METOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe	za Vojvodino kranjsko.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 6 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 4 K na leto. Posamezna številka stane 30 h. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 90 K, na a/s strani 60 K, na >/, strani 30 K, na «/» strani 15 K in na '/„ strani 8 K. Družabnikom 20 •/„ popusta. Vsaka vrsta v „Malih naznanilih" stane 30 h.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3.
Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
Vlj^jani?^ LetnikXXXVl
—----------------.------------.---------------------------
Obseg:< Naznanilo kmetovalcem. — Kmetijstvo bo rešilo državo! — Sčim nadomestimo krmsko peso? — Kako se obnavljajo in popravljajo meje ? — Vojne naredbe. — Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice. — Družbene vesti. ~ Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Inserati. — blagovno poročilo. — Tržno poročilo.
[>d*»i g^alici,
ki jo bo letos oddajala c. kr. kmetijska družba kranjska vinogradnikom na Kranjskem, je enotno določena za vsakega brez izjeme in povsod na	K 3.TO kg ^
z vsemi stroški vred na mestu, kjer se bo oddajala, toda brez vreče ali posode, ki jo mora vsakdo s seboj prinesti
Modro galico je takoj pri naročitvi naprej plačati po K 3-70 za kg in ne sme noben družbeni zaupnik zanjo več zahtevati, kajti kmetijska družba poplača vse stroške za prevažanje, za razdelitev, za izgubo pri raztehtanju itd.
Vse druge podrobnosti o oddaji modre galice so objavljene v zadnji štev. „Kmetovalca" na prvi strani, kjer se je pri pogojih pod točko 3. vrinila tiskovna napaka, namreč napačna cena K 350 namesto pravilne K 3-70. Da vsled te tiskovne napake ne nastane kakega dvoma, zato še enkrat jasno in določno objavimo letošnjo enotno in pravo ceno modri galici za odjemalce v celi deželi, ki velja brez izjeme, povsod, kjer se bo oddajala.
Semena za pomladansko setev
bo imela c. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani samo tista v zalogi, katerih oddajo bo v »Kmetovalcu" vselej posebej objavila. Objave o oddaji posameznih semenskih vrst so pa za družbo v sedanjih časih popolnoma neobvezne, kajti pripetilo se bo prav gotovo, da marsikatero kupljeno in naprej plačano semensko blago sploh ne pride, oziroma pride prepozno ali pa je zaloga že pošla, preden vsi udje dotično številko lista.sploh v roke dobe.
iarega semenskega žita (pšenice, rži, ječmena in ovsa) bo družba dobila prav pičle množine ter bodo to semensko žito le tisti dobili, ki se bodo precej po objavi prvi zglasili. Naročila na semensko žito sme družba le tista zvršiti, katerim je na posebnem listu pridejano potrdilo županstva, da naročnik res potrebuje naročeno žito za setev.
Na umetna gnojila se spomladi ni veliko zanašati, kajti prvič jih ne bo veliko dobiti, nekaterih sploh nič, in drugič bo pa njih dohajanje vsled slabega železniškega prometa počasno, če ne morda popolnoma ustavljeno.
V zalogi bo imela družba seme domače pese in lucerne ter sladkorne pese, ki mora letos služiti kot nadomestilo za krmsko peso.
Semenskega fižola in krompirja družba ne bo imela v zalogi, zato naj ga nihče ne naroča in naj se družbi s takimi naročili ne dela nepotrebnega dela.
Za vsako naročilo je denar naprej poslati, drugače se naročilo niti ne vpiše in tudi ne zvrši, če je tudi še kaj zaloge.
Letošnje težkoče pri blagovnem prometu.
Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske, ki pri družbi naročajo razne gospodarske potrebščine (semena, umetna gnojila, modro galico itd.), naj že naprej računijo s težkočami blagovnega prometa,
ki bo letos močno oviral redno razpošiljanje. Pisma se dostavljajo z veliko zamudo; železniški promet je znatno omejen in je večkrat popolnoma ustavljen ter se je bati, da vsled slabega stanja lokomotiv enkrat popolnoma preneha, zlasti, če bo vsled vojne vojaška uprava katerikrat za svoje namene potrebovala železnice in bo vsledtega promet za civilno blago popolnoma ustavljen.
Velika je težava glede dobave vreč, ki stane ena od 10 do 15 K in jih še za to ogromno ceno ni dobiti. Družba n. pr. dobi naročeno semensko žito le tedaj, če pošlje potrebne vreče, ki jih pa sedaj nima več veliko. Naročniki naj torej vselej pošljejo tudi svoje vreče, vendar naj nikar ne zahtevajo, da se jim blago pošlje ravno v njih vrečah, kajti družba ne more še nato paziti, ker bi potem morala imeti posebni urad samo za vreče. Družba si torej pridrži pravico, poslati blago v kaki drugi vreči.
Kmetijstvo bo rešilo državo!
Vsled vojne, ki že traja četrto leto, je prišla naša država v skrajno slab gmotni položaj. Avstro-Ogrska ima sedaj 72 miljard dolga, ki ga bo treba obrestovati in polegtega bo plačevati še druge redne izdatke. Na leto bomo morali plačati nad 7 miljard kron za obresti in državne izdatke, pri čemer še ni računano odplačilo vojnih dolgov.
Vojna je nekaj groznega, vendar je upanje, da je bo vendar le enkrat konec, morda že letos. Vse govori o grozotah vojske, a malo kdo misli, da nas čakajo še težji časi, katerih izboljšanja nihče od nas ne bo doživel.
Odkod se naj vzamejo ogromne vsote za pokritje teh velikanskih stroškov? Državni davki se bodo napeli do skrajne meje. A vsled uničevalnega dela svetovne vojske je toliko gospodarskih vrednosti po-končanih, da sploh ne moremo tako ogromnih bremen vzdržati, ako narodno gospodarstvo ne ustvari samo-izsebe novega bogastva. Odkod vzeti novo blago, odkod novo blagostanje? Na to imajo državniki odgovor : Samo Iz zemlje moremo ustvariti novo blagostanje. Kmetovalci so upanje države! Zato se obrača država do poljedelcev, da s svojim delom dvignejo državo iz pretečega poloma.
Dne 5. decembra 1. 1. je imel v seji državnega zbora kmetijski minister grof Silva-Tarouca govor, v katerem je obrazložil, kako mislijo o povzdigi kmetijstva po vojni. Dejal je med drugim: „Jaz smatram za predpogoj zopetnega našega gospodarskega blagostanja zvišanje kmetijskega pridelovanja. V dosego tega cilja je izboljšati zemljišča, uvediti je boljše gnojenje, umnejše vzgojevanje rastlin, pospešavati je plan-šarstvo in pašništvo sploh, ter zlaganje zemljišč."
Kmetijski minister je na podlagi podatkov izra-čunil, da more naše kmetijstvo na leto za 3 miljarde kron vrednosti pridelati več kmetijskih pridelkov in obenem zvišati vrednost naših kmetijskih posestev za 50 miljard.
Kmetijski minister pa ni ostal samo pri besedah, ampak je že tudi pričel s potrebnimi predpripravami. Na dan 10. t. m. je sklical na Dunaj zastopnike vseh dežel, ki naj se posvetujejo o ureditvi izboljšavanja (melioracije) zemljišč. V imenu kranjske dežele se je udeležil tega posvetovanja namestnik deželnega glavarja v kranjskem deželnem odboru ter predsednik naše družbe gospod kanonik dr. E. Lampe. Iz obširnih izjav našega predsednika pri tem posvetovanju posnamemo sledeče :
Predvsem se mora naglasiti, da spadajo deželno-kulturne zadeve v avtomno deželno kompetenco.
Od tega stališča zastopniki kronovin ne morejo odstopiti. S to zadevo se bodo morali baviti deželni zbori. Vlada se sicer sklicuje na to, da večina deželnih zborov ni delazmožna, je pa vendar nekaj deželnih zborov, ki so dokazali, da so delazmožni, in boljša pot bi bila, da bi vlada pri ostalih deželnih zborih skušala doseči delazmožnost, kakor da tudi za prihodnje čase vnaprej že računi na nezmožnost nekaterih deželnih zborov in vsledtega prikrajša v kom-petenci avtonomijo sploh. Pod tem pridržkom samo se morejo zastopniki avstrijskih dežela baviti s stvarnimi predlogi poljedelskega ministra.
Brez dvoma se da kmetijstvo v naši državi še dvigniti na veliko višjo stopnjo, ampak preden se začne izvrševati tako velikanski načrt, morajo biti dani predpogoji. Ako naj prisilimo posestnika, da po ukazanem načrtu izboljša svoja zemljišča, mu moramo dati tudi jamstvo, da bo to izboljšanje tudi v resnici doseglo pričakovani uspeh. Zato je pa treba natančno poznati zemljišče v njegovi kemični in geologični sestavi in imeti na njem gospodarsko izkušnjo. Potrebni bi bili pedološki oddelki pri glavnih kmetijskih kor-poracijah, ki bi se bavili samo s tem proučevanjem, treba bi bilo praktičnih in deželo dobro poznavajočih kulturnih inženirjev, mnogo izurjenih preddelavcev, travniških mojstrov itd. Pa vse to bi bil samo zunanji aparat, kajti zboljšanje gospodarstva je mogoče samo, ako ga ljudstvo samo hoče in natančno razume namen cele akcije. Kmetijski poduk bi se moral začeti že v ljudski šoli, koder bi morala kmetska mladina dobiti temeljito znanje o osnovnih pojmih kmetske vede. Treba bi bilo novi rod v tem zmislu vzgojiti s predavanji in na javne stroške izpeljati nekaj poizkusnih naprav, na katerih bi kmetje mogli šele videti, kako se melioracije vršijo, kak uspeh imajo in koliko se tudi izplačajo.
Dr. Lampe je predlagal, da se naj obrne poljedelsko ministrstvo do učnega ministrstva, ki naj takoj izdela predlogo za ureditev kmetijskega pouka v ljudskih šolah in učiteljiščih.
Glede te točke je izjavil poljedelski minister grof Silva - Tarouca, da to zadevo zasleduje z največjo pozornostjo in da bo ves svoj vpliv zastavil v to, da se preosnuje ljudsko šolstvo v kmetijskem zmislu.
Dalje se je izrekel dr. Lampe zoper centralizacijo pri izboljševanju kmetijstva. V različnih deželah so tako različne gospodarske razmere, da je popolnoma nemogoče, da bi kak centralni urad na Dunaju imel pregled čez nje in v posameznih slučajih tudi pravo zadel. Kranjska n. pr. ima svoj Kras, ima planine, ima barje, peščene ravnine, gorske doline itd.
Tukaj je nemogoče ukazati splošne načrte, ampak je treba vsak kos zemlje posebej proučevati, zakar je treba večletnih izkušenj. To izkušnjo ima kmetsko prebivalstvo samo in zaraditega se mora vsaka akcija za izboljšanje poljedeljstva naslanjati na željo prebivalstva in iz danih razmer je šele mogoče za vsak posamezni kraj določiti, kaj se naj tam zgodi v izboljšanje zemljiških razmer. Saj pri enem posestvu niti dve njivi ali dva travnika navadno nista enaka, ampak zahteva vsak zase kaj posebnega. Kaj šele cela dežela s svojimi tako različnimi razmerami!
Glavna skrb po vojni nam. mora biti, da se obstoječe kmetijsko gospodarstvo ohrani, in iznova dvigne na prejšnjo višino, ker vojna je naše kmetijstvo tako hudo zadela, da bo treba mnogo dela in žrtev, da si živinoreja in poljedelstvo zopet opomoreta. V tej dobi se poljedelcem ne smejo usiljevati dalekosežni in dragi načrti za izboljšanje, ker so v tem času sploh neizpeljivi. Ko prestanemo prve posledice vojne, bomo morali šele s poukom in z organizacijo započeti, po velikem načrtu splošno izboljšanje zemljišč. Čuditi se moramo načinu, po katerem hoče vlada to izboljšanje izpeljati. Uradno naj bi se izdelali melioracijski načrti, ki naj bi se potem potom naredbe ukazali posestnikom v izvršitev, država z deželami pa bi prevzela od skuprnh stroškov samo stroške za načrte in za upravo. Če računimo, da bi ti stroški znašali 20 °/o, bi moral posestnik iz svojega plačati celih 80 %, to se pravi vse stroške za izvršitev. To je naravnost nemogoče. Vlada računi, da se bodo dohodki iz zemljišč toliko zvišali, da bo kmetski pridelek obrestoval državne dolgove. Prispevati pa noče niti toliko, kolikor smo doslej po pravici od države zahtevali in za razne melioracije tudi dobili. Kranjska dežela ima svoj lasten melioracijski zakon, na podlagi katerega se je v zvezi z državnim zakonom iz leta 1909 marsikaj koristnega naredilo. Računali smo dosedaj, da prispeva država najmanj 40 »/o, pri večjih delih (n. pr. uravnavi hudournikov) tudi več, dežela do 30 »/o in samo ostanek pride na interesente. Ako država sedaj tega prispevka več ne bo dala, je naravnost izključeno, da bi se mogla melioracijska dela sploh izvrševati, in ves načrt se že vnaprej ponesreči. Nerazumljivo je, da hoče finančna uprava štediti pri tistih delih, ki naj ostanejo visoko obrestonosna, ko se vendar, kakor nas vsakdanja izkušnja uči, brez premisleka izdajajo grozne vsote za dela, ki niso prav nič obrestonosna, ki so namenjena naravnost uničevanju narodnega premoženja. S štedenjem na pravem mestu pri vojnih stroških bi se dobile stotine milijonov in tudi miljatde, ki bi se lehko naložile v kmetijskih delih. Tu se bo moral finančni minister pač postaviti na gospodarsko stališče, da če hoče kdo imeti s posestva visok dohodek, mora v to posestvo tudi svoj delež utakniti.
Največje zemljiško izboljševalno delo, ki je na Kranjskem sploh mogoče, je osuševanje oziroma namakanje ljubljanskega barja. To delo pa je v sredi zastalo, ker je zaklad izčrpan in državna uprava se ne more odločiti, da bi se ustanovil nov zaklad. Kranjska dežela je dala ne samo svojega deleža, ampak založila je tudi ves prispevek za državo in za interesirane občine. Mi ne moremo gledati, da to delo stoji, ampak nujno zahtevamo, da se nadaljevanje pospeši.
Poljedelski minister je na to izjavil: Kar se tiče velikih melioracij, ki so se dosedaj urejevale s posebnimi zakoni, ne namerava država prikrajšati svojega prispevka, ampak se bodo ta dela izvrševala naprej na podlagi melioracijskega zakona. Način finan-
ciranja, kakor ga predlaga, velja samo za majhna iz-boljševalna dela bolj zasebnega značaja, ki tudi direktno korist prinašajo le dotičnemu posestniku. Zaraditega je tudi dolžnost posestnika, da svoja zemljišča na lastne stroške izboljša. Kar se tiče ljubljanskega barja, pa se poljedelsko ministrstvo bavi s tem vprašanjem na podlagi predlogov kranjskega deželnega odbora in je minister obljubil, da bo temu tako važnemu delu posvetil svojo posebno pozornost in skrbel, da se delo čimprej nadaljuje in dokonča.
Dr. Lampe je pripomnil, da bi se morala velika dela, ki so predpogoj za podrobno izboljševanje zemljišč, izvrševati na javne stroške. Ker pridejo upoštev zlasti vodne razmere, zaraditega bi se morale reke in potoki regulirati na javne stroške, in zasebni interesenti bi se pritegnili k stroškom le pri zemljiščih, katera jim neposredno služijo. Na noben način pa se ne smejo na rame interesentov naložiti melioracijska dela, katerih uspeh je negotov ali katerih izvršitev ima, kakor nas včasih skušnja uči, v drugem oziru nego je bilo nameravano, še celo kvarne posledice za posestnike.
Za kranjsko deželo kaže izkaz poljedeljskega ministra sledeče številke: Skupna ploščevina 995.000 ha. Od teh je njiv 15%. Njive, travniki, planine, močvirja in vrtovi na Kranjskem so vpisani na 490.000 ha. Od teh nameravana vladna predloga, da bi se melijoriralo 5 »/o cele površine, to je 24.000 ha. Ta za melioracijo določena površina se deli v 4000 ha njiv, — travnikov, vrtov, planin in močvirja pa 20.000 ha. Seveda tukaj vmes ni zapopadeno ljubljansko barje. S temi deli se ne more začeti drugače, kakor da se zasliši prebivalstvo in da dobijo avtonomne korporacije, zlasti pa tudi kmetijske organizacije odločilen vpliv na načrte, ki se naj izvedejo. Predvsem je treba kmetijske korporacije uporabljati kot posredovalne organe med ljudstvom in med oblastjo, kajti kmet oblastvenim naredbam ne zaupa veliko, pač pa ima popolno zaupanje v svoja lastna društva. Ako se odločilni vpliv da kmetijskim organizacijam, bodo te marsikateri nesporazum spravile s sveta, s poukom ljudstvu pojasnile, zakaj se gre, in tudi oblast obvarovale pred marsikatero napako.
Posebno se pa mora svariti pred silo. Kmetijstvo ne trpi nobene sile, ampak njegov napredek je mogoč samo na podlagi lastnega spoznanja in svobodne odločitve posestnikov. Država ne more nikdar nadomestiti gospodarskega zmisla posameznika. Namen države je, da pospešuje in urejuje stremljenja posameznikov, ka-korhitro pa začne ukazovati in posegati predaleč v zasebno gospodarstvo, naleti na tak odpor, da se ponesrečijo tudi najboljši nameni.
Imamo vodni zakon. Kranjski deželni zbor je sklenil nov vodni zakon, ki se nam je zdel primeren za sedanje razmere, in ki je tudi dobil Najvišjo sankcijo, ki pa danes še ni objavljen. V tem vodnem zakonu je že izrečena tista sila, katera je potrebna za izvršitev vodo uravnalnih del. Dlje pa sila oblasti ne sme segati, kakor jo dopušča vodni zakon in od kranjskega deželnega zbora sklenjene agrarne postave.
Na to izjavi vladni zastopnik, da se kranjski vodni zakon zaraditega še ni objavil, ker pripravlja vlada nove določbe, katere bi bile sedanjim časom še bolj primerne. Zlasti hoče vlada ustreči opravičenim zahtevam, da se postopanje v vodopravnih zadevah naredi bolj enostavno in da se bolj pospeši. Namesto v treh instancah, naj bi se celo postopanje izvršilo že v eni ali pa v dveh instancah, kjer mogoče naj bi
se pa vsa melioracijska dela združila v eno postopanje.
Dr. Lampe je dalje kritiziral postopanje pri agrarnih operacijah. Ker je izboljšanje zemljišč v krajih, koder so zemljišča razkosana in raztrgana sploh nemogoče, ako se ne urede posestne razmere, zaraditega se mora pri tej priložnosti tudi govoriti o agrar-skih operacijah. Ves ta aparat je zastarel in ne odgovarja zahtevam nove dobe. Stroške za upravo naj bi prevzela država, postopanje naj bi postalo kar mogoče enostavno, in glavna skrb naj bi se obrnila ne na jurldično, ampak na agrarno - gospodarsko plat tega vprašanja. Na Kranjskem je mnogo krajev, koder bi bilo zlaganje zemljišč nujno potrebno, a tu sedaj še nismo mogli izvršiti niti enega zgleda, ki bi ga ljudstvu pokazali.
Zastopnik vlade je na to izjavil, da se pripravlja poučna knjižica, v kateri se bo ljudstvu pokazala korist zložitev in ki jo hoče vlada izdati tudi v slovenskem jeziku.
Ker vlada namerava za financiranje melioracijskih del ustanoviti centralno kreditno organizacijo, je izjavil dr. Lampe, da je na Kranjskem za financiranje že preskrbljeno z lastnim deželnim zakonom, ki določa kredite za krajšo dobo, na daljšo dobo pa daje posojila deželna banka, ki našim zahtevam popolnoma ustreza. Glavna stvar pa je ta, da država avtonomnim faktorjem zaupa in da v izdatnejši meri denarno pospešuje izvršitev tistih del, za katera se prebivalstvo iz lastne potrebe samo odloči.
Kaj to pomeni, če se štedi tam, koder bi morala država izdatno pomagati, smo videli pri vprašanju kraškega vodovoda. Deželni odbor kranjski je po svojem stavbnem uradu dal izdelati splošni načrt za preskrbo vsega kranjskega Krasa z dobro pitno vodo. Dežela je bila pripravljena, dati svoj delež. Vsa naprava bi se bila dala takrat izvršiti za približno sedem miljonov kron, a država se ni mogla odločiti. Glihali smo za procente, ki bi prišli na breme državi toliko časa, da je izbruhnila svetovna vojska. In posledice? Koliko tisoč vojakov je trpelo grozne muke od žeje na kraških skalah, koliko bolezni je nastalo? Morda bi se bila vojska na kraških tleh za nas čisto drugače razvila, če bi bila vlada takrat šla na roko kranjskemu deželnemu odboru in ne bi bila tukaj postopala tako malenkostno. Pri velikih delih v javno korist mora imeti vlada pogum, da gre z dobrim zgledom naprej. Kako se more od ubogega kmeta zahtevati, da se poda v velike stroške za splošni blagor, če mu ne sveti naprej država sama z dobrim zgledom. Zato opravičeno pričakujemo, da finančno ministrstvo tudi v vprašanju kmetijskih melioracij opusti svoje tesno-srčno fiskalno stališče in obravnava celo zadevo z višjega vidika.
Sčim nadomestimo krmsko peso?
Vojna nam je prinesla pomanjkanje marsikaterega predmeta, ki smo ga morali nadomestiti z drugim, in posledica tega je bila, nova industrijska panoga raznih »nadomestil", ki se nam ponujajo malodane za vsako potrebščino in so največkrat dvomljive vrednosti. Zanimivo je na pr. vedeti, da so samo v Nemčiji za časa te vojne priglasili že nad 3000 nadomestil za človeško hrano. Človeška podjetnost in fantazija imata torej obširno polje za svoje delovanje, medtem ko je vzrok tem dvem pač le dobičkaželjnost.
Tudi krmila smo morali v minulem letu, ko nam je v mnogih krajih suša pobrala seno in otavo, nadomestiti z raznimi dopadki, ki jih naš kmet v prejšnjih časih nikdar ni pokladal ali pa le izjemoma, ker je imel pač dobre, tečne krme na izbiro in v obilici. Tako smo morali pri nas, še mnogo bolj pa na Primorskem in v Dalmaciji namesto sena krmiti slabo slamo, frodel ali drevesno listje, gozdno travo, trsje, praprot, trtno rožje in razno drugo, ki nam je prej služilo komaj za steljo.
Ako bo tudi letos pomanjkanje sena in detelje, tega ne moremo vedeti, pač pa z gotovostjo lehko trdimo, da bomo pridelali le malo krmske pese, ker nam primanjkuje semena. Dejstvo ostane, da ga dandanes skoro od nikoder in pod nikakim pogojem ni mogoče dobiti. Naša živina, posebno pa naše krave so že tako navajene na peso, da brez nje v jeseni ne dajajo zadostno mleka. Sčim torej nadomestiti krmsko peso ? Kje dobimo enakovredno krmilo za našo živino ?
To nadomestilo moramo iskati med rastlinami, ki so v najbljižji sorodnosti s krmsko peso. In najbolj sorodna ji je sladkorna pesa, kajti obe ste iste rastlinske vrste, le gojeni ste drugače. Pri sladkorni pesi so namreč gojitelji hoteli doseči čimvečjo množino sladkorja ter so izbirali za seme le take pese, ki so bile najbolj sladke. Na tak način so do danes dosegli peso, ki ima celo do 24 °/„ sladkorja, četudi le v izjemnih slučajih, medtem ko ima navadno le 16 do 18 ®/0. Vendar je že to mnogo, če primerjamo krmsko peso, ki nam nudi le 3 do 6<>ln sladkorja. Toda ta vrsta ima zopet drug namen, kajti pri nji ne zahtevamo toliko sladkorja, pač pa da nam vrže mnogo krme. Tudi v tem oziru so gojitelji dosegli lepe uspehe. Imamo dandanes namreč vrste krmske pese, od katerih tehta en sam gomolj do 10 kg, navadno pa 6 do 8 kg. Pri sladkorni pesi nam je teža od 1 kg na glavo najljubša, ker tedaj vemo, da je pesa tudi najbolj sladka. S primernim gnojenjem dosežemo tudi pri njej večjo težo.
V kakem razmerju je krmska vrednost sladkorne pese proti krmski pesi? Sladkorna pesa vsebuje mnogo več sladkorja in beljakovin, a manj vode ter je lažje prebavna, medtem ko je krmska pesa bolj vodena, mnogo manj sladka in ima manj beljakovin. Škrobna vrednost znaša na 100 kg krmske pese le 63 kg, pri sladkorni pesi pa 158. To pomeni, da je krmska vrednost sladkorne pese dvainpolkrat tako velika, kakor krmske pese ; ali pa 40 kg sladkorne pese izda toliko kot 100 kg krmske pese. Zatorej pokladamo prvo v manjših množinah, ker drugače bi živalsko telo ne moglo izkoristiti prevelikih množin sladkorja, ki mu ga damo v tej krmi. Ker pa mora biti želodec poln, pokladamo lehko večjo množino druge manj vredne klaje. Sladkorna pesa je pravzaprav le nekaka požlahtnjena vrsta krmske pese. Vsaka požlahtnjena rastlina potrebuje pa boljšega negovanja in oskrbovanja nego navadna vrsta. Tudi sladkorno peso moramo bolje gojiti nego našo krmsko, če hočemo od nje imeti večje koristi. Ona potrebuje dobro obdelano, močno gnojno in rodovitno zemljo, zaradi česar izbiramo zanjo le najboljše njive. Čim globlje orjemo ali kopamo, tem debelejšo peso si bomo vzgojili. Zato pa sladkorna pesa prenese bolje sušo nego krmska, ker potrebuje manj vlage. Tudi ne napravlja toliko listja kakor krmska, zaradi česar je ne smemo tako močno obirati kakor krmsko peso. Kjer je že navada, da se poleti ali v jeseni obira listje pese, naj se to previdno vrši in naj se obirajo le taki listi, ki so že malo orumeneli, kajti zeleno listje zbira in presnavlja snovi, ki jih potem odvodi v koren.
Ce pa ni dovolj listja, se tudi pesa ne more debeliti.
Seme vseh vrst pes se nahaja v klobčičih, od katerih ima vsak po 2 do 6 zrn, ki predstavljajo pravo seme. Ker je to zrnje težko spraviti iz klobčičev, prodaja se skupno z istimi in se tudi tako seje. Po trgovskih običajih v Avstriji mora imeti 1 kg dobrega semena (klobčičev) pese najmanj 70.000 zrn. Torej zadostuje na ha 1 do 1 '/2 kg semena, ako ga, kakor je sploh pri nas navada, sejemo najprej v gredice in šele od tam presadimo na njivo. Na oral zadostuje polovica gornje množine.
Gnojenje je za peso zelo potrebno. Spomladna gnojitev s hlevskim gnojem je sicer tudi dobra, toda boljše je, če gnoj že v jeseni podorjemo, da se čez zimo razkroji. Zeleno gnojenje je učinkovitejše, ker hitreje razpade v zemlji.
Najbolj pa koristi polivanje z gnojnico v spomladi, ko so rastline že dovolj zrastle, in poleti, ko začne koren debeleti. Polivati treba pa pred ali po dežju, kajti ob suši lehko prejedka gnojnica osmodi rastline; ali pa moramo gnojnico dovolj razredčiti. Umetna gnojila podkopamo ali podorjemo, preden sadimo peso. Edino čilski soliter, ki ga pa dandanes ni dobiti, trosimo po že vzrastlih rastlinah. Na 1 ha potrebujemo k pesi 1 do 2 metrskega stota apnenega dušika ali amonijeve soli, 2 do 3 q superfosfata, (To-maseva žlindra ni priporočljiva, ker deluje prepočasi) 3 do 4 q kajnita ali 2 do 3 q kalijeve soli. Na oral se vzame polovico te množine.
Sladkorno peso moramo saditi bolj na gosto, ker ne napravlja tako močnega listja in se ne širi tako kot krmska. Najbolj priporočljivo jo je saditi v vrste, ker nam ta način nudi možnost lažjega obdelovanja celo s stroji in z živino.
Okopavati treba peso dvakrat do trikrat in posebno paziti na to, da je plevel ne zaduši.
Kmetijski družbi se je posrečilo dobiti nekaj stotov semena sladkorne pese, ki jo bo oddajala svojim udom, in sicer po redu, kakor jo naročijo. Naročila sprejema družba do 28. februarja t. 1. Na poznejša naročila se družba ne more ozirati, ker ima premalo blaga. L.
Kako se obnavljajo in popravljajo meje?
Spisal dež. sod. svetnik Frančišek Regally.
Nešteto pravd so že povzročili spori zaradi mej. Take pravde niso bile sosedom v največjo škodo le zato, ker vrednost spornega predmeta skoro nikdar ni v pravem razmerju z visokimi pravdnimi stroški, ki nastanejo vsled težavnega dokazovanja, kdo je posedoval in užival zadevni svet v zadnjih tridesetih letih, marveč tudi zato, ker vsled njih večinoma nastane jeza in dolgoletno sovraštvo med sosedi.
Da se ta nedostatek odpravi, se je obnavljanje in popravljanje mej uredilo s cesarskim ukazom z dne 22. julija 1915, drž. zak. št. 208.
Kaj je torej storiti, ako so se mejniki med dvema zemljiščema iz kateregakoli razloga tako poškodovali, da se je bati, da se vobče ne bi več poznali, ali pa, ako se meje v resnici že več ne poznajo, ali slednjič, ako se soseda prepirata o tem, kje je prava meja?
Tožiti se ne sme takoj, kadar gre samo za meje. Toži se lehko le tedaj, kadar gre za lastnino ali pa za motenje zadnje mirne in nesporne posesti.
Najbolje, najkrajše in najcenejše je, ako se so-; seda obrneta na občinski posredovalni urad, kjer so
taki že upeljani. Pri teh se namreč vedno lehko sklepajo med drugim tudi poravnave o sporih zaradi določitve in poprave mej.
Ako pa v občini ni posredovalnega urada, ali, ako se nočejo obrniti nanj ali pa ne poravnati pred njim, tedaj se jim je obrniti na sodišče, seveda na tisto okrajno sodišče, v čigar okolišu leži zadevni svet.
Pravico, zahtevati, da sodišče obnovi in popravi meje, ima vsakdo, če so njegovi sosedje s tem zadovoljni ali ne. Sodišče povabi brez pravde vse sosede. Če kdo ne pride, pač ne more izkazati meje, ki jo zahteva, in ne more podati svojih dokazil. Meja se pa določi navzlic temu v njegovi odsotnosti. Vendar zato, če kdo ostane doma, ni smatrati, da je zadovoljen s tisto mejo, ki jo trdi predlagatelj. Sodišče mora vedno, kolikor le možno, dognati pravo mejo, jo popisati in dati postaviti mejnike. Če je potreba, lehko sodišče preje zasliši priče, izvedence in stranke ali pa izvede tudi druge dokaze.
Včasih se meje poznajo še za silo; bati pa se je, da se ne bi izgubile, da se kmalu vobče ne bi več poznale. V takih slučajih je ugotoviti staro pravilno mejo, poiskati torej stare mejnike ali pa dognati, kje so stali, nove mejnike pa postaviti na staro mejo.
Mnogokrat pa se meje sploh več ne poznajo, stranke same ne vedo, kje so bili mejniki, in tudi prič ni za to, katere meje so se bili sosedje držali v prejšnjih časih. Ako se tudi sosedje ne morejo zedi-niti o tem, kje je meja, tedaj sodišče po svojem pravičnem prevdarku razdeli sporno površino med sosede. Kako naj se to zgodi, tega zakon ne predpisuje natančnejše. Tozadevno pač ni mogoče, dati podrobnejših predpisov, ker je vsak slučaj drugačen od kateregakoli drugega.
Kadar sodišče določi mejo, mora vselej tudi izreči, ali je sporni svet vreden več kot sto kron ali ne. Ce svet ni vreden več kot sto kron, potem pravda sploh ni dopustna. Nasprotno pa lehko vsaka stranka, ki meni, da se ji godi krivica, nastopi pot tožbe zoper nasprotnika, ako je svet vreden več kot sto kron. Seveda pa mora tista stranka, ki uveljavlja svojo močnejšo pravico potom tožbe, v pravdi natančno dokazati, kdaj, kje in kako je pridobila svojo pravico do določene meje, ki sega prek tiste nove meje, ki jo je sodišče določilo izvenspornim potom. Kdor ne more tega natančno dokazati, tudi s pravdo ne doseže ničesar. Kdor pa to lehko dokaže, tistemu vobče ni treba tožiti; pride naj k sodišču ob določeni uri in naj predloži svoja dokazila izvenspornemu sodniku; ta bo z veseljem upošteval zadevna dokazila.
Kdo trpi stroške tega postopanja?
Kdor je predlagal obnovo ali popravo mej, plača tudi stroške :
1.)	ako se meje itak poznajo, in jih vobče ni bilo treba obnavljati ali popravljati;
2.)	ako so bili sosedje z mejami, ki jih zahteva predlagatelj, zadovoljni, in teh tnej ni nihče izpodbijal ; ih pa
3.)	ako so bili drugi udeleženci sami pripravljeni, postaviti meje tudi brez sodišča.
Ako je pa kdo motil soseda v zadnji mirni dejanski posesti, in je moral slednji zato pri sodišču predlagati obnovo ali popravo mej, potem lehko sodišče naloži vse stroške ali primeren del stroškov tisti stranki, ki je povzročila spor.
V vseh drugih slučajih pa morajo sosedje plačati stroške po meri svojih mejnih črt; komur se je
uredilo več meje, tisti mora plačati tudi več stroškov.
Odvetniki in notarji pri tem postopanju niso potrebni. Kdor si vzame zastopnika, ta mu mora tudi sam plačati stroške iz svojega in nima nikake pravice zahtevati, da bi mu jih kdo povrnil. Le tedaj, kadar je kdo motil soseda v zadnji mirni dejanski posesti, lehko sodišče naloži krivcu tudi povračilo vseh zastopniških stroškov ali pa primernega dela istih.
Kdor misli, da se mu godi vsled odločbe okrajnega sodišča krivica, ako torej to na primer ni določilo mej tako, kakor je on želel, ali pa ako ni zadovoljen z izrekom o stroških, ta lehko proti zadevnemu sklepu rekurira na zborno sodišče prve stopnje*) v štrinajstih dneh, potem ko se mu je sklep vročil. Rekurz se mora kolkovati s 5 K; vložiti ga je pri tistem sodišču, ki je izdalo izpodbijani sklep. Kdor ne zna rekurza sam primerno utemeljiti in se hoče ogniti nepotrebnim stroškom, stori najbolje, ako gre k sodišču in da rekurz tamkaj zapisati.
Zoper odločbo zbornega sodišča ni nobene daljne pritožbe.	_
VOJNE NAREDBE.
Znižana množina žita in porabe mlevskih izdelkov.
Naredba urada za prehrano ljubstva z dne 16. januarja 1918, drž. zak. št. 16.
S to naredbo se razveljavijo določila §§ 1. do 4. naredbe urada za prehrano ljudstva z dne 15. avgusta 1917, drž. zak. št. 339., ki smo jo priobčili na 136. strani lanskega > Kmetovalca«.
Za pridelovalca je važen § 1. nove naredbe, ki določa, da se sme porabiti za vsako osebo, in sicer :
Za podjetnike kmetijskih obratov in njih svoice, delavce, užitkarje ter sploh one, ki jim je podjetnik dolžan dajati prosto hrano ali žito ali mlevske izdelke kot užitek ali kot plačilo za delo na dan kvečjemu po 225 g žita (6.75 kg za 30 dni; preje po 9 kg).
Osebam te vrste, pa je dovoljeno porabiti, ako opravljajo težka dela na osebo in dan kvečjemu po 300g žita (9 kg za 30 dni ; prej okroglo 11 kg).
Nova naredba stopi v veljavo s početkom nove po-rabne perijode, ki sledi po 17. januarju 1918.
Vprašanja in odgovori.
Na vsa kmetijsko - gospodarska vprašanja, ki dohajajo na c. kr. kmetijsko družbo kranjsko ali na uredništvo »Kmetovalca", se ničelno odgovarja le v .Kmetovalcu". Odgovori, ki so splošno poučni, se uvrste med »Vprašanja in odgovore", na ostala vprašanja se pa odgovarja pismeno, če je priložena znamka za odgovor. Odgovarja se edinole na vprašanja, ki so podpisana s celim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V .Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vprašalčevo ime, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki so prišla vsaj 4 dni pred izdajo lista; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj želi odgovora na kako kmetljsko-gospodarsko vprašanje, mora priložiti znamko za odgovor. Na vprašanja, ki niso kmetijsko - gospodarska, •e ne odgovarja v „Kmetovalou", ampak le pismeno, če Je pismu priloiena 1 K v znamkah kot prispevek k družbenemu pokojninskemu zakladu. Zadnje zlasti velja za pravne odgovore, ki seveda morejo biti le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh, včasih zelo važnih okoliščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega jamstva.
Vprašanje 13. Moje koze prav rade in s slastjo obirajo listje od bršlina, zato sem ga nekaj nasušil ter vprašam, če je listje od bršlina, suho ali sveže dobra in zdrava krma za koze, zlasti če morda ne škoduje brejim kozam ? (A. K. v B.)
Odgovor: O listju od bršlina kot krme za živali in posebej za koze ne najdemo ničesar pisanega v mnogih
*) Zborna sodišča v naših krajih so deželna sodišča v Ljubljani, Gradcu, Celovcu in Trstu in pa okrožna sodišča v Rubolfovem, Celju, Mariboru, Gorici in Rovinju, ki se pa premesti v Pulj.
strokovnih knjigah, ki jih imamo na razpolaganje. Če so koze doslej to listje s slastjo brez škode jedle, se da domnevati, da je dobro in zdravo in v sedanjih razmerah ste lehko zadovoljni, če imate kaj krme za koze na razpolaganje. Da je bršlinovo listje neškodljivo, se da kolikortoliko sklepati iz dejstva, da ono velja kot dobro domače zdravilo proti jetiki in škrofulozi. Les od bršlina pa ima v sebi neko smolo, ki učinkuje na spolovila, zato po našem mneju ne utegne biti dobro, če pride breja koza tako lačna do bršlina, da obgrizuje tudi njegov les. Le prav star bršlin cvete in se iz cvetja naredi jagodnati plod, ki je strupen, in sicer povzroči bljuvanje.
Vprašanje 14. Osem let stara kobila je dobila po celem životu neke vrste srbečico, vsled česar se tako praska in drgne, da je prišla skoraj ob vso dlako in tudi koža silno grda izgleda. Kobila je sicer zdrava, rada je, pa navzlic temu je silno zmedlela. Kako je na Srbečici obolelega konja zdraviti in s čim ga je mazati, da zopet dlaka zrase? (I. P. v B.)
Odgovor: Če konja na popisan način po celem životu srbi, tedaj nima navadne srbečice, ampak je garjav. Garjavost povzroči silno majhna živalca, pršica imenovana, ki dolbe pod kožo ter s tem žival silno nadleguje in trpinči, da pri najboljši krmi zmedli. Garjavost se po zakonu šteje med one kužne bolezni pri konjih, ki jih je nemudoma naznaniti politični oblasti. Kdor to naznanilo opusti, je strogo kaznjiv in je tudi napram drugim odgovoren za škodo, če njih konji garjavost nalezejo. Okrajno glavarstvo bo takoj na svoje stroške poslalo svojega uradnega živino-zdravnika bolno žival ogledati, ki bo dal navodilo, kako je konja zdraviti in kaj je ukreniti, da se bolezen na druge konje ne prenese. Zdravljenje garjavosti je precej dolgotrajno in če je bolezen že zelo zanemarjena, se včasih zdravljenje niti več ne izplača, zato Vam nujno priporočimo, hitro vse potrebno ukreniti, dokler je še čas. Če je enkrat garjavost ozdravljena, ni treba konja z ničemur mazati, ampak je le skrbeti za redno in pridno čejo, kajti dlaka bo sama od sebe zopet zrasla, kjer niso uničene čebulnate korenine dlake. Kjer so pa te korenine uničene, tamkaj pa ne pomaga nobena maža.
Vprašanje 15. V naši okolici bolehajo prašiči splošno na nogah, česar prejšnja leta ni bilo in mnogo prašičev popolnoma ohromi. Vsa domača zdravila, kakor n. pr. drgnjenje z žganjem, pokladanje gorkih obkladkov itd. nič ne pomaga, jed prašičem ne diši, zato se prav nič ne zrede in treba je suhe zaklati. Ker ni v bližini nobenega pravega živinozdravnika, zato vprašam v imenu več posestnikov,
kako je zdraviti prašiče, ki na tak način na nogah hromi postanejo? (J. M. v P.)
Odgovor: Ta bolezen pri prašičih ni nič nenavadnega ter prihaja od slabe krme v zvezi s prehlajenjem. Vsled pomanjkanja močnih krmil ne dobivajo prašiči zadosti tečne hrane, zato presnavljanje v njih ni več pravilno in prašiči postanejo občutljivejši. Če mora tak prašič ležati na mrzlih tleh ali na tleh, ki imajo špranje, skozi katere je reden prehih, pa se v nogah prehlade in postanejo revmatični. Taki prašiči se plazijo h koritu, stokajo enako svinji, ki doji pujske ter pri koritu pač začno jesti, a zopet takoj prenehajo. V nekaterih krajih imajo vraže, da take prašiče mora sese. Ta bolezen je malokdaj in težko ozdravljiva, zato je najbolje, obolelega prašiča zaklati, dokler je še količkaj pri mesu. Tako bolni prašiči se zdravijo z obrambo pred vsakim prepihom, s pokladanjem dobre redilne klaje in z otrenjem bolnih in bolečih nog z gorkim ribjim oljem.
Vprašanje 16. 18 letni posestnik, ki je poklican k vojakom, bi rad kot nedoletni dedič pred odhodom napravil oporoko in vprašam, če je oporoka nedoletnega veljavna? (P. F. v Š.)
Odgovor: Nedoletni, ki še niso 18 let stari, morejo svojo oporoko le ustno pred sodiščem narediti. Sod'šče se mora na primeren način prepričati, ali je podana izjava o zadnji volji prostovoljno in s preudarkom narejena. (>sebe, ki niso še 18 let stare, morejo svojo oporoko narediti tudi pred kakim notarjem. Po dovršenem 18 letu, pa more vsakdo svojo oporoko neomejeno narediti.
Vprašanje 17. Zoral sem kos travnika, ki sem ga posejal z ozimno pšenico, a ker nisem imel gnoja, nisem gnojil. Vsled nekega priporočila sem kupil kalijevo sol, s katero nameravam pšenici gnojiti. Kdaj naj pšenici gnojim S kalijevo soljo, ali takoj sedaj po snegu, ali pozneje pomladi in, ali bi morda ne kazalo kalijeve soli mešati še s kakim drugim gnojilom, če ga je sploh dobiti r (F. L. v L.)
Odgovor: S kalijevo soljo bo pšenici gnojiti zgodaj pomladi takoj ko sneg skopni. Učinek boste pa imeli le tedaj, če je v zemlji dovolj drugih rastlinskih hranilnih snovi, in sicer predvsem dušika in fosforove kisline, nad čemer pa dvomimo. Iz tega vzroka Vam nujno priporočamo pšenici še sčim drugim gnojiti, če hočete, da bo obilo obrodila. Gnojenje s straniščnim, t^ j. s človeškim gnojem pozimi po snegu bi bilo posebno dobro, ker ima ta gnoj v sebi razmeroma precej fosforove kisline poleg obilega dušika. Mešanje kalijeve soli s pepelom od lesa je istotako zelo priporočljivo, ker ima pepel precej fosforove kisline v sebi. Pepel je pa istočasno kalijevo gnojilo, zato je pri rabi pepela vzeti manj kalijeve soli. Sicer Vas pa opozorimo na spis »Raba kalijevih umetnih gnojil«, ki je pri-občen v zadnji številki »Kmetovalca«.
Vprašanje 18. Pitam dve leti starega mrjasca, ki sem ga dal rezati in ki bo gotovo tehtal kakih 200 kg. Spita-nega mrjasca bi lehko prodal po 5 K za kilogram žive teže, toda zaupnik ali pooblaščenec »Deželnega mesta za dobavo klavne živine« zahteva, da ga moram edinole njemu prodati, in sicer po 3 K za kilogram, češ, da se za mrjasca ne plača več. Ali res moram mrjasca prodati le zaupniku Deželnega mesta in, ali je res za mr-jasce tako nizka cena? (J. L. v S.)
Odgovor: Za pitane prašiče velja maksimalna cena 5.50 K za kilogram žive teže, in sicer brez razločka, torej tudi za mrjasce. Nerezan star mrjasec je kot klavna žival poprej res za manj vrednega veljal, a na to danes nihče ne gleda in v Vašem slučaju pa manjša vrednost sploh ne prihaja v poštev, ker je Vaš mrjasec rezan. Vi ste pač dolžni rezanega in pitanega mrjasca, če ga doma ne zakoljete, prodati »Deželnemu mestu za dobavo klavne živine«, toda zaupnik ga mora plačati po predpisani maksimalni ceni. Dotični zaupnik bržkone hoče sam na svojo roko narediti dobiček, ga plačati pod maksimalno ceno, a ga Deželnemu mestu zaračuniti pa po maksimalni ceni.
Vprašanje 19. Osem mesecev stari žrebici, ki je na popku nekoliko počena, uhaja vunkaj črevo in se dela na popku za oreh debela bula. Poklicani živinozdravnik mi je dal mazilo, s katerim je kožo mazati nad bulo in . je žrebica po njegovem navodilu prepasana, da črevo vunkaj ; ne uhaja. Doslej se ta napaka ni še nič popravila. So-: sedje mi pravijo, da ni treba počene žrebice zdraviti, češ, i da to samo preide, saj so imeli še bolj počena žrebeta.
Kako je ravnati s počeno žrebico in ali je porabna :za pleme? (I. L. v O.)
Odgovor: Vaša žrebica ima kilo, t. j. ima počeno ipri popku tisto trebušno kožo, ki obdaja drob in skozi i razpoko uhajajo čreva med trebušno in vnanjo kožo, vsled (česar se dela na popku bula, ki je mehka in če se nanjo jpritiska pa izgine, ker gredo čreva nazaj v trebušno dup-1 lino. Kila ali nagnjenost do kile more biti prirojena; tre-Ibušna koža pa poči tudi pri porodu, če se z novorojencem tnepravilno ravna in se zlasti premočno za popek vleče.
Če ni kila velika, se pri prav mladih žrebetih razpoka res samaodsebe zarase, drugače pa lehko sčasoma še večja postane, zlasti če konj veliko okoli skače ali pa težko v vozu vleče. Mazanje kože nad kilo z ostrim mazilom, ki kožo skupaj vleče in opasanje konja, ki čreva znotraj drži, je vsekako prav dobro, ker se pri takem ravnanju razpoka hitreje zaceli. So pa kile, ki se sameodsebe ne zacelijo in tudi ne s popisanim mazanjem ter opasanjem, katerih ne gre drugače odpraviti, kakor edinole z operacijo. Najpreprostejša operacija kile na popku je, vnanjo kožo nad razpoko skupaj zvleči ter jo dati v zavezan lesen precep. Ta operacija se mora seveda prav zvršiti, zlasti pri moških živalih, zato jo je vsekako prepustiti le veščemu živino-zdravniku. Ozdravljene kilave kobjle so dobre za pleme.
Vprašanje 20. Mlada kobila, ki je zadnji čas prebolela neko bolezen v dihalih, je sedaj zdrava, a kadar stoji v hlevu, močno tolče ob tla z zadnjima nogama, zlasti ponoči, tako da se je že ves tlak iz hrastovih tnale pri zadnjih nogah posedel. Zakaj bije konj z zadnjima nogama tako ob tla in kako bi se dalo to odpraviti? (I. L. v O).
Odgovor: Če ni tako zbijanje z nogama ob tla slaba razvada, potem je vzrok kaka bolečina ali neprijeten občutek, ki se ga hoče konj iznebiti z zbijanjem ob tla. Take neprijetne občutke ali srbečico povzročijo kožni izpuščaji, garje, gliste ali perjevci. Če se odpravijo vzroki srbenja, pa bo konj prenehal z nogama zbijati. Perjevci so ušem podobne, silno majhne živalce, ki žive na kokoših in drugih ptičih, ki se pa ne žive od krvi, ampak žro perje. Ponoči gredo perjevci od kokoši na druge živali, katere silno nadlegujejo. Iz hlevov je torej odstraniti kokoši in tudi gnezda od lastovk.
Vprašanje 21. V mojem svinjaku so se zaredile podgane, ki so prašičem v silno nadlego in jih celo objedajo. Kako se najuspešneje zatro podgane v svinjakih? (A. B. v V. K.)
Odgovor: Podgane so zelo prebrisane živali, ki se s pastmi dajo le težko zatreti, saj če se le ena vjame v past, druge ne gredo več blizu. Pač pa se jih lehko uniči z okuženjem z Lofflerjevim bacilom ter dobite tozadevni tiskani pouk pri naši družbi. Nastavljanje strupa je tudi uspešno sredstvo, toda treba je umeti, kako se ž njim ravna, kajti povzroči lehko nesrečo. Mnogokrat se pripeti, da pogine sicer nekaj podgan po strupu, ki se jim ga nastavi, druge pa opazijo učinek in ne samo, da se ne dotaknejo več strupa, ampak ga spravijo celo iz lukenj, kamor se jim je položil, na dan in nastane nevarnost, da se namesto podgan zastrupijo ž njim kokoši ali druge domače živali. Najvažnejše sredstvo proti tem škodljivcem ostane vendarle, odvzeti jim vsa skrivališča in zamašiti jim vse luknje; dokler se to ne zgodi, tudi druga sredstva malo učinkujejo. V svinjaku je dobro pregledati vsa tla, če nimajo nikjer votlin; zamašiti je vse luknje v tleh in v zidovju s cementno malto, ki ji je primešati zdrobljenega stekla. Istotako je pregledati prostor okoli svinjaka, da se ne nudi nikjer zavetišč za podgane ter je zadelati vse take prostore na način, da jih podgane ne morejo predreti. Nekoliko dni po tem delu je pregledati še enkrat, če si niso odprle kje drugod svojih izhodov, katere je zopet zadelati. Samo če boste tako ravnali, smete biti zagotovljeni, da ste se od-križali teh škodljivcev.	L.
Vprašanje 22. V jeseni je razsajala pri nas živinska kuga v gobcu in na parkljih. Tudi moj vol je zbolel na tej bolezni in še sedaj ga noge tako močno bolijo, da se ne pusti niti prijeti zanje. Bojim se tudi, da mu ne odpadejo parklji. Rad bi ga ozdravil do pomladanskega dela. Kako naj zdravim vola od kuge v gobcu in na parkljih? (M. P. v G. V.)
Odgovor: Ako Vaš vol že od jeseni boleha od kuge v gobcu in na parkljin, je to znak, da je bila bolezen zelo huda ali pa, da ste zanemarili pravočasno zdravljenje. Bolezen Se nadaljuje in najbrže je gnojenje prešlo že pod rog, kjer se ga ne more opaziti, pač pa žival močno trpi od bolečin. Ko bolezen napreduje že v taki meri, potem je tudi zdravljenje težavno in dolgotrajno ter je sploh dvomljivo, jeli se bo mogel vol] tako hitro ozdraviti, da Vam bo služil pri pomladanskem delu. Dober pripomoček proti kugi na parkljih je štupanje parkljev z drobno zmleto modro galico, ki jo dobite pri družbi, ali pa z galunom. Vedno pa je treba držati parklje v suhem; vol naj ima torej dovolj suhe mehke stelje pod seboj. Če je pa žival že tako močno bolna, da se bojite, da mu odpadejo parklji, potem se obrnite na živinozdravnika Morda bi bilo v takem slučaju najumestneje, da vola prodaste, dokler Vam popolnoma ne shujša in si za pomladansko delo nabavite drugega. Pri hudi bolezni trajajo posledice tudi po več mesecev. L.
Vprašanje 23. Imam nekaj domačih zajcev, ki so že od jeseni tako bolni na očeh, da jim iz njih teče in da mnogi oslepe na eno ali ceh) na obe očesi. Bolezen mi napada le mlade kunce, starih se ne prime. Kako naj zdravim krmežljave oči pri kuncih? (M. M. v K. V.)
Odgovor: Vzroki krmežljavosti pri kuncih so navadno vlažni prostori in tudi vlažna hrana. Ta bolezen je nalezljiva in je treba najprej bolne kunce ločiti od zdravih. Bolne kunce je postaviti v suh prostor in jim pokladati po možnosti suho klajo. Vsako jutro je treba živalim izpirati oči z mlačno vodo in potem še z mlačno svinčeno vodo, ki jo dobite v vsaki lekarni. V ta namen je dober tudi kamilni čaj. Če je bolezen napredovala, potem vzemite polodstotno raztopino karbolne kisline, s katero na-mažite s pomočjo tankega čopiča oči. Dobro je tudi zdraviti jih z notranjimi zdravili na pr. jim dati vsak dan po eno žličico žveplene moke z Glauberjevo soljo. V glavnem pa Vam priporočamo, da držite kunce na suhem in jim vsaj vsak drugi dan očistite prostore.	L.
Vprašanje 24. Lansko leto sem vzel v najem pol kmetije in ker se nahaja ta na samoti, sem v večji množini gojil kokoši. Vrane, sokol in lisica so mi jih 28 odnesle. Na polju so mi pa vrane, šoge, jazbec in zajci napravili na koruzi, ajdi, zelju in korenju veliko škodo. Ali sem upravičen zahtevati odškodnino, povzročeno po divjačini? (M. M. v K.)
Odgovor: Najemnik lova je dolžan povrniti kmetovalcem le ono škodo, ki jo narede lovne živali, ki uživajo varstvo. V tem slučaju samo za škodo, povzročeno po zajcih. Vrane, šoge, sokol, jazbec in lisica so lovske živali, ki pa po zakonu ne uživajo varstva in se smejo v vsakem času na kakršenkoli način loviti ali pobijati. Vsako tako divjačino, ki se jo pobije zunaj zaprtega doma (dvorišča), mora dotičnik izročiti najemniku lova, drugače mu preti kazen zaradi lovske tatvine. Škodo, ki jo napravlja zajec, morate pravočasno naznaniti najemniku lova, dokler se more še z gotovostjo določiti, da je bila res povzročena po zajcih. Skupne škode, ki ste jo imeli po navedeni divjačini, pa ne morete sedaj več ugotoviti in ne terjati odškodnine zanjo.	L.
Kmetijske novice.
Živino doma klati je prepovedano. V zadnjem času so začeli kmetovalci po celi deželi klati doma govejo živino. Domači zakoli goveje živine so dovoljeni le z dovoljenjem okr. glavarstev po ukazu c. kr. deželne vlade z dne 4. marca 1917. Vsakdo, ki zakolje doma kako goved, je kaznjiv z globo do 5000 kron, ozir. z zaporom do 6
mesecev. To klanje govedi pa škoduje tudi živinoreji, ki se je na Kranjskem že vsled velikih vojaških dobav zelo zmanjšala. Vojaške zahteve pa so še vedno prekomerno visoke ter ni mogoče doseči kljub vsem opozoritvain in protestom zn:žanja. Ako bodo ljudje še doma klali živino ponepotrebnem, bo nastopila v najbližjem času katastrofa; živina za vojaštvo se bo morala odvzeti s silo, vsled česar bodo posestva na Kranjskem uničena, ker ne bo mogoče obdelati polja. Opozarjamo kmetovalce še enkrat, naj v lastnem interesu zlasti zaradi gospodarstva po vojni ne uničujejo sami svojega blagostanja v prihodnjosli ter naj ne koljejo goveje živine doma, ker so že itak poklali neverjetne množine prašičev ter so torej vsaj s svinjskim mesom nekoliko preskrbljeni. Kdor ima živino za oddati, naj se obrne na našega zaupnika, ki bo dotično žival takoj prevzel, ako ne bo imel rejec zadosti krme.
Kranjsko dež. mesto za vnovčevanje živine v Ljubljani.
Družbene vesti.
Z izdajo »Kmetovalca" utegne biti c. kr. kmetijska družba prisiljena zaradi poman-kanja popirja prenehati in je že danes dvomljivo, če ji bo mogoče pravočasno izdati 3. številko. V tem slučaju prosi družba p. n. gg. ude potrpljenja ter obljubi morebitni zastanek pozneje nadomestiti, kakorhitro se razmere izboljšajo. Tiskarne ne zadene nikaka krivda, kajti ona je že lansko jesen naročila potrebno množino popirja za cel letnik »Kmetovalca", a tvornice za popir sedaj poročajo, da potrjenih naročil ne morejo zvršiti, ker nimajo dovolj premoga za obrat, ki so ga zaraditega morale popolnoma ustaviti. Kmetijska druba se je z nujno prošnjo obrnila na kmetijsko ministrstvo za posredovanje pri trgovskem ministrstvu, ki razdeljuje tiskovni popir na posamezne kronovine, oziroma na posamezne tiskarne.
_ (Dalje v inseratnein delu.)
Uradne vesti c. kr. kmet. družbe kranjske.
Vabilo
k občnemu zboru kmetijske podružnice v Novem mestu, ki bo v ponedeljek, dne 11. februarja 1918 ob dveh popoldne v prostorih g. I. Košaka v Rudolfovem.
SPORED:
1.	Volitev načelnika.
2.	Slučajnosti.
Če ne bo občni zbor ob določeni uri sklepčen, vršil se bo pol ure kesneje drugi, ki bo sklepal ob vsakem številu navzočih udov.
Novo mesto, dne 22. januarja 1918. Načelstvo.
Tabilo
k občnem zboru podružnice c. kr. kmetijske družbe v Gorenjah pri Postojni, ki bo v nedeljo, dne 10. februarja t. 1. ob poltreh popoldne v hiši predsednika.
SPORED:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Pregledovanje računov za 1. 1917.
3.	Razgovor zaradi oddaje sadnega drevja udom in polovične udnine podružnicam.
4.	Volitev predsednika in odbora.
5.	Slučajnosti.
Pripomba: Če ob določeni uri ne bi bil občni zbor sklepčen, vršil se bo pol ure pozneje drugi ob vsakem številu navzočih udov.
Kmetijska podružnica v Gorenjah pri Postojni,
dne 12. januarja 1918.
J. Jurca, načelnik.
METOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe	za vojvodino kranjsko.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 6 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 4.K na leto. Posamezna številka stane 30 h. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: lnserat na vsi strani 90 K, na J/s strani 60 K, na '/, strani 30 K, na '/« strani 15 K
Vsaka vrsta v
in na
,„ strani 8 K. Družabnikom 20 "/„ popusta.
..Malih naznanilih" stane 30 h.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3.
Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
Blagovno poročilo.
Ljubljana,31. jan. 1918. — Prevzemne cene z a 1916/17 za sledeče avstrijske pridel-
ke : Za sto kg Drž. zak. 219 z dne 31. julija 1917: Pšenica K 40"-. Rž K 40.-. Pira K
40--
17. drž. zak. št. 391 veljajo naslednje prevzemne cene za 100 kg: koruze K38-—, prosa K 40'—, ajde K 40—, graha K 80—, fižola K 80"—, leče K 120'-, boba K 60'-, grašice K 100 — oziroma K51-—, ter K 35'—, zadnjega žita K 35'—, oruženih koruznih storžev K 15-— franko mesto prevzema, jedilni fižol in bob vseh vrst K 40"—. Fižol in bob, grahalileSa za krmo K 30"—. Grašica K 29'—. Mak K 150--.. Ogrščica K 100"-. Repi« K 97.—. Suhe češplje, sto kg, Drž. zak. 290. z dne 6. sept. 1916: a) do 105 kom. K 104 —. b) 106 do 130 kom. K 100"-. c) nad 130 kom kg K 95—. d) merkant. blago K 65-—. P o v i d I K 120'—. Držav, zak. 159 z dne 10. aprila 1917: Slad ne kali K 22'—. Pivovarniške tropine, posušene K 26'—. Tropine solnčnih rož, oluplj. pečk K 25'—. neoluplj. K 17'—. Tropine bučnih pečk oluplj. K 30 —, neoluplj. K 20-—. L a n e n e tropine K 25'—. Konopne tropine K 19—. Tropine repnice K 18-—. Makove tropine K 24'—. Krompirjevi izlužki posušeni K 19-— sto kil, kolodvor obratovališča, brez vreč, vštevši stroške nakladanja. Krompir 22K od 5. sept. dalje. Drž. zak. 390/17 z dne 23. sept. Seno 23 K, škupa (ržena slama) 13 K, slama od žita, graha, in grašice 11 K, fižolova.bobova, lečina, makova, repična in koruzna slama po 7 K za 100 kg. Jajca. V ozemlju Ljubljane velja kos pri pridelovalcu 28, v trgovini pa 32 vinarjev, v vseh drugih delih dežele velja jajce pri pridelovalcu 20, v trgovini pa 24 vinarjev, glej ukaz c. kr. dež. predsednika z dne 7. nov. 1916 št. 34.201. M o ka. iPšenična moka za peko, pše-nitni zdrob, pšenična debela moka (graham krušna moka) K HO-—; pšenična moka za kuho K 90'—; šenična enotna moka K 75' —; ržena enotna moka ; 47-— za 100 kg od bližnje železn. postaje mlina brez vreč). — Ajdovamoka, bela št. 1, 82 h; temna št.!, 58 h. Koruzen zdrob 84 h, koruzna moka 52 h, koruzna obloda 52 h. (Odredba c. kr. dež. vlade z dne 14. maja 1916, št. 16.303) J e š p r e n j št. 10, 66 h; št. 9, 68 h; št. 8, 75 h.	(7)
Žita in moke posreduje občinam Zavod za promet z žitom ob času vojne, podružnica v Ljub-ljavi. Gori označene prevzemne in najvišje cene objavljene so čisto neobvezno glede pravilnosti. Za semensko blago določene so primerno višje cene.

Tržna poročila.
Cene za klavno goved. (Ukaz dež. preds. z dne 10./3. 1917., št. 8855.) — Za 1 kg žive iteže veljajo naslednje najvišje cene in sicer: z a v o 1 i I. kakovosti po K 3 50, II. kakovosti po 3 K, III. kakovosti po K 2-50; zakrave 1. kakovosti po
... ________ti po - . ,
za koščeno živino po K 1*80. Za kalo se sme odbiti do 5°io od žive teže v kolikor je živina nakr-mljena ali napojena. (Glej letošnji »Kmetovalec" stran 47, 52, in 81.)
Najvišje cene za prašiče. (Min. naredba z dne 6./7. 1916, drž. zak. št. 211.) — Za 1 kg žive teže veljajo najvišje cene in sicer za pitane prašiče, ako pridejo res v zakol (iz hleva) po K 5-50, za debele prašiče zanadaljno pitanje, ki so od 60-90 kg težki po 6 K, za mesnate prašiče nad 40 kg žive teže po K 4'70, za p i-tane prašiče pod 60 kg in mesnate prašiče pod 40 kg ni določena nikaka cena, a jo zato določa ukaz. dež. predsednika, ki tu sledi. (Glej lanski .Kmetovalec" stran 103, 118).	(8)
Najvišje cene za prašiče, ki jih min. nar. z dne 6./7. 1916 ne omenja. (Ukaz dež. preds.) Za 1 kg žive teže veljajo naslednje najvišje cene:
A.	za odstavljene pujskedo3 mescev starosti: 1) domačega plemena po 8—9 K, križanih pasem po 9—10 K, žlahtnih pasem po 10—12 K;
B.	za prašiče za zakol in sicer: pitane prašiče pod 60 kg žive teže in nepitane pod 40 kg žive teže 1.) domačega plemena po K 5'—, križanih pasem po K 5-50, žlahtnih pasem po K 6"—. Za prašiče za pleme, ki so navedeni pod B se sme pribiti še 25°/0, ako se jih proda za pleme. Za plemenske mrjasce in za breje svinje gorenje cene ne veljajo. (Glej letošnji »Kmetovalec" stran 47.)
Svinjska mast in sveže meso po K 7-80 za kg čiste teže. (Min. nar. z dne 6./7.1916. — (Glej lanski »Kmetovalec" stran 103, 118.) Za svinjsko mast pa določa novejši ukaz dež. predsednika z dne 1./4.1917 št. 10.384 odškodnino in scer za 1 kg surove masti po K 7-—, scvrte svinjske masti po K 8'—. (Glej letošnji .Kmetovalec" stran 55).
JUlala naznanila.
!a vsako besedo je naprej plačati 6 vinarjev v ienarju ali znamkah, sicer se naznanila ne objavijo. Vsak ud c. kr. kmetijske družbe more na leto brezplačno prijaviti eno štirivrstno objavo, tičoeo se gospodarskega prometa.
Upravnlštvo ne prevzame posredovanja.
r nnlannn fnsin dveletno, zelo močno 100 kom.
LEpijEnD TPSjB, 50 kron, enoletno, 100 kom. 45 kron, šmarnica necepljena 100 kom. 30 kron, prodaja Anton Slodnjak, trtničar, pošta Juršinci pri Ptuju, Štajersko.	206
Knnicbr irrnp od;i5 cm dolg, naprej odrezane nuiljanc ILJJ& in Skupaj vezane, kupujem po 14—18 kron kg. Pošiljatve na Ivan Svetec, posestnik, Rudolforo, Dolenjsko.	227
Cnfln °d vina, sadjevca in od žganja, Jabolka uUUd ter suho sadje in vse vrste steklenice, ter zamaike, kupi vsako množino ter prosi za ponudbe A. Oset, p. Guštanj Koroško. Razpošiljam vino, sadjevec In kislo vodo. 235
Carina rfnoiiDcra i. s. hruške žlahtne in za mošt, UBUIIU UrKUialU orehe, divje kostanje in vseh vrst pritlikavce imam naprodaj. Naroči se lahko pismeno ali ustmeno pri Jakobu Pintar, sadjerejec, Sv. Tomaž, p. Škofjaloka Gorenjsko.	240
Kupimo 300 diujaho« 1
nudbe na kmetijsko podružnico
jablan in 200 divjakov, hrušk. Po -v Loškem potoku.
10
večjo množino, pet-, štiri-in
______ ^	_ triletnega, večina še v krone
precepljenega, ki Je bujno rasteče in dobrih vrst, i. s. Baumanova reneta, zlata reneta, štajerski ma-šanokar, jesen, tafelni, ki se zdrže do junija, štajerski moštar Paier Hubert zelo rodov. Zalostinke Elisa Radke. Hruške večina moštnice, tudi žlahtne Klapovke Napoleonovke i. dr., tudi nekaj pritli-kovcev, in divjakov eno- in dveletnih, ima naprodaj po primerni ceni Andrej Hafner, pos. in sadjerejec, Dorfarje št. 14, p. Škofjaloka, 11
Cnia" fiSnl Imam nekoliko semena fižola „lluja I MUL vrste »Soja". Ponudbe na naslov upravništvo .Kmetovalca". Kdor je že ponujal »poste restante" naj tudi sporoči naslov uprav-ništvu, ker šifriranih dopisov pošta še ne izroči.
Proda se leseni zajčji hlev, S SEŽEZ
cijo in s cementnimi koriti. Poizve se v uprav-ništvu »Kmetovalca".	20
Dobro ohranjeno tehtnico °kd„^ vS*/
Janhar, v Žejah 27, pošta Medvode.	21
Dnnnin Mnff.ll z 6 I'S. malo rabljen, zane-DElluin "" Illulul' sljivintrpezen.se zaradi upe-ljave elektrike proda za 2500 K. Nove motorje od 2PSnaprei, krušne peči, parilnike, gnojnične sesal-ke, tehtnice, cirkularne in druge žage, domače mline ter vse kmetijske stroje priporoča Jos. Božič, p. Grafenstein, Koroško.	22
Nehaj dreuesničnih pomočnikov S
delo sprejme oskrbništvo drevesnic c. kr. kmetijske družbe. Plača po dogovoru aH pa naj se stavijo tozadevne ponudbe naravnost oskrbništvu drevesnic v Ljubljani, Poljanska cesta štev. 59.
Samostojen delavec
ki je vajen dela v drevesnici in na ze> lenfadnem vrtu, se sprejme v stalno službo na dež. vrtu in drevesnici v Črnomlju in Metliki. Pismene ponudbe s spričevali naj se pošiljajo do 15. februarja 1918, na naslov: Kulturni oddelek dežel, odbora v LJubljani. Nastop službe najkasneje 1. marca 1918. — Prednost imajo samci. — Vpoštevali se bodo tudi zmožni in vešči invalidi. — Plača po dogovoru.	24
Untnania za vrtna dela	Sprejmem takoj. Plača
H111101 JU po dogovoru.	Stanovanje in hrana je prosta. Ponudbe sprejema Fran Horvat, PleSivica, p. Jastrebarsko, Hrvatska. 25
Uinrania samostojnega delavca za vinograde Bllllml JU, sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Stanovanje in hrana je prosta. Ponudbe sprejema Fran Horvat, Plešivica, p. Jastrebarsko, Hrvatsko.
_______26
Prodam dva krasna petelina čistokrvna
po 6 mesecev stara. Ant Št. Vidu nad Ljubljano.
Minorka,
Štrukelj, na Trati pri 27
Rib Id bnaiia tudi mlada živina čiste monta-Uln lil nI DUD, vonske pasme, več ovac ali koz in semensko topinamburo (divji krompir) kupi Grad Krupa, p. Gradac, Belokrajina.	28
Vino
rdečo in belo kupi in prosi ponudb A. Oset, p. Guštanj, Koroško.	29
Bukovih drv
kupim TSako"množino, klanih, meter dolgih, postavljenih na vagon Vaše postaje. Ponudbe prosim na naslov Alojz Kobal, Studeno, Postojna.	30
Mobai clams »kopov ali rženih otepov kupi Ilcntlj aiulllt: C. kr. kmetijska družba v Ljubljani za vezanje sadnih drevesc. Ponudbe na upravništvo drevesnic v Ljubljani, Poljanska cesta »tev. 59.	31
Tlilliahv za pomladno cepitev — 100 kom. hru-uiujnns Škovih in 100 kom. od jablan dobro uko-eninjenih za visokodebleno Arenja, kupi kme-. jska podružnica v Gorenjah pri Postojni. Po-udbe naj se pošilja na Ivan Jurca st., Gorenje 5, . Postojna.	32
Smrekove sadike
več tisoč 3-4 in 51etne v lastni drevesnici, prve po 10 K, II. po 12 K, III. po 14 K, tisoč dalje okoli 1500 mecesnovih sadik, 100 komadov 2 K v drevesnici, proda in sprejema naročila Ivan Jurca st., Gorenje 5, p, Postojna. Za zavijanje in pošiljatev na pošto ali kolodvor v Postojno se računa I K za tisoč. Vse blago je jako lepo in zanesljivo dobro.	33
Kupijo
se stelaže p,'pi?vneiaman"*akturn°
. .	. trgovino. Ponudbe se pro-
sijo na upravo »Kmetovalca*	34
Lugovega kamnalŠ^J^iŽ^Si
šati in ponudbe je poslati na upravo .Kmetovalca".
35
Izšel je
Splošni žepni koledar z notesom za 1. 1918 z vsestransko najzanimivejšo vsebino za vsakega.
VEDEŽ je neobhodno potreben svetovalec in vodnik vsakemu brez razlike, toliko civilistu kolikor vojaku; zato napravite svojcem - vojakom gotovo največje veselje, ako jim ga pošljete.
VprlD9 73 i»tn 1010 poklanja svojim častitim ■ oUlio tU IGIU 1310 odjemalcem in naročnikom pregleden in natančen slovenski zemljevid italijan-sko-avstrijskega bojišča, ki sega od naše Ljubljane pa tja do gardskega jezera ter od koroške meje do konca Istre. — V^dež je odločil tudi 20 krasnih dobitkov, ki bodo izžrebani dne 31. marca 1918, zato je vsak izvod Vedeža previdjen s številko. (Natančnejši opis v Vedežu. (65)
Cena v lični vezavi K 1-20—. — Vedež se naroča v založni knjigarni J. Stoka, Trst, ulica Melin pi-colo 19. — Kdor jih naroči 10, dobi enajstega povrhu. Da se prihranijo razmerno previsoki stroški za posamezne izvode po povzetju, naj izvolijo p. n. naročniki poslati (tudi v znamkah) poleg cene še 10 v. za poštnino. — Večja naročila se pošiljajo po povzetju. — Prodajalci dobijo 25°/0 popusta.
Jajca za valenje
od dveh priznano najboljših plemen sedanjosti in najvišje odlikovanih vzgojnih rodov.
Črne rdečerožnate Minorka
potomci petelina zmagovalca „Viktor", ki je bil za 9000 K importiran iz Amerike. (Kokoši »o stale po 1200 K), jako lepe živali, zelo pridne jajčarice. Jajca za valenje po K l-90 komad.
Jastrebški Plymouutb ■ Rocks
lep v obliki in znakih, ameriški import, najboljša mesnata žival in najpridnejša zimska jajčarica. Jajca za ralenje zo K 190. Jajca belih pekinških rac po K 190. Jamstvo za svežost in 100% oplojenje.
Perutninarski zavod Frančišek Vodička, Smržice na Moravskem.	(131
! Samo !
za
miMIL?
pošilja
c. kr. kmet. družba :: kranjska ::
ilustrirano knjižico
Jzrejevanje ;: matic" ::
ki je neobhodno potrebna vsakemu čebelarju.
Skrbite za kar največje razšinjenje „Kmetovalca" 1 Stremite za tem, da se ga lehko čita v vseh gostilnah in javnih prostorih. Pridobivajte Kmetijski družbi novih udov. Čim več nas bo, več bomo dosegli!
Kmetovalci!
Denarni zavodi!
Gozdarske in gospodarske zadruge!
Berite!
Lesotržcl!
Berite!
A. Šivic i	(9)
..Poljudno navodilo za merjenje lesa".
V omenjeni knjižici je poljudno popisano kako se izračuna telesnina debel posekanega in rastočega drevja ter celih gozdov, kakor tudi obtesanega in razlaganega lesa. Pridejane so vse za tako računanje potrebne tabele. V knjižici se nahaja tudi popis in potrebne tabele za pravilno določanje oblik in razmerij lesu, ki se ima obtesati ali raz-žagati. Kmetovalec se pouči kako na podlagi tabel Izračuna prirastek v gozdu. Dalje so pridejane tabele za določanje prostornine v ogljarskih kopah in kub. mera drv za kurjavo v prostorninskih metrih kakor tudi popis in potrebne tabele za primerjavo nove dolžinske, ploskovne in kubične mere s staro mero. Cena knjigi proti predplačilu za ude c. kr. kmet. družbe K K 1-50.
Vinometre »Bernadot« — Asbestov bombaž in prašek — Eponit — Francosko želatino — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro galico -r- Natrijev bisulfit — Ribji mehur — Špansko zemljo — Tanin Žveplo v prahu — Limonovo kislino — Vinsko kislino — Sodo bicarbono — Strupa proste barve itd. ima v zalogi jio najnižji ceni
(4)
Droprija BNTOH KilHC
Ljubljana, Židovska ulica l.
Upravništvo .Kmetovalca1
sprejema
primerne inserate
po cenah, ki so razvidne na poglavju.
Objavljenje bo imelo vedno zadovoljiv u-speh, kajti »Kmetovalec«, izhaja (dvakrat mesečno) v 13-tisoč izvodih ter je razširjen po vseh slovenskih deželah.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem domu, Miklošičeva cesta št. 6, nasproti hotela Jnion" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po
(5)
Vloge v »Ljudski posojilnici« so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi In v mestih.
4
I O 4
Rezervni zakladi znašajo en milijon kron. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1916 okroglo 26 milijonov kron.
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih
4 krone 26 vinarjev na leto.
* C. kr. kmetijska družba kranjska ima za svoje ude v zalogi sledeče kmetijske potrebščine:
Seme 1 u c e r n e de t e 1 j e ogrske provenience, jam-čeno brez predenično in skrbno čiščeno po K 16.— kg.
Seme domače ali črne detelje, istotako čiščeno s strojem »Cuscuta« jamčeno brezpredenično in največje kaljivosti po K 10.— kg.
Seme hmelske lucerne (Medicago lupulina) dveletna rumena detelja stane pri družbi 5 kron kg. To brezpredenično seme uspeva tudi v slabih, apnenih ali lahkih zemljah in je posebno priporočljivo za primes k travnim semenskim zmesem.
Travna semena: Mačji rep .... K 6'— Angleška ljulika „ 6'— Francoskapahovka „10'— Travna mešanica „ 8*—
Vreče za semena trave in detelje morajo udje naročniki po možnosti družbi obenem z naročitvijo dostaviti. Le koder to nikakor ni mogoče priskrbi družba udom sama primerne močne vreče. Te vreče so pa sedaj jako .drage in jih mora družba po nastopnih cenah računati, ;n;e da bi jih za te cene potem nazaj jemala :
pri pošiljatvah do 10 kg stane vreča K 3'— >,	15 „	„ K 4'
» „ 20 „ „ K 5':— „ 25 „	„ K 6 —
večje vreče stanejo vselej primerno več.
Kalijev hipermanganat, ki se ga vinogradniki letos zaradi pomanjkanja žvepla močno poslužujejo, stane pri c. kr. kmetijski družbi za ude 6 kron kg. Navodilo o porabi je podano v spisu »Bolezni na grozdju«, ki je udom proti plačilu 20 h na razpolaganje.
Ž v e p 1 en o k i s 1 o glino namesto galuna, kot primes galičnemu škropivu, ima kmetijska družba v zalogi, ter jo oddaja po 70 h kilogram.
Melior, novo sredstvo proti peronospori na trtah ;n proti drugim glivičnim in živalskim škodljivcem na vseh rastlinah, stane kg za ude 3 K 40 vinarjev. (Glej spis »Melior« v »Kmetovalcu« št. 11. z dne 15. junija 1915.)
Fenolftaleinov reagenčni popir, ki se rabi pri napravi trsnega škropiva, pola ali zaklopnica po 1 K.
Trakove za vezanje snopov (enostaven motvoz) v klopčičih po 2000 gr po K 12 — kg.
Trokarji so po 8 K komad. Požiralnikove cevi in krokarji služijo v to, da se napenjanje govedi hitro in zanesljivo odstrani.
Požiralnikove cevi z dvojno tkano cevko za goved z gobčnim lesom po K 29"—, z žično cevko za goved št. 3466 po K 15'—. *
Mlečne cevi iz kosti, štev. 3561 po K 1'40.
Klajno apno, 38—42 °/„, precipitirano (ne žgano) ima družba zopet v zalogi in ga oddaja kg po 96 h.
E p o n i t, s katerim se' vzame vinu vsak zoprn okus ali duh, bodisi po gnilobi, plesnivcu, po sodu, grenkobi itd. stane kg 7 K.
Bernadotov vinomer (vinsko tehtnico) za hitro določanje alkohola v vinu mrzlim potom. Cena temu vi-nomeru ie 15 K ter je denar pri naročitvi naprej poslati.
Antiavit v varstvo setev pšenice, turščice, graha, grašice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi, golobi, fazani itd. si je družba zopet nabavila. Osminka kile v dvanajstih litrih vode raztopljenega antiavita zadostuje za impregniranje 130 kg setve ter se razpošilja kot vzorec brez vrednosti.
Glede uporabe antiavita opozarjamo na spis »Odvračanje škode po vranah« v »Kmetovalcu« št. 2. z dne 15. marca 1914. Naroča naj se pravočasno pred časom setve, t. j. približno 15. februarja ali 15. septembra. Antiavit se dobi v zaklopnicah po 1 kg za 18 K, '/a kg za K 9'50, 1/i kg za K 5-50, Vs kS za K 3—, 50g za K 1"60.
* P. n. gg. ude c. kr. kmetijske družbe, ki se obračajo v raznih zadevah na družbo, nujno prosimo, naj po možnosti vsako reč napišejo na poseben list in vsak list podpišejo ter navedo bivališče in pošto, kajti vsak družbeni uradnik ima svoj posel in se delajo silne težkoče, zamude in tudi zmešnjave, če so na enem-inistem listu pisane razne prošnje, naročila na gospodarske potrebščine, naročila na drevje, gospodarska vprašanja itd.
Največja slovenska hranilnica:
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
:: Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. ::
je imela koncem 1.1916 vlog . K 55,000.000'—, hipotečnilfin občinskih posojil ,, 33,000.000'—,
rezervnega zaklada......,, 1,500.000*—.
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje
I>o 4%	(i)
-večje in nestalne vloge pa po dogovoru.
Hranilnica je pupilarno tarna In stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
Posoja na zemljišča In poslopja na Kranjskem proti 5 °/0,12ven Kranjske pa proti 5 '///o obrestlm in proti najmanj 1% oziroma 8/4°/0 odplačevanju na dol;.
obprt™?k3m»trus80t^Swiieno Kreditno društvo.
C. kr. kmetijska dražba je dala naslednja gospodarska navodila posebej ponatisniti iz
.Kmetovalca' in jih oddaja po 20 h vsak komad.
10
Denar aH znamke je treba ob naročitvi naprej poslati.
1. Zakaj vino črni, kaj je temu vzrok in kako se odpomore.
6.	Rak na sadnem drevju.
7.	Gnojenje vinogradov.
8.	Kako se iz gnilega grozdja napravi dobro in stanovitno vino.
9.	Ciste drože in njih raba v kletarstvu.
11.	Navodilo, kako je spravljati in razpošiljati namizno sadje.
12.	Kako se pripravlja dober vinski kis.
14. Kako se pravilno ravna z vinsko posodo.
18. Krmljenje z oljnimi tropinami.
20.	Čiščenje in precejanje vina.
21.	Bradavice pri domačih živalih.
23.	Kisli črviček.
24.	Zeleno ali suho cepljenje trt.
29. Vnetje vimena ali volčič na
vimenu.
31.	Kaj je popek in kako se pravilno ravna s popkom novorojenih živali.
32.	Zavrelka.
34. Trtna plesnoba.
36. Nova naredba kranjske c. kr. deželne vlade glede zvrievanja rezarstva.
38.	Vinske napake, kako se jih je ogibati in kako se popravijo, kadar so nastale.
39.	Mazanje trt z zeleno galico.
41.	Močno krmilo .ribja moka' kot pospeševalno sredstvo za rast in pitanje prašičev.
42.	Kržljavost ali okrnjenost trt.
43.	Dolžnost vzdrževanja ograj v obrambo kulturnih zemljišč pred škodo po živini, ki se pase.
45.	Kaj je presnavljanje v živalskem telesu?
46.	Kaj so bradavice (gobe) in kako jih odpravimo?
48. Kožni izpuščaji pri prašičih.
51.	Zdravljenje kužnih bolezni s cepljenjem.
52.	Sredstva proti trtni plesnobi.
53.	Kteri način zelenega cepljenja trt je najbolj priporočljiv.
54.	Nove zakonske določbe o sporih pri kupčiji z živino.
55.	Konserviranje sadja brez sladkorja.
56.	Kako živi žitni molj in kako se pokončuje.
57.	Snetjavost pri žitu.
58.	Kako se jajca ohranijo.
Vabilo
na
redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice
na Dobračevi
ki se bo vršil
v nedeljo, 24. februarja 1918
ob dveh popoldan
v zadružnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrjenje računskega zaključka za upravno leto 1917.	(16)
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Ako občni zbor ob določeni uri ne bo sklepčen, vrši se pol ure kasneje drug občni zbor na istem prostoru in z istim dnevnim edom, ki sklepa pravomočno ne glede na rtevilo navzočih članov.
Načelstvo.
Popolne oprave
za rejo perutnine
v vsaki velikosti,
valilnike
za kmetijska in graščinska posestva,
mline za kosti
za pripravljanje krme za ročni in motorni pogon, je dobiti najboljše pri
Nickerl & Co., G. m. b. H.
podjetje za racijonalno rejo perutnine in drobnice Inzersdorf 119 pri Dunaju.
St. 11!
m
Zahtevajte veliki katalog, poučno knjigo št. 119 proti eni kroni v znamkah.
Razglas.
Podpisana zadruga razglaša v smislu § 36. svojih pravil, da je znižala obrestno mero od 1. marca 1918 dalje hranilnim vlogam na 3 V/o. posojilom na 5%.
Hranilnica in posojilnica na Bučki,
registrov, zadruga z neomej. zavezo.
	M		""I
• (6)	C. i	# kr.	•
RMETI3SR9 DRUŽBA
. KRANJSKA
je izdala in prodaja naslednje knjige:
Zvezek
Cena K
-'30
6.
8.
2.	Fr. Stupar: Apno»kmetijstvu
3.	Fr. Stupar: Navodilo, kako je -sestavljati poročila o letini . —-20 M. Kostanjevec: 0 užitnini od vina In mesa . . . 160 Boh. Skalick? Siljenje ali kaljenje ameriških ključev — 30
10.	B. Skalicky: Kmetijske razmere na Deškem . . . —-70
11.	Gustav Pire: Poglavje o govedoreji na Kranjskem —-30
12.	Pridelovanje in razpeča-vanje namiznega grozdja ter zgoja trt na špalirju.
(B. Skalickv).....— 60
13.	0 sestavljanju In setvi travnik mefanic. (Weinzierl-Turk) 1-—
U. A. Sivic: Poljudno navodilo
2a merjenje lesa .... 1-50
16. Steuert - Jamnik: Soseda
Razumnika konjereja . . 1-—
48 raznih gospodarskih navodil po 20 vin. komad.
Gospodarska zveza v Ljubljani
Dunajska cesta — Bavarski dvor.	(3)
Ha zalogo usakovrst-oih poljedelskih strojev
piishih tovarn.
Zastopstoo za papne kotle znanih tvornic ..RELSIfl".
Kože
od
polhov
kupi
po najvišjih cenah
B. Kolner
veletrgovinaskožuhovino
ln ■ kožami
Lipsko (Leiptig) Briihl 47.
Pošiljatve se •prosijo' po pošti v zavitkih po 5 kg, nakar se denar takoj po prejemu nakaže. (57)
(14) SOO KRON.
Vam plačam, če Vam moj ,Ria Balsam" tekom treh dni ne odstrani brez bolečin Vaših kurjih oče«, bradavic in roženic. Cena ene posodice z jamstvenim pismom K 2"75, tri zaklopnice K 5 50, šest zaklopnic K 8"50. Stotine zahvalnih dopisov Ke-meny Kaschau (Kasta), Poštni predal 12 (Ogrsko) 975.
Poštne hranilnice rafaa štev. 828.400.
Telefon štev. 185.
ffffis » .
J gfcll
iiillii5-!1 % .7'
J XI/--t-il" %
; || t- . SJ
iulSliiii tt
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice T.uuSiT
v lastnem zadružnem doma na Dunajski cesti štev. 18.
Obrestuje hranilne vloge po 4 '/4 °/o	(2)
brea viakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilni«« un» sa vložnik«
Sprejema tudi vloge v tekočem računu v mvemi * čekovnim promet**, ier jih obrestuje od dne vloge in do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog 23,000.000 kren
--- Stanje [rezervnih zakladov: 1,000.000 kron.	—