brez uspe-<5 za danes ke stran-
JUTRA!
decembra 1928
■BBSB0BSSR3JBSS!
Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrov* ce»tait.13
Oglasi pa tarif«
OgiaM epeejur« ««kU »c*««*1 odd*i*k .Jt*«« v Ljubljani, Prstoma«« ttHoft fc.*
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
V»tja masažno, prej«maa v »prsuri ali (x» poiti tO Dl«, dotlavljM na 4»m p« tt C4n
PoStnTni pTaffana v golovTnV
Cena TBTn
Leto II. (IX.), štev. 285
Maribor, sobota 15.
Izhaja razun nodolja in praznikov vsak dan ob 16. uri Ručun pri poitnom isk. xav. » Ljubljani št. 11.409
Na naslov dr. Korošca
prihajajo že precej časa dan za dnem pozivi, na katere bi vodja vsake druge prečanske politične skupine odgovoril s svojim odstopom. Dr. Dragotin Jankovič je v »Politiki« najprej klical: »V samostan, gospod Korošec!« — sedaj pa razlaga, da je sedanja vlada najslabša od vseh onih, ki so se vrstile od dobe kralja Milana, da je to vlada »nepomirljivosti in zle volje«. Ta vlada je dosegla višek vseh paradoksov, ki so pri nas že tako dolgo v navadi.
Kakor rečeno, bi taki in podobni pozivi kakemu drugemu politiku zadostovali za odstop, kajti če se po režimskih listih vse napake in težave vlade nalagajo v odgovornost enemu samemu članu vlade, je jasno, da je to dogovorjeno. Vsi ostali člani naročujejo in podpirajo napade na svojega tovariša, ker so mu že od začetka prisodili vlogo nalik gumijastemu možu v praterju, nad katerim lahko vsakdo preizkuša moč svojih rok.
Iz kampanje po režimskih listih se da lahko sklepati, kakšno vlogo igra dr. Korošec pred raznimi neustavnimi faktorji, ki so si pridobili važne besede v naši politiki. »To zahtevamo, če Vam ni prav. pa odstopite!« — In Korošcu je vse in vedno prav, da mu ni treba odstopiti.
Žalostno zanj v obeli slučajih: če ve in razume, ali pa če ne ve in ne razume, zakaj in kako je na vladi in na takem mestu. Težko je misliti in verjeti, da ne bi vedel. Bilo je že dovolj slučajev, ko se mu je to pred-očilo — takorekoč — s kolom. Recimo — nameščevanje polkovnika Maksimoviča za velikega župana v Zagrebu, kar ni samo blazno istovetenje Zagreba s Štipom, temveč tudi naj-brezobzirnejše teptanje zakona. Po metodah interesentov take namestitve ne bo težko sklenati, kako je bila stvar predočena dr. Korošcu in kako je ta — kapituliral.
Dr. Korošec mora vedeti, zak^j ie v vladi, zakaj je njen predsednik in notranji minister. Njegova nekdanja Izjava, da je namen njegove vlade po-mirjevanje, je neresnična. Hegemoni-sti so ga vzeli v vlado da z njegovim imenom pokrijejo svoj tiranski režim. V rednih razmerah ne bi Korošec nikdar postal vladni predsednik. On dobro ve, da bi takoj izgubil to mesto če bi se duhovi pomirili. On ve. da je lahko na čelu vlade samo v takih burnih razmerah, ko služi kot orodle beograjski politiki. Tako je njegov interes, da se duhovi ne pomirijo In da ostane vse v sedanji razdraženosti. Saj je tudi sam brez raznih interesentov napravil že marsikaj v to svrho.
In ko dr. Korošec ve, da ie nie^ov položaj zasluga najtežj^ira polo^nia v državi In da je zvezan s terorističnimi naklepi hegemonIsttčrc družbe, potem je tudi jasno da ima svole nose-btic naklepe In račune. Ali misli da br> hegemonistlčna podtika zmagala, ali da sc bo vsaj še daMe časa nbd^ata. ali na da zmaga pnkret proti njej in da bo lahko Provaril zmagovalce, če? ne jaz, temveč oni v T^o^roHu 'o krivi vse to, kar se ie d«KaHo Ko danes ln?'Mo ni'frovi n'o*Innei no NiŠu da ie bila S1 S vedno za itiedinjenie s Srb! zakaj se ne hi hralo pozneje enkrat cin je bila SI 9 tudi vedno za enakopravnost, oravieo in svobodo v
Predznaki krize
VEDNO VEČJA NAPETOST V ČETVORNI KOALICIJI. - DAVIDOVIČ ZA-HTEVA ODSTAVITEV VSEH VOJAŠKIH VELIKIH ŽUPANOV.
BEOGRAD, 15. decembra. Dogodki včerajšnjega in današnjega dne znova dokazujejo, da je zavladala v vrstah vladne četvorne koalicije taka napetost, da se v beograjskih političnih krogih že splošno govori, da je kriza sedanje vlade neizbežna. Tudi vsi današnji listi pišejo, da je v kratkem pričakovati velikih izprememb.
Današnja »Politika« poroča, da je predsednik demokratske stranke, Ljuba Davidovih na včerajšnji seji načelnikov četvorne koalicije, ki jo je sklical dr. Korošec, popolnoma nepričakovano, sa-vil ultimativno zahtevo po takojšnji odstavitvi vseh aktivnih oficirjev, Jji uprav ljajo posle velikih županov. Radikali In klerikalci pa da so se tej zahtevi uprli, vsled česar nameravajo demokrati izvajati konsekvence in izstopi i Iz vlade.
Tudi Marinkovi^eva »Pravda«, ki je bila dosedaj vneta zagovornica obstoja | set! 1 >je vladne koalicije, povdarja danes. da so postale razmere v četvorni koaliciji že naravnost nevzdržne in da morajo demokrati kreniti nova pota.
Ker je ostala včerajšnja konferenca načelnikov četvorne koalicije brez uspeha, je sklical Ljuba Davidovih za danes dop. §ejo vodstva demokratske stran-
ke, da sklepa o nadaljnih korakov. Seja se ej pričela ob 11. dopoldne in je opoldne še trajala. Zanimivo pa je, da se dr. Marinkovi^ seje ni udeležil. Istočasno se je vršila v vladnem predsedništvu konferenca med ministrskim predsednikom dr. Korošcem,.Vukičevičem in pomočnikom notranjega ministra Lazičem.
V radikalnih krogih povdarjajo, da pod nobenim pogojem ne bodo privolili v izpolnitev demokratskih zahtev, ne glede na to, ali demokrati res izvrše svoje grožnje in izzovejo krizo vlade.
BEOGRAD, 15. decembra. Povodom znanega konflikta med ministrom Cvetkovičem in oblastno skupščino, je niški oblastni odbor apeliral na vse ostale oblastne skupščine, naj tudi one nastopijo v obrambo proti terorju, ki ga izvaja sedanji režini proti oblastnim odborom. Oblastna skupščina v Travniku se je včeraj bavila s tem apelom in poslala niški skupščini pismo, v katerem naglaša, da nima nobenega smisla protestirati proti nasilstvom režima pri vladi, v kateri sedijo isti ljudje, ki kršijo zakone in terorizirajo oblastne samouprave. Edini izhod je, da naj vse oblastne skupščine delajo na to, da pride čim-Prej do izpremembe sedanjega režima,
Ex-lex stanje u zagrebški trgouski zbornici
ZAGREB, 15. decembra. Od danes naprej se nahaja zagrebška trgovska zbornica v ex lex-stanju. Zbornica je svoječasno poslala trgovinskemu ministrstvu prošnjo, da naj podaljša članom zbornice mandate, ki so potekli že koncem septembra. Obenem je bil poslan tudi predlog za nov volilni red. Iz Beograda pa še dosedaj ni nobenega odgovora, ker trgovinsko ministrstvo sploh ne vodi nobenega računa o poslovanju trgovskih zbornic.
Zueza jugoslovanskih mest
ZAGREB, 15. decembra. Danes bi se imela vršiti seja poslovnega odbora Zveze avtonomnih mest v Jugoslaviji. Na dnevnem redu je bila tudi volitev novega predsednika, ker je g. Heinz] odstopil. Beograjski župan je opravičil svojo odsotnost, češ da Je bolan. Ker so prišli na sejo sploh samo 4 Člani poslovnega odbora, se ista ni mogla vršiti.
Praske ob boliuijski meji
NEWYORK, 15. decembra. Bolivijske čete so koncentrirane pred para-guaysko trdnjavo Galpon- Sinoči je prišlo do manjših spopadov med patruljami. ki so se srečale ob meji. Posredovali so takoi komandanti obeh strank in preprečili, da ni prišlo do večjega prelivanja krvi.
Orkan na Grškem
ATENE, 15. decembra. Od sinoči divja nad vso Grško silen orkan. Ponoči je lilo kot iz škafa. Vihar je napravil ogromno škodo. V Herakleonu so čutili tudi več močnih potresnih sunkov. Več hiš se je porušilo. Koliko človeških žrtev je bilo, ni znano.
Davčni predpisi in potrdila o siromaštvu,
Javnost se opozarja, da so upravičene do potrdila o siromaštvu v smislu zakona o taksah izključno le siromašne osebe, ki odgovarjajo predpisom tega zakona, t. j. osebe, ki ne plačujejo več nego Din 10 neposrednega davka letno in (udi sicer nimajo premoženja. V smislu navodil delegacije ministrstva financ v Ljubljani spadajo po novem zakonu o neposrednih davkh med neposredne davke sledeče davčne vrste: Davek na dohodek zemljišč (zemljarina), na dohodek zgradb (zgradarma), na dohodek od podjetij, obratov in sr.mostalnih poklicev (pridobnina), na rente (rentnina), tia dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju ^ računov (družbeni davek), davek na’ dohodek od nesamostalnega dela in poklica (uslužbenski davek). — Uslužbenski davek je po tem takem neposredni davek, ki spada po Členu 5, t. 6, zakona o taksah v census za oceno si-romašnosti. Osebam, ki niso po zakonu STomašnega stanu, se bo torej z odlokom prošnja odklonila in pobrala oziroma izterjala taksa v znesku 25 Din. Na to se v lastnem interesu opozarjajo vsi oni, ki se potegujejo za potrdila o siromaštvu, da ne bodo imeli nepotrebnih izdatkov. • •	*	.
državi SHS?
Nekdaj je SLS netila najhuiše sebične strasti In vso morročo mržnjo proti Srbom In ko si domišljuje, da je sedaj vse to pozabljeno, zakaj s? ne bi mislila, da bo tudi pozabljeno, kar de-
la danes proti narodu, združenemu v KDK?
Pa sc bo gotovo vračunala. Narod bo Izvršil današnjo zahtevo Srbijanca v režimskem listu: »V samostan, gospod Korošec!«
Nouice iz murske Sobote '
Prejšnji teden se je vršil pri nas Običajni letni Miklavžev sejni, ki je bil od vseh letošnjih najbolje obiskan in se je sklenilo tudi največ kupčij. Mnogo je k temu pripomoglo tudi krasno jesensko vreme, ki je izvabilo na tisoče okoličanov v Soboto. To ugodno priliko pa so spretno izrabili tudi številni žeparji in drugi tatovi. Raznim kramarjem so izginili čevlji, suknje in drugo blago, pa tudi marsikakemu posestniku je nepoklicana roka segla v žep in si »izposodila« listnico. Najslabše se je godilo posestniku in lončarju Aleksandru Zelko iz Pečarovec, kateremu je žepar, ravno ko je zvečer stopil v vlak, segel v žep in privlekel iz nje listnico, v kateri je imel 2000 Din gotovine, na 1000 Din se glaseče dolžno pismo in razne druge listine. Slučajno pa je Zelkov sin Štefan to opazil in tako se je posrečilo žeparja in njegovega sotrudnika aretirati. Sta to 22 letni Andjelko Sprem iz Prebukovja, in Izletni Stjepan Andru iz Kamenice. Vendar pa listnice nista več imela pri sebi. Izpovedala sta, da je prišlo na sejni o-krog 12 žeparjev iz Hrvatske, katerim se je baje posel prav dobro obnesel, vendar pa nista hotela izdati njihovih imen, kam sta ukradeno listnici skri’;i nočeta povedati.
*
Radi umora Uršule Vincetič v Lipi pred osmimi leti, o katerem smo nedavno obširno poročali, so orožniki pred par dnevi aretirali drugega sokrivca Fr. Novaka. Ta sicer dejanje odločno taji in pravi, da ne ve, kako se je umor izvršil, da pa je vedno svaril umorjeno pred ciganom Antonom Horvatom in ji tudi branil iti ž njim v Gradec. Vendar vse skupaj ni nič zaleglo. Sedaj iščejo orožniki še tretjega komplica, cigana Ivaim Šarkezija in je upati, da bo tudi ta kmalu v rokah pravice. Oba zaprta osumljenca sta bila predana v zapore okrožnega sodišča v Mariboru.
*
V soboto, t. m. igra ob 8. zvečer v Dittrichovl dvorani dijaški odsek »Sokola« Jurčič-Česnikovo narodno igro »Domen«. Mladi igralci in igralke se prav pridno vadijo pod vodstom g. učitelja Menceja in je upati, da bo občinstvo znalo ceniti požrtvovalnost in trud mladine ter napolnilo dvorano do zadnjega kotička, zlasti, ker je čisti dobiček namenjen za šolnino revnim članom odseka.
*
Deževje zadnjih dni je naše ceste tako zdelalo, da je strah in groza. Blata je; toliko, da kar tonemo v njem in je na nekaterih krajih prehod preko cest irf ulic naravnost nemogoč. Vemo, da stane! vzdrževanje cest lepe vsote, menimo pa!* da bi občina toliko sredstev vendarle zmogla, da bi pustila vsaj s par glavnih' ulic postrgati blato in jih posuti s ka*1 menjem.
  ——------------------------ —•,
Katedra ljubkosti
Amerikanci niso zadovoljni z AnteVf-kankaml. Očitajo jim, da so preveč hladne pri občevanju v družbi. Da bi temu prišli v okom, so v Kaliforniji organizirali na univerzah predavanja o ljubkosti. Predavatelji bodo razlagali o ljubkosti pri mizi, pri oblačenju, v govoru in ljubkosti na ulici. Amerikanke so postale preveč fantovsko razpoložene in ni na njih prav nič ženske prisrčnosti. Čeprav so pri nas ženske še vedno ženske, bi predavanja o ljubkosti bila tudi na me:$u.
W*iW«wW! VtCFfcNTlr Mri
V M a rlS o r u, "dne TS. XII. 192$
Od vinskega veletrgovca do navadnega sleaarja
ŠTIRILETNE PUSTOLOVŠČINE IN S LEPARIJE TRGOVCA STOKLASA PO ŠTIRIH DRŽAVAH. — IZGOVOR Z UMOBOLNOSTJO.
Redek eksemplar premetenega sleparja je postavilo državno pravdništvo pred današnje porotnike. Vinko Stoklas, ože njeni 30 letni bivši vinski trgovec od Sv. Andraža v Leskovcu je obtožen o-koli 25 deliktov, spadajočih v poglavje »sleparija«, ki jih je bil izvršil tekom poslednjih treh let. Po navedbah obtož nice je prihajal Stoklas v navzkrižje z zakonom ne le v Sloveniji, temveč tudi v Avstriji, na Francoskem in celo v Monte Carlu!
Stoklas je bil ugleden in imovit vele trgovec z vinom v St. Andražu vse dotlej, dokler se ni o priliki neke civilne pravde spozabil tako daleč, da je falzifi-ciral neko listino. Kazensko sodišče ga je zato zašilo na štiri mesece poostrene ječe. Stoklas si je prizadeval doseči za vsako ceno oprostitev in se je navsezadnje postavil v bran z obširnim izvedeniškim mnenjem ljubljanskega psihi jatra dr. Robide, s katerim je hotel dokazati, da ne odgovarja za svoja dejanja in nehanja. Pa ni nič pomagalo! Prej ali slej bi bil moral priti otepat ričet onih 4 mesecev.
A mož je sedaj šele pričel! V svoji nagnjenosti do sleparij — saj je bil že prej večkrat kaznovan radi hudodelstva in prestopka sleparstva — je nakupil veliko množino vina od haloških kmetov, vino lepo vnovčil in nato z denarjem, mesto da bi plačal vino kmetom, pobegnil v inozemstvo. Pred tem pa je vse svoje nepremičnine prepisal v last soprogi Mariji. Istočasno je »prodal« raznim veletrgovinam in gostilničarjem velike množine vina in sprejel na račun kupnni velike are, dasi ni imel nobenega vina v zalogi, niti kje drugje pripravljenega ali nakupljenega. Posameznih teh sleparij radi preobšimosti ne moremo objaviti. Dovolj bo, če povemo, da je presegala skupna škoda stotisoče dinarjev. Stoklas je bil torej v inozemstvu, preiskovalni sodnik pa je zbiral podatke opeharjenih prodajalcev in kupcev vina...
Dne 2. junija 1925. se je Stoklas nenadoma javil pri okrožnem sodišču mari borskem ter nastopil ono kazen 4 mesecev. Tedaj je tudi priznal vse »kupčije«; trdil je le, da ni imel namena koga oškodovati, kar da izhaja povsem iz tega, da se je vrnil iz inozemstva in da se je sam javil sodišču. Dejal pa je, da ima v inozemstvu znatno imovino in da bo vse upnike zadovoljil. V preiskavi se takrat ni dalo dognati, ali ima Stoklas res kaj imovine v inozemstvu in kaj je napravil z denarjem s kojim je popihal preko meje. Javni obtožitelj domneva, da ga je prikri' ali pa zaigral v Monte Carlu, nakar se je vrnil domov. Pre-
iskava je takrat ugotovila, da se bila njegova dejanja prave pravcate sleparije. A Stoklas je je izmuznil! Sodna izvedenca zdravnika v Mariboru sta izjavila, da mož radi neke svoje duševne bolezni ni odgovoren za tiste kupčije. Preiskavo so morali ustaviti!
Stoklas pa se na svobodi ni potrudil, da bi zadovoljil upnike, temveč jo je mahnil na Francosko in začel na novo slepariti. V Monte Carlu je izvabil nek Wintersteinovi 1000 Din in 10 frankov,
v Nici nekemu dr. Horoviču 330 frankov, v Monte Carlu nekemu Einicherju 1000 frankov, v Nici neki Rosenzweigo-
vi 100 frankov in obleko vredno 1000 frankov, v Parizu nekemu Koflerju 1200 frankov. Ta posel je nadaljeval Stoklas po svoji vrnitvi v domovino, pri čemer je delal stranske skoke v Solnograd, Celovec, Gradec in Pliberk in ociganil ljudi doma in v Avstriji za visoke zneske. Da se je posluževal tudi napačnega potnega lista s ponarejenimi pečati in da se je izdajal pod tujim imenom, je pri takem tiču samo ob sebi umevno. Tudi z magnati v Rogajiki Slatini je sklepal poslovne zvdze in mu je večkrat kanil kak tisočak v žep.
Zanimivo je, da je bil Stoklas za eno tretjino svojih deliktov že v Solnogradu obsojen. Pri tamošnjem deželnem sodišču se je izgovarjal, da se ne spominja nobenega dejanja... Preiskala sta ga psihijatra dr. Dang in dr. Schweighofer ter izjavila, da je odgovoren za svoja dejanja. Obsojen je bil na 16 mesecev poostrene ječe. Na zahtevo najvišjega sodišče na Dunaju je Stoklasa opazovala celo psihijatrična klinika dunajske u niverze, ki je dejala, da je Stoklas sicer duševno manj vreden, vendar pa odgovoren za svoja kazniva dejanja. Stoklas je moral to kazen v Avstriji odsedeti, nakar so ga 1. julija t. 1. izročili našim kriminalnim oblastvom. Tudi pri nas se obtoženec zagovarja, da ni odgovoren za svoja dejanja, katerih se baje ne spominja. Obtožba se pa opira na izčrpno znanstveno mnenje dunajske fakultete, da je namreč Stoklas tudi subjektivno odgovoren za svoja kazniva dejanja.
Tekom dopoldneva je bil zaslišan obdolženec, ki si je tekom polletnega za pora sestavil obširne zapiske. Teh pa ni mogel čitati, ker je predsednik zahteval konkretne odgovore na stavljena vprašanja. Na mnogo svojih sleparij se sploh ne spominja več, o drugih pa govori temperamentno in presojeno. Vedno še pravi, da ima veliko premoženje v neki francoski banki.	1
Popoldne govorijo izvedenci in priče, katerih je samo 6.
Mariborski iti dnemi drobil
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
§obota, 15. decembra ob 20. uri »Hlapci«. Delavska predstava pri znižanih oenah.
Nedelja, 16. decembra ob 15. uri »Jesenski manever«. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20. uri »Adieu Mimi«. Kuponi Torek, 18. decembra ob 20. uri »Dover-Calais« ab. B. Premijera.
Razstaua holandskih mojstrou
V Londonu pripravljajo veliko razstavo holandskih slikarjev, ki bo trajala 64 dni, od 4. januarja do 4. marca. Umetniški krogi smatrajo, da bo prireditev najznačilnejša manifestacija slikarske umetnosti. Prireditelji so poskrbeli, da se dela, ki bodo poslana na razstavo iz najrazličnejših muzejev in galerij, med transportom ne pokvarijo. Razstava, ki bo najdragocenejša med vsemi, kar jih je bilo doslej prirejenih v Veliki Britaniji, je zavarovana za ogromno vsoto 850 milijonov dinarjev. Holandska vlada bo poslala na razstavo najboljša dela, katera bodo pazili za časa prevoza in za čas razstave nalašč za to določeni stražarji. Razstavljenih bo 40 del velikega
Rembrandta in številne umetnine drugih holandskih slikarjev. Računa se, da bodo Amerikanci najresnejši kupci in da bo večina dragocenosti po razstavi »odjadrala« v dolarsko deželo.
Izleti u usemirje
Ljudje so se že naveličali tega sveta. Povsod se pojavljajo težnje po vsemirju. Izumitelji in strokovnjaki so na dala in skušajo z vsemi razpoložljivimi sredstvi konstruirati pripravo v obliki granate, ki bi naj ponesla prve potnike na Mars. Angleški profesor Edington trdi, da je podnebje na Veneri zelo ugodno, da ima zadostne količine padavin in zraka, kar bi popolnoma omogočalo življenje stanovalcem našega planeta. Tudi radio-postaje skušajo priti v kontakt z drugimi svetovi vsemirja, samo da bi naš planet ne ostal večno izoliran. Bodočnost pripravlja velika dela in velika presenečenja, pa tudi razočaranja.
Med spiritlsH.
Vdova: »Ali si, dragi moj, srečen tam gori?«
Duh: »Srečen nisem, toda bolje mi je, kakor pri tebi tam doli.«
Vdova: »Si torej v raju?«
Duh: »Ne. v peklu.«
Koristni prijatelji
Na seji Podpornega društva za revne učence na mariborskih šolah je poročala velezaslužna gospa predsednica Antonija Štupca med drugim tudi o tem, da jfi bila kot predsednica društva pred nedavnim klicana na davkarijo. Da bi tudi na davkariji dobila kak prispevek v društvene namene, tega resnično ni pričakovala, pa je vendar bilo tako. Zadeva je bila sledeča:
Neki posestnik, čegar imena ni povedala, ima v okolici revno bajto, v kateri daje tudi drugim streho, a ni najemnine točno sporočil davčni oblasti. Česar ni storil sam, so storili »prijatelji« in bil je kaznovan z globo tri tisoč Din, radi katere mora sedaj prezadolženo bajto prodati in iti z usmiljena vredno familijo na cesto. Njegova družina ima dva otroka, katerih eden je popolnoma, drugi pa večinoma nerazvit in pohabljen. Prijaznemu ob-vestitelju davčnega oblastva je pripadla lahko zaslužena nagrada 700 Din, katerih se je pa ovaditelj tako sramoval. da jih je odstopil Podpornemu društvu za revne učence. Ko je gospa Štupca na davkariji zvedela za položaj, je tudi ona odklonila sprejeti ta denar in določila, da se naj izroči betežnim otrokom kaznovanega bajtarja. Društveni odbor je ta njen ukrep soglasno odobril in ji izrekel za njeno odločitev vse priznanje, kajti, četudi rabi Podporno društvo za letošnjo božičnico velikansko vsoto 50.000 Din, vendar bi ne moglo sprejeti denarja, katerega se drži denuncijant-stvo in solza pregnanih revežev. Pre pričani smo, da bo Podporno društvo v tem večji meri deležno podpore onih, ki lahko utrpijo še kak znesek
Fran Podobnik — umrl.
Danes je po dolgi bolezni zatisnil svoje trudne oči v 79. letu starosti zvest in vzoren sin našega naroda Fran Podobnik, upokojeni nadučitelj. Bil je žilav borec za narodno stvar in vnet kulturni delavec. Kot idealni mladenič je nastopil učiteljsko službo v dobi najhujšega hlapčevanja in od idealov ga ni mogla odtrgati nobena sila. Sveži so mu ostali v visoki starosti do smrti. K več' nemu počitku ga položijo v ponedeljek ob 15. uri. Pogreb se bo vršil iz kapelice na mestnem pokopališču na Pobrežju. Franu podobniku bodi časten spomin, nam pa svet njegov vzor. —
Trgovski gremlj v Mariboru
ponovno opozarja, da morajo biti trgO' vine na rojstni dan Nj. Vel. kralja v pondeljek ves dan zaprte, v nedeljo pred Božičem dne 23. t. m. pa smejo biti dopoldne odprte. —
Podoknico skladatelju Oskarju Devu
priredi drevi ob 19.30 Glasbena Matica pred njegovim stanovanjem v Maistrovi ulici št. 1. V veliki dvorani Narodnega doma pa se prične ob 20. uri prijateljski večer na čast slavljencu, na katerega so vabljeni vsi njegovi prijatelji, znanci ter culturna društva. —
Dragoceno zdravilo.
Sklenila se je sledeča pogodba:
»Jaz, podpisani Kurt Hobacher preda-em g. M. pet zavitkov dragocenega zdravila proti posojilu 4000 Din. če tega posojila ne vrnem do tega In tega dne, ostane zdravilo g. M., drugače si pa deliva čisti dobiček...
M. si je pa premislil stvar ter je javil policiji, da se mu ponuja — kokain. Zaplenili so pet zavojčkov, plombiranih in na obeh krajih zapečatenih z etiketo: ozor, strup in mrtvaška glava. Poklicali so 241etnega Kurta Hobacherja, ki svoje »pogodbe« seveda ni mogel tajiti. Rekel e, da dragocene medicine sploh ne pozna, ker jo je našel, ko jo je nekdo v .ajteršbergu vrgel — iz vlaka. Ko so ga opozorili, da je to vseeno, da so opravki s kokainom, se je pa naglo odrezal: »Is’ja nur Speisesoda drin!« — Junaško e pretrgal z mrtvaško glavo zapečateni omot ter dal večje perišče bele tvarine v usta v dokaz, da ni »beli strup«. —
Nevaren konj.
Pri Sv. Križu nad Mariborom je 50 letnega posestnika Josipa Gartnerja brcnil konj ter mu razmesaril desno lice. Gartner je moral v bolnišnico. Nezgoda pri prevažanju drv.
V Spodnjih Hočah je 24 letni posestniški sin vozil drva iz gozda. Ko je pred domom odpel verige na vozu so se vsuli hlodi nanj ter mu zlomili desno nogo. Ponesrečenca so odpravili v bolnišnico.
Tat koles.
Včeraj je policija prijela 25 letnega Martina Podgorška, ki je od nje in od mnogih orožniških postaj že od spomladi zasledovan kot tat koles. Kolesa jc kradel in prodajal sam ali v družbi. Domneva se, da je organiziral tudi večje tatvine po Mariboru.
Lovci in sv. Neža.
-Razven kakega nedeljskega lovca poznajo sicer gotovo vsi lovci dan sv. Neže. Ta datum jim je poznan zato, ker sa že desetletja vrše v Ljubljani na prvi ponedeljek po sv. Neži kožni sejmi. Zadnja leta pa je ljubljanski velesejem s sodelovanjem Lovske zadruge v Ljubljani te kožne sejme reorganiziral in izboljšal. Poseben oddelek na velesejmu, imenovan »Divja koža«, zbira kože vseh vrst divjih živali, jih sortira in povabi domače in tuje kupce na dražbo in nakup kož. Pri teh aukcijah so se . lovci prepričali že ponovno, da se tu in ra ta način dosežejo najboljše cene. Zato naj tudi letos nikdo ne zamudi prilike, ki tnu jo nesebično nudita ljubljanski velesejem in Lovska zadruga v Ljubljani. — Pošiljajte kože »Divji koži« na ljubljanski velesejem in s posebnim pismom razpredelbo. Letos pade sv. Neža ravno na pondeljek in se bo vršil ta sejem torej na dan 21. januarja. Kože se sprejemajo vse do tega dne opoldne. Činipre-je pa jih pošljete, tem bolje ustrežete »Divji koži«. —
Silvestrov večer.
Vest, da je za letošnje Silvestrovo1 »Sokolu« na razpolago Unionska dvorana, je vzbudila splošno zanimanje;; saj Slovenci dosedaj v »Unionu« še nismo silvestrovali. Vsakdo rad preživi ta večer v dobri zabavi in v veseli družbi, Krasni, dobro zakurljivi prostori »Unio* na« pa omogočajo prirediteljem veliko*' potezno izvedbo programa. Prireditven^’ odbor se tega tudi zaveda in je poskrbel za tako pester in zabaven spored, ka-. kor ga ni imelo še nobeno Silvestrovo v Mariboru. Določena je zmerna vstopina,! ker želimo, da ta večer združi vse narodne Mariborčane, pa tudi bližnje in daljne okoličane. Posameznosti iz vele-zanimivega programa še priobčimo. — Zabavni večer.
Zimsko športni odsek ISSK Maribora" priredi v soboto 15. t. m. zabavni večer-s plesom v dvorani Zadružno gospodarske banke, na kar opozarjamo vse prijatelje športa. —	2383	’
Zlato nalivno pero.	,
Na ta oglas tvrdke V. Weixl naše či-tatelje opozarjamo.	241o
Mlinar in njegova hči.	,,
V nedeljo dne 16. decembra ob 16. urf priredi obrtniški in trgovski naraščaj, PTedsitavo »Mlinar in njegova hči« vj Zadružni banki v prid vajeniškega d<& ma. Odbor vabi k obilni udeležbi. 2408 Ure, zlatnina na ©bn>ke ,, v brez poviška — ska ulica 15. —	"
Citraškl klub v Mariboru	v
ima svoj redni peti občni zbor v če tf tele dne 20. tm. ob 20. uri v klubnem lokalu restavracije »Kosič«, Vetrinjska ul. — /
2390
živčno slabotnim
in nerazpoloženim zajamči naravi Franc-Jožefova voda dobro prebavo)! vedro glavo in miren spanec. Po izkuš-j njah slovitih zdravnikov za živčne bo-l ezni se Franc Jožefova voda uspešno uporablja tudi pri težki bolezni glavobola in možgan. Dobi se v vseh lekarnah.	2098
Prezgodnja hvala.
— Ali niste videli, da sem na lovil' zadel jerebico? Perje je kar frčalo od priča!
— Res j?, frčalo iperje od ptiča; a tudi ptič od perja!
V Mariboru, 'dne 15. XI!. '1923,”
'mfflsmTt e f p si kW*
/polno okui«nje otrok v Mariboru
V zadnjem času se je ponovno poročalo v časopisih, da je nastala med u-Čenkami v Mariboru epidemija kapavice. K temu je treba v splošnem pripomniti, da so se med in po vojni spolne bolezni med odraslimi tako razširile, da se tudi v manjših mestih opazuje večje število spolnih okuženj med otroci, kakor smo jih pred vojno videli le v velemestih.
V državnem ambulatoriju za spolne bolezni oziroma na oddelku za spolne in kožne bolezni v Mariboru se je zdravilo v zadnjih 8 letih 194 spolno bolnih o-trok. Od teh je imelo kapavipo 71 otrok, sifilitičnih pa je bilo 123. Od kapavičnili otrok je bilo 7 fantov in 64 deklic, od sifilitičnh pa 73 fantov n 50 deklic.
Glede starosti kapavičnih otrok vidimo, da je bilo 34 otrok pred 6 letom okuženih in 37 otrok v šolski dobi, torej v teh slučajih šola ni igrala posebne vloge kot vir okužbe. Isto posnemamo tudi iz dejstva, da nikakor ni največ okuženj v začetku šolskega leta, kar bi bilo pričakovati, če bi bila šola direktni oku-ževalni faktor.
Da lahko obvarujemo otroke pred o-kužbo, si moramo predočiti, na kak način pride do okužbe in kakšni so pojavi te bolezni. Znano je, da se novorojenček lahko okuži med porodom ali kmalu pozneje z okuženo kopalno vodo, gobo, obrisačo itd. Ob tej priliki . se okužijo oči navadno novorojenčka. Večina slepcev, ki jih vzdržuje država v posebnih zavodih, je osIepe'a že ob porodu .vsied očesne kapavice.
Mi:< sokrat je vzrok okuženja dejstvo, da 'težijo otroki skupno s stariši, z odraslim' člani familije ali drugimi osebami v enf postelji. Vsied stanovanjske bede se to česlc dogaja. V takšnih razmerah ni potrebno, da pnde v svrho okuženja do spolnega kontakta temveč se more bolezen prenesti z okuženim perilom, nočno posodo, kopalno vodo, na stran:ščii itd. Le redko ss prenaša kapavica na otroke vsied posilstva ali prezgodn-ga spolnega občevanja in medsebojna onanije.
Povzročitelj gonoreje deklic je tako-zvani gonokokus, ki ga v pretežni večini slučajev ugotovimo v izločku sečne cevi, nožnice in debelega črevesa. Znaki bolezni so različni. Nekateri otroci občutijo le malo bolečin. Šele po preteku več tednov opazijo stariši slučajno na gnojnih madežih perila bolezen ter vprašajo zdravnika. Ravno to dejstvo otežuje pobijanje kapavice pri deklicah, ker se mnogokrat bolezen ugotovi, ko je cela skupina otrok že okužena. V dru gih slučajih se pojavi kmalu po okužbi močan gnojni iztok posebno iz nožnice, vsied česar se vname tudi zunanja koža spolovil. Otroci tožijo, da jih žge voda in zunanje vnetje kože jih celo ovira pri hoji. Na srajci in hlačkah se vidijo rumenkasti in rumeno-zelenkasti madeži. Preiskava otrok pa ugotovi, da je zunanje, spolovilo rudečkasto, vneto, o« tečeno in .z gnojem pokrito.
Potek bolezni je jako trdovraten. Bolezen se izboljša in navidez izleči, pa se tu pa tam povrne.
Glede preprečevnj okužbe je treba o-meniti, da otroci ne smejo skupno ležati z odraslimi, ki bolujejo »na iztoku«, »belem perilu«, da ne smejo uporabljati istih nočnih posod, gob, obrisač, ter se kopati skupno ali v eni in isti kopalni vodi. Deske na straniščih je treba ponovno desinficirati, otroke je treba poučiti, da položijo na desko kos papirja, ki mora biti v to svrho pripravljen ali pa da se poslužijo stranišča čepe, tako da se sploh ne dotikajo eventuelno okužene deske. V tem oziru so veliko bolj primerni takozvani turški kloseti, kakor jih vidimo v najboljših hotelih romanskih dežel. Otroke je treba opazovati na igriščih ter se jih ne sme pošiljati same na izprehod. Stariši naj skrbno pazijo, ali so se pokazali kakšni zgoraj omenjeni znaki bolezni pri njih otrocih. Če opazijo gnojni iztok ali rumenkaste gnoj ne madeže na perilu otrok, naj se takoj napotijo z otrokom k zdravniku, ki bo potom mikroskopične preiskave ugotovil kakovost bolezni.
Od kavarne do svetovnega
podjetja
LLOYD’S COFFEE-HOUSE.
250LETNI RAZVOJ SVETOVNEGA PODJETJA.
Sredi Londona, nedaleč od Angleške banke, se dviga velikansko poslopje, (označeno samo z eno kratko besedo: »Lloyd’s«.
Kdo ne pozna tega imena? Kdo ga ni 2e tisočkrat čital in slišal? To ime označuje svetovno trgovino in svetovni promet obsegajočo institucijo. Začetek te svetovne institucije je silno zanimiv.
Leta 1691 je neki mož z imenom Edu-ard Lloyd na Lombardski cesti (Lom-bardstreet) v Londonu otvoril malo kavarno. Ta kavarna »Lloyd’s-Coffee-hou-se« je bila majhna in zelo preprosta. Kuhinja in dvoje sob — ena večja, druga manjša, nerodne lesene mize, tla posuta s peskom. Mali trgovci so bili prvi gosti. Trgovskega poslovanja je bilo dosti okrog male kavarne. Lombardska cesta je namreč dobila svoje ime od iz * Italije priseljenih zlatarjev, brusačev, branjevcev in drugih malih obrtnikov in trgovcev. Ti ljudj so dali cesti in življenju na njej svoje tipično obiležje. Ker je od Lombardske ceste do Temze le par minut, so se v Lloyd’sovi kavarni znašli tudi mornarji, ki so prihajali od vseh vetrov ter radi govorili o svojem potovanju, o usodi ladij in ljudi, o velikih prevozih in kupčijah.
Tu je prišel kavarnar Lloyd na pametno misel; Razne zanimivosti, ki se poročajo dan na dan od raznih ljudi, naj se napišejo in obesijo na steno, da jih bo vsakdo lahko čital, kadar bo hotel. Tako so prišle na steno male kavarne vsakovrstne beležke in objave: smer raznih ladij, prometne zveze, tržne cene itd. S tem je bil storjen prvi korak od Lloyda do Lloyd’sov, od kavarne do svetovnega, podjetja.
Tedaj je bil v Londonu en sam časo-
pis. v kavarni, kjer so postale stene pre-male, je nastal pa drugi — »Lloyd’s List« in Lloyd’s Register. Poročevalci tega lista so bili Še vedno, kavarniški gosti, samo da si je kavarnar ustvaril poseben sistem za pridobivanje, in uporabljanje vseh vesti in poročil,
Eduard Lloyd je 1. 1713 umrl, kavarno je pa zapustil svoji hčeri, ki je bila poročena z natakarjem in zaupnikom starega Lloyda Viljemom Newtonom. Pod novim gospodarjem je ohranilo podjetje voje staro ime do danes, ko se je iz kavarne, posredovalnice, informacijskega urada itd. razvilo svetovno podjetje. Pod jetje s svojo blizu 250 letno, dobo je pravo zrcalo razvojne dobe v pogledu gospodarstva in kulture, tehnike in socialnih razmer. .	?
Razne bistroumne in velikopotezne osebnosti iz raznih krajev in rodov so se udejstvovale v tej razvojni dobi, podjetje je pa kot. najboljše priporočilo ohranilo svoje staro-slavno ime.
Vse večje države, vsi svetovni centri imajo svoje Lloyd’se: Brazilijski LIoyd, Severonemški Lloyd, Belgijski Lloyd itd
Lloydu he zadostujejo več parniki in železnice, imamo že »Aero-Lloyde«.
Na predavanju.
Na predavanju, katero je Ime! nedavno v Parizu neki angleški minister, je bil ti dl francoski književnik in humorist Tristan Bernard, ki angleščine ne obvlada ravno najboljše. Ko ga je sosed vprašal, kako mu predavanje ugaja, :'e Bernard odvrnil: »Kadar Človek predavanje ne razume dobro, četudi je angleško, se mu zdi, kakor 'francosko, dolgočasno predavanje, ki ga človek niti ne posluša*
Turizem
Delo in uspehi zadruge ..Ribniška kočau
Načelstvo stavbne zadruge »Ribniška koča« je neumorno na delu, da uresnič: svoj načrt postavitve primerne postojanke pri Ribniškem jezeru na Pohorju na vsak način že v letu 1929 Propagandno delo in nabiralna akcija že beleži v svojem dosedanjem delu prav lepe u-spehe! Kot prva oblast, ki je uvidela nujno potrebo, da se zadrugin načrt v najkrajšem času izvede in tako v izdatni meri pospeši tujski promet predvsem na našem Pohorju, je oblastni odbor mariborske oblasti pristopil k zadrugi kot zadružni član s 320 deleži v iznosu Din 32.000. S to, vse hvale in priznanja vredno odločitvijo je oblastni odbor doka zal, da se v polni meri zaveda važnosti onega dela, s katerim se povspešUje tujski promet, ki koristi v velikih ozirih tudi širšim slojem našega naroda. Sledeč vzgledu oblastnega odbora je Zveza za tujski promet za mariborsko oblast pristopila s 300 deleži v višini Din 30.000 ter s tem dokazala, da izvršuje hvalevredno svojo težko nalogo v povspeše-vanju turizma. Zveza za tujski promet v Sloveniji v Ljubljani je istotako uvidela, vendar pa čaka sedaj kljub precej« ni meji razvijati istotako kot na jugo-zapadni ter podprla zadružno akcijo s pristopom s 150 deleži v iznosu 15.000 Din. — Osrednji odbor SPD, dasi sam preobložen z bremeni, ki mu jih nalaga planinsko delo v ljubljanski oblasti, je požrtvovalno podprl zadrugo s pristopom s 100 deleži v višini Din 10.000.
Razveseljivi so uspehi dosedanjega dela vendar pa čaka sedaj kljub precejšnji svoti, ki je do sedaj zbrana, načelstvo še mnogo dela in požrtvovalnosti, da zbere ono svoto, ki je potrebna za dograditev in opremo stavbe! Mnogo Še manjka do 700.000 Din. Upati pa je, da bodo še druga oblastv, korporacije, društva in posamezniki, na katere se bo zadruga v bližnjih dneh obrnila s prošnjo za pristop, pokazala isto razumevanje za prepotrebno izvršitev in dosego zadružnih ciljev kot so jo pokazali zgoraj navedeni!
Koča na Peci
čeprav zgrajena v letošnjem letu, je v nevarnosti, da se nam poruši — pod dol govi. V ta namen prosimo vse planince in prijatelje planin, da priskočijo na pomoč podpisanemu odboru z denarnimi podporami. Le na ta način nam bq mogoče rešiti zgradbo katastrofe. Upamo, da naš klic ne bo zaman! Kdor hitro da, dvakrat da! — Odbor.
Novo oskrbništvo na Mariborski koči.
S l. decembrom je prevzel oskrbjii-štvo Mariborske koče g. Lo?ej, ki se bo potrudil, da bo turiste ob vsakem času zadovoljil v vsakem oziru. Opozarjamo zimske turiste, da razpolaga Mariborska koča sedaj s 50 posteljami v zakurjenih sobah, ter da je tudi glede prvovrstne prehrane in pijače v polni meri preskrbljeno!
Božič in Silvestrovo naših planincev.
Člani zimskošportnega odseka SPD, katerim se bodo pridružili še drugi planinski prijatelji, bodo slavili Božič pri Mariborski koči. Slovo od starega leta bodo jemali zimski športniki v Koči pa Klopnem vrhu, oni planinci, ki pa še ne morejo premagati snežne ovire na »de-ščicaji«, pa bodo pozdravljali prihod Novega leta pri Mariborski koči. Pri vseh proslavah in postojankah bo preskrbljeno za zabavo in prvovrstno oskrbo!
■SSKt
BOŽIČNA DARILA
ore> zlatnina In srebrnina
J3
£
O
«
C
e
a
0
1
1»
3
M. 3LGEROEV SIN
MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 18.
Tudi n* obroke brez pov!š«nja ceni
Zračni špediterji
Evropa in stari svet sploh se diči s skromnostjo. Pri nas se selimo iz stanovanja na navadnih vozeh ali pa $ spe-dicijskimi vozmi. V Ameriki pa je drugače. Pomilovalno zrejo preko »lhže« na nas in se čudijo nazadnjaštvu Evrope. Mis Eleonora Vodrow se je nedavno preselila iz Bostona v St. Louis, toda ne na navadnem spedidjskem vozu, temveč z aeroplanom. Selitev je uspela tako dobro, da jo gospodična Eleonora vsakomur priporoča. Zračna pot, .pravi, e cenejša, hitrejša in predmeti niso izpostavljeni poškodbam, ki so na daljših prevozih običajne. Mogoče bo tudi Evropa sledila zgledom novega sveta, toda pri nas še nimamo zračnih špediterjev
Rmerišfca reklama
V ameriških mestih se lastniki velikih bazarjev in lastniki specijalnih trgovin ogorčeno bore z odjemalci. Reklama je v tako ostri konkurenci gotovo najboljše sredstvo za pridobivanje klijentov. Kako pa so AmerikancI iznajdljivi in originalni, je originalna tudi njihova reklama.1 ?vo primer: sobotni časopis je objavil sledeči članek: »Dejstvo je, da je Benjamin Franklin prišel v Filadelfijo s 15 centi v žepu. Dejstvo je, da izleže želva 1 : ajca v pesek. Nemogoče pa je, tla bi prišla želva s 15 centi v Filadelfijo in nemogoče je, da bi Benjamin Franklin zlegel jajca v pesek. Zato kupujte samo v specijalnih trgovinah.«
Sveta vojska.
Na zborovanje antialkoholikov v Londonu je govornik z vso govorniško sposobnostjo nastopal proti alkoholu in grmel z govorniške tribune: »Vse pivnice bi morali potopiti na morsko dno in pomislite, kaj bi nato nastopilo.« :-*Ljudje Jbl več. ne počenjali samomorov, temveč bi se utapljali v morje«, mu je odgovoril hudomušnež izmed poslušalcev.
Prehuda raztresenost.
— Moja žena je dobila včeraj krepkega fantička!
— Čestitam. Kdo raw. }e neki oče?
Bombaž
Niti slavne Alene, niti večni Rim nisfa poznala koristi bombaža, čeprav je bil; znan že iz davne zgodovinske dobe. Vj Aziji je bila sicer najprej udomačena1 uporaba bombaža, toda ne na •_ način kakor danes. Z vzhoda so bombaž prenesli na zapad križarji in v 13. stoletju! so Benečani prvi uvedli obleke iz bom-; baževine in tudi osnovali prvo industrijo bombaža, ki pa se ni mogla udoma-! čiti. Ko je KriSt°v Kolumb prinesel Iz' Amerike tudi bombaž, se Španci niso! mogli načuditi tuji rastlini. Prava bombažna industrija pa se je pričela razvijati v 18. stoletju in je zavzela velik Obseg.
Piemstuo nekdaj in seOaj
Usoda ne prizanaša in božji ralinl meljejo počasi. Stoletja je bilo plemstvo glavna opora vladarjev, imelo je vso posvetno oblast in si lastilo tudi razne cerkvene privilegije. Po francoSJd revo-] luciji pa so podložniki z njimi temeljito obračunali, vendar so se razni grofje j baroni in nadvojvode z nakopičenimi] bogastvi še dolgo udobno preživljali in imeli velik vpliv. Vendar svetovna vojna! ni nikomur prizanesla. Poleg drugih $6] bedno končali tudi avstrijski nadvojvode. Nadvojvoda Leopold se je posvetfl' filmu, princeza Windischgr&tž je pow>*' čila učitelja, hčerka nadvojvode Salva-torja je inštruktorica jezikov in poučuje’ glasovir, nadvojvoda Evgen pa je postal1 ravnatelj neke banke. — Filozofi zatrjujejo: Slava je minljiva, njena minljivost pa daje povod, da se o njej n®* mlšlia«	'
S tr** X
Marlhorslrt VFC P P V T K TnT«,
V Mariboru, 3ne 15 XTT. 192».
JLAS
ima drevi v Zagrebu občni zbor, na katerem bo polagal račune o delovanju v letu 1928. Med letom je JLAS izvedel važne reforme, ki utegnejo lahki atletiki v mnogem koristiti. Ukinil je podsaveze, tako da spadajo vsi klubi v vsej državi direktno pod savez. Uvedel je za vse člane obvezno letno prireditev »po dolžnosti«', ki jo mora izvesti vsak včlanjeni klub, sicer avtomatično preneha biti član JLAS-a. Razen tega je bilo brisanih iz članskih vrst 14 klubov, ki niso zadostili vsem obveznostim. Za prihodnje leto pa savez pripravlja bogat spored. Glavno delo bo v propagandi za razvoj lahke atletike. Razpisal bo vrsto dragocenih daril in pokalov v vseh večjih mestih. Prvenstvo pokrajin in mest pa se bo izvedlo v dvomatc .ih. Tudi mednarodni program je obsežen; udeležba pri balkanskih igrah v Atenah in slovansko prvenstvo med Poljsko, Češkoslovaško in Jugoslavijo. Savez priredi teoretične in praktične tečaje za vaditelje po najmodernejših načelih. U-vedlo se bo tudi nekaj novih disciplin, ki so se na zadnjih mednarodnih prireditvah udomačile:	olimpijski desetoboj,
maratonski tek in hoja na 50 km. V koliki meri bo uspela izvedba načrtov, za-visi od športnih delavcev, ki bodo danes izvoljeni v novi odbor.
To le prava znamka
za zimske cestne In Strapac Čevlje
KARO, MARIBOR
KoroSka cesta 19.	»39
■'HlIlHlHllUllilililHHlliHHllIUHlIlllllIlHU"’
vo in prvo moštvo pa ob četrtkih od 20.—22. ure v telovadnici meščanske šole v Cankarjevi ulici.
Za ples	Za ulico
v črni ali sivi barvi, francoska peta	čini	s	peto iz usnja
isti iz laka	isti rjavi
Din 215-	Din<215,~
Sneini ČevljiI	Čevlji	za	dom!
Prodajalne:
MARIBOR, Gosposka ulica 17
CELJE, Aleksandrova c. 1	*389
PTUJ, Slovenski trg, „Petovla“
Mem in Mond-extra rezila za brivske aparate in razne brivske potrebščine najugodneje v trgovini
Drago Rosina, Maribor
2291 Vetrinjska ul. št. 26
SK Železničar — nogometna sekcija.
Jutri nastopijo sledeči igralci v Ljubljani proti Primorju: Bačnik, Bauer, Frangeš, Konrad, Mernik Pavlin I. in II. Pollak, Ronjak, Stauber, Vogrinec in Wagner. — Telovadne ure za naraščaj ob pondeljkih od 20,—22. ure, za rezer-
Največja izbira vsakovrstnih pletenin, kakor pletenih oblek, kostumov, jopic, vest, puloverjev itd. v vseh barvah in velikostih ^e dobi edino le v pletarni
H.	VEZJAK. Maribor, Vetrinjska 17
Radi prevelike zaloge zelo znižane cene
V nedelio popoldne 4. uri * v kaivarni »JADRAN" DRUŽINSKI KONCERT
ffdzitepri kupovanju., dasetaznak nahaja na zavitku v pomarančasti ati modri bahi.
llllllllllllllllll IIIIIIIJIII:
Sobo-In črkoslikanje
izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.	2231
Išče se mlad fant,
stanujoč v Mariboru, kateri bi črez dan opravljal malenkostna dela pri neki lesni industriji. Naslov pove uprava lista. —	2397
Zračno stanovanje
2 sobi, kuhinja, veranda s pritiklinami oddam takoj. Vprašati Radvanjska cesta 2, zraven športnega igrišča »Ra-pid«. •	2396
Orehe
proda J. Hochmuller, tovarna bučnega olja, Maribor, Pod mostom št. 7. (Južna stran Drave).	2366
Kupim staro zlato
srebrni denar, umetno zobovje po naj-višjib cenah. — Ilger-jev sin, urar in iu-velir, Maribor, Gosposka ulica 15. X
Prodaja gozdnega posestva z lastnim lovom.
Proda se pod ugodnimi pogoji posestvo v izmeri čez 200 oralov z lastnim lovom (od tega okoli 185 oralov gozda) z hišo in gospodarskimi poslopji ter z kompletnim inventarjem vred. Pismene ponudbe na poštni predal št. 59 glavne pošte v Mariboru. 2366
V gostilni »Mesto Trst«,
Tržaška cesta 8 (nasproti bolnice) se točijo pristna štajerska vina. Topla in mrzla jedila vsak čas na razpolago. Za obilen obisk se priporočata A. M. Beranič.	,	2187
Samo Din 26—28 plačate za podplatanje ženskih čevljev in Din T—38 za podplatanje moških čevljev. Tudi vse čevlje z gumijastimi podplati in snežne čevlje sprejema v popravilo po najnižjih cenah »Brzopodplata«, Tattenbachova ulica 14.	2232
Kolesarji pozor!
Sedaj prihaja čas ko pustite lahko za mali denar vaše kolo temeljito popraviti. Generalna reparatura, emajliranje, poniklanje, vse to se izvrši po ugodni ceni. Shramba koles in motorjev črez zimo za malenkosten denar. — Priznano najboljša in najcenejša mehanična delavnica je vedno le Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14, nasproti Narodnega doma. Zadostuje dopisnica in po Vaše kolo se bo takoj poslalo.	2370
Mehanična delavnica
za popravila gramofonov, šivalmh In pisalnih strojev, otroških vozičkov in koles. Lastni oddelek za emajliranje, poniklovanje. Priporoča se Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova 14, nasproti Narodnega doma. 2371
Snežene čevlje,
Galoše, Avto-pneumatiko itd. vulka-nizira po najnovejšem načinu gumi delavnica, Aleksandrova 35 v dvorišču, Franc Dohr.c.	2376
Čevljarji, krojači,
lokal lep, suh, solnčen, na ulico dam takoj v najem za Din 300 mesečno. Vprašati Koroška cesta 101.	2395
Električne Inštalacije
popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ulica 16.	XX.
Mali štedilnik
v dobrem stanju, ceneno na prodaj. Vprašati Popp, Koroška cesta 31. ______________________________________________	2394
Eno ali dve sobi prazni,
želi obitelj (3	osebe)	v	centrumu	mesta. Ponudbe	pod	»Prazne	sobe«	na
upravo lista.	2393
Velika idealna miza
iz hrastovine, zrcalo, dve mizi na prodaj. Vprašati v Krekovi ulici št. 8, I.
2398
Najlepše Božično darilo
je: obleka, perilo ftd., katero dobite najceneje pri tvrdki J. Trpin, Maribor, Glavni trg 17.	XX
Bučno olje,
sveže in prvovrstno ponudi J. Hoch-miiller, tovarna bučnega olja, Maribor, Pod mostom 7.	2365
Popravilo snežnih čevljev in galoš
z najnovejšimi »Rudol« preparatmi po nizki ceni sprejema Rudolf Monjac, Jurčičeva 9.______________________  2367
Dijaki (dijakinje) 2—3
se sprejmejo na hrano in stanovanje v lepo solnčno sobo s 1. jan. Naslov pove uprava lista.	2391
Snežni čevlji, galoše najboljših svetovnih znamk po brezkonkurenčnih cenah prodaja tudi na veliko Jos. Moravec, Maribor, slovenska uL 12. Najstarejša po-pravljalnica za gumi čevlje.	1848
Za sedlarsko in torbarsko obrt
se sprejme učenec. Slomškov trg št. 6.	2413
Kupcem srečk »Državne razredne loterije"
sporočam, da sem dobil srečke I. razreda 17. kola v veliki izbiri. Cene srečk:
Cela 100 Din, dvojna cela 200 Din, polovična 50 Din, četrtinska pa 25 Din	SMO
Kupujte srečke v najsrečnejši kolekturi	Srečke	naročite	po dopisnici
M- S. Serdarusič, Beograd, KnJ. Ljubice 15 a, Telefon 4Q-GS
V MaiJEoru, Hne 15. XII. 1928/
MarffiorsRf VEČERNI K Ju?m
širin Š)
VELIKA BOŽIČNA PRODAJA
PO ZELO REDUCIRANIH CENAH
2405
Predno krijete svoje potrebščine povodom Božiča in božičnih nagrad, obiščite našo zalogo. — Tu dobite:
Cisto volneno blago za	obleke	od Din	36'—	naprej
la blago za plašče..............od	Din	70—	naprej
la blago za moške obleke	♦	.	od Din	90'—	naprej
Blago za moške plašče	.	,	.	od Din 120'—	naprej
Nacalje priporočamo veliko zalogo crepe de chine,	_ _____^
pralnega batista, pralnih flanelov, posteljnih garnitur, namiznih garnitur, obrisač, posteljnih odej~Tu“d. ‘nCd.
Pristne franc, moderne baržune	od	Din	35•—	naprej
Barhente ...................od	Din	10—	naprej
Sifone, češko blago . . . . .	od	Din	10-—	naprej
Zefire ...........	od	Din	16~—	naprej
crepe satina, foulard- in taft-svile, kasha-blaga. ripsa,
Ookekf Marini, Mari bor, Gosposka ul. 27
Kupujem vsako množino steklenic vinske m mineralne vode. Plačam najvišje cene.
Dr. A. 3enčše, Maribor
2411
Kocltareva 6.
Božična darila!
Moderno koSuhOvino vseh vrst dobite po najnižji dnevni ceni edino pri 24C0
M. BUTOLEN, strojarna kožuhovine
Maribor, Loška ul. 18 (v bližini Narodnega doma)
Velika izbira
perila, kravat, klobukov, čevljev po zmernih cenah
pri	2398
JAKOBU LAH-U
Maribor
Glavni trg št. 2
PUNKTAL
Hodna trgovina EHL & KUHAR, Maribor
Od 3. decembra t.1. naprej naprej, se prodaja vsake vrste modno in manufaktumo blago ter pletenine po znatno znižanih božičnih cenah.	2284
1KL & KUHAR, modna manufaklurna trgovina Maribor
Aleksandrova cesta 9.	Prešernova	ulica	2.
ZEISS
PUNKTAL STEKLO SAMO NE ZADOSTUJEI
Temeljni pogoj dobrih očal in zboljšanje vida je pravilno sedlo. To uvidite takoj, če si nabavite
' Petelnova očala i
Zebt-punkžal steklom.
Ta najnatančnejša umerjena očala so najpopol-nciša opora. Specljalna delavnica za očesno optiko pod vodstvom diplomiranega optika E. PETELN, absolventa strokovne visoke šole za optiko v Jeni.
J. PETELN
Maribor, Gosposka 5
DOBRO ZNANO
kakor, sveže namočene
polenovke se zopet dobi
pri tvrdki
2402
\S
IVAN SIRK
trgovina Špecerije Maribor, Glavni trg Rotov
'npiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiii
Strojna pletarna
ZINKA ŠEPIC, Studenci Clrll Metodova ulica 2
Izdeluje vse^ vrste pletenin ter sprejema tudi popravila. Izdelava solidna in trpežna. — Cene iz. redrro nizke.	2.845
Zimsko blago, kakor double za moške suknje, štofe za damske plašče barhente po znatno znižanih cenah ter veliko izbiro pralne svile za plesne obleke nudi
manufakturna trgovina
Anton Macun
Maribor, Gosposko 10
5401
»KABARET EVROPA”
Od 16. decembra naprej senzacijonalen božici program. Novosti : elastična Številka „ČIovek 3>1 kača*V poleg tega nastopa komični trboglasec (Ba;ochredner) s svojim Nacetom. V nedeljo in pondelj^c popoldan velika družinska in otroška predstava. Oba večera
pojačen orkester.	2412]
    :      ■ ,
Petair J. Mio vic
kr. dvorski dobavljat
Maribor« Kopitarjeva ulica št. 6
!■!
2410
Priporoča svoje originalne Holder-ove nahrbtne, vozeče in motorne škopilnice za sadna drevesa in hmelj.
Več sto komadov v naši državi že v uporabi!
Brez posebnega naznanila.
Rodbini naduč.Emanuel Podobnik in prof.Emerik Beran naznaniata lužno vest. da je njih nepozabni oče, oziroma stari Oče in tast, gospod
Fran Podobnik
nadučitelj v p.
v soboto, dne 15. dec. 1928 po dolgi, mukcpolni bolezni In previden s tolažili sv. vere v 79. letu svoje dobe bognvdano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v pon-dcljek, dne 17. decembra 1928 ob 15. url iz kapele mest. pokopališča v Pobrežju.
Sv. maša zadušnlca bo darovana dne 18. decembra ob	7. uri v župni cerkvi	Sv. Magdalene in	ob	8. uti
v stolni in tnestnl župni	cerkvi v Mariboru.
V Mariboru, dne 15.	decembra 1928,	2414
Božični dar Nestle-ja!
Društvo NESTLE, ki želi povodom božičnih praznikov nuditi številnim zbirateljem sličic iz Nestle-čokolade največjo možnost lepih nagrad, bo izdalo te dni v promet znatno število sličic „Kraljica“, tako, da bo mnogim zbirateljem dana prilika, da še pred Božičem izpolnijo svoje razpisne albume ter da za Bož(č že sprejmejo lepe nagrade.	,
Skupna vrednost teh darov predstavlja veliko vsoto okroglo Din 100.000, ki jih društvo NESTLJp darpje svojim zvestim prijateljem,	.	./V
Verjetnost uspeha je tem večja, ker je razen teh novih „Kraliic“ po dosedanjem kontroliranem stanju v prometu še od poprej nad 400 „Kraljic“, ki čakajo vse na srečno roko dobitnika,
2388
' I
Najprimernejša
Novo-otvorjenoS Stolna ulica 6 Parfumerija
Vsakovrstni parfumi, mila, toaletni predmeti in sredstva za pranje
Vedno sortirana zaloga Primerna darila
TRENCHCOATE
lzvanredna prilika se Vam nudi, da kupite kot daillo garantirano
14. karatno zlato nalivno pero,
izvrstne kakovosti, katero Vam pošljem franko, ako pošljete Din 50-— naprej. Navesti je tieba le ako želite pero * ostro, manj ostro, malo t opo ali močno topo končnico. Izrabite to izvanredno ugodno priliko, ker vem, da boste isto vsakomur priporočali. Pero je v ceni brez konkurence la imam edini samoprodajo ze celo Slovenijo. Zahtevajte isto tudi v domačih trgovinah.
EKSPORT IN VELETRGOVINA 2318
iz čisto volnenega, najfinejšega blaga, opremljene s pivovistno podlogo iz velblodove dlake, ki se da tudi odstraniti, kupite garantirano cenejše kakor pa na Dunaju in v Gradcu pri tvrdki
I.	ORNIK, Koroška cesta 9
Ne rabite ne površnika, ne zimskega in ne dežnega plašča.
TRENCHCOAT NADOMEŠČA VSEI
Stolna ulica 6 „?rš sladkorčku'1
Kandite, bomboiere, čokolade in keksi. — Največja in najcenejša izbira vedno svežega blaga
Praktična miklavževa In In boiidna darila
Novo - ofvorfeno!
Zahvala.
Za mnogobrojne izraze izkrenega sočutja in sožalja, povodom smrti moje iskreno ljubljene soproge, gospe
Hrašovec Milice
se najsrčnejše zahvaljujem vsem sorodalkom, prija* teljem in znancem, ki so jo v tako velikem številu spremili k večnemu počitku.
Posebno se še zahvaijem vsem darovalcem pre> krasnega cvetja.
V Mariboru, dne 15. decembra 1928.
2417	Hrašovac	Lojza.
na vogalu Vetrinjske in Jurčičeve ulice
Priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega manufaktura ega in konfekcijskega blaga po zmernih cenah.
Spomnite se CMD!
Prepričajte se SlkMii
kakor selitve z automobili na deželo, ali tovorne prfc voze z avtomobili ali konji Vam napravi najceneje z garancijo samo veletrgovina s surovinami tertovorni prevoz)
2 °* IVAN SLUGA, MARIBOR
Tei. 272 TrlaSka cesta 5 Tei. 272
lllllll!!l!!l!!l!!!!!I!!!S!lll!llll!llllllll!lllllllllll!!lllllllfllllll!lllll
Zastopniki s« iščejo I
VELIKA IZBIRA RAZNEGA BLAGA
40 let
so že praktični božični darovi po nizkih cenah iz
veletrgovine HJ.Turad, Maribor
najpriljuhncjši.	J38,
Otroške nogavice (Kindersockerl) par od Din 6'—naprej, moSke nogavice, par od Din *»•— naprej, ženske »	»	.	,	8*—	.
Nadalje srajce, ovratniki, samoveznice, rokavice, pasi, palice, svileni tiaki, vezenine, čipke ter vložki po najnlžji ceni. — Specijalna trgovina svilenih ter ilor-nogavic. — Brezkonkurenčne cenei
Eksportna hiša „L(JNA
Maribor, Aleksandrova c. 19
Primerna
pohištvo, preproge, zavese, pregrinjala, posteljne garniture, namizni prti
Wrta.KMaQBW.tJMw« - 'iubljani; predstavnik latotete tednik 't»a otovlž v. »UjftfiHI. Ttok. Mirlborsk« h«.,.™	^