Leto IX., št, 27» („jutro" xix., št. ist a) LJubljana, ponedeljek 4* julija 1938 Cena 2 Din Cipra vništvo: Ljubljana, Knafljeva Ò — Telefon St. 3122. 3123, 3124, S125, 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana. šelen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-partnerja. Ponedeljska izdaja „življenje in svet" Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon št. 3122, 3123 3124, 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljeK zjutraj. — Naroča se posebej m velja po pošti prejemana Din 4.- po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor. Grajski trg št. 7. Telefon št. 2455. Celje, Strossmayerjeva uL L Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. očnejša manifestacija sdouini sokolstva lavo množico je Sokolstvo na včerajšnjem članskem manifestiralo silo in moč sokolske vzgoje in sokolske ideje eno priznanje najvišjih odličnikov iz vse Evrope Praga, 3. julija, h. Sokolske svečanosti ob priliki X. vsesokolskega zleta so danes dosegle vrhunec. Danes so se z javnim nastopom članov in članic pričeli glavni zlet-ni dnevi. Tudi največji mojster peresa ne bi mogel dostojno opisati prizorov, ki jih je danes ves dan preživljala sokolska Praga. Kaj takega se sploh ne da popisati, to se more samo videti. Sokolstvo je danes pred vso Evropo manifestiralo svojo moč in silo svojih idej in želo največje priznanje za svoje uspehe in občudovanje -voje discipline in požrtvovalnosti. Odlični tuji gostje, ki so se zbrali v Pragi, soglasno priznavajo, da predstavlja Sokolstvo svojevrstno silo in moč, kakršne v drugih državah sploh ne poznajo. V Sokolstvu ~,e s rečno združena telesna in duhovna vz=o;a. članstvo se navaja k disciplini, samozata-jevanju in brezmejni ljubezni do naroda in domovine. Številni tuji zastopniki so čestitali Čehoslovakom in Jugoslovanom k njihovemu Sokolstvu, priznavajoč, da nima primera na vsem svetu. Predstavniki vseh evropskih držav Poleg sokolske armade so se zbrali v Pragi zastopniki in predstavniki skoro vseh evropskih držav, ki so poleg tega, da imajo v Pragi svoje diplomatske zastopnike, po-siaie še posebne delegacije, njim na čelu aktivni ministri in visoki uradniki. Jugo-slovensko vlado zastopa minister za telesno vzgojo dr. Miletič, Rumunijo več višjih uradnikov ministrstva za telesno vzgojo, Francijo minister za narodno zdravje, Anglijo državni podtajnik za prosveto, nadalje co prišla posebna uradna odposlanstva Bolgarije, Grčije, Turčije, Belgije itd. Nad 3§0 poročevalcev svetovnega tiska Tudi novinarji so imeli danes svoj veliki dan. Poleg 100 stalnih dopisnikov svetovnega tiska je prispelo za glavne sokolske svečanosti še nad 250 posebnih dopisnikov, ki pošiljajo svojim listom obširna poročila in izražajo največje občudovanje sokolski organizaciji. Vse priznanje pa zasluži tudi češkoslovaška poštna uprava. KljuS silno povečanemu telefonskemu in brzojavnemu prometu se dobijo telefonske zveze z vso Evropo in prekomcrskimi državami brez čakanja. Idea ino vreme Lahko se reče, da je tudi nebo naklonjeno Sokolstvu. Danes je bilo naravnost idealno vreme. Ponoči je močno deževalo, tako da se je ozračje dobro ohladilo, dopoldne je še parkrat malo porosilo. popoldne pa je posijalo na stadion solnce in obsipalo zbrano množico s svojimi žarki, kakor da se tudi nebo veseli nepopisnih prizorov navdušenja in sokciskega bratstva. Z množic Ze od petka dalje Praga ni prišla do miru. Neprestano so valovale po ulicah nepregledne množice, ki so s prihodom vedno novih soko^kih vlakov naraščale od ure do ure in navdušeno sprejemale prihajajoče goste. Po vsem mestu so bili koncerti sokolskih godb, pevskih in tamburaških zborov. Praga se je pretvorila v eno samo sokolsko družino. Davi so se že navsezgodaj začele zbirati sokolske legije, na stadionu so pripravljali vse potrebno za popoldanski nastop, nanovo po-uli in povaljali pesek, vmes pa so posamezne skupine imele še poslednje skušnje. S pojačanimi rednimi in s posebnimi vlaki pa so na vse kolodvore prihajale nepregledne množice občinstva iz republike in inozemstva. Cele kolone avtobusov so po vseh cestah drvele proti Pragi. kier se je zgrinjala okrog Ma-sarvkove^a sokolskega stadiona vedno večja množica. Kljub nepopisnemu vrvežu na ulicah pa je prometna služba tako vzorno urejena, da se ni zgodila niti najmanjša nesreča. Sokolska sanitetna služba je razpredena po vsem mestu, vendar pa hvala bogu dose-dai še ni prišla do veliave Enako je tudi policiia brez dela. Sokoli si bratsko pomagajo drug drugemu, nikjer nobenih prepirov. nobenih sitnosti. tia grobovih sokolskih Dana?nje svečanosti so se pričele s po-klonitvijo Sokolstva na grobovih sokolskih vePkanov. Ob 6.45 je odšla v Lani velika deputacija, v kateri so bili po en član in članica vsake sokolske župe s predstavniki vodstva ČOS in SKJ na čelu Deputaciia se je poklonila nn srobu velikega prezi-denta Osvoboditelja T. G Masaryka in položila na grob venec z napisom: Sokolstvo prezidentu Osvoboditelju 3. VII. 1938. Istočasno je druga enako sestavljena deputacija Sokolstva odšla na Staromestni trg in se tu poklonila na grobu Neznanega junaka, da tako počasti spomin legionar-jev. ki so dali, zadojeni s sokolskim duhom, svoje življenje za osvobojenje domovine in ustanovitev lastne nacionalne države. Sokolska godba je odigrala koral »Kje ste božji bojevniki«, nakar je imel podstare-šina COS dr. Truhlar prigoden nagovor. Sest Sokolov je položilo v kapelici venec z napisom: Sokolstvo se spominja borcev za domovino. Uro. pozneje se je Sokolstvo poklonilo na grobovih ustanoviteljev Sokolstva dr. M. Tyrša, J. Fiignerja. Dr. Podlipniškega in dr. Schreinerja. Ob grobovih je bila postavljena častna straža. Po odpetju korala, ki ga je zapel pevski zbor praškega Sokola, je imel pomemben govor starosta ČOS dr. Bukovski, nakar so na grobove položili vence z napisi: Velikim ustanoviteljem Sokolstva. Na povratku se je delegacija poklonila tudi pred žaro R. Tyrševe in položila tam krasen šopek, nato pa je bila še pietetna svečanost pred spomenikom Osvo-bojenja. 300.000 ljudi na stadionu Ze opoldne so začele nepregledne procesije romati na stadion. Nepregledne kolone avtobusov, avtomobilov, motociklov, celi tramvajski vlaki, vmes pa reka pešcev. Vse je hitelo, da si zagotovi prostor v stadionu. Ze davno pred pričetkom nastopa so bile razgrabi j ene vse vstopnice, čeprav so zadnje dni z vso naglico zgradili še nekaj rezervnih tribun, povečali število sedežev za par tisoč in uredili še posebna stojišča za blizu 10.000 gledalcev. Po števcih je ugotovljeno, da je bilo danes popoldne na stadionu nad 300.000 ljudi. Visoki odličniki Malo pred začetkom je prispel s svojim spremstvom prezident republike dr. Be-neš s soprogo. Ob vhodu so ga pozdravili predstavniki Sokolstva, na tribuni pa so bili zbrani vsi člani vlade z ministrskim predsednikom dr. Hodžo na čelu, predsedstvi obeh zbornic s predsednikoma Malypetrom in Soükupom, ves diplomatski zbor, med njimi tudi zastopnika Nemčije in Vatikana, številni generali, vsi tuji vojni atašeji ter cela vrsta visokih odličnikov ter tuje posebne delegacije, zastopstva vlad, odposlanstva raznih inozemskih mest, korporacij in ustanov. Javni nastop Ob 15. se je pričel javni nastop s poklo-nitvijo državni zastavi. Med sviranjem državne himne so potegnili na visok jambor najprvo češkoslovaško, pozneje pred nastopom Jugoslovenskega Sokolstva pa še jugoslovensko državno zastavo. Z bližnjega Pečurca so topovski streli oznanili začetek glavnih svečanosti, s stadiona pa so istočasno izpustili S.000 poštnih golobov. ki so v vse večje kraje republike ponesli vest. da so. sokolske svečanosti v Praffi dosegle svoj višek. Ko so se med nepopisnim navdušenjem stotisočglave množice pojavile orve čete Sokolov na stadionu, je zakrožilo v zraku blizu 100 vojnih letal. Nepopisni prizori navdušenja Ko se je nato razvil telovadni nastop, so se odigravali na stadionu nepopisni prizori. Od točke do točke se je navdušenje stopnjevalo do entuziazma, ki ga ni moči popisati. Sto in sto tisočglava množica je vstala s sedežev, mahala z robci, rokami, klobuki, vzklikala, kar je grlo dalo in na vse mogoče načine dajala duška svojemu navdušenju, priznavanju in povezanosti s Sokolstvom. Nastop itigoslovenskesfü Sokolstva Prvi so nastopili češkoslovaški Sokoli, ki so izvajali simbolične vaje, ki prikazujejo obrambno pripravljenost Sokolstva v borbi svobodo in demokracijo. Sledil je nastop 17.000 češkoslovaških Sokolic. Pogled na to ogromno množico v žvopisnih krojih, na prelivajoče se barve, na skladne zgi-be je bil očarljiv. Vihar navdušenja pa je zajel ves stadion, ko so se nato pojavili na telovadišču jugoslovenski Sokoli in Sokolice. Nastopilo jih je 2.500. Izvajali so zletne vaje in enako, kakor jugoslovenski naraščaj, zadivili množico z vzorno izvedenim nastopom. Neprestano so orile po ogromnem stadionu ovacije Jugoslaviji, kralju Petru in jugoslovenskemu Sokolstvu. Višek je doseglo navdušenje, ko so nato jugoslovenski Sokoli izročili češkoslovaškemu Sokolstvu v znak neomajne zvestobe kip kralja Aleksandra Uedinitelja. Prvi podstarešina br. Gang] je s primernim nagovorom, v katerem je podčrtal neraz-rušno povezanost jugoslovenskega in češkoslovaškega Sokolstva izročil kip starosti ÒOS br. Bukovskemu. Ko sta se v znak bratstva Gangl in Bukovski objela in poljubila, je skoraj izgledalo, da bo množica vdrla na stadion, tako navdušenje jo je zajelo, še dolgo potem, ko so jugoslovenski Sokoli in Sokolice že zapustili telovadišče, je množica še vedno stala, mahala z robci in rokami in prirejala nepopisne ovacije. Zaključek nastopa V drugem delu javnega nastopa je bil rajalni nastop češkoslovaških Sokolic, zaključek javnega nastopa pa je tvorila simbolična vaja, ki jo je izvajalo 32.000 češkoslovaških Sokolov. S primerno sestavljenimi vajami so simbolizirali najprvo postanek republike, nato vdanost in ljubezen do lastne države, hvaležnost legionarjem. ki so se za njo borili na bojnih poljanah, zaključni del te vaje pa je simboliziral prisego zvestobe domovini. Vse vaje so spremljali s petjem. Posebno se je množic dojmila pesem Slovanov, ki so v njej prosili boga, naj bi nikdar ne izgubili ljubezni do uedi-njene, svobodne češkoslovaške domovine. Priznanje Sokolstvu 't ' t ' i 'v- 1 t • * ' To, kar je pokazal današnji nastop Sokolstva, je zasenčilo vse dosedanje slične prireditve. Navzočni tuji zastopniki, ki so gotovo videli že marsikak telovadni nastop, so izjavljali novinarjem, da predstavlja Sokolstvo . edinstveno organizacijo, ki nima primera na vsem svetu. Znani francoski pisec Jules Romain, eden največjih sodobnih vitezov duha, je izjavil novinarjem: Pogled na to prostovoljno disciplino, požrtvovalnost in vzdržnost, ki jo je z vsem svojim nastopom dokumentiralo Sokolstvo, mi je izzvalo solze ginjenosti. To je oživljena antika, ki je idealno uresničena na sokolskih tleh. Angleški državni podtajnik Parker je bil tako navdušen, da je prosil, naj mu dovolijo, da po radiu izrazi svoje priznanje. Dejal je, da ga je današnji nastop prepričal, da je v Sokolstvu simboliziran ves narod. Prostovoljno, ne prisiljeno je sokolska organizacija dvignila telesno in duhovno vzgojo svojega članstva na najvišjo stopnjo, ki je lahko vzor tudi najstarejšim in najnaprednejšim narodom. Narod s tako vzgojo ima zagotovljeno bodočnost, in kdor je bil priča današnjega nastopa, lahko razume odpornost držav, ki se lahko ponašajo s tako odlično organizacijo, kakor je Sokolstvo. V imenu angleške vlade je izrekel Vsemu Sokolstvu najtoplejše čestitke. Prav tako je jugoslovenski minister za telesno vzgojo dr. Miletič po radiu izrazil vsemu Sokolstvu svoje priznanje in zahvalo. Enako je tudi francoski minister za narodno zdravje čestital sokolskim voditeljem in jim izrazil priznanje in divljenje nad v vsakem pogledu vzorno sokolsko vzgojo. Tudi navzočni predstavniki Finske, Švedske. Latiške, Venezuele in mnogih drugih držav so bili polni priznanja in občudovanja za Sokolstvo. S svojim današnjim nastopom je Sokolstvo zares pred vsem svetom manifestiralo svoio moč, svojo duhovno silo in svolo odločno zvestobo in ljubezen do domovine. Prezident republike dr. Beneš je z največjo pozornostjo sledil vsemu nastopu ter vedno znova stopil k balustradi in stoje z mahanjem rok izražal Sokolom in Sokolicam svoje prizna-nie. Množica se po končanem nastopu kar ni hotela raziti in vedno znova so orile ovacije po stadionu in se prenašale na ulice, v lokale in dvorane, kjer so se zvečer vršile sokolske akademije. Na sporedu današnjega javnega nastopa bil tudi naston tujih telovad^v. zlasti Francozov, Belgi j rev, Fincev. Švicarjev itd. Spričo silnega vtisa, ki ga je napravil ogromni nastop Sokolstva, pa so opustili svoj nastop na stadionu, ker b! pri malem ?tpv?lu pastop^io^'h ne prišli do izraza 'n bodo za+o nastopili nocoj na posameznih akademijah. Prihod naše vojske Bratislava, 3. jul. h. Davi ob 7. je prispela po Dunavu s parnikom »Car Dušan« jugoslovanska vojna delegacija, ki bo sodelovala >na praškem vsesokobkem zletu. Prišlo je 350 mož pod vodstvom brigadnega generala Kukavičiča. Ze več ur pred prihodom parnika je bila vsa Bratislava na uo-xah. da pripravi zastopnikom jugoslovenske vojske čim lepši sP^jem. In res je slovaška Bratislava pripravila jugoslovenski vojski sprejem, kakršnega je zmožno le bratsko srce. Nepregledna množca je v pristanišču in vseh sosednih ulicah pozdravila naše vojake in oficirje in jim prirejala nepop'ene ovacije. V imenu češkoslovaške armade jih ie pozdravil divizijski general Zak, ki je izrazil zadovoljstvo vsega češkoslovaškega naroda, da more na češkoslovaških tleh pozdraviti predstavnike junaške jugoslovenske vojske v trenutku ko preživlja češkoslovaška republika težke trenutke. Za pozdrav se je zahvalil general Kuikavjčič, ki je poudaril. da fo Jugosloveni ginjeni ob izrazih neomajne ljubezni ČehoslovaJcov, ki se na tako zgovoren način manifestira pri sokolskih <=večanostih v Pra^i. . Bodite uverjeni, da sleherni Jugosloven nosi globoko v svojem srcu ljubezen do bratskega češkoslovaškega naroda, s katerim deli radosti in skrbi. Geslo »Zvestoba za zvestobo« velja danes bolj ko kdaj. Tega se zaveda tudi jugoslovenska vojska, ki se počuti med Čehoslovaki kakor med rodnimi I brati. Svoj govor je zaključil z vzklikom: < Živel prezident dr. Beneš! 2ivela češkoslovaška republika! Živel češkoslovaški narod! Nepopisno navdušenje so izzvale be- J sede generala Kukavičiča in ovacij jugoslovenski vojski kar ni hotelo biti konca. Z jugoslovensko delegacijo je prispel oddelek dijakov vojne akademije, oddelek pehote, oddelek letalcev in oddelek mornarjev. Prebivalstvo jih je zasulo s cvetjem in jim na vse načine izkazovalo svoje simpatije. Opoldne je poveljnik Slovaške general Otruba priredil na čast jugoslo-venskim oficirjem banket, moštvo pa je pogostila bratislavska občina. Jugoslovenska vojna delegacija je počakala v Bratislavi na rumunsko vojno delegacijo in sta zvečer nato skupno nadaljevali pot v Prago, kjer jim pripravljajo jutri zjutraj navdušen sprejem. Zastopstva tujih mest Praga, 3. julija, h. Primator Prage dr. Zenkl je danes priredil sprejem za zastopnike tujih mest. ki so gostje praške mestne občine. Na sprejemu so bili med drugimi zastopniki naslednjih mest: Beograd. Bukarešta, Atene, Sofija. Ankara, Pariz, Cognac, Damier, Lille, Marseille, St. Monde, Ninnes, Tours, ženeva, Southampton, Lon- don, Caracar (Venezuela), Kodanj, Helsinki, Kovno in še mnogi drugi. Današnje prireditve Ob 7. zjutraj se bodo pričele sokolske tekme v odbojki, v košarni igri, hazeni, rokometu in tenisu. Istočasno bo start na letnem telovadišču Sokola iz Vysočanov v teku patrulj preko polja na 7 km dolgi progi z zaprekami, v streljanju, metanju ročnih granat. V Masarykovem državnem stadionu se bodo borili v mečevanju, vlečenju vrvi, dviganju uteži. Ob 10. dopoldne bodo na vojaškem vežbališču Masarykove-ga stadiona tekme v plezanju po vrveh in deseteroboju moških. Ob 14.30 bo ponovno javna telovadba v stadionu. Najprej bodo nastopili Sokoli s prostimi vajami, nato pa 5 skupin po 320 Sokolic s prostimi vajami. Sledili bodo s svojo telovadbo ameriški gostje, ruski Sokoli, nato zopet proste vaje Sokolic, raznih inozemskih gostov, predstavljanje sokolske obrambne sposobnosti in ženski plesi. Zvečer bodo razne prireditve, med njimi tudi velik koncert v Smetanovi dvorani mestnega doma. Danes Chantberlalitov odgovor Francu Anglija bo skušala pospešiti pogajanja z Italijo in razprave v odboru za nevmešavanje London, 3. jul. d. Jutri popoldne bo min. predsednik Chamberlain podal v spodnji zbornici izjavo o odgovoru generala Franca na angleške note zaradi letalskih napadov na angleške trgovske ladje, ki so bile zasidrane v španskih pristaniščih. Čeprav zatrjujejo, da odgovor generala Franca ne daje zadostne podlage za razčiščenje sedanjega zapletenega položaja, menijo, da bo Chamberlain poročal o nadaljnjih nameravanih ukrepih angleške vlade, s katerimi naj bi se dosegel nadaljnji napredek tako v pogajanjih z italijansko vlado, kakor tudi v razpravah odbora za nevmešavanje. Pariz, 3.« jul. d. Francoska vlada vztraja pri dosedanji politiki čuječnosti glede na španske dogodke prav tako zvesto kakor pri politiki nevmešavanja v španske zadeve. Pri tem se bo sporazumevala in izmenjavala naziranja še nadalje z Anglijo, kakor je v petek poudaril zunanji minister Bonnet angleškemu poslaniku Ericu Phip-psu, ki je odpotoval na kratek dopust v Anglijo. Posebno pozornost je zbudil včerajšnji članek bivšega min. predsednika in voditelja socialistične stranke Leona Blu-ma v »Populairu«, ki zahteva takojšnjo ustavitev bombardiranja civilnega prebivalstva v Španiji ter izraža željo, da bi se protestu vlade in civilnega prebivalstva dal poudarek, ki bi bil pozitiven odgovor na ogorčeno svetovno zavest. Leon Blum piše nadalje: »Na drugi strani je povsem nemogoče, da bi bilo špansko republikansko ljudstvo pognano na rob obupa z neizprosno strogostjo v izvajanju dogovora o nevmešavanju, ki naj bi se izvedel izključno v škodo republikanske Španije«. Pariški listi zasledujejo z živahnim zanimanjem londonska poročila o povratku angleškega diplomatskega opazovalca pri Francovi vladi sira Roberta Hodgesona v London. Zlasti levičarski listi poudarjajo, da Anglija skoro ne more po pesimističnih pojasnilih sira Hodgesona sprejeti ponudb generala Franca in prav tako pogojev, ki jih ponuja za osnovanje posebnega pristana v Almeriji kot nevtralne luke za ino-zenske in predvsem angleške trgovske ladje. Blagoslovitev temeljnega kamna ženske realne gimnazije v Skoplju Beograd, 3. julija. AA. Pri današnji blagoslovitvi temeljnega kamna za novo poslopje ženske realne gimnazije v Skoplju je imel prosvetni minister Dimitrij Maga-raševič govor, v katerem je med drugim dejal: Naši širši javnosti, ki z nekoliko večjim zanimanjem spremlja gospodarski razvoj naše države, ni dovoli znano, kako poleg organiziranega in smiselno načrtnega dela za gospodarski procvit našega naroda spo-redno, skoraj neslišno napreduje tudi kulturno prosvetno življenje našega naroda. Ne samo, da je naši širši javnosti manj znan notranji razvoj in napredek naših prosvetnih in kulturnih, narodnih in državnih ustanov, pač pa ta širša javnost tudi ni v celoti in pregledno obveščena o zunanji organizaciji tega dela našega narodnega življenja. Ko blagoslavljamo v carskem Skoplju temeljni kamen za novo poslopje realne gimnazije, ki nosi ime vzvišene kraljice Marije, vidimo iz bližnje perspektive sarno našo bodočo skopljansko žensko gimnazijo in vemo morda le še, da se bo v kratkem začela graditi v Prištini nova gimnazija, toda naša širša jr.vnost ne ve, da je bila v zadnjih treh letih na tem polju našega prosvetnega življenja, namreč za potrebe srednjih šol po vsej državi izvedena cela vrsta del za zgraditev gimnazijskih poslopij in sicer poleg tega, kar je bilo že izvršenega in kar se bo v prihodnjem šolskem letu začelo graditi. Potrebno je danes naglasiti, da je bilo v zadnjih treh letih zgrajenih 13 gimnazijskih poslopij po vseh delih naše države, da se gradi prav sedaj še sedem novih gimnazijskih poslopij ter da je pripravljeno vse potrebno za zgraditev novih osmih srednješolskih poslopij. Moremo reči, da bo štiriletni delovni načrt dal 28 novih gimnazijskih poslopij naši narodni prosveti in naši srednješolski mladini. To so dejstva, ki so vezana na tri delavna leta. V treh letih doslej še ni bilo nikoli toliko storjenega. Ženska realna gimnazija kraljice Marije po 12 letih svojega obstoia dobiva sedaj svojo lepo prostrano zgradbo, ki bo ustrezala vsem pedagoškim in higijenskim predpisom in ki bo glede pouka ženske mladine našega carskega mesta začela novo dobo modernega prosvetnega in šolskega življenja. Skoplje dobiva s to zgradbo novo kulturno ustanovo, novo vez. ki bo spaiala ljudsko šolo z univerzo. S tem današnjim slavjem pa se ne rešuje samo važno krajevno vprašanje mesta Skoplja, temveč se odpira nova kulturna ustanova, ki bo služila pouku in vzgoji bodočega ženskega naraščaja našega klasičnega juga. Ustanavlja se nova prosvetna delavnica, v kateri se bo naša ženska mladina usposobila za najvzvišeneiSo nalogo, ki jo čaka v bodočnosti, za službo narodu, kralju in domovini. Naj bo ta dokaz kulturne delavnosti našega časa vdelan v lep prosvetni hram za srečo in napredek vsega našega naroda ter za boljše dni skopljan-ske mladine in mladine južne Srbije sploh. Predsednik vlade v Skoplju Skoplje. julija, a. PrecUedn'k vlade dr. Stojadinovič se je danes preko Niša in Ku-manova odpeljal v Skoplje, kjer so blagoslovili temeljni kamen«za palačo nove Umske uprave v Skoplju. Skoplje je bilo za to priliko vse v zastavah. Temeljni kamen so položjlj ob navzočnosti predsednika vlade ter ministiro v dr. Letice. Kujundžiča, dr. Kreka, dr. Vrbaniča, Stcšoviča ;in Magaraše-viča. Navzoči so bili 'tudi predstavniki voi-«ke, visoki cerkveni dostojanstven kj in velike množice skopi jamskega prebivalstva. Nova cerkev — dar Nj. Vel. kraljice Beograd, 3. jul. p. Pri Sv. Stevanu pri Miločeru je bila danes posvečena cerkev, ki jj je pustila zgraditi Nj. Vel. kraljica Marija. Ob navzočnosti velike množice je izvršil cerkvene obrede patrijarh Gavrilo ob asistenci več episkopov. Cerkev je posvečena sv. Aleksandru Nevskemu. Pogreb Milana Rakica Beograd, 3. jul. p. Dar es je bil pogreb pokojnega srbskega pesnika Milana Raki-ča. Pogreba so se udeležili mnogoštevilni pokojnikovi prijatelji in spoštovalci ter zastopniki Akademije znanosti, univerze, raznih narodnih in kulturnih društev ter zunanjega ministrstva. Eksplozija v tovarni salam Jagodina, 3. julija, p. V znani tov-arni salam in mesnih izdelkov J. Klefiša je nastala snoči iz nepojasnjenega razlr._a eksplozija nekega kotla. Pri tem je bil delavec Spasoje Srečkovič ubit, dva druga delavca pa ranjena. Tudi tovarniške naprave so močno poškodovane. Uvedena je preiskava, ki naj pojasni, kako je prišlo do te nesreče. Angleška p&moé balkanskim državam London, 3. jul. AA. Diplomatski urednik »Sunday Timesa« poroča, da je odbor ministrov (trgovinskega, finančnega in zunanjega) na svojih sejah razpravljal o gospodarski in finančni pomoči balkanskim državam. List pravi, da gre za dve važni vprašanji, namreč za jamstvo kredita posebno za izvoz na način, kakor je bilo to urejeno s Turčijo, in za možnost, da Anglija poveča svoj nakup v balkanskih državah. Kronika od sobote do ponedeljka Ljubljana, 3. julija. Današnja nedelja je potekla brez večjih dogodkov. Dopoldne se je nad mestom razlila dobršna mera toplega solnca, ki je obetalo tudi kopalcem in izletnikom prijazen dan. Vlaki so v resnici mnogo Ljubljančanov odpeljali iz mesta, kakor je že navada vsako nedeljo ta čas, a popoldne se je na lepem pooblačilo in usulo se je nekaj rahlega dežja. Pa izletniki niso čez mero godrnjali, zakaj presušena zemlja je bila pošteno potrebna dežja. Samo v mestu smo imeli spet priliko opazovati, kako točno, vestno funkcionira naš občinski aparat. Prav tisti mah namreč, ko so začele padati prve debele kaplje na razgreti asfalt, se je na ulicah sredi mesta pojavil škropilni avto. Šofer se je moral dodobra podvizati, da je dežju napravil še nekaj minut konkurence, potem pa je z avtom odhitel pred nalivom v garažo. Prisrčna odhodnica divi-zijskemu generalu Tonicu V Zvezdi so snoči oficirji naše garnizije priredili bivšemu komandantu dravske divizije, divizijskemu generalu Lazarju To-niču, ki odhaja na novo službeno mesto komandanta moravske divizije, prisrčno odhodnico. Najprej se je v veliki kazinski dvorani vršila slavnostna večerja, ki so se je razen predstavnikov vojske udeležili tudi zastopniki civilnih in cerkvenih oblasti. Na restavracijskem vrtu se je medtem zbrala množica občinstva — zlasti številno so bili zastopani oficirji — da je bil prostor zaseden do zadnjega kotička Ko je divizionar po večerji prišel na vrt, so mu prisotni priredili viharne ovacije, ki so zgovorno izpričale, koliko živih, iskrenih simpatij si je odhajajoči komandant pridobil v kratki dobi svojega bivanja v Ljubljani v vsej naši javnosti. V teku večera je general Tonič stopil od mize do mize, da se je od vsakega posebej poslovil od svojih številnih prijateljev in znancev, občinstvo pa je s pozdravljanjem generala zmerom i znova manifestiralo za našo vojsko. V imenu ožjih prijateljev in znancev je na koncu spregovoril nekaj toplih poslovilnih besed bivši ban in župan dr. Puc. Generalu Lazarju Toniču želimo tudi mi na novem službenem mestu sreče in uspehov iz vsega srca. Lepo uspela tombola šentviškega Sokola Zelja šentviških Sokolov, da si postavijo lasten dom, je že ob proslavi 25 letnice društvenega obstoja dozorela v trden sklep. Društvo bo postavilo svoj dom v Vižmarjah in že skrbno nabira sredstva za njegovo graditev. V ta namen je priredilo tudi današnjo tombolo, ki se je vršila na prostoru letnega telovadišča. Za tombolo je med šentviškim prebivalstvom vladalo veliko zanimanje in ob tretji uri se je na telovadišču kljub dežju zbralo lepo število srečolovcev. Dobitki so bili dovolj vredni, da se je izplačalo poskusiti srečo. Podnačelnik društva je sam izdelal in daroval glavni dobitek — kompletno kuhinjsko opremo. Nadalje je društvo kupilo za dobitka dve kolesi, moško in žensko, in dobilo še sedem lepih dobitkov: zaboj sladkorja, vrečo moke, kompl. stekleni ni servis, zaboj špecerije, blago za moško obleko, blago za žensko obleko in zavoj ši-fona. Vreme je baš ob 15. uri začelo nagaiati. Ljudie pa so potrpežljivo črtali pod dežniki številke in nosili makarone, pasto, metle in take dobitke, dokler niso prišli na vrsto večji dobitki Dobili so: prvo tombolo (kompletno kuhinjsko opravo^ Lombar Gilbert, brivski mojster v Ljubljani: drugo (moško kolo) Murn Matiia. vodovni mojster iz St. Vida; tretjo (žensko kolo) Hlebec Rudi. abitu-rient iz St. Vida; četrto (zaboi sladkorja) Kordič Josip, gostilničar iz Medvod: peto (brušen vinski servis za 12 oseb) Zaje Bo-žena, soproga trgovskega zastopnika iz Vižmarij; šesto (zaboj špecerije) Božič Kristina, služkinja s Celovške ceste 70; sedmo (cvetlično stojalo) Bizjan Dori, delavec v Tacnu; osmo (blago za moško obleko) dr. Goljar Srečko iz St. Vida; deveto (blago za žensko obleko) Cerne Jurij, dijak iz Vižmarij; deseto (balo šifona) Maccorati M., blagajnik pri Slogradu. Razen tega je bilo razdeljenih še 261 lepih dobitkov. Po tombol? se je razvila živahna vrtna veselica s plesom. Pri veselici je sodelovalo godbeno društvo Preska - Medvode. Upamo, da bo na zgodovinskih vižmar-skih tleh kmalu stal nov spomenik naše narodne zavesti — Sokolski dom Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Razstava kiparja Lobode in slikarja Inkiostrija Zdaj, ko sta gledališka in koncertna sezona končani, sta dva naša likovna umetnika, akad. kipar Loboda in slikar Inkiostri, oskrbela kulturnemu občinstvu lepo, zanimivo razstavo v Jakopičevem paviljonu. Razstava je naletela pri občinstvu na mnogo živega zanimanja in posamezna dela so že našla svoje interesente. Ker bo odprta samo nekai dni, naj se občinstvo podviza z obiskom. Blagoslovitev Marijinega spomenika Na trgu pred cerkvijo sv. Jakoba se je izvršila dopoldne blagoslovitev častitljivega Marijinega spomenika, ki so ga po izredno posrečenih načrtih mojstra Plečnika nedavno lepo prenovili. Blagoslovit-vene molitve je opravil škof dr. Gregorij Rožman. Pri slavnosti so sodelovali domači pevci. Verniki iz župnije in gostje so bili tudi polni hvale za okusno prenovitev cerkve, ki jo je župnik Barle oskrbel, ne da bi bila cerkev naložila župljanom kake davščine. Ljubljanski zvon je zboroval Najstarejši in najzaslužnejši člani so prejeli odlikovanja Ljubljana, 3. julija Snoči je imelo pevsko društvo »Ljubljanski zvon« v svojih prostorih v Mestnem domu občni zbor, ki je potekel zelo slovesno, ker so najstarejši, najzaslužnejši člani te odlične pevske družine prejeli diplome in odlikovanja za svoje požrtvovalno delo za slovensko pevsko kulturo. Zbor je začel predsednik g. Lujo Dre-novec s pozdravom častnega predsednika g dr. Antona Sviglja, pevovodje Hubadove župe g. Venturinija. ustanoviteljev in usta-novnikov društva g. Zora in g. Mlakarja in poročevalcev. Pred 30 leti je bilo, je izvajal predsednik, ko se je razvil lep sprevod s pevci Ljubljanskega zvona izpred Narodnega doma. Pevci so priredili pod-oknico kumici ge. Trnkoczyjevi. Naslednji dan. na Vidov dan 1. 1908., je »Ljubljanski zvon« razvil pred Narodnim domom svojo zastavo. Anton Aškerc je ob tej priliki zapel: Z zastavo v roki gremo v boj, navdušeni za narod svoj... Naprej, tovariši, pojoč, saj pesem v žilah vžiga moč! 30 let je od tega, 30 let dela in truda, uspehov in razočaranj. Na predsednikov predlog so zborovalci poslali kumici, prijateljici in dobrotnici ge. Trnkozcyjevi iskrene pozdrave in izraze spoštovanja Cez nekaj mesecev bo g. Lojze Lombar 30 let član »Ljubljanskega zvona«, je nadaljeval predsednik in mu v znak priznanja in zahvale za požrtvovalno delo izročil društveni častni znak ter mu čestital k odlikovanju Hkratu mu je izročil diplomo, s katero je Lombarja odlikovala Jugoslo-ven^ka pevska zveza v Beogradu. Takega redkega priznanja so deležni samo pevci, ki delujejo nad 25 let za našo narodno in umetno pesem Diplomo pevske zveze je nato izročil nredsednik članu Jožku Jam-niku. ki je že pred leti obhajal 30 letnico zve^tesa in zaslužnega dela za društvo Naposled ie predsednik izročil še sdč. Danici Pe^nnvi pozlačen društveni znak za niene zasluge ki si jih je pridobila v 15 letih, odkar je članica in odlična pevka društva. Zbo>~ovalci so ob izročitvi diplom in odlikovani navdušeno olo=kaij in s tem izkazali evoie prirnanie od1'kovancem. Gdč Danir- r>oifiriova je šele dvuea članica društva k; ie rinhiia za ve=tno®t. vztrajnost in pridnost poTipf-o-n dmštveni znak Nato ie častni predsednik g. dr. Š vi gel j sporočil, da ie predcedmk g Lujo Dre-novec tudi odlikovan, in mu je izročil diplomo pevske zvce. kaiti D^enovec ie tudi |e so i°t pian društva in že 15 let vzoren in odločen predsednik »Ljubljanskega zvona«. Ganjeni so se odlikovanci zahvalili za odlikovanja ob ploskanju zborovalcev. Predsednik je zatem čestital tudi častnemu članu g. dr. Šviglju, kajti poteklo je 15 let, odkar mu je društvo v znak zahvale kot bivšemu predsedniku podelilo častno članstvo. Po naklonjenosti častnega predsednika g. dr. Šviglja podeli predsednik vsako leto na občnem zboru primerne nagrade najpridnejšim članom. Letos so nagrade prejeli Olga Pelanova, Josip Sest, Mara Virantova in Srečko Smrekar. Zborovalci so počastili spomin v teku pretekle poslovne dobe umrlih članov Ivana Ermana, Danila Saplje, Nandeta Marol-ta, Veličana Beštra in Filipa Bizjaka. Ob koncu svojega govora je predsednik ugotovil, da je društveno življenje imelo lepe uspehe. Priznanje gre za vse to pevovodjl g. Matulu in vsem pevkam in pevcem. Tajnica gdč Olga Pelanova je poročala o tajniških poslih. V šegavi in duhoviti obliki je očrtala delo blagajnika g. Lojzeta Lombarja in arhivarja g. Jožka Jamnika, naštela vse prireditve društva, ki so lepo uspele. Društvo ima 16 častnih, 346 ustanovnih in 54 rednih članov. Pevski zbor šteje 13 sopranov, 13 altov, 12 tenorjev in 16 basov. G. Lojze Lombar je poročal o stanju blagajne, ki je povoljno, g. Jožko Jamnik pa o staniu arhiva, ki je založen z vsemi potrebnimi partiturami. Pevovodja g Dorè Matu! je poročal o strokovnem delu zbora, revizor g. Aleš je predlagal razrešnico s pohvalo. Njegov predlog je bil soglasno sprejet. Pri volitvah so zborovalci z navdušenim odobravanjem izvolili za predsednika spet Luja Drenovca. za podpredsednika Doreta Matula, za tajnico Olgo Pelanovo, za blagajnika Lojzeta Lombarja, za arhivarja in gospodarja Jožka Jamnika, za zastavonošo Josip Šesta, za odbomico Ivanko Rakuševo in za nadzornika Hinka Ilaša in Jova Mi-lača K uspehu je zborovalcem čestital g. Venturini, ki je poudaril, da ljudie narodno pesem še vedno radi poslušajo, a zavračajo le umetno pesem, ki ni razumljiva. Prehiter skok od narodne k umetni pesmi je bil vzrok da v zadniih letih dvorane niso bile polne. Odkar eoje zbori lepo narodno pesem, pa ie zanimanje za vokalno glasbo vse večje. Zborovalce je pozdravil tudi v imenu pevskega društva »Sava«. Za počastitev ob 70-letnici se je še zahvalil g. dr švigelj, nato pa je predsednik zaključil zbor. mnogo zaleže. K umi ca jadralnega letala tri letna Barbka ini Baltiča je dala novemu jadralnemu letalu ime >Bolha< ter prerezala sinji trak, nakar je letalo pod vodstvom pilota Izidorja Ručigaja vzletelo ter 6 tem prejelo zračni krst. Nato so se nadaljevale tekme modelnih letal, ob 18. pa so razdelili nagrade tekmovalcem. Dočim i e bilo ves dan izredno lepo vreme, so se proti večeru zgrnili na nebu črni oblaiki ter je zavihrala nad jeseniško okolico huda nevihta, kj ie razgnaia zbrano množico na vse strani. Nedelja v Maribora [ Marikor, & juiija I Dopoldansko obtafoo vreme je maraiko-mu prekrižalo račune. DaaeB eo prispeli ' prvikrat v večjem številu v letošnji sezoni v Maribor avstrijski izletniki Prispelo je več avtobusov. Kresovanje pri Sv. Urbanu Kakor vsako leto priredi agi Lia podružnica GMD v Mariboru tudi letos v ponedeljek 4. t. m. na večer pred praznikom obeh slovanskih blagovestnikov tradicionalno kresovanje pri Sv. Urbanu, ki mu bodo prisostvovali vsi zavedni mariborski Cirilme-todarji, pa tudi Siimi drugih nacionalnih organizacij. Med drugim opozarja tudi Bra-nibor svoje članstvo, naj polliti skupno k Sv. Urbanu. Zbirališče bo ob 19. na križišču Vrbanov« in Korošcev« ulice pred Kamniškim drevoredom. Deset dni je trohnel na smreki V Žeriavu so našli obešenega 45-letmega rudarja Ivana Pamdeva. Ze 22. junija je šel od doma hn ni bilo za njim nobenega sledu več. Ko eo ga našli, je bilo njegovo truplo že popolnoma v razkroju in oglodano od vran. Vzrok samomora ni znan. Domnevajo pa, da je šel v smrt zaivoljo tega. ker je bil 7. junija odpuščen zaradi pijanosti. Zaposlen je bil pri svinčenem rudnku v Žeriavu. Zapušča ženo in Stiri nepreskrbljene otroke. Kriminal V stanovanju postrežnice Klare Weisbacher je ve v Frankopanski ulici 23 se je splazil neki pleskarski pomočnik in ji odnesel perilo in obleko. Ukradeno blago je po večini že vnovčil. Mariborska policija ga zasleduje. V Zgornjem Radvanju, v Firmovj ulici 38, se ie sinoči hladil na hišnem vrtu zasebnik Anton Berglez. Ker je mož njegove sestrične pri vojakih, je po moževem nalogu pomagal ženi pri gospodarstvu. Okoli 23. ure pa se je pred hišo pojavil neki brezposelni delavec in hotel v hišo. Berglez ga je vprašal kaj hoče, nepridiprav pa se je tako razburil, da je udaril Bergleza z nekim topim predmetom večkrat po glavi. Berglez Se je v krvi in nezavesten zgrudil na tla. Napadalec je zatem izginil v noč. Hudo poškodovanega Bergleza so odpravili v tukajšnjo splošno bolnišnico. Na Aleksandrovi cesti v Studencifo sta napadla in pretepla neznana moška 31-let-nega delavca Alberta Curka iz Vojašniške ulice, nato pa mu vzela sukajo z denarnico vred. Za roparjema poizveduje policija. Bramor uničuje koruzna polja Zlasti na Gorenjskem se je ponekod silno zaredil na ^ep obisk razstave jadralnih letal in modelov — Poletom na Poljanah je prisostvovala nepregledna množica naroda Jesenice, 3 julija Agiini Aeroklub Jesenice ie po štiri mesečnem ob=to;u pokazal danes velike sadove svo;eea vztrajnega dela pod vodstvom ag'.l-ne?a pred-ed.n'ka inž Rekarja Člani, mnd niimi mnogi mJ.adi tehn'ki. mehaniki Ln piloti, so zpradil; veliko jadralno letalo, ki ie danes fipre-elo svečano svoi zračili krst. Dopoldne ie bilo pred »snovno šolo na Jesenicah razstavljeno novo jadralno ietalo. v telovadn;c: osnovne šole pa je bla otvor-jena razstava modelov letal, med katerimi sta zbudiš veliko pozornost zlastj model R 1 in R 2. ki ju je napravil znani pesnik-samouk Jože Ravnik Razstava ie bila zelo lepo obiskana Pred šolo eo se zbrale goste množice liudi. ki i ih ie pritegnil z vseh strani mesta koncert godbe na pihala k izbirnim tekmam letalskih modelov na Poljanah med letalekima skupinama iz Ljubljane 'o Jesenic, krstu šolskega letala ?e-seniške skupine ter blagoslovov, letališča na Polianah. Zeodai popoldne so se zbrale ogromne množice liz bližnje in dal in? okol-ce na Poljanah. okol-' katerih «so oživ^M tudi vsi bližnji griči. V sorem^tvu nredsedn ka te-secrškesra Aerokluba >nž. Rekarja ie prispel k prireditvi zastopnik Ni Vel kneza Pavla, ka,petan Pirš iz Škofje Loke. v družbi mnogih drugih oficirjev Navzoč so bili tudi zastopnik oblastnega odbora Aerokluba dr Orel iz Ljubljane in prof. Avsenek, zastop- niki vojaških in civilnih oblasti, generalni direktor K1D Noth ter predstavniki raznih kulturnih in gospodarskih organizacij. Pri izbirni tekmi eo se zlasti odlikovali modeli ljubljanske letalske skupine. Ob 13.15 se je visoko nad Kočno poiavjlo motorno letalo ki sa ie vodil pilot Raznožnik z navezanim jadralnim letalom, pod vodstvom mladega pilota Ignacija Maidla. Obe letali sta napravili nad letališčem lepo izvedene zavoie. nakar se je jadralno letaLo odločilo od motornega ter po več uspelo izveden h zavojih pristalo na travniku ob cesti. Motorni letali, ki sta ju vodila pilota dr. Stane Rape in Raznožnik, sta nato dalje časa krožili po zraku ter vprizorili več dr-zn'h akrobacij. Ob 16 je bil izvršen krst novega jadralnega letala jesenške sikupine Predsednik jeseniškega Aerokluba inž. Rekar ie pozdravil vse navzoče, predvsem zastopnika Ni Vis kneza namestnika Pavla, ka oetana Pirša zastopnike r"*'lnih oblast oblastnega odbora Aerokluba kakor tud' "i^tonnke vodike nakar je očrta! pomen iptai®fva. Zatem ie žunn:k g. Tgnacii Demšar blagoslovil novo letalo m 1etal;$če ter ;z,prp«rovoril več iznodbiKlin'h besed. Zastopnik obifKtneca odbora Aerokluba dr Orel iz Liubljane ie čestjtal jeseniškemu Radovljica, junija Težave kmečkega stanu so velike, če ni ene nadloge, pa pride druga, včasih pa jih je kar več naenkrat. Treba je mnogo truda, preden jih je sploh mogoče odpraviti. Nekaj let so uničevali polja in sadovnjake voluharji in tudi škoda od strani poljskih miši je bila zelo občutljiva. Odkar se je pri nas razmnožila podlasica, se je znatno razredčilo število teh škodljivcev. Na koruznih njivah, ki so jih prejšnja leta močno uničevale vrtine, a so jih letos mnogo zastrupili, se je pojavil še drugi izredno nevaren škodljivec, bramor. Kjer so pred leti videli le posamezne bramorje in je bila škoda še znosna, se je letos zalega najmanj podesetorila. Seveda se bramor pojavlja močno le tam, kjer mu prija. Najljubše so mu ilovite, bolj suhe njive. Poznajo ga pa tudi drugod, posebno v urejenih vrtovih, kjer prebiva v črni, gnojni zemlji. Najmanj mu ugajajo pretrda tla. • Izredno hudo škodo dela letos bramor v radovljiškem srezu, v okolici vasi Mošnja, v občini Kamna gorica. Kmetje iz omenjene vasi pripovedujejo, da jim. je uničil letos 80% nasajene koruze. Zgodilo se je, da so zaradi bramorjev ostale prazne cele njive, nasajene s koruzo. Brehm sicer pravi, da živi bramor v peščeni zemlji, kar se mi pa ne zdi točno. — Kmetje iz vasi Mošnje pravijo, da jim je bramor letos uničil 80% vsajene koruze. Kdor pozna po-žrešnost bramorjev, se temu ne bo čudil. V splošnem pa. je v življenju bramorja še precej nerazjasnjenega in to bržčas zaradi tega, ker je bramor (vsaj po človeškem občutku lepote) ena izmed najbolj gnusnih bitij, kar jih je bila mati priroda izoblikovala v teku svojega, skoraj bi rekli neskončnega obstoja. Zaradi grde oblike, ki jo prav posebno povzroča debeli zadek in rakovim kleščam podobne sprednje noge, prav tako kakor zaradi grde barve trdi preprosto ljudstvo, da je bramor strupen, pa četudi spada v skupino, kjer najdemo ljubke travniške pevce, črne murne. Edino, kar pri bramorju ni grdo, je njegov glas. ki ga slišimo v pomladnih in poletnih večerih na močvirnatih travnikih. Needini so si prirodoslovci v tem, s čim se bramor hrani. Vsakdo, komurkoli je bramor delal škodo, je videl in vé, da bramor grize koreninice rastlin. S tem povzroča tudi ogromno škodo. Zgodi se, da je na gredici, kjer so bile prejšnji dan zasajene ponovno presajene mlade rastline salat ali kolarab. vse ovelo in prevynjeno. Ce si tako rastlino ogledaš. opaziš, da Ima od.iedeno korenino. Iz tega bi se dalo jasno, sklepati, da bramor jé korenine rastlin. Nekateri prirodopisci. ki trdijo, da je bramor mesojedec, pa hočejo vedeti, da je bramor koreninico odjedel le zaradi tega, ker je v koreninici iskal majhne ličinke mrčesja. To se sicer zdi precej dvomljivo, posebno če pomislimo, da bodo prihodnje jutro prav enako uničene tudi Ze na novo zasajene rastline. Na ta način bi morala biti sploh v vsaki rastlini sočivja ličinka mrčesja. Beremo pa tudi to, da bramor uniči le tiste rastline, katerih koreninice segajo v njihove podzemske rove. To trditev čitamo celo v Brehmu in sicer iz poročila piščevega prijatelja. Da to ne drži, je gotovo, kajti zakaj bi sicer imel bramor prav na koruzinih njivah toliko rovov, da bi mu bilo treba uničiti celo njivo? Bolj verjetno je, da se bramor, ki je strašno požrešen, hrani s koreninicami in z mr-česjem in morda še celo z mrhovino. Vsaj kuhinjskih odpadkov ne zametuje, kar dokazuje dejstvo, da se bramorji radi zbirajo na krajih, kjer so nametani taki odpadki. O bramorjevi požrešnosti, ki ga naredi še gnusnejšega, kakor je, čitamo tudi v Brehmu. Neki znanec poroča piscu največjega prirodoslovnega dela, da je bil nekoč presekal bramorja v dva dela. Ko pa se je bil čez nekaj časa vrnil je opazil v veliko začudenje kako je prednji del, obstoječ iz glave in prvih nog žrl zadnji odsekani del lastnega telesa. To je višek požrešnosti, kaj takega ne vidiš pri nobeni drugi živali! Zelo se pojavlja bramor skoraj vsako leto na prezrenskem polju, nad Podnar-tom. Ob priliki neke komisije so kmetje trdili, da je jazbec oškrebal krompir. Bilo je takoj vidno, da to ne drži. Kazalo je, da so to napravili bramorji, ki jih nobeno poletje ne manjka na prezrenskih njivah. Bramor se zelo hitro množi. Sredi julija položi bramorjeva samica v obsegu žlice v razširjeni rov (kakih 10 cm pod površino zemlje) do 300 s trdo skorjo cb-danih jajčec, iz katerih po treh tednih izležejo bramorjeve ličinke. Iz teh ličink se šeie razvijejo bramorčki. Sreča v nesreči bramorjevega zaroda pa je zopet nožreš-nost. Brehm omenja, da veliko lastnih ličink in mladih bramorjev požrejo sami bramorji, v mnogih primerih lastne matere. Ker je bramor zelo previden ln ko začuti korake, zbeži v svoj rov pod zemljo, ga ni posebno lahko presenetiti in uničiti. Uspešno jih zatiramo s prekopavanjem zemlje, mnogo pa jih polove v lonce, nastavljene po gredah. Posoda se mora do roba zakopati v zemljo in do polovice napolniti z vodo. Nekateri denejo v posodo tudi konjski gnoj. Bramor pride po zemlji do roba posode in že mu zmanjka tal in že je v posodi, iz katere se ne more rešiti zaradi gladkih sten. Najuspešnejše pa jih uničujejo živali. Mala -ovka, ki je znana po krvoločnosti, je zatiralec bramorja. Pravijo pa tudi o ježu, da mu bramorji dobro teknejo. Bramorje love nadalje sove, lisice, podlasice in celo mačke, seveda le, kadar pridejo iz zemlje. To se zgodi navadno le ponoči. Kjer se bramorji močno zaredé, jih je težko odpraviti. Gotovo je treba zemljo temeljito prekopati, če ne pomaga drugače, kar nekajkrat na leto. To se izplača, ker drugače se bo zgodilo, da bodo grdi škodljivci vse zasajeno sproti uničili. —s. Zasliševanje Pintaričevih pajdašev Koder starejši se neznano kje skriva Maribor, 3. julija. Dosedanja preiskava in zasliševanje na tukajšnjem orožniškem poveljstvu sta že kolikor toliko določno pokazala, da je bil Melhijor Pintarič dejanski organizator svoje vlomilske, tatinske in rokovnjaške tolpe, ki je zdaj razen Kodra starejšega že vsa pod ključem Zdi se pa tudi. da nista b'la pobegla kaznjenca Babič in Cre- .i u.uunam: >c ----------- pinko člana Pintaričeve tolpe ampak da Aeroklubu k dosedanjemu uspehu ter po- j je vsak od njiju samostojen — Potem udaril, da krepka gorenjska pest povsod ko je bil Melhijor Pintarič konfrontiran s svojimi aretiranimi in že zaslišanimi pajdaši, je sledilo sinoči zasliševanje Kodra mlajšega. Pintarič je namreč izpovedal, da je njemu in starejšemu Kodru preskrbel municijo mlajši Koder iz Skok. Zaradi tega prav je bil mlajši Koder aretiran in zaslišan. Pri tem je izpovedal, da sta mu dobavila municijo dva delavca, ki sta z njim ■'službena pri »Kovini« na Teznem. Na podlagi teh izpovedb sta bila navedena delavca pritegnjena k zasliševanju. Oba Joan Cravford Pod krinko ljubezni KINO MATICA ob 16., 19.15 in 21.15 uri sta priznala, da sta na prošnjo mlajšega Kodra dobavila municijo, bila pa sta pri tem prepričana, da je Koder poštenjak in da ne pojde municija za nedovoljene namene, saj je bil njun tovariš uslužben pri »Kovini«. V teku zasliševanja je zašel mlajši Koder nekajkrat v protislovja. Tako je prvo-krat dejal, da mu je brat izročil 3000 dinarjev, drugič spet, da mu je dal 2000 dinarjev z naročilom, naj mu nabavi municijo. Pintarič in starejši Koder sta imela v smislu izpovedb številnih prič zadnje dni pri sebi mnogo denarja. Ker beleži kriminalna kronika zadnjih tednov večji plen le ob priliki vloma pri posestniku Greifu v Ješenci pri Račah, je skoro zanesljivo sklepati, da sta Pintarič in starejši Koder izvršila vlom pri omenjenem posestniku, čigar razmere so bile zlasti Jožetu Kodru starejšemu nedvomno dobro znane. Jože Koder je dobro vedel, da je bil posestnik Roman Ačko na Kalšah prodal vola in je imel doma denar. Tako je tudi ugotovljeno, da mu je bilo dobro znano da je posestnik Greif vzel iz posojilnice znesek 26.000 din, ki je bil namenjen za doto njegovi hčerki. Z včerajšnjim popoldanskim vlakom so orožniki povedli Pintaričeve pajdaše Ju-harta, Majeriča in Kelca proti Hočam, odkoder so jih spravili na razna mesta, kjer so bili v zadnjem času izvršeni vlomi in tatvine. Majeriča so danes privedli nazaj v Maribor, ker se je izkazalo, da pri vlomih na tem teritoriju ni sodeloval, med tem ko so Juharta in Kelca odpravili v Vrhlogo pri Slovenski Bistrici, kjer je bil nedavno izvršen večji vlom, ki ga pripisujejo Pintaričevi razbojniški tolpi. Za pobeglim Kodrom starejšim še m sledu. Predvčerajšnjim so ga videli v neki gostilni v Šmiklavžu pri Mariboru, kjer se je bahal s celim šopom stotakov, nato pa ga ni bilo več na spregled. Pintarič je pri zasliševanju dejal, da bodo za Kodra usodne ženske, ker je velik babjek, kakor je bil zanj, Pintariča, usoden alkohol, ker bi ga sicer pri Ptujski gori nikdar ne bi bili dobili živega. Cene žita slabijo zaradi dobre letine Novi Sad, 3. julija. Ne samo na našem, temveč sploh na svetovnih tržiščih se opaža slabljenje cen pšenici, čemur je vzrok prilično dobro se obetajoča letina. Kupci so povsod vzdržljivi, posebno na našem tržišču, ker je zdaj očitno, da je špekulacija neopravičeno nategovala cene, ki so bile spričo že tako velike draginje hud udarec za mesta kakor za pasivne podeželske kraje. Žetev v Vojvodini je povsod v polnem teku. Za staro blago skoro ni zanimanja, ker so bili mlini ustavili delo, a drugi kupci že delajo zaključke v novem blagu. Stara pšenica, ki je zadnje dni popustila za 5 din, notira 230 din. Delajo se zaključki v novi pšenici za oddajo v juliju po 175. a za prvo polovico avgusta se ponuja blago po 170, dovoljuje pa se samo po 165 din. Klasje nove pšenice se je mnogo lepše razvilo, kakor so pričakovali. Zrno je jedro. Prinos bo različen: v višjih legah bo žetev zelo dobra in bo povprečno dala 12 do 15 metrskih stotov na oral, medtem ko bo v nižjih legah prinos malo slabši. Povprečno se ocenjuje letina kot boljša srednja. Žetev ječmena je že končana. Prinos je srednje dober. Povprečno se računa 12 do 14 metrskih stotov na oral. Zaključki v novem blagu za izročitev v tem tednu se delajo na bazi 136 din. Stanje turščice je prav dobro, samo nekoliko dežja je treba. Povpraševanje po starem blagu je zelo slaba Ponuja se po 118 din pariteta Indjija. Neverjetna sirovost kolesarja Ptuj. 3. julija. Po državni cesti iz Spuhlje proti Ptuju se je pripeljal te dni neki privatni avtomobil, v katerem so 6edeli neka dama in dva gospoda. Ko je vozil avto mimo štirih kolesarjev, je eden izmed njih z ribolovno palico udaril po glavi v avtu sedečo damo. Udarec pa je bil menda namenjen šoferju. Če bi bil zadel šoferja, bi se bila lahko zgodila velika nesreča. Šofer je avto takoj ustavil. Kolesarji pa so stopili med tem s koles in so začeli potnike v avtu zasmehovati. namesto da bi se bil eden ali drugi oprostil. Zadevo je lastnica avtomobila prijavila orožništvu. Sodimo, da takšna sirovost ne povečava ugleda našega naroda. Zlasti zdaj v tujskoprometni sezoni Je treba paziti, da nam tujci ne bodo očitali robatosti. Tihotapka v mreži policije Praška policiia je že nekaj öafia Iskala niti družbe devi zrnih tihotapcev, ki so delovali med Prago in Amsterdamom. Ko ie policija zasedla sedež tihotaipoev v Pragi, je prišel telefonski klic iz Robterdaroa. Mlada ženska, očitno kurirka tihotapcev, je vprašala, zakaj ne prejme denarja. Poflicfet, ki -te bil pri telefonu, jo je povabil v Prago. Res se ie pripeljala iz Holandske z letalom, a ko je izstoipila na letaj išču, jo je priješa policija Tenkočutni golman Golm an nekega pokrajinskega športnega kluba na Poljskem. Karlow, se Je obesil po izgubljeni nogometu tekmi. Tovariši igraM so mu očitali, da je on zakrivil njfibov poraz. kar ga je tako bolelo, da je šel prostovoljno v sin rt. „Poljska zvezda44 za polet v stratosfero Državna inženirska tvomica v Variavi gradi toke želje, da bi tolgarsko-jugosloven-sko bratstvo okrepilo gospodarsko vzajemnost obeh narodov. Zupan g. Klenovšek je goste pozdravil v iuneinu rudarske doline. Generalni ravnatdi g. Spasov, vodja brat-skith gostov, se je v bolgarskem nagovoru zahvaljj za izredno prisrčen sprejem ter na-glasil, da so iih Trbovlje nepričakovano očarale s prisrčno gostoljubnostjo. Trbovl'e so bratskim gostom ostale gotovo v najlepšem spominu, kar je tudi prispevek k poglobitvi bolgarsko-jugoslovanskega sodelovanja. pipa sumljivega izvora na dan. Osumljenec se je sicer izgovarjal, da mu je podaril pipo Certančev sin, zaslišanje pa je do gnalo, da osumljenčeve izpovedbe ne držijo. Oblastva vodijo preiskavo zaradi vloma pri Ratajčevih še naprej, preiskujejo pa tudi, kdo so vlomilci pri Certancu. Sedanje odkritje jim je nakazalo smer. Izpremembe v ptujskem občinskem svetu Ptuj, 3. julija. Banska uprava je razrešila občinske svetnike gg. Scharnerja, dr. Fichtenaua, Kodello in Straschilla ter je namesto navedenih in pa občinskega svetnika prof. g. Franca Aliča, ki je bil premeščen v Beograd, imenovala za občinske svetnike gg. ravnatelja posojilnice dr. Milana Zupančiča, železniškega delavca Ivana Frenko-viča, tesarskega mojstra Alojza Vimerja, notarja Petra Malešiča in prof. Antona Kolariča. V zvezi s to spremembo bo v ponedeljek 4. t. m ob 18. v mestni posvetovalnici javna seja, na kateri bo podal župan svoje poročilo, nato pa bo zaprisega novo postavljenih članov mestnega sveta. Na dnevnem redu bodo nadalje izpopolnitev odsekov in slučajnosti. Poziv nacionalni javnost! Sokolska župa ljubljanska priredi s sodelovanjem nacionalnih društev v čast odhajajočemu divizijskemu generalu gosp. Lazarju R. Toniču v Sckolskem domu na Taboru v sredo 6. t. m. prijateljski poslovilni večer. Začetek ob 20.30. Vstop prost. Sodelovala bo vojaška godba. Obleka poljubna. Vabimo članstvo in prijatelje z družinami, ria se polnoštevilno udeleže tega večera in s svojo udeležbo izkažejo simpatije generalu g. Toniču, ki si je pridobil s svojim nastopom in naklonjenostjo nevenlji-vih zaslug za našo nacionalno javnost. Prireditveni odbor. Dve ženski pod pr e vrnjenim vozom Litija, 3. julija. Gospodinja Batisova Angela iz Konja nad Litijo je imela opravke v Litiji. Na-pregla je voz in se odpeljala. Med potjo je prisedla k njej še prijateljica Končar-jeva Frančiška. Ko sta vse opravili v Litiji, sta se zapeljali proti domu. Sredi pota, ko sta imeli za seboj že vas Gradec, pa ju je doletela nesreča. Konj se je splašil in zdrvel po cesti. Ženski sta na vso moč vlekli za vajeti, da bi ustavili podivjano žival, a je bil njun napor zaman. V diru je privozil voz na rob ceste in se prevrnil. Obe ženski sta bili pokopani pod vozom. Okoličani so ju z velikim trudom izvlekli izpod razbitega voza. Končarjeva ni toliko poškodovana, zato pa tem huje Batisova, ki ima poleg občutnih zunanjih tudi notranje poškodbe. Eden izmed sosedov jo je odpeljal spet nazaj v Litijo k zdravniku dr. Poidetu Ukmarju, ki je ugotovil nevarne poškodbe na glavi in ostalem telesu. O proračunu slovenjgraške občine Slovenj Gradec, junija Nedavno je bila v navzočnosti sreskega načelnika g. dr. Pavlice proračunska seja slovenjgraškega občinskega odbora. Zanjo je vladalo zelo veliko zanimanje, ker se je tokrat prvič sklepalo o predlogu proračuna in ubožnega sklada za novo komasirano veliko občino Slovenj Gradec. Redni izdatki proračuna, ki je razdeljen v 17 partij, znašajo 765.907 din. Na žalost nam ni mogoča primerjava letošnjega proračuna s prejšnjimi, ker je bila nova občina komasirana z več drugimi občinami in deli občin in ni mogoče dobiti proračunov teh občin. Osebni izdatki občega upravnega oblastva (dva uradnika in en služitelj) znašajo 71.000 din. V tej partiji je dosedaj v slo-venjgraških proračunih še nevidena pozicija za predsednika občine v iznosu 12.000 din ter za člane uprave o iznosu 10.200 din. Posebno iznenadila nas je postavka za člane uprave, kajti zakon o občinah izrecno ne dovoljuje plačevanja občinskih odbornikov za posečanje sej. Vendar smo iz debate v proračunski razpravi videli, da se je okoliškim odbornikom pri volitvah obljubilo, da bodo dobili vsako sejo plačano, zato so ob tej priliki okoliški člani uprave zahtevali, da se vnese ta postavka v proračun. V nadaljnjih osebnih izdatkih presenečajo tudi postavke za načelnike kmetijskega, tujsko-prometnega in električnega odseka v skupnem iznosu 3.600 din. Znano nam je, da niti v avtonomnih mestih niso bili nikoli načelniki odsekov plačani ter se te postavke nahajajo tokrat tudi prvič v slovenjgraškem proračunu. Zato tudi ne presenečajo izredno visoki osebni izdatki, ki znašajo skupno 211.300 din, h katerim pa je treba še prišteti socialne dajatve in davke, ki jih plačuje občina za svoje uslužbence. Materialni izdatki za obče upravno ob-lastvo znašajo 33.300 dm. za osebno in imovinsko varnost 22.100 din in narodno pro-sveto 54.685 din. V partiji za narodno pro-sveto je določeno za slovenjgraško osnovno šolo 16.150 din, meščansko šolo 26.065 din, Sokola 1000 din in obvezno telesno vzgojo 1000 din. Za plačilo dolgov in njih obrestovanje je stavljen v proračun znesek 77.625 din, vendar iz postavk samih ni razvidno, kolik del te vsote se knjiži za odplačilo glavnice in kolik za plačevanje obresti. Razen tega pa pogrešamo v partiji o finančni stroki tudi dolg mestne elektrarne, ki sploh ni naveden v proračunu. Izredno visoki so tudi izdatki za gradbeno stroko, ki odstotno prekašajo vse slič-ne postavke v proračunih naših mestnih občin. Skupno znašajo izdatki v gradbeni stroki 104.000 din, med njimi je samo 20 tisoč din za regulacijski načrt. Za kmetijstvo, živinorejo in gospodarstvo je določeno 9.600 din, za narodno zdravje pa 16.200 din, med njimi samo 11.800 din kot prispevek občine za izolirnico. V partiji socialnega skrbstva je znesek 34.675 din, za trgovino, obrt in industrijo 14.226 din, občinsko gospodarstvo in občinska podjetja pa 180.105 din. Glavni del te vsote (157.000 din) gre za vzdrževanje elektrarne, kar pa je jako visoka vsota in mora biti v njej tudi zapopadeno obrestovanje in odplačevanje dolga. Po proračunu bodo znašali materialni izdatki slovenjgraške občine v dobi 1938/39 skupaj 554.607 din, skupno z osebnimi izdatki pa vsi izdatki rednega proračuna 765.907 din. Ob združitvi občin torej vidimo, da so se zelo zvišali ne le osebni, temveč v zelo visoki meri tudi materialni izdatki. Redni dohodki proračuna za 1.1938/39 so razdeljeni na štiri partije. Zavoljo izredno povišanih izdatkov je morala biti povišana občinska doklada na vse državne neposredne davke na 64% v predvidenem donosu 184.254 din. Isto tako so povišane tudi trošarine, in sicer od 100 litrov vina na 150 din, od 100 litrov vinskega mošta na 125 din in 100 litrov piva na 100 din. Na tvorniške čevlje je 5 odstotkov, na obleko pa 3odstotna trošarina. Na novo sta bili uvedeni taksa na stavbna dovoljenja, in sicer pol odstotka vrednosti stavbe, in taksa na slovesno praznovanje poroke v iznosu 100 din. Isto tako so na novo uvedene takse na metorna vozila, in sicer na tovorne avtomobile po 1000, osebne avtomobile po 200 in motorna kolesa po 100 din. Vsi preračunani dohodki od trošarin in taks znašajo 233.857 din. Dohodki od posestev in občinskih podjetij so ocenjeni na 323 605 din, katerega glavni -mesek tvo-riio dohodki občinske elektrarne v Iznosu 270.000 din. Vsi dohodki skupaj znašajo 765.907 din. Proračun je bil z majhnimi korekturami v celoti sprejet in bo te dneve predložen banski upravi. Iznenadilo nas je, da v proračunu niso navedeni razen posojila 250.000 din krediti za kopališče, ker preračunani stroški znašajo 361.000 din, ki pa bodo gotovo precej prekoračeni. Tudi pogrešamo v proračunu postavk za zidanje nove šole in za toliko obljubljano asfaltiranje glavne ceste. Mislite v teh dneh na CMD in darujte za njen sklad ! Vsemogočni je poklical v večno življenje našega predobrega očeta, starega očeta, strica in tasta, gospoda IVANA KALÀNA ŠOLSKEGA UPRAVITELJA V POK. IN POSESTNIKA dne 2. julija ob 18. v 83. letu starosti, previdenega s svetimi zakramenti. Pogreb nepozabnega bo v ponedeljek ob 17., iz hiše žalosti v Struževem na farno pokopališče v Kranju. STRU2EVO, 3. julija 1938, ŽALUJOČI OSTALI še tretjega iščejo Od nevarne tatinske trojice sta dva že za zapahi « Pajdaši imajo dolgo vrsto vlomov in tatvin na vestì Drzen vlom skozi podstrešje Aretacija osumljenca, ki pa ne prizna vloaa Urejale Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnik ar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.