Dva govora poslanca Žičkarja. Obravnava o vodnih stavbah na Štajerakem ae je vraila v deželnem zboru dae 9. januarja 1905. Razprave so se vdeleževali slovenski poalanci Žičkar, dr. Ploj in dr. Jurtela. Govor poslanca J. Zičkarja: Visoka zbornica! Tudi pri tej priložnoati si dovoljujem spregovoriti nekoliko besed o potrebnih popravah nekaterib potokov in rek v sevniškem, brežiskem in kozjanskem okraju. Iz prejsnjih razprav je že znano, da ae tu gre za potoke Sevnišnica, Gabernica, Moenik in Sromlica; potem za Sotlo in Savo. Želeti bi bilo, da nam da zastopnik dežel- nega odbora zagotovilo, da ae začaejo leta 1905. izdelovati potrebni načrti glede poprej omenjenih čtirih potokov. Kar zadeva uravnavo Sotle, se utegne, kakor je naznanil gospod ceaaraki namestnik, vendar doseči sporazumljenje med naso državno polovico in hrvatsko vlado. Radi tega, ker je pri uravnavi mejne reke med Štajersko in Hrvatako prizadetih toliko činiteljev, da se mora računati z zastopniki cesarske namestnije, deželnega odbora, ministeratva za notranje zadeve, poljedeljskega ministerstva, potem z zastopniki hiTatske vlade; baa za tega voljo se zavlačujejo tako dolgo priprave za uravnavo Sotle. Pred vsem je pa potrebno, da se radi nevarnosti, katera preti va8i Gregovce, ležeči ob Sotli, vendar nekaj stori v njeno varstvo. Kolikor mi je znano, so obljubili: ministerstvo, deželni odbor in hrvatska vlada, da se priredi skupni komisijski ogled v tej 8tvari; samo naša namestnija ima se imenovati zastopnika za ta ogled. Gelo gotovo je, kakor sem že večkrat omenjal, da bo zginila vaa Gregovce raz obličja zemlje, če se v najkrajsem času kaj zdatnega Be ukrene v njeno obrambo. Posestniki ob Sotli so valed zadnjih povodenj zopet trpeli velikansko in občutljivo skodo in sicer deloma radi tega, ker je voda pokošeno travo oblatila ali pa odnesla, deloma pa, ker je mnogo poljskih pridelkov, kakor krompir itd. segnilo. Že radi tega je nujna sila, da se veudar enkrat začnejo potrebne priprave za uravnavo. Slednjič bi še rad podpiral prosnjo, katero je nedavno predložil deželflemu odboru okrajni odbor sevniski. Gre se za varnostne stavbe ob Savi v sevniškem okraju. 90 odstotkov vseh stroškov je obljubila prevzeti država, gre se toraj samo še za pokritje deaet odstotkov vseh 8troškov. Tu bi bilo pa vendar umeatno in pravičao, da dežela, katera za te varnostne stavbe se ni prav nič plačala, ta ostanek z 10 odstotki vseh stroskov prevzame. Pričakujem torej, da bo deželni odbor nasel pot, da pomaga s podporo sevniškemu okraju, da se zadržuje nadaljno trganje savakega obrežja pri Sevnici. V tem sniislu proaim, naj se blagobotno reši prošnja okrajnega odbora in dotičnih prizadetih posestnikov. (Deželni odbornik Stallner je na to odgovoril, da se bodo od strani deželnega odbora začele delati preiskave glede znanih štirih potokov v savskem obvodju. Do zdaj ni bilo to mogoče zbog pomanjkanja strovnjakov pri deželnem stavbia8kem nradu. Kar zadeva prosnjo sevniškega okrajnega odbora, da se napravijo ob Savi obrambene stavbe, obeta zastopnik deželnega odbora, da bo deželni odbor glede na to, da je tamoŠBje prebivalstvo izvaaredno ubogo, dovolil primerno avoto za izvraitev teb stavb, ker je vlada že itak odločila, da hoče 90 odstotkov vseh stroskov prevzeti na državni račun.) V seji deželnega zbora 10. jan. 1905 ae je obravnavalo o prispevkih za ljudske šole. Do zdaj so dobivale solske sestre v Algeradorfu pri Gradcu 2000 K in one v Mariboru 400 K letae podpore iz deželne blagajnice. Letoa je pa socijalno demokraški poslanec Resel predlagal, naj se ta podpora črta in ae naj 2000 K daruje kot podpora za šolake vrtece, 400 K pa gražkemu društvu nSchiilerhort". Temu predlogu se je uprl poslanec Žičkar z Baalednimi besedami: nViaoka zboraica! Predlogu, ki ga je stavil gospod predgovornik (Resel), moram odločno ugovarjati. Od te strani se vedno ponavlja trditev, da šole, katere vodi cerkev, delujejo na to, da se ljudstvo poneumfli. No, ta trditev je pač popolnoma n&pačna. Vsakdo, ki pozna zgodovino, ve, da je cerkev od svoje ustanovitve sem bila prijatcljica šole in da je globoko noter v 17. stoletje samo le cerkev šole uatanavljala in vodila. Pristaviti se hočem, da sole, katere vodijo šolske seatre, nadzorujejo nadzomiki, ki so postavljeni od države; da se morajo te šole držati učnega načrta, ki je predpisan od države. Ni torej nijednega razloga, zakaj bi ae ta podpora za seatrni šoli v Algersdorfa m Mariboru, ki se je že več let sem dovoljevala, l.^tos prečrta. Predlog za podporo so potem se zagovarjali poslanci Hagenhofer, deželni odbornik dr. Link in poročevalec Fiirst. Glasovalo se je o Reselnovem predlogu po imenih. 45 poslancev se je izreklo proti Reselnu, pet poalancev (Daniel, Einspinner, Resel, dr. Schacberl ia Sutter) za. Podpora se je torej dovolila,