53. številka.
Letnik VIL
Maribor, dne 5. julija 1915.
Naročnina listu : —
Celo leto	.	.	K12--
Pol leta	.	.	„	6-—
Četrt leta	.	.	„	3’—
Mesečno	.	.	„	1':—
Zunaj Avstrije : ===== Celo leto .	. K 17-—
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
Inserati ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust.	:::
„Straža“ izhaja v pon-dcljek, sredo in petek :::	popoldne.	:::
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravnišivo : Maribor Koroška ulica 5. = Telefon št. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Italijan sići torpedni éoln potopljen.
Ob Soči vsak dan hudi hoji. — Ysi italijanski napadi z njih velikimi izgubami odbiti. — Naše cete prodirajo v Galiciji proti Zloti Lipi, — Na RuskaPoljskem se močne ruske čete ustavljajo brezuspešno. — Srbiji se nikdar ni ponujal mir. — Prestolonaslednik o avstrijskih narodih.
Prestolonaslednik nadvojvoda Karl Frane Jožef na Vipavskem»
V sredo, dne 18. junija, zjutraj, je došel Njeg. cesarska .Visokost naš prestolonaslednik na Vipavsko. Med naše hrabre .čete je prišel, da bi pregledal njih vrste, da bi jim pokapal, kako malo se jim je še treba bati zavratnega sovražnika v Italiji. V Rihen-bierku ga je pozdravil v imenu Goriške namestili siki svetnik Rebek. ’Živo se je zanimal za našo lepo Gorico ter za usodo naišega prebivalstva. Ljudstvo je mirno in nerazburjeno, mu je odgovoril namestniški svetnik, kar je prestolonaslednika zelo veselilo. Domačega) župnika Stranearja je natančno izpraševal o naših vipavsjkih razmerah sedaj vi Vojskinem času, o načinu, kako se ljudstvo preživlja, o vinski letini itd. Z županom je govoril v češkem jeziku, ki' gaj zna izborno. Ljudstvo je bilo k'ar očarano o prijaznosti in ljubkosti, s katero se je prestolonaslednik med njimi pokazal. Globoko ginjeni so bili vsi, ko so videli, kjako prijazno je prestolonaslednik nagovoril one vojake, ki so bili v njegovi navzočnosti ra,-di izkazalne hrabrosti v prejšnjih bojih odlikovani. Dal je vsakega k sebi poklicati in ura čestital k odlikovanju, Ob devetih se je prestolonaslednik odpeljal proti Šempetru. Bilo je slišati od Brd pokanje topov, prestolonaslednik pa sredi vojaštva in našega ljudstva, ki mu je vdano iz celega srca in priprav Ijeno, za cesarja in dom vse žrtvolvati. Ne bojte se, je rekel prestolonaslednik. Ne, ob tvoji strani se mi ne bojimo ničesar!
Italija in trojni sporazum.
Število zaveznikov Še ni vse in diplomatični v-spehi še niso vedno vspehi na bojišču, Kaj vse je o-betalo časopisje trosporazuma, ako poseže Italija: v sedanjo vojsko in koliko in s kakšnim zanosom se je pisalo šele v Italiji o odločilnem pomenu i-talijanske intervencije. Danes o, polnoči je preteklo 6 tednov, kar smo z Italijo v vojski in naši sovražniki se gotovo vprašujejo z nami vred: Kaj se je spremenilo, odkar je nastopila Italija z orožjem?
(V: vojaškem oziru so n|aši sovražniki pričakovali, da bo Italija znatno razbremenila rusko vojsko in ustavila naš zmagoviti pohod v .Galiciji, V političnem oziru pa so z gotovostjo računali, da bodo vsled italijanskega nastopa dosedaj nevtralne balkanske države primorane, okleniti se trojnega, oziroma četvernega sporazuma. Pa vsi upi so šili po vodi. V Galiciji napredujemo v ofenzivi, ki se ni po italijanski vojni napovedi ustavila niti za en dan. Da bo imela Avstrija vrh teg(a še dovolj čet, da krvavo zavrne italijanski napad na tirolsko, koroško in goriško mejo, tega pač trojni sporazum ni mislil, Slovesno napovedani zmagoslavni pohod proti Dunar ju in Budimpešti je obtičal na meji. Ob tirolskih in koroških utrdblah in ob Soči si lahko Italijani razbijejo glave, lavorovih vencelv jim naša vrla armadfe ne bo pletla. To menda že uvidoVajo previdnejši in pametnejši med Italijani; zaito je opaziti v italijanskih vojnih operacijah popolno zmedenost, ki odseva iz vojnih poročil italijanskega vrhovnega vodstva.
Posebno zanimivo je, da je Italija' odpovedala trojnemu sporazumu sodelovanje pri Dardanelah. Iz Kalre in iz Londona so prišle hkrati vesti, da bo Italija napovedala vojsko Turčiji in se bo udeležila podjetja proti diar-danelski morski ožini. Ponosno so razglasili, da se bo opirališče za vojne sile, ki so zaposlene pri Dardanelah, prestavilo iz Egipta v Italijo in da bode :a-bruški vojvoda imenovan za vrhovnega poveljnika zavezniškega brodovja. Že nekaj tednov je bilo v Tar rentu zbrano italijansko brodovje, namenjeno za operacije v orientu, in so bile tdimkaj, zidružene čete, ki so jih nameravali uporabiti prot? Turčiji. Kar naenkrat izjavi italijanska vlada, da so vesti o vojski proti Turčiji in o sodelovanju pri Dardanelaili neresnične. Kaj je povzročilo ta preobrat ? Ali se zde od trosporazuma ponujene ugodnosti italijanskim vodilnim možem premajhne? Ali je Anglija razočarala I-talijo glede na finanoijelno podporo? Ali so nevjepehi proti Avstriji in težavni položaj v Libiji povzročili to odpoved? Vsekako vidi sedaj trojni sporazum, da je Italija slabpomočnik v sili in mi imamo en razlog vječ, da se prav nič ne vznemirjamo pad zgubo svojega nekdanjega zaveznika.
Silno zanimivo je, kako „'Corriere della Sera“ utemeljuje izjavo italijanske vlade. Iz pisave milanskega lista, ki je b?l eden najglasnejših hujskafčev za vojsko proti Avstriji ob strani (tripelentente, se vidi, dia je med vlastmi četvernega sporazuma že nekaj — nesporazuma, Imenovani list piše : „Hočemo le omeniti, da ima vlaida sedaj, ko se je vojska komaj šele začela in še ne moremo presoditi potreb na našem glavnem bojnem pozorišiču, tehtne razloge, opustiti misel na tako oddaljeno podjetje, kakoršno bi bilo vspešno sodelovanje pri Dardanelah. To sodelovanje bi se po naši sodbi moglo izvršiti le z zadosti močnimi četami, ki bi mogle oplerirati popolnoma neodvisno (!). Neznatna pomoč, morda le s par bataljoni, bi bila za zaveznike brez koristi (b|rez dvoma! !). Angleži, ki na zapadni fronti niti ne morejo razviti vseh svojih sil (! ?), in celo Francozi i-majo obilo rezeßv, ki so več kot zadostne, da dfrže to majhno, če tudi grozno in strašno, bojišče ob morski ožini, bojišče v obsegu par ducatov kvadratnih kilometrov, na katerem nima bržkone prostora več ljudi, kakor jih je že tam (!). ’Majhna pomoč z maše strani bi ne prinesla mnogo dobička, pač pa bi ob e -n e m težko rešljivo! vprašanje, kdo pj ima vrhovno poveljstvo, še bolj zamotala (!).“
Vest o posebnem miru s Srbi.
,,Fremdenblatt“ z dne S. julija piše: „V srbskem listu „Samouprava“ z dne 22. junija se je, kakor se zdi poluradno, trdilo, da je ponosna in prevzetna Avstro-Ogrska majhni in slabotni Srbiji že dvakrat ponudila poseben mir. Oidi merodajne strani smo obveščeni, da je ta trditev kratko m a 1 o izmišljena. Avstro-Ogrska ni v celi vojski nikdar in nikomur, torej tudi Srbiji ne. ponujala miru.“
Ugoden potek bolgarsko turških pogajanj.
Kolinskemu listu „Kölnische Zeitung“ se poroča iz Sofije: V sofijskih merodajnih krogih vlada u-pravičeno upanje, da se bosta Bolgarija in Turčija zediniti glede- vprašanja bodoče meje med obema ürzm vama. Razve n desnega brega reke Marica si želi. Bolgarija še tudi črto severno od Lozengrada proti izhodu (Midija). Odrin bi naj tudi v bodoče ostal v turški oblasti.
Anglija pritiska na Grčijo.
Anglija pritiska z vso silo na Grčijo, da bi se udeležila bojev za Dardanele. Vsled tega je nastalo v Grčiji Vepiko razburjenje. Atenski list „Ne a lineria“ piše Anglija lahko sicer uniči Grčijo, toda ne more je prisiliti, da bi sie morala udeležiti bojev za Dardanele. Srd Anglije je naperjen proti grškemu kralju, katerega bi rada spravila v strah.
Nadalje poročajo grški listi, da je Anglija prepovedala izvoz poljskih pridelkov iz Egipta, v Grčijo ter izvoz premoga, iz Anglije v- Grčijo.
Amerika naznanja prihod svojih parnikov v Evropo.
Iz Vašingtona se poroča, da bo vlada Združenih držav Severne Am-erike vselej naznanila nemški vladi, kadar bo odplul ta ali oni ameriški parnik, ki bo imel na krovu ameriške podanike, proti Angliji. Istotako bo ameriška vlada vselej naznanila Nemčiji čas prihoda vsakega ameriškega potnega parnika v angleško vodovje ter bo zajedno naznanila, kakšne varnostne odredbe je pri tem odredila, da poveljniki nemških podmorskih čolnov ne bodo mogli zamenjati ameriških parnikov z angleškimi.
Mijsho-italijansho bojišče.
Dogodki na italijanskem bojišču.
Uradno se razglaša:
Dne 2. julija.
Včeraj dne L j n Rja se je ponovil italijanski napia,d na Doberdobsko gorsko planoto. Po večurni pripravi s težkim artilerijskim ognjem je nlapravila italijanska infanteria popoldne in zvečer več sunkov med Z' d r a v š č i n o in Vermelja-n o m, toda vsi ti sunk? so bili zopet odbiti, pri čemur je imel sovražnik težke izgube.
Istotako so bili nekoliKO poprej odbiti slabejši napadi pa del goriške mostne utrdbe in na ozemlju Krna. Naše hrabre čete so se obdržale slej kakor prej v svojih prvotnih postojankah, ki so se dobro obnesle.
Artilerijski boji se nadaljujejo na vseh bojnih
črtah.
Dne 3. julija.
Včerajšnji dan je prenesel Italijanom na primorski bojni črti n o v p o r a z. Po brezuspešnih sunkih pri Zagradu in P o 1 a c u so začeli včeraj zvečer ItJäJijani napiadati z najmanj dvema in-fanterijskima divizijama ozemlje D' o b e r d o š k e gorske planote od P o 1 a č a do gore Kozi Č. Naše za boj navdušene čete so tudi tokrat, kakor vselej,
odbile pov|sod sovražni n a piari. Izgube Italijanov so bile tudi včeraj zelo tež!ke.
Istotajko je bil krvavo odbit italijanski napad na goriško mostno utrdbo južno-zahodno od gore Sabotin.
Ob koroški meji so se vršili v zadnjih dneh boji za Veliki Pal (izhodno od prelaza Fleke). Gora je ostala končno v naših rokah.
Na tirolskem obmejnem ozemlju so se vršili na nekaterih mestih artilerijski boji.
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Holer,
podmaršal.
Grob Italijanov ob Soči,
Hrabri avstrijski branjilci ob Soči so prizadjali Italijanom do sedaj že ogromne izgube. Zadnje tri dni je v prosici™ med Zagradom in ‘Tržičem najmanj šest ali sodem sovražnih divizij zaporedoma napadlo z veliko silo naše tamošnje postojanke. Na naši strani se radi majhnega prostora ni mo. glio borbe udeležiti več kot k večjemu dve do tri divizije, katere pa so svojo nalogo v1 polni meri izvršile, dasiravno so Italijani neprestano v novih rojnih' črtah silili naprej. Nepristranski vojni poročevalci cenijo dosedanje italijanske izgube n a* m r-t v i h ob Soči na SO.000 mož. Zdi se, da to število ni previsoko računjeno, ker naš generalni štab v svojih uradnih poročilih vedno povdarja težke italijanske izgube. Vlak za'vlakom,, napolnjen z ranjenci, vozi z bojne črte ob Soči v Italijo. Velikanske italijanske izgube se pred javnostjo skrivajo le s tem, da se ne izdaje v Italiji ni kakih uradnih seznamov o padlih in ranjenih. K ai k o r so bili K ja r p a' t i g r o b z a r u s, ko armado, tako je po d o -s e d a n j i h u s p e h i h s o d i t i o z, atm 1) j e o b Soči grob za Italijane.
„Na goriški strani grme topovi . . •“
Znani italijanski vojni korespondent Luigi Bar-zini piše v italijanskih listih:	Od Gorice sem grme
topovi. Nad mestom, ki plava v bledih barvah na obzorju, se razprostira dim smodnika. N;a bele goriške hiše padajo bombe, kolodvor, mostovi se nahajajo v ognju. Iz predmestja Ločnik se dviga plamen. Nad podgorskim grebenom, katerega kronajo avstrijske postojanke, plavajo cele vrste šnapnelskih oblačkov. Iz dolin okrog Gorice se dviga široki dim proti nebu in ob Všjollčiaistem pobočju Sabotina pleza siva mjeg-la, ki se le polagoma razpršuje. Tam se vrše že cele dneve ljuti boji, to je okolica St. Florijana in pa Plave.
Ob tirolski meji Avstrijci na italijanskih tleli.
Iz vojnega easnikarskjeigja stana se poroča, da. so avstrijske čete v južnih Tirolah na več mesij,b svoje postojanke prestavile nas it arijansko ozemlje. Obl prelazu Stilfserjoch so Avstrijci zasedli več italijanskih hiš onstran meje.
Učinek avstrijskega obstreljevanja.
Turinski list „Gazetta del popolo“ priobčuje pisma, v katerih se opisujejo nasledki zadnjega obstreljevanja mest ob it pijanski jadranski obali po Avstrijcih, Iz tega opisovanja je razvidno, da prebivalstvo, ki vpoietnem času, živi večinoma le od zaslužka v kopališčih in ribarstva, sedaj silo trpi. Priznava se 'tudi, da je vlada žene in otroke iz obstreljevanih obrežnih krajev, poslala v notranjost dežele,. Obstreljevanje je na prebivalstvo zelo mogočno upliv|alo. List ,jL’ Ordine“ v Jakimi se peča tudi z istim predmetom kot „Gazetta del popolo“ in izjavlja, da je po obstrjelj.e-vanju prišlo mnogo ljudi ob svojo streho. Hišni gospodarji se branijo,' vzeti uboge ljudi, ki nimajo stanovanj, pod streho.
Izjalovljena italijanska zvijača.
List „A Nap“ poroča: Na bojni črti ob Soči so med drugimi ujeli naši 41 italijanskih vojakov 25. i-talijanskega pešpolka in jih spravili v tabor za ujetnike, Ti ujeti Italijani so bili napol nagi. Pri Gorici so nameravali napraviti ponoči most čez Sočo in so se napol slekli, da bi tako varali naše vojake, češ, da o. pravljajo poljska dela. Toda njihova zvijača se jim je izjalovila. Naše patrulje so jih ujele in spravile v taborišče za ujetnike.
Italijanski topničarji ne zadenejo.
Berolinski list „Vossische Zeitung“ poroča: I-talijani imajo s svjojimi težkimi topovi, kljub velikosti topovskih cevi in razsipavanju streliva, občutno smolo. Skozi 14i dni obstreljujejo Italijani skoro neprenehoma pred 'Malbiorjetom ležečo utrdbo Henzel, ki ima svoje ime od slavnega branitelja trdnjave Malborjet v letu 1809. Italijanski topovi so neklaterikrat zadeli le slučajno in so napravili le malenkostno škodo; a drugače pia vse italijansko streljanje nima nikakega uspeha. Zadnje dni obstreljujejo Italijani utrdbo Henzel iz 28 cm topov od 10. ure zvečer do 4. ure zjutraj, A utrdbe še ni zadel ne leden strel, še v bližino utrdbe ni padla do sedaj nobena italijanska krogla.
Italijani zapirajo naše duhovnike.
Italijanska vlada je odredila, da morajo italijanske vojaške čete na našem ozkem obmejnem ozemlju, ki ga imajo Italijani zasledenega!, ujeti vsej avstrijske duhovnike, ker so se isti branili moliti zia i-talijanskega kralja,
Kaj dela laški kralj Viktor Emanuel III.
Laški listi zaporedoma poročajo, kako rad deli laški kralj po vseh bojih poljube majorjem, poročnikom in tudi patruljam. Pri neki priliki je preljubi! kar eno celo kompanijo! Ni skoraj vojnega poročila, kjer bi ne nastopal tudi laški kralj, ki deli poljube.
Italijanski kralj pri Plavah jokal.
„Pressburger Tagblatt“ poroča, da je italijanski kralj Viktor Emanuel, ko je videl strašne izgube svojih vojakov pri Plavah v bojih od 10. do 17, junija, jokal,
Italija se pripravlja za zimsko vojsko.
Iz Kodanja se poroča, da se pripravlja italijanski generalni štab za zimsko vojsko. Naročila je na Angleškem aa italijansko vojaštva veliko množino zimskega perila.
Avstrijska uradna poročila.
Uradno se razglaša:
Dne 2. julija.
Ko so bile zavzete z naskokom tudi višine juž-no-izhodno od K u r o s t o w i c (severno od Halicza), so bili Rusi prisiljeni k umikanju na celi bojni črti na ozemlju M a r i a m p o 1 a notri do severne strani F i r 1 e j o :w a. General pl. Linsjngen zgleduje poraženega sovražnika. Plen se je do včeraj zvečer, dne 1. julija zvišal na 7765i ujetih (med njimi 11 častnikov) in 18 strojnih pušjk.
Ar made general-leld.maršala pl. Maek'ensen so zapodile sovražnika v neprestanih bojih Čez ozemlje L a b u n k e in P o r a in so deloma že prekoračile to ozemlje. Dalje proti zahodu so se približale » sovražni postojanki na črti Turobin—Krasnik— Jozefow, (ob Visli). Prednje ruske postojanke pri Stroži in Krasniku bo bile že zvečer zavzete, istotako Stroža in Krasnik.
N,a zahodni strani Visle so morali Rusi vsled silnega napada zapustiti postojanko ob mostni utrdbi pri T a: r 1 o w u. Rusi so zapustili južni breg reke Kamione.
Cete generalnega polkovnika pl. Woyrscha so zapodile v uspešnih bojih sovražnika iz postojank ju-žno-izhodno od S i e n e in I 1 z e in ujele 700 Rusov armadnega zbora grenadirjev.
Dne 8. julija.
V	izhodni Galiciji so prodirale zavezniške čete, ki zasledujejo Ruse, izhodno od Halicza, in čez Narajowko ter na severni stràni napatdajo prav uspešno Višine izhodno od Janezya.
Ob reki B u g je položaj nespremenjen. 'Med rekama Vislo in Bugom prodirajo zavezniške čete v hudih bojih neprestano. Stari Zamosz (13 km severno od iZamosza), je bil z naskokom zaivzet, na zahodni strani so pa bili Rusi zapodeni čez nižino potoka Por, iki je v naši oblasti. Prehod čez potok jo izvojevan na več mestih.
Izhodno od Krasu i k a, za kfaterega se še vrše boji, je bil zavzet Stindzianki, Istotako je bil še zavzet z naskokom kraj Wienyca, zahodno od Krasnika. T!udi tukaj so naše čete zapodile sovražnika iz južnega brega reke Wysnice. Ob potoku Por in pri Krasniku je bilo včeraj, dne 2, julija, ujetih do 4800 Rusov ter zaplenjene tri strojne puške. Zahodno od Visle se vrši artilerijski boj.
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Holer,
podmaršal.
Nemška uradna poročila.
Dne 2. julija.
V	večdnevnih srditih bojih so zapodile zavezniške čete armade Linsingen Ruse iz močne postojanke ob G n i 1 i - L i p i nizdol F i r 1 e j o w> a. Sovražnik, ki se umika v smeri proti izhodu in katerega (zasleduje armada na celi črti, je imel zopet težke izgube. Ujetih je bilo v teh bojih 7765 Rusov in zaplenjenih 18 strojnih pušk. Na severni strani se še nadaljujejo boji.
Ob D n j e s t r u se ni pripetilo1 nič bistvenega.
Na R u s k o - P o 1 j s k e m se borijo zaveznišr ke čete med rekama V i s 1 o in B u g o m ob potoku Por in ob Wyznici z močnimi ruskimi četami. Naše armalde n;a!p|afdajo povsod.
Na zahodni strani Visle so napadle naše Čete' sovražne postojanke pri T a r-1 o w u. Ob 5. uri popoldne je bilo zavzeto z naskokom rusko opirališče na severni strani Tarlowa. V večernih urah se je še prerita ostaila napadalna bojna črta tako blizu do sovražne postojanke, da jih je po noči zavzela z naskokom. Sovražnik se je umikal v divjem begu. Pri tem zasledovanju so naše čete zavzele Jožefovo
ob reki Visli. Tudi iz postojank južno-izhodno od Siene so bili Rusi zapodeni v beg; 700 Rusojv je bilo pri tem ujetihv
Dne 3. julija.
Severno od Dnjestria prodirajo naše čete, ki zasledujejo Ruse,, čez črto ‘Mar j amb ol—Na r a j o w—My a-sto proti ozemljh ZlotarLipa (Zlota Lipa je reka izhodno od Gnile Lipe.) Dosegle so na več mestih nizdol Kapiionke—Strum?lowe, notri doKrylowa reko Bug in prodirajo; tudi v severni smeri med Bugom in Vislo. Nižine Pupanike in Pora so sed!aj v naši oblasti, čeprav je bil sovraižni odpor na nekaterih mestih zelo hud.
ITludji na ozemlju Wysnice med Krasnikom in izlivom so zasedle nemške čete nekaj ozemlja na severnem bregu Wysnice. 'Med levim bregom reke Visle in med Pilico je položaj vobče nespremenjen. Ruski sunek južno-ziahodno od Radoma je bil odbit.
Rusi potopili nemško bojno ladjo.
Iz Berolina se dne 3. julija uradno poroča: Na povratku s svoje stražarsKe službe je dne 2. julija ob
6.	uri zjutraj zadel del nemškega fajhkega bojnega brodovja, katero je radi svoje naloge plulo razpršeno, v vodovju med Gotlandom (otok v Izhodnem morju) in ruskim mestom Windau pri mestoma meglenem vremenu na ruske oklopne križarke. Razvili so se posamezni boji, v katerih so skušale slabojše nemške ladje spraviti sovražnika v prostor, kjer bi v resnih bojih lahko dobile nemške ladje pomoč.
V poteku teh bojev se nemški ladji „Albatros“ ni posrečilo, dh< bi došla zopet v zvezo z drugimi ladjami nemškega brodovja. Po dveurnem težkem boju z 4 ruskimi oklopnimi križarkami, ki so med obstreljevanjem plule tudi v švedskih vodah, je ladja bila y«led mnogih dobrozadetih sovražnih strelov prisiljena, pluti proti otoku Gotland in je v potapljajočem se stanju pri mestu Čsterngam zapeljala na sipino. — „Albatros“ je imel 21 mrtvih in 27 ranjenih, katere so Švedske oblasti in prebivalstvo zelo človekoljubno sprejelo.
Razmerje čet na francoskem bojišču.
Syieajrski list „Journal de Geneve“ poroča: Na francoskem bojišču se naihaja približno 1100 nemških, 1100 francoskih in 60 do 70 belgijski)! bataljonov ter približno 700.000 angleških vojakov. Kljub temu držijo Nemci vse svoje postojanke. Zavezniške (angleško-francoskjo-belgijske) Čete niso mogle kljub temu, da so glede števila čet v veliki premoči, doseči nikjer večjih uspehov, ker so Nemeii zaposlili n,a celi bojni črti sovražnika z neprestanimi napadi in so razvili pri tem tako moč, da so imeli zavezniki stalno velike izgube.
MjsMsiio bojišče.
Zakaj Srbija ne napada.
Iz Rima se poroča, da je srbski poslanik Ristič izjavil, da je ySekako res, dsa je Srbija opustila ofezjvo n apr aim Avstriji. Srbska armada je docela, izmučena. V trenotku, ko se Rusi umikajo, Rumuni-ja pinca na vse strani in Bolgarija grozi, ni ugoden čas za nove napade. Dolžnost Srbije napram četve-rosporazumu je, da čuva nad tem, da Avstrija in pa Nemčija ne prodereta proti Turčiji in ji ne podasta roke. V Italiji so kljub temu odgovoru zelo nezadovoljni in ozlovoljeni nad Srbi.
Rusija Srbiji ne more pomagati.
Srbsko armadno Vodstvo se je obrnilo do Rusije s prošnjo zai strelivo. Rusija je pa izjavila, da je hemogoče pluti s prevoznimi parniki iz Rusije v Srbijo. Pravi vzrok odklonitve srbske prošnje je p!a v tem, da Rusija sama nima dovolj streliva in torej svojemu zavezniku v 'tem oziru ne more pomagati. In poleg tega pa je Še Rusija, z zadržanjem Srbije v bolgarskem in albanskem vprašanju zelo nezadovoljna .	.
Napad avstrijskih zrakoplovov na Belgrad.
Budimpieištanskemh listu „Pester Lloyd“ se poroča s srbskega bojišča: Na dan obletnice umora na-šjega prestolonasledlnika nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove soproge sta priplula ob 12. uri o-poldne dva avstrijska zrakoplova nad Belgrad in sta vrgla na belgyajsko ladjedelnico, ki je edina v celi srbski deželi, 4 bombe, na vojaško taborišče pri Bel-gradu pia 6 bomb., Učinek vseh bomb je bil uspešen. V ladjedelnici je izbruhnil na več mestih požar in y vojaškem taborišču so bila opustošenja zelo velika. Srbi so začeli hudo streljati iz topo,v in strojnih pušk na naša zrakoplova, toda popolnoma brezuspešno.
Kljub najhujšemu srbskemu obstreljevanju stal krožila naša dva zrakoplova četrt ure nad Belgra'dom. A nato sta odplula, v smeri proti Šabcu, Francoski zrar koplovi, kii so v službi srbske armade, so začeli zasledovati avstrijska zrakoplova, toda njihov trud je bil brezuspješen. Vi bližini Sabca pa sta izvršila naša zrakoplova junaški čin. Hipoma stal se obrnila in sta začela zasledovati francoske zrakoplove, ki so se morali zelo požurit?, da so mogli uteči preteči nevarnosti. Frlaincoski zrakoplovi so nato odpluli v smeri proti sredini Srbije, nakar stal naša zrakoplova m stavila svoje zasledovanje. Ob 2. uri popoldne sta se naša dva zrakoplova vrnila nepoškodovana nai avstrijsko ozemlje.
Raznoterosti.
f Stotnik Lenart. Ljubljanski' „’Slovenec“ poroča: Padel je na severnem bojišču junaške smrti za domovino stotnik 17, pešpolka gl- Lenart. Do zadnjega se je boril proti sovražniku, sijajen zgled slovenske hrabrosti. Pokojni stotnik je bil svojim vojakom očetovsko naklonjen, zato je bila pa ljubezen do nje-g!a uprav ginljiva. Nepozaben palm bo trenutek, Kako so ga pri odhodu naši fantje pod plapolajočimi slovenskimi trobojnicami na kolodvoru navdušeno obkolili in klicali, da. gredo, če treba, za njim v smrt. Naj v miru počiva plemeniti mož! — Stotnik g. Lenart je tudi v Mariboru dobro znan, ker je njegova rodbina dolgo časa živela v Mariboru, Njegova sestra gca Micka je učiteljica v Črešnjevcu pri Slov. Bistrici,
Naši ranjenci. Na severnem bojišču je bil pred kratkim ranjen kadet 87. pešipolka Andrej Klemenčič. Zdravi se v bolnišnici Des na< Sedmograškem,
Iz učiteljske službe. Na šestrazredni mešani šoli v Dobovi (3. plačilni razred) je razpisano mesto stalne učiteljice; na štirirazredni mešani šoli v Kapela h (3. plačilni razred) je razpisano istotako mesto stalne učiteljice. Prošnje je vložiti do dne 30. julija.
Jubilej vratarja. Andrej Roška,rič, glavni vratar v veliki gostilni „nadvojvoda Ivan“ v Gradcu, je obhajal dne 1. julija svojo 25Ietnieo,- kar služi v omenjeni gostilni. Roškarič je doma od Sv. Jlakoba v Sl. goricah.
J „Voditelj“, 3. številka, je ravnokar izšla. Razprave so sledeče:	Bratina: Barnjabit J. M. Žbogar
iz Solkana, Zupan: Michelangelov’^ Poslednja sodba, Somrek: Dogmatični cerkveni govori in Stegen-* šek : Kritika A. Rieglove teorije o kultu spomenikov, „Voditelj“ izide štirikrat na leto in velja !5 K.
Mlacločeškf list ^Narodni Llsty“ ustavljen. „Vossische Zeitung“ poroča,, da je- vlada ustalila v Pragi izhajajoče glavno glasilo mlaldočeške stranke „Narodni Listy."
„Hrvatski list.“ V Krmpotičevi tiskarni v: Poli je pričel izhajati dnevnik pod imenom „Hrvatski list.“ V uvodnem članku povdarja, dia hoče nuditi pred vsem onim tisočem hrvatskih delalvcev in vojakov, id se nahajajo sedaj v Primorju, potrebno vsakdanje čtivo. Glede strankarske pripadnosti izjavlja .„Hrvatski list“ : Danks nema stanaka, a, naša; je politika: bojne poljane.
*	Junaško navdušenje hrvaških Bošnjakov. Naš
nairočnifc Feliks vrtnar v Šmarju naj Primorjskdmi, nam piše med drugim: „V našem kraju so bili do 17. junija nastanjeni hrvaški vojaki iz 'Bosne. iTio so Vam junaki! Navdušeni so bili za boj zoper izdajalske I-talijane tako, da so rekli, da jih vzame vsak Bošnjak po deset nase. Ko se jim. je reklo, da gredo v bojno črto zoper polentarje, so pričeli veselja vriskati. „Mi čemo Italijane opucati (postreli ati)“ so pravili, Komaj so čakali, da odidejo na fronio. Vete čas, kar so bili tukaj, so bili zelo mirni in so se zgledno in pošteno vedli. Ko so po hišah iskali mlaka, so vse pošteno plačali. Črešnje so bile njih največje veselje. Med Bošnjaki je bilo tudi več katoličanov. Ti so na praznik sv, Rešnjega Telesa se udeležili procesije. 'Ob nedeljah so se pri službi božji tako vzgledno obnašali, da je bilo ginljivo in posnemanja vredno. Ko so dne 17. junija pevajoč bojne pesmi, odšli proti Gorici, nam je bilo domačinom pač težko pri srcu, Radi svoje navdušene ljubezni do Avstrije in vzgled nega obnašanja smo se od vrlih Bošnjakov-Hrvatov ločili skoro tako težko, kakor od svojih lastnih bratov.“
*	rtalijauske znake nositi prepovedano. Name-stniški svetnik Fabrizi v Trstu razglaša: V sedanjih odnošajih nositi italijanske' znake, kakor petdrožarne Zvezdice, trakovie' na čepicah in drug,o, kot priponke ali lišjp, ni združljjifvo z 'cfomdlfubtniin mišljenjem in bi moglo žaliti čustva zvestih državljanov. Zato je strogo prepovedano nositi take znake. Prestopki se bodo kaznovali po ministrski naredbi z dne 30, sept. 1857 št. 189i drž, Zak. Domoljubi, ki imajo take znake, naj jih darujejo v korist dobrodelnih namenov, n. pr. za vojno oskrbo, ali za Rodeči križ, da tako dokažejo svoje domoljubno čustvovanje.
Pravice. V Gorici se govori kakor je posneti iz pisma z italijanskega bojišča,: V neki vasi pred Gorico vpraša, italijanski vojak precej surovo duhovnika: Dimme, pretacóio, che profondità ha il tuo Isonzo? (Povej, far, kako globoka je tvoja Soča?), Dobil je odgovor: Domandi 1 tuo generale! (Vprašaj svojega generala). — V goriški-bolnišnici je umrl laški prostovoljec, jeden onih, ki so iz- navdušenja nad velikansko bodočnostjo „delta piu grande Italia“ šli prostovoljno, v boj. Oslabele njegove roke so držale zlat križec, ki g,a je pred smrtjo poljubil iin, izpipegovoril
svoje zadnje besede: „Madre mia, ti avevi ragione, ’sta guerra e ingiusta.“ (Pi mamica,, prav si imela, ta vojna je krivična.) — Ši non e vero, e veramente ben trovato. Drugega llaškega ranjenca zadnje besede so baje bile: „Maledetto Salaji dr a,! “ Da li imajo te anekdote, ki krožijo po mestu, kaj podlage ali ne, seveda ne moremo kontrolirati.
Zažigi mlinov. G, kr. namestništvo nam piše: V zadnjem času je z,apa;Ülo več mlinov požigalčevi roki; nujno potrebno je, da posestniki te objekte za-stražijo.
Večja množina moke in žita za kmečko ljudstvo. Štajerska namestnija je odredila, da se od dne
4.	j u 1 i j a do dne 1. septembra sme v kmečkih gospodarstvih yporabiiti za osebo vsak dan 500 gramov žita ali 400 grjamov moke. Od 1. septembra, naprej pa je za ljudstvo na deželi določeno 320 gramov moke ali 400 gramov žita na dan. Seveda je tudi ta odredba samo začasna.
Mešanje pšenične moke na Ogrskem in — pri
nas.	Listi poročajo, da se še avstrijska, vlada ni odločila, ali dopusti prodajo in uporabo čiste (nemeša-ne) pšenične in ržene moke, ali pa ostane pri sedanji določbi, da se mora v naši državni polovici moka mešati. Poroča se, da bo najbrž vpeljano mešanje pšenične moke z rženo moko, vrh tega pa se kot novost vpeljejo še posebne vrste pšenične moke, pora-bne le za pecivo. Iz Budimpešte se dne 1. julija uijar dno poroča, da je budimpeštanski; mestni svet sklenil, da se bo v Budimpešti od dne 4. julija naprej že prodajala v trgovinah čista pšenična, moka. Nadalje se določi, da smejo budimpeštanski meščani od tega dne naprej porabiti na dan ne 200, ampak 300 gramov moke. Mesto je nakupilo 200.00*0 meterskih stotov nove pšenice in 50.000 rži za preskrbo mestnega prebivalstva z živili,
Sladkor in kava za Gradec. Dne 1. julija je došlo iz Trsta v Griadec 30 vagonov sladkorja in pa 300 vreč kave. Mesto Gradec in bližnji kraji so tako za delj časa, preskrbljeni s kavo in sladkorjem. Prijatelji kave bodo to vest vzeli gotovo z veseljem na znanje.
Razvoj živinskih cen. Na dunajskem trgu za klavno živino so 'cene dne 1. julija pri goveji živini, kakor tudi pri prašičih, padle za 4 do 10 K pri 100 kg žive teže. V Gradcu pa je na četrtkovem sejmu šla Cena živini kvišku.
Cene železu se zopet povišajo. Po celi naši državi so se cene jželezu povišale za 1 K 50 v pri 100 kg. Lastniki velikih železnih tovarn in veletrgovin utemeljujejo povišanje cen s tem, da manjka delavcev in so se vse potrebščine zelo po (blaži le.
Stavbeni les se je zelo podražil. Zadnji čas se stiavi v Avstriji izredno veliko število barak za; vojaštvo, begunce in ujetnike, Samo za 200,000 ruskih ujetnikov se bo na, Nižjem in Gornjem Avstrtijjsbem, Češkem, Moravskem m Solnograšfcem postavilo več tisoč barak. Tie barake se morajo postaviti z mrzlično naglico: Les, ki se je od 1. maja do đfpes uporabil za, stavbo, barak v Avstriji se ceni na 300,000 kube., nih metrov in je vreden 6 milijonov kron. Velike žage in trgovine z lesom delajo sedaj izreden dobiček, Les se je podražil za 20 odstotkov,
*	Kolera na Ogrskem. Med 14. in 20. junijem se je na 'Ogrskem uradno naznanilo 190 novih slučajev kolore ; od teh ie 125 oseb umrlo, — Iz Debnecina poročajo', da v tamošnjem ujie^niškem taboru kolera grozno razsaja, Od 2566 na koleri obolelih osebi jih. je od 14. do 20. junija umrlo nič manj nego 1066.
*	Uš, prenašalka pegastega legarja. Domobranski nadzdravnik profesor dr. Jürgens poroča v, listu „Berliner klinische Wochenschrift“ o svojem postopanju z osebami, ki so obolele na pegastem legarju v ujet n iškem taborišču, ki štoji pfdd njegovim nadzorstvom. Zdravnik pravi, da, to kužno bolezen prenašajo edino uši. Posebnost te bolezni je, da obolijo osebe, ki niso niti prišle v dotiko z okuženo osebo ali pa se sploh niso nahajale v njeni bližini. Število bolnikov je izredno vejiko. Dbčim se širitev drugih kužnih bolezni v gotovem, roku neha, se pegasti legar širi tako dolgo od osebe do osebic, dokler se sploh še nahaja kaka zdrava, oseba v taborišču. Tudi stari zdravniki so to posebnost pegastega legarja spoznali, razlika je le ta, da trditvi, da igrajo pri prenašanju te kuge največjo ulogo ravno razne žuželke, pred vsem uši. Zdravnik dr, Jürgens dokazuje v( svojem spisu s posebnimi zgledi, dai so edino uši; prenašalke te grozne bolezni, V taboru, v katerem deluje dr, Jtiir-gens, so zboleli skoro vsi ruski zdravniki in bolniški strežniki. Ko so pri ujetnikih popolnoma odpravili u-Ši, in sicer iz obleke in stanovanj, se je razširjenje pegastega legarja ustavilo. V oddelku, kjer ujetniki niso imeli uši, tekom štirih mescev ni razun zdravnikov nihče zbolel. Seveda, se je pojavila bolezen še tudi potem, ko so se uši odpravile, ker pegasti legar traja dva do tri tedne, öd takih bolnikov, ki nimajo uši, pa se kuga ne more več prenesti na druge.
Usoda obmejnih pokrajin. „Kölnische Volkszeitung“ poroča iz Alzacije-Lotaringije : Slučaji, da si stoje v krvfajvi borbi na zapadni fronti prijatelji in sorodniki nasproti, so v Alzaciji-Lotaringiji zelo številni. Ni je skoro starejše rodbine, M bi ne imela tu in tam sorodnikov in znancev in sicer pogosto zelo bližnje pripadnike ožjega in širšega rodbinskega kroga. Tako mi; je |se pred kratkimi tožila mati nekega mladega lotarinškega učitelja, ki se nahaja istotako v vojni, dai je ne muči samo skrb za njenega e-dinega sina, almpgik pred vsem strašna misel, daj bi se zamogla kedaj srečati ,v boju oba njena brata* od
katerih se nahaja eden v nemški, idrugi pa y francoski armadi im.sta oba pustila domai ženo in otroke. Da si stoje nasproti bratranci, to se smatra v Alzaciji že kot ne^aj samo ob sebi umljivega. Pred kratkim je prišla mimo neke vojaške železniške čuvajnice četa francoskih ujetnikov. Straža je obstojala večinoma iz samih lotarinškjih črnovojnikov. Neki vojak iz Lamberga je zaklical glasno : „|Ali ni nobenih lo-tarinških bratov?“ „Da!“ mu je odgovoril nekdo, — „jaz sem sin posestnika A. V. iz Lamberga,“ Slučaj je nanesel, da se je med stražo čuvajnice nahajal ravno njegov bratrajnec. Svidenje je bilo seveda silno iskreno in prisrčno. Ce bi se preiskovalo, bi se našlo v tej veliki vojni še na stotine in tisoče takih-le slučajev.
Pet vprašanj pri angleških naborih. Angleži so iznašli1 nov način pridobivanja novincev-prosto-voljcev za angleško armado in sicer potom peterih v-prašia,nj na čast in samozavest. Ta vprašanja- se pa glase: 1. Si li zdrav in se nahajaš v starost? od 19 do 38 let in ali si zadovoljen s svojim današnjim delom? 2. Ali si srečen, ko stopaš po ulicah in srečavaš druge može v kraljevski uniformi? 3. Kaj porečeš v prihodnjih letih, če te boldo ljudje povpraševali : Kje si služil v veliki vojni ? 4. Kaj porečeš, ko te bodo kedaj povpraševali tvoji otročiči:	JOče, zakaj
nisi bil tudi ti vojak?“ 5. Kaj bi se zgodilo z našim kraljestvom, ko bi vsak ostal za pečjo, kakor ti? O-glasi se še danes! Tvoj kralj in tvoja dežela te potrebuje. Na vsakem poštnem uradu moreš oddati svoj naslov nsaj najbližjo naborno pisarno. — Good shave the king ! “	!
Maribor. V torek, dne 29. junija., je umrla po dolgi bolezni usmiljena sestra, (Marija Agata Zorko, stara ,42 let.
Maribor. V nedeljo dne 4, julija popoldne je začelo na Teznu goreti več železniških vozov, napolnjenih s senom. Vojaštvo in požarne hrambe so ogenj u-gasiie. Seno je uničeno.
Maribor. Od nedelje dne 4, julija naprej se izdajajo izkaznice za, vožnjo po železnici iz Maribora proti Ljubljani In proti Celovcu v hiši Ba.hnhofstra.ße št. 3 na levo v pritličju. Izkaznice se izdajajo le na podlagi listin, s katerimi dotična oseba dokaže, kdo da je. Vožnje proti severu niso navezama na potne izkaznice, vendar se priporoča, da si vzamejo potniki seboj na potovajmje potrebinje listine. To se posebno priporoča onim osebam, ki hočejo priti v Mjaribor. Na, mariborskem kolodvoru se- zahteva, da se vsaka pripotujoča oseba izkaže, da ali v Mariboru stanuje, ali ima v Mariboru nujne opravke.
Maribor. Dne 29. junija je tukaj umrla sopro-gfa* mestnega zdravnika dr. Leonhalrda gospa Gusta Leonhard, stara 39 let. iTlruplo so prepeljali ;v Citavo na Saškem, da se sežge.
Maribor. Po mestu se govori, da je nek trgovec z živino in mesom v Dravski dolini poslal pretekli teden v 'Maribor 10 vagonov miesja) za vojaštvo. A ker pa je bilo meso baje pokvarjeno, je posebna, komisija določila, da se meso zapleni in zagrebe v zemljo.
Pobrežje pri Mariboru. Umrl je po daljši bolezni! posestnik Jožef Roiko, star 42 let, ter bil Včeraj pokopan.
Jarenina. Jareninčani so p raw pridno na, delu za naše vrle voj alke. Ustanovil se je damski odbor, hi si je dal hvalevredno nalogo, izdelovati potrebno perilo za vojaške bolnišnice. Nabralo se je do sedlaj 250 K in za Ga znesek se je naredilo 30 srajc, 36 pod-hlač, 120 žepnih rut, 10 bjjazin in 12 parov nožnih 0(-vitkov. (Taka domoljubna požrtvovalnost je vse hvale vfredna! Da bi le našla mnogo posnemovalk! Ce še pristavimo, da je krajni šolski Svet kupil za 300 K vojne volne, iz Katere so šolske deklice napletle potrebnih zimskih potrebščin za naše vojake in da so jareninske" občine lepe zneske darovale za avstrijski Rudeči križ, je pač jasno, da je Jjarenina v teh hudih čas'Jh storila veliko za domovino!
Cmurek. Tukaj je nenadoma umrl lekarnar E-mil Reiclio.
*	Sv. Ana na Krembergu* Tudi jz naše župnije je šlo lepo število krepkih fantov in mož branit našo domovino. Med drugimi je šel tudi zvesti naročnik „Slovenskega Gospodarja“, od faranov ljubljeni Jož. Kraner na. Ščavnici. Bil je že od začetka vojske na severnem bojišču. Vse je voljno prenašal in se hrabro boril za presvitlega cesarja in ljubo n^m domovino. Služil je pri 47. pešpolku. Ali nemila usoda mu ni bila odločena, da bi še kedaj videl svojo rojstno hišo, ženo in ljube otroke. Dne 4. junija, popoldne ob
5.	uri, ga je zadela sovražna krogla in je bil kmalu mrtev. Bil je. šele komaj v 33. letu svoje starosti. Ko je uboga žena izvedela, da je njen miož padel, se je milo zajokala.. Blagor j un alni, ki počiva v tuji remiji! Žalost n a je bila ločitev na zemlji. Pa n'aj bode veselo svidenje v nebesih!
*	Sv. Jurij ob Ščavnici. V Slaptincih je umrla dne 14. Junija pridna in vzigledna mladenka Julika Štuhec v 18. letu svoje starosti. Njeno mlado življenje je umorila jetika. Bolehjala je nekaj čez tri mesce ter se mnogo zdravila in trudila, aj.Vse je bilo zär stonj. Dne 16. junija smo jo spremljali v obilnem Številu belo oblečene družhenicie k zadnjemu počitku.
Ormož. Korporal Roman Bende je pisal iz severnega bojišča svojemu prijatelju v Ormož dopisnico sledeče vsebine: Dragi prijatelj! Dlanes sem vendar po dolgem Ča,su prejel eno tvojo kartico od dne 31. maja. Brez laskanja ti moram priznati, da me je
kartica zelo razveselila, zlasti ker sem tako daleč od domovine. Minulš dnevi so bili za nas dnevi slave in napornega dela, ki je seveda združeno z žrtvami, Dne 12. junija smo v boju izgubili enega najodličnejših, najpravičnejših in razsodnih častnikov, tvojega rojaka g. stotnika Ornika iz Jarenine. Sovražna krogla ga je zadela v prsi. Sedaj počiva »na pokopališču lepe vasi blizu Dnjestra, kamor smo prodrli Je v zadnjih dneh. Ravno ko ti pišem, nas sovražni išrap-neli pozdravljajo z neko Čudno prisrčnostjo. Upamo pa, da bo 'Moška! kmalu obmolknil, ker bo to edino dobro zajnj. Zdravstvuj! Prisrčne pozdrave!
* Vitan. Spoštovano obitelj Puklajvčevo je zadela bridka izguba. Naš somišljenik, posestnik in občinski odbornik 82 let stari Tomaž Puklavec, korpo-ral 87. pešpolka, se je že lansko Mo mesca septembra bojeval na severnem bojišču pri mestu Lvov, Takrat je bil zadet od sovražne krogle v tilnik- Ko mu je rana zacelila, se je podal v Petrovče in vfežbal novinoe. Letos mesca, maja se je zopet podal na, severno bojišče. Bojeval se je spet za mesto Lvov; pri tem ga je zadela ruska granata v levo nogo tako nesrečno, da so mu jo odrezali, V,sled prevelike rane je dne 19. junija u.mrl v 'bolnišnici v Marmaroš-Szi. getu na Ogrskem, Oženjen je bil s sestro preč. g. profesorja Janeza Kociper, Dragi Tomaž,! Zastonj te iščejo skrbne oči tvoje ljube žene, kako hrepenijo po tebi ljubeča srca; tvojih ljubih Otroki! Ti pa spavaš tam v daljni tujini daleč od svojih Še živečih starišev. Daroval z,a domovino si svoje življenje, končano je tvoje trpljenje. Spavaj sladko!
Rogaška Slatina. To dalokoznano in priljubr ljeno spodnještajersko zdravilišče je poletni obrat o-tvorilo v polnem obsegu. Zdraviliško življenje, poteka normalno. Vsi zdravnik? ordinirajo, godba prireja že svoje koncerte in na krasnih šetjališČih làjhko opazujemo najvadno poletno vrvenje kopaliških gostov. To leto je tudi mnogo beguncev, prispelo v Rogaško-Sla-tino, kjer se tudi daljši čas da živeti mirno in udobno. Promet v Rogatec je tudi ob sedjanjih razmerah udoben in točen. Cez Dunaj in Gradec traja vožnja en dan, oziroma pol dneva, čez Budimpešto in Zagreb se pa najbolje vozimo Čez Krapino, odkoder v dveh in pol urah po lepi deželn? cesti dosežemo Rogatec. Potniki morajo imeti potne legitimacije.
Sv. Stefan pri Žusmu. Umrla je dne 14. junija ob 11. uri predpoldne učiteljica gdč. Amalija Podpečan po dolgi mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti. N. v m. p. !
Konjice. Dne 28, junija je umrl Jožef Pučniki, posestnik in član, občinskega zastopa ter ravnateljstva okrajne hranilnice.
Celje. Strojnik v tiskarni )„;Celeja“ Maks Ocvirk, ki se je boril na italijanskem bojišču, je dne 6. junija v bojih pri Gorici padel.
Celje. Paznik tukajšnje jetnišnice, sedaj štabni narednik pri 26. domobranskem pešpolku, J. Pope-lar, je bil radi svojega junaškega zaldržanja pred sovražnikom odlikovan z zlato hrabrastno kolajno. Ko je bila dne 8. decembra telefonska patrulja 26. domobranskega» pešpolka pri prdđiranju proti Zmigrodu in IJaslu nenadoma napadena od 30 mož broječe sovražne patrulje in pozvana k predaji, je Popelar nenadoma zaklical: „Pionirji- k meni!“ Z1 največje bližine je Popelar začel streljati na sovražno patruljo. Na pomoč so mu v tem kritičnem trenotku priskočili če-tovodji Ivan Weis in Alojzij Lah ter infanterist Kar-dinar. Z dobron amer j enimi streli so ti pionirji pripomogli, da se je sovražni nakapa preprečila in se je naš telefonski in zdravstveni oddelek lahko umaknil nazaj. Ujetništvu so se na ta način izognili: polkovna nadzdravnika in vojni kurat. Rešene iso bile tudi vse telefonske in zdravstvene priprave in obilo vojnega gradiva.
Celje. Med hlapcem Anton Brezovnikom, ki služi pri gospej Adeli dr. Dečkovi v ^Gaberju, in njegovo gospodarico je nastal dne 28, junija prepir. Hlapec je v kuhinji s pestjo razbil vse šipe nai dknih v, kuhinji. Nato se je podal s sekiro v konjski hlev in je tam ubil konja, vrednega 1000 K. Razburjenega hlapca so izročili okrožni sodniji v ,Celju.
Celje. Pretečeni petek zjutraj je po daljši bolezni umrla soproga tukajšnjega poštnega nadoficijala gospa Roza Natek v starosti 40 let. Blagi pokojnici bodi zemljica lahka !
Vransko. V soboto, dne 3. julija, je umrl v Gradcu grajščak Ljudovik baron Wittenbach. Truplo rajnega se prepelje na Vransko.
Trbovlje. Trgovski pomočnik v tukajšnjem konsumnem društvu bratovske skladnice Tomaž Lar pajne si je na nepošten način prilaščal živila različnih vrst, ciaarete in smodlke v vrednosti 500 K. Lapajneta so dne 27, junija izročili okrožni sodniji v Celju.
dne S. julija.
Prestolonaslednik o avstrijskih narodih.
Prestolonaslednik Karol Fr,anc Jpžef se je proti ameriškemu vojnemu poročevalcu Rochen izrazil:
Ob enem lahko z veseljem potrdim- da je ta vojska;' pokazala popolno edinost naše države in globoko ukoreninjeno lojaliteto vlseh v njenih mejah živečih narodnosti. Oni, ki p o z n a j o n a š e n a r o-; d e, od te lojalitete niso bili presenečeni, pač pa oni, ki so računali z nasprotnim mišljenjem.
S tem je prestolonaslednik hudo obsodil — vse one, ki so sumničili in preganjali habsburški' dinastiji zvesto udane narode.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Uradno se dne 4, julija razglaša:
Rusko bojišče.
Rusi, ki so se včeraj dne 3, julija v izhodni Galiciji med rekama N a r a j o rwi k o in Zi 1 o t o-Lipo, kakor tudi na severni strani z močnimi četami uprli, so bili napadeni od zavezniških čet in so bili po večurnih bojih zapodeni na bojno črto pr Oti Z 1 o t i - L i p i, Ujetih j;e bilo 3000 Rusov in zaplenjenih več strojnih pušk. Tudi na ozemlju pri P r z e -mplany in G 1 i n i a n y se umika sovražnik v smeri proti izhodu.
Ob reki B u g je položaj nespremenjen.
Na Ru s k o - P o 1 j s k e m je prišlo na več mestih bojne črte do hudih bojev, ker so Rusi, ko so pritegnili novih ojačenj, napravili protinapade, Vsi ruski poskusi, dobiti zopeti v, svojo oblast izgubljeno ozemlje, so se popolnoma izjalovili. Eden naših armadnih zborov je sam krvavo, odbil pet ruskih naskokov,
'Ob potoku Por ln ob W v s n i p i se nadaljujejo boji. Na obeh straneh S. t u d z y a n k y a so u-drle naše Čete na bojni črti, ki znaša več vilometrov, v glavno sovražno postojanko in so pognale sovražnika v beg, pri čemur je imel »težke izgube. Pri tem je brio ujetih čez 1000 Rusov, zaplenjene 3 strojne puške in 3 topovi. Višine severno od Krasnika so' bile z naskokom zavzete.
Italijansko bojišče.
Italijani so ponovili tudi včeraj dne 3, julija svoja prizadevanja, da bi zasedli rob Di o b e r d o b-ske gorske planote. Po obstreljevanju ozemlja Redi p ulij a s težkimi, topovi, ki je trajalo celi dan, so napravili popoldne sovražni infanterijski polki napad, v katerem je prišlo do hudih bojev iz bližine. Končno je odbil protinapjad hrabrih braniteljev sovražnika in ga zapodil iz višin. Poskusi sovražnika, se približati naši postojanki pri Volčah (zahodno od Tolmina) in ozemlju južno od Krna, so se izjalovili hoj v. pričetku. Alpino!, ki so napravili na tem o-zemlju napad na naše opirališče, so bili v hudem metežu pognani v beg. Izgube sovražnika so bile povsod zopet zelo težke.
Italijanski torpedni čoln št, „17 O 5“ je bil dne 2, julija zvečer v s ever n i, A d r i j i u n i č e n.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Höfer, podmaršal.
•
* *
©
©
©
®
©
©
©
©
©
Najnovejše nemško uradno poročilo.
Armada generala pl. Linsingena zasleduje Ruse na. celi črti proti Z 1 o t i - L i p i. Ujetih je bilo 3000 Rusov. Na pritisk naše armade ■ se je sovražnik umaknil iz postojanke pri N a r a j o w - M i a s t u notri do severne strani Przemyslßjnyja,
Od K a m i o n k e do K r y 1 o v a (ob reki Bug) je položaj nespremenjen.
Armade generalfeldmaršaiSa pl. Mackensen napadajo neprestano umikajoče se Ruse.
Med rekama V i s 1 o in P i 1 i c o se ni pripeli-lo nič bistvenega,.
Mir ob spodnjem Dnjestra.
,0 b spodnjem Dn j estru že več dini ni nobenih bojev.: Toda krhal u bo menda tudi dnjestrska armada morala v ofenzivo.
Italijansko uradno poročilo.
Italijanski generalni Štab dne 3. julija: uradno poroča:
V Karniji je sovražnik poskušal z: močnimi ponočnimi napadi na naše postojanke na gorskem sedlu Križne gore in Malega Pala, V luči raket in ža,r_ kometov so metali Avstrijci proti našim postojankam bombe, ki so bile napolnjene! z omamljivimi plini. Napadi pa so bili na obieh straneh odbiti. Naša artilerija je pognala avstrijske delavske oddtelke, ki so se pojavili na severnem pobočju gore Freikofel in Veliki Pal, kakor tudi na potu ob robu v dolini reke Bom. Z dobrim uspehom smo zopet nadaljevali obstreljeva,-nje utrdbe Henzel (pri trdnjavi Nabor jet).
Na koncu doline potoka Bioka smo zasedli važno postojanko. Banski Skddenj, hi obvladuje bovško kotlino.
Ob Soči napreduje ofenziva italijanskih čet sicer neprestano, a zelo počasi. Prisiljeni smo, da sovražniku odvzamemo zemljo korak za korakom, in moramo nato vsak košček tega ozemlja proti, sovražnim protinapadom utrditi. Neprestano deževje povečuje težave pri prodiranju. Strelski jarki so spremenjeni v blatne potoke. Tudi preteklo noč je skušial sovražnik z ponovnimi brezuspešnimi napadi nam iztrgati nekatere postojanke, katere smo pred kratkim zasedli.
Sovražni letalci nas vedno nadlegujejo. Napadi avstrijskih zrakoplovoev so zahtevali tudi med orebi-valstvom nekaj žrtev. Naši (italijanski) zrakoplbvei so pri Opatjem selu metali z uspehom bombe na avstrijsko vojaško in trensko kolono. Tudi na kolodvor v St. Danielu so naši letalci metali, bombe.
Še eno leto vojska?
Kakor poroča dopisnik ' švicarskega lista „Gazette de Lausanne“ iz Rima, v Italiji ne verujejo vestem, da bi Carigrad kmalu padel in vsled tega vojska kmalu končana. Nasprotno |so splošno prepričani, da ima Evropa še eno leto vojske pra[d seboj. Nepričakovano umikanje Rusov in stališče balkanskih narodov govori za to trditev.
®
©
®
®
©
©
©
©
®
Na Najiišje dovolilo Njegovega ees. s?|. in trati, apostolskega Veličanstva
31. c. kr. državna loterija
za skupne vojaško-dobrodelne namene.
Ta loterija v denarju vsebuje 21.146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.000 kron.
Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
v
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne
15, iul. 1915, Cena srečke 4 krone.
Dobe se srečke v oddelku za dobrodelne loterije na Dnnajn, IH., Vordere Zollamtsstrasse 5, v loterijskih kolekturah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzo javnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke
se dopošiljajo poštnine prosto.
C. kr. gèneralno ravnateljstvo za državne loterije
(oddelek za dobrodelne loterije).
Izdaiateli ir> založnik: Konsorcii „Straža.“
Odgovorni urednik: Franio Zebot,
Tisk tiskarne sv, Cirila v Maribor«.