IZHAJA MESEČNO - CELOLETNA NAROČNINA ZNAŠA 15 DIN NAROČA SE: PROSVETNA ZVEZA V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA 7 si i:v i— •>. TV1ARLC-APRIL-MAJ 19^9 L IT) XV rir. Kmet. ter kmečka gruda in domovina Dr. J. Hohnjec (predsednik Prosvetne zvezi) Violine. francoski min. predsednik in poljedelski minister, je izdal ob vzniku 20. stoletja knjigo z naslovom \ rnitev b grudi«, davna misel, ki prešin.ja vsebino te knjige, se oblikuje v rešilni klic: Iz zmede narodnega in mednarodnega gospodarstva. povzročene po prenagli in preobsežni industrializaciji in z njo združenih nasledkih na področju trgovine. nazaj h grudi! Nazaj k zemlji, hranitel.j iei človeštva, učiteljici vse obrti, tolažniei vseli bednih, ki ne pusti nikogar, kateri jo ljubi in ji zaupa, umreti gladil! Svoja izva janja zaključuje Meline s temi pomenljivimi besedami starega vzhodnega modrijana: Splošna blaginja je podobna drevesu: poljedelstvo je korenina, industrija in trgovina so veje in listi. Če začne korenina propadati, odpadejo listi, veje se odlomijo, drevo umre.« Poljedelstvo .je hrbtenica naroda in države. Zemlja je v gospodarskem smislu podlaga človeškega življenja kot stanov išče in prebivališče človeka in kot njegova hranitcljiea. Obdelovanje zemlje je povsem drugačno kakor pa industrijsko delo. Industrijska proizvodnja je mehaničen (strojasti) proces, ki mu je predmet predelava tvarino. Poljedelska proizvodnja pa je organski proces, ker gre za postanek in razvoj živili bitij. Zato ni vseeno, kdo obdeluje zemljo: ali veleposestnik s pomočjo delavcev in najemnikov. ali kakšen kolektiv (združba. občina, država, ruski kolhozi) ali pa samostojen kmečki posestnik. Le takrat prinaša zemlja največji donos, če jo v zasebni lasti čim večjega števila posestnikov, če jo obdeluje srednji kmečki stan. to je veliko število srednjih in malih zemljiških posestnikov. ! a'kšen kmet je v pravem odnosu do zemlje. Zemlja mu ni samo prostor, kjer ž,i \ i in dela. Zemlja mu je mati. ki njega in njegovo družino sprejema v svoje naročje ter ga drži do smrti v materinem objemu. Iz brazd, ki jih je zoral v njeno pov ršino, mu vzraste žito in drugovrstna živila. Z dreves mu miglja ter se smehlja razno sadje. Na travnikih in pašnikih mu zeleni hrana za živino, po hribčkih mu rasle vinska trta z dragocenim sokom. Cozd silit daje les za rabo in prodajo. Zemlja jo \ resnici radodarna mati. Njeno dobroti j i vosi in vestobo vrača z zvesto vdanostjo in marljivo delavnostjo. Svoji dobri materi ne daje samo tega, (kar ji je dati dolžan. Bogastvo svo- joga duha iu srca razliva inad njo in izpopolnjuje njeno naravno obliko v kulturno obliko. Po »pričevanju zgodovine se je s poljedelstvom začela (kultura človeštva, začetnik te kulture pa je bil kmet. Somerno vplivanju kmeta na zemljo se vrši vplivanje zemlje na kmeta. Vse življenje obvladajoči zakon prilagoditve zemlji in obnebju ter tako danim življenjskim pogojem in delovnim nalogam velja tudi za telo in dušo človeka. Ne samo živali in rastline, mairveč tudi ljudje v gorah so drugačni kot oni v dolinah, prebivalci puščav so drugačni kot stanovalci ob morju. To je eden izmed glavnih razlogov razlike ne samo med posamezniki in stanovi, temveč tudi med rodovi, ljudstvi, plemeni in rasami. Ni pa ne posameznika ne stanu, ki bi ga zemlja tesneje držala v svojem objemu, kot je kmet in kmečki stan. Njegova delovna miza je zemlja, njegova delovna soba je široka, lepa pri-ro-da, nad katero se boči sinje nebo. Plače za svoje delo ne prejema iz človeških rok, ampak kot dar narave iz rok Boga, čigar zakonom je v prvi vrsti podvržen. Od tod kmečka samozavest, samobitnost in samostojnost. Leto za letom ima opraviti s tem, kar je med vsemi nepremičninami najbolj nepremično, s poljem. Nespremenljiv kakor njegovo polje je po-vratek letnih časov in z njimi danih del. Zmeraj ima tudi opraviti z isti- mi iljudmi„z ljudmi istega jezika, istih življenjskih nazorov, istih čustvovanj, istih navad in običajev, istega ravnanja v radosti in žalosti. Tako raste iz zemlje in okolja v njegovo naravo tista konservativnost (navezanost na staro in podedovano), ki vzrašča kot bistven znak v njegov značaj ter ga varuje pred potuj če vanj em in raznarodovanjem. Kmečki stan je glavni vir krvi za narod. Dokler je ta vir čist in močan, je sveža in krepka moč naroda; če pa se ta vir pokvari in oslabi, začne propadati in pešati tudi narodova sila. Prva in glavna celica naroda je družina. prvenstveno kmečka družina. V nJej je vznik tistega krvnega vrelca, ki pošilja kri v vse žile narodovega organizma. Kmečke družine tvorijo vas, vasi se širijo v oibčine, občine se razraščajo v deželo, narod, domovino. Čim bolj je kakšno ljudstvo z delom in trudom, znojem in trpljenjem, naravnim in umetniškim čustvovanjem povezano s svojo zemljo, z njenimi dobrinami, lepotami in umetninami, tem samobitnejše in samostojnejše je, tem močnejše in odpornejše je zoper vse kvarne vplive in sovražne napade. Skupna zemlja združuje vse ljudstvo (vse posameznike in stanove) v skupno domovino, ki je tudi državne meje ne morejo razdeliti in ki za njen obstoj, napredek in dobrobit vsi delajo, se žrtvujejo in trpijo. Vpliv židovstva v Rusiji Dr. I. Česnik Najbolj zgovorno dokazujejo razmere v Sovjetski Rusiji, kam privede državo židovstvo, ako dobi v njej velikanski vpliv na verskem, gospodarskem in političnem področju. Okrog leta 1900. je bilo v carski Rusiji nekaj nad 5.100.000 Židov. Precej od njih se je pečalo s trgovino, nekaj jih je prišlo do boljših in vplivnejših mest, velike židovske množice so pa živele v zelo skromnih socialnih razmerah. Carska Rusija jih ni ljubila. neštetokrat jih je preganjala, globoko verni ruski narod jih ni maral. Zato so iskali duška revolucionarnim idejam, katere je oznanjal žid-kozmopolit Marx in poudarjal na gospodarskem področju odpravo zasebne lastnine in proizvodnje, na verskem področju materialistično brez-verno svetovno naziranje, na političnem področju vlado komunističnega proletariata. Židje so ustanovili v Ruisiji prvo socialistično organizacijo leta 1888., ki se je hitro širila in leta 1897. nazvala »Židovska socialistična revolucionarna stranka« ali kratko^»Zveza«. Kmalu nato se je "pa ustanovila vseruiska socialistična delavska stranka. To stranko je ustanovilo 5 Žiclov, 2 Rusa, 1 Poljak, 1 Nemec. Zveza je vodila socialistično stranko in organizirala prvi ruski revolucionarni kongres leta 1898. Na drugem kongresu leta 1903. je največji ruski komunist in revolucionar Lenin pozdravili židovsko stremljenje in izjavil, da se strinja z vsakim narodnim prilagodenjem, to je z narodnim potujčevanjem. Že tedaj sta se pojavili v ruskem socializmu dve struji: menjševikif ki so bili za mirnejši socialni razvoj in preokret in so priznavali zasebno lastnino, iu bolj-ševiki, ki so bili za nasilni prevrat in spremembo gospodarskega reda. Tedaj je prevladala menjševiška struja. Po židovski zamisli je vpeljala sistem celic in jih poslala v vse stranke in organizacije, tudi med boljševiške. Po teh celicah so se Židje povsod vrinili v javno življenje. Imeli so dovolj izšolanega revolucionarnega naraščaja. V vseh strankah, ki so v dumi (ruskem parlamentu) imele besedo, so bili zastopani židje. Pri Kadetih (Konistitucionalnih demokratih), starih narodn jakih, menjševikih, marksističnih internacionalistih. socialnih revolucionaroih in boljševikih. Kmalu so židje spoznali, da jim bo pomagal boljševizem do zmage njihovih ciljev, da dobijo v svoje roke popolno dblast v državi, da se maščujejo nad gospodarji Rusije in da uničijo vse narodne in kulturne dobrine, med katere je spadalo v prvi vrsti krščanstvo. Zato so židje vstopili v boljše viško stranko in se polastili v njej vseh važnih mest. Bilo je to med svetovno vojno. Leta 1916. je bila vsa Rusija v popolnem razpadu. Nezmožnost vojaških vodij, korumpiranost odločilnih državnikov, nemarnost vojnega gospodarstva. vse to je povzročilo nezadovoljnost vojske, ki je bila vojne sita in je hotela domov. Porazi na bojiščih, sramotna lahkoživost in nemoral-nost višjih krogov je to gibanje le še podkrepila. Ljudem je tudi primanjkovalo hrane. Prišlo je do velikih delavskih nemirov, požiganja stavb in pustošenja. Vojaštvo je prešlo med upornike. Dne 17. marca 1917. se je zrušil 300 ilet stari carski prestol Ro-manovcev. Židje so revolucijo pozdravili z veseljem, ker jim je odprla pot, da si pri voju jejo državljansko in politično enakopravnost. Ni še potekel mesec dni, ko je 5. aprila 1917. nova provi-zorična vlada izdala uredbo o Židih, s katero postajajo enakovredni državljani svobodne Rusije. Židje so z vsemi silami podprli revolucionarno vlado, ker so vedeli, da bi pomenila carska zmaga zanje enega največjih in najbolj krvavih progonov v« zgodovini. Z zakonom od 3. aprila leta 1917. so židje dobili državljansko enakopravnost in so to takoj izrabili, da so se vrinili čisto v ospredje najvažnejših poklicev. Žid je postal vojaški poveljnik Petrograda. Velikansko število Židov je zasedlo županstva po podeželskih mestih in kmečkih občinah. Židje so biti najbolj trdna opora prve revolucionarne vlade. V vladi Keren-skega so postali tako samooblastni, da so odklonili avtonomijo Finski iin Ukrajini. Toda židovski razumni pro-letariat ni sledil navodilom svojih vodij, ki so bili zadovoljni s tem, da so dosegli enakopravnost, ampak se je vrgel popolnoma v naročje boljševizma, ki je ,z židovsko pomočjo razvil v poletnih mesecih leta 1917. novo strastno propagando po vsej državi. Predvsem so se pojavili tisti tisoči Židov, ki so jih carske vlade izgnale v »čerte osedlosti«, na obronke države in v Sibirijo. Polni maščevalnosti so se vrnili, se pognali v revolucionarni metež in so v bližajočem se neurju zavzeli vodilno in odločujočo vlogo. Nad sto milijonov ruskega prebivalstva je predstavljalo in zastopalo nekaj zakletih židovskih časnikarjev! Revolucijo »kmetov in delavcev« so torej vodili židje, ki sami nikoli niso imeli zemlje, ki se niti v Rusiji niso zanimali za zemljo in za njene obdelovalce, ker jim je bila zemlja in uso- (Iti kmečkega ljudstva deveta briga. Tako daleč je prišlo že leta 1917.. da si upa židovsko marksistični pisec s ponosom poudariti, da so židje ».poklicani tolmači revolucije«, ki jo jo baje napravilo 150 milijonov ruskih kmetov in delavcev! V začetku avgusta leta t9I7. skličejo boljševiški strankin kongres. Predsedstvo tega odločilnega bal jševiškega kongresa lik pred drugo revolucijo je bilo sestavljeno iz 11 članov, med njimi 3 Rusi, h Židov, 1 Georgijevec in 1 Poljak. Dne 23. oktobra se je ta ožji izvršilni odbor boljše viške stranko sestal k usodepolni seji, pri kateri je bilo izdano povelje za revolucijo. Z 8 glasovi proti dvema je bil sprejet sklep za takojšnji udar. Pričela se je druga revolucija, katero so izvedli Židje. V vseli najvažnejših postojankah na upravnem, vojaškem. političnem in prosvetnem polju so zavzeli odločilna mesta in tako obvladali celo ogromno Rusijo. Kdo so bili ti možje? Lenin (žici po materi Blank), Stalin (Georgijec). Trocki (Žid), Sokolnikov (Žid), Bub-nov (Rus), Zinovjev (Žid), Svad.lov (Žid), Uricki (Žid), Džeržinski (Poljak) — torej 1 Rus, 6 Židov, 1 Georgijec in 1 Poljak. Lenin, voditelj ruske revolucije, je dal bol jševikom Mark s o v svetovni nazor, s katerim je hotel osrečiti Rusijo in ves svet. Bil je po materi židovskega pokolenja. Lenin je bil pred svetovno vojno v službi earizma. da je razdvajal socialistične vrste; mod svetovno vojno je pa bil v službi Nemčije in Avstro-Ogrske kot vohun proti Rusiji. Z njim je cleloval dolga leta v najtesnejšem prijateljstvu Žid Ziinovjev, ki je znal meglene in zamotane Leninove misli spraviti v jasne obliko, ki so jih ljudske mase razumele. Lenin je lakih ljudi potreboval in so mu zaradi tega bili Židje vedno bolj simpatični. Prav to pa je bilo tudi vzrok, da so Židje v boljševiški stranki dobili tako silen vpliv in zaisedli vsa važna mesta. Tudi komunistično mednarodno zve- zo (Kominterno) so ustvarili Židje in imeli v njej odločujoči vpliv, saj so imeli v njej polovico odborniškijj mest. Tudi v takozvani Čeki so imeli popoln vpliv. Čeka ali izredna komisija pobijanje prolirevolucije je bila ustanovljena 7. decembra 1917. .Mnogokrat so poudarjali, da jo bila Čeka čisto ruska ustanova, v kateri Židje niso imeli nobenega vodilnega vpliva. Kolika laž! Osebje Čeke so tvorili predvsem Letonci. Poljaki. Finci, Ta-tari. Kitajci in silno malo pravih Rusov. A Židom gre čast, da so Čeko izumili, jo organizirali in njeno krvoločno delovanje vadili. Židje so iz Čeke nap avili tisto strašno, s krvjo nedolžnih oblito maščevalno četo, ki je brez usmiljena pustošila po slovanski Rusiji še dolga leta po revoluciji in uničila 19.000.000 ljudi. Komunizem uči v verskem pogledu materializem, v gospodarskem popolno odpravo zasebne lastnine in kolektivno. t. j. skupno gospodarstvo, doloma države, deloma manjših upravnih enot. v političnem diktaturo pro-letariata, ki je pa v Rusiji, kakor sein poprej poudarjal, prešla popolnoma v roke večinoma židovskih mogotcev, ki strahujejo s svojo vojsko in policijo milijone ruskega naroda. Boljševizem na verskem polju propagira materialistični svetovni nazor. \ človeku ta nauk ne vidi ničesar drugega kot materijo ali snov. zgolj telo. Duše ni in zategadelj ni posmrt-iiiosti, ni onostranosti, ni Boga. Izven sveta, ki ga gledamo in otipavamo, sploh nič ne biva. Duše ni. Če zdravnik raztelesi mrtveca, pa ne najde duše. Zaradi tega je ni. Tako govori boljševiški katekizem. Že Marks je učil: »Vera je opij za ljudi.« Hotel je reči. da vera človeka le slepi in mu zakriva resničnost življenja na zemlji. Lenin je učil: »Moramo premagati vero. l o je AB( materializm.a in marksizma.« Zato pa je naperil boljševizem najhujši in najbesnejši boj proiti veri in krščanstvu. To kaže proti verska zakonodaja in preganjanje duhovščine, protiverski tisk in organizacija T>rezbožnikov. Že 26. oktobra 191" je izšel odlok, ki je odvzel cerkvam in samostanom vsa posestva s celotnim živini in mrtvim inventarjem; ista preidejo brez sleherne odškodnine v državno last in upravo. Postava o zakonu, družini in skrbstvu z dne 51. XII. 1917 je odvzela vsako vrednost cerkvene poroke za državno in javno področje. Poroke se vrše tako kot pri rokovnjačih: »ln nomine patre, vzemi jo na kvatre.« 25. januarja 1918 je izšel zakon popolne ločitve C e rje ve od države ter šole cd Cerkve. 4. 1,1. 1918 so vsi veroučitelji izgubili službo, t. III. 1918'pa so sploh vsi duhovniki izgubili plačo; 6. IX. 1918 je bil verski pouk prepovedan. Stopnjevanje v grozodejstva po menja svototkrunski odlok z dne 22. II. 1922, ki odreja, naj se odpro relikvi-ariji, zaplenijo cerkveni zakladi in cerkveno premoženje odda neposredno državi. Prejšnjim prepovedim se je .pridružil odlok, ki prepoveduje izvrše vanje bogos lužja. Kasnejši zakoni so odvzeli duhovnikom in cerkvenim služabnikom aktivno in pasivno volilno pravico ter jih obremenili s posebnimi davki. Ukinjene so jim bile nakaziliee za živila in brezposelne podpore. Zakon z dne 8. IV. 1929 je odločil, da je za vsak sestanek vernikov potrebno posebno dovoljenje. Vse cerkvene dobrodelne organizacije so prepovedane: kair jo verskih ustanov še ostalo, pa žive od mi losti krajevnih činiteljev, ki jim je zakoni dal vso oblast, da z njimi svobodno razpolagajo, jih puste pri življenju ali pa uničijo. [ Vse dalje gredo izvajanja teh brezbožnih zakonov. Cerkve se zapirajo in rušijo. Statistika kaže naslednji postopek: Leta 1927. je bilo zaprtih ali porušenih 154 cerkva, leita 1928. žo 499. leta 1929. pa kar 1579. Torej je bilo samo v obdobju 1927. do 1929. uničenih vsega skupaj 2012 božjih hramov. Samo v letih 1918. do 1924. so pobili več kakor 8000 duhovnikov. Nikolaj So I o ve j. prejšnji škof »Žive cerkve«, navaja sledeča točna števila nedolžnih žrtev : 2691 duhovnikov, med temi 50 škofov. 1692 rodovnikov, 5447 redovnic in redovnih novincev, torej v celoti 8100 oseb. Še brez primere večje pa je število tistih, ki jih je izadela ali kazen v ječi ali izgon v Sibirijo, in ječi jo v izgnanstvu in zaporih. Zaradi neizrecnega preganjanja s krivičnimi zakoni, ječami, izgnanstvi in smrtnimi obsodbami je duhovništvo v Rusiji strahotno razredčeno. Kot pretresljiv primer lahko služi katoliška škofija Tiraspol, o kateri so nam na razpolago zanesljivi podatki. Leta 1915. je na njenem področju 44 duhovnikov opravljalo pastirsko službo v 36 župnijah, marca meseca 1952. je le še 5 vršilo dušno pasti rstvo. V zadnjem času se je na ukaz GPU izvršilo novo veliko preganjanje vsega duhoviništva, ki jo še ostalo v Rusiji. Pod pretvezo, da jo zlorabljalo novo ustavo v škodo državi, je vlada posla I a ogromno število duhovnikov v najskrajnejše krajo ruskega ozemlja. V Moskvi je bilo aretiranih 80. v Leningradu 110. v Kijevu 95 pravoslavnih duhovnikov. To pot je udarec zadel tudi 45 židovskih rabinov. Cerkve so pa boljševiki spremenili v društvene klube komunističnih mladinskih organizacij, ki so jim bili nasilno odvzeli duhovnike. ' Kaikšen je namen vseh teh preganjanj? Popollno uničenje vseh veroizpovedi. verskih družb, cerkvenih občestev in sekt. ki obstoje na ozemlju Zveze sovjetskih socialističnih republik in lo ne glede na njihovo načelno stališče do sovjetske vlade. Zveza brozbožnikov. Da podpro uradno delo zakonodaje in uprave tudi zasebniki, zlasti mladina. so I. V. 1925 ustanovili »Zvezo broztbožnikov«. Priprava za ustanovitev to zveze se je pričela takoj v prvih lotili sovjetsko 'diktature. Že leta 1918. so osnovali v Moskvi brezbožno semenišče. ki je vzgojilo nad 30 brezbožnih propagand is to v. Vsako leto so ob važnejših krščanskih praznikih organizacije, zlasti mladinske komunistične zveze, smešile krščansko bogoslužje z maškera-dami iin lažiznanstvenimi dokazi. Leta 1921. so se pričeli snovati brezbožni krožki, deloma kar odkrito, deloma pa pod krinko nedolžne jših naslovov. V pomoč tem krožkom in v okrepitev 'brezbožne propagande je I. 1923. začel v Moskvi izhajati list »Brezbož-nik« kot glavno glasilo vsega gilbanja poleg manjših pokrajinskih listov z istim imenom. Brezbožni krožki so se naglo izpopolnili in prevzeli skupno ime »Družba prijateljev brezbožnika«. Sčasoma so se s pomočjo vlade krepko strnili in zastavili delo po smotrenem in učinkovitem načrtu. Tako je prišlo leta 1923. do ustanovitve enotne in disciplinirane »Zveze brezbožnikov«. Leta 1926. je začela izhajati revija »Antireligioznik«, ki je spretno iin po načrtu izrabljala izsledke modernih ved ter ves tehnični napredek v korist brezverske propagande. Organizacija je s pomočjo vlade naglo napredovala. V obdobju 1923— 1929 je število celic naraslo od 2421 na 8928, število članov pa se je dvignilo od 87.000 na 463.000. Zveza borbenih brezbožnikov Junija leta 1929. se je v Moskvi vršil II. splošni shod »Zveze brezbožnikov«. 936 odposlancev je zastopalo 36 različnih narodov Sovjetske Rusije. Shod je začrtal Zvezi novo napadalno smer, ki je prišla do izraza v tem, da se je vsa organizacija prekrstila v »Zvezo boribenih brezbožnikov«. Njeno članstvo je naraslo v štirih letih na 7,000.000. Tem je treba prišteti vsaj še poldrugi milijon otrok. Poleg številnega porasta se je posrečilo Zvezi javno življenje in kulturna področja globoko prepojiti s protiverskim duhom. V mestih in na deželi je priredila nešteto proti verskih predavan j, shodov in prosvetijih večerov. Kino, gledališče, radio je prepojila s protiverskim strupom iin osnovala protiverske slo-lice na visokih šolah, iproti verska semenišča in tečaje. Brezbožni uradniki so zanesli breziboštvo v tovarne in okužili kmečka kakor delavska društva s protiversko miselnostjo. Brezbožni naraščaj Brezbožna mladina je up komunizma. Zato je delo za uničenje vere med otroki in mladino ena 'najvažnejših dolžnosti brezbožne celice. Načrt slove: »Šola, čitalnica in uči-teljstvo naj se vpreže v to delo. Povsod treba ustanoviti in vzgojiti skupimo mladih brezbožnikov; v teh celicah se morajo člani aktivno udej-stvovati proti veri. Vse poskuse duhovnikov. da bi spravili mladino pod svoj vpliv, treba preprečiti.« Temu satanskemu načrtu naj služi predvisem komunistična zveza mladine, imenovana Komsoniol. Ustanovljena je bila že leta 1922. kot odsek 'Komi n teme. Pa zveza razvija po Rusiji kakor po svojih podružnicah v številnih državah ogromno delavnost. V Rusiji znaša število organiziranih Komso-molcev okoli 2,000.000. V inozemstvu se ta društva razširjajo pod različnimi imeni, n. pr. na Francoskem, Angleškem, Danskem, Nizozemskem, v Belgiji itd. Kjer se društva ne morejo ustanoviti, tam se ustanavljajo vsaj časopisi, a kjer so ti prepovedani. tam se trudi komunistični brezbožni (naraščaj na vse možne načine, da širi svoje pogubne nazore, ki jih izpo ved u j e j o Koins omol c i. Načela so tako strašna, da se mora ob njih zgroziti ne le kristjan, temveč sleherni človek, ki ima v sebi vsaj malo poštenja. Sveto pismo pravi: »Ne kradi!« A Komsomolec se mora držati Leninovega nauka: »Ukradi, kar le moreš, saj je na svetu itak vse ukrademo in krivično prisvojeno!« »Ljubezen do staršev je vedno škodljiva in dete, ki je vzgojeno v družini, nima smisla za socializem. Zato je treba družino na- domestiti s komunistično stranko, da se uniči kvairna ljubezen otrok do roditeljev;« Še ikorenitejše uči list »Mlada garda«: »Spoštuj očeta in mater — ta zapoved ni za komunistični naraščaj; za njega velja zapoved: Nimamo spoštovanja do staršev.« Lunačarskij, ruski minister prosve-te, je dejal: »Doli z ljubeznijo do bližnjega! Kar potrebujemo, to je sovraštvo!« Strahotne posledice tega ravnanja se kažejo že sedaj. Milijoni zapuščenih, do mozga pokvarjenih in ostudnoibol-nih otrok se potepa po vsej Rusiji. Postali so prave šibe ruskih mest, kjer žive od tatvin, ropa in napadov. Policija preganja tp deco in jo pošilja v državna zavetišča, v kolikor so na razpolago nezasedeni prostori. A vsi poskusi so jalovi, ikakor je javno priznala Leninova žena. »Imamo 7 milijonov zapuščene de-ce, v kolikor je to službeno ugotovljeno. V naših zavetiščih pa jih ni več kot SO.000: koliko jih tava širom Rusije!« Brezbožni tisk je najizdatnejše sredstvo proti verske propagande, saj izhaja skupno v milijonskih nakladah. Ta brezbožni t i sik sramoti največje verske' svetinje: dogme, svete zakramente, zlasti pa Kristusa in njegovega namestnika sv. Očeta. V tem doslednem sovraštvu do vsega krščanskega in božjega je sovjetska vlada prepovedala sveto pismo v ruskem, maloruskem, poljskem in hebrejskem jeziku. Različne mednarodne svetopisemske družbe so se obrnile do sovjetske vlade, če bi smele v Sovjetsko Rusijo uvažati sv. pismo. Odgovor je bil tak, da se smejo uvažati le tujejezične svetopisemske knjige. To dovoljenje pa je brezpomembno, ker je na vsako v Rusijo uvoženo sv. pismo določena carina 6 rulbljev. tako da je nakup onemogočen. Nabožne slike in predmeti so na vsem ruskem ozemlju prepovedani. Brez-božnišlki organizaciji pa gre vlada močno na roko. iNa njene stroške se je po vsem svetu razširilo brezplačno 11 mil. brezbožnih brošur in knjig. Organizacija brezbožnikov je že pred desetletjem prestopila meje Sovjetske Rusije in upostavila sivoje celice po vsem svetu. Živo zvezo med vsemi celicami vzdržuje najučinkoviteje zopet tiskana 'beseda. Organizacije poedinih držav kar tekmujejo med seboj, katera bo imela najučinkovitejši brezbožni tislk. Po ostalem svetu brežbožniško razdiralno delo še od daleč tako ne napreduje kot v Rusiji, zlasti zato, ker se ne more poslužiti tolikšnega nasilja. A dejstvo je, da so danes brezbožne organizacije osnovane domala v vseh državah in vseh plasteh človeške družbe. Celo zamorce in divjake je že zasegla brezbožna propaganda. Kaj pa gospodarstvo v Rusiji pod bcljševiškim režimom? Ali je res prinesla rdeča diktatura Obljubljeni raj? Ravno obratno: popolno propadanje. Izvedena je bila velika industrializacija. Zrasle so velikanske tovarne po vsej Rusiji. Odpravljena je bila osebna lastnina in skoraj popolnoma tudi svobodna zasebna trgovina in obrt. Kmetijstvo je izgubilo značaj zasebne lastnine, prisilno so bila odvzeta kmetom polja. Izginilo je zato vsako veselje in pobuda kmetom za osebno delo in proizvodnjo. Posledica tega je bila, da kmečko prdbival-stvo ni hotelo več obdelovati polja in je nastala lakota. Zaradi podržavljenega kmetijstva je po podatkih cain-terburyskaga nadškofa samo pozimi in spomladi leta 1923. umrlo od lakote več kot 3 milijone ljudi. Človek bi menil, da bo piroletarska vlada skrbela najprej za brezposelne, ki jih je v Rusi ji več, kot jih je bilo v drugih državalh v najhujši gospodarski krizi. Pred nelkaj leti so v Rusiji ukinili brezposelnim vsakršno podporo in ravnajo z njimi kot z najhujšimi izvržki človeštva. Prištevajo jih skupno z duhovščino in pripadniki prejšnje buržuazije glede živil k tretjemu razredu in ne prejemajo initd živilskih nakaznic. Torej si ne morejo v državnih trgovinah z živili ničesar kupiti, a. na prostem trgu so živila tako neznansko draga, da jih še boga- t i ii i ne morejo kupovati. V drugi razred prehrane spadajo manjši uradniki. prodajalke, gospodinje in podobni, i i prejemajo na nakaznice vsak dan po 400 gramov kruha in na mesec po 600 gramov sladkorja. 400 gramov kaše in 3 kg krompirja. V prvi živilski razred spadajo mojstri, inženirji, delavci, delovodje, višji uradniki in znanstveniki, ki prejemajo malo več kruha, kaše in krompirja, a mimo tega na mesec še t kg mesa in 400 gramov margarine, t kg sirovega masla stane 24—30 isovje+skih rubljev. Strokovni delavec prejema na mesec 120 —300 papirnatih rubljev, uradnik 80 do 173. Koliko sirovega masla po 30 rubljev si more kdo izmed teli privoščili':' Za 1 kg klobase daš 27 rubljev. za gnjat 35 rubljev ("00 din). I ngovi-ne za inozemce so na razpolago le onim srečnim tujcem, ki imajo tujo ali zlato valuto, zlasti dolarje. Tista količina živil pa. ki jo prejema ljudstvo na nakaznice, je premajhna in 'zato ljudstvo strada in hira. V Sovjetski Rusiji je kar nemogoče živeti, prehranjevati se, kaj šele se obleči in obuti. Cene oblek so od 400 do 1000 rubljev (4.000 do 20.000 din), par čevljev 100 do 130 rubljev. Zato pa je videti po ruskih mestih, kako tekajo »izvolijenci« vsi razcapani, v človeka nevredni obleki. Zares izvoljena in višja je le ena skupina, to so sovjetski voditelji, ki so po večini Židje, dalje čekisti in častniki rdeče armade. ki na račun lačnih in razcapanih »izvoljencev« živijo razkošno. Taka je enakost svobodne Rusije! Vsak delavec, ki brez važnega vzroka izostane le en dan, izgubi takoj službo ali živilsko nakaznico in ga vržejo iz stanovanja. Na ta način naglo umira rusko delavstvo, ki zlasti po bol jšev iškili industrijskih okolicah biva v takšnih luknjah kot živali. Koliko nekoč bogatih ukrajinskih vasi je od lakote popolnoma uničenih! V Sovjetski Rusiji cvete tlačanstvo kot v srednjem veku. Kakor poroča ruski list »Pravda« z dne 10. junija 1933, je upravnik niiženovgorodskega etkse.kuti v nega komiteja zapoved al vsem stanovalcem v državnih stano- vanjih od. 1". do 30. leta starosti, da so v letu 1933. še po svojih delovnih urah brezplačno delali za mesto. To je bilo 1300 ur dela brezplačno. Torej je moral vsak prebivalec Nižjega Novgoroda vsak dan po 3 ur delati na ukaz upravnika. Židovski voditelji imajo naravnost fantastične načrte. Zvezali hočejo z novimi kanali Moskvo s Črnim. Belim. Baltskim, Azovskim in Kaspiškim morjem. Pri graditvi takih kanalov umre zaradi naporov veliko delavcev. Samo pri graditvi belomoirskega kanala je umrlo v par letih nič manj kot 250.000 delavcev. Za dovršena dela dobijo pazniki nagrado, židovski voditelji pa najvišje odlikovanje — rdeči Leninov red. Kdo pa gradi te kanale, kdo della v rudnikih, kamnolomih itd.? — Ali morda prostovoljni delavci? Ne! V letih 1929. do 1934. je vrhovni preglednik obsojencev iztiral z doma in družine nad 3 mil. kmečkega ljudstva in jih obsodil na težko prisilno delo. Iz tega lahko razvklite. kako strašen vpliv dosežejo Židje. kjer dobijo vajeti v roke. Oni niso graditelji novih gospodarskih in kulturnih stavb in dobrin, temveč le podiralci vsega' solidnega in dobrega. L ničili so zasebno last in kmečka posestva, uničili zasebno trgovino in zasebna industrijska podjetja. Namesto zasebnega pa so postavili skupno državno gospodarstvo. pri čemer pa zopet le nekateri — večinoma Židje — izrabljajo svoje stališče in si polnijo žepe. Uničili so globoko versko živl jenje, izpremenili cerkve v skladišča in zabavišča, pomorili in pregnali pravoslavno in katoliško duhovščino v Sibirijo Tla prisilno delo ali na Soloveeke otoke, uvedli svoboden zakon in državno vzgojo, kar je rodilo strašno razbrz-danost in pogansko nemoralo, propagirali so hrezbožništvo ne le v Rusiji. temveč tudi na daljnem vzhodu in zapadli, med pogani in med kristjani. \ Rusiji ne rušijo samo svetišč in cerkva, ampak uničujejo tudi vso zasebno podjetnost in gospodarstvo, uničujejo pa tudi svetišča človeških src. Dramatični odsek s Beseda režiserjem! 1. Prosvetna zveza je pregledala izposojevalnice i grške garderobe ter je ugotovila, da precej garderobe manjka oziroma je zamenjane. Zato prosimo, da garderoberji in režiserji pregledajo domače garderobe in vrnejo, kar je last Ljudskega odra Prosvetne zveze. 2. Zaradi rednega poslovan ja je Prosvetna zveza prisiljena vpeljati kavcijo 50—500 din, kolikor pač izposodijo garderobe. Kavcija se pri vrnitvi garderobe dobi naizaj, odšteli se bodo pa stroški za pranje in šivanje. Nov kostum, ki je stal več sto dinarjev, je bil od nekega društva vrnjen ves zamazan s šminkami. Da bodo društva obvarovana večjih izdatkov, zato naj se določi garderoberja ali garderoberko. ki je osebno odgovorna, tla vrne garderobo snažno in čisto. 3. Po garderobo morajo priti garderoberji s košaro aJli kovčkom. V papir zavita garderoba se zmečka, v slučaju slabega vremena pa polk vari. 4. Veliko neprilik ima izposojeva-lec zaradi neredne vrnitve garderobe. Garderoba se mora brezpogojno naslednji dan po igri vrniti. Vsaka zamuda se bo štela v kavciji. Režiserji pa naj že prej pregledajo, če bo treba igro ponoviti, da rezervirajo garderobo za dve nedelji. Včasih je garderoba za naslednjo nedeljo drugam oddana. Društvo pa se spomini šele pri uprizoritvi, da bi kazalo igro ponoviti. V takih slučajih se ne 'bo mogoče ozirati na prošnjo društva, češ da igro poinove. Prestavijo naj v talcih isilučajiih ponovitev za 14 dni. Končno pripomnimo, da je Prosvetna zveza že letos nabavila veliko število kostumov iz rokoko dobe in tunik za razne telovadne nastope in rajanja. Avtorsko pravo velika ne,poučenost. Avtorske tantije-me so proste igre, ki so stare nad 30 let. Prevodi pa 10 let. Vse druge zastopa avtorska centrala za ljubljansko področje: Ljubljana, Livada 29, za mariborsko področje pa: Ljubljana, Resi jeva cesta. Igre, ki jih zalaga Prosvetna zveza v Ljubljani in ki so izšli o iz Ljudskega odra, pa spadajo pod avtorsko centralo, iki jo zastopa Prosvetna zveza sama. ker odkupi od avtorjev piraivico. Avtorski centrali se prijavi igra 8 idmi pred uprizoritvijo ter se priloži 5 din za odgovor. Društva na deželi plačajo 25 din. V večjih krajih, kot n. pr. Kranj. Jesenice, 50 din, Ljubljana in Maribor 75 din. V Ljubljani pripade taksa le za uprizoritve v Frančiškanski prosveti. Št Nove igre Čigav je grunt. Kmečka komedija v 3 dejanjih. Drabosii jak. Narodna igra v 5 dejanjih (meš.). Dva para se ženita. Ljudsika veseloigra v 3 dejanjih (7 ,111., 5 ž.). Dva zmedenca. Veseloigra v 1 dejanju (5 m., 1 ž.). Crbavka. Misijonska igra (3 dekli-ce). Igra o Kristusovem trpljenju. Ljudska igra (70 m., 7 ž.). Jakec in Metka pri krallju Matjažu. Pravljica za otroke (deklice, dečki). |urč'ki. Veseilogra v 2 dejanjih (12 dekl.). Kovačev študent. Spevoigra v 3 dejanjih (6 m., 1 ž.). Ljubezniv soprog. Burlka v 1 'dejanju (2 m., 2 iž.). Mežnarjeva Lizika. Ljudska spevoigra v 3 dejanjih (10 m., 7 ž.). Neuginani jeziček. Šaljiva cnodejan-ka (1 m., 1 iž.). Nimam časa. Veseloigra v 1 dejanju (3 m.). On ni ljubosumen. Veseloigra v 1 dejanju (3 m., 1 ž.). Politikami Komedija v 5 dejanjih (15 m., 6 ž.). Pesem o božji l julbezni. Zgodba o sodobnosti v 3 slikah (24 dekl.). Rožni venec. Drama v 6 slikah (6 m., 5 ž.). Sveti Janez in roparja. Igra v 4 dejanjih (8 fantov). Sveta Cita. Dekliška ziborna igra (3 ž., spremstvo). Kino V Sloveniji imamo 53 kinematografov, 2 nema in 51 zvočnih. Stalnih je 38, sezonskih 15. Rednih tedenskih predstav je bilo 298, letno torej 11.920. Te predstave je obiskalo v Sloveniji 1,560.000 ljudi. Te številke so bile povod, da je PZ v zadnjem času osnovala lastno izde-lovalmico filmov. Kot prvi film, ki je prišel iz te delavnice, je zvočni film Mladinski dnevi v Ljubljani. Film je dolg 385 metrov in predstavlja zelo izanimive prizore iz tabornih dni. Več kinematografov po Sloveniji ga prav sedaj igra. V krajih, kjer mi zvočnih kinov, je Prosvetna zveza pripravljena predvajati film v nemi obliki, im sicer proti odškodnini 100 din za aparat in film ter potni stroški za operaterja. Društva naj pridno segajo po prvem slovenskem filmu, ki je prišel iz delavnice Prosvetne zveze. Mali 16 mm filmi. Na željo društev, ki imajo 16 mm kino aparate, je Prosvetna zveza nabavila naslednje nove filme. 1. Ustroj človeškega telesa in delovanje organov. Poučni film, primeren za šole im zdravstvena predavanja. Dolžina 88 m. 2. Kako pridelujemo svilo? Poučni film, dolžina 71 m. 5. Kako nastane korkon? Poučni film, dolžina 31 m. Snubec v zadregi. Burka v 1 dejanju (2 m., 2 ž.). Svobodoljuben soprog. Šaljivi prizor v 1 dejanju (1 m., 2 ž.). Sredi noči. Veseloigra v 1 dejanju (3 m., 1 ž.). Za hrepenenje po materi. Drama v 5 dejanjih (11 m., 2 ž.). čiček: Poštelski zaklad. Deseti brat (Petamčič). Kruci (Brunien). odsek lava. Poučni film, primeren za šole in društva, dolžina 92 m. 5. Roparske živali. Naravoslovni film, dolžina 50 m. 6. Kako pridobivamo jantar? Naravoslovni film, dolžina 50 m. 7. Iz življenja pingvinov. Naravoslovni film. dolžina 40 m. 8. Kako gojimo jegulje? Naravoslovni film, dolžina 21 m. 9. Ognjenik Etna. Naravoslovni film, dolžina 28 m. 10. Vera, verski misterij. Dolžina 150 m. 11. Trije kralji. Verski misterij, dolžina 150 m. 12. Neapeljski zaliv. Zemljepisni film, dolžina 50 m. 13. Strupene kače. Naravoslovni film, dolžina 50 m. 14. Primbaka v Afriki. Dolžina 100 metrov. 15. Primbaka im riba žagarica. Dolžina 60 m. 16. Afrika se smeje. Dolžina 54 m. 17. Dleskajoča deklica. Otroški film, dolžina 67 m. 18. Janezek in Metka, 1. del. Otroški film, dolžina 55 m. 19. Janezek in Metka, II. del. Otroški film, dolžina 42 m. 20. Palčki pri čevljarju. Otroški film. dolžina 40 m. 21. Palčki si zgradijo hišico. Otroški film, dolžina 50 m. 22. Palčki kot dobrotniki. Dolžina 40 m. ^ 25. Baragova proslava v Ameriki. Dolžina 200 m. 24. do 32. Iz življenja naših izseljencev v Ameriki. Dolžina po 100 m. Prosvetna zveza posoja včlanjenimi društvom zgoraj navedene filme, če plačajo do 50 metrov dolžine 10 din, do 100 metrov 25 din izposojevalnine. Za film prevzamejo vso odgovornost društva. Knjižnica Mladinske knjige Ahačič: Trije tički. Bevk: Iluda čarovnica Čirimlbara. Hauff: Pravljice. K omanova: Teta s cekarjem. Koritnik: Na tjazpot ju. Ribičič: Pisane lutke. Ravljen: Grajski vrabec. Rotmann: Bratec m sestrica. Salten: Bambek. Sever: červljarčelk Palček. Strniša: Rak veseljak. štirje fantje muzikamtje. Spi I mann: Na morišče. Šilih: Beli dvor. Thompson: Siviko, volčji pes. Wil>ner: Štirje zvoinairčki. Winkler: Hribčev Gregec. Indijska knjižnica 1—14. Mala knjižnica. Knjige za odrasle Bevk Fr.: Deset dni v Bolgariji. Brecelj: Oib viru življenja. Butlal: Na konju. Curvvood: Zlata zanka. Goleč: Ponarejevalci. Hemtaler: Sirota Marjetica. Iver: Denar. Jalen: Cvetko v a Cilka. Jenko: Izum. kazak: Zdravnikovi spomini. Kovačič S.: Devica Orleanska. Kolenc: Dragarjevina. Lavtižar: Šeintjoški gospod Šimen in njegovi sodobniki. LeManc: Skrivnostno oko. Mlakar: Izbrani planinski spisi. Očetov greh. Pajkova: Dora. Plestenjak: Potrebujoži. Oražem: Naša župnija. Reismihl: Habakuk. Resman: Iz življenja med vojno. Snoj: Križem po Palestini. Stanič: Dobe in podobe iz cerkvene zgodovine. Vazo v: Pod jarmom. Zoreč: Iz niža v in težav. Zupane: Tretji rod. Nova knjiga Na bregovih Bistrice. Izdalo kamniško dijaško počitniško društvo »Bistrica« ob svoji 25 letnici. Uredila Jože Vombeirgar in Škofic France. 1958. Delo naše katoliške pirosvete žunje med slovenskim narodom že prav lepe uspehe, saj nekatera naša prosvetna društva obhajajo že 40 letnico svojega obstoja. Njim se pridružujejo tudi že dijaška društva, med njimi kamniško dijaško počitniško diruštvo »Bistrica«, ki je lani praznovalo pet-indva jsetletnico svojega delovan ja. — Ob tej priložnosti je društvo »Bistrica« izdalo spominsko knjigo, ki je posvečena temu jubileju. Sam urednik Škofic France o knjigi v posebnem članku govori o organizaciji dijakov v kamniškem okraju in o njihovem delovanju od ustanovitve do danes. Knjiga pa ni saimo odsev tega jubileja, marveč so jo (bivši in sedanji člani »Bistrice« zamislili vse globlje, da so namireč v priču joči Iknjigi na sicer tesnem prostoru podali kar celo monografijo kamniškega okraja, saj so ga nam pokazali v (zemljepisnem in zgodovinskem, kulturnem in prosvetnem, socialnem in gospodarskem pogledu. Zgodovinsko stran je obdelal Pavle Urankar, gospodarsko socialni položa j XY, prosvetna giban ja dr. Karel Capuder, kuilturno znamenite može Firance Capuder, umetnost dr. Fr. Štele, planine Tine Orel. Vsem tem člankom pa se pridružujejo tudi povsem vzgojni in načelni članki. Tako je dr. Vilko Fajdiga napisali članek o katoliško verskem delovanju našega dijaka v stiku s slovenskim narodom. Cene kranjc članek o pomenu in smotru društva mil a dih ljudi, Gollob Mel-hior o veličastni moči katoliške ideje. Tako se je Kamnik s to knjigo pridružil podobnima knjigama iz Škofje Loke in Novega mesta. Članki imajo sicer nekaj manjših napak, kakor so: da nelkateiri članki malo preveč posegajo drug v drugega in da je zaradi tega ta ali ona stvar po dvakrat obdelana; da so nekateri malce preveč površno in na hitro spi- sani: da je'temu ali onemu prisoje-nega premalo prostora — pa tudi vsej knjigi se to pozna, da so nekateri pomanjkljivi s podatki, nesorazmerni in imajo celo nekaj manjših, a občutljivih napak i. p. Vendar vse te napake odtehta splošna pomembnost in vrednost te jubilejne knjige, lakih si od naših dijaških in prosvetnih društev še mnogo, mnogo želimo, saj pomenijo taka della graditev in izpopolnjevanje slovenske katoliške knjige in kulture sploh. Knjigo našim društvom toplo priporočamo. Slovenska krščanska ženska zveza Na 16. občnem zboru Slovenske krščanske ženske zveze v Ljubljani dne 26. februarja L I. je odlbor podal obširno poročilo o svojem delu v preteklem letu. Načrt dela: kulturnega, socialnega in gospodarsko-gospodinj-skega se je ob nesel. Zveza je posredovala društvom pire-daivanja in predavateljice, 'kadar so se za to oglasita. Včlanjenim enotam je po okrožnicah dajalla navodila za podrobno delo, zlasti glede širjenja katoliškega časopisja in knjig. Za žensko uro v radiu je preskrbela 47 predavateljic za predavanja. Za služkinje, ki so članice Poselske zveze, se je vršil strokovno izobraževalni tečaj, ki je obsegal 60 ur. Tečaj je obiskovalo 42 deklet-služkinj. Zdravstvenih tečajev, kjer se teoretično in praktično podaja nega bolnika v domači hiši, prva pomoč in nega dojenčka, je bilo 10. Teh tečajev se je udeležilo nad 800 žena in deklet. Navodila za pomoč revnim materam pred in po porodu je razposlala vsem župnini uradom, da bi se pritegnile vse žene iin dekleta za to važno socialno delo. Pomoč se je vršila do sedaj v večji meri le v Ljubljani. — S tem v zvezi je izdala tudi majhno knjižico »Materam«. Knjižica vsebuje navodila za matere, kakor tudi navodila za nego dojenčka. Da je bila taka knjižica potrebna, je najboljši do- kaz, da jo matere prav pridno naročajo. Cena knjižici je samo 3 din in je tako tudi najrevnejšim materam dostopna. \ gospodarskem in gospodinjskem pogledu vrši Zveza svoje delo s prirejanjem gospodinjskih, kuharskih in šivalnih tečajev. Posebno važni so gospodinjski tečaji, kjer se dekleta izobrazijo kot bodoče ženo in matere, laki tečaji so bili: od maja do septembra 2 zaporedna gospodinjska tečaja v kropi, jesenski se je vršil v Starem trgu ob Kolpi, zimski tečaji so bili: na Studencu pri Sevnici, v Št. Juri ju ob juž. že!., v Mavčičah in na Koroški Beli. — S tem delom bo Slovenska krščanska ženska zveza nadaljevala. Društva in odseke pa prosimo. da se za pojasnila glede tečajev obračajo na Slovensko krščansko žensko zvezo, Ljubljana, \fasairykova 12. Pri volitvah je bil izvoljen odbor, ki je sestavljen takole: predsednica: Lebar Anica, podpredsednica: Orel Zora, blaga j ničarka: Srebot Marija, tajnica: Golob Anica, odbornice: Klemene Josipina, Peršuh Vida, Veliko-nja Ivanka, V račko Cilka. Slovenski doni bo ime osrednjemu domu katoliške prosvete v Ljubljani. Za zidavo tega doma se zbirajo prispevki po vsej deželi. Ženo in dekleta bomo v prvih vrstah sodelovale piri nabiranju sredstev za Slovenski dom. * Iz organizacije VIL romanje v Rim \ letošnjem letu bo priredila Prosvetna zveza v Ljubljani veliko romanje v Rim, Namen tega romanja je: pokloniti se novemu sv. Očetu Pi-ju XII. in ga-prositi, da prišteje škofa Antona Martina Slomška k blaženim. Odhod iz Ljubljane bo 22. maja ob 5. uri popoldne in prihod v Firenzo 25. maja ob 3. uri. I duhovnikom bo dana možnost, da opravijo sv. mašo v cerkvi Mariu Novella. Ostali pa gredo k zajtrku v kolvodvorsko restavracijo. Glavne zanimivosti mesta i si bodo ogledali ob 7. uri z avtobusi. Po kosilu je odhod v Rim. kamor dospejo romarji ob 6. uri zvečer. Nato se bo večina nastanila v hospieu sv. Marte, kjer bo preskrbljeno za prehrano in stanovanje. 24. maja: zjutraj ob 8. uri služba božja \ cerkvi sv. Petra, nato ogled iste cerkve. Popoldne z avtobusi na j Forum Mussolini, kjer bodo izletniki imeli priliko videti najmodernejše športne naprave, stadion, plavalni bazen in razna igrišča. \ račajo se preko Monte Pinela domov. 25. maja: Dopoldne ogled vatikanskega muzeja, popoldne slovesna av- : dienca pri sv. Očetu. 26. maja: Z avtobusi do cerkve Ma-ria Vlaggiore, dalje