251. štfivilka. I i Trst. v torek dne 4. novembra 1902. Tečaj XXVII „EDINOST" bhi'a er krat na d*n. rnzun nedelj in praznikov. <>i* 4 un p'>i»olutii prodajajo p»>-ito)(-n o -tevilke po 6 «totink »3 nvć.i: iiven Tr-i» pa |<> 8 stotink (4 nv«".. Telefon Atr. Sjn. Oglasi se računnio po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslan«, osmrtnice in javne zalivale domači oglasi itd . -*e računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne -prejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. Upravništvo ln sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo -tv. :>, II. naUair. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Občni zbor m javni M plčiesa it" v Si dne 2 novembra 1902. 1'ozdrar predsednika. Ob 4. in pol uri fiopoludne je predsednik prof. M a t k o M a a d i c otvoril le tošnji občni zl>or političnega društva »Kdi-ooflt«, združen z javnim shodom. V svojem nedolgem, a jedrnatem nagovoru je sporočil v imenu političnega društva zboroval^em — ki so polnili dvorano do zadnjega kotička — najprisrčneje pozdrave. Predstavil je oavzo hiti zadovoljni, da nmo čvrsto ohranili in obranili svoje prejšnje pozicije, oziroma, da smo izvolili zopet svojih devet }H>slancev. < im pa *e razmere spremene — izlasti pa, ako se spremeni vladni zistem, ki je kriv na vsem (Kazno in viharno vsklikanje), ni okrsjih. Ali i/.podletelo jim je ! Vstrujna agitacija, katare se je razven odličnih rodoljubov koperskega okraja udeležil tudi odposlanec našega političnega društva ter živa in prepričevalna beseda naših koperskih rodoljubov, katerim se je pridružil tudi eden dvoma, da ne število naših poslancev v dež. (naših odbornikov na volilnem shodu v De-zboru istrskem pomnoži in da doapemo vsaj kanih, združila je vse može koperskega vodo polovice vseh mandatov. lilnega okraja v mogočno falango, ki je odbila Politično društvo pa je vršilo v minolem sovražne naskoke in dokazala z izvolitvijo g. letu svoje delovanje na vsah poljih javnega Kompareta deželnim poslancem, da na ko-življenja, v kolikor so le dopuščale razmere, perščini žive zavedni Slovenci, ki se ne dajo Da se ni storilo še več, na tem je največ več preslepiti od gospodstvaželjnih koperskih krivo pomanjkanje oseb, ki bi se hotele ali signorov. Skoro istočasno s temi volitvami "ega državnega poslanca Vekoslava S p i n - smele izpostavljati nn javnem delovanju. No, posredoval je odbor na sporu slovenskih ko->' i d a, deželna poslanca istrska dra. I>. ' o vsem delovanju društva v minolem letu perskih učiteljiščnikov ter dosegel, da ee je Trinajstima in dekana K o ca p a r e-ta, doznate iz poročila gospoda tajnika. (Burna ta jako kočljiva zadeva rešila kolikor toliko dež. poslance tržaške Ivana G o r i u p a, dra. ' pohvala.) povoljno za našo mladim,. O. G r e g o r i n a, dra. < »tokarja R v - Poročilo tajnika. Ker smo že pri istrskih razmerah, naj b a' r a in Ivana Mar jo V a t o v c a — Tajnik, g. dr. Ferdo Č e r d e, je pre- omenim, da se je odbor dne 30. decembra (poslanec Dollenz se je opravičil pismeno) ter čital nastopno poročilo: 19U1. brzojavno pritožil na ministra železnic, slednjič poročevalce listov »Naša Sloga«, Slavni občni zbori ekseelenco \Vitteka, radi napisov na novi dr- »Svetilnik« in »Edinost*. Ker je minolo leto, odkar ste poverili Nadaljuj^ svoj govor je izrazil svojo ža sedanjemu odl>oru častno nalogo, da vodi lost, da ne more tudi letos — kiikor je vedno politični boj tržaških in istrskih Slovanov, do sedaj na teh shodih — predstaviti moža, stopa sedaj isti pred Vas, da Vam da — ki je bil voditelj tržaškim Slovencem in tudi predno položi svoje mandate v Vaše roke — zastopnik tega J. okraja, {»okojnega in nepo- račun o svojem delovanju. zabnega Ivana Nal»ergoj8. Pokojnik je dolgo Odbor, ki je bil izvoljen na občnem vr*to let deloval za materijalne in duševne zboru dne 27. oktobra 1901. isonstituiral se . aterese naših okoličanov — tudi kakor pred- je ta ko-le: predsednik: prol'. Mat. Mandić, sedoih našega društva. Zato je nam danes — I. podpredsednik: dr. Gustav Gregorin, II. na prvem < l m" nem zboru jk> njegovi smrti — podpredsednik: dr. Otokar Ryl ar, tajnik: tem vfča dolžnost. da se ga spominjamo hva- dr. Ferdo Cerne, blagajnik: Ante Bogdano- ležno in zakhčemo iz dna srca »slava« nje- vie, odborniki : dr. Josip Abrain, dr. Edvard govemu spominu. Slavik, Andrej Cerne, Makso Cotič in Miloš Zh rovaici so se odzvali 3.cratnim »slava« Kamuščič ; namestniki: Fran Suman, Anton spominu Ivana Nabergoja. Miklavec, Stanko Godina, Alojzij Gonup, Kakor vsak priden gospodar — je iz- Ivan Goriup. Ivan Pertot, Ante Pogorelec, vajal govornik daije— kfckor (»osebno vsakdo, Hrabroslav Kažem in Josip Turk.— V nad- ki se inora preživljati peščenim delom svojih zorovalni odsek za list »Edinost« so bili iz- rok, deia ob koncu leta svoje račune, da vidi, voljeni: prof. M. Mandie, dr. G. Gregorin koliko bi je prialužil, da vidi, je-li bila prava in dr. O. Rvbar. jH>t, jmj kateri je hodil, ali pa ni bila morda Odbor je v 25 sejah razpravljal o dru- kriva^in bi kazalo, da stopi ia druga pota štvenih poslih in o političnih dogodkih. žavni železnici Trst Poreč, glede katerih so istrski Italijani, odnosno vladajoča klika, zahtevali, naj bodo izključno laški. Ako se v tej stvari ni dosegel popolen vspeh, na tem ni naša krivda, niti krivda naših gospodov državnih poslancev, ki so porabili vsa sredstva v varstvo naših pravic, ampak je krivda le na strani vlade, katera se je — vsaj deloma — udala grožnjam laških rogoviležev. Krajevne razmere, in posebno pomanjkanje hitrih komunikacij v Istri, vstvarjale so vsikdar — posebno pa, kadar je trebalo stopiti v direktno dotiko z veliko maso v Istri, kakor na pr. ob priliki volitev — veliko oviro za naše politično društvo, kateremu je bilo večkrat nemogoče vršili svojo nalogo ter voditi politično gibanje v oddaljenih in vsaj za naše odbornike nepristopnih krajih, tako, da se je moral odbor skoraj vee!ej omejati na inicijativo ter prepuščati vse nadaljne korake istrskim veljakom, ki so vedno postopali v soglasju z našim odborom. To faktično stanje, katero je trajalo že od nastanka našega političnega društva, dobilo — takti si moramo tudi mi vsako leto delati Prva naloga, katere se je moral lotiti račune. odbor, bile so volitve v deželni zbor istrski. | je letos tudi srojo pravno podlago s tem, da Naše glavno tlelo v minolem društvenem Naš odbor je — kakor tudi prej ob enakih se je dne 9. januvarja 190:? na shodu za- etu so bile volitve v deželni zbor istrski. V prilikah — prevzel vodstvo volilne agitacije j upnih mož v Pazinu, katerega seje udeležil -.►ommu vam je gotovo vsem, pod kakim pri- na Koperščini in Piran^čini ter ee potrudil, | gosp. prof. M. Mandie kakor istrski deželni *i-»kom - > -e vršile te volitve. Imeli smo proti da poravna neke diference med našimi ta- poslanec in ob enem kakor predsednik na- -ebi dva strašna nasprotnika. Proti nam je mošnjimi volile, katere so bili koperski Ita- šega društva, ustanovilo politično društvo za bila italijanska oligarhija i kakor jo imenujemo lijanaši zasejali med naš politično še nezreli Istro se sedežem v Pazinu. Ta odvažni ko- navadno) z vso sv«.jo nasilnostjo, a na roko narod v svrho, da upropastijo narodnega rak naših istrskih bratov h krepkejši in in ej je š-1 slavni iu sloviti v J -»tri veljavni zi- kandidata in z njim tudi naše narodno giba- tenzivnejši politično-gospodarski organizaciji, -tem . . . ! Ob takih okolnostih smo morali nje v teh za istrske Slovence sila važnih kateri je ob enem mnogo olajšal nalogo na- O 1) L I S T E K MELITA. j.r! in začel prisluškovati. Notri je čul neko gi-j »Nadporočnik bar^n \Vinter«, je odgo- l banje in razgovor, tih, ali jako Bi'len, kakor vorila sobarica tiho, znajoča, da je nekaj v prepiru. tajnega. Povest iz naše debe. ispisa! Joftip Etren Tomie; prevedel Kadi. Drugi del. XIII. Tu je stopila iz bližnje sobe ena sobaric .n gA vprašala še precaj neprijazno: »Koga iščete?« »Melv!«, je vskliknil v tretjikrat in potrkal še močneje nego prej. Na to so se odprla vrata in Melv ee je pojavila na njih, besna in razdražena kakor levinju. Plamtečimi očesi in proti možu gro- »-lf it t> soba grofice Armano?« — zečo desnico, kakor da mu h oee zabraniti sto- < Melita je izven Hrvatske vedno potovala pod tem imenom). »Je, ali ona epi«. »Kaj za to! Kakor nje mož sem tako svoboden jo vzbuditi«. — In potrkal je dovolj močno ter jo zaklical po imenu dvakrat: Melv, Melv. Sobaric j se ie obrnila in izginila je v sobo, pustivša na pol odprta vrata. Slutila je, da l>o nek*j hudega. \ r. Melitine sol>e še ni bilo nikakega odgovora. »Odpri, Melv, jaz sem... Branimir«, je začel zopet klicati m »ž. Branimir je prislonil uh> na ključavnico »Ni .sama«, je rekel in pobledel. Čutil je,' »Hvala vam, draga moja!«, je rekel Bra- kako «e mu noge tresejo same razburje- nimir in krenil brzo po stopnjicah doli. Do*ti. Na večer istega dne sta se Branimir in Alfred bila na sablje. Alfred je bil ranjen na roki, ne ravno nevarno, ali rana je bila taka, da ni bil sposoben za daljno borbo. Veščim kvart-udarcem razsekal mu je Branimir ]/.-prožne mišice na desni podlahtnici, da ni mogel več mahati s sabljo. Protivnika se nista pomirila. Alfredova rp.na se je zacelila dosti hitro, ali rana, katera je zakrvavela v Branimirovem srcu, ni se zacelila do groba. Prihodnjega dne se je Branimir povrnil v Zagreb. Naslednjega dne v jutro, ko je sedel zamišljeno v svojem kabinetu, vzbudil ga je iz tužnih misli telefon. Pristopil je k Btroju. Grof Slavomir je bil, ki je hotel govoriti žnjim. »Veseli se z menoj, dobil sera danes zjutraj sina«, glasilo se je grofovo poročilo s šestinskega dvora. »Čestitam, ali ne morem se veseliti — ločil sem se od svoje žene...« piti naprej, vskliknila je razbtirjenim glasom : »Gospod, midva sva od tega hipa lo čena...! Vi nimate ničesar tu iskati. Adieu !< To rekši zalopnila je silovito vrata in jih zaklenila. Branimir je ostal kakor okamenel... Nekaj časa je razmišljal, potem se je okrenol in povešene glave šel dalje. IdoČ mimo so-baričine sobe, opazil je devojko, s katero je prej govoril in ki je vse čula ter ga sedaj motrila radovedno. Opazivši jo se je Branimir zaustavil, segnil v žep in jej stisnil v roko bankovec. »Oprostite, da sem Vas vznemiril! Recite mi le to, kdo je pri oni gospej v sobi ?« šemu društvu, pozdravljamo z najiskreuejšim veseljem ter želimo nhšim istrskim sobojevnikom najboljših vapehov. Sila važno vprašanje, s katerim se je odstopajoči odbor prav intenzivno bavil skoro v vsaki seji, je vprašanje, s katerim se je že pred leti pečal I. odbor našega društva in s katerim se bomo morali triaški Slovenci menda še dolgo časa baviti — šolsko vprašanje. Ni je huje rane na telesu tržaških mestnih Slovencev, nego je ravno pomanjkanje vsakega šolskega pouka v materinem jeziku, ni ga opravičenejega boja, nego je oni, katerega že nad četrt stoletja vodimo za najprimitivnejšo državnopravno nam zajamčenih pravic ; in vendar-le se vsa stvar nahaja tam, kjer je bila že pred leti — oziroma, ako hočemo biti točni : imamo eedaj še en odlok več, s katerim nam vlada javlja popolnoma resnim licem, da smejo tržaški mestni Slovenci pošiljati svoje nedorasle otroke po uro in še več daleč v okoličanske kmetske šole, v mestu pa da ne obstoji ni-kaka potreba do slovenskih ljudskih šol ! V kljub temu pa, da odbor n niti pričakoval boljše rešitve svojega rekurza od Htrani vlade, je vendar le storil vse, kar je bilo možno, da opozori širšo javnost in odločujoče faktorje na neznosno stanje, v katerem se nahajamo glede elementarnega šolskega pouka. Že novembra meseca lanskega leta sklicali smo javen shod v telovadnico »TrŽ. Sokola«, na katerem se je ob obilni in živahni udeležbi razpravljalo o našem šolskem vprašanju sploh in še posebej o slov. ljudskih šolah v mestu in o slovenskem vseučilišču ter sprejelo vse tozadevne, od odbora predlagane resolucije. Znamenit pa je bil manifestacijski shod dne 14. septembra 1902 pri Sv. Jakobu, kateri je imel namen, da opozori vlado na nje dolžnost v perečem vprašanju radi slovenske ljudske šole v mestu, ki se vlači že celih IS let, ne da bi mogli doseči končne rešitve. Na shodu, katerega se je udeležila ogromna množica, pojavila se je velikanska ogorčenost proti nezaslišenemu postopanju vlade v tem vprašanju ter so bile vsprejete že znane resolucije. Nekolik > dni pozneje pa je že bil dostavljen gosp. dru. Gregorinu, ki že od početka sem nevtrudno vodi vso našo agitacijo /.a slov. ljudške šole, odlok c. k. mini-sterstva za nauk in bogočas'je, s katerim se odbija utok tržaških Slovencev. Umevno je samo ob sebi, da se ne zadovoljimo a tako rešitvijo naših prošenj, ampak da se pritožimo na upravno sodišče, katero ima zadnjo Taka je človeška osoda : dočim ^e prvemu zmračuje, vstaja drugemu. Prvi se poslavlja od svoje življenske sreče, drugemu pa komaj vstaja soloce popolne sreče in zadovoljstva. XIV. Melita, ločena od moža in svobodna,odpotovala je naslednjega dne v Budimpešto. Poiskala je takoj generala Zelenkaja. Isti je bil umirovljen in že leto dni vdovec, a po svoji ženi je podedoval veliko imetje ter se mislil oženiti v drugo. Bil je sladko iznenadjen, ko je Melita stopila k njemu v sobo. »Cula sem, da se mislite oženiti, pa sem prišla, da se vam ponudim«, govorila je s koketno šalo. »Kako to?«, je vprašal začudeno. »Ločila ?em se od svojega moža : sedaj je prišla vrsta na vas, ako ste še moj Se-ladon.« General je še vedno gojil v svojem srcu neugasno ljubav tlo Melite, in blagoslavljal je slučaj, da je ona postala svobodna in more sedaj postati njegova. Ona inu je povedala Voe svoje življenje, vzrok svoji ženitvi z Bra- t>esedo v tej stvari. Ako bi pa tudi upravno sodišče vzkratilo tržaškim Slovencem neobhodno potrebne šole, potem bo naša naloga, da se obrnemo na druge faktorje, naj nam preskrbe to, česar nam ni možno doseči od vlade. (Pride še.) Politični pregled. V Trstu. 4. novembra 1902. O položaju. V nedeljo je govoril češki p<>H.ane<- dr. Herold pred volilci v Noaleh pri Pragi. Njegove izjave mečejo marsikak žarek na sedanjo situvacijo. Znamenita je bila takoj uvodna izjava, da predstoječa debata «• izjavi Koerberjevi ne prinese pojašnjenja, pač pa (la se posreči Cehom dokaz, kako veliko in resno je češko vprašanje, in to ne le za Avstrijo, ampak tudi za Evropo. Dokazati hočejo, kako pravično je to, kar zahtevajo Ćehi, in kako nevarna je politika Koerberjeva za Avstrijo in za dinastijo. V pogleda na taktiko Čehov, katere se hočejo posluževati nasproti vladi, je bila znamenita tudi izjava dra. Herolda, da ni nič res. kakor se je trdilo in pisalo v obče, češ, da hočejo Cehi zadati vladi glavni udarec pov< d m nagodbe z Ogrsko ! Temu primerno so se |>otem, ko je ogrski ministerski predsednik izjavil, da se z rešitvijo nagodbe ne mudi toliko, nemški listi rogali Cehom, češ : »Sedaj vam je glavno orožje, s katerim ste hoteli zamahnili proti vladi in proti parlamentu, izbito iz rok ! Ce ste hoteli p« »vodom razprave o nagodbi začeti z ob-strukcijo. potrj>eti lx>ste morali še nekoliko časa«. Temu rcganju je se svojo izjavo dr. Herold ;z|>odmaKnil podlago, pojasnivši, da so Cehi ie izjavili, da do tedaj (do razpravljanja o nagodbi) mora nastati jasnost glede čeških zahtev. Trenotek pa — je vekliknil dr. Her»ld — za glnvni udarec Bi izberejo i ehi, kadar bodo hoteli oni, kadar se zijubi njim in kadar se jim Ito zdelo najpri-mei neje. Sedaj se pojavljati — je izvajal govornik dalje — dve struji. Km bi hoteli ekse-kutivnn nastopiti proti Cehom; to je, ustanoviti v parlamentu veliko večino, ki naj zlomi oj.h >vo moč in odobri nasilje proti češkemu narodu. Druga stroja pa meni zopet, naj se Čehom gradijo zlati mostovi. Ce bi bila A vsi rja država, v kateri vladata razum in logika, bi morala zmagati ta poslednja struja, ker bi vedeli, da se z nasiljem nič ne opravi proti Cehom. Časi. ko so mogli v parlamentu rabiti nasilje proti Cehom, so minoli. <> sedanji sastavi parlamenta bi even-tuvelno tako nasilje ne bilo m »žno niti ur. Da ekzistirajo Čehi in da so tu, to je najtrdniša podlaga za daljnji obstanek Avstrije. Ce bi ne bilo na* — je vzkliknil dr. Herold — bi mogli čez Avstrijo narediti križ ' ! /.a sedaj Čakajo < 'ehi, vstrajajoČi pri svoji zahtevi po zadoščenju radi odprave jerikovn.h naredeb. Ako gospoda zamude sedanji lok, ko še morejo zgraditi zlat mo-stiček. potem utegne v življenju naroda češkega nastopiti trenotek, ko istine bo hotel nič več čuti o zlatem mostičku. V trenotku, ki ima odločiti ne le o bodočnosti češkega naroda, ampak tudi o bodočnosti nimirom, nesrečni zakon ž njim, ali modro je zamolčala razmerje z Alfredom Za mesec dni j se je general oženil z Melito, prestopi vso žnjim na uu i ta v s ko vero. Branimir je dobil o tej ženitvi ogiasnico, na kateri je bila njegova adresa napisana z Melitino roko. To je bila zadnja (»sveta proti njemu. General je nosil na n>kaii svojo ženo in je mislil, da bo vžival žojo srečno, blaženo življenje. Ali z Melito ni bilo mogoče doseči tega. Oaa je že prvi čas zakona mislila na postranske poti, ki so jo siino privlačevale. Pisala je Alfredu šifrovano pismo, s katerim ga je uverjaia. da ga še vedno žark » in ne-premenljivo ljubi ter ga je peziva'a na sestanek v BudimfK-^ti. No, z Alfredom je grdo obsedela. On jej je vrnil njeno pismo in jej z malo besedami dal na znanje, da seje njega srce po oni rogaški zgodbi obrnilo povsem do Ljabice, s katero je sedaj vžival miren in srečen zakon, ter želel, da ga v tem ne moti nihče. »Pozabite vse, kar je bilo, kakor sem pozabil iaz tudi!« (Zvršetek pride.) Avstrije, naj bi ne bili le poslanci, ampak tudi ves narod na višini situvaeije! Posl. K a r b u s je menil, da je sedanji parlament zrel zato, da ga odpravijo. Dr. Koerber hoče. da jezikovni odsek deluje, da bi mogel on, Koerber, spraviti mej tem pod streho takozvane državne potrebe. Govornik ne veruje, da bi vlada hotela biti pravična Čehom, ker se — boji Nemcev. Čehi pa se ne boje razpuščenja parlamenta, ker po sklepu kompromisa ne bo nikakega boja med brati. Na to je jeden češ&ili narodnih socijali-stov podal izjavo, da se bo njegova stranka, kjer gre za materini jezik in domovino, z drugimi strankami skupno bojevala in rama ob rami. Ta izjava je vzbudila splošno navdušenje. Slednjič je posl. Karbus še priobčil, da je češki klub sklenil, da ne bo odslej vodil več nobenih deputacij pred ministre. V teh izjavah se zrcali razpoloženje v Češkem klubu in v čeških strankah. Ako htT torej dr. Koerber v svoji trmi nadaljeval s svojimi poskusi za izoliranje in zlomljenje Cehov, računati je na silne viharje, katerim utegne slediti uresničenje gori navedene sodl>e. da je ta parlament zrel, da ga razženo za vedno. Položaj je veleresen, ker tudi še v tem hipn ni na nobeni strani videti poti, po kateri bi moglo priti do kakega vsaj kolikor toliko vspešnega razrešenja. Bojni taborji ei stoje vedno nasproti z isto staro srditostjo. V parlamentu se je stvar malce uja-snila le v tem pogledu, da je po umaknenju vojne predloge — o čemer govorimo na drugem mestu — odpravljen prepir, navstavši zadnje dni radi dnevnega reda. Vlada je hotela, naj bi naš parlament najprej razpravljal o vojni predlogi, (.■ehi pa so (.stajali pri svoji zahtevi, da najprej treba razpravljati o izjavi Koerberjevi. Ker pa fc je vojna predloga umaknila, bo mogla zbornica, čim bodo rešeni nujni predlogi, zičeti razpravo o izjavi Koerberjevi. Dr. Koerber — minister za pra-VOSOdje. Ministerski predsednik dr. Koerber je vsprejel včeraj v svoji lastnosti kakor voditelj ministarstva za pravosodje nastopne funkctjonarje: predsednika najvišega sodišča dr.a Habietineka, načelnika generalne proku-rature dr. pl. Cramerja s prokuratorji, potem predsednike v okrožju višega deželnega sodišča dunajskega, in slednjič predsednika višega deželnega sodišča na M>ravskera. Pozdravivši jih prisrčnimi besedami, je obnovil gospodom svoje posvarilo, naj na razpravah, bodi civilnih, bodi kazenskih, sodniki skrbno prikrivajo svoj nazor in naj puščajo strankam popolno svobodo v z a-stopanju svojih interesov. Deželnozborske volitve v Šleziji. Včeraj so volile kmečke občiae te pokrajine. Izvoljeni so bili : 3 Čehi, 3 Poljaki in 3 Nemci. V teh številkah že je rečeno, da je to po večini slovanska dežela. Ali številke bi bile še drugačne, ako bi se ne volilo po glasoviti volilni geometriji Sihmerlingovi. In vendar priznava avstrijski zistem tudi to pokrajino kakor nekaki« domeno Nemcev. Vojna predloga o pozivanju nadomestnih rezervistov v aktivno službo umaknena ! Sedaj ni nobenega dvoma več, da se je vojna uprava umaknila pred razburjenjem, ki ga je izzvala nje predloga za pozivanje gotovega števila nadomestnih r»zerv:skx>v v aktivno službo. Kronski svet, ki *e je vršil minole sobote pod pre.isedstvom cesarjevim in katerega sta se poleg vojaških ministrov udeležila tudi obojestranska ministerska predsednika, j je sklenil, da je tozadevno predlogo, že predloženo obema parlamentoma, umakniti !! Posledica temu eklepu bo, da se vsi nadomestni rezervisti, ki so bili dne 1. oktobra pozvani pod orožje, olpuste zopet, Čim mine osem tednov, določenih za vežbanje. Iz Budimpešte javljajo, da so vsi gospodje, ki so se udeležili posvetovanja pod predsedstvom cesarjevim, — ne le soglasno pritrdili temu sklepu, ampak da je prišlo med njimi tudi do po-I polnega soglasja glede načina, kako je rešiti to vprašaaje. — Nova rešitev pa bo uprava hotela doseči po ovinkih, bo zahte\*ala je komaj povedala, da ne ve, koliko pedaj ravnim potom, od parlament*. Me3to kazni je dobila terje tožila: da bi gotovo število nadomestnih rezervistov »K a j bo iz mene, uboge reve!« — katerim so zakonito zajamčene olajšave — Na to so jo prisotni še le poučili po slo- morali v aktivno službo, pa se poviša za to- venski, da je oproščena vsake krivde in kazni, liko število novincev! Kakor rečeno, novo Toženki seje razvedril obraz, obrisala si je breme se zahteva vsakako. , solze in veselo stekla iz sodne dvorane za- Romunska in Bolgarska. Med tema hvaljevaje se za prijetno pojasnilo. dvema se je menda v zadnji čas izvršilo Evo, gospoda na deželnem sodišču za zbližanje. Prihodnje dni že obišče kralj Ko- kazenske stvari v Trstu : oprostilna razsodba muoski kneza Bolgarskega. 1 ki Povzroča jok in stok, to je sad - itali- Sestmek se bo vršil v RušSuku. No, to janskega razpravnega jezika za slovenske obdolžence. bo lepa prilika za vse one, ki se radi ukvarjajo z ugibanjem dogodkov v mednarodni po- lil /opct nase mestno gospodarstvo. litiki. Predmet je tem pikantneji ozirom na Pišejo nam: Stanje, v kakoršnjern se nahaja stališče, ki ste je ti dve državici zavzemali še danes takoimenovana »ulica vsmiljenjac dosedaj poleg obeh za dogodke na Balkanu (della pietil), ki se nahaja na izhodni strani glavnih vlasti. Dočim se na Bolgarsko v tržaške glavne bolnišnice — dela vso čast obili meri siplje ruska dobrohotnost, seje pa našim mestnim gospodarjem! o Romunski govorilo celo, da je sklenila Počenši ob oglu bolnišnice in do ulice vojno konvencijo z Avstro-Ogersko in jo'Amalia zasianja to »ulico« ob nje desni nemško in madjarsko novinstvo ceni kakor straui eama — podrtija! Hlevi, hlevi in zopet važnega činitelja za vojno proti Rusiji. Kaj hlevi — to je okras za tisoče meščanov in naj pomenja torej sestanek obeh vladarjev v! tujcev, ki morajo hoditi po tej najumazanejši Ruščuki ? Ali pa naj v tem sestanku vidimo znak, da žice me 1 Dunajem in Petrogra-dom vendar niso še popolnoma pretrgane"." Na Balkanu. Iz Rima poročajo, da soji« takih podrtin, kakor jih ima imenovana v Italiji pritrdili carju, ki misli nasproti sul- j »ulica — usmiljenja«. ulici , ko treba spremljati pokojnike k večnemu počitku ! Niti na stari, uiti na novi »reni« je ni ulice, ki bi imela ob strani toliko tanu odločno nastopiti Macedoncem v prilog. Bržkone se je Rusija v tem pogledu obrnila tudi do drugih velevasti. Ako le-te poverijo Rusiji «kupen mandat, da sme v imenu vseh diplomatično nastopiti proti Turčiji, predloži Rusija istej noto, v kateri jo pozove naj te- Ko sem bil te dni v kapeli, kjer se začasno hranijo mrliči, ki so v mestni bolnišnici (ta se nahaja v imenovani ulici) dovršili svoje življenje, sem opazil na nekem oknu zraven uhoda v svetišče celo vrsto — kuhinjske posode! Kaj tacega naj bi že bilo kom zime uvede reforme, določene na bero- dandanes kje na kmetih, ali v takem pono- linskem kongresu. A ta nota da ne bi bila le platonična. Ako Turčija ne izpolni vsek zahtev v noti, pade nanjo odgovornost za to, kar bi utegnilo dogoditi se v bodočnosti. Letošnja jesenska ustaja v Macedoniji ne ostane brez posledic, ker v prihodnji spomladi se ponovi in še v večem obsegu. Iz Sredea poročajo, da je vest o smrti polkovnika Jankova izmišljena ter da se ustaja vedno bolj širi : poveljniki da se nahajajo na svojih mestih. Glasilo macedonskega odbora poroča, da se na obeh obrežjih reke Struma dogajajo napadi ustašev na turške čete ter da je general Cončev prevzel vrhovno poveljništvo. Uradni list bolgarske vlade se brani pred očitanji opozicijonalnih listov, da vlada ne podpira dovolj energično macedonskih Bolgarov. Uradni list piše med drugim : »Xe snem mestu kakor je naš Trst — preseneča človeka ! No, mislil sem si: ako je ulica v takem nedostojnem stanju — sme biti tudi vse drugo prikrojeno po istem kopitu ! Za druge mestne naprave se trosijo milijoni, za ulico »Pietil« pa, ki služi ponajveč le revnejšim slojem v izkazovanje zadnje časti blagim svojim pokojnikom, za ureditev te ulice — ni denarja ! Za parne kopelji v isti mestni bolnišnici se je potrosilo, ako se ne motimo, celih 32.000 kron, a so tako prirejene, da delajo sramoto našemu mestu in bi zadostovale le za kak Koper, ali za kako drugo malo mestece tam doli v IJtr>, nikakor pa ne za — en Tr3t! Oni, ki so že rabili te parne kopelji, trde, da je to primerno prej za kako javno klavnico, nego. pa za javne kopelj ! In vse moremo odkrito poročati o splošno znanih to je sad našega mestnega gospodarstva ! motivih vladinega postopanja.« Kako smo srečni ! Pod tem naslovom Zadnje vesti, k; so došle iz bolgarsko- nam pišfjo iz delavskih krogov : macedonske meje. so sledeče: j Kako smo srečni tržaški Slovenci, da Veliko število Turkov je zaselo prelaz imamo tako vrle voditelj«! Kresna in bližnje višine, odkjer so kombar-dovali ustaške pozicije. Slednji so se odtegnili v bližaje gozdove. V bi ž'ni Djumajela je kakih U>00 u s ta še v med njimi p »lovica kmetov. Vshodne Višine Pirina so zasele turške čete. Vrhovi Ti voditelji bo nam s pomočjo naše »Hranilnice in posojilnice« kupili krasen prostor, kjer bo v par letih stilo naše ognjišče. Tisoči in tisoči tržaških Slovencev in Slovenk si že sedaj hodijo ogledovat podrtine, kjer bo stala naša narodna trdnjava, kier bo so že pokriti snegom, kar otežuje vojno naš bodoči dom. akcijo. 1 Vse povprašuje: kedo podira, kedo bo Turška vlada je razpisala 40.000 tran- zidal, kedaj bo zgradba gotova, kakšna bo kov na glavo generala Cončeva, kakor tudi dvorana itd., a od vseh teh narodnih radona glavo polkovnika Nikolova, na glavo pol- vednežev ni n ti 2°/0 onih, ki bi vprašali kovnikn Jankova pa l'O.OOO frankov. j tudi, kje se vzemo sredstva, da postane ta dem res — naroden ! Posojilnica je res naroden zavod, ki de- Tržaške vesti. Posledice italijanskega razpravnega jezika Oprostilna razsodba provzroea — jok. Dne 31. m. m. vršila se je pred tukajšnjim deželnim sod ščem razprava proti neki slovenski dekli radi zločina tatvine.. Proti obdolžeaki — ki je trda Slovenka, tako trda, da je bila celo na tukajšnjem deželnem sodišču v preiskavi zashšana na slovenskem jeziku — je bila, po lepi stari navadi, vkljub slovenskemu zapisniku o njeni izpovedi vložena italijanska obtožnica. Italijanski je bil seveda — ker še ni došel pričakovani viši ukaz — razpravni jezik na razpravi, da si je predsednik (svetnik Codrig) moral obto-ženko slovenski zaslisati. Ktr je bila na razpravi dokazana popolna nedolžnost obdol-ženke, je zastopnik državnega pravdništva sem — seveda v lepi italijanščini — predlagal, da se oprosti, na kar je g. predsednik ta, da se v malo dneh predloži obema par- takoj slovesno razglasil — Beveda . i lamentoma predlog«, ki bo zahtevala p »množenje kontingenta novincev za 20.01M) do i 25.000 mož. Prebivalstvu se torej na vsak način naloži novo bi ome, le pot bo sedaj bolj pra-i vilna in odgovarjajoča ustavi, ker bo varo Ivana pravica parlamenta. Kar je popred vojna tudi blaženi italijanščini — oprostilno razsodbo. Na to so vsi, sodnik, državni pravdnik in tako na tanko (!) — smo bili opravičeni pri luje z narodnim kapitalom : ali koliko je med nami ljudi, ki «e sicer »grozno« brigajo za »Narodni dom«, svoje novce pa nosijo v tuje zavode in podpirajo tako svoje in naše sovražnike, mesto da bi (ako že nočejo nič darovati za »Narodni dom!«) (nota bene: brez škode za svoj žep) vsaj podpiral edini naš denarni zavod, našo hranilnico!! Mesto torej da se toliko brigamo za podrobnosti prihodnjega »Narodnega doma«, vršimo rajše svojo narodno dolžnost — kar b » najboljše. Zastonj! Prejeli sm»: Zastonj smo včeraj in danes iskali v Mavarjevem glasilu telegrama, ki bi — iz Ljubljane (! ) obveščal »Piccolovo« glasilo o izidu občnega zbora našega' političnega društva v Skednju. Ker je temu židovskemu glasilu iz Ljubljane prišlo obvestilo o obdržavanju imenovanega občnega zbora — in to s » podrobnostimi«, o katerih niti v Trstu ni nikdo ničesar znal branitelj — ker je bila ura pozc*a — hitro odšli. Toženka je pa sama 09tala v sodui dvorani ter je začela britko jokati na glas. Pristopili so k njej nekateri sodni uslužbenci ter jo vprašali, čemu se joče. A revica jim čakovati tudi sedaj kakovega telegrama, ki bi nas iz Ljubljane obvestil — kako je izpal ta občni zbor ! Sicer pa moramo že imeti nekoliko potrpljenja. Saj je imel v Skednju svojega po- t ročcvalfa — nekateri govora celo o dveh nli nalogo je g ca (>d:nal izvršila prav lepo. treh — , ki «e ie udeležd sh >da našega poli-' Kako je gledala duhovnika, potem mater, tičnega društva ; ali ker revež menda ne zna Jn ko jej je duhovnik naznanil Jankovo že-•dovenski — je moral bržkone svoj »steno- ljo, da jo hoče videti še enkrat in prositi trram« poslati v Ljubljano, da ga tam pre-' odpuščenja ! Apatija fizične moči telesa mora vedejo na sladki jezik. Tako dobimo — vsaj *»e ukloniti sili duše ! Da, ona ga hoče videti mi ne zgubljamo upanja — v kakih osmih še enkrat! Hoče, da mu odpusti. Saj ga je dneh brzojavno obveSčeaje o našem občnem zl>oru ! ! Psgiiacei! tako ljubila ! V ugasujočih očeh je še jeden -krat zaplamtel ogenj življenja, ko je gledala Janka. A ko čuje zadnje piskanje, kako lepo >Xiiliar iil njesora hči«. Kakor je 1 umira.....! bilo že včeraj na kratko povedano na tem Gosp. Jaka Stoka je igral ulogo Janka mestu, bila je sobotna predstava žaloigre in se je takrat popolnoma spremenil. Do sedaj ».Mlinar in njegova hči« izborno obiskana, nam ni preveč ugajal radi neprimernega la je v pravem pomenu besede na- in ne vedno umestnega zavijanja oči, včeraj tlačena občinstva in mnogo ljudstva se je mo- pa je bil v tem obziru mnogo naravneji. Lepo ralo vrniti, ker n: dobilo več prostora. V je prikazoval prisiljeni indiferentizem in raz- materija)nem ob*iru izpala je torej ta pred- burjenost duše. Sedaj pravi Marici mirno, -tava tako, da bolje ni mogla. Oglejmo si skoraj brezbrižno »jaz pojdero. čemu naj ?edaj še nekoliko umetniško stran sobotne ostanem tukaj«, a malo za tem : >A moja predstave ! piščalka !« On se spominja vsega in postaja V tem obziru konstatiramo z veseljem, grozovit Otelio. Gospod Stoka je ta moment da je ta predstava lepo vspela in je napra- mor(,a lePše pojmil, nego ga prikazal. Ni se vila na občinstvo izredno dober ut^s. Objek otresti popolnoma patosu pričetnika. tivn > sodeč je bila sobotna predstava najboijša, Vsakako moramo priznal, da je pogodil bol kar se jih je priredilo na tržaškem sloven- in duao poštenega in tako nesrečnega Janka, -kem (»dru. »Dramat ono društvo« je v soboto IjeP Je bil Prizor na pokopal šču, kjer Janko pokazalo, da ima dosti volje in sposobnosti: l>€Ži iu imenuje: Kajna! V tem in v pri- mnogoštevilna udeležba priča pa, da se tržaški zoru z Marico v III. dejanju (kjer beži iz Slovenci zanimajo za to društvo, ki ima pred sob«) Je gospod Stoka najbolj vspel. V *lav- seboj ir^tovo jako lepo bodočnost. nem raoramo priznati, da je, gospod Stoka Mlinarja Črnota je igral g. M. Žužek, častno izvršil svojo ulogo in da postane dober je imel tudi režijo v svojih rokah. Kakor igralec junaških ulog, ako bo nastopal bolj reži-er:u moramo mu le čestitati, daje v kljub minH) naravne. našim - cromnim razmeram znal tako lepo Gospa 1* o n i k v a r je izvrstno igrala ns-enirati peterodeian-ko igro; a tudi kakor ulogo Črnotove sestre in je vnovič potrdila naše srrah'tt moramo mu v glavnem izreči svoje prepričanje, da imamo v njej izborao junaki-prizoanje. Pravimo v glavnem, ker abs hitno njo za take uioge. Igrala je jako naravno in n zadovoljil svoji umetniški nalogi. Gospod s čutstvt m, katero je posebno pokazala v II. /užek je igralec, ki čuti, ki dobro premisli dejanju z bratom Orne tom, kjer ga spominja v-ako besedo, katero izgovarja. Abstraktno Marce, njene nekdanje sreče in zadovoljstva esedo zna pojr-iiti spretno in ne pretira no in v zadnjem prizoru, kjer je z drugimi v "-asih pa vendar nezadostno mimiko, igralci vred, mnogo doprinesla k jako doki v obče priča o dobri šoli. Go»pod Ž ižek bremu vspehu. je v *ol>oto ugajal, ali mnotjo bolje bi bil Tudi ostali igralci, g oa Poniž, g.a Stular otrajai. da bi bil bolje imitira! kašljanje in in gg. Stular, Dekleva in Vrabec so dobro droge p--jave :et:čnega človeka, kar pa s**- rešili svoje manjše uloge. ve 3« ni tako lahko. On nam je bolj podal nekoliko besedi o predstavi sploh in - ko pr» hiajeoeg* Človeka, ki ;e bolan na namenu in pomenu kritike, prihodnjič. - nr.ijalncm kataru. Pogrešali -mo oni »suhi« Davkoplačevalcem. C. kr. primorsko lj, kateri resnično z laja jetičn«»gj člo- finančno ravnateljstvo daje vsled odredeb, veka. vkrenjenih soglasno z mestnim magistratom Drugi prgovor bi bil ta, da ni pokazal tržaškim, na obče znanje sledeče : • ezni v njenem organskem razvoju. l':net- Od sedaj naprej plačuje se lahko na t r- nik mora bit' 'ogčen in konsekventen v pri- žaškem mestnem davčnem uradu r v IV. dejanju in bled je bil tudi j>osebni davek od žganih opojnih pijač, po vedno jednako. Dobro mu je vspel prizor, dosedanjem načinu, ali p a tudi potom »cj^r p ki se dobivajo po 7 stotink na vseh t .m, katerega smo dosedaj bili vajeni videti avstrijskih poštnih uradih in v vseh n se mu d viti v tej nlogi, moramo na spl< sno prodajalnicaIi tobaka, kjer prodajajo poštne reči: gospod Negode nam je l»olje prikazoval ^am^e. « rnotovo bolezen, g« sp. Žižek ja bolje Potom „ kr. IK)štno hrauilnčnega urada ( "notov egoizem In zlobo: na splošno pa je plaguje w ]allko na dva načina: •r,'. astvu l>olje ugajal Negodetov Crnot. a) v gotovini) da 6e na onera av8trij. * iosp. Borovščakov je ulogo gro- skem poštnem uradu, kjer se hoče, odda za iopa gral umei n - to-ii'orno. Na njem ni plačilo namenjeni znesek in navedeno vpla- • •pazovati nikakfga znaka ddetantizma. Bo- čilnico, ter r v-Jakov Luka je bil pravi prototip indivi- b) z nakaznico na računsko, tirjatev, ako :vi, ki je p m >-en na svoj »jaz« in ki ima plačnik Čekovni račun na c. kr. poštno- I .3g:i veliko važnost na svoj poklic, čeravno hranilničnem uradu. je -amo — vaški g robo ko p. K^ko lep<> nam j Da sprejmejo poštni uradi vplačilnice - na-.al ta tip p eeboo v IIL dejanju (v ter jih morejo izvršiti, treba jih izpolniti na-Metini kičm \ kjer Meti, P.veku in Janku tanko tako, kakor zahteva tisek. pripoveduje »čudne reči nocojSnje noči«. Go-j Po8ebno važno je, da se navedeta na tovoje bil ta m-.ment najboljši v njegovi 7aclnjj 8traili vr,ta in na(:.in v\il^\Bf ki se nsmerja (kakovost davka, taka itd.), nazna-nivši podrobneje znake (datum in številko 'J. da more iz navedeb, ki jih je napisal plačnik na položnici, z gotovostjo razvi-deti, na kateri dolg mora zaračunati vplačani znesek, in .'J. da so v onih slučajih, ko se more plačati le na podlagi gotovih položnih listin, prijav itd. (tako na pr. pri posebnem davku na žgane opojne pijače), došle mestnemu davčnemu uradu dotične listine. V takih slučajih je treba na položnici navesti položne listine, ki so se poslale, ali se obenem pošiljajo mestnemu davčnemu uradu. v velikonemških barvah. Torej tudi na slovenske grobove prenašajo Nemci že svoje demonstracije! In če še pomislimo, da se je to zgodilo v središču naroda slovenskega, potem pa more biti naša sodba še lilija in ta : da tako zeivanje znači najhujo nesramnost ! * Burski oficir, ki krade v Velikih Laščah. V neko gonilno v Velikih Laščah je prišel nekdo, ki je pripovedoval, da je bil v burski vojski oficir. Onal je v Laščah tri dni, a po njegovem odhodu je dekla Zakraj-šek opazila, da je »burski oficir« vzel seboj Plačnik je plačal na mestnem davčnem nekaj nje denarja, zlat prstan in kolajno Ma-| uradu oni znesek, ki je izkazan v uradnem rijine družbe. potrdilu, doposlanem trtu od navedenega j * Vinska poskusnja v Krškem. Le-' urada. j tošuje leto se je pridelalo v krškem politič- Kar se tiče odmere zamudnih obresti in nem okraju obilo in prav dobrega mošta. l>a opominarin velja že dan, ko se je oddalo se širše občinstvo prepriča o dobroti tega vplačilnico poštnemu uradu, pri nakaznicah pridelka, priredi krška kmetijska podružnica v čekovnem prometu pa dan, ko se je vknji- v nedeljo in ponedeljek »ine 23. in 24. no-žil ček na poštno-hranilnicnem uradu za čas vembra t. 1. vinsko poskušnjo v Krškem. ' izpolnjene plačilne dolžnosti za oni znesek, - katerega prejem je potrdil mestni davčni urad. Kadar pa manjka kaka zahteva, pred- Nadvojvoda Ferdinand Kari v Praši. Brzoj&yna poročiia I pisana za veljavno plačilo, tedaj da to plačniku mestni davčni urad na znanje; z vplačanim zneskom se pa, dokler se ne odstranijo te zapreke, ravna tako, kakor da bi bil samo v začasni shrambi tega urada. DUNAJ 4. (B^ Nadvojvoda Kerdmanl Kari je odpotoval danes na svoje me^to v v Prago, kakor poveljnik 18. pehotne br -gade. 1'mirovljenje in odlikovanje. Mestni davčni urad je dolžan stranke | DUNAJ 4. (B) »\Yiener Zaitung« ob- vedno nemu loma obvestili, vendar pa se, jjavlja : Njee. veliS. cesar je podelil dežel- ozirom na različne razmere po pošti došlih ! nega sodišča svetniku v T ratu, Petru Mat'- vlog, plačniku ne more zagotoviti določen tei-u , povodom zaprošenega umirovljenja dan, do katerega najdalje mora dobiti potrdilo o plačilu, izvršenem potom poštno-hranil-ničnega urada. Skrajna predrznost, le. nove luke nam poročajo, da je včeraj nek asistent javnih sklad šč, po imenu Valdemarin, na demonstrativen način in pre 1 pričami sežgal dve škatljici užigalic družbe sv. Cirila in Meto d ij a ! E len lastnikov zažganih škatljic je sicer gospoda V. poučil, da si niti naši delavci ne puščajo zasramovati svoje narodnosti, ali to izzivanje in zasramovanje od človeka, ki rlužbuje v c. kr. javnih skladiščih, zaslužuje še drugačne — nagrade. Vederemo. Slovenskim rodbinam v Trstu. Neko dekle z dežele, telesno močno in zdravo, ki je leto dnij z i z b o r n i m v s p e h o m o b i-skovalo gospodinjsko šoloc. kr. kmetijsde družbe v Ljubljani, išče tu I v Trstu službo. Bližnji naslov pove naše ! uredništvo. Tatvina. Predsiaoči po noči so neznani ! tatovi udrli v trgovino z manufakturnim bla- zT gom tvrdke I»art tli Figlio na borznem trgu j * in ukradli 700 K. Nesreča v naši luki. Parnik » Besenghi«, ki vozi med Izolo in nršem mestom, zadel je ! včeraj, o pr.hodu v naše me*to, z »nosom« v obrežje in se nekoliko poškodoval. S'^ . aar^db« tuk. e. kr. okrajnega sodišča za ci- i vilne stvari vršile gladeče dražbe premičnin : , ul^ca Coucordia štev. 1 III, hišna oprava;) ulica S. Francesco št. 16, hišna oprava, podoba in stroj; na Vrdeli št. 17, hišna oprava; Korzo šr. 8, trakovi za lasi. Testni*. Včeraj: toplomer f T. uri zjutraj ob 2. ur« popoln "Z — Tlako .nar ob 7. uri sju^rAj 772.3 _ Paues plim«, o1 6.35 predp iu o' 5 "»4 5ludn%. ui sri. Kako prste st ska — groze, — du ii >vi spn hajajo, on — ka je bda originalna in jako i ter. Jed no, kar nam na g. Horov--"aku ni ugajalo, bil je havelok. Vaški grobar pa — havelok! Glavno junakinjo Marico je igrala n*>a >' ra xnank», gospica O d i n a 1. Ona je n i ir.iila naše pričakovanje in se je nje igra nj mnog b točkah bližala že mejam umetno-šti. Vrhunec je dosegla gt tivo v zadnjem iejanju — pri*f>r njene smrti. Bleda in vsa zlomljena vidi pre l eeboj grobni konec — bliiojo smrt vsled su?iee ! Ta prizor je za diletanta jako nevaren, ker je labko zaiti v s lektira oje. Prikazovanje smrti je jedna naj t^žavnejšib nalog za vsakega igralca. A to plačilnega nah ga ali li-itine, ki je v podstavo plačilu). Plačnik mora tudi na dopisnico, naha-jajočo se na vplačilnici, katero mu vrne svoj Čas meatni davčni urad z uradnim potrdilom, napisati natanko svoj naslov. Plačniki, ki imajo čekovni račun na c. kr. p< sitno hranilničnem uradu, ter hočejo plačati z nakazo eo kak znesek na račun tržaškega mestnega davčnega urada, poslati morajo obenem z vplačilnico na enaki znesek sloveč ček na poštno hranilnični urad. O položbi potem vplačilnice dobi plačnik pred vsem prejemnico s prevzemnim potrdilom poštnega urada. Da pa tudi tržaški davčni urad šteje to položbo za veljavno plačilo, treba je : 1. da ima tržaški mestni ura i pravico, sprejeti plačilo ; Vesti iz ostale Primorske. X Ntrajk V Mirnu je baje deloma ponehal. Nekaj delavcev, ki so štrajkali, da 59 i je povrnilo na delo.— Xe ve se pa, p>d kakimi pogoji. Želeti bi pač bilo, da se štrajk reši popolnoma od e e strani s tem, da delavci nekoliko odnehajo od zahtev, gtede katerih izjavljajo gospodarji, da jim absolutno ne morejo ustreč', ako nočejo svoje obrti spraviti v nevarnost, od druge strani pa, da delodajalci ugodijo opravičenim zahtevam siromašnih delavcev. Do sedaj so se že mogli u veri ti, da od štrajka imajo izgub > (»bojni, iz česar sledi, da bo dobro in koristn » za obe strani, ako se poravnajo. Vesti iz Kranjske. * Frankfurtarke barve na — jub-Ijanskih grobeh. V >Slovencu« čitamo, da je bilo na vseh vernih duš dan na grobeh ljubljanskega pokopališča tudi mnogo trakov Pozor na ta užig na za maš k u T ! T § AlB^samler levi Mi\ S © <«a m 0 & <& & PrvK is B*J?«$jo tovarn* pofellrrs rteh Tri t, TRST 5*— TOVARNA -. VI« TM*, vogal VI« Ibatttata Z AL. O 3K : Piazza Rosirl« *t 2 ^ff (Šolsko poslopje) £21 In Via Ribare« it. 21 §2 Telefon it. 670. -HOK-- Velik izbo i up^carlj, srctl is »lik. I*-▼ricj« oaroČbe t&d< po posebnih iui£it'a. C«n© konkarono«. ILUSTSCTiSi CSIU U370U II fKillO Predmet; postavio se na parobrod a <5 i* ezmeo franKO Sf & <80 © Prodajalnlca »zgotovljenih oblek = „Alla citta fli Trieste" = tvrdke »C EDVARD KALASCH bii Via Torrente št. 34 nasproti gledališču „Armonia" 9 krojsčnico. kier se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. \* prodaja! niči ima tudi z a 1 o g o perila za delavski stan po zvenredno nizkih cenah. Izl>< r holjših in navadnih snovij. vp:lik izbor izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi bi-tga za hlače, ki se napravijo jw> meri. TOUflRNfl POHIŠTVA IGNACIJ KRON Henrik Trst, Via Nuova štev. 18. a, Tovarna pohištva od bambusa, fušpana in vrbja. popolne oprave, najbolj pripravne za darove kakor: stolice, naslanjači, etažere, mizice, španske stene za peči ali proti prepihu itd. itd. Maj zmernejše cene. xxxxxxxxxxxxxxxx JAKOB BAMBIČ trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin kolonija lij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drohDo. — Cenike razpošilja fra n ko. XXXXXXX>OOOCXXXXX f > Dvorni založnik. Ustanovlj. 1848. H cn 1* H ulica Cassa dt Pisparm:o Tovarna na Dunaju. Noti ceniki, izvirni narisi, načrti za sobe na zahtevanje — — — — — — brezplačno. — — — — — — ^(XXXXXXXXXXXXXX> Najstarejša slovenska tovarna lil zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoma svojim cen;en:m rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temno p« litirano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naroM>e za vsakovrstne icdelke po načrtu ali poprave, kitere izvrši v najkrajšem času in v polno zadovoljnost naročitelja. Cene brez konkurence Za obilne naroebe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v smislu gesla : Svoji k svojim ! Velikanski izbor raznega pohištva spalno in jedilne sobe, svetlo sili megleno politinine. Bogat izbor i ; divanov, okvirjev, ogledal, stolie, stenskih niše rahaja v dobroznani wr zalogi pohištva Rafael italia Trst - ul. Malcanton št. 1. - Trst. Na milj one dam rrbi . Feeoliif ". Vpr.išajte Vašega zdravnika, ako ni ..Feeoiin" najboljši kozrr.eiik za kožo. lasi in zobe. Naj-grši obraz i«i najostudnejše roke zadobe takoi aristn- kratifno fnost in obliko z rolo ,.Kecolina;'. ..Feeoiin" je aiig]t-l:«.> niiio -^tjivljepo iz 4'J žlahtnih in svežih zeliAt'. Jamčimo, da se s porabo ,.r«Olipa" popolnoma odpravijo gube na obrazu, kožni črvi. ogorenja. rud?- TRGANJE XX KAŠELJ v rokah in nogah preneha vsa- ^ ^ preneha ako se uporabi steklenico komu v treh dneh ako se po- ^^^ ŽeledOne bolezni trPotčevega soka in franco- sluzi antirheumincga težka prebavljarja pri j o- čaja. <.„* •M>»*tm"" ni:iri]k:irmi trka, končanju. re7:i\ <-' • J J ^^ l.io. Pri zasta- in bruhanju grre in prenapeti želodec. ^^^ n.lih i „ah zf-jdiženje. naval krvi v glavi, drevesne bolezni ^^^ it-H.a na.i.i'><• o o o o o zdravi o o o o o o o tro>k' mazila. • •■na *i« kl<-iii«-i > i.n'iiint navalil« m in h i»'«T:iin«>. it («•<1« nar na) p^lj.-. gbl. 1.8». I '»v i i.i ir i, |'ir-.iuii iu #.uuii ' f,""" .Feeoiin- je tudi imjn«rawjse in Jiajl»olj-e »red*tvo čiSrenje vzdrževrujc in olep^anje InslJ. zfcbranjenjo Nte proti odpadanjti. plcšftfiil In boleznim v glavi. -Feolin je tudi nnjnariivnejSo in najboljše sredstvo z:i ra fižčenje zob. Kdor redno rabi ..Feeoiin" mesto mila. ostanf ml». 4.lavna za!«•-:» M. Feltlu llnnaj. > II.. Marin hilfertlrasse I. innlMr. /ahtra \ Tr-lit: I.. Narehchmid. zaJojra in pr«4aja na ilrulin« |»ri Kit. Zemitz nI. Stadton ?, Jo-. /ir«B ul. r^niua \ Vrruzia ZiiHin.4 »r«m2l. lian Aitsrli. ulici < anale Ivan < ilia. Anton VhiiMcr. %«-«|B*" t i ^m m "it mr» mm mm, r^ »n i nt tm m im t i M. U. Dr. Ant. Zahorsky » S ŽIVOTNI BALZAM 1—fc < 4 alvatoh • »A»1 ."»fle laillllsiH! til m<>|t|H<\ttll ; ii.ti._nk1 | vi;, i "iifisi m )hh| «if»|..» «Jtiq ■>► .»ni.;i -if|qax<> !irJ|Hi "f"^ , %«iitu .uusj \>>>«r»\ u; .>l^^|«{'>''(>, « Ur jf tJiijboijfe zdravilo ra notranje \ nanje bolezni. NIHVOIJ3 OEM f.udr.ii juu.'p ;>>; 'oaiuisod ni <»jliu ifejtftluri s n»^Mi<>| čilo. f ojsi oq^jodn z jAHjd -po aao^siaau auzoij afinjp u; 3|nz -a6ad auo|os o^oj aoij bz vovMiod vAONvnn a. buchbinder TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST. Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev tapeearij vseh vr.^t, ročnih koveekov i velikih koveekov vseli vrst po naertil železnie. Naroebe sprejema za kompletne sobe toli v mestn koli za odpošiljanje po železnici ali morju. oo—oo ■ ooo- o M, Aite 0 tricoviiia z man i fakturnim bi a aro m ooo« C o o o o o ul. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro št. 8 s podružnico ul. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro st. 5 ai dovoljuje obvestiti slavno obrinstvo in cenj. odjemalce, da je jako pomnožila svojo zalogo kakor tudi povečala prostore s tem, da je a ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato. V da more v polni meri zadostiti vsem zahtevani Q I cenj. odjemalcem. V obeh prodajalnicah vdobiva se ra7.no blago najbolje kakovasti in najmodernejše iz A prvih tovarn, posebno pa snovi za mosti v j>erijeli tok, neredna lept maternice itd., kakor sploh v vaeii slučajih bolezni. Ordinuje llfm Cariutia >tv. S. od 9-11 in od '2-4. Mihael Zepparsal v Trstu, ulica Giovanni štev. 12 ima zal« no j o i ruaj'like v velikec: iz-boru, ►atua novc^t, lx»diwi glede risanj t>Ii Iarv. i^nov se t»ja od name stac<»vuue zecn-lje. Irsliu^tia zal »ta za Trs*, Primorje in Dalmacijo no2u»ne in r*Hlikovane tovarte za peei Bratov >cbfi?z v B anskem (Morava) ustan vijem Pri teh peč h se prihrani 500/® ta kurjavi. La-tna tovarna štedilnih pc<-i iz žrieza ali ude'anih z majuiiko. Izvi-sitf-v po tueri in nizkih cenah. Svilene plinove MREŽICE!! ROVA*" pp dajajo najbolj bleščečo luč in so neverjetne solidnosti po 35 in po 50 nvč. Cilindri, tulipani, klobuki za svetilke itd. Naročbe. PODJETJE ZA KEPREGOKLJIVE IXĆI F. TLOZZO, ul. S. Antoni© 5. -o = r: x x Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-]tfeto5ijevo cikorijo. V manifakturni trgovini tvrdke giuseppe Jolle v ulici Nuova. nasproti palače Salem se nahaja: kotonina navadna, široka 78 cm po 16 novč. meter "8 „ I. „ 18 „ lOO „ I. „ 22 „ „ (u rinfeie „ 156 „ 36 bela „ 78 „ „ 20 „ X X za nuhei 156 „ 50 ■ ^ XX ■ X J Kazproihija ! Po nečuveno nizki coni se dobi za samo , ^ 2 gfi. 95 nč. ;]) '' .Jj krasna garnitura s roječa iz 14 krasnih dragocenih predmetov in sicer : 1 ura od niklja, An'rer remont, (na željo tudi posrebr.) z lep > razr zljanim pokrovom točno, urejtna s '.) letnim jamstvom in siar uhanov iz pristnega srebru, uradn puncir. 1 iroldin prstan s krasnim kainenon. 1 žapno ogledalo v etviju. Vseh 14 krasnih in vrednostnih predmetov z uro Anker-Hemont. vred pošilja !e zi 2 gld. 95 nč. povzetjem ali po napre; [•oslanem denarju, tvrdka BRUDER HURVIZ Krakovo - Stradom 17. - K rakovo Neodgov