Psihologija pandemije Posamezniki in družba v času koronske krize uredila: Žan Lep in Kaja Hacin Beyazoglu Ljubljana, november 2020 PsihologijaPandemije.indb 1 18. 11. 20 13:57 PSIHOLOGIJA PANDEMIJE POSAMEZNIKI IN DRUŽBA V ČASU KORONSKE KRIZE Uredila: Žan Lep in Kaja Hacin Beyazoglu Recenzenta: Maša Černelič Bizjak, Marko Polič Lektor: Damir Milinović Lektor angleških povzetkov: Denis Hacin Fotografije: Shutterstock © Jennifer M. Mason, Arsenii Palivoda, Bell Ka Pang, Deliris, Juliya Shangarey; Unsplash © Engin Akyurd Fotografija na naslovnici: Unsplash © Engin Akyurd Oblikovanje in prelom: Žan Lep Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za psihologijo Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Ljubljana, 2020 Prva izdaja, prvi natis. Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Naklada: 300 izvodov Cena: 19,90 € To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorst- va-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca. / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License. Prva e-izdaja. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na: https://e-knjige.ff.uni-lj.si/ DOI: 10.4312/9789610603979 Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Tiskana knjiga COBISS.SI-ID=37486083 ISBN 978-961-06-0393-1 E-knjiga COBISS.SI-ID=37736707 ISBN 978-961-06-0397-9 (pdf) PsihologijaPandemije.indb 2 18. 11. 20 13:57 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Kazalo vsebine Predgovor ..................................................................................................................................7 DRUŽBA V ČASU EPIDEMIJE ............................................................................................9 Kaja Hacin Beyazoglu, Katarina Babnik in Žan Lep Sto ur po prvem primeru okužbe s COVID-19 v Sloveniji: zaupanje in zaznana verodostojnost virov informacij ter čustveni odzivi ......................................................................................................... 11 Tina Kavčič, Andreja Avsec in Gaja Zager Kocjan Od začetka do konca uradne epidemije COVID-19 v Sloveniji: stresorji, stres in blagostanje ...................................................... 23 Žan Lep, Kaja Damnjanović, Sandra Ilić, Predrag Teovanović in Kaja Hacin Beyazoglu 3 HomoPostpandemicus: vedenjski in čustveni odzivi na pandemijo COVID-19 po koncu prvega vala v Srbiji ............................. 37 SKRBI IN TEŽAVE V ČASU EPIDEMIJE ....................................................................... 51 Kaja Hacin Beyazoglu, Teresa Bertogna, Lea Hostnik, Tia Jakopič, Katja Škoda, Marja Zakelšek in Urška Fekonja Težave in izzivi družin z otroki v zgodnjem in srednjem otroštvu med karanteno zaradi epidemije COVID-19 .......................... 53 Žan Lep in Maja Zupančič Zdaj pa še korona: skrbi mladih na prehodu v odraslost v času tveganj, povezanih z epidemijo COVID-19 ..................................... 67 Vanja Gomboc, Nina Krohne, Meta Lavrič, Tina Podlogar, Vita Poštuvan, Nuša Zadravec Šedivy in Diego De Leo Primerjava osamljenosti in subjektivnega blagostanja v normalnih in izrednih razmerah ..................................................................... 79 PsihologijaPandemije.indb 3 18. 11. 20 13:57 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize PSIHOLOŠKO ZDRAVJE V ČASU EPIDEMIJE ......................................................... 91 Andreja Avsec, Gaja Zager Kocjan in Tina Kavčič Kdo je bil najbolj v stresu prvi teden epidemije COVID-19................ 93 Vojko Kavčič in Anja Podlesek Samoocena anksioznosti med epidemijo COVID-19 v Sloveniji ...........................................................................................105 Gaja Zager Kocjan, Tina Kavčič in Andreja Avsec Kaj nam je povzročalo stres in slabšalo blagostanje med epidemijo COVID-19 ...........................................................................................117 Sandra Modic in Darja Kobal Grum Dejavniki čustvovanja in spoprijemanje s stresom med pandemijo COVID-19 ..........................................................................................129 Anja Podlesek in Vojko Kavčič Stres in samozaznane kognitivne spremembe med epidemijo COVID-19 ...........................................................................................143 4 Janja Tekavc Razvijanje čuječnosti med pandemijo COVID-19 .................................155 DELO V ČASU EPIDEMIJE ..............................................................................................165 Eva Boštjančič, Alja Vižintin in Edita Krajnović Kakovost komuniciranja v slovenskih delovnih organizacijah v času epidemije COVID-19 ...............................................167 ŠOLANJE V ČASU EPIDEMIJE .....................................................................................177 Živa Krajnc, Adelisa Huskić, Zala Kokol in Katja Košir Učenje in poučevanje na daljavo med zaprtjem šol zaradi epidemije COVID-19: perspektiva pedagoških delavcev v osnovnih in srednjih šolah v prvem mesecu pouka na daljavo ..................................................................................................179 Luka Uršič in Melita Puklek Levpušček Učenci zadnje triade OŠ in dijaki o učenju na daljavo med epidemijo COVID-19 ...........................................................................................191 PsihologijaPandemije.indb 4 18. 11. 20 13:57 Kazalo vsebine Neža Podlogar, Urška Žerak, Amela Lišić, Lana Lavrih, Nina Fricelj in Mojca Juriševič Pogledi in izkušnje študentov pedagoških smeri o študiju na daljavo v času epidemije COVID-19 ......................................................205 ŽIVLJENJE PO EPIDEMIJI ..............................................................................................217 Žan Lep Psihologija in COVID-19: namesto zaključka pogled naprej ..........219 Povzetek ................................................................................................................................251 Summary ...............................................................................................................................253 Stvarno kazalo....................................................................................................................255 5 PsihologijaPandemije.indb 5 18. 11. 20 13:57 PsihologijaPandemije.indb 6 18. 11. 20 13:57 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Predgovor V letu 2020 je pandemija bolezni COVID-19 v vsakdanje življenje ljudi vne- sla mnogo sprememb in izzivov. Zaradi hitrega širjenja bolezni so bile države primorane sprejemati različne ukrepe in prilagoditve. Ljudje se tako niso soočali zgolj z zdravstveno grožnjo, temveč so morali življenje in navade prilagoditi sprejetim ukrepom in priporočilom za preprečevanje širjenja bolezni. Eden izmed ukrepov, ki so zajeli najširši krog ljudi, je bila omejitev gibanja in zbiranja, ki je vodila v zmanjšanje vsakodnevnih medosebnih stikov ter je lahko vplivala tudi na kakovost medosebnih odnosov in socialno izolacijo nekaterih. Večina ljudi se je morala zaradi dela na daljavo in drugih sprememb prilagoditi novim delovnim razmeram, šolanje na daljavo je prineslo nove in drugačne zahteve tako za otroke in mlade kot za njihove starše, hkrati pa se je veliko ljudi soočilo z izzivi pri vzpostavljanju nove rutine v spremenjenih okoliščinah. Različne spremembe, novi izzivi in obremenitve, negotovost glede prihodnosti ter ne nazadnje zaskrbljenost za svoje zdravje in zdravje drugih so vplivali na duševno zdravje posameznikov. Pri tem so se pojavljala mnoga 7 vprašanja o morebitnih učinkih epidemije in ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni na delovanje posameznikov, njihove vedenjske in čustvene odzive ter zaznave nove situacije. V pričujoči znanstveni monografiji združujemo ugotovitve slovenskih raziskovalcev z različnih področij psihologije, ki so preučevali psihološke vidike epidemije COVID-19 in spremljajočih ukrepov za njeno zajezitev ter dru- ge spremembe, ki so jim bili ljudje izpostavljeni v tem času. Prva poglavja se nanašajo na vedenjske in čustvene odzive na novo situacijo, ki je bila posledica prvega vala epidemije spomladi 2020. Sledijo poglavja, v katerih so obravna-vane težave, izzivi in skrbi, s katerimi so se srečevali ljudje med epidemijo v različnih življenjskih kontekstih, na primer težave družin in mladih na pre- hodu v odraslost. Posebna pozornost je v knjigi namenjena duševnemu zdrav- ju, in sicer doživljanju stresa in anksioznosti, ter različnim dejavnikom, povezanim s psihološkim delovanjem ljudi. V nadaljevanju so prikazane ugotovitve raziskav, v katerih so avtorice in avtorji preučevali delo in šolanje med epi- demijo. Končno poglavje vključuje vsebinsko sintezo relevantnih spoznanj in usmerja pogled naprej, v mogoče strategije spoprijemanja z nadaljnjim razvo- jem epidemije z vidika psihološkega delovanja ljudi. PsihologijaPandemije.indb 7 18. 11. 20 13:57 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Izsledki raziskav, zbrani v monografiji, ponujajo širok in raznolik vpogled v psihološko doživljanje in odzivanje ljudi ter njihovo spoprijemanje s spremem- bami med epidemijo COVID-19, pa tudi podlago za oblikovanje predlogov in smernic za ravnanje v času epidemij. Znanstvena monografija je namenjena psihologinjam in psihologom, strokov- njakinjam in strokovnjakom sorodnih ved ter vsem, ki jih zanimajo psihološki vidiki epidemij nalezljivih bolezni. Knjiga je zanimiva tudi za širšo strokovno javnost, saj ponuja vpogled v delovanje posameznikov med epidemijo in razlago različnih vidikov njihovega doživljanja epidemije. Zahvale K nastanku knjige je prispevalo več ljudi, brez katerih knjiga ne bi mogla iziti. Najprej se želiva zahvaliti kolegom in kolegicam, ki so pozorno prebra- li posamezna poglavja ter s svojimi predlogi za izboljšave in dopolnitve pomembno prispevali h kakovosti vsebine: dr. Andreji Avsec, dr. Katarini Babnik, dr. Urški Fekonja, dr. Tini Kavčič, dr. Robertu Mastenu, dr. Tini Pirc, dr. Anji Podlesek, dr. Tanji Šraj Lebar, dr. Gaji Zager Kocjan in dr. Gregorju Žvelcu. 8 Dr. Ljubici Marjanovič Umek se zahvaljujeva za vse predloge in sugestije pri nastajanju knjige. Zahvaljujeva se dr. Marku Poliču in dr. Maši Černelič Bizjak za recenziji, Damirju Milinoviću za jezikovni pregled besedila in Denisu Hacinu za jezikovni pregled angleških povzetkov. Poleg tega se želiva zahvaliti vodstvu Oddelka za psihologijo, dr. Matiji Svetini in dr. Evi Boštjančič za podporo pri izdaji knjige ter Znanstveni založbi Filozofske fakultete v Ljubljani za strokovne nasvete in knjižno izdajo. Na koncu pa zahvalo zaslužijo tudi vsi sodelujoči v raziskavah, katerih ugoto- vitve so predstavljene v tej knjigi. Žan Lep in Kaja Hacin Beyazoglu, urednika PsihologijaPandemije.indb 8 18. 11. 20 13:57 Družba v času epidemije PsihologijaPandemije.indb 9 18. 11. 20 13:57 PsihologijaPandemije.indb 10 18. 11. 20 13:57 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Družba v času epidemije Sto ur po prvem primeru okužbe s COVID-19 v Sloveniji: zaupanje in zaznana verodostojnost virov informacij ter čustveni odzivi Kaja Hacin Beyazoglu, Katarina Babnik in Žan Lep Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Kontakt: kaja.hacin@ff.uni-lj.si 11 → Kot najbolj verodostojne so bile ocenjene informacije, ki so jih dajali znanstveniki in zdravniki; sledijo predstavniki NIJZ in ZZS. → NIJZ so ljudje zaznavali bližje politiki kot drugim strokovnjakom s področja zdravja. → Udeleženci, ki so informacije strokovnjakov (zdravnikov, znan- stvenikov in predstavnikov ZZS) zaznali kot bolj verodostojne, so bili manj zaskrbljeni in jih je bilo manj strah okužbe, možnosti za omejitve širjenja bolezni pa so se jim zdele večje. → Pomembno je, da so v komuniciranje z javnostjo med epidemi- jo vključeni strokovnjaki s področij, relevantnih za obvladovanje epidemije in odzivov splošne populacije nanjo. PsihologijaPandemije.indb 11 18. 11. 20 13:57 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Povzetek V raziskavi smo preučevali zaupanje in zaznano verodostoj- nost različnih virov informacij ter različne vidike zaznav in ču- stvenih odzivov ljudi v dneh po prvem uradno potrjenem primeru COVID-19 v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 1718 oseb. Zbiranje podatkov smo začeli 48 ur po prvem uradno potrjenem primeru, potekalo pa je s spletno anketo. Rezultati so pokazali, da ljudje najbolj zaupajo informacijam, prejetim od zdravnikov in znan- stvenikov, in jih ocenjujejo kot najbolj verodostojne, medtem ko sta bila zaupanje politiki in verodostojnost informacij, ki jih dajejo politiki, ocenjena razmeroma nizko. Zaupanje virom informacij in zaznana verodostojnost informacij o COVID-19 sta se povezovala z zaznavami in čustvenimi odzivi sodelujočih v raziskavi. Oblikovani so nekateri predlogi za komunikacijo z javnostjo v času epidemij. Ključne besede: verodostojnost informacij, zaupanje virom in- formacij, čustveni odzivi, zaskrbljenost in strah pred okužbo, prvi primer COVID-19 12 Uvod Četrtega marca 2020 je bil v Sloveniji uradno dokumentiran prvi primer COVID-19. Sledila je prva večja epidemija v Sloveniji v zgodovini samostojne države. Ljudje so se soočili z novo in nepoznano izredno situacijo, da bi lahko sledili uradnim ukrepom in smernicam za preprečevanje širitve COVID-19, pa so morali prilagoditi način življenja. Ugotovitve tujih raziskav (npr. Cheng in Cheung, 2005; Leung idr., 2003), ki so bile izvedene med epidemijama SARS-a in H1N1 (»prašičje gripe«), kažejo, da epidemije nalezljivih bolezni povzročajo stres ne le zaradi strahu pred okužbo, temveč tudi zaradi nujnosti hitre spremembe ustaljenih vedenjskih vzorcev v vsakdanjem življenju. Celotna situacija je lahko za posameznike čustveno zelo obremenjujoča; strah, zaskrbljenost in anksioznost pa narastejo hitro po začet-ku epidemije (Cheng in Cheung, 2005; Wang idr., 2020). Pretekle raziskave (npr. Etingen idr., 2013; Sandman, 2009; Xiao idr., 2015) kaže-jo, da imajo ključno vlogo pri obvladovanju negativnih čustev ter upoštevanju PsihologijaPandemije.indb 12 18. 11. 20 13:57 Družba v času epidemije uradnih navodil in smernic mediji, oziroma natančneje, značilnosti informa- cij in virov informacij, ki jih ljudje spremljajo. Senzacionalistično poročanje o dogajanju lahko pri ljudeh povečuje anksioznost (Van den Bulck in Custers, 2009). Informacije, ki jih ljudje zaznavajo kot verodostojne, in viri informacij, ki jim zaupajo, pa imajo pozitivne učinke na njihovo samozaščitno vedenje ter lahko zmanjšujejo zaskrbljenost ljudi (Cheung in Tse, 2008; Etingen idr., 2013). Pri tem naj bi ljudje med epidemijo najbolj zaupali informacijam, ki jih dajejo strokovnjaki (tj. zdravniki, znanstveniki), manj pa zaupajo predstavnikom politike (npr. King idr., 2018; Teasdale in Yardley, 2011). Raziskava, izvedena v času epidemije H1N1 v Švici (Bangerter idr., 2012), je pokazala, da je bilo ob začetku epidemije zaupanje ljudi v politiko na nizki ravni, med epidemijo pa se je še manjšalo. Pri upoštevanju vloge informacij pri čustvenih odzivih in vedenju, povezanih z zdravjem, ni pomembno le splošno zaupanje ljudi različnim virom informacij, temveč tudi zaznana verodostojnost informacij, ki jih ljudje prejemajo. Razli- čni avtorji sicer predpostavljajo, da med zaupanjem virom informacij in zazna- no verodostojnostjo informacij obstaja pomembna povezava, vendar odnos med njima opredeljujejo različno (npr. Ebert, 2009; Sbaffi in Rowley, 2017). V pričujočo raziskavo smo zato vključili oba konstrukta, in sicer splošno zaupanje 13 posameznim institucijam in medijem ter zaznano verodostojnost informacij o COVID-19, ki so jih ljudje prejemali od teh institucij in medijev. Namen raziskave je bil preučiti zaznave in čustvene odzive ljudi na prvi ugotovljeni primer COVID-19 v Sloveniji. Z raziskavo smo želeli pridobiti vpogled v to, kakšen je odnos Slovencev do različnih virov informacij in kako se ti povezujejo z zaznavami in čustvenimi odzivi na specifično situacijo. Pri tem nas je zanimal predvsem prvi odziv ljudi na pojav nalezljive bolezni, saj je ključen za nadaljnji potek epidemije v družbi (Jones in Salathé, 2009). Ker je nadaljnji potek epidemije pod vplivom kompleksnih interakcij med epidemiološkim okol- jem ter kognitivnimi, čustvenimi in vedenjskimi odzivi ljudi (Raud idr., 2019), je raziskava potekala v razmeroma kratkem obdobju; zbiranje smo začeli 48 ur po prvem uradno dokumentiranem primeru COVID-19 in ga zaključili po dveh dneh, pred prvimi uradnimi vladnimi ukrepi. Metoda V prečni študiji je sodelovalo 1718 oseb (81,7 % žensk), starih med 18 in 81 let ( M = 37,95, SD = 13,76), iz vseh statističnih regij Republike Slovenije. PsihologijaPandemije.indb 13 18. 11. 20 13:57 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Udeleženci so bili nekoliko višje izobraženi in mlajši v primerjavi s populacijo Slovenije (SURS, 2020a, b). Zbiranje podatkov se je začelo v 48 urah po prvem potrjenem primeru COVID-19 v Sloveniji in je trajalo dva dni. Potekalo je prek spletne ankete. V raziskavi smo ocenjevali zaznave in čustvene odzive udeležencev v povezavi z epidemijo COVID-19, njihovo zaupanje različnim virom informacij in vero- dostojnost, ki jim jo pripisujejo. Za ocenjevanje različnih vidikov zaznav in čustvenih odzivov smo uporabili pet postavk, pri katerih so udeleženci na šeststopenjski lestvici ocenili stopnjo zaskrbljenosti in strahu pred okužbo, zaznano resnost bolezni, zaznano možnost omejitve širjenja in pogostost razmišljanja o bolezni pred prvim primerom COVID-19 v Sloveniji in po njem. Ker je šlo za prečno študijo, so udeleženci odgovore za čas pred prvim primerom COVID-19 podali retrospektivno. Primer vprašanja za stopnjo zaskrbljenosti se je glasil: Kako zaskrbljeni ste (bili) glede novega koronavirusa: a) pred pojavom v Sloveniji; b) danes? Nanj so udeleženci odgovarjali na lestvici od 1 – sploh nisem (bil) zaskrbljen do 6 – zelo sem (bil) zaskrbljen. 14 Pri ocenjevanju splošnega zaupanja v različne vire informacij so udeleženci na petstopenjski lestvici ocenili, koliko zaupajo različnim poklicem in institucijam v splošnem (ocena 1 je pomenila sploh ne zaupam, ocena 5 pa povsem zaupam). Vključeni so bili: politika, Ministrstvo za zdravje (MZ), Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), zdravstveni sistem v celoti, osebni zdravniki, znanstveniki, tradicionalni mediji (televizija, radio, časopisi) in družbena omrežja. Podobno so udeleženci na petstopenjski lestvici ocenili verodostojnost informa- cij o COVID-19 (ocena 1 je pomenila sploh ne verodostojne, ocena 5 pa povsem verodostojne), kadar jih po medijih posredujejo predstavniki različnih poklicev in institucij. Pri tem smo vključili predstavnike poklicev in institucij, ki so se takrat tudi dejansko pojavljali v medijih: predstavnike MZ, predstavnike NIJZ, predstavnike zdravniške zbornice (ZZS), zdravnike (npr. kot gost v informativni oddaji), znanstvenike in novinarje (npr. voditelj informativne oddaje, poroče-valec s terena). Rezultati z razpravo Prvo raziskovalno vprašanje se je nanašalo na zaznave in čustvene odzive na prvi dokumentirani primer COVID-19 v Sloveniji. Rezultati so pokazali, da so bili udeleženci relativno nezaskrbljeni ( M = 2,31, SD = 1,36), prav tako so poročali PsihologijaPandemije.indb 14 18. 11. 20 13:57 Družba v času epidemije o nizki stopnji strahu pred okužbo ( M = 2,27, SD = 1,37) pred prvim potrjenim primerom (glej sliko 1). Iz slike 1 je tudi razvidno, da so se zaznave in čustveni odzivi udeležencev spremenili že v nekaj dneh po prvem uradno potrjenem primeru. Udeleženci so bili po prvem primeru COVID-19 bolj zaskrbljeni glede virusa, bolj jih je bilo strah okužbe, več časa so razmišljali o bolezni, resnost bolezni so ocenjevali kot večjo, možnost omejitve širjenja bolezni pa kot manjšo. Navedeno se sklada s predhodnimi raziskavami (npr. Cheng in Cheung, 2005; Wang idr., 2020), ki so ugotovile, da negativna čustva narastejo izredno hitro po začetku epidemije, samo stopnjevanje dogajanja pa še nadalje vpliva na čustveno doživljanje situacije. Do konca zbiranja podatkov je bilo v Sloveniji dokumentiranih 16 primerov COVID-19, naslednji dan pa so sledili prvi uradni ukrepi – sestal se je Svet za nacionalno varnost, dve univerzi sta prekinili študijski proces itd. Analiza odgovorov udeležencev na vprašanje, koliko v splošnem zaupajo raz- ličnim virom informacij, je pokazala, da ljudje najbolj zaupajo znanstvenikom in osebnim zdravnikom, sledita pa NIJZ in zdravstveni sistem kot celota (glej sliko 2). Najmanj ljudje zaupajo politiki, in to manj kot družbenim omrežjem. Podobno so pokazali tudi odgovori udeležencev, ki so se navezovali na zazna- no verodostojnost informacij, ki jih prek medijev o COVID-19 prejemajo iz raz- 15 ličnih virov (glej sliko 3). Kot najbolj verodostojne so udeleženci ocenili informacije, ki so jim jih dajali znanstveniki in zdravniki. Sledijo predstavniki NIJZ in predstavniki ZZS. Verodostojnost informacij, ki so jih ljudje prejemali od predstavnikov MZ, pa je bila ocenjena razmeroma nizko. Manjšo verodostojnost Pred prvim primerom Po prvem primeru 6 5 4 3 2 1 Zaskrbljenost glede Resnost bolezni Možnost omejitve Strah pred okužbo Razmišljanje o koronavirusa širjenja bolezni bolezni Slika 1. Primerjave zaznav in čustvenih odzivov ljudi pred prvim potrjenim primerom COVID-19 v Sloveniji in po njem. PsihologijaPandemije.indb 15 18. 11. 20 13:57 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize informacij so udeleženci ocenili le še pri novinarjih. Rezultati naše raziskave se tako skladajo z rezultati predhodnih raziskav, ki so ugotovile, da med epide-mijami ljudje najbolj zaupajo zdravnikom (King idr., 2018), zaupanje politikom pa je razmeroma majhno (npr. Bangerter idr., 2012; Teasdale in Yardley, 2011). V naslednjem koraku nas je zanimalo, ali lahko splošno zaupanje ljudi različ- nim institucijam in medijem ter zaznano verodostojnost informacij, ki jih daje-jo različni predstavniki, pojasnimo z zaznanimi skupnimi latentnimi pomeni, ki jih udeleženci pripisujejo različnim virom informacij. Da bi preučili, kako ljudje subjektivno razvrščajo različne vire informacij (oz. zaznavajo podobnost med njimi), smo izvedli eksploratorno faktorsko analizo (EFA) s polovico udeležen- cev in dobljene rezultate potrdili z izvedbo konfirmatorne faktorske analize (CFA) na drugi polovici podatkov. Za zaupanje ljudi različnim medijem in institucijam so rezultati EFA nakazali trifaktorsko rešitev, ki je pojasnila 59 % variabilnosti podatkov. Trije nakaza-ni faktorji, ki združujejo medije in institucije, ki jih ljudje podobno zaznavajo, so: javne institucije (politika, MZ in NIJZ), strokovnjaki (zdravniki, zdravstveni sistem kot celota in znanstveniki) ter mediji (tradicionalni mediji in družbena omrežja). Ustreznost delitve je podprla tudi CFA (MLR; χ2(16) = 88,96, p < 0,001, 16 CFI = 0,97, TLI = 0,95, RMSEA = 0,08 (95% CI = 0,06–0,10), SRMR = 0,04). Pri preučevanju verodostojnosti informacij pa je EFA pokazala dva faktorja, ki sta pojasnila 66 % variabilnosti podatkov, in sicer: strokovnjaki (zdravniki, znanstveniki in predstavniki ZZS) ter uradniki in drugi poklici (predstavniki MZ, 5 4 3 2 1 Znanstveniki Osebni NIJZ Zdravstveni MZ Tradicionalni Družbena Politika zdravniki sistem v celoti mediji omrežja Slika 2. Povprečne ocene in standarni odklon splošnega zaupanja v različne vire informacij. PsihologijaPandemije.indb 16 18. 11. 20 13:57 Družba v času epidemije predstavniki NIJZ in novinarji). Tudi tu je CFA podprla ustreznost nakazanega modela oziroma delitve (MLR; χ2(7) = 40,54, p < 0,001, CFI = 0,98, TLI = 0,96, RMSEA = 0,09 (95% CI = 0,07–0,12), SRMR = 0,04). Rezultati faktorskih analiz tako kažejo, da udeleženci z vidika zaupanja ra- zličnim virom informacij zaznavajo strokovnjake kot ločene od javnih institucij in medijev. Podobno zaznavajo različne predstavnike, ki jim posredujejo informacije, povezane z epidemijo COVID-19. Pri presojanju verodostojnosti informacij, ki so jih dajali predstavniki različnih ustanov, so namreč rezultati pokazali dve skupini: strokovnjake in uradnike (in druge poklice, npr. novinarje). Pri tem so bili v skupino strokovnjakov razvrščeni zdravniki, znanstveniki in predstavniki ZZS. V skupino uradnikov pa so bili razvrščeni predstavniki MZ in predstavniki NIJZ ter novinarji. Navedeno bi lahko bilo problematično pred- vsem z vidika položaja NIJZ, saj ga ljudje glede na naše rezultate zaznavajo bližje politiki kot drugim strokovnjakom s področja zdravja (npr. zdravnikom, znanstvenikom). Zaposleni na NIJZ so v večini strokovnjaki s svojih področij, pretežno ravno s področij, povezanih z javnim zdravjem, tudi s področja epide- miologije. Hkrati pa udeleženci raziskave predstavnikov NIJZ ne zaznavajo po- dobno kot drugih strokovnjakov z zdravjem povezanih strok, NIJZ pa zaznava- jo kot ustanovo z značilnostmi, ki so bolj podobne značilnostim politične kakor 17 strokovne institucije. V primerjavi s politiko so sicer udeleženci splošno zaupanje v NIJZ in verodostojnost informacij, ki so jih dajali predstavniki NIJZ, ocenili višje. Vseeno pa bi se lahko zaznave ljudi, ki postavljajo NIJZ bližje politiki kot strokovnjakom s področja zdravja, odražale v odločitvah in vedenju ljudi – na primer, koliko bodo upoštevali priporočila, ki jih posreduje NIJZ. E. Teasdale 5 4 3 2 1 Znanstveniki Zdravniki Predstavniki Predstavniki Predstavniki Novinarji NIJZ ZZS MZ Slika 3. Povprečne ocene in standarni odklon zaznane verodostojnosti informacij, povezanih s COVID-19 in prejetih iz različnih virov. PsihologijaPandemije.indb 17 18. 11. 20 13:57 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize in L. Yardley (2011) sta namreč ugotovili, da so bili ljudje med epidemijo H1N1 skeptični do priporočil politike ter so pogosto izražali dvome o njihovi pri- mernosti in učinkovitosti. Poudarjanje strokovne vloge NIJZ pri oblikovanju priporočil in izpostavljanje zaposlenih kot strokovnjakov na različnih področ- jih, povezanih z zdravjem, bi tako lahko pripomoglo k ustreznemu preoblik- ovanju zaznav ljudi. Poleg tega nas je zanimalo, kako se splošno zaupanje v vire informacij in ocenjena verodostojnost prejetih informacij povezujeta z zaznavami in čustveni- mi odzivi ljudi, povezanimi z epidemijo COVID-19. Rezultati kažejo, da prihaja do pomembnih, vendar nizkih povezav med splošnim zaupanjem in verodostojnostjo informacij ter zaznavami in čustvenimi odzivi ljudi (glej tabelo 1). Splošno zaupanje tako javnim institucijam (politiki, MZ in NIJZ) kakor strokovnjakom (zdravnikom, zdravstvenemu sistemu kot celoti in znanstvenikom) je bilo povezano z nižjo zaskrbljenostjo nad situacijo in z nižjim strahom pred okužbo. Hkrati so udeleženci, ki so bolj zaupali javnim institucijam in strokovnjakom, višje ocenjevali možnost omejitve širjenja COVID-19. Nasprotno se je večje zaupanje medijem (tradicionalnim medijem in družbenim omrežjem) povezovalo z intenzivnejšo zaskrbljenostjo, strahom pred okužbo, ocena res- 18 nosti bolezni je bila višja, hkrati pa so ljudje, ki so bolj zaupali medijem, tudi več razmišljali o sami bolezni. Navedeno bi lahko deloma pojasnili z naravo informacij, ki so jih ljudje dobivali iz različnih virov ob začetku epidemije COVID-19 v Sloveniji. Predstavniki javnih institucij in zdravstvene stroke so se v svoji komunikaciji osredotočili predvsem na ukrepe in načine omejevanja širitve, zaupanje v te vire informacij pa bi tako lahko vodilo v nižjo zaskrb- ljenost in višjo oceno možnosti omejevanja širjenja bolezni. Tudi predhodne raziskave namreč kažejo, da se na primer večje zaupanje zdravnikom povezuje z nižjima strahom in anksioznostjo (Cheung in Tse, 2008). Medtem pa so mediji že od januarja 2020 z vse večjo intenzivnostjo in pogostostjo poročali o situaciji, povezani s pandemijo po svetu, v obdobju pred našim zbiranjem podatkov pa je bilo veliko medijskega poročanja namenjenega situaciji v Italiji in nje- ni resnosti. Ljudje, ki bolj zaupajo medijem, bi zaradi intenzivnega poročanja tako lahko bili bolj zaskrbljeni in bi jih bilo bolj strah okužbe ter bi v splošnem pogosteje razmišljali o bolezni (Van den Bulck in Custers, 2009). Podobno kažejo rezultati o zaznani verodostojnosti informacij o COVID-19, ki so jih udeleženci prejemali iz različnih virov informacij. Tisti, ki so informacije, prejete od strokovnjakov (zdravnikov, znanstvenikov in predstavnikov ZZS), zaznali kot bolj verodostojne, so bili manj zaskrbljeni in jih je bilo manj strah okužbe, možnost za omejitve širjenja bolezni pa se jim je zdela večja. Zaznana PsihologijaPandemije.indb 18 18. 11. 20 13:57 Družba v času epidemije Tabela 1. Povezanosti med zaznavami in čustvenimi odzivi udeležencev s splošnim zaupanjem različnim virom informacij in zaznano verodostojnostjo prejetih informacij. Zaupanje virom Verodostojnost informacij informacij Javne Strok. Mediji Strok. Uradniki institucije 1. Zaskrbljenost −0,14* −0,09* 0,22* −0,09* −0,03 2. Resnost bolezni −0,11* −0,03 0,24* −0,04 −0,01 3. Možnost omejitve 0,17* 0,13* 0,05 0,12* 0,15* 4. Strah pred okužbo −0,14* −0,10* 0,20* −0,11* −0,05 5. Razmišljanje o −0,08* −0,03 0,21* 0,01 0,04 bolezni Opomba. Strok. – strokovnjaki. * p < 0,01 verodostojnost informacij, ki so jih dajali drugi uradniki in govorci (predstavniki MZ, predstavniki NIJZ in novinarji), se je sicer povezovala z višje ocenjenimi možnostmi omejitve širjenja bolezni, vendar so bile povezave z zaskrbljenostjo udeležencev in njihovim strahom pred okužbo nižje ter statistično nepo- membne. Kot je razvidno iz tabele 1, je bila moč povezav med zaupanjem in 19 zaznano verodostojnostjo informacij ter zaznavami in čustvenimi odzivi ude- ležencev majhna, kar nakazuje, da so na odzive ljudi na epidemijo sovplivali različni drugi dejavniki. Sklepi Pretiran strah lahko vodi v zmanjšano mobilizacijo ljudi, ki je med epidemija- mi pomembna, saj morajo ljudje slediti ukrepom in priporočilom za omejitev širjenja bolezni (Sherlaw in Raude, 2013). Glede na rezultate naše raziskave je pomembno, da so v komuniciranje z javnostjo med epidemijo vključeni strokovnjaki s področja zdravstva (ki so kot taki tudi predstavljeni splošni javnosti), saj so informacije, ki jih dajejo, zaznane kot najbolj verodostojne, hkrati pa se povezujejo z nižjo zaskrbljenostjo in strahom pred okužbo. Podoben učinek ima sicer tudi splošno zaupanje v javne institucije, vendar je treba poudariti, da je zaupanje predstavnikom politike, ki so se na podlagi zaznav udeležencev razvrstili v faktor javnih institucij, podobno kot v drugih raziskavah (npr. Bangerter idr., 2012; King idr., 2018) razmeroma nizko. Raziskava potrjuje pomen zaznane verodostojnosti informacij in splošnega zaupanja v vire informacij in institucije. Ustvarjanje tega zaupanja pa je dolgotrajen proces in se ne zgra- di zgolj v specifični situaciji, kot je epidemija COVID-19. Z vidika učinkovite PsihologijaPandemije.indb 19 18. 11. 20 13:57 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize komunikacije z javnostjo je pomembno zagotavljanje in vzdrževanje visoke ravni zaupanja splošne javnosti v institucije ter zagotavljanje zaznavanja teh kot strokovnih teles. Ena od pomanjkljivosti naše raziskave bi lahko bila pristranskost vzorca. V raziskavi je sodelovalo razmeroma veliko ljudi, ki pa so bili nekoliko mlajši in višje izobraženi kot populacija Slovenije (SURS, 2020a, b). Ker so bili podatki zbrani s spletno anketo, bi to lahko pomenilo, da nam v vzorec ni uspelo zajeti starostnikov, ti pa so bili z vidika okužbe ena najbolj ogroženih skupin. Poleg tega je treba rezultate razumeti v okviru takratnih okoliščin. Od našega zbiranja podatkov se je v Sloveniji zamenjala celotna vlada in vodilni v nekaterih ključnih institucijah; ocena splošnega zaupanja ljudi do teh institucij in zaznana verodostojnost informacij, ki jih od teh institucij prejemajo, bi zato lahko bili danes drugačni. Kot ugotavljajo Sibley idr. (2020), pa na spremembo v stopnji zaupanja do relevantnih institucij lahko vplivajo tudi nadaljnji potek epidemije, sprejeti družbeni ukrepi in stil komuniciranja relevantnih institucij s splošno populacijo. Reference 20 Bangerter, A., Krings, F., Mouton, A., Gilles, I., Green, E. G. T. in Clemence, A. (2012). Longitudinal investigation of public trust in institutions relative to the 2009 H1N1 pandemic in Switzerland. PLoS ONE, 7(11), članek e49806. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0049806 Cheng, C. in Cheung, M. W. L. (2005). Psychological responses to outbreak of severe acute respiratory syndrome: a prospective, multiple time-point study. Journal of Personality, 73(1), 261–285. https://doi.org/10.1111/j.1467-6494.2004.00310.x Cheung, C. K. in Tse, J. W. (2008). Institutional trust as a determinant of anxiety during the SARS crisis in Hong Kong. Social Work in Public Health, 23(5), 41–54. https://doi.org/10.1080/19371910802053224 Ebert, T. A. E. (2009). Facets of trust in relationships – A literature synthesis of highly ranked trust articles. Journal of Business Market Management, 3(1), 65–84. https://doi.org/10.1007/s12087-008-0034-9 Etingen, B., LaVela, S. L., Miskevics, S. in Goldstein, B. (2013). Health information during the H1N1 influenza pandemic: did the amount received influence infection prevention behaviors? Journal of Community Health, 38(3), 443– 450. https://doi.org/10.1007/s10900-012-9647-8 Jones, J. H. in Salathé, M. (2009). Early assessment of anxiety and behavioral response to novel swine-origin influenza A(H1N1). PLoS ONE, 4(12), članek e8032. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0008032 PsihologijaPandemije.indb 20 18. 11. 20 13:57 Družba v času epidemije King, C. L., Chow, M. Y., Wiley, K. E. in Leask, J. (2018). Much ado about flu: a mixed methods study of parental perceptions, trust and information seek-ing in a pandemic. Influenza and Other Respiratory Viruses, 12(4), 514–521. https://doi.org/10.1111/irv.12547 Leung, G. M., Lam, T. H., Ho, L. M., Ho, S. Y, Chan, B. H. Y, Wong, I. O. L. in Hedley, A. J. (2003). The impact of community, psychological responses on outbreak control for severe acute respiratory syndrome in Hong Kong. Jour- nal of Epidemiology and Community Health, 57(11), 857–863. https://doi. org/10.1136/jech.57.11.857 Raude, J., MCColl, K., Flamand, C. in Apostolidis, T. (2019). Understanding health behaviour changes in response to outbreaks: findings from a longitudinal study of a large epidemic of mosquito-borne disease. Social Science & Medicine, 230, 184–193. https://doi.org/10.1016/j.socscimed.2019.04.009 Sandman, P. M. (2009). Pandemics: good hygiene is not enough. Nature, 459, 322–323. https://doi.org/10.1038/459322a Sbaffi, L. in Rowley, J. (2017). Trust and credibility in web-based health information: a review and agenda for future research. Journal of Medical Internet Research, 19(6), članek e218. https://doi.org/10.2196/jmir.7579 Sherlaw, W. in Raude, J. (2013). Why the French did not choose to panic: a dynamic analysis of the public response to the influenza pandemic. Sociology of Health 21 & Illness, 35(2), 332–344. https://doi.org/10.1111/j.1467-9566.2012.01525.x Sibley, C. G., Greaves, L. M., Satherley, N., Wilson, M. S., Overall, N. C., Lee, C. H. J., Milojev, P., Bulbulia, J., Osborne, D., Milfont, T. L., Houkamau, C. A., Duck, I. M., Vickers-Jones, R. in Barlow, F. K. (2020). Effects of the COVID-19 pandem- ic and nationwide lockdown on trust, attitudes toward government, and well-being. American Psychologist, 75(5), 618–630. https://doi.org/10.1037/ amp0000662 SURS (2020a). Prebivalstvo, staro 15 ali več let, po statusu aktivnosti, spolu in izobrazbi, statistične regije, Slovenija, letno (ID tabele: 05G3012). Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno s https://pxweb.stat.si/SiStatDb/ pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebivalstvo__20_soc_ekon_ preb__03_05G30_aktivnost/05G3012S.px/ SURS (2020b). Prebivalstvo - izbrani kazalniki, kohezijski regiji, Slovenija, pollet-no (ID tabele: 05C1006). Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno s https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_ prebivalstvo__10_stevilo_preb__05_05C10_prebivalstvo_ko- hez/05C1006S.px/ Teasdale, E. in Yardley, L. (2011). Understanding responses to government health recommendations: public perceptions of government advice for managing the H1N1 (swine flu) influenza pandemic. Patient Education and Counseling, 85(3), 413–418. https://doi.org/10.1016/j.pec.2010.12.026 PsihologijaPandemije.indb 21 18. 11. 20 13:57 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Van den Bulck, J. in Custers, K. (2009). Television exposure is related to fear of avian flu, an ecological study across 23 member states of the European Union. European Journal of Public Health, 19(4), 370–374. https://doi. org/10.1093/eurpub/ckp061 Wang, H., Xia, Q., Xiong, Z., Li, Z., Xiang, W., Yuan, Y., Liu, Y. in Li, Z. (2020). The psychological distress and coping styles in the early stages of the 2019 coronavirus disease (COVID-19) epidemic in the general mainland Chinese population: A web-based survey. PloS ONE, 15(5), članek e0233410. https:// doi.org/10.1371/journal.pone.0233410 Xiao, Y., Tang, S., in Wu, J. (2015). Media impact switching surface during an infectious disease outbreak. Scientific Reports, 5, članek 7838. https://doi. org/10.1038/srep0783807838 Abstract The aim of the study was to examine the trust and perceived credibility of different sources of information, as well as different aspects of perceptions and 22 emotional responses after the first case of COVID-19 was confirmed in Slove- nia. The study involved 1,718 participants. Data were collected with an online questionnaire within 48 hours after the first confirmed case of COVID-19. The results showed that information received from scientists and medical profes- sionals is perceived as the most credible, and that people tend to trust these representatives the most. The trust placed by participants in politics and the credibility of information it provided was relatively low. We found a correlation between trust and perceived credibility of the information about COVID-19 and the participants’ perceptions and emotional responses to the situation. In line with this, we have proposed some recommendations for communication with the general public in times of epidemics. Keywords: credibility of information, trust in informational sources, emotional responses, concern and fear of contracting the disease, first case of COVID-19 PsihologijaPandemije.indb 22 18. 11. 20 13:57 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Družba v času epidemije Od začetka do konca uradne epidemije COVID-19 v Sloveniji: stresorji, stres in blagostanje Tina Kavčič1, Andreja Avsec2 in Gaja Zager Kocjan2 1Zdravstvena fakulteta, Univerza v Ljubljani 2Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Kontakt: tina.kavcic@zf.uni-lj.si 23 → Od začetka do konca uradne epidemije COVID-19 v Sloveniji je stres pri odraslih upadal, subjektivno blagostanje pa nekoliko naraščalo. → Ljudje so bili bolj pod stresom zaradi mogoče okužbe s korona- virusom svojih bližnjih kot okužbe sebe. → Na začetku je stres povzročala predvsem mogoča okužba s ko- ronavirusom, kmalu pa so prevladale skrbi glede dolgoročnih posledic, spremenjenih okoliščin in službe. → Odrasli se z zahtevnimi in novimi okoliščinami spoprijemajo in nanje prilagajajo večinoma učinkovito. → Ukrepi, ki spremljajo izbruh COVID-19, morajo obravnavati ne le zdravstvene, ampak tudi psihološke, socialne in ekonomske vidike. PsihologijaPandemije.indb 23 18. 11. 20 13:57 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Povzetek Virusne epidemije dokazano vplivajo na duševno zdravje ljudi. V vzdolžni študiji smo spremljali subjektivno blagostanje, zaznan stres in stresnost različnih vidikov življenja, povezanih z epidemi- jo, od začetka do konca uradno razglašene epidemije COVID-19 v Sloveniji. V prvem tednu epidemije je sodelovalo 2571 odra- slih (74 % žensk), starih od 18 do 82 let; ob vseh naslednjih štirih merjenjih v naslednjih treh mesecih pa 142 oseb. Rezultati kažejo, da so se ljudje uspešno prilagodili na spremenjene razmere, saj je s časom raziskave prišlo do upada doživljanega stresa in pora- sta blagostanja. Stres zaradi možnosti okužbe z novim koronavi- rusom udeležencev ali njihovih bližnjih je od začetka epidemije ves čas upadal. S trajanjem epidemije so bolj kot okužba stres lju- dem povzročale dolgoročne posledice epidemije, spremenjene življenjske okoliščine in skrbi v zvezi s službo. Ključne besede: COVID-19, stresorji, stres, subjektivno blagostan- je, vzdolžna študija 24 Uvod Pandemija COVID-19 prinaša ljudem po vsem svetu raznolike strahove in skrbi, dodatne izzive pa povzročajo ukrepi, povezani z omejevanjem širjenja korona- virusa. Stresorji, ki spremljajo pandemijo in preventivne ukrepe, so povezani z izpostavljenostjo novicam v zvezi z okužbo s koronavirusom, negotovostjo glede trajanja omejitev, zahtevami po fizičnem distanciranju in spremembami v vsakodnevnih rutinah (Park idr., 2020; van Bavel idr., 2020). Rezultati raziskav, izvedenih v različnih državah med trenutno pandemijo (npr. Brailovskaia in Margraf, 2020; Cao idr., 2020; Casagrande idr., 2020; Odriozola-González idr., 2020; Petzold idr., 2020), kažejo na upad blagostanja ljudi ter porast zaznanega stresa, depresivnosti in anksioznosti. Večina omenjenih študij je presečnih, vzdolžne raziskave, ki bi spremljale spremembe v psihičnem delovanju posameznikov s trajanjem epidemije in z njo povezanih omejitev v življenju ljudi, pa so za zdaj redke. Da bi dopolnili ugotovitve predhodnih raziskav, smo v pri- čujoči študiji želeli spremljati zaznano moč z epidemijo povezanih stresorjev ter splošno raven stresa in subjektivnega blagostanja odraslih od začetka do konca uradne epidemije COVID-19 v Sloveniji. PsihologijaPandemije.indb 24 18. 11. 20 13:57 Družba v času epidemije Spoznanja raziskav s področja odzivanja ljudi na pomembne življenjske do- godke kažejo, da večina ljudi ob doživljanju stresnih situacij in celo travm kljub začetnemu (razmeroma kratkotrajnemu) porastu stresa in psiholoških simptomov ohrani sposobnost učinkovitega psihološkega delovanja (Bonan- no, 2005). Tudi rezultati prvih vzdolžnih raziskav psihološkega delovanja ljudi med pandemijo COVID-19 niso povsem dosledni, saj nekatere kažejo na upad blagostanja (Zacher in Rudolph, 2020) ter porast pojava težav v duševnem zdravju med trajanjem preventivnih ukrepov (Chandola idr., 2020), druge pa na upad psiholoških simptomov v času z epidemijo povezanih preventivnih ukrepov (Fancourt idr., 2020; Vulić-Prtorić idr., 2020). Na podlagi rezultatov zgornjih študij smo pričakovali, da se bodo ljudje v povprečju učinkovito prilagodili na spremenjene okoliščine, kar se bo odraža- lo v upadu splošnega doživetega stresa in porastu subjektivnega blagostanja s trajanjem ukrepov, zlasti pa po razglasitvi konca uradne epidemije. Dodatno smo želeli preučiti tudi zaznano intenzivnost raznolikih, z epidemijo povezanih stresorjev in spreminjanje te intenzivnosti od začetka do konca uradne epidemije COVID-19 v Sloveniji. Pričakovali smo, da bodo različni stresorji imeli različno intenzivnost ob posameznih časovnih točkah med epidemijo in po njej, saj so se tako epidemiološka slika kakor ukrepi spreminjali. S trajanjem 25 epidemije smo pričakovali spremembe v zaznani intenzivnosti stresorjev, natančnejših hipotez pa zaradi pomanjkanja predhodnih sorodnih študij nismo oblikovali. Metoda Udeleženci in postopek Zbiranje podatkov je potekalo prek spletne strani 1ka.si. K sodelovanju v raziskavi smo po družbenih medijih povabili odrasle, starejše od 18 let. Pred izpolnjevanjem so s klikom dali informirano soglasje. Ob prvem merjenju, ki je potekalo v prvem tednu po uradni razglasitvi epide- mije COVID-19 v Sloveniji, je v raziskavi sodelovalo 2571 odraslih, starih od 18 do 82 let ( M = 36,4, SD = 13,1 leta). Med njimi je bilo 26 % moških in 74 % žensk; 32 % jih je imelo osnovnošolsko ali srednješolsko izobrazbo, 68 % pa končano vsaj višjo šolo. Drugo merjenje je potekalo čez en teden, tretje po nadaljnjih dveh tednih, ko je v Sloveniji začela veljati omejitev gibanja na občine, četrto merjenje en mesec pozneje, zadnje, peto merjenje pa se še en mesec pozneje, ko je bila epidemija COVID-19 v Sloveniji uradno končana in so se ukrepi začeli PsihologijaPandemije.indb 25 18. 11. 20 13:57 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize rahljati. V pričujočem prispevku predstavljamo analizo rezultatov vzdolžnega vzorca. Pri vseh petih merjenjih je sodelovalo 142 oseb (20 % moških), starih od 18 do 70 let ( M = 39,8, SD = 13,1 leta), 23 % jih je imelo osnovnošolsko ali srednješolsko izobrazbo in 77 % višjo. Analiza osipa je pokazala, da so bili udeleženci s popolnimi podatki za vseh pet merjenj v primerjavi s tistimi, ki so prej prekinili sodelovanje, nekoliko starejši ( t = −3,06; p < 0,01), poleg tega jih je (2684) več imelo višjo izobrazbo (χ2 = 5,77; p < 0,05), niso pa se značilno razlikovali (1) po spolu ali začetnih ocenah stresa in blagostanja. Pripomočki Udeleženci raziskave so poročali o svojem spolu, starosti in doseženi izobrazbi. Intenzivnost z epidemijo COVID-19 povezanih stresorjev v zadnjem tednu so udeleženci ocenjevali na lestvici od 0 – sploh nič do 10 – izjemno. Ob prvem merjenju so ocenili subjektivno intenzivnost dveh stresorjev: (mogoče) lastne okužbe s COVID-19 in (mogoče) okužbe bližnjih s COVID-19. Ob vseh nasled- njih merjenjih smo dodali še devet stresorjev: trenutne spremenjene življenj- ske okoliščine zaradi epidemije, mogoče dolgoročne posledice zaradi epide- mije, splošno zdravstveno stanje osebe ali njenih bližnjih, šola/študij, služba, finance, konflikti v medosebnih odnosih, pomanjkanje medosebnih odnosov 26 ter preživljanje prostega časa, ob tretjem in četrtem merjenju pa še stresor omejitev gibanja na občino. Lestvica subjektivnega stresa (PSS; Cohen in Williamson, 1988) je namenjena sa-moocenjevanju stresnosti življenja posameznika. Vsebuje deset trditev, ki jih udeleženci ocenijo na petstopenjski lestvici od 0 – nikoli do 4 – zelo pogosto. Lestvica kaže dobre psihometrične značilnosti (Lee, 2012). V pričujoči študiji so udeleženci vsakokrat ocenili subjektivno raven stresa, ki so jo doživljali v zadnjem tednu, koeficienti alfa prek merjenj pa so znašali od 0,89 do 0,92. Kratka oblika Kontinuuma duševnega zdravja (MHC-SF; Keyes, 2009) meri raven subjektivnega blagostanja. Vključuje 14 trditev, ki jih udeleženci ocenijo na šeststopenjski lestvici od 0 – nikoli do 5 – vsak dan. Postavke se združujejo v tri lestvice, ki odražajo tri vidike subjektivnega blagostanja, tj. čustveno, psiholo- ško in socialno blagostanje. Vprašalnik ima ustrezne psihometrične značilnosti (Lamers idr., 2011). V tej raziskavi so udeleženci ocenjevali svoje subjektivno blagostanje za zadnji teden. Koeficienti alfa so znašali od 0,82 do 0,89. PsihologijaPandemije.indb 26 18. 11. 20 13:57 Družba v času epidemije Rezultati z razpravo Spremembe v moči posameznih stresorjev, povezanih z epidemijo COVID-19 V tabeli 1 predstavljamo opisno statistiko za subjektivno zaznano intenzivnost stresorjev ob petih merjenjih. Statistično značilnost sprememb v zaznani intenzivnosti posameznih stresorjev od začetka do konca uradne epidemije in razlik v zaznani intenzivnosti posameznih stresorjev smo preverili z analizo variance za ponovljene meritve. Rezultati kažejo precejšnje razlike v povprečnih ocenah posameznih stresorjev ob vsakem merjenju, zaznana intenzivnost večine stresorjev pa je od začetka do konca večinoma upadala, izrazito zlasti po ukinitvi preventivnih ukrepov (slika 1). Ob vseh merjenjih so udeleženci v povprečju nižje ocenili stresnost možnosti lastne okužbe z novim koronavirusom kot pa stresnost okužbe svojih bližnjih. Ta stresorja (zlasti okužba bližnjih) sta bila na začetku epidemije ocenjena za razmeroma intenzivna, s trajanjem epidemije pa sta izgubljala moč in po ukinitvi ukrepov postala dejansko najšibkejša vira stresa. Opažen izrazit 27 upad skrbi glede okužbe s COVID-19 je skladen z izboljšanjem epidemiološke slike v Sloveniji in učinkovitostjo ukrepov, hkrati pa lahko odraža prilagoditev ljudi na novo situacijo. Po drugi strani bi opazna nezaskrbljenost glede okužbe s koronavirusom po koncu epidemije lahko vodila do porasta neupoštevanja preostalih preventivnih ukrepov. Med trajanjem epidemije so pri udeležencih največ stresa povzročale dol- goročne posledice epidemije, vendar je intenzivnost tega stresorja po ukinitvi preventivnih ukrepov precej upadla. Razmeroma intenziven stresor so bile med uradno epidemijo tudi spremenjene okoliščine, po razglasitvi konca epidemije pa je njegova moč pričakovano precej upadla. Podobno je nemška študija po- kazala, da ljudi med epidemijo bolj obremenjujejo omejitve v vsakodnevnem življenju kot pa strahovi pred trenutno situacijo (Brailovskaia in Margraf, 2020). Skrbi v zvezi s službo so ostajale razmeroma nespremenjene ter proti koncu in po koncu epidemije postale eden najmočnejših stresorjev. Intenzivnost stre- sorjev, povezanih s socialnimi odnosi, je bila v času uveljavljenih preventivnih ukrepov precej stabilna; povprečne vrednosti so bile blizu sredine ocenjevalne lestvice. V primerjavi z drugimi stresorji so bili tako pomanjkanje socialnih odnosov in konflikti v medosebnih odnosih razmeroma šibka stresorja, pozneje, ko so nekateri drugi stresorji izgubljali intenzivnost, pa sta prihajala nekoliko bolj v ospredje. PsihologijaPandemije.indb 27 18. 11. 20 13:57 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Tabela 1. Zaznana moč stresorjev od začetka do konca uradne epidemije COVID-19 Opisna statistika Spremembe v času M1 M2 M3 M4 M5 F ( df) h2 Lastna 5,31 4,73 3,99 2,65 2,39 68,97*** 0,33 okužba (2,54) (2,57) (2,27) (1,89) (1,86) (4, 564) Okužba 7,15 6,64 5,75 3,96 2,94 128,19*** 0,48 bližnjih (2,49) (2,79) (2,80) (2,56) (2,22) (4, 564) Splošno / 4,94 4,45 4,49 3,82 8,54*** 0,06 zdravje (2,83) (2,70) (2,82) (2,67) (3, 423) Spremenjene / 5,82 5,54 5,02 3,40 43,84*** 0,24 okoliščine (2,57) (2,63) (2,87) (2,42) (3, 423) Dolgoročne / 6,88 6,55 6,06 4,59 46,80*** 0,25 posledice (2,70) (2,47) (2,82) (2,59) (3, 423) Šola/ / 3,70 3,75 3,79 3,51 0,89 0,01 študij (3,16) (3,24) (3,20) (3,33) (3, 423) Služba / 5,08 4,96 4,71 4,61 1,80 0,01 28 (3,14) (3,04) (2,99) (2,96) (3, 423) Finance / 4,80 4,73 4,36 3,73 12,43*** 0,08 (3,06) (2,99) (3,02) (2,70) (3, 423) Medosebni / 4,27 3,99 4,20 3,62 3,26* 0,02 konflikti (2,84) (2,62) (2,94) (2,48) (3, 423) Pomanjkanje / 4,53 4,62 4,39 3,30 12,86*** 0,08 druženja (2,96) (3,06) (2,99) (2,54) (3, 423) Prosti čas / 4,49 3,94 3,58 3,01 12,06*** 0,08 (2,90) (2,93) (2,93) (2,46) (3, 423) Omejitev / / 4,85 3,49 / 19,46*** 0,12 gibanja (3,39) (3,07) (1, 141) Razlike med stresorji F 1460,18*** 75,60*** 48,82*** 31,91*** 27,08*** ( df) (1, 2570) (10, 4240) (11, 4807) (11, 4807) (10, 4240) h2 0,36 0,15 0,10 0,10 0,09 Opomba. V stolpcih od M1 do M5 so predstavljene aritmetične sredine z mogočim raz-ponom od 0 do 10 ter standardne deviacije (v oklepajih) ocen intenzivnosti stresorjev od prvega (M1) do petega merjenja (M5). / = ni bilo merjeno. * p < 0,05; *** p < 0,001. PsihologijaPandemije.indb 28 18. 11. 20 13:57 Družba v času epidemije Lastna okužba Okužba bližnjih Splošno zdravje Spremenjene okoliščine Dolgoročne posledice Šola / študij Služba Finance 29 Medosebni konflikti Pomanjkanje druženja Prosti čas M1 M2 Omejitev gibanja M3 M4 M5 0 2 4 6 8 merjenje Slika 1. Povprečna ocena intenzivnosti stresorjev od začetka (M1) do konca epidemije COVID-19 (M5) v Sloveniji. Merjenje 1 je potekalo prvi teden po razglasitvi epidemije, merjenje 2 drugi teden, merjenje 3 en mesec in merjenje 4 dva meseca po začetku epidemije, merjenje 5 pa po razglasitvi konca epidemije. PsihologijaPandemije.indb 29 18. 11. 20 13:57 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Ti rezultati kažejo, da ljudem povzroča stres ne le možnost okužbe z novim koronavirusom, ampak so zanje zlasti dolgoročno pravzaprav precej bolj stresni ukrepi, povezani s preprečevanjem širjenja virusa. Časovni upad zaznane inten- zivnosti večine stresorjev lahko kaže na učinkovito prilagajanje posameznikov. Uspešno prilagajanje na epidemijo in spremljajoče ukrepe bi med drugim lah- ko vključevalo oblikovanje učinkovitih strategij spoprijemanja z okoliščinami (npr. vzdrževanje dnevne rutine, pozitivna reinterpretacija situacij; Shanahan idr., 2020) ter novih načinov vzdrževanja socialnih odnosov in ohranjanja telesne aktivnosti, ki sta se izkazali za pomembna dejavnika blagostanja med epidemijo COVID-19 (Elmer idr., 2020; Maugeri idr., 2020). Spremembe v psihičnem delovanju ljudi med epidemijo COVID-19 V pričujoči študiji smo merili raven splošnega stresa in tri vidike subjektivnega blagostanja, tj. čustveno, psihološko in socialno blagostanje. Rezultati analize variance za ponovljene meritve (tabela 2) kažejo značilne majhne do zmerno velike spremembe v povprečni ravni splošnega stresa ter čustvenega in social- nega blagostanja (glejte tudi sliko 2). 30 Rezultati kažejo, da je povprečna ocena splošnega stresa pri sodelujočih odraslih v prvem mesecu epidemije precej upadla, v drugem mesecu neko- liko narasla, nato pa po koncu razglasitve uradne epidemije izrazito upadla. Čustveno blagostanje, ki odraža zadovoljstvo z življenjem in prevladovanje pozitivnega čustvovanja nad negativnim, je bilo najnižje v prvih tednih epi- demije, po enem mesecu je bistveno naraslo, do ponovnega očitnega porasta pa je prišlo po začetku rahljanja preventivnih ukrepov. Podobno je raven so- cialnega blagostanja, ki odraža posameznikovo oceno lastnega mesta v širši družbi in razvoja družbe, s časom nekoliko naraščala, razen vmesnega upada proti koncu uradne epidemije (merjenje 4, ko je že en mesec veljala omejitev gibanja na občine). Raven psihološkega blagostanja je ostajala dosledna v času, kar pomeni, da se povprečna ocena smiselnosti lastnega življenja, tesnih medosebnih odnosov, avtonomije in osebnostne rasti s trajanjem epidemije ni bistveno spremenila. Pričujoča študija je spremljala stres in blagostanje istih udeležencev skozi tri mesece. Pokazala je, da se psihološko delovanje ljudi s trajanjem epidemije ni poslabšalo, ampak se je v nekaterih vidikih celo izboljšalo, kar kaže na proces učinkovitega prilagajanja. Čeprav so se ljudje srečevali s povsem novimi in ogrožajočimi okoliščinami, so se nanje uspešno prilagajali ter posledično doživljali vse manj distresa, hkrati pa vse več zadovoljstva in pozitivnega PsihologijaPandemije.indb 30 18. 11. 20 13:57 Družba v času epidemije Tabela 2. Stres in blagostanje od začetka do konca uradne epidemije COVID-19 Opisna statistika Spremembe v času M1 M2 M3 M4 M5 F ( df) h2 Stres 1,71 1,65 1,51 1,59 1,37 13,48*** 0,09 (0,65) (0,65) (0,67) (0,74) (0,71) (4, 564) Čustveno 3,16 3,18 3,38 3,36 3,58 9,65*** 0,06 blagostanje (1,09) (1,17) (1,13) (1,09) (1,07) (4, 564) Psihološko 3,65 3,62 3,64 3,63 3,76 2,03 0,01 blagostanje (0,94) (0,98) (0,95) (1,00) (0,97) (4, 564) Socialno 2,93 2,97 3,00 2,81 3,12 5,42** 0,04 blagostanje (0,98) (0,99) (0,89) (0,96) (1,04) (4, 564) Opomba. V stolpcih od M1 do M5 so predstavljene aritmetične sredine in standardne deviacije (v oklepajih) mer psihološkega delovanja od prvega (M1) do petega merjenja (M5). Mogoč razpon za ocene stresa je bil od 0 do 4, za mere blagostanja pa od 0 do 5. ** p < 0,01; *** p < 0,001. Stres Čustveno blagostanje Psihološko blagostanje Socialno blagostanje 31 4,0 3,5 3,0 2,5 povprečne ocene 2,0 1,5 1,0 M1 M2 M3 M4 M5 merjenje Slika 2. Povprečne ocene stresa (mogoč razpon od 0 do 4) ter čustvenega, psihološ- kega in psihološkega blagostanja (mogoč razpon od 0 do 5) od začetka do konca epidemije COVID-19 v Sloveniji. Merjenje 1 je potekalo prvi teden po razglasitvi epidemije, merjenje 2 drugi teden, merjenje 3 en mesec in merjenje 4 dva meseca po začetku epidemije, merjenje 5 pa po razglasitvi konca epidemije. PsihologijaPandemije.indb 31 18. 11. 20 13:57 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize čustvovanja. Te spremembe so skladne s prožnim vzorcem odzivanja, ki ga velik del odraslih kaže tudi v drugih težavnih situacijah, na primer ob izgubi življenjskega partnerja (Bonanno, Moskowitz idr., 2005). Rezultati naše študije so skladni z ugotovitvami novozelandske raziskave, ki ni odkrila razlik v zadovoljstvu z življenjem pred nastopom epidemije in po njem (Sibley idr., 2020), ter hrvaške raziskave, ki kaže na upad psiholoških simptomov pri študentih (Vulić-Prtorić idr., 2020). Nasprotno je nemška študija ugotovila upad čustvenega blagostanja v času preventivnih ukrepov (Zacher in Rudolph, 2020). Raz- like med rezultati študij verjetno lahko pripišemo razlikam v sodelujočih držav-ah, značilnostih udeležencev raziskav in natančnih trenutkov merjenja, saj so se epidemiološka slika in preventivni ukrepi precej razlikovali med državami in spreminjali s časom. Sklepi V pričujoči študiji smo ugotovili, da je slovenskim odraslim na začetku epi- demije COVID-19 največ stresa povzročala možnost okužbe s koronavirusom njih samih in še bolj njihovih bližnjih. Ker rezultati kažejo večjo skrb glede okužbe bližnjih kot sebe, bi bilo smiselno, da priporočila poudarjajo pomen 32 upoštevanja ukrepov zaradi zaščite drugih (Zacher in Rudolph, 2020). S trajan- jem epidemije in preventivnih ukrepov je intenzivnost teh dveh stresorjev izrazito upadla, precej bolj stresni pa so postali drugi vidiki epidemije, zlasti spremenjene okoliščine in dolgoročne posledice. Dobljene ugotovitve so vsekakor izredno pomembne za odločevalce, saj kažejo, da bi ukrepi morali obravna- vati ne le zdravstvene, ampak tudi ekonomske, socialne in psihološke vidike epidemije. Ker novi koronavirus ostaja v populaciji, bi bilo zanimivo še naprej spremljati, kaj v zvezi s spreminjajočimi se ukrepi ljudem povzroča največ stresa. Kljub nezanemarljivi intenzivnosti različnih z epidemijo povezanih stresorjev se zdi, da so se odrasli na spremenjene okoliščine dokaj hitro in učinkovito prilagajali. Tako je prišlo do postopnega upada splošne ravni stresa ter porasta čustvenega in socialnega blagostanja, psihološko blagostanje pa je ostajalo razmeroma nespremenjeno. Zahvale Raziskavo je v okviru raziskovalnih programov št. P5-0110 in P5-0062 sofinan- cirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državne-ga proračuna. Avtorice se za pomoč pri zbiranju podatkov zahvaljujemo Slavku Jeriču z RTV Slovenija in asist. Žanu Lepu z Oddelka za psihologijo FF UL ter seveda vsem udeležencem, ki so vztrajali pri sodelovanju v naši raziskavi. PsihologijaPandemije.indb 32 18. 11. 20 13:57 Družba v času epidemije Reference Bonanno, G. A. (2005). Resilience in the face of potential trauma. Current Directions in Psychological Science, 14(3), 135–138. https://doi.org/10.1111/ j.0963-7214.2005.00347.x Bonanno, G. A., Moskowitz, J. T., Papa, A. In Folkman, S. (2005). Resilience to loss in bereaved spouses, bereaved parents, and bereaved gay men. Journal of Personality and Social Psychology, 88, 827–843. https://doi.org/10.1037/0022- 3514.88.5.827 Brailovskaia, J. in Margraf, J. (2020). Predicting adaptive and maladaptive responses to the Coronavirus (COVID-19) outbreak: A prospective longitudi- nal study. International Journal of Clinical and Health Psychology. https:// doi.org/10.1016/j.ijchp.2020.06.002 Cao, W., Fang, Z., Hou, G., Han, M., Xu, X., Dong, J. in Zheng, J. (2020). The psychological impact of the COVID-19 epidemic on college students in Chi- na. Psychiatry Research, 287, članek 112934 . https://doi.org/10.1016/j.psy- chres.2020.112934 Casagrande, M., Favieri, F., Tambelli, R. in Forte, G. (2020). The enemy who sealed the world: Effects quarantine due to the COVID-19 on sleep quality, anxiety, and psychological distress in the Italian population. Sleep Medicine, 75, 33 12–20 . https://doi.org/10.1016/j.sleep.2020.05.011 Chandola, T., Kumari, M., Booker, C. L. in Benzeval, M. J. (2020). The mental health impact of COVID-19 and pandemic related stressors among adults in the UK. medRxiv. https://doi.org/10.1101/2020.07.05.20146738 Cohen, S. in Williamson, G. (1988). Perceived stress in a probability sample of the United States. V S. Spacapam in S. Oskamp (ur.), The Social Psychology of Health: Claremont Symposium on Applied Social Psychology (str. 31–67). Sage. Elmer, T., Mepham, K. in Stadtfeld, C. (2020). Students under lockdown: Com- parisons of students’ social networks and mental health before and during the COVID-19 crisis in Switzerland. PLoS ONE, 15(7), članek e0236337. htt- ps://doi.org/10.1371/journal.pone.0236337 Fancourt, D., Steptoe, A. in Bu, F. (2020). Trajectories of depression and anxiety during enforced isolation due to COVID-19: Longitudinal analyses of 59,318 adults in the UK with and without diagnosed mental illness. medRxiv. https:// doi.org/10.1101/2020.06.03.20120923 Keyes, C. L. M. (2009). Brief description of the mental health continuum short form (MHC-SF). Pridobljeno s http://www.sociology.emory.edu/ckeyes/. Lamers, S. M., Westerhof, G. J., Bohlmeijer, E. T., ten Klooster, P. M. in Keyes, C. L. M. (2011). Evaluating the psychometric properties of the mental health continuum-short form (MHC-SF). Journal of Clinical Psychology, 67(1), 99– 110. https://doi.org/10.1002/jclp.20741 PsihologijaPandemije.indb 33 18. 11. 20 13:57 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Lee, E. H. (2012). Review of the psychometric evidence of the perceived stress scale. Asian Nursing Research, 6, 121–127. https://doi.org/10.1016/j. anr.2012.08.004 Maugeri, G., Castrogiovanni, P., Battaglia, G., Pippi, R., D‘Agata, V., Palma, A., Di Rosa, M. in Musumeci, G. (2020). The impact of physical activity on psychological health during COVID-19 pandemic in Italy. Heliyon, 6(6), e04315. https://doi.org/10.1016/j.heliyon.2020.e04315 Odriozola-González, P., Planchuelo-Gómez, Á., Irurtia, M. J. in de Luis-García, R. (2020). Psychological effects of the COVID-19 outbreak and lockdown among students and workers of a Spanish university. Psychiatry Research, 290, članek 113108. https://doi.org/10.1016/j.psychres.2020.113108 Park, C. L., Russell, B. S., Fendrich, M., Finkelstein-Fox, L., Hutchison, M. in Beck-er, J. (2020). Americans’ COVID-19 stress, coping, and adherence to CDC Guidelines. Journal of General Internal Medicine, 35(8), 2296–2303. https:// doi.org/10.1007%2Fs11606-020-05898-9 Petzold, M. B., Bendau, A., Plag, J., Pyrkosch, L., Mascarell Maricic, L., Betzler, F., Rogoll, J., Große, J. in Ströhle, A. (2020). Risk, resilience, psychological distress, and anxiety at the beginning of the COVID-19 pandemic in Germany. Brain and Behavior, članek e01745. https://doi.org/10.1002/brb3.1745 Shanahan, L., Steinhoff, A., Bechtiger, L., Murray, A. L., Nivette, A., Hepp, U., Ri-34 beaud, D. in Eisner, M. (2020). Emotional distress in young adults during the COVID-19 pandemic: Evidence of risk and resilience from a longitu- dinal cohort study. Psychological Medicine, 1–10. https://doi.org/10.1017/ S003329172000241X Sibley, C. G., Greaves, L. M., Satherley, N., Wilson, M. S., Overall, N. C., Lee, C. H. J., Milojev, P., Bulbulija, J., Osborne, D., Milfont, T. L., Houkamau, C. A., Duck, I. M., Vickers-Jones, R. in Barlow, F. K. (2020). Effects of the COVID-19 pande- mic and nationwide lockdown on trust, attitudes toward government, and well-being. American Psychologist, 75(5), 618–630. http://doi.org/10.1037/ amp0000662 Van Bavel, J. J., Baicker, K., Boggio, P. S., Capraro, V., Cichocka, A., Cikara, M., Crockett, M. J., Crum, A. J., Douglas, K. M., Druckman, J. N., Drury, J., Dube, O., Ellemers, N., Finkel, E. J., Fowler, J. H., Gelfand, M., Han, S., Haslam, S. A., Jetten, J., Kitayama, S. ... in Drury, J. (2020). Using social and behavioural science to support COVID-19 pandemic response. Nature Human Behaviour, 4, 460–471. https://doi.org/10.1038/s41562-020-0884-z Vulić-Prtorić, A., Selak, M. B. in Sturnela, P. (2020). The psychological distress in students during the COVID-19 crisis: An 8-wave longitudinal study. PsyArXiv Preprints. https://doi.org/10.31234/osf.io/vtfxg Wang, Y., Xu, B., Zhao, G., Cao, R., He, X. in Fu, S. (2011). Is quarantine related to immediate negative psychological consequences during the 2009 PsihologijaPandemije.indb 34 18. 11. 20 13:57 Družba v času epidemije H1N1 epidemic? General Hospital Psychiatry, 33(1), 75–77. https://doi.or- g/10.1016/j.genhosppsych.2010.11.001 Zacher, H. in Rudolph, C. W. (2020). Individual differences and changes in subjective wellbeing during the early stages of the COVID-19 pandemic. Ame- rican Psychologist. Predhodna spletna objava. http://doi.org/10.1037/ amp0000702 Abstract There is abundant evidence that virus outbreaks affect individuals’ mental health. This longitudinal study followed subjective well-being, perceived stress, and severity of various epidemic-related stressors, from the beginning to the end of the officially declared COVID-19 epidemic in Slovenia. During the first week of the epidemic, participants included 2,571 adults (74% female), aged from 18 to 82 years, while 142 continued their participation throughout the next four waves of the study, which took place in the following three months. The findings suggest that people successfully adapted to the changed circum- 35 stances, as overall stress levels decreased and well-being increased. The participants’ stress over possible infection of either themselves or their loved ones continually decreased from the beginning of the epidemic. With the duration of the epidemic, people stressed more about its long-term consequences, changed life circumstances, and their jobs, than they did about the possibility of infection. Keywords: COVID-19, stressors, stress, subjective well-being, longitudinal study PsihologijaPandemije.indb 35 18. 11. 20 13:57 PsihologijaPandemije.indb 36 18. 11. 20 13:57 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Družba v času epidemije HomoPostpandemicus: vedenjski in čustveni odzivi na pandemijo COVID-19 po koncu prvega vala v Srbiji Žan Lep1, Kaja Damnjanović2, Sandra Ilić2, Predrag Teovanović3 in Kaja Hacin Beyazoglu1 1Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani 2Laboratorij za eksperimentalno psihologijo, Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Beogradu, Srbija 3Fakulteta za specialno pedagogiko in rehabilitacijo, Univerza v Beogradu, Srbija Kontakt: zan.lep@ff.uni-lj.si 37 → Študija obravnava še neraziskano obdobje po koncu prvega vala epidemije. → Negativne zaznave in čustveni odzivi posameznikov so ob dru- gem valu spet porasli, toda nekoliko pozneje in manj intenzivno. → Udeleženci še naprej poročajo o razmeroma pogostem zaščit- nem vedenju, vendar to s časom upada. → Sproščanje ukrepov je za nekatere tudi obremenjujoče. PsihologijaPandemije.indb 37 18. 11. 20 13:57 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Povzetek Pandemija ne več tako novega virusa SARS-CoV-2 je dolgotra- jen proces, povezan z dinamičnimi spremembami v družbi in pri posameznikih. V Srbiji od 8. marca, ko so potrdili prvi primer okužbe, izvajamo prečno serijsko raziskavo o različnih psiholoških vidikih pandemije, v kateri je sodelovalo že več kot 10.500 ljudi. V prispevku smo se osredotočili predvsem na čustvene in ve- denjske odzive po koncu prvega vala in ukinitvi izrednih razmer. Negativne zaznave in čustveni odzivi so v času drugega vala spet porasli, vendar nekoliko manj kot med prvim valom. Udeleženci so kljub siceršnjemu sproščanju ukrepov poročali tudi o relativno nespremenjenem zaščitnem vedenju. Rezultati raziskave kažejo na splošnejše vzorce prilagoditvenega vedenja (npr. prilagajanje na stresne dogodke), ki bi lahko bili koristni tudi pri naraščanju števila okužb v Sloveniji. Ključne besede: COVID-19, negativno čustvovanje, zaščitno ve- denje, izredni ukrepi, drugi val okužb 38 Uvod Pandemija ne več tako novega virusa SARS-CoV-2 je dolgotrajen proces, po- vezan z dinamičnimi spremembami v družbi in pri posameznikih. Raziskave iz obdobij preteklih epidemij (npr. Cheng in Cheung, 2005) in trenutne pandemi- je (npr. Kavčič idr., 2020; Wang idr., 2020) kažejo, da je epidemija stresen dogodek, ne le zaradi skrbi ali strahu pred okužbo, ampak tudi zato, ker od ljudi zahteva prilagajanje na nove okoliščine (Leung in Leung, 2005). Ljudje tako že ob pojavu prvih primerov v državi poročajo o hitrih spremembah v čustvovanju in vedenju (npr. pogostejše spremljanje novic, samozaščitno vedenje, priprava na morebitno izolacijo; Lep idr., 2020). Vendar epidemija ni kratkotrajen dogodek, za katerega bi veljali splošni načini odzivanja. Strokovnjaki z različnih področij tako epidemije zaradi njihove dol-gotrajnosti delijo v različne faze (npr. Svetovna zdravstvena organizacija go- vori o fazah pričakovanja, zaznave, truda za omejitev širjenja, spopadanja in končni fazi izkoreninjanja bolezni; WHO, 2018). Poleg medicinskih delitev smo v predhodni študiji, izvedeni v Srbiji med prvim valom epidemije COVID-19, PsihologijaPandemije.indb 38 18. 11. 20 13:57 Družba v času epidemije začrtali tudi tri psihološke faze. Prva je akutna faza (oz. faza šoka in alarmiran-ja), za katero so značilni hitri porasti negativnih zaznav in čustvenih odzivov, pogostosti iskanja informacij, hitro pridobivanje znanja o bolezni in ukrepih za njeno omejitev ter spremembe v vedenju. Sledita faza prilagajanja, ko se ljudje privajajo na novo stanje, občutja pa se ustalijo, in faza umirjanja, v kateri ljudje poročajo o upadanju strahu, pa tudi zaščitnega vedenja (Lep idr., 2020). Ker število okužb v številnih državah spet narašča (t. i. drugi val) ali vztraja, nas je zanimalo, kakšni so čustveni in vedenjski odzivi ljudi po koncu prvega vala in ukinitvi izrednih razmer v določeni državi ter ali so vzorci odzivanja v tem obdobju podobni vzorcem v času prvega vala. Poleg tega nas je zanimalo, ali ljudje razumejo razloge za sproščanje uradnih ukrepov za zajezitev bolezni in ali se jim zdi sproščanje ustrezno. Ker uradne ukrepe, namenjene omejevanju širjenja okužbe, sprejemajo politiki in ker posledično vplivajo na stanje gospodarstva, se zdravstveni, politični in ekonom- ski motivi pri njihovem sprejemanju prepletajo, zaradi včasih nasprotujočih si učinkov pa razumevanje vseh vidikov morda ni enako (npr. odpiranje gos- podarstva lahko poslabša zdravstveno situacijo). Ker skrb zaradi gospodarskih posledic epidemije kot pomembno poudarja več raziskav (npr. Lep in Zupančič v tej knjigi; Bareket-Bojmel idr., 2020; Kleinberg, idr., 2020; Mertens idr., 2020), 39 smo pričakovali, da bodo udeleženci najbolje razumeli ekonomske, manj pa politične in medicinske razloge, zlasti če širjenje bolezni še ni ustavljeno. Metoda Udeleženci in postopek Zbiranje podatkov smo začeli dan po prvem potrjenem primeru v Srbiji (8. marca 2020) in ga neprekinjeno izvajali do konca avgusta 2020. Podatke v prečni serijski študiji smo zbirali s spletnim vprašalnikom, pripravljenim z orodjem 1ka.si, povezavo do vprašalnika pa primarno delili z oglaševanjem na družbenem omrežju Facebook. Skupaj je v raziskavi sodelovalo 10.787 oseb, v prispevku pa se bomo osredotočili na čas po ukinitvi izrednih razmer v Srbiji 7. maja 2020 (v grafičnih in tabelaričnih prikazih za lažjo primerjavo prikazujemo celotno obdobje od začetka epidemije). Od tega datuma je v raziska- vi sodelovalo 2108 prebivalcev Srbije (83 % žensk), starih med 18 in 88 let ( M = 44,58, SD = 13,95). Nekaj več kot tretjina (38 %) je zaključila osnovno ali srednjo šolo, 34 % visoko, po 14 % pa višjo šolo ali podiplomski študij. V tednu pred sodelovanjem v študiji je 7 % imelo simptome COVID-19, večina (67 %) pa je osebno poznala nekoga, ki se je okužil. PsihologijaPandemije.indb 39 18. 11. 20 13:57 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Pripomočki Udeleženci so odgovarjali na demografska vprašanja (spol, starost, izobrazba), poročali so o morebitnih simptomih COVID-19 v preteklem tednu in o tem, ali poznajo koga, ki je (bil) okužen. Dalje so pri petstopenjski ocenjevalni lestvici ( 1 – sploh se ne strinjam, 5 – povsem se strinjam) poročali, koliko se počutijo pre-plavljene z novicami o koronavirusu in ali jih te novice dolgočasijo, ter ocenili svoje razumevanje ekonomskih, političnih in medicinskih razlogov za sproš- čanje ukrepov, namenjenih zajezitvi bolezni. Ocenili so tudi, v kolikšni meri menijo, da so ukrepi sproščeni prehitro, in ali se bojijo posledic omenjenega sproščanja. Pri sedemstopenjski lestvici so ocenili, kako verjetno bi se cepili, če bi bilo cepivo na voljo na dan odgovarjanja. Poleg tega so udeleženci odgovarjali na širok nabor vprašanj o čustvenih in vedenjskih odzivih na epidemijo, za ta prispevek pa smo se osredotočili na za- znave in čustvene odzive ter (samo)zaščitno vedenje, ki smo ga ocenili z dve- ma lestvicama: dejansko samozaščitno vedenje (DSZV) in hipotetično zaščitno vedenje (HZV). Zaznave in čustvene odzive na epidemijo smo preverjali s šti- rimi postavkami pri šeststopenjski lestvici, ki so se nanašale na ocenjeno za- skrbljenost, strah, resnost in pogostost razmišljanja o COVID-19. Lestvico DSZV 40 je sestavljalo deset postavk (npr. pogosteje si umivam roke, izogibam se bližnjih stikov z ljudmi), ki so se nanašale na samozaščitna vedenja, opisana na spletnih straneh Svetovne zdravstvene organizacije in Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Sloveniji, ter vedenja, ki so bila v javnosti pogosta pred začetkom epidemije (npr. kupovanje zalog hrane). Udeleženci so ocenili, ali trditev zan-je velja, delno velja ali ne velja. Lestvica HZV pa je zajemala tri postavke, pri katerih so udeleženci ocenili, kako verjetno bi, če bi pri sebi opazili simptome COVID-19, ravnali po priporočilih pristojnih organov (samoizolacija, izogibanje drugim, izostanek od dela; šeststopenjska ocenjevalna lestvica). Vse opisane postavke smo priredili iz predhodnih študij (Li idr., 2020; Lep idr., 2020), lestvice pa imajo ustrezne psihometrične lastnosti (za natančnejši opis sestavljanja vseh omenjenih pripomočkov glej Lep idr., 2020). Rezultati z razpravo Najprej nas je v raziskavi zanimalo, kako se negativne zaznave in čustveni odzi-vi posameznikov na epidemijo ter njihovo (samo)zaščitno vedenje kažejo po zaključku izrednega stanja (oz. po koncu prvega vala epidemije) ter ali bodo spremembe ob vnovičnem porastu okužb primerljive s tistimi iz prvega vala. Na sliki 1 lahko opazimo, da so se zaznave in čustveni odzivi neposredno po PsihologijaPandemije.indb 40 18. 11. 20 13:57 Družba v času epidemije Tabela 1. Povprečne vrednosti in standardni odkloni (v oklepaju) merjenih konstruktov na tedenski ravni Negativno Teden N čustvovanje DSZV HZV 1 (2.–8. 3.) 137 3,30 (1,12) 1,54 (0,44) 4,03 (1,15) 2 (9.–15. 3.) 1522 4,19 (1,34) 2,01 (0,52) 4,45 (0,86) 3 (16.–22. 3.) 1036 4,46 (1,24) 2,40 (0,38) 4,66 (0,67) 4 (23.–29. 3.) 1262 4,62 (1,26) 2,54 (0,33) 4,78 (0,54) 5 (30. 3.–5. 4.) 1006 4,15 (1,47) 2,51 (0,38) 4,68 (0,66) 6 (6.–12. 4.) 884 4,02 (1,51) 2,48 (0,40) 4,69 (0,68) 7 (13.–19. 4.) 915 4,01 (1,55) 2,49 (0,40) 4,67 (0,73) 8 (20.–26. 4.) 1025 3,38 (1,43) 2,34 (0,43) 4,54 (0,85) 9 (27. 4.–3. 5.) 628 3,42 (1,58) 2,34 (0,48) 4,54 (0,89) 10 (4.–10. 5.) 595 3,38 (1,61) 2,30 (0,49) 4,38 (1,02) 11 (11.–17. 5.) 152 3,43 (1,56) 2,36 (0,43) 4,53 (0,81) 12 (18.–24. 5.) — — — — 13 (25.–31. 5.) — — — — 41 14 (1.–7. 6.) 54 3,20 (1,63) 2,22 (0,52) 4,11 (1,23) 15 (8.–14. 6.) 159 3,77 (1,63) 2,28 (0,49) 4,43 (1,01) 16 (15.-21. 6.) — — — — 17 (22.–28. 6.) 80 3,93 (1,53) 2,21 (0,45) 4,36 (0,99) 18 (29. 6.–5. 7.) 644 4,30 (1,59) 2,32 (0,48) 4,40 (1,00) 19 (6.–12.7.) 317 4,09 (1,69) 2,24 (0,51) 4,45 (0,92) 20 (13.–19. 7.) — — — — 21 (20.–26. 7.) — — — — 22 (27. 7.–2. 8.) 13 3,67 (1,91) 2,19 (0,35) 4,12 (1,17) 23 (3.–9. 8.) 137 3,70 (1,77) 2,13 (0,58) 4,33 (1,01) 24 (10.–16. 8.) 215 3,63 (1,75) 2,24 (0,54) 4,34 (1,11) Opomba. Podatki za tedne z manj kot deset udeleženci niso prikazani. DSZV – dejansko samozaščitno vedenje; HZV – hipotetično zaščitno vedenje. ukinitvi izrednih razmer ustalili na ravni z začetka epidemije, vendar so še pre-segali srednjo vrednost. Ob začetku drugega vala pa so negativni občutki spet porasli, toda takrat je do porasta v odnosu do števila okuženih prišlo neko- liko pozneje, porast pa je bil šibkejši kot pri prvem valu (glej tudi tabelo 1). Iz PsihologijaPandemije.indb 41 18. 11. 20 13:57 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize rezultatov lahko morda sklepamo, da so se ljudje na celotno situacijo vsaj nekoliko prilagodili ali pa so zaradi dolgotrajnega intenzivnega čustvovanja občutki v drugo nekoliko blažji, čeprav udeleženci med drugim valom verjetnost okužbe ocenjujejo za večjo (slika 2). Na sliki 2 lahko prav tako vidimo, da je pri ljudeh občutek preplavljenosti z novicami o koronavirusu po ukinitvi izrednih razmer in koncu prvega vala sicer nekoliko upadel, vendar je med drugim valom presegel ocene iz prvega vala. Tudi ocene udeležencev o tem, da jih novice o korona- virusu dolgočasijo, so razen upada med obema valovoma razmeroma stabilne. Na sliki 1 lahko prav tako opazimo, da je porast negativnih zaznav v obeh valovih trajal približno štiri tedne, nato pa je kljub še naraščajočemu številu dnevnih okužb sledil upad, kar bi lahko nakazovalo na omejene zmožnosti ljudi pri spoprijemanju z negativnimi zaznavami in čustvi. Predolga in preveč intenziv- na izpostavljenost travmi in negativnim čustvom namreč lahko vodi k čustveni izčrpanosti in otopelosti (Litz in Gray, 2020; Peterson in Seligman, 1983). Hkrati pa je mogoče, da se jim je situacija po začetnem porastu okužb in negativnega čustvovanja pri vsakem od valov pozneje zdela vse bolj obvladljiva ter se je posledično zmanjšalo tudi negativno čustvovanje. 42 Slika 1. Prikaz dnevnega števila okuženih ter povprečnih tedenskih vrednosti negativnih zaznav in čustvenih odzivov, dejanskega (DSZV) in hipotetičnega zaščitnega vedenja (HZV) skozi čas. Prekinjeni deli označujejo manjkajoče podatke, navpična črta pa konec izrednega stanja. Povprečne vrednosti DSZV so lahko zavzele vrednosti med 1,0 in 3,0. Podatki o številu okuženih so pridobljeni s spletne strani Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC, 2020). PsihologijaPandemije.indb 42 18. 11. 20 13:57 Družba v času epidemije Poleg tega negativne zaznave in čustvovanje tudi ob zmanjševanju števila okužb po drugem valu upadajo počasi. Sklepamo lahko torej, da ima epide- mija daljnosežnejše posledice za psihološko blagostanje, ljudje pa so oziroma bodo vse bolj čustveno izčrpani, kar ima lahko negativne posledice na različna področja življenja. Podobno so udeleženci tudi po koncu izrednega stanja poročali o razme- roma pogostem dejanskem samozaščitnem vedenju (DSZV). Zniževanje povprečnih ocen je mogoče opaziti šele ob začetku zmanjševanja števila okuženih po drugem valu epidemije. Mogoče je, da so se udeleženci na nekatere od ukrepov že prilagodili in so ti postali del njihovega vsakdana (npr. pogostejše umivanje rok); pričakujemo lahko torej, da se bodo tako vedli tudi v prihodnje. Čeprav neka teri od ukrepov za preprečevanje širjen- ja okužb še veljajo (npr. nošenje mask, karantena ob vstopu v tuje države, kar državljanom onemogoča potovanja v tujino), so bili drugi (npr. prepoved druženja) vsaj nekaj časa sproščeni, toda to, kot kaže, ni imelo posebnega vpliva na vedenje udeležencev. 43 Slika 2. Prikaz ocen o občutku preplavljenosti z informacijami o koronavirusu, občutenju dolgčasa ob spremljanju novic, verjetnosti okužbe in pripravljenosti za cepljenje, če bi bilo cepivo na voljo. Zaradi dnevnega nihanja števila udeležencev in kontrole vpliva nenadnih kontekstualnih sprememb so na sliki prikazana t. i. sedemdnevna drseča povprečja, ki poleg dneva merjenja vklju- čujejo še šest predhodnih dni. Prekinjeni deli označujejo manjkajoče podatke, navpič- na črta pa konec izrednega stanja. Podatki o številu okuženih so pridobljeni s spletne strani Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC, 2020). PsihologijaPandemije.indb 43 18. 11. 20 13:57 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Nekoliko drugače pa je s hipotetičnim zaščitnim vedenjm (HZV) – vedenje pri pojavu simptomov bolezni COVID-19. To je bilo sicer ves čas merjenja ocenjeno razmeroma visoko, vendar je mogoče skozi čas opaziti večji upad ocen. Pripravljenost na HZV tudi v času najvišjega dnevnega prirasta okuženih med drugim valom ni dosegla ravni ob koncu prvega vala, kar je lahko problema- tično z vidika možnosti omejitve širjenja bolezni. Prav tako je razpršenost ocen pri HZV precej večja kot pri DSZV, kar pomeni, da je pripravljenost pomembnega deleža udeležencev še precej manjša od prikazanega povprečja, pred- postavljamo pa tudi, da nekateri posamezniki ob pojavu simptomov ne želijo stopiti v stik z zdravstvenim osebjem, saj bi to lahko zanje imelo negativne posledice (npr. karantena, izguba dohodka). V nadaljevanju smo pregledali, kako se vse tri spremenljivke povezujejo s šte- vilom dnevno okuženih in umrlih. Ob dnevih, ko je bilo več okuženih, so ljud- je poročali o nekoliko pogostejših negativnih zaznavah in čustvenih odzivih ( r = 0,21, p = 0,04), medtem ko večanje ali manjšanje števila okuženih ali umrlih ni bilo povezano z DSZV in HZV. So pa v obdobju po ukinitvi izrednih razmer tisti posamezniki, ki so poročali o bolj negativnih odzivih na epidemijo, poroča-li tudi o pogostejšem DSZV ( r = 0,67, p < 0,001) in nekoliko večji pripravljenosti na HZV ob znakih okužbe ( r = 0,37, p < 0,001). Prav tako so o večji pripravlje-44 nosti na HZV poročali tisti, ki so pri sebi v preteklem tednu opazili simptome COVID-19 ( t = −2,55, p = 0,01). Tisti posamezniki, ki so osebno poznali koga, (136,28) ki se je okužil, pa so poročali o bolj negativnih odzivih in pogostejšem zaščitnem vedenju obeh vrst (odzivi: t = 13,99, p < 0,001; DSZV: t = 9,68; p < 0,001; (1240,2) (1163) HZV: t = 6,24, p < 0,001). Zdi se torej, da so zaznave, čustveni odzivi in zaščit- (1055,1) no vedenje ljudi bolj povezani z njihovimi negativnimi izkušnjami kot pa z de- janskim epidemiološkim stanjem v državi; morda si na podlagi osebnih izkušenj ali izkušenj bližnjih lažje predstavljajo negativne posledice bolezni. V komunikaciji z javnostjo tako morda ni smiselno pretirano poudarjanje golega števila okuženih ali umrlih, temveč bi bilo smiselno več pozornosti nameniti konkretnejšim razlagam in obravnavati morebitna negativna čustva pri prebivalstvu. Od 5. maja smo udeležence ( N = 2019) spraševali tudi po njihovih zaznavah opuščanja ukrepov, od 8. maja pa o njihovi pripravljenosti, da bi se cepili, če bi bilo cepivo na voljo ( N = 1566). Udeleženci so večinoma menili, da so bili ukrepi sproščeni (nekoliko) prehitro ( M = 3,99, SD = 1,50), in v skladu s pričakovanji poročali, da dobro razumejo ekonomske razloge za njihovo sproščanje ( M = 3,89, SD = 1,34). Podobno veliko je bilo tudi razumevanje političnih razlogov ( M = 3,79, SD = 1,65), manj pa se jim zdi, da razumejo zdravstvene ( M = 2,34, SD = 1,45). To je razumljivo, saj je število okuženih med drugim valom v Srbiji preseglo število okuženih med prvim, ukrepi pa so bili kljub temu PsihologijaPandemije.indb 44 18. 11. 20 13:57 Družba v času epidemije precej blažji. Najbrž je tudi zato razmeroma veliko udeležencev poročalo, da se bojijo negativnih posledic sproščanja ukrepov (58 % udeležencev se je močno ali povsem strinjalo s to trditvijo). Udeleženci, ki se jim je zdelo sproščanje ukrepov prehitro, so poročali o bolj negativnih odzivih ( r = 0,55), in pogostejšem zaščitnem vedenju obeh vrst ( r = 0,47, r = 0,35). Še nekoliko močnejše so bile povezanosti med opa- DSZV HZV zovanimi spremenljivkami in strahom pred poslabšanjem zdravstvene situa- cije ( r = 0,68, = 0,58, r = 0,37; vsi p < 0,001); tisti, ki jih je strah, da se odzivi DSZV HZV bo situacija v prihodnje zaradi sproščanja ukrepov poslabšala, se sicer vedejo bolj (samo)zaščitno, toda ob tem poročajo tudi o bolj negativnih zaznavah in čustvenih odzivih. Na podlagi tega lahko zaključimo, da ljudem stresa ne pov- zročajo le zaostreni ukrepi, ki posegajo v njihov vsakdan, ampak tudi njihovo sproščanje. Odločevalci bi morali biti pri sproščanju tako kot pri sprejemanju pozorni še na psihološko zdravje prebivalcev. V korist tistim posameznikom, ki so ob sproščanju ukrepov bolj zaskrbljeni, bi bilo dobro jasno in razumljivo predstaviti razloge za odločitve oziroma poskrbeti za podporo ranljivejšim skupinam. Pripravljenost za cepljenje je med udeleženci razmeroma majhna ( M = 3,44 od 7, SD = 2,45); 41 % jih je poročalo, da se zagotovo ne bi cepili, 24 % pa, da 45 se zagotovo bi. Na sliki 2 lahko opazimo tudi, da pripravljenost za cepljenje ni povezana s številom dnevnih okužb. Sklepi Rezultati kažejo, da so se ljudje tudi po koncu prvega vala epidemije vedli razmeroma samozaščitno kljub postopnemu sproščanju ukrepov za omejitev šir- jenja bolezni. Vseeno pa se v zadnjem času v javnosti pojavljajo vse glasnejši kritiki ukrepov za zajezitev širjenja bolezni, zato bi bilo zanimivo natančneje preveriti, kako ljudje zaznavajo posamezne ukrepe (npr. nošnjo mask), in spremljati, v kolikšni meri se bodo samozaščitno vedli v prihodnje. Takšni izsledki bi lahko še naprej koristili pri načrtovanju komuniciranja z javnostjo; v preteklih študijah se je namreč izkazalo, da učinkovita komunikacija spodbuja ustrezno vedenje (Etingen idr., 2013, Van Bavel idr., 2020), napačna pa ga lahko celo zavira (Stolow idr., 2020; Van den Bulck in Custers, 2009). Poleg tega ostaja izziv za medicinsko stroko ne le razvoj cepiva, ampak tudi majhna pripravljenost javnosti na cepljenje; ta bi se izboljšala z učinkovito komunikacijo, ki obravnava konkretne strahove in skrbi ljudi (Damnjanović idr., 2018). Glede na dostopno literaturo je naša študija sicer edina, ki je kontinuirano spremljala psihološke zaznave in vedenjske odzive ljudi med celotnim PsihologijaPandemije.indb 45 18. 11. 20 13:57 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize trajanjem epidemije (od prvega primera do skorajšnjega konca drugega vala). V tem smislu študija nadgrajuje ugotovitve sorodnih, toda krajših študij (npr. Sibley idr. 2020), vseeno pa ima nekaj pomanjkljivosti. Zaradi prečne zasnove nam rezultati ne dajejo vpogleda v spremembe na ravni posameznika, ampak prikazujejo splošnejše spremembe v družbi. Poleg tega vzorčenje ni bilo reprezentativno, velikost vzorca pa je v času precej nihala (npr. po koncu prvega vala je usahnilo tudi zanimanje javnosti za so- delovanje). Zaradi načina zbiranja podatkov v vzorcu prevladujejo ženske in posamezniki z višjo izobrazbo, poleg tega pa je verjetno, da so sodelo- vali informacijsko bolj pismeni posamezniki. S časom je študija najbrž bolj pritegnila tiste, ki so glede situacije bolj zaskrbljeni (ali vsaj niso naveliča-ni), zato bi bili odnosi med spremenljivkami v posameznih družbenih (pod) skupinah lahko drugačni. Ker je bila študija izvedena v Srbiji, je rezultate težko neposredno preslikati na druge države (npr. Slovenijo, kjer so bili ukrepi drugačni, epidemiološka slika sprva precej ugodnejša, »zatišje« po koncu prvega vala pa daljše), vse- eno pa je mogoče iz rezultatov sklepati na splošnejše vzorce, ki bi lahko bili koristni tudi pri naraščanju števila okužb v Sloveniji. V uvodu predstavljenih psiholoških faz iz prvega vala epidemije (Lep idr., 2020) tako ne gre neposred-46 no preslikati na drugi val; pri zaščitnem vedenju je opazno vztrajanje oziroma rahel upad (ne pa porast ob večanju števila okužb), pri zaznavah in čustvenih odzivih posameznikov pa lahko opazimo akutno fazo in fazo umirjanja, ne pa tudi faze prilagajanja (morda zato, ker so tako bolezen kot občutki ljudem že poznani). Ob vnovičnem porastu števila okužb bi bilo tako smiselno znova raz- misliti o učinkovitih načinih komuniciranja in spodbujanja zaščitnega vedenja ter pozornost posvečati tistim posameznikom, ki so zaradi epidemije psihološko bolj obremenjeni. Zahvale Raziskavo je finančno podprl Psycholosocial Innovation Network. V okviru ra- ziskovalnega programa št. P5-0062 (Uporabna razvojna psihologija) jo je sofi- nancirala tudi Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. Reference Bareket-Bojmel, L., Shahar, G. in Margalit, M. (2020). COVID-19-related eco- nomic anxiety is as high as health anxiety: Findings from the USA, the PsihologijaPandemije.indb 46 18. 11. 20 13:57 Družba v času epidemije UK, and Israel. Journal of Cognitive Therapy. https://doi.org/10.1007%2 Fs41811-020-00078-3 Cheng, C. in Cheung, M. W. L. (2005). Psychological responses to outbreak of Severe Acute Respiratory Syndrome: A prospective, multiple time-point study. Journal of Personality, 73(1), 261–285. https://doi.org/10.1111/j.1467- 6494.2004.00310.x Damnjanović, K., Graeber, J., Ilić, S., Lam, W. Y., Lep, Ž., Morales, S., Pulkkinen, T. in Vingerhoets, L. (2018). Parental decision-making on childhood vaccination. Frontiers in Psychology, 9, članek 735. https://doi.org/10.3389/fpsyg.2018.00735 ECDC (2020). Download the daily number of new reported cases of COVID-19 by country worldwide. European Centre for Disease Prevention and Control. Pridobljeno 9. septembra 2020 s https://www.ecdc.europa.eu/en/publica- tions-data/download-todays-data-geographic-distribution-covid-19-cas- es-worldwide Kavčič, T., Avsec, A. in Zager Kocjan, G. (2020) Psychological functioning of Slo-vene adults during the COVID-19 pandemic: Does resilience matter? Psy- chiatric Quarterly. https://doi.org/10.1007/s11126-020-09789-4 Kleinberg, B., van der Vegt, I. in Mozes, M. (2020). Measuring emotions in the COVID-19 real world worry dataset. arXiv. https://arxiv.org/abs/2004.04225 Lep Ž., Babnik K. in Hacin Beyazoglu, K. (2020) Emotional responses and 47 self-protective behavior within days of the COVID-19 outbreak: The pro- moting role of information credibility. Frontiers in Psychology, 11, članek 1846. https://doi.org/10.3389/fpsyg.2020.01846 Lep, Ž., Ilić, S., Teovanović, P., Hacin Beyazoglu, K. in Damnjanović, K. (2020). 62 days in the life of the Homopandemicus in Serbia [članek v recenziji]. Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani; Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Beogradu. Leung, G. M., Lam, T. H., Ho, L. M., Ho, S. Y., Chan, B. H. Y, Wong, I. O. L. in Hedley, A. J. (2005). The impact of community, psychological responses on outbreak control for Severe cute respiratory syndrome in Hong Kong. Journal of Epidemiology & Community Health, 57, 857–863. https://doi.org/10.1136/ jech.57.11.857 Li, J. B., Yang, A., Dou, K., Wang, L.-X., Zhang, M.-C. in Lin, X. (2020). Chinese public’s knowledge, perceived severity, and perceived controllability of the COVID-19 and their associations with emotional and behavioural reactions, so- cial participation, and precautionary behaviour: A national survey. PsyArXiv. https://doi.org/10.31234/osf.io/5tmsh Litz, B. T. in Gray, M. J. (2002). Emotional numbing in posttraumatic stress disorder: Current and future research directions. Australian and New Zea- land Journal of Psychiatry, 36, 198–204. https://doi.org/10.1046/j.1440- 1614.2002.01002.x PsihologijaPandemije.indb 47 18. 11. 20 13:57 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Mertens, G., Gerritsen, L., Duijndama, S., Salemink, E. in Engelhart I. M. (2020). Fear of the coronavirus (COVID-19): Predictors in an online study conduct- ed in March 2020. Journal of Anxiety Disorders, 74, članek 102258. https:// doi.org/10.1016/j.janxdis.2020.102258 Peterson C. in Seligman M. (1983) Learned helplessness and vic- timization. Journal of Social Issues, 39(2), 103–116. https://doi. org/10.1111/j.1540-4560.1983.tb00143.x Sibley, C. G., Greaves, L. M., Satherley, N., Wilson, M. S., Overall, N. C., Lee, C. H. J., Milojev, P., Bulbulija, J., Osborne, D., Milfont, T. L., Houkamau, C. A., Duck, I. M., Vickers-Jones, R. in Barlow, F. K. (2020). Effects of the COVID-19 pandem- ic and nationwide lockdown on trust, attitudes toward government, and well-being. American Psychologist, 75(5), 618–630. http://doi.org/10.1037/ amp0000662 Stolow, J. A., Moses, L. M., Lederer, A. M. in Carter, R. (2020). How fear appeal approaches in COVID-19 health communication may be harming the global community. Health Education & Behavior, 47(4), 531–535. https://doi. org/10.1177/1090198120935073 Van Bavel, J. J., Baicker, K., Boggio, P. S., Capraro, V., Cichocka, A., Cikara, M., Crockett, M. J., Crum, A. J., Douglas, K. M., Druckman, J. N., Drury, J., Dube, O., Ellemers, N., Finkel, E. J., Fowler, J. H., Gelfand, M., Han, S., Haslam, S. A., 48 Jetten, J., Kitayama, S. ... in Drury, J. (2020). Using social and behavioural science to support COVID-19 pandemic response. Nature Human Behaviour, 4, 460–471. https://doi.org/10.1038/s41562-020-0884-z Wang, H., Xia, Q., Xiong, Z., Li, Z., Xiang, W., Yuan, Y., Liu, Y. in Li, Z. (2020). The psychological distress and coping styles in the early stages of the 2019 coronavirus disease (COVID-19) epidemic in the general mainland Chinese population: A web-based survey. PLoS ONE, 15(5), članek e0233410. https:// doi.org/10.1371/journal.pone.0233410 WHO (2018). Managing epidemics: key facts about major deadly diseases. World Health Organization. Pridobljeno 25. junija 2020 s https://www.who.int/ emergencies/diseases/managing-epidemics-interactive.pdf PsihologijaPandemije.indb 48 18. 11. 20 13:57 Družba v času epidemije Abstract The pandemic of the not-so-novel-anymore coronavirus SARS-CoV-2 is a last- ing process, linked with dynamic changes in society as well as within individ- uals. Since March 8th, when the first case of infection was confirmed, we have been conducting serial cross-sectional research in Serbia. Up to date, more than 10,500 people have responded. In the present article, we are focusing on emotional and behavioural responses that followed the first wave of infec- tions, after the state of emergency was lifted. Negative perceptions and emo- tional responses to the pandemic rose yet again during the second wave, but to a slightly lesser degree compared to the first wave. Regardless of the easing of state measures, the participants reported of relatively unchanged engagement in protective behaviours. The results point to more general patterns of adaptive behaviour (e.g., adapting to stressful events), which could prove useful in an eventual spike of COVID-19 cases in Slovenia. Keywords: COVID-19, negative emotions, protective behaviour, state mea- sures, second wave of infections 49 PsihologijaPandemije.indb 49 18. 11. 20 13:57 PsihologijaPandemije.indb 50 18. 11. 20 13:57 Skrbi in težave v času epidemije PsihologijaPandemije.indb 51 18. 11. 20 13:57 PsihologijaPandemije.indb 52 18. 11. 20 13:57 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Skrbi in težave v času epidemije Težave in izzivi družin z otroki v zgodnjem in srednjem otroštvu med karanteno zaradi epidemije COVID-19 Kaja Hacin Beyazoglu, Teresa Bertogna, Lea Hostnik, Tia Jakopič, Katja Škoda, Marja Zakelšek in Urška Fekonja Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Kontakt: kaja.hacin@ff.uni-lj.si 53 → Družine so se pretežno dobro spoprijemale s karanteno. → Kot najbolj pozitivne vidike karantene so starši navajali skupne dejavnosti in povezanost med člani, kot negativne pa težave z usklajevanjem službe in družine, pomanjkanje socialnih stikov, prepire, preobremenjenost in stres ter težave s šolskim delom pri šoloobveznih otrocih. → Razlike v odzivih družin se kažejo glede na starost otroka in delovno obremenitev staršev. PsihologijaPandemije.indb 53 18. 11. 20 13:57 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Povzetek Namen kvalitativne raziskave je bil preučiti izzive in težave, s katerimi so se soočale družine med karanteno zaradi epidemije COVID-19, ter njihove načine spoprijemanja. V vzorec je bilo vklju- čenih 29 družin z otroki, starimi od 3 do 9 let. S starši smo izvedli polstrukturirane intervjuje, ki smo jih analizirale z vnaprej obli- kovano ocenjevalno shemo. Ugotovile smo, da se je večina družin razmeroma učinkovito spoprijemala in prilagodila na situacijo. Starši so najpogosteje navajali težave z usklajevanjem dela za služ- bo in časa za družino, prepire, preobremenjenost in stres. Pri otro- cih so kot največjo težavo poudarili pomanjkanje socialnih stik- ov z vrstniki in težave s šolskim delom pri šoloobveznih otrocih. Starši so navajali tudi pozitivne vidike karantene, na primer več časa za skupne dejavnosti, boljšo razdelitev nalog in medsebojno pomoč ter povezanost. Med družinami so bile v zaznanih težavah in izzivih razlike glede na starost otrok in glede na delovno obre- menitev staršev. 54 Ključne besede: karantena, izzivi starševstva, težave družin, odziv otroka, odziv staršev Uvod Na otrokov razvoj delujejo številni in celoviti socialni konteksti, med katerimi je najosnovnejši družina (Bronfenbrenner, 1979). Za otrokov optimalni razvoj je pomembno stabilno in varno okolje, v katerem obstaja rutina, zaradi ka- tere otroci vedo, kaj lahko pričakujejo. Čeprav so spremembe v življenju otrok pričakovane in tudi potrebne, so lahko nenadne in dolgotrajne prekinitve rutine ter velike spremembe za otroka pomemben stresor in negativno vpliva- jo na njegov občutek varnosti (Sandstrom in Huerta, 2013). Odrasli, ki s pod- pornim vedenjem otroku dajejo oporo, lahko zmanjšajo negativne učinke nestabilnosti in sprememb v okolju ter mu tako pomagajo, da se nanje učinko- vito prilagodi in uravnava svoja čustva. Če niti starši nimajo nadzora nad spremembami, ki se zgodijo, zmorejo v manjši meri podpirati in spodbujati otroke, da se ustrezno prilagodijo. Skladno s tem model družinskega stresa (npr. Con- ger idr., 2010; Masarik in Conger, 2017) poudarja tesno povezanost odnosov in vedenja med vsemi člani družine. PsihologijaPandemije.indb 54 18. 11. 20 13:57 Skrbi in težave v času epidemije Prime in sodelavci (2020) opisujejo, kako lahko epidemija negativno vpliva na dinamiko odnosov v družini. Negativne spremembe pri socialnih dejavnikih (npr. izguba službe, finančna nestabilnost, zmanjšanje medosebnih stikov) ne- gativno vplivajo na blagostanje staršev, kakovost partnerskega odnosa ter od- nose med starši in otroki. Opisane spremembe pa hkrati pomenijo rizične de- javnike za uspešno prilagajanje otrok na novo situacijo. Griffith (2020) pri tem opozarja, da so se naloge staršev med epidemijo COVID-19 občutno povečale, saj so za otroke skrbeli 24 ur na dan. Nekateri starši so izgubili službo, mnogi so začeli delati od doma, medtem ko so skrbeli tudi za šolanje svojih otrok, ter opravljali delo za službo tudi izven običajnega urnika, kar lahko vodi v izgorelost, ki se odraža v kakovosti odnosa s partnerjem ter tudi počutju in dušev- nem zdravju otroka. Fontanesi in sodelavci (2020) menijo, da čeprav ima lahko karantena pozitivne učinke za starše (npr. možnost preživljanja časa z družino), je treba pozornost nameniti predvsem negativnim učinkom, ki se nanašajo na nezmožnost nadziranja prihodnosti, zmanjšano mobilnost, zmanjšanje medo- sebnih stikov, zmanjšan občutek za čas in manjši občutek varnosti. Predvsem pa avtorji poudarjajo negativne učinke karantene na družine staršev z nizkim dohodkom, duševnimi boleznimi ter družine otrok s posebnimi potrebami in drugimi razvojnimi težavami. 55 Spinelli in sodelavci (2020) so ugotovili, da je bil stres, ki so ga starši doživljali med epidemijo, povezan s pojavom psiholoških težav pri malčkih, otrocih in mladostnikih. Tudi drugi avtorji ugotavljajo negativne učinke epidemije COVID-19 na vedenje in čustvovanje otrok. Jiao in sodelavci (2020) so na pri- mer ugotovili, da so bili oklepanje staršev, znižana raven pozornosti in razdra- žljivost najpogostejše psihološke težave otrok in mladostnikov, starih od 3 do 18 let. Pri tem pa Domínguez-Álvarez in sodelavci (2020) poudarjajo nekatere starostne razlike v spoprijemanju z epidemijo pri otrocih in mladostnikih, starih od 3 do 12 let. Avtorji navajajo, da se z naraščajočo starostjo pomem- bno povečuje uporaba učinkovitih strategij spoprijemanja, pri tem pa je kot varovalni dejavnik pri spoprijemanju otrok delovalo prožno odzivanje staršev na epidemijo. Romero in sodelavci (2020) so ugotovili, da medtem ko več kot 55 % otrok in mladostnikov ni izražalo negativnih sprememb v vedenju, so se pri več kot 30 % pojavile nekatere vedenjske in čustvene težave, pri čemer so bili otroci, stari od 3 do 6 let, še posebej občutljivi za razvoj težav v primerjavi s starejšimi otroki, ki so bolje razumeli situacijo in tudi ohranjali pogostejše socialne stike z vrstniki med karanteno. Namen naše kvalitativne raziskave je bil preučiti izzive in težave, s katerimi so se soočale slovenske družine med karanteno zaradi epidemije COVID-19, ter PsihologijaPandemije.indb 55 18. 11. 20 13:57 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize načine spoprijemanja z njimi. Zanimalo nas je, kako starši opisujejo spremem- be v družini med karanteno in kako so se nanje prilagodili. Metoda Udeleženci V vzorec je bilo vključenih 29 družin, v katerih je bil en od otrok star od 3;3 do 9;0 let ( M = 73 mesecev; SD = 19 mesecev). Petnajst otrok je bilo vključenih v vrtec in starih od 3;3 do 6;0 let ( M = 57 mesecev; SD = 8 mesecev), medtem ko je 14 otrok obiskovalo osnovno šolo in bilo starih od 6;6 do 9;0 let ( M = 90 mesecev; SD = 11 mesecev). Na podlagi podatkov o delovni obreme-nitvi staršev smo družine razdelili v dve skupini, in sicer: prva skupina so dru- žine (14 družin), v katerih sta oba od staršev opravljala redno delo (ali na loka-ciji ali od doma), druga skupina pa so družine (15 družin), v katerih je bil vsaj eden od staršev brez delovnih obveznosti (tj. na čakanju na delo, na dopustu ali brezposeln). Vse vključene družine, razen ene, so bile družine z dvema star- šema in enim do tremi otroki. 56 Slika 1. Vsebinske kategorije in podkategorije v ocenjevalni shemi. PsihologijaPandemije.indb 56 18. 11. 20 13:58 Skrbi in težave v času epidemije Postopek in analiza S starši smo v maju 2020, ko so bile družine zaradi zaprtja šol in vrtcev ter uradnih ukrepov, povezanih s karanteno, doma že približno dva meseca, izvedli polstrukturirane intervjuje. V intervjuju je sodeloval eden od staršev (27 mam in 2 očeta), intervjuji pa so bili izvedeni po spletnih aplikacijah. V prvem delu intervjuja so starši prosto odgovarjali na več vnaprej pripravljenih vprašanj, ki so se nanašala na odzive celotne družine na življenje v karanteni (npr. Kako je trenutna situacija vplivala na vašo družino in odnose med družinskimi člani? ). Vprašanja v drugem delu pa so se nanašala na odzive izbranega otroka v dru- žini (npr. Kako se vam zdi, da se je vaš otrok odzval na spremembe, vezane na življenje v izolaciji? ). Staršev pri tem nismo posebej usmerjali na posamezna področja in težave, podvprašanja pa so bila postavljena le pri nejasnih odgovorih. Intervjuji so bili posneti in dobesedno prepisani. Za analizo intervjujev sta v prvem koraku dve ocenjevalki pregledali odgovore staršev in opredelili vsebine, ki so se v intervjujih najpogosteje pojavljale. Na podlagi prve analize smo oblikovale ocenjevalno shemo, ki je vključevala štiri širše vsebinske kategorije, vsaka od njih pa več podkategorij (glej sliko 1). 57 V drugem koraku je pet ocenjevalk z ocenjevalno shemo analiziralo odgovore staršev in označilo, katere od podkategorij se pojavljajo v posameznem inter- vjuju. Vsakega od intervjujev sta neodvisno ocenili dveh ocenjevalki, morebit- na razhajanja med njima pa so bila razrešena na podlagi konsenza oziroma ob pregledu intervjuja od tretje ocenjevalke. V drugem koraku analize je bila na podlagi zapisov ocenjevalk v kategoriji Drugo opredeljena tudi nova tematska podkategorija, ki se je pojavila v več intervjujih, in sicer Vzpostavljanje rutine. Rezultati z razpravo Skupni rezultati za vse družine Najpogostejše odzive družin med karanteno zaradi epidemije COVID-19, o ka- terih je poročala vsaj polovica (14) staršev, smo analizirale glede na štiri vsebinske kategorije (glej tudi sliko 2): 1. Vpliv na družino: vpliv karantene na družino oziroma odnose med družinskimi člani je večina staršev v splošnem opisala pozitivno; večina jih je poroča-la o večji povezanosti med člani družine, na primer: PsihologijaPandemije.indb 57 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize »V bistvu, jaz bi rekla, da je bila sprememba pozitivna, da smo se tudi kot družina zbližali.« »Po drugi strani pa se v takšnih razmerah, ko si več doma, med seboj še bolj povežeš, nekako umiriš, zadihaš, nisi tako časovno pod pritiskom.« Skoraj vsi starši so povedali, da so v tem obdobju družinski člani lahko preživljali več časa skupaj, imeli več časa za skupne dejavnosti in pogovor, na primer: »Drugače pa smo potem vzeli trenutno situacijo kot neko posebno priložnost, posebno druženje, priložnost za veliko skupnega časa, spet biti skupaj več kot kadarkoli in se več pogovarjati.« »… to, da smo toliko časa skupaj, take priložnosti še nismo imeli in tudi ne vem, če jo bomo kdaj še imeli …« Rezultati kažejo, da so starši v splošnem preživljali več kakovostnega časa s svojimi otroki, saj v normalnih razmerah toliko možnosti za to nimajo. Pogos- tejše druženje in težnja k večji povezanosti družinskih članov pa sta lahko tudi 58 odziv, ki ima varovalno funkcijo pred zunanjimi stresorji, v tem primeru pred morebitnimi posledicami epidemije. Kljub temu je približno tretjina staršev navedla, da so se v družini več prepirali (9) ter doživljali preobremenjenost in stres (10). 2. Odzivi otroka na spremembe: čeprav sta približno dve tretjini staršev po-ročali, da njihov otrok ni imel posebnih težav s prilagajanjem na novo situacijo, pa je dve tretjini staršev povedalo tudi, da je otroku primanjkovalo socialnih stikov, bodisi z vrstniki bodisi s sorodniki, ali da so pogrešali vrtec, na primer: »Zdaj razume situacijo, ampak precej pogreša igranje s prijatelji. Kot sem rekla, še vedno sprašuje, kdaj bo konec in kdaj se bo lahko spet igral s prijatelji, šel na bazen …« Ohranjanje socialnih stikov je sicer za otroke zelo pomembno, saj jim lahko pomenijo oporo pri prilagajanju na situacijo, tudi na epidemijo in njene posledice (Romero idr., 2020). Nekateri starši so poročali, da so otrokom, ki so pogrešali prijatelje in sorodnike, pomagali tako, da so se z njimi več časa igrali in jim pustili več prostega časa za dejavnosti, ki jih veselijo. Poleg tega so jim nekateri omogočili več dostopa do družbenih omrežij in spletnih aplikacij, prek katerih so lahko ohranili stike z vrstniki in sorodniki. PsihologijaPandemije.indb 58 18. 11. 20 13:58 Skrbi in težave v času epidemije Več kot polovica staršev je navedla, da so imeli otroci več časa za dejavnosti, v katerih uživajo, na primer: »Pa več časa je imel, da se je z mlajšim bratom igral. Se tudi sicer, am- pak sta imela več časa za ustvarjalno igro doma.« »Vse je počel isto kot prej, a je imel za te stvari več časa. Več bere, se dlje igra …« Manjši delež staršev pa je navajal še, da so bili otroci zaskrbljeni glede bolezni (5), naveličani in zdolgočaseni (5), ter tudi, da so med karanteno razvili nekatere nove spretnosti (6). 3. Odzivi staršev na spremembe: večina staršev je omenila, da so se na razmere, povezane z epidemijo, prilagodili brez posebnih težav. Kljub temu so nekateri izpostavili povečan stres v povezavi s službo (5) in zaskrbljenost glede bolezni (7). Spet drugi so imeli med karanteno več časa, ki so ga lahko namenili dejavnostim, v katerih uživajo (6). 59 Slika 2. Najpogosteje izpostavljeni odzivi, težave in izzivi družin glede na posamezne vsebinske kategorije. PsihologijaPandemije.indb 59 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Povečan stres staršev v povezavi s službo verjetno izvira iz potrebe po reorganizaciji delovnih mest in izvajanja delovnih nalog zaradi epidemije. Nekateri starši so navedli, da so strah pred boleznijo čutili predvsem na začetku epidemije, kar je skladno z ugotovitvami drugih raziskav, ki kažejo, da se občutki tesnobe in zaznavanja bolezni kot nevarne povečajo zlasti na začetku epidemije, nato pa upadejo (npr. Bults idr., 2011; Cheng in Cheung, 2005). 4. Izzivi starševstva: za polovico staršev je usklajevanje službe in družine med karanteno pomenilo težave, na primer: »Ja, občasno je stresno, sploh med sestanki, ker imam sigurno vsaj štiri ure na dan sestankov. Takrat si z enim ušesom na slušalkah in z enim ušesom pri njima. To je še najbolj, takrat nisi stoodstotno niti v službi, niti doma.« »Na začetku pa je bilo kar malo nervoze in živčne vojne, nenehno raz- mišljaš in ne veš, komu bi se posvečal, kličejo te iz službe, kjer te rabijo, otroka te kličeta in te rabita … Najtežje mi je bilo to, da sem morala dati otroka v drugi plan. Sploh zato, ker je on tam, nič mu ni jasno, ne razume, kaj se dogaja, ti pa se mu ne moreš posvečati.« 60 Nekoliko manj kot tretjina staršev (8) pa je navajala tudi težave z uravnavanjem otrokovih čustev in vedenja. Težave staršev z usklajevanjem službenih obveznosti in družinskega življen- ja med epidemijo ugotavljajo tudi nekateri drugi avtorji (npr. Griffith, 2020). Starši so navajali predvsem, da so morali službene obveznosti opravljati v poznih večernih urah, vzeti dopust, da so se lahko posvetili otroku, in se odpovedati prostemu času. Ob tem so poročali tudi o občutkih preobremenjenosti. Dobljeni rezultati kažejo na to, da so se naloge staršev med karanteno močno razširile, saj so poleg službenih obveznosti in gospodinjskih opravil prevzeli celodnevno skrb za otroke. Catton in sodelavci (2020) so ugotovili, da so bili starši zaradi celodnevne skrbi za otroke in osemurnega delavnika prikrajšani za čas, namenjen počitku. Veliki odkloni od običajnih urnikov lahko povzročijo preobremenjenost staršev, ta pa utegne negativno vplivati tako na partnerski odnos kot na duševno zdravje otrok (Griffith, 2020). Razlike glede na starost otrok Med družinami otrok z mlajšimi in starejšimi otroki so se pojavljale nekatere razlike v odzivih in prilagajanju na spremembe, kar so pokazale tudi nekatere PsihologijaPandemije.indb 60 18. 11. 20 13:58 Skrbi in težave v času epidemije prejšnje raziskave (npr. Álvarez, 2020; Jiao, 2020). Večina staršev starejših otrok (11) je poročala, da so se člani družine med karanteno zbližali, medtem ko je o večji povezanosti poročala manj kot polovica staršev (6) z mlajšimi otroki. V polovici družin s starejšimi otroki (7) so se na spremembe prilagodili tako, da so si razporedili naloge v gospodinjstvu, na primer: »S partnerjem sva si razdelila stvari, da ni bilo vse na enem, da smo imeli neki sistem. Vnaprej smo imeli dogovorjeno, kaj se dela, kdaj se dela in kako.« Po drugi strani so samo trije starši z mlajšimi otroki poročali o drugačni delitvi nalog v gospodinjstvu. Ta razlika se je morda pojavila, ker lahko starejši otroci prevzamejo več nalog oziroma bolj pomagajo pri gospodinjskih opravilih. Poleg tega je veliko staršev s šoloobveznimi otroki poročalo, da so si morali dneve reorganizirati tako, da jim je ostalo nekaj časa za pomoč otroku pri šolskem delu. Zato so s partnerjem naloge v gospodinjstvu organizirali tako, da je lahko vsaj eden od njiju pomagal otroku, če je potreboval pomoč. Največja razlika med družinami z različno starimi otroki je bila na področju šolskega dela, saj mlajši otroci niso hodili v šolo. Večina staršev starejših otrok (9) 61 je navedla, da so imeli otroci težave z opravljanjem šolskega dela na daljavo, predvsem z motivacijo za šolsko delo in koncentracijo, nekateri pa so poročali, da so sami imeli težave z otrokovim šolskim delom, saj niso vedeli, kako se lotiti poučevanja otroka, na primer: »Poznalo se mu je, predvsem v tem, da je koncentracija za šolsko delo po dveh tednih začela upadati. Ni se upiral delu za šolo, samo toliko manj je bil zainteresiran zanj in ga je želel čim hitreje opraviti, ni mu bila več tako važna kvaliteta.« Slika 3. Največje razlike v odzivih med družinami s starejšimi (6–9 let) in mlajšimi otroki (3–6 let). PsihologijaPandemije.indb 61 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Starši mlajših otrok pa so pogosteje kakor starši starejših navajali, da so se tako oni kot otroci na situacijo prilagodili brez posebnih težav. Razlog za to bi lahko bil, da je staršem s šoloobveznimi otroki delo za šolo povzročalo dodatne teža-ve, ki se v družinah brez šoloobveznih otrok niso pojavile. Razlike glede na zaposlitev staršev Analizirale smo tudi razlike v odzivih in prilagajanju družin glede na delovno obremenitev staršev med karanteno. Več kot polovica staršev, ki so med karanteno redno hodili na delo ali delali od doma, je poročala o preobremenjenosti in stresu (8) ter o težavah z usklajevanjem službe in družine (10), na primer: »Kar stresno. Dosti manj časa za družinske zadeve, ker smo se popoldne ukvarjali samo s šolo in ničimer drugim. Dopoldne služ- ba, popoldne šola. Mož je pa itak delal cele dneve, tako da sem jaz popoldne delala z otroki za šolo.« Drugače od družin, v katerih sta delala oba od staršev, pa so starši družin, v katerih je bil vsaj eden od njiju med karanteno brez delovnih obveznosti, pogosteje poročali o pomanjkanju družabnega življenja svojega otroka. 62 Da so občutki preobremenjenosti, stresa in težave z usklajevanjem službe in družine pogostejši pri starših družin, v katerih sta oba od staršev opravljala delovne obveznosti, je pričakovano. Partnerja sta imela tako manj časa, ki bi ga lahko namenila otroku, ter sta pogosteje opravljala delovne obveznosti v času, sicer namenjenem spanju, počitku ali razvedrilu. Prav tako je verjetneje, da sta zapostavljala bodisi kakovost svojega dela bodisi čas in pomoč otroku. Starši, ki niso imeli delovnih obveznosti, so z večjo verjetnostjo več časa preživljali z otroki in bi tako lahko imeli v primerjavi s starši, ki so imeli delovne obveznosti, boljši vpogled v njihovo doživljanje. Tako so morda tudi v večji meri opazili ali Slika 4. Največje razlike v odzivih med družinami glede na delovno obremenitev staršev. PsihologijaPandemije.indb 62 18. 11. 20 13:58 Skrbi in težave v času epidemije presodili, da otroku primanjkuje družabnega življenja, ki so ga nadomeščali prav oni. Sklepi Pretežno pozitivni vidiki karantene, ki so se pokazali v študiji, sicer ne pomenijo, da se družine niso soočale s številnimi izzivi, temveč da so se z njimi uspeš- no spoprijele in se na novonastalo situacijo pretežno dobro prilagodile. Kot navajajo Fontanesi in sodelavci (2020), je treba za ustrezno podporo družinam posebno pozornost nameniti prav negativnim učinkom karantene, čeprav ima ta lahko tudi nekatere prednosti. Dobljeni rezultati nakazujejo, da je med karanteno nujno sprejetje ukrepov na državni ravni, kot je subvencioniran skrajšani delovni čas, ki staršem omogo- ča večjo fleksibilnost, več časa za skrb za otroke ter učinkovitejše usklajevan-je službe in družinskega življenja. Hkrati sta bila v družinah s šoloobveznimi otroki pomembna dejavnika stresa poučevanje in delo za šolo. Šolski sistem bi v morebitnih prihodnjih podobnih situacijah moral prevzeti večji delež od- govornosti za poučevanje in učenje otrok, ki se med seboj zelo razlikujejo po sposobnostih, motivaciji za delo ter značilnostih družinskega okolja, ter hkrati 63 otroke opolnomočiti za uporabo tehnologije in učenje na daljavo. Na ravni dr- žave bi prav tako moralo biti poskrbljeno, da lahko vse družine dostopajo do tehnologije in drugih virov, ki so potrebni za šolanje na daljavo. Opozoriti moramo še na nekaj omejitev naše raziskave, zaradi katerih je po- trebna previdnost pri interpretaciji ugotovitev. Prva se nanaša na majhen in deloma pristranski vzorec družin, ki ne dovoljuje večjih posplošitev. Družine so bile, razen ene, dvostarševske. Nobeden od otrok ni imel opredeljenih raz- vojnih težav, prav tako nobeden od staršev, razen enega, med epidemijo ni izgubil zaposlitve ali imel hudih finančnih težav, kar so posebno rizični dejavniki za uspešno prilagajanje družin na nove situacije in spremembe (Masarik in Conger, 2017; Prime idr., 2020). Predvidevamo, da se družine z manj ugodnimi socialno-ekonomskimi dejavniki ter družine, v katerih se starši ali otroci spoprijemajo s težavami v telesnem ali duševnem zdravju, srečujejo z večjimi izzivi in stiskami, kot je to veljalo za družine v našem vzorcu. Poleg tega lahko neporočanje o težavah, ki smo ga interpretirale predvsem kot uspešno pri- lagoditev izredni situaciji, v nekaterih primerih odraža socialno zaželeno odgovarjanje in nepripravljenost staršev, da govorijo z drugimi o družinskih in drugih težavah, in ne kaže nujno, da teh ni. PsihologijaPandemije.indb 63 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Reference Bronfenbrenner, U. (1979). The ecology of human development. Harvard University Press. Bults, M., Beaujean, D. J., de Zwart, O., Kok, G., van Empelen, P., van Steenber-gen, J. E., Richardus, J. H. in Voeten, H. A. (2011). Perceived risk, anxiety, and behavioural responses of the general public during the early phase of the Influenza A (H1N1) pandemic in the Netherlands: results of three consecutive online surveys. BMC Public Health, 11, članek 2. https://doi. org/10.1186/1471-2458-11-2 Catton, S., Farquharson, C., Krutikova, S., Phimister, A. in Sevilla, A. (2020). Trying times: How might the lockdown change time use in families? Pridobljeno s https://www.ifs.org.uk/uploads/BN284-Trying%20times-how-might-the- lockdown-change-time-use-in-families.pdf Cheng, C. in Cheung, M. W. L. (2005). Psychological responses to outbreak of severe acute respiratory syndrome: a prospective, multiple time-point study. Journal of Personality, 73(1), 261–285. https://doi.org/10.1111/j.1467-6494.2004.00310.x Conger, R. D., Conger, K. J. in Martin, M. J. (2010). Socioeconomic status, family processes, and individual development. Journal of Marriage and Family, 64 72(3), 685–704. https://doi.org/10.1111/j.1741-3737.2010.00725.x Domínguez-Álvarez, B., López-Romero, L., Isdahl-Troye, A., Gómez-Fraguela, J. A. in Romero, E. (2020). Children coping, contextual risk and their inter-play during the COVID-19 pandemic: a Spanish case. PsyArXiv. https://doi. org/10.31234/osf.io/bt6kr Fontanesi, L., Marchetti, D., Mazza, C., Di Giandomenico, S., Roma, P. in Verroc-chio, M. C. (2020). The effect of the COVID-19 lockdown on parents: a call to adopt urgent measures. Psychological Trauma: Theory, Research, Practice, and Policy, 12(S1), S79–S81. https://doi.org/10.1037/tra0000672 Griffith A. K. (2020). Parental burnout and child maltreatment during the COVID-19 pandemic. Journal of Family Violence. Predhodna spletna objava. https://doi.org/10.1007/s10896-020-00172-2 Jiao, W. Y., Wang, L. N., Liu, J., Fang, S. F., Jiao, F. Y., Pettoello-Mantovani, M. in Somekh, E. (2020). Behavioral and emotional disorders in children during the COVID-19 epidemic. The Journal of Pediatrics, 221, 264–266.e1. https:// doi.org/10.1016/j.jpeds.2020.03.013 Masarik, A. S. in Conger, R. D. (2017). Stress and child development: a review of the family stress model. Current Opinion in Psychology, 13, 85–90. https:// doi.org/10.1016/j.copsyc.2016.05.008 Prime, H., Browne, D. T. in Wade, M. (2020). Risk and resilience in family well-being during the COVID-19 pandemic. American Psychologist, 75(5), 631–643. https://doi.org/10.1037/amp0000660 PsihologijaPandemije.indb 64 18. 11. 20 13:58 Skrbi in težave v času epidemije Romero, E., López-Romero, L., Domínguez-Álvarez, B., Villar, P. in Gó- mez-Fraguela, J. A. (2020). Testing the effects of COVID-19 confinement in Spanish children: the role of parents’ distress, emotional problems and specific parenting. PsyArXiv. https://doi.org/10.31234/osf.io/spxtw Sandstrom, H. in Huerta, S. (2013). The negative effects of instability on child development: a research synthesis. Urban Institute. Spinelli, M., Lionetti, F., Pastore, M. in Fasolo, M. (2020). Parents’ stress and children’s psychological problems in families facing the COVID-19 outbreak in Italy. Frontiers in Psychology, 11, članek 1713. https://doi.org/10.3389/ fpsyg.2020.01713 Abstract The purpose of this qualitative study was to examine the difficulties and challenges that families experienced during quarantine due to the COVID-19 epi- demic, and to study the ways they coped with them. The sample included 29 families with children aged from 3 to 9 years. We conducted semi-structured interviews with parents, which we analysed with a pre-designed assessment 65 scheme. We found that most families coped relatively well and adapted to the situation successfully. Particularly difficult and challenging, parents emphasi-zed, were the coordination of work and family time, quarrels, overload, and stress. As for their children, the greatest difficulties expressed by parents were schoolwork and the lack of social interaction with peers. Parents also reflected on some of the more positive aspects of the quarantine, such as more time for joint activities, a greater distribution of domestic tasks, mutual assistance, and the strengthening of family bonds. Families differed in the difficulties and challenges that they experienced, both in terms of the children‘s ages and parents‘ workload. Keywords: quarantine, parental challenges, difficulties of families, child’s response, parents’ response PsihologijaPandemije.indb 65 18. 11. 20 13:58 PsihologijaPandemije.indb 66 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Skrbi in težave v času epidemije Zdaj pa še korona: skrbi mladih na prehodu v odraslost v času tveganj, povezanih z epidemijo COVID-19 Žan Lep in Maja Zupančič Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Kontakt: zan.lep@ff.uni-lj.si 67 → Sodelujoči mladi na prehodu v odraslost so obdobje epidemije izkusili bolj pozitivno kot negativno. → Glavne skrbi mladih o posledicah epidemije COVID-19 so fi- nančne narave (zaposlitev, z delom povezani dosežki). → Mlade skrbi globalno zdravstveno stanje, vendar tega ne prenašajo na osebno raven. → Zaskrbljenost je bolj kot z demografskimi značilnostmi posameznikov povezana z razmeroma stabilnimi vzorci čustvo- vanja, mišljenja in vedenja. → Predlagani ukrepi se nanašajo na področja zaposlitve, izo- braževanja in duševnega zdravja. PsihologijaPandemije.indb 67 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Povzetek V razvojnem obdobju oblikovanja identitete, osredotočenosti nase, nestabilnosti, raziskovanja osebnih življenjskih možnosti ter psihološkega in finančnega osamosvajanja od prvotne družine so mladi na prehodu v odraslost posebej ranljivi za družbeno- ekonomske pretrese, povezane z epidemijo COVID-19. Ti lahko dolgotrajno ogrožajo njihovo finančno in psihološko blagostanje ter življenjske načrte. V mednarodni raziskavi nas je zato zanimalo, kaj mlade v njihovi prihodnosti najpogosteje skrbi ter kako se skr- bi glede epidemije COVID-19 povezujejo z njihovimi demografski- mi značilnostmi, predstavami o lastni prihodnosti in nagnjenostjo k sprejemanju negotovosti. Preliminarni rezultati pri slovenskem vzorcu ( N = 228) kažejo, da so mladi razmeroma najbolj zaskrb- ljeni zaradi globalnega stanja ekonomije in svojih študijskih ob- veznosti, nekoliko manj pa zaradi globalnega zdravstvenega stanja in svojih zaposlitvenih možnosti. Hkrati pa so tisti, ki svojo prihodnost v splošnem zaznavajo kot bolj negotovo in so manj strpni do negotovosti, poročali o večjih skrbeh. 68 Ključne besede: mladi na prehodu v odraslost, skrbi, zaznave pri- hodnosti, negotovost, COVID-19 Uvod Zaradi svojih razsežnosti epidemija COVID-19 ne pomeni le zdravstvenega tve- ganja, temveč prizadeva raznolika področja življenja (npr. izobraževanje, delo, družinsko življenje, druženje). Za družbenoekonomske pretrese, povezane z epidemijo, ki lahko dolgotrajno ogrožajo finančno in psihološko blagostanje ter življenjske načrte posameznikov, so še posebej občutljivi mladi na prehodu v odraslost (Germani idr., 2020). Ti so v razvojnem obdobju oblikovanja identitete, nestabilnosti, samoosredotočenosti, raziskovanja osebnih življenjskih možnosti ter psihološkega in finančnega osamosvajanja od prvotne družine. Vsako od navedenih področij pa v časih t. i. nove normalnosti prinaša nove izzive. V mednarodni raziskavi nas je zato zanimalo, kaj mlade v njihovi prihodnosti najpogosteje skrbi in kako se skrbi glede verjetnih posledic epidemije COVID-19 povezujejo z njihovimi demografskimi značilnostmi, predstavami o lastni prihodnosti in strpnostjo do negotovosti kot osebnostno lastnostjo. PsihologijaPandemije.indb 68 18. 11. 20 13:58 Skrbi in težave v času epidemije Že desetletje pred izbruhom epidemije so mladostniki in mladi na prehodu v odraslost v Sloveniji poročali, da svoje okolje zaznavajo kot negotovo, kar pri njih vzbuja tesnobo (Flere in Musil, 2011). Z epidemijo povezane spremembe lahko takšna občutja okrepijo, saj svet postaja vse bolj nedoločen oziro- ma manj predvidljiv – zdravstvena situacija se spreminja iz dneva v dan, spre- minjajo se ukrepi, pričakovanja, mediji poročajo o različnih možnostih razvoja dogodkov. Predpostavimo lahko, da vse to mladim otežuje ali celo onemogoča načrtovanje prihodnjih dejanj in spoprijemanje z razvojnimi nalogami. Mla- di na prehodu v odraslost naj bi se namreč v tem razvojnem obdobju med drugim psihološko in ekonomsko osamosvojili od staršev, oblikovali identite- to, pripravili na poklicno delo (npr. zaključili izobraževanje, iskali zaposlitev) in partnerstvo ter preoblikovali odnose z vrstniki in prijatelji. Neuspešno razreševanje razvojnih nalog pa ima negativne psihološke in posredno še družbene posledice (Zupančič, 2020a). Na negativne posledice trenutne epi- demije kažejo tudi ugotovitve mednarodnih raziskav o poslabšanju duševne- ga zdravja mladih, posebej o pogostih občutjih osamljenosti in zaskrbljenosti (Orgilés idr., 2020; Rauschenberg idr., 2020). Skrbi, o katerih v splošnem poročajo mladi, so raznolike. Poleg tistih, ki so povezane z lastno prihodnostjo in vedenjem (npr. samostojno odločanje, us- 69 treznost osebnih odločitev, izbira študija, poklica, uspešnost v novem okolju), imajo mladi še splošnejše skrbi in skrbi glede bolj oddaljene prihodnosti (Zupančič, 2020b), vendar so zadnje navadno manj izražene. Slovenski mladi sicer poročajo tudi o zaskrbljenosti glede družbene nepravičnosti in onesnaževan- ja okolja (nekaj manj kot polovica; Lavrič, 2019), vendar jih bolj kot to skrbijo pomanjkanje denarja in prostega časa, morebitna izguba zaposlitve ter ne-uspešnost na delovnem mestu (Musil in Lavrič, 2011). Približno polovico skrbi tudi, da bi resno zboleli (Lavrič, 2019). Nasprotno pa rezultati pri italijanskem vzorcu kažejo, da so se skrbi mladih med epidemijo navezovale predvsem na bližnje osebe in družbo v celoti, manj pa jih je skrbelo zase in za lastno zdravje (Germani idr., 2020). Na drugi strani je ena od razlikovalnih značilnosti razvojnega obdobja preho- da v odraslost optimizem glede možnosti in priložnosti, ki si jih mladi pred- stavljajo v svoji prihodnosti (Arnett, 2000; Zupančič in Sirsch, 2018). Ta optimizem bi lahko kljub precejšnjim medosebnim razlikam med epidemijo deloval kot varovalni dejavnik pri obvladovanju razvojnih nalog in subjektivnem bla- gostanju. V raziskavi smo zato ugotavljali, kako so mladi zaznali svoje življenje v času ukrepov za zajezitev epidemije (med marcem in junijem 2020), katere morebitne posledice epidemije jih najbolj skrbijo in kakšen je njihov odnos do negativnih pojavov, dogodkov in vidikov življenja, ki bi jih lahko doživeli PsihologijaPandemije.indb 69 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize v prihodnosti (t. i. temna prihodnost). Preučevali smo tudi, kako močno jih psihološko obremenjujejo negotove situacije, saj smo predvidevali, da bi bilo lahko oboje povezano z zaznavami posledic epidemije. Pričakovali smo, da bodo tisti, ki svojo prihodnost zaznavajo kot manj svetlo, in tisti, ki na podlagi osebnostnih nagnjenj težje sprejemajo negotovost, poročali o več in močneje izraženih skrbeh. Med vrstami skrbi smo domnevali, da imajo mladi predvsem skrbi, povezane z izobraževanjem in zaposlitvijo, manj pa jih skrbijo zdravje in tesni medosebni odnosi. Večjo zaskrbljenost glede prihodnjega ekonomskega stanja pa smo pričakovali pri starejših mladih, ki zaključujejo izobraževanje in se bodo kmalu vključili na trg dela. Metoda Pripomočki Udeleženci so poleg svojih demografskih podatkov (spol, starost, izobrazbeni in poklicni položaj, višina prihodkov, finančna neodvisnost od staršev, ocena trenutnega zdravstvenega stanja) poročali o svoji splošni izkušnji časa izrednih ukrepov med epidemijo pri petstopenjski ocenjevalni lestvici ( 1 – Ta čas je bil 70 zame zelo neprijeten, nisem mogel/mogla početi ničesar koristnega; 5 – Ta čas je bil zame priložnost za osebno rast, lahko sem počel/-a stvari, ki jim imam rad/-a ali ki sem jih odlagal/-a.). Pri petstopenjski lestvici ( 1 – sploh nisem zaskrbljen/-a; 5 – zelo zaskrbljen/-a) so dalje označili, kako močno jih skrbi vsaka od 11 navedenih posledic epidemije (glej tabelo 1). Sodelujoči so nato izpolnili Lestvico temne prihodnosti (Dark Future Scale – DFS; Zaleski, Sobol-Kwapinska, Przepiorka in Meisner, 2019) in kratko obliko Lestvice nesprejemanja negotovosti (Intolerance of Uncertainty Scale – IUS-12; Carleton idr., 2007; slovenska priredba Markošek in Zupančič, 2018). DFS ima pet postavk, pri katerih udeleženci ocenijo, kako močno zanje veljajo trditve o odnosu do negativnih ali neprijetnih stvari, ki se jim lahko zgodijo v prihodnosti, IUS-12 pa je namenjena oceni osebnostne lastnosti, ki temelji na posa- meznikovih negativnih prepričanjih o negotovosti in njenih posledicah. Ima 12 postavk s pripadajočo petstopenjsko ocenjevalno lestvico ( 1 – sploh ne velja (zame); 5 – povsem velja). Kot v izvirniku ima tudi v slovenščini IUS-12 ustrezne psihometrične značilnosti. PsihologijaPandemije.indb 70 18. 11. 20 13:58 Skrbi in težave v času epidemije Udeleženci in postopek Sklop vprašalnikov smo pripravili na spletni platformi Qualtrics, povezavo pa objavili v različnih skupinah na družbenih omrežjih. Poleg tega smo vabilo po e-pošti poslali študentom vseh treh slovenskih javnih univerz in nekaterim mladim na prehodu v odraslost, ki so povezavo delili s prijatelji. Sodelovalo je 228 oseb (204 ali 89,5 % žensk), starih med 18 in 30 let ( M = 21,52, SD = 3,25). Med njimi je bilo največ študentov prve in druge bolonjske stopnje (79 %), 18 % je izobraževanje že zaključilo, preostali pa so bili doktorski študenti. Pred uvedbo karantene je bila približno polovica sodelujočih nezaposlena (48 %), 37 % jih je delalo občasno (npr. študentsko delo), 11 % pa jih je bilo zaposlenih za polni delovni čas. Razmerje med zaposlenimi in nezaposlenimi je po koncu karantene, ko so bili podatki zbrani, ostalo približno enako. Vrednost mediane za poročila o mesečnih dohodkih je za celoten vzorec znašala 400 evrov na mesec; 58 % jih je navedlo, da so finančno popolnoma ali pretežno odvisni od staršev. Svoje zdravje je 80 % sodelujočih ocenilo kot dobro ali odlično in 15 % kot srednje dobro. Med vsemi jih je 9 % navedlo, da imajo kronično bolezen (rizična skupina), 3 % pa, da so bili okuženi s koronavirusom. V okviru že na- 71 vedene mednarodne raziskave smo zbrali tudi podatke o samozaznani med- osebni opori udeležencev, ki se je pri mladih v Sloveniji izkazala za visoko, tako od njihove prvotne družine in še nekoliko bolj od prijateljev in/ali partnerjev. Rezultati z razpravo Udeleženci raziskave, v kateri so prevladovale študentke, so se razlikovali v ocenah svojih splošnih izkušenj v času ukrepov za zajezitev epidemije. Slika 1 prikazuje odstotek sodelujočih, ki so odgovorili na vprašanje Kakšna so bila vaša občutja o času, ki ste ga preživeli v samoizolaciji (ukrepi, ki jih je sprejela vlada za omejevanje širjenja bolezni). Na splošno so bile izkušnje sodelujočih v obdobju epidemije bolj pozitivne ka- kor negativne. K razmeroma pozitivnim izkušnjam so lahko prispevale razvoj- nopsihološke značilnosti obdobja prehoda v odraslost (optimizem, identitetno raziskovanje, odprtost do novih izkušenj; npr. Kavčič in Zupančič, 2018). Poleg teh pa tudi ustrezna raba nadomestnih vedenjskih strategij, kot je pogostej- še virtualno sporazumevanje in ukvarjanje z drugimi spletnimi dejavnostmi, ukvarjanje s prijetnimi dejavnostmi ali opravili, za katera posamezniki prej niso imel časa in spoznavanje/preizkušanje različnih prostočasnih dejavnosti v okviru PsihologijaPandemije.indb 71 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize objektivnih omejitev, ter razmeroma ugodne objektivne okoliščine življenja mladih (npr. finančna varnost, dobro zdravstveno stanje, zadostna medosebna čustvena opora in pomoč družine, prijateljev in/ali partnerja). Kljub razmeroma pozitivni zaznavi situacije, v kateri so se udeleženci razis- kave znašli v času izrednih ukrepov med epidemijo, so izrazili tudi zmerno zaskrbljenost zaradi različnih mogočih posledic epidemije. V povprečju so bili zaskrbljeni zaradi osmih ali devetih posledic ( M = 8,85; SD = 2,18) med 11 ob-ravnavanimi (tabela 1), povprečna raven zaskrbljenosti na teh področjih pa se je gibala med ocenama zaskrbljen in precej zaskrbljen ( M = 3,4; SD = 1,39). Najbolj so bili mladi zaskrbljeni glede globalnega stanja ekonomije in glo- balnega zdravstvenega stanja v prihodnosti (obe povprečni oceni pre- segata izbiro precej zaskrbljen; tabela 1). Na osebni ravni pa jih je najbolj skrbelo opravljanje študijskih obveznosti (večinoma so vzorec sestavljale študentke), možnosti zaposlitve in nekoliko manj lastno finančno stanje ter de- lovna uspešnost (dosežki) v prihodnosti. Opravljanje študijskih obveznosti je neposredno povezano s spremembami v izvedbi izobraževalnega procesa; številnim študentom je bilo med prilagojenim študijem (na daljavo) onemo- gočeno opravljanje prakse, oteženo izvajanje vaj, omejen dostop do študij- 72 ske literature, več so imeli samostojnega študijskega dela, spremenila se je izvedba izpitov, nekateri so naleteli tudi na težave pri pisanju zaključnih del ipd. Zaskrbljenost glede možnosti zaposlitve se je zmerno povezovala z 40 % 35 % 30 % 25 % 20 % 15 % 10 % 5 % 0 % zelo neprijeten neprijeten s v enaki meri priložnost za rast priložnost za pozitivnimi vidiki priložnost za rast z negativnimi osebno rast in neprijeten vidiki Slika 1. Odstotek mladih, ki so označili svoja občutja o času samoizolacije v eni od petih mogočih kategorij. PsihologijaPandemije.indb 72 18. 11. 20 13:58 Skrbi in težave v času epidemije Tabela 1. Povprečna zaskrbljenost mladih na prehodu v odraslost zaradi posameznih posledic epidemije COVID-19 Področje M SD globalno stanje ekonomije v prihodnosti 4,68 2,61 globalno zdravstveno stanje v prihodnosti 4,50 2,53 moje študijske obveznosti v prihodnosti 4,48 2,84 moje zaposlitvene možnosti v prihodnosti 4,09 2,64 moje finančno stanje v prihodnosti 3,55 2,32 moji z delom povezani dosežki v prihodnosti 3,44 2,23 moje in zdravstveno stanje moje izvorne družine 3,23 2,08 moje in finančno stanje moje izvorne družine 2,79 1,90 moje zdravstveno stanje v prihodnosti 2,65 1,73 moji partnerski odnosi v sedanjosti ali prihodnosti 2,51 2,25 moji odnosi s prijatelji v prihodnosti 2,25 1,82 Opombe. Udeleženci so izbirali med možnostmi 1 – sploh nisem zaskrbljen/-a, 2 – nekoliko sem zaskrbljen/-a, 3 – zaskrbljen/-a, 4 – precej zaskrbljen/-a, 5 – zelo zaskrbljen/-a. zaskrbljenostjo glede stanja ekonomije ( r = 0,39, p < 0,001). Tisti, ki jih je skr-73 belo, da bo gospodarstvo nazadovalo, so bili bolj zaskrbljeni glede svoje za- poslitve, tj. da ne bodo dobili zaposlitve oziroma da jo bodo izgubili. Precej močnejša pa je povezanost skrbi glede zaposlitvenih možnosti s skrbjo glede z delom povezanih dosežkov (npr. možnost napredovanja; r = 0,63, p < 0,001). V primerjavi z že navedenimi skrbmi so sodelujoči v manjši meri izrazili skrbi, povezane z njihovim zdravjem v prihodnosti. Tiste, ki jih je bolj skrbelo globalno zdravstveno stanje v prihodnosti, je tudi nekoliko bolj skrbelo lastno zdravje in zdravje njihove družine v sedanjosti ( r = 0,34, p < 0,001). Mlade za lastno zdravje in zdravje bližnjih morda manj skrbi tudi zaradi takrat razmeroma ugodnega epidemiološkega stanja v Sloveniji. Vseeno so bili tisti, ki so svoje trenutno zdravje ocenili kot boljše, v povprečju nekoliko manj zaskrbljeni glede posledic epidemije ( r = −0,25, p < 0,001). Podobne so bile tudi povezave med oceno trenutnega zdravstvenega stanja sodelujočih in nekaterimi nji- hovimi skrbmi, razmeroma najvišje so se pokazale z obema vidikoma zdravja (danes in v prihodnosti; oba r = −0,26, p < 0,001). Ker nas je zanimalo, kateri posamezniki so bili bolj zaskrbljeni (na splošno in glede posameznih posledic epidemije), smo pregledali povezave splošne zaskrbl- jenosti in posameznih skrbi mladih z njihovimi demografskimi značilnostmi, PsihologijaPandemije.indb 73 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize nagnjenostjo k nesprejemanju negotovosti ter njihovo splošno zaznavo prihodnosti. Starejše udeležence je skrbelo nekoliko manj različnih posledic ( r = −0,26, p < 0,001), ne pa tudi manj močno ( r = −0,07, p = 0,298). O šibkejši zaskrbljenosti ( r = −0,34, p < 0,001) in o manjšem številu skrbi glede posledic epidemije ( r = −0,21, p = 0,001) so poročali tudi udeleženci, ki so bili finančno manj odvisni od staršev, medtem ko se višina mesečnih prihodkov udeležencev z njihovo splošno zaskrbljenostjo in številom skrbi ni značilno povezovala ( r = 0,07, p = 0,35; r = 0,09, p = 0,22). Nekoliko bolj je tiste z višjimi prihod-ki skrbelo njihovo trenutno ( r = 0,23, p = 0,001) in prihodnje finančno stanje ( r = 0,17, p = 0,019). Predvsem pri tistih, ki glavnino prihodka zaslužijo z delom, je lahko opisana zaskrbljenost povezana z negotovostjo zaposlitve ob morebitnem zmanjšanju ekonomske dejavnosti. Nekoliko bolj kakor z demografskimi značilnostmi sta se s skrbmi povezovali preučevani psihološki značilnosti udeležencev. Tisti, ki so si svojo prihodnost predstavljali kot »temnejšo« (oz. so menili, da se jim bodo negativne stvari verjetneje zgodile), so poročali o več skrbeh ( r = 0,42, p < 001) in na splošno izrazili precej močnejšo zaskrbljenost ( r = 0,65, p < 0,001) kakor tisti, ki so svojo prihodnost zaznavali bolj pozitivno. Prav tako, vendar manj, sta se število in izraženost različnih vrst skrbi povezovala z višjo ravnjo nesprejemanja nego-74 tovosti kot osebnostne lastnosti (korelacije med r = 0,16 in r = 0,22; vsi p < 0,001); tisti, ki negotovost težje sprejemajo, pa so bili nekoliko bolj zaskrbljeni zaradi različnih mogočih posledic epidemije COVID-19. Sklepi Tudi med zdravstveno krizo pri mladih na prehodu v odraslost glavna skrb os- taja finančne narave. To ni presenetljivo, saj si po podatkih OECD (2019) ne- kateri posamezniki in družine še vedno niso povsem opomogli od pretekle finančne krize, hkrati pa ne smemo zanemariti niti trenutne ohladitve eko- nomske dejavnosti, ki je posledica širjenja bolezni COVID-19 in s tem poveza- nih ukrepov. Rezultati naše študije kažejo, da mladi sicer zaznavajo poslabšan-je zdravstvenih razmer v svetu (skrbi jih globalno zdravstveno stanje), vendar tega ne prenašajo na osebno raven. Skrb za lastno zdravje (v prihodnosti) pri udeležencih ni bila visoko izražena, kar lahko delno pripišemo demografskim značilnostim našega vzorca (večinoma so poročali o dobrem zdravju in ne spa- dajo v rizično skupino za okužbo), pa tudi razmeroma ugodni epidemiološki sliki v državi. V prihodnje bi bilo treba ugotovitve primerjati s podatki v drugih državah, predvsem tistih, kjer je bilo število okuženih in umrlih večje. PsihologijaPandemije.indb 74 18. 11. 20 13:58 Skrbi in težave v času epidemije Rezultati, zbrani v okviru mednarodne raziskave Kako se mladi na prehodu v odraslost spoprijemajo z družbenimi in ekonomskimi posledicami pandemije COVID-19, ki jo koordinira M. Lanz, pa imajo tudi uporabno vrednost. Ponujajo namreč vpogled v ključna področja, ki naj bi jih odločevalci upoštevali pri oblikovanju mladinske politike. Ugotovitve o povezanosti psiholoških in demo- grafskih značilnosti mladih z njihovimi zaznavami posledic epidemije so lahko pomembno izhodišče za pomoč psihološko ranljivim posameznikom v tem razvojnem obdobju. Posploševanje naših ugotovitev na populacijo mladih na prehodu v odraslost v Sloveniji sicer omejuje pristranskost vzorca sodelujočih, ki so ga večinoma sestavljale študentke. Na podlagi ugotovitev o vpetosti psiholoških značilnosti v življenjski kontekst (npr. Baltes, 1987; Bronfenbrenner, 2005) pa domnevamo, da so skrbi mladih, ki so zaključili formalno izobraževanje, vsaj nekoliko drugačne kakor pri študentih. Prav tako bi na izraznost skrbi, predvsem tistih, ki so povezane z zdravjem, lahko vplival čas zbiranja podatkov (po ukinitvi ukrepov o omejitvi gibanja, ko tudi okuženih ni bilo veliko). Vseeno rezultati nakazujejo, da je zaskrbljenost bolj kot z demografskimi značilnostmi posameznikov povezana z razmeroma stabilnimi vzorci čustvovanja, mišljenja in vedenja. V ne- gotovih okoliščinah, kot je epidemija COVID-19, tako niso pomembni le »objek- 75 tivni pogoji« življenja (npr. način bivanja, prihodek, starost ob nenormativnem dogodku), ampak tudi to, kako posameznik situacijo osmisli. Pozornosti zato ne bi smeli namenjati le posameznikom, ki spadajo v rizično skupino glede na zdravstvene ali ekonomske kriterije, ampak tudi glede na psihološko ranljivost. Ob morebitnem poslabšanju epidemiološke ali ekonomske situacije v Sloveni- ji in svetu bi bilo zato smiselno poleg lajšanja ekonomskih posledic (npr. s subvencijami) in izboljšanja možnosti zaposlovanja mladih upoštevati še psi- hološke potrebe mladih na prehodu v odraslost. Na področju izobraževanja bi bilo v izrednih okoliščinah in pri ponovni uvedbi študija na daljavo treba premišljeno in vnaprej strukturirano predstaviti potek izobraževalnega proce- sa ter določiti osebo (npr. učitelja tutorja), na katero se lahko študenti obrnejo glede skrbi ali težav, ki so s študijem povezane posredno in jih zato ne želijo nasloviti na izvajalce predmetov. Na področju duševnega zdravja bi bilo treba v izvajanje ukrepov za omejitev epidemije v večji meri vključiti (in zaposliti) psihologe. Tako bi se zmanjšalo zanašanje na prostovoljno delo študentov in strokovnjakov, ki je lahko zanje v negotovih časih in zaradi lastnih težav pretirano obremenjujoče, olajšal pa bi se tudi dostop do psihološkega svetovanja in obravnave v tradicionalni in spletni obliki (na daljavo) ter razširil njen obseg (tudi v smislu pogostosti PsihologijaPandemije.indb 75 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize pomoči posamezniku). Zadnje je še posebej pomembno, saj se mladi v tem razvojnem obdobju (sicer z veliko optimizma) spoprijemajo s številnimi razvoj- no specifičnimi izzivi, dodatno pa jih bremenijo globalni pretresi in z njimi povezane nove skrbi, še posebej tiste, ki so osebnostno ranljivi. Opomba Predstavljeni rezultati so del mednarodnega raziskovalnega projekta Kako se mladi na prehodu v odraslost spoprijemajo z družbenimi in ekonomskimi posledicami pandemije COVID-19, v katerem poleg avtorjev poglavja sodelujejejo še Margherita Lanz (koordinatorka) in Angela Sorgente (Università Cattolica del Sacro Cuore di Milano), Joyce Serido in Lijun Li (University of Minnesota Twin Cities, ZDA), Rimantas Vosylis (Mykolas Romeris University, Litva), Gabrie-la Fonseca in Ana Paula Relvas (University of Coimbra, Portugalska) ter Carla Crespo (University of Lisbon, Portugalska). V okviru raziskovalnega programa št. P5-0062 (Uporabna razvojna psihologija) je raziskavo sofinancirala tudi Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. Reference 76 Arnett, J. J. (2000). Emerging adulthood: A theory of development from the late teens through the twenties. American Psychologist, 55, 469–480. Baltes, P. B. (1987). Theoretical propositions of life-span developmental psy- chology: On the dynamics of growth and decline. Developmental Psycholo- gy, 23, 611–626. https://doi.org/10.1037/0012-1649.23.5.611 Bronfenbrenner, U. (ur.) (2005). Making human beings human. Sage. Carleton, R. N., Norton, M. P. J. in Asmundson, G. J. (2007). Fearing the unknown: A short version of the Intolerance of Uncertainty Scale. Journal of Anxiety Disorders, 21(1), 105–117. https://doi.org/10.1016/j.janxdis.2006.03.014 Flere S. in Musil, B. (2011). Osebnostne značilnosti in religioznost mladih. V: M. Lavrič, S. Flere, M. Tavčar Kranjc, R. Klanjšek, B. Musil, A. Naterer, A. Kirbiš, M. Divjak in P. Lešek, Mladina 2010. Družbeni profil mladih v Sloveniji (str. 423–446). Aristej. Germani, A., Buratta, L., Delvecchio, E. in Mazzechi, C. (2020). Emerging adults and COVID-19: The role of individualism-collectivism on perceived risks and psychological maladjustment. International Journal of Environmental Research and Public Health, 17(10), članek 3497. https://doi.org/10.3390%2Fijerph17103497 Lavrič, M. (2019). Vrednote, religija in zaupanje. V: A. Naterer, M. Lavrič, R. Klanjšek, S. Flere, T. Rutar, D. Lahe, M. Kuhar, V. Hlebec, T. Cupar in Ž. Kobše, Slovenska mladina 2018/2019 (str. 21–28). Friedrich-Ebert-Stiftung. PsihologijaPandemije.indb 76 18. 11. 20 13:58 Skrbi in težave v času epidemije Kavčič, T. in Zupančič, M. (2018). Razvoj in pomen temeljnih osebnostnih di- menzij na prehodu v odraslost. V: M. Zupančič in M. Puklek Levpušček (ur.), Prehod v odraslost: sodobni trendi in raziskave (str. 119–156). Znanstvena za-ložba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Musil, N. In Lavrič, M. (2011). Vrednote, trajnostni način družbenega delovanja in vizije prihodnosti. V: M. Lavrič, S. Flere, M. Tavčar Kranjc, R. Klanjšek, B. Musil, A. Naterer, A. Kirbiš, M. Divjak in P. Lešek, Mladina 2010. Družbeni profil mladih v Sloveniji (str. 395–421). Aristej. Markošek, E. in Zupančič, M. (2018). Priloga 2: Poročilo o prevodu in priredbi Lestvice nesprejemanja negotovosti (IUS-12) [priloga neobjavljenemu ma-gistrskemu delu]. Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Pridobljeno s https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=118221&lang=slv OECD (2019). Society at a glance 2019: OECD social indicators. OECD Publishing. Orgilés, M., Morales, A., Delvecchio, E., Mazzeschi, C. in Espada, J. P. (2020). Immediate psychological effects of the COVID-19 quarantine in youth from Italy and Spain. PsyArXiv. https://doi.org/10.31234/osf.io/5bpfz Rauschenberg, C., Schick, A., Goetzl, C., Röhr, S., Riedel-Heller, S., Koppe, G., Durstewitz, D. Krumm, S. in Reininghaus, U. (2020). Social isolation, mental health, and use of digital interventions in youth during the COVID-19 pandemic: A nationally representative survey. PsyArXiv. https://doi.org/10.31234/osf. 77 io/v64hf Zaleski, Z., Sobol-Kwapinska, M., Przepiorka, A. in Meisner, M. (2019). Development and validation of the Dark Future scale. Time & Society, 28(1), 107– 123. https://doi.org/10.1177%2F0961463X16678257 Zupančič, M. (2020a). Opredelitev razvojnega obdobja in razvojne naloge v mladostništvu ter na prehodu v odraslost. V: L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija. 3. zvezek (str. 644-665) . Znanstvena za-ložba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Zupančič, M. (2020b). Čustveni in osebnostni razvoj v mladostništvu in na pre- hodu v odraslost. V: L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija. 3. zvezek (str. 698-743) . Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Zupančič, M. in Sirsch, U. (2018). Različni vidiki prehoda v odraslost. V: M. Zupančič in M. Puklek Levpušček (ur.), Prehod v odraslost: Sodobni trendi in raziskave (str. 11–43). Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. PsihologijaPandemije.indb 77 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Abstract Emerging adults are in a developmental period characterized by identity de- velopment, self-centrism, instability, exploration, and the gaining of both psychological and financial independence from their primary family. Thus, they are especially vulnerable to the socioeconomic upheaval of the COVID-19 ep- idemic. Moreover, its impact can pose a long-lasting threat to their financial and psychological well-being, as well as the attainment of their life goals. As part of an international collaboration, we explored the COVID-19-related worries that youth have about their future. Furthermore, we were interested in how these worries relate to their demographics, perception of their future, and intolerance of uncertainty. Preliminary results ( N = 228) show that compara-tively, youth are worried most about the global state of the economy and their educational achievements. Those who perceive their future as less stable and are less tolerant of uncertainty, reported higher levels of worry. Keywords: emerging adults, worries, perception of future, instability, COVID-19 78 PsihologijaPandemije.indb 78 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Skrbi in težave v času epidemije Primerjava osamljenosti in subjektivnega blagostanja v normalnih in izrednih razmerah Vanja Gomboc1, Nina Krohne1, Meta Lavrič1,2, Tina Podlogar1,2, Vita Poštuvan1,2, Nuša Zadravec Šedivy1,2 in Diego De Leo1,2 1Slovenski center za raziskovanje samomora, Inštitut Andrej Marušič, Univerza na Primorskem 2Oddelek za psihologijo, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Univerza na Primorskem Kontakt: vanja.gomboc@iam.upr.si 79 → Raven čustvene osamljenosti je bila med izrednimi razmerami značilno višja kot pred epidemijo. → Raven socialne osamljenosti je bila med izrednimi razmerami značilno nižja. → Značilno večji delež udeležencev je med izrednimi razmera- mi izražal poslabšano subjektivno blagostanje in depresivno simptomatiko. PsihologijaPandemije.indb 79 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Povzetek Številni strokovnjaki s področja duševnega zdravja so med epi- demijo bolezni COVID-19 opozarjali na negativne posledice epi- demije na duševno zdravje populacije, vendar te ocene pogos- to niso bile podprte z empiričnimi dokazi. V pričujoči študiji smo primerjali raven osamljenosti, merjeno z lestvico osamljenosti J. De Jong Gierveld, ter subjektivnega blagostanja, merjenega z lestvico WHO-5, v normalnih razmerah (februar 2019) in v izrednih razmerah (april 2020) pri splošni populaciji. Primerjava rezulta- tov kaže, da udeleženci med izrednimi razmerami doživljajo višjo raven čustvene osamljenosti, vendar nepričakovano nižjo raven socialne osamljenosti. Poleg tega je bila pri udeležencih zaznana nižja raven subjektivnega blagostanja. Pri tem je mogoče opazi- ti, da večji delež posameznikov dosega rezultate, ki nakazujejo depresivno simptomatiko. Ključne besede: čustvena osamljenost, socialna osamljenost, subjektivno blagostanje, epidemija, duševno zdravje 80 Uvod Zaradi hitrega širjenja bolezni COVID-19 so morale države sprejeti različne omejevalne ukrepe. Slovenija je zato 12. marca 2020 v skladu z razvojem si- tuacije razglasila epidemijo. V okviru tega je sprejela različne ukrepe, kot so umirjanje javnega življenja, zaprtje vzgojno-izobraževalnih ustanov, delo od doma, socialno distanciranje (Vlada Republike Slovenije, 2020). Različni omejevalni ukrepi so nujni za omejitev širjenja okužb, vendar lahko imajo pomembne (negativne) učinke na duševno zdravje ljudi (Hossain idr., 2020; Rubin in Wessely, 2020), med drugim zato, ker omejujejo možnosti in priložnosti, ki nam jih sicer, v običajnih razmerah, ponuja sodobni svet (Serafini idr., 2020). Poleg tega epidemija pomeni novo in nepredvidljivo situacijo, ki se je že v zgodnjih fazah odražala v psihološkem distresu, povečani anksioznosti in simptomih potravmatske stresne motnje. Epidemija tako nima le neposred- nih učinkov na duševno zdravje, temveč je z duševnim zdravjem povezana tudi posredno prek različnih omejevalnih ukrepov, namenjenih preprečevan- ju širjenja okužb (kot so karantena, izolacija, socialno distanciranje) (Rubin in PsihologijaPandemije.indb 80 18. 11. 20 13:58 Skrbi in težave v času epidemije Wessely, 2020). Povezanost epidemije in duševnega zdravja je tako komplek- sen in večplasten problem (Talevi idr., 2020). Osamljenost je pomemben javnozdravstveni problem, saj negativno vpliva tako na fizično (npr. Hawkley idr., 2006) kot na duševno zdravje (npr. Singh in Misra, 2009). Na te učinke moramo biti pozorni tudi med izrednimi razmerami, saj je lahko prav osamljenost (Hossain idr., 2020; Serafini idr., 2020) skupaj s slabšim subjektivnim blagostanjem (Hossain idr., 2020) pomembna posledica omejevalnega ukrepa socialne izolacije. Osamljenost je namreč posledica sub- jektivnega nezadovoljstva s kakovostjo ali količino naših socialnih odnosov. To pomeni, da manjše število socialnih odnosov samo po sebi ne sproža osamljenosti, saj je ta odvisna od lastnega vrednotenja naših socialnih odnosov (Perlman in Peplau, 1981). Weiss (1973, v: De Jong Gierveld in Van Tilburg, 2006) pri tem natančneje razlikuje med dvema tipoma osamljenosti. Nezadovoljstvo ali primanjkljaj v socialnih odnosih oziroma v socialni mreži se odraža v doživljan-ju socialne osamljenosti, medtem ko nezadovoljstvo z najtesnejšim odnosom oziroma neobstoj intimne navezanosti na drugo osebo (npr. partnerja) naka- zuje doživljanje čustvene osamljenosti. V pričujoči študiji smo tako želeli raziskati (1) prisotnost čustvene in socialne 81 osamljenosti v izrednih razmerah ter (2) raven subjektivnega blagostanja v izrednih razmerah, ko so bili omejevalni ukrepi na višku. Hkrati smo želeli primerjati (3) značilnosti čustvene in socialne osamljenosti ter subjektivnega blagostanja v normalnih in izrednih razmerah. Iz teh izsledkov lahko namreč sklepamo na posledice, ki jih imajo za duševno zdravje epidemija in omeje- valni ukrepi. Poznavanje teh posledic je lahko osnova dajanja podpore splošni javnosti, ki se spoprijema z (ne)posrednimi posledicami epidemije, hkrati pa lahko služijo kot strokovno izhodišče, vezano na pomen in posledice strožjih omejevalnih ukrepov ob morebitnem ponovnem zaostrovanju ukrepov. Metoda Udeleženci in postopek Podatki te študije so bili pridobljeni v okviru dveh raziskav. Podatke o duševnem zdravju med prebivalci Slovenije v normalnih razmerah smo pridobili v okviru projekta Pismenost o duševnem zdravju, destigma- tizacija duševnih bolezni in iskanje pomoči v stiski med odraslimi prebivalci Slovenije ( PismeDuš). Podatke je februarja 2019 prek spletnega portala zbiralo PsihologijaPandemije.indb 81 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize podjetje Valicon, specializirano za izvajanje panelnih raziskav in pridobivanje podatkov po internetu (Valicon, 2015). Udeležba je bila prostovoljna in ano-nimna, udeleženci pa so za sodelovanje dobili točke, ki jih lahko zamenja- jo za nagrado nižje vrednosti. Izsledki temeljijo na reprezentativnem vzor- cu, sestavljenem iz 1189 oseb, starih med 18 in 95 let ( M = 46,7; SD = 16,2; 50,3 % žensk). Podatki o duševnem zdravju med prebivalci Slovenije v izrednih razmerah so bili pridobljeni med 26. marcem in 7. aprilom 2020 prek spletnega portala 1ka.si. Udeleženci so bili k sodelovanju povabljeni po različnih spletnih me- dijih. Izsledki temeljijo na priložnostnem vzorcu, ki ga je sestavljalo 299 oseb, starih med 19 in 77 let ( M = 33,5; SD = 11,5; 83,6 % žensk). Pripomočki V obeh raziskavah smo podatke pridobivali z uporabo obsežne baterije vpra- šalnikov. Pričujoča študija temelji na spodaj navedenih pripomočkih, ki so bili uporabljeni tako v projektu PismeDuš kot v raziskavi, izvedeni med izrednimi razmerami: 82 Osamljenost (De Jong Gierveld Loneliness Scale; De Jong Gierveld in Van Tilburg, 2006). Lestvica zajema tri postavke, ki merijo čustveno osamljenost, in tri postavke, ki merijo socialno osamljenost. V raziskavi PismeDuš so se postavke nanašale na zadnja dva tedna, v raziskavi med izrednimi razmerami pa na čas od začetka epidemije do dneva izpolnjevanja vprašalnikov. V obeh raziskavah so udeleženci odgovarjali z velja, bolj ali manj velja (oba odgovora se točkujeta z 1) in ne velja (odgovor se vrednoti z 0). Nižje vrednosti kažejo na nižjo raven osamljenosti. Primer postavke: V tem trenutku oziroma v zadnjih dneh pogrešam družbo drugih ljudi. Subjektivno blagostanje (World Health Organization Well-Being Index (WHO-5); World Health Organization [WHO], 1998). Lestvica zajema pet postavk, ki se nanašajo na subjektivno blagostanje. Uporabljena je šeststopenjska ocenjevalna lestvica med 0 in 5; rezultati tako lahko zavzamejo vrednosti med 0 in 25, pri čemer višji rezultat kaže na višjo raven subjektivnega blagostanja. Mejna vrednost je 13 – vrednosti, ki so manjše ali enake 13, kažejo na poslabšano subjektivno blagostanje in morebitno prisotnost depresivne simptomatike. Primer postavke: V zadnjih dveh tednih sem se počutil(a) živahno in poln(a) energije. PsihologijaPandemije.indb 82 18. 11. 20 13:58 Skrbi in težave v času epidemije Statistične analize Vse analize so bile izvedene s programom IBM SPSS (različica 26). Opisna statistika je bila uporabljena za opis značilnosti obeh vzorcev. Razlike med vzorcema, vezane na nominalne spremenljivke, smo določali z uporabo Hi-kvadrata. Razlike med intervalnimi spremenljivkami so bile analizirane z uporabo Welchevega t-testa, ki upošteva razlike v velikosti vzorcev in nehomogenost varianc. Rezultati z razpravo V pričujoči raziskavi smo raziskovali pojavnost čustvene osamljenosti in so- cialne osamljenosti ter stopnjo subjektivnega blagostanja v izrednih razmerah ter značilnosti omenjenih vidikov duševnega zdravja v normalnih in izrednih razmerah. Povprečne vrednosti obeh tipov osamljenosti in subjektivnega bla- gostanja so prikazane v tabeli 1. Udeleženci raziskave, izvedene v času omejevalnih ukrepov, so na lestvici sub- jektivnega blagostanja v povprečju dosegali vrednost, manjšo od 13, ki naka- zuje morebitno prisotnost simptomov depresije. Vrednosti, ki kažejo na to, je 83 sicer na omenjenem vzorcu skupno izražalo 51 % udeležencev. To se ujema z izsledki tuje raziskave (Gao idr., 2020), v kateri so prav tako potrdili relativno velik delež udeležencev (48 %), pri katerih obstaja možnost simptomov depresije. Nasprotno pa so bile v raziskavi, izvedeni med normalnimi razme- rami (februar 2019), na reprezentativnem vzorcu prebivalcev Slovenije nizke vrednosti na lestvici subjektivnega blagostanja in s tem možnost simptomov depresije zaznani pri 34 % udeležencev. Nadaljnje analize so sicer potrdile, da obstaja statistično značilna razlika v številu ljudi, ki izraža zelo poslabšano Tabela 1. Razlike v ravneh osamljenosti in subjektivnega blagostanja v normalnih in izrednih razmerah Normalne razmere Izredne razmere t df p ( N = 1189) ( N = 299) M (SD) M (SD) Subjektivno 15,2 (4,7) 12,9 (5,2) 6,80 428 < 0,001 blagostanje Čustvena osamljenost 0,9 (1,0) 1,5 (1,0) −8,70 481 < 0,001 Socialna osamljenost 1,9 (1,2) 1,3 (1,3) 6,97 448 < 0,001 Splošna osamljenost 2,8 (1,8) 2,8 (1,8) 0,00 456 0,998 PsihologijaPandemije.indb 83 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize subjektivno blagostanje in s tem mogočo prisotnost depresivne simptomatike v normalnih in izrednih razmerah (χ2(1) = 28,90; p < 0,001). Pri tem je sicer treba poudariti, da nizke vrednosti na lestvici WHO-5 le nakazujejo morebitno prisotnost simptomov depresije, nikakor pa ne potrjujejo njenega obstoja. Depresivna simptomatika namreč ne pomeni nujno tudi diagnoze depresivne motnje. Pri nizkih vrednostih na tej lestvici se zato v nadaljnji obravnavi posameznika priporoča uporaba dodatnih vprašalnikov, ki natančneje raziščejo simptome depresije (WHO, 1998). Na podlagi pridobljenih podatkov zato ne moremo sklepati, pri kolikšnem deležu udeležencev nizke vrednosti odražajo »zgolj« poslabšano subjektivno blagostanje in pri kolikšnem deležu udeležen- cev kažejo tudi na obstoj depresije. Tudi v povprečni vrednosti, izraženi na lestvici subjektivnega blagostanja, so se pokazale statistično značilne razlike. Udeleženci raziskave, izvedene v normalnih razmerah, so namreč v povprečju izražali statistično značilno boljše subjektivno blagostanje kot udeleženci v raziskavi, izvedeni v izrednih razme- rah, kar se ujema z izsledki tujih raziskav (Zacher in Rudolph, 2020). Razlike v subjektivnem blagostanju pred epidemijo in v njenih začetnih fazah so lahko posledica več dejavnikov, kot so različne zahteve in izzivi, ki jih posamezniku pomenijo epidemija ter z njo povezani omejevalni ukrepi (Zacher in Rudolph, 84 2020). C. Mesa Vieira in drugi (2020) navajajo, da lahko ukrepi, kot je socialno distanciranje, vsaj delno vplivajo na subjektivno blagostanje vseh ljudi, ne le ljudi iz ranljivih skupin, ki so sicer za te vplive še posebej dovzetni. Tako so lahko zaznani simptomi depresije posledica zaznanega poslabšanega subjektivnega blagostanja, in ne razvoja depresije. Stresni dogodki lahko vplivajo na življenje posameznika ali ga ogrozijo (Vrshek-Schallhorn idr., 2020) in tako med drugim povečajo tveganje za razvoj simptomov depresije (Sokratous idr., 2013). Zato je v izrednih razmerah prisotnost nekaterih simptomov depresije (slabše razpoloženje, utrujenost ipd.) tudi pričakovana (Zhou idr., 2020). Vendar je pri tem, ali gre v ozadju za razvoj depresije, pomembno, da se različni simptomi pojavljajo redno in dalj časa (Nihalani idr., 2009). Izsledki dalje kažejo, da ostaja raven splošne osamljenosti v merjenih obdobjih podobna, značilne razlike pa so se pokazale v tipih osamljenosti. V primerjavi z izrednimi razmerami je bila v normalnih razmerah povečana socialna osamljenost, medtem ko je bila v izrednih razmerah nekoliko povečana čustvena osamljenost. Pri tem so razlike v čustveni in socialni osamljenosti v normalnih in izrednih razmerah statistično značilne. Upoštevajoč omejevalne ukrepe, ki so bili v času raziskave o duševnem zdravju v izrednih razmerah na višku, je to nekoliko presenetljivo. Stanley in Markman (2020) sicer poročata, da lahko povečan stres in zahteve, ki so posledica epidemije in omejevalnih ukrepov, PsihologijaPandemije.indb 84 18. 11. 20 13:58 Skrbi in težave v času epidemije prispevajo k pogostejšim partnerskim konfliktom. To je lahko v obdobju, ko zaradi omejevalnih ukrepov primanjkuje možnosti za umik v zunanji svet, še posebej problematično, saj so omejeni tudi socialni stiki, ki sicer v normal- nih razme-rah lahko ublažijo napetosti v partnerskem odnosu (Lebow, 2020). Težave se lahko prav tako pojavijo pri intimni navezanosti na pomembno bližn- jo osebo (npr. tesnega prijatelja) (Weiss, 1973, v: De Jong Gierveld in Van Tilburg, 2006), če so bili stiki s to osebo med izrednimi razmerami onemogočeni. Na podlagi tega lahko predpostavljamo, da partnerski konflikti ali omejenost stikov z drugo pomembno osebo, omejevalni ukrepi, pomanjkanje možnosti za umik in drugi dejavniki, povezani z epidemijo, prispevajo k manjšemu zadovolj- stvu z intimnim odnosom in posledično povečajo čustveno osamljenost. To so sicer zgolj domneve, ki pa jih je smiselno v prihodnje natančneje in siste- matično raziskati. Ne nazadnje imajo lahko te domneve velik praktični pomen na področju pomoči ljudem, ki doživljajo čustveno osamljenost ter se srečuje- jo s pogostejšimi partnerskimi konflikti in zahtevami, ki so med drugim lahko posledica okoliščin, povezanih s COVID-19. Nasprotno pa je bila socialna osamljenost v raziskavi med epidemijo značilno manjša kot v času pred njo. To je presenetljivo, saj so socialni odnosi ključni del človeške civilizacije, omejevalni ukrepi, usmerjeni v zmanjševanje nepo-85 srednih socialnih stikov, pa imajo lahko pomembne posledice za posamez- nika (npr. doživljanje osamljenosti, anksioznost, depresija, tvegana vedenja, panična stanja) (Singh in Singh, 2020). Kljub temu lahko mogoča pojasnila za takšen rezultat najdemo v obstoječih študijah. Udeleženci so za sodelovanje v raziskavi potrebovali dostop do interneta, ravno ta pa je lahko (še posebej v izrednih razmerah) pomemben dodatni vir vzdrževanja socialnih odnosov prek družbenih medijev ali raznih komunikacijskih platform. Tako je internet pomemben vir zmanjševanja osamljenosti (Marston idr., 2020). To pomeni, da je treba pozornost nameniti populaciji, ki nima dostopa do interneta in s tem pomembnega vira za vzdrževanje kvalitetnih socialnih odnosov. Kot poudarja- jo Marston in drugi (2020), so običajni telefonski klici sicer lahko alternativna možnost ohranjanja stikov, vendar ne morejo nadomestiti videopogovorov ali neposrednega stika. Ravno zato so lahko tudi nekatere družbene skupine za- radi specifičnih lastnosti (npr. starostniki, ki živijo sami in imajo malo socialnih stikov) posebej ranljive za doživljanje osamljenosti ob socialnem distanciranju in izolaciji. Ker pa raziskava v izrednih razmerah temelji na priložnostnem vzorcu, različne družbene skupine v vzorcu niso nujno enakomerno zastopane, zato izsledkov ni mogoče posplošiti na vse skupine. Pričujoča raziskava ima nekaj omejitev, ki jih je treba upoštevati. Izsledki raziskave pred epidemijo temeljijo na reprezentativnem vzorcu, izsledki raziskave PsihologijaPandemije.indb 85 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize med epidemijo pa na priložnostnem. Tega so sestavljale večinoma ženske. Depresija in simptomi depresije so pogostejši pri ženskah (Kessler, 2003), zato bi tudi večji delež udeleženk v primerjavi z udeleženci lahko bil dodatni razlog za ugotovljen večji odstotek oseb s simptomi depresije v izrednih razmerah. Zato je potrebna previdnost pri posploševanju ugotovitev ter pri neposredni primerjavi ugotovitev iz raziskav pred epidemijo in med epidemijo. Opažene razlike v subjektivnem blagostanju in osamljenosti so lahko namreč tudi posle- dica drugih dejavnikov (npr. razlike v spolni in starostni sestavi vzorcev, razlike v zakonskem stanu), in ne nujno le značilnost različnih razmer. Raziskovalni načrt je bil načrt časovnega zamika, kar pomeni, da ne moremo neposredno sklepati na longitudinalne spremembe. Vseeno pa se izsledki ujemajo s števil- nimi tujimi raziskavami oziroma jih dopolnjujejo, kar kaže na njihovo pomemb- nost in nakazuje načrtovanje praktičnih korakov na podlagi teh ugotovitev. Sklepi V trenutkih strahu in nepredvidljivosti, ko je primarna skrb zagotoviti lasten obstoj in obstoj drugih, mora biti del pozornosti še naprej usmerjen v duševno zdravje, saj bo imelo pomembno vlogo pri spoprijemanju s posledicami epi-86 demije (Da Silva idr., 2020). Zato je pomembno, da v času izrednih razmer ra- ziskujemo učinke epidemije na duševno zdravje. Pričujoča raziskava je pokaza- la, da je bilo med izrednimi razmerami subjektivno blagostanje značilno slabše, čustvena osamljenost pa značilno večja, medtem ko je bila socialna osamljenost značilno manjša. Pomembno vlogo pri ohranjanju socialnih odnosov ima lahko tudi internet (Marston idr., 2020), kar pomeni, da imajo posamezniki, kot so udeleženci te raziskave, večje možnosti ohranjanja socialnih odnosov tudi v izrednih razmerah. Pri tem pa ostaja vprašanje, kaj se dogaja s (čustveno in socialno) osamljenostjo pri tistih posameznikih, ki nimajo dostopa do interneta ali katerih računalniška pismenost je slabša in ki zato niso bili vključeni v raziskavo. Smiselno bi bilo raziskati še, kakšne so longitudinalne spremembe subjektivnega blagostanja in osamljenosti v izrednih razmerah ter izven njih. Osamljenost je namreč javnozdravstveni problem, ki pomembno vpliva tako na fizično (npr. Hawkley idr., 2006) kot na duševno zdravje (npr. Singh in Misra, 2009), zato nikakor ne sme biti spregledan. Opomba Raziskavo sta delno financirala Ministrstvo za zdravje pod šifro V5-1711 ter Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije pod šiframa V5- 1711 in P3-0384. PsihologijaPandemije.indb 86 18. 11. 20 13:58 Skrbi in težave v času epidemije Komisija za etiko raziskovanja Oddelka za psihologijo UP Famnit je presodila, da sta raziskavi ustrezali načelom etike v raziskovanju (številki obravnavanih vlog 2020-04 in 2020-05). Reference Da Silva, A. G., Miranda, D. M., Diaz, A. P., Teles, A., Malloy-Diniz, L. F. in Palha, A. P. (2020). Mental health: why it still matters in the midst of a pandemic. Re-vista brasileira de psiquiatria, 42(3), 229–231. https://doi.org/10.1590/1516- 4446-2020-0009 De Jong Gierveld, J. in Van Tilburg, T. (2006). A 6-item scale for overall, emotional, and social loneliness: Confirmatory tests on survey data. Research on Aging, 28(5), 582–598. https://doi.org/10.1177/0164027506289723 Gao, J., Zheng, P., Jia, Y., Chen, H., Mao, Y., Chen, S., Wang, Y., Fu, H. in Dai, J. (2020). Mental health problems and social media exposure during COVID-19 out- break. PLoS ONE, 15(4), članek e0231924. https://doi.org/10.1371/journal. pone.0231924 Hawkley, L. C., Masi, C. M., Berry, J. D. in Cacioppo, J. T. (2006). Loneliness is a unique predictor of age-related differences in systolic blood pressure. Psychology and Aging, 21(1), 152–164. https://doi.org/10.1037/0882-7974.21.1.152 87 Hossain, M. M., Sultana, A. in Purohit, N. (2020). Mental health outcomes of quarantine and isolation for infection prevention: A systematic umbrella re- view of the global evidence . Epidemiology and Health, 45, članek e2020038 . https://doi.org/10.2139/ssrn.3561265 Kessler, R. C. (2003). Epidemiology of women and depression. Journal of Affective Disorders, 74(1), 5–13. https://doi.org/10.1016/S0165-0327(02)00426-3 Lebow, J. L. (2020). The challenges of COVID-19 for divorcing and post-di- vorce families. Family Process. Predhodna spletna objava. https://doi. org/10.1111/famp.12574 Marston, H. R., Musselwhite, C. in Hadley, R. A. (2020). COVID-19 vs Social Isolation: the impact technology can have on communities, social connections and citizens. Ageing Issues. https://ageingissues.wordpress.com/2020/03/18/ covid-19-vs-social-isolation-the-impact-technology-can-have-on-com- munities-social-connections-and-citizens/?fbclid=IwAR1sUsffKNd_ G5u6d_oc0Z56u4Es7HyoCJYKr0qSnqFxX68pD3PY5JaSl7g Mesa Vieira, C., Franco, O. H., Restrepo, C. G. in Abel, T. (2020). COVID-19: The forgotten priorities of the pandemic. Maturitas, 136, 38–41. https://doi. org/10.1016/j.maturitas.2020.04.004 Nihalani, N., Simionescu, M. in Dunlop, B. W. (2009). Depression: Phenomeno- logy, epidemiology, and Pathophysiology. V T. L. Schwartz in T. Petersen PsihologijaPandemije.indb 87 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize (ur.), Depression: Treatment Strategies and Management (2. izd., str. 1–21). CRC Press. Perlman, D. in Peplau, L. A. (1981). Toward a social psychology of loneliness. V R. Gilmour in S. Duck (ur.), Personal relationships in disorder (str. 31–56). Academic Press. Rubin, G. J. in Wessely, S. (2020). The psychological effects of quarantining a city. BMJ (Clinical research ed.), 368, članek m 313. https://doi.org/10.1136/ bmj.m313 Serafini, G., Parmigiani, B., Amerio, A., Aguglia, A., Sher, L. in Amore, M. (2020). The psychological impact of COVID-19 on the mental health in the general population. QJM: An International Journal of Medicine, 113(8), 531–537. htt- ps://doi.org/10.1093/qjmed/hcaa201 Singh, A. in Misra, N. (2009). Loneliness, depression and sociability in old age. Industrial Psychiatry Journal, 18(1), 51–55. https://doi.org/10.4103/0972- 6748.57861 Singh, J. in Singh, J. (2020). COVID-19 and its impact on society. Electronic Research Journal of Social Sciences and Humanities, 2(1), 168–172. https://ssrn. com/abstract=3567837 Sokratous, S., Merkouris, A., Middleton, N. in Karanikola, M. (2013). The association between stressful life events and depressive symptoms among Cypriot 88 university students: A cross-sectional descriptive correlational study. BMC Public Health, 13, članek 1121. https://doi.org/10.1186/1471-2458-13-1121 Stanley, S. M. in Markman, H. J. (2020). Helping Couples in the Shadow of CO- VID-19. Family Process. Predhodna spletna objava. https://doi.org/10.1111/ famp.12575 Talevi, D., Socci, V., Carai, M., Carnaghi, G., Faleri, S., Trebbi, E., di Bernar-do, A., Capelli, F. in Pacitti, F. (2020). Mental health outcomes of the Co- ViD-19 pandemic. Rivista di psichiatria, 55(3), 137–144. https://doi. org/10.1708/3382.33569 Valicon. (2015). Kakovostni rezultati o relevantnih ciljnih skupinah. https://www. valicon.net/sl/vse-resitve/podatki-stanje-trga/resitve/spletni-paneli/splet- ni-paneli/ Vlada Republike Slovenije. (2020). Slovenija razglasila epidemijo novega koronavirusa. https://www.gov.si/novice/2020-03-12-slovenija-razglasila-epi- demijo-novega-koronavirusa/ Vrshek-Schallhorn, S., Ditcheva, M. in Corneau, G. (2020). Stress in Depression. V K. L. Harkness in E. P. Hayden (ur.), The Oxford handbook of stress and mental health (str. 97–126). Oxford University Press. World Health Organization. (1998). Wellbeing measures in primary health care/ The DepCare project: Report in a WHO meeting. https://www.euro.who. int/__data/assets/pdf_file/0016/130750/E60246.pdf PsihologijaPandemije.indb 88 18. 11. 20 13:58 Skrbi in težave v času epidemije Zacher, H. in Rudolph, C. W. (2020). Individual differences and changes in subjective wellbeing during the early stages of the COVID-19 pandemic. American Psychologist. Predhodna spletna objava. https://doi.org/10.1037/ amp0000702 Zhou, S. J., Zhang, L. G., Wang, L. L., Guo, Z. C., Wang, J. Q., Chen, J. C., Liu, M., Chen, X. in Chen, J. X. (2020). Prevalence and socio-demographic correlates of psychological health problems in Chinese adolescents during the out- break of COVID-19. European Child & Adolescent Psychiatry, 29(6), 749–758. https://doi.org/10.1007/s00787-020-01541-4 Abstract Many mental health experts have warned about the negative effects the COVID-19 epidemic may have on mental health. However, these claims are yet to be fully confirmed by empirical evidence. In the present study, we aimed to compare loneliness—measured by the De Jong Gierveld Loneliness Scale— and subjective well-being—measured by the WHO-5 Scale—under normal conditions (February 2019) and during an epidemic (April 2020) in the gen- 89 eral population. A comparison shows that during the epidemic, participants experienced a higher level of emotional loneliness and an unexpectedly low- er level of social loneliness. Finally, a lower level of subjective well-being was observed. Among those that expressed lower levels of subjective well-being, a significant number of participants reached values that indicated a possible manifestation of depressive symptoms. Keywords: emotional loneliness, social loneliness, subjective well-being, epidemic, mental health PsihologijaPandemije.indb 89 18. 11. 20 13:58 PsihologijaPandemije.indb 90 18. 11. 20 13:58 Psihološko zdravje v času epidemije PsihologijaPandemije.indb 91 18. 11. 20 13:58 PsihologijaPandemije.indb 92 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Psihološko zdravje v času epidemije Kdo je bil najbolj v stresu prvi teden epidemije COVID-19 Andreja Avsec1, Gaja Zager Kocjan1 in Tina Kavčič2 1Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani 2Zdravstvena fakulteta, Univerza v Ljubljani Kontakt: andreja.avsec@ff.uni-lj.si 93 → Osebnostne lastnosti pomembno prispevajo k doživljanju stresa. → Nevroticizem kot osebnostna lastnost najbolj določa raven doživ- ljanja stresa. → O nižji ravni stresa poročajo bolj vestni in sprejemljivi posamezniki. PsihologijaPandemije.indb 93 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Povzetek Razglasitev epidemije je skupaj z ukrepi za njeno zajezitev pri večini ljudi povzročila precejšen stres. Kljub temu so bile med posamezniki opazne razlike v odzivanju na to stresno situacijo. V raziskavi nas je zanimalo, koliko lahko različno doživljanje stre- sa razložimo z razlikami v osebnostnih lastnostih. V raziskavi je sodelovalo 2722 oseb (25 % moških), starih med 18 in 82 let, ki so izpolnile vprašalnik petih velikih faktorjev osebnosti in stresa v zadnjem tednu. Rezultati so pokazali, da osebnost veliko prispe- va k temu, koliko stresa so udeleženci doživljali v prvem tednu epidemije. Natančneje, najbolj so bili v stresu bolj nevroticistični, sprejemljivi in manj vestni posamezniki. Ključne besede: COVID-19, stres, osebnostne lastnosti Uvod 94 Začetek epidemije COVID-19 je bil v Sloveniji podobno kot v drugih državah precej nepričakovan in stresen, ukrepi za njeno zajezitev pa so močno posegli v posameznikovo rutino ter zadovoljevanje temeljnih potreb in želja. Čeprav je situacija prizadela praktično vse prebivalce Slovenije, pa je vendar prišlo do precejšnjih razlik v odzivanju nanjo. Po eni strani je bila situacija objektivno različna za različne posameznike (npr. zdravstveni delavci, učitelji, prodajalci, študenti, upokojenci, bolniki), po drugi strani pa so predvidoma tudi trajne psihične značilnosti posameznikov vplivale na to, kako so se odzvali na situaci-jo in se z njo spoprijeli. V raziskavi nas je zanimalo, kako dobro lahko te trajne značilnosti posameznikov, ki jih najbolj izčrpno opisuje pet temeljnih dimenzij osebnosti, napovedo doživljanje stresa v prvem tednu po razglasitvi epidemije COVID-19 v Sloveniji. Posameznikovo doživljanje stresne situacije je rezultat kompleksne interakci- je različnih dejavnikov, od značilnosti same situacije do osebnostnih lastnos- ti, virov, ki jih ima posameznik na razpolago, kulturnih značilnosti itd. (Biggs idr., 2017). Raziskave v splošnem poročajo o negativnih posledicah epidemije COVID-19, kot so posttravmatski stresni simptomi, zmedenost, strah, depre- sivnost, jeza in čustvena izčrpanost (Cao idr., 2020; Casagrande idr., 2020; Liu idr., 2020; Odriozola-González idr., 2020; Petzold idr., 2020). Same značilnosti PsihologijaPandemije.indb 94 18. 11. 20 13:58 Psihološko zdravje v času epidemije epidemije COVID-19, kot so potencialna ogroženost zdravja, vzdrževanje fizične distance in nošnja mask, so torej najpomembnejši dejavnik doživljanja stresa. Na zaznavo stresne situacije in na načine spoprijemanja z njo pa vpliva-jo tudi trajne značilnosti posameznika. Raziskave so se na tem področju osre- dotočale na značilnosti, kakršne so motivacija, samoučinkovitost, osebnostna prožnost, pa tudi na temeljne osebnostne lastnosti (Waaktaar in Torgersen, 2010; Leger idr., 2016; Penley in Tomaka, 2002). Več kot sto let raziskovanja osebnostnih lastnosti je vodilo h konsenzu razis- kovalcev, da osebnost posameznika najlažje in najbolj izčrpno opišemo s pe- timi velikimi faktorji osebnosti – ekstravertnostjo, sprejemljivostjo, vestnostjo, nevroticizmom in odprtostjo (Widiger, 2017). Ekstravertnost se nanaša na posameznikovo nagnjenost k doživljanju pozitivnih čustev, pa tudi na družab- nost, aktivnost in samouveljavljanje. Sprejemljivost se nanaša na lastnosti, povezane s posameznikovo motivacijo za vzdrževanje pozitivnih medosebnih odnosov, kot so prijaznost, vljudnost, skrb za druge, sočutje. Vestnost vklju- čuje sklop lastnosti, ki posamezniku omogočajo doseganje ciljev, na primer delavnost, natančnost, vztrajnost, upoštevanje pravil. Nevroticizem se nanaša na posameznikovo nagnjenost k doživljanju sveta kot ogrožajočega in s tem k doživljanju negativnih čustev. Odprtost pa se nanaša na posameznikov odnos 95 do informacij in vključuje lastnosti, kot so radovednost, informiranost, pa tudi tolerantnost do drugačnosti in občutek za estetiko. Glede na opisane značilnosti velikih petih faktorjev osebnosti smo predvide- vali, da bodo bolj nevroticistični v tednu po razglasitvi epidemije COVID-19 poročali o večjem stresu, saj so nagnjeni k doživljanju sveta kot ogrožajočega in zato stanje epidemije verjetneje ocenjujejo kot ogrožajoče. Po drugi strani so ekstravertni posamezniki nagnjeni k zaznavanju pozitivnih vidikov situacije, kar zmanjšuje verjetnost doživljanja stresa. Vendar v tako specifični situaciji, kakršna je epidemija COVID-19, med katero je bila zaradi preprečitve njenega širjenja potrebna samoosamitev, ekstravertnost morda ne bo delovala v smeri zmanjševanja stresa. Samoosamitev namreč lahko bolj ekstravertni posamez- nike zaznavajo bolj stresno, saj ne morejo zadovoljiti svoje močne potrebe po druženju. Sprejemljivost, vestnost in odprtost so lastnosti, ki so manj ne- posredno povezane s stresom (Ebstrup idr., 2011; Kim idr., 2016; Şahin in Çetin, 2017), zato pričakujemo, da bodo slabše napovedovale doživljanje stresa pri udeležencih. PsihologijaPandemije.indb 95 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Metoda Udeleženci V raziskavi je sodelovalo 2722 oseb, od tega 75 % žensk. Povprečna starost udeležencev je znašala 36 let ( SD = 13 let). Tretjina udeležencev (32 %) je imela nižjo ali srednješolsko izobrazbo, dve tretjini (68 %) pa višjo ali visokošolsko. Pripomočki Udeleženci so odgovorili na vprašanja v zvezi z demografskimi spremenljiv- kami in izpolnili vprašalnik osebnosti, vprašalnik zaznanega stresa in še nekaj vprašalnikov, ki niso povezani s tem prispevkom. Vprašalnik velikih pet – kratka oblika (BFI-K; Rammstedt in John, 2005) vključuje 21 postavk in meri izraženost petih velikih faktorjev osebnosti (ekstravertnost, sprejemljivost, vestnost, nevroticizem, odprtost). Udeleženci morajo na petstopenjski odgovorni lestvici ( 1 – sploh se ne strinjam; 5 – popolnoma se strinjam) označiti, koliko se strinjajo s posamezno postavko. O merskih značilnostih 96 slovenskega prevoda vprašalnika poroča Zager Kocjan (2016). Lestvica subjektivnega stresa (PSS; Cohen in Williamson, 1988) meri raven stresa, ki ga posamezniki doživljajo v različnih življenjskih situacijah v nekem obdobju (v naši raziskavi v zadnjem tednu). Lestvica ima deset postavk, ki jih posamezniki ocenijo na petstopenjski odgovorni lestvici ( 0 – nikoli; 4 – zelo pogosto). Raziskave so pokazale dobro notranjo konsistentnost ter faktorsko in kriterijsko veljavnost lestvice (Lee, 2012). Postopek Podatke za raziskavo smo zbirali prek spletnega portala 1ka med 14. in 17. marcem 2020 (epidemija je bila v Sloveniji razglašena 12. marca). Povezavo do vprašalnika smo objavili na različnih družbenih omrežjih in raziskavo oglaševa-li na Facebooku, na profilu Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univer-ze v Ljubljani. Poleg tega je bila povezava na raziskavo objavljena na spletnem portalu MMC RTV Slovenija. K sodelovanju v raziskavi smo povabili posameznike, stare 18 let ali več. Pred izpolnjevanjem vprašalnikov so bili udeleženci obveščeni o ciljih raziskave in anonimnosti osebnih podatkov. Raziskavo je odobrila Etična komisija Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. PsihologijaPandemije.indb 96 18. 11. 20 13:58 Psihološko zdravje v času epidemije Rezultati z razpravo Da bi preverili, kako dobro pet velikih faktorjev osebnosti napoveduje subjek- tivno občutje stresa v prvih dneh epidemije COVID-19, smo izvedli hierarhično regresijsko analizo, ki nam omogoča preverjanje vpliva več neodvisnih spre- menljivk na odvisno spremenljivko. V prvem koraku smo kot neodvisni spre- menljivki v model vključili spol in starost, v drugem koraku pa pet velikih faktorjev osebnosti. Rezultate analize kaže tabela 1. Ženske so v prvih dneh epidemije COVID-19 poročale o višji ravni zaznanega stresa kakor moški. Razlike med spoloma v zaznanem stresu so skladne s pred- hodnimi raziskavami, ki kažejo, da ženske v splošnem poročajo o več nega- tivnih čustvih oziroma višji ravni zaznanega stresa (Lee, 2012). Čeprav so iz- postavljene objektivno gledano večjemu številu stresorjev kakor moški, pa raziskave kažejo, da to ne more biti edini vzrok razlik med spoloma v doživljan-ju stresa (Tolin in Foa, 2006). Vzrok je verjetneje različna subjektivna zaznava situacije kot grožnje, ki jo pretežno določa nevroticizem, in je bolj izražen pri ženskah (Schmitt idr., 2017). Rezultati tudi kažejo, da je pomemben napovednik zaznanega stresa starost. 97 Čeprav virus SARS-CoV-2 bolj ogroža starejše (NIJZ, 2020), pa to očitno ni bilo Tabela 1. Rezultati hierarhične multiple regresijske analize zaznanega stresa Spremenljivka b SE b β R 2 Δ R 2 Korak 1 0,08 0,01*** Konstanta 16,08 0,65 Spol 3,11 0,30 0,20*** Starost −0,11 0,01 −0,20*** Korak 2 0,44 0,36*** Konstanta 2,10 1,20 Spol 2,09 0,24 0,13*** Starost −0,02 0,01 −0,04** Ekstravertnost 0,06 0,04 0,03 Sprejemljivost 0,14 0,04 0,06*** Vestnost −0,17 0,04 −0,07*** Nevroticizem 1,21 0,03 0,63*** Odprtost −0,05 0,03 −0,02 Opombe. ** p < 0,01; *** p < 0,001; vrednosti za spol: 0 = moški, 1 = ženski. PsihologijaPandemije.indb 97 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize povezano z njihovo zaznavo stresa, saj naši rezultati kažejo, da so starejši posamezniki poročali o najnižji ravni zaznanega stresa. Raziskava pri ameriškem vzorcu podobno poroča o upadanju stresa s starostjo v obdobju epidemije COVID-19 (Klaiber idr., 2020) in tudi v drugih situacijah naj bi starejši poročali o nižji ravni stresa kakor mlajši (Wartig idr., 2013). V primerjavi z mlajšimi namreč starejši posamezniki namenjajo več pozornosti pozitivnim vidikom situacije, cilji pa postajajo bolj realistični, zato doživljajo nižjo raven stresa (Carstensen in DeLiema, 2018). Od petih velikih faktorjev osebnosti je ob nadzorovanju spola in starosti najpomembnejši napovednik zaznanega stresa med epidemijo nevroticizem, slabše pa ga napovedujeta tudi sprejemljivost in vestnost. Nevroticizem kot posa- meznikova nagnjenost k doživljanju negativnih čustev vpliva že na začetno kognitivno oceno situacije kot ogrožajoče in s tem neposredno na doživljanje stresa (Gunthert idr., 1999; Heidemeier in Göritz, 2016; Tackett in Lahey, 2017). Bolj nevroticističen posameznik na primer kašljanje druge osebe verjetneje za- zna kot grožnjo svojemu zdravju, kar je sicer funkcionalno, saj se zato umakne in ne tvega okužbe, po drugi strani pa je zelo naporno, če na vsak najmanjši dražljaj iz okolja (npr. nekdo v bližini se samo odhrkne) odreagira z odzivom boj-ali-beg, saj je zato lahko kronično v stresu. 98 Ekstravertnost kot nagnjenost posameznika k doživljanju pozitivnih čustev naj bi vplivala na zaznavo situacije kot manj ogrožajoče, saj je ekstraverten posameznik usmerjen v pozitivne vidike situacije (Anglim idr., 2020 Şahin in Çetin, 2017). Pri našem vzorcu se ta zaščitna funkcija ekstravertnosti ni po- kazala, predvidoma zaradi specifičnosti situacije, ki je družabnim in aktivnim posameznikom zaradi priporočene samoizolacije onemogočala vedenje, ki je skladno z njihovo osebnostjo, predvsem druženje. Zato so lahko ekstravertni ljudje kljub svojemu na splošno pozitivnemu pogledu na svet ukrepe za zajezi- tev širjenja okužbe doživljali bolj stresno kot introvertni posamezniki. Predhodne raziskave kažejo, da se vestnost, sprejemljivost in odprtost veči- noma negativno povezujejo z doživljanjem stresa, čeprav so rezultati precej nekonsistentni (Ebstrup idr., 2011; Kim idr., 2016; Şahin in Çetin, 2017). V naši raziskavi se je pokazalo, da so bolj sprejemljivi posamezniki poročali o višji ravni stresa kakor manj sprejemljivi, verjetno zaradi večje zaskrbljenosti za svoje bližnje, saj se osebnostna lastnost sprejemljivost nanaša tudi na skrb za druge in empatijo. V situaciji epidemije COVID-19 so bolj sprejemljivi posamez- niki doživljali višjo raven stresa, saj jih ni skrbelo samo zase, pač pa tudi ali predvsem za druge. V predhodnih raziskavah so rezultati večinoma kazali na zaščitno funkcijo sprejemljivosti, saj imajo bolj sprejemljivi posamezniki boljšo PsihologijaPandemije.indb 98 18. 11. 20 13:58 Psihološko zdravje v času epidemije socialno mrežo in se zato lažje spoprijemajo s stresom (Ebstrup idr., 2011; Kim idr., 2016). Vestnost se je izkazala za pomemben pozitivni napovednik zaznanega stresa, kar je skladno z nekaterimi predhodnimi raziskavami (Besser in Shackelford, 2007). Vestni posamezniki med drugim poročajo o usmerjanju v pozitivnejše vidike situacije, pogosteje situacijo na novo ocenijo pozitivneje, uspešnejši so pri uravnavanju lastnega vedenja, sledijo ciljem in upoštevajo pravila (npr. Watson in Hubbard, 1996), zato jim tudi epidemija COVID-19 in ukrepi za njeno zajezitev povzročajo manjši stres. Tudi odprtost se v naši raziskavi ni izkazala za zaščitni faktor, saj ni bila povezana z zaznanim stresom. Nekatere predhodne raziskave sicer poročajo, da je višja odprtost povezana z manj intenzivnimi negativnimi čustvi (npr. Anglim idr., 2020) in večjo fleksibilnostjo spoprijemanja z nepričakovanimi situacijami (Williams idr., 2009). Večja radovednost, ki je značilna za odprte posameznike, in s tem bolj kompleksno razumevanje mogočih posledic epidemije pa v prvih dneh epidemije COVID-19 očitno nista delovala v smeri zniževanja stresa, morda tudi zato ne, ker še ni bilo dostopnih veliko kredibilnih informacij o delovanju novega koronavirusa. 99 Sklepi Rezultati naše raziskave kažejo, da razlike v osebnostnih lastnostih pomembno napovedujejo razlike v zaznani ravni stresa med epidemijo COVID-19. V prvih dneh po razglasitvi epidemije so nevroticistični posamezniki občutili najviš- jo raven stresa, več stresa pa so občutili tudi bolj sprejemljivi in manj vestni. Po drugi strani bolj ekstravertni posamezniki niso poročali o nižji ali višji ravni zaznanega stresa v primerjavi z bolj introvertnimi, prav tako s stresom ni bila povezana osebnostna lastnost odprtost. Čeprav je stres odziv organizma na zaznano grožnjo, torej na situacijo, ki se pojavi v okolju, pa je ta odziv različen in odvisen med drugim od trajnih značilnosti posameznika. Nevroticizem se je pričakovano izkazal za osebnostno lastnost, ki najbolj določa, kolikšno raven stresa bo doživljal posameznik. Čeprav je evolucijsko gledano namen te last- nosti, da posameznika ščiti pred nevarnostjo, pa naval negativnih čustev kot posledica zaznane nevarnosti onemogoča konstruktivno spoprijemanje s stre- som (Carver in Connor-Smith, 2010). Pri informiranju javnosti bi tako zmanj- ševanje resnosti negativnih vidikov epidemije COVID-19 nevroticističnim posameznikom olajšalo spoprijemanje, vendar bi po drugi strani lahko čustve- no stabilnim posameznikom sporočalo, da situacija ni nevarna in da lahko PsihologijaPandemije.indb 99 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize ignorirajo navodila uradnih institucij. Zato je pomembno, da se pri informiranju javnosti upoštevajo medosebne razlike v osebnostnih lastnostih in se ubere srednja pot, torej da ne sprožamo pretiranega stresa niti ne omalovažujemo resnosti epidemije. Zahvala Raziskavo je v okviru raziskovalnih programov št. P5-0110 in P5-0062 sofinan- cirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državne-ga proračuna. Avtorice se za pomoč pri zbiranju podatkov zahvaljujemo Slavku Jeriču z RTV Slovenija in asist. Žanu Lepu z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter seveda vsem udeležencem v naši raziskavi. Reference Anglim, J., Horwood, S., Smillie, L. D., Marrero, R. J. in Wood, J. K. (2020). Predicting psychological and subjective well-being from personality: A me- ta-analysis. Psychological Bulletin, 146(4), 279–323. https://doi.org/10.1037/ 100 bul0000226 Besser, A. in Shackelford, T. K. (2007). Mediation of the effects of the big five personality dimensions on negative mood and confirmed affective expectations by perceived situational stress: A quasi-field study of vaca- tioners. Personality and Individual Differences, 42(7) , 1333–1346. https://doi. org/10.1016/j.paid.2006.10.011 Biggs, A., Brough, P. in Drummond, S. (2017). Lazarus and Folkman’s psycho- logical stress and coping theory. V C. L. Cooper in J. C. Quick (ur.), The handbook of stress and health: A guide to research and practice. (str. 351–364). Wiley-Blackwell. https://doi.org/10.1002/9781118993811.ch21 Cao, W., Fang, Z., Hou, G., Han, M., Xu, X., Dong, J. in Zheng, J. (2020). The psychological impact of the COVID-19 epidemic on college students in Chi- na. Psychiatry Research, 287, članek 112934. https://doi.org/10.1016/j.psy- chres.2020.112934 Carstensen, L. L. in DeLiema, M. (2018). The positivity effect: a negativity bias in youth fades with age. Current Opinion in Behavioral Sciences, 19, 7–12. https://doi.org/10.1016/j.cobeha.2017.07.009 Carver, C. S. in Connor-Smith, J. (2010). Personality and coping. Annu- al Review of Psychology, 61, 679–704. https://doi.org/10.1146/annurev. psych.093008.100352 Casagrande, M., Favieri, F., Tambelli, R. in Forte, G. (2020). The enemy who sealed the world: effects quarantine due to the COVID-19 on sleep quality, anxi-PsihologijaPandemije.indb 100 18. 11. 20 13:58 Psihološko zdravje v času epidemije ety, and psychological distress in the Italian population. Sleep Medicine, 75, 12–20. https://doi.org/10.1016/j.sleep.2020.05.011 Cohen, S. in Williamson, G. (1988). Perceived stress in a probability sample of the United States. V S. Spacapam in S. Oskamp (ur.), The Social Psychology of Health: Claremont Symposium on Applied Social Psychology (str. 31–67). Newbury Park. Ebstrup, J. F., Eplov, L. F., Pisinger, C. in Jørgensen, T. (2011). Association between the Five Factor personality traits and perceived stress: is the effect mediated by general self-efficacy? Anxiety, Stress, & Coping: An International Journal, 24(4), 407–419. https://doi.org/10.1080/10615806.2010.540012 Gunthert, K., Cohen, L. in Armeli, S. (1999). The role of neuroticism in daily stress and coping. Journal of Personality and Social Psychology, 77(5), 1087–1100. https://doi.org/10.1037//0022-3514.77.5.1087 Heidemeier, H. in Göritz, A. S. (2016). The instrumental role of personality traits: Using mixture structural equation modeling to investigate individual differences in the relationships between the Big Five traits and life satisfac- tion. Journal of Happiness Studies, 17, 2595–2612. https://doi.org/10.1007/ s10902-015-9708-7 Kim, S. E., Kim, H. N., Cho, J., Kwon, M. J., Chang, Y., Ryu, S., Shin, H. in Kim, H. L. (2016). Direct and indirect effects of five factor personality and gender 101 on depressive symptoms mediated by perceived stress. PLoS ONE, 11(4), članek e0154140. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0154140 Klaiber, P., Wen, J. H., DeLongis, A. in Sin, N. L. (2020). The ups and downs of daily life during COVID-19: Age differences in affect, stress, and positive events. The Journals of Gerontology: Series B, članek gbaa096. https://doi. org/10.1093/geronb/gbaa096 Leger, K. A., Charles, S. T., Turiano, N. A. in Almeida, D. M. (2016). Personality and stressor-related affect. Journal of Personality and Social Psychology, 111(6), 917–928. https://doi.org/10.1037/pspp0000083 Liu, N., Zhang, F., Wei, C., Jia, Y., Shang, Z., Sun, L., Wu, L., Sun, Z., Zhou, Y., Wang, Y. in Liu, W. (2020). Prevalence and predictors of PTSS during COVID-19 outbreak in China hardest-hit areas: Gender differences matter. Psychiatry research, 287, članek 112921. https://doi.org/10.1016/j.psy- chres.2020.112921 NIJZ (2020). Dnevno spremljanje okužb s SARS-CoV-2. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Pridobljeno s https://www.nijz.si/sl/dnevno-spremljanje-oku- zb-s-sars-cov-2-covid-19 Odriozola-González, P., Planchuelo-Gómez, Á., Irurtia, M. J. in de Luis-García, R. (2020). Psychological effects of the COVID-19 outbreak and lockdown among students and workers of a Spanish university. Psychiatry Research, 290, članek 113108. https://doi.org/10.1016/j.psychres.2020.113108 PsihologijaPandemije.indb 101 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Penley, J. A. in Tomaka, J. (2002). Associations among the Big Five, emotional responses and coping with acute stress. Personality and Indi- vidual Differences, 32(7) , 1215–1128. https://doi.org/10.1016/S0191- 8869(01)00087-3 Petzold, M. B., Bendau, A., Plag, J., Pyrkosch, L., Mascarell Maricic, L., Betzler, F., Rogoll, J., Große, J. in Ströhle, A. (2020). Risk, resilience, psychological distress, and anxiety at the beginning of the COVID‐19 pandemic in Germany. Brain and Behavior, 10, članek e01745. https://doi.org/10.1002/ brb3.1745 Rammstedt, B. in John, O. (2005). Short version of the Big Five Inventory (BFI-K): Development and validation of an economic inventory for assessment of the five factors of personality. Diagnostica, 51, 195–206. https://doi. org/10.1026/0012-1924.51.4.195 Şahin, F. in Çetin, F. (2017). The mediating role of general self-efficacy in the relationship between the big five personality traits and perceived stress: A weekly assessment study. Psychological Studies, 62, 35–46. https://doi. org/10.1007/s12646-016-0382-6 Schmitt, D. P., Long, A. E., McPhearson, A., O‘Brien, K., Remmert, B. in Shah, S. H. (2017). Personality and gender differences in global perspective. International Journal of Psychology, 52(Suppl 1) , 45–56. https://doi.org/10.1002/ 102 ijop.12265 Tackett, J. L. in Lahey, B. B. (2017). Neuroticism. V T. A. Widiger (ur.), The Oxford handbook of the Five Factor Model (str. 39–56). Oxford University Press. https://doi.org/10.1093/oxfordhb/9780199352487.013.14 Tolin, D. F. in Foa, E. B. (2006). Sex differences in trauma and posttrau- matic stress disorder: a quantitative review of 25 years of research. Psychological Bulletin, 132(6), 959–992. https://doi.org/10.1037/0033- 2909.132.6.959 Waaktaar, T. in Torgersen, S. (2010). How resilient are resilience scales? The Big Five scales outperform resilience scales in predicting adjustment in adolescents. Scandinavian Journal of Psychology, 51(2), 157–163. https://doi. org/10.1111/j.1467-9450.2009.00757.x Warttig, S. L., Forshaw, M. J., South, J. in White, A. K. (2013). New, norma- tive, English-sample data for the Short Form Perceived Stress Scale (PSS-4). Journal of Health Psychology, 18(12) , 1617–1628. https://doi. org/10.1177/1359105313508346 Watson, D. in Hubbard, B. (1996). Adaptational style and dispositional struc- ture: Coping in the context of the five-factor model. Journal of Personality, 64(4) , 737–774. https://doi.org/10.1111/j.1467-6494.1996.tb00943.x Widiger, T. A. (2017). The Oxford handbook of the Five Factor Model. Oxford University Press. https://doi.org/10.1093/oxfordhb/9780199352487.001.0001 PsihologijaPandemije.indb 102 18. 11. 20 13:58 Psihološko zdravje v času epidemije Williams, P. G., Rau, H. K., Cribbet, M. R. in Gunn, H. E. (2009). Openness to experience and stress regulation. Journal of Research in Personality, 43(5) , 777– 784. https://doi.org/10.1016/j.jrp.2009.06.003 Zager Kocjan, G. (2016). Zavzetost, strast in zanos pri zaposlenih: teoretična in empirična razmejitev [neobjavljena doktorska disertacija]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Abstract The declaration of an epidemic, together with measures to contain it, has caused considerable stress for most individuals. Nevertheless, significant differences were observed between individuals regarding their response to this stressful situation. In the study, we were interested in how much of this perceived stress could be explained by personality traits. The study involved 2,722 participants (25% men) aged between 18 and 82 years, who complet- ed a questionnaire of the big five personality traits and the perceived stress scale. The results showed that participants’ personalities strongly contributed to how much stress they had experienced in the first week of the epidemic. 103 Specifically, the most stressed individuals showed higher levels of neuroticism and agreeableness, and lower conscientiousness. Keywords: COVID-19, stress, personality traits PsihologijaPandemije.indb 103 18. 11. 20 13:58 PsihologijaPandemije.indb 104 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Psihološko zdravje v času epidemije Samoocena anksioznosti med epidemijo COVID-19 v Sloveniji Vojko Kavčič1,2 in Anja Podlesek3 1Institute of Gerontology, Wayne State University, Detroit, Michigan, ZDA 2Mednarodni inštitut za aplikativno gerontologijo, Ljubljana 3Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Kontakt: anja.podlesek@ff.uni-lj.si 105 → Desetina našega vzorca je poročala o zmerni ali hudi obliki gene- ralizirane anksioznosti. → Najvišje samoocene anksioznosti so bile značilne za ženske, sam- ske, udeležence brez zaposlitve ter udeležence, stare od 18 do 24 let, pretežno študente. → Med dejavniki tveganja za anksioznost so bili negativni učinki posledic ukrepov ob epidemiji, zaznani stres in negativna čustva, varovalni dejavniki pa čustvena stabilnost in brezskrbnost kot osebnostni potezi ter dobro splošno zdravje. → Pri načrtovanju ukrepov za zmanjšanje težav v duševnem zdravju med epidemijo COVID-19 in po epidemiji je treba upoštevati tudi tiste ukrepe, ki bodo zmanjševali anksioznost in prepreče- vali dejavnike tveganja zanjo. PsihologijaPandemije.indb 105 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Povzetek Kot pri vseh zdravstvenih krizah je bilo pričakovati, da bo tudi epidemija COVID-19 vplivala na anksioznost ljudi. Da bi to pred- postavko empirično preverili, smo na vrhuncu epidemije (apri- la 2020) s spletno anketo zbrali podatke odraslih Slovencev ( N = 901) o njihovih izkušnjah med epidemijo COVID-19, čustvenih reakcijah in anksioznosti. Anksioznost je bila večja pri ženskah kot pri moških. Največja je bila pri mlajših, po statusu študentih. Večja je bila tudi pri osebah brez dela in pri samskih. O podobnih rezul- tatih so poročali v več drugih državah. Dobljeni rezultati bi lahko bili uporabni pri izdelavi ukrepov za težave v duševnem zdravju v obdobju epidemije COVID-19 in preventivnih ukrepov za bodoče zdravstvene krize. Ključne besede: COVID-19, spletna anketa, anksioznost, odrasli 106 Uvod Epidemija COVID-19 ni samo velika grožnja telesnemu zdravju, temveč ogroža tudi duševno zdravje (Ghebreyesus, 2020), saj med njo prihaja do dolgotraj- nega povečanega občutka strahu in negotovosti, zmanjšanih socialnih stikov zaradi karantene, stigme, želje po vrnitvi v razmere, kakršne so bile pred epidemijo, ter spremenjenih ekonomskih razmer zaradi zastoja gospodarstva. Zaradi teh sprememb so si vlade v vseh državah prizadevale, da bi epidemijo obvladovale in čim prej odpravile. V zdravstvenih krizah ljudje reagirajo s povečano zaskrbljenostjo in anksioz- nostjo ter se poskušajo po najboljših močeh prilagoditi nastali situaciji, da bi zaščitili sebe, svojo družino in najbližje. Kot poroča Taylor (2019), ljudje med epidemijo poleg anksioznosti poročajo o povečanem strahu za svoje zdravje, varnost, družino in finančno stanje. V kriznih obdobjih se pokažejo velike razlike med posamezniki – nekateri ne poročajo o nikakršni anksioznosti, nekateri pa doživljajo stalno povečano anksioznost. O anksioznem odzivu lahko govorimo kot o prilagojenem odzivu, ko ljudje postanejo bolj motivirani za spremembe vedenja (npr. za fizično distanciranje, nošenje maske), na drugi strani pa kot o neprilagojenem odzivu, ko je anksioznost tako izrazita, da vpliva na njihovo mentalno zdravje in psihološko blagostanje (npr. poveča se nespečnost, PsihologijaPandemije.indb 106 18. 11. 20 13:58 Psihološko zdravje v času epidemije zaskrbljenost, prihaja do pretiranega strahu pred stikom z drugimi, čeprav vzdržujejo ustrezno razdaljo in nosijo masko). O generalizirani anksiozni motnji govorimo takrat, ko posameznik več me- secev vsaj polovico časa občuti izrazitejšo tesnobo in skrbi ob vsakodnevnih situacijah (zaradi težav na delovnem mestu, finančnega stanja, zdravja itd.). Prisotni so tudi telesni odzivi (npr. utrujenost, motnje spanja), težave s koncentracijo, razdražljivost, dvom o sebi, večkrat tudi depresija. V splošni populaciji v Evropi je prevalenca motnje okrog 7 %. K njeni sprožitvi prispevajo neprijetni dogodki in situacije v okolju, zdravstvene težave, izgube (Jelenko Roth in Dernovšek, 2011). O vplivu epidemije COVID-19 na anksioznost med ljudmi je objavljenih že veliko študij. Brez izjeme v vseh poročajo o povečani anksioznosti in depresivnosti v populaciji v zgodnji fazi epidemije COVID-19 (npr. McGinty idr., 2020; Wang idr., 2020). J. M. Twenge in Joiner (2020) poročata, da se je v ZDA aprila in maja 2020 v primerjavi z letom 2019 kar za trikrat povečalo število ljudi, ki so jim presejalno opredelili anksioznost in depresivnost. McGinty idr. (2020) so ugotovili, da se je med odraslimi psihološki distres najbolj povečal pri starostni skupini od 18 do 29 let. 107 Da bi ugotovili, kakšna je bila reakcija na epidemijo COVID-19 v Sloveniji, smo izvedli raziskavo s spletno anketo tudi pri nas. Pridobiti smo želeli samoocene ravni anksioznosti pri slovenski populaciji takoj po vrhu prvega vala v aprilu 2020. Poleg tega smo želeli ugotoviti, kateri so tisti dejavniki tveganja, ki najbolje napovedujejo raven anksioznosti v tem obdobju. Metoda Vsebina ankete V spletni anketi, ki smo jo pripravili v mednarodni raziskovalni skupini, smo udeležence med drugim vprašali o njihovem spolu, starosti, zaposlitvi, za- konskem stanu in ravni izobrazbe. Na petstopenjski lestvici ( 1 – nič, 2 – malo, 3 – srednje, 4 – močno, 5 – zelo močno) so ocenili, kako močno so med epidemijo nanje vplivale različne težave, ki smo jih z analizo glavnih komponent naknadno združili v štiri skupine: (i) omejitve (življenje v zaprtem prostoru, spremljanje poročil, bivalni prostor, zmanjšana zasebnost, omejena svoboda gibanja), (ii) pomanjkanje potrebnega (pomanjkanje zaščitnih sredstev, hrane, zdravil, otežen dostop do zdravnika), (iii) težave doma in pri delu (težave, PsihologijaPandemije.indb 107 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize povezane z delom, učenjem, ekonomske težave, družinski odnosi, odnosi z intimnim partnerjem, težavni odnosi z otroki) in (iv) težave z zdravjem (telesne bolečine, utrujenost/zaspanost, poslabšanje zdravstvenega stanja). Na enaki petstopenjski lestvici so udeleženci ocenili tudi, kako močno so doživljali raz-lična negativna čustva in občutja (jezo na druge, jezo nase, žalost, razdražljivost, depresivnost, odkrenljivost/težave z razmišljanjem, hrepenenje po nor- malnosti, pogrešanje bližnjih oseb, občutek osamljenosti) in pozitivna čustva in občutja (veselje/radost, hvaležnost, sočustvovanje/sočutje, dobro počutje/ sproščenost, čustveni navdih, občutek uspešnosti/dosežka). Izpolnili so tudi lestvico zaznanega stresa (ang. Perceived Stress Scale – PSS-4; Warttig idr., 2013), ki vključuje štiri postavke o subjektivni oceni stresnih situacij oziroma nezmož- nosti nadzorovanja lastnega življenja med epidemijo (npr. Kako pogosto ste v zadnjem mesecu čutili, da ne morete nadzorovati stvari, ki so vam pomembne v življenju? ), ki so jih udeleženci ocenili na petstopenjski lestvici ( 1 – nikoli, 2 – redko, 3 – včasih, 4 – pogosto, 5 – zelo pogosto). Pri vseh navedenih lestvicah smo dosežek izračunali kot povprečje odgovorov na postavke lestvice. Udele- ženci so s posamezno postavko ocenili svoje splošno zdravje na štiristopenjski lestvici ( 1 – slabo, 2 – zadovoljivo, 3 – dobro, 4 – odlično), svojo čustveno stabilnost in brezskrbnost v življenju na splošno pa na petstopenjski ( 1 – sploh ni značilno, 5 – izredno značilno). 108 Udeleženci so izpolnili tudi lestvico generalizirane anksioznosti (ang. A Brief Measure for Assessing Generalized Anxiety Disorder – GAD-7; Spitzer idr., 2006), ki vključuje sedem trditev in služi za kratko klinično samooceno anksioznosti. Navadno se uporablja presejalno za ugotavljanje povečane anksioznosti kot motnje. V raziskavi smo jo uporabili zaradi izrednosti in neprijetnosti situaci-je ter negotovosti izidov epidemije, zaradi česar je bilo pričakovati povečano anksioznost v populaciji. Udeleženci so na štiristopenjski lestvici ( 0 – nikoli, 1 – nekaj dni, 2 – vsaj polovico dni, 3 – skoraj vsak dan) ocenili, kako pogosto so od začetka epidemije doživljali v lestvici naštete simptome (npr. Preveč vas je skrbelo vse mogoče. Niste bili sposobni nehati skrbeti ali obvladati zaskrbljenost. Hitro vas je kaj razjezilo ali razdražilo). Dosežek na lestvici izračunamo kot vsoto odgovorov na vse postavke. Vrednosti 0–4 odražajo neanksioznost ali minimal-no anksioznost, 5–9 odražajo blago, 10–14 zmerno in 15–21 hudo anksioznost. Postopek Raziskavo je odobrila Komisija za etiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Ude- ležence smo rekrutirali po metodi snežne kepe po e-pošti ter z objavo vabil k sodelovanju v raziskavi na Facebooku in spletnih straneh različnih organizacij. Udeležence smo prosili, naj vest o spletni raziskavi razširijo med svojci, prijatelji PsihologijaPandemije.indb 108 18. 11. 20 13:58 Psihološko zdravje v času epidemije in znanci ter jih povabijo k izpolnitvi spletnega vprašalnika. Udeležba je bila prostovoljna. Podatke smo zbirali od 15. do 25. aprila 2020. Udeleženci Skupno je v anketi sodelovalo 1359 oseb. Na vprašanja o anksioznosti na les- tvici GAD-7 je odgovoril 901 udeleženec in odgovore teh smo uporabili v pri- čujoči raziskavi. Med njimi je bilo 191 (22 %) moških in 688 (77 %) žensk, torej je vzorec po spolni strukturi odstopal od splošne populacije. Po starostnih skupinah je bilo v vzorcu 90 (10 %) oseb starosti 18–24 let, 167 (19 %) 25–34 let, 174 (20 %) 35–44 let, 156 (18 %) 45–54 let, 131 (15 %) 55–64 let, 144 (16 %) 65–74 let in 21 (2 %) starejših od 75 let. Navedeni odstotki so primerljivi z odstotki vseh slovenskih prebivalcev v istih starostnih kategorijah, le v najstarejši starostni kategoriji je v splošni populaciji delež večji kot v našem vzorcu. Rezultati Porazdelitev dosežkov na GAD-7 je bila izrazito desno asimetrična (slika 1), kar je bilo zaradi narave pripomočka, ki se uporablja za odkrivanje generalizirane anksiozne motnje, pričakovano. Povprečje dosežkov je znašalo 4,36 ( SD = 3,89, 109 Mdn = 4, MAD = 0,64, min = 0, max = 20). Večina udeležencev ( f = 519, 57 %) je dosegala minimalne vrednosti (4 točke ali manj). Blaga anksioznost je bila Slika 1. Porazdelitev dosežkov na lestvici GAD-7. Dosežki med sivo in modro črto ozna- čujejo blago, med modro in črno črto zmerno in nad črno črto hudo anksioznost. PsihologijaPandemije.indb 109 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize značilna za 293 (32 %) oseb v našem vzorcu, zmerna za 69 (8 %) oseb, za 20 (2 %) oseb pa je bila značilna huda anksioznost. Anksioznost v povezavi z demografskimi podatki Za analizo podatkov smo uporabili neparametrične statistične teste. Spola sta se statistično značilno razlikovala v generalizirani anksioznosti med epidemijo (Wilcoxonov test vsote rangov: W = 45.502, p < 0,001). Mediana dosežkov na GAD-7 je pri ženskah znašala 4, pri moških pa 2 točki. S starostjo se je anksioznost zmanjševala, Kruskal-Wallisov H(6) = 61,58, p < 0,001. Najvišjo samooceno anksioznosti smo našli v starostni skupini od 18 do 24 let, ki so jo sestavlja-li predvsem študenti (glej sliko 2A). Statistično značilne razlike v samooceni anksioznosti so se pokazale tudi glede na zaposlitveni status, H(6) = 43,59, p < 0,001. Najvišja samoocena anksioznosti je bila pri študentih, sledili so jim zaposleni, ki so bili brez dela, ter brezposelni (glej sliko 2B). Post hoc analiza je pokazala, da se je samoocena anksioznosti pri študentih statistično značilno 110 Slika 2. Samoocene anksioznosti v različnih skupinah udeležencev: (A) po starosti, (B) po zaposlitvenem statusu, (C) po zakonskem stanu. Odebeljene črte v belih okvirih predstavljajo mediane, širina okvira pa izraža dosežke srednjih 50 % posameznikov. Pike pomenijo izstopajoče posameznike. PsihologijaPandemije.indb 110 18. 11. 20 13:58 Psihološko zdravje v času epidemije razlikovala od tiste pri zaposlenih, ki so delali kot običajno, tistih, ki so delali od doma, tistih, ki so delali manj kot običajno, ter upokojenih. Samoocena na GAD-7 se je razlikovala tudi glede na zakonski stan, H(4) = 27,91, p < 0,001 (slika 2C). Najvišja je bila pri samskih. Post hoc analiza je pokazala, da so bile v primerjavi s poročenimi samoocene anksioznosti višje pri samskih in tistih, ki so bili v odnosu, toda neporočeni (nekateri so bili z veliko verjetnostjo med izolacijo fizično ločeni od partnerja). Dejavniki tveganja generalizirane anksioznosti med epidemijo COVID-19 Udeležence smo glede na izraženost anksioznosti (zanemarljivo, blago, zmer- no, hudo) razdelili v štiri skupine. Primerjali smo njihove rezultate na drugih Omejitve Pomanjkanje potrebnega Težave doma in pri delu 111 Težave z zdravjem Zaznani stres Negativna čustva Pozitivna čustva Čustvena stabilnost Brez Brezskrbnost Blaga Zmerna Splošno zdravje Huda 1 2 3 4 5 Rezultat na lestvici Slika 3. Dosežki skupin z različno izraženostjo generalizirane anksioznosti na izbranih lestvicah. PsihologijaPandemije.indb 111 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize lestvicah v anketi (glej sliko 3). Kruskal-Wallisov test je pokazal statistično značilne razlike med štirimi skupinami v ocenah učinkov omejitev nanje, H(3) = 218,99, p < 0,001, ocenah učinkov pomanjkanja potrebnega, H(3) = 49,91, p < 0,001, ocenah učinkov težav doma in pri delu, H(3) = 122,39, p < 0,001, ocenah učinkov težav z zdravjem, H(3) = 145,71, p < 0,001, v dosežku na lestvici PSS-4, tj. v zaznanem stresu, H(3) = 229,83, p < 0,001, in v izraženosti negativnih čustev med epidemijo, H(3) = 405,25, p < 0,001. Skupine oseb z različno izraženostjo anksioznosti so različno ocenjevale svojo čustveno stabilnost, H(3) = 47,82, p < 0,001, brezskrbnost, H(3) = 145,71, p < 0,001, pa tudi splošno zdravje, H(3) = 30,62, p < 0,001. Na sliki 3 vidimo, da je izraženost različ- nih vidikov negativnega čustvovanja (tj. izraženost negativnih učinkov posle- dic ukrepov, zaznanega stresa in negativnih čustev med epidemijo) naraščala od skupine brez anksioznosti do skupine s hudo anksioznostjo. Večja čustvena stabilnost, brezskrbnost in boljše zdravje pa so se povezovali z manj izraženo anksioznostjo. Razprava V raziskavi smo se osredotočili na anksioznost med epidemijo COVID-19. V 112 našem vzorcu je 10 % udeležencev izražalo zmerno ali hudo generalizirano anksioznost. Žal nam ni uspelo najti podatka o dosežkih na lestvici GAD-7 pri odraslih Slovencih v obdobju pred epidemijo, da bi lahko preverili, ali se je raven generalizirane anksioznosti med epidemijo zvišala. McGinty idr. (2020) so poročali o celo trikratnem povečanju prevalence anksioznosti v ZDA med epidemijo, zato bi pričakovali, da se je podobno zgodilo tudi pri nas. Ugotov- ljeni odstotek udeležencev z dosežkom 10 točk ali več na lestvici GAD-7 pa je v naši raziskavi manjši od tistega, ki so ga v istem obdobju našli v Združenem kraljestvu (24 %; Rettie in Daniels, 2020) in na Irskem v raziskavi, ki se je začela dva tedna pred našo (20 %; Hyland, 2020). Mogoče je, da bi, če bi anketo izvedli prej, našli večji odstotek oseb z zmerno ali hudo generalizirano anksioznostjo in da se je v času izvedbe ankete, torej en mesec po uvedbi ukrepov pri nas, generalizirana anksioznost že nekoliko zmanjšala. J. M. Twenge in Joiner (2020) sta namreč ugotovila, da se odstotek oseb z visoko stopnjo generalizirane anksioznosti s trajanjem epidemije spreminja. Naše ugotovitve, da je bila večja anksioznost prisotna pri ženskah, udeležencih brez dela, pri samskih in mladih na prehodu v odraslost (študentih), so skladne s poročili iz drugih držav. O povečanem tveganju za anksioznost pri ženskah v primerjavi z moškimi med epidemijo COVID-19 so poročali na Hrvaškem (Ko- rajlija in Jokić-Begić, 2020) in Kitajskem (Xiang idr., 2020). O večji anksioznosti PsihologijaPandemije.indb 112 18. 11. 20 13:58 Psihološko zdravje v času epidemije pri ženskah sta D. Remmerswaal in Muris (2011) poročala tudi med epidemijo H1N1 in navedla eno od razlag razlik med spoloma, po kateri so ženske zara- di skrbi za varnost družine občutljivejše za nevarnosti v okolju kakor moški. Podobno kot v naši raziskavi so o povečanem tveganju za anksioznost med epidemijo COVID-19 pri udeležencih, starih od 21 do 35 let, poročali v Izraelu (Horesh idr., 2020) in pri udeležencih, starih od 18 do 24 let, na Irskem (Hyland idr., 2020). Večjo anksioznost pri naših udeležencih, starih od 18 do 24 let, bi lahko delno pojasnili z značilnostmi in nalogami tega razvojnega obdobja ter omejenostjo socialnih stikov, s prehodom na učenje po spletu, povečanim aka- demskim stresom, pa tudi z negotovo prihodnostjo posameznika. V povezavi z zaposlitvenim statusom so poleg študentov najvišjo stopnjo anksioznosti na- mreč izražali brezposelni, kar lahko verjetno povežemo z negotovostjo glede virov preživljanja, kar je tudi sicer, v obdobjih brez zdravstvene krize, eden klju- čnih dejavnikov anksioznosti v tej skupini (za pregled glej Moore idr., 2017). V povezavi z zakonskim stanom pa je naša raziskava pokazala, da je bil največji dejavnik tveganja za anksioznost med epidemijo COVID-19 samsko življenje. Podobno so poročali Horesh idr. (2020). Večjo anksioznost samskih med epide- mijo lahko razlagamo z vlogo osamljenosti pri razvoju anksioznosti (Parlapani idr., 2020). Socialna izolacija med epidemijo je lahko povečala občutek osam- ljenosti, ki negativno vpliva na psihično stanje (Jaremka idr., 2013). 113 Odkritje, da se z anksioznostjo zaradi epidemije COVID-19 negativno po- vezujejo dejavniki, kot so zaznani stres, negativna čustva in negativni učin- ki uvedenih ukrepov ob epidemiji (npr. poslabšanje zdravstvenega stanja), nas ni presenetilo. Tudi nekaj drugih raziskav (npr. Mazza idr., 2020; Porcelli, 2020) je našlo močno povezanost generalizirane anksioznosti med epidemijo COVID-19 in negativnimi čustvi. Prav tako ni presenetljiva negativna poveza- nost med brezskrbnostjo kot osebnostno potezo in anksioznostjo kot stanjem med epidemijo (Holaway idr., 2008). Novejše razlage konstrukta zaskrbljenos- ti ( imeti skrbi), ki bi ga lahko pojmovali kot nasprotje brezskrbnosti ( biti brez skrbi), poudarjajo vlogo zaskrbljenosti zaradi prihodnosti (Holaway idr. 2008), kar je bilo v obdobju epidemije COVID-19 še posebej izrazito. Povezavo anksioznosti med epidemijo COVID-19 z zaznanim stresom pa bi glede na to, da vsebina postavk na lestvici PSS-4 zajema občutek zmanjšanega nadzora, lahko pojasnili s tem, da je v času epidemije prišlo do premika lokusa kontrole od notranjega k zunanjemu, torej premika od prepričanja, da imamo sami nadzor nad danimi situacijami, k prepričanju, da je razplet odvisen od zunanjih dejavnikov. Predhodne študije (npr. Conversano idr., 2020) so notranji lokus kontrole obravnavale kot varovalni dejavnik pred anksioznostjo. PsihologijaPandemije.indb 113 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Naša raziskava ima nekaj pomanjkljivosti, kot so uporaba izključno samo-ocenjevalnih lestvic, prečna narava študije, prostovoljnost udeležbe in neuravnoteženost spolne strukture vzorca, zato je treba na naše ugotovitve gledati z zadržkom. Kljub temu lahko rečemo, da je raziskava pomembna, saj smo po- datke zbrali v kritičnem obdobju epidemije COVID-19, tj. v posebnih psiholo- ških okoliščinah. Zaželeno bi bilo longitudinalno spremljanje večjega vzorca s pripomočki z dobrimi psihometričnimi značilnostmi, kar bi še natančneje osvetlilo različne psihološke odzive na epidemijo COVID-19. O podobnih dejavnikih tveganja za anksioznost zaradi epidemije COVID-19, kot smo jih odkrili v naši študiji, so poročali tudi iz drugih držav, kar pomeni, da ti dejavniki niso odvisni od kulturnega ali nacionalnega okolja. Izsledki bi lahko univerzalno služili pri oblikovanju postopkov, s katerimi bi bilo mogoče čim prej prepoznati tiste posameznike, ki imajo povečano tveganje za močnejše doživljanje anksioznosti med zdravstvenimi krizami. V takih obdobjih je treba čim bolj natančno in ažurno na lokalni ravni preverjati, kako se ljudje spoprijemajo s krizo, kakšna je njihova raven stiske in duševnih težav – tudi anksioznosti in depresije – da bi lahko oblikovali čim učinkovitejše intervencije, ki bi omogočale obvladovanje delovanja dejavnikov anksioznosti in zmanjševanje tveganja za njen razvoj. Za uspešno obvladovanje vplivov zdravstvene krize 114 na duševno zdravje so ključni primerni ukrepi na ravni posameznika, pa tudi družbe kot celote. Reference Conversano, C., Marchi, L. in Miniati, M. (2020). Psychological distress among healthcare professionals involved in the COVID-19 emergency: Vulnerability and resilience factors. Clinical Neuropsychiatry, 17(2), 94–96. https://doi. org/0.36131/CN20200212 Ghebreyesus, T. A. (2020) Addressing mental health needs: an integral part of COVID-19 response. World Psychiatry, 19, 129–130. https://doi.org/10.1002/ wps.20768 Holaway, R. M., Rodebaugh, T. L. in Heimberg, R. G. (2008). The epidemiology of worry and generalized anxiety disorder. V G. C. L. Davey in A. Wells (ur.), Worry and its psychological Disorders: Theory, assessment and treatment (str. 1–20). Wiley. Horesh, D., Kapel Lev-Ari, R. in Hasson-Ohayon, I. (2020). Risk factors for psychological distress during the COVID-19 pandemic in Israel: Loneliness, age, gender, and health status play an important role. British Journal of Health Psychology. Zgodnji vpogled v objavo. https://doi.org/10.1111/bjhp.12455 PsihologijaPandemije.indb 114 18. 11. 20 13:58 Psihološko zdravje v času epidemije Jaremka, L. M., Fagundes, C. P., Glaser, R., Bennett, J. M., Malarkey, W. B. in Kiecolt-Glaser, J. K. (2013). Loneliness predicts pain, depression, and fatigue: understanding the role of immune dysregulation. Psychoneuroendocrinol-ogy, 38(8), 1310–1317. https://doi.org/10.1016/j.psyneuen.2012.11.016 Mazza, C., Ricci, E., Biondi, S., Colasanti, M., Ferracuti, S., Napoli, C. in Roma, P. (2020). A nationwide survey of psychological distress among Italian peo- ple during the COVID-19 pandemic: Immediate psychological responses and associated factors. International Journal of Environmental Research and Public Health, 17(9), članek 3165. https://doi.org/10.3390/ijerph17093165 McGinty, E. E., Presskreischer, R., Han, H. in Barry, C. L. (2020). Psychological distress and loneliness reported by US adults in 2014 and April 2020. JAMA, 324, 93–94. https://doi.org/10.1001/jama.2020.9740 Moore, T. H. M., Kapur, N., Hawton, K., Richards, A., Metcalfe, C. in Gunnell, D. (2017). Interventions to reduce the impact of unemployment and eco- nomic hardship on mental health in the general population: a systematic review. Psychological Medicine, 47(6), 1062–1084. https://doi.org/10.1017/ S0033291716002944 Parlapani, E., Holeva, V., Nikopoulou, V. A., Sereslis, K., Athanasiadou, M., Godo-sidis, A., Stephanou, T. in Diakogiannis, I. (2020). Intolerance of uncertainty and loneliness in older adults during the COVID-19 pandemic. Frontiers in 115 Psychiatry, 11, članek 842. https://doi.org/10.3389/fpsyt.2020.00842 Porcelli, P. (2020). Fear, anxiety and health-related consequences after the COVID-19 epidemic. Clinical Neuropsychiatry, 17, 103–111. https://doi. org/10.36131/CN20200215 Remmerswaal, D. in Muris, P. (2011). Children’s fear reactions to the 2009 Swine Flu pandemic: The role of threat information as provided by parents. Journal of Anxiety Disorders, 25(3), 444–449. https://doi.org/10.1016/j.janx- dis.2010.11.008 Jelenko Roth, P. in Dernovšek, M. Z. (2011). Generalizirana anksiozna motnja [spletna publikacija]. https://www.karakter.si/media/1240/gam-_mylan.pdf Spitzer, R. L., Kroenke, K., Williams, J. B. in Löwe, B. (2006). A brief measure for assessing generalized anxiety disorder: the GAD-7. Archives of Internal Medicine, 166(10), 1092–1097. https://doi.org/10.1001/archinte.166.10.1092 Taylor, S. (2019). The psychology of pandemics: Preparing for the next global outbreak of infectious disease. Cambridge Scholars Publishing. Twenge, J. M. in Joiner, T. E. (2020). US Census Bureau-assessed prevalence of anxiety and depressive symptoms in 2019 and during the 2020 COVID-19 pandemic. Depression and Anxiety. Zgodnji vpogled v objavo. https://doi. org/10.1002/da.23077 Wang, Y., Di, Y., Ye, J. in Wei, W. (2020). Study on the public psychological states and its related factors during the outbreak of coronavirus disease 2019 PsihologijaPandemije.indb 115 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize (COVID-19) in some regions of China. Psychology, Health & Medicine, 1–10. https://doi.org/10.1080/13548506.2020.1746817 Warttig, S. L., Forshaw, M. J., South, J. in White, A. K. (2013). New, norma- tive, English-sample data for the short form perceived stress scale (PSS-4). Journal of Health Psychology, 18(12), 1617–1628. https://doi. org/10.1177/1359105313508346 Abstract As with all health crises, the COVID-19 epidemic was expected to affect anxiety. To empirically test this assumption, we collected data from 901 adult Slove- nians at the peak of the epidemic (April 2020). They reported their experienc- es during the COVID-19 epidemic, along with their emotional reactions and generalized anxiety. Anxiety was more pronounced in women than in men. It was highest among students. It was also higher in those unemployed and in those single. Similar results have been reported in several other countries. The results obtained could be useful in developing measures for mental health 116 problems during the COVID-19 epidemic and preventive measures for future health crises. Keywords: COVID-19, online survey, generalized anxiety, adults PsihologijaPandemije.indb 116 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Psihološko zdravje v času epidemije Kaj nam je povzročalo stres in slabšalo blagostanje med epidemijo COVID-19 Gaja Zager Kocjan1, Tina Kavčič2 in Andreja Avsec1 1Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani 2Zdravstvena fakulteta, Univerza v Ljubljani Kontakt: gaja.zagerkocjan@ff.uni-lj.si 117 → Za stres in slabše blagostanje med epidemijo COVID-19 so bile najpomembnejše spremenjene življenjske okoliščine zaradi ukrepov, povezanih z epidemijo. → Skrb zaradi zdravstvene ogroženosti je na stres učinkovala šibko, na blagostanje pa ni imela učinka. → Ob sprejemanju ukrepov za zaščito fizičnega zdravja s pre- prečevanjem širjenja COVID-19 je treba upoštevati in ustrezno obravnavati njihove učinke na duševno zdravje ljudi. PsihologijaPandemije.indb 117 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Povzetek Razglasitvi epidemije COVID-19 je sledilo sprejetje številnih ukrepov za zajezitev širjenja virusa, ki so močno zaznamova- li vsakodnevno življenje ljudi. V raziskavi nas je zanimalo, koliko zaskrbljenost zaradi zdravstvene ogroženosti, trenutnih spremen- jenih življenjskih okoliščin in morebitnih dolgoročnih posledic epidemije koronavirusa pojasnjuje raven stresa in blagostanja med epidemijo COVID-19. V raziskavi je sodelovalo 438 oseb (od tega 81 % žensk) povprečne starosti 38 let. Rezultati regresijskih analiz so pokazali, da so ob kontroli spola, starosti in izobrazbe stres in blagostanje najmočneje napovedovale spremenjene živ- ljenjske okoliščine (npr. na področju medosebnih odnosov, pros- tega časa, omejitev gibanja). Pomemben napovednik stresa je bila tudi zaskrbljenost zaradi dolgoročnih, predvsem finančnih posle- dic epidemije. Skrb zaradi zdravstvene ogroženosti je stres napo- vedovala šibko, na blagostanje pa ni imela učinka. Ključne besede: stresorji, stres, psihično blagostanje, epidemija 118 COVID-19 Uvod Številne države po svetu so za omejitev širjenja bolezni COVID-19 sprejele ukrepe, ki so močno spremenili vsakodnevno življenje ljudi. Več preteklih ra- ziskav je pokazalo, da ima spoprijemanje s spremembami, povezanimi z izbru- hom epidemij, na primer SARS-a, gripe A H1N1, MERS-a in ebole, ter z ukrepi za njihovo zajezitev negativen učinek za duševno zdravje in psihološko delovanje ljudi (Goodwin idr., 2009; Khalid idr., 2016; Maunder idr., 2008; Mohammed idr., 2015). Podobne so tudi ugotovitve prvih raziskav o psiholoških posledicah pandemije COVID-19 po svetu (Brailovska in Margraf, 2020; Cao idr., 2020; Casagrande idr., 2020; Huang in Zhao, 2020; Liang idr., 2020; Liu idr., 2020; Odriozola-González idr., 2020; Petzold idr., 2020). Tipični stresorji, s katerimi smo se srečevali med epidemijo COVID-19, so bile poleg zaskrbljenosti glede okužbe s COVID-19 tudi negotovost glede ukrepov in njihovega trajanja, spremembe v vsakodnevni rutini in socialnih situacijah ter finančne posledice epidemije in z njo povezanih ukrepov (Brailovska in PsihologijaPandemije.indb 118 18. 11. 20 13:58 Psihološko zdravje v času epidemije Margraf, 2020; Odriozola-González idr., 2020; Park idr., 2020; Petzold idr., 2020). Posameznikova subjektivna ocena intenzitete stresorjev je pomembno pove- zana z njegovim psihološkim delovanjem, kar je potrdilo tudi nekaj raziskav, ki so preučevale učinke nekaterih specifičnih z epidemijo povezanih stresorjev (Brailovska in Margraf, 2020; Cao idr., 2020). V pričujoči raziskavi nas je zanimalo, kateri z epidemijo povezani stresorji so najbolje napovedovali psihološko delovanje odraslih Slovencev prvi mesec po razglasitvi epidemije COVID-19. Preučevali smo učinke subjektivne ocene intenzitete različnih stresorjev na splošno raven stresa in blagostanja v tem obdobju. S tem smo se osredotočili tako na negativne kot na pozitivne vidike psihološkega delovanja, saj sodobne raziskave kažejo, da duševnega zdravja ne moremo enačiti z odsotnostjo duševnih težav, duševnih težav pa ne s sla- bim psihološkim delovanjem (npr. Keyes, 2007; Suldo in Shaffer, 2008) ter da je povezanost med pokazatelji duševnega zdravja in duševnih težav običajno največ zmerna (npr. Huppert in Whittington, 2003). Pričakovali smo, da bo subjektivna ocena intenzitete z epidemijo povezanih stresorjev pozitivno napovedovala raven stresa in negativno raven blagostan- ja pri posameznikih ter da bo napovedna moč intenzitete stresorjev nekoliko 119 večja pri pojasnjevanju medosebnih razlik v stresu, saj tudi pretekle raziskave kažejo, da se indikatorji duševnega zdravja in duševnih težav različno povezujejo z vrsto napovednikov in izidov (Huta in Hawley, 2010; Karademas, 2007). Pričakovali smo tudi, da bo raven stresa in blagostanja med epidemijo COVID-19 najbolje pojasnjevala intenziteta stresorjev, povezanih s trenut- nimi spremembami v življenjskih okoliščinah (npr. na področju medosebnih odnosov, preživljanja prostega časa, omejitev gibanja znotraj občin), saj so te najbolj neposredno prizadele vsakodnevno življenje ljudi. Metoda Udeleženci in postopek Podatke za raziskavo smo zbirali prek spletnega portala 1ka. Povezavo do vpra- šalnika smo objavili na različnih družbenih omrežij in raziskavo oglaševali na Facebooku. K sodelovanju v raziskavi smo povabili posameznike, stare 18 let ali več. Med 7. in 14. aprilom 2020, tj. približno en mesec po razglasitvi epidemije COVID-19 v Sloveniji, je v raziskavi sodelovalo 438 oseb, od tega 81,1 % žensk. Povprečna starost udeležencev je znašala 38,3 leta ( SD = 13,6 leta); 22,4 % jih je imelo nižjo ali srednješolsko izobrazbo, 77,6 % pa višjo ali visokošolsko. PsihologijaPandemije.indb 119 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Pripomočki Poleg vprašanj o spolu, starosti in izobrazbi so udeleženci raziskave izpolnili še vprašalnike z epidemijo povezanih stresorjev, subjektivnega stresa in blagostanja. Vprašalnik stresorjev med epidemijo COVID-19 obsega enajst postavk, ki merijo posameznikovo oceno intenzitete različnih z epidemijo povezanih stresorjev. Udeleženci so vsako postavko ocenili na lestvici od 0 – sploh nič do 10 – izjemno. Analiza glavnih komponent je pokazala, da se odgovori na postavke smiselno razvrščajo v tri komponente, in sicer zaskrbljenost zaradi zdravstvene ogroženosti (tri postavke, ki se nanašajo na splošno zdravstveno stanje in skrb zaradi mogoče okužbe s COVID-19), zaradi trenutnih spremenjenih življenjskih okoliščin (pet postavk, ki se nanašajo na spremembe na področju medoseb- nih odnosov, preživljanja prostega časa, omejitev gibanja znotraj občin) in zaradi morebitnih dolgoročnih posledic epidemije (tri postavke, ki se nanašajo na dolgoročne, predvsem finančne posledice epidemije), ki skupaj pojasnijo 63,1 % variabilnosti vseh postavk. Odgovore na posamezne postavke smo združili v tri lestvice, ki merijo intenziteto navedenih skupin stresorjev med epidemijo COVID-19. 120 Lestvica subjektivnega stresa (PSS; Cohen in Williamson, 1988) meri raven stresa, ki ga posamezniki doživljajo v različnih življenjskih situacijah. Ima deset postavk, ki jih posamezniki ocenijo na odgovorni lestvici od 0 – nikoli do 4 – zelo pogosto. Raziskave so pokazale dobro notranjo konsistentnost, retestno zanesljivost in kriterijsko veljavnost lestvice (Lee, 2012). V naši raziskavi so udeležen-ci ocenili subjektivno raven stresa, ki so jo doživljali v zadnjem tednu. Kratka oblika Kontinuuma duševnega zdravja (MHC-SF; Keyes, 2002) s štirinaj-stimi postavkami meri raven subjektivnega blagostanja na emocionalnem, socialnem in psihološkem področju. Udeleženci na postavke odgovorijo na ocenjevalni lestvici od 0 – nikoli do 5 – vsak dan. Originalna oblika lestvice ima dobro notranjo konsistentnost, zadovoljivo retestno zanesljivost ter konstrukt-no veljavnost (Lamers idr., 2010). V naši raziskavi so udeleženci ocenili raven blagostanja v zadnjem tednu. Analiza podatkov Najprej smo izračunali opisne statistike za vključene spremenljivke in poveza- nosti med njimi. Nato smo s hierarhično regresijsko analizo napovedovali stres in blagostanje med epidemijo COVID-19. V prvem koraku smo kot napovednike PsihologijaPandemije.indb 120 18. 11. 20 13:58 Psihološko zdravje v času epidemije v oba modela vključili spol, starost in izobrazbo, v drugem pa dosežke na treh lestvicah z epidemijo povezanih stresorjev. Rezultati V rezultatih najprej prikazujemo opisne statistike in povezanosti med vsemi vključenimi spremenljivkami (tabela 1). Vrednosti Cronbachovih koeficientov alfa kažejo, da so imele vse uporabljene lestvice zadovoljivo notranjo sklad- nost. Raven subjektivnega stresa in raven blagostanja med epidemijo sta se povezovali visoko negativno, kar pomeni, da so posamezniki, ki so bili bolj v stresu, občutili slabše blagostanje, in obratno. Ocene intenzitete z epidemijo povezanih stresorjev so se pozitivno povezovale s subjektivno ravnjo stresa, povezanosti pa so bile zmerne do visoke. Najbolj se je z ravnjo stresa povezova-la zaskrbljenost zaradi spremenjenih življenjskih okoliščin, sledila je zaskrbljenost zaradi dolgoročnih posledic epidemije, najšibkejša, vendar še vedno nezanemarljiva in značilna je bila povezava z zaskrbljenostjo zaradi zdrav- stvene ogroženosti. Ocene intenzitete stresorjev med epidemijo so se pove- zovale s slabšim blagostanjem, povezave pa so bile nekoliko šibkejše kakor s subjektivno ravnjo stresa. Znova je bila najmočnejša povezanost z zaskrb- ljenostjo zaradi spremenjenih življenjskih okoliščin, najšibkejša pa z zaskrb- 121 ljenostjo zaradi zdravstvene ogroženosti. Z regresijsko analizo smo želeli ugotoviti, kako dobro lahko splošno raven stre-sa in blagostanja med epidemijo pojasnimo z intenziteto specifičnih z epide- mijo povezanih stresorjev. V prvem koraku smo v regresijska modela vključili spol, starost in izobrazbo. Z demografskimi spremenljivkami smo skupaj po- jasnili 8,2 % (popravljeni R2 = 0,076; F(3,434) = 12,96; p < 0,001) medosebnih Tabela 1. Opisne statistike in povezanosti med spremenljivkami M SD α Stres Blagostanje Zdravje Trenutne okoliščine Stres 16,06 6,60 0,90 Blagostanje 46,51 12,57 0,93 −0,71*** Zdravje 14,86 6,71 0,78 0,33*** −0,16** Trenutne 23,24 10,56 0,77 0,59*** −0,55*** 0,32*** okoliščine Dolgoročne 16,98 7,27 0,73 0,49*** −0,32*** 0,39*** 0,51*** posledice Opombe. ** p < 0,01; *** p < 0,001. PsihologijaPandemije.indb 121 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Tabela 2. Rezultati hierarhič ne regresijske analize pri napovedovanju stresa in blagostanja med epidemijo COVID-19 Stres Blagostanje Δ R2 b 95 % IZ za b β Δ R2 b 95 % IZ za b β 1. korak 0,08*** 0,07*** Spol 0,73 [−0,79; 2,26] 0,04 1,91 [−1,01; 4,83] 0,06 Starost −0,14 [−0,18; −0,09] −0,27*** 0,24 [0,15; 0,32] 0,25*** Izobrazba −0,57 [−2,02; 0,88] −0,04 0,59 [−2,19; 3,37] 0,02 2. korak 0,35*** 0,25*** Spol 1,01 [−0,20; 2,22] 0,06 1,19 [−1,32; 3,70] 0,04 Starost −0,06 [−0,10; −0,03] −0,13** 0,10 [0,02; 0,18] 0,10* Izobrazba −0,58 [−1,74; 0,57] −0,04 0,19 [−2,21; 2,58] 0,01 Zdravje 0,10 [0,02; 0,18] 0,10* 0,03 [−0,13; 0,20] 0,02 Trenutne 0,26 [0,20; 0,31] 0,41*** −0,59 [−0,70; −0,47] −0,49*** okoliščine Dolgoročne 0,20 [0,12; 0,28] 0,22*** −0,10 [−0,27; 0,06] −0,06 posledice Opombe. * p < 0,05; ** p < 0,01; *** p < 0,001; vrednosti za spol: 0 = moški, 1 = ženski; vrednosti za izobrazbo: 0 = nižja ali srednja; 1 = višja ali visoka. 122 razlik v stresu in 6,8 % (popravljeni R2 = 0,062; F(3,434) = 10,64; p < 0,001) medosebnih razlik v blagostanju. Edini značilen napovednik je bila starost udele- žencev, ki je stres napovedovala negativno, blagostanje pa pozitivno. To po- meni, da so starejši udeleženci med epidemijo občutili nekoliko manj stresa in nekoliko boljše blagostanje v primerjavi z mlajšimi. V drugem koraku smo v modela kot napovednike dodali ocene intenzitete stresorjev med epidemijo COVID-19. Te so ob kontroli demografskih spre- menljivk dodatno pojasnile 34,5 % (popravljeni R2 = 0,343; F(6,431) = 55,54; p < 0,001) medosebnih razlik v subjektivnem stresu in 25,0 % (popravljeni R2 = 0,247; F(6,431) = 33,56; p < 0,001) medosebnih razlik v blagostanju. Z dodanimi spremenljivkami smo značilno izboljšali napovedovanje stresa in blagostanja med epidemijo. Pri pojasnjevanju obeh odvisnih spremenljivk je značilen napovednik ostala starost udeležencev. Poleg tega je subjektivno ra- ven stresa najmočneje napovedovala zaskrbljenost zaradi spremenjenih življenj- skih okoliščin, nekoliko šibkeje zaskrbljenost zaradi dolgoročnih posledic epidemije, najšibkeje in le mejno značilno pa zaskrbljenost zaradi zdravstvene ogro- ženosti. Za udeležence, ki so torej poročali o večji zaskrbljenosti v zvezi z navedenimi področji, je bila hkrati značilna višja raven subjektivnega stresa med epidemijo. Blagostanje je napovedovala le zaskrbljenost zaradi spremenjenih PsihologijaPandemije.indb 122 18. 11. 20 13:58 Psihološko zdravje v času epidemije življenjskih okoliščin, in sicer negativno. Udeleženci, ki so bili bolj zaskrbljeni zaradi spremenjenih okoliščin v svojem življenju, so torej med epidemijo občutili slabše blagostanje. Skupaj smo z modelom vseh napovednikov pojasnili 42,7 % (popravljeni R2 = 0,419) variabilnosti v stresu in 31,8 % (popravljeni R2 = 0,309) variabilnosti v blagostanju med epidemijo COVID-19. Razprava V raziskavi nas je zanimalo, koliko lahko splošno raven stresa in blagostanja pri odraslih v prvem mesecu po razglasitvi epidemije COVID-19 v Sloveniji pojasnimo s subjektivnim doživljanjem specifičnih z epidemijo povezanih stresorjev in kateri stresorji imajo najmočnejšo vlogo pri pojasnjevanju izbranih izidov. Naši rezultati so v skladu s pričakovanji pokazali, da so posamezniki, ki so bili bolj zaskrbljeni zaradi različnih z epidemijo povezanih dejavnikov, ob kontroli spola, starosti in izobrazbe doživljali višjo raven stresa in nižjo raven blagostanja v primerjavi s tistimi, ki so bili manj zaskrbljeni. Te ugotovitve potrjujejo predhodne raziskave o neugodnih učinkih epidemije COVID-19 (npr. Brailov-123 ska in Margraf, 2020; Casagrande idr., 2020; Liang idr., 2020; Odriozola-Gonzá- lez idr., 2020) in drugih epidemij na psihološko delovanje posameznikov (npr. Goodwin idr., 2009; Maunder idr., 2008) ter opozarjajo, da virusne epidemije ne pomenijo grožnje le fizičnemu, ampak tudi duševnemu zdravju ljudi. Prav tako so naši rezultati pokazali, da je imela subjektivna ocena intenzitete z epidemijo povezanih stresorjev nekoliko večji učinek na medosebne razlike v stresu kakor v blagostanju. Ta ugotovitev se ujema s preteklimi študijami, ki ugotavljajo, da imajo pokazatelji duševnega zdravja in duševnih težav različne korelate (Huppert in Whittington, 2003), in poudarjajo potrebo po ločeni obravnavi enih in drugih (Keyes, 2007; Suldo in Shaffer, 2008). S konceptualnega vidika je pričakovati, da se intenziteta stresa, ki jo doživlja posameznik v zvezi z različnimi specifičnimi dejavniki, akumulira v višji splošni ravni stresa. Smiselno je tudi, da stresnost specifičnih področij napoveduje slabše splošno blagostanje, toda predvsem na čustvenem oziroma hedonskem področju (Kahneman idr., 1999). Upoštevati je treba, da naša mera blagostanja zajema tudi evdai- monske vidike blagostanja, torej tiste, ki se nanašajo na uspešno delovanje v življenju, osebnostno rast in samoizražanje (Keyes, 1989; Ryff, 1989). Spoprijemanje z epidemijo in njenimi posledicami bi v tem smislu lahko razumeli tudi kot priložnost za preseganje sebe ter novo ovrednotenje življenjskih ciljev in PsihologijaPandemije.indb 123 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize smisla. Nazadnje je naša raziskava pokazala, da ocene intenzitete različnih z epidemijo povezanih stresorjev nimajo enake vloge pri pojasnjevanju medosebnih razlik v psihološkem delovanju odraslih. V skladu s pričakovanji je stres in blagostan-je najmočneje napovedovala zaskrbljenost zaradi trenutnih spremenjenih živ- ljenjskih okoliščin, predvsem sprememb na področju medosebnih odnosov (npr. pomanjkanje odnosov ali večja konfliktnost v odnosih) in preživljanja prostega časa ter omejitve gibanja znotraj občine posameznikovega prebiva- lišča. Gre za spremembe, ki so neposredno prizadele dnevno rutino ljudi in so zato verjetno zahtevale tudi največ prilagajanja ter najbolj vplivale na doživljanje stresa in blagostanja med epidemijo. Manjši, toda še vedno pomemben učinek na splošno raven stresa je imela tudi zaskrbljenost zaradi dolgoročnih posledic epidemije, in sicer predvsem v povezavi z zaposlitvijo in financami. Ker gre za morebitne posledice v prihodnosti, ki so negotove, je smiselno, da je njihov učinek na raven stresa manjši v primerjavi s trenutnimi okoliščinami. Nekoliko presenetljivo je, da je zaskrbljenost zaradi zdravstvene ogroženosti (v povezavi z obstoječim zdravstvenim stanjem in mogočo okužbo s COVID-19) raven stresa napovedovala le šibko, na blagostanje pa ni imela učinka. Mor- da z zdravjem in potencialno okužbo povezane skrbi udeležencev niso toliko 124 vznemirjale, ker so zaradi vsesplošnih ukrepov večino časa preživeli doma in socialno distancirani, kar je verjetno povzročilo manj strahu zaradi možnosti okužbe, vendar več vznemirjenja zaradi sprememb v vsakodnevnem življenju. Sklepi Ugotovitve naše raziskave pojasnjujejo, koliko so nam različne z epide- mijo povezane spremembe in skrbi povzročale stres in slabšale naše bla- gostanje. K večjemu stresu in slabšemu blagostanju je prispevala predvsem posameznikova zaznava trenutnih spremenjenih življenjskih okoliščin zaradi ukrepov, povezanih z epidemijo. K splošni ravni stresa je značilno prispevala tudi zaskrbljenost glede dolgoročnih, predvsem finančnih posledic epidemije. Zaskrbljenost zaradi zdravstvene ogroženosti je stres napovedovala šibko, na blagostanje pa ni imela učinka. Med glavnimi pomanjkljivostmi raziskave je treba omeniti presečno naravo študije, ki nam ni omogočala spremljanja spre- memb v stresu in blagostanju skozi čas ter preučevanja vzročnih povezav, in neuravnoteženost vzorca po spolu. Naša raziskava nadgrajuje predhodne študije s pojasnjevanjem vloge speci- fičnih stresorjev pri psihološkem delovanju posameznikov med epidemijo PsihologijaPandemije.indb 124 18. 11. 20 13:58 Psihološko zdravje v času epidemije COVID-19. S praktičnega vidika naše ugotovitve opozarjajo, da je treba pri sprejemanju ukrepov za zaščito fizičnega zdravja s preprečevanjem širjenja COVID-19 upoštevati in z različnimi podpornimi mehanizmi ustrezno obrav- navati tudi učinke teh ukrepov na duševno zdravje ljudi. Epidemija COVID-19 namreč ni prinesla le skrbi zaradi možnosti okužbe, ampak predvsem kopico bolj ali manj neprijetnih sprememb v našem vsakodnevnem življenju in nego- tovosti v prihodnosti. Zahvala Raziskavo je v okviru raziskovalnih programov št. P5-0110 in P5-0062 sofinan- cirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državne-ga proračuna. Avtorice se za pomoč pri zbiranju podatkov zahvaljujemo Slavku Jeriču z RTV Slovenija in asist. Žanu Lepu z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Reference Brailovskaia, J. in Margraf, J. (2020). Predicting adaptive and maladaptive responses to the Coronavirus (COVID-19) outbreak: A prospective longitu- 125 dinal study. International Journal of Clinical and Health Psychology, 20(3), 183–191 . https://doi.org/10.1016/j.ijchp.2020.06.002 Cao, W., Fang, Z., Hou, G., Han, M., Xu, X., Dong, J. in Zheng, J. (2020). The psychological impact of the COVID-19 epidemic on college students in China. Psychiatry Research, 287, članek 112934. https://doi.org/10.1016/j.psychres.2020.112934 Casagrande, M., Favieri, F., Tambelli, R. in Forte, G. (2020). The enemy who sealed the world: Effects quarantine due to the COVID-19 on sleep quality, anxiety, and psychological distress in the Italian population. Sleep Medicine, 75, 12–20 . https://doi.org/10.1016/j.sleep.2020.05.011 Cohen, S. in Williamson, G. (1988). Perceived stress in a probability sample of the United States. V S. Spacapam in S. Oskamp (ur.), The Social Psychology of Health: Claremont Symposium on Applied Social Psychology (str. 31–67). Newbury Park. Goodwin, R., Haque, S., Neto, F. in Myers, L. B. (2009). Initial psychological responses to Influenza A, H1N1 („Swine flu“). BMC Infectious Diseases, 9(1), 166–171. https://doi.org/10.1186/1471-2334-9-166 Huang, Y. in Zhao, N. (2020). Generalized anxiety disorder, depressive symp- toms and sleep quality during COVID-19 outbreak in China: a web-based cross-sectional survey. Psychiatry research, 288, članek 112954. https://doi. org/10.1016/j.psychres.2020.112954 PsihologijaPandemije.indb 125 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Huppert, F. A. in Whittington, J. E. (2003). Evidence for the independence of positive and negative well-being: Implications for quality of life as- sessment. British Journal of Health Psychology, 8, 107–122. https://doi. org/10.1348/135910703762879246 Huta, V. in Hawley, L. (2010). Psychological strengths and cognitive vulnera- bilities: Are they two ends of the same continuum or do they have inde- pendent relationships with well-being and ill-being? Journal of Happiness Studies, 11, 71–93. https://doi.org/10.1007/s10902-008-9123-4 Karademas, E. C. (2007). Positive and negative aspects of well-being: Common and specific predictors. Personality and Individual Differences, 43(2) , 277– 287. https://doi.org/10.1016/j.paid.2006.11.031 Keyes, C. L. (2002). The mental health continuum: From languishing to flour- ishing in life. Journal of Health and Social Behaviour, 43(2), 207–222. https:// doi.org/10.2307/3090197 Keyes, C. L. M. (2007). Promoting and protecting mental health as flourish- ing. American Psychologist, 62(2) , 95–108. https://doi.org/10.1037/0003- 066X.62.2.95 Khalid, I., Khalid, T. J., Qabajah, M. R., Barnard, A. G. in Qushmaq, I. A. (2016). Healthcare worker’s emotions, perceived stressors and coping strategies during a MERS-CoV outbreak. Clinical medicine & research, 14(1), 7–14. 126 https://doi.org/10.3121/cmr.2016.1303 Lamers, S. M. A., Westerhof, G. J., Bohlmeijer, E. T., ten Klooster, P. M. in Keyes, C. L. M. (2010). Evaluating the psychometric properties of the Mental Health Continuum-Short Form (MHC-SF). Journal of Clinical Psychology, 67(1), 99– 110. https://doi.org/10.1002/jclp.20741 Lee, E. H. (2012). Review of the psychometric evidence of the perceived stress scale. Asian Nursing Research, 6(4), 121–127. https://doi.org/10.1016/j. anr.2012.08.004 Liang, L., Ren, H., Cao, R., Hu, Y., Qin, Z., Li, C. in Mei, S. (2020). The effect of COVID-19 on youth mental health. Psychiatric Quarterly, 91, 841–852. https://doi.org/10.1007/s11126-020-09744-3 Liu, N., Zhang, F., Wei, C., Jia, Y., Shang, Z., Sun, L., Wu, L., Sun, Z., Zhou, Y., Wang, Y. in Liu, W. (2020). Prevalence and predictors of PTSS during COVID-19 outbreak in China hardest-hit areas: Gender differences matter. Psychiatry research, 287, članek 112921. https://doi.org/10.1016/j.psychres.2020.112921 Maunder, R. G., Leszcz, M., Savage, D., Adam, M. A., Peladeau, N., Romano, D., Rose, M. in Schulman, R. B. (2008). Applying the lessons of SARS to pandemic influenza. Canadian Journal of Public Health, 99(6), 486–488. https:// doi.org/10.1007/BF03403782 Mohammed, A., Sheikh, T. L., Gidado, S., Poggensee, G., Nguku, P., Olayinka, A., Ohuabunwo, C., Waziri, N., Shuaib, F., Adeyemi, J., Uzoma, O., Ahmed, PsihologijaPandemije.indb 126 18. 11. 20 13:58 Psihološko zdravje v času epidemije A., Doherty, F., Nyanti, S. B., Nzuki, C. K., Nasidi, A., Oyemakinde, A., Ogun-timehin, O., Abdus-Salam, I. A. in Obiako, R. O. (2015). An evaluation of psy- chological distress and social support of survivors and contacts of Ebola virus disease infection and their relatives in Lagos, Nigeria: a cross sectional study − 2014. BMC Public Health, 15, članek 824. https://doi.org/10.1186/ s12889-015-2167-6 Odriozola-González, P., Planchuelo-Gómez, Á., Irurtia, M. J. in de Luis-García, R. (2020). Psychological effects of the COVID-19 outbreak and lockdown among students and workers of a Spanish university. Psychiatry Research, 290, članek 113108. https://doi.org/10.1016/j.psychres.2020.113108 Park, C. L., Russell, B. S., Fendrich, M., Finkelstein-Fox, L., Hutchison, M. in Beck-er, J. (2020). Americans’ COVID-19 Stress, Coping, and Adherence to CDC Guidelines. Journal of General Internal Medicine, 35(8), 2296–2303. https:// doi.org/10.1007/s11606-020-05898-9 Petzold, M. B., Bendau, A., Plag, J., Pyrkosch, L., Mascarell Maricic, L., Betzler, F., Rogoll, J., Große, J. in Ströhle, A. (2020). Risk, resilience, psychological distress, and anxiety at the beginning of the COVID‐19 pandemic in Germany. Brain and Behavior, 10, članek e01745. https://doi.org/10.1002/brb3.1745 Suldo, S. M. in Shaffer, E. J. (2008). Looking beyond psychopathology: The du- al-factor model of mental health in youth. School Psychology Review, 37, 127 52–68. https://doi.org/10.1080/02796015.2008.12087908 Abstract The declaration of the COVID-19 epidemic was followed by numerous preven- tive measures to contain the spread of the virus, which significantly affected people’s daily lives. In this study, we were interested in the contribution of several factors to subjective stress and well-being during the COVID-19 epidemic, namely: concerns about the threat to one’s physical health, the current, changed life circumstances, and the possible long-term consequences of the epidemic. The study involved 438 participants (81% female) with an average age of 38 years. The results of the regression analyses showed that, after controlling for gender, age and education, stress and well-being were most strong-ly predicted by changed life circumstances (e.g., in interpersonal relationships, leisure time, movement restrictions). A significant predictor of stress was also concern about long-term—mainly financial—consequences of the epidemic. PsihologijaPandemije.indb 127 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Concern about a physical health threat was a weak predictor of stress and had no effect on well-being. Keywords: stressors, stress, well-being, COVID-19 epidemic 128 PsihologijaPandemije.indb 128 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Psihološko zdravje v času epidemije Dejavniki čustvovanja in spoprijemanje s stresom med pandemijo COVID-19 Sandra Modic in Darja Kobal Grum Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Kontakt: sandra.modic2013@gmail.com, darja.kobal@ff.uni-lj.si 129 → Družinski odnosi so vir pozitivnih čustev tudi med pandemijo. → Največ negativnih čustev in stresa so povzročali spremljanje medijev, omejeni stiki s prijatelji in bližnjimi, neopredeljeno tra- janje pandemije ter ukrepi vlade oziroma odgovornih institucij. → Udeleženci so uporabljali predvsem konstruktivne strategije spoprijemanja s stresom, pri čemer sta bili najpogostejši spre- jemanje in pozitivna reinterpretacija. → Na podlagi pridobljenih rezultatov sklepamo, da je bistveno, da odgovorne institucije in vlada sprejmejo utemeljene ukrepe in jih ustrezno posredujejo javnosti. → Pomembno je, da se posameznikom omogoči vzpostavljanje in ohranjanje stika z bližnjimi, ki jim pomenijo socialno oporo. PsihologijaPandemije.indb 129 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Povzetek Pandemija COVID-19 je prinesla korenite spremembe tudi na psi- hološki ravni posameznika, zato je namen naše raziskave ugoto- viti, kako so ljudje doživljali obdobje pandemije, kateri dejavniki so jim povzročali največ negativnih čustev in stresa ter kako so se z njimi spoprijemali. V raziskavi je sodelovalo 433 oseb, starejših od 18 let, ki so izpolnile razširjeno obliko Vprašalnika pozitivnega in negativnega čustvovanja ( PANAS-X) in kratko različico Vprašalnika spoprijemanja s stresom ( Brief COPE). Ker v času našega raziskovanja ni bilo še nobene lestvice strahu pred pandemijo COVID-19, smo vzeli nekatera vprašanja iz Vprašalnika strahu pred ebolo ( EFI) in jih postavili našim udeležencem. Preliminarni rezultati nakazujejo nabor pomembnih stresnih dejavnikov in kažejo na konstruk- tivno spoprijemanje s stresom. Ključne besede: COVID-19, pozitivna čustva, negativna čustva, spoprijemanje s stresom, strah pred pandemijo 130 Uvod Pandemija COVID-19 je neprimerljiva v svoji razsežnosti in moderni svet se v podobni situaciji še ni znašel. Svetovna zdravstvena organizacija je COVID-19 razglasila za pandemijo 11. marca 2020 (WHO, 2020). Vlada RS je po vzoru dru- gih držav in priporočilu WHO naslednji dan razglasila epidemijo, ki je trajala do 15. maja, ko se je situacija dovolj stabilizirala za postopno vračanje v običajno življenje (Gov.si, 2020). Posledice pandemije se že čutijo tako na individualni, skupnostni in družbeni ravni kakor na globalni (Gruber idr., 2020). Niti epidemija SARS, ki je v začet-ku tega tisočletja vodila do novih psiholoških odkritij o razsežnosti človekove duševnosti, ni primerljiva s pandemijo COVID-19, ko govorimo o psiholoških posledicah, kljub vsemu pa ponuja temelje za raziskovanje aktualnega doga- janja (Esterwood in Saeed, 2020). Raziskave o vplivu karantene med izbruhom SARS (npr. DiGiovanni idr., 2003; Hawryluck idr., 2004; Lee idr., 2005; Reynolds idr., 2008) na duševno zdravje in psihično blagostanje ljudi so pokazale, da so posamezniki doživljali predvsem negativna občutja, ki so bila povezana zlasti s stigmo, občutkom pomanjkanja nadzora in pomanjkanjem dostopa do infor- PsihologijaPandemije.indb 130 18. 11. 20 13:58 Psihološko zdravje v času epidemije macij. Med pandemijo COVID-19 so se v dosedanjih študijah pokazali podobni trendi; študije, opravljene v ZDA, Iranu ter na Kitajskem, poročajo o veliki pre-valenci distresa v splošni populaciji (APA, 2020; Jahanshahi idr., 2020; Panchal idr., 2020; Qiu idr., 2020). Z raziskavo smo želeli dobiti vpogled v dejavnike čustvovanja posameznika v obdobju vseobsežne javne zdravstvene krize. Seznam mogočih dejavnikov čustvovanja smo oblikovali na podlagi ugotovitev G. Boyraz in D. N. Legros (2020), S. M. Brown in sodelavcev (2020) ter M. R. Taylor in sodelavcev (2020), ki poročajo o različnih virih stresa in negativnih čustev zaradi COVID-19. Raziskav o spoprijemanju s stresom ob izbruhih bolezni ni veliko, lahko pa te primerjamo z nekaterimi drugimi kriznimi situacijami, kot so naravne nesreče in teroristični napadi (Polizzi idr., 2020). Izkušnje posameznikov z množičnimi travmatičnimi dogodki so pokazale, da je posebej učinkovita uporaba strategij vedenjske aktivacije, ki pripomorejo k temu, da si posamezniki hitreje in učinko-viteje opomorejo (Polizzi idr., 2020). Raziskavi na področju spoprijemanja s stresom med pandemijo COVID-19 (Fu idr., 2020 in Park idr., 2020) kažeta na konstruktivno spoprijemanje med udeleženci. Namen raziskave je ugotoviti dejavnike čustvovanja in strategije spoprijeman- 131 ja s stresom med pandemijo COVID-19 pri udeležencih na prehodu v odraslost in odraslih udeležencih. Na podlagi dosedanjih raziskav (APA, 2020; Esterwood in Saeed, 2020; Jahanshahi idr., 2020; Kavčič idr., 2020; Panchal idr., 2020; Qiu idr., 2020) smo oblikovali dve hipotezi in eno raziskovalno vprašanje: H1. Med pandemijo COVID-19 se je doživljanje negativnih čustev pomembno povezovalo z demografskimi spremenljivkami, kot so spol, starost in izobrazba. H2. Med pandemijo COVID-19 so udeleženci za spoprijemanje s stresom po- gosteje uporabljali konstruktivne kot nekonstruktivne načine spoprijemanja. R1: Kateri dejavniki so med pandemijo COVID-19 posameznikom pomenili vir negativnih in kateri vir pozitivnih čustev? Metoda Udeleženci V raziskavi je sodelovalo 433 oseb, starejših od 18 let. Od tega je bilo 365 (84,3 %) žensk, 67 (15,5 %) moških in ena oseba, ki se je opredelila za nebinarno. PsihologijaPandemije.indb 131 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Povprečna starost oseb je bila 34,3 leta ( SD = 11,3), starostni razpon je bil od 18 do 77 let. Pregled izobrazbene strukture vzorca je pokazal, da je 0,2 % udeležencev doseglo 2. stopnjo izobrazbe (osnovna šola), 0,2 % 3. (nižje poklic-no izobraževanje), 4,2 % 4. (srednje poklicno izobraževanje), 23,1 % 5. (gim- nazijsko, srednje poklicno-tehniško izobraževanje, srednje tehniško ali drugo strokovno izobraževanje), 32,6 % 6. (višješolski program, visokošolski strokovni in univerzitetni program (1. bol. st.)), 33,5 % 7. (univerzitetni program, magisterij stroke (2. bol. st., specializacija po visokošolskem strokovnem programu)) in 6,2 % 8. stopnjo (magisterij znanosti, specializacija po univerzitetnem programu, doktorat znanosti). Pripomočki Uporabili smo dva vprašalnika . Vprašalnik pozitivnega in negativnega čustvovanja, razširjena oblika (angl. The Positive and Negative Affect Schedule – Expanded Form – PANAS-X; Watson in Clark, 1994) vsebuje 60 postavk, ki so razpo-rejene med 11 lestvic čustev, ter daje informacije o splošnem negativnem in pozitivnem čustvovanju. Udeleženci so na petstopenjski ocenjevalni lestvici odgovarjali, kako pogosto, če sploh, so med pandemijo doživljali navedena čustva ( 1 – zelo redko; 5 – zelo pogosto). Na našem vzorcu se je pokazala velika 132 zanesljivost lestvice splošnega negativnega čustvovanja (α = 0,90) in splošne- ga pozitivnega čustvovanja (α = 0,86), pri lestvicah čustev pa so bile vrednosti v razponu od 0,70 do 0,90. Samoocenjevalni Vprašalnik spoprijemanja s stresom, kratka verzija ( angl. Brief Coping Orientation to Problems Experienced – Brief COPE; Carver, 1997) poda oceno pogostosti uporabe posamezne strategije za spoprijemanje s stresom. Ima 28 postavk, razporejenih med 14 lestvic, udeleženci pa jih ocenjujejo na štiristopenjski ocenjevalni lestvici ( 1 – tega običajno nisem delal_a; 4 – to sem delal_a pogosto). V prirejenem vprašalniku je bil razpon vrednosti koeficientov zanesljivosti med 0,56 za lestvico Načrtovanje ter 0,93 za lestvico Uporaba substanc, medtem ko sta lestvici Samoobtoževanje (α = 0,45) ter Miselna nedejav- nost (α = 0,31) imeli neustrezno zanesljivost. Poleg tega smo za raziskavo vzeli tri vprašanja iz Vprašalnika strahu pred ebolo (ang. Ebola Fear Inventory – EFI; Blakey idr., 2015). Izvorni vprašalnik je sestavljen iz 12 vprašanj, ki se nanašajo na skrb in strah v povezavi z ebolo in ki jih udeleženci ocenjujejo na petstopenjski ocenjevalni lestvici. Vprašalnik smo priredili glede na namen raziskave in trenutno situacijo. PsihologijaPandemije.indb 132 18. 11. 20 13:58 Psihološko zdravje v času epidemije Za raziskavo smo oblikovali tudi nabor 11 dejavnikov (npr. izzivi, povezani z delom/študijem), za katere so posamezniki na petstopenjski ocenjevalni lest- vici ocenili, ali so bili zanje vir pozitivnih ali negativnih čustev, oziroma navedli, da zanje niso prišli v poštev ( 1 – močan izvor negativnih čustev; 5 – močan izvor pozitivnih čustev). Udeležencev, ki so pri posameznem dejavniku označili, da ta zanje ni prišel v poštev, nismo vključili v analizo, katere rezultati so predstavljeni na sliki 3. Postopek Udeleženci so vprašalnike izpolnili prek spletnega portala 1ka.si. Vzorčenje je potekalo po metodi snežne kepe. Pri iskanju udeležencev smo se osredotočili predvsem na strani na Facebooku, ki so se z različnih vidikov osredotočile na COVID-19. Udeležence smo prosili, naj pri odgovarjanju upoštevajo obdobje med 12. marcem in 15. majem. Podatke smo zbirali od 30. junija do 25. julija 2020. Rezultati z razpravo V nadaljevanju na podlagi pridobljenih rezultatov odgovarjamo na zastavljeni hipotezi in raziskovalno vprašanje: 133 H1. Med pandemijo COVID-19 se je doživljanje negativnih čustev pomembno povezovalo z demografskimi spremenljivkami, kot so spol, starost in izobrazba. Tabela 1 kaže, da je med spolom in doživljanjem čustev med pandemijo ne- kaj šibkih, toda pomembnih povezanosti. Ženske so doživljale več negativnih čustev, moški pa več pozitivnih. Najmočnejša povezanost se kaže pri strahu, ki so ga pogosteje doživljale ženske, in samoprepričanju, ki so ga pogosteje doživljali moški. Rezultati so skladni s predhodnimi raziskavami, ki so poka- zale, da je bil ženski spol dejavnik za močnejše doživljanje stresa (Park idr., 2020), slabše psihološko delovanje (Kavčič idr., 2020) in dejavnik tveganja za anksioznost (Fu idr. 2020). Med starostjo in doživljanjem čustev je nekaj šibkih do srednje močnih povezav. Starejši udeleženci so doživljali manj nega- tivnih in več pozitivnih čustev, pri čemer se najvišja stopnja povezanosti kaže pri čustvih krivde in žalosti; v obeh primerih so ju starejši doživljali manj. Podobno ugotavljajo T. Kavčič in sodelavki (2020), C. L. Park in sodelavci (2020) ter M. R. Taylor in sodelavci (2008), kjer je bila nižja starost povezana s slabšim delovanjem med pandemijo. Tabela kaže tudi, da so povezave med doživljanjem čustev in izobrazbo neznatne, na podlagi česar lahko zaključimo, da se različno izobraženi udeleženci niso pomembno razlikovali v čustvovanju. PsihologijaPandemije.indb 133 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Tabela 1 . Povezanost med demografskimi spremenljivkami spola, starosti in izobrazbe ter doživljanjem čustev udeležencev med pandemijo COVID-19 Lestvice vprašalnika PANAS-X Spol Starost Izobrazba Splošno negativno čustvovanje 0,19** −0,28** −0,08 Strah 0,23** −0,27** −0,05 Žalost 0,14** −0,34** −0,13** Krivda 0,04 −0,35** −0,18** Sovražnost 0,06 −0,15** −0,11* Sramežljivost 0,13** −0,18** −0,08 Utrujenost/izčrpanost 0,12** −0,18** −0,08 Splošno pozitivno čustvovanje −0,14** 0,27** 0,15** Živahnost −0,10* 0,10* 0,08 Samoprepričanje/gotovost −0,24** 0,29** 0,07 Pozornost −0,11** 0,28** 0,15** Spokoj −0,15* 0,08 0,08 Presenečenje −0,00 −0,02 −0,05 134 Opomba. * p < 0,05, ** p < 0,01 Rezultati se ne skladajo s predhodnimi raziskavami (Kavčič idr., 2020; Taylor idr., 2008), ki so poročale o več negativnih čustvih pri nižje izobraženih udele- žencih. Slika 1 prikazuje statistično pomembne razlike v doživljanju tesnobe COVID-19 (M) ebola (M) —ı SD 5 4 3 2 1 Zaskrbljenost Strah pred lastno okužbo Strah pred okužbo drugih Slika 1. Občutki tesnobe pri udeležencih med pandemijo v obdobju COVID-19 in pri udeležencih ob izbruhu ebole. PsihologijaPandemije.indb 134 18. 11. 20 13:58 Psihološko zdravje v času epidemije in zaskrbljenosti med udeleženci naše raziskave in raziskave, ki so jo opravili S. M. Blakey in sodelavci (2015) na vzorcu ameriških študentov psihologije ( N = 107; 56,1 % moških; M (starost) = 18,9 leta, SD = 1,1) med izbruhom ebole. Iz slike 1 lahko vidimo, da je bila zaskrbljenost glede virusa in možnosti okužbe pomem- bno večja, kot je bila poročana pri udeležencih v času izbruha ebole (Blakey idr., 2015). Rezultati bi lahko bili posledica dejstva, da je bila ebola razširjena v manjši meri kot COVID-19. In sicer, pri bolezni COVID-19 se je pokazala visoka stopnja nalezljivosti in hitro širjenje, zato predvidevamo, da je bil vpliv, ki se kaže v doživljanju strahu in zaskrbljenosti, na vsakodnevna življenja posameznikov večji. T. Kavčič in sodelavki (2020) ter C. L. Park in sodelavci (2020) ugotavljajo, da je skrb zaradi možnosti okužbe sebe in drugih pomembno povezana z močnim doživljanjem stresa. Tako je za boljše psihološko delovanje posameznikov po- membno, da imajo dostop do ustreznih informacij glede prenosa in širjenja virusa, predvsem pa do informacij o tem, kako zaščititi sebe in druge pred mo- rebitno okužbo (npr. Brooks idr., 2020). H2. Med pandemijo COVID-19 so udeleženci za spoprijemanje s stresom pogosteje uporabljali konstruktivne kot nekonstruktivne načine spoprijemanja. 135 Najpogosteje uporabljeni strategiji spoprijemanja s stresom sta bili sprejeman-je in pozitivna reinterpretacija, kar ugotavljajo tudi W. Fu in sodelavci (2020) ter C. L. Park in sodelavci (2020). Najmanj so udeleženci za spoprijemanje s stresom uporabljali opojne substance , zanikanje, vedenjsko neaktivnost, vero, samoobtoževanje, humor in instrumentalno oporo. Na podlagi rezultatov lahko drugo hipotezo sprejmemo. Rezultati analize povezanosti med načini spoprijemanja s stresom in doživljan- jem čustev med pandemijo kažejo, da so udeleženci, ki so v splošnem doživljali več negativnih čustev, pogosteje uporabljali strategijo usmerjenosti v sprostitev čustev ( r = 0,51). Enako se je pokazalo pri posameznikih, ki so doživljali več strahu ( r = 0,48) in sovražnosti ( r = 0,43). Tisti, ki so doživljali več strahu, so pogosteje uporabljali tudi strategijo iskanja instrumentalne opore ( r = 0,42), udeleženci, ki so v večji meri doživljali krivdo, pa so se večkrat zatekli k strategiji samoobtoževanja ( r = 0,41). Močnejše negativno doživljanje med pandemijo COVID-19, v središču katerega sta strah in skrb, je povezano z občut- ki pomanjkanja varnosti, finančne stabilnosti, nemoči in nejasne prihodnosti (Polizzi idr., 2020). Bonanno in sodelavci (2008) ugotavljajo, da strah in skrb ob izbruhih bolezni lahko vodita do manj učinkovitih načinov spoprijemanja z nastalo situacijo. To smo lahko opazovali v začetni fazi razglasitve pandemije PsihologijaPandemije.indb 135 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Uporaba opojnih substanc Zanikanje Vedenjska neaktivnost Vera Samoobtoževanje anja Humor Uporaba instrumentalne podpore poprijem Uporaba emocionalne podpore i s Usmerjenost v sprostitev emocij činNa Aktivno spoprijemanje Načrtovanje Miselna nedejavnost Pozitivna reinterpretacija Sprejemanje 1 2 3 4 Pogostost uporabe strategij 136 Slika 2. Uporaba strategij spoprijemanja s stresom med pandemijo COVID-19. kot ustvarjanje zalog hrane in toaletnih potrebščin, obtoževanje prvih pozna- nih okuženih v državi, grožnje tem osebam itd. Zato je pomembno, da se posa- mezniki v kriznih situacijah konstruktivno spoprijemajo s stresom in negativ- nimi čustvi. Poseben izziv med pandemijo COVID-19, ko se spodbuja fizično distanciranje, pomeni iskanje socialne opore kot strategije spoprijemanja. Socialni stiki so se namreč izkazali za učinkovit način spoprijemanja po naravnih nesrečah (Rodriguez-Llanes, 2013). Izziv je bil še toliko večji v obdobju samoizolacije, ko se je socialno življenje, kakršno smo poznali, zaustavilo in preoblikovalo. Rezultati naše raziskave so pokazali, da so bili omejeni stiki s prijatelji in bližnjimi dejavnik izvora negativnih čustev, ki ga je kot relevantnega navedla velika večina udeležencev. Hkrati pa smo iz rezultatov lahko zaključili, da so bili pomemben vir pozitivnih čustev odnosi v družini oziroma v gospodinjstvu. Polizzi in sodelavci (2020) domnevajo, lahko zoženje socialnih stikov zaradi zahtev fizičnega distanciranja poskuša nadomestiti s poglabljanjem vezi z manjšim krogom ljudi in/ali širjenjem načinov druženja z uporabo sodobnejših pristopov k ohran- janju stikov, na primer z uporabo mobilnih in spletnih aplikacij. PsihologijaPandemije.indb 136 18. 11. 20 13:58 Psihološko zdravje v času epidemije R1: Kateri dejavniki so med pandemijo COVID-19 posameznikom pomenili vir negativnih in kateri vir pozitivnih čustev? Iz slike 3 lahko vidimo, da so bili najpogostejši dejavnik čustvovanja ukrepi odgovornih institucij oziroma vladni ukrepi, saj je kar 99,1 % udeležencev po- ročalo, da je bil dejavnik zanje relevanten vir čustvovanja. Najmanj pogosto pa so udeleženci kot relevanten dejavnik čustvovanja navedli pomoč otro- ku ali otrokom pri šolanju od doma (32,8 %) in skrb za bližnjo starejšo osebo (46,9 %). Da je bil dejavnik pomoči otrokom najmanj relevanten, lahko pojasni podatek, da je bilo 27 % udeležencev v našem vzorcu dijakov in študentov ter da je bila večina udeležencev v starostnem razponu od 20 do 30 let. Predvide- vamo lahko, da tako otrok še nimajo ali da otroci še ne obiskujejo šole. Preostali dejavniki so bili pomembni za veliko večino udeležencev (> 87,1 %). Največ Družinski odnosi/odnosi v gospodinjstvu (95,6 %) Pomoč otroku/otrokom pri šolanju od doma (32,8 %) Skrb za bližnjo starejšo osebo (46,9 %) 137 Finančna situacija (88,0 %) Dostop do osnovnih pripomočkov (87,1 %) Izzivi, povezani z delom/ študijem (93,1 %) Omejenost na pretežno bivalne prostore (88,0 %) Ukrepi odgovornih institucij/ vladni ukrepi (99,1 %) Neopredeljeno trajanje (97,2 %) Omejeni stiki s prijatelji in bližnjimi (97,0 %) Spremljanje medijev (95,6 %) Močan vir Šibkejši vir Delno vir Šibkejši vir Močan vir negativnih negativnih negativnih, delno pozitivnih pozitivnih čustev čustev pozitivnih čustev čustev čustev Slika 3. Dejavniki vira pozitivnih in negativnih čustev med pandemijo COVID-19. PsihologijaPandemije.indb 137 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize posameznikov je doživljalo pozitivna čustva zaradi družinskih odnosov oziroma odnosov v gospodinjstvu. Sledila je pomoč otrokom pri šolanju od doma, ki je bila vir tako pozitivnih kot negativnih čustev. Podobno se je pokazalo pri skrbi za bližnjo osebo, finančni situaciji, izzivih, povezanih z delom/študijem, dostopu do osnovnih pripomočkov in omejenosti na bivalne prostore, ki so bili v povprečju vir tako negativnih kakor pozitivnih čustev. Več negativnih čustev so udeleženci doživljali zaradi ukrepov vlade in odgovornih institucij, neopredeljenega trajanja pandemije, omejenih stikov s prijatelji in bližnjimi ter spremljanja medijev, kar je skladno z ugotovitvami raziskave, ki so jo na ameriškem vzorcu opravili C. L. Park in sodelavci (2020). Na podlagi rezultatov sklepamo, da je komunikacija medijev z javnostjo bis- tvena. To potrjujejo tudi S. K. Brooks idr. (2020), ki poudarjajo pomen učinkovitega in hitrega sporočanja. Poleg tega je pomembno, da odgovorne instituci- je, skupaj z vlado, sprejemajo smiselne ukrepe, ki jih utemeljijo ter javnosti sporočijo na jasen in ustrezen način, pri čemer je pomembno še poudarjanje altruističnost izbire samoizolacije (npr. Brooks idr., 2020). Predhodne raziskave so pokazale tudi, da trajanja karantene ne kaže podaljševati, razen v skrajnih primerih, saj se s podaljševanjem karantene povečujejo negativni vplivi na psihološko delovanje in mentalno zdravje posameznika (npr. Brooks idr., 2020). 138 Pomembno je tudi, da se posameznikom omogoči ohranjanje stika z bližnjimi. To še posebno velja glede tistih, ki živijo sami in/ali ki jim zaradi nepoznavanja sodobne tehnologije ali finančnih težav ohranjanje stika pomeni izziv. Omejitve študije Omejitve in pomanjkljivosti raziskave se kažejo predvsem v heterogenosti vzorca glede na demografske spremenljivke, kar bi bilo v prihodnje smiselno odpraviti ter vzorec poenotiti glede na spol, starost in izobrazbo. Smiselno bi bilo tudi izpopolniti način zbiranja podatkov, saj smo udeležence zbirali le po spletu. Lahko predvidevamo, da smo v vzorec slabše zajeli starejše, ki so manj vešči sodobne tehnologije, in osebe, ki nimajo dostopa do socialnih omrežjih ali jih ne uporabljajo. Sklepi in smernice Na podlagi rezultatov sklepamo, da je družina vir pozitivnih čustev tudi med pandemijo in da so dobri odnosi pomembni za boljše spoprijemanje s trenut- no situacijo. Zato je pomembno, da se posameznikom omogoči vzpostavljanje PsihologijaPandemije.indb 138 18. 11. 20 13:58 Psihološko zdravje v času epidemije in ohranjanje stikov, ki jim pomenijo vir socialne opore. Posebno pozornost je treba nameniti starejšim, osebam, ki živijo same, in/ali osebam, ki so zaradi zdravstvene ogroženosti (t. i. rizične skupine) bolj prikrajšane za socialne stike. Sklepamo tudi, da posamezniki v splošnem uporabljajo konstruktivne strategije spoprijemanja s stresom, pri čemer sta najpogostejši sprejemanje in pozitivna reinterpretacija, ter da so relativno dobro opremljeni za spoprijemanje s stresom. Zaključujemo, da so udeležencem največ negativnih čustev in stresa povzroča- li spremljanje medijev, omejeni stiki s prijatelji in bližnjimi, neopredeljeno trajanje pandemije ter ukrepi odgovornih institucij oziroma vladni ukrepi. Ugo- tovitve kažejo, da se je treba med pandemijo preudarno lotiti komuniciranja z javnostjo, kar velja tako za medije kot za odgovorne institucije in vlado. Reference American Psychological Association (2020). Stress in AmericaTM 2020: Stress in the time of COVID-19. https://www.apa.org/news/press/releases/ stress/2020/report Blakey, S. M., Reuman, L., Jacoby, R. J. in Abramowitz, J. S. (2015). Tracing ‘‘Fear-139 bola’’: Psychological predictors of anxious responding to the threat of Eb- ola. Cognitive Therapy and Research, 39, 816–825. https://doi.org/10.1007/ s10608-015-9701-9 Bonanno, G. A., Ho, S. M., Chan, J. C., Kwong, R. S., Cheung, C. K., Wong, C. P. in Wong, V. C. (2008). Psychological resilience and dysfunction among hos-pitalized survivors of the SARS epidemic in Hong Kong: A latent class ap- proach. Health Psychology, 27(5), 659–667. https://doi.org/10.1037/0278- 6133.27.5.659 Boyraz, G. in Legros, D. N. (2020). Coronavirus disease (COVID-19) and traumat-ic stress: Probable risk factors and correlates of posttraumatic stress disor- der. Journal of Loss and Trauma, 25(6-7), 503–522 . https://doi.org/10.1080/ 15325024.2020.1763556 Brooks, S. K., Webster, R. K., Smith, L. E., Woodland, L., Wessely, S., Greenberg, N. in Rubin, G. J. (2020). The psychological impact of quarantine and how to reduce it: Rapid review of the evidence. The Lancet, 395(10227) , 912–920. https://doi.org/10.1016/S0140-6736(20)30460-8 Brown, S. M., Doom, J. R., Lechuga-Peña, S., Watamura, S. E. in Koppels, T. (2020). Stress and parenting during the global COVID-19 pandemic. Child Abuse & Neglect, članek 104699. https://doi.org/10.1016/j.chia- bu.2020.104699 PsihologijaPandemije.indb 139 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Carver, C. S. (1997). You want to measure coping but your protocol‘s too long: Consider the Brief COPE. International Journal of Behavioral Medicine, 4(1), 92–100. https://doi.org/10.1207/s15327558ijbm0401_6 DiGiovanni, C., Conley, J., Chiu, D. in Zaborski, J. (2004). Factors influencing compliance with quarantine in Toronto during the 2003 SARS outbreak. Biosecurity and Bioterrorism: Biodefense Strategy, Practice, and Science, 2, 265–272. https://doi.org/10.1089/bsp.2004.2.265 Esterwood, E. in Saeed, S. A. (2020). Past epidemics, natural disasters, covid19, and mental health: Learning from history as we deal with the present and prepare for the future. Psychiatric Quarterly, 91, 1121–1133. https://doi. org/10.1007/s11126-020-09808-4 Fu, W., Wang, C., Zou, L., Guo, Y., Lu, Z., Yan, S. in Mao, J. (2020). Psychological health, sleep quality, and coping styles to stress facing the COVID-19 in Wu-han, China. Translational Psychiatry, 10, članek 255 . https://doi.org/10.1038/ s41398-020-00913-3 Gov.si (2020). Koronavirus (SARS-CoV-2). Vladni portal Republike Slovenije. https://www.gov.si/teme/koronavirus-sars-cov-2/ Gruber, J., Prinstein, M. J., Clark, L. A., Rottenberg, J., Abramowitz, J. S., Albano, A. M., Aldao, A., Borelli, J. L., Chung, T., Davila, J., Forbes, E. E., Gee, D. G., Hall, G. C. N., Hallion, L. S., Hinshaw, S. P., Hofmann, S. G., Hollon, S. D., Joormann, 140 J., Kazdin, A. E. in Weinstock, L. M. (2020). Mental health and clinical psy- chological science in the time of COVID-19: Challenges, opportunities, and a call to action. American Psychologist. Predhodna spletna objava. https:// doi.org/10.1037/amp0000707 Hawryluck, L., Gold, W. L., Robinson, S., Pogorski, S., Galea, S. in Styra, R. (2004). SARS control and psychological effects of quarantine, Toronto, Canada. Emerging Infectious Diseases, 10(7), 1206–1212. https://doi.org/10.3201/ eid1102.040760 Jahanshahi, A. A., Dinani, M. M., Madavani, A. N., Li, J. in Zhang, S. X. (2020). The distress of Iranian adults during the COVID-19 pandemic – More distressed than the Chinese and with different predictors. Brain, Behavior, and Immu- nity, 87, 124–125 . https://doi.org/ 10.1016/j.bbi.2020.04.081 Kavčič, T., Avsec, A. in Zager Kocjan, G. (2020). Psychological functioning of Slo-vene adults during the COVID-19 pandemic: Does resilience matter? Psy- chiatric Quarterly. https://doi.org/10.1007/s11126-020-09789-4 Kovaleva, A., Beierlein, C., Kemper, C. J. in Rammstedt, B. (2013). Psychometric properties of the BFI-K: A cross validation study. The International Journal of Educational and Psychological Assessment, 13(1) , 33–50. Lee, S., Chan, L. Y., Chau, A. M., Kwok, K. P. in Kleinman, A. (2005). The experience of SARS related stigma at Amoy Gardens. Social Science and Medicine, 61(9) , 2038–2046. https://doi.org/10.1016/j.socscimed.2005.04.010 PsihologijaPandemije.indb 140 18. 11. 20 13:58 Psihološko zdravje v času epidemije Panchal, N., Kamal, R., Orgera, K., Cox, C., Garfield, R., Hamel, L., Muñana, C. in Chidambaram, P. (2020). The implications of COVID-19 for mental health and substance use. Kaiser Family Foundation. https://www.kff.org/coro- navirus-covid-19/issue-brief/the-implications-of-covid-19-for-mental- health-and-substance-use/ Park, C. L., Russell, B. S., Fendrich, M., Finkelstein-Fox, L., Hutchison, M. in Beck-er, J. (2020). Americans’ COVID-19 stress, coping, and adherence to CDC guidelines. Journal of General Internal Medicine, 35(8), 2296–2303. https:// doi.org/10.1007/s11606-020-05898-9 Polizzi, C., Inn, S. J. in Perry, A. (2020). Stress and coping in the time of COVID-19: Pathways to resilience and recovery. Clinical Neuropsychiatry, 17(2), 59–62. https://doi.org/10.36131/CN20200204 Qiu, J., Shen, B., Zhao, M., Wang, Z., Xie, B. in Xu, Y. (2020). A nationwide survey of psychological distress among Chinese people in the COVID-19 epidemic: Implications and policy recommendations. General Psychiatry 2020, 33, članek e100213. https://doi.org/10.1136/gpsych-2020-100213 Rammstedt, B. in John, O. P. (2005). Kurzversion des big five inventory (BFI-K): Entwicklung und validierung eines ökonomischen inventars zur erfassung der fünf faktoren der persönlichkeit. Diagnostica, 51(4), 195–206. https:// doi.org/10.1026/0012-1924.51.4.195 141 Reynolds, D. L., Garay, J. R., Deamond, S. L., Moran, M. K., Gold, W. in Styra, R. (2008). Understanding, compliance and psychological impact of the SARS quarantine experience. Epidemiology and Infection, 136(7) , 997–1007. https://doi.org/10.1017/S0950268807009156 Rodriguez-Llanes, J. M., Vos, F. in Guha-Sapir, D. (2013). Measuring psychological resilience to disasters: Are evidence-based indicators an achievable goal? Environmental Health, 12(1), 115–124. https://doi.org/10.1186/1476-069X-12-115 Taylor, M. R., Agho, K. E., Stevens, G. J. in Raphael, B. (2008). Factors influencing psychological distress during a disease epidemic: Data from Australia‘s first outbreak of equine influenza. BMC Public Health, 8, članek 347. https://doi. org/10.1186/1471-2458-8-347 Taylor, S., Landry, C. A., Paluszek, M. M., Fergus, T. A., McKay, D. in Asmundson, G. J. G. (2020). Covid stress syndrome: Concept, structure, and correlates. Depression and Anxiety. https://doi.org/10.1002/da.23071 Wanga, C., Pana, R., Wana, X., Tana, Y., Xua, L., McIntyreb, R. S., Chooe, F. N., Tranc, B., Hoe, R., Sharmah, V. K. in Hoe, C. (2020). A longitudinal study on the mental health of general population during the COVID-19 epidemic in China. Brain, Behavior, and Immunity, 87, 40–48. https://doi.org/10.1016/j. bbi.2020.04.028 Watson, D. in L. A., Clark. (1994). The PANAS-X: Manual for the positive and negative affect schedule – Expanded form. The University of Iowa, Department PsihologijaPandemije.indb 141 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize of Psychological & Brain Science Publications. https://ir.uiowa.edu/cgi/view- content.cgi?article=1011&context=psychology_pubs/ World Health Organization (2020). Director-General‘s opening remarks at the media briefing on COVID-19 – 11 March 2020. https://www.who.int/dg/spe- eches/detail/who-director-general-s-opening-remarks-at-the-media-brie- fing-on-covid-19---11-march-2020 Abstract The COVID-19 pandemic also brought changes to individuals on a psycholog- ical level. Consequently, the purpose of our research was to see how people experienced the pandemic period, identifying the factors that contributed the most to negative emotions and stress, and how the individuals were able to manage them. There were 433 participants, all older than 18 years, who partic- ipated in the research. They filled out the Expanded Form of the Positive Affect Negative Affect Scale (PANAS-X), Brief Coping Orientation to Problems Experienced (Brief COPE). As there was still no fear scale developed for the COVID-19 142 pandemic during the time of our research, we used relevant questions that were originally part of the Ebola Fear Inventory (EFI). Preliminary results show a set of important stress factors and they indicate constructive use of stress-coping strategies. Keywords: COVID-19, positive affect, negative affect, stress coping, fear of pandemic PsihologijaPandemije.indb 142 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Psihološko zdravje v času epidemije Stres in samozaznane kognitivne spremembe med epidemijo COVID-19 Anja Podlesek1 in Vojko Kavčič2,3 1Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani 2Institute of Gerontology, Wayne State University, Detroit, Michigan, ZDA 3Mednarodni inštitut za aplikativno gerontologijo, Ljubljana Kontakt: anja.podlesek@ff.uni-lj.si 143 → Čustveni in kognitivni procesi so soodvisni. Negativna čustva lah- ko poslabšajo delovanje pozornosti, spomina in drugih miselnih procesov. → V raziskavi so o večjih kognitivnih spremembah med epidemijo COVID-19 poročale osebe, ki so poročale tudi o večjem povečanju utrujenosti in poslabšanju kakovosti spanja ter o več negativnih čustvih in večjem vplivu omejitev, uvedenih zaradi epidemije. → V času krize je treba pri načrtovanju delovnih in akademskih de- javnosti upoštevati, da je kognitivno delovanje lahko oteženo zara- di intenzivnejšega čustvenega odzivanja. PsihologijaPandemije.indb 143 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Povzetek V raziskavi smo preučevali, ali se intenzivnejše čustveno doživ- ljanje med epidemijo COVID-19 morda odraža tudi v spremen- jenem kognitivnem delovanju. V spletni raziskavi je na vrhuncu epidemije (aprila 2020) 894 odraslih Slovencev poročalo, kako so nanje vplivale težave, s katerimi so se srečevali med epidemijo, o svojih čustvenih reakcijah in stresu, zdravju, utrujenosti, kakovosti spanja in spremembah v mišljenju. Ugotovili smo, da so o večjih zaznanih kognitivnih spremembah poročali tisti, ki so poročali tudi o povečanju utrujenosti, poslabšanju kakovosti spanja, bolj negativnem čustvovanju in večjem vplivu omejitev, uvedenih zaradi epidemije, na njihova čustva. Povezanost zaznanega stresa in negativnega čustvovanja z zaznanim zmanjšanjem učinkovito- sti kognicije bi bilo v času krize dobro upoštevati pri načrtovanju vsakodnevnih delovnih in akademskih dejavnosti. Ključne besede: COVID-19, čustva, kognicija, odrasli, spletna an- keta 144 Uvod Med izbruhom epidemije COVID-19 so se prebivalci Slovenije hitro prilagodili nujnim ukrepom ter upoštevali stroge omejitve in priporočene spremembe življenjskih navad, zato je bila Slovenija prva evropska država, ki je razglasi-la konec (prvega vala) epidemije (Urbančič, 2020). Vendar so uvedeni ukrepi vplivali na razpoloženje in čustva ljudi (glej poglavja v tej knjigi). Krizne situacije pa ne vplivajo le na čustveno odzivanje ljudi, temveč tudi na njihovo kognitivno delovanje. Čustva imajo namreč pomemben vpliv na različne kog- nitivne procese, še posebej na osredotočanje na relevantne informacije, vko- diranje in učinkovit priklic informacij. Čustva lahko (pre)usmerjajo pozornost k nekaterim dražljajem in vplivajo na uspešnost osredotočanja pozornosti, delovni spomin, učenje, sklepanje, reševanje problemov ter otežujejo kog- nitivni nadzor, predvsem inhibicijo (Harlé idr., 2013), še zlasti pri visoki stopnji vzburjenosti; obratno pa tudi kognicija lahko spreminja, aktivira in inhibira čustva (Okon-Singer idr., 2015; Tyng idr. 2017). Moteno delovanje navedenih kognitivnih procesov je značilno za posameznike z motnjami čustvovanja, na primer anksioznostjo in depresijo (Mathews in MacLeod, 2005), pa tudi za PsihologijaPandemije.indb 144 18. 11. 20 13:58 Psihološko zdravje v času epidemije izgorele posameznike (Jonsdottir idr., 2013). Stres, anksioznost in depresivnost se povezujejo še z utrujenostjo in slabšo subjektivno kakovostjo spanja (Thorsteinsson idr., 2019), ti pa s težavami s pozornostjo, delovnim spominom in izvršilnimi funkcijami (za pregled glej Scullin in Bliwise, 2015), čeprav obstajajo tudi raziskave (npr. Zavecz idr., 2020), ki takih povezav ne najdejo. Večina odkritij o interakciji čustev in kognicije je bila pridobljena v kratkotrajnih eksperimentalnih študijah, pri kliničnih populacijah ali pri dolgotrajni (več kot polletni) izpostavljenosti posameznika stresu, le malo pa je znano, kako lahko na kognitivno delovanje učinkujeta situacijsko pogojena nego- tovost in stres, kot sta se v celotni družbi pojavljala med epidemijo COVID-19. Zato smo želeli raziskati stres in čustva, ki so jih v tem obdobju doživljali odrasli prebivalci Slovenije, zaznane kognitivne spremembe med epidemijo ter odnos med čustvenimi in kognitivnimi odzivi na zdravstveno krizo. Pričakovali smo, da se bodo intenzivnejši negativni čustveni odzivi odražali v več težavah v kognitivnem delovanju (pozornosti, spominu, kognitivnem nadzoru). Zanimalo nas je tudi, ali so se udeleženci, ki so bili med epidemijo različno delovno aktivni, nanjo različno (čustveno in kognitivno) odzivali. Metoda 145 Raziskavo je odobrila Komisija za etiko Filozofske fakultete Univerze v Ljublja-ni. V spletni anketi, ki je bila izvedena na vrhuncu epidemije (od 15. do 25. aprila 2020), smo z vzorčenjem po načelu snežne kepe zbirali raznolike podatke o izkušnjah in doživljanju ljudi med epidemijo. V tem prispevku obravnavamo samo nekatere od njih. Udeleženci so na petstopenjski lestvici ( 1 – nič, 2 – malo, 3 – zmerno, 4 – močno, 5 – zelo močno) ocenili, kako močno so med epidemijo nanje vplivale različne težave. Na podlagi rezultatov analize glavnih komponent smo dejavnike zdru- žili v štiri skupine: (i) omejitve (življenje v zaprtem prostoru, spremljanje poro- čil, bivalni prostor, zmanjšana zasebnost, omejena svoboda gibanja), (ii) pomanjkanje potrebnega (pomanjkanje zaščitnih sredstev, hrane, zdravil, otežen dostop do zdravnika), (iii) težave doma in pri delu (težave, povezane z delom, učenjem, ekonomske težave, družinski odnosi, odnosi z intimnim partnerjem, težavni odnosi z otroki) in (iv) težave z zdravjem (telesne bolečine, utrujenost/ zaspanost, poslabšanje zdravstvenega stanja). Z enako petstopenjsko odgovorno lestvico so udeleženci ocenili tudi, kako močno so doživljali različna čustva. Ta smo z analizo glavnih komponent (in PsihologijaPandemije.indb 145 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize rotacijo promax) razdelili v dve skupini: (i) negativna čustva (jeza na druge, jeza nase, žalost, strah, zaskrbljenost, razdražljivost, depresivnost, odkrenljivost/ težave z razmišljanjem, hrepenenje po normalnosti, pogrešanje bližnjih, občutek osamljenosti) in (ii) pozitivna čustva (veselje/radost, hvaležnost, so- čustvovanje/sočutje, dobro počutje/sproščenost, čustveni navdih, občutek uspešnosti/dosežka). S postavkami lestvice GAD-7 (Spitzer idr., 2006) smo merili generalizirano an- ksioznost. Na štiristopenjski lestvici ( 0 – nikoli, 1 – nekaj dni, 2 – vsaj polovico dni, 3 – skoraj vsak dan) so udeleženci ocenili, kako pogosto so med epidemijo doživljali tesnobo (primer postavke: Bili ste živčni, zaskrbljeni ali ste čutili, da ste na robu) . Na lestvici zaznanega stresa (ang. Perceived Stress Scale – PSS-4; Warttig idr., 2013) so udeleženci odgovorili na štiri postavke o tem, kako pogosto so v zadnjem mesecu čutili pomanjkanje nadzora, na primer Kako pogosto ste v za- dnjem mesecu čutili, da ne morete nadzorovati stvari, ki so vam pomembne v življenju (1 – nikoli, 2 – skoraj nikoli, 3 – včasih, 4 – pogosto, 5 – zelo pogosto). Ker nismo poznali stanja pred epidemijo, da bi ga lahko primerjali s stanjem 146 med njo, smo se morali v raziskavi zanesti na poročanja udeležencev o kogni- tivnih spremembah, ki so jih zaznali med epidemijo. Za raziskavo smo obli- kovali devet postavk, ki so spraševale po spremembah v hitrosti procesiranja informacij, spominu, pozornosti, večopravilnosti, preklapljanju med nalogami, načrtovanju in organizaciji. Udeleženci so odgovarjali tako, da so stanje med epidemijo primerjali s stanjem pred njo (primer postavke: Kako pogosto se vam dogaja, da morate večkrat prebrati besedilo, da ga razumete? 1 – veliko manj, 2 – manj, 3 – nekoliko manj, 4 – enako, 5 – nekoliko bolj, 6 – bolj, 7 – veliko bolj kot prej). Analiza glavnih komponent je pokazala, da lahko odgovore na različne postavke združimo v eno komponento, ki smo jo poimenovali zaznane kognitivne spremembe. Dosežek na posameznih lestvicah, navedenih zgoraj, smo izračunali kot povprečje odgovorov na postavke lestvice, razen pri lestvici GAD-7, kjer smo izračunali vsoto. Pri vseh lestvicah je višja vrednost dosežka pomenila večjo izraženost merjenega konstrukta. Nekaj postavk pa smo obravnavali kot samo- stojne spremenljivke. Udeleženci so ocenili svoje splošno zdravje (1 – slabo, 2 – zadovoljivo, 3 – dobro, 4 – odlično). Ocenili so še, kako obremenjeni so z delom (za službo, šolo ali študij) in kako utrujeni so (1 – veliko manj, 2 – manj, 3 – enako, 4 – bolj, 5 – veliko bolj kot prej) ter kako dobro spijo med epidemijo COVID-19 v primerjavi s časom pred epidemijo (1 – veliko slabše, 2 – slabše, 3 – enako, PsihologijaPandemije.indb 146 18. 11. 20 13:58 Psihološko zdravje v času epidemije 4 – bolje, 5 – veliko bolje kot prej). Vprašali smo jih tudi o spolu, starosti, zakonskem stanu, izobrazbi in delovni aktivnosti med epidemijo. V anketi je sodelovalo 1359 Slovencev, starejših od 18 let. Odgovori na vprašan-ja niso bili obvezni. V nadaljnje analize smo vključili odgovore 894 udeležencev, ki so odgovorili na vse postavke o kognitivnih spremembah. Od tega jih je 192 (22 %) označilo, da so moškega spola, in 691 (78 %), da so ženskega. Devetde- set (10 %) udeležencev je bilo starih med 18 in 24 let, 167 (19 %) med 25 in 34 let, 174 (20 %) med 35 in 44 let, 157 (18 %) med 45 in 54 let, 131 (15 %) med 55 in 64 let, 147 (17 %) med 65 in 74 let ter 21 (2 %) več kot 75 let. Najvišja starostna kategorija je bila zastopana manj kot v populaciji, deleži preostalih kategorij pa so razmeroma ustrezno posnemali populacijske (v splošni populaciji v Sloveniji so pogostnosti teh starostnih kategorij 8, 15, 18, 17, 17, 13 in 11 %; SURS, 2020). Rezultati z razpravo Udeleženci so na vseh postavkah lestvice zaznanih kognitivnih sprememb v povprečju odgovarjali, da so zaznali, da je med epidemijo prišlo do majhnih negativnih sprememb v njihovem kognitivnem delovanju. Poročali so, da so 147 med epidemijo nekoliko počasnejši pri izvajanju običajnih aktivnosti, opazi- li so rahla poslabšanja v pozornosti, spominu, večopravilnosti, preklapljanju med nalogami in pri načrtovanju ter organizaciji (glej tudi tabelo 1, M = 4,18, torej malo nad 4, ki pomeni nespremenjeno stanje). Zaznane kognitivne spremembe se niso opazno razlikovale glede na spol, starost, izobrazbo ali zakon- ski stan udeležencev. V stolpcu M v tabeli 1 vidimo, da so udeleženci v povprečju poročali o majhnem do zmernem vplivu omejitev na njihovo doživljanje, medtem ko so težave doma in pri delu, težave z zdravjem in pomanjkanje potrebnega (zelo) malo vplivale nanje. Redko do včasih so med epidemijo občutili stres v obliki zman- jšanega nadzora nad svojim življenjem. Poročali so o majhnem do zmernem doživljanju negativnih čustev in o tem, da so bili redko anksiozni. Poročali so, da so se med epidemijo počutili nekoliko bolj obremenjeno kot pred njo, malenkost bolj utrujeno, nekoliko se je poslabšalo tudi njihovo spanje. Med epidemijo so zmerno doživljali tudi pozitivna čustva. Svoje zdravje so ocenje- vali kot dobro. Pregled korelacij med zaznanimi kognitivnimi spremembami in dosežki na po- sameznih lestvicah je pokazal več nizkih do zmernih korelacij (glej tabelo 1, PsihologijaPandemije.indb 147 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Tabela 1. Opis preučevanih spremenljivk in Pearsonov koeficient korelacije med dosežkom na lestvici zaznanih kognitivnih sprememb in drugimi spremenljivkami Spremenljivke Odgovorna lestvica N M SD r Zaznane kognitivne spremembe 1–7 894 4,18 0,59 -- Omejitve 1–5 894 2,36 0,70 0,30*** Težave doma in pri delu 1–5 893 1,85 0,68 0,20*** Pomanjkanje potrebnega 1–5 893 1,58 0,60 0,15*** Težave z zdravjem 1–5 893 1,57 0,68 0,25*** Zaznani stres (PSS-4) 1–5 893 2,46 0,66 0,26*** Negativna čustva 1–5 894 2,36 0,70 0,36*** Generalizirana anksioznost (GAD-7) 0–21 894 4,35 3,89 0,31*** Sprememba v obremenjenostia 1–5 486 3,29 1,07 0,12*** Sprememba v utrujenosti 1–5 889 3,06 0,90 0,41*** Sprememba v kakovosti spanja 1–5 889 2,92 0,71 −0,31*** Splošno zdravje 1–4 890 3,06 0,73 −0,12*** Pozitivna čustva 1–5 894 2,65 0,70 −0,08* 148 a Na postavko so odgovarjali le študenti in delovno aktivni, zato je nismo vklju- čili v multiplo regresijo; korelacija s spremembo v utrujenosti je znašala 0,48. * p < 0,05. *** p < 0,001. stolpec r). O večjih zaznanih kognitivnih spremembah (torej da so med epidemijo nekoliko počasnejši v primerjavi s časom pred epidemijo in da imajo več težav s pozornostjo, spominom, večopravilnostjo, načrtovanjem in organiza- cijo) so poročali udeleženci, ki so poročali tudi o večjem vplivu različnih težav (omejitev, pomanjkanja potrebnega, težav doma in pri delu, težav z zdravjem). Večje zaznane kognitivne spremembe so se povezovale z večjim zaznanim stresom, večjo izraženostjo negativnih čustev in večjo tesnobo (generalizirano anksioznostjo) med epidemijo. Zaznane kognitivne spremembe so se povezovale tudi z večjo spremembo (povečanjem) obremenjenosti in utrujenosti ter poslabšanjem kakovosti spanja v primerjavi s časom pred izbruhom epidemi- je. O manjših oziroma manj negativnih spremembah kognitivnega delovanja pa so nekoliko pogosteje poročali tisti, ki so se ocenjevali kot bolj zdrave in z več pozitivnega čustvovanja med epidemijo. Dosežka na lestvici GAD-7 in lestvici negativnih čustev sta visoko korelirala med seboj ( r = 0,76), zato smo ju z analizo glavnih komponent združili v t. i. kompo-nentni dosežek (prva komponenta je pojasnila 88 % variance spremenljivk), ki PsihologijaPandemije.indb 148 18. 11. 20 13:58 Psihološko zdravje v času epidemije smo ga imenovali negativno čustvovanje. Da bi ugotovili, kakšen je samostojen prispevek posameznih spremenljivk pri napovedovanju zaznanih kognitivnih sprememb, smo ta dosežek s preostalimi spremenljivkami iz spodnjega dela tabele 1 kot napovednike hkrati vključili v multiplo regresijo in pojasnili skupaj 24 % variance dosežka na lestvici zaznanih kognitivnih sprememb. Med vsemi napovedniki so se za statistično značilne izkazali: povečanje utrujenosti, b = 0,18, SE = 0,02, t(868) = 7,96, p < 0,001, b = 0,27, negativno čustvovanje, b b = 0,10, SE = 0,03, t(868) = 3,51, p < 0,001, b = 0,17, poslabšanje kakovosti b spanja, b = −0,09, SE = 0,03, t(868) = −3,34, p < 0,001, b = −0,11, in vpliv ome-b jitev med epidemijo, b = 0,08, SE = 0,03, t(868) = 2,45, p = 0,014, b = 0,10. Taki b rezultati so skladni z našimi pričakovanji. Slabše delovanje pozornosti, delovnega spomina in izvršilnih funkcij so s slabšo kakovostjo spanja ali skrajšanjem časa spanja povezovale že številne predhodne študije (npr. Scullin in Bliwise, 2015; Van Dongen idr., 2003). Povezanost povečanja utrujenosti s poslabšanjem kognitivnega delovanja pa bi lahko pojasnili z delnim prekrivanjem obeh konceptov v t. i. kognitivni utrujenosti, ki se povezuje s subjektivno obreme- nitvijo in zaznanim naporom ter je odvisna od posameznikove ocene, kako učinkovito sledi svojim ciljem, in uravnavanja napora (Pattyn idr., 2018). Posamezniki, ki se morajo bolj truditi za doseganje cilja, se lahko počutijo bolj utrujene in hkrati poročajo o manjši kognitivni učinkovitosti. Dalje, o visoki stopnji 149 povezanosti med čustvenimi in kognitivnimi spremembami med epidemijo so v preliminarni študiji poročali tudi Lahiri idr. (2020). Ugotovitev, da lahko k pojasnjevanju zaznanih kognitivnih sprememb dodatno prispevajo omejitve med epidemijo (npr. življenje v zaprtem prostoru, spremljanje poročil, omeje- na svoboda gibanja), pa je nova. Nakazuje, da bi ta posebnost epidemije lahko bila pomemben stresni dejavnik. Med epidemijo so mnogi ljudje doživeli spremembe na področju dela, zato nas je posebej zanimalo, kako so se učinki epidemije odrazili pri udeležen- cih, ki so bili v tem času različno delovno aktivni. Udeležence smo razdelili v pet skupin: (i) dijake ali študente, (ii) zaposlene, ki so hodili v službo kot obi- čajno ali delali od doma poln delovni čas, (iii) zaposlene, ki so bili med epidemijo manj delovno aktivni kot sicer (so delali manj/neredno, s skrajšanim delovnim časom, so bili občasno na čakanju), (iv) delovno neaktivne (so bili stalno na čakanju, odsotni z dela zaradi varstva otrok, bolniško odsotni, na dopustu, brezposelni) in (v) upokojene. Pet skupin je poročalo o nekoliko raz- ličnih stopnjah kognitivnih sprememb, F(4, 844) = 3,54, p = 0,034, MSE = 0,34, w2 = 0,01. O največjem poslabšanju kognitivnega delovanja so poročali upokojeni ( M = 4,26, SD = 0,43), študenti ( M = 4,22, SD = 0,61) in delovno neaktivni ( M = 4,22, SD = 0,60), medtem ko so delovno aktivni ( M = 4,14, SD = 0,61) in delovno manj aktivni ( M = 4,06, SD = 0,68) poročali o manjših kognitivnih PsihologijaPandemije.indb 149 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize spremembah (glej tudi sliko 1). Tukeyjev HSD-test je kot edino statistično zna- čilno parno razliko označil razliko med upokojenimi in delovno manj aktivnimi. Poleg tega, da večje zaznane kognitivne spremembe pri upokojenih lahko del- no razložimo s tipičnim starostnim upadanjem kognitivnih sposobnosti (Glisky, 2007), so upokojeni v primerjavi z delovno manj aktivnimi poročali tudi o večji utrujenosti in poslabšanju kakovosti spanja (slika 1). Več delovno manj aktivnih je na koncu ankete dodatno pojasnilo, da imajo med epidemijo v primerjavi z obdobjem prej več prostega časa, ki ga izkoriščajo za počitek ter dejavnosti, ki so jim ljube (gibanje v naravi, meditacijo, branje ipd.) in jih sproščajo. To bi bil lahko razlog za to, da so se počutili manj utrujene in bolj naspane kot sicer in tudi niso opažali posebnih kognitivnih sprememb. Pri dveh skupinah z večji-mi zaznanimi kognitivnimi spremembami, tj. pri dijakih/študentih in delovno Zaznane kognitivne spremembe Vpliv omejitev Sprememba utrujenosti Sprememba kakovosti spanja Negativno čustvovanje Dijaki ali študenti (n = 110) 150 Običajno delovno aktivni (n = 376) Delovno manj aktivni (n = 98) Delovno neaktivni (n = 70) Upokojeni (n = 191) -0,3 -0,2 -0,1 0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 Povprečni standardizirani dosežek na lestvici Slika 1. Standardizirane vrednosti dosežkov na lestvici zaznanih kognitivnih sprememb in dosežkov na štirih najpomembnejših napovednikih v skupinah udeležencev, ki so bili med epidemijo različno delovno aktivni. Negativna (pozitivna) vrednost pomeni, da je bil povprečni dosežek v skupini nižji (višji) od povprečja vseh udeležencev. PsihologijaPandemije.indb 150 18. 11. 20 13:58 Psihološko zdravje v času epidemije neaktivnih, pa je bila opazna višja stopnja negativnega čustvovanja in vpliva omejitev kot pri drugih (slika 1). Sklepali bi torej lahko, da so v različnih skupinah udeležencev k zaznanim kognitivnim spremembam poudarjeno prispeva- li različni dejavniki. Sklepi Rezultati naše raziskave nakazujejo soodvisnost čustev in kognicije v dlje trajajoči krizni situaciji, na katero posamezniki nimajo večjega vpliva. Poslabšanje kognitivnega delovanja je bilo povezano s povečano utrujenostjo, poslab- šanjem kakovosti spanja, negativnim čustvovanjem in vplivom omejitev (npr. življenjem v zaprtem prostoru, omejeno svobodo gibanja) na doživljanje udeležencev. Kljub krajši izpostavljenosti udeležencev stresnosti epidemije (raziskava je bila izvedena mesec do mesec in pol po razglasitvi epidemije), se rezultati ujemajo z ugotovitvami raziskav o poslabšanem kognitivnem delovanju (npr. občutku upočasnjenosti, zmanjšane fleksibilnosti mišljenja, poslab- šanem spominu) pri dolgotrajni izpostavljenosti psihosocialnemu stresu (npr. Jonsdottir idr., 2013). Čeprav naši rezultati kažejo soodvisnost čustvenega in kognitivnega delovanja 151 med epidemijo, pa bi lahko k njuni povezanosti prispeval tudi slog odgovar- janja udeležencev. Vse ocene smo namreč pridobili na podlagi samoporočan- ja. Nekateri udeleženci so bili morda v splošnem nagnjeni k poročanju o težav- nosti obdobja, ki so ga prestajali, in negativnem vplivu tega obdobja na vsa v raziskavi zajeta področja njihovega življenja. Odkrite povezave med čustvi in doživljanjem ter zaznanimi kognitivnimi spremembami v času krize pa kljub temu nakazujejo, da se lahko posamezniki, ki se na krizne situacije odzivajo čustveno bolj negativno, doživljajo kot manj kognitivno učinkovite, kar lahko vpliva na njihovo samoučinkovitost, dejansko izvedbo in učinkovitost v delov- nem/akademskem okolju ali motivacijo za delo/študij. Zato bi delodajalcem in izobraževalnim ustanovam priporočali, da v času krize, še posebej v ne- jasnih ali negotovih okoliščinah, upoštevajo čustveno odzivanje zaposle- nih/študentov, jim ponudijo podporo pri spoprijemanju s težavami in nega- tivnimi čustvi ter delovni/študijski proces prilagodijo tako, da jim bo vzbujal občutek učinkovitosti. Zahvala Raziskavo je v okviru raziskovalnega programa št. P5-0110 sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. PsihologijaPandemije.indb 151 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize V raziskavi smo sodelovali s člani mednarodne skupine, ki so podobno anketo izvedli v svojih državah: z dr. Yang Yiang, dr. Terryjem Strattonom in dr. Lin Yi z Univerze v Kentuckyju ter dr. Rui Hu z Univerze v Pekingu. Reference Crumbaugh, J. L. in Maholick, L. (1969/1981). Manual of instructions for The Purpose-in-Life Test. Psychometric Affilitates, Viktor Frankl Institute of Logothe-rapy. Glisky, E. (2007). Changes in cognitive function in human aging. V D. R. Rid- dle (ur.), Brain aging: Models, methods, and mechanisms [spletna knjiga], poglavje 1. CRC Press/Taylor & Francis. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/bo- oks/NBK3885/ Harlé, K. M., Shenoy, P. in Paulus, M. P. (2013). The influence of emotions on cognitive control: feelings and beliefs—where do they meet? Frontiers in Human Neuroscience, 7, članek 508. https://doi.org/10.3389/fnhum.2013.00508 Jonsdottir, I. H., Nordlund, A., Ellbin, S., Ljung, T., Glise, K., Währborg, P. in Wallin, A. (2013). Cognitive impairment in patients with stress-related exhaustion. Stress, 16(2), 181–190. https://doi.org/10.3109/10253890.2012.708950 152 Lahiri, D., Dubey, S. in Ardila, A. (2020). Impact of COVID-19 related lockdown on cognition and emotion: A pilot study. medRxiv. https://doi. org/10.1101/2020.06.30.20138446 Mathews, A. in MacLeod, C. (2005). Cognitive vulnerability to emotional di- sorders. Annual Review of Clinical Psychology, 1, 167–195. https://doi. org/10.1146/annurev.clinpsy.1.102803.143916 Okon-Singer, H., Hendler, T., Pessoa, L. in Shackman, A. J. (2015). The neuro- biology of emotion–cognition interactions: Fundamental questions and strategies for future research. Frontiers in Human Neuroscience, 9, članek 58. https://doi.org/10.3389/fnhum.2015.00058 Pattyn, N., Van Cutsem, J., Dessy, E. in Mairesse, O. (2018). Bridging exercise science, cognitive psychology, and medical practice: Is “cognitive fatigue” a remake of “the emperor’s new clothes”? Frontiers in Psychology, 9, članek 1246. https://doi.org/10.3389/fpsyg.2018.01246 Scullin, M. K. in Bliwise, D. L. (2015). Sleep, cognition, and normal aging: integrating a half century of multidisciplinary research. Perspectives on Psychological Science, 10(1), 97-137. https://doi.org/10.1177/1745691614556680 Spitzer, R. L., Kroenke, K., Williams, J. B. in Löwe, B. (2006). A brief measu-re for assessing generalized anxiety disorder: the GAD-7. Archives of Internal Medicine, 166(10), 1092–1097. https://doi.org/10.1001/archin- te.166.10.1092 PsihologijaPandemije.indb 152 18. 11. 20 13:58 Psihološko zdravje v času epidemije Statistični urad Republike Slovenije – SURS. (2020). Podatkovna baza SiStat [spletna podatkovna baza]. https://pxweb.stat.si/SiStat Thorsteinsson, E. B., Brown, R. F. in Owens, M. T. (2019). Modeling the effects of stress, anxiety, and depression on rumination, sleep, and fatigue in a non-clinical sample. The Journal of Nervous and Mental Disease, 207(5), 355–359. https://doi.org/10.1097/NMD.0000000000000973 Tyng, C. M., Amin, H. U., Saad, M. N. in Malik, A. S. (2017). The influences of emotion on learning and memory. Frontiers in Psychology, 8, članek 1454. https://doi.org/10.3389/fpsyg.2017.01454 Urbančič, V. (15. 5. 2020). Konca epidemije ni najavila še nobena druga evro- pska država. Delo. https://www.delo.si/novice/slovenija/konca-epidemi- je-se-ni-najavila-nobena-druga-evropska-drzava-309038.html Van Dongen, H., Maislin, G., Mullington, J. M. in Dinges, D. F. (2003). The cu-mulative cost of additional wakefulness: dose-response effects on neuro- behavioral functions and sleep physiology from chronic sleep restriction and total sleep deprivation. Sleep, 26(2), 117–126. https://doi.org/10.1093/ sleep/26.2.117 Warttig, S. L., Forshaw, M. J., South, J. in White, A. K. (2013). New, norma- tive, English-sample data for the short form perceived stress scale (PSS-4). Journal of Health Psychology, 18(12), 1617–1628. https://doi. 153 org/10.1177/1359105313508346 Zavecz, Z., Nagy, T., Galkó, A., Nemeth, D. in Janacsek, K. (2020). The relationship between subjective sleep quality and cognitive performance in heal- thy young adults: Evidence from three empirical studies. Scientific Reports, 10(1), 1–12. https://doi.org/10.1038/s41598-020-61627-6 Abstract In this study we investigated whether intense emotional experiences during the COVID-19 epidemic are reflected in altered cognitive functioning. At the peak of the epidemic (in April 2020), 894 adult Slovenians reported on the im- pact of the difficulties they had encountered during the epidemic, their emo- tional reactions, along with stress, health, fatigue, sleep quality, and changes in cognition. We found that higher perceived cognitive changes were reported by those who also reported a greater increase in fatigue, a deterioration in sleep quality, more negative emotions, and a greater impact of restrictions related to the epidemic on their emotions. The relationship between perceived PsihologijaPandemije.indb 153 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize stress and negative emotions and the perceived decrease in cognitive efficiency should be considered when planning daily work and academic activities in times of crisis. Keywords: COVID-19, emotions, cognition, adults, online survey 154 PsihologijaPandemije.indb 154 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Psihološko zdravje v času epidemije Razvijanje čuječnosti med pandemijo COVID-19 Janja Tekavc Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru Kontakt: janja.tekavc@um.si 155 → Program razvijanja čuječnosti pri študentih je izvedljiv in koris- ten tudi med študijem na daljavo. → Čuječnost lahko prispeva k uspešnejšemu spoprijemanju štu- dentov z epidemijo COVID-19. → Smiselno bi bilo razmisliti o umestitvi programa razvijanja čuječ- nosti v sklop rednega študijskega programa. PsihologijaPandemije.indb 155 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Povzetek Med trajanjem pandemije COVID-19 in z njo povezanih ukrepov so se študenti srečali s številnimi spremembami, ki so zanje pomenile potencialen vir stresa. Namen pričujoče raziskave je bil s skupino študentov izvesti vodeni program razvijanja čuječnosti in preveriti njihove odzive nanj. V raziskavi je sodelovalo 58 študentov razred- nega pouka, starih od 22 do 26 let. Študenti so med epidemijo 14 dni zapored vsak dan na daljavo izvajali vodeni program tehnik čuječnosti. Po koncu programa so na podlagi namenskega vpra- šalnika evalvirali program ter opisali svoja morebitna opažanja in doživljanja. Rezultati študije so pokazali, da je večina študentov sodelovanje v programu razvijanja čuječnosti ocenila kot zelo po- zitivno izkušnjo, ki jim je pomagala pri spoprijemanju s spremem- bami, povezanimi s pandemijo. Večina študentov je izrazila željo, da bi bil tovrsten program razvijanja čuječnosti predstavljal reden del njihovega študijskega programa. Ključne besede: epidemija, trening čuječnosti, študenti, študij na 156 daljavo Uvod Epidemija COVID-19 je dodobra posegla v življenja vseh ter spremenila marsi- kateri ustaljeni način izobraževanja, dela in življenja na splošno. Tudi populacija slovenskih študentov se je v obdobju epidemije in z njo povezanih ukre- pov srečala s številnimi spremembami, kot so študij na daljavo, upad socialnih stikov z vrstniki in pogostejše sobivanje s primarno družino. Tovrstne spremembe so od študentov terjale prilagoditev, tako pa so bile tudi potencialen vir stresa (Lee, 2020). Čeprav fizično distanciranje pripomore k počasnejšemu širjenju bolezni in s tem razbremenitvi javnega zdravstvenega sistema (Glass idr., 2006), lahko tovrstni ukrepi pri študentih povečajo občutek socialne izolacije in osamljenosti ter negativno vplivajo na njihovo duševno zdravje (van Bavel idr., 2020). Nedavne raziskave (npr. Elmer idr., 2020) tako kažejo, da se je v času pandemije in z njo povezanih ukrepov pri študentih zmanjšal obseg socialnih interakcij, povečala pa se je izraženost simptomov, povezanih s stresom, anksioznosti, osamljenosti in depresije. PsihologijaPandemije.indb 156 18. 11. 20 13:58 Psihološko zdravje v času epidemije Pri spoprijemanju s stresom – kar še zlasti velja v kriznih časih, kot je obdobje epidemije – so učinkovite različne metode doseganja psihofizične sprostitve. Mednje uvrščamo tudi t. i. prakso čuječnosti (angl. mindfulness training), ki je izvajanje različnih tehnik spodbujanja in poglabljanja čuječnosti. Pojem čuječ- nosti pomeni proces odprte, raziskujoče in zavedajoče se prisotnosti v trenutni izkušnji (Killingsworth in Gilbert, 2010) ter je pravzaprav nasprotje temu, kar doživljamo vsakodnevno: uhajanje misli, avtomatsko opravljanje dejavnosti brez zavedanja, utišanje neželenih izkustev (Bargh in Chartrand, 1999). Opre- delitve čuječnosti so številne, vse pa združujejo dve osnovni karakteristiki: (1) usmerjanje pozornosti in zavedanja na doživljanje sedanjega trenutka (na te-lesna občutja, čustvene reakcije, miselne predstave, notranji govor, čutne za- znave) ter (2) odprtost in sprejemanje, ki vključuje doživljanje na radoveden, nepristranski način (Cresswell, 2017). V zadnjih treh desetletjih opažamo velik porast zanimanja za čuječnost in števila intervencijskih študij čuječnosti. Čeprav čuječnost izhaja iz budizma in ima kot taka več kot 2500-letno tradici- jo, je večina današnjih čuječnostnih intervencij sekularne narave, sposobnost čuječnosti pa osnovna značilnost vsakogar, kar pomeni, da jo lahko z vadbo razvijamo in poglabljamo (Kabat-Zinn, 2003). Programi razvijanja čuječnosti vključujejo uporabo različnih tehnik, ki spodbujajo posameznikovo zavedan- je lastnih misli, telesnih občutkov, namer in zunanjega dogajanja. Raziskave 157 kažejo, da so programi izvajanja tehnik čuječnosti uporabni v najrazličnejših okoljih; redno izvajanje prakse čuječnosti pa pri vadečih pripomore k izbolj- šanju kazalcev telesnega in duševnega zdravja, nekaterih kognitivnih funkcij (zlasti dolgotrajne pozornosti in delovnega spomina) ter k nekaterim ugodnim izidom v medosebnih odnosih, kot sta večje zadovoljstvo v odnosu in porast prosocialnega vedenja (Brown in Ryan, 2003; Cresswell, 2017). Namen pričujoče raziskave je bil s skupino študentov izvesti kratek vodeni program razvijanja čuječnosti na daljavo in preveriti, kako udeleženci doživlja-jo tovrsten program in njegove morebitne učinke. Na podlagi rezultatov študij, ki so preverjale učinke kratkih programov razvijanja čuječnosti pri študentih (npr. Zeidan idr., 2013; McClintock in Anderson, 2013), smo predvidevali: (1) da bodo študenti sodelovanje v programu razvijanja čuječnosti ocenili kot pretež- no pozitivno izkušnjo; in (2) da bodo pri sebi prepoznali posamezne ugodne učinke izvajanja čuječnostne prakse. Metoda V raziskavi je sodelovalo 58 študentov razrednega pouka (56 žensk in 2 moš- ka), starih od 22 do 26 let, ki so se prostovoljno odzvali vabilu k sodelovanju v PsihologijaPandemije.indb 157 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize programu razvijanja čuječnosti. Udeleženci so v času epidemije in z njo povezanih ukrepov (študij na daljavo, omejitev gibanja na občino prebivališča) dva tedna na daljavo (z računalniškim sistemom MS Teams) izvajali vodeni program tehnik čuječnosti. Pred prvo vajo so bili na 1,5-urni predstavitvi seznanjeni s konceptom čuječnosti, osnovnimi značilnostmi tehnik spodbujanja čuječnosti ter principi izvajanja prakse čuječnosti in konkretnega programa. Nato so se ob dogovorjenem času vsako jutro 14 dni zapored priključili vodenemu programu razvijanja čuječnosti. Ta je bil sestavljen iz 14 različnih vaj za spodbujanje ču-ječnosti, ki so vključevale: pregled telesa, čuječe dihanje, vodeno vizualizacijo, čuječe gibanje in progresivno mišično relaksacijo. Program je sestavil in vodil za to usposobljen psiholog. Pred začetkom izvajanja programa so udeleženci izpolnili spletni vprašalnik o demografskih podatkih in morebitnih izkušnjah s prakso čuječnosti. Po 14 dneh izvajanja programa so prejeli povezavo do spletnega vprašalnika, v katerem so program evalvirali ter prosto opisali svoje doživljanje programa in morebitne spremembe, ki jih pripisujejo udeležbi v programu. Uporabljeni vprašalnik je bil oblikovan posebej za to študijo; vklju- čeval je sedem postavk oziroma trditev, ki so se nanašale na posameznikovo oceno programa. Udeleženci so svojo stopnjo strinjanja s posamezno postav- ko ocenili s petstopenjsko ocenjevalno lestvico ( 1 = nikakor se ne strinjam, 5 = popolnoma se strinjam). Rezultate evalvacije programa razvijanja čuječnosti 158 smo analizirali z opisno statistično analizo; odgovore na odprta vprašanja o doživljanju programa pa s kvalitativno analizo podatkov. Rezultati z razpravo Rezultati opisne statistične analize evalvacije programa so pokazali, da so ude-leženci program pretežno ocenili kot zelo dober ter izrazili zadovoljstvo nad sodelovanjem v njem in željo po nadaljnjem izvajanju. Večina jih je program ocenila kot dobrodošel del spoprijemanja z epidemijo in koristen tako za nji- hovo nadaljnje delo učitelja/ice kakor za vsakdanje življenje. V tabeli 1 so prikazane srednje vrednosti ( M) in razpršitev ( SD) rezultatov po posameznih postavkah. Udeleženci so strinjanje s posamezno trditvijo označili na petstopenjski ocenjevalni lestvici ( 1 = nikakor se ne strinjam, 5 = popolnoma se strinjam). Udeleženci so pri odgovarjanju na odprto vprašanje Ali ste pri sebi opazili kak- šne spremembe, ki jih pripisujete programu razvijanja čuječnosti? poročali o različnih spremembah, ki so jih pripisali učinkom izvajanja čuječnostne prakse. Njihove odgovore smo na podlagi kvalitativne analize razdelili v naslednje ka- tegorije: (1) psihološki učinki; (2) telesni učinki; (3) kognitivni učinki. PsihologijaPandemije.indb 158 18. 11. 20 13:58 Psihološko zdravje v času epidemije Tabela 1. Srednje vrednosti in standardne deviacije za posamezne postavke v vprašalniku o evalvaciji programa Postavka M SD Zadovoljen/a sem z izvedbo programa. 4,54 0,55 Vaje si želim izvajati tudi po izteku programa. 4,18 0,63 Program razvijanja čuječnosti bi priporočal/a tudi drugim 4,44 0,57 študentom. Želel/a bi si, da bi tovrsten program razvijanja čuječnosti 3,95 0,97 predstavljal reden del študijskega programa. Tehnike čuječnosti so mi koristile pri spoprijemanju z 4,44 0,75 epidemijo COVID-19. Tehnike čuječnosti se mi zdijo uporabne za moje nadaljnje 4,15 0,76 delo. Tehnike čuječnosti se mi zdijo koristne za vsakodnevno 4,29 0,81 življenje. Spremembe, ki so jih navajali, se skladajo z rezultati obstoječih študij o učinkih izvajanja prakse čuječnosti (za pregled glej Cresswell, 2017). Največ sprememb, ki so jih udeleženci pripisali izvajanju tehnik čuječnosti, je bilo na 159 področju psihološkega stanja in delovanja. Med psihološkimi učinki izvajan- ja prakse čuječnosti so poročali predvsem o večji sproščenosti in umirjenosti (24 udeležencev). Opažali so, da se je njihovo subjektivno blagostanje izbolj- šalo (osem udeležencev; npr. »Bila sem bolj zadovoljna, prijetni občutki so me spremljali skozi ves dan«), razpoloženje pa izboljšalo (sedem udeležencev). Tri udeleženke so opazile povečanje občutkov hvaležnosti. Ti so jim pomagali pri spoprijemanju z vsakdanjimi izzivi (npr. »Velikokrat sem pri sebi opazila, da sem ob slabi volji hitro pomislila na vse stvari, za katere sem hvaležna, in tako pregnala slabo voljo. Občutek je bil fantastičen.«). Na čustvenem področju je dvanajst udeležencev opazilo, da se manj burno odzivajo na stresne situacije (npr. »Če se je v dnevu pojavila kakšna težava, ovira oziroma stres, sem pomislila na eno od vaj čuječnosti in jo v mislih izvedla. Tako sem se zavestno umirila. Včasih mi je to uspelo bolje, včasih ne.«). Pet udeležencev je povedalo, da so bili med izvajanjem programa bolj pozitivno miselno naravnani, saj so hitreje prepoznali morebitne negativne avtomatske misli in se nanje niso čustveno odzvali tako, kot bi se sicer. Na telesnem področju so udeleženci programa pri sebi opazili zlasti povišano raven energije (18 udeležencev; npr. »Bila sem manj utrujena, stvari sem počela z več energije«) in boljše telesno počutje. Sedem udeležencev je opazilo, da se PsihologijaPandemije.indb 159 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize jim je izboljšala kakovost spanja, saj so imeli globlji spanec in/ali bolj urejen ritem spanja. Med zaznanimi kognitivnimi učinki programa spodbujanja čuječnosti so ude- leženci poročali o boljši koncentraciji (18 udeležencev), še zlasti ko so bili zaradi epidemije podvrženi številnim spremembam, sočasno pa digitalno bolj obremenjeni, saj so veliko časa preživljali pred zasloni. Dvanajst udeležencev je pri sebi opazilo večjo osredotočenost in zavedanje sedanjega trenutka (npr. » Bolj sem se osredotočila nase in na to, kaj se dogaja okoli mene. Bolj sem se začela zavedati vseh malenkosti okoli mene.«). Za študijsko delo, pri katerem je med epidemijo prevladoval predvsem individualni študij, je enajst udeležencev po-ročalo o večji delovni motivaciji, sedem pa o boljši organizaciji časa (npr. » V času epidemije, ko je moj vsakdan kar nekako izgubil strukturo, sem se pričela bolj jasno zavedati, da nadzorujem potek dneva. Zdi se mi, da po tem programu veliko lažje načrtujem aktivnosti. «) in večji storilnosti (npr. » Zdi se mi, da sem tekom dneva naredila veliko več, kot bi sicer. «). Skladno z izsledki študij, ki kažejo, da lahko izvajanje tehnik čuječnosti še zlasti na začetku spremljajo občutki neugodja in/ali frustracije ob nezmožno- sti izvajanja vaje (npr. Canby idr., 2015), so nekateri udeleženci opisovali različ- 160 ne težave, ki so jih imeli pri izvajanju vaj. Med najpogostejšimi so bile težave z doseganjem stanja sproščenosti in težave z usmerjanjem pozornosti (vsil-jujoče misli, prehajanje pozornosti na druge stvari). Nekaj udeležencev bi si želelo tudi nekatere spremembe v samem izboru vaj in programu (npr. večjo raznolikost vaj, glasbeno podlago). Kljub temu je večina udeležencev program ocenila kot dobrodošlo dejavnost, ki jim je še posebej koristila, ko so bili zaradi epidemije podvrženi številnim spremembam pri študijskem delu in v oseb-nem življenju. Podobne vsebine, kot so jih spoznali v sklopu programa, in nau- čene tehnike čuječnosti bi si želeli doživeti tudi v sklopu rednega študijskega programa na fakulteti. Opisani rezultati potrjujejo hipoteze, postavljene na začetku študije. Tako je večina študentov izvajanje programa za razvijanje čuječnosti ocenila kot zelo pozitivno in koristno izkušnjo, navajali pa so tudi številne ugodne učin- ke programa. Rezultati se skladajo z izsledki drugih avtorjev (npr. Zeidan idr., 2013; McClintock in Anderson, 2013), ki so ugotovili, da ima lahko izvajanje prakse čuječnosti pri študentih številne ugodne učinke na psihološkem, teles- nem in kognitivnem področju njihovega delovanja. Izvedena oblika programa razvijanja čuječnosti se je na vzorcu študentov, vključenih v študijo, izkazala za dobrodošlo podporo pri zagotavljanju njihovega psihološkega zdravja in funkcioniranja, zlasti med trajanjem ukrepov, povezanih z epidemijo COVID-19. To PsihologijaPandemije.indb 160 18. 11. 20 13:58 Psihološko zdravje v času epidemije potrjuje mnenja nekaterih avtorjev (npr. Galante idr., 2018), da so študentom namenjeni programi razvijanja čuječnosti izvedljivi, za študente privlačni in učinkoviti pri doseganju ciljev krepitve psihološkega zdravja te populacije. Kljub spodbudnim rezultatom pa je treba opozoriti na nekatere pomanjklji- vosti izvedene raziskave, predvsem na omejitve pri izpeljevanju zaključkov na podlagi rezultatov. Med pomembnejše omejitve zagotovo spada nerepre- zentativnost vzorca. Udeleženci raziskave so bili namreč študenti razrednega pouka, zato rezultatov študije ne moremo posplošiti na celotno populacijo slo- venskih študentov. Poleg tega so se udeleženci samoselekcionirali za izvajani program, kar pomeni, da je šlo za vzorec študentov, ki so že pred izvajanjem prakse čuječnosti zelo verjetno izražali večjo naklonjenost do tovrstnega dela. Morda bi na bolj reprezentativnem vzorcu študentov (različne študijske smeri, naključno vzorčenje) dobili drugačne rezultate. Previdnost je potrebna tudi pri interpretaciji rezultatov o pozitivnih učinkih izvedenega programa, h katerim je morda prispeval tudi čas, v katerem je bil program izveden – to je obdobje epidemije in dela od doma. Mogoče je namreč, da so bili ugodni učinki, o ka- terih so poročali udeleženci, (tudi) posledica spremenjenega načina življenja, ki jim je sicer prinesel številne omejitve, vendar za marsikoga tudi nekatere dobrodošle spremembe, kot sta več časa zase in možnost samoorganiziranja 161 aktivnosti. Za bolj točno oceno učinkov izvedenega programa bi bilo tako treba vključiti kontrolno (pasivno) skupino udeležencev in preveriti razlike med skupinama. Sklepi Namen študije je bil s skupino študentov izvesti kratek vodeni program razvi- janja čuječnosti na daljavo in preveriti njihove odzive. Predpostavljali smo, da bodo študenti, vključeni v program, izkušnjo sodelovanja v programu ocenili pozitivno in pri sebi prepoznali ugodne učinke izvajanja prakse čuječno- sti. Rezultati študije so postavljeni hipotezi potrdili, saj so udeleženci izvedeni program razvijanja čuječnosti ocenili zelo pozitivno, navajali pa so tudi številne ugodne učinke izvajanja prakse čuječnosti. Izvedena oblika programa razvijanja čuječnosti se je tako izkazala za dobrodošlo podporo pri zagotavljanju psihološkega zdravja in funkcioniranja študentov, zlasti med trajanjem ukre- pov, povezanih z epidemijo COVID-19. Program razvijanja čuječnosti, ki je bil zasnovan in uporabljen za to študijo, se je izkazal za izvedljivega in koristnega (tudi) v času epidemije, ko je proces študija potekal na daljavo. Kljub spodbudnim rezultatom pa ima študija kar nekaj pomanjkljivosti, zato je posploševanje na podlagi njenih rezultatov močno omejeno. Za bolj utemeljene ugotovitve PsihologijaPandemije.indb 161 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize o učinkih izvajanja prakse čuječnosti pri študentih tako priporočamo nadaljnje študije na tem področju, ki naj vključujejo bolj reprezentativne vzorce študentov in kontrolno skupino udeležencev. Preverjajo naj različne kazalce psihofi- ziološkega zdravja in funkcioniranja ter vključujejo različne oblike in izvedbe prakse čuječnosti. Menimo, da imajo programi za spodbujanje čuječnosti pri študentih potencial, da koristno dopolnijo redni študijski program in prispe- vajo k boljšemu duševnemu zdravju študentov ne le med epidemijo, temveč tudi sicer. Tako bi bilo smiselno razmisliti o umestitvi programa spodbujanja in razvijanja čuječnosti v sklop rednega študijskega programa. Reference Bargh, J. A. in Chartrand, T. L. (1999). The unbearable automatici- ty of being. American Psychologist, 54(7), 462–479. https://doi.or- g/10.1037/0003-066X.54.7.462 Brown, K. W. in Ryan, R. M. (2003). The benefits of being present: mindfulness and its role in psychological well-being. Journal of Personality and Social Psychology, 84(4), 822–848. https://doi.org/10.1037/0022-3514.84.4.822 Canby, N. K., Cameron, I. M., Calhoun, A. T. in Buchanan, G. M. (2015). A brief 162 mindfulness intervention for healthy college students and its effects on psychological distress, self-control, meta-mood, and subjective vita- lity. Mindfulness, 6(5), 1071–1081. https://doi.org/10.1007/s12671-014- 0356-5 Creswell, J. D. (2017). Mindfulness interventions. Annual Review of Psychology, 68, 491–516. https://doi.org/10.1146/annurev-psych-042716-051139 Elmer, T., Mepham, K. in Stadtfeld, C. (2020). Students under lockdown: Com- parisons of students’ social networks and mental health before and during the COVID-19 crisis in Switzerland. PLoS ONE, 15(7), članek e0236337. htt- ps://doi.org/10.1371/journal.pone.0236337 Galante, J., Dufour, G., Vainre, M., Wagner, A. P., Stochl, J., Benton, A. in Jones, P. B. (2018). A mindfulness-based intervention to increase resilience to stress in university students (the Mindful Student Study): a pragmatic ran- domised controlled trial. The Lancet Public Health, 3(2), 72-81. https://doi. org/10.1016/S2468-2667(17)30231-1 Glass, R. J., Glass, L. M., Beyeler, W. E. in Min, H. J. (2006). Targeted social distancing designs for pandemic influenza. Emerging Infectious Diseases, 12(11), 1671–1681. https://doi.org/10.3201/eid1211.060255 Kabat‐Zinn, J. (2003). Mindfulness‐based interventions in context: past, pre- sent, and future. Clinical psychology: Science and practice, 10(2), 144–156. https://doi.org/10.1093/clipsy.bpg016 PsihologijaPandemije.indb 162 18. 11. 20 13:58 Psihološko zdravje v času epidemije Killingsworth, M. A. in Gilbert, D. T. (2010). A wandering mind is an un- happy mind. Science, 330(6006), 932–932. https://doi.org/10.1126/scien- ce.1192439 Lee, J. (2020). Mental health effects of school closures during COVID-19. The Lancet Child & Adolescent Health, 4(6), 421. https://doi.org/10.1016/S2352- 4642(20)30109-7 McClintock, A. S. in Anderson, T. (2013). The application of mindfulness for interpersonal dependency: effects of a brief intervention. Mindfulness, 6, 1–10. https://doi.org/10.1007/s12671-013-0253-3 Van Bavel, J. J., Baicker, K., Boggio, P. S., Capraro, V., Cichocka, A., Cikara, M., Crockett, M. J., Crum, A. J., Douglas, K. M., Druckman, J. N., Drury, J., Dube, O., Ellemers, N., Finkel, E. J., Fowler, J. H., Gelfand, M., Han, S., Haslam, S. A., Jetten, J., Kitayama, S. ... in Drury, J. (2020). Using social and behavioural science to support COVID-19 pandemic response. Nature Human Behaviour, 4, 460–471. https://doi.org/10.1038/s41562-020-0884-z Zeidan, F., Johnson, S. K., Gordon, N. S. in Goolkasian, P. (2010). Effects of brief and sham mindfulness meditation on mood and cardiovascular variables. The Journal of Alternative and Complementary Medicine, 16, 867–873. htt- ps://doi.org/10.1089/acm.2009.0321 163 Abstract During the COVID-19 pandemic and related measures, students faced a num- ber of changes that posed a potential source of stress for them. The purpose of the present research was to carry out a guided mindfulness-based programme on a group of students and to examine their responses to it. The study involved 58 Primary Teacher Education students, aged 22 to 26 years. During the epidemic, students participated in a distance-based programme consisting of a set of mindfulness techniques. They performed these mindfulness techniques every day for 14 consecutive days. At the end of the programme, the partici- pants evaluated it with the help of a questionnaire and described their possible observations and experiences. The results of the study showed that most students rated their participation in the mindfulness-development programme as a very positive experience, which helped them cope with pandemic-related changes. Most students expressed a desire for this type of mindfulness-devel- opment programme to become a regular part of their study curriculum. Keywords: epidemic, mindfulness training, students, distance learning PsihologijaPandemije.indb 163 18. 11. 20 13:58 PsihologijaPandemije.indb 164 18. 11. 20 13:58 Delo v času epidemije PsihologijaPandemije.indb 165 18. 11. 20 13:58 PsihologijaPandemije.indb 166 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Delo v času epidemije Kakovost komuniciranja v slovenskih delovnih organizacijah v času epidemije COVID-19 Eva Boštjančič1, Alja Vižintin1 in Edita Krajnović2 1Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani 2Mediade d.o.o. Kontakt: eva.bostjancic@ff.uni-lj.si 167 → K sodelovanju smo povabili najboljše zaposlovalce v izboru Zlata nit ter člane Združenja članov svetov delavcev Slovenije, Sloven- ske kadrovske zveze, KSS Pergam, Združenja Manager in Sloven- skega društva za odnose z javnostmi. → Z najvišjo oceno so ocenili posluh vodij za potrebe podrejenih, hitrost ter pogostost komunikacije med vodjo in podrejenimi. → Najnižje ocenjujejo vodjevo skrb za dobro počutje, pogrešajo pomirjujočo komunikacijo in razjasnitev negotovosti. → Pomembno nižje ocene o kvaliteti komuniciranja so dajali zapos- leni v državnih podjetjih, sledila je javna uprava, najvišje ocene pa so bile v zasebnih podjetjih. PsihologijaPandemije.indb 167 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Povzetek Z vseslovensko raziskavo smo želeli preveriti kakovost komuni- ciranja med zaposlenimi in vodjo v času razglašene epidemije COVID-19 v Sloveniji. Analizirali smo tudi področja za krepitev kakovosti odnosov med organizacijo in zaposlenimi. Izkušnje pretekle ekonomske krize namreč kažejo, da so jo uspešneje in hitreje prebrodile organizacije z visoko kakovostjo odnosov ter trdno, na zaupanju in spoštovanju zgrajeno organizacijsko kul- turo. Uporabili smo samoocenjevalni vprašalnik, ki je zajemal 14 postavk o ravnanju vodstva. V raziskavi so sodelovali 704 zapos- leni (49,8 % žensk) iz zasebnih (71,2 %), javnih (22,6 %) in državnih delovnih organizacij (6,3 %). Rezultati so pokazali, da se komuni- ciranje med zaposlenimi razlikuje glede na lastniško strukturo or- ganizacije, iz katere prihajajo. Najnižje ocene so dajali zaposleni v državnih podjetjih, sledila je javna uprava, najvišje pa so ocenje- vali v zasebnih podjetjih. Ključne besede: vodenje, komuniciranje, COVID-19, Slovenija 168 Uvod Pandemija koronavirusne bolezni je v svetu zahtevala nepričakovane in hit- re spremembe na mnogih področjih življenja, tudi na področju dela in orga- nizacij. Coombs (2015) krizno situacijo na področju organizacijske psihologije opredeljuje kot dojemanje nepredvidljivega dogodka, ki ogroža zdravje, varnost, okolje in ekonomske izide in lahko resno vpliva na uspešnost organizaci- je ter povzroči negativne izide. Zaposleni krizo dojemajo kot epizodo grožnje in negotovosti, ki povzroča tesnobo (Pescosolido, 2002). Krizna situacija lahko destabilizira organizacijo in njene delavce, ker se morajo delavci v izrednih situacijah spoprijeti z bistveno večjim stresom na delovnem mestu, kar od nji- hovih nadrejenih zahteva reševanje izjemnih oziroma nenačrtovanih izzivov, saj morajo slediti specifičnim odzivom svojih podrejenih na krizno situacijo in upoštevati njihove potrebe (Boin, 2005). Odzivi na krizno situacijo, kot so težave s prilagajanjem na spremembe, nelagodje, strah, jeza, frustracije, odpor, se med posamezniki razlikujejo (Smollan idr., 2010). Zaposleni od vodje pričakujejo napotke pri vsakodnevnih dejavnostih in osmišljanje situacije. PsihologijaPandemije.indb 168 18. 11. 20 13:58 Delo v času epidemije Gilbreath in Montesino (2006) poudarjata pomen prepoznavanja stresorjev na delovnem mestu med krizo in iskanje možnosti za izboljšanje dobrega počutja zaposlenega. Vloga vodje, še posebej v obdobjih krizne negotovosti, je predvsem zmanj- ševanje tesnobnosti in osmišljanje dogodkov, kar lahko v veliki meri dosežejo z ustrezno komunikacijo (Boin in Hart, 2003). Naloga vodje je, da ublaži fizično in psihološko razdaljo z zaposlenimi, pri čemer si lahko pomaga na primer z izdatnejšim komuniciranjem ali uvedbo virtualnih sestankov. Hkrati se mora- jo vodje v krizni situaciji osredotočiti na psihološko opolnomočenje, pozitivne okrepitve in hvaležnost. Komunikacija v krizni situaciji pomembno vpliva na posameznikovo razu- mevanje in zaznavanje krize ter organizacije. Ukrepi in komunikacija vodje sooblikujejo čustven odziv zaposlenih ter napovedujejo kakovost komuni- kacije v prihodnosti. Vodje pa se v kriznih situacijah srečujejo z izzivom spo-ročanja izdatne količine informacij zaposlenim (Wang idr., 2020). Coombs (1995) je na podlagi atribucijske teorije (Kelley, 1973) oblikoval teoretski okvir, ki pojasnjuje krizno komunikacijo. Zaposleni bodo informacije nadrejenih bolje razumeli, če bodo te poudarjene, dosledne in sporazumne (sprejete na 169 različnih ravneh); informacije morajo torej biti posredovane tako, da izstopa- jo iz množice drugih, manj pomembnih, da vzbudijo pozornost pri zaposle- nih oziroma ustvarijo dodatno zanimanje. Poleg tega mora način podajanja informacij ostati enak v vseh situacijah, informacije, ki jih posredujejo različni deležniki, pa morajo biti enoznačne. Ministrstvo za zdravje je 12. marca 2020 na območju Republike Slovenije razglasilo epidemijo nalezljive bolezni COVID-19, kar je vplivalo tudi na oblike dela. Veliko zaposlenih je ostalo doma na čakanju, drugi so izgubili zaposlitev, tretji so reorganizirali delo na trenutnem delovnem mestu, kar 2534 deloda-jalcev pa je v prvem trimesečju leta 2020 zaposlenim odredilo delo od doma, kar je več kot v celotnem letu 2019 (Ius-info, 2020). Zaradi razmeroma nepričakovane nenadne spremembe dela, oblik dela in delovnega okolja je bila velika odgovornost na vodjih glede načina vodenja oziroma komuniciranja. Z vseslovensko raziskavo smo želeli preveriti kakovost komuniciranja med za- poslenimi in vodjo v času razglašene epidemije v Sloveniji. Analizirali smo tudi področja za krepitev kakovosti odnosov med organizacijo in zaposlenimi. Iz-kušnje pretekle ekonomske krize namreč kažejo, da so jo uspešneje in hitreje prebrodile organizacije z visoko kakovostjo odnosov ter trdno, na zaupanju in spoštovanju zgrajeno organizacijsko kulturo. PsihologijaPandemije.indb 169 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Metoda Udeleženci in postopek K sodelovanju v raziskavi (704 sodelujočih, 49,8 % žensk), ki je potekala od 6. do 31. maja 2020, so bili poleg širše javnosti povabljeni člani Združenja članov svetov delavcev Slovenije, Slovenske kadrovske zveze, KSS Pergam, Združenja Manager, Slovenskega društva za odnose z javnostmi in najboljši zaposloval- ci v izboru Zlata nit. Največ udeležencev (60,4 %) je bilo starih od 31 do 50 let, sledili so starejši od 51 let (24,7 %), najmanj (14,9 %) udeležencev je bilo iz starostne skupine do vključno 30 let. Večina (59 %) sodelujočih v raziskavi je prihajala iz velikih organizacij (nad 250 zaposlenih), skoraj tretjina (29 %) iz srednje velikih, preostali pa iz malih ali mikroorganizacij. V raziskavi so bila zastopana pretežno podjetja v zasebni lasti (71 %), sledili so javna uprava (šolstvo, zdravstvo idr., 23 %) in državna podjetja (6 %). Pripomočki Uporabili smo samoocenjevalni vprašalnik, ki je zajemal 14 postavk (slika 1) o 170 ravnanju vodstva v krizni situaciji. Udeleženci so nanje odgovarjali na Likerto-vi lestvici od 1 ( Sploh se ne strinjam) do 5 ( V celoti se strinjam), na postavko o pogostosti komuniciranja z vodjo pa na lestvici od vsak dan do na dva tedna. Ocenjevali smo tudi zaupanje v informacije, pridobljene iz različnih virov (po medijih, formalno od vodstva in strokovnih služb, neformalno od sodelavcev, prijateljev, po družbenih omrežjih, od družinskih članov). Udeleženci so vire razvrstili od 1 do 6 (1 – najbolj zaupam, 6 – najmanj zaupam). Notranja sklad- nost vprašalnika je bila velika (α = 0,97). Na koncu smo v vprašalnik vključili postavke o sociodemografskih podatkih sodelujočih (spol, starost, velikost in lastništvo podjetja, v katerem so udeleženci zaposleni) ter odprto vprašanje, namenjeno splošnim pripombam. Za analizo podatkov smo uporabili eno- smerno analizo variance in neparametrične teste, ko je to narekovala ocenje- valna lestvica zajetih podatkov. Rezultati z razpravo Raziskava je pokazala, da je več kot tri četrtine sodelujočih zadovoljnih s komunikacijo vodstva v krizi. Udeleženci poročajo, da je 30 % vodij s sodelavci komuniciralo enkrat na teden, 21 % dnevno, 19 % na dva ali tri dni, preostali pa redkeje kot na dva tedna. Ugotovili smo, da so bili zaposleni zadovoljni s pogostostjo komuniciranja vodilnih s podrejenimi. Ker je le z 21 % udeleženih PsihologijaPandemije.indb 170 18. 11. 20 13:58 Delo v času epidemije vodilni komuniciral dnevno in so bili udeleženci kljub temu zadovoljni s pogostostjo komunikacije ( M = 4,04; slika 1), lahko zaključimo, da pogostost komuniciranja ni toliko pomembna, kolikor so pomembni drugi vidiki komunikacije. Morda je pomembnejše, da so zaposleni, po ugotovitvah pričujoče raziskave, od svojega vodje hitro oziroma pravočasno dobili vse potrebne informacije. Krizno komuniciranje kot sestavni del kriznega upravljanja se nanaša na odkritost in pogostost komunikacije z zaposlenimi o trenutnem stanju. Ena temeljnih odgovornosti voditeljev v času epidemije in dela od doma je red- no komuniciranje z ekipo, prepoznavanje zaznavanja situacije zaposlenih in zagotavljanje dobrega počutja. Le tako se lahko vodje empatično odziva- jo na potrebe svojih zaposlenih (Wooten in James, 2008). Wang in sodelavci (2016) so ugotovili, da se posamezniki v krizi odzivajo s tremi značilnimi vzorci vedenja. Prva skupina se trudi ostati aktivna in se prebiti skozi krizo, druga situacijo sprejme, tretja pa moč najde v upanju. Posluh za potrebe zaposlenih je torej pomemben del krizne komunikacije. Rezultati naše raziskave kažejo, da so vodilni dajali največji poudarek ravno potrebam zaposlenih. Na sliki 1 vidimo, da so udeleženci najbolj zadovoljni s posluhom vodij za potrebe podrejenih, pogostostjo komunikacije med vodjo in podrejenim ter hitrostjo posredovanih informacij. 171 Ugotovili smo, da je interno komuniciranje pomembno pri ustvarjanju zaupan- ja. Formalne vire (vodstvo, strokovne službe) je 66 % sodelujočih uvrstilo med Posluh za potrebe podrejenih 4,13 Pogostost kom. šef-podrejeni 4,04 Hitra informiranost 4,01 Hitrost informacij 3,96 Vpetost v organizacijo 3,96 Obvladovanje situacije 3,85 Sistematična komunikacija 3,79 Jasna komunikacija 3,75 Zaupanja vredna komunik. 3,74 Spodbudna komunikacija 3,7 Upoštevanje predlogov zaposl. 3,7 Razjasnitev negotovosti 3,56 Pomirjujoča komunikacija 3,52 Skrb za dobro počutje 3,33 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5 5 povprečna ocena Slika 1. Povprečne vrednosti ocenjevanih spremenljivk pri komunikaciji. PsihologijaPandemije.indb 171 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Tabela 1. Razlike pri upoštevanju predlogov zaposlenih glede na velikost podjetja M SD F Pomembnost Do 10 zaposlenih 4,13 1,08 Nad 10 do 50 zaposlenih 3,52 1,20 8,16 0,04 Nad 50 do 250 zaposlenih 3,60 1,15 Nad 250 zaposlenih 3,75 1,09 tri najbolj zaupanja vredne glede informacij o prihodnosti. Ta podatek kaže na veliko odgovornost vodstva za komunikacijo. Na prva tri mesta zaupanja vrednih virov informacij o prihodnosti so sodelujoči enakovredno postavi- li tudi medije (56 %) in družinske člane (56 %). Posamezniki v kriznih situa- cijah želijo poudarjene, dosledne in sporazumne informacije, torej takšne, ki bodo razumljive, v vseh situacijah nespremenjene in enake od vseh nadrejenih (Coombs, 1995). Na tem mestu je vredno opozoriti, da komunikacija vodij pri zaposlenih v Sloveniji ni izrazito vzbujala zaupanja do organizacije, je pa bila zaupanja vreden vir informacij o prihodnosti. Naudé (2012) opozarja, da je v nestabilnih časih pomembno, da vodja cilje usmeri v ohranjanje produktivnosti in da z uporabo veščin zaposlenih ohranja 172 visoko raven produktivnosti. Zato je smiselno, da vodje upoštevajo mnenja za- poslenih in jih čim bolj vključujejo v organizacijo. Analiza rezultatov je pokazala, da zaposleni kljub splošnemu velikemu zadovoljstvu s komunikacijo v krizi nekoliko nižje ocenjujejo možnost vključevanja zaposlenih. Ob tem pa so se pokazale tudi pomembne razlike pri upoštevanju predlogov zaposlenih. Bolj so jih upoštevala podjetja z do deset zaposlenimi (tabela 1). Analiza razlik med sociodemografskimi skupinami je razkrila, da se le lastništvo povezuje z manjšim ali večjim zadovoljstvom s komunikacijo med krizo (tabela 2). V državnih podjetjih in javni upravi so bili zaposleni pomembno manj zado- voljni s komunikacijo nadrejenih pri vseh merjenih spremenljivkah. Najmanjše zadovoljstvo je tako v državnih podjetjih, sledi javna uprava, najvišje ocene pa so v zasebnih podjetjih. Na odprto vprašanje ob koncu vprašalnika je odgovorilo 100 (14,2 %) ude- ležencev. Odgovorov, ki se niso navezovali na tematiko vprašalnika, nismo vključili v analizo, zato je v končno analizo uvrščenih 77 odgovorov. Večina (61 ali 79,3 %) odgovorov je bilo pozitivnih, na primer »Pohvale direktorju, ki je v teh časih tedensko komuniciral z nami in poskrbel, da je naše podjetje tudi v teh časih pojem odličnosti«, 14 odgovorov (18,2 %) pa negativnih, na primer PsihologijaPandemije.indb 172 18. 11. 20 13:58 Delo v času epidemije »Komunikacija v podjetju je v redu, vendar če je neposredni vodja paničen in nevrotičen, s svojim obnašanjem vpliva na sodelavce, kljub temu da z vrha dobivamo ustrezne pozitivne informacije«. Kot kažejo rezultati, se odpirajo številne možnosti za izboljšanje komunikacije, predvsem glede miritve situacije, razjasnjevanja negotovosti ter spodbudne in pomirjujoče komunikacije, s katero vodja jasno izraža skrb za dobro počutje zaposlenih (pri teh postavkah so bile ocene udeležencev najnižje). Ta proces lahko vnaprej načrtujemo, se na podobne situacije v prihodnosti pripravljamo in izobražujemo. Ob tem pa velja informirati in spodbujati k učinkoviti komu- nikaciji v izrednih razmerah prav vse zaposlene, in ne le vodij. Tabela 2. Razlike v komunikaciji glede na lastništvo organizacije, iz katere udele- ženci prihajajo Državna Zasebna Javna χ2 p podjetja podjetja uprava Hitrost prvih informacij 4 (2) 4 (1) 4 (2) 69,90 0,00 Hitra informiranost 4 (2) 5 (1) 4 (1) 78,74 0,00 Pogostost komuniciranja 4 (1) 5 (1) 4 (3) 82,67 0,00 173 vodja-podrejeni Posluh za potrebe zaposlenih 4 (3) 5 (1) 4 (2) 62,21 0,00 Vpetost v organizacijo 4 (2) 4 (1) 4 (3) 74,33 0,00 Upoštevanje predlogov 3 (1) 4 (2) 3 (2) 82,97 0,00 zaposlenih Skrb za dobro počutje 3 (2) 4 (2) 3 (3) 57,95 0,00 Pomirjujoča komunikacija 3 (2) 4 (2) 3 (2) 81,26 0,00 Razjasnitev negotovosti 3 (2) 4 (2) 3 (2) 63,07 0,00 Zaupanja vredna komunikacija 3 (1) 4 (2) 3 (2) 74,58 0,00 Obvladovanje situacije 3 (1) 4 (1) 3 (2) 91,61 0,00 Sistematična komunikacija 3 (2) 4 (1) 3 (2) 95,65 0,00 Jasna komunikacija 3 (1) 4 (1) 3 (2) 95,20 0,00 Spodbudna komunikacija 3 (3) 4 (2) 3 (2) 88,87 0,00 Opomba. Poročamo o srednji vrednosti (mediana) in o interkvartilnih razmikih (v oklepaju). Pri pomembnosti ( p), nižji ali enaki 0,05, lahko rezultate iz vzorca z veliko gotovostjo posplošimo na populacijo. Dokažemo lahko razlike ali povezanost dveh spremenljivk. PsihologijaPandemije.indb 173 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize V raziskavi so sicer sodelovali predstavniki različnih delovnih okolij, kljub temu pa velja opozoriti, da bi ob morebitni ponovitvi raziskave veljalo uporabiti sistematično vzorčenje, ki bi vključevalo tudi regijsko in panožno delitev vzorca. Dobrih 10 % udeležencev je odgovorilo na odprto vprašanje, njihovi odgovori pa niso le podkrepili rezultatov, temveč so tudi vsebinsko obogatili raziskavo. Zato bi bilo dobro v prihodnje vključiti več takšnih vprašanj, ki bi nam omo- gočila širše razumevanje komuniciranja v delovnih organizacijah. Sklepi Raziskava je pokazala, da so v trimesečnem obdobju, ko sta se narava dela in delovno okolje za velik del Slovencev nenačrtovano spremenila, vodilni imeli primeren posluh za potrebe zaposlenih, da je bila njihova komunikacija hitra in tudi dovolj pogosta. Ugotovitve kažejo, da je jasna, zaupanja vredna, transpa-rentna in iskrena komunikacija še pomembnejša v kriznih situacijah. Pomemb- no je, da so vodje empatični in ne pozabijo prisluhniti potrebam zaposlenih. Kljub številnim negativnim informacijam je ključ do zadovoljive komunikacije iskrenost. Z empatično komunikacijo vodja prepoznava, razbremenjuje posa- meznikove stiske ter oblikuje psihološko varnost, ki jo posameznik potrebuje 174 za dobro opravljanje dela. Pomembna je ugotovitev, da je kakovost komuni- ciranja povezana z lastništvom podjetja. To odpira možnosti za raziskovanje in tudi odpravljanje vzrokov, ki pripeljejo do tega, da je kakovost komunikacije v javnih in državnih podjetjih slabša kakor v zasebnih, ter nakazuje potrebe po dodatnem informiranju in izobraževanju vodilnih zaposlenih. Reference Boin, R. A. (2005). From crisis to disaster: Toward an integrative perspective. V R. Perry in E. L. Quarantelli (ur.), What is a disaster? New answers to old questions (str. 155–172). Xlibris Press. Boin, A. in Hart, P. (2003). Public leadership in times of crisis: mission impossible? Public Administration Review, 63, 544−553. https://www.jstor.org/ stable/3110097 Coombs, W. T. (1995). Choosing the right words: The development of gui- delines for the selection of the appropriate crisis-response strate- gies. Management Communication Quarterly, 8, 447–476. https://doi. org/10.1177/0893318995008004003 Coombs, W. T. (2015). Ongoing crisis communication: planning, managing, and responding. Sage Publications. PsihologijaPandemije.indb 174 18. 11. 20 13:58 Delo v času epidemije Gilbreath, B. in Montesino, M. U. (2006). Expanding the HRD role: Im- proving employee well-being and oranisational performance. Hu- man Resource Development International, 9, 563–571. https://doi. org/10.1080/13678860601032684 Ius-info (27. 3. 2020). Inšpektorat ob strmem porastu dela od doma spremenil sistem beleženja. Pridobljeno s https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/ dnevne-novice/260492# Kelley, H. H. (1973). The process of casual attributions. American Psychologist, 28, 107–128. https://doi.org/10.1037/h0034225 Naudé, M. (2012). Global economic crisis: employee responses and practical implications for organizations. Organization Development Journal, 30, 9–24. Pescosolido, A. T. (2002). Emergent leaders as managers of group. The Leadership Quarterly, 14, 583−599. https://doi.org/10.1016/S1048-9843(02)00145-5 Smollan, R. K., Sayers, J. G. in Matheny, J. A. (2010). Emotional responses to the speed, frequency and timing of organizational change. Time & Society, 19, 28–53. https://doi.org/10.1177/0961463X09354435 Wang, J., Anne, M., in McLean, G. N. (2016). Understanding crisis and crisis management: An Indian Perspective. Human Resource Development Interna- tional, 19, 192–208. https://doi.org/10.1080/13678868.2015.1116242 Wang, Y., Kim, S., Rafferty, A. in Sanders, K. (2020). Employee perceptions of 175 HR practices: A critical review and future directions. International Journal of Human Resource Management, 31, 128–173. https://doi.org/10.1080/09 585192.2019.1674360 Wooten, L. in James, E. (2008). Linking crisis management and leader- ship competencies: The role of human resource development. Ad- vances in Developing Human Resources, 10, 352–379. https://doi. org/10.1177/1523422308316450 Abstract With this Slovenian research, we wanted to examine the quality of commu- nication among employees and leaders during the COVID-19 epidemic in Slovenia. We also analysed fields which could improve the quality of relations between organizations and employees. Experiences with the previous economic crisis showcase that organizations with high-quality workplace rela- tionships—namely those with a firmly built organizational culture, focused on trust and respect—are quicker and more successful at overcoming a crisis. We used a 14-item self-assessment questionnaire to measure the behaviour of the PsihologijaPandemije.indb 175 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize lead. 704 employees (49.8% female) from the private sector (71.2%), civil service (22.6%), and state-owned companies (22.6%) participated in the research. Results showed that communication between employees differs based on the ownership structure of the organization. Those employed in state-owned companies gave the lowest amount of points, followed by civil service employ- ees, while the highest amount of points was given in the private sector. Keywords: leadership, employees, communication, COVID-19, Slovenia 176 PsihologijaPandemije.indb 176 18. 11. 20 13:58 Šolanje v času epidemije PsihologijaPandemije.indb 177 18. 11. 20 13:58 PsihologijaPandemije.indb 178 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Šolanje v času epidemije Učenje in poučevanje na daljavo med zaprtjem šol zaradi epidemije COVID-19: perspektiva pedagoških delavcev v osnovnih in srednjih šolah v prvem mesecu pouka na daljavo Živa Krajnc, Adelisa Huskić, Zala Kokol in Katja Košir Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru Kontakt: ziva.krajnc1@student.um.si, katja.kosir@um.si 179 → Predhodno usposabljanje za uporabo IKT je pomemben de- javnik zaznane kompetentnosti pri uporabi IKT. → Med raziskavo so udeleženci poudarjali neenakost pogojev pri poučevanju na daljavo. → Udeleženci, ki so zaposleni v srednjih šolah, so poročali o večji zaznani kompetentnosti za uporabo IKT, bolj pozitivnih stališčih do poučevanja na daljavo ter nižji stopnji stresa kot udeleženci, ki so zaposleni v osnovnih šolah. → Višje ravni stresa so ob poučevanju na daljavo doživljali udeleženci, ki so imeli bolj negativna stališča do tovrstnega nači- na poučevanja, so se čutili manj kompetentne za uporabo IKT in predhodno niso bili vključeni v noben projekt usposabljanja za uporabo IKT, ki so dobivali manj opore od drugih in so doma poleg dela skrbeli še za predšolskega in/ali osnovnošolskega otroka. PsihologijaPandemije.indb 179 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Povzetek Ob razglasitvi epidemije se je zaradi zaprtja šol uvedlo poučevanje na daljavo, kar je pedagoške delavce prisililo v velike prilagoditve ustaljenega načina poučevanja. Njihovo doživljanje pouka na dal- javo smo preverjali kvalitativno in kvantitativno. Spletni vprašal- nik je rešilo 1081 udeležencev, 11 udeležencev pa je sodelovalo v polstrukturiranih intervjujih. Preučevali smo občutek kompetent- nosti za uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), stališča do učenja in poučevanja na daljavo, poročanje o poteku dela na daljavo, zaznane prednosti, ovire in pomanjkljivosti tovrst- nega dela, različne vidike zaznane opore ter samoporočan stres pri delu. O višjih ravneh stresa so poročali udeleženci, ki so doma poleg dela skrbeli še za predšolskega ali osnovnošolskega otroka. Tisti, ki so se predhodno udeležili projektov usposabljanja za upo- rabo orodij IKT, so poročali o večji kompetentnosti za uporabo IKT pri pouku kot tisti, ki v takšne projekte niso bili vključeni. Zapos- leni v srednjih šolah so v primerjavi z zaposlenimi v osnovnih šolah izrazili bolj pozitivna stališča do izobraževanja na daljavo in večjo 180 zaznano kompetentnost za uporabo IKT. Ključne besede: poučevanje na daljavo, COVID-19, IKT, stres Uvod Slovenija je v začetku marca 2020 zaradi COVID-19 razglasila epidemijo, kar je spremenilo tudi ustaljen način delovanja vzgojno-izobraževalnih ustanov. Pouk na daljavo je imel brez dvoma velik vpliv na počutje in delo učencev, seveda pa tudi na učitelje, ki so se morali izjemno hitro prilagoditi in spremeniti svoj način dela. Kot predpostavlja model delovnih zahtev in virov (glej npr. Bakker idr., 2003), nenadne spremembe v delovnih zahtevah in virih vodijo v spremenjene ravni stresa pri delu, pretekle raziskave, ki so preučevale dejavni-ke uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) pri poučevanju, pa kažejo, da so pomembni dejavniki stresa, povezanega z uporabo IKT pri pouče- vanju, tudi zaznana kompetentnost in stališča do uporabe IKT (Parayitam idr., 2010; Syvänen idr., 2016). Te dejavnike smo želeli v svoji raziskavi podrobne- je preučiti, hkrati pa pridobiti sistematičen in z nekaterih vidikov poglobljen vpogled v potek poučevanja na daljavo v začetnem obdobju pouka na daljavo, PsihologijaPandemije.indb 180 18. 11. 20 13:58 Šolanje v času epidemije kot so ga zaznavali učitelji in svetovalni delavci, zaposleni v osnovnih in srednjih šolah. Zato smo različne vidike pouka na daljavo, kot so ga doživljali učitelji in svetovalni delavci, preučili tako kvantitativno, s spletnim vprašalnikom za pridobivanje podatkov na velikem vzorcu udeležencev, kakor kvalitativno, z odprtimi vprašanji v spletnem vprašalniku ter z intervjuji na manjšem vzorcu učiteljev in svetovalnih delavcev. Glavni namen raziskave je bil preučiti, kako učitelji in svetovalni delavci v osnovnih in srednjih šolah dojemajo poučevanje na daljavo – kakšna so nji- hova zaznana kompetentnost in stališča ob takšnem načinu dela, kako ocen- jujejo njegovo kakovost ter katere ovire, pomanjkljivosti in morebitne pred- nosti takšnega načina dela zaznavajo. Hkrati smo želeli zbrati dobre prakse poučevanja na daljavo ter vzpostavljanja in vzdrževanja komunikacije ob takšnem načinu dela za morebitne prihodnje potrebe po izkušnjah in uspešnih metodah dela na daljavo. Dodatno smo preverjali specifične vidike doživljanja pedagoških delavcev glede na njihovo morebitno predhodno usposabljanje za uporabo IKT pri poučevanju, glede na zaposlitev v osnovni ali v srednji šoli in glede na to, ali poleg tega pomagajo še lastnim predšolskim ali osnovno- šolskim otrokom. 181 Metoda V raziskavi je sodelovalo 1092 oseb. Spletni vprašalnik je izpolnilo 1081 udele- žencev, od tega 131 (12,1 %) moških in 950 (87,9 %) žensk. V polstrukturiranih intervjujih je sodelovalo 11 udeležencev. Med udeleženci, ki so izpolnjevali vprašalnik, jih je 974 (90,1 %) učiteljev in 107 (9,9 %) svetovalnih šolskih delavcev. Na osnovnih šolah jih je zaposlenih 812 (75,1 %), na srednjih pa 269 (24,9 %). Med udeleženci je bilo 498 (46,1 %) takih, ki poleg dela doma skrbijo za predšolskega in/ali osnovnošolskega otroka. Udeleženi v polstrukturiranih intervjujih so zaposleni v osnovnih šolah, gimnazijah in glasbeni šoli. Za raziskavo je bil uporabljen vprašalnik, ki so ga sestavili študentje 2. letnika dodiplomskega študija psihologije na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru pod mentorstvom izr. prof. dr. Katje Košir. Zajema 48 postavk odprtega in zaprtega tipa, meri pa občutek kompetentnosti za upo- rabo IKT (primer postavke: Počutim se sposobnega uporabljati IKT), stališča do učenja in poučevanja na daljavo (primer postavke: Menim, da je poučevanje/ delo na daljavo (lahko) tako kakovostno kot poučevanje v živo), poročanje pedagoških delavcev o poteku dela na daljavo (primer postavke: Izvajanje učne-ga procesa/dela na daljavo mi omogoča zadostno stopnjo individualnega dela PsihologijaPandemije.indb 181 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize z učenci), zaznane prednosti pedagoškega dela na daljavo (primer postavke: Ste pri trenutni organizaciji in izvedbi pedagoškega dela prepoznali kakšne prednosti poučevanja/dela na daljavo, ki bi kasneje lahko izboljšale (ali dopolnile/iz-popolnile) tudi pouk v živo? ), zaznane ovire in pomanjkljivosti dela na daljavo (primer postavke: Kaj vas pri poučevanju/delu na daljavo najbolj skrbi? ), različne vidike zaznane opore pri delu (primer postavke: Kako se je organiziral potek pouka/dela na daljavo s strani vaše šole? ) ter samoporočan stres pri delu (primer postavke: Kako pogosto ste bili v času, odkar poteka izobraževanje na daljavo, vznemirjeni zaradi nepričakovanih dogodkov, povezanih z delom? ). Za merjenje stresa pri delu smo uporabili prilagojeno različico Vprašalnika doživljanja stresa (Cohen idr., 1983, slovenska priredba Košir idr., 2014), ki meri stopnjo zaznanega stresa pri delu. Postavke so bile prilagojene tako, da so se nanašale na obdobje izvajanja pouka na daljavo. Vprašalnik je bil poslan na uradne e-poštne naslove različnih šol s prošnjo, da se posreduje vsem pedagoškim delavcem. Delil se je tudi po socialnih omrežjih. Na spletnem portalu 1ka je bil za reševanje dostopen en teden, ko je izobraže- vanje na daljavo na večini šol potekalo drugi oziroma tretji teden. Študentje so v tretjem in četrtem tednu poučevanja na daljavo izvajali tudi polstrukturirane intervjuje z različnimi profili pedagoških delavcev. Ti so bili opravljeni v živo 182 ali s spletnimi orodji (npr. Skype). Nabor vprašanj je bil predhodno usklajen v skupini sodelujočih v raziskavi. Rezultati z razpravo Zaznana kompetentnost za uporabo IKT Udeleženci raziskave so pri poučevanju na daljavo med različnimi orodji IKT najpogosteje uporabljali e-pošto (97,9 % udeležencev) in orodja za komuni- kacijo na daljavo (61,2 % udeležencev), kot je Skype. Relativno pogosta je bila tudi raba spletnih učilnic, kot sta e-Asistent (37,4 % udeležencev) in Moodle (30,8 % udeležencev). Poročali so, da se za uporabo IKT počutijo razmeroma kompetentne, saj jih je velika večina pri postavkah o zaznani kompetent- nosti za uporabo IKT izražala vsaj delno strinjanje. Nekoliko manj kot polovica (43,2 %) udeležencev je bila predhodno vključena v projekt usposabljanja za uporabo IKT. Tisti, ki so bili v te projekte vključeni ( M = 3,87; SD = 0,74), so poročali o statistično značilno večji zaznani kompetentnosti za uporabo IKT ( Z = −6,892; p < 0,001) v primerjavi z udeleženci, ki v tovrstne projekte niso bili vključeni ( M = 3,51; SD = 0,81). PsihologijaPandemije.indb 182 18. 11. 20 13:58 Šolanje v času epidemije Pomoč šole in različni vidiki opore Premik pouka v spletno okolje in pogostejšo uporabo orodij IKT sta zapo- slenim v vzgojno-izobraževalnem okolju olajšali vsaj zmerna zaznana opora IKT-koordinatorja (o tej je poročalo 76,5 % vprašanih) in vodstva šole (o tej je poročalo 80,2 % vprašanih). Iskali so jo tudi pri sodelavcih in na spletu. Večji delež udeleženih (70,1 %) je napotke za organizacijo dela na daljavo prejel od nadrejenih, preostali pa so se o načinu organizacije pouka odločali sami. Velika večina jih je poročala o zadovoljstvu z oporo, ki so jo prejeli z različnih strani. O okrepitvi sodelovanja med sodelavci so poročali tudi udeleženci v interv- jujih. Navajali so, da med seboj sodelujejo učitelji, ravnatelji in drugi strokovni delavci, si izmenjujejo dobre prakse in ideje ter se med seboj spodbujajo. Udeleženci pa so bili manj zadovoljni z oporo od Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Zavoda Republike Slovenije za šolstvo; vsaj zmerno oporo je zaznavala približno polovica udeležencev (52,2 % za MIZŠ, 52,4 % za ZRSŠ). V vprašanjih odprtega tipa so udeleženci poudarili, da v času, ko so pedago- ški delavci smernice najbolj potrebovali, teh niso prejeli, priporočila pa so bila izdana pozneje, ko je bil način dela že vzpostavljen. Stališča do poučevanja na daljavo in potek dela 183 Večina udeležencev je poročala, da so po dveh tednih poučevanja na daljavo vzpostavili dvosmerno komunikacijo, ki omogoča spremljanje napredka in po- teka večkrat tedensko (55,1 %) ali dnevno (37,7 %). Največji delež udeleženih (71,9 %) je stik, ki jim je omogočal spremljanje napredka učencev, vzpostavil z vsaj polovico svojih učencev. Po dveh tednih poučevanja na daljavo 7,2 % udeležencev dvosmerne komunikacije ni vzpostavilo, 3,6 % pa stika ni vzpostavilo z nobenim od svojih učencev. Več kot polovica udeležencev (55,7 %) je menila, da kakovost poučevanja na daljavo ni primerljiva s kakovostjo klasičnega pouka v učilnici. Prav tako je ve- čina udeležencev (70,5 %) poročala, da takšna oblika poučevanja ni pravična do vseh učencev. Velika večina (89,5 %) jih je poročala, da otežuje komunikaci-jo. Približno polovica (48,4 %) je menila, da učencem, ki potrebujejo dodatno pomoč, na daljavo ni mogoče pomagati v enaki meri. Po dveh tednih pouka na daljavo je 43 % udeležencev poročalo, da pouka niso prilagajali učencem s posebnimi potrebami. Oteženo dvosmerno komunikacijo med učencem in učiteljem so poudarili tudi udeleženci v intervjujih. Kot veliko oviro so posebej omenili še pomanjkanje osebnega stika. To je oteževalo delo tako samim udeležencem pri poučevanju predmetov, ki vključujejo veliko neposrednega stika z učenci, kakor samim učencem, ki so pogrešali sovrstnike. PsihologijaPandemije.indb 183 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Več kot polovica (57,4 %) udeležencev, ki so rešili vprašalnik, se je strinjala, da orodja IKT omogočajo individualno pomoč učencem, vendar so bila mnenja različna glede tega, ali izvajanje pedagoškega procesa na daljavo omogoča zadostno stopnjo individualnega stika. Poleg učencev s posebnimi potreba- mi so težave pri izvajanju pouka na daljavo udeleženci zaznali tudi pri otro- cih tujcih in otrocih, ki niso imeli zagotovljenih enakih pogojev za učenje kot sošolci. Četrtina (25,5 %) udeležencev je poročala, da so imeli v razredu vsaj enega učenca, ki do računalnika ni imel dostopa bodisi zaradi pomanjkanja ustrezne opreme bodisi zaradi velikega števila družinskih članov, ki so opremo souporabljali, malo manj kot četrtina (23,5 %) pa podatkov o dostopnosti do računalniške opreme ni imela za vse svoje učence. Pomanjkanje tehnologije oziroma usposobljenosti za njeno uporabo je kot največjo oviro za poučevanje na daljavo pri odprtih tipih vprašanj navedla večina udeležencev, kot pomanj- kljivost pa so poudarili še negativne posledice povečane uporabe tehnologije. Udeleženci so poročali tudi o spodbudnejših vidikih. Velika večina (84,9 %) se jih je po dveh tednih pouka na daljavo vsaj delno strinjala, da bo predvidene učne cilje mogoče doseči. Pri odprtih vprašanjih so poudarili povečanje individualnega stika z učenci. Odzivi učencev so bili pretežno ocenjeni kot pozitivni (62,9 %) ali nevtralni (27,2 %), pretežno pozitivne (88 %) so bile tudi povratne informacije staršev. V odprtih odgovorih so udeleženci poročali, da je pozitivna 184 naravnanost učencev do tovrstnega pouka bila posledica možnosti samostoj- nega razpolaganja s časom, lažjega kombiniranja šolskega dela s prostočasni- mi aktivnostmi in boljšega stika, ki so ga udeleženci vzpostavili s svojimi učen-ci. Udeleženi so v večini poročali tudi o zadovoljivi kakovosti izdelkov. Velik delež (64,6 %) jih je prepoznal prednosti, ki jim bodo v prihodnosti omogočile izboljšanje, dopolnitev ali izpopolnitev pouka v živo, in jih namerava v prihodnosti uvesti v svoje delo. V odgovorih na odprta vprašanja so bili navedeni tudi predlogi za nadaljnjo uporabo orodij IKT v pedagoški praksi. Udeleženci so pri odprtih vprašanjih in intervjujih poročali, da nezadovoljstvo s poukom na daljavo izražajo predvsem tisti učenci, ki so že sicer potrebovali več dodatne pomoči. Poročali so tudi o neodzivnosti nekaterih učencev. Slabša odzivnost se je pojavila predvsem pri tistih, ki imajo tudi pri klasičnem pouku več težav z regulacijo lastnega učenja, imajo učne težave in slabšo zmožnost koncentracije. Udeleženci so v odprtih odgovorih kot pomemben dejavnik so- delovanja poudarili podporo in pomoč staršev. Stres Polovica (52,4 %) udeležencev je poročala, da so se pogosto ali zelo pogos- to počutili napete in v stresu ter da so bili vznemirjeni zaradi nepričakovanih PsihologijaPandemije.indb 184 18. 11. 20 13:58 Šolanje v času epidemije dogodkov, vendar jih je veliko (58,9 %) pogosto ali zelo pogosto čutilo, da svoj poklic obvladujejo in da v njem uživajo. Kljub temu je bil nov način poučevanja večinoma ocenjen kot bolj stresen od običajnega pouka. Ugotovili smo, da so dejavniki tveganja za občutenje več stresa manjša zaznana kompetentnost za uporabo IKT ( r = −0,37; p < 0,001), nižja stopnja opore pri poučevanju z IKT ( r = −0,21; p < 0,001) ter bolj negativna stališča do poučevanja na daljavo ( r = −0,42; p < 0,001). Višje stopnje stresa ( M = 2,95; SD = 0,72) so zaznavali tudi udeleženci, ki predhodno niso bili vključeni v projekte za usposabljanje za uporabo IKT ( Z = −4,390; p < 0,001), v primerjavi s tistimi, ki so v takšne projekte bili vključeni ( M = 2,73; SD = 0,76). Več stresa ( M = 2,97; SD = 0,76) so doživljali tudi tisti udeleženci, ki so doma poleg službe skrbeli še za predšolskega ali osnovnošolskega otroka ( Z = −4,014; p < 0,01), v primerjavi s tistimi, ki niso ( M = 2,76; SD = 0,72). Udeleženci z otroki so pri odprtih vprašanjih poudarili, da so se težave pojavile predvsem pri usklajevanju službenih obveznosti in obveznosti doma. Udeleženci so v intervjujih in odprtih vprašanjih poročali, da so se ob pouče- vanju na daljavo počutili bolj obremenjene. V intervjujih so navajali večjo časovno obremenjenost zaradi podaljšanega delovnika, oblikovanja poglob- ljenih priprav za učence, pregledovanja in popravljanja nalog, odgovarjanja na 185 elektronska sporočila, iskanja primernih delovnih listov ipd. Poudarili so tudi preobremenjenost z različnimi komunikacijskimi kanali, nenehno odzivnostjo in pisanjem povratnih informacij. Razlike med pedagoškimi delavci, ki so zaposleni v osnovnih in srednjih šolah Preverjali smo tudi razlike, ki so se pri tej obliki pouka pojavljale med peda-goškimi delavci, ki so zaposleni v osnovnih šolah, in pedagoškimi delavci, ki so zaposleni v srednjih. Zaposleni v srednješolskem izobraževalnem sistemu ( M = 3,80; SD = 0,77) so se od zaposlenih v osnovnošolskem izobraževalnem sistemu ( M = 3,61; SD = 0,80) statistično pomembno razlikovali po večji zaznani kompetentnosti za uporabo orodij IKT ( Z = −3,024; p < 0,002). Udeleženci, ki so zaposleni v srednjih šolah ( M = 2,75; SD = 0,70), so doživljali nižjo stopnjo stresa ( Z = −2,519; p < 0,01) kot udeleženci, ki so zaposleni v osnovnih šolah ( M = 2,89; SD = 0,75). Udeleženci, ki so zaposleni v srednjih šolah, so poročali tudi o bolj pozitivnih stališčih do poučevanja na daljavo pri vseh postavkah. Pogosteje so poročali, da je poučevanje na daljavo tako kakovostno kot delo v živo ( Z = −6,405; p < 0,001; M (SŠ) = 2,71; SD (SŠ) = 1,00; M (OŠ) = 2,25; SD (OŠ) = 0,96), da je s poukom na daljavo mogoče doseči predvidene učne cilje ( Z = −2,817; p = 0,005; M (SŠ) = 3,30; SD (SŠ) = 0,87; M (OŠ) = 3,15; SD (OŠ) = 0,82), PsihologijaPandemije.indb 185 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize da delo na daljavo ne otežuje komunikacije z učenci ( Z = −4,173; p < 0,001; M (SŠ) = 3,46; SD (SŠ) = 1,02; M (OŠ) = 3,76; SD (OŠ) = 0,91), da je pouk na daljavo pravičen do vseh učencev ( Z = −5,515; p < 0,001; M (SŠ) = 2,36; SD (SŠ) = 0,99; M (OŠ) = 2,00; SD (OŠ) = 0,91), da jim IKT omogoča, da učencem pomagajo individualno ( Z = −6,539; p < 0,001; M (SŠ) = 3,90; SD (SŠ) = 0,90; M (OŠ) = 3,49; SD (OŠ) = 0,90), ter da lahko pri pouku na daljavo v enaki meri pomagajo učencem, ki potrebujejo dodatno pomoč ( Z = −7,633; p < 0,001; M (SŠ) = 3,13; SD (SŠ) = 1,15; M (OŠ) = 2,51; SD (OŠ) = 1,08). Bolj pozitivna stališča do tovrstnega dela lahko morda pripišemo višji sta- rosti učencev, saj so srednješolci praviloma bolj vešči uporabe računalnikov in podobne tehnologije, ki se je uporabljala za pouk, ter imajo bolje razvite spretnosti regulacije lastnega učenja. Hkrati pa ugotovljenim razlikam botruje sam zaznan potek pedagoškega procesa na daljavo. Udeleženci, zaposleni v srednjih šolah, so imeli več dvosmerne komunikacije ( Z = −2,958; p = 0,003; M (SŠ) = 2,41; SD (SŠ) = 0,54; M (OŠ) = 2,27; SD (OŠ) = 0,61), ki so jo opisovali kot bolj kvalitetno v primerjavi z udeleženci, ki so zaposleni v osnovnih šolah ( Z = −6,006; p < 0,001; M (SŠ) = 3,10; SD (SŠ) = 0,93; M (OŠ) = 2,68; SD (OŠ) = 0,91). Poročali so tudi, da so bili pogosteje v rednem stiku z učenci, tako so lahko spremljali njihovo učenje in napredek ( Z = –7,486; p < 0,001; M (SŠ) = 3,73; 186 SD (SŠ) = 0,91; M (OŠ) = 3,17; SD (OŠ) = 1,08). Prav tako so pogosteje poročali, da jim izvajanje učnega procesa na daljavo omogoča zadostno stopnjo individualnega dela z učenci ( Z = −6,538; p < 0,001; M (SŠ) = 3,05; SD (SŠ) = 1,03; M (OŠ) = 2,57; SD (OŠ) = 0,93). Tudi dijaki srednjih šol ( M = 3,82; SD = 0,85) so se na poučevanje na daljavo odzivali bolj pozitivno ( Z = −4,466; p < 0,001) kot učenci osnovnih šol ( M = 3,56; SD = 0,85), morda zato, ker so že pred uvedbo poučevanja na daljavo v večji meri uporabljali IKT za učenje, zaradi česar jim je bil prehod na pouk po spletu lažji. Omejitve in sklepi Pri interpretiranju in posploševanju ugotovitev naše raziskave je ključno upo- števati nekatere omejitve. Namen raziskave je bil analizirati stanje izvedbe pouka na daljavo ter doživljanja pedagoških delavcev na osnovnih in srednjih šolah v začetnem obdobju izvajanja pouka na daljavo. Ugotovitev naše raziska- ve torej ni ustrezno posploševati na celotno obdobje izvedbe pouka na daljavo, prav tako iz tega razloga niso uporabne za evalvacijo izvedbe pouka na daljavo. Posplošljivost rezultatov naše raziskave je omejena tudi zaradi nenaključnega vzorčenja; vprašalnik s prošnjo za sodelovanje pedagoških delavcev v raziskavi PsihologijaPandemije.indb 186 18. 11. 20 13:58 Šolanje v času epidemije je bil sicer poslan na vse slovenske šole, vendar se je povabilu odzval le delež učiteljev in svetovalnih delavcev. Prav tako je pridobivanje udeležencev potekalo po spletnih družbenih omrežjih. Glede na značilnosti preučevanih vsebin lahko v zvezi s tem predpostavimo pristranskost podatkov v pozitivno smer: tisti učitelji in svetovalni delavci, ki so ob prilagajanju dela doživljali največ stresa ali ki so imeli več težav z uporabo tehnologije, se zaradi velike delovne obremenjenosti oziroma manjše prisotnosti na spletu za sodelovanje v raziskavi verjetneje niso odločili. Zato je zelo verjetno, da je stanje, kot ga je pokazala naša raziskava, bolj pozitivno, kakor je bilo v tistem obdobju dejansko stanje na področju pouka na daljavo. Z izobraževanjem na daljavo je tako po mnenju udeleženih mogoče doseči zastavljene učne cilje, vendar kvaliteta tovrstnega poučevanja ni primerljiva s klasičnim poukom v učilnici. V slabšem položaju so bili učenci, ki niso imeli enakih pogojev za tovrstno izobraževanje kot vrstniki. Ob vrnitvi v šolo je torej treba posebno pozornost nameniti prav tem učencem, saj je zelo verjetno, da so se razlike med učenci povečale tako v znanju kakor v socialnih in čustvenih izidih med šolanjem na daljavo. Za pomemben dejavnik zaznane kompetentnosti za uporabo orodij IKT in nižjih ravni stresa se je izkazalo predhodno usposabljanje za uporabo IKT, kar je skladno s predhodnimi raziskovalnimi ugoto- 187 vitvami (Hattie, 2009). Varovalni dejavniki pred višjimi ravnmi stresa so bili tudi zaznana kompetentnost za uporabo IKT pri poučevanju, bolj pozitivna stališča do učenja in poučevanja na daljavo ter večja zaznana opora pri prilagajanju poučevanju na daljavo, kar je skladno s predhodnimi raziskavami, ki so preuče- vale dejavnike stresa pri učiteljih (npr. Košir idr., 2014; Syvänen idr., 2016). Bolj obremenjene so se počutili tisti, ki so doma poleg dela skrbeli še za predšolskega in/ali osnovnošolskega otroka. Upoštevajoč perspektivo učiteljev se je poučevanje na daljavo izkazalo za primernejše v srednjih šolah. Opomba Raziskava je bila izvedena v okviru predmeta Pedagoška psihologija 2 na štu- dijskem programu prve stopnje Psihologija na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Pri izvajanju raziskave so poleg avtoric tega prispevka sodelovali še Lara Dolenc, Špela Dugonik, Tanja Goltnik, Tina Goznik, Jure Gračner, Nina Ko-bilica, Tinkara Koračin, Tina Kos, Lina Kovše, Tea Podbevšek, Nina Venta, Jana Verdnik, Klavdija Vincetič in Reja Žinko. PsihologijaPandemije.indb 187 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Reference Bakker, A. B., Demerouti, E., de Boer, E., in Schaufeli, W. B. (2003). Job demands and job resources as predictors of absence duration and frequency. Journal of Vocational Behavior, 62, 341–356. https://doi.org/10.1016/S0001- 8791(02)00030-1 Hattie, J. (2009). Visible learning. A synthesis of over 8000 meta-analyses relating to achievement. Routledge. Košir, K., Licardo, M, Tement, S. in Habe, K. (2014). Doživljanje stresa in izgorelosti, povezanih z delom z učenci s posebnimi potrebami pri učiteljih v osnovni šoli. Psihološka obzorja, 23, 110–124. https://doi.org/10.20419/2014.23.411 Parayitam, S., Desai, K. J., Desai, M. S. in Eason, M. K. (2010). Computer attitude as a moderator in the relationship between computer anxiety, satisfac-tion, and stress. Computers in Human Behavior, 26(3), 345–352. https://doi. org/10.1016/j.chb.2009.11.005 Syvänen, A., Mäkiniemi, J.-P., Syrjä, S., Heikkilä-Tammi, K. in Viteli, J. (2016). When does the educational use of ICT become a source of technostress for Finnish teachers? Seminar.net. International journal of media, technolo-gy and lifelong learning, 12(2), 95–109. https://journals.hioa.no/index.php/ 188 seminar/article/view/2281 Abstract Due to the declaration of the epidemic and subsequent school closures, dis- tance learning was introduced; this forced school professionals to make sub- stantial adjustments to their conventional way of teaching. Their experiences were examined qualitatively and quantitatively through a questionnaire, com- pleted by 1,081 participants, and semi-structured interviews conducted with 11 participants. We studied their self-perceived competence with the use of information and communications technology (ICT), as well as their attitude towards distance learning and teaching. Further, we were interested in their perspective on the process of instruction, and what they perceived as advan- tages, obstacles, or disadvantages in this type of work. Finally, we examined various aspects of perceived support and self-reported stress. Participants who took care of pre-school or primary school children at home (in addition to work) reported higher levels of stress. Those who had previously been involved in a training project that taught the use of ICT tools felt more competent PsihologijaPandemije.indb 188 18. 11. 20 13:58 Šolanje v času epidemije in using them, as opposed to those who had not been involved in such pro- jects. Employees of upper secondary schools expressed more positive attitu- des towards distance education and higher perceived competence for the use of ICT compared to elementary school employees. Keywords: distance learning, COVID-19, ICT, stress 189 PsihologijaPandemije.indb 189 18. 11. 20 13:58 PsihologijaPandemije.indb 190 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Šolanje v času epidemije Učenci zadnje triade OŠ in dijaki o učenju na daljavo med epidemijo COVID-19 Luka Uršič in Melita Puklek Levpušček Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Kontakt: luka.ursic1c@gmail.com → Učenci in dijaki ocenjujejo, da so za šolanje na daljavo porabi- li nekoliko več časa kot pri klasičnem pouku, maturanti pa so v 191 primerjavi z osnovnošolci in drugimi dijaki porabili bistveno več časa. → Učenci in dijaki so imeli med šolanjem na daljavo največ težav z matematiko, naravoslovnimi predmeti in jeziki, pri katerih večina potrebuje neposredno razlago učiteljev. → Med šolanjem na daljavo so šolarji izkusili predvsem naslednje težave: pomanjkanje osebnega stika s sošolci in učitelji, manj ustrezna razlaga in slaba komunikacija z učiteljem ter slabša in- ternetna povezava. O teh težavah je poročal večji delež maturan- tov kakor osnovnošolcev in drugih srednješolcev. → Učenci in dijaki so poročali, da so v tem času pridobili manj ka- kovostnega znanja, poleg tega pa je bilo manj utrjeno, kot je to običajno pri klasičnem pouku. Pri usvajanju šolske snovi so imeli težave tudi z motiviranostjo. → Po poročanju šolarjev je bil pouk na daljavo za večino dobra iz- kušnja, saj so postali samostojnejši. Menijo še, da bo takšen na- čin učenja postal pomemben tudi v prihodnosti. PsihologijaPandemije.indb 191 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Povzetek V raziskavi sva proučevala, kako so učenci in dijaki doživljali pouk na daljavo med epidemijo COVID-19 in kakšna so njihova stališča do takšnega izobraževanja. V vzorec je bilo vključenih 358 učen- cev zadnje triade osnovne šole in dijakov srednje šole. Poročali so, da so se pri izvajanju pouka na daljavo srečevali z različnimi težavami (najbolj so pogrešali osebni stik s sošolci) in porabili ne- koliko več časa kot pri klasičnem pouku v učilnici. Največ težav so jim povzročali matematika, naravoslovni predmeti in jeziki. Šo- larji so pouk na daljavo večinoma opisovali kot manj motivirajoč, v primerjavi z običajnim poukom zaznavajo, da so pridobili manj znanja, ki je bilo poleg tega manj utrjeno. Kljub temu so poročali tudi, da so postali samostojnejši, menijo pa še, da bo takšen način pouka v prihodnosti pomemben. Ključne besede: COVID-19, učenci, dijaki, učenje, stališča, pouk na daljavo 192 Uvod Slovenija je tako kot večina drugih držav zaradi pojava novega koronavirusa 12. marca 2020 razglasila epidemijo, kar je imelo velik vpliv tudi na področje vzgoje in izobraževanja. Vlada je od 16. marca do preklica zaprla vse vrtce in šole ter druge izobraževalne ustanove. Šole so bile prisiljene v zelo kratkem času pouk iz učilnic premakniti na splet, pri tem pa so se srečevale s številnimi težavami. Če je še prvi teden šolanja doma potekal s kar nekaj zapleti, je bil drugi teden za vse vključene nekoliko lažji. Učitelji so namreč začeli spoznava-ti in uporabljati najrazličnejše metode, programe in aplikacije, ki omogočajo pouk na daljavo (Zoom, MS Teams, eAsistent, spletne učilnice ipd.), učenci pa so se počasi začeli privajati na novo resničnost. Po dobrih dveh mesecih šolan-ja doma so se postopoma v šolske klopi začeli vračati osnovnošolci in dijaki zaključnih letnikov srednjih šol, drugi dijaki pa so šolsko leto zaključili doma. Šolanje na daljavo (angl. distance education) je institucionalno organizirana in priznana oblika izobraževanja. Pri takšnem šolanju so učitelj in učenci med poukom navadno fizično ločeni. Govorimo torej o geografski ločitvi, kar pomeni, da so učitelj in učenci med poukom na različnih krajih, mogoča pa je tudi PsihologijaPandemije.indb 192 18. 11. 20 13:58 Šolanje v času epidemije časovna ločitev, kar pomeni, da učenci do spletnih gradiv in razlage dostopajo asinhrono, tj. kadarkoli jim ustreza. Za šolanje na daljavo je značilna uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). Učenci in učitelj si izmenjujejo različne učne vire, naloge in povratne informacije v virtualnem prostoru, ki jim omogočajo skupno učno izkušnjo, s tem pa se tvori učna skupnost (Simonson, 2009; v: Simonson in Seepersaud, 2019). Učenje na daljavo ima lahko za učen- ce in učitelje v primerjavi s klasičnim poukom v razredu kar nekaj prednosti. Šolarji si lahko potek dela organizirajo sami, dostop do učnih vsebin je mogoč skoraj od povsod, prav tako pa takšen način šolanja učencu omogoča hiter dostop do povratne informacije (Dhawan, 2020). Na drugi strani lahko teh- nične težave (npr. omejen dostop do spleta) upočasnijo celoten učni proces (Favale idr., 2020). Vsi vpleteni morajo vsaj delno obvladati IKT; če teh znanj in spretnosti nimajo, lahko doživljajo občutke frustracije in anksioznosti (Dhawan, 2020). Težava se lahko pojavi tudi pri upravljanju časa, še posebej pri učencih in dijakih, saj pouk običajno ni tako strogo organiziran. Izzivi, s katerimi so se srečevali učitelji v času zaprtja šol in pouka na daljavo, so bili predvsem, kako kljub razdalji skupaj s šolarji zgraditi čim bolj kakovostno znanje in jih hkrati motivirati ter z njimi obdržati redno komunikacijo (Dhawan, 2020). Na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo (ZRSŠ) so v osmem tednu šolanja na 193 daljavo opravili raziskavo (Rupnik Vec idr., 2020), v kateri je sodelovalo nekaj manj kot tretjina vseh učiteljev osnovnih in srednjih šol, dve tretjini ravnatel-jev in desetina vseh slovenskih učencev in dijakov. Šolarji so poročali, da je bil takšen pouk v primerjavi s klasičnim poukom v razredu zahtevnejši, vendar hkrati zanimiv in ustvarjalen. Težave, s katerimi so se srečevali, so bile predvsem pomanjkanje socialnega stika s sošolci in učitelji ter odsotnost učiteljeve razlage. Večina šolarjev z uporabo IKT ni imela večjih težav, 20 % pa jih je moralo računalnik deliti z družinskimi člani. Kot pozitivno stvar pouka na daljavo so šolarji poudarili tudi to, da so si lahko sami razporejali šolsko delo čez dan. Rezultati raziskave Mladinskega sveta Slovenije (2020) med dijaki in študenti kažejo, da 72 % mladih šolanje od doma ocenjuje kot manj učinkovito od kla- sičnega načina izobraževanja v šolah. Več kot polovica vključenih v raziskavo je menila, da niso dobro usvojili vseh znanj, večina se je strinjala, da je največja težava pomanjkanje stika s sošolci, dobra tretjina vprašanih pa je poročala o slabi internetni povezavi, ki je nujna za učinkovito delo doma. Društvo psiho- logov Slovenije (2020) je opravilo analizo prvih dveh tednov šolanja doma, in sicer pri vzorcu 271 osnovnošolcev in njihovih staršev. Ugotovili so, da se je večina učencev med šolanjem doma počutila dobro, šolske naloge so opravljali večinoma sami z malo pomoči, predvsem staršev. Obseg učne snovi se jim je zdel ravno pravšnji, tako da so lahko vse delo naredili v zahtevanih rokih, navodila pa so se jim zdela dovolj jasna in razumljiva. Večina otrok in staršev je PsihologijaPandemije.indb 193 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize menila, da bi bila dobrodošla dodatna učiteljeva razlaga, kakršne so učenci vajeni v šoli. Večinoma so pogrešali stik s sošolci in učitelji, pohvalili pa so delo učiteljev. S pričujočo raziskavo sva želela dodatno osvetliti vidike šolanja na dalja- vo med epidemijo COVID-19, stališča učencev in dijakov do tovrstnega učenja v primerjavi s klasičnim poukom, prav tako so naju zanimale razlike v doživljanju in stališčih učencev zadnje triade osnovne šole, srednješolcev in maturantov. Metoda Udeleženci V raziskavo je bilo vključenih 358 šolarjev: 85 učencev (23,8 %) zadnje triade osnovne šole, 134 dijakov prvega, drugega in tretjega letnika (37,4 %) (v nadaljevanju: srednješolci) ter 139 dijakov zaključnega letnika srednje šole (38,8 %) (v nadaljevanju: maturanti). 194 Pripomočki Za potrebe raziskave sva oblikovala vprašalnik za učence in dijake o učenju na daljavo, s katerim sva želela ugotoviti, kakšna stališča imajo do takšnega nači-na šolanja. Prvi del vprašalnika sestavlja semantični diferencial, na katerem so udeleženci na sedemstopenjski ocenjevalni lestvici ocenili različne vidike pouka na daljavo med epidemijo v primerjavi s klasičnim poukom v šoli, na primer učinkovit/neučinkovit, naporen/nenaporen, enostaven/zapleten. Sledilo je vpra- šanje o težavah, s katerimi se šolarji srečujejo pri šolskem delu, in sicer so med 11 predlaganimi težavami označili vse, ki so zanje veljale med epidemijo. Če kake težave na seznamu ni bilo, so jo lahko dopisali. Vprašalnik je vseboval tudi vprašanji odprtega tipa, s katerima sva želela ugotoviti, pri katerem šolskem predmetu so imeli šolarji največ težav in zakaj, ter vprašanje o času, porab- ljenem za pouk na daljavo v primerjavi s klasičnim poukom. Zadnji sklop po- stavk se je nanašal na pozitivne vidike šolanja doma (npr. Pouk na daljavo mi je omogočil bolj poglobljeno učenje stvari, ki me zanimajo) in pogled v prihodnost (npr. Pouk na daljavo bi lahko v prihodnosti nadomestil klasični pouk), šolarji pa so svoje strinjanje s postavkami označili na petstopenjski ocenjevalni lestvici ( 1 – prav nič se ne strinjam in 5 – popolnoma se strinjam). PsihologijaPandemije.indb 194 18. 11. 20 13:58 Šolanje v času epidemije Postopek Zbiranje podatkov je potekalo v okviru obsežnejše magistrske raziskave na Oddelku za psihologijo Univerze v Ljubljani, katere namen je bil proučiti sta- lišča učencev, dijakov in njihovih staršev do učenja na daljavo med epidemijo. Oblikovala sva dva vprašalnika – enega za starše, drugega pa za učence in dija-ke. Med seboj sta bila povezana s preprosto šifro, ki jo je na koncu vprašalnika ustvaril eden od staršev in jo nato posredoval svojemu otroku. Tako sva pri-dobila soglasje za učence, ki so bili mlajši od 15 let. Pričujoč prispevek temelji samo na podatkih učencev in dijakov ter še ni bil objavljen v nobeni obliki. Sodelovanje v raziskavi je bilo prostovoljno, udeleženci so vprašalnik izpolnjevali na spletnem portalu 1ka, za kar so potrebovali približno 12 minut. Udele- žencem sva zagotovila anonimnost in možnost prekinitve sodelovanja kadar- koli. Pri zbiranju podatkov sva uporabila metodo snežne kepe. Vprašalnik sva razposlala po e-pošti, objavila pa sva ga tudi v različnih skupinah na družbenih omrežjih, v katere so včlanjeni ljudje, ki jih ta tematika zanima, ter jih prosila za sodelovanje oziroma posredovanje vprašalnika. Zbiranje podatkov je potekalo zadnje štiri tedne šolanja na daljavo, in sicer od 4. maja do 3. junija 2020. Podatki so bili obdelani s statističnim programom SPSS. 195 Rezultati z razpravo Večina učencev in dijakov poroča, da so za pouk na daljavo med epidemijo porabili malo več časa kakor pri klasičnem pouku. Kruskal-Wallisov H test je pokazal statistično značilno razliko med tremi skupinami šolarjev, χ2(2) = 7,08, p = 0,029. Maturanti v primerjavi z drugimi srednješolci poročajo o bistveno večji porabi časa za pouk na daljavo v primerjavi s klasičnim načinom izobra- ževanja ( W = 3,77, p = 0,021). Statistično značilnih razlik med osnovnošolci in maturanti ( W = 1,82, p = 0,405) ter osnovnošolci in srednješolci ( W = −1,43, p = 0,570) ni. Zanimalo naju je, pri katerem predmetu imajo učenci in dijaki pri šolanju na daljavo največ težav in kakšni so razlogi zanje. V splošnem je največ šolarjev poročalo, da imajo največ težav z matematiko (36 %), poudariti pa je treba, da so o težavah pri tem predmetu poročali predvsem maturanti, in sicer polovica. Pri večini maturantov je matematika namreč obvezen predmet na maturi. Dru- ga večja skupina predmetov, pri katerih so imeli šolarji pri delu doma težave, so jeziki (27 %). Osnovnošolci (21 %) so imeli težave z angleščino in slovenščino, maturanti pa predvsem s slovenščino. Razloge za to lahko iščemo v tem, da je jezik treba slišati in govoriti, učitelj pa je pri razlagi snovi še kako pomemben, PsihologijaPandemije.indb 195 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize saj je ta kompleksna in nerazumevanje enega dela snovi povzroči težave v razumevanju nadaljnje snovi. Tisti, ki so imeli težave pri teh predmetih, so jih najverjetneje imeli že prej in jim je delo od doma te težave le še povečevalo. Pokazalo se je, da imajo šolarji težave tudi pri naravoslovnih predmetih (22 %) – o težavah pri teh je poročalo 35 % osnovnošolcev in 27 % srednješol- cev, medtem ko maturanti o težavah pri teh predmetih skoraj niso poročali (8 %). Osnovnošolci so imeli težave predvsem s fiziko, srednješolci pa poleg te še s kemijo. Majhen delež poročanja o težavah z naravoslovnimi predmeti pri maturantih je verjetno pripisati dejstvu, da so v četrtem letniku to izbirni maturitetni predmeti, ki jih izberejo samo tisti, ki jim ti predmeti ne delajo večjih težav. Glavna razloga težav pri matematiki, naravoslovju in jezikih sta predvsem ne- razumevanje učne snovi in njena težavnost (26 %). Šolarji so poročali tudi o slabi razlagi oziroma o odsotnosti te (40 %), največji problem pa je to bil za maturante (47 %). Med razloge so uvrstili tudi prevelik obseg učne snovi za delo doma in posledično preveč dela (14 %), 5 % učencev in dijakov pa je poro- čalo tudi o pomanjkanju motivacije za učenje oziroma delo doma. Drugi, manj pogosti razlogi so bili pomanjkanje osebnega stika z učiteljem, pomanjkanje utrjevanja snovi, nejasna in zmedena navodila ter premalo učnega gradiva, 196 maturanti pa so poročali tudi o hitenju s snovjo pri maturitetnih predmetih. Kot je razvidno iz slik 2 in 3, so učenci in dijaki v času šolanja na daljavo najbolj pogrešali osebni stik s sošolci (70 %), prav tako z učitelji. Osebni stik z učitelji Za pouk na daljavo v primerjavi s klasičnim poukom dnevno porabim: OŠ SŠ Maturanti 0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 % veliko manj časa malo manj časa približno enako časa malo več časa veliko več časa Slika 1. Primerjava dnevno porabljenega časa pri učenju na daljavo v primerjavi s klasičnim poukom. PsihologijaPandemije.indb 196 18. 11. 20 13:58 Šolanje v času epidemije 80 OŠ SŠ Maturanti 70 60 50 arjev 40 ek šol stot 30 od 20 10 0 Doma nimam Slaba Slaba Nikogar ne Ni ustrezne Pogrešam računalnika internetna komunikacija z morem razlage osebni stik z povezava učiteljem vprašati za učiteljem pomoč Slika 2. Odstotek šolarjev, ki so označili posamezno težavo med poukom na daljavo. 197 80 OŠ SŠ Maturanti 70 60 50 arjev 40 ek šol stot 30 od 20 10 0 Pogrešam osebni Premalo znanj o Učna snov me ne Neprimeren Težave pri iskanju stik s sošolci računalniški zanima prostor primernih učnih tehnologiji gradiv Slika 3. Odstotek šolarjev, ki so označili posamezno težavo med poukom na daljavo (nadaljevanje). PsihologijaPandemije.indb 197 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize so pomembno bolj pogrešali maturanti (χ²(2) = 20,0, p < 0,001), saj je to težavo navedlo okoli 60 % maturantov, medtem ko je to kot problem zaznavalo okoli 40 % osnovnošolcev in 40 % srednješolcev. Da je osebni stik s sošolci in učitelji pomemben, poročajo tudi avtorji raziskav ZRSŠ (Rupnik Vec idr., 2020), Društva psihologov Slovenije (2020) in Mladinskega sveta Slovenije (2020). Dalje je slaba polovica osnovnošolcev in srednješolcev poročala o pomanjkljivi oziroma neustrezni razlagi učne snovi, medtem ko je delež maturantov, ki so poročali o tej težavi, statistično pomembno večji (χ²(2) = 23,4, p < 0,001), in sicer ta delež znaša okoli 70 %. Razloge lahko iščemo predvsem v tem, da je dobra ocena iz maturitetnih predmetov za veliko dijakov zelo pomembna, zato želijo, da snov kar se da dobro razumejo – to pa lahko dosežejo predvsem z ustrezno razlago učitelja ter njegovim usmerjanjem, kako se kake stvari učiti oziroma na kaj biti pri učni snovi pozoren. Le nekaj učencev in dijakov je poročalo, da doma nimajo računalnika in da imajo o računalniški tehnologiji premalo znanj. Med osnovnošolci in srednje- šolci ter maturanti na teh področjih ne prihaja do pomembnih razlik v deležu navedb. Če kdorkoli med epidemijo ni imel računalnika, so v večini primerov šole poskrbele, da ga je dobil. O slabi internetni povezavi je poročalo približno 20 % osnovnošolcev, 30 % srednješolcev in skoraj polovica vseh maturantov 198 (χ²(2) = 16,9, p < 0,001). O tem problemu poročajo in nanj opozarjajo tudi v študiji Mladinskega sveta Slovenije (2020). Računalnik in dobra internetna poveza-va sta namreč ključna za učinkovito delo učencev in dijakov, zaradi intenzivnih priprav na maturo pa so imeli veliko spletnih srečanj predvsem maturanti. Približno 50 % maturantov je poročalo o slabi komunikaciji z učiteljem, medtem ko je bil to za osnovnošolce in srednješolce manjši problem, saj jih je o tej težavi Slika 4. Ocena pouka na daljavo v primerjavi s klasičnim poukom. PsihologijaPandemije.indb 198 18. 11. 20 13:58 Šolanje v času epidemije poročalo le okoli 25 %. Prednost pouka na daljavo naj bi bila predvsem ta, da omogoča hiter dostop do povratne informacije (Dhawan, 2020), zato je delež šolarjev, ki so poročali o slabi komunikaciji z učiteljem, kar velik. Med maturanti in drugimi so pri poročanju o tej težavi statistično značilne razlike, saj je de-lež maturantov, ki so navedli to težavo, bistveno večji kot v preostalih dveh skupinah (χ²(2) = 24,8, p < 0,001). Statistično značilno večji delež maturantov (χ²(2) = 25,4, p < 0,001) v primerjavi z osnovnošolci in srednješolci je poro- čal tudi, da za šolsko delo nimajo primernega prostora, prav tako so pogos- teje poročali, da imajo pri iskanju ustreznih učnih gradiv težave (χ²(2) = 12,0, p = 0,003). Majhen delež osnovnošolcev in srednješolcev ter maturantov je po-ročal, da ne morejo nikogar vprašati za pomoč, čeprav je delež maturantov pri tem problemu statistično pomembni večji (χ²(2) = 19,8, p < 0,001). Približno 40 % vseh učencev in dijakov je poročalo, da jih učna snov ne zanima. Tudi ta rezultat potrjuje, da je za učitelje pri šolanju na daljavo velik izziv predvsem motiviranje učencev za učno snov in šolsko delo doma (Dhawan, 2020). Iz slik 4 in 5 lahko vidimo, da se šolarjem pouk na daljavo v glavnem zdi nekoliko zapleten in naporen. Večinoma je bil takšen pouk zanje manj motivirajoč, v primerjavi z običajnim poukom so poročali, da so pridobili manj znanja, ki je bilo tudi manj utrjeno. Več kot 50 % učencev in dijakov pouk na daljavo v 199 primerjavi s klasičnim poukom opisuje kot bolj stresen. Med osnovnošolci in srednješolci ni statistično pomembnih razlik v ocenjevanju razlik med poukom na daljavo in klasičnim poukom v razredu, razlike v oceni pouka pa se poja- vijo v vseh primerih med osnovnošolci in maturanti ter med srednješolci in maturanti ( p < 0,001). Maturanti v primerjavi z drugima skupinama pouk na daljavo ocenjujejo bolj negativno. Slika 5. Ocena pouka na daljavo v primerjavi s klasičnim poukom (nadaljevanje). PsihologijaPandemije.indb 199 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize V nadaljevanju raziskave naju je zanimalo, ali ima pouk na daljavo med epidemijo tudi kakšne pozitivne vidike ter kakšno je mnenje šolarjev glede pri- hodnosti šolanja na daljavo. Analiza glavnih komponent je potrdila dvokom- ponentno strukturo vprašalnika, in sicer Pogled v prihodnost in Pozitivni vidiki šolanja na daljavo. Lestvica Pogled v prihodnost vključuje trditve Pouk na daljavo bi lahko v prihodnosti nadomestil klasičen pouk, Pouk bi moral tudi v prihodnosti, ko bo epidemije konec, potekati občasno (npr. 1 x na teden) na takšen na- čin in On-line izobraževanje bo v prihodnosti postalo pomembno. Zanesljivost lestvice je ustrezna (α = 0,79). Skupen dosežek lestvice kaže, da so učenci in dijaki v povprečju precej neopredeljeni glede uvajanja šolanja na daljavo namesto klasičnega pouka v prihodnosti ( M = 2,97, SD = 1,17), zavedajo pa se, da bo izobraževanje po spletu postalo pomembno ( M = 3,49, SD = 1,23). Lestvica Pozitivni vidiki šolanja na daljavo pa vključuje trditve Pouk na daljavo mi je omogočil bolj poglobljeno učenje stvari, ki me zanimajo, Zaradi pouka na daljavo sem postal/a bolj samostojen/a in Pouk na daljavo je bil zame pozitivna izkuš- nja, saj sem se o sebi naučil/a veliko novih stvari. Zanesljivost lestvice je ustrezna (α = 0,76). Skupen dosežek lestvice kaže, da so učenci in dijaki glede vidikov, na katere je tak način šolanja med epidemijo pozitivno vplival, v povprečju dokaj neodločeni ( M = 3,02, SD = 1,09). 200 Tabela 1 prikazuje delež šolarjev, ki so na posamezne trditve lestvic Pogled v prihodnost in Pozitivni vidiki šolanja na daljavo odgovorili z najvišjima ocenama na petstopenjski ocenjevalni lestvici ( 4 – v glavnem se strinjam in 5 – popolnoma se strinjam). Polovica vseh šolarjev je poročala o večji samostojnosti med šolanjem na dal- javo, hkrati pa jih je 47 % poročalo, da je bilo takšno šolanje zanje pozitivna iz-kušnja in da so se o sebi naučili veliko novega. Relativno majhen delež učencev in dijakov je poročal, da jim je čas šolanja na daljavo omogočil bolj poglobljeno učenje stvari, ki jih bolj zanimajo. Razloge lahko iščemo predvsem v tem, da so imeli zaradi nove situacije šolarji enako ali še nekoliko več dela, kot ga imajo pri klasičnem pouku. Kakor so ugotovili v raziskavi ZRSŠ (Rupnik Vec idr., 2020), se je šolarjem takšen način pouka zdel tudi nekoliko bolj zahteven, zato so morali v šolanje vložiti več energije in posledično več časa, kar se je odražalo v tem, da za učenje novih stvari, stvari, ki jih zanimajo, niso imeli toliko časa. Več kot polovica vprašanih je menila, da bo spletno izobraževanje v prihodnosti pomembno. Zavedati se moramo, da je bila to prva takšna situacija in da velika večina učiteljev in učencev ter dijakov na tak način šolanja ni bila pripravljena. Vendar se je kakovost izvajanja pouka od začetka epidemije do takrat, ko so se učenci in dijaki vrnili v šole, pomembno izboljšala, čemur tudi pripisujeva dokaj pozitivno mnenje o perspektivi izobraževanja na daljavo v prihodnosti. PsihologijaPandemije.indb 200 18. 11. 20 13:58 Šolanje v času epidemije Tabela 1. Delež učencev in dijakov, ki so na trditve lestvic Pozitivni vidiki šolanja na daljavo in Pogled v prihodnost odgovorili z najvišjima ocenama Trditev % šolarjev, ki so odgovorili s 4 ali 5 Pouk na daljavo bi lahko v prihodnosti nadomestil 31 klasičen pouk. Pouk na daljavo mi je omogočil bolj poglobljeno učenje 30 stvari, ki me zanimajo. Zaradi pouka na daljavo sem postal/a bolj samostojen/a. 50 Pouk bi moral tudi v prihodnosti, ko bo epidemije konec, 37 potekati občasno (npr. 1 x na teden) na takšen način. Pouk na daljavo je bil zame pozitivna izkušnja, saj sem se 47 o sebi naučil/a veliko novih stvari. On-line izobraževanje bo v prihodnosti postalo pome- 55 mbno. Sklepi 201 Šolanje od doma med epidemijo in zaprtjem šol je za učitelje in šolarje pome- nilo velik izziv, saj se je prvič v zgodovini v velikem delu sveta izobraževanje popolnoma prestavilo v virtualno okolje ter zahtevalo hitro priučitev in prilagoditev metod in načinov dela z uporabo IKT. Pomembno je spoznanje, da učenci in dijaki v takšnem učnem okolju predvsem pogrešajo medosebni stik s sošolci, pa tudi z učiteljem. Šola je izobraževalna ustanova, hkrati pa je okolje, v katerem šolarji zadovoljujejo še druge psihološke potrebe, kot so varnost, pripadnost in sprejemanje, ter razvijajo medosebne spretnosti, ki se pogosto oblikujejo spontano, prek dinamike neposrednega delovanja v socialni skupini (v razredu, med vrstniki, v stiku z učitelji). Učenje na daljavo težje uresniču-je tovrstne socialno-čustvene učne cilje, prav tako lahko prihaja do večjih te- žav pri učinkoviti razlagi, razumevanju učne snovi, komunikaciji z učiteljem in motiviranosti šolarjev kakor pri klasičnem pouku. Glede na rezultate pričujoče študije lahko tudi zaključiva, da so negativne posledice šolanja na daljavo še posebej občutili dijaki, ki so zaključevali srednješolsko izobraževanje in se pri-pravljali na maturo. Vsekakor pa so izkušnje preteklega šolskega leta pokazale, da so nekatere učne dejavnosti, ki se izvajajo po spletu, za šolarje lahko tudi zanimive in ustvarjalne, saj izkoristijo potencial njihovih digitalnih kompetenc in jih še razvijajo. Poleg tega bo kombinirano učenje z uporabo multimedijskih PsihologijaPandemije.indb 201 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize predstavitev, spletnih učnih nalog in interaktivnih učnih gradiv, mobilnih izobraževalnih aplikacij in spletnih načinov pridobivanja povratnih informacij verjetno postalo sestavni del pouka prihodnosti. Reference Dhawan, S. (2020). Online learning: A panacea in the time of COVID-19 cri- sis. Journal of Educational Technology Systems, 49(1), 5–22. https://doi.or- g/10.1177%2F0047239520934018 Društvo psihologov Slovenije (2020). Delo na daljavo – anketa za učence in starše. Analiza prvih dveh tednov [PowerPoint]. Pridobljeno s http://www. dps.si/wp-content/uploads/2020/04/Delo-na-daljavo-rezultati-ankete. pdf Favale, T., Soro, F., Trevisan, M., Drago, I. in Mellia, M. (2020). Campus traffic and e-Learning during COVID-19 pandemic. Computer Networks, 176, članek 107290. https://doi.org/10.1016/j.comnet.2020.107290 Rupnik Vec, T. idr. (2020). Analiza izobraževanja na daljavo v času epidemije Covid-19 v Sloveniji. Delno poročilo, julij 2020. Zavod RS za šolstvo. Pridoblje- no s https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/IzobrazevanjeNaDaljavo/2/#- 202 zoom=z Mladinski svet Slovenije (2020). Rezultati ankete: Mladi v času epidemi- je COVID-19. Pridobljeno s http://mss.si/novice/rezultati-ankete-mla- di-v-casu-epidemije-covid-19/ Simonson, M. in Seepersaud, D. J. (2019). Distance education. Definition and glossary of terms. Information Age Publishing. Abstract The study examined how students experienced distance learning during the COVID-19 epidemic and what their attitudes towards this type of education were. The sample included students from the last triad of lower secondary school (Grades 7–9) and upper secondary school students (N = 358). They reported various difficulties with distance learning (most often they cited a lack of personal contact with their classmates), while spending slightly more time on learning than in class. Mathematics, other science subjects, and lan- guages were the most difficult subjects for them. For the most part, students described distance learning as less motivating; compared to regular classes, they acquired less knowledge, which was also less consolidated. Nevertheless, PsihologijaPandemije.indb 202 18. 11. 20 13:58 Šolanje v času epidemije the students also reported some positive aspects of distance learning: they reportedly became more independent and believe that this type of teaching will become important in the future. Keywords: COVID-19, students, learning, attitudes, distance education 203 PsihologijaPandemije.indb 203 18. 11. 20 13:58 PsihologijaPandemije.indb 204 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Šolanje v času epidemije Pogledi in izkušnje študentov pedagoških smeri o študiju na daljavo v času epidemije COVID-19 Neža Podlogar, Urška Žerak, Amela Lišić, Lana Lavrih, Nina Fricelj in Mojca Juriševič Center za raziskovanje in spodbujanje nadarjenosti, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani Kontakt: neza.podlogar@pef.uni-lj.si 205 → Študenti so izredne razmere epidemije in izjemno situacijo študija na daljavo doživljali konstruktivno. → Študentom je študij na daljavo v primerjavi z običajnim študijem različno ustrezal; največ jih je poročalo, da jim ustreza manj. → Študenti, ki jim je študij na daljavo bolj ustrezal kot običajen štu- dij, so izredno situacijo in študij na daljavo doživljali bolj kon- struktivno ter so pri študiju pogosteje uporabljali strategije po- stavljanja ciljev. PsihologijaPandemije.indb 205 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Povzetek V času epidemije se je izrazito spremenil način študija, ki je od marca do zaključka študijskega leta 2019/20 potekal na daljavo. S kombiniranim raziskovalnim načrtom smo proučili, kako so štu- denti Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani ( N = 337) zaznali in se odzvali na spremenjene okoliščine študija. Rezultati so poka- zali, da študij na daljavo v izrednih razmerah večini ni povzročal dodatnega stresa; doživljanje izjemne situacije je bilo povezano s pozitivno naravnanostjo do življenja. Bolj konstruktivno doživljan- je se je značilno povezovalo s pogostejšo uporabo učnih strategij pri študiju na daljavo, predvsem s strategijami postavljanja ciljev. V razpravi so poudarjene smernice za učinkovitejše spoprijemanje z izjemnimi situacijami na področju visokošolskega študija. Ključne besede: študij na daljavo, samoregulacija učenja, doživ- ljanje epidemije COVID-19, pozitivnost 206 Uvod V letu 2020 je spopadanje z epidemijo COVID-19 zahtevalo uvedbo ukrepov za preprečevanje oziroma upočasnitev širitve virusa. Na področju vzgoje in izobraževanja je bil po celotni vertikali med drugim sprejet ukrep šolanja na daljavo. Ukrep v nastali izredni situaciji ni bil izbira, temveč nuja, da bi se zaklju- čilo študijsko leto. Zato je študentom in visokošolskim učiteljem kljub vpetosti tehnologije v študijski proces pomenil svojevrsten izziv. G. Sprang in M. Silman (2013) ugotavljata, da je izredna situacija pandemije za otroke in starše lahko travmatska. Tudi študentom bi takšna situacija z nenadno spremembo načina študija utegnila povzročiti dodaten stres, kar bi lahko negativno vplivalo na učenje (Di Pietro, 2017). Pregled literature je pokazal, da je pri študiju na daljavo še posebej pomembna učna samoregulacija, ker od študentov zahteva več- jo samostojnost in učinkovito upravljanje časa (Rasheed idr., 2020). Raziskave kažejo tudi, da nekateri študenti poročajo o slabši kakovosti lastnega učenja zaradi pomanjkanja osebnega stika z drugimi študenti in profesorji (Simonson idr., 2009). Pri tem je treba upoštevati še specifike poučevanja na daljavo, kjer komunikacija pretežno poteka asinhrono in je pisna oziroma besedna, delno pa jo dopolnjuje nebesedna (Potts, 2018). Uspešna samoregulacija lahko posamezniku olajša spoprijemanje z izrednimi razmerami in pripomore k PsihologijaPandemije.indb 206 18. 11. 20 13:58 Šolanje v času epidemije nadzorovanju doživljanja občutkov stresa (Turner in Husman, 2008). Pozitiv- nost, ki pomeni nagnjenost posameznika k pozitivni naravnanosti do samega sebe ter do prihodnjih in preteklih izkušenj (Caprara idr., 2012), bi lahko bila pomembna lastnost pri spopadanju z izredno situacijo pandemije in študija na daljavo, saj se pomembno povezuje s fleksibilnim spoprijemanjem, zaznano ravnjo stresa in zadovoljstvom z življenjem (Brissette idr., 2002; Reed, 2016). Cilj te raziskave je bil ugotoviti, kako študenti doživljajo študij na daljavo v izrednih razmerah, katere učne strategije pri tem uporabljajo ter kakšen je odnos med njihovo pozitivno naravnanostjo, samoregulacijo in doživljanjem študija na daljavo v izrednih razmerah. Obravnavani problem je še posebej za- nimiv zaradi specifičnosti proučevane populacije prihodnjih strokovnjakov na področju vzgoje in izobraževanja, ki se bo na svoji poklicni poti morda sreče- vala s podobnimi izzivi pri poučevanju učenja. Metoda V namenski vzorec je bilo vključenih 337 rednih študentov Pedagoške fakul- tete Univerze v Ljubljani v študijskem letu 2019/20, starih med 19 in 29 let ( M = 21,61; SD = 1,82). Prevladovale so študentke (92,6 %), kar odraža real-207 no razmerje med spoloma v slovenski populaciji študentov pedagoških sme- ri. Povezava do vprašalnika je bila v sodelovanju s fakultetnim referatom za študijske zadeve poslana na uradne elektronske naslove rednim študentom vseh programov na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Sodelovanje je bilo prostovoljno in anonimno. Uporabljena spletna oblika vprašalnika v okol- ju 1ka je bila sestavljena iz demografskih podatkov (spol, starost, letnik in smer študija) in različnih vprašalnikov, pri katerih je bil odgovorni format petsto-penjska lestvica. Vprašalnik o učenju na daljavo (OSLQ; Barnard idr., 2009) je namenjen ugotavljanju uporabe šestih učnih strategij pri učenju na daljavo, in sicer postavljanja ciljev, strukturiranja okolja, prilagoditve načina dela, upravljanja časa, iskanja pomoči in samoevalvacije. Pri tem so udeleženci označili, koliko postavke veljajo zanje ( 1 – sploh ne velja, 5 – popolnoma velja). Z lestvico pozitivnosti (Caprara idr., 2012) smo merili pozitivno naravnanost do življenja, prihodnosti in samega sebe; udeleženci so označili strinjanje s postavkami ( 1 – sploh se ne strinjam, 5 – povsem se strinjam). Vprašalnik o doživljanju študija v času izrednih razmer (prirejeno po Ristić Dedić, 2020) je meril različne vidike doživljanja študija med izrednimi razmerami; udeleženci so označili strinjanje s postavkami ( 1 – sploh se ne strinjam, 5 – povsem se strinjam). Poleg navedenih pripomočkov so bila oblikovana dodatna vprašanja za pridobitev vpogleda o izvedbi in doživljanju študija na daljavo. Udeleženci so na petstopenjski PsihologijaPandemije.indb 207 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize lestvici ( 1 – nikoli, 5 – vedno) ocenili, kako pogosto so v izrednih razmerah uporabljali naslednje prilagojene oblike študija na daljavo: spletna predavanja in konzultacije, konzultacije po elektronski pošti, povezave do spletnih konferenc in seminarjev drugih predavateljev, branje študijske literature, samostojno predelovanje snovi z izdelavo praktičnih nalog ter izdelava praktičnih nalog v pomoč učencem pri učenju na daljavo. Udeleženci so na petstopenjski lestvici ( 1 – sploh mi ne ustreza, 5 – veliko bolj mi ustreza) odgovarjali na vprašanje Kako vam študij na daljavo v trenutni izredni situaciji na splošno ustreza v primerjavi z običajnim študijem? , nato je bilo dodano odprto vprašanje, zakaj jim študij na daljavo bolj, manj ali enako ustreza v primerjavi z običajnim. Nazadnje so na petstopenjski lestvici ( 1 – veliko slabše kot običajno, 5 – veliko bolje kot obi- čajno) odgovarjali še na vprašanje Kako ocenjujete posamezne vidike študija na daljavo v trenutni izredni situaciji v primerjavi z običajnim študijem. Navedeni vidiki študija so bili motivacija za študij, organizacija časa in prostora, načrtovanje študijskega dela in razporejanje obveznosti, zbranost pri študijskem delu, poglobljenost študijskega dela (npr. zapiski, povezovanje vsebin, ponav- ljanje, razumevanje, pregled in primerjanje različnih virov), kakovost izdelkov (npr. poročilo, priprava, refleksija), komunikacija o študijskem delu z drugimi študenti, komunikacija o študijskem delu s profesorji in asistenti, učinkovitost pri študijskem delu in obremenjenost s študijskim delom. Zbiranje podatkov 208 je potekalo od 16. aprila do 15. maja 2020. Faktorska struktura vprašalnikov je bila predhodno potrjena s konfirmatorno faktorsko analizo v programu R Studio (R Core Team, 2018). Zanesljivost uporabljenih lestvic je bila ustrezna (tabela 1). Za spremenljivke, ki so se normalno porazdeljevale in so bile na intervalni merski ravni, smo uporabili parametrične teste v programu SPSS (IBM Corporation, 2019). Zaradi ordinalne narave nekaterih vključenih spremenljivk smo po priporočilu Harrella (2015) izračunali Spearmanov koeficient korelacije in ordinalno regresijo. Opisni odgovori so bili vsebinsko analizirani po postop-ku odprtega kodiranja na ravni kategorij (Glasser in Strauss, 2006). Rezultati z razpravo V tabeli 1 so predstavljene opisne statistike za posamezne lestvice. Ob pregle-du povprečnih vrednosti lahko razberemo, da so študenti poročali o občasni do redni uporabi različnih učnih strategij pri študiju na daljavo. Najmanj pogosto so uporabljali strategije prilagajanja načina dela (npr. priprava podrobnejših zapiskov in vprašanj, opravljanje dodatnih nalog), najpogosteje pa strategije strukturiranja okolja (npr. izbira udobnega prostora brez motečih dejavnikov). Študenti so v povprečju poročali o pozitivnem pogledu na življenje in prihod- nost ter o razmeroma konstruktivnem doživljanju trenutne situacije epidemije PsihologijaPandemije.indb 208 18. 11. 20 13:58 Šolanje v času epidemije Tabela 1. Opisne statistike in zanesljivost uporabljenih lestvic vprašalnika OSLQ, pozitivnosti in doživljanja študija v izrednih razmerah N M SD As Spl α OSLQ Postavljanje ciljev 303 3,65 0,74 −0,43 0,18 0,78 OSLQ Strukturiranje okolja 303 4,06 0,70 −0,88 1,50 0,77 OSLQ Prilagoditev načina dela 303 2,88 0,88 −0,10 −0,48 0,65 OSLQ Upravljanje časa 303 3,10 0,95 −0,19 −0,45 0,67 OSLQ Iskanje pomoči 303 3,38 0,80 −0,40 −0,10 0,67 OSLQ Samoevalvacija 303 3,41 1,05 −0,37 −0,47 0,79 Pozitivnost 322 3,88 0,67 −0,66 0,58 0,85 Doživljanje študija v izrednih 303 3,68 0,72 −0,40 −0,11 0,84 razmerah Opombe. SE(As) = 0,14, SE(Spl) = [0,27–0,28]. in študija v tem obdobju. Sklepamo lahko, da za študente to ni bila zelo trav- matska izkušnja, o kateri sicer v obdobju pandemije pri približno tretjini učencev in četrtini njihovih staršev v karanteni ali izolaciji zaradi nalezljivih bolezni poročata G. Sprang in M. Silman (2013). Razlike v doživljanju izrednih razmer 209 bi lahko izvirale tudi iz starosti udeležencev, saj bi za družine z mlajšimi otroki takšna situacija lahko bila večji vir stresa. Raziskava G. Sprang in M. Silman (2013) je vključevala vzorec 398 staršev iz ZDA, Mehike in Kanade, ki so poroča-li o lastnih psihosocialnih odzivih in odzivih svojih otrok na pandemijo; v večini primerov (91 %) so bili izolirani ali v karanteni zaradi pandemije virusa H1N1 oziroma prašičje gripe. Študentom študij na daljavo v primerjavi z običajnim študijem različno ustreza. Približno polovici ustreza enako ali bolj, približno polovici pa enako ali manj ( Me = 3,00), pri čemer je bil najpogostejši odgovor, da jim študij na daljavo manj ustreza ( Mo = 2,00). Frekvenčna porazdelitev odgovorov je prikazana na sliki 1. Med razlogi za to, da jim študij na daljavo manj ustreza, so študenti najpogosteje navajali obremenjenost s študijskimi obveznostmi in zamudnost dela na daljavo, odsotnost socialnih stikov, manj ustrezne naloge in način razlage študijskih vsebin, pomanjkanje motivacije in samodiscipline, dolgotrajno sedenje za računalnikom, neustrezno domače okolje za učenje in manj prak- tičnih študijskih dejavnosti. Kot razlog, da jim študij na daljavo enako ustreza kot običajen način študija, so študenti navajali, da imata oba načina študija prednosti in slabosti oziroma se način študija zanje ni bistveno spremenil. Najpogostejši razlogi, da jim študij na daljavo bolj ustreza kot običajni način PsihologijaPandemije.indb 209 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize študija, so bili lažja organizacija dela in možnost dela po lastnem tempu, pri-hranek časa, višja raven motivacije in samoučinkovitosti. Študenti so posamezne vidike študija na daljavo, in sicer motivacijo za štu- dij, organizacijo časa in prostora, načrtovanje študijskega dela in razpore- janje obveznosti, zbranost pri študijskem delu, poglobljenost študijskega dela, kakovost izdelkov, komunikacijo z drugimi študenti in profesorji ter učinkovitost in obremenjenost, ocenili kot včasih slabše, včasih boljše v pri- merjavi z običajnim študijem ( Me = 3, Mo = 3). Čeprav Simonson idr. (2009) ugotavljajo, da študenti pri študiju na daljavo poročajo o pomanjkanju osebnega stika z drugimi študenti in profesorji, se to v vzorcu te raziskave ni izkazalo za izstopajoč dejavnik. Mogoče je, da spletne učne platforme (npr. MS Teams) in strokovno kompetentni visokošolski učitelji in sodelavci po- nujajo dovolj možnosti za komunikacijo in socializacijo (Di Pietro idr., 2020). Ker je bila sprememba načina študija nenadna in nepričakovana, so visokošol- ski učitelji in sodelavci oblike dela pri poučevanju na daljavo različno prilagodili. Na sliki 2 vidimo, katere prilagojene oblike študija so študentom bile na razpolago. Najpogosteje so jim bila ponujena predavanja in konzultacije po spletu ter samostojne praktične naloge. 210 V nadaljevanju smo preverili povezanost med uporabljenimi lestvicami (tabela 2). Vse lestvice vprašalnika o učenju na daljavo med seboj pozitivno in statistič- no značilno korelirajo. Najmočnejše povezave so se pokazale med strategijami Veliko bolj mi ustreza Bolj mi ustreza Enako mi ustreza Manj mi ustreza Sploh mi ne ustreza 0 10 20 30 40 delež (%) Slika 1. Odgovori študentov na vprašanje Kako vam študij na daljavo v trenutni izredni situaciji na splošno ustreza v primerjavi z običajnim študijem? PsihologijaPandemije.indb 210 18. 11. 20 13:58 Šolanje v času epidemije Tabela 2. Korelacije med posameznimi lestvicami uporabljenih vprašalnikov OSLQ, pozitivnosti, doživljanja študija v izrednih razmerah in zaznana ustreznost študija na daljavo 1 2 3 4 5 6 7 8 1 OSLQ Postavljanje — ciljev 2 OSLQ Strukturiran- 0,46*** — je okolja 3 OSLQ Prilagoditev 0,54*** 0,34*** — načina dela 4 OSLQ Upravljanje 0,57*** 0,40*** 0,67*** — časa 5 OSLQ Iskanje 0,33*** 0,26*** 0,36*** 0,35*** — pomoči 6 OSLQ Samoeval- 0,15** 0,16** 0,26*** 0,21*** 0,58*** — vacija 7 Pozitivnost 0,38*** 0,27*** 0,20*** 0,17** 0,25*** 0,15** — 8 Doživljanje študija 0,45*** 0,29*** 0,14* 0,15** 0,19*** 0,04 0,51*** — v izrednih razmerah 9 Zaznana 0,37*** 0,22*** 0,12* 0,08 0,12* −0,06 0,13* 0,46*** ustreznost študija na daljavo1 211 Opombe. 1 Za izračun korelacij smo uporabili Spearmanov koeficient korelacije, saj gre za ordinalno spremenljivko. * p < 0,05; ** p < 0,01; *** p < 0,001. Izdelava praktičnih nalog na podlagi študijskih vsebin, ki so osnovnošolcem v pomoč pri učenju na daljavo Samostojno predelovanje snovi, izdelava praktičnih nalog Branje študijske literature Povezava do spletnih konferenc, seminarjev drugih predavateljev Konzultacije po elektronski pošti Spletna predavanja, konzultacije 1 2 3 4 5 mediana Slika 2. Pogostost uporabe prilagojenih oblik študija ( 1 – nikoli, 5 – vedno). PsihologijaPandemije.indb 211 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Tabela 3. Rezultati izračuna modela ordinalne regresije z zaznano ustreznostjo študija na daljavo kot kriterijsko spremenljivko 95 % int. zaup. e B b SE Wald p Razmerje (b) obetov e B Sp. Zg. meja meja OSLQ Postavl- 0,76 0,17 19,65 < 0,001 2,13 1,53 2,98 janje ciljev Doživljanje 1,40 0,20 49,69 < 0,001 4,04 2,74 5,96 študija v izred- nih razmerah Pozitivnost −0,55 0,19 8,50 < 0,01 0,58 0,40 0,83 Opombe. Nagelkerke R 2 = 0,31. Prileganje modela χ2(3) = 104,76, p < 0,001. upravljanja časa, prilagajanjem načina dela in postavljanjem ciljev ter med strategijami iskanja pomoči in samoevalvacije. Uporaba posameznih učnih strategij pomembno pozitivno korelira tudi z bolj konstruktivnim doživljanjem izredne situacije in študija na daljavo ter pozitivnostjo, kar je pričakovati, saj 212 uspešna samoregulacija olajša spoprijemanje z izrednimi razmerami in pripo- more k nadzorovanju doživljanja občutkov stresa (Turner in Husman, 2008). Kljub temu so korelacije dokaj nizke, med učnimi strategijami izstopa pred- vsem postavljanje ciljev. Doživljanje izredne situacije in študija na daljavo se pomembno pozitivno po- vezuje s pozitivno usmerjenostjo v življenju, kar je skladno z ugotovitvami drugih raziskav, ki kažejo, da se večja pozitivnost kaže v nižji zaznani ravni stresa in bolj fleksibilnem spoprijemanju (Brissette idr., 2002; Reed, 2016). Zaznana ustreznost študija na daljavo je najmočneje povezana s konstruktivnim doživljanjem študija v izrednih razmerah in z uporabo strategij postavljanja ciljev. V tabeli 3 so prikazani rezultati ordinalne regresije, ki kažejo, da doživljanje trenutne situacije, postavljanje ciljev in pozitivnost pomembno napovedujejo zaznano ustreznost študija na daljavo ter pojasnijo skoraj tretjino variance samoocene ustreznosti študija na daljavo ( R 2 = 0,31). Doživljanje trenutne situacije in postavljanje ciljev sta pozitivna napovednika zadovoljstva s študi- jem na daljavo, kar pomeni, da so bili študenti, ki so študij v izrednih razmerah doživljali bolj konstruktivno in so pogosteje uporabljali strategije postavljanja ciljev, s študijem na daljavo zadovoljnejši. Pozitivnost do življenja in prihodnosti pa se je izkazala za negativen napovednik. To pomeni, da so bili študenti z bolj izraženo pozitivnostjo, ob kontroli strategij postavljanja ciljev in doživ-PsihologijaPandemije.indb 212 18. 11. 20 13:58 Šolanje v času epidemije ljanja študija v izrednih razmerah, s študijem na daljavo manj zadovoljni. Takšen odnos je presenetljiv, saj bi bilo na podlagi pozitivne korelacije med pozitivnostjo in zaznano ustreznostjo študija na daljavo mogoče pričakovati, da bodo bolj pozitivno naravnani posamezniki študij na daljavo zaznavali kot ustreznejši. Mogoča razlaga bi bila, da na odnos vplivajo še druge spremenljiv-ke, ki v raziskavi niso bile proučevane. Drug mogoč razlog bi morda lahko pri- pisali predpostavki, da so bili študenti, ki imajo pozitivnejši pogled na življenje in prihodnost, že prej zadovoljni z običajnim študijem in jim ta povsem ustreza, zato so bili s spremembo načina študija v izjemni situaciji manj zadovoljni ter bolj zaskrbljeni glede uspešnosti opravljanja študijskih obveznosti (Di Pietro idr., 2020). Sklepi Ugotovitve kažejo, da bolj konstruktivno doživljanje izrednih razmer med epi- demijo in študija na daljavo v tem obdobju ter uporaba strategij postavljanja ciljev pri učenju pomembno napovedujeta zaznave študentov o tem, kako jim študij na daljavo v izjemni situaciji osebno ustreza v primerjavi z običajnim študijem. Študij na daljavo je za študente večji izziv z vidika samostojnega dela in samoregulacije učenja, vendar hkrati ponuja priložnosti za utrjevanje in razvoj 213 strategij samoregulacije (Bradley idr., 2017; Wandler in Imbriale, 2017). Upo- raba samoregulacijskih učnih strategij študentom olajša študij v izjemnih razmerah, zato je pomembno, da so ozaveščeni o njihovi vlogi in uporabi pri študiju na daljavo (Rasheed idr., 2020). Visokošolski učitelji in sodelavci pa se zato morajo zavedati pomembne vloge različnih dejavnikov pri študiju na daljavo v izrednih razmerah in individualnih razlik med študenti (Bozkurt idr., 2020). Tako bodo lažje in uspešneje prilagajali poučevanje na daljavo ter študente usmerjali k bolj optimalni samoregulaciji učenja. Wandler in Imbriale (2017) priporočata, naj pri tem svojo pozornost usmerijo k zagotavljanju pod-pornega študijskega okolja, da se študenti ne bodo počutili osamljeno v okvi- ru študijskih obveznosti na daljavo, naj spremljajo spremembe pri študentih v uporabi učnih strategij zaradi sprememb v izvedbi študija, ter ne nazadnje, naj pri študentih spodbujajo učinkovitejšo uporabo tistih strategij, ki empiri- čno dokazano korelirajo s študijsko uspešnostjo. Natančneje, avtorja svetujeta različne načine spodbujanja študentov, od modeliranja lastnih učnih strategij oziroma samoregulacije prek poučevanja do dosledne podpore pri usmer- janju študentov k aktivni uporabi in spremljanju učenja z zapisovanjem opa- žanj, pa tudi z dodeljevanjem etapnih študijskih obveznosti med semestrom, sprotnim posredovanjem formativnih povratnih informacij in pričakovanj o njihovem delu ter s sprotno e-komunikacijo glede študijskih vsebin in ciljev PsihologijaPandemije.indb 213 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize (kratkoročnih in dolgoročnih ter ciljev obvladovanja in ciljev dosežkov). Glede na rezultate te študije bi se bilo vsekakor smiselno bolj sistematično posvetiti spodbujanju razvoja različnih samoregulacijskih strategij študentov, še posebej metakognitivnih strategij postavljanja ciljev. Ne nazadnje pa je pri študiju na daljavo v izjemnih situacijah pomembno poudariti skrb za duševno in telesno zdravje študentov, ki celostno prispeva k doživljanju študija in študijski uspešnosti (Di Pietro idr., 2020). Reference Barnard, L., Lan, W. Y., To, Y. M., Paton, V. O. in Lai, S.-L. (2009). Measuring self-regulation in online and blended learning environment. Internet and Higher Education, 12, 1–6. https://doi.org/10.1016/j.iheduc.2008.10.005 Bozkurt, A., Jung, I., Xiao, J., Vladimirschi, V., Schuwer, R., Egorov, G., Lambert, S. R., Al-Freih, M., Pete, J., Olcott, Jr., D. Rodes, V., Aranciaga, I., Bali, M., Alvarez, Jr., A. V., Roberts, J., Pazurek, A., Raffaghelli, J. E., Panagiotou, N., de Coëtlo-gon, P., ... in Paskevicius, M. (2020). A global outlook to the interruption of education due to COVID-19 pandemic: Navigating in a time of uncertainty and crisis. Asian Journal of Distance Education, 15(1), 1–126. https://doi. 214 org/10.5281/zenodo.3878572 Bradley, R. L., Browne, B. L. in Kelley, H. M. (2017). Examining the influence of self-efficacy and self-regulation in online learning. College Student Journal, 51(4), 518–530. https://www.researchgate.net/publication/325743793_ Measuring_self-efficacy_and_self-regulation_in_online_courses Brissette, I., Scheier, M. F. in Carver, C. S. (2002). The role of optimism in social network development, coping, and psychological adjustment during a life transition. Journal of Personality and Social Psychology, 82(1), 102–111. https://doi.org/10.1037//0022-3514.82.1.102 Caprara, V. C., Alessandri, G., Eisenberg, N., Kupfer, A., Steca, P., Caprara, M.G., Yamaguchi, S., Fukuzawa, A. in Abela, J. (2012). The Positivity Scale. Psychological Assessment, 24(3), 701–712. https://doi.org/10.1037/a0026681 Di Pietro, G. (2017). The academic impact of natural disasters: evidence from L‘Aquila earthquake. Education Economics, 26(1), 62–77. https://doi.org/10. 1080/09645292.2017.1394984 Di Pietro, G., Biagi, F., Costa, P., Karpinski, Z. in Mazza, J. (2020). Verjeten vpliv epidemije COVID-19 na izobraževanje: Razmisleki, ki temeljijo na obstoječi literaturi in nedavnih mednarodnih zbirkah podatkov. Pedagoški inštitut. https:// www.doi.org/10.32320/978-961-270-326-4 Glaser, B. G. in Strauss, A. L. (2006). The discovery of grounded theory: Strategies for qualitative research. Aldine Transaction. PsihologijaPandemije.indb 214 18. 11. 20 13:58 Šolanje v času epidemije Harrell, F. E. (2015). Ordinal logistic regression. V F. E. Harrell, Regression modeling strategies: With application to linear models, logistic and ordinal regression, and survival analysis (2. izdaja, str. 311–325). Springer. https://doi. org/10.1007/978-3-319-19425-7_13 IBM Corporation. (2019). IBM SPSS statistics for Macintosh, Version 23.0. IBM Corporation. Potts, J. A. (2018). Profoundly gifted students‘ perceptions of vir- tual classrooms. Gifted Child Quarterly, 63, 58–80. https://doi. org/10.1177%2F0016986218801075 R Core Team. (2018 ). R: A language and environment for statistical computing. R Foundation for Statistical Computing, Vienna, Austria. https://www.R-pro- ject.org/ Rasheed, R. A., Kamsin, A. in Abdullah, N. A. (2020). Challenges in the online component of blended learning: A systematic review. Computers & Education, 144. https://doi.org/10.1016/j.compedu.2019.103701 Reed, D. (2016). Coping with occupational stress: the role of optimism and coping flexibility. Psychology Research Behavavior Management, 9, 71–79. https://doi.org/10.2147/PRBM.S97595 Ristić Dedić, Z. (2020). Pilot istraživanje učeničkih potreba i suočavanja s izazovi-ma online nastave u ožujku 2020. godine (Preliminarno izvješće) – Serija IDIZ-215 ovi vidici 003. Institut za društvena istraživanja u Zagrebu. Simonson, M. R., Hudgins, T. L. in Orellana, A. (2009). The perfect online course: Best practices for designing and teaching. Information Age Publishing. Sprang, G. in Silman, M. (2013) Posttraumatic stress disorder in parents and youth after health-related disasters. Disaster Medicine and Public Health Preparedness, 7(1), 105–110. https://doi.org/10.1017/dmp.2013.22 Turner, J. E. in Husman, J. (2008). Emotional and cognitive self-regulation following academic shame. Journal of Advanced Academics, 20(1), 138–173. https://doi.org/10.4219/jaa-2008-864 Wandler, J. in Imbriale, W. (2017). Promoting undergraduate student self-re- gulation in online learning environments. Online Learning, 21(2), 1–16. https://files.eric.ed.gov/fulltext/EJ1149360.pdf PsihologijaPandemije.indb 215 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Abstract During the epidemic, studying changed considerably—from March 2020 un- til the end of the academic year, students practiced distance learning. With the mixed research design, we investigated how the students of the Faculty of Education at the University of Ljubljana (N = 337) perceived and reacted to the changed circumstances in higher education. The results showed that studying from home did not cause additional stress for most students. A more positive perception of distance learning during an epidemic is associated with a more positive attitude towards life. A more constructive experience of the current situation is significantly correlated with the more frequent use of learning strategies in distance learning, especially strategies for goals-setting. The discussion highlights guidelines for more effective coping methods during ex-ceptional situations in higher education. Keywords: distance learning, self-regulation, COVID-19 experience, positivity 216 PsihologijaPandemije.indb 216 18. 11. 20 13:58 Življenje po epidemiji PsihologijaPandemije.indb 217 18. 11. 20 13:58 PsihologijaPandemije.indb 218 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Življenje po epidemiji Psihologija in COVID-19: namesto zaključka pogled naprej Žan Lep Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Kontakt: zan.lep@ff.uni-lj.si 219 → Epidemija bo imela tudi trajne posledice za delovanje posameznikov in družbe. → Avtorji najpogosteje poudarjajo negativne posledice epidemije (in samoizolacije) na psihološko zdravje posameznikov. → V poglavju predstavljam področja duševnega zdravja, psihološke opore, generacijskega pristopa k preučevanju posledic epidemi- je, šolanja, dela in družbe. → Opisane predloge in izsledke podpirajo tudi slovenske raziskave, ugotovitve slovenskih avtorjev pa so lahko uporabne v praksi. → Za zdaj v literaturi primanjkuje empiričnih prispevkov, prihodnje študije in akcijsko raziskovanje pa naj bodo čim bolj konkretni. PsihologijaPandemije.indb 219 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Povzetek Po več kot pol leta življenja z epidemijo COVID-19 skoraj ne po- trebujemo raziskav, da ugotovimo, da je ta posegla na najraz- ličnejša področja naših življenj. Znanstvena skupnost se je na izbruh epidemije dejavno odzvala in (raziskovalno) obravnavala tudi različne akutne posledice epidemije na področjih psihologije in duševnega zdravja. Ker pa je epidemija dolgotrajen proces in ker bodo njene posledice prisotne tudi po tem, ko bo minila, sem v prispevku poskušal opredeliti nekaj ključnih področij, ki bi ob večanju števila okuženih, prihodnjih zaostritvah zaščitnih ukrepov in vnovičnih izbruhih, pa tudi v »pokoronskem« času lahko bila izziv za strokovnjake in praktike. Pregledal sem doslej dostopno literaturo, ki se nanaša na drugi val epidemije COVID-19 ali njene razmeroma trajne posledice, ter jo dopolnil z ugotovitvami do- mačih in tujih študij. Pričakovano so bili najpogostejši prispevki, ki so obravnavali posledice epidemije in samoizolacije na duševno zdravje, ter poudarjali pomen psihološke opore; številni avtor- ji ugotavljajo, da se je ta s »prehodom na splet« spremenila, kar 220 ima lahko tudi trajne posledice. Poleg tega na podlagi pregledane literature obravnavam skupini otrok in mladostnikov ter starost- nikov, ki so zaradi svojih razvojnih značilnosti med epidemijo še posebej prizadeti, ter opisujem vpliv epidemije na šolanje, delo in širše družbene procese. Ob koncu podam tudi predloge za ra- ziskovanje, ki naj bo v prihodnje usmerjeno karseda praktično. Ključne besede: psihološko zdravje, trajne posledice, drugi val, epidemija, COVID-19, pregled literature Uvod Izbruh pandemije COVID-19 je bil pomemben katalizator za znanost, ki je takrat stopila v središče pozornosti; ljudje so pričakovali informacije o novi bolezni, možnostih zdravljenja, podatke o kužnosti, smrtnosti in cepivu, ki so ga znanstveniki hiteli razvijati. Tudi psihologi (in raziskovalci sorodnih ved) smo se na izzive hitro odzvali. Že v začetku leta 2020 so znanstvene revije objavljale prispevke, v katerih so avtorji poudarjali pomembnost psiholoških pogledov PsihologijaPandemije.indb 220 18. 11. 20 13:58 Življenje po epidemiji na bolezen in novo družbeno realnost (npr. Brooks idr., 2020; The Lancet, 2020; Van Bavel idr., 2020). Slovenski raziskovalci nismo zaostajali in smo že ob prvih potrjenih primerih okužbe v Sloveniji obravnavali širok nabor tem, ki se skladajo s širokimi področji psihologije kot znanosti (glej na primer poglavja v tej knjigi). Pridobili smo vpogled v številna zanimiva spoznanja, ki jih predstavljamo tudi v tej monografiji, ker pa se pandemija po svetu ne umirja, je pogled naprej še toliko pomembnejši. V znanstveni literaturi je bilo od začetka leta 2020 objavljenih kopica ra- ziskovalnih, vendar tudi preglednih člankov, v katerih so avtorji poskušali sin-tetizirati preteklo in novo znanje ter ga urediti za ustreznejše razumevanje odzivov ljudi na pandemijo. S. Brooks in sodelavci (2020) so tako na primer sistematično predstavili psihološke posledice karantene, Dubey in sodelav- ci (2020) pa so podali sistematičen pregled področij, na katere je epidemija posegla, in seznam predlogov intervencij za psihologe v praksi. Toda ti članki so bili napisani razmeroma zgodaj, ko smo se po svetu srečevali z omejitvami na različnih področjih življenja; osredotočali so se predvsem na možnosti hitre-ga odziva na akutne težave tistega obdobja. Številni ukrepi, ki so bili takrat v veljavi, so bili v vmesnem času sproščeni ali spremenjeni (kasneje pa ponovno uvedeni), znanje o bolezni se je akumuliralo, spreminjale so se tudi uradne in-221 formacije, ki so jih državljanom posredovali pristojni različnih institucij. Marsikatero vprašanje, s katerim smo se srečali ob izbruhu epidemije, ostaja neodgovorjeno. Sočasno pa se moramo ozreti tudi v prihodnost. Zaradi spre- menljivih okoliščin se zdi verjetno, da se bomo kot stroka – ob podpori uradnih ustanov – spoprijeli s številnimi izzivi, ki jih za zdaj morda še niti ne poznamo. V prispevku bom zato poskušal opredeliti nekaj ključnih področij, ki bi ob večan-ju števila okuženih, prihodnjih zaostritvah zaščitnih ukrepov in daljšem trajan-ju epidemije lahko bila problematična, ter podati predloge za raziskovalno in strokovno delo psihologov tudi za čas po koncu epidemije. Ker raziskovalni članki, ki bi poročali o raziskavah, izvedenih po epidemi- ji, večinoma še niso na voljo, bom pri tem izhajal iz hitrega narativnega pregleda literature (ang. rapid review) in ključnih ugotovitev avtorjev iz pri- čujoče monografije. Metoda V pregled literature sem vključil prispevke, objavljene med 1. januarjem in 11. septembrom 2020. Pri njihovem iskanju in pregledovanju sem upošteval PsihologijaPandemije.indb 221 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize smernice modela PRISMA (Moher idr., 2009), ki sem jih nekoliko prilagodil potrebam tega prispevka (v njem na primer ne bom ovrednotil učinkovito- sti ukrepov). Iskal sem dostopne prispevke s področja psihologije v angleš- kem jeziku, ki so vključeni v bibliografske baze Web of Science, Scopus in psychINFO (EBSCOhost) ter so v naslovu, povzetku ali besedilu vključevali ključ- ne besede, povezane z epidemijo COVID-19 ( COVID-19, coronavirus, 2019-ncov, SARS-CoV-2, COV-19) in njenimi učinki ( impact, effect, influence, outcome, result, consequence), ter so se nanašali na drugi val ali prihodnost ( second wave, lasting, long term, post-). Pri izboru člankov sem upošteval naslednje vključitvene oziroma izključitvene kriterije: → V pregled sem vključil izvirne in pregledne znanstvene član- ke, hkrati pa še druge oblike prispevkov (pregledne članke, komentarje, uvodnike, pisma uredniku ipd.). Upošteval sem jih, če so imeli uporabne usmeritve in pri zaključkih niso bili pretirano splošni (npr. »epidemija ima lahko daljnosežne posledice na duševno zdravje« brez konkretnih primerov ali ukrepov) ne glede na to, ali so bili znanstveno recenzirani. → Vključil sem prispevke, objavljene med 1. januarjem in 11. septembrom 2020, v angleškem jeziku in na področju psiho- 222 logije. Izključil sem zadetke, pri katerih ni bilo dostopno ce- lotno besedilo. → Vključil sem le prispevke, ki so obravnavali dolgoročne psiho- loške posledice pandemije/epidemije ali predlagali ukrepe za čas po prvem valu (tudi če so bili ukrepi omenjeni le v zaključ- kih ali predlogih za nadaljnje raziskovanje). Izključil sem tiste prispevke, ki so se nanašali na začetne faze epidemije (npr. odzivi v prvih tednih po izbruhu; samoizolacija v začetku epi- demije). → Izključil sem članke, ki so se navezovali na konkretne poklicne profile (npr. zaposleni v intenzivnih enotah, poklicni nogome- taši). Ti se namreč srečujejo s specifičnimi izzivi in težavami, zato dajanje splošnih predlogov ukrepov zanje ni smiselno oziroma bi lahko bilo celo zavajajoče. Iz podobnega razloga sem izključil članke, ki so se ukvarjali s kliničnimi populacijami (osebe z ADHD, psihozami ipd.). Skupaj sem v vseh treh bazah dobil 371 zadetkov, od katerih je bilo 71 podvo- jenih. Po izločitvi teh sem pregledal naslove in povzetke ter iz nabora izločil prispevke, ki niso ustrezali zgornjim kriterijem (266 prispevkov). V naslednjem koraku sem pregledal celotna besedila člankov in oblikoval končni nabor 38 PsihologijaPandemije.indb 222 18. 11. 20 13:58 Življenje po epidemiji Tabela 1. Potek iskanja z razlogi za vključitev/izključitev na vsakem koraku Korak Št. Št. prispevkov izključenih Razlogi za vključitev/izključitev Iskanje člankov 371 ustrezajo iskalnim parametrom psychINFO (86) Scopus (206) Web of Science (79) Izločitev podvojenih 71 isti prispevki, indeksirani v več prispevkov kot eni podatkovni zbirki Pregled naslova/ 300 249 niso s področja psihologije, povzetka nanašajo se na zgodnje faze pandemije, specifične poklicne skupine ipd. Pregled celotnega 51 17 ne dajejo konkretnih predlogov, besedila ne osredotočajo se na čas po epidemiji ipd. Prispevki, vključeni v 37 pregled literature ustrezni po pregledu (34) ustrezni glede na vključitvene celotnega besedila kriterije 223 dodatni prispevki po (3) podajajo uporabne usmeritve, pregledu referenc vendar niso bili vključeni v na- bor zadetkov prispevkov. Celoten postopek iskanja člankov z razlogi za vključitev in izključitev je predstavljen v tabeli 1. Rezultati z razpravo Skladno s pričakovanji je bilo v pregled vključenih le malo izvirnih znanstvenih prispevkov. Zaradi značilnosti razmer, ki imajo le malo vzporednic s preteklimi dogodki, v komunikaciji za zdaj prevladujejo različno izčrpni komentarji ali pregledi literature ter z literaturo podprta pisma urednikom (ang. letter to the editor). Na tem mestu zato velja poudariti, da bodo dolgoročne posledice epidemije gotovo tema številnih raziskav v prihodnosti, pričujoč pregled literatu-re pa je veljaven le v danem trenutku. V tabeli 2 predstavljam pregledane članke in ključna področja, na katera se nanašajo, v nadaljevanju pa bom ukrepe predstavil po sklopih in jih podkrepil PsihologijaPandemije.indb 223 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize z izsledki slovenskih študij, predstavljenih v tej knjigi, ter mestoma obravnaval tudi vrzeli, ki jih v pregled vključeni prispevki ne omenjajo, pa bi lahko bile pomembne pri spopadanju s posledicami epidemije. Za razlago nekaterih kon- ceptov sem uporabil tudi vire, ki niso bili vključeni v pregled literature. Izolacija in psihološko zdravje Epidemija COVID-19 lahko negativno vpliva na psihološko blagostanje posameznikov, vendar se ta vpliv razlikuje glede na njihove demografske, oseb- nostne in druge psihološke značilnosti (glej na primer Kavčič idr., 2020, in poglavja Avsec idr.; Kavčič in Podlesek; Zager Kocjan idr. v tej knjigi). Ti tako lahko doživljajo številne negativne psihološke odzive, anksioznost, strah, zaskrbljenost, negotovost ter so močno obremenjeni zaradi nenehne izpostavljenosti negativnim izkušnjam in novicam (npr. s pogovori s sodelavci, prijatelji) ter intenzivnega poročanja o bolezni v medijih. Zato so psihologi na to opozarjali že pred razglasitvijo pandemije in predlagali številne ukrepe za spopadanje z negativnimi posledicami epidemije za duševno zdravje (npr. Brooks idr., 2020). Ti predlogi so se naslanjali na predhodne ugotovitve na področju psihologi- je in bili hiter odziv na slabšajoče se okoliščine. V »psihološkem« razvoju epidemije pa hitremu in močnemu psihološkemu odzivu sledita prilagajanje 224 na nove razmere in umirjanje negativnega čustvovanja, ki je dolgotrajnejše (Damnjanović idr., 2020; Lep, Ilić idr., 2020; glej tudi Kavčič idr.; Lep idr. v tej knjigi). V tem smislu avtorji v več pregledanih prispevkih poudarjajo potrebo po vpeljavi ukrepov, usmerjenih v dolgoročno podporo širokemu krogu pre- bivalstva, saj bodo negativne posledice epidemije za duševno zdravje prisotne tudi po tem, ko bo minila (Das, 2020; Lyons idr., 2020; Marazziti idr., 2020). Eden najpogostejših ukrepov, ki so ga odločevalci po vsem svetu vpeljali kot odgovor na epidemijo, je bila uvedba različnih oblik (samo)izolacije in druž- benega distanciranja. Čeprav ima lahko ta tudi pozitivne vidike (npr. čas, ki ga kakovostno preživimo z družino, možnost za osebno rast, spremembe v odnosih; Lavrič idr., 2020; Hacin Beyazoglu, Bertogna idr. v tej knjigi), številni avtorji (npr. Brooks idr., 2020; Dutheil idr., 2020; Esterwood in Saeed, 2020) navajajo verjetne negativne posledice karantene na psihološko zdravje posameznikov, kot so zmedenost, jeza, strah, stigma, motnje čustvovanja, posttravmatska stresna motnja, pa tudi finančne posledice. Še posebej obremenilna je lahko karantena, ki traja dlje časa (npr. več mesecev); intenzivna negativna čustva se ob dolgotrajni karanteni kopičijo, kar lahko med drugim vodi do (čustvene) izgorelosti (npr. Queen in Harding, 2020), do krepitve simptomov ali celo razvoja različnih psiholoških motenj (de Lima idr., 2020; Stefana idr., 2020). PsihologijaPandemije.indb 224 18. 11. 20 13:58 Življenje po epidemiji Tabela 2. Ključna področja in poudarki v pregledanih prispevkih Avtorji Vrsta Ključno prispevka področje Ključni poudarki Akkermans uvodnik delo → epidemija kot karierni pretres; idr. (2020) → blaženje kariernih pretresov; → karierni pretres se lahko izrazi šele po daljšem obdobju; → dolgoročne spremembe na trgu dela in pri zaposlovanju; → podpora pri iskanju zaposlitve; → pomen kontekstnih in individu- alnih značilnosti Annaswamy komentar psihološke → izzivi pri »trajni« vpeljavi idr. (2020) storitve telemedicine (npr. dostopnost, programska oprema, zakonska podlaga) Bellato komentar družba → spodbujanje spoštovanja (2020) ukrepov; → empatija, pozitivna čustvena stanja; 225 → družbeni konsenz in norme Berger in komentar psihološke → učinkovitost ukrepov na dolgi Reupert storitve rok; (2020) → telemedicina; → ekonomske težave kot posledi- ca pandemije Brooks idr. pregledni samoizol- → negativne posledice samoizo- (2020) članek acija lacije (PTSM, zmedenost, jeza, strah, stigma, finančne posle- dice); → predlogi za načrtovanje samoizolacije v prihodnje; → pozivi k altruizmu Chen in komentar psihološko → pomembnost razvoja rezilient- Bonanno zdravje nosti (2020) Crayne komentar delo → negativne psihološke posledice (2020) ob iskanju dela; PsihologijaPandemije.indb 225 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Avtorji Vrsta Ključno prispevka področje Ključni poudarki Crayne → usmerjanje raziskovanja in (nadaljevanje) politik Cudjoe pismo starostniki → medosebni odnosi in osam- in Kotwal uredniku ljenost pri starostnikih; (2020) → skupine s povečanim tvegan- jem (npr. osebe, ki živijo same); → prepoznava oseb s povečanim tveganjem in predlogi za inter- vencije Das (2020) pismo duševno → dolgoročne posledice epidemi- uredniku zdravje je na duševno zdravje; → pomen raziskav in psihološke oskrbe de Lima idr. pismo samoizol- → negativne posledice dolgo- (2020) uredniku acija trajne izolacije; → potreba po razvoju podpornih programov 226 Desmond komentar družba → uporaba intervencij, ki idr. (2020) obravnavajo različne težave; → družbene in finančne posledice pandemije; → prepoznava skupin s pove- čanim tveganjem; → revščina Dutheil idr. komentar duševno → PTSM kot posledica epidemije (2020) zdravje in z njo povezanih ukrepov v različnih družbenih skupinah Efuribe idr. komentar otroci in → mladi posebno na udaru zaradi (2020) mladi ukrepov; → pomembnost družbenega vključevanja mladih (pri ob- likovanju politik); → oblikovanje »pokoronske« družbe; → mlade skrbijo izgubljene priložnosti PsihologijaPandemije.indb 226 18. 11. 20 13:58 Življenje po epidemiji Avtorji Vrsta Ključno prispevka področje Ključni poudarki Esterwood in pregledni psihološke → spremembe v dostopu do psi- Saeed (2020) članek storitve holoških storitev po epidemiji; → dolgoročne posledice (zloraba alkohola, PTSM, jeza, strah, anksioznost, zaznave tveganja, nezaupanje); → osmišljanje doživetega Estes in komentar psihološko → negotovost; Thompson zdravje → izgubljen občutek nadzora; (2020) pomen kredibilne in kon- sistentne komunikacije; → spreminjajoče se znanje, ki vodi v spremembe ocen tveganja; → somatske posledice dolgotraj- ne izpostavljenosti stresu in anksioznosti; → dolgotrajni vpliv pandemije; → kolektivna travma 227 Farrell, izjava/ starostniki → skrb za starostnike; Ferrante idr. stališče → dostop do zdravstvenih (2020) storitev; → diskriminacija pri zdravstveni oskrbi; → načrtovanje zdravstvene oskr- be (npr. ali želijo, da jih ohranja- jo pri življenju); → predlogi za načrtovanje zdrav- stvenih storitev tudi v prihod- nje Farrell, pregledni starostniki → etične dileme pri zdravstveni Francis idr. članek obravnavi bolnikov; (2020) → načrtovanja zdravstvene oskr- be po pandemiji Fegert idr. pregledni otroci in → negativne posledice za otroke (2020) članek mladi in družine; → razlike med fazami epidemije; PsihologijaPandemije.indb 227 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Avtorji Vrsta Ključno prispevka področje Ključni poudarki Fegert idr. → v tretji fazi (vračanje v normal- (nadaljevanje) nost) večji pritisk, da nadomes- tijo izgubljeni čas/delo; → posledice motenj pri zdravljen- ju/psihološki opori; → nasilje v družini, neoptimalni pogoji za razvoj Galea idr. komentar psihološko → dolgoročne posledice epidemi- (2020) zdravje je na duševno zdravje; organizacija psihološke in zdravstvene opore Giallonardo protokol psihološke → razvoj intervencij in programov idr. (2020) storitve za pomoč posameznikom; → pomembnost individualizacije Heitzman pregledni psihološko → dolgoročna izpostavljenost (2020) članek zdravje stresorju; → razvoj psiholoških motenj; 228 → implementacija učinkovitih sistemov podpore; → zagotavljanje varnosti in struk- ture (organizacijska, informacij- ska, medicinska) Kawohl in pismo delo → negativne psihološke posle- Nordt (2020) uredniku dice ob izgubi zaposlitve kot dejavnik tveganja za samomor; → pomen svetovanja in podpore Kmiec (2020) komentar psihološke → epidemija kot sprožilec (pozi- storitve tivnih) sprememb v terapiji za odvisnike Lei in komentar družba → vprašljiva pripravljenost na Klopack prihodnje izbruhe; (2020) → spremembe v zaznavi tveganja; → razvoj kolektivne travme; → spremembe norm PsihologijaPandemije.indb 228 18. 11. 20 13:58 Življenje po epidemiji Avtorji Vrsta Ključno prispevka področje Ključni poudarki Lennon komentar psihološko → porast samomorilnega vedenja (2020) zdravje kot posledica (dolgotrajnih) psiholoških obremenitev Lennon komentar psihološko → porast samomorilnega vedenja (2020) zdravje kot posledica (dolgotrajnih) psiholoških obremenitev Lyons idr. pregledni psihološko → depresivnost in druge psi- (2020) članek zdravje hološke težave po koncu epidemije; → povezanost med delovanjem patogenov in psihološkimi simptomi Mahmud idr. empirični delo → karierna anksioznost; (2020) članek → skrbi glede prihodnje zaposlitve (te so hujše pri posameznikih s slabšim men- talnim zdravjem) 229 Mancini komentar psihološko → skupine s povečanim tvegan- (2020) zdravje jem za negativne spremembe v psihološkem in družbenem delovanju; → velike razlike med posamezniki; → na psihološko zdravje vplivajo tudi družbeni dejavniki; → nekaterim se lahko psihološko blagostanje med epidemijo izboljša Marazziti idr. komentar psihološko → dolgotrajne psihološke posle- (2020) zdravje dice pandemije Orben idr. pregledni otroci in → vpliv izolacije na otroke in mla- (2020) članek mladi dostnike; → njihove težave med epidemijo in v prihodnje PsihologijaPandemije.indb 229 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Avtorji Vrsta Ključno prispevka področje Ključni poudarki PeConga idr. komentar psihološko → razvoj rezilientnosti na ravni (2020) zdravje družbe; → travma se ne izrazi nujno v psiholoških težavah Peisah idr. komentar starostniki → skrb za pravice ranljivih (npr. (2020) starostnikov); → napačna prepričanja (starizem); → oblikovanje novega družbene- ga dogovora po koncu epi- demije; → načrtovanje dolgotrajne oskrbe Power idr. komentar otroci in → mladi kot ranljiva populacija; (2020) mladi oteženo razreševanje razvojnih nalog; → izpostavljenost tveganju za razvoj psiholoških težav; → verjetne dolgoročne posledice 230 Sahlberg komentar šolanje → (srednjeročne) posledice šolan- (2020) ja na daljavo; → reorganizacija šolskega sistema po pandemiji Soron idr. pismo psihološke → verjetne negativne posledice (2020) uredniku storitve nekakovostne psihološke obravnave na daljavo; → skrb za kakovost telemedicine; izzivi psihološke obravnave na daljavo Stark idr. komentar otroci in → osebnostna čvrstost pri otrocih (2020) mladi Stefana idr. pismo samoizol- → težave ob ponovni vpeljavi (2020) uredniku acija karantenskih ukrepov; → skupine s povečanim tve- ganjem v času izolacije (npr. posamezniki s psihološkimi težavami); → otežen dostop do psiholoških storitev PsihologijaPandemije.indb 230 18. 11. 20 13:58 Življenje po epidemiji Avtorji Vrsta Ključno prispevka področje Ključni poudarki Zwanka in pregledni družba → vedenje potrošnikov po epi- Buff (2020) članek demiji; → spremenjene nakupne navade; → manj deljenja predmetov; → nacionalizem; → ustvarjanje zalog; → pomen hedonizma (npr. psi- hoaktivne substance); → spremembe v medosebnih odnosih (druženju); → spremembe v organizaciji dela; učinkovitost političnih siste- mov; → kolektivna prepričanja (npr. duhovnost, občutek pripadno- sti globalni skupnosti) Mancini (2020) pri tem poudarja, da zaradi epidemije in posledične izolacije 231 nismo vsi enako ogroženi, večina pa bo tudi v prihodnje izkusila le malo psi- holoških simptomov. V številnih pregledanih prispevkih avtorji zato posebej omenjajo različne skupine s povečanim tveganjem, ki bi jim ob ponovni uvedbi karantenskih ukrepov morali posvetiti več pozornosti: starostniki (npr. Farrell, Francis idr., 2020), mladi (npr. Efuribe idr., 2020), osebe, ki živijo same (Cudjoe in Kotwal, 2020), ekonomsko ogroženi posamezniki, posamezniki z obstoječimi psihološkimi težavami (Stefana idr., 2020). Več pregledanih prispev- kov opozarja tudi na t. i. psihološki drugi val epidemije. Ta pomeni močan porast posameznikov s psihološkimi težavami in obremenitev obstoječih podpornih sistemov, kot so klinični psihologi, psihiatri, telefonske linije in društva za pomoč ljudem v stiski (Stefana idr., 2020); v skrajni obliki avtorji opozarjajo tudi na možnost epidemije posttravmatskega stresnega sindro-ma (Dutheil idr., 2020). Ta se sicer pri posameznikih lahko razvije kot odgovor na dolgotrajno izpostavljenost močnemu stresu ali travmi (Belrose idr., 2018). Če torej predpostavimo, da epidemija in z njo povezano negativno čustvovanje (strah pred okužbo, spoprijemanje z boleznijo, smrtjo ipd.) pomenita travmo, je tveganje za po- jav PTSM veliko predvsem pri tistih, ki so aktivno vključeni v spoprijemanje z epidemijo in so bolj izpostavljeni negativnim držaljajem (t. i. ključni kadri – PsihologijaPandemije.indb 231 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize medicinsko osebje, delavci v komunali; Dutheil idr., 2020), in tistih, ki so zaradi bolezni COVID-19 izgubili bližnje. Zaradi negativnih ekonomskih posledic »zaprtja« družbe se zdi vnovična uvedba stroge izolacije sicer manj verjetna. Po zaključku prvega vala epidemi- je je tako pri okužbi ali stiku z okuženim Ministrstvo za zdravje pri nas odredilo karanteno le za posameznika oziroma skupino ljudi. Poleg že opisanih negativnih posledic pa se ljudje v takšni »selektivni« karanteni srečujejo z dodatnimi izzivi. Med njimi velja omeniti stigmo in diskriminacijo obolelih (Heitzman, 2020; Novak in Bojković, 2020) ter s tem povezane strahove, pa tudi morebiten močnejši občutek družbene izolacije ob okužbi. Drugače od prvega vala, ko se je ustavilo življenje večine, je lahko tokrat posameznik v svojem družben- em okolju edini izoliran, medtem ko drugi nadaljujejo v ustaljenih tirnicah. Še posebej pri mladostnikih pa se lahko tako pojavi tudi občutek, da nekaj zamu-jajo (ang. fear of missing out; Efuribe idr., 2020). Po drugi strani PeConga in sodelavci (2020) opozarjajo, da se travma, poveza- na z epidemijo, pri vsakem posamezniku ne bo nujno izrazila v negativnem čustvovanju ali razvoju psiholoških motenj. Drugi avtorji predpostavljajo, da bi lahko imel izbruh pandemije na kolektivni ravni tudi pozitivne posledice. Med 232 njimi poudarjajo predvsem »kolektivno« rezilientnost, saj predvidevajo, da bodo številni zaradi spoprijemanja z negativnimi čustvi in težavami razvili us-pešne strategije spoprijemanja s stresom in krepili osebnostno čvrstost (Chen in Bonanno, 2020; Mancini, 2020; Stark idr., 2020). PeConga in sodelavci (2020) v svojem komentarju predlagajo različne oblike spodbujanja rezilientnosti na družbeni ravni, toda pri tem ostanejo na precej splošni ravni. Ta splošnost je lahko deloma posledica narave prispevkov (gre namreč za prispevke, v katerih avtorji predstavijo predvsem svoje poglede in stališča ter jih podkrepijo z navedbami iz literature, ne pa za predstavitev raziskovalnih izsledkov), deloma pa gre pri tem verjetno za pomanjkanje tovrstnih intervencij, ki jih v takšnem obsegu strokovnjaki do zdaj niso oblikovali in izvajali. V prihodnje bi tako bilo smiselno razvijati raznolike programe, usmerjene v krepitev psiholoških virov, in izvajanje svetovanja, osredotočeno na osebnostno rast. Psihološka podpora Med pregledanimi prispevki so razmeroma pogosti takšni, ki se osredotočajo na možnosti zagotavljanja psihološke podpore in svetovanja (npr. de Lima idr., 2020; Heitzman, 2020; Kawohl in Nordt, 2020). Ob zaprtju družbe ob prvem valu okužb so morali tudi strokovnjaki s področja duševnega zdravja (klinični psihologi, psihoterapevti, psihiatri) svoje storitve ukiniti ali jih preoblikovati. PsihologijaPandemije.indb 232 18. 11. 20 13:58 Življenje po epidemiji Nekateri so terapije začeli izvajati po telefonu ali spletu, s programi za videoko-munikacijo, za kar se v literaturi uporablja skupni izraz telemedicina. Ta sicer ni nekaj povsem novega, vendar se je med pandemijo močno razširila, nekateri avtorji pa predpostavljajo, da se bo tak način dela vsaj delno ohranil (npr. Annaswamy idr., 2020; Berger in Reupert, 2020), saj bo dostop do psiholoških storitev oviran tudi po epidemiji (Esterwood in Saeed, 2020; Stefana idr., 2020). Pri tem opozarjajo na številne izzive, ki jih bodo izvajalci morali rešiti; telemedicina pa vsem ni enako dostopna, vsi klienti (in strokovnjaki) morda nimajo dostopa do ustrezne programske in strojne opreme ter do spleta, zaseb- nega in varnega prostora, ali pa klientom tak način dela ne ustreza. Annas- wamy in sodelavci poudarjajo tudi vprašanja, povezana z zakonskimi podlag- ami, najpogostejši pa so pomisleki, povezani s kakovostjo takšne obravnave, saj je lahko nekakovostna obravnava brez učinka ali celo škodljiva (Soron idr., 2020). V prihodnosti bi morali tako razviti in vpeljati ustrezne mehanizme nadzora kakovosti, kot so usposabljanja, supervizije in evalvacije. Poleg že naštetih psiholoških posledic (npr. PTSM, motnje anksioznosti) pa avtorji med težavami, ki jih bodo strokovnjaki morali reševati, omenjajo še zlorabo psihoaktivnih substanc (alkohol, droge) ter verjetni porast samomo- 233 rilnosti in samopoškodovalnega vedenja. Ta je lahko posledica dolgotrajnih psiholoških obremenitev (Lennon, 2020), pa tudi »nepsiholoških« dejavnikov, kot sta izguba službe in porušena življenjska struktura (Kawohl in Nordt, 2020). Tudi na področju psihološke obravnave J. Kmiec (2020) poudarja priložnost, da pri uvajanju sprememb izboljšamo utečene prakse. Tako na primer utemeljuje, da je moten dostop do terapije za odvisnike pokazal, da je drugačen način dela in dostopa do zdravil lahko celo učinkovitejši. Ker so težave, s katerimi se srečujejo posamezniki, zelo raznolike, med ukrepi na področju psihološke podpore avtorji navajajo še potrebo po razvoju individualiziranih programov in intervencij (Giallonardo idr., 2020) ter učinkovitih sistemov podpore (Heitzman, 2020), ki bi se lahko ponujali na primer praktične nasvete za zdrav življenjski slog, spopadanje s stresom, učinkovito komunikacijo in reševanje težav (Giallonardo idr., 2020) ter spodbujanje čuječnosti (Marazziti idr., 2020; glej tudi Tekavc v tej knjigi). Vse našteto pa pomeni veliko obremenitev za celoten sistem psihološke oskr- be, ki je bil v Sloveniji že pred izbruhom epidemije močno podhranjen (glej na primer Kuralt, 2015; WHO, 2020). Za zagotavljanje podpore posameznikom, ki so se znašli v stiski, je bilo med epidemijo sproženih tudi več pobud (npr. telefonska linija pri Društvu psihologov Slovenije in telefonska linija študentov PsihologijaPandemije.indb 233 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize psihologije, ki jim je bila zagotovljena supervizija). Te so vsekakor pomemben steber opore posameznikom, vendar tovrstna podpora žal ni sistemsko ureje-na in je odvisna od individualne zavzetosti. Na ravni države je tako v prihodnje nujno tudi sistemsko zagotavljanje ustrezno usposobljenega kadra, predvsem pa njegova številčna okrepitev. Ob povečanem obsegu dela in hujših težavah klientov se prav tako povečajo obremenitve za strokovnjake na področju psi- hološke opore, v kombinaciji z osebnimi strahovi in težavami pa bi lahko vodile do resnih posledic, kakršne različni avtorji opisujejo pri zdravstvenem osebju (glej na primer Preti idr., 2020). Generacijski pogled na posledice epidemije Kot že zapisano, skupine prebivalstva ob izbruhu epidemije s psihološkega vidika niso bile vse enako prizadete. Avtorji pregledanih prispevkov tako opo- zarjajo, da ima lahko epidemija primerjalno bolj negativne posledice za pri- padnike nekaterih starostnih skupin iz splošne populacije, ki bi jim bilo treba v prihodnje nameniti več pozornosti. Med njimi poudarjajo starostnike (npr. Cudjoe in Kotwal, 2020; Farrell, Francis idr., 2020) in mlade (otroke, mladostnike, mlade na prehodu v odraslost; Efuribe idr., 2020; Fegert idr. 2020; Orben idr., 2020; Power idr. 2020). 234 Pri starostnikih v pregledanih prispevkih avtorji opozarjajo predvsem na na- pačna prepričanja o starosti in starostnikih (starizem; Peisah idr., 2020) ter s tem povezano kršenje njihovih pravic na področju zdravstvene oskrbe (npr. opuščanje zdravljenja; Farrell, Ferrante idr., 2020; Farrell, Francis idr., 2020). Tovrstni ukrepi lahko pri posamezniku vzbujajo občutke družbene izoliranosti (poleg fizične distance se v prispevkih omenja še družbena; Cudjoe in Kotwal, 2020), povečanega strahu in izgube smisla življenja. Poleg tega starostniki tež- je ohranjajo osebne stike na daljavo, saj imajo več težav z uporabo tehnologije (Cudjoe in Kotwal, 2020). Na drugi strani so mladi med epidemijo pod pritiskom zaradi sprememb na področju šolanja, druženja, ob poslabšanju ekonomskega stanja pa tudi pri izpolnjevanju nekaterih razvojnih nalog (npr. finančno osamosvajanje, iskanje službe; Power idr. 2020; za slovenske podatke glej tudi Lep in Zupančič v tej knjigi), kar ima lahko trajnejše posledice na njihov psihološki razvoj in blagostanje. A. Orben in sodelavci (2020) tako poudarjajo, da so mladi primer- jalno bolj izpostavljeni negativnim posledicam zmanjšanja socialnih stikov, še posebej z vrstniki. V zaznavah otrok je že nekajtedenska izolacija pomemben del življenja (sorazmerno večji kot pri odraslih); prav tako so v tem razvojnem obdobju socialni stiki pomembni z vidika razvoja možganskih funkcij. Tudi PsihologijaPandemije.indb 234 18. 11. 20 13:58 Življenje po epidemiji najstniki povezanost z vrstniki navajajo kot zelo pomembno, hkrati pa so prim- erjalno bolj nagnjeni k občutkom osamljenosti (Power idr., 2020). Predvsem v t. i. tretji fazi epidemije (umirjanje razmer in vračanje v pretekle vzorce vedenja) se lahko pri mladih povečajo obremenitve, povezane s potrebo po nadomeščanju izgubljenega časa (Efuribe idr., 2020; Fegert idr., 2020). Poleg tega se bodo šele v prihodnosti pokazale težave zaradi motenega dosto- pa do psihološke opore in morebitnih primanjkljajev ter zlorab v družin- skem okolju, v katerem so med izolacijo preživeli več časa (Fegert idr., 2020). V »pokoronskem času« tako Power in sodelavci (2020) tudi pri mla- dih opozarjajo na potrebo po uvedbi individualiziranih in inovativnih oblik psihološke podpore, denimo z uporabo videoiger. Zadnje bi bilo za mlade sicer najverjetneje zelo privlačno, vendar bi hkrati v interakciji s tehnologijo preživeli še več časa (med epidemijo so na splet preselili že šolanje, druženje, preživljanje prostega časa), zato bi morali biti do takšnih predlogov kritični in jih vpeljevati s previdnostjo. Pri obeh starostnih skupinah avtorji navajajo tudi pomembnost njihovega vključevanja v načrtovanje ukrepov, pri urejanju družbenih razmer po koncu epidemije in oblikovanju novega družbenega dogovora (Efuribe idr., 2020; Pei- 235 sah idr., 2020). Čeprav je to pomembno za pripadnike vseh generacij, pa so mladostniki in mladi na prehodu v odraslost ter starostniki še bolj ranljivi kot že sicer. Žal pa avtorji ob pisanju ostajajo na zelo splošni ravni, kar daje le šibko podlago za oblikovanje smiselnih ukrepov v prihodnje in kaže na nujnost z raziskavami podprtih politik. Šolanje med epidemijo in po njej Med pomembnejšimi področji življenja, ki so se zaradi epidemije spremenila, je gotovo tudi šolanje. Potem ko je med prvim valom izobraževanje potekalo na daljavo, so na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo pripravili različne možnosti šolanja v (bližnji) prihodnosti – od oblike brez omejitev do zaprtja šol in izobraževan-ja na daljavo (Kustec idr., 2020). Poleg izzivov, ki so povezani z upoštevanjem ukrepov ob prilagojenem načinu šolanja, so učenci in njihovi starši v spremen-ljivih razmerah obremenjeni tudi z negotovostjo glede šolanja v bližnji prihodnosti in možnosti odreditve karantene, če njihov otrok pride v stik z okuženim. Kot na drugih področjih tudi na šolskem avtorji pregledanih prispevkov (ti sicer niso bili številčni) najpogosteje poudarjajo velike osebne razlike med posamezniki; nekateri zaradi sprememb skoraj ne bodo imeli težav, pri drugih PsihologijaPandemije.indb 235 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize pa so lahko posledice na učnem in socialnem področju resne tudi po koncu epidemije (npr. zaostanki na učnem področju, izguba stika z vrstniki, povečan- je socialne izolacije; Desmond idr., 2020; Efuribe idr., 2020; Sahlberg, 2020). Zaznani stres in negativno čustvovanje, ki sta med epidemijo pogostejša, pa sta povezana tudi z zmanjšanjem učinkovitosti kognicije, kar je lahko prob- lematično z vidika doseganja učnih ciljev (glej na primer Podlesek in Kavčič v tej knjigi). S tega vidika med manj ogrožene skupine spadajo denimo študenti, ki med študijem na daljavo niso poročali o njegovi stresnosti ( Podlogar idr. v tej knjigi), med bolj ogroženimi pa velja omeniti predvsem učence z različnimi učnimi težavami, za katere tudi slovenski učitelji in svetovalni delavci poročajo, da morda niso deležni vse podpore, ki jo potrebujejo ( Kranjc idr. v tej knjigi). Prav tem učencem bo zato v prihodnosti nujno nameniti več pozornosti (npr. več individualiziranega dela, ponovni pregled učnih prilagoditev, psihosocialna opora). Ker pa še ni jasno, kakšni primanjkljaji ali zaostanki v usvajanju učne snovi so nastali kot posledica opisanih sprememb tudi pri celotni šolajoči se populaciji, bo v prihodnje velik izziv te oceniti in nadoknaditi. Tudi slovenski učenci in dijaki tako na primer poročajo, da je pouk na daljavo zanje manj motivirajoč in da se jim zdi, da so med epidemijo pridobili manj znanja ( Uršič in 236 Puklek Levpušček v tej knjigi). Tudi Sahlberg (2020) tako v svojem članku opozarja na pomen evalvacije in ra- ziskav na področju razvojne in pedagoške psihologije, ki bi služile kot podlaga pri oblikovanju individualnih načrtov dela. Podobno, kot to poudarjajo avtorji glede sistema psihološke opore, pandemija po njegovem ob pripravljenosti odločevalcev lahko pomeni tudi priložnost za reorganizacijo šolskega sistema, vendar pri tem ostaja na zelo splošni ravni in da le malo konkretnih predlogov. Vseeno pa se zdi, da je izkušnja s šolanjem na daljavo ponudila veliko izkušenj, ki lahko služijo pri digitalizaciji poučevanja in vpeljavi dobrih praks (npr. uporaba tehnoloških pripomočkov in večmodalnosti za bolj praktično predstavitev snovi, individualne prilagoditve). Prilagoditve, ki so jih pri podajanju učne snovi izvajali učitelji (drugačni načini razlage, prilagajanje vsebine predmeta), pripravljena gradiva in izkušnje učencev pa so lahko uporabne tudi pri prenovi učnih načrtov. Delo med epidemijo in po njej Poleg zdravstvenih posledic pandemije različni deležniki pogosto navaja- jo še negativne ekonomske posledice, ki se v obliki zaskrbljenosti in stra- hu glede zaposlitvenih možnosti in ekonomskega blagostanja kažejo tudi PsihologijaPandemije.indb 236 18. 11. 20 13:58 Življenje po epidemiji pri posameznikih, predvsem mladih in tistih s slabšim mentalnim zdravjem (Mahmud idr., 2020). Nekateri avtorji pregledanih prispevkov, ki se ukvarjajo z drugimi področji (npr. Berger in Reupert, 2020; Brooks idr., 2020, Desmond idr., 2020), sicer opozarjajo na negativne ekonomske posledice, le malo prispevkov pa obravnava posledice na področju psihologije dela in organizacije. Ker bo pandemija zelo verjetno prinesla dolgoročne spremembe na trgu dela in pri oblikah zaposlitve (npr. več dela od doma, več zaposlovanja na nekaterih področjih), se bodo poleg posameznikov morali nanje prilagoditi tudi delodajalci, zavodi, ki podpirajo karierne preusmeritve, trg dela in ne nazadnje izobraževalne institucije, če nekaterih poklicnih profilov v prihodnje več ne bomo potrebovali ali pa bodo zahtevali drugačna znanja. Akkermans in sodelavci (2020) pandemijo tako opredeljujejo kot močan karierni pretres in opozarjajo, da bodo posledice tega pretresa morda opazne šele čez nekaj časa, saj se bodo podjetja na spremembe odzivala zelo različno in v različnih obdobjih (mor- da bodo spremembe prisiljena uvesti šele ob dolgotrajnejšem poslabšanju ekonomskega stanja). Avtorji zato za v prihodnje predlagajo predvsem pod- poro posameznikom pri iskanju zaposlitve in morebitnem prekvalificiranju, pri katerem naj se upoštevajo značilnosti posameznika in njegove življenjske okoliščine. Vsaj za nekatere bo karierni pretres pozitivna sprememba, saj se 237 bodo morda oblikovala nova oziroma drugačna delovna mesta, posameznik pa lahko ob spremembi delovnega mesta izpogaja tudi boljše delovne pogoje ali višje plačilo (Akkermans idr., 2020). Poleg tistih, ki so delo izgubili med prvim valom epidemije, bo pozornost v prihodnje treba namenjati tudi tistim, ki so zaposleni na delovnih mestih ali v oblikah dela, ki ne dajejo socialne varnosti oziroma je dajejo manj (npr. samo-zaposleni). Skrbi, povezane s prihodnjo zaposlitvijo, so pri njih namreč lahko večje (Krohne idr., 2020). Pri oblikovanju ukrepov in spremembah delovnih pogojev v organizacijah bi te bilo treba uskladiti z zaposlenimi, da bi tudi dolgoročno zadostili potrebam delavcev, kar pa je bil za organizacije velik izziv že pred epidemijo. Pri morebitni ponovni uvedbi dela na domu bo pozornost treba namenjati tudi usklajevanju dela in zasebnega življenja, ohranjanju kako- vosti dela ter preprečevanju izgorelosti. Na to opozarjajo ugotovitve pri slovenskih vzorcih (Rakinić idr., 2020; glej tudi Hacin Beyazoglu, Bertogna idr.; Podlesek in Kavčič v tej knjigi). Izziv za zaposlovalce bo tudi v prihodnje skrb za zdravje in psihološko bla- gostanje zaposlenih. Med psihološko bolj obremenjenimi so gotovo zdrav- stveni delavci in zaposleni na ključnih delovnih mestih, ki med epide- mijo skrbijo za nemoteno delovanje družbenih sistemov, ob tem so PsihologijaPandemije.indb 237 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize tudi sami izpostavljeni tveganju za okužbo ali se srečujejo z negativnimi dražljaji (npr. smrtjo). Ker pa so njihove izkušnje tako specifične, splošni ukrepi, na katere se osredotoča ta članek, zanje morda niso primerni. Druga pomembna skupina so delavci, ki sami spadajo v rizične skupine za okužbo s COVID-19. Za oboje bo v prihodnje treba oblikovati ustrezne prilagoditve in jim zagot- oviti psihološko oporo pri spoprijemanju s stresom. Zaradi skrbi pred izgubo dela so dejavnik tveganja tudi zaposleni, ki kljub bolezenskim znakom ne iz- koristijo bolniškega dopusta (ali pa jim to ni omogočeno) ter pred delodajalci in zdravstvenimi delavci skrivajo morebitne pomembne informacije (npr. stik z okuženim). Transparentna komunikacija vodij bo torej še naprej pomembna za spodbujanje ne le delovnih procesov (Rakinić idr., 2020; glej tudi Boštjančič idr. v tej knjigi), ampak tudi zaščitnega vedenja na delovnem mestu. Še naprej bosta pomembni tudi podpora organizacije in neposrednega vodje na delovnem mestu (Šokčević in Boštjančič, 2020). Družba in medosebni odnosi Poleg posledic, ki jih bo epidemija imela za posameznika, pa bodo te vidne tudi na ravni družbe in v gospodarstvu (Desmond idr., 2020). Že do zdaj so ukrepi, povezani z njeno zajezitvijo, pomembno spremenili naše navade (npr. več dela 238 od doma, omejitev druženja, nošnja mask). Po obsegu (in pomenu) jo nekateri avtorji zato primerjajo z velikimi naravnimi katastrofami ali terorističnimi napadi 11. septembra 2001 v ZDA, ki so trajno spremenili našo zaznavo tveganja in načine potovanja (Heitzman, 2020; Lei in Klopack, 2020). To za socialne psiho- loge odpira številne možnosti raziskovanja trajnejših sprememb v prepričanjih, saj za nekatera od njih ni povsem jasno, kako se bodo spremenila (npr. zaznava tveganja za okužbo, prepričanja o resnosti bolezni, prepričanja o vladnih ukrepih). Pri omenjenem zaznavanju tveganja bi to v prihodnje lahko bilo več- je (npr. bližnji stiki z neznanci pomenijo možnost okužbe, več razkuževanja), vendar se predvsem na podlagi informacij v medijih in na družbenih omrežjih v zadnjem času zdi, da se ljudje okužbe bojijo manj kot ob začetku epidemije, in poročajo o nižji stopnji stresa zaradi možnosti okužbe ( Kavčič idr., 2020; Lep idr. v tej knjigi). Lei in Klopack (2020) med posledicami epidemije poudarjata še razvoj kole- ktivne travme in socialne fobije, ki bi lahko trajno vplivali na vzorce veden- ja in čustvovanja pri posameznikih, Heitzman (2020) pa opozarja na spod- bujanje ksenofobije in stigmatiziranja okuženih ter pripadnikov narodov s slabšo epidemiološko sliko (glej tudi Novak in Bojković, 2020). V tem smislu je ena od verjetnih nevarnosti tudi krepitev nacionalističnih teženj (Zwanka in Buff, 2020), ki bi lahko bila posledica zapiranja meja in razvrščanja držav PsihologijaPandemije.indb 238 18. 11. 20 13:58 Življenje po epidemiji na zelene, rumene in rdeče sezname ter oteženega dostopa do medicinskih pripomočkov in zdravil. Zaradi spremenjenih navad Zwanka in C. Buff (2020) opozarjata tudi na spre- membe v potrošniškem vedenju: ljudje bodo morda ustvarjali zaloge dobrin, manj bo druženja v gostinskih lokalih, pomembnejša lahko postaneta he- donizem in s tem povezano uživanje psihoaktivnih substanc, manj bi lahko bilo deljenja predmetov in hrane ipd. Tudi na ravni držav (in Evropske unije) pa bosta pomen pridobivala lokalna proizvodnja in zagotavljanje samooskrbe (Zwanka in Buff, 2020). Zaradi sprememb, povezanih z družbenim distanciranjem, in omejitvami zbi- ranja na javnih mestih, bodo ljudje morda spremenili oblike druženja – se več družili virtualno ali na zasebnih zabavah. Zanimivo, kljub strogim ukrepom izoliranja med prvim valom udeleženci v slovenski raziskavi niso poročali o povečani družbeni osamljenosti ( Gomboc idr. v tej knjigi). Zaradi sprememb v zaznavi tveganja bodo morda tudi v kulturah, za katere to doslej ni bilo značil-no, ljudje začeli vzdrževati večjo medsebojno razdaljo (spremeni se lahko zaznava osebnega prostora). Na podlagi opisanega pa je mogoče sklepati, da se bodo oblikovale tudi nove norme vedenja, ki lahko vključujejo pogostejše 239 umivanje in razkuževanje rok, nošnjo maske, izostajanje z dela in od pouka ob bolezenskih znakih ipd. (Lei in Klopack, 2020), ter kolektivna prepričanja (npr. večji pomen duhovnosti, močnejši občutek pripadnosti globalni skupnost). Poleg aktivne priprave na prihodnje izbruhe bi bilo morda smiselno spodbujati tudi pristope pozitivne psihologije, kot so pozitivna reinterpretacija doživete-ga in iskanje smisla v dogodkih (npr. osredotočanje na to, katere izkušnje smo pridobili, in ne na slabe izkušnje; Esterwood in Saeed, 2020) ter ponovno oblikovanje porušene družbene strukture, ki posamezniku lahko zagotavlja (psi- hološko) varnost (Heitzman, 2020). Učinkovino komuniciranje in zaupanje v znanost Ob koncu pa poudarjam še podporno vlogo psihologije pri načrtovanju ukrepov, ki jih sprejemajo strokovnjaki z drugih področij in odločevalci (npr. zdravstvo, politika). Poleg tujih (npr. Estes in Thompson, 2020; Sibley idr., 2020) tudi slovenski avtorji (Lep idr., 2020; Plohl in Musil, 2020) ugotavljajo, da pri vpeljavi ukrepov ni pomembno le to, kakšni so ukrepi, ampak tudi, kako so javnosti predstavljeni. Dolgoročno neprekinjeno poročanje o poteku epidemije je za ljudi lahko obremenjujoče ( Lep idr.; Modic in Kobal Grum v tej knjigi), senzacionalistično PsihologijaPandemije.indb 239 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize poročanje pa ljudi na primer odvrača od ukrepanja (Sherlaw in Raude, 2013; Van den Bulck in Custers, 2009). Po drugi strani lahko komunikacija, ki je zaznana pozitivno (npr. kredibilen, zanesljiv in zaupanja vreden vir informacij), spodbuja želeno vedenje. Zaznana kredibilnost informacijskih virov in zaupanje v institucije sta povezana z manj negativnimi zaznavami in čustvenimi odzivi (Lep idr., 2020; Hacin Beyazoglu, Babnik in Lep v tej knjigi), predvsem zaupanje v znanost pa utegne imeti zaviralno vlogo pri oblikovanju alternativnih (znanstveno nepodprtih) teorij in teorij zarote (Plohl in Musil, 2020). Vse našteto je še posebej pomembno z vidika vpeljave ukrepov, ki morda niso prijetni (npr. nošenje mask v javnih prostorih), vendar so lahko učinkoviti. Bellato (2020) ob tem pri vpeljavi ukrepov opozarja še na pomen empatije v komuniciranju, osredotočanje na pozitivna čustvena stanja in sklicevanje na družbeni konsenz. Posebno področje, ki bo v prihodnje prav tako zahtevalo veliko pozornosti, pa je komunikacija, povezana z morebitnim cepivom. Odločitev o cepljenju je s psihološkega vidika namreč specifična, saj v telo vnašamo patogene, ko smo zdravi, da ne bi zboleli v prihodnosti. Prav tako je področje že tradicio- nalno podvrženo številnim teorijam zarote in neznanstvenim razlagam, ki pri ljudeh spodbujajo nelagodje in strah, tako da se ti za cepljenje ne odločijo (glej na primer Damnjanović idr., 2018). Komunikacija, povezana s cepljenjem, ne 240 sme biti osredotočena na zastraševanje ljudi in represivne ukrepe – ljudje se v splošnem slabo odzovemo na negativno čustvo strahu, ki se mu želimo izo- gniti, zato nas lahko negativno oblikovana sporočila odvračajo od delovanja (za natančnejši opis glej na primer Damnjanović idr., 2020). Nasprotno, različni avtorji (npr. Damnjanović idr., 2018; Ergur, 2020; Goldstein idr., 2015; Thomson idr., 2016) ugotavljajo, da bi morala biti ta komunikacija pomirjujoča in vklju- čujoča – tudi posameznikom, ki so skeptični, bi morali omogočiti, da izrazijo svoje pomisleke in strahove, strokovnjaki pa bi te morali obravnavati –, če naj bo njen cilj spodbujanje precepljenosti prebivalstva. Sklepi Pandemije COVID-19 sicer ni mogoče neposredno primerjati z nobenim do- godkom v novejši zgodovini, toda zdi se, da lahko psihologi vseeno ponudi- mo pomembne uvide v različna področja, povezana s posamezniki in družbo, v kateri živijo. Za načrtovalce prihodnjih ukrepov so tako sicer lahko koristni sklepi in ključni poudarki v posameznih poglavjih te monografije, ki dopolnjujejo opisane ukrepe iz pregledanih prispevkov, vendar gre pri večini pre- gledanih prispevkih vseeno za komentarje in pisma urednikom, ki se opirajo na ugotovitve študij, izvedenih pred pandemijo, in splošne psihološke teorije, PsihologijaPandemije.indb 240 18. 11. 20 13:58 Življenje po epidemiji ne pa empirične študije. S tega vidika avtorji pri svojih zapisih pogosto ostajajo na ravni splošnih priporočil, ki pa jih je težko prenesti v prakso. Ker so izzivi, ki jih prinaša epidemija, zelo raznoliki, psihologi sami težko pri-pomoremo k njihovemu reševanju. V prihodnje bi bilo tako pri raziskovalnem obravnavanju dogajanja med epidemijo in po njej smiselno povezovanje strokovnjakov in raziskovalcev različnih strok, raziskave pa bi morale biti zas-novane praktično. Njihovi izsledki naj ponudijo čim konkretnejše odgovore na odprta vprašanja (in splošne trditve, opisane v tem poglavju) ter učinkovite načine spopadanja s posledicami epidemije. Poleg tega pa bodo v prihodnje pomembni tudi aplikativni projekti, ki bodo usmerjeno obravnavali potrebe posameznih družbenih skupin ter se nanašali na različna področja delovanja posameznikov in družbe. Posebej velja ome- niti strokovno podprte evalvacije izvedenih prilagoditev v delu, šolanju in psihološki obravnavi ter pozorno spremljanje ranljivih skupin, ki lahko služijo pri oblikovanju usmeritev za delo po epidemiji. Najopaznejša vrzel v pregledani literaturi, ki ponuja širok razpon možnosti za raziskovanje, je na področju socialne psihologije. Čeprav posledice za delova-241 nje družbe morda niso tako akutne kot posledice epidemije za duševne zdrav- je, bo ravno to področje ključno pri privajanju na novo normalnost po koncu epidemije, ob njenih morebitnih poslabšanjih in prihodnjih podobnih dogod- kih. Prav tako so bili med epidemijo pomembni še nekateri pojavi, o katerih se je govorilo že pred njenim izbruhom, kot so lažne novice, politična radikalizaci-ja, polarizacija družbe, krepitev nasilja v družbi, protestiranje proti ukrepom, ki jih nekateri zaznavajo kot avtoritativne in represivne, stopnjevanje nezaupanja v znanost, številne teorije zarote. Številni ukrepi, usmerjeni v omejitev širjenja okužb, tudi niso namenjeni zgolj varovanju posameznika, ampak služijo predvsem kot zaščita za druge člane družbe (nošnja mask v prvi vrsti druge varuje pred tem, da jih okužimo, cep- ljenje poleg zaščite posameznika omogoča tudi kolektivno imunost). V tem smislu odločevalci pogosto pozivajo k (samo)odgovornosti, neodgovorjeno pa ostaja vprašanje, kaj ta odgovornost zajema, ali je del širših psiholoških konstruktov in kako je povezana z osebnostnimi značilnostmi in moralnim raz- vojem posameznikov. Prav tako bi bilo zanimivo še naprej spremljati zaupan- je, ki ga uživajo posredniki sporočil in ukrepov, ter preučiti vlogo empatije pri upoštevanju ukrepov in pomoči ljudem v stiski, zlasti ker negativne posledice epidemije občutimo (skoraj) vsi. PsihologijaPandemije.indb 241 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Zahvala Za pozorno branje in utemeljene predloge pri pisanju se zahvaljujem doc. dr. Katarini Babnik z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Reference Akkermans, J., Richardson, J. in Kraimer M. L. (2020). The Covid-19 crisis as a career shock: Implications for careers and vocational behavior. Jour- nal of Vocational Behavior, 119, članek 103434. https://doi.org/10.1016/j. jvb.2020.103434 Annaswamy, T. M., Verduzco-Gutierrez, M. in Frieden, L. (2020). Telemedicine barriers and challenges for persons with disabilities: Covid-19 and beyond. Disability and Health Journal, članek 100973. https://doi.org/10.1016/j. dhjo.2020.100973 Bellato, A. (2020). Psychological factors underlying adherence to COVID-19 regulations: A commentary on how to promote compliance throu- gh mass media and limit the risk of a second wave. Social Sciences & 242 Humanities Open, 2(1), članek 100062. https://doi.org/10.1016/j.ssa- ho.2020.100062 Belrose, C., Duffaud, A. M., Dutheil, F., Trichereau, J. in Trousselard, M. (2018). Challenges associated with the civilian reintegration of soldiers with chro- nic PTSD: A new approach integrating psychological resources and values in action reappropriation. Frontiers in Psychiatry, 9, članek 737. https://doi. org/10.3389/fpsyt.2018.00737 Berger, E. in Reupert, A. (2020). The COVID-19 pandemic in Australia: Lessons learnt. Psychological Trauma: Theory, Research, Practice, and Policy, 12(5), 494–496. https://doi.org/10.1037/tra0000722 Brooks, S. K., Webster, R. K., Smith, L. E., Woodland, L., Wessely, S., Greenberg, N. in Rubin, G. J. (2020). The psychological impact of quarantine and how to reduce it: rapid review of the evidence. The Lancet, 395(10227), 912–920. https://doi.org/10.1016/S0140-6736(20)30460-8 Chen, S. in Bonanno, G. A. (2020). Psychological adjustment during the global outbreak of COVID-19: A resilience perspective. Psychological Trauma: The- ory, Research, Practice, and Policy, 12(S1), S51–S54. https://doi.org/10.1037/ tra0000685 Crayne, M. P. (2020). The traumatic impact of job loss and job search in the aftermath of COVID-19. Psychological Trauma: Theory, Research, Practice, and Policy, 12(S1), S180–S182. https://doi.org/10.1037/tra0000852 PsihologijaPandemije.indb 242 18. 11. 20 13:58 Življenje po epidemiji Cudjoe, T. K. M. in Kotwal, A. A. (2020). “Social distancing” amid a crisis in social isolation and loneliness. Journal of the American Geriatrics Society, 68(6), E27–E29. https://doi.org/10.1111/jgs.16527 Damnjanović, K., Graeber, J., Ilić, S., Lam, W. Y., Lep, Ž., Morales, S., Pulkkinen, T. in Vingerhoets, L. (2018). Parental Decision-Making on Childhood Vaccination. Frontiers in Psychology, 9, članek 735. https://doi.org/10.3389/ fpsyg.2018.00735 Damnjanović, K., Ilić, S., Lep, Ž., Manojlović, M. in Teovanović, P. (2020). Psiholo- ški profil pandemije u Srbiji. Psychosocial Innovation Network. https://psy- chosocialinnovation.net/wp-content/uploads/2020/11/Psiholo%C5%A- 1ki-profil-pandemije-u-Srbiji.pdf Das, N. (2020). Psychiatrist in post-COVID-19 era – Are we prepared? Asian Journal of Psychiatry, 51, članek 102082. https://doi.org/10.1016/j. ajp.2020.102082 de Lima, C., Cândido, E. L., da Silva, J. A., Albuquerque, L. V., Soares, L. M., do Nascimento, M. M., de Oliveira, S. A. in Neto, M. (2020). Effects of quarantine on mental health of populations affected by Covid-19. Journal of Affective Disorders, 275, 253–254. https://doi.org/10.1016/j.jad.2020.06.063 Desmond, C., Sherr, L. in Cluver, L. (2020). Covid-19: accelerating recovery. Vulnerable Children and Youth Studies, 1–6. https://doi.org/10.1080/17450128 243 .2020.1766731 Dubey, S., Biswas, P., Ghosh, R., Chatterjee, S., Dubey, M. J., Chatterjee, S., Lahiri, D. in Lavie, C. J. (2020). Psychosocial impact of COVID-19. Diabetes & Meta-bolic Syndrome, 14(5), 779–788. https://doi.org/10.1016/j.dsx.2020.05.035 Dutheil, F., Mondillon, L. in Navel, V. (2020). PTSD as the second tsunami of the SARS-Cov-2 pandemic. Psychological Medicine, 1–2. https://doi. org/10.1017/S0033291720001336 Efuribe, C., Barre-Hemingway, M., Vaghefi, E. in Suleiman, A. B. (2020). Coping with the COVID-19 crisis: A call for youth engagement and the inclusion of young people in matters that affect their lives. The Journal of Adolescent Health, 67(1), 16–17. https://doi.org/10.1016/j.jadoheal- th.2020.04.009 Ergur, A. (2020). Social causes of vaccine rejection-vaccine indecision attitudes in the context of criticisms of modernity. Eurasian Journal of Medicine, 52(2), 217–223. https://doi.org/10.5152/eurasianjmed.2020.20132 Esterwood, E. in Saeed, S. A. (2020). Past epidemics, natural disasters, COVID19, and mental health: Learning from history as we deal with the present and prepare for the future. Psychiatric Quarterly. https://doi.org/10.1007/ s11126-020-09808-4 Estes, K. D. in Thompson, R. R. (2020). Preparing for the aftermath of COVID-19: Shifting risk and downstream health consequences. Psychological Trau-PsihologijaPandemije.indb 243 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize ma: Theory, Research, Practice, and Policy, 12(S1), S31–S32. https://doi. org/10.1037/tra0000853 Farrell, T. W., Ferrante, L. E., Brown, T., Francis, L., Widera, E., Rhodes, R., Rosen, T., Hwang, U., Witt, L. J., Thothala, N., Liu, S. W., Vitale, C. A., Braun, U. K., Stephens, C. in Saliba, D. (2020). AGS position statement: Resource allo-cation strategies and age-related considerations in the COVID-19 era and beyond. Journal of the American Geriatrics Society, 68(6), 1136–1142. htt- ps://doi.org/10.1111/jgs.16537 Farrell, T. W., Francis, L., Brown, T., Ferrante, L. E., Widera, E., Rhodes, R., Rosen, T., Hwang, U., Witt, L. J., Thothala, N., Liu, S. W., Vitale, C. A., Braun, U. K., Stephens, C. in Saliba, D. (2020). Rationing limited healthcare resources in the COVID-19 era and beyond: Ethical considerations regarding older adults. Journal of the American Geriatrics Society, 68, 1143–1149. https://doi. org/10.1111/jgs.16539 Fegert, J. M., Vitiello, B., Plener, P. L. in Clemens, V. (2020). Challenges and bur-den of the Coronavirus 2019 (COVID-19) pandemic for child and adoles- cent mental health: A narrative review to highlight clinical and research needs in the acute phase and the long return to normality. Child and Ado- lescent Psychiatry and Mental Health, 14, članek 20. https://doi.org/10.1186/ s13034-020-00329-3 244 Galea, S., Merchant, R. M. in Lurie, N. (2020). The mental health consequences of COVID-19 and Physical Distancing: The need for prevention and early intervention. JAMA Internal Medicine, 180(6), 817–818. https://doi.org/ 10.1001/jamainternmed.2020.1562 Giallonardo, V., Sampogna, G., Del Vecchio, V., Luciano, M., Albert, U., Carmassi, C., Carrà, J., Cirulli, F., Dell’Osso, B., Nanni, M. G., Pompili, M., Sani, G., Torto-rella, A., Volpe, U. in Fiorillo, A. (2020) The impact of quarantine and phys- ical distancing following COVID-19 on mental health: Study protocol of a multicentric Italian population trial. Frontiers in Psychiatry, 11, članek 533. https://doi.org/10.3389/fpsyt.2020.00533 Goldstein, S., MacDonald, N. E. in Guirguis, S. (2015). Health communication and vaccine hesitancy. Vaccine, 33(34), 4212–4214. https://doi.org/10.1016/j. vaccine.2015.04.042 Heitzman, J. (2020). Impact of COVID-19 pandemic on mental health. Psychiatria Polska, 54(2), 187–198. https://doi.org/10.12740/PP/120373 Kavčič, T., Avsec, A. in Zager Kocjan, G. (2020). Psychological functioning of slo-vene adults during the COVID-19 pandemic: Does resilience matter? Psy- chiatric Quarterly. https://doi.org/10.1007/s11126-020-09789-4 Kawohl, W. in Nordt, C. (2020). COVID-19, unemployment, and suicide. The Lancet Psychiatry, 7(5), 389–390. https://doi.org/10.1016/S2215- 0366(20)30141-3 PsihologijaPandemije.indb 244 18. 11. 20 13:58 Življenje po epidemiji Kmiec, J. (2020) President’s message: Will COVID-19 have a lasting impact on opioid treatment program regulations? Journal of Addictive Diseases, 38(3), 239–240. https://doi.org/10.1080/10550887.2020.1795335 Krohne, N., Gomboc, V., Lavrič, M., Podlogar, T., Zadravec Šedivy, N. in de Leo, D. (2020, 24.-25. september). Vloga zaposlitvenih dejavnikov pri izbranih ka-zalnikih duševnega zdravja v času epidemije COVID-19 [prispevek na konferenci]. 4. Rostoharjevi dnevi: Psihološki pogledi na pandemijo COVID-19, Ljubljana. Kuralt, Š. (2015, 1. junij). Slovenija je po številu kliničnih psihologov na evropskem dnu. Delo. Pridobljeno s https://www.delo.si/prosti-cas/zdravje/sloveni- ja-je-po-stevilu-klinicnih-psihologov-na-evropskem-dnu.html Kustec, S., Logaj, V., Krek, M., Flogie, A., Truden Dobrin, P. in Ivanuš Grmek, M. (2020). Vzgoja in izobraževanje v Republiki Sloveniji v razmerah, povezanih s COVID-19. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo. The Lancet (2020). COVID-19: fighting panic with information. Lancet, 395(12204) , 537. https://doi.org/10.1016/S0140-6736(20)30379-2 Lavrič, M., Gomboc, V., Krohne, N., Podlogar, T., Poštuvan, V., Zadravec Šedivy, N. in de Leo, D. (2020, 24.-25. september). Skrbi, pozitivne spremembe in predlogi za psihološko podporo v času epidemije COVID-19: Tematska analiza 245 [prispevek na konferenci]. 4. Rostoharjevi dnevi: Psihološki pogledi na pan- demijo COVID-19, Ljubljana. Lei, M.-K. in Klopack, E. T. (2020). Social and psychological consequences of the COVID-19 outbreak: The experiences of Taiwan and Hong Kong. Psychological Trauma: Theory, Research, Practice, and Policy, 12(S1), S35–S37. https:// doi.org/ 10.1037/tra0000633 Lennon, J. C. (2020). What lies ahead: Elevated concerns for the ongoing suici-de pandemic. Psychological Trauma: Theory, Research, Practice, and Policy, 12(S1), S118–S119. https://doi.org/10.1037/tra0000741 Lep, Ž., Babnik, K. in Hacin Beyazoglu, K. (2020) Emotional responses and self-protective behavior within days of the COVID-19 outbreak: The pro- moting role of information credibility. Frontiers in Psychology, 11, članek 1846. https://doi.org/10.3389/fpsyg.2020.01846 Lep, Ž., Ilić, S., Teovanović, P., Hacin Beyazoglu, K. in Damnjanović, K. (2020). 62 days in the life of the Homopandemicus in Serbia [članek v recenziji]. Od- delek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani; Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Beogradu. Lyons, D., Frampton, M., Naqvi, S., Donohoe, D., Adams, G. in Glynn, K. (2020). Fallout from the COVID-19 pandemic – should we prepare for a tsunami of post viral depression? Irish Journal of Psychological Medicine, 1–6. https:// doi.org/10.1017/ipm.2020.40 PsihologijaPandemije.indb 245 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Mahmud, M. S., Talukder, M. U. in Rahman, S. M. (2020). Does ‚Fear of COVID-19‘ trigger future career anxiety? An empirical investigation con- sidering depression from COVID-19 as a mediator. The International Journal of Social Psychiatry. Predhodna spletna objava. https://doi. org/10.1177/0020764020935488 Mancini, A. D. (2020). Heterogeneous mental health consequences of CO- VID-19: Costs and benefits. Psychological Trauma: Theory, Research, Practice, and Policy, 12(S1), S15–S16. https://doi.org/10.1037/tra0000894 Marazziti, D., Pozza, A., Di Giuseppe, M. in Conversano, C. (2020). The psy- chosocial impact of COVID-19 pandemic in Italy: A lesson for mental he- alth prevention in the first severely hit European country. Psychological Trauma: Theory, Research, Practice, and Policy, 12(5), 531–533. https://doi. org/10.1037/tra0000687 Moher, D., Liberati, A., Tetzlaff, J., Altman, D. G. in The PRISMA Group (2009). Preferred reporting items for systematic reviews and meta-analyses: The PRISMA statement. PLoS Medicine, 6(7), 264–269. https://doi.org/10.1371/ journal.pmed.1000097 Novak, A. in Bojković, A. (2020). Prepričanja o novem koronavirusu in okuženih s koronavirusom v Sloveniji in Srbiji. Eksperimentator, 4, 33–42. Orben, A., Tomova, L. in Blakemore, S. J. (2020). The effects of social depri- 246 vation on adolescent development and mental health. The Lancet Child & Adolescent Health, 4(8), 634–640. https://doi.org/10.1016/S2352- 4642(20)30186-3 PeConga, E. K., Gauthier, G. M., Holloway, A., Walker, R., Rosencrans, P. L., Zo-ellner, L. A. in Bedard-Gilligan, M. (2020). Resilience is spreading: Men- tal health within the COVID-19 pandemic. Psychological trauma: Theory, Research, Practice and Policy, 12(S1), S47–S48. https://doi.org/ 10.1037/ tra0000874 Peisah, C., Byrnes, A., Doron, I., Dark, M. in Quinn, G. (2020). Advocacy for the human rights of older people in the COVID pandemic and beyond: A call to mental health professionals. International Psychogeriatrics, 1–6. https://doi. org/10.1017/S1041610220001076 Plohl, N. in Musil, B. (2020) Modeling compliance with COVID-19 prevention guidelines: The critical role of trust in science. Psychology, Health & Medicine. Predhodna spletna objava. https://doi.org/10.1080/13548506.2020.17 72988 Power, E., Hughes, S., Cotter, D. in Cannon, M. (2020). Youth mental health in the time of COVID-19. Irish Journal of Psychological Medicine, 1–5. https:// doi.org/10.1017/ipm.2020.84 Preti, E., Di Mattei, V., Perego, G., Ferrari, F., Mazzetti, M., Taranto, P., Di Pierro, R., Madeddu, F. in Calati, R. (2020). The psychological impact of epidemic PsihologijaPandemije.indb 246 18. 11. 20 13:58 Življenje po epidemiji and pandemic outbreaks on healthcare workers: Rapid review of the evi- dence. Current Psychiatry Reports, 22(8), članek 43. https://doi.org/10.1007/ s11920-020-01166-z Queen, D. in Harding, K. (2020). Societal pandemic burnout: A COVID lega- cy. International Wound Journal, 17, 873–874. https://doi.org/10.1111/ iwj.13441 Rakinić, K., Filipič, U., Brvar, E., Cilenšek, I. in Vovko, M. (2020). Doživljanje dela od doma v času COVID-19: kvalitativna študija. Eksperimentator, 4, 67–75. Sahlberg, P. (2020). Will the pandemic change schools? Journal of Professional Capital and Community. https://doi.org/10.1108/JPCC-05-2020-0026 Sherlaw, W. in Raude, J. (2013). Why the French did not choose to panic: A dynamic analysis of the public respone to the influenza pandemic. So- ciology of Health & Illness, 35, 332–344. https://doi.org/10.1111/j.1467- 9566.2012.01525.x Sibley, C. G., Greaves, L. M., Satherley, N., Wilson, M. S., Overall, N. C., Lee, C. H. J., Milojev, P., Bulbulija, J., Osborne, D., Milfont, T. L., Houkamau, C. A., Duck, I. M., Vickers-Jones, R. in Barlow, F. K. (2020). Effects of the COVID-19 pande- mic and nationwide lockdown on trust, attitudes toward government, and well-being. American Psychologist, 75(5), 618–630. http://doi.org/10.1037/ 247 amp0000662 Šokčević, M. in Boštjančič, E. (2020, 24.-25. september). Podpora organizacij zaposlenim v času epidemije COVID-19 [prispevek na konferenci]. 4. Rostoharjevi dnevi: Psihološki pogledi na pandemijo COVID-19, Ljubljana. Soron, T. R., Islam, S. M. S., Ahmed, H. U. in Ahmed, S. I. (2020). The hope and hype of telepsychiatry during the COVID-19 pandemic. The Lancet Psychiatry, 7(8), članek e50. https://doi.org/10.1016/S2215-0366(20)30260-1 Stark, A. M., White, A. E., Rotter, N. S. in Basu, A. (2020). Shifting from survival to supporting resilience in children and families in the COVID-19 pandemic: Lessons for informing U.S. mental health priorities. Psychological Trauma: Theory, Research, Practice, and Policy, 12(S1), S133–S135. https://doi. org/10.1037/tra0000781 Stefana, A., Youngstrom, E. A., Hopwood, C. J. in Dakanalis, A. (2020). The COVID-19 pandemic brings a second wave of social isolation and disrupted services. European Archives of Psychiatry and Clinical Neuroscience, 270, 785–786. https://doi.org/10.1007/s00406-020-01137-8 Thomson, A., Vallee-Tourangeau, G. in Suggs, L. S. (2018). Strategies to in- crease vaccine acceptance and uptake: from behavioral insights to con- text-specific, culturally-appropriate, evidence-based communications and interventions. Vaccine, 36(44), 6457–6458. https://doi.org/ 10.1016/j.vacci- ne.2018.08.031 PsihologijaPandemije.indb 247 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize Van Bavel, J. J., Baicker, K., Boggio, P. S., Capraro, V., Cichocka, A., Cikara, M., Crockett, M. J., Crum, A. J., Douglas, K. M., Druckman, J. N., Drury, J., Dube, O., Ellemers, N., Finkel, E. J., Fowler, J. H., Gelfand, M., Han, S., Haslam, S. A., Jetten, J., Kitayama, S. ... in Drury, J. (2020). Using social and behavioural science to support COVID-19 pandemic response. Nature Human Behaviour, 4, 460–471. https://doi.org/10.1038/s41562-020-0884-z Van den Bulck, J. in Custers, K. (2009). Television exposure is related to fear of avian flu, an ecological study across 23 member states of the European Union. European Journal of Public Health, 19, 370–374. https://doi. org/10.1093/eurpub/ckp061 WHO (2020). Psychologists working in mental health sector (per 100,000). The Global Health Observatory, World Health Organization. Pridobljeno 15. septembra 2020 s https://www.who.int/data/gho/data/indicators/ indicator-details/GHO/psychologists-working-in-mental-health-sec- tor-(per-100-000) Zwanka, R. J. in Buff, C. (2020). COVID-19 generation: A conceptual framework of the consumer behavioral shifts to be caused by the COVID-19 pandemic. Journal of Internation Consumer Marketing. https://doi.org/10.1080/089615 30.2020.1771646 248 Abstract After more than half a year of living with COVID-19, research is almost unneces-sary to inform us of the many disruptions to our lives caused by the outbreak. Since the early stages, the scientific community was swift in their response, addressing various acute consequences of the epidemic in the field of psychol- ogy, and especially on mental health. However, the present pandemic is an ongoing process, and its outcomes are likely to be long-lasting. I thus tried to define some key areas that will pose a challenge for researchers and practition-ers in times of case resurgence, tightening of measures, and during possible future outbreaks, as well as “post-corona times”. I conducted a narrative review of the current literature that addresses the second wave of COVID-19 or its lasting consequences; I included findings from domestic and international re- search. Unsurprisingly, the most common were articles addressing the impact of the pandemic and related isolation on mental health, as well as the ones focusing on changes in access to and forms of psychological support. Further- more, I addressed some specific demographics (namely children, youth, and PsihologijaPandemije.indb 248 18. 11. 20 13:58 Življenje po epidemiji the elderly), as well as the impact of the epidemic on schooling, work, and society at large. I also offered some suggestions for future research that should focus on practicality. Keywords: mental health, lasting consequences, second wave, epidemic, COVID-19, literature review 249 PsihologijaPandemije.indb 249 18. 11. 20 13:58 PsihologijaPandemije.indb 250 18. 11. 20 13:58 Povzetek Povzetek V znanstveni monografiji Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize so predstavljeni izsledki domačih in mednarodnih raziskav slovenskih avtorjev, ki so se nanašale na različne vidike spoprijemanja z epidemijo in njenimi (psihološkimi) posledicami. Monografija je razdeljena v šest delov, ki vsebinsko obravnavajo raznolika širša področja psihološke znanosti, in je namenjena širokemu krogu bralcev. Ugotovitve so predstavljene razu- mljivo, z mislijo na njihovo uporabno vrednost; v začetku vsakega od poglavij avtorji tudi predstavijo ključne ugotovitve svojih raziskav in podajo predloge za v prihodnje. V prvem delu avtorji v treh poglavjih orišejo novo družbeno realnost in psi- hološke spremembe, povezane z izbruhom epidemije. Pri tem obravnavajo zaznave epidemije in negativne odzive v dneh po prvem potrjenem primeru okužbe s COVID-19 v Sloveniji, verodostojnost informacij in zaupanje v različne institucije. V tem delu so predstavljeni tudi izsledki vzdolžne študije, v kateri so avtorice spremljale subjektivno blagostanje, zaznan stres in stresnost različnih vidikov življenja, povezanih z epidemijo, od začetka do konca uradno 251 razglašene epidemije COVID-19 v Sloveniji, ter rezultati prečne serijske študije o vedenjskih in čustvenih odzivih ter samozaščitnem vedenju po prvem valu epidemije v Srbiji. V drugem delu avtorji v treh poglavjih predstavijo izsledke študij, ki so se nanašale na specifične skrbi in težave med epidemijo. V prvem poglavju so avtorice z izvedbo kvalitativne raziskave preučevale izzive in težave, s katerimi so se srečevale družine med karanteno, in spraševale po načinih spoprijemanja z njimi. V drugem poglavju avtorja predstavita izsledke slovenskega dela mednarodne študije o skrbeh mladih na prehodu v odraslost v času tveganj, povezanih s COVID-19, v tretjem pa avtorji primer- jajo ravni čustvene in socialne osamljenosti med epidemijo z ravnmi pred nastopom izrednih razmer. Tretji del se osredotoča na posameznike in njihovo duševno zdravje med epi- demijo. Avtorji v šestih poglavjih obravnavajo različne psihološke konstrukte: stres in blagostanje (kateri so bili najpogostejši stresorji, katere skupine ljudi so zaradi svojih demografskih in psiholoških značilnosti bolj podvržene stresu), anksioznost, kognitivne spremembe, povezane z zaznanim stresom, in PsihologijaPandemije.indb 251 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize možnosti uporabe čuječnostnih tehnik za spoprijemanje z negativnimi posledicami epidemije. V četrtem delu avtorice predstavijo ugotovitve raziskave o kakovosti komuni- ciranja med zaposlenimi in vodjo med razglašeno epidemijo ter predstavijo področja za krepitev kakovosti odnosov med organizacijo in zaposlenimi. Šolanje med epidemijo so v petem delu monografije avtorji obravnavali v treh poglavjih, ki se smiselno nanašajo na zaznave različnih udeležencev izo- braževalnega procesa. Pedagoški delavci osnovnih in srednjih šol so poročali o svojem občutku kompetentnosti za uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije, svojih stališčih do učenja in poučevanja na daljavo ter zaznanih prednostih in pomanjkljivostih tovrstnega dela. Učenci zadnje triade osno- vnih šol in dijaki so poročali o doživljanju pouka na daljavo med epidemijo COVID-19 in svojih stališčih do takšnega načina izobraževanja, v tretjem po- glavju pa se lahko seznanimo, kako se s spremenjenim načinom šolanja spo- prijemajo študentke in študenti pedagoških smeri. V zadnjem sklopu avtor s pregledom dosedanjih ugotovitev iz literature pozor- nost usmerja tudi v morebitni drugi val in čas po koncu epidemije. Na podla- 252 gi izsledkov mednarodnih študij ter pogledov avtorjev, objavljenih v različnih mednarodnih revijah, ki jih poveže s slovenskimi ugotovitvami, predstavi klju- čna področja (duševno zdravje, izolacija, otroci in mladostniki, starostniki, šolanje, delo, komuniciranje z javnostjo), ki bodo v prihodnje zahtevala pozornost psihologov, ter poda nekaj usmeritev za raziskovanje in praktično delo. PsihologijaPandemije.indb 252 18. 11. 20 13:58 Summary Summary The monograph titled Psychology of a pandemic: individuals and the society in times of corona crisis presents findings of domestic and international studies conducted by Slovenian researchers. They address various aspects of fighting the COVID-19 pandemic and its consequences on the social and individual level (mental health). The monograph is comprised of six parts that deal with various broad fields of psychological science and is intended for a diverse range of readers. The findings are presented clearly and comprehensively; their usefulness in practice is also considered. At the beginning of each chapter, the authors also highlight some of the key findings and offer suggestions for the future. In the first part, within three separate chapters, the authors outline the new social reality and psychological changes related to the COVID-19 outbreak. They describe the perceptions of the epidemic, along with negative responses following the days of the first reported case of COVID-19 in Slovenia; they also examine trust in various institutions and the credibility of information received. The first part also describes the findings of a longitudinal study in 253 which the authors followed perceived stress and severity of various epidem- ic-related stressors from the beginning to the end of the officially declared COVID-19 epidemic in Slovenia. Finally, it includes the findings of a serial cross-sectional study, which looked into behavioural and emotional respons- es, and engagement in protective behaviours after the end of the epidemic’s first wave in Serbia. The second part presents the findings of studies, focused on specific worries and problems during the epidemic. In the first chapter, the authors study the challenges families faced during the lock-down and explore ways of dealing with said issues. In the second chapter, authors present Slovenian findings of an international collaboration on the worries emerging adults have in times of elevated risks, related to the COVID-19 pandemic. In the third part, authors compare the degrees of emotional and social loneliness during the epidemic with those measured during »normal« times, before the outbreak. The third part of the monograph focuses on individuals and their mental health during the epidemic. Throughout six chapters, authors explore various psychological constructs such as stress and well-being, answering questions like what the most common stressors were, or what groups of people were PsihologijaPandemije.indb 253 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize more vulnerable to stress due to their demographic and psychological charac-teristics; the chapters deal with anxiety, cognitive changes related to perceived stress, and ways in which mindfulness techniques could be useful in fighting the negative outcomes of the epidemic. Findings on the quality of communication between employees and their leaders during the epidemic are presented in part four. Moreover, the authors highlight key areas that are useful for the strengthening of the relationship between working organizations and employees. Education during the epidemic is examined in three chapters of part five. These chapters look into different participants’ perceptions of the pedagogical process. Educators, working in primary and secondary schools reported about their competency with the use of information and communications techno- logy, their attitudes towards distance learning, teaching and the process of instruction; they described perceived advantages and disadvantages of this type of work, along with various aspects of perceived support and self-reported stress. Students from the last triad of primary and secondary school reported their experiences with distance learning during the COVID-19 epidemic and relayed what their attitudes towards this type of education were. Future edu- 254 cators (students of different educational studies) reported how they perceived and reacted to the changed higher-education conditions. In the final part of the monograph, the author conducts a narrative literature review and calls for attention to also be focused on the forthcoming second wave and times that will follow the epidemic. International studies and opi- nions expressed in different types of published articles are integrated with Slovenian findings to address key areas (mental health, isolation, youth and old people, education, work, effective communication); these areas are crucial for professionals in the field of psychology. The author also offers some suggestions for future research and interventions. PsihologijaPandemije.indb 254 18. 11. 20 13:58 Stvarno kazalo Stvarno kazalo A čustveni odzivi na epidemijo 13, 40–41 anksioznost 24, 106–107, 110–111, čustveno odzivanje 151 112–113 dejavniki tveganja 111, 112–114 D generalizirana anksiozna motnja dejansko samozaščitno vedenje 107, 109–110 43–44 atribucijska teorija 169 De Jong Gierveldova lestvica osaml- B jenosti 82 delo in zaposlitev 149–150, 236–238 blagostanje 24, 30–32, 81, 83–84, delovna motivacija 160 121–123, 159 delovno aktivni posamezniki 149– čustveno 30 150 → glej tudi zaposleni psihološko 30, 106 depresivna simptomatika 83–84, 86 socialno 30 depresivnost 24, 107 brezposelni 113 digitalizacija poučevanja 236 255 dijaki 191–202 C diskriminacija 232 cepljenje 45–46, 240 dnevno rutina 124 doseganje učnih ciljev 236 Č dostop do psiholoških storitev 233 dostopnost informacij 171 čuječnost 157 drugi val 38, 220 kognitivni učinki 160 družbena izoliranost 156, 234 → glej občutki neugodja 160 tudi izolacija učinki izvajanja 159 družbena omrežja 15, 85 vodeni program 158 družine 53–63, 138 čustva 144 državna podjetja → glej podjetja: dejavniki čustvovanja 131, 137–138 državna negativno čustvovanje 15, 130–131, duševno zdravje 80–81, 106, 119 133, 135–136, 136, 138, 148– 149, 151 E pozitivno čustvovanje 133, 136, 138 ebola 135 spremembe v čustvovanju 38 epidemija → glej tudi 1-260 čustvena izčrpanost 42 dolgoročne posledice 27, 124 drugi val 39, 40–42 PsihologijaPandemije.indb 255 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize faze epidemije 46, 224 izgorelost 55, 224, 237 odzivanje na epidemijo 94 izobraževanje na daljavo → pozitivne posledice 232 glej poučevanje na daljavo psihološke posledice 219, 224 izolacija 54, 71, 81, 136, 224 spopadanje z negativnimi posledi- pozitivni vidiki 71, 224 cami 207–208, 224 psihološke posledice 224 trajne posledice 220 zaznave epidemije 42–43, 71–72 J evalvacija 233, 236 javna uprava 172 F javne institucije 17 faze epidemije 38–39, 46, 224 K G kakovost poučevanja na daljavo → glej poučevanje na daljavo: generalizirana anksiozna motnja → kakovost glej anksioznost karantena 55 → glej tudi izolacija H odzivi otrok 58–59 odzivi staršev 59–60 hipotetično zaščitno vedenje 44 vpliv na družine 57–58 256 karierni pretres 237 I kognitivne spremembe 147–148 individualizirane intervencije 233 kognitivno delovanje 144–145, individualna pomoč učencem 184 147–150, 157 informacije izvršilne funkcije 147, 149 dolgotrajna izpostavljenost nega- kolektivna travma 238 tivnim informacijam 224 komunikacija 238, 239–240 obremenjenost z informacijami empatična 174 224 informiranje javnosti 99–100, 138 preplavljenost z informacijami kakovost komuniciranja 167–174, 42–43 169 verodostojnost 13 s sodelavci 171 informacijsko-komunikacijska teh- težave v komunikaciji 183 nologija (IKT) 180, 193 učinkovitost 20–21, 45 dostopnost 198–199 verodostojnost 240 kompetentnost za uporabo 180, zadovoljstvo s komunikacijo 182, 185–186, 193, 198 170–171 prednosti uporabe 184 z nadrejenim 169 internet → glej splet z učenci 183 intervju 57, 181 z učiteljem 198, 206, 210 PsihologijaPandemije.indb 256 18. 11. 20 13:58 Stvarno kazalo konflikti optimizem 69 v medosebnih odnosih 27 psihološke potrebe 75 v partnerskem odnosu 85 razvojne naloge 69 Kontinuum duševnega zdravja 26, mladostniki 232, 234–235 120 model delovnih zahtev in virov 180 krizna komunikacija 169, 171 model družinskega stresa 54 krizna situacija 144, 168 motivacija za učenje 196 odzivi 168 motiviranost 199 kulturna specifičnost 114 kvalitativna študija 53–63, 79–86, N 179–187 Nacionalni inštitut za javno zdravje L 15, 17 načrt časovnega zamika 86 Lestvica generalizirane anksioznosti nadrejeni 183 → glej vodje (GAD-7) 108, 146 negativno čustvovanje → glej čustva: Lestvica nesprejemanja negotovosti negativno čustvovanje 70 negotovost 69, 168, 235 Lestvica subjektivnega blagostanja nepredvidljivost 69 SZO 82 nesprejemanje negotovosti 74 Lestvica subjektivnega stresa (PSS) norme vedenja 239 257 26, 96, 120 novice → glej informacije Lestvica temne prihodnosti 70 novinarji 16 Lestvica zaznanega stresa (PSS-4) 108, 146 O lokus kontrole 113 odnosi M družinski 55, 136 partnerski 55, 73, 85 maturanti → glej dijaki z vrstniki 196, 201, 234 mediji 13, 17 odzivi medosebni odnosi 27, 136–138, otrok 54 238–239 → glej tudi odnosi staršev 54 vrednotenje 81 ogrožene skupine 236 mentalno zdravje 224 omejevalni ukrepi 30, 32, 206 metakognitivne strategije 214 ukinitev 27 Ministrstvo za zdravje 15–16 zaznave opuščanja ukrepov 44–46 mladi omejitveni ukrepi 84, 149–150 nadomeščanje izgubljenega časa psihološke posledice 118 235 upoštevanje ukrepov 19 mladi na prehodu v odraslost 67–76, orodja za komunikacijo na daljavo 234–235 182 PsihologijaPandemije.indb 257 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize osamljenost 69, 81, 86, 113, 156, 235 pozitivnost 207, 208–209, 212–213 čustvena 81, 84–85 prečna serijska študija 37–46 socialna 81, 84–85 pregled literature 219 osebnostna čvrstost 232 prepričanja 238 osebnostne lastnosti 95 preventivni ukrepi → glej omejevalni ekstravertnost 95, 98 ukrepi nevroticizem 95, 98 prilagajanje na spremembe 38, 168 odprtost 98–99 produktivnost zaposlenih 172 sprejemljivost 98–99 profesorji → glej učitelji vestnost 98–99 psihološka opora 169, 224, 232–234 osnovnošolci → glej učenci kakovost 233 otopelost 42 psihološko blagostanje 224, 237 → otroci 53–63, 234–235 glej tudi blagostanje tujci 184 psihološko delovanje 30–32, 119 → vedenje in čustvovanje 55 glej tudi kognitivno delovanje psihološko zdravje → glej mentalno P zdravje pandemija → glej epidemija R pedagoški delavci → glej učitelji 258 podjetja računalniška oprema → glej tudi in- državna 172 formacijsko-komunikacijska v zasebni lasti 172 tehnologija (IKT) podporno študijsko okolje 213–214 dostopnost 184 podrejeni → glej zaposleni pogostost rabe 184 politika 13 usposobljenost za uporabo 184 posledice epidemije → glej epidemija ranljive skupine 75, 84, 85, 231, 237 postavljanje ciljev 212 posttravmatski stresni sindrom ravnatelji 183 231–232 rezilientnost 232 potrošniško vedenje 239 rutina 54 poučevanje na daljavo 61–62, 180, S 192–193, 235–236 kakovost 183–186, 185, 206 samoizolacija → glej izolacija prednosti 193, 209–211 samomorilnost 233 težave 193, 195–201, 209–211 samoregulacija 206, 212, 213–214 pouk samozaščitno vedenje 38, 40–44 potek 186 skrbi mladih 69 prilagoditve 183 socialna fobija 238 v učilnici 183 socialna izolacija → glej družbena pozitivno čustvovanje → glej čustva: izoliranost; glej tudi izolacija pozitivno čustvovanje PsihologijaPandemije.indb 258 18. 11. 20 13:58 Stvarno kazalo socialna omrežja → glej družbena subjektivno blagostanje → glej omrežja blagostanje socialna opora 136 svetovalni delavci 179–187 socialni kontekst 54 sodelavci 183 Š splet 85 šolanje 235–236 spletne učilnice 182 šolanje na daljavo → glej poučevanje spletno učenje → glej poučevanje na na daljavo daljavo šolarji → glej učenci spopadanje z epidemijo → glej epi- študenti 110, 113, 149, 155–162, demija 205–214 spremembe vedenja 12, 38 spodbujanje 213 sproščenost 159 študij na daljavo 205–214, 206 srednješolci → glej dijaki izzivi 72 stališča 180 do poučevanja na daljavo 183–184, T 185, 194, 200 starizem 234 tehnologija → glej informacijsko-ko- starostniki 85, 234–235 munikacijska tehnologija (IKT) starši 53–63 telemedicina 232–233 telesno počutje 159 259 preobremenjenost 60, 62 stigma 224, 232 teorije zarote 240 strah 133 tesnoba 69, 148, 134 strah pred okužbo 15, 18, 18–19, 27, trajne posledice epidemije → glej 135 epidemija strategije spoprijemanja s stresom travma 231 135–136 trening čuječnosti 156 stres 184–185, 206–207, 212 U dejavniki tveganja 185–186 občutje stresa 97–98 učenci 191–202 odzivanje 25, 32 učenje spoprijemanje s stresom 30, regulacija lastnega učenja 184 135–136, 157 učinkovita komunikacija → glej zaznava stresa 121–123, 148 komunikacija: učinkovitost zaznava stresne situacije 95 učitelji 179–187, 183 stresorji 24–25, 118–119, 121–123, učna skupnost 193 124 učne platforme 210 na delovnem mestu 169 učne strategije 207, 208–209 spremembe v intenzivnosti 27–29 ukrepi za preprečevanje širjenja strokovni delavci 183 bolezni → glej omejevalni strokovnjaki 17 ukrepi PsihologijaPandemije.indb 259 18. 11. 20 13:58 Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize upokojenci 149 zaščitno vedenje 238 upravljanje s časom 193, 206 zaupanje usklajevanje dela in zasebnega živl- javnim institucijam 18 jenja 60, 237 medijem 18 usklajevanje obveznosti 185–186 strokovnjakom 18 utrujenost 148–149, 151 virom informacij 13, 15–16 kakovost spanja 160 v znanost 239–240 Zavod Republike Slovenije za šolstvo V 183, 193 zaznana opora 183 verjetnost okužbe 27 zaznana resnost bolezni 15 verodostojnost informacij 15–16 zaznavanje tveganja 238 viri informacij 172 zaznava prihodnosti 70, 74 vladni ukrepi → glej omejitveni ukrepi zdravniško osebje 15–16 vodenje 168 zdravstveni sistem 15 vodje 167–174, 168–169 zloraba psihoaktivnih substanc 233 Vprašalnik o doživljanju študija v znanstveniki 15–16 času izrednih razmer 207 Vprašalnik o učenju na daljavo 207, Ž 207–208 260 Vprašalnik pozitivnega in negativne- življenjski kontekst 75 ga čustvovanja, razširjena oblika (PANAS-X) 132 Vprašalnik spoprijemanja s stresom, kratka verzija (Brief COPE) 132 Vprašalnik strahu pred ebolo (EFI) 132 Vprašalnik stresorjev med epidemijo COVID-19 120 Vprašalnik velikih pet 96 vzdolžna študija 23–31 vzgojno-izobraževalne ustanove 180 Z zadovoljstvo z življenjem 207 zaposleni 167 potrebe zaposlenih 168, 171 produktivnost 172 zaskrbljenost 14–15, 18–19, 72–75, 121, 124, 135 zaradi zaposlitve 73 zaradi zdravstvenega stanja 72, 74 PsihologijaPandemije.indb 260 18. 11. 20 13:58 Document Outline Kazalo vsebine Predgovor Družba _____v času epidemije Sto ur po prvem primeru okužbe s COVID-19 v Sloveniji: zaupanje in zaznana verodostojnost virov informacij ter čustveni odzivi Od začetka do konca uradne epidemije COVID-19 v Sloveniji: stresorji, stres in blagostanje HomoPostpandemicus: vedenjski in čustveni odzivi na pandemijo COVID-19 po koncu prvega vala v Srbiji Skrbi in težave____v času epidemije Težave in izzivi družin z otroki v zgodnjem in srednjem otroštvu med karanteno zaradi epidemije COVID-19 Zdaj pa še korona: skrbi mladih na prehodu v odraslost v času tveganj, povezanih z epidemijo COVID-19 Primerjava osamljenosti in subjektivnega blagostanja v normalnih in izrednih razmerah Psihološko zdravje ___v času epidemije Kdo je bil najbolj v stresu prvi teden epidemije COVID-19 Samoocena anksioznosti med epidemijo COVID-19 v Sloveniji Kaj nam je povzročalo stres in slabšalo blagostanje med epidemijo COVID-19 Dejavniki čustvovanja in spoprijemanje s stresom med pandemijo COVID-19 Stres in samozaznane kognitivne spremembe med epidemijo COVID-19 Razvijanje čuječnosti med pandemijo COVID-19 Delo _____v času epidemije Kakovost komuniciranja v slovenskih delovnih organizacijah v času epidemije COVID-19 Šolanje _____v času epidemije Učenje in poučevanje na daljavo med zaprtjem šol zaradi epidemije COVID-19: perspektiva pedagoških delavcev v osnovnih in srednjih šolah v prvem mesecu pouka na daljavo Učenci zadnje triade OŠ in dijaki o učenju na daljavo med epidemijo COVID-19 Pogledi in izkušnje študentov pedagoških smeri o študiju na daljavo v času epidemije COVID-19 Življenje _____po epidemiji Psihologija in COVID-19: namesto zaključka pogled naprej Povzetek Summary Stvarno kazalo