mladine tlovtnlje Mo V, številk« 4 1. opri« 19?S ' - s y, * « * ®» »V* i ilWiW5«! ■ >. marijan kozina 2. stran • glasbena mladina 7. april 1975 N dragi prijatelji Tole je četrta letošnja številka Glasbene mladine, do konca leta nam ostaneta še dve, marsikdo od vas pa še ni poravnal naročnine. Upamo sicer, da bomo kmalu uspeli poslati račune za neplačano naročnino; da jih še niste prejeli, je krivo delo v uredništvu, ki ga je veliko in preveč. Pogosto se dogaja, da dobite preveč ali premalo izvodov Glasbene mladine. Ponavljamo — če jih prejmete preveč, jih razdelite med učence, če jih dobite premalo, pa nam sporočite, in poslali vam bomo manjkajoče izvode. Do napak prihaja zaradi mehaničnega poslovanja v ekspeditu, in jih je praktično nemogoče odpravljati. Prav tako nam sporočite, če bodo številke morda pokvarjene ali uničene — poslali vam bomo nove izvode. Če boste za to in če bo finančna situacija kaj bolj ugodna, pa bomo začeli razmišljati o boljši kvaliteti papirja in morda tudi o več barvah, tako da bo časopis bo|j obstojen. Seveda bi v tem primeru morali zvišati naročnino - sporočite nam o tem svoje mnenje, da bi se do naslednje sezone lahko odločili, kakšna naj bo Glasbena mladina. Pa še to — pišite nam, sporočajte nam svoje vtise s koncertov, pišite nam o svojem delu — zelo bomo veseli prispevkov naših mladih bralcev. UREDNIŠTVO velik uspeh slovenskih glasbenikov Na tekmovanju mladih glasbenih umetnikov Jugoslavije v Zagrebu, dne 27. 1. do 1.2. 75, so'slovenski glasbeniki dosegli odlične uspehe. Tekmovanja so se udeležili glasbeniki iz vse Jugoslavije, in to v disciplinah klavir, oboa, flavta, in fagot. V skupini flavt je z veliko prednostjo v točkah zmagala Irena Grafenauer. Akademski kvintet v zasedbi Irena Grafenauer (flavta), Božo Rogelja (oboa), Marko Lednik (klarinet), Jože Banič (fagot) in Janez Polanc (rog), je dobil 2. nagrado.T.pa ni bila podeljena. Pri klarinetih je zmagal Uroš Lajevec in dobil e 3. nagrado. 3. nagrado sta dobila še harfistka Željka Sponza — Verdič in čelist Zdenko Pruša. Poudariti moramo, da so te nagrade edine, ki so bile podeljene v teh disciplinah, zato je to še tem večji uspeh naših mladih umetnikov. JOŽE KOCJANČIČ klub gms medvedek pooh v otroškem vrtcu Pri štirih letih so otroci dovolj razviti, da lahko v glasbenem dogajanju sodelujejo kot enakovredni partnerji. Čeprav je intonacija njihovega petja še nezanesljiva in tudi občutek za ritem ni popolnoma razvit, pa' otroci svojo pomanjkljivost nadomestijo s sproščenim in spontanim sodelovanjem; ki se žal kasneje tako z razvojem kakor tudi z učenjem izgubi. To so bila teoretična izhodišča, na katerih je slonela akcija Kluba Glasbene mladine Slovenije. Kako bi otrokom v otroškem vrtcu približali glasbo in kako bi jih pridobili za spontano sodelovanje? Zaosnovoje služila znana pravljica o medvedku Poohu, ki smo jo zvočno ilustrirali s klavirjem. Tako je zvočna ilustracija na klavirju skupaj s pravljico pomenila okostje, na katero so otroci s pomočjo Orffovega instrumen-tarija in preprostih glasbil, ki so jih sami naredili, improvizirali. N. pr. opis čebeljega brenčanja je ob trilčku na klavirju vzpodbudil otroke, ki so igrali različne ropotuljice, da so „zabren-čali“ tudi oni. Ko se je medve-kek Pooh z balonom počasi vzpenjal pod oblake, so ga otroci spremljali z glisandom na ksilofonu in zvončkih. In ko je medvedek Pooh padel z drevesa, so za „bum“ služili ne le različni bobni, ampak tudi rofce, noge in vse ostalo, s čimer se lahko zvočno ponazori padec. Popolnoma samostojno so otroci ponazorili z kljunasto flavto javkanje medvedka, ki si je zadrl tri trne v nos. Seveda je tudi tukaj šlo za neke vrste oponašanje treh visokih ostrih tonov na klavirju. Otroci so bili navdušeni in so si takoj zaželeli še eno pravljico. Tako smo ponazorili še pomladno popoldne: s prijetnega sončnega občutja (počasno zaporedje visokih tonov) je prekinjal veter (ropotuljice), ki je prerasel v vihar in nevihto (vsi in- strumenti), v kateri so se otroci sprostili po intenzivni koncentraciji. Preko pohlevnega dežja smo otroke pripeljali nazaj na izhodišče - sončno popoldne, ki pomeni mir. Akcija Kluba GMS v Vzgojno varstvenem zavodu „Poljane“ je bila le poizkus, na osnovi katerega smo pričeli razmišljati tudi o sorodnih oblikah dejavnosti v otroških vrtcih, ki naj bi otrokom že na tej stopnji približevala glasbo, in vzpodbujala h glasbenim ustvarjalnostim. AK • Kulturno življenje ljubljanskih študentov se je v zadnjem času popestrilo s prireditvami na glasbenem področju, ki jih organizira FORUM. Vsakih štirinajst dni so v disco klubu Študent večeri Klasične glasbe. Zalivala za to novost gre predvsem sodelovanju med Glasbeno mladino Slovenije in Forumom iz Študentskega naselja. Sadovi tega sodelovanja se kažejo v tem, da so bili v zadnjem mesecu kar trije večeri klasične glasbe. Poleg tega, daje študentom, ki se navdušujejo nad tovrstno glasbo, omogočeno, da preživijo nekaj prijetnih uric ob poslušanju del svojih priljubljenih skladateljev, pa se obenem izpopolnjujejo v poznavanju glasbe. Ti večeri se končajo s prijetnimi pogovori med poslušailci. RAZPISUJE Glasbena mladina Slovenije Prosto delovno mesto - administrativne moči - z izkušnjami iz računovodstva - za redno delovno razmerje - za nedoločen čas Osebni dohodek po pravilniku - trimesečna poskusna doba. Rok za prijavo: 14 dni po izidu Glasbene mladine. ima Izdaja glavni odbor Glasbene mladine Slovenije - Ureja uredniški odbor: Marijan Gabrijelčič (glavni urednik), Primož Kuret (odgovorni urednik), Anton Janežič (lektor), Milan Dekleva, Metka Zupančič (sekretar uredništva), France Anžel (tehnični urednik). Naslov uredništva: Ljubljana, Krekov trg 2/II, tel. 322-367. Tekoči račun pri SDK Ljubljana, št. 501001-678-49381. Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Izhaja šestkrat na šolsko leto. Celoletna naročnina 14 din, cena posameznega izvoda 3 din. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov po sklepu Republiškega sekretariata za informacije 412-1/72, z dne 22. oktobra 1973. Organ družbenega upravljanja časopisa: Jelena Kobe (RK ZSMS), ZKPOS, Sindikat družbenih organizacij (RS ZSS), Jakob Jež (DSS), Jože Stabej (DGU), Peter Lipar (ZDGPS). Izdajanje časopisa sofinancira Kulturna skupnost Slovenije. 7. april 1975 se da storiti še kaj več? 60 - članska folklorna skupina, v kateri so pretežno mladi. Moški oktet, ki deluje že vrsto let. Pa veliko število mladih, ki so abonirani na gledališke predstave. In obiski ljubljanske opere. Pa še mladi, ki sodelujejo v pevskih zborih v mestu. Takšna je slika kulturnega udejstvovanja mladih v tovarni Sava v Kranju, kjer je za kulturo skoraj vedno mogoče najti sredstva. Vsaj folklorno skupino v celoti financira tovarna. V Savi deluje eden najmočnejših aktivov ZSMS v kranjski občini, ki se jasno zaveda, da je mladim treba nuditi tudi čim več kulturnih dobrin. V tem smislu je izvedel tudi akcijo „Človek ne živi samo od kruha“ - v kateri so ob strokovni razlagi prodajali knjige s popustom. Akcijo bodo še ponovili. Prav tako pripravljajo javne tribune, kamor bi v bodoče lahko vključili tudi koncerte z razgovori in strokovnimi pojasnili. V Kranju Koncertna poslovalnica prireja številne in kvalitetne koncerte. Posebej še skrbi . za mladinske koncerte, ki pa so dostopni edino dijakom gimnazije, učencem osnovnih šol in seveda glasbene šole. V koncertni poslovalnici pravijo, da koncertov za širši krog mladih ne morejo organizirati zaradi pomanjkanja primerne dvorane. Da pa bi koncerte pripravljali v tovarniških dvoranah, ni izvedljivo. Mladi pravijo, da bi jim koncert v primerni dvorani mnogo več pomenil - dobil bi večjo vrednost - kot pa če bi glasbo poslušali v prostoru, kjer se zadržujejo med delovnim časom. Znano načelo naše organizacije pa je, da z glasbo prihajamo med mlade v sredino, kjer se največ zadržujejo — v šole, tovarne,... V šolah je ta naša oblika dela že vrsto let preverjena in uspešna, v delovnih kolektivih, ne samo v Savi Kranj, pa bi jo morali šele vpeljati. Vsekakor pa med mladimi v neposredni proizvodnji velja, da glasbena mladina • stran 3 so z glasbo premalo seznanjeni, da bi bili sposobni že takoj zbrano in pozorno spremljati koncerte v sta udarni obliki. Predvsem komentar - razlago, pojasnila - bi bilo potrebno posebej natančno pripraviti, in stopnji njihovega razumevanja primemo oblikovati tudi program. Težnje, ki sta jih v razgovoru v Savi izrazila Jelka Hvasti, predsednica komisije za kulturo, in Zvone Gantar, predsednik komisije za folkloro se*torej ujemajo z željami, eh so nam jih izrazili tudr drugi mladi iz delovnih kolektivov. Na nas je, da jih vskladimo in da iz vseh sugestij pričnemo razmišljati o oblikah in programih, ki bi bili najbolj primerni. Škoda bi bilo, če naša organizacija ne bi uspela izkoristiti pripravljenosti mladih za sodelovanje in pa že obstoječe zanimanje za kulturo nasploh, za glasbo pa še posebej. Ne le, da je prostor za delovanje odprt v delovnih kolektivih, na področju Gorenjske bi po mnenju aktivistov Zveze socialistične mladine bilo mogoče prodreti predvsem v krajevne skupnosti - tako v Škofji Loki, Tržiču in še kje drugje. Predvsem pa je - po mnenju mladih iz Save - potrebno boljše seznanjanje z dejavnostjo Glasbene mladine, kar bo seveda naša dolžnost, boljše obveščanje na koncertne prireditve v Kranju samem. Pa načrtno usmerjanje in priprava mladih, s predavanji, razgovori o in ob glasbi, da bi jih polagoma pripravili do tega, da bi bili sposobni obiskovati večerne koncerte, pa da bi morda tudi po tovarnah uspeli z obliko kluba. In še želja mladih Kranjčanov - da bi bili koncerti pogosteje organizirani - in oblikovani v koncertni obonma. mz FOTO: JANEZ JEREB 4. stran • glasbena mladina 7. april 1975 plošča se predstavi vvinds of birth the new troubadours Plošča pesmi, ki slavijo svitanje Nove Dobe. Komponirano v Findhomu in v Ameriki, posneto v San Franciscu konec 1974. Avtorja skladb sta Milenko Matanovič in David Spang-ler. Matanovič igra na plošči akustične kitare, klavir, tolkala in synthesizer, poleg tega pa tudi poje. Obenem je tudi producent plošče. (Milenka Mata noviča se še spominjamo iz časov, ko je deloval s skupino OHO, ki je nekaj let živela v Ljubljani.) V srednjem veku so truba-duiji skušali razširiti vizijo ljubezni in človeške vernosti, zgrnjeno v verze in pesmi. Troubadours so prišli na dan v Findhomu iz hotenja, da bi obnovili to tradicijo. Svoje pesmi delijo z nami v zagotovilo, da smo oni in mi — vsi skupaj — trubadurji nove dobe, novega zavedanja, nove človečnosti, ki slavimo večni praznik življenja in svojega odpiranja. Naj vetrovi rojstva (nov dih) prebudijo melodije življenja v našem srcu in jih ponesejo čakajočemu svetu. Milenko Matanovič: „Plošča je skromen poizkus, kako izraziti določene karakteristike nove dobe skozi pesmi. Te značilnosti bi lahko imenovali takole: enost življenja, harmonija sinteza sinergija, ravnovesje, mir, ljubezen, luč. Besede same po sebi mogoče sugerirajo nekaj. Moje delo je bilo raztegniti in pojasniti to, kar besede sugerirajo, jezik ritma, melodij, harmonij, prepletov in tonskih kvalitet, ter na ta način konkretizirati pomen besed. Kadar kujem melodije, dostikrat izkusim melodije kot slike, melodije ali zelo niansirane občutke in komponiranje postane preprosto usidrati to v določeno obliko^ ki bi po možnosti komunicirala to isto drugim ljudem. To so bile moje osnovne misli na začetku delovanja na plošči in seveda, naša glasba je dovolj preprosta, da smo se lahko zabavali med snemanjem. Kar je novo, ni toliko oblika glasbe; na formalnem nivoju ni dosti novega,je mešanica popularne, folklorne in klasične pesmi. Kar je novo, je, kako je plošča rasla (devet mesecev). Novo je, da vsaka beseda, vsaka nota afirmira to, kar je v nas najvišje, aspirira ljudi k dejstvu, daje življenje mogoče več, kot pa smo mu navajeni veijeti. To je bila moja želja." Vetrovi rojstva (Nov dih) pihajo prek našega sveta. Nov duh, nova zavest se prebuja v človeštvu. Ko gleda človeštvo nase in se nanovo vidi v plamenih doslej še nedotaknjenih potencialov, je videti, kot da se iz večnega procesa rasti začenja nov krog. Kakšna planetarna \ \ \\ \ 'v ‘ \ M n kultilra hiti ria dan iz takšne rtove vizije? V kakšne neogib-nosti nas poganjajo vetrovi rojstva? NEW TROUBADOURS: „Naše pesmi so spiritualna jadra, stkana, da bi objela te vetrove. Ne prihajajo s kakršnekoli poti ali discipline, ampak bolj iz bistva skupnosti z duhom, ki skuša doseči univerzalno rojstvo v našem času. To so pesmi Narave in človekove enosti z zemljo, pesmi Človeštva in enosti z neskončnim; to so pesmi novega sveta in naših možnosti roditi ga. To šo pesmi veselja, življenja, ljubezni... in tiste biti božanstva, ki je v vsakem izmed nas.“ MILENKO MATANOVIČ: „OBebno dostikrat izkusim to novo in če poskusim opisati, kaj se mi godi, se dostikrat znaj- izdajateljskih hiš, glasbenikov - poustvarjalcev, dirigentov. Skladatelji sami ali založbe knjižnici brezplačno pošiljajo partiture, če je mogoče, pa tudi plošče ali posnetke na magnetofonskih trakovih. Knjižnica želi od njih dobiti podatke o zasedbi instrumentov, o času trajanja skladbe, o letu nastanka, podatke o skladatelju, založbi, tako da je na njihovi osnovi narejena tudi klasifikacija. Knjižnica not ne izposoja, ven- »kako lepa je kuba...« Kuba je bila naslednja postaja Beograjske filharmonije na njeni novembrski tumeji. Predvidenih je bilo šest koncertov. Havana, kjer smo pristali, še preden se je zdanilo, nas je sprejela s svojo tropsko vlažno vročino. Za bivališče so nam namenili velik hotel ob nioiju, ki je nekdaj s svojim razkošjem prav gotovo privabljal veliko gostov. Bazena in park zraven hotela sta nam bila na voljo v tem tednu nepredvidenih počitnic. Pravim ..nepredvidenih" zato, ker je v dveh manjših kubanskih letalih, ki sta nas prepeljali z Mehike, za inštrumente zmanjkalo prostora. To je bil tudi vzrok, da so nam v prvem tednu odpadli kar trije koncerti. Končno so se glasbila vendarle znašla v Cienfuegosu. 300 km oddaljenem od Havane. V zelo neudobnih avtobusih so prepeljali tudi nas tja in nazaj v Havano. V Havani živi precej bolgarskih in čeških glasbenikov. Zaposleni so v treh orkestrih: opernem, radijskem in simfoničnem. Koncert havanske filharmonije nas je prijetno presenetil. H kakovostni izvedbi sta pripomogla: 'solist na kitaro domačin, ki je zelo popularen, in odlična bolgarska flavtistka. Glasbeniki so nam povedali, daje bil ta koncert v primerjavi z drugimi zelo dobro obiskan. Simfo- dar je mogoče v njej pregledovati partiture, jih tudi preigrati, člani pa so - če izrazjjo željo - sproti obveščani o izidu novih del. ki jih prejme. Do ustanovitve knjižnice je prišlo v želji, da bi bilo na enem mestu zbrano vse možno gradivo o skladateljih z različnih koncev sveta. Ti imajo v knjižnici svoje dosjeje, kamor sami pošiljajo informacije, kritike. mnenja. Ker so partiture katalogizirane tudi po narodnostih, lahko člani dobijo podatke na primer o vseli sodobnih ustvarjalcih določene zvrsti v neki deželi. Zdaj je v Mekinjah približno 3000 zvezkov številnih sodobnih skladateljev. nična glasba ima v Havani ponavadi bolj malo poslušalcev, saj je v tej deželi skorajda brez tradicije. Zato smo bili tem bolj presenečeni, da so bili naši trije koncerti tako zelo dobro obiskani in sprejeti. Navdušeni smo bili tudi nad obiskom ene izmed vzornih šol, ki se imenuje po naši državi. „Jugosla-vjja" je splošno izobraževalna šola internatskega tipa, v kateri se šolajo učenci iz vse Kube. Je zelo lepo opremljena, v njej ne manjka učil in učnih pripomočkov, učitelji pa so presenetljivo mladi. Kljub temu so otroci izredno disciplinirani. Na prostoru pred šolo_, kjer smo jim priredili koncert, so nas pričakali v svojih lepili modrih uniformah, nato pa zbrano sledili našim izvajalcem. Posebej zanje so nastopili posamezni instrumentalisti i/ orkestra: violinistki, harfistka, fagotist in pianist. Radmila Bakočevič jim je predstavila arijo iz Tosco, Miroslav Canga-lovič pa je pel pesmi znanih jugoslovanskih skladateljev, Sedaj, po končani turneji razmišljam, /akaj nii je ostala Havana v tako prijetnem spornimi. Morila zaradi ljudi, ki so prijazni in radoživi, ali zaradi toplih zimskih večerov, ki spominjajo na naše poletje. ..Kako lepa je Kuba" in ,,Kaj vse se zgodi v življenju" ... O tem in še o marsičem so nam vsak večer prepevali trije pevci, ki so hkrati odlični kitaristi (trio Voces de oro Zlati glasovi). K de n od naših kolegov jih je zaprosil za note . . . Odgovorili so mu, da jih ne poznajo. Svoj spored igrajo na pamet, po posluhu, kljub temu pa so doma zelo cenjeni: nastopajo na televiziji, snemajo plošče in sodijo v I. A kategorijo tovrstnih glasbenikov. Tudi mi smo jim navdušeno zaploskali. VOJKA CUNJA S takšnim organiziranjem posredovanja informacij knjižnica omogoča spoznavanje sodobne glasbe, njenim ustvarjalcem pa določeno afirmacijo. Sami skladatelji ali založbe ne bi zmogli tako natančno informirati javnosti; zato je tu knjižnica - kot oddelek Narodne in univerzitetne knjižnice iz Ljubljane. Če bodo za to možnosti, bi knjižnica želela razviti več oddelkov filmoteko, ki bi zajemala filmske posnetke skladateljev, informatiko ki bi jo sčasoma uredili na elektron, skih računalnikih, sekretariat za bilten, iz katerega bi se morda lahko razvila mednarodna glasbena revija. Želela bi podpreti raziskovanja na področju sociologije glasbe, za katero pri nas vlada zanimanje. Gotovo bi bilo zanimivo, če bi knjiž niča postala tudi izvajalsko središče, če bi razpisovala natečaje za sodobna dela in prirejala njihove prve izvedbe. m z študije o tem pomembnem skladatelju (K. Janeček A. Spelda, J. Seda), prav tako ob jubileju Josefa Suka (E. Hlobil, M. Svo-bodocva, J. Wenig), Oskarja Nedbala, Antonina Dvoraka in Martinuja. Poleg analiz novih del in prikazov glasbenega življenja, so pomembnejše še študije J. Bajerja „0 vsebini opernega ustvarjanja", J. Vysloužila ..Ideja nacionalnosti, Schoenbergova šola in češka glasba", A. N. Sochor piše o ,Narodnem in mednarodnem v glasbi s stališča marksistično-len mistične estetike". M. Juzl pa o ..Dojemanju glasbe kot estetskem problemu". I . Mazcl piše v 10. in 11. št, o ,,Muzikologiji in uspehih drugih znanosti". Revija se je spomnila obletnic glasbenikov drugih narodnosti (Eisler, Dessau, Puccini, Oj strah). Med pogovori s skladatelji o pomembnih ustvarjalnih pa tudi interpretativnih problemih zasledimo tudi pogovor z Milkom Kelemenom. Letošnja prva dvojna številka OESTERRl ICHISCHE M USI K. ZEITS01IRII T je posvečena predvsem glasbeni vzgoji in 25-letnici avstrijske glasbene mladine. Poleg poročil o glasbenih prireditvah, ocenah knjig, plošč in koncertov naj opozorimo na članke K. Blaukopfa o „Mladini in glasbeni inovaciji", 11. Kronesa o ..Glasbeni vzgoji danes in jutri". Vrsta skladateljev govori o problematiki komponiranja za mladino mnogo prispevkov pa je uglašeno na temo „ izkušenj z improvizacijo". Od letos izhajata združeni dve znani nemški glasbeni revjji NI IT ZI ITSCTIRUT I Ul R MUSIK in Ml I OS pod obema naslovoma. Nova revija ne izhaja več mesečno, ampak je postala dvomesečnik. Prvo je pred 136. leti ustanovil Robert Schumann, drugo pred 42. leti Hermann Scherchen. Poleg obširnih in zanimivo pisanih poročil in ocen glasbenega življenja v Nemčiji in drugod ter številnega bogatega gradiva, naj opozorimo na prispevke Voya Toncitcha o Ca-geovih delih. Toncitch analizira principe, na katerih skladatelj gradi ter filozofske domneve, na katere se opira. Romunski skladatelj Tiberiu Olah pod naslovom „Webernov predserielni tonski sistem" interpretira strukturo višine tona v Webernovih Bagatelah op. 9 kot rezultat preprostih krožnih gibanj v strogo simetričnem večdimenzionalnem zvočnem prostoru. II. Da-ntisor obravnava zgodnje Maliler-jeve simfonije, medtem ko sla dva prispevka ( libor Kneif in Wolfgang Sandner) posvečena rock glasbi. pridobitev na slovenskem 14. stran • glasbena mladina 7. april 1975 nagradna križanka partizanska pesem 390 rešitev križanke iz III. številke Glasbene mladine je lepo število, le da je bilo pravilnih rešitev manj kot v prejšnji, II. številki, 153. Izžrebali smo kot navadno, pet pravilnih reševalcev. Po pošti bodo ploščo prejeli: Herman Marina, Frankolovska 23, 62000 MARIBOR Forsthuber Vera, Kidričevo naselje 24, 66230 POSTOJNA Hren Vojko, Loško 17, 61380 CERKNICA Vavpotič Drago, Črešnovci 8, £9232 CRESNOVCI Pograjc Marjanca, Kisovec 27, 61410 ZAGORJE OB SAVI Rešitve tokratne križanke^ ki se nanaša na znano partizansko skladbo, pošljite do 20. aprila. Zmerno, otožno 1■ Sre . di[uusk iri' ba. jo. rte,.tov, sre.di mr. kih straž, z Da. , Leč zdLaj si do. mo.i/i . rux, nas iz. o/uiLl so, ’ 3. Vze . Li ma., te . ri so si. na., £e _ niso mo.ža, v. Ze v Si. bi. ri. jo a če . ta svo. bo.di nasfirot! > Cu . je se od . mev ko. ra.kov O7?-' p b ■ j X [j Alf Si) fto k a., me. n.ju her_ cehovskem.. He .ja.. h.o ! He .ja . ho! SESTAVIL IGOR LONGYKA LESKETA- JOČA TKANINA ZGORNJEM DELU TRUPA LATINSKI VEZNIK (IN) U PRIPRAVA ZA PRITRJE VANJE IVAN CANKAR ZLEBlCl V DOGAH PRI SODU OKUSNA POTOČNA ALI MORSKA ŽIVAL S KLEŠČAMI PESNIŠKI IZRAZ ZA TELO UUCNI PRODAJALEC Časopisov PLOSKOVNE MERE 100 kKV. M) OBRED OB POKOPU UMRLEGA MOČNATA JED OBTESAN HLOD DEKLA- MATOR STARO Zidovski KRALJ NESTRO KOVNJAK. AMATER TRGOVSKI PROSTORI USTVARJAL. UMETNIŠKEGA DELA OREL V GERMANSKI MITOLOGIJI .......... -—^—. TAKSA ZA PROŠNJE IN VLOGE NOVO ZELANDSKJ DOMAČINI SAMEC DOMAČE ZlVALl ?). IN 15. RKA ABECEDE ZNAMKA IT. TOVORNJAK RIM.DRZAV. NASPROTNIK KARTAGINE j!:;:;;:;;;:::;: PREMOŽENJE, ki ga Zena PRINESE V ZAKON DARILO RUMENA DO RDEČA MINERALNA ZMES ZA BARVO DUŠA UMRLEGA PO VERI STARIH SLOVANOV JUŽNO AMFRISKO GORSTVO OTO PESTNER NAJBOLJŠI POLJSKI NOGOMETAŠ PRIPRAVA ZA MlRJENJP KALORIC nosti :: ! ' . ‘ : ZLATO JABOLKO ZIDOVSKO MOŠKO IME ŽILAV LES M SMUCl IN I l.LOV. orodji: 7. april 1975 glasbena mladina # stran 15 dijaški parter faust v ljubljanski operi Dolgo je že, odkar smo gledali v ljubljanski Operi Fausta, toda vtisi še niso zbledeli. Mogoče bom o tej operi pisala preveč osebno, ampak mislim, daje tista glasba v nas vseh zapustila ogromno. Če bi hoteli spregovoriti o pevcih, bi lahko rekli samo - odlična izvedba. Od arije do arije so plavali po dvorani polni zvoki in občutena igra. Enako velja tudi za orkester. Na vsak način je balet dal operi še svoj pečat. Ljubljanski baletniki so dokazali, da je izraznost v plesu enakovredna izraznosti v petju in igranju. Skoraj do popolnosti izpeljan vsak gib je prispeval k podobi celote. Ob sceni smo lahko samo strmeli. Mene je najbolj prevzel prizor v cerkvi. Ob modri, temačni svetlobi in zveličavni muziki orgel je dvorana res živela z dogajanjem na odru. Majhne lučke menihov so vse napravile le še bolj sveto in mirno. Zraven vsega pa je glasba prevevala vsako vlakno vsakega gledalca. Mogoče je največji vtis name naredil Mefisto - arija o zlatem teletu in nasploh vsa njegova pojava. Bleda voščena maska in črno ogrinjalo - res pravi vrag. Prav tako ne gre zapostavljati zbora. Zame je bila to prva umetnina glasbe, ki je res pretresla. Ves potek smo spremljali lahko brez ..programov z vsebino", saj nam je oder res povedal vse. Tu naj nazadnje napišem samo še to, da vsi želimo še mnogo mnogo takšnih doživetij. MAJA PRAŠNIKAR, učenka 8a razreda osnovne šole n. h. M. Pečarja Črnuče plašč in gianni schichi Polni pričakovanja smo šli v opero. Pričakovali smo „Cortesovo vrnitev" slovenskega skladatelja Pavla Šivica, pričakali smo Puccinijeve opere Plašč in Gianni Schichi. Vsi pod vplivom prejšnje sijajne opere Faust, smo pričakovali preveč. Tragična opera Plašč in komična Gianni Schichi nam nista bili preveč všeč. Tragedija Plašč pripoveduje o ženski, ki je žena kapitana neke ladje. Pred kratkim ji je umrl otrok. Žena pri možu ne najde prave ljubezni, zato si poišče ljubimca. Njen mož to sluti, a ne ve, kdo je to. Končno izve in ubije ženinega ljubimca. Z groznim krikom nesrečne ženske, ko zagleda svojega mrtvega ljubimca, se tragična opera konča. Opera se lahko postavi z izvrstno zasedbo glavnih vlog. Petje Zlate Ognjanovič, Božene Glavaky Simeona Gugulovskega, Dragiše Ognjanoviča je res vse pohvale vredno. Znali so s svojim glasom v poslušalcu vzbuditi občutek tragičnosti. To jim je uspelo. Pravo nasprotje Plašča je bila komedija Gianni Schichi. Tudi tu moramo pohvaliti glavne pevce. Predvsem petje Marcela Ostaševskega v vlogi Giannjja Schichija, ki je odlično spreminjal glas in dajal operi s svojo pojavo komičen čar. Tu pa je še petje mlade zaljubljenke, ki je doživela aplavz na odprtem odru. Vsebina govori o sorodnikih nekega bogataša, ki je umrl, in si žele do njegove dediščine. Ko pridejo do njegove oporoke vidijo, da je vse premoženje zapustil samostanu. Zato pokličejo Giannija Schichija in ga oblečejo v pokojnikova oblačila, pokličejo še notaija in Gianni Schichi jim narekuje oporoko in napravi tako, da vse njegovo premoženje zapusti sebi. JANJA ERJAVEC učenka 8.c razreda osnovna šola nar. her. Maksa Pečarja Črnuče obisk ladka korošca Končno je le pozvonilo. Zdrvimo v garderobo in že hitimo proti domu kulture, kjer bo za nas nastopil Ladko Korošec. Pevec pride na oder nasmejan, potem nadvse resno zapoje Prešernovega Mornarja. Zapoje naslednjo argo, navdušeno zaploskamo, tej sledi še ena pa še ena. Po pevskih točkah je Ladko Korošec pokazal svoja filma in pokazalo seje, da ni le izvrsten pevec, ampak tudi izvrsten snemalec — kinoamater. Filmi so prikazovali dežele, kjer je nastopal na različnih turnejah. Ob koncertu pa nam je Ladko Korošec svetoval tudi tole: Pojte narodne pesmi, ki so lepe! IZTOK GRADECKI Gimnazija, Novo mesto beethoven v ž-duru chopin človeka, kije izgubil svoj cilj in smisel življenja. Kakšni občutki pa ga spremljajo ob uprizoritvah Kresnička? „Prijetno mi je, ko vidim, da sem napisal delo, ki ugaja.“ Mentorico Silvo Modic je pri oblikovanju predstave vodila želja, da bi otrokom — izvajalcem kakor tudi gledalcem — omogočila, da z vso svojo domišljijo podoživijo like iz zgodbe. Mladi izvajalci pa so se z veliko zagnanostjo in veseljem preizkusili v petju, plesu in igri. Osnovna šola dr. Jožeta Potrča gotovo ni edina, ki bi želela pripraviti takšne in podobne predstave. Vendar na žalost pri nas takšne literature skoraj ni. Kresniček bi lahko vzpodbudil naše skladatelje, da bi se lotili tudi te zvrsti. Predstava je odprla še drugo možnost, ki bi jo lahko izkoristili v Glasbeni mladini. V kolonijah, počitniških domovih ali v mladinskih okrevališčih, kjer se pogosto postavlja vprašanje koristne in zanimive izrabe prostega časa, bi lahko pripravili podobne predstave. Naslonili bi se na improvizacijo in razvijali kreativnost otrok. BRINA JEŽ Foto: FRANCE MODIC Nedelja, 9. februaija. Mestno gledališče je bilo polno otrok. Vrvež, pritajeno hihitanje - kakor vedno, ko se zbere mnogo otrok. Na odru pa prav tako otroci — učenci Cfcnovne šole dr. Jožeta Potrča iz Ljubljane, ki so pod vodstvom mentorice Silve Modic, njihove učiteljice glasbenega pouka, pripravili igrico s petjem in plesom Kresniček. Pri baletnih korakih mladih nastopajočih je pomagal koreograf Jaka Hafner. Vsebina zgodbe o Kres-ničku je tako za mlade poslušalce kot za izvajalce pri- kupna in privlačna. Zgodba pripoveduje o kresničku, ki je izgubil svojo lučko, svoje največje bogastvo. Gozdne živali, Luna, Zvezda, rastline so mu jo na njegove prošnje pomagali iskati. Ker pa je niso našli, mu je Sonce napravilo novo. Po zgodbi Marije'Jezernikove je skladatelj Radovan Gobec napisal libreto v verzih in ga sam tudi uglasbil. Sam skladatelj se je predstavil občinstvu pred začetkom predstave in mlademu občinstvu pojasnil, kako je Kresniček nastal. Zgodba ga je pritegnila, ker mu je lik Kresnička pomenil simbol