Poštnim ' lačana t gobmiM. KRALJEVINA JUG O SLAVI JA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 53. kos. V LJUBLJANI, dne 6. julija 1932. Letnik III. VSEBINA 473. Pravilnik o dokladi za terensko delo uslužbencev ministrstva za finance, oddelka za kataster in državna posestva. 474. Pravilnik o posebnih taksah za dovolitev uvoza zdravil biološkega izvora. 475. Pravilnik o prodaji bioloških proizvodov. 470. Razpis o uporabljanju postopnikov pri opravljanju carinskih ekspedicij motornih vozil našim državljanom, ki žive stalno v inozemstvu. 477. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932. Uredbe osrednje vlade. 473. y Na osnovi pooblastitve § 67. finančnega zakona za proračunsko leto 1932./1933., s katerim se dopolnjuje odstavek (8) člena 6. uredbe o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih državnih uslužbencev št. 84.600/1. z dne 12. decembra 1931., predpisujem naslednji pravilnik o dokladi za terensko delo uslužbencev ministrstva za finance, oddelka za kataster in državna posestva.* Člen 1. Izza dne 1. aprila 1932. prejemajo uslužbenci in tehniški dnevničarji ministrstva za finance, oddelka za kataster in državna posestva, ki izvršujejo terenska dela katastrske izmeritve zemljišč, posebno doklado za terensko delo po odredbah tega pravilnika namesto dnevnice po členu 6. uredbe o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih državnih uslužbencev z dne 12. decembra 1931., št. 84.600/1/31,** odnosno po pravilniku o terenskem delu z dne 31. marca 1929., štev. 37.820/V/29.*** Pravico do prejemanja te doklade odreja z odločbo oddelek za kataster in državna posestva. Člen 2. Doklada za terensko delo po tem pravilniku pripada samo aktivnim državnim uslužbencem in tehniškim dnev-ničarjem, postavljenim po odredbah X. poglavja v zakonu * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 18. maja 1932., št. 112/LI/355. ** »Službeni list« št. 46/4 iz 1. 1932. *** »Uradni list« št. 191/47 iz 1. 1929. o uradnikih z dne 31. marca 1931., ki so tehniške osebe in vrše tehniška terenska meritvena dela. Osebe, ki se jemljejo na delo po § 182. tega zakona, nimajo pravice do te doklade. Za terensko delo se smatra tudi izvrševanje dolžnosti po šefih sreskih katastrskih sekcij kakor tudi njih tehniških pomočnikov, ki jih odredi za te dolžnosti z odločbo oddelek za kataster in državna-posestva. Člen 3. V členu 4. tega pravilnika določene doklade se izplačujejo v enem delovnem letu med opravljanjem tako terenskih kakor tudi pisarniških del mesečno s 60% (šestdeset od sto) določenih zneskov. Pričetek in konec delovnega leta (dvanajstih mesecev) odreja z odločbo minister za finance. Ostanek 40% doklade se izplačuje naenkrat potem, ko se poverjene naloge (minimum) po uslužbencih izvrše, v istem letu, v katerem se dela pregledajo in sprejmejo kot pravilna. Če ugotovi pristojni šef sekcije ali inšpekcijski organ med delom, da daje izvestni uslužbenec delovne uspehe pod 60% predpisanega minimuma, mora obvestiti oddelek za kataster in državna posestva. Na osnovi poročila in po oceni ter predlogu komisije treh strokovnih uradnikov zmanjša oddelek redno izplačevanje prvega dela doklade sorazmerno s količino dela. Onim uslužbencem, ki ne prebijejo vsega delovnega časa na terenu, se med pisarniškim delom lahko izplačuje prvi del doklade samo, če so opravljali terenske posle dvakrat skozi daljši čas. Najkrajše terensko delo, za katero pripada doklada po tem pravilniku, znaša en mesec dni. Za ostala dela, ki trajajo manj nego en mesec, ne veljajo odredbe tega pravilnika o dokladi za terensko delo, marveč veljajo odredbe uredbe štev. 84.600/1/31 in pravilnika štev. 37.820/V/29. Člen 4. Doklade za terensko delo so te-le: a) za tehniške dnevničarje, ki nimajo treh let službe pri oddelku za kataster .... 850-— Din na mesec b) za uradniške pripravnike (od IX. skupine dalje — geometre) kakor tudi za dnev-ničarje z več ko 3 leti prakse pri oddelku za kataster, a pri katastrski meritvi .... 1000-— Din na mesec c) za katastrske pomožne geometre IX. položajne skupine in uradniške pripravnike (od VIII. skupine dalje — inže- njerje)............................ 1250-— Din na mesec č) za katastrske geometre in ministrske pristave (inženjerje) VIII. in VII. položajne skupine .......................... 1500—- Din na mesec Člen 5. Uslužbenci, ki prejemajo doklado za terensko delo, morajo izvršiti njim poverjeni posel na terenu kakor tudi v pisarni v času, določenem po predpisih pravilnika o katastrski izmeritvi, kakor tudi po navodilih in metodah, ki jih predpiše ministrstvo za finance, oddelek za kataster in državna posestva. Istotako predpisuje ministrstvo število figurantov, ki se smejo uporabiti za poedine operacije. Poverjena naloga (minimum) se določa praviloma za eno delovno leto. Če Uslužbenec dobljene naloge ne izvrši, se mu odtegne od doklade vsota sorazmerno z neizvršenimi deli. Člen 6. Vse nedostatke, pogreške, odstopke od predpisov pravilnika tako med delom na terenu kakor tudi med delom v pisarni, popravljajo in dopolnjujejo storilci ob svojem strošku; če tega ne store, spravi vse v red oddelek za kataster in odtegne stroške od ostanka (drugega dela) doklade, zadržane dotičnim uslužbencem. Če se ugotove pri razgrnitvi načrtov pogreški iu nedostatki po krivdi uslužbencev, ki so jih sestavljali, obremenjdjo stroški za te poprave istotako storilce. Ker se praviloma izplačuje tudi drugi del (ostanek) doklade pred razgrnitvijo načrtov, se izterjajo v takem primeru stroški za popravo eventualnih pogreškov, navedenih v prednjem odstavku, iz doklad za terensko delo v naslednjem letu. Šefom sreskih katastrskih sekcij in tehniškim pomočnikom šefov sekcij se izplačuje doklada za terensko delo mesečno v popolnem znesku, določenem v 'členu 4. tega pravilnika, tako med terenskim delom kakor med pisarniškim delom; izvršiti pa morajo vsak mesec med terenskim delom minimum inšpekcijskih pregledov, določen v členu 7., za katera potovanja ne smejo računit: nikakršnega povračila za potne stroške. Če ugotovi oddelek za kataster in državna posestva, da ni opravljeno število inšpekcijskih pregledov v določenem času, zmanjša izplačilo doklade sorazmerno z opravljenim obsegom inšpekcij. Člen 7. Za povprečni minimum delovnega uspeha v enem delovnem letu se smatra: A. Pri detajlnem snemanju: razmejničevanje, izvrševanje vseh terenskih del, izdelava načrtov s horizontalno in vertikalno sliko, izračun površin in sestava spiska parcelnih površin in abecednih imenikov, v času teren- skega dela 7% (sedem in pol) mesecev, vse po predpisih pravilnika iu navodil o katastrski izmeritvi, za eno skupino (dva uslužbenca) za sledeče površine: pare. s površ. 850 ha; 2. pri detajlu, kjer pr pare. s površ. 900 ha; 3. pri detajlu, kjer pr pare. s površ. 1.000 ha; 4. pri detajlu, kjer pi pare. s površ. 1.025 ha; 5. pri detajlu, kjer pride na pare. s površ. 1.050 ha; 6. pri detajlu, kjer pr pare. s površ. 1.075 ha; 7. pri detajlu, kjer pr pare. s površ. 1.100 ha; 8. pri detajlu, kjer pr pare. s površ. 1.125 ha; 9. pri detajlu, kjer pr pare. s površ. 1.150 ha; 10. pri detajlu, kjer pr pare. s površ. 1.175 ha; 11. pri detajlu, kjer pr pare. s površ. 1.200 ha; 12. pri detajlu, kjer pr pare. s površ. 1.225 ha; 13. pri detajlu, kjer pr pare. s površ. 1.250 ha; 14. pri detajlu, kjer pr pare. s površ. 1.300 ha; 15. pri detajlu, kjer pr pare. s površ. 1.350 ha; 16. pri detajlu, kjer pr pare. s površ. 1.375 ha; 17. pri detajlu, kjer pr pare. s površ. 1.400 ha; 18. pri detajlu, kjer pr pare. s površ. 1.500 ha; 19. pri detajlu, kjer pr pare. s površ. 1.600 ha; 20. pri detajlu, kjer pr pare. s površ. 1.800 ha; 21. pri detajlu, kjer pr pare. s površ. 2.000 ha; 22. pri detajlu, kjer pr pare. s površ. 2.250 ha; 23. pri detajlu, kjer pr pare. s površ. 2.500 ha; 24. pri detajlu, kjer pr pare. s površ. 2.800 ha; 25. pri detajlu, kjer pr pare. s površ. 3.500 ha; 26. pri detajlu, kjer pr pare. s površ. 3.300 ha; 27. pri detajlu, kjer pr pare. s površ. 3.500 ha; 28. pri detajlu, kjer pr pare. s površ. 3.750 ha. bližjima spredaj označenima iznosoma hektarov. Oddelek za kataster in državna posestva sme izpre-minjati iznos površine minimuma ene skupine pri detajlnem snemanju do 20% iznosa po predlogu komisije treh strokovnjakov uradnikov, pri čemer je upoštevati na ha povprečno 10-00 na ha povprečno 7-50 na ha povprečno 5-00 na ha povprečno 4-75 na ha povprečno 4-50 na ha povprečno 4-25 na ha povprečno 4-00 na ha povprečno 3-75 na ha povprečno 3-50 na . ha povprečno 3-25 na ha povprečno 3-00 na ha povprečno 2-75 na ha povprečno 2-50 na ha povprečno 2-25 na ha povprečno 2-00 na ha povprečno 1-75 na ha povprečno 1-50 na ha povprečno 1-25 na ha povprečno 1-00 na ha povprečno 0-90 na ha povprečno 0-80 na ha povprečno 0-70 na ha povprečno 0-60 na ha povprečno 0-50 na ha povprečno 0-40 na ha povprečno 0-30 na ha povprečno 0-20 na ha povprečno 0-10 edaj zme navedenimi primeri no med dvema naj- konfiguracijo in zarastlost terena, vremenske razmere in leta službe, čin in mesečno doklado uslužbenčevo. B. Pri triangulaciji: rekognosciranje in oznameno-vanje trigonometričnih točk, opazovanje smeri zaradi odrejanja točk v horizontalni projekciji, nadalje rekognosciranje, zakopavanje, odnosno vzidavanje reperov precizne nivelizacije na vlakih precizne nivelizacije 2. in 3. reda na vsej dodeljeni površini za vsakega uslužbenca: 25.000 ha (dvajset pet tisoč hektarov) v enem delovnem letu s terenskim delom 7 Vi (sedem in pol) mesecev. Vsa dela se morajo izvršiti po predpisih pravilnika o katastrski izmeritvi ter po navodilih in metodah, ki jih predpiše ministrstvo za finance, oddelek za kataster in državna posestva. Istotako odreja ministrstvo število figurantov in prevozna sredstva. Ce se ne vrši rekognosciranje in zakopavanje reperov, se zvišuje naloga do 10%. Ministrstvo za finance sme izpremeniti iznos minimuma za 20% glede na konfiguracijo in zarastlost terena, kakor tudi na čin in. službena leta uslužbenca in čas službe, ki ga je prebil pri triangulaciji, in to po predlogu komisije treh uradnikov strokovnjakov. Trigonometrične točke zunaj naloge, ki jih je treba odrediti zaradi zveze prideljenega kompleksa s triangulacijo višjih redov, se računijo pri obračunu tako, da pripada na trigonometrično točko 3. reda 300 ha, na točko .4. reda pa 200 ha. Naloga (minimum) se zmanjša za šefa sekcije za 20%, če ima sekcija do 6 članov, za 25% pa, če ima sekcija 7 ali več članov, ne vštevši šefa samega. Po veljavnih predpisih se mora odraditi na vsakih 200 ha ena trigonometrična točka kateregakoli reda. Če se postavlja zbog neizogibnih terenskih razmer mreža manjše gostote, se poveča naloga za 200 ha na vsako manj postavljeno točko. Pri premičnih trigonometričnih sekcijah v goratih, nenaseljenih predelih, ki se jim dajo na razpolago posebna prevozna sredstva in šotori, znaša naloga (minimum) 32.000 ha (trideset dva tisoč hektarov) za enega uslužbenca v enem delovnem letu. Vse spredaj navedene odredbe o zvišanju in zmanjšanju minimuma veljajo tudi za mobilne sekcije. C. Minimum za šefe sreskih katastrskih sekcij je ta, da izvrše med terenskimi posli pregled in inšpekcijo del na mestu samem pri njim podrejenih skupinah vsak mesec in da prebijejo na potovanju najmanj 15 (petnajst) dni, in to po naredbah oddelka za kataster in državna posestva. Za tehniške pomočnike sekcijskih šefov je minimum ta, da obhodijo skupine in pregledajo delo vsak mesec najmanj 24 (dvajset štiri) dni v mesecu po naredbah oddelka, ki predpiše vrsto in način pregleda. Člen 8. Uspehi dela enega delovnega leta se obračunijo sorazmerno s skupno nalogo (minimumom). Izvršene naloge na raznih krajih in v raznih skupinah v času enega delovnega leta se seštejejo in so glede obračunavanja celota, čas terenskega dela v enem letu znaša 7 % (sedem in pol) mesecev. Skrajšanje terenskega delovnega časa ima za posledico zmanjšanje minimuma in dosledno tudi znižanje doklade. Pri specialnih delih se odredi velikost naloge z odločbo, s katero se pošiljajo dotični uslužbenci na delo, odnosno se predpiše izvajanje dela proti dnevnici po uredbi št. 84.600/1/31. Člen 9. Če izdelajo tehniške osebe več ko znaša odrejeni minimum, in to povsem točno po odredbah pravilnika o katastrski izmeritvi, se jim izplača ob izplačilu drugega dela doklade razen zneska do popolne doklade tudi še vsota, ki ustreza več opravljenemu delu, po nabavni ceni enote določenega minimuma. Pri tem obračunjanju za nabavno ceno enote se upoštevajo prejemki, mesečne doklade in delavske dnevnice. Člen 10. Če zapusti kdo med delom službo iz opravičenih razlogov, se mu izplača ob tej priliki 30% zadržanega dela doklade, in to po dotlej izvršenih delih. Ostanek do popolnega zneska doklade se izplača po definitivno dokončanih delih, po odredbah člena 7. tega pravilnika. Člen 11. Za vršenje triangulacije in detajlne izmeritve v mestih in trgih ali za opravljanje samo delnih del za razgrinjanje katastrskih načrtov in operatov se ne izplačujejo doklade za terenska dela po teh odredbah, ampak po odredbah uredbe o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih državnih uslužbencev br. 94.600/1/31*; toda glede dobrote del veljajo odredbe predhodnih členov tega pravilnika, minimum pa odreja ministrstvo za finance, oddelek za kataster in državna posestva. Člen 12. Zneski povprečnih minimumov delovnega uspeha v enem delovnem letu se smejo izpremeniti samo z odločbo ministra za finance po predlogu komisije treh uradnikov strokovnjakov, oddelka za kataster in državna posestva. Člen 13. Prevozni stroški pripadajo uslužbencem, ki prejemajo doklado za terensko delo, po uredbi št. 84.600/1/31 za službena potovanja, razen za inšpekcijska potovanja šefov sreskih sekcij in tehniških pomočnikov (člen 7., pod C.), toda dnevnica jim ne pripada. V Beogradu, dne 1. aprila 1932. Minister za finance dr. Mil. R. Dordevič s. r. 474. Na osnovi člena 22. zakona o kontroli zdravil biološkega izvora in v soglasnosti z ministrom za trgovino in industrijo št. 4280 in z ministrom za finance št. 13.371 predpisujem ta-le pravilnik o posebnih taksah za dovolitev uvoza zdravil biološkega izvora.** Člen 1. Vsaka tuja tvrdka, ki želi uvoziti zdravila biološkega izvora v našo državo, mora to storiti po svojih poobla- * Očividno mišljena uredba št. 84.600/1/31. — Op. ur. ** >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 16. juuija 1932., št. 135/LX1I/410. ščeuih zastopnikih po členih 13. in 14. pravilnika o prodaji bioloških proizvodov,* ko je prej izpolnila člene 3., 4., 5. in 6. pravilnika o dajanju dovoljenj za proizvajanje bioloških proizvodov.** Zastopniki morajo prijavljati kontrolnima uradoma v Zagrebu in Beograd>( naslove svojih skladišč in njih izpremembe. Člen 2. Za uvozno dovolitev se plačuje taksa od 500 do 5000 dinarjev enkrat za pet let, in to po številu preparatov, ki se naj za trajanja dovolitve uvozijo, po predlogu stalnega odbora za državno proizvodnjo, čas se šteje od dne vplačila takse. Po petih letih se mora dovolitev obnoviti. (Kato se dovolitev dobi, je urejeno s členom 3.*** pravilnika o dajanju dovoljenj za proizvajanje bioloških proizvodov. 4 Člen 3. V prošnji, vloženi za uvozno dovolitev, mora navesti tvrdka ali njen zastopnik imenoma vsak preparat, njegovo sestavo, njegov učinek in — samo \ glasnih potezah — način proizvajanja. Člen 4. Dovolitev se daje samo za preparate, navedene v prošnji. Če želi zastopnik uvoziti nov preparat, ki ga v odobrenem seznainku ni, mora vnovič zaprositi za dovolitev po isti poti proti plačilu takse 'od 500 do 5000 dinarjev, in to po predlogu stalnega državnega odbora za proizvodnjo. Dovolitev velja samo za ono osebo, kateri se je dala, in se ne more prenašati na drugega. Člen 5. Za nov preparat za uvoz je smatrati onega, čegar zatrjevani učinkoviti del, odnosno deli niso obseženi v že prej prijavljenem preparatu ali v več preparatih, ne-glede na ime, ali pa če je od drugega proizvodnika. Člen 6. Taksa za dovolitev se plačuje v kolkih in se prilep-lja na dovolilo. Člen 7. 1 Centralni higienski zavod in šola za narodno zdravje sta te takse za dovolitev oproščena. (Glej člen 11. pravilnika o dajanju dovoljenj za proizvajanje bioloških proizvodov.**) Člen 8. Zdravila biološkega izvora za znanstvena raziskavama uvažati je dovoljeno: a) univerzitetnim ustanovam brez plačila takse in brez prošnje za dovolitev; b) ostalim strokovnim državnim in samoupravnim ustanovam brez takse, toda preko »centralnega higienskega zavoda, odnosno šole za narodno zdravje. * Takega pravilnika ni. Mišljen jo bržčas pravilnik t* zdravilih in zdravilnih specialitetah »Službeni 1 istr št. 188/30 iz I. 1830. ** »Službeni list< št. 108/19 iz 1. 1930. Izvirnik navala netočno: »...za proizvajanje zdravil biološkega izvora.< Člen 9. Ko stopi ta pravilnik v veljavo, morajo vsa zastopstva tujih tvrdk, ki so dobila uvozne dovolitve, sporočiti kontrolnemu uradu tudi datum odločbe ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje in seznamek preparatov in morajo položiti v mesecu dni s tem pravilnikom predpisano takso. Člen 10. Vse tvrdke, ki te proizvode že uvažajo, si morajo pribaviti dovolffev po členu 1. tega pravilnika najkesneje v treh mesecih, ko stopi ta pravilnik v veljavo. Če te dovolitve ne pribavijo, izgubijo po tem roku pravico te proizvode uvažati. Člen 11. Za izvozno dovolitev se plačuje taksa po tar. post. 5 taksne tarife. Člen .12. Kdor se pregreši zoper ta pravilnik, se kaznuje po zakonu o kontroli zdravil Ijiološkega izvora.1 Ta pravilnik stopi v veljavo, ko ga minister podpiše in ko se razglasi v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 3. junija 1932.; S. br. 7502. Minister za socialno politiko in narodno zdravje I. Pucelj s. r. -------- 475. Na osnovi § 22. zakona o kontroli zdravil biološkega izvora ter v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo št. 4279 in z ministrom za finance št. 7549 predpisujem ta-le pravilnik o prodaji bioloških proizvodov.2 A. Obče odredbo. Člen 1. Pod ta pravilnik spadajo vsi oni preparati, ki so navedeni v členu 1. zakona o kontroli zdravil biološkega izvora.3 Člen 2. Po zaKonu o kontroli zdravil biološkega izvora, členu 13., in po pravilniku o dolžnostih, pravicah, delokrogu in načinu izvrševanja državne kontrole domačih in tujih proizvodov (členih 22. in 27.)4 morajo biti vsi v § 1. navedeni preparati kontrolirani po državnem kontrolnem uradu v Beogradu ali v Zagrebu in imeti v znamenje, da so kontrolirani, na sebi predpisno oznako kontrolnega urada. Člen 3. Proizvodniki, odnosno njih zastopniki ne smejo dajati v promet niti v prodajnem skladišču imeti gotovih • »Uradni list« št. 147/33 iz 1. 1929./1930. - »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 16. junija 1932., št. 135/LXII/411. 3 »Uradni lisi ' št. 147/33 iz 1. 1929./1930. * »Službeni list« št. 42/6 iz 1. 1931. preparatov, na katerih ni znaka urada za kontrolo zdra-vil biološkega izvora v Beogradu ali Zagrebu, lekarnarji in zdravniki pa takih preparatov ne smejo prevzemati. Izvzeti so preparati, ki so zunaj prodajnega skladišča proizvodnikov, odnosno njihovih zastopnikov in drogerij na debelo, so pa po lekarnah in drugih ustanovah in so bili nabavljeni pred dnem 1. marca 1931. Če je v prodajnem skladišču še kaj takih preparatov (glej § 32.), jih mora lastnik takoj poslati proizvodniku ali njegovemu zastopniku zaradi brezplačne zamenjave. Vse stroške take zamenjave trpi proizvodnik, odnosno njegov zastopnik. Člen 4. Če se dajo v promet nekontrolirani preparati, mora vsak prodajalec na debelo, lekarnar in zdravnik, čim to opazi, naznaniti to pristojnemu kontrolnemu uradu.* Če ne naznanijo, a se zateče tak preparat pri njih, jih zadenejo zakonske posledice. Člen 5. V mesecu dni, ko stopi ta pravilnik v veljavo, postavijo kontrolni uradi na biološke preparate, opremljene s kontrolnimi oznakami in navedene spodaj pod a), poleg datuma in kontrolne številke tudi še ceno za potroš« nike za vsak poedini biološki preparat. Zdravila biološkega izvora so razdeljena na dve vrsti: a) na ona, ki jim je določena maksimalna cena za potrošnike, in ta je za 30% višja od kupne cene za lekarnarje; b) na ona, ki se smejo prodajati po ceni, določeni z odredbami o specialistih. Na preparatih pod b) ni na- vedena cena v kontrolnih oznakah. Preparate pod a) je najstrože prepovedano prodajati po višji ceni, kakor je označena v kontrolni oznaki po členu 2. zakona o kontroli zdravil biološkega izvora. Kateri preparati spadajo pod a) in kateri pod b), odreja z odločbo minister za socialno politiko in narodno zdravje na predlog odbora za biološke proizvode. Člen 6. Sola za narodno zdravje v Zagrebu in centralni higienski zavod v Beogradu, odnosno njih podrejene ustanove smejo prodajati tudi biološka zdravila: a) državnim in samoupravnim ustanovam; b) javnim lekarnam in drogerijam na debelo; c) privatnim ustanovam in zdravnikom ter živiuo-zdravnikom s pravico do ročne lekarne. Člen 7. Državne in samoupravne ustanove se zalagajo po pravilniku o nabavi in razpečavanju domačih in tujih bioloških proizvodov (zdravil biološkega izvora) v domačih javnih zavodih.** ,Člen 8. Po zakonu o kontroli zdravil biološkega izvora, členu 5., morajo vse javne lekarne prodajati in vedno imeti v zalogi zdravila biološkega izvora domače državne proizvodnje. * V izvirniku besedilo stavka nepopolno. — Op. ured. ** »Službeni list« št. 278/45 iz 1. 1930. Lekarnar mora v vseh primerih praviloma oddajati biološka zdravila domačega izvora, če ni zdravnik izrečno predpisal preparata tujega izvora. Člen 9. Drogerije na debelo smejo prodajati poleg domačih bioloških proizvodov tudi tuje. Če ne navede nabavitelj izrečno tvrdke za poedini biološki proizvod, oddajajo domač biološki proizvod. Člen 10. Prodajno ceno bioloških proizvodov določa državnim, samoupravnim in privatnim ustanovam ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje na skupni predlog šole za narodno zdravje v Zagrebu in centralnega higienskega zavoda v Beogradu. Cena za državne ustanove je osnovna (lekarnarska) prodajna cena. Člen 11. Nobena državna ali samoupravna ustanova ne sme razpisati (manjševalne) dražbe zaradi nabave preparatov biološkega izvora, ki so vpisani v cenovnikih šole za narodno zdravje, odnosno centralnega higienskega zavoda, marveč morajo nabavljati te preparate brez kakršnegakoli tekmovanja ali ponujanja neposredno od teh dveh ustanov po osnovni prodajni ceni (člen 86. zakona o državnem računovodstvu). Člen 12. Sola za narodno zdravje in centralni higienski zavod morata imeti v zadostni množini v zalogi samo preparate, ki so označeni v njihovih cenovnikih. Ostalih preparatov biološkega izvora nista dolžna nabavljati niti z njimi zalagati državnih in samoupravnih ustanov, razen če ministrstvo drugače predpiše. B. Prodaja bioloških proizvodov tujega izvora. Člen 13. Prodaja zdravil biološkega izvora iz inozemstva je dovoljena, če se izpolnijo vsi predpisi zakona o kontroli zdravil biološkega izvora, pravilnikov in naredb, izdanih na njegovi osnovi. (Glej pravilnik o dajanju dovoljenj za proizvajanje bioloških proizvodov, člena 4. in 5.*) Člen 14. Prodaja zdravil biološkega izvora iz inozemstva je dovoljena samo po zastopnikih, ki izpolnjujejo vse pogoje členov 4., 5. in 6. pravilnika o dajanju dovoljenj za proizvajanje zdravil biološkega izvora.** Šola za narodno zdravje v Zagrebu in centralni higienski zavod v Beogradu imata pravico uvažati zdravila biološkega izvora iz inozemstva po členu 11. pravilnika o dajanju dovoljenj za proizvajanje zdravil biološkega izvora.** * »Službeni liste št. 108/19 iz leta 1930. ** Izvirnik navaja netočno: »... za proizvajanje zdravil biološkega izvora.« Pravilno: gl. čl. 13. v oklepaju. — Op. ur. Člen 15. Prodaja privatnim napravam in osebam je urejena z zakonom o lekarnah, členoma 4. in 5.,1 in s pravilnikom o prodaji zdravil in zdravilnih specialitet, čl. 10.5 Člen 16. Centralni higienski zavod v Beogradu in šola za narodno zdravje v Zagrebu smeta prodajati razen preparatov lastne proizvodnje tudi preparate tujega izvora, bodisi nepolnjene, bodisi v izvirnem vkladu katerekoli tuje tvrdke. Zavodi prodajajo te preparate po členu 6. tega pravilnika. Člen 17. Zastopniki tujih tvrdk smejo nabavljati po šoli za narodno zdravje v Zagrebu in centralnem higienskem zavodu v Beogradu od svojih tvrdk dvakrat na leto botu-linov serum po izvirni ceni. (Glej pravilnik o pristojbinah za kontrolo zdravil biološkega izvora.3) Nabava drugih preparatov po zastopnikih tujih tvrdk na ta način je prepovedana. C. Zamenjava bioloških proizvodov. Člen 18. Zamenjavo seruma vršita centralni higienski zavod in šola za narodno zdravje po preteku roka veljavnosti do 20% iz prometa vzete količine. Ta odstotek se zamenjava brezplačno. Vkladanje in poštnino plača pri odpošiljatvi preparatov odpošiljatelj, pri vrnitvi novih preparatov pa centralni higienski zavod, odnosno šola za narodno zdravje. Od tega so izvzeta vsa cepiva (vakcine), ki se nikakor in nikdar ne dajo zamenjati. Člen 19. Zamenjava bioloških proizvodov tujih tvrdk je privatna stvar vsake tvrdke in jo lahko uredi vsaka tvrdka po svoji izprevidnosti. Člen 20. Centralni higienski zavod in šola za narodno zdravje kakor tudi vsi ostali domači in tuji proizvodniki morajo vnesti v svoje cenovnike svoje določbe glede zamenjave serumov po preteku roka veljavnosti. Člen 21. §§ 18., 19. in 20. se nikakor ne izvzemajo od člena 18. pravilnika o dolžnostih, pravicah, delokrogu in načinu izvrševanja državne kontrole domačih in tujih proizvodov (zdravil biološkega izvora)4 za centralni higienski zavod in šolo za narodno zdravje kakor tudi za vse ostale tvrdke. 1 Zakon o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili gl. »Uradni list« št. 270/55 iz leta 1929./1930. ■ Takega pravilnika ni. Mišljen je pravilnik o zdravilih in zdravilnih specialitetah »Službeni list« št. 188/30 iz leta 1930. * »Službeni list« št. 59/14 iz leta 1930. * »Službeni list« št. 42/6 iz leta 1931. Prehodne odredbe. Člen 22. Vsi preparati, kontrolirani po kontrolnem uradu, ki pa v svojih kontrolnih oznakah nimajo cene označene, se prodajajo po doslej običajnih cenah. Člen 23. Glede na kontrolno oznako so v prodaji proizvodi treh vrst: a) preparati, kontrolirani po kontrolnem uradu od onega dne, ko sta pričela kontrolna urada poslovati; b) preparati z znamkami, na katerih je zapisano, da se je zatekel dotični preparat v prometu v skladišču pro-izvodnikov in njih namestnikov, preden sta kontrolna urada pričela poslovati; c) preparati, ki so zunaj prodajnega skladišča pro-izvodnikov, odnosno njih zastopnikov, in zunaj drogerij na debelo. Vsi preparati pod a) ostanejo še nadalje v prometu, dokler jim ne poteče rok veljavnosti, pod b) in c) pa najdalj do dne 1. januarja 1934., ko se morajo nadomestiti s predpisnimi. * Člen 24. Kdor se pregreši zoper ta pravilnik, se kaznuje po zakonu o kontroli zdravil biološkega izvora. Člen 25. Ta pravilnik stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 3. junija 1932.; S. br. 7501. Minister za socialno politiko in narodno zdravje I. Pucelj s. r. 476. Razpis o uporabljanju postopnikov C. br. 11.260/924 in 15.800/928 pri opravljanju carinskih ekspedicij motornih vozil našim državljanom, ki žive stalno v inozemstvu, če prihajajo začasno v našo državo.* Na pokrenjeno vprašanje, ali smejo oni naši državljani, ki živijo stalno v inozemstvu, svoja motorna vozila, opremljena s triptikom našega »Automobilskega kluba« v Beogradu ali s knjigo za prehod skozi carinarnice, v našo kraljevino uvoziti pogojno po postopnikih C. br. 11.260 z dne 26. aprila 1924.** in C- br. 15.800 z dne 15. aprila 1928., daje oddelek za carine ministrstva za finance nastopno pojasnilo: * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 4. junija 1932.', št. 126/LVII/392. ** »Uradni list« št. 195/59 iz 1. 1924, Naš državljan, ki biva stalno v inozemstvu in ima tamkaj svoj* glavni poklic, se sme koristiti ob prihodu na začasno bivanje v našo državo za svoje motorno vozilo, ki je registrirano v inozemstvu, s postopnikom C. br. 11.260/924 ali C. br. 15.800/928 na osnovi triptika ali knjige za prehod skozi carinarnice. Za dokaz, da živi naš državljan stalno v inozemstvu, služi carinarnici potni list, ki ga je izdalo naše predstavništvo v inozemstvu in v katerem mora biti to posebej navedeno, za vozilo pa potrdilo o registraciji v inozemstvu. Prednje pojasnilo se vroča carinarnicam in se jim naroča, naj v teh primerih točno po njem postopajo. Iz pisarne oddelka za carine ministrstva za finance V Beogradu, dne 25. maja 1932.; št. 12.120/IV. Banove uredbe. 477. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932. II. No. 345/2. Objava. Občina Božakovo, v srezu Metlika, bo pobirala od dneva razglasitve v »ftužbenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—, c) od 100 1 piva Din 100'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6-—, d) od goveda nad 1 letom Din 10-—r e) od goveda pod 1 letom Din 8-—, f) od prašičev Din 8—, g) od drobnice Din 5-—, h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 23. junija 1932. II. No. 1721/3. Objava. Občina Buče, v srezu šmarskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. na- slednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 75.—, b) od goveda nad 1 letom Din 15’—, c) od goveda pod 1 letom Din 10’—, č) od prašičev Din 5-—, d) od drobnice Din 5'—, e) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 35’—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 23. junija 1932, II. No. 3148/3. Objava. Občina Dobliče, v srezu Črnomelj, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 50-—, c) od 100 1 piva Din 100'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10-—, d) od goveda nad 1 letom Din 5'—, e) od goveda pod 1 letom Din 5*—, f) od prašičev Din 5'—, g) od drobnice Din 5'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 23. junija 1932. ( II. No. 3150/4. Objava. Občina Dobrna, v srezu celjskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 75'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 75'—, c) od 100 1 piva Din 30‘—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10-—, d) od goveda nad 1 letom Din 10'—, e) od goveda pod 1 letom Din 10'—, f) od prašičev Din 10‘—, g) od drobnice Din 5—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 30. junija 1932. II. No. 1730/2. Objava. Občina Drašiči, v srezu Metlika, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932., naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 piva Din 50-—, c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 3-—, č) od goveda nad 1 letom Din 25'—, d) od goveda pod 1 letom Din 15-—, e) od prašičev Din 15'—, f) od drobnice Din 5'—, g) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20'—< Kraljevska banska uprava Dravske banovino v Ljubljani, dne 23. junija 1932. II. No. 30.610/1. Objava. Občina Kranj, v srezu kranjskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—, c) od 100 1 piva Din 100-— (redno Din 60-—, izredno Din 40-—), č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6-—, d) od goveda nad 1 letom Din 25—, e) od goveda pod 1 letom Din 15—, f) od prašičev Din 15-—, g) od drobnice Din 5'—, h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 28. junija 1932. II. No. 5625/1. Objava. Občina Lužarje, v srezu Kočevje, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listiK v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 110-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 110-—, c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6’—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 24. junija 1932. II. No. 7624/1. Objava. Občina Mirna, v srezu Novomesto, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 150—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—, c) od 100 1 piva Din 60-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6-—. d) od goveda nad 1 letom Din 15*—, e) od goveda pod 1 letom Din 10-—, f) od prašičev Din 10-—, g) od drobnice Din 5'—, h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 15*—■ Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 24. junija 1932. II. No. 13.642/1. Objava. ' Občina Motnik, v srezu Kamnik, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. občinsko trošarino od sadnega mošta po Din 50-— od lil. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 28. junija 1932. II. No. 1231/2. Objava. Občina Podgora, v srezu Kočevje, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—, c) od 100 1 piva Din 50-—, č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 28. junija 1932. II. No. 5619/1. Objava. Občina Ribno, v srezu radovljiškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—, c) od 100 1 piva Din 60-—, č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 9-—, d) od 100 kg izvlečkov, esenc in eteričnih olj z alkoholom Din 200-—, e) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovino v Ljubljani, dne 24. junija 1932.. II. No. 1177/2. Objava. Občina Talči vrli, v srezu Cgpomelj, bo pobirala od dneva razglasitve v Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine; a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—, c) od prašičev Din 8-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 23. junija 1932. TT. No. &532/1. Objava. Občina Zalog, v srezu Kamnik, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: c) od 100 1 piva Din 1C0-—, b) od lil stopnje 'alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovino v Ljubljani, dne 21. junija 1932. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njeD p-edstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga. Tiskarna »Merkur« j Ljubljani j njen predstavnik: Otonu Mididlek v Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVIM Priloga h kosu 53. letnika III. z dne 6. julija 1932. Razglasi kraljevske banske uprave VW. No. 3325/1. 2235—2—1 Razglas. .Elektrarna Vinka Majdiča nasl. v Kra-nJU je projektirala zgraditev omrežja v °Wini Sora, tako da se dovod za vas So-cdcepi od že odobrenega omrežja Rakovnik—Goričane in poteka ob vznožju hriba do Ločnice, kjer se en vod od-®epi za spodnji del vasi, glavni vod pa ee do go-mjega dela vasi. Podrobnosti 80 označene v tehničnem poročilu in vrisane v načrtih. . 0 tem projektu se na podstavi §§ 110. ‘u 122. ob. z., §§ 84., odst. 2., 89., odst. 3., |rkdb. z., zadevnih cestnih predpisov in * {3. in si. jr. u. post. razpiše komisijski ^9ed na kraju samem in obravnava na dan 18. julija (ponedeljek) 8 sestankom komisije ob 15. uri v Medjah na kolodvoru. Interesenti se obveščajo, da so načrti anieravane naprave razpoloženi do nova komisijske obravnave pri podpišem uradu na vpogled. Morebitne govore zoper nameravano napravo je P. dneva obravnave vložiti pri kraljev-ki banski upravi, na dan obravnave pa r°ke vodji komisije. Poznejši ugovori ne bedo upoštevalf, temveč se bo o Se Pr°jektu odločilo brez ozira nanje, koli-°r ne bo javnih zadržkov. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 30. junija 1932. Po pooblastilu bana, (j, načelnik delka za trgovino, obrt in industrijo: Dr. Marn s. r * VlIK No. 3712/1. 2236—2—1 Razglas. jj.Elektrarna Vinka Majdiča nasl. v Kra-je projektirala zgraditev 35 KV od-v Pn od daljnovoda Kranj—Dravlje do \ 8‘ Zg. Pirniče, obč. Šmartno, postavi-2 J 35 KV transformatorske postaje v g- Pirničah in zgraditev nizkonapetost-y 8a omrežja za vasi Zg. in Sp. Pirniče, ^ 'rje, Vikrče in Zavrh. Podrobnosti na-vj,. ' e so ozn.A.ne v tehničnem poročilu 8t'ne v načrtih. i,0 šm projektu se na podstavi §4? 110. 5. 32. ob. z., §§ 84., odst. 2., 89., odst., 'a' |r.a,Jh- z ' zadevnih cestnih predpisov ski *n s’- z- u- Post- razpiše komisij-1 egled na kraju samem in obravnava s »u »lan 18. julija (ponedeljek) ti^tankom komisije ob uri v Šmart->' Pod Šmarno goro pri županstvu. 1 °resenti se obveščajo, da so načrti ^‘'-ravane naprave razpoloženi do vu komisijske obravnave pri podpi- sanem uradu na vpogled. Morebitne ugovore zoper nameravano napravo je do dneva obravnave vložiti pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo brez ozira nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 30. junija 1932. Po pooblastilu bana, ^ načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo: Dr. Marn s. r. * VIII. No. 3655/1. 2238—2—1 Razglas. Kranjske deželne elektrarne so projektirale zgradbo daljnovoda 20.000 V od obstoječe transformatorske postaje v Skaručni, pare. št. 186, k. o. Skaručna do pare. št. 151, k. o. Spod. Pirniče, kjer naj se zgradi transformatorska postaja za napajanje nizkonapetostnega omrežja v vaseh Zg. in Sp. Pirniče, Verje, Vikrče in Zavrh. Podrobnosti so označene v tehničnem opisu in vrisane v načrtih. O tem projektu se na podstavi §§ 110. .in 122. ob. z., §§ 84., odst. 2., 89., odst 3., gradb. z., zadevnih cestnih predpisov in § 73. in sl. z. u. post. razpiše komisijski ogled na kraju samem in obravnava na dan 18. julija (ponedeljek) s sestankom komisije ob 9. uri v Šmartnem pod Šmarno goro pri županstvu. Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled. Morebitne ugovore zoper nameravano napravo je do dneva obravnave vložiti pri kraljevski bonski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo brez ozira nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 30. junija 1932. Po pooblastilu bana, načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo: Dr. Marn s. r. * VIII. No. 3643/1. 2237—2—1 Razglas. Mestna elektrarna ljubljanska je projektirala zgradbo visokonapetostnega kabelskega priključka iz transformatorske postaje na Tržaški cesti na novo projektirano transformatorsko postajo pri tobačni tovarni in elektrifikacijo te tovarne. Podrobnolti so vrisane v načrtih. O tem projektu se na podstavi §§ 110. in 122. ob. z., §§ 84., odst. 2., 89., odst., 3., gradb. z., cestnih predpisov in § 73. in sl. z. u. post. razpiše komisijski ogled na kraju samem in obravnava na dan 21. julija (četrtek) s sestankom komisije ob 8. uri pri transformatorski postaji na Tržaški cesti. Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled. Morebitne ugovore zoper nameravano napravo je do dneva obravnave vložiti pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo brez ozira nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 30. junija 1932. Po pooblastilu bana, načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo; Dr. Marn s. r. & II. No. 14151/2. ‘ 2223 Uradni razpust društva. Društvo »Podružnica krščanske šole pri sv. Andražu v Halozah< je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti in lovi ne, in torej ne more več izvrševati svojega statutarnega delovnega področja. Kraljevska banska uprava Dravske banovine. V Ljubljani, dne 24. junija 1932. •j. VI. No. 16492/1. 2233 Izprememba v imeniku Zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Dr. Žnidaršič Frida, zasebna zdravnica v Krškem, je bila vpisana v imenik Zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Kraljevska banska uprava- Dravske banovine. 1 V Ljubljani, dne 22. junija 1932. -j- III. 5486/1. 2234 Izkaz živalskih kužnih bolezni v območju Dravske banovine po stanju z dne 25. junija 1932. Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih magistratov) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami;kraji s številom zaku-ženih dvorcev so navedeni v oklepajih. Steklina: Konjice; Vrholje (Preloge 2 primera). Ljutomer: Apače (Apače 1 primer), Bu-čečovci (Bučečovci 1 primer), Sv. Jurij ob Ščavnici (Sv. Jurij ob Ščavnici 1 primer). Murska Sobota: Kuzma (Kuzma 1 primer). Maribor desni breg: Šentovec (Devina 1 primer). Slovenjgradec: Velenje (Velenje 2 primera). Stran 338. - Svinjska kuga: Brežice: Zakot (Zverinjak 3 dvorci). Konjice: Ljubnica (Ljubnica 1 dvorec). Krško; Cerklje (Češence 1 dvorec, Vel. Uraševo 7 dvorcev). Laško; Dol (Sv. Jurij 4 dvorci), Loka (Savna peč 5 dvorcev). Litija: Prapreče (Prapreče 1 dvorec). Maribor desni breg: Dolgoše (Marija Brezje 1 dvorec). Maribor levi breg: Sp. Duplek (Dupleški vrh 1 dvorec), Plač (Plač 2 dvorca), Sv. Križ (Šobar 1 dvorec). Novo mesto: Brusnice (Gum-berg 1 dvorec), Trebnje (Pekel 1 dvorec). Ptuj: Cirkovoi (Starošinci 1 dvorec), Hajdina (Zg. Hajdina 1 dvorec). Šmarje pri Jelšah: Križe (Osredek 6 dvorcev'). Svinjska rdečica: Brežice; Sevnica (Sevnica 1 dvorec). Kamnik: Mekinje (Vodice 1 dvorec), Tunjice (Mlaka 1 dvorec). Konjice Ljubnica (Stenica 1 dvorec). Krško; Krško (Leskovec 3 dvorci), Škocijan (Sp. Dole 3 dvorci, Gor. Dole 1 dvorec). Litija: Litija (Ponoviče 2 dvorca, Št. Jernej 1 dvorec, Sava 1 dvorec), Velika vas (Zg. Preker 1 dvorec). Ljutomer: Oven (Sp. Krapje 1 dvorec), Grlava (Banovci 1 dvorec). Novo mesto: Mirna (Mirna 1 dvorec), Šmihel-Stopiče (Brod 1 dvorec), Trebnje (Trebnje 1 dvorec), Trebnje (Dol. Podboršt 1 dvorec, Ražje selo 1 dvorec), Toplice (Toplice 1 dvorec). Prevalje; Trbonje (Trbonje 1 dvorec). Škoija Loka (izpostava): Selce (Sv4. Tomaž 1 dvorec). Ljubljana mesto: 2 dvorca. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 27. junija 1932. Razglasi sodišč in sodnih oblastev U 3/32—11. 2224 V imenu Njega Veličanstva kralja! Podpisano sodišče je razsodilo s sodbo' z dne 11. aprila 1932, da je obdolženec Cerjak Jože, roj. 10. aprila 1889 v Glo-govembrodu, prist. v Artiče, rim. kat., oženjen, trgovec v Artičah št. 22, zak. sin pok. Janeza in še žive Ane, roj. Lapuh, že kaznovan, kriv, da dne 17. marca 1932 v svoji trgovini v Dečnih Selah ni imel niti sumarno niti podrobno označenih cen špecerijskega in manufaktur-nega blaga, torej življenjskih potrebščin, tako, da bi jih bil lahko vsakdo razločno videl. S tem je zakrivil prekršek po čl. 6. zakona z dne 30. decembra 1921, »Službene nnvine : z dne 6. januarja 1922, št. 5, ter se po tem členu v zvezi s § 3. zak. dne 31. decembra 1929, št. 307, obsodi na 24 ur zapora in 100 Din denarne kazni, ter po § 389. a) k. pr. r. na plačilo stroškov kaz. postopanja in izvršitve kazni. bkraj.ia sodišče v Brežicah, odd. III., dne 11. aprila 1932. Preds. 379 4/32—268 2180a—2—2 Razpis. Pri okrožnem sodišču v Mariboru se oddasta dve mesti jetniškega paznika-zvaničnika ali pripravnika, pri okrožnem sodišču v Celju pa eno mesto. Hkratu se oddajo tudi vsa mesta jetni-ških paznikov-zvaničnikov ali pripravnikov, ki bi se izpraznila tekom razpisa ali pa zavoljo njega. Prošnje je vložiti do 10. julija 1932. Podrobnejši pogoji so razvidni iz razpisa, objavljenega v »Službenem listu« (priloga) z dne 29. junija 1932., kos 51. Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 23. junija 1932. * Cg la 149/29—34. 2226 Oklic. Murko Mihaelu, trgovcu v Mariboru je vročiti v pravdni stvari Kosa Ivana, trgovca v Kandiji, po dr. Ivanetiču sodbo z dne 27. 4. 1932, opr. št. Cg la 149/29 —33. Ker je bivališče Murkota Mihaela neznano, se postavlja za skrbnika Zupančič Karl, zemljeknjižni vodja v pok. v Novem mestu, ki ga bo zastopal na ni govo nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. Ia., dne 25. junija 1932. * Nc I 165/32—2. 2257 Oklic. Na predlog Kokalja Franceta, pos. v Hotemožah štev. 8, je dovolilo podpisano sodišče s sklepom z dne 30. junija 1932, Nc I 165/32—2, uvedbo amortizacije naslednjih pri predlagateljevem zemlj. vi. št. 73, k. o. Tupaliče, zastavnopravno zavarovanih terjatev: 1. Košnik Marije iz ženitne pogodbe z dne 1. septembra 1841 in izjave z dne 6. februarja 1843 na naturalijah; 2. Smrekar Jere v Ljubljani iz dolžnega pisma z dne 11. marca 1854 in plačilnega naloga z dne 25. novembra 1862 št. 1852 v znesku 400 gl konv. veljave s prip.; 3. Mačka Jakoba, oziroma Martina v Praprotni polici iz dolžnega pisma z dne 15. I. 1849 in sodbe z dne 10. V. 181.9, št. 1498, v znesku 330 gl. konv. vel j. s prip. 4. Zaplotnika Martina v Hoten ržali, iz dolžnega pisma z dne 1. II. lf 59 v znesku 105 gl s prip.; 5. Zaplotnika Martina v Hotemožah iz dolžnega pisma z dno 4. XI., 1859 v znesku 105 gl. s prip.: 6. Komovc Matevža, Marjete in Andreja iz poravnave z dne 11. V. 18G0 št. 1483 za vsakega po 37 gl. 62 a/7 kr s prip.; 7. Zaplotnika Martina v Hotemožah iz poravnave z dne 5. XI. 1863, št. 3754, v znesku 250 pl 70 kr s prip.; 8. Bukovnika Andreja v Tuualičab 5t. 45 iz dolžneera pisma z dne 20. I. 1865 .v znesku 125 gl s prip.; 9. Polajnar Jere in Neže iz dolžne?** pisma z dne 17. X. 1859 in prisojna dne 12. III. 1867, št. 1152, št. 1152, vsake po 20 gl s prip.; 10. Zaplotnika Martina, v Hotemožah iz ženitne pogedbe z dne 1. IN. 1841-, izjave z dne 6. II. 1843 ter treh odstopnic z dne 23. X. 1871, 2. XI. 1871. m 1. 1872 v znesku 100 gl s prip.; 11. Košnik Uršule v Hotemožah j* ročilne pogodbe z dne 19. I. Izostanku 160 gl z naturalijami; 12. Košnik Jožeta v Hotemožah iz izročilne pogodbe v ostanku 60 g* prip.; v 13. Zaplotnika Martina v Hotenioza iz kupne pogodbe z dne 19. VIII; v znesku 139 gl 40 kr z melioracijo gl 60 kr s prip.; 14. Košnik Marijane v Hotemožah poravnave z dne 21. IIL 1877, štev. v zneskih 20 gl s prip. in 20 gl s PrlP-’ 15. Pušavc Marije v Olševku iz dolžnega pisma z dne 17. X. 1858, pris°iu“ z dne 12. 111. 1867, št. 1152, prisojilnega odloka z dne 6. VI. 1877, št. 4143, »* sodbe z dne 15. XI. 1877., štev. 8020, znesku 20 gl s prip.; 16. Majdiča Janeza v Kranju iz dolz nega pisma z dne 17. VI. 1857 sodbe dne 11. XI. 1864, št. 4160, prisojila dne 12. III. 1867 št. 1152, in odstopnice 4 dne 2. III. 1878 v znesku 105 gl. s Pr'P-’ 17. K ožela Mihaela v Olševku iz izr° čilne pogodbe z dne 19. I. 1872 ter dve odstopnic z dne 2. VII. 1877 in 11- 'Lj 1879 v zneskih 140 gl s prip. in 9 gl -kr s prip.; . . h 18. Kokalja Franca na Suhi iz tj"®, odst< pnic z dne 2. XI. 1870, 14. IX. m' in 15. 111. 1875 ter sodbe z dne 4. 1875, št. 652, v znesku 103 gl s prip-^ 19. Kerna Aleša v Gornjih Teneti'^_ iz ženitne pogodbe z dne 1. IX. 1841, J ' jave z dne 6. II. 1843, izročilne pogm z dne 19. I. 1872, ženitne pogodbe z d 5. T. 1880, št. 8619, in poravnave z <* , 2. VIL 1880, Št. 4814, v zneskih 40 g j 100 gl, 16 gl 52 kr, 13 gl 98 kr in ^ B 91 kr s prip.; « 20. Majdiča Janeza v Kranju, iz. m’ ' nega pisma z dne 17. X. 1858, Pr',s z dno 12. IIL 1867, št. 1152, in °“9J M nice z dne 2. IIT. 1878 v znesku 4.) s prip. ter 21. Polajnarja Janeza na Visokem, lajnarja Matevža v Cešenci, Polajnar., že v Tupaličah in Polajnar Jere v Pggt tičali iz dolžnega pisma z dne 1L in prisojila z dne 4. III. 1884, št. 1 vsakega po 75 gl s prip. Vsi, ki mislijo, da imajo kako P1 apridu teh terjatev, se pozivljejo, du L’ ^e-glase pri podpisanem sodišču najk°_ pp je do 5. julija 1933, ker se bo sice brezuspešnem preteku tega roka , gia petno prošnjo predlagatelja pre-amortr/.aci ja vknjižbe za te terjatve.s, meneče zastavne pravice in njen lZ Okrajno sodišče v Kranju, °d‘t- dno 30. junija 1932. * Nc. 234/32 2. 2225__3__1 Amortizacija. prošnjo Pisec Marije, posestnice P*'1 Sv. Juriju ob Ščavnici štev. 14, se uvedo postopanje za amortizacijo sledenji vrednostnih papirjev, ki jih je pro-n . baje izgubila, ter se njih imetnik Polivi je, da uveljavi tekom o (šestih) Mesecev, pcčenši od dne 26. junija 1932 ®v°je pravice, sicer bi se po poteku tega °ka proglasilo, da so vrednostni papir-Ji brez moči. Oznatnenilo vrednostnih papirjev: lranihia knjižica štev. 7632 z vlogo v •z»esku Din 77.951 —. Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, odd. I., dne 26. junija 1932. $ T III. 44/32—2. 2239 Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim. Blaznik Anton, rojen dne 29. maja pri Sv. Pankracu št. 141, občina Dže, pristojen v občino Velika Pireši-a> je odšel pred 20 leti v Nemčijo, jjd tega časa naprej se ni več zglasil. Ker je potemtakem smatrati, da bo aastopi]a zakonita domneva smrti v sunite § 24., št. 1 o. d. z., se uvede na prošte njegove sestre Žohar Alojzije, roje-e Blaznik, posestnice v Št. Janžu št. 6 j . Štore, postopanje za proglasitev mr-hn ter se izda poziv, da se o pogreša-te poroča sodišču. Blaznik Anton se poziva, da se zgla-j,1 Pni podpisanem sodišču ali drugače a kako vest o selri. , v° 1. 8. 1933 bo sodišče na vnovično 1 sujo odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 22. junija 1932. vPisi v trgovinski register. Opisala se je restopna firma: .1' Sedež: Ljubljana. Pan vpisa: 25. junija 1932. Hjftesedilo; »Kuverta, konfekcijska tvor-J11' družba z o. x.< jx , [|žba temelji sedaj po sklepih dveh Hlcf"'h občnih zborov z dne 4. junija 7- “ *'a