Slovanski vertnâr SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA D 2261 z oziram n a razstavo v lij ubijani c. k. Na s viti o dala ' družba v Ljubljani. Doklada Novic 1848. Uta. - * ■» Natisnil Jožef Blaznik. Predgovor* ULiiubi piijatli ! Gospod Pircov „Vertndru Vam je dobro znanj zlate bukvice so, ktere bi se ne smele v nobeni hiši na kmetih pogreševati. V njih dobivate podučenje, pràv po domače pisano, v vsili reòéh sadjoreje — samo nekaj silno po-trebniga v njih ne najdete, namreč: popisa mnogoverstnih sadnih plemén, brez kteriga sadjorejcu ni moč sadjoreje na višji stopnjo povzdigniti, vert z žlahnimi pleméni obsadiiti, malopridnim pleménam pa slovo' dati #j). Perva potreba je tedej, de vemo, de so žlahne in ne-žlahne plemén a med sadjem, in de vemo in poznamo vse pie ména po njih pravih imenih. Nemci imajo v ti reči veliko vednost, in nemški vertnarji na tanjko ločijo eno pleme od druziga; vsako po njegovim iménu zaznamovajo, ktero ni le v kaki vasi znano, ampak s tacimi imèni, ktere celi svét pozna. Lejte, tako se razumejo tudi daljni sadorejci med seboj, ker so viména povsod stanovitne in na tanjko zaznamovane! Če zeli kak Ljubljansk zveden sadjorejec iz Tiroljskiga, iz Gradca ali Dunaja kako sadno drevesce dobiti, zapiše le imé, in ni se mu treba bati, de bi kakošno napčno plême dobil, ker so take vertnarske imena povsod znane. Slovenci nimamo dozdej še nič taciga stanovitniga, zakaj naši spredniki si niso nič kaj v ti reči prizadevali. Ne moremo sicer reči, de bi ne imeli slovenski kmetje v svojih vertih nič žlahnih sadnih plemén — imajo jih, tode malo — in le n ek te ri med njimi se bolj poganjajo za požlahnjenje sadjoreje Deželske prekucije so te^a krive, de Novice, primorane z dra-zimi rečmi ,se pečati, niso že davnej pričijoče doklade bravcam prinesle. Vredništvo. 1 * in so si začepili že niarsikako žlalino drevo’. Ali pravnih v sadjoreji sploh veljavnih imen še nimajo, ker imena, ktere so pri nas po kmetih navadne, so ali cio napone, ali v posameznih krajih tako, v družili pa spet dragaci znane, de je taka zmešnjava med njimi, de so pri lanjski sadni razstavi umni možje dolgo premišljevali in si glave belili, kako bi se dala ta reč, ki je tako imenitna in potrebna, stanovitno dognati.— Kaj so neki na zadnje ti možje po dolgim premišljevanji sklenili? Enoglasno so rekli, de poprej se ne more sadjoreja na Slovenskim na višji stopnjo povzdigniti, predin ne bo edini imenik sadnih plemen po Slovenskih deželah vpeljan, in sicer tak, ki je po nemških, že po s vêtu znanih imenih, napravljen. D rugaci ni mogoče, razumljivost v ti reči med Slovenci in Nemci vpeljati, ki si eden dru-zimu sadne plemena dajejo. Po ti poti pa bo Slovenec Nemca, in Nemec Slovenca razumel — iu vsili žmešnjav bo konec. Vse nepopolne in napčne slovenske imena se morajo tede j zavoljo tega večidel zavreči in nove po nemškim imeniku vpeljati. Zraven njih se bojo pa navadne slovenske pristavile v rasjasnjenje noviga primka. To je za z dej edina pot, slovensko sadjorejo na višji stopnjo povzdigniti. Po tih vodilih smo ravnali pri imenovanji sadnih pleniéu lani v Ljubljanski razstavi; tako' je tudi sledeči popis napravljen, pri kterim so nas nar pridniši v težavnim delu podpirali vsim Slovencam dobro znani botanikar gosp. Andrej Flajš-man, gospod pater Ben ven ut Kr o bat, zvedeni mož v sadjoreji, gosp. Dr. S trn pi, pridni oskerbnik družbiniga verta, in pa gosp. Ferd. Šmid t iz Šiške, vèr li ud kmetijske družbe. — Vsim tem gospodam se tukaj v imenu kmetijske družbe lepo zahvalimo, še posebej pa gosp. Flaj šmarni zato, de je po dokončanim razstavnim delu sledečo osnovo jabolčnih in hruševih plemén in pa naslednji imenik v red djal. Preden ga pa začnemo, damo osnovo jabelčnih in hruševih plemén v poduk. Г redni št ro Novic. I. Osnova jalielénilt plemen po popisu gosp. Dila, učeniga in po celim svetu znaniga sadjorejca. •ïablanov sad — jabelko — vsak pozna. Kako se pa v plemena razdeli, tega vsak sadjorejec ne razume; zato je potrebno, de se od tega ob kratkim nekoliko na znanje da. Tisti, kteri hočejo to zvediti aii znati, morajo posebno na vunanje in notranje znamnja jabelk dobro gledati. Vunanje znamnja so: širo kost in visokost sadii, njegova muha, recelj in lice; znotranje pa: meso, okus, peš-kiše, predali in peške. Pervie: koliko je jabelko visoko ali dolgo, široko ali vozko, ali je dišeče ali ne? — Muha je verh jabelka odperta ali zaperta, v petero zobci kov razdeljena, pri nekterih je zelena, pri nekterih pa že suha. — Recelj je dolg ali kratek, suhljat ali mesnjat. Liceje gladko ali robato, sperviga zeleno, potlej belorumeno, ru dece, pisano, ruj avo, pikasto, pikčasto, mrežasto, m a čerada sto, lisasto in kader pa sad dozori, postane belo — vošeno — ali zlatorumeno. Znotranje znamnja so: jabelčno meso je namreč: belo, rumeno, rumenkasto, rudečkasto, ter do ali mehko, kis-liga ali rèzniga, sladkiga, sladkorniga aligrenkiga okusa. Peškiše ima po petero ali tudi le po čvetero predalov, kterih luknjice so velike ali majhne, prostorne ali vozke, v kterih se okroglaste, podolgaste, na dolgo špi-časte, ruj ave ali rujavkaste, čeme ali černkaste peške znajdejo. Po téli znamnjih sc jabelka v veliko plemen f@ottimg) — plemčna v 7 verst (Älnffe), vsaka versta pa v rede ££)vbmtit<0 razdelé. V Ï, versto se štejejo robači (ÄnntdpfeQ, to je tiste jabelka, ktere imajo robove ali grabničke okoli muhe in čez celo lice do receljna; nekteri imajo tudi rudečkasto meso pod kožico ali lupino, in veiike in prostorne peškiša. Ta versta se razdeli v tri rede. У pervim redu so kalvilarji (Calville), kteri so podol-gasti, špičasti, robati, in imajo okus rudečih jagod ali maline, — v drugim redu so klopotci (Scblottcropfd), v kterih peške ropočejo, so podolgasti in imajo sladko, nekoliko rčzno meso; — v tretjim redu so gulderlini (©ulberliiig), kteri so močno šlucasti, okoli muhe robati in imajo visoke peškiša. Y II. versto se štejejo rožčarji (Cîofemïpfel), kteri nimajo velicih peškiš, ampak popolnama zrašene, okoli muhe imajo tanjke robčike in prav dobro diše; nekteri imajo rudečkasto meso in rudeče žilice pod kožico, tode se dajo malo časa deržati. Ta versta se razdeli v dva reda; v pervi red se verste špičaste ali podolgaste, v drugi pa okrogle ali plošnjate jabelka. V IH. versto se štejejo ramburji (Dîomboiir* oba- jpfutibapfd), kteri so med vsimi plemeni nar debelejši jabčlka, na eni strani so večidel višji kakor na drugi, in imajo debele robove od muhe proti receljnu in rahlo in prijetno meso. Ta versta se razdeli v dva reda; v pervi red štejemo jabelka z velieimi in širokimi peškiši, v drugi pa z vozkimi. V IV. versto se štejejo rajneti ali kosmači (Dîeinette), h kte-rim tudi mošanegarje, parméne in pepine verstimo. Ta versta ima nar boljši in nar žlahnejši jabelka, ki se v štiri rede razdelé. V pervi red grejo tiste jabelka, ki imajo le eno farbo, namreč: zeleno, belo ali rumeno; v drugi red se verste tiste, ki imajo rudečo farbo; v tretji pa tiste, ki imajo rujavo farbo po obličji, v če-terti red pa grejo jabelka z zlato rumenim obličjem. V V. versto seštejejo pisanci(©treiflinge), ki imajo od muhe do receljna bičke, pike, lise in so vozko- ali pa ši-rokorudeče pisani. Ta versta se razdeli v štiri rede. V pervim redu so plošnjati, po navadi širji kakor višji; v drugim redu so pri receljnu široki, proti muhi pa špičasti; v tretjim redu so podolgasti in na obe plati štučasti, v četertim redu so pa proti receljnu in muhi okrogli. Y VI. versto štejemo špičarje (©pißäpfel); te jabelka so špičaste, bele, rumene aii rudečkaste, nikoli pa pisane, in imajo srednje peškiša. Ta versta se razdeli v dva reda. V pervi red grejo podolgastošpičasti, v drugi pa tisti, ki so pri receljnu široki, proti muhi pa špičasti. In v VII. versto se štejejo ploščarji ('jMnftćipfđ), ki so vselej širji kakor višji, niso pisani ampak le beli ali rudeč-kasti. Ta versta se v dva reda razdeli; perviga reda so zlo plošasti, druziga pa okrogli. II. Osnova hiTisevili plemén po popisu slavniga gosp. Doimala. Tisti, kteri hočejo hruške v plemena, plemena v verste (klase) in pa rede razdeliti, se morajo pri njih ravno tako vesti, kakor pri jabelkih, namreč de na vunanje in notranje znaminja pazijo. Vu nanj e znaminja so: širokost in visokost hruške, dolgi ali kratki, suhljati ali mesnati recelj, ali je muha včrh sadii, v manjši ali veči jamici vrašena, v štiri ali pet zobčikov razdeljena, zaperta ali odperta, ali je lice gladko, grampasto, robato, zeleno, belo, rumeno, rudeče, pisano, rujavo, pikasto, pikčasto, kader pa sad dozori, postane belo — vošeno — in zlatorumeno. Notranje znamnja so pa: belo, rumenkasto, rudečkasto, mehko, masleno, terdo ali pusto meso, ktero je ali kisliga, rčzniga, sladkiga, slad-korniga, ali pa grenkljatiga pokusa, pa le malo ali clo nič ne diši. Peškiše ima petero ali pa čvetero predalov, kteri so veliki ali majhni, prostorni ali tesni, v kterih se okrogle, podolgaste nadolgo špi— časte, rujave, rujavkaste, Černe, černkaste peške najdejo. Po téh znamnjih se hruške v plemena, in plemena v VI verst, in vsaka versta v dva reda razdelé. V I. versto se štejejo drobne hrušice, ki so po debelosti perve po škurševimi hrušicami (©pcierliiiflbini), ki že pred mescam kozoperskam dozoré, so prav dobre in tudi dobro dišč. V pervi red te verste grejo muškateljce, ki so bolj ali menj rudeče in po pižmu dišč, imajo muš-katelarčni pokus, so malokdaj višji kot širji, večidel so okrogle in z odperto muho. V drugi red grejo pa belice, ki so rumenkaste, zelenorumene in rumenobele, nikoli papopolnama rudeče, imajo belo sočnato meso in posebni muškatni pokus, in so višji kot širji. V II. versto se štejejo hruške, ki so sočnate in prav dobro dišč, ki jih ljudje pri mizi veliko obrajtajo, so po-sebniga dišavniga in cimetoviga pokusa; niso zlo debele in pred mescam kozoperskam dozore. V pervi red grejo dušečice in rudečice, ki so rudečorujavkaste in večidel rujave ali z rijo prevlečene; meso je kerhko in zlo sočnato, večidel so sladkiga, ne preveč močniga, ampak pràv prijetniga pokusa, ki ga dušečkni pokus imenujemo, in so po velikosti širji kakor višji, torej po navadi okrogle. V drugi red se štejejo gvirčarce, ki so mnogoverstne podobe, dobro diše, so sočnate in imajo veliko pokusne dišave. Vse hruške tedej, ki po-léti zorijo in nimajo lastnosti muškate Ij c, belic, du-šečic, puternic, bergamot in pomarančnic, se v ta red štejejo. V Ilf« versto grejo kutnarce,ki so precej debele, dobriga sladkorniga pokusa in po začimbi diše, pa vender niso tako dišavniga pokusa, kakor poprejšnjih dveh verst, so koristne za kuho kakor tudi za mizo. V pervi red grejo kristnovke, te hruške so bolj terdiga mesa, ki se v ustali ne razstopi, so pa vender sočnate in dobriga pokusa, večidel bolj dolge kot široke, po dobroti so perve za maseljnicami. V drugi red se štejejo s alni ce, tudi mnogoverstnih podob, srednje debelosti, sočnate, imajo muzgosto ali sainato meso, v dobroti so pa perve za knakareami. V I\r. versto štejemo n eš pij ar c e mnogoverstnih podob in debelosti, so posebno sočnate hruške in v jeseni zorijo, in bojo, če nekoliko časa ležč, dobre za jesti. V pervi red se štejejo puternice, ki so popolnama sočnate hruške in mehkiga in v ustali raztopljiviga mesa, in pràv dobriga pokusa, ki se brez vsiga hrustanja v ustah raztopč, in so večidel z rujavo kožico ali z rujavimi pikami obdane; zimske so in jesenske. V drugi red se razdelč niaselnice in sladkornice, ki v ustah, kader se jedo, hrustajo in so poletne, jesenske in zimske hruške. V V. versto se štejejo jabelčnice, ki so večidel okrogle in srednje debelosti, kader zrele postanejo, imajo rumeno ali rumenkasto kožico, meso je kerhko, imajo prijeten duh in dober pokus. V pervi red se razdelč bergamote, ktere so okrogle ali plošnjate, imajo menj ali več rujavo kožico, kerpko, pa vender sočnato sladko-dišeče in muškateljno mesó. V drugi red se razdelč pa pomarančarce, te hruške so okrogle, imajo neravno in pa svetlo gladko kožico kakor pomoranče ali citrone in na pol raztopljivo sočnato meso, s posebnim pižmo-vim pokušam. V VI. versto štejemo butence, ki so malokdaj sirove dobre zajesti, imajo po navadi pusto in terdo meso, in so le zimske hruške, ki se le za jesih, vino in kuho porabijo. V pervi red se razdelč funtnice ali libernce, ki so nar debelši med vsimi hruševimi pleméni. V drugi red štejemo pa moštnice in vinočnice, ki imajo kerhko svalkasto pa osušno mesó, so drobnejši kot funtnice in so posebno dobre za mošt. Iinéim jalielk 9 ktere na Krajnskim rastejo, s pravimi vertnarskimi imèni po slovensko in nemško. Zvezdice pri imenih pomenijo veci ali manjši vrednost. Ena zvezda * pomeni dober sad; dve zvezdi še boljši; tri zvezde pa nar ž la h niši sad.—Kjer nobene zvezde ni, je to znamnje, de ni nič posebniga.— Pri nemških imenih tacih plemen, ki imajo več sort, naj bravec pristavi vselej zgorno poglavno ime plemena. 1. Adventnik, Slbpentčapfcf. * 2. Alantnik, SMautapfcl. ** 8. Apčik čemi, febraarjer 2Ipi. 4. — rudeči, rotber. 5. — zeleni, grüner. 6. Atlasnik zeleni zimski, grüner SHiinter^SItlnčopfel. * 7. Avdakarčik rumeni, gelber Slubncfer. %% 8. — zeleni, grüner. * 9. Bele, ilBeigapfel. * 10. Belefler holandski rudeči, rotber hollänbifcher Scleflenr. 11. Bobovnik rajnski debeli, greger rbeinifeber Söopnnpfef ** 12. Cesar Alexander rusovski, steifer Slleraiibernpfel. 13. — debeli pisani, greger gegreifter Äniferopfel. %% 14. — zeleni, grüner. * 15. Çitronatnik, @itronerbjl. ** — rudeòi jesenski janežni, rotf;e JperbjMInič. — rudeòi poletni, rotlje ©ontmer Gfafoille. — rumeni, gelbe. — zgodni vošenobeli, fritte 2L? n ci; ô. — turški, dürfen. Kardinal pisani, gcflrcifter Giarbiualapfcf. « rudeòi, rotier. ** — rudeòi tulpni, rotber Stulpen. — tulpni, Stulpen. Karolin beli angležki, meige Snglifcbe (Karolin. ** Kartavzar rumeni zimski, gelber ffiiuter.-Gfartbaufer. Klopotec pisani, rudeòi, rotltgcflrcifter ©cblotterapfel. — pisani valjarčni, gejlreifter SBaljen. * Kmetiščnik francozki, frnnjôftfcber SfÔirtbfcbnftêapfef. K nežni k zeleni, grüner gürflenapfel. ## — pisani, geflreifter. *** Kosmač (Rajnete) angležki beli, meige Grnglifcbe Sleinetfe. — antiljski beli, meige llntilifcbe. — Bavmanov rudeòi zimski, SBoumaunë rotbe ffiinfer. — beli poletni, meige ©ommer. ###. — berlinski, berliner. — brabanski rujavi sladki, S3robauter graue füge. — bradavični, *** il 82. 83. 8‘J. 85. 86- 87. 88. 89. 90. 91. 92. 93. 94. 95. 96. 97. 98. 99. 100. 101. 102. 103. 104. 105. 106. 107. 108. 109. 110. 111. 112. 113. 114. 115. 116. 117. 118. 119. 120. 121. 122. 123. Kosmač cimetni, 3ónmetfarbige. — drobni riijavi, finite çivane, * — francozki kutni, fraujöfifcbe Quitten. *** — francozki zlato rumeni, franjöfifcbe çiolb^etbe. *** •— granatni angležki, englifebe ©rannt- *** — Karpentinov drobni, flcine ©arpentin. — kraljevi, Âouigë. *** — Majsnarjev rujavi alantni, ÇOîeigncr graue Sitiant. *;:н* — Maškonev terdi rumeni, OJîaëfonê barte gelbe. ** — mačeradasti, Jpieroglipben. ### — Moiitfortski rujavi, 9)îontfortê graue. — mašanegarni, Soréborfer. ■— mrežasti jesenski, geftricfte Jperbf. — limonni, Simoni. *** — lotrinški, Sotbringer. W — parižki ramburjov, tarifer Dîambour. W# — pikasti, getüpfelte. *** — pisani jesenski, gejlreifte .Çierbfl. — plošasti rumeni, gelbe platte. — plošnjati, platte. — plošnjati pisani, gejlreifte platte. %% — podoigasti rudeòi pisani, lauge rotbgejlreifte. $$ — poletni rudeči, rotђe ©omiuer. — portugeški rujavi, iportngiefifcfie graue. %%% — postervni, gordien. — Ramburjov, Dîambour. ** — rudečkasti, rôtblicbe. — rudeči, rotile. *** — rudečopisani zeleni, lange rotbgeflreifte grüne. ** — rujavi jesenski, grane jperbjt. — rujavi jesenski zeleni, graue grüne Jperbjì. ## — rujavi zimski, graue 2Binter. '*** — rumeni, gelbe. ** — rumeni jesenski, gelbe Jperbff. * — rumeni sladkorni, gelbe 3l|cfer. *** — zlatorudečkasti, golbrotbe. ФФФ — zlatorumeni, golbgelbe. %%% — zlatorumeni sladki poletni, golbgelbe füge Sommer.** — zeleni angležki, grüne ©ugfifebe. * — zeleni jesenski, grüne jp e r b ft. *** — zeleni sladki, grüne füge. * — zgodnji muzgasti rudeče blekasti, votjigefïecfte 9Jîarf= reinette. *** 124. — zelenkasti rujavi, grüne, graue. * 425. — velikomuhasti rudeči rujavi, rotbgrnue $е!ф. ** 126. Kutnar angležki zimski, ©nglifcber ®inter*QuittenapfeI. ** 127. Limončar sladkorni, Sucl^'moniapfel. * 128. Malinčar Harlemski rudeči, jjarfemer rotber Jpimbcerapfef.** 129. — Majsnerjev jetrorudeči, Meißner leberrotber. ** ISO. 131. 132. 133. 134. 135. 136. 137. 138. 139. 140. 141. 142. 143. 144. 145. 146. 147. 148. 149. 150. 151. 152. 153. 154. 155. 156. 157. 158. 159. 160. 161. 162. 163. 164. 165. 166. 167. 168. 169. 170. 171. 172. 173. 174. 175. 176. Malinčar podolgasti ruđeči, langer votier. *** — poletni, ©ommer. — rudeči, rot-er. — rudečorujavi, rot-brauner. ** — ruja vi jesenski, grauer Jperbjt. * Ma tan beli pisani, weiter gejlrciftcr ìDìatnpfcl. — dimasti, brauner. * Mošancgar cerni, fcbiuar*er 53oréborfer. * — jesenski, iperbfî. — poletni, ©ommer. * — zeleni, grüner. && — zimski, ÜBinter. *** — žlahni, ebler. — sladki, füßer. Moštnik grenkljasti, bitterfuger (Jpberapfef. — grenkljasti drobni, Heiner bitterfüßer. Par mene angležki rudeči zimski, ßnglifc-e rotlje Sffiinterpar* mane. — zimski, SSinter. Pepine angležki zlatorumeni, Grngfifc-er ©olb^Speppiug. — kerinov, ft'crrp. — rumeni, gelber. * — rumeni siadki, gelber füßer. # — zlati, @olb. ### — sladki jesenski, fiißer Jperbfî. Pisane Bazeljski plošnjati, 53afeler platter ©treifling. ** — beli poletni, weißer ©ommersSStric-apfef. — litiharski plošnjati, flittic-erplatte. ** — Minasov, 5Jîtnaleiêner ©ommebJWam&our. 178. •— rudeči poletni, rotljcr ©ommer. 179. — rumeni jesenski, gelber Jperbjï. 180. — zgodni pisani, friïbe gejîreifter. * 181. — zimski, äöinter. 182. Rihart debeli, großer DîicTiarb. ** 183. Robač angležki, Gniglifcßer .ftantnpfcf. *** lsi. — danski, Smijiger. 183. Rožčar kalvilni zimski, @nr»itlartiger Uöinfer^ofeunpfel. 186. — pisani poletni, gejlreiftcr ©omnter. -;s 187. — rudeči poletni, rotber ©oinmer. ** 188. — Zotijni sladki, ©opfyienë fügev. 189. — švebški, ©dnođbifcber. 190. Rožmarinar beli laški, weißer itnlienifcfy. Dîoëinariiiapfel.*'**'** 191. — rudeči, votber. ** 192. Sladkelj Majsnarjev poletni sladkorni, 9E)?eißucr ©ommer* Bucferfiißapfel. 193. — jesenski beli, meiner Jperbff ©ußnpfet. ## 194. — jesenski pisani, gefireifter Jperbfl. ':;f 195. — rudeči pisani jesenski, rotbgejlreifter fterbft. Ф 19 6. Sladkornik poljski, ipolnifcßer Bucferapfcl. %% 197. Sladčič dušeči pisani, gcjlreifter riccbeuber S3funicufii0er. * 198. — pisani rožni, gejlreiftcr jKofcit. # 199. — pisani zimski, gefireifter Sffiiitfer. * 200. Sire holandški beli, weißer t' o tl ä и to i fd; e r ilačnpfcl. ** 201. Škerlatnik, ^urpurnpfel.^ 202. Š pi čar kludijev zgodni, @fubiiiê früher ©pifwpfel. 203. šp i n cel j beli poletni, weiße ©ommer=©cf)nfčunfe. ** 204. — rudeči, rotte. *’;f 205. — rumeni, gelbe. * 206. — rumeni pisani, gelbe gejlreifte. * 207. —• rumeni zgodni, fr übe gelbe. * 208. > — zimski beli, weiße Söitifer. ** 209. Štetinar fali Čebular) rudeči, rotber ©fcttiiicr. *:h* aio. — rumeni jesenski, gelber Jperbjl. 211. — rumeni poletni, gelber ©omnier. * 212. — rumeni pravi zimski, wahrer gelber ©inter. 213. Tofelj beli jesenski, weißer ^cvbjl Eaffetapfel. 214. — beli zimski, weißer fffiiutcr. 215. — rudeči, rotßcr. * 216. Turban turški, Sairfifdjer Söimbapfcl. 217. Valjarčik Ecestinski krasni, ©jefliuer erbft. ’*** JO. — rudeča, rotite. *** 11. — rujava kratkorecljata, grane furjffielige. *** 12. — zgodnja, fvupe. **** 13. — zimska, SSinter. ** 14. — švajcarska, ©dtnteijer. *** is. Bučnica rudeča, rotite glafcl,teu.-,ffürbiëbirue. ** 16. Butenca, ©uttenbirue. 17. Cesarnica Ferdinandova, .ffaifer gerbiuanbébirne. *** 18. Citronka jesenska, jjerbff.-Gitronenbirne. **** 19. — rudečkasta, rotltbacfige. **** 20. Dagobertovska, Êagobertnébirue. ** 21. Deliantovka bela, nteige ©ecftantêbirue. *** — poletna, (Sommer. *** — rudeča, rotpe. *** Ä-i. — rujava, graue. ***** 25. Dišavnica zgodnja zelena, frülte grüne ©eroürjbirne. ** 26. Drobnica, fictu c SSirtbfcttaftëbiriie. 27. Divjakina lamoška, SBilbling »on ?a ïDîotte. ** 22. 23. 24. 28 29. — Montinška, SSilbliug ooit ffjîontignp. šamonteljska, 2BilbItug Gljaumoutel. зо. Dišečka debela poletna, groge (Sommer.-Dîuffelet. *** c. __.b» *___c. ~ i'ci’cV*. debela zimska, groge SBinter. ***** dolgorecljata poletna, langffiefige (Sommer. **** jesenska pikasta, puuftirte jperbff. **** poletna rumena, gelbe (Sommer. ** poletna zelena, grüne ©ontmer. ^ Bajmska, o on Oîfyeimê. ****** rujava jesenska, grane Jperbff. **** 38. Funtnica, ^funbbirne. ** 39. Gospodična, gvauenbirne. ** 40. Gosposka zimska, 2Sinter.'£errenbirue. ***** 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 41. Harđenpontna zimska, SSintev^arbenpoutêbirue. 42. Hermanka, Jp e r m a п п ô b i v п c. 43. Jabelčnica, ?(pfeibirne. 44. Jajčnica zimska, 2Binfeu@ierbirne. 45. Jovanka Nadvajvodova, ©rjlterjog 3o()aiinêbivne. *** 46. — Junkarjeva rujava, grniie 3mifer^33iutbirne. ## 51. Knakarca, Änacfbirne. 52. Kolomarska Prajljeva, ^reiiié (üofomaêbirue. ### 53. Kolomaška žlalina zimska, Groloineêbirtte. 54. Komp ere ta, @omperette. 55. Kraljevka zimska, SBinter.'Äönigöbirite. 56. Kristnica Brisliška dobra, SSrüffcfer gute @briflbirne. * 57. Kumnarca nemška, ђаијфе Äümmeibirne. # 58. Kutnarca Lipavska, ЗШррафег Quitteubirue. # 59. Lasanca kvintinova, Çafac beê Quiiitinpe. ei. Lujzika prava žlahna, roafyre gute Cuife. 62. Lovska, 3agbbirne. ### 63. Manarca, 9Jîanabirne. ■*** 64. Marjana Princezna, фгinjeffin Marianne. ### 65. Martinka rujava, graue SJîartinêbirite. ## 66. Marknica, 9J?arftbirne. 67. Mačkovka, Jfaßenfopf. * 68. Maseljnica herbonska, Jperbotter Scbmnfjbirite # 69. — Šenertova, ©ebénertê DmfemiÇer ©d)inoijbirue. 70. Medenica debela plošnjata, große piatte jponigbiriie. 71. — Hališka rumena, фаПјфе gelbe. 72. Moštnica dunajska, 2Öiener SDîojlbinte. * 73. — černikasta, (фтагјПфе. 74. Muškateljca bela, meiße ïiîuêfatelferbirne. 75. — drobna, fieinftc. 76. — drobna dolga poletna, ffeine fange ©oiiimer. ** 77. — drobna rumena, fleiue gelbe. $ 78. — jesenska, £>erbjt. 79. — poletna zelena, grüne (Sommer. * so. Napoljonka, 9îapoieonébirne. ** 81. Neopolitanska kraljeva, ^îônigëgefc^euf yon 9ïeapef. * 82. Nešpljarca, 9J?iëpeibirne. 83. Ozimka angležka dolga zelena, (ЈпдПјфе fange grillte ÎDinter* biute. ** 84. — dolga zelena saksonska, ©афј|јфе fange grüne. *** ss. — savtmanova, ©autmannê. 86. Ovsenica, Jj>aferbirne. 87. Pastirka dolgorecljata zimska, grüne ГапдШеГ. £irtenb. ** 88. Persnica lepa, SSenuêbrujî. ## 89. Pomarančnica okrogla, raube ^onteranjcnbinie. ** 90. 9 J. 9?. 9 3. 94. 95. 9 6. 97. 98. 99. 100. 101. 102. 103. 104. 105. 10G. 107. 108. 109. 110. 111. 112. 118. 114. 115. 116. 117. 118. 119. 120. 121. 122. 123. 124. 125. 126. 12 7. 128. 129. 130. 131. 132. 133. Pomarančnica plošnjata, platte. * — rumena, gelbe. — zelena, grüne. ** — zgodnja zlatorumena, friijje golbgelbe. # — zimska, ©inter. Postarvnica, ^orellenbirue. Puternica bela jesenska, voci ge Jperbjtbutferbirne. — bela pozlačena, meige uergolbete. — Dilova, Zieles. *** — Hardenpontova zimska, ôarbeuponfë ©infer. — jesenska rudeča, relije Jperbji. — jesenska rudečorujava, rotbgraue Jperbfh — jesenska rujava, graue Jperbft. — kolomasova jesenska, Giolomaê Jpcrbjî. ### — Napoljonova, Uîapolcouë. — Normenska rudeča jesenska, formen. rotf;e Jperbjt. — rujava zimska, graue ©inter. *** — rumena poletna, ge(6e ©omnicr. — zimska, ©in ter. *** Robina zimska, ©interrubine. Rožčarca rumenorujava, gelbgraue Diofenbirne. ### Rujavka debela, grege ÏK’ietbirne. # Saicburgarca, ©afjbiirgerbiriie. *** Salnica, ©cbmeerbirue. %% Silvesterca zimska, ©iuter ©pluefterbirue. *** Sladkornica Brisliška, SBrüffelcr äucfcrbtrue. *** — jesenska zelena, grüne Jperbjt ** — zelena velikanočna, grüne £)jïer. ** Sluznica, £>ienftbetbeubirne. # Smokvarca (ali figarca Majsnarjeva) dolgorecljata, ìDìeigs neré fangjiielige ^eigenbirne. — kratkorecljata, furjftielige. * Steklenka, ^lofcljenbtrue. # Streljska (ali lovska), Sngbbirne. Ф Švaj carca pasasta, ©đjroeijerbofe. Tepka, ÜRoflbirne. Ternovka bela zimska, meiger ffiiuterborn. — rudeča zimska, rotber ©intorberà. *** — zelena, grüner ©interboru. — zimska, ©interborn. **** Velikanočnica zimska, ©inteivDjlcrbirne. ** Yirguleska, Sßirguleufe. Vodenica, lauge grüne Jperbflbirue ob. ffiaffeibirue. ### Zgodnjica drobna rumena, fleine gelbe grüfjbirne. * Mogulka velika, groge 9Jcogu(. ** Slovanska knjižnica 6K M D 2261 ! Г ? I t !