Posamezna številka I K. Stev. 159. VLIilHUpeleMne 16. lullfa !920. Leto XLVDL • SLOVENEC« velja f« pošti na vse strani Jngo- slavlje la t Ljubljani: :n oolo leto naprej. K 180*— m pol leta „ .. „ 8J-— M četrt leti „ ,. „ 45*— za en mesec „ . .„ 13'— Zalnoiemstvo oeloletno K 240*- E= Sobotna izdaja: = Za oolo leto.....K 30-— n taoierostvo.....35 — t— ■ ' H Inseratl: Enostolpna petitvrata (59 mm široka tn 3 mm visoka r?! afe prostor) 1» enkrat ... bo K 4-5t uradni razplasl, poslana itd.....po K 8*»* Pri večjem naročila popust. NaJmanjSl oglas 5 9/9 mm K Izhaja vsaU dan Izvzemšl pot nedeljo* In dan po praznik^ ob 5. url zjutraj. TT^jvsrjm 'mmm HT Uredništvo Jo v Kopitarjevi nllol Stav. 6/11L Rokopisi se ne vračajo; nefrnnkirana pisma se ne •prejemajo, Uredn. telet štv. 50, npravn. štv. 32S Italf Oprava Je vKopItarJovl al. 6. — Račun poStne hran. ljubljanske št. 650 za naročatno ln št. 349 sa oglase, av3tr. ln ceste 24.797, ogr. 25.011, bosn.-liaro, 75S3. **jsb»n a" nmtmm LDU Trst, 15. julija. Iz Istre prihajajo poročila o grozodejstvih, ki jih Italijani uprizarjajo na našem prebivalstvu. Kakor v Trstu so zažgali Narodni dom tudi v Puli, Pazinu, Buzetu in v drugih krajih Istre-'Jugoslovennko prebivalstvo ni več varno svojega življenja. liste ilSSpIŽM II frsfp sStrbiiD priprli« Sera« LDU Tr^t, 15- julija. Po najnovejših poročilih j-e bil napad na Narodni dom skrbno pripravljen in naročen. Demonstranti so bili preskrbljeni s potrebnim orodjem in z yeliko množino goriva. Sestavljen je bil natančen seznam jugoslovenskih odvetnikov in tvrdk- Bencin so prinesli iz bližnje vojašnice. Narodni dom je gorel od pol 7-zvečer do opoldne drugega dne. Ognjegasci so se omejili le na to, da so ščitili sosedna poslopja. Niti najmanjšega poizkusa niso naredili, da udušijo ogenj v Narodnem domu. Jugosloveni so zelo vznemirjeni in preplašeni. Povsod zapuščajo svoja domovja ter prihajajo v Jugoslavijo. V Trstu so se ropanja po zasebnih stanovanjih udeležili tudi vojaki- — Italijani grozijo, da bodo svoje uničujoče delo razširili tudi na tržaško okolico. m\ T? I lai!« LDU Bakar, 15. julija. Kakor v Splitu in v Trstu so Italijani zdivjali tudi na Reki. Njihovo divjanje ni bilo nič manjše, kakor Ono v drugih zasedenih krajih naše domovine. Vsled tega postaja položaj našega naroda vsak dan bolj kritičen. Zjutraj se ne ve, kaj sc bo zgodilo popoldne. Italijani na Reki so začeli pogrome v torek popoldne-'Prijeli so 3 naše ljudi, in sicer samo radi tega, ker so ti na ulici med seboj govorili hrvatski. Na kvesturi, kamor so jih odpeljali, so jih bičali, klofutali in jim rekli, da je to nagrada za Split. Eden izmed arditov je enega od naših ljudi napadel z bodalom. Da se napadeni v zadnjem trenotku ni obranil z roko, bi ga bil ardit zabodel. D' Annunzieva vojna drhal se je ves dan pripravljala, da napade Sušak. V zadnjem trenotku je na povelje D' Annunzia samega opustila to namero- Medlem so redne italijanske čete na Sušaku zabarikadirale most in izdale povelje, da ne sme nihče po dvajsetih biti na Sušaku na ulici- Vsa italijanska vojska je bila ves dan alarmirana. Imeli so strojne puške in zasedli obal vzdolž Rječine do kopališčja. Čeprav je izgledalo, da so vse to naredili, da ščitijo su-šaško prebivalstvo, so po. ulicah v večjih gručah demonstrirali proti domačemu prebivalstvu. Upili so, da so se pripravljali, da se zedinijo z D' Annunzievimi arditi z Reke in da odidejo skupno z njimi zasesti Bakar. Kakor se je naknadno doznalo, se je vse to pripravljalo po nfalogu z najvišjega mesta v Rimu. — Včeraj je prišlo na Reki do nečuvenih italijanskih demonstracij in razbojstev. Italijani, podpirani po arditih, so napadli in plenili vse naše trgovine- Prizanesli niso niti našim denarnim zavodom- Tako so najprej napiadli trgovino čevljev Blažič, ki so jo popolnoma opuslošiii in blago do zadnjega kosa odnesli. Popolnoma uničena in izropana. jc tudi trgovina Komljenac i drug- Posebtno barbarski sta uničeni knjigarni Sikič ia Trbojcvič, kjer so demonstranti razbili i-? zažgali vse police, knjige in ostalo pohištvo pa pometali v morje. Medtem je skupčna arditov, med katerimi je bilo tudi mnogo reških Italija-našev, navalila r,a prostoru: podružnice Prve hrvatske štedionice in Zadružne bar.ke, kjer so lazoiii izložbena okna in jih oropali- Zelo je trpela Poljedejlska banka- Opu-stošeni so tudi uradni prostori paroplovne družbe »Ungaio Croata«. Tolpe so popolnoma podivjale; prizanesle nisn niti lekarnam, katerih lastniki so Jugoslovani. Zelo je trpela lekarna Babič. Bmdakova lekarna pa je tako opustošena, da jc ni več spoznati. — Demonstranti so 'začeli, preganjati naše ljudi. V zadnjih dveh dneh je bilo aretiranih zelo mnogo Jugoslovanov, med njimi župnik dr- Rački, in siccr zato, ker je na Petrov dan v molitvi za kralja Petra rekel: »Čuvaj ga Bog pred sovražniki-. KarabirJ-jerji so tc besede razlagaiii tako, da jc duhovnik pri tem mislil na Italijane. Včeraj sc je govorilo po mestu, da so te žrtve od* škodnina za Split. Med Jugosloveni na Reki vlada velika razburjenost. Nihče se nc upa več na ulico- Doslej pa še nihče ni iz-kušal preprečiti vandalsko, divjanje D' An-nunzievih arditov. LDU Trst, 14. julija. Dan pred barbarskimi grozodejstvi proti tukajšnjim Jugo-slovenom je Fascio Triestino di Combat-timento (Tržaška zveza bojevnikov) objavil na meščanstvo hujskajoč manifest, v katerem trdi najprej, da so Italijani, navdahnjeni od plemenitega čustva humanitete pustili po vojni narodom, s katerimi so bili prej v sporu najširšo svobodo misli, vere, jezika, kulture, združevanja in tiska. Dogodki v Trstu, Valoni, Bariju, Ankoni in v Prvačini, nadaljuje manifest, pa so dokazali, da sovražniki Italijanov razvijajo ostro propagando, ki naj bi ovirala, da začnejo Italijani z marljivim delom obnove. Nekaj dni sem, trdi manifest, je postal Trst ognjišče najsrboritejše razkrojevalne propagande; po ulicah, po trgih, v uradih, po hišah, v javnih lokalih, se zaničujejo Italijani in se snujejo zarote proti Italiji. V Trst prihajajo sumljive skupine propagandistov, dobro opremljenih z denarjem in tiskovinami in založenih z zlatom iz velikih centrov Belgrada, Ljubljane in Zagreba. Manifest zaključuje: Proti temu nevarnemu početju nastopamo mi kot inicijatorji velike kampanje čiščenja (epuracije) in nevtraliza-cije. Zakladniki svetega idealizma naših mučenikov in junakov se ne bomo ustrašili nikake ovire, ne oseb, ne stvari in smo odločeni porabiti vsakršnje sredstvo, tudi najbolj nasilno, da bo le domovina rešena. Meščani! Odprite oči, nastavite ušesa in denuncirajte brez obzira. Prijavite nam vse one, ki žalijo ime Italije in vse one, ki kujejo zarote proti Italiji! Mi jih bomo žigosali, kakor zaslužijo- IPanritar m ELm kmfm Maribor, 15. julija. Danes ob 8. zvečer sc jc zbralo na Glavnem trgu v Mariboru na poziv Jugoslovanske Matice okoli 10 do 12 tiseč Slovencev iz Maribora in okolice, da protestirajo proti nečuvenim na-silstvom Italijanov napram Slovencem v Trstu in Primorju. Pred magistratom so na cdru pred Marijinim kipom zapeli pevci -Glasbene Matice« pesem »Buči, buči morje adrijansko«, nakar jc dr. Rosina govoril v imenu mariborskih Slovencev ter zakiical r,a koncu svojega govora; »Slava našim mučenikom v Trstu!« Nato je govoril clr, Medved v imenu obmejnih Slovencev za naše trpine v Primorju, v imenu jugoslovanskih železničarjev Škerjanc, v imenu uradništva pa državni pravdnik Sor-zi.ni. Zatem je z balkona mestne hiše po- zdravil navzočo množico mestni vladni komisar dr. Leskovar, ki je izjavil, da bo sporočil osrednji vladi želje in zahteve mariborskih in obmejnih Slovencev ter je zakiical ob koncu, da Slovenci raje umremo, kakor da bi živeli brez časti, Po viharnem odobravanju je pevski zbor zapel »Lepo našo domovino«. Koroški Slovenec dr, Miiller je za tem prečital nastopno resolucijo: »Prebivalstvo Maribora, zbrano na protestnem zborovanju dne 15. julija, se zgraža nad prelitjem krvi svojih bratov ob Adriji, nad barbarskim uničevanjem njihovega imetja, nad bestialnim nastopom italijanske soldateske in nahujskane drhali v Trstu in Primorju. Izražamo svoje ogorčenje nad tem, da oficijelni italijanski krogi niso pravočasno preprečili divjanje proti domorodnemu jugoslovanskemu življu v Trstu in Primorju, temveč privolili v to, da so mogli celo vojaki in častniki nemoteno požigati, pleniti in pobijati. Najodloč-nejše protestira proti temu, da so ententne velesile dovolile Italiji zasesti jugoslovanske dežele, oni Italiji, ki pri vsem svojem nastopu kaže nebrzdano sovraštvo proti jugoslovanskemu prebivalstvu teh pokrajin. Zahtevamo, da se Italiji vzame mandat okupacije in da druge ententne čete zasedejo Primorje, končno, da se da narodu pravica, naj s plebiscitom izrazi voljo o državni pripadnosti. Vlada naj bo prepričana, da vsi kakor en mož stojimo na tem, da dosežemo zaščito našega naroda v zasedenem ozemlju, in da smo pripravljeni na vse žrtve, ki jih bo država zahtevala od nas.« Rcsolucija je bila sprejeta med viharnih dolgotrajnim odobravanjem. Nato je v imenu narodnega ženstva govorila ga. Švarc in je pevski zbor zapel himno »Bože pravde«. Zborovalci so se zatem razvili v sprevod, ki se ga je udeležilo nad 10.000 ljudi, in ki je korakal z Glavnega trga po Gosposki ulici, Slovenski, Aleksandrovi, Maistrovi ulici pred mestno poveljstvo, kjer je polkovnik Bogičevič, poveljnik podčastniške šole imel navdušen govor na navzočo ljudsko množico. Po njegovem govoru je imel še sklepno besedo g. Novak, nakar se je sprevod razvrstil zopet po Aleksandrovi, Gosposki ulici na Glavni trg. V sprevodu so neprestano peli narodne pesmi, orlovsko in sokolsko koračnico, Manifestanti so sc na Glavnem trgu razšli. Vsa prireditev se je vršila strogo v redu. Prišlo ni do nobenega incidenta. Tudi mariborski zmerni Nemci se zgražajo nad italijanskim barbarstvom. Maribor, skrajno severno mesto naše države, je z današnjo manifestacijo dokazal, da ima za naše še neodrešene brate ista čutila kakor vsa ostala Slovenija in cela Jugoslavija. LISTEK. Jsisrsfco. P iti c dr. Rudolf pl. Andrejka. (Dalje.) Dolgo časa so bili drvarji, pastirji in lovci edini obiskovalci gora. Ti so hodili v gore in na gore vsak po svojih opravkih-Zlasti visoke gore so imele mir, nemoteno so se pasle po njih črede divjih koz, edi-nole drzni lovci so pohajali po nevarnih lovskih stezah v puste skalnate puščave na lov. Vsi drugi pa, ki niso ničesar imeli opraviti v gorah, so ostali raje doma držeč se starega izreka: Gora ni nora, tist' je nor, kter' gre gor- Prvi je začel laziti iz nelovskih namenov po visokih jezerskih gorah graški vse-učiliščni profesor dr- Johann^s F r i s c h -a u f. Spoznal je lepoto gora in tudi užitek, ki ga ima človek, čc se je povzpel na visoko goro- Na njegovih turah na Grintovec ga je spremljal lovec in pastir domačin Jer-nik. Tudi jezerski župnik Urankar se je v tistih časih zanimal za visoke gore in je splezal na Grintovec. O Jerniku sc še zdaj pripovedujejo zanimive historije. Znal jc »coprati«. Nekoč gre na lov, »zacopra« in hudič mu prižene lepega gamsa. Jernik gamsa vstreli in ga nese .v oastirsko kočn v Povšnarjcvi Pla- nini- Kar pride hudič, oblečen kot lovec, s kratkimi hlačami in zelenimi nogavicami, pogleda gamsa, pogleda Jernika in zopet izgine. Jernika obide groza, zadene gamsa na hrbet in jo urnih krač pobriše v dolino- Drugič gre neki lovec na lov na petelina- Vstreli, petelin pade z drevesa, lovcc išče in išče, a petelina ni nikjer- Pa kmalu jo »pogrunta«: Jernik mi je »zacopral«! Čez nekaj dni najde ostanke petelina pod drevesom- Mi pa si to »coprnijo« lahko razlagamo tudi tako, da jc bil petelin zastreljen, in se je po padcu z drevesa skril v goščavi, kjer je poginil- Toda nekoč je temu prvemu jezerskemu gorskemu vodniku trda predla. Hudič svojemu varovancu ni bil vedno tako uslužen in milostljiv, kakor tedaj, ko mu je prignal gamsa- Gre nekoč Jernik — menda s Spodnjim Vernikom — po cesti. Kar se ga loti hudič in ga začne metati ob kupe kamenja poleg ceste- V vsak kup ga vrže, Jernik se komaj sproti pobira, prosi hudiča, naj ga vendar žc pusti pri miru, pa peklenski duh danes nc pozna usmiljenja. J ci nikov spremljevalec vidi čudni prizor, hudiča pa ne vidi.. Šele ko prideta v bližino hiš- peklenšček izgine- — Tega moža si jc izbral Frischauf za svojega vodnika. Sčasoma je začelo prihajati vedno več leioviščarjev na Jezersko, večinoma Ncm-cev. Začeli so delati gorske st^zc, povsod so nabili kažipote z nemškimi napisi. Tudi j so sc žc pripravljali ,da bi postavili pod j Grintovccm planinsko kočo- Začeli pa so prihajati na .Jezersko tudi ; Čehi, prva med njimi dr- Chodounsky in dr- | j Prahensky- In tudi Čehi so hoteli postaviti pod Grintovccm kočo- Občina jim jc prodala nekaj sveta na Spod- Ravneh, Čehi so postavili v višini 1600 m 2 uri na Jezerskim lep planinski dom in Nemci so se začeli umikati z Jezerskega- Po vseh gorah so jeli Čehi graditi gorska pola in čim več je prihajalo Čehov in čim bolj so se le-ti ustano-j vili in udomačili, tem bolj so izostajali Nemci, podobno kakor sc gad umika pred modrasom- Danes vodijo na vse hribe in gore lepo izpeljane in zaznamovane steze, nemški napis in kažipoti so izginili, nadomestili so jih slovenski. Ena najlepših lahkih tur je izlet k ■ Češki koč i- Tri pota vodijo do koče- : Ena pot od Kazine na Štularjevo planino ! ali pa po malo težji a tem zanimivejši, in j kadar je v dobrem stanju, nikakor ne nevarni zgornji stezi. Druga pot čez Skubrov ' Vrh in tretja od Pošte ali Štularja čez An-cclnovo na Rujavi Plaz in h koči. Od koče jc lep izprehod k Vratcam, kake pol ure, n li pa na Zgornje Ravni pod skalna Grintavčcve stene. Izmed manjših tur bi bilo omeniti šc ! izlet na Pristovnikov Storžič (1762 m) nad Jezerskim Vrhom, na Ver - j j nikov Grintovec (1&58) blizu košute, j I in na Veliki Vrh (17431 colei? Kočne. I Ob jasnem vremenu je zlasti z Velikega Vrha lep razgled, lepo sc vidi po Koroškem polju in proti jugu do Ljubljane- Vrh je poraščen s smolnatim cretjem t- j- z nizkim borovjem ali ruševjem. To je izvrsten mate-rijal za kresove, ki so žc večkrat ob posebnih praznikih ali slovesnostih goreli na tem strmem vrhu. Polfg drugih planinskih cvetk si izletnik lahko nabere na Velikem Vrhu belih planik. Najlepše so okrog Velikega Šmarna. A paziti je. da se ne izrujejo s koreninami, da se ne zamori ta plemenita planinska cvetka. Soseda Velikega Vrha je d i v j a K o č-n a- Domačini jo nazivljejo tudi Makekova Kočna v nasprotju z Ravensko (skrajšano Ronsko) Kočno, z Bclsko Kočno in Kokr-ško Kočno. Ravensko Kočno, to so vse gore od Grintovca do Bab, torej Grintovec, Dolgi Hrbet. Štruca, Skuta, Rinka, Križ, in Makekovo Kočno skupaj ludi imenujejo Jezersko Kočno. Na Kočno prideš po stezi od Češke koče, iz Kokre ali z Grintovca- Vse tri steze sc združijo pod vrhom na kranjski strani. Makekova Kočna ali skrajšano Makova Kočna ima tri vrhove. Pa le na najvišji vrh (2541) vodi zaznamovana steza-In sicer, kakor rečeno, od zadaj, s kranjske strani, z jezerske strani po severni strani nc vodi nobena pot ali sleza na vrfi Kočne- Zato ima ta stran Kcčnc pred turisti mir. Lc lovci lazijo po nji, kadar gredo na lov na divje koz«-. Bol za tisBasaritacijsko Črto na KoroSksEn. Po vesteh iz časopisov se bo usoda koroških Slovencev v najkrajšem času odločila- Plebisoitna komisija, ki bo nadzorovala oziroma izvedla glasovanje, se je te dni sešla v Celovcu- — Kakor smo izvedeli, zahtevajo koroški Nemci z vso svojo zahrbtno drznostjo in pretkanostjo od plebiscitne komisije, da naj se demarkacijska črta med glasovalnima pasoma A in B odpravi. Mi dobro vemo, zakaj koroški Nemci io zahtevajo ozir. prosijo. Radi bi spravili svoje agitatorje in vsenemške hujskače s podkupljivim denarjem, s propagandnimi brošurami in letaki v cono A ter tako zbegali zavedne Slovence, da bi omagali pri glasovanju- Ne samo to- Še več! Nemci bi radi izzvali v coni A s svojimi agitatorji in (govorniki razne poboje, prepire in incidente, ki bi jim dali povod, da bi potem Italijani, ki že leto dni čakajo v coni B brez dela in jela, na priliko, da bi zasedli tudi cono 'A, pod krinko, da se bo glasovanje vršilo ipod nadzorstvom države, ki ni zainteresirana v plebiscitnem ozemlju. Toda jugoslovanska javnost dobro ve, da so Italijani in avstrijski (koroški) Nemci danes najboljši prijatelji in naši najhujši sovražniki. — Zato: Pozivamo odločno deželno vlado za Slovenijo, kakor tudi centralno vlado v Belgradu, da se tej nemški nakani odločno upre in se ne uda nobenemu pritisku, in najsi pride iz Pariza ali iz Londona- Naša vlada se ne sme umakniti niti za las! Najboljši zgled in praktični nauk zato nam daje ententa sama po Italijanih! Ali se je Italija na poziv entente umaknila iz Reke? In dogodki v Splitu in Trstu! Vse to meri in računa na našo slabost. Toda vlada, ne udaj se! Cel narod stoji za teboj! Na Koroškem mora biti mir in red, katerega je naša uprava tako vzorno vzpostavila. Demarkacijska črta med conama A in B mora obstati, kakor je bila dosedaj. Koroški Nemci so leta 1914 tik pred Izbruhom vojne izdali knjigo »Die Wahr-heit iiber Karnten (Resnica o Koroški). Knjiga je že tedaj imela grd strupen namen, koroške Slovence in rodoljuhe očrniti pri tedanji avstrijski vladi ter jih označiti kot nevarne jugoslovanske naspeotnike- Na čelu te knjige so zapisali geslo iz Schillerje-vega Viljem Telia: »Es kann der Fromm-ste nicht in Frieden bleiben, Wenn es dem bosen Nachbar nicht gefallt-« »Najpošte-nejši (najpobožnejši) ne more v miru živeti, če hudobni sosed noče-«) — Tako hinavsko poštene, mirne in nedolžne so se delali že leta 1914, da so nas koroške Slovence imenovali hudobne sosede! Takrat so oni s hJimbo in hinavščino zahtevali mir od hudobnega soseda, danes zahtevamo mi, da nam oni dajo mir. Pri nas v coni A je vse v redu, je sloga in varnost doma. Naša uprava deluje vzorno! Zato: demarkacijska črta se ne sme odpraviti! Meja med »dobrim« in »hudobnim« sosedom mora ostati, dokler se Nemci sami ne izpame-tujejo! Mi hočemo red in mir in ta bo ostal le tedaj, če ostane demarkacijska črta! In ta mora ostati! Vlada, ne udaj se! G. Z. Dr. J. P.: Hal pakt s SrMio z dne 1. decggsuta fifl. ii. In tako računa Italija dobiček pogodbe v Londonu in Vcrsaillu in žalostno toži, da Italija pravzaprav ni drugega dobila kot — lakoto in prazen žep in da ji zavezniki od svojega obilja ne dado iz hvaležnosti niti toliko tisoč ton prepotrebnega premoga, da bi se za silo ubranila pogina. Dejstvo je namreč, da naraščajo radi pomanjkanja premoga in neverjetne draginje remoga cene domačim tovarniškim izdel-om, kar zopet žene drugim potrebščinam cene kvišku. To pa dela med ljudstvom hudo kri, tako da pojavi, ki smo jih ravnokar doživeli v Italiji, niso drugega kot nujna, absolutna in kategorična posledica absolutno zavoženih razmer. Ali pa more i t a 1 i j a n s k a i n -Hustrija, v kolikor je še v čisto domačih rokah, tekmovati danes, ali bo sploh mogla tekmovati tudi v bodoče n. pr. z nemško, angleško in ameriško ? To je tudi vitalnega pomena za njeno preobilo delavstvo, ki se bo moralo seliti, ko nc bo doma imelo ne jela ne dela. Odtok delavnih rok pa je tudi velika izguba v ustroju narodnega gospodarstva! Tako vidimo, da je pomanjkanje surovin in premoga za italijansko industrijo in njeno delavstvo uprav katastrofalnega pomena, Zakaj, kaj naj dvigne zopet Italijo do blagostanja, če ne industrija in trgovina? Kaj pa, če vsi napori ne prinesejo tistega haska, ki ga pričakuje Italija od svoje industrije in trgovine, Čim manjši ie izvoz, iem manj zaslužijo —- iadje. Uvoz surovin pa postaja radi slabih valutnih razmer za Italijo kaj problematične koristi. Potem pa vprašanje kredita v tujini! Produkcijski stroški morajo ceno blagu le še dvigniti in ga onesposobiti za konkurenco. To pa ne kaže, da bi delal italijanski industrijec v lastno izgubo! Zvezati se mora zato ali s tujim kapitalom, ki mu preskrbi po lastni ceni potrebne surovine, ali pa mora pritisniti na delavske plače in jih potlačiti, kar pa pri komunistični sili italijanskih delavcev ne pojde prelahko. Tako stoji industrija med dvema ognjema: ali tuji kapital in odvisnost od tujine ali pa revolta delavstva in njegovo odhod s trebuhom za kruhom. Toda tudi tu delavstvo ne bo imelo mnogo izbere, ker Avstrije ni več, v Nemčiji že danes po več dni ne delajo tovarne, v Franciji je za nekaj časa delo pri obnovi zemlje — v Ameriki pa mora tudi priti do velike delavske krize radi padanja cen in zmanjšane produkcije ... Odškodnina zadnji up. Izvozna in uvozna bilanca Italije samo potrjuje, da je popolnoma odvisna od dobre volje — upnikov! Toda kaj naj dviga to dobro voljo na svetovnem trgu? Morda Italije up, da ji Nemčija poplača ves ogromni miljardni deficit? Kaj pa če se tudi Versaillska in ne vemo še katera mirovna pogodba razblini v nič, kar ni tako nemogoče od tistega hipa, ko se je Wi!son nevoljno odtegnil iz Evrope in en-tento prepustil lepo samo pri urejevanju evropskega miru? Ali je ta karta morda bolj podprla, kot je bila ona v — Londonu 1. 1915? Svet se danes kaj čudno suče in ni nemogoče, da je Nemčija vsled pritiska rdeče Rusijo danes že enakovreden pogodbenik, ali pa pj»av kmalu postane ... Odškodnina je prenegotova postavka v italijanskem proračunu, posojevr.lci pa tudi niso slepi za realne razmere, ki so nastale v novi Evropi po razsulu štirih cesarstev: ruskega, avstrijskega, nemškega in turškega. Izmed avstrijskih ostankov ima edina Jugoslavija vse realne predpogoje da se razvije v — balkansko velesilo, s katero treba že danes bolj računati kot pa s strto in večno lačno in cez glavo v miljardnih dolgih zakopano Italijo, opirajočo se na ubogo berglo londonskega pakta! To je danes po poldrugem letu izza novembra 1918 — za nas veselo, za Italijo pa silno žalostno dejstvo. Italija se je pa pred cclim rvitom razgalila za docela ban-keroinega širokoustneža, ki vpije in bije po mizi ter maha toliko časa z nožem okrog sebe, kličoč na korajžo soseda, dokler sc onemogel ne sesedc istega dne, ko pod lipo z bobnom razglase njegovo — gospodarsko smrt. Umljiva je zato žalostna tožba zunanjega ministra conte Sforza napram dopisniku pariškega »Petit Journala« tik pred odhodom v Bruselj in Spaa: »Če bi bili Vi živeli zadnje čase v Italiji, kjer se tri dni \ tednu ne jš mesa, kjer je na mesto blagostanja nastopila beda vsled trajajočega vojnega stanja, bi razumeli, da je vprašanje odškodnine, ki bo v razpravi, za nas vitalnega pomena. Zakaj 650.000 imamo mrtvih in ujetnikov. Med temi jih je do 50 % jetičnih po raznih mestih. Pre, mog je po 800 lir tona, 30 miljard moramo izplačati za pokojnine in podpore ter vojne odškodnine...* Če bi Italija takoj prejela vseh 10 % odškodnine, ki ji jo je določila konferenca v Bruslju — bi komaj zaleglo za prvo in največjo silo: londonski pakt je bil predrag špas tudi za Italijo, Nauk, ki ga je hotela ententa ubiti v glavo Nemčiji, drži s polno težo tudi Italijo za grlo, »Sacro egoismo« je torej že dobro izplačan, popolnoma pa še ne, ker je še vprašanje, če bo sploh kaj ostalo v veljavi »svete« listine, ki jo je dala Italija 1. 1915 v podpis Angliji, Franicji in — Rusiji. Zakaj Rusija jc danes kolos, ki je samo začasno izginil, da je obleko premenjal iu z novo idejno silo stopil pred trepetajoče sodnike — sveta, Ni malenkost 40—50 miljard kron t ki jih baje ima Jugoslavija, vračunši dedščino po Avstriji in Srbiji, t toda breme 3000— 4000 K, ki ga nosi en Jugoslovan, daleč nadkriljuje ono breme, ki teži istočasno enega prebivalca Italije: je najmanj trikrat toliko. Naše žito, naši pridelki in naš les so realnejši temelji za bodočnost, kot pa so fige, rožiči, citrone itd. v dobi, ko je Italija razglasila po vsem ozemlju rekvizicijo žita, Jugoslavija pa sporočila kupcem, da ima toliko živil, da bi nasitila -— vso lačno Italijo in še samo sebe! To jc rezultat našega pakta s Srbijo z dne 1. dec. 1918. v Spali, LDU Spa, IS julija. (DKU-Havas) Nemški delegati so z gotovimi pogoji sprejeli predloge zaveznikov glede dobave premoga. LDU Spaa, 14, julija. (DKU) Reuterjev utad razširja nastopno vest: Zavezniki so se sestali danes dopoldne ob pol 12. Maršal Foch jc poročal o vojaškem položaju. Sestanek se jc nato odgodil na 16. uro. Med tem časonj ni prišel aikdo v, sjik z Nemci. Zdi se, da pride v kratkem do prekinjanja pogajanj in da zasedejo zavezniki ruhrsko ozemlje. Italijanski in angleški generali dospejo nocoj. Rsim porofilla. »Delavska in obrtnika okrožja. LDU Belgrad, 15. julija. Da se olajša nadziranje izvrševanja zakonov in naredb glede delavskih in obrtniških zadev, je ministrstvo za socialno politiko razdelilo ozemlje* Jugoslavije na 18 okrožij. Sedeži teh oknožij, inšpekcij dela, bodo: Belgrad za dve okrožji, Niš, Čačak. Skoplje, Zagreb za dve okrožji, Osjek, Novi Sad', Veliki Be&erek, Sarajevo, Tuzla, Banjaluka, Ljubljana, Maribor, Cetinje, Dubrovnik in Spljit. Pogajanja z Rusijo. LDU Pariz, 14. iul. (Dun. KU) V spodnji zbornici je Bonar Law izjavil glede od-nošajev do Rusije, da se je po sprejetju pogojev po sovjetski Rusiji dosegel sporazum glede načel, ki pridejo v poštev pri vzpostavitvi trgovine med Anglijo in Rusijo. Bonar Law je izrecno povdarjal, da ta pogajanja še vedno ne pomenjajo priznanje sovjetske vlade. Tešinsko vprašanje, LDU Spa, 15. julija. (ČTU) Beneš in Grabski sta sklenila, sprejeti končnoveljavno rešitev spora v tešinskem vprašanju po zaveznikih* Izjavila sta v imenu svojih vlad, opustiti ljudsko glasovanje. Po zaslišanju obeh afomk bodo velesile končnoveljavno rešile to vprašanje. Češkoslovaška in poljska.' vlada se zavežeta, izvesti rešitev velesil. '-•■<:. Politike novice. -f Hladen preudarek. Dogodki, ki so jih laški nacionalisti uprizorili v Splitu in Trstu, so našo javnost razburkali in jo umljivo napolnili z ogorčenostjo. Usoda naših bratov, ki so pod tujim jarmom, je vsem iznova v vsej resnosti stopila pred oči. Ni čudno, da začne v takih razmerah srce govoriti glasneje, kakor bi smelo. V resnem času pa nam ne sme biti vodnik glas srca, ampak sodba razuma in hladen preudarek. Najdostojneje bomo varovali koristi države in podjarmljenih bratov, ako ohranimo v teh slučajih in drugih dogodkih, ki jih imamo še pričakovati, hladno kri in jasno sodbo in s tem podpremo voditelje države. -f Državni proračun- Dolgo že nismo imeli proračunske debate- Zalibog v našem parlamentu to bile tako žalostne razmere, da zbornica ni izvrševala svoje najvažnejše naloge, namreč da bi vršila stalno kontrolo nad izdatki in dohodki naše države. Iz zadrege smo si pomagali z dvanajstina-mi, ki jih je deloma dovoljevala zbornica, deloma so izšle naredbenim potom 5 podpisom regentovim- Sedaj je predložen proračun, ki ga je izdelal in predložil finančni minister Stojanovič, član demokratske zajednice- Minister je hotel spraviti v preračun ravnovesje- Na videz se mu je to tudi dokaj posrečilo- V primeri z drugimi državami izkazuje za sedanje razmere precej ugoden zaključek- Primanjkljaj bi znašal le okoli 100 milijonov dinarjev. Minister pa sam nekako namiguje, da sam ni popolno-am uverjen, da se bodo njegovi računi docela ujemali- V zakonskem načrtu zahteva Eooblastila za razne finančne operacije, s aterimi bi kril morebitni izpadek. Na temeljne misli tega proračuna se še povrnemo, potrebne so v resnici radikalne kritike- Za danes pa ne moremo iti mimo nekaterih postojank, ki bi, če se vzakonijo, ravno Slovenijo globoko zadele- V proračunu so davčne postavke, ki so za nas naravnost nesprejemljive, ker jih nage ljudstvo nc bi moglo nositi. Naj omenimo zemljiški in hišnorazredni davek. Za naprej se naj bi Elačeval v dinarjih- Dosedaj je na tem dav-u visok vojni pribitek, pri nas smo imeli vrhu tega visoke doklade- Vse to je združila država v državni davek in zahteva, da ga plačujejo sedaj v isti višini v dinarjih. Ž omenjenim davkom so bili n- pr. na Štajerskem združeni še drugi davki- Če bi vse to morali naši davkoplačevalci plačevati v dinarjih, bi pomenilo to zanje katastrofo. Že vnaprej opozarjamo finančnega ministra, da sc je pri tej postavki svojega proračuna zaračtmil- Nemogočega ne more in ne sme tudi finančni minister zahtevali. Ogledati si bomo morali tudi zelo pazljivo postavko o dohodninskem davku- Noben zakon se menda tako samovoljno in včasih naravnost brutalno ne izvaja kakor ravno ta. Zahtevati moramo brezpogojno cenilne in prizivne komisije, pametno zvišanje eksistenčnega rninima in pa na vse strani pravično in pametno izpeljavo te zakonske postavke. V tem oziru se je goroslasno grešilo. Takih eksperimentov ne moremo trpeti, to tem manj, ker gre ta davek zopet v pretežni meri na račun našega ljudstva, medlem ko ga drugod ne poznajo. Pretežni vir dohodkov donaša na indirektni davek in carina. Te davke nosijo zopet široke plasti ljudstva. Judi tukaj so nekatere po- stavke neznosne. Naravnost vpijejo po spremembi. Predloženi proračun je iz navedenih in še več drugih razlogov potreben najradikalnejše izpremembe- Zdrav budget je hrbtišče države. Vemo, da država potrebuje za svoje življenje dohodkov. Bremena morajo pa biti pravično razdeljena. Proračun mora sloneti na zdravih narodnogospodarskih načelih, pritegniti mora v pravični meri k dajatvam gospodarsko močne, ki naj nosijo v prvi vrsti davčna bremena. + Komisija za ureditev mej. Belgraj-ska vlada je določila posebno komisijo, ki bo na podlagi mirovnih pogodb, sklenjenih v Parizu, izvršila določitev meja napram sosednim državam. V to komisijo je imenovan general Dušan Stepanovič, po-slaniški svetnik dr. Ilija Sumenkovič in Srečko Pešič. Komisija bo najprej priSela z delom pri določitvi meja med našo drža-« vo in Nemško Avstrijo, in sicer početkom meseca avgusta, ker se bo st.-germainska mirovna pogodba ratificirala tekom prihodnjega tedna in se mora z določitvijo mej pričeti 15 dni po ratifikaciji. + Varčevati, Ta glas so sedaj zagnali socialisti na Dunaju. Mestna občina 31. julija ne bo mogla več izplačati svojih nastavljencev, če ji država z znatnim kreditom ne priskoči na pomoč. Mestni urad' niki so imeli v magistratni dvorani velik shod. Udeležilo se ga je nad pet tisoč uradnikov. Socialistični župan in podžupani so hoteli na shodu govoriti in uradnikom pojasniti, da je občina za nadaljne žrtve nezmožna. A niso mogli priti do besede. Zborovalci so vpili: Stoinštirfdesct-tisoč! Toliko plačo ima namreč dunajski župan. S tem so hoteli označiti, da mora občina, ki tako sijajno plačuje svojega župana, tudi svoje uslužbence dostojno plačati. Marksistične socialne teorije, ki so jih socialisti jeli na Dunaju uvajati, se niso obnesle. Finančni poročevalec poziva k varčevanju. Groze, da bodo morali več nastavljencev odpustili; nanovo ne morejo nikogar več sprejeti, ker ga ne morejo plačati. Vsa mestna podjetja, ki so bila preje zelo plodonosna, so pasivna, dasi so vse pristojbine nezmerno povišali. Občinstvo jih ne zmore, zato občinskih naprav ne uporablja. V svoji veliki zadregi so začeli socialisti tudi v svojih načelih popuščati. Kritizirajo že sami osemurni delavnik, ki jim je pripeljal v občinsko službo eno petino več nastavljencev. Neprevidno je govoriti o varčevanju šele takrat, ko je prepozno. Kaj bodo rekli sedaj oni, ki so socialiste volili, če hočejo na njihov račun varčevati? Kaj porečejo delavci, ki so jim socialisti prej vse obetali od osemurnega dela, sedaj pa očitajo, da je tudi tukaj en vzrok slabega stanja mestne občine. Vsa kaže, da so socialisti nekdaj finančno sijajno urejeno dunajsko občino pritirali do katastrofe. Dsisvne novice. — Kraljeva zahvala. Dr. Brejc Je prejel iz dvorne pisarne Nj. Veličanstva kralja Petra I. nastopno brzojavko iz Belgrada z dne 14. julija: »Želje, ki mi jih izražate v imenu cele Slovenije, so me zelo prijetno ganile. Iskreno se Vam zahvaljujem in Vam pošiljam svoipozdrav. — Peter.« — Slovenci, Jugoslovani! Najlepši odgovor na italijanska grozodejstva v Trstu podamo s tem, da se vpišemo vsi, prav vsi v Jugoslovansko Matico. Naj ne bo družine, ki bi ne dala Jugoslovanski Matici vsaj enega člana, naj ne bo vasi v, Sloveniji, ki bi ne imela svoje podružnice. Vsak član naj pridobi vsaj po dva nova člana. — Nabiralne pole se dob6 v tajništvu Jugoslovanske Matice, Pražakova ulica 3/1. Istotam se sprejemajo novi člani. — Gasilnim društvom po deželi naznanjamo, da smo dobili dovoljenje polovične vožnje do sedaj samo po državnih železnicah v Sloveniji- Društva naj izdajo članom, ki pojdejo v Ljubljano društvene legitimacije, ki se potem vidirajo v Ljubljani. Do polovične vožnje so upravičeni samo člani v kroju- Od južne železnice pričakujemo tudi odgovora. — Čebelarski tečaj. Dne 25. in 26. t. m. priredi Čebelarsko društvo za Slovenijo dvodnevni čebelarski tečaj v Marjanišču v Ljubljani. Tečaj je namenjen za napredne čebelarje, ki žele izpopolniti svoje čebelarsko znanje in se iz-vežbati v najvažnejših čebelarskih opravilih. Ker se more tečaja z uspehom udeležiti samo omejeno število udeležencev, prosimo vse tiste čebelarje, ki se bodo od-ločili za ta tečaj, da se do 20. t. m. po dopisnici prijavijo na naslov; Čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani, Gosposvetska cesta 10. Kdor želi, da se mu preskrbi prenočišče, mora to na dopisnici po-sehej omeniti. Sprejemali se bodo samo ti. sti priglašenci, ki nameravajo ostati na tečaju oba dneva. Začetek 25. t. m, ob 9. uri, koncc 26. t. m. ob 17, Spored bo objavljen v prihodnji številki »Slov. Čebelarja«. — Čebelarski tabor pod Krimom. Viška čebelarska podružnica priredi v nedeljo 18. julija Čebelarski tabor y Št. Jtnžu pod Krimom- Ob 9. uri govor in sv. maša v podružni cerkvi, po cerkvenem opravilu zborovanje na vrtu pri Malnarju. Čebelni in medeni srečolov. Čebelarji ljubljanske okolice in prijatelji čebelarstva uljudno povabljeni. V slučaju zelo slabega vremena se prireditev ne vrši- — Šolnina. Ministrstvo za prosveio je fcdalo naredbo za vse srednje šole v državi, da morajo vsi učenci za šolsko leto 11920/1921 plačati šolnino, in sicer učenci nižjih razredov 20 dinarjev, učenci višjih razredov pa 40 dinarjev. Za Koroško o priliki cvetličnega dne je daroval g. Marko Deisinger iz Trsta 1000 K, Za njegov velikodušni dar se naj-topleje zahvaljujemo. Posnemajte ga vsi. Uspeh cvetličnega dne objavimo takoj po sklepu računov. — K. Likozar. — Prispevki za Koroško. Odbor dru-Itva »Gosposvetski Zvon« opozarja e ozirom na notico v »Jugoslaviji« z dne 13. julija 1920, štev. 166, »Prispevki za Koro-Sko«, da je društvo »Gosposvetski Zvon«, po pravilih § 4. upravičeno pobirati denarne prispevke brez vsake omejitve, kar naj se upošteva pri zelo uspešno uvedeni »Kronski zbirki« za Koroško. — Iz Tržiča- Na kraljev rojstni dan ie bila v župni cerkvi slovesna sv. maša- Te so se udeležili zastopniki vseh uradov, šole z učiteljskim zborom in zastopniki trškega občinskega odbora. Izmed narodnih društev je bilo navzoče društvo sv. Jožefa z zastavo in odposlanstvom Orlov in Orlic. Pri vratih so stali trije Sokoli v kroju- — V sredo je bil sklep šolskega leta s sv. mašo- Na meščanski šoli je bila slovesno otvorjena razstava risb, slik, ročnih del i. dr. Vsa razstava je pokazala lep napredek, ki se je dosegel tekom desetih mesecev od učencev in učenk te šole. To je izrazil v nagovoru g- predsednik krajnega šolskega sveta Potokar ob otvoritvi razstave, katero je posetilo mnogo občinstva. — Mladina meščanske šole je po nagovoru g-ravnatelja zapela narodno himno in Bože pravde. — Va?no za javne nameščence- Mnogo uradnikov in drugih javnih nameščencev je prejelo svojčas posojila pri raznih denarnih zavodih, ki se nahajajo v Avstriji. Vsled nizkega kurza avstr. krone bi bilo priporočati vsfem obvezancem, da to ugodno priliko izkoristijo ter svoje dolgove pri avstr- zavodih poravnajo. Vsa daljna pojasnila daje brezplačno »Vzajemno podporno društvo, r. z. z o. j-« v Ljubljani, Kongresni trg št. 19. Ta zadruga izpelje tudi vse tozadevne transakcije proti povračilu le v resnici naraslih stroškov. (k) — Rajhenburg ob Savi, Dne 4. julija se je vršil v slovenskem Lurdu velik orlovski tabor. Mnogobrojna je bila udeležba občinstva na tem taboru. Ta dan se je zbralo v Rajhenburgu okoli 8 do 10 tisoč ljudi. Že zgodaj zjutraj je bilo živahno v društvenih prostorih rajhenburškega Orla, kjer so se domači člani in člani ter članice iz Braslovč ter iz Št. Pavla v Sav, dolini pripravljali, da odkorakajo na kolodvor, kjer je bil sprejem gostov, ki so se pripeljali z vlakom od Zidanega mosta in iz Zagreba. Slovesen je bil trenotek, ko je privozi! vlak iz Zidanega mosta. Komai se ustavi vlak, že je bilo na postaji vse živo, nepregledne množice so se kar vsule iz vlaka, V hipu so se postavili v vrste došli Orli, Orlice in naraščaj in predsednik rajhenburškega odseka je v lepih besedah pozdravil v obilnem številu došle Orle, Orlice in naraščaj. Lepo je bilo gledati Orle, katerih je bilo nad 200 v krojih, Orlice, katerih je bilo nad 100 in mladi naraščaj, katerega je bilo okoli 90. Lepo razvrščeni smo kar nestrpno čakali, da bi brž privozil posebni vlak, ki je pripeljal mnogoštevilne udeležence iz Zagreba. Nepozaben ostane vsakemu trenotek, ko je vlak vozil v postajo, Med krasnim Oviranjem salezijanske godbe iz Rakovnika pri Ljubljani in med burnimi »Živijo«-klici se je vlak ustavil; naenkrat je bilo vse živo na postaji. Okoli tisoč gostov iz Zagreba, vse katoliške organizacije iz Zagreba, mnogo v krasnih narodnih nošah — se je kar vsu-lo na že itak natlačeno postajo. Klici »Bog živi brate Hrvate!« in »Bog živi Slovence!« nikakor niso hoteli ponehati. Naenkrat se pojavi na vzvišenem prostoru predsednik rajhenburškega orlovskega odseka in prisrčno pozdravi goste iz belega Zagreba: Vsi, Hrvatje in Slovenci, hočemo skupno delati za dobrobit naše lepe Jugoslavije, na edino pravem, krščanskem temelju. V istem smislu je govoril nato v imenu Hrvatov g. Sabolovič iz Zagreba, burno pozdravljen od neštete množice, ld se je zbrala na kolodvoru. Nato pa se je razvil kar nehote veličastni sprevod. Otvo-rili so ga bratje Orli zastavonoši, ki so prinesli seboj krasne zastave. Za njimi so korakale Orlice, nad 100 v kroju; za njimi slovenski deški naraščaj, okoli 90 v kroju; na£o hrvatski naraščaj »mlade junakinje«; za njimi vedno svirajoča salezijanska godba; za godbo narodne noše, za temi hrvatska društva pod tremi krasnimi zastavami, za njimi vsi drugi gostje iz Zagreba. Za Zagrebčani pa so korakali vrli mladeniči Orli, nad 200 v krojih, na Čelu nrlov&ko predsedstvo za predsedstvom iz* borno izvežbana orlovska fanfara. Za Orli pa so se kar drvele množice ljudstva iz domače župnije in iz vseli sosednjih in daljnih župnij videmske in leskovške dekanije. Marsikateremu so stopile solze v oči ob pogledu na ta velicanstni sprevod, kakršnega še Rajhenburg ni videl. Veličastni sprevod se je pomikal k novi, krasni. Lur-ški cerkvi, kjer je tisočere množice pozdravil domačij, župnik Jožef Tratnik. Nato so imeli Hrvatje svojo romarsko pobož-nost. Cerkveni govor za Hrvate je i"1®! ^o-mači g. kaplan Dušič v hrvatskem jeziku, nato so imeli več sv, maš, med katerimi je izborno popeval mnogoštevilni pevski zbor iz Zagrebq. Veliko število Hrvatov je pristopilo k obhajilni mizi, kjer so prejeli evharističnega kralja. — Orli, Orlice in naraščaj pa so imeli med tem skušnjo za javni nastop, ki je bil popoldne ob 3, uri. Ob pol 11. uri so imeli Orli svojo cerkveno pobožnost, V krasnih, v srce segajočih besedah je govoril g. dr. Valjavec iz Rakovnika, mladini o živi veri. Na+o pa je bila slovesna, škofova sv. maša, katero je daroval prevzvišeni pomožni škof dr, L»rg iz Zagreba. Med sv, mašo je pel domači cerkveni pevski zbor, ojačen po pevcih iz nekaterih drugih krajev, petje pa je spremljal veličastni orkester. Po končani službi božji so se množice vsule iz krasne cerkve in se razvrstile po določenih gostilnah, kjer P" s bilo preskrbljeno za telesna okrepčila. opoldne ob 3. uri je bila javna telovadba na krasno okrašenem telovadnem prostoru. Vsak udeleženec je v zanimanje-n sledil telovadbi. Burno so pozdra^KaJi čvrste mladeniče Orle, ki so jako dovršeno izvajali članske in vaditeljske proste vaje. Naravnost občudovali s t* ir-nogoštevilne Orlice, ki so mojstrsko dovršeno izvajale nežne in ljubke orlišl-t vaje. Posebno pozornost so vzbujale hrvatska v,mlade junakinje«, ki so 4\;ed krasnim petjem proizvajale prost«- vaje naraščaj. Pozabiti nikakor ne smemo mladega slovenskega naraščaj?-, ki jo prav izvrstno rešil svojo nalogo. Do viški pa je prikipelo navdušenje tisočere množice pri telovadbi na orodju. Telovadbo pa je prekinil govornik, g. učitelj iz Hrvatske, ki je v krasnem govoru govoril o edinosti in ljubezni med Hrvati in Slovenci in pa predsednik Orlovske Zveze brat Jože Pire, ki je v samo njemu lastnih, prepričevalnih besedah poudarjal namen in pomen orlovskega tabora v Rajhenburgu: še bolj zbližati Hrvate in Slovence. Navduševal jc hrvatsko in slovensko mladino za krščansko orlovsko misel, vabil je mladino naj se v obilnem številu udeleži orlovskega tabora v Mariboru. — Med javno telovadbo je izborno svirala mnogoštevilna salezijanska godba, po javni telovadbi pa so žalibog morali nekateri gostje, ki so se peljali proti Celju, precej na vlak; druge množice pa so kar drvele po cesti proti gostilni Pleter-skega, kjer je bila kratka prosta zabava s srečolovom. Med prosto zabavo so mladi salezijanski gojenci pod občudovanja vrednim vodstvom g. kapelnika pokazali svojo izurjenost in dovršenost v sviranju. Kmalu pa je tisočera množica morala zapustiti Rajhenburg s krasno Lurško cerkvijo. Množice so šle polne veselja in navdušenja na kolodvor, da se zopet popeljejo na svoje domove. Ganljivo je bilo cb slovesu, ko so se poslavljali bratje Hrvatje in Slovenci. Težka fe bila ločitev Slovencev od bratov Hrvatov. Ta dan se je v Rajhenburgu v dejanju pokazalo, da sta »Slove-nac i Hrvat uvjek brat i brat«, da sta bila in hočeta ostati brata, Ta dan, 4. julij, ostane v najlepšem spominu vsakemu dobro-mislečemu Rajhenburžanu, ta dan pa ostane v neizbrisnem spominu gotovo tudi vsem tistim, ki so iz bližnjih in daljnih krajev prihiteli na ta tabor. Li^bUanske mmke. lj Družba sv. Vincencija Pavlanskega proslavi svoj glavni praznik v nedeljo dne 18, t. m. v Mladinskem domu na Kodelje-vem, Spored: 1. Ob 6. uri pop. v kapelici Mladinskega doma blagoslov, ki ga podeli novomašnik salegijanec č. g. Jožef Bakan. 2. Po blagoslovu na prostem telovadni nastop in akademija dečkov Mladinskega doma v čast novomašniku, svojemu vzgojitelju in učitelju. 3. Ob koncu akademije zborovanje karitativnih organizacij, pri katerem govori vladni koncipist g. Narte Ve-likonja o temi: »Prenovitev naše družbe po otroku«, — K prireditvi se najvljudneje vabijo sotrudniki in sotrudnice vseh karitativnih organizaeji ter vsi prijatelji mladinskega skrbstva. — Predsedstvo Virtcen-cijeve družbe. lj Pri veselici »Ljublj- prost, gas- in res-društva«, sodeluje tudi »Pevsko društvo Krakovo-Trnovo, kar jc na lepakih pomotoma izostalo. lj Primorci prirede v nedeljo 18. t- m-izlet na Bled. Odhod ob 6-38 zjutraj. Kdor sc želi izleta udeležiti, naj se nemudoma prijavi v kavarni »Zvezda« pri blagajni. Želeti je obilo udeležbe. lj Češka obec v Liubliani- Sobotni schurky odhvvaji se počlnaje dnem 17. t. m. v hotelu Tivoli. Pfžtell češkč obce vi-tdnf. (kj lj Zveza trg. in privat. nastavljencev se je ustanovila s sedežem v Ljubljani. Posluje sedaj vsaki dan od 18. do 19. ure v svojih pisarniških prostorih, Stari trg štev. 2, I. nadstropje. Člani in članicc, katere še niso podpisale pristopnje izjave, naj se zglasijo v omenjenih prostorih. — Zveza trg. in privat. nastavljencev. fk) lj Umrli so v Ljubljani; Jani Matko. zasebnica, 29 let. — Marta KJar, iej«n.;a, 11 dni. — Ivan Košcak, posestnik, 40 let. — Ivan Černič, dijak, 19 let. — Zvonko Vorina, sin brivskega pomočnika, 4 mesece. — Karel Mirtič, sin. železniškega uslužbenca, 17 mesecev. ■fllnaMiti NARODNO PREDSTAVNIŠTVO. Dogodki v Splitu in Trstu. Belgrad, 15. julija. Danes se je po petdnevnem odmoru zopet vršila seja narodnega predstavništva. Poslanske klopi so bile polne, in to zlasti radi dogodkov v Splitu in Trstu. Med poslanci je vladalo veliko razburjenje. Z napetostjo se je pričakoval odgovor vlade na tozadevna vprašanja treh^poslancev, Angjelinoviča, Bian-kinija in Grisogona. Ministrski predsednik dr, Vesnič ;e odgovoril, da bo vlada zahtevala nova poročila od vlade v Splitu in da zaupa v objektivnost zaveznikov, ki bodo moraU uvideti, da se mora rešiti jadransko vprašanje. Interpeianti so se morali zadovoljiti z odgovorom vlade, ker so člani klubov, ki so zastopani v vladi. Narodno predstavništvo je sprejelo vladno izjavo popolnoma hladno, Belgrad, 15. julija. Na današnji seji Narodnega predstavništva je v imenu Narodnega kluba pri razpravi o 1. členu volilnega zakona govoril poslanec Kerubin Šegvič ter navedel razloge, radi katerih bo Narodni klub glasoval proti republikansko-socialističnemu predlogu, ki se glasi nastopno: »Ustavotvorna skupščina ne more biti niti odgodenp, niti razpuščena, Ona je suvereni izraz narodne volje.t Belgrad, 15. julija. Radi člena 1, volilnega zakona je došlp do ostrega spopada v parlamentu med ministrom Pribi-čevičem in prečanskimi demokrati na eni strani ter med demokratskimi samostalci in liberalci na drugi strani. Ko je bivši minister Vulovič stavil modificiran predlog o suverenosti konstituante, je minister Pribičevič odkrito izrazil svoje nezadovoljstvo in očital Vuloviču, da dela proti demokraciji. Z Vulovičem so se strinjali Marinkovič in ostali samostalci. Do kakih posledic more ta spor dovesti, se za enkrat še ne more reči. Zdi se, da dobiva Jaša Prodanovič vedno več pristašev med bivšo srbsko opozicijo. Belgrad, 15. julija. Debata o 1. členu volilnega zakona je izpolnila vso današnjo sejo, Belgrad, 15. julija. Posl, Smodej je danes interpeliral ministra za socialno politiko dr. Kukovca radi njegovega stališča napram stanovanjski naredbi slovenskega poverjenika za social/10 skrb dr. Gosarja. Interpelant je obžaloval, da se doslej osrednja vlada ni še bavila s stanovanjskim vprašanjem in je vprašal ministra, hoče li podpreti pravoveljavno prizadevanje slovenske pokrajinske vlade, da se omogoči uspeh omenjene naredbe. Minister dr. Kukovec je odgovoril, da ima za uspeh stanovanjske narerdbe skrbeti poverjenik dr. Gosar sam. Belgrad, 15. julija. Posl. Sušnik je interpeliral ministra za trgovino in industrijo radi ustanovitve začasnega gospodarskega sveta v Belgradu. Konstatiral je, da nima ta ustanova nobene avtonomije, da je samo tvorba ministrstva za trgovino in da je zelo birokratska in nedemokratska. Zlasti je protestiral proti temu, da v tej ustanovi nista zastopana dva glavna čini-telja — kmetijstvo in zadružništvo. Zahteval je, naj minister v tem zmislu izpremeni svojo naredbo. — Minister za trgovino je odgovoril, da ne namerava ničesar Spremeniti, vsled česar se interpelant ni zadovoljil z odgovorom. PREOSNOVA POKRAJINSKIH VLAD. Belgrad, 15, julija. Vprašanje preosno-ve pokrajinskih vlad še ni rešeno, in sicer radi sestave pokrajinske vlade v Zagrebu. V Belgrad je došel radi te zadeve ban dr. Laginja. Demokrati bi imeli dobiti v hrvatski pokrajinski vladi poverjeniŠtvo za notranje zadeve in poverjeniŠtvo za prosve-to. Demokratski kandidat za poverjeniŠtvo za nolranje zadeve je bil Svetislav Popo-vič, a je Narodni klub vložil svoj veto proti tej kandidaturi, ker je Popovič sh-vil v parlamentu vprašanje na ministra <-pravosodje proti banu dr. Laginji radi stanovanjske naredbe. Radi lega je Popovi-čeva kandidatura propadla. Koga bodo mesto njega demokrati kandidirali, se še ne vč. Po raznih kombinacijah bi postal lnvalski poverjenik za notranje zadeve bivši ban Tomljenovič. V poverjeniŠtvo za prosvetn pa kandidira demokratski klub 1'učana. Belgrad, 15. julija. Radi pokrajinske vlade k Bosni je došlo v političnih klubih do živahne debate. Eni so mnenja, naj se za Bosno imenuje državni guverner, dru£i pa so za to, da se na vsak način obdrži pokrajinska vlada. Poslednje mnenj-- brani tudi ljudska stranka. Predsednik bosenske vlade še ni designiran. Širijo se glasovi, da bo postal predsednik bosenske pokrajinske vlade bivši minister Miša Trifunovič. Belgrad, 15. julija. Radi spopadov z Italijani je bil podan predlog, naj se odloži rekonstrukcija d"r»T'gn) kolodvora v Ljubljani v sobah št. 10 in 11 prodalo m prostovoljni javni dražbi tričeirt vagona sladkorja v kockah. Dražba se prične ol) pol 11. uri dopoldne. Kupci se vabijo. dne 15. julija 1920. GARJE srbečico, hraste, llJale, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha In n« maie perilo. 1 lonček za eno osebo po poŠti K 12'50 poštnine prosto. — Prodala tn razpoiilja lekarna Trnk6czy t Ljubljani, zraven rotovia. 1631 Direkcija državnih željeznica kraljestva Srba, Hrvata i Slovenaca u Zagrebu razpisuje ovime ponovni natječaj lici-taciju za dobavu tvrdega brastovog i mekog gradjevnog dr-veta u količini od 980 ms potrebnog u godini 1920, te drveta za radionu i to: tvrdog 283 m3 i mekog 1225 m8. Uvjeti za dobavu mogu da se dobiju za uredovnih sati u ekonomnom odelenju ove Direkcije (Mihanovičeva ulica br. 12), a mogu se zatražiti i poštom, ako se pošalje 5 kruna za poštarinu i troškove. Ponude se imadu napisati na uredovnom formulam, a moraju biti biljegovana sa biljegom od 4 K po arku. Ove ponude moraju najkasnije do 28, jula o. g. 12 sati prispjeti u ekonomno odolenja ove Direkcije. Samo propisno i na uredovnom formularu prema dobavnim uvjetima sestavljene ponucle uzeče se v pretres. Na zahtjev onih, koji namj.eravaju oferirati, poslati če Direkcija formulare za ponudu tvrdog i'mehkog drveta kao i uvjete. Ponude če se otvoriti i prečitati u ekonomnom odelenju ove Direkcije dana 28. jula u 12. sati. •— O prispjelim ponudama sestavit če se zapisnik. — Otvorenju ponuda mogu prisustvo-vati i nuriioci, ili njihovi zastupnici. — Žaobinu (kaciju) koja iznosi 5 % vrijednosti ponudjenog materijala, treba položiti do 27. jula 12. sati pozivom na broj ovoga oglasa kod glavne blagajne ove Direkcije u Zagrebu.' Rok dobave svega gornjega drva jc od 15. augusta do konca oktobra o. g. U Zagrebu, mjeseca jula 1920. Direkcija državnih željeznica kraljestva Srba, Hrvata I Slovenaca. ji !! r V LJUBLJANI storil Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Izdaja konzorcij »Slovenca«. Qdgoyorni urednik JKM flošjkttc | Mltab, ^ Y v Jjuria»IoT*nskA tiikara* « LiublianL