Ložnici pri Slovenski Bistrici, kjer je služil vojaški rok. Ustrelil ga je njegov desetar Jankovič. Franci je edina žrtev desetdnevne vojne za Slovenijo iz takratne občine Grosuplje. Z Občine smo z delegacijo odnesli venec na njegov dom. V soboto, 29. junija, pa sem imel poslovilni govor na njegovem pogrebu na pokopališču Krka. Letala JLA so prav med pogrebom Francija Špelka grozeče preletavala in obračala nad Krko.« Proti koncu svojega prispevka pa navede tudi, kako smo odšli kot občinska delegacija na ogled izpraznjene grosupeljske kasarne po odhodu zadnjega vojaka JLA iz Slovenije: »Konec oktobra 1991 so vojaki JLA skupaj s skladiščenim orožjem in razstrelivom zapustili vojašnico. Prazne objekte si je v prisotnosti predstavnikov SV ogledala tudi delegacija Občine Grosuplje. Nekateri skladiščni objekti (hangerji), ki so jih v štiridesetih in petdesetih letih gradili nemški in drugi vojni ujetniki (večina je bila pobitih med gradnjo na kraju samem, ostale so pobili za Ivanškim hribom v Ivančni Gorici), so bili razbiti. Osrednja vojašnica s kuhinjo, učilnico in bivalnimi prostori pa je bila povsem razdejana in uničena. Po stenah so bili srbski simboli in grdi napisi.« V zadnjem delu tega sklopa v prispevku ZA SLOVENIJO JE ŠLO pa sem (Jože Miklič) kot takratni podpredsednik in član predsedstva Skupščine občine Grosuplje ter predsednik Krajevne skupnosti Mlačevo želel dodati tudi nekaj simbolike, ki nas je do globin srca prevevala v tistem času: »Na tiste dni mi bo za vedno ostalo v spominu veliko dogodkov. Med njimi pa se mi je najbolj vtisnila plapolajoča slovenska zastava brez peterokrake totalitaristične rdeče zvezde. Zastava je kot simbol upora zavihrala na vročem vetru že v zgodnjih dopoldanskih urah 27. junija v vsem svojem sijaju na visoki pacipresi ob kapelici varuhinje slovenskega naroda - Kraljici miru. Kapelica stoji na začetku moje rojstne vasi v Zagradcu pri Grosupljem in imel sem občutek, kot da je tistega nekaj več kot meter blaga toplo objelo vso vas. Še posebej pa se mi je vtisnila v spomin zato, ker so jo sešile moje sovaščanke in ker so jo na visoko drevo odnesle uporne in čvrste roke mojih sosedov.« V tretjem delu pa so člani OZVVS Grosuplje opisali DELOVANJE ZDRUŽENJA: Gregor Bregar in Primož Zgonc opisujeta na kratko dosedanje delo OBMOČNEGA ZDRUŽENJA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO OD LETA 1991 DO 2006, navajata DOSEDANJE ČLANE PREDSEDSTEV in PODELJENA PRIZNANJA. V članku SPOMINJAMO SE JIH smo počastili spomin na preminule Francija Špelka ter svoje člane Viljema Podržaja, Vinka Blatnika, Lojzeta Šparovca in Vinka Kobilco. Jelka Janežič - PODELITEV ČASTNEGA NAZIVA SLOVENSKA DRUŽINA družinama Špelko in Podržaj. Andrej Lekan opisuje POSTAL SEM PRAPORŠČAK, Primož Zgonc govori o LETNEM STRELSKEM PREIZKUSU, Davorin Tomažin - VETERANI VOJNE ZA SLOVENIJO IN ŠPORT ter Gregor Bregar o SREČANJU VETERANOV. V zadnjem delu Za zaključek poleg ŠE NEKATERIH UREDNIKOVIH BESED sekretar združenja navaja tudi nekaj misli o DELU ZDRUŽENJA V PRIHODNJE. V zborniku je priloženih kar nekaj fotografij. Večji del so narejene po video VHS zapisih, ki jih je v času vojne napravil Franc Skalja, tri pa tudi Stasil Burja. Posnetki so sicer nekoliko slabše tehnične kakovosti, vendar zgovorno pričajo kot dokument tistega časa. Poleg slik je dodanih tudi nekaj zapisnikov, ki mi jih je posredoval takratni predsednik Izvršnega sveta občine Grosuplje Franc Ahlin, nekaj pa sem jih imel v svojem arhivu. Vsem sodelujočim piscem prispevkov, vodstvu združenja in uredniškemu odboru se kot glavni in odgovorni urednik tega zbornika najlepše zahvaljujem za sodelovanje in hkrati vabim vse, ki bi lahko posredovali še kakšne informacije, fotografije, dokumente ali pa spomine, da nam jih posredujete na Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo na Gasilski 6 v Grosupljem. Hkrati pa vse bralce naprošam (kot sem zapisal v zborniku): »Izobrazbe in položaji piscev prispevkov v zborniku so v slovenski družbi zelo različni. Zato naj bralčevo kritično oko ob morebitnih spodrsljajih zborniku na pot ponudi blage misli! Prepričan pa sem, da je zbornik treba brati s srcem - tako kot smo ga pisali in tako kot smo BRANILI SLOVENIJO.« Jože Miklič OBČINSKI SVET IN ODBORI marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 5 REBALANS 1. PRORAČUNA ZA LETO 2006 - PRIHODKI 3,6 MILIJARDE, ODHODKI 4,4 MILIJARDE SIT - SVETNIKI SO REBALANS KLJUB DALJŠI RAZPRAVI PODPRLIZ MANJŠIMI DOPOLNITVAMI. 40. redna seja v sredo, 31. maja 2006, in 41. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, v sredo, 14. junija 2006 PREDSTAVITEV Jelka Kogovškova je na začetku nekaj več kot polurne predstavitve rebalansa 1 proračuna Občine Grosuplje za leto 2006 na 40. seji OS 31. maja povedala, da na uradu za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance pripravljajo spremenjeno obliko proračuna po tako imenovani programski klasifikaciji. Do zdaj so proračun pripravljali po funkcionalni klasifikaciji, tako kot je to veljalo za državni proračun. Ministrstvo za finance s pravilnikom iz lanskega leta zahteva od občin, da že letos le-te čimbolj poenotijo obliko proračuna. V ta namen je ministrstvo pripravilo proračunski priročnik in brezplačno računalniško aplikacijo, s katero skuša občinam pomagati pri pripravi enotnih proračunov, ki bi bili med seboj primerljivi. Bistvene novosti proračuna se nanašajo na: - klasifikacije, ki se uporabljajo pri pripravi proračuna in finančnih načrtov neposrednih uporabnikov (uvedba programske klasifikacije), strukture finančnih načrtov neposrednih uporabnikov, - vključevanje prihodkov in odhodkov ožjih delov občin v občinski proračun. Spremenjen proračun zasleduje cilj uskladitve javne porabe z mednarodno prakso in daje transparenten pregled na to: - kdo porablja proračunska sredstva, - kako jih porablja, oziroma kaj se plačuje iz javnih sredstev in - zakaj se porabljajo javna sredstva. Zaradi lažjega razumevanja prehoda na novo obliko in zaradi večje preglednosti sprememb proračunskih postavk pa so osnutek v postopku seznanitve z rebalansiranim proračunom pripravili v stari obliki. Proračun je že konsolidiran in so vanj že vključeni prihodki in odhodki tudi krajevnih skupnosti. Nato se je Kogovškova dotaknila spremenjenih postavk v rebalansira-nem proračunu. SKUPNI PRIHODKI so povečani za 14 % in znašajo nekaj več kot 3, 6 milijarde sit. Od tega so za 2 % višji davčni prihodki, povečujejo se ne-davčni prihodki, precej pa so se povečali prihodki od stavbnih zemljišč (36 %). Nekaj več prihodkov si obetajo od prodaje stavbnih zemljišč in donacij (za Knjižnico Grosuplje), višja pa naj bi bila tudi finančna izravnava. Ministrstva pa naj bi za vse projekte prispevala okoli 140 mio sit. Sami ODHODKI naj bi bili višji samo za 2 % in bodo znašali malenkost več kot 4,4 milijarde sit. Višji bodo tako tekoči odhodki kot tekoči transferji. Se pa zmanjšujejo investicijski odhodki (predvsem na zmanjševanju za šolo v Žalni in zadrževalnik Bičje). DRUŽBENE DEJAVNOSTI IN GOSPODARSTVO ŠOLE - Pri večjih posameznih postavkah so bile posebej opazne spremembe pri povečanju šolskih prevozov zaradi uvajanja novih relacij ter selitve otrok iz Žalne, ki se bodo v času gradnje šole vozili v Grosuplje in ŠtJurij. Povečujejo se splošni materialni stroški na šolah. Povečuje se tudi postavka za plače učiteljev, predvsem za plačilo športnega pedagoga. Investicija za samo šolo v Žalni pa naj bi se začela v jesenskem času, zato letos še ne bo večjih izplačil za gradnjo te šole. Pri šoli Louisa Adamiča se bo povečalo investicijsko vzdrževanje predvsem zaradi selitve otrok iz Žalne. VRTCI - Na postavkah za vrtec se poveča plačilo najemnine za vrtec Mojca, ker je bilo v začetku leta napačno ocenjeno, da bo ta vrtec potreben samo pol leta, ker novi še ni narejen. Zaradi novega vrtca pa se že dviguje cena zaradi povečanja kapacitet vrtcev in s tem tudi sofinanciranje posameznim otrokom v njem, nekaj pa tudi zato, ker so na začetku leta sprejeli popravljen odlok, ki za bolne otroke predvideva zmanjšano sofinanciranje staršev za otrokovo bivanje v vrtcu. Povečali so se tudi transferji. SOCIALNO VARSTVO - Na področju socialne varnosti se uvaja nova postavka za stanovanjsko enoto s posebnimi potrebami. Gre pa za hišo v Grosupljem, ki jo je pridobila Občina. Nekaj več denarja bo namenjenega tudi za socializacijo romskih otrok, program izvaja Fakulteta za sociologijo. ŠPORT - Šport naj bi dobil v celoti 8 % več sredstev. Večji porast v tem sklopu pa je najemnina za nogometno igrišče, povečanje za športne dejavnosti študentov, delovanja društev in športne zveze in povečanje za plačo, ker je do zdaj hišnik delal na javnih delih, zdaj pa naj bi se redno zaposlil. Povišujejo se tudi postavke vzdrževanja športnih objektov in sofinanciranje izgradnje le-teh. KULTURA - Za knjižnico se povečujejo sredstva za dokumentacijo ter opremo. Nekaj več denarja naj bi šlo za obnovo kulturne dediščine (kulturni in sakralni objekti, spomeniki). ZDRAVSTVO, KMETIJSTVO - V zdravstvu in kmetijstvu se v glavnem samo prerazporedijo nekatere postavke. TURIZEM - Povečujejo se aktivnosti na področju turizma, zato se povečujejo tudi sredstva. Postavilo naj bi se še nekaj označevalnih in prometnih tabel. Ker ni še soglasij za novo elektrifikacijo v Županovi jami, se je postavka znižala. Precej se dogaja pri programu Radenskega polja. Postavka sožitja z mestom in podeželjem se je prav tako zvišala. Povišala so se tudi sredstva za honorarje vodnikov, ki so bili šolani s strani občine pred kratkim. DROBNO GOSPODARSTVO - Na drobnem gospodarstvu so ukinili dve proračunski postavki, posledično zaradi ukinitve medobčinskega odbora za drobno gospodarstvo. KOMUNALNA INFRASTRUKTURA Na splošno je Kogovškova omenila, da na postavkah v tem uradu zadeve še niso čisto jasne. Podrobneje pa se je nato ustavila pri naslednjih proračunskih postavkah. KOMUNALA, CESTE - Komunalna infrastruktura: Na območju zadrževalnika Bičje se bo prestavil daljnovod, zato se postavka zviša. Povišujejo se sredstva za toplovod v Dvorih 3 in 4. Zaradi ostre zime je treba več sredstev vložiti tudi v vzdrževanje cest ter pločnikov. Dodatna sredstva je treba zagotoviti za izdelavo varnih prehodov čez železniško progo Povečala so se sredstva tudi za cesto Št. Jurij, pa za cesto v Žalni in ceste po Grosupljem. Zmanjša se postavka za Gasilsko cesto v skladu s projektantskim izračunom. V Šmar-ju-Sapu naj bi se pri šoli postavila nad-strešnica. Na novo naj bi se gradil pločnik pri Mizarstvu Grosuplje. Na državnih cestah pa se sredstva povečajo za pločnik ob Ljubljanski cesti, ob križišču Logo pa se zmanjšajo, saj se v letošnjem letu še ne bo gradilo. Povečajo se sredstva za odstranjevanje nevarnih odpadkov, za komunalno deponijo in odpadne vode (gradnja kanalizacije pod železniško progo in opremljanje stavbnih zemljišč). V Ponovi vasi se obseg del pri kanalizacijah zmanjša, zato se zmanjšajo tudi sredstva. Spre-jemnica grezničnih vod naj bi se zgradila v skladu z veljavnimi predpisi. Poviša se postavka za kanalizacijo v Št. Juriju. Izdelal naj bi se tudi načrt čistilne naprave. Povečata se postavki za vodovod na Hudo Polico in Ilovo Goro. STANOVANJA - Povečajo se stroški vzdrževanja stanovanj. OBČINSKA ZEMLJIŠČA - Stroški se povečajo. Odpre se nova postavka za zadrževalnik Bičje. PROSTOR Za pripravo strategije prostorskega razvoja, lokacijskih in ureditvenih načrtov in strokovnih podlag, kiparskih delavnic, urbane opreme in ostalih študij se postavke zvišajo, zmanjša pa se postavka za izdelavo prostorskega reda, saj bo le-ta izdelan šele naslednje leto. PROGRAMI KRAJEVNIH SKUPNOSTI Načrtovane spremembe proračunskih postavk v posameznih krajevnih skupnostih pa bomo nekoliko podrobneje predstavili v naslednji številki Grosupeljskih odmevov. BREZ RAZPRAVE PO PREDSTAVITVI Po predstavitvi je župan Janez Lesjak pojasnil, da bodo razpravljali na naslednji seji. Pojasnil pa je tudi, da je zaradi novega pravilnika in računalniškega programa bilo na Občini s pripravo konsolidiranega proračuna kar precej dela, zato se je delo nekoliko zavleklo. OSNUTEK REBALANSA NA 41. SEJI OS 14. JUNIJA Ministrstvo za finance je z reformo javnih financ zaradi uskladitve javne porabe z napredno mednarodno prakso ter boljše preglednosti uvedlo novo programsko klasifikacijo proračunskih izdatkov, v katerem razvrščajo 21 področij porabe, 57 glavnih programov ter 117 podprogramov. V dodatni obrazložitvi je ponovno Jelka Ko-govškova nanizala nekaj primerov, kako so premeščene posamezne proračunske postavke zaradi premeščanja vsebinskih dejavnosti posameznih porabnikov. Načrt razvojnih programov pa je narejen še po starem sistemu, a bo treba v bodoče predelati tudi tega. Župan Janez Lesjak je pojasnil, da je bil proračun, ki ga zdaj popravljajo, sestavljen pred skoraj enim letom. Med tem časom se je »življenje« precej spremenilo in je proračun zato treba prilagoditi. Rebalans so obravnavali odbori za družbene dejavnosti, za prostor, za gospodarstvo in za kmetijstvo. Vsi so dali (nekateri z manjšimi pripombami s svojih področij, predvsem tam, kjer se sredstva zmanjšujejo, naj se le-ta »vrnejo« v stare okvire) pozitivno mnenje. Z gradivom so dobili tudi nekaj amandmajev, v katerih je bilo zajetih že nekaj sklepov, ki so jih dali. RAZPRAVA Dr. Dušan Ivan Lavrič (neodvisni) je imel pripombo na prihodke, saj je bilo priseljevanje že lani precej večje, kot pa ga izkazujejo proračunski prilivi. Iz naslova nedavčnih prihodkov (najemnina za stavbna zemljišča) je ogromna razlika. Zakaj? Tekoči odhodki so se po njegovem izračunu povečali za 24 %. Glede investicij pa je na prostoru za 117 % več planiranih sredstev. Po drugi strani pa so nekatere realizacije na rekonstrukcijah zmanjšane na 82 %. Kaj je izpadlo po vsebini? Dušan Hočevar (SDS) je se je dotaknil najprej postavk, ki se nanašajo na njegovo bivalno sredino v KS Šmar-je-Sap. Precej se je zmanjšala postavka za mrliško vežico. Meni, da bi morali čim prej končati to investicijo in takoj za tem bi nadaljevali z investicijo v Grosupljem. Motita ga zmanjšani postavki za kanalizacijo na Malem Vrhu in za čistilno napravo v Veliki Račni, ki sta pristali na ničli. S tem se zavira tudi razvoj v teh krajih. Moti ga tudi zni- žanje sredstev za zadrževalnik Bičje, ker po njegovem niso pridobljena zemljišča. Najbolj pa ga moti postavka na regionalnih cestah. V Grosupljem se sicer te postavke zvečajo, na račun tega pa se blazno znižujejo postavke po ostalih krajevnih skupnostih. Zmanjšajo se tudi sredstva pri Logotu in na odseku pri Cikavi. Tudi tukaj je občina storila premalo, da bi se te investicije pospešila. Ponovno je »umaknjena« cesta na Hudo Polico in se postavka zniža za desetkrat. Dotaknil se je tudi investicije za knjižnico, na kar je njegova svetniška skupina že opozarjala in kar se je pokazalo že v tem predvidenem rebalansu. Pri veliki investiciji 4 % povečanje pomeni 25 mio sit. Zdaj bo skupaj s projekti in vsemi odkupi stala okoli 900 mio sit. Župan Janez Lesjak je po tej razpravi na dolgo razložil nekaj sprememb. Najprej se je dotaknil pobude o reševanju nevarnih odpadkov na splošno, še posebej pa v kmetijstvu. Tega zdaj ni možno uvajati v rebalans, bodo pa poskrbeli, da se bodo ti pogovori nadaljevali in da bi prišli do primerne rešitve. Po njegovem se tudi precej preveč troši električne energije z javnimi razsvetljavami. Pri tem je posebej omenil potrebo po razsvetljavi od »Klinčkarja« pa do Mercator-ja na Stari pošti, za kontrast temu pa po njegovem nepotrebne osvetlitve sakralnih objektov in pri tem pokomen-tiral, da bo treba ugotoviti, kaj se še splača in kaj ne. Dr. Lavriču je v zvezi s prihodki pojasnil, da so to ocene ministrstva, ki so narejene na podlagi statističnih podatkov in nanj na občini nimajo vpliva. Meni pa, da se bodo priselitveni prihodkovni proračunski efekti poznali šele v naslednjem letu, ker vsi novi občani še niso uredili dokumentov o preselitvi. Skupaj je Hočevarju in dr. Lavri-ču pojasnil, kako je izpadel zadrževalnik Bičje. Ker z Ministrstva za okolje in prostor niso že več kot pol leta dobili soglasja, je nastala blokada v zvezi s sprejemanjem lokacijskega načrta. Letos zato prej ne bo mogoče začeti z gradnjo, pred 1. novembrom pa tudi gradbeniki ne bodo prejeli kakršnegakoli obračuna s tega novega gradbišča (rok plačil je 60 dni), kar pomeni, da v letošnjem letu ne bo potreben denar za zadrževalnik. Glede Hude Police: treba je potegniti nov vodovod, električni kabel in cesto. Na občini so se leta in leta trudili, da bi prišli do soglasja, a ga nekateri lastniki ne dajo. Župan pa pravi, da so občinske službe dobile nalogo, da vseeno začnejo z delom vsaj na tistih odsekih, kjer je mogoče. Poleg tega pa je za Elektro komercialno trasa elektro-voda nezanimiva in jo prepuščajo, da jo v celoti investira Občina Grosuplje. Za vodovod pa bo potrebno zaradi višinske razlike narediti črpališče in tudi ta predstavlja dokaj veliko obremenitev za dosedanje elektro omrežje. Župan je razložil tudi izredno povečanje stroškov šmarskega poslovilnega objekta na pokopališču. Iz prvotne ideje pred začetkom gradnje, ki je bila ovrednotena na 30 mio sit, so se stroški zdaj povečali na 90 mio sit oziroma že skoraj 100 mio sit (tako pravi župan). Trenutno je v načrtu razvojnih programov za Šmarje predvideno 45 mio sit. Nadalje je župan navedel, da se načrtuje kanalizacija za Veliko Mlačevo, pa za Jerovo vas, a je v slednji »strašen problem«. Od trenutno 18 poklicanih na občino zaradi podpisa soglasja je to do zdaj storil samo eden. Za Mlačevo, izgleda, bo manj težav. Kanalizacija Mali Vrh je vključena v projekt Čista Ljubljanica. Med občino Škofljico in občino Grosuplje bi bila tudi čistilna naprava, ki bi jo soinvestira-li skupaj, a Škofljica ni zainteresirana zanjo, sama občina Grosuplje jo pa ne namerava graditi. Spregovoril je tudi o aktualni cesti Grosuplje - Cikava. Trenutno izvajalec dela popravke pri prehodih za kolesarje, saj robniki niso bili pravilno položeni, ker so bili nekateri, previsoki, drugi so imeli preozko odprtino za uvoz, na nekaterih mestih pa jih sploh ni bilo in so kolesarji zato vozili kar po cesti, ker enostavno niso mogli zaviti na kolesarsko stezo. Za naslednjo fazo pa župan trdi, da je v državnem proračunu izginil denar. Zato od Cikave do Mercator-ja v letošnjem letu ne bodo nadaljevali z gradnjo. Kljub temu bodo nekaj sredstev vseeno vložili iz občinskega proračuna v državno cesto in naj bi jo država refundirala v naslednjem letu. Od Mercatorja do križišča pri Občini Grosuplje pa ne vedo še ničesar povedati. Poleg tega pa je težava tudi pri prepro-jektiranju krožišča za priklop na nadvoz čez železniško progo na mestu, za katerega je dala soglasje Agencija za železniški promet. Država denarja nima, povrhu vsega gre še za vrsto pravnih zapletov. Občina pa mora most čez progo narediti najpozneje do leta 2008, saj grozijo z zaporo nivojskega prehoda pri gostišču Karantanija. Naslednja težava je krožišče pri Ko-vinastroju, za katerega država ima denar, a Občina nima rešenih lastniški zadev. Čeprav bi država lahko te postopke speljala prek razlastitev, pa bi to vse skupaj gradnjo samo še zavleklo. Na splošno pa je na koncu župan pri cestah dodal svoje mnenje: Dokler bodo ljudi skrbele samo ceste, je to najmanjši problem, saj meni, da so luksuz in da cestna problematika ne more slediti porastu avtomobilskega prometa. Investicije v družbene dejavnosti: Največ se je znižalo pri šoli Žalna, ker zamuja projektna dokumentacija. Zato so začasno obnovili staro šentjursko šolo, kamor bodo začasno hodili v šolo žalski otroci. O knjižnici župan pravi, da so sredstva le premaknjena iz leta 2007 v 2006, saj gradbinci bolj hitijo z deli, kot je bilo načrtovano. Jelka Kogovškova je dr. Lavriču dodatno pojasnila o povečanju stroškov najemnin stavbnih zemljišč, da so tudi v tej postavki tudi stroški ogrevanja zgradb javnih zavodov (vrtci, šole, knjižnica.). Tekoče vzdrževanje pa je povzročilo tudi odstranjevanje snega ob teh objektih. Jože Intihar (LDS) se je v repliki dotaknil sredstev 10,5 mio sit iz ukinjenega medobčinskega odbora ??? in trdil, da jih je treba uporabiti smiselno prek novih razvojnih programov ter za delo centra za razvoj v Litiji. Na žalost pa program še ni izdelan. Treba pa je ta sredstva vlagati tudi v izobraževanje podjetnikov v nova znanja. Franc Štibernik (LDS) je pripomnil glede zaračunavanja nadomestil za stavbno zemljišče novim priseljencem, če so dobro narejene evidence. Župan je pojasnil, da se le-to plačuje šele po petih letih od uporabe tega zemljišča. Glede evidenc župan trdi, da se tekoče vzdržujejo. Na ponovno vprašanje (repliko) Dušana Hočevarja (SDS) o Gasilski cesti, zakaj so sredstva tako zmanjšana, pa je župan pojasnil, da je bil to prvi projekt, s katerim so kandidirali na evropska sredstva in pridobili okoli 27 mio sit, a se je tudi pri tem pokazala slovenska folklorna nevoščljivost, ko je eden od sosednjih županov oporekal na seji LUR-a, zakaj ne oni in zakaj Grosuplje. Most bodo zgradili, ceste pa ne. Prej je treba zgraditi objekte protipoplavnosti Grosupljega. To isto ministrstvo, ki noče zgraditi zadrževalnikov, noče dajati soglasij za gradnjo! Mag. Božo Predalič (SDS) je na splošno repliciral, da poslušajo s strani župana samo o težavah, ki izvirajo od zunaj, nič pa od znotraj. Eno samo jamranje! Janez Kozlevčar (NSi) je vprašal o davčnih prihodkih - davku od premoženja, ki se izredno povečajo. Anton Perme (SLS) je menil, če ne delaš veliko, ne narediš veliko napak. Občina na področju komunalne infrastrukture res ni naredila veliko napak. Sredstva na tem področju pa se bodo še zmanjšala, zato bodo naredili še manj napak. Na drugi strani pa se po njegovem precej povečujejo sredstva za šport in kulturo. Na poljskih poteh je postavka nič, po njih pa se tudi rekreativno sprehajajo prebivalci urbanega dela občine Grosuplje. Sredstva za vodenje po Taboru Cerovo so prav tako pristala na nič. Čistilna naprava na Gatini se je zarasla z grmovjem. Nihče je ne vzdržuje. Župan je k temu dodal, da je samo za adaptacijo centralne grosupeljske čistilne naprave predvideno približno 1,2 milijarde sit. Tega denarja v proračunu ne bo najmanj v naslednjih petih letih, kar pomeni, da bo treba sredstva pridobiti na razpisih. Za ureditev grosupeljske kanalizacije pa bo treba še približno 4 do 6 milijard sit. Perme pa je pojasnil, da ni mislil na te velike mega projekte, temveč se sredstva na tem področju zmanjšujejo tudi na primer za saniranje manjših defektov. Martin Tomažin (SDS) se je odzval na Permetovo repliko in menil, da je pri tej izjavi »brcnil v temo«, saj ljubiteljsko kulturo ne gre metati skupaj v koš s športom, kjer pa so se sredstva zares drastično povečala. K temu je župan dodal še svojo ugotovitev, da se športne dejavnosti zares povečujejo, za ljubiteljsko kulturo pa ni toliko zagretih zanesenjakov. Jožeta Širclja (NKG) je zanimalo, kaj je bilo strateško narejenega na razvojnih projektih, kot so kanalizacije in podobno. Župan pravi, da je to načrt razvojnih programov. Javno komunalno podjetje Grosuplje dela načrt rekonstrukcije čistilne naprave. Primarni kanal proti Mlačevem (in Mali Vrh) je že omenil, ostalo sekundarno omrežje, ki bo povezovalo vasi v okolici (Lob-ček, Plešivica...) pa so v projektu Čista reka Krka, v katerem občina sodeluje. Ta državni projekt naj bi stekel v letih 2007 do 2009. Alojz Verbajs (SDS) je o športu menil drugače, saj gre bolj kot za povečanje športnih dejavnosti za drago športno dvorano, kjer so stroški narasli letno že prek 30 mio sit, pa tudi za plače gre kar nekaj denarja. Sprašuje se, zakaj ni dvorana bolj komercialno izkoriščena. Dodatno pa je vložil na predlog Zveze športnih organizacij amandma o povišanju postavke za vzdrževanje športnih objektov za 3 mio sit (iz sedanjih 8), vzame pa se jih pri zadrževalniku, ki se ne bo gradil. Jelka Kogovškova je pojasnila, kako je z vodenjem po Taboru Cerovo. Pravi, da bo dosedanji župnik to opravljal zgolj ljubiteljsko, za vodenje pa so priučili svoje vodiče, ki so jim namenili 1,4 mio sit za vodenja po vseh turistično zanimivih območjih v občini. Koz-levčarju je o povečanju davka na premoženje pojasnila, da gre za vikende in nekatera prijavljena plovila. Pojasnila je tudi napako 22 mio sit, ki je nastala zaradi napačno vnesene formule pri seštevanju stolpcev v tabeli in je ta napaka odpravljena, proračun pa uravnotežen. Marko Podvršnik je nato pojasnil še dodatni amandma Urada za splošne zadeve, ki je predvidel 1 mio sit za delno povrnitev stroškov za lokalne volitve. SPREJEM REBALANSA PRORAČUNA Po potrditvi amandmajev so svetniki s 16 glasovi za (nihče ni bil proti) sprejeli osnutek rebalansa proračuna in ga po prekategorizaciji dokončno potrdili z enakim številom glasov. Jože Miklič OBČINSKI SVET IN ODBORI marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 6 PRISTOP K USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA ROMSKI ZAPOSLITVENI CENTER USTANOVLJEN SVET LJUBLJANSKE URBANE REGIJE IN REGIONALNI RAZVOJNI SVET LUR 40. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, v sredo, 31. maja 2006 41. redna seja OS, 14. junija 2006 PREDSTAVITEV TOČKE Gradivo je na seji predstavil direktor občinske uprave Marko Podvršnik. V njem so na Občini Grosuplje zapisali, da je občina Škocjan kot koordinato-rica projekta EQUAL - razvojnega partnerstva Romski zaposlitveni center prijavlja predlog Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Romski zaposlitveni center (RZC), ki so ga poslali v obravnavo vsem občinam partnericam razvojnega centra, ter občinam, v katerih prebivajo Romi. Od januarja 2006 so k ustanovitvi zavoda pristopile občine Škocjan, Beltinci, Kočevje, Šentjernej, Krško, Ribnica, Trebnje, Brežice, Rogaševci, Ivančna Gorica, Črenšovci, Lendava, Murska Sobota in Novo mesto. Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic občin bodo ustanovili tudi svet županov iz vseh sodelujočih občin. Dejavnosti samega zavoda pa obsegajo 23 različnih podjetniških dejavnosti, od izdajanja knjig in časopisov, trgovine, posredništva, računalniških storitev, oglaševanja in drugo. Finančna obveznost vsake občine je le ustanovitveni kapital 30.000 sit, nato se bo financiral iz razvojnega partnerstva in aktivne politike zaposlovanja (APZ) do zaključka projekta 28. oktobra 2007. V ta namen bo tudi Evropa prispevala znaten del sredstev. Če se bo projekt do tega datuma izkazal za uspešnega, ga bodo prenesli v pravni red države, ki bo zagotovila tudi vire financiranja. Če pa ne bo tako, se bo zavod ukinil. Vse pogodbe z delavci zavoda bodo zato sklenjene za določen čas. SVETNIŠKA RAZPRAVA IN SPREJEM Svetniki so v razpravi nanizali nekaj svojih pomislekov. Jože Intihar (LDS) je imel pripombo na člen, kjer je odprta možnost, ki bo dajala možnost celo nelojalni konkurenci. Anton Perme (SLS) je dejal, da je ta odlok črna pika Zavodu za zaposlovanje in zakaj se zaposlovanje ne rešuje prek njega. Boji se tudi, da nikoli ne bo prišlo do asimilacije, pač pa bodo zahtevali nekoč svojo državo v državi. Ne predstavlja pa si, kako bodo župani sodelovali v svetu tega zavoda. Janez Kozlevčar (NSi) je razumel to kot poizkus ublažitve romske problematike. Borut Hrovatin (LDS) pa je dejal, da so Romi le redkokdaj uspešno zaključili usposabljanje. Nanizal pa je še nekaj informacij v zvezi z dejavnostmi za izobraževanje in vključevanje Romov, vendar pa pri tem ne gre za načrtno asimiliranje, temveč za izgradnjo njihove pozitivne kulturne in socialne prepoznavnosti. Stane Žvegla (SD) je pohvalil osnutek odloka in menil, če bo ta oblika prinesla kakšen napredek, bo vsekakor dobrodošlo. Sama država pa se je po njegovem lotila zadeve na napačnem koncu. Življenje ljudi v Sloveniji bi moralo biti izenačeno, zato so tudi taki programi in ustanove po njegovem vprašljivi. Dr. Dušan Ivan Lavrič (samostojni svetnik) pa je poudaril, da je treba ta problem reševati čim hitreje na vseh področjih (izobraževanje, zaposlovanje...), da bo s tem tudi manj stroškov za državo. Pristop k ustanovitvi zavoda je prostovoljen, je pojasnil župan Janez Lesjak. Za osnutek odloka je po razpravi glasovalo 15 svetnikov, 5 jih je bilo proti. Po prekategorizaciji pa so svetniki s 13. glasovi odlok potrdili, 4 pa so bili proti. Jože Miklič PREDSTAVITEV Po sprejemu Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja oktobra 2005 je bila dana možnost ustanovitve zveze občin na ravni razvojne regije ali neposredno ustanovitev sveta regije, ki izvaja naloge zveze občin. V osrednjo slovensko statistično regijo spada skupaj 25 občin, ki se imenuje Ljubljanska urbana regija (LUR). Občine LUR so že zdaj sodelovale na področju razvojnega načrtovanja in so sprejele Regionalni razvojni program LUR za obdobje 2002 do 2006 ter pristopile k pripravi regionalnega razvojnega programa za obdobje 2007 do 2013. S sprejemom predlaganega sklepa naj bi občine LUR oblikovale skupen organ, ki naj bi olajšal in skrajšal postopke sprejemanja odločitev na področju razvojnega načrtovanja v primerjavi s sprejemanjem po prejšnjem zakonu. Nekatere odločitve bo zato neposredno sprejemal svet regije, ki bo po tem sklepu sestavljen iz županov, in ne bodo več odločali občinski sveti. Predsednik sveta vodi delo LUR-a in jo promovira. Odločanje naj bi potekalo v 2/3 prisotnosti županov, odločitve pa se bodo sprejemale glede na težo glasu, ki bo določena v zvezi s številom prebivalstva v posamezni občini. S predlaganim sklepom pa se tudi določa, da se sredstva za delo Sveta LUR določi vsako leto s posebnim sklepom. Strokovne, tehnične in administrativne podpore za delovanje Sveta LUR zagotavlja Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije. Poleg tega pa bo deloval še regionalni razvojni svet, ki bo telo posvetovalne usklajevalne narave, in bo štel 64 članov. V njem bodo delovali različni tematski odbori. Če občine, vključene v razvojno regijo, ustanovijo za opravljanje razvojne funkcije na ravni celotne razvojne regije zvezo občin, je to delovno telo zveze občin. Če pa občine ne ustanovijo zveze, lahko neposredno ustanovijo regionalni razvojni svet. Regionalni razvojni svet je z novim zakonom nadomestil programski odbor, ki je imel po starem zakonu podobno usklajevalno funkcijo pri izvajanju regionalne politike na ravni razvojne regije. Zaradi tega je podobna tudi njegova sestava, saj vključuje tako predstavnike občin razvojne regije, kot tudi predstavnike združenj gospodarstva, predstavnike sindikatov, nevladnih organizacij ter drugih partnerjev na ravni razvojne regije. Novo pa je, da so med člani predstavnik italijanske oz. madžarske narodnostne skupnosti in predstavnik romske skupnosti v občinah, kjer te skupnosti živijo, in predstavnika upravljavcev zavarovanih območij. Novost so tudi odbori regionalnega razvojnega sveta, katerih število, področje dela, vlogo pri regionalnem razvojnem načrtovanju in sestavo predpisuje zakon. RAZPRAVA IN SPREJEM Svetniki so o obeh točkah razpravljali skupaj, glasovali pa so na koncu ločeno. Imeli so nekaj pomislekov glede trajanja mandata, saj določilo, ki pravi, da naj bi trajal do izteka naloge, naj ne bi bilo realno - Janez Kozlevčar (NSi). Urbančiče-va je kot razlagalka iz LUR-a pojasnila, da je mandat vezan na programsko obdobje 2007 -2013. Staneta Žveglo (SDS) je zanimalo, kako je s določilom o vključevanju romskega svetnika, Urbančičeva pa je pojasnila, da tako določa zakon. Andreja Rajh (NSi) pa je vprašala, ali občinski svet s tem izgublja kakšne pristojnosti. Pojasnjeno je bilo, da ne, saj bo regija odločala o regijskih nalogah in projektih. Občinski svet pa bo v svoji občini še vedno odločal o vsem. Za predlog sklepa o ustanovitvi sveta LUR je glasovalo 13 svetnikov, za ustanovitev regionalnega razvojnega sveta pa je glasovalo 14 svetnikov. Jože Miklič SKLEP O IMENOVANJU PREDSTAVNIKOV USTANOVITELJA V SVET OBMOČNE IZPOSTVE JAVNEGA SKLADA RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI 41. redna seja OS, 14. junija 2006 Območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti Ivančna Gorica, ki pokriva tudi občino Grosuplje, prav tako kot drugi javni zavodi svoj svet. Iz občine Grosuplje občinski svet potrdi tri člane. Komisija za volitve in imenovanja je prejela deset predlogov iz Kulturnih društev Šmarje - Sap, Polica, Teater Grosuplje, Vokal Grosuplje in Škocjan. V Svet območne izpostave je predlagala, naj se imenujejo trije predstavniki s strani soustanovitelja občine Grosuplje: - DARJA ZOREC, 1966, Brinje c. 1/20, Grosuplje, - JERNEJ KRALJ, 1972, Jakhlova cesta 12, Šmarje - Sap, - MARTIN TOMAŽIN, 1967, Rožnik 3, 1311 Turjak. Mandatna doba članov Sveta območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Ivančna Gorica traja 4 leta. Svetniki so soglasno z 20 glasovi sprejeli sklep. Jože Miklič KULTURNI SPOMENIK LOKALNEGA POMENA - MLIN V BRINJU 40. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, v sredo, 31. maja 2006 POTRJEN SPREMENJEN ZAZIDALNI NAČRT ZA RAZŠIRITEV GROSUPELJSKEGA POKOPALIŠČA 40. redna seja Občinskega sveta občine Grosuplje, v sredo, 31. maja 2006 PREDSTAVITEV, RAZPRAVA IN SPREJEM ODLOKA V gradivu za sejo je bilo posebej izpostavljeno stališče, da na območje pokopališča vendarle ne sodita gostinska in kamnoseška (zaradi hrupa) dejavnost in da naj bo pozidanost parcele za poslovno storitveni sklop 40 %. Za poslovno storitveni kompleks se naredi nov uvoz v križišču pri Mizarstvu in se nato levo in desno uredi tudi ločena parkirišča. V sam odlok pa je vnesenih nekaj dodatnih rešitev, kot na primer, da se v gozdiču na zahodnem delu predvidi prostor za raztros pepela in nova pogrebna sprevodna pot. Dodatno naj se pri poslovno storitvenem kompleksu uredijo samostojna parkirišča, poleg tega pa še takoj ob uvozu s ceste za Krko ob železniški progi. Na tem območju naj se zasadijo listavci. Pokopališče pa naj se ogradi (razen vhodov) z mrežno ograjo od 1.4 do 2.0 m visoko. Dovoljena odstopanja pri tlorisnih gabaritih je od +10 % do -20 %, višinsko pa do 0,5 m oziroma pri racionalnejših rešitvah do 1,0 m. Svetnike so predvsem zanimali poleg poslovno storitvenega kompleksa tudi dostopi in parkirišča, pa tudi možnost izgradnje po fazah. Svetniki so nato odlok po krajši razpravi in nekaterih podrobnih vprašanjih podprli v osnutku, ga prekategorizirali in na koncu podprli soglasno z 20 glasovi. Komentar Ker smo ob sprejemu sklepa o javni razgrnitvi sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta za razširitev grosupeljskega pokopališča ter nato tudi o sami potrditvi pripomb iz javne razprave na občinskem svetu v bližnji preteklosti že precej obširno poročali, to pot povzemamo samo nekaj bistvenih pripomb ob ponovni obravnavi te točke, ki se po našem mnenju (in po mnenju mnogih Grosupeljčanov, še posebej tistih, ki se morajo udeleževati pogrebov ob slabem ali celo zimskem vremenu, da o svojcih umrlega niti ne govorimo) že kar predolgo »administrira« in ne pride nikoli na vrsto za samo realizacijo. Skratka: Gre za jaro kačo, ki je vsaj tako dolga kot gornji stavek. Seveda: Naj pa pojasnimo, da znamo napraviti še daljšega ... Morda pa bi v javnosti kazalo spregovoriti bolj o sami izgradnji kot o »papirnati vojni«, a se poizkušajmo držati tega, kar so obravnavali na 40. seji Občinskega sveta Občine Grosuplje. Jože Miklič Občina Grosuplje je konec leta 2005 odkupila mlin pri graščini Brinje, ki ga želi obnoviti, mu vrniti čimbolj avtentično podobo in ga preurediti v muzej. Mlin je kot pomembna etnološka dediščina vpisan v evidenci nepremične kulturne dediščine v občini Grosuplje v zbirnem registru. Mlin pri graščini Brinje leži ob nekdanji strugi Grosupeljščice, vzhodno od kasneje pozidane graščine. Z bivalnim delom v nadstropju in s štirimi pari mlinskih kamnov ga je sredi 16. stoletja zgradil pl. Jakob Lamberg iz Bošta-nja (deželni glavar in hkrati tudi upravitelj deželne zakladnice - vicedom) in je upodobljen v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1689. Predstavlja enega najstarejših in največjih dokumentiranih tovrstnih objektov tehnične dediščine na manjših vodotokih osrednje Slovenije. Vodja urada za družbene dejavnosti, gospodarstvo in finance Jelka Ko-govškova je v obrazložitvi povedala tudi, da naj bi bila v pritličnem delu mlina, ki bo prenovljen v skladu z Valvasorjevim opisom, rekonstruirana nekdanja dejavnost - mlinarstvo, vključno s pogonskimi kolesi z »vodo od spodaj« in na novo speljano vodo v nekdanjo strugo. Zgornji trije nekoliko večji stanovanjski prostori pa bodo namenjeni tematsko zaključenim muzejskim zbirkam. Zaradi kulturnih, zgodovinskih, etnoloških in arhitekturnih lastnosti ima mlin poseben pomen za občino Grosuplje, obenem pa je tudi pomembna evropska kulturna dediščina. Svetniki so brez posebne razprave (če ne omenimo lapsusa Matjaža Trontlja (SLS), ko je omenil sosednjo graščino Brinje, ki jo je občina pred kratkim prodala, a bi po našem mnenju lahko le skupaj tvorili primeren kul-turno-turistični potencial) odlok podprli soglasno z 20 glasovi in ga prekate-goriziranega nato z 18 glasovi prav tako podprli. Jože Miklič OBČINSKI SVET IN ODBORI, IZ PISARN marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 7 Ponovna razgrnitev zazidalnega načrta Gosp. cona Sever 40. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, v sredo, 31. maja 2006 Gradivo k tej točki je obrazložila vodja urada za prostor Mojca Lovšino-va. Občina Grosuplje je na pobudo investitorja podjetja Grozd d.o.o. iz Ljubljane in skupine fizičnih oseb začela postopek Sprememb in dopolnitev ZN Gospodarska cona Sever. V spremembe se je vključila tudi sama Občina Grosuplje s svojim predlogom za zelene površine. Območje obsega 4,28 ha površin in se nahaja ob Kadunčevi cesti pred naseljem Brezje. V letu 1999 je bilo območje opredeljeno za obrtno in storitveno dejavnost, v letu 2002 pa spremenjeno v pretežno stanovanjsko območje z že izgrajeno stanovanjsko sosesko Sončni dvori, poslovnim objektom Peugeot in novejšim stanovanjskim objektom. V območju se nahajata tudi dva obstoječa stanovanjska objekta, zgrajena pred približno 30 leti. Predlagane spremembe so sicer pomembne za posamezne investitorje, v celotnem pogledu pa se namenska raba prostora ne spreminja bistveno, saj se na primer športno-rekreativni objekt spreminja v poslovno-športni in stanovanjski objekt ali pa se samo spreminja uvoz na posamezno parcelo oziroma kare. Tako je v 5. kareju predvidena sprememba zunanje ureditve (ukinitev parkirišča) ter izgradnja prizidka. Kare 6 pa se spremeni iz poslovne v stanovanjsko gradnjo do 10 stanovanj ter izdelavo ustrezne zunanje ureditve. So pa v odloku, predvidenem za razgrnitev (v času izida časopisa je bil tudi že razgrnjen), dokaj natančno opredeljene spremembe tako, da investitorji ne morejo bistveno spreminjati zgradbe v času pridobivanja nadaljnjih dovoljenj oziroma med samo gradnjo. Svetniki so popravljeni zazidalni načrt brez posebne razpravi sprejeli s 15 glasovi. Jože Miklič MNENJE K IMENOVANJU RAVNATELJA JAVNEGA VZGOJNOVARSTVENEGA ZAVODA KEKEC GROSUPLJE 41. redna seja OS, 14. junija 2006 Na mesto ravnateljice vrtca sta se javili dosedanja ravnateljica Cvetka Košir in zaposlena v isti ustanovi Darja Zorec. Svetniki so po predhodnem mnenju KVIAZ-a ponudili obema kandidatkama možnost 10-minutne javne predstavitve pred občinskimi svetniki. Po predstavitvah pa so se odločili, da bodo o njunih kandidaturah glasovali tajno, kljub temu da dajejo v tem primeru samo mnenje. Pred odločitvijo o izdaji mnenja pa je treba najprej reči, da občina kljub ustanoviteljskim pravicam in dejstvu, da je za otroško varstvo namenjenega vsako leto iz proračuna blizu 500 mio sit, občinski svet nima pravice izbire ravnatelja. Menda pa se na tem področju že pripravlja popravljena zakonodaja. Po javni objavi rezultatov glasovanja je s precejšnjo prednostjo dobila pozitivno mnenje Darja Zorec. Pri tem je treba posebej poudariti, da je bilo delo dosedanje ravnateljice Koširjeve v vrtcu dobro opravljeno. Jože Miklič INFORMACIJE, POBUDE IN VPRAŠANJA SVETNIKOV TER ODGOVORI 40. seja OS, 31. maja 2006 PARKIRANJE? Miha Kadunc (NSi) je v zvezi z novimi stanovanji v stari šoli v Št. Juriju zaprosil za geodetsko razmero in lastniško ureditev vaškega jedra ter funkcionalnih zemljišč, saj prihaja do prezasedenosti le-tega. Županu se zdi problematika de-likatna zato, ker na javnih površinah lahko parkirajo vsi. S samo odmero pa ne bi nič dosegli. Bolje bi bilo iskati nove površine za parkiranje. Jože Šircelj (NKG) je navedel problematiko prometa in parkiranja na Kersnikovi cesti v Grosupljem. S pričetkom obratovanja novozgrajenega vrtca v nekdanji trgovinski zgradbi bo verjetno tega še več. Župan trdi, da bodo parkirišča z zazidalnim/lokacijskim načrtom povečali. Vrtec pa ne bo poslabšal teh razmer, temveč prej obratno. Mag. Breda Škrjanec (LDS) je prav tako spregovorila o parkiranju pred bloki ob knjižnici. Stanovalci sprašujejo, če bi lahko poasfaltirali bližnjo zelenico. Župan: Trenutno knjižnica glede parkiranja ne povzroča težav, za žrtvovanje zelenice pa se mu trga srce. EVRO NA OBČINI? Matjaža Trontlja (SLS) je zanimalo, kako se občinska uprava pripravlja na prevzem evra po 1. 1. 2007. Podvršnik meni, da v zvezi s tem ni posebnih težav, tehnično podporo pa bodo pravočasno uredili. 41. seja OS, 14. junija 2006 OBCESTNI KAMNI Anton Perme (SLS) je opozoril, da obcestni kamni izginjajo ob cesti Gro-suplje-Peščenjek. Župan: Žal ta cesta ni občinska, poleg tega pa teh oznak lastniki cest ne vzdržujejo več že desetletja. Bodo pa z občine opozorili na to. UREJANJE JAVNEGA DOBRA Franc Štibernik (LDS) je bil opozorjen, da se pri reševanju nekaterega javnega dobra posamezni primeri predolgo vlečejo. Podvršnik ne pomni, da bi bila kakšna vloga na občini več kot tri leta, če problem ni bil sporen. JAVNA RAZVPRAVA O ZADRŽEVALNIKU BIČJE V ŠT.JURIJU Miha Kadunc (NSi) je predlagal, da bi se javna razprava o zadrževalniku Bičje izvedla tudi v Št.Juriju. Župan: Pobuda je sprejeta. Jože Miklič POMOČ DRUŽINI NA DOMU 40. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje v sredo, 31. maja 2006 Prvi začetki nudenja, organiziranja in izvajanja socialno varstvene storitve pomoči družini na domu v občini Grosuplje segajo v leto 1998, izvajalec pa je bil Center za socialno delo Grosuplje. V juliju 2002 je storitev začel izvajati Dom starejših občanov Grosuplje, storitev pa je v letih od 1998 do 2003 v celoti financirala občina. V letu 2004 je bilo uvedeno 30 odstotno doplačilo za uporabnike storitve, a se je obseg storitve vseeno precej povečal. Lansko leto so bili uvedeni prvi koraki za razlikovanje upravičenosti do te pomoči, hkrati pa se je povišalo doplačilo na 50 %. Letos pa na Občini poskušajo oblikovati storitev pomoči družini na domu na podobnih osnovah kot v letu 2005 ter tudi v skladu z veljavno zakonodajo. Predvidena pa je dodatna subvencija občine za pokrivanje stroškov storitve. Jože Intihar (LDS) je poudaril, da je treba posebej bremeniti nepremičnine, če prejemniki pomoči nimajo drugih svojih prihodkov ali možnosti pokrivanja doplačil in uporabniki oziroma potencialni dediči uporabnikov pomoči zaradi tega ne bi smeli izkoriščati občino. Takih primerov svetniki tudi zaradi obstoječe zakonodaje niso mogli dokončno doreči tako, kot bi želeli in kot bi bilo logično. Z manjšimi dopolnitvami, ki jih je predlagal v imenu odbora za družbene dejavnosti njegov predsednik Janez Pintar (SDS) (črtali so navajanje posameznih dodatnih storitev pomoči osebne higiene, ker ni bila našteta v celoti ter črtali so obveznost podpisovanja uporabnikov in dodali besedico pravilom), so svetniki sprejeli osnutek z 18 glasovi in ga prekategoriziranega potrdili z 19 glasovi. Jože Miklič TUDI POZITIVNO MNENJE DEJANU TELIČU ZAVAŠNIKU ZA IMENOVANJE DIREKTORJA GLASBENE ŠOLE GROSUPLJE NI POMAGALO 40. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje v sredo, 31. maja 2006 Svet zavoda Glasbene šole Grosuplje je predhodno sprejel sklep, da predlaga ministru za imenovanje novega direktorja Dejana Telica Zavašnika. Namestnik predsednika KVIAZ-a Dejan Vuga (LDS) je pred svetniki povedal, da so pričakovali drugačne prijave, saj so poslane izgledale kot prijave za »najmuzikanta«, ne pa, kaj bo ta človek počel kot vodja ustanove. Finance jih skorajda ne zanimajo. Zato so pozvali tudi vse svete zavodov, da v bodočih razpisih na ti dve področji še posebej zahtevajo obrazložitve kandidatov. Podobno mnenje je imel tudi Stane Žvegla (SD). Franc Štibernik (LDS) pa je imel pomislek, kako je Zavašnik kot kandidat za direktorja odločal kot predsednik sveta zavoda, kar je njegovo mnenje lahko prevesilo odločitev v tem organu. Hkrati je ugotavljal, da je dosedanji direktor Franc Korbar pred zaključkom svoje aktivne delovne dobe in ni higienično, da ga ob koncu degradiramo. Temu mnenju se je pridružil tudi Jože Intihar (LDS). Iz »replik« župana Janeza Lesjaka pa se je dalo razbrati, da Korbarja ne podpira. Mag. Breda Škrjanec (LDS) je opozorila, da občinski svetniki dajejo samo mnenje k imenovanju, ki pa ne zadrži odločitve ministra, ko bo dokončno imenoval direktorja. Temu »razcepljenemu mnenju levih« pa se je pridružil Janez Mervič (SDS), da bo podrl mnenje sveta glasbene šole. Ostali so bili »modro« tiho. Občinski svet je nato dal pozitivno mnenje Dejanu Telicu Zavašniku. Naknadno pa smo izvedeli, da na ministrstvu Dejan ni bil imenovan za direktorja. Razloga (še) nismo ugotavljali. Jože Miklič KOLEDAR PRIREDITEV ZA LETO 2006 Preostali del do konca leta JULIJ SKLEP O PREDLAGANJU KANDIDATOV ZA DR. DUŠAN IVAN LAVRIČ JE IZSTOPIL IZ POLITIČNE IMENOVANJE ČLANOV STRANKE SOCIALNIH OKRAJNE VOLILNE DEMOKRATOV KOMISIJE ZA VOLITVE POSLANCEV V DRŽAVNI ZBOR 41. redna seja OS, 14. junija 2006 Občinski svet Občine Grosuplje je predlagal Republiški volilni komisiji, da v okrajno volilno komisijo 4. volilne enote, 3. volilni okraj za volitve poslancev v državni zbor za štiriletno mandatno obdobje imenuje: - ALJO GABRIJEL, 1973, Jurčičeva cesta 16, 1293 Šmarje Sap, - IRENO PREDALIČ, 1959, Prečna pot 2, 1290 Grosuplje, - MAJDO KADUNC, 1956, Mala vas pri Grosupljem 22, 1290 Grosuplje, - JANEZA DOLINŠKA, 1956, Peč 6, 1290 Grosuplje. Prisotni svetniki so brez razprave predlagane potrdili z 18 glasovi. Jože Miklič Dr. Dušan Ivan Lavrič je občinskim svetnikom 30. maja 2006 pojasnil naslednje: »Ker se ne strinjam s trenutno politiko vodstva stranke Socialnih demokratov, ki se po mojem mnenju odmika od izvirnih ciljev in tradicije socialnih demokratov, sem 20. 4. 2006 nepreklicno odstopil kot predsednik območne organizacije Socialnih demokratov Grosuplje (Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje) in tudi izstopil iz stranke. Ker je do konca mandata občinskega sveta le še nekaj mesecev, pa ostajam še nadalje član občinskega sveta. Delo bom opravljal kot samostojni svetnik. Pričakujem, da bomo tudi preostali del našega mandata konstruktivno in tvorno sodelovali.« Povzeto Iz njegovega obvestila, ki ga je dr. Lavrič svetnikom posredoval na seji 31. maja 2006 . 23. 6. 2006 Janez Krstnik-kresovanje: - Magdalenska gora - Boštanj Marko Janežič 041 213 224 Franc Krampelj 041 919 539 Občina Grosuplje 01/788 87 50 25. 6. 2006 Osrednja slovesnost ob dnevu državnosti na Polževem za občini Grosuplje in Ivančna Gorica Občina Grosuplje JULIJ 1. - 2. 7. 2006 Praznovanje 50. obletnice delovanja Konjeniškega kluba Grosuplje z dvodnevnim pohodom "Po mejah občine Grosuplje" Alojz Potočnik 041 331 903 2. 7. 2006 7. maraton Špica; pohod in družinsko kolesarjenje Jože Nered 041 777133 23. 7. 2006 Krištofovo, Velika Račna Olga Gruden 051 262 707 AVGUST 13. 8. 2006 S kolesom od Škocjana do Velikih Lašč po rimski cesti -družinski kolesarski dan, odhod iz Škocjana Jože Marolt 041 870 297 15. 8. 2006 Veliki šmaren Marko Janežič 041 213 224 21. 8. 2006 Grosuplje - Mesto kipov 2006, otvoritev kiparske delavnice v Grajskem vrtu Boštanj Staša Kokot 031 678 591 21. - 25. 8. 2006 Delavnice na temo: PORTAL in raziskovanje na terenu, fotografska delavnica, vse v Grajskem vrtu Boštanj Staša Kokot 031 678 591 28. 8. - 1. 9. 2006 Delavnice na temo PORTAL za otroke in mladostnike do 18. leta, v Grajskem vrtu Boštanj Staša Kokot 031 678 591 SEPTEMBER september Šmarje v stari preobleki Lojzka Zajec 051 254 462 vsako nedeljo Pevski koncerti v cerkvi na Magdalenski gori Marko Janežič 041 213 224 2. 9. 2006 AVTO SHOW, Boštanj, Veliko Mlačevo pri Grosupljem Franc Krampelj 041 919 539 9. 9. 2006 Čistilna akcija Zelenih patrulj Alojz Potočnik 041 331 903 15. -16. 9. 2006 Razstava del kiparskih delavnic v Galeriji Grajski vrt Boštanj Staša Kokot 031 678 591 17. 9. 2006 Odbojka - memorial Sama Zrimca Marko Potokar 031 323 770 28. 9. 2006 Prireditev s kulturnim programom v počastitev krajevnega praznika Grosuplje Zveza in kulturna društva 786 40 28 30. 9. 2006 Zlata jesen 2006 v Grosupljem Marija Kralj 041 407 705 01/786 13 23 OKTOBER 8. in 15. 10. 2006 Kostanjev piknik na Magdalenski gori Marko Janežič 041 213 224 14. 10. 2006 9. srečanje ljudskih pevcev in godcev "Fantje po polj' gredo" Pohod Grosuplje - Ilova Gora -zbirno mesto "Lunca", Zagradec in spominska svečanost ZZB E.Ionesco: PLEŠASTA PEVKA-antidrama, v Kulturnem domu Grosuplje Olga Gruden 051 262 707 Štibernik Franc 041 696 140 041 674 050 DECEMBER vsako soboto Adventna srečanja na Boštanju, Veliko Mlačevo pri Grosupljem Janez Trunkelj 041 254 754 2. 12. 2006 Pohod z baklami na Magdalensko goro Marko Janežič 041 213 224 2. - 3. 12. 2006 Ta veseli dan kulture - kulturne prireditve in razstave ZKD Grosuplje 01/786 40 28 18 - 23. 12. 2006 Veseli december - prireditve za otroke KD Teater Grosuplje 22. 12. 2006 Božično novoletni koncert, Glasbena šola Grosuplje Glasbena šola 01/786 43 04 23. 12. 2006 Z baklami do Županove jame, zbirališče v Mali vasi pri Grosupljem Prireditev ob dnevu samostojnosti -koncert zborov Vaščani vasi Mala vas ZKD Grosuplje 01/786 40 28 24. 12. 2006 Pohod z baklami iz Velike Račne na Kopanj Olga Gruden 051 262 707 29. 12. 2006 Novoletni tradicionalni Gala operni koncert, v športni dvorani Brinje Grosuplje ZKD 01/786 40 28 ZŠO 31. 12. 2006 Pohod z baklami na Magdalensko goro, zbor pred Hotelom Kongo Silvestrovanje na Magdalenski gori Andreja Smolič 01/786 23 52 Marko Janežič 041 213 224 Iz informacije, ki je bila priložena gradivu za 40. sejo Občinskega sveta Občine Grosuplje, izbral Jože Miklič JAVNI RAZPIS, IZ PISARN marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 8 Občina Grosuplje objavlja na podlagi Pravilnika o dodeljevanju stanovanjskih posojil Občine Grosuplje (Ur. list RS, št. 46/98 in 82/01) X. RAZPIS STANOVANJSKIH POSOJIL I. Nameni, za katera se delijo posojila: Stanovanjska posojila (v nadaljevanju posojila) so namenjena: - nakupu stanovanj ali stanovanjskih hiš, - stanovanjski gradnji, - prenovi ali obsežnejšim vzdrževalnim delom stanovanj ali stanovanjskih hiš. Posojila niso namenjena: • prosilcem in njihovim zakoncem, ki so lastniki ali solastniki stanovanja in so ga odkupili po določilih stanovanjskega zakona (Ur. list RS št. 18/91, 19/91, 9/94, 21/94, 23/96, 1-2/00 in 25/00), • prosilcem in njihovim zakoncem, ki kupujejo stanovanja od matere, očeta, mačehe, očima, brata, sestre, svaka, svakinje, sina, hčere, pastorka, tasta, tašče, stare mame, starega očeta, vnuka, vnukinje, tete, strica in zakonskega in zunajzakonskega partnerja. II. Višina sredstev Višina sredstev po tem razpisu, ki je namenjen za nakup stanovanj oziroma stanovanjskih hiš in stanovanjsko gradnjo, prenovo, sanacijo in obsežnejša vzdrževalna dela stanovanj ali stanovanjskih hiš, bo določena z izborom najboljšega ponudnika. Občina bo kreditojemalcem subvencionirala realno obrestno mero v celoti. Doba vračanja posojila je največ 15 let, odvisno od višine osebnega dohodka družine in višine dodeljenega posojila. III. Razpisni pogoji in višina posojila Na razpis za dodelitev posojil se lahko prijavijo občani, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • da so državljani Republike Slovenije, • da imajo prosilci in njihovi družinski člani, ki skupaj rešujejo stanovanjski problem, stalno bivališče v občini Grosuplje, • da nimajo ustreznega standardnega stanovanja, • da kupujejo, gradijo ali prenavljajo stanovanje ali stanovanjsko hišo na območju občine Grosuplje, • da imajo veljavno gradbeno dovoljenje, izdano po 1. 1. 2005, (če gre za novogradnjo), • da imajo lokacijsko informacijo izdano po 1. 1. 2006, (če gre za obsežnejša vzdrževalna dela), • da so lastniki ali solastniki nepremičnine, za katero prosijo odobritev posojila oziroma so lastniki ali solastniki nepremičnine njihovi zakonci, • da so sami ali s soplačniki, za katere se štejejo zakonec ali starši prosilca, kreditno sposobni, • da bodo v primeru, da imajo neustrezno stanovanje in kupujejo drugo ustrezno stanovanje, zaprosili le za razliko v površini med dosedanjim neustreznim in novim stanovanjem, če pa bodo neustrezno stanovanje odtujili, bodo kupnino v celoti namenili za nakup drugega ustreznega stanovanja, • da imajo v letu 2006 sklenjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, overjeno pri notarju, če gre za nakup stanovanja. Občani so v okviru prenove stanovanja ali stanovanjske hiše upravičeni za tista prenovitvena dela, s katerimi se izboljšajo očitno nefunkcionalna stanovanja ali stano- vanjske hiše, ki so manj primerne za bivanje, zgradijo manjkajoče sanitarije ali s katerimi se prenovijo dotrajani gradbeni elementi večjega obsega, kot so: ostrešje, dimniki, vse vrste izolacij, instalacije, fasade, stavbno pohištvo ipd. Do posojila niso upravičeni občani, ki že stanujejo v lastnem ustreznem stanovanju ali so sami, ali kdo od družinskih članov, ki skupaj rešujejo stanovanjski problem, lastniki takega vseljivega stanovanja. Občani so upravičeni do posojila za prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše, dokler nimajo v okviru prenovitvenih del dograjenega ustreznega standardnega stanovanja. Za ustrezno standardno stanovanje se šteje stanovanje, ki ima poleg dnevne sobe, kuhinje in sanitarnih prostorov še toliko spalnih prostorov, da zadošča potrebam vseh članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. Šteje se, da zadošča spalnica za dve osebi, kabinet za eno osebo (dnevna soba, kuhinja in drugi tehnični prostori se ne štejejo). Glede na število družinskih članov kvadratura stanovanja ne sme presegati naslednjih normativov: 1 član 45 m2 2 člana 55 m2 3 člani 70 m2 4 člani 82 m2 5 članov 95 m2 6 članov 105 m2 Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se prizna še 6 m2. Posojilo lahko znaša največ 40 % vrednosti primernega stanovanja za gradnjo ali adaptacijo oziroma 40 % vrednosti velikosti stanovanja, ki ga prosilec kupuje, upoštevajoč tudi morebitna dosedanja posojila Stanovanjskih posojil Občine Grosuplje, dodeljena v letih od 1997 do vključno 2005. Uspeli prosilci bodo 30 % odobrenega posojila, namenjenega za novogradnjo ali prenovo, lahko koristili v gotovini, 70 % pa na podlagi predloženih predračunov. Prosilci, katerim bodo odobrena sredstva iz naslova tega razpisa, bodo dolžni skleniti pogodbo z banko oz. hranilnico najkasneje v roku 30 dni po izteku pritožbenega roka na obvestilo o višini dodeljenega posojila. Prav tako bodo dolžni odobrena sredstva izkoristiti v roku 30 dni od podpisa pogodbe. V nasprotnem primeru ne bodo več upravičeni do odobrenega posojila. Osnova za izračun višine posojila je: • za nakup stanovanja in stanovanjskih hiš pogodbena cena oziroma največ 600 EUR/m2; • za gradnjo in dograditev stanovanjske hiše na podlagi gradbenega dovoljenja največ 600 EUR/m2, • za prenovo stanovanj ali stanovanjskih hiš pa največ 450 EUR/ m2. Doba vračanja posojila je največ 15 let, odvisno od višine osebnega dohodka družine in višine dodeljenega posojila. Posojilo se vrača v mesečnih anuitetah. Odobreno posojilo se obvezno zavaruje pri zavarovalnici ali s hipoteko. Stroški posojilojemalca ob najetju posojila, ki jih plača posojilojemalec, bodo sestavljeni iz: • stroškov sklenitve posojilne pogodbe, • stroškov zavarovanja posojila s hipoteko, to so sodni stroški in stroški cenitve, • stroškov zavarovanja posojila pri zavarovalnici. IV. Kriteriji za oblikovanje prednostnega vrstnega reda Višina dodeljenega posojila bo odvisna od: 1. socialnega, premoženjskega in zdravstvenega stanja prosilca in članov njegove družine; 2. načina reševanja stanovanjskega vprašanja; 3. višine lastnih sredstev za nakup ali gradnjo stanovanja; 4. višine ugodnih Stanovanjskih posojil Občine Grosuplje dodeljenih v letih od 1997 do vključno 2005, ki jih je prosilec že dobil od Občine Grosuplje, 5. primernosti in kvalitete dosedanjega stanovanja; 6. dolžine bivanja v občini Grosuplje; 7. dolžine delovne dobe. Ob upoštevanju gornjih kriterijev imajo naslednje kategorije prosilcev prednost oziroma jim bo dodeljeno večje posojilo: 1. mlade družine; 2. enostarševske družine 3. družine z večjim številom otrok; 4. družine z manjšim številom zaposlenih; 5. mladi; 6. družine z invalidnim članom; 7. razširjene družine. Za mlado družino se šteje družina z najmanj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni star več kot 35 let in otrok še ni šoloobvezen. Za starost 35 let šteje 35 let, dopolnjenih v letu razpisa. Za enostarševsko družino se šteje družina z enim hraniteljem. Za družino z večjim številom otrok se šteje družina, v kateri so najmanj trije mladoletni otroci. Upošteva se tudi zdravniško izkazana nosečnost. Za družino z manjšim številom zaposlenih se šteje družina z najmanj tremi člani in je zaposlen samo prosilec oziroma njegov zakonec. Za mlade prosilce se štejejo samske osebe, mlajše od 35 let in mladi pari brez otrok, mlajši od 35 let. Pri invalidnosti prosilca ali člana družine se upošteva invalidnost s 100 % telesno okvaro, ugotovljeno s sklepom ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za invalidnost se šteje tudi motnja v duševnem in telesnem razvoju ali trajna nesposobnost za delo, ki jo potrdi pristojna organizacija. Razširjena družina je družina, v kateri živijo 3 generacije bližnjih družinskih članov prosilca. Za daljše bivanje v občini se šteje, če to traja najmanj 10 let. Za daljšo delovno dobo se šteje, če traja najmanj tretjino polne delovne dobe. V primeru, da razpisana sredstva ne zadoščajo za dodelitev najvišje mogoče višine odobrenih sredstev posameznemu prosilcu, lahko komisija sorazmerno vsem upravičencem zniža višino odobrenih sredstev. V. Postopek razpisa Prosilci, ki želijo pridobiti posojilo po tem razpisu, oddajo svoje vloge na predpisanem obrazcu v času do 31. 8. 2006, na vložišču Občine Grosuplje. Poleg podatkov in dokazil, ki jih pooblaščene organizacije potrjujejo na vlogi sami, morajo prosilci, glede na namen porabe posojil, k vlogi priložiti še: 1. kopijo veljavnega osebnega dokumenta (osebne izkaznice ali potnega lista za vse družinske člane), 2. dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prosilec prebiva (najemno ali podnajemno pogodbo, oziroma kupoprodajno pogodbo, darilno pogodbo, zemljiškoknjižni izpisek in podobno), 3. pri notarju overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, sklenjeno v letu 2006 ( v primeru nakupa), 4. a) veljavno gradbeno dovoljenje, izdano po 1. 1. 2005 (če gre za novogradnjo); b) imajo lokacijsko informacijo, izdano po 1. 1. 2006 (če gre za obsežnejša vzdrževalna dela), 5. zemljiškoknjižni izpisek, ki dokazuje lastništvo ali solastništvo, 6. potrdilo o šolanju vzdrževanih otrok (razen za osnovnošolske otroke), 7. sklep ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o 100 % telesni okvari prosilca oziroma družinskega člana oziroma mnenje pristojne organizacije glede motenosti v duševnem in telesnem razvoju ali trajne nesposobnosti za delo. Potrdila o državljanstvu in potrdila o stalnem prebivališču, dobi bivanja v občini Grosuplje in številu članov gospodinjstva ter potrdila Občine Grosuplje o višini že odobrenega ugodnega posojila za nakup stanovanja ali gradnjo stanovanjske hiše oz. stanovanja, za katerega kreditiranje prosilec prosi, pridobi Občina Grosuplje neposredno od pristojnih državnih orga- Vsa navedena in v obrazcu vloge zahtevana potrdila morajo biti predložena v originalu in ne smejo biti starejša od enega meseca. Potrdil po koncu razpisa ne bomo vračali. Gradbeno dovoljenje ali lokacijska informacija se priložita v obliki fotokopije. Obrazec za vloge za pridobitev posojila dobite od 3. 7. 2005 dalje v sprejemni pisarni Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, vse dodatne informacije pa v času uradnih ur na Uradu za komunalno infrastrukturo oz. na telefon 7888771. Vloge za posojila morajo prosilci oddati izključno na posebnih obrazcih osebno na Uradu za komunalno infrastrukturo Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, v času uradnih ur, vključno do 31. 8. 2006. Ob vložitvi vloge se prosilcem ne zaračuna upravna taksa. Upravičenci, ki odklonijo odobreno posojilo, pa so dolžni v roku 8 dni od poteka roka za sklenitev pogodbe z banko oz. hranilnico, poravnati takso po tarifni št. 3, Zakona o upravnih taksa (Ur. l. RS št. 8/00, 44/00, 81/00, 33/ 01, 42/02, 76/02) v višini 4.250,00 SIT, v sprejemni pisarni Občine Grosuplje, Taborska cesta 2. Vloge, poslane na gornji naslov po pošti in po koncu razpisa, se ne bodo upoštevale. Po koncu razpisa bo v roku 15 dni 5-članska komisija, ki jo imenuje župan Občine Grosuplje, obravnavala popolne vloge in pripravila prednostni vrstni red upravičencev s predhodno preverbo stanja na terenu. Strokovna služba občine s sklepom obvesti vse udeležence razpisa o višini dodeljenega posojila. Prosilci, ki se ne bodo strinjali z odločitvijo komisije, lahko v roku 8 dni od prejema obvestila o uvrstitvi na prednostni vrstni red vložijo pritožbo pri županu Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, Grosuplje. Odločitev župana je dokončna. Prosilci vlog dovoljujejo Občini Grosuplje, da v skladu z veljavno zakonodajo preveri resničnost oz. verodostojnost priloženih dokazil. Za poprejšnjo ugotovitev stanja na terenu komisija po potrebi imenuje posebne delovne skupine. Odobrena sredstva bo možno koristiti takoj po prejemu obvestila o višini dodeljenega posojila. OBVESTILO Obveščamo vas, da v času od 16. 6. 2006 do 17. 7. 2006 v prostorih Krajevnih skupnosti Grosuplje, Šmarje-Sap, Št. Jurij in v Občini Grosuplje poteka JAVNA RAZGRNITEV Predloga občinskega lokacijskega načrta Zadrževalnik Bičje, okoljskega poročila in njegove revizije ter poročila o vplivih na okolje in njegove revizije. V Družbenem domu Grosuplje, Taborska c. 3, Grosuplje, bo organizirana javna razprava v ponedeljek, 19. junija 2006, ob 19.00 uri. Vse zainteresirane pravne in fizične osebe lahko v času javne razgrnitve podajo pripombe in predloge k Občinskemu lokacijskem načrtu Zadrževalnik Bičje v pisni obliki na Urad za prostor Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, Grosuplje, ali na zapisnik javne razprave. OBVESTILO Obveščamo vas, da v času od 21. 6. 2006 do 6. 7. 2006 v prostorih Krajevne skupnosti Grosuplje in Občini Grosuplje poteka PONOVNA JAVNA RAZGRNITEV Predloga Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Gospodarska cona Sever. V Družbenem domu Grosuplje, Taborska c. 3, Grosuplje, bo organizirana javna razprava v sredo, 21. junija 2006. ob 19.00 uri. Vse zainteresirane pravne in fizične osebe lahko v času javne razgrnitve podajo pripombe in predloge k predlogu Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Gospodarska cona Sever v pisni obliki na Urad za prostor Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, Grosuplje, ali na zapisnik javne razprave. N.Sl Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka OO GROSUPLJE OB DNEVU DRŽAVNOSTI Njo le bom ves čas življenja ljubil iz srca globin: Ljuba moja je Slovenija, jaz pa Slave zvest sem sin! (Simon Gregorčič) Ob 15. obletnici dneva državnosti naj ponosno zaplapola SLOVENSKA ZASTAVA na vseh slovenskih domovih. Dokažimo, da smo ponosni sinovi in hčere domovine SLOVENIJE! Vsem, ki nosite Slovenijo v svojem srcu, v imenu OO NOVE SLOVENIJE Grosuplje čestitamo ob dnevu državnosti. Mihael Kadunc Številka: 36000-1/2006 OBČINA GROSUPLJE Župan Janez Lesjak Občinski odbor Grosuplje OB DNEVU DRŽAVNOSTI vsem občankam in občanom občine Grosuplje iskreno čestita k prazniku z iskreno željo, da bi ga praznovali na način, s katerim bi izrazili svoj ponos in spoštovanje do svoje države. Iskreno čestitamo tudi ob občinskem prazniku. STRAN ZA POLITIKO marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 9 DRŽAVNI RAZVOJNI PROGRAM (DRP) 2007 - 2013 ZAGOTAVLJA NOV IMPULZ OBČINAM IN REGIJAM V okviru nove finančne perspektive EU 2007-2013 naj bi Slovenija iz naslova kohezijske politike in politike razvoja podeželja in ribištva EU prejela za programe, ki so del Državnega razvojnega programa, 4.518 mio EUR. Minimalna stopnja sofinanciranja iz domačih javnih virov znaša za področje kohezijske politike 15 %, za področje podeželja in ribištva pa do 25 %. Skupaj z lastnim sofinanciranjem bo v sedmih letih v okviru Državnega razvojnega programa na voljo 5.439 mio EUR (v tem 4.518 mio EUR sredstev EU in 921 mio EUR sredstev lastnega sofinanciranja iz občinskih in državnega proračuna). Tretjina vseh sredstev kohezijske politike (skupaj z lastnim sofinanciranjem 1.454 mio EUR) bo namenjena za programe kohezij-skega sklada. Preostanek (2.933 mio EUR) bo uporabljen za programe Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega socialnega sklada (ESS). Sredstva kohezijskega sklada (KS) bodo približno uravnoteženo razdeljena med področji okolja in transporta, torej bo programom na področju transportne infrastrukture namenjenih 618 mio EUR sredstev KS in 109 mio EUR lastnega sofinanciranja, enaka zneska pa bosta namenjena tudi za programe s področja okolja in energetike. 92 mio EUR iz ESRR bo namenjenih za cilj evropskega teritorialnega sodelovanja. To področje je močno razdrobljeno, saj bo Slovenija vključena v kar 5 čezmejnih in 4 transnacionalne programe. Pri programih teritorialnega sodelovanja je potrebno upoštevati, da ko program odobri Evropska komisija, se nacionalne alokacije iz ESRR zlijejo v skupno alokacijo iz ESRR, s katero upravlja skupni organ upravljanja. Sredstva ESRR, za katera lahko kandidirajo slovenski prijavitelji in partnerji, so tako lahko tudi bistveno večja. Upoštevaje navedene predpostavke znaša obseg sredstev, ki so namenjena za programe ESRR in ESS 2.933 mio EUR. Za ESS se namenja 759 mio EUR, s čemer dosežemo razmerje okoli 74 % : 26 % med programi ESRR in programi ESS. S 26-odstotnim deležem ESS se Slovenija uvršča med primerljive države, ki največ vlagajo v razvoj človeških virov. Učinkovito koriščenje sredstev ESS je v Sloveniji pogojeno z reformami na področju zaposlovanja in izobraževanja in z vzpostavljanjem kapacitet za izvajanje novih programov. Predlagani obseg vlaganj v človeške vire v obdobju 2007-2013 predstavlja na letni ravni nekajkrat-nik sedanjega obsega sredstev v EPD 2004-2006. Indikativni obseg sredstev EU za programe, ki se bodo izvajali na osnovi regionalne pobude. Sredstva domačega sofinanciranja za izvajanje programov EU zagotavljajo državni proračun in občinski proračuni: 79 % t.i. »razvojnih izdatkov« je v državnem proračunu in 21 % v občinskih proračunih. Iz tega razmerja je bil izračunan delež sredstev, ki se bodo izdvajala na osnovi regionalne pobude. Upoštevaje vsa sredstva strukturnih skladov (po izločitvi sredstev za cilj Teritorialno sodelovanje) znaša 21-odstotni delež 553 mio EUR v obdobju 7 let, ki se bodo zagotovila iz ESRR. Pomembno je, da se tudi na ta način podpre usposabljanje regionalnih struktur, ki bodo že v bližnji prihodnosti morale prevzeti polno odgovornost za uporabo kohezijskih sredstev EU (v povezavi s teritorialno členitvijo Slovenije na dve kohezijski regiji). Zbral in uredil: Matjaž Trontelj Tabela 10: Indikativna razporeditev sredstev po skladih (v milijonih EUR, stalne cene 2004). SVETOVNI DAN DRUŽIN (15. MAJ) Ob svetovnem dnevu družin (15. maj) žal ugotavljamo, da je v dveh desetletjih, od leta 1980, rodnost v Sloveniji padla z 2,1 na 1,2 otroka na žensko. Treba bi jo bilo povečati za več kot 70 %, da bi dosegli raven enostavnega obnavljanja! Do te ravni nam je konec leta 2004 manjkalo 247.000 otrok. Ker pri sedanji rodnosti ta primanjkljaj raste s hitrostjo 13.000 otrok letno, je konec leta 2005 dosegel 260.000. Vzporedno z rodnostjo so se slabšale tudi druge z njo povezane družinske statistike. Delež otrok, rojenih zunaj zakonske zveze, se je povečal od 8 % leta 1970 na 45 % leta 2004. Število razvez se je od povprečno 13 % v letih 1965-74 do leta 2004 povzpelo na 36 % v istem letu sklenjenih zakonov. Podrobnejše podatke bo bralec našel v razpredelnici. PRIMANJKLJAJ ROJSTEV JE NAJPOMEMBNEJŠI PODATEK Za družbeno načrtovanje je primanjkljaj rojstev, potrebnih za dolgoročno enostavno obnavljanje prebivalstva, pomembnejši od naravnega prirastka. Če se tega ne zavedamo, lahko podcenjujemo resnost demografskega stanja v Sloveniji. Primanjkljaj rojstev zasledujemo neprekinjeno od leta 1980, negativni naravni prirastek pa se prvič pojavi leta 1993 in je dosti manjši od primanjkljaja rojstev. Negativni naravni prirastek je le vrh ledene gore, njen večji, manj vidni del, je primanjkljaj rojstev. Teh 260.000 otrok, ki jih ni, bi v tem desetletju začelo vstopati v obdobje delovne aktivnosti, ko naj bi ustvarjali, plačevali prispevke v sklade in davke v proračun. Ker jih bo toliko premalo, bodo drugi bolj obremenjeni s prispevki in davki, kar prinese slabo konkurenčnost in neuspešnost gospodarstva, revščino ter brezposelnost. Motijo se torej tisti, ki menijo, da manj otrok pomeni večjo zaposlenost. Napovedane gospodarske reforme z reformo davkov in socialnih trans-ferjev, katerih cilj je gospodarska rast in zaposlovanje, slonijo na predpostavki, da bo dovolj ljudi. Zato mora gospodarska reforma vključevati ukrepe, ki bodo zagotavljali, da jih bo res dovolj, ali pa gospodarske uspešnosti ne bo. Ko iščemo zdravilo za bolezni in težave pokojninskega sistema, je prav vedeti, da družina s petimi otroki, ženo doma in zaposlenim očetom prinese pokojninski blagajni v štiridesetih letih približno 100 milijonov tolarjev dobička. ALI LAHKO POLITIKA KAJ STORI? Najbolj učinkoviti so ukrepi na državni ravni. Države, ki so se tega problema resno in dolgoročno lotile, lahko pokažejo rezultate. Evropske države, ki so se približale rodnosti enostavnega obnavljanja 2,15 otrok na žensko, se niso zanašale na vrednote in življenjske vzorce, ampak so kot Francija (1,89) in skandinavske države (okrog 1,80) razvijale družinsko politiko. V Sloveniji je število rojstev zadnjega pol stoletja sledilo gibanju državnih vlaganj v to področje. Potrebni so dolgoročni in kratkoročni ukrepi. Ker dvajsetletnih otrok ni mogoče roditi, je jasno, da primanjkljaja 260 000 otrok ne moremo zapolniti z domačo rodnostjo, tudi če jo takoj bistveno povečamo. Tu je potreben razmislek o kratkoročnih rešitvah. Potreben pa je tudi dolgoročni razmislek. Sedanja rodnost pomeni dolgoročno potrebo po prilivu 70 % ljudi od drugod. Če to ni sprejemljivo, se je treba odločiti, kaj je sprejemljivo, in v skladu s tem načrtovati politike. Ob tako skrajno neugodnih gibanjih bi v Sloveniji ukrepi družinske in prebivalstvene politike morali postati izziv za iskanje širokega nacionalnega soglasja in osrednja politična tema. Da imajo tudi druge članice EU podo- bne probleme, za nas ni tolažilno in nas ne odvezuje od sprejema odločnih ukrepov, kajti po rodnosti smo na dnu in to zelo dolgo; če imajo sosedje premalo ljudi, je za nas težava še večja, ker bodo posrkali več naših, ker smo po številu manjši, smo na ta gibanja bolj občutljivi. Glede na stanje v Evropi pa lahko naša stranka in država prispevata k oblikovanju skupne aktivne politike EU na tem področju. Z razvojem lokalne samouprave in večjim uveljavljanjem načela subsidiarno-sti tudi lokalne skupnosti, predvsem občine in posebej mestne občine, dobivajo vse več možnosti za ukrepe družinske politike. Te možnosti se morajo odraziti v sestavi občinske uprave, tako da je za družinsko politiko zadolžen poseben oddelek ali delavec. DRUŽINI TUDI SREDSTVA, NE LE NALOGE Človeški viri so osnovna prvina konkurenčnosti in nosilec gospodarskega razvoja, njih zibelka in šola pa je družina. Da začenjamo »prenašati družinske funkcije, ki smo jih dve stoletji prenašali na državo, nazaj na družino«, kot je dejal Velj-ko Rus, je v veliki meri posledica demografskega stanja in razvoja. Od načina, kako bomo te funkcije prenesli nazaj na družino, je odvisno, ali bomo kot družba preživeli. Treba bi jih bilo prenesti tako, da bi bilo to vzpodbudno za velikodušno odločanje staršev za življenje. Torej ne prenesti samo nalog, ampak dati družini sredstva in ji omogočiti, da jih bo lahko opravljala. Slovenska ljudska stranka naj vzpodbudi oblikovanje nacionalnega soglasja, da bo načrtovana gospodarska reforma razumela ukrepe in sredstva za vzpodbude družinam - ne kot socialno pomoč ljudem v stiski, ampak kot najnujnejše in najbolj donosno vlaganje v gospodarski razvoj. Zbral in uredil: Matjaž Trontelj Vir: dr. Drago Čepar l»)ttv« •mrt, Umi prfTMMl otr/t*f> roj*t*» prfm 79 30601 18148 17456 7.77 11.6 16 80 29902 16820 11082 2.1 1 508 608 13.1 19 81 29220 18733 10487 1.96 2864 3372 14,1 20 a? 28894 19647 8247 1.93 3323 6695 1 S,2 22 82 7??.oo 20703 6497 1.82 4976 11673 16.9 23 B4 26274 20214 6060 1.75 6017 17690 18.2 22 86 26933 19864 60 f 9 1.72 6405 24096 19.1 24 Hfc 25570 19499 6071 1.65 7646 31740 19.7 2? 87 25592 19837 5755 1,64 7934 39674 21,8 21 68 26209 19! 26 6083 1.63 6067 47741 22.6 23 69 23*47 4776 1.52 9613 57354 23.2 22 90 22368 18555 1.47 10446 67800 24.5 77 91 2' S63 19324 2259 1.4 2 10986 78786 26.4 72 92 19982 19333 649 1.34 12175 90961 27,7 22 93 19793 20012 -219 1.34 12060 103021 28.0 22 94 19463 19369 104 1,32 12166 115187 28.6 23 95 16963 18068 12 1.29 12663 127840 29.6 19 96 18788 18620 16B 1.28 12770 140610 31.9 27 9? 18165 18926 -763 t.26 13079 153689 32.7 27 98 17858 19039 -1183 1.23 13356 167045 33.6 28 99 17533 18685 -1352 1.21 13621 180666 35.4 27 OO 18163 18588 •4C8 1.26 12841 193507 37,1 30 01 17477 18506 -1031 1.21 13577 207084 39.4 33 02 17501 18701 -t 200 1.21 13596 220«iO 40.2 35 03 17321 19461 -2130 1.20 13712 234392 42.5 36 04 17961 18523 -562 1.26 12932 24 7324 44.8 36 Kohcrijikt sklad F jTDfHlri' tk!*d ait&Ontlni Evroptkf tkJ&d Skltd T* podrfe** S*i»d rt ntnttro »up* SmttMFU 1,436 1,548 645 771 IV 4.518 Ustna učttfžba 218 326 114 267 6 92T S* upa; 1,454 2.174 769 1X128 24 5.439 IMENOVANJE SODNIKOV ZA DOLOČEN ČAS RAZPIS ZA FOTOGRAFSKI NATEČAJ Društvo grosupeljskih študentov, Študentski klub GROŠ, Industrijska 1G, 1290 Grosuplje, v okviru promocije društva razpisuje fotografski natečaj na temo »Mladi v občini Grosuplje«. Naslov zajema tematiko mladih (predvsem študentov in dijakov) in njihovo udejstvovanje ter preživljanje prostega časa v občini Grosuplje. Trajanje natečaja: od 1. junija 2006 do 15. septembra 2006. Vsak avtor naj skupaj s prijavnico pošlje dvanajst (12) digitalnih fotografij v jpg formatu, čim boljše kvalitete (vsaj 1600 x 1200 resolucije) na digitalnem medijskem nosilcu (disketa, CD, DVD...) na naslov: Študentski klub GROŠ, Industrijska cesta 1G, 1290 Grosuplje, s pripisom »Fotografski natečaj« najkasneje do 15. septembra 2006. Fotografije posameznih kandidatov bo po zaključku natečaja pregledala strokovna žirija ter kandidata z najboljšimi fotografijami tudi nagradila. Ocenjevala se bo predvsem prikazana tematika ter izvirnost. Nagrada za avtorja izbranih fotografij je 60 000, 00 SIT (250, 37 €). Pogoji razpisa: - na natečaju lahko sodelujejo vsi, - fotografije morajo biti oddane v zgoraj določenem roku, formatu in mediju, - fotografije morajo biti še neobjavljene, - fotograf mora s podpisom izjaviti, da je avtor fotografij, - avtor izbranih ter nagrajenih fotografij soglaša, da Klub GROŠ fotografije z avtorsko pogodbo odkupi (nagrada) za neomejeno javno objavljanje ter tiskanje, - avtorji fotografij, ki ne bodo izbrani, soglašajo, da lahko Klub GROŠ njihove fotografije uporablja za svoje interne potrebe, - avtorji morajo priložiti prijavnico s svojim podpisom. Prijavnica in več informacij na: www.klub-gros.com in info@klub-gros.com. Vlada RS je 11. maja sprejela predlog ustavnega zakona o spremembi IV. poglavja Ustave RS. Predlagana sprememba omogoča imenovanje sodnikov za določen čas z namenom zagotavljanja z ustavo zagotovljene pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Imenovanje sodnikov za določen čas za dobo petih let bo mogoče le, če se ne more zagotoviti pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je del pravice do sodnega varstva. Njen namen je zagotoviti učinkovitost sodnega varstva, saj prepozno sodno varstvo lahko izniči njegove učinke. S predlaganimi spremembami je predvideno tudi dodatno varovanje načela neodvisnosti takega sodnika, saj ima sodnik, ki je bil izvoljen za dobo petih let, če kandidira na prosto sodniško mesto v roku treh let po izteku časa, za katerega je bil izvoljen, prednost pri izbiri med kandidati, ki še ne opravljajo sodniške funkcije. Predlog sicer ohranja temeljno načelo, da tudi sodnike z omejenim mandatom voli Državni zbor na predlog Sodnega sveta, vendar pa poenostavlja postopek pri morebitnem kandidiranju sodnika, ki je bil izvoljen za dobo petih let, na prosto sodniško mesto s trajnim mandatom. Če namreč tak kandidat kandidira na prosto sodniško mesto v roku treh let po izteku časa, za katerega je bil izvoljen in če ga sodni svet izbere, ga tudi neposredno imenuje na razpisano sodniško mesto. V sodnih postopkih pred sodišči v RS je trenutno okoli 155.000 zadev, v zvezi s katerimi bi se morda lahko uveljavljala kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja oziroma sojenja v razumnem roku. Zaradi zagotavljanja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in učinkovitega varstva le-te v povezavi z načrtno odpravo sodnih zao- stankov bo v daljšem roku potrebno razpisati tudi ustrezno večje število sodniških mest, da bo dosežen cilj, da bo dejansko število sodečih sodnikov doseglo število sedaj zasedenih sodniških mest, kar bo pripomoglo k zmanjšanju sodnih zaostankov. Ministrstvo za pravosodje je pripravilo skupni projekt odprave sodnih zaostankov - projekt Lukenda, ki predvideva vrsto ukrepov, med temi tudi spremembe nekaterih zakonov (Zakon o sodiščih, Zakon o sodniški službi, Zakon o upravnem sporu), ki zagotavljajo učinkovitejše delo sodišč s ciljem odprave sodnih zaostankov na sodiščih in tožilstvih do 31. 12. 2010. Za dosego tega cilja pa bo v tem obdobju potrebno zagotoviti tudi dodatne zaposlitve sodnikov. To pa je mogoče doseči le s spremembo ustave, saj dosedanja ustava ne omogoča zaposlovanja sodnikov za določen čas. S spremembo se ohranja dosedanja ustavna ureditev trajnega mandata sodnikov, ki zagotavlja neodvisnost sodnika. Predlagana sprememba IV. poglavja ustave predvideva, da se bo zakonsko uredila pravica sodnika po izteku časa, za katerega je bil izvoljen. Predvideno je, da bo sodniku, ki bo izvoljen za dobo petih let, po izteku časa, za katerega je bil izvoljen, zagotovljena pravica do nadomestila plače v višini plače, ki bi jo prejemal, če bi opravljal funkcijo, dokler se ne zaposli oziroma dokler ne izpolni pogojev za upokojitev po splošnih predpisih. Pravica do nadomestila plače po prenehanju mandata bo urejena po vzoru Zakona o poslancih oziroma po vzoru Zakona o Ustavnem sodišču. Zakonsko bo v skladu z ustavo omogočeno, da se bodo sodniki, imenovani za določen čas, dodelili na sodišča, pri katerih bodo določena sodniška mesta za sodnike, ki bodo izvoljeni za dobo petih let. Sodnik, ki bo izvoljen za dobo petih let, bo imel enake pravice in obveznosti kot sodnik s trajnim mandatom. Zbral in uredil Matjaž Trontelj RAZVOJNI PROGRAMI marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 10 Kultura konkurenčna prednost regije V Ljubljanski urbani regiji deluje vrsta kulturnih organizacij, dobro pa je poskrbljeno tudi za ponudbo kulturnih dogodkov. Bogata je tradicionalna kulturna ponudba mnogih društev, dobro so razvite kulturne dejavnosti umetniške ravni, razvite so nekatere sub-kulturne dejavnosti, dobro pa je poskrbljeno tudi za predstavljanje različnih kulturnih vsebin uporabnikom. Ne glede na vse to si na področju kulture organizacije in posamezniki želijo več povezovanja in sodelovanja, kar bi pomagalo pri boljši organiziranosti in uspešnosti poslovanja kulturnih ustanov, hkrati pa bi to še bolj približalo kulturno ustvarjanje uporabnikom. V kulturi je potrebno vzpostaviti podjetništvo in skozi izobraževanje ustvarjalcev in uporabnikov doseči nove ravni kakovosti ter zavedanja pomena kulturnih storitev. Predvsem je povezovanje pomembno za popestritev delovanja v kulturi in možnosti za ustvarjalno delovanje različnih družbenih skupin. V mestu Ljubljana je povezovanja in sodelovanja med kulturnimi organizacijami manj, za razliko od Ljubljane pa je sodelovanje med društvi, predvsem pa vključevanje različnih družbenih skupin v njihovo delovanje na podeželju, bolj uspešno. Po drugi strani pa kulturne ustanove na podeželju težje organizirajo svojo dejavnost, težje najdejo prostore za svoje delo, najtežje pa zaradi slabše promocije svojih storitev pridejo do sredstev za svoje delo. Kultura je bila skozi vrsto delavnic za pripravo Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije prepoznana kot razvojna priložnost regije, v katero velja vložiti več sredstev in jo izkoristiti kot ključ prepoznavnosti regije. Ob boku mobilnosti in načrtovanju v prostoru tako kultura v novem programskem obdobju predstavlja prednostno nalogo regije. Kultura za regijo ne predstavlja le vsebinskega področja, v katerega bo potrebno vlagati, temveč tudi osnovo za prepoznavnost regije v širšem geografskem prostoru. Zato bo regija v prihodnjih letih vlagala v projekte, katerih vsebine bodo podpirale povezovanje v kulturi za razvoj in promocijo kulturnih storitev, podpirala bo povezovanje kulturne produkcije ter projekte, katerih vsebine bodo jasno izražale branje in knjigo kot nosilca javnega in kulturnega življenja regije. Skozi razprave ob pripravi Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije se je oblikovala skupina kulturnih organizacij regije, ki je začela s pripravo projektov povezovanja kulturne ponudbe regije. Eden od projektov, ki že dobiva zelo jasne obrise in vsebine, je gotovo projekt Kulturno poletje. Gre za projekt, s katerim bomo povezali več kulturnih produ-centov iz regije, predvsem tistih producentov, ki skupaj nudijo program s področja uličnega gledališča. Gre za festival Ana Desetnica, Mini teater Ljubljana- Zavod za promocijo in izvedbo lutkovnih in gledaliških predstav ter producente literature, literarnih in glasbenih dogodkov, kot so Študentska založba in Založba Sanje. Vse skupaj pa bo predstavljeno s pomočjo ponudnika spletnega portala s področja kulture SCCA, Zavod za sodobno umetnost-Ljubljana/Kulturna stična točka v Sloveniji. Omenjeni kulturni producenti niso zaključena skupina in so pripravljeni povabiti k sodelovanju tudi druge zainteresirane izvajalce, katerih skupni cilj je bogatenje kulturne ponudbe v regiji. Vsebina projekta je zasnovana tako, da producenti lahko sodelujejo z že postavljenimi kulturnimi prostori v regiji in z organizatorji kulturnih prireditev v regiji, ki želijo osvežiti obstoječo ponudbo le-teh. Dodatni vsebini projekta pa bosta spletni portal za predstavljanje dogodkov ter redna srečanja med organizacijami, s katerimi želimo zagotoviti izmenjavo izkušenj, znanja in poslovnih informacij. S projektom želimo preseči meje znanih kulturnih prostorov, zato želimo naše kakovostne kulturne programe postaviti v stara mestna jedra, zgodovinske objekte (gradovi, dvorci) in druge, za turiste in domačine zanimive prostore, ki do sedaj niso bili dovolj izkoriščeni. Nekateri projekti v regiji pa bodo tudi širšega značaja in bodo presegali meje naše regije. Njihove vsebine namreč ne obravnavajo le lokalnih oziroma regionalnih vsebin, marveč se ukvarjajo z uporabniki in vsebinami, ki so najmanj slovenskega, če ne širšega evropskega merila. Eden takšnih je gotovo projekt Metelkova mesto. Kulturna središča, kakršno je AKC Metelkova mesto, obstajajo v vseh večjih evropskih mestih od Portugalske do Romunije, od Italije do Rusije. Do nastanka teh centrov je pripeljala vrsta družbenih procesov, ki so značilni za sodobno Evropo in so del velikih svetovnih zgodovinskih tokov: razvoj kulturne industrije, zaton nacionalne kulture in vznik alternativnih kulturnih praks, boji materialno in kulturno razlaščenih množic, boj za mestni prostor, ukrepi proti getizaciji, ukrepi proti odmiranju mestnih središč. Ljubljanski center AKC Metelkova mesto se umešča na križišče vseh teh sodobnih svetovnih procesov. AKC Metelkova mesto je ta čas eno najmočnejših kulturnih središč v Ljubljani in Sloveniji. Je eden največjih ponudnikov kulturnih dogodkov v Ljubljani in največji ponudnik na področju glasbenih koncertov. Je tudi eno izmed središč neodvisnih kulturnih, političnih in družbenih dejavnosti na širšem področju, ki sega čez državne meje. Cilj projekta je obnoviti vse stavbe na Metelkovi in jih opremiti ter zanje urediti upravljanje. Z društvi, ki na Metelkovi delujejo skupaj z vsemi zavodi in posamezniki, bo potrebno zagotoviti takšen način delovanja, ki bo objekte napolnil z vsebino in jo ustrezno ponudil uporabnikom. Na tak način Metelkova mesto lahko postane ena od največjih mestnih znamenitosti, kraj neizogibnega obiska vsakega popotnika v Ljubljani. Metelkova mesto bo, s svojo podobo in produkcijo, ob ohranitvi avtonomije v notranjem urejevanju razmer ostala kot močna identifikacijska točka pri socializaciji mladine in omogočala kakovostno preživljanje prostega časa. Nenazadnje je projekt ureditve Metelkove mesta priprava na leto 2012, ko bo Ljubljana predvidoma evropska prestolnica kulture in ravno program Metelkove mesta lahko predstavlja enega njenih osrednjih temeljev. Več o načinu priprave projektov in celoten predlog Regionalnega razvojnega programa za Ljubljansko urbano regijo najdete na www.rralur.si. Maša Resinovič Pot pod noge in um na pašo! RAZVOJNI PROJEKT SOŽITJE MED MESTOM IN PODEŽELJEM Predstavitev občin Grosuplje, Ig, Ivančna Gorica, Grosuplje, Ljubljana in Škofljica pred Magistratom v Ljubljani, v soboto, 3. junija 2006. Predstavitev občin na Mestnem trgu v Ljubljani je pozdravila tudi ljubljanska županja Danica Simšič. Zadaj stojijo od leve proti desni ivanški župan Jernej Lampret, grosupeljski župan Janez Lesjak, ižanski župan Janez Cimperman ter podžupan Škofljice Jože Nosan. Na začetku predstavitve se je zbralo kar nekaj obiskovalcev. Pozneje se je skupina precej zmanjšala. Društvo podeželskih žena Sončnica Grosuplje je poskrbelo za posladek. Na Mestnem trgu pred Magistratom so se na stojnicah predstavile zdaj že drugič občine Ig, Grosuplje, Ljubljana in Škofljica (sicer pa je to bila že četrta predstavitev v tem okviru), letos pa se je razvojnemu programu priključila tudi občina Ivančna Gorica. To pot so organizatorji pod vodstvom CIZE in vodje projekta Josipa Pintarja predstavljali posebno temo pohodnih, gozdnih in učnih poti po posameznih občinah. Predstavitve so se udeležili poleg zadolženih koordinatorjev in delavcev, ki delajo na teh programih po posameznih občinah, tudi županja Ljubljane Danica Simšič, župan Iga Janez Cimperman, župan Ivančne Gorice Jernej Lampret, podžupan Škofljice Jože Nose in župan Grosupljega Janez Lesjak. Pri tem naj posebej poudarimo, da so poleg promocijskega gradiva na posameznih stojnicah občine večinoma prek podeželskih žena poskrbele tudi za prigrizek in celo za šilček kakšne »namočene pojoče travice« ali zdravilnih zelišč. Tudi to pot so v tem delu predstavitve za občino Grosuplje poskrbele poleg Uroša Permeta žene iz Društva podeželskih žena Sončnica. Župani, županja in podžupan so nanizali vsak iz svoje občine nekaj značilnosti, še posebej pa so predstavili nekaj novosti na področju razvoja podeželja in posebej tematskih poti po svojih občinah. Pri tem je županja Simšičeva povedala nekaj o začetkih programa razvoja podeželja na Jančah in ostalem njihovem podeželskem okolju ter poudarila, kako je pomembno sodelovanje med občinami. Ob svojih predstavitvah so župani dobro izkoristili priložnost, ko so na humo-ren način s pravilno dozo dovtipov privabili pozornost poslušalstva. To je prvi storil ižanski župan, ki je dejal, kar naj pride nekdo sredi Iga in zavpije 'aufbiks, pa bo videl, kako to gre. Ne, ne! To je bilo včasih. Zdaj pa vabijo, da si obiskovalci ogledajo lepo dolino Drage, pa tudi novo kraško jamo bodo odprli za obiskovalce, v kateri živi v večni temi poseben hrošček. V njegovem stilu in z Jurčičevim besednjakom je nanizal kar precej kulturnih in naravnih zanimivosti ter športnih aktivnosti iz dežele Desetega brata ivanški župan Jernej Lampret. Za dobrote pa znajo poskrbeti, saj jim je na stojnici le-teh že skoraj zmanjkalo. Takemu sporočilu ni ostal dolžan niti grosupeljski župan Janez Lesjak, ki je med drugim dejal, če hočejo iz Ljubljane priti v ivanške kraje, morajo skozi grosupeljske in pri tem izrazil prepričanje, da Sončnicam najbrž dobrot ne bo še zlepa zmanjkalo kot na »sosednji stojnici«. Prizadevanje občine na področju razvoja podeželja, ki traja že nekaj let, se je vendarle začelo obrestovati. Letos so iz tega naslova poskrbeli tudi za nekaj označb oziroma informativnih tabel na Radenskem polju. Zato vabi začetek dolenjskega krasa! Podžupan Jože Nose pa je povabil na njihovo gozdno učno pot in na Svaruno-vo pot, ki deloma poteka tudi skozi občino Grosuplje. Pred kratkim so od Ministrstva za kulturo odkupili grad Lisičje, ki ga bodo preuredili za kulturne, turistične in ostale prireditve. Če pa potegnemo črto pod predstavitveni kulturni program, je bil letos nekoliko manj zanimiv kot lansko leto, saj bi po mojem mnenju precej bolj ustrezali v takem programu ljudska pesem, frajtonerica, folklorni plesi, morda nekoliko bolj poudarjene predstavitve različnih kmečkih opravil z dodatkom zdravega kmečkega humorja. Je bilo morda zaradi tega letos manj obiskovalcev? Pogrešali smo Krjavlja ali pa Desetega brata, pa rokovnjača z Janč, kakšnega ižanskega rogovileža ali pa starega zemljemerca s Krima, šmarskega šomoštra, škocjanskega Trubarja, Srebrne vile iz Županove jame, predpotopnega prebivalca s Koščakovega hriba, ali pa grosupeljskega furmana, škoflijškega mostiščarja, kakšnega ne pretežkega junaka Pod svobodnim soncem ali pa svetovno znanega vojščaka in prebrisanca z Lisičjega gradu. Je pa možno teh zanimivih oseb na prizorišče poleg naštetih postaviti še precej več, a bi jih moral nekdo primerno zaigrati in jih zato navajam samo kot izhodišče za naslednje leto. Morda bi o tem razmislilo tudi vodstvo projekta? Čeprav se nekateri »podjetniki« tudi v tem sklopu močno bojijo, da bi jim kdo ukradel kakšno idejo, pa jih sam trosim kar tako - z rokava. Zatorej: Pot pod noge.! In na lov! Jože Miklič Konjeniški klub Grosuplje ob 50-letnici delovanja vabi vse ljubitelje konj na DVODNEVNO JAHANJE po mejah občine Grosuplje, ki bo 1. in 2. julija 2006 in konjeniški tabor na Cerovem pri Grosupljem. Dodatne informacije: Alojz Potočnik - 041/221-903 GOSPODARSTVO, ČEBELARSKI KOTIČEK marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 11 Strojna sečnja in izdelava lesne biomase V letošnjem letu je bila na občnem zboru Strojnega krožka Kmetovalec ustanovljena sekcija lastnikov gozdov. S to sekcijo bo Strojni krožek Kmetovalec razširil krog povezovanja interesne skupine. Zajeli bomo večje področje kmetijskega dela. Ker je bila potreba po združevanju lastnikov gozdov in smo z gozdarji že večkrat sodelovali, smo jih sprejeli medse kot sekcijo. Sekcija bo promovirala varno delo v gozdovih, izobraževanje članov, skupno ugodno nabavo gozdarske opreme, združevanje gozdnih sortimentov od več lastnikov in skupno prodajo po pravičnejši ceni. Strojni krožek Kmetovalec vsako leto pripravi več prireditev in izobraževanj, za svoje člane in širše občinstvo. Letošnjo prvo prireditev je organizirala sekcija gozdarjev. V nedeljo, 7. maja, je v Stranski vasi pri Ivančni Gorici potekala predstavitev strojne sečnje in predelave lesne mase v ogrevalne namene. Predstavitev so organizirali Strojni krožek Kmetovalec - sekcija za gozdarstvo, KSS Grosuplje in ZGS - KE Grosuplje. Udeleženci so prikazali strojno sečnjo, rezalne cepilnike, samodejne žage za metrska polena, rezalno-cepilni stroj za izdelavo drv, strojno izdelavo lesnih sekancev, gozdarsko traktorsko prikolico z dvigalom ter zmogljivost in način dela z omenjenimi stroji. Najprej so pokazali strojno sečnjo s pomočjo »harvesterja«. Ker velja prepričanje, da so ti stroji zelo nerodni in da niso primerni za naše gozdove, ker naj bi pri delu naredili veliko škode v gozdu, je bil stroj prikazan pri delu redčenja debelnjaka. Z razliko od klasične sečnje je za podiranje s harvester-jem potrebno najprej pripraviti 3 m široke trase, oddaljene med seboj okoli 20 m, po katerih se stroj premika. Predstavljen je bil stroj Valmet 911 lastnika Zdravka Celarca, ki je z njim tudi upravljal. Ker ima stroj doseg rezalne glave okoli 9 metrov, so predhodno pripravili s pomočjo revirnega gozdarja traso in odkazali drevje za posek. Obiskovalci smo se lahko prepričali, da je lahko stroj kljub svoji velikosti in teži, saj tehta kar 14 ton, zelo okreten. Na predstavitvi smo v dveh urah dela stroja pri redčenju videli, kaj je sposoben stroj narediti in kako lahko enostavno določi smer podiranja dreves in na ta način obvaruje obstoječa drevesa pred poškodbami. Hkrati z delom harvesterja so pokazali tudi spravilo lesa s pomočjo gozdarske traktorske prikolice z dvigalom. Posebej je bilo poudarjeno, da je delo s temi stroji bistveno varnejše kot pa klasično spravilo lesa. Sledila je predstavitev priprave drv za ogrevanje. Drva pridobivajo znova vse večji pomen pri ogrevanju, saj so fosilna goriva vse dražja. V ta namen so bili najprej prikazani hidravlični cepilniki, tako pokončni kot ležeči, s hidravličnim dodajanjem sortimentov. Poudarek je bil na varnosti in zmogljivosti, saj veljajo hidravlični cepilniki za bistveno varnejše od raznih cepilnikov na sveder. Predstavljeni so bili cepilniki moči od 10 do 30 ton z lastnim hidravličnim agregatom kakor tudi s hidravličnim napajanjem iz traktorja. Za predelavo hlodovine manjše debeline (do 30 cm) je bil prikazan rezalno cepilni stroj finskega proizvajalca Hakki Pilke, ki združuje tako cepilnik kot žago za razrez in tako en stroj izdeluje iz hlodov drva. Stroj uporablja hidravlično krmiljenje, kar zelo olajša delo s takšnim strojem. Ker vse več kupcev drv pričakuje od prodajalca, da jih le-ta tudi razre-že na željno dolžino, je bila v ta namen prikazana samodejna žaga podjetja Posch za razrez metrskih in celo nekaj daljših polen na poljubno dolžino. Vse kar je potrebno storiti upravljavcu tega stroja, je dodajanje polen, ki jih stroj samodejno razreže in nato s transportnim trakom prenese npr. na prikolico. Prikazano je bilo tudi spenjanje drv v bale, kar omogoča lažje rokovanje z njimi, saj na vse več kmetijah za razna opravila že uporabljajo viličarja. Za zaključek je bil predstavljen še stroj za pripravo lesnih sekancev. To je vse bolj znan način ogrevanja, saj edini omogoča samodejno doziranje, kar odpravi potrebo po ročnem nalaganju drv v peč. O tej vrsti ogrevanja se razmišlja tudi v mestu Grosuplje, kjer se naj bi zgradila kotlovnica na obnovljive vire. Tu pa bi se lahko strojni krožek vključil, saj imajo člani v posesti kar nekaj gozdov, iz katerih bi lahko nudili to vrsto kuriva. Ta način priprave lesa ima tudi veliko prednost za lastnike gozdov, saj lahko izkoristijo skoraj vso biomaso, ki drugače propada ali se celo neekonomično kuri v gozdu, kot je primer kurjenje smrekovih vej, napadenih od lubadarja. Tako bi pridobili nov dohodek na kmetiji in prispevali k varovanju okolja, ker bi porabili manj fosilnih goriv in s tem manj obremenili okolje. Prireditev je bila pripravljena tako, da je lahko vsak obiskovalec pridobil nova znanja o delu v gozdu in pripravi gozdnih sortimentov. Poudarjene so bile prednosti dela s stroji v primerjavi s klasičnim delom v gozdu. Predvsem so te prednosti v veliko večji varnosti in storilnosti. Pri delu s stroji pa je potrebno tudi veliko manj zahtevnega fizičnega dela kot pri klasičnem delu v gozdu. Za SK Kmetovalec, Kmetijsko svetovalna služba Grosuplje DOMOVANJE ČEBEL NEKOČ IN DANES V obdobju, ko je bil človek še lovec in nabiralec gozdnih sadežev, je verjetno že spoznal hranilno vrednost medu in ga je za svoje preživetje jemal čebelam. Te so imele domovanja v drevesnih du plinah, skalnih razpokah, luknjah in podobno. V obdobju, ko se je pričel ukvarjati s kmetovanjem, pa je človek hotel imeti tudi čebele v svoji bližini, da jim je lah ko odvzemal satje z medom. Za to je pričel po vzoru drevesnih du plin graditi domovanja za čebele (panje) pri svojih hišah in v njih gojiti čebele. Prvi panji so bili podobni drevesnim duplinam. Skozi čas se je njihova oblika spreminjala, postajali so vedno večji in bolj udobni za čebele in praktični za čebelarjenje. Z izboljševanjem panjev je človek čebele zavaroval pred mrazom, sebi pa je omogočil lažje odvzemanje medu. V začetku so bili panji izdolbeni iz drevesnih debel ali spleteni iz slame in drugega podobnega materiala, ki je omogočal odvzemanje satja z medom in varovanje čebel pred dežjem, mrazom in drugimi vsiljivci. V 17. stoletju pa se je na Slovenskem že pojavil panj »kranjič«. To je podolgovat zaboj, zbit iz desk, ki je imel na sprednji strani odprtino za čebele, zadaj pa vratca, da je čebelar odvzemal satje z medom. Panji kranjiči so se lahko zlagali v vrsto in eden vrh drugega, kar je omogočilo izgradnjo posebne stavbe za čebele - čebelnjaka, ki je bil in je še slovenska značilnost. Ti panji pa so imeli nepremično satje. Če je čebelar hotel priti do medu, je moral to satje odrezati in ga stiskati, da se je iz njega izločil med. Posebna zanimivost slovenskih panjev kranjičev so poslikave prve strani panja z raznimi motivi iz nabožnega in kmečkega življenja. V teh poslikavah je bilo veliko satire na račun žensk in lovcev ter druga pričevanja takratnega časa. Poslikave panjskih končnic danes pomenijo dragoceno kulturno dediščino naše dežele in pričevanje o življenju kmečkega življa v preteklem času. Na osnovi panjev, kot so kranjiči, so se razvili veliko večji, listovni in naklad-ni panji s premičnim satjem, ki omogočajo, da se med iz satja v lesenem okvirju v posebni posodi s centrifugo v točilu iztoči, satje pa se nepoškodovano vrne v panj. Ta način čebelarjenja omogoča bistveno večji pridelek medu, saj čebelam ni potrebno vedno znova graditi novega satja, za kar porabijo veliko časa in medu. Pri nas je bil v bližnji preteklosti posebno znan in uporabljan listovni devet-satni Žnideršičev panj, ki se v zadnjem obdobju še povečuje na deset in enajst satov. Dvema etažama se v nekaterih primerih dodaja še tretja etaža ali pa zaklada (zaboj z dodatnim satovjem) na zadnji strani panja. Žnideršičev panj je skonstruiral Anton Žnideršič, podjetnik in čebelar iz Ilirske Bistrice, po zgledu panja Albertija iz Tirolske. Žnideršičev panj je pokončna lesena omarica pravokotne oblike, ki se odpira zadaj. Satniki so nameščeni drug poleg drugega s točno odmerjenimi presledki. Notranjost je razdeljena v dva dela; spodnji del se imenuje plodišče, v katerem je matica s čebelami, zgornji del pa je medišče, v katerega matica ne more. Izhod in vhod za čebele je spredaj, podobno kot pri kranjičih. Panji so zloženi v čebelnjaku ali pa so naloženi na prirejenem tovornjaku, kar omogoča enostavno prevažanje čebel na pašo na območja, kjer se pojavi medenje. Bolj enostavni so nakladni panji, ki so se uveljavili predvsem na bolj medovi-tih področjih Panonske nižine in omogočajo enostavno povečevanje njihove prostornine. Ni jih pa možno, tako kot Žnideršičeve, zlagati v čebelnjak ali na tovornjak. Nakladni panj ima pri čebelarjenju na stalnem mestu kar nekaj prednosti in se počasi uveljavlja tudi pri nas. Čebelarji v panonskem nižavju dosegajo letni donos po panju 80 in več kilogramov, kar je v devet-sat-nem Žnideršičevem panju pri nas nemogoče doseči. Pri vsaki vrsti čebeljih panjev pa je za uspešno čebelarjenje potrebno veliko znanja in dela. Del znanja je možno pridobiti iz razpoložljive literature, del znanja pa le s potrpežljivim opazovanjem čebel, razumevanjem njihovega obnašanja in ravnanja, za kar pa je potrebno veliko časa in ljubezni do te pridne žuželke. ČD Grosuplje, Franc Mencin Hlebci Pekarne Grosuplje znova dobili zlato priznanje za odlično kakovost Pekarni Grosuplje je posebna strokovna komisija Sekcije za pekarstvo, ki deluje v okviru Združenja živilske industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije, na letošnjem ocenjevanju kakovosti kruha že četrtič zapored potrdila najvišjo kakovost in odličnost hlebcev Krjavlja, Malnarja in Sosedovega kruha. Letos so vsi trije kru-hi prejeli najvišje ocene v vseh ocenjevalnih kategorijah, zlata odlikovanja pa grosupeljska pekarna za svoje kruhe prejema že od samih začetkov ocenjevanja. Ocenjevanje kakovosti kruha, ki je namenjeno preverjanju kakovosti slovenskih pekovskih izdelkov, je letos potekalo že šestič zapored. V mesecu marcu in aprilu je neodvisna strokovna petčlanska komisija na ocenjevanje prejela 49 vzorcev kruha in 51 vrst peciva iz 22 slovenskih pekarskih podjetij. Pekarna Grosuplje je sodelovala s svojimi tremi najbolj priljubljenimi hlebci, Krjavljem, Malnarjem in Sosedom. V komisiji so ocenjevali njihovo obliko, zunanji videz, lastnosti skorje, strukturo in prožnost sredice ter vonj in okus. Vsi trije grosupeljski hlebci so letos prvič sočasno prejeli najvišje ocene v vseh ocenjevalnih kategorijah. Malnar je izdelan iz najboljše pšenične bele moke, Sosed je pripravljen iz mešanice pšenične in ržene moke ter obogaten s semeni, Krjavelj pa je temen hlebec iz pšenične in ržene moke. Vse tri odlikuje priprava po tradicionalnem in dolgotrajnem postopku z dodajanjem kislega testa, ki pripomore k boljši aromi, bolj sočni sredici in daljši svežini. »Čeprav ocenjevanje kruha poteka le enkrat letno, pa smo vsak dan na preizkušnji pri naših kruhih. Kupci cenijo in prepoznavajo kakovost, zato ni naključje, da se Krjavelj, Malnar in Sosed uvrščajo tudi med naše najbolj priljubljene kruhe,« je ob novici o treh zlatih priznanjih za odlično kakovost povedala Barbara Štiglic, direktorica sektorja za razvoj in kakovost Pekarne Grosuplje. Letos je zlata odličja prejelo več kot 80 % vseh prijavljenih kruhov, kar dokazuje, da se kakovost slovenskega kruha iz leta v leto izboljšuje. V Združenju živilske industrije ugotavljajo, da takemu uspehu botrujejo predvsem ocenjevanja iz prejšnjih let, na podlagi katerih so tudi sami proizvajalci vse bolj pozorni na napake in si jih čez celo leto prizadevajo odpraviti. Novost letošnjega tekmovanja je bilo ocenjevanje pekovskega peciva, strokovna komisija pa je ugotovila, da je kakovost slovenskega kruha na zelo visoki ravni. Ocenjevanje kakovosti pa ni edini namen ocenjevanja, saj želijo člani Sekcije za pekarstvo predvsem povečati prepoznavnost kruha in pekovskega peciva slovenskih proizvajalcev. Kljub temu da je uradno ocenjevanje že končano, bo komisija še enkrat nenapovedano ocenila kakovost nagrajenih izdelkov. Vzorce si bo izbrala kar na prodajnih policah. Slavnostna podelitev priznanj proizvajalcem nagrajenih kruhov in pekovskega peciva je bila v četrtek, 1. junija 2006, na Gospodarski zbornici Slovenije. Pekarna Grosuplje, PR Studio Kernel Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko mej a nje Grosuplje d.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO: - izdelavo »urbanističnega dela« posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih), - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov, - pridobitev gradbenega dovoljenja, - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča. <=> ČE STE ETAŽNI LASTNIK V VEČ STA NO VA NJS KI HIŠI, NAS LAHKO NAJAMETE: - za upravnika vaše hiše, - za vpis etažne lastnine. NAJDETE NAS na Taborski cesti 3 v Grosupljem iu na telefonskih številkah 01 7810-320 ali 01 7S10-32y ali 7810-333 IZ NAŠIH KRAJEV, TURIZEM marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 12 PETI TRADICIONALNI BOŠTANJSKI POHOD IN OTVORITEV INFORMATIVNIH TABEL V soboto, 20. maja, so organizirali peti tradicionalni Boštanjski pohod. Malo pred deseto uro dopoldne so se na Grajskem vrtu Boštanj začeli zbirati pohodni-ki. Kljub vremenu, ki ni bilo ravno najbolj primerno, kajti kazalo je, da bo začelo deževati, se je zbralo dokaj veliko število ljudi. Ob deseti uri je vse prisotne pozdravil predsednik Turističnega društva Boštanj, g. Franc Krampelj. Predstavil je celoten kompleks Boštanja. Besedo je predal županu, g. Janezu Lesjaku. G. župan je po uvodnem pozdravu izrazil željo, da bi kompleks Boštanja postal eno izmed pomembnih turističnih središč ne le za Grosuplje, ampak za širši del Dolenjske. Zahvalil se je domačinom in domačim strokovnjakom, ki vse te dejavnosti, ki se odvijajo na Boštanju, vodijo in podpirajo iz lastnega veselja in navdušenja. ''Želim si, da bi se to področje umestilo v občini Grosuplje kot del, na katerem bi se odvijale vse pomembne stvari s področja turizma, kulture in zabave. Danes smo naredili v tej smeri en majhen korak, kajti odkrili bomo dve informativni tabli, ki bosta označevali celotno področje Radenskega polja, za katerega se trudimo, da bi postalo krajinski park. Radensko polje je kraško polje v miniaturi. To polje želimo zaščititi pred uničenjem, da ga bodo lahko občudovali tudi naši zanamci. Želimo si, da bi ta čudoviti košček narave ostal tak, kot je. Radensko polje je nastajalo v sobivanju ljudi, ki so na tem polju živeli. Seveda bo potrebno ob hkratni zaščiti polja poskrbeti tudi za te ljudi,'' je predstavil Radensko polje g. župan. Ob koncu govora je vse poslušalce povabil na različne prireditve, ki se bodo tu odvijale. Zaključil je z mislijo: ''To področje naj postane področje, kjer se srečujemo ljudje dobre volje in dobrih namenov'' Na koncu je vsem prisotnim zaželel prijetno pot. Sledila je otvoritev informativnih tabel. Pri otvoritvi informativnih tabel sta bili prisotni tudi ga. Karmen Gradišek, odgovorna urednica revije Gea in ga. Anja Leskovar, urednica revije Gea. Ga. Karmen je vse prisotne pozdravila v imenu revije Gea. Povedala je, da tudi ona ni vedela, kje je Radensko polje, dokler ni prišla v Grosuplje. Ga. Anja je izžrebala deset srečnežev, ki jim je Mladinska knjiga podarila knjižno nagrado. Obe predstavnici revije Gea sta se udeležili pohoda. V nadaljevanju vam bom na kratko predstavila tri možne poti, ki so si jih sobotni pohodniki lahko izbrali. Krajši pohod. Najlažjo in najkrajšo pot so vodili g. Stane Peterlin, dr. Maja Berden Zrimec in dr. Alexis Zrimec. Skupina je bila številčno najmočnejša. Ogledali so si severni del Radenskega polja in ga spoznali predvsem z naravoslovnega vidika. G. Peterlin je takole opisal sobotno raziskovanje Radenskega polja: ''Narava nam je bila naklonjena, vreme je bilo oblačno, vendar prijetno za hojo, vodno stanje takšno, da so kraške pojave pohodniki lahko videli v vodni in suhi podobi, rastlinska odeja je bila v pomladnem razkošju. Videli smo značilne predstavnike ptičjega sveta, kot so bela štorklja, velika bela čaplja, več sivih čapelj, rečni galeb, labod in več rac mla-karic. Pohod je bil res prijeten, ni bilo blata, ne rose in ne komarjev.'' G. Stane Peterlin, upokojen biolog in naravovarstvenik, je podrobno predstavil pot, ki so jo udeleženci prehodili. Pod Boštanjskim gričem so videli Veliko retje, kamor ponika Dobravka. Pot jih je nato vodila skozi Zagradec do Srednjic, spotoma so spoznavali rastlinstvo suhih in mokrotnih travnikov. Srednjice, največje ret-je na Radenskem polju, so bile po dolgem času spet suhe in lepo so se videle ru-pe v razgaljenem skalnem dnu. Breg retij je obrobljal gost pas belo cvetočih poletnih kronic, na zahodni strani pa so ravno začele cveteti sibirske perunike, lepotice Radenskega polja. Naslednji postanek je bil pri močilu sredi polja, ki ima zdaj tako kot druge radenske zanimivosti za razlago informacijsko tablo, ki je v pomoč obiskovalcem brez vodnika. Pot ob robu travnikov, ki so se razkazovali v razkošnih barvah pomladnega cvetja, je peljala naprej do močvirja, kjer domujejo vodoljub-ne rastline, in dalje do Novljanovega retja pri Pirki. Tam je največ mokrotnih travnikov z modro stožko, ki so najvrednejši življenjski prostori za rastline, ki imajo rade vlažna tla, ter za ogrožene rastline in živali. To področje je vključeno v evropsko ekološko omrežje Natura 2000. Pohodniki so se polni novih spoznanj in prijetnih in zanimivih doživetij ob pol dveh popoldne vrnili na Boštanj, kjer so ob zasluženi malici podoživljali vtise s poti. ''Skoraj vsi so v en glas zatrjevali, da to gotovo ni bil zadnji obisk Radenskega polja, saj so v južnem delu še druge nič manj zanimive in pomembne naravoslovne in kulturnozgodovinske točke,'' je svojo razlago zaključil g. Peterlin. Uvodni pozdrav župana, g. Janeza Lesjaka. Odkritje informativnih tabel. Tretja skupina z vodnikoma go. Andrejo in g. Antonom. Srednje dolg pohod. Srednje dolg pohod sta vodila ga. Olga Gruden in g. Martin Oblak. G. Martin je upokojenec, po poklicu geograf in zgodovinar. Njegova največja hobija sta plani-narjenje in kolesarjenje. Ga. Olga Gruden je učiteljica razrednega pouka na podružnični šoli Kopaj. Oba sta v soboto sodelovala pri pohodu kot lokalna turistična vodnika. Na občinskem nivoju je namreč preteklo jesen potekal tečaj za lokalne turistične vodnike, ki se ga je udeležilo štirinajst kandidatov. Opravili so seminarsko nalogo o poznavanju domače okolice, terenske vaje in praktični izpit na terenu o vodenju turistov. Tako ima v okviru občine licenco za lokalnega turističnega vodnika štirinajst občanov. Za drugo skupino se je odločilo okoli sedemdeset udeležencev. G. Martin Oblak je povedal, kje je potekala njihova pot: ''Pot nas je vodila po sredini Radenskega polja vse do Zatočnih jam. Začeli smo pri Boštanju, nato smo šli mimo ponorov Dobravke, Velikega retja do Zagradca, kjer smo prečkali zadnji del struge Do-bravke. Pot smo nadaljevali mimo Srednjic in Močil do Zelenke in njenega ponora v Peklu, nakar smo prišli do struge reke Šice in jo spremljali do njenih ponorov v Zatočnih jamah. Imeli smo srečo, da je bilo suho in smo zato neovirano hodili tudi po predelih, kjer je sicer močvirno. Ob poti je bilo veliko cvetja, še najbolj so bile zanimive sibirske perunike, močvirske perunike in veliki poletni zvončki in kronice. Na poti nazaj smo se povzpeli na Kopanj in si tam ogledali cerkev, šolo in nepresahljivi studenec.'' Pohodniki so se okrog pol treh popoldne vrnili na izhodiščno točko in se okrepčali z zasluženo malico. Daljši pohod. Daljši pohod sta vodila turistična vodnika ga. Andreja Grablovic in g. Anton Gruden. G. Anton Gruden je študent, ga. Andreja Grablovic je profesorica kemije in tehnike. V tej skupini je bilo najmanj ljudi, kajti pot je bila dolga. Le deset udeležencev je prehodilo pot prav do Županove jame. ''Pot nas je vodila od Boštanja do Malega Mlačeva, preko Grosupeljskega polja, od koder smo se dvignili na Spodnjo Slivnico. Po poti E6 smo odšli do Cerovega in se povzpeli do taborske cerkvice. Naš cilj je bila Županova jama. Ogledali smo si njen čudoviti jamski svet. Vračali smo se po isti poti nazaj vse do Cerovega, vmes smo obiskali taborsko cerkvico in si jo natančno ogledali. Nato smo odšli do Podlomščice in se znova dvignili na Spodnjo Slivnico ter po gozdni poti odšli do gradiča Zavrh. Od tam smo se spustili do glavne ceste, ki povezuje Mlačevo in Račno ter se po njej vrnili do Boštanja,' je pot opisala vodnica ga. Andreja. Nadaljevala je: ''Oblačno vreme je bilo dobrodošlo za dolgo pot, ki smo jo prehodili. Udeleženci so bili z videnim in doživetim očitno zadovoljni. Večina od njih se je na to pot podala prvič.'' Vreme je bilo vsem pohodnikom naklonjeno. Narava je bila v svojem pomladanskem razcvetu čudovita. Udeleženci so uživali in se imeli lepo. Seveda so lahko izvedeli veliko zanimivosti in podatkov, saj so vse tri skupine vodili turistični vodniki in domači strokovnjaki, ki se na Radensko polje in celotno Grosuplje z okolico dobro spoznajo. mag. Branka Škufca VODA JE NARASLA TUDI V VELIKI LOKI Konec letošnjega maja si bomo gotovo zapomnili po naraslih vodah in poplavljenih poljih. Tudi v Veliki Loki je ob močnem deževju, ki ni in ni hotelo ponehati, vaški potok prestopil bregove. Voda se je iz ure v uro bolj približevala bližnjim hišam in nekatere celo poplavila. A težav ni predstavljal le narasli potok. V vasi imamo namreč več različno velikih hudournikov, ki ravno tako pridejo na dan, ko močno dežuje. Tako je bilo tudi ob tokratnih padavinah. Voda je počasi poplavila cesto skozi vas, prišli so na dan hudourniki in naenkrat je bil del vasi in nekaj hiš poplavljenih. Na srečo so na pomoč hitro priskočili vaški gasilci, ki so iz spodnjih prostorov hiš s črpalko izčrpali vodo in naredili nekaj kanalov, po katerih je voda lažje odtekala. V veliko pomoč je bil tudi Stanko Kogovšek s svojim bagrom, s katerim je razširil strugo potoka. Tako se je zelo zmanjšala verjetnost še večje škode zaradi narasle vode. K sreči je deževje kmalu ponehalo in voda je počasi odtekla. Že naslednji dan je potok brez težav tekel po svoji strugi in cesta je bila dobro prevozna. Kristina Zajc Če želite svojo nepremičnino VARNO prodati, podariti, izročiti ali jo pridobiti, vam priporočamo, da se o svoji nameri prej POSVETUJETE PRI NAS! JUBILEJ marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 13 50-letnica Konjeniškega kluba Grosuplje: ANTON LUKŠE - LAZAR - ZADNJI POKLICNI FURMAN V GROSUPLJEM Rojen je bil v fari Brusnice pri Novem mestu. Leta 1948 je že fural na Škofljici, drva je vozil iz Lisičja na Orle. Leta 1954 je tam službo pustil, saj se je poročil v Hrastje, zato se je zaposlil na Stari pošti, kjer je delal 15 let. Potem pa je začel furati za Gradbeno podjetje Grosuplje, kjer je dočakal upokojitev. Anton Lukše in njegova žena ob kobili z žrebičkom. Kaj ste delali na Stari pošti? Na Stari pošti sem s konji oral, saj ni bilo takrat nobenih traktorjev. Šele 1954., 55. leta so prišli traktorji, pa še potem smo "obračali" s konji. Pozimi sem moral s konji pa v Ljubljano. Lastnica Stare pošte je bila Tehnika iz Ljubljane, gradbena firma, Robida je bil takrat direktor. Tu so imeli le dva para konj in nekaj krav. Imeli so vse v najemu, prašiče so gojili, imeli so 200 - 300 prašičev, za svoje delavce, za menzo. Takrat je bilo vse na karte, pa so tu za svoje delavce pridelali osnovno hrano. Več kot deset tisoč kil paradižnika, paprike, krompirja sem speljal v Ljubljano. Vsak teden trikrat sem bil zagotovo v Ljubljani. Strojni park so imeli na Mirju in tam smo imeli svojo štalo in vse potrebno. Kdaj ste morali na pot, da ste pravočasno pripeljali hrano v menzo? Ob pol šestih sem moral biti že v mestu, preden so drugi prišli v službo. Ko sem v menzo vozil, sem šel že ob pol štirih od doma. Vstal sem pa še preje, ob treh. Pa še konja sem moral "nafotrat". Zvečer sem mu več nametal, zjutraj sem mu pa malo zobanja vrgel, ga še napojil, pa sva šla. Se spominjate kakšnega posebnega dogodka? Enkrat sem prašiče peljal v Ljubljano, 20 prašičev. Ko sem na Škofljici z red dol prišel, pa nekaj zacvili odzad. Pa sem ustavil in šel pogledat. Z rilci so odzad vrata privzdignili, pa je bil eden že zunaj. Prašič je bil težak 180 kg. Kaj čem zdaj sam narediti, sem se vprašal. Pri komatu sem imel zmeraj rezervno "štrango" ali pa dve zavezane, za vsak slučaj. Tako so nas naučili, ko sem izpit delal, da moraš imeti vso opravo s seboj. Kar štrango sem vzel, pa sem prašiča čez pas privezal za telegrafštango. Pa naprej sem pognal hitro. V Ljubljani je bil pa nek Madžar, pa razbit poltovornjaček je imel, pa sva šla nazaj po prašiča. Sama ga nisva mogla naložiti, vendar je prišel nekdo mimo, da nama je pomagal. Prašič je bil velik, lahko bi skočil dol. Kaj sva naredila? Šipo sva razbila v kabini, pa lopato počez sva dala, pa sva ga privezala. V tem času je mesar v Ljubljani komaj enega prašiča iz kože dal, ko sva že nazaj prišla. Kaj ste pa delali v Ljubljani? Vozil sem cement, železo, bloke, gradbeni material, vse sorte. Največ smo takrat v Črnučah delali. Z vagona sva jaz in še eden naložila 15 ton, cel vagon sva sama naložila na dva voza, sedem in pol tone na voz, in sva peljala v Črnuče. Čez Savo sva morala pa po mostu. Dva para sva vpregla v en voz, drugače ne bi šlo v klanec, ki je peljal na most. V "furajt", "furajtali" smo, kjer je bil klanec. En voz sva pripeljala čez most, potem pa nazaj s štirimi konji po drugega, ki je čakal pod klancem. Potem sva pa spet vsak svoj par zapregla in peljala naprej. V Ljubljani se vam je dogajalo marsikaj zanimivega? Enkrat sem šel iz Grosupljega na Mirje, kjer so imeli menzo. Moral sem iti po denar na banko (danes je to stavba Banke Slovenije pri Nami). Štirje arestanti so me čakali, da bom prišel. Sporočili so, kakšen furman s kakšnimi konji bo prišel, arestanti so prišli pa denar nakladat. Oni niso vedeli, kaj nakladajo. Z vozom sem peljal denar v žaklih, cele žakle denarja, taka inflacija je bila. Denarja je bilo za tri tisoč delavcev. Pa sem peljal proti Mirju, brez posebne straže, le ti arestantje so šli na vsaki strani ceste po dva. Oni so šli po pločniku, jaz pa po cesti. Policaj pri Figovcu, ko nas je videl, nas je pustil naprej. Pri rampi sem v garažo porinil voz ritensko, pa konje spregel. Štanga je ven gledala, vrata so zaprli do štange, mene so pa gor v pisarno povabili in sem čakal, pa kavico so mi dali. Takrat sem prvič kavo pil. Pa so mi povedali, da bi bil lahko dva dni frej zaradi te vožnje. Pa nisem nič zahteval. Ko so pa vreče spraznili in vse prešteli, sem pa lahko šel. Kdaj ste začeli za Gradbeno podjetje voziti? Ko sem se oženil, sem še nekaj let delal na Stari pošti, potem sem pa šel na Gradbeno. Konja sem še vedno hodil na Staro pošto iskat, so mi ga zaupali. Malo sem pa še doma kmetoval. Imel sem "čez" Adamičev park, da sem ga čistil, urejal okolico, Marn je bil takrat direktor Komunalnega podjetja in me je zaposlil. Potem sem šel pa na Gradbeno in sem še 8 let vozil ''Snago''. Smeti sem vozil na deponijo. Ali ste kaj vozili za Motvoz in platno? Za Motvoz sem vozil, ko se je tam vrvarna delala. V enem mesecu sem 160 kubikov ''šodra'' speljal s Koščakovega hriba iz ''pruha''. Zirkarjeva dva, Grumova, oče in sin, sta kopala in šoder napravljala. Pa še most so takrat popravljali čez progo. Sem moral vse ''za štreko'' vozit. To je moralo biti okoli 53., 54. leta. Takrat sem s poštnim konjem vozil. S konjem sem nekaj zaslužil, furenga je prinesla denar za v trgovino, da se je malo boljše živelo. Kmetija ni nič dala, s furengo pa se je vsaj malo zaslužilo. Kaj pa so konji počeli pozimi? Plužili smo. Snega je bilo več, kot ga je zdaj. Pri cesti sem bil tudi ''fejst'' plačan, ko smo plužili. Moji konji so bili vedno v štangi, ker so bili močni, ko je bilo treba plug premakniti ali pa zaobračati. Druge smo ven vzeli, ko je bilo treba plug obračat, pa smo samo z enim parom obrnili, ker ni bilo nikjer toliko prostora, da bi z 8-10 parov konj lahko obrnili. Pa vse lopute smo morali razpet, pa jih skupaj zložiti, ko smo zaobrnili. Potem so pa spet ostale pare konj pripregli, pa lopute razpeli. Plužil sem tudi dosti. Ste s konji sodelovali na paradah? Trikrat sem bil na paradah za 1. maj, mi smo rekli, da gremo v sprevod. Smo naložili na vozove betonske žakle, osem vrst v višino, pa z žaganjem smo jih natlačili ali pa z oblajem, kar je bilo kaj takega, da so bili lahki, pa da je zgledalo, kot da veliko peljemo. Za parado smo konje malo bolj okrasili, drugače pa ni bilo kaj posebnega, ker so hoteli v sprevodu prav furmanske konje imet, prav take, kot smo z njimi furali. Komat smo očistili in ''šaj-be''. ''Mesingaste šajbe'' sem imel, konji so bili zapreženi z "lajtkisom", to je komat iz dveh delov, ki ima mehki del, ki se čez glavo potegne in trdi del, ki je stalen. Furmani so imeli dva kisa, eden se je sušil, ker se konj poti, drugega je furman pa rabil. Mehkejši so bili kot trdi komat, dobri predvsem za težke in daljše vožnje. Vem, da ste sodelovali tudi na dirkah v Grosupljem! Prvi predsednik je bil Podržajev, Jože Križman. Pa žrebčar je bil. Podkorit-nikova ga je prepričala, da je vzel žrebce, ker jih nihče ni hotel. Pa je vzel tiste državne žrebce, eden je bil lipicanec, Edo, tak lažji, eden je bil pa težji. Sam je imel pa pasmo norik, po dva žrebca je imel zmeraj.'' Dirke so bile 3 ali 4 leta na travniku, kjer danes stoji brinjska šola. En dan preje so prišli tekmovalci od drugod. Jahači so prijahali, z gigi so se pa pripeljali. Zapreke smo s kamionom pripeljali. Za stezo sem pa jaz vozil na-sipanje še od Potočnikove pekarije, leš, da smo utrdili progo. Na galopskih kmečkih dirkah z delovnimi konji sem tudi jaz tekmoval. Te so bile za ljudi tudi najbolj zanimive, saj če je kdo iz vasi tekmoval, so ga prišli vsi vašča-ni gledat. Bili so to delovni konji, vendar bolj športnega tipa. Konji niso bili dirk vajeni, eden je ven rinil, drugi drugam, pa so se pogosto zapletli. Novakov Jože je imel osle, je pa z njimi prišel na dirke. Kar med dirko se je znašel na progi in je kar tekmoval, seveda izven konkurence. Tudi zmagoval sem. Dobil sem tudi denarno nagrado, klub je dobil nekaj denarja in ga je razdelil zmagovalcem. Pa malo gostije so naredili, malo za jest in spit. V Prapročah sem bil drugi, za drugo pa ne vem, papirje sem izgubil, drugo sem pa pozabil. Na zadnjo tekmo v Praproče pa nisem šel, ker sem imel druge opravke. Kako so vas povabili na dirke? Imel sem knjižico udarnika, ker sem pomagal graditi stavbe po Grosupljem, pa sem lahko sodeloval na dirkah. Prva leta je bila konkurenca kar huda. Bilo je veliko konj, ki so dobro tekli in je bilo težko zmagati. Potem pa je bilo konj vse manj. Je pa pomembno, koliko je konj utrjen. Če je konj vsak dan vprežen, uvožen, tisti bo zdržal cel dan, kolikor boste hoteli. Štalni konj pa ne bo zdržal dosti. Dva kroga smo vozili, moji konji so bili vedno v dobri kondiciji. Bili ste tudi udarnik. S knjižico udarnika sem šel lahko tudi zastonj v kino, kar štiri knjižice za v kino sem imel. Dobil sem jih, ko sem delal udarniško. Sem vozil opeko. Najprej smo zidali stavbo ob današnji Kolodvorski ulici, v njej je bila zadruga, potem smo delali banko, pa pri pošti. Za vsako stavbo je bilo treba eno plačo dat. Tudi za dvorano je bilo treba eno plačo dat, pri vsaki taki plači pa smo še knjižico dobili, da smo lahko šli zastonj filme gledat. Ali se konji kdaj utrudijo? Enkrat sem oral njivo, po kateri so dolgo časa hodili in vozili. Nobenega drugega niso dobili, so pa pome prišli. Jaz sem pa zoral. Konji so bili zelo utrujeni. Da sem lahko do konca zdelal, sem poslal poba po dve štruci kruha, vina je bilo dosti, pa smo konje še malo napojili. Dva meseca nisem prišel ''na ta prav stan'' s konji, tako sem jih ''zdelal''. Dva meseca sem jih zastonj "fotral". Niso mogli ne v tovarniški klanec na most, ne po ravnem. Za nikamor niso bili več. Konjem, ki so pešali, pa so želeli, da bi še prišli domov ali pa nekaj do konca naredili, so furmani namočili kruh v vino, da so dobili moč. Zadnje moči so dali taki konji iz sebe, potem so pa dolgo ''prihajali k sebi''. Bolezni konj in zdravljenje. Tisti, ki fura, bo najbolje vedel, kako konj zboli, zakaj zboli. Če je rana, moraš takoj po injekcijo proti tetanusu. Če klopa dobi tudi ali pa če se odrgne. Če vidiš pri konju kri - takoj po injekcijo proti tetanusu. Noga je otekla, če se je pretegnil, to se pa ni pozdravilo. Malo smo hladili z obkladki, pa povijali. Obkladki iz kisa niso dosti pomagali. Konj je imel nogo ''frderbano'', na eno stran je vedno brusil, podkev je ''znucal'' samo na eni, ker je težo prenašal na drugo nogo. Ni imel več stabilnosti. Konji imajo težave tudi, kadar imajo ''špice'' na zobeh, ker jesti ne morejo. To imajo stari konji, potem pa je treba te špice popiliti, pa je spet lahko jedel, ko ga špice niso več špikale v nebo. Kovači so imeli tako "kobilico", ki so jo dali konju v usta, da so mu jih odprli, dva sta ga za glavo prijela, pa so mu z rašpljo pobrusili špice na spodnjih in zgornjih zobeh. Potem so dali konju slano vodo pit, da so razkužili rane, ker so ga s pilo kdaj tudi ranili. Konj je hitro čutil, da ga zobje več ne špikajo. Konj, ki ima špice, ''čike'' dela, pravimo, malo prežveči, požreti pa ne more, ker ne požveči dovolj, pa ven pljune. ''Sčika'' seno, pa ga ven zabriše. Konj shujša, nima moči, ne more vozit. Kaj pa črevesne bolezni? Barjansko bolezen je konj dobil od preslice, kar zanašat ga je začelo. Pogoste so tudi gliste. Najboljša je surova repa na tešče zjutraj. Tako smo odpravljali ta velike, ta male pa ne gredo tako rade iz konja. Kolika je nevarna pri konjih. Ščipa jih po črevesju. To je redko. Čreva, 27 m jih ima, se pretaknejo, prebava se ustavi in konj lahko pogine. Slabi ga in konj se ulega, pa ne sme. Sprehajat, gonit ga moraš, da se dvakrat ''user-je'', potem je pa dobro. Kje ste kupovali opremo za konje? Anton Lukše na dirkah s kmečkimi vozovi na stezi v Prapročah. Motvoz še vedno dela aftre ali hlevske uzde. Prejšnji teden sem jih kupil. Aftra je bila vedno pod uzdo, na rinki je bil štrik, pa sem konja privezal. Delali so tudi štrike za priveze in zaprežnice - štrange. Te so bile potrošno blago. Posebno pri delu v gozdu so se pogosto trgale. Zato smo imeli furmani vedno rezervo s seboj. So bili mojstri tu v bližini, ki so delali komate in usnjeno opremo za konje. Lahko si novo opremo naročil, lahko pa si dal samo staro popraviti. Pa tudi k hiši so prišli, tako kot šuštarji včasih in so postorili vse, kar je bilo treba pri konjski opravi. Ste imeli furmani kakšne posebne obleke? Za konje smo imeli ''celtne'', za furmana pa, če je bil kakšen plašč, je bilo dobro, če ne, je bil pa tudi moker. Kasneje smo že imeli take daljše dežne plašče, pa čez kolena smo si kdaj kakšno deko vrgli, ko je bil mraz. Ali je problem pri furmanih, ko se precej kam natakneš, pa strgaš. Deke za konje smo imeli vedno s seboj. Ko je konj stal, smo ga pokrili. Zganjene smo imeli na vozu, pa kakšen polivinil čez ali pa kakšno drugo cunjo. Če je bilo kdaj na eni strani malo bolj mokro, pa nič zato. Vsak furman je imel bič. Po Ljubljani nisi smel drugače vozit, če nisi imel gajžle. Je bil tak predpis. Če je šel avto za teboj, si moral gajžlo v tisto smer obrniti, kamor si hotel zaviti. Že prej si moral vedeti, kam boš šel, kje boš zavil. Furmani so se s pokanjem z biči tudi sporazumevali. Pirci iz Vrha pri Šmarju so najbolj znali pokat. Večinoma furmani konjev niso tepli, so pa biče imeli vedno pri sebi. Tudi v gostilno so vzeli bič s seboj. Kje ste kupovali svoje konje? Prvega konja sem dobil na Stari pošti, potem sem pa vse konje doma vzredil. Tri pare konj sem imel v 50 letih. Imel sem kastrata, s katerim sem tekmoval. Mišo mu je bilo ime. Kobila, ki sem jo nazadnje odprodal, je bila 25 let pri hiši, pa je bila bolj ''brihtna'' kot ta mlada, ki jo imam zdaj v hlevu. Gospod Tone Lukše je trdna korenina. Še vedno ima dva konja, če ga kdo poprosi, mu zorje njivo ali kaj pripelje. Kljub letom še vedno kmetuje po zemlji okoli hiše v Hrastju. Kdaj pa kdaj vžge traktor, vendar njegova ljubezen so in bodo ostali konji. Želimo mu še dolgo dobrega zdravja in čim več veselja s konji. Marija Samec GOKARD Nedelja, 4. junij. Ljubljanski grad. Praznovanje 10-obletnice delovanja slovenske EKO šole, med katere se je pred dobrim mesecem dni uvrstila tudi OŠ Brinje Grosuplje. Takole pa se s pravim eko gokardom, ki so ga učenci modelarskega krožka OŠ Brinje Grosuplje naredili pod mentorstvom Iva Doviča, v uvodnem slovesnem delu praznovanja, popeljal g. Janez Podobnik. Učenci, približno 15 jih obiskuje modelarski krožek, so pod budnim očesom svojega mentorja, ki mu idej nikoli ne zmanjka, gokard izdelovali skoraj dve šolski leti. Da pa jim ustvarjalnosti ne manjka, pove tudi podatek, da so v petek, 2. junija, na državnem tekmovanju mladih tehnikov s svojim gokardom osvojili 1. mesto, v panogi film pa s filmom Ples na Marsu, prav tako 1. mesto. A.A. DRUŠTVA, KLUBI, ZVEZE marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 14 Turistično društvo Šmarje-Sap je bilo v mesecu aprilu zelo dejavno. Izvedli smo kar dva projekta: Čistilna akcija in potopisno predavanje po državah Latinske Amerike ČISTILNA AKCIJA: DOBRA VOLJA - POT DO ČISTEGA OKOLJA Turistično društvo je bilo tudi v letošnjem letu skupaj s Krajevno skupnostjo Šmarje-Sap nosilec čistilne akcije, ki je potekala od 11. do 13. aprila v okviru občinske akcije »Pomladansko čiščenje okolja«. Namen akcije je bil očistiti predvsem sprehajalne poti in javne površine raznovrstnih odpadkov. Skoraj povsod smo se čistilne akcije udeležili le člani Turističnega društva, drugi krajani le v redkih primerih. Nabralo se je veliko vreč raznovrstnih odpadkov. Otroci so že pred akcijo počistili okolico šole in nato še enkrat ob naši akciji. Izredno skrbno so tudi krajani že pred akcijo počistili okolico svojih hiš, tudi pločnike in cesto ob njih. Vsem se lepo zahvaljujemo. Tudi komunala je opravila svoje delo. Počistila je ceste, pločnike in mostove. Z veseljem ugotavljamo, da se je zmanjšalo število divjih odlagališč. K temu je pripomogel kosovni odvoz odpadkov, ločeno zbiranje odpadkov na ekoloških otokih in seveda najbolj osveščenost ljudi. Lepo bi bilo, če bi lastniki svoje pse vodili po poteh in stezah in ne po travnikih ter pobirali iztrebke svojih psov, saj so v njih lahko bolezenske klice, ki preko prebavnega trakta živali okužijo tudi človeka. In končno, kakci ob poti niso nikomur prijetni za oko. POTOPISNO PREDAVANJE O POPOTNIH VTISIH PO DRŽAVAH LATINSKE AMERIKE Na mizi so bili razloženi spominki s potovanja. Dne 18. aprila 2006 je Turistično društvo v »Turenčku« organiziralo tudi predavanje o popotnih vtisih po državah Latinske Amerike. Profesorica zemljepisa Olga Meglen je z nizozemsko turistično agencijo tri tedne potovala po državah Latinske Amerike. Obiskali so Peru, Bolivijo, Argentino, Urugvaj in Brazilijo. Z govorjeno besedo in projekcijo slik s popotovanja nas je popeljala na ogled nekaterih znamenitosti inkovske kulture kot so prestolnica iz 15. stoletja Cuzco, gorska utrdba Machu Picchu, muzej v Limi. Pokazala nam je jezero Titikaka s plavajočimi otoki, govorila o dolgih gorskih verigah, puščavi in obsežnih travnih ravninah (Oriente, Pampe), o širokih rekah Rio de la Plati z 220 km širokim ustjem in Amazonki z najširšim porečjem na svetu. Spoznali smo posebnosti mest La Paza in Buenos Airesa. Pokazala nam je znameniti kip Kristusa Odrešenika, ki bedi nad Rio de Janeirom in nasproti stoječi znani Sladkorni stožec (Pao de Acucar). V Argentini je obudila spomin na predsednika Perona, nogometaša Maradono in opernega pevca našega rodu Huana Vasleta. To je le nekaj utrinkov z zanimivega in obširnega predvajanja popotnih vtisov. Med predavanjem smo si ogledovali spominke, ki so romali od rok do rok ter se krepčali z "mate" čajem iz daljne Južne Amerike. Čas je kar prehitro minil, ljudje bi pa kar še poslušali. Veseli smo bili, da se je predavanja udeležilo precej ljudi, med njimi tudi mladostniki in otroci. Lojzka Zajec OBNOVA GASILSKEGA DOMA NABAVA VISOKOTLAČNE ČRPALKE V ŽALNI Žalna, 3. junija 2006 - V Žalni so gasilci spet proslavili kar dva večja uspeha. To pot so s proslavo in blagoslovom simbolično zaključili obnovo pročelja in nekaterih večjih del v notranjosti gasilskega doma ter nabavo visokotlačne črpalke. Vreme, ki letos marsikateremu prireditelju zunanjih prireditev ni bilo naklonjeno, je bilo tudi v Žalni izredno hladno za ta letni čas. Zato so se že pred prireditvijo odločili, da bodo gasilce in ostale goste povabili v kulturno dvorano Zadružnega doma, kjer so posedli za razporejenimi mizami. Na odru so se ob 18. uri zbrali domači vodje prireditve in častni gostje ter sodelujoči v programu: predstavniki GZ Grosuplje - predsednik Andrej Bahovec, podpredsednik Franc Vr-hovec in poveljnik Janez Brodnik, podpredsednik GZ Franc Vrhovec, predsednik Krajevne skupnosti Žalna Janez Kalar in domači župnik Andrej Šink . V dvorano pa je pod vodstvom žalskega poveljnika Janeza Štrumlja v vrsti eden po eden strumno prikorakalo šestnajst praporščakov. Na povelje: »Mirno«, je Moški pevski zbor Samorastnik zapel slovensko himno. Ob dobrodošlici vsem prisotnim je predsednik PGD Žalna Tone Oven poudaril, da je ta dan zanje izrednega pomena, saj bodo blagoslovili prenovljen gasilski dom in prevzeli novo visokotlačno črpalko, vgrajeno na avtocisterno. Z visokotlačno črpalko, za katero so namenili več kot 2,5 mio sit, bodo izboljšali požarno varnost, obnovljen dom pa bo ponos vsemu kraju. Poleg pročelja so obnovili tudi garažne prostore, teraso ter uredili okolico doma. V nagovoru pa se je tudi zahvalil pokroviteljem, donatorjem in vsem, ki so kakorkoli pripomogli s sredstvi in deli, da so lahko opravili to veliko delo. Nato je Marko Koščak prebral kroniko PGD Žalna. Od ustanovitve 7. maja 1920 pa do danes se je zvrstilo lepo število različnih dogodkov. Doletele so jih tudi različne nesreče v domačem kraju in okolici, pri katerih pa so vedno požrtvovalno in času primerno priskočili na pomoč. Od začetka, ko je bila brizgalna shranjena še v Mali Žalni pri gostilničarju Koprivcu ali pa pozneje pri Štajercu v Veliki Žalni, so nato poskrbeli za nov dom, a tudi ta je zdaj samo še v spominu, saj so najnoejšega zgradili v letu 1984 pri Zadružnem domu. Dogodki ob različnih nabavah pa so se vrstili skoraj vsako drugo leto - zdaj nova brizgalna, zdaj prapor, pa vozilo, pa sirena, pa avtocisterna, pa ... Skratka: Zgodba, ki kaže, da je to manjše društvo v občini veliko po srcu in dejanjih. V to pa so nedvomno prispevali vsi, še posebej pa vodstva v vseh letih delovanja. Več zadnjih let temu društvu predseduje Tone Oven, ki ga vodi, kot je dejal predsednik GZ Grosuplje, neopazno in nevsiljivo, kar je njegova nedvomno velika osebna odlika. S prispodobo, kadar se v družini skupaj odločijo za večje delo in so na koncu ob likofu vsi zbrani in zadovoljni, je ponazoril tudi prizadevanje žalskih gasilcev ob tem dvojnem dogodku predsednik Gasilske zveze Grosuplje Andrej Bahovec. Zaželel jim je, da bi dom s pridom in primerno uporabljali tudi za druge vaške potrebe. Poleg pohvale ob nabavi visokotlačne črpalke pa je pohvalil tudi delovanje društva na področju izobraževanja mladih. Po simbolični predaji ključa, ki ga je Andrej Bahovec predal Tonetu Ovnu, je župnik Andrej Šink v krajšem blagoslovitvenem obredu izpostavil prihajajoči cerkveni praznik - binkošti - prihod svetega Duha. Za vsako odločitev, pa naj bo dolgoročna ali kratkoročna, je zelo pomembno, da pride po navdihu svetega Duha. Zato je gasilcem položil na srce, da bi se ob klicu na pomoč v pravem trenutku, prav in po najboljših močeh odločili za pomoč. Binkošti pa so v Stari zavezi praznovali kot čas žetve. Ob nizanju dogodkov iz kronike in vseh naporih ter žrtvah prednikov je tudi ta dogodek neke vrste čas žetve. »Zato naj bodo tudi te nove pridobitve v službo vam in Bogu v čast«, je dejal gospod župnik ter nato po krajši molitvi skupaj z vodstvom GZ Grosuplje in vodstvom PGD Žalna odšel do zgradbe in v zgradbo gasilskega doma ter prostore in gasilsko opremo poškropil z blagoslovljeno vodo. Med blagoslovom je MPZ Samorastnik zapel pesem o sv. Florjanu. Po blagoslovu so podelili gasilske plakete in značke veteranom Jožetu Mesojedcu, Ivanu Koščaku in Francu Ovnu. Podelili so tudi nekaj priznanj gasilske zveze, pa tudi samo gasilsko društvo je podelilo nekaj priznanj, zahval in spominskih daril svojim prizadevnim članom, sodelujočim in donatorjem. Prireditev je povezovala Irena Rakar. Na koncu prireditve so imeli Žalci predvideno, da bi imeli še vrtno veselico, a so jo zaradi deževnega in hladnega vremena odpovedali, vse prisotne pa so pogostili z okusnim golažem in kapljico. Jože Miklič GRrOMUIPBgJMITAlBfoRNIKI V AKCIJI NAJ PRIJATELJ V soboto, 13. maja, smo taborniki Rodu Louis Adamič iz Grosupljega organizirali mnogoboj Obljubljanske območne organizacije Zveze tabornikov Slovenije. Udeležilo se ga je 18 ekip iz šestih rodov (RS Logatec, RST Domžale, RDR Medvode, RBG Kamnik, RMD Moravče in RLA Grosuplje), ki so tekmovale v petih starostnih skupinah. Središče dogajanja je bilo ob OŠ Brinje, kjer so mladi taborniki pokazali svoje znanje signalizacije, pionirstva in lokostrelstva. Medvedki in čebelice (6-11 let) so svoje znanje orientacije pokazali v Lovu na lisico na Koščakovem hribu, medtem pa so gozdovniki in gozdovnice (12-15 let) v gozdu okoli vojašnice iskali kontrolne točke, kjer so jih že nestrpno čakali kontrolorji z zanimivimi nalogami. Po prihodu s proge so se tekmovalci, sodniki in kontrolorji lahko posladkali s palačinkami. Poleg uspešne organizacije se grosupeljski taborniki lahko pohvalimo tudi z dobrimi uvrstitvami naših ekip. Tako je elan za priprave na državni mnogoboj, ki bo junija v Postojni, še večji. Taborniki RLA Nikdar ni nad tabo nikakršnih senc, svetiš se in dviguješ proti nebu kakor čisti ledenik. Brez milosti trdiš, da me ljubiš in priznam, s tabo sem imela velike načrte. Kako se je spremenilo! Rja je pričela napadati tvoje besede in za žičnato ograjo ni ničesar več. Počasi se zibaš pred mano, segaš v notranjost levjega žrela za popačenimi izgovori. S trudom ti jih uspe spraviti iz odstranjenega želodca. Ponujaš mi jih kakor srebrne amulete in resnično grozljivo je, ko od tebe odpadejo zadnji ovoji. Tvoje darilo me ne gane. Obupano mi sporočaš, da si me želiš nazaj, nazaj. Samo jaz se nikoli ne vračam nazaj. Srdit in mračen je tvoj pogled. Ne morem ga napolniti z veseljem, nič več. Sem antilopa, nedorasli mladič in krvavim. V tvojih ogromnih šapah si predstavljam nebesa. Barbara Gale DRUŠTVA, KLUBI, ZVEZE marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 15 V V SKUPSCINA ROTARY KLUBA GROSUPLJE: ZDENKA CERAR BO ENO LETO PREDSEDNICA KLUBA Krka, 17. junija 2006 - Na Javornikovi kmetiji odprtih vrat ob reki Krki v istoimenski vasi so se zbrali člani Rotary kluba Grosuplje, ki pokriva območje občin Dobrepolje, Grosuplje, Ivančna Gorica in Velike Lašče, da bi kot vsako leto v tem času potrdili novo vodstvo kluba. Predlagano Zdenko Cerarjevo so potrdili s trkanjem ob mize, kakršen je njihov običaj, ko se s predlogom strinjajo ali so celo navdušeni nad njim. Na enak način so za podpredsednika potrdili tudi direktorja radia Zeleni val Borisa Peterko. Njihove skupščine se je udeležila tudi delegacija Rotary kluba iz Dorfna v Nemčiji. Po skupščini so imeli še družabno srečanje, ogled Krške jame pri izviru Krke, bogat srečelov in dobrodelno avkcijo umetniških slik ter starih arhivskih vin. Kdor je želel, se je lahko spustil s kajakom po reki Krki. V poznem popoldanskem času pa sta nastopila tudi Big Band Grosuplje in Mladinski zbor Krka. Že iz angleške besede rotary se da razbrati med drugim tudi to, da klub svoje vodilne dokaj hitro menjuje. V svojih pravilih imajo zapisano, da se vodstvo menja s 1. julijem vsako leto. Zato so se štirinajst dni pred tem datumom zbrali tudi grosupeljski rotarijci, da bi potrdili Zdenko Cerarjevo za predsednico, Borisa Peterko pa za podpredsednika. V Grosupeljskih odmevih smo že pisali, da je bil Rotary klub Grosuplje ustanovljen pred dvema letoma. Prvi predsednik je bil Stane Vehovec, nekdanji direktor Winterhalterja, lansko leto pa je vodenje kluba prevzel naš znani etnolog dr. Boris Kuhar. Dr. Kuhar je uvodoma na skupščini pojasnil nekaj o rotarijskem duhu in geslu iz latinščine vademekum, kar pomeni pojdi z menoj - kot prijatelj. Pri tem so skušali uresničevati etična načela v njihovem zasebnem in poklicnem življenju in so se zavzemali za vse tiste akcije, ki so tudi širši skupnosti v občinah, v katerih delujejo, v korist. Ob tem pa niso pozabili na družabnost in zadovoljstvo vseh članov kluba ter tudi njihovih življenjskih sopotnikov in družin. Sklenili so, da se bodo zavzemali za sporazumevanje v lastnem okolju in med narodi, saj so vendar skupnost poklicno dejavnih oseb. Ideale so uresničevali tako, da so pomagali tistim, ki so bili pomoči najbolj potrebni. Nadalje je nanizal nekaj dogodkov in akcij, ki so se zvrstili v času njegovega vodenja: - Do konca lanskega leta je lepo uspel projekt za novo hišo družini na Bovškem. Na njihovo pobudo in s pomočjo prijateljev, vlade Južne Tirolske, so uspeli pridobiti 140.000 evrov in prizadeta družina že živi v novi hiši. Pri tem se je posebej zahvalil njihovemu častnemu članu Avgustu Grilu za posredovanje in pomoč. Zahvalil se je tudi Stanetu Vehovcu, ki je začel in ves čas vodil to akcijo. - S finančno pomočjo 100.000 sit so priskočili v najtežjem trenutku na pomoč družini v Dobrepolju, ki ji je umrl oče in zapustil ženo in dva mladoletna otroka ter kredit za novo hišo. Akcijo sta izpeljala Anton Zakrajšek (župan Velikih Lašč) in Marjan Kastelic (Buba). Zunaj na prostem na kmetiji odprtih vrat Javornik ob Krki je Mirjam Kalinova zapela domačim in tujim rotarijcem prekmursko narodno Vsi so venci vejli. Cilj Rotarija je »vzpodbujati in krepiti ideale nudenja pomoči kot temelja dragocenih podvigov«. Ideale nudenja pomoči krepijo z razvojem poznanstev kot priložnosti za dobrodelne dejavnosti: s promocijo visokih etičnih meril v poslu in v poklicu; prek nudenja pomoči v svojem osebnem, poslovnem in skupnostnem življenju; s pospeševanjem mednarodnega razumevanja, dobre volje in miru. Prvo srečanje in ustanovitev rotarijskega kluba je bilo 23. februarja 1905 v Chicagu, Illinois (ZDA) na pobudo odvetnika Paula Harrisa. Leta 1910 so ustanovili prvo združenje rotarijskih klubov, ki je Paula Harrisa izbralo za svojega prvega predsednika. Leta 1916 je v ZDA delovalo že 16 klubov in povezali so se v organizaciji z imenom Narodno združenje rotarijskih klubov. Nekaj let kasneje so ime združenja spremenili v Mednarodno združenje, ker so obstajali že klubi v Winnipegu v Kanadi in še v Angliji, na Irskem in na Škotskem. Leta 1922 so ime skrajšali v Rotary International. Od prvih dni je simbol rotarijstva kolo. Chicaški rotarijec in graver Montague Bear je prvi, da bi ponazoril prah in gibanje, le v nekaj potezah narisal preprosto vozno kolo. Za kolo so trdili, da je prispodoba »civilizacije in gibanja«. Leta 1929 se je organizacija Rotary odločila za skupni ekskluzivni znak (emblem) vseh Rotarijcev. To je še danes zobnik s 24 zobci in šestimi špi-cami (klini) v temnomodri (royal blue) in zlati barvi. Kasneje so dodali še utor za zagozdo. Tako danes kolo predstavlja poleg civiliziranosti in gibanja še uporabnost oziroma pripravljenost služiti. Zastava Rotary International je bele barve z emblemom v sredini. Emblem, nošen kot značka na reverju suknjiča, je danes po svetu razpoznavni znak Rotarijcev. Prvi rotarijski klub v Sloveniji so ustanovili v Mariboru 14. 3. 1931. Po drugi svetovni vojni so bili v Jugoslaviji in s tem tudi v Sloveniji prepovedani. Zdenka Cerarjeva sprejema verigo vodilne rotarijke grosupeljskega kluba iz rok dosedanjega predsednika dr. Borisa Kuharja. - Ob božiču in novem letu so več družinam olepšali praznike z denarnimi in drugimi darili, ki so jih zbrali sami člani. Hvala Zdenki Cerarjevi, Stanetu Vehovcu in (zlatarju) Andreju Grosu ter predvsem še vsem mladim članom rotaracta, ki so prav tako zbrali darila in več otrok peljali na ogled dedka Mraza v Ljubljano. ZPri odločitvah za te pomoči sodelujejo s Centrom za socialno delo Grosuplje. - Omenil je še začetek akcije za razminiranje območij v BIH, ki naj bi vključila vse klube v distriktu. Distrikt pomeni v našem jeziku okrožje, rotarijski distrikt pa obsega Slovenijo, Hrvaško, Madžarsko in večji del Avstrije. - Sprejeli so tudi sklep za novo akcijo, s katero bodo podelili 4 štipendije (po eno v vsaki občini) nadarjenim dijakom in študentom, ki so potrebni pomoči za normalni študij. Za to akcijo so predvideli 1 mio sit. - V blagajni imajo trenutno kar precej več kot 1 mio sit. - V zadnjem letu so imeli nekaj odmevnih predavanj in srečanj s partnerji. Sestanke so imeli pri posameznih članih, od sestanka v Velikih Laščah pri Tonetu Zakrajšku, Borisu Peterki na letališču, Francu Marklju ter sestankov in obhajanj rojstnih dni pri Borisu Kuharju in Stanetu Vehovcu. Udeležili so se tudi dobrodelnega koncerta v Velikih Laščah. Omenil je še izredno uspel izlet v Prekmurje, za organizacijo le-tega pa se je zahvalil Blažu Miklavčiču. - Z manjšo skupino članov so obiskali prijatelje v Rotary klubu Dorfen v Nemčiji. Ti jim bodo v jeseni z večjo skupino vrnili obisk. Vse to so bila prijetna družabna srečanja zanje in njihove življenjske partnerje, da niso bili vse srede sami, ko so imeli sestanke. - Pridobili so tudi prostor in nekaj osnovne opreme, poskrbeli pa bodo tudi za elektronsko poslovanje oziroma pošiljanje elektronske pošte. - Na koncu je predstavil še ustanovitev podmladka - rotaracta, ki ima za oktober že predvideno ustanovno skupščino. Zelo aktivni in samoiniciativni so. Tudi za organizacijo in izvedbo te skupščine so si zaslužili vso pohvalo. - Niso pa uresničili predvidenega koncerta, novoletnega ali pustnega ro- tarijskega plesa. Posebej pa je položil na srce novi predsednici, da naj disciplinira nekaj posameznikov, ki bi morali redno prihajati na sestanke in redno plačevati članarino ter sodelovati v akcijah kluba. Če niso pripravljeni na to, je bolje, da zapustijo rotarijske vrste, je dejal dr. Boris Kuhar. Zdenka Cerarjeva je nato predstavila enega od predlaganih za sprejem v vrste rotarijcev, Stane Vehovec pa je prav tako predstavil svojega kandidata. To sta bila Iztok Sinjur (ki poleg svojega gozdarskega poklica in planinarjenja piše v Grosupeljske odmeve tudi mesečna vremenska poročila, saj se z njimi ukvarja ljubiteljsko) in Matjaž Furlan (ki ima svoj gradbeni projektivni biro, z njegovo mamo pa sva bila pred skoraj 30 leti sodelavca na Geodetski upravi Grosuplje). Zdenka Cerarjeva je ob potrditvi za predsednico povabila vse navzoče, da »gredo skupaj« naprej. Ko se srečaš in pozdraviš s človekom, postaneš najprej znanec. Ko se srečuješ občasno, si njegov tovariš. Ko pa se družiš, si pomagaš med seboj, postaneš prijatelj. Zahvalila se je tudi dosedanjima predsednikoma, pa tudi svojemu podpredsedniku in pri tem še posebej izpostavila njegove sposobnosti organiziranja. Spregovorila je tudi o grosupeljski Varni hiši, ki jo je Mercator skupaj s svojimi sponzorji zgradil in podaril Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Ta hiša pa je že skoraj od začetka prazna in ne deluje. Meni, da se je treba zavzeti in jo usposobiti za njen namen oziroma za socialne potrebe. Jože Miklič Erosup|ljskji ¿oJarijci^kuB^j^raelegaêijôTizmistaDorfën^. |te3gr§sSpeljskim, župaRSmJjaHeiomLBsjaKom**^ IZLET DRUŠTVA IZGNANCEV SLOVENIJE Društvo izgnancev Grosuplje je za svoje člane organiziralo izlet v Sevnico in Brestanico po poteh zbirnih mest, od koder so bili Slovenci med 2. svetovno vojno izgnani v taborišča po Nemčiji. Člani so s seboj lahko pripeljali vsak po enega svojca. Tako nas je bilo nekaj tudi vnukov izgnancev. S parkirišča za grosupeljsko upravno enoto smo se odpravili že zgodaj in obetal se nam je lep sončen dan. Pot nas je po prelepi zeleni pokrajini najprej vodila do sev-niškega gradu na vzpetini nad starim mestnim jedrom Sevnice. Na vhodu na renesančnem portalu obiskovalca sprejme napis v gotici: »Potrpežljivost premaga vse.« V virih grad prvič nastopa leta 1275, ko so ga upravljali salzburški gradiščani. Grad je v 16. stoletju dobil obliko pravokotnika z okroglimi ogelni-mi stolpi. Kasneje je menjal številne lastnike, ki so pustili vsak svoj pečat. Arhitektura gradu je nema priča o številnih preživelih obdobjih: renesančni opaži, vrata, usnjene tapete v gosposkih sobanah, renesančno-baročna kapela sv. Jurija____Poleg poročne in konferenčne dvorane, Lutrovske kleti in Šolskega muzeja je v gradu urejen tudi Muzej o izgnancih. Po ogledu gradu, po katerem nas je popeljala prijazna upraviteljica, smo imeli eno uro prosto, nekateri za kavico, drugi za sprehod po sobotnem sejmu v centru Sevnice. Ob reki Savi smo nato nadaljevali pot proti Brestanici. Le-ta leži ob sotočju Save in potoka Brestanica. Kraj se je nekdaj imenoval Rajhen-burg. Tako pa se še danes imenuje grad na griču. Grad Rajhenburg je bil prvič omenjen 29. septembra 895 in je prvi pisno omenjeni srednjeveški grad v Sloveniji. Rodbina Rajhenburških je vladala na gradu od leta 1141 do 1570, ko je izumrla. Nato se je na gradu zvrstilo več lastnikov, dokler niso leta 1881 grad kupili trapisti, menihi iz Francije, ki so ga preuredili v samostan. Aprila 1941 pa so jih z gradu pregnali Nemci in tu grajske hleve uporabili za preselitveni tabor, od koder so nato z živinskimi vagoni pošiljali Slovence v koncentracijska taborišča po Nemčiji. Preko tega zbirnega mesta je na pot izgnanstva odšlo največ Slovencev - okrog 45.000. Cilj imperialističnih teženj Nemcev po slovenskem ozemlju je bil popolno ponemčenje slovenskega prebivalstva na Gorenjskem in Štajerskem. Kot temeljni pogoj za dosego tega so množično izganjali Slovence - izgnati so hoteli kar 220.000 do 260.000 ljudi. Ob ogledu razstave o izgnancih v muzeju gradu Rajhenberg so člani grosupeljskega Društva izgnancev še enkrat podoživeli mučenje, pobijanje in odgon v koncentracijska taborišča, medicinske preizkuse, trdo življenje in boj za vsakdanji kruh v nemških (tudi v italijanskih) delovnih taboriščih, kjer je bil človek manj vreden kot številka, ki jo je nosil. Tudi sam grad Rajhenburg je vreden ogleda, obnovljen je renesančni trakt s freskami iz 16. stoletja, na obnovo pa čaka najstarejša romanska kapela v Sloveniji iz prve polovice 12. stoletja. Nato pa pot domov. Lep izlet je bil, ''okusili'' smo prelepo slovensko pokrajino in se spomnili na del slovenske zgodovine, ki naj bi j nikoli ne pozabili. Petra Ljubič DRUŠTVA, KLUBI, ZVEZE marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 16 PERMETOVO SONCE Predstavitev knjige Županova jama, čudežni svet brez sonca, ki jo je izdalo TOD Županova jama Grosuplje, je potekala v sozvočju s slovesnostmi, ki so se nizale ob jubilejnem, osemdesetem obeležju odkritja dolenjskega kraškega bisera. S publikacijo, v kateri se nizajo strokovni članki, želijo društvo in avtorji prispevati k razpoznavnosti in boljšemu poznavanju grosupeljske lepotice. Urednik knjige in avtor več prispevkov je tudi Damjan Viršek, ki je zamenjal dolgoletnega predsednika in nestorja sodobnega jamskega veka Mira Vrega. Avtorji in simpatizerji društva so se srečali v orkestralni dvorani glasbene šole in obiskovalcem razgrnili svoja najbolj zanimiva srečanja z našim podzemljem, pri odkritju katerega je 26. maja 1926 botrovala gola človeška zvedavost. »Takratnemu šentjurskemu županu Josipu Permetu je zavoljo radovednosti in poguma uspelo vstopiti v čarobni svet brez sonca,« je v uvodu k predstavitvi knjige povedala ena izmed gonilnih korenin društva Tanja Zavašnik, ki je v jami poskrbela tudi za privlačno približanje podzemeljskih kamnitih struktur najmlajšim obiskovalcem. »Veseli nas, da smo se po 80 letih zbrali tukaj, počastili pomemben dogodek, ki ni zaznamoval samo okoliških prebivalcev, temveč celoten slovenski prostor.« Veliko vlogo je pri tem odigralo ravno društvo TOD Županova jama, ki si že 47 let prizadeva nadaljevati poslanstvo skrbnega varuha in glasnika naravnih lepot. »Kaj pravzaprav praznujemo? Rojstva jame ne, bi bilo predolgo. Jama je nastajala pred sto tisoči ali milijoni let. Kaj je to proti osemdesetim letom, odkar je vase spustila mojega vedoželjnega predhodnika. Vemo in računamo na to, da se podzemni svet širi, morda še dlje in v še lepše kraje. Kdaj bo nastopil čas za širitev, je težko napovedati. Ob tej priložnosti je prav, da se zahvalimo vsem, od prvega župana naprej, ki je jamo odkril, jo začel urejati in kopati prehodne rove med dvoranami, vsem rodovom, ki so se trudili in skrbeli, da je jama ostala taka, kot je. Je eden enkratnih biserov kraškega sveta, ki bo tudi v prihodnosti zahteval skrbno roko in dober odnos, kajti tako krhko, kot je kraško podzemlje, je le malo kaj občutljivo. Računamo na nove generacije in moči,« je nadaljnjo pot društva vzpodbudil tudi častni govorec, župan Janez Lesjak, ki se je posebej zahvalil nekdanjemu predsedniku Vregu, ki je z veliko osebnega truda in zanosa skrbel za jamo. »Moram reči, da je njegova velika zasluga, da se je tudi občina potrudila vložiti nekaj sredstev v jamo. Če Vreg ne bi bil tako vztrajen, da ne bi vsega realiziral, bi do tega ne prišlo. Zato polagam na srce tudi nadaljnjemu vodstvu, da se trudi enako kot predhodne generacije, morda še bolj.« Župan je omenil tudi dolgoletno reševanje doma ob jami, v lasti trgovskega podjetja, ki stoji na zasebnem zemljišču. Po krajših kulturnih drobtinicah, ki so jih trosili učenci glasbene šole, pevke pod vodstvom Tanje Zavašnik in igralci domače dramske skupine, je novope-čeni predsednik Viršek k pogovoru povabil avtorje strokovnih spisov. Svoje raziskave so prispevali dr. Andrej Kranjc in Nataša Ravbar z Inštituta za raziskovanje krasa, dr. Stanko Buser s Fakulete za naravoslovje in tehnologijo, ter biolog in dolgoletni raziskovalec rastlin v jamski okolici Stane Peterlin. »Zakaj smo se odločili izdati knjigo?« je besedo na pot pospremil urednik knjige Damjan Viršek: »Menimo, da stvari, ki se izdajo v knjigi, ostanejo malo dlje, predvsem pa zato, da opozorimo, da je jama zanimiva, da je lahko učilnica kraških pojavov v naravi.« Dr. Andrej Kranjc je na začetku odstrl zanimivo tolmačenje znamenitega pojavljanja ledenih kapnikov v Ledenici, ki sta jih priznana polihistorja različno tolmačila: »Valvasor je iz Ledenice nosil led na plano in ugotavljal, da se tali drugače kot površinski. Sto let za njim je po teh krajih hodil Baltazar Hacquet, ki je pred tem v nekem znanstvenem časopisu objavil članek o ledenih rožah, o Ledenici pa je ugotovil, da se jamski led tali enako kot površinski, obenem pa, da so kristali ledu nekaj posebnega, šeste-rokotni. Zanimivo bi bilo vedeti, kako so v tistem času poznali strukturo ledu. Glede na to, da je v znanstvenem časopisu objavil članek o ledenih rožah, verjetno to področje še ni bilo splošno znano. Zanimivo bi bilo ugotoviti, ali ima jama morda primat na svetu, ali je to ena izmed jam, pri katerih so pričeli prvič znanstveno govoriti o ledu. Ledenih jam je bilo v tem času sicer že kar precej znanih. Zanimivo bi bilo ugotoviti, kakšno je mesto Ledenice v svetu,« je dr. Kranjc dal vzpodbudo za nadaljnja raziskovanja. Tudi Nataši Ravbar se Županova jama zdi nekaj posebnega. »Ne samo zaradi Ledenice, hladne jame, v kateri v zimskem in pomladnem času nastajajo ledeni kapniki. Posebni so žle-biči, ki so nastali v jugovzhodnem delu velike dvorane na podornem skalovju, kjer je voda še naprej razžirala golo skalo in ustvarjala posebne oblike. Takih pojavov ne najdemo običajno v kraških jamah. Ideja je, da bi Županova jama postala učilnica krasa, procesov, ki nastajajo v naravi. Glavni namen prispevka je, da bi obiskovalec znal poiskati v jami tisto, za kar je že slišal in se na podlagi tega učil o krasu.« Posebej zanimive za poznavalčeve oči so tudi rastline okoli jame, ki se jim s posebno pozornostjo posveča botanik Stane Pet-erlin: »Vsak, ki gre v jamo, gre skozi gozd, skozi katerega bi bilo smotrno urediti naravoslovno učno pot. Če se primerjamo z Evropo, je naše rastlinstvo zelo bogato. Zanimiva je denimo rastlina tevje, ki jo aprila srečamo povsod po gozdu. Vendar je rastlina evropska posebnost, saj je edina vrsta edinega rodu, popisna na Kranjskem, ki porašča bukove gozdove. Druga, ki morda ni tako zelo slavna, ampak je zanimiva v evropskem merilu, so mačje oči, pomladanska turilnica. Te rastline ni več severno od Alp. Ali recimo ciklama, ki je za nas običajna jesenska cvetka. To so tri rastline, ki v Evropi nekaj štejejo.« Kot študent je okolico jame prvič obiskal dr. Stanko Buser in naletel na izjemno odkritje fosilov školjk. »Kamen je med najbolj žlahtnimi snovmi, ki jih je človek od narave sprejel za svoje življenje. Brez kamna bi se življenje ustavilo,« je pričel profesor, ki zgodovino narave odkriva v kamnitih pismenkah. »V okolici jame je pogosta dvolupinska školjka, ki je v širino merila 10, v višino pa 80 centimetrov. Podobna je bila današnjim leščurjem, zapičenim v kamnito blato. Pojavila se je nenadoma, pred približno 180 milijoni let in ravno tako hitro izginila. To so zeli dragoceni fosili, ki so nekdaj poseljevali praktično celo zemeljsko oblo, danes pa nanje naletimo na območju starega morja Tetisa, preko Španije, Italije, Slovenije, Črne gore, Turčije, v Himalaji, v srednji Ameriki, Mehiki in celo v južni Ameriki.« Po izčrpni seznanitvi z zgodovinsko dediščino, zajeto v jubilejno izdani knjigi, se je obeležje preselilo v naslednji dan, ko je jamo obiskalo več deset ljudi. Eno izmed skupin je v nedrje sigastih monumentov popeljal tudi dolgoletni jamski kralj Franc Kanduč, ki je hranil ključe železnih duri skoraj petdeset let. Od začetka službe jamskega oskrbnika, ki se ji je zapisal 6. junija 1953, je 49 let vodil turiste v podzemlje, tudi dvestokrat na leto. Najprej je kot fantič blodil po Ledenici in skupaj z ostalimi pobiči lučal kamenje v kapnike ter tekmoval, kdo bo na koncu imel večji izkupiček. Danes, pravi, da bi takemu po-balinu najprej navil ušesa! Spominja se, kako je župan Perme z besedami lovil radovedno mladež, ki je venomer postopala v okolici jame, naj gre z njim v temo. Od odkritelja Županove jame je tudi sicer povzel veliko modrosti, pomanjkljivosti pa je dopolnil s samostojnim brskanjem za informacijami med knjižnimi platnicami in skrbno beležil pripovedi starejših vodnikov. Sam je v polstolet-nem sobivanju z jamskim kraljestvom postal dragocena zakladnica zgodb in anekdot, ki so se nizale ob njegovih vodenjih. Vse je zaupal avtorjem knjige in bodo tako kot Kanduč ostale neprecenljiva bera jamske zgodovine. Barbara Pance 80 let odkritja Županove jame POGOVORA Z DAMJANOM VIRŠKOM IN FRANCEM KANDUČEM DAMJAN VIRŠEK -NOVI PREDSEDNIK TOD ŽUPANOVA JAMA Pri pogovoru je bil navzoč tudi dosedanji predsednik Miro Vreg Odmevi: Najprej bi vam čestital k izvolitvi. Kot smo že v predhodnem razgovoru slišali: »Novi« vodijo naprej, »stari« pomagajo. Kako sta sodelovala do zdaj z dosedanjim predsednikom in kako nameravata sodelovati v prihodnje? Viršek: Z g. Vregom sva se spoznala že leta nazaj. Takrat je sodeloval še z mojim starim očetom. Bolj aktivno pa sem se v društvo vključil pred dobrima dvema letoma. Takrat so bile ravno podrte stopnice pred jamo in jih je bilo treba obnoviti. Moje sodelovanje pa se je začelo s T.' tf t, -m k." "f r sodelovanjem pri brošuri ob 45-letnici društva. Odmevi: Lahko vmes vprašam Mira? Koliko časa ste bili predsednik? Vreg: 15 let. Odmevi: To je kar dolga doba. Viršek: Dolga in večina zelo pomembna doba in pri tem gre nedvomno zasluga g. Vregu, da jama sploh funkcionira. Če bi se zgodilo, da bi bila jama eno sezono zaprta, je potem verjetno dolgo nihče ne bi bil sposoben ponovno odpreti. Odmevi: Vrnimo se k samim volitvam. Občni zbor društva vas je izvolil. Ali ste zamenjali samo mesto predsednika v društvu, ali so bili izvoljeni tudi kakšni drugi člani v upravnem, nadzornem in drugih organih društva? Viršek: Zaenkrat so vsi organi ostali takšni, kot so bili in je do menjave na predsedniškem mestu prišlo na prošnjo g. Vrega, ker je ocenil, da mu zdravje ne dopušča več takih obremenitev. Odmevi: Prej ste že omenili podrte stopnice. Jama zahteva vedno znova tudi vzdrževanja. Verjetno je precej aktualen problem s staro električno napeljavo? Ali imate še kakšne druge načrte za tekoče leto in za vaš mandat, pa morda tudi dolgoročno? Kako si predstavljate, da naj bi jama oziroma društvo delovalo, morda v povezavi s širšo okolico? Problem je še vedno nerešeno lastništvo in propadajoči gostinski objekt ob jami. Viršek: V tem vprašanju so izpostavljena tri glavna vprašanja. Za to sezono smo dali poudarek izdaji knjige in samemu praznovanju 80 obletnice. S tem jamo poskušamo ponovno predstaviti kot eno od naravnih dragocenosti. Z ogledom jame se obiskovalci lahko nekaj tudi naučijo o krasu. Na ta del skušamo odgovoriti v knjigi. S tem želimo pritegniti več učečih se skupin, kot so šole ali pa ekskurzije, ki s tem namenom pridejo v jamo. Poleg knjige smo izdali tudi nov letak, da se bomo lahko predstavili nekoliko širše. Premalo je izkoriščen »ljubljanski bazen«. Z anketo smo ugotovili, da jamo poznajo predvsem tisti, ki so bili v njej še kot šolarji, ali pa domačini. Splošno pa jama ni tako poznana. Če bomo imeli več obiskov, bomo imeli tudi več sredstev za vzdrževanje jame. V kratkem pa se bo res treba lotiti obnove električne napeljave. Obstoječa napeljava je stara blizu trideset let. To pa je nedvomno delo za naslednji mandat ali pa še kakšno leto več. Odmevi: Sodelovanje s širšo okolico, društvi sorodnega značaja - pohodništvo, kolesarstvo, rekreacija nasploh, kultura? Imate kakšne načrte na tem področju? Viršek: Že v okviru tega praznovanja se je Univerza za tretje življenjsko obdobje odločila, da bo svoj konec šolskega leta proslavila tukaj, kar smo z veseljem sprejeli. Danes smo pripravili v takem sodelovanju tudi pohod od Grosupljega do jame. Sodelovati pa smo pripravljeni tudi širše, predvsem v povezavi s turističnimi točkami oziroma točkami, pomembnimi za turizem, saj imamo v naši okolici poleg jame tudi Tabor, Radensko polje, Magdalensko goro, Adamičevo sobo in druge točke, vendar pa so to že bolj zadeve, ki jih mora verjetno urejati Turistična zveza Grosuplje in računamo, da jih bo koordinirala in naprej potisnila. Mi smo v našem društvu na tako sodelovanje pripravljeni. Odmevi: Želim vam uspešno delo, danes pa še veselo popoldne in večer, da bi to praznovanje lepo in uspešno zaključili ter da bi se o Županovi jami kot enem od biserov prepoznavnosti v našem prostoru še naprej slišalo daleč naokoli! Viršek: Bomo delali na tem - v sodelovanju z mediji. (smeh) FRANC KANDUČ -»JAMSKI KRALJ« Odmevi: G. Kanduč! Prosim vas, če lahko poveste, kdaj ste začeli z vodenjem po jami? Kanduč: Leta 1953, natančno pa 6. julija 1953. Odmevi: Zdaj pa ste stari koliko let? Kanduč: 81 let. Odmevi: Ali ste v vsem tem DRUŠTVA, KLUBI, ZVEZE marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 17 času v jami začutili kakšno osamljenost? Kanduč: Nikakor! Nasprotno - vedno sem čutil v njej neko žuborenje narave, ljudi in dogajanje nasploh. Odmevi: Kateri dogodek bi izpostavili, ali pa jih je bilo morda več? Kanduč: Ko sem peljal eno skupino (zdajle se ne spomnim natančno, koliko let je že tega) in smo prišli do kapnika Svečnik (Saj ga poznaš?), sem ljudem razlagal, da mu manjka še približno dvesto petdeset let, da bi se združil na vrhu. Pa mi je ena ženska iz Ljubljane rekla, da jo je ta svečnik močno prevzel. 'Sklenila sem, da bom v svoji oporoki zapisala, da morajo moji vnuki, pravnuki in pra-pra- vnuki obiskovat tole jamo in morajo opazovati ta kapnik, kdaj se bo združil.' Šest, sedem rodov bo to trajalo. Jaz pa sem ji pripomnil: 'Takrat, ko se bo to zgodilo, bomo na veliko praznovali in se bo jedlo in pilo.' Odmevi: Na kredit? Kanduč: (smeh) Na kredit. Odmevi: Kolikokrat povprečno na leto ste bil v jami? Kanduč: Približno dvestokrat. O tem sem moral sproti poročati na občino oziroma društvu. Odmevi: Zdaj ste se kot vodič »upokojili«. Za take priložnosti pa, kot je danes, greste še v jamo. Kanduč: Na prošnjo prireditelja in voditeljice Tanje sem to storil z veseljem. Odmevi: Reciva nekaj še o celotnem vtisu, ki vam ga je zapustila jama. Kanduč: Dobro, zapiši, kaj ti bom zdajle rekel: Ansambel Štirje kovači ima eno lepo pesem, ki pravi, 'če bi se še enkrat rodil, jaz bi bil kovač'. Zase pa bi rekel, 'če bi se še enkrat rodil, bi bil jamski turistični vodič'. Rad imam ljudi, rad sem med njimi. Srečeval sem otroke po skoraj petdesetih letih in jih prepoznal. Zdaj se večkrat oziram, ko v Lipljenih, kjer živim, zavijajo avtobusi v Županovo jamo. Pa pravim: 'Evo, zdaj gredo v jamo.' To je lep občutek. (trenutki tišine) ... Bodo pa drugi jamo pokazali. Odmevi: Kot se spomnim iz bližnje preteklosti, ste v jami imeli kar precej visokih obiskov. Bila sta francoski in ameriški veleposlanik v Sloveniji in še cela vrsta drugih. Katerega ste si najbolj zapomnili? Kanduč: S francoskim sva se v srbskem jeziku zelo dobro pogovorila. Vse sva se pogovorila, kot midva. Pa še nekaj sem se spomnil. Drugo leto bi lahko praznovali okroglo obletnico prvega obiskovalca v jami, saj je župan Perme, ko je jamo odkril, potreboval kar nekaj časa, da je napravil lesene stopnice skozi jašek v brezno. Takrat še niso bile ostale jame povezane z Ledenico, kjer je zdaj vhod. Pa še to napiši: Vidiš tale objekt tukaj zraven! (Pokaže na propadajoči gostinski objekt ob Županovi jami.) Koliko se je tukaj pojedlo, prepilo in preplesalo! Zdaj je pa takole. Po mojem bi se morali na občini bolj zavzeti, da bi se rešil ta problem. Župana malo spomni na to! Ali se ti ne zdi, da imam prav? Odmevi: Hvala za pogovor. Želim vam še veliko zdravja, pa še kakšno priložnostno slavnostno vodenje po jami! Pogovarjal sem se Jože Miklič USPEŠEN POHOD GASILK IZ GZ Bila je sobota, 20. maja 2006. Dan z vremenom ni bil posebno obetajoč. Bil pa je kljub temu čudovit dan za gasilke iz GZ Grosuplje, ki smo se udeležile pohoda in ogleda nekaterih znamenitosti v okolici občine Velike Lašče in domačega kraja Škocjan. Pohod je odlično organizirala Marija Marinčič, predsednica komisije za članice GZ Grosuplje, udeležilo pa se ga je 22 članic iz posameznih prostovoljnih gasilskih društev. Točno po gasilsko smo ob 8. uri zjutraj » izvozili« z dvema osebnima avtomobiloma in gasilskim kombi-jem PGD Ponova vas, s katerim je upravljal Srečo Sterle, izpred gasilskega centra v Grosupljem in se odpeljale proti Turjaku. Tam sta nas že čakala naš vodič gospod Boris Zore in Martin Tomažin, predsednik PGD Škocjan. Pot nas je nato vodila do gradu Turjak. Tam pa smo bile prijetno presenečene nad mogočnostjo tega gradu, ki ga država zadnji dve leti pospešeno obnavlja. Vodič, g. Boris Zore, nas je popeljal skozi prostore gradu, ki so odprti za javnost, nam izredno veliko povedal o zgodovini gradu in pomembnosti turjaških grofov. Povedal pa nam je kar nekaj legend, ki so bile zapisane in zadevajo turjaško gospodo. Turjaški grad se prvič omenja že leta 1162 in je bil v lasti turjaških grofov Auerspergov. Ta rodbina je sredi 13. stoletja izumrla, zamenjal pa jih je rod nekdanjih spanheim-skih ministerialov - služabnikov, ki so se sčasoma povzpeli do velike moči. Grad je v svoji zgodovini kljuboval zelo močnemu potresu leta 1511, osvojili pa ga niso niti kmečki puntarji niti Turki, ki so ga dvakrat resno ogrozili. Kulturno zgodovinsko je bil povezan tudi s protestantskim gibanjem /Trubar, Dalmatin/. Leta 1943, v času 2. svetovne vojne, pa je bil precej razdejan. Ogledale smo si vse obnovljene prostore turjaškega gradu, ki so odprti za javnost. Pred gradom raste ena najznamenitejših slovenskih lip, ki meri v prsnem obsegu 779 cm, v višino pa 16 m. Že Valvasor jo je pred več kot 300 leti opisoval kot mogočno drevo, pesnik France Prešeren pa jo je omenjal (kot hrast) v Turjaški Rozamundi. Od gradu Turjak smo se po »gro-fovi poti« povzpele do grajske kapele sredi gozda, v kateri je v vdol-binici v stekleni posodi shranjeno srce enega od turjaških grajskih sinov, speto z rdečo pentljo. Legenda pravi: »Rdeči trak okrog srca je ovilo njegovo nesojeno kmečko dekle iz Turjaka, v katero se je zaljubil mlad turjaški grof Hann Au-ersperg. Tej zvezi je oče mladega graščaka močno nasprotoval, zato ga je poslal v Indijo. Na svojo ljubezen ni nikoli pozabil. Pred smrtjo je bila njegova zadnja želja, naj vsaj njegovemu srcu dovolijo počitek v bližini ljubljene deklice.« Nato smo pohod po dokaj ozki gozdni poti nadaljevale mimo opuščenega rudnika železove rude, starega mlina do Bajdinških slapov. Slapovi so sicer štirje, vendar pa smo si zaradi težavnosti dostopa ogledale le enega. Vzhiče-ne nad čarobnostjo slapu in okolja smo nadaljevale pot z vozili proti Malemu Ločniku in nato peš na Goro do cerkve sv. Ahaca, ki jo je Andrej Turjaški dal zgraditi v čast zmage nad Turki pri Sisku. Trenutno v njej poteka obnova in restav-riranje fresk. Pešačenje strmo navzgor je marsikatero precej utrudilo, oglašati pa so se začeli tudi naši želodci. Tudi za to sta poskrbeli predsednica Marija Marinčič in Cvetka Skubic. Deležne smo bile odličnih sendvičev s slastno Cvetkino domačo salamo, pa tudi za »nekaj konkretnega« je Marija poskrbela. Da je po vsem tem dobrem manjkala le še kavica, pa je pogruntal Martin Tomažin in nas nanjo vse kava-lirsko povabil v bližnje gostišče na Turjaku. Naš izlet pa s tem še ni bil zaključen. Sledil je obisk PGD Turjak, kjer so nas čakali predsednik PGD Velike Lašče Franci Mo-dic ter poveljnik in podpredsednik PGD Turjak Primož Janežič in Karel Kramar.Vsi trije so nam podrobneje predstavili organizacijo in delovanje obeh gasilskih društev, sestav članstva, opremljenost in financiranje. Prisotne gasilke pa je posebej zanimalo, kako je z zastopanostjo žensk v teh dveh društvih. Iz vsega, kar nam je bilo predstavljeno, smo bile prijetno presenečene nad zglednim delovanjem in opremljenostjo PGD Velike Lašče, predvsem pa na zavzetost razmeroma mladega PGD Turjak. Kar zadeva vključevanje žensk v obeh društvih, pa se bodo še potrudili. Iz Turjaka smo se odpeljale v Gradež, vasico v neposredni bližini Turjaka, kjer smo si pod vodstvom našega vodiča gospoda Borisa Zo-reta ogledale vaško sušilnico sadja, v kateri domačini na tradicionalen način posušijo prinešeno sadje. Sušilnica na Gradežu je bila zgrajena na vaškem zemljišču pred drugo svetovno vojno, pred kratkim pa so jo tudi obnovili. Gospod Boris Zore, ki je tudi duša Društva za ohranjanje dediščine Gradež, ki so ga ustanovili krajani, nam je povedal, da se Gradežci, ki so povezani v to društvo, lotevajo obnove starih domačij, urejajo muzej kmečke opreme, organizirajo delavnice o shranjevanju živil po starem, izdelujejo zobotrebce in košare ter obujajo tradicionalna podeželska opravila in običaje, še zlasti pa je pri njih veselo ob prazniku suhega sadja v septembru. Tu sta nam prijazni domačinki ponudili odlično krhljevko, pecivo in domač sir, imele pa smo možnost te dobrote kupiti tudi za naše najbližje. V turjaškem- gradu. Zaključek našega sobotnega potepanja je bil v središču vasi Škoc-jan, kjer smo si ogledale župnijsko cerkev sv. Kancijana. V Škocjanu je bil že leta 1260 sedež pražup-nije. Predsednik PGD Škocjan Martin Tomažin nam je predstavil PGD Škocjan, ki ima 108 članov, ustanovljeno pa je bilo leta 1923. Med drugim nam je tudi povedal, da so se v času reformacije v ta konec zatekali protestantski pridigarji, med njimi tudi Jurij Dalmatin. V stavbi bivše osnovne šole je postavljena stalna razstava »Včeraj v škocjanskih hribih«. Zanimivo je tudi, da so arheologi v bližini vasi našli tudi gomile iz halštatske dobe. Pri vasi je več izvirov, vendar pa voda kmalu ponikne. Nasmejane in zadovoljne smo potep zaključile v Grosupljem. Iskrena hvala organizatorki Mariji Marinčič in vsem sodelujočim za dobro organizacijo in vodenje, predvsem pa za domiseln program in bogatenje našega vedenja o zanimivostih bližnjega okolja, v katerem živimo. Ivica Potisek ŽUPANOVA JAMA -ČUDEŽNI SVET BREZ SONCA Pred desetimi leti, na 70. obletnico odkritja, je Županova jama dobila svojo prvo monografijo. Takrat smo ugotovili, da so redke jame, razen velikih (Postojnske, Škocjanskih), ki bi imele svojo knjigo. Ob 80. obletnici z veseljem jemljemo v roke že drugo knjigo o Županovi jami, še debelejšo, bogatejšo s strokovnimi besedili in slikovnim gradivom. Knjiga je izšla v maju 2006, uredil jo je Damjan Viršek v sodelovanju z uredniškim odborom, izdalo pa jo je društvo Županova jama - turistično in okoljsko društvo Grosuplje. Knjigo je na pot z uvodno besedo pospremil župan Janez Lesjak ml. Njegov oče Janez Lesjak st. je bil ustanovitelj turističnega društva (oziroma olepševalnega, kot so ga leta 1953 imenovali) na Grosupljem. Damjan Viršek, pravnuk odkrite-lja jame Josipa Permeta, je po pradedo-vih zapisih Kako je bila iznajdena Županova - Permetova jama uredil spomine na dan, ko so se pogumni župan, njegov sin in sosedov sin spustili v temne globine Brezna pri Opolzkem kamnu. Zapis je nastal 27. maja 1926, torej že naslednji dan po odkritju, zato je pričevanje toliko bolj avtentično. Po pripovedih in zapiskih svojega deda Jožeta Permeta ter po društvenih zapisnikih je Dajman Viršek zabeležil tudi napore in prizadevanja, da bi jamo opremili in odprli za turistične oglede. Prevajalec Janko Moder je pregledal in osvežil prevod iz Valvasorjevega dela Čast vojvodine Kranjske, ki govori o Luknji pri Lačenberku in o ledenih svečah v njej. Teksta tečeta vzporedno, kar posebej lepo poveže več kot 300-letno vedenje o jami. Nataša Ravbar in dr. Andrej Kranjc sta avtorja prispevka Učilnica o podzemeljskih kraških procesih in pojavih v naravi. Osvetlila sta nastanek jame, kraške pojave v njej in jih opisala in razložila. Nataša Ravbar je izdelala tudi nov računalniško izdelan zemlje- vid rovov in dvoran kot vodnik po kraških pojavih v jami. Dr. Stanko Buser dobro pozna zanimivo geološko podobo tega področja. V knjigo je prispeval strokovno predstavitev z naslovom Geološka zgradba širše okolice Županove jame, predvsem se je pomudil pri litio-tidnih fosilnih ostankih školjk v kameninah nad jamo. Poti kraške vode so malo znane tudi v okolici Županove jame, vendar jih je raziskala speleologinja Nataša Ravbar. Popisala je vse izvire in studence in poskušala ugotoviti, od kod pride voda in kam odteče, ko ponikne. Vendar pa raziskave o načinu pretakanja podzemeljskih voda v okolici jame še niso raziskane. Pregledna je tudi karta potokov in še obilice brezen v okolici jame. Tudi alge so prebivalci jame, je v naslov svojega članka zapisal dr. Janez Mulec. Čeprav se nam zdi nemogoče, vendar v teminah jame živi veliko živalic, ki pa so odvisne od hrane s površja. V Županovi jami so potekale mnoge raziskave, med drugimi je dr. Tanja Pipan preverila tudi, koliko mikroorganizmov živi v vodah, ki se pretakajo skozi strop Županove jame in izsledke objavila v članku Ceponožni rakci - predstavniki podzemeljske favne. V jami živijo tudi netopirji. Preštela in popisala sta jih Primož Presetnik in Katerina Jazbec in o tem pisala v prispevku Pomembno zatočišče nekaj vrst netopirjev. Bogato rastlinje jamske okolice je popisal prof. Stane Peterlin in svoj prispevek opremil s čudovitimi barvnimi fotografijami. Ker ima knjiga namen predstaviti področje kot turistično zanimivo, je Marija Samec popisala Kulturno-zgodovinske lepote in zanimivosti v okolici, ki jih je poleg jame še vredno obiskati. Članek Raziskovalci in popisovalci Županove jame in okolice smo srečali že v prvi knjigi. Tako vidimo, koliko časa je jama že znana in je pritegnila pozornost raziskovalcev. Podatke je zbra- la in prispevek za drugo knjigo dopolnila Marija Samec, ki je zbrala in zapisala tudi Legende in pripovedi o jami, ki dokazujejo, kakšen odmev je imelo odkritje jame v okoliških krajih. Dodala je še posebej jami posvečene pesmi domačink Jožice Sklepič in Karoline Zakrajšek. Prav Županovi jami je svojo skladbo Kristalni stalaktit posvetil dolgoletni član upravnega odbora društva Marjan Sajovic. Z njim se je pogovarjala Marija Samec. Skupaj z urednikom pa sta še dodala utrinke: Spominski knjigi pri jami in na Taboru. V Taborsko spominsko knjigo, ki jo je ohranil in podaril Knjižnici Grosuplje gospod Marjan Ahlin, so se vpisovali obiskovalci Tabora nad Cero-vim, ki pa so pogosto prišli iz Županove jame ali pa so se vanjo odpravljali. Leta 1927. pa so ob odprtju Županove jame za obiskovalce tudi nastavili spominsko knjigo, v kateri je po obisku v jami kapnik narisal tudi Božidar Jakac. 'Jamsko vpisno knjigo' so ohranili Permetovi. Za konec sta Maja Kranjc in Drago Samec dodala prispevek Županova jama in njena bibliografija. Lična knjiga je opremljena z množico fotografij od začetkov do sodobnosti, posebej izstopajo še posnetki iz obeh vpisnih knjig, saj so reproducirane cele strani, zgodbice, risbe in karikature, pa tudi misli in samo podpisi obiskovalcev, tudi znanih ljudi. Med njimi so se vpisali župan Perme, pa Ivan Hribar, Božidar Jakac, dr. Franc Kimovec, Juš Kozak, Bogo Leskovic idr. Knjiga prinaša nove izsledke in jih poljudno predstavlja v všečni podobi, tako da bo uporabna v šoli, ljubiteljem krasa in našega okolja ter vsem popotnikom po našem lepem in sončnem svetu in še posebej po čudežnem svetu brez sonca. Knjiga je naprodaj v Knjižnici Grosuplje. Drago Samec marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 18 ^t? O^LZDRffl^-Slf EIUEFOl^lt^JA-^MEHJEPOI^D^ IEPOLZDRA\QA-SMEIUEPO[^lt4VJ^-SMEI3JBPOl^QJ^ * V* p o lVz o t? a v t a .J Hi \v T w m tm ** * n 1 \in ^ »* m $ ^ÎÏIMS-VI'ayhûmîi«^^ Kako je hlapec Martin zares dober klobuk kupil Martin se je bil spomladi pri Globokarju udinjal za hlapca. Globokar je namreč pred leti štirikrat nestrpno pričakoval sina, pa so na svet prihajale same punce, zato je hudo potreboval moško roko pri delu na veliki kmetiji. Tisto leto je bilo veliko moče in trava je kar podivjala. Globokar se je bal, da mu ne bi del senenega pridelka propadel, zato je hlapca še posebej vzpodbujal: »Martin, če boš v košnji priden, si boš na koncu lahko kupil klobuk za deset kron.« Martin si je kajpak zelo želel lepega klobuka, zato je z veseljem poprijel pri spravilu sena in si prislužil obljubljeno nagrado. Pri priči je bil pri vaškem trgovcu in zahteval tak in tak klobuk. Trgovec je imel na zalogi le dve vrsti pokrival: za štiri in za šest kron, Martin pa je trmoglavil za desetkronskega. Trgovec seveda ne bi bil trgovec, če se ne bi hitro znašel. Popraskal se je za ušesi in se počil po čelu: »Za deset kron, praviš? Viš ga, vraga, kako sem pozabljiv. Seveda ga imam, samo malo počakaj, da ga najdem v skladišču.« Pograbil je oba klobuka, enega od njiju skrivoma malo izvihal in ga prodal Martinu za deset kron. Martin se je potem sila postavljal z imenitnim klobukom, še posebej pred odraščajočimi Globokarjevimi dekleti. Ljudje pa so gledali za njim in govorili: »Martin, ta je fant! Nosi klobuk za deset kron.« Kdo pravi, da ne vem! 1. Kaj najbolj vpliva na plimovanje morja? a) sonce b) luna c) vetrovi 2. Katero selišče ima ime po površinski oblikovanosti zemljišča? a) Šmarje b) Kopanj c) Slivnica 3. Kateri svetnik je štuporamo prenašal ljudi čez deročo reko? a) sveti Kancijan b) sveti Rok c) sveti Krištof 4. Koliko parov kril ima zelena kobilica .................. ? 5. Čigava kobila je praviloma bosa? a) kovačeva b) beračeva c) mesarjeva 6. Katera poljedelska rastlina ima enospolne cvetove? a) krompir b) oves c) koruza 7. Kaj lahko štejemo med obnovljiv vir energije? a) premog b) nafto c) veter Odgovori na vprašanja iz prejšnje številke: 1.a, 2.c, 3.b + b, 4. dva, 5. c, 6. a, 7. c Smešno lahka križanka (S PESNIŠKIM DODATKOM ZA OLAJŠAVO) Rešena bo v poudarjenem navpičnem stolpcu povedala, kaj je v tem času najbolj popularno. VODORAVNO: 1. ročno orodje 2. vrsta padavine 3. ata 4.odprtina v zidu 5. sestra enega od staršev 6. najbližji potomec (ljubk.) 7. močna zver 8. Mica (ljubk.) 9. položaj PESNIŠKI DODATEK KRIŽANKI Ko jih dočakaš, je lepo, ko minejo, ni več tako. Za njimi bo na vrsti delo, začnimo ga, pa bo veselo. Kratice za vedoželjne glavice Skrivnost tiči v VROBDRLDTŠSK. Na videz zelo zahtevna stvar, a ne bo tako hudo - bom pomagal. Najprej kratice preštejte, morda bo že to dovolj; če pa ne, poglejte v kak starejši koledar in se vam bo posvetilo. Še tole: o njih pogosto govorijo vedeževalci. Rešitev napišite na prazno črto pod tekstom. Za vsak primer pa bomo v prihodnji številki zapisali pravi pomen kratic. Prejšnjikrat smo s kratičjem GIMPRSŠŠŽ mislili na naše krajevne skupnosti, Grosuplje, Ilova Gora, Mlačevo in tako naprej, kakor si sledijo po abecedi. Ni bilo pretežko, kajne da ne? 1. Kateri pes najhitreje plava? 2. Kdaj je človek najrajši sam? 3. Katero oblačilo ima največ lukenj? 4. Kateri škrat najbolj nagaja? 5. Kdo prebije največ časa v gostilni? ODGOVORI: 1. morski, 2. ko deduje, 3. čipkasto 4. tiskarski 5. gostilničar Podobnica Zadnjo slikovno uganko smo zastavili s pomočjo dveh fotografij. Na eni je bila sekira, na drugi pa kozarec medu. Ti dve podobi sta nam lahko utrnili misel na slovenski pregovor, bolje rečeno reklo »Sekira mu je padla v med«; to ljudje pravijo, kadar se je komu na lahek način posrečilo pridobiti kaj pomembnega in koristnega. Današnji fotografski rebus je zastavljen z eno samo podobo. Nanaša se na žival, ki je na sliki. Človek je zraven po naključju, zato ga ne upoštevajte. Če se boste podobnice lotili in jo uspešno rešili, pregovor napišite pod spodnjo črto. Uspešno reševanje vam želim! LJUDJE SE IMAMO RADI, RADI PRAV ZARES - (HUMORESNA) Revsk, revsk, revsk... .To, kar se je slišalo, sem bil jaz, natančneje popotni čevlji na mojih nogah, ko so stopali po grobi vaški poti. Večkrat grem naokoli v čevljih, to se pravi peš, da kaj zvem, sicer ostajam brez novic in s pisanjem ni nič. Ondan sem se namenil v Kamnitko. Pri Slamarjevi luži krenem z glavne poti na desno, potem blagi ovinek v levo, ostreje v desno, še mimo treh suhih če-špelj in sem na cilju. Lep čas me ni bilo ondi, pri stari bajti z zgovornima zakoncema. Kakšne spremembe! Bajta je obnovljena v starem slogu, pred njo gospa v pletenem naslonjaču, srednjih let bi rekel, z očarljivim nasmehom in globokim dekoltejem. Rečeva to in ono, na koncu pobaram in zvem, da sta prejšnja lastnika odšla v večnost, ona pa je od žalujočih potomcev kupila domovanje. Že sem se mislil posloviti, ko iz hiše pride gospod v predpasniku s skodelicami čaja. Potem smo srebali in rekli to in ono. Dober čaj je bil, kar je res, je res. »Mož?« vprašam, ko gospod odide s praznimi skodelicami. Vprašanje ni bilo umestno, priznam, toda kaj hočemo, takšni smo in takšni so časi, in gospa je bila tako domača. »Ne, ni mož, prijatelj,« je dejala gospa in sproščeno nadaljevala; »veste, puščobno je samemu tule, ko je bolj odmaknjeno. Sicer pa ne živim stalno tukaj.« Čez nekaj tednov mi stari škrat Firbec ni dal miru in sem se spet namenil v Kamnitko. Pri Slamarjevi luži z glavne poti v desno za blagim ovinkom v levo, potem ostreje v desno, še mimo treh suhih češpelj in bil sem na cilju. Ondi spet gospa v naslonjaču in spet sva rekla to in ono. Tedaj se iz drvarnice zaslišijo udarci sekire in čez nekaj časa se zunaj pojavi moški z ročno žago v roki. »Prijatelj?» vprašam rutinsko. »Ne, moj bivši mož,« prostodušno odgovori gospa v naslonjaču; »veste, menda bo letos huda zima, pa mi pripravlja kurjavo.« »Lepo od njega,« sem iskreno pripomnil, ko je drvar zginil za grmovjem. Čez toliko in toliko časa je škrat spet nad menoj, pač po škratovsko. Pri Slamarjevi luži z glavne poti v desno, blag ovinek v levo, potem ostreje v......... pa kaj bi vam pravil, sedaj pot že poznate. Pred hišo kajpak dama z lepim nasmehom, a ne sama. Ob njej je sedel meni neznan gospod in ji glasno bral iz knjige. Dejali smo to in ono, nato pa gospa kar sama od sebe - očitno je opazila moje vprašujoče poglede: »Vidva se še ne poznata, to je moj novi mož,« pravi sproščeno, brez vsake zadrege torej. Radovednost me je kar obsedla, zato nisem dolgo časa zdržal. Pri Slamarje- vi luži z glavne poti v desno, naprej ostro v..., no, saj veste, kam sem se bil namenil. Tokrat sem že od daleč zaslišal hrup, nekakšno petje. Še bolj pospešim korak in kmalu na vrtu za hišo zagledam,... saj mi ne boste verjeli ... na vrtu za hišo zagledam vse tri junake iz prejšnjih srečanj, zraven njih pa gospo v pletenem naslonjaču. Možje so sedeli za mizo, si nalivali cvičkastega dolenjca in prepevali. In gospa? Občudujoče jih je poslušala in jim ploskala. Potem sem prisedel, se podprl z dolenjcem in poslušal petje. Veste, katera mi je najbolj segla v srce? Tista: »Mi se imamo radi, radi, radi, radi...., radi prav zares.« Tako lepo se je namreč skladala z razmerami. Ko sem se vračal, mi je šinila v glavo imenitna misel: Kaj, če bi se trio razširil v kvartet, moj bariton bi namreč prav lepo dopolnil ostale tri glasove. Kaj pa je še eden več! Skoraj nič. Leopold S. ...ski Tri burke 1. Tinca nestrpno pričakuje sestrico, zato je stalno nad mamo. Mami je sitnarjenja končno dovolj, zato jo vpraša: »Bi bil lahko tudi bratec?« Tinca nekaj časa razmišlja, nato pa reče: »Naj bo tisto, kar bo hitreje.« 2. »Zakaj kupuješ ženi toliko rož v lončkih,« vpraša prijatelj Ceneta. »Taktika, dragi moj, taktika. Zaradi rož mora žena ostajati doma, jaz pa svobodno uživam naokoli.« 3. »Koliko stane tale papiga?« vpraša kupec prodajalca. »Veste kaj,« odgovori prodajalec, »tale papiga tako dobro govori, da se lahko kar z njo zmenite za ceno!« marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 19 VELEUPELJSKE TOP TEME IN ZAPRTE SEJE ATA STRK in mama Štorklja sta na zagraški elektroštangi in kandelabru obenem po številnih romancah sredi belega dneva že pred dobrim mesecem dočakala dva mladiča. Tako lahko sosedje in sosede pričakujejo pospešeno nošenje otrok po bližnji okolici. PREDVSEM PA: RADI SE IMEJTE! Da ne bo tako, kot kaže slika na cerkvici sv. Miklavža na Gradišču nad Stično! Tam sta HUDIČ in mlinski kamen lažja od ŽENSKE ZVITOSTI IN ŽLEHTNOBE. KORAK NAZAJ - ALI PAČ? Računalniška tehnika je na okrogli, skoraj jubilejni, 40. seji komunskega sveta popolnoma zatajila. Zato so bili svetniki prisiljeni poslušati ŠPANOVE ročne razlage REBALANSIRANEGA proračuna in ostalih točk dnevnega reda. Začuda so se izredno hitro zmenili in vse točke potrdili. Ugotavljamo, da tako kratke seje v VELEUPLJAH že leta ne pomnimo. Zdaj razmišljamo, če bi računalnike odpeljali kar v ŠPANOVO DOLINO. TAJNO GLASOVANJE Pri EHO CAJTNGIH domnevamo, da so ZA OBČINSKE NAGRADE IN PRIZNANJA glasovali S KROGLICAMI - tako kot leta 1945. Če nisi vrgel v tapravo, si šel kmalu na dopust ali pa klavir špilat za nedoločen čas... ODPRTE, ZAPRTE IN RAZSUTE LISTE Zadnjič, ko so SVETNIKI spet blagohotno delili NAGRADE IN PRIZNANJA, smo ugotovili, da imamo do znanstvene podrobnosti natančno izdelan odlok. Po tem odloku imamo poleg odprtih in zaprtih tudi RAZSUTE LISTE - tako je ugotavljal sam ŠPAN. Iz samih VELEUPELJSKIH DVOROV smo iz nepreverjenih in močvirnih logov izvedeli, da so čez PRESKO presekali traso za vzpenjačo na GRAJSKI MLIN. Denar za nakup bližnjega postranskega gradu, mlina in izdelavo vzpenjače je menda zagotovil sam deželni glavar in vicedom (upravitelj deželne zakladnice) JAKOB LAMBERG z Boštanja, nekaj malega pa bo zraven prispevala menda tudi LJUBLJANSKA URBANA REGIJA. Dvomljive razlage IN SITU (na kraju samem): In si tu (povedek). In si tu? (Si tu, ali te ni?) Na situ (na rešetu). MEGA KIPI IN GIGA TRAVA Poleg zaprtih list imamo v VELEUPLJAH sem ter tja tudi kakšno ZAPRTO SEJO. Ponavadi se to v VELEUPLJAH dogaja ob TOP TEMAH kot so ROMSKA PROBLEMATIKA ter NAGRADE IN PRIZNANJA. Slednje so zaprtne menda samo zato, da ne bi dobitniki nagrad in priznaj več izvedeli o sebi, kot oni sami vedo. Sicer pa temi nista preveč sorodni, znata pa biti močno vroči - kot nekoč LEVE in DESNE ČEBELE, pa še kakšna čebela moškega spola vmes. SKORAJ POL NAGRAD POD BOŠTANJ Iz ZAPRTE SEJE ZA JAVNOST nam je kljub temu po skrivnih kanalih uspelo izvedeti, da je skoraj polovica komunskih nagrad in priznanj odšla POD BOŠTANJ. Ko bodo obnovili grad NA BOŠTANJU, bodo tja preselili tudi VELEUPELJSKO KOMUNO. CAJTNG že itak imajo čist' bliz'. Če pa malo bolj natančno pogledate velecenjeni VELEMEŠČANI VELEUPELJČANI, imate tudi v svoji sredi skoraj pol KLJUČNIH LJUDI na KLJUČNIH POZICIJAH. Tako, da - ne se hecat'! KAJ POMENI KRATICA N.N.? Zadnjič, ko so sejo zaprli za javnost in smo morali vsi kamermani in žurnalisti v preddverje sejne dvorane, je bil menda na seji eden od novinarjev kar na svojem delavnem mestu. »Zdaj šele razumem, kaj pomeni kratica N.N.« je dejal porednik EHO CAJTNGOV in razložil »N.N. Pomeni NEVIDNI NOVINAR« Bo že držalo! NAGNILA SE JE ... Baje se je ena od ljubljanskih žurnalističnih stolpnic nevarno nagnila na DESNO. Zdaj letajo okoli nje razno-razni ortodoksni graditelji tekovin revolicije in tuhtajo, da bi jo nagnili na LEVO. V VELEUPLJAH na srečo nimamo take stolpnice - je vse skupaj bolj pri tleh. slovenci po 15. letih Pred 15. leti smo Slovenci SANJALI SVOJE SANJE, zdaj skoraj 80 % VERJAME V GRIMMOVE (pardon) KOMUNISTIČNE PRAVLJICE. VELEUPELJSKA DVORNA VZPENJAČA Odkar so VELEUPLJE postale VELE mesto, njegove komunalne in redarske službe skrbijo za same presežnike: Že naslovne predpone kot na primer VELIKO, VELE, GROSE in podobno VELEMESTU dajejo osnovno prepoznavnost. Zdaj pa se mu pridružujejo še razni GIGA (CENTRI) ali pa MEGA (PANOJI) - lahko pa tudi MEGA -KIPI ali pa GIGA TRAVA. P.S. Menda so jo tik pred praznikom požagali kar z motornimi žagami in odpeljali konjem na STARI POŠTI za priboljšek. LE KAJ BI REKLI...? Ko so star' MALN v Stranski vasi razglasili za kulturni spomenik, so obljubili, da bodo vodo speljali nazaj pod kolesa. Nekateri ljudje, ki so arondacije delal' v šestdestih letih in kar na glih grabne kopal, se zdaj zaradi tega v grobu obračajo in si mislijo: »Le kaj je treba tega?« Novodobni načrtovalci pa še ne vedo, če jih bo voda ubogala. »Bodo pa mav s štromom pomagal!« je komentiral jOežek Zagraški. Obstaja pa še tretja možnost: Tam, kjer so nedavno na brinjevi šoli mašili luknje, kjer je voda not' tekla, naj samo gasislki šlavf prišravfajo! VELEMESTNA PLAKETA Ob podelitvi VELEMESTNE PLAKETE so nekateri IZ RAZSUTE LISTE predlagali, da bi jo podelili tudi EHO CAJTNGU pod pogojem, če se preimenuje v VELEUPELJSKI MESEČNIK DRUŽINA. POREDNIK EHO CAJTNGOV se je te nominacije izredno razveselil, saj je tako vsaj izvedel, kdo kaj in kje je. Zdaj vztrajno ponavlja: "ČE SMO RAZSULI KOMUNIZEM, BOMO TUD' NEOLIBERALNI NEOFAŠIZEM." Poleg tega pa še: "ČE SMO ODKLONILI ZAJETNO KOMUNSKO NAGRADO, BOMO TUD' PLAKETO." V SLUŽBI LJUDSTVU - ZA SVOBODO NARODU! Vprašanje: KAJ SI JE MISLIL KIP? IN KAJ JE KOMENTIRAL j0ežek Zagraški? »Al vam nejsm jest skuz gavuru, de ne taku nort?« BICIKLISTIČNI PREHODI Zadnjič smo popolnoma napačno poročali, da se tista SRBORITA BICIKLISTKA ni vrnila tako dolgo domov zato, ker asfalt še ni bil rdeče poštrihan. Ne, ne! Res ni bilo zaradi tega. Baje so iz-(D)v-ajalci biciklističnih prehodov pri Najboljšem sosedu napravili tako ozke prehode, da biciklistka ni mogla zaviti na biciklistično stezo. »Na cest' se pa tud' ne bom nastavljala,« je dejala in dodala »Tolk pa tud' nisem neumna, da bom kar po štengah vozila, če mi bodo po njih kolesarsko stezo naštrihal.« Zato menda zdaj IZ-(D)V-AJALCI na debelo IZ-V-LAČIJO robnike (in asfalt) in jih NAZAJ V-LAČIJO/poglabljajo!? Vse skupaj bodo obračunali medna kot D-odatna dela. DENAR JE PONIKNIL Baje je denar iz državne malhe za VELEUPELJSKO cesto do CVIKAVE poniknil. Pa lahko bi se že zavedali, da se v VELEUPLJAH začne DOLENJSKI KRAS z vsemi vrtačami in PONIKALNICAMI vred! CENE ZBIJAJO - NAVZGOR Ko so lastniki parcel izvedeli, kako investitorji v VELEUPLJAH hitijo z gradnjo cest, so se začeli blazno prerivati med seboj. »Ti prodaj, jaz že ne bom«, vzklikajo in drug drugemu pomagajo zbijati ceno - NAVZGOR. Menda je med najbolj zagrizenimi pri tem zbijanju cen prav VELEUPELJSKA KOMUNA. »O Bog, Le kdaj bodo okoli mene naredili RONDO? Plačam za RUNDO.« BICIKLISTIČNA DIVJA JAGA Zadnjič se je nekaj sto biciklistov in prav toliko biciklistk pognalo kar čez TRI KOMUNE ter predivjalo poleg enega najmlajših mest v SLOVENIJI tudi ČEZ enega najstarejših. To sicer ne bi bilo nič posebnega, če jih ne bi že v DOBREM-PULI MODRI ANGELI začeli prepričevati, da preveč norijo. Tako je menda nato potekalo vse do VIŠNJE GORE. Tam so jih menda celo s FRAJTONERICO prepričevali, da naj vozijo bolj PO POLŽJE, a ni nič zaleglo. Zaleglo je šele, ko so odbrzeli proti PEŠČEJEKU. Tam je nato mnogim bencina in sape zmanjkal'. PREKATEGORIZACIJA CEST V KONJSKE STEZE Ker letos praznuje KONJEREJSKO DRUŠTVO svoj POLSTOLETNI okrogli jubilej, predlagamo, da na svoji slavnostni skupščini sprejmejo sklep o prekategorizaciji VELEUPELJSKIH CEST v KONJSKE STEZE, za ves avtomobilski promet pa ceste popolnoma zaprejo. »Kaj se bodo tle vozil' z avtam, če 'mate pa v grbi koja?! Ne vem pa, zakaj so že Rimljani pol skuz VELEUPLJE/ploh ceste delal?« je dal eno puklasto pripombo UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 20 IZLET V SALZBURG Drugo leto življenja in dela na UT-ŽO Grosuplje se počasi izteka. Člani krožkov zaključujejo svoj »študi-j«v tem šolskem letu, ga vrednotijo in se že dogovarjajo, kako in kaj v prihodnjem letu. Večina si želi druženje, učenje in spoznavanje novega nadaljevati. Ugotovili smo namreč -zdaj že iz izkušenj - da s takimi oblikami preživljanja dela prostega časa močno izboljšamo kakovost svojega življenja. Vendar pa krožki in predavanja mnogim udeležencem UTŽO ne zadostujejo, zato si ob pomoči svojih mentorjev organizirajo tudi ekskurzije po domačih krajih in v tujino. Ti izleti so se izkazali kot zelo primerna in koristna oblika druženja in so postali že kar reden način izobraževanja. V nadaljevalnem tečaju nemščine smo si tudi zaželeli preizkusiti svoje znanje v praksi, tako da bi obiskali kakšen znamenit kraj ali mesto v nemško govorečih deželah. Naš mentor, profesor Igor Rainer, je s tem soglašal, nas spodbujal in nam obljubil svojo pomoč pri organizaciji in vodenju, česar smo bili seveda zelo veseli. S profesorjem se dobro razumemo in smo prijatelji, čeprav je istih let, kot so naši otroci. Vsak od nas pa je kajpak tudi pomislil, da bomo imeli nekoga, ki nas bo potegnil iz zagate, kadar bo naša nemščina zaškripala. O izletu smo se začeli pogovarjati že januarja. Najprej smo imeli v mislih Dunaj. Ker večina od nas glavno avstrijsko mesto že pozna, smo to zamisel opustili in začeli govoriti o dvodnevni ekskurziji v Berlin. Pa so nastopile težave pri organizaciji zaradi letalskega prevoza, pa še cena ni bila prav ugodna in tako je tudi ta izbira padla v vodo. Končno smo se odločili za enodnevni izlet v Salzburg, Mozartovo mesto. Letos namreč mineva 25o let od rojstva tega velikega skladatelja, vsa Evropa časti spomin nanj in priložnost se nam je zdela primerna, da se ga z izletom spomnimo tudi mi. Priprave so stekle - predvideni datum, prevoznik, program, udeležba.Z datumom ni bilo težav - izbrali smo 6. maj, s prevoznikom se je dogovoril Martin, za zbiranje prijav je poskrbela neutrudna Andreja, »finančno ministrstvo« so si razdelile nekatere iz-letnice, v našem krožku je bila glavna Marinka. Okvirni program izleta smo določili skupaj: ogled mesta in vzpon na Orlovo gnezdo, Hitlerjevo pribežališče; če pa ta vzpon zaradi snega ne bi bil možen, smo za rezervo izbrali ogled rudnika soli v Berch-tesgadnu. 6. maj, dan našega odhoda, se je zbudil sončen in prijazen. Avtobus se je napolnil skoraj v celoti, saj so se našemu krožku pridružili tudi mnogi drugi člani UTŽO Grosup- lje. Glasen živžav ni pojenjal niti, ko smo prečkali državno mejo Karavanke in komaj smo se dobro zavedli, že smo bili v osrčju Avstrije. Kakšen postanek vmes »za nujne zadeve«, nekaj nujnih obvestil, vmes pa strokovna razlaga in opis poti - Igor se res »ni šparal« - pa smozagledali zasnežene visoke gore, desno Tennen Gebirge, levo Hagen Gebirge, še malo više proti Salzburgu pa vrhove iz pogorja Osterhorngruppe. Zelo smo pogrešali Martina (ki se zaradi nekega drugega potepanja, ki se je zavleklo, ni mogel udeležiti našega izleta) da bi nam imenoval vse te vrhove in o njih kaj povedal, saj jih kot geograf in planinec dobro pozna. Ogled Orlo-vega gnezda smo morali izpustiti, ker je bila gora še vsa v snegu in pot za obiskovalce še ni bila odprta. Nekateri so bili tega kar veseli, ker jih spomin na Hitlerja prav nič ne mika, nazadnje pa smo bili zadovoljni vsi. Zakaj, pa bo kmalu jasno. Sicer tudi časa za vzdihovanje ni bilo ravno na pretek, saj smo že bili v Halleinu, ob katerem je znan rudnik soli. Ker smo na ogled morali malo počakati, smo si v tem času ogledali muzej na prostem - prikaz življenja in dela v stari keltski vasi, keltska prebivališča, njihovo obleko on obutev, povzpeli pa smo se tudi po strmi cesti do cerkve, ki so jo ravno obnavljali. Ob vsaki strani ceste so zgledno urejene hiše, s cvetjem na škarpah in v vrtovih, vendar pa v zimskih razmerah s snegom in ledom res ne bi bila rada tam doma. Ne znam si predstavljati, kako se pozimi vozijo po tisti strmini. Preden smo vstopili v rudnik, smo se morali obleči v bela delovna oblačila. V rudnik smo se popeljali s posebnim vlakcem brez strehe, ki je imel po dolžini vagona eno samo leseno klop,na katero smo okobal posedli in se tesno stisnili, kot bi sedli na motor za voznikom. Sledilo je peš ogledovanje nedrij zemlje, kjer so nekdaj cele družine delale z ročnimi orodji, danes pa v solnih rudnikih pridobivajo sol s pomočjo vode, ki jo poganjajo vodne črpalke. Lokalni vodnik je zelo izčrpno pojasnjeval vse, kar smo videli, Igor pa je prizadevno prevajal, tako da so naši možgani bolj lenarili kot delali. Presenečenje je bilo, ko smo se z ladjico popeljali čez podzemno jezerce, previdno stopali skozi ozke rove, si ogledali dva filmčka, vrhunec ogleda, pravi adrenalinski izziv pa je bila dvakratna vožnja na jamskem drču, ki je za rudarje pomenil hitro premagovanje višinskih razlik navzdol. Zdaj smo tudi ugotovili, zakaj imajo naše hlače podloženo zadnjo plat. Vožnjo po drču si najlaže predstavljate, če se spomnite lesenih ograj na stopniščih, po katerih ste se kot otroci radi vozili, le spodaj je bilo treba spretno odskočiti, da ni bilo nesreče. Kdor tega ni izkusil, je mogoče videl v fil- mu, naprava pa spominja seveda tudi na tobogan, strm in dolg. Po dva ali trije smo sedli okobal zgoraj na to »ograjo« in -švist! nas je odneslo za eno nadstropje niže, kjer pa smo se k sreči kar lepo samodejno ustavili. Nekateri so nekoliko težko dihali, nekaj pa se jih je, posebno v drugem primeru, odpravilo nadstropje niže rajši kar peš. Sledilo je še srečanje s kipci svetnikov, ki so varovali rudarje, in naš ogled se je končal. Nudil nam je veliko zadovoljstva in veselja. Sledila je pot v Salzburg. Mesto se nam že na prvi pogled zdi zelo domače in kmalu se nam je posvetilo, zakaj. Podobno je namreč Ljubljani. Reka Salzach ga deli v dva dela kot Ljubljanica Ljubljano. Nad starim mestnim jedrom ponosno stoji grad, kot da si ogleduje dogajanje pod seboj. Do gradu lahko pridete po poti ali pa z vzpenjačo, kakršno bomo imeli tudi v Ljubljani. Mi smo ostali kar spodaj, saj smo tudi tam imeli kaj videti. Stopili smo v stolnico, se sprehodili po glavnih trgih, od katerih je najbolj zanimiv seveda Mozartov z ogromnim spomenikom skladatelja, ogledali smo si najbolj znano ulico s kovanimi izveski, ki vabijo v prodajalne in delavnice rokodelcev in obrtnikov. Sprehodili smo se čez staro pokopališče, z majhnimi grobovi, brez marmorne navlake, a z dragocenimi, ročno kovanimi križi. Sam mir in tišina , človek se nehote poglobi vase in v minljivost sveta. Za mnoge najlepši del pa je bil obisk parka ob gradu Mirabelle. Spodnji del parka je bila simfonija v rumenem in zelenem - ozki baročni ornamenti rumenih velikoc-vetnih mačeh; v gornjem delu parka se je pridružila še barva modrih mačeh, vmes pa nekaj kupov rumenih tulipanov. Vse skupaj pa ni delovalo vsiljivo, ampak preprosto lepo, morda ravno zaradi posebnih odtenkov rumene barve. Za slovo od Salzbur-ga smo si privoščili še sladoled, ki je v tem sončnem in toplem dnevu pošteno prijal, vsaj malo pa smo lahko uporabili tudi svojo nemščino. Treba se je bilo odpraviti proti domu. Da ne bi kar »padli« v domovino, smo se ustavili še ob jezeru Ko-nigsee na nemški strani. Jezero je lepo in leži sredi gora; žal smo ga videli samo delček, ostanek je ostal skrit za ovinki, ki jih delajo pobočja gora, ki segajo v jezero. Ampak po tem, kar sem videla, se pa z Bohinjskim le ne more meriti. S to mislijo sem znova sedla v avtobus in ker sva s Slavko ves čas klepetali, je vožnja do Grosuplja minila, da sama ne vem kdaj. In v Grosupljem smo bili ob čisto spodobni uri, okrog desetih, zelo zadovoljni in ravno prav utrujeni. U3ŽO ZAKLJUČEK ŠTUDIJSKEGA LETA 2005/2006 V ŽUPANOVI JAMI V petek, 26. maja 2006, smo pred Zupanovo jamo slovesno sklenili drugo študijsko leto Univerze. Obenem smo skupaj s Turističnim društvom Zupanova jama praznovali tudi 80. obletnico odkritja Zupanove jame. Svečanosti se je udeležilo nad 200 slušateljev in gostov. Spregovorila sta tudi grosupeljski župan Janez Lesjak in vodja univerze Andreja Smolič. Sledila je prireditev. Najprej so nastopili varovanci invalidskega podjetja ŽELVA s petjem in plesom. Poliški ljudski pevci in godci so nam obudili domače pesmi na vasi, ob spremljavi citer. Pevke ŽePZ Magdalene, članice KD Vokal Grosuplje, pa so pripravile pravi koncert pod vodstvom gospoda Emila Kovačca. Slikarke, članice slikarske delavnice, so v prostorih »hotela ob jami«, pripravile bogato slikarsko razstavo. Preizkusile pa so se tudi z glino in same ustvarile čudovite izdelke ter jih postavile na ogled, poleg slik na steni. Večina zbranih še ni bila v Županovi jami. V jamo jih je popeljal sam »Jamski kralj« Franc Kanduč. Ker je prav na ta dan izšla pri Turističnem društvu Županova jama knjiga »Županova jama, čudoviti svet brez sonca«, jo je vsem kot urednik predstavil Damjan Viršek. Ani-matorji pa so jo dobili celo v dar, v zahvalo za svojo prizadevnost med letom. Andreja Smolič je v nagovoru ponazorila, kako poteka študij na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Slušatelji se izobražujejo v študijskih krožkih, kar pomeni, da so poleg mentorja tudi slušatelji sami s svojimi izkušnjami, odkrivanjem, znanjem in kulturo vir učenja skupine. Študijski krožki, če je le mogoče, svojo učenje obeležijo s študijskimi »izdelki«. To so razstave, prevodi, literarne urice, bilteni, priprava študijskih izletov ter projektov izobraževalnega turizma. Izobraževalni programi v okviru tretje univerze potekajo v Grosupljem že drugo leto. Vsak je član vsaj v enem programu, nekateri pa so v dveh ali več. Vse leto, enkrat tedensko, so potekali naslednji programi: • Nemški jezik, začetni, nadaljevalni s konverzacijo (število udeležencev - 24) • Angleški jezik, začetni, dve skupini v nadaljevalnem programu in konverzaci-ja (število udeležencev - 38) • Računalništvo, začetni, nadaljevalni, programiranje (33) • Slikarstvo, začetni in nadaljevalni (17) • Restavratorstvo in umetnostna zgodovina (16) • Literarna zgodovina in književnost (11) • Glasba - pouk citer, začetni in nadaljevalni (12) • Ples, latinsko-ameriški, začetni in nadaljevalni (22 zakonskih parov) • Ekologija in varstvo narave (11) • Etnologija in domoznanstvo (-18 ) Delavnice: • Razumevanje in obvladovanje medsebojnih odnosov - psihologija osebnosti- delavnica je bila v mesecih februarju in marcu enkrat tedensko (udeležencev 38) • Likovna - risanje na svilo (17) • Likovna - glina (9) • Likovna - slikanje panjskih končnic na Gašperjevi domačiji - Zg. Slivnica (13) Strokovna predavanja z družbenimi temami - četrtkova srečanja (vsak drugi četrtek v mesecu (udeležencev v povprečju 38) • kazensko pravo, • dedno pravo, • zakonodaja s področja varstva okolja in narave, inšpekcijski nadzor, preven- tivno delovanje inšpektorja, • meteorološki pojavi, vreme in vremenska napoved, • kako pomagati vnučkom pri učenju tujih jezikov, • skrb za zdravje je naša dolžnost (rak dojke), • čas praznikov v decembru, • japonska in čajna ceremonija, • Josip Jurčič-veliki pripovednik, ob obletnici rojstva, • stanje onesnaženosti Grosupeljščice. Projekti, povezani z lokalnimi skupnostmi Razstave likovne skupine: • na dan kulture, 3. december, v okviru projekta JS RS za kulturne dejavnosti »Ta veseli dan kulture«. Literarni krožek je pripravil po eno lastno pesem in se vključil v program proslave. • Kulturni praznik, 8. februar, likovna razstava v prostorih Knjižnice Grosuplje • 80. obletnica odkritja Županove jame - skupen projekt s tD Županova jama. V sosednji občini Velike Lašče smo se na dan Svetih treh kraljev, 6. januarja, udeležili tradicionalne razstave po-prtnikov in jaslic, ročno izdelanih iz različnih materialov. Ob dnevu zemlje, 22. aprila, se je ekološka skupina udeležila čiščenja struge Grosupeljščice skupaj s konjeniškim klubom Primož Trubar. Za delo literarne skupine strokovni delavci v Knjižnici Grosuplje vsakokrat pripravijo študijsko gradivo. Ekskurzije (doma in v tujini): Program pripravi mentor študijske skupine. Vsaka ekskurzija je obogatena z literarnimi prispevki, ki so povezani s krajem obiska. Andreja Smolič RESTAVRATORSTVO Slušateljev nas je bilo 15. Imeli smo tedenska srečanja in do aprila so bila predavanja o obdelavi materialov (kamen, les, kovine, papir, keramika, tekstil, steklo), o vzrokih staranja in propadanja le-teh ter o osnovnih konzervatorsko-restavratorskih posegih. V maju so sledili ogledi in razlaga restavratorskih del na arhitekturi starih mestnih jeder v Ljubljani. Obiskali smo oddelek za konzerviranje in restavriranje v Narodnem muzeju, restavratorske delavnice za papir in knjigoveštvo v Arhivu RS in Restavratorski center RS v Ljubljani. V zadnjem smo videli v delu original in kopijo Robbovega vodnjaka. Ti obiski so bili nadvse zanimivi. Imeli smo priložnost videti, kje začenjajo s svojo kariero mladi diplomanti likovnih smeri. 11. 5. 2006 smo obiskali Ptuj, kjer smo si ogledali Restavratorsko delavnico za tekstil in tapiserijo. V popravilu je bila zelo stara tapiserija s Ptujskega gradu. Izkušena tkalkina roka potrpežljivo popravlja vsak kvadratni centimeter veliko število ur. Ogled Pokrajinskega muzeja na Ptujskem gradu je nudil pravi užitek ob ogledu starin. Na poti nazaj smo se povzpeli na Ptujsko goro in občudovali biser gotike. V Šmarju pri Jelšah nas je prevzela cerkev sv.Roka, ki je višek baroka. Po strmini navzdol smo se spuščali ob križevem potu, ki ga sedaj obnavljajo, plastike pa nadomeščajo s kopijami, ki jih delajo v Restavratorskem centru v Ljubljani. Tam smo jih nekaj videli poškodovanih, ko smo bili na ogledu. 18. 5. 2006. - ogledi gradov: Brežice (akustična viteška dvora- na), Brestanica (grad Rajhenburg), Sevniški grad (restavrirane pozno-baročne freske štirih letnih časov, še do nedavnega prekrite s sedmimi sloji beleža) in mogočni miren-ski grad v gradnji. Nazadnje smo obiskali še atelje našega mentorja v Ivančni gorici. Mentor nas je vodil po gradovih in nas seznanjal z restavratorskimi posegi na kipih in freskah, katere je njegova roka reševala pred propadom v letih službovanja v restavratorstvu. 25. 5. 2006 smo občudovali fasade naših obalnih mest: Kopra, Izole in Pirana, kjer je mentor veliko delal in nam znal obrazložiti stare zanimivosti mest, ki jih budni restavratorji ohranjajo v prvotnih oblikah. 1. 6. 2006 je bila zaključna ekskurzija v hrvaško Istro:v Poreču -ogled bazilike, enega od kamnolomov (Kirmenjak), ruševin zapuš- UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE, MLADI UPI marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 21 Nazaj v planinski rajOGLED BAGROV IN DRUGIH STROJEV Izlet Univerze za tretje življenjsko obdobje Po poteh Simona Gregorčiča ob 100-letnici njegove smrti V deževnem jutru, 3. junija 2006, je izpred Železniške postaje Grosuplje odpeljal avtobus slušatelje Univerze za tretje življenjsko obdobje proti Primorski. Po zamisli gospe Marije Tavčarjeve, ki sicer vodi v okviru univerze literarni krožek, smo se želeli pokloniti obletnici smrti pesnika Simona Gregorčiča, katerega poezija je tako blizu slovenski duši, da je kar nekaj njegovih pesmi ponarodelo (Njega ni, Zakrivljeno palico v roki ...). Pot nas je vodila po avtocesti mimo Vrhnike, kjer smo pozdravili cerkev sv. Trojice na hribu nad Cankarjevim Klancem siromakov. Ker smo se vozili vzporedno s furmansko potjo, smo poslušali o zgodovini tovorništva v teh krajih, večino povedanega pa bi lahko veljalo tudi za naše kraje, saj so tudi mimo nas tovorili. Prvi postanek je bil v Podnanosu. Na trgu ob šoli smo se seznanili z življenjem in delom bratov Premrl, Stankom - glasbenikom, ki je uglasbil sedanjo slovensko himno, in Jankom - narodnim herojem. Poleg njunih dveh, stojita na trgu še kipa Riharda Dolenca, kmetijskega strokovnjaka in Ivana Rudolfa, ki je bil pomemben borec v organizaciji TIGR. Zanimiva pa je tudi cerkev s kapelo iz 12. stoletja. Pot nas je vodila v Solkan, kjer smo se na pokopališču poklonili spominu Franceta Bevka, se zapeljali v Novo Gorico po Erjavčevi ulici (ime je dobila po pisatelju Franu Erjavcu) in si ob njej kar z avtobusa ogledali kipe, razvrščene ob tej ulici, imenovani tudi aleja velikih mož. Na trgu ob meji, ki pa še nima pravega imena in kjer smo bili priča sprejemu Slovenije v Evropsko skupnost, smo zapeli našo himno. Očitno smo ganili kustosinjo muzeja, ki izpričuje dogodke ob tej pogosto spreminjajoči se meji. Povabila nas je v sobo na levi strani železniške postaje, nam pokazala muzejsko zbirko o meji in povedala dosti zanimivih pa tudi pretresljivih in tragičnih dogodkov, ki so zaznamovali ljudi na obeh straneh meje. Ta nenačrtovani dogodek nas je vse razveselil. Naša naslednja postaja je bil samostan Kostanjevica nad mestom. ogledali smo si grobnico Burbonov, knjižnico, cerkev, s posebnim veseljem pa smo se sprehodili med vrtnicami burbonkami, ki jih v tem samostanskem vrtu oskrbujejo varovanci zavoda za ozdravljene zasvojence. Ob poti do Kobarida nas je spremljala zeleno-modra Soča. V Kobaridu smo postali ob Savinškovem kipu Simona Gregorčiča, nato pa smo uro in pol sledili zanimivemu vodiču po muzeju 1. svetovne vojne. Kostnica nad Kobaridom nam ni bila usojena, zato pa smo toliko bolj uživali na Vrsnem, rojstnem kraju Simona Gregorčiča, ob njegovem grobu na Libušnjem smo zapeli in recitirali njegove pesmi. Ko smo se mimo Mosta na Soči vozili proti Idriji, smo se seznanili še s pisateljema Ivanom Pregljem in Cirilom Kosmačem v Slapu ob Idrijci. Žlikrofi v gostilni Škafar so bili odlični in po napornem dnevu smo se zadovoljni, polni tudi duševne hrane, vrnili v Grosuplje. Marija Samec V vrtcu Kekec večkrat organiziramo skupna srečanja s starši in otroki. Tako imajo starši možnost, da na vežejo prijateljske stike, otroci pa še bolj uživajo, ko so z njimi mamice in očki. Pri skupini SOVIC je bilo zadnje srečanje res nekaj posebnega, saj nas je povabil Erikov očka v podjet je Avtek, kjer smo si lahko ogledali prave bagre, buldožerje in druge stro je. Otroci so lahko plezali nanje, sami vrteli krmila in premikali ročice za upravljanje, eden od delavcev podjet ja pa nam je pokazal, kaj vse lahko dela tak stroj. Bilo je res zanimivo. Obisk se je zaključil ob klepetu, piškotih, soku in bonbonih ter risanki Mojster Miha. Ob tej priložnosti bi se radi še en krat zahvalili g. Curku in podjetju Av-tek za nepozabno popoldne. Išmr trme' JIXBLj ^MJUHIT ■t/u tuic OoltAJU jfmr |i/ jniarncf- La/IvLe xrtvr tji^A /pcjtdiv j&vtii. V Jjt&b f/Oipjsii AlU itaiji™ Zdi W1 30.0 x 20.0 2S7JB 65S55- 79145 ■t0.0i20.C 2Ü7.« SS12H 1 vas vabi na -PRAZNOVANJE 60-LETNICE^ DELOVANJA DRUŠTVA, -RAZVITJE IN ]M j BLAGOSLOV NOVEGA > GASILSKEGA PRAPORA^P^g^jf^ -PRENOVLJENIH PROSTOROV GASILSKEGA DOMA IN NJEGOVE OKOLICE. Prireditev bo v soboto, 24. junija 2006 pri gasilskem domu v Zagradcu pri Grosupljem. Zbor gasilskih enot bo ob 16.30t slovesnost pa se bo začela ob 17. uri. Po proslavi bo VESELICA ob zvokih narodnozabavnega _ansambla VASOVALCI___ czi Ji 956 ma M&Čacactie' c/.o. o. CESTA NA KRKO 9, 1290 GROSUPLJE Tel.: 01/786 26 22; 786 36 20 Fax: 01/786 46 21 E-mail: epg@siol.net INSTALACIJE • TRGOVINA • INŽENIRING • SERVIS Ttprafliiia s > KOPALKAMI ■ SPODNJIM PERILOM > SPALNIM PROGRAMOM > NOGAVICAMI vam v času od 20. do 24. junija 2006 s spodnjim bonom nudi pri nakupu v naši trgovini 10% popust. Pričakujemo vas! Lektos d.o.o., Adamičeva 3b 1290 Grosuplje, Tel./fax: (01) 786-46-49 MAXIMA BON 10% POPUST Velja v ¿asu od 20. do 24. junija 200G PETER KASTELIC s.p, Servisiramo: TV, video, radio, PARTIZANSKA 8 HI-FI aparate, 1290 GROSUPLJE daljinski upravljalci, , . kamere... tel.: 041-774-274 del čas: pon., sre., pet. 9-12 in 14-16 «TMjfflCA ELEKTRDNEHANIKA IN TEHNIČNA TRGOVKA JOŽEAHUH cjl, KoJwMinkv wfe fr f 2W Qnxupfr g 01/78714 51, GSM: 031/640 100 mmmwRim irmumrnumum pooblaščeni zastopnik družbe prodna Insarvts mmj prodaja In montaža PRODAJNI PROGRAM • keramične ploščice • granitogres • masažne kadi ♦ tuš kabine • sanitarna keramika • kopalniško pohištvo • lami nati * talne obloge • gradbeni material in orodja • barve, laki, lepila • mavčne plošče • pohištveno železo z mož nosijo razreza 10 LET ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA GROSUPLJE, Adamičeva 30 01 787 34 13, 041 723 731 Petrovič Goran dr.dentmed Del. čas: pan.-pet. 7-1sob. 7-12h BLAGOVNI CENTER Grosuplje, Rožna dolina 9 Gramaf Gril d.o.o 'i^rrnv raann nrn S1 01 786-33-66,786-33-63 WW 00 PE GROSUPLJE Kolodvorska 3 01/78 62 925 HRANILNICA LON d.dv Kranj varčevanje, krediti, plačilni promet, osebni in podjetniški računi e-ion NOVOST - ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO ZA FIZIČNE OSEBE POSLOVANJE ENOSTAVNO - HITRO* CENEJE -VARNO BANKOMAT HRANILNICE NA KOLODVORSKI CESTI VAM JE NA VOLJO 24 UR PREJEMANJE PLAČE NA OSEBNI RAČUN - NOVIM KOMITENTOM NUDIMO VEČMESEČNO BREZPLAČNO VODENJE RAČUNA POTROŠNIŠKI KREDITI V ENEM DNEVU - TUDI DO 6 LET www.lon.si PLAČILO POLOŽNIC PO NAJUGODNEJŠI TARIFI e-pošta: UGODNI TEČAJt MENJALNICE info@lon.si Bančne storitve na Ljubezniv Osebni Način ložna souporaba mehanične