(Celjske družbe- . politične orga- j^ije ugotav- jjo, da je med pslej evidentira- jpii kandidati za ^Ijornike občin- je skupščine pre- gj takih, ki kan- jdature zavrača- (j medtem ko po (Jl)nih primerov jjed poslanskimi jndidati skoraj ij, Kako bi si ra- jožili ta pojav? li to ne pomeni jorda, da se prvi ireveč zavedajo lanjše odgovor- osti, drugi pa lemalo večje? • MIHAEL VIDMAJER je eden izmed tri- stodvajsetih talilcev v celjski Cinkarni. Miha, ki je sicer še mlad, je pa že štirinajsto leto pri cinkamiških pečeh. Medtem je postal prvi talilec in je po disciplini ter pridnosti tovari- šem za vzor. • Kakšno je delo ob cinkamiški peči, ve le tisti, ki je vsaj nekaj ur peči stregel. V Ilu- stracijo naj povemo, da se moštvo ob pečeh iz meseca v mesec spreminja, da odhaja tudi po trideset ljudi. Ljudje ne vzdržijo... Ob tem ni odveč, če povemo, da MIHAEL VIDMA- JER prejme za svoje delo okrog 100 starih tisočakov, kar je ob pečeh že veliko. Drugi prejemajo še manj. v obeh primerih, tak» pri cjeljskl cinkarni kot pri žele- zarni štore, gre za podjetji bazične industrije, ki v priču- joči ekonomiki nista v nič kaj zavidljivem položaju. To- da Ü1« po lastni krivdi, razen T toliko, kolikor sta na pod- ročju razširjene reprodukci- je v minulih letih marsikaj zamudili. Premalo sta se mo- dernizirali oziroma so se teh nal<^, pač zaradi objektivnih razlogov, lotili v času, ko je bilo treba na polju investicij stisniti pas, raz«n če nisi imel sam dovolj sredstev. Si- cer pa vemo, koliko je osta- jalo vsa leta sem bazičnim podjetjem. Ni jim bilo po- stlano, Z reformo so se obe- tale nekatere sistemske ure- ditve, toda prvotne napovedi so ostale v teh primerih gola predvidevanja. Sedaj so teža- ve, Id jih pač najbolj čutita t>ba kolektiva na svojih ple- čih. PoskočiU in napredo- vali so tisti, ki jim t povoj- nih letih ni bilo treba drtiž- bl toliko dajati. Poznamo predelovalna podjetja kovin- ^ stroke, ki visoko akumu- lirajo, imajo dobre osebne dohodke, veliko denarja na skladih, modeme strojne na- prave m visoko amortizacijo in eoo k drugemu zagotovlje- ne mo^osti stalne regent racije. Zadnje mesece je bilo o te- žavah celjske Cinkarne več- krat govora v najbolj pristoj- nih gospodarskih krogih, predstavniki republiških in zveznih ot^anov so se sezna- nja s težkim položajem, v katerega je zašlo to pod- jetje predvsem zaradi neka- terih neurejenih sistemskih vprašanj. (Dalje na d. strani) Celje, 27. februarja 1969 — številka 8 —Leto XXIII —Cena 60 par (din) M Š0LO V^MOZIRJu'' JOŽE HORVAT — JAKI, slikar» samouk iz Nazarij je pred dnevi poklonil odboru za iz- gradnjo šole v Mozirju že drugič milijon di- narjev. Prvega je izročil pred koncem minule- ga leta. Nekdo bi rekel: KDOR IMA — DA. V res- nici pa je največkrat tako: ICDOR IMA — ved- no NE DA. Zato Jakijev primer navajamo, ker poleg te humane geste, njegovo osebnost po- vezuje poslanstvo, ki pomeni za kulturo Gor- nje Savinjske doline mnogo več, kot le slikar- sid paviljon. Pomeni srečanje osebnosti in pri- hod ljudi, ki drugače v celem svojem življenju ne bd nikoli postali pozorni na Nazarje. V tem je umetnik;ova veličina in draž, bogastvo, M se ne da ocenjevati z denarjem. Njegova odločitev pa izraža globoko mero umetnikove kulture, ki je včasih samosvoja, toda — naša. FRANCEK FRAKEU ^^lo bi si mislil, da bodo člani tovarniškega štaba za obrambo pred elemen- nesrečami tako »dinstlih«, da so biH v svojem kolektivu še preden ^ zapadel tako visok sneg? PRVIČ NA HAVAJE Čeprav se nase turistične in potovalne agencije lahko ponašajo z bogatimi sporedi izletov v tujino, je vendarle tokrat prvič, da odpotuje skupina naših ljudi organi- zirano na Havaje, Gre za dvajset izžrebancev nagradne akcije tovarne go- spodinjske opreme Gorenje v Velenju. To bo prva skupi- na jugoslovanskih izletnikov, ki bo pod vodstvom doma- čega vodnika poletela na dolgo pot, na Havaje, Sku- pino bo vodil šef celjske po- slovalnice Kompasa, Leopold Pere, poleg drugih pa bo med spremljevalci tudi novi- nar Dela, Aleksander Paster- njak. Na pod bodo odšli 7. mar- ca, vrnili pa se bodo po šest- najistih dneh. Priprave za to potovanje so močno zavzele ne samo celjsko poslovalnico Kompa- sa, mjarveč tudi centralo te- ga avtoturističnega podjetja. Priprave so tekle zelo skrbno in lyez motenj, kar je za takšno akcijo več ali nuuij redek primer. Pri tem je ve- liko pomoč nudil tudi konzu- lat ZDA v Zagrebu. Potovanje na Havaje pome- ni posebno nagrado in velik užitek za vse udeležence. Po neposrednih podatkih pa tudi turistične agencije na Hava- jih pripravljajo za to skupi- no jugoslovanskih turistov več prijetnih presenečenj. Pot se bo začela v Zagrebu, kjer bodo izletniki stopili v letalo JAT, ki jih bo popeljalo do Londona. Od tam naprej Pa vse preko New Yorka, San Frančiška do Havajev bodo sedeU v letalu angleške družbe BOAC, Vsem izletnikom — srečno pot in veliko pnjetnega! BL B- VREME OD 27, FEBRUARJA DO 9. MARCA Pomembnejše padavi- ne z ohladitvijo in sne- gom skoraj do nižin pričakujemo okrog Z. in 8. marca. V ostalwn bo prevladovalo le^ vreme br«ai bistvenih padavin. Dr. V. M. DVA SVETLA DNEVA Minulo nedeljo in po- nedeljek ni bUo na celj- skem področju prometne nesreče. Torej vest, ki jo lahko uokvirimo. Od vseh prizadetih, mislimo glede na njih delo, so bili nad tem najbolj navdušeni de- lavci celjske prometne milice, že dolgo časa nam- reč ni bilo dneva, da ne bi prišlo do nesreče. Gle- de na cestne razmere, saj so ponekod še močne po- ledice, promet pa dokaj gost, W lahko za ta dva dneva čestitali vsem upo- rabnikom cest. Delavci celjske promet ne milice so nam poveda- li, da naj izrečemo zato iSe enkrat: vsem uporabni- kom cest £elimo še več takih dni, da ne bo naše področje nosilo žalostne zastave, j. s. sneg 8 strehe «i VoraMik osebnega avtx> moibdla JOŽE ŠESKO, 53, Iz C^a, je vozil po Kd- dirKfevi iilici v Celju, ŠLflo Je s strehe hiSe štev. 3 atfasndl sneg in požkodo- VBI voBlllo. Scodo cenijo na 1000 dinapjev. moker asfalt Bs Zidanega mosta je poloti Raiiečem vozni z av- tobusom MARTIN KME- TIÖ, 82, te Svibna. Na pr^l«3iiem OTnniteu mu je pripeljal naproti z osefanifan anrtomobilom AL- BIN SAJNIKAR, 30, iz Ogeč. Ker je Sajnikair vio- all z nerprimemo hitrost- jo, je pred screöary'em zar viaaL Na mokrem in de- loma aaisneženem cestišču pa Je aanesilo osebni avtio- mobill v avtobus, čepiraiv se je ta uiruaknil sikxajno desno. Pad nesreči sta se laSe poSkOdoivEJa votza^ik SajniLsar dn nje-gov sopot- Dik FRANC KUHAR, 28, isi Radeč. Na vozilih je za 6500 dinarjev škode. zaneslo ga je v jarek Po cesti II. reda je piro- ti Storam vozil s tovor- njaJcom cisterno JOŽE SKOK, 33, iz Kosaz. V šitorah je prehiteval ne- znan traktor, pri tem pa ga je na spolzki zasneže- ni cesti zaneslo r levo. Tako je txxvomjak zdrsnil v pol metra giobok jairek. Škode je 2000 dinarjev. usodno parkiranje Fred mlečno restavxaci- na Milavčevi uiici v režicah sta parkirala osebna avtomobida IVAN ZIDARIC, 38, iz Brežic in rVAN UREK, 25, iz Miha- lovca. Nenadoma je zdi^ ndl na oba avtomobila sneg s strehe ter ju moč- no poškodoval. ŠAodo na ZidaiTi^vem avtormobdlu cenijo na 7000, na Ure- kovem pa na 4000 dinar- jev. vzvratna vožnja NEDJO KLJAJIČ. 21, iz Zemuna je vzvratno vo- !il tovorni avtomobil na parking tovarne »Konus« Slovenske Koryice. Spre- gledal je osebni avtomobil JOŽETA RAZBORŠKA, iz Prebolda, ki je bil par- tiran za njim in trčil vanj. Škode na vozilih je 5a 1.000 dinarjev. zaprl je pot Voznik osebnega avto- tnsebnega avtomobila ŠTE- FANU MURKU, ki ni mo- jel mimo. Po trčenju so ocenili škodo na 900 dinar. Jev. toda bfie bi laMco ImJBe! komentiramo nesrečo Piše komandir postaje pro- metne milice Celje: FRANC ŠTIHERL: Dne 17. t. m. ob 8 20 uri se je na križišču cest v Pet- rovčah pripetila hujša prome- tna nesreča. Iz stranske ce- ste, ki vodi iz Velenja, je pripeljala v križišče voznica osebnega avtomobila CE-186- 95 Anica Kač, 50, iz Male Pirešice 1. Voznica je v kri- žišču zavijala v levo na cesto I. reda z namenom, da odpe- lje proti Celju. V trenutku, ko je zapeljala na prednost- no cesto Celje—Ljubljana, je pripeljal iz Celja proti 'kri- žišču z leve strani voznik osebnega avtomobUa W-750- 614 Johann Novak, 51, z IXi- naja. Prišlo je do trčenja s prednjimi deli, kljub temu, da se je prisebni avstrijski voznik skušal z vožnjo v levo temu izogniiti. Pri tem je za- peljal v globok sneg, kjer je obtičal. Voanica je s svojim poškodovanim vozilom osta- la na sredini vozišča glavne ceste, t. j. na kraju trčenja, škode na obeh vozilih je za oi^oli 5.000 din. Do telesnih poškodb ni prišlo. Voznica je izjavila, da voaaiika pred tr- čenjem sploh ni opazila, če- prav je obstala v križišu in pregledala prednostno cesto preden je zapeljala nanjo. Bel avtomobil, ki ga je upo- rabljal avstrijski voznik, se težko ločd od pokrajine, ki je bila pokrita s snežno ode- jo. Kot kaže, je voznica spregledala vozilo, Ld je büo na glavni cesti in se približe- vaJo križišču. Tega dne je bUo cestišče obeh oest pokrito z nekaj centimetri južnega snega in je bila vožnja nasploh otež- kločena, tudi za vOizüla z zimsko opremo, ki sta jo sicer imela oba iKieleženca na vozilih (snežne gume). Ob straneh ceste v kirižišču je bil nepopliižen sneg v viSni 130 cm, ki je občutno zmanjševal preglednost. Pro- metna varnost je bila spričo tega zmanjšanja, upoštevajoč, da je s sedeža avtomobila fiat 750, ki ga je uporabljala voznica, mogoča vidljivost le do 128 om višcine. Take pro- metne razmere zahtevajo od voznika motorih voedl podvo- jeno pozornost, iicajti voanik, ki prihaja s stranske ceste na prednostno, sme zapeljati nanjo le, če pil tem ne ovi- ra vozU, ki vozijo po njej. Križišče v Petznovčah ne ustireaa števidnemu ki hitre- mu prometu ter Je vključen vanje v proonet na prednost- no oesto pri takšnemu pro- metu otežfcočeno dki zahteva &crajno previidnost. Jože Lokar, Celje, padel s strehe, težike telesne poškod- be; Slavko Podgrajšek, 39, Konjice, delovna nesi-eča, sti- snjen trebuh; Marija Paradiž, 42, Cedje, padla pri delu, alom zapestja; Jurij Rotov- nik, 32, Šoštanj., delovna ne- sreča, zlom desne noge; Ana Stvarink, 41, Laško, delovna nesreča, poškodba levega za- pestja; Lojzka Plahuta, 38, Celje, padla pri delu, poškod- ba prsnega koša; Ivan Jelen- ko, 50, Velenje, delovna ne- sreča, poškodba prsta desne roke; Stanko Ivankovič, 38, Rogatec, delovna nesreča, po- škodba roke; Štefan Vengust, 49, Celje, pri delu sd je poš- kodioval levo koleno; Štefan Dovečar, 20, Celje, pri delu se je vrezal v levo roko; Mar- jan šlezinger, 29, Žalec, de- lovna n-esreča, poškodba pr- šita na levi roki; Zdenko Hor- vat, 20, Šentjur, delovna ne- soreča, poškodovanih več pr- stov na roki; Jože Rezman, 44, Polzela, cev mu je padla na levo nogo in mu jo zlo- mila; Ivan Zvonar, 31, Šem- peter, vrata avtomobila so mu poškodovada levo zapest- je. CELJE Ivan Zabukovšek in Eliza- beta Rehar, oba iz Celja; Karel Sojč, Slov. Konjice in Ana Naglic, Celje. HRASTNIK Jakov Jerovič, Podkraj. 70 in Magdalena Haller, Za Sa- vo 9; Jakob Pušnik, Dol pri Hrastniku 234 in Frančiška Klepej, Lažiše 31, Laško ter Jože Gcršek, Ojstro 33, Tr- bovlje in Štefanija Zupan, Mamo 10. LAŠKO Andrej Iljevec, Povoeno 7 in Marija Gračner, Trobni dol 44; Franc Brečko, Rečica 53 in Stanislava • Hrastovec, Rečica 54; Mihael Jovan, Brd- 06 11 in Jiilijana Peklar, Tr- novo 9; Feliks Rutar, Debro 77 in Milena Zupane, Jago- če 11; Edvard Zalokar, Mrzlo polje 2 in Jožefa Gračner, Cumovec 1; Konrad Hrastnik, Marija Gradec 12 in Martina Kladnik, Laško 72; Jože Ka- čič, Debro 34 in Jožefa Ka- čič, Strmca 54; Marjan Ka- luder, Rečica 90 in Zdenka škrabe, Orehovlca 10 pri Za- gorjiu; Franc Drobne, Lahom- no 12 in Zofija Medved, Kri- stan vrh 31. LJUBNO OB SAVINJI Štefan Bagari, 26, Melince pri Murski Soboti m Eliza- beta Zagoršek, 23, Ljubno ob Savinji 94 a. SLOVENSKE KONJICE Oto Praimseis, 26, Velenje in Marta Jeseničnik, 20, Pa- ka pri Vitanju; Jernej Obad, 21, Brezen 51 in Štefanija Naraks, 20, Tomaž 2; Fride- rik Kropf, 31, Maribor in Helena Samec, 21, Novo Te- panje; Mihael Zdolšek, 24, Kamna gora 8 in Romana Iskrač, 21, Kamna gora 8; Benjamin šela, 23, Zafošt 15 pri Slov. Bistrici in Julijana Javemik, 30, Zagrad 2 pri Saov Bistrici; Rudolf Gorin- šek, 26, Dcbniež 9 in Marta Bezcnšek, 21, Blato 12 ter Ivan Hren, 23, Križevec 33 in Marija Steble, 19, Križevec 29. ŠENTJUR PRI CELJU Kari Kotnik, 52, Hrušovje 14 in Ivana Pušnik, 42, Viso- öe 10; Jožef Bobek, 35, Šent- vid in Jožefa Pintar, 40, Šent- vid; Kari Zerak, 26, Šentjur in Rozalija Debelak, 24, Hru- š»vec; Radislav Catar, 22, Šentjur in Ana čuden, 17, Bezovje ter Martin Trebovc, 27, Vrbno in Slava Užmah, 21, Šentjanž nad Štorami. ŠMARJE PRI JELŠAH Fra.nc Bele, 2ahenberc in Marija Gobec, Donačka gora. ŽALEC Mihael Jelen, 26, Studence 21 in Alojzija Cokan, 22, Stu- dence 9; Martin Kač, 24, Zg. Roje 14 in Viktorija Lorenc- lar, 22, Ločica 7; Ladislav Podpečan, 24, Pirešica 10 in Jožefa Kiančnik, 25, Križe- vec 7; Stanislav Pirnat, 29, Kapla 31 in Marija Kokole, 27, Kapla 46; Jože Zaje, 28, Žalec in Leopoldina Zupane, 25, Petrovče 36; Alojzij Res- nik, 40, Praproče 25 in Ljud- mila Podbregar, 27, Zahomce 13; Jože Verdel, 31, Zavrh pri Galicdiji 5 in Jožefa Polak, 29, Hramše 22; Anton Grač- nar, 38, Tmovec pri Dram- Ijah 22 in Marija Zdouc, 31, ZaHog pri Šempetru; Maks Vasle, 30, Založe 62 in Mari- ja Zaje, 24, Dobrič 38; Sta- nislav Drolc, 33, Ločica pri Vranskem 21 in Terezija Grabnar, 22, Čeplje 15; An- ton Klemše, 35, Sp. Rečica 41 in Pavla Marija Kaluža, 28, BrasLovče 36; Ivan Kreča, 28, Črni vrh 29 in Zofija Lu- kanc, 22, Tabor 23; Vincenc Selišek, 23, Lisce 6 in Stani- slava Kramer, 29, Galicija 55; Vincenc Bukove, 21, Gor- nja vas pri Preboldu in Mira Hliš, 20, Gornja vas pri Pre- boldu; Stanislav Hribernik, 33, Podvrh 63 in Stanislava Kok, 40, Podjvrh 55; Gabriel Potočnik, 29, Zabukovica 147 in Amalija Marš, 25, Liboje 3; Jožef Peklar, 29, Trnovo 10 in Cecilija Afner, 25, Le- več 39; Ivan Kostanjšek, 26, Deikmanca 9 in Sonja Cokan, 23, Podlog. CELJE 21 dečkov in 24 deklic SLOVENSKE KONJICE Matilda Mulej, deklico in Viktorija Leva, dečka. ŠMARJE PRI JELŠAH Marija Hedvika Kolar, de- klico 2ALEC Justina Širovnik, roj. Do- lanec, dečka CELJE Rudolf Repše, 38, Šentjanž pri Sevnici; Jožef Skaza, 1 dan. Zgornje Zreče; Alojzij Vrečko, 90, Celje Ida Es, 66, Celje; Alojzija Palir, 82, Šent- jur; Heda Forstnarič, 26, Ce- lje; Ana Možina, 78, Šmi- kiavž; Ana Lešnik, 76, Lar homno; Andrej Krivec, 2, Ce- lje; Andreja Bomšek, 1 me- sec, Celje; Marija Jazbinšek, 72, Celje; Franc Keršek, 68, Loče pri Poljčanah; Franc Rauter, 50, Selce; Justina Stifter, 74, Celje; Jože Kug- ler, 2 meseca. Hrenova; Ma- rija Vrečer, 73, Celje; Ana Zavelcina, 82, Celje. HRASTNIK Marija Mravka Adamič, 49, upokojenka. Dol pri Hrastni- kiu 50 in Terezija Deželak, 83, upokojenka, DoJ pri Hrastniku 15. LAŠKO Darko Sevšek, 19 mesecev, Rečica 65, Rozalija Hohkraut, 87, ptreužitkarica, Tavče 32 in Neža Ulaga, 86, druž. 'upoko- jenka, 2igon 18. LJLBNO OB SAVINJI Marija Solar, 80, druž. i;, kojenka, Primož pri Ljubi^ 60. ^ SLOVENSKE KONJICE Jožef šarlah, 70, Slov, njice; Franc Vogehiik, Slov. Konjice in Urban ML šek, 77, Slov. Konjice. ŠENTJUR PRI CELJU Helena Jančič, 82, kmet«, valka, Prosenišlco; Anton mej, 75, kmetovalec, Restj^ ŠMARJE PRI JELŠAH Vincenc Žerak, 86, Stojnosj lo 72; Franc Javoršek, ^ Deikmanca 39; Marija čak, 67, Gornja vas 24; ^^ rol Sternad, 71, Sladka gor. 2. ŽALEC Jožef Ranšek, 81, upckof^ nec, POilzela 113; Marija ivii jerič roj. Pire, 75, druž. kojenka, šmarjeta 4; Bernani Pukmajster, 82, upokojenec, Polzela 129 a; Ivan Fajdig»^ 68, vipokojenec, Podgorje pj, Letušu 2; Julijana Kovačiji 39, inv. upokojenka, Celj«.! Cecilija Čoki, roj. Govedi^ 80, druž. upokojenka, Celje; Julijana Stepišnik, roj. 27]. žej, 64, gospodinja, Tmovljje pri Celju 52; Frančiška Foi, stner, roj. Podvršnilk, 79, druž. upokojenka. Studenci 20; Franc Švarc, 54, inv. upo kojenec, Liboje 50; Ivai Kranjc, 66, upoJiojenec, a bukovica 178; Ana Marn, roj. Gregi, 75, gospodinja, Pon. dor 2; Zvonimir Ožir, 30, d» laft'ec, Žalec; Antonija Kolš^ 80, upokojenka, Andraž nad Polzelo 70; Anton Stebep V NARODNI ROG M/ BODO VEČ TROBILI celj- ski železničarji, ker so vsi organizirani v mednarod- ni socialni demokraciji, tar ko pišejo v Napreju. Tega zatrdila nismo rabili, za- kaj v narodni rog pač ve- čina naših železničarjev ni nikdar trobila, nasprotno bila je narodno zelo mlač- na. »Mednarodnost« je žal vedno ximevala tako, da je bila bolj nemškega kot slovenskega duha. To so kazale in še kažejo skoro vse njene prireditve. Ža- lostno — pa resnično! Ko- mur je ljubša tuja beseda nego ona, katero ga je mati učila, ki bi morala biti vsakomur najdražje bitje na svetu, ta pač ni »mednaroden« v pravem pomenu besede. OMEJENI ŽELEZNIŠKI PROMET. Od 6, marca naprej sta izpadla na pro- gi Južne železnice Dimaj— Ljubljana nočna osebna vlaka 31 in 34, Gradec- Maribor vlaka 41 in 46' Torej so ostali le dnevni vlaki, kar bo osebni pro- met jako oviralo. Pravijo, da je to nastalo vsled po manjkanja premoga v AV; striji. A nü Jugoslovani upamo, da nam bo želez- niška uprava vsaj ojačala gaaniture sedanjih vlakov, sicer bo vsako potovanj« zvezano z izrednimi n®' varnostmi. NOVA DOBA 191!' 9 Na seji mestne^ ^ sveta v Celju dne 10. jiJ' Mja 1919 je med druS^ büo tudi sklenjeno, d^ opustijo nemške vzpore^; nice na Deški meščan»® šoli, da se d^-a nem^ otroška vrtca v Gaberji» rarapustita, poslopje P® se do ustanovitve si^ venskega mestnega ^ skega vrtca da začasof na razpoüago v stancv^^' ske svrhe. . (ZGOD. arhi^' . ^ 71, upokojenec, Pre- |l>j^'55; Matiia Breznik, 58, Letuš 5; Alo.fz Ka- 69, soc. podpiranec, LiaLsko 28; Marija Zaje, ^ gospodmja, Podlog 14; Urbane, 74, inv. upo- l^gjiec. Lepa njiva 86 in Mumel, roj. Špege!, ^ lornetovalka, Dobrava pri ^jicaJi 36. odkriti predelovalci avtomobilov? Ijot smo izvedeli, so var- jostni organi pred dnevi od- pili skupino občanov, ki se ijj ukvarjala s tatvinami avto- 'j^bilov. Te avtomobile so na ^ v delaAmici nekoliko »pre- pojili« in jih prodali. Ua našem področju je še ^no mnogo ljudi, ki bi radi jj cenen način prišli do svo- jega železnega konjička, zato jrete trgovina raznim lju Jem, ki se ne ozirajo preveč po izvoru blaga, če je v (prašanju lahek zaslužek. Po nepotrjenih vesteh gre jj večje število avtomobilov •jtelcaj teh je bilo ukradenih pri nas, nekaj p>a v zamej- stvu. Vsekakor se bo znova jekaj občanov začelo previd- no spraševati, kako dobiti na- zaj vsaj denar. -ez baraka je zgorela v soboto dopoldne je iz- bmhnil požar v baraki grad- benega podjetja Gradiš na Lju- bljanski cesti v Celju. Požar je izbruhnil v času, ko so bi- li delavci v baraki na malici. !l>stal bi naj zaradi loja, ki 11 prekipel iz posode in se na f^i vnel. Prisotni delavci so postušali ogenj pogasiti z ga- iftvini aparati, vendar jim t ni uspelo. Šele poklicnim gasilcem iz Celja, ki so nemudoma pri- ipeli na kraj dogodka, se je posrečilo ogenj udušiti, ven- lar barake niso mogli več re- öti. Za p>ožar so baje sood- {Dvomi tudi delovodja, nje- 80V pomočnik in varnostni ■^k. Ti bi morali prepreči- ti, da delavci ne bi malomar- no ravnali z lojem, škode je B 60.000 Ndin. -ez Celjska tržnica je še ve- fco slabo preskrbljena. So- ^ je sicer precej, proda- fio pa jo po 5 do 6 dinar- ^ kilogram, družbo na pro- ®jnih mizah pa ji dela le ^'^je, repa, 2!elje in mor- ^tu in tam še kakšen kup- ^ žpinače po 10 do 15 di- ^jev. Jajca prodajajo po ^ 75 para in gredo kar wtj »v promet«. Sadja ni, jabolk, ki so že pre- izgubila na kvaliteti, ta- I® da gospodinje kupujejo ?Wnem j^užno sadije. Tržni- ^ lapšajo le mačice, ki jih ^ veliko prodajajo otroci, ^ gost pa je tudi proda- ^ rožmarina in posuše- ^zelišč. k^turistično podjetje Iz- bo ponovilo v mesecu ^^ izlet v München. Ude- ^ci si bodo lahko ogledali j^^rodni sejem obrti. Hjj^ta mesta so še za ogled «tj'^^je razstave gradbenih i;: l^v v Evropi BAUMA, ki prihodnji mesec v Opravljajo tudi zelo zani- miv izlet v Holandljo na cvet- lično povorko in v Dortmund, kjer bo velika razstava cvetja. Drugi izlet pa bo v Skandi- navijo, kjer si bodo lahko iz- letniki ogledali Berlin, Stock- holm, Kopenhagen in nekate- ra druga velika mesta. Elvina VOČA, odlična pev ka zabavne glasbe, se .je v kratkem času že dvakrat predstavila Celjanom na sa- mostojnem koncertu. Sprem- ljal jo je orkester, ki ga vodi njen mož Stjepan Mihaljinac, obakrat pa je nastnpU tudi Vice Vukov. Elvira ,je Celjane presenetila z odlično inter- pretacijo popevk. Ponovno bo ta odlična pevka nastopila v Celju skupaj z Vice Vuko- vim in orkestrjm Stjepana Mihaljinca 14 marca. Foto: TONE VRABL REVIJA KASTNER - GELLER Danes zvečer bo v dvora- ni samopostrežne restavracije v Celju vehka modna revija, ki jo prirejata trgovska hi- ša iz Graza Kastner ^ öhler ter celjski Izletnik. Zanimi- vo je, da je izkupiček revi- je — vstopnice so po 5 no- vih dinarjev — namenjen za nakup igrač za otroško vzgojno varstveno ustanovo Tončka čečeva na Maribor- ski cesti v Celju. Na reviji bo sodelovalo več kot 10 zna- nih manekenk iz .sosednje Avstrije, trgovska hiša pa bo prikazala najnovejše modele iz svoje pomladansko-polet- ne zaloge. TEONIKOVA PLOŠČA Kakor vidite naročniki za NOVI TEDNIK kar »dežuje- jo« v naše uredništvo; tokrat jih je bilo toliko, da je med i njimi kar devet dobitnikov TEDNIKOVE PLOŠČE. In kateri so? Marija Bezovičnik, Polypex, Šoštanj, Vida Ka- ker, Mozirje 31; Zvone Bur- jak, Zavodnje 22, Šoštanj; Veronika Moličnik, Podveza 39, Luče ob Savinji; Betka Kregar, Muzejski trg 6/1, Ce- lje; Anton Fricelj, Potok 31, Nazarje; Metka Vnučec, Šma- tevž 20, Gomilsko in Vida Ilriberšek, Mozirje 46. Dobitniki nam tudi pridno odgovarjajo na na.ša pisma. Bibijana Verov.šek naj poslu- ša RADIO CELJE v ponede- ljek, 3. marca; Ivan Pavlič v sredo, 5. marca, Alojz Ku- šar v četrtek 6. marca, Fr» nja Steblovnik pa v petek, 28. februarja. Celjsko Kinopodjetje nam je za prihodnje dni pripravi- lo naslednje filme: UNION: 27. 2. — 3. 3. Ameriški barvni film UKROČENA TRMOGLA- VKA. 4. 3 — 5. 3. češki film STARE)C IN OTROK. 6. 3. — 9. 3. Ameriški barv- ni film DVANAJST ŽIGOSA- NIH. METROPOL: 27. 2. — 2. 3. Italijanski barvni film UBIJTE JOHNA RINGA. 3. 3. — 5. 3. — Italijanski barvni film TIHO, MORI SE. 6. 3. — 9. 3. — Ameriški barvni film VELIKI MAC LINTOCK. DOM 27. 2. — 28. 2. Angleški fikn DEKLE GEORGY. 1. 3. — 4. 3. Angleški barv- ni film DRUŽINSKE ZADE- VE. 5. 3. — 9. 3. Francosiki bar- vni film VSEGA JE KRIV OSKAR. Kot običajno začenja Ra- dio Celje svoj spored med delavnikom vsak popoldan ob 16. uri. Prva ura je name- njena čestitkam, ob 17. uri pa se začno vrstiti različne oddaje. V celjski kroniki so zani- mive in aktualne informaci- je s celjskega območja. Po- lovica ponedeljkove kronike je namenjena tedenskemu filmskemu sporedu celjskih kinematografov. Za konec od- daje je ob ponedeljkih še te- denski športni pregled. V to- rek ob 17.45 je na sporedu torkova reportaža, vtem ko sta v sredo po vrsti druga za drugo dve pKJsebni oddaji: iz dela celjske občinske skupščine in iz delovnih ko- lektivov. V nedeljo se oglasi Radio Celje ob 11. uri dopoldne. Za uvod je na programu pogo- vor s poslušalci, za konec 15. minut pred 13. uro pa je li- terarna oddaja. Bralce N. TEDNIKA, ki imajo v svoji zbirki gramo- fonskih plošč kakšnega po- sebnega, priljubljenega pevca, opozarjamo, da jih lahko pri- spevajo za oddajo »Glasba z izposojenih plošč«. I^e-ta je na programu ob torkih. Oddaje »Čestitke in po- zdravi naših poslušalcev«, ki so na pmgramu Radia Celje, so že povsem zavzete v na- slednjih dnevih v MARCU: 1. III., 3. III., 7 VIII in 9. III. od 12. do 23. III in 25. III. Cena čestitke ob delavni- kih 20 Ndin za vsako pe- sem, ob nedeljah 30 Ndin za vsako pesem. Ansambel FRANJA BER- GF^RJ.A s pevko Melito Avse- nak bo gostoval v soboto, 1. marca ob 18. uri v Rimskih Toplicah, ob 20. uri pa v La- škem. Koncert je organiziran ob sodelovanju NOVEGA TE- DNIKA in Tovarne GORE- NJE iz Velenja. Vabljeni! V prihodnjih dneh v Ce- lju ne bo kakšnih E>osebnih prireditev. Tisti, ki se radi zavrtijo, bodo pač morali v hotel Celeio, kjer imajo vsak dan, ra/zem ponedeljika, v no- vem baru tudi barsiki spored. Ob -iobotaJi in petkih imajo plesno glasbo tudi v hotelu Evropa, sicer pa plešejo še v restavraciji Pošta v Rog. Slatini in v hotelu Paka v Velenju. četrtek, 27. februarja oib 19. uri: Lebovič: Srebrne veai, 4 mladinski aboruna in izvMi. Petek, 28. februarja ob 15.30: Lebovič: Srebrne veai, I. mladtnsiki abonma in iz- ven. Sobota, 1. marca ob 15.30: Lebovič: Srebrne vezi. I, šol- ski abonma in izven. Ob 19.30: Lebovič: Srebrne vezi, izven abonmaja. Nedelja, 2. marca ob 10. uri: Goodhart: Generacija — komedija, I. nedeljski mladin- ski abonma in iaven. Torek, 4. nxarca ob 17. uri: Lebovič: Srebnie vezi, HI. šolski abonma. Sreda, 5. marca ob 17. uri: Goothard: Generacija — ko- medija. abonma za upokojen- ce in izven. Četrtek, 6. marca: Good- hart: Generacija — komedi- ja, III. mladinski abonma in izven. NOVOSTI 5 polic študijske knjižnice Pörtner R.: Die Erben Roms. Berlin (itd.) 1966 S. 31769 Bolle F.: Oovjek i milkrob. Zagreb 1966. S. 31771. Maksimovid B.: Covijek i s(vijet u toku stoljeda. Zagreb 196^1. S. 31775. Jakobson R.: Lingvistika i poetika. Beograd 1966. S. 26614/16. Bloch E.: Tiibingenski uvod u filozof i ju. Beograd 1966. S. 26614/15. Pritizhand M.: Etička mi- sao mladoga Marksa. Beo- grad 1966. S. 26614/14. Levi-Strauss C.: Divlja mi- sao. Beograd 1966. S. 26614/12. öulum J.: Filozofske be- ležke. Beograd 1967. S. 25784/10. Schütze W.: Plavajiuči efS't- rih. Beograd 1966. S. 24218/19. Crouse W.H.: Svet bu- dučnosti. Beograd 1.965. S. 23101/13. Tehnološki procesi u or- ganskoj sinteei. Beograd 1967. S. 31660. Trowell K.M., H. Never- mann: Afrika in Oceanija. Ljubljana 1968. S. 31655. Holjevac V.: Hrvati izvan domovine. 2. proš. izd. Za- greb 1968. S. 31654. Oba celjska hotela, CeOeia in Evropa sta bila v minu- lem tednu razmeroma lepo za'sedena. Točnega podatka o nočitvah sicer nismo izve- deli, v obeh hotelih pa so nam povedali, da so s števi- lom nočitev zadovoljni. Kak- šnih posebno zanimivih go- stov ni bilo, med nočitvami pa je seveda tudi nekaj ta- kih, ki so jdb ustiVarili tujd gostje. Na celjskem turističnem območju je dovolj prostora, tako v zdravilišč, gostin- skih objektih kot pri zaseb- nikih. Odprti so domovi na Gori Oljki, na Svetini in Celj- ska ter Mozirska koča. Cesita na celjsko kočo je enosmer- na, obvezna je mporaba snežnih gum, ali verig. Ko to poročamo, so ceste na celj- skem turističnem območju v glaraem prevoane, le na nekaterih manj prometnih cestah je promet težaven. Upajmo, da se raTmere do izida lista ne bodo spet sjjremenile. ODBOR ZA POHOD »PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE« LJUBLJANA, KOMENSKEGA 7 Telefon: h. c. 310-044, sekretariat: 316-186 RAZPIS POHODA „PO POTEH PARTIZANSKE LJüBLiANE" za leto 1969 Odt>or za pohod »Po poteh partizanske Ljubljan« (v na- daljnjem besedilu: odbor) raz- pisuje v počastitev osvobodit- ve mesta Ljubljane manifesta- tivno-tekmovahio prireditev: XIII. POHOD »PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE« PROGRAM PRIREDITEV SOBOTA, 26. APRILA 1969 Manifestativni pohod »Po poteh tovarištva in spominov« za moške, ženske in mešane skupine pionirskih odredov nižjih razredov osnovnih šol občin Ljubljane (od 1. do 4. razreda) v organizaciji občin- skih zvez prijateljev mladine ljubljanskih občin. SOBOTA, 10. MAJA 1969 »Štafeta zmage« 3 x 600 metrov za mladinske moške ekipe, ločeno za šole II. sto- pnje, za osnovne telesnovzgoj- ne organizacije in za vse dru- ge osnovne organizacije; »štafeta zmage« 3 krat 600 metrov za mladinske ženske ekiipe, ločeno za šole, za os- novne telesnovzgojne organi- zacije in za vse druge osnov- ne organizacije; 3. »Tek prijateljstva« na 4226 m dolgi progi za moške domače in inozemske mest- ne reprezentance. NEDELJA, 11. MAJA 1969 1. Manifestativni pohod »Po poteh tovarištva in spomi- nov« na 10.000 m dolgi pro- gi za moške, ženske in me- šane ekipe za vse osnovne organizacije, šole II. stopnje, odrede predvojaske vzgoje ter za ekipe enot JLA in Milice (v nadaljnjem besedilu :or- ganizacije); 2. manifestativni pohod »Po poteh tovarištva in spomi- nov« na 5000 m dolgi progi za moške, ženske in mešane ekipe pionirjev in mladine višjih razredov osnovnih šol (od 5. do 8. razreda); 3. tekmovalni pohod »Par- tizanski marš« na 25.000 m dolgi progi za moške eki- pe za vse osnovne organiza- cije. odrede predvojaske vzgo- je ter za ekipe enot JLA in Milice (v nadaljnjem besedi- lu: organizacije); 4. tekmovalni pohod »Parti- zanski marš« na 8000 m dol- gi progi za ženske ekipe za vse osnovne organizacije. TEKMOVALNI POGOJI 1. »ŠTAFETA ZMAGE« 3 krat 1000 m Pravico nastopa imajo tek- movalci, rojeni v letih 194« do 1955. Obvezen zdravni- ški pregled! 2. »ŠTAFETA ZMj^GE« 3 krat 600 m Pravico nastopa imajo tek- movalke, rojene v letih 1951 do ig.'VS. Obvezen zdravniški pregled! 3. »TEK PRIJATEL-JSTVA« 4226 m Za vsako mestno reprezen- tanco lahko nastopijo 4 tek- movalci, za plasma reprezen- tance pa se upoštevajo samo prvi 3 tekmovalci. Pravico nastopa za mesta SFRJ imajo tekmovalci, rojeni leta 1952 in prej. Obvezen zdrav- niški pregled! Zmagovalna re- prezentanca je tista, ki zbe- re najmanjše število točk s tem, da-se točkujejo tekmo- valci po vrstnem redu priho- da v cilj od 1 številke zad- njega tekmovalca, ki pride v cüj. 4. »PO POTEH TOVARI- ŠTVA IN SPOMINOV« in CK)0 metrov V vsaki ekipi mora nasto- piti 5 udeležencev oz. udele- ženik. Pravico nastopa imajo vsi, ki so rojeni leta 1960 in prej. 5. »PO POTEH TOVAR- ŠTVA IN SPOMINOV« 5000 m V vsaki ekipi mora nasto- piti 5 pionirjev — pionirk oz. mladincev — mladink. Pravico nastopa imajo učen- ci in učenke višjih razredov osnovnih šol. 6. »PARTIZANSKI MARŠ« 25.000 m (Dalje na 19. strani) Delavci celjske UJV so odkrili osumljenca, ki bi naj vlomil v žvupnišče in 3erkev nad Belimi voda- mi, o čemer simo pisali v zadnji številki Novega tednika. Za to dejanje je-* asumljen 26-letni Radivoj Jeftič, doma iz okolice Kraljeva, ki je prišel v Slovenijo, da bi se zapo- slil. Po dosedanjih Uigoto- vitvah pa mu delo ni pre- deč dišalo, saj je bil veö mesecev le neikaj dni na lelu, raje se je klatil in i>ival pri prijateljih. Veči- ao ukradenih predmetov so odkrili pri njem in jih /rnili. Ije na celjsko kočo ob 13.10. Povratek s Celjske koče je ob 11,30 in ob 17. 30, s pri- hodom v Celje ob 12.20 in 18.20. 'hišica za pror^let- ne miličnike Svet za notranjo politiko in splošne ziadeve pri skup- ščini občine Celje je predla- gal, da naj bi na 'križišču pred pošto postavili lično majhno hišico za službujoče- ga prometnega miličnika. -an avtobusi na celjsko kočo Avtobusi na Oljsko kočo vorajo po naslednjem vcxanem redu: prvi odpedje ia Celja ob 6.15 in se ustavi na Celj- ski koči ob 7.05, drugi pa ini« odlwd ob 12.20 in pripe- e Leta 1919 je na Mestni deški šoli v Celja bilo 274 šolarjev vs!of.'ej> sldh rararedih, 154 pa v nemških; na Meetaii de- kliški äoili pa 306 iičenk v si\nnens(fcih, 121 pa ▼ nemÄkih razredih. znala tudi v formi atletinj. Lubejeve in Maroltove, ki Ju v naslednjih dneh čakajo težka tekmovanja. Upamo, da bo Fedor Gradišnik kmalu ozdravel in i>onovno pomagal atletom do odličnih rezul- tatov. TRIJE CELJANI NA EVROPSKIH IGRAH — V Beogradu je bilo veliko mednarodno tekmova- nje, ki je služilo kot izbira za nastop na evrop- skih atletsikih igrah. V državno reprezentanco so se po doseženih reeiiltatih uvrstili iz Celja Mar- jana Lubej, Darja Marolt in Miro Kocuvan. Lu- bejeva je na zadnjem tekmovanju dosegla nov držaivni rekord v teku na 50 m (6,4), Mairoiltova je bila peta. Vivod pa je bil drugi v višini (200 centimetrov), Kocuvan pa je izpadel v teku na 400 m (50,1). Na ovirah se je Lubejeva poškodo- vala, Maroltova je bila četrta. MLADINSKO PRVEN- STVO ŽALCA _V SKOKIH TEKME V LJUBNEM — Po štirinajstih letih so ponovno pripravili tekme na 65-metrski ska- kalnici v I/jiubnem. Pred več kot 2000 gledalci je med mladinci zmagal Fink (Ljubljana) pred Ajnikom (Metnik Celje), med člani pa je biü najboljši Giacomedli iz Ljubljane. SREDNJEŠOLSKA IN OSNOVNOŠOLSKA PRVENSTVA — Na Celjski koči je bilo medobčin- sko tekmovanje osnovnih šol. Zmagala sita Zelič in škobemetova, med ekipami pa Celje pred Velenjem. Medobčinsko prvenstvo v skokih pa je bilo na 45 in 35 metrskih skakalnicah v Vele- nju. Med pionirji je bil najboljši Borlak in med mladinoi Ajnik (oba Celje). Ekipno so zmagali Celjani in Velenjčani. V LUCAH VELESLALOM IN SMUK — Aktiiv ZMS v Lučah je pripravil že drugo tekmovanje v letošnji zimi. V smuku so bili najboljši Urank, Zagožen in Hren, v veleslalomu pa Supin, Hren in Vezočnik. Med ekipami je bil v smuku haj- boljši Gornji gi-ad, v veleslalomu pa Luče. PREMAGALI PRVAKA II. ZVEZNE LIGE v drugem in tretjem kolu zimske štajerske lige so košarkarji CJelja dosegli dve lepi zmagi (proti MTT 71:65 in prvaku II. zvezne lige Mari- boru 66 83:75). Najboljši so büi Öepdn, Tomašič, Zupančič in Zorko. O. HOLZINGER ŠTjR^ZANIMIVE TEKME: ITALIJANSKI MLADINCI BOLJŠI OD Jugoslovanski mladinci so tmeü v soboto in nedeljo dva prijateljska dvoboja z izibrano vrsto italijanskih mladih hokejistov. Medtem ko so v prvi tekmi zanagaM Jugoslovani s 5:3, so drugo izgubili s 4:1. Tako je skupen izkupiček, če bi ga seveda račimali, v korist italijanske reprezen- tance. Med kandidati za sestavo jugosdovanske repre- zentance, ki bo prve dni marca nastopila na ev- ropskem prvenstvu v 2enevd, je tudi celjski vra- tar, Srečko Audič. Med tednom je bila tradicionailna tekma med starejšimi celjskimi hokejisti. Zmagala je B eki- I>a s 6:3. Za zmagovalce so gode dosegli: inž. Jug 3, inž. ščuka, Beicer in H. Zupane po enega, za poražene pa Jenko 2 t^er Verstovšek enega. V nedeljo pa Je celjsko moštvo igralo povrat- no tekmo z Medveščakom v Zagrebu. Domačim so postavili celotno prvo garnituro z Ratejem in Franzom na čedu in zato tudi zmagali z 10:3 (3:1, 4:2, 3:0). Za Ctelje sta gola dosegla öretnik" 2 in Dobovičnik enega. -mb Poleg hokejske je letos pri HKD Celje lepo zaživela tudi sekcija umetnostnih dr- salcev. Mladim Celjanom so se tokrat pridružili še drsalci iz Velenja. Tako je sekcija okrepila svoje vrste. Mladi drsalci oziroma drsalke so se letos lepo uve- ljavili na republiškem tekmovanju« za Bloudkov memorial, na republiškem pr- venstvu pa osvojili prvo mesto med mladinskimi pari (Jurčič-Vivod) ter sedmo (Duška Fišer) in deveto (Nataša Dermol) med mladinkami posamezno. Na sliki od leve proti desni: Milan Jurčič, Nataša Dermol, Tanja Vivod, Duška Fišer, za- daj pa njihov trener, Hinko Dermol. (Foto: M. Božič J ENA ŽELJA: REPU- BLIŠKA LIGA Trener in igralec RK Par- tizan Šoštanj Štefan KAC pravi: »V jesenskem delu tekmo- vanja smo os\'ojili v štajer- ski rokometni ligi prvo me- sto. S pripravami za spomla danski del smo začeli tiJkoj po Novem letu: najprej v te- lovadnici in nato na prostem. Upam, da se boitio uspeli »odlepiti« od najhujših tck- mecev — rokometašev Griž in Murske Sobote. V letoš- njem letu pa imam samo eno željo: da bi se končno uvrstili v republiško ligo.« Š. JUG NEDO FARČIČ V AD KLADIVAR? v zagrebškem časopisu Sportske novosti je bila te dni objavljena vest, da želi znani jugoslovanski atlet in udeleženec zadnjih olimpijskih iger Nedo Far- čič po povratku v domo- vino pristopiti k AD Kla- divar. To je izjavil neke- mu novinarju na Šved- skem, kjer je že nekaj let zaposlen. Redno trenira in potuje po Evropi, kjer je v dveh letih dosegel odlič- ne rezultate. Trenutno je daleč najboljši jugoslovan- ski dolgoprogaš in držav- ni rekorder na 10.000 me- trov. Po tem ko sta atle- tiko opustila Važič in Čer- van, bi bil Far čič vseka- kor velika okrepitev za .AD Kladivar. Ko pa smo povprašali sekretarja dru- štva Petra Drofenika, kaj lahko pove o Farčicevem pristopu, je izjavil, da društvo še nima nobenega uradnega sporočila. T. V. OBISK PRI NK ŽALEC Nogometaši 2alca, ki tek- mujejo v VCSNL v jesen- skem delu tekmovanja niso dosegli dobrega uspeha, kaj- ti obtičali so na zadnjem me- stu. Prav zaradi tega so kma- lu začeli s pripravami na spomladanski del tekmovanja, v katerem želijo doseči vsaj to, da ne bi izpadli iz lige. Obiskali smo njihovega predsednika Rudija Bizjaka, ki je o pripravah in načrtih povedal: »Z rednimi treningi smo za- čeli že januarja. Trikrat i.ia teden vadimo v telovadnici, ko pa bo skopnel sneg se bomo takoj preselili na igri- šče. Treninge vodita Anton Zidar in Rudi Grum. Upa- mo, da bo naše delo popla- čano vsaj s tem, da bomo tu- di prihodnje leto nastopali v tej ligi. Pri reševanju finanč- nih problemov pričakujemo vso pomoč ObZTK Žalec in delovnih organizacij.« Spor z NK Maribor? »Končan. Mariborčani so namreč plačali 6ftS0 din od- škodnine za igralca Bizjaka, ki je odšel v Maribor.« T. TAVČAR CELJANI REPUBLIŠKI PRVAKI - IN ZDAJ? V zimski oziroma drsaljjj sezoni, ki se počasi bli-^ koncu, so celjski hokejisti so. delovali v članskem in tril^"' dinskem republiškem prve^"* stvu. Medtem ko so se ^ mladinski kO'nkurenci uvelj^^ vili na tretje mesto za ij,,^ bljansko Olimpija in Jeseni cami, so med člani osvojiu naslov republiškega prvaka Brez večjih težav so premah gali novinca v tem tekmovai nju: kranjskega Triglava s 24:0 ter Partizana iz Tržigj 22:0. Z osvojitvijo naslova repu. bliškega prvaka se je celj^n. skim hokejistom odprla put v višje tekmovanje. Čeprav zaenkrat še ni znano, kalco bo organizirano zvezno tek. movanje (znana je le .skupinj šestih klubov v prvi zvezni ligi), kaže, da bo prišlo do formiranja tudi druge zvezne lige. Medtem ko se nefcat^ zavzemajo za enotno ligo, so drugi, ki bolj gledajo na stro. ške, in med temi so tudi O. Ijani, veliko bolj ogreti za vzhodno in zahodno skupino. V primeru enotne drug? li. ge, bi morali n. pr. Celjani potovati v Skopje, Subotico, Beagrad, itd. Delitev na dve skupini pa bi omogočila kraj- ša potovanja in seveda tudi manjše stroške. K te- mu pa je treba povedati še to, da srbska hokejska zveza predlaga povečanje prve zvez- ne lige od sedanjih osem na deset članov, s tem, da bi se sedanji garnituri priključila še Crvena zvezda in HDK Celje. Ce'jini tega predloga ne bodo podpirali, ker se jim zdi škoda denarja za tekmo- vanje v skupini, kjer bi i^raf stransko vlogo. Perspektiva celjskih hoAe- jistov je torej jasna: mote- bitnn s3delovanje v zahodni skupmi druge zvezne lige ter nadaljnje priprave za kvali- tet lo okrepitev članskega in mladinskega ni'štva. V koli- kor pa bi do delitve d^uge zvezne lige ne prišlo, bedo tudi v prihodnje igrali lamo v republiškem tekmovnja ter se skušali vriniti v av- avstrijsko štajersko ligo, !:i je glede na relacije cenejša od katerega koli tekmovanja v zveznem merilu. mb FHAiMOni^/i MMVocivi-öUhlbUM PO POTI STžRlNAJSTE DiViZIJE Spregovorili bomo o ljutleli, ki odrinjeni od glavne ceste živijo --.voje majhno življenje. Svetu v dolini stiskajo roko preko nekaterili svojih rojakov, ki so imeli srečo, da so tam dobili zaposlitev. Nekateri se kljub temu še vračajo na skopo in utrujeno zemljo, drugi so ostali v do- lini in jim je edina zveza s svetom »tam gori« nedelja ali še prej rodo- vitna jeseni Ostareli ljudje ostajajo sami. Brez volje. Razočarani. Prepu- ščeni bičanju burje in sonca pa drevja tn spominov. So kot slikarje- va paleta. Vsak ima svojo barvo. Barvo polti, obleke, hiše, skednja, be- sede, ljubezni... Vendar v celoti tvo- rijo sliko, ki navdušuje in opomioja. Slikar z eno paleto nariše več slik. Ljudje »tam gori« pa z eno paleto ri- šejo več let eno sliko: sliko ŽIV1.kIK- N.IA. Premikajo se po prostoru, ki jim je bil odmerjen po nenapisanili zakonih narave. Nekateri so se v njem izgubili, drugi so odplavali. Govorili bomo o tistili malih in preprostih ljudeh, ki so ostali. Naš in njihov namen pa ni pri- spevati k pojasnjevanju in dopolnjej vanju zgodovine XIV. divizije, temveč spominjati se na ljudi, ki živijo v ne- kem prostoru proč od glavne ceste in ki so pred 25 leti po svojili močeh pomagali partizanom, danes pa se ukvarjajo s problemi, ki niso samo njihovi. To so drobne zgodbe, ki jih življenje večkrat prekrije in pozabi. Kot .je tudi njih ... PRVA ZGODBA Sedeli smo v hiši, stari nekaj nad dvesto let. Sredi mize je ležal velik hleb kruha, na njem varno počival nož, ob njem. steklenica »belega«, če si jezik namočil vanj, te je zapeklo dol do podplatov! Ču- dovito! Miha PODRGAJS je s prekri- žanimi nogami in rahlo naslo- njen nad mizo pripovedoval o letih, ko so se prav v tej hiši, kjer smo se pogovarjali, prvič po prehojeni noči ustavili parti- zani. »Imel sem brate, ki so bili v nemški vojski. Vsak dan so mi pisali, naj grem v partizane In ne v nemško vojsko.« Naredil je požirek, z jezikom oslinil cigareto in se zagledal skozi okno, kot da se hoče na- tančneje spomniti tistih dni ... »Ker nisem hotel v nemško voj- sko, sem si dal nasilno zlomiti nogo. Z enim sva šla v gošo, s seboj pa sva nesla žago in se- kiro. Podrla sva bor, pa me je 2 njim uslinil čez nogo. čutil nisem skoraj nič, samo malo sem se stresel. Tri tedne sem jo imel v gipsu . . . okoli 20. marca 1944 je prišla XIV. divizija. Peljal sem jih domov. Oče in mati sta jih bila še kar vesela. Potem so jim skuhali žgancev, narezali klobas ...« Danes? »Danes? Gre. Kdor hoče delati, lahko živi. Imam tri hektare, malo zidanico. Kmetu jem.« Hiša na Spodnjih Slemenih, pravi se pri Gračnarjevih, je nudila pomoč ranjenim partiza- nom, kurirjem, terencem. Danes, po 25 letih, se ,m spremenila. Ostala je še zmeraj lesena, kot trmast spomenik težkim časom. Drugače je z ljudmi. Veliko jih je prijokalo na svet ob stari krušni peči in veliko so jih od- nesli s križem in svečo. Zgodo- vina hiše pa se kot plemenita nit vleče iz roda v rod. Doku- ment zgodovine in opomin za prihodnost! »Prej so bili samo zorani ko- lovozi in leščerbe. Danes ima že vsaka hiša elektriko in do vsake jablane se pripelješ z avtomo- bilom,« pripoveduje gospodar Adam GRAČNAR. Z Ivanom PRISTOVNIKOM- Luko, ki naju je prvi dan vodil od hiše do hiše, smo obiskali še Alojza PLANINCA, Martina MASTNAKA, Jožefa ŠELIHA, Marijo ŠELIH, Karla PRISTOV- NIKA ... Spominjali so se dni, ko je šla XIV. skozi; spominjali so se snega, ki ga je bilo takrat baje toliko, kot letos; spominjali so se hudih bojev, ranjencev, div- janja Nemcev ... »Pri nas je bilo tudi veliko »skrivačev«. V Beli krajini so jim pravili »zeleni kader«. Vsak vra^, ki je v tistih časih dal pol klobase, hoče danes imeti pri- znano dvojno dobo,« se je raz- hudil Ivan, napreden gosix>dar in eden najboljših daleč naokoli. »Hudič je s temi ljudmi. Zemlja je skopa. Ljudem pa se ne da delati. Možnosti zaslužka iščejo na čudne načine. Saj ne rečem, da so vsi takšni, veliko jih pa je. Zahtevajo nekaj, kar si ne zaslužijo. Vabijo me za pričo. Pa kako naj pričam, ko pa vem, da so se skrivali? Menda bi ra- di, da bi še meni pobrali tiste papirje, ki sem si jih p>ošteno priboril. . .« Roka, ki je podobna kraški pokrajini ali na novo zorani zemlji, se je mogočno oprijela steklenice in v kozarce natočila dobro vince. Narezal je klobas, ponudil kosilo, se pohvalil z novo hišo. Njegova mogočna po- stava, doF>olnjena s treznim du- hom, se odlično in uspešno upi- ra zemlji, ki sama ne daje ve- liko. Daje pa takrat ko jo boža alt tepe človeška roka, za- liva človeška pot. To je dejstvo, mimo katerega ne bi smeli zla- sti tisti, ki danes za pol podar- jene klobase iščejo možnost pri- znanja dvojne dobe . . . DRUGA ZGODBA Tokrat sva imela z vremenom srečo. Snega je bilo malo. Son- ce je tople žarke porinilo v hrbet, ki se je uprl proti kole- nom, zagrizenim v strmo in ozko pot proti Lindeku. Na des- ni strani se je ob globokem ka- njonu proti nebu dvigal Linde- ški grad, ki je med vojno veli- kokrat zamenjal gospodarja. Zdaj je vihrala nemška, takoj zatem naša zastava. Prav v kotlini za lindeškim gradom je najbolj pokalo. Po obronkih so še danes požgane in porušene hiše, najpristnejši spMDmeniki hudih dni. »Dali smo jim suhe hruške, krompir . .. Drugega nismo ime- li,« pripoveduje Pavla OPRČ- KAL, ko se spominja dni, ko je XIV. šla skozi Lindek in ne- kaj ur preživela v vseh hišah in gradu. »Kako je zdaj, vpra- šujete? Doma sta še oče, brat. .. Sama grem za .gospodinjsko po- močnico v dolino. Imela bom zdravstveno knjigo. Brat se bo poročil in prevzel posestw.« Polonija SKAZA, stara ženica, se je stiskala na peči in pila kavo. »Pri nas je revno. Pride- lamo malo krompirja, žita je dvakrat za v mlin. Preživljamo se z žganjem apna in lesom. No- benega izhoda ni tu v Lindeku. Zemlja je skopa, kajti rodovitna plast je predrobna, spodaj pa živa skala . . .« Pravo nasprotje je hiša, na kateri piše Lindek 19. Gospodar je zaposlen v kamnolomu, doma so si popolnoma prenovili hišo, v kateri je tudi edini televizor v vasi. Po večerih se soba spre- meni v »prosvetno dvorano«, kaj- ti skoraj vsi prebivalci vasi pri- dejo gledatii televizijski pro- gram. Ob hiši je velik nasad domačih jagod, ki jih poleti prodajo v mesto. Ivana ZALOŽNIK: »Najhuje je, če se televizija pokvari. Po tri tedne moramo čakati, da jo pridejo popraviti. Teh krajev se vsak izogiblje kot kuge...« Pred več kot tridesetimi leti ji je imirl mož. »Najstarejši otrok je imel 15 let, najmlajši štiri mesece. Skupaj sem imela de- set otrok. Bilo je težko, danes je veliko bolje. Vsi so zaposle- ni ... Zgodovina izpred 25 let pa se naj nikar ne ponovi. Pre- hudo je bilo.« V Lindeku živi danes 40 ljudi, od katerih sta dva zaposlena. V vasi je veliko mladih, ki bi radi delali, pa ne dobijo zaposlitve. Preostane žganje apna, pletenje sirkovih metel, izdelovanje gra- belj in košev, delo v gozdu, po- zimi pomoč pri sosedu pri za- kolu . . . »Naša je bila v izvidnici. Iz brega na breg je opozarjala par- tizane z zvoncem, ko se je pri- bliževal sovražnik. Se^dem prič smo dali, pa jih je še vseeno premalo, da bi dobila priznaval- nino,« je tarnal Alfonz OPRČ- KAL. Ko smo stopili v hišo nje- govega brata Melhiorja, je na belo umiti mizi počival prašič. Glavo .so mu obesili na drevo kot opozorilo, da vlada ta dan v hiši praznik. Narezali so potice, ponudili belega, v kuhinji pa so mesarji in otroci jedli strnjeno kri in pili čaj z žganjem. Nekaj časa je poslušal Borisa, nato pa Srdito nadaljeval: »Povem vam, da je pomagala partizanom. Plet- la je nogavice, zvonila z zvon- cem ... In še vedno je sedem prič premalo. Enega zahtevajo, pa ne vem, kje stanuje . ..« Kmalu sva se poslovila. Po poti, ki naju je peljala v dolino, z Borisom skoraj nisva nič go- vorila. Ne vem, kaj je on v ti- stem času premišljeval; vem pa kaj sem jaz. Držalo bo samo ne- kaj. Na ljudi v odinaknjenih krajih smo v začetku največkrat pozabljali. Govorili in skrbeli smo bolj za tiste, ki sc v dolini in vsem na očeh! Ti so si znali pravočasno priboriti tisto, kar jim pripada. Ali pa tudi ne . . . Na one v hribih smo se začeli spominjati takrat, ko smo opra- vili v dolini. Leta pa tečejo, ljudje umirajo, spomini izginja- jo. Ostaja samo vrsta nepojas- njenosti, ki si jih različni ljudje različno razlagajo. Zaradi različ- nih razlag pride do konfliktov, ki so včasih nepotrebni In pri- znajmo: za marsikoga tudi upra- vičeno boleči. TRETJA ZGODBA Iz Dobrne do Brdc ni d-tleč. Za staro graščino zlešeš po viso- kem snegu do širšega kolovoza in si tam. Same Bndce pa so dolge kot liew York! Hiše so razmetane bo bregovih in kota- njah, da jih komaj najdeš. Lju- dje pravijo, da gredo k sosedu. Ta pa je lahko oddaljen tudi dve uri hoda! »Grem po žegnane vode kra- love. . .« se je zasmejala mati Medvedova, ko smo stopili v hišo. Oče Tone, prav letos si je naložil 72. križ, je medtem p>o- vedal, da imata sedem otrok. Vsi so odšli v dolino. »Holcer sem bil in po gošah delal. 37 jurjev penziona imam.« V hiši ni elektrike, kljub te- mu da samo petdeset metrov proč teče po žicah svetlobni vir! »Nimamo denarja! P»o oseon jurjev na dan je treba odšteti za oračH in tistega, ki ti gnoj razvozi. Kosci zahtevajo tri, oko- povalke dva jurja ... Za bokloni nihče več ne dela.« Na mizo je poleg kruha in »žegnane vode kralove« položila še jabolka. »Ko sva prosila otro- ke, naj nama pomagajo jame skopati, 12 štang p>ostaviti in zbrati 1,50 jurjev gotovine, so odgovorili, da naj to naredi ti- sti, ki misli tu ostati. Ostala pa bova midva. Midva pa ne more- va več. Utrujena sva ...« In med vojno? »XIV. se spomnim. Pomagali smo jim ali pa so si sami vze- li,« je rekla mati Medvedova. »Med partizansko vojsko sem bil ves čas v državni hosti. Po- krili smo se s praprotjo in le- žali,« jo je dopolnil Tone in po- grabil ponujeno cigareto. Boris mu je dal ves zavitek, ki ga je takoj spravil na ix)lico. »V petek sem mu kupila tri paklce, pa jih že nima več.« Bil pa je že torek! Jožefa BRAČIČ je soseda — dve uri hoda je do nje! Vrtela je kolovrat in predla domačo volno. Na mizo so položili »me- trski« kruh. »Takrat je bilo hu- do, kajti streči so morali dve- ma gospodarjema. Glavo smo imeli skoraj vedno na tnalu ...« Pot do Paškega Kozjaka je bila vsaj po času najdaljša. Sne- ga je bilo več kot za »eno kra- vo«! Kaj že vse redkejše, po ga- zeh pa so hodili samo otroci, ki so šli v šolo ali iz nje. Svet je tukaj — vsaj pozimi — zu- naj sveta! Ljudje »kraljujejo« med visokimi snežnimi kopami in drevjem, ki se nerado upo- giblje pod mogočnimi sunki bur- je. Počasi in naveličani se pri- pravljajo na bližajočo pomlad, ki jih bo vrnila življenju. Vračanje preko Paškega Koz- jaka proti Strmcu nad Dobrno, kjer sva se ustavila še pri par- tizanski piami Mariji Ramšako- vl, je potekalo ob enem samem spoznanju. Ljudje v teh predelih so med vojno po svojih močeh pomagali partizanom. Seveda ta pomoč ne sme biti povod za ne- kakšen privilegiran položaj. Gre SEuno za žalostno spoaaianje, da tem krajem kaj več kot ^ektri- ko in nekaj (slaMh!) cest ni- smo dali. Premalo skrbimo za ljudi, ki gruntarijo v hribdh, mi- slijo na lepo dolino, vmes pa je kotanja velikih nezmožnosti medsebojnega sodelovanja. Vse preradi pozabljamo, da človek ni človek samo v dolini, temveč tudi »tam goil«'. Da ne bo nesporazuma: navse- zadnje sploh ne gre za predel, ki sva ga % Borisom obiskala, temveč gre za vsa ostala podob- na področja; za vse ljudi, ki na takih področjih živijo. Gre za ČLOVEKA! ČETRTA ZGODBA Srečanje z Jožetom Kovšetom — Volavcem Je bilo neprijetno. Boris me je že pred obiskom oEK)zoril na n^rijetnost, ki se je pripetila med vojno. Akterja sta bila Volavec in Boris. Eden na eni in drug na nasprotni stra ni. Vmes za dekoracijo še ne kaj ljudi, ki jih nismo marali. Stari Volavec Je sedel na pe- či. Ob njem sin z ženo. Mati je pod pečjo sede na klopd vrtela kolovrat, ki je ob najinem obi- sku nehote začed nekam čudno peti. Enakomerno vrtenje se je polomilo, kot da bi priletelo na ostre zobe ... V tej hiši je pred petindvajse- timi leti Šlo za Bortsovo živ- ljenje. Tudi takrat j« bdi visok sneg in mraz. Boria se je sam prebi- jal naprej proti Pakl. Med pot- jo je bil zadet v nogo. V Volav- čevi hiša si jo je obvezoval, čez nekaj časa so vsrtopili Nemci. Med Borisovim prfliodom in pri- hodom Nemcev Voüavca ni bilo v hiši... Nekaj let iMem je Boris obi- skal Volavca. »Saj veš ... (prosti... šlo je za otroke, hišo, živino ... vse bi lahko hudič vzel... oprosti,« se je opravičeval Volavec. Danes je pripovedoval o tistih časih, ko si sredi vsesplošnega kaosa gledal predvsem na to, da si ohraniš življenje. Pot doohra nitve življenja je bila takrat sa- mo ena poštena. Tista z Bori- som gotovo ne. Ena izmed zgodb, ki sem jili zabeležil v štirih dneh z Bori- som po poti XIV. divizije od Dramelj do Paškega Kozjaka in malo dalje nad Vitanje do Pa- ke... TONE VRABL (Nadaljevanje s 1. strani) Toda kolektiv je delal naprej, čeprav za svoje delo ni mogel dobiti ob veljavnih instrumentih toliko denarja, da bi bilo vlože- no delo ustrezno plačano. Kot smo že v prejšnji številki zapi- sali, je na področju metalurgije — pridobivanja in predelave cin- ka — tehnologija šla v svetu zelo naprej. Pridobivanje cinka, kakor gre to v Celju, je zastarel način in ne dovoljuje maksimal- nih izplenov kovine. Le s teme- ljito modernizacijo bi dosegli večji odstotek izplena in s tem ob enakih stroških večji finanč- ni rezailtat. To bi navsezadnje amogočilo boljše pdačilo topHcev v topilnici, kajti za to delo ob veljavnih plačah ni moč več do- biti sposobnih zdravih delavcev. Na težkih delovnih mestih v to- pilnici cinkarne bi morali ljudje zaslužiti že približno 1500 Ndin. Podobno velja tudi za zahtevna delovna mesta v črni metalurgi- ji — konkretno v železarni što- re. Toda, mar naj tako pomemb- no proizvodnjo dotirajo drugi obrati? V barvasti metalurgiji spričo izvoza in doseženih cen ni prave- ga kruha. Za vsak dolar je treba več ugodnosti kupcu, doma pa pomeni vsak novi dolar več stroškov in ustrezno manjši do- hodek. To neskladje bo treba urediti, v kolikor je skupnost še zainteresirana na deviznem do- hodku od proizvodnje in prede- lave cinka v pogojih, kakršni so v Celju. Kolekti-\ai cinkarne v Celju pač z leti ne bo preostalo drugega kot opustiti metalurgijo in proizvodnjo preusmeriti, tako kot to že počenjajo, bolj v kemi- jo. Programsko se je Cinkarna žedela temeljiteje vključiti v po- trebe jugoslovanskega trga in iz- voza še pred leti. Stare obrate bi morali rekonstruirati, za kar so zaprosili iz sredstev republi- ških rezerv za 20 milijonov di- naa-jev. Tudi v bazični kemiji ni aku- mulacije. Cinkarna proizvaja 150.000 ton žveplene kisline, ki jo skoraj vso proda pod razmero- ma neugodnimi pogoji kot suro- TOno. Razen nekaj prodzvodov, ničesa.r ne finalizirajo v Celju, če bi zgradili tovarno umetnih gnojil, kot je bilo v programu cinkarne, bi akumulirali na final- nem produktu. Cena, za katero prodaja sedaj cinkarna svojo Žvepleno kdisüno, je daleč pod svetx>vnLmi cenami. V svetu nam- reč velja tona žveplene kisline 320 Ndin, cinkarna Celje pa iz- trži poivprečno za tono 242 Ndin. Kisline se ne izplača voziti na dolge relacije. To so tudi že izračimali, ko so zgradili novo tovarno za 100.000 ton. Kolektiv v ničemer ni odgovoren za to, da ni ustreznih predelovalnih ob- ratov za njihove surovine, saj so praktično drugi činitelji prepre- čili izvršitev ustreznih naložb. Ta in druga dejstva so povzroči- la, da je cinkarna kot bazično podjetje proti svoji volji v te- žaivah. Ljudje v podjetju si pri- zadevajo; delajo naporno, pove- čujejo fi2äcni obseg proizvodnje in usmerjajo svoje skromne sklade v naložbe, ki bi jim vsaj za silo pomagale prebroditi hu- do krizo. Sicer pa je nevzdržno ob 270 mMjonih, kolikor bo zna- šala letošnja realizacija, živeti v precejšnji negotovosti, ki je izra- zito pogojena s faktorji izven podjetja. Letno plačuje cinkarna več kot 20 nulijonov anuitet za opravljene investicije in tako ji to pobere praktično ves doho- dek oz. amortizacijo. Zaradi izredno nizke akumu- lativnosti je precej pogodena s težavami tudi bližnja soseda cin- karne t. j. železarna štore. Ta panoga ni v tistem sorazmerju, kot je bik) postavljeno z gospo- darsko reformo. Nekatere druž- bene intervencije, s katerimi se je želelo pomagati drugi indu- striji, so pogodile železarne, med njimi tudi štorsko. Liberalizacija uvoza in plafoniranje cen žele- zarskih proizvodov je storilo ne- mogoče stanje, ob vsem tem pa so sitroški nenehno naraščali. Kot znano, je pred leti kolek- tiv štottiske železarne zastavil program temeljite obnove svojih kapacitet, ki naj bi omogočile v sklopu njihovega proizvodnega programa modernejšo m renta bilnejšo proizvodnjo. Na nesrečo je padla njihova investicija v ob- dobje, ko je pri financah najbolj zaškripalo. Razen livarne nodu- lamega liva, ki so jo v glavnem zgradili z lastnimi sredstvi, dru- gi objekti še niso nared. Sedaj bo treba začeti odplačevati kre- dite, vendar vse kaže, da žele- zarna ob veljavnih instrumentih tega zlahka ne bo zmogla. Tako štorska železarna kot ostale so družno naslovile že lani na pri- stojne republiške in zvezne or- gane predloge za nekatere ukre- pe, ki bi zagotovili železarstvu aa slovenskem znosnejše pogoje gospodarjenja. Specializacija v okviru posameznih železarn je zelo pozitivno dejanje, vendar samo to, kot tudi sam akt zdru- žitve slovenskih železarn ne mo- re rešiti. Težaven položaj s plasmanom železarskih izdelkov doma, ko je treba za vsako ceno prodre- ti na tržišče (v Sloveniji potro- šijo predelovalci samo približno 40 odstotkov železarskih izdel- kov slovenskih železarn), bi sicer lahko reševali z izvozom. Toda tu so neštete ovire. Podobno kot za metaliu^ke proizvode Cinkar- ne, moira tudi železarna, če hoče prodati svoje blago' zimaj, biti s cenami pod veljavnimi na zahod- nem trgu. Različne dajatve in carina poberejo tudi do 25 od- stotkov, se pravi, da je treba prodati za 25 odstotkov ceneje kot lahko za enako blago iztrži domač proizvajalec na zahodu. Ob tem pa kajpak vemo, da so proizvodni stroški zaradi sodob- nejše telmologije zunaj precej nižji kot pn nas. Le nekaj zadev, ki smo jih tu načeli, tako za primer cinkarne kot tudi za železarno, očitno ka- že, da oba kolektiva kljub svoji prizadevnosti m pripravljenosti na bremena, nista temu breme nu v celoti kos. To breme ni na- stalo kot rezultat naravnih raz- vojnih poti, marveč je pogojeno s činitelji izven dosega kolektiva. Nekatere stvari so nepravične in jih bo zato treba odpraviti. FRANJO KRIVEC ERNEST BOCKQ z več sio ljudi ima dnermo opraviti 40-letni Ernest Boč- ko, dolgoletni šofer avtobtisa na progi Hrastmh—Trbovlje —Celje. Cesta in ljudje so njegom stalni spremljevalci že dobršen del njegovega živ- ljenja, ki je pač svojsko za- to, ker je njegov delavnik enkrat daljši od običajnega 8-umega delavnika. Bočko od- haja zdoma pred 5. uro zjut- raj in k svoji družini se vrne šele ob 21. uri. Vmes so ure vožnje, desetine postaj, novi obrazi, strmine in ovinki, da, vmes je tudi topla mali- ca v menzi »Izletnika« ob Kersnikovi ulici in topla ju- ha v Trbovljah, sicer pa, kot rečeno, kilometri kilometri. Dvanajst let vozi Bočko av- tobus na progi Hrastnik— Trbovlje—Celje. Kako izgleda en sam njegov dan? Iz Hra- stnika odpelje ob 5.20 potni- ke, večinoma zaposlene, v Trbovlje ki od tod odpelje ob 6. uri prek Hrastnika v Celje, kamor prispe četrt ure pred 8. Pot ni lahka, zla- sti ne pozimi. Sicer pa je bilo deset let nazaj na rela- ciji šmarjeta—Hrastnik—Tr- bovlje še dosti hujše. Kdor je tod vozil, dobro ve, kako se je dalo priti do Hrastni- ka. Sedaj vozi Bočko novi av- tobus, cesta je asfaltiraTia, dobra... Toda ljudje se še niso navadili na to, kaj so dobili. »Povem vam«, pravi Bočko, »kar srce me zaboli, ko opazim ob koncu vožnje poškodovan sedež. To delajo mladi objestneži. Ljudje se tudi jezijo, ker jim ne dovo- limo vnašati v avtobus težke prtljage. Za to je prostora drugje. Na vsak način pa hočejo po starem. To se po- zna tudi pri zapiranju vrat. Mehanizem je nežnejši pri modernih avtobusih in se ob grobem ravnanju kaj hitro pokvari. Tak avtobus stane 22 milijonov in ga že moram v redu čuvati.« Povrnimo se k Bočkovemu delavniku. Ko torej zjutraj pripelje v Celje, odpelje voz do črpalke, nato v pralnico in na kontrolni pregled. To traja nekaj časa. Kdaj pa kdaj mora vmes tudi. na kašno posebno vožnjo v Šo- štanj ali fcam drugam. Ob 12. uri jo spet odrine s svo- jim avtobusom v Trbovlje in od tod spet nazaj v Celje, ob 18. uri pa spet nazaj v Trbovlje in od tod v Hrast- nik. Tu je Emest Bočko do- ma. Prostega časa je torej malo, malo je tudi z druži- no; z ženo, hčerko, ki obi- skuje gimnazijo in sinom os- novTiošolcem. Zdoma je tudi ob nedeljah. Enkrat mesečno ima skupaj proste štiri dni. Ljubi planine in morje, pred- vsem pa si z ženo želita obe- ma otrokoma pripraviti lep- šo bodočnost. O tej je Er- nest Bočko razmišljal ko je septembra 1944. na Dolenj- skem prijel za puško. Parti- zanil je nekaj mesecev, pot- lej so ga ujeli Nemci in ko- nec vojne je dočakal v ta- borišču. H kruhu ga je tako- rekoč spravila delovna briga- da. Na progi Samac—Saraje- vo je obiskoval tečaje za šo- ferja in mehanika in pozneje je v avtoprometni šoli v Lju- bljani opravil izpite za po- klicnega voznika. F. K. STALIŠČA - RAZPRAVA (Nadal,jevanje in koncc) kako je z odhodi v zamejstvo Nekatere zapadne države rade sprejemajo naše zdravnike, saj dobijo brez velikih investicij zgrajene strokovnjake. Ker ima- jo razvito mrežo bomiških usta- nov, potrebujejo zdravnike, ki. delajo poln delovni čas v bol- nišnici, brez privatne prakse. Take zdravnike plačajo relativno dobro, od njih pa terjajo tudi večjo storihiost. V zadnjih letih je iz Jugoslavije odšlo v tujino baje več kot 100 zdravnikov. Verjetno jih ženejo v svet isti motivi kot ostale strokovnjake in nekvalificirane delavce: spo- znavati svet in zaslužiti čimveč denarja! čemu tak hrup, prav za našo bolni-šnico, če se tu in tam spomni kak mlad specialist ali zdravnik po končanem pri- pravniškem stažu, da bi bilo dobro vsaj za nekaj let oditi v inozemstvo? Vsako leto imamo nekaj takih primerov. Trenutno odhajata s kururgičnega oddel- ka 2 zdravnika, prvi v Nemčijo, dragi pa za dve leti v Libijo po dogovoru v smislu meddržavnih obvez. Vsi so izrazili željo, da bi se kasneje vrnili v celjsko bolnišnico. Da smo na široko odprli naše meje, tega se res ni spomnila naša bolnišnica. kako je z osebnimi dohodki Na kratko, plače so slabe in to od čistilke do zdravnika Ali bolj pošteno povedano, s pla čami zdravstveni delavci niso zadovoljni Sploh bi radi vedeli kje na svetu so s plačami zado voljni. Ko razne gosjKxlarske kulturne in druge organizacije tarnajo o osebnih dohodkih, ve dno slišimo: »Mi zaostajamo v osebnih dohodkih za drugimi.« Celo zvezni organi so se v zad njem času oglasili, da z OD tu di zaostajajo za drugimi. Daje mo pač toliko, kolikor dobimo. Kot kažei bo letos nekoliko bo Ije, če bomo gospodarili, seveda pa ne toliko, da bodo vsi po polnoma zadovoljni. Vsakomur ne bo mogoče povsem ugoditi. Naši samoupravni organi prav sedaj bijejo neprijetne, pa ven- dar predpisane bitke za nove odnose in merila pri nagrajeva- nju in racionalnem poslovanju. Naliti si moramo čistega vina. Ne gre samo za merila, gre bolj za denar, ki bi ga potrebovali za naše potrebe in želje. Te pa so družbeno omejene. Bolj ko se bo modernizirala bolniška služba, dražja bo in vedno bo potrebno s preudarkom obrniti vsak dinar. Poleg tega moramo misliti na ves naš bolniški kader. kaj je ozko grlo v naši bolnišnici Najbolj pereč problem pome- nijo specialistične ambulante, saj se v njih gnete od jutra do večera na stotine bolnikov. Po- sebno je pritisk čutiti v po- škodbeno ambulantnem traktu, ki daje včasih res videz pravega »frontnega previjališča«. Idealno bi bilo, če bi imela bolnišnica še sodobno specialistično poli- kliniko s stalnim specialističnim kadrom in opremo, to pa so da- nes lahko samo še sanje, saj bi terjalo ogromne investicije. Med- občinski zdravstveni center in zdravstveni dom pa se zadnje čase ukvarjata s tem, kako bi izboljšali celotno ambulantno zdravstveno službo in jo racio- nalneje povezali z našo bolniško službo. Le funkcionalna integra- cija zdravstvene službe bi sku- paj z zavodom za socialno za- varovanje znatno izboljšala p^. ložaj. Drug problem je seveda iinan. ciranje zdravstvene službe. Dq. tok denarja je v zadnjih letijj skromnejši, zavod za socialno zavarovanje pa si beli glavo, ka. ko uskladiti naraščajoče potrebe in zakonite pravice zavarovancev z relativno skromnimi sredstvi, Zato je razumljivo, da limitira svoja razpoložljiva sredstva, ven. dar naša bolnišnica ne more vedno limitirati bolnikov in po. škodovancev, ki prihajajo v bol. nišnico brez našega vpliva, jj) tako smo z blagajno socialnega zavarovanja v večnih prepirih, S takimi in podobnimi resninaj problemi se borimo noč in dan, Mnogi smo pri tem osiveli. Da je problemov mnogo, je razum. Ijivo, saj imamo dnevno v oskrbi več ko 1000 bolnikov. Veseli smo, da je domači tisk začel našo družbo podrobneje obve- ščati o problemih bolnišnice in zdravstva na sploh, vendar pa senzacij ne želimo. Prav tako ne želimo, da bi po nepotreb- nem vzbujali slabo javno mne- nje o kolektivu naše bolnišnice, ki tega res ne zasluži. Razne osebne in drobne razpr- tije, male intrige in tudi raz- mišljanja o tem, kdo od 1200 zaposlenih v bolnišnici je večji črnec, garač in kdo postopač, vse to sodi bolj v domeno na- ših samoupravnih organov, šte- vilnih obratnih delavskih sveto?, sindikata, političnih organizadv strokovnih kolegijev, zdrarai- ških društev, združenj itd., ki naj te stvari razčiščujejo, našo javnost pa z njimi pustimo pri miru. Naj je ne prevzema skrb zaradi »rekla — kazala« tega ali onega. Zavedamo se, da je tudi v naši »proizvodnji nekaj škarta«, Zelo bomo zadovoljni, če bi nam na- ši bolniki pismeno sporočali, in to na direkcijo, razne kritike, predloge, pritožbe, pa tudi po- hvale. Tistim redkim zdravstve- nim delavcem, ki želijo, da bi se hitreje rešil njihov »črnski pro- blem«, pa predlagamo, da se čimbolj vključijo v samouprav- no dejavnost naše bolnišnice. Vendar moramo pn tem po- udariti, da je večina članov ko- lektiva na strani tistih kulturni- kov, ki so zapisali geslo: »De- mokracija da — razkroj ne!« Osebno pa dodajam, da zaenkrat v bolnišnici še ne bo »teatra« .. • Primarij doktor IVAN KOPAČ RAZSTAVA OB POHODU XIV. UDARNE DIVIZIJE v celjskem muzeju revolu- cije bodo danes popoldne odprli razstavo XIV. udarna divizija, posvečeno 25-letnici njenega pohoda na štajer- sko. Na razstavi, ki bo od- prta do vključno 15. marca, bodo zastopane fotografije ^ drugo dokumentarno gradivo kakor nekaj orožja s poho- da, v glavnem vse tisto, kar hrani muzej, pa tudi precej gradiva, ki .*ga je odstop:' arhiv Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Lju^' Ijani. Zlasti bo razstava pi"'' kazala precej novega gradiva iz topografije Zgornje Savin.^ ske in šaleške doline. STALIŠČA • RAZPRAVA - KRITIKA • KRITIKA • STALIŠČA - RAZPRAVA Na zadnj seji je skupščina komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje sklenila, da bomo zavarovanci tega območja spet plačevali izredni prispevek. Že četrto leto zapoi-ed torej »nekje« dodajamo k svojim rednim mesečnim odteglajajem za zdravstveno zavarovanje, kajti že štiri leta je naš sklad v primanj- kljaju. Nejevoljni smo, pa čeprav bo zredni prispevek letos precej jtianjši kot je bil lanski; slabe volje smo zaradi tega, ker vedno nove obveznosti za to ali ono področje močno zažirajo v nizke oseb- ne dohodke. najpomembnejši vzrok — nizki osebni dohodki 2e lep čas na celjskem območ- ju beležimo precej nižje osebne dohodke koit je republiško pov- prečje. Zaradi tega je tudi v na- šem skladu za zdravstveno zava- rovanje bistveno manj denarja, kot bi ga moralo biti. če bi se z osnovnim prispevkom, ki ga sleherni zavarovanec vsak mesec plačuje od svojega osebnega do- hodka, zbralo republiško pov- prečje in če bi v tej višini reali- zirali tudi dodatni prispevek, po- tem bi bil naš sklad bogatejši za 889 milijonov starih dinarjev. To je zelo poenostavljena in preprosta interpretacija vzrokov za nastanek primajkljaja v skla- du zdravstvenega zavarovanja delavcev, saj nanj \^livajo tudi različni drugi. Resnica pa je vendarle — in zato je tudi tem- bolj boleča — da je naše območ- je dvakrat prizadeto. In vendar celjska komunalna skupnost ni edina, kjer bodo za- varovanci plačevali izredni pri- spevek. Posebej bo prizadeto ra- vensko območje, kjer so zabele- žili relativno najvišji primanj- kljaj v Sloveniji. V republiki so bili baje celo izredno preseneče- ni in skoraj verjeti niso mogU, da je na celjskem območju — upoštevaje nizke osebne dohod- ke in ostale dejavnike — nastalo samo 356 milijonov starih dinar- jev primanjkljaja. kje bodo plačevali več? Ker bo del letošnjega primanj- kljaja moč izravnati z rezervni- mi sredstvi, se vsota, ki jo bo- mo zavarovanci plačevali z izred- nim prispevkom, precej 2imanj- šuje. Dobrih 200 milijonov je ob- čutno manj kot smo bili vajeni plačevati zadnja leta. Skupščina je sklenila, da bodo zavarovanci vsega območja od- vajali od osebnega dohodka 0,30 odstotka, poleg tega pa še v Mo- zirju 0,50, v Sevnici 0,44, v Slov, KonjicaJi 0,48, v Šentjurju 0,58, iv Šmarju pri Jelšah 0,47 in v žal- ski občind 0,46. Ta območja so namreč zabeležila primanjkljaj, medtem ko v celjski, laiki in brežiški občini primanjkljaja ni bik). DO K.\M SEŽE SOLIDARNOST? To vprašanje so si odborniki celjske skupščine komunalne skupnosti že ničkolikokrat za- stavili. Tudi letos. Vpraševali so se namreč, aü naj primanjkljaj pora\TiaA'ajo samo ljudje tistih območij, kjer je bil le-ta naveč- ji, ali ga naj »solidarno« plaču- jejo v enakeim odstotku vsi, ali kako drugače. Upoštevaje prepri- čanje, da se solidarnost vendarle nekje neha, so se tudi letos od- ločili za srednjo pot in določili enotno stopnjo za vse zavarovan- ce, prav tako pa tudi diferenci- rano, ki je višja za tista območ- ja, kjer je bil primanjkljaj naj- občutnejši. KAKŠNO je »ČISTO VINO«? Odborniki, ki so izglasovali sklep o izrednem prispevku, go- tovo niso imeli lahke naloge. Na sejo skupščine so prišli s priix>- ročilom delovnih organizacij, naj ne sprejemajo novih obremeni- tev, podožaiJ v skladu pa jih je prisihl v nasprotno — kajti iz- redni prispevek je edini vir za kritje primanjkljaja. Zato je razumljivo, da so od- borniki dokaj nerazpoloženi. Ob- daja pa jih — predvsem nove člane skupščine —- tudi nekakš- no vzdušje pridržanosti, s kate- rim sprejemajo podatke, na pri- mer o osebnih dohodkih zdrav- stvenih delavceiv, uslužbencev za socialno zavarovanje in podobno. »Ne bd se toliko pogovarjali o osebnih dohodkih zdravniikov,« je dejaJ eden od odbornikov, »če bi bili lahko zadovoljni s kvali- teto njihovega dela, z njihovim odnosom do bolnikov!« To goto- vo je področje, o katerem bi se dalo še veliko povedati in prav toliko narediti. Drugače pa je z željo nekaterih, da bi v podrob- nosti vplivali na to, kako v ko- lektivih zdravstvene dejavnosti raz5>orejajo .svoj dohodek. Tu smo že zelo blizu poseganja v samoupravne pravice delovnih kolektivov. Nezatijpanje do podatkov i>a je tudi objektivno pogojeno. Ko na eni strani zelo glasno govorimo o zares težkem materialnem po- ložaju našega zdravstva, jih obi- čajno podkrepljujemo tudi s po- datki o osebnih dohodkih 25drav- stvenih delavcev. Ti so tako smešno nizki, da jim nihče ne verjame, zlasti še, ker je očitno, da jih tudi v delovnih kolektivih zdravstvene dejavnosti dopolnju- jejo z najrazličnejšimi honorar- ji, nadurami in podobnimi do- datki. čeprav v večini primerov tudi celoten osebni dohodek ni previsok, prej nasprotno, pa ven- darle ustvarja nekakšno nejas- nost, ki zamegljuje realno po- dobo položaja našega zdravstva. Zamegljuje jo predvsem prepro- stemu človeku, ki nima časa, da bi se poglabljal v vse zapleteno- sti finančnega komuniciranja med zavarovanci, zavodom za socialno zavarovanje in zdrav- stveno službo. IVA BURNIKOVA TAKS NE BO Med sklepi, ki jih je celjska občinska skupščina sprejela na svoji devetnajsti seji, v torek, 18. februarja, je vsekakor izred- no pomemben tisti (sprejeli so ga v obliki sprememb odloka), ki pravi, da celjska občina uki- nja komunalne takse za osebne avtomobile in motoma kolesa in da se plačane takse za 1968. in 1969. leto vrnejo na zahtevo za- varovanca. V predlogu občinskega prora- čima za letoš:^e leto je rezervi- ranih 30 milijonov starih dinar- jev za vrnitev plačanih komu- nalnih taks za osebna motoma voaila. Zakaj bo občina vračala plača- ne takse šele na zahtevo zave- zanca in ne brez takšnega zah- tevka? Gre namreč za dejstvo, da so mnoge položnice pomanjkljivo izpolnjene in da z njdh ni razvid- no, kdo je pravzaprav lastnik vo- zila. Prav tako je zanimivo, da so se že oglasili ljudje in zahte- vali povračillo taks, čeprav jih niti plačali niso. Takšnih in po- dobrih primerov je več. Zato se je skupščina odločala, da bo tak- se vračala le na zahtevo tistih, ki so jih v resnici plačali. M. B. DELEŽ NAD PREDVIDEVANJI Analitična služba celjske ob- činske skupščine je pripravila sicer kratko a zgovorno analizo, ki kaže, koliko denarja daje ob- čina za kulturo na prebivalca, oziroma osvetljuje položaj celj- ske kulture. Iz podatkov je vi- deti, da nosi občina pretežno gmotno breme v financiranju ustanov, ki so medobčinskega značaja (od 40 do 88 odstotkov); zanimivo pa je prajv tako, da je financiranje i2ddjučno proračun- sko in so za te namene zbrali na primer 1967. leta le 18 odstot- kov neproračunskih sredstev. Po predvidevanjih republiškega seikretariata za prosveto in kul- turo — v publikaciji Gmotni po- ložaj kulture v Sloveniji, ki jo je izdal aprila lani, bi morala celj- ska občina zagotoviti za kulturo na prebivalca 1970, leta 28 dinar- jev, toda ta delež je že lani do- segel 43,30 dinarja, medtem ko bo dosegel letos, če bodo pred- log proračuna sprejeli 50,40 din! To brez dvoma kaže na skrom- no načrtovanje republiškega se- kretariata in hkrati na resnično prizadevanje celjske občine, ust- variti ustrezen kulturni standard. Kolikšne pa so dejanske potre- be, ilustrira dejstvo, da kljub to- likšnemu deležu občina ne more sanirati gmotnega i>oložaja kul- ture in še posebej Stovenskega ljudskega gledališča. Z letošojo vsoto, namenjeno kulittui, bodo krili le 77,3 odstotka potreb, ka- kor jih kažejo programi oeljsikih kulturnih ijstanov. Slovenskemu ljudskemu gledališču pa zagoto- vili le 69 odstotkov potrebnih sredsteiv. Pri tem cwipaide na SI/j 37,7 odstotka vseh proračunsikih sredstev za kulturo. Če bi mu hoteli zagotoviti sredstva v celo- ti, bi znašal delež 54,3 odstotka proračunskih sredstev. Seveda je povsem nemogoče, da bi za vse diruge ustanove zadostovalo 45,7 odstotka letošnje proračunske vsote. Zato je razfumljivo, da si občinska skupščina preko sveta za znanost in kultuiro prizadeva rešiti predvsem finančni položaj največjega porabnilca — SLG in se zavzeana za ureditev proble- ma v republiškem merilu, V tem sanislu je sicer predlog skupno- sti slovenskih gledališč, po kate- rem bi te ustanove pod posebni- mi pogoji dobite nekaj dodatne- ga denarja od republiške^ skla- da za pospeševanje kulturnih de- javnosti, sicer dobrodošel, ven- dar pa SLG ne prinaša v bistvu nikakršne rešitve. Morda bo kaj zalegel predlog, ki so ga za re- šitev ustanove naslovili na re- publiške forume. D. Hribar sedmič) Najmočnejši nacistični vohmi- ski center v Sloveniji je bil vse- kakor v Celju. Takšnega, kakr- šen je bil in deloval pred drugo svetovno vojno, je vzpostavU že tolikokrat omenjeni celjski trgo- vec Werner Stiger (»Fiitz Wer- ner«), ki ga je bilo že v odsot- nosti obsodilo avstrijsko sodišče na 4 leta ječe, ker je iz Nemčije v Avstrijo tihotapil orožje in na- cistično propagandno gradivo. Z načrtnim vohunskim delom je začel 3. oktobra 1938, ko je v SD-Abschnittu Gradec prisegel zvestobo Hitlerju in se zavezal za vohun.sko delo, medtem ko je že od pomladi istega leta sode- loval z nacističnimi vohuni. O tem pravi sam: »Po priključitvi Avstrije sem se zavezal sode- lovati z varnostno službo v Grad- cu. In ker sem že prej delal na področju politične obveščevalne službe (sic!), sem to delo oprav- ljal z najboljšhn znanjem in Zmožnostjo. Moje delo je bilo razpredeno po vsej deželi (sic!) in obveščevalna mreža je neneh- 'lo rastla. O vrednosti mojega sodelovanja lahko da informa- cijo odsek varnostne službe v Grirjou. število mojih sodelav- cp' je bilo zelo veliko (sicl), ker oa smo morali stroške pokri- y^iti s:imi, smo lahko s Slovenci In srbi delali !p v omejenem obsegu...« Toda ne samo za odsek varnostne službe v Grad- cu, tudi za nemško vojaško ob- veščevalno službo je delal. »Ko- nec leta 1938 so prišli gospodje iz vojske v Celje in me zasnu- bili za sodelovanje. Ker sem pri obveščevalnem delu imel že pre- cej opraviti z vojaškimi zadeva- mi, sem privolil v sodelovanje in odtlej delal tudi na tem pod- ročju. Rad bi pripomnil, da mi je bil pred očmi v glavnem sa- mo cilj: Nemčija mora biti o vseh dogodkih poučena in k te- mu mora vsak Volksdeutscher pripomoči in po svoji najbolši moči. Ker so bile pri meni ne- nehno hišne preiskave in ker so me že nekaj let kot največjega aktivista Spodnje Štajerske ne- nehno opazovali, sem bil vedno vesel, če sem zbrano gradivo lahko odposlal. Ker sem z goto- vostjo domneval, da v rajhu gradivo sami razdelijo, sem ga izročal vedno le eni osebi, in si- cer tisti, ki sem jo najhitreje do- segel ... Ker mi je vojska konec leta 1939 dala na razpolago tudi denar, sem lahko delo še pose- bej poglobil in sem se po vsej deželi vzpostavil zaupnike. Ker sem moral računati z izdajo aH razkritjem, sem delo organiziral tako, da bi lahko tudi po moji aretaci.ti delovali dalje. Že v letu 1939 sem si prizadeval, da bi za sodelovan.je pridobil sina industrialca Westna, ki je imel v Beogradu odUčne zveze.« Stigerju z denarjem, ki sta mu ga dajala vojska in Max Adolf Westen, ki se je v začetku leta 1940 tudi sam trdno vklju- čil v delo Stigerjevega vohun skega centra, res ni bilo težko najti primernih ljudi za vohim- sko delo, saj so tokrat z naci- stično ideologijo zastrupljeni volksdeutscherji imeli takšno delo za domoljubno in koristno za veliko Nemčijo. Poleg Westna je pridobil še zlasti Willfrieda Hoff mana iz Teharij (»Her- bert«), študenta prava Seppa JeUenza iz Celja (»Ivan«) — (O njem je dr. Bauer 24,6.1940 zapisal: »Seppl Jellenz, podpisu- je z Ivan. Mlad, goreč in dela- voljen mladenič- Zdaj za Hoff- mannom pomožni zaupnik.« — Fotokopija Bauerjeve beležke v MRC), svojega nekdanjega us- lužbenca in poznejšega oskrb- nika Westnovega gradu žovnek pri Braslovčah Paula Skobemeta (V predlogu za odlikovanje z dne 13.10. 1942 je Dorfmeister o njem zapisal: »V njegovi hiši so razmnoževali ilegalni tisk in v njegovih rokah sta bila vsa obveščevalna služba in sporazu- mevanje.« — Izvirnik v MRC), Westnovega uslužbenca Maxa Godlerja, ki je imel skrivno ra- dijsko postajo (»Aleksander«) — (Doirfmeister je o njem poročal: »V času Jugoslavije je po nalo- ga nemške vojske imel v Celju posebno nalogo /tajno radijsko postajo/.«), člana okrožnega vodstva Kulturbimda Eduarda Paidascha (»Stefan«), lastnika zdravilišča v Rimskih Toplicah dr. Gustava Uhlicha (»Nikola- us«), člana vodstva krajevne skupine Kulturbunda v Sloven- ski Bistrici revizorja Josefa Bau- manna (»Drann«), nekega »Pun- tija« v Konjicah, ki je vodil vo hune štev. 101 (Erich Blecliin- ger), 102 in 103, Tonija Lauricha iz Konjic, bivšega kapetana Frit- za Steinböcka iz Žalca, lastnika gradu Prešnik v Šmartnem v Rožni dolini pri Celju Fritza Miillerja, Franza Pinterja, Her- berta Taucherja, mladinsko akti- vistko Hildo Bothe, lastnika opekarne v Celju in vodjo mla- dine v krajevni skupini AO NSDAP ing. Eduarda Unger-Ull- manna, Karla Skobemeta (»Du- bič«), sina celjskega hotelirja, krta^rja Karla Sagerja, name- ščenca pri Rakuschovem pod- jetju v Celju Ferdinanda Wus- serja, ing. arh. Hansa Ledla, ki je bil dolgo časa tehnični vodja Tönniesovega gradbenega podjet- ja v Ljubljani (v Celje se je preselil šele julija 1942) itd. Dalje Werner Stigler je delal za razne nemške vohunske službe, pri SD Gradec pa je 3. 10. 1940 podal pismeno izjavo. Debeiö, snežna odeja se blešči na jutra- njem soncu in vse je belo, celo oči posta- jajo bele. Le črne, zamrznjene vrbove ve- je se kot žalostne roke spletajo v dolgo ovinkasto verigo, ob kateri teče Voglajna. Ob njej hiti proti Oelju vlak, poln ljudi in košar, vlažnih hlapov, tobačnega dima in pogovorov. Naenkrat se v sosednjem oddelku raz- joče violina, ima razipokan glas in zaradi tega je anana madžarska romanca še bolj otožna in raztrgana. Potem jo, v nenavad- no visokem tonu zapoje otroški glas. Res- no, mehanično in brez občutka, vendar ta- ko, da me napaja z ssdavnaj pozabljenim občutkom otroške osamljenosti ob zalede- neli, mrtvi in zapuščeni reki, kakršna je adaj Voglajna. Končno še pesem usahne. Izgubi se ne- kje pod vlakom. Radovednost me odtrga od okna, da pobitim naprej, se prerivam med ljudmi in košarami, ne ozirajoč se na poglede, ki me obsojajo. Skozi šipe na vratih oddelka zagledam tri kuštrave, čr- ne glave fantkov, starih okrog dvanajst let. Poleg enega leži na sedežu stara raz- bita in z lepljenjem ponovno sestavljena violina, s katero si je verjetno že dečkov ded služil kruh. Drugi ima nad glavo obe- .šeno novo, svetlečo se kitaro, tretji pa se objema z ogronmim kontrabasom. Vsi trije dečki imajo resne iaraze na obrazih, očit- no je, da »o navajeni na druižibo odraslih. »Od kod si, tovariš?« vprašam fanta z violino, ki je stopil na hodnik in si instru- ment s pomočjo navadne, grobe vrvi obe- sil čez ramo. Nekaj časa me gleda z nezaupanjem in ko sem že prepričan, da mi bo kaj za- brusil, se mu obraz omehča v prijazen na- smeh: »Iz Čakovca.« »In kam ste namenjeni?« »V Celje. Pust je, igrali bomo.« »Kje?« »Povsod. Tam, kjer so ljudje. V gostiQ- nah .. .« »Greste zdaj prvič v Celje?« »O, ne! Lani smo bili tudi. Igrali smo v »Mignonu«, pri »Pošti« . . . »Zimskega plašča nimaš?« »Zakaj? Saj ga ne ix)trebujem!« Vlak se je ustavil na celjski postaji. Moj bežni znanec se brez pozdrava napotil za tovarišema, ki sta se že bližala izhodu. Še na cesti gledani za njimi — odhajajo naravnost proti »Pošti«. Globoko v sebi jim želim veliko srečanj z vinjenimi in veseli- mi ljudmi, ki bodo razpoloženi, da sežejo v žep in jim za njihovo igranje ponudijo ' dinar aU dva ... Kaj pa bi jim naj drugega želel?! MILE SAVIC CEIJE JAVNO PRIZNANJE Novozapadli sneg prejšnji teden je povzročil velike skr- bi vsem, veliko dela pa tudi občinskemu štabu za obram- bo pred elementarnimi in dru- gimi nesrečami ter številnim komunalnim službam itd. Lahko rečemo, da je bilo de- lo, ki ga je vodil in usmerjal štab v redu opravljeno in da so se Celjani uspešno »spo- padli« s snežno stihijo. Zato ni naključje, da so odborniki celjske občinske skupščine na svoji seji, v torek, 18. febru- arja, itsrekli javno priznanje ne samo štabu, marveč tudi pripadnikom celjske gamizije JLA, ki so pomagali v akciji za odstranitev snega z ulic, ter komunalnemu pK)djetju zavodu za požarno varnost, prostovoljnim gasilskim dru- štvom ter celjski informativ- ni službi, ki je zlasti preko Radia Celje, spremljala vso delo in imela v nedeljo in po- nedeljek več izrednih oddaj. M. B. 80 ODBORNIKOV Olani obeh zborov celjske občinske skupščine so na zadnji seji sprejeU odlok o določitvi volilnih enot za vo- litve odbornikov v občinsko skupščino. Kot doslej bo tu- di poslej skupščina imela 80 odbornikov, od tega 40 v ob- činskem zboru in enako šte- vilo v zbom delovnih skupno- sti. majsko žrebanje vezanlhvlog , Volilne enote na terenu so razdeljene tako, da ima vsa- ka po približno tisoč volivcev. Manj pa jih imajo trenutno tista območja, ki so še v gradriiji pa bodo že v kratkem dobila nove stanovalce. IMENOVANJA Glede na to, da je v delov- nih organizacijah celjskega Remonta, geodetskega zavo- da in kolektiva Slovenija-mer- kur v teku postopek za re- elekcijo direktorjev, je tudi občinska skupščina imenova- la v komisijo za razpis teh delovnih mest svoje predstav- nike. Razen tega je potrdila ime- novanje Milice Bizjakove za direktorico zavoda Ivanke Uranjekove, za namestnika predsednika občinske volilne komisije pa so odborniki imenovali Jelko Vrtačnik, so- dnico občinskega sodišča v Celju. -mb TUDI ZA REGIJO v skladu s sestavo progra- ma o prihodnjem razvoju Slovenije, so se v Celju odlo- čili ne le za delo ustreznih občinskih komisij, marveč tudi za ustanovitev tako ime- novane medobčinske komisi- je, ki bo pripravila predlog razvojnega programa širšega celjskega območja. Menimo, da je tako stališče več kot v redu, saj gre za naloge, ki ne zadevajo samo občine, marveč jih je treba obravna- vati v sodelovanju z vsemi či- nitelji, ki delajo na širšem, a zaključenem območju. ZAVRNJENA PRITOŽBA Odborniki celjske občinske skupščine so na zadnji skup- ni seji zavrnili pritožbo tov. Jožeta Curka glede na odloči- tev zbora delovne skupnosti celjskega pokrajinskega mu- zeja, ki ni sprejel predloga pristojne komisije za njegovo imenovanje na mesto direk- torja te ustanove. Hkrati so odborniki naročili komisiji, da ponovno razpiše delovno mesto direktorja pokrajinske- .ga muzeja v Celju. -an IK)BRNA ZAČETEK PROSLAV OB 25-LETNICI v Dobrni je bil začetek proslav ob 25-letnici pohoda XIV. divizije. Po proslavi so šolarji in nekdanji udeleženci divizije odšli na Paški Koz- jak, kjer so tamkajšnji otro- ci pripravili ob spomeniku manjšo proslavo. To je samo uvod v začetek proslavljanja pomembne obletnice. ŽALEC „ZAKONCI STAVKAJO" DPD Svoboda v Šempetru je v nedeljo uprizorila kome- dijo v treh dejanjih »Zakonci stavkajo«. Delo, ki ga je re- žiral Lojze Fric, je občinstvo toplo sprejelo, kar kaže, da si Šempetrčani takšnih in po- dobnih uprizoritev še želijo. Igralci nameravajo s komedi- jo tudi gostovati. ROŽE VRTNICE žalska delavska imiverza je pred dnevi priredila v Šempe- tru predavanje o rožah vrtni- cah, ki so ga spremljali barv- ni diapozitivi. O zanimivi te- mi je predaval Ivan Tušek iz Kranja. Kot kaže bodo prire- dili še več takih predavanj. V Preboldu pa je Stane Tavčar predaval o svetovnih turističnih zanimivostih Azije in Afrike. GASILCI SE UČIJO Te dni je gasilsko društvo iz Groblje priredilo v Prebol- du tečaj za gasilce. Udeležu- je se ga 18 tečajnikov, članov društva iz Groblje in Latkove vasi, vodi pa ga častnik Franc Štajner iz Prebolda. T. T. KUHARSKI TEČAJ Aktiv mladih kmetijskih proizvajalcev na Polzeü je or- ganiziral kuharski tečaj. Ude- leževalo se ga je 24 deklet, ki so se pod vodstvom priznane kuharice Minke Matko nauči- le nekaj pomembnih kuhar- skih veščin. NOVA GOSTILNA v Dobrteši vasi v Savinjski dolini je pred dnevi Peter Kosu odprl novo moderno gostilno. Kljub temu, da sta v bližini že dve gostilni, ima dosti obiska. Ljudje so zado- voljni tako s postrežbo, kot s cenami. BISERNA NEVESTA UMRLA v nedeljo 16. februarja je bila v Radečah biserna poro- ka IVANE in VIKTORJA KASBERGERJA. Oba sta bi- la v krogu svojih domačih vesela in razigrana, oba sta zaplesala in nevesta je nekaj- krat spodbujala družbo, naj se malo razživi. Osem dni po prazniku, mi- nuli ponedeljek zjutraj, .se je biserna nevesta poslovila za vselej. Po veselju nad red- kim dogodkom naenkrat ža- lost. Ni nam treba pisati ne- krologa, kajti šele pred dve- ma številkama' smo o biser- nem paru priobčili celo stran pod na.slovom »Zakon, ki je dozorel v biser«. Malo je manjkalo, pa ne bi dozo- rel ... Iskreno sožal,)e vsem nje- nim bližnjimi ZAČETEK JE TU čeprav je od slovenskega kulturnega praznika poteklo že nekaj časa, bi radi pohva- lili mladince Rimskih Toplic, ki so ob tej priložnosti pri- pravili Večer Prešernove poe- zije. To so storili kljub želez- nemu pravilu, da občani te- ga kcaja neradi obiskujejo tovrstne prireditve. No, od enaindvajsetih recitacij je na največje priznanje med poslu- šalci naletela pesem Od želez- ne ceste, ki sta jo posredova- la Božena Pavčnikova in Mar- jan Knez, vse ostale pesmi pa so poslušalci pasivno spre- jeli. Nastopili so še: Polona Pečar, Zdenka Hohkravt, Pe- regrina šergan in Marko Bi- derman. Scensko zamisel sta prispevala Franc Smolnikar in Rajko Košeč, recital pa je pripravil in ga zrežiral An- drej Marinšek. Kot scenski delavec zasluži vso pohvalo Stane Flis. Mladina je skle- nila, da bo kljub slabemu obi- sku in neresnosti nekaterih mladih gledalcev podobne pri- reditve še prirejala. PUSTOVANJE V NEDOKONČANI DVORANI Prosvetno društvo »Primož Trubar« v Loki pri Zidanem mostu že drugo leto obnavlja svojo prosvetno dvorano, pa ne more najti dovolj denarja, da bi dela dokončalo. To po- vzroča v kraju še posebno kulturno mrtvilo. Kljub temu so v nedokončani dvorani priredili pustovanje in izroči- li maskam troje nagrad, ki sta jih podarila konfekcija Radeče in splošno trgovsko podjetje. KDAJ CESTA NA PAŠKI KOZJAK Velik sneg je onemogočil hitrejšo gradnjo nove ceste na Paški Kozjak. Graditelj predvideva, da bo cesta go- tova do 27. aprila, ko se bo v Velenju začela centralna proslava 25-letnice ix)hoda XIV. divizije. Istočasno ob- navljajo tudi planinsko kočo. Povsem bodo obnovili sobe, kuhinjo in centralno kurjavo. PET ČLANOV KROŽKA v velenjski gimnaziji je že v začetku tega leta začel z de- lom literarni krožek. Članov je samo pet, vsi iz tretjih ali četrtih letnikov. Čeprav jih je malo, je njihova dejavnost zelo razgibana. Zberejo se večkrat v tednu in skupaj ocenjujejo dela enega izmed njih. Želijo si le, da bi v nji- hove vrste stopilo več nadar- jenih dijakov, predvsem iz nižjih letnikov. MLADI SO RAZSTAVLJALI v mladinskem klubu v Ve- lenju je bila pred kratkim razstava del mladih umetni- kov. Predstavili so se Planko in Naglič z literarnimi stva- ritvami, Barič pa z nekaj po- srečenimi slikami. V svojih delih so hoteli izraziti misel- nost in gledanja mladih ter s svojo lastno predstavo o sve- tu in dogajanjih v njem. MALI INTERVJU Ko je stopdl skozi vrata na oder se je v dvorani odtr- galo. Okoli 400 parov rok je zaploskalo, da je lestenec rahlo zavalovil. To je bil v zadnjem letu že njeg,>v četiai samostojni koncert v Celju. Petega bo imel že Pez manj kot mesec dni: 14. ma.ca. Ze ugibate, o kom govori no, naj vam povemo. Gkworimo o Vice Vukovu, najpopularnej- šem in najboljšem pevcu za- bavne glasbe v Jugoslaviji. »Sem že skoraj Celjan, saj' vsak drugi dan nastopam pri vas,« je za uvod pozdravil zbrane oboževalke, med kate- rimi so bili takšni od dveh let pa do obiskovalcev v le- pi starosti. Kako ocenjujete celjsko občinstvo? To je ču- dovita publika. 2e dolgo ni- sem imel tako dobrega kon- takta med dvorano in odrom. V Celju te meje praktično ni. Kaj najraje pojete? »Najraje prepevam melodije domačih avtorjev .« Vaš osebni največji uspeh? »Popevka Mimo teče- jo reke. Z njo se je začelo. Med novejšimi pa Bokel j ska noč.« V glav-nem pojete do mače melodije. Zakaj? »Me- lodične so in z njdmi sem do- segel največje uspehe.« Kako izbirate melodije za plošče? »Poskušam najti komix>nento med pevčevo fizionomijo in totalno kJ'ineroiainostjo.,,, riM'je? »Praktično je vse , je življenje turneja.« ^ nja in nastopi? »Snemaj ij na TV v Belgiji, ZRN, , ci ...« Kako pa so^ »Hvala za reklamo.« g tako pogosto nastopate v' lju? »Vprašajte občdnstvo Draga Bradača.« Edino va.šeni koncertu je polna d rana ... »Vse je stvar ob stva. če me želijo po&l\j§ bodo prišli. Seveda sem ga vesel.« Oboževalke? uspel odgovoriti. Z Elv Voča sta odšla na oder temperamentno odipela Ju kare. Je s tem Vice Vi^ mislil tudi na obože^-^jj Verjetno ne. POMOČ DIVJADI Lovska družina Ljubno Savinji je zaradi visoko za dlega snega, ki je ogrozil ( je živali, organizirala j ekip lovcev in gozdnih dej cev, ki so šH divjadi na moč. Krčili so poti, podi drevesa jelk in pripravi hrano za divje živali. Pold so tudi seno in suho det^ Pospešili so čuvajsko sita in nadzorovali klateče pse. akciji za pomoč divjim ži Um so sodelovali tudi ] svetni delavci, ki so otroli pripovedovali o zaščiti dj di, otroci pa so potem to < je znanje posredovali celo raslim. F. PREDAVANJE i O OBRAMBI Tudi v Ljubnem so iad več predavanj o obraniš sposobnosti. Udeležilo se ji je veliko občanov, ki söii)' z načinom in snovjo tudiiif zadovoljni. F. i ŠOLSKI AVTOBUS i POČIVA ! Več dni je visok sneg ras gim otrokom onemogočal, i bi redno prihajali v šolo. P seben problem je nastal ta kjer niso plužili cest. Takoi I primer šolski avtobus ni m ! gel opravljati svoje redne i lacije Ljubno—Ras tke. vomi si za to niso delali i i benih posebnih preglavic, i I dno, kajti ne glede na to, i I je cesta pod upravljanj» i Gozdnega gospodarstva, vendarle namenjena javn«3 prometu. F' KONJICE »TEPČEK JURIJ« V JERNEJU v šoli Jernej pri LočaH tamkajšnje prosvetno ® štvo pred kratkim uprimo? veseloigro »Tepček Jurij«', predstavi je bila še P^^ zabava. TUDI NESKLEPČ- NOST JE RAZLIČN' Večina nedavnih kaniW cijskih konferenc v k^nP o^ini je uspela ob P^ sklicu. Zaradi nesklep^i^ so se edino v Skomarju,.jj roma Resniku, v vasi in v volilnem obn^ ki zajema Liptovsko ir*^ borsko cesto v Slov. ^^ cah občani morali sestaj enkrat. Toda tudi v nes^ nosti je razhka. Občanom so v hribovitih predeli^ , po uro in več gazili sn^' bi lahko prišli na zT^j treba izreči priznanje. ™ j di tisü, ki so ostali dor^'^ to storili iz upravičei^ •oda kaj naj rečemo ,občinskega sredi- prav tako ni bilo?! ÄßE O ZGODO- ( VINI KPJ , 130 v Slov. Konjicah proslava v počasti- Vletnice ustanovitve Ig 25. aprila, potekajo •"^jjelcatere prireditve in Üj^ obeležujejo ta jubi- i Ijodo vsi učenci od naprej pisali ! nalog« o zgodovini I vsaki centralni šoli ^ izbrali pet najbolj- rjih bo nato ocenila r občinska komisija in ^ s primernimi na- ^ poleg tega bodo na j^edli tudi več preda- 2godovini KPJ, prav ,bodo predavali tudi v J, organizacijah. V.L. J ZA TRGOVCE kratkim so pri delav- iverzi v Slov. Konjicah ^etni tečaj nemščine „ce, ki ga obiskuje 35 Ijev, VeUka večina (je iz trgovskega pod- Dravinjski dom, zlasti špecerijskih, pa tudi poslovalnic. O nujno- iladanja tujega jezika ireč razpravljal in skle- lo upravni organ tega lega podjetja. ŠENT.IUR INEVAL V PRO- IINSKI VASI lar je bilo težko nare- I Šentjurju, je bilo' mo- •Tožinski vasi. Tu je klub oripravil puštni sprevod s peümi vozo- vi in dvema jezdecema, ki sta spremljala sprevod na vsa- kem koncu. V sprevodu je bilo mogoče videti tudi kmeč- ko ohcet, ki so jo spremljali muzikantje. Sprevod je kre- nil proti Šentjurju, od tem pa nazaj v Prožinsko vas, v štore in na Lipo. PREUREJAJO TRGOVINE Kmetijski kombinat Šentjur bo letos moderniziral svoje trgovine v Šentjurju, Slivnici, na Planini in Ponikvi. Razen gradbenih obnovitev, bodo kupili tudi novo opremo. Ob- novitvena dela bodo skupaj veljala 300 tisoč dinarjev. PORUŠEN STRELSKI DOM Strelsko društvo v Šentjur- ju je s težavo zbralo potreben denar za gradnjo strelskega doma, ki so ga lani končno le spravili pod streho. Zaradi pomanjkanja denarja pa je bila gradnja pomanjkljiva in letos se je streha pod težo novozapadlega snega zrušila. M. S. 42 MILIJONOV ZA ELEKTRIFIKACIJO Na območju krajevne skup- nosti Loka pri žusmu bodo letos elektrificirali naselja Hrastje in del Dobrine. Stro- ški bodo znašali okrog 42 mi- lijonov starih dinarjev, od katerih _ jih bodo koristniki zbrali 18, občina pa jih- bo prispevala okrog 6 in pol. M. S. NOVO IGRIŠČE V š&ntjiurju bodo pri koipa- lišču zgradili univerzalno asfaltno igrišče za košarko, odbojko, mali nogomet in ro- komet. 20 tisoč dinarjev bo prispevalo trgovsko podjetje »iVieiAn, prav toi^Kseiii zne- sek pa lesna industrija »Bo- hor« in TVD Partizan Šentjur. V bližini je tudi smučarska vlečnica, zgraditi pa namera- vajo še kotalkališče, ki bi ga pozimi spremenili v drsali- šče. P. Ing. BOGDAN KNEZ - NAJBOLJŠI ŠAHIST v Šentjurju so končali pr- venstvo novo ustanovljenega šahovskega kluba. Prva tri mesta so zasedli Bogdan Knez, Aci Svetina in Ivo Ja- nežič Starejši. Najboljši je bil sicer študent Darko šešerko, ki pa ni član šentjurskega šahovskega kluba. V prihod- njih dneh bo na sporedu kkibsiki brzopotezni turnir. P. GLASBENA ŠOLA Več kot pol leta že imajo šentjurčani svojo glasbeno šolo, ki jo je s pomočjo celj- ske glasbene šole organizira- la Delavska univerza. Letos poučujejo samo klavir in har- moniko ter glasbeno teorijo, v prihodnjem letu pa name- ravajo še pihala in kitaro. Pouk imajo dvakrat tedensko, šolo pa obiskuje 42 otrok. Mesečna šolnina je 30 din. IIR.-^STNIK ŠOLA ZA KMETOVALCE Kmetijska zadruga Dol pri Hrastniku se je tudi letos od- ločila organizirati šolo za kmetovalce. Trajala bo do- brih 40 ur, predavali bodo izkušeni kmetijski strokov- njaki. V šolo se je vpisalo več kot 30 kmetov, med nji- mi tudi precej mladih ljudi. V ZNAMENJU OSVA- JANJA VESOLJA v Hrastniku se tudi letos niso izveverili tradiciji in so kot vselej doslej pusta polo- žili na slovesno okrašen mrli- ški oder v bivši vinski kleti pri Birtiču. Mnogi so objo- kovali njegovo prerano smrt in se tolažili z mislijo, da pu- sta pravzaprav ne bodo poko- pali, temveč ga spustili v ve- solje. »Start v vesolje« je bil nadvse uspešen in vrli Hrast- ničand so iiživali bolj kot ar- mada tehnikov v Cape Kenne- dyju, ko je mimo njih švig- nil v zrak Apollo 10. PRIPRAVNIKOM V POMOČ Delavska univerza se je od- ločila razpisati seminar za mentorje v delovnih organiza- cijali, ki bodo skrbeli za vse- stransko usposabljanje pri- pravnikov za njihovo kasnej- še samostojno opravljanje poklicev. Na seminarju bodo spregovorali o v&en vyrat^ njih, ki zadevajo prakso pri- pravnikov v podjetju in po- moč mentorjev. KOii.-V.ŠKA SLATINA Okrog pusta je bilo v rog. Slatini kar veselo, šolarji so pripravili tradicionalni pohod mask skozi kraj. Bilo jih je več kot 200. Taborniki so zbrali svoje maske na skup- no rajanje in ocenjevanje. Vse maske so dobile pustne krofe, izročili pa so tudi ne- kaj posebnih nagrad. Kmalu za šolsko maškara- do so se pojavili odrasli Ro- gačani. Prišli so s štirimi kamioni in si krepko privo- ščili nogometaše, izgradnjo ceste Rogatec-Lupinjak, tr- govce, vodovod in podobno. Dva dni kasneje so se Roga- čani spet pojavili, to pot v spremstvu svoje »prometne milice«, ki je urejala promet in dajala »pihati« v tiste zna- menite balone! Pusta so se- žgali v Slatini kar pred Pošto. DRJOŽEFLAJS 70-LETNIK Minuli teden je \ Clelju proslavil svoj živijttiski ju- bilej, 70-Ietnico, znani celjski zdravnik — internist prim, dr. Jože Flajs. Njegovo zdrav- niško udejstvovanje je tako tesno povezano s Celjem, da to bolj ne more biti V začetku leta 1927. ko je končal zdravniški staž v za- kladni bolnišnici v Zagrebu, je prišel v službo v celjsko bolnišnico. Tu je postal spe- cialist za interne bolezni in tudi primarij. Takoj po kon- čani zadnji vojni je spet pri- šel v domače Celje in postal v bolnišnici predstojnik in- tenaega oddelka, ki ga je uspešno vodil do svoje upo- kojitve 1962. Prim. dr. Jože Flajs je bil v obdobju 1955 do 1959. tudi ravnatelj celj- ske bolnišnice. Ker ga s celj- sko bolnišnico vežejo tolike niti, ker se čuti še dovolj zdravega in ker še nenehno čuti svojo poklicno dolžnost, da pomaga ljudem, se je sre- di 1967. leta reaktiviral in se- daj vodi interni odsek v No- vem Celju. Gre za delo, ki zahteva iz- kušenega, vestnega in pleme- nitega zdravnika. Primarij dr, Jože Flajs je to vseskozi bil. Takšnega tudi pozna na tisoče ljudi, ki so ga za časa njegovega službovanja v celj- ski bolnišnici oz. kot zaseb- nega zdravnika imeli prilož- novSt srečati. Č P„DELO" CELJE telefoni : C TEDNIK-Radio Celje i3-69 in 31-oS Podružnica„Delo" 28-00 ^elezniški in avtobusni vozm redi so v veljavo tedaj, ko je železna ^ povezala kraje in ko so po tak- ali drugačni cesti zapeljali avto- ^in prepeljali pyotnike in blago, potnik kupi vozni listek in se odločitvi, ki jo je sprejel z voz- ^ redom, namenil prepeljati v ta a}S kraj, recimo z avtobusom, je li^prav stopil s podjetjem, ki vrši prevozne usluge, v določen po- it odnos. Nastala je obojestran- öbveznost! i^jj^ko naj bi bilo! Zal pa v življenju ni tako. In tako tudi ni bilo 11. februarja. ^ voznem redu bi moral Izletni- kov avtobus odpeljati na Celjsko kočo tudi ob 12.20. Na celjski postaji se je zbralo precej potnikov, med njimi tudi več smučarjev, ki so se odločili tisto popoldne za smučanje pri Celjski koči. Toda, avtobusa ni bilo. Pa še res je, da je odpeljal z za- mudo, ki je znašala natanko eno uro in 35 minut! In še enkrat je res, da se prometnim organom na tej postaji ni zdelo vredno, da bi potnike obvestili o zamudi, se morda opravičili, temveč so se izgovarjali, da bo avtobus od- peljal pač tedaj, ko ga bodo dobili. Res lep red in čudovit odnos do potnikov! — mb Ni lahko biti odbornik občinske skupščine. Ne samo zaradi pogostih sej in obilice materialov, ki jih mora predelati, temveč predvsem zaradi občutka dolžnosti proti tistim, ki so ti to pomembno vlogo zaupali. Torej nas- pram volilceni. Koliko pikrih, več ali manj utemeljenih, je bilo že izrečenih na račun raznih odbornikov, ki so se le enkrat v svoji mandatni dobi pokazali med volivci tako. da so z njimi predelali določene predloge, še težje pa je mladim odbornikom, saj ljudje na terenu manj zaupajo fantu ali dekletu, češ, kako naj tako mlad človek zastopa interese v skupščini. Zato smo obiskali pet mladih ljudi, ki so bili predlagani kot kandidati za odbornike občinske skupščine v Celju ter jim zastavili vprašanje: Kakšno je po va5em mišljenju delo odbornika občinske skupščine, kakšne so njegove naloge, obveznosti in dolžnosti? ZVONE HUDE J: »Odbornik mora biti seznanjen z vsem, kar se v občini in sredini, kjer živi in dela, dogaja. Le tako lahko uspešno dela. Naloga mladega odbornika je v tem, da dela v interesu mladiih za mlade. Izredno pomemben pa je stik z ob- čani, z volilci pri prenašanju njihovih želja in zahtev na občansko skupščino ter inter- pretacija skupščinske prob- lematike tem volilcem.« BOGOMIL WIEGELE: »Ko- likor doslej poznam delo od- bornikov, menim, da je šib- ka točka v povezavi občin- ska skupščina — neposredni proizvajalci. Gre za boljše se- znanjanje z najširšo proble- matiko v občind. Kot mlal človek, mislim, da bi mo- rala občinska skupščina več prispevati k reševanju neza- poslenosti mladih, še poseb- no strokovnih kadrov. Za odbornika iz več delovnih or- ganizacij pa je važno, da pozna vse in ne samo td&to, v kateri je zaposlen.« MILAN BRATEC: »Odgo- vornost mladega odbornika je zelo velika, tako zaradi tega, ker je med mladimi še dosti nerešenih problemov kot zato, ker je m'ad in gle- dajo nanj z drugačnega zor- nega kota kot ostale. Udelež- ba na zborih volilcev jte maj- hna, mislim, da bi morala sa- mi cdborniki s popestritvijo dnevnih redov in obravnava- nih tem, ki so najbližje lju- dem, doseči boljšo udeležbo.« LADISLAV KALUŽA: «Od- bornik mora dobro poznati občinsko problemati^ko in za- vzeti določena stališča, ki so potem vodilo njegovemu de- lu in razpravii. če si mlad, pa moraš še posebej gledati na interese mladih. Odboimiška funkcija mora biti opravlje- na izredno vestno, če je že nekdo sprejel tako pomemb- no nalogo. Zato pa mora da- jeti odgovornost volilcem v skupščini, katere član Je.« DRAGO MEDVED: »M^ad odbornik mora točno poznati probleme skupnosti v kateri živi, saj le na osnovi tega lahko pravilno dela. i^e po- magajo le seje in kopi.'ie ma- terialov, gre za osebno an- gažiranost pri delu, gre za to, da človek da sebe za o- pravljanje te važne naoge. Težko je odboimik^in, ki ima- jo v enoti več de''.jnm orga- nizacij. Menim, da bi mora'a z vsemi vzdrževati enak stik.« Kot kaže, so mladi enotnega mnenja. Opravičiti za- upanje pri tistih, ki so jih predlagali ali izvolili in po svojih močeh narediti največ, kar se da. I. B. — M.S. TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMa ZA STARŠE - TEMA ZA Opazujmo svoje otroke Ko se otroöc roda, mnogi starši s strahom pričakujejo, kaJko se bo razvi^ei. Tam, kjer že imajo kakega otroka in so že imeli priložnost spo- znata otrokove »prve korake'( v življenje, se bodio orienti- raM po njih. V primeru pa, da je stopil v življenje prvi otrok, iščejo drugih poti. Ne- kateri stajšd se poglabljajo v literaturo, posvetujejo se tudi z zdravniki in drugimi roditelji, hodijo v posvetoval- nice in podobno. Mnc^, po- sebno mamice, si dajejo ok- rog otroka toliko opravit, da podnevi in ponoči bedijo nad obrokom, da od skrbi ne mo- rejo spvati, medtem ko se otrok popolnoma normalno razvija. Drugi spet ne razmi- šljajo o otroku. Sicer ga o- pazujejo, morda tudi kaj po- sebnega opazijo, vendar si ne belijo glave. Tretji so do- cela brezbrižni in o svojih otrocih sploh ne razmišljajo, četudi prihajajo le-ti kar po vrsti psihično prizadeti na svet. Ce smo poudarili načelo, da je treba telesno ali dušev- no prizadetega otroka čim- prej zajeti v vzgojni proces, je potrebno med tema dvema kategorijama opozoriti na ne- ko razliko. Telesno ofcvaro, na primer okvaro vida, sluha, govora ali telesno invalid- nost, opazi pogosto lahko že nestrokovnjak, zato je takega otroka lažije zajeti v vzgaja- nje, medtem ko je tak.šno ugotavljanje pri duševni ne- razvitosti precej težavno. Si- cer pa govorimo o teh osnov- nih stopnjah nerazvitosti: o zelo težki stopnji, ko ostane človek tudi po več letih na stopnji dojenčka, o srednji stopnji nerazvitosti, ko osta- ne človek na stopnji petlet- nega otroka, a se v predscl- ski dobi tudi do petega leta starosti ne razvija povsem normalno, oziroma so mar lenkostni odkloni opazni le zelo previdnim očem, pa ot- rok v prvem razredu osnovne šole ne more slediti učni sno- vi in zaostaja. Ko se lotimo kategorizacije takih otrok, smo navadno zelo previdni, da ne bi otroku povzročili škode. Zanimivo je, da dobra u- čiteljica v »mali šoli« že v kratkem času opazi takšne posebnosti in odklone, kar jo vzpodbudi, da o takem o- trokiu globlje razmišlja, ga preučuje in posreduje svo^je ugotovitve centru za social- no delo ali oddelku za social- no varstvo pri občinski sku- pščini, ki potem sproži ka- tegorizacij ski postopek. V preteklem šolskem letu je bilo zajeto v male šole veEko otrok. Pohvaliti je treba uči- teljice, ki so delale s temi malčki, kajti zelo ^ledno so opravile svojo dolžnost opa- zovanja in strokovno poglob- ljeno opozorile na izjemne otroke, ki se v malih šolah niso znali prav orientirati, ki se niso vključili v igre in de- lo, ki so se zelo oddaljili od povprečja večine in jih je bUo treba individualno ob- ravnavatL Izbor duševno nerazvitih otrok predšolske dobe za ka- tegorizacijo je v mnogih pri- merih težaven zaradi doma- čega okolja. Imamo družine, v katerih posvečajo starši in drugi svojd vzgoji svojih malčkov veliko pozornost. Ce otrok kljub skrbni negi in vzgojni pozornosti ni napre^ doval, tako, kot bi moral, gre običajno za primarno prizadetost kot posledico ok- vare sive možganske skor- je. Starši drugega tipa dru- žine se priložnostno za v2go- jo sicer zanimajo, toda zani- manje je mlačno, nestanovit- no in zato je tudi tu is- kati vzroke za psihofizično prizadetost. Otroci so v do- ločenem pogledu vzgojno za- nemarjeni in duševno zaosta- li. Vzgajanje takšnih otrok je te^e kot prvih, ker ga ne podpira aH pospešuje sode- lovanje staršev. V tretje^j tipu družine pa so brezbrižni starši, ki jim je vseeno, ka. ko se razvija ali napreduje njiihov otrok, pa naj bo pri. zadet ali ne. Otrok je vzgoj. no zelo zanemarjen in dušev- no zaostal in kažejo njegov© duševne manifestacije podobo psihofizične prizadetosti, ki verjetno niti nd pogojena z okvaro sive možganske skop. je. Označujemo jo zato tudi kot »psevdodebilnost«. Ce pa gre v takšnih primerih za pravo debilnost (beseda izhaja iz lat. besede »debl- lis«, kar pomeni »slaboten«), je vzgajanje r posebni os- novni šoli še celo otežkočeno, otrok sam pa nosi po krivdi brezbrižnosti doma dvojna bremena in je tudi zaradi tega še posebno težak vzgoj- ni primer. Kot torej vidimo, je mar. sikaj odvisno od staršev. Za- to je prav, da se vzgoji svojih otrok in njihovemu ch pazovanju zelo aktivno po- svečamo. Prof. ALBLN PODJAVORŠEK SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO NEKAJ NASVETOV ZA MLADE ZAKONCE , KI JIH BREZ ŠKODE PREBEREJO TUDI »PREKALJENI« ZAKONCI Denimo, da še vedno velja pravilo, da je predpustni čas najbolj prikladen za sklepanje zakonske zveze! In če je tako, je prav, da tej okoliščini posvetimo nekaj več pozornosti. Zamislili smo si mlad par, ki se je odločil — da bo jedel doma! Kar pogumna odločitev,, če se spomni- mo rekla, da gre ljubezen skozi želodec. Toda upajmo, da se želodec vsaj v prvih mesecih zakona podredi močnej- šim čustvom kot so gurmanska nagnjenja! Kljub vsemu pa je razumljivo, da bi se mlada žena rada izkazala. Kaj bo vzela v roke v prvih tednih svoje kuharske prakse? Kako ji pri tem pomaga trgovina in kaj je zanjo pripra- vila industrija? Ce med poročnimi darili ni ekonom lonca, si ga bo pač treba kupiti. Zakaj tak lonec je, ne da bi preterava. li, nepogrešljiv prijatelj v sleherni kuhinji, kjer kosijo doma. In to ne samo zara- di velikega prihranka časa — jed se v loncu skuha v četr- tini časa, ki je potreben za običajn-j) kuhanje — temveč tudi zarad: tega, ker se v ži- vilih, ki jih kuhamo v sopari, bolje hr-inijo koristne snovi — vitamini, rudninske in di- šavne snovi, olja in kisline. Poleg tega pa lahko v ekono- mu kuhamo tudi več »riht« hkrati, kar je spet velika prednost. V celjskih trgovinah proda- jajo sedem in pet litrske lon- ce. Prostornina je videti ne- koliko velika, toda izračunali so, da se manjših loncev tu- di ne splača izdelovati. Cena sedemlitrskega lonca je 169 novih dinarjev, cena 5-litrske- ga pa L'vl novih dinarjev. KAJ PA OSTALA POSODA? v preurejeni trgovini Mer- our v Grubišičevi ulici se police kar šibijo pod izbrano kuhinjsko poscdo. Res je. da morda človek ne more dobiti prav takšne in tolikšne ko- žice, kot se je odločil, toda izjbira je kljub temu lepa m primerna za tiste, ki bjdo za kuhinjsko posodo radi od- i šteli več denarja, kot za ene. i ki se jim ti izdatki ne zdijo nujni Mladi par verjetno ne bo kupoval petlitrskih kozic in desetlitrskih loncev, zato pa bo ver^stno kupi' najboljše in najbolj l'čno. To smo tu- di imeli v mislih, ko smo vprašali prodajalko, katera posoda je najbolj ekonomič- na in kaj najbclj priporoča. Takole je odgovorila: »Sodobna, tehnično obMko- vana in izpopolnjena posoda je sicer dražja, toda tudi najboljša. Sem gotovo sodi »elektro« posoda z brušenim dnom, ki je namenjena pred- vsem za kulianje na električ- nih in pliniskih štedilnikih, prav primerna pa je tudi za naradne štedilnike.« Pa smo nekoli'^^o podrob- neje pogledali to posodo. Imajo domačo — EMO Ce- IČe — in uvoženo posodo. Razlika v ceni je precejšnja, v kvaliteti pa je skoraj ni. Res, da je dno uvožene poso- de bolj gladko in ga je tako laže čistiti, toda če stane do- mača nekaj več kot litrska kožica 26,75 dinarjev, uvožena pa 50,45, je verjetno razumlji- vo, da se bomo odločili za domačo, pa čeprav je oblika uvožene nekoliko prikupne j- ša. Tudi »Externa« — težka — posoda je spet v prodaji. Boljša je od navadne emaj'li- rane posode, obstojmejša, manj občutljiva. Litrska ko- žica stane 15,80 dinarjev. Aluminijasta posoda ima svoje prednosti in pomanj- kljivosti. Je lahka, dober prevodnik toplote, aluminje- va površina zavira rast bak- terij.. odporna pa je tudi pro- ti mehanskm vp'ivom. Po- seben T>roblem pn ie čiščenje, saj je le težko obdržati vi- sok sijaj, ki je na oko tako privlačen. Ogledali smo si še lepe ku- hinjske garniture — zaje- malk, lopatic, vilic in drugih dodatkov — številne škatle, pripomočke — kot so napra- va za stiskanje krompirja in — bili smo zadcvoljni. Pa še majhen izračun: z dvema kožicama, loncem za kuihanje mleka, ponvi, dve- ma navadnima litrskima lon- cema, brez kakršnega poseb nega strojčka in v upanju, da y>3 tudi v poročnih darilih kaj praktičnega bi mladi par za silo shajal. Za vse to pa bi moral odšteti kakih 130 n:ivih dinarjev. LEP VIDEZ JE POL USPEHA Verjetno ni treba posebej pKxidarjati, da je lepo servi- rana jed ve'iko slastnejša, pa četudi to v resnici ni. In ker dvomimo, da bi si mlade že- ne vzele čas za vezenje, smo pKJSkusili ugotoviti, kako je s prti, servietami in drugimi takimi dodatki v celjskih tr- govinah. Tu pa je izbira bolj skromna. Z velikim upanjem smo se odpravili v Dekor, kjer pa so nam pokazali sa- mo dve »set-gamituri« —- la- neno in sintetično. Lanena je bila potiskana z rožami, stala pa je 27 dinarjev, sintetična pa zares lepa in tudi: precej dražja — 46 dinarj.3v. S pr- ti ni problemov, pa tudi ob- ročkov za serviete, podstav- kov za kozarce, ličnih sko- delic in še kar lepih krožni- kov imajo v Tkanini in Kri- stali j i dovolj. Škoda je le, da lahko posamično kupimo sa- mo klasične oblike, medtem ko so sodobne, praktičnejše garniture vse v kompletih. IN NA KONCU ŠE NEKAJ JEDILNIKOV Ker smo rekli, naj si mladi par le kupi ekonom l^nec pa čeorav gre za precejšen izda- tek, poglejmo še, kaj lahko v nč»3m skuhamo. Na primer: francoska juha, goveji zrezki v pikantni cma- ki, slan krompir. i Zrezke osoümo, potolčemo, J popopramo. Opečemo jih v S vreči maščobi, da zarumeniÄ jo. Položimo jih na krožnil^ in medtem v ponev, kjer smo jih popekli, dodamo še malo maščobe in žlico moke, iz česar naredimo svetlo pre- žganje, ga zalijemo s četrt litra vode, dodamo zelenjav- no začimbo Vegeto ali EVO — in paradižnikovo mezgo. Zrezke zložimo v vložek lon- ca ekonom in jih prelijemo s pripravljeno omako. Vložek postavimo v lonec, v katere- ga smo prej vlili pol kozarca vode. Korenčkovo juho pripravi- mo iz zrezanega korenčka. V ponvi razpustimo maščobo, prepražimo na njej drobtine in jih zalijemo s hladno vo- do. Narezan korenček damo v vodo, ki smo jo natočili v vložek za kuhanjia juh, doda- mo prežganje iz dobrtin in solimo. Olup^jeni krompir, narezan na podolgovate krhlje, pa po- selimo in nadevamo v naluk- njan vložek. Postavimo ga v i lonec na FK>sodo z zelenjavo. , Kosilo bo gotovo v 15 mi- - nutah. Nato dodamo cmaki | še malio črnega vina in nekaj ; kapljic limoninega soka, krompir zabelimo s surovim maslom, jiihi pa dodamo ki- slo smetano in opečene kru- hove rezine. Tako lahko skuhamo sku- paj tudi gobovo juho, sladko zel;»3 in krompirjev pire, ju- ho iz drobovine, dušenega pi- ščanca in podobno. Mož.iosti in kombinacij je veliko, vča- sih je treba samo malce if najdljivosti in poguma. Veči- na jedi je v economu kuhana v 15 do 20 minutah. Nič zato, če bo v začetku juha preveč s" ana in zreaeK premalo! Vaja dela mojstra, in tudi kuhati se 'ja treba na- vaditi. Prva poskusi pa bedo verjetno ostaAi nepozabni nas b do razveselili še tedaj, ko na.m ob štedilniku ne ^ več treba stati s kuharslco knjigo v rok'' MIRKO SEVSEK: •^vič) l^ogoče se bo kdo nasmeh- ko bo prebral naslov? . *Kaj se bomo zdaj ukvar- s to reöjo, v dvajsetem foletju, v času, ko živijo 'IJ'^je s tujim srcem v pr- . poreče kdo. ^ogoče pa bo tudi kdo ^^rjal, češ, še oni dan mi . ^a in ta zagovoril ječmen- ih na očesu in mi ga po- le nikar se ne norčujte feci človeku pMsmaga bo tako ali drugače, ^ riamen ni bil, da bi se ^^čevali, še manj pa, da bi ^■Haguli izganjati hudega du- iskati skrite francozke Ij/ 9de, Naš namen je neko- jj Opisati tx) zanimivost, ki pri naših prednikih " časteh t^^^^fi seboj imam knjižico, v trdo potiskano us- nje Z zlatom vtisnjen križ na prvi in sklepni platnici daje videz, da je knjižica star molitvenik. Pa ni. Tudi nekaj podobic svetnikov na- tisnjenih na zadnjih straneh ne more zananjšati vražever- ne vsebine. Cisto mogoče je, da je takšno knjižico nekoč nosila v cerkev kakšna po- boziw nepismena ženica, mi- sleč, da ima v rokah mašne bukvice. Torej je knjižica, ki jo prebiram, tisti zname- nita Kolemonov žegen, ki je nekoč vlival med ljudmi to- liko zaupanja, pa tudi toli- ko strahospoštovanja do člo- veka, ki ga je znal brati in se ravnati po njegovih bese- dah. Gotovo še živijo ljudje, ki se spominjajo kakšnega člo- veka, ki je znal zagovoriti ži- val, katero je pičila kača. Ne- mara se bo kdo spominjal koga, ki je zagovoril tudi bolnega človeka. Tak človek je s seboj prinesel majhno knjižico, bral Iz nje skrivnostne in čudne be- sede, delal z roko majh- ne in velike križe, včasih pa uporabljal tudi kakšne dru- ge pripomočke. Kdor je to knjižico imel, je ni kazal ni- komur. Nekaj zato, da bi bi- la stvar bolj skrivnostna, da bi bil edini zagovornik v svo- jem okolišu, deloma pa tu- di zato, ker so vraževerstvo začeli izobraženi ljudje pre- ganjati z razumno besedo in znanostjo. Kolemonov žegen je pri nas doživel več iadaj. Za zadnjo je poskrbela umetni- ška propaganda. Knjižica, iz katere bom črpal posamezne odstavke, je izvod prve slo- venske izdaje. Jezikoslovcu bo morda lažje določiti sta- rost in narečje te knjižice. Brez dvoma je knjižica častit- ljiva starina, ki žaJ nikjer ne nosi letnice tiskanja. Na de- sni je posnetek originalne prve strani, katere vsebino bi v današnjem jeziku pre- brali takole: To je (ta) pravi in (ta) ce- li Kolomonov žegen, kateri je bil v Kölnu ob Reni pr- vikrat tiskan leta 1321 in v latinskem jeziku ven dan; potem na nemško prestav- ljen zdaj prvikrat na slo-i vensko na novo kuhan in na sveže pacan. Kolomonov žegen je raz- deljen na 71 poglavij ali ka- pitalov. Poskiišal bom posre- dovati najbolj zanimiva po- glavja iz te knjižice, zlasti pa tista, ki so bila pri nas naj- bolj v rabi in so se morda obdržala do današnjih dni. Začnimo z devetim EK)gIav- jem: Hude duhove pregnati iz človeka (je mogoče) z bese- dami, s katerimi je Kristus premagal pekel LAFARARl DALAFARI RARERARI, kar je po hebrejsko. Avtor torej gornje, veliko tiskane besede smatra za he- brejske. V resnici so prajsne, izmišljene besede brez pome- na. S temi besedami so ne- koč pregantjali hudiča iz hu- dobnega človeka. Od tistih dob se nam je ohranil iz- rek: Ta človek je obseden od hudiča! Iftrek se je po- lagoma skrajševal in dobü tudi drugačen pomen v re- klu; te je od hudiča itd. Človek, ki je prišel izganja- ti hudiča' (največkrat ga je kdo zja to poprosil) je pri- šel skrivaj in prav tako skri- vaj prebiral vrstice iz knjiži- ce. Besedilo za priložnosti iz- ganjanja hudega duha je bi- lo tudi naslednje: (Se nadaljuje) Colemone-Shegen. Kateri je biv vkfeleranje taprvevo bart vdrukan vtam lete: 1321 no! v latinshzhei slipraclii unkei dan: petam pa nanemshko sedei pa ta pravo bart nasovenjo no«- novo kuhan inu frishno pazhan« D. K 10^ R, JAKA PENZEU^^ (Resnična žaloigra našega upokojenega soseda) Tistega dne, ko se je upo- kojenec Jaka Penzelj odpra- vil na jutranji sprehod po mestnem parku, se je mesec že krepko nagibal h kraju. Le nekaj dni je še manjka- lo, da bo pismonoša zopet po- trkal na vrata in se bo Jaka Penzelj lahko zopet odpravil na zasluženi liter terana. Toda sedaj na kaj takega še pomisliti ni mogel. Ostalo mu je namreč še ravno za malenkostno življenje do konca meseca, ravno toliko, da ne bi kdo rekel, da je na- povedal naši družbi gladovno stavko. Pa še to malenkost je raje puščal doma, da ga ne bi kaj zmotilo in bi jo po ne- potrebnem zapravil. HodU je tako Jaka Pen- zelj med klopcami, ki v teh zgodnjih jutranjih urah še niso izkazovale stanovanjske stiske naših zaljubljencev, razmišljal o veseli mladosti in žalostni sedanjosti, ki mu nudi tako lepo starostno živ- ljenje in o ljubici pokojnini- ci, ki bi zadoščala ravno za teden dni poštenega življe- nja Jake Penzeljna, če ne bi bilo treba plačati še stanova nja. Medtem je nekajkrat po mislil, da ne bi bilo slabo če bi si poiskal kakšno ho norarno zaposlitev, toda ko se je spomnil, da bi s tem odžiral kruh našim mladim, je takoj pregnal to pregrešno misel. Ne, Jaka Penzelj ni bil tak! Vsakemu svoje: starim penzijo, mladim pa delo. Tako je razmišljal upokoje- nec Jaka, ko se je v jutra- njem soncu v pesku v parku nekaj zasvetilo. Pogleda! je, kaj bi to bilo. 2e je mislil, da je le kos stekla, ko mu radovednost le ni dala miru, da se ne bi priklonil malo niže in pobliže pogledal sve- tlikajoče se stvar. Presenečen je obstal. Na tleh je ležal dinar. Jaka Penzelj je imel vedno spoštovanje do denarja, pa naj je bil to starojugoslovan- ski ali sedanji. In v teh sta- rih pokojninskih letih je še bolj spoznal, kaj pomeni le- po pobarvan kos papirja in tudi kaj svetel kovanec. — Lep je, je modroval. Di- nar! Kaj vse bi si lahko ku- pil zanj? No, veliko rav- no ne. Toda tudi štiri že- mljice bi se sedajle prilegle. Ali pa dva deci mošta. Pri Katrici imajo dobrega. 6 di- narjev liter. No, 20 para bi bilo premalo, toda ni hudir. da mi jih kdo ne posodi. Saj smo ljudje, pri moj du- naj! Toda žemljica in toplo mleko bi se bolj prilegla na prazen želodec, že dva dni se nisem najedel. Lakota je huda reč ... toda žeja je še hujša. Tako je razmišljal Jaka Penzelj in se na koncu od- ločil, da bo kupil tisto, do česar bo hitreje prišel. On je že vedel, da je do Katrce kratka pot. Veselo je vstopil v gostil- no. — Dva deci mošta, pro- sim! — Pa imaš denar, ga je po- barala birta, ki je vedela, ka- ko je z upokojenci ttoj^ meseca. —- Dinar imam, tistih dvai set para pa prinesem čeztii kaj dni. Saj smo ljudje! — Že dobro, je dejala bij ta in natočila Jaki kozare,! mošta. Ta pa je segel v žei in položil na mizo kovanec^ — O, iz tega pa ne bo ni( To je pa stari kovanec. W ne velja nič več in tudivre! den ni bU nikoli nič prid» Nič ne bova pila! Jaki je bilo težko pn j,; ou. Kako da se ni mogej spomniti, da je kovanec la},. ko tudi star. Seveda, kako bi sicer kar tako ležal na tlei^ Ja, ja, h okulistu bi bilo tre. ba. Vid peša. Tako blizu jj že bil kozarec mošta, sedaj pa nič. No, pa tudi birta ni bilj kar tako. — Na, kar pij, boš pa pt, vega plačal. Saj se i>oznanM^ Jaki Penzelj nu pa je bilo vseeno nerodno, ko je pil ij posojen mošt. To ni bili njegova navada. (ri PRVENSTVO ŽALC;A V SKOKIH Mladinski aktiv v Preboldu je na 25. metrski skakalnici pripravil občinsko mladinsko prvenstvo v smučarskih sko- kih. Kljub slabemu vreme- nu so bili doseženi dobri re- zultati. Zmagal .je Uplaznik pred Druškovieem, Dolarjem, Rajhom, Podbregarjem itd. Najdaljša skoka je dosegel zmagovalec Uplaznik (20 in 19,5 m). L. KORBER Na vsak način izrežite zgornjo naročilnico, izrežite jo Idjub vsemu ... • Ce ste že naročeni na NOVI TEDNIK, daj- te naročilnico svojemu sosedu, da boste lahko v miru brali svoj izvod. • Ce ste TEDNIK kupovali v trafiki, naročite ga na dom, ka.iti tako se boste obvarovali za primer, ko ga zmanjka ... • Ce imate znance, sorodnike in prijatelje v ti.jini naročite jim NOVI TFIDNIK, pa vam ne bo treba tako ra široko pisati novic v pi smih . . IZREZlTE GORNJO N.^ROCILNICO ZARADI ENEGA IZMED TRKH NAVI<:DENIH »CE ,IEV«: MLADiM KOMUNISTOM Delavska univerza je skupaj z Občinsko konferenco ZKS in Občinsko konferenco ZMS pripravüa seminar za mlade komuniste. Največ so raz- pravljali o vlogi in ciljih ZK, marksističnem pogledu na svet in o reorganizaciji ZK v Šentjurju. Predavanja je obi- skovalo 15 mladih komimi- stov, ki so ob zaključku se- minarja odšli na strokovno ekskurzijo v Ljiibljano. DA SE BOSTE ZA OBNOVITEV VAŠE SPO- MLADANSKE GARDEROBE LAŽJE ODLOČI- LI - VAS VABIMO PRIJETNO BOSTE PRESENEČENI MANUFAKTÜRA - Cankarjeva 1 CELJE yg Kubi so prepovedali ^ pred trgovinami, češ da ^jtj revolucionarno. Najla- i" jih odpravili, če bi bi- f v trgovinah kaj blaga. Ker ^ pa ni, bodo posameznim Epcem natanko določili, ^ lahko pridejo nakupo- ^ — na karte. .. .V Sov- ^jjfci zvezi zdaj na vse krip- S perejo Stalina in ga sku- prikazati v čim lepši Sedanji položaj najlep- ^osvetljuje poema »Bratsk« ^nika Jevtušenka, v kateri '^Ika najde v birokrato- ^ uradu za omaro Stalino- ^ sliko, in vpraša birokrata, uj naj z njo naredi. »Kar ^tite jo, kjer je,« ji odvr- ^ uradnik ... Javno mne- ^g v ZR Nemčiji se je raz- šlo, ker je španski mini- 0 za informacije prejel ve- 0 zahodnonemški križec za pluge z zvezdo in lento, če- prav je španska vlada uved- jj izjemno stanje in na de- zapira državljane. Toda ■pnost ni vedela, da je bilo 0kovanje podeljeno že de- Kinbra, a je ležalo na za- ^inonemškem veleposlant- ftpu v Madridu. Ministru se ■je zdelo, da je prav zdaj pri- meren trenutek, da gre ponj. Sovjetska zveza je v pol- \irugem letu od arabsko-iz- '(Betefce šestdnevne vojne po- sloto Egiptu za milijardo do- 'jffjev najsodobnejšega orož- Brez dvoma je bilo tako fojaško ravnotežje vzpostav- toda kdaj bo vzpostav- ljen mir, je drugo vpraša- ije... V Bagdadu so spet obesili ali ustrelili osem oseb uradi vohunjenja v korist Izraela in jih javno »razsta- rili«. To , pot so uradno spo- ročili, da ni bilo med usmr- imimi nobenegg, Žida. Ni 'ij reči, Al Bakrov režim v 'ijdadu je postal nepri- (fanski. .. . Rodezijski pre- mier lan Smith je sestavil ov osnutek ustave, ki bo igotovil, da bo oblast v de- tli »za zmeraj ostala v ci- iiziranih rokah«. Ni potreb- » posebej poudarjati, da najo po Smithovem mnenju Bmo belci civilizirane roke. Zadružno sodelovanje in upravljanje Kmetje, odbomiki občinske skupščine Ptuj, so med dru- gim predlagali, naj bi podpi- rali kmete, da bi lahko sode- lovali s kmetijskim kombina- tom Ptuj ali z meso-kombi- natom Perutnina — ah naj se v oddaljenih krajih obno- vijo kmetijske zadruge ter se jim vrne njihovo premo- ženje, ki so ga ustvarili biv- ši zadružniki. S sedanjo ko- operacijo kmetje niso zado- voljni, ker je omejena na pre- ozek krog. Pri kmetijsko industrij- skem kombinatu Pomurka v Murski Sobobi pa že spremi- njajo obMke sodelovanja s kmeti, čeprav so jih uvedild šele lani in so jih nekaj časa razglašali za najnaprednejše. Kmetje niso bUi zadovoljni, čeprav so imeM nekaj zastop- nikov v samoupravnih orga- nih kombinata. Pravijo, da si niso mogli zagotoviti listrez- nüi odlcupnih cen in proda- je vseh pridelkov ter še ne- katerih stvari v proizvo'dnji. Pri vseh razpravah o za- družnem sodelovanju se fkj- javljajo na prvem mestu od- kupne cene ' in organizacija odkupa pridelkov, živine in drugega, kar kmetje pripravi- jo za trg. V takih razpravah pa je še vedno preveč zame- šanih pojmov tn nasprotujo- čih si želja. Treba se bo od- ločiti: ali s pogodbami zajam- čene cene in odkup ah samo- upravljanje kmetov v kmetij- ski organizaciji? Mešanje obo- jega povzroča zmedo in ri- barjenje v kalni vodi. Ce nek kolektiv jamči kme- tom, za kar so se dogovorili in podpisali pogodbe, potem njihovi zastopnilki niso po- trebni v samoupravnem or- ganu takega kol^iva. Kmet- je potrebujejo le organ, ki se bo dogovarjal v njihovem dnenu s kolektivom, da zago- tovi vsem ustreznejše pogo- je sodelovanja. V sedanjem zadružnem sistemu je formal- no to sicer povezano, pri de- lu pa ni moči prikriti, da ob- staj.ata dva tabora, ki zasto- pata vsak svoje koristi. Pri- krajšani so navadno lanetje. Zato zahtevajo več samou- pravnih pravic, da bi o ne- katerih stvareh lahko odloči- li drugače, kot je zdaj, Ce bodo take pravice dobili, pa bodo morali prevzeti tudi od- govornost za gospodarjenje v svoji kmetijski organizaciji, kakršno Imajo kolektivi go- spodarskih orgai.iizacij. Brez enega ni drugega. Torej bi sami sebi morali jamčiti ce-1 ne in odkup, če bi še vedno zahtevali to, kar zahtevajo zdaj. Kmetom pa se ni treba ustrašiti tega. Stvari bi se si- cer nekoliko spremenile; po- godbe z zajamčenimi cenami m odkupom ne bi imele ta- ke vrednosti kot zdaj — se- veda, kadar jiih izpolnjujejo — zato pa bi zadružniki so- odločali preko svojega zadru- žnega sveta, kako trgovati, da bi prodali kar največ na trg namenjenega blaga in po naj- ustreznejši ceni. Vplivali bi lahko na stroške, odločali o marži, dehtvi sredstev, zbira- nju denarja za skupne potre- be in njegovi porabi. Oni bi odločali, katera dejavnost in kakšna trgovina se splačata. Odvisni bi bili le od razmer na trgu. Z lastno podjetnost- jo bi lahko uspeli z marsi- čim, česar se sedanjim ko- lektavom, ki skrbijo za zadru- žno kooperacijo, ne zdi vred- no lotiti. Sicer pa za kmete, ki so bih včasih dobri in pod- jetni zadružniki, to ne bi bi- lo nič novega. .lOZE PETEK LONDON — Ameriški predsednik Nixon je v torek obiskal tudi angleško kraljev- sko hišo, palačo Buckingham. Na sliki ga vidimo kako se pogovarja s kraljico Elizabeto, princeso Ano (zadaj) in princem Charlesom. Belgijski in angleški študentje niso tako mirno prenesli njegovega obiska... (Telefoto: UPI) TELEGRAMI LONDON — AmeriSki predsed- nik Richard Nixon potuje po za- hodni Evropi in izjavlja, da se je prišel posvetovat s svojimi zavez- niki, preden se bo začel pogajati z Rusi. Obisk bo končal drugega marca v Rimu. BONN — Morda si bo zahodnn- nemška vlada premislila in v zad- njem hipu odpovedala zborovanje poslancev v Berlinu, na katerem bi morali izvoliti novega predsed- nika republike. Sovjetski veleposla- nik je obljubil zahodnonemškemu kanclerju, da bodo pjrebivalci za. hodnega Berlina dobili dovolilnice za obisk sorodnikov v vzhodnem delu mesta, če zahodnonemški po- slanci ne bodo zasedali v zahod- nem Berlinu. TEL AVIV — Nekaj dni po aten- tatu na izraelsko potniško letalo v Ziirichu, ki so ga izvedli člani arabskih komandosov, so izraelska letala bombardirala in s strojnica- mi obstreljevala dva kraja blizu Damaska v Siriji in s strojnicami obstreljevala dva kra.ja blizu Da- maska v Siriji, kjer se urijo pri- padniki arabskih gverilcev. BIAFRA — Iz odcepljene Biafre v Nigeriji, kjer ljudje še vedno množično umirajo od lakot«, pri. hajajo poročila o številnih žrtvah, ki jih povzroča bombardiranje zvez- nih letal. NEW YORK - Zahodnonemški ;^unanji minister Willy Brandt je Izjavil, da se bo zvezna republika skupaj z ZDA borila za večjo enot- nost v Evropi in da bo pri tem pomaeala odstranjevati »nasprot- ja«, kakršna zdaj vladajo med Francijo in Veliko Britanijo. VARŠAVA — Snežni zameti, vi- soki do tri metre, so zaprli nad sto cest in ovirajo železniški pro met na Poliskem. Nekaj vasi na območju Lodza je odrezanih, NEW YORK - Bivši britanski mmister za zunanje zadeve« George Brown je podvomil o uspehu se- danle turneje predsednika Nixona v Evropi in dejal, da so Američa- ni pokroviteljski do svojil» zavez, nikov. tedenski zunanjepolitični pregled Najnovejši spor med Lon- donom in Parizom ima mno- go primesi smešnega, a tudi zamerljivosti in nagajivosti. Včasih se odnosi med drža- vami ne razlikujejo dosti od otroških svaj, le da pri prvih ne gre za frnikole, ampak za dosti več. To pot gre za bri- tansko nesramnost — kakor pravijo v Parizu. London je namreč sklical sestanek za- hodnoevropske unije, da bi na njem proučili nevaren po- ložaj na Srednjem vzhodu, ne da bi 1'ariz ta sestanek odo- bril. Britanci s prstom kažejo na tretjo točko osmega člena pogodbe, ki pravi, da lahko katerakoli članica unije ne- mudoma skliče sestanek sve- ta unije. Pariz: Vse odločitve mora- jo biti soglasne, sicer pa London ne bi smel sklicati .sestanka, ker Francija ni pri- volila vanj (tuka,j so Franco- zi na negotovih tleh). Zahodnoevropska unija je organizacija, ki združuje vseh šest članic evropske gospo- darske skupnosti (EGS) in Veliko Britanijo. Ustanovili so jo 23. oktobra 1954 kot ne- kakšno obrambno skupnost Zahodne Evrope. Ker pa je NATO tudi obrambna skup- nost, le da ji pripadajo še ZDA, Kanada, Norveška, Tur- čija, Grčija, Portugalska in Danska, .fe z leti zahodno- evropska unija mnogo svojih pristojnosti prenesla na .atlantski pakt. Velika Britanija, M je pred dobrimi desetimi leti »za- mudila vlak« in ni podpisala rimskih pogodb, s katerimi je bila ustanovljena EGS, je pozneje skušala to napako popraviti. Prvič je resno po- skusila zlesti v E^iS v začet- ku .1963, a je dobila odločeti odgovor od francoskega pred- sednika de Gaulla. Ta je čez nekaj let spet zavrnil britan- sko zahtevo po sprejemu v Skupni trg. Britanci so postajali obu- pani. Ne samo da je položaj zanje precej poniževalen, am- pak tudi gospodarsko boleč. Radi bi čimprej dobili trg za svoje izdelke. Pridobili so vse druge članice EGS na svojo stran — razen Franci- je, toda de Gaulle je ostal neomajen. Zdaj so poskusili pritisniti na Pariz skozi za- hodnoevropsko unijo. Toda prava bomba je po- čila pred nekaj dnevi — tik pred prihodom ameriškega predsednika Nixona v Evro- po. V Londonu so povedali, da je predsednik de Gaulle pred kratkim v razgovoru z brit.-vnskim veleposlanikom Soamesom predlagal, da bi razširili Skupii trg tako, da bi vanj lahko prišle tudi Bri- tani,ia in druge države, da bi ustanovili direktorij štirih dr- žav na čelu te razširjene skupnosti (Francije, Velike Britanije, ZR Nemčije in Italije) in da bi postopno li- kvidirali NATO. To je bil vrhunec. Razbur- jenje v Parizu se še ni po- leglo, Toda marsikaj kaže na to, da je stari lisjak de Gaul- le nekaj takega res dejal bri- tanskemu veleposlaniku. .Ali je mislil resno ali ne? Toda na to vprašanje ni mogoče v diplomaciji nikoli zanesljivo odgovoriti. Številna znamenja opozar- jajo na to, da se morda bli- ža konec desetletne vladavi- ne pakistanskega predsedni- ka Ajuba Kana. Zadnje tri mesece — od študentovskih demonstracij — pretresajo to veliko deželo, ki je razdelje- na na dva dela — Zahodni in Vzhodni Pakistan — krvavi neredi, V teh neredih je bilo letos ubitih kakih sto oseb. Po vojni z Indijo na jesen 1965 je Ajub Kan uvedel po vsej deželi izjemno stanje, ki še traja. Opozicija zahteva izpustitev vseh političnih za- pornikov, ukinitev izjemnega stanja in večja pooblastila za pokrajinske skupščine. Pritisk je postal tako mo- čan, da je moral Ajub Kan popustiti. Moral se bo poga- jati z opozicijo in najbrž tu- di s svojim najbolj zagrize- nim sovražnikom, bivšim zu- nanjim ministrom Butom, ki ga je v zadnjih dneh izpu- stil iz zapora in poslal do- mov v hišni zapor. V zadnjih desetih letih je Ajub Kan ustvaril v deželi precejšnjo trdnost in tudi gospodarski napredek je bil večji, kakor kdaj koli prej. Ustvaril je tudi sistem »ba- zične demokracije«, v skla- du s katero 120.000 članov mestnih in vaških svetov vo- li predsednika in parlament. S tem je zagotovil sebi in svoji vladi zanesljivo večino. Zdaj se je vse to zamajalo, V Pakistanu je še ogrom- no revščine iti tako v vlad- nih krogih kakor v opozicij- skih krogih se je razpasla korupcija. Socialne neenako- sti bodejo v oči, toda te so na obeh straneh. Dvomljivo je, ali bo opozicija znala bo- lje vladati in predvsem go- spodariti, če bo prišla na oblast. Toda kadar dozori čas za spremembo, mislijo ljudje, da se vselej obrne na bolje in ne na slabše. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepoHtiini pregled ■ RAZPIS SKUPŠČINSKIH VO- lil EV — Poslance družbenopoli- tičnega zbora zvezne skupščine, po- slance republiškega zbora skupšči- » SR Slovenije in odbornike ob- činskih zborov bomo volili 13. apri- li letos. Poslance gospodarskega, irosvetno-kultumega in socialno Nravstvenega zbora zvezne in re- >ubliške skupščine bomo volili 23. |?rila, odbornike zborov delovnih «^pnosti občinskih skupščin pa ^ aprila. Občinske skupščine pa ^0 določijo, da volijo kmetje gospodarsko skupino zbora de- skupnosti občinske skupšči- prav tako 13. aprila-. Poslance zbora narodov zrvezne ^iipščine bodo izvolile republiške ^oma pokrajinske skupščine, po- ko bodo že same izvoljene. .i POVEČANJE POKOJNIN — ■J. letošnje povečanje starih po- ^Jnin je v Sloveniji na razpolago ^h 50 milijonov din. S tem de- ^rjem je možno povečati stare po- ^Jnine za kakih 10 %. Takega pove- jjja naj bi biii deležni upoko- ki so se upokojili do 1964. H^.m jim je bila pokojnina od- Ijj^J^ha na osnovi kategorizacije ovnega mesta in ne na osnovi t^^hega dohodka. To so vsi upo- Äi do 1961. leta in večina ti- ki so se upokojili do 1964. bili? za oddih in okrevanje naj t 'etos vsak upokojenec dobil ne- večje nadomestilo kot lani. llj I'RKDSEDNIK TITO V »BOR- 1J Predsednik republike Tito fjj^o Jovanko se je udeležil slo- ob dnevu »Borbe». Z no- la tega časnika se je dlje ča- JrovPSovarjal o notranjepolitičnih lil/^emih. Med drugim je ome- ; [ov^^? se je v zadnjem času po- s predstavniki republiš- Hotel se je pobliže seznaniti z novimi vodstvi, hkra- ti pa slišati njihova mnenja o vprašanjih, ki so zdaj v ospredjvi v zvezi z bližnjim IX. kongresom ZKJ. Pogovarjali so se tudi o ka- drovskih vprašanjih, vse do vrha. m POSAVINO POPLAVLJAJO VODE — Bosansko Posavino so ogrozile narasle vode. Iz poplavlje- nih vasi so morali izseliti več kot dva tisoč ljudi, S ZBOR ZADRUŽNIKOV — V ponedeljek je bil v Ljubljani prvi zbor zadružnikov in kooperantov Iz Slovenije. Na zboru so pouda- rili, da so kmetom potrebne take organizacije, v katerih se lahko svobodno združujejo in ni treba, da kdo drug skrbi zanje. Dobro urejena organizacija naj pomaga odpravljati tudi sedanjo zmedo ali nered na trgu, ko kmetje ne mo- rejo prodati svojih izdelkov ali pa jih morajo prodati globoko pod ceno, m PLAZ 0GR02A VAS — V va- si Podraga, v vzhodnem delu Vi- pavske doline, je zemeljski plaz porušil eno hišo, številne druge pa ogrozil. Plaz, v katerem je 1 mili- jon kubičnih metrov zemlje in bla- ta ter obsega 4 ha površine, je na- stal zato, ker je hudournik spodje- del hrib. «8 SOr)FT/)VANJE AVT^OMO- BILSKIH TOVARN — Predstavniki •■-r^h tovarn o^^phnih avtomo- bilov so sklenili sporazum o usta- novitvi skupnega poslovnega zdru- ženja. To so tovarne »Crvena za- stava« v Kragujevcu, »Pretis-NSU« v Vogošču pri Sarajevu ter To- mos v Kopru. Po programu bodo uredili enotno prodajo ter servis- no službo po vsej državi za vse vr- ste osebnih avtomobilov, ki jih iz- delujejo ta podjetja. Avtomobilske trgovine bodo nudile kupcem 16 vTst raznih osebnih avtomobilov teh tovarn. Omenjene tovarne se prej dolgo let niso mogle sporazu- meti za sodelovanje, m LADJI — VELIKANKI IZ PU- LE — Pul j ska ladjedelnica »Ulja- nik« je podpisala z nekim norve- škim lastnikom ladij pogodbo, po kateri bo zgradila zanj dve ladji velikanki za posebne prevozne na- mene, Vsalka bo imela nosilnost več kot 200.000 brutto registrskih ton. Za vsako ladjo bodo porabili 30.000 ton izdelkov čme metalurgije. ■ DOMAČI BARVNI TELEVI- ZORJI — Tovarna »Gorenje« v Ve- lenju bo v kratkem začela izdelo- vati televizijske sprejemnike za čr- no-belo in barvno televizijo. B INVESTICIJE NARAŠČAJO — V Sloveniji so investicije lani na- rasle za kakih 22 % glede na leto 1967, v vsej državi pa za 26 %. To je prispevalo k lanskemu oživljanju industrijske proizvodnje in gradbe- ne dejavnosti. m KAJ UVAŽAMO? Jugoslovani 30 lani uvozili 23.268 avtomobilov ali 17 % manj kot leta 1967. Prav tako so uvozili manj tovornjakov, traktorjev, motociklov, mlatilnic in pralnih strojev. Povečal pa se je uvoz hladilnikov, štedilnikov, stro- jev za pranje posode in glasbenih avtomatov. Cariniki so lani ugotovili več kot 12.000 carinsldh prekrškov in zaple- nili blaga v vrednosti 19,3 milijona dinarjev. 16. Da, mimo pošte se zapeljeta takole: Para- dižnik je pritisnil na plin in v zanosu prehiteval avtobus. Ni opazil, kar sta opazila miličnika ob cesti, da je prekoračil dvojno črto! Od tega trenutka dalje sta imela za seboj modro beli »tisoč tristo« z utripajočo lučko ... Paradižnik se ni dal! Spopadel se je v siloviti dirki z ob- lastjo samo! Spočetka je dobro kazalo, kmalu pa se je pred njima pojavil ogromen tovornjak, naložen z deskami. Ni se ga daio ne prehiteti ne preskočiti! - Le še skromen ovinek je ločil divjačino od lovcev. Tedaj pa je na tovornjaku - bilo je nekoliko klanca - popustila veriga, ki je vezala deske! Deske so pričele drseti z avta in se povesile do ceste, prav pred Paradižnika- Napočil je čudovit trenutek! Miličnika za ovin- kom, pred nosom pa - most naravnost tovornjak! Paradižnik je poslednjič pritisnil plin in po deskah zapeljal na tovornjak! V isteni trenutku so deske padle s tovornjaka in radižnik je ročno zaloputnil zadnjo loputo .. ■ CELJANOM SO SE RAZTEGNILA USTA Besedo ima: TONI HERCFELER Vsak ölovek ima kopico zanancev in prijateilyev, ki so i-aztreseni vsevprek po domovini. Verjemite, tudi jaz jüi imam. Ti znanci mi včasih kaj pišejo. Mi- nuli teden sem na primer dobil kar 7 pisem v treh dneh. Ta.fco mi je na pri- mer znanec iz Velenja pi- sal, da me je pred dnevi iskal v Celju, ker je želel zrvečer v celjski bar. ISi me bilo doma in je zato sam odrinil v celjski bar. »Ne morem razumeti,« mi pi- še, »da imaste ulice in ce- ste lepše očiščene, kot pa je okolica Celeje. Nekaj lopat bi morali tistim dati v roke, da bi počistili okrog hotela. Saj človek nima skoraj kam postaviti avtomobila. Verjetno ča- kajo kar na odjugo.« Stefa, moj-ega znanca iz Rimskih Toplic zanima, kako bodo uredili cesto od Celja do Rimskih, da se ne bo vsak ta drugi avto preklal na dvoje. Zgleda, da se tod malo Ljubljančanov vozi, sicer bi büa ta republiška cesta precej drugačna. »Ne vem, ali si kaj sli- šal,« mi piše zinanec iz Podčetrtka, »kako se ino- zemci zanimajo za atom- ske toplice. Nekateri bi dali kar cele milijarde, da bi uredili tu evropsko le- tovišče. Presneto se mi add hecno, kako skrbijo za ta Podčetrtek oz. Hail- no mlako. Ce bo torej do- bra letina, utegnejo tiste milijarde letos zrele pasti z neba. Sicer pa, Hercfe- ler, skušaj kaj zvedeti, če si morda vsega tega ni kdo iamislü. Veš, tu sploih nekateri precej fantazira- jo in se zato bojim, da bo predsednika občine tudi letos sram povedati kakš- nemu tukajšnjemu gostu predsednik česa da je.« Znanec iz Konjic me sprašuje v pismu, če mu lahko o priliki pišem, ko- liko Celjanov je prijavilo dohodek za obdavčitev in fcolijBO je novopečenih mi- lijonarjev. Pa sem mu kar po telefonu povedal, da še nič ne vem, ker občina še teh stvari ni dala v jav- nost. Navsezadnje tudi mene zanima, koliko mili- jonarjev ima Celje. Men- da ni obubožalo? TovMriS Henmm Geljfddi NJ. vis. Franc J. L Posebno poročilo, za alstn, meine liebe celotni ferein na- še patrie na obeh bregovih Savinje. Velja pa vsem ti- stim, ki v torek niso uspeli dobiti sedeža v avtobusu od Šempetra do Frankolovega. Tako, kot je bilo nekdaj Gaberje Gaberje ali Teharje Teharje, postajajo Trnovlje, to je naselje, ki leži en prač- ni lučaj severovzhodno od Celja — celjsko kulturno sre- dišče. Da so Celja/ii gostoljubni ljudje, ni treba posebej raz- pravljati ali omenjati prime- ra s Čehi. Ne glede na to, da so prav v teh dneh v naj- večjem razmahu priprave na volitve z vsemi kandidacijski- mi in drugimi zbori, ki jih poživljajo selitve predlaganih kandidatov z enega neuspele- ga na drugi kandidacijski zbor, so našli čas, da se po- k!oni.io NJEMU, ki vsako le- to pride kol ODREŠENIK, čeprav ga nehvaležno najpo- goste,je splavi,jo po Savinji. Nekdo, ki se življenjsko ukvar,ja s statistiko, je osup- nil nad številom vernikov, ki so se zbrali k Petemu kongre- su in raztegnili od Trnovelj, Polul do Večne poti. Žal oni, ki so gledali skozi ola.ia na Dolgem polju niso nič videli. Tudi Otok je ostal kot nar plavina, ker ga je reka noro- sti obšla. Taisti statistik je preštel vse in uradno sporo- čil, da se ,je vsemu pokloni- lo 16.324 duš, kar je štirikrat več, kot je bilo udeležencev na zborih volivcev, 47 krat več, kot jih je bilo na vseh pre- ostalih kulturnih prireditvah, toliko, da bi 3.33,14 krat lah- ko napolnili celjski bar, če bi jih sedem vrgli ven... Teh sedem bi se domov odpe- ljalo z vlakom, za kar bi ime- la železnica za sedemkrat manj izgube. Celjanom so se usta razteg- nila. Prvič, ko so zvedeli, da bo PUSTNI KARNEVAL. Kar- neval je lahko, kot smo vide- li vse, drugič pa zato, ker je prišel rimski imperator in ce- sar F. J. I. ter nam skupaj s Hermanom celjskim solili pamet, ne da bi jih zato po- klicali na komite ali zaprli! Vsak zase in po svoje so žve- glarili o napakah, plinu b.i ka- nalizaciji ter prosili za APLAVZ. Ploskanje se že po- redkeje sliši. Bravo, viva in ole Trnovelj- čani! Z organizacijo te prire- ditve ste potrdili mnenje in ugotovitve strokovnjakov, da Celjani niso željni KUI.TU- RE, ne PRIREDITEV in ne slabi organizator,}i. Marsika- tera organizacija bo vnesla v svoje poročilo in prospekt to najbolje obiskano maška- rado, čeprav ni bilo njenih vodilnih članov med priredi- telji. Senilnost treh aekda- njih celjskih veljakov je bila očitna ob nastopu SOCIAL- NEGA ZAVAROVANJA, ki je najbolj navdušilo prav zato, ker smo izglasovali nekoliko večjo prispevno stopnjo. Pr- vič je narod sproščeno odo- braval pojav te institucije. Cinkamiški plin pa naj ce- sarja F. J. I. ne moti, ker se je vsedel nazaj na Cinkarno. Tekst in slike: J. Sever J, Pemd T ' "It. „it Celjani !;iliko ««et p«ivor ko P* Ne ?re za to, koJiUo udeležencev je bilo v povorki, .ii-! » kolikšno prizadevnostjo so sebe Ui svoja voEil?! itredili. Važno je, da so TRNOVELJe.\NI pokazaL' Ccijanom, kaj jim primanjkuje. Množica^ ljudi, ki je popolnoma napolnila Trg V. kongiesa in ulie-j", kjer se je i^ovorUa pomikala, je dnvnJj z^oro. rva dokaz, f^a ljudi nr -^adovolje zgolj poroiifa tistih,^ ki so dolžni za tuiizem, ra^v€^rilo in pi-ire- ditve s t«n v zvezi. Martin Krpan in Krjav^ sta ostala brez nagw (gmotnih), toda gledalci so iu nagradili z odobravajo" čim smehom. MLADINA IN DOLGOČASJE Ne gre zato, da je čas zimsikih počitnic mimo, niti za to, da bd s prsitom pokazal prav na to skupi- no mladih. Z borcem štirinajste, Tonetom Javerškom sva že dobro uro gazila sneg po Bohorju. Drug za dru- gim, med korake sva piletla spomine in bese- dovala, med drugim tudi o tem, kako v resnici mladi malo pcznamo ti- ste dni, ko je bdi dan dailjši od leta in leto od življenja. öez nekaj časa swa za- čela tudi vsebino televi- zijske oddaje, v kateil bi naj mladi pokazali koliko vedo o narodnoosvobo- dilnem boju. Beseda je nanes'a tudi na predstav- nike celoiske gimnazije. Medtem sva se približala planinsikii koči. Pred vhodnimii vraiti je bilo razstavljeno obilo smuči, v jedilnici pa lastnitow. Sami m!adi ljudje, sred- nješolci. Za dvema miiza- ma so metali karte, za eno pa si pripovedovali zabeljene šale. Pri mizah s kartami so bili zelo glasni. Opazoval sem te obraae in gledal v roke, ki so k sebi grabile pri- igrane vžigalice. Kupe vžigalic. Verjetno menjal- ne vrednosti. Ko sva se malo odteši- la, sva jo mahnila zcpet v sneg, proti i>artizanski Plešivci in Vetemdku. čez tri, štiri ure sva se vrnila v kočo, da bi pri- šla malo do sape, ki sva jo potrebovala še do Planine. Medtem, so tudi srednješclci že pokosili, na mizji so bile znova karte, človek bi menil, da se lepo zabavajo v dneh, ko si nabirajo moči za preostali dea šolskega leta. Dve deOcleti sta se- deli m saapečku ia bdng- IjaM z no@aimd, dm feuniba ^ j« podpirala s hrbti T hrbet. Mato pred Pedermav- som je med pogovoroni Tone nenadoma začed vprašanje zabave v koči. Tako, mimogrede, je na- čel pc^ovor o tem, kako so bli mladi zaradi dolgo- časja sami sebd v napoto. »Sd slišal tisto, ki je vprašala: KAKO SE ŽE REČE DOLGOČASJU PO MAKEDONSKO?« Slišal sem. Opazil sem tudi to, kar on ni pove- dali. Namreč, med njimi je bilo tudi dekle, ki je nekoč tekmoralo s svo- jim posmajvanjem zgodo- vine o narodnoosvobodiil- nem boju. Ko sva hodila in gazila sneg, je bilo jasno, da do takrat ni nhče šel do partizanske bolnišnice, ki je v bliži- ni koče. Med hojo od ene do druge partizansk» vdo- ve, od eme do diruge hd- Se v HeSifvicd, so nama Ijudile najprej poudarili dsi očdiaiU to, da po vojni od imikogajr več k njim. Ne tistih, Id SD prihajar M z niočjo, mokri in pre- Esebdi, »e ondih, ki so pri^ haijiall po hrano. Neumno zivend, toda mogoče bd vsem tistim mladim, ki so taiko čuii dolgo v noč, ki so za dne ubijalll čas s kartanjem, uspelo preanagiati dolgičas 2 majihnim spreihodomdo osamele bolnišnice, do lju- di v Plešivci ali Vetemi- kiu. Mogoče pa je oeilo boflje, da tega ndso sto- rili, ker bd očitno prišlo do spoznanja, koliko imajo oni, kako žive in kaj imajo tisti tam doli, ki so tudi za njih žrtvo- vali več, kot pa piše v katerikoli tonjrigi. Drži,' to je iwenoumno. NANI NOVI iCDNlK - Ured DiStvo in uprsva Celje, Gr^orčičeva 9, poStni pre- dal 181. Ureiuje urednišld odbor. Glavni * urednik BERNARD STRMCNIK, odgovorni orednlk JURE KBASOVEC. NOVI TED- MK izhaja od decembra 1968 kot naslednik CELJ- SKEGA TEDNIKA, ki je 12- hajal od 1955 . UU. NOVl TEDNIK Izhaja vsak 6e- trtek. Izdaja CP »DEL«« — enota informacije prO" pagandna C«lje. Tisk i» Ulšej) CP »DELO«. RO' kopisov ne rraCamo. C^ na posamezne Številke ^ par (60 SD), letna nar(^ nina 30 novih din (3.00« SD), polletna 15 novU» din (1.500 SD). Za tojWO ena-^a naročnina 60 novi" din (6.000 SD) Tekoči r^ enn 507-1-1280 - TEL& FONli aredniStvo Z3-69. mali oglasi in narodninf ekonomska proepagna.'?!-''' FRANK HELLER BLAGAJNA VELIKEGA VOJVODE III. DEL MED ZAROTNIKI IN RAZBOJNIKI ROMAN POKLANJA BRALCEM NOVEGA TEDNIKA IN SVOJIM STRANKAM KREDITNA BANKA CELJE KREDITNA BANKA CELJE - 162 - KREDITNA BANKA CELJE »Da, vendar nekoliko pozneje,« je mirno rekel veliki vojvoda. »Ce vas bo sodilo sodišče. Jaz nisem morilec, gospod Hernandez, kakor ste vi in vaši prijatelji. Samo zvezala vas bova. Nate, obvežite si nos!« Zaničljivo mu je vrgel robec in nadaljeval: »Zdaj pa mi še nekaj po- vejte, a svetujem vam, da govorite resnico! Kdaj pridejo vaši pri- jatelji?« Sen j or Hernandez se je prenehal jokati, ko je čvd, da ga ne bosta kar na mestu obesila. Dokler je živel, je lahko še vedno upal! Pre- vidno in preplašeno je pogledal velikega vojvodo in rekel: »Ne vem natančno, pričakujem jih v eni uri.« Velikemu vojvodi se je obraz zresnil. Takoj je vedel, da lopov laže, da pripravlja presenečenje. Bil je prepričan, da bodo njegovi pajdaši vsak čas prišli. »Luis Hernandez,« je rekel, »nameraval sem se v primeru, da bi vas sodišče obsodilo na smrt, posltižiti vladarske pra- vice in vas pomilostil, toda zdaj ste v desetih besedah izrekli dve laži, vaša usoda je torej zapečatena.« Obrnil se je k Filipu, ki je prišel z dolgo vrvjo, in rekel: »Gospod profesor, oprostite, nekaj vas moram prositi. Pomagajte mi nekoliko pri tem neprijetnem in umazanem delu: Zveživa izdajal- ca, ki je lažnivec in strahopetec, ki si ne upa govoriti resnice, čeprav je pravkar ušel smrti. Samo poglejte ga! Danes se je predstavljal kot predsednik menorčanske republike, preden poteče nekaj dni, pa bo ležal nekje v kotu mahonskega pokopališča med tistimi, ki nimajo spomenika.« Izgovarjal je te besede med zobmi, potem pa sta s Filipom zvezala predsednika menorčanske republike in pri delu pokazala precej spret- nosti. Ko sta bila z delom pri kraju, sta mu zamašila usta in ga pre- nesla v sosedno sobo. Veliki vojvoda je nato zaklenil vrata in rekel: »Mislim, da bodo njegovi pajdaši vsak čas tukaj. Bojim se, da nama bodo dali nekoliko več opraviti kakor predsednik. Ali boste še vedno ostali tu?« Filip se je zasmejal. »Hvala! 2al mi je le, da tvegate svoje življenje za tako malenkost- no zadevo, kakor je tale moja.« Filip se je prav po odisejsko zasmejal. Dobro je vedel, bolje kakor njegov sogovornik, da se lahko zadeva zanj razvije zelo neugodno. Petdeset tisoč funtov, te vsote se je spomnil. Niti slutil ni, kaj vse ga še čaka, preden si zagotovi to vsoto. Veliki vojvoda ga je zamišljeno opazoval. »Pogumen mož ste, profesor! Oprostite, ali ste Francoz ali Anglež?« »Mati je bila Francozinja,« je odgovoril Filip. »Nisem pa ne Francoz ne Anglež, visočanstvo, sem Šved.« VEZANE VLOGE -- STALNA NAGRADNA ŽREBANJA — KB CELJE KREDITNA BANKA CELJE - 163 - KREDITNA BANKA CELJE »Pri svetem Urbanu, sved! Pozdravljeni! Vi ste prvi predstavnik svojega naroda, ki ga imam čast spoznati, gotovo pa ne zadnji! Lex Bekker ne bo veljala za Švede.« »Oprostite, visočanstvo,« je rekel smeje se Filip, »ali ne bi bilo bolje, da se pripraviva na sprejem ljubih gostov! Za take diplomatske vljudnosti bova imeli še dovolj časa. Ker sem brez orožja, gospod predsednik pa tako ne rabi več svojega samokresa, si bom dovolil, da ga vzamem jaz. Zdaj morava napraviti bojni načrt. Koliko gostov mislite, da pride?« »Nimam pojma. Bilo bi tudi brez pomena, ko bi vprašala senjora Hernandeza, ker bi se nama prav gotovo zalagal. Tu v pogodbi je šest imen, med njimi tudi njegovo. Torej lahko pričakujeva pet gospodov, če pridejo vsi in ne pripeljejo še koga s seboj. Eden med njimi pa je zelo nevaren. Imenuje se Posada, bil je narednik moje telesne straže.« »Ali mislite, visočanstvo, da bi jih počakala tukaj? Ali bi ne bilo bolje zunaj v preddverju?« »Prav imate, tako je, sveti Urban! Zunaj v preddverju bo bolje, tam lahko preštejeva sovražnike, ko bodo prihajali, in si izbereva pravo priložnost.« Veliki vojvoda in Filip sta odšla v preddverje in iskala primemo bojno mesto. Po kratkem posvetovanju sta sklenila, da premestita svetilko, ki je osvetljevala zadnji konec preddverja, med velika vrata in vhod v predsednikovo sobo. Ko sta to naredila, sta se skrila v ozadju, ki je bilo zdaj temno. Tam sta čakala in prežala. Minilo je nekaj minut, ne da bi se kaj zgodilo. Sprva sta molčala, potem pa se je veliki vojvoda sklonil k Filipu iin ga vpra.šal: »Vi ste torej Šved? Ali je gospa tudi švedinja?« »Ne, visočanstvo, Rusinja je!« »In se ne bojite iti z menoj, da bi mi pomagali? Saj ste vendar slišali, kaj sem vam rekel v čolnu!« Filip se je nasmehnil, česar pa veliki vojvoda v temi ni videl, še preden pa je mogel odgovoriti, sta zaslišala zunaj glasove, na katere sta čakala. Zaslišala sta korake, dve ah tri osebe so prihajale v pogovoru proti gradu. Sledil je klic, vojak je ustavil prihajajoče, spregovorili so med seboj nekaj besed. Močan glas je v basu naročal: Dobro, ti straži tu spodaj, mi pa poskrbimo zgoraj vse potrebno! Stražar je rekel: Razumem, V tem hipu so se odprla vrata v preddverje. Tri osebe so stopile čez prag, zaklenila vrata in urno stopale proti MAJSKO ŽREBANJE VEZANIH VLOG — 151 NAGRAD — KB CELJE KREDITNA BANKA CELJE - 164 - KREDITNA BANKA CELJE sobi, ki sta jo nekoliko prej zapustila Filip in vojvoda. Filip je v temi napenjal oči, da bi videl, kakšni so trije moderni potomci Dantona, Marata in Robespierra. Ko jih je videl, se je skoraj na glas zasmejal, kajti večjih nasprotij v svojem življenju še ni videl. Prvi je bil močan, plečat mož z veliko črno brado; drugi je bil majhen, imel je udrte oči z blaznim pogledom, zavit je bil v nekako redovniško kuto, ki. je spominjala na nedeljsko obleko kakega švedsikega pastorja. Na- vadno segajo redovniške kute do tal, njegova pa mu je segala le do kolen, izpod nje pa sta bingljali umazani tanki nogi. Tretji došlec je bü človek, ki je bil pri nemirni luči še najbolj podoben kakemu hrošču: bil je grbav in ne večji kot kak dvanajstleten deček, glavo je imel jaj- často, noge pa tenke in dolge kakor pajek. Filip je še enkrat pregledal to čudno trojico in se nato ozrl k velikemu vojvodu, kakor da bi ga hotel vprašati: Kaj pa zdaj? V tistem trenutku pa je vojvoda dvignil roko, v kateri je držal Bekkerjev samokres, in ustrelil, da je v preddverju odmevalo, kakor bi bil ustrelil s topom. Zarotniki so se stresli, kakor da jih je zadela strela. Obstali so in se obrnili — in zagledali moža, ki so ga name- ravali ubiti za nagrado dvesto tisoč pezet. Poleg njega so zagledali Filipa Collina. Oba sta stala z naperjenimi samokresi. Glas velikega vojvode je zadonel: »Roke kvišku! Takoj, sicer bo po vas!« V prvem trenutku se je zdelo, da se čmobradi in menih obotav- ljata, čeprav sta nekako čudno gledala na samokresa. Grbavec pa je ubogal s tako naglico, da ga je bilo veselje gledati. Ko pa je vojvoda približal prst petelinu in pomeril, sta tudi ondva dvignila roke. Kar pa se je svetilo v njihovih očeh, prav gotovo ni bila molitev za don Ramona. Veliki vojvoda se je obrnil k Filipu ki rekel: »Gospod profesor, bodite tako dobri in preglejte, te gospode, ali morda nosijo kako orožje s seboj! Začnite pri očetu Ignaciju, pri ti- stem v tako slikoviti kuti! Ali hočete, da jih pregledam jaz?« »Nikakor ne, visočanstvo!« Filip je stopil k čudnemu božjemu namestniku in začel z veliko spretnostjo prazniti njegove žepe. Njihova vsebina je bila precej pe- stra, seveda ni manjkal samokres, ki ga mora nositi vsak revolu- cionar. Filip je orožje vtaknil v svoj žep. Potem je našel zavitek ban- kovcev, v kuti pa celo zbirko različnih svetinj, ki mu jih je pa vrnil. »Dobro,« je rekel veliki vojvoda, ko je videl, da je Filip izruval očetu Ignaciju strupene zobe. »Poglejmo zdaj narednika Posado!« V njegovih žepih je našel Filip kar dva samokresa in nekaj ceki- nov. Ko je bil z delom pri kraju, se je obrnil h grbavcu, ki mu je NAGRADNO POTOVANJE V HOLANDIJO ZA VLAGATELJE VEZANIH KREDITNA BANKA CELJE - 165 - KREDITNA BANKA CELJE sledil s podplutimi očmi. Filip je našel v njegovem žepu že četrti sa- mokres, poleg njega pa še precej veliko bodalo. Potem se je obrnil k velikemu vojvodi in rekel: »Zdaj prinesem vrvi in povežem te gospode, da dobi gospod pred- sednik svojo zaželeno družbo.« Odhitel je in se takoj vrnil s svitkom vrvi. V petih minutah je bil častiti oče Ignacio — iz spoštovanja do cerkve je namreč začel pri njem — zvezan in brez moči. Filip se je hotel pravkar lotiti črnobra- dega narednika, ko se je položaj nenadoma spremenil. Grbasti gostilničar na skrajnem levem krilu je hitro ugotovil, da se oči in samokres velikega vojvode bolj zanimajo za narednika in duhovnika. Počasi in previdno se je odmikal od narednika, poleg katerega je stal. Vse večja in večja je postajala razdalja med njima, veliki vojvoda pa ni ničesar opazil. Ko pa je Filip podrl Ignacija in ga s spoštovanjem položil na tla, ga povezal in se približal naredniku, je mislil grbavi Amadeo, da je prišel pravi čas, da izkoristi priložnost. Hitro in neslišno je kot kobilica skočil nekaj korakov proti izhodu. V trenutku, ko je Ramon opazil njegov beg in nameril samokres, so se vrata odprla, Amadeo je bil zunaj in krogla Ramonovega samokre- sa je odletela v prazno. Zdaj pa so si sledili dogodki z bliskovito naglico. čmobradi narednik je stal ves čas, ko je Filip preiskoval žepe in vezal očeta Ignacija pripravljen za napad kakor tiger. Penil se je od jeze, da ga ni motil niti naperjeni samokres. Amadeov beg mu je dal novega poguma. Kot divja mačka je planil v tistem trenutku, ko je Amadeo izginil skozi vrata, in se s škripaj očimi zobmi in hripavim rjovenjem vrgel na don Ramona. Preden se je ta mogel po strelu za pobeglim gostilničarjem obrniti, so se ga že oklenile narednikove roke in oba sta se zavalila po kamnitem tlaku. Ramonu je padel samokres iz roke in začel se je divji boj z mišicami. Borile so se mišice enako- vrednih sovražnikov. Če je bil veliki vojvoda močnejši kakor na- rednik, pa je to moč odtehtala narednikova jeza. Vedel je, da se ne bori samo za svoje življenje, boril se je za svoje načrte in načrte prijateljev, če zmaga veliki vojvoda, tedaj so izgubljeni, če ostane vojska in me- ščanstvo brez voditeljev, bo revolucije takoj konec. Kakšna usoda pa čaka njene voditelje, ni bilo težko pogoditi, če i>a zmaga narednik, tedaj še ni vse izgubljeno. Na prvi pogled je bilo res videti, da bo zmagal čmobradi nared- nik. Filip je kot okamenel opazoval borbo, a si ni upal poseči vmes s samokresom. Nasprotnika sta se s tako naglico premetavala po tlaku, da bi krogla lahko zadela prav tako zadnjega potomca dinastije Ramiro kakor njegovega nasprotnika. Tudi razsvetljava je bila tako slaba, VW)G — 20 POTOVANJ V JUNIJU 1969 — KREDITNA BANKA CEIJE KREDITNA BANKA CELJE - 166 - KREDITNA BANKA CELJE da ju ni mogel dobro razločiti. Oče Ignacio, ki je ležal pn Filipovih no- gah, je spodbujal svojega zaveznika s hripavimi klici, začel je moliti in peti neko pobožno pesem, ki je zelo nenavadno odmevala v praznem in slabo razsvetljenem prostoru. Tedaj pa je skočil Filip do dvojice, ki se je valjala po tleh, in hotel poseči v borbo. Veliki vojvoda pa ga je kratko pogledal in rekel: »Pustite naju, gospod profesor, njega že pošljem sam k vragu!« Položaj se je hitro menjal. Zdaj je bil Ramon na boljšem, zdaj spet narednik Posada, ki so mu stopile krvave oči iz očesnih votlin. Prav ko je hotel Filip kljub vojvodovim besedam poseči v boj, se je vojvoda skrčil in hitro spet stegnil ter se zagnal s tako silo, da je dobil nared- nika podse in ga pritisnil na tla. Toda spet se je narednik izvil kot kača in njegov čmobradi obraz se je dvignil proti Ramonovemu vra- tu. Odprl je usta, da bi ugriznil. Filip je prestrašeno zaklical, don Ra- mon je toliko odmaknil glavo, da so narednikovi zobje zgrešili cilj, zasadili pa so se v Ramonovo desno uho in ga skoraj pregrizli. V tis- tem trenutku je Ramon z zadnjo močjo zagrabil vrat svojega nasprot- nika in trikrat udaril z njegovo glavo ob tla. Mišice divjega velikana so popustile, njegovo telo je nekajkrat zadrhtelo, nato pa je mirno obležal na mestu. Veliki vojvoda je vstal. Po licu mu je lila kri, prsi so se mu razburjeno dvigale v kratkih sunkih, sopel je naglo in glo- boko. »Rekel sem vam, gospod profesor, da je to nevaren možakar. Prosim, dajte mi vrv, da ga poveževa!« »Vaše uho, visočanstvo!« »Za to imava še dovolj časa.« Filip mu je hitro podal vrv, pri tem pa je mimo grede naperil samo- kres na očeta Ignacija, ki je takoj prenehal s svojo pobožno pesmijo. Orjaškega narednika sta povezala z dvojnimi vrvmi. Filip je sicer svetoval, da bi bilo bolje dati vrv naredniku kar okoli vratu in ga dvig- niti na primerno višino od tal ter razstaviti na oknu. Nato je Filip prinesel vode in pomagal izpirati globoko rano, ki so jo prizadeli narednikovi zobje Ramonovemu ušesu. Rano mu je tudi za silo povezal. Komaj sta bila opravila, je don Ramon preplašeno vzkliknil. »Kaj je vendar, visočanstvo?« »Moja služabnika! Moja zvesta služabnika! Kako sem mogel nanju pozabiti! Kaj so naredili ti lopovi z njima? če so ju umorili, jih po- strjlimo na mestu brez zasliševanja in sodbe. Moj zvesti Joaquin, moj dobri Avgust! Saj jima vendar niso storili kaj žalega!« Stopil je k očeti Ignaciju, ki je mirno in molče ležal. Le zdaj pa zdaj je kaj zamrmral med zobmi. VASI PKliiKAMvl liODü 1 Ki NAS ZA VAS VARNO IN KORISTNO KREDITNA BANKA CELJE - 167 - KREDITNA BANKA CELJE »Kje sta Joaquin In Avgust? Kje sta? Odgovorite, vi čast svete cerkve!« »Preklet na veke, preklet,« je molil pater in napol pel v latinskem jeziku. »Preklet v imenu očeta in sina...« Veliki vojvoda je skomizgnil z rameni in odšel proti sobi, kjer je ležal predsednik Hernandez. »Mislim, da se bo oče Ignado pokoril za svoje grehe v umobolnici, gospod profesor. Morava pač vprašati gospoda predsednika.« Filip je šele zdaj opazil, da šepa vojvoda nekoliko bolj kakor navadno. »Ali ste si poškodovali nogo?« »Nekoliko. Mislim, da sem si jo moral izpahniti, ko se je nared- nik zavalil name. Ne skrbite, saj ni nič! Zdaj sem vsaj simetričen, ko šepam na obe nogi.« Ko sta stopila v sobo, je Hernandez še vedno ležal na tleh in tam, kamor sta ga položila. Preplašeno ju je gledal. Zadnji dogodki so ga popolnoma zmedli in v prvem trenutku ni razumel Ramonovih vprašanj. »Hernandez,« je rekel veliki vojvoda, »imate starega očeta, ki je pravo nasprotje vam, je pošten in marljiv človek. Zaradi njega bom premislil stvar še enkrat, toda samo s pogojem, da mi takoj poveste, kaj je z Joaquinom in Avgustom. Ali ste me razumeli?« Trajalo je več ko minuto, preden je predsednik razumel to vpra- šanje. Potem se je začel jokati in s solznimi očmi je počasi jecljal: »V malem lovskem paviljonu, visočanstvo, v lovskem paviljonu.« »Prekleti lopovi, morilci!« je zdivjal veliki vojvoda. »V malem lov- skem paviljonu, ki je že trideset let zapuščen, da v njem gnezdijo samo še podgane. Kaj sta vam naredila Joaquin in Avgust? Prekleti lopovi!« Predsednik ni ne slišal ne razumel njegovih besed, debele solze so mu lile po licu. Veliki vojvoda ga je zaničljivo pogledal in odšel. Ko sta bila zunaj, je vojvoda rekel: »Gospod profesor, naredite mi veliko uslugo! Poiščite moja dobra služabnika in ju osvobodite! Težko mi je zdajle iti z vami. Po tej roko- borbi čutim neko čudno omotico in noga me boli bolj, kakor se mi je zdelo, če hočete iti do paviljona, da ju osvobodite, vas počakam kar tu. Saj jih boste takoj našli.« »Upam,« je rekel Filip. »Kje pa je ta lovski paviljon?« »Pojdite naravnost po vrtu, po katerem sva prišla semkaj! Belo je pobarvan, da ga boste tudi v temi takoj opazili. Saj se boste znašli?« »Prav. prav,« je rekel Filip in odšel. »Na svidenje!« NALOZfclM — KREDITIRA BANKA CEUE — VASI PRlRHAxNKI KREDITNA BANKA CELJE - 168 - KREDITNA BANKA CELJE Ko je Filip prišel do vrat, skozi katera je nekoliko prej izginil Amadeo, je videl, kako se je veliki vojvoda usedel v preddverju iz- mučen na stol. Dva metra od njega je pel psalme častiti oče Ignacio. še vedno je ležal na tleh, za njim pa je ležal nepremično ko prej črno- bradi narednik, Filip ni mogel slutiti, kaj bo videl v preddverju, ko se bo vrnil. V. POGLAVJE VELIKI VOJVODA NAJ VISI — VELIKI VOJVODA NAJ VISI! Ko se je sesedel veliki vojvoda don Ramon na stol, mu ni bilo tako dobro, kakor je hotel pokazati Filipu. Boj z narednikom ga je silno utrudil, bolela ga je izpahnjena noga. Ko je bil zdaj sam, je šele občutil bolečine. Pregriznjeno uho ga je peklo ko ogenj. Skoraj je začel mi- sliti, da je imel narednik zastrupljene zobe, tako ga je pekla ta rana. Don Ramon je pogledal na oba ujetnika, ki sta še vedno ležala tako, kakor sta ju položila s Filipom. Blazni duhovnik je prenehal peti, obrnil je glavo proti vojvodi in ga neprenehoma opazoval s sovražnimi po- gledi. Narednik je bil še vedno v nezavesti. Ramon se je počasi privle- kel do ujetnikov in pogledal, ali niso vrvi kaj popustile. Potegnil je bliže stol, se usedel in si prižgal cigaro, ki jo je po naključju in skoraj nepoškodovano našel v svojem žepu. V njegovi glavi so se vrstile nejasne slikega vsega, kar se je zgodilo v zadnjem času: potovanje z ministrom Estebanom Paqueno, brzo- javka o borzni špekulaciji, ki sta jo dobila v zadnjem trenutku, pri- zadevanja, da izvesta kaj natančnejšega o tej špekulaciji, potem Mar- seille in novica o revoluciji prav takrat, ko sta hotela odpotovati v Pariz, kjer je Semjon Markovič... Revolucija je torej izbruhnila prav en dan po njunem odhodu. To je gotovo upornikom prekrižalo načrte. Kakšne obraze so delali, ko so našli na dvoru samo Avgusta in Joa- quina? Ali je ljudstvo vedelo, da njega ni bilo? Ali so to uporniki slutili? Treba je nekoliko premisliti položaj. Ali revolucionarji sploh vedo, da je odpotoval? Morda tega niti ne vedo in so mislili, da se skriva kje na Menorci, zato jih je njegov prihod nocoj toliko bolj prestrašil. Njegov nocojšnji prihod, skupaj s tem profesorjem! švedski profesor s francoskim imenom in ženo Rusinjo! Spet je bil prepričan, da ve 151 NAGRAD ZA VLAGATELJE VEZANIH VLOG — ŽREBANJE V KREDITNA BANKA CELJE - 169 - KREDITNA BANKA CELJE profesor več, kakor se je izdal, da je profesor središče vseh skrivnosti. Nekaj časa je premišljeval o tem, potem so drvele njegove misli naprej. Gotovo je, da ga je profesor spoznal, to ni nič čudnega, čudno pa je veliko zanimanje, ki ga je njegova žena kazala za velikega vojvodo. Za trenutek je don Ramon pretrgal misli. To je bil zelo nenavaden predmet razmišljanja. Po svoji naravi vojvoda ni bil človek, ki bi se za ženske močneje zanimal. Toda v kratkem času, kar je poznal to mlado žensko, se je sam sebi čudil, kako hitro se je ugnezdila v njegovih mislih. Bila je tako preprosta, nedolžna, mikavna kot ptica, bila je tako lepa, toda bila je žena drugega, žena moža, ki se mu mora zah- valiti za vse uspehe nocojšnjega večera. Don Ramon se je stresel, ci- gara mu je ugasnila. Znova si jo je prižgal. Nocojšnji uspeh? Zdaj je bil popolnoma prepričan, da so bili Bekker, Hernandez, Posada in častiti oče Ignacio prvi najbolj zagri- zeni zarotniki. Ti so zdaj na varnem, torej mu tudi drugi zarotniki ne bodo preveč nevarni. Na primer Amadeo! Mali, usmiljenja vredni črv je sicer pobegnil, toda to mu ne bo prav nič pomagalo. Drugih, ki so bili podpisani na pogodbi, na primer Vatello, ni poznal, toda prav gotovo jih je pridobil in podkupil za zaroto Bekker kakor vse te, ki jih je polovil. Übogi Joaquin, ubogi Avgust! Kje se vendar tako dolgo mudi profesor? Don Ramon se je stresel. Skoraj bi bil zadremal na stolu. Tako ne gre! Toliko časa mora bedeti in stražiti, da se vrne profesor. Kako je že bilo? če se dobro spominja, je imel Joaquin vedno v svoji sobi steklenico konjaka. čaša konjaka! To je tisto, kar mu je zdajle potrebno, da spet pride njegova kri v pravi obtok, da omili bolečine v rokah in na glavi. Vstal je, vrgel ogorek cigare proč in počasi ter z omahujočimi koraki odšel po hodniku, po katerem sta bila poprej prišla s profesorjem. Tam je imel Joaquin majhno sobo za postrežbo, od tam je nosil jedila v obednico. Odprl je vrata in pogledal v sobico. Bilo je temno ko v rogu. Zdelo se mu je, da stoji na sredi miza, ob dveh stenah pa omari. Miza je bila prazna. Začel je v temi preiskovati omari. Zgoraj ni bilo nič. Stopil je naprej in tipal z roko. Pozabil je že, kakšna je ta sobica. Pokleknil je in začel preiskovati dolnje predale. Našel je celo vrsto steklenic, toda vse so bile prazne. Gotovo so jih zložiU sem, odkar je vladal v palači Hernandez, ker Joaquin ne bi trpel takega nereda. Končno je dobil v roke steklenico, v kateri je pljusknilo, ko jo je stresel. Nekohko se je dvignil in poduhal. če se ne vara, je naletel na pravo, to bo konjak MAJU 1969 — VEZANE VL<>(iE — VlSJE OBRESTI — KB CEIJE KREDITNA BANKA CELJE - 170 - KREDITNA BANKA CELJE Kleče se je plazil zadenjski iz sobice in hotel vstati, toda poprej je želel napraviti še požirek, da bi se nekoliko okrepil. Toda v tistem trenutku je začutil, da ga je zadel zadaj na glavo močan udarec s trdim predmetom. Steklenica mu je padla iz roke, vse se je zavrtelo okoli njega, zakrilil je z rokami po zraku in padel na obraz. Ko se je zavedel, je najprej občutil glavo, šumelo in bučalo je v njej kakor v električnem kolovratu. Tisoč in tisoč belih in rdečih točk je plesalo pred njegovimi očmi, kakor bi gledal zvezdne utrinke. Zar vedel pa se je tudi svojega položaja, bil je trdno privezan na stol. Vrvi so ga tiščale okoli vratu in okoli gležnjev, desna noga ga je bolela in pekla, kakor bi bil v precepu. Okoli njega je šumelo kakor na morski obali. Razločeval je več glasov, še ves v om.otici je počasi odprl veke in pogledal okoli. Sedel je v preddverju, kjer je nekaj trenutkov poprej stražil očeta Ignacija in narednika Posado. Sedel je na tistem stolu, na katerem je prej skoraj zadremal. Okoli njega je stala gruča ljudi, ki ga je gle- dala, kričala, se mu smejala in klela. Ljudi, ki so se gnetli okoli njega, v prvem trenutku ni spoznal. Ko pa so se njegove oči nekoliko okrepile, ko se mu je vrnila zavest, da je razločil posamezne glasove, je videl, kdo divja okoli njega. Prvi, ki ga je prepoznal, je bil tisti mo- žakar, ki ga je bil pred dvema urama dobro zvezal, mu zamašil usta in ga spravil v zapuščeno hišo v pristanišču. Bil je gospod Bekker iz Holandije. Toda glas, ki se je najbolj slišal od vseh, ki so bičali okoli njegovih ušes, ni bil Bekkerjev, spoznal je glas umazanega Amadea. Z žarečimi očmi in skuštranimi lasmi je plesal mali grbavec pred vojvodo sem in tja. Ko so se Ramonove oči privadile svetlobi, je preštel svoje nas- protnike. Bilo jih je šest, toda razen Bekkerja je spoznal le še Posado, Hernandeza in očeta Ignacija. »Jaz, tovariši, senjori, jaz, Amadeo, gostilničar sem bil! Da ni bilo mene, kaj bi bilo z vami? Kaj, recite, odgovorite! Do jutri zvečer bi vas vse postrelil, vse brez razlike, ali ste slišali, oče Ignacio, Evgenio, veliki Luis, in tudi vas, sen j or Bekker! Ali veste, kje sem našel sen- jora Bekkerja? V svoji lopi, kamor spravljam stvari, ki jih potrebujem za čiščenje. Pomislite, ležal je zvezan v tisti stari lopi, bil je brez moči!« »Kaj toliko govorite?« ga je kratko in zadirčno prekinil Bekker. »Pustite te neumnosti! Kdo vam je dal spet poguma in vas pregovoril, da poišče naše prijatelje?« (Bekker je pokaaal na tiste, ki jih Ramon ni poznpl > »To je bil senjor Bekker, ki ste ga našli v tako nemočnem MLADliNöKA NAliKADiNA ZKEBANJA — KREDITNE BATIKE CELJE KREDITNA BANKA CELJE - 171 - KREDITNA BANKA CELJE in brezupnem položaju! Kdo vas je potem pripeljal sem? Kdo je opra- vil z njim?« (Pokazal je na Ramona). Don Ramon je čutil, da se mu počasi vračajo moči, da mu spet polje kri po žilah, ko je slišal govoričenje in bahanje svojega velikega' sovražnika. Toda bil je še vedno slab in le z veliko težavo je spre- govoril: »če ste bili to vi, senjor Bekker, vam zagotavljam, da boste jutri zvečer viseli.« »Viseli, viseli!« Te besede je zakričal Bekker in skočil k velikemu vojvodi, ko je videl, da se mu vrača zavest. »Viseli? O tem govorite? Da, da, nekdo bo visel, dragi moj, a to ste vi!« Utihnil je za trenutek, od same jeze ni mogel govoriti. S krvavo podplutimi očmi je gledal velikega vojvodo, njegove obrvi pa so se ježile. »Vi,« je kričal, »vi prekleti vojvoda in vladar revščine! Vi boste vi- seli, viseli, kakor visi najobičajnejši hudodelec! Ali še veste, kaj ste mi pred kratkim naredili? Udarili ste me v obraz, zdaj vam vračam, in to takoj, še nocoj!« Kakor brez uma je v divji jezi začel biti vojvodo po obrazu, po glavi, po ranjenem, krvavem ušesu. Vsi so umolknili in gledali ta prizor. Imeli so še kljub vsemu nekaj podedovanega spoštovanja pred krvjo v vojvodski palači. Le Amadeo se je hripavo smejal. Končno je pristopil Luis in potegnil Bekkerja proč. »Senjor Bekker,« je dejal, »to pride pozneje na vrsto, zdaj moramo začeti z zasliševanjem.« Bekker je prenehal tolči velikega vojvodo, ki se ni mogel braniti, a je čutil, da se mu vrača moč. Vedno bolj se je napenjal, da bi se osvobodil vezi, svoje sovražnike pa je gledal z divjim pogledom iz krva- vih oči. »Gospod Bekker,« je dejal, »že zdavnaj sem vedel, da ste velik strahopetec, zdaj ste to moje prepričanje potrdili. Preden jutri zaide sonce, boste plačali svojo strahopetnost s smrtjo.« Njegov glas je bil tako strašen, njegov pogled tako divji, da so vsi utihnili in se gledali med seboj. Ali pričakuje veliki vojvoda pomoči? Od kod? Ali jim je nastavljena kakšna past, o kateri nimajo pojma? Ali se je vrnil s kakšno pomočjo s kopnega? Od kod je sploh prišel? Tisti med zarotniki, ki so nocoj že okusili njegovo pest, ki so videli v njegovi osebi angela maščevanja, so ga bili videU v spremstvu le enega človeka, in vendar sta v pol ure skoraj zadušila revolucijo na Menorci. Drugi zarotniki, ki so poslušali, kako se je vse zgodilo, so prestrašeni in živčni sprejemali to skoraj neverjetno povest. Tudi MLADINSKA NAGIIADNA ŽREBANJA - KREÜilNE BANKE CEUE KREDITNA BANKA CELJE - 172 - KREDITNA BANKA CELJE besede velikega vojvode so nanje zelo porazno delovale. Odkod tolika predrznost, odkod ta nesramnost, ko sedi popolnoma zvezan med svo- jimi smrtnimi sovražniki? Kako naj si razlagajo to, če ne z dejstvom, da ima zaveznike, pomočnike, za katere oni ne vedo, kdo in odkod so? Amadeo in eden tistih, ki jih Ramon ni poznal, sta zašepetala nekaj besed, potem pa sta pohitela h glavnemu vhodu, zaprla, zaklenila in zapahnila velika, težka vrata. Medtem pa so se zbrali na posvetovanje. Luis, čigar obraz je bil še vedno preplašen in je jasno govoril, da se predsednik pravzaprav ne zaveda tega, kar se okoli njega dogaja, Posada, ki je neprenehoma opazoval velikega vojvodo s tigrovimi pogledi, in Bekker, ki se je še vedno tresel od razburjenja. Oče Ignacio pa je bil nekako zamak- njen, še vedno je molil in mrmral psalme, včasih pa je divje in blazno zakrilil z rokami proti nebu. Po kratkem posvetovanju je prišel Luis Hernandez k vojvodi, drugi pa so mu sledili in se sklenili v polkrog. Z resnim glasom je vpraša Luis: »Hočemo vedeti, kdo je bil tisti človek, ki vam je pomagal.« Don Ramon ga je samo pogledal in hladno odgovoril: »To boste zvedeli jutri še pred mrakom, ko vas bodo peljali na vislice.« Luis je prebledel in vprašal nekoliko tiše: »Vemo, da je dospel danes popoldne na jahti v naše pristanišče. Jaz sam sem bil na jahti, a žal sem pozabil preiskati ladjo, da bi se prepričal, koliko potnikov se je pripeljalo z njo in kdo so bili ti pot- niki.« »Prekleti osel!« je zatulil Bekker. »Ali ste bili tudi vi na ladji?« je nadaljeval Luis. »Ali govorite z menoj?« je mirno vprašal veliki vojvoda. »Da! Odgovarjajte na moja vprašanja!« Toda Luisov glas je bil zelo nezanesljiv in neodločen. Veliki vojvoda je videl, kako se trudi, da ne bi pred pajdaši izdal svoje slabosti. »Potem me imenujte tako, kakor me morate imenovati, Luis! Za vas sem visočanstvo. Le tako lahko pričakujete moj odgovor, milost, pa seveda ne.« Luis se je stresel po vsem telesu. V tem hipu pa ga je odrinil črnobradi narednik Posada. »Ali ste bili na jahti ali ne?« je zatulil. »Odgovorite jasno, ne poslu- žujte se nobenih zvijač ali izvijanj!« Veliki vojvoda ga je zaničljivo pogledal in mu ni hotel odgovoriti tako kakor prej Luisu, vendar se je spomnil nekaj pametnejšega. Nagradno potovanje v »olandijo za vlagateije vezanih KREDITNA BANKA CELJE - 173 - KREDITNA BANKA CELJE Neumno bi bilo, da bi te ljudi, ki so že tako in tako razburjeni, po nepotrebnem še bolj razburjal in dražil. Prav nič še ni izgubljeno,' profesor je še vedno svoboden! Profesor in oba služabnika, če pri- dejo o pravem času, tedaj se bo položaj popolnoma spremenil, in to v zadnjem trenutku. Zato mora zdaj pridobiti kar največ časa, zavla- čevati mora vso stvar. Prišla mu je dobra misel. Mirno je pogledal zarotnike, ki so stali v polkrogu pred njim, in rekel: »Da, bil sem na jahti. Toda tam je bilo še nekaj, česar pa vaš pri- jatelj Hernandez ni zapazil.« »Kaj, govorite!« je zakričal narednik. »Jahta je opremljena z najmodernejšimi brezžičnimi brzojavnimi aparati. Ali ste, gospodje, že kdaj slišali o brezžičnem brzojavu?« Nekaj trenutkov so vsi molčali. Zarotniki so spogledovali. Deloma niso razumeli, kaj je pripovedoval don Ramon, deloma so se bali skri- tih groženj, ki so jih čutili v njegovih besedah. Bekker je bil gotovo edini, ki je dobro vedel, kaj pomenijo njegove besede. Zato je postal precej neodločen, njegov obraz se je hitro spre- menil, kar so drugi zarotniki zapazili z velikim strahom. »Preden smo se izkrcali,« je mirno pripovedoval veliki vojvoda in poudarjal vsako besedo, »smo dobili zvezo z angleško oklopnico, ki križari v bližnjih vodah. Vse smo ji natančno sporočili, že jutri zjutraj, gospodje, vas doleti izredna čast, da boste videli oklopnico pred pri- staniščem. In potem, gospodje, moje iskrene čestitke!« Spet je zavladala popolna tišina. Veliki vojvoda je s svojimi bese- dami dosegel svoj namen. Vsi so poznali morske velikane, kajti več- krat je plula mimo otoka kaka angleška ali francoska bojna ladja, kaka oklopnica. Vselej ob taki priliki so po otoku govorili in ugibali, kako daleč lahko streljajo take oklopnice, kako strašni so učinki gra- nat, ki jih bruhajo iz svojih žrel topovi take velikosti, če govori veliki vojvoda resnico, tedaj je prav mogoče, da je kazen blizu. Njegov na- stop, njegove odločne besede pa so dokazovale, da govori vojvoda re- snico. Luis je prebledel ko mrlič, drugi pa so molčali in se spogledovali, potem pa spet gledali velikega vojvodo. Njegov obraz, ki je bil krvav in zatekel zaradi udarcev, ki mu jih je zadal Bekker, je bil strašen. Nato so vsi zarotniki pogledali gospoda Bekkerja, ki je uprizoril to revolucijo, katera se zdaj bliža svojemu klavrnemu in obenem groznemu koncu. Minilo je morda nekaj minut, preden se je Bekker zavedel polo- žaja in si predočil vse posledice, ki čakajo voditelja ponesrečene revo- lucije. Začulo se je mrmranje. Mrmrali so Amadeo in tisti trije moža- karji, ki jih don Ramon ni poznal. Vojvoda je spoznal tudi Luisov gla^. VLOG — m POTOVANJ V JUNIJU 1969 — KREDITNA BANKA CELJß KREDITNA BANKA CELJE - 174 - KREDITNA BANKA CELJE a ta je bil preplašen in njegove besede so bili samo vzdihi. Končno pa se je oglasil debeli in gromki glas narednika Posade: »Pobi j te ga! On je vsega kriv! Vrag naj vzame skopuha in stra- hopetca! Kaj pa imamo od vse te revolucije? Kdo je mislil na to?« Nekaj trenutkov je kazalo, da bo Don Ramon hitreje zmagal v svoji igri, kakor je sploh sam pričakoval, čul je že tudi posamezne glasove: Milost, milost, visočanstvo. Tedaj pa je zakričal Bekker in prevpil vse glasove: »Tovariši! Ne bodite strahopetni! Brez strahu! Kaj boste beračili za milost pri tem človeku? Jaz nastopam proti takemu človeku takole!« Dvignil je roko, da bi udaril don Ramona v obraz, toda ko je videl obraze svojih pajdašev, mu je roka omahnila. Skoraj potihoma je zaključil stavek: »Ko bi hotel«. Nadaljeval je: »Ali vas ni sram, da vas je ugnal s pravljico o brezžičnem brzojavu? Laže, nesramno laže! Samo prestrašiti nas hoče, to je vse. Ko bi pa tudi bilo vse res, kar go- vori, ko bi jutri res prišla angleška oklopnica, ali mislite, da bi se nam godilo kaj bolje, če ga zdaj prosimo milosti? Ali ni obljubil, da nas do večera vse pobesi? če hočemo to preprečiti, prijatelji, je samo ena pot, samo eno sredstvo: Obesimo takoj mi njega! Mrtvi molče. Obesimo ga, potem pa potopimo ladjo, s katero je prišel na otok! Potem pa naj le pride angleška mornarica in naj nam dokaže krivdo! Obesimo ga, kar takoj tukaj, potem pa v pristanišče!« Bekker je umolknil, vojvoda pa ga je poslušal in gledal z zaničujo- čim in ravnodušnim pogledom. Ko je opazoval svoje sovražnike, se je s precej čudnim občutkom prepričal, da so imele Bekkerjeve besede pri zarotnikih precej velik, če že ne popoln uspeh. Res je obljubil zarot- nikom, da jih vse pobesi, če ostane živ. Ce res pride oklopnica, tedaj so lahko prepričani, da bo držal svojo besedo. Bekker je imel prav: Morajo ga obesiti, takoj, jahto pa potopiti! Potem pa naj pride oklopnica! Iz mrmranja in trepetanja se je polagoma razvilo kričanje, ki je bilo vedno močnejše. Zarotniki so ga dvignili s stola in iskali primerno mesto, kamor bi ga lahko obesili, črnobradi narednik je slekel jopič, gotovo je hotel prevzeti vlogo krvnika, to je bilo lahko brati na njego- vem obrazu. Potem se je obrnil k očetu Ignaciju, ki je stal v kotu in mrmral svoje molitve, in mu rekel: »Semkaj, oče Ignacio! Tu vas potrebujemo. Pridite in berite črno mašo za zadnjega velikega vojvodo Menorce! Tudi spovejte ga, oče Ignacio!« »Preklet, preklet na veke!« je pel latinsko častiti oče. Nagradno potovanje v holandijo za vlagatelje vezanih KREDITNA BANKA CELJE - 175 - KREDITNA BANKA CELJE Ko Sta se krčmar Amadeo in dva pomočnika pripravljala, da posta- vita lestev in privežeta na kljuko za lestenec vrv, so kljub hrupu zasli- pali tri močne udarce na vratu. V trenutku je vse utihnilo. Veliki vojvoda se je stresel od groze in skoraj mu je prenehalo biti srce. To je gotovo profesor Pelotard, ki se je vrnil še o pravem času, da vidi njegovo smrt. čmobradi narednik je stekel do vrat in piklical: »Kdo je?« »Straža!« se je glasil neodločen odgovor. »Nekdo sprašuje za palačo velikega vojvode.« Narednik je počasi odpahnil zapahe in precej neodločno odprl vra- ta, ker ni mogel vedeti, kaj naj vse to pomeni. Pogledal je ven in se glasno zasmejal: »Mlada senjorita,« je rekel, »ki prihaja v tej pozni uri na obisk v pa- lačo. Dobro, prišla je o pravem času, da ji pokažemo nekaj, za kar se izplača, da se je potrudila semkaj.« Veliki vojvoda ni mogel verjeti svojim očem, ko so se odprla vrata in je vstopil narednik, ki je spremljal mlado žensko. Ko pa je ženska stopila bliže, da jo je obsijala slaba luč, je mislil, da se mu je zmešalo. Bila je gospa Pelotard. Počasi Je stopila v preddverje, kakor da se ne more znajti. Gledala je okoli sebe. Vsi so jo začudeno opazovali. Nihče pa ni opazil, da je to priliko izkoristil Luis Hernandez, ki se je izmuznil skozi vrata in izginil v temno noč. VI. POGLAVJE MED STRAHOVLADO NA MENORCI SE POJAVI NAPOLEON BONAPARTE Čmobradi narednik je zaklenil vrata in ukazal vojaku, naj ostane na svojem mestu na straži. Potem se je z neprijaznim obrazom obrnil proti mladi ženski, še vedno je stala pri vratih, široko je odpirala svoje oči in njeni pogledi so preplašeno tavali po tej čudni družbi. Vsakogar od njih je nekaj časa opazovala. Kazalo je, da vsega tega, kar se dogaja tu, ne razume. Njen izraz na licu se je menjal, zdaj je bil začuden, zdaj preplašen. Ves čas si je prizadevala, da bi se pokazala hrabro. Narednik se je spet zarežal, da je šla njegova črna brada ši- roko na dvoje, in vprašal: vlog — 20 potovanj v juniju 1969 — kreditna banka ceue KREDITNA BANKA CELJE - 176 - KREDITNA BANKA CELJE »Zakaj ste nam izkazali to čast? Ali ste morda tudi vi pripotovali s skrivnostno jahto, senjorita?« Preplašeno in začudeno ga je pogledala, potem pa obrnila svoj pogled proč, ne da bi kaj odgovorila. V tistem hipu pa je zagledala zvezanega velikega vojvodo. Skočila je nekaj korakov naprej in preplašena obstala: Ali je ta človek s krvavim in razbitim obrazom res tisti mož, ki ga je spoznala pred dobrim dnem? Kaj se je zgodilo, zakaj je zvezan, zakaj je med temi ljudmi, ki so tako strašni, da komaj zadržuje solze strahu? »Grof,« je rekla po francosko, »ali ste vi? Kaj se je zgodilo? Zakaj ste zvezani, zakaj so vas tepli? Prosim vas, povejte mi vendar!« Don Ramon jo je gledal, a ni nič odgovoril. Zaradi prestanih bo- lečin in velikega presenečenja ob vstopu mlade gospe Pelotard bi se bil skoraj znova onesvestil. Ona je tu, kaj hoče! Kako je prišla semkaj? In zdaj naj gl^eda, kako ga ... Končno se mu je posrečilo, da je s pridušenim glasom rekel: »Gospa Pelotard, da, jaz sem, res, jaz sem! Prav imate, toda kako ste prišli semkaj, zakaj ste prišli? Verjemite mi, da je to najgrenkejši trenutek mojega življenja!« »šla sem s kapitanom Dupontom na kopno,« je odgovorila. »Bila sva zelo razburjena. Nisva vedela, nisva si znala razlagati, zakaj se tako dolgo ne vrnete. Ko sva po ulicah, se je kapitan nekje izgubil in nisem ga več našla. Ni mi preostalo drugo, kakor da pridem sem, ker sem mislila, da vas tukaj prav gotovo najdem. Zagledala sem grad, čeprav je zunaj zelo temno. Tedaj pa me je nepričakovano za- grabil vojak in pripeljal sem. Kaj ste delali, grof? Povejte mi! Kaj so vam naredili, zakaj ste zvezani?« Veliki vojvoda jo je obupno pogledal. Kako naj jo pripravi na to, kar se bo vsak trenutek zgodilo? Toda to skrb mu je vzel drug, bil je gospod Bekker iz Holandije. Bekker ni bil posebno doma v francoščini, vendarle je toliko po- znal ta jezik, da je razumel vsaj tretjino tega, kar sta govorila veliki vojvoda in mlada ženska. Z zaničljivim in zlobnim smehom se je pri- klonil in rekel: »Senjorita, zelo smo veseli tega vašega obiska, toda moram vas opozoriti, da je tukaj dovoljeno govoriti le špansko, če sploh smete govoriti.« Zaničljivo ga je pogledala, ni mu odgovorila, pač pa je še enkrat vprašala velikega vojvodo: »Zakaj ste zvezani? Povejte mi, kaj se pravzaprav godi! Prosim, po- vejte mi. kaj naj vse to pomeni!« nagradno potovanje v holandijo za vlagatelje vezanih