Odmevi s terena
Sprejeti sta analizl poslovanja gospodarstva in družbenih dejavnosti za leto 1979 - O uveljavljanju delegatskega sistema
V zadnjem skupščinskem poročilu smo pisali o zaseda-nju družbenopolitičnega zbo-ra. Sejl zborov združenega de-la in krajevnih skupnosti sta bili kasneje, zato šele v tej šte-vllki naSega glasila porofiamo. kaj se je zgodilo na omenjenih zasedanjih. Uvodoma naj po-vemo, da sla bila dnevna reda obeh zborov domala enaka. pa tudi poročevalci so bili isti
Osrednje vprašanje, s kate-rim se je ukvarjal že družbeno-politiini zbor in kasneje tudi preostala dva zbora, je bilo analiza poslovanja gospodar-stva in druženih dejavnosti be-Žigrajske obfiine za lansko leto
Delagati zbora združenega dela in zbora krajevnih skup-nosti so k že podanima tzvlefi-koma analiz poslovanja go-spodarstva in družbenih dejav-nosti, objavljenima v »Zboru delegatov«, posluSali Se do-datna pojasnila Anice Čampa, Čtanice izvršnega sveta občin-ske skupščine Bežigrad o izva-janju 34. člena dogovora o uresnlčevanju           družbene
usmeritve razporejanja dohod-ka v letu 1960. Delegate obeh
zborov so seznaniii s staliSči družbenopolitičnega zbora s poslovanja gospodarstva in družbenih dejavnosti, delegati zbora združenega dela pa so Izvedeli Še za mnenje odbora za družbenoekonomski sistem in spremljanje tekočih gospo-darskih gibanj, katerega giav-na ugotovitev je bila, da iz vse anatize najbolj izstopata sploš-na in skupna poraba, ki prese-gata predvidevanja iz temeljev plana 1976 do 1980 kar za 8,1 pdstotka, kar ni čisto tako, kot bi si želeli. Mnoglm delegatom takšno prikazovanje. kot so ga prebrali v »Zboai delegatov«, nl bllo čislo pogodu, zato so se priglasilt k razpravi. Brtgita Ka-lišnik iz konference delegacij »Mladi rod" je pripomnila, da prikazovanje izvršnega sveta o povefiani porabi WZ v primer-javi z enakim obdobjem leta 1978 ni bilo realno. Po njenem mnenju se ni povečala količin-ska poraba, pač pa so večje Stevilke izkazovale zgolj povi-Sanje cen živilom in storitvam. Predsednik izvrinega sveta Joze Bufiar je pojasnil,da ne gre za nobeno drugo ugotovi-tev, kot zgolj za to, da je bita poraba večja. Breda Cvetko-Jama. prav tako Članica izvrš-nega sveta, pa je bila rnnenja, da so delegati dobili samo iz-vleček analize, v katerem ne-katere stvari niso zajete v po-drobnostih. Dodala je Se, da Izvršni svet prtpravlja analizo poslovanja družbenlh dejav-nosti šele drugo leto. ler da imajo težave pri zajemanju po-datkov.
še boij so se mnenja kresala na zasedanju zbora krajevnih
skupnosti. Delegat KS Boris Ziherl. Uroš Gulič, je bll celo mnenja. da izdelava analiz ni potrebna. Po njegovem bi bilo bolje spoStovati določene ro-ke. kajti brez tega ne bomo velko dosegli. Njegova razpra-va je zadevala pojasnilo Anice Čampa, da bi bilo dobro na-praviti anatizo skupne in sploSne porabe. za katero vsi vemo, da je bila pretirana. De-legat Boris Burdych \z KS 3av-sko naselje je kritiziral tisti del analize, ki govori o izgubi 45.000 delovnih dni, češ. da je premalo natančno razloženo. koliko je bilo bolniških odsot-nosti, koliko porodniških in ta-ko naprej. Njegova pripomba je veljala družbenim dejavno-stim in po mnenju njegove de-legacije bi bil natančnejši ta-belarični prikaz vsekakor bolj-ši. Oelegat Bojan Vidic iz KS Boris Kidrič je predlagal do-potnitev analize poslovanja z analizo poslovanja samoup-ravnih interesnih skupnostt ter družbenopolitlčnih skupnosti na enak način. kot je bifo to narejeno za gospodarstvo in družbene dejavnosti. Ko so razpravljali  o vzgojnovarstve-
nih ustanovah. je delegal Di-mitrij Trpin iz KS Rezke Dra-gar-Crnuče predlagal za vse nove krajevne skupnosti bivše KS Črnuče-Nadgortcs izgrad-njo novega vrtca, v isti sapi pa je omenil, da je tudi šola Mak-sa Pečarja posiala pretesna.
V nadaljevanju so se delega-ti malce odmaknili od obrav-navane problemaitke in izve-deli smo, da na področju obči-ne Bezigrad primanjkuje pre-cej vzgojiteljic v vrtcih - na-tančneje, razpisali so 27 novih delovnih mest. Obeti pa niso nič kaj rožnati, saj v Stepanj-skem    naselju    povsem   nov vrtec za 250 otrok ni  mogel pričeti z delom, ker enostavno niso mogli dobiti vzgojiteljic.
Kakorkoli že: oba zbora sta po številnih razpravah in pri-pombah le potrdila analizi po-slovanja gospodarstva in druž-benih dejavnosti za leto 1979.
V nadaljevanju zasedanja so delegati zbora združenega de-la in zbora krajevnih skupnosti pretresali    predlog    akcijske usmehtve občinske skupščine o nadalnjem uresničevanju de-legatskega sistema v naši ob-čini. Svoja stali&ča je podal od-bor za spremtjanje in delova-nje defegatskega sistema v te-meljnih delegacijah in konfe-rencah delegacrj zbora zdru-ženega dela, podobno staliŠČe pa je razgrnil tudi odbor za ra-zvoj samoupravljanja in uve-Ijavfjanje delegatskega siste-ma   v   krajevnih   skupnostih pred svojimi delegati. Ob tem bi se omejili na razpravo Loj-zeta Skoka, delegata krajevne skupnosti Boris KidriČ, ki je ze-lo razumljivo in jedrnato pov-
ze! enega bistvenih problemov detegatskega sistema, s kate-rim smo se na straneh našega glasila že velikokrat ukvarjali. Gre za odnose občinska skup-ŠČina - samoupravne intere-sne skupnosti - krajevna skup-nost. Lojze Skok je bil mnenja, da krajevna skupnost. s stali-šča občana, pomeni tisto msto, kjer se rešujejo vsa vpra-Sanja. Pri tem je najbolj foleča ravno oblika reševanja obča-novih vpraSanj, saj je za eno stvar odgovoma in pristojna občinska skupščina. za drugo samoupravna interesna skup-nost. za tretjo pa spet nekdo drug. Presečišče vseh teh vprašanj pa je prav kr3jevna skupnost; v občini pa naj bi to bila občinska skupščin^. kjer pa v celoti ne odločajo o vseh stvareh. Težko je občana v kra-jevni skupnosti zavrniti in ga napotitr za to vprašanje v to SIS, za drugo v drugo SlS, pač tja, kjer so za to ali ono pristoj-ni. Po drugi strani pa \& prav tako res, da krajevne skupno-sti od obfiinske skupSčine ne morejo zahtevati nekaj. kar ni v njeni pristojnosti. Po rnnenju delegacije Borisa Kidriča je edina možnost v tem, da dele-gati kljub vsemu postavljajo vprašanja na skupščinskih zborih ir> tam pojasnjujejo pro-bleme, ne zato. da bi jih skup-ščina na mah rešila. temveč zato, da delegatska izvajanja dobijo pofitično težo. Ot> kon-cu je delegat Skok dodal. da bi se bilo v krajevnih skupnostih potrebno bolje povezati in izrazil mnenje, da bi morali vsi, od SZDL do sindikata. poiskati nove metode dela da bi ome-njene probleme fahko bo'j za-dovoljivo reSevali.
V nadaljevanju dnsvnega re-da sta zbora poslušala analizo delegatskih vprašanj in pobud za obdobje od aprila 1978 do lanskega februarja in sfejela ter izredno pohvalila poročilo o delu komisije za zadeve bor-cev in invalidov NOV za leto 1979- Delegiralastasvojedele-gate za zbora skup&čine mesta Ljubljane in potrdiia nekatera imenovanja.
TADEJ BPATOK