TBŽIŠKI VESTO GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH IJUH TRŽIŠKE OBČINE VI. Tržič. 1. aprila 1957 75f£/7? žaluje za MOŠO PIJADOH Vest o nenadni smrti predsednika zvezne ljudske skupščine lov. Mošc Pijade je tudi nas Bloboko presunila, Sicer tako živahni Tržič je "lemel. Vse prireditve so bile odpovedane, na hišah pa so za-Plapolalc žalne in državne zastave na pol droga. Pc vseh podjetjih in ustanovah so bile žal-ne seje. Osrednja komemoracija Jc bila v ponedeljek v nabito 1'olni dvorani. Vcdil jo je predsednik občine tov. Lovro Ccrar. udeležili so se je občinski odborniki, zastopniki sindikata, jOToŽlčnih .organizacij, društev l£r šol. " pokojniku je govoril prcil-j*ri |e družbenega sektorja ,» Zumuru«, ker je tam cdo- en,o zasebno gostišče, dalje je ^-■"Oval komisijo. *JrW'Cl3'"°vna sre,d,3tva bivšega _ MtotvB«, ukinil planinsko na Ce -n» Brdu in inventar dal Žti^JazP°laigo Planinskemu dru- sejll je Občinski ljud- *l&v» korporativno odšel na te'v,xwtiK> prireditev v počasti- t*aaaifca žena. ki bo pro- RAZPRAVA O OKRAJNEM DRUŽBENEM NAČRTU ZA L 1957 Ko'.co gleda na okrajni družbeni nacrt naš občinski ljudski Odbor, je pokazala razprava na seji dne 7. marca 1.1. Verjetno večina občinskih ljudskih odborov Z nezauioa-njeim. gleda na okrajne družbene nsi&rte, češ da si okraji zase pridržijo, največje in najlažje dosegljive dohodke in da cibSi-nara 'priznavajo prenizek delež dohodkov. Vsak občinski ljudski odbor' - vidi pač samo kra-jevne potrebe in mu zate ni zameriti, če zahteva zaise čimveč sredstev. Okraj pa mora. gledati .potrebe z drugačne perspektive. Okrajni ljudski odbori imajo največje težave s tem, kako pravično določiti občinam deleže okrajnih dohodkov. Vedno nastaja vprašanje, kako razdeliti .sredstva. Ali naj jih delijo po višini narodnega dohodka? Po takem načelu, bi dobro odrezale le tri industrijsko, močne občine v okraju, to je Kranj, Jesenice in Tržič, vse ob tale pa bi ne mogle izvrševati svojih nalog. Naj morda odloča pri delitvi sredstev število prebivalstva'? To bi bilo slabo za Tržič, ki ima majhno število prebivalstva, in dobro za gospo-dansko šibkejše občine, ki imajo trikrat toliko prebivalstva. Naj bi bil morda cianova za delitev dohodkov dosedanji proračunski delež ali morda potrebe tekočega leta? Odločitev je skrajno težavna in bi v vsakem primeru bila krivična, ker je treba upoštevati potrebe vseh občin in še d mige važne okolnosti. Zadnji seji občinskega ljudskega odbora je prisostvoval tudi predsednik Okrajnega ljudskega odbora tov. Miran Koš-melj, ki je s svojo navzočnostjo poudaril, da žoli slišati .mnenje Tržičanov 16 okrajnem načrtu in proračunu, Poročilo je podal predsednik občine tov. Lovro Cerar, ki načrt najbolje pozna, saj je od začetka sledil njegovi sestavi. Le-ta je uvodoma pojasnil, da je letos v razpravah o družbe-neim načrtu storjen velik korak naprej. Vse razprave v republiški in tudi okrajni Skupščini so potekale ob živem zanimanju in sodelovanju vseh poslancev in odbornikov. Rezultat teh razprav je bil ugoden, ker so letos znižana sredstva federacije in republike v korist okrajev in občin. Industrija Gospodarstvo okraja Kranj pričakuje v letu 1957 nadaljnje povišanje družbene proizvodnje predvsem v. industriji, deloma pa tudi v ostalih panogah, upoštevaje pri tem povečane skla- de p'ač in povečanje blagovnega prometa. Posamezne gospodarsko panoge v okraju imajo takle delež v proizvodnji: industrija 8?,1 %, gradbeništvo 1,0 %, promet 0,6 odstotka, .Rozdarstvo 1,1 %, kmetijstvo 6,3 %, kmetijske zadruge 1,2%, trgovina 1,6%, gostinstvo 0,9 %, obrt 2,8 %, komunalna podjetja 0,4%. V skupnem porastu premeta je pričakovati, da bo industrijska proizvodnja preti letu 195C povečana za 4 %, proizvodnja ostalih gospodarskih panog pa za 1,1 %. Povečanje industrijske proizvodnje temelji v glavnem na popolnejšem izkoriščanju proizvodnih možnosti in porastu delovne storilnosti. Letos bodo vključene nve 'kapacitete v va-Ijarni za tanko pločevino na Jesenicah, sezidana bo nova peč v opekarni v Češnjevku:, mehaniziran bo kamnolom »Marmor« v Hctavljah, urejeni bodo obratni prostori podjetja »Elan« v Begunjah, LIP na Bledu bo začelo izdelovati votla vrata, povečala se bo tkalnica in dopolnila oprema v tekstilnih tovarnah »IBI« v Kranju, predilnici in tkalnici v Tržiču, v tkalnici na Otočah in v predilnici v Skofji Loki. V letu 1957 bo verjetno normalizirana preskrba surovin, kar bo omogočilo enakomernejšo proizvodnjo. Nova delitev celotnega dohodka gospodarskih organizacij bo v večji meri stimulirala podjetja. S povečanim izvozom, deviznimi premijami in olajšavami bodo podjetja lahko nabavila stroje iz uvoza. Potrebno pa bo, da industrijska podjetja kovinske, lesno-prede-lovalne, tekstilne in čevljarske stroke proučijo, in izkoristijo možnosti kooperacije s sorodnimi podjetji in uvedejo racionalnejšo specioMziraino proizvodnjo. Delovna sila bo letos najbrž povečana za 2,4 %, predvsem zaradi vključitve novih kapacitet. Industrija je lani kljub zastojem (predvsem zaradi pomanjkanja električne energije v I. troimesečju) dosegla in v nekaterih primerih celo presegla proizvodni načrt, kar daje letos osnovo, da pričakujemo porast. Izvoz industrijskih izdelkov našega okraja Izvoz industrijskih izdelkov je znašal v letu 1956 eno milijardo in ,876 milijonov deviznih dinarjev. V letu 1957 bo vrednost Izvoza verjetno dve milijardi 158 milijonov deviznih dinarjev. Povečanje pričakujemo v kovinski, lesni in električni industriji, dalje v industriji gradbenega materiala in industriji usnja ter obutve. Gradbeništvo Načrt za gradbeništvo je v letu 1957 za 6,2% višji proti letu 1956, kar je v sorazmerju z višjimi razpoložljivimi sredstvi iz lokalnih virov, to je investicijskimi skladi in skladi za zidanje hiš. V gradbeništvu pričakujemo znižanje cen, ker je tej panogi znižana stopnja obresti cd osnovnih sredstev. Cestni potniški promet Povečanje potniškega prometa, za 17% proti izvršitvi v letu 1956 je utemeljeno, s tem, da bodo, podjetja nabavila nove avtobuse in uvedla nove) avtobusne zveze. Za to so namenjena sredstva iz okrajnega investicijskega sklada in lastna sredstva podjetij. Tovorni promet pa je v načrtu za 1 % nižji proti lanskemu zaradi izrabljenosti in zmanjšane zmogljivosti tovornih vozil. Trgovina Blagovni promet v trgovini bo v letu 1957 najibrž za 10 % večji kot lani zaradi povečanja proizvodnje za široko potrošnjo in kupne moči prebivalstva. V letu 1937 naj bi odprli nove prodajalne industrijskega blaga in živil in s tem zagotovili zadostno, hitrejšo' in kuilturnej-šo postrežbo, potrošnikov. Obstoječe trgovine naj se modernizirajo. Trgovina no debelo naj poskrbi', za gradnjo sodobnih skladišč dn iizpcpoi'l.iitev transportnega parka, da bo maloprodajnemu .omrežju lahko zagotovila1 hitrejšo dobavo. Gostinstvo in turizem Pričakujemo porast turističnega prometa od domačih in tujih turistov. Ta pričakovanja temeljijo na uvedui premij za sezonska gostinska podjetja, zlasti pa na boljših in pravočasno izvršenih pripravah za turistično sezono. Z nabavami novih avtobusov in z uvedbo novih avtobusnih prog bo povečan tudi turizem v teh krajih. Tudi bo treba v turističnih krajih poiskati privatne sobe za tujce, kar naj bi napravila turistična društva. Delovnim ljudem, ki se hranijo v gostinskih menzah, naj ljudski.odbori z določitvijo olajšav družbenih obveznosti zagotove znižanje cen. Obrt Obrtne storitve in proizvodnja naj bi v letošnjem letu bila v socialističnem sektorju za 7,3 odstotka večja kot lani, medtem ko bo v zasebnem sektorju promet nekaj nižji, ker se je število privatnih obrtnih Obratov v okraju zmanjšalo za nadaljnjih 43 in to v glavnem za- radi šuš/marstva, v manjši mori pa zaradi visokih družbenih obveznosti. Da ustvarimo pogoje za napredek obrtništva, je treba socialističnim obratom pomagati z Investicijskimi krediti in z diferencami 'Obdavčenja po značaju dejavnosti. V kritičnih strokah naj se odmerijo pavšalne družbene obveznosti in določijo1 nižje stopnje občinske dofclade kot za ostalo obrtniško proizvodnjo'. Pozvati je šuš-marje, naj vlože prošnje za obrtna dovoljenja, in izdati taka dovoljenja tistim, ki bi vložili prošnje. Investicije Skupna investicijska sredstva, v gospodarstvu bodo. v letu 1857 v okraju znašala 2 milijardi in 23 milijonov dinarjev. Po* odbitku zveznega in republiškega deleža ter obvezne rezerve ostane za razdelitev še 428 milijonov in 256 tisoč din. Od tega je namenjenih kmetijski proizvodnji 26 milijonov 640 tisoč din, ostali znesek pa drugim gospodarskim panogam. Poudarek pri izkoriščanju teh investicij je v tem, da se zbrana sredstva, ki pritekajo v investicijske sktlade, vračajo v panoge, ki jih ostvarjajo. Investicije, ki se ne vlagajo v gospodarstvo, bodo znašale v okraju letos 90 milijonov din. Namenjene so dograditvi šole v Žirovnici (40 milijonov din), dograditvi šole v Stražišču (40 (milijonov din) in ostalim investicijami v šolstvu (8 milijonov dinarjev). Ostanek 2 milijona din je določen za izdelavo, načrtov za nova šolska poslopja. Kmetijstvo V letu 1957 boi proizvodnja v socialističnem sektorju povečana za 13%, v zasebnem sektorju pa za 9 %, seveda če bo letina norma Ima, poraba, umetnih gnojil večja, semena, kvalitetnejša, ter mehanizacija povečana. Treba bo povečati površine, zasajene s semenskim krompirjem od 200 na 2501 ha, povečati pridelavo semen raznih krmilnih rastlin, posebno, detelje In trave, liri po- ' skrbeti za uspešnejšo izvedbo akcij za zaščito rastlin. V živinoreji bo. treba pospešiti selekcijsko službo, in izločiti iz rodovnika manj produktivno' živi-nO', to- je tisto, ki daje manj kot 2000 litrov mleka na leto. V letu 1966 se je odkup mleka povečal, vendar mlekarne niso mogle predelati odkupljene množine. Zato. je treba mlekarnam nabaviti nove stroje. Veterinarska služba bo' v letu 1957 ponovno izvršila tulberku-linizracijo vseh živali. V zvozi s pašništvom jo treba izdati odločbe o dodelitvi skupnih pašnikov ter urediti premo-ženjisko-pravne zadeve, kjer še niso urejene. Obnovi sadovnjakov je treba posvetiti vso pozornost in zainteresirati pridelovalce, da obnovijo'V letošnjem letu vsaj 50ha sadovnjakov .in da zasadijo. 40ha z jagodičjem, od tega 26 ha z ribezom, 10 ha z malinami in 5 ha z jagodami,, ker je pridelek le-teh žeto plodom osen ter rentabilen. Gozdarstvo Letos bodo v okraju posekali 256.500 kub. metrov hlodovine, in sicer v gozdovih splošnega ljudskega premoženja 102.590 kub. metrov, v drugih gozdovih pa ostalo. Varstvu gozdov je namenjenih 6 milijonov din. V načrtu je tudi taksacija večjih delov SLP v Savski dolini, Gorenji vasi in Zireh. Nadalje bodo letos napravili logarnice v Skofji Loki in v Železnikih. Hudournike bodo urejevali v Gornje savski dolini in na Jezerskem. Ta dela bodo finansi-rana iz republiškega gozdnega sklada. Ekonomski ukrepi za izvršitev okrajnega družbenega načrta Amortizacija se bo. letos izračunala po količnikih zveznega družbenega načrta. Kmetijske zadruge imaijo posebne olajšave pri izkoriščanju amortizacije. Zemlja.rina bo letos znašala za kmetijska posestva 13 %, za kmetijske zadruge pa 20%. Za tista zemljišča., ki jih sami ne uporabljajo, bodo lastniki plačevali 25% zemljarine. Zemlija-rina od kmetijskih posestev in splošnih kmetijskih zadrug gre v njihov investicijski sklad. Delitev dobička gospodarskih organizacij Podjetjem iz panog industrije, gradbeništva, gozdarstva, obrti, prometa in predelave žita pripada letos 40 % (lani samo 35 %) od dela dobička, določenega za investicijski sklad Okraja Trgovinska podjetja bodo letos vložila v lastni sklad za samostojno razpolaganje 0,25% od doseženega prometa z izjemo podjetij Sadje, OZZ, Zelenjava in Vino, ki vložijo po 0,5 odstotka od prometa v ta svoj lastni sklad. Gostinska podjetja in gostišča, pa vložijo v ta lastni sklad 3 % od doseženega prometa. Če pa bi imela ta podjetja izgubo, jo krijejo iz tega sklada in lahko za to porabijo do 0,5% prometa. Kakšne dohodke bodo imele občine v letošnjem letu? Za kritje proračunskih potreb pripadajo letos občinam sledeči dohodki: proračunski del dobička, davek na plače v trgovinskih in gostinskih podjetjih, zemljarina,, ki pripada proračunu, 45% obveznih in 100% neobveznih občinskih doklad na kmečko dohodnino, ostale občinske dcklade, prometni davek od vina in žganja, občinske takse, davek od dediščine in darila, dohodki uradov In ustanov in razni drugi dohodki. Poleg tega imajo občine delež od dohodkov Okrajnega ljudskega odbora, in sicer vse občine 70 % proračunskega prispevka od dobička OLO, pobran egia na področju občine. (Od te Tržič 10%, druge občine pa od 20 - do 50 %.) Občine dobe delež od dohodnine iz gozdarstva. V poročilu je predsednik pojasnili, da bodo. imeli okrajni skladi v letošnjem letu naslednje dohodke: investicijski sklad 535,316.000 din, kmetijski sklad 40,637.000 din, cestni sklad «4 milijonov 760.000 din, gozdni sklad 375,263.000 din, vodni stolaid 4,762.000 din, gasilski sklad 22,514.000 din, skupaj 1 milijardo 63,257.000 din. Koliko pa bo imel letos sredstev naš obč. ljudski odbor? Za proračunske potrebe je določeno 83,500.000 din, za gradnjo stanovanj 60,571.000 din, za investicijski sklad in druge sklade 25,664.000 din, skupaj 169 milijonov 735.000 din. Iz gozdnega sklada državnega sektorjj a bo letos porabljenih za ureditev ceste Slap—Jelendol 7 milijonov din, za mostove na tej cesti 4,600.000 din, za mosto- ve pod Stoiržec 4,600.000 din, za dograditev logarnice efo Cankarjevi cesti 2,500.00 din, skupaj 18 milijonov 700.000 dinarjev. Iz gozdnega sklada nedržavnega sefcloinja bo porabljenih letos: za mostove v Lomu 900.000 dinarjev, za most pri Tcminče-vem slapu 150.000 dim, zia gojitev gozdov 820.000 din, za varstvo gozdov 190.000 din, ter za gozdno komunikacije (pota) 1 milijon 650.000 din, skupaj 3 milijone 870.00 din. Iz vodnega sklada okraja pa bo letos obnovljen predvsem jez na Loki pri Pogačnifcovem mlinu, za kar je določenih 3 milijone dinarjev. * Po. predsednikovem poročilu so v razpravo, o. okrajnem planu in proračunu posegli številni odborniki, ki so stavljali res stvarna vprašanja. Predsednik okrajnega ljudskega odbora tovariš Miran iKo&melj je v svo- jem, govoru poudaril, da k izčrpnim pojasnilom predsednika tov. Cerarja nima mnogo pri-pomniti. Okrajni ljudski odbor spremlja pri njegovem de tu skrb, kako izboljšati življenjsko raven delovnega človeka, treba pa bo še bolj povečati proizvodnjo', .skrbeti za napredek obrti in drugih gospodarskih pa* nog, ker bo z zvečano proizvodnjo, in uslugami povečana tudi blaginja delovnih ljudi. P nora-čuinrka sredstva občin so letos za 31 % večja kot lami. Neben Občinski odbornik nI imel nobene pripombe glede okrajnega družbenega plana in proračuna, ker je letošmijl družbeni plan in proračun okraja pač sprejemljiv za našo občino. Res so potrebe Tržiča mnogo večje, kot bodo znašala letošnja razpoložljiva sredstva, toda Okoliščine onemogočajo, da bi imeii še večja sredstva, kot so nam zagotovljena. Davek na maloprodajni promet Občinski ljudski odbor je na zadnji seji sklenil, da- bodo letos plačevale na področju občine prodajalne družbenega sektorja od prometa z alkoholnimi pijačami po 5 % davka, medtem ko bodo zasebni proizvajalci (vinarji ali prodajalci žganja) ob predaji — bodisi na javni tržnici ali v maloprodaji sploh — plačevali po 10% od vrednosti pijače. Davka so oproščena vsa živila in vsi regresirani predmeti, vse drugo blago Pa bo obdavčeno s 1,5 % davkom- IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV V vseh podjetjih so zadnje tedne glavni predmet razprav predvsem tarifni pravilniki. Povsod se borijo s problemom, kako pravično povišati plače. V tovarni pil »Triglav« so postavili posebno komisijo, ki individualno ocenjuje ljudi, ker jim še ni uspelo napraviti analitske podjetju razpravljajo tudi o ocene delovnih mest. V tem vprašanju, knko konkurirati is cenami in kvaliteto' drugim podjetjem, ker konkurenca vedno bolj pritiska na trg. Vsa podjetja so pravočasno sestavila zaključne račune za lansko leto in jih dala kolektivu na vpogled. V bomlbažni predilnici in tkalnici ter v tovarni .lepenke so celo razmnožili zaključni račun in ga pred zasedanjem delavskega sveta izročili članom sveta v študij, da niso .prišli na razpravo povsem neinformirani. Seveda so se povsod v podjetjih najbolj zanimali, kakšen je letni uspeh podjetja. Brez izjeme vse gospodarske organizacije izkazujejo za lansko leto kar lep finančni uspeh. Seveda delavsko, usiuž-.benska menza v predilnici in tkallnici ni imela dobička, enako tudi ne počitniški dom tega podjetja, v Poreču. Pasiva, ki so letos znatno manjše kot prejšnje leto,' krijejo skladi podjetja. Prav talko' izkazuje tudi sta-novanijiska skupnost tega podjetja večje Izdatke kakor dohodke, saj so najemnine za stanovanja sorazmerno' še nizke in ne morejo kriti stroškov za vzdrževanje hiš. Začudo pa izkazuje obratna ambulanta tega podjetja za larisko leto malenkosten presežek dohodkov nad izdatki. Tovarna obutve Peko prav resno, išče možnosti, da bi pripravila svojemu delovnemu ko- lektivu ceneno letovanje na morju. Raraprav delavskih samoupravnih organov v podjetjih se pogosto udeležuje predsednik občine tov. Cerar z namenom, da se seznani s problematiko podjetij in da daje ^kolektivom zaželena pojasnila, kar vse slu«1 boljši povezava med Oblastjo in podjetjem. V trgovskih podjetjih so delavski samoupravni organi načeli prav zanimivo razpravo* zakaj je v nekaj prodajalnah nastal nerazumljiv višek P" follagu, kjer pri pošteni meri višek ne more nastati. Tako razglabljanje je dober pouk za P/°" siamezn.ika, da so možne manjše razlike, to je viški ali Pri" manjkljaji pri živili ih zaradi ka-liranja ali zamenjave in podobno, toda razlika pri ostalem blagu v večjih količinah ne morejo nastati. Delavski svet tovarne lepenke je sklenil najeti posojilo, ('a uredi tovarniško stroje na ele'5' trični pogon. Elektrifikacija' b° izvršeno letos in bo potem ta tovarna imela manj težav, da izvrši prevzeto plansko nalog0' In kaj delajo naše kmetij*** zadruge? Sprejemajo mlade zadružnike v članstvo,, v Kovorf" delajo kalkulacije za ceno raznih škropilienj in ukrepov P'1'10" raznim škodljivcem, v vs* zadrugah razglabljajo, kako najbolj učinkovit način izvrši*1 preventivna škropljenja in k*'*' propagirati člrivvečjo pora* umetnih gnojil, ker je letos, tem pogledu nastal nekak za' stoj. V zadrugi Katarina s__ sklenili nabaviti Baumanov zvo- nec za izdelavo sadnih sokov 1 tam tudi razpravljajo O nato? opreme za svoj novi zadru2' dom, ki bo- do maja doigirai0"' Turizem vanj em pospešujemo z izkoriščeva-planinskih postojank, ne le z gradnjo hotelov Pred nekaj dnevi je na pobudo sekretariata za blagovni promet ljudske republike Slovenije sklical okrajni ljudski odbor v Kranj« sestanek i namenom, da dožcne, kako preprečiti dosedanje napake in kako povečati tujski promet. Sestanek je vodil podpredsednik OLO tovariš Dužan llorjak, prisostvovali pa so mu zastopniki .republiškega sekretariata, republiške in okr. Bo.stin.skc .zbornice, zastopniki okrajnih in občinskih tajništev 'aa gospodarstvo in turističnih "društev ter prometnih agencij. ^ razpravi so posamezniki še vedno izražali mnenje, da lahko Povečamo tujski premet le z zidanjem sodobnih hotelov, četudi je ugotovljeno, da obstoječa hotelska in gostinska zmogljivost še davno ni izkoriščena, "tateusija je pckaizala, da je treba predvsem izkoristiti obstoječe kapacitete, vendar je Prenehati s pretiranimi cenami. Tujcu bo treba nuditi jodilla, ki lih želi, ne smemo zanemarjati hašega domačega jedilnika in Prenehati je s prakso enostavnega vsak dan enakega jedilni-^ (juha, dve vrati pečenke, krompir, prifcuiha In solata). — Treba je izboljšati tudi postrež-P°, ki še ni na enaki višini kot v inozemstvu. Tujcu je nuditi J'* ugodnosti, poskrbeti je za "'"oljšo menjalno službo in najti ločine, kako tujcu izvabiti de-na,r, ne da bi pri tem pretiravali v cenah. Tudi Tržičani smo se '^Blasili v razpravi in poudarki, da tujskega prometa ne Ostvarjaimo samo v hotelih, aen-pE|k da ho znova treba pričeti s staro pireitakušenio prakso, da Privabimo tujca v naše lope go-r®> kjer imamo povsod dovolj Planinskih koč in hotelov, ki so 'Prernnogokrat neizkoriščeni. Se P'rcd nekaj desetletji so v go-r°0;i*e pianine prihajali števil-1 inozemci iz Češke, Anglije, raneije in od drugod in tu pu-j aJ'l denar. Zato bi bila hva-e*na naloga vseh turističnih Qnuštev, da se povežejo s ola-«"»klmi .in športnimi društvi, 'a' »kupno organizirajo povečala tujskega prometa z obiskom nil»'ih gora. Ob ljubeljskih mo-°^n.ih dirkah so na primer Tr-'ča.ni dokazali, da lahko pre-°*e tisoče tujcev. Časopis re- Publišiko gostinske zbornice ab- _avlj.a Jianke o visoki vredno-jugoslovanskih vin in jih f°"Ocn,3ko l'h 1 d°biirno v Wh ityrt»v,»-iu iprej ko,t k,va •nih krajev. Da je transport drag? Je res! Toda stalno vozijo kamioni na vise kraje in res ni težko naložiti še 70 kg težak sodček. Ni dovolj zanimanja in potem tožimo, da ni prometa. Saj ni treba kupovati velikih množin, toda treba je gostu stalno nuditi kaj novega. Samo na tak način si bomo ustvarili dober glas. Prosvetno življenje v Tržiču v zadnjem času nI takšno, kot bi ga želeli. Seveda je žrtev za režiserja in igralce, če morajo dolge tedne v nočnih urah hoditi k vajam. Toda vsaj šestkrat navaja. Toda kupimo? gostilnah, kje j. • Primerih vse j,, na in malo je gostincev, ki j^fiarcčili vsaj majhen sodček Do'[anega vina s Štajerske in 0nJske, Primorske in iz juž- rea VABILO 6 Tržičanc vabimo na iz-ho lepo predavanje »IZLET V ITALIJO«, ®a prirodi Putnik v petek, ki dne marca 1957 ob 20. i dvorani kina. letno, v zimskem času bi lahko združeni Tržičani nekaj pokazali svetu. Tržič ima mnogo odličnih godbenikov, tržiški pevci so znani širom po demo-v.ini. Šestkrat letno bi res lahko nastopili solo pevci, šramli, ci-traši in pevci v zboru. Bil hi to večer, ki bi ne zahteval mnogo priprav in stroškov. Tržič bi lahko s takimi nastopi napravil veliko propagando. Zakaj teija ne napravi? Se res ne najde društvo ali oseba, ki bi začela s tem hvaležnim ter tudi materialno plodonosnim delom? AVT< BUSNE ZVEZE SO SE ŠE ZBOL.ISALE Ki. kor je razvidno iz avtobusnega voznega reda, ki ga objavljamo, je uvedel SAP-Turist biro še eno1 novo avtobusno zvezo. Iz Ljubljane odhaja, odslej tudi ob delavnikih avtobus ob 15. uri, vrača pa se ta voz iz Tržiča ob 5.50. uri naslednjega dne. S tem je SAP-Turistbiro zelo ustregel Tržičainom, ki bodo imeli tako na razpolago kar 12 voz dnevno v obe smeri. Za to veliko ustrežljivost smo SAP zelo hvaležni, saj so dobre prometne zveze pnvi pogoj za razvoj kakega kraja. Prav te dni pa smo dobili tudi lepo urejeno1 avtobusno čakalnico z garderobo in predajo mesečnih vozovnic. Tudi ta pridobitev pomeni izpolnitev naših želja in korak naprej. Turistično društvo ima za seboj spet leto pestre dejavnosti 50^redavanje bo spremljalo nad barvnih diapozitivov. ^Stoip prost| »Čutimo nujno potrebo, da bi se ustanovil pri občinskem ljudskem odboru svet za turizem in gostinstvo. .S tem bi se utrdila in poglobila vloga družbenega upravljanja na področju turizma ter bi se delovanje Turističnega društva organizacijsko in praktično vskladilo s potrebami našega splošnega razvoja. V tem razvojnem razdobju nas čas že ' prehiteva, posebno ko se nam kaže z graditvijo ljubeljskega predora in nove mednarodne ceste Naklo—Ljubelj velika bodočnost turizma. Ker obstoječi gostinski predpisi na območju Tržiča ne ustrezajo niti sanitarnim zahtevam niti potrebam turistov, da ne govorimo o tujskih sobah, ki so zaradi pomanjkanja stanovanj zasedene po stalnih stanovalcih, zaradi česar je o-grožen gostinski promet, prosimo občinski ljudski odbor, naj vizporedno s to graditvijo skuša napraviti vsaj najpotrebnejše gostinske objekte,« je dejal predsednik tov. Stumfel med ostalim v svojem poročilu na rednem letnem cbčnem zboru Turističnega društva, ki je bil v soboto, dne 23. marca v sindikalni dvorani. Letošnji občni zbor je imel tri značilnosti: dobro zajeta poročila, kritično obravnavanje nekaterih pojavov in veliko udeležbo gostov bratskih turističnih društev in Turistične zveze Slovenije — poleg začuda slabe udeležbe članov Turističnega d ružt va. Ne bomo se podrobneje spuščali v kratko in jodirnato, vendar zelo dobro pripravljeno poročilo tajnika ing. Milana Stera, poudarili bi pa, da se iz poročila jasno vidi, kako široka, pestra in živahna je bila. dejavnost Turističnega društva v preteklem poslovnem letu: olepša vanje Tržiča (sodelovanje z občinskim ljudskim odborom), avtobusni promet Tržič—Ljubljana in obratno (14 avtobusov), veliko dela in težave z gostiščem in Tržišikim vestnikom, informativna služba, camping. Povezava z društvi tako uspešna, kot pravi poročilo., res ni bila, vendar je sodelovanje z njimi vedno boljše, bilo pa je posebno uspešno z občinskim ljudskim odborom in SAP-Turistbirojem iz Ljubljane. Predvsem po je opravilo Turistično društvo pomembno delo z ustanovitvijo avtobusne čakalnice v bivši prodajalni kruha. Premalo pa so poročila obravnavala delo z našo mladino in. delo pri organiziranju loletov. Diskusija je nekatere stvari skušala prikazati zelo kritično. Tov. Markelj je pogrešal sodelovanje s »Partizanom«. Odborniki Turističnega društva da ne prisostvujejo njegovim sejam in občnim zborom, Tržiški vestnik da ne poroča o dolu »Partizana«. Urejanje prostora pred njegovim domom in njegovo poslanstvo sta pomembni tudi za turizem. V bodoče si želi več sodelovanja. Na pripombe tov. Mar-klja je delovni predsednik pojasnil, da je '»Partizan« dolžan sam pisati v Tržiški vestnik, ker uredništvo nima plačanega časnikarja, ki bi prisostvovali občnim zborom in sejam ter zasledoval delo društev. Tov. Brejc je opozoril, da Turistično društvo pozablja, na našo mladino. Opozoril je na vzgojo naše mladine že zaradi ■prehajanja tujcev skozi Tržič. Zastopnica filma »Pionir«, tov. Hetzlova iz Ljubljane je izrazila željo, da. bodoči odbor nadaljuje že načeta pogajanja glede izdelave celovečernega filma o Tržiču. V imenu fotoamatenskega kluba je pozdravil občni zbor tov. Janez Perko in svetoval, naj na razna natolcevanja glede voženj v gostišče itd. društvo spregovori v Tržiškem vestniku. Vlado Erjavšek je poudaril, da mladina rada sodeluje v društvih; društva in upravni odbori pa morajo dati neke osnove za sodelovanje, ker se mladina sama nerada vriva v odbore ali vrste starejših. K besedi se je oglasil končno zastopnik Turistične zveze Slovenije, tov. Matajc, ki je povedal naslednje misli: »Pozdravljam občni zbor z željo, da bi napravili sklepe, s katerimi bi še bolj razmahnili turizem v Tržiču. Čeprav je današnja diskusija, nekatere stvari kritizirala, je Turistično društvo svoje ristično društvo ima nenehno pred očmi vse cilje, Id jih naša celo opravlja naloge, ki ne spadajo v njegov okvir. Vendar jih opravlja, ker jih pač nekdo mora opravljati. Posebno očitki glede voženj v gsotišče se mi zdijo neutemeljeni, saj gospodarstvo zahteva svojo skrb in vodenje na mestu samem. Kdo od Tržičanov bi pa hodil peš na Ljubelj? Kdo bi hodil brezplačno, kot hodijo člani upravnega odbora? Gostišče pa je važno zaradi družbene potrebe. Da pritegne mladino, naj društvo začne z organiziranjem mladinskih izletov. Društvo je dokaj močna gospodarska enota, ni pa nobenih tendenc, da bi člani upravnega odbora na račun delovnih ljudi Iskali koristi ali se tako ali drugače .'izživljali. Društvo se mora v veliki meri zahvaliti za svoj razmah občinskemu ljudskemu odboru in pa dejstvu, da je v svojih vrstah naloge vestno Izpolnjevalo. Tu-zbralo ljudi, ki požrtvovalno delajo, za napredek turizma, ki je v korist Tržiča in končno vse naše skupnosti.« • Nadalje sta občni zbor pozdravila že predsednika Turističnega društva, iz Kranja in Škofje Loke, ki sta poudarila uspehe tukajšnjega turističnega društva, ki je vodilno društvo na Gorenjskem. Zatem so prisotni člani izvolili nov upravni in nadzorni odbor. Za zaključek občnega zbora je predsednik prebral program dela za leto 1957, nakar so bili predvajani turistični filmi v barvah. VAŽNO OPOZORILO! Opažamo, da je ma mnogih mestih v okolici Tržiča trava, ki so jo. osušili toplo pomladansko sonce in vetrovi, ožgana. Ugotovili smol nekaj primerov, ko so to. povzročili otroci in brezvestni kadilci, ki odmetavajo cigaretne ogorke kjerkoli. Zato opozarjamo1 vse, naj bodo skrajno pazljivi, ker lahko sicer povzroče ogromno gospodarsko škodo. Se posebej opozarjamo starše, da opozore svoje otroke, kako nevarno je tako brezvestno požiganje in da je to kažnjivo. Starši odgovarjajo za svoje otroke in jih bomo. v bodoče tudi klicali na1 odgovor. S postaje LM v Tržiču. Stran 4 SKRBNO PRIPRAVLJENA AKADEMIJA Ali pa bomo tudi kaj storili za razbremenitev naših žena? Letošnji 8. marec so tržiške žene proslavile s skrbno pripravljeno akademijo, ki je bila na večer pred praznikom v dvorani kina v Cankarjevem domu. Akademija nas je prijetno iznenadila, ker je bil ves njen program med seboj povezan s spremno zvezno besedo. Program nam je prikazal slovensko ženo v borbi in svobodi, pri čemer je prevladovala podoba naše borbene žene v teku velike osvobodilne vojne nad podobo naše žene v svobodi. Udeležbo naše žene v borbi so nam s pesmijo približali moški in mešani zbor pod vodstvom tov. ravnatelja Zazvonila in občutena recitacija tov. Za-garjeve. Tudi telovadna točka, ki so jo .izvajale članice TD Partizan, je prikazala bolest naših žena in deklet, ki so doma trpele za svoje može in fante. y Trpljenje številnih slovenskih žen, ki so hirale po, okupatorjevih ječah in koncentracijskih taboriščih, nam je z občuteno besedo posredovala tov. Jelka Smolejeva. Sledil je govor tov. Bccakove, ki je v njem prikazala ne le borbe žene v preteklosti, marveč tudi vsakdanjo borbo noše žene v sedanjosti za lepše in boljše življenje. Prav gotovo se nam pri nas nt treba več boriti za enakopravnost obeh spolov, vendar prave enakopravnosti vkljub naši napredni zakonodaji še vedno nimamo., ker je naša žena preobremenjena z dvojno zaposlitvijo, v domu in zunaj njega, in zato ne more v polni meri uveljaviti svoje enakopravnosti, ker se pač ne more v zadostni meri vključevati v naše družbeno življenje, prav tako kot se tudi ne mere zadosti brigati za proizvodnjo. Misli, ji namreč uhajajo neprestano k otrokom, ki so morda doma sami, k družini in k načrtom, kako si bo po končani službi uredila delo, da bo družina nahranjena, oprana., zašita in preskrbljena. To delo ni majhno in izčrpava nri5o ženo vse preveč. Le poizkusiti je treba, kakšne napore terja cd žene naše zaostalo gospodinjstvo, pa bomo razumeli, zakaj nam žene predčasno omagujejo, zakaj toliko obolenj in toliko invalidskih upokojenk, zakaj toliko tožb o živčnosti. Zato Je skrajni čas, da tudi v Tržiču začno pristojni odgovorni činitelji misliti na ustanovitev javnih kuhinj, pralnic, krpalnic in podobnih ustanov, ki bi pomagale zaposleni ženi olajšati njeno breme. Akademija se je nadaljevala z nastopom orkestra Glasbene šole, recitacijo, najmlajših, nastopom pevskega zbora naših cicibanov, ki pod spretnim vodstvom tov. profesorja Svaj.ger.ja vedno, znova navdušijo občinstvo s svojo, prisrčnostjo, in svojimi pevskimi talenti. Sledila je še pevska solo točka, ki so jo izvedli dijaki in dijakinie III. a razreda naše gimnazije. Ob konou je še ženski zbor zapel nekaj pesmi in zaključil akademijo z žensko himno.. Akademija je vsekakor lepo uspela. Dvorana je bila docela polna in izvajalci so želi zasluženo priznanje vseh navzočih. * Prav pa je, da osmi mereč ne gre mimo nas, ne da bi se zganili in kaj storili za naše žene. Saj vemo, da je v Tržiču odstotek zaposlenih žena zelo visok in da to pomeni, da so domala vse naše žene dvojno zaposlene. Kajti le redke so tiste, ki jim dema gospodinjske posle pomagajo opravljati gospodinjske pomočnice, večji del prihajajo ali utrujene domov, Jijer jih čakaj«, kupi dela, ali pa utrujene v tovarne in pisarne, ker so pred odhodom v službo opravile že kepico drobnih poslov doma. Problemi so vsekakor veliki in pereči in niso le problemi naših žena, marveč problemi nas vseh in vse naše družbe. Prvi koraki k izboljšanju so tudi v Tržiču že storjeni. Tudi v Tržiču poslujeta že dve ustanovi, ki sta zaposlenim ženam v znatno pomoč. To so otroške jasli ter vrtec in dijaški dom. Kako potrebni sta bili, vsak dan znova dokazuje, število otrok v našem vrtcu vedno raste. Kakor gre za to vse priznanje .odločujočim odgovornim organom, so vendar to le prvi koraki. Treba bo misliti tudi v Tržiču na javno kuhinjo, iz ka- tere bd mogoče nositi hrano na d.om in za ~da.j vsaj še na pralnico, kajti pranje spada prav gotovo med najtežja dela, ki bremene našo. ženo., ko naj bi so po essmurnem delu vsaj malo oddahnila. Zavedati se moramo., da je" nujno, da začnemo reševati te probleme prav vsi, kajti žena je važen steber naše družbe in ■od njenega zdravja, zlasti njenih zdravih živcev zavisi zdravje naših otrok, ki so> gotovo najdragocenejše za dosego boljšega in lepšega življenja. Pogosto slišimo, da SO naši. otroci živčni-V posameznih primerih je živčnost otrok tolikšna, da ovira njihovo delo v šoli in moral* celo. zapuščati redni pouk ter si zdraviti živčevje. Le malokdaj pa pomislimo, da je živčen otrok posledica živčne izčrpanosti naših mater. Ta izčrpanost pa povzroča prekomerno obremenjenost mater, ki niso kos dvojni zaposlenosti. Le iz urejenih družin bodo zrastli vzgojeni otroci Mod mladimi ljudmi, ki vstopajo v življenje, srečujemo vzgojene in nevzgejene. V čem je skrivnost te razlike, nam je dne 14. marca prikazal prof. dr. Stanko Gegala v svojem predavanju, ki ga je priredilo. Društvo prijateljev mladine. Pokazal je, kakšna bodi družina, da bodo iz. nje izšli vzgojeni ljudje. Predavatelj je uvodoma predeči!, da je prav lahko postati cče in razmeroma lahko postati mati, da pa je dokaj težko biti oče in mati svojim otrokom. Kajti s tem, da se človek rodi, njegovo rojevanje še ni končano. Sele kasneje namreč nastaja iz otroka človek v polnem pomenu besede. Da bo ta nastajajoči človek dober, pošten, socialen, moralen, da bo imel vse tiste lastnosti, ki jih od dobrega človeka pričakujemo, je nujno, da raste in se razvija v okolju, ki mu nudi pogoje za tako zdravo rast. Zato mora v naših družinah vladati predvsem ljubezen, a ne tista ljubezen, ki se očituje le v nežnostih med družinskimi člani, marveč ljubezen, ki jo vsa družina čuti venomer, ki je požrtvovalna, odpuščajoča, globoka in vsestranska, V družinah se mora uveljaviti spoštovanje Otroci naj čutijo in vedo ne le, da mati spoštuje očeta, marveč tudi, da oče spoštuje ženo in mater. Tudi ni dovolj, dia cd otrok zahtevamo spoštovanje do odraslih, tudi otrok naj čuti, da ga starši upoštevajo in spoštujejo; seveda si mora to zaslužiti. Vsi družinski člani naj pomagajo pri domačem dolu, vsi brez izjeme. Docela napak je, da je vsa teža domačega dela na materinih ramenih. Delo naj se razdeli, da vsak član prispeva po svojih močeh in zmožnostih, da je dom urejen, čist, prijeten. Zelo staromoden je nazor, da je to ali ono delo primerno le za ženo; že zdavnaj bi ga morali z dejanji zavreči in dokazati, da temu ni tako. Ce hočemo., da nam bodo v družinah rasli dobro vzgojeni otroci, moramo biti v vzgoji dosledni. Nikoli.se ne smejo materina navodila križati z očetovimi in obratno. Kar smo enkrat rekli, da ni dovoljeno., mora držati vselej. Potem otroci ne bodo izkoriščali svetlih trenutkov in dobre volje staršev ter skušali takrat doseči tisto, kar smo jim sicer prepovedali. Potom, je tovariš predavatelj želel, naj se bi po naših družinah pogosteje in obširneje med seboj pogovarjali ne le o vsakdanjih stvareh in novicah, marveč o kulturnih dogodkih, političnih zadevah, o vsem, kar nas zanima poleg vsakdanjih materialnih skrbi. Otroci naj že v zgodnji mladosti začutijo zlasti vrednost kulturnih dobrin, da jih bedo kasneje znali prav vrednotiti in da bodo. lahko srečni tudi ob skromnih materialnih pogojih. Ob koncu je predavatelj poudaril, kako važno je, da skrbimo za vedro razpoloženje v naših družinah. Res nas tare vse polno skrbi, a v družinskem vzdušju je prav, da se pošalimo, zasmejomo, zapojemo. — Skratka: doma razvedrimo, sebe in svoje, potem bodo vsi družinski člani radi prihajali domov, ker bo doma prijetno. In še nekaj je tov. profesor ob koncu pribil. Da namreč slika- družine, ki jo je orisal, nikakor ni idealna, marveč docela realna. Na nas je, da jo realiziramo' in oživimo, po vseh tistib družinah, kjer še ni vso tako. kot bi mo;: To biti. Le iz tako urejenih družin bodo namreč •prihajali v našo družbo vzgojeni otroci z vsemi dobrimi lastnostmi, ki jih združuje pojern-vzgojenega, dobrega človeka. Modernizacija trgovin in nova podjetja Gorenjska ctalačllnioa je ie odprla .poslovalnico, v poslopju Mestnega doma, kjer je napravila čedno izložbo. Medtem pa se že pripravlja adaptacijo trgovskega lokala na Trgu svobode št. 27. Trgovsko podjetje »Preskrba« bo napravilo moderne izložbe in novo opremo* v lokalu. Elektrotehnično podjetje iz Kranja je vzelo v najem obratne priotitore bivšega Pletilstva, kjer bo v kratkem — po izvršenih adaptacij ah — uredilo tako nujno potrebno delavnico za popravila in montažo električnih napeljav, aparatov, popravilo pisalnih, računskih in drugih preciznih strojev; radio-aparatov in telefonov. Temu podjetju bo dodeljen trgovski lokal na Trgu svobode 25, iz katerega se bo izselil krojaški mojster. Podjetje bo lokal moderniziralo, napravilo sodobne izložbe in v tej novi prodajalni prcdsjaCo elektrotehnične predmete v veliki izbiri. Tako bomo še letos v bližnjem času dobili vsaj nekaj sodobnih prodajaln. Tudi trgovsko podjetje »Prehrana« resno razmišlja o. adaptaciji trgovine na Trgu svobode 11, kot kaže, pa bo moralo premagati še razne ovire, ki na' stajajo glede najemnega razmerja s hišno lastnico. Želimo, da bi prišlo do sporazuma, saj b° ta lcfcal prej allii slej moral kdo urediti tako, da bo ustrezaj predpisom, ker bi sicer nastopila nevarnost, da bi pri.-»toj,ne inšpekcije zahtevale Ukinitev trgovine. K INO 28. do 29. marca angleški f'ilrn »Magnet«. .. 30. marca in 1. aprila ameriš^1 barvni film »Mirni človek«. 2.-3. aprila 1957 švedski »SAMO MATI«. n 4.-5. aprila finski film »K PRIDE POMLAD«. 6.—8. aprila ameriški f'1 »KRALJICA KRISTINA«. 9.—10. aprila ameriški f'" »Čudežni otrok«. 11.—12. aprila ameriški w »NA divjem zapadu«. j 13.—15. aprila češki btfV zgodovinski film »jan hus«- TR2ISKI VESTNIK Slran 5 TRŽNA INŠPEKCIJA JE POTREBNA V začetku tega meseca je bil v.Tržiču sestanek vseh tržnih Inšpektorjev ekraj® Kranj. Vsak mesec se zberejo v drugam kraju in se pogovorijo o dosedanjem izvršenem delu in napravijo načrt za prihodnji mesec. Po- raznih okrajih hodijo zato, da se vse občine podrobneje seznanijo z delom teh infekcij. Tržni inšpektor iz Tržiča je na sestanku poročaj, da je v mesecu februarju napravil le 0 Kontrolnih pregledov, ker • je bil ostali čas zaposlen pri popisu prebivalstva. Obiskal je Predvsem zasebne čevlljarje, kior je ugotovil, da neupravičeno zvišujejo cene. Kontrola v nekem gostinskem obratu je ugotovila inventurni primanjkljaj in je postopek proti krivcem v teku. Tržičani torej v-februarju niso zagrešili tržnih Prestopkov v večji množini. JMeJakl tržni inšpektor pa je poročal, da je pregledal mesarsko podjetje na Bledu, kjer je ugotovil prekoračenje odkupnih cen za 88.000 din. V blejskih živilskih trgovinah je ugotovil Pokvarjen sir. V pekarni na Sledu niso napravili točnega cbračuna. Radovljiški tržni inšpektor je pa povedal, da je v februarju ugotovil 2 utaji dohodka. Ko jo kontroliral restavracijo Triglav, je ugotovil 485 tisoč dinarjev izgube. Kuhinja le povzročila, izgubo s tem, da 80 uslužbenci plačevali hrano mesečno po 3000 din, ko je dejansko njihova hrana stala 6 tisoč dinarjev. Prizadeti uslužbenci bodo morali povrniti denar. Hotel Lovec je kupil od Turista staro lepo in jo nato Prodal gradbenemu podjetju z dobičkom 70.000 din. Na Dobra-Vl je kontroliral mizarja in je Ugotovili, da je računal kar za 136.000 din več materiala, kot ®a je dejansko porabil. Neko gradbeno podjetje v radovljiški °hčini je naročilo- šušmarju, da le zanj delal cementne izdelke. Ko- je -kontroliral mesarijo v Radovljici, je našel 130 kg po- kvarjenega mesa. Brez sledu je izginilo tudi eno tele. Pri poslovanju skladišča Vino-Kcper je ugotovil mnege nepravilnosti. Povedal je še o mnogih drugih kaznivih primerih in se predvsem pritoževal, da nekatera podjetja nakupujejo živino v južnih krajih, jo preplačujejo preko dovoljenih odkupnih cen in s tem podražujejo meso-. Posamezni odkupovale! ne poznajo nobenih mej in ni računati na znižanje cen, če kupci sami ponujajo previsoke cene. Jeseniški tržni inšpektor jo v februarju opravil kar 100 pregledov. Izrečenih je bilo. za 138 tisoč dinarjev kazni. V podjetju Zelenica v jeseniški občini je ugotovil, da manjka 10 tisoč cigaret. V tem podjetju niso uslužbenci plačevali niti hrane niti stanovanja. V trgovini na. Blejski Dobravi je v kratki dobi 20 dni nastalo kar 20.000 din primanjkljaja, torej vsak dan 1000 din! Mesarsko podjetje v Naklem je kupilo tuberkulozno kravo, ni pa. je dalo v zakol. V neki zadrugi so dobavili stroj za predelavo, mesa in pri tem je unl-užbenec dobil provizijo. Navedel je primer, ko je bil nabavljen vez za 90 tisoč dinarjev, račun -pa so napravili za 130.000 din. Škofjeloški tržni inšpektor je poročal, da je februarja napravil 17 pregledov. Posebno, hudih prekrškov tam slučajno ni bilo. Težave imajo z »vinarji«, ki prodaj ar o vino. Dva obrtniku že od lota 1945 nista plačala nobenega davka. V Kranju so 'zborovali peki in sklenili, da bodo ugodili zahtevam kupcev in zavijali kruh v papir, teda papir bodo zaračunali in se bo s tem seveda kruh podražil. Nekateri Kranjčani predlagajo, da bi peki nabavili vrečke iz polivinila in jih dali stalnim odjemalcem kruha. — Kranjčani so februarja napravili 40 tržnih pregledov. Kranjčani hudo kritizirajo tamkajšnje pekarne. V KZ v Preddvoru BO ugotovili za 32.000 din neupravičenega, zaslužka pri olju in masti. Grosisti računajo petrolej draže, kot ga sme prodajati trgovina v mali prodaji. V Preddvoru so v trgovini prodajali neuporabno papriko. V Kranju je podjetje Kovinar prodalo 32 strojev »Odpadu«, češ da so neuporabni. Te stroje pa je nato odkupilo cd Odpa.da'tek-stilno podjetje in jih še sedaj uporablja. Seveda je bila vložena ovadba zaradi takega kaznivega dejanja. Navedli smo. le nekaj najbolj kritičnih primerov, da bomo vedeli, kaj dela tržna inšpekcija. Potrebna je in opravlja svoje delo v zaščito potrošnika. Izkušnje kažejo, da tržni inšpektorji prihranijo potrošniku neprimerno večjo vsote, kot znašajo njihovi prejemki, ne glede na to, da preprečujejo tudi prodajo zdravju škodljivih živi.l. Na. sestanku sta bila prisotna tudi republiški glavni inšpektor in republiški inšpektor, dalje časa je sestanku prisostvoval . tudi predsednik občinskega ljudskega odbora. Ob zaključku so inšpektorji napravili več sklepov O' ukrepih ter akcijah, ki bodo izvršene v mesecu marcu tega leta. RAZPIS Komisija za volitve in-imenovanja pri občinskem ljudskem odboru v Tržiču razpisuje -na osnovi 97. člena statusa občine Tržič naslednja delovna mesta v upravi cbčinc-kega ljudskega- odbora: 1. Referent za imovinsko pravne zadeve v oddelku za finance. Pogoj: pravna fakulteta, 5 let upravne prakse. 2. Računov-O'dja'jkinja.) v oddelku za finance. — Pogoj: srednja strokovna izobrazba, dve leti prakse v finančni službi. 3. Gradbeni referent v oddelku za gonpodarftvo. — Pogoj: višja strokovna, izobrazba, 3 leta gradbene prakse ali srednja strokovna izobrazba in 5 let gradbene prakse. 4. Referent za šolstvo., presveto in kulturo v oddelku za splošno zadeve. — Pogoj: srednja strokovna izobrazba, 3 leta prakse v upravnih poslih. 5. Administrativna meč v oddelku za splošne zadeve. — Pogoj : dve leti administrativne šole ali administrativni tečaj in dve leti pisarniške službe. 8. Administrativna moč v posredovalnici za delo. — Pogoj: dve .leti administrativne šole ali administrativni tečaj in dve leti pisarniške službe. Plača po uredbi in dopolnilna plača, za, delovna mesta pod 1., 3. in 4. po odloku o> dopolnilnih plačah. , Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prošnje s kratkimi podatki o dosedanjih službah in o strok ovni izobrazbi sprejema občinski ljudski odbor v Tržiču do dne 31. marca 1957. POSREDOVANJA Opravo za samsko sobo, poceni prodamo. Naslov v pisarni Turističnega društva. Dobro ohranjeno moško kol«) predam. Informacije v pisarni Turističnega društva. Našel sem zlat poročni prstan. Dobite ga v pisarni Turističnega društva. Našla sem moško zapestno uro. Dobite jo v pisarni Turističnega društva. V nedeljo, 3. marca 1957, sem izgubila v avtobusu, ki pride ob 8.10 v Tržič, zlato zapestno uro Pošten najditelj naj jo odda proti visoki nagradi v pisarni Turističnega društva. Izgubila sem pozlačeno ogrlico na poti iz Zg. Preske do Trga svobode v petek 8. marca t. 1. Pošten najditelj naj jo proti nagradi prinese v pisarno Turističnega društva. OBISK V JESENIŠKI BOLNIŠNICI Nekatere stvari na svetu piše zivlji.nje bolje in močneje kot najboljši pesniki in pisatelji. *>&jti izraziti na papirju vse ti-*™ elemente družbenega, razvo-la, predvsem |pa zajeti čustva, ki navdajajo človeka ob najrazllč-neiš:h trenu/.kih njegovega živ-lenja, ni lahko. V analih raz-nh d..rov in ustanov so zafoe-iezeni samo statistični podatki, Več o tem pa vedo gluhi zidovi. Nekaj podobnega je tudi s clfi'Vckon. Vem, da ne bom mo-£°1 z besedo izraziti vse tisto, £C|r navdaja človeka - bolnika, 0l pride v našo edino, moderno Ul'0.!eno bolnico, v skrajnem go-^hjskem kolu, ki se daleč od plavža dviga izpod vrbov go-ren.;Ekih gora. Precej papirja bi Sc'Pet porabil, če bi hotel napi-vse tisto, kar zaslužijo, tihi sati ln skromni ljudje, ki s pravim materinskim čutom negujejo in skrbijo za čimprejšnje ozdravljenje vsakega 'bolnika. Res, skrb za našega delovnega človeka mora postati vedno, in povsod prva. V dobi ogromnih naporov pri izgradnji in obnovi porušene domovine smo kar malo pozabili na človeka. Pisali in govorili smo o novih gospodarskih objektih, strojih itd., nič pa o človeku, ki je bil in bo- gonilna, sila vsakega družbenega razvoja. Naj delovni človek pa je večkrat pri delu celo precenil svoje moči in vztrajal pri delu še v prvem stadiju bolezni. (Zal, taki primeri se še vedno dogajajo.) Zavedati bi se moral, da ne škoduje le sebi, ampak se s tem povečajo še izdatki za. zdravstveno in socialno zaščito., ki so. že tako ogromni. Preidimo torej na, jeseniško bolnico, ki je bila zgrajena leta 1948. Tu so trije cddaki: interni, kirurški in ginekološki S porodnišnico. Kapaciteta 300 postelj že zdavnaj ne zadostuje. Bolnica je bila prvotno namenjena samo za. zdravstvene potrebe jeseniškega kota. Toda vedno večji sloves, .ki so ga izbojevali šef kirurgije in bolnice, dr. Hafner, predvsem pa šef interne klinike, znani kardiolog dr. Brandštetter poleg skrbnega in strokovnega 'medicinskega kadra seveda, je pridobil bolnike iz vse Gorenjske, Primorske, Ljubljane in celo iz ino-j zemstva. Vsak dan prihaja v bolnico okrog 50 bolnikov na .pregled. Najnujnejši prmeri ostanejo v bolnišnici. Brez dvoma, napravi na vsakogar najbolj impezanten vtis znani specialist za notranje bolezni, primorij interne klinika dr. Brandštetter. Ta odločni in požrtvovalni .človek pa ni samo odličen zdravnik, temveč še boljši psiholog, s preprosto in prijazno besedo zna potolažiti tudi najbolj obupanega pacienta. Na-mojo prošnjo za1 kratek razgovor je vanj rad privolil, čeprav je zaposlen od zore do mrđka. Kateri so največji problemi v bolnici? »V začetku smo se borili z najrazličnejšimi težavami, toda sedaj gre vse nemoteno naprej. Največje težave imamo zaradi personalne službe, ki niha. Ljudje gredo tja, kjer .so boljši pogoji. Na razpolago imamo skoraj vse potrebne aparate in tudi zdravila. Včasih so še težave s prehrano.« Katere bolezni zdravite največ? »Največ prihaja srčnih, revmatičnih in želodčnih bolnikov. Nekaj je tudi primerov meningitisa,« Zeleč njemu in vsemu osebju še večjih uspehov pri njihovom delu, sem zapustil jeseniško bolnico s prijetnim občutkom, da so tu ljudje, ki bodo v primeru nesreče ali bolezni storili vse, kar je v njihovih močeh, da bo bolnik čimprej zdrav. To je tista bolnišnica, v katero s.; najraje zateče v primeru bolezni tudi naš tržiški delovni človek. STEZE IN POTU OKROG TRŽIČU Pod severnimi stenami Storžca, na njegovem osojnem pobočju je v višini 1100 do 1150 rn pi'-anina Jesenje. Planina je položena prav cib vodni horizont, na vverfenske sklade, ki segajo od Loma sem. Zato je ob zgornjem robu planine močan izvir, ki polni korito za napajanje živine, in malo vstran, ob robu gozda še en studenec. Planina v Jesenju je manjša travnata jasa, ki ima svoja pastirska poslopja v zgornjem delu jase, pri vodi. Tu je pastirski stan do leta 1950, ko je bil odprt novi dom pod Storžcem, služil za planinsko kočo. Ta stara »Koča pod Storžcem-« je nekako v višini 1150 m. Zato s to nadmorsko višino označujejo nekateri tudi »Dom pod Storžcem«, ki leži clb spodnjem robu planine v Jesenju in ima nekaj manjšo nadmorsko višino blizu 1110 m. Stara planinska koča služi sedaj spet za pastirski stan. Plan:na v Jesenju sega prav do Poljane. Upravljajo jo bivši pašni interesenti, ki so doma v Lomu. Živina se tu pase cd začetka junija do srede septembra, ko jo ženejo nazaj v Lom. V poletnem času je na planini majerica, ki včas'h izdela nekaj sira in ga sproti proda turistom. Večji del mleka pa od-nrfiajo Lomljani vsak dan sproti domov. Planina v Jesenju je »mlečna planina«, tu pasejo večinoma krave-mlekarice. V zadnjem času delajo na to, da bi planina postala splošno skupno premoženje, ki naj bi ga upravljal pašni odbor pri kmetijski zadrugi. Dom ped Storžcem je precej velika zgradba, V pritličju je velika cbednica, poleg nje proti Lomu obrnjena zaprta veranda, kuhinja, soba za oskrbnico in lovska soba. V I. nadstropju je še osem sob, tako da je v celoti deset solb in dve skupni ležišči na obeh koncih doma. V srednjem delu podstrešja bodo adaptirali še nekaj sob. Urejeno in opremljeno je le eno skupno ležišče, vendar že sedaj lahko prenoči v domu 80 do- 90 planincev. Ko- bo dom dokončno opremljen, bo v njem moglo prenočiti 11.0 turistov. Ker je ta planinska postojanka nekako v zatišni logi, vstran od večjega turističnega prometa, je za sedanje razmere gotovo prevelika. Saj ne oživi vedno docela niti ob nedeljah, marveč le ob prireditvah, ko Se tu zbere večje število smučarjev, planincev, alpinistov ali pa sankačev. Nikakor pa naj bi se planinska postojanka ne izpreminjala v gostilno, kamor bi prihajali ljudje od blizu in daleč pit in se veseljačit. Pač pa bi se mogel Dom pod Storžcem j spremeniti v letovišče naših delovnih ljudi, ki bi tu poleti ali pozimi preživljal svoj prosti čas. Tudi hotelsko funkcijo bi mogel opravljati, čeprav sicer nima značaja hotela. Ponovno tožimo, da Tržič nima hotela. Ce bi uredili cesto skozi S.laparsko vas do Doma pod Storžcem, da bi mogli do njega z avtomobili, bi imel Tržič v Domu pod Storžcem neko nadomestilo za hotel. Saj je že nekaj takih turistov, ki radi žrtvujejo nekaj hotelskega udobja, ki je navadno vezi in na mestni nemir, za tišino in lepoto gorske pokrajine, kar bi pod Storžcem dobili v zameno za udobje mestnih hotelov. Kapaciteta doma je že danes tolikšna, da je za turizem v trži-škem kotu velika škoda, ker ostaja Dom pod Storžcem s svojimi _ lepimi sobami in številnimi ležišči več ali manj neizkoriščen planinski in turistični objekt. Spomnimo se pri tem na pohorske domove oddiha, ki so zaživeli v polni meri pač zato, ker prideš do njih lahko z avtom po cesti. Treba bi bilo imeti to v vidu in misliti na to, da bi uredili cesto do Doma pod Storžcem. Ce pa bo nekoč zgrajena cesta, ki bo povezala lomsko dolino z dolino Kokre, z Jezerskim, potem bo pač Dom pod Storžcem prišel do svoje veljave, saj je nekako na sredi poti med Tržičem in Jezerskim. S prostora pred doim-om je lep razgled proti zahodu, preko lom-ske doline .in njenih pobočij tja do Julijskih Alp, do Triglava, Rjavine in njenih sosedov. Se bolj nas prevzame pogled na severno, ostenje Storžca, ki se vzdiguje v naši neposredni bližini domala navpično navzgor. Stredi stene ugledamo, na majhni polici bivak, ki so ga tržiški planinci in alpinisti že kar dobro opremili, saj so' sai.no v letu 1955 znosili na svojih ramenih tja gor lOOOkg raznega mate- riala. Bivak je v višini 1750 m. Do njega pridemo po raznih variantah. Najpoigostnejša je tista, ki vodi preko plazu, ozir. sne-žišč. Nato plezamo še kake tri-četrt ure, pa se znajdemo pri ■bivaku. Ce ga gledamo izpred Doma pod Storžcem, se nam zdi, da je komaj kaj prostora zanj v strmi steni, na kateri je kar nekako obešen, ko pa pridemo do njega, vidimo, da stoji na lepi polički, ki jo spomladi krase poleg drugih cvetov tudi živorumeni avriklji, ki se n.i svojih visokih pecljih pozabavajo v vetru. Bivak so zgradili tržiški alpinisti in planinci v letu 194(1 in 1047, izpopolnjevali pa so ga polno leto, da je sedaj že kar dobro opremljen. Bivak je lesen, streha je pločevinasta, primerno nagnjena, da je sončenje na njej kar udobno. V bivaku lahko prenočujejo štiri osebe, v sili pa se jih tudi osem stisne na štiri ležišča, V bivaku je tudi štedilnik (v jeseni pripravijo alpinisti drva), tako da je zores udobno opremljen. Izpred Doma pod Storilcem nas vodi steza do spomenika padlim borcem, ki stoji na trati, le pet minut od doma. Ko se napotimo, tja, nam razgled .obstane na r; udejanjil, ki ga je povzročil veliki snežni p'az, ko se jo v z:.čotku leta 19.U spu- stil s Skarjevega roba. in >i utrl široko plazino sredi gozda, pu-medel in uničil okoli 500 kub. metrov lesa in se ustavil šele v bližini novega Doma. pod Storžcem, ki mu je pritisk odnesel dimnik in malo poškodoval tudi streho. Sredi snežnih gmot so takrat ležale velike smreke, izruvane s koreninami vred, nametane vsevprek. Čeprav je sedaj les že pospravljen in pobočje na novo pogozdeno, so vendar še vidni sledovi pustošenja, ki Ca je uprizorila nebrzdana sila velikega plazu. Na srečo ni bilo človeških žrtev tako kot v letu 1937, ko je tržiško planinsko društvo 29. marca, na velikonočni ponedeljek, priredilo na me-lišču pod Storžcem smučarsko tekmo. V prejšnjih dneh je zapadlo precej mokrega, snega in ko so tekmovalci šli na start na Škarje v rab, se je s pobočja v ostenju Storžca usul snežni plaz, ki je zajel in zasul devet smučarjev. To. so bili mladi Tržičani: Viljem Plajbes, star 20 let, Zdravko Kostanjcvec, star 32 let, Vinko Sarabon, star 34 let, Kristijan Stegnar, star 22 let, Miro Ovsenek, star 18 let, Vinko Lombar, star 16 let, Ada.l-bert Ahačič, star 15 let, Jože Mladič, star 24 let in Rudolf Plajbes, star 23 let. Pokopani so v Tržiču, na plazu pod Storžcem pa nas spominja na žrtve snežnega plazu spominski križ, ki stoji ob poti proti Skarjevemu robu, in napis, vzidan v skalo. Letos mineva od te nesreče, ki je vsem starejšim Tržičanom še dobro v spominu, že 20 let in te dni se Tržičani spominjajo, na svoje nesrečne rojake s .komemoracijo,, ki jo prireja tržiško planinsko društvo na dan nesreče, 29. marca, na pokopališču v Tržiču, na kraju nesreče pa naslednjo nedeljo, 31. marca. Gremo po stezi dalje proti spomeniku in čez tri minute smo pri razpotju. Orientacijska tablica nam pove, da nas steza naravnost vodi na planino Ja-vornik ali na Jezersko (čas!). — Druga tablica pa nam kaže smer v levo, — do spomenika. Spomenik je svojevrsten. Sredi jase stoji navpična skala, na kateri so vklesana imena padlih: Peter Ahačič, Jože Jancžič, Marija Štete, Marija Bečan, Marija Solnar, Anton Guček, Jože Gradišar, Anton Kmet. Poleg leži vodoravna skala, na kateri je napis: »Na tem mestu je počila prva partizanska puška dne 5. VIII. 1941. Tu je bila prelita kri prvih .partizanov, ki s° na poziv KPJ šli v borbo proti fašizmu«. Zato praznujemo Tržičani 5. avgusta vsako leto svoj občinski praznik. Na prostoru, kjer stoji spomenik, je bila do 5. avgusta 1941 Verbičeva lovska koča, v katero so se zatekli prvi partizani tržiško-kranjske čete. Po krvavi borbi z njimi so Nemci kočo požgali, vendar je še videti, kie je stala in kolikšna je bila, saj tvori njen nekdanji temelj nekakšen okvir sedanjemu spomeniku. Ker jo bil ta boj tudi v Tržlškem vestni-ku že opisan, podrobnosti ne bom ponavljala, Tu smo v povirju Lomščice. Od juga priteka .potok izpod Zgornje (Velike) Poljane, kjer je njegov i::vir v višini 1280 rn-Z vzhodnega pobočja priteka TRZlSKI VESTNIK Stran 7 NA LJUBELJSKE DIRKE SE ZE PRIPRAVLJAJO Potok, ki ima tri izvirnice, ena °d njih izvira iprav tu v bližini spomenika v višini 1127 m. Tretji potok izvira pod Javor-nikom v visini 1300 m. Vsi trije potoki se združijo, v višini 1886 m, pri razpotju, kjer se cepijo poti pod Storžoc, na Poljano in na Javornik. Vidimo, da vse tri poti (vozna pot pod Storžoc, pot na Javornik in pot ha Poljano) slede smeri vseh treh potekov, prvi dve potekata v dolinah, ki sta jih ustvarila potoka, zadnja se le malo odmika. Ko se po stezi vračamo Proti domu, se še razgledamo, kakšne ture bi lahko napravili drugi dan. Iz.bi.ra je kar precejšnja. lahko šli tudi na. Storžoc, in sicer mimo Kinlčarjeve koče ter po jugozahodnem pobočju Storžca na vrh, a te poti verjetno ne bomo ubrali, ker je dokaj daljša, čeprav bolj razgledna. Izpred Doma pod Storžcem gremo lahko tudi na Javorniški preval (ena ura hoda). Odtod pa na Jezersko, do kamor je še 2 in pol ure, ali do planine Javornik in na Zeniklovec ter naprej mimo Bele peči na planino Konjščico in od tu čez Blejsko planino mimo Tiča nazaj v Lom ali pa v Dolino in Jelen-dol. Od Doma pod, Storžcem bi hodili do planine Javornik eno uro in pol, do Konjščice tri ure. Torej izbire dovolj. Ponujajo Določeno je, da bodo letošnje motorne tekme na Ljubelj dne 4. avgusta. S pripravami so že začeli. Prireditev bo v najmanj enakem obsegu kot lani. Imenovan je že prireditveni odbor. Direktor prireditve je Jože Jur-jevčič, ki mu stoje cfo strani 3 pomočniki: Franci Globočnik, Karel Kravcar in Janko. Mozetič. Sekretar prireditve je Boris Roblek, finančni sektor bo vodil Janko Rozman. Prometni sektor prevzameta Popi Gori.čan in Lado Fabjari, preskrbo stanovanj pa Franc Globočnik st. Ta odbor se bo. seveda dopolnjeval s funkcijami, ki bodo nastale po potrebi, čimbolj se bodo priprave za prireditev razširjale. V okviru prireditvenega odbora bo letos v propagandnem in .gospodarskom sektorju sodelovalo tudi Turistično društvo, ki bo imenovalo v navedene sektorje svoje najaktivnejše člane. Ob začetku bo delo. prireditvenega odbora usmerjeno v močno propagando za udeležbo tekmovalcev in obiskovalcev, posebno v inozemstvu;, najbolj pa na Koroškem, od koder pričakujejo veliko udeležbo zato, ker bo prehod preko meje manj otežlkočen. Od obiska iz inozemstva bo imel korist tudi tržiški tujski promet. Letos je imenovan tudi poseben pododbor, kateremu predseduje kot pomočnik direktorja prireditve tov. Janko. Mozetič. Njegova naloga bo skrbeti za vso ostale prireditve, ki bodo v trenmških in prireditvenih dnevih, kakor bo njegova naloga tudi preskrba na splošno.. Turistično društvo bo po dogovoru prestavilo svoj turistični teden in izvedlo program kulturnih prireditev. Prireditveni odbor namerava zgraditi, če bo' dobil potrebna investicijska sredstva, ob tekmovalni progi sodobne športne objekte, ki spadajo k takim mednarodnim prireditvam, to je stolp za sodnike, prostore za parkiranje tekmovalcev in tribuno, za gledalce. Seveda ima prireditelj težave zaradi finančnih sredstev. OLO je obljubil dotacijo:, ker je pričakovati, da se bo zaradi prireditve ogromno povečal potniški cestni promet in da bo od prireditve imel korist tudi celotni tujski promet na progi preko Kranja do Tržiča. Odbor pričakuje dotacijo okraja, in računa tudi na pcmoč občinskega ljudskega odbora. Tržiški bivak v severnem ostenju Storžca Foto: A. Co.sta Ce se nam hoče plezanja, je možnosti dovolj v ostenju Storžca, morda do bivaka, v višino 1760 m, morda do vrha v višino 2132 m. * Ce bi raje hodili po stezi na Storžec, lahko izberemo pot čez Plaz proti Škarjevemu robu in "d tam na vrh ali pa Uberemo Zanimivejšo varianto skozi Zre-lo proti vrhu. Obe poti se razcepita blizu pastirskega stana °a zgornjem robu planino v Jesenju, to je nad staro »Kočo Ped Storžcem«. Od tod do vrha Storžca bi hodili tri ure, če se napotimo na Skarjev rob, in Pfav toliko, skozi Zrelo. Pri omenjenem pastirskem slan,u drži steza v desno. Tu nas Vodi proti Poljani in na Tolsti Vrh ter od tam v kočo na Kri-*k! gori. Do tja bi hodili dve do tri ure. Seveda bi s Poljane