ŠTEVILO PREBIVALCEV NA ENO ŽIVILSK0 PRODAJALNO
število prebivalcev, ki jih rnora v povprečju oskrli^uvati ena prodajalna, je v posameznih republikah precej različno. Kakor je mogo^c videti iz gra-likona. odpade v Srfoiji na eno prodajalno nad 1.800 prebivalcev. na Hrvat-skem približno 1.270, v Sloveuiji 820, v Bosui iu Hercegovini približno 2.550, v Makedoniji 1.260 in v Crni gori blizu 2.000. Glede šievila prodajaln inesa in mesnib izdelkov, nadalje pro<lajaln sadja in vrtnin ter mleka je položaj v vseh republikah Ik>1 j ^ ali inanj neugoden. V Srbiji odpade na primer na eno prodajaluo mesa in mesnih izdelkov nad 10.700 prebivalcev, v Makedo-niji blizu 13.500, v Bosni in Hercegovini nad 18.000, a v Crni gori celo 21.500.
Pri tem je treba seveda upoštevati, da je število prodajaln v razmerju do števila prebivaloev v meslih znatnu večje kakor na drugih področjih, toda s pripomlM), da trgovinsko omrežje v uiestu (posebno pri izdelkih živil-ske industrije) v precejšnji meri služi tudi preskrl)i neiijestnega prebival-stva, tako da sorazmeruo večje število prodajaln ne pomeni v cnakera raz-nurju tiidi boljSe preskrbe mestnega prebivalstva.
Potrebtio je pripomniti še to, da je staiij etrgovinske uireže po niestih prav tako različno. To je inogoče reči tudi za odprte in pokrite trge v mestih. ki jih oeitno ni dovolj. Sorazmeruo nainianj teh objektov za preskrbo je v Boru. Titogrtulu. Varaždiau. Ljuhljani. Mariboru, Zagrebu, Beogradu, Sa-rajevu, Zenici, Titovem Užicu iu Novem Sadu.