Povečanje blagovnega prometa
Po nepopolnih podatkih Zveznega zavoda za statistiko je vrednost prometa blaga v trgovini na drobno v prvih letošnjih treh trimesečjih (januar-september) za četrtino večja kakor v istem obdobju leta 1954. (Po-datki se nanašajo na trgovsko mrežo, zato ni obsežena kmetska tržna trgovina.) Tn ima znaten vpliv tudi povcčanje cen. V letoSnjem letn so cene na drobno stalno rasle vse do meseca septembra, ko so se mčele v doloieni meri ustaljcvati. V mesecu •cptembru »o bile za 12*/» nad cenami v letu 1953.
Porastle pa so tudi količine prodanega blaga. To vidimo lz naslednjih podatkov za prvo polletje:
AitiUl
PSenlčna moka (tisočl ton) Krnh   (tisoii   ton) Sveže  tneso (UsoM lon) Ma5*obe   (Msoči  ton) Zelenjava   (tisofi   ton) Sadje   <tiso6i  ton) Stadkor  (UsoJl ton) Premog   (Usoei   ton) Milo   (tisoči   ton) Tkanine (milljoni metrov) Obntev (milljoni parov) Nogavice  (milijoni  parov) Pobištvo   (Usoii   garnitur)
Pomembno povečanjc prodaje Imamo tudl pii tistih artlklih, k) so prvenstveno name-njcni vasi. Pri kovinskem gradbenem mate-rialu znaša t« povefanjc 23»/», pri žebljih 62 %, pri kmetijskem erodjn 31«/», pri kme-tljskih napravah skoraj 100»/o, pri priboru in lelezju za voeove 50°/o, pri ravnem stekia •9 •/•, pri nmetnib gnojilih 89 •/», pri sred-tMh za  zašttto  rastlin  34 •/«.  pri petroleja
193       234       21
221       278       26
40        47       19
28        34       23
71        72         1,5
18        15       —
48        59       21
895       897       —
8        11       31
39        46       19
6          7       20
8          9        9
33        48       49
za razsvetljavo 24 •/•, pri cementn 31 "1%, prl opeki 21*/». Te podatke jc zlasti treba upo-štcvati glede na to, da razpoiaga vas z dolo-čenim presežkom prostlh denarnih sredstev, ki jih je treba potrošitl. Menijo, da je po-T&fanje prodajc teh artiklov vendarle še vedno   popolnoma   nezadostno.
Na tako povečanje prometa Je najveS vplivala industrijska proizvodnja. Po stati-stičnih podatkih je od janoarja do septembra tega leta industrija proizvedla sa 16 "/• ve5 potrošnega blaga kakor od jannarja do sep-tembra   leta  1954.
Toda tudi uvoz je odigral veliko vlogo. V prejšnji štcvilki (na 4. strani) smo ob-javili podatke o povcčanju ovoza živilskih proizvodov in glavnih surovin za predelo-valno indastrijo v tem Ietn. Ce primerjamo nvoz in Iztoz iekstila in tekstilnih surovin ter polizdelkov v devetih mesecih lani in letos, vidlmo, da se je uvoz povečal za 7 milijard, izvoi pa zmanjšal za eno milijardo 200 milijonov dinarjev. Razuml|ivo je, da vpliva to na plačilno bilanco i inozemstvom. Blagovni promet je malo bolj porastel kakor pa dcnarni dohodki prebivalstva. To ima določcn pomen, ker prebivalstvo troši za naknp v trgovini (ne upoštevajoS kmet-sko tržno trgovino) nad dve tretjini svojih dohodkov. Zato se bodo tudi nadaljnja pri-zadcvanja, da bl se ofaranil in izboljšal Liv-ljenjski standard odrazila na povečanju količine   prodancga   blaga   v   trgovini.
Pri tem mora vsekakor imeti glavno vlogo pove^anje proizvodnjc potroSnega blaga v kmetijstvu in v industriji. Rekli smo že, da je indnstrija povečala proizvodnjo potroš-nlh artiklov za 16 Vo. V tcm časn pa je skup-na industrijska proizvodnja porastla za 18,5 odstotka. To potnenl, da povečanje proiz-vodnje za osebno potrošnjo vendarle že vedno zaostaja za povečanjem skupne proiz-vodnje.
So razlogi za prlčakovanje, da se bo v prihodnjem obdobjn to razmerje Se naprej izpremdnjaJo v korist potroSnega blaga.
M. J.